Pokora.
Švedski kralj Karel VII. je v mladosti jako ljubil vino ta večkrat se ga je napil tako, da je storil marsikaj, kar se ni stri-njalo z njegovim kraljevskim dostojan-stvom. Nekoč. ko se je zopet napil priljub-ljene pijače, je o svoji materi izgovoril ne-kaj trdih, razžaljivih besed. Drugi dan ga je njegov prijatelj opozoril na vedenje, s katerim }e visoko gospo hudo razžalil. Karel je obledel. Nekaj trenutkov je pre-mišljal. Bjli so to trenutki, važni za vse niegovo življenje. Po kratkem premišljeva-nju je vzkliknil: ,,Prinesite mi steklenico vina in najdragocenejšo čašo!" Ko je oboje
dobil, je odšel k svoji materi kraljici. ,,Gospa!" je rekel ves ginjen, ,,včeraj sem vas razžalil; hočfem vam dati zadoščenje." — In napolnivši čašo, jo izprazni ter slo-vesno reče: ,,To je bilo zadnje vino, ki sem ga pil. Od danes naprej čez moje ust-nice ne pride nobena kapJjica vina več!" Ostal je mož-beseda vse življenje.