BOMBOCHINtt. Ttmfnfi 4.— Din, četrcie^o m— Dan, priBrtn^ 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celja dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. ■BBDNISTVO v I^cbljani Knafljeva ulica 5. telefon 8L 3122, »23, 3134. 312S in 3126. UPRAVA ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54. telefon št. 3122, 3123, 3324, 3125 in 3126. LNUfSKATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon Št. 2492. Leto IV. LJubljana, 6. oktobra 1930 štev. 40 TT------===== 0—=======*====^^ BBBMiBB—i—— 1 ■ I zračna katastrofa sedanjosti Orjaški angleški zrakoplov „R 1Q1U eksplodiral na poletu v Indijo Usodna pogreška zaradi napačne polnitve zrakoplova — Eksplozija svetilnega plina je zahtevala od $8 potnikov in posadke 52 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi angleški letalski minister in drugi letalski strokovnjaki — Zrakoplov popolnoma zgorel LON DON /gOULOCN r CHEP,B0UR,q bEAUVAiS ROUEN '©PA 8, IS r a r i z, 5. oktobra. Največji zrakoplov na svetu, angleški vodljivi zrakoplov »R 101«, ki je sinoči ob 8. startal k svojemu prvemu daljšemu poletu iz Anglije v Indijo, se je na potu v bližini mesta Beau-vais v zapadni Franciji ponesrečil. Zrakoplov je treščil na tla, pri čemer so eksplodirali rezervarji bencina in olja, tako da je bil zrakoplov v hipu v plamenih. Izmed c8 potnikov je ostal nepoškodovan samo 1, 50 jih je zgorelo, izmed 7 ranjenih pa sta 2 umrla v bolnici, t-*ko da je ta največja zračna katastrofa zahtevala 52 človeških žrtev. Zrakoplov je popolnoma uničen in je tudi materialna škoda ogromna. Zrakoplov je stal več milijard dinarjev. Vest o katastrofi, ki se je pripetila davi ob 2.30, je izzvala povsod največjo senzacijo in sočustvovanje z nesrečnimi žrtvami. Iz Anglije so tekom današnjega dne prihiteli na lice mesta z aeroplani zastopniki angleškega letalskega ministrstva, da ukrenejo vse potrebno za pogreb, odnosno prevoz ponesrečencev. Francoska vlada je poslala na lice mesta oddelek vojaštva. ki pomaga pri reševanju. Izpod ruševin so izkopali doslej 47 trupel. 3 pa so še med razvalinami. Ranjence so prepeljali takoj v bolnico, kjer so jim nudili vso možno pomoč. Pariz, 5. oktobra. O katastrofi angleškega zrakoplova »R 101« se izvejo naslednje podrobnosti: Zrakoplov je starta! snoči ob 7.30 v Cardingthonu za polet v Indijo. Nameraval je leteti preko Francije in Sredozemskega morja. Start je bil pripravljen že več dni, vendar pa se je zaradi neugodnega vremena vedno odlašal. Tudi včeraj zjutraj so bila vremenska poročila dokaj neugodna. Proti poldnevu so prispele ugodnejše vesti in zvečer se je poveljnik zrakoplova odločil za start. Zrakoplov je bil zgrajen po nainovejših izumih ter opremljen s petimi samostojnimi Beard dieselskimi motorji Tornado, vsak po 585 konjskih sil.. Za pogon motorjev se je uporabljalo surovo olje. Startu zrakoplova so prisostvovali zastopniki vlade, vojni in civilni letalci ter številno občinstvo. Start se je izvršil gladko ob ugodnem vremenu. Zrakoplov je imel v pogonu samo štiri motorje ter je razvijal hitrost 63 milj na uro. Že nad Rokavskim prelivom je zrakoplov zašel v nevihto, kateri pa je dobro kljuboval in je srečno dosegel francosko obalo, kjer se je vreme zopet zboljšalo. Potniki, med katerimi sta bila tudi minister za letalstvo lord Thomson in zastopnik maršala za vojno letalstvo sn Sefton Brancker, so bili zelo dobro razpoloženi. Ko so povečerjali, so ostali še nekaj časa v salonu, kjer so mnoge kadili. To je bilo namreč tudi ena izmed novosti. Doslej je bilo potnikom na zrakoplovu zaradi nevarnosti požara in eksplozije kajenje strogo zabra-njeno. Ob 1-30 zjutraj je bila oddana s krova zrakoplova zadnia vest z navedbo pozicije in s pristavkom, da so potniki dobro večerjali, mnogo kadili ter se nato podali k počitku. Od tega časa naprej ni bilo z zrakoplova nobenih vesti več. Ko se je zrakoplov bližal mestu Be-aa-vais, je zašel nenadoma v močan vihar. Kmalu je nastala še nevihta. Zrakoplov je moral znatno zmanjšati hitrost ter je boreč se z nasprotnimi vetrovi letel z brzino 20 km. V tem času je poveljeval poročnik Irwin. Hoteč se Izogniti viharju, se je spustil nižje, tako da je letel zrakoplov kakih 100 m nad zemljo. Zašel pa je še v večji vihar, ki Je zrakoplov vedno bolj zanašal proti nekemu hribu kakih 5 km od Beauvai-sa. Nenadoma je zrakoplov s sprednjim delom treščil na zemljo. Skoro v istem bipu je sledila strašna eksplozija in v par sekundah je bil ves zrakoplov v plamenih. Nesreča se je pripetila točno ob 2.30 zjutraj. Grozote katastrofe Vzrok nesreče še ni popolnoma znan. Gotovo je, da je bil zrakoplov zelo otežen od dežja in da je pkil zelo nizko. Ko je prvič zadel ob zemljo, mu je uspelo, da se je dvignil, kasneje pa je zopet padel in je nastala silna eksplozija. Eksplodiral je ves nosilni plin ter vse zaloge bencina. Od 58 oseb, ki so bile v zrakoplovu, od katerih je ftife 42 nož posadke In 16 pefcaho«, se jih je rešilo samo 8. Med ponesrečenci sta angleški minister za zrakoplovstvo Thomson in podadmiral zra-koplovstva sir Branke. Prebivalci so takoj prihiteli na pomoč, vendar pa se niso mogli približati zrakoplovu zaradi silne vročine, ki je nastala od eksplozije. Sedem ranjencev so takoj prepeljali v bolnico, dočim eden izmed re-šencev sploh ni bil ranjen ter je ostal nepoškodovan. V bolnici sta umrla še dva ranjenca. Dva mojih tovarišev Bell in Shrev, sta bila še srečnejša. Rešila sta se popolnoma nedotaknjena, kar se je zahvaliti temu, da se je v njihovi bližini razbil rezervoar vode, ko je zrakoplov zadel v grič. Voda je oba rešenca tako namočila, da jima plameni niso mogli do živega. Na čudežen način se je rešil tudi radio-telegrafist Bisley, ki je bil pri sunku vržen iz zrakoplova in je padel v mokro travo, predca se je zgodila eksplozija. Radio-telegrafista so našli pozneje v gozdu napol oslepelega in onesveščenega od velike vročine. Izpoved pilota Pilot zrakoplova Leach, ki je bil na straži v trenutku katastrofe, je podal o tej nesreči pretresljivo poročilo: »Ko so opolnoči menjali stražo, smo bili vštevši mene v 12. Malo prej, ko smo se bližali Beauvaisu, smo zašli v velik vihar, ki je zrakoplov močno stresal. Kljub temu sem imel popolno zaupanje v stabilnost zrakoplova in bil gotov, da bo kljuboval še tako močnemu viharju. Nekaj časa nato se mi je zdelo, da zrakoplov pada. Kljub temu smo nadaljevali pot in zdelo se nam je, da ni nobenega povoda za vznemirjenje. Motorji so bili v pogonu in zrakoplov je nadaljeval polet z veliko naglico. Medtem je zrakoplov izgubil orientacijo in pričel vedno bolj padati. Katastrofa se je zgodila nato s strahovito naglico. Zrakoplov je zadel z nosom enkrat, dvakrat in vse je bilo končano.« Angleška vlada je zaprosila francosko vlado za dovoljenje, da smejo priti tri vojna letala z izvedenci na mesto nesreče, kar je francoska vlada takoj dovolila. Angleška vojna letala bodo prispela na mesto nesreče jutri ter bo z njimi došel tudi angleški prestolonaslednik .Na kraj nesreče je že odpotoval francoski minister za zrakoplovstvo Eynac. Ognjegasci so se pri gašenju zrakoplova trudili dve uri, vendar pa jim ni uspelo, da bi ga rešili. Izpod razvalin so doslej potegnili trideset trupel, ki so grozno ožgana, tako da so mogli le s težavo indentificirati posamezne osebe. Kaj pravi graditelj zrakoplova Inženjer Leete, ki je vodil grad bo zrakoplova in je ostal skoro nepoškodovan, opisuje katastrofo tako-le: Ko se je zgodila strahovita katastrofa, je večina posadke in potnikov spala. Noč je bila temna kakor v rogu in zrakoplov so stresali močni viharji. Trajni pritisk je omehčal obod zrakoplova, ki je postajal vse težji in težji, dokler ni zrakoplov zadel naravnost v mali grič. Trenutek nato je stresla zrakoplov strahovita eksplozija, ki je bil v par sekundah ves v plamenu. »-Ne vem, kako se mi je posrečilo, da sem ae reSl skoraj popolnoma neran jen. Ka kraju nesreče Zrakoplov je letel nad Beauvaisom ob 2.20. Bučanje motorjev je zbudilo iz spanja prebivalstvo, ki je prihitelo na ulice in opazovalo zrakoplov. Nenadoma se je v daljavi posvetilo, v istem hipu je bilo slišati strašno detonacijo, kmalu nato pa je zažarelo nebo v krvavordečem svitu. Ljudje so hiteli proti tej smeri in z največjim presenečenjem so našli zrakoplov v plamenu. Od zrakoplova se je širila taka vročina, da nihče ni mogel blizu. V svitu plamenov so ljudje opazovali zvijanje človeških trupel med ogrodjem zrakoplova, ki se je vedno bolj sesedalo. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so takoj stopili v akcijo, vendar so se morali kmalu prepričati, da na ta način ognja ni mogoče pogasiti. Preden so se mogli približati razvalinam zrakoplova, je ogenj že opravil svoje delo. Vsi potniki, ki so bili v srednjem delu gondole, so postali žrtev plamenov. Rešili so se samo oni potniki, ki so bili v stranskih kabinah. Nad temi kabinami so bili rezervoarji vode, ki so se ob udarcu na zemljo razbili. Voda se je zlila na potnike v teh kabinah, in baš to jih je rešilo sigurne smrti. Zrakoplov je gorel vso noč in še ves dan so sikali plameni izpod ruševin. Beanvais, 5. oktobra. Strašna katastrofa angleškega zrakoplova je privabila na tisoče in tisoče radovednežev iz Pariza in drugih oddaljenejših krajev. 15 km pred krajem nesreče k vije do^ga hoto- Smer poleta »R 101« hi kraj nesreče na avtomobilov, motorjev in pešcev. V zraku krožijo številna letala. Ostanki zrakoplova leže v mali dolinici. Lahek dim se še pozno zvečer dviga iz razvalin. Aluminijasto ogrodje se je popolnoma strdilo, od oboda ni nobenega sledu več. Kompaktno maso tvorijo samo še motorji, iz katerih še vedno švigajo plameni. Med razvalinami razkopavajo reševalna moštva, ki iščejo zadnja tri trupla. V županstvu najbližnje vasi Allone so položili Levo: »R 101« pred startom. Desno: Razkošna i: •:-:«! i .v. žrtve katastrofe na mrtvaški oder. Po vsej dvorani in na dvorišču stoje krste, med katerimi je mnogo otroških krst, a še te so mnogo prevelike za neznatne ostanke, ki so jih oteli plamenom. Krste so pokrite z belimi prti in obsute s cvetjem, ki ga neprestano prinašajo ljudje, prihajajoči trumoma z vseh strani. Prebivalstvo iz vseh sosednih krajev je zbrano v Allonu in molče strmi nad obilno žetvijo smrti. Vzrok katastrofe Tekom popoldneva so prispeli z letali iz Pariza, odnosno iz Londona francoski in angleški letalski strokovnjaki, ki vodijo sporazumno preiskavo o nesreči. Doslej je ugotovljeno toliko, da bi bila katastrofa mnogo manjša ali morda prav neznatna, če bi bil zrakoplov polnjen z negorljivim helijem, tako pa je bil polnjen s svetilnim plinom, ki se je pri eksploziji vnel in povzročil strašen požar. Prvi večji polet je napravil zrakoplov »R 101« pred 1 letom, dne 14. oktobra 1. 1929. Žrtve Med mrtvimi so med drugimi letalski minister Thomson, ki je 17. junija 1929. stopil v Macdonaldovo vlado. Večkrat se je udeležil poskusnih poletov zrakoplova »R 100« in »R 101«. Pred odhodom je še izjavil, da se bo vrnil najkasneje 20. oktobra ▼ London. Smrtno •e je ponesre«S! direktor zrafeopk*H»- ga ministrstva Brancker, ki je bil pred poletom najbolj optimističen in se je docela zanašal na varnost in sigurnost zrakoplova. Mrtvi so nadalje: poveljnik zrakoplova »R 101« polkovnik Scot, letalski poveljnik avstralske armade Balston, zastopnik državnega podtaj-nika za Indijo H. Neil, šef letalskega materialnega oddelka Bishop, drugi direktor letalskega ministrstva Colmore, njegov tajnik generalski poročnik Rich-mond, direktor tehn. oddelka Radte, poročnik Irwin, ki je vodil zrakoplov v času katastrofe, nadalje krmar John-sop, prvi oficir Atherstone, drugi oJicir Stop, in šef angleške meteorološke službe Gfcles. Beauvais, 5. oktobra. John Salmon, šef generalnega štaba angleškega letalstva in Številni angleški novinarji so dospeli z letali na kraj nesreče »R 101«. Ob 15.30 je dospel angleški letalski ataše pri poslaništvu v Parizu ter poskusil dognati identiteto ponesrečencev. Ostanki žrtev ležijo v dvorani poslopja županstva, ki je bila pre-tvorjena v kapelico. Dvorana je bila okrašena z belimi preprogami in cvetjem. Identificiranje žrtev se bo vršilo še ves dan in jutri dopoldne. Prebivalstvo 'iz okolice prinaša cvetje v dvorano kier ležijo trupla ponesrečencev. (AA). Strašen vtis v Londonu London, 5. septembra. Vest o kata-stFofi je učinkovala v Londonu, kamor je prispete v prvrh jutranjih urah, kakor bomba. Vsi listi so izdali posebne jzdaje, ki so bile v hipu razprodane. Nesreča je napravite nagloblji vtis v vseh krogih. Kralja so takoj zjutraj obvestili o katastrofi. Prestolonaslednik se je takoj podal v letalsko ministrstvo ter je dopoldne v spremstvu svojega aefintanta od letel z letalom na kraj nesreče, kamor je prispel kmalu popoldne. Pariz, 5. septembra. Predsednik francoske republike Doumergue je poslal povodom katastrofe zrakoplova »R 101« angleškemu kralju sožahw brzojavko. Prav tako je tudi ministrski predsednik Tardieu izrazil sožalje predsedniku angleške vlade MacdonakhL Berlin. 5. oktobra. Predsednik vlade Brn-ning je izrazil predsedniku angleške vlade Mac DonaJdu brzojavno sožalje zaradi katastrofe »R 101«. Istotako je izrazil voanji minister Curtms državnemu podtajniko za vnanje zadeve Hendersoun sožalje prif»-kom nesreče »R 101« in smrti podtajnika za letalstvo lorda Thomsona ter šefa angleškega civilnega letalstva str Sesftona Branckerja. (AA) Francoski glas o avstrijski krizi Pariz, 5. oktobra. »Soir« priobčnje Sari ak o politični krizi in novih vuBlvah v Avstriji in pravi med drugim: »Sestava nove Vaugoinove vlade pomeni velik uspeh Heimwehra. Toda v zvezi s tem uspehom lahko izbruhne strahovit vihar v Evropi, zlasti pa v Srednji Evropi.« (AA.). Potres v Teheranu London, 5. oktobra. Kakor poročajo te Teherana, so čutni tamkaj močan potres, ki }e povzročil veKko stvarno Škodo In ia-hteval Številne čiloveSlce lrtwn. Točno Število mrtvih Se vi znano. Twdl o podrobnostih &ateotrofc> a« * t t f ».FoneaeijeK« sc. « i Jikvidirati" neznosen položaj napoveduje novo preganjanje slovenskih Trst, 5. oktobra. Današnji »Piecolo« priobčuje očividno po višjem naročilu dolg članek pod naslovom »Proces likvidacije«, v katerem licemersko razpravlja o odnošajih med Italijani in Jugosloveni pred vojno in med vojno. Predvsem hoče ugotoviti, da je imela nacionalistična Italija že od nekdaj iskrene simpatije do Slovanov in da jih je podpirala v njihovih političnih težnjah, čeprav so Jugosloveni pod Avstrijo z naskokom zavzemali italijanske občine in zavode. Nato proslavlja peščico italijanskih mladeničev prostovoljcev, ki so v začetku svetovne vojne ponudili svojo pomoč Srbiji iz sovraštva do Avstrije. List spominja ošabno na >reševa-nje« srbske vojske s strani italijanske vojne mornarice med vojno ter zatrjuje, da je Italija obula, oblekla in nahranila desettisoč jugoslovenskih in češkoslovaških prostovoljcev, ki so potem na stroške Italije izvojevali svobodo Jugoslavije in Češkoslovaške, še večji dokaz italijanske simpatije do Jugoslovenov je nudila Italija, pravi »Piecolo«, ko je na mirovni konferenci kljub 700.000 mrtvim in 90 milijardam lir vojnih stroškov kot edina velesila privolila v prilog Slovanov revizijo londonske pogodbe, po kateri je imela Italija pravico do Dalmacije vse do Splita Z mejo na Snežniku je dobila Italija množice Jugoslovenov, ki jih ni >ne zahtevala in ne odklanjala«. Jugosloveni so mogli pobrati svoja šila in kopita ter oditi v Jugoslavijo, kjer je bilo dovolj prostora za nje. Mnogi so to razumeli in med njimi je bil trudi slovenski duhovni vodja doktor Otokar Rybar, ki je napravil v Jugoslaviji dobro karijero Kdor pa je ostal, je moral priznati italijanske zakone, ki so »pravični« za vso italijansko državo To je treba, da vedo danes vsi po enem mesecu smrtnih obsodb v Trstu in na predvečer rimskega procesa proti slovenskim »teroristom in agitatorjem«. Izredno sodišče v Rimu se pripravlja. da v drugič izreče obsodbo za varstvo italijanske vzhodne meje. Nato napada list češkoslovaško republiko, ki podpira bratsko Jugoslavijo ter nadaljuje: iskreno želimo, da bi rimski prooes definitivno likvidiral težko in neznosno sitnaeijo na meji. Nedvomno so v Evropi ljudje, ki bi radi zapo-sJifi Italijo na njeni vzhodni meji. da ne bi mogla videti drugih problemov. Toda fašistična Italija se ne da premotiti. Gotovo je, da bo ta drugi proces razpršil zadnie megle in očistil ozračje ter prinesel našim kraiem mir, ki ga ne bo mogel motiti noben balkanski veter. Slično pišejo tudi drugi fašistični listi. Rim, 5. oktobra. »G-iornale d'Italia« piše v polemiki z beograjskimi listi glede zatvoritve slovenske šole v Trstu, da zasleduje beograjski tisk samo upor prebivalstva Julijske Krajine proti fašističnemu režimu, ki zatira pisane pravice narodnih manjšin. Toda fašistična vlada se ne bo ozirala na beograjske »fantazije« ter bo zatrla vse slovenske zavode, ki so sedeži protifašističnega terorizma. Zadovoljstvo v Vatikana iz versko političnih razlogov Fogop za poroko, ki se bo vršila v stovembru — Kralj Boris na potu v BSm — Pred sestavo koalicijske vlade v Sofiji Rim, 5. oktobra. V Vatikanu vlada veliko zadovoljstvo nad zaroko med bolgarskim kraljem Borisom in italijansko princeso Ivano. Papežu in državnemu tajniku je bilo že dolgo znano, da se pripravlja ta zaroka, ki bo zbližala dve državi in približala pravoslavni bolgarski narod rimski cerkvi. Kakor hitro je dobil papež uradno obvestilo o zaroki, je nemudoma poslal savoiski kraljevski hiši svoj očetovski blagoslov. d^Assia, ki je protestant. V Vatikanu zatrjujejo, da je zadevo poroke kralja Borisa uredil papež sam osebno. Sofija, 5. oktobra. Poroka kralja Borisa z italijansko princeso Ivano se bo vršila najbrž 15. novembra po katoliškem obredu. Takoj riato se bo vršila svečana ceremonija v pravoslavni katedrali. Sofija, 5. oktobra. Zaroka kralja Borisa s princeso Ivano se bo vršila v Princesa Ivatta Vobče so se odnošaji med Vatika-aoai ki Bolgarijo v zadnjem času zelo zboljšaH. Kakor znano, je povzročil izstop kralja Borisa iz katoliške cerkve, v kateri je bil krščen, prelom odnošajev z Vatikanom, toda apostolskemu vizttatorju mons. Roricalliju se je posrečilo vzpostaviti prisrčne odnošaje, dasiravno še m v Sofiji vatikanskega zastopnika. Kako se bo izvršila ceremonija poroke, še ni znano. Ve se samo, da je razpravljal o tem s papežem sam kralj Boris, ko se je mudil o priliki poroke italijanskega prestolonaslednika v Rimu. Katoliška cerkev dovoljuje članom vladajočih rodbin tako zvane mešane zakone v smislu kanoničnega prava samo: 1. če so za to važni razlogi, 2. če se poročenca zavežeta, da bosta vzgajala otroke v katoliški veri, 3. ne-katoliški zakonec mora obljubiti da ne bo nikdar silil svojega zakonskega tovariša v prestop v njegovo vero. Sli-čen slučaj je bil z nedavno poroko med savojsko princeso Mafaldo i& princem Kralj Boris kratkem v Rimu. Poroka se bo vršila v Bolgariji Kralj Boris bo odpotoval v par dneh v Varno. Tja odpotuje tudi predsednik vlade Ljapčev in predsednik sobranja Najdanov. Iz Varne odpotujeta s kraljem Borisem v Italijo, da prisostvujeta svečani zaroki. V Bolgariji bo sestavljen koalicijski kabinet, da se s tem izrazi enotno mišljenje vseh Bolgarov. Z merodajne strani poročajo, da bo poroki prisostvoval tudi bivši kralj Ferdinand. (AA) Sofija, 5. oktobra. »Novo vreme« poroča, da zaročenka kralja Borisa princesa Ivana zna bolgarski, ker se že dve leti uči ta jezik. Prvi je kralju čestital k zaroki narodni poslanec Mali-nov ter šef zemljoradniške stranke, ki je z zadovoljstvom čestital kralju rekoč, da bo imela tudi Bolgarija od zdaj svoj dinastični dom. Kralj Boris je po-milostil o priliki razglasitve zaroke 17 na smrt obsojenih. Vas Grubljeno v bližini Sofije je sklenila, da se bo odslej imenovala Ivanovo. (AA) Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., in % 10. RICHARD TAUBER v velefilmu Efttel kino Malica Telefon 2124 Ministri v Splitu SpBt, 5. oktobra. Snoči so došH iz Mo-staria preko Makarske ministri dr Srski. Nikola Preka in dr. Drinkovič. Zaradi njihovega prihoda je došlo v mesto mnogo delegatov iz okoliških krajev ter se je danes v mestni Dosvetovalnici vršila seja splitskih občinskih svetnikov ter zastopnikov raznih korporacij in okrajev. Konferenca je trajala dve uri ter se ie na njet razpravljalo o raznih stvarnih potrebah prebivalstva. Govorniki so bili iz vseh bivših političnih strank in raznih stanov. Govori ministrov so bili sprejeti z velikimi ovacijami. Nesreča pri motociklističnih dirkah Zagreb, 5. oktobra. Pri današnjih moto-cikHstičnih tekmah za prvenstvo driske v Cernomercn je na nekem ovinku dirkač Stfepan Foršoer rz Zagreba povozil znanstvenika Stjepana Miraka. ki je stal preveč izven občinstva. Vrgel ga je na zemljo ter mu zlomil noga Otvoritev kongresa slovanskih zdravnikov Včeraj dopoldne je minister za narodno zdravje Nikola Preka otvoril v Splita vseslovanski zdravniški kongres Lepa manifestacija slovanskega bratstva in znanosti Split, 5. oktobra Danes je bii otvorjen vseslovanski zdravniški kongres. Slavnostna otvoritev je bila iskrena manifestacija slovanskega bratstva ln znanosti. Kongres je bil otvorjen ob 10. dopoldne v občinskem gledališču, ki je bilo nabito polno. Kralja je zastopal brigadni general Naumovič, navzoči pa so bili tudi minister Nikola Preka, ban dr. Tartaglia, mestni župan in mnogi občinski svetniki. Na častnem mestu so sedeli delegati češkoslovaške, poljske in francoske organizacije zdravnikov. Kongres je otvoril minister Nikola Preka, ki je predvsem pozdravil zastopnika kralja in omenjal, da se kongres vrši pod najvišjo zaščito Nj Vel. kralja, ki je pokrovitelj vseh dobrih del za srečo in napredek naroda. Njegov govor so zborovalcl sprejeli z živahnimi ovacijami. Minister Preka je nadalje povdarjal. da se na tem sestanku živo občuti bratska solidarnost slovanskih narodov. Minulo je skoro že 25 let, odkar so se sestali v kraljevskem Beogradu zdravniki iz slovanskih dežel, da manifestirajo za lepšo bodočnost Slovanov. Med tem časom je došlo do velikega zedl-njenja Jugoslovanov, do velike Jugoslavije. Govor ministra Preke je žel živahno odobravanje. Za njim je pozdravil zastopnika kralja, bana in druge dostojanstvenike predsednik kongresa dr. Momčilo Ivčevič. Ban dr. Tartaglia je v svojem govoru povdarjal, da je prebivalstvo primorske banovine ponosno, ker so si zdravniki izbrali za svoj kongres Split na starodavni slovanski zemlji, ki se je tisoč let upirala mnogim tujim narodom in plemenom, kljub temn pa ohranila svojo narodno individualnost, kulturo in pripadnost k slovanski rasi. Udeležnike kongresa so pozdravili nato meetni župan dr. Račič, v imenu ministra prosvete inšpektor Krstic, predsednik zveze slovanskih zdravnikov Poljak dr. Glu-zinski, zastopnik češkoslovaških zdravnikov profesor dr. Vesely, zastopnik ruskih zdravnikov prof. dr. Krajinski, del. francoskega zdravniškega društva Devet, nato pa predsednik jugoslovenskega zdravniškega združenja nnlv. prof. dr. Zalokar, ki je zlasti toplo pozdravil češkoslovaške in poljske goste. Z velikimi manifestacijami je bil odobren predlog, da se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, predsedniku poljske republike Moscickemu in predsedniku češkoslovaške republike Ma-saryku. Odposlane so bile pozdravne brzojavke tudi slovanskim medicinskim učenjakom. kf zaradi bolezni niso mogli priti na kongres. Ob 2. popoldne so se ndeležend kongresa odpeljal! na Hvar, jutri ob pol 9. dopoldne pa bo kongres nadaljeval svoje delo. Nemški zračni orjak v Beogradu OpoMne je prispelo v Beograd na propagandnem poleta po Evropi ogromno Junkersovo letalo ter čez dve ari nadaljevalo polet v Bukarest fe delovati s tolikim šumom, da so zaglu-sui burne ovacije množice. Poveljnika zračnega orjaka kapetana Zim me rmana so pozdravili tudi komandant našega letalstva general Nedič, komandant mornarice admiral Wickerhauser, še. kabineta predsednika viade Hodjera. komandant civilnega letalstva Mato Hodie-ra, nadalje več naših inženjerjev in konstruktorjev. ki se popeli v letalo skupno z zastopniki tiska, se dvignili z niim v zrak ter leteli pol ure nad Beogradom do Ralje. nato Pa se vrnili na letališče. Po dveurnem postanku v Beogradu je veliko letalo s 40 osebami nadaljevalo polet v Bukurešt, odkoder bo nadaljevalo pot v Atene. Rim, Madrid. Lizbono. Marseilles, Pariz, Bruselj in se vrnilo v Dessau. Z letalom potujejo dva nemška kapetana Zi-mmerman in Brauer, dva takozvana voditelja letala dr. B5hm m Fischer. nadalje osem monterjev, radiotelegrafist in dva gosta, med katerimi je tudi miadi sin profesorja Jnnkersa. ki je konstruiral letalo. Ob 2. uri popoklnc se ie letalo s svojim' širokimi krili ponovno dvignilo ter krenilo proti Karpatom. Dokler ie letelo nad Beogradom. so ga opazovale ogromne množice na vseh odprtih krajih in ulicah. Beograd, 5. oktobra. Danes točno ob 12.20 se je pokazalo na nebu v smeri iz Budimpešte ogromno Junkersovo poštno in prometno letalo »G 36«, ki je na propagandnem poletu po Evropi. Letalo je prispelo jz Budimpešte, kamor je došlo včerai popoldne iz Prage. Na letališču v Bežaniji je bila zbrana ogromna množica občinstva, ki je z nervoz-nostio pričakovala senzacijo dneva ter je živahno zavalovila, ko je začula šum motorja, napovedujočega prihod zračnega orjaka. Vojaštvo, orožništvo in policija so le s težavo vzdrževali red. da ni množica vdrla proti letalu in da je tako bil omogočen nemoten njegov pristanek. Dasi so bili v obratu štirje motorji ogromnega letala, vendar niso povzročali tolikega šuma. kakor se je pričakovalo. Motorji Jukersovega letala imajo 2400 k. s. Letalo je najprej krožilo nekaj deset metrov visoko nad letališčem, nato pa se z elegantno viražo spustilo na tla bežanijskega letališča. Goste so pozdravih nemški odpravnik poslov Wmdecker z ženo in poslaniškim osobjem, avstrijski generalni konzul s soprogo, švedski konzul Geza Stuckson, ki so jim želeli dobrodošlico in jrm podarili šopke cvetja, čim je letalo pristalo, so njegovi motorji balkans V Atenah se je pričela zgodovinsko važna prva konfe kanskih držav - Navdušen sprejem delegatov - Zrači predsednika Venizelosa - Vprašanje narodni ••• Atene, 5. oktobra. Otvoritev prve balkanske konference je bil izreden dogodek za vse Atene. Pred parlamentom se je pred prihodom delegatov zbrala velika množica ljudstva, ki je aklamirala vsem delegatom za balkansko konferenco, ko so prihajali na otvoritveno sejo v parlament. Po glavnih ulicah visijo zastave vseh balkanskih držav, med njimi je bilo opaziti tudi predlagano balkansko zastavo. Otvoritev seje se je vršila ob 10. dopoldne. Albanska delegacija šteje 10, bolgarska 11. grška s strokovnjaki 30, rumunska 30, turška 10 in jugoslovenska 7 delegatov. Bivši grški ministrski predsednik Papanastasiu je kot šef grške delegacije predsedoval seji. Zbor grških omladincev je pel za to svečanost kom-ponirano balkansko himno. Papanastasiu je pozdravil vse bratske delegate ter naglasil veliko važnost konference. Na njegov predlog so bili z odobravanjem in ploskanjem izvoljeni za častne predsednike konference ministr. predsedniki vseh šestih zastopanih držav in predsednik mednarodnega urada za mir. Nato se je ministrski predsednik Ve-nizelos zahvalil za izkazano mu čast ter dejal: Dopustite mi, da izrazim svoje veselje, da vidim tu predstavnike vseh balkanskih narodov, ki so se sestali, da delujejo na zbližanju vseh balkanskih držav in iščejo pota za ustvaritev balkanske unije. Znane so nam težave, ki stojijo tej uniji nasproti. Vsi smo prepričani, da se more računati na ustvaritev unije samo korakoma. Toda če se začne delo pri onih točkah, glede katerih smo vsi složni, tedaj bo sporazum lahek. Nato bomo reševali tudi vsa ostala vprašanja in dela na poti k uniji bodo hitro napredovala. Odstraniti moramo vse težave in delati z vsemi silami, da dosežemo končne uspehe. V imenu vlade in naroda Helade prinašam konferenci tople pozdrave in jI želim iz vsega srca uspehe pri tej veliki akciji. Predsednik mednarodnega urada za mir senator La Fontaine in predstavniki vseh šestih delegacij so pozdravili nato konferenco ter naglasili njeno zgodovinsko važnost. Zastopnik tajništva Društva narodov Walter je pozdravil konferenco v imenu Društva narodov. (AA) Atene, 5. oktobra. Na seji odbora balkanske konference je predsednik Papanastasiu izjavil, da se o vprašanju narodnih manjšin vsekakor lahko raz- pravlja, toda samo načelno. Bolgarski delegati so namreč zahtevali, da se mora o tem vprašanju razpravljati. Njim so se pridružili turški in romunski delegati. Jugoslovenski delegat je izjavil, da se mora razprava na balkanski konferenci vršiti vsekakor na dostojni moralni višini. Odbor je končno sklenil, da se sme o tem vprašanju na balkanski konferenci v načelu razpravljati (AA) Tragična smrt šestletnega dečka Zagreb, 5. oktobra. Šestletni Vladimir Cerne, sin slovenskih staršev, ki je včeraj dobil težke opekline, ko se je igral z bencinom. ki se mu je vnel, je danes utrtrl. Avtomobilski roparji v Baranji Osjek, 5. oktobra. V pretekli noči se je pripetil drzen napad na avtomobil. Mihajlo Savič. lastnik avtomobila iz Osjeka, je vozil dva potnika v Baranjo. V bližini Darde je eden izmed potnikov Saviča udaril od zadaj po glavi tako, da se je onesvestil. Nato ie prijel za volan in odpeljal avtomobil do osamelega mesta na cesti, kjer sta oba potnika nezavestnega Saviča odnesla iz avtomobila ter ga položila ob kraj ceste. Stanje ranjenega Saviča je zelo težko. Policija ie ukrenila vse potrebno, da iz-«1ed; zločinca. I Bukova drva Trboveljski premog Angleški koks pri tt. »KUBIVO«, Dunajska c. 33 (na Balkanu) — Tel. 34.34 S Zopet zarota na Portugalskem Pariz, 5. oktobra, iz Lisabone poročajo, da je policija odkrila veliko revolucionar' no zaroto ter s tem v zvezi izvršila veliko aretacij. Policija nadaljuje preiskavo. (AA) Gospodarska konferenca v Skoplju Skopije, 5. oktobra. Ministri Nikola Uzu-novič. dr. Kosta Kumanudi. Boža Maksimo-vič, inž. Radivojevič in inž. Sernec so prisostvovali danes dopoldne konferenci zastopnikov gospodarskih krogov iz Južne Srbije v prostorih prosvetnega doma v Skoplju. Poleg drugih je govoril tudi minister Uzunovič, ki je poudarjal, da se more danes smatrati za lojalnega državljana samo oni, ki je pripravljen zastaviti vse sile, da se doseže cilj, označen v kraljevem manifestu. Sotrudniki Nj. Vel. kralja niso sam! ministri in uradniki, temveč morajo biti tudi vsi ostali državljani. Govoril je tudi minister dr. Frangeš. za njim pa zastopniki raznih gospodarskih panog, ki so izražali svoie želje in potrebe, nakar je bila konferenca zaključena. Predavanje ruskega vojnega strokovnjaka v Ljubljani Drevi ob 19.30 bo v dvorani francoskega instituta v ljubljanskem Narodnem domu predaval general prof. M. Inostrančev o germanskem imperializmu in pangerma-nizmu kot vzrokih svetovne vojne. General Inostrančev je slovit vojni strokovnjak. V carski Rusiji je bil profesor akademije ruskega generalnega štaba, zdaj pa je profesor visoke vojne šole v Pragi. V Ljubljano je odlični gost prišel v soboto kot gost Ruske matice in Ruskega odbora, a ni prvič v naši sredi: predaval jg v Ljubljani že v juniju in je imel med številnimi hvaležnimi poslušalci poleg svojih rojakov tudi lepo število slovenskih inteligentov. Opozarjamo našo javnost tudi na današnje predavanje, ki bo vseskozi zanimivo. Vstop je brezplačen. poirtoo „ifr avl jan j pri zeleni mizi. pri LNP in naj« j rž JNS. Ako bo ta tekma, ki je trajala le 4 minute, verificirana, bo znašal izid Ilirija : Hermes 3:0 Da mora biti Hermes kaznovan, o tem ne obstoji noben dvom. Vsekakor bo to zeilo vplivalo na nadaljnji potek prven« stv enega tekmovanja. Primorje : Svoboda 9:0 (5:0) Po več kot enournem »odmoru« je pričela tekma Primorje : Svoboda. Začetek sta obe moštvi odigrali v zelo ostrem tempu. ki je proti koncu nekoliko ponehal. Sicer pa je bila tekma ves čas zelo živahna in niti od daleč ne tako enostranska, kot bi se dalo soditi po rezultatu. Svobodaši so bili pridno na poslu, veliko taktično napako so zagrešili s tem, da so forsiraK odprto igro. Ce bi bili zaigrali bolj defenzivno, sigurno ne bi bili črno beli poželi tolikega blagoslova. Pri Svobodaših je bil edino Fleischer na centralhalfu igralec močnejše kvalitete; izboren tehničar in enako požrtvovalen v obrambi kot v zasnovanju napadov. Obramba je imela mnogo posla in se je borila požrtvovalno. Erman v svetišču je rešil marsikatero kočljivo zadevo, prav tako pa bi bil lahko držal zmernejši rezultat. Branilca sta bila izrazito močnejša in sigurnejša zlasti v odbojnih udarcih kot njihova črno bela partnerja. Half je bi! samo eden: Fleischer, oba stranska krilca nista mogla uspešno zadrževati kril, zato je tudi večina primorjanskih napadov šla preko kril. V napadu ima Svoboda petorico. ki v polju še nekaj napravi, v kazenskem prostoru pa nenadoma preneha njena umetnost. Pri zelo šibki igri primorjanskih branilcev so se nudile številne prilike za ostvarjanje, in če teh prilik Svobodin napad ni znal ali utegnil izkoristiti, si je s tem podal sam negativno izpričevalo. Moštvo črno-belih ni napravilo vtisa iz-balansirane enajstorice. Predvsem je napad sestavljen iz močno heterogenih sil. Poleg vzgledne pridnosti in požrtvovalnega prizadevanja je opaziti tudi prilično indolenco; znatne so tudi razlike v pozitivnem znanju. Odtod izvira precejšnje nesoglasje med »hoteti« in »moči«. Kaj pomaga, če krilo privede žogo uspešno pred gol, če pa v zaključni fazi centrira v aut? To napako sta ponovno prikazali obe krili, Uršič sicer v nekoliko večji meri kot Jug. Dr. Buljevič je do go+ove meje razumno vodil napadalne akcije, toda mnogi njegovi predložki so bili prestrmi in so končali ali v autu ali na nogah nasprotnih branilcev. Erman je še vedno, da se izrazimo evfemistično fleg-matičen, komoden, dočim se bori Jež stalno z začetniškimi težkočami. Vrsta krilcev je brezdvoma odlično sodelovala pri zmagi. saj je nenehoma zastavljala nasprotne napade in dodajala napadu zelo uporabljive žoge. Toda tudi v tej liniji ni bilo homogenosti. Slamič prav dober, enako Zem-ljak, mlajši Jug pa precej šibek, neokreten. Oba branilca sta močno izenačena v negativni igri. V razdiranju še kolikor toliko uspešna, udarca pa nimata niti za počen groš; če je šlo za produciranje »sveč« pred golom, potem že (Hassl!). Jančigaj je nastopil svojo funkcijo s par minutno zamudo; med tem ga je zamenjal Jug II. ki je moral enkrat poseči v dogodke. Ko je (Jančigaj namreč) še dovršil svojo toaleto kar na licu mesta, ie posegel v igro z nekoliko rutine in s precejšnjo srečo. Vsaj enkrat je imel odličnega pomagača v prečki, ki mu je odbila nevarno bombo. Že v prvih minutah je Slamič pretvoril zaradi roke diktirano 11-metrovko. Takoj nato izsilijo črno-beli dva kornerja zapovrstjo. drugega pretvori dr. Buljevič v drugi gol. Igra je hitra, napadi se brzo menjavajo; Svoboda doseže serijo kornerjev, ki jih ne zna izkoristiti. Vmes nekaj nevarnih napadov Primoži a in v 25. minut pošlje Jež — ubranljivo v mrežo. V 40. min. poda dr. Buljevič Ermanu na nogo, in že je žoga v mreži. Poldrugo minuto pred koncem strelja Uršič korner in dr. Buljevič najde priliko, da potisne žogo mimo vratarja. Polčas 5:0, konreii 4:3 za Svobodo. V drugem polčasu je igra zdrknila s prejšnje višine. Opaža se obojestranska utrujenost, ki se izraža predvsem v manjši preciznosti pri dodavanju. Score otvori Jež po zelo lepi kombinaciji Jug-Erman-Jež, takoj nato reši Svetic z muko in težavo v korner. Spet je Jež uspešen; v 26. min. strelja iz neposredne bližine, Janežič hoče na liniji ustaviti, pa samo zaokrene smer žoge: če dva sodelujeta, se mora nekaj zgoditi. Eno minuto pozneje uprizori Erman solo - ekskurzijo v sovražni tabor, predribla kar se mu postavi v bran in potrese mrežo — v osmič. Potem zopet nekaj napadov Svobode, ki segajo do kazenske črte, morda za kakih par polmetrov čez, v ostalem pa malo po običaju malo nevarnih. V 34. min. zadnji gol, pač najlepši: Jug I. odda po krilu Ermanu, ta centrira polvisoko. a Uršič zaključi akcijo v lepem zaletu in pošlje žogo z glavo neubranljivo v mrežo. Še par prizadevanj, da bi se doseglo dvojno število, v zadnjih sekundah korner za P., potem pa konec. Rezultat tega polčasa 4:0, kornerji 3:2 za Pr.; vsega 9:0; kornerji 6:6 za oboje. Moštvi sta igrali v postavah: Primorje: Jančigaj - Svetic. Hassl - Zem-ljak, Slamič, Jug II - Jug I, Erman, dr. Buljevič, Jež, Uršič. Svoboda: Erman - Zemljak, Janežič -Habicht, Fleischer, Batič - Bogme, Jakša, Zore. Bončar, Ozebek. Sodil je g. Lepac iz Zagreba prav dobro. Na igrišču ga ni bilo opaziti, to je najboljša sodnikova odlika, imel je igro ves čas v rokah. Razven par brezpomembnih napak so bile njegove odločitve brezhibne. Publike se je zbralo izredno mnogo, pač v nameri, da bi primerjala igri Ilirije ln Primorja, ki se pomreita že prihodnjo nedeljo. Na žalost ni mogla priti zaradi zgoraj omenjenega na svoj račun. Sicer pa se je vedla vzorno, kar je tudi treba povda-riti. z željo, da bodi v bodoče tako! Jadran : Slovan 4:1 (2:0) Jadran ima po tej zmagi 4 točke ter v o« da v II. razreou. Tekma je bila precej od« prta, vendar so bih Jadranaši boljši v kombinaciji in streljanja Dopoldne sta se vršili dve tekmi rezerv« nih moštev, ki sta končaila z naslednjima rezultatoma: Ilirija rez. : Hermes rez. 7:1, Primorje rez. : Svoboda rez. 2:0. Zaradi odnošajev mod Primorjem in sekcijo nogometnih sodnikov ni bil za zadnjo tekmo delegiran noben sodnik. Po predpisanem času sta se obe moštvi zedi* nrli na igrača sarajevske Slavije g. Dokiča, ki je nato iz prijaznosti sodil to tekmo. Po včerajšnjih tekmah je prvenstvena tabela I. razreda naslednja: Ilirija 2 2 0 0 14:1 4 Primorje 1 1 0 0 9:0 2 Svoboda 3 1 0 2 4:21 2 Grafika 2 0 11 4:6 1 Hermes 2 0 11 3:6 1 ISSK Maribor : Železničar 4:2 (1:1) Maribor, 5. oktobra. Drugo kolo prvenstvenih tekem rti pri« neslo senzacijo. Kot favorit je veljal Ma« ribor, ld je tudi upravičeno zmagal. Obe moštvi sta v prvem polčasu pustili neizrabljenih mnogo ugodnih situacij, ki sta jih z lepimi kombinacijama ustvarila oba napada. Zmago je odločila boljša kondioija črno«beHh. ki so v končnem na« skoku tekam 15 minut trikrat pretresli mrežo nasprotnika. Odlikovali sta se zlasti obe obrambi. Krilca Maribora so šele v II. polčasu do« segli običajno formo, dočim je napad s smotrenimi kombinacijami »talno ogrožal vrata nasprotnika. Železničarji so v zadnjem času vidno napredovali in bodo nedvomno postali še nevaren nasprotnik. Omenjti je treba zla« sti Wagnerja, ki je igrali letos svojo naj« boljšo tekmo. Ljubljanski sodnik g. Cimrperman je so« dil zadovoljivo. SK OKmp : SK Celje 4:3 (3:2) Celje, 5. oktobra. SK Celje, ki ni nastopil 8 svojimi naj* boljšimi močmi, je moral kloniti svojemu nasprotniku SK Olimp, ki pa je zmago docela zaslužil. Tekma je bila zanimiva in živahna, vendar zete fair. Sodnik g. Ochs 'e bil izredno objekti* ven. Tudi rezerva OBmpa je porazila rezervo Celja z 2:1. Ostale nogometne tetine Trbovlje: Amater : Trbovlje 2:0 (1:0). Zagreb: Pričetek prvenstvenega tekmo« vanja ZNP. Hašk : Sokol 4:0, Gradjanski : Železničarji 2:0, Grafičar : Sparta 2:0. Praga: Kladno : Meteor \aH 2:1. Te« plitzer FC : Bohemians 3:3, Sparta : Vik« torija Žižkov 2:1, Slavija : Nachod 3:1. Dunaj: V soboto: Admira : Slovan 3:0 (1:0). V nedeljo: Vienna : FAC 2:2 (1:1), Sportklub : Austria 4:3 (4:1), Wacker : Nicholson 5:2 (4:0), Rapid : WAC 6:3 (3:2). Budimpešta: Hungaria : HI. okraj 1:1, Szabaria : »33« 1:0, Vasas : Kispest 3:0. Segedin: Ferencvaros : Bastya 2:0. Pečuh: Ujpest : Bacs * Baranya 3:2. Debrecin: Bocskav : Nemzeti 1:1. Fiirth: Spielvereinigung Fiirth : *I. FC Niirnberg 2:2. Lahka atletika Balkanske igre v Atenah Atene, 4. oktobra. AA. Danes ob 15. so bile svečano otvorjene druge balkanske lahkoatletske tekme. Tekme je otvoril predsednik grške vlade Venizelos. Govori« li so vsi šefi delegacij balkanskih držav. Otvoritev se je vršila po običajnem olim* pijadnem načinu. Rezultati so bili naslednji: 10.000 m: 1. Tekiaria (Grčija) 34 minut, 2. Mameak (Rumunija), 3. in 4. zopet Ru» munija, 5. Šporn (Jugoslavija). Skok v višino: 1. Papanikolaos (Grčija) 180, 2. Mamtilos (Grčija). 3. Kallay (Jugo* slavija, 4. Rumunija, 5. Tomšič (Jugosla« vi j a) 175. Tek 100 m: 1. Lemiru (Grška) II sekund, 2. Semiš (Turčija), 3. Baubaka (Grčija). 4. Mehmed Ali (Turčija), 5. Helebrandt (Ju« goslavija). Tek 1500 m: 1. Bolgarija 4 min. 18 sek., 2. Grčija, 3. Rumunija. Naši se niso pla* sirali. Tek 400 m z zaprekami: 1. Mendikos (Grčija) 56.6, 2. Miropolis (Grčija), 3. Vir* gil (Rumunija), 4. Palčak (Jugoslavija). Štafeta: 1. Jugoslavija 2 min. 34 sek., 2. Grčija, 3. Turška, 4. Rumunija, 5. Bolgarija. Končni rezultat: 1. Grčija 44 točk, 2. Ru» munija 16 točk, 3. Jugoslavija 13 točk, 4. Turška 9 točk, 5. Bolgarija 8 točk. pa sta pripomogli gdč. Boži šaplja do zma* ge nad že utrujeno g. Premelč. Za razpisane nagrade v singlu gospodov so se potegovali gg. Kmet (lanski prvak) Novak in Stojan. V napetem finalu pa sta si stala nasproti gg. Kmet in Novak. Njuni igri se je poznal dolgoletni trening. G. Kmet je dosegel svojo staro formo in obeta postati najboljši igrač. Izvrsten je njegov servis, odbil pa je nekaj skoro ne* mogočih žog. S požrtvovalnostjo in no« hvalno hladnokrvnostjo je premagal ruti« niranega nasprotnika g. Novaka, ki se ix>* sebno odlikuje s svojimi volley udarci. Oba sta tudi dobro vigrana za igro v dvoje in sta si v izredni formi pridobila naslov prvakov za double gospodov proti gospodoma Pogačarju in Stojanu. Dež je pospešil finalno igro mixed double v ko« rist g. Kmeta in gdč. B. Šaplje. Rezultati so bili nastopni: Semifinale gospodje single: Kmet * Hitzl 6:1, 6:0, Šivic : Banjaj 6:2, 6:4, Štepic : Ztajc L. Zaje w. o., Stojan : Zaje Drago 4:6. 6:4, 6:4, Pogačar : Bankp 4:6, 6:4, 6:1, Novak : Koželj 6:3, 6:2, Šivic : Zaje L. 6:2, 6:4, Stojan : Pogačar 4:6, 6:0, 6:2, Kmet : Šivic 6:4, 7:5, Novak : Koželj 6:3, 6:2, Novak : Stojan 7:5, 6:1. Finale: Šaplja : Premelč 1:6, 6:3, 7:5. Semifinale dame single: B. Šaplja: Svo« boda Puci 3:6, 6:1, 6:2, Hoffmann : Urbas 6:3, 6:2, B. Šaplja : Šporn 6:3, 6:1. Finale: Šaplja 1:6, 6:3, 7:5. Mixed double semifinale: Kmet * Šaplja B. : Zaje L. * Urbas 3:6, 6.-0, 6:0, Pogačar « Premelč : Koželj * Svoboda 12:10, 6:4. Finale: Kmet » Šaplja : Novak « Hoff* mann 6:3, 6:4. Gospodje double semifinale: Kmet « No« vak : Banko * Hitzl 6:1, 6:3, Štepic « Banjaj : Zaje » Šivic, w. o. Zaje * Šivic, Stojan » Pogačar : Bezgovšek » Kreidel 6:0, 6:0, Kmet « Novak : Zaje D. * Šivic 6:2, 6:0, Stojan « Pogačar : Zaje L. * Koželj 2:6, 13:11, 8:6. Finale: Kmet « Novak : Stojan * Pogačar 6:4, 6:1, 6:3. Z. Z Ljubljanski letali v borbi z meglo „Lojze" se Je izgubil... in pristal na travniku pri Celju „IHttricli" na avanturistični poti — Opasen polet iz Maribora v Ljubljano Ljubljana, 5. oktobra. Izmed obeh letal ljubljanskega Aero* kluba, ki sta poleteli k letalskemu mitingu v Maribor, se je »Lojze« s pilotom Čolnar« jem in spremljevalcem dr. Rapetom po* poldne prvi odpravil k povratku. Dvignil se je že okrog 16. in usmeril polet proti Celju. Čez pol ure mu je sledilo letalo »Dittrich«, ki ga je vodil pilot Vodišek, spremljevalec pa je bil predsednik Aero« kluba g. Hribar. V Mariboru je bilo vre* me za miting dokaj ugodno, čeprav je ne* bo bilo zastrto z visokimi oblaki. Ob kon* cu sporeda, ki je posebno po izvrstnih akrobacijah Angleža Rileya zadovoljil številno občinstvo, pa je ljubljanskim le« talcem začel nagajati hud veter. Obe ljub« ljanski letali sta na povratku absolvirali čudovite peripetije m pripada zgolj izvrst* nima pilotoma zasluga, da nista postali žrtvi nesreče. »Lojzeta«, kakor tudi njemu sledečega »Dittricha« je že nad Slovenskimi gorica* mi zajela megla. Oblaki so prihajali od ju« ga in se bolj in bolj bližali zemlji. Na ta* ko dolgi poti kakor je od Maribora do Ljubljane, letijo letala r običajni višini 1000 m, takrat pa sta obe letali bili zaradi nižajočih se oblakov stopnjema prisiljeva« ni, da sta nižali višino na 800, 400 in sled* njič celo na 200 metrov in še nižje. Ko se je »Lojze« že bližal Trojanam, je tamoš« nje griče odevala tako nizka in gosta me* gla, da je pilot Čolnar raje okrenil proti Celju in srečno pristal na nekem tamoš* njem travniku. j »Dittrich«, ki mu usoda »Lojzeta« ni bi | la nič znana, si je med tem krčil pot pod j nizko meglo preko Slovenskih goric, a pri j Slovenski Bistrici je ubral smer naravnost proti Vranskemu. Izvzemši na tem direkt* nem odcepu je dosledno ravnal svojo smer po državni cesti, ker za orijentacijo v me* gli ni imel nobenih drugih oporišč. Letel je z brzino 140 km, a že takoj od Maribo« ra dalje mu je nasprotoval silen protive* ter z brzino 70 km. Ko je že nastopal trd mrak — bilo je okrog pol 18. — je »Dit* trich« zavil skozi Črni graben. Bil je to let, pri katerem sta usodo letala in obeh letalcev Vodiška in Hribarja, rešila zgolj sigurna, spretna roka pilotova in pa — sreča. Letalo je drselo skozi zrak tako nizko, da se je tuintam obregnilo že vr* hov dreves. Zadostoval bi bil en sam moč« nejši dotik in letalo bi bilo strmoglavilo... Vendar je naposled bil Črni graben juna« ško premagan in letalcema so se od daleč zablestele ljubljanske luči. Ob 18.15 sta v popolni temi brez najmanjše nezgode pri* stala na letaliJču v šiški. O usodi »Lojzeta« so se takoj nato v večernih urah razširile alarmantne vesti. Kratko telefanično poročilo iz Celja, da bo »Lojze« prenočil tamkaj in se jutri zdrav in čil vrnil v Ljubljano, pa je zopet pomirilo duhove in pregnalo skrbi, ki so v ostalem dokazale, kako veliko brigo po« sveča ljubljansko prebivalstvo svojim sim* patičnim motornim ptičem ... Tihotna jesenska nedelja v Ljubljani Oblačno vreme, zaspano razpoloženje - Le nesreča ni praznovala — Mir na policiji Ljubljana, 5. oktobra. Letošnja jesen se je uvedla tiho in otožna čeprav so nam letos napovedovali Izvrstno vinsko letino in čeprav so nekatere ljubljanske kleti polne sladkega novega mož ta in čeprav je bila danes prva nedelja v oktobru, je Ljubljana vendar nekako samevala in vse do večera ni bilo niti sledu običajne jesenske prešernosti. Dan meglen in mlačen, zagrnjen s' sivimi oblaki, od časa do časa celo na rahlo oroden. Z vsem tem je bilo v skladu tudi razpoloženje LJubljane. Pri poldnevnem koncertu vrle vojaške muzike se je življenje na promenadnih ulicah še kolikor toliko razgibalo, popoldne pa so se napolnile kavarne in proti večeru tudi gostilne. Dobro žetev imajo ob taki nedelji bioskopi in obe gledališči. Posebno je še danes v kino Matico privlačeval Tauber, v drami pa je briljiral »Sen kresne noči«, a operetna publika se je obogatila s pre-mijero Straussove »Vesele vojne«. Med običajnimi nedeljskimi prireditvami je oilo nekaj trgatev grozdja, kar pa je Ljubljančanov pohitelo v bližnjo okolico, so se namestu z grozdjem raje posladkali kar s čisto starino ... Nesreča pa vendar tudi danes ni praznovala. Okrog poldne se je primerila prva nezgoda na Galjevici pri baraki 232. Karol Bizilj, 451etni kurjač državnih železnic, je po nekem opravku plezal po lestvi. Izpodrsnilo mu je in je padel na tla ter se precej občutno poškodoval po životu. Poklicali so reševalno postajo, ki je ponesrečenca jadrno prepeljala v bolnico. France Bizjan, kamnoseški pomočnik pri Kunovarjevi tvrdki pri Sv. Križu, star 52 let, je nekaj po 14. tako nesrečno padel po stopnjicah, da je obležal z razbito lobanjo nezavesten. Tudi njega je rešilni avto hitro prepeljal v bolnico, kjer mu izkazujejo posebno skrbno nego. Njegovo stanje je prav kritično. Karol Brezič, 451etni vojni invalid iz Loga pri Vrhniki, je proti večeru na cesti doživel usoden karambol. Peljal se je na kolesu po cesti, ko mu v trdem mraku nenadoma prihiti nasproti neki motoci-klist, doma iz šiške (številka vozila 211). Brezič se je nespretno hotel ogniti, a tisti hip ga je že podrl motociklist. Oba sta padla po tleh, vendar pa je padec za Bre-ziča bil znatno usodnejši: nesrečni invalid je obležal pol nezavesten, začel je krvaveti iz ust in nosa in vse kaže, da ima možgane pretresene. Tudi o tej nesreči je bila obveščena ljubljanska reševalna postaja, ki je Breziča že ob 18.42 prepeljala z avtom v bolnico. — Manjša nezgoda se je v Poljski ulici v Vodmatu primerila nekemu dekletu, ki je padlo na polzkem tlaku in se poškodovalo po glavi. Upati je, da bo v bolnici prav hitro okrevalo. Policijska uprava je danes v splošnem imela lep mir, kar je za Ljubljano hvale vredno. Vsa noč od sobote na nedeljo je potekla brez vsakršnih ekscesov in je gosp. dežurni uradnik dopoldne imel opravka zgolj z dvema predvedenima osebama: prva je obiskala Ljubljano, čeprav ji je povratek zabranjen, drugemu aretirancu pa je naštel levite zaradi nedostojnega vedenja, kar se po ljubljansko pravi: nakresal se je dedec močne kapljice in malo porazsajal... Kakor dan, je mirno potekel tudi tihotni, nekoliko vlažni nedeljski večer. Mariborska nedelja z letalskim mitingom Otvoritev jesenske sezone — Različne vesele prireditve Velika udeležba pri letalskem mitingu Tenis Tenis turnir za prvenstvo SK Ilirije V soboto 27. septembra zaradi dežja od* povedani interni klubski turnir SK. Ilirije na teniščih pod Cekinovim gradom se je nadaljeval v soboto 4. in nedeljo 5. t. m. Lanska prvakinja gdč. Boža Šaplja je do* segla prvo mesto v singlu in z g. Kmetom v mixed doublu; g. Kmet pa je prvi v singlu in z g. Novakom v doublu gospodov. Končni plasma je naslednji: Gospodje single: 1. Kmet, 2. Novak, 3. Stojan. Dame single: 1. Šaplja, 2. Premelč, 3. Hoffmann. Gospodje double: 1. Kmet * Novak, 2. Stojan * Pogačar. Mixed double: 1. Kmet « Šaplja, 2. No* vak * Hoffmann. Brez dvoma je bila najzanimivejša igra turnirja finale single dam. Do konca je bila zmaga negotova, posebno zadnji set je bil zelo napet. Rutiniranost in vigranost Maribor, 5. oktobra. Jesenska zabavna sezona je otvorjena. Za prvo oktobersko nedeljo je bilo v Ma« riboru napovedanih vse polno veselic in prireditev, mnoge pa so bile v zadnjem trenutku preklicane zaradi letalskega mi* tinga. Tako je med drugim izpadla iz ne« deljskega programa vinska trgatev na Ma« riborskem otoku, za katero je vladalo med občinstvom veliko zanimanje, in tudi in* vailidi so morali preložiti svojo tombolo. Nekako uverturo v zabavno sezono je tvorila sobotna družabna prireditev mari« borskega pododbora Koturaškega saiveza v vseh prostorih »Ureiona«, ki je preko^po« znrh ur do nedelje zjutraj držala v šahu stotine veselih športnikov. Rajali so mladi in stari. Kolesarski direndaj se je razvil v prav objestno in splošno veselje. Precejšnjo pozornost je zbudila v ne« del jo dopoldne zadnja velika letošnja ga* silska vaja na tvomiških objektih pivovar« ne »Union«. Pri tej priliki je napravilo 10 slovenskih gasilskih asptrantav po priza= devamiju vežbalnega mojstra g. Josipa Vol« čiča izpit z dobrim uspehom. Središče zanimanja je bil popoldanski letalski miting, ki ga je priredil marifoor« ski Aeroklub »Naša krila« v povodu pri« hoda angleškega pilota Rileya v Maribor. Ogromne množice občinstva so poromalc popoldne na letaflišče na Teznu, da obču« dujejo napovedane atrakcije ▼ svobodnem zraku. Seveda pa je bila velika večina za« stonjkarjev. Producirali so se: ljubljanski »Lojze« s pilotom Čolnarjem, Anglež Charles Rilev, zagrebški pilot Jankovič in pilot Vodišek z »Dietnichom«. Vsi so iz« vajalj drzne akrobacije v zraku in je ob« činstvo res prišlo na svoj račun. »Lojze« je že ob 16 odjadral v LjuMjano. Policijska kronika izkazuje 4 aretacije pijancev in razgrajačev ter nekoneesijoni« ranih svečenic ljubezni. Prijav je bilo 33, med temi so prometni grešniki odnesli re« kord. Rešilnemu oddelku ni bilo treba po* sredovati, kar je zelo redek slučaj, zlasti za prvo nedeljo v mesecu. Zveza proizvajalcev brezalkoholnih pijač Beograd, 5. oktobra. V obrtni zbornici se je vršilo danes zborovanje beograjskega Udruženja proizvajalcev brezalkoholnih pijač. Na zborovanju, ki so se ga udeležili tudi zastopniki iz vseh banovin, je bilo sklenjeno, da se esnuje zveza proizvajalcev brezalkoholnih pijač za vso državo. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovno skupščino. Na zborovanju so razpravljali tudi o raznih drugih aktualnih problemih te stroke, zlasti pa o davčni obremenitvi brezalkoholnih pijač. Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) se vojna prekmalu nehala. Čim dalje traja, tem ogromnejši postajajo dobički, stekajoči se v City. Od teh dobičkov je dobil Intelligence-Service prav znaten delež, ki ga je spet porabil za propagando za utrditev položaja Anglije po svetu in za razne poizvedbe, torej za obrambo Anglije. Potem takem ni šlo kar nič v zgubo, če je konkurenca na kontinentu (nemška kakor tudi francoska) krvavela... Vem, da so pošiljali Nemčiji surovine in živila. Pa poreče Odkar je minila vojna psihoza, se lahko brez strahu pove marsikatera resnica. Taka resnica je tudi, da ni bila blokada antante nad osrednjimi silami ni-teoli popolna, ker bi v tem primeru bila pač antanta že dve leti prej končala vojno. Kljub dobri organizaciji osrednjih velesil bi bili že v drugem letu vojske izbruhnili nemiri zaradi lakote. Nikakor ne bi bilo mogoče ogromne armade prebivalstva v zaledju preskrbovati iz lastnih sredstev. Samo nenadna in silna zmaga bi bila mogla osrednje sile v tem primeru rešiti. Seveda je bilo nekaj zmag, nobena med njimi pa ni bila tako dalekosežna, da bi pripravila antanto k kapitulaciji. Resnica je torej, da so se mogle osrednje države samo zato tako dolgo držati, ker so bile v blokadi na vseh koncih in krapi špranjie in razpoke. Na vseh straneh so se stekala živila in sir ovi ne v Nemčijo, deloma tudi v Avstrijo. Kdo pa je bil tisti, ki je brez strahu opravljal to trgovino? Trgovski svet london. Cityja, ki ga je k temu delu pooblastil »Downing-Street«. »Inte-lligence-Service« ni imel očividno nobenega posebnega interesa na tem, da bi kdo: »Saj je nemogoče, da bi država na eni strani žrtvovala svoje vojake na bojišču, na drugem kraju pa zalagala sovražnika z živili.« — Pa je vendar resnica! Angleški admiral F. P. Consett, ki je bil svojčas član angleške mornarske komisije, nekaj časa tudi svetovalec »Intelligence-Servicea«, a so ga. ko jim je postal zaradi svoje odkritosrčnosti neprijeten, prestavili kot zastopnika mornarice k angleškemu poslaništvu v Kristianijo, je pisal brez strahu angleškemu ministrstvu: »Naša trgovina z nevtralci, ki zalaga osrednje države, podaljšuje vojno, zmaga je povsem negotova in gremo v propast najbrž baš zaradi tega nelojalnega zadržanja ...« To poročilo je odposlal sredi avgusta 1916 in je zahteval ostre ukrepe proti trgovinskim krogom Cityja. Za odgovor pa je dobil od angleškega kabineta lakonič-no navodilo: »Molčite in mirujte, gospod admiral!« Premog, olje, bombaž ... V začetku 1915 je Nemčija trpela na občutnem pomanjkanju premoga, ker je bila spravila pod orožje nad dve tretjini vseh svojih rudarjev. Zato pa se je angleški premog v ogromnih množinah izlival v skandinavske države m od tod k osrednjim silam. Zdaj lahko pojmimo, zakaj je Ladendorff takrat, ko so od njega zahtevah", naj demobilizira 75.000 po-ruhrskfli rudarjev, odgovoril: »Ni treba, da bi slabili svoje čete, ko itak angleški rudarji skrbijo za nas.« »Downing Street« je nevtralne skandinavske države posebno osrečeval z oljnatim semenjem in sadjem, ki je služilo za izdelavo glicerina. Slednji pa je zopet skrajno potreben za proizvodnjo streliv. Slično je bik) z bombažem, čigar pomen za proizvodnjo streliv je pač dovolj znan. Te sirovine so prihajale pred vojno večinoma iz angleških kolonij Indije in Afrike neposredno v Nemčijo. Med vojno pa so po vednosti Anglije morale potovati preko nevtralnega inozemstva v Nemčijo. Downing Streei je skrbel za to, da armadam osrednjih si1 ni preveč nedostajalo municije. Prava zmagovalka — Japonska Komentar je odveč. Toda navzlic svojemu ravnanju Aa-glija ni prava zmagovalka v svetovni vojni. Zmagovalka, ki je v tej strašni svetovni moriji največ pridobila, je — Japonska. To odporno, zagonetno, zaprto, skrivnostno pleme se zaveda, kaj hoče in je med svetovno vojno mojstrsko igralo nad vse nenavadno vlogo. Ni še pozabljeno, kako so pred pričetkom sovražnosti zaslepljeni takratni nemški diplomati zrli v Japoncih svoje bodoče zaveznike. Tu in tam, takole v Mona-kovu, Berlinu in tudi na Dunaju so se včasi že res tud' bratili nemški studeči m japonski oficirji. Maček je potem bi! seveda zeh hud ... Odkar je vojna zaključena, svira Japonska prvo vijolino v orkestru velesM. Pripada k »Big Five«, k peterim ve'i-kim državam. Sedela je v Versaillesu, udeležila se je vseh evropskih konferenc, zastopana je bila v vseh komisijah ter ima predstavnike v vseh vojaških političnih in gospodarskih misijah, svoj nos vtakne povsod in igra v Ligi narodov po zaslugi svojih nenavadno spretnih delegatov zelo važno vlogo. V Evropi se ne zgodi ničesar, da ne bi bila za mnenje vprašana tudi Japonska, ki je v Ženevi našla sijajno priliko borbe predvsem proti Severni Ameriki. Obregnila se je celo ob omejitev priseljevanja Japoncev v USA. Nič čudnega torej, če Amerika noče prav nič slišati o Ligi narodov ... Ampak kaj vse je Japonska prav za prav storila v svetovni vojni, da je dosegla tako eminenten položaj? Toliko, kakor nič... Zavzela je Tsingtau in s tem premagala par sto mož broječo nemško posadko. To je bilo vse. Ko je opasnost zaradi podmornic postala za antanto kritična, je Japonska prispevala 2 mala rušilca, ki naj bi lovila nemške in avstrijske podmornice v Sredozemskem morju, a nista nikoli prišla v borbo. Žrtev japonskega nastopanja je predvsem bila Francija. Francosko javno mnenje je cela tri leta bilo navduševano z zaupanjem v japonsko pomoč. Raršir-jale so se o tem fantastične govorice. Ze v novembru 1915 nai bi bila v Marsei-Ilesu izkrcana 800.000 mož broieča japonska armada. Bilo je v Franciji precej ljudi, ki so prisegali, da so japonske voj-ščake že videli. A vse to je bila prevara, ki sta jo in-scenirala angl. »Intelligence Service« in japonska poročevalska služba z brez-primernim mojstrstvom. V vojnih letih se je prav često čula beseda: »Heure de Japon est arrive« — Japonska ura je prišla. To ni bil zgolj pregovor ... (Dalie prihodnjič.) 20 Ponatis prepovedala tf ka/minain/ roman Riko se je spomnil duševnih bojev, ki jih mora trpeti zaradi ženske, ki je ne ljubi zato, ker je ženska, in je odgovoril: »Da, bolan sem.« »Tako?« je rekla Jana skoro brezbrižno in se zagledala skozi okno nasproti loži. Nekaj trenutkov sta molčala oba, potem pa je vprašala Jana: »Riko, na čem si bolan?« »Lahko vprašanje, toda odgovor nanj je težak.« »Torej mi v resnici nekai prikrivaš? Pod krinko bolezni?« »Jana, prosim te, ne govori tako.« »Strašno!« »Da.« Gledala sta vsak v svojo smer. Nepremično in molče. »Zdaj moram iti,« je spregovorila Jana in vstala. »Že?« Rikov glas se je tresel. Pogledala mu je v oči, segla v roko in rekla: »Riko, zadnjič te vprašam: ali si res bolan?« ■»Ne. To ni bolezen.« »Torej na svidenje zvečer! Bodi točen!« V odgovor ji je poljubil roko. Ko je že odhajala, se je obrnila in rekla: »Jutri bo že bolje! Morje ozdravi vse!« Ni ji mogel več odgovoriti. Odšla je hitro. Jutri bo že bolje... morje ozdravi vse... je ponavljal mehanSSno v mtsffii in buljil v ilustrovan časopis pred seboj. Četrto poglavje Brzi vlak je drvel skozi temno noč proti morju. V kupeju drugega razreda sta sedela Riko in Jana ter se pogovarjala. Nihče, ki bi slišal njune besede, ne bo mogel sklepati, da je gospa, ki govori z mladim možem, pobegnila od svojega zakonskega moža. Njun razgovor je bil zadirčen, sličen prisiljenemu pogovoru med dolgočasnima zakoncema na potovanju. Slednjič sta zadremala oba. Vsak na svoji strani kupeja. Ko se je vlak ustavil na neki postaji, se je Jana prebudila in vprašala: »Riko, kje smo?« Riko je malce odrinil zaveso cA oknu, pogledal m videl, da je še noč ter rekel: »Le počivaj!« »Kje smo?« je ponovila Jana. Riko je pogledal na uro in v vozni red ter povedal ime postaje. »Ali je še daleč?« je vprašala Jana. »Daleč, daleč.« »Koliko je ura?« »iNekaj čez trL« »Nemogoče! Meni se zdi, da se vozimo že četo večnost.« »Le potrpi in zaspi!« »Ne morem spati.« Nekaj časa je molčala, ko pa se je vtek pričel spet pomikati, je vprašala: »Riko, kako se počutiš?« »Dobro. Ce je vlak takole prazen in je dovolj prostora, naravnost uživam.« »Ne mislim tako. Hotela sem reči... Ah, Riko, kako si čuden!« »Vedno in vedno mi očitaš, da sem čuden. Kaj bi bik), če bi rekel jaz tako o tebi?« »Kaj bi bik)? Prvič nisem prav nič čudna... sicer pa mi ne rečeš niti tega.« »Ali ni mar lepo in prijetno, da se voziva sama? Včasi je kljub jeseni mnogo potnikov.« »To je že res, da je lepo, ker sva sama, toda kaj imava od tega? Praviš, da uživaš, jaz pa trpim.« »Človek ne sme neprestano misliti na svoje težave.« »Riko, ti si hudoben!« »Jana? Kaj vendar govoriš?« »Da, hudoben si! Vem, da me razumeš in da veš, kaj sem mislila, ti pa govoriš tako čudno in vsakdanje.« »Zame je stvar rešena. Čemu bi govoril vedno o tem! Zdaj si na potu in kmalu boš tam, kamor si želela. MisRm, da ti zaradi tega ni treba trpeti. Bolje bi bilo, da se ne vznemirjaš.« »Stvar je rešena? Rešena, praviš? Govoriš, kakor bi šlo za trgovski posel. Ali je to vse, kar praviš, da bom kmalu tam, kamor sem želela? Riko, ne pretvarjaj se, prosim te!« »Govorim iskreno. Nimam povoda, da bi se pretvarjal.« Prijela ga je za roko in zaihteia. »Vidiš, draga, da imam prav. Vznemirjaš se in ne veš zafcaj* »Riko, Riko, kako vse drugače sem si mislila najino pot!« »Da, draga, sanje so vedno lepše od resnice.« »Riko? « »Človek trživa, ko iirisC, da trpi.« »iNe razumem te. Govoril« »Le spomni se, kolikokrat sem ti govoril o tem! In ti si mi pritrjevala. Ali se spominjaš?« »Da ... spominjam se. Toda... Riko ... povej mi, aH bova vedno tako žalostna?« »Ne, draga. Človek je žaiosten samo dotlej, dokler ne uvicfi, da so sanje neizpolnjive.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 n da m trni pomije po posti naslov ali lealeo drago informacijo ticoco se tnaKh oglasov naj priloži v sicer ne ho prejel ot naašjo ticoco se mann odgovora t CENE MAUM OGLASOM Zemtve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek tO Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naroČilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. l ' Pletiljo samostojno, sprejme v stalno službo Javoruik, Vojašnica 2, Maribor. 4133S-1 Učenec J* dobre rodbine se sprejme v trgov. z mešanim blagom. Vprašati v podružnica »Jutra« v Mariboru. 41340—1 Dve dobri pletilji sprejmem. A. Gamser, Zagreb, Sveti Duh 44. 40840-1 Učenko za, damsko krojaštvo sprejme Fani Jager, Kolodvorska ulica 26-1 — dvorišče. 41437-1 Služkinjo za vse ■prejmem na Mirju, Bogiši-Seva ulica 5. 41488-1 Postrežnico čisto in pridno sprejmem za kratek dnevni čas. Naslov v oelasnem oddelku Jutra. 41004 1 Šiviljo samostojno v finem dam-dsjsm delu sprejme takoj L. Vrščaj, Rajfcenburg. 410®-1 Mizarskega vajenca sprejme Jože Zad nikar, Ve-rovškova 48, Ljubljana VII. 41556-1 Učenec ki je dovršil tri gimnazije, žel" stopiti v vaj j kot elektrotehnik, svtomehanik ali strojni ključavničar. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 41352—2 Šivilja gre šivat na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra šivilja«. 41541-2 Kroj. pomočnika dobrega in tudi nekoliko vajenega v d»mskem kro sprejme takoj A. , Kranj št. 185-11. 415204 Vajenca krejme podružnica Jalio einl, Ljubljana, šelenbur-gwva 3. 41409-1 Kuharico obenem samostojno gospo-dtojo sprejme takoj Andrej Soteki npiwvitel3 — Komenda. 4J51&-1 Prodajalka mešane stroke išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 41355—2 Šofer abstinent, zmožen vseh popravil, išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv 39«. 41565-2 Frizerka mlajša moč, želi spremeniti mesto v Ljubljani ali izven Ljubljane. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra? pod šifro »Pridna«. 41533-2 Lepo ovčjo volno proda Podgoršek, Domžale. 41040^5 Pozor! Kliči telefon. 2708 Radi velike zaloge drv ">n kolobarjev se iste prodajo IX; konkurenčn' ceni. Isto tam tudi prima trboveljski kakor tod i šleziiski premog. R. Veiepič, LJubljana MI.. Sv. lernela c. 25. 328-6 Otroški voziček zelo poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41414-6 Koncesijo za manufakturo in izdelavo oblek ter perila, odda gospodična. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41468-17 Družabnika strokovno izobraženega, ki bi osebno sodeloval ln ki razpolaga s primernim kapitalom, sprejmem v mnogo let obstoječo špecerijsko veletrgovino v večjem mestu Slovenije, na prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabnik«. 40946-16 Mizarsko podjetje dobro idoče, i vsem orodjem in stroji oddam takoj v najem. Potreben kapital 20.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »(Prevzamem takoj«. 41121-17 Gostilno dobro idočo, vzamem v najem z vsemi pravicami, samica najraje na deželi ali v kakšnem trgu na Dolenjskem. Tudi Gorenjska m izključena. Dopise poslati ns Pepea Brinovec, Vaše 2, Medvode. 41336-17 Lokal v Kranju velik, svetel, s stanovan-njem takoj oddam. Vse na novo urejeno, na prometnem kraju. Oddam tudi ev. sam lokal brez stanovanja. (Najemnima polletno vnaprej.) Istotam kupim dobro ohranjeno železino ograjo, 16 m dolgo za hodnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41329-19 Dve sostanovalki sprejmem Novi trg 8t. 2-II. 41450-21 »St. 1213« Lokale primerne za večjo pisarno, oddam v bližini kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41441-19 Lokal za hlev ali skladišče oddam na Poljanski cesti. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skladišče«. 41221-19 Vinotoč odda takoj Mihelj, Sredina št. 18. 41484-19 Stanovanje komfortno, 5 sob oddam s 1. novembrom. Informacije na Tržački cesti štev. 8. 41238-21 Stanovanje takoj odda Prietovoik — Spodnja Hodtnja pri Olja. 41307-21 Sobo In kuhinjo oddam v Podgori Stov. 38 6t. Vid pri Ljubljani. 41467-21 2 Skr; Stanovanje in kuhinje oddam v 9. 41487-21 Stanovanje sobe iin kuhinje ffiče stranka brez otrok v WoKovi ulici, na Sv. Petra oeeti aH neposredni bližini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« Stanovanje eno- ali dvosobno, v mestu iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe z navedbo cene pod »1. november N. T.« na ogl. oddelek Jutra 40721-21 Prazno sobo aH kabinet separirano iščem 'onudfoe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za takoj«. 41250-23 Mesečno sobo lepo opremljeno oddam dvema " boljšima solidnima gospodoma s 16. oktobrom. Peršl, Oopova ulica št. 21-H 41265-33 Sostanovalko sprejmem za 200 Din. — Vprašati v trafiki v Vegovi ul. 2, nasproti univerze. 41064-23 Prazno sobo zračno in solnčno za prvi november iščem v bližini banske uprave. Po možnosti kopalnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »450-600«. 41383—23 Gospod se sprejme na stanovanje in dobro domačo hrano. 41378—23 Lepo prazno sobo z elektr. razsvetljavo oddam v bližini glavnega kolodvora. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41433 23 Za pisarno sredi mesta oddam 2 sobi. Nadev v oglasnem oddelku »Jutra«. 36663-23 brez, aJiftL, išče Sobo s klavirjem uradnica. Ponudbe z oznako v oontra mesta išče gospod cene na oglasni oddelek i s 1. novembrom. Ponudbe »Jutra« pod »Soba takoj«, na oglasni oddelek »Jutra« 41278-23'pod »Soba 223«. 41250 3S 21 uiMtMHHimiimHHmmuitiiuiiiiiiiimmnnnnitmHimfiHmmiHm^ | Ml SMO ZA VAS ( 1 podaljšali rok za odplačevanje za nadaljna dva § | meseca na 8 mesečno odplačevanje § I vsa manafaktnra, kakor tudi čevlji r | največji izbiri, ter po najnižji ceni | Oblačilnica JURIJA" I Ljubljana. Mestni trg št. 1*7 u u » konzocij «fcf**» Adolf Ribnika* «wje fean Fodrft« j. tmU »Naeodo* tiskaa* d,^^ p^tetemik Fwo vsi v Li*bi?