POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA llZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znala mesečno din 12.—, v inozemstva mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 8 Marittor, četrtek, 23. januarja 1141 m lato XVI Zaslužek in cene Zaradi svoje varnosti se moramo jako brigati za organiziran boj proti draginji,, Trdi se, da je kupna vrednost dinarja ■ padla za preko 40 odst. Za toliko so j zmanjšane vse predvojne plače in mezde, v kolikor niso 'bile povišane, To pa je samo povprečna številka, ki jo do- j bimo, če zberemo vse cene vseh vrst blaga in izračunamo, za koliko so vse skupaj poskočile. Ali vse vrste blaga niso enako poskočile v ceni. Imamo blago, kateremu cena sploh ni poskočila. Najmanj so poskočile cene luksuznemu blagu, ki se proizvaja v državi, ker je zanje po sili razmer zastala potrošnja. Potemtakem draginja ni vsakega kupna enako zadela. Odvisno je od tega, kakšno blago kupuje. — Ni vsak dinar enako izgubil na kupni vrednosti. Predmeti, ki jih rabijo množice, so se podražili preko 40 in tudi do 100 in več ■odstotkov (n. pr. moka vseh vrst), do-čim so se luksuzni predmeti podražili s* 20 do 30 odst. Zahteva, da se izvrši splošno zvišanje stalnih mezd in plač Primerno draginji je torej opravičena. Delavci in nameščenci morajo svojo glavno skrb posvetiti temu poslu. Oni se morajo pobrigati, da bodo prejemki Pslužbenstva stalno v pravilnem razmerju s podražitvijo življenjskih potrebščin. Seveda s tem ni rečeno, da se sme zanemariti tudi druge naloge: organiziran boj proti nepotrebnemu podraže-nju blaga. Dokler bo trajalo vojno stanje, se naraščanje draginje ne more u-staviti. Da ne bomo navajali druge raz-*oge, naj zadošča samo eden. Ta so vedno večji izdatki za državne vojne potrebe: za oboroževanje, utrjevanje mej, vpoklice itd. Davčna bremena morajo rasti, zakaj, če ta ne rasejo, se morajo tiskati nove novčanice brez gospodarske potrebe in metati na trg. Za znesek več plačanega davka bodo proizvajalci podražili blago. Za znesek novo tiskanih novčanic bodo poskočile cene blagu. Naraščanje cen se ne more Presekati pred koncem vojnega stanja. Ali v to naraščanje se more uvesti Ted s kontrolo nad celokupno proizvodnjo in potrošnjo ter kontrolo nad vsemi cenami. Tako organizacijo zahtevamo. Ali tudi kadar bo obstojala in kadar bo dovršeno delovala, ostaja temeljno pravilo, da cene morajo rasti in da se ^nraditega tudi stalni prejemki uslužbe-Dega prebivalstva morajo zvišavati. — Sicer bo breme vojnega stanja padlo izključno na to. Zaraditeiga po tudi mora ostati glavna skrb vseh delavcev in nameščencev trajno prilagojevanje prejemkov, mezd in plač veljavnim cenam. To se najbolje da doseči s sistemom gibljivih mezd, t. j. za kolikor naraste draginja, za toliko se morajo avtomatično zvišati mezde, seveda bi se pa moralo tudi ugotoviti, ali so bile te mezde pred sedanjo draginjo, 1. j. pred vojno eksistenčne. Ako niso bile, jih je beba iz osnove spraviti v red. Da se to doseže, je potreben močan strokovni in politični vpliv organiziranega delavskega razreda v državi. Na Računati moramo seveda z dejstvom. In prav zaraditega moramo Posvečati posebno pažnjo tem vprašanjem, bolj kakor bi to bilo potrebno ob normalnih razmerah. Posvetiti moramo vse sile delavskega razreda kljub temu organizirani borbi proti draginji tudi od strani javne oblasti. — V tem pravcu borbe se more mnogo doseči, če se resnično hoče. Spomin 17. obletnice smrti Vladimirja Iljiča Lenina, utemeljitelja SSSR, so 'obhajali v Sovjetski zvezi dne 21. januarja. Demokracija temelj svobode narodov Govor Roosevelta ob ustoličenju Dne 20. t. m. je bil Roosevelt tretjič slovesno ustoličen kot predsednik Zedinjenih držav. Ob tej priliki je imel nagovor na ameriške državljane, v navzočnosti poslancev in senatorjev ter tujih diplomatov, rekel je: »Najvišja naloga ameriškega ljudstva je, da ohrani sebe in obvaruje svojo zemljo pred sovražnim vdorom. Amerika je dežela demokracije. Nekateri mislijo, da se je demokracija preživela in da prihaja zopet čas suženj- stva in tiranije. Toda demokracija ne umira in ne more umreti. Vsi poskusi, da bi jo zatrli, so se izjavolili, vedno je znova vstala in zmagala. — Umreti ne j more, ker je zgrajena na svobodni ir.i-cijativi svobodnih mož in žena, ki so združeni v skupnih naporih, da dosežejo svobodno določene cilje s pomočjo svobodno izvoljene večine med svobodno izraženimi mišljenji. Devnokratič-Ina vladavina je tista oblika, ki lahko izbere v svobodni odločitvi vse tvorne sile omike ter nam da kulturo, ki je zmožna vsakega napredka zaradi svobodnega podžiganja vseh dobrih človeških vrlin, Demokracija je najbolj nepremagljiva gonilna sila družbe. Ona je zgodovina človeškega rodu. Vsi, ki so prihajali v Ameriko, so prihajali sem zato, ker so si želeli svobode. V tej svobodi je nastalo vse, kar imamo. — Zato bodo Američani v uri nevarnosti, ki je napočila, branili svobodo in demokracijo.« Tobruk Je zavzet Angleži napadajo tudi italijansko Eritrejo ob Rdečem morju in Abesinijo. Dne 20. t. m. je začel napad in 22. Eritrejo. Vendar pa v Londonu izjav-t. m. so angleške čete zavzele trdnjavo ljajo, da ta akcija ni bila mišljena kot in pristanišče Tobruk v Libiji. Napad neka izrecna ofenzivna akcija proti se je izvršil v silnem peščenem viharju. Zajeti je bilo mnogo italijanskih vojakov in en general. — V pristanišču je zgorela italijanska 9000 tonska križarka »San Gjorgio«. Angleško vojno poročilo javlja: Dne 19. t. m. s.o angleške čete zasedle Kas-salo in nato nadaljevale z zasledovanjem italijanskih čet v Eritrejo. Pri tem so zasedle skoro brez bojev utrjena naselja Sabdero in Tessenei. Letala so napadla Assab in italijanske čete v Eritreji. V Keniji (na jugu Abesinije) se nadaljuje prodiranje od Bune proti se- veru. Eritreji. Reuter. Dne 20. januarja so angleške čete v Eritreji zajele okrog 2000 italijanskih vojakov. Kassalo sta branili dve diviziji in dva fašistična bataljona. Italijani so izpraznjevali Kassalo že od sredine decembra, ko so uvideli, da postaja angleški pritisk vedno močnejši. Cilj angleškega prodiranja je Massua v središču Eritreje. Izgleda, da bodo Italijani prisiljeni izprazniti severni del Eritreje, ki leži ob obali Rdečega mor-ja. V noči na 20. t. m. so angleška letala bombardirala kolodvor v pristanišču Pred Tobrukom ni bilo večjih bojev.; Brindisi v južni Italiji. V noči na 21. L m. V pristanišču blokirana italijanska kri-jpa so angleška letala napadla letališče žarka »Giorgio« je obstreljevala od an gleških čet zasedeno letališče El Aden. Pred Tobruk neprestano prihajajo angleška ojačenja v ljudeh in materijalu. Na letališču Gazela, 40 km zapadno od Tobruka, je 30 zapuščenih italijanskih letal. Oporišče vodnih letal v Bombi, j teških razlogov umaknile iz Kassale. 100 km od Tobruka, je prazno, na leta-j Sovražna letala so napadla Tobruk. — lišču v Demi je samo še protiletalska .Žrtev ni bilo. Italijani so v Sudanu na-obramba. I padli angleške motorizirane čete, le- Catanio na Siciliji in zažgala z bombami 7 na tleh razmeščanih letal. Strateški umik Italijanov Italijansko vojno poročilo javlja: Dne 21. t. m. so se italijanske čete iz stra- Pri napadih Nemcev na Malto je bilo sestreljenih 17., 18. in 19. t. m. 3^ nemških letal. Dne 21. t. m. so angleške motorizirane enote nadaljevale s prodiranjem v tala pa vojaške vlake pri Tehili. Pri napadih na Malto dne 18. in 19. t. m. je bilo sestreljenih 11 sovražnih letal, potopljena ena ladja in nosilka letal »Illustrouis« težko zadeta. V Albanijo prihajajo italijanska ojačanja Italijani: Nič Italijansko vojno poročilo o bojih v Albaniji pravi, da je bilo 19. t. m. brez posebnih dogodkov, ker je vladalo slabo vreme. Uspešno so napadala italijanska letala oporišča, čete in motorizirane kolone sovražnika. Dne 20. t. m. so italijanska, letala uspešno napadala grška pomorska oporišča, čete in trenske kolone. 4 grška letala so bila sestreljena, nad Valono tudi eno angleško in eno italijansko. Na otoku Kreti so naše bombe zanetile požare. Grško vojno poročilo: Grško vojno poročilo: Dne 19. t. m. so Italijani na frontnem odseku Tepe-leni—Klisura poskusili zavzeti postojanke, ki so jih iztrgali Grki Italijanom v zadnjem tednu po padcu Klisure. Napad je bil odbit. Grki so zajeli ujetnike in vojni materijah Pri Tepeleniju pa so se Grki umaknili. Na severni fronti je posebnega. bilo zaradi mraza in snega zelo omejeno bojevanje. Angleška in grška letala sio bombardirala Berat in Elbassan. Grške vojne ladje so uničile italijansko podmornico. Dne 20. januarja so bile krajevne operacije. Ujetih je bilo več Italijanov, zaplenjenih mnogo možnarjev in avtomatičnega orožja. Italijanska letala so napadla Pirej (atensko pristanišče). — Eno letalo je bilo sestreljeno, 4 letalci vjeti, eno grško se je zrušilo. Valona jie bila bombardirana tako silno, kot še ne doslej. Dne 20. januarja so italijanska letala napadla tudi otoka Kreto in Krf, dve letali pa sta bili sestreljeni. Italijani so poskušali napad v odseku pri Moskopolju in se na tej fronti pričakujejo večji boji, ker so osredotočili mnogo topništva in tudi čet. Reuter. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da je novi poveljnik v Albaniji odstavil 2 generala in 7 polkovnikov. Pri Valoni in Beratu grade utrdbe. V Albanijo prihajajo stalno nova italijanska ojačenja. Italijanske izgube v Albaniji Reuter. Italijanske izgube v Albaniji znašajo okrog 16.000 ujetnikov in tisoč ubežnikov ter 20.000 ranjenih in bolnih- Pobotanje v Vichyju Maršal Petain in Lavah Iz Vichyja javlja francoska vlada, da je dne 19. t. m. prišlo do sestanka med Petainom in Lavalom v Frtyju. Izklju-čenje Lavala iz vlade, dne 13. decembra, je dalo povod raznim govoricam. Petain je uvidel, da je treba tem govoricam napraviti kraj, zato se je odločil za osebni sestanek z bivšim zunanjim ministrom Lavalom. Pri tej priliki je prišlo med obema do popolnega sporazuma. Odstranitev nesporazuma med Petainom in Lavalom je bila potrebna, ker bi to sicer vplivalo na odnošaje med oblastvi v zasedenem delu Francije in vlado v Vichyju. Po sestanku se je La val odpeljal nazaj v Pariz. Reuter. Kaj pravijo časopisi? Francoski listi pišejo, da je kriza, ki je trajala v Franciji od 13. decembra lani, ko je bil izločen Laval, prebrodena. Francoska vlada bo sedaj lahko krenila po poti sodelovanja z Nemčijo, za kar se je odločila po junijskem rlomu. Istočasno je odposlanec maršala Petaina, admiral Darlan, nesel Hitlerju neko pismo, na katerega bo Hitler šele odgovorih Kaj je v zvezi s temi dogodki? Pobotanje med Petainom in Lavalom je brez dvoma bila ena izmed zahtev nemške vlade, s katero je Laval, ki stalno živi v Parizu, torej v zasedeni Franciji, v zvezi. Laval se je zeio pri ljubil nemški vladi, ker je za sodelovanje z Nemčijo in Italijo pod vsakim pogojem. Dogodki na obalah Sredozemskega morja dopuščajo domnevo, da gre Nemčiji in Italiji vendarle za to, da se jima izroči francosko vojno brodovje in oa oporišča na francoski obali in v kolonijah, za napade na angleško posest v Afriki. Laval je brez dvoma vnet pristaš tega načrta. V koliko je sedaj maršal Petain bolj naklonjen tem zahtevam, kot pa je bil, se bo šele videlo. Koliko mož je štela italijanska armada v Libiji in Egiptu? Reuter poroča, da so imeli Italijani v Egiptu in Libiji skupaj okrog 250.000 mož. 70.000 jih je vjetih, okrog 10.000 jih je padlo ali pa je ranjenih. V Tobruku, ki je sicer večja trdnjava kot Bandia, je mogoče ekrog 20.000 Italijanov, tako, da je v severni AIrik* še kakšnih 100.000 Italijanov. Letalska vojna na zapadu Ovira jo slabo vreme. — Nemci nad Londonom in Southamptonom. Nemško vojno poročilo javlja: Dne j slabega vremena angleška letala niso letela nad Nemčijo in zasedenim ozemljem. Dne 21. t. m. je 'bilo nekoliko letalskih napadov na vzhodno Anglijo. Nekaj bomb je padlo na zunanje okraje Londona in na par grofij. Zgube na morju Angleška admiraliteta javlja, da je bilo v tednu, ki je zaključil dne 13. t. m., potopljenih 9 angleških ladij s 30.326 tonami. V tem tednu pa še ni bila potopljena nobena angleška ali zavezniška ladja. Že pet tednov so zgube an-gileške mornarice izredno majhne. — Računi kažejo, da bi Nemci, ako nadaljujejo s potapljanjem v dosedanjem obsegu, uničili angleško trgovsko mor- 19. t. m. so letala kljub slabemu vremenu napadla Southampton in važne vojaške objekte v Londonu ter luke na zapadni obali Anglije. Dne 20. t. m. so nemška letala letela do Orkneyskih otokov, dve trgovski ladji so zadela z bombami, ena, ki so jo zadela prejšnji dan, se je potapljala. Angleško vojno poročilo: V noči na 20. t. m. so nemška letala napadla Southampton. Vrgla so več sto zažigalnih bomb. Večino bomb so (gasilci takoj odstranili. Izbruhnilo pa je nekaj požarov. Rušilnih bomb je bilo vrženih malo. Napad na London je bil manjšega obsega. Alarm pa je trajal 7 ur. 5 nemških letal je bilo sestreljenih. Nad Škotsko je bil ranjen angleški pilot, nemško letalo pa resno poškodovano. Zaradi narico v okroglo 50 letih. Mussolini in Hitler sta se sestala O tem sestanku se mnogo govori, nihče pa ne ve, o čem sta se raztovarjala vodji obeh držav. Dne 20. januarja sta se sestala Hitler je ugibanje. — »Deutsche Aligemeine in Mussolini ter zunanja ministra grof Zeitung« piše, da se Angleži lakih se-Ciano in Ribbentrop. Kje se je vršii sestanek, ni bilo objavljeno, misli se pa, da v Monakovem. Razlogov za tak sestanek je gotovo več kot dovolj. Gotovo je bilo govora o raz zaskrbljenosti. »Popolo di Roma« sedanjem položaju in bodočih načrtih pa piše, da je v prihodnjih 70 dneh pri-obeh držav osi. Kar bi kdo rekel več, I čakovati nemškega naskoka na Anglijo doma it* weh* Resnica, ki jo je treba povedati. Voja Djor-djevič, 'bivši 'minister, je smel napisati v zem-Ijoradniškem tedniku »Zemlja« ostro kritiko o našem dirigiranem gospodarstvu; tako-le pravi: »Lotili smo se dirigiranega gosipodarstva is pomočjo birokracija, pa se potem čudimo, ako Ostajajo sicer lepo zamišl/jleni napori jalovi: — Ustanovili smo celo vrsto ustanov z zvenečimi imeni, v nijilh pa boste zaman iskali poslovne podjetnosti in ipoznanje stvarnih razmer. Akcije za prehrano prebivalstva se ne da voditi izza zelenih miz, zato je treba mnogo praktičnega znanja. Spekulacija ise ne pobija »mo v gotovih pano/gah, ampak v celoti in preganjati se mora ne samo male špekulante, ampak tudi velike.« Prei {.*j fcJKJ Ji3£, t; Veliko posvetovanje o organizaciji zunanje trgovine bo začelo fV Beogradiu dne 7. februarja t. 1. - -. - T. j j-.; _j ... . ; - ca Pri šest in pol milijonskem proračunu si Delavska zbornica na Hrvatskem že lahko privošči, da pošlje v Beograd stalnega delegata, ki bo vzdrževal diplomatske stike z beograjsko delavsko zbornico. Ta konzul bo stal hrvaške delavce _ din 120.000 letno. Teden zimska pomoči bo od 2. do 3, februarja v Sloveniji. Akcija je potrebna, dasi je nekoliko pozna. Za zimsko pomoč je treba zbirati Težki dnevi za Romunijo Ustreljen nemški major v Bukarešti V Bukarešti je bil dne 20. januarja iz zasede ustreljen nemški major Dering. Dejanje je baje izvršil nek tuj državljan. Notranji minister general Petovicescu je odstopil. Novi notranji minister je poveljnik Bukarešte, general Popescu, Nemškega majorja Deringa je ustrelil nek bivši grški boksač, baje v prepiru, ki se je začel med obema v nekem lokalu. Demonstracije in vladini protiukrepi. Umor nemškega majorja D or in ^a je izzval v Romuniji težke posledice, ki se kažejo v demonstracijah in protidemon-stracijah. V Bukarešti so pristaši >• Železne garde« demonstrirali pred pred- sedništvom vlade in zahtevali, da oblast izroči »Železni gardi«, da bo končno pomedla z Židi in ostalimi nasprotniki fašizma. V raznih krajih v podeželju pa je prišlo do spopadov »Železne garde« z delavstvom., ki se je napadeno postavilo v bran. Delavstvu se je priključil tudi nezadovoljni del »Železne garde«. Za umor nemških častnikov ali vojakov je s posebno uredbo uvedena smrtna kazen. Spričo teh dogodkov se mnogo raz-motriva tudi o obisku ministra Horie Sima, ki je predstavnik »Železne garde« v vladi, v Berlinu. Horia Sima se je vrnil iz Berlina šele pred par dnevi. Vsak samo enkrat letno na vojaSke vežbe Preiskava, zakaj So bili nekateri po večkrat na leto pozvani na vežbe. Vojni minister je odredil, da se po vseh vojnih okrožjih izvrši preiskava in ugotovi vse slučaje, v katerih so bili v letu 1940 posamezniki pozivani na orožne vaje več kot enkrat. Ako bi preiskava dognala, da se je to zgodil-> po krivdi posameznih organov, bodo do-tični pozvani na odgovornost. Za letošnje leto je treba sestaviti podroben načrt za pozivanje obveznikov Stankov boje, ker so doslej vedno do živeli kakšno presenečenje. »Volkischer čez leto. Beobachter« pravi, da so trditve o j Odrešilno gibanje Ljotičevega »Zbora« finan-vsebini razgovorov izvite iz trte in iz- icirajo kapitalisti. Dne 11. t. m. je prispelo v Rumo okrog 8 mladih ljudi, z velikimi kovčegi, ki so po naselju povpraševali za Ivanovo ulico št. 148, Po hoji mladeničev pa je tamošnji redar ugotovil, da morajo biti veliki kovčegi, ki so jih mladeniči nosili 9 seboj, prazni. — Takoj ije sumil, da ni nekaj v redu. 1 )dše! je za njimi in tri prijel pred označeno hiš ), do* dim ®o 'ostali pobegnili. Preiskava v hiši je se ugetovila, da se v njej nahaja »tajna tiskarna Ljotičevega »Zbora«, v kateri so se tiskale razne brošure in letaki. Tiskarno so nedavno' prepeljali iz Beograda v Rumo. Tiskanje poslednje brošure v tej tiskarni je financiral nek beograjski veleindustrijalec, ki je plačal v ta namen 14.000 din. Tako se počasi odkriva, kdo stoji za takimi narodno čistimi in osvobodilnimi gibanji. Med tem ko so ■ gromovniki tega gibanja prav prostaško napadali kapitaliste, ker so s tem lovili kaline, so pa na drugi strani bili podpirani od kapitalistov. & si Odposlanec Roosevelta, polkovnik Donovan, ki potuj,« po Evropi, je te dni prispel v Sofijo, kjer bo imel razgovore s kraljem in predstavniki bolgarskega režima. Osebje sovjetskega poslaništva v Soliji ne bo zmenjano, kakor so pisali listi in so vsa podobna poročila brez podlage. (Tass) ',;tj Trgovinska pogajanja med Švico in Sovjetsko zvezo se vršijo v Moskvi, kamor je dne 21. t. in*, prispela švicarska delegacija, ki ji na-čeljuje G. 'Epprat. Švica ipa nima diplomatskih stikov s SSSR. na vežbe in voditi o pozivih točen seznam. Pri pozivanju na vežbe se mora strogo upoštevati, da se gospodarsko šibkejši obvezniki in njihova živina pozivajo na vežbe v takih letnih dobah, ko je to najlažje združljivo z njihovim gospodarskim udejstvovanjem, bodisi v blaški morajo o vseh ugotovljenih ne-km.etijstvu, trgovini ali drugih gospo- pravilnostih pri pozivanju na vežbe v Dvakrat na teden samo koruzni kruh bodo morali peči peki na Hrvatskem. darskih panogah. Poveljniki armijskih in divizijskih o- 1. 1940 poročati vojnemu ministru do 15. februarja 1941. Kruh v Zagrebu pečejo iz polovice krušne in polovice koruzne moke. V Sloveniji za izr. 40 odst. krušne in 60 odst. koruzne moke, ponekod pa celo iz 30 odst. krušne in 70 odst. koruzne moke. Hrvatski narodni kulturni tednik, ki je začel pravkar izhajati, se imenuje »Croatia*. t.** |i res pristno hrvatsko. Pravijo, da je to katoliško glasilo, n, .... . t * a «.bi*Us Zopet smrtna nesreča v rudniku boksita. To pot se je pripetila v oklajskem rudniku v Dalmaciji. PodsuSo je delavca Dojčeta v trenutku, ko je z ostailjmi odhajal iz rova. Dojče 'je mriev. ► Delavčeva družina Jakoba Zupana r Zidanem mostu je večerjala koruzne žgance. Po večerji je postalo slabo 12 letni hčerki Verici in potem še mjenemrji očetu. Verica je umrla, oče pa «e v celjski bolnišnici. Železniška uprava javlja, da je bilo zadnje čase pokradenih mnogo težka nadomestljivih delov kovin za lokomotive in vozove. Pred nakupom se svari. V Zagrebu imajo 10 dnevnikov in 317 drugih časopisov in revij. Za časopise porabilo letno okrog 2'CO vagonov papirja, ako prištejemo k temu še knjige in revije, znaša skupna poraba papirja 500 vagonov. Nemška družba jediinh in spalnih voz »Mi-tropa« bo od 1. februarja obratovala- s svojimi vozovi na naših železnicah namesto pariške »VVagon-Lits«. Veiik požar v zagrebškem semenišču. Dne 20. t. m, popoldne je začelo goreti zagrebško semenišče na Kaptolu. Požar je uničil mansarde, ki sp jih dozidali nad tretjim nadstropjem in sedai> urejevali. Od vode pa je trpelo tudi tretje in drugo nadstropje ter kapela. — Pcgcrel je najstarejši hrvatski glasbeni arhiv društva »Viienac«. ki ga cenijo na 15 milijonov dinarjev. Na stavbi je škode okrog 2 milijona dinarjev. Potopljeno jadrnico» Nevidjane« v Veiebit-skeai prelivu je dvignil reševalni brod vojne mornarice »Spasilac«. Jadrnica, natovorjena s kožami, je odplula v Zadar, od tam1 pa pojde v dok na popravilo. 4S68 govejih parkljev je zaplenila policija v Beogradu, ker se je izkazalo, da so bili pokvarjeni'. Lastnik je zahteval za nje din 14 za kg, dočitr: so bili poprej po din S kg. Namesto denarja bo prejel še kazen pred sodiščem. »Italijanski slepilni manever so vsi angleški uspehi« v Albaniji in Afriki, piše ravnatelj tu-riuske -Štampe«. Omejitev prometa v Bolgariji. Od! 22. t. m. naprej ie do skrajnosti omejen železniški osebni premet v Bolgariji. Kot razlog se navaja: nujno potrebno popravilo osebnih voz, lokomotiv, pomanjkanje mazilnega 'olja, premoga in preobremenitev prog s tovo’mim prometom, - Na Madžarskem so po tridnevni popolni ukinitvi osebnega prometa na železnicah zopet začeli voziti osebni ivlaki. Francoski vojaški interniranci so se pričeli te dni vračati iz Švice v Francijo. 20.000 italijanskih ujetnikov je sedaj v Indiji, kamor pa pridejo še ostali iz Egipta. Nov prekop v južnem delu Švedske, ki je stal 11 in pol milijona švedskih kron, bo v kratkem odprt za promet. Za 'dbgotovitev zaključnih del je bil naknadno odobren kredit 5 milijonov kron. Med Leningradom in Moskvo je bila te dni otvoriena dnevna ekspresna letalska proga, na kateri letario velika štirimotorna letala, ki prelete to progo v dveh urah in 20 minutah. Abefince oborožujejo Angleži predvsem z «''-c?:eim, ki so ga zaplenili Italijanom jaz ti bom že zamašil tvoj osrani gobec, prokleta mrha!« Žena je med krikom in vikom dvignila roki nad glavo in se prestrašena vrgla na hrbet, Ker je bila ze dclgo noseča, se je njen nabrekli trelbuh nakazno bočil nad njenim suhljatim telesom. M!ereyntje jc zakričal in hotel pobegniti, toda ni se mogel ganiti z mesta. Tresoč se po vsem telesu, je krčevito ? tiskal nesti in stal ter čakal, da se bo vsak hip izvršil strašen umor. Toda surcvež ni dosegel svoje žene, Flirefleter je njemu » svinji7 njegovo nakano preprečil in mu dejal mirno, toda z grozečim glasom: »Hola, prijateljček, sedaj je pa dovolj tega! < Pijani žganjar ga je začudeno pogledal s svojimi divjimi, motnimi očmi. Divji spričo nepričakovanega odpora, je srdito zagodrnjal: S »Zgubi se mi, ali pa napravim čežano iz tebe!« »Svetujem ti, da odložiš .gorjačo in se zadržiš, kotj se spodobi,« je rekel Flirefleter in stopil bližje k mu. •Ali naj najprvo tebi razbijem butico in potem tej —nji?« je nebrzdano rjovel Ton in krepko zamahnil z gorjačo. »Pojdi mi s poti, ti prokleti . . .!« 1 oda še predno je gorjača treščila, kamor je bila namerjena, se je pognal Flirefleter z neverjetno bes-nostjo v pijanega pretepača in ga s pestjo silovitO] udaril po obrazu, da se je žganjar opotekel', spustil gorjačo in se nerazumljivo preklinjajoč prijel z roko za krvaveča usta; po drugem in tretjem Flirefleter-jevem udarcu, na glavo in v prsi, pa se Je zrušil, rjoveč kot razdražena žival. Flirefleter se je med lem naglo skionil in pobral gorjačo. Ko se je vzrav' nal, je Ton že odprl svoj nož in prožno skočil po-konci. Toda svojemu velikemu, gibčnemu nasprot* rnku ni bil kos; v hipu ga je zadel udarec z gorjačo.; da mu je odrevenela roka, iz katere mu js zdrknil nož in se s konico zapičil v peščena tla. Po žganjarji ^.on“ Utlemanu je sedaj začelo deževati udarcev, da; bi si kaj takega niti v snu ne mogel predstavljati. -A Veselo je poskakovala gorjača po njegovem hrbtu* rokah, prsih in od bolečin se zvijajočem zadnjem del* telesa. M ARIBOE Ločitev zakona po krivdi staršev Zanimiva sodba vrhovnega sodišča. CELJE Cesta na Dobrovo, ki vodi mimo pekarne Mlakar do trgovine Jarh, je tako ozka, da ni primerna za promet. Zelo se čudimo, da je občina odprla to cesto za tovorni promet, ker obstoja velika nevarnost, da se vsledl ozkega cestišča pripeti kakšna nesreča. Po tej cesti , . , - . , - . ■ —-------- —w—. hodijo v šolo otroci iz vasi Dobrava, Lokrovec za ,ona' kl pavi, da^ le mogoče izreci iz Maribora, najprej v Ptuj, potem v Zagreb, in iz (Nove vasi. Pred nekolikimi dnevi bi se }°cltev zakona le iz tam točno naštetih vzro- Mož, ne bodi len, pa za njimi in v Zagrebu bila skoro zgodila večja nesreča, ker je tovorni ako 'f bl1 ,toz.elH »konec spoznan Im- . avto vozil prehitro, tako da so otroci morali Dresestva ah hudodelstva, ako ,e toze- skakati na plotove, ker drugače bi jih bil to- , ^zakonca zlobno zapustil, ali ako ,e nered- ...» - n 7MfOl T 0'lrA rt O TA Pr rt O ir nnnrnvtlin«t rnnn. Dotelej je veljalo pred sodiščem glede ločit-, ve zakona določilo §a 109 občega državljan- in zaljubljenemu možu mlado ženko z -avtomobilom, seve z lastnim, enostavno odpeljali vorni avto pregazil. Na tej cesti so vrtovi posameznih posestnikov ograjeni z lesenim plotom in ie na posameznih mestih cesta široka komaj 3 metre. Posestnike bi 'bilo treba pozvati, da umaknejo svoje vrtove, ki ovirajo razširitev! ceste, ker le na ta način se bo lahko promet nemoteno vršil. Lastnik nekega tovornega avtombila pa ob priliki, (ko pride domov iz sejma, razklada svojo stojnico in zaboje po noči na sredino ceste, tako da jo za vsak promet zapre. Še večjo nesrečo pa lahko povzroči to, ker tam ni nobene javne razsvetljave. — Svoječano se i'e bil postavil za javno razsvetljavo že drog pred čevljarjem Lipejem, a se ; ie, ne vemo iz kakšnih razlogov, odstranil. — Na tej ulici -se je odprla tudi pred časom gostilna in je ravno na tem mestu na vsak način Potrebna javna razsvetljava. Želimo, da se ta stvar čimpreje uredi. — Prizadeti. Seja »Vzajemnosti« se bo vršila v četrtek, dne 23. januarja točno ob 7. uri zvečer. Odborniki, vsi in tečno! no živel, tako da pride v nevarnost znani del imovine tožečega zakonca, ali dobro nrav-st-vo rodbine, -dalje življenju, ali zdravju nevarna zalezovanja, zelo grda ravnanja, ali po razmerju oseb, jaka občutne, opetovane žalitve, trajne telesne hibe, ki -od njih preti nevarnost, da se nalezejo. Važno je torej, da zagreši eden izmed zakoncev -kak tak važen razlog, ne pa tretja oseba. Pred vrhovnim sodiščem pa je bil nedavno zaključen proces in ločen zakon iz odlične mariborske rodbine, v katerem je vrhovno sodišče razsodilo, da ne zadene krivde na ločitvi nobenega i-zmed zakoncev, temveč tretje osebe, ki so se vmešale v to prvotno idilično zakonsko življenje. Tožil je mož svojo mlado ženo, katero je spoznal lepega poletnega dne v družbi obeh _________ _____________ _______________________ starišev na Pohorju. Oba sta se v hipu eden je torej poravnalnim potom nudila možu vse, v drugega zaljubila, sledila je poroka, ker je kar ie zahteval s tožbo-mož že tudi končal visoko šo-lo, žena pa je so se na policiji in v hotelu odigravale drav matične scene, katerim je sledila potem moževa tožba proti ženi na ločitev zakona, ker ise žena kljub oDliuban ni hotela več vrniti k možu. V prvih dveh instancah pred okrožnim sodiščem v Mariboru in apelacijia v Ljubljani pa je mož kljub temu pravdo izgubil in bil obsojen, da se zakon loči iz njegove krivde in b-i moral on še plačati vse stroške. Tožnik s tem ni bil zadovoljen in je vložil revizijo na-Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo in ta čudno ponesrečen zakon ločilo od mize in postelje brez krivde enega ali drugega zakonca. Stroške druge in tretje instance je medsebojno pobotalo, a stroške prve instance je naložilo vseeno tožečemu možu z -utemeljitvijo, češ, da je bila tožena žena pripravljena zakon sporazumno ločiti in se tudi -odpovedati -prevžitnini proti možu in KRANJ Edina, ki sta na ta način uspela. Pregovor Pravi: Kdor molči -se desetim odgovori. Da bi Neutemeljeni razlogi ločitve. V ostalem je vrhovno sodišče ugotovilo: »da mož ni zakrivil nobenega ločitvenega razloga, ker njegova borba za »doto in njegovi žaljivi tudi bila iz premožne trgovske hiše z večmi lijonskim premoženjem. Ob sebi -umljivo sta zakonca pričjakovala od starišev primerno doto, da bi si mogla Pa -kdo na primer pri mezdni razpravi molčal SDJesti gnezdece, ker je bila hčerka celo j nastopi napram ženinim s-tarišem ne spadajo in s tem dosegel velikanske pridobitve za de-’ . “e‘ala ®t« račun -brez krčmarja, j pod noben ločitveni razlog, ki jih po-zna zakon, lavstvo, to se pa d-o sedla-j še ni zgodilo. Pri Starši so tu sicer vzeli v svojo hišo in i»ma Niti te okolnosti nis-d po težini tem razlogom niezdni razpravi med čevljarskimi pomočniki j bajali še hrano, glede ostalega pa je mož enakovredne. ^ mojstri sta bila prisotna 'udi dva: v tožbi ^trdd, da je moral plačevtiv trgovini gospoda. Ker sta izjavila samo od kod ~ J celo noga-vice. a žena da je morala naprej delati v trgovini in je tako bogato odslužila starišem toplo domačijo. Zakon narave pa je ta, da silijo ptički iz gnezda, ko- dobijo perje in zapustijo stariše, pa naj so jih tički še tako skrbno negovali in 1 rila in česar se je v -pravdi domislila, da je pitali. Tudi naša mlada zakonca -sta hrepenela bilo za njo poniževalno. po svojem lastnem ognjišču in mož je baje začel -dobro situiranega taista in taščo najprej rahlo, potem pa razločno spominjati na obljubljeno doto. Tast ga -je tolažil in celo pošiljal okrog spraševati, koliko bi -stala stavbena parcela poleg »Narodnega doma«. Toda ostalo je pri teh poizvedbah in obljubah, a dote ni -bilo. Globoka ljubezen, ki je resnična, seve' ni odvisna od dote in tako se tudi ta srca kljub izostali doti dolgo, dolgo niso -ohladila. Trenja med mlado -rodbino in stariši pa so rasla. Za opisovanje nato nastalih poldramatičnih Če ie tožnik mož žalil ženine stariše, ni žalil s tem žene. Žena se je zaradi tega lahko žalostila, vendar je to še ne opravičuje, da zahteva ločitev zakona iz moževe krivde, ker se zakon sme brez -sporazuma strank ločiti le iz važnih razlogov, ki sol primeroma našteti v §u 109 o. d. z. Ni važnih razlogov. Vrhovno sodišče se je potem takem prepričalo, da -ni na eni, ne na drugi -strani važnih razlogov za ločitev zak-ona. Kljub temu mora ostati zakon ločen, ker sta ta zahtevali -obe scem nam manjka prostora-, dosti je. če pove- 1 s-trankii in se nista sporazumele le glede tegea, mo, da so lepega dne stariši vročekrvnemu koga zadene krivda. sta poslana, -drugače pa pri razpravi vseskozi molčala, ni bilo niti znano, koga zast-o-Data. Zastopniki čevljarskih -pomočnikov in mojstrov so utemeljevali -vsak svoje še dokaj “asprotujoče ^ si -stališče -in s posredovanjem sreskega podn-ačelnika, kateremu gre za pravilno razmot-rivan-ie položaja vse priznanje, so eni neka-i primaknili, drugi pa nekaj popustili 'n tako ie prišlo d-a sporazuma. Medtem ko so se zastopniki čevljarskih pomočnikov na vso jnc-č prizadevali, da mizerne plače čimbolj prilagodijo dianašujim cenam življenjskih potrebščin, sta ta gospoda s svojim molčanjem Pokazala popolno nezainteresiran-oist do vpra-said ki so se obravnavala, kakor tudi na tem, kakšen -sporazum se doseže. Po-vdariti je treba ^movno, da iz zgodovine in lastnih izkušenj se ne vemo, da bi si delavstvo z molčanjem zboljšalo svoj položaj. — Morda sta gospoda ™ela tako naročilo in -sta zatrt molčala. — Dejstvo je, da ju pomočniki na razpravo niso Poslali in v imenu teh nista imela pravice govoriti. Bilo že kakor bilo in nič hudega bi ne bilo, da nista med tem sanjala o uspehih, ki sta jih -dosegla. In posledica tega je bita, d-a je Peka stran te sanje vzela za resnične: izdala Propagandni letak, na katerem te »uspehe« ervira »vsem čevljarskim pomočnikom 1 n -ostali -avno-sti«, ki bi morda prav lepo zveneli, ako bi le-ti ves čas mezdnega gibanja sedeli na ušesih in imeli zavezane oči. Ker pa ni bilo ‘ako, so ti letaki po čevljarskih delavnicah Papravili čisto drugačen učinek, kakor so si fia gospodje želeli. Čevljarski pomočniki so z ogorčenjem brali vseskozi lažno vsebino letaka ter ugotovili, da tisti, ki ima količkaj Vesti -in poštenja, ni zmožen se poškiliti -take “reklame«, ki do-besed-no glatsi: »Stavka čev-harskih pomočnikov de končana. Likvidirala 10 ie . . .. ki je edina uvidčla težak položaj Pomočni-kov ter jim priskočila na pomoč. _____ Uspeh ni izostal. — Na izrecno prizadevanje • • • se ie doseglo 20—30 odst. zvišanje plač. h tem se ie ponovno dokazalo delavstvu in javnosti, da j-e .. . edina, ki ščiti in se bori za interese delavstva. Z oziram na to kličemo vsem čevljarskim -pomočnikom in ostalemu delavstvu: V-si brez izjeme -se pridružimo... Jer -gremo tako enotni v borlbo v boljše čase in boljše plače!« ČRNA PRI PREVALJAH članstvo bivše podružnice »Zheze rudarjev ugolavije«, kak dr tudi ostalo delavstvo se obvešča, naj- ne naseda -govoricam, katere krožilo med delavstvom. Govorice so naperjene oroti podpredsedniku in tajniku bivše podruž-nice. Ako kdo želi kakšnih informacij, jih d )bi ■bn lokalnem načelstvu II. skupine rudarske zadruge. — Bivši odbor »Zveze rudarjev Jugo-8‘aviie«, pc-dr. v Črni. Nekateri so prerokovali, da letošnja zima e bo huda, pa so se zmotili, ker rudi letos ’e Pri nas precej na debelo snega, da so ga ® trikrat orali iz Črne na Prevalj'e. pa iudi raz je bil hud tako, da je Meža bila popolnoma zamrzn-itena. Pretekli četrtek je zopet oadlo neka-i snega, ki je bil čisto suh kot moka n so se že drugo jutro -pojavili plazovi. Na enem kraju je prišel plaz s hriba v Mežo, ker 'c Pa zamrznjena, se je zapelj-al po ledu na ‘trugo stran. Plazovi so zelo nevarni, posebno °a za šolsko mladino. Od Žerjava do Eal-osa mazovi niso redki in bi bilo priporočljivo, da starši svoje otroke -opozarjajo na to nevarnost. Kakor posmrtno življenje se danes lobljub-'ajo manjk-ufcče življenjske potrebščine, kakor JUoka, -sladkor, olie itd. itd. Danes ni tega, jutri ni onega. Tolažijo te: »Potrpi, bo ic!« n ti potrpiš, iz. upanjem-, da bo že . . ; saj čita-nio razne cibjitve. katere tiskajo časopisi z ebelimi črkami, na dolgo in široko, da te res Precej časa s tem čitanjeni zamotijo. Le to se am -zdi že nekam sumljivo, da se niti eno 2555 Jetnikov je bilo lansko leto v ietnišnicr ne. d«e bfVSuliPaori%tmr\kaiddkU,£e7a-Na tukaiš«!e*a sodila. Obsojencev ie bi!« 1935.1 tekla v drvarnico, če bi kaj takega zakrivili da b. ostal, pn sarn.h besedah...? No, med njimi 201 žensk, v preiskovalnem zaporu I »brezverci«, bi se njih ime obesilo na veliki POSLEDNJE VESTI Rooseveltov odposlanec, polkovnik Donovan, je dne 22. t. m, prispel iz Sofije v Beograd. * Nemške vojno poročilo: Dne 21, t. m. so bili izvič-aižki poleti nad Anglijo in Atlantikom. V Londonu so bili bombardirani važni vojaški cilji. Ob irski obali je bila zadeta trgovska ladja in jo je moštvo moralo zapustiti. Eno letalo se ni vrnilo. Angleško vojno poročilo: V noči na 22. t. m. so nemška letala bila nad severno Anglijo. — Metala so bombe na razne 'kraje. Na London ie padlo več zažigalnih bomb in so pomagale p-ožare gasiti tudi ženske. Nad otokom Malto ie bilo v noči na 22. t. m. več -sovražnih letal, ki so z -bombami poškodovala zasebna poslopja. Dne 21. t. m. podnevu je letelo nad' otokom eno samo sovražno letala, ki pa ni metalo bomb. Grško vojno poročilo javlja: Ug-o-den razvoj operacij v Albaniji. Dne 21. t. m. so sovražna letala napadala razne kraje -v državi brez posebne škode. Grške čete so 6 km oddaljene od Valonskega zaliva in 19 km od Valo-ne. Umerjenega nemškega majorja v Bukarešti so prepeljali na Dunaj. Pred prevozom na kolodvor s-o bile velike pogrebne svečanosti. Silne napade v južni Kitajski so izvršili Japonci dne 21. t. m. Letala so bombardirala celo vrsto kraiev. Tass. Velika spominska proslava Leninove smrti -se ’<* vršila dne 21. t. m. zvečer v velikem -moskovskem gledališču. Udeležil se ie prireditve tudi Stalin, ki s-o mu priredili velike ovacije, kar Tass še oo-sebei povdarja. Spor ie nastal med finskimi strankami pri reševanju vprašanja, kie in kako naseliti velike množice kmetov in delavcev, -ki so se izselili :z nzenTia, katerega fe Finska odstopila SSSR lani ob zakliučku vojne. Odvzemu zemlje, ki je v 1» svrho notrebna, se upirajo finski in švedski agrarci. Tass. IZ CEESK E Če pa je žena možu čistila čevlje, ker je bila v njega zaljubljena in šele sedaj uvidi, da je bilo to za njo poniževalno, ni H to noben ločitveni razloig. Žena ni mogla biti občutno žaljena, radi nečesa, kar je rada sto- Aloke še vedno primanjkuje. Preskrbovalni urad tukajšnje mest"e občine izdaja v zadnjem času manjše količine moke zadrugam in trgovinam, vendar pa mnogo premalo, da bi mogli- zadostiti potrebam potrošnikov. Dobi pa se le krušna moka, dočim -bele moke ni mogoče dobiti, oziroma jo dobijo manjše količine samo pekovski mojstri. Par trgovcev y Mariboru še sicer ima in izdaja belo moko, morda je to še iz prejšnje zaloge, ali pa so si znali tudi v sedanjih časi-h preskrbeti nekaj fine moke, kar ustvarja seveda silno neraz-položenje prr ostalih, ki že dalj časa- ne morejo nuditi svojim rednim odjemalcem drugo, kakor krušno moko in še to le ze;'o malo. Jasno je, d-a vsaka družina potrebuje Poleg krušne moke tudi pšenično moko, v v v v -Neobhodno potrebno ie, da se za naše mesto preskrbi nujno pšenična moka in pravično razdeli med zadruge in trgovce, če le mogoče še pred uvedbo krušnih nakaznic, na vsak način pa mora biti na razpolago čim bodo nakaznice izdane. c Nenadni nastop odjuge je ustvaril silno brozgo po ulicah in cestah v našem mestu. K sreči je mestna občina zadnje ani začela odr važati ogromne kupe snega in je s tem preprečila pravcato Poplavo, ki bi bila sicer nastopila, ker se je začel sneg naglo tajiti. Ceste pa so bile premalo očiščene, zatp brizga brozga izpod koles avtomobilov 'in drugih vozil tako, da se pešci ne morejo dovolj hitro izogibati. Zlasti hudo je v tem oziru za pešce na državnem mostu, kjer je Melik promet, izogniti pa se ne morejo nikamor. Prav bi bilo, ako bi se bolj skrbelo za čiščenje cest in v -to svrho namestilo nekoliko več delavcev, kakor pa- j-i-h sedaj vrši to delo. Zimska pomoč ima priliko, da se izkaže. — Po časopisih prosi 70 letni invalid-, ki ima bolno ženo za nekaj obleke, da bi ga ščitila pred mrazom. O dolžnostih gospodinje do Sebe, do družine in družbe je precjavala v ponedeljek, dne 20. t. m. učiteljica s. Milica Stupanova v »Vzajemnosti1«. Njeno predavanje je bilo poljudno kramljanje o ženskih vprašanjih, ki- se postavljajo ženi dnevno v njenem življenju. Predavateljica je lepo razložila škodo, ki jo utrpi žena in njena družina, ako žena pozabi nase i,n na dolžnosti do družbe, ker živi samo za družino. Davčna uprava v Mariboru poziva vse lastnike avtobusov, tovornih avtomobilov itd., da morajo oo 30. januarja vložiti prijavo za odmero vozarinske takse in davščine za državni cestni sklad. Primarijskl izpit je opravil dermatolog in vodja dermatološkega oddelka mariborske bolnišnice dr. Vladimir Milavec. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v Mariboru ipr-iredi v soboto, dne 1. februarja s pričetkom ob 20. uri v Gambrinovi dvorani _ družabni večer s zborovim -petjem, humorističnimi nastopi in plesom. Sodeluje godba »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru« Rod vodstvom g. Maksa Sehonherrja. Prijatelji društva vljudno vabljeni. — Odbor. Smrt koki med železničarji. V ponedeljek, dne 20. t. m. se je vršil v Studencih pogreb skupinovodje premog-arjev v tukajšnji kurilnici Simona O-grizeka. V torek, .-dne 21. t. m. pa so pokopali, železniškega strojnega pomožnega delavca v tukajšnji delavnici 48 letnega Čelana Karla, ki- je umni za jetiko. Oba sta bila svojčas člana svobodne železniške organizacije, pokojni Ogrizek pa je bil tudi podporni član godbe »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev«. Težko prizadetim preostalim izrekamo tem potom naše iskreno sožalje! Vpepcljitev. V Mariboru ie umrl dne 21. januarja t. 1. 80 letni notar v pokoju Oton Ploj. Pokojni ie 'bil podporni član »Ognja« in bo vpepelien v graškem krematoriju. — »Slovenec« j'e priobčil enako osmrtnico, kot »Jutro«, samo da ie namesto besede, da bo pokojni prepeljan »v krematorij«, postavil pomišljaj. K Ker se je poparila z vrelo vodo. je umrla te dni 4 letna hčerka železničarja Kobala iz Slivnice v tukajšnji bolnišnici. — Iz Studenc pa so odpremili v tukajšnjo bolnišnico 21-letnega brivskega pomočnika Adolfa Zalarja, ki ga .ie v neki gostilni- nekdo zabodel z nožem v- vrat. Zlatnino in obleko so še tteizsledeni- tatovi odnesli te dni- ženi nekega mesarja na Meljski cesti. Na -1 leta robije in 4 leta i-zgube častnih pravic je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen Korošec Janez, nek mladoletnik pa na 3 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic zaradi pretepa dne 17. novembra I. I. v Stanečki vasi, katerega žrtev je postal delavec Purg Franc. Korošec Franc in nek mladoletnik pa sta bila oproščena. Po Prepiru v gostilni- je Koroščeva skupina čakala na skupino delavcev, med katerimi je bil tudi Purg in ga obdelala z noži. Narodno gledališče. Sreda, 22. jan. ob 20. uri: »Habakuk«, red A. Četrtek. 23. jan.: zaprto. (»Na dnu«. Gostovanje v Ljubljani). SELNICA OB DRAVI Nerazumljivo. Za -Božič si -je iskala mlada, revna mati, ki se ji je izpolnil čas, pri naših uglednih ljudeh toplega kotička, pa ga ni dobila. Neka žena ii je ponudila posteljo v hlevu, a njen mož, ki ga dobro redi naša javnost, je to zabranil. Do smrti utrujena mati se ie za- Kakšno je življenje v Pragi ob zatemnitvi, zvemo iz opozoritve, ki jo prinašajo praški listi za hojo občinstva po ulicah, ko so zatemnjene: Raztreseno in naglo »sto-panje iz jasno raz-vet-lienih lokalov v temo je nevarna lahkomiselnost. Če hočeš stopiti iz svetlega prostora na ulico, moraš nekoliko trenutkov postati in zamižati. Tako se navadiš na temo. Ob zatemnitvi tudi na hodniku prav lahko doživiš neprijetno trčenje. Izogibaj se temu na ta način, da hodiš izključno in stalno po desni strani. Kjer na so ozki hodniki, h-o-di vedno po desnem. Če ne moreš hoditi -brez žepne svetilke, posveti z njo samo za trenutek. Ne drži svetilke nikdar tako, da -bi »z njo osvetljeval druge. Pri zatemnjenih svetilkah vozač tramvaja zelo težko -spozna pešče. Spomni se tega, če moraš križati cestno železnico. Vst-opi v nj>a šele takrat, kadar se ne bliža noben voz. Poglej najprej na levo in na to na -desno stran. Varujte se nezgod vsled nepozornosti v temi, pri prihodu tramvalh. Pomisli, da ima vozač v vozu električne železnice posebno težkia službo. On te opazi na progi šele tedaj, ko ie že prepozno, med tem ko lahko ti spoznaš tramvaj že z večje oddaljenosti. Vstopanje in izstopanje med vožnjo ob zatemnitvi pomeni samomor. — Vožnja s kolesom -zahteva ob zatemnitvi nej-večjo pozornost. Uporabljaj tore! kolo le v najnujnejšem slučaju. Pri tem pazi na predpise m na svoje bližnje. 80 letnico »Hlahola«, najstareišega pevskega društva, slavijo te dni Čehi v Pragi in v njegovih podružnicah v raznih mestih. — »Hlahcl« je bil ustanovljen dne 14. januarja 1861 z namen-cm, da goji predvsem slovansuo petie. Kmalu' pa je v društvu sodeloval iudi češki skladatelj Bedrich Smetana in postavil češko petie na najširšo podlago. Pred leti je praški »Hlahol« koncertiral tudi v Mariboru. Češka gos kot filmska zvezda. Izdelovalec praških filmov Vili-mek je dovršil film o češki goski, »Beli ptič«. Film predvaja scene o gojenju češke gosi v domačem gospodarstvu in gosjih farmah ter dokazuje rentabilnost gojenja tega koristnega domačega »ptiča«. Časopisi javlijajo, da ie fihn zelo aktualen v času, ko je treba povečati število domačih živali, in vzbuja v kinematografih vso pozornost. — Miloš S-m-atka ie priredil za -predvajanje filma tudi odgovarjajoča god-bo. Trik dandanašnjega goljufa. Praška policija ■opozarja ped tem naslovom -v' časopisih javnost na neznanega goljufa, ki je v zadnjem času ogolhtfal večje število naivnih oseb s tam, da jim ie ponujal v nakup mast v kovinastih posodah. Ko pa ie prišla pošiljatev, je bilo v škatljah vse mogoče, samo ne masti, temveč gnili krompir, pepel, smeti,' kamenje itd. Prosa -d a i al ie škatlje od 200 do 500 kron. Goljufi še iščejo. Iz Slovaike 40.000 Židov brez premoženja. Bratislavski listi javljajo uspeh akcije za ugotovitev židovskega -premc-ženja na Slovaškem. Baje je izkazalo 32.000 zidov okrog 3.13 milijard slovaških kron, kar je baje polovica slovaškega narodnega premoženja. Teh naivedb uradno še niso preizkusili. Okrog 40.000 Židov pa je proglasilo, da so brez vsakega premoženja, vs »;* Češki filmi na Slovaško. Iz Bratislave javljajta, da so pred-vaiali tam zopet nov češki film »Ne jezite dedeca«, z Vlasto Burianom v glavni vlogi. Zanimivo je, da kljub znanemu nasprotstvu med Čehi in Slovaki od njihove državne ločitve naprej vedno pogosteje zopet igrajo novejše češke filme na Slovaškem in vprizarjaio tudi češke opere in drame, med tem ko k nam še ni prisipel noben noveiši češki film, čeprav imajb nekateri izvrstno umetniško ceno. Za neveiše češke filme velja namreč izrecna prepoved izivoza v inozemstvo. — Upati pa je, da ba ta prepoved polagoma omejena, ker je nedavno minister dr. Gocbbels v znani izjavi češkim kulturnim delavcem povda-ril, da bodo lahko Čehi izvažali potrpimo, mogoče bb pa le. ml* . pa 663 oseb. svojo filme v Nemčijo, če se bodo lojalno ob-•rti* HI* »,'ufh. . p s- ■ našali. Kako bo z moko in kruhom ko dobimo nakaznice? Ban je že s 1. januarjem določil, da sme dobiti vsaka odrasla oseba samo po 4 kg pšenične moke na mesec, otroci po 3 in 2, delavci pa po 5 kg. Ko bodo izdane nakaznice, se bo ta uredba seveda do potankosti izvajala. Odrasla oseba bo dobila na mesec 4 kg pšenične moke ali 13.33 kg kruha, otroci do 6 let 2 kg moke ali 6.66 kg kruha, otroci od 6 do 14 let pa 3 kg moke ali 10 kg kruha. Delavci-težaki bodo dobili kot dodatek še po en kg moke ali 3.33 kg kruha na mesec več. Tisti, ki pozna življenje v delavskih družinah, bo brez dvoma pritrdil, ako rečemo, da 'bosta moka in kruh pre-pičlo odmerjena. Če že imamo črn in koruzni kruh, potem naj bi ga bilo vsaj dovolj. Koruze smo vendar pridelali, da ne vemo kam z njo, tako se je vsaj pisalo ob žetvi. kisuce Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gtbrovšek) 15) sociološka razprava zdravnika o goratih krajih slovaške Omejitev prodaje iivljenskih potrebščin Izšla je vladina uredba, ki prepoveduje, da bi trgovci prodajali kupoval-cem večjo množino življenjskih potrebščin, kot pa so jo ti kupovali pred 1. septembrom 1939. Prepoved pa velja tudi za nakupe veletrgovcev, malih trgovcev in potrošnikov. Kazniv je torej trgovec in konzument. — Veletrgovcu grozi kazen zapora do 6 mesecev in do din 100.000, trgovcu zapor do 6 mesecev in kazen do 25.000 din, potrošniku, ki bi kupoval na več krajih, pa kazen do 30 dni zapora in din 10.000. Omejitev prodaje mila Izšla je uredba, ki prepoveduje trgovcem, da bi prodajali tedensko več kot 1 kg mila za potrebe 'gospodinjstva. — ; Tovarne pa smejo prodajati veletrgov-j cem in ti malim trgovcem največ toliko 'mila, kolikor so ga ti jemali pred 1. sep-Itembrom 1939. Kako je s Slovenci v Franciji, ki so se borili v Španiji? Okrog 300 Slovencev, ki so se borili svoj čas v Španiji, je še v francoskih taboriščih. To smo čitali v nekem pismu, ki nam v teži do 1 kg s pomočjo »Medna tod je prišlo v roke. Pisec pravi, da se v Sloveniji pač mč ne stori za te nesrečneže, ki žive v težkih razmerah v Franciji, kjer niti Francozi sami nimajo kaj jesti. Od 300 Slovencev se jih je doslej vrnilo domov okrog 15. Ostali pa so že večkrat poskušali priti nazaj, pa se jim noče posrečiti. Kakor se čuje, nameravajo zaprositi vlado v Viehyju, da jih izroči jugoslovanskemu konzulatu v Marseillu. Toda tudi ta akcija še nima izgieda na uspeh. V taboriščih pa ljudje gladu-jejo nega Rdečega križa«. Te poštne pošiljke so menda poštnine proste in se smejo oddajati na pošto v neomejenem številu. Slovenci, ki so v taborišču v Camp de Varnet (Quartier C, baraque 38) trpe hudo pomanjkanje in si žele za svojo kuhinjo sledečih dobrot, ki jih v Franciji zelo, zelo primanjkuje: koruzne moke in zdroba, makaronov, slanine, sladkorja, tobaka, obleke, perila itd. Vlada je že predlanskim izjavila, da se bojevniki iz Španije lahko vrnejo. — Vsi, ki so se vrnili, niso imeli nobenih Po njihovih informacijah jim je mogo- sitnosti. Prav bi bilo, ako bi se to vpra-če pošiljati zavoje z jestvinami in obleko šanje že enkrat uredilo. PTUJ Živimo še, četudi se ne oglasimo. Humorističen Miklavžev večer je zaključil delovanje »Vzajemnosti«. Okoli 100 delavcev je brezposelnih, ki preko mestnega urada prosijo za brezposelno podporo pri borzi dela. Iz naslova izredne brezposelne podpore bodo zdaj najpotrebnejši prejeli živila in kurivo. Ljudje tožijo zaradi pomanjkanja moke. — Res je, da so šele pred par dne\i dobili trgovci nekaj enotne moke, ki pa je slabša in dražja. Tudi ržena moka stane že din 6.50, kruh pa din 7. Tudi goveje meso je spet za 1 din dražje. Vendar, kakor slišimo, bo le preskrbljeno, da bodo končno konsumenti plačevali meso 11. vrste po din 14. Bomo videli! »Na ledeni plošči«, Vernerjeva komedija v 3. dejanjih je bila v reprizi uprizorjena v torek, dne 21. t. m. v mestnem gledališču Seveda bo sledila tudi ljudska predstava, katere datum bo pravočasno objavljen. Kakor Nuši-čev »Pokojnik«, je tudi ta predstava dosegla polri uspeli. —ac.— STUDENCI PRI MARIBORU Kidaj se pri nas vršijo občinske seje? To ie vprašanje, o (katerem je treba se pogovoriti. Pri mestni občini mariborski in tudi po nekaterih okoliških občinah je običajno, da se občinstvo -potom časopisov obvesti, kdaj se Vršijo občinske seje, kar je 'hvalevredno. Pri nas pa ta običaj zelo pogrešamo, in le težko je izvedeti, kdaj «e vršijo odborove reje, in o njih poteku, akoravno bi se marsikdo ravno sedai v tej gospodarski krizi za nje zelo zanimal, saj se najbrž razpravlja o važnih zadevah kot n. Pr. o delovanju protidraginjskega odbora, o večjem posojilu za prehrano prebivalstva. o katerem se je mnogo tovorilo na neki občinski seji v lanskem letu itd. Pripomniti pa moramo, da se na drugi strani na različna obvestila ne pozabi, t..s«, t=-* »» v«.n.n (Mestna občina dostavlja svoje javne razglase vsem časopisom, studenška občina pa ne. — Op. ur.). Nov kino bo otvoril v Grmekovi dvorani g. Paradiž iz Maribora. Komisijonalni ogled se je vršil te dni in tudi pripravljalna dela- naglo napredujejo, zato je verjetno, da bo nov kino začel s predstavami že 1. februarja. Studencam smo pred leti že imeli svoj kino, ki je pa pozneje iz neznanega vzroka prenehal. Morda se bo novi kino bolje obnesel. LAŠKO Niti predsednik se ni držal sklepa. V Laškem imamo gremij trgovcev, ki je na svoji seji sklenil, da letos strankam ne bodo delili za Novo leto koledarjev. Za prekrške so določili visoko denarno kazen. Najstarejši trgovci so res držali besedo, trije, s predsednikom na čelu, pa so pridno delili (koledarje. — Čemu potem taki sklepi, ki so drugim le v pridobitno škedo? PREVALJE Likvidirala ie pekarna »Konzumnega društva za Mežiiško dolino«. Vzrok je v tem, da je zmanjkaf.o bele moke za drobno pecivo, pa tudi s krušno iri koruzno moko so take težave, ua je redno obratovanje onemogočeno. Vil > , « ■- b - £ <3 .. . -t. »'J** KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU. Verdi »Ples v maskah« Verdijev »Ples v maskah« je bil poleg »Cigana barona« najuspelejša glasbena vprizoritev lanske sezone in zato je prav, da so obe deli postavili tudi letos na spored. Letos so »Ples v maskah« poživile dve gostovanji. Najprej je gostoval prvi tenorist ljubljanske opere gosp. Žan Franci, ki je blestel s svojim mehkim in vendar metalna prodornim glasom in pokazal izreden smisel 'za kultivirano pevsko oblikovanje. V igri je rastel vseskozi v dosledni napetosti in iskrenemu doživljanju do katastrofe in izoblikoval miren, dosleden in pretehtan oderski lik. Prav ob primerjavi pri tem gostovanju pa ie prišlo do zavesti dejstvo', kako zanimivo in umetniško prepričevalno izoblikuje isto vlogo mariborski tenorist g. Manoševski, kateremu se ta odersiki lik pevsko in igralsko neobičajno prilega. G. Franci je žel tudi na mariborskem odru navdušeno priznanje. Nekaj dni zatem ie gostoval v isti operi kol Renato g. Vekoslav Janko, nekdanji priljubljeni član mariborskega gledališča, sedaj član ljubljanske opere. Ustvaril je ostro poudarjeno in krepko postavljeno odersko podoba, ki jo je s pevske strani nad vse ugodno dopolnil in podprl. Za svoj lik, ki je bil zgoščen do posebno privlačne moči, ie žel burno pritrjevanje občinstva. — S. Klavirski koncert ge. Marte Osterc-Valjalo Narodni dom 15. jan. Nekaj v kratkem času nakopičenih kulturnih prireditev ie povzročilo, da klavirski koncert ge. Osterc ni bil tako obiskan, kakor bi to zaslužilo izvajanje umetnice !n zanamivi spe-red. Pianistka ga. Osterc se nam ie pokazala kot resnična umetnica najsodobnejšega kova. Z resnostjo in stvarnostjo je očrtala skladbe | sporeda in jih podala tako, da je moral^ vsak razumeti to jasno govorečo glasbo. — S. Kapitalizem je tedaj prinesel ta skromni zaslužek ljudem, ki so dotlej' životarili med življenjem in smrtjo. In to se je kapitalizmu štelo v veliko zaslugo, kljutb temu, da je od vsakega izmed njih dan za dnem pobiral nadvrednost, nič manjšo kot je bil dnevni zaslužek. Zato je pa novi pridobitni red prinesel tudi tako-zvane nadprodukcijske krize, ki s.o jih skoraj ob enakomernih presledkih spravljale ob vse te darove in jih spreminjale v rezervno indu-strjsko armado — armado nezaposlenih; in vso to rezervno armado so puščali, da ie zaman ponujala na delovnem trgu edino blago, ki ga je imel vsakteri izmed njenih vojakov — njeno . delovno silo. Tako je v obdobjih, ko so pre-perevale po skladiščih ogromne zaloge pšenice, I ki so jih raje uničevali, samo da ne bi padla cena in ko so les v gosposkih gozdovih raje puščali segniti in strohneti na deblu — tavala po svetu truma ljudi, ki ni imela niti koščka kruha in [polena za v peč- Tako ie tedaj kapitalistični pridobitni način ravnal s temi osvobojenim, podložniki, ki niso imeli ničesar drugega kot svojo delovno silo. Kako ie pa ravnal s temi našimi vaščani, ki jim ie pa odpravi podložništva ostalo še toliko zemlje, da so skupaj s svojimi družinami uspevali, z obdelovanjem lastne zemlje, za silo životariti? Predstavljajmo si posestvo takega, malega kmeta, če ie v teku kakšnih 60 let z dedovanjem trikrat prešlo na novega lastnika. — Vsak tak dedščinski prenos je stal 15 odst. vrednosti vse imovine, 15 odst. vrednosti vse imovine so pogoltnili vsakokrat: prenosni davek, dedščinski davek in stroški javnega notarja. Kaj to pomeni, če se ie v teku 60 let to zgodilo samo trikrat! K temu pride še cepitev posestva in izplačila odpravnin dedičem, stroški, združeni vselej s smrtjo, rojstvom, porokami -n davki! Saj so neposredni in posredni davki (neupoštevaje manjše posamezne davščine in cerkveno biro) znašali ipo poročilu bratislavske trgovske zbornice na ozemlju štirih slovaških žup — 13 zlatov 30 krajcarjev na dušo. To je pomenilo za visako kmetijo s povprečno petimi dušami 69 zlatov. To sicer za naša ušesa ne zveni tako strašno, kot je bilo pa to tedaj, zlasti v, razmerju s takratnimi, še nizkimi donosi pcišestva! — Za vse to ni bilo gotovine pri hiši in treba si ie bilo denar sposoditi v bankah na visoke obresti, ali pa pri krčmarju, na naravnost oderuške obresti. Tako je po- stala ibmetij'a v nekaj deset letih lastnina upnice banke, ali pa krčmarjeva. Te male kmetije so bile obremenjene s hipotekami in nis« donašale niti toliko, da bi bila mogoče plačati obresti. — Iz bivšega graščinskega tlačana postaja krnet, suženj hipotekarne banke. — i* tako so bili posestniki teh kmetij v našem kraju prisiljeni zapustiti družino in iti v svet, bodisi kot krošnjarji, piskrovezci, ali prodajalci steklovine na drobno, ali na regulacijo Tise, ali na stavbe v Pešto, ali pa jo od 70. let dalje na skrivaj popihati čez »veliko lužo«, kot s* to pravili, kljub temu, da je vlada nanje prirejale pravcate pogrome . .. Vendar — mi boste ugovarjali — ko tak opisuješ Kisuce, iso nemara res bile take nekoč v začetku stoletja, ali pa v najhujšem primeru predi letom 1918. Vendar po prevratu, ko je nastopila demokratična republika, ni kakor ni ostalo vse tako kot pred 35 leti, ali pa celo pred svetovno vojno. Teh sprememb pa. ki so prišle s prevratom, teh vendar le ni povzročil noben nov produkcijski način, ampak enostavno drug političen sistem: mest« polabsolutistične monarhije — demokratična republika. Da, Slovaška ie res doživela velike spremembe, in bila bi, če ne bi izrazil hvale današnji vladi, navadna zgodovinska neresnica, če bi te .spremembe prezrl. ČSR je res dala slovaškemu ljudstvu vse, kar ie mogla dati demokratična republika, — Priznavam pa, res, da vseh sprememb na Slovaškem ne cenim tako 'visoko, kot se običajno cenijo. Če je na primer republika Izpolnila to, kar je Slovakom tako toplo priporočal dr. Rieger: naj se potrudijo, da obogate — ie to izpolnila le v Rieger,jevem smislu. V njegovem smislu ie Slovaška obogatela: obogatel ie določen, nemara precejšen del pripadnikov meščanskega razreda in z njimi vred se ie izboljšal gospodarski in družbeni (položaji vseh teh, ki so bili tej meščanski plasti, nahajajoči se «a gospodarskem vzponu, potrebni in koristni. (Nadaljevanje prihodnjič.) Zaradi zločina ob zatemnitvi je bil obsojen na Sfflrt kot škodljivec naroda Johan Fdrtsch iz Oberhaida pri Bambergu, ker je izrabil zatemnitev in v Bambergu poskusil posiliti ženo, katere mož je bil vpoklican V vdjaško službo. Smrtna kazen je bila prejšnji teden izvršena. m arnaau Delavski pravni svetovalec Očitek tatvine (Trbovlje) Vprašanje: Bil sem tajnik nekega društva, od katerega sem shranil skupno orodje, da nam v društvenem prostoru ne bi zginilo, ker je bil tam (javni lokal. Nedavno pa sta me dva člana osumila, da sem hotel tisto orodje v svojo korist prodati. Potem sta me še žalila z »lažniivcem«. Ali bi bile v tožbi zaradi teh žalitev žena in sestra zadostne priče? Odgovor: Očitki so seve zelo hudi, »lažnji-vec« pa je psovka in lahko za oboje tožite zaradi prestopka žaljenja časti. Če nista žena in sestra na slabem glasu, jim bo tudi sodišče prisodilo polno verodostojnost. Kršitev službene pogodbe (Radovljica) Vprašanje: Moj oče se je pogodil z lastnikom strojne pletame za moje službovanje pri njemu kot pomoč ibarvarju za 3 leta. Mezda je 'bila pogojena v 2. letu po din 2 na uro, v 3. letu pa po din 3 na uro. Ako v Vir''ariji ne ,b>a primernega dela, bi moral opravljati tudi druga lažja dela. Kljub temu me ie delodajalec 1. novembra odpustil, ker po delovnih urah nisem nasekal drv. Ali imam sedaj kako pravico do odškodnine in kako ie z delovnim časom v obratu, v katerem, je zaposlenih vedno čez 20 delavcev? Odgovor: Ta obrat ie vsekakor smatrati po zakonu, o zaščiti delavcev in obrtnem zakonu za industrijskega. Najvišji dopustni delovni čas je torej 8 ur, posebno še za mladoletnega delavca. Vsako delo preko 8 ur mora biti plačano v tej tovarni s temeljno mezdo, vsaj minimalno in še s 50 odst. poviškom. Minimalna mezda ie znašala za ta obrat do 1. aprila 2.75 din. za delavce pod 18. leti 2.25 din, od 1. aprila do 1. oktobra 3 din (za mladostne 2.75 din), a od 1. oktobra 4.75 din na uro in 3.75 din za mladostne pod 18. leti. Ker poteče dogovorjena službena doba šele 26. avgusta 1941, morate prejeti do tedaj vsaj minimalno mezdo, ker Vas je delodajalec odpustil brez zakonitega razloga. Če ste odklonili sekanje drv po končanem delovnem času, ie jasno, da to ni važen razlog, zaradi katerega bi smel delodajalec razdreti predčasno pogoj ono triletno službeno dobo. Reklamna deska na parceli (Celje) Vprašanje: Svoječasno sem dovolil nekomu, da ie postavil na moji parceli desko za plakatiranje proti mesečni odškodnini po din 40.— Te najemnine mi lastnik že celo leto ni plačal. Povrh tega mi je poškodoval tudi živi plot. Ali lahko to desko odstranim, če je plakat ir na moj ukaz ne bo hotel? Odgovor: Pogodbo s plakatiranjem morate vsekakor prej mesečno odpovedati. Če bo vzel plakater odpoved na znanje in potem kljub temu ne bo odstranil deske, bo med' Vama ibrezpogodbenio razmerje in lahko nato desko sami odstranite. Dolžno najemnino lahko iztožite. Vplačila za očetovo posestvo (Ravna Reka) Vprašanje: Kot posestniški sin sem očetu pomagal z denarjem in sem izdal okrog 30.000 din Pod obljubo, da bom dobil jaz posestvo. Pridno sem štedil pri svojem zaslužku v rudniku, a sedaj si je oče premislil in hoče izročiti posestvo drugemu. Ali lahko zahtevam, da mi oče denar vrne, ki sem ga vložil v posestvo in kam naj se obrnem? Odgovor: Ako ie tako in boste to tudi dokazali pred sodiščem, lahk.o vložite proti očetu in če ie mati solastnica, skupno proti obema starišema pri domačem okrožnem sodišču tožbo, da sta dolžna nerazdelno Vam povrniti znesek din 30.000. Ker so koleki za ta znesek precejšnji, si oskrbite na kraju svojega službovanji uverenje o imovinskem stanju, to je ubožno spričevalo, ki mora biti potrjeno od tamošnie občine, sreskega načelstva in davčne uprave. MALI OGLASI ifaSl čitatelfI kupa-(te jo ntofeenefHe nrl nitih I iiaert:utlhf FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom i. z. z o. z, Maribor, Frankopanova ulica 1. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. SEDAJ JE ČAS: da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti, emajlirati, ni-klati ali chroinati. Zelo bodete zadovoljni, a k« jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ul. 14, podruž. ogal Ptujske ceste. Telefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. Oglašujte v ..Delavski Politiki"! MitHBitc mino m poosnl krat b pedvo Iz Deu pekarne v Mora. £ Telefon ■.2324 Izdala in ure/uje Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Lludska tiskarna d. d. v Maribora, predstavnik V. Eržen v Mariboru.