Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt „ mesec 6 , 50 , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K —h pol leta četrt „ mesec 10,-. 5» - » 1,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserato sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 71. V Ljubljani, v četrtek 29. marca 1900. Letnik XXVIII. Gabilo na riaročbo. S I. aprilom se pričenja nova na-roČba, na, katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 b na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 b Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca Politična razmišljevanja. V. Poljsko-rusinski spor v Galiciji. (Konae.) Dobro poznajo razpad svoje države in dobro vedo, da je za razdelitev poljskega kraljestva mnogo pripomogla Rusija. Odtod tedaj brezmejna mržnja do »Moskalov«. Rusija jim je dala veliko avtonomijo, to so zapravili 1. 1830 in 1863. Ali vendar moramo priznati, da si Poljaki v Rusiji jako dobro stoje. Državna uprava jih ščiti pred izsesavanjem zidov in tako cvete tam poljska obrt, trgovina in književnost. Tudi poljski kmet je tam mnogo na boljem nego pri nas v Galiciji, kar moramo kot Avstrijci z žalostjo priznati. Poljaki kot narodna individualnost ne nazadujejo v Rusiji, saj se celo priseljeni Rusi popoljačijo. Poljaki imajo priznano veliko asimilacijsko moč v sebi. Poljski element se gospodarsko ne počuti v Rusiji slabo in ugledni ruski listi, kakor »St. Peterburgs-kija Vjedomosti«, kateri na čelu je ugledni in uplivni knez Uhtomskij, se živo zavzemajo za sprijaznenje Poljakov in Rusov. Tudi nekateri poljski listi kakor veleugledna revija »Kraj«, se potegujejo za poravnavo stoletnega spora, vendar je mržnja poljskega srednjega stanu do Rusov še tolika, da moramo z žalostjo konstatovati, da konture bodoče poravnave niso še videti na političnem obzorju. Srca poljske mladine in srednjega stanu napolnuje gnev do razdejalca njihove države, in ta gnev jih tako slepi, da ne vidijo, kako leto za letom gineva poljski živelj na Poznanjskem, kako odkupuje Pruska vlada poljsko zemljo in naseljuje Nemce, kako so izgnali poljščino iz ljudskih šol in da celo pouka v veri ne dovoljujejo Poljakom v materinščini. Poljakov kot narod nočejo trpeti v Prusiji in ako še niso vseh poznanjskih Poljakov ponemčili, je temu kriva čudovita poljska žilavost. Vendar konec je viden, brutalna nemška sila bode tri-umfirala, ako Poljaki ne osredotočijo vseh svojih sil v obrambo poznanjskih Poljakov. Dokler pa jih drži gnev do Rusije kakor v hipnozi, dotlej je malo upanja, da bodo Poljaki videli, kje jim preti nevarnost, da namreč le od Prusije in ne od Rusije. Poljsko-ruska poravnava je v občeslo-vanskem in še bolj v poljskem interesu. Misli na restavracijo nekdanje Poljske naj opuste, saj imaio še uoliski narod kot kul- turno celoto. Da se pa ta poravnava doseže, to je pa mnogo odvisno od galiških Poljakov. Ako se ti spravijo z Malorusi in tem dovolijo narodno avtonomijo in se odrečejo aspiracijam, da popoljačijo vso Galicijo, potem bo ta njihov čin blagodejno uplival na ruski narod, kateri ni sovražen Poljakom, ako se izvzame par panruskih žurnalistov. S spravo Poljakov in Malorusov v Galiciji se doseže solidarnost avstrijskih Slovanov in to je za bodočnost avstrijskih Slovanov in Avstrije neizmerne važnosti. Poravnava poljsko-maloruskega spora je vitalna potreba avstrijskih Slovanov. In največjo korist od tega bi imeli Poljaki sami. Svoje moči obračali bi potem v zvezi z Malorusi na konsolidacijo gospodarskih zadev v Galiciji in svoje odvisne moči bi porabljali za podporo svojih davljenih bratov na Poznanjskem in Šlezkem. Da so Poljaki z Rusini in vsemi drugimi Slovani v Avstriji jedno in da se najdejo prijaznejše razmere mej rusko državno oblastjo in Poljaki v Privislanskem kraju, potem gotovo ne ostane to brez vidnih posledic na položaj Poljakov na Poznanjskem. Prusija davi poljski narodni element, ker je gotova, da jo Rusija k temu mirno gleda, in ker je v Avstriji slovanstvo razdejano in nima skoraj nikakega vpliva na vladne kroge v vnanjem ministerstvu. Solidarni avstrijski Slovani, kar dozdaj še nismo, bili bi odločujoča moč v državi in prijazne razmere med Poljaki in Rusi v nekdanjem poljskem kraljestvu bi v srednji Evropi ustanovile raz mere, ki bi bodočnost našo zagotovile. Drugače pa pademo najprej mi Slovenci, potem Cehi in ako imajo potem Poljaki še osi-gurano svojo narodno individualnost, je tudi še dvomljivo vprašanje. Ne podcenjamo češko-nemške sprave, ako se doseže. Vendar jako dvomimo, da bi se Nemci hoteli odreči svojih hegemonistiš-kih zahtev, dokler smo Slovani dejstveno in v hotenji razdeljeni. Predpogoj za spravo z avstrijskimi Nemci, katere gotovo odkritosrčno želimo, je ta, da stoje Nemci nasproti kompaktni in solidarni slovanski falangi, ki ima v državnopravnih in narodno-političnih načelih jeden program. Le tako smo močni dovolj, da pravo razmerje med Nemci in Slovani v državi če treba tudi izsilimo. Sedaj pa je dotika med Slovani lo rahla in je skupna moč nasproti Nemcem latenta. Mi potrebujemo skupnega narodno-politič-nega in državnopravnega programa na temelju narodne avtonomije. Ta pa je doseči le tedaj, ako se Poljaki in Rusini poprej poravnajo v svojih načelnoprepornih vprašanjih. Naše mnenje je tedaj, da si oni državni poslanci, ki bi pričeli akcijo za porazum-Ijenje Poljakov in Malorusov, da bi si ti iztekli neminljivih zaslug za bodočnost vsega Slovanstva. V to pa so poklicani državni poslanci iz češkega kluba, vziasti pa naši poslanci v »slov. kršč.-narodni zvezi«. Oni so v prijateljskem razmerju z Malorusi in Poljaki, zakaj bi no posredovali za zbližanjo poslancev iz Galicije obeh narodnostij. Pred vsem pa treba izvedeti postulato Rusinov in nazore Poljakov. Slovanski poslanci sede leta in leta v drž. zbornici in glavo stavim, da med desetimi jo komaj jeden, da bi se zanimal za vzroke, zakaj si stojita ta dva naroda tako nasproti ! Apelujemo naravnost na slovensko drž. poslance, da posredujejo v avrho, da se nričnn iedenkrat. renni rnvtrnvnri r> v7i>nliil> poljsko-ruskega spora in o sredstvih za njega odpravo. Ako tudi opazujemo zadevo od daleč, vendar imamo informacij, da so Malorusi pripravljeni za sporazum in da jo več in sicer vplivnih mož v poljskem klubu, ki niso direktno neprijazni maloruskim zahtevam. Treba je samo posredovanja, da se zbližajo vodilni krogi, ki so dobre volje, ki čutijo potrebo, da se naroda zbližata. Seveda oni elementi v poljskem klubu, ki zahvaljajo svoje mandate vladni volji in Židom, tisti se bodo branili kaj popustiti Malorusom, ker potem je izpodmaknjena podlaga njihovim nečistim mandatom. Zbližati se morajo Poljaki in Malorusi saj v državni zbornici. Ako dosežejo to, potem je le vprašanje dogled-nega časa, ko bomo avstrijski Slovani vsi jedno in blagoslavljali bodo vsi dobri patri-jotje v Avstriji dan, ko se vresniči, da smo v narodno političnih glavnih načelih jedini in solidarni. — Drugače tužna nam bodočnost ! Celjske zadeve. (Interpelacija poslancev 2ičkar, Berks in tovarišev na ministra notranjih zadev.) (Dalje.) Preobširno bi bilo, ko bi hoteli podati posnetek izpovedeb posamnih prič onih ob ravnav, ki kažejo v jasni luči brezvestnost, protizakonito postopanje in opuščanje poli cijskih organov, mestnega urada in županov, in omejiti se moramo na uvodni opis izgredov in v njegovo podkrepilo, poleg že navedenih dokazov opozoriti samo na do tične kazenske obravnave. V naslednjem bomo torej, ne da bi se spuščali v posamezne v kazenskih obravnavah navedene dokaze, povdarjali samo še to, kar je v obče razvidno iz postopanja policije. Razprava Vr. 782/99 proti Franu Kar-lovšku radi javnega nasilstva je jasno osvet lila protizakonito postopanje redarja Kunsta in zlasti neverjetnost njegove izpovedi, ki jo je podal pod prisego. Na podlagi te izpovedi ovadeni in obtoženi Karlovšek ee je moral od obtožbe oprostiti in se je s tem pokazalo, da je naznanilo redarja Kunsta popolno neverjetno. Ravno imenovani redar se je vedel proti gospodični Žimniakovi, hčeri v Celju obče-spoštovane rodbine, tako protizakonito, daje bil po vsled tega podani kazenski ovadbi radi pregreška zoper varnost časti — §§ 496. in 331. kaz. zak. — obsojen na zapor treh dnij; on je gospodično od zadaj s pestjo suval in jo poleg tega še psoval. Dokaz temu kazenski akt G. Z. U. 950/99 pri c. kr. okr. sodišču v Celju. Isti stražnik je bil glasom kazenskega akta U. 116/00 istega sodišča kaznovan radi zaušnice, ki jo je dal Jos. Plevčaku. Glasom kazenskega akta U. 798/99 je hil redar Urh obsojen radi prestopka § 331. kaz. zak., ker je Frančiško Zakotnik psoval in z roko sunil, nasprotno jo bila Frančiška Znoj, katero jo ta redar ovadil radi žaljenja straže, glasom kaz. akta U. 991/99 obtožbo oproščena. Na jednak način so morali oprostiti glasom kaz. akta U. 787/99 Ignacija Založnika, katerega sta nadstražnik Mahr in redar Zin-tauer ovadila radi žaljenja straže. Iz tega akta je razviden posebno pomenljiv slučaj, da so redarji nekega Cvetkota, katerega so bili Slovenci zasačili v trenotku, ko je metal kamenje na zbrane ljudi pri koncertu na dvorišču »Narodnega doma«, in ga izročili imDnnvanimu mrlariumi lirmefili___f rti- r,,'_• r vpričo izročilcev samih ter vzlic njihovemu odločnemu ugovoru. Iz kazenskega akta U. 959/99 proti Adal-bertu Kossiirju in tovarišem sledi zlasti, da je kakih 13 redarjev, mej temi pet celjskih in osem celovških, mirno gledalo počenjanje mej demonstracijo pred stanovanjem rodbine Žimniak, pri kateri je tolpa metala nesnago in kamne na okna stanovanja, se porogljivo posmehovalo in ukazalo celo gospodični Žimniakovi, naj zapre okna in so skrije v stanovanju. Dva orožnika, ki sta stala v bližini, sta v tej obravnavi pod prisego potrdila, da je bilo pri tej demonstraciji navzočih več policajev, da pa ti niso niti najmanje poskusili napraviti red, da z oken stanovanj ni nihče provociral, niti z besedo, niti z dejanjem, in so se orožniki čudili, da se policija z nijedno besedo ni ustavila demonstrantom. Ker se je izrazil gospod Žimniak Ivan v javnosti o teh čudnih dogodkih, da seje vršila demonstracija pred njegovim stanovanjem »ob asistenci policije«, naznanila gaje celjska policija in obtožila radi žaljenja straže, bil je pa obtožbe oproščen, ker se je smatralo, da je dognal dokaz resnice, in sta v tej obravnavi najzanimiveji ravno izpo-vedbi dveh orožnikov, ki sta namenoma čakala v obližju demonstrantov, ker sta bila mnenja, da bo prisotna policija konečno vendar posegla vmes in v slučaju odpora prosila pomoči orožnikov. % Iz prvoimenovanega kazenskega akta Vr. VII. 675/99 je razvidno, in zlasti iz izpovedeb prič Ludovika in Marije Lajnšič T. B. 133 in 134, Barbare Kompan T. B. 125, in Ivana Kompana T. B. 17, in Ignacija Horvata T. B. 65 čudno, protizakonito postopanje in vedenje stražnika Zintauerja in družili policajev; omenjene priče so izpovedale, da je stal redar Widmajer dne 10. avgusta pozno zvečer v bližini Jakovičeve hiše, dočim sta bila kakih 50 korakov od tam v bližini mestnega urada stražnika Zintauer in Golob; istodobno so pristavili pred okno pisarne dr. Ivana Dečkota lestev in sneli a zidu ter ob tla vrgli desko s firmo. Po nesreči je padel z lestve in se poškodoval storilec Oskar Šeligo, ki je bil radi tega kaz-njivega dejanja spoznan krivim in kaznovan. Redarji so prihiteli na Seligovo vpitje in nesli ranjenca v bližnjo gostilno »Pri an-gelju«, kamor je šel tudi stražnik Zintauer, in kjer so zdravniki Šeliga obvezali, mej tem ko je neki drugi človek šepaje prišel sam ob istem času v gostilno. O tem dogodku policija ni ničesar naznanila in je dala torej kaznjivemu dejanju potuho; are-tovan ni bil nihče. K sklepu moramo še opozoriti na članek »Naeh den Blutscenen. Cilli, 10. August i. t. d « v »Grazer Tagblattu« z dne 10. avgusta 1899, št. 220, iz katerega se razvidi, da je skušal uradni predstojnik Fiirstbauer demon-strujočo druhal, ki jo pretila napasti »Narodni dom«, mesto da bi jo bil razgnal, v kar ni imel na razpolaganje samo dosti p >• lici je nego tudi orožnike in vojaštvo, pomiriti z energičnim zagotovilom, »da bo vojaštvo na njegovo odredbo peljalo Cehe na kolod vor, in da se bodo morali li s prihodnjim vlakom odpeljati«, da je nato imel v gostilni »Pri angelju« župan Rakusch na zbrano druhal ogovor in jo zagotovil, da se bodo Slovani odstranili v smislu zahteve Nemcev, da so se podali takoj nato župana ci: bauer v »Narodni dom«, da bi pozvali Čehe, da se morajo ob 4. uri zjutraj z brzovlakom v Ljubljano vrniti, da je izjavil Fiirstbauer, ker so se Čehi branili, da bi jih sicer moral šiloma odgnati. Izjavili so v navzočnosti gospoda c. kr. okrajnega glavarja, da jamčijo za varnost, ako se Čehi takoj odpeljejo, v slučaju, da se branijo, da jim pa tega ne morejo zajamčiti. čehi se niso hoteli odzvati takemu pozivu in taki obljubi, ker niti po dnevu niso bili varovani, in so tem manj smeli nadjati se varstva po noči. Slednjič se sklicujemo na odlok celjskega mestnega urada na policijo, ki je bil objavljen v članku „Zum Schutze der stad-tischen Polizei« v »Deutsche VVacht« dne 3. decembra 1899 št. 97, v katerem se ostro zabičava celjski policiji, ker so Slovenci ne kaj stražnikov naznanili radi protizakonitega postopanja in so bili poslednji tudi kaznovani, naj postopa energično in brezobzirno aretuje vsakogar, ne oziraje se na osebo doiičnika. Kakor rečeno, niso tu navedene vse okolnosti , ki strogo karakterizujejo protizakonito postopanje celjske policije, uradnega predstojnika Fiirstbauerja, obeh županov Stigerja in Rakuscha kakor sploh celj skega mestnega urada, ker bi bilo to pač preobsežno, in menimo, da popolno zadostujejo predležeče okolnosti, da z njimi utemeljimo in upravičimo svojo interpelacijo. Ce se je namreč kje v kaki urejeni državi kršilo načelo javnega miru in reda, zgodilo se je to na eklatanten način v naši državi dne 9. in 10. avgusta 1. 1. povodom češkega obiska v Celju. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. marca. Isterski deželni zbor za sedaj baje še ne bo razpuščen, marveč se snide še pred veliko nočjo. Zasedanje pred prazniki bo pa le kratko, ker se slovanski poslanci ne bodo udeležili zborovanja, in bodo pred veliko nočjo na dnevnem redu le volitve v razne odseke. Deželni zbor se snide zopet v Po-reču, ker za prenaredbo deželnega reda slovanske poslance ni dobiti, dokler vlada ne ustreže na celi črti njih upravičeni zahtevi. Dunajska volilna reforma, ki jo je včeraj potrjeno objavil deželni zakonik za Nižjo-Avstrijo in ki je vsled tega z včerajšnjim dnem stopila v veljavo, je vzbudila v židovskem taboru nepopisen vihar. Ker so bili zaman vsi koraki pri vladi, da bi zakonska osnova ne dobila cesarj. potrjenja, in ker tudi razpusta sedanjega mestnega zastopa niso mogli doseči, so sedaj) v svoji nedosegljivi skrbi za gospodarstvo dunaj skega mesta vsi odložili svoje mandate v mestnem zastopstvu, misleč, da bodo s tem prisilili vlado, da ustreže njih želji in da bode razpustila mestni zastop. sedanji mestni zbor dunajski šteje 138 odbornikov. V smislu ravno odobrenega statuta je treba za sklepanje o važnih zadevah prisotnosti vsaj sto odbornikov in so menili židovski liberalci, da bodo z odložitvijo 45 mandatov preprečili sploh vsako važnejo razpravo. Toda v statutu je pa še druga točka, ki določa, da je v naslednji seji za isto zadevo treba prisotnosti samo 80 odbornikov. V tem slučaju pa ne pomaga nobena zvijača. In tudi prva določba bo ovirala naglo razpravo le tako dolgo, dokler se ne izvrše dopolnilne volitve, kar se zgodi že v mesecu maju. Vse besnenje in vse rogoviljenje torej nič ne koristi židovskim kričačem, najbolj prazno je pa njih upanje, da bo vsled krize v mestnem zastopu nastala tudi ministerska kriza. Kaj vse upajo židovski liberalci! Nemška mornarica bo pomnožena, tako se sedaj sodi, akoravno ji je spočetka nasprotovala velika večina poslanske zbornice. Z vladno predlogo se je predvčeranjim pečala budgetna komisija. V tej seji sta oddala važna pojasnila državna tajnika Biilovv in Tirpitz, ki sta podala natančno sliko političnih razmer mej Nemčijo in ostalimi evropskimi državami in posebno o pomorskem položaju Nemčije. Ta pojasnila ostanejo seveda tajna, a brez dvoma je bil razgovor tudi o tajnih ruskih korakih, o razmerju mej Rusijo in Nemčijo ter o angl. - afriški politiki. Obstrukcija v italijanski zbornici V nobeni seji ni moči pričeti z meritornim delom, dobro organizovana opozicija prepreči vsako razpravo in vsako sejo mora predsednik predčasno zaključiti. V zadnji seji je dala povod kravalom peticija 10.000 ljudskih učiteljev za zboljšanje gmotnega stanja, ki je res tako, kakoršno je mogoče samo v »blaženi« Italiji. Toliko podpisov so zbrali po celi deželi soc dem. Vlada se je sicer izjavila, da je voljna pretresati to zadevo, a obvezne obljube ni hotela dati in predlog posl. Agninija, naj se že za bodoče leto vstavi v proračun primerna svota, je bil odklonjen s 145 proti 107 glasovom. Ta odklonitev je dala opoziciji nov povod za burno obstrukcijo in seja se je morala zaključiti, ne da bi bilo prišlo do pravega dela. Mej Rusijo in Turčijo so se v zadnjem času izredno poostrile politične razmere. Londonskemu »Standardu« brzojavljajo namreč iz Odese, da je Rusija mobilizovala že 250.000 mož in da je že pripravljeno vse brodovje ob Črnem morju. V koliko se bo ta vest obistinila, dosedaj še ni znano, gotovo pa je, da je napetost mej obema vladama dospela do izredne višine posebno v zadnjem času, ko je na dnevnem redu znano vprašanje glede gradnje železnic v Mali Aziji, in ker je sultan nekoliko prenagel s plačevanjem stare vojne odškodnine. Z napovedjo vojske bi Rusija storila veliko uslugo onim evropskim krogom, ki že toliko vrsto let zaman apelujejo na evropske velesile, naj se energično zavzemo za stiskane krščanske narode na turški zemlji. Z eventuvalno vojsko proti Turčiji bi Rusija radikalno ozdravila bolnika ob Bosporu in bi ga pregnala iz Evrope. Dopisi. Iz Besnice pri Kranju, dne 28. marca. Nekdo, kateri je velik v besedi in v obljubah, pa ne velik v izvrševanji svojih obljub, se je pred 14. dnevi tako ljutil, da je v eni kranjskih gostiln ob mizo bil in zagotavljal, da je on zato, da se ona famozna cesta, ki pelje iz Kranja v Besnico, gotovo ne bode gradila, kljub temu, da je bila že 1. 1894. vsprejeta med okrajne ceste in je gotovo ena najslabših v celem okraju. In nekdo, ki ima daljše brke pod nosom, nego možgane v glavi, je pa poskrbel, da se je tej vsper-jenosti dalo duška v zadnjem »Gorenjcu« št. 11., da se je nekdo mrva obdržal ob bes-niškega kurata, ondošnjega župana in po vrhu še ob poslanca g. Kalana, tedaj kar ob 3 naenkrat, pišoč mej drugim takole: »Okrajni cestni odbor tudi ne bo mogel iz svojih sredstev zmagovati velikega bremena, ker bo stalo to delo nad 24.000 K ;tedaj ne več!?). V tem oziru svetujemo čislanim občanom besniškim, da se obrnejo s posredovanjem svojega podjetnega kurata g. Pokorna do svojega poslanca g. Kalana, ki bo izvestno izposloval v ta namen v deželnem zboru prav izdatno podporo«. In naposled, še govori o besniškem g. županu češ, da se pritožuje črez gramoz, ki ga je na račun okrajnega cestnega odbora on sam navozil. In kaj je vzrok tej malce vsperjenosti v Izraelu in obdrzanju ob imenovane tri osebe? Kurat je kriv in istotako tudi župan zato, ker sedita v občinskem odboru besniškem, g. Kalan pa, ker je poslanec tega okraja. In glejte, občinski zastop pa je na pod lagi občnega zabavljanja črez to cesto vsakega, kedor zaide v naš kot, in na podlagi občne nevolje občanov, ki plačujejo doneske tudi za okrajne cestne potrebe, a nimajo nobene koristi od tega, prosil vis. deželni odbor za pomoč v tej zadevi, da bi se vsaj enkrat že pričelo z delom. K temu je spodbujal občane tudi nekdo, ki se sedaj peni in ob mizo bije. In vis. deželni zbor vstreže tej prošnji ter ukaže okrajnemu cestnemu odboru dne 2. marca t. 1., da mora letos z delom resno pričeti, ako ne, bode on sam na račun cestnega odbora oddal na podlagi cestne postave na javni dražbi to delo. Od tod je vik in krik tam doli za Savo, in pa, ker se mora deska z napisom »občinska pot« odstraniti od mesta kranjskega ter nadomestiti z drugo z napisom »okrajna cesta v Besnico«, katera je že bila pred par leti. Čudom se moramo pač čuditi, da se te sadove, ki je prevažna in koristna ne le z a Besničane, marveč ravno tako tudi za klada lotiti se je, ko so se vendar že sit-nejše uredile, kakor podbreški klanje c in druge in vendar ni se tako lamentiralo za denarjem, kot tu! Menim, da ravnotako »Go renjčev« poročevalec, kakor njega konsorcij in drugi dobro vedo, da je tudi za to cesto pri deželnem odboru pripravljena že izdatna podpora, samo, da se z delom prične, torej, ne bode treba g. poslancu Kalanu še le posredovati zanjo. Sploh pa naj se pomiri g. poročevalec. Slednjič naj še omenim glede vožnje gramoza, s kojim se zaletava nekdo v našega g. župana. Gospoda, ali ste res tako naivni, da mislite, da mi ne vemo, da ima za gramoz skrbeti načelnik cestnega odbora, ga odkazati in skrbeti, da se navozi? In če ga je naš g. župan vozil, kaj ima potem pri njem? Ali je morda on kriv, ako ni za rabo? Kedo ga mu je odkazal? Morda on sam? Glejte, kako bijete sami sebe po nosu! Lotite se raji resnega dela pri tako potrebni stvari, kot je naša cesta, pa vas bomo bolj čislali, kot pa, ako se drzate po nepotrebnem i b neljube vam osebe. Posipajte cesto spomladi in ne po letu, kot lani, da je polno krogelj pod nogami, speljite klanjec v Ra kovci bolj praktično, kot je zdaj v projektu, preložite cesto v Rakovci črez železnico, da se znebimo nadležnih ramp in smo zavarovani pred povodnjijo, pa tudi na Gorenji Savi se ozrite na cestni promet itd., potem pa bodite zagotovljeni, da bomo Besničani prvi, ki se vam bomo očitno zahvalili. Toliko za zdaj, če bode treba, pa ob priliki še kaj. Dnevne novice. V Ljubljani, 29 marca. Javno predavanje. Danes zvečer ob l/s8. uri bo v dvorani Katoliškega doma predaval gospod dr. Krek o židovskem vprašanju. Romanje v Rim. Za romanje se je dosedaj oglasilo ter plačalo voznino v naši škofiji 540 oseb, katerim se v Gorici še pridružijo romarji iz goriške nadškofije. Za pri-glase in vplačila se je z današnjim dnem napravil zaključek in so se toraj tudi po 27. t. mes. vpoštevale došle prijave in denarne pošiljatve. Iz Ljubljane v Gorico se odpeljejo romarji s posebnim vlakom. Vse po drobnosti glede pota, hrane, obleke, italijanskega denarja, voznih listkov, certifikatov, celebret itd. bo objavil odbor v »Slovencu« 14 dnij pred odhodom romarskega vlaka, in je toraj lahko brez skrbi vsak priglašenec. Deželni zbor kranjski ima jutri sejo, v kateri so na vrsti poročila finančnega odseka o računskih sklepih raznih deželnih zakladov, o pospeševanju vinarstva na Kranjskem v letu 1899. Potem so ustna poročila finančnega odseka o prošnjah: a) Polone Pervarjeve, vdove po okrožnem zdravniku v Novem mestu, da bi se jej zvišala miloščina ; b) dr. Štefana Divjaka, zdravnika v deželni blaznici na Studencu, da se mu dovoli odškodnina za stanovanje ; c) županstva na Studencu, da se mu dovoli podpora za nakup poslopja za občinsko hiralnico. Ustno poročilo upravnega odseka o statutu za hi-ralske ustanove v spomin 501etnice vladanja cesarja Franc Jožefa I. Ustno poročilo upravnega odseka o ustanovitvi nove selske občine Bukovje v postojinskem okraju. Ustna poročila upravnega odseka o peticijah: a) posestnikov vasi Vrh pri Starem trgu, da bi deželni tehnik izdelal načrt za vodovod ; b) županstva v Vodicah za preložitev ceste od Povodja do Šmartna pod Šmarno goro. c) občanov vasi Velesovo, Trata, Adergaz in Praprotna Polica za izločitev iz občine Št. Jur ter ustanovitev samostojne občine Velesovo ; d) občine Podraga za podporo za osuševanje travnikov ; e) občinskega in župnijskega urada Fara in O^ilnica za preložitev ceste Fara-Banjaloka. Cerkvena umetnost. Z Vrhnike. Tukajšnji umetnik, akademični slikar gosp. S. Ogrin je izgotovil ravnokar nov božji grob za dekanijsko cerkev v Vipavi. Božji grob je slikan na platno ; ima obliko renesančne kapele, kije med arhitektoničnirni členi okusno okrašena s prizori iz Kristusovega trpljenja, simboli evangelistov in raznobojnim cvetlič-jem. Načrt je originalen, praktičen, delo solidno in okusno. — Božji grob bo razstav- dvorani »Katol. doma" na Vrhniki in si ga v teh dneh zamore vsakdo ogledati. Presvetli cesar je daroval gasilnima društvoma na Krki 120 in na Razdrtem 160 kron. Učiteljska imenovanja. Učitelj na dvorazrednici v Banjiloki, A. Bezeg, je imenovan nadučiteljem ravnotam ; stalno sta nameščena I Bajžel j na Jesenicah in Helena J u n o w i c z v Dolu. Diplomiran je na c. kr. veterinami akademiji v Levovu g. Josip R i h a r iz Gor. Logatca, živinozdravnikom. Vojaške vesti. Major L. K o n s e h e g g v Lvovu je imenovan žendarmerijskim poveljnikom v Celovcu. — Stotnik J. Bino-\vetz pri žendarmerijskem poveljništvu v Ljubljani je premeščen v Lvov. — častniške plače bodo dejanjsko zvišane s 1. majem. Prirastki zvišanih plač od novega leta do 1. maja se bodo porabili za službene takse. Državna podpora, b Štajerskega se nam piše: Nedavno je nekdo očital v »Slov. Narodu«, da štajerski slovenski poslanci ni-česa ne store za svoje volilce. Dotični dopisnik je v prvi vrsti očital državnima poslancema za ptujski okraj. Dopisniku menda ni znano, kakšne so razmere v državnem zboru že nad tri leta. Da pa se štajerski dopisnik potolaži, naznanimo mu veselo vest, da je ministerski predsednik sam pismeno naznanil g. poslancu Zičkarju, da je poslal 60.000 kron namestništvu v Gradec, katero naj to državno podporo razdeli mej revno posestnike v Halozah. Gotovo bodo vsi veseli te izdatne podpore. Ogenj. Dne 23. t. m. po noči sta po sestniku Šuteju v Vukovcih pri Črnomlju zgorela hlev in hiša. Škode je okoli 2800 K. Ljudje sumijo, da jo zažgal neki Jurij For-tuna. Tretji shod v tržaški okolici je bil v nedeljo v Kolonji. Govorili so dr. Sla-vik, Jos. Nagode, A. Černe in S. Godina. Vsi govorniki so volilcem priporočali edinost, da si ohranijo mandat in slovenski značaj tržaško okolice. Kandidatom je bil proglašen Ivan Vato ve c. Shod v Skednju je bil minolo nedeljo jako dobro obiskan. Govorili so dr. Rybaf, ki je opisoval italijanske stranke v Trstu, J. Šuman in dr. Zuccon. Poslednji je v lepem govoru priporočal volilcem, naj si izbero za poslanca moža svojega zaupanja, svojega srca in misli. Italijan ne more zastopati slovenskega naroda, okolico morajo zastopati slovenski možje. Okolica mora ohraniti svoj slovenski značaj tudi pri volitvah. Kandidatom za ta okraj je bil soglasno proglašen g. dr. Josip Abram. Tržaške občinske volitve. V torek uo se v Trstu vršile volitve za mestni za stop v IV. razredu. Zmagala jo »Demokra-tica«. Od 1997 volilcev se jih je udeležilo 1064. Izvoljeni so seveda Italijani: K. Ba-nelli, A. Barison, L. Bernardino, M. Bratos, E. Rascovich, dr. Spadoni, R. Baschiera, I. Fanelli, dr. Marcus, I. Miiller, I. Pierobon iu dr. Zanolla Tržaško porotno sodišče je v torek kamnoseka Ivana Ukmarja s Proseka obsodilo na 4 leta težke ječe zaradi uboja. Bilo je lani dne 24. julija, ko sta se Ukmar in neki Rupelj sprla zaradi plesa. Prepira konec je bil, da je Ukmar v jezi z nožem sunil Ruplja v trebuh, Rupelj je dva dni pozneje umrl. Slovenski misijon pri sv. Jakobu v Trstu je jako dobro obiskan. Misijon vodijo čč. oo. frančiškani, ki v lepih govorih navdušujejo slovensko ljudstvo za pravo krščansko življenje. Ta misijon kaže, da je v Trstu mnogo slovenskega življa, ki potrebuje duševne hrane v svojem domačem jeziku. Kar tri popravke je moral objaviti »resnicoljubni« »Slovenski Narod« v sinočnji številki, ker je v soboto naznanil celo kopo lažij o tukajšnjem delavskem konsumnem društvu menda zato, ker ga jo jezilo, da se je pred kratkim tako grozno blamiral z informacijami o tej delavski zadrugi. Naravnost smešna pa je »Narodova« trditev v sinočnji notici, da je objavil v sobotni številki le »najmanjši del, to pa zategadelj, ker so nam smilijo tisti zapoljani delavci, ki so svoje težko prihranjene krajcarje naložili v tem društvu«. — Člani delavskega konsum- tovo od srca hvaležni za tako gorke — simpatije. Za učiteljska možka ročna dela bode imel v Gradcu učitelj meščanske šole Fr. bchopfer ferialni kurz od 10. julija do 25. avgusta. Pojasnila daje omenjeni učitelj. Štajerske novioe. Umrl je v Briksnu na Tirolskem č. o. Frančišek Blanko Zagadin, doma v Sestežih pri Majšperku v 27. letu svoje starosti. — Slovenska šola ptujske okolice je zopet dobila na pročelju fresco sliki Slomšeka in Komenskega, kateri je lani zamazala nemška kultura. — Načelnik nemške ljudske šole v Ljutomeru je postal — upokojeni ravnatelj celjske meščansko šole Karol Sponda. — V Rušah so podirali velik oreh. Veje so zadele Maroltovo deklo s toliko silo, da je umrla. — Dež. odbor štaj. je sklenil, da v slovenjebistriškem okraju na južni strani Pohorja nastavi 40 strelišč proti toči. 80 vinogradnikov se je že podpisalo, rovo petje, čvetero- in solo-spevi. kakor tudi komični kupleti s sprem ljevanjem klavirja. Začetek zabavnega večera ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 60 vin. za osebo. — Preplačila se v očigled dobrodel nega namena hvaležno sprojmo. K prav mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. (Družba sv. Cirila in Metoda) zopet trka, Slovenci, na Vaša vrata. Zmiraj nove šole; zmiraj več učnih moči — to stane! V Tržiči smo odprli ravnokar vele-važni vrtec — in kako že lepo prospeva! Na Štajarskem ob najnevarneji postojanki za naš narod — na Muti — pa o bližajoči se Veliki noči kanimo otvoriti družbino šolo. — Brezdvombeno prihodnji mesec pridete v posest novih srebrnih peterokron. Prva vsacega premožnejega Slovenca bodi naše družbe posest. Pričnite, Slovenci, prosimo Vas — agitacijo za nas s parolo: »Prvo peterokron o družbi sv. Cirila in Metoda!« (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi v nedeljo, dne 1. aprila v veliki dvorani »Narodnega doma« mariborskega gledališko predstavo. Igral se bode »Cvrček«. Slika iz kmetskega življenja v 5 dejanjih. Začetek točno ob '/,8. uri zvečer, konec po 10. uri. Gosti dobro došli! (Kmetijsko društvo v Črnem Vrhu nad Idrijo) je izdalo poročilo in računski sklep za drugo upravno leto 1899, iz katerega je razvidno, da je bilo prometa od 13. jan. do 31. decembra 1899 74.999 kron 42 vin. Tirjatev pri udih je priraslo 952 K 72 vin.; dolgujejo skupaj 1887 kron 21 vin. Pristopilo je 31 zadružnikov. Izstopil ni nihče. Deležev so je vplačalo in doplačalo 874 K. Pristopnina je znašala 18 kron. Vseh zadružnikov je 171, ki imajo vplačanih deležev 2466 kron 60 vin. Kmetijskemu društvu je vštelo slav. c. kr. okrajno glavarstvo ustanovne stroške (legalizacijo podpisov in vpis tvrdke) med dobiček, čeprav so ti stroški samo del upravnih stroškov. — Radi nedovoljenega točenja vina je plačalo društvo kazni 20 kron. Na podlagi lažnjive ovadbe je bila drugič načelniku napovedana kazen 60 kron Priziv še, ni rešen. Zadruga je kupovala od udov svinjino, slanino, domači sir, vino in usnje. Vse nakupljeno " '— - - '■•' M...... skrbuje društvo zadružnike z vsemi potrebščinami. Zanje je naročilo pšenične moke 28.680 kg., otrobov 11.845 kg., koruze 35 991 kg. Ker društvo ne išče dobička, je lahko vse razprodalo. Čistega dobička je po odbitih stroških in obrestih deležev, 204 K 15 v. Polovica dobička se je vpisala v rezervni zaklad, ki znaša sedaj 386 kron 52 v. »Kmetijsko društvo« je član »Gospodarske zveze«. (Bekšanjska posojilnica v L o-Čah na Koroškem je lani, t. je v svojem štirinaistem upravnem letu, imela denarnega prometa 484.159 K 40 v. Pristopilo je na novo 31 zadružnikov, izstopilo pa 9, in je koncem leta ostalo 461 zadružnikov. Posodilo se je na novo 31 zadružnikom, 32 zadružnikov je posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je 323, ki dolgujejo 194.294 kron 64 v, ali povprek 620 K 10 v. — Hranilnih vlotr se je vložilo 83.131 K 30 v, vzdignilo 44.705 kron 60 v, ostalo 224.488 K 98 v. Čistega dobička je bilo 2.678 K 42 v. Načelstvo dobi odškodnine 800 K, za dobre namene se je dalo 200 kron. Ostanek se pridene rezervnemu zakladu, ki je narastel na 12175 kron 46 v. Rentni davek plačuje posojilnica. Dalo se je požarni brambi v Lo-čah in Bačah vsaki 50 kron, in za ustanovitev živinorejske zadruge 100 kron. Telefonska in brzojavna poročila. Celoveo, 29. maroa. Občni zbor kmetijske družbe koroške je izvolil predsednikom Antona Tsoharre iz Št. Jakoba. Dunaj, 29. maroa. Občinski odbor je izvolil poseben odsek za prireditev sijajnih slavnostij na Dunaju ob priliki cesarjeve 701etnice. Line, 29. marca. Obč. svet je sklenil pritožiti se na upravno sodišče proti sklepu dež. zbora, ki prepoveduje Bis-marekovo cesto v Lincu. Frankobrod, 29. marca. „F. Ztg." javlja, da obišče knez Ferdinand koncem aprila ruskega carja v Petrogradu. Yokohama, 29. marca. Japonsko časopisje je mnenja, da Rusi zasedejo otoke Deer pri Koreji. %»jMka v Južni Afriki. Generala Jouberta, onega hrabrega, odličnega burskega generala, kateremu sta bili kakor očetu udani obe južno-afriški armadi, pred katerim se je tresla angleška armada, dokler se Robertsu ni posrečilo stopiti na oranjska tla, tega moža ni več mej živimi, ako smemo verjeti poročilu Reuterjevega urada. Umrl je, kakor naznanja oficijelno poročilo iz Pretorije, v torek, 27. t. m. ponoči ob pol 12. uri za neko želodčno boleznijo, ki se ga je lotila z vso silo v poslednjih dneh in bila tudi vzrok, da je minuli petek nenadoma odšel iz Kroonstadta v Pretorijo, od koder se je nadjal povrniti na natalska tla. Ta vest sicer ne dohaja z bojišča, vendar je pa v zelo ozki dotiki z na-daljnim tekom angleško-burske vojske. Pogum, ki je jedini vodil maloštevilne čete od zmage do zmage, in ki se je povodom nesrečne Cronjeve kapitulacije kolikor toliko zmanjšal, bos smrtjo prvega generala skoro popolno upadel hrabrim burskim bojevnikom, ki so nanj stavili vse svoje nade. — Nekaterim listom, ki so prejeli prvo poročilo iz Laurenca Marquez, se zdi ta vest se ne povsem verjetna, ker so Angleži Jouberta že jedenkrat proglasili mrtvim, toda zdi se, da poročilo iz Pretorije ni popolno zlagano. Z bojišča danes ni novih poročil. Iz vestij lleuter. urada je posneti, da položaj Angležev na zahodnji strani Bloemfonteina ni posebno ugoden. London, 29. marca. Reuterjov urad poroča iz Pretorije 28. t. m.: General J o u b e r t je u m r 1 sinoči ob pol 12. uri za neko želodčno boleznijo, ki se ga je lotila v poslednjih dneh. Radi smrti tega pravega patriota, hrabrega generala, značaj nega in poštenega moža žaluje vse mestno prebivalstvo. London, 29. marca. Iz Pretorije poročajo 2:5. t. m., da je večina premogovnikov v Natalu že razdejanih. Tri rove pri Dtindeeju so Buri razdrli in uničili stroje. London, 29. marca. V Bloemfou-tein vrnivši se general French poroča, da sta Olivier in Grobler s 6000 možmi na potu v Kroustadt. — Maršal Roberts ,„!■„„„;.. y U-.,,..t.,,li na hhjgfe 9 Lady Roberts, in se povrne še le prve dni aprila. London, 29. marca. Dopisnik Reu-terjevega urada poroča iz Kroonstadta 26. t. m., da sta se združila Olivier in Grobler in da se Angleži umikajo iz Leeuw-Rivera proti Thabanchu. London, 29. marca. Reuterjev urad poroča iz Laurenzo Marqueza 26. tega mes.: Po poročilu johannesburških „Dig-ger News" je došlo vojnemu uradu v Pretoriji poročilo z dne 21. t. mes.. ki pravi, da sta generala Grobler in Olivier, ki sta pred kratkim ostavila Nor-wals-Pont in Hormberg, došla dosti daleč proti severu, da se jima ni treba več bati, da bi ju Angleži zajeli. Pričakuje se, da dospo čete v kratkem v Winburg. V malo dneh se združita ta dva generala z generalom Devetom, ki se bodo potem lahko ustavljali Roberts-ovi moči. London, 29. marca. Iz Maseru poroča Reuterjev urad 27. t. m.: Angleške čete pod vodstvom generala Pilcherja so se umaknile. General Olivier je s svojimi četami zasedel Ladybrand ter vse pozicije v okolici Plattberga in Modderporta. V kratkem je pričakovati večje bitke. London, 29. marca. Iz Bloemfonteina poročajo 27. t. m.: Guverner Mil-ner je došel sem. — Iz Barkly-Weya se poroča: General Parsons se je 26. t. m. s svojim oddelkom po hudem boju z vstaši vrnil nazaj. Naročil je glavni armadi, naj odrine. Povelja pa radi obi-lega deževja ni možno izvršiti. — V Upingtown je došlo 800 z Martini puškami oboroženih vstašev. Preskrbljeni so zadostno s strelivom. Vabilo na IV. redni občni zbor »Kmetijskega društva v Dobrčpoljali, registr. zadruge z omejeno zavezo'', ki bodo v nedeljo dne 8. aprila 1900 ob 7.4. uri popoldne v sobi bralnega društva v Dobrepoljah. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-C mm. Cas opa-zoT&nja Stanje barometra » mm. Temperatura po Celziju Vetrori Nebo J6< «3 « * Pl 281 a. zveč. j W5"j 1 9 I brezvT" I 1 O j sl. szah. I 1 3 j sr jvih. Srednja včerajšnja temperatura 7 7 normale: 6 0 So| 7. zjutr. | 723 3 |2. popol.j 722-S oblačno sneg 23 VABILO na veliki zbor »Podpornega društva za duhovne ljubljanske škofije", ki se bode vršil v sredo dne 18. aprila 1900 t lijubljani. * Dnevni red: 1. Ogovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo o stanju društvenega imetja. 3. Volitev treh pregledovalcev računov. 4. Volitev novega odbora. V Ljubljani, dne 28. marca 1900. 306 i-i Odbor. Dnevni red: 1. Predložitev letnega računa za 1899. 2. Volitev 5 članov načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Razgovor o stavbi zadružnega skladišča in mlekarnicc. 5. Slučajnosti. V Dobrepoljah, 15. sušca 1900. ?99 i-i Načelstvo. Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastlrstvu ln za oakrbov&njo oer-kveneg-a ln nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. Brožiran izvod knjige stane v ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šiigrinu ali celoplatnu o K 20 h. Po pošti 30 h več. Klobuke in slamnike ioo snaži in po novi šegi prenareja io-8 C. liri 11 i. Reselnova cesta št. 16. V najem sc da pritlično blizo tarne cerkve, na lepem prostoru, pripravno za kaki obrt. 250 3—3 Natančneja pojasnila daje županstvo Šmartno pod Šmarno goro, pošta Št Vid pri Ljubljani * ZborovaliSče in ura zborovanja se naznani pravočasno. Zahvaljujem se preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom najtop-leje za doslej mi izkazano naklonjenost ter priporočam tudi še za nadalje svoje izdelke: monštranoe, kelihe, oiborije, svetilke, svečnike, kadilnioe, lestence itd. Prizadeval se bom, da kar naj- vestneje ■ in najtočneje izvršim vsa naročiia. „ . Z. odliunim spoštovanjem 6-4 Ivan Kregar, pasar-srebrar. Gostilna se da v najem w pri Kraljiču a v Sent-Vidu, postaja Vižmarje, 5-3 kilometrov od Ljubljane, najlepši sprehod. Več pove samo lastnik J. C. PraunseiNH v Ljubljani, »lavni trg štev. 19. go3 3_:1 Oklopju sliena barva za Cit\if1 katere boja je nespremenljiva, sta-IV, novitna tudi proti vplivu svitlobe. apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnauja naročila proti povzetju 228 10 11—11 V najem se da v Ljubljani Cerkvene ulice štev. £ (Trnovo) od I. maja letos naprej za več let: Hlev za konje ali vole, velika lopa za vozove, podstrešje za shrambo mrve in 10 oralov travnikov. Več o tem poizve se le-tam. 287 4-2 Sveže, lepe v ragsRiiib, "težak p©a%a,Ja 304 6-i J. C. Prannseiss, Ljubljana, Slavni trg štev. 19. Razpis. Podpisani krajni šolski svet razpisuje zgradbo popolnoma novega šolskega poslopja za 4razredno ljudsko šolo v Loškem Potoku, okraj Kočevje pri Rakeku, do dne 21. aprila 1900. Zidarska, tesarska, kleparska, mizarska in druga dela, stavbeni in pogojni načrti ter računi so pri istem na upogled. Ponudbe naj se blagovolijo podpisanemu v zapečateni libtini pod natančnim naslovom in proti 10% vadiumu (hranilna knjižica, vrednostni papir itd.) vložiti. Do tega dnč se lahko iste pismeno ali na dan dražbe ustno vpošiljajo. Krajni šolski svet v Loškem Potoku, dne 21. sušca 1900. 281 3-3 Predsednik: J. Bartol. §110411IIJAG LJUBLJANA, PREŠERNOVE ULICE št. 9 196 6-5 naznanjata svojim cenj. odjemalcem, da so došle krasne novosti za spo-mladno in poletno sezono tako v oblekah za dame in deklice, kakor tudi za gospode in dečke, in prosita prav številnega obiska. « « • * llustrovani ceniki ria zahtevo zastonj in franko. 1> vi ii n j h le » f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje In 984 40 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka _ na Diuiajii, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardubical?, Taboru, Benešavi Iglavi, Moravski Ostravi. 1 > 11 ii a j 8 k a borza. Dne 29. maroa. Skupni državni dolg v notah......99-35 Skupni državni dolg y srebru......99-16 Avstrijska zlata renta 4°/0.......98-10 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99-50 Ogerska zlata renta 4°/0............ Ogerska kronska renta 4"/0, 200 ..... 93 65 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 127 50 Kreditne delnice, 160 gld........ 235-10 London vista ........... 242 90 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drt. velj 118-60 20 mark.............23-72 20 frankov (napoleondor).......19*27 Italijanski bankovci ......... 90-20 Dn6 28. maroa. 3-2°/p državne srečke 1. 1864. 250 gld.. . . 164 — 6u/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 160-- Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....2')0 91 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95 80 Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......141-70 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . 255-75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 108-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 95-60 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 87 50 » » južne Seleznice 3°/0 . 69-60 » » južne železnice 6°/0 . 99-— > > dolenjskih železnic 4°/0 . 99-25 Kreditne srečke, 100 gld....... 396 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 335-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42-50 Ogerskega » „ » 5 » . 21-60 Iiudimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....13-20 Rudoltove srečke, 10 gld.......65-— Salmove srečke, 40 gld........172-50 St. Gendis srečke, 40 gld........182-— Waldsteinove srečke, 20 gld.......178'— Ljubljanske srečke..........50.— Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . . 124-75 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v . 293-50 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....79-— Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....25'— Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 96-75 Montanska družba avstr. plan...... 263 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 324'— Papirnih rubljev 100 ........ 2561— | AT Nakup ln prodaja "fesi 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. I Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreb&nju I najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. | Kulantna izvršitev naročil na borzi. Izdaiateli: Dr lunn lanaSift Menjarnicna tfelniska uruzna „M K II C Iti II« I., Wollzeile 10 in 13, Dnnaj, I., StrobBlgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, E potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega i ohrestovanja pri popolni varnosti I AšT naloženih glavnio. TEBI i