Radioaktivni
začetek
goriškega
festivala
Komigo
24
Na Opčinah spominska svečanost
pri spomeniku ustreljenim talcem
SKD Tabor je v soboto gostilo
jubilejno revijo Primorska poje
ñ'liWfÚ
ft
Sport
TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI
Primorski
TOREK, 7. APRILA 2009
št. 82 (19.481) leto LXV.
Taksne katastrofe bi morali preprečiti
Martin Brecelj
V času, ko je svetovna gospodarska kriza skorajda v celoti zaposlovala javno pozornost, je kot strela z jasnega udaril katastrofalni potres v Abrucih in nas opozoril, da obstajajo pereči problemi ne le na relaciji človek-člo-vek, ampak tudi na relaciji človek-narava. Bilo je to s krvjo oškro-pljeno opozorilo, saj je terjalo življenja nekaj sto ljudi, skoraj dva tisoč ranjenih in ogromno gmotno škodo, v katero je treba všteti tudi okvaro ali celo izgubo dragocenih kulturnih spomenikov.
Priznati je treba, da je pomoč potresencem tokrat hitro stekla. Za to je poskrbela organizacija civilne zaščite, ki v Italiji dosega, kot kaže, že kar visoko raven. Tudi vlada je ukrepala brez oklevanja in učinkovito, tako da so nam bile tokrat, k sreči, prihranjene polemike med pozicijo in opozicijo, ki ob takšnih priložnostih pogosto le še razplamtevajo žalost.
A če k prvim popotresnim odzivom ni veliko pripomniti, se vendarle postavlja vprašanje preventive. Kako je mogoče, da se dogajajo takšne tragedije, ko pa nam znanost in tehnika nudita zadostna sredstva, da bi se jim izognili? Tu ne mislimo toliko na polemiko, ki jo je sprožil fizik Giam-paolo Giuliani. S svojo napovedjo katastrofe je sicer zadel, a to bolj slučajno, saj današnja seizmologi-ja ni v stanju časovno natančno napovedovati takšnih pojavov. Je pa v stanju zanesljivo povedati, na katerih območjih obstaja nevarnost potresov in kolikšna je, pa tudi kakšne gradnje bi potresom lahko kljubovale. S tega vidika Italija, žal, hudo zaostaja, s svojimi politiki na čelu.
SVET
Obama za vstop Turčije v EU
ANKARA - Ameriški predsednik Barck Obama je na svojem prvem obisku v Turčiji odločno podprl turška prizadevanja za vstop v Evropsko unijo. V zvezi s tem je dejal, da Turčije z Evropo ne povezujejo samo mostovi preko Bosporja. Srečal se je s pre-mierjem Recepom Tayyipom Er-doganom in predsednikom Ab-dullahom Gulom in Turčijo označil kot državo, ki predstavlja most med islamom in Zahodom, poleg tega pa je po Obamovih besedah pomembna zaveznica ZDA.
Na 29. strani
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
ITALIJA - Včeraj ob 3.32 po polnoči z močjo 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici
Abruce opustošil katastrofalen potres
Mrtvih je več kot 150, pogrešanih 250, ranjenih 1.500 - 70 tisoč ljudi brez strehe
Ruševine v središču L'Aquile
ansa
n piccolo
Associazione Nazionale Venezia Giulia e
slovenski klub
Odgovorna urednika dnevnikov Il Piccolo in Primorski dnevnik Paolo Possamai in Dušan Udovič
bosta intervjuvala senatorja
Miloša Budina in Lucia Totha
na temo
SOOČANJE SPOMINOV
Nove perspektive 70 let po vojni
Danes, 7. aprila 2009 - Ob 18.00 uri Dvorana Vulcania 1 na Pomorski postaji v Trstu
Poskrbljeno bo za simultano prevajanje
Smolle za aktivnejšo vlogo Slovenije
Na 4. strani
V Krminu motorist čelno trčil v avtomobil
Na 23. strani
Tretjina Slovencev živi slabše kot pred štirimi leti
Na 25. strani
Trst kot nakupovalno središče na prostem
Na 28. strani
L'AQUILA - Abruce je včeraj ob 3.32 po polnoči stresel močan potres. Njegovo žarišče je bilo kakih 10 kilometrov od deželnega glavnega mesta L'Aquila, ki leži približno 100 kilometrov severovzhodno od Rima. Po podatkih vsedržavnega inštituta za geofiziko je imel potres moč 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici, občutili pa so ga v vsej srednji Italiji, od Bologne do Neaplja. Po še vedno nedokončnih podatkih je zahteval več kot 150 človeških življenj, približno 250 je pogrešenih, kakih 1500 je ranjenih, okrog 70 tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Po prvem obračunu je 10 do 15 tisoč stavb poškodovanih, med temi veliko zgodovinskih in kulturnih spomenikov.
Predsednik vlade Silvio Berlusconi je razglasil stanje naravne katastrofe. Pomoč je pod vodstvom organizacije civilne zaščite je hitro in učinkovito stekla. Italija medtem prejema izraze solidarnosti od vsepovsod.
Na 2. in 3. strani
2
Torek, 7. aprila 2009
POTRES V ABRUCIH
/
POMOČ - Po silovitem potresu, ki je prizadel zlasti občino L'Aquila
Iz naše dežele odpotovale kolone prostovoljcev in gasilcev
Nekateri so že na kraju, drugi so pripravljeni na izmene - Tržaška prefektura skrbi za logistiko
PALMANOVA - Na območju silovitega potresa v Abrucih so že na delu gasilci in civilna zaščita iz Furlanije-Julijske krajine. Gasilcev iz naše dežele je 81: 26 iz Vidma, 21 iz Trsta, 17 iz Gorice in 17 iz Pordenona. S sabo imajo 30 vozil in razno opremo, vključno z geofonom, ki zaznava srčne utripe pod ruševinami. Ostalim gasilcem so preventivno preklicali dopuste.
Včeraj ob 4.30 so prostovoljci civilne zaščite prejeli sms sporočilo, ki je opozarjalo, da je v Abrucih potrebna pomoč. Tehniki so odpotovali zgodaj zjutraj, prva kolona (sto prostovoljcev, 12 izurjenih psov in 30 vozil) pa je po sestanku z deželnim direktorjem civilne zaščite Guglielmom Berlassom krenila iz centrale v Palmanovi po 9. uri. Druga karavana je odpotovala ob 13.30. Sinoči so prostovoljci v okolici LAquile postavili šotore in prejeli prva navodila. Pred odhodom so se v Palmanovi spomnili Carmineja Vitaleja, goriškega prostovoljca, ki je v soboto tragično umrl.
Iz tržaške občine so se prvi koloni civilne zaščite priključili trije prostovoljci, po kosilu jih je odpotovalo še šest. Ostale občine so pristojnim ponudile svojo razpoložljivost. »Pri nas so na čakanju štirje možje z dvemi vozili. Kaže, da bodo prišli na vrsto v prihodnjih dneh, ko bodo nujne izmene,« je povedal Danilo Antoni, načelnik civilne zaščite v Devinu-Na-brežini.
Svoj doprinos bo dala tudi goriška pokrajina. Včeraj so v LAquilo odpotovali trije prostovoljci iz goriške sekcije in dva člana civilne zaščite iz Sovodenj, na odhod pa so pripravljeni tudi Doberdobci. »Zaenkrat so v Abruce odšli trije naši kolegi, in sicer Salva-tore Gambitta, Roberto Strgar in Stefano Ma-strorillo; pripravljeni pa smo, da pošljemo na pomoč še druge prostovoljce,« je povedal načelnik ene izmed ekip goriške civilne zaščite Stefano Bensa.
Včeraj v zgodnjih popoldanskih urah sta na pot v Abruce krenila tudi člana sovodenj-ske civilne zaščite Matija Millocco in Marino Dottori, ki sta se pridružila prostovoljcem iz Moša in drugih krajev goriške pokrajine. »Tudi naša prostovoljca Matej Peric in Matej Fer-folja sta bila zjutraj že pripravljena na odhod, iz operativnega centra v Palmanovi pa so nam nato sporočili, naj počakamo. Deželno vodstvo mora na kraju najprej preučiti, kako bodo potekale izmene,« je dejal načelnik civilne zaščite v Doberdobu Michele Narduzzi in dodal: »Gotovo bodo predstavniki naše sekcije prišli na vrsto v prihodnjih dneh in tednih, morda tudi mesecih. Posledice potresa so namreč zelo hude.«
Tržaška prefektura je iz posebnega skladišča poslala v Abruce 1120 postelj in 180 šotorov: opremo je na potresno območje pripeljalo osem tovornjakov. (ale, af)
Pripadniki civilne zaščite so takoj začeli postavljati šotore za ljudi brez strehe
ansa
L'AQUILA - Pričevanje Openke Erike Limoncin
»Naša hiša še stoji!«
31-letnica se je v središču mesta prebudila sredi noči in je nato več ur nemočno opazovala posledice potresa
»Celo jutro sem bila tam. Naša hiša k sreči še vedno stoji, skoraj vse ostale pa so se zrušile ...« Erika Limoncin, 31-letna Slovenka z Opčin, po poklicu psihologinja, živi s svojim možem v središču mesta L'Aqui-la, v samem epicentru velikega potresa. Po večurnem nemočnem opazovanju posledic potresa se je zatekla k tastom v Apulijo. Sinoči je v nekaj minutah podala svoje pričevanje, čakala jo je telefonska povezava z družino v Trstu.
»Odšli smo, ker so nam reševalci priporočili, naj ne vstopimo v hišo.« Ob 3.30 sta jo nenadoma prebudila silovit sunek in grozen hrup, vsi so zbežali na cesto. »Grozno je bilo, prava panika. Edina sreča je ta, da naša hiša še stoji. Druge stavbe, povečini starejše, so popolnoma porušene. Nekdo je ostal zakopan, živel je v prvem nadstropju bližnje stavbe.« Gasilci in prva pomoč so bili takoj na kraju, vsi krajani pa so morali čakati na cesti. »Na druge ulice nismo smeli, lahko bi nas kaj oplazilo. Potresnih sunkov je bilo še in še, predvsem do 9. ure zjutraj, nadaljujejo pa se še zdaj (sinoči, op. p.). Ljudem so pripravili šotore na športnem igrišču in še kje. Marsikdo nima več hiše.« Zdaj je Erika na varnem v Apuliji, prej ali slej pa se bo morala vrniti in preveriti situacijo, v upanju, da bo njen dom še vedno pokonci. (af)
odzivi po svetu
Solidarnost od vsepovsod, tudi iz Slovenije
JOSE Manuel Barroso
RIM - V Italijo po katastrofalnem potresu prihajajo izrazi so-žalja in ponudbe za pomoč tudi iz tujine. Pomoč je v imenu EU iz solidarnostnega sklada ponudila tudi Evropska komisija, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je v sožalnem pismu premieru Silviu Berlusconiju izrazil pretresenost zaradi tragedije V skladu je za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč sicer pripravljena milijarda evrov, Italija pa je iz njega že črpala pomoč po potresu leta 2002.
Sožalje Italiji sta v Ankari izrekla tudi turški predsednik Abdullah Gul in njegov visoki gost iz ZDA, predsednik Barack Obama, ki se mudi na obisku v Turčiji. So-žalje je v Moskvi izrekel tudi ruski predsednik Dmitrij Medved-jev. Italijanski premier Berlusconi bi sicer moral na pomemben dvodnevni obisk v Moskvo, a ga je zaradi potresa odpovedal. Med-vedjev je tudi to odločitev sprejel z razumevanjem, so sporočili iz Moskve.
Sočutje do žrtev in pripravljenost na pomoč Italiji sta izrazila tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanc-lerka Angela Merkel, papež Benedikt XVI. pa je sporočil, da moli za žrtvami, še posebej otroki. Sožalne brzojavke v Rim so prišle tudi od srbskega predsednika Borisa Tadica, portugalskega predsednika Anibala Cavaca Silve ter bolgarskega predsednika Georgija Parvanova, in od mnogih drugih.
Tudi slovenski premier Borut Pahor je v sožalnem pismu Berlusconiju izrazil globoko so-žalje ob tragičnem potresu in pripravljenost na takojšnjo pomoč. Pahor je Italiji ponudil vso potrebno pomoč, ki bi jo potrebovala pri odpravljanju posledic škode potresa. Obrambno ministrstvo je sicer Italiji že včeraj dopoldne ponudilo reševalne pse, ki bi pomagali pri iskanju zasutih.
ZNANOST - Fizik napovedal potres
»Bertolaso se mi mora javno opravičiti«
LAQUILA - Takoj po grozovitem potresu se je v splošnem kaosu že vnela polemika. Nekdo je včerajšnji potres baje pravočasno predvidel, njegovi pozivi pa so naleteli na gluha ušesa. Vsaj tako trdi on, fizik Giampaolo Giuliani, ki kot raziskovalec državnega inštituta za jedrsko fiziko INFN dela v laboratoriju pri Gran Sassu.
Giuliani je izumil napravo, ki naj bi na podlagi podatkov o sproščanju plina radona s podzemlja predvidevala hujše potrese. Pred dnevi je naprava zabeležila zaskrbljujoče znake (oz. predvestnike) na območju Sulmone v Abrucih. Potresa takoj zatem ni bilo in fizika so zaradi ustvarjenega preplaha prijavili sodnim oblastem.
Potres se je naposled res zgodil. Giampaolo Giuliani je včeraj zatrdil, da je tragedijo pravočasno napovedal, a da ga pristojni niso poslušali, marsikdo naj bi ga celo zasmehoval. »Zdaj imajo na vesti ogromno breme, zahtevam javno opravičilo« je dejal in pristavil, da se ob pogledu na ruševine in krste počuti povsem nemočnega. Po njegovem nosijo veliko odgovornost njegovi največji kritiki - državni vodja civilne zaščite Guido Ber-tolaso ter župan in občinski odbornik iz Sulmone.
Bertolaso je očitke včeraj zavrnil in vztrajal pri ugotovitvi, da potresov ni mogoče napovedati. Poudaril je, da je bil odziv reševalcev zelo hiter. Giulio Selvaggi z državnega inštituta za geofiziko je javnosti posredoval podatek, da so od oktobra do danes v pokrajini L'Aquila zabeležili najmanj dvesto potresnih sunkov.
POTRESI - Seizmolog Peter Suhadolc za naš dnevnik:
Potresov ni mogoče z gotovostjo napovedati Italija se pomika proti Hrvaški in Črni gori
Primorski dnevnik se je o hudem potresu v Abrucih pogovoril s Petrom Suhadolcem (na sliki desno), seizmologom in glavnim tajnikom mednarodnega združenja seizmologije IASPEI.
Prof. Suhadolc, zakaj so Abruci podvrženi potresom?
To velja za vse Apenine, od Umbrije, Mark (potres iz leta 1998) in Emilie Romagne (pred kratkim je do potresa prišlo v Reggio Emilii) do Abrucev in Irpi-nije (leta 1980).
Kaj se v podzemlju pravzaprav dogaja?
Tirensko morje se počasi odpira, Italija pa se pomika na vzhod, proti obalam Hrvaške in Črne gore. V tem procesu se v skalah kopičijo napetosti. Ko preveč nategnete elastiko, elastika poči. Nekaj podobnega se dogaja s skalami, ki zdržijo določeno mero napetosti, ko pa le-ta prekorači vzdržljivost skalnih gmot, se ob prelomu, navadno kjer je vzdržljivost najnižja, skladi premaknejo in zdrsnejo eden na drugega. Sprosti se energija v obliki valov in, ko pride do površja, se zemlja zatrese.
V nedeljo zvečer so sunek zabeležili v Emilii Romagni. Tega so zaznali tudi v naših krajih. Sodi vse v okvir istega potresa?
Emilia-Romagna je precej bolj na severu. Z dosedanjimi podatki bi težko dokazali povezavo. Sunka
sta bila skoraj sočasna, obravnavati pa bi ju morali ločeno.
Giampaolo Giuliani, fizik inštituta INFN, pravi, da je potres pravočasno napovedal, a da ga ni nihče poslušal. Kaj o tem menite?
Raziskovalci pač skušajo na podlagi poda-ti<ov in meritev napovedati potrese. Polemiki nisem podrobno sledil, vsekakor vem, da je on meril količino radona. V prejšnjih dneh je opazil, da se sprošča več radona, ta plin pa je eden izmed t. i. predvestnikov potresa. A ko se sproščajo velike količine radona, še ni rečeno, da bo do potresa prišlo. Nihče ne more trditi, da je rezultat opazovanja pred-vestnika stoodstoten znak bližajočega se potresa. On je bržkone rekel, da bi lahko prišlo do potresa in je v tem primeru tudi zadel. Velikokrat pa se zgodi, da je znakov ogromno, potresa pa od nikoder. Na osnovi enega samega predvestnika je težko ukrepati. Vse to je še vedno predmet raziskovanja in jaz tega ne bi apliciral. Ko bi imel podobne podatke, bi jih posredoval civilni zaščiti, javnosti pa ne.
Predvestniki za znanost niso zanesljivi?
Priznavamo jih, a noben predvestnik ni zanesljiv. Če se pojavi več različnih znakov, je verjetnost potresa večja, gotovosti pa ni. Ko pa pridejo te informacije v javnost, je lahko več škode kot koristi. Kaj narediti? Izseliti celo Aquilo? To je utopija, poleg tega pa se ustvarita panika in večji kaos kot sicer. Ustvarjanje preplaha ni ravno etično.
On očita Bertolasu, da ga ni poslušal.
Še zelo daleč smo od tega, da bi potrese kratkoročno napovedovali. Srednje in dolgoročno je drugače, na podlagi seizmičnega dogajanja lahko napovemo, da bo v naslednjih petih letih možnost potresov večja. Napovedati pa, da bo potres jutri, je druga stvar... Omenjeni fizik je imel svoje razloge. Če pa se postavim v kožo civilne zaščite, vem, da je težko oceniti podobne napovedi, ko ni znanstvene podlage in dolgega seznama pravilno napovedanih dogodkov. Večja količina radona je eden izmed znakov, to vemo, a gotovost potresa sploh ni dokazana. Lahko se zemlja strese čez en dan, čez teden ali nikoli. Pred potresom se živali baje vznemirijo in psi zalajajo. A pes se lahko vznemiri tudi ob pogledu na mačko, vi pa ne veste, s čim je to lajanje povezano. Stvar je zelo delikatna.
Aljoša Fonda
/
POTRES V ABRUCIH
Torek, 7. aprila 2009
3
ABRUCI - Usodni sunek so zabeležili včeraj ob 3.32 po polnoči, dosegel pa je moč 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici
Katastrofalen potres opustošil L'Aquilo in njeno neposredno okolico
Mrtvih je več kot 150, pogrešanih 250, ranjenih 1.500, gmotna škoda pa ogromna - Hitra in učinkovita pomoč
L'AQUILA - Abruce je včeraj ob 3.32 po polnoči stresel močan potres. Njegovo žarišče je bilo kakih 10 kilometrov od deželnega glavnega mesta LAquila, ki leži približno 100 kilometrov severovzhodno od Rima. Po podatkih vsedržavnega inštituta za geofiziko je imel potres moč 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici, občutili pa so ga v vsej srednji Italiji, od Bologne do Neaplja. Po še vedno nedokončnih podatkih je zahteval več kot 150 človeških življenj, približno 250 je pogrešenih, kakih 1500 je ranjenih, okrog 70 tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Po prvem obračunu je 10 do 15 tisoč stavb poškodovanih, med temi veliko zgodovinskih in kulturnih spomenikov.
Potres je ljudi presenetil sredi nočnega spanja. Tudi to je prispevalo k tako težkemu človeškemu obračunu. Ljudje se pač prvi hip niso niti zadevali, kaj se dogaja, tako da se niso mogli pravočasno zateči na varno. Sicer pa je še pred zoro postalo jasno, da se je zgodila katastrofa.
Sunek po porušil veliko stavb v L'Aquili, med temi več stanovanjskih blokov in študentski dom. Hudo poškodovane so bile številne javne zgradbe, od prefekture in bolnišnice do sedeža pokrajine in univerzitetnih poslopij, pa tudi deli katedrale. Sicer pa je naravna ujma prizadela še vrsto okoliških občin, med temi zlasti kraje San Demetrio, Piz-zoli, Rocca di Mezzo, Paganica, Fossa, Villa Sant'Angelo, San Gregorio, Poggio Picenza, Onna, San Pio, Barrile, Ocre, Rovere, Rocca di Cambio, Pianola, Poggio di Roio, Tempera in Camarda. Med najbolj prizadetimi naselji je vasica Olla, ki je praktično vsa v ruševinah in kjer so zabeležili 24 mrtvih. Sicer pa je bilo negativne učinke potresa občutiti celo v Rimu, kjer je občutno poškodoval Ka-rakalove terme.
Reševalna akcija je hitro stekla. Najprej so se aktivirali krajevni gasilci, reševalci 118, civilna zaščita, agenti javne varnosti, vojska in prostovoljci. A prav kmalu je prišla pomoč od zunaj. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je na območju potresa že v jutranjih urah razglasil stanje naravne katastrofe in poveril podtajniku za civilno zaščito Guidu Ber-tolasu nalogo, naj koordinira pomoč. In dejansko je popoldne že delovalo na potresnem območju 1.640 gasilcev s 677 sredstvi, 31 posebnih reševalnih ekip s psi, 71 speleologov in potapljačev itd. Zunanja pomoč je najprej prišla iz Rima, a v nekaj urah je bila mobilizirana
Reševalci so izpod ruševin potegnili dečka
ansa
organizacija civilne zaščite po vsej državi. Ekipe reševalcev so poslale vse dežele, razen Sicilije in Sardinije.
Prva skrb reševalcev je bilo seveda iskanje preživelih pod ruševinami. Rešenih je bilo kakih 60 ljudi. Poleg tega je bilo treba poskrbeti za zdravniško nego ranjenih. Bolnišnica v LAquili je bila v potresu hudo poškodovana, tako da so ranjence prepeljali v okoliške bolnišnice, še zlasti v rimske. Reševalci so že
rim
Politika solidarna z žrtvami
včeraj opoldne začeli deliti hrano in pijačo.
Posebno velik problem pa predstavlja evakuirano prebivalstvo. Kot uvodoma rečeno, je trenutno kakih 70 tisoč ljudi brez strehe. Civilna zaščita je uredila pet večjih zbirnih centrov v L'Aquili in okolici, in sicer v stadionih Fattori in Acquasanta, na Trgu DArmi, v vojašnici Rossi in v kraju Centicolet-ta. Ze v večernih urah so stala prva šo-
torišča, sicer pa so mnoge brezdomce začasno sprejeli hoteli na jadranskem obalnem pasu in druge rezidenčne strukture v okolici. Priskočile so na pomoč npr. tudi državne železnice in dale na razpolago spalne vagone vsaj za prve noči po katastrofi.
Potres je v L'Aquili in okolici popolnoma ohromil normalno življenje. Tako bodo med drugim šole za nedoločen čas zaprte.
Giorgio Napolitano
RIM - Politika je pustila ob strani vsakdanje polemike in se zamislila o tragediji, ki je tako boleče prizadela Abruce. Predsednik republike Giorgio Napolitano je v poslanici lokalnim oblastem izrazil solidarnost vsem žrtvam in njihovim svojcem ter vsem tistim, ki so zaradi potresa ostali brez strehe nad glavo. Državni poglavar je izrazil trdno prepričanje, da bo Italija, kot večkrat v preteklosti ob podobnih tragedijah, izkazala konkretno solidarnost ljudem, ki jih je potres tako hudo prizadel. Predsednik republike je v stalnem stiku z vlado in z vodjo državne civilne zaščite Guidom Bertolasom.
Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini in predsednik senata Renato Schi-fani sta se pridružila treznim Napolitanovim besedam. Tudi predsednika parlamentarnih skupščin sta prepričana, da bo Italija znala zrelo in učinkovito kljubovati tej veliki tragediji, ki je bila po njihovem nepredvidljiva.
Tragedija v Abrucih je ustavila tudi običajno politično dialektiko. »To je trenutek za solidarnost in za konkretno pomoč ljudem v stiski,« je v parlamentu dejal voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini. Njegove besede so doživele podporo vseh političnih strank.
VLADA - Odpovedal je potovanje v Moskvo in obiskal potresno območje
Ministrski predsednik Berlusconi razglasil stanje naravne katastrofe
RIM - Vlada je takoj po katastrofalnem potresnem sunku začela ukrepati. Vladni podtajnik za civilno zaščito Guido Ber-tolaso je že v jutranjih urah obiskal potresno območje. »To je največja tragedija, kar smo jih doživeli v tretjem tisočletju,« je pretreseno izjavil. Na njegov predlog je predsednik vlade Silvio Berlusconi na območju potresa razglasil stanje naravne katastrofe, odpovedal pa je tudi napovedan obisk v Rusiji. Berlusconi je namreč včeraj imel na programu pomemben gospodarski obisk Moskve, na katerem naj bi ga spremljalo preko tisoč italijanskih gospodarstvenikov.
Okrog poldne je tudi ministrski predsednik obiskal potresno območje, da bi se na lastne oči prepričal o tem, kaj se je zgodilo, pa tudi da bi izrazil solidarnost prizadetemu prebivalstvu. Ob koncu ogleda s krova helikopterja je skupno z Bertolasom priredil tiskovno konferenco. »Zdaj moramo pomagati Abrucom,« je dejal Berlusconi in napovedal znatno finančno pomoč. »Ze-lim poudariti nekaj pomembnega. Nihče ne bo prepuščen lastni usodi,« je še zagotovil premier. Pojasnil je, da so ob naporih za rešitev zasutih izpod ruševin že stekla tudi prizadevanja za zagotovitev preživelim prehrane in začasnih prenočišč.
Zvečer ob 19. uri se je vlada zbrala na izredni seji. Pregledala je položaj in sprejela ukrepe, ki jih narekuje stanje naravne katastrofe. Prvi pomoči je namenila 30 milijonov evrov, sicer pa ni še finančno dokončno opredelila svojih ukrepov. Kot je po seji pojasnil minister Ignazio La Russa, bo to storila, ko bo slika jasnejša.
Berlusconi si ogleduje potresno območje s helikopterja
ansa
L'AQUILA - Pod ruševinami
Rešili šest študentov
LAQUILA - Iz Abrucov so ves dan prihajale vesti o ljudeh, ki so jih reševalci potegnili izpod ruševin. Med temi je bilo šest študentov, ki jih je zasul tamkajšnji študentski dom in ki so jih rešili po 15 urah, medtem ko je en študent umrl. Stanovanje drugega študenta, 23-letnega Guida Marianija, se je podrlo, toda dva tramova sta mu rešila življenje. Pod ruševinami je ostal tri ure; kolega, s katerim je delil sobo, pa ni preživel.
4
Torek, 7. aprila 2009
ALPE-JADRAN
/
KOROŠKA - Tiskovna konferenca novega vodstva NSKS
Karel Smolle računa na aktivno pomoč Slovenije
Slovenci naj bi prišli tudi v deželno ustavo - Smolle že danes v Ljubljani
CELOVEC - Novo vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) na čelu z novim predsednikom Karlom Smol-lejem stavi pri uresničitvi nerešenih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem na aktivno pomoč Slovenije. Kot je na predstavitveni tiskovni konferenci včeraj dopoldne v Celovcu poudaril Smolle, je NSKS prepričan, da je ključ za reševanje vseh odprtih vprašanj, ki izvirajo iz Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955, pri Sloveniji, zaščitnici koroških Slovencev. Smolle je zato pozval Slovenijo, naj na dnevni red odnosov z Avstrijo uvrsti vprašanje slovenske manjšine na Koroškem. Če pa rešitve na bilateralni ravni ne bo mogoče doseči, potem NSKS od Slovenije zahteva internacionalizacijo, kot je to npr. v 60-tih letih prejšnjega stoletja storila Avstrija glede Južne Tirolske. Pogovore s Slovenijo bo novi predsednik NSKS začel že danes, ko se bo v Ljubljani srečal s predsedniki poslanskih skupin v Državnem zboru. Kot je Smolle še poudaril, bodo imela za novo vodstvo NSKS absolutno prioriteto predvsem prizadevanja za uresničitev skupnega izvoljenega zastopstva koroških Slovencev - sprva na privatni, nato pa na javnopravni osnovi. Tako Smolle kot tudi osrednji politični tajnik NSKS Marijan Pipp sta s tem v zvezi pozdravila stališče Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ki se je že izrekla za takšno skupno zastopstvo, glede Zveze slovenskih organizacij pa sta sporočila, da NSKS še ni prejel odgovora na svojo pobudo. Ker NSKS in SKS zagovarjata t.i. Pernthalerjev model javnopravne zbornice slovenske manjšine na Koroškem, ki bi jo izvolili skupaj z deželnimi volitvami, torej šele leta 2014, je tudi NSKS za predlog SKS o ustanovitvi Delovne skupnosti političnih organizacij slovenske manjšine (NSKS, SKS, ZSO). Slednja naj bi do konca letošnjega leta izdelala zakonski osnutek o skupnem zastopstvu, ki bi ga slovenska manjšina nato posredovala zakonodajalcu na Dunaju, torej zveznemu parlamentu. Smolle je glede tega (očitno v smer ZSO) še dejal, da bo tisti, ki ga pri tem projektu ne bo zraven, zamudil vlak!
Jasna sta bila Smolle in Pipp tudi glede dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Za NSKS sta propadla tako t.i. Gusenbauerjev predlog s 163 tablami (ki ga je šele pred nekaj dnevi dal v vnovično razpravo sedanji avstrijski kancler Werner Fay-mann), kot tudi predlog t.i. Karnerjeve skupine s 143 tablami in odprtostno klavzulo. »Razsodbe ustavnega sodišča so zelo jasne, treba je znati samo računati! Zato komisija strokovnjakov, kot jo predlaga SKS, po mnenju NSKS ne bi prinesla posebnih re-
Novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle (na posnetku desno) je včeraj skupaj s političnim tajnikom organizacije Marjanom Pippom (levo) spregovoril o nerešenih vprašanjih slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem
i. lukan
zultatov,« je dejal Smolle.
Pomembni točki v Smollejevem programu sta še sprememba koroške deželne ustave, v kateri bi morala biti končno upoštevana tudi slovenska manjšina, ter ureditev zagotovljenega sedeža za manjšino v koroškem deželnem zboru. »Če je kaj takega mogoče za Ladince na Južnem Tirolskem ali za Dance v Nemčiji, potem je skrajni čas, da se to vprašanje v smislu manjšine uredi tudi na Koroškem. V zvezi z deželno ustavo pa je Smolle še dostavil, da si ne more predstavljati, da bi kdorkoli imel kaj proti, da se slovenska manjšina v njej omenja.
Glede vprašanj, ki so v pristojnosti dežele, je novo vodstvo NSKS še omenilo rešitev težav s financiranjem slovenske Glasbene šole, obvezno leto s slovenščino v otroških vrtcih na veljavnostnem območju manjšinsko-šolskega zakona iz leta 1945, evaluacijo jezikovne kompetence na področju obveznega (manjšinskega) šolstva ter na novih srednjih šolah.
Na vprašanje PD, koliko časa bo ostal na čelu organizacije, pa je Smolle odgovoril, da bo na njegovo odločitev močno vplivala uresničitev programa, ki si ga je zastavil s svojimi sodelavci. Najkasneje pa naj bi v organizaciji prišlo do volitev v približno letu dni. Ali bo tedaj nastopil vnovič, še ni odločeno, zagovarjal pa bi vsekakor prvo žensko na čelu Narodnega sveta koroških Slovencev.
Ivan Lukan
ZAGREB - Sanader za Hrvaški radio
»Od Pahorja bom zahteval deblokado pogajanj z EU«
ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj na Hrvaškem radiu razkril, da sta se slovenskim kolegom Borutom Pahorjem dogovorila za srečanje v Zagrebu ali njegovi okolici, do katerega naj bi prišlo do 24. aprila, ko je Češka sklicala pristopno konferenco Hrvaške z EU. Sanader je dejal, da bo na srečanju s Pahorjem zahteval deblokado hrvaških pogajanj z EU. Ponovil je, da ima Slovenijo za prijateljsko državo, da pa se Zagreb Ljubljani ne bo pustil izsiljevati, saj izsiljevanje ni "evropsko načelo".Sanader je dodal, da Hrvaška ne more sprejeti stališča Ljubljane, da Slovenija ne bo umaknila blokade hrvaških pogajanj z EU, dokler ne bo rešitve, kot si jo želi slovenska stran. Vnovič je dejal, da Hrvaška vztraja na ločitvi dvostranskega mejnega vprašanja od hrvaških pogajanj z EU, takojšnji deblokadi hrvaških pogajanj z EU in urejanju vprašanja meje na mednarodnem sodišču.
Poudaril je, da je v neformalnih pogovorih na srečanju zveze Nato v Bruslju prejšnji konec tedna slišal, da omenjeno načelo podpirajo tudi članice EU, ki so obe-
nem članice Nata. Izrazil je pričakovanje, da se bo o slovenski blokadi na uradnem obisku v Berlinu v sredo pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel.
Hrvaški premier je tudi odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj so bili razlogi za odpoved srečanja zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške, Samuela Zbogarja in Gordana Jandrokovica, z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom prejšnji teden v Bruslju. "Rehn ni odpovedal, temveč prestavil srečanje," je poudaril Sa-nader in dodal, da lahko temu botrujeta dva razloga. Prvič, da je Rehn želel pred srečanjem z Jandrokovicem in Zbogarjem slišati predloge evropskega tria - Francije, Češke in Švedske, in drugič, da je pričakoval pisni odgovor hrvaške strani, "čeprav je bil dogovor, da bo Jandrokovic stališča Hrvaške predstavil na srečanju".
Sanader je dejal, da Hrvaška ne bo poslala pisnega odgovora Bruslju, ker gre za "preveč pomembno temo, da bi zaupali kateri koli pošti". Dodal je, da bo Jandro-kovic hrvaško stališče predstavil na prihodnjem srečanju. (STA)
zgodovina - Nedvoumen rezultat ankete na spletni strani našega dnevnika
»Raziščite, kaj je v fojbah«
V Italiji, a najbrž tudi v Sloveniji, ni prave volje, da bi preverili, kaj je v breznih - Morda pa je za vse skupaj prepozno
95 odstotkov anketirancev hoče raziskavo o breznih
Rezultat naše spletne ankete o fojbah je nedvoumen. Velika večina anketirancev pravi, da bi bilo treba fojbe odpreti in raziskati, kaj je pravzaprav v njih. Le pet odstotkov sodelujočih v anketi odklanja to možnost. Anketo smo pripravili po dogajanjih v Lokvi in glasnih polemikah, ki so o tem nastale. Anketno vprašanje se je glasilo »Se strinjate ali ne s predlogom, da se razišče, kaj je v fojbah?«
95 %
5%
258 - Da
I
15-Ne
l
r
j
Primorski


www.primorski.eu
TRST - Velika večina sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika (primorski.eu) želi, da se razišče, kaj je v fojbah in da se s tem neha s političnimi špekulacijami o tem bolečem poglavju tukajšnje polpretekle zgodovine. Volja anketirancev je zelo jasna, obstaja pa zelo malo možnosti, da bo do teh raziskav sploh prišlo. V Italiji ni za to nobene politične volje, Slovenija ne kaže zanimanja za takšne raziskave, kar velja tudi za Hrvaško. Za takšne akcije je 64 let po koncu druge svetovne vojne mogoče tudi vse skupaj prepozno.
O fojbah so bile napisane številne knjige in znanstvene raziskave, vprašanje je vzela v pretres tudi slo-vensko-italijanska zgodovinska komisija. Do nove polemike je prišlo ob sporni pobudi Združenja Istranov v Lokvi pri Divači, ko je marsikdo zlasti v Sloveniji zahteval, da se razišče brezno Golobivnica, kjer so Massimi-liano Lacota in njegovi pristaši hoteli položiti spominski venec.
Stranka komunistične prenove je nekaj dni po dogajanjih v Lokvi predlagala ustanovitev mednarodne strokovne komisije, ki bi raziskala foj-bo Golobivnica in tudi druga kraška in istrska brezna, kjer se domneva, da je prišlo do pobojev. Vodja Mavrične levice v deželnem svetu Igor Kocijančič je posredoval nekatere dokumente, iz katerih izhaja, da se je za odprtje fojbe pri Bazovici zavzemal tudi vodja MSI Giorgio Almirante. Kmalu po vojni je raziskavo o fojbah zaman predlagal tedanji tržaški župan Gianni Bartoli, nekaj let nazaj so raziskovanje fojb predlagali poslanci zelenih, a tudi oni neuspešno.
Da je treba fojbo pri Bazovici (Šoht) v skrajnem primeru tudi odpreti sta prepričana senatorja desne sredine iz Furlanije-Julijske krajine Giulio Camber in Ferruccio Saro. Tržaški parlamentarec je prvi podpisnik zakonskega predloga za senatno komisijo o raziskovanju fojb in povojnih pobojev v naših krajih.
volitve
Kdo bo in zlasti kdo ne bo kandidiral
Veit
Heinichen
TRST - Kandidati za evropski parlament iz Furlanije-Julijske krajine bodo znani po velikočnih praznikih. Krajevna in deželna vodstva posameznih strank bodo v prihodnjih dneh posredovala državnim organom svoje predloge, o kandidaturah pa bodo zadnjo besedo, kot vedno imeli v Rimu.
V Ljudstvu svobode se iz dneva v dan zmanjšuje možnost, da se bo za mandat v evropskem parlamentu potegoval tržaški župan Roberto Dipiaz-za. Njegovi kandidaturi nasprotuje tržaška desna sredina, ki očitno ni pripravljena na predčasne občinske volitve, če bi bil Dipiazza slučajno izvoljen in izbral evropski mandat. Tudi župan bi rad ostal v Trstu in bo, kot sam pravi, kandidiral le v primeru, da bi ga za to izrecno zaprosil Silvio Berlusconi.
Na listi Demokratske stranke bo skoraj gotovo kandidirala mlada Videmčanka Debora Serracchiani, »junakinja« spletnih strani in Facebooka, ki je bila do pred kratkim praktično neznana v političnih krogih. Serracchiani, tajnica videmske-ga krožka stranke, ima možnosti za izvolitev in bo morda edina iz naše dežele, ki bo sedela v novem evropskem parlamentu.
Na kandidatni listi demokratov ne bo Miloša Budina in niti pisatelja Veita Heinichena. Budin je svoji stranki jasno povedal, da sploh ne namerava kandidirati, Heinichen pa v bistvu nikoli ni bil niti neuradni kandidat. Njegovo ime je ob neki priložnosti predlagal Fabio Omero, vodja Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu, predlog pa ni nikoli zares zaživel.
Stranka italijanskih komunistov in Stranka komunistične prenove, ki bosta nastopili skupaj, bosta kandidate izbrali v prihodnjih dneh. To velja tudi za gibanje Levica in svoboda. Na obeh kandidatnih listah bodo najbrž kandidirali tudi Slovenci.
Slovenska skupnost bo za evropski parlament nastopila skupaj z Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP). Med možnimi kandidati je dolinska županja Fulvia Premolin, govori pa se tudi o tržaškem tajniku stranke Petru Močniku. Stranka Italija vrednot je medtem že objavila kandidaturo znanega režiserja in pisatelja Giorgia Pressbur-gerja, ki uživa ugled in je poznan tudi na levici in v slovenski manjšini.
/
MNENJA, RUBRIKE
Torek, 7. aprila 2009
5
ISTRSKI ZORNI KOT
Zadovoljstvo zaradi vstopa v NATO
Miro Kocjan_
Mediji na Hrvaškem so, kakor je bilo tudi pričakovati, z navdušenim poudarkom sprejeli novico, da je zdaj država članica Nata. Predsednik Mesic je dejal, da so dolgo pričakovali ta dogodek, da pa je zdaj čas za praznovanje. Ni kar tako, je rekel, da bo zdaj tudi Hrvaška sedela pri mizi z vsemi tistimi državami, ki si prizadevajo za svobodo in demokracijo. Podobno se je izrazil tudi Sa-nader. 60. obletnica ustanovitve zveze NATO, je nadaljeval Mesic, pa je hkrati tudi pomemben korak za vključitev v Evropsko unijo.
Posledice recesije so tudi na Hrvaškem vse bolj očitne. Zagreb je doživel prvi javni protest, ki so ga organizirali šolniki. Člani sindikalne organizacije »Preporod« so se jasno izrekli proti znižanju plač za šest odstotkov ter med drugim naglasili, da so tudi tokrat spet najbolj prizadeti, ko gre za restriktivne finančne ukrepe.
V	državi pa so v polnem teku priprave za upravne volitve, ki bodo 17. maja. Iz Pulja poročajo, da so predlagali za kandidata istrske regije Bruna Lan-gerja kot predstavnika socialno-demo-kratskega foruma. Predlog podpira tudi stranka potrošnikov, na njegovi strani so tudi predstavniki okoljske stranke »Zelena alternativa« in pa stranka, ki jo vodi Bruno Poropat, nastopa pa kot neodvisno volilno telo.
Omenjene stranke precej močno napadajo predsednika regije Ivana Ja-kovčica, češ, da vlada kot gospodar o Istrskem demokratskem zboru pa trdijo, da ravna napak, saj sodi, da je Istra njegova last. Glede stanja v Pulju pa je zanimivo, da se je spet prijavila za namestnico župana Loredana Štok, ki je v občinskem svetu že dva mandata. Med drugim je opozorila, da pripada stranki, ki je na samem vrhu puljske politike, saj ima denimo Istrski demokratski zbor samo enega predstavnika več kot neodvisna skupina Štokove. Loredana Štok, ki je odvetnica, je odkrito dejala, da pričakuje, da bo prva ženska na pulj-skem županskem mestu. Politične stranke, ki računajo na najvišje puljsko mesto, je kar nekaj, med njimi tudi lista »La-donja«, ki predlaga za župana Bruna Nefata. Prav tako je znano, da kandidira za predsednika regije Plinio Cuccurin, znani poslovnež, ki, kakor trdijo, začenja krepiti svoje pozicije, češ, da je spodoben ekonomist, zlasti pa menedžer. V Pulju se je zanj, poskusno, opredelilo več kot sedem tisoč občanov, se pravi kar 1500 več, kot jih je uspel dobiti Istrski demokratski zbor.
Dobrodošla, trdijo v Pulju, je novica iz Ljubljane, kjer se je Istrski center za zgodovinske raziskave predstavil na ljubljanski univerzi. Srečanje, nagla-šajo, je bilo nadvse koristno. Obe instituciji sta mnenja, da bo treba zgodovinsko razčistiti še veliko dogajanj po drugi svetovni vojni, pri tem naporu pa naj bi predvsem smelo odpraviti nacionalistične tendence. Srečanje je bilo na pobudo zgodovinskega oddelka ljubljanske filozofske fakultete. Po drugi svetovni vojni, so menili udeleženci, so se kar vrstile in se nadaljujejo mistifi-kacije, zadnja je na primer odkritje jame na Štajerskem. Prevladalo je mnenje, da je skupna zgodovinska raziskava zmeraj samo koristna, pri tem pa bo lahko igrala kar pomembno vlogo tudi italijanska manjšina, ki jo predstavlja prav Center za zgodovinske raziskave v Rovinju.
V	Istri pa je bil te dni na obisku italijanski veleposlanik v Zagrebu Ales-sandro Pignatti Morano. Poznavalci vedo povedati, da je bil tokrat nosilec pomembnih načrtov, ki bodo koristni za deželo. Tako je med drugim zagotovil italijansko financiranje univerzitetnega kampusa v Pulju, izgradnjo Doma upokojencev, ki je v Pulju že nekaj let resno vprašanje, razen tega naj bi Italija pripomogla pač na razne načine, k razvoju sodobnega kmetijstva na področju Grožnjana.
Komentirali smo že, kako se srbska skupnost širi v Istri. V zadnjih
dveh mesecih so ustanovili srbske sekcije v Pulju, Rovinju in Umagu, na programu pa imajo tudi ustanovitev regijske ustanove. Mirina Galo, ki zastopa srbsko samostojno demokratsko stranko, je sporočila, da bo ob tej priložnosti navzoč tudi srbski veleposlanik v Zagrebu, najverjetneje pa bo sodeloval tudi namestnik predsednika srbske vlade v Beogradu. Priprave, slišimo, tečejo ob spoznanju, da Srbi niso nikoli imeli težav v Istri, da so po potrebi redno bili deležni pomoči ter da pri Istranih najbolj izstopa toleranca.
Novice o kandidatih na bližnjih upravnih volitvah pa pogosto prihajajo nepričakovane in se kopičijo. Najnovejša je na primer, da bo na Reki kandidiral za župana Nikola Ivaniš, znano ime, saj je bil med drugim predsednik Pomorsko planinske zveze (kvarnerske) vse do leta 2008. Dvakrat je bil tudi že poslanec. V bistvu je Slavonec, živi na Reki pa od leta 1960. Kaj preprosto meni? Da reška občina, ki je sicer aktivna, nima dovolj jasnega bodočega programa, zlasti tistega dela ne, pri katerem bi morali sodelovati neposredno občani. To naj bi bilo tudi bistveno vprašanje, namreč da občinska uprava pogosto ravna po svoje ne da bi upoštevala stališča ljudi. Ivaniš je zdravnik, poudarek pa zasluži, da je bil v akademskem letu 1976/77 najboljši študent na univerzi. Med drugim je zdaj zagotovil, da bo v primeru pozitivnega izida brž poskrbel, da bo znano reško zgradbo Modello odstopil definitivno v last Italijanske unije.
V Poreču trdijo, da je italijanska manjšina storila spet pomemben korak. Ne gre za kak objekt, marveč za odločitev, ki ima simbolni pomen. Sprejeli so namreč sklep, da bo italijansko ime mesta vključno v statut (kjer je še zmeraj naveden le Poreč), to pa bo veljalo tudi za druga mestna znamenja (zastave) ter za uradne žige.
Istrski in kvarnerski mediji v italijanščini namenjajo kar precej prostora in poudarka 65. obletnici ustanovitve prve istrske partizanske brigade »Vladimir Gortan«. Glavni govornik je bil Zlatko Komadina, predsednik kvar-nerske regije, ki je na Učki, kjer so imeli veliko zborovanje, opozoril da »ta planina pomeni veliko še najbolj pa priče-tek partizanskega boja. O partizanih je dejal, da so med vojno »ubrali pravo smer«, da so se opredelili za pravico in napredek ter da brez antifašizma ne bi bilo zdajšnjega dragocenega življenjskega stanja. Opozoril je, da je antifaši-zem v teh krajih igral vlogo avantgarde pri razvoju partizanskega gibanja v Evropi, pa tudi demokratične zmage v drugi svetovni vojni.
Pohvalno pa se mediji izražajo tudi o namenu osrednje koprske knjižnice, da bodo prostore o čevljarski ulici imenovali po Fulviu Tomizzi. Pripravili bodo tudi razstavo njegovih del, sodelovala pa bo na slovesnosti Tomizzo-va vdova Laura Levi Tomizza. Knjižnica dosega izjemne uspehe, ponaša se z vrsto pobud, žal pa nima ustreznih prostorov. Skratka, pričakovanja, da ji bo oblast pomagala, so upravičena. Med drugim slišimo tudi o možnostih, ki bi nastale, če bi knjižnici zaupali nekaj prostorov v univerzitetnem campusu, ki ga nameravajo zgraditi.
Na Reki pa imajo nov razlog za krepitev svojega ponosa. Te dni so namreč predali namenu novi Astronomski center na griču Svetega križa v četrti Vežice. Tehnična pridobitev, ki je nepopisno koristna, je stala 12,5 milijona kun, ki jih je prispevala reška občina. Izgradnja je bila tehnološko nadvse zahtevna, saj je sodelovalo pet arhitektov, 12 inženirjev skupaj s 160 delavci. Astronomski center je večnamenski, se pravi za šole, za industrijo, za nadaljnji napredek astronomske zvrsti, skratka za vse. Uredili bodo tudi, da ga bodo lahko obiskovali tudi občani. Beremo, da podobnega pomembnega in zahtevnega centra ni nikjer vse do Milana ali pa do Dunaja.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Kontovelska Mlaka je v zadnjem času v središču pozornosti, in
sicer zaradi približno sto metrov oddaljenega gradbišča. Izkop jame za podkleteno skladišče za orodje je vplival na višino vode v Mlaki, kar je povzročilo na Kontovelu veliko zaskrbljenost. Domačini in tudi svetniki za-hodnokraškega rajonskega sveta menijo, da grozi mlaki nevarnost osušitve, čeprav se zdaj dogaja prav nasprotno. Gladina se je celo dvignila in se pri cesti ustavila nekaj centimetrov pod robom, voda pa je napolnila tudi z izkopom nastalo večjo gradbeno jamo. Iz tal je namreč privrela podtalnica. Bojijo se, da bo zaradi novega objekta preusmerila svoj tok drugam.
Morda je prav, da spoznamo nekaj s tem pojavom povezanih geografskih izrazov.
Podtalnica, tudi talna ali podtalna voda, je podzemeljska voda, ki zapolnjuje praznino v rahli prsti in poroznih ter razpokanih kamninah, torej razpoke, votline, špranje, lasnice in pore ter vmesne prostore v nesprijetih kamninah. Leži nad za vodo neprepustno plastjo. Deli se na talno vodo v ožjem pomenu (v sipkem gradivu) in skalno vodo (v skalnih razpokah in drugih podzemeljskih prostorih). Med podtalnice pa se ne šteje-
jo podzemeljski deli rečnih tokov, (npr. Timava) značilnih za zakrasela področja, kakršen je tudi naš Kras.
Pri stoječi podtalnici je gladina vodoravna, pri premikajoči se pa je nagnjena v smeri toka. Hitrost premikanja je odvisna od sestave vo-donosnika, (t.j. podzemne plasti oziroma sloja v prepustnih kamninah). V vodonosniku so različne količine vode. Velika količina premikajoče se podtalnice se imenuje tok podzemeljske vode, ki prihaja na dan v obliki izvirov na zgornjem robu neprepustne plasti. Temu podoben izraz je podzemni tok, s katerim poimenujemo podzemeljsko reko v kraškem podzemlju. Teh dveh izrazov nikakor ne smemo zamenjati ali med seboj zamešati.
Kraški izvir je vsak naraven iztok kraške vode na površje. Če občasni izvir ob visoki vodi bruha večje količine vode, se imenuje bruhal-nik, medtem ko presihajoči izvir, ki se imenuje zaganjalka, v določenem časovnem presledku narašča ali upada, lahko pa tudi presiha. Glede na te lastnosti se imenuje tudi minut-nik, presihajoči, periodični ali in-termitentni izvir.
Kraški izviri pa so dobili še druga imena, glede na način izviranja in
količine vodnatosti, ki jo določa povprečni vodni pretok vodotoka v sekundi. Močan izvir, ki privre (včasih v obliki jezerca) izpod strmega pobočja, se imenuje obrh. Kropa je močan izvir, pri katerem prihajajo vode na nagnjenem površju na plan razpršene med skalovjem. Skupinski izvir, pri katerem vre voda iz zemlje ob visoki vodi, je vretje, medtem ko nastane prelivni izvir ob višji vodi takrat, ko stalnejši izvir ne more izločiti vse iz podzemlja prihajajoče vode.
Kljub zapleteni terminologiji je prav, da poznamo nekaj teh izrazov, saj živimo na kraškem predelu, ki se v strokovnem jeziku imenuje Matični Kras, tudi Klasični ali Tržaški Kras (ital. Carso, nem. Karst), in velja za pokrajino med Tržaškim zalivom, Goriškim poljem, Vipavsko dolino, Pivko in Brkini. Tod živijo pravi Kraševci, pisani z veliko začetnico.
Lelja Rehar Sancin
PISMA UREDNIŠTVU
m
Kultura in šport
V zvezi s posegom gospe Jankovič o mojem intervjuju z dne 27.03.09 bi želela spoštljivo odgovoriti na nekatere njene pripombe.
Najprej želim prepoditi vsak dvom o tem, kakšen je moj odnos do kulture, ker daje pismo gospe Jankovič slutiti, da kulturo podcenjujem.
Iz mojih redkih besed to v intervjuju prav gotovo ni prišlo do izraza, vendar lahko trdim, da v moj osebni način mišljenja in občutenja ne spada nobena vrsta zaničevanja ali omalovaževanja kulture v najširšem pomenu besede.
Strinjam se s članico Noro Jankovič, ko predlaga kak kulturni večer, med katerim bom rade volje na razpolago s svojim malim kulturnim backgroundom.
Z najlepšim pozdravom
Arianna Bogatec
Na slovenskem konzulatu v Trstu razgrnili volilni imenik slovenskih državljanov
TRST - Na konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v Trstu so v teh dneh razgrnili volilni imenik slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v tujini. V ta imenik so vpisani vsi, ki so zahtevali vpis v evidenco volilne pravice oziroma vsi tisti, katere je slovenski organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, vpisal po uradni dolžnosti. V času razgrnitve ima vsak slovenski državljan na tujem pravico do vpogleda in zahtevati popravke svojih podatkov. Sprememba se lahko opravi le na podlagi pisnih dokazil o spremembi dejstev, in sicer ustno ali pisno na slovenskem konzulatu, najpozneje 15 dni pred dnem, ko bodo na sporedu evropske volitve, to je do 23. maja 2009.
BENEČIJA - V soboto na svojem domu
Umrl Anton Birtič, pesnik, pedagog in glasbenik
V soboto, 4. aprila, je na svojem domu v Mečani (Špeter) umrl znani kulturni delavec in glasbeni pedagog Anton Birtič, ustanovitelj ansambla Beneški fantje, pisec glasb in pesmi ter vsestranski kulturni delavec. Kot vzdevek si je dodal ime Mečanac in z njim postal znan v Benečiji in po vsej Sloveniji. Pogreb bo danes ob 10. uri v špe-trski cerkvi.
Anton Birtič je bil, kot zapisano, glasbenik, pedagog, skladatelj, publicist in seveda pesnik. Rodil se je v Mečani na Beneškem leta 1924. Osnovno šolo je obiskoval v Petjagu in v Tarčetu. V Čedadu je študiral glasbo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, kjer je tudi maturiral.
Prehod iz domačih krajev v Ljubljano je nedvomno zaznamovala njegova antifašistična zavzetost, saj je med vojno odšel v partizane. Za zavednega Slovenca in partizana pa je bilo po vojni življenje v Benečiji in v vi-demski pokrajini skrajno težavno in zato se ne gre čuditi, če je Birtič odšel.
Ljubljana je nadarjenemu beneškemu fantu nudila možnosti za delo in ustvarjanje, ki bi jih doma nikoli ne imel. Po študiju je stalno sodeloval pri tedenski radijski Oddaji za Beneške Slovence, ki je bila na ljubljanski RTV na programu od leta 1950 do leta 1957. Nastopal je kot napovedovalec, glasbenik, člankar in urednik.
Priredil je veliko beneških pesmi za zbore. Bil pa je tudi med začetniki glasbene zvrsti, ki je kmalu zaslovela v Sloveniji in drugod po Evropi (Avstriji, Nemčiji, danes jo poznajo celo na Japonskem) in so jo poimenovali kot na-rodno-zabavno.
Tako je leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Z njim je Birtič zaslovel po vsej Sloveniji in drugje. Igral je na harmoniko in pisal pesmi, ki jih je tudi uglasbil. Sam je o tej svoji dejavnosti takole dejal: »Kot ustanovitelj svojega avtentičnega ansambla Beneški fantje in trajni vodja skupine do danes (1952 -1999) sem že na začetku svoje kulturne poti uvidel, da se moram posvetiti svojim rojakom v celoti.
Za pevske zbore sem prirejal izvirne ljudske pesmi iz Benečije, še prej pa sem pisal razne male skladbe za harmoniko in zatem še dosti prijetnih viž v našem tipičnem slogu Beneških Slovencev ter jih opremil z lastnimi besedili.
Tako so nastale moje instrumen-talno-vokalne skladbe in nekatere so tudi ponarodele.«
Z glasbo pa je Birtič ostal tudi sre-
di Ljubljane zvest domačim krajem in ljudem. Leta 1966 je pri društvu Ivan Trinko izdal svojo prvo tiskano publikacijo. Bila je to knjiga pesmi Oj boži-me, ki je vsebovala nekatere slovenske beneške narodne pesmi, pesmi samega Antona Birtiča, štiri pesmi Petra Po-dreke, pet pesmi Ivana Trinka, deset pesmi Izidorja Predana in štiri pesmi Valentina Birtiča - Zdravka iz Ruonca. Leta 1974 je Anton Birtič ustanovil pevski zbor Nediški fantje.
Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je kot prilogo Trinkovemu koledarju izdalo leta 2005 knjigo Birtiče-vih pesmi z naslovom Poezije. Zbirka Poezije vsebuje 74 pesmi in 15 uglasbenih pesmi. Anton Birtič je pisal preproste pesmi, ki so želele biti razumljive in razumljene tudi od beneških ljudi. V tem smislu je nekako nadaljeval tradicijo Trinka in pesnikov, ki pišejo med ljudskim in učenim, v smislu, da se zavestno odrekajo sodobnim tokovom slovenske poezije. Kljub temu je bil Birtičev jezik kultiviran in je izražal avtorjevo nadarjenost za ritem. Tudi neuglasbene pesmi beremo s »prizvoki« narodno-zabavne in zborovske glasbe.
Osrednji Birtičevi motivi so bili ljubezen do rodne zemlje, ljubezen nasploh, spomini na otroštvo in dom. Izdajali so globoko narodno zavest pisca, ki jo je želel izpričati v poeziji in glasbi.
Anton Birtič ni ostal v Sloveniji, ampak se je vrnil v domače kraje, kjer je preživel svojo jesen.
Benečija pa mu nedvomno dolguje »popularnost« in prisotnost tudi med tistimi v osrednji Sloveniji, ki o zamejskih Slovencih vedo malo ali nič. Poznajo pa še glasove Antona Birtiča in njegovih Beneških fantov. Njegovemu spominu se klanjajo seveda Benečani, saj je veliko dal za njihovo kulturo in jezik. Nedvomno bo ostal zapisan med velikimi ljudmi beneške zemlje. (am)
6
Torek, 7. aprila 2009
BHrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
OPČINE - V nedeljo spominska svečanost za 71 utreljenimi talci
Pogled v preteklost z mislijo na prihodnost
Mirko Sardoč: Ni vseeno, kako se piše zgodovina, ki so jo s krvjo pisali borci za svobodo Pobude Umaf za otroke
Pass Forum v Boljuncu
V Sprejemnem Centru v Boljuncu bo jutri ob 17. uri prvi Pass Forum, ki ga prireja dolinska občinska uprava v okviru projekta Par-tecipassieme/Sodeluj Skupaj Agende 21. Na srečanju bo govor o sodelovanju na ozemlju dolinske in miljske občine ob spoštovanju razlik in značilnosti obeh območij.
Spet je pomlad na openski gmajni. Petinšestdeset jih je že šlo mimo od tistega zgodnjeaprilskega dne, ko nacistični krvniki pripeljali iz koronejskih zaporov 71 anti-
fašističnih talcev in jih iz maščevanja za atentat v openski kinodvorani postrelili na robu vasi, zraven kraja, kjer so nekaj let prej fašisti po odločitvi posebnega sodišča usmrtili pet slovenskih fantov. A kot se iz leta v leto živo obnavlja pomlad, tako se iz leta v leto obnavlja tudi spomin na umorjene talce. Z vsakoletno svečanostjo pa ne želijo prireditelji (VZPI-ANPI, VZAPP-ANPPIA in VZED-ANED) le počastiti spomina na umrle, temveč še zlasti izreči željo, da bi se nekdanje grozote nikdar in nikjer več ne dogajale. Pogled v preteklost torej, vendar z mislijo na prihodnost.
V tem duhu je potekal tudi nedeljski spominski obred pred openskim spomenikom 71 talcem, kjer sta v novo pomlad mehko in nevsiljivo, a občuteno odjeknili pesem in beseda, iz katerih je kot običajno klilo hrepenenje po miru, spoštovanju in pravičnosti. Veliko udeležencev svečanosti je prišlo tudi s Sežanskega in s Postojnskega, od koder vsako leto organizirajo avtobus. Žal letos med udeleženci ni bilo Steva Rodiča, ki je preživel takratni pokol na openskem strelišču in se je vsako leto rad vračal med naše ljudi, ki so mu takrat pomagali. Bil pa je v duhu prisoten, kot izhaja iz telefonskega sporočila, ki ga je poslal prirediteljem.
Zbrani so spoštljivo prisluhnili žalo-stinkam, ki jih je zapel openski moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Mikele Šimac, recitacijam Kostance Mikulus in Alde So-sič, ki sta med drugim v slovenščini in v italijanščini (v Kravosovem prevodu) prebrali priložnostno poezijo Aceta Mermolje, ter priložnostnim besedam predsedujoče Maje Malalan ter zgoniškega župana Mirka Sar-doča. Predstavniki raznih organizacij pa so pred spomenik položili vence.
Uvodno besedo na svečanosti je imela Maja Malalan, ki je med drugim dejala, da spomeniki niso le hranilci hvaležnega spomina na padle, temveč svarlo pred nasiljem in sovraštvom ter nauk o vrednotah, ki so jih padli zapustili. Mlada predsedujoča je tudi dodala, da se vrste borcev za svobodo krčijo, a da želijo praznino zapolniti mladi.
Zgoniški župan Mirko Sardoč je najprej z občutenimi besedami obnovil spomin na krvavi dogodek ter se spomnil vseh, katerih upor in kljubovanje ter opredelitev za partizanski boj, ilegalo, aktivizem na terenu so omogočili slovenskemu narodu obstoj, vsem pa demokracijo in svobodo. Ugotavljal je, da se moramo danes spet ukvarjati s polpreteklo zgodovino, ki jo nekateri skušajo pretvarjati ter prikazati osvobodilno gibanje in vse, kar je simbolizirala rdeča zvezda, kot vir zla. Toda tista zvezda, je poudaril Sardoč, je prinesla svobodo. Glede odnosa do zgodovine je še poudaril, da ni vseeno, kaj se o njej, ki so jo s krvjo pisali naši borci in talci, govori in piše. Poudaril je tudi potrebo, da bi končno sprejeli poročilo slovensko-itali-janske mešane komisije zgodovinarjev ter s tem preprečili nadaljnje špekulacije. Na koncu se je zavzel še za toliko pričakovano ureditev Parka miru na openskem strelišču.
Zgoniški župan Mirko Sardoč med govorom, v ozadju častna straža ob spomeniku
kroma
ZANIMIVOSTI - Predavanje o zgodovini in produkciji kave
Ko je kava »premagala« pivo ... in se je v Evropi rodilo razsvetljenstvo
V skoraj tri tisočletni zgodovini je kava pridobivala različne vloge. Pripisovali so ji zdravilne učinke (proti glavobolu in trebušnim motnjam), nato so jo nekateri pili zato, da bi si z njo na primer pomagali pri nočnem delu, večina pa si jo danes privošči predvsem zato, ker obožuje njen okus in vonj. Prav zato posvečajo proizvajalci kave vse več pozornosti detajlom, kavni kulturi in zgodovini. Zato prirejajo tečaje za barmane, kjer jih seznanjajo tudi z dolgimi postopki gojenja, predelave in proizvodnje: s skrivnostmi dobre kave. Enega izmed takih tečajev je včeraj vodil Fabrizio Polojaz in udeležence popeljal na zgo-
dovinsko potovanje skozi »kavni svet«.
O izvoru kave se je ohranilo več legend. Ena pripoveduje o jemenskem pastirju Kal-diju, ki je bil presenečen nad dejstvom, da so bile njegove ovčice kljub tropski vročini živahne in aktivne. Jagode, ki so jih običajno uži-le, je nesel v bližnji samostan, kjer jih je menih vrgel v ogenj in tako poskrbel za prvi primer praženja kave.
V drugi legendi je nadangel Gabrijel ponudil skodelico kave izmučenemu Mohamedu: ko jo je popil, je razorožil štirideset bojevnikov in »osrečil« štirideset žensk ...
Prva rastlina kave oziroma kavovca naj
Skodelica »espressa« je najbolj okusna in dišeča
kroma
bi zrasla v Etiopiji, na območju, ki se imenuje Kaffa, od tu pa se je pred letom 1000 gojenje razširilo na Jemen. Z imenom kahwa je v islamskem svetu kmalu postala priljubljena pijača, saj so ostala »poživila«, na primer alkohol, prepovedana. S časom so začeli rastlino gojiti tudi v Indiji in Južni Ameriki, ka-vovce (predvsem vrste coffea arabica in robusta) pa danes gojijo v Braziliji, Kolumbiji, Vietnamu, Indoneziji.
Evropskih tal so se zrna kave dotaknila leta 1615 v Benetkah, ki so do propada beneške republike veljale za največje uvozno pristanišče za kavo; primat je nato romal v Trst, kjer imamo danes tudi industrijski okoliš za kavo. Turki so vreče kave pripeljali do obleganega Dunaja in jih po begu tu tudi zapustili, leta 1687 so v Londonu odprli prvo »kavno hišo« (Lloyd's Coffee Hause). Tu so se radi zbirali trgovci in prav tu se je rodila priznana zavarovalniška družba Lloyd's. Kava je kmalu zamenjala pivo, ki je bilo v Severni Evropi sestavni del vsakodnevne diete. Nekateri trdijo, da je prav kava »prebudila« ljudi in pripomogla k rojstvu razsvetljenstva .
Če želite najpopolneje uživati ob skodelici kave, si privoščite espresso. Za njegovo pripravo naj bi barman uporabil okrog petnajst sekund, morda pa vas bo zanimalo vedeti, da so prvi aparat predstavili v Parizu leta 1855 ...in daje bil vsaj desetkrat večji od današnjih. (pd)
Pokrajinski odbor Unicef spodbuja v velikonočnem obdobju nakup majhnih daril, prek katerega bodo lahko občani pomagali otrokom iz vsega sveta. V ta namen bo mogoče kupiti igrače, knjige, velikonočna jajca in tradicionalne Pigotte, ki so jih izdelale prostovoljke. Na prodaj bodo od 8. do 10. aprila v večnamenskem centru Torri d'Europa, na točki Unicefa v Ul. Coroneo št. 15 pa že od danes in do petka od 9.30 do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
Židovski muzej Wagner bo do četrtka zaprt
Židovski muzej Carlo in Vera Wagner bo zaradi velikonočnih praznikov zaprt do četrtka. Dodatno zaprtje muzeja bo zaradi obnovitvenih del od 21. do 28. aprila. Fotografsko razstavo poljske umetnice in pisateljice Moni-ke Bulaj z naslovom Elijevo potovanje si bo mogoče ogledati do nedelje, 19. aprila, od 10. do 13. ure.
Peter Pan
v gledališču Rossetti
V gledališču Rossetti bo danes in jutri ob 20.30 na sporedu musical Peter Pan. Režiser gledališke predstave je Maurizio Colombi, pri postavitvi na oder pa sodelujeta Arturo Brachetti in Luca Jurman. Podlaga za musical je plošča kan-tavtorja Edoarda Bennata Sono solo canzonette, v kateri je tudi znana pesem L'isola che non c'è.
Preiskava o prostituciji na spletu se razvija
37-letni D. D. iz Portogruara je od sobote v hišnem priporu, ker je osumljen spodbujanja prostitucije. Na internetu naj bi oglaševal »vroče« zmenke. Nalog za hišni pripor je na zahtevo javnega tožilca Federica Frezze podpisal tržaški sodnik za predhodne preiskave. Posegli so tržaški karabi-njerji, ki so ob tem tudi kazensko ovadili predsednika upravnega sveta in odgovornega za tržaško pokrajino pri podjetju A. Manzo-ni & Co. Podjetje je objavljalo oglase s spolno vsebino na dnevniku Il Piccolo. Oglase je sodstvo zaseglo, dnevnik pa jih ni več objavil. V okviru preiskave so nekaj ljudi že pridržali in ovadili, zasegli pa so 15 stanovanj, v katerih se je izvajala prostitucija.
Na Rilkejevi stezi naredil usodni korak
Dve gospe sta se včeraj zjutraj sprehajali na področju sesljan-skega kopališča Caravella. Nenadoma sta v bližini zagledali človeško truplo. Na kraj so na njun poziv prihiteli karabinjerji iz Devina, ki so ugotovili, da je šlo za samomor. Kraj sta si ogledala tudi sodni zdravnik in služba 118. 37-letni Marco Rugoletto, doma iz Trsta, se je po navedbah nabre-žinskega poveljstva karabinjerjev odločil za usodni korak, pestila naj bi ga huda depresija. Z Rilkejeve steze, z višine 50 metrov, je bržkone skočil dan prej, ali pa v nedeljo ponoči.
/
TRST
Torek, 7. aprila 2009
7
OPČINE - Jubilejna revija Primorska poje v Prosvetnem domu
Revija se še ni izpela, njena priljubljenost narašča
Na programu preproste ljudske pesmi kot tudi zahtevnejše skladbe
Zeleni valovi na plakatih in brošurah jubilejne, 40. zborovske revije Primorska poje bodo krasili še do konca tega meseca odre kulturnih društev, ki sodelujejo z organizatorji in gostijo posamezne koncerte množične manifestacije. Med temi je opensko kulturno društvo Tabor, ki je v soboto priredilo večer z nastopom šestih zborov v dvorani Prosvetnega doma v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
»Nekateri trdijo, da se je revija izpela«, je v svojem uvodnem pozdravu povedal član deželnega odbora ZSKD Rinaldo Vremec, »konkretno dejstvo pa je, da priljubljenost narašča iz leta v leto. Štiridesetletna tradicija je nepredvidljiv uspeh za revijo, ki je nastala leta 1969 kot izredna pobuda za združevanje pevcev na obeh straneh nekdanje meje. Prve revije se je udeležilo 50 zborov, letos pa se je vpisalo nad 200 zborov, katerim je to srečanje še zmeraj zelo pri srcu.«
Revija ni nikoli upoštevala političnih meja, niti morebitne selekcije sodelujočih zborov po kvaliteti dosežkov. Na programih so najpreprostejše ljudske pesmi kot tudi zahtevnejše umetne skladbe, pojejo zbori z visokimi ambicijami kot tudi skupine z manj pretencioznimi umetniškimi načrti.
Tako je bilo tudi v soboto, ko je občinstvo lahko okusilo različne pevske vtise, v katere je uvedel nastop članov piranskega mešanega zbora Faros, ki se družijo pod taktirko Jerice Filli. Koncert se je nadaljeval z mladostno iskro sentimentalno navdahnjenih pevk dekliškega zbora Mavrica iz Postojne, ki so na prijeten in tudi igriv način podale vrsto pesmi pod skupnim imenovalcem naslova »Ljubezen v mladih očeh« pod vodstvom zborovod-kinje in skladateljice Jelke Bajec. Lepo energijo so odražali tudi mladi pevci mešanega zbora Duri iz Ajdovščine, ki jih je vodstvo sposobne Martine Peljhan popeljalo skozi renesančne skladbe in priredbe ljudskih pesmi s svežino in prepričljivim obvladanjem različnih slogov. Po upravičeno dolgem aplavzu, ki je nagradil dober nastop pevcev in jih spodbudil k nadaljevanju komaj triletne skupne pevske poti, je stopil na oder moški pevski zbor Tabor iz Lokve, ki pogosto nastopa na državnih
Pri letošnji reviji Primorska poje sodeluje preko 200 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva
kroma
proslavah in kot reprezentančni zbor v tujini (peli so tudi na sedežu evropskega Parlamenta v Strasburgu). Živahni in številni pevci, ki jih od letošnje sezone vodi Miran Žitko, so se duhovito predstavili s pipami v ustih, da bi tudi vizuelno opremili svojo prvo pesem o kadilcih.
Zdravko Klanjšček že preko štirideset let, se pravi od ustanovitve, nastopa kot stalni zborovodja moškega zbora Mirko Filej iz Gorice, ki je pod njegovim vodstvom črpal iz bogatega zborovskega zaklada Vinka Vodopivca. Večerne pesmi pa so v glavnem obarvale nastop mešanega zbora Igo Gruden iz Na-brežine, ki je z občutenim in zbranim nastopom zaključil pevski večer. Kot je tradicija, je zbor imel možnost podati še dodatek; zborovodkinja Mikela Šimac je tako, primerno izbrala znano pesem po besedilu Iga Grudna »Sinku« v uglasbitvi Staneta Maliča in priredbi Adija Daneva, da bi zadnje note dobile žlahtno, krajevno oznako v znamenju tržaških ustvarjalcev. Revija se bo v prihodnjih dneh selila v Slovenijo; zadnji koncert v naši deželi bo na sporedu v nedeljo, 19. aprila v Zavarhu.
ROP
OB 18. URI
Danes debata o različnih spominih
Soočanje spominov - Me-morie a confronto, nove perspektive 70 let po vojni, je naslov debate, ki bo danes ob 18. uri na sporedu v dvorani Vul-cania 1 na tržaški Pomorski postaji. Pokroviteljstvo dogodka, ki ga prirejata ezulsko združenje Associazione Na-zionale Venezia Giulia e Dal-mazia in Slovenski klub, sta prevzela tržaška dnevnika Il Piccolo in Primorski dnevnik.
Odgovorna urednika Paolo Possamai in Dušan Udovič se bosta pogovarjala s senatorjem in nekdanjim vladnim podtajnikom Milošem Budinom ter nekdanjim predsednikom vsedržavnega ezul-skega združenja in članom mešane italijansko-slovenske zgodovinske komisije Luciom Tothom. Ob finančni podpori našega časopisa bo srečanje povsem dvojezično, saj bo po-srbljeno za simultano prevajanje.
dežela - Predstavili knjigo o dogajanju v 14. stoletju
Srednjeveški Trst
Napisana je v tržaškem narečju, v italijanščini in v slovenščini - Namenjena je zlasti šolam
Na sedežu deželnega sveta so predstavili knjigo Int'el Satul de la Storia (V skrinjici zgodovine)
kroma
sv. anton - Do prihodnjega ponedeljka
Dobrodelni nastopi na trgu
Do ponedeljka zbirajo sladice in denar za revne tržaške otroke - Tudi razni nastopi in nekatere stojnice
V soboto se je trgu zbralo številno in radodarno občinstvo
kroma
Na Trgu sv. Antona in v njegovi okolici so se prejšnji konec tedna pojavile stojnice, v okviru prireditve Vesela velika noč 2009 pa so postavili tudi velik oder. Cilj dogodka je namreč zbirati sredstva za delovanje neprofitne organizacije I bambini di Trieste, ki dobavlja živilske proizvode, obleke in razno opremo najrevnejšim otrokom v Trstu. Teh je iz leta v leto več: število otrok, ki jim organizacija pomaga, se je v štirih letih povzpelo s 30 na 170.
Prireditelji zato vabijo Trža-čanke in Tržačane, da na trg prinesejo prehrambne izdelke, predvsem slaščice, ali denarne prispevke, ki jih bodo organizatorji razdelili najpotrebnejšim otrokom. Da bi privabili čim več ljudi, so poskrbeli za razvedrilni program. V soboto so mimoidoči prisluhnili nekaterim pevskim zborom in si ogledali nastope plesnih skupin, podobno pa bo tudi danes, jutri in v ponedeljek popoldne.
Int'el Satul de la Storia - Picie e grandi mazocade de 'na zita intrigada (V skrinjici zgodovine - Majhne in velike prigode kontroverznega mesta) je naslov knjige o srednjeveškem Trstu, ki jo je izdalo pred kratkim združenje Tre-dici Casade. Njen namen je po besedah avtorjev še zlasti prikazati nastanek tržaškega narečja, ki se je začelo razvijati v srednjem veku, pa tudi poenotiti komunikacijo med ljudmi različnih narodnosti, ki živijo na Tržaškem in ki govorijo različne jezike. Zato je publikacija tudi napisana v tržaškem narečju, v italijanščini in v slovenščini (za prevod je poskrbela Maja Pertot Ko-korovec). Namenjena je še zlasti vrtcem in osnovnim šolam, na katerih jo bodo delili brezplačno.
Tržaško narečje govorijo namreč vsi, tako Italijani kot Slovenci, je povedal deželni svetnik Ljudstva svobode in predsednik 6. deželne komisije Piero Camber, ki je včeraj predstavil knjigo ob udeležbi avtorjev Edde Vidiz in Renza Arcona ter drugih članov združenja Tredici Casade. V srednjem veku se je v Trstu poslovalo v glavnem v beneškem narečju. Razvilo se je nato tržaško, ki so se ga posluževali občani italijanske, slovenske in drugih narodnosti. Glede na dejstvo, da je na Krasu mnogo šol s slovenskim učnim jezikom, je prav, da je knjiga napisana tudi v slovenščini, je še povedal Camber. (ag)
8
Torek, 7. aprila 2009
TRST
/
sdzpi - Dijaki tretjega letnika tečaja za kuharje in natakarje
Kuharji iz šolskih klopi na koristno delovno prakso
Slovenski in italijanski gostinci radi sprejmejo dijake zavoda, saj se vedno dobro obnesejo
Na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje so dijaki tretjega letnika tečaja za kuharje in natakarje konec marca za pet tednov zapustili šolske klopi in kuhinjo ter se še zadnjič pred kvalifikacijskim izpitom preizkušajo v gostinstvu. Kot pravita profesorja kuharstva in strežbe, Matej Tomažič in Marijan Vrenjak, je delovna praksa za dijake zelo pomembna, saj je to njihov prvi korak v delovno okolje. Včasih se zgodi, da je kdo malo razočaran, ker se mu zdi, da je delal prelahke stvari, včasih ima kdo občutek, da ga izkoriščajo, večina pa je z izkušnjo zadovoljna. Vsakič se v šolo vrnejo samozavestnejši, v kuhinji ali jedilnici se gibljejo bolj sproščeno in prepričani so, da je bila njihova šolska izbira pravilna.
Dijaki opravljajo prakso v različnih obratih, od restavracij, picerij in menz do barov in pubov. Od vsega začetka je zavod lahko računal na pomoč in sodelovanje slovenskih gostincev, ki so po zaključenem šolanju več dijakov tudi zaposlili. Zelo pomembno pa je tudi to, da si je SDZPI v zadnjih letih ustvaril široko zaledje tudi med italijanskimi gostinci, ki dijake našega zavoda vedno radi sprejmejo, saj se razen redkih izjem vsi dobro obnesejo.
Kaj pa pravijo o svojih izkušnjah dijaki?
Martina Sancin se je kot edina odločila za poklic natakarja. Decembra je tri tedne delala v vrtcu Pika Nogavička v Dolini, kjer je pomagala pri malicah in kosilu. »Na praksi sem pripravljala mize v jedilnici in pomagala kuharicam pri delu in pri strežbi kosila. Imela sem se lepo, ker so bili vsi prijazni in ker sem imela občutek, da sem koristna.« Tako kot Martina je tudi Daniela Babič delala v menzi. »V Dijaškem domu je bilo zelo prijetno. Vsako jutro sem že ob osmih pomagala peči kruh in nato pri kuhanju kosila. Bilo je precej naporno, delala pa sem zelo rada.« Marco Mencinger bo po šoli delal v domači restavraciji, zato je vadil predvsem v ribjih restavracijah. »V restavraciji Montecarlo pri Sv. Jakobu je bilo imenitno, saj sem bil v kuhinji »blažen med ženskami.« Delo mi je šlo že kar dobro od rok in prvič sem se preizkusil tudi v cate-ringu.« Zelo zadovoljna je bila s svo-
Obiskovalci kuharskih tečajev SDZPI so bili pri vseh učnih praksah uspešni
jo zadnjo izkušnjo v restavraciji Gu-štin v ZgonikuSaša Grgič. V kuhinji so ji precej zaupali, tako da je nekatere jedi pripravljala sama. »Ker je bila to že tretja praksa sem delala samostojno, zbrano in hitro. Zaupali so mi začetne jedi in slaščice. Zelo sem bila ponosna, ko so v jedilnik vključili čokoladno torto , ki sem jo po receptu spekla sama.« Luka Jelerčič je bil decembra na praksi na Deželi v menzi Bar Consiglio. »Prvič sem se preizkusil v italijanskem okolju in bilo mi je všeč. Z glavnim kuharjem sva se dobro ujela in mislim, da mi je precej zaupal.Le enkrat sem ga polomil, ko so mi naročili, naj pripravim buče in sem sredico zmetal v smeti in ohranil lupine. K sreči je bila vrečka v smeteh še čista ... « »Delovna praksa je zelo naporna, ker je delo v restavraciji hitrejše in zahtevnejše od dela v šoli. Tudi urnik je drugačen, saj delaš opoldne in tudi zvečer. Toda meni je bilo v restavraciji Kariš na Pesku všeč, saj sem delal z bivšo dijakinjo zavoda. Čeprav sva se včasih skregala, mislim, da sem se dosti naučil." je povedal Erik Bandi.
SDGZ o letni prijavi odpadkov
Slovensko deželno gospodarsko Združenja obvešča, da 30. aprila zapade rok za predstavitev prijave odpadkov, ki so jih podjetja proizvedla v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2008. Prijavo morajo letos predstaviti vsi prevozniki odpadkov za tretje osebe in tisti, ki proizvajajo nevarne odpadke. Letos morajo prijavo predstaviti tudi proizvajalci nenevarnih posebnih odpadkov iz obrtnih dejavnosti, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Zdravniki in zobozdravniki, ki proizvajajo nevarne sanitarne odpadke niso obvezani predstaviti prijave, samo če delujejo kot posamezniki in niso povezani v družbo.
V	tem primeru je prijava potrebna. Prijava ni potrebna niti za uporabnike embalaž, ki so vpisani v CONAI. Za le-to bo poskrbel CONAI sam.
Podjetja, ki sama odvažajo svoje odpadke na odlagališča, morajo biti vpisana v register okoljskih upravljavcev (Albo Gestori Ambientali) pri pristojni Trgovinski zbornici, v letno prijavo MUD pa prijavijo le količine nevarnih odpadkov, ki so jih prevažala, oz. vse, če imajo več kot 10 zaposlenih, razen tiste iz dejavnosti izgradnje in rušenja (kodeksi CER 17.XX.XX). Za informacije in določitev sestanka za sestavo prijave je na razpolago tehnična služba SDGZ. Kdor spada v prej omenjene kategorije in ne bo prejel poziva za sestanek, naj nemudoma pokliče tajništvo na tel. 0406724828, vsekakor najkasneje do torka 14. aprila 2009.
Vpisi na tečaje slovenskega jezika
Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture prireja tečaje slovenščine za začetnike ter druge in tretje stopnje, ki potekajo dvakrat tedensko v popoldanskih in večernih urah na sedežu v Ulici Valdirivo št. 30 (drugo nadstropje). Informacije lahko dobite v tajništvu (od 17. ure do 19.30) ali na telefonski številki 040/761470 oz. 040/366557.
Max Giusti v gledališču Bobbio
V	gledališču Bobbio bo v četrtek ob 16.30 gledališka predstava Ma-xa Giustija Mettici la Faccia, ki jo je z avtorjem napisal Paolo Mari-conda v sodelovanju s Stefanom Fabrizijem. Ponovitvi bosta v petek in v soboto ob 20.30.
gospodarstvo - Srečanje Demokratske stranke z bivšim ministrom Treuom
Kriza je tu. In kje je Berlusconi?
Roberto Cosolini: Tudi levica, žal, večkrat ščiti privilegije in močno zanemarja tiste, ki v resnici potrebujejo pomoč
Včerajšnje srečanje Demokratske stranke z bivšim ministrom Ti-zianom Treuom je imelo politični in istočasno strokovni značaj. Treu, ki je trenutno senator, velja namreč za enega boljših poznavalcev problemov dela in delovnih tržišč. Bil je med drugim kolega Marca Biagija, ki je padel pod streli teroristov rdečih brigad. Treu je seveda tudi opozicijski politik in je kot tak kritičen do gospodarskih in finančnih izbir Berlusconijeve vlade.
Na srečanju na Pomorski postaji je desnosredinski vladi očital, da zamuja pri izvajanju politike učinkovitih socialnih blažilcev. Italija pri tem vsekakor ni osamljena, saj na tem področju precej zamuja tudi Evropska unija, ki je do pred kratkim skoraj vso pozornost namenjala financam in iskanju novih tržišč. S krizo je napočil čas streznitve, je dejal Treu.
Da Italija zamuja pri ukrepih v boju proti krizi je prepričan tudi pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini. Tudi on
Roberto Cosolini. Mitja Gialuz in Tiziano Treu na včerajšnjem srečanju Demokratske stranke o ekonomskih vprašanjih
kroma
je bil, podobno kot Treu, kritičen do rimske vlade, priznal pa je, da v Italiji obstaja tudi neke vrste leva konservativna politika, ki ščiti že zaščitene ljudi, pušča pa na cedilu tiste, ki niso zaščiteni. Gre predvsem za mlade in t.i. prekerne delavce. Določena levica žal še vedno ščiti privilegije, je poudaril Cosolini.
Srečanje s Treuom (vodil ga je Mitja Gialuz, ki načeljuje kadrovski šoli DS) je bila priložnost za predstavitev kampanje, ki so ji demokrati dali naslov Kriza je tu, kje pa je vlada? Največja opozicijska stranka je zaman predlagala enkratni davek za državljane, ki letno zaslužijo več kot 120 tisoč evrov, med katere sodijo tudi parlamentarci. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je tudi zavrnil predlog za mesečni finančni dodatek za tiste, ki izgubijo delo. Skratka sami negativni odgovori. Vlada bi lahko prihranila najmanj 300 milijonov evrov, če bi združila junijske evropske in upravne volitve z ljudskim referendumom o volilni zakonodaji.
/
TRST
Torek, 7. aprila 2009
9
krut - Predstavitev projekta »Kvaliteta življenja v vseh obdobjih«
Odkriti bogastvo življenja tudi v njegovi »srebrni« dobi
Štiri delavnice bodo vodile Karin Vitez, Annamaria Poclen, Loredana Kralj in Jana Pečar
Članice krožka Krut so se v velikem številu odzvale vabilu, da se udeležijo predstavitve projekta »Kvaliteta življenja v vseh obdobjih,« ki je bila v četrtek popoldne na društvenem sedežu v ulici Cicerone.
Gre za projekt na področju samopomoči in kvalitete življenja, ki ga je odobrila Dežela Furlanija Julijska Krajina. Kot je izpostavila predsednica društva Pierina Furlan predstavlja odobritev projekta nemajhno priznanje tej tipologiji društvenega delovanja, ki sloni na os-veščanju o oblikah samopomoči in je naravnano na zasledovanje kvalitete življenja, tudi preko iskanja in udejanjanja inovativnih pobud. Poudarila je, da je projekt namenjen pretežno osebam, ki so zaključile svoj delovni ciklus in se znajdejo sredi čisto novih izzivov. To je življenjsko obdobje, ko človek zaživi z drugačnimi ritmi. Sooča se z novimi pričakovanji, a se žal mora spoprijemati tudi s problematikami, ki so bile do tistega trenutka morda zanemarjene ali povsem tuje. Pa tudi vključevanje v nova okolja ni vedno enostavno, potreba po druženju postane vse bolj občutena.
Spremembe, ki nastajajo v življenju, a tudi v odnosu do lastnega telesa, kličejo po uskladitvi dejanskih zmožnosti, skritih v naši podzavesti z nastajajočimi fizičnimi negotovostmi. Lahko bi rekli, da so vse štiri delavnice ena sama velika baza za začetek razumevanja samega sebe in tistega, ki je ob nas.
Kot prva je bila predstavljena delavnica Do smeha v vsaki dobi, ki jo bo vodila diplomirana fiziotera-pevtka Karin Vitez. Obrazložena sta bila vsebina tečaja in program dela. Tečajnice se bodo med drugim seznanile s praktičnimi napotki ter zdravimi navadami, da se bo mogoče zares brez neljubih posledic smejati do solza prav v vsaki dobi, kot napoveduje že sam naslov tečaja.
Beseda je nato stekla o delavnici Floriterapija in dobro počutje, katere mentor je Annamaria Poclen. V glavnih obrisih je bil naveden program delavnice, ki predvideva uvodni del s spoznavanjem cvetne terapije ter praktično delo z uporabo Bachovih cvetov v našem vsakdanu.
Naslednjo delavnico, s področja psihomotorike, Počutiti se dobro v svojem telesu v srebrni dobi, je predstavila sama mentorica prof. Loredana Kralj, ki je zelo nazorno obrazložila začrtan program. Projekt bo v obliki praktične gibalne delavnice in vsebinsko bo poudarek na neverbalni telesni govorici, verbalni govorici in relaksaci-ji, torej bo glavno besedo imelo telo z vso svojo sporočilnostjo. Delavnica si zastavlja kot cilj psihofizično dobro počutje z izboljšanjem odnosa do svojega telesa.
Kot zadnja iz projekta je bila predstavitev delavnice likovne terapije Po sledovih notranjih barv. O tej je spregovorila likovna terapevtka dr. Jana Pečar, ki bo delavnico vodila. Nakazala je program, ki predvideva izražanje preko čopiča, barv, likov in ročnega dela z raznimi materiali. Z uporabo različnih prijetnih likovnih tehnik se bodo tečajnice lotile igrivega načina sprostitve in odkrivanja svoje notranjosti. Tega dela se lahko loti kdorkoli, tudi kdor misli, da nima smisla za likovno izražanje.
Izrečena je bila še sklepna misel, da je projekt je namenjen vsem tistim društvenim članom- članicam, ki imajo občuteno potrebo po bogatenju življenja z novimi vsebinami, ki se želijo otresti morebitnih ovir in blokad in bi radi znova odkrili iskrivost in lahkotnost vsakega trenutka, ki je pred njimi.
O velikem zanimanju za delavnice krožka Krut je pričala velika udeležba na predstavitvi
kroma
NABREŽINA - Projekt Šola Šport
Po uspešni izvedbi slavnostno nagrajevanje
Preteklo soboto se je v občinski telovadnici v Nabrežini s slavnostnim nagrajevanjem sklenila četrta izvedba projekta Šola šport, ki ga skupno prirejajo smučarska kluba SK Devin, Sci Club 70, Občina Devin-Nabrežina in v sodelovanju z Občino Zgonik, tržaško Pokrajino, deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ZSŠDI, Zadružno kraško banko in federacijo FI-SI.
Letošnjega projekta, ki je od oktobra do decembra obsegal 8 lekcij na nabre-žinski plastični stezi in dva celodnevna izleta na sneg v kraj Forni di Sopra, se je udeležilo 160 otrok, ki obiskujejo 2. In 3. razred slovenskih in italijanskih šol devin-sko-nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva in zgoniške osnovne šole. Pri tokratni izvedbi je sodelovalo najvišje število prijavljenih doslej in to dokazuje, da so imeli pobudniki daljnosežne poglede in uspešno zastavljene cilje. Poleg tega je treba dodati, da je pobuda stekla v okviru šolskega urnika in tako je večina otrok prvič spoznala to športno disciplino ter se seznanila s prvimi koraki smučanja in se tudi prvič podala v zimski levotiščarski kraj, kjer je bilo letos veliko snega in lepo urejenih prog.
Pri pobudi je sodelovalo sedem šol, in sicer italijanske šole Alighieri, Carduc-
ci in Pascoli, med slovenskimi šolami pa osnovne šole J. Jurčič, V. Šček, S. Gruden in L.K. Gorazd. Pohvaliti velja pedvsem razredne učitelje, ki so otroke spremljali na tedenske tečaje in pa društvene učitelje smučanja, ki so jim približali veščine tega zimskega športa.
Na sobotni slovesnosti sta uvodoma vse otroke, starše, sorodnike ter ugledne goste najprej pozdravila predsednika obeh smučarksih klubov, Dario Štolfa za SK Devin in Livio Manzin za Sci Club 70, ki sta izrazila veliko zadovoljstvo nad letošnjo udeležbo in se zahvalila vsem za sodelovanje. Vse prisotne je nato pozdravil devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki je že od vsega začetka izkazal veliko pozornost temu projektu, prav tako kot podžupan in odbornik za kulturo, šport in prosti čas Massimo Romita in od-bornica za šolstvo in bilanco Tjaša Švara. Simbolično sta jim predsednika smučarskih klubov izročila kolajne in brošuro.
V parterju telovadnice so bili prisotni številni ugledni gostje, izvoljeni predstavniki Dežele Furlanije Julijske krajine, Tržaške pokrajinske uprave, pokrajinskega odseka CONI in deželnega odbora FISI ter še predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, predstavnik Zadružne kraške banke in delegacija deželne družbe Pro-
Starši in otroci so ob
nagrajevanju napolnili nabrežinsko telovadnico
kroma
motur z direktorjem na čelu. Nekateri so tudi stopili pred mikrofon in poudarili pomen te pobude.
Za naklonjenost in sodelovanje pri projektu sta prejela posebna priznanja prof. Giuliana Frandoli,didaktična ravnateljica italijanskih osnovnih šol in prof. Marko Jarc, didaktični ravnatelj slovenskih osnovnih šol devinsko-nabrežinskega področja, vse razredne učiteljice pa so prejele priznanje.
In končno je nastopil čas, ki so ga učenci pričakovali, nagrajevanje po smučarskih razredih in po seštevku časov obeh tekem na plastični progi in na snegu. Vsega skupaj je bilo nagrajenih kar 18 razredov, kjer so prvi trije uvrščeni prejeli pokale, ostali kolajne, vsi pa tudi diplomo kot priznanje za sodelovanje.
Glede skupne uvrstitve so bile nagrajene tudi posamezne šole: 1. G.Pasco-li, 2. J.Jurčič, 3. G.Carducci, 4. V.Šček, 5. S.Gruden, 6. D.Alighieri in 7.L.K.Gorazd.
Naj še omenimo, da je ta projekt edini v naši deželi in si prav iz vzgojnega in športnega vidika zasluži pozornost, poleg tega pa predstavlja tudi zgledno sodelovanje med osnovnimi šolami, upravnimi organi in smučarskima kluboma, ki sta seveda nosila glavno breme organizacije in realizacije celotnega projekta.
KMEČKA ZVEZA
Uradi na razpolago za davčne
prijave
Kmečka zveza sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije.
Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti.
Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na telefonsko številko 040/362941 vsak dan od 8.00 do 13.00 ter v torkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00 ali pa se v istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 -mednadstropje. Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici - Kor-zo Verdi 51/not. (tel. 0481/82570) in v Čedadu - ul. Manzoni 31 (tel. 0432/703119).
Včeraj danes
Danes, TOREK, 7. aprila 2009
HERMAN Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 17.34 in zatone ob 5.16
Jutri, SREDA, 8. aprila 2009
ALBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje C, zračni tlak 1016,1 ustaljen, veter 3 km na jugo-zahodnik, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,1 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. aprila 2009
Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 - 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Čestitke
Danes v Borštu praznuje NIVES ZOBEC okrogla leta. Zdravja in veselja v njeni družini ji želi soseda Nada.
40 let skupne ljubezni se v Ro-colu praznuje, mali Erik skupaj s starši veselo poje: »SAVINO in IRMA, še toliko let naj živi zakonsko naj vaše življenje, in veseli smo vsi!«
10
Torek, 7. aprila 2009
TRST
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
i lnllr n rn r
IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09
Delikatesno metafizični manifest v treh slikah
AVTOR TEKSTA, SONGOV / REŽIJA IN INTERPRETACIJA Mdjd Gdl Štromar
»Intuicija je alkimistično zlato, je temeljno sporoffilo umetnice Maje Gal Štromar. Pridite, sodelujte v njenem alkimističnem eksperimentu in uroiila vas bol To bo iskreni dotik duše, ki vam bo spremenil življenje.» (Tone Komat,
svobodni raziskovalec,publicist)
Četrtek, 9. aprila ob 2030
v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča
HI I I BI III !!■■■
blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00). Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it
uil Kino
M Izleti
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo danes, 7. aprila, na podružnici, Canestrinijeva ploščad 7, roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij.
ZAKLJUČNI NASTOP 9. GLASBENE REVIJE Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijal v sredo, 8. aprila, ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sledil bo nastop orkestra harmonik Synthesis 4 in nagrajevanje. Vljudno vabljeni!
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12 do 17. aprila, (izključene sobote, nedelje in prazniki), od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z učiteljico Nadio Barazutti (tel. št.: 040-3481599).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Bekov vrh (1050 m) dne 11. aprila 2009. Lahka pot, predvidene hoje 4 do 5 ur, možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 9. aprila, ob 18. uri. Dodatne informacije na gsm: 051 392 944. Vodi Nada Pisk.
SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538.
POMLADANSKI IZLET SPDT: SPDT prireja na Velikonočni ponedeljek, 13. aprila, izlet z osebnimi avtomobili v okolico Kostanjevice. Zbirališče udeležencev bo na Opčinah, pred hotelom Danev ob 8.30. Pohod po »Črnih hribih« ni zahteven in bo trajal približno tri ure in pol. Na razpolago bo tudi društveni kombi. Vse informacije vam nudi vodja izleta, Li-vio tel. št. 040/220155. Vabljeni!
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Križno goro -Sv. Duh (1213 m) - Strelice, dne 19. aprila 2009. Lahka krožna pot, predvidene hoje 4 do 5 ur, možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v torek, 14. aprila, ob 18. uri. Dodatne informacije na gsm: 041 656 626. Vodi Oskar Birsa.
SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV IZ PRIMORSKIH POKRAJIN TREH DRŽAV: Slovenije, Hrvaške in Italije. SPDT in Planinska sekcija Slo-ga-Devin vabita na četrto srečanje s Planinskim odsekom Slovenskega K.D. Bazovica iz Reke in s P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki bo v soboto, 18. aprila, v organizaciji PD Snežnik. Na zbirno mesto se bomo podali z avtobusom, predvidena sta dva pohoda, daljši in krajši ter družabno srečanje na Črnih njivah pri Ilirski Bistrici. Prijave za SPDT sprejemata: Livio tel. št. 040/220155 in Vojka 040/2176855 za društvo Sloga-Devin pa Viktor tel. 040/226283 in Frančko 040/200782.
□ Obvestila
AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Io & Marley«.
ARISTON - 16.00, 21.00 »Katyn«; 18.30 »Teza«.
CINECITY - 16.00, 17.10, 18.00, 19.20, 20.00, 21.30, 22.00 »Mostri contro alieni«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Io & Marley«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Ballare per un sogno«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Push«; 18.00, 20.00, 22.00 »Diverso da chi?«; 17.40, 22.15 »La verita e che non gli piaci abba-stanza«; 15.50 »Ponyo sulla scoglie-ra«; 15.50, 20.00 »Gran Torino«.
FELLINI - 16.30, 20.15 »Ponyo sulla scogliera«; 18.30, 22.00 »Fortapasch«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli amici del Bar Margherita«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gran Torino«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »Il caso dell'infedele Klara«; 18.00, 20.05, 22.15 »La verita e che non gli piaci abbastanza«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.40 »Gola resnica«; 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 »Pošasti proti Nezemljanom«; 16.20, 20.30 »Sedem duš«; 16.50, 19.00, 21.10 »Strastna zapravljivka«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Diverso da chi?«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Mostri contro alieni«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fronzen River«; Dvorana 4: 16.30, 19.30, 21.00 »Ballare per un sogno«; 17.50, 22.20 »Two lovers«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.40, 20.15, 21.45 »Mostri conto alieni«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Io & Marley«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »Gran Torino«; 17.30 »Ponyo sulla scogliera«; Dvorana 4: 18.00, 19.50, 22.10 »Ballare per un sogno«; Dvorana 5: 20.00 »I mostri og-gi«; 17.20 »Push«.
ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA
sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure.
OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse olj-karje, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave exstradeviškega olja v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (dve steklenici za vsako vrsto olja, ? l in ? l, na razpolago na občini) najkasneje do danes, 7. aprila, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE obvešča občane, da bo zbirala podpise za peticijo proti odklopitvi električnega toka, plina in telefona, tistim ki se znajdejo v stiski, v torek, 7. aprila, od 9.30 do 12.00 na sedežu SKP na Trgu v Nabrežini.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 7. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja, v petek, 10. aprila, ob 20.45 skupna pevska vaja s pevskim zborom Kombinat.
OBČINA DOLINA obvešča, da se bo v sredo 8. aprila, ob 17. uri, v Sprejemnem Centru v Boljuncu, odvijal prvi Forum v sklopu projekta Agenda 21-Pass.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 8. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu.
FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v dneh: sobota 11. aprila - Glas ple-sočih predmetov, sobota 9. maja -Umetnost v listu, nedelja 1. maja -Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstrop-je. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it.
BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 12. aprila, »Velikonočno kosilo«. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije na sedežu ali na tel. št.: 040-422731 ali 347-6902820.
LETNIKI '58 S KRASA vabijo soletni-ke na divjo večerjo v še bolj divjem kraju med volkovi in medvedi v petek, 17. aprila. Vsi, ki bi se radi udeležili te pojedine, naj pokličejo do 13. aprila na tel. št.: 347-9604775 (Igor) ali 347-0396371 (Nadja).
SKD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, prireja »Praznik pokušnje vina, kruha in olja« v soboto, 18. aprila, ob 20. uri. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, prinesite v društvo v torek, 14. aprila, od 18. do 21. ure in v sredo, 15. aprila, od 17. do 19. ure ( dve steklenici za vsak vzorec belega ali rdečega vina in eno četrtino litra olja). Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino bodo deležni pokala in diplome strokovne komisije. Prvi trije uvrščeni za olivno olje bodo ravno tako nagrajeni. Komisije se bodo sestale v sredo, 15. aprila, ob 20. uri. Vsi prisotni na prazniku v soboto, 18. aprila, bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko tudi pokušali prva tri uvrščena olja.
10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo v soboto, 23. maja, večerjo z avtobusom v okolici Ljubljane. Zainteresirani naj se javijo do 15. aprila odgovornim osebam: »F.Pre-šeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 329-8536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 320-8572522).
OBČINA DOLINA - odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse vinogradnike, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (tri steklenice za vsako vrsto vina) najkasneje do srede, 15. aprila, ob 12. uri, na županstvo občine Dolina.
ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v četrtek, 16. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v petek, 17. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani!
NORDIJSKA HOJA - SKD IGO GRUDEN prireja tečaj osvajanja osnovne tehnike. Prvo srečanje bo v soboto, 18. aprila, ob 9. oz. ob 10.30 pred društvom v Nabrežini. Možna izposoja palic. Ostala srečanja 9., 16. in 23. maja. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva).
PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC: urniki vadbe so spremenjeni in sicer, ob petkih od 19. do 20. ure telovadba za hrbtenico in razgibavanje, od 20. do 21. ure Pilates, ob torkih od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, ob sredah od 18. do 19. ure Pilates.
O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 23. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o sodih - Barrique z degustacijo. Predaval bo izvedenec Dr. Alessandro Duranti. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na spletni strani »www.onav.it«, elektronski pošti trie-ste@onav.it ali na tel. 333-4219540.
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na občni zbor v četrtek, 23. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Bojuncu.
TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S.Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org.
OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 - 327122) do 27. aprila.
70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Proseka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040200565, Gino, 040-200688, Giusto
040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 0402528009.
ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-2916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@libero.it.
10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Pre-šeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 329-8536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 320-8572522).
KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072.
KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikova-nje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 -360072.
El Prireditve
V	NABREŽINSKI ŽUPNJISKI DVORANI bo od 12. do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja dvodnevni otroški praznik. Sobota, 18. aprila, od 15. ure dalje: likovni ex tempore (otroci naj prinesejo samo barvice)Nedelja, 19. aprila, ob 17. uri: Prireditev »S fotoka-mero v živalskem svetu« z nagrajevanjem najboljših prispevkov za fotografski natečaj in najlepših risb z »ex tempore«. Sodelujeta otroška folklorna skupina Studia Alfa Dance z ruskimi in ukrajinskimi plesi ter čarodej Janez. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29).
SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 18. aprila, od 20. ure dalje Praznik pokušnje vina, kruha in olja. Vsi prisotni bodo prva štiriuvrščena vina ocenjevali. Ker so mesta omejena, prosimo člane in prijatelje, da se čim prej vpišejo. Vse informacije nudimo na tel. 040 - 411635.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert v sklopu 40. revije Primorska poje: v nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri v cerkvi sv. Flo-rijana (Zavarh). Nastopajo MePZ Zavratec iz Idrije, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MePZ Rečan iz Grmeka, MePZ Mačkolje iz Doline, KZ Musica Viva iz Tolmina, KZ Julius iz Trsta, MePZ Obala iz Kopra.
GALERIJA MILKO BAMBIČ (Proseška ul. 131 - Opčine) pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na razstavo »Umirjena samota časa« slikarke Judit Horvath Fontana. Odprta bo do 24. aprila od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
0 Mali oglasi
PRODAM KRAŠKO NARODNO NOŠO mera 46, dvakrat rabljeno. Tel. št.: 340-6192100.
PRODAM samostojno hišo na Colu, 200 kv. metrov na dveh etažah, 1.900 kv. metrov vrta in gozda. Telefonirati na 040-327128 ob večernih urah.
TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje (metan) model sime avant, prisiljeno zračenje (aria forzata), z vgrajenim bojlerjem, skoraj novo, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3483053904.
V	JAMLJAH, tik ob bivši državni meji, prodam 22.000 kv.m. kmečkega zemljišča. V dolini je jama z vodnim izvirom. Cena 13.000 evrov. Tel. št.: 335-254896.
ZARADI BOLEZNI PRODAM peč na drva iz nerjavečega jekla (acciaio inox), 61 cm x 62,50 cm x 87 cm. Tel.-040 - 229335.
Bil Osmice
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377.
IGOR IN VESNA sta v Saležu odprla osmico. Tel. 040 - 2296028.
OSMICA je odprta pri Jadranu, Ri-cmanje 175. Tel. št.: 040-820223. Vabljeni!
OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156.
OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21.
V SAMATORCI ima odprto osmico družina Pipan. Tel. 040-229261.
Prispevki
V	spomin na drago mamo Dragico Luksa vd. Cibic daruje hčerka Marina 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Ljubice Gu-štin darujejo družine Čok (Repen) 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Norčko Košuta darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za na-brežinski cerkveni pevski zbor.
Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Guida darujeta Slavko in Marija Sosič 25,00 evrov za SKD Tabor in 25,00 evrov za AŠD Polet.
V	spomin na moža Atilija Kralja daruje žena Miranda 50,00 evrov za God-beno društvo Viktor Parma - Trebče in 50,00 evrov za Knjižnico Pinko To-mažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Stanka Ška-barja in Ljubice Guštin darujeta Igor in Zdenka 30,00 evrov za NK Kras.
V	spomin na Ljubico Guštin darujeta Nevenka in Suzana 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Ljubico Guštin daruje Marija Guštin (Repen 93) 20,00 evrov za cerkev na Repentabru.
V	spomin na Karlo Malalan daruje Nadja z družino 20,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih.
Namesto cvetja na grob dragega soseda in prijatelja Guida darujeta Nataša in Vesna z družinama 25,00 evrov za Košarkarski klub Polet in 25,00 evrov za MoPZ Tabor - Opčine.
V	spomin na dragega Guida Sosiča darujeta Livija in Bogdan iz Mačkolj 20,00 evrov za MoPZ Tabor - Opči-ne.
Namesto cvetja na grob Guida Sosi-ča darujejo nečaki Marija, Silvana in Milan Pavletič 75,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na moža in očeta Guida So-siča darujejo Milka, Giuliana in Marisa 50,00 evrov za SKD Tabor, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Opčinah, 50,00 evrov za košarkarsko sekcijo ŠD Polet, 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za MoPZ Tabor - Opči-ne.
V	spomin na Stojana, Franca in Marico daruje Norma Gabrovec 30,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Stanka Škabarja darujeta Ivan in Albina Gojča 20,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Kulturno društvo Ivan Trinko SKGZ
in prijatelji beneške glasbe se klanjajo spominu
Antona Birtiča
glasbenika, pedagoga in kulturnega delavca, ustanovitelja ansambla Beneški fantje
in izrekajo globoko sožalje ženi Broni in sorodnikom.
Pogreb bo danes, 7. aprila 2009 ob 10. uri v župnijski cerkvi v Špetru.
Čedad, 7. aprila 2009
Dino Roner se je športno upokojil
/
13
Za Juventino in Vesno neugodni krog v promocijski ligi
Pogovor z MVP igralko finala
odbojkarske Lige prvakinj Sereno Ortolani
¿22
Bport
^L torkova priloga P
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
torkova priloga Primorskega dnevnika
KLJUČNI NASTOPI V TENISU IN NAMIZNEM TENISU
Loparji in loparji
Srečko Katanec
je odstopil s položaja selektorja makedonske nogometne reprezentance. Razlog, kot je sam dejal, ni poraz na zadnji tekmi kvalifikacij za SP proti Nizozemski, temveč »porušena disciplina in specifičen odnos dela nogometašev do medijev.« Nekdanji selektor Slovenije ima očitno največ težav z liderji. Tako kot se je svoje dni sprl z Zlatkom Zahovičem je bil zdaj v slabih odnosih z napadalcem Lazia Goranom Pande-vom. Katanca so v Makedoniji bolj ali manj ves čas napadali in mu očitali tudi to, da je premalo prisoten v Makedoniji.
Izrazito individualna športa kot sta tenis in namizni tenis imata pri nas tudi dobro ustaljeno ekipno različico, minuli teden pa je bil ključen. Krasova prva ženska namiznoteniška ekipa se je morala po sobotnem porazu v Coccagliu sprijazniti s sicer pričakovanim izpadom iz najvišje lige, zato pa so izjemno presenetili drugoligaši zgoniškega kluba, ki so konec tedna praznovali uvrstitev v končnico za napredovanje. Gajinim tenisačicam se je nastop proti vodilnemu Trevigliu ponesrečil, so pa vseeno potrdile, da so resen kandidat za nastop v končnici za napredovanje v A2-ligo.
POGLED Z VEJE
Moč
metafore
Marij Čuk_
Pa je pomlad prišla s svojimi vonji in dišavami, z daljšimi dnevi, s svojim svetlobnim odsevom. Pomlad naj bi pripomogla k boljšemu razpoloženju in počutju, a potem se zamislim in ugotovim, da gre le za letni čas, ki ni nič boljši ali slabši od ostalih, saj razpoloženje ustvarjamo sami tako pozimi kot poleti. A kljub vsem našim prizadevanjem so na delu še višje sile, ki jih ne moremo obvladati, tu je narava s svojo neizprosno močjo, nepredvidljivostjo, opozorili. Ubogi ljudje, ki jih je priza-delpotres v Abrucih! Kar stisne me, ko pomislim na rušilno moč, ki je v hipu razblinila sanje, pokopala žulje celega življenja, v hipu izničila, kar se lahko uniči. Ob takih tragedijah stopi v ozadje vse, kar se dogaja okrog nas, celo usoda Adriana, Interjevega napadalca, ki je izginil neznano kam, baje spet zapadel v depresijo in alkohol, celo grožnje tisku našega predsednika vlade, celo jedrski poskusi Severne Koreje. Prevečkrat jemljemo stvarnost kot golo kroniko, ki se nas ne tiče, postajamo neobčutljivi, egoistično samozadostni, brez sočutja in solidarnosti. V resnici pa smo iz take krhke snovi kot sanje, če naj parafraziram nesporno Shakespearovo resnico, čeprav resnice ni, so le različna gledišča v smislu, da so moji pogledi moja resnica, tvoji pa tvoja.
Ampak kot nepoboljšljiv pesimistični optimist se vedno zatečem k ugotovitvi, da na vsakršnih ruševinah lahko nastane nova, močnejša zgradba, po vsakem dežju posije spet sonce. Življenje je kot šport, narejeno iz zmag in porazov, veselja in žalosti. Ko to spoznamo, ni nič nemogoče in imamo možnost novega vzpona. Razočaranja so del naše enkratnosti! Le del. Ko ne bi bilo tako, ne bi imelo nobenega smisla živeti novega sončnega vzhoda. Zato naj-
brž tako zelo ljubimo športne dejavnosti in tekmovanja, ker nam znova in znova vlivajo upanje: če ne tokrat, bo prihodnjič, enkrat bomo vendarle splavali na površje. Športje pogled v prihodnost in ne v preteklost! Zato pa nastopamo, da bi napredovali, se dokazovali, čeprav vedno zmaga le eden, a to še ne pomeni, da so vsi ostali poraženci, nasprotno. Vedeti moramo za svoje meje in sposobnosti, ne jih presegati, prevelika ambicija in radovednost sta hitra cesta na poti v nesrečo in nepotešenost. Povsem jasno je, da Lecce ne bo nikoli osvojil naslova državnega nogometnega prvaka, lahko pa si moštvo izbori svoja zadoščenja že s tem, da koga preseneti. In nič hudega, če bo nazadoval v nižjo ligo. Prihodnjo sezono bo naredil vse, da se v okviru svojih zmožnosti spet vrne med najboljše. Lahko z novimi igralci, novim trenerjem, a poskusil bo. Tako je z vsem! Nekateri mi sicer očitajo, da se preveč izražam s pomočjo metafor, redko neposredno. In kaj potem? Metafore so mi bolj povedne od konkretnega, saj ni mogoče, da je belo le belo in črno le črno, kajti tako bi bilo vse žalostno brezbarvno, brez odtenkov in poezije.
No, ja. Navidezno sem zašel na stezice, ki naj bi ne imele kaj opraviti s strogo športno naravnanostjo. Le navidezno. Skozi metaforo se lahko prerinemo do smisla in bistva nas samih in pojavnosti, ki nas obkrožajo. Kdaj pa kdaj je treba narediti tudi intelektualni napor, da razumemo lastni jaz in bližnjega, ne pa da nam je vse postreženo na pladnju in da se zanašamo samo na vidna in oprijemljiva polja. Nikoli dovolj pojasnjena skrivnost človeka je v nevidnem. Življenje drevesa ni v tem, kar štrli iz zemlje, ampak v njegovih nevidnih korenikah, ki so pod zemljo...
Po veliki noči se obeta »vroč« derbi
Bor - Jadran
Naslednja
športna priloga bo izšla v torek, 21. aprila.
Športno uredništvo
v v
vosa
vsem športnikom, ' sodelavcem in bralcem vesele velikonočne praznike
Na dobro organiziranem pokrajinskem finalnem četveroboju ženskega odbojkarskega prvenstva do 16 let na Proseku so igralke Bora Kinemax osvojile 2. mesto
Na 19. strani
12
Torek, 7. aprila 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH
Loreto D. Kosmine bo v zadnjem krogu sam svoje usode kovač
Nogomet
Udinese je moral priznati premoč vodilnega Interja, ki pa je na Friu-liju slavil le po zaslugi avtogola Isle. Poškodovanega Samirja Handanoviča čaka dolga rehabilitacija, mladi Jan Ko-privec pa je tekmi sledil s klopi, saj je vrata Udineseja branil Belardi.
V	B-ligi sta oba Slovenca igrala že v petek zvečer. Frosinone je bil na tem, da zmaga v Empoliju, a se je moral zadovoljiti s točko (Zlatko Dedič je igral le zadnjih deset minut, neocenjen), Mantova Jasmina Handanoviča (ocena 6,5) pa je premagala Albinoleffe in naredila veliko uslugo Triestini.
V	2.diviziji Itala San Marco po tem krogu sanja o končnici za napredovanje. Tokrat je Zorattijevo moštvo zmagalo z 1:0 v Pavii (odločilni gol Cri-stofolija v 75.minuti) in ima le štiri točke zaostanka od petega mesta. Alen Carli je stopil na igrišče v 53. minuti in znova zadostno opravil svojo nalogo (6).
Odbojka
V	A1-ligi je v končnici za naslov Montichiari Lorisa Maniaja tudi na drugi četrtfinalni tekmi premagal Cuneo in zdaj vodi v zmagah 2:0. Drugo srečanje se je zaključilo 3:1 (-21, 21, 15, 23). Mania' je sprejel 18 žog brez napake, 67% sprejemov je bilo pozitivnih, 50% brezhibnih. Montichiariju zadostuje le še ena zmaga za preboj v polfinale (spet bo igral jutri), kjer ga bo verjetno pričakoval novopečeni evropski prvak Trento.
V	A2-ligi je Loreto na pragu napredovanja. Damir Kosmina (vstopil je le v tretjem nizu na servisu) in soigralci so s 3:1 (21, 22, -25, 22) zmagali v Mantovi in obdržali tri točke zaostanka od vodilnega Codyeca Santa Croce. Do konca rednega dela manjka še en krog, a Santa Croce bo v zadnjem krogu prost, medtem ko bo Lo-reto gostil skromno Catanio, ki ima na lestvici kar 31 točk manj (a se še bori za obstanek). Loretu zadostuje zmaga s 3:1, saj bi tako dohitel Santa Croce in napredoval zaradi večjega števila zmag. Crema Aljoše Orla (ni igral) je s 3:2 (22, -25, -21, 20, 13) premagala Ca-stelfidardo in v zadnjem krogu bo imela kot edini preostali cilj naskakovanje sedmega mesta na lestvici.
V	moški B1-ligi je Bibione Volley Kristjana Stoparja s 3:1 (22, -15, 17, 15) izgubil v Ravenni proti ekipi, ki je bila bolje postavljena na lestvici. Bi-
bione je znova igral v dokaj okrnjeni postavi, po tem porazu pa imajo Sto-par in soigralci štiri točke prednosti nad Verono, ki bi v tem trenutku izpadla iz lige. V ženski B-1 ligi je videmski Ato-mat Martine Coretti na gostovanju v Reggio Emiliji moral priznati premoč domačega Cadelbosca, ki je slavil s 3:1 (21, 17, -24, 23). Žal je tekmec v boju za obstanek, Pan D'Este iz Padove, zmagal in tako dohitel oziroma prehitel (isto število točk, a ena zmaga več) Videmčanke, ki bi torej izpadle iz lige.
V	moški B2-ligi so se tokrat veselili zmage izključno pri videmskem VBU-ju Ryana Graunarja in Luke La-vrenčiča. Videmčani so s 3:1 (18, -23, 21, 20) premagali Volley Mestre, a zmaga bo le tolažilnega pomena, saj je izpad iz lige neizbežen. Cordenons libera Ambroža Peterlina pa je ravno tako s 3:1 (21, -24, 23, 18) izgubil v Chiog-gi. Štiri kroge pred koncem pa manjkata Cordenonsu le dve točki za matematičen obstanek v ligi. V ženski konkurenci je Antonveneta iz Tržiča Karin Crissani in Manuele Tomšič morala priznati premoč občutno boljše Verone, ki je slavila s 3:0 (21, 16, 16). Verončanke so namreč prve na lestvici z 12 točkami prednosti nad dru-gouvrščeno ekipo.
Košarka
V	A1-ligi je Fortitudo Bologna Gregorja Fučke (3 točke v 16 minutah) in povratnika Uroša Slokarja (ni vstopil) v vse bolj nevarnih vodah. Tokrat je Fortitudo moral priznati premoč Air Avellina Marka Tuška (ni stopil na igrišče), ki je na domačem igrišču slavil s 73:68. Benetton Domena Lorbe-ka je bil zaposlen v evropskem pokalu, tako da bo prvenstveni krog odigral jutri ob 20.30 proti Lottomatici iz Rima Sanija Bečiroviča in Primoža Brezca.
V	ženski B1-ligi se je za Interclub Jessice Cergol (16 točk) zaključila sezona že po drugi četrtfinalni tekmi končnice za napredovanje. Potem ko je Miljčanke že premagal v gosteh, je Vittuone slavil še pred domačim občinstvom. Končni 61:43 je jasen pokazatelj premoči Vittuoneja. Tržaški SGT je premagal Treviso s 53:47 in tako izsilil tretjo tekmo.
V	B2-ligi je Jan Budin (Calliga-ris) dosegel 19 točk (8:8 za 2 točki, 1:4 za 3). Daniel Batich je tokrat začel v prvi peterki in dosegel 8 točk (2:3 iz igre, 3:4 prosti meti).
A-LIGA DAN POTEM
Juventusu bomo pomagali, stadionček zgraditi
Dimitrij Križman
Kratkotrajne Idile med Adrianom in Mourinhom je najbrž že konec
ansa
Krog, ki je veljalo za izrazito ugodno za Juventus, se je izkazalo za naravnost prelomno. Inter je kljub že nešteti "aferi Adriano" konec koncev suvereno zmagal na zanj vedno neugodnem igrišču v Vidmu, Juventus pa je doma oddal remi Chievu, ki je resnici na ljubo v zadnjih mesecih v odlični formi. Je prvenstvo zdaj že arhivirano? Ne bom izumil tople vode, če bom dejal, da lahko le čudež prepreči Mourinhu, da bi osvojil scudetto. Kljub neposrednemu spopadu, ki ga mora Inter odigrati v Turinu, se zdi prednost devetih točk nadvse pomirjujoča.
Tako se lahko vsaj glede nekaterih moštev že lahko malo poigram s tržnimi vidiki. Adriano je kot kaže tokrat res prestopil rob, čez katerega ne bi smel in potrpljenje Mourinha je blizu konca. Nisem pa stoodstotno prepričan, če ga je res čisto konec. Če Mourinho ne računa na Crespa in Cruza, mu Adriano še vedno pride prav, ali ne?! Če pa je Adriano res tik pred izhodnimi vrati, ker ga je resnično nemogoče upravljati, se samo čudim možnosti, ki se jo tudi omenja: in sicer da bi Adriano prestopil kar k Milanu! Morda je Galliani prebral moje kritike Kakaju in Patu, da delujeta preveč pridno, da bi bila prava nogometna mita. Če pravi nogometni idol nujno potrebuje tudi kanček perverznosti, bo morda Adriano prišel k Milanu, da bo sonarodnja-ka spravil malo na tista stranpota, ki zagotavljajo nesmrtnost tudi po končani karieri. Kakorkoli že, edini, ki točno ve, kaj bo z Adrianom, je
Mourinho. In ravno zato, ker veseljaškega Brazilca ni še dokončno iztrebil, dopuščam možnost, da Adrianove zgodbe pri Interju ni konec. Se pa bodo gotovo začele nove zgodbe. Tako kot je letos izstrelil Santona, ima Mourinho pripravljene še tri adute: eden izmed teh je 18-letni Slovenec Rene Krhin, ki ga portugalski strateg izredno ceni.
Juventus, ki je na dolgi rok pokazal nemoč v primerjavi z Inter-jem, se ubada z zanimivim vprašanjem: vztrajati s staro gardo in čez par let biti v takem razsulu, kot je trenutno Milan ali pa osvežiti svoje vrste? Buffon je prvi kandidat za odhod in glede na gole, ki jih je prejel proti Chievu (vsaj dva bi Buffon izpred enega ali dveh let z lahkoto ubranil...) se mi zdi, da je za Juventus letošnje poletje pravzaprav skrajni čas, da za nekoč odličnega vratarja še iztrži mastne denarce. Imam vtis, da je Buffonu zelo škodilo leto v B ligi, ko je bolj kot ne dremal. Če dodam dejstvo, da je nadaljevanje Medvedovega igranja pod vprašajem, da sta Trezeguet in Ca-moranesi že kar stalno poškodovana in da je stvar ne predolgega časa, ko se bo ustavilo Del Pieru, je kristalno jasno, da potrebuje Juventus 5-6 res izvrstnih igralcev, torej kova zgoraj naštetih, da ostane na sedanjem nivoju. Dopuščam še eno možnost, nekoč sicer dokaj neverjetno, v časih recesije pa bi je ne kar vnaprej izključil: da bo Juventus v naslednjih letih usmeril svoje napore predvsem v izgradnjo svojega stadiona.
(dimkrizman@gmail.com)
DRŽAVNE LIGE
NOGOMET
A-liga IZIDI 30.KROGA: Atalanta
-	Fiorentina 1:2; Cagliari - Catania 1:0; Juventus - Chievo 3:3; Palermo - Torino 1:0; reggina - Genoa 0:1; Roma - Bologna 2:1; Sampdoria - Napoli 2:2; Siena - Lazio 2:0; Udinese - Inter 0:1; Milan - Lecce 2:0. VRSTNI RED: Inter 72, Juventus 63, Milan 58, Genoa 54, Fiorentina 52, Roma 49, Cagliari in Palermo 45, Lazio 41, Atalanta 40, Napoli 38, Sampdoria in Catania 37, Udinese 36, Siena 34, Chievo 31, Bologna 26, Torino in Lecce 24, Reggina 20.
KOŠARKA
A1-liga IZIDI 25.KROGA: Fortez-za - Caserta 86:81; Milano - Teramo 97:88; Biella - Cantu 92:101; Ferrara - Udi-ne 93:75; Montegranaro - Pesaro 87:79; Rieti - Siena 54:69; Avellino - Bologna 73:68; Treviso - Roma bo 8.4. VRSTNI RED: Siena 46, Foretzza 34, Roma, Milano in Teramo 30, Treviso 28, Cantu 26, Pesaro, Montegranaro, Biella in Avellino 22, Ferrara 20, Caserta 18, Rieti 16, Bologna 14, Udine 12.
B2-liga IZIDI 26. KROGA: Como
-	Novara 76:66; Valenza - Trento 81:65; Acegas - Iseo 82:58; Varese - Castellan-za 82:76; Monfalcone - Gorizia 81:77; Monza - Moncalieri 69:83; Riva - Rosaz-zo 80:66. VRSTNI RED: Riva 36, Trento in Acegas 32, Como, Novara in Monca-lieri 30, Iseo 28, Rosazzo in Monfalcone 26, Valenza 22, Castellanza, Varese in Monza 20, Gorizia 10. PARI KONČNICE (19.4, 22.4, 26.4.): Cartiere Riva del Garda - Calligaris; Bitumcalor Trento -Iseo; Acegas Aps - Como; Novara -Moncalieri.
ODBOJKA
A1-liga PLAY OFF: Prve četrtfi-nalne tekme: Macerata - Treviso 3:0; Trentino - Vibo 3:2; Perugia - Piacen-za 1:3; Cuneo - Montichiari 2:3. Druge četrtfinalne tekme: Treviso - Mace-rata 2:3; Vibo - Trentino 0:3; Montic-hiari - Cuneo 3:1.
A2-liga IZIDI 29. KROGA: Roma
-	Bassano 2:3; Castellana - Isernia 3:0; Gioia - Cavriago 3:1; Mantova - Loreto 1:3; Croce - Perugia 3:1; Latina - Bologna 3:1; Castelfidardo - Crema 2:3; Catania je bila prosta. VRSTNI RED: Croce 63, Loreto 60, Bassano 55, Latina 54, Gioia 50, Isernia 45, Mantova 42, Crema 41, Roma 38, Castellanza 34, Catania 31, Bologna 29, Cavriago 28, Castelfidardo 20, Perugia 19.
VATERPOLO
A2-liga IZIDI 16.KROGA: Camo-gli -Bologna 14:7; Chiavari - Como 9:13; Modena - Padova 4:7; Quinto - Torino 12:9; Arenzano - Imperia 4:12; Trieste -Bergamo 9:9. VRSTNI RED: Imperia 42, Camogli 38, Como 28, Quinto in Torino 24, Chiavari in Bergamo 23, Trieste in Pa-dova 20, Modena 18, Bologna 16, Aren-zano 3.
KOŠARKA
Na klopi Snaidera odslej Blasone in Allen
VIDEM -Meo Sacchetti ni več trener Snaidera, ki trenutno zaseda zadnje mesto v košarkarski A1-ligi. Tako so včeraj zapisali na spletni strani videmskega prvo-ligaša. Vodstvo kluba namreč želi obstanek v ligi, zato se je odločilo za spremembo na klopi. Videmsko ekipo bo zadnjih pet krogov vodila dvojica, in sicer košarkarski strokovnjak Mario Blasone (na sliki) in Jerome Allen. Blasone, dolgoletni trener mladinskih državnih reprezentanc, bo glavni trener, Allen pa bo sodeloval pri vodenju treningov in tehničnih izbirah.
Na spletni strani ekipe prosi klub vse igralce, da do konca prvenstva zberejo vse moči in požrtvovalnost. »Verjeti moramo do konca. Že mesto višje na lestvici bi lahko pomenilo obstanek v ligi,« je še zapisano.
Sacchetti je sicer novembra nadomestil Attilia Caja.
nogomet - Po zmagi proti Riminiju so v Trst optimisti
Z napadom do konca
Triestina ima tretji napad v ligi - Bari in Parma že v A-ligi? - Na voljo nešteto popravnih izpitov
Osem krogov pred koncem prvenstva je že jasno, kdo bo neposredno napredoval v Aligo. Po zmagi Parme v Bariju sta ti dve ekipi osem oziroma sedem točk pred tretjo silo prvenstva, Livornom in slednji ni tako uspešen, da bi lahko v teh zadnjih nastopih nadoknadil tak zaostanek.
Če prvi dve ekipi hitita proti eliti, se zasledovalci obotavljajo, kot da ne bi nikogar zanimala uvrstitev v končnico za napredovanje. Od ekip, ki so trenutno postavljene od 3. do 8. mesta je namreč osvojila celoten izkupiček edino Triestina. Prav zaradi tega je bila sobotna zmaga za Maranove fante izrednega pomena. Kdor je mislil, da so po treh porazih Tržačani že odpisani, se je krepko zmotil. Ne samo, da je Triestina znova v teku za eno od štirih mest, z zmago je prehitela kar štiri nasprotnike in zdaj skupaj z Brescio deli četrto mesto.
Gre skratka za tako noro prvenstvo, da je nemogoče karkoli napovedovati. Ekip, ki so igrale pred tednom dni izredno učinkovito in so torej že postavljale kandidaturo za eno od štirih mest (npr. Albinoleffe), le sedem dni kasneje potegnejo krajši konec proti skromnejšemu tekmecu. Prav zato, ker nihče od nasprotnikov ne hiti, nobenega poraza ne gre jemati preveč tragično. Vse se da nadoknaditi,
tudi ko bi večina mislila, da je vse izgubljeno. Letošnja B-liga je celo bolj dobrosrčna kot italijanska višja šola pred raznimi reformami, ki so si sledile v zadnjih letih: ponuja ti ne le en popravni izpit septembra meseca, letos v B-ligi imaš na voljo celo vrsto popravnih izpitov.
Triestina se podaja v končno fazo prvenstva z optimizmom. Optimizem je najprej posledica učinkovitosti napada tržaškega dru-goligaša (s sobotnimi štirimi zadetki in skupno 48 ima Triestina zdaj tretji napad lige, zaostaja pa le za Grossetom in Livornom). Res nepričakovana statistika glede na to, da je mnoge pred začetkom prvenstva skrbel ravno napad. In prebuja se tudi Granoche, ki po dveh sobotnih golih je zdaj že na sedmih zadetkih, čeprav je preskočil celoten prvi del prvenstva. Z Della Rocco je uigranost iz tedna v teden boljša, tako da postajata ena izmed najnevarnejših napadalnih dvojic. Della Rocca je ravno tako motiviran, saj je prvič v karieri presegel mejo desetih zadetkov.
Skratka, nekatere ekipe (Empoli, Livor-no in Brescia) so po kakovosti posameznikov boljše od Tržačanov, a na Triestino bodo morale v boju za končnico nedvomno računati. Zdaj Triestino čaka v petek (ob 19.uri) zelo občuten dvoboj proti večnemu tekmecu Vicen-zi. (I.F.)
KOŠARKA - B2-liga
Tržačani v končnici proti Comu, Calligaris pa proti Rivi del Garda
Acegas Aps (Pigato 18, Lenardon 17, Di Gioia 12, Spanghero 10) je suvereno premagal Iseo z 82:58 in se uvrstil na končno tretje mesto po rednem delu. Tržačani so nasprotnike povsem pregazili že v prvem delu, nato pa so brez večjin naprezanj branili prednost. Presenetljivo dobro so metali za tri točke (13:26), razveseljivo pa je dejstvo, da nekateri ključni igralci - Lenardon, Pigato in predvsem Di Gioia - prihajajo v pravo formo. Trener Bernardi je v prvo peterko uvrstil mladega Coronico, ki mu je zaupanje povrnil z veliko borbenostjo, nato pa je ob že običajnem Spangheru dal priložnost tudi prav tako mlademu Polu. To je lepa lekcija vsem trenerjem šesto in sedmoligaških klubov, ki vztrajajo celo tekmo v veteranski zasedbi, mladim pa dajejo kvečjemu priložnost, ko je tekma že odločena (če jih sploh uvrstijo v deseterico). V četrtfinalu končnice se bodo Tržačani spoprijeli s Comom z morebitno prednostjo domačega igrišča v tretji tekmi. Calligaris (Budin 19, Vecchiet 15, Londe-ro 14) so na tujem izgubili z 80:66 proti prvouvrščeni Riva del Garda, ki bo njihov nasprotnik tudi v končnici. Proti objektivno močnejšemu nasprotniku je bil poraz neizbežen, razveseljiva novica pa uspešen nastop Davideja Vecchieta po dolgem času neigranja oz. omejenega doprinosa. Že rešeni Falconstar (Vidam 24, Braidot 15) je v derbiju brez večjega pomena za lestvico premagal že izpadlo goriško NPG (Bion-do 25, Salis 21, Tombolini 15). Tekma je bila izenačena, Go-ričanom pa gre priznati, da niso nikoli popustili in na koncu celo ogrozili zmago domačinov.
Marko Oblak
/
ŠPORT
Torek, 7. aprila 2009 2 1

PORTRET - Ob »športni upokojitvi« zaslužnega Štandrežca
Dino Roner ni človek, ki bi prosti čas preživljal v copatah
Na rednem občnem zboru Balinarskega kluba Mak, ki je bil pred kakim tednom v Štandrežu, so poleg prikaza razvejanega društvenega delovanja, izročili priznanje in zlato kolajno Dinu Ronerju, enemu od ustanoviteljev in najbolj prizadevnih organizatorjev društvenih dejavnosti. Ob tem se mu je vodstvo društva zahvalilo za pozornost in požrtvovalnost, ki jo je v vseh teh letih pokazal do društvenih pobud, zlasti še za pomoč pri brezhibnem prirejanju zelo odmevnih in občutenih mednarodnih moških in ženskih balinarskih turnirjev. Kot je ganjeno povedal sam obdarova-nec, ni bila takšna odločitev zanj niti malo lahka, vendar v življenju napoči čas, ko mora človek izklopiti stikalo javnega udejstvovanja ter se posvetiti samemu sebi in družini. Makovcem pa je rosnih oči zaželel, da bi uspešno nadaljevali po poti, ki so jo skupaj začrtali. Posebno je poudaril željo, da bi v društvu tudi v prihodnosti veliko moči posvetili vključevanju mladih in njihovih družin v društvene pobude.
Dino Roner je Maku posvetil več kot dvajset let. To pa ni bilo edino društvo, ki je v svojem vodstvu imelo tega zagnanega in prizadevnega športnega delavca. Prijatelj Dino je vključen na raznih manjšinskih področjih že dobrih 55 let. Poleg športa, ki je od nekdaj veljal za njegovo prvo ljubezen, se je Dino udejstvoval tudi na prosvetnem področju, kot društveni človen in kot funkcionar Slovenske prosvetne zveze (zdaj ZSKD). Bil je aktiven tudi v manjšinskih družbeno-političnih krogih, njegova poklicna prisotnost pa je še sedaj zelo opazna na gospodarskem področju.
Z Dinom Ronerjem smo se pred dnevi srečali in skušali skupaj z njim prehoditi njegovo pot v športu, kjer je zapustil daleč najbolj vidno sled. Klepet z Dinom je vedno prijeten, saj velja za zelo zgovornega in razgledanega sogovornika, ki mu zlahka ne zmanjka argumentov. Ob takem pogovoru dobi njegov sogovornik prepričljiv dokaz, da gre za osebo, ki je vtisnila kar se da močan pečat zamejskemu športnemu gibanju, zlasti na Goriškem. Dino Roner je po rodu iz Štandreža, to se pravi kraja, ki je v zamejskem športu in na drugih področjih že od nekdaj igral zelo po-
Dino Roner je aktiven na več področjih, šport pa je njegova »prva ljubezen«
princic
membno in neredko tudi vodilno vlogo. Dino ni bil nikoli športnik, že kot najstnik (14 letnik) pa se je vključil v vrste nastajajočega nogometnega društva Ju-ventina, s katerim je na raznih odbor-niških mestih aktivno sodeloval več kot dve desetletji. Rad se spominja, kako so štandrežki mulci z njive, ki so jo na začetku petdesetih let preurejali v nogometno igrišče, pobirali kamenje in ga nosili na kup. Danes vsa dela opravijo stroji, takrat pa so kramp, lopata in sa-mokolnica bili edili delavni pripomočki. V letih 1966-1975 je bil tudi predsednik tega najstarejšega povojnega slovenskega športnega društva na Goriškem. Zaradi prirojene organizacijske žilice, se je istočasno vključeval tudi v druge športne kroge. V začetku sedemdesetih let je bil med pobudniki skupine mladih, ki si je zadala nalogo, da poskrbi za preporod dejavnosti pri goriškem Športnem združenju Dom. Tam je Roner spoznal odbojko, ki je bila ob nogometu zelo priljubljena med goriškimi Slovenci. To panogo je tako vzljubil, da se ji je od sredine osemdesetih let naprej povsem predal. Njegovim organizacijskim sposobnostim gre
pripisati izjemen vzpon ženske odbojke, ki je pod imenom Agorest, za več kot desetletje postala pojem organizacijske in tekmovalne uspešnosti. Rad se tudi spominja, kako so v tistih letih uspešno opravili združitev odbojkarskih moči med Domom in Sovodnjami. Z različnimi zadolžitvami je Roner pri Domu ostal skoraj štiri desetletja.
Ne gre pozabiti niti, da je Dino Roner bil na začetku sedemdesetih let med najbolj vnetimi pobudniki za ustanovitev Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, pri katerem je dolga leta zasedal različna odborniška mesta, med katerimi tudi predsedniško.
Ob koncu pogovora nam je naš sogovornik še enkrat potrdil svojo nepreklicno odločitev popolne umakni-tve iz športa. Ker pa Dina Ronerja dobro poznamo, vemo tudi, da ni človek, ki bi prosti čas preživljal v copatah. Če ga prav ne bomo več videvali na in ob igriščih, pa smo prepričani, da bo z nasveti ali kako drugače še vedno dal eno ali več rok našemu športnemu gibanju, ki slej ko prej potrebuje ljudi njegovega kova.
Vili Prinčič
ŠPORT ZA VSAKOGAR
Kolesarjenje: izbira kolesa, pravilna drža in višina sedeža (2)
Po nasvetih trenerja 3. stopnje Christiana Leghisse
IZBIRA - Važen korak pri kolesarjenju je nedvomno izbira kolesa. Glavne razlike med tipi koles so v geometriji okvirjev in velikosti koles.
Višino kolesa izbiramo glede velikosti našega razkoraka, dolžino pa na podlagi razdalje med rameni in dlanjo (najpogosteje razdaljo izmerimo tako, da sedemo na stop, iztegnemo roke v predročenje in izmerimo razdaljo od ključnice do dlani). Kolesarji, ki so visoki od 170 do 185 cm, naj izbirajo 19-pal-čne okvirje, od 185 cm pa 20-palčne okvirje (1 palec ali cola, angl. inch, meri 2,54 cm). To velja pri gorskih kolesih, kjer so mere standardne. Cestna kolesa pa lahko sestavimo po meri: okvir je torej prilagojen našemu razkoraku, dolžina pa naši razdalji med dlanjo in ramo. Pri cestnih koles merimo s centimetri 46, 48, 50, 52, 54, 56, 58 itd; kolesa pa so 28-palčna.
Gorska kolesa so najštevilčnejša. Imajo 26-palčna kolesa. Gorska kolesa so primerna za kolesarje, ki radi vozijo po makadamskih, gozdnih in zahtevnejših poteh. Prevladujejo modeli s prednjim vzmetenjem, vendar je vsako leto več polnovzmetenih. Slednji so priporočljivi predvsem za tiste kolesarje, ki jim ležijo daljši spusti. Vzmetenje izboljša nadzor nad vožnjo (in njeno var-
nost). Gume so odporne, sedež naj bo udoben, da kolesar ne bo občutil bolečin v hrbtu.
VIŠINA SEDEŽA - Dolžina nog in način poganjanja pedalov določata višino sedeža. Pri cestnem kolesarjenju je noga, ki stoji na pedalu,povsem iztegnjena; pri gorskem kolesu pa je dobro, da je sedež centimeter ali pol centimetra nižji.
PRAVILNA DRŽA NA KOLESU
- Velja pravilo, da mora biti hrbet pri kolesarjenju raztegnjen in sproščen. Sedež je za 5 do 6 centimetrov (predvsem pri gorskem kolesu) višji od krmila za boljši nadzor krmiljenja.
PA ŠE TO ... Kolesarjenje je odlična vaja za ohranjanje zmogljivosti srca, ožilja in dihal. Zaradi stalnega ritmičnega napora pri premagovanju strmine ali nasprotnega vetra, je kolesarjenje dobro za krepitev nožnih in trebušnih mišic. Ima pa tudi slabo stran: pri cestnem kolesarstvu (v nasprotju z gorskim) telo od pasu navzgor miruje, obremenitev zgornjega dela telesa je statična. Zato takšna obremenitev ne daje ugodnih sprememb, za bolnike z visokim krvnim pritiskom pa tudi ni brez nevarnosti. Ker cestno kolesarjenje ne razvija zmožnosti celega telesa, je dobro, če to telesno dejavnost združujemo še s katero drugo.
VSE NAJBOLJŠE
Danes praznuje Ratko Rudič, ki je na olimpijskih igrah v Moskvi z jugoslovansko vaterpolsko reprezentanco dobil zlato kolajno, ki so ji sledila še številna olimpijska, svetovna in evropska odličja v vlogi selektorja SFRJ, Italije in Hrvaške. Poleg njega praznuje še Dimitrij Rupel, za katerega ironično velja, da je eden najboljših slalomistov v slovenski politiki. Uspešno je vijugal levo in desno, ob vsakem zdrsu pa se je znal pobrati.
V četrtek pa bo praznoval dejanski slalomist. Številne čestitke bodo šle v Avstrijo na naslov večkratnega zmagovalca v svetovnem pokalu in bivšega svetovnega prvaka Maria Matta.
9. aprila pa bosta praznovali tudi bivša in trenutna odbojkarica. 9.
aprila sta namreč rojeni Nataša Ze-riul (tolkačica Bor-Brega) in bivša bo-rovka Nika Furlani, ki je odbojkarsko žogo zamenjala s fotografskim aparatom.
V petek bo poseben dan, saj je 10. april stoti dan v letu. Praznovali bodo prvak med tržaškimi intelektualci Claudio Magris, zmagovalec newyor-škega maratona leta 1996 Giacomo Leone in živa legenda argentinske košarke Hugo Sconocchini. (P. V.)
360 stopinj Andrej Čer
Chuck Norris, Michael Jordan in novinarstvo
Po petih letih se je na odbojkarska igrišča pred dvema sezonama ponovno vrnil Andrej Černic, novinar in podiplomski študent ameriških študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Svojo odbojkarsko pot je Andrej (rojen 9. 9. 1981) začel pri Soči, ki ji je še vedno zvest. Zaradi študija v Ljubljani je od leta 2001 do leta 2007 opustil treniranje. »Po dokončanem dodi-plomskem študiju sem se odločil, da se vrnem. Odbojka mi je bila vedno všeč. Pogrešal sem jo. Športno udejstvovanje pa je tudi priložnost, da obdržim formo pred poletnimi meseci,« je pojasnil Andrej, ki letos nastopa v 1. diviziji, preizkusil pa se je tudi v C-ligi. Med tednom živi v Ljubljani, ob vikendih pa se vrača domov v Doberdob. Honorarno piše za Novi glas in
Reporter ter sodeluje z Radiom Trst A. Stan: zaseden Ostali športi: nogomet, košarka, deskanje (po snegu in po internetu) Moj mentor: Chuck Norris =)
Ostale dejavnosti in konjički: novinarstvo (ki bo nekoč tudi moj poklic), glasba, knjige Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: La Repubblica, Novi glas, Reporter, PD/L' Espres-so/TG1, Dnevnik SLO 1/Le Iene, Report Spletna stran: www.cor-riere.it
Knjiga na nočni omari-
ci:Satanski stihi - Salman Rushdie Najljubša glasba: REM Najljubši film: Matrix Moj lokal: nekdanji Kra Kra (Ljubljana) Najljubša jed: sem mesojeda žival, vse, kar ima okus mesa je OK
Najljubša pijača: Always Coca cola
Cenim/sovražim: Cenim ironijo, sovražim vsiljena zadržanja, ki jih narekujejo modni trendi Najljubši športnik: Michael Jordan
Najljubša osebnost:
Walker texas ranger =) Najljubše počitnice: doslej Egipt in Kanada, upam da bodo prej ali slej uspele tudi počitnice na vzhodno obalo ZDA Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... ne vem, verjetno bi bil to kar sem, ker se s športom ne ukvarjam profesionalno Moja himna: Zdravljica Moj vrstni red: ljubezen, prijatelji, šport denar; vsekakor dobra varianta je tudi, če je vsega po malem...
ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV
META-MORFNA KAMNINA
RADIKAL OCEINE KISLINE RUSKA REKA
URANOV SATELIT
NOG. DELAVEC SKABAR
GR. BOGINJA MODROSTI
PREBIVALEC AFRIŠKE DR2AVE
RUSKI DR2AVNIK HRUSČOV KOSITER
BRITANSKI GLASBENIK (BRIAN)
TELOVADNA PRVINA
PRISTANIŠČE V JEMNU
ENOLETNA LONČNICA
SEAN CONNERY
DOLORES IBARRURI
MADRIDSKI NOG. KLUB SCOTUSOVI PRIVRŽENCI
RUMENO RJAVA BARVA
BERI ŠPORTNO PRILOGO PD
IT. IGRALKA MALTAGLIATI
VZDEVEK EIN-SENHOWERJA
RIMSKA BOGINJA JEZE
JAPONSKA DENARNA ENOTA
FRANCOSKA IGRALKA (MAGALI)
STOPNJA PRIDEVNIKA ALI PRISLOVA
IAN RUSH
RAJ V GRŠKI MITOLOGIJI
NEKDANJI UDINESEJEV NOGOMETAŠ (ALESSANDRO)
ALBANSKI NOGOMETAŠ (IGLI)
GLAVNO MESTO JORDANIJE
14
Torek, 7. aprila 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
DRŽAVNA C-LIGA - Neugoden krog za peterki naših društev
Jadran stalno vodil, naposled pa izgubil v zadnjih sekundah V Pordenonu osmi poraz borovcev
Jadran Mark - Euro&Promos Videm 68:69 (24:12, 39:31, 56:49)
JADRAN: K. Ferfoglia 18 (2:2, 5:8, 2:5), Slavec 13 ( - , 2:7, 3:8), S. Ferfoglia 5 (1:1, 2:7, - ), Marusič 2 ( - , 1:4, - ), Sosič 7 (2:2, 1:4, 1:3), Franco 7 ( - , 2:4, 1:5), Semec n.v., Ma-donia 3 (1:6, 1:2, - ), Malalan ( - , 0:1, - ), Coco (0:2, 5:8, 1:2). TRENER: Popovič. SON: 24; PON: Marusič (36)
Končni razplet je bil za Popovičeve fante popolnoma nezaslužen. Vodili so skozi celotno srečanje, nato jim je sreča obrnila hrbet. Dramo sta sedem sekund pred kon-čem dodatno začinila še sodnika, ki sta ja-dranovce prikovala na trda tla play-outa, saj sta pred zadnjim zvokom sirene prezrla dvojno vodenje Fazzija, ki je tako mirno položil žogo na koš za končni grenki 68:69. Naprtiti celotno breme poraza sodnikom iz Ferrare vsekakor ni trezno dejanje, saj so ja-dranovci zapravili vodstvo v drugi polovici zadje četrtine, ko je obroč postal nerešljiva uganka, predvsem pri izvajanju prostih metov (0:6 v zadnji četrtini).
V	prvem polčasu je na parket stopil morda najboljši Jadran letošnje sezone,. S čvrsto obrambo je okrepil protinapad in uspešno izvajal mete za tri točke. Odlični začetek je botroval izidu 24:12. Gostje so nato slavili v ostalih treh četrtinah in tako konstantno nižali zaostanek do preobrata.
Proti koncu prvega polčasa je Jadran še upravljal vodstvo, dokler ni v ospredje stopila sodniška dvojica, ki je dopuščala zelo grobo igro in dosojala malenkosti v korist gostov, ki so z veteranom Fazzijem vnovči-li veliko število prostih metov.
V	drugem delu je domača obramba zdržala naskoke Videmčanov, predvsem po zaslugi skokov Franca in Marusiča. Prava gonilna sila moštva je bil tudi tokrat Kristjan Ferfoglia (18 točk), ki je krmaril jadra-novce po mirnih vodah vse do 33. minute, ko se jim je zataknilo. Niti Cocova trojka 3 minute pred koncem (63:57) ni uspela zadržati Virtusa, ki je v štirih minutah strogo kaznoval domačo peterko. Gostje so celo povedli za dve točki, vendar je Jadran po ti-me-outu spretno izvajal met za tri točke, kar je številnimi navijačem vlilo novo upanje. Žalostna zgodba iz zadnjih sekund pa je dodatno razburila duhove domačih navijačev in Jadranovih odbornikov. (am)
Ivan Kralj je že v svojem drugem nastopu po dolgi odsotnosti za Bor Radensko dosegel 25 točk in pridobil 6 skokov, učinek pa je bil +29
kroma
TRI VPRAŠANJA ZA ...
Luko Brescianija: »Vidim le polovico tekme«
Goričan, ki je košarkarsko zrasel pri Domu, že vrsto let upravlja statistike na Jadranovih domačih tekmah. Do lanske sezone je nastopal z Domom v promocijski ligi, letos pa je zaradi službenih razlogov obesil košarkarske čevlje na klin.
Po sedmih letih si se na Jadran zagotovo navezal, vendar ne moremo mimo tvojih korenin. Kaj meniš o izpadu Doma iz D-lige?
V	obstanek sem upal do zadnjega kroga, vendar sem o nazadovanju začel resno razmišljati po porazu proti Poggiju, ki je bil naš neposredni tekmec za obstanek.
Po prvem delu se je veliko govorilo o Novogoričanu Gorjupu kot odrešeniku ekipe. Kaj je bilo z njim?
Rekel bi, da je šlo za neuspešno potezo na tržišču, ki se je zaključila precej klavrno. Gor-jupovi včlanitvi v ligo sem sledil v prvi osebi, saj smo pri Domu imeli kar precej birokratskih težav. Upal, sem, da bo fant imel resnejši pristop, vendar se je po štirih tekmah odrekel igranju.
V	odstotkih koliko realno uspeš slediti tekmi?
Po obvezni uvedbi računalnika v C1-ligi, uspem slediti le 50 % srečanja. Pri Jadranu opravljam to funkcijo že sedem let, vendar sem se raje ubadal s papirji kot z informatiziranim postopkom. Seveda mi zraven pomagajo tudi mlajše sile, brez katerih bi se stvar ne izšla...
Pordenone - Bor Radenska 80:73 (15:18, 38:26, 57:50)
BOR RADENSKA: Bole (-, 0:1, -), Furigo 16 (3:4, 5:9, 1:6), Krizman 13 (5:7, 4:6, 0:2), Visciano (-, 0:1, 0:1), Cre-vatin (-, -, 0:2), Štokelj (-, 0:1, 0:1), Gia-comi 16 (1:2, 3:4, 3:7), Monticolo 3 (1:2, 1:7, -), Kralj 25 (6:7, 8:12, 1:1), Devčič, trener Andrea Mura. PON: Furigo (40).
Bor Radenska je v Pordenonu, žilavemu odporu navkljub, izgubil še osmič zapored, pred zadnjim krogom rednega dela pa ohranja dve točki prednosti pred Venezio in Vicenzo, ki sta tokrat ravno tako izgubili. Porde-non, ki ga vodi slovenski strokovnjak Janez Drvarič, je potrdil odlično formo (tretja zaporedna zmaga) in bo v play-offu startal s tretjega mesta.
V	nedeljo so borovci sicer srečanje začeli zelo dobro po zaslugi zbrane začetne peterke, ki je tokrat prispevala levji delež (trener Mura, ki se je vrnil na klop po dveh krogih diskvalifikacije, ni s klopi iztržil niti točke, kar je za njegovo ekipo nenavadno, medtem ko je za domače zadelo kar devet igralcev). Zlasti Furigo je uspešno prodiral na koš in gostje so že vodili z 8:14. Po prvih menjavah se je tehtnica odločno prevesila na stran domačih, ki so drugo četrtino dobili z zgovornim delnim izidom 23:8. Borova četa v napadu proti drugi najboljši obrambi prvenstva ni več našla poti do koša, pod obročema pa sta visoka Colladon (21 točk) in Gonzo (10+8 skokov) povsem nadkri-lila nerazpoložene svetoivanske centre.
V	drugem polčasu so Borovi košarkarji zlasti po zaslugi odličnega Ivana Kralja (tudi šest skokov in skupni učinek +29) in pobud Giacomija ter Krizmana nadoknadili zamujeno in do konca lovili rutinirane nasprotnike z majhne razdalje. Minuto pred koncem so se približali tudi na same štiri točke (73:69) in imeli napad, ki pa se jim ni izšel, tako da sta dragoceni prvenstveni točki ostali doma. Bor je nastopil brez poškodovanega Babicha, med tekmo pa je moral z igrišča Visciano, ki so se mu obnovile bolečine v hrbtu.
C
INGELCA
V središču naše pozornosti v C skupini državne košarkarske C lige je pred zadnjim krogom seveda boj za obstanek, v katerega sta vpletena Jadran Mark in Bor Radenska. Slovenska predstavnika se bosta v derbiju na Stadionu 1. maja spoprijela v soboto, 18. aprila, ob 20.30.
Halo, Jadran... Popovičevi varovanci ne morejo več uloviti 9. mesta, ki je le še domena videmskega Virtusa in San Da-nieleja. V vsaki možni kombinaciji skupne razvrstitve po rednem delu pa bodo zagotovo na koncu deseti ali enajsti (tudi če izgubijo zadnjo tekmo), kar pomeni, da bodo v play-outu startali iz najboljšega izhodišča (prva in tretja tekma doma že v prvem krogu, seveda pa tudi v morebitnem drugem). Deseti bi bili, če zmagajo derbi in hkrati zmagata tako Virtus kot San Daniele ali če izgubita tako Virtus kot San Daniele ali vsaj slednji), enajsti pa v primeru poraza ali pa zmage in pristanka trojice Jadran - San Daniele - Virtus pri 26 točkah (zmaga San Danieleja, poraz Virtusa).
Halo, Bor... Tudi položaj Murovih fantov je pred zadnjimi 40 minutami povsem jasen. Na lestvici ohranjajo dve točki prednosti pred pepelkama Venezio in Vicenzo, ki v zadnjem krogu gostujeta v Codroipu oziroma Montebelluni. Nasprotniki vseh treh ekip, ki se otepajo zadnjega mesta, bi torej morali igrati s podobno vnemo, saj lahko le še spremenijo končno razvrstitev, ne pa bistva. Borovci branijo dve točki naskoka in igrajo z razliko od ostalih dveh doma. Če zmagajo proti Jadranu, so zagotovo 14. (v vsakem primeru jih čaka samo en krog play-outa), zadnji pa pristanejo v primeru, da izgubijo in da hkrati zmagata tako Venezia kot Vicenza. Za nastop v play-outu je dovolj tudi poraz in istočasen neuspeh ene od tekmic. Če izgubijo vse tri najslabše uvrščene ekipe, pa direktno nazaduje Venezia. Nedeljski krog je postregel z zelo športnim pristopom vseh ekip, tudi tistih (Roncade proti Vicenzi, Spilimbergo v Venezii, Pordenon proti Boru), ki jim dejansko zmaga ni pomenila veliko. Pričakovati je torej, da bodo na polno paro vsi zaigrali tudi v poslednjem krogu.
Končne sodbe... zadevajo play-off. Udeležeili se ga bodo Roncade (zagotovo prve), Caorle (druge), Pordenon (tretji), Padova, Rovigo, Codroipo, Montebelluna in Spilim-bergo.
D
ELITEV NA PRAFAKTORJE
Velja ali ne velja?
V	Dolini se po dveh letih gotovo spominjajo tesnega poraza z Romansom. Tekma se je namreč zaključila z neverjetno trojko Boruta Sile ob izteku z lastne črte za tri točke, ki jo je sodnik Romano najprej potrdil, pozneje pa razveljavil. Podoben koš je dejansko zapečatil tudi izid Domove sobotne tekme proti Tržiču. Odlični Cisilin je sicer imel celi dve sekundi na razpolago, v zameno pa je odpodaje izgubil vsaj sekundo več od Sile. Isti sodnik, Tržačan Romano, je met za tri točke tudi tokrat potrdil, ni pa ga naknadno razveljavil.
Samo tri gotove uvrstitve
V	predzadnjem krogu D-ligaškega prvenstva je padlo še nekaj pomembnih odločitev: Dom in Libertas sta ob zmagi Poggija in njunemu porazu matematično izpadla v promocijsko prvenstvo. V spodnji polovici lestvice si je le Poggi zagotovil dvanajsto mesto. Na vrhu si je Breg že pred skoraj mesecem dni neposredno napredoval, San Vito pa je šele v soboto matematično dosegel drugo mesto - najboljše izhodišče v končnici za napredovanje. Preostale ekipe, tudi tiste, ki se ne morejo boriti za končnico, pa lahko čez deset dni izboljšajo ali poslabšajo trenutno uvrstitev.
Kontovel sedmi?
Nepričakovan poraz Dinama proti Poggi-ju je obsodil domovce na izpad v promocijsko prvenstvo, obenem pa omogočil Kontovelu, da se povzpne na sedmo mesto. Brumnovi varovanci lahko to uvrstitev obdržijo, če v zadnjem krogu premagajo že dokončno drugouvrščeni San Vito ali če poleg njih izgubi tudi Nab. To je na papirju zelo verjetno, saj bo nižjeuvrščena tržiška ekipa igrala proti Bregu, ki bo še pred poslednjo tekmo dopolnil peti mesec brez poraza!
Don Bosco za Romans,
Romans proti Don Boscu
Don Bosco, Pallacanestro Monfalcone in Romans si z 32. točkami delijo mesta od četrtega do šestega. Od treh se bosta torej samo dve ekipi uvrstili v končnico, najbrž tisti, ki bosta uspešni v naslednjem krogu. Romans in Tržič namreč igrata med sabo. Za mesto v playoffu morajo Čehovino-vi Tržičani nujno zmagati, ostali dve ekipi pa bi lahko ob ugodnem razpletu na ostalih igriščih celo izgubili. Ob lastnem porazu bi bil Ferroluce Romans peti, če bi izgubili tudi salezijanci, s katerimi je obakrat slavil. Tržačani pa bi lahko izgubili proti slabo razpoloženemu Dinamu, če bi tudi Tržič potegnil krajši konec. Tretjeuvrščeni Foljan ob zmagi seveda obdrži prednost domačega igrišča v četrtfi-nalu, ob porazu pa bi se moral bati predvsem Romansa, Tržiča pa le, če Don Bosco ne zmaga.
Prihodnji nasprotniki
Štirinajstega marca so lahko v dolinski občini proslavljali Bregovo zgodovinsko napredovanje med C-ligaše. Obenem pa so se od C lige de facto poslovile Perteole, Bregov zgodovinski nasprotnik v boju za napredovanje. Po porazu z vi-demskim Cusom so imele na papirju še možnost, da si z neverjetno serijo zmag izborijo mesto vplay-outu, možnosti pa so bile že takrat minimalne. Perteole so poleti napredovale, kljub temu da so lansko sezono zaključile v polfinalu za napredovanje, kjer so izgubile z letos v C2 ligi vodilnim NBUjem. Višjeuvrščene ekipe so se zahtevnejšemu prvenstvu odrekle, tako da je mesto šlo ekipi z Videmskega, ki je sicer dolga leta igrala v goriški pokrajini in zato tudi nastopala v vzhodni skupini. Ta konec tedna pa sta napredovanje iz oz. nazadovanje v D ligo dosegli še dve ekipi zahodne skupine. Med četrtoligaši bo naslednje leto igral Geatti Basket Time iz Vidma, v C ligo pa se bo po nekaj letih vrnil UBC Latte Carso.
C-liga	IZIDI 29. KROGA Marghera			
- Montebelluna 61:6		9; Oderzo - Codroipese		
71:49; Jadran -	Virtus UD 6			8:69; Pool VE -
Spilimbergo 73:79; Vicenza -				Roncade 50:67;
Virtus PD - Caorle 60:68			; Pordenone - Bor	
Rdaenska 80:72; Rovigo -			San Daniele 90:80.	
Roncade	29	27	2	2235:1860 54
Caorle	29	21	8	2194:2087 42
Pordenone	29	19	10	2114:1929 38
Rovigo	29	17	12	2351:2283 34
Virtus PD	29	17	12	2053:2009 34
Codroipese	29	16	13	2108:2070 32
Montebelluna	29	16	13	2087:2108 32
Spilimbergo	29	15	14	2106:2173 30
Virtus UD	29	13	16	2228:2266 26
San Daniele	29	12	17	2132:2144 24
Jadran Mark	29	12	17	2078:2181 24
Oderzo	29	11	18	2063:2009 22
Marghera	29	11	18	1992:2100 22
Bor Radenska	29	9	20	2227:2357 18
Pool VE	29	8	21	2013:2193 16
Vicenza	29	8	21	1877:2092 16
PRIHODNJI KROG		Bor Radenska - Jadran		
Mark (18.4. ob 20.30 v Trstu, na 1.maju)				
D-liga vzhod IZIDI 25.				
KROGA Muggia	- Breg 6		9:81; NAB - Villesse	
82:84; Don Bosco -		Fog	iano 71:67; Dom -	
Monfalcone 47:71; San Vito				Libertas 71:53,
Romans - Kontovel 72:84; Dinamo - Poggi				
71:84.				
Breg	25	24	1	1972:1432 48
San Vito	25	19	6	1937:174 38
Fogliano	25	17	8	1862:1745 34
Monfalcone	25	16	9	1738:1594 32
Don Bosco	25	16	9	1797:1695 32
Romans	25	16	9	1815:1768 32
Kontovel	25	12	13	1798:1843 24
Dinamo	25	11	14	1815:1873 22
NAB	25	11	14	1745:1820 22
Villesse	25	11	14	1641:1769 22
Muggia	25	9	16	1792:1833 18
Poggi	25	6	19	1597:1714 12
Dom	25	4	21	1405:1763 8
Libertas	25	3	22	1692:2013 6
PRIHODNJI KROG Kontovel San Vito (18.4. ob				
20.00 pri Briščikih); Breg -			NAB (18.4. ob 20.30	
v Dolini); Villesse		Dom (18.4. ob 18.00 v		
Vilešu).				
Marko Švab
PROSTI METI
M
Kontovelski playmaker je v zadnjem krogu proti Romansu odlično izvajal proste mete. S serijo izsiljenih napak jih je zadel kar 16:20 (80 % uspešnosti) in se tako prebil v sam vrh izvajalcev prostih metov, saj v letošnji sezoni še noben naš košarkar ni zadel toliko metov na enem samem srečanju. Da je Švab natančen smo že vedeli, saj je že večkrat v letošnji sezoni solidno metal izza črte prostih metov, s sobotnim podvigom pa je med našimi košarkarji prehitel Brežana Elvisa Klari-co, ki je v tretjem krogu leotšnje D-li-ge zadel 12 prostih metov.
^ BOR RADENSKA
fc-0 Ivan Kralj najboljši
kljub poškodbi
Bora Radenske se letos drži smola. Na nedeljski tekmi se je poškodoval nosilec igre Ivan Kralj. Kljub poškodbi je borovec igral vse do konca: »Gleženj sem si poškodoval v tretji četrtini, v zadnji pa sem stisnil zobe in odigral do konca. Po tekmi pa je bila oteklina vidna,« je povedal Ivan, ki pa meni, da poškodba ni huda. »Nič hujšega ni: počival bom le nekaj dni. Na derbiju naslednji teden (18. aprila op. a.) prav gotovo bom nastopil,« je potrdil 23-letni košarkar, ki se je po daljši odsotnosti spet vrnil na igrišče.
NAJ DOSEŽKI
Skupno: Švab (K) 27, Kralj (B) 26, K. Ferfoglia (J) 18, Klarica (Br) in Lokatos (Br) 17, Giacomi (B) in Fu-rigo (B) 16.
Prosti meti: Švab (Kontovel) 16:20 (80 %), Kralj (Bor) 6:7 (85,7 %) Za 2T: Grazioso (Breg) 5:5 (100 %), Za 3T: Šušteršič (Kontovel) 3:5 (60 %), Lokatos (Breg) 3:6 (50 %) Statistika flop: Cej (Dom) za 3T 0:6 (0 %)
NAJBOLJŠI STRELCI
C-liga po 29. krogu: Furigo (B) 410, S. Ferfoglia (J) 389, Babich (B) 326, K. Ferfoglia (J) 311, Giacomi (B) 299, Slavec (J) 223, Coco (J) 221.
D-liga po 25. krogu: Klarica (Br) 407, Paoletič (K) 355, Šušteršič (K) 352, Švab (K) 336, Cej (D) 319, Sila (Br) in Lisjak (K) 289.
/
ŠPORT
Torek, 7. aprila 2009 2 1

vTENIS - Ponesrečen krstni domači nastop gajevk v ženski B-ligi
Treviglio na Padričah upravičil vlogo favorita
Zmagala je le Ljubljančanka Tina Obrez - Odločilni dvoboji šele po veliki noči
Gajinim tenisačicam v krstnem nastopu državnega ekipnega prvenstva B lige na domačih igriščih ni uspelo ponoviti uspeha prvega kroga v Viterbu. Tokrat je proti solidnim tenisačicam iz Treviglia šlo vse težje in domače igralke niso dobile protiorožja, da bi onesposobile razigrane nasprotnice. Niti številna publika, ki se je zbrala na stopnišču, ni bila sposobna priliti nekaj odločnosti in udarnosti Ciguievi in Or-landovi, ki sta sklenili svoji srečanji s težkim negativnim rezultatom. Končni izid je bil morda le prestrog za obe ga-jevki, dejstvo pa je, da sta se obe nasprotnici izkazali s solidno igro, na katero tokrat Gajini dekleti nista znali reagirati. Poglavje zase je bilo še eno pozitivno srečanje Ljubljančanke Tine Obrez, ki je na drugi deski brez težav odpravila Gardanijevo in tako pridobila Gaji točko, ki je na koncu ostala tudi edina.
Orlandova je po pričakovanjih igrala proti Alessii Bertoia. Zadnji rezultati igralke iz Pordenona so kazali na napredek v njeni igri, Bertoia pa je tiste, ki jo poznajo že od prej, celo presenetila s svojim solidnim nastopom, predvsem pa z zelo dobrim servisom. Mladi gajevki se je že od začetka ponesrečilo nekaj priložnosti, kar je začelo pogojevati njen nastop in končni rezultat.
Že v Šibeniku
Gajini igralki Paola Cigui in Tina Obrez sta po nedeljskem nastopu B-lige odpotovali v Ši-benik na ITF turnir z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Obre-zova je imela srečo z žrebom in bo v 1. krogu prosta, Ciguijevi pa žreb ni bil naklonjen. Čeprav nastopa na turnirju kot 10. igralka, jo že v današnjem 1. krogu čaka dvoboj proti 5. nosilki, Madžarki Palmi Kiraly (405. igralki na svetovni lestvici WTA).
Ljubljančanka Tina Obrez je tudi na Padričah potrdila, da je za Gajo dobra okrepitev
kroma
Giguina nasprotnica Elena Piop-po pa je v nedeljskem srečanju zares odigrala vlogo prve igralke. Postavno dekle, pravi atlet, izvaja, kar je za ženske redkost, vse udarce, s katerimi skuša onesposobiti napade nasprotnic. Ciguieva, ki je še čutila posledice večdnevne gripe in gotovo tudi napetost pred odgovornostjo, da se izkaže pred domačo publiko, je tokrat premalokrat prevzela iniciativo za napad in zaostanek v točkah se je tako kopičil do končne zmage igralke Treviglia.
Tudi v igri dvojic je bil potek srečanja podoben ostalim. Le v drugem setu se je Ciguievi in Obrezovi posrečilo nekaj potez, da so zmanjšale zaostanek. Kmalu pa sta spet prevzeli vajeti igre Pioppo in Bertoia, tako da je bilo po dveh setih konec tudi tega srečanja.
Ekipa teniškega kluba iz Treviglia, ki je v tem prvenstvu že veteranka, saj se je že dvakrat potegovala za napredovanje, je nedvomno upravičeno na čelu lestvice 4. skupine. S tem porazom pa Gajina ekipa nikakor ni še poslabšala svojega položaja. Dosti važnejša bodo naslednja srečanja, na katerih se bo treba proti na papiru manj močnim nasprotnicam od nedeljskih boriti za vsako posamezno piko.
AŠZ Gaja - TC Treviglio
Obrez - Gardani (2.4) 6:2, 6:2; Orlando - Bertoia (2.4) 1:6, 2:6; Cigui -Pioppo (2.1) 1:6, 2:6; dvojice: Ci-gui/Obrez - Pioppo/Bertoia 1:6, 3:6
Ostala izida: Park Genova - Vi-terbo 3:1, E.Rossi Brescia - Virtus Vit-toria 3:1, Bologna Vrstni red: TC Treviglio 9, E. Rossi Brescia 6, CT Bologna 4, ŠZ Gaja 3, Club Vitoria 3, TC Viter-bo in Park Genova 0. Prihodnji krog (19.4.): Bologna - Gaja
MOŠKA C-LIGA
Fantje spet zlahka
Gajevci so v moški C ligi v gosteh pri TC Caneva spet zmagali s končnim izidom 5:1. Nastopili so v standardni postavi, to se pravi, da je tudi tokrat igral Patrik Milič. Edino točko za gostitelje je dosegla dvojica Lis Ventu-ra/Piccin, ki je za las ugnala brata Ples-ničar, saj je Aleš še vedno igral z rezervo zaradi poškodbe rame. TC Caneva - ŠZ Gaja 1:5
Plesničar A. - Manfe (3.2) 7:6, 6:2; Surian - Pizzinat (3.4) 6:3, 6:1; Milič -Brunetta (3.5) 6:1, 6:4; Plesničar B. -Fontana (4.1) 6:2, 6:0; dvojice:Plesničar A./B. - Lis Ventura/Piccin 4:6, 4:6; Mi-lič/Surian - Brunetta/Pizzinat 6:2, 6:1
PLAVANJE
Rok Zaccaria na DP osmi med kadeti
Slovenski plavalec Rok Zaccaria, član tržiškega kluba Rari Nantes Adria, se te dni mudi v Ric-coneju na italijanskem zimskem prvenstvu mladinskih kategorij. Včeraj je v kategoriji kadetov (letniki 1989-90) tekmoval na 200 m delfin, kjer je s časom 1.59,94 osvojil zelo dobro 8. mesto. Osebni rekord je izboljšal za nekaj več kot 6 stotink.
Pravico do nastopa na DP si je 19-letni plavalec priboril z dobrimi rezultati v letošnji zimski sezoni. Udeleženci državnega prvenestva kadetov so letos izključno najboljši plavalci, ki so bili vključeni v vse-državno lestvico med najboljših 30. Med njimi je tudi 19-letnik iz Devina, ki je zasedal na lestvici 200 m delfin 14. mesto. Z včerajšnjim izidom je pozicijo na lestvici torej izboljšal za 6 mest.
Rok bo nastopil še danes in jutri na 100 m in 50 m delfin.
KOŠARKA - U17
Poletovke tokrat igrale požrtvovalno
ABS Cussignacco - Polet 48:45 (15:12;15:10;8:13;10:10)
POLET: Grisoni 4, Tavčar 6, Bo-gatec 2, Pertot, Di Lenardo 21, Budin 6, Kraus 6. Trener: Vremec
Tekma v Vidmu proti Cussignaccu je za poletovke bila kljub porazu kot bledi žarek sonca, ki posije na koncu tunela. Končno so po dolgem času spet zaigrale požrtvovalno, s pravim odnosom do igre in res jim nimamo kaj očitati, saj so kljub zdesetkani postavi igrale tekmo do konca na zmago in ne zato, da bi se čim prej znebile dolžnosti prisotnosti na igrišču. Seveda, kdaj pa kdaj so prišle na dan običajne pomanjkljivosti, a pravih neumnosti je bilo tokrat res malo. Proti isti ekipi so pred nekaj časa poletovke v Repnu izgubile, ne da bi se kaj preveč upirale, tokrat pa se niso vdale po slabem začetku, ko so nasprotnice dosegle nekaj nadvse srečnih trojk. Stalno so lovile zaostanek, igrale preudarno tudi proti nasprotnikovi conski obrambi, in štiri minute pred koncem celo prešle v vodstvo (43:42). Zal pa so takrat, kljub res dobri obrambi zgrešile nekaj stoodstotnih priložnosti v napadu, tako da so na koncu kljub vsemu slavile nasprotnice, in to tudi s krepko pomočjo domačega sodnika in zapisničarske mize, ki je čarobno bliskovito privedla tekmo do konca prav takrat, ko so domačinke prešle v vodstvo. Za konec naj še napišemo, da je drugič zaporedoma zelo dobro igrala Di Lenardova. Ko bi le tako nadaljevala. (ST)
ŽENSKA B-LIGA
Danes proti ekipi OMA
V skupini za obstanek ženske B-li-ge se bodo poletovke danes zvečer ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih pomerile s tržaško ekipo OMA. Vrstni red: OMA 8, Team PN 6, Polet 2.
□ Obvestila
AŠD BREG vabi na redni Občni zbor, ki bo v sredo, 15. aprila v prostorih S.K.D. Jože Rapotec v Prebenegu ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
ZSŠDI sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30, v drugem sklicanju v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini.
KOŠARKA - Državno prvenstvo under 15
Jadranovci zamudili priložnost za prvo zmago
Jadran ZKB - Pol. Libertas Acli 62:77 (17:12, 33:34, 50:52)
JADRAN: Valič 8, Daneu 26, Gre-gori 17, Zoch, Chemelli 6, Majovski, Zer-jal, Valentinuz 5, n.v. Zbogar, Grandi, Mi-lič. TRENER: Šušteršič. SON: 34; PON: Valič, Zoch, Chemelli.
Zal jadranovci niso izkoristili enkratne priložnosti, da bi dosegli prvo prvenstveno zmago proti videnskemu Li-bertasu, ki je v drugem delu srečanja prikazal prisebnejšo igro.
Proti ekipi, ki zaseda spodnji del lestvice, je Jadran v prvem delu tekme osvojil prvo četrtino, nato so se Videmča-ni približali, izenačili ter povedli pred koncem prvega polčasa, tako da sta moštvi odšli v slačilnice pri delnemu 33:34 v korist gostov.
Vse je kazalo, da bodo varovanci trenerja Šušteršiča uspeli presenetiti in uresničiti preobrat v drugem polčasu, saj se je izenačenost nadaljevala tudi v tretji četrtini, kjer so se Daneu (26 točk) in ostali še vedno upirali in onesposobili katerikoli pobeg Libertasa. V zadnji četrtini pa so gostje le uspeli s pobegom, saj so domači igralci doživeli fizični in psihološki padec. Naivne napake so se kar vrstile, število osebnih napak pa je prisililo na klop kar tri jadranovce. Končni 62:77 je prestrog izid za Jadranove mladince, saj so na sobotni tekmi dokazali, da se za zmago lahko borijo tudi z viš-jeuvrščenimi ekipami. (am)
v
I« *
U* . -i* Tli
15 «K A
* vsi L- K

J
Niko Daneu
kroma
DEŽELNO PRVENSTVO U13 Sokol - Pall. Trieste 34:33 (7:11, 10:25, 23:31)
SOKOL: Ferfoglia, Kojanec, Starec, Bevilacqua, Devetak, Sardoč 9, Bogatec, Peric 1, Ridolfi 20, Pernarcich, Regent 2, Krevatin 2, Ušaj, Daneluzzo. TRENER: Brumen.
Sokolovci so se proti tržaškemu Pallacanestru kar lepo izkazali. V zadnji četrtini jim je z odlično obrambo, kjer so nasprotniki dosegli le dve točki, uspel preobrat, ki bi ga težko pričakovali po slabšem prvem polačasu.
Gostje so povedli že v prvem polčasu za 15 točk. Brumnovi varovanci pa so v zadnjih dveh četrtinah začeli nižati zaostanek in se nevarno približali gostom, kateri so morali v zadnji minuti igre predati zmago Sokolu. Poleg dobre predstave Ridolfija, si pohvalo zasluži vsa ekipa, ki si je zmago želela bistveno več kot nasprotnik.
Breg - Azzura 34:75 (2:17, 15:31, 24:60)
BREG: Gregori 9, Kralj, Zobec 4, Bole, Mattarrese 2, Milič 7, Coretti, Grill 6, Golubuvič, Gruden. TRENER: Briščik. SON: 9.
Mladi Brežani so proti prvi sili prvenstva doživeli visok poraz, ki je sad neučinkovite igre v prvi in tretji četrtini, kjer so gostje pridobili večjo prednost. V ostalih dveh čertitah pa so se varovanci trenerja Briščika enakovredno borili z Azzuro, kateri so prepustili največ 5 točk prednosti. Vsekakor je Az-zurra vnovčila boljšo igro in zasluženo slavila.
Kljub porazu so v brežanskem taboru zadovoljni s predstavo trinjast-letnikov, ki so v zadnjih prvenstvenih krogih pokazali viden napredek.
KOŠARKA - Deželno prvenstvo under 14
Borovci pokazali lep napredek v igri
Bor ZKB - Libertas Ts 78:71 (23:14, 50:34, 68:54)
BOR: Kocijančič 18, De Luisa 2, Vizintin, Mattiassich 8, Berdon, Bole 27, Sternad 15, Castriota 2, Bacchi 5. TRENER: Jakomin. SON: 25; PON: Bole; TRI TOČKE: Bole 1.
Po številnih sezonskih dvobojih je Jakominovim fantom končno uspelo premagati tržaški Libertas, ki se nahaja tik pod vrhom lestvice. Z dobro igro v napadu so tako Bole in tovariši dosegli zelo pomembno zmago proti boljšemu nasprotniku, ki je morda podcenjeval napredek mladih borovcev. Ti so po-vedli takoj v prvi četrtini in uspeli obdržati prednost vse do zaključka tekme. Ključna je bila čvrsta obramba, ki je dovolila Boru hitre protinapade, kjer se je po številnih podajah Boleta izkazal Ili-ja Kocijančič z 18 točkami.
Borovci so tekom letošnje sezone prikazali lep napredek v igri, predvsem v protinapadu, kar bodo lahko spet ude-janili na zadnji prvenstvrni tekmi, ki jih čaka v sredo proti vodilnemu Falcon-starju.
UNDER 12 - ZAČETNIKI Azzura Girls - Sokol 31:58 (10:13, 14:23, 24:48)
SOKOL: Ferfoglia 1, Krevatin 4, Radovič, Jazbec, J. Zidarich, Daneluzzo 9, Bevilacqua, Ušaj 29, Devetak 14, Cet-tolo 4, S. Zidarič 4. TRENER: Brumen.
Proti Azzurrinimi dekletom so se sokolovci razigrali v drugem delu srečanja. Brumnovi začetniki so vodili skozi celotno tekmo in slavili zmago v vseh četrtinah. Zagrizena dekleta so nudila dobršni odpor samo v prvi dveh četrtinah, nato je lahko Sokol mirno zapečatil drugo zaporedno zmago v prvenstvu.
Polet/Kontovel - Dardi 55:21 (12:6, 24:9, 46:15)
POLET/KONTOVEL:Antler, Tul-liach 1, Daneu T. 8, DellAnno 2, Gelet-ti 7, Orel 5, Pertot 2, Škabar 6, Speran-za, Daneu A. 12, Ciuch S. 6, Grgič, Pao-li 4, Ciuch R. 2. TRENER: Vremec
Na domačem igrišču so igralci združene ekipe premagali šibkejšo in zdesetkano ekipo Dardija. Proti tržaški ekipi, ki je bila prisotna le s 6 igralci, so se tokrat Vremčevi varovanci povsem razigrali. Pokazali so nedvomno boljše tehnično znanje od nasprotnikov, pred-njačili pa so predvsem na fizični plati, saj so nasprotnike gladko prekašali po višini in hitrosti. Vsi, ki so stopili na igrišče so dokaj solidno zaigrali, predvsem visoka Tomaž in Aleksander Daneu pa sta tokrat bila brez pravih nasprotnikov. Tudi obramba domače peterke je bila boljša kot v nekaterih prejšnjih srečanjih, v napadu pa je bilo precej uspešnih protinapadov. Za zmago si torej tokrat vsi zaslužijo pohvalo.
■
-J -tí-1 . ¿. -Vy -. -"rtu^Ä*
4
m
«
j ; ■ h
. . - :: •■■■.■- j. ■. _■
'A ■j
■H llí
■ : t ■ . : ■ i-	t! , i| v. f *. ■ *■ ■■ ■*;, i '■ ■ ■
Torek, 7. aprila 2009 2 3
SPORT
l g Torek, 7. aprila 2009
ODBOJKA
/
DEŽELNE LIGE - Ženski prvenstvi C in D-lige
Bor Breg in Sloga List lahko razmišljata pozitivno
Združena ekipa ima v boju za »play-off« lepo prednost, slogašice za obstanek z ugodnim sporedom
Že drugič zapored so bile bolj kot moški uspešne slovenske odbojkarice, saj sta slavila tako Sloga List kot Bor/Breg Kmečka banka. Drugič v letošnji sezoni pa sta naši ženski ekipi istočasno dosegli poln izkupiček točk (prvič se je to zgodilo marca, ko so slogašice premagale Tarcento, igralke združene ekipe Bora in Brega pa drugouvršče-no ekipo iz Pordenona), medtem ko sta istočasno slavili skupno šestkrat. Prepričljivi zmagi sta izredno pomembni za obe naši ekipi, saj se plave borijo za uvrstitev v končnico, kjer bi si rade izborile čim boljše izhodišče, Drasičeve varovanke pa si morajo še zagotoviti obstanek v najvišji deželni ligi. Če je usoda Bora/Brega odvisna predvsem od njega samega (tretjeuvrščena združena ekipa ima namreč štiri kroge pred koncem sedem točk prednosti pred šestouvrš-čeno Carnio, tako da si mesto v končnici lahko zapravi le sama), pa morajo slogašice upati tudi na kak neuspeh Sangiorgine. Furlanke igrajo od zmage nad našo ekipo dalje kot prerojene in so se z zadnjega mesta prebile do enajstega. Zdaj imajo dve točki več od Sloginih odbojkaric, ki so v tem obdobju po
Tanja Babudri, protagonistka zmage Sloge List v Vidmu
kroma
spremembah v postavi očitno ujele pravi ritem in prepričljivo premagujejo tudi nasprotnike s sredine lestvice. Nekoliko bolj izkušena postava se je očitno odlično obnesla, veteranka Barbara Gregori pa iz tekme v tekmo dokazuje, da še ni za staro šaro. Sicer pa je na sobotni tekmi še posebno blestela najmlajša na igrišču, dvajsetletna Tanja Babudri. Slogo List čakajo po velikonočni pavzi še štiri tekme. Najprej se bodo po-
TRI VPRAŠANJA ZA..
Ilario Černic: »Ne bom več igrala«
Med slovenskimi mladimi igralkami je veljala Ilaria Černic, ki smo jo zmotili kar na vlaku za Pariz (od petka je namreč na šolskem izletu), več let za najbolj perspektivno. Še zelo mlada se je že preizkusila v deželnih in tudi v državni ligi, lani pa je bila pri Govolleyu v D ligi top scorerka. Med poletjem se je odločila, da ne ostane pri svojem matičnem društvu, saj je želela še naprej nastopati na deželni ravni in je tako prestopila k videmskemu Volleybasu, sezona pa se je zanjo zaključila že 1. novembra, ko si je hudo poškodovala koleno.
Kako poteka rehabilitacija?
»Dobro, od operacije dalje je vse potekalo po načrtih. Operirala sem se v Rimu pri dr. Ferrettiju, ki mi ga je svetovala moja trenerka. Dolga leta je bil član zdravniškega štaba italijanske nogometne reprezentance in je med drugim operiral tudi Fabia Cannavara in Roberta Baggia. Vse je odlično uspelo, moram priznati pa, da je bilo vse skupaj kar naporno, saj sem se morala kar devetkrat peljati iz Gorice v Rim in nazaj. Zadnji pregled imam 21. aprila. Fizioterapijo pa sem opravila v Gorici. Zdaj sem vsekakor z vajami prekinila, saj se pripravljam na maturo.«
Z igranjem boš torej spet začela šele v naslednji sezoni...
»Ne. Ne nameravam več igrati. V teh mesecih sem ugotovila, kako je lepo imeti čas tudi za kaj drugega in zdaj resnično uživam. Prej pa sem se posvečala le šoli in odbojki. Poleg tega pa se zaradi poškodbe kolena tudi malo bojim.«
Letos boš zaključila višjo srednjo šolo. Si že odločila, kaj boš študirala?
»Ja, rada bi se vpisala na fakulteto za tolmače in prevajalce v Trstu. Upam, da bom uspešno opravila sprejemni izpit, povedali so mi, da je zelo zahteven. Če mi ne bi uspelo, pa bom študirala tuje jezike in literaturo v Vidmu.« (T.G.)
merile s Cormonsom, ki se še vedno bori za mesto v play-offu, na zadnjih treh tekmah pa je zmaga imperativ, saj se bodo pomerile z Il Pozzom, Roveredom in Cordenon-som. Il Pozzo in Cordenons sta v bistvu vse bližja izpadu, v drugem delu pa je močno popustil tudi Roveredo, tako da bi ga lahko naše igralke do konca prvenstva mogoče celo prehitele. Razpored tekem je vsekakor precej bolj naklonjen naši ekipi kot ostalim tekmecem v boju za obstanek.
Prednost ostaja nespremenjena
Kljub izgubljeni točki proti tržaškemu Ferru Alluminiu ostajajo odbojkarji Sloge Tabor Televita na drugem mestu, njihova prednost v boju za play-off pa še vedno znaša tri točke. San Giovanni je sicer vse bližji končnemu prvemu mestu, slogašem pa se je močno približala Prata, ki v tem obdobju ne pozna zastojev. Tokrat je s 3:0 premagala Il Pozzo, v primerjavi z ostalimi ekipami, ki se borijo za nastop v končnici, pa ima tudi precej ugoden razpored tekem. Za Riolina in soigralce bosta vsekakor ključnega pomena naslednji dve tekmi, na katerih se bodo pomerili s Cusom in Olym-pio. Če bodo osvojili vseh šest točk, bodo lahko verjetno na zadnjih dveh srečanjih z Basilianom in Il Pozzom igrali precej bolj sproščeno. V boju za obstanek pa se ni nič spremenilo za Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje, saj je edina ekipa, ki jo lahko še prehiti, tržaški Rigutti ostala praznih rok, tako da še naprej zaostaja osem točk.
Glavna tekmeca
zdaj Cordenons in Mossa?
Peterlinovi varovanci so bili v tem krogu prosti, njihovi tekmeci v boju za
1. IN 2. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem
Kontovelke potrdile premoč Sloga Barich obdržala 1. mesto
Kontovel - Virtus 3:0 (25:19, 25:20, 25:19)
KONTOVEL: Antognolli, Balzano, Cassanelli, Kapun (L), Lisjak, Micussi, Miič, Pernarcich, Verša, Zuzič A. in V. TRENER: Žerjal.
Kontovelke so proti drugouvršče-nemu Virtusu upravičile vlogo favoritk. Z gladko zmago so potrdile, da je napredovanje v višjo ligo povsem zasluženo. V vseh treh nizih so varovanke trenerke Žerjal vzpostavile svoj ritem igre in brez težav dosegle 25. točko. Nasprotnice so bile sicer že v začetku nekoliko predane (Kontovelke so napredovanje dosegle že prejšnji krog), tako da niso nudile posebnega odpora. Domače igralke so se tokrat izkazale predvsem v obrambi in sprejemu, napad pa je bil povprečen. Pohvalo zaslužijo vse igralke, posebno pa Neža Kapun in Ile-nia Cassanelli.
Breg Bor ZKB - Volley club 3:1 (25:19, 22:25, 25:15, 25:18)
BREG BOR: Martincich 3, Piccini-no 4, Desco 17, Virgilio 12, Žerjal 11, Ric-hiardi 20, Starec 2, Venier 0, Boscolo 2, Koren. TRENER: Smotlak.
Združena ekipa je dosegla še eno zmago, ki bi lahko bila še bolj gladka, ko ne bi po nepotrebnem zapravila drugega
seta, v katerem je že vodila s 15:5, a se je pustila prehiteti. Breg Bor je bil sicer precej boljši, nasprotnice pa so točke dosegale v glavnem le po napakah naših igralk. Trener Smotlak je poslal na igrišče vse igralke.
Ostali izidi: Altura - Roiano/Gret-ta/Barcola 3:0, Volley 3000 - Oma 0:3, Poggi 2000 - Libertas 3:1. Vrstni red: Kontovel 47, Virtus 36, Oma 33, Volley 3000, Breg/Bor Zadružna kraška banka in Altura 28, Volley Club 18, Poggi 2000 15, Libertas 13, Roiano/Gretta/Barcola 6 (Kontovel in Altura s tekmo manj).
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Na Tržaškem S. Andrea - Kontovel/Sokol 3:1 (25:16, 25:21, 22:25, 25:18)
KONTOVEL/SOKOL: Briščik, Ci-bic, Ghezzo, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Turco (L). Trener: Tanja Cerne
Združena ekipa je morala tokrat priznati premoč svojih nasprotnic, ki so v primerjavi s prvim delom igrale precej boljše. Naše igralke so nastopile močno okrnjene, poznalo pa se je, da so zadnje dva tedna zaradi šolskih izletov in bolezni manj trenirale. Razen v tretjem setu so tokrat igrale slabše in veliko grešile v napadu, v obrambi pa bile preveč statične.
System Volley - Sloga Dvigala Barich 3:2 (25:19, 19:25, 25:21, 26:28, 15:12)
SLOGA DVIGALA BARICH: Cernich, Nina Malalan (libero), Tina Malalan, Miklovič, Pertot, Spangaro, Valič. Trener Martin Maver
Sloga Dvigala Barich - Prevenire 3:0 (25:14, 25:11, 25:6)
SLOGA DVIGALA BARICH: Barbie-ri (libero), Cernich, Goruppi 9, Kralj 11, Malalan 12, Milkovič 3, Pertot 7, Spangaro 7, Valič 1. Trener Martin Maver
V zaostali tekmi med tednom v zelo tesni telovadnici šole Petrarca, so slogašice doživele prvi prvenstveni poraz. Naša ekipa je nastopila okrnjena (brez Alenke Goruppi in Tanje Barbieri), že v dneh pred tekmo pa so slabše trenirale, saj so šolski izleti in bolezni bistveno vplivale na prisotnost. Učinek naših od-bojkaric tako ni bil najboljši, osvojena točka pa je vsekakor zelo pomembna, saj ostajajo seveda še vedno same na vrhu lestvice. V soboto so nato gostoval Prevenire, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Slogašice s takim nasprotnikov res niso imele nobenih težav.
Ostali izid: Oma - Killjoy 0:3, System Volley in Prevenire nista igrala. Vrstni red: Sloga 24, Killjoy in S. Andrea 21, Kontovel/Sokol 19, System Volley 8, Poggi Oma 6, Oma 4, Prevenire 2 (S. Andrea s tekmo več, Oma, System Volley in Poggi Oma s tekmo manj).
Moška C-liga IZIDI 22.
KROGA Porcia - San Vito 1:3 (25:20; 22:25; 19:25; 22:25); Tabor Televita - Ferro Alluminio 3:2 (25:16; 16:25; 25:22; 20:25; 15:10); Val Imsa - Basiliano 0:3 (24:26; 21:25; 21:25); Prata - Il Pozzo 3:0 (25:16; 25:23; 26:24); Soča - Cus TS 0:3 (21:25; 17:25; 23:25); Buia - Olympia 3:2 (25:17; 17:25; 26:24; 17:25; 15:11); Natisonia -
Rigutti 3:0 (25:l5; 25:l		7; 25:20).			
Natisonia	22	l9	3	60:24	53
Tabor Televita	22	18	4	58:29	48
Prata	22	l5	7	55:30	47
San Vito	22	l5	7	52:30	46
Basiliano	22	l6	6	51:28	45
Il Pozzo	22	l5	7	52:30	43
Cus TS	22	l2	l0	46:35	40
Buia	22	l0	l2	43:47	3ll
Ferro Alluminio	22	9	l3	3g:4g	29
Porcia	22	9	l3	3g:45	27
Soča ZBDS	22	8	14	31:51	23
Rigutti	22	4	lg	29:59	l5
Val Imsa	22	3	19	17:63	9
Olympia Tmedia	22	1	21	13:64	6
PRIHODNJI KROG Cus TS - Tabor (18.4. ob 18.00 v Trstu, ulica Montecengio); Olympia -Val Imsa (18.4. ob 20.30 v Gorici); Soča - Buia (18.4. ob 20.00 v Sovodnjah).
IZIDI 22.
Moška D-liga
KROGA Lignano - San Sergio 3:1 (23:25; 25:11; 25:13; 25:16); Broker TS - Cervignano 3:0 (25:21; 25:16; 25:19); Reana - San Quirino 3:1 (25:27; 25:16; 25:23; 25:22); Udine - Cordenons 3:0 (25:16; 25:16; 25:15); Fincantieri - Pallavolo
Ts 3:0 (25:l9; 25:l4; 25:l9).					
Fincantieri	lg	l7	l	53:6	52
Cordenons	20	l5	5	47:32	39
Reana	l9	l3	6	46:27	39
Udine	lg	l3	5	42:26	37
Sloga	18	12	6	39:21	37
Mossa	lg	l2	6	42:24	37
Lignano	l9	ll	lg	37:32	33
San Quirino	l9	g	ll	35:36	27
Pallavolo TS	l9	5	l4	22:50	l4
San Sergio TS	l9	4	l5	23:47	l2
Cervignano	l9	l	lg	l3:55	6
Broker TS	lg	l	l7	g:5l	3
PRIHODNJI KROG San Quirino -				Sloga (18.4.	
ob 20.45 v San Quirinu)
OLYMPIA
Niso popustili
uvrstitev v play-off pa so v glavnem prepričljivo slavili, tako da so zdaj slogaši na lestvici peti, imajo pa toliko točk kot četrti in šesti na lestvici. Glavna tekmeca v boju za play-off pa bi lahko bila zdaj Cordenons, ki je v soboto gladko izgubil proti Aquileii, in Mossa, ki je bila prosta. Z obema ekipama se morajo Romano in soigralci v drugem delu še pomeriti. Corde-nons je trenutno še vedno na drugem mestu in ima le dve točki več od naše ekipe, odigral pa je že dvajset tekem, kar pomeni, da bo do konca rednega dela še dvakrat prost, medtem ko čakajo slogaše še štiri tekme. Mossa, ki je dolgo časa zasedala drugo mesto na lestvici, pa je trenutno šesta. Če jo bodo Slogini odbojkarji v zadnjem krogu premagali, bo verjetno, če ne bo večjih presenečenj, za našo ekipo zaostala.
Sedmerka tedna
Pri Slogi List si mesto v sedmerki seveda najbolj zasluži Tanja Babudri, ki je bila na mreži res neustavljiva in je v štirih se-tih dosegla kar 30 točk (v povprečju 7,5 na set). Dobro so sicer igrale vse slogašice, posebej pa bi omenili še Sabrino Bukavec. Skupaj z Babudrijevo sta skupno prispevali kar 50 od 80 točk, ki so jih na sobotni tekmi proti Volleybasu dosegle slogašice. V vrstah združene ekipe Bora in Brega bi tokrat pohvalili predvsem Katjo Spetič, ki je bila s 14 točkami top scorer svoje ekipe, izkazala pa se je s preudarno igro v napadu, v tretjem setu pa je na servisu svoji ekipi priborila odločilno prednost. Svojo nalogo je v napadu dobro opravila tudi Anja Grgič (11 točk), ki je dosegla nekaj pomembnih blokov in točk v napadu. Pri moških pa je ta teden treba pohvaliti Roka Ber-netiča (Olympia Tmedia), ki je moral tokrat igrati na centru, na koncu pa je dosegel kar 15 točk. Dobro je pri Valu Imsa igral Danjel Radetič (10 točk), prav toliko točk pa je k zmagi Sloge Tabor Televita tokrat prispeval podajalec Vanja Veljak.
Goriška Olympia je sicer že izpadla, mladi Jerončičevi varovanci pa še naprej igrajo zelo motivirano. Tako so tokrat kljub okrnjeni postavi (brez obeh standardnih centrov) odščipnili točko Buii, ki sicer zaseda mesto na sredini lestvice, a ni nič slabša od najboljših ekip v ligi. Osvojena točka pa ima še večji pomen, če pomislimo, da je v Buii vedno zelo težko igrati. Zato so lahko Hlede in soigralci ta teden kljub porazu zelo zadovoljni, v zadnjih štirih krogih pa imajo možnost, če bodo nadaljevali z dobrimi nastopi, da si priborijo še nekaj točk.
®VAL IMSA
Kaj po izpadu?
Poraz proti Basilianu pomeni za Val Imsa matematični izpad iz lige. Tak razplet je bil sicer v bistvu pričakovan, saj so Štandrci šele januarja začeli igrati bolj prepričljivo, zaostanek pa je bil takrat v bistvu že prevelik, da bi se lahko resneje vpletli v boj za obstanek v ligi. Makučevim varovancem se zdaj splača napeti vse sile, da poskusijo prehiteti tržaški Rigutti, kar bi jim omogočilo, da bi bili na lestvici ekip, ki imajo pravico do repesaže, na prvem mestu. Sicer pa bodo morali v Valovem taboru, kjer res že dolgo niso imeli svoje prve ekipe pod deželno C ligo, dobro premisliti, kako naprej. Igralcev je namreč malo, mladinskih ekip (razen minivolleya) pa trenutno nimajo, tako da bodo kratkoročno težko našli zamenjave za igralce, ki bi se v naslednjih letih odpovedali nadaljnjemu igranju.
NAŠE ŠTEVILKE
TOP SCORERJI TEDNA
Ženske: Babudri (Sloga) 30 Moški: Vatovac (Tabor) 23, M. Komjanc (Olympia) 16, Riolino (Tabor) in Bernetič (Olympia) 15. TOP SCORERJI
Ženske: Vodopivec 326, I.Flego 280, Babudri 274, Bukavec 257, Spetič 192, Della Mea 185. Moški: Vatovac 377, Testen 309, Cettolo 265, Marget 219, Slavec 218, Romano 214, Riolino 209, Valentinčič 191, I.Černic 186, V.Kante 183, Masi 182, M.Kom-janc 181.
V				
Ženska C-liga izidi 22.				
KROGA Cordenons -		Millenium l:3 (25:18;		
23:25; 18:25; l2:25); Cormons -				Martignacco
2:3 (25:23; 24:26; 23:25;			25:2l; 15:l 7);	
Talmassons - Altura		TS 0	:3 (26:2g; 20:25;	
22:25); Manzano -	Tarcento l:3 (25:20; 18:25;			
22:25; ll:25); Volleybas UD -			Sloga l:3 (l 7:25;	
22:25; 26:24; 22:25); Libertas TS -				Sangiorgina
l:3 (20:25; 18:25; 25:20; l6			25); Roveredo -	
Chions 2:3 (25:l9; 20:25; 25:l5; 24:26; l2:l5).				
Talmassons	22	l7	5	58:17 54
Altura TS	22	lg	4	5g:25 52
Chions	22	l7	5	57:32 47
Martignacco	22	l6	6	55:26 47
Cormons	22	l5	7	5l:29 44
Millenium	22	l3	9	46:42 37
Tarcento	22	ll	ll	42:44 33
Libertas TS	22	l0	l2	42:46 32
Volleybas UD	22	9	l3	36:46 2g
Roveredo	22	g	l4	32:50 24
Sangiorgina	22	6	l6	29:52 20
Sloga List	22	6	16	27:52 18
Cordenons	22	4	lg	l9:56 l4
Manzano	22	4	lg	23:5g l2
PRIHODNJI KROG	Sloga - Cormons (l gA ob			
18.00 v Repnu)				
Ženska D-liga IZIDI 22
KROGA Carnia - Reana 3:0 (25:23; 25:20 25:17); Buttrio - Buia 3:0 (25:20; 26:24; 25:19) Ronchi - Cervignano 0:3 (15:25; 19:25; 12:25), Mossa - Rizzi 3:0 (25:16; 25:22; 25:16); Cus TS - Pasiano 3:0 (25:23; 25:23; 25:23); ASFJR -Bor/Breg 1:3 (23:25; 25:5; 15:25; 17:25); S.Andrea - Pordenone 2:3 (25:21; 23:25; 25:21; 25:27; 7:15).
Reana Pordenone
Bor/Breg KB
S.Andrea Mossa Carnia Buia
Cervignano
Buttrio
Rizzi
ASFJR UD Cus TS Ronchi Pasiano
22	l9	3	59:lg	54
22	l7	5	57:3l	4g
22	17	5	55:34	46
22	l6	6	53:27	46
22	l3	9	50:34	43
22	l2	l0	46:36	39
22	l2	l0	45:34	3g
22	l2	l0	44:39	36
22	l0	l2	42:3g	34
22	ll	ll	40:42	33
22	7	l5	32:53	20
22	6	l6	26:5l	lg
22	l	2l	7:64	4
22	l	2l	9:64	3
Bor/Breg		- Ronchi (18.4. ob		
17.00 v Trstu, na l .maju)
/
ODBOJKA
Torek, l. aprila 2009
19
FINALNI DEL ŽENSKEGA PRVENSTVA UNDER 16 NA TRŽAŠKEM - Bor Kinemax
Z mlado ekipo do 2. mesta
V dopoldanskem polfinalu so borovke presenetile Alabardo, v finalu pa je bila Altura zanje premočna - Zgledna organizacija
Na finalnem četveroboju za naslov tržaškega prvaka v kategoriji do 16 let, so dekleta Bora Kinemax osvojile končno drugo mesto, kar je lep dosežek, če vemo, da so med štirimi finalisti edine nastopile brez igralk letnika 1993, kar pomeni, da bodo z isto postavo lahko v tem prvenstvu sodelovale tudi v prihodnji sezoni. »Plave«, ki so lani osvojile naslov v kategoriji under 14, so za pravi podvig poskrbele v prvem dopoldanskem polfina-lu - tekme so se odvijale v telovadnici Er-vatti pri Briščikih - , v katerem so premagale ekipo organizatorja finala. Društvo Top Alabarda je novo ime v panorami tržaške odbojke, zelo samozavestno pa si je za cilj zastavilo prevetritev tržaške mladinske ženske odbojke na podlagi sodobnejših in profesionalnih prijemov. Ekipo so sestavili z igralkami drugih društev, pretežno iz vrst lanskega prvaka na tej ravni Virtusa. V Ervattiju so se predstavili kot izjemno organiziran klub - vitka in tehnično dobro podkovana dekleta so na finalu spremljali kar trije trenerji - vendar pa je njihova ekipa proti borovkam, najbrž pod težo prevelike odgovornosti, popolnoma odpovedala. Borovke so jo s svojo borbenostjo in skoraj neustavljivo Pučnikovo na mreži popolnoma zmedle in zmagale po treh samih setih igre.
V popoldanskem finalu sta tako nastopili ekipi, ki sta se uvrstili na prvih dveh mestih v kvalifikacijski B-skupini, v kateri je vidno vlogo odigral tudi Kon-tovel/Sokol. Proti objektivno boljši Alturi, ki jo s klopi vodi izkušeni Luciano Sep-pi, borovke niso našle pravega orožja, tudi zato, ker ji, razen kot v drugi polovici drugega seta, ko so nadoknadile visok zaostanek in izenačile pri izidu 22:22, ni uspelo ponoviti dopoldanskega nastopa. Finale je bil dokaj enosmeren, kar pa bo-rovk, ki jih krasi velik ekipni duh, nikoli ni potrlo, tako da so z dvignjeno glavo zapustile igrišče, na koncu pa se drugega mesta vsekakor zelo veselile. Borov ta-
Igralke Alture in Bora Kinemax so se skupaj nastavile našemu fotografu
kroma
bor pa je razveselilo tudi imenovanja Katerine Pučnik, sicer deželne reprezen-tantke, za najboljšo tolkačico turnirja, najboljša igralka pa je bila Letizia Štrukelj od Alture.
Tako finale under 14 prejšnjega tedna v organizaciji tržaškega Virtusa, kot nedeljska prireditev Alabarde, sta bila zgledno organizirana. Alabarda je poskrbela za bogato nagrajevanje, kot častnega gosta pa je na finale povabila bivšo prvoligašico in reprezentantko Šandro Vitez. Takšne prireditve so odlična propaganda za odbojko in dragocena izkušnja za igralke, zato se samo po sebi postavlja vprašanje, čemu so se za tak sistem podeljevanja mladinskih naslovov odločili šele letos. (ak)
IZIDI
Polfinale: Bor Kinemax - Tom Alabarda Volley 3:0 (25:17, 25:22, 25:20); Altura B - System Volley 3:0 (25:18, 25:19,
w i mr
t
I


Član deželnega odbora zveze FIPAV Ivan Peterlin je nagradil najboljšo tolkačico finala, borovko Katerino Pučnik
kroma
25:17). Za 3. mesto: Alabarda - System Volley 2:0 (25:14, 25:16), Za 1. mesto: Altura B - Bor Kinemax 3:0 (25:9, 25:22, 25:10).
BOR KINEMAX: Bruss, Cella, Grasso, Hauschild, Kneipp, Pučnik, Ra-bak, Visintin, Viviani, Žerjal. TRENER: Betty Nacinovi in Ivana Mahorčič.
3. ŽENSKA DIVIZIJA
Dve lahki
zmagi
Bor Kinemax - Virtus B 3:0 (25:15, 25:13, 25:11)
BOR: Bruss, Cella, Grasso, Hauschild, Pučnik, Kneipp, Miloševič, Visintin, Žerjal, Viviani, Rabak, Zonch. TRENER: Nacinovi.
Borovke so brez težav premagale skromni Virtus. Trenerka Nocinovi je preizkusila vse razpoložljive igralke. V vseh treh nizih so bile domače igralke stalno v vodstvu, tako da končna zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Breg B - S. Andrea 3:0 (25:13, 25:19, 25:21)
BREG B: Bocciai, Colsani, Giaco-mini, Grgič, Milič, Nadlišek, Palčič, Vo-dopivec, Zobec. TRENER: Kušar.
Varovanke trenerja Kušarja so proti slabšemu nasprotniku igrale dobro in se niso nikoli prilagodile njegovi igri. Edino v tretjem setu so nekoliko popustile, tako da so si igralke S. Andree priigrale manjšo prednost. Na srečo so se hitro znova zbrale in brez težav pospravile pod streho niz in obenem tudi srečanje.
UNDER12 MEŠANO
Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Libertas 1:2 (6:25, 15:25, 27:25)
SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Donato, Giorgi, Gornik, Hrovatin, Kralj, Petaros, Počkaj, Racman, Rupel, Speranza. Trener Martin Maver.
V tem kolu so mlade slogašice v Repnu sicer izgubile, svojim nasprotnicam pa so odvzele točko. Naše igralke so začele zelo boječe, niso se mogle sprostiti, tako da so prvi set gladko izgubile. Drugi je že bil nekoliko bolj izenačen, tretjega pa so se zelo pogumno lotile in ga po zelo napetem boju tudi zasluženo osvojile.
Vrstni red: Coselli S. Andrea in Brunner 16, Oma 12, Virtus 10, Azzur-ra A 9, Libertas 8, Sloga Dvigala Barich 4, Azzurra B 0 (Sloga Dvigala Barich in Libertas s tekmo več).
DEŽELNA MOŠKA MLADINSKA PRVENSTVA - Med štirinajstletniki je Olympia Fer-Style utrdila drugo mesto
Med under 16 zmaga Soče Rast v goriškem derbiju Under 14: Sloga Rast se je oddolžila Cordenonsu
UNDER 18 MOŠKI Sloga Rast Multinvest - Altura 1:3 (21:25, 25:22, 23:25, 19: 25)
SLOGA RAST MULTINVEST: Bu-tkovič 4, Devetak 5, Dussich 16, Ilič 14, Juren 16, Košuta 2, Stancich 3, Škerlavaj (libero), Žerjal 1. Trener: Peterlin
Združena mladinska ekipa je tekmo tega kola odigrala že med tednom. Altura je trenutno v vzponu, saj je pred kratkim premagala tudi prvouvrščeno Futuro, vendar je bila vsekakor v dometu naših igralcev (premagali so jo že v prvem delu prvenstva), vendar so tokrat Slogaši zaigrali preveč medlo, da bi lahko ponovili uspeh. Povprečni so bili v vseh elementih igre in so delovali zelo nepovezano. Večkrat netočen sprejem ni omogočal raznolikosti v napadu,, pa tudi v obrambi so bili naši igralci preveč statični. Poškodba centra Mateja Košute (v nadaljevanju ga je solidno nadomestil Stancich) je lahko le zelo šibak izgovor za slab nastop celotne ekipe, ki je po tem porazu zdrknila na lestvici za nekaj mest, ki pa jih bo prav gotovo spet pridobila v naslednjih kolih, saj jo čakata dva lažja nastopa.
Ostali izidi: Cordenons - Vbu 3:0, Aurora Volley - Gemona 3:0, Fincantieri - Prata 3:2. Vrstni red: Cordenons 30, Pra-ta 27, Fincantieri 25, Altura 22, Aurora Volley in Sloga Rast Multinvest 17, Gemona 6, Vbu 0.
UNDER 16 MOŠKI Fincantieri - Soča Rast 0:3 (9:25, 17:25, 24:26)
SOČA RAST: Andrej Čavdek 1, Štefan Čavdek 3, Dussich 32, Fiorelli 2, Juren 1, Kovic 6, Riosa 6, Škerlavaj, Ulian 0. Trener Boris Jelavič
Soča Rast je v goriškem pokrajinskem derbiju osvojila gladko zmago, z novimi tremi točkami pa se je naša združena ekipa utrdila na dobrem petem mestu na lestvici. Fincantieri našim igralcev ni bil dorasel in realno razmerje moči najbolje odraža prvi set. V njem so si Sočani takoj nabrali
visoko prednost in jo v nadaljevanju le še povečevali, tako da so bili domačini resnično povsem nemočni. V drugem nizu je Fincantieri Soči Rast nudil nekaj več odpora, v tretjem setu pa so naši odbojkarji zaigrali veliko bolj lagodno, netočno v sprejemu in s svojimi napakami dopustili, da so domačini dosegali točke. Kljub tesnemu izidu ni bil končni izid pravzaprav nikoli vprašljiv, niti takrat, ko je imel Fincantieri na razpolago set žogo, saj so mu neubranljivi napadi Daniela Dussicha takoj razblinili upanje na delni uspeh. Sloga - Altura 0:3 (9:25, 9:25, 6:25)
SLOGA: Calzi 1, Castellani 1, Mic-helli 0, Pečar 9, Rupel 0 ,Tanteri 1, Taučer 1. Trener Ivan Peterlin
Slogašem Altura očitno ne »leži«:v prvem delu prvenstva so na gostovanju v treh setih osvojili vsega skupaj le 12 točk, nič kaj bolje pa se niso odrezali niti v tem kolu. Res je sicer, da je Altura na drugem mestu na lestvici in torej še v borbi za osvojitev naslova deželnega prvaka in je bilo že pred tekmo jasno, da nima Sloga nobene možnosti za uspeh, vendar so naši igralci odpovedali na vsej črti. Zgrešili so vse, kar se je zgrešiti dalo, bili so statični tako v sprejemu kot v obrambi in še sami olajšali delo že itak boljšemu nasprotniku.
Ostali izidi: Volleybas - Il Pozzo 0:3, Triestina Volley - Gemona 0:3, Cervigna-no - San Vito 3:1, Olympia Hlede A.I. -Cordenons bo v četrtek ob 18.30 v Športnem centru Mirko Špacapan. Vrstni red: Altura 56, Cordenons 55, Olympia Hlede A.I. 50, Gemona 40, Soča Rast 35, Cervi-gnano 34, Il Pozzo 30, San Vito 27, Volleybas 12, Fincantieri in Sloga 9, Triestina Volley -3 (Cordenons in Olympia Hlede A.I. s tekmo manj).
UNDER 14 MOŠKI Sloga Rast - Futura Cordenons 3:0 (25:6, 25:15, 25:14)
SLOGA RAST: Antoni 6, Cet-tolo 2, Guštin 3, Krečič 10, Milkovič
I,	Sosič 17, Trento 14. Trener: Peterlin.
Slogaši so se Futuri pošteno oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva in so svoje nasprotnike tokrat povsem na-digrali. Naša združena ekipa je nastopila okrnjena, saj sta zbolela napadalca Kovic in Tomasini, vendar so njuni soigralci tokrat opravili res dober nastop. V igri naše ekipe je bilo zelo malo napak, vsi igralci so bili skozi vso tekmo zelo zbrani in borbeni in Futura praktično ni prišla nikoli do izraza, kot kažejo že izidi v posameznih setih. Skratka, zavzeto delo na treningih je obrodilo sadove in ekipa je v vidnem vzponu (v skorajda enakem sestavu so naši igralci postali tudi pokrajinski prvaki v okviru mladinskih iger, o čemer bomo še poročali), tako da lahko optimistično pričakuje še zadnji dve prvenstveni tekmi po velikonočnem premoru.
Cervignano - Olympia Fer-Style 0:3 (11:25, 8:25, 18:25)
OLYMPIA FER-STYLE: Brusa, 8, Vogrič, 7, Terpin, 9, Persolja, 3, Corsi,
II,	Princi, 4, Cobello, 0, Winkler, 2, Komjanc, 0, Manfredanuel, 0. Trener: Markič.
Olympia je zmagala v slabi uri in tako ohranila drugo mesto na lestvici. Tekma je bila enosmerna, saj je bil nasprotnik preskromen. Na igrišče so stopili vsi igralci in se izkazali. Pohvalo zaslužijo vsi igralci, posebno centra Brusa in Corsi, ki sta dosegla skupaj 19 točk. Po velikonočnih počitnicah jih čaka tekma z Alturo, ki bo zelo verjetno odločala o končnem drugem mestu.
Ostali izidi: Prata - Aurora Volley 3:0, Coselli - Torriana 2:3, Win Volley - Gemona 1:3. Vrstni red: Gemona 48, Olympia Fer-style 39, Torriana 36, Prata 33, Coselli 31, Win Volley 15, Cervignano in Sloga Rast 13, Cordenons 9, Aurora Volley 3.
UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Ricreatorio Brunner - Sloga Dvigala Barich 1:3 (25:17, 25:21, 23:25, 13:25)
SLOGA DVIGALA BARICH: Campanella, de Walderstein, Gornik, Goruppi, Grgič, Kralj, Krečič, Racman. Trener: de Walderstein
V prvem delu prvenstva je naša mešana ekipa poražena zapustila domače igrišče, tokrat pa se je svojim nasprotnikom bogato oddolžila. Naši najmlajši so opravili dober nastop, bili so zelo borbeni in požrtvovalni, tako da je zmaga povsem zaslužena. Izkazali so se prav vsi, še posebno pa je bil učinkovit na servisu ilija Krečič, ki je v tretjem setu bistveno pripomogel k zmagi svoje ekipe, ki je tako lahko nadoknadila dokaj visok zaostanek. Kontovel - Virtus A 3:0 (25:7, 25:9, 25:6) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Da-neu, Poiani, Raubar, D. in N. Vattovaz. TRENER: Zuzic.
Že izidi posameznih nizov kažejo, da je bila premoč Kontovela očitna. Varovanke trenerke Zuzic so dobro servirale, kar je nasprotnikom povzročalo kar nekja težav. Prikazale so tudi učinkovito napadalno igro. V vseh treh nizih so visoko povedle že v uvodu, nato pa prednost le še večale.
Ostali izid: Coselli Triestina Volley - Oma 3:0, Azzurra ni igrala. Vrstni red: Azzurra 24, Coselli Triestina Volley 18, Oma 14, Brunner in Kontovel 12, Sloga Dvigala Barich 10, Virtus A 0 (Kontovel, Azzurra in Oma s tekmo manj).
Skupina B Altura Coselli - Bor Co.A.La 3:2 (17:25, 27:25, 25:20, 22:25, 16:14)
BOR CO.A.LA: Pozzo, Rabak, Gher-si, Olivo, Zonch, Costantini, Furioso. Trener: Marko Kalc
Okrnjene borovke so tokrat naletele na črn dan in tako nepričakovano izgubile proti nasprotnicam, ki prav gotovo niso bile boljše od njih. Na žalost pa so naše
igralke tokrat precej grešile na servisu, na mreži pa so bile premalo odločne. Srečanje bi sicer lahko vseeno osvojile, saj so na primer v tie-breku že vodile 10:0, nato pa so povsem nerazumljivo spet odpovedale in zmago prepustile domači ekipi.
Ostali izid: Coselli S. Andrea - Altura 3:0, Sokol Železnina Terčon - Virtus B odigrana sinoči, Breg ni igral. Vrstni red: Coselli S. Andrea 21, Bor Co.A.La 16, Breg 13, Altura Coselli 10, Altura 8, Virtus B 5, Sokol 2 (Altura Coselli in Altura s tekmo več, Breg s tekmo manj).
Na Goriškem Etsi - Olympia Bandelli Rože Fiori 2:1 (20:25, 25:21, 25:18)
OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIORI: Stella, Keber, Diongue, Bandelj, Terpin, Bergnach, Kosič, Pahor, Srebernič. Trener: Meta Okroglič
Na zaostalem srečanju v Ločniku proti Etsiju so mlade igralke Olympie osvojile novo točko. Začele so dobro in v prvem setu spretno izkoristile nasprotnikove napake in tako zasluženo slavile. V ostalih dveh nizih so domačinke manj grešile in bile obakrat v končnici boljše od borbenih odbojkaric Olympie. Olympia Bandelli Roze-Fiori - Fincantieri 0:3 (13:25, 20:25, 18:25)
OLYMPIA: Stella, Diongue, Maras-si, Bandelj, Terpin, Kosič, Pahor.
Olympio se je pomerila z močnejšo ekipo iz Tržiča in to v okrnjeni postavi, tako da sta nastopili tudi igralki, ki še sodita v kategorijo minivolleya. Naše so se borile, a žal se niso mogle izogniti porazu. Vsekakor smo opazili, da glede na prejšnjo tekmo proti istemu nasprotniku, so naše dosegle v posameznih setih več točk.
Vrstni red: Grado in Cormons 35, Mossa in Fincantieri Ž 23, Etsi 18, Farra 16, Capriva 15, Olympia Bandelli Rože Fiori 14, Fincantieri M 11, Morarese 10 (Farra s tekmo manj, Olympia Bandelli Rože fiori z dvema, Etsi z eno tekmo več).
Nedeljski krog ni bil ugoden ne za Vesno in še manj za Juventino. Obe sta igrali neodločeno. Ekipa kriškega društva je proti Lignanu, neposrednemu tekmecu za play-off, igrala 2:2. Rdeče-beli iz Štan-dreža pa so zamudili lepo priložnost in so proti zadnjeuvrščeni Caprivi igrali le 0:0. Za varovance trenerja Giovannija Tomiz-ze so neugodne novice prišle tudi z ostalih igrišč. Vodilni Kras Koimpex, ki je že matematično napredoval v elitno ligo, je prvič v letošnji sezoni izgubil na domačem igrišču v Repnu proti bolj motiviranemu Staranzanu, ki se bori za obstanek v ligi. Tri točke je osvojil tudi Mariano, ki je z 2:0 premagal Mikuševo Ponziano.
Po štirih zaporednih zmagah je tokrat Vesnino pot v končnico prvenstva zaustavil solidni Lignano, ki se je iz Križa vrnil domov s točko. Vesna je sicer že vodila z 2:0. »In imeli smo še zelo dobro priložnost za tretji gol,« nas je spomnil športni vodja Vesne Paolo Vidoni, ki je bil po tekmi upravičeno nekoliko potrt. »Malo razočaran že, saj smo vodili z 2:0 in smo popolnoma zagospodarili na igrišču. Dvomljiva enajstmetrovka je nato znova odprla tekmo. Lignano se je opogumil. Gostom pa je uspelo tudi izenačiti. Škoda,« je povedal Vidoni, ki pa ni še vrgel pušk v koruzo. »Do konca prvenstva moramo igrati še štiri tekme. Prepričan sem, da se lahko še borimo za play-off. Treba pa bo zmagati na vseh tekmah,« je dodal Vesnin športni direktor.
Prav nič zadovoljni pa niso bili pri re-penskem Krasu, ki so prvič letos na domačem igrišču prepustili vse tri točke gostom iz Štarancana (1:2). »Predvsem v prvem polčasu smo igrali slabo. Bili smo
Krasov poraz na domačem igrišču v Repnu in drugi v letošnji sezoni (v ^fc Marianu 2:1). Kras ^^ je zadnjič v Repnu izgubil v lanski sezoni, bolj natančno lanskega 24. aprila, ko je na repenski zelenici z 2:1 slavil zmago Lignano.
preveč sproščeni. Sicer vem, da ni lahko še dodatno motivirati igralce, ki so doslej vsakič dali vse od sebe. V drugem polčasu smo reagirali in lahko bi tudi izenačili,« je dejal športni vodja Goran Kocman, ki je pohvalil nastop mladinca Jara Mar-tinija. »Martini, ki je prvič letos začel v prvi enajsterici, je igral zelo dobro in lahko bi tudi zatresel nasprotnikovo mrežo. Jar se na treningih veliko trudi, tako da bo prav gotovo še dobil priložnost za nastop v članski ekipi.
Zelo razočarani so pri Juventini. Športni vodja Gino Vinti je bil zelo jasen: »Po nedeljskem krogu se je položaj na lestvici zakompliciral. Ostale ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi, so zmagale in se nam nevarno približale. V prihodnjem krogu, po veliki noči, bo treba nujno premagati Mariano, drugače res tvegamo, da bomo izpadli. V Koprivnem smo v prvem polčasu igrali dobro, v drugem delu pa smo popustili na celotni črti. Pokazali smo premalo, da,bi lahko premagali zadnjeuvrš-čenega nasprotnika.« Juventina bo do odločilne tekme proti Marianu znova imela na razpolago Pantusa in Giannotto. (jng)
GORIŠKI PROSTOR	/
i se
-off -
Promocijska liga
IZIDI 27. KROGA Kras - Staranzano 1:2; Virtus Corno - Centro Sedia 2:0; Capriva - Juventina 0:0; Vesna - Lignano 2:2; Trieste Calcio -Santamaria 3:2; Sangiorgina - Pertegada 1:1; Mariano - Ponziana 2:0; Gorizia - Cervignano 3:1.
Kras	26	19	s	2	48:13	62
Virtus Corno	26	14	7	5	35:20	49
Trieste Calcio	26	14	4	8	47:31	46
Lignano	26	12	8	6	36:28	44
Gorizia	27	12	7	8	35:25	43
Cervignano	26	12	7	7	35:21	43
Pertegada	27	10	11	6	37:30	41
Vesna	26	1G	11	s	33:28	41
Sangiorgina	26	11	6	9	33:25	39
Juventina	27	6	1G	11	19:29	28
Staranzano	27	7	5	15	23:36	26
Ponziana	26	5	11	10	22:33	26
Mariano	26	6	8	12	18:33	26
Centro Sedia	26	7	5	14	21:37	26
Santamaria	26	5	5	16	22:42	20
Capriva	26	3	4	19	12:45	13
PRIHODNJI KROG Pertegada - Kras; Centro Sedia - Vesna; Juventina - Mariano.
Capriva - Juventina 0:0
JUVENTINA: Furios, lansig (Paravan), Morsut, Gerometta,
Re, Masotti, M. Peteani, Negro, Ruffini (Cadez), Pejakovič
(Candussio), Zanuttig, trener Tomizza.
Kras Koimpex - Staranzano 1:2 (0:2)
KRASOV STRELEC: 75. Giacomi. KRAS: Contento,
Batti, Cipracca, Tomizza, Giacomi, Banello, Metullio,
Pohlen (Bernabei), Kneževič, Mosca, Martini (Mania),
trener Musolino.
Vesna - Lignano 2:2 (2:1)
VESNINA STRELCA: 10. Ronci, 15. Venturini. VESNA: E.
Carli, Bertocchi, Donato, Žiberna, Degrassi, Leghissa
(Monte), Cheber, Giorgi, Ronci, Leone, Venturini,
trener Veneziano.
Ronchi - Primorec 1:0 (0:0)
PRIMOREC: Trevisan, Sincovich, Ojo, Cadel, Santoro, Boccuccia, Di Gregorio, Meola, Moscolin (Leghissa), Marinelli (Mercandel), Lanza (Krevatin), trener Sciarrone.
Domio - Sovodnje 1:3 (0:1)
STRELCA: v 21. Portelli; 71. Portelli, 77. Reščič. SOVODNJE: Burino, Pacor, Tomšič, E. Kogoj, Trampus
soliden le Jar Martini
1. AMATERSKA LIGA
IZIDI 27. KROGA Pro Romans - Costalunga 3:2; San Canzian - Gradese 1:3; Medea - Pieris 2:0; Ronchi - Primorec 1:0; Isonzo - San Lorenzo 1:1; Villesse - Sistiana 1:0; Domio -Sovodnje 1:3; San Giovanni - Turriaco 1:1.
Villesse	26	13	10	3	35:14	49
Sovodnje	26	13	8	s	37:3G	47
Pro Romans	27	10	11	6	36:29	41
Turriaco	27	11	7	9	40:32	40
Ronchi	27	9	13	5	35:29	40
Costalunga	27	10	8	9	39:32	38
Isonzo	26	9	11	6	31:25	38
San Lorenzo	27	9	9	9	32:29	36
San Giovanni	27	9	9	9	37:38	36
Primorec	27	9	8	1G	3s:31	3s
Medea	26	9	7	10	31:36	34
Gradese	27	7	10	10	39:41	31
Domio	27	7	10	10	37:46	31
San Canzina	26	8	5	13	31:45	29
Sistiana	26	5	10	11	24:32	25
Pieris	27	2	10	15	18:48	16
PRIHODNJI KROG Sovodnje - Pro Romans; Primorec - Isonzo.
(Skarbot), Simone, Delise (Bernardis), Calligaris, Portelli, Reščič, Feri, trener Sari. IZKLJUČEN: v 85. Feri. Breg - Esperia 2:2 (0:0)
STRELEC: v 58. in 63. Cermelj. BREG: Barbato, Matelich,
Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Apollonio, Suttora
(Bursich), Zidarich (Erbl), Isaia (Zucchiti), Coppola,
Cermelj, trener Vitulič.
Villa - Primorje Interland 1:0 (1:0)
PRIMORJE: Franceschini, Brajnik, Ferro, Cheber, Merlak,
Candotti (Jan Čok), Aljoša Čok, Tomasi, Sardoč (Mania),
Pipan, Pauletič (Siccardi), trener Gulič.
Zarja Gaja - Opicina 1:0 (0:0)
STRELEC: v 47. Schiraldi. ZARJA/GAJA: Jaš Grgič,
Bernetič, V. Križmančič, Franco (Segulin), G. Križmančič,
Asselti, Martin Grgič, Schiraldi, Zocco (Ghezzo),
Bernobi, Bečaj, trener Di Summa. IZKLJUČEN: v 90.
Asselti.
Mladost - Muglia 0:1 (0:0)
MLADOST: Gergolet, Batistič (Bensa), Radetič, Marusič (Gobbo), Zorzin E., Zorzin C., Contin (Salapete), Bressan, Gagliano, Vitturelli, D'Onorio De Meo, trener Sambo.
—/
1. AL
Sovodenjci ne popuščajo
Primorec se ni prebil v ospredje
Sovodenjci so v nedeljo zmagali še šestič zapored. Tokrat so vse tri točke odnesli domov od Domja pri Trstu. Junaka sta znova bila napadalca Boris Portelli in Alan Reščič, ki - kot je dejal športni vodja Robert Uršič - sta v vedno boljši formi. »Res neverjetno. V napadu sta bila neustavljiva. Vsekakor je tudi tokrat dobro igrala cela ekipa. Domio nam je predvsem v prvem polčasu povzročil kar nekaj preglavic. Še dobro, da je v nekaj primerih dobro posredoval naš vratar Burino. V drugem polčasu smo prevzeli pobudo v svoje roke in zasluženo zmagali. Škoda le, da je moral zaradi rdečega kartona zapustiti igrišče Simon Feri, ki ga tako ne bo na sobotni tekmi leta proti vodilnim Villessam. Tudi sam je bil po izključitvi zelo jezen,« je dejal Uršič.
Iz Ronk so se praznih rok vrnili nogometaši trebenskega Primorca. »Tekma ni bila najlepša. Po pravici povedano bi bil pravičnejši končni izid 0:0. Ekipa iz Ronk je zmagoviti zadetek dosegla po napaki v naši obrambi,« je orisal potek dogodkov športni direktor Franco Milkovič in dodal: »Nismo še matematično rešeni. Prepričan pa sem, da z obstankom ne bo težav.«
V	SOBOTO ZAOSTALE TEKME
V	Sovodnjah »tekma leta«, igrata tudi Vesna in Kras
Konec tedna bodo vsa nogometna prvenstva zaradi velikonočnega premora ustavljena. V soboto pa so na sporedu nekatere zaostale tekme 26. kroga. V promocijski ligi bosta stopila na igrišče Kras (v gosteh proti Santamarii) in Vesna, ki bo v Križu gostila Sangiorgino.
Tekma leta pa bo v Sovodnjah, kjer bo domača ekipa gostila vodilne Villesse. Vse tekme se bodo začele ob 16. uri.
4 krat je napadalec So-vodenj Boris Portelli v letošnji sezoni zgrešil kazenski strel iz enajstih metrov. »Na srečo - kot nam je povedal športni vodja Robert Uršič - ni bila nobena enajstmetrovka odločilna«. Za Sovodenjce je enajstmetrovko v letošnji sezoni za-streljal tudi Calligaris. Skupno jih je torej pet.
2. AMATERSKA LIGA
IZIDI 27. KROGA Breg - Esperia 2:2; Chiarbola - Torre 2:1; Fogliano - Ruda 3:0; Porpetto -Castions 0:1; Romana - Begliano 1:1; Villa -Primorje 1:0; Zarja Gaja - Opicina 1:0; Zaule -Fiumicello 3:1.
Zaule	27	19	4	4	61:27	61
Fogliano	26	18	4	4	62:38	58
Zarja Gaja	27	12	1G	s	39:26	46
Opicina	27	12	9	6	47:31	45
Porpetto	27	12	9	6	43:31	45
Esperia	26	12	6	8	39:35	42
Castions	27	8	13	6	34:31	37
Breg	26	9	1G	7	37:29	37
Chiarbola	26	10	5	11	32:39	35
Primorje	27	7	9	11	36:36	30
Fiumicello	26	8	6	12	46:54	30
Begliano	26	6	10	10	36:44	28
Romana	27	6	7	14	34:46	25
Ruda	27	6	4	17	34:66	22
Torre	26	5	4	17	24:49	19
Villa	26	4	6	16	27:49	18
PRIHODNJI KROG Castions - Zarja Gaja; Primorje - Romana; Ruda - Breg.
3. AMATERSKA LIGA
IZIDI 27. KROGA Aurisina - Strassoldo 3:0; Mladost - Muglia 0:1; Montebello - Terzo 0:1; Mossa - Cgs 1:0; Pro Farra - Audax 0:0; S.Andrea - Poggio 8:2; Sagrado - Campanelle 1:2; Union - Aiello 1:4.
Muglia	26	21	3	2	72:13	66
Terzo	27	17	6	4	40:15	57
Aiello	26	17	5	4	67:28	56
Mossa	26	16	6	4	42:19	54
S.Andrea	26	16	5	5	68:29	53
Cgs	27	16	4	7	70:41	52
Sagrado	26	16	4	6	51:27	52
Mladost	26	9	7	1G	3s:3G	34
Poggio	26	8	5	13	49:58	29
Campanelle	26	9	2	15	35:52	29
Montebello	27	7	6	14	33:46	27
Audax	27	6	6	15	30:57	24
Pro Farra	26	6	5	15	20:36	23
Aurisina	27	5	4	18	23:62	19
Union	27	3	2	22	18:78	11
Strassoldo	26	2	4	20	25:77	10
PRIHODNJI KROG Audax - Mladost
3. AL: Mladost bi zaslužila kaj več
Doberdobska Mladost bi lahko vodilni Muglii, ki jo vodi nekdanji trener Zarje Gaje Moreno Nonis, ztrgala vsaj točko. Gostje so zmagoviti zadetek dosegli šele v drugem polčasum potem ko so v prvem polčasu imeli domačini vsaj dve dobri priložnosti za gol. »Bil sem res presenečen. Igrali smo dobro in zaslužili bi kaj več. Po tekmi sem čestital celotni ekipi,« je dejal trener Mladosti Fabio Sambo. »Takoj na začetku smo imeli vsaj dve dobri priložnosti za gol. Obakrat z Bressanom. Na igrišču smo bili taktično zelo dobro postavljeni. Po tekmi so nam gostje športno čestitali. Dejali so nam, da bi s tako igro zaslužili uvrstitev v play-off,« je še dodal Sambo.
ZAOSTALA TEKMA
Mladost znova jutri v Aiellu
Mladost bo jutri zvečer igrala zaostalo tekmo v gosteh proti Aiellu, ki je tretji na lestvici. Trener Fabio Sambo bo imel na razpolago vse igralce. Pod vprašajem je le nastop Thomasa Marušiča (študijske obveznosti). Tekma se bo začela ob 20.15.
Postave in izidi
20	Torek, 7. aprila 2009
PROMOCIJSKA LIGA - Prav nič ugodni krog
Juventina, paz Korak nazaj za
Zapleten položaj tako na dnu kot v boju za play
Dolinčan Jar Martini (letnik 1991), napadalec mladinske ekipe Krasa, se je tokrat zelo dobro odrezal tudi s člansko ekipo
kroma
2. AL - Po zmagi proti Opicini
Zarja Gaja 3.
Neroden spodrsljaj Primorja - Evrogola Cermelja v Dolini
»Ale, ale, ale Zarja Gaja,« so po pomembni zmagi vzhodno-kraške ekipe proti Opicini prepevali domači navijači in tudi sami nogometaši Zarje Gaje, ki so povsem zasluženo premagali neposrednega tekmeca v boju za playoff. Varovanci trenerja Giacoma Di Summe so se tako na lestvici povzpeli na tretje mesto. »Čestitati moram vsem našim igralcem. Igrali so zelo borbeno. Prepričan sem, da se bodo fantje letos potrudili vse do konca prvenstva, saj si vsi želimo uvrstitve v play-off. Pot do cilja pa ne bo lahka, saj Opicina in Porpetto, ne bosta popustila,« pravi trener Zarje Gaje Di Summa, ki je bil obenem vesel, da se je na ba-zovski tribuni zbralo precej ljudi. »To je lep dokaz, da nam tudi naši navijači stojijo ob strani in nas podpirajo. Na današnji (nedeljski op. ur.) tekmi smo zmagali povsem zasluženo. Pokazali smo nekaj več od Opicine. V obrambi smo zelo malo tvegali. Tudi zveznim igralcem in napadalcem nimam kaj očitati. Po velikonočni pavzi nas čaka težka tekma v Castionsu. Če bomo igrali kot proti Opicini, potem pa se nam ni treba bati,« je prepričan Di Summa. Opicino čaka težko srečanje proti Foglianu, Porpetto pa se bo pomeril z Beglia-nom.
Nepričakovano je izgubilo proseško Primorje. »Smo zelo razočarani,« je bil oster trener Bojan Gulič. »Vsekakor fantom nimam dosti kaj očitati. Borili smo se vse do zadnje minute. Žal pa smo pred vrati nenatančni in nam ne uspe
zatresti nasprotnikove mreže. S to težavo se sicer soočamo že celo sezono,« pravi Gulič, ki je še dodal, da bo treba lepo premisliti za prihodnjo sezono: »Najti bo treba kakega kvalitetnega napadalca.« V Villi Vicentini je Primorje večji del tekme igralo dobro. Gostitelji so le enkrat streljali proti vratom in v tistem primeru so bili tudi uspešni. V prvem polčasu pa je Villa Vi-centina zgrešila še enajstmetrovko.
Breg je igral neodločeno 2:2 proti Esperii, ki se še lahko poteguje za mesto v končnici prvenstva. »Lepa in zanimiva tekma. Vodili smo že 2:0, nato smo popustili in Esperia je zasluženo izenačila,« je priznal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj, ki je pohvalil nastop domačega napadalca Cermelja. »Igral je vrhunsko in zabil dva gola, ki ju v Dolini nismo še videli,« pravi Prašelj.
ZAOSTALA TEKMA
Breg jutri v Žavljah
Brežani bodo v jutrišnji zaostali tekmi v Žavljah (začetek ob 20.30) gostili tržaško Chiarbolo. Tekme ne bo v Dolini, ker imajo težave z razsvetljavo na velikem igrišču. Trener Davor Vitulič bo najbrž zaupal igralcem, ki so v nedeljo izenačili proti Esperii. Bre-žani še niso povsem odpisani od boja za uvrstitev v končnico prvenstva. Do konca prvenstva pa bi morali zmagati vse štiri tekme in upati na spodrsljaje ostalih tek-
1
/
ŠPORT
Torek, 7. aprila 2009 2 1
NAMIZNI TENIS - V moški B2-ligi po zmagi proti Rovigu dva kroga pred koncem
Krasovci matematično v končnici za napredovanje
Dodatni tekmi jih čakata konec maja - Na začetku sezone ciljali le na obstanek
SMUČANJE
Kras - Rovigo 5:3
S. Rotella - Grotto 3:1 (11:4, 9:11, 11:6, 11:9), M. Rotella - Giri 2:3 (5:11, 8:11, 11:8, 11:8, 9:11), Simoneta - Caravita 3:0 (11:8, 11:9, 11:9), S. Rotella - Giri 2:3 (6:11, 11:7, 11:7, 7:11, 6:11), Simoneta -Grotto 3:1 (11:2, 11:6, 8:11, 11:7), M. Rotella - Caravita 1:3 (11:9, 7:11, 9:11, 7:11), Simoneta - Giri 3:0 (11:6, 11:7, 11:4); S. Rotella - Caravita 3:0 (11:4, 11:8, 11:9).
Krasovci so po sobotni zmagi proti Rovigu matematično dosegli uvrstitev v končnico za napredovanje. Konec maja bodo namreč igrali dve dodatni tekmi (doma in v gosteh) proti drugouvršče-ni ekipi iz severozahodne skupine. Moštvo, ki bo zmagalo obe srečanji ali doseglo boljši rezultat v posameznih tekmah, nizih in točkah v primeru ene same zmage, bo napredovalo v B1-ligo. Uvrstitev v play-off je vsekakor za krasovce presenetljiv in nepričakovan rezultat, saj so letos novinci v ligi, glavni cilj ob začetku sezone pa je bil obstanek v ligi. V play-offu bodo lahko zgoniški fantje zaigrali neobremenjeno in skušali presenetiti nasprotnika.
Ekipa iz Roviga, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici, se je na sobotnem srečanju dobro upirala domačim igralcem. Predvsem najboljši mož nasprotnikov Giri je igral dobro in premagal oba brata Rotella. Pri stanju 3:3 sta se vršila odločilna dvoboja: Bojan Simoneta je znova pokazal, da je v odlični formi in gladko slavil nad Girijem. Stefano Rotella pa je presenetil in zmagal proti na lestvici viš-jeuvrščenemum Caravitu. Stefano je odlično izvajal top-spine in predvajal zelo dopadljivo igro. Tokrat je razočaral starejši brat Michele Rotella, ki je izgubil oba odigrana dvoboja. Predvsem proti Ca-raviti je igral pod svojimi sposobnostmi in tako nasprotniku olajšal pot do zmage. (T.F.)
Ostali izidi: Verona - Paiuscato Este 4:5, Vil-lazzano - Vicenza 5:3, Azzurra - Abano Terme A 5:3, Raiffeisen Marling Asv - Abano Terme B 5:2. Vrstni red: Azzurra 30, Kras 26, Verona in Paiuscato Este 18, Raiffeisen Marlin Asv in Abano Terme A 16, Villazzano 14, Abano Terme B 12, Rovi-go 8, Vicenza 2. Prihodnji krog: Kras - Verona (v soboto, 18. aprila ob 18.00).
SMUČANJE - Na Zoncolanu 2. Memorial Juri Puntil
Na mednarodni tekmi tudi naši tekmovalci
Naši smučarji mlajših kategorij (baby in ci-cibani/ke ter dečki/ce in naraščajnice/ki) pa so v nedeljo nastopili na mednarodni tekmi na Zoncolanu, veljavno za 2. memorial Juri Puntil. Vele-slalomske preizkušnje so se udeležili smučarji iz naše dežele, Veneta, Tridentinskega, Koroške, Slovenije (reprezentanca) in Hrvaške (Rijeka): skupno je nastopilo približno 350 tekmovalcev. Zaradi visokih temperatur so progo posuli s soljo, kar je nedvomno mlajšim in manj izkušenim tekmo-
valcem povzročalo težave. Prisotni so bili tekmovalci Brdine, Devina in Mladine. Izidi: baby ženske: 19. Andrea Crajevich (Devin); baby moški: 26. Enrico Rožič (Devin); cicibanke: Katrin Don (Brdina) odstopila; cicibani: 21. Jan Ostolidi ; 31. Igor Gregori (oba Brdina); naraščajniki: 28. Albert Kerpan (Mladina); 31. Štefan Žužek (Devin).
Ekipno je bila najboljša Furlanija Julijska-kraj-na. Na drugo mesto se je uvrstila reprezentanca Slovenije, na tretje pa Koroška.
MLADINSKI NOGOMET - Za obstanek v deželnem prvenstvu
Naraščajniki še v igri
Deželni mladinci: zmaga Krasa in točka Vesni - Pri najmlajših tri točke Pomladi, pri začetnikih uspešna le Mladost
Kras - Muggia 2:1 (0:1)
KRAS: Bossi, Pettirosso, Sovič, Jevnikar, Mosca, Krizmančič, Bullo (Farfuia), Zeriali (Jurinčič), Gajič, Marino, Doliani. Trener: De Castro.
Mladinci Krasa so osvojili pomembne tri točke proti nasprotniku, ki zaseda višje mesto na lestvici. Prvi so sicer povedli gostje, ki so zadetek dosegli po edini pravi priložnosti, nato pa so domači igralci povsem prevladali na igrišču.
V drugem polčasu je Kras stopil v ospredje. Prvo pravo priložnost za gol je zapravil Marino, ko je v 14. minuti 2. polčasa zgrešil 11-metrov-ko, nekaj minut kasneje pa je sam premagal vratarja. Drugi gol je za Kras zastreljal Mosca po 11-me-trovki.
Ponziana - Vesna 1:1 (0:1)
VESNIN STRELEC: Del Savio.
VESNA: Gavinel, Burni, Simonis, Bagatin, Zarba, Drassich, Ci-riello (Radivo), Zampino, Loiacono, Del Savio, Brandolisio. Trener: Tof-foli.
Okrnjeni Vesni je uspelo izenačiti v gosteh pri tržaški Ponziani. Gostje so povedli po 15 minutah igre. Mrežo Ponziane je zatresel Del Savio.
Gostitelji so izenačili v drugem polčasu, ko so Vesnini mladinci nekoliko popustili, čeprav so imeli nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili.
Vrstni red: San Luigi 57, Mon-falcone 51, Trieste Calcio 50, Muggia 42, Torviscosa 41, Vesna, Pon-ziana 40, Pro Gorizia, Kras 38, Fin-cantieri, Juventina 25, Sevegliano 23, Staranzano 15, Domio 6.
Prihodnji krog: Domio - Ju-
ventina, Fincantieri - Kras, Vesna -San Luigi, Muggia - Sevegliano, Pro Gorizia - Staranzano, Torviscosa -Monfalcone, Trieste Calcio - Pon-
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Pomlad - San Giovanni 1:1 (0:0)
STRELEC: Potleca po 11-m
POMLAD: Mattiasich, Potleca, Rossone, Pečar, Purich, Kerpan, Vi-doni (Škabar), Hoffer, Jarc, Carli, Ku-ret. TRENER: Tommasi.
Pomlad je osvojila pomembno točko v boju za obstanek proti ekipi, ki zaseda trenutno drugo mesto v skupini C play-outa.
V prvem polčasu je Pomlad že imela prvo priložnost s Kuretom, a je ni izkoristila. Oba zadetka sta padla v drugem polčasu. Prvi so bili uspešni gostje, nato pa je sodnik do-sodil 11-metrovko našim igralcem. Potleca je bil natančen in tako izenačil stanje. V nadaljevanju je San Giovanni igral zelo nervozno, ker si je želel vseh treh točk; Pomlad pa je bila nasprotnikom povsem enakovredna in upravičeno ubranila pozitivni izid. Pohvalo si zaslužijo vsi igralci, še posebno pa vratar Mattia-sich.
Deželni naraščajniki bodo na zelenico spet stopili že jutri. Ob 19.00 bodo igrali tekmo proti Sanvitese, ki
je odpadla prejšnji teden zaradi dežja.
Ostali izidi: Azzanese - Mon-falcone 1:1, Pro Vervignano - Sanvi-tese 2:0. Vrstni red: Pro Vervignano 10, San Giovanni 8, Sanvitese in Monfalcone 3, Pomlad in Azzanese 2. Prihodnji krog: Monfalcone - Pomlad.
NAJMLAJŠI Pomlad - Esperia Anthares 2:1 (1:0)
STRELCA: Poletti, Bolognani.
POMLAD: Vidoni, Skupek, Sed-mak, Alessio Verni, Simeoni, Sanzin, Paoletti, Bolognani, Krasniqui, Ar-duini, Perco. TRENER: Makivič.
Najmlajši Pomladi so upravičeno slavili zmago nad skromnejšimi nasprotniki. Končna razlika v golih bi bila lahko še večja: Pomlad je namreč v prvem polčasu imela kar dve priložnosti, a jih ni izkoristila. Paoletti je namreč zgrešil dve enajstmetrovki. Pred odmorom je vsekakor združena ekipa prešla v vodstvo s strelom Polettija. V drugem delu je bil uspešen Bolognani, pri nasprotnikih pa Perini s prostega strela.
Pomlad je zaradi mnogih odsotnosti zaradi bolezni igrala prvih deset minut v desetih, nato pa se jim je pridružil še en igralec.
Juventina - Pro Gorizia 1:3 (0:1)
JUVENTININ STRELEC: Zor-
zut.
JUVENTINA: Nazzaro, M. Gas-hi, Paulin, Maniacco, Fedel, Bytyci, Famea, Zorzut, Markovič, Semolič, Mattiussi (Esposito). Trener: Cecot-ti.
Juventina je tokrat nastopila v precej okrnjeni postavi. Cecottijevi varovanci so začeli dobro in so v uvodnih minutah dvakrat zadeli prečko. Pred koncem polčasa so gostje povedli. V drugem delu je bil rezultat 2:0, Juventini pa je uspelo zmanjšati zaostanek z Zorzutom. Pred koncem tekme bi lahko Juventina izenačila z Markovičem. Pro Gorizia je tretji gol zadela tik pred trikratnim sodnikovim žvižgom.
Dobri nastopi
združene ekipe Gadi
V okviru čezmejnega prvenstva je Juventina igrala proti Hitu Novi Gorici in izgubila s 3:0. Juventina bo v četrtek gostovala v Tolminu.
Ostali izidi: Audax - Isonzo 1:1, Cormons - Gradese 3:0, Staranzano - San Canzian 1:4, Romans - Aris San Polo 0:2, Ronchi - Lucinico 6:0.
ZAČETNIKI Sant' Andrea A - Pomlad A 3:0
POMLAD: Carli, Sancin, Racman, Ferluga, Glavina, Žerjal, Laschizza, Kofol, Caselli, Pagnan, Mesar, Genzo.
Začetniki Pomladi A so morali priznati premoč boljšega nasprotnika. Pomlad je v prvem delu igrala dobro in gostitelji so prevladali le v nadaljevanju tekme.
San Luigi B - Pomlad B 3:0
POMLAD B: Puntini, Paoluc-ci, Kosovel, Perelli, Labianca, Renar, Di. Vattovaz, Košuta, De. Vattovaz, Cherin, Vidali, Rotondaro, Gruden.
Tudi Pomlad B se je tokrat s tržaškega gostovanja vrnila praznih rok. Oranžno-plavi so se sicer srčno borili in dali vse od sebe.
Mladost - Piedimonte 2:1
STRELCA ZA MLADOST: Peric, Persoglia.
MLADOST: Visintin, Faidiga, Danielis, Furlan, Cosani, Persoglia, Peric, Gergolet, Giacomo.
Vse tri točke je osvojila do-berdobska Mladost, ki je zasluženo premagala moštvo iz Podgore. Zmagovita zadetka sta dosegla Peric in Persoglia. Zelo dobro pa se je tokrat odrezal vratar Kristjan Visintin.
Minej Purich
kroma
Mladinci, člani združene ekipe Ski pool Gadi, so v soboto in nedeljo nastopili na treh preizkušnjah. V soboto so na Žlebeh tekmovali na deželni tekmi FISI v veleslalomu in slalomu, v nedeljo pa so se tri člani ekipe udeležili tudi tekme FIS na Trbižu.
Sobotni izkupiček smučarjev naših klubov je povsem pozitiven, čeprav na Žlebeh niso nastopili vsi najboljši deželni smučarji. V veleslalomu so naši smučarji posegli v kategoriji mladincev po najvišjih mestih. Prvo mesto in tudi najboljši absolutni čas je pripadel Mladi-ninemu tekmovalcu Mineju Puric-hu (bi je tudi prvi med mlajšimi mladinci), drugi je bil Danijel Si-monettig, tretji pa Mattia Rožič (oba Devin). Peti je bil Gregor Na-nut, osmi pa Matej Škerk (oba Devin). V ženski konkurenci sta nastopili Astrid in Katrin Corbatto (Brdina): Astrid je bila četrta, Katrin pa je odstopila.
V slalomu je bil med našimi smučarji najhitrejši prav tako Minej Purich, ki je zasedel drugo mesto med mladinci; četrti je bil Mattia Rožič, peti Danjel Simonettih, šesti pa Gregor Nanut. Med mlajšimi mladinci je bil Minej drugi, tretji pa Matej Škerk.
Na Žlebeh so v soboto tekmovali tudi veterani, ki so zbrali tudi dve tretji mesti: Antonio Morgera v veleslalomu v kategoriji A5, v slalomu pa Giorgio Norbedo (oba Devin) v kategoriji A4. Ostali izidi: master A4: 6. Alessandro Carciotti (Devin), 7. Alessandro Corbatto (Brdina), 10. Claudio Škerk, 12. Giorgio Norbe-do; master A3: 5. Franco Parmesan, 9. Corrado Ciuch; master B6: 5. Roberto Greco (vsi Devin).
Na Trbižu pa so priredili tekmo FIS, na kateri je nastopilo pet naših smučarjev. V moški konkurenci je slalomsko preizkušnjo zaključil samo Danjel Simonettig, ki je bil 29., osvojil pa je 105 točk FIS. To je doslej njegov najboljši rezultat. Odstopila pa sta Mattia Rožič (že v 1. vožnji) in Gregor Nanut (v 2. vožji, vsi Devin). V ženski konkurenci sta nastopili tudi dijakinji šole Bachmann Meri Perti in Lara Purič, ki sicer nastopata za Mladino. Lara je bila 13. (četrta med letniki 1993), Meri Perti pa 18. «Nasploh sem z rezultati prejšnjega vikenda zadovoljen. Predvsem na tekmi FIS je rezultat Danjela dober: pred letom dni je bil tak izkupiček točk le skrita želja. V soboto pa je zelo dobro nastopil Minej Purič,« je podal oceno trener Aleš Sever, ki vodi ekipo mladincev že tretjo sezono.
NOGOMET
V Abrucih so zaradi potresa prekinili Turnir dežel
Državna nogometna zveza je zaradi tragičnega potresa, ki je včeraj ponoči prizadel Abruce, prekinila tradicionalni Turnir dežel, na katerem so nastopale tudi ekipe iz naše dežele. Turnir se je odvijal prav v prizadeti deželi. Športniki iz naše dežele, med njimi je bil tudi Krasov nogometaš Federico Orlando, so se sinoči že vrnili domov.
22
Torek, l. aprila 2009
ŠPORT
/
NAŠ POGOVOR - Odbojkarica Serena Ortolani, MVP
»
Nagrada mi ne bo udarila v glavo, še se moram izboljšati!«
MVP finala proti Dinamu Moskvi - »Sandra odlična igralka, spoštujem pa njeno odločitev«
Nagrado za najboljšo igralko finala lige prvakinj je letos prejela 22-letna odbojkarica Serena Ortolani, igralka ekipe Foppapedretti Bergamo: »Prav gotovo je nagrada MVP pozitiven kamenček v moji športni karieri, ampak mi to priznanje ne bo stopilo v glavo. Izboljšati se moram še v mnogih elementih,« je v našem telefonskem pogovoru priznala razpoložljiva in simpatična Serena, ki je z Bergamom prejšnji teden v finalu s 3:2 premagala Dinamo Moskvo. Za 22-letnico, ki je v finalu bila 52-odstotna v napadu in je dosegla 25 točk, je to že druga evropska lovorika, saj je prvič na evropski klubski vrh stopila na vrh leta 2005, prav tako v Ber-gamu. »Sploh nisem pričakovala, da bom prejela nagrado za najboljšo igralko, saj v prvem delu nisem igrala najboljše. Vsekakor pa je to največja in najpomembnejša nagrada, ki sem jo prejela v svoji karieri,« je pojasnila Serena in dodala, da bo nagrada krasila vitrino, kjer hrani vsa druga priznanja.
Mlada odbojkarica, ki je dorasla v Clubu Italia (ekipa v B1-ligi, kjer igrajo vse mladinske reprezentantke), igra že šesto leto v najvišji italijanski ligi. Letošnja nagrada v finalu evropskega pokala je bržkone okronala nadvse pozitivno sezono.
Je bila nagrada tudi tvoja skrita želja?
Rekla bi, da so bile sanje. Ne prejmeš take nagrade vsak dan.
Letos si spet igrala na korektor-skem mestu. Ti ta vloga leži?
Raje igram na korektorju, ker ne sprejemam in zato lahko vse svoje misli in moči usmerim edinole v napad. Ko sem igrala še kot napadalka, je večkrat ob zgrešenem sprejemu nastopila manjša kriza, tako da so se potem napake vrstile v sprejemu in tudi v napadu. V vlogi korektorja pa sem bolj prosta in torej koncentrirana le za napade. Vsekakor pa bi se rada izboljšala, predvsem v obrambi.
O bodočnosti kaj meniš? Kje bo Serena čez pet let?
Hmmm. Igrala bo odbojko (smeh). Kje, pa še ne vem. Rada bi ostala v Italiji, saj imamo nasploh najbolj kakovostno klubsko prvenstvo. Vsekakor pa ne izključujem, da bi se nekaj sezon preizku-
Serena Ortolani (7. 1. 1987) v svoji vitrini nabira le prestižne naslove: leta 2007 je osvojila zlato kolajno v svetovni ligi in na evropskem prvenstvu, kjer je bila leta 2005 srebrna. Z našo odbojkarico Sanrdo Vitez je z mladinsko reprezentanco osvojila zlato kolajno na evropskem prvenstvu leta 2004. Lani je kot 21-letnica nastopila tudi na OI v Pekingu
ansa
sila tudi v tujini. Vsekakor pa bom v tujino šla šele takrat, ko bom zaupala v svoje sposobnosti in svojo igro. Tu moram še dozoreti.
Redni del A-lige se končuje. Bergamo je trenutno tretji. Lahko še ciljate na naslov?
»Scudetto« je vsekakor naš cilj in vse bomo storile, da ga tudi osvojimo. Do konca pa manjkajo še dva kroga in končnica za naslov.
Po prvenstvu se boš pridružila reprezentanci. Kateri so letošnji cilji po olimpijskem razočaranju?
Letos bo veliko turnirjev, ki bodo služili kot priprava za evropsko prvenstvo, letošnje osrednje tekmovanje. Ker letos ne bo svetovne lige »Grand Prix«, bomo dalj časa na pripravah v Italiji. Prav gotovo bomo odigrale veliko prijateljskih tekem, da bomo nastopile na EP v najboljši formi. Sama pa še ne vem, koga bo selektor Bar-bolini vključil v reprezentanco. Kateri je
realni cilj na EP, je še neznanka.
Odbojkarsko si dozorela v Club Italia. Bi ponovila to izkušnjo?
Seveda! Tu sem se naučila osnovnih elementov odbojke, kako se mora igralka obnašati v skupini in v ekipi, kako mora vsaka igralka spoštovati soigralko. Ne opažam pa razlik z onimi, ki niso bile članice Club Italie: če je igralka imela dobrega trenerja v mladinskih kategorijah, je lahko napredovala prav toliko kot jaz. Mogoče pa je Club Italia dobra šola za učenje medsebojnega spoštovanja med igralkami.
Pri 22 letih si že evropska klubska prvakinja, nastopila si v članski reprezentanci, s katero ste leta 2007 osvojile evropski naslov. Imaš še neizpolnjeno željo?
Rada bi nadaljevala po tej poti in zbrala čim več zmag.
Kaj bi predlagala mladim igralkam, ki želijo nastopiti na najvišjem nivoju?
NOGOMET - Četrtfinale lige prvakov
Le Barcelona lahko zaustavi pohod štirih angleških klubov
Sicer brez italijanskih klubov se danes in jutri nadaljuje najelitnejši evropski nogometni pokal, ki se letos vse bolj spreminja v dodatek k angleškemu prvenstvu. Ni izključeno, da bodo v polfinalu kar tri predstavniki tega prvenstva, ki je po kvaliteti in ekonomskih zmogljivostih določenih klubov že nekaj let najkakovostnejše prvenstvo stare celine. Na papirju je edina ekipa, ki bi lahko preprečila slavje enega izmed štirih angleških klubov španska Barcelona.
Villareal - Arsenal (danes ob 20.45): Verjetno je to najmanj kakovostni četrtfinale. Obe ekipi sta lahko že zadovoljni z uvrstitvijo med najboljših osem evropskih klubov. Tudi v domačih prvenstvih ekipi ne prepričata, saj sta četrti na lestvici in brez možnosti v boju za naslov. Villareal računa zlasti na Giuseppeja Rossi-ja, medtem ko ima Arsenal nekoliko bolj kakovostno vezno vrsto, ki bi lahko bila odločilna. Napoved: Villareal 45%, Arsenal 55%.
Manchester United - Porto (danes ob 20.45): Vrhunska Fergusonova zasedba naj ne bi imela pretiranih težav proti portugalskemu prvaku, ki ima veliko nižji proračun in posledično slabši igralski kader. Izločitev Manchesterja bi bila skratka prava senzacija. Napoved: Manchester United 70%, Porto 30%.
Barcelona - Bayern (jutri ob 20.45):
Medtem ko je Barcelona konec tedna v prvenstvu zmagala in tako ohranila šest
Se bodo igralci Liverpoola tako veselili tudi proti Chelseaju?
ansa
točk prednosti in prvo mesto na lestvici v španskem prvenstvu, je bil poraz Bayerna v sobotnem nastopu gladek in zaskrbljujoč. Proti Wolfsburgu je ekipa iz Münchena izgubila s 5:1, kar gotovo ni najboljši način, da se primerno psihološko pripraviš na zahtevno srečanje proti Messiju in soigralcem. Napoved: Barcelona 65%, Bayern 35%.
Liverpool - Chelsea (jutri 20.45):
Po prihodu Hiddinka je nedvomno Chelsea pridobila na samozavesti in je učinkovitejša tako v Evropi kot v domačem prvenstvu, kjer pa zaseda tretje mesto, s tremi točkami zaostanka prav od Liverpoola, ki je drugi. Trenutno pa je Liverpool prepričljivejši in lahko razpolaga z Gerrardom, ki je s sedmimi zadetki najboljši strelec lige prvakov (prvo mesto deli s Klosejem). Napoved: Liverpool 60%, Chelsea 40%.
Neizmerna želja, odločnost in borbenost so poglavitne za tak naskok. Nikoli se ne smeš zadovoljiti in misliti, da si že dosegel maksimum.
Kaj je bilo najtežje na tej poti?
Sama imam največ težav takrat, ko zamenjam okolje, saj sem zelo sramežljiva. Z drugimi težavami pa se v glavnem nisem soočila.
Se tvoje življenje vrti izključno v odbojkarskem svetu?
Sploh ne. Imam mačka, fanta in veliko drugih zanimanj. Ob odbojki teče moje življenje še po drugi tirnici.
V italijanski reprezentanci si igrala tudi z našo odbojkarico Sandro Vitez. Kako komentiraš njeno odločitev, da prekini kariero?
Sandra je bila odlična igralka, ki je bila tudi v krogu ožjega izbora za reprezentanco. Bila je na dobri poti, da se uveljavi. Njeno odločitev pa spoštujem.
Veronika Sossa
ODBOJKA
Trento prvič v zgodovini evropski prvak
PRAGA - Odbojkarji Tren-tino Volleyja so lanskemu prvemu naslovu državnega prvaka dodali še naslov evropskega prvaka, prav tako prvega v zgodovini kluba. V finalu zaključnega turnirja evropske lige v Pragi so s 3:1 (12, -21, 24, 22) premagali Iraklis iz Soluna. Tretje mesto so zasedli igralci Iskre Odincevo, ki so s 3:2 ugnali Lube Macerato.Grki so v polfinalu s 3:1 (-19, 22, 23, 23) premagali Ruse, Trentino, ki je v začetnem delu tekmovanja dvakrat premagal tudi slovenske prvake, igralce ACH Volleyja, pa je v italijanskem obračunu s 3:0 (21, 19, 23) ugnal Lube Ma-cerato.
Za italijanske klube je to 16. naslov v zgodovini, s čimer so se izenačili z ruskimi, Iraklis, ki je v zadnjih petih letih finale izgubil že tretjič, pa Grčiji ni uspel priboriti prvega naslova (dvakrat je v finalu izgubil tudi Olympiacos). Trento, ki si je priboril tudi tri individualne nagrade - za najboljšega igralca sklepnega turnirja je bil imenovan Kaziyski, najbolj učinkovit na servisu je bil Bira-relli, najboljši v bloku pa Wi-niarski - je v zlati knjigi nasledil ruski Kazan.
FORMULA1
V Maleziji Button slavil pod dežjem
SEPANG - Britanec Jenson Button (Brawn-Mercedes) je zmagovalec druge letošnje dirke svetovnega prvenstva formule 1. Zaradi močnega naliva je vodstvo dirko v malezijskem Sepangu prekinilo v 33. krogu od 56. Drugi je bil Nemec Nick Heidfeld (BMW-Sauber), tretji pa njegov rojak Timo Glock (Toyota). Ker dirkači niso prevozili 75 odstotkov dirke, bodo podelili le polovične točke. Button je s 15 točkami utrdil vodstvo v svetovnem pokalu, drugi je Brazilec Rubens Barrichello z desetimi točkami.
Petkovšek »srebrn«
MILAN - Mitja Petkovšek je na gimnastičnem evropskem prvenstvu v Milanu po štirih naslovih evropskega prvaka v Bremnu (2000), Volosu (2006), Amsterdamu (2007) in Loza-ni (2008) osvojil naslov podprvaka na bradlji. Petkovšek je kot zadnji poprijel za orodje in se z oceno 15,8 točke zavihtel na drugo mesto. Zmagal je Francoz Yann Cucherat (15,825).Sku-paj je to že Petkovškova osma kolajna z EP; ob štirih zlatih odličjih ima v zbirki zdaj še tri srebrne kolajne (St. Peterburg 1998, Patras 2002, Milano 2009) in en bron (Debrecen 2005).
Noben Italijan ni osvojil kolajne. Igor Cassina je bil na drogu v finalu šele osmi. Boljše se je odrezala med ženskami Vanessa Ferrari z 2. mestom na parterju (14,675) za Bri-tanko Elizabeth Tweddle.
Lietuvosu evropski pokal
TORINO - Košarkarji litovskega Lietuvosa Rytasa so zmagovalci zaključnega turnirja evropskega pokala v Torinu. Litovci, ki so v polfinalu izločili Hemofarm z Nebojšo Joksi-movičem (68:73), so v finalu z 80:74 premagali Himki iz Moskve. Slednji je v polfinalu izločil Bilbao (79:73).
Loeb tudi četrtič
FARO - Svetovni prvak v reliju Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec četrte letošnje dirke svetovnega prvenstva. Na reliju na Portugalskem je drugo mesto osvojil Finec Mikko Hirvonen (Ford), tretji pa je bil drugi Citroenov tovarniški voznik Španec Dani Sordo. Loeb prepričljivo vodi v SP, saj je dobil vse štiri letošnje relije.
Znova Devolder
MERBEEKE - Belgijec Stijn Devolder (Quick Step) je še drugič zapored dobil dirko po Flandriji, eno najbolj prestižnih enodnevnih kolesarskih preizkušenj na svetu. Nekdanji belgijski prvak je na dirki ProTou-ra do zmage prišel po samostojnem pobegu v zadnjem delu dirke. V sprintu zasledovalne skupine je bil najboljši Nemec Heinrich Haussler. Italijan Filippo Pozzato je bil četrti.
Rekord Munoza
MALAGA - Španski plavalec Rafael Munoz je na državnem prvenstvu v Malagi postavil nov svetovni rekord na 50 metrov delfin. Nov rekordni dosežek znaša 22,43 sekunde. Prejšnjo najboljšo znamko si je od Montreala 2005 dalje lastil Južnoa-fričan Roland Schoeman (22,96).
Krimu pokal
LJUBLJANA - Rokometašice Krima Mercatorja so osvojile že 16. naslov slovenskih pokalnih prvakinj, potem ko so v finalni tekmi v dvorani Tivoli premagale Olimpijo s 30:28 (16:15).
Pietropolli slavil
BERGAMO - Daniele Pietro-polli (LPR Brakes) je bil najboljši na šestdnevni dirki Lombardijski teden, čeprav ni bil najboljši niti v eni etapi. Drugo mesto je zasedel Kolumbijec Maurizio Soler, tretje pa še en Italijan Davide Rebellin.
Vrhunski Kibet
ROTTERDAM - Kenijski atlet Duncan Kibet je bil najhitrejši na maratonu v Rotterdamu. Kenijec je najdaljšo atletsko olimpijsko disciplino končal v času novega rekorda proge, 2:04:26 ure. Kibet je le za 27 sekund zaostal tudi za svetovnim rekordom, ki ga ima z 2:03:59 ure Etiopijec Hai-le Gebrselassie.
Torek, 7. aprila 2009 2 3
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Pokrajina tudi letos ponuja posojila za odpiranje novih podjetij
V času gospodarske krize računajo na podjetnost mladih
Vsak koristnik bo lahko prejel do 30.000 evrov, vrnil pa jih bo le dve tretjini- Skupno na voljo 440.000 evrov
V trenutku gospodarske krize goriška pokrajina stavi na mlade. Zato bo 15. aprila objavila razpis, ki ponuja Goriča-nom pod 35. letom starosti priložnost, da prejmejo posojilo za odprtje novega podjetja. Projekt mikrokreditov je pokrajinska uprava prvič izpeljala pred dvema letoma, ko je ponujala mladim podjetnikom 5.000 evrov. Lani so prispevke povišali na 20.000 evrov, letos pa so se odločili, da podjetnim Goričanom ponudijo 30.000 evrov.
»Lani je bil celoten projekt financiran s 150.000 evri, letos pa dajemo na razpolago celih 440.000 evrov. To nam bo omogočilo, da bomo pomagali večjemu številu mladih, da samostojno stopijo v svet dela, ob tem pa jim bomo lahko dodelili tudi vidnejše vsote denarja,« je povedal pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin. S funkcionarko Eleno Ciancia je pojasnil, da bodo prejemniki morali vrniti pokrajini le del posojila. »Koristniki bodo v štirih letih morali vrniti 20.000 evrov, za eno tretjino posojila pa bodo oproščeni. Ob tem je treba podčrtati, da jim v prvem letu ne bo treba vračati ničesar,« je povedal Pascolin.
Na razpis, ki bo objavljen tudi na spletni strani goriške pokrajine, se bo mogoče prijaviti do 31. avgusta 2009. »Namenjen je tako posameznikom kot družbam, ki želijo odpreti podjetje na Goriškem. Prednost bomo dajali kandidatom, ki ob vložitvi prijave nimajo službe. Možno pa je, da bomo lahko dodelili nekaj prispevkov tudi za okrepitev že obstoječih podjetij,« je povedal Pascolin, ki računa, da bo prispevke koristilo med 15 in 25 podjetij. Denar bo lahko vložen v nakup opreme, mehanizacije in drugih nujnih pripomočkov, zainteresirani pa bodo lahko predstavili projekte za odprtje podjetja na kateremkoli področju. »Obstajajo le redke omejitve, ki jih predvidevajo zakoni; pojasnjene bodo v razpisu,« je pojasnila Elena Ciancia in dodala, da so se na uradu za delo goriške pokrajine v prejšnjih mesecih že oglasili številni občani, ki čakajo na objavo razpisa. »V težkem trenutku za goriško in svetovno gospodarstvo želimo spodbujati podjetnost posameznikov, ki je pri nas šibkejša kot v ostalih pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine,« je pristavil pokrajinski odbornik za delo. (Ale)
GORICA - Smrt Carmineja Vitaleja preučuje javno tožilstvo
Odredili obdukcijo
Predsednik dežele Renzo Tondo obiskal sedež civilne zaščite in srečal družino 56-letnika
Predsednik dežele Tondo s hčerko in ženo ponesrečenega prostovoljca
bumbaca
Na truplu Carmineja Vitaleja, 56-letnega člana goriške civilne zaščite, ki je v soboto v tragični nesreči izgubil življenje, bodo opravili obdukcijo. Tako je odločila namestnica goriškega javnega tožilca Annunziata Puglia, ki je sprožila preiskavo proti neznancem za nenamerni umor prostovoljca, ki je v soboto med deli na sedežu civilne zaščite padel z višine sedmih metrov. Vitale se je iz nejasnih razlogov povzpel na streho poslopja, pod njegovo težo pa se je kritina udrla. Moški je zgrmel v globino in bil pri priči mrtev. Ko so reševal-
ci prišli na kraj, zanj ni bilo pomoči.
Po dosedanjih vesteh ni goriško javno tožilstvo izdalo nobenega sodnega obvestila, Annunziata Puglia pa tudi ni še odredila tehnične ekspertize na kraju nesreče. Goriško javno tožilstvo preučuje pričevanja, ki so jih preiskovalci zbrali na kraju nesreče v soboto po žalostnem dogodku. Tehniki goriškega zdravstvenega podjetja pa še vedno preverjajo, ali se na sedežu civilne zaščite spoštujejo vse varnostne norme za preprečevanje delovnih nesreč.
Kraj nezgode je včeraj obiskal
tudi predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo, ki je v štandreški industrijski coni srečal Vitalejevo vdovo Mario Grazio ter sinova Saro in Demisa. »Družini sem izrekel sožalje v imenu celotne deželne uprave. Gre za dogodek, ki ga je zelo težko razumeti in sprejeti. Po vsej verjetnosti je do smrti prostovoljca prišlo po tragičnem naključju,« je povedal predsednik dežele FJK in poudaril, da se bo Vita-lejevega pogreba, ki zaradi obdukcije ni še bil določen, udeležil deželni odbornik za civilno zaščito Vanni Lenna.
£Primorski
~	dnevnik
GORICA - Tondo
Referenčna točka za podjetja
Dežela FJK vlaga v Gorico, ki mora postati prava referenčna točka za podje^a, ki si prizadevajo za internacionalizacijo. Deželni glavar Tondo je svojo obljubo iz časa volilne kampanje ponovil med včerajšnjim srečanjem na goriškem županstvu, kjer je srečal goriškega župana Romolija, deželna svetnika Valentija in Colauttija ter podpredsednico goriškega Informesta Silvio Acerbi. Vlogo referenta za podje-t'a, ki se odpirajo tujim trgom, bo Gorica dosegla s pomočjo projektov, ki jih dežela FJK podpira in za katere je namenila 500.000 evrov. Goriški Informest bo npr. postal sedež okenca SRINT za internacionalizacijo podjetij, letos pa nameravajo v Gorici organizirati tudi mednarodno omizje Itali-ja-Jugovzhodna Evropa (International desk) z udeležbo zunanjih ministrov iz soudeleženih držav. Acerbijeva je v teku srečanja povedala, da so pri Infor-mestu v prvih treh mesecih letošnjega leta zabeležili velik porast podjetij, ki iščejo pomoč pri širitvi na trge jugovzhodne Evrope. »Za svetovanje pri ko-mercializaciji nas je v prejšnjih mesecih vprašalo kar 120 podjetij, lani v istem času pa le 60,« je poudarila Acer-bijeva.
Izsiljena prednost
Včeraj je v ulici Alfieri v Gorici prišlo do prometne nesreče, v katero so bili vpleteni trije avtomobili in eno motorno kolo. Do nesreče je prišlo ob 13.15. Avtomobil fiat doblo, v katerem je sedel 65-letni L.V. iz Zagraja, je bil parkiran na levi strani enosmerne ulice. Moški je nato prižgal avto in speljal na cestišče, pri tem pa je mimo pripeljal 16-letni C.B. Mladenič je obležal, motor pa je nato poškodoval še dva parkirana avtomobila na levi strani ceste. Motorista so z rešilnim avtomobilom odpeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico, hujših poškodb pa ni utrpel.
Matičarji o volitvah
V deželnem avditoriju v Gorici bo danes ob 9. uri 2. deželni kongres združenja matičarjev ANUSCA; posvečen bo volitvam, ki bodo na sporedu 6. in 7. junija. Med govorniki bodo goriški občinski odbornik Sergio Co-sma, deželna odbornica Federica Se-ganti in deželni predsednik združenja ANUSCA Paride Gullini.
TRŽIČ - Zborovanje sindikata FIM-CISL
Delavci zavrnili Zoffov odstop
KRMIN - V nesreči ranjen motorist
Med včerajšnjim zborovanjem sindikata FIM-CISL so vpisani delavci zavrnili odstop, ki ga je konec prejšnjega tedna ponudil koordinator enotnega sindikalnega predstavništva iz ladjedelnice Fincantieri Michele Zoff. Delavci so ocenili, da je Zoff doslej opravil dobro delo in da zato mora ohraniti svojo funkcijo. Zoff si je vzel nekaj časa za razmislek, sicer pa je svoj odstop ponudil, potem ko je prejšnji teden sindikat FIM-CISL na državni ravni podpisal integrativno pogodbo za kovinarje, zaposlene pri družbi Fincantieri. Zoff se ni strinjal z dogovorom, ker naj bi do njega prišlo brez posvetovanja z delavci. Ker sindikat FIOM-CGIL integrativne pogodbe ni podpisal, iz vrst sindikata FIM-CISL opozarjajo, da bo težko uresničevati določila dogovora. To še predvsem velja za ustanovitev komisij, ki naj bi preverjale produktivne procese v posameznih delavnicah ladjedelnice in ki bi nato vodstvu družbe predlagale korektive.
TRŽIČ - Zochet
Ukradli osebno vozilo
Krajani vse bolj zaskrbljeni
V rajonu Zochet v Tržiču so bili v prejšnji dneh na delu tatovi, ki so vlomili v več avtomobilov, v noči med nedeljo in včerajšnjim dnem pa so se z enim vozilom celo odpeljali. Krajo avtomobila Fiat Punto je prijavila njegova lastnica, ki je pred jutranjim odhodom na delo zaman iskala vozilo po parkirišču. »Naveličani smo biti tarča nepridipravov,« so po dogodku poudarili stanovalci rajona Zochet in zahtevali od občinske uprave in sil javnega reda takojšen poseg.
Čelno trčil v avtomobil
32-letni D.T. je prehitel vozilo, na drugem voznem pasu pa je zadel avto - S helikopterjem so ga odpeljali na Katinaro
Hotel je prehiteti vozilo pred seboj, na drugem voznem pasu pa je čelno trčil v ustavljeni avtomobil. Včeraj je v Krminu prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je bil ranjen motorist iz Dolenja.
Okrog 11.15 je D.T. s svojim motornim kolesom znamke yamaha xt peljal po državni cesti 305 v Krminu v smeri iz Vidma proti Marianu. V bližini križišča z ulico Bellini je hotel prehiteti vozilo, ki ga je imel pred seboj. Zavil je na nasprotni vozni pas, pri tem pa je pred sabo zagledal avto znamke alfa romeo, ki je bil ustavljen sredi ceste in je čakal, da lahko zavije levo v ulico Bellini. Motorist je pritisnil na zavore, bilo pa je prepozno. Čelno je trčil v ustavljeni avtomobil, za volanom katerega je sedel 65-letni B.L.. Motorist je zaradi silovitega trčenja obležal na asfaltu nekaj metrov po križišču. Na kraju so takoj posredovali rešilna služba 118, ki je zahtevala prihod helikopterja, prometna policija in gasilci. Rešilni helikopter je 32-letnika odpeljal na zdravljenje v bolnišnico na Katinari. Pro-gnoza ni znana, po prvih vesteh pa naj bi moški ne bil v smrtni nevarnosti.
Policist opravlja meritve na kraju nesreče
bumbaca
24
Torek, 7. aprila 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - V Kulturnem domu se je začel niz komičnega gledališča
Radioaktivni start festivala Komigo
Med kabaretno predstavo agencija Trampolin iskala nove talente
Bodimo veseli, bodimo sproščeni. Vsaj na svetovni dan šaljivcev, ko nam nadvse posrečena zamisel humoristi-čnega festivala Komigo polni pljuča s smehom in krohotanjem. Goriški Kulturni dom je tudi letos s polno zasedenostjo pričakal začetek večjezičnega festivala Komigo, ki ga je seveda ravnatelj Igor Komel moral začeti na prvi april. To je že tretjič, ko se prva predstava goriškega humorističnega niza prične na dan šaljivcev, in ker je bil odziv enkraten (letos ni na ta dan bila sklicana nobena seja ne konferenca, saj je ves vrh goriške slovenske narodne skupnosti sedel v prvih vrstah Kulturnega doma!!!), ga bodo menda razglasili za dela prost dan (morali pa bomo v šolo za šale...).
V spremstvu klavirskih not izpod prstov slavnega Maria Mozarta (po domače Aljoše Starca) se je začela predstava Radio aktivnega kabareta v odrski, »live« različici. Sila šaljivo in spodrslji-vo radijsko uredništvo je že lani uvedlo v festival Komigo, tako da so obrazi radijskih glasov goriški publiki že znani. Satirični utripi in utrinki iz radijskih valov Radia Trst A so za gledališki oder postavljeni v sosledje prizorov, ki v vzpo-redju z radijsko inačico, podobno kot tudi druge kabaretne predstave (Zelig ipd.) nekoliko izgubijo na svežini in tempu izvirnih valovnih oddaj. To pa sploh ne omejuje ton smeha in dobre volje, ki jih Boris Devetak, Tjaša Ruzzier, Marko Sancin in Franko Korošec v skoraj poldrugi uri zvalijo na gledalce.
Radioaktivni Live se stalno spreminja in ažurira in tudi letošnji goriški nastop je bil delno lokalno obarvan. Srbskemu poslovnežu Nebojši Popovic sicer ni uspelo prodati patenta za toplo in pekočo obutev niti županu Romoli-ju, izkušena zamejska prevajalka Berta Bertoki pa se je pred prihodom v Gorico podala na sprehod čez bivšo mejo in njene prevajalske veščine preverila v italijanskem prevodu vsakdanjih potrebščin, ki jih je dobila v deželi hemoroidov oz. v Kulandiji. Najbolj je publiko vžgal nastop zamejskega skladatelja Patricka Solfeggiata, ki je poleg drugega usposobil nov goriški trio Vižintin, Florenin, Peterin in sestavil nov ansambel za slovenske zamejske politike. Vse to seveda
Marko Sancin in Boris Devetak med predstavo (desno): ravnatelj Komel nagovarja gledalce pred začetkom večera (spodaj)
bumbaca
pod okriljem njegove agencije za nove talente, agencije Trampolin (v/na katero bi radi vsi skočili), za katero je napisal tudi lepo in poskočno himno, ki, kot se vse preveč pogosto dogaja ubogemu
Solfeggiatu, so mu jo takoj že drugi posneli, tokrat njemu neznani bitli....
Kot vedno dober in zelo obetaven začetek gledališkega niza, ki si je tudi letos s predprodajo abonmajev zagotovil
skoraj popolno zasedenost. Naslednja predstava bo v ponedeljek, 20. aprila, ko bo na odru Kulturnega doma predstavljena igra »Ona+On, recepti za dober zakon?«. (aw)
GORICA - Jutri
Življenjski utrip Glasbene matice
Učenci goriške Glasbene matice bodo priredili glasbeni poklon ob letošnji stoletnici ustanove, ki je postala priložnost za okrepitev koncertne dejavnosti z raznimi jubilejnimi projekti profesionalnih glasbenikov, a tudi šolskega potenciala. Jutri, 8. aprila, ob 18.uri bo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu dogodek, ki si ga je zamislila in koordinirala prof. Jana Dra-sič s sodelovanjem odgovorne za jazz oddelek Andrejke Možina. Vezna tema je predstavitev življenja znotraj šole Glasbene matice z gledališko-glasbenim prikazom vseh učnih predmetov v nastopih solistov in komornih skupin. Dra-sičeva je poudarila, da bo prireditev presegla meje običajne šolske produkcije: »S tem programom smo želeli združiti čim več dijakov. Na eni strani bodo instrumentalne točke bolj izkušenih mladih glasbenikov, na drugi pa zbor vseh začetnikov, ki bodo ustvarjali vezno nit z igranjem in petjem.«
Predsednica Glasbene matice Nataša Paulin je pojasnila, da tudi ta dogodek spada v širši projekt šole: »Vodstvo Glasbene matice je izrazilo željo, da bi vsak sedež na svoj način organiziral praznik, posvečen stoletnici šole. Odvijali se bodo tako razni dogodki, ki izražajo zadovoljstvo, da imamo že sto let glasbeno ustanovo, ki deluje v tem prostoru. Gorica bo priredila svojo proslavo razmeroma zgodaj, ob začetku jubilejnega leta, da ne bi sovpadala z drugimi dogodki in ne bi obremenjevala šolskega dela ravno v najbolj delikatnem trenutku izpitov. Zdi se mi lepo, da se bo proslava simbolično odvijala spomladi, saj je tudi Glasbena matica kljub ugledni starosti še vedno mladostna. Naša želja je, da bi te prireditve spodbujale razmišljanje o glasbeni ustanovi in o njeni prihodnosti v raznih trenutkih in različnih lokacijah. S praznovanjem na različnih sedežih pokažemo, da smo povezani, da sodelujemo in smo ponosni nad ustanovo.«
GORICA, SOVODNJE - Dvodnevni praznik petja v priredbi prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela
Iz zlatih grl vse lepše pesmi
Revija iz leta v leto kakovostno raste - Na nedeljskem tekmovalnem delu nastopilo osem otroških zborov, na sobotnem revijalnem pa trinajst
Srečanje mladinskih in otroških zborov Zlata grla, ki ga je že 9. leto zapored priredilo prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela, kakovostno raste in postaja vse bolj priljubljen pevski dogodek. Tako je v nedeljo poudaril član umetniškega odbora srečanja Mirko Ferlan, ki se je ob zaključku pevskih nastopov v imenu prirediteljev zahvalil številnim pokroviteljem in sploh gledalcem za prostovoljne prispevke. Zlata grla so sicer potekala dva dni; v soboto je bil na spo-
redu revijalni del v Sovodnjah, medtem ko je bil tekmovalni del v nedeljo v goriškem kulturnem centru Lojze Bratuž, ki je bil ob tej priložnosti poln otrok, staršev, dedkov in babic.
Po nedeljskem tekmovalnem delu se je komisija, ki so jo sestavljali David Ban-delj, Tamara Stanese in Maja Cilenšek, umaknila, da bi določila zmagovalce, medtem pa so nastopili učenci osnovne šole z Vrha z igrico Mavrična ribica. Po igrici je
Eden izmed nastopajočih zborov v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (levo); del udeležencev srečanja (desno)
bumbaca
Ferlan razglasil izide tekmovanja. Zlato priznanje so tako prejeli otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice, otroški pevski zbor Kraški cvet iz Trebč in otroški pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, srebrno priznanje otroški pevski zbor osnovne šole Josip Abram iz Pevme, otroški pevski zbor Ru-pa-Peč in otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, bronasto pa otroški pevski zbor Zgonik in zbor osnovne šole iz Romjana. Podelili so tudi dve posebni prizna-
nji; zbor iz Romjana je prejel priznanje za vloženi trud pri oblikovanju urejenega in omikanega nastopa, zbor Veseljaki pa priznanje za tehten izbor programa.
Sobotni revijalni del je potekal v so-vodenjskem Kulturnem domu. Nastopili so otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, otroški pevski zbor Friderik Baraga iz Križa, zbor osnovne šole iz Zgonika, otroški pevski zbor Oton Župančič iz Štandreža, otroški pevski zbor Podgora, zbor iz Romjana,
mali otroški in otroški pevski zbor F.B. Se-dej iz Števerjana, otroški pevski zbor s Ple-šivega, otroški pevski zbor Mali veseljaki iz Doberdoba, otroški pevski zbor Mali lu-jerji iz Špetra, otroški pevski zbor Sovod-nje in zbor nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Ob zaključku nastopov so izžrebali nagrado občinstva; zmagal jo je zbor s Plešivega. Oba pevska popoldneva so povezovala dekleta prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 7. aprila 2009
25
NOVA GORICA - FUDŠ predstavil prvo v seriji anket Slovenski utrip
Tretjina Slovencev živi slabše kot pred štirimi leti
Anketiranci odgovarjali na vprašanja o življenjskem standardu in gospodarski krizi
Predstavniki Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici so včeraj predstavili prvo anketo iz serije Slovenski utrip, s pomočjo katerih bodo vsak mesec izmerili javno mnenje o aktualnih vprašanjih, zanimivih za širšo javnost in raziskovalce. Kot je povedal profesor Matej Makarovič, so telefonsko anketo o življenjskem standardu in dojemanju gospodarske krize izvedli med 30. marcem in 2. aprilom na reprezentativnem vzorcu 906 anketirancev iz cele Slovenije.
Na osnovno vprašanje: Kako ste zadovoljni z materialnim standardom? so odgovori pokazali povprečno zadovoljstvo do zmerno nezadovoljstvo, saj je 42 odstotkov anketirancev v razponu od 1 do 5 podalo srednjo oceno 3, 36% je bilo nezadovoljnih, le petina pa zadovoljnih. Anketa je pokazala tudi, da se skoraj polovica vseh anketiranih (48%) uvršča v nižji srednji sloj. Na vprašanje Kako živite danes v primerjavi z življenjem pred štirimi leti, je polovica odgovorila, da približno enako, tretjina jih je odgovorila, da slabše, 8% pa izrazito slabše. Glede prihodnosti se kaže zmerni pesimizem, saj le četrtina anketirancev meni, da bodo čez štiri leta živeli veliko bolje kot danes, polovica pa jih verjame, da bodo živeli slabše oziroma veliko slabše. Makarovič je pojasnil še, da je prebivalstvo na Goriškem v večji meri kot drugod prepričano, da živi slabše kot pred štirimi leti.
Rezultate ankete na temo gospodarska kriza je predstavil Borut Ronče-vič. Pojasnil je, da je 16,5 odstotkov anketiranih izrazilo prepričanje, da bo kriza trajala največ eno leto, 42,1 odstotkov jih je menilo, da bo trajala več kot eno, a največ tri leta, 31,9 odstotkov pa, da bo kriza trajala dalj časa. Poudaril je, da
ŠTANDREŽ
Odpravljajo se odkrivat Umbrijo
Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža, vokalna skupina Sraka in štandreška sekcija VZPI-ANPI bodo ob koncu maja priredili izlet v Umbrijo. Štiridnevno odkrivanje »zelenega srca« Italije je predvideno med 30. majem in 2. junijem; za izletnike so člani štandreških društev pripravili pester in zanimiv program, ki je vreden udeležbe.
Odhod z avtobusom so določili v soboto, 30. maja. Izletniki se bodo zbrali v zgodnjih jutranjih urah v Gorici, nato pa se bodo podali na pot. Po postanku za kosilo se bodo ustavili v mestecu Spello , kjer si bodo ogledali srednjeveške hiše iz rožnatega kamna. Nato bodo krenili proti Spoletu, kjer bodo prespali. Drugega dne si bodo v krajih Val Nerina in Castelluccio v spremstvu krajevne sekcije VZPI-AN-PI ogledali nekaj obeležij padlim med drugo svetovno vojno, ob tej priložnosti pa bo skupina Sraka tudi zapela nekaj pesmi. Nato se bodo izletniki ustavili v kraju Norcia, ki je v Umbriji med drugim znana po najboljših klobasah in salamah. Tretjega dne bodo udeleženci izleta odkrili lepote mesta Spoleto, ki je bilo v sedmem stoletju prestolnica langobardske kneževine. Obiskali bodo njegove najpomembnejše znamenitosti, v teku dneva pa bo skupina Sraka poskrbela tudi za koncert. Popoldne in zvečer bo na vrsti zabava na prireditvi Vini del mondo, ki se je v Spo-letu ob vsaki izvedbi udeleži na tisoče ljubiteljev vina. Zadnjega dne je v načrtu ogled mesteca Orvieto, ki leži na griču vulkanskega izvora in iz katerega je prekrasen pogled v dolino reke Pa-glia. Za informacije in prijave je po 19. uri na voljo tel. 340-3447695.
so mladi do 30 leta bolj optimistični, s pesimizmom pa v prihodnost gledajo starejši od 55 let, tisti z nizkimi dohodki in nižjo izobrazbo ter tisti, ki ne podpirajo aktualne vlade. Deset odstotkov anketirancev meni, da so vladni ukrepi za ublažitev krize primerni, 36% jih verjame, da gredo ukrepi v pravo smer, a ni-
so zadostni, 30% populacije meni, da ukrepi niso primerni, 15% pa, da je reševanje krize odvisno predvsem od drugih. Med anketiranimi se jih 37% boji, da bo zaradi krize v naslednjih mesecih izgubilo službo. Na Goriškem naj bi bilo takšnih le 11%. V anketi so merili tudi podporo sedanji vladi in anke-
tirance vprašali, katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo, kar pa je predmet tudi številnih drugih javnom-nenjskih raziskav. Ob zaključku predstavitve je Makarovič napovedal, da bodo prihodnji mesec podobno anketo izvedli na temo Evrope oziroma EU.
Nace Novak
NOVA GORICA - V okviru mednarodnega leta astronomije
S trga pogled v vesolje
Podnevi so teleskope uperili proti soncu in Veneri, zvečer pa proti Orionovim meglicam, Luni in Saturnu
Otroci in teleskopi na Bevkovem trgu
V organizaciji Tehniškega šolskega centra (TŠC) Nova Gorica, Tehniške gimnazije in Astronomskega društva Teleskop je na Bevkovem trgu v Novi Gorici včeraj potekalo celodnevno javno astronomsko opazovanje. Kot je povedala Sonja Jejčič, članica slovenskega organizacijskega odbora v okviru mednarodnega leta astronomije in učiteljica fizike na TŠC, je Mednarodna astronomska zveza skupaj z Unescom leto 2009 razglasila za mednarodno leto astronomije, ker letos mineva 400 let od prvih opazovanj s teleskopom, ki jih je izvedel Galileo Galilei. Zaradi tega so pripravili več različnih projektov, ki potekajo celo leto, njihov glavni namen pa je prikazati, kako se je astronomija razvijala v teh 400 letih.
»Še na začetku 20. stoletja nismo vedeli niti, kako je sestavljena naša galaksija, niti koliko je stara, danes pa uporabljamo vrhunsko digitalno tehnologijo, s pomočjo katere smo odkrili kar precej,« je pojasnila Jejčičeva. Radovedni mimoidoči so lahko včeraj pokukali skozi nekaj novejših in nekoliko starejših teleskopov ter binokularjev, na ogled pa je bila tudi starinska sončna ura. K opazovanju vesolja so organizatorji povabili novogoriške vrtce, osnovne in srednje šole, ki so se odzvali v velikem številu. Najmlajši so v okviru delavnic izdelovali modele Sonca in drugih planetov, risali so svoje lastno vesolje ter delali kraterje na modelu Lune, tako da so vanje metali kamenčke, ki so predstavljali asteroide. In kaj se je z Bevkovega trga videlo? »Čez dan opazujemo sonce v vidni svetlobi oziroma sončevo površje, ki pa zdaj žal ni aktivno, ker je v svojem minimumu, tako da ni videti nobenih peg. Opazovati je mogoče tudi spodnje plasti sončeve atmosfere, pri čemer se za spoznanje opazi le sled enega izbruha, in Venero,« je še razložila Jejčičeva.
Od osmih do enajstih zvečer je potekalo še nočno opazovanje Orionove meglice, Lune in Saturna ter svetlejših kopic, več pa zaradi razsvetljenega neba tri dni pred polno luno ni bilo mogoče videti. V okviru dogodka je bila ob 20. uri na Bevkovem trgu tudi projekcija filma o razvoju teleskopov v zadnjih 400 letih.
Nace Novak
foto n.n.
v • v	I • • i	v • v v«
V	Trzicu gradijo krozisci
Tržiški župan Gianfranco Pizzolitto in deželni odbornik Riccardo Riccardi sta včeraj postavila temeljni kamen za novi kro-žišči, ki ju bodo zgradili ob izhodu iz Tržiča v smeri proti Gradežu. Do konca prihodnjega leta bodo namreč popolnoma preuredili cestno omrežje v tem delu Tržiča in uresničili novo povezavo med industrijsko cono Schiavetti-Brancolo, Panca-nom, središčem mesta in cesto, ki vodi proti avtocestni postaji pri Redipulji. Poseg bo vreden 5 milijonov evrov.
Razstava velikonočnih jedi
V	veliki dvorani mestne občine Nova Gorica bodo jutri ob 11. uri odprli razstavo velikonočnih jedi. Zbrane bosta na odprtju pozdravila župan občine Renče-Vogr-sko Aleš Bucik in Slavica Plahuta, ki bo spregovorila o goriških velikonočnih jedeh; za kulturni program bodo poskrbele Podeželske žene Goriške. (nn)
Za boljši uspeh otrok
Mladinski dom iz Gorice v sodelovanju z nižjo srednjo šolo Ivan Trinko prireja javnosti odprto predavanje Angelce Žerov-nik o tem, kako otroku pomagamo do boljšega uspeha. Potekalo bo danes ob 20.30 na šoli Trinko v ulici Grabizio v Gorici.
Gaspare in Zuzzurro v Gorici
V	gledališču Verdi v Gorici bosta danes ob 20.45 z gledališko predstavo Antona Če-hova »Scherzi« nastopila priznana igralca Gaspare in Zuzzurro.
V	Vilešu zaposlijo šoferja
V	pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo v četrtek, 9. aprila, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto šoferja, ki bo tri mesece zaposlen pri občini Vileš.
Ni potrebe po krvi
Krvodajalske sekcije iz tržiškega območja obveščajo svoje člane, da naj ne navalijo na transfuzijske centre za darovanje krvi.
V	primeru, da bo zaradi potresa v Abru-cih prišlo do potrebe po novi krvi, bodo predsedniki posameznih sekcij obvestili svoje člane, da naj se opravijo darovat kri.
GORICA - Šolsko šahovsko pokrajinsko prvenstvo
Trojna zmaga
Osnovna in nižja srednja šola iz Doberdoba ter licejski pol Trubar-Gregorčič so se uvrstili na deželno raven
Prejšnjo soboto je v Gorici potekalo šolsko šahovsko ekipno pokrajinsko tekmovanje; udeležili so se ga tudi ekipe doberdobskega večstopenjskega zavoda, sovodenjske osnovne šole, goriške srednje šole Ivan Trinko in goriškega licejskega pola Trubar-Gregorčič.
Iz Doberdoba sta sodelovali dve ekipi osnovnošolcev; ekipo A so sestavljali Elia Saggin, Luka Gergolet, Martin Juren in Simon Co-tič, ekipo B pa Davide Trevisan, Ivan Antonutti, Michel Martin in Matej Lavrenčič. Obe ekipi so spremljali učitelj Lady Gergolet ter starša Igor Juren in Giorgio Saggin. Sovodenjske barve so branili Simon Čavdek, Deyan Ba-cicchi, Davi Vasic in Matteo De Rose. Na stop-njičke so stopili Doberdob A (1. mesto - 5 zmag, 20 točk), Sovodnje in Doberdob B (2. mesto ex aequo - 3,5 zmag, 12 točk) ter šola Pascoli iz Krmina (3. mesto - 3 zmage, 12 točk). Nižješolsko ekipo iz Doberdoba so sestavljali Omar Cusma, Stefano Zio, Francesco Papais in Saša Gergolet, spremljal jih je profesor Andrej Vremec; za šolo Trinko, ki je nastopila z dvema ekipama, so s prvo sedli za šahovnico Štefan Čavdek, Andrej Čaudek, Peter Cej in Philip Müller Philip, z drugo pa Mattia Milanese, Boris Borič in Elija Zavadlav, ki jih je spremljal profesor Aleksander Kodrič. Zmagovalci te kategorije so bili nižja srednja šola Doberdob (1. mesto - 5 zmag, 18,5 točk), šola Pascoli iz Krmina (2. mesto - 4 zmage, 15,5 točk), nižja srednja šola Ivan Trinko 1 (3. mesto - 2 zmagi, 11 točk). Druga ekipa šole Trinko se je uvrstila na 7. mesto z 1 zmago in 5,5 točkami. Na višješolski ravni se je ekipa Tru-bar-Gregorčič - sestavljali so jo Robert Deve-tak, Jan Gergolet, Matej Gergolet in Gregor Gergolet - uvrstila na 1. mesto s 5 zmagami in 17 točkami.
Osnovna in nižja srednja šola iz Doberdoba ter licej Trubar-Gregorčič so se uvrstili na deželno fazo šahovskega tekmovanja, ki bo 18. aprila na Opčinah v organizaciji profesorja Marka Oblaka. (jari)	Za šahovnicami učenci nižjih srednjih šol Trinko iz Gorice in iz Doberdoba
Dvoboj med osnovnošolci iz Doberdoba in Sovodenj
26
Torek, 7. aprila 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
ŠTANDREŽ - V nedeljo v župnijski cerkvi
Igralci in pevci uprizorili presunljiv Pasijon Ksaverija Meška
Prizora s štandreškega Pasijona
V štandreški župnijski cerkvi so v nedeljo igralci dramskega odseka in pevci mešanega pevskega zbora Štan-drež uprizorili Pasijon Ksaverja Meška. Nastopajoči so pred številnim občinstvom predstavili štiri slike, in sicer prizor na vrtu Getsemani, Judov samomor, sojenje pred Pilatom in Herodom
ter križanje. Slike so obogatili še vizualni in glasbeni efekti, sploh pa je Pa-sijon marsikoga presunil, saj so igralci in pevci ganljivo prikazali Kristusovo trpljenje in smrt.
Štandreški igralci in pevci mešanega zbora zaradi dobrega odziva na nedeljsko uprizoritev Pasijona načr-
tujejo, da bi prihodnje leto svojemu nastopu dodali še kako sliko in ga na ta način še dodatno obogatili; sicer bo član štandreške gledališke družine Nejc Cijan, ki je v nedeljo igral Judo, v soboto, 18. aprila, na Škofjeloškem pasijonu odigral vlogo Kristusa v sedmi postaji.
NOVA GORICA
Bo SNG
umetniško vodil Samo M. Strel?
Zaradi »zdrah«, ki jim je bilo v zadnjih mesecih priča SNG Nova Gorica, se je direktor teatra Mojmir Ko-nič odločil, da za začasnega umetniškega vodjo predlaga Sama M. Strelca.
Kandidat se je igralcem predstavil minuli petek in jim dal teden dni časa za mnenje. V primeru zadostne podpore bo imenovan za v.d. za obdobje enega leta. Režiser s Ptuja se je v petek predstavil celotnemu gledališkemu kolektivu, zgolj od igralskega ansambla pa bo odvisno, ali bo za leto dni prevzel umetniško vodenje teatra ali ne, je povedal tiskovni predstavnik gledališča Borut Bašin.
Kot razlog, zakaj so se tako odločili, saj je bilo rečeno, da naj bi odstopu Borisa Kobala sledil razpis, je omenil razmere. »Tudi delovno mesto umetniškega vodje je vezano na mandat direktorja, ki je sicer daljši od enega leta, a v vsakem primeru gre bolj za situacijo umirjanja in omogočanja možnosti za umetniško delo,« je pojasnil Bašin.
Direktorju se sicer v enem letu še ne bo iztekel mandat, »a glede na razmere je verjetno to v tem trenutku najboljša rešitev, kajti z razpisom bi se lahko ponovila zgodba s Koba-lom, ki je bila pogojena samo z notranjimi trenji, ne pa z neko vsebinsko razpravo«, trdi tiskovni predstavnik. Na vprašanje, ali razpisa torej ne bo, pa je odgovoril, da »ne v tej različici, kot je sedaj mišljena«.
Zapleti v gledališču so se začeli januarja, ko je Konič razrešil, nato pa še odstavil dotedanjega umetniškega vodjo Primoža Beblerja. Na javni razpis se je prijavilo 14 kandidatov, Konič je na to mesto imenoval Ko-bala, vendar je ta po komaj dveh tednih nepreklicno odstopil z utemeljitvijo, da zaradi slabih odnosov v teatru ter finančnega in tehničnega stanja ne more uresničiti svojih idej. (sta)
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
gliera«; 20.00 - 22.10 »Gran Torino«. Dvorana 4: 18.00 - 19.50 - 22.10 »Ballare per un sogno«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.10 »La classe«.
Razstave
~M Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: danes, 7. aprila, ob 20.45 Gaspare in Zuz-zurro nastopata z gledališko predstavo »Scherzi«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30.
MARCO TRAVAGLIO se bo s svojim spektaklom »Promemoria - 15 anni d'Italia ai confini della realta« predstavil v tržiškem občinskem gledališču v petek, 17. aprila, in ne v soboto, 18. aprila, kot je bilo pred časom napovedano. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni trži-škega gledališča, v knjigarni Antonini v Gorici in na spletni strani www.greenticket.it.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 -20.15 - 21.45 »Mostri contro alieni«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Io & Marley«.
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.10 »Lasciami entrare«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 -20.15 - 21.45 »Mostri contro alieni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io & Marley«.
Dvorana 3: 17.30 »Ponyo sulla sco-
~M Koncerti
KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja v soboto, 18. aprila, ob 20.30 v štmavrski cerkvi slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver z naslovom S pesmijo skozi cerkveno leto. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver.
V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 7. aprila, ob 20.45 koncert Cappelle della Pieta De' Turchini (sopran Maria Ercole, mezzosopran Romina Basso); informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-790470) in v knjigarni Antonini v Gorici.
M Izleti
DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584,
ki jo je dal na razpolago Roman Ger-golet bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici; po urniku banke.
V	GALERIJI ANTICHE MURA v ul. Fra-telli Rosselli v Tržiču je na ogled razstava »Dalla soda alla plastica - Mon-falcone 1911-2008«; do 8. aprila ob delavnikih med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 18.30, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12.30.
V	GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled fotografski projekt Trgi -prostor in čas; do 20. aprila po urniku odprtja Katoliške knjigarne.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled razstava slikarja Franka Zerjala; do 15. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami.
V	GALERIJI TIR v centru Mostovna v Solkanu bo do 3. maja na ogled razstava akademika in tipografa Lucijana Bra-tuša in udeležencev delavnice Tipo Brda (Samo Ačko, Ziga Artnak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Horjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katarina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Va-sja Semolič, Matjaž Tomažič in Luka Umek).
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI
je na ogled razstava Slovenija v barvah, ilustracije Marija Preglja; do 10. aprila od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob sobotah in praznikih zaprto.
V	PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 17. aprila, odprtje razstave iz niza »Paesaggi e pae-saggi«. Razstavljala bosta umetnika Kosič in Pagotto; na ogled bo do 31. aprila med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro (tel. 0481-391228).
DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja celodnevni izlet v kraj Caneva pri Por-denonu v petek, 17. aprila, na ogled nasada oljk, torkle, nasada smokev, vinogradov in kozje farme v kraju Tabine ob Tilmentu; sledil bo obisk kraja Pinza-no. Dodatne informacije in obvezne prijave na tel. 0481-390688 (Saverij Rožič).
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v okviru državnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza).
SPDG prireja na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, izlet in tradicionalni piknik na odprtem v zahodnih Brdih. Zbirališče bo na parkirnem prostoru pred zadružno kletjo na Dobrovem ob 10. uri. Ob slabem vremenu izlet in piknik odpadeta.
SPDG prireja v nedeljo, 26. aprila, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom ar-boretuma v Volčjem potoku in cvetočih tulipanov ter muzeja v Škofji Loki in znamenitosti tega mesteca. Izlet je primeren tudi za starejše člane društva; kosilo iz nahrbtnika. Prijave in informacije na sedežu društva v KB centru v Gorici ob četrtkih med 19. in 20. uro.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA vabijo udeležence izleta na jezero Maggiore od 4. do 6. junija, da poravnajo akontacijo do 12. aprila; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš).
¿j Čestitke
»Pozor, pozor, kaj se pr Bndarje-vih spet godi? Ma bo kašnfeštin? Smo povabljeni vsi? Ma ne, ne, jih le 40 n gobi jma nš SAMO, mu zjtro klapa čestita, zvičir pej p'samo!«
□ Obvestila
GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Kugy v četrtek, 9. aprila, med 10. in 11. uro.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja degustacijo olivnega olja in domače kapljice pri Alešu Komjancu na Jazbinah v sredo, 22. aprila, ob 16. uri. Obvezne prijave sprejemata Ivo T. (tel. 0481-882024) in Saverij R. (tel. 0481-390688). Prevoz z lastnim sredstvom. Zbirni kraj bo pri telovadnici v Podgori.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro.
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ iz Števerjana vabi vse otroke vrtcev in osnovnih šol na barvanje pirhov, ki bo potekalo v četrtek, 9. aprila, od 15. ure dalje na sedežu društva na Bukovju. Sodelovali bodo člani društva, Katja Fer-folja bo otrokom prikazala razne načine barvanja pirhov. Otroci naj s seboj prinesejo šest kuhanih jajc, za barve in čopiče poskrbijo pri društvu. Na koncu srečanja bo za otroke majhno presenečenje.
MLADINSKI ODSEK KD SABOTIN iz Štmavra organizira v petek, 10. aprila, križev pot po vasi. Obredi se bodo pričeli ob 20. uri.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v sredo, 8. aprila, odprta od 14. do 16. ure.
OBČNI ZBOR SPDG bo v sredo, 22. aprila, ob 19.30 v prvem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici.
POHOD »POŽIVIMO MESTI - VIVI-CITTA' 2009« bo sočasno potekal v 60 evropskih in svetovnih mestih v nedeljo, 19. aprila, ob 10.30 s startom in ciljem na trgu pred železniško postajo v Novi Gorici. Tekmovalna proga skozi obe mesti bo dolga 12 km, netekmo-valna proga (6 ali 12 km) bo potekala od Nove Gorice skozi Panovec do Gorice in spet v Novo Gorico; informacije pri ZSŠDI (tel. 0481-33029).
SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo 3., 4. in 5. julija med Borovci v Števerjanu. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo na-rodno-zabavno glasbo. Razpis je na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA bo letos organizirala jurjevanje z obljubami v nedeljo, 19. aprila, na Vrhu. Zbiranje bo ob 8.30. Zjutraj bodo igre namenjene vsem skavtom, bivšim skavtom, staršem in prijateljem. Ob 12. uri bo maša z obredom obljub. Zaključek bo predvidoma ob 16. uri. Ob slabem vremenu bo maša v cerkvi v Pevmi. Zbiranje bo v tem primeru ob 11. uri.
Prireditve
GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Ženske v občini Šempeter - Vrtojba v okrepčevalnici Zdenka v Šempetru od ponedeljka do petka med 14. in 21. uro do 10. aprila. Filmsko gradivo je iz arhiva RTV Slovenije in Goriškega muzeja.
KINOATELJE IN ZSKD prirejata v četrtek, 9. aprila, ob 20. uri v Hiši filma na Travniku v Gorici večer posvečen Dorici Ma-kuc in njenim dokumentarnim filmom. Predvajali bodo filme Soška fronta, Žerjavi letijo na jug, Goriška fronta 1943 in Maša za Lojzeta Bratuža.
MLADINSKI DOM iz Gorice v sodelovanju z nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici prireja predavanje Angelce Že-rovnik na temo Kako otroku pomagati do boljšega uspeha danes, 7. aprila, ob 20.30 na nižji srednji šoli Ivan Trin-ko v ul. Grabizio 38 v Gorici.
V	KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 7. aprila, ob 18. uri Mauro Daltin predstavil svojo knjigo »Latitanze« in Francesco Tomada pa svojo novo zbirko poezij »A ogni cosa il suo nome«.
V	OBČINSKEM CENTRU v ul. IV Novembre v Zdravščini bo v sredo, 8. aprila, ob 19. uri predavanje na temo prehrane in telesne aktivnosti otrok in starejših oseb. Govorila bosta zdravnik Carlo Nagliati in Laura Tamanini.
' . Mali oglasi
PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400.
PRODAM harmoniko Scandali, 96 basov, cena 600 evrov; informacije na tel. 0481-884178.
in Osmice
KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125.
V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
Prispevki
Ob 5. obletnici smrti Lada Jarca daruje žena Marija 50 evrov za moški pevski zbor Jezero.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Maria Candela por. Pagani z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
DANES V PIERISU: 11.00, Adelina Bianco vd. Blaseotto v cerkvi in na pokopališču.
/
KULTURA
Torek, 7. aprila 2009
27
književnost - Claudio Grisancich o sebi in svoji poeziji
Izbira tržaškega narečja za pesmi je bila izrazna izbira
Pri založbi ZTTje izšla dvojezična zbirka Su la strada de casa -Domov grede
Niz dvojezičnih pesniških zbirk, ki jih že vrsto let izdaja Založništvo tržaškega tiska, je od letošnje pomladi bogatejši še za eno publikacijo. Gre za antologijo Tržačana Claudia Grisan-cicha, ki v izvirniku nosi naslov Su la strada de casa, v slovenskem prevodu, ki je delo Marka Kravosa, pa se njen naslov glasi Domov grede. Gre pravzaprav za posebnost oz. novost, saj je to prva dvojezična zbirka pri ZTT-ju, ki ni v italijanskem zbornem jeziku, temveč v tržaškem narečju.
Knjigo bodo javnosti predvidoma predstavili še letos spomladi, pred samo njeno krstno predstavitvijo pa smo seveda k pogovoru povabili avtorja, ki nas je vljudno sprejel v svojem uradu, in sicer na trgu Duca degli Abruzzi, od koder dnevno vodi delovanje kulturnega krožka zavarovalnice Generali.
Rodili ste se leta 1939 v Trstu. V njegovem središču ali v mestni okolici?
Rodil sem se prav v mestnem središču, in sicer na Ulici San Michele, torej eni najstarejših tržaških srednjeveških ulic.
S tržaškim narečjem ste torej dobesedno zrasli.
Moja starša sta sicer govorila tržaško narečje, po izvoru pa nista bila Tržačana. Moj oče je bil namreč doma iz Istre, moja mama pa iz Apulije. Doma pa smo seveda vedno govorili v tržaščini.
Narečje je tedaj najbrž v mestu predstavljalo nekakšen vezni člen med prebivalci, ne glede na njihov izvor.
Zagotovo. V letih moje mladosti je bil to na splošno sprejet pogovorni jezik. Bilo bi nekaj nepojmljivega, če bi tedaj ne govorili v tržaščini. Vseeno pa sem bil takrat prepričan, da se v narečju ni mogoče ali ni primerno pesniško izražati. Moj oče je namreč imel le osnovnošolsko izobrazbo, moja mama niti te. Zato sem bil prepričan, da je treba književnost ustvarjati le v zbornem jeziku.
Kako ste preživljali oz. živeli tržaški povojni čas, ko so naši kraji in njihovi prebivalci živeli v veliki negotovosti, saj ni bila še povsem jasna njihova usoda?
Reči moram, da nismo doma bili nikoli ideološko zaprti. Moj oče je sicer emigriral iz Istre, ampak že pred vojno. Prihajal je iz okolja, v katerem ni bilo občutiti kake pretirane narodnostne napetosti. Nikoli nismo torej živeli v nekem duhu ostrega nasprotja. Tudi tedaj, ko je Trst znova prišel pod Italijo, in sicer leta 1954, tega dogodka v družini nismo posebno občutili. Moj oče je trdo delal in zato ni imel časa za take in podobne strasti.
Prve pesmi, ki so zbrane v vaši dvojezični antologiji, nosijo letnico 1966.
Res, a nastale so leta 1957. Pisati sem namreč začel že zelo mlad, bil sem star približno enajst let. Teh pa nisem objavil, saj sem se umetniško začel osamosvajati malce kasneje, točneje pri sedemnajstih.
Ste morda ob začetku svojega pesnjenja imeli kako spodbudo oz.
zgled?
Na tržaškem radiu je bila v tistem času na sporedu oddaja Cose di casa nostra, ki jo je vodila Anita Pit-toni. Ta je dobro poznala razne pisce, denimo Gianija Stuparicha, Virgilia Giottija, Umberta Sabo in druge. Živela je v hiši-laboratoriju, saj je veliko let delala kot tkalka, nato se je posvetila založništvu. Spominjam se, da je bila nekega dne v petdesetih na sporedu oddaja o manj znanem tržaškem narečnem pesniku Flaminiu Caveda-liju. Tedaj sem prišel do spoznanja, da je mogoče z govorico, ki jo dnevno uporabljam na cesti, v trgovini ali s prijatelji tudi pesniti. Tako se je vse skupaj začelo: Pittonijevi sem poslal
Claudio Grisancich se pesnikovanju
posveča že od mladih nog
kroma
svoje pesmi, ki so bile nato objavljene.
Izbira tržaškega narečja kot pesniškega jezika je bila torej za vas zavestna izbira?
Najbolj bi rekel, da je bila izrazna izbira.
Če pogledamo malce širše, zagotovo ne moremo mimo figure Pier Paola Pasolinija, ki je že v štiridesetih dal narečnemu pesništvu zelo velikega zagona. Je Pasolini vplival tudi na vas in vaše pesništvo?
Rečem lahko, da je Pasolini s svojim pesnjenjem v narečjem iz Casarse opravil pravo revolucijo. Tega sem se zavedal tudi sam. Za seboj pa sem imel tudi pomembno literarno zakladnico Virgilia Giottija, ki je že precej presegel narečno pesništvo njegovih predhodnikov. Pasolini je naredil naslednji korak. Pasolinijeve pesmi sem seveda poznal in so name tudi
vplivale. Moje pesmi iz kasnejših let so seveda sad te sinteze in moje osebne rasti. Črpal sem namreč tudi od drugih evropskih in svetovnih avtorjev.
Prvi razdelek v antologiji iz zbirke Noi vegnaremo sestavljajo predvsem pesmi iz časa odraščanja, kajne?
Pisane so na kožo naraščajnika, ki živi svoje življenje, upal bi si trditi, da so vitalistične. Počasi seveda človek raste, zori in stvar gre dalje. Je pa v mojem življenju tudi precej dolgo obdobje, in sicer od prve polovice sedemdesetih do konca osemdesetih, ko nisem skoraj ničesar ustvarjal v narečju. To sem nekako zavrgel, saj sem prišel do zaključka, da ni v njem mogoče več ničesar povedati.
To pomeni, da ste narečje naposled znova odkrili.
Da, tudi glede tega se je zgodil nek dogodek, ki me je spodbudil. Bral
sem namreč pesmi Franca Loia, ki se je sicer rodil v Genovi, večino svojega življenja pa je preživel v Milanu, prevzel je tudi tamkajšnje narečje. Tedaj sem začutil, da je znova prišel čas, da začnem pisati, ne več neke epske poezije, kot sem to počel v prvem obdobju, ampak liriko, ki me bo postavila v stik in konfrontacijo z zunanjim svetom.
Lahko torej potegnemo nekakšno ločnico.
Seveda, zaključi se neko obdobje, začne se novo, pesniške tematike pa ostanejo vedno enake.
Glede same dvojezične izdaje vaše pesniške zbirke. Od kod zamisel za njeno objavo?
Nekaj mojih pesmi je že pred časom prevedel Marko Kravos. Povem naj, da obstaja med nama neka zelo močna sintonija, ki mu omogoča zelo posrečen prevod mojih pesmi. Zamisel za objavo je bila njegova, sam sem jo seveda sprejel z veliko radostjo. Vesel sem, da je prevod mojih pesmi opravil nekdo, ki igra na enake strune kot jaz.
Zanimivo, da so pesmi v izvirniku v tržaškem narečju, prevedene pa so v slovenski knjižni jezik.
Stvar je zelo zanimiva. Žal osebno ne govorim slovensko, zavedam pa se, da je Marko Kravos opravil res izvrstno delo.
Ste svoje pesmi objavili tudi v italijanskem knjižnem jeziku?
Da, a ne gre za prave prevode. Za kako publikacijo sem namreč svoje pesmi zapisal tudi v italijanščini, a v spodnjem delu strani v prozi, kot opombo. Tržaščina, beneško narečje ali rimski govor ne potrebujejo nekega pravega prevoda.
Narečna poezija je po svoje tudi zakladnica starih besed, ki danes postopoma izginjajo.
Ne maram takih jezikovnih rezervatov, prepričan sem, da se mora jezik razvijati. Ne vem, koliko življenja še ostaja tržaškemu narečju, vedno več je jezikovnega prilagajanja knjižnemu jeziku. Po mojem nima torej preveč smisla, da skušamo reševati stare besede, ki jih danes ne bomo nikjer več slišali. Sam narečno besedo uporabim, če jo potrebujem, da z njo nekaj izrazim. Nikakor pa ne more biti moj cilj ta, da jo bom uporabil, ker bi jo hotel po vsej sili iztrgati pozabi.
Primož Sturman

CELJE
Forum -nova revija za likovno kritiko
Pri Slovenskem društvu likovnih kritikov je izšla prva številka nove revije Forum. Njen urednik Boris Gorupič je povedal, da so v načrtu štiri številke Foruma letno oziroma dve dvojni številki. Nova številka, izšla bo poleti, bo namenjena predvsem kritiki umetniškega dela, in sicer vprašanju njene subjektivnosti oziroma objektivnosti.
Likovna kritika je po zamrtju revije za likovno kulturo Sinteza (1964-1994) in v novejšem času tri-mesečnika o likovni umetnosti, arhitekturi, oblikovanju in fotografiji art.si (začeta 2002) v precejšnjem obsegu okrnila celostno verodostojnost likovne kritike in publicistike, je zapisal dr. Stane Bernik, znana avtoriteta s področja likovne kritike. "Tako občo teoretsko in kritiško publikacijo smo vsekakor pogrešali," je ob Forumu zapisal dr. Bernik. Prva številka je napovedala relevantno problematiko, ki te-matizira predvsem teoretično in kritično razprto vsebino, usmerjeno k poglabljanju središčnih razprav o sodobni likovni oziroma vizualni umetnosti. Te so tokrat artikulirane v okviru teoretično načelnih di-skurzov s skupno oznako Razmerje postmodernizma do modernizma.
Avtorji besedil na to tematiko so Boris Gorupič (Benjamin in fotografija postmodernizma), Gregor Pompe (Modernizem in postmo-dernizem - od splošnih vprašanj razmerja do partikularne glasbene razločnice med semiotskim in semantičnim) in Ješa Denegri (Vprašanje originalnosti: ideal modernizma, sum postmodernizma). V poglavjih Zgodovina in Družbeno pa Tanja Verlak (Zgodnja indijska fotografija) in Sandra Vitaljič (Fotografija kot ikona) razglabljata in teoretično utemeljujeta sporočilno zgovornost fotografskega medija. V rubriki Predstavitve je raziskovalno celovito ovrednotena monografska skica Hinka Smrekarja (Damir Globočnik). Objavljeni so tudi povzetki v slovenščini in angleščini.
Poleg odgovornega urednika Gorupiča so v uredniškem odboru dr. Milček Komelj, Alenka Trebu-šak, dr. Sarival Sosič in dr. Damir Globočnik. (STA)
MARIBOR - Umetniški kabinet Primož Premzl
Hutter in bivalna kultura Maribora
Avtorica knjige o kočevskem Nemcu, znamenitem mariborskem tovarnarju Josipu Hutterju, je etnologinja Jerneja Ferlež
Življenjska zgodba kočevskega Nemca Josipa Hutterja, znamenitega mariborskega tovarnarja iz obdobja med svetovnima vojnama, je zgodba o uspehu s tragičnim koncem. Glede uspeha - v le nekaj letih se je povzpel od trgovca do ustanovitelja in solastnika velike tekstilne tovarne - bi zlasti v našem času grabežljivega povzpetništva zlahka našli vrsto še uspešnejših ljudi, tudi njegova povojna kalvarija ni bila izjemna, težko pa bi mu takrat in še težje danes ob bok postavili človeka, ki bi pokazal toliko socialnega čuta za svoje delavce. V želji, da bi bili zadovoljni - ne nazadnje seveda zato, da bi bolje delali - jih je plačeval bolje kot drugi industrialci, omogočal jim je boljše življenjske pogoje in med prvimi ustanovil zanje tudi pokojninski sklad in zavarovanje.
Avtorico Jernejo Ferlež je kot etnologinjo, ki že več let raziskuje različne vidike bivalne kulture v Mariboru, v prvi vrsti zanimalo življenje v stavbah, ki jih dal postaviti Josip Hutter in starejše Mariborčane še vedno spominjajo nanj. To so poleg tovarniškega kompleksa ob Dravi kolonija delavskih hiš na Pobrežju ter predvsem velikanski »huterblok« v središču mesta, počitniška hiša na Pohorju in družinska vila ob Mestnem parku.
Iskanje podatkov o urejenosti in za medvojni čas zelo nadpovprečni opremljenosti večine objektov je Fer-
leževi postopoma odstrlo tudi pogled v zasebnost Josipa Hutterja in njegove družine. Sprva nikjer ni mogla dobiti niti tovarnarjeve fotografije, ko se je seznanila z Josipom Hutterjem mlajšim, ki živi na Nizozemskem, in z nekdanjo družinsko šiviljo, pa so se praznine v mozaiku hitreje zapolnjevale. V knjigi, ki jo je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, je največ pozornosti namenila vili in seveda med vojno se-zidanemu bloku s 140 stanovanji, ki ga obdajajo štiri ulice. Ta velikanska, najemnikom namenjena stavba, ki ji nemirni čas tudi ni prizanesel, še danes velja za eno najprestižnejših bivališč v Mariboru.
Kot izkušeni raziskovalki so Jerneji Ferlež o skromnosti in preudarnosti Hutterjevih veliko povedali tudi opisi in seznami pohištva, perila, obleke in druge družinske lastnine - ki jih je odkrila v zapisnikih po vojni zaplenjenega imetja. Govorica predmetov in dokumentov jo je naposled pripeljala tudi do mnogih drugih malo znanih dejstev. Na primer, da je bil Hutter po vojni, čeprav mu niso mogli očitati surovega izkoriščanja delavcev in dejavnega sodelovanja z okupatorjem, razlaščen, zaprt, nato premeščen v delovno taborišče in nazadnje v celjsko tekstilno tovarno - dokler se ni smel izseliti v Innsbruck, kjer je leta 1963 umrl.
Iztok Ilich
28	Torek, 7. aprila 2009
GORIŠKI PROSTOR	/
Če bo projektni predlog uresničen, bo tržaški Veliki kanal popolnoma spremenil podobo
arhiv
Torbianelli je - med predstavitvijo s serijo projekcij in s sugestivnim pokrivanjem obstoječega z morebitnim prihodnjim - opozoril tudi na priložnost, da se s prenovo poveča dovzetnost trgovcev in sploh vseh subjektov, pristojnih za gospodarski razvoj, za ino-vativne teme, kot je integrirano projektiranje nakupovanja za odjemalca. To je oziroma bo ključni element trgovine prihodnosti, je zagotovil. Ob tem se je vodja projekta ustavil tudi pri vprašanju, kako preprečiti opustošenje ali vsaj osiromašenje mestne trgovske mreže. Temeljnega pomena je usmeritev k pravi revoluciji koncepta prodaje oziroma trgovanja, in to izhajajoč iz občutkov in čustev, ki jih okolje in prostori zbujajo v ljudeh, tako zunaj kot znotraj prodajne točke. Torbianelli je ob tem še opozoril, da morajo odgovorni v javnih upravah razumeti, in to z urbanističnega vidika, resnične potrebe trgovine na drobno in seveda ravnati v skladu z njimi.
Predstavitev je sklenil Francesco Gallucci, avtor nedavno izdane knjige Il marketing dei luoghi e delle emozio-ni (Marketing prostorov in čustev), v kateri izhaja iz koncepta, da povezava med osebo in prostori predstavlja celoto percepcij in emocij, ki jih ni mogoče zanemarjati pri načrtovanju razvojnih politik tako v proizvodnem kot storitvenem smislu.
ENERGIJA - Srbski minister v Ljubljani
Slovenija še ne ve, ali si želi naftovoda
TRGOVINA - Projekt tržaškega Confcommercia in fakultete za arhitekturo
Nov koncept trgovine ima v središču odjemalca
v
Študentje arhitekture so inovativno reprojektirali nekatere tradicionalne trgovine
TRST - Enovito tlakovanje s kamnom, klopi z električnim in intranetnim priključkom, lovorjeva drvesa za senco, talna osvetlitev in vodne igre. Taka bi lahko bila nova podoba območja Velikega kanala, kakor jo lahko razberemo iz projekta Laboratorija za gospodarstvo mesta in ozemlja pri fakulteti za arhitekturo tržaške univerze, izdelanega s sodelovanjem pokrajinskega združenja trgovcev Confcommercio. Inovativni projekt, ki ima za cilj vzpostavljanje »uličnih središč« (CENTRI in VIA), so predstavili včeraj na sedežu tržaškega Confcommercia, sestavlja pa ga projektna prenova številnih tržaških prostorov za prodajo blaga in storitev. Skupni imenovalec, na katerem so študentje arhitekture pod vodstvom mentorjev (delo je vodil prof. Vittorio Tor-bianelli) gradili svoje sodobne in v marsikaterem pogledu inovativne načrte, so bile potrebe in zahteve odjemalcev, vendar v kontekstu polne integracije z urbanim okoljem in z novimi oblikami trgovske ponudbe. Ni zato naključje, da je včerajšnja predstavitev projektnih zamisli potekala pod naslovom Trgovina v urbanih središčih - reprojektirati za človeka. Ulična središča ali naravna nakupovalna središča so zamišljena ne le kot odjemalcem prijazna okolja, ampak služijo tudi za oživljanje urbanega okolja in za revitalizacijo trgovske mreže.
Podpredsednik tržaškega Conf-commercia Manlio Romanelli je na predstavitvi uvodoma orisal normativne in finančne instrumente, ki jih Dežela FJK namenja inovativnosti in ki so zdaj razširjeni tudi na proizvodne enote terciarnega sektorja. Prof. Torbianelli se je ustavil pri konceptnih izhodiščih, ki so bila uporabljena pri projektiranju, s katerim se je ukvarjalo več delovnih skupin v interdisciplinarni povezavi. Med disciplinami so bili tudi ekonomija, komuniciranje in dizajn prostorov, kar je študentom omogočilo razumeti trgovske potencialnosti mestnih predelov in izluščiti dejavnike možnega razvoja tradicionalne trgovske mreže. Med delovnimi fazami so se delu docentov in poklicnih načrtovalcev, posvečenem nakupovanju v trgovinah in modelom upravljanja obratov, pridružile tematske projektne dejavnosti študentov, ki so na osnovi analize trga in ogledov obstoječega reprojektirali nekatere trgovine v središču mesta, med katerimi so tudi take z dolgo tradicijo (npr. Rosini na Korzu, 3P v Ul. Coroneo ali Pragotecna v Ul. Filzi).
ENERGENTI - Riccardi
Predlog zakona za reformo mreže črpalk
TRST - Deželni odbornik FJK za energijo Riccardo Riccardi je pripravil načrt zakonskega predloga, po katerem bi distribucijo pogonskih goriv v Furlaniji-Ju-lijski krajini prepustili prostemu trgu. To naj bi dosegli z racionalizacijo in skrčenjem distribucijske mreže, vendar ob skrbi za zaščito najmanj razvitih predelov dežele. Po besedah odbornika Riccardija, ki je predlog zakona včeraj v Vidmu orisal predstavnikom lokalnih ustanov in stanovskih organizacij, gre za rešitve, ki odpravljajo sedanje omejitve razdalj in specifičnih tržnih vinkulacij, z izjemo tistih, ki jih predvidevajo urbanistični predpisi. Riccardi je povedal, da je bilo leta 1989 v FJK 766 bencinskih servisov, leta 2000 jih je bilo 622, danes pa jih je 550, kar pomeni 72 črpalk manj v zadnjih šestih letih. Vendar je črpalk še vedno preveč, s sprostitvijo prostorskega umeščanja servisov (vendar v okviru občinskih regulacijskih načrtov), z odpravo razlikovanja med cestnimi in avtocestnimi servisi in s črpalkami v nakupovalnih središčih pa se bo distribucijska mreža prilagodila potrebam odjemalcev.
LJUBLJANA - Jutri prihaja na obisk v Slovenijo srbski energetski minister Petar Škundrič, ki bo slovenskega gospodarskega ministra Mateja La-hovnika skušal pridobiti za sodelovanje v gradnji panevropskega naftovoda (PEOP). PEOP bi skrajšal pot kaspijske in ruske nafte v Evropo in znatno zmanjšal tankerski promet v Jadranskem morju. Potekal bi od črnomorskega pristanišča Constanza v Romuniji prek Srbije, Hrvaške in Slovenije do Trsta, kjer bi se navezal na naftovod Trans Alpine, pišejo včerajšnje Finance.
Slovenija je leta 2007 sicer podpisala ministrsko deklaracijo, vendar PEOP podpira le politično. Kot investitor Slovenija ne bo sodelovala v projektu, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, a pojasnjujejo, da kot podpisniki pogodbe o energetski listini »ne moremo vnaprej zavračati idej o energetskih povezavah prek slovenskega ozemlja«.
Seveda pa je za vsako umeščanje energetskih objektov v prostor predvi-
den postopek, ki med drugim zajema pripravo vseh potrebnih strokovnih podlag in presoj, med njimi tudi celovito presojo vplivov na okolje, poudarjajo na gospodarskem ministrstvu. Že prvi namigi, da bi naftovod lahko presekal Kras, so v Sloveniji sprožili ostre proteste ekologov. Na ministrstvu sicer potrjujejo, da še niso narejene ocene energetskih in gospodarskih koristi, kot tudi ne okoljskih tveganj.
Če bi Slovenija ostala zunaj, je predvidena alternativa, in sicer morska pot med Omišljem na otoku Krku in Trstom. Vendar želijo ostale zainteresirane države čim bolj jasen dogovor pred poletno investitorsko konferenco. Posebej vabljiva naj bi bila možnost pridobitve dodatnih sredstev EU, če bi hkrati oziroma vzporedno z naftovodom na isti trasi gradili tudi plinovod.
Ocenjena vrednost naložbe znaša 1,5 do 2,6 milijarde evrov, načrtovana zmogljivost 40 do 90 milijonov ton nafte letno, začetek gradnje leta 2010.
V Sloveniji dražji vsi naftni derivati
LJUBLJANA - Opolnoči so se podražili vsi naftni derivati. Liter 95-oktanskega bencina je dražji za 0,026 evra in stane 0,996 evra, liter dizla se je podražil za 0,031 evra na 0,987 evra, 98-oktanski bencin za 0,027 evra na 1,011 evra, kurilno olje pa za 0,037 evra na 0,532 evra.
S 1. majem podražitev cigaret v Sloveniji
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj zvišala trošarine za cigarete. Prvega maja bo na podlagi novih drobnoprodajnih cen cigaret cena najbolj prodajanih cigaret znašala 2,35 evra za zavojček, saj se bo trošarina s sedanjih 64 evrov zvišala na 69 evrov za 1000 cigaret iz najbolj prodajanega cenovnega razreda. Finančni učinek iz povišanja trošarin znaša 24 milijonov evrov letno. Pri 20-odstotnem davku na dodano vrednost in 69 evrih trošarine znaša celotna obremenitev cigaret iz najbolj prodajanega cenovnega razreda 1,77 evra za zavojček.
Fiat se zelo verjetno umika iz Srbije
TURIN - Rusija in Srbija se pogovarjata o sklenitvi dogovora o brezcarinskem izvozu avtomobilov, zaradi česar se bo Fiat po poročanju srbskega Kurirja najverjetneje umaknili iz Srbije. Ker Fiatov Punto v Srbiji le sestavljajo iz italijanskih delov, v ta sporazum ne bo zajet. Po poročanju Kurirja je predvideno, da bosta državi brez carine letno lahko izvozili med 20 in 50 tisoč avtomobilov.
Minister Vlačič se bo sestal z Brinkhorstom
LJUBLJANA - Slovenski minister za promet Patrick Vlačič in koordinator šestega prednostnega železniškega projekta Laurens Jan Brinkhorst se bosta v Ljubljani pogovarjala o uresničevanju omenjenega projekta v Sloveniji, torej tudi povezave Ko-per-Divača. Vlačič je nedavno povedal, da gre pri drugem tiru proge Divača-Ko-per za »celo vrsto problemov«, katerih reševanje bo treba bistveno pospešiti. Za dokončanje projekta bi bilo po ocenah potrebnih 800 oz. 900 milijonov evrov.

EVRO
1,3496 $ +0,53
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 6.4. 3.4.		
ameriški dolar	1,3496	1,3425
japonski jen	136,02	134,08
ruski rubel	9,2242 44,7815 67,4800	44,8257 67,2320
danska krona	7,4485 0,90520	7,4482 0,90930
švedska krona	10,7400 8,7850	10,7751 8,7975
češka krona	26,558 1,5247	26,593 1,5236
estonska krona	15,6466 294,30	15,6466 295,58
poljski zlot	4,4373	4,4541
avstralski dolar	1,8954 1,9558	1,8813
romunski lev	4,1538 3,4528	4,1755 3,4528
latvijski lats	0,7092 2,9853	0,7095
islandska krona	290,00	290,00
hrvaška kuna	7,4364	7,4334
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE
6. aprila 2009
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD)	0,47563	1,15688	1,71563 1,9925
LIBOR (EUR)	1,045	1,47188	1,65375 1,8075
LIBOR (CHF)	0,233	0,39833	0,53	0,84333
EURIBOR (EUR)	1,055	1,466	1,644	1,802
■	ZLATO
■	(999,99 %%) za kg
20.846,89 € -587,54 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE
6. aprila 2009
TRANSPORT
Adria Airways posodablja zračno floto
LJUBLJANA - Uprava letalske družbe Adria Airways je konec preteklega tedna podpisala pogodbo o nameri za nakup letala airbus 319, katerega okvirna vrednost po ceniku znaša okrog 45 milijonov dolarjev. Uprava bo pismo o nameri predstavila na naslednji seji nadzornega sveta, na kateri bodo definirali prihodnost flote tipa airbus. Uprava letalske družbe namerava namreč obstoječo floto airbus 320 nadomestiti z novimi sodobnimi letali tipa airbus 319. Sukcesivna zamenjava flote airbus naj bi bila izvedena do leta 2013. S tem je uprava izpolnila svoje strateške načrte pri posodabljanju celotne flote Adrie Airways, saj je floto canadairov že posodobila s štirimi novimi letali tipa CRJ 900, kar pomeni, da bo letalo airbus 319 peto novo letalo v zadnjih treh letih.
Letala tipa airbus 319 v primerjavi z obstoječo floto letijo bolj racionalno in okolju prijazno z emisijo ogljikovega dioksida (CO2) v mejah, ki bodo sicer začele veljati leta 2011. Letala imajo okrog 140 sedežev, kar je racionalno za tip letenja slovenske letalske družbe.
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,67 IMTTIDCI IDDDA č. «C		-0,57 +0 15
KRKA 1 1 IKA KOPER	53,59	+0,17 +1 93
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	20,09 152,64	+1,69
TELEKOM SLOVENIJE	247,33 146,12	+0,96 +2,07
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,91 DELO PRODAJA - CTni		-1,97
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT	8,48	+1,92
KOMPAS MTS - - Mil/A		
PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A	43,37 1 n nn	-3,62
PROBANKA - - CAM K 1 II IDI 1A M A 3Q£nn		
SAVA ' TERME ČATEŽ TERME ČATEŽ	248,43	-0,24
ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	76,50 14,47	+3,06
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 6. aprila 2009 -1,08		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	1,156 4,2025 1131	+0,87 -3,83
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	4,19	-1,74 -1,99 +1 24
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	1,059 3,69 0927	-0,94
EDISON ENEL ENI	3,6175 1461	+0,82 +0,84 -1 28
FIAT FINMECCANICA	6,75	-1,75
FINMECCANICA GENERALI IFIL	9,535 13,34	-0,68 -1,95
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	2,115 13 04	-2,31 +2 11
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	12,26	+2,34
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	3,5325 6,565 1 52	-3,42 -3,03 -1 36
PIRELLI e C PRYSMIAN	0,2099	+4,64
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	8,385 14,15	-0,71 +1,43
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	3,85 4,1125 1 005	-0,52 -1,91
TENARIS TERNA	8,265	-4,01 +1,41 -1 84
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	2,2625 0,3705 9015	-4,76
UNICREDIT	1,536	-5,80 +0,72
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	51,17 $	+0,23	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. aprila 2009		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana	3.602,28 867,63	+0,64 +0,69
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ	1.528,34	-0,35
FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Dmnr^ 3QQ ")Q _!_-> 1 7		
SRX, Beograd BIFX Saraievo	181,53 1.495,62	+5,84 +1 40
Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	9.003,96 1.983,99	+1,78 +0,64
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	7.975,85 1.606,71	-0,52 -0,93
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	835,48 854,898 4.349,81	-0,83 +0,25 -0,80
riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai	3.993,54 2.929,75 1.803,06 1.803,06	-0,90 -0,98 -1,17
a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	814,2 2.179,73	-1,15 -0,87
EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	8.857,93 1.847,98 14.998,04 2.419,78 10.534,87	+1,23 +1,48 +3,10 -0,23 +1,80
/
DNEVNE NOVICE
Torek, 7. aprila 2009
29
ANKARA - Prvi obisk novega ameriškega predsednika
Barack Obama ponovno podprl prizadevanja Turčije za vstop v EU
Turčijo je tudi označil za pomembno zaveznico ZDA in kot most med islamom ter Zahodom
ANKARA - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj med svojim prvim obiskom v Turčiji dejal, da ima ta država pomembno vlogo mostu med islamskim svetom in Zahodom, poleg tega pa je "izjemno pomembna" ameriška zaveznica.
Turčija je bila vseskozi ameriška zaveznica, vendar pa so se odnosi med Ankaro in Washingtonom nekoliko ohladili, ko Turčija ameriškim silam ob napadu na Irak leta 2003 ni dovolila uporabe svojega ozemlja. Obama je glede tega dejal, da se dvostranski odnosi nikoli niso tako poslabšali, da državi ne bi bili več prijateljici in zaveznici.
Ameriški predsednik, ki je v Turčijo prispel v nedeljo zvečer, je dopoldne položil venec pred mavzolej ustanovitelja moderne turške države Kemala Ataturka. Od tam je ob strogih varnostnih ukrepih - za varnost je skrbelo okoli 4000 policistov -odšel v predsedniško palačo na srečanje s turškim predsednikom Abdulahom Gu-lom.
Kot je Obama povedal po srečanju, sta obravnavala vrsto tem, od razmer v Ira-
Ameriški predsednik Barack Obama (levo) in turški predsednik Abdullah Gul (desno) na srečanju s fotografi predvčerajšnjim srečanjem
ansa
ku, do prizadevanj za neširjenje jedrskega orožja in Bližnjega vzhoda. Gul pa je izpostavil krepitev dvostranskih odnosov na političnem in gospodarskem področju. Ameriški predsednik se je zavzel tudi za
krepitev dialoga med Turčijo in Armenijo oziroma za normalizacijo odnosov med državama. V odgovoru na novinarsko vprašanje je dejal, da ni spremenil mnenja o genocidu nad Armenci, vendar pa je po
MAKEDONIJA - Prepričljiva zmaga v drugem krogu
Kandidat vladajoče VMRO-DPMNE Gjorgje Ivanov novi predsednik
Gjorge Ivanov, kandidat vladajoče VMRO-DPMNE, proslavlja svojo zmago v drugem krogu
predsedniških volitev v Makedoniji
ansa
njegovem zdaj ključno spodbujati dobre odnose med državama. Turčija in Armenija nimata diplomatskih odnosov, Ankara pa pokola Armencev - po ocenah zgodovinarjev naj bi jih umrlo 1,5 milijona -med letoma 1915 in 1917 ne prizna kot genocida. Obama je januarja lani na svoji spletni strani zapisal, da je genocid nad Armenci dokumentirano dejstvo.
O turško-armenskih odnosih je Obama govoril tudi v turškem parlamentu. Dejal je, da Washington odločno podpira polno normalizacijo odnosov med sosednjima državama, vključno z odprtjem meja.
Tako kot že v nedeljo je tudi včeraj Obama v turškem parlamentu znova odločno podprl prizadevanja Turčije za vstop v Evropsko unijo. "Naj povem jasno: ZDA odločno podpirajo prizadevanja Turčije za članstvo v EU," je dejal Obama. "Turčijo z Evropo povezujejo več kot le mostovi čez Bospor. Turško članstvo bi še okrepilo evropske temelje," je poudaril.
Govoril je tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Po njegovih besedah sta dogovor iz Annapolisa in časovni načrt pot do izraelsko-palestinskega miru. "Naj povem jasno: ZDA odločno podpirajo cilj dveh držav, Izraela in Palestine, živečih druga ob drugi v miru in varnosti," je poudaril. "Ta cilj delijo Palestinci, Izraelci in ljudje dobre volje po vsem svetu," je dodal ameriški predsednik..
Popoldne je Obama odpotoval še v Carigrad, kjer se je udeležil sprejema udeležencev foruma Zavezništvo civilizacij. Med temi je bil tudi predsednik Slovenije Danilo Türk, ki je v plenarni razpravi poudaril pomen dialoga med različnimi kulturami, opozoril pa je tudi na spoštovanje svobode izražanja. Türk se je ob robu foruma sestal tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Moonom. Udeleženci razprave, posvečene prednostnim nalogam v medcivilizacijskih procesih v času svetovne finančne in gospodarske krize, so se dotaknili tudi občutljivih tem, kot so napetosti, ki so sledile objavi karikatur preroka Mohameda na Danskem konec leta 2005.(STA)
Na spletni strani anketa o Turčiji v EU
Na naši spletni strani www.pri-morski.eu smo začeli z novo anketo. Vprašanje se glasi: Mislite, da bi Turčija morala postati polnopravna članica Evropske unije?
Na Češkem dogovor o novem premieru
PRAGA - Češke politične stranke so se sporazumele, da bodo za začasnega premiera, ki bo na tem položaju do predčasnih volitev predvidoma jeseni predlagale Jana Fischerja, ki naj bi krmilo vlade od Mireka Topolaneka prevzel še pred iztekom češkega predsedovanja EU. Desnosredinska vlada premiera Topolaneka je odstopila pred desetimi dnevi, potem ko ji je parlament izglasoval nezaupnico. 58-letni Fischer je novinec v politiki, večino dosedanje kariere pa je preživel na statističnem uradu. V 80-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil član češke komunistične partije.
Izvirno kopijo Schindlerjevega seznama našli v Sydneyju
SYDNEY - Izvirno kopijo seznama nemškega tovarnarja Oskarja Schind-lerja iz obdobja II. svetovne vojne, znanega kot Schindlerjev seznam, so našli v knjižnici Novi Južni Wales v Avstraliji. Dokument bodo v kratkem pokazali širši javnosti v Sydneyju. Schindlerjev seznam je pomagal več sto judovskim delavcem, da so se izognili smrti v nemškem koncentracijskem taborišču. Seznam so odkrili med zabeležkami Thomasa Keneallyja. Dokument je sestavljen iz 13 strani, na katerih so izpisana imena in narodnosti 801 Juda, našli pa so ga v omenjeni knjižnici v Sydneyju. O tem so posneli z oskarjem nagrajeni film Schindler-jev seznam.
Schindler je seznam sestavil v naglici na pisalnem stroju 18. aprila leta 1945, v zadnjih dneh II. svetovne vojne torej. Keneally je ta dokument pridobil pred skoraj 30 leti v trgovini v Los Angele-su, in sicer od Leopolda Pfefferberga, judovskega delavca pod zaporedno številko 173 na Schindlerjevem seznamu.
5700 civilnih strank na sojenju
multinacionalki Eternit
TURIN - Včeraj se je v turinski sodni palači pričel sodni proces proti multi-nacionalki Eternit, ki naj bi bila kriva za smrt številnih delavcev, ki so sodelovali pri proizvodnji izdelkov iz azbesta v obratih v Casale Monferratu, Ca-vagnolo, Reggiu Emiliji in Neaplju. Na zatožni klopi sta 61-letni švicarski milijarder Stephan Schmidheiny in 81-le-tni belgijski plemič Jean de Cartier de Marchienne, ki pa na sojenju nista prisotna. Predvidevajo, da bo odškodninske zahtevke vložilo približno 5700 civilnih strank, ki zastopajo nad 2000 umrlih,samo INAIL pa za stroške, ki jih je imel doslej, od Eternita zahteva 246 milijonov evrov.
SKOPJE - V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Makedoniji je zmagal kandidat vladajoče stranke VMRO-DPMNE Gjorge Ivanov, ki je prejel 63,4 odstotka glasov, njegov protikandidat iz opozicijske SDSM Ljubomir Frčkoski pa 36,5 odstotka. Volilna udeležba je bila nizka, le okoli 42-odstotna. Za veljavnost volitev je sicer na volišča moralo priti vsaj 40 odstotkov volivcev. Udeležba je bila zelo nizka zlasti med Albanci, ki predstavljajo četrtino vsega prebivalstva Makedonije. V drugi krog se namreč ni prebil nobeden od albanskih kandidatov na volitvah.
Ivanov je po zmagi dejal, da bodo njegove tri ključne prednostne naloge vključitev Makedonije v EU in Nato ter razrešitev 18-letnega spora o imenu države z Grčijo. Spor z Grčijo je ena od ovir za hitrejše približevanje Makedonije uniji, poleg tega pa so Atene lani preprečile vstop Makedonije v Nato. "Treba je najti kompromis, ki bo sprejemljiv za obe strani," je glede spora o imenu države že v času volilne kampanje dejal Ivanov. 49-letni Ivanov je profesor na pravni fakulteti v Skopju, pred tem pa je bil tudi radijski novinar. Je poročen in ima sina. Čeprav je bil kandidat vladajoče stranke, ni njen član.
Makedonski premier Nikola Gruev-ski pa je izrazil zadovoljstvo, ker so predsedniške volitve potekale mirno, ter izrazil prepričanje, da je s tem "na široko odprta perspektiva za vključitev Makedonije v evroatlantske povezave". Makedonija
je bila namreč zaradi nasilja in nepravilnosti na lanskih parlamentarnih volitvah deležna ostrih kritik EU. Država ima že od leta 2005 status kandidatke za članstvo, vendar še vedno ni dobila datuma za začetek pristopnih pogajanj.
Volitve so potekale mirno, opazovalci so poročali le o nekaterih manjših nepravilnostih, medtem ko večjih nepravilnosti ali celo nasilja ni bilo nikjer. Glasovanje je spremljalo 7000 domačih in 540 tujih opazovalcev.
Predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so spremljali volitve, pa so poudarili, da so potekale v skladu z večino mednarodnih standardov za demokratične volitve. Dodali so, da so bili razlog za zaskrbljenost edino grožnje oziroma ustrahovanje, ki so jih zabeležili v prvem krogu volitev pred dvema tednoma.
Frčkoski, ki se je z Ivanovom pomeril v drugem krogu, je bil v odzivu na zmago protikandidata redkobeseden. Dejal je le, da "naj Bog pomaga Makedoniji".
Makedonski predsednik ima petletni mandat, njegova funkcija pa je predvsem protokolarne narave. Je vrhovni poveljnik vojske in ima nekaj vpliva v zunanji politiki.
Hkrati s predsedniškimi so potekale tudi lokalne volitve v 43 občinah. V Skopju so izbirali novega župana. Zmagal je kandidat vladajoče VMRO-DPMNE Koče Trajanovski. (STA)
pisanje ft - Poziv IMF vzhodno in srednjeevropskim članicam EU
Te države naj prevzamejo evro brez članstva v evrskem območju
LONDON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je pozval članice EU iz srednje in vzhodne Evrope, ki jih je svetovna finančna in gospodarska kriza močno prizadela, naj razmislijo o prevzemu evra tudi brez uradnega članstva v evrskem območju, piše včerajšnji Financial Times (FT). Tako bi postale neke vrste skoraj-članice območja evra.
Gre za zaupno poročilo, ki je bilo pripravljeno pred mesecem dni v okviru širših prizadevanj IMF, Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), da bi EU prepričal v potrebo po protikrizni strategiji za vse srednje in vzhodnoevropske članice Evropske unije, kar so voditelji sedemindvaj-seterice nato na marčnih vrhunskih srečanjih zavrnili in se zavzeli za pristop od države do države.
Takšnemu pristopu, ki sta ga spodbujali predvsem Madžarska in Avstrija, so se uprle tako nekatere zahodnoevropske članice, še posebej Nemčija, ki jih je skrbela cena takš-
nega regijskega paketa pomoči, kot gospodarsko stabilnejše vzhodnoevropske članice EU, kot sta Poljska in Češka, ki sta se zbali, da bi bil to slab signal o njunem gospodarskem zdravju. Proti je bila tudi Slovenija kot članica evrskega območja.
Države članice območja evra in ECB so marca zavrnile tudi možnost rahljanja pravil za prevzem skupne valute. Nekatere države, med njimi Poljska in Madžarska, so namreč odprle vprašanje, ali bi bilo mogoče dveletno bivanje v mehanizmu fiksnih in nepreklicnih deviznih tečajev valut članic do skupne evropske valut (ERM II), ki je eden od pogojev za vstop v območje evra, skrajšati in tako državam brez evra olajšati vstop v območje evra ter s tem premagovanje finančne in gospodarske krize.
Poročilo poziva EU, naj sprosti pravila za vstop v območju evra, ki bi državam omogočilo skoraj-članstvo v evrskem območju, ne da bi sodelovale pri oblikovanju monetarne politike Ev-
ropske centralne banke (ECB). "Za države v EU evroizacija ponuja največje koristi, ko gre za reševanje problematike kopičenja dolga v tujih valutah, zmanjšanje negotovosti in obnovo zaupanja. Brez evroizacije bi reševanje dolžniške krize v nekaterih državah zahtevalo velikansko javnofinančno varčevanje in to v luči vse močnejšega političnega odpora," v poročilu piše IMF.
Poročilo sicer poziva k vseevrop-ski rešitvi za regijo, saj ima neusklajen pristop resne pomanjkljivosti. V IMF namreč za regijo, v katero poleg srednje-in vzhodnoevropskih članic EU (brez Slovenije in Slovaške, ki imata evro) vključujejo tudi Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino in Turčijo, napovedujejo padec bruto domačega proizvoda (BDP) za 2,5 odstotka. Obenem opozarjajo, da bodo morale omenjen države letos reprogramirati kar za 413 milijard dolarjev dolgov in financirati za 84 milijard dolarjev primanjkljajev na tekočem računu plačilne bilance. (STA)
30	Torek, 7. aprila 2009
GORIŠKI PROSTOR
SSG - V četrtek ob 20.30 izvenabonmajska predstava v Mali dvorani
Maja Gal Štromar se predstavlja z avtorskim projektom Alma Ajka
Pesnica, pisateljica, prevajalka literarnih del, filmska in gledališka igralka Maja Gal Štromar bo v četrtek gostja Slovenskega stalnega gledališča z avtorskim projektom »Alma Ajka«, ki že tri leta žanje uspehe na slovenskih odrih. »Delikatesno metafizični manifest v treh slikah,« kot ga je avtorica definirala, je glasbeno gledališka izpoved o notranji preobrazbi in osvoboditvi »skozi simboliko alkemističnih prehodov«. V komičnodramatični kabaretni uprizoritvi nastopa sama avtorica teksta, svobodna umetnica Maja Gal Štromar, ki jo je slovenski časnik definiral kot igralko »francoskega šarma in istrske neposrednosti«.
Monologi, prozni izseki, poezije, uglasbeni in odpeti songi se izmenjujejo v tragikomični predstavi, ki razvija širok ustvarjalni razpon interpretke in vsebinsko ponuja raznoliko zrcalo današnjega sveta. Novomeška ustvarjalka je preživela otroštvo in mladost v Kopru. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študirala romanistiko - francoščino in italijanščino. Kot igralka je Štromarjeva diplomirala na Mednarodni šoli za gledališče Jacquesa Leco-qa v Parizu, nekaj let je bila redno angažirana v SLG Celje in SNG Drama Maribor. Gostovala je tudi v mnogih drugih gledališčih in izvedla številne avtorske projekte, tako doma kot v tujini. Leta 1991 je prejela Severjevo nagrado za igralske dosežke. Kot pesnica in pisateljica je do sedaj izdala pet del: Goga 66000, Na predpomlad mi reci ti, Že češnječas in Amigdalino srce, Lju.beznica ali Svetloba po dekretu. Večstranska slovenska umetnica bo predstavila svojo gledališko uspešnico v okviru ponudbe izven abonmaja SSG na enkratnem večeru, ki bo na sporedu v Mali dvorani v četrtek s pričetkom ob 20.30.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
William Shakespeare: »Amleto« / Nastopata Stalni gledališči iz Palerma in Catanie. Igrajo: Luca Lazzareschi, Nel-lo Mascia, Galatea Ranzi, Luciano Roman, Franco Barbero, Sergio Basile, Giancarlo Condè, Eva Drammis, Paolo Musio in Simone Toni. Režija: Pie-tro Carriglio; Urnik: v torek, 14. ob 20.30, v sredo, 15. ob 16.00, od četrtka 16. do sobote 18. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 19. aprila ob 16.00.
La Contrada
Max Giusti: »One man show« / Nastopa: Max Giusti. Urnik: danes, 7. ob 16.30, jutri, 8. in v četrtek, 9. aprila ob 20.30.
Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: v petek, 17. in v soboto, 18. ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. ob 16.30, od srede, 22. do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. TRŽIČ
Občinsko gledališče
Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: v sredo, 15. in v četrtek, 16. aprila ob 20.45.
Marco Travaglio:»Promemoria« / Nastopa Marco Travaglio; režija Ruggero Cara. Urnik: v soboto, 18. aprila ob 20.45. GORICA
Kulturni dom
»Dundo maroje« (z italijanskimi nad-napisi) / Nastopa: Iztok Mlakar; režiser: Boris Kobal. Urnik: danes, 7. aprila ob 20.00.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
Jutri, 8. in v četrtek, 16. aprila ob 20.00
/ Dušan Jovanovic: »Znamke; nakar še Emilija«, nastopa Gledališče Koper. Režija: Jaka Ivanc. NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
Jutri, 8. aprila ob 11.10 / Miroslav Krleža: »Leda«.
V	četrtek, 9. aprila ob 11.10 / Branislav Nušic: »Gopa ministrica«.
V	torek 14. aprila ob 11.40 in ob 20.00 / Branislav Nušic: »Gopa ministrica«.
V	četrtek, 16. aprila ob 10.00 / Emil Aberšek:» Hudobna mačeha in dobra pastorka«.
CERKNO
Dvorana Otalež
V	soboto, 11. aprila ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«
VIPAVA
Kulturni dom
V	sredo, 15. aprila ob 10.00 in ob 11.00
/ Vid Pečjak - Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 7. aprila ob 10.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
Jutri, 8. aprila ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	četrtek, 9. aprila ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«.
V	petek, 17. in v soboto, 18. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«.
Mala drama
V	četrtek, 9. aprila ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«.
V	petek, 10. aprila ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
V	soboto, 11. aprila ob 20.00 / Lara Jan-kovič, Simona Simenič in Zijah A. So-kolovic: »Kot jaz«.
V	sredo, 15. aprila ob 20.00 / Žanina Mrčevska: »Žrelo«.
V	četrtek, 16. in v petek, 17. aprila, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plebejcev po drugi svetovni vojni«.
V	soboto, 18. aprila ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 7. aprila ob 15.30 in ob 19. 30
/ David Drabek: »Ples na vodi«.
Jutri, 8. aprila ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«.
V	četrtek, 9. aprila ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«
V	petek, 10. in v soboto, 11. aprila ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«.
V	torek, 14. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«.
V	sredo, 15. aprila ob 15.30 in ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«.
V	četrtek, 16. aprila ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«.
V	petek, 17. in v soboto, 18. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«.
Mala scena
Danes, 7. aprila ob 18.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«; ob 20.00, avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«.
Jutri, 8. aprila ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	četrtek, 9. aprila ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«.
V	torek, 14. aprila ob 17.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 22.00 / Janez Janša in Dušan Jovanovic: »Spomenik G«.
V	sredo, 15. aprila ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«.
V	četrtek, 16. aprila ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«.
V	petek, 17. aprila ob 19.00 in ob 21.00
/ Branko Završan in solisti: »Solistika«.
V	soboto, 18. aprila ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«.
Tasic, Jackie Marshall, Edita Garčevic Kozelj, Miha Vanič, Jovica Vučkovic, Alberto Haliti, Roberto Haliti, Igor Trajkovic, Severdžan Nuhi. Igrajo: Violeta Tomič, Jernej Kuntner, Nina Iva-nič, Sebastjan Starič, Ana Hribar, Mojca Rakipšov Nursel, Jan Bučar. Režija: Violeta Tomič.
V	četrtek, 9. in v petek, 10. aprila ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije: »J. Brahms: Nemški rekviem«. Dirigent: Emmanuel Villaume; solista: Sabina Cvilak - sopran in Konrad Jarnot - bariton.
V	soboto, 11. aprila ob 18.00 Linhartova dvorana / Koncert skupine »Ter-rafolk«. Nastopajo: Bojan Cveteržnik -violina in mandolina; Danijel Černe -kitara; Kate Hosking - kotrabas in glas; Goran Bojčevski - klarinet.
Šentjakobsko gledališče
V	torek, 14. in v sredo, 15. aprila ob 10.00 / S. Makarovič: »Mali Kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus, (koprodukcija s KZ Kult).
Metelkova
V	četrtek, 9. aprila ob 21.30 / Menza pri koritu »Festival Bolivija 1952«, nastopajo: Zeni Geva (japonska), Jakuzi's Attempt in Fuzz Orchestra (Italija).
Šentjakobsko Gledališče
V	nedeljo, 19. aprila ob 17.00 / S. Ma-karovič: »Mali kakadu« (otroški muzi-kal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult).
SLOVENIJA
/
RAZ
STAV
E
Šentjakobsko gledališče
Danes, 7. in jutri, 8. aprila ob 19.30 /
J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka« (komedija), režija Gojmir Le-šnjak Gojc.
V	torek, 14. aprila ob 17.00 / A. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer.
V	sredo, 15. aprila ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija in priredba Gašper Tič.
V	četrtek, 16. aprila ob 19.30 / A. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer.
V	petek, 17. aprila ob 19. 30 / A. Ni-colaj: » Hamlet v pikantni omaki«, (komedija), režija Janez Starina.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
A. Solbiati: »Il canto dei canti« / Nastopajo BB & BB (Berio Bach & Break Beats). Urnik: v petek, 17. ob 20.30, v soboto, 18. ob 17.00, v nedeljo, 19. ob 16.00, v torek, 21. ob 20.30, v sredo, 22. in v četrtek, 23. ob 20.30in v petek, 24. aprila ob 16.00.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
»Cappella della Pieta de Turchini« /
Nastopajo: Maria Ercolano - sopran in Romina Basso - mezzosopran. Dirigent: Antonio Florio. Urnik: danes, 7. aprila ob 20.45. GORICA
Koncert gojencev Glasbene matice ob 100-letnici delovanja / Nastopajo gojenci Glasene matice. Urnik: jutri, 8. aprila ob 18.00.
Terzo teatro
»L'anatra all'arancia« / Nastopa gledališka skupina Teatro la Bugia Fano iz Apulije. Urnik: v soboto, 18. aprila ob 20.30. ŠTMAVER
V	cerkvi
V	soboto, 18. aprila, ob 20.30 / KD Sa-
botin prireja slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver z naslovom »S pesmijo skozi cerkveno leto«. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 7. aprila ob 20.30 Klub CD / koncert »Steve Wynn feat. Chris Eck-man band«.
Jutri, 8. aprila ob 20.30 Linhartova dvorana / » Stekleno jabolko«. Prvi slovensko - romski muzikal. Glasba: Imer raja Brizani & Amala. Pojejo: Imer Traja Brizani, Zdenka Kovačiček, Nataša
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Narodnega doma (Ul. Filzi 14): do 9. aprila, bo Klavdija Marušič razstavljala pod naslovom »Acquater-rae«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.30 do 19.30, po dogovoru pa tudi ob sobotah zjutraj.
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz): do 11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru.
Židovski muzej Carlo in Vera Wagner:
do 19. aprila bo na ogled fotografska razstava poljske umetnice in pisateljice Monike Bulaj pod naslovom »Elijevo potovanje«.
OPCINE
Bambičeva galerija: do 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
V	Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika.
Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi -prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
SEŽANA
Mladinski Hotel Pliskovica: do 13.
aprila bo na ogled razstava umetnice Nuše Lederer, pod naslovom: »Hiše ki izginjajo«.
KOPER
Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: do 10. aprila, bo na ogled razstava Slovenija v barvah, ilustracije Marija Preglja. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 17.00. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Mestna glerija: do 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schie-leja do grafičnih list avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Takahashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkou-tova in Frederic Leglise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontro-verzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood.
Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 13. aprila bo na ogled razstava del akademske slikarke Polo-nice Petek Zelenik. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; od danes, 7. aprila (otvoritev ob 20.00) do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 7. aprila 2009
31

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV:
Primorska kronika 20.25 Tv Kocka:
Kamorkoli naokoli... po Sloveniji -Soline
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10	Nan.: Incantesimo
6.30	Dnevnik, Cciss
6.45	Aktualno: Unomattina (vodita E.
Daniele in M. Cucuzza)
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	Dnevnik in vremenska napoved
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik, sledi Gospodarstvo
14.10	Variete: Festa Italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta
17.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.50	Kviz: L'eredita
20.00	22.55, 0.35 Dnevnik
20.30	Kviz: Affari tuoi
21.10	Nan.: Rex (i. Kaspar Capparoni, P.
Abella)
18.15	Deželne vesti in vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.10	Nad.: Agrodolce
20.35	Nad.: Un posto al sole
21.05	Dnevnik
21.10	Aktualno: Ballaro
23.20	Šport: Martedi Champions
0.00	Nočni dnevnik in vrem. napoved
Rete 4
Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: My Life
15.50 Dnevnik in prometne informacije
Nan.: Un detective in corsia Nan.: Renegade
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana: II
tribunale di Forum
Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-
no
Film: Gli avvoltoi hanno fame (western, ZDA, '70, r. D. Siegel, i. S. McLaine, C. Eastwood) Nad.: Tempesta d'amore 22.00 Dnevnik - vremenska napoved
Nan.: Walker Texas Ranger Film: Anna and the King (kom., ZDA, '99, r. A. Tennant, igra Jodie Foster)
11.40 12.25 13.30 14.05
15.10
16.00
18.35 18.55
20.30 21.10
23.00	Porta a porta
V^	Rai Due
6.55	Aktualno: Quasi le sette
7.00	Variete: Cartoon Flakes
9.45	Aktualno: Un mondo a colori
10.00	Dnevnik, vremenska napoved in rubrike
11.00	Variete: Insieme sul Due
13.00	Dnevnik
13.30	Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje
14.00	19.00 Resničnostni show: X Factor
14.45	Aktualno: Italia allo specchio
16.15	Aktualno: Ricomincio da qui
17.20	Nan.: Law & Order
18.05	Dnevnik - Kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
20.25	Žrebanje lota
20.30	23.45 Dnevnik
21.05	Resničnostni show: X Factor
23.50	Aktualno: Punto di vista
0.00	Variete: Scorie
Rai Tre
C/ Italia 1
6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24
8.15 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr
Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Dok. nan: Serious Artic 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.30 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
^ Tele 4
9.00	Aktualno: L'eta' non conta
12.00	Kratke vesti
12.45	Expo' Mittel School
13.05	22.30 Aktualno: Noi cittadini
13.20	Il Friul par furlan
13.50	Aktualno: Nel baule dei tempi
14.30	Sul Carso, nella natura e in fatto-ria
14.45	Palco, gli eventi in TV
15.20	Videomotori
15.35	Borgo Italia
16.00	Dokumentarec o naravi
17.00	Risanke
19.10	Qui Cortina
20.00	Lavoro donna
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Attenti al cuoco
23.50	Košarka: Carife Ferrara vs. Basket Snaidero UD
La 7
LA ^
6.00 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti
0.00 Film: Triplo gioco (triler, ZDA, '93, r. P. Medak, i. G. Oldman, L. Olin)
5 Canale 5
6.00	Dnevnik - Prima pagina
7.55	Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar
8.00	Jutranji dnevnik
8.40	Aktualno: Mattino cinque
10.00	Tg5 - Ore 10
11.00	Aktualno: Forum
13.00	Dnevnik, okusi in vremenska napoved
13.40	Nad.: Beautiful
14.05	Resničnostni show: La Fattoria
14.10	Nan.. CentoVetrine
14.45	Aktualno: Uomini e donne
16.15	Aktualno: Pomeriggio cinque
18.00	Dnevnik - Kratke vesti
18.50	Kviz: Chi vuol essere milionario
20.00	Dnevnik in vremenska napoved
20.30	Variete: Striscia la notizia
21.10	Nan.: Squadra antimafia - Palermo oggi (It., '08, i. S. Cavallari, 2.del)
23.30	Aktualno: Matrix
6.10	Nan.: Still standing
6.35	13.40, 17.40 Risanke
9.00	Nan.: Hope & Faith
9.30	Nan.: Ally McBeal
11.20	Nan.: Piu forte ragazzi
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	Dnevnik in vremenska napoved,
sledi Studio sport
14.30	19.30 Risanke: Simpsonovi
15.00	Nan.: Smallville
15.50	Nan.: Kyle Xy
16.40	Nan.: Malcolm
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Camera café
20.30	Kviz: La ruota della fortuna
21.10	Show: Buona la prima!
22.10	Variete: Mai dire Grande Fratello Show
23.55	Variete: Chiambretti Night
7.00
10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10 22.45
23.45
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Aktualno: Due minuti un libro
Nan.: FX
Nan.: Matlock
Dnevnik in športne vesti
Nan.: L'ispettore Tibbs
Film: Il diabolico dottor Mabuse
(triler, Nem./Fr./It., '60, r. F. Lang,
i. D. Addams)
Nan.: Relic Hunter
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: Jag - Avvocati in divisa
1.00 Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo
Nan.: Crossing Jordan
Nan.: Cold Squad - Squadra casi
archiviati
Variete: Victor Victoria
7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02
Dnevnik 8.10 Pregled tiska
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Lutkovna igrica: Na potep po spominu
9.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.00 Igrana nan.: Bine 10.25 Zgodbe iz školjke 11.00 Poljudnozn. serija: Mrzlokrvno življenje (pon.) 11.55 Intervju (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.20 ARS 360 (pon.) 13.35 Pisave (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Risana nan: Nekoč je bilo ... življenje
16.10 Profesor pustolovec
16.25 Zlatko Zakladko
17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Naši vrtovi 18.00 Knjiga mene briga 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Piramida
21.00 Dok. film: Ljubezen, vztrajnost, otrok
22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Dok. oddaja: Načrtovalke rojstev 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.55 Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 7.4.1991 (pon.) 1.15 Dnevnik 1.50 Dnevnik zamejske Tv
{p Slovenija 2
6.30 2.10 Zabavni infokanal
7.00 Infokanal
8.00 Otroški infokanal
9.35 NLP s Tjašo Železnik in Klemenom
Slakonjo (pon.) 12.40 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 13.35 Na lepše (pon.) 14.05 Dober dan, Koroška (pon.) 14.35 Bleščica, oddaja o modi 15.05 Studio City (pon.) 16.05 Sedma moč osamosvojitve - TV
Dnevnik 7.4.1991 (pon.) 17.00 Glasnik, sledi Mostovi-Hidak 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Nad.: Prevzetnost in pristranost 20.00 Muzikajeto 20.30 Globus
21.00	Prava ideja!
21.25	Miniserija: Dediščina Evrope
22.55	Vrhunci angl. nogometne lige
23.45	Tranzistor (pon.)
0.20	Film: Transilvanija (pon.)
Koper
13.45 14.00
14.20 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.50 21.20 22.20 22.50
23.40 0.25
8.00 9.00
9.05 10.05
11.05
17.10 18.00 18.45 19.00 20.00
20.30 20.45 21.30 22.00 22.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti
Euronews, sledi Fanzine
Arhivski posnetki
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani
Evropski magazin
Vremenska napoved
Primorska kronika
22.05, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik
Šport
Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Alpe Jadran Srečanje z... Nautilus
Q - trendovska oddaja Biker Explorer
27. mednarodni pokal v plesih mesto Palmanova Istra in...
Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku)
i Tv Primorka
Dnevnik TV Primorka (pon.) 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 15.30 Mozaik
16.30 Hrana in vino, oddaja o
kulinariki (pon.)
12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi-
deostrani
Nad.: Jelena
Mladi o mladih
Pravljica
Spoznajmo jih (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno sporočilo in vremenska napoved
Davčni kotiček Primorski tednik Turizem in mi Asova gibanica Med Sočo in Nadižo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi V središču pozornosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca marca; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pe-diater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otro-štvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40
Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
32
Nedelja, 5. aprila 2009
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
^ rahel
dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVdT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan gl§ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
VREMENSKA 1000 SLIKA
TOLMEČ O
2/17
VIDEM O
7/24 O PORDENON
8/23
O
GRADEC
4/22
M. SOBOTA
O 5/22
^NAPOVED ZA DANES
V nižavju in ob obali bo jasno do zmerno oblačno, pihali bodo lahki morski vetriči. V gorah bo zjutraj jasno, popoldan pa bo spremenljivo z možnostjo kakšne plohe proti večeru nad Predalpami.	Sončno bo. Ponekod bo popoldne zapihal jugozahodni veter. Možnost za kakšno popoldansko ploho bo majhna. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 0, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C. J
	
V naslednjih dneh se bo ciklon počasi umikal, čeprav bo še deloma vplival na vreme pri nas s spremenjljivim vremenom in nekaj nestabilnosti.
Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim delom Sredozemlja je območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje razmeroma topel in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.41
Dolžina dneva 13.07
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 17.34 in zatone ob 5.16
A
BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo v torek ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden.

MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.44 najnižje -45 cm, ob 9.37 najvišje 38 cm, ob ob 15.29
najnižje -48 cm, ob 21.56 najvišje 56 cm. Jutri: ob 4.15 najnižje -51 cm, ob 10.12 najvišje 38 cm, ob ob 15.57 najnižje -44 cm, ob 22.19 najvišje 53 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........18 2000 m............4
1000 m ..........12 2500 m............0
1500 m............7 2864 m ...........-2
UVINDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5, po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
o
GRADEC
4/22
M. SOBOTA
O 5/23
Svet je bližje, egipt ssH kot si mislite!
11.4. Holrl 4' ? dni,vi«
vftljutenO. letil» il
13.8. KaUH 3* ? dni, nočitev 2 lajtrknro, letela ii
^_J W J
KRIŽARJE NJA-JUŽNO SREDOIEMLJ
2fU.|5d,i OOStt FOftfUNA fl dni, odtod i£ Bcmrtk
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri bo sončno in toplo vreme, nekoliko več oblačnosti pa bo v zahodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodnik. Popoldne bodo posamezne plohe.
Tukaj smo za Vas!
POTUJ PAMET
AdrtAttCA.
Hmwtm» ui n 4 H m -J&tS^ÜüW ftuattUj Dfel ir m ■ ■ 3K 5 B? 84 ID
ZDA-EU - Na nedeljskem vrhu je podprl članstvo Turčije v EU, s čimer je izzval kritične reakcije Francije in Nemčije
Obama v Pragi pozval k odpravi jedrskega orožja in potrdil krepitev odnosov z Evropsko unijo
PRAGA - V Pragi se je v nedeljo odvilo vrhunsko srečanje voditeljev 27 članic EU z novim predsednikom ZDA Barackom Obamo, ki pa ga je v veliki meri zasenčil Oba-mov odmeven govor pred 30.000-glavo množico, v katerem je predstavil svojo vizijo miru in varnosti v svetu brez jedrskega orožja ter zatrdil, da so ZDA na poti k temu cilju pripravljene voditi.
Nekateri trdijo, da širjenja jedrskega orožja ni mogoče ustaviti in da nam je usojeno živeti v svetu z jedrskim orožjem. A če pristanemo na obstoj jedrskega orožja, pristanemo tudi na njegovo uporabo, je dejal Obama in odločno zavrnil pesimistične ocene, da odprava jedrske grožnje ni mogoča, ter se zavzel za pravico ljudi, da živijo v svetu brez strahu.
Na poti proti svetu brez jedrskega orožja je Obama odločen doseči ambiciozen dogovor o nasledniku sporazuma o zmanjšanju strateškega orožja Start I še letos, narediti vse za ratifikacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov v ZDA, si prizadevati za novo mednarodno prepoved proizvodnje jedrskega materia-
Barack Obama z ženo Michelle v Pragi
la ter izboljšati sedanji Sporazum o neširjenju jedrskega orožja. ZDA bodo, kot je dejal, v roku leta dni tudi gostile svetovni vrh o jedrski varnosti.
"Pogajalski temelj mora biti: države z
jedrskim orožjem bodo šle proti razorožitvi, tiste brez jedrskega orožja ga ne bodo pridobile in vse morajo imeti dostop do miroljubne jedrske energije." Svet potrebuje nov okvir, ki bo vsem državam omogočil dostop do jedrske energije, hkrati pa tudi strukturo, ki bo učinkovito kaznovala vse države, ki kršijo pravila. "V čudnem obratu zgodovine se je grožnja jedrske vojne zmanjšala, toda nevarnost jedrskega napada se je povečala," je dejal Obama in opozoril na nevarnost, da se do jedrskega orožja dokopljejo teroristi, kot je Al Kaida, pa tudi na dejstvo, da ima jedrsko orožje vse več držav. "Pravila morajo biti obvezujoča. Kršitve morajo biti kaznovane."
Pred navdušeno 30.000-glavo množico na trgu Hradčani je Obama tudi napovedal, da se bo namestitev delov ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem nadaljevala, dokler bo obstajala grožnja s strani Irana. Če bo ta grožnja odpravljena, pa razloga za izgradnjo protiraketne obrambe v Evropi ne bo več. Napoved, da se načrti za namestitev ščita vsaj zaenkrat nadaljujejo, je verjetno ujezila številne Čehe, saj
jih kar 70 odstotkov temu nasprotuje.
Obama je sicer v govoru spomnil tudi na druge izzive, poleg jedrskega orožja, s katerimi se mora spopasti današnja generacija: globalno gospodarsko krizo, podnebne spremembe in nasilje. "S podnebnimi spremembami se moramo soočiti skupaj in končati odvisnost sveta od fosilnih goriv ter izkoristiti nove vire energije, kot sta veter in sonce ... Zagotavljam vam, da so pripravljene ZDA v teh globalnih prizadevanjih voditi."
Podnebne spremembe so bile tudi ena glavnih tem nedeljskega neformalnega razširjenega vrha EU-ZDA, ki so se ga poleg predsednika ZDA, predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrose in predsedujočega EU, češkega premiera Mi-reka Topolaneka udeležili tudi voditelji ostalih 26 članic EU.
Na novinarski konferenci po vrhu, ki se je Obama malce presenetljivo ni udeležil, je Barroso pozdravil korake, ki jih je nova ameriška administracija že sprejela v boju proti podnebnim spremembam, in poudaril, da sta EU in ZDA glede tega danes bolj
usklajeni kot kadarkoli doslej. Kot je povedal, sta se strani strinjali, da bosta okrepili sodelovanje na področjih, kot sta učinkovitejša izraba energije in obnovljivi viri energije.
EU se je v nedeljo tudi zavezala, da se bo skupaj z ZDA borila proti svetovni gospodarski krizi in uresničila ukrepe, dogovorjene na nedavnem vrhu skupine G20. "Ponosen sem, da lahko to povem: doslej je bil odziv na to krizo 'soočimo se z njo skupaj' ... Tako kar se tiče fiskalnih ukrepov, regulacije, zavračanja protekcionizma, pomoči manj razvitim in boja proti podnebnim spremembam," je po vrhu zatrdil Barroso.
Predsedujoči EU Topolanek je vrh označil kot simbol "nove ravni odnosov EU-ZDA", Barroso pa je zatrdil, da "na obeh straneh resnično obstaja velika pripravljenost za krepitev tega zelo pomembnega odnosa". Glasno opevano novo enotnost med EU in ZDA je malce zasenčila le izjava Obame na vrhu, v kateri je jasno podprl prizadevanja Turčije za članstvo v EU in s katero je izzval kritična odziva francoskega predsednika Ni-colasa Sarkozyja in nemške kanclerke Angele Merkel. (STA)
Tržaška knjigarna
j 1
rK
VELIKONOČNA RAZPRODAJA
Želite biti radodarni in hkrati originalni?
V Ttžoikl IcKjUjaMi imum odgoi/M m dimi! Pobikcgfe v mHo- Vyoiíuny!
Čakamo vas na ul. Sv. Frančiška 20, od torka do sobote: 9.00 - 13.00 in 15.30-19.00
Izbirate lahko med izdelki slovenske in italijanske umetne obrti!