Pofltulaa plačana ▼ gotoifaL Leto XIX., št. 176 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124» 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova Hßca 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga «sto 78.180, Wien št. 105.241. Ljubljana, nedelja 31. jggfr 193g Cena 2 Din Izhaja mak dan razen ponedeljka. Ifwrofrntnti znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljobtjana, Knafljeva uhca B, telefon 3122, 8123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1. telefon št 65. Rokopisi «e ne vračajo Sredi tujske sezone Na prehodu iz juSja v avgust smo. Sredi vroče dobe, ko so naša kopališča, zdravilišča in letovišča najbolj polna in je v naših krajih sezona tujskega prometa na višku. Domala sleherni dan beremo poročila iz posameznih krajev z navedbami o številu gostov lani in letos ter o splošnem stanju tako imenovane tujskoprometne industrija Mnogo se dela za napredek te naše važne gospodarske panoge, obilo se propagira izboljševanje vsega tega, kar privablja goste in jim dela bivanje prijetno. Ne mislimo se danes baviti s tem splošnim delom, marveč se nam zdi potrebno opozoriti na nekatere pojave, ki nas v tujskoprometno pomembnih krajih še vedno presenečajo. Kakor tujski promet sam se tičejo gospodarstva, ekonomskih osnov naše vasi in njene prilagodljivosti sodobnemu gospodarskemu razvoju. V mislih imamo predvsem aprovi-zacijo naših tujskoprometnih krajev, zalaganje teh krajev z mnogovrstnimi proizvodi, potrebnimi za prehrano poletnih gostov, osobito s tistimi pridelki, ki jih dajeta naše polje in naša vas sama, ne da bi jih bilo treba dovažati iz oddaljenih krajev in mest. Aprovi-zacija naših tujskoprometnih krajev je premalio povezana s proizvodnjo teh krajev samih in njihove bližnje okolice. KjerkoH se je začel promet z gosti čez poletne mesece in se propaganda trudi, da bi ga pospeševala, zadeva le prepogosto na brezbrižnost ali celo nasprotovanje domačinov, češ, saj od gostov nimamo koristi; dobiček od njih ima onih nekaj gostilničarjev ali hotelirjev, kmet pa od njih nima haska. Gostilničarji in hotelirji kupujejo svoje potrebščine drugje, si dovaižajo živila bodisi po železnici aH s kamioni, a domače vasi, dasi v neposredni bli žini, ne prodajajo tjakaj svojih pridela kov, kakor se trgovci dostikrat s svojim blagom zalagajo iz oddaljenih kra jev. Imeli smo priliko kontrolirati nekaj takih primerov in prepričati smo se mogli zares o neverjetno kričečih primerih. Velik hotel z obilnim pose-tom poleti in pozimi ne kupuje, vzemimo, piščancev ali jajc v bližnjih vaseh, ki So daleč stran od prometa in bi jim bil zato vsak dinar tem bolj dobrodošel, temveč jih dovaža od daleč. Gorsko letovišče v pokrajini, ki sama producira dovolj domačega sira in surovega masla, uvaža te mlečne izdelke iz krajev, ki so daleč od planinske živinoreje. Ljudje bi se ne mogli naču-diti, ako bi imenoval kraje in podčrtali nenavadno neuravnovešenost domače kmečke produkcije in aproviza-cije gostov v naših tujskoprometnih krajih. Nič nismo v dvomih 0 odgovorih, ki jih v opravičilo ali v razlago za take nenormalne pojave nudijo naši trgovci, hotelirji ali gostilničarji Stvar je povsem trgovska; ako kmetje ne nudijo primernega blaga po cenah in kvaliteti, se povpraševanje pač obrne tjakaj, kjer je ponudba ugodnejša. Saj daljave dandanes čim dalje bolj izgubljajo svoj regolatomi pomen. In zares bi tudi v tem pogledu mogli po-streči s primeri, ki bi popolnoma opravičevali pritožbe kupovalcev in kon-sumentov. Ali kljub temu in še praiv zato se vračamo k svojemu klicu po remedu-ri. Zakaj, ako analiziramo navedene in neštete podobne druge primere, ki se nam nudijo, prihajamo povsod znova na osnovno pogreško, ki je v bistvu povsod in vedno ista: naša vas, naša kmetijska proizvodnja se v krajih s tujskim prometom še ni prilagodila novim potrebam ali vsaj ne dovolj. Ona ni reformirala in preuredila svojega pridelovanja primerno om novi potrebi, ki se je pojavila v njeni bližini ali celo v njeni sredi Zelenjadni vrt se ni preuredil in povečal za tiste sadeže, ki jih potrebuje trg za tujski promet, perutnina se ni pomnožila za povečano prodajno sposobnost v poletnih, pa nemara tudi v zimskih mesecih, med, mleko, surovo maslo, sir se niso pripravili in se ne pripravljajo v oni množini, ki jo že leta in leta potrebuje povečani konsum. V gorskih ANGLEŠKA VERA V F0MIRJENJE Prepričani so, da ne bo ničesar motilo političnih počitnic - Tajin-stvenost okrog napovedanega drugega obiska Hitlerjevega adjutanta Londo^ 30. jni. AA. »Times« komentira odgoditev angleškega parlamenta do 1. novembra ter povdarja ,da je nastopil svoj odmor v mirnejšem ozračju, kakor bi se moglo pričakovati nekaj tednov prej. Najbrže se tačas ne bo ničesar zgodilo, kar bi zahtevalo predčasno sklicanje parlamenta. Ugled vlade se ni zmanjšal nikjer, niti v parlamentu niti v državi. Povsod prevladuje prepričanje, da bi bil zadnji Chamberlainov zunanje-politični govor njegov najboljši. Tudi nasprotniki sedanje vlade priznavajo, da je lord Halifax v Foreign officen mož na pravem mestu. »Daily Telegraph« ugotavlja, da se po zaključku precej burne dobe v parlamentu mora poudariti, da si je Chamberlain pridobil zaupanje vse države, ki se bo še povečalo, če se bo držal smernic politike, ki jih je začrtal. London, 30. julija, o. Napovedano drugo Wiedemannovo potovanje v London je postalo nenadno sila zagonetna zadeva. Angleški listi objavljajo danes celo vrsto informacij, ki povsem nasprotujejo snoč-njemu novemu demantiju agencije DNB, po katerem Wiedemann ni zapustil Nemčije, temveč se je predvčerajšnjim odpravil na svoje posestvo. Po informacijah večine angleških listov pa je bil Wiedemann včeraj v Parizu in se ram v hotelu Ritz sestal s princeso Hohenlohe, svojo londonsko diplomatsko sodelavko. Kmalu je spet z letalom odpotoval, bržkone v Chequers k Chamberlainu, ki ga je baje tja celo sam pozval. Vendar pa objavljajo angleški listi vse te vesti s precejšnjo rezerviranost-jo. »Daily Herald« protestira proti toliki ta-jinstvenosti, o kateri pravi, da napravlja na vso angleško-politično javnost sila neugoden vtis. Če se bo takšna diplomatska ta-jinstvenost nadaljevala, bo kmalu vsak Anglež prepričan, da tičijo zo leta 1935 je bil konservativni poslanec, od leta 1928 do 1929 zasebni kljub temu je potrebna reforma, ta pa mogoče samo v tej smeri, da se pro-ducent uravna po potrebi trga in s svojimi cenami, pa kvaliteto in kvantiteto posikrbi, da bo izkonkuriral od-na'p^v I ^aliene tr?e. Zdi se «o ne le sa™, £ planine, ni na razpolago mleka v za- I «*' ™>IJ™>. marvec dostni množini za konsum v dolini, dasi se prodaja brez primere dražje v svežem stanju, nego ako ga predelajo v sir, ne glede na to, da ostane itak v kasnejših mesecih samo še možnost oddaje v sirarnice. Nedvomno je res, da je najtežja stvar spraviti v sklad nasprotujoče si interese producenta in konsumenta; prvi se izgovarja, da more pripraviti pridelka, ker ga drugi zanemarja in prezira, odnosno ne upošteva. Toda tudi absolutno nujno, zakaj samo ta pot vodi do uspeha in napredka. Aiko bi kmečka okolica naših tujskoprometnih krajev sama participirala na aprovizaciji gostov, bi dobila večji in pravi interes na razvoju in napredku tujskoprometne industrije. To velja tako v velikem kakor v malem in celo v prav majhnem obsegu. Kajti pričakovati bi bilo v tem primeru večje intenzivnosti in večje pobude za razvoj te gospodarske panoge, ako je ne bi propagirali samo nekateri posa- mezniki marveč takorekoč kmetijska celota, ki bi se zavedala, koliko lastnega napredka more priti po njej. Oblastva so neposredno ali posredno poraznih organizacijah gotovo že prav uspešno podprla razvoj tujskega prometa. Nemara ni neupravičeno pričakovati v isti smeri tudi pobude in organizacije za izboljšanje odnošajev v pravcu, ki naj ima za cilj nekak av-tarkizem v aprovizaciji naših tujskoprometnih krajev. Avtarkizem v onem najboljšem in organičnem smislu: da bi kmečka okolica sama sodelovala v prehrani gostov, ki se naselijo v njej ali v njeni neposredni bližini. Tako organično sodelovanje našega kmetijstva na tujskem prometu mora biti cilj našega gospodarskega razvoja v tej panogi tajnik lorda Winterionsa v Indiji, od leta 1931 do 1935 pa zasebni tajnik lorda Runcimana. Vsi bomo bivali v Pragi, od čaaa do časa pa bomo šli tudi ven na deželo, da na licu mesta spoznamo in proučimo razmere. V Pragi se nam bo pridružil še g. Hen-derson, ki je bil že konzul v češkoslovaški prestolnici in ki nam bo služil tudi za tolmača.« Beriinske informacije iz Prage Berlin. 30. jul w. Kakor se zatrjuje iz zanesljivih virov, je angleški poslanik Newton zapustil Prago, da bo svoji vladi in Fo-reingn Officeu poročal o trenutnem stanju pogajanj na Češkoslovaškem in o izgledih Runcimanove misije. Po vesteh iz Prage, bo čsL vlada lordu Runcimanu predložila najprej v proučitev besedilo pripravljalnih treh zakonov in spomenico sudetsko-nemške stranke, v angleškem prevodu. Nato bo Runciman od vlade dobil še pojasnila o onih točkah, glede katerih jih to sam zahteval. Vzporedno s tem bo šel tudi njegov stik g sudetsko-nemško stranko. Vlada se bo medtem omejila le na to, da bo komentirala svoj odgovor im svoje 6tali'lče do spomenice, z druge strani pa bo tudi sudetsko-nemška stranka komentirala spomenico ter zavzela stališče glede predlogov vlade. Nato se pričakuje, da bo lord Runciman sam stavil svoje predloge glede nadaljnjega formalnega poteka pogajanj. Henleinov govor v Vratislavi Vratislava, 30. jul. AA. V okviru vrati-slavskih svečanosti, ki jih je vodil minister Göbbels, je govoril snoči burno pozdravljen tudi vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein, ki je med drugim dejal: »Zelo resno raramano svoje dolžnosti do države, ki ji pripadamo, toda kot podaniki raznih držav ostajamo sudetski Nemci državljani nemškega naroda. Postali smo en narod — za-jednica vseh Nemcev na svetu. Po mojem prepričanju je zgodovina Nemčiji prisodila vlogo stvaritelja miru in pravice med narodi na našem kontinentu. V imenu vseh Nemcev izven rajha apeliram na vse, da ustvarimo nerazdružljivo stranko velikega nemškega naroda.« Za njim je govoril minister Göbbels. ki je ironično razpravljal o ideologiji demokracije in poveličeval zamisel hitlerjevske-ga totalitarizma. Poleg drugega je napovedal, da bo jutri obiskal Vratislavo kancelar Hitler. Göbbels o današnji Nemčiji Vratislava, 30. juL AA- V okviru velikih telovadnih slovesnosti je bil snoči na trgu pred dvorcem velik shod, na katerem se je minister dr. Göbbels zahvalil za udeležbo zastopnikom Nemcev iz tujine, v katerih imenu je bil govoril Konrad Henlein. Göbbels je dejal med drugim: Nemčija vodi danes težak boj za gospodarski in politični obstoj. Demokratski svet pogosto noče in ne more razumeti Nemčije. Ta svet bi hotel celo povzročiti vojno, samo da uniči narodni socializem v Nemčiji, toda vsa prizadevanja teh krogov so prepozna. Nadalje je dr. Göbbels ostro obsodil kampanjo proti Nemčiji in orisal obnovo, ki jo je izvedla narodna socialistična vlada. Rekel je, da je Nemčija danes složna na znotraj in čvrsta na zunaj. Obroč osamljenosti okoli Nemčije je strt. Nemčija ima danes zopet prijatelje na svetu, njen narod ponovno veruje v svojo moč. Dr. Göbbels je končal svoj govor: »V tem slavnostnem trenutku, ko so tu zbrani zastopniki vsega nemškega naroda, ki tu vsi čutijo veliko politično in kulturno poslanstvo germanstva na vsem svetu, se moramo spomniti tistega moža. ki je vera vsega naroda ln ki je uresničil narodove nade. Vodja pozdravlja vse prisotne, v nedeljo pa bo sam stal kot zastopnik Nemcev pred Nemci, zbranimi v Vratislavi.« Konec Göbbelsovega govora so sprejeli z navdušenimi manifestacijami. Velik požar v Madkm Ogenj je nastal v Ehrlichovi tekstilni tovarni in je povzročil v prvih urah za več milijonov škode Maribor, 30. julija Z bliskovito naglico se je nocoj nekaj minut po 20. razširila vest, da je nastal v Ehrlichovi tekstilni tovarni v magdalen-skem predmestju strašen požar. Velike množice gljudstva so se v hipu pričele valiti iz mesta preko mostu in iz Studencev, s Pobrežja, Tezna in Radvanja proti tovarni, katere glavni objekt je bil okrog 21. že ves v plamenih. Oddelki policije so le z muko zadrževali ljudi v primerni razdalji, da niso bili v napotje celi vrsti gasilskih čet ki so se zgrnile okrog tovarne in naperile do 150 cevi v zublje. Požar je nastal v glavnem objektu tovarne, v katerem izdelujejo bombaževi-no. Pred kratkim so v poslopju montirali nove stroje, ki si jih je podjetje nabavilo na Češkoslovaškem Lew je bilo v objektu v polnem teku. 120 aelavcev je bilo zaposlenih pri strojih, ki 90 bili sveže naoljeni in obdani od velikih kupov bombaža. Kakor pravijo, je bi io nocoj v poslopju nad 100 vagonov vate in bombaža, ki jih je bilo treba v najkrajšem času predelati v tkanino. Ogenj je nastal iz doslej še povsem nepojasnjenih vzrokov. Naenkrat so delavci opazili, da je pričelo v objektu goreti, in že sì je požar razširil na vse poslopje z bliskovito naglico. Od stroja do stroja je šel plamen kakor električna iskra. Zbegani delavci so pričeli bežati in prav velika sreča je bila, da je vsem uspelo prodreti skozi plamene do izhodov in ae reši «i na prosto. Ko so prihiteli na telefonske klice in alarmne signale radvanjski gasilci na pomoč, je gorela že vsa stavba. Z veliko požrtvovalnostjo so se lotili dela in skušali, da bi ogenj omejili, toda požar je bil tako velik, da so bili curki vode iz njihovih cevi kakor kaplje v morju. Kmalu za radvanjskimi so pribrzeli pred tovarno mariborski in nato še pobreški, stu-denški, razvanjski, hoški in drugi gasilci. V naglici je bilo organizirano sistematično gašenje, toda ob uri, ko to poročamo, je požar še v polnem razmahu. 150 cevi bruha nenehoma vodo v plamene. Mogoče bo akcija uspela vsaj v toliko, da se bo požar omejil na glavni objekt Ehrlich ove tovarne, vendar trenutno še ni mogoče izreči zadnje besede o tem. Pri gašenju pomaga tudi oddelek vojaštva, ki ga je poslal na pomoč komandant mesta. Škodo cenijo že zdaj na več milijonov. Strašna letalska nesreča na Tihem oceanu Manila, 30. juL o. Na Tihem oceanu se je pripetila strašna letalska nesreča. Veliki hidroplan »Havayan Clipper« je padel v morje z 9 člani posadke in 6 potniki. Letalo je včeraj zanustilo Manlio in krenilo na Guamsko otočje. 600 milj od Manile je radiotelegrafiet manilski postaji poslednjič sporočil, da se razvija pol«n povsem v normalnih okoliščinah, odtlej pa nI več prišla z letala nobena vest. Oblasti so davi z vso naglico organizirale reševalno akcijo. Vse vojne in trgovske ladje ▼ bližini letalske preide Manila — Guamsko otočje ao bSJ® alarmirane. Iz Manile so odposlali tudi več vojaških letal za »Clipperjem«. Po zadnjih vesteh je neki parnik nalet«! na Oceanu na ogromen madež olja kakènih 60 milj zapadno od točke, s katere je letalo poslednjič bilo v radijski zvezi z mani'1-skim letališčem. Posadka pamika je takoj zajela iz morja oekolfko olja, da bi kasneje ugotoTLL, aK je Olje pripadalo letalu. Z«, posadk» in potniki doslej m nobenega ète. du. Bržkone so vsi utonili Bombni atentat na vlak v Mehiki Mexico, 30. jul. w. Včeraj ao neznanci izvršili atentat na vlak med St Louisom in Potosi-Tampanicom. Zaradi eksplozije peklenskega stroja je skočil vlak s tira. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, 14 pa ranjenih. Vojaška eskorta je takoj po atentatu preiskala vse okoliške kraje, pa ni našla o atentatorjih nobenega sledu. Značilno je, da je bil atentat izvršen prav blizu kraja, kjer so med Cedillovim uporom atentatorji pognali v zrak tovorni vlak. Pogreb v Beogradu ponesrečenega ameriškega letalca Beograd, 30. jul. p. Danes dopoldne je bil pogreb ponesrečenega ameriškega letalca Gordona Mautha. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Prisotni so bili todi zastopniki naših civilnih in vojaških oblasti. Pogrebne svečanosti so bile na katoliškem pokopališču v Zemunu. Dve četi letalskega polka sta izkazali zemskim ostankom slavnega ameriškega letalca vojaške časti. Truplo ameriškega letalca ao nato odpeljali z avtomobilom preko Zagreba ln Maribora proti Gradcu, kjer ga bodo upepelilL Pepel bodo poslali Mauthovi rodbini v Ameriko. Danski prestolonaslednik na Islandu Kodanj. 90. jnL AA. Danski prestolonaslednik bo v ponedeljek slovesno otvorS radijsko postajo v Rejkjaviku na Islandu. Napad na židovsko kolonijo pri Haifi Jerusalem, 30. joL AA. Skupina oboroženih Arabcev je napadla židovsko kolonijo blizu Haiie. V boja sta bila dva A ratea ubita._ Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Številu malih oglasov. —• Današnje »Jutro« ima 400 i—Mh oglasov. Enkratni poizkus z magra oglasom v »Jutro« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno slm&a. Francoski M o vsesokolskem zleta Kakor poročajo francoski listi, je češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osusky po-vabil na prijateljski razgovor pri čaši vina vse urednike francoskih listov, ki so se kot posebni poročevalci udeležili vse sokolskega zleta ter o njem pisali. Da bodo imeli tudi naši čitatelji približno sliko o silnem odmevu sokolskih svečanosti v francoskih listih (nekatere posebno značilne smo objavili v daljših izvlečkih tudi mi), navajamo imena poročevalcev in listov: Maurice Prax za j,Petit Parisien«, Emile Henriet za »Temps« (njegova izvajanja smo objavili), Emile Condroyer za »Journal«, Claude Mauric za t Figaro«, Max Corre za »Petit Journal«, Henri de Vilmorin za »Jour«, Pierre de Querelle za »Journal des Debats«, Louis Levy za »Populaire« (list prav sedaj dokončuje zanimivo reportažo svojega poročevalca), Gabriel Andrisis za »Oeuvre«, Louis de Chauvigny za »Epoque«, Claude Aveline za »Aube« in »Vendredi«, Pierre Loewel za »Ordre«, Alice de la Maziere za »Marianne« (njeno reportažo objavljal^ danes na ženski strani), Benjamin Cre-mieux za »Nation«, Pierre Ichac «a »Illustration Fran^aise« (izvleček njegove reportaže smo tudi mi objavili:)? Philipe Dio-le in Charles Pichon za »Ouest-Eclair« in za »Nouveltete de Lyon«, Jedes Pichon m »Depeche de Toulouse«, Jacques Fauvet za »Est Republicainc, Henri Foridfond sa »Marseille-Matin«, Adrien Bonnet ss »Potit Provengale, Maurice Bets Moctheurt in Jean Knittel za fitrasburäke liste, Robert Schreiber za »Echo«, Pierre Lafond zs »Journal de Rouenc, Joseph Leckmx ss »Croix du Nord«. Razen teh so pisali reportaže o zletu Se stalni poročevalci naslednjih francoskih listov: »Excelsior«, »Ere Nouvelie« (pet člankov), »Republique«, » H,u m a n i t e «, »Homme Libre«, »Paris Soir«, »Paris Midi«, »Centre«, »Journal dTssourdin«, »Departement«, »France de l'Est«, »Evefl de Champagne«, »Reveil«, »Nouveliste de Mor-bihan«, »Nord-Est«, »Republicaln«, »Cen-tre-Eclair«, »Cherbourg-Eclalr«, »Avenir de Quercy«., >Dernieres Nouvelles de Strass-bourg«, »France de l'Est« in »Reveil de Nqpä« (sedem člankov!). Bilanca francoskega poročanja o vsesokolskem zletu je torej kar sijajna. Samo izmed pariških dnevnikov jih je 25 imelo svoje poročevalce v Pragi in objavilo o njih posebne reportaže. Sokolstvo si je v Franciji pridobilo ogromno prijateljev in občudovalcev. rit besne dalje Nacionalisti so dobili močna ofačenja in prešli v proti-ofenzivo — Silno bombardiranje zaledja London, 30. julija, o. Nacionalistična vojska na Ebru je bila v zadnjih 24 uran močno ojačena in je včeraj popoldne že prešla v protiofenzivo. Kakor pa vse kaže, republikanskega prodora fronte pri Gan-desi in Fajonu ni mogla zadržati. V borbo so posegle cele eskadre letal, ki so strašno bombardirale republikanske postojanke in razdejale tudi njihovo operativno bazo, mestece Falset. Nacionalisti so sedaj na fronti nad Ebrom v znatni premoči. Po zanesljivih vesteh operira na republikanski strani 15.000 mož pehote, ki ne razpolaga z večjimi motoriziranimi oddelki in tanki, medtem ko je na nacionalistični strani že okrog 25.000 vojakov, ki so nadvse dobro oboroženi ter jih ščitijo tudi celi oddelki tankov in oklopnih avtomobilov. Mesto Gandesa še ni padlo, čeprav so .republikanci včeraj popoldne zavzeli poslednje tri izmed 12 gričev, ki mesto obdajajo. Še na hujši odpor so republikanci naleteli pri prodiranju proti Alcanisu. Na Francovi strani je zavladal po prvem po-plahu spet precejšen optimizem. Vobče sodijo, da bodo kmalu paralizzali ta republikanski sunek v Taragoni, republikance vrgli nazaj čez reko ter potem nadaljevali ofenzivo proti Saguntu in Valenciji. Da bi demoralizirali republikansko javnost. v kateri se je pojavil spričo prodora fronte na Ebru nov optimizem, so nacionalistične letalske sile organizirale spet nove napade na glavna republikanska mesta. Tako so včeraj in danes bombardirali Falset, Almerijo in okolico Valencije. Nacionalistična letala so trikrat zaporedoma skušala prodreti nad valencijsko pristanišče, a vselej so jim republikanske protiletalske baterije preprečile to njihovo namero. Pri poslednjem poskusu so se morali nacionalistični bombniki zadovoljiti z razdejanjem nekaj malih vasi okrog Valencije. Napad na Falset pa je nacionalistom popolnoma uspel. Skoraj vse hiše v mestecu so razdejane. Nacionalistična letala so odvrgla na mesto okrog 500 težkih bomb. Pri napadu je bilo ubitih 25 civilistov, 60 ljudi pa je bilo ranjenih. Sait Jean de Luz, 30. julija AA. Včerajšnje poročilo republikanskega poveljstva pravi, da so republikanske čete nadaljevale ofenzivo na bojišču ob Ebru južno od Gandese. Na gori Pandon so republikanci zavzeli 5 postojank. Prav tako napredujejo republikanci v smeri proti Fayonu. Sovdažnik je dobil ojačenja z drugih bojišč in se močno upira, toda republikanske čete so zajele 300 nacionalistov in zaplenile velike količine vojnega materiala. Na vzhodnrm bojišču so republikanci osvojili več postojank v odseku Manqane-re. V bitki z 29 Francovimi letali so v četrtek republikanska letala sestrelila 3 sovražna letala. Poročila iz Francovega tabora Salamanca, 30. julija. AA Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Na estremadurskem bojišču smo nadaljevali operacije in so naše čete osvobodile vse ozemlje ob cesti Acedere—Prevol-lane v dolžini 40 km. Ceščenje ozemlja pri Don Benitu se bliža koncu. V letalski bitki smo sestrelili 7 sovražnih letal. V noči na četrtek so letala bombardirala pristanišče v Gandiji, kjer so bombe zanetile požar v vojaških skladiščih. V četrtek so naša letala bombardirala pristanišče in železniško postajo v Tarragoni. Naši letalci so videli več požarov. Tudi pristanišče Valencije so bombardirali. Saragosa, 30. julija. AA. Na bojišču pri Ebru se bijejo hude bitke v odseku Gandese. To je edini kraj, kjer so mogle republikanske čete preko petih mostov prekoračiti reko. Vseh so republikanci spravili na desni breg reke 50.000 ljudi. Nacionalistične čete so začele ofenzivo v velikem obsegu. Operacije vodi general Yague. Zmagovalec pri Leridi. Ker se je težišče bojev preneslo k Ebru, bo na valencij-skem bojišču nastopila za kratek čas tišina. črnskimi četami Japonci so napadli Buse na obmejnem hribu, a so bili odbiti — Sovjetsko poročilo govori že o „sovražniku46 Zavrnjen ruski protest v Toki ju Moskva, 30. jul. AA. Sovjetska agencija Tass poroča, da so skušale japonsko-man-džursike čete 29. julija zavzeti hrib, ki je dva km severno od hriba Čangkufenga. ruske obmejne čete pa so sovražnika odbile. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Sovjetski odpravnik poslov v To-kiju je dobil ukaz, naj pri japonski vladi odločno protestira proti vpadu japonsko-mandžurskih čet na sovjetsko ozemlje. Tokio, 30. jul. o. Listi poročajo o ruskem protestu zaradi najnovejšega incidenta na japonsko-mandžurski meji, ki so ga povzročili Japonci. Protest je vložil ruski odpravnik poslov Smetanin. V zunanjem mi- nistrstvu so ruski protest odklonili, predvsem pa je bila zavrnjena ruska zahteva, naj se strogo kaznujejo japonski vojaki, ki so napadli ruske obmejne straže v bližini Čangkufenga. Japonski odgovor poudarja, da je ruski protest popolnoma napačno utemeljen in da je treba incident smatrati za rusko kršitev japonskega obmejnega pasu. Obenem je zunanji minister Ugaki naročil japonskemu poslaniku v Moskvi, naj pri ruski vladi protestira zaradi prekršitve meje. Položaj na mejah je nespremenjeno zelo resen. Ojačeni oddelki sovjetskih čet in japonske obmejne straže si stoje nasproti v najstrožji pripravljenosti. Nemška in parotinemška propaganda v jugovzhodni Evropi »Völkischer Beobachter«, glavno hitler-jevsko glasilo objavlja v svoji monakovski izdaji članek z naslovom: »Protinemška propaganda v jugovzhodni Evropi«. V članku kritizira francoske in angleške poskuse paraliziranja nemškega vpliva in nemške propagande v tem predelu Evrope. List piše med drugim: »Spet hočejo nekateri spremeniti evropski jugovzhod v izhodišče svetovnih političnih sporov. Znano je, da gre temu prehodnemu področju evropskega kontinenta po njegovi strukturi svetovnozgodovinski pomen za razporeditev političnih sil ne le v srédnji Evropi in vzhodnem delu Sredozemlja. Ponavljajo se tu potemtakem stare predvojne metode podtalnega razdiralnega dela in tajnega diplomatskega tekmovanja, brezobzirne kulturne propagande in stalnih groženj.« Kakor pred letom 1914. piše dalje nem-Ski vodilni list, imata tudi sedaj glavno besedo v tem pogledu zapadni velesili, ki nastopati kot sovražnici avtoritarnih dr-šav v imenu teritorialne in politične samostojnosti malih narodov. Po združitvi Avstrije s tretjim rajhom se je ta propaganda proti avtoritarnemu državnemu vodstvu in proti novim pojmom mogočnih narodnih tvorb še povečala. List omenja in obsoja nato propagandno ! delo Francije, kateri zamerja. da hoče ohraniti svoj vpliv v tem predelu Evrope, ki jo vodi le »želja po vznemirjanju narodov južno Dunava, ki se prav sedaj bore za svoje državnopolitične oblike«. Tej francoski propagandi se pridružuje tudi novo vse-slovanstvo češkoslovaške republike in sov-jetov, ki naj pomaga k formiranju slovanskega bloka proti germanskemu. Nato list pravi: »Zanimivo je, da podpirajo protinemško akcijo v tej obliki tudi nekateri angleški krogi. V Londonu je pred kratkim izšla knjiga nekega Dorosa Alastosa: »The Bal-fcan and Europe«, v kateri prihaja protinemška jugovzhodna propaganda posebno do izraza. Knjiga je spisana na podmeni, da si bo nemški rajh kmalu podvrgel ves Balkan. Zato naj narodi na tem področju budno 9tražijo.« Narodno-socialistični organ pa nasprotno poudarja, da bodo balkanske države »samo tedaj velike in močne, ako ostane njih novi sosed, nemški rajh, velik in močan«. Jugovzhod, tako zaključuje list svoja izvajanja, spada ne le geopolitično, temveč tudi z vseh drugih vidikov »v srednjeevropsko usodno fronto«. Beležke Pot dr. Mačka v Beograd V ponedeljek bi moral dr. Maček oditi v Beograd na obisk k voditeljem srbske združene opozicije. Vendar do snoči ni bilo ne iz Beograda in ne iz Zagreba še poročila ali bo res odšel, niti poročila, kako je sedaj z njegovim zdravstvenim stanjem, ker je bilo pred dnevi objavljeno, da je obolel. Pač pa poročajo iz obeh mest o živahnih posvetovanjih voditeljev Združene opozicije. V Beogradu so se v petek in včeraj sestali Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič, v Zagrebu pa so imeli sejo voditelji bivše KDK, vendar brez dr. Mačka, ki je v Kupincu. Poslanec dr. šutej, ki se je bil v začetku tedna mudil v Beogradu, se je v četrtek vrnil v Zagreb ln šel takoj poročat dr. Mačku v Kupinec. Po razgovoru z dr. Mačkom je imel, kakor poroča beograjska »Politika«, telefonski pogovor z beograjskimi opozicijskimi Šefi. Po zatrdilu istega lista so sedaj vse tehnične in načelne priprave za obisk dr. Mačka dovršene. Ako dr. Maček še ni toliko ozdravel da bi mogel odpotovati v ponedeljek, bo njegov obisk odložen, vendar pa le za par dni. Vsekakor bo — tako so zatrdili »Politiki« v Beogradu — prispel tja Se ta teden. Slovenska združena opozicija Včerajšnja beograjska »Politika« poroča iz Maribora: »Včeraj (v četrtek) ob 17. so se sestali v Ljubljani v vili dr. Ivana Stanovnika predstavniki opozicijskih skupin v Sloveniji. Kmečkodelavski pokret sta predstavljala dr. Kukovec in dr. Lončar, skupino socialnih demokratov dr. Jelenec in Kristan skupino krščanskih socialistov Go-stinčič ( najbrž Gostinčar), delavsko skupino (?) pa Leskovar. Na tem sestanku je bila ustanovljena slovenska združena opozicija, ki si je postavila za cilj sodelovanje z zagrebško in beograjsko združeno opozicijo.« Odgovornost za to informacijo moramo prepustiti seveda »Politiki«, ki jo je oči-vidno dobila iz krogov mariborskih interesentov. Ako je resnična, smo zelo radovedni, kako dolgo bo ta najnovejša združena opozicija to pot ostala »združena«, saj smo doživeli takih poskusov že celo vrsto. Napadi Vladka Radica Vladko Radič nadaljuje v svojem tedniku »Narodni val« napade na vodstvo HSS. Pri tem se spretno skriva za ime svojega velikega očeta, pokojnega Stjepana Radica V zadnji številki popisuje, kako je Stje-pan Radič poslednjič govoril pred 10 leti na balkonu svoje vile. Objavlja tudi govor in ga primerja z današnjim stanjem. V zvezi s tem namiguje, da se bliža čas, ko se bomo zbrali pošteni možje na eni in nepošteni na drugi strani». V sličnem duhu je pisan tudi članek nekega Ivana Čileka, ki pravi, da »hrvatskega kmečkega naroda ne bo mogla zapeljati pokvarjena gospoda na vrhovih stranke, ki danes na žalost vedri in oblači v naši kmeSci stranki, pri tem pa nima niti pojma o resničnih kmečkih potrebah.« V zagrebških političnih krogih tolmačijo korajžno pisanje »Narodnega vala« kot posledico razgovorov, ki jih je imel Vladko Radič nedavno i nekaterimi odličnimi beograjskimi politiki. Zahteve kmetov JRZ Nedavno je bil v Mariboru občni zbor mariborskega okrožja Kmečke zveze. Glasilo te kmečke stanovske organizacije JRZ »Orač« poroča obširno o zborovanju. Sprejete resolucije zahtevajo, da »e ukinejo davščine na kmečka vozila, da se zakon o obvezni telesni vzgoji ne izvaja na deželi, da se posveča večja skrb našim poljedelskim delavcem na jugu in da se strogo maksimirajo cene v trgovini. „Potrebno razjasnjenje" Pod tem naslovom objavlja »Hrvatska straža« kot glasilo hrvatske katoliške akcije naslednjo beležko: »V nedavnem poročilu o avdienci skupine slovenskih omladincev KA (Katoliške akcije) pri sv. očetu smo v oklepaju dodali, da znana Zveza fantovskih odsekov ne spada v KA. To smo storili zaradi tega. ker v širši javnosti še niso razčiščeni vsi pojmi o KA, pa bi mogla zato pogrešno sklepati, da se govor sv. očeta nanaša na Zvezo fantovskih odsekov, kar ni točno. Kako umestna je bila naša pripomba, se vidi iz dejstva, da je neka oseba, ki bi morala to vendar vedeti, kljub našemu opozorilu mislila, da so bili pn srv. očetu predstavniki te telovadno-prosvetne organizacije, ki ne spada v strogo izvenstrankar-sko katoliško akcijo. Naša pripomba je bila celo povsem napačno tolmačena, a ravno to je najboljši dokaz potrebe, da smo se še enkrat vrnili na to stvar.« Ukinjeni samostani v Solnogradu Zagrebška »Hrvatska straža« objavlja vest glasila nemških sudetskih katoličanov »Deutsche Presse«, da »bodo v Solnogradu v najkrajšem času ukinjeni in likvidirani trije samostani. Na črni listi so kapucinski in frančiškanski samostan ter samostan sester kapucink. Vodstva vseh treh samostanov so že dobila pismena naročila, naj pričnejo z likvidacijo svojih samostanov. V nalogu ni naveden noben razlos za likvidacijo prizadetih redovniškjh hi§«. Usoda zagrebške palače „Seljački dom" V petek je prodala Prva hrvatska štedi-onica Državni hipotekami banki zagrebško palačo »Seljački dom«, kjer je bil dolga leta sedež HSS in njenih institucij. Palačo je kupilo pred leti vodstvo HSS od znanega hrvatskega industrijca Prpiča in se za kupno ceno zadolžilo pri Prvi hrvatski štedionici. Tekom let se je pokazalo, da so dohodki palače daleč premajhni za odplačevanje letnih anuitet hipotekarnega posojila. Pokojni Stjepan Radič je pokre-nil več akcij za sanacijo »Seljačkega doma«, ki pa so ostale brez rešilnega uspeha. Dolg je stalno naraščal m zadnja leta ni bilo mogoče plačevati niti obresti več. Zato je stopil dr. Maček v pogajanja s Prvo hrvatsko št ed ionico in se končno do- Plavalni dvoboj na Bledu Italija : Jugoslavija 25-5:20.$ Po prvem dnevu vodijo gostje * 5 točkami — Nafi izboljšali tri državne rekorde Bled, 30. julija. Za današnji plavalni dvoboj je vladalo med kopališkimi gosti precejšnje zanimanje, lepo Število prijateljev plavalnega sporta pa je prispelo na tekmo tudi iz Ljubljane. V Grajski kopeli sta se nekaj pred 18. uro zbrali obe ekipi italijanska in naša, nakar je predsednik JPS Bartole pozdravil goste in jim izročil v spomin krasno plaketo. Za pozdrave se je zahvalil predsednik italijanske plavalne federacije dr. Bitetti in predal našim lepo spominsko zastavico. Godba je nato zaigrala obe italijanski in našo državno himno, ki so jih gledalci poslušali stoje. Med odličnimi gosti je bil tudi italijanski generalni konzul Meraldi iz Ljubljane. Takoj po končanih pozdravih se je začelo tekmovanje. V štirih plavalnih točkah današnjega sporeda sta si ekipi razdelili po dve zmagi, boljši uspehi v naslednjih mestih pa so Italijanom pripomogli, da so še nekoliko povišali dopoldanski nastop in vodijo po prvem dnevu tekmovanja s 25 in pol : 20 in pol točkam. Tekma v waterpolu je bila danes sporazumno določena kot prijateljska in bo ona za dvoboj šele jutri zvečer. Tehnični rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: 100 m prosto 1. Costa (I) 1:03, 2. in 3. Lissardl (I) In Stakula (J) v mrtvem teku 1:03.3, 4. Petrone (J) 1:04.4. Prvi trije plavale! so prispeli skoraj istočasno v cilj, vendar je Costa zmagal z vidno razliko, medtem ko je pri ostalih dveh ni bilo mogoče ugotoviti. Točke: 6 in pol : 3 in pol ra L ali skupno 13 in pol : 6 in pol za L 200 m prsno 1. Cerer (J) 2:46.4, (za 3 sek. boljše od rekorda), ki pa ne more biti priznan, ker čas ni bil dosežen v bazenu, niti v predpisanem triko ju.) 2. Grki nie (J) 3:00, 3. Bertetti (I) 3:02.6, 4. Tofinl (I) 3:04.6. Grkinič si je zasigural drugo mesto z boljšim spurtom. ZADNJI DAN iE BLIŽA ^ AVGLKT Tvrdka Stermecki opusti IS. avgusta svojo podružnico, prej trgovino Urch in prodaja še ostalo zalogo po ponovno znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga in izbira vsak dan manjša, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno! Kdor prej pride, prej melje! Točke: 7:3 br J. aH skupno 16 1b pol t 13 in pol za L 1500 m prosto L Coston (I) 21:15.8, 2. Schipfzzs (I) 22rI5, 3 Balla (J) 22:15.6 (za 4.2 sekunde boljše od državnega rekorda, ki pa iz enakih razlogov kakor prej ne more biti priznan), 4. Mihalek (J) 23:41.9. V tej točki bi naš 2ižek gotovo zastopal bolje Costoli je vodil od konca do kraja in je preplaval 400 m v izvrstnem času 5:26.9, Mihalek je pri 600 m že zaostal za okroglih 30 m za Ballo in Schipizzo, ki sta plavala ves čas tesno skupaj. Pri 1000 m je Costoli že dohitel Mihaleka ter imel 100 m prednosti pred njim. ostala dva pa sta bila tudi že 50 m za Costolijem. V finishu Je bil Schipizza boljši in je zmagal za poldrugi meter pred Ballo. Točke: 7 : 3 za I. ali skupno 23 in poi : 16 in pol za L 3 X 100 mešam» L Jugoslavija (Ciganovič, Cerer, Mini) 3:29.6 (za 7 sek. boljše od prejšnjega državnega rekorda, ki pa iz enakih razlogov kakor prej ne more biti priznan), 2. Italija (Ravera, Bertetti, Costa) 3:37. Zmago je odločil že Ciganovič, ki je dosegel na hrbtni progi odličen čas 1:11.8, medtem ko je Italijan plaval 1:14. Cerer Je nato naskok še povečal z lepim časom 1:13.5, tako da je imel Mini lahko delo, ki je pustil na zadnji progi Costo za končnih 15 m za seboj. Njegov čas je bil 1:04.3. Točke: 4 : 2 za J. ali skupno 25 in pol : 20 in pol za I. Nato je sledila tekma v waterpolu, M se je pričela ob 19.15, ko se je že začelo mračiti. Naše moštvo ni pokazalo igre, ki smo jo od njega pričakovali in je bilo zlasti netočno v podajanju, pa tudi kritje je bilo pomanjkljivo. Sploh so se v moštvu pokazale nekatere prav slabe strani in je bilo celo prav, da je bila današnja tekma le prijateljska. Tako bo imel savei vsaj še priložnost, da bo lahko za Jt*-tršnjo odločitev nekoliko spremenil postavo. Italija : Jugoslavija 2 : 2 (1 : O) Prijateljsko srečanje, za točke bo štela šele jutrišnja tekma Prvi gol je zabil Italijan Raspini, te sicer s pomočjo našega branilca Samardži-ča, ki je prestregel Italijanov strel z roko, odkoder se je žoga v visokem loku odbila preko Mihovilovičeve glave v mrežo. S tem golom prednosti za Italijane sta šH moštvi iz vode. V drugem polčasu je Polič z ostrim strelom izenačil, nakar ga je sodnik izključil, kakor tudi še enega Italijana. Malo za tem je Samardžič vodil žogo sam od svojega do nasprotnega gola. podal lepo Ciganoviču na roko in že je bilo 2:1 za J. Toda ne dolgo nato so spet izenačili Italijani. Samardžič je spet vodil žogo oroti italijanskemu golu tu pa je netočno podal in je žogo dobil napadalec GoggioH ter sigurno izenačiL Tekmo je sodil g. Patuzzi z Dunaja — prav dobro. * (Poročilo o otvoritvi tega dvoboja to o skokih s stolpa v dopoldanskih urah je objavljeno v športni rubriki. Od. ured-) Evropski finale za Davisov pokal Nemci že vodijo Včerajšnji odločilni double sta Punčec in Kukuljevič izgubila proti dvojici Henkel—Metaxa v petih setih 1 s 6,7 s 9, 7 : 5, 6 : 4, 6 : 4 Berlin, 30. .julija. Tudi za današnjo tekmo v double med jugoslovensko in nemško teniško reprezentanco je vladalo v nemških športnih krogih ogromno zanimanje. Veliki teniški stadion kluba Rot-Weis je Ml prenapolnjen. Na tribunah in stojiščih se je zbralo preko 5-000 ljudi. Zanimanje gledalcev je bilo več čas silno veliko. Izbruhi navdušenja so se pričeli, ker se je današnja tekma razvijala v prav dramatičnih okoliščinah. Dvakrat, trikrat, celo četrtič je vee kazalo, da bo zmaga na jugoslovenski strani, nazadnje se je izkazalo, da je bila nemška vztrajnost vendarle večja ter — odločilna. Nemška dvojica je v petih setih premagala jugoslovensko in si tako v finalnem tekmovanju v evropski zoni malone že zagotovila končno zmago. Stanje to<3t je sedaj 2:1 za Nem- čijo, vendar danes nemški teeriSki strokovnjaki naglašajo, da bo odločitev padla šele jutri. Henkel je skrajno utrujen, če bo Palada zaigral proti njemu tako kakor včeraj, se lahko položaj že docela obrne. Nemci so danes zmagali takole: 1A 7:9, 7:5, 6:4 im 6:4. Po prvih dveh izgubljenih setih je postala igra za Nemce skrajno nevarna. V tretjem setu eta Jt>-goslovena že vodila s 4:0 in 5:0, tedaj pa sta Henkl in Metaxa zbrala v«e poslednje sile z neverjetno energijo ter smagarla. Tudi v četrtem setu sta Jugoslovena vodila že z 4:0, pa sta morala spet kloniti, v zadnjem setu sta že spočetka popustila, sicer sta vodila z 2:0 in potem ■ 4:2, toda Nemca sta se močno opogumila in odločila set v izredno dramatičnem finisti zase. Hude nevihte v ČSR in na Poljskem Praga, 30. juL w. Včeraj so divjale nad vso Češkoslovaško hude nevihte, ki so med drugim zahtevale tudi dve človeški žrtvi in povzročile ogromno škodo. Blizu Tesina je strela ubila 70-letnega delavca na polju. Druga žrtev strele je bil neki kolesar, ki je obležal na mestu mrtev. V Trenčinskih Toplicah »o nalivi povzročili velike poplave. Voda je med drugim zalila tudi bazen kritega zdraviliškega kopališča m napravila veliko Scodo. V ostalem poročajo tudi iz raznih drugih krajev o mnogih poškodbah po nevihtah na stavbah, na cestah, Varšava, 30. juL w. V okolici Vilan so divjali zadnje dni hudi viharji. V Novem govoril z njo, da je odstopila zadrugi »Hrvatski seljački dom« kot lastnici »Seljačkega doma« manjšo hišo na Maruličevem trgu. V novo poslopje, ki je bilo prepisano brez bremen na zadrugo »Hrvatski »e-ljacki dom« so se že preselile vse mstu-cije HSS, ki so bile do »daj pod streho »Seljačkega doma«. Ali bo v lepi pala« na Zrinjevcu namestila Državna hipotekama banka svojo zagrebško podružnico, iz časopisnih poročil še ni razvidno, največ pa na električnih daljnovodih ia telefonskih Pehostu je strela zanetila požar. Močan vihar je prenesel iskre na sosedna poslopja, tako da je nazadnje pogorelo 26 stanovanjskih m 14 gospodarskih poslopij- Plameni so zahtevali tudi smrtno žrtev. Prapor kraljeviča Tomi-slava za železniške kurjače Beograd. 30. jnl. p. Udruženje kurjače» državnih železnic je danes ime k) svojo dava Obenem je razvilo svoj prapor, ki mu ga je daroval Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Svečanosti sta prisostvovala zastopnika Ij- Ved. krall ja in pa triarha G avvila. Velika vročina v Albaniji Rim, 30. juL w. Po prispeKh veeteh je zavladala po -wsej Albaniji nenavadna vročina. V Hrani je bilo dan» na sobica 37.5 stopenj C. Dunajska? Jasno, topleje in malo jetooeti neviht. Sfc-bi vzhodni ln 4 wjtirnwi. »JüTEO« K. fTBL t-- h n i i n i , 3 iRàtino zaradi tèga bi morali 8 M Ü__________>j IÄ ÌSKSSS Mója koza je tako Toča v svetokrižkih vinskih goricah Ponekod je uničenje stoodstotno Sv. Križ pri Kostanjevici, 30. jnhja Po dvomesečni suši, ki je neusmiljeno sušila njive in travnike, je v nedeljo 24. t. m. popoldne toča uničila še naše vinske gorice. Pozno popoldne so se začeli zgrinjati nad Gorjanci črni oblaki, ki niso obetali ničesar dobrega. Kmalu je začela padati suha toča. detela ko orehi. V nekai mL Še ena naša zmaga na vsesokolskem zletu nvtah je zapadlo do 20 cm na debelo ledenega zrnja. Vse hribovje je bilo videti, i k or bi bilo pokrito s snegom. Najbolj so prizadeti Brerovee, Po-všenm, Gadova peč. Pi roški vrh in Jngovec. Na nekaterih mestih eo vinogradi uničeni stoodstotno. Škoda je večmilijonska. Ljudstvo je nujno potrebno pomoči. rovo prednašati zgoraj navedeno pesnitev in enodušna sodba vseh je, da nam rase v mladi Libimi dramatski talent največjega formata, ki ga skrbno oblikuje njen veliki oče, naš Zvonimir Rogoz. Mnogo sreče in skoro nasvidenje v Ljubljani! milo, za katero ste prepr ičan i, da je> zares blago!" : ■ • * -&šf. i: J A*' RADI PREZIDAVE PRODAJA 5E CENEJŠE JtcnncrAi Maši kraji in Letno gledalSče ruškega Sokola Ruška sokolska Odrska družina vprizarja vsako leto v svojem prelepem gledališču na prostem predstave, ki širijo sloves narodno zavednih Rušanov tudi v pogledu intenzivnega kulturnega udejstvovanja. Letos ob 201etni-ci Jugoslavije jc dramatični odsek ruškega Soko'a združil svojo tradicionalno vsakoletno vprizoritev b proslavnim sporedom. Vprizoril je znano narodno igro »Miklova Zala« in je predstava v vsakem oziru odlično uspela. Režija je bila v strokovnjaških rokah ruškega rojaka, opernega pevca g. Janka, ki ima velike zasluge za ruško letno gledališče. Danes popoldne ob 3. bodo narodno igro ponovili in priporočamo vsem, ki je še niso videli, da pohitijo ta dan v lepe Ruše. Na sliki vidimo prizor iz L dejanja »Miklove Zale«. Z leve na desno: nestor ruških diletantov Tomo Stani, E. Dolinšek, Branko Stani, Lojze Toplak, Friček Janko, Tone Medved. ljudje $anftHii,!. Ta odbor je razpredefl široko rarefo odsekov in pododsekov s posebnimi nalogami za izvedbo konjskosportnega dneva. Najlepša pridobitev Jahalnega in dirkalnega društva je letos brez dvoma novo dirkališče, ki bo zgrajeno po vzorcu angleških dirkališč. Ta pridobitev Je pomembna predvsem zato, ker bo mogoče na novem dirkališču razvijati vozačem in jahačem «m večjo hitrost, kar je bilo na dosedanjem zasilnem prostoru na severni strani vasi ob državni cesti zaradi ostrih ovinkov nemogoče. Novo dirkališče leži tik ob vasi na južni strani v najlepšem naravnem okolju poleg gozda. V soboto 27. avgusta, to je dan pred dirkami, bo premiranje konj iz dolenjskih sre-zov ki v nedeljo 28. avgusta dopoldne bo razdelitev premij. Obenem bo velika raz- I stava premiranih in nepremiranih konj, pa tudi onih, ki bodo popoldne nastopili na dirkah. Popoldne bo najprej slovesna otvoritev novega dirkališča. Dirkalno progo bo I otvorila posebna »Štefanova procesija«. To , je posebnost našega kraja, ki jo je videti | na dan sv. Štefana po božiču. Takrat se Nižjo gimnazijo v Dravograd Slovenski de) Koroške je imel že za časa plebiscita svojo nižjo gimnazijo v Velikov-cu. ki pa je po nesrečnem plebiscitu morala biti ukinjena. Zato prosimo, da se ta nekdanja slovenska nižja gimnazija obnovi ■ta del Koroške, ki je pripadla Jugoslaviji iin to s sedežem v Dravogradu. Dravograd je važno železniško križišče, kjer se križajo proge Celje—Dravograd, .Maribor— Dravograd. Dravograd—Celovec — Beljak. Dravograd—Wolfsperg—St. Michael. Obenem je Dravograd križišče ba-•oovinsikih cest L reda Celje, Dravograd— Prevalje državna meja ter Maribor—Dravograd—državna meja. V Dravogradu se »tikajo MisJrn jska, Mežiška in Dravska do-Ena ter istoimenske vode. Dravograd je sedež »reza in nima nobene srednje šole. Dravograd je gospodarski center gornje Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. Za časa Avstrije je bil dravograjski »rez ki še posebej Dravograd «ra z bližnjo okolico zelo zapostavljen od koroških, nemških mogotcev, ki namenoma niso dali narodu šol in izobrazbe, zastrupljali so ga z alkoho'om in s tem sistematično dosili narodno zavest. Dočim so v sosednji Nemčiji kar štiri gimnazije v kratkem pasu 60 km, nima dravograjski srez ter v poštev prihajajoči slo-venjegrajski srez s skupnim številom približno 60.000 prebivalcev nobene višje šole. Najbližnja gimnazija je v Mariboru, ki je oddaljena 60 km, in v Celju, ki je oddaljena 80 km. S tem je onemogočeno šolanje revnejših in kmetijskih otrok, ki so najbolj nadarjeni, ker ta stan ne zmore stroškov, ki so zvezani s tako oddaljenim Štu- dijem. Zato ti kraji tudi nimajo domače inteligence, kateri bi prebivalci najbolj zaupali. Ker so iz opisanih razlogov domačini zelo nezaupljivi, bi domača inteligenca najlažje zbudila v njih narodni ponos in na-lodno zavest, ki bi bila v našem obmejnem srezu tako potrebna. Narodno zavedno in državotvorno prebivalstvo na meji je bil in bo najboljši branik Jugoslavije. S prihodom profesorjev-nastavnikov gimnazije bi se pridobil svež kader kulturnih delavcev, ki jih tako primanjkuje. Za obnovitev in ustanovitev gimnazije v Dravogradu so dani pogoji; dijakov bi bilo zaenkrat okoli 150, ki bi se vpisali v prvi razred, prostori za gimnazijo so na razpolago, glede učilnic, kabinetov, stanovanj in parka v dvorcu Bukovju, ki je oddaljen od postaje Dravograd—Meža 10 minul Ima krasno lego sredi gozda z vodovodom, električno napeljavo, ribnikom in krasnim parkom. Dravograd sam se ponaša s krasno romantično lego, obdan je z gostim smrekovim gozdom, je priljubljeno letovišče zaradi ugodnega podnebja v ta-in inozemstvu. Mislimo, da bi to dobro in pošteno ljudstvo, ki je bilo tudi po plebiscitu zapostavljeno, zaslužilo, da se mu ob 20 letnici osvo-bojenja obnovi nižja gimnazija, katero je že imelo ob obstanku Jugoslavije. Smatramo ?a dolžnost merodajnih faktorjev, da tem ljudem, ki so toliko trpeli za časa koroških bojev duševno in materialno ter tudi s krvjo zapečatili in dokazali ljubezen do države, izpolnijo njihovo upravičeno zahtevo po nižji gimnaziji v Dravogradu. Akcijski odbor Priprave za velike konjske dirke Pripravljenje trase sa dirke St. Jernej na DoL, 29. JnEtja Pri nas ee v zadnjem času živahno pripravljamo na velike konjske dirke, M bodo v nedeljo 28. avgusta. Te prireditve bi prav za prav bolje označili s konjsko-sportnimi kakor z dirkalnimi, zakaj poleg dirk samih bo na programu še marsikaj drugega zanimivega, saj nam obljubljajo sodelovanje tndl odlični športniki iz Ljubljane. Te naše vsakoletne konjske dirke so javnosti že dovolj znane, saj smo o njih v »Jutru« že prejšnja leta obširneje pisalL Letos Ima Dirkalno in jahalno društvo, v katerega režiji se te prireditve vrše, namen, dirke docela drugače izvesti. Osnoval se je poseben odbor, v katerem so tudi nekateri Ljub- V 17 urah iz Ljubljane v Biševo NekoEko dolga pot v časa, ko so New- yorèani že po 32 urah gledali füm o pariškem sprejemu britskega vladarja vendar za nas in za to razdaljo — kakih 620 km (568 železniških in nekaj nad 50 »morskih«) — še zmerom največja hitrost. Ko se bodo zanamci vozili z avtom à la »Mercury«, se jim bo zdela morda dolga le še vožnja od cefine do Modre jame. V Zidanem mostu mi je svetoval prijazen revizor, naj se preselim v direktni voz Dunaj — Split. Bil je namreč prazen. Celo v Zagrebu sem imel srečo. Tako sem prespal skoraj vseh 400 km kar moči udobno v čistem in zračnem kupe ju vagona, v katerem so bile še vse oznake nekdanjih avstrijskih železnic. Ko sem se prebudil, smo stali že v PH-veriču. Zunaj na hodniku sta se menila dva brata — rjavi frančiškan in beli do-minikanec — o dalmatinskem sv. Bobulu, šibenčamu Nikoli Taveliču, ki je lani dobil svoj oltar v palestinskem Jeruzalemu in bo menda v kratkem napredoval iz blaženosti v svetništvo. Vlak je brzcl navzdol nad Kaštelansko riviero, nedvomno eno najlepših tcčk našega primerja, ki jo uradni »folderi« iz ljubosumnosti in zavisti tako radi prezirajo ki pa ima vzlic začasnemu zastoju še lepo bodočnost. Prijetna je ta vožnja med vinogradi in vrtovi, cipresami, oljkami in figovimi drevesi. Lepo panoramo kvarijo le umazane cementne tovarne, še en pogled na Buliéoy Solin in že smo na staoanaänem sptttefcsm kototfvam. ki ga pravkar modernizirajo a nemodemtai kopanjem. t Split je kljob svoji sM starosti ta pisani preteklosti vedno mlad in svež. Cisto svoj jte, s svojim lastnem življenjskim temperamentom, öe človek slučajno ne sreča pogreba, Eft- ne pomisli, da umirajo tudi tu ljudje. Tako je vse živo in naravno. Tujci — naši in oni od onstran meja — ostanejo tujci v Splitu gradu, je je rekel naš pokojni kipar Peruzzi, ki si je v zadnjih letih želel premestitve v Ljubljano pa se m» je želja spolnila šele na Ljubljanskem polju pri sv. Križu. Želel sem govoriti s Scotusom Viator-jem, pa so mi rekh, da sprejema samo »velike Hrvate«, katerim na čast st> menda izobešene velike hrvatske zastave z velikim hrvatskim grbom. Naš premier, ki je ob svojem obisku v Splitu tako poudarjal jugoslovenstvo Dalmacije, jih nemara ni videl. >Ga je Londra kontra Splitu gradu?« ti zabrni v glavi konzervirana popevka, ko vidiš po ulicah številne mornarje z napisi na čepicah: Warspite, Aberdeen, Reliant, Maine itd. Vmes pa angleške stražnike s tenkimi paličicami, ki skrbe za dober glas britskih fantov na kopnem. Tudi kako domačo miss v angleških barvah vidiš za njimi. V luki za carinskim skladiščem je dvoje, troje motornih jadrnic s kljukastim križam. Med (njimi dunajska »Universi-tasc. Sicer je Nemcev malo. Iz nove aad «to »spe parov konj H bližnje ta daljnja oteoPoa ta. odjezdi z godbo la »generalom« na deta k svojemu rrJTil 11 rhu d, fllirfniiB v Dotago Staro vas. Iz obilnega programa «**Binfli toCk aa-mih naj navedemo predvsem nrinrffB Jahanje preko prepon, a kar bo teveSbal domače jahače poseben trener. Ce bodo namere dopuščale, se bodo jahači iaveCbafi tudi v »štehvanju« ta Ae AmgtTi igrah na konjih. Po dirkah bo v sosednem, yaflga piijut- na veselica, ki jo odbor posebno skrbno pripravlja, držeč se preizkušenega pravDa, da je prvi pogoj dobre volje zadovoljen želodec. Ljubljanski »Putnfk« je sa dMsSt Sentjez- nejskih konjskosportnih prireditev že napovedal poseben izlet z udobnimi avtobusL Izletniki bodo imeli priliko ob&kati najlepše dolenjske kraje, predvsem »protiturški trdnjavski pas* v Dolini gradov, popoldne pa se udeležiti konjskih girk v št. Jerneju. Podoben izlet priredi tudi »Putnik« iz Zagreba. Da ugodi izletnikom tudi iz bolj oddaljenih krajev, bo poskrbel odbor Dirkalnega in jahalnega društva avtobusne zveze k vsem vlakom, ki prihajajo v Novo mesto in Brežice, v kolikor ni to že poskrbljeno z rednimi poštnimi avtobusnimi zvezami. LJubljana. 80. Jnhja Kdor oWBöe v teb dneh ljubljanske kinematografe, ta se navduši ob pogledu na telovadne igre čeških srednješolcev, ki so nastopili štirinajst dni pred glavnim zletom in drugi za sokolsko d eco. Čehi znajo telovadne nastope povezati z drugimi ukazi sokolske vzgoje v tako pestre šopke, da človek kar strmi. Tako so tekmovale med seboj sokolske godbe, sokolske pevske enote in treba je ugotoviti, da so vsi tekmovalci dosegli uspehe, ki jih moremo mirno vzporediti poklicnim pevskim združenjem in godbam. S telovadnimi nastopi srednješolcev so združili najplemenitejšo tekmo prednaša-nja pesmi čeških pesnikov. Dva dni, 9. in 10. junija, je tekmovalo med seboj 44 srednješolskih zavodov iz vse republike v recitacijah poedincev in zborov. Boj je bil plemenit Poslušalci so bili včasih presunjeni do dna srca, drugič navdušeni do neizmer-nosti. Med posamezniki je bila zmagovalka dijakinja Vi) razreda dekliške realne gimnazije v Pragi H. Libuna Kogozova, rodom Ljubljančanka, hčerka našega umetnika Zvonimira Rogoza, člana narodnega gledališča praškega. Za recitacijo Dykove »Mati zemlja« je prejela prvo nagrado, zlato plaketo, dar prezidenta dr. Beneša. Nekaj Slovencev, med temi tucfl ravnatelj ljubljanske drame g. Pavel Golia, Je imelo izredno priliko slišati Libuno Rogo- Francetu Kramarju v slovo Ljubljana, 30. jrrfrja Ko so pred tednom dni poleg sorodnikov in zaročenke samo iskreni prijatelji neenakem boju. S strahom so prijatelji zasledovali potek njegove dolgotrajne hude bolezni m naposled so jeli izgubljati na-do na ozdravljenje, on pa ni hotel umreti, preden ne dobi zadoščenja, in pogumno se je boril, dokler ni klonil ne pred onimi, ki bo mu delali krivico, temveč pred neizprosno smrtjo. Kakor mnogoštevilni prijatelji, ki mu ostanejo zvesti m so pripravljeni boriti se za njegovo čast. bodo častili njegov spomin tudi mnogi reveži, ki jih je nesebično podpirali in pri tem skrbel, da so ostala dela njegovega blagega srca drugim prikrita. Gasilska četa Ljubljana—Sarje priredi danes na žegnansko nedeljo veliko vrtno veselico na znanem senčnatem vrtu gostilne pri Putrihu na Dolenjski cesti. Ob fl. uri zjutraj se prične nagradno keglanje. združeno z bogatimi darili. Veselica s plesom pa se prične popoldne ob 4. Vabljeni vsi prijatelji gasilske čete in ostalo občinstvo. spremljali Franceta Kramarja na njegovi zadnji poti, so vsi globoko potrti premišljali o njegovem ne zaslužnem trpljenja. Občudovali pa eo njegov pogam in odločnost, s katero ae je boril n tvojo čast do zadnjega, že ves strt od hude bolezni. Nihče ga ni slišal tožiti nad krivično usodo, ki ga je preganjala. Možato je prenašal najtežje ure, trdno verujoč v svojo zmago v Otok Biševo. Približno v sredi skalovja j» Vzhodne marke äe manj. Kar jih je, ee ustavijo le za par dni ob morju. Statistika izkazuje leros več Madžarov. Cehe, ki so prav za prav odkriti naš Jadran, zastopajo ženske in otroci. Fantje in možje, potrebni oddiha, so ostari doma na straži. četoi so se nekoliko zakasnili s flfena-njem Bogovióeve »Ameriške jahte v splitski luki«, zato pa pripravljajo Split-čani bodoče glasbene festivale na Botiče-vi poljani in računajo z gotovim uspe. hom. Cene v boljBih lokalih so razmeroma visoke, porcije primerne vročemu poletju. Tudi vino je predrago. Košček kruha — en dinar, to ne bi smelo biti. V ribarnici lokarde po 6 do 8 din in palamide po 8 do 10 din kg, v restavrantu .pa največ trije koščki na krožniku 8 oziroma 10 din, to je pretirano. Porcija blitve na olju, (ki jo imenujejo v Dubrovniku s pošte- lepSega kar 4 dita! Ce bodo računali ta čakovah zmanjšanje taks ter — - za visokimi režijami, a» njfc pctóaj bo zfroljšaL Gostov bo vattao manj in 1 ph bo, se bodo mi lokafi- radi zahajajo Slowene! bbwB dote» razmerno cenene hrana, pa tadB hitre slovenske postrežbe — Ja pozno zvečer starejša naEšpaoa psičkom. Tina TTjevič s? fs % njernn no podsmehljivostjo obregnil na 1e češ: Kadar pogleda pasjo glasa, pa svoj obraz! ženska je kljrt> tej bi« mirno izpila čašo Hkerja, šla z zaničljivim pogledom Domači so rekih Dobro Je Izletniški Pri neredni stolid, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl. reg. S. br. IV 4S"> »5 Ejotraj odpM v Kaštel Stari po štiri Slovenca z naraščajem (imed njimi je bil tudi avtor Grajskega vrabca« in drugih knjfcg) .nakar jg v Splitu sprejel nase le-pt> Število izletnikov, po večini naših državljanov. Vožnja mimo Hvara skozi Vi. Skl kanal je bOa vzlic »šiloku« dosti mirna todi za one, ki so se je bali. (O Hvaru, Visa L dr. Je pfeal n. pr. Lav. Struna v Jutra 27. JnL 1929 pod naslovom »Tri dni na Visu«. Nekaj podatkov je tudi v knjižici Iv. Podiržaj, Slike z naše riviere, 1921, katere Je še par izvodov na razpolago pel zataZM Loč v Ljubljani, pred. 1714- Kmwfn petem ko Ja nekdo Izmed Slo. vencev radostno vzkBknil: Poglejte, suha aem^al sa Je ladja ustavila pred strmimi "torrenti na v^juikanem morju. Mnogi taäetnfid. go ob pogleda na plesa-čedne fegfnTU na drug konec palubo afl pa ao « potnäxnlli spodaj v jedilnici a [nrfwan da zasedejo pravočasno proza Imito. Vendar je bOo dosti »po« yJLTIHOc 9t 270, 4 = Nedelja, 31. VJL 1938. Gospodarstvo Sprememba naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin Trgovine bodo odprte t Ljubljaa in Maribora od 7S/* do 12. in od 14. do 18^ (poleti od 15. do 19.), ▼ ostaHh krajih pa vse leto od 7. do 12. in od 14. do 19. nre Ban dr. Natlačen je izdal naredbo, s katero se spreminja obstoječa naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih obrtnih obratovalnic ▼ dravski banovini od 29. aprila 1927. Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« dravske banovine od 30. julija in stopi v veljavo s 15 dnem po objavi, t j. 14. avgusta. Najvažnejše določbe te naredbe so naslednje: CL 1. naredbe se spremeni in se glasi: trgovinske obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte: 1) v Ljubljani in Maribora v mesecih jalijn in avgusta od 7 *l* do 12. (doslej od 7 12 in od 15. do 19. are, v ostalih mesecih p» od 7 3/< do 12. (doslej od 7 % do 12 %) in od 14. do 18 Vt mre (doslej od 14 % do 18 %); 2) v ostalih krajih vse leto od 7. do 12. in od 14. do 19. ure (doslej od 7 % do 12 % in od 14. do 19. ure). Po spremenjenem besedilu čl. 2- velja za trgovine z delikatesami v splošnem določilo ČL 1. z izjemo, da smejo biti odprte vse leto do 20. ure. Slaščičarske prodajalnice ter vzorne in samostojne male prodajalnice monopolizi-ranih predmetov smejo biti odprte poleti od 7. do 21., pozimi pa od 7. do 20. Za ostale prodajalnice monopoliziranih predmetov velja čl. L Prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. in od 15. do 19. ure. Prodajalnice svežega cvetja smejo biti odprte vse leto od 7 % do 12. in od 14. do 19. mre. Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah je pred 8. in po 17. uri ter v opoldanskem odmoru iz ČL 1. naredbe prepovedano. Trgovine na debelo in njihove pisarne smejo biti odprte ves dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Pisarne industrijskih podjetij» ki niso na sedežih tvornice, poslovalnice agenturnih in skladišč komisijskih trgovin ter blagovne razpošiljalnice smejo biti odprte vse leto od 8. do 13. in od 15. do 18. ure; če pa je za poedino stroko ali za posamezno podjetje upeljano nedeljeno obratovanje, tedaj vse leto od 7 % do 14. ure. Ta čas velja tudi za uvedene angleške sobote. Gornje določbe veljajo tudi za bančne in zavarovalne poslovalnice, posojilnice in slične denarne zavode s to spremembo, da velja zanje v juniju in od 15. julija do 15 septembra nedeljeno obratovanje od 7 Vz do 14., za stranke pa do 13. ura Potovalne pisarne in agenture, ki se bavijo s prodajo vozovnic smejo biti odprte vse leto od 5. do 20. Tire. Raznašanje kruha in peciva obratom, ki te predmete prodajajo, se ne sme pričeti pred Vi 6. uro. V slaščičarskih delavnicah se sme obratovati od 7. do 18. ure. V zdraviliščih, kopališčih in v ostalih nradno priznanih in proglašenih letoviščih (turističnih krajih) smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice za čas, dokler traja uradna sezona, odprte od 7. do 12 Va in od 15. do 20. ure. Obratovanje v nedeljah in praznikih Nadaljnje spremembe se tičejo obratovanja v nedeljah in praznikih. Prvi odstavek ČL 25. točka a), ki se nanaša na obratovanje ob nedeljah se spremeni in se glasi: Ob nedeljah smejo biti odprte in obratovati: a) največ dve uri dopoldne: vse trgovinske in obrtne obratovalnice v ostalih krajih, razen v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Jesenicah, Brežicah, Sevnici in Kranju (črtana sta kraja Koroška Bela in Slovenski Javornik, na novo pa je vnešena Sevnica). Odstavek b) istega člena se v tretji točki spremeni takole: V nedeljah smejo biti odprte in obratovati: 3) prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas od 5 % do 9 vendar velja to v Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Slovenskem Javorniku, Koroški Beli, Tržiču in Trbovljah (v seznamu teh krajev je črtano Celje, dodano pa je Tr-bolvlje) le v času od 1. mai a do 30. septembra. Ce sta nedelja in praznik zapored se dela drugI dan do 9 Prvi odstavek ČL 28. pa se spremeni in se glasi: Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice, kolikor ni v naslednjem določeno drugače, zaprte: a) ves. dan: 1) na novega leta dan, 2) na dan Sv. Treh kraljev, 3) na Telovo, 4) na dan Vseh svetnikov, 5) na božični dan, 6) v Ljubljani, Mariboru in Celju na vse verske praznike katoliške veroizpovedi, kar pa ne velja za Celje na praznik Sv. Jo-žefa( 19. marca) in za brivske, frizerske, lasulj"-ske, manikerske in kozmetične obratovalnice v Ljubljani, Mariboru in Celju. Med obrati, za katere ne velja naredba. so črtane mlečne pivnice in gostinske slaščičarne, tako da velja odslej naredba tudi za mlečne pivnice in gostinske slaščičarne. Kako je z Gostilničarsko pivovarno v Laškem Od Gostltaičareke pivovarne v Laškem amo prejeli dopis, ki pravi v glavrnem naslednje; Čimbolj se približuje trenutek, ko bomo poslali v promet prvo pivo, tembolj postaja konkurenca aktivna, in agresivna. Sedaj je prišla s člankom v številki 171 Vašega cenj. lista v obliki »strokoviri jaškega mnenja«, seveda »iz vrst delničarjev«. Navidez je članek pisan zelo dobrohotno in se kar cedi same skrbi za GPL in njene delničarje. Nihče pa ni tako naiven ,da ne bi videL iz katerih vrst prihaja ta članek in kako cilje zasleduje- Že prej je izšel sličen članek >tz vrst delničarjev« tudi v »Slovencu«. NI mu pa uspelo zanesti v vrste delničarjev GPL nezaupanje in nerazpoloženje napram upravnemu svetu Gostilničarske pivovarne d. d. Laško. Zato je konkurenca v članku v »Jutru« nastopila drugo pot: treba je vzbuditi v vrstah delničarjev GPL, malodušnost, treba jim je predočiti varljivo sliko, ki naj bi prikazala, da je prosperitela našega podjetja nemogoča in da je že v naprej zapisano poginu. Postranski namen iniciatorja tega članka pa je izzvati javno polemiko in nas izvabiti, da bi odkrili svoje karte v korist konkurence. Vendar tudi tokrat niso zadeli na prave ljudi in je konkurenca lahko prepričana, da je njeno početje popolnoma brezupno. Kalkulacije, ki jih je postavila konkurenca v zgorajšrtem članku, fio popoL noma zgrešene in bazirajo morda na obratnem ustroju nekega drugega podjetja. Sumljiva skrb, Id jo ima dopisnik z našim podjetjem, je čisto odveč in tudi hva_ lisanje našega dela od nasprotne strani odklanjamo. Ko se je pričela ideja osa- mosvojitve slovenskih gostilničarjev, so nas od strani konkurence svarili, češ da ne bomo uspeli. Takrat je Ö1 konzutn piva v naši državi letno 750.000 hI, danes, ko znaša po navedbah konkurence kon-zum ca. 280.000 hI, imajo zopet skrbi za naš uspeh. Celih 7 let hujskajo ti ljudje naše delničarje, razširjajo grde klevete in sumni-čenja o vodilnih članih GPL, smešili so nas, na drugi strani pa se zopet približevali na način, ki ga danes še ne navajamo. Poudarjamo le, da slovenski gostilničar ni krava, za katero bi barantal kak dunajski aH zagrebški jud! Skrbi polni nasprotniki naj se potolažijo in naj bodo prepričani, da mi ne bomo delali z izgubo in da ne bomo proizvajali 2.000 ali 6.000 hI, temveč, da bomo spravili v promet piva toliko, kolikor ga bodo gostilničarji hoteli imeti. In ravno tu je iskati izvir raznih skrbi naše konkurence: solidarnost gostilničarjev, število pri nas organiziranih gostilničarjev, kakovost našega produkta in naša solid-nost ter dejstvo, da smo edino domače podjetje te vrste — te činjenice bodo odločevale brez vsake divje konkurence in brez tiste umazane borbe, ki jo je pričela konkurenca. Ponovimo še enkrat; če ne bo miru, bomo objavili stvari, ki gotovim krogom ne bodo ljube. Te stvari pa bodo razpršile vsak dvom o naši prosperitetd in pojasnile, zakaj imajo nasprotniki take skrbi. Delničarje, ki prihajajo v Laško, vabimo, da si našo pivovarno ogledajo ln jkn bomo tudi dali zaželjene informacije v našem knjigovodstvu. Tu se bodo prepričali, kako neutemeljeni so nasveti in pomisleki nam nasprotnega dopisnika tn konkurence. Upravni »vet. gumnih«, tudi ženskega spola, ki so s pomočjo ladijskih uslužbencev splezali navzdol po stopnicah in poskakali v čolne ter se izročili v varstvo krepkih rok domačih ribičev. To je bilo vpitja in cviljenja med Evinimi hčerami! Tudi darov bogu Pozejdonu ni manjkalo! Slišali so se celo očitki na naslov kapitana, češ zakaj ni vozil proti Makarski kakor je bilo obljubljeno v Slučaju slabega morja. Športna mladina obojega sjpola je poska-kala iz čolnov v morje in plavala skozi valove v jamo. Pozor na glave in roke! je ponavljal zagoreli veslač ob ozkem tn nizkem vhodu v špiljo. v jami so menda vsi pozabili na strah in na želodec ob prizorih, ki so jih videli in katerih vzroka najmanj 90»/« ni poznalo. Kdor ni videa naše Modre jame, art ne more prav predstavljati njenih »naravnih čudežev«. Vsak opis je subjektiven in združen z domišljijo. Le »suha učenost« more podati pravo sliko. Zato naj sledi tu opis našega znanstvenika dr. Valterja Bohinca (po žisu, ksnj. I. str. 42). Prav posebna vrsta jam so Obmorske jame. Nastale ao namreč na površini zemlje same. Tudi ne segajo globoko v zemljo, temveč so vrečaste oblike in imajo večinoma slep konec. Ustvarja jih morska voda, ki se zaganja v obalo, pri čemer ima tem lažje delo, če je dotlčna obala sestavljena iz manj odpornega kamenja. Med temi jamami je zelo znana Fm-galova jama na Škotskem otoku Staffa v Notranjih Hebrkhh. Enako slavna je Mo- dra jaima la grotta azzima, na otoku Capri ju. Ml imamo sicer manj znano in nekoliko manjšo, a po sodbi nekaterih poznavalcev mnogo lepšo Modro jamo na otoku Biševu. Ta majhni otok, ki se dviga iz valovja sinjega Jadrana kakih 5 km jugovzhodno od Visa, ima 10 obrežnih jam. Modra jama se odpira z 2 in pol m širokim vhodom, ki je pri mirni vodi visok komaj 1 m tn poL Pri nemirnem morju je vhod težaven, sicer pa more precej veKk čol priti brez ovir v ozek, skoraj popolnoma raven, s strmimi stellami iz apnenca obdan kanaL Spočetka vlada v rovu skoraj popolna tema sčasoma pa postaja svetle j e in barva vode prehaja iz tesmnozelene v prav svetlo modro. Ko zavije čoki na desno, pride nenadoma v veliko votlino, kjer je vse oblL to z magično svetlo modrino. Vesla se svetijo v vodi srebrnobelo im v vodo vtak-njem predmeti blišče kakor čisto srebro. V ozadju jame je videti, da sega končno steno tvoreči apnenec le za nekaj malega pod vodno gladino, spodaj se pa odpira 16 — 17 m visoka in do 10 m široka odjprtSna, pri kateri prihaja skozi vodo svetloba v votlino. Treba je le odstranitve stene v ozadju po kaki naravni kata^ strofi aH po človeški roki in fenomen Modre jame bo izginil. Poldrugo uro se je mudU parnik pred skalnatim otokom, nakar Je zavil proti zahodu ter pristal v prostornem zaltvu pod viškim Humom. Iv. Podržaj Davčna bremena v Nemčiji Pogosto se čaje vprašanje, kje dobi nemška država ogromna denarna sredstva za številna javna dela, za oborožitev, kakor tudi za številne druge izdatke, zlasti za plačane milice. V znatni meri črpa Nemčija potrebna denarna sredstva iz notranjih posojil (kratkoročnih in dolgoročnih), glavni vir dohodkov pa so seveda ogromno povečani davki. Nedavno je nemški državni statistični urad objavil podatke o davčnih dohodkih nemške države v letu 1937/38 v primeri s prejšnjimi letL Kako občutno se je od leta 1932/33 povečalo breme dohodninskih, imovinskih in prometnih davkov v Nemčiji, nam kaže naslednja zanimiva primerjava o odnosu posameznih davkov (v milijonih mark): 1932/33 1937/38 dohodnina 1876 6278 uslužbenski davek 749 1760 družbeni davek 106 1553 premoženjski davek 330 366 prometni davek 1354 2754 davek na vozila in promet 251 428 skupaj 4027 9822 Kakor je razvidno iz gornje tabele, so v Nemčiji izvedli ogromno povišanje dohodnine Državni dohodki od dohodnine so od leta 1932/33 narasH od 1.88 na 8.28 milijarde mark in znaša pri tem davku povečanje v zadnjih štirih letih 235 Tudi donos uslužbenskega davka se je skoro v enakem razmerju dvigniL Družbeni davek, ki je bil prej v Nemčiji razmeroma majhen, se je popetna j storil. Precej se je povečal tudi prometni davek. Celotni donos dohodninskih, imovinskih tn prometnih davkov je torej narasel od 4.83 na 9.02 milijarde mark. Povečalo pa se je ▼ znatni meri tudi davčno breme od carin in trošarin, ki jih nemška statistika označuje kot potrošne davke. Donos teh potrošnih davkov se je povečal v primeri z letom 1932/33 od 2.62 na 4.14 milijarde mark. Vsi navedeni nemški državni davki so se v razdobju od 1932/33 povečali od 6.65 na 13.96 milijard mark in znaša povečanje 7.3 milijarde mark. Nemško davčno breme, ki ga nalaga država, se je torej v 4 letih več nego podvojilo. Ce še upoštevamo, da so znatno narasli deželni in samoupravni davki in da država absorbira s številnimi emisijami notranjih posojil znaten del zasebnih prihrankov, tedaj si lahko predstavljamo, kako velik del nemškega narodnega dohodka gre danes preko nemških državnih blagajn. Letos smo uvozili 2443 avtomobilov Zadnja leta se je naš uvoz avtomobilov v znatni meri povečal. Najnovejša statistika za letošnje prvo polletje pa zaznamuje nadaljnji znatni dvig uvoza. V letošnjem prvem polletju smo uvozili 2443 avtomobilov v vrednosti 86.5 milijona din. Zanimivo je gibanje uvoza avtomobilov v zadnjih letih, kakor je razvidno iz naslednje tabele: uvoz po številu avtomobilov osebni tovorni skupaj 1935 480 66 546 1936 685 187 872 1937 1213 368 1581 1938 1799 644 2443 V primeri z lanskim letom se je najbolj povečal uvoz tovornih avtomobilov, ki se je skoro podvojil. Za uvožene osebne avtomobile smo letos izdali 49.9 milijona din. za tovorne pa 36.6 milijona din, skupaj torej 86.5 milijona din nasproti 4.8.0 milijona din v lanskem prvem polletju, 29.0 milijona din v predlanskem prvem polletju in 18.0 milijona din v prvem polletju 1935. Največ osebnih avtomobilov smo tudi letos uvozili iz Nem#je, namreč 1091 (lani 866), vendar se je odstotek uvoza nemških avtomobilov zmanjšal od lanskih 71 na 60.5% celotnega uvoza. Drugo mesto pri uvozu osebnih avtomobilov zavzema letos Italija, odkoder smo uvozili 203 avtomobile (lani 72), to je 11.2% (lani 6%). Na tretjem mestu so Zedinjene države, od koder smo uvozili 194 avtomobilov (lani 82), to je 10.8% (lani 6.8%). Na četrto mesto pa je letos prišla češkoslovaška, od koder smo uvozili 120 avtomobilov (lani 53), to je 6.7% (lani 4.4%). šele na petem mestu je Francija z 59 avtomobili (lani 35), nato sledijo Avstrija s 47 avtomobili (31) in Belgija s 44 avtomobili (59). Tudi pri uvozu tovornih avtomobilov je na prvem mestu Nemčija, od koder smo uvozili 561 vozov (lani 321), kar predstavlja 86% celotnega uvoza (lani 88%). Nadalje smo uvozili iz Avstrije 21 tovornih avtomobilov Gani 8), iz Belgije 20 (18), lz Zedinjenih držav 17 (3) itd. Povprečna vrednost uvoženega osebnega avtomobila je letos v prvem polletju znašala 27.700 din (lani 22.800 din), povprečna vrednost uvoženega tovornega avtomobila pa je letos znašala 57.000 (lani 55.000). Število trgovin In obrti zopet narašča Zbornica za TOI v Ljubljani je sestavila statistiko o prijavah in odjavah trgovinskih, industrijskih in obrtnih obratov v drugem letošnjem četrtletju. 2e statistika za prvo četrtletje nam je pokazala, da se po večletnem nazadovanju število trgovinskih in obrtnih obratov zopet dviga. V drugem letošnjem četrtletju je bilo prijavljenih 227 trgovinskih obratov, odjavljenih pa 137 (prirastek 90), obrtnih obratov je bilo prijavljenih 285 in od-javljenih 151 (prirastek 134), gostinskih obratov je bilo prijavljenih 104. odjavljenih pa je bilo 54 (prirastek 50), pri industrijskih obratih pa sta zabeleženi samo 2 prijavi, odjave pa so bile 4. Med trgovinskimi obrati zaznamujejo največji prirastek: trgovina z lesom (26 prijav in 8 odjav), trgovina z mešanim blagom (77 prijav, 54 odjav) in trgovina z živili (17 prijav, 10 odjav). Med obrtnimi obrati beležijo največji prirastek krojači, kjer je bilo 25 prijav in le 1 odjava. Pri obrtnih žagah je bilo 16 prijav in 3 odjave, pri kovačih 13 prijav in 4 odjave, pri brivcih in frizerjih 19 prijav in 5 odjav, pri pekih 18 prijav in 12 odjav, pri mizarjih 18 prijav in 14 odjav, pri mesarjih 9 prijav in 5 odjav, in pri pleskarjih in slikarjih 8 prijav in 1 odjava. Nespremenjeno je ostalo število čevljarjev, kjer je bilo sicer 25 prijav, toda prav toliko odjav. Nazadovanje pa beležijo šivilje, kjer je bilo 7 prijav in 12 odjav. Med gostinskimi obrati kažejo največji prirastek krčme, kjer je bilo 34 prijav in 6 odjav, gostiln je bilo prijavljenih 57 in odjavljenih 42. Dobili smo 3 nove hotele (1 je odjavljen), 1 kavarno, 2 penziona in 4 nove restavracije (2 sta bili odjavljeni). Gospodarske vesti rr Omejitev dobička pri izvoza svinj v Avstrijo. Kakor doznava »Jugoslovenski kurir« z zanesljive strani, bo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ponovno uvedel omejitev dobička pri izvozu svinj v bivšo Avstrijo, in sicer kakor svojčas v obliki takse, ki bo znašala 100 din od vsake svinje, odnosno 4500 lir pri vagonu. Kakor je znano, je bila že lani uvedena taka omejitev dobička, vendar je bila taksa ob koncu leta zopet ukinjena, ker so cene na avstrijskem trgu precej popustile. Kakor zatrjuje »Jugoslovenski kurir«, so izvozniki svinj napravili korake na pristojnih mestih, da bi se preprečila uvedba te takse. Izvozniki pravijo, da je situacija pri izvozu svinj v inozemstvo glede rentabilnosti zelo slaba. Pri izvozu v češkoslovaško in Nemčijo imajo izvozniki po večini izgubo, le pri izvozu v Avstrijo imajo še dobiček. Z uvedbo takse M ta dobiček padel na 850 lir pri vagonu. Izvozniki svarijo pred uvedbo te takse tudi zaradi tega, ker ima Nemčija namero centralizirati prodajo svinj na te- žišču bivše Avstrije in bi uvedba te takse imela lahko slabe posledice pri določitvi odkupne cene za naše svinje po sistemu, ki velja že sedaj v NemčijL = Državna hipotekama banka r juniju. Najnovejši izkaz Državne hipotekarne banke zaznamuje v juniju zmanjšanje v prejšnjih mesecih narasle gotovine za 78 na S80 miliionov din. Hipotekama posojila kažejo običaioo zmanjšanje za 4 na 1911 milijonov lin (lani 2024), komunalna posojila pa za 12 na 1399 milijonov (lani 1086). Otala posojila zaznamujejo le nebistveno nazadovanje. Povečal pa se je v teku funija dole finančnega ministrstva za 66 na 624 milijonov (lani 599). — Na pasivni strani bilance vidimo povečanje hranilnih vlog na knjižice za 38 za 1488 mflijonov (lani 1399). Samostojni fondu razni drugi fondi in kapital i javnih ustanov pa so v teku junija narasli za 18 na 2640 milijonov (lani 2290). — Znižanje obresti za švicarski dolg beograjske občine. Iz Curiha poročajo, da je beograjska občina uspešno zaključila pogajanja zaradi ureditve dolga, ki ga ima iz 1. 1929. pri Banque de Suisse v višini 26 milijonov švicarskih frankov. Rezultat pogajanj je, da se obrestna mera tega posojila zniža od 6.5 na 5.5%. Občina bo v letih 1938-39 amortizirala 3%, v naslednjih dveh letih pa 4% posojila. = 21. zbor Centrale industrijskih korpo-racij. Centrala industrijskih korporacij kralj. Jugoslavije je sklicala za 4. avgust ob 10. dopoldne na Bledu v hotelu »Toplice« 21. redni zbor. Na dnevnem redu tega zbora so naslednji referati tajništva centrale: 1 Stanje našega gospodarstva in industrije v zvezi s svetovno politiko in vprašanje gospodarskega programa; 2. Skrajšanje delovnega časa in delovni pogoji v kmetijstvu; 3. Minimalne mezde za delavce začetnike; 4. Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev; 5. Obremenitev industrije z javnimi bremeni, zlasti obremenitev produkcijskega procesa; 6. Revizija nekaterih določb novega trgovskega zakonika; 7. Financiranje banovin; 8. Občinske trošarine na surovine in pomožna sredstva, zlasti na premog in elektriko; 9. Vprašanja iz področja družbenega davka in skupnega davka na poslovni promet; 9. Uredba o cestnih fondih; 10. Revizija carinskega zakona. = Dobave. Grradtem oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 2. avgusta ponudbe za dobavo 1 kompletnega predsosnaila. Intendantura komande pomorskega arsenala v Tjvtu sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo akumulatorja, volt-ampermetra, zračnega kompresorja, oksilnega nitroceluloznega plavega laka, brusnega papirja in žarnic; do 20. avgusta za dobavo gum za avtomobile in bioikle, do 27. avgusta za dobavo morskih gob, mila za čiščenje kovin, vate in praška za čiščenje srebra, raznih krp. stearinskih sveč in mila. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 3. avgusta ponudbe za dobavo jalovega jamskega lesa. raznega žele», portlandskega cementa. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku spre .rema do 11. avgusta ponudbe za dobavo jelovega materiala Borze Na ijubljaraki borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.35 milijona din nasprotij 4.33, 7.47, 5.21 m 2.10 milijona dim v prejšnjih štirih tednih. V t^ku tedna »o nemške klirinške marke za malenkost popustile; medtem ko so ob koncu prejšnjega tedna notirale 14.88 do 14.90, stanejo sedaj 1474 do 14.78._____ devize Curih. Beograd 10, Parte 12.0450, London 21.46, New York 436.375, Bruselj 73.7750. Milan 22.9750, Amsterdam 239.6250, Berlin 175.35 Dunaj, bankovci 32.50. Stockholm 110.65, Oslo 107.85. KBbenhavn 95.80. Praga 15.07, Varšava 82.10, Budimpešta 86.50, Atene 3.96, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča žito + Chicago, 30. julija. Začetni tečajfe pšenica: za dee. 70.25. za maj 72575; koruza: za sept, 56.75, za dee. 54.25. -f Winnipeg, 30. julija. Začetni tefejP pšenica: za okt. 77, za dee. 75.50. BOMBAŽ + Liverpool. 29. julija. Tendenca mima. Zaključni tečaji: za avg. 4.76 (prejšnji dan 4.79), za okt. 4.78 (4.80), za dee. 4.83 (4.85). -j- New York. 29. julija. Tendenca startna. Zaključni tečaji : za avg. 8.53 (8.53), za dee. 8.63 (8.65). Kako smo praznovali 90 letnico grajske mame Ljubljana, 30. julija Naše nacionalno časopisje je poročalo, da je 26. L ul, na dan godu sv. Ane, godovala in odhajala 901etnioo naša Sla in zdrava mama Ana perja tel jeva. res zmerom nacionalna žena. Bil je lep praznik na dan m. Ane na Ljubljanskem gradu. Prihajale so deputacije iz mesta s šopki in primernimi darili. Ves grad je bil na nogah, saj velja slavljenka za mater vseh grajska prebivalcev. Na prejšnji večer so se zbrali skoro vsi stanovalci grada, Jelovca«), ki pa je zasedena izključno od članov bolniške blagajne Mestne občine ljubljanske. Cestna železnica št. 1 Vas zopet pripelje pred izložbo tvrdke STARLO" B. TOBER Št Vid nad Ljubljano katera Vam nudi: steklo, porcelan in vse kuhinjske potrebščine za brezkonkurenčne cene. Priporočamo nakup kozarcev za vkuhavanje sadja prvovrstne češke kvalitete značke „F r u t a". • Javna zahvala. Krajevni pomožni in razdeljevalni odbor na Bučah za v letu 1937 po toči prizadete kraje Buče, Kozje, Pil-štanj, Podčetrtek in Polje se po tem potu naiskreneje zahvaljuje: lavantinskemu kne-zoškofijskemu ordinariatu v Mariboru, ban-ski upravi v Ljubljani, sreskemu načelstvu v Šmarju pri Jelšah in vsem članom okrajnega pomožnega odbora v Šmarju pri Jelšah za prav dobro organizirano in izvedeno pomožno akcijo. Nadalje se zahvaljujemo vsem društvom in ostalim znanim in nepoznanim dobrotnikom, ki so z živili, denarnimi prispevki in na druge načine priskočili na pomoč in rešili tukajšnje prebivalstvo najhujše bede in pomanjkanja. Krajevni pomožni in razdeljevalni odbor na Bučah. • Dobro in pocenj preživite počitnice, če se odločite za Polževo nad Višnjo goro. kjer je zdaj pod novim oskrbnikom priznano dobra kuhinja in odlična postrežba. Kot letovišče je Polževo priporočljivo zlasti ljudem. ki radj prežjve počitnice v miru, v prosti naravi, daleč od mestnega in letoviškega vrvenja. Penzija stane 45 din in se dobi petkrat dnevno zelo dobra hrana. V neposredni okolici doma so krasni bukovi gozdovi. Poletne vročine se na Polževem ni treba bati, ker stoji dom na hribu, kjer vedno pihlja prijetna hladna sapica. Dom ima radio in telefon (medkrajevni Višnja gora 1.). Z avtomobilom se pride na Polževo iz Ljubljane v 3/4 ure. • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Wambrechtsamer. Na Planini pri Sevnici bodo imeli 2L avgusta lepo alavsosL Počastili bodo spomin pokojne pisateljice Ane Wambrechtsamerjeve s tem, da bodo na njeni rojstni hiši odkrili spominsko plošča Pred odkritjem se bodo domači in gostje poklonili spominu pisateljice, ki je lepo opi-" sovala naše kraje, na pokopališču. Popoldne bodo priredili njeno igro »Za staro pravdo« na prostem v sredini trga. Po igri bo ljudska veselica. Ves dobiček prireditve je namenjen graditvi gasilskega doma ln je režija prireditve v rokah prostovoljne gasilske čete na Planini. Pri ju trnih vlakih bodo čakali na goste avtobusi na železniških postajah v št Jurju ob J. ž. in v Sevnici. * Hslnrtuflnjt S»rilkeg» aBteljiffa, letniki 1911, 1912. in 1913 bodo imel«, kakor ie bilo že objavljeno, skupen sestanek v soboto 6. avgusta v Celju. Svojo udeležbo naj javijo na naslov: Lina Bobov išek, Celje, Cankarjeva 10. Najizdatne jše " Lutr-pečL • Dražba sv. Chfla tn Metoda v Ljubljani je prejela v juliju od podružnic: iz Metlike 502. iz Murske Sobote 2.000, iz VoJ-nika 200," iz Mojstrane 227.50, iz Dravograda 140, iz Sevnice 200, iz Žalca 920, lz Ribnice na Pohorju 84, iz Beltincev 185, iz Slovenjgradca 1445, iz Trbovelj 300, iz Lo-kavca 40, iz Vitanja 409, iz Kamnika 323, iz Gornje Radgone 37, iz Celja (moška podružnica) 421, iz Celja (ženska p.) 421, iz Maribora (ženska p.) 1500, iz Ljutomera 168.75, !z Ljubljane (šentpetrska moška) 2110, iz Ljubljane (šentpetrska ženska) 2110, iz Ljubljane (Moste) 2500, iz Ljubljane (šentjakobsko-trn. ženska) 540, iz Ljubljane (mestna ženska) 536 din. CM obramb, ni sklad: od podružnice v Kranju 400, od podružnice v Litiji 300 din: Nabiralniki: pri podružnici v Ribnici na Pohorju 21 din; kočevski dinar: pri podružnici v Ribnici na Pohorju 45 din; razni prispevki : občina Loka pri Zidanem mostu 50. občina Trbovlje 200, mestna hranilnica v Ormožu 50, občina Sv. Lenart 25. Agneza Staral v Ljubljani 100, Rozman v Ljubljani 70, Markelj v Ljubljani 150 din; skupaj 20.730.25 din. Družbi sv. Cirila in Metoda sta izročili (moška in ženskai šentpetrski podružnici din 320. nabranih ob proslavi 801etnice gospoda Viktorja Rohrmanna. Podružnica v Litiji pa je nakazala din 100. katere je darovala gospa Helena Bevkova namestu cvetia na grob g. Hutterja Ivana. — Iskrena hvala! Po britju Vae ne ba sko- lela koža, ako noorablja-te Grestoričev "Borosan". Zahtevajte breaplsčen vzoree v Droererili Gregorio, Ljabliana, Prešernova allea št. 5. ♦ Pogajanja zaradi smeri avtomobilske ceste Zagreb — Beosrrad. V Bnodu je bila te dni komisija gradbenega ministrstva zaradi projektiranja nove avtomobilske ceste Zagreb — Beograd. Terenska sekcija, kateri je bilo de'o poverjeno, je predlagala, naj bi vodila nova cesta mimo Broda na severni si rani pod brodskimj vinogradi. S tem pa ni bila zadovo' ra brodska občina, ki je zahtevala, naj vodi nova cesta skozi Brod. Brodska občina je bila zdaj obveščena, da namerava komisija, določena od ministrstva, speljati novo cesto ob desni strani Broda na Jeias polje. Komisija se je odločila za to smer, ker bi bila graditev ceste skozi središče Broda združena s prevelikimi stroški in tudi z zamudnim delom. S smerjo ceste ob južni strani Broda bo menda brodska občina zadovoljna. n l/l 11 MOTOCIKLI ■■-■■B MOTORIMPORT Im ... UUBUANA lvJ:l'N ' k TYRSKVA 23 bSSWB^L^^^IBPX^^ìva- 30 i * Stavka pri zidavi zagorskega vodovoda. V šibeniku so se pogajali delavci in podjetje, ki je prevzelo delo zagorskega vodovoda od Pokrovnika do hriba Mideno. Delavci so zahtevali 8-urno delo in posebno po zakonu določeno doplačilo za nadurno delo. Podjetniki pa hočejo uvesti 9-urno delo. Ker ni prišlo do sporazuma, je stopilo v stavko nad 300 delavcev. * Ugrabljena ninska Venera. Pred kakimi stilimi tedni so po naključju našli v nekem vinogradu blizu Nina pri šibeniku lep kip Venere iz marmorja. Najdba je vzbujala veliko pozornost in govorilo se je, da bo napravil lastnik vinograda, ki je kip našel, dobro kupčijo. Naenkrat pa je kip izginil in zdaj ga iščejo oblastva po okolici Nina in Zadra. Venera je ugrabljena in zastonj jo iščejo tudi po kleteh. Neki zagrebški trgovci so baje odkupili kip od ninske-ga vinogradnika za 10.000 din, v Zadru pa so ga prodali za 100.000 lir, a ker ga ne morejo spraviti tja preko meje, so ga nekje dobro skrili. Zagrebški trgovci in tudi za-drski kupec, so baje že nekajkrat skušali kip z avtomobilom prepeljati preko meje. * Razpadan je stare zgodovinske srbske šole. Stara srbska osnovna šola v Prizre-mu, v kateri že od leta 1885 ne poučujejo, je od vojnih viharjev in od časa samega tako poškodovana, da bo kmalu kup ruševin. To šolo je postavila leta 1836 srbska cerkvena šolska občina v Prizrenu in v njej so delovali prvi narodni učitelji na srbskem jugu. Tam je hodil v šolo k učitelju popu Lazi-Naumu tudi pokojni Peter Kostič, bivši senator in znani pisatelj, šola je imela od svoje ustanovitve dva razreda, v katerih je bilo do 150 učencev. Kadar je vreme dopuščalo, so se šolarji učili na dvorišču, kjer so bile napravljene primitivne galerije. Po osvobojenju je dobil Prizren lepo novo šolsko poslopje, staro pa so prepustili razpadanju, čeprav ima zgodovinsko vrednost. » čudovita sreča v zelo nevarni prometni nesreči. Kakih 8 km daleč od Beograda proti Pančevu sta trč'la skupaj velik tovorni avtomobil, ki je bil visoko natovorjen, in neki taksi, ki je vozil proti Beogradu. Pri trčenju je taksi odletel preko nizke cestne ograje, se petkrat prevrnil in potem obležal daleč pod cesto. Po čudovito srečnem naključju se ni šoferju in potnikom nič hudega pripetilo, škoda na tovornem avtomobilu in na taksiju pa je precejšnja. ♦ Prireditev izletov. V mesecu avgustu priredi Zveza za tujski promet več izletov po Sloveniji, Južni Srbiji in Dalmaciji ter nekaj izletov v inozemstvo. Informacije, sporedi in prospekti 90 na razpolago ▼ bi-ljclamah »Putnika«. Zopet slučaj, paradentozi?^ In kaj Jo Je povzročilo? Zelo pogosto rot ni kamen! Njene posledice? Omajani zobje I Zato se pravočasno borimo zoper zobni kamen — s Sargovim Kalodontom, edino zobno pasto v Jugoslaviji, katera vsebuje učinkoviti sulforicin-oleat. Sargov Kalodont odstrani polagoma zobni kamen preči njegovo ponovno tvorbo. SARGOV Kalodont-ovo ustna voda Čudovito OMeiuje in pre- * Hoda nesreča t jaino'srbskem rudniku. V Afvalskem rudniku pri Prištini se je pripetila huda nesreča, pri kateri sta izgubila življenje dva delavca, dočim je tretji rudar tako hudo poškodovan, da bo poškodbam v kratkem podlegel, ali pa bo ostal reven, za vsako delo nesposoben invalid. V nekem rovu so namestili 16 min m ko so vžiga Ine vrvice zažgali, je eksplodiralo 10 min, dočim so ostale odrekle. Eden izmed rudarjev, ki so sami opravljali ta posel, je hotel z nožem prerezati vžigalne vrvice neeksplodiranih min. Komaj se je prve vrvice dotaknil, ie prišlo do eksplozije s strašnim učinkom. Enega rudarja je razmesarilo, drugi je izdihnil, ko so ga nosili iz rova, tretji pa v bolnišnici Čaka na smrt ali pa na žalostno usodo nohabljenca. Vsi trije rudarji so bili mladi neizkušeni ljudje iz okoliških amavtskih vasi. OBIŠČITE VN. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938. POLOVIČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH od 4. do 17. avgusta. Veliki narodni tabor dne 14. avgusta 1938. JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. VELIKA GOSPODARSKA EV KULTURNA REVIJA Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt — Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanose -Čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR Vas vabijo! * Lipsld jesenski sejem 1938. Letošnji jesenski vzorčni in gradbeni sejem traja oi 28. avgusta do vključno 1. septembra. Splošna tehnična razstava, razstava pohištva, foto, optika in kino se ne vršni v jeseni! Interesenti se opozarjajo, da se je cena vožnje znatno znižala, ker velja 60% popust tudi po železnicah prejšnje Avstrije. Dolenjske toplice 38"C Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti itd. — Prezgodnjo ostarelost. — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija s kopeljo od Din 45.— dalje. — Pojasnila in prospekte daje uprava. • Prekrasni izleti »Putnika«, Maribor z luksuznimi avtokari: 7. avgusta: Celovec (Vrbsko jezero) din 120; 12.—15. avgusta: Grossglockner—Zell am See—Salzburg— St. Wolfgang (4 dni) popoln aranžma din 1.000; 20. do 21. avgusta: Mariazell (2 dni) din 200; 21. avgusta: Logarska dolina din 110. Zasigurajte si mesta, prijavite se čim prej pri »Putniku«, Maribor—Celje—Ptuj. * Divno užitkapolno potovanje z brzo-vlakom in luksuznim parnikom: od 3. do 19. septembra: Benetke — Rim — Neapel — Capri — Sirakuza — Taormina — Malta — Tripolis — Tunis — Cagliari — Civitavecchia — Livorno — Genua — Milano — Benetke. Ogled vseh znamenitosti pod strokovnim vodstvom. Cena popolnega aranžmaja le din 3.300. Prospekti, točne informacije in prijave najkasneje do 6. avgusta pri »Putnikuc, Maribor. STROJNO PODJETJE ING. BORSTNAR m|7f Ljubljana - Šiška 1 £lt 45 ou Sv. Jerneja c. 18. stroji — žel. konstrukcije — popravila. ♦ Iščete knjigo sa svojega fanta na počitnicah? Karel Langer-Holečkovega »Psa drug« oete kupite. Najlepša mladinska knih-ga, ki jo toste tudi sami brali z največjim užitkom! Cena broš. din 48, platno din 62. i Iz Llabljane Drogerija Gregorio — dvorni doba» vitelj. Drogerija Gregorič v Prešernovi uL št. 5, ki jo je bil leta 1925. ustanovil eden najbolj zaslužnih, najbolj vzpodbudnih tvorcev naše domače podjetnosti, g. Beno Gregorič, je te dni prejela iz pisarne kraljevskega dvora obvestilo, da je imenovana za dvornega dobavitelja. K imenovanju, ki pomeni pač najvišje priznanje, kakršnega je lahko deležno kakšno trgovsko podjetje, izrekamo tvrdki, ki se je v kratkem času uveljavila kot ena najuglednejših predstavnic svoje stroke daleč naokrog, naj-iskrenejše čestitke. Za poznavalce stvari ta počastitev ni prišla nepričakovano, zakaj drogerija Gregorič je bila že zdavnaj pred izvršitvijo formalnega akta takorekoč redna dobaviteljica našega kraljevskega doma. V zadnjih letih ni bilo počitniške sezone, v kateri ne bi iz letnih rezidenc Nj. Vel. kralja Petra II. in kneza namestnika prihajali h Gregoriču nakupovat fo-topotrebščin, a tudi drugih predmetov, ki jih lahko nudi drogerija takšnega stila v izbranih kvalitetah. Pogostokrat pa so prihajali izbirat tudi člani kraljevske in knežje rodbine sami. Tako je Ljubljančanom v živem spominu dan na začetku septembra leta 1936., ko sta obiskala trgovino kraljeviča Tomislav in Andrej — tedaj se je v Prešernovi ulici zbrala množica narodnega občinstva, da pozdravi visoka člana kraljevske hiše v svoji sredi. Imenovanje tvrdke za dvornega dobavitelja velja vse dotlej, dokler bo pod vodstvom sedanjega lastnika g. Bena Grego-riča in se bo nahajala na višini, ki jo zavzema danes. Prav ime sedanjega lastnika in šefa pa nam je najboljše poroštvo, da bo tvrdka v bodoče ne le ostala na višini, temveč bo šla v svojem razvoju samo po poti navzgor. Euiie »Rio« črna express kava L 50 Din. Buf£e »Rio« zendvid po 1 Dia. BuSSe »Rio« Izredno dobra vlut u— Poroka. Včeraj dopoldne »e je T pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda poročil naš novinarski tovariš, ugledni publicist in književnik, dopisnik beograjske »Pravde« g. Milan F. Rakočevič z gdč. Mileno Pezdirjevo, sestro uglednega trgovca g. Ivana Pezdirja v Gradišču. Za kuma je bil mlademu paru stari nacionalni borec kapetan Gvozdan Bralovič, za starega svata kapetan Petar Markovič, za deverà pa ženinov rojak, poročnik Milovan Rakočevič. Mlademu paru želimo sreče iz vsega srca! SUPER LYBOFORM le zanesljivo sredstvo za disinflciranje! Pri Vaši intimni toaleti je Super Lysoform najboljši prijatelj, ki Vam prepreči nefitevilo neprijetnih pojavov. Vpija najhitreje in najpopotaMja vsak zoprni duh. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte ORIGINAL Super LYBOFORM v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Pazite na originalen zavitek, odklonita imitacija! I danes zadnjikrat! Dobra zemlja Milijonski Telefilm človeštva NE ZAMUDITE! Radi ogromne dolžine filma 00 današnje predstave ob 14.30, 17., 19.15 ln 21.80 uril KINO MATICA. I u— Vsem vojnim Invalidom hi vojnim vdovam! V Mariboru bo proslava 201etnice Jugoslavije 12. ln 13. avgusta. Znižana vožnja bo četrtinska. Potrebna bo vsakemu udeležencu posebna legitimacija, ki stane 2 din. Za vojne invalide ln vojne vdove, ki se hočejo udeležiti te proslave in se peljati v Maribor s četrtinsko vozno ceno, se dobijo te legitimacije pri krajevnem odboru udruženja v šentpetrski vojašnici. Javiti se je treba najpozneje do 2. avgusta. Kdor se torej hoče udeležiti, naj nemudoma to sporoči krajevnemu odboru udruženja. Krajevni odbor U.VJ. Ljubljana. Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov stalna razstava — olike cene FRANJO KUNO V Aß, kam noseStvo leL 4Ö-0». Sv. Križ — Ljubljana Izvrsten kis m vlaganje FR. K11AJI Kongresni trg N. Kajak čolni in šatori — novi modeli. — Dežni plašči in oblačila za moto-sport. Novi katalog pošljemo zastonj. B. KOLB & PREDALIČ, 1.JCBLJANA — KONGRESNI TRG 4. F0T0ÀMÀTERJI ! Vse, Kar fotografirate, Vam razvijemo, kopiramo in povečamo brezhibno in po nizki ceni. — Filme in amaterska dela razpošiljamo tudi po pošti. Speci jalna fototrgovlna JANKO POGAČNIK, Ljubljana — Tyiseva c. 20. Danes koncert vcja2**e godbe na vrtu gostilne Marence Dentist-tehnik i v« v Uls&ä ift ß^t^^aat&i ne ordinira do 21. avgusta. t kar boste fotografirali Vam prvovrstno razvije, kopira in poveča Franjo Mavec, Miklošičeva G, nasproti Uniona. DR. CEFUDER JOSIP preseli s 1. avgustom svojo ODVETNIŠKO PISARNO na Miklošičevo cesto 18/n. zopet redno ordmira Zobozdravnik-specijalist dr. MIRKO K AMBIO ne ordiuira do konca avgusta. u— Registrirne blagajne in knjigovod-stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 24-07. u— Banovinski institut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, ki smo o njem priobčili daljše poročilo v včerajšnjem »Jutru«, je te dni obiskalo več odličnih gostov, med njimi beograjski rentgenolog generai dr. Aleksander Mar-kovič. Včeraj je institut in njegovega šefa g. doc. dr. Cholewo obiskal bivši ravnatelj prvega instituta te vrste v Evropi, sedanji šef instituta v Brnu, univ. prof. dr. R. Werner. Institut je tudi vzbudil pozornost bivšega šefa berlinskega instituta za rakasta obolenja, univ. pro! dr. Blumen-thala. u— Jezdni odsek ljubljanske sokolske župe poziva vse članstvo, da »se danes pol-naštevilno udeleži zleta v Domžale. Zbor v kroju na običajnem mesto ob pol 12. Odhod torno ob 12. u— Zahvala. Ker mi je nemogoče zahvaliti se p'smeuo ali ustno vsem, ki ste me ob priljki 901et.nice počastili s častitkami in cvetjem, se vam po tem potu najiskreneje zahvaljujem. — Ana Perjateljeva. n— Zadnji dan razstave D. Lnkiostr?-P. Lohoda je danes. Vabijo ee vsi, ki do zdaj ni»o imeli prilike si razstavo ogledati, da jo zdaj obiščejo. a— Urnetnostno-zgmlovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 3. avgusta ob 14. izlet v Zabnioo, Spodnje, Srednje Gornje Bitnje. Straži šče in Šmartno pri Kranju. Priglasiti se je do srede ob 11 dopoldne v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 22 din. u— Na senčnatem vrtu gostilne Marenče na Dolenjski cestj bo danes na žegnansko nedeljo koncert vojaške sodbe, na kar opozarjamo vse prijatelje. Marenčetova mama pa bo poskrbela za dobro pijačo in jedačo in seveda bobov tudi ne bo manjkalo. ~BAftKA vodeče kopališče na otoku Krku. Največja prirodna plaža na našem Jadranu. — 15 komfort. hotelov in pensionov Informacije daje TurisUčki Odbor, hoteli ln potniški uradi. a— PromeB&doi koncert vojaške godbe pod vodstvom g. podpolkovnika ttereoga bo danes od 11. do 12. v parku »Zvezde<. d— Združenje krojaòer, krojačie In so. rodnih obrtov v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži ▼ čim večjem številu obrtniške razstav«, ki jo priredijo ob priliki 15. obletnice obrtniki oblačilne stroke radovljiškega sreza 7. avgusta ob 9. dopoldne v prostorih osnovne šol« na Jesenicah. n— Clanstm TKD Atene! Izvršite svojo narodno dolžnost in pojdite n« proslavo 2D letnice Jugoslavije v Maribor! Pri etite v narodnih raošiuh! Prijave sprejema pisarna Atene, Prečna ulica 2. — Odbor. o— Za najpotrebnejše me6tn« revej« je eo&pa Vera dr. Adlešičeva izročila mestnemu socialnemu uradu 900 din, ki so jih ob neki priliki zbrale nekatere dame. Mestno poglavarstvo se darovalkam najlepše zahvaljuje. fPKino Sloga — Tel. 27-30"? predvaja napet ln jako zanimiv film z Divjega zapada: OSVETA JE SLADKA Pri vseh predstavah predvajamo tri žurnale! Predstave danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. u— Pozabljena kuverta z važnimi spisi. V sredo 27. t. m. je bila pozabljena v tramvaju na progi 2. ali 4. velika kuverta z važnimi spisi, ki je za najditelja brez pomena, pač pa je važna za izgubitelja. Zato je najditelj naprošen, da kuverto odda proti nagradi v uredništvu »Jutra«. u— Izlet v Logarsko dolino v nedeljo 7. avgusta. Vožnja in kosilo din 70. Prijave se sprejemajo v trgovini Tičar. ftelenburgova ulica, samo še danes in v ponedeljek l. av. erusta. Udeležite ee tega krasnega izleta v središče gorske prtrode. ZVOČNI KINO SOKOLSKI OO.Y1 V SISRl, rELKKON 41-79 WILLY FORSTOVA i SERENAI)A i V glavnih vlogah: Hilda Krahl in Igo Sym V dopolnilo; Zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9, v ponedeljek ob 9. SOKOLI! Posečajte ln podpirajte Sokolski kino ! Prihodnji spored: Jetnik dvorca Zende u— Dekliška kolonija Kola jugoslovenskih sester od.de v Kraljev/co dne 3. avgusta točno ob pol 7. zvečer. Starši, pripeljite otroke pol ure pred odhodom vlaka na glavni kolodvor! u— Priredili bomo beneško no? na kopališču »Ljubljanici« v soboto 6. avgusta ob 20. Razdelili bomo 3 nagrade za najlepše okrašene čolne. Volili bomo Miss in Mi-stra Ljubljanice. Svirala bo prvovrstna godba. u— Udeležite se potovanja v Dolomite od 13. do 17. avgusta in v Trst od 13. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel SLon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! u— Prof. dr. Zalokar ordinira od 1. avgustu dalje dopoldne ob 11. in popoldne ob 2. uri, Maistrova ulica 6. u— Dentist Kos Karol do 1. septembra ne ordinira. u— l'r i mari j dr. Demšar ordinira v avgustu sa ino ob sobotah. u— Marelice lepe. zdrave dobimo spet v ponedeljek 1. avguta v gajbicah cirka 12 kg. 1 kg din 8.50. — Fr. Kham, Kongresni trg. Iz Celja e— Celjska društva vabijo na mariborske svečanosti. Sokolsko društvo Celje-matica, krajevni odbor Jadranske straže v Celju, Celjsko pevsko društvo, Kolo ju-gosl. sester v Celju ter moška in ženska podružnica CMD vabijo svoje članstvo, da jim do torka 2. t. m. javi svojo udeležbo pri proslavi 201etnice Jugoslavije 13. in 14. avgusta v Mariboru. Članstvo Sokolskega društva Celja-matice naj to javi v društvenem tajništvu (vsak dan od 18. dalje), člani Jadranske straže g. Janku Cergolu, članstvo Celjskega pevskega društva odvetniku dr. Štefanu Rajhu v Stross-mayerjevi ulici 3, članice Kola društveni tajnici ge. Ani Zupanč čevi v Gregorčičevi ulici 5/II, članstvo CMD pa ge. Mirti San-cinovi ali g. SI Kukovcu. e— Pri poslovalnici OUZD v Celju bo s 1. avgustom nastavljen še tretji zdravnik za splošno prakso in sicer dr. Avgust Hribovšek. ki bo ordiniral za člane in njih svojce vsak delavnik od 15. do 17.30 v am-bulatoriju OUZD v Vodnikovi ulici št. 1. Ostali uradovi zdravniki ordinirajo kakor doslej. Dr. Stane Vrhovec do 23* avgusta ne ordinira e— Gradnja tovarne kisika v Celja. V lanski jeseni projektirana tovarna kisika v Celju še ni mogla pričeti z obratovanjem, ker ministrstvo ni rešilo vprašanja koncesije. Parcela, kjer bo stala tovarna, je že ograjena. Kakor čujemo. je vprašanje koncesije sedaj rešeno in bodo v kratkem začeli graditi novo tovarno, ki bo pričela spomladi obratovati. e— Za ureditev kanalizacije v Zavod ni razpisuje mestna občina dobavo 97 komadov betonskih cevi s premerom 40 cm in 18 komadov betonskih cevi s premerom 15 cm. Ponudbe je treba vložiti do 6. avgusta do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. KINO UNION, predvala danes in Jutri film »DOLOMITI V PI.4MENIH«. —- Matineja: »AVANTURA V PARIZU«. e— Neznanec je obstrelil gostilničarja. Ko se Je pellai gostilničar Karel Guts-mandel iz Konjic v petek s kolesom iz Žič proti Konjicam, ie neznan moški ustrelil iz zasede s samokresom nanj in ga zadel v desno roko pod komolcem. Guts-mandla so oddali v celjsko bolnišnico. o— T —letid Maj za pripravo učiteljev za obvezno telesno vzgojo bo sprejetih 50 gojencev. Interesenti dobijo pojasnila na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 20. •— Šoferski izpiti bodo v četrtek 11. t m. od a. zjutraj dalje pri predstojništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj oddajo zadevne prošnje čimprej pri predstojništvu mestne policije. e— Seznam davčnih obvezancev Je na vpogled na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 2 do 14. avgusta. Razprave davčnega odbora za Celje bodo 16-, 17. in 18. avgusta. e— Znani celjski teniški igralci Elza Sernečeva teniška prvakinja dravske ln savske banovine, Fabian in Gorišek so odpotovali v Zagreb, da se udeležijo tekmovanja za državno prvenstvo posameznikov v tenisu. Želimo jim mnogo uspehov! e— Obnovite takoj srečke za glavni razred drž razredne loterije v podružnici »Jutra «v Celju! Iz Maribora a— »Mariborski Večernfk Jutra« je z včerajšnjim dnem prenehal Izhajati v lastništvu konzorcija »Jutra«. Od jutri dalje ga bo pod imenom »Večernik« izdajal nov konzorcij pod vodstvom g. Adolfa Ribni-kar ja. Kako je do spremembe prišlo, je či-tateljem te znano lz objave, ki smo je prinesli pred dobrim tednom. Politično in nacionalno smer dosedanjega »Mariborskega Večernika Jutra« bo nadal jeval »Slovenski Narod«, ki bt> odslej posvečal največjo pozornost tudi Mariboru in vsemu severnemu predelu Slovenije. Imel bo v Mariboru svoje uredništvo ln podružnico svoje uprave, oboje v prostorih mariborske podružnice »Jutra«, odnosno dosedanjega uredništva In dowdanje uprave »Mariborskega Večernika Jutra«. Ti prostori so na Grajskem trga 7. Tam se odslej naroča tudi »Slovenski Narod«, oni naročniki pa, ki era hočejo prejemati po pošti, naj ga naroče naravnost pri upravi v Ljubljani, Knafljeva uL 5. Mesečna naročnina je 12 din. Nj. Vel. kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad letošnjimi prireditvami Mariborskega tedna, nad jubilejno razstavo in narodnim taborom ob 20-letnici Jugoslavije. Svilene triko mafes, najnovejše pri JAKOB LAH — MARIBOR. a— Minister Cvetkovič se je ob včerajšnjem povratku iz češkoslovaške republike ustavil v Mariboru in si ogledal tukajšnje socialne ustanove. a— SokolsKi in nacionalni Maribor se zgrne danes popoldne v Limbuš k sokolski prireditvi. a— Nova postojanka Maistrovih borcev. Te dni je bil v Cirkovcih ustanovni sestanek tamošnjega odseka Zveze Maistrovih borcev. Govorili so Vojkovič, Luknar, Li-puš. Petrovič, Muršec. Pri volitvah so bili izvoljeni v odsekovno vodstvo: predsednik Anton Vojkovič. tajnik Tone Plohi, blagajnik Fric Čelofiga. DKVV motorje in dvokolesa dobite ugodno pri Ozvatiču, Maribor, pri »Union« kinu. a— Zaradi prireditve Mariborskega tedna bo do 20. avgusta zaprta za vsak promet Prešernova ulica od Dijaškega doma do Maistrove ulice in Ra/.lagova ulica od poslopja meščanske šole do Jugoslovenskega trga. TA •ji - V ■m? m » • ■f ^ ■ i V letu 1938: Sofija—Beograd 1., 2. in 3. Beograd—Borovo 1. in 2. Prvenstvo Beograda 1. in 2. Sofija—Nià U 2. in 3. Kragujevac—Beograd 2. ln 3. \Tiš—Kragujevac 1. Prvenstvo Zagreba 1-, 2. in 3. Jubilejna dirka slov. koles. 1. in 2. Oglejte si te modele: športna kolesa. zmagujejo! A. GOREČ Na Jesenicah: M. KRAŠOVEC družba z o. z. (poleg nebotičnika). Lovro Horvat na zadnji poti Kamnik. 30. julija Včeraj popoldne smo spremili na zadnji poti na idilično kamn ško pokopališče Zale velikega koroškega rodoLjuba in vnetega harmonizatorja koroških narodnih pesmi, vpoko/eneea nadučitelja Lovra Horvata. Prihiteli so znanci in prijatelji, rialti pa Številni koroški rojaki, da se poslovijo od neumornega delavca, ki ie vse svoje življenjske sile posvetil kulturnemu napredku naroda onstran Karavank, v Izredno velikem številu pa so ga spremili na zadnji poti Kamnifani ki so visoko spoštovali in cenili svojega someščana. Pred hišo žalosti na Zapricah št. 25. je prvo slovensko pevsko društvo »Lira« zapelo pokojniku v slovo njegovo najpriljub-j ljenejšo pesem iz njegovih »Zborov«, nato i pa se je razvil po Sutni dolg sprevod. Pred krsto so se za vrsto vencev, ki so jih poklonili svojci, sorodniki, sosedi in prijatelji ter UJMA. čigar član in zastopnik je bil pokojni, razvrstili pevci »Lire« z zastavo na čelu, za krsto pa so za užaloščenimi svojci korakalj številni zastopniki rojakov onstran Karavank e predsednikom Kluba koroških Slovencev g. dr. FeUacherjem. mnogi prijatelji in znanci ter najodličnejii predstavniki kamniške javnosti, občinski odbor z županom, banski svetnik g. dr. Vi-dic, oficirji drž. smodnišnice, podpolkovnik v p. g. Anton Sablačan. Svojega rojaka m dobrega prijatelja je počastil na njegovi zadnji poti tudi Škof g. dr. Rožman, ki je na pokopališču opravil pogrebne molitve ob asistenci kanonika g. Riharja b še dveh duhovnikov. Ob odprtem grobu se je poslovil od rojaka in najizrazitejšega predstavnika redkih slovenskih učiteljev na Koroškem g. dr. Julij Fellacher. ki je v ganljivih besedah slavil pokojnikovo zgledno delavnost, požr tvovalriost in kleni slovenski značaj, ki ga niso omajala niti preganjanja niti kruti udarci usode. Po zadnjih akordih »Vigredi« ki jo je z občutkom zapela »Lira«, se je nad i krsto Lovra Horvata sklonila v poslednje KAVARNA »CENTRAL« M A n I B O P« gosposka ulica ZNANA IN SPLOŠNO PRILJUBLJENA DRUŽINSKA KAVARNA, SHAJALIŠČE VSEH POTNIKOV IN TUJCEV JE SEDAJ UDOBNO RENOVIRANA. KAVARNA IMA VSE TU- IN INOZEMSKE ČASOPISE IN ILUSTRIRANE REVIJE. — SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. PRIPOROČA SE CENJ. GOSTOM lastnik MASTNAK JOSIP a— Himen. V tuk. frančiškanski cerkvi se poročita danes gdč. Vanda Lašič, hčerka pokojnega narodnega borca m zglednega narodnjaka dr. F. Lašiča, in znani mariborski odvetnik dr. Franjo Krulc iz ugledne slovenjbistriške rodbine. Novoporočence-ma mnogo sTeče in zadovoljstva! a— Zaradi izmenjave železniškega tira na prehodu državne ce3te Maribor—St. 11 j na Pesnici odreja sresko načelstvo zaporo prometa na državni cesti preko omenjenega prelaza v času: 2. avgusta od 13. do 16., 4. avgusta od 10. do 13. Zapora velja za vsa vozila izvzemši kolesarje. Tranzitni promet med občino Košaki in St. lijem v času zapore bo pa banovinski cesti preko Ja-renine. a— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo na mestnem poglavarstvu v Mariboru vsak dan od 1. do 21. avgusta, in sicer ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ob delavnikih pa od 10. do 12. Vpisati se morajo vsi vajenci Ln vse obrtne vajenke, ki še ni90 stari 18 let in še niso dovršili obrtne nadaljevalne šole. Novinci in novinke prineso s seboj odpustnico dovršene prejšnje šole in krstni list. Pri vpisu vplačajo običajno vpisnino. Sola naproša delodajalce, naj pošljejo s\oje vajence in vajenke čim prej k vpisovanju, da bo mogoče pravočasno sestaviti učni red. a— Pohotnež. Orožniki so prijavili državnemu tožilstvu 29-letnega Izidorja S., ki je osumljen da je onečastil svojo 13-letno služkinjo. a— Napad na graničarja. V Podpeci je službujoči graničar zasačil žensko, ki je nameravala skrivaj preko meje. Graničar je dekle odpeljal proti poveljstvu svoje edi-nice, pa ga je spotoma napadel 43-leČni rudar Franc B., ki je skušal graničarju odvzeti puško in odpeljati dekle. Nastal je dejanski spopad, ki se je končal s tem, da je graničar rudarja ukrotil Zadeva bo imela svoj epilog pred sodiščem. a— Zavod šolskih sester ▼ Mariboru sprejema za šolsko leto 1938/39 v oskrbo učenke, ki posečajo v zavodu II. in III. letnik učiteljišča, meščansko, osnovno ali gospodinjsko šolo. nadalje tudi d'iakinje. ki obiskujejo v mestu katerokoli srednjo ali strokovno šolo. Deklicam 8e nudi pomoč pri učenju. a— Dr. Rudolf Lovree. Strossmajerjeva 8. zopet ordinira slovo »Lirina« zastava, pogrebcf pa » i prstjo zasuli svežij grob vzornega koroškega Slovenca in navdušenega pevca, ki je na Koroškem osnoval 11 pevskih zborov in nam v Ljubljani prvi zapel prelepo «Glej črez izaroc Na Žalah bo Lovro Horvat počival v grobu svojega strica župnika Zor-mana. ki ga je v mladosti navduševal za lepo slovensko pesem. Lovru Horvatu bo narod ohranil trajen in časten spomin. Smrt dobrega gospodarja Jesenice, 30. julija Po daljši bolezni je v četrtek v 63. letu starosti preminil g. Filip Lazar .it., hišni posestnik, mizarski mojster in lastnik pogrebnega zavoda na Jesenicah. S pokojnikom je legla v grob markantna osebnost, ki je igrala precejšnjo vlogo v jeseniškem gospodarskem življenju. Lazar je prišel pred kakimi 40. leti iz Krope na Jesenice kjer si je v ugledni Le-banovi družini izbral brhko hčerko Pavlo za življenjsko družico. Na Savskem nabrežju si je zgradil čedno hišo z veliko mizarsko delavnico. Kasneje pa je ustanovil pogrebni zavod. S solidnim delom si je pridobilo njegovo podjetje dober sloves. Pokojnik se je precej vidno uveljavljal tudi v splošnem gospodarskem in društvenem življenju. Bil je več let načelnik Obrtnega združenja za sodni okraj Kranjska gora, predsednik komisije za obrtne izpite, zastopnik davčnega odbora za Jesenice ter občinski odbornik na Jesenicah. Zavratna bolezen je glodala močnega moža več mesecev, dokler mu ni pretrgala niti življenja. Pred kratkim si je za svoj pogrebni zavod nabavil nov in eleganten mrliški voz. Usoda je odločila, da se bo on prvi popeljal z njim na poslednjo domovanje. Za skrbnim gospodaijem in soprogom «aluje vdova gospa Pavla, ra dobrim očetom pa ena hčerka in trije sinovi, ki pa so že vsi preskrbljeni. Bodi uglednemu možu ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje. ' leu dar: Zgodbe brez groze I Harry Baur v velenapetem, senzacijonalnem filmu KINO UNION Skrivnosti Rdečega morja i.r„1„„,™-r;;t01 21. uri I Naši Sokoli na delu Proslava 20 letnice Jugoslavije Z vseraol osta Limi sokolaskimi župani dravske banovine se bo proeiave udeležila tudi sokolska župa Ljubljana. V ta namen vabimo članstvo in naraščaj naše župe, da svojo udeležbo takoj oeebno prijavi vsak pri svojem draSLvu (četi) najkasneje do 3. avgusta Kdor una kroj, naj pride v kroju; drugi v civilu z znakom! Društva (čete) naj o pri javi jencih sestavijo sezname. ločene po članstvu ln naraščaju z imenom tn priimkom ter z o*, nač-bo, da-li se udeleži v kroju ali v civilu. Vsakdo naj ob prijavi plača 2 din za izkaznico. Društva (čete) naj do 5. avgusta javijo v to svrho jKralujočim odborom pri pristojnih občinah število prijavljencev ta istotam nabavijo izkaznice. Istočasno (do 5. avgusta) naj društva (čete) pošljejo župl sezname udeležencev ln javijo, če se bodo udeležila proslave z društvenim praporom, nakar bo župa udeležbo s svojega področja prijavila bratski župi v Mariboru ter pravočasno izdala potrebna podrobna navodila svojim edinicam. Vožnja je četrtinska. V ta namen bo moral vsakdo na vstopni postaji kupiti obrazec K 14, ki stane 2 din in poloviöno vozno karto do Maribora, ki bo veljala za povratek. Bratje, sestre! Iskreno vas vabimo, da se udeležite oroslave, kl je organizirana v strogo nacionalnem in državnem duhu in s častno udeležbo povzdignete to vele-pomembno slavlje v obmejnem Mariboru. ZDRAVO! Soko ska župa Ljubljana Pred otvoritvi! o Sokolskega doma v Žirovnici Dne 7. avgusta bo slovesna otvoritev Sokolskega doma v Žirovnici, ki bo posvečen spominu nepozabnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Novootvorjeni dom je uspeh drugega leta sokolske Petrove petletke. Hkratu bo naš sokolski praznik proslava 20-letnice Jugoslavije. Svečanost sc začne že na večer 6. avgusta s slavnostno razsvetljavo in promenad-nim koncertom na telovadišču. V nedeljo 7. avgusta bodo ob 10. skušnje vseh oddelkov, popoldne pa otvoritev doma, javna telovadba in nato prosta zabava. Bratje in sestre in prijatelji sokolstva, za trdno pričakujemo, da boste od vseh strani na ta dan prihiteli v lepo Žirovnico. Upoštevajte naše žrtve, saj je bilo tre-ha mnogo deLa in nezlomljive volje, da smo zgradili dom in uredili telovadišče, da smo v pičlih sed mih letih svojega obstoja dosegli tak uspeh. Že v drugem lem smo skoraj dovršili program dela, smo si ga zadali ▼ okviru sokolske Petrove petletke. Dne 7. avgusta se bo naša sokolska trdnjava pridružila svojim vrstnicam. Novi dom bo vedno služil plemeniti sokolski misli in pod njegovo stieho se bodo vedno vzgajale nove legije neustrašnih sokolskih borcev. Ta dom naj bo šola ljubezni do kralja, domovine in naroda. Naš dom posvečamo spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Obljubljamo, da hočemo v smislu njegovih zadnih besed vzgajati članstvo v neomah-ljive čuvarje Jugoslavije. Z vsemi silami bomo skrbeli za to, da postane naš dom žarišče prosvete in steber jugoslovenskega nacionalizma. Ponovno kličemo bratom in sestram in prijateljem sokolstva, dokažite 7. avgusta s svojo prisotnostjo, resnično sokolsko biatstvo. Sokol ▼ Stražišfa. V nedcl io 7. avgusta popoldne priredi IV. skupina kranjske sokolske župe javni letni telovadni nastop v proslavo 20-lelnice obstoja Jugoslavije. Nastop bo v Stražišču na športnem prostoru SK Savice. Nastopijo vsi oddelki s prostimi vajami, vajami na orodju, v bojni tekmi in z ifframi. Po nastopu narodna zabava ob Sokolskem domu in v njem Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo, da s« udeleži te prireditve v čim večjem številu, da skupno manifestiramo za sokolstvo in dostojno proslavimo 20-letnico rojstva Jugoslavije. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cnDD! 8 Dr. Hrovat Anton □ ordinarli bolnice križniškega reda O v Ormožu, je ves avgust odsoten 5 in NE BO ORDINIRAL. iJuuuDajoDDDDDaaannmmrTTTini Iz Ptuja j— Podružnica »Jutra« v Ptnjn. S 1. ar- gustom bo začela poslovati v Ptuju podružnica »Jutra«, ki bo im^la svoj lokal na Slo. venskem trgu pole^ glavne totačne zaloge. Podružnica bo sprejemala vse oglase in druge objave za »Jutro« in »Slovenski Narod« in tudi naročnino za »Jutro«. Z istim dnem bo podružnica začela tudi naročnikom dostavljati »Jutro« po svojem raznnšalcu. Vae želje ali morebitne pritožbe pri dostavlja* nju nai se takoj javijo podružnici. >JUTRO« 5L 176. 7 HeMKU VIL 2938. Jugoslovenski polk „Matije Gubca" Udejstvovanje polka v naj hujši dobi ruskih preobratov ter dolgo, nevarno potovanje njegovih bojevnikov v domovino Kapeljevske divizije, ki je imela tudi namen združiti se z atamanom Semjonovim v Citi. Od mesta Kazanj in Volge so bili že več mesecev na 3500 km in več dolgi poti v najhujši zimi, med nenaklonjenim prebivalstvom izpostavljeni borbi z mrazom, gladom, nalezljivimi boleznimi in strašni utrujenosti. Z orožjem v roki so prišli Kapeljevci v Nižnje Udinsk in odšli proti Tulunu, kjer je bil slovenski bataljon. Prebivalstvo se je zateklo pod zaščito naših dobrovoljcev in s koncilijant-nostjo se je dobrovoljcem in prebivalstvu posrečilo izogniti se bojem z ostanki Kol-čakovljeve armade, pri čemer je imel veliko zaslug kapitan Josip Rožman, ki je prevzel težko vlogo parlamentarca med do-brovoljci in Kapeljevci. Mestni občinski svet v Tulunu, ki je bil že boljševiško usmerjen, se je začasno razšel, osnoval se je nekak sprejemni odbor, ki je zbral precejšnjo količino ljudske in živinske hrane ter razkantoniral po hišah premraženo vojsko Kapeljevcev. Naši odposlanci so pričakovali divizijo v predmestju v mnenju, da se srečajo z divjimi, razkačenimi, posurovelimi elementi, a so zagledali izvidnice v mirnem in organiziranem pohodu. Ko so prišli do poveljnika odreda, so mu obrazložil položaj ter ga prosili, naj izda takoj vsemu odredu energična povelja proti nasilju, ker jim hoče prebivalstvo nuditi vse, kar bo v njih moči. Kapeljevci so takoj spoznali, da tu ne bo bojev za kruh in življenje in da bodo vsaj eno noč na toplem in v miru prespali. Poveljnik se je vzradoščen zahvalil našim odposlancem. Mesto je sicer to noč spalo kakor na žerjavici z neljubimi gosti, najbrže pa tudi beli niso mogli popolnoma zaupati vsem miroljubnim znakom. Naš bataljon je bil v najstrožji pripravljenosti z nalogo, da za vsako ceno prepreči incident z belimi. Naslednje jutro so Kapeljevci v največjem redu nadaljevali svoj pohod na vzhod. Nad 4000 km so napravili v pohodih peš in na izmučenih konjih v polnem bojnem redu, prebijajoč se vsak dan z orožjem skozi lastno zemljo in to v zimi pri 40° mraza. Občudovali so jih naši dobrovoljci kot vojaki in ljudje. Kapeljevci so bili edini, ki so se med poslednjimi nesebično borili za nacionalno Rusijo. Za poslednjimi Kapeljevci je sledila tako rekoč na petah že redna sovjetska vojska, kjer ni nihče več zaustavljal. Ze 30. januarja 1920. je rdeča vojska napadla Nižnje Udinsk. Štab polka ter oba bataljona sta se nahajala še vedno na postaji in bila pripravljena za evakuacijo, le strojev niso imeli. Postali so žrtve prehitro se menjajočih dogodkov. Tudi češkoslovaški dobrovoljci so zapustili zaradi obrambe svoje vlake ter se peš odpravili proti vzhodu. Prehiteli so tudi naš slovenski bataljon. Medtem se je v Irkutsku izvršil že tudi protiboljševiški prevrat, kar je oviralo evakucijo dobrovoljcev, ki so bili še zahodno od tega mesta, v Zabajkalju pa je stal že ataman Semjonov z Japonci, ki so imeli namen ta postaviti mejo bolj-ševiškemu prodiranju. Vse postaje in proga od Tuluna dalje je bila zabita z vlaki češkoslovaških dobrovoljcev. Vse kurilnice so bile prazne, ker je imel vsak vlak svoj stroj, le vlaka III. bataljona polka »Matije Gubca« sta bila brez strojev. V bližini Tuluna se je nahajal v tamošnjih gozdovih boljševiški odred v jakosti do 2000 mož, ki so bili dobro obloženi in bi vsak trenutek lahko padli dobrovoljcem v hrbet in pomagali redni boljševiški vojski. Naša usoda je visela na lasu, ker nismo imeli strojev. Da si bataljon reši golo življenje, je žrtvoval še en vlak ter so se vsi dobrovoljci preselili v edini viak. Slovenski dobrovoljci so dosegli pri vodstvu češkoslovaških legij, da so tudi Cehi iz dveh vlakov zaranžirali enega in je slovenski bataljon dobil svoj stroj. Ko je tako bataljon dobil stroj sistema »duplex«, se je vsem odvalil kamen od srca. Priti je bilo treba čim preje na most čez reko Ijo za Tulunom. V najhladnejšem mesecu februarju 1920. je drugega kmalu po polnoči težko zastokal stroj, a primrzla kolesa vagonov v dolgem vlaku se niso hotela ganiti z mesta. Kot eden so skočili naši fantje v pozni noči na povelje »riniti« iz vozov ter nastavili ramena ob vozove. Posuli so tudi tračnice s peskom in vlak se je jel premikati. V temi, brez slovesa je bataljon zapustil Tulun in se podal v popolno nejasnost. Razdalja do morja preko 4000 km, spremembe in prevrati, zavest, da je usoda vrgla bataljon naenkrat v zaščitnico pri evakuaciji, noye borbe, skrbi za vodo in premog v stroju itd., vse to je spremljalo bataljon, ko se je odločil za pot v domovino preko vzhoda. Srečno je bataljon prešel tulunski most ter zjutraj dospel na prvo postajališče Njura. Na levici je strašil Bratski Ostrog z odredom 2000 mož, vsporedno s progo — to levo to desno — pa je vodil Irkutski trakt, po katerem se je dviglala izvidnica sovjetske vojske. Pozdravila nas je s šrap-neli, zato smo se razvili v strelce skupaj z bataljonom Cehov. V akcijo sta stopila tudi naša oklopna vlaka. Razvila se je živahna artiljerijska bitka, ki je trajala do večera. Po silno napornem odstopanju smo prispeli v teku noči do naslednje postaje Azej, kjer nas je že čakal naš vlak. Naslednje jutro so nam bili zasledovalci že zopet za petami. Bataljon se je umikal v strelcih pred boljševiki na sosednjo postajo Suba. Tudi tu so nas boljševiki vznemirjali, a do bojev ni prišlo na našo srečo, kajti naš stroj je bil brez vode. Vlak se je ustavil na odprti progi, da ni bilo moči pod vodočrp po vodo. Utrujeni dobrovoljci so kuhali namestu čaja v vseh kotlih sneg ter v vedrih nosili vodo v tender. V teh odločilnih trenutkih je bila voda za bataljon najvažnejša stvar. Stroj je bil rešen od zamrznenja, rešen pa je bil tudi bataljon. Proti večeru smo prispeli na postajo Se-ragul. Ta je bila natrpana z dobrovoljci Cehi in Rumuni. Za naš vlak na postaji ni bilo več prostora, zato smo ostali zunaj nje. V stroju seveda še vedno nismo imeli potrebne vode. Za vsako ceno smo morali priti do vode na postaji, zato smo šli s poveljnikom našega vlaka kapitanom Rožmanom in zastavnikom Leganom na postajo, da bi izposlovali prost tir. Kmalu po polnoči so se pričeli češki in rumunski vlaki premikati proti izvozu. Jugoviči nismo vedeli, v katerem vrstnem redu pridemo na vrsto, zato smo sklenili, da gremo za zadnjim češkim vlakom, ki bo za- Obnova starega ljubljanskega spomenika V vidovdanski številki našega lista smo J natisnili podrobno zgodovino olepševanja Sv. Jakoba trga v Ljubljani. Temu dolgotrajnemu prizadevanju, ki je vezano na znamenita imena Valvazorja, Gruberja, Zoisa in Plečnika, je bila v minulem mesecu postavljena krona na glavo s tem, da je bil o po načrtih oblikovalca sodobne Ljubljane, prof. arh. J. Plečnika, obnovljen tudi še stari Marijin spomenik sredi trga, kakor nam kažeta priloženi sliki. pisati pač mestnemu župniku g. Janko Barletu. Te zasluge so tem večje, če povemo naši javnosti neopaženo dejstvo, da šentjakobski župljani zastran tega niso bili obremenjeni niti z dinarjem kakšne posebne cerkvene doklade, kakršno je bilo usojeno nedavno doživeti šentpetrskemu delu Ljubljane. Da so bili plačani vsi stroški za prenovitev zunanjega lica šentjakobske cerkve, se je namreč našlo dovolj denarja nabranega in prihranjenega že v sami blagajni te župnije, in to kljub temu, da nosi naša fara v primeri z ostalimi mestnimi farami kaj žalostni pridevek »ta beraška«. Spričo tega res razveseljivega dejstva se spodobi, da se šentjakobski farani zlasti danes, ko praznujejo domače žegnanje, spomnijo svojega dobrega župnika z vso hvaležnostjo. Pred dnevi smo prinesli od priče nekaj dogodkov dobrovoljskega polka »majorja Blagotiča« iz Cebljabinska. Danes priobčujemo kratek popis Prvega jugoslovanskega polka iz Tom-ska, ki je nastajal v teh dnevih pred 20 leti in je njegova zgodovina še pestrejša. Ko so čehoslovaške legije nastopile proti boljševiški oblasti v juliju 1918., je bila v Samari ob Volgi četa majorja Luke Ser-tiča, ki je bila edina organizirana bojna edinica bivšega Jugoslovanskega udarnega bataljona v Kijevu pod poveljstvom podpolkovnika Gojkoviča. ki se je morala umakniti pred Nemci iz Kijeva preko Moskve v Samaro. Po osvoboditvi sibirske železnice se je ta četa preselila preko Ce-Ijabinska, Omska in Novonikolajevska v Tomsk, kjer so pričeli konec 1918, s pomočjo številnih emisarjev zbirati naše ljudi širom Sibirije in organizirati bataljon pod poveljstvom podpolkovnika Rukavine. Organizacija bataljona se je izvršila po vzoru čehoslovaških legij v demokratičnem, smislu in je bil bataljon tudi v operativnem in materialnem pogledu podrejen poveljstvu druge češkoslovaške divizije. Ta jih je že v januarju 1919. preskrbela z uniformami in vsem potrebnim. Nad polovico vseh dobrovoljcev je bilo v za- Sokolu. Igra je odlično uspela in žela mnogo navdušenja. Ta odsek je imel veliko podporo v ameriškem stričku mistru C. A. Bixbyju, ki je odprl v polku svoj klub s čitalnico in kavarno, kjer je predvajal tudi filme ter obdaroval naše fante s potrebščinami vsakdanjega dne. Za polkovno godbo je nabavil tudi potrebne inštrumente. Kot dovolj osabljena edinica je moral polk zasledovati cilj, da si ohrani pri stalno menjajočih se notranjih razmerah neodvisnost, zato je prosil vrhovnega poveljnika Janena, pri katerem je bil stalno naš zastopnik dr. Pless, naj nas uporablja le za čuvanje sibirske železnice. Te želje so bile upoštevane in že v maju 1919, je bil odpravljen II. bataljon na vzhod na postajo Alzamaj z nalogo, da čuva odsek proge sredi sibirskih pragozdov od Alzamaj a do postaje Uk. V začetku oktobra je zapustil Tomsk I. bataljon ter štab polka, 5. novembra pa še III. slovenski bataljon, ki se je ustavil na postaji Nižnje Udinsk, pozneje pa je bil odpravljen še naprej na postajo Tulun, od koder je zadrževal prodor krajevnih sovjetov in vpade zelenih tolp na progo. V tajgah (pragozdovih Sibirije), kjer so se skrivale poleg zveri tudi skupine vojaških dezerterjev, kaznjencev in delo-mržnežev, ni bilo varno življenje, ogrože- pustil postajo. Opolnoči smo zaslišali streljanje iz strojnic in pušk, za katerimi so se oglasili tudi topovi. Naši so dobili povelje, da zasedejo v bojnih črtah levo in desno stran neposredno v bližini proge in našega vlaka, ko so češki vlaki že zapuščali postajo. Izpraznil se je tako tudi tir z vodočrpom, ki nam je bil tako neobhodno potreben. Brž smo sklicali vojake v zbor, da so uprli svoje hrbte v železniške vozove našega vlaka, ker stroj ni mogel več potegniti vlaka na opolzkih tračnich zaradi pomanjkanja vode v stroju. Postavili smo dve strojni puški na stroj, vojaki so zasedli vozove, pri oknih naših voz so gledale strojnice in puškina žrela na vse strani. Stroj je tako v nekaj minutah dosegel napajalnik in bil v hipu napolnjen z vodo. Naš vlak je veselo pihal za zadnjim češkim vlakom po progi za postajo, streli so se pričeli oddaljevati, naši do skrajnosti napeti živci so se polagoma umirjevali. Na postaji Kuj tun smo se nemalo začudili, ko so naš vlak kmalu popoldan spustili na kolodvor, kjer se je stroj napil ter takoj nadaljeval pot na vzhod pred češkimi in rumunskimi vlaki. Prvo noč smo mirno prespali z zavestjo, da nismo več zadnji v ogromni verigi odstopajočih. Na kurilniški postaji Zima smo zvedeli 7. februarja 1920., da so boljševiki ponudili premirje. Vesti so se izkazale za točne. Naša nadaljnja pot je potekala sicer počasi, vendar v miru. Iz postaje Po-lovina smo poslali v Irkutsk odposlance z nalogo, da sestavijo tam še en vlak za naše dobrovoljce, ki so se stiskali do sedaj v vlaku III. bataljona. Naš okrnjeni polk pod poveljstvom kapitana Sircelja je bil določen za čuvanje železnice okrog Baj-kalskega jezera. Čuvanje te važne proge smo vršili s stalnimi izvidnicami pri vhodih in izhodih predorov in številnih galerij, po katerih je speljana Bajkalska že- leznica. Razpoloženje naših dobrovoljcev je postajalo kljub težavni službi vedno boljše, zlasti še, ker se je v prvih dnevih marca napovedovala že pomlad. Nad 1 m debel led velikanskega Bajkalskega jezera se je pričel tajati in se med silnim pokanjem pričel gromaditi v cele gore. V začetku marca sta naša dva vlaka zapustila Bajkal ter se mimo postaj Slud-janka in Tanhoj pripeljali v postajo Po-soljskaja, kjer nas je objela že zgodnja pomlad. Po poti grede proti Mandžuriji in Vladivostoku smo zbirali v ujetniških taboriščih vse podanike naše nove domovine. Na Jablanovem hrbtu so trije stroji, dva spredaj, eden zadaj, vlekli oziroma rinili naša dva vlaka na najvišjo točko, kjer je majhen predor z napisom na zahodni strani »K Atlantskemu oceanu«, na vzhodni pa »K Tihemu oceanu«. Premerili smo v duhu to ogromno razdaljo. Sele sredi junija 1920. so daljni slovenski romarji zapazili morje — Tihi ocean —-v katerem so videli svoje poosebljeno hrepenenje, upanje in poroštvo, da jih usoda ne bo več dolgo vodila iz kraja v kraj, proč od domovine. Na dveh velikih angleških ladjah »Kildanon Castle« in na »Himalaji« so zadnji jugoslovenski dobrovoljci iz Rusije v 38 dnevih prepluli vsa morja, ki oblivajo vzhodno Kitajsko, obe Indiji, Rdeče in Sredozemsko morje s postanki v Honkongu, Singapuru, na Ce j Ionu, v Adenu, v Suezu in Port Saidu ter se sredi septembra 1920. usidrali ob sinji Adriji v Gružu poleg Dubrovnika. Završili smo preko 30.000 km dolgo pot, videli čiste noči na skrajnem severu, občudovali bajne botanične vrtove ob ekvatorju, a smo si zaželeli nazaj naših sončnih planin, slovenskih polj in logov, da po dolgih letih blodnje po daljnem svetu posvetimo svoje moči in sposobnosti ustvarjanju nove, svobodne domovine. Nekdanji temelj spomenika je ostal stari, nova pa sta štirioglato stopnjišče in močni, iz kosov sestavljeni steber, oboje iz podpeškega kamna. Steber ima na zahodni, proti mostu obrnjeni strani v enem okviru kopijo dveh starih latinskih napisov, ki nam povesta, da je bil spomenik postavljen 1. 1681., a prvič obnovljen leta 1844. Tretji napis pa pravi: Tretjič postavila mestna občina ljubljanska leta 1938. Visoki steber ima premer 1.60 m, nanj je postavljena močna štirioglata kamenita plošča in šele tja gor so prišle zdaj bron-cirane sohe štirih starih ljubljanskih žup-nih patronov, namreč sv. Jakoba star., sv. Petra. sv. Janeza Krstnika in sv. Nikolaja. Iz njihove srede pa se dviga na kratkem kosu starega stebra in kapitela Valvasorjeva umetnina, kip Marije. Ob tej priliki moramo kot kronisti zabeležiti, da je dobila pravkar novo, mnogo svetle je pobeljeno lice kakor ga je imela doslej tudi zunanjost same cerkve sv. Jakoba. Glavne zasluge za to je treba pri- Napredovanje našega tajskega prometa V Zagreb Je predvčerajšnjim prispela večja skupina belgijskih turistov, ki bodo ostali v Dalmaciji in drugih naših krajih tri tedne. Danes bo prispelo v Zagreb večje število turistov iz Nemčije, ki so tudi namenjeni na morje. Ta izlet organizira tuj-sko-prometni urad iz Miinchena. Kot samostojna skupina obišče Zagreb in obmorske kraje 12 profesorjev harlemske univerze v New Torku. To univerzo obiskujejo zamorski dijaki in so tudi profesorji zamorci. Harlemski profesorji bodo ostali v Zagrebu ves dan in si bodo ogledali razne kulturne ustanove. V Dalmaciji se bodo mudili nekaj tednov. Za te dni je napovedan tudi obisk kakih 50 članov nizozemskega avtomobilskega kluba, ki potujejo s svojimi avtomobili. Vam bo pripomogel, da spet dosežeta zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev, ki jih vsebujejo rastline. Ne bodite sovražnik samemu sebi! Bolečine v PREHODNIH LETIH ln prf MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj. _____ , Ali Vam je nadležna DEBELOST? Ali hočete postati VITKI? Potem pijte Hersan čaj! _ Zakaj bi trpeli za REVMATXZMOM in PUTIKO (gihtom), če to ni potrebno. — Hersan čaj je sredstvo, ki more olajšati Vaše bolečine. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC. Hersan čaj dobite samo v ORIGINALNIH OVITKIH v vseh lekarnah. Za Italijo in kolonije obrnite se na: Dr. DARIO BRELLI, SESANA — Trieste. Čsl. legijonarji co imeli moderne oklopne vlake, L bataljon »Matije Gubca« pa si je svojega sam uredil. Dal mu je ime »Rjeka« TRI DŽEZVICE so znak hu za novo mešanico MEINL'OVC kave, posebno sestavljene za »Turško«. Vaši gosti bodo navdušeni, i/s kg Din 16.—. JULIO MEINL Kolodvor v £efku Slovencev. Število Je hftro raslo, zato je bil bataljon spomladi 1919. preorga-Tiiziran v polk pod poveljstvom majorja Luke Sertiča. Polk je imel najboljše namene zediniti vse jugoslovenske bojne edinice. Zlasti se je trudil za zbližanje s čeljabnskim polkom, s predstavniki, katerega so se »Jugoviči«, kakor so se imenovali dobrovoljci tomskega polka, sestali že v februarju 1919. Hoteli so, da bi postal Tomsk središče vseh v Sibiriji živečih Ju-^oslovenov. Vrhovni poveljnik vseh zavezniških sfl v Sibiriji francoski general Janen bi rad videl tudi tomski polk na fronti proti boljše vikom,, vendar se je posrečilo Serticu, Valgoniju in Rožmanu ohraniti polk za stražo mesta Tomska, skupaj z 12. čeho-slovaškim polkom, pozneje pa za čuvanje sibirske železnice. Da bi zvečali disciplino v polku, je bil ta reorganiziran na ta način, da je bil tretji bataljon sestavljen skoro iz samih Slovencev. Poseben ponos polka pa so bile čete junaških Bosancev in Ličanov. Oficirska in podoficirska šola, ki so jo poleg naših oficirjev vodili tudi nekateri ruski oficirji, je usposobila polk, da je bil v stanu vzdržati naporno službo v takratnih razburkanih časih po tomskih ječah, mostovih, vodovodih in javnih poslopjih. To ni bila lahka služba. Prišlo je večkrat, da so se po ječah uprli kaznjenci, a se je našim posrečilo upor zadušiti. Prevratni elementi, ki niso bili zadovoljni z obstoječim položajem, so spet drugič napadli bivališče dobrovoljcev v Voskresen-ski šoli. ki je bila 2 km oddaljena od ostalega polka, a se je posrečilo dobiti šoli zvezo s polkom, ki je prihitel na pomoč. Polk je organiziral s pomočjo majorja dr. Faj-dige kot polkovnega zdravnika, dr. Lovšina in dr. Erata tudi lastno bolnišnico. Za red in disciplino v polku je skrbel tudi kulturno - prosvetni odsek polka pod Vodstvom kapitana Košnika. Otvoril je predvsem učne tečaje za nepismene dobrovoljce, največ Bosance, prirejal je znanstvena predavanja, pod kapelnikom Nef-fatom je bil takoj ustanovljen pevski zbor in orkester. Dobrovoljci Buh, Kozak in Gabršek so uvedli v polk sokolsko telovadbo. Polk je izdajal tudi lastno glasilo — tednik »Naš list«, ki je pričel izhajati 27. junija 1919 .pod uredništvom dr. Vo-jeslava Moleta. Na jugoslovenskem večeru v Občestvenem sobranju so se naši dobrovoljci predstavili ruski javnosti z moškim zborom, orkestrom, raznimi solističnimi točkami in telovadnim nastopom. V moškem zboru je zadonela naša »Buči morje«, »Što čutiš Srbine« in »Hrvatskoj«. Ni bila lahka stvar, nastopati v največjem in najkulturnejšem sibirskem mestu, mestu, ki je imelo takrat preko 120.000 prebivalcev, univerzo, več srednjih in nad 80 nižjih šol poleg razvite industrije, a naši dobrovoljci so si s tem svojim prvim nastopom utrli pot v rusko družbo ter jo seznanili z jugoslovensko. zlasti še slovensko kulturo, ki jim je bila do tedaj popolnoma tuja. Poleg takih večerov, ki so se pozneje ponavljali, je ta odsek prirejal tudi narodne svečanosti in s tem budil jugoslovansko narodno zavest. Dobrovoljci tega polka so uprizorili tudi igro narodne zavednosti »Brat Sokol« s petjem in telovadnim nastopom, kjer se je predstavil do-provoljec Selan v pravem sokolskem kroju, ki si ga je izposodil pri nekem ruskem Vladivostoku nI pa so bili tudi vsi sosedni prebivalci, zlasti pa železnica in njen redni promet. Služba na železnici ni bila lahka. Ves polk je moral biti stalno v službi, ker ni nikoli vedel, od kod mu preti iznenadenje. Obrambni položaj naših dobrovoljcev pa je bil poleg tega silno slab, ker so se nahajali na prostem, odprtem prostoru, ki je nasprotnika sam ščitil. Tajžani so bili tudi dobro oboroženi s puškami, strojnicami in celo s topovi Polku ni bilo naklonjeno niti kmetsko, redko naseljeno ljudstvo, ker so se nahajali pod terorjem taj-žanov, niso pa mogli tudi razumeti, kdo je v polku, odkod je prišel in kaj išče v tamošnjih krajih. Pokojni kapetan šircelj Morali smo skrbeti za bližajočo se zimo. Po polkovskem povelju je moral vsak bataljon pripraviti dva vlaka za svoje ljudi. Obijanje in opremljanje vagonov za transport se je izvrševalo mrzlično. Vse vozove je bilo treba obdati še z eno steno, med obe steni pa je prišlo žaganje s klobu-čevino, ker bi bilo sicer bivanje v vozovih pozimi nevzdržno. Bili so dnevi in noči, ko je bilo treba kuriti peč nepretrgoma, da je bila cev do stropa razbeljena, a v kotih je bil še vedno mraz. Dobava drv nam ni delala težav, saj smo bili sredi lesa, a težje je bilo s premogom, ker nam rudarji niso bili naklonjeni. Organizirali smo si tudi lastno vlakospremno osobje. Imeli smo tudi enega strojevodjo iz lastnih vrst. Poleg teh notranjih skrbi so se Jugovi-čem stavile na pot še druge ovire, ki jih je bilo treba odstraniti. Ko je admiral Kolčak zbežal iz Omska, so se njegovi načrti križali z načrti mirne evakuacije vseh dobrovoljskih edinic preko Daljnega vzhoda. Janen je dal zadržati Kolčaka, kar se je izvršilo baš v rajonu polka »Matije Gubca«. Kolčak se ni upiral, ker je slutil, da ga čaka morda že v prvem večjem mestu še krutejša usoda, ko so se kar čez noč izvajali preobrati in je prehajala oblast v roke boljševikom naklonjenih strank. V zadnjih dnevih decembra 1919. so se razširile vesti o smelem pohodu iJüTRCk gt YffL ~^c3eTJa, 51. VIL 193S. POSVETOVALNICA Davčna H. Lb. v Lj. — y>Ako oddam oprtani/eno sobo t podnajern, moram to prijaviti d&v-fcsjriji — ki kdü.7? Ako pa oddam prazno sqbo, uri tega ni treba prijaviti ?« — Kakor smo že enkrat povedali, veli zakon, da je davku na rente zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, M m. zavezan nobenemu drugemu davku aH davku na dobiček ter se ne smatra za dohodek iz službenega razmerja in po zakonu tudi ni oproščen plačevanju davka na dohodek, ali davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbenemu davku). Med takšne dohodke spadajo tudi najemnine in zakupnine (tudi ob pod-najemu in podzakupu). Ako gre za v pod-najem oddano opremljeno sobo, odštejte od ikosmate podrtajerrm ine primeren znesek za •obrabo posteljnine, pohištva i. t. d., za razsvetljavo in kurjavo ter eventualno postrežbo. Podnajemnina za prazno sobo pa tvori že kot takšna osnovo za odmero rentnine. V podnajem oddano sobo prijavi le malokdo davčni upravi Dokler davčna uprava o tem ne zve, je vse dobro, čim pa ji je od katerekoli strani takšen primer javljen, se moia uveljaviti zakon z vsemi kazenskimi posledicami. Po zakonu morate predložiti prijavo davčni upravi v 30 dneh od dne, ko so nastale okolnosti, ki opravičujejo nastanek davčne obveznosti, ali z drugo besedo, v 30 dneh, ko ste sobo oddali. — »Invalid«. — Vaš delodajalec Vam od Vaše tedenske mezde odteguje uslužbensjd davek, Vi pa ste nekje slišali, da bi tega ne smel storiti, ker ste invalid. Kdo ima prav? — Brezpogojno Vi! Zahtevajte potom davčne uprave in sporazumno s svojim delodajalcem povračilo neopravičeno pia èanega uslužbenskega davka in se sklicujte r.a razpis generalne direkcije davkov od 26. m. 1928Tšt. 34060! Ne pozabite pa predložiti davčni upravi dokazila o svoji invalidnosti! — ^ A. A. na >1. — Različne vrste zeml jišča, od katerega plačujete zemlja r ino, imate. Kadi bi vedeli, koliko odpade od predpisane zesnljarlne na njive, travnike L t. d. Kadi zmanjšanja zemljaršne bi želeli v doglednem času Izpremeniti gotove dele zemljišča glede obdelovanja. Kaj naj Vam svetujemo? — Odgovor na to kratko vprašanje, iz ka-terega bi se lahko izcimilo še mnogo drugih, za podrobno presojo nič manj važnih, ie dokaj težaven. Pred vsem vedite, da odmerja zemljarino katastrska in ne davčna uprava, ki jo na osnovi od katastrske uprave prejetih zemljarinskih razporedov v svojih glavnih davčnih knjigah samo predpisuje in izterjuje. Ker se zemljarina odmerja po katastrskem čistem dohodku, izračun jenem po površini, po vrsti obdelovanja in kakovosti zemljišča, ker se dalje vsa kmetijsko ukoriščana zemljišča dele po vrsti obdelovanja na sedmero različnih vrst (njive, vrtovi in sadovnjaki, vinogradi, travniki itd.), teh sedmero vrst pa po kakovosti zemljišča zopet na osem razredov, je točen odgovor na Vaše vprašanje docela nemogoč. Siglasi te se pri pristojni katastralni upravi, ki Vam bo dala na osnovi svojih operatov vse potrebne podatke! — M. T. v T. — Za ustavitev nadaljnjega Izvršilnega postopka — radi neplačanih dav kov Vam je davčna uprava že zarabila razne premičnine — ste davčno upravo z navedbo »tehtnih« razlogov prosili, ona pa se na Vašo vlogo ni ozirala, marveč je kratko in maio že razpisala prisilno javno dražbo. Kaj Vam je v zaščito svojih interesov ukreniti? — Prav v resno zadrego nas spravljate s svojim vprašanjem. Kakšne i tehtnec razloge ste navedli v prošnji za ustavitev nadaljnjega izvršilnega postopka, tega nam ne zaupate. Zato boste mogli dobiti potrrimo pojasnilo le od davčne uprave same, ki Vam mora na Vašo vlogo praviloma itak izdati meritorno odločbo. Da pa bo?te vsaj v splošnem informirani, naj Vas seznanimo z uredbo, ki pravi: Prisilna izterjava se sme (ne mora!) odložiti na ugovor ali po sami izprevidnosti izvršilnega oblastva (davč. uprave), 1. če se je vložila prošnja za odlog: 2. če je verodostojno dokazana in na zakomi osnovana dolžnikova zahteva, da se mu odpiše davčni dolg, zaradi katerega se vodi prisilna izterjava; 3. če so se vložili zoper prisilno izterjavo osnovani ugovori; če gre za tožbo o tuji lastnini zarubljenih predmetov. (V tem primeru se mora prisilna izterjava odložiti, kolikor se nanaša na predmete, o katerih se trdi. da so tuja lastnina). — Iz povedanega boste morda lahko povzeli, kateri primer se nanaša na Vašo osebo, v ostalem pa se — kakor rečeno — javite čim preje pri davčni upravi. — I. V. v Lj. — čudno se Vam zdi, da se Vaš davčni predpis vsa zadnja leta glasi na cele dinarje, dočim imamo v prometu vendarle tudi 25- in SOparske kovance. — Ali niste preveč malenkostni? Takšna praksa je v rabi pri vseh davčnih upravah in za vse davčne zavezance brez izjeme. Pa tudi na zakonu je osnovana! Ko se namreč izračunava skupni davčni predpis po vsaki davčni obliki, se ulomki dinarja do 50 par ne jemljejo v poštev, preko 50 par pa se zaokrožajo na cel prihodnji dinar. — Torej popolnoma pravilno izenačevanje, ki olajšuje posel davčnim upravam in ni v kvar davčnim zavezancem! — F. B. v Z. — Vaše vprašanje je istovetno z onim, ki smo bili nanj odgovorili pod šifro L P. na J. v št. 146 od 17. t. m. Dva kratna kazen Vam je bila bržčas naložena radi tega, ker ponove uporabe svoje hiše niste bili prijavili davčni upravi tekom 10 dni. Sicer pa se informirajte pri davčni upravi in nas po potrebi ponovno vprašajte! — D. K. jVL Kako bi mogli prepovedati ljudem, da ne bi več hodili preko vašega zemljišča na pokopališče. — Trdite, da pot, po Kateri hodijo ljudje, nikakor ni potrebna za udobnejše in koristnejše uživanje kateregakoli posestva in ste mnenja, da bi s» dala doseči prepoved. V vašem primeru ne gre za zemljiško služnost, ker se pravica saižnosti ne veže s posestjo kakega zemljišča, ampak je osebna služnost. Ako so upravičenci, ki še danes uporabljajo dotično pot, pridobili svojo služnostno pravico, jim je ne boste mogli zabraniti. Res pa je tudi v zakonih določeno, da upravičenci ne morejo služnosti razširjevati, pač pa izvajati svoje pravice le kolikor je to res potrebno. Pravica služnosti bi zastarala vsled neizvrševanja, ako se boste na katerikoli viden način kot lastnik zemljišča protivili izvrševanju služnosti in upravičenci ne bi uveljavili svoje pravice v treh zaporednih letih. Ako vam ljudje, ki hodijo po vašem zemSjišen, napravi ju šfeodo, monete cd povzročiteljev škode v vsakem primera zahtevati primerno odškodnino. A. ž. R. P- Tekem zadnJQi le* vam Je bOa že večkrat ukradena gotovina ix pro dalov v trgovini. Storilec je 131eten fant, sin knovitih posestnikov. Vprašujete, ako so storilčevi starši odgovorni za škodo, ki vam je bòia prizadejana. — Ako boste dokazali, da so storilčevi starši vedeli aH mogli vedeti, da je sinko izvrševal tatvine na vašo škodo, bodo zaradi deležnosti odnosno prikrivanja ali potuhe pri tatvini kazensko odgovorni in seveda tudi dolžni povrniti vam povzročeno škodo. Glede staršev je že zadosti, da so mogli misliti, da Je sinko pridobil denar s kaznjivim dejanjem. Prijavite zadnji primer tatvine in tudi prejšnje tatvine žandarmerijski sta-; niči ah pa na državno tožilstvo. Advokat j ni potrebno, da bi vas pri tem zastopal. Là. A. Na svojem zemljišču imate vknjt-ženo terjatev svoje sestre ln bi jo radi !z-knjižill — Potrebno Vam bo pribaviti izbrisno pobotnico vaše upnice in nato predlagati pri sodišču vknjižbo izbrisa te terjatve. Ako živi vaša sestra v Ameriki, bo najbolje, da poverite ureditev vse zadeve notarju, ki bo nato potom notarja v Ameriki pribavil predpisano izbrisno izjavo vaše sestre. Ako se je sestra odpovedala vsakršnim obrestim, jih od vas ne more zahtevati tudi ne dotičnik, kateremu je sestra svojo terjatev odstopila. Izbrisna pobotnica se bo pa morala glasiti tudi tako, da bo iz nje razvidno, da so kakorkoli že poravnane tudi obresti. I. š. K. Lj. Oče je izroča posestvo nasledniku pod pogojem, da po njegovi smrti izplača osmim sinovom vsakemu gotov delež, devetega sina pa je popolnoma prezrL Ali sme prezrti zahtevati kak delež? — Ako je več otrok, za katere je zapustnik vedel, da žive, eden pa povsem zamolčan, sme ta otrok terjati dolžni delež. Da se bo mogel dolžni delež pravilno odmeriti, se bo moralo po zapustnikovi smrti popisati in preceniti vse v zapuščino spadajoče premičnine in nepremičnine, vse pravice in terjatve, ki jih je zapustnik bil upravičen prosto zapustiti svojim naslednikom. Na zahtevo prezrtega otroka, ki ima pravico na dolžni delež, bo treba upoštevati pri preračunu zapuščine, tudi vse ono, kar je zapustnik daroval med živimi. Pravico zahtevati dolžni delež ima prezrti otrok tekom treh let po očetovi smrti. Ako mu sode cliči ne bodo sporazumno hoteli priznati kar mu pripada, bo moral uveljaviti svojo pravico tožbenim potom pri rednem sodišču. J. L Lj. Vprašujete, aH je veljavna oporoka, ki ste jo napravili pri advokatu. —- Tudi pred advokatom napisana poslednja volja velja, ko ste jo dali napisati advokat tu in ste jo lastnoročno podpisali. Pred tremi zmožnimi pričami, od katerih sta morali biti vsaj dve hkratu prisotni, ste pa ob isti priliki morali izrecno izjavilti, da je spis, ki ga je napisal advokat, vaša poslednja volja. Tudi vse priče so se morale podpisati s pristavkom, ki kaže na njih svojstvo kot priče in je moral biti podpis na listini sami znotraj ali zunaj, nikakor pa ne na zavoju ali kuverti. Ni pa bilo potrebno, da bi priče poznale vsebino oporoke. Ako ste poslednjo voljo dali na ta način zapisati, bo veljala ravno tako kot ta^ ka, ki je napisana pred notarjem. »Ločitev v p.«. Želeli bi se ločiti od svojega moža, pa ne veste, kam bi se obrnili. — Predlog na sporazumno ločitev zakona je vložiti pri onem sreskem sodišču, v katerega okolišu sta z vašim možem bivala zadnjih 6 mesecev. Ako hočete zahtevati ločitev zakona potom tožbe, torej ne sporazumno, boste morali pa vložiti tožbo za ločitev zakona pri onem okrožnem sodišču, v katerega okolišu ima sedaj vaš mož svoje stalno bivališče. Seveda boste morali pre je poizvedeti za moževo sedanje stalno bivališče. M. IL M. 74. Vprašujete, ako morete zahtevati od najemojemalca dolžno najemnino tudi za vrt, četudi ga ni hotel obdelovati. — Najemojemalec je dolžan plačati najemnino v taki višini, kot sta jo dogovorila ob sklepu najemne pogodbe. Ako je bilo ob sklepanju najemne pogodbe dogovorjeno, da mora najemojemalec plačati gotov znesek za stanovanje in vrt, vam nikakor ni smel samovoljno odtegniti del najemnine in vam jo je dolžan kljub temu, da ni hotel nikake koristi iz vrta. Opomnite ga na plačilo in mu stavite rok, če se ga pa ne bo držal, pa vložite tožbo pri pristojnem sodišču. Pristojno bo ono sodišče, v katerega območju ima najemojemalec sedaj svoje stalno bivališče. »Tovariš«. Ali res ne more biti nihče nastavljen kot zvaničnik pri železnici, ako ni odslužil vojaščine. — Ako ste dobili tozadevno pojasnilo od pristojne direkcije državnih železnic, boste že morali verjeti, da obstoja tak predpis. Morda stopite osebno k dotičnemu referentu na direkcijo državnih železnic, pa mu pojasnite vaš položaj. N. N.: Imate viseče, mlah&ve grudi. Uporabljali ste razna mazila, pa brez uspeha. Sedaj vam nasvetujejo neke druge pilule, po katerih je zaznamovati 100"/o uspeh. Kar se tiče uspešnosti teh pilul in drugih maž, sem za svojo osebo zelo skeptičen in ine verjamem v uspeh, najmanj pa 100%>. Svetujem vam edino primerne steznike, telovadbo (priročenje, od-ročenje, predročenje) in končno pride v poštev še operacija. Celje: Vprašujete koliko vročine ima bolnik, ki ima kaverno v pljučih in da H obstoji upanje na ozdravljenje? — Vročina pri takih bolnikih je zelo različna. Običajna temperatura je okoli 38°, ki pa zjutraj navadno pade. Nadaljnji cilj zdravljenja je, stisniti kaverno. To lahko dosežemo s pomočjo zraka, ki ga uvedemo v prsmi koš, ako se pa to ne posreči, imamo še druge metode, s katerimi dosežemo isto. če se nam torej posreči na eden ali pa drugi način stisniti kaverno, bolniku stanje kmalu izboljša. Temperatura pade, apetit se izboljša in bolnik pridobi na teži. Jasno je, da so v tem primeru izgledi na ozdravljenje dobri. Moj odgovor je bolj splošen, kajti za špecijelno presojo Vašega primera ste navedli premalo podatkov in vam torej ne morem točno odgovoriti. Marjan B. R.: Vaš 6 mesečni sinček hoče skoro vedno ležati na trebuhu, kar vam povzroča skrbi. — Po mojem mnenju ni temu pojavu pripisovati nobene posefaua važnosti, zlasti ko mi pSete. da je otrok sicer dobro razvit. Opazujte otroka Se nadalje in ob priložnosti ponovno poročajte! A- B-: V tako kratkem časa ni mogoče 3 gotovostjo dognati nosečnosti, kar je v ostalem texfl brez praktične vrednosti. Pač pa je možno to kasneje, potem ko je izostalo mesečno perilo in sicer na podlagi crina. Tovrstne preiskave dela fiziološki inštitut ljubljanske univerze. D. S. Maribor: Imate močan beh tok. vsied česar ee vam je napravila rana na maternici. Zdravila ste se. nakar vam je stanje izboljšalo, po zavžitju papricirane hrane pa ponovno poslabšalo. — Poslabšanje ni v zvezi s hrano. Treba »e je movno začeti zdraviti, kot vam je predpisal specialist. Poleg tega bi bilo dobro, s da greste ponovno na pregled. Vaš? obo-i lenje je kroničnega značaja in zahteva v raznih Stadijih, različno zdravljenje (le-žanje, vložki, injekcije i. t. d.). J. B. R.: Uporabljajte še nadalje proti mozoljem na obrazu žveplenQ milo in odvajalni čaj. Poleg tega priporočam 10»/0 taminalkohol in intenzivno sončenje. A. B. Maribor: 5 mesecev ste noseča, pojavljajo se vam krč-ne žile, dvakrat ste že rodila s 7 meseci. Kako to preprečiti? — Proti krčnim žilam, ki so več ali manj normalen pojav v nosečnosti, priporočam, da si noge povijate in sicer leže, ne pa šele potem, ko ste že vstali. Od 6 meseca dalje se ogibajte vsakega, pa tudi najmanjšega telesnega napora. Na ta način ee vam mogoče posreči ,da ne boste ponovno prezgodaj rodili. 777: Težave, ki jih občutite in ki ph označujete kot revmatične, odnosno kot sunke okoli srca, so posledice prestane davice. Zdravila, ki jih uporabljate, so povsem na mestu. Poleg tsga vam še priporočam, Lvitamin v obliki injekcij. Obrnite se na domačega zdravnika. Sadje: Po zavžitju sadja vas začne modo no boleti v želodcu in čutite bolečine vse do srca. — Tu prihaja v poštev predvsem možnost, da se vam tvorijo plini v želodcu, odnosno, da pri požiranju pogoltnete tudi dosti zraka. Vsled tega se vam raztegne želodec ,kar neposredno vpliva tudi na srce, vsled česar nastanejo opisani neugodni občutki. — Možno je seveda tudi, da imate želodčni katar, odnosno rano na želodcu. L K. v Š-: 2e ponovno je bilo na tem mestu pojasnjeno, da je izpadanje las skoro vedno posledica prhljaja. La«išče si najprej masirajte, nato pa še oterite z opisanim alkoholom. Zdravje: Vitamin >B igra uuiuij luwga, Üb M prlprsvO nasprotnih» 0 koncepta. 13. e5—e*? Tb je pač te napaka, po kateri pride beli v prednost — kmet 24 ostane namreč lahko trajno slab. Dobro je bilo za črnega enostavno ed4j 14. Sf3—d2 Sd7—<6 15. Ddl—M. Lc8—£5 1«. f2—t4l Pozicija spominja na znano slično, ki lahko nastane po potezah 13. Dc2 (mesto 13. Lb3), e4?. 14. Sd2, Sf6, 15. Tel, Lf5, 16. f4. Todi ta ima beü močno pozicijo v središču (d4, e3, f4), črni pa slabo točko e4, ki jo mora m. dr. braniti z lovcem, kateremu potem vedno grozi napad s h3 in g4. 16. . . . Ta8—d8 V poštev je prihajalo tudi Sd5. Po izsiljenem 17. Ld5 :, od5 :, 18. Tel, Tc8, 19. Dc2 ima beh sicer c-linijo, toda črni morda lahko Se ubrani 17. Tc3—c5 g7—g6 18. Dbl—c2 Sf6—g4 ? In sedaj je bilo na vsak način potrebno Sd5. Po 19. Ld5 :, Td5 :, stoji črni samo za spoznanje slabše; če beh menja na d5, ne opravi na c-liniji pač ničesar, radi redu-ciranega materiala. Mesto tega zaigra črni na napad, ki se popolnoma ponesreči. 19. Tc5—c3 De7—h4 20. h2—h3 Sg4—f6 Grozi Lh3 : in nato večni šah. Beh to seveda z lahkoto prepreči 21. Sd2—bi Sf6 — d5 Torej vendarle, po izgubi mnogih važnih tempov! 22. Lb3 : d5 Td8 : d5 23. Dc2—f2! Končnica brez dam daje belemu Se jasnejšo prednost, ker je poleg prej omenjenega, tu še tudi skakač močnejši nego črni lovec, ki ima zelo majhno akcijsko možnost. 23............Dh4 : f2+" 24. Kgl : f2 Td5—a5 25. a2—a3 Ta5—b5 26. Tc3—c2 h7—h5 Edino, saj sicer sledi g4. Ni šlo n. pr. tudi Tb3, 27. Sd2, Td3, 28. g4, Ld7, 29. Se4: 27. b2—b4 Tb5—d5 Vsi zadnji manevri s trdnjavo so bili torej samo izguba časa, 28. Sbl—c3 Td5—d7 Ali Td4 :, 29. gèi, hg4 :, 30. hg4 :, Lg4 :, 31. ed4:. £ 29. Kf2—g3 Kg8—g7 30. Sc3—a4 Lf5—e6 ? Zelo pospeši konec, saj v sledeči trdnjav- ski končnici je črni hitro izgubljen. Po katerikoli indiferentni potezi, na. pr. Te7, bi bil imel beli še težko delo. Najbrž bi bil igral potem Tbl ter bi si z b4—bö napravil prostega d—kmeta ali črnemu slabo točko na c6. 31. Sa4—c5 Td7—e7 32. Sc5 : e6+ Te7 : e6 33. f4—f5! Obe beli trdnjavi ter kralj bodo sedaj napadli izoliranega kmeta e4. 33. . . » . Te6—f6 34. Tc3—c5 Tf8—e8 35. Kg3—f4! g6 : f5 Sicer pride Te5. 36. Tc5 : f5 Te8—e6 37. Kf4—g5! Dobi kmeta. 37. . . . . Tf6 : f5? Več odpora je bilo možno s Tg6+, 38. Kh5 :, Th6+, 39. Kg4, Teg6-f, 40. Kf4, Tg2 :, 41. Ke4 :, f6. 38. Tfl : f5 Te6—g6+ 39. Kg5 : h5 Tg6 : g2 40. Tf5—g5-f~ črni se vda. Saj po Tg5 :, 41. Kg5 : pade najmanj še kmet e4, nakar je končnica seveda popolnoma brezizgledna. — čisto pozicijska partija! Vasja Pire Križanka št. 38 -1 Besede pomenijo Vodoravno: L del tiskarne, 8. «slovenski senator, 9. reka v Sibiriji, 11. oblika glagola ošemiti, 12. vodni pojav, 14. tuje žensko krstno ime, 15. hlapljiva tekočina, 17. pripadnik slovanskega rodu, 18. nategni-tev, 20. kaz. zaimek, 21. glavno mesto evropske države, 23. kratica za »Glasbena Matica«, 25. bolezen, 27. evropska reka, 29. časovna označba, 30. rumunsko mesto v bližini naše meje, 32. as (srbhr.), 33. glavna oseba Jack Londonovega romana, ki je izšel tudi v slov. prevodu, 35. ali, 36. brezbarvni plin, 38. tobačni proizvod. Navpično: 1. mesto v dravski banovini, 2. ako (pesn.), 3. oblika glagola vreti, 4. svojilni zaimek (množ.), 5. označbe, 6. gradbena snov, 7. plemstvo »po krvi«, 10. firma tovarne s čevlji, 13. časovna enota, 16. izraz, ki posnema trganje, 19. lakota, 22. zemljepisni pojem, 24. opredelitev z mero, 26. svetop. oseba, 28. prikrita izpoved, 31. oblika glagola dati, 34. skala, 37. nikalnica. Rešitev zlogovnice št. 37 1. datelj; 2. Irska; 3. pedenj; 4. Luče; 5. orjak; 6. Muni; 7. Ahseb; 8. trojčki; 9. ječmen; 10. Bili; 11. članek; 12. labud; 13. olSa; 14. Veber; 15. Essen; 16. klešče; 17. kanton; 18. iva; 19. jerbas; 20. Eg-mont; 21. Parma; 22. osel; 23. kavri; 24. luknjač; 20. ivje; 26. Caleb; 27. Anti; 28. neon; 29. Dante; 30. Assab; 31. Rusi; 32. Eiffel; 33. Silo; 34. urad; 35. jasli; 36. Ezop; 37. zibel; 38. apno; 39. pogum; 40. lutnja; 41. Erdut; 42. tango; 43. Leskov; Diplomat je človek, ki je poklican da rešuje zapletljaje, ki bi nikdar ne nastali, če bi ne bilo diplomatov. Klub „MefUi ' ____ Zakaj je stric Matic pobegnil Tole se je zadnjič primerila Strte Mafto je spal spanje pravičnega, ko je iznenada nekdo potrkal na vrata. >Kdo, spaka, me tako zgodaj budi?< si je mislil stric Matto in vstal Med tem pa je že sfcržicčnja, prinesla posetnioo gospoda, ki je želel strica Matica videti Posemica je bSa takšna! ec DOSITEJ VKZLL sub Stric Matic jo je gledal m ßiedaü, toda ni se mogel spomniti da td bü že kdaj toga gospoda srečal Nenadno mu je postalo vroče. Prav hitro se j^ oblekel in jo popihal skozi zadnja vrata iz stanovanja. Zakaifc. Uganite t» in pošljite rešitev do peti» na uredništvo »Jutra«. Rešitev naj bo napisana na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic spet razidelil nekaj lepih nagrad. Stric Matic v stavnici Za stavce večina Metlarjev ne t$ hila. Uganka ni bila z eòo težavna, pa je vendar odgovorilo nanje pravilno le malo reševalcev. Pravilna rešitev je naslednja; Najprej je treba vzeti črki CT jo Ia ne-sti na konec. Tako dobimo besedo EKORN-CT. Potem damo črki KO pred črko N, da dobimo ERKONCT, nazadnje pa še ER med C in T, pa imamo KONCERT. Je pa seveda še vec različnih variant. Vse tiste, ki ustrezajo zahtevam, to je, da dajo po tretji pre. stavi končno besedo KONCERT, je stri«. Matic seveda tudi upošteval. Nagrade so dobifr; po žrebu naslednji reševalci: Lidija Grilee, Celje, Strosmajerjeva 3, do*, bi roman »Misterija«, Ludvik Leban, Gorica, Vìa Formica dobi »Blagajno velikega vojvode«, Franc Puhar. Ljubljana, Ipavčeva 4, čf±% roman »Pater Kajetane, Franc Krašovie, Ljubljana, Opekarska dobi roman »TigTovi zobje«, Tatjana Kozine, Maribor, Trubarjeva S. (Ni bilo težavno! Stric Matic.) Bojan Casi Z ice pri Konjicah. Zdravko Jag«r, Loke 122. Trbovlje L Desanka Kraševe* pri Mezgecu, Trieste, Via dell Pozzo 22, in Stanko Hu&u. Sežana 200, pa dobe po eno knjigo revije? »Življenje in svet«. R D Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče ln film »NAS VAL«, Ljubljana, knafljeva uL 5. Nedelja 3L julija Ljubljana 8: Radijski orkester. — Ch Napovedi, poročila. — 9.15: Plošče za dobro voljo. — 9.45: Verski govor {p. V. Učak). — 10: Prenos cerkvene glasbe Iz stolnice. —• 11: Prenos promenadnega koncerta. — 12? Otroška ura — stric Matiček. — 13.20: Ve* sel drobiž (plošče). — 13: Napovedi — 13.20: Vesel koncert Radijskega orkestra.— 17: Kmet., ura: Tako se s eacfjem ne delal (g. Franjo Kafol). — 17.30: Akademski pevski kvintet in duet kitar (gg. Antunovič in Haršlag). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura- Romantizein v srbski knjon ževnostl — 19.50: Operetni zvoki (plošče)., 20.30: Pevski koncert gdč. Ksenije Kušeje-ve, pri klavirju prof. K Lipovšek, vmes igra Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kmečki trto. Ponedeljek, 1. avgusta Ljubljana 12: Slavne pevke po jo (p3ošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20; Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 19. Napovedi ' poročila. — 19.30: Nac. ura. 19.50: Zanimivosti — 20: Plošče. — 20.10: Starine iz naših krajev, ki so zdaj v tujini (dr. Rajko Ložar). — 20.30: Prenos koncerta iz Dobrne. — 22: Napovedi, poročila. —■ 22.15: Veseli nape vi: g. Mirko Premelč ia Radijski orkester. Beograd 17.05: Violinski koncert in orkester. — 18.45: Narodna glasba in plošče. — 20: Operni napevj. — 22.15: Petje— Zagreb 20: Lahka glasba. — 20.30: Klavirske sklacL be. — 21: Orkestralni koncert. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Slavnostni koncert v proslavo švicarskega nar. praznika. — 22.15: Plošče. Varšava 21.10: Pester glasbeni spored. —. 22: Plošče. — Sofija 18: Lahka glasba ia odlomki iz zvočnih filmov. — 19.45: S imi koncert. — 20.55: Večer švicarske glasbe. 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 10.30: vedra glasba s plošč. — 12: Opoldanski koncert — 16: Veliki orkester. — 18.15: Klavirske skladbe. — 19: Mladinski pevski zbor. — 20.10: Počitniška kronika v zvočnih slikah. 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Pevd —i 21: Vedra muzika. 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Nočni koncert — München 19.15: Zabavni spored. — 21.30: Koncertna ura. — 22.30: Lahka godba in ples. Torek 2. avgusta Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plosce).—. 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20s Šramel »Škrianček« igra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plošče. — 20.10: Baročno slikarstvo (g. Jože Gregorio). —► 20.30: Slovenske narodne (g. Ferdo Lupša in Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Nekaj pesmi iz zvočnih filmov (plošče). Beograd 17.45: Orkestralni koncert it* narodne pesmi. — 19: Plošče. — 20: Narodna glasba. — 20.30: Plosce. — 22: Lahka godba in pöesni komadi. — Zagreb 20.05: Wagnerjeva opera »Tannhäuser« (plošče). — Praga 19.25: Pester glasbeni spored 20: Plošče. — 20.10: »Trije mušketirje« ko* zvočna igra — 22.15: Plošče in klavirske skladbe. — Varšava 19.40: Orkestralni in. pevski koncert. — 21.10: Pester spored. —. 22: Plošče. — Sofija 18: Vojaška godba. — 18.50: Narodne pesmi. — 19.30: Petje. —* 20: Flavte. — 20.55: Ruske romance. —1 21.25: Lahka in plesna muzika. — Duna| 10.30: Pevski trio in citre. — 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Caruso poje s ološc. 16: Lahka glasba. — 18.30: Plošče. — 20.10: Počitniško potovanje v fantaziji. — 21.15« Večerne pesmi. — 22.30: Lahka godba m ples. — 24: Komorni orkester. — Berlin 20.10: Vedra glasba za deiopust. 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Prenos z Dunaja. MUnrben 19.15: Svetovna vojna v pesmih h* koračnicah. — 20.10: Zvočna igra. — 2L10: farodne pesmi. — 22.30: Kakor Berlin. —i 24: Prenos ž Dunaja. — Stuttgart 20.10: Kakor Dunaj. — 22.30: Regerjevl intermezzi za klavir. "TW? •Vosa zetis/Sa sira» Hbiftim», N8jboffjöe je, öe ga uta-oßmo fai temnega, pralnega tvoriva, na katerem ae prehitro ne poznajo različni madeži. V takšen »overallu« s koničasto fon-ezanim predpasnikom prekrižaniimi naramnicami oblečemo belo športno bluzo (zadnja skica). lepe OCH Vsak trenutek lahfco «Site to Jasi»»» bes<*te, «bo nponrtrtjete Sto Je moderai tettoie*. ki b« webuje ne mlia n* drugih jedädh «sta^. Zato n» iä Ce alti ne kxnl trepalnic. ker J» nMnoHJlv In odporen tudi aoper sct^ABCANC^w Imela bova dvojno smolo!« Je dejal Bili, kj je bil nekoliko babjeveren. Toda Bob se ni oziral na njegove besede. Okrenil je avto v temno ulioo, obdano od visokih zidov. Tam sta tila na cilju. Stopila sta iz limuzine ter se napotila peš naprej. Sredi divnega vrta je stala vila La Ra-hne, plesalke svetovnega slovesa. B in B, kakor so imenovali nočna gosta v ameriškem podzemlju, sta stopicala s podplati iz paragume tiho dalje. Nikogar nj bilo daleč naokoli! Samo mesec je svetil po cestah in vrtovih ter erebril hiše. Bila je naravnost vabljiva noč. Ko sta dospela na drugo stran, sta v trenutku obstala ln se stisnila k visokim drevesom. Nato sta splezala po visokem zidu, se povzpela na balkon in tre. nutek pozneje ta oprezovala žrtev skozi tenko zaveso iz beneške svile. ' V spalnici La Rah ne so gorele vse sveče. Pred velikim stenskim zrcalom s© je fantastično pozibavalo plesalkino telo in vabilo k sebi. Bila j© lepa, zapeljiva ženska! Tako mikavna je morala biti nekoč hči kralja Ptolomeia, ki je s svojimi čari omamila in uničila vojskovodjo Antonija ... »Trik je z odsekanim gladom Izrekel Bob. Zavesa se je v trenutku razdelila na dvoje in plesalka je videla pred seboj samo dve cevi samokresov, ki sta bili naravnani proti njeni postavi. Spreletelo jo je nekaj hladnega, toda že se je zaslišalo svarilo: >Če daste glas od sebe, ste izgubljeni!« »Življenje! Prosim pustite mi življenje!« je dahnila plesalka v smrtnem strahu. »Obdržali boste vse, kar imate — življenje, denar in nakit!« je pomiril prestrašeno žensko Bob. Bil je vajen nežnega občevanja z ženskami in je pristavil: »Poikorite se brez odpora najinim ukazom, pa bo v«e dobro!« Razbojnika sta zavila La Rahne v kožu-hovino ter sta jo odnesla kakor krhek porcelan po stopnicah proti izhodu. Spodaj so 6e odprla neka vrata. La Rahna je hotela odpreti usta, da bi nekaj zinila, toda Bili ii je zažugal, naj molči. Pomolil ji je pod nos oev svoje pištole, kar je popolnoma za. dostovalo. Bandita sta odnesla La Rahno v limuzino, zaloputnila vrata ln oddrdraJa po tesnih ulicah skozi mesečno noč. La Rahna j« molčala. Kaj Je tudi hotela drugega. Sai ni ostalo od nje nič razen kupčka sex appeala. Sa mo iz njenih črnih oči so sršele strelice na ugrabitelje. A kaj si je mogla pomagati! Naposled se je voz ustavil pred staro hišo. Vrata so se odprla. La Rahna je zopet začutila mrzlo jekleno cev na svojem vratu — in je molčala ko g rot'. Po vedli i so jo po škripajočih lesenih stopnicah in jo porinili v sobo. Zdaj je bila v oblasti ugrabiteljev! V filmu bi bilo to, kar je doživela, nedvomno intereSantno, toda v življenju je bilo docela drugače. K sreči je našla na mizi cigarete. Prižgala je eno, potem drugo. Začutila je, da je v njih opij. Kljub temu je kadila. Bila je pač obupana in je premišljevala svoj položaj. Kaj eo prav za prav hoteli od nje? B in B pa sta medtem sedela v kleti in sta sestavljala pogoje za izpustitev La Rahne na svobodo. Zahtevala sta od družbe, ki je angažirala plesalko za film iz življenja Kleopatre, sto tisoč dolarjev odkupnine. 0, bandita sta bila prepredena! Odvedla sta La Rahno v najvažnejšem času, ko je filmska produkcija dospela z delom za film do vrhunca. Na vrsti so bili množestvenj prizori, ko prihiti Kleopatra v Aleksandri jo. Štiri tisoč komparzov peš, cela vojska jezdecev na 'kamelah, vse je bilo na nogah, da bi sprejelo vladarico Egipta na konjih, ka- ne demonstracije... četudi so vsi ti ljudje pripravljeni žrtvovati svoje življenje, jim skrb vendarle ne zasenčuje čela. Njih ve-selost in njih razigrano razpoloženje sta na višku. Opojen! v swrtxxfl, po kateri so dolgo hrepeneli in se zanjo borili, dajejo vsi ti ljudje, možje in žene, čudovit nauk mirnega poguma!« Kaj naj rečemo k temu opisu Francozinje? Da je moč sokolske ideje zares velika, sdco jo je tujka tako doživela, da govori, ko piše o svojem nepozabnem praškem doživetju, nam vsem iz srca. . * Gospodinjili I » M itek Komaj katero izmed božjih zapovedi si ljudje tako prizadevajo izpolnjevati kakor priporočani počitek sedmega dne po šestdnevnem delu. Vsi ga jemljejo kot resno in važno zadevo. Le za gospodinjo se je dolgo smatralo samo po sebi umevno, da je bila izločena od blagoslova nedeljskega po čitka in kazalo je, da mora ona prosti dan svoje družine plačati s skoro stoodstotnim povečanjem dela. Vse bolj pa se začenja razmišljati o tem, da utegne biti tega krivo nepravično stališče do gospodinjskega dela. In čim več pozornosti se posveča v zadnjem času temu delu, tembolj se vsiljuje misel, da zasluži prav tako kot vsakršno delovanje moškega, da se ga vrednoti kot polnovredno »poklicno delo«. Nekoč se je o kakšni ženski govorilo, da je »samo« gospodinja, danes pa se že pogosteje pojavlja označba: ona je gospodinja. In s tem se hoče izraziti, da je ženska, ki se v glavnem posveča gospodinjstvu, voditeljica važnega narodnogospodarskega podjetja, važna konsumentinja proizvodov narodnega gospodarstva in organizatorka družinske delovne celice, skratka — članica delovnega človeštva, od katere mnogo zavisi za vsakega posameznika kakor tudi za splošnost. Jasno postaja spoznanje, da mora imeti ženska za gospodinjsko delo prav tako temeljito znanje kakor se zahteva za vsak drug poklic. Če se gospodinjski resno jemlje, zahteva prav tako prevdarnosti, znanja in skušenj. Zahteva pa tudi svežih sil in gospodinja, ki si jih ne bo dala prezgodaj ohrometi, jih ne bo po nepotrebnem izrabljala, temveč jih bo hranila za vse življenje. Tudi za gospodinjo je negospodarsko neumorno delati iz dneva v dan. Na njenem delovnem polju pa se bo tudi dalo doseči najvišji delovni uspeh tedna, meseca in leta šele s pravilno razdeljenimi odmori. Današnji moški svet sicer rad priznava take potrebe, toda kakor je sicer tako priznanje razveseljivo, samo na sebi še ne zadostuje za dosego končnega cilja: pomagati gospodinji do rednega nedeljskega počitka. Do tega se mora pač vsaka gospodinja sama dokopati. Prvi pogoj za to je premišljena iazdeB-tev celotnega gospodinjskega dela. Gospodinja, ki jemlje svoj poklic resno, bo aa vse svoje delo napravila natančen načrt, brez katerega se pri najboljši volji ne da nič pametnega doseči. Izdelati si mora dnevni, tedenski, mesečni načrt in če bo hotela biti prav natančna, še letni načrt. V tedenski načrt je • vsekakor treba usidrati misel na nedeljski oddih in mu podrediti razdelitev dela med tednom. Brez načrta bo imela dan za dnem mnogo dela, pa ga bo še vedno nekaj ostalo in ti zaostanki se bodo do sobote, nedelje tako nabrali, da se pač ne bo moglo mirne duše preko njega na nedeljski oddih. In sobota, ki ne bi smela služiti kot pokora za med tednom zagreše-ne opustitve, bo dan zmešnjav, namesto da bi bila dan priprav za nedeljo. Ko pa si bo gospodinja uravnala svoje delo tako, da ji bo sobota neovirano služila za nedeljske priprave, ji nedelja ne bo ušla za oddih. Vrsta sobotnih priprav pa se bo ravnala po programu, predvidenem za nedeljo. Razlika bo v tem, če bo pričakovala goste, če se bo odločila za izlet ali pa bo mislila ostati doma v svojem urejenem kraljestvu. Vsem tem vrstam nedeljskih načrtov pa bo skupna želja po dobri jedači — in kdo je odgovoren zanjo? Gospodinja! V splošnem se pod »dobro jedačo« razume dandanes vendarle nekaj drugega kakor nekdaj. Nekoč so bile na nedeljski mizi obvezne pogače in kolači in vsakega je bilo treba najmanj eno uro z ljubeznijo mešati. Okus v tem se je na srečo gospodi- melah in slonih. Vsak dan snemanja je veljal družbo ogromno denarja. In če ne bi bilo kraljice, da bi jo moglj Snemati, niso mogli nikamor. Ne jezdeci ne pešci niso imeli posla. Cezar pa ie lahko mirno odšel v kantino, da si ugasil žejo ali kako drugače poišče utehe silnemu dolgočasju. Niti Mac Dussel, mož tisočih domisleikov, se n.i tako kmalu znašel v tem položaju, čeprav se je prijel za glavo, ko so mu povedali,, da je slavna igralka izginila iz stanovanja. Toda zadrega Mac Dussela je trajala samo kratek čas. Ze dobro uro potem, ko se je zvedelo, da je La Rahna izginila, bo listi objavili vest o izgnotju v izvrstni obliki: »Ponesrečeno ugrabljenje Kleopatre! Raz. tojniki «> s« skušali polastiti plesalke La Rahne, ki igra vlogo Kleopatre v velikem nastajajočem filmu. Hoteli eo s tem gotovo izsiliti visoko vsoto denarja od producen-tov. Urezali &o se! Kajti oseba, ki so jo odvedli iz stanovanja La Rahne, ni hÜa ti6ta. ki igra vlogo Kleopatre v filmu, marveč dvojnica slovite plesalke. Njih žrtev je znana dubletka Mickv Pumpeova. L« Rahna pa igra v filmu dalje in prizori se snemajo s pomočjo G-menov, ki eo dodeljeni La Rahni osebno v varstvo«. Ko sta BiH in Bob črtala to novico, sta debelo pogledala. Bob je dal hst Bfllu m ie zaškripal z zobmi. > Tvoja črna mačka!« ie rekel. BiH se je penil od togote in je zdójal nje spremenil. Za tistega, ki mu nedelja brez pogač vendarle še ne tekne, pa so M razpolago recepti za naglo pripravljena peciva. In če še za to ni dovolj časa. naj gospodinje mirne vesti pri zanesljivem dobavitelju kupijo izgotovljeno pecivo. To nikomur ne bo zaprlo sape, družina pa bo imela samo dobiček od tako pridobljenega časa svoje oskrbnice. Učinki dragocenih začimb Janež v zvezi z grobim sočivjem (pesa, korenje), zelenjadnimi prikuhami, tudi med drobnim pecivom preganja zajedalstvo v človeškem telesu, gliste in podobno nad- lego" ...... j Ingver v spinaci cisti kri m se ga da t» moko zmletega porabiti tudi pri sadnih jedeh m drobnem pecivu. Kot čaj preganja vetrove in olajšuje napenjanje. Na želodcu bolni pa naj bodo previdni z njim. Sladki janež ali koprec je prav tako dober proti napenjanju in motnjam v prebavi. Kumine ne bi smeli nikdar pogrešati med krompirjevimi jedrni in za spremembo pri gomoljčnih salatah ali kislem zelju. Najboljša lastnost kumine je v tem, da izredno dobro čisti prebavne organe. Muškat moramo varčno in le tu pa tam uporabljati pri zelenjadnih juhah in omakah, pri jabolčnih jedeh in kislem mleku. Izogibati pa se ga vsekakor moramo pri jajčnih jedeh, tudi pri juhi. Muškat pospešuje delovanje kože. Papriko se jemlje namesto belega in črnega popra. Uporabljanje paprike pa se ne sme pretiravati, kljub njenemu poživljajočemu in čistilnemu učinku. Vanilija učinkuje pomirljivo na žtvce, pomaga tudi pri zdravljenju proti glistam, uporabiti pa jo moremo pri vseh sadnih jedeh, v čaju ali pa jo žvečimo v surovem stanju. Vijolična koreninica je odlična začimba k sala tam, eočivju ki kislemu mleku, ker pospešuje krvni obtok in delovanje žlez. Praktični nasveti Vonj po ribah z lahkoto odpravimo s rok, če jih mato otremo z vlažno soljo. Pranje barvanega perila. Moderno barvano penilo, ki se sedaj toliko uporablja, rado pri pranju izgublja barvo. Oblede-nju se moremo izogniti, če perilo pred pranjem namočimo v mlačno vodo, kateri smo dodali nekaj kapljic terpentina.Ostrega mila, zlasti pa sode ne smemo uporabljati za pranje barvanega perila, pravtako pa ga tudi ne smemo likati s prevročim likalnikom. Etikete. Dobra gospodinja opremi vsako svojo steklenico z etiketo, da označi njeno vsebino. — S čim naj etiketo nalepimo? Za lepilo razmoči nekaj mizarskega kleja v kisu, in to segrevaj, dokler nezavre; dodaj še nekaj moke, da bo klej čvrstejši. Ta klej se zelo dolgo drži. če treba, ga pred uporabo lahko nekoliko segreješ. S tem klejem na steklenice nalepljene etikete zelo dobro drže. — Lahko priporočimo še drugo, enostavno, a prav imenitno lepilo: stoici beljakovino svežega jajca in počakaj, da se razteče. S to tekočino namažeš etiketo in jo s čisto krpo pritisneš ob steklenico. Ko se etiketa posuši, se ne bo odlepila niti v vlagi, niti v mrzli vodi. — Kako pa odstraniš etikete? Dobro jo namoči, nato drži steklenico z etiketo nad: štedilnikom ali odprtim plamenom (če ni drugače tudi nad gorečo vžigalico). Lepilo hitro popusti in etiketo boš odstranila z lahkoto. Čebulo včasih narežeš, pa je ne porabi^ vse. če jo pustiš ležati, se ti lahko do. prihodnje uporabe skvari in če jo imažf-; v kuhinji, se bo narezana navzela vseb mogočih duhov in ti potem kvarila jed.-Da vse to preprečiš in si prištediš čebulo, jo z narezano stranjo položi na soL naravnost k lepi jetnici. Pomolil ji je lisfcj pod nos in vprašal: »Ali je to resnica?« Bila je resnica ... >A čemu nama niste tega takoj pojasni-; li?« je razgrajal Bill in preklinjal kakor; konjski hlapec. »Saj mi vendar niste dovolili Srkniti niti. besedice«, je odgovarjala jetnica. >ZugaS» ste mi s smrtjo, če odprem usta in rečem < samo besedico ...« Bill in Bot< sta pisano gledala, ko sta Mieky Pumpsovo naložila zopet v elegantno : limuzino ter jo odpeljala iz hiše. Na robtti mesta eta jo na samotnem kraju izpustila^ ne da bi fi želela srečno pot. Jetnica j«s ustavila prvj avto, ki je dirjal proti mestu* in prosila, naj jo vzame s seboj, kar se je zgodilo. La Rahne so sprejeli v filmskem ateljeja z velikim halojem. Čez eoo uro so listi objavfE novo vesta". »La Rahna na svobodi! Mac Dussel je* prevari! ugrabitelje! Ugrabljena La Rahna je bila prava La Rahna in ne njena dvojnica Micky Pumpeova. Ves Hollywood e» smeje.. .< BUI je pomolil nememu Bobu najnovejšo izdalo preko mize in Bob je zapihal kakor tiger: »Prekleto bodi! To je tila tvoja mačka k B in B sta po tem dogodku ^zela svoj pištoli in streljala celih štirinast (fai va» črne mačke po Hollywoodu. Šde potem sik otaovSa anga ugahftrfjfitao abaä Kaj je potrebno za uspeh? Pridnost, sposobnost, grafista - Nekateri ameriški profesorji in študenti filozofije so začeli zelo zanimivo raziskovalno delo. Skušali so ugotoviti, kak. šno ulogo je imel slučaj v življenju in v rasti velikih mož. Rekli so si, da s samo pridnostjo, s samo sposobnostjo in izumiteljskim duhom ne opraviš ničesar. Vsepovsod je treba velikega sunka, naključja, nenadnega dogodka, z drugimi besedami velike šanse, da prideš v kakšni veliki stvari naprej. Raziskovalci so lahko ugotovili v življenju skoraj vseh velikih mož takšna naključja. Tako se je dogajalo, da je nekdo za. svoj zadnji denar kupil kakšno zemljišče, na katerem so pozneje odkrili zlato ali pietrolej. Marsikdo v določenem času ni mogel hiti na določenem mestu, a tam, kjer je bil, ga je sreča naravnost čakala. genialnost ni vse — Sreča brezposelnega tele-- Mož, ki je delal 18 ur dnevno Šolski primer za takšna srečna naključja je n. pr. Thomas Alva Edison. Prepotoval j? malone vse Zedinjene države, ko je v starosti 23 let prišel iz Bostona v New York. Po poklicu je bil v zadnjih letih telegrafist, toda tedaj je bil brez posla. Gledati je moral torej na to, da si poskrbi kakšen zaslužek. Ko je šel skozi Wall Street, je začul velik hrup. Pred nekim bo ranim lokalom so ljudje besneli, ker električni kazalec tečajev ni deloval. Ljudje so očitali ravnateljem, da nameravajo novo špekulacijo. Videti ja bilo, da pride do hudih izgredov. V tem trenutku je skočil Edison naprej in je zaklical nekemu ravnatelju borze, da je speciahst za tečajne kazalce. In res je stroj lahko popravil. Takšne priprave ni bil sicer nikoli videl, a v manj nego v eni uri jo je spravil v red. ot srečke Po pošti poslana srečka se je izgubila V zvezi z veliko švicarsko državno razstavo v Curihu je bila organizirana tudi nekaka razredna loterija. Sredi julija je bilo žrebanje Šestega razreda. Glavni dobitek v znesku 50.0G0 fr (pol milijona dinarjev) je zad^ia srečka 1.394.038. Srečka ie bila prodana, vendar se skoro 14 dni nihče ni javil z njo. Šele sedaj poročajo švicarski listi o čudni usodi te srečke. Srečko je kupil neki pekovski vajenec v Schwyzu. Ker ni me! denarja, je ostala pri prodajalcu, ki jo je shranil v posebni krverti. Šele na dan žrebanja se je zopet zglasil in plačal srečko, z denarjem, ki si ga je bil med tem prihranil. Ko ie kmalu nato ugotovil, da je njegova srečka zadela glavni dobitek, j« po posvetovanju s svojimi tovariši napisal na kuverto naslov loterijskega vodstva in kuverto s srečko kot običajno pismo odda! na pošto. Pismo se je izgubilo in ga doslej še niso mogli najti. Ugotovili so, da je bàia adresa nepopolna in da dečko seveda na zadnio stran zalepke ni napisal svojega naslova. Tako leži pismo najbrž med velikim kupom nezadostno naslovljenih in zato nedostav-Ijivih pisem curiške pošte. Ker je fant zelo ubožne a pri tem mnogoštevilne rodbine, so se za njega zavzele tudi oblasti, ki tedaj skušajo izgubljeno srečko najti alj pa zadevo na kak drug način za vajenca ugodno urediti. Naslednji dan Je začel Izdelovati bolja stroj te vrste. Stopil je z njim do borzi-jancev. Ni vedel, koliko naj zahteva zanj, 2000 ali 30.000 dolarjev. Dajal jim je, naj sami ponudijo primerno vsoto. Ponudili so mu 40.000 dolarjev. Malo je n anjkalo, da se ni osvestil. Sprejel je in od tega trenutka je bil begat, zelo bogat mož. Ame-riški raziskovalci imajo prav, da smatrajo to naključje v Edisonovem življenju za važen dogodek njegove kariere. Seveda pa ne smejo pozabiti, da bi a? m<>-ral baš Edison za svoje uspehe zahvaliti kakor noben drug izumitelj svoji nenavadni marljivosti in čudoviti vztrajnosti. Pogostoma je delal v svojem laboratoriju tudi po 28 ur brez odmora in spal ni sploh več nego 4 ali 5 ur. Njegov aelavnik je normalno obsegal 18 ur. Naključje je velika in pogostoma odločilna reč, toda na pravi način izkoristiti ga bodo znali končno le ljudje, kakršen je bil najgenialnejši izumitelj naše dobe. V strašnem potožafn 1,1.1» ,..111.111 ... .I..J» % .l|.l n.l "|B"" L.:-!.:......,........ bi bil moški na sliki, če bi pošast, ki ga drži v gobcu, živela. Tako pa se lahko smeje, kajti podoba prikazuje le rekonstrukcijo predpotopnega kuščarja v Kristalni palači v Londonu ivljenje za orhideje Zbiratelj redkih in dragocenih cvetlic Zanimivosti Slepi angleški sodnik sir John Fielding je imel tako sijajen sluh Ln spomin, da je nad 3000 zločincev razločeval po njihovem glasu. Morski pajki in jastogi rasejo samo dva zaporedna dneva v letu. Ves ostali čas ohranijo svojo velikost. To se ponavlja vsako leto, dokler ne dosežejo svoje polne velikosti. Kronansko oblačilo angleškega kralja Ri-harda II.. ki je 16. julija 1377. v starosti 10 let zasedel prestol, je veljalo baje 200.000 funtov, vsoto, ki je bila za tedanje razmere fantastična. i ""M Henry Welby. neki angleški veleposestnik iz 16. stoletja, je samega sebe obsodil na 44 let ječe, ker se je spri s svojim bratom. Nihče, niti člani njegove družine, ga niso smeli v tem času obiskati. L. 1800. se je dal neki major Labelliere pokopati na Box Hillu, znanem razgledišču v grofiji Surreyski, z glavo navzdol, ker je bil prepričan, da se bo zemlja na sodni dan obrnila narobe. Mož si je želel, da bi vsaj tedaj prišel v pravo lego. ODLIČNO OPERE in. dolgo traja (zato je cenejše) naše domače Hußei jnilo! Slovenke, kupujte ga! V mestu Littoriji, ki je nastalo na bivših Pontinskih močvirjih, je majhna riba dobila velik spomenik. Ta riba j3 iz Južne Amerike uvožena gambuzija, ki so io spustili v neštete močvare in stoječe vode v okolici in ki je tako temeljito uničila ličinke komarjev, ki prenašajo malarijo, da je ta bolezen tam že skoraj popolnoma izginila. Spomenik kaže 2 cm dolgo ribico v stokratni povečavi in sicer v trenutku, ko se je vrgla proti grozotni ličinki komarja. Ob koncu preteklega stoletja je bilo, ko si je neki beli mož na majhnem otoku an-damenske skupine s sekiro krčil pot skozi tropsko goščavo, ko so njegove oči zagledale skupino petih, komaj poldrug meter visokih domačinov, ki so se mu bližali s pretečimi obrazi, s puščicami na lokih in s človeškimi lobanjami ter čeljustmi ob pasu. čeprav jim je pokazal potni list, ki ga je izdal angleški podkralj Indije, je prišel be-lokožec v ujetništvo domačinov. Lastnoročni dekret iz Delhija ga je teden dni nato osvobodil in podkralj ni okloval niti za minuto, da je izdal strogo povelje, naj moža izpuste, kajti njegov varovanec je bil eden najznamenitejših lovcev na orhideje, katerega ime so poznali prav tako dobro v Los Angelesu kakor v Sydneyu. Ernst Rimann. Rimann je odkril in raziskal nad petdeset pavrst teh čudežnih cvetk. Znanost se mu je oddolžila na ta način, da je celo vrsto najlepših orhidej imenovala po njem. V lovu za njimi je prepotoval vseh pet celin in to večinoma po najbolj samotnih pragozdih in džunglah. Rodil se je kot sin nemških staršev v Riu de Janeiru. zato je dobro poznal vse zavratnosti tropskih krajev in vedel je. kako naj se obvaruje morilne vročine v pre- Rasistični problemi v italijanskih kolonijah Pred kratkim smo poročali, da je italijanski guverner v Adis Abebi izdal odredbo, ki prepoveduje vsem belckožcem, torej ne samo Italijanom, vstop v zbirališča domačinov, gostilne restavracije itd. Ta odredba naj bi preprečila pomešanje bele in črne krvi, nastanek mešanega plemena . Vpraša/nje mešaneev je že pogostoma delalo skrbi narodom s kolonialno posestjo. Tako je M. Muret v svoji knjigi »Zaton belega plemena« pokazal ,da daje mešanje podobnih plemn odlične rezultate. Evropa, ki sestoji iz mešanice najrazličnejših plemen, je za to dober primer, na- Telovadba na prostem Miss Jessie Greenwoodova, prva tetovadka v Veliki Britaniji, tudi znana prvakinja V plavalnem športu, telovadi na dunah pri Crosbyju sprotno pa je potomstvo iz zveze popolnoma protivnih si plemen izredno manjvredno. Nekateri antropologi so sicer mnenja, da bi moglo biti pleme mesticev kot v'.zni člen med belimi in čraimi visoko. vredno. Toda zdravi instinkt domačinov se sam brani pcmešanja krvi, ki bi pomenilo oslabitev baš tistih lastnosti, ki so tudi za kolonizatorja važne. Italijanska vlada je istega min en ja, zato kaznuje kor.kubinat belokožca z Eti-opčanko zelo strogo, pa naj bod0 draž sti potomcev kraljice iz Sabe še tako velike. Ker je že 1. 1935. v Italijanski Somaliji na komaj 3500 Italijanov prišlo več tisoč mešaneev, je italijanska vlada prvič v zgodovini kolonizacij, izdala zakon, ki naj zajamči ohranitev fizičnih, duševnih in moralnih sil tako belokožcev, kakor črncev. delih, kjer so najlepše orhideje doma. Bil je eden izmed prvih botanikov, ki so z uspehom stopili na pravljična tla Burme in Sia-ma. Silen je bil plen orhidej, ki ga je prinašal s seboj domov, nešteti pa so bili tudi njegovi doživljaji, šele ko so mu leta pobelila lase, se je odpovedal lovu na prav tako lepe. kakor nevarne cvetlice. V Hamburgu se jè naselil za stalno in tam je sedaj tudi umrl. 7 milijonov zdravniškega honorarja Najvišji zdravniški honorar, kar bo kdaj izplačali, je prejel sedaj ameriški zdravnik dr. Browning iz Filadelfije od dedičev pokojnega senatorja Maggie ja. Račun se glasi na vsoto, ki znaša v naših dinarjih okrog sedem milijonov. Dediči so se temu računu seveda upirali, niso pa dosegli ničesar, ker je mogel zdravnik dokazati, da mu je pokojni senator to vsoto priznal. INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Angleški kralj kot človek Iz življenja Jurija VI. in kratice Elizabete Mno^i so danes že pozabili, da se je kralj Jurij VI. do zasedbe pr^tola imenoval le »princ Albert« in si je nov0 ime prevzel kot vladar. Vzgajali sploh ni&o že v naprej z namenom, da b\ postal kralj in je svoio mladost preživel v White L-od-aeu kjer je Nelson nekoč svojim častnikom razložil načrt za bitko pri Trafalgar-ju. Slavni pomorščak je ho'el biti pri tem nazoren, na je prst pomočil v rdeče vino ter je načrt bitke narisal kratkomalo na namizni prt. Ko je bilo sedanjemu kralju sedem let, mu je neki astrolog prerokoval, da bo kot mož nenavadno srečen in da bo usoda mila v-sem njegovim podjetjem. V starih razrednih knjigah v dartmonthskem kolegiju, kjeT je mladi princ dokončal svoje študiie, je mogoče še danes brati, da je nekoč dobil strogo kazen, ker je s 16 tovariši priredil vesel umetalni ogenj. Slučaj je hotel, da sj je v istem kolegiju že njegov oče Jurij V. v mladih letih nakopal kazen, ker je ne. kemu učitelju nasul srbečega praška v posteljo. Tudi o kraljici Elizabeti pripoveduje vsakovrstne zgodbice. Njeno krstno ime je Elizabeta Angela Margerita Bowes-Lyonova. je najmlajša izmed desetih sinov in hčera grofa Strathmoreskega in Kinghorneskega. Zanimivo je. da ima s svoiim možem skupnega prednika. To je bil kralj Robert II. Škotski. ki ie zasedel prestol 1. 1370. Tudi kraljici niso rojenice ob zibelki prerokovale, da bo zasedla nekoč najmogočnejši prestol sveta. Ko ji je bilo pet let, je prvič srečala današnjega kralja, poznejšega svojega moža. Tedaj mu je bilo deset -et. Kralj je vi- okra smrt Izpraznjeni možgani ob utripajočem srcu del lady Bowes-Lyonovo potem šele L 1320. Tri leta pozneje sta ee poročila. Neki francoski večernik je svojim čitate-Ijem ob priliki obiska izdal marsikaj o malih nagnjenjih britske vladarske dvojice. Kralj ljubi n. pr. mirno, redno življenje. Vstaja zgodaj in hodi tudj zgodaj spat. Rad se giblje na prostem, rad plava, igra polo in je navdušen za letanje. Ljubi sploh visak sport, zlasti golf in tenis. Nima pa rad či-tanja govorov po radiu, banketov in cere-monii. Kraljica rada pomaga svojemu možu, včasih piše celo na stroj, rada pleše, ljubi cvetlice in maihne pse, v prvi vrstj pa seveda svoje otroke. Nima pa rada poletov in nj rada daleč od otrok. Kihanje Izdalo Pošteno smolo je imel neki vlomilec V Drohobyczu v Galiciji. Skril se je v stanovanju nekega zdravnika pod posteljo in je čakal, da bi ljudje odšli spat. čakanje ga je utrudilo, pa je sam zaspal pod posteljo, dokler ga niso zbudili koraki. V tem trenutku pa je moral kihniti. Zdravnik je napravil, kakor da ni nič slišal, vzel pa je samokres in prisilil vlomilca, ki je bil oborožen z dolgim kuhinjskim nožem, da je zlezel izpod postelje, mu izročil nož in šel z njim na policijo. lahki; tkanine, volnen fresco, »TROPICAL«, PLATNO i. t. d. za vroče dneve priporoča tvrdka LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7. Obleke, plašči iz balonske svile, dežni plašči in pelerince vedno v zalogi. Vedno znova se dogaja, da ostanejo tudi zelo izvežbani plavači žrtev vode in se nenadno potope v globino. Laik govori v takšnih primerih o srčni kapi kot vzroku smrti. To pa ni pravilno, temveč so vzroki za takšne nesreče drugje. V vročem vremenu in posebno neposredno po sončni kopeli se nabere velik del krvi v tenkih kožnih žilicah. Hladni dražljaj vode na kožo povzroči, da se žiice nenadno stisnejo in iztisnejo kri iz kože. Kri se stoči v notranjost telesa, možgani se krvi izpraznijo in posledica je nezavest. Nezavestni plavač se pogrezne v globino, med tem ko njegovo srce še utripa. Srce mu torej ni odpovedalo, odpovedal mu je le krvni obtok. Veliko vlogo imajo tu čestokrat tudi poškodbe bobniča. Mrzla voda vdere v notranjo uho in razdraži v njem organ za ravnovesje. Plavač izgubi s tem orientacijski čut v vodi — stvar, ki se posebno rada primeri pri skokih v vodo in plavanjem pod površino. Ob polni zavesti plavač tedaj ne najde več poti na površje, oddaljuje se čedalje bolj od nje in na zadnje se zaduši. Utopitev sama se zgodi na ta način, da prodre najprvo nekoliko kapljic vode do goltanca ter povzroči prehoden krč glasilk in napad kašlja. Sledi kratka omedlevica, iz katere se človek še zbudi. Ne more pa preprečiti, da ne bi na novo požiral vodo in delal popolnoma nesmiselne plavalne gibe. ker popolne zavesti nima. Človek, ki je izvežban v plavanju, se more v tem stanju držati še vedno pet do deset minut nad vodo, med tem ko utone neplavač večinoma že po nekoliko sekundah. Potapljajoči se človek skuša dobiti zraka, pa požira samo vodo. Sedaj se motnjam zavesti pridružijo še prve telesne motnje, ki j'h povzroča v krvi nabrana ogljikova kislina. Na zadnje nastane dokončen krč v glasilkah, ki zapre dihala. Sledi globoka nezavest, ponesrečnec ne more več splavati na vrh. Brce deluje pri ponesrečencu nakaj časa, kajti pravi vzrok smrti ni niti vdor vode v pljuča, niti zastoj srca, temveč okvara življenjsko važnih središč med hrbteničnim mozgom in možgani zavoljo zastrupitve z ogljikovo kislino in pomanjkanja kisika. Po kakšnih petnajstih minutah postane ta okvara tako huda, da ponesrečenca skoraj ni več mogoče obuditi k življenju, če ga pa spravimo prej na kopno, tedaj je še možno, da ga rešimo z umetnim dihanjem in drugimi postopki. Katedrala iz živih dreves čeprav bo trajalo še deset let, preden bo zrasla »katedrala v spomin Minnie Taylor Malloryjeve« v Springfieldu v Massachu-settsu, je to katedralo doslej posetilo že 50.000 radovednežev. Zgradba sestoji namreč iz živih dreves. Stebri so iz 60 velikih brestov, katerih veje sestavljajo notranje oboke. Iglavci In vzpenjalke predstavljajo žive stene, a za ogromni oltar so uporabili naravne skale. Edino, kar spominja na moderne cerkve, je električna svetlobna napeljava. Katedrala, ki je edinstvena na svetu, stoji sredi nekega gozda. Poljski polet v stratosfero Poljski letalec Burzynsky na javlja, da bo v najbližj bodočnosti podvzel polet v stratosfero. Skušal bo doseči višino 28 tisoč m. Prekositi liefe rekord ameriškega letalca Stevensa za 6 km. Balon poljskega letalca ima 124 tisoč kubičnih metrov. Polet se bo izvršil s posadko treh mož. Poleg Burzynskega bosta v balonu še drugi pilot in neki fizik. Stroške za ta podvig cenijo na 50 tisoč dolarjev. A O T E Ko je Julij Cezar stopil na afriška tla, se mu je zaplela noga, da je telebnil na zemljo. Vojakov, ki so bili priča tega prizora, se je polastila groza, kajti lahkoverni, kakor so bili, so bili prepričani, da pomeni to znamenje slabo bodočnost. Toda Cezar je bil prisotnega duha. Na tleh je razširil roke in za vpil na ves glas: »Pozdravljena, afriška zemlja !« ★ Sončni kralj Ludovik XIV., ki je zgradil Versailles, je bil zelo ponosen na to, da so bile klopi v gradu iz masivnega srebra. Vsaka klop je bila tako težka, da so jo morali prijeti štirje možje, da so jo vzdignili. Nekoč je Ludovika XIV. obiskal balkanski vladar. Kralj mu je razkazal grad. Ko je gost videl težke klopi, je menil: »Te so pač zato tako težKe, da jih ne morejo ukrasti.« VSAK DAN ENA »Kakšen ropot pa je tukaj?« »Milcstiva, brez ropota vendar ni mogoče razbiti posodja na drobne kosce.« (»Afterpostien«) o T Itali ja—Jugoslavija v plavanja Prva zmaga Italijanov Včeraj dopoldne se je na Bledu pričel meddržavni plavalni dvoboj s skoki s stolpa, v katerih sta naša dva tekmovalca Ziherl in Keržan ostala na 3. in 4. mestu Bled, 30. Julija Z jutranjim brzim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 8., se je naša plavalna reprezentanca odpeljala iz LJubljane na Bled, z njo pa tudi večina saveznih funkcionarjev. Slednjih ni bilo malo, dobra četrtina savez-ne reprezentance. Med potniki je bila tudi vsa Jugova ekipa, čeprav so v reprezentanco določeni samo štirje od njih.. Takoj po prihodu na Bled so tekmovalci odšli v Grajsko kopel, da bi okusili »planinsko more«, kakor pravijo naši vrli obmorci Blejskemu jezeru. Bili pa so precej razočarani. Na prizorišču meddržavne plavalne tekme moških reprezentanc Jugoslavije Ln Italije Se ni bilo nič pripravljeno. Delavci so bili baš pri delu obratov. Startno mesto je položeno na vodo, tako da se potaplja in starta zaradi tega plavač, ki je bliže brega, z višjega mesta kakor oni, ki so pomaknjeni bolj proti jezeru. Tudi glede stanovanja reprezentance se prav do zadnjega ni vedelo, kje ga bodo dobili. Slednjič so jih vendar spravili v hotel »Troho«. Eno ie gotovo: savez se z organizacijsko stranio te prireditve ne bo mogel postaviti. Funkcionarjev je na pretek, delavcev zelo issalo. Italijani so prispeli na Bled že v petek popoldne in so iih namestili v lesenih barakah hotela »Rikli«, ki leže tik nad jezerom. Tam se počutijo zelo dobro in so prav zadovoljni. V svoj'h modrih trenirkah z velikim belim napisom »Italia« na prsih, ki jih poznamo že od damskega dvoboja leta 1935 v Ljubljani, vzbujajo splošno pozornost. Ek.pa šteje mož, od tega 24 tekmovalcev. Vodja je predsednik italijanske plavalne federacije dr. Oliando Bitetti iz Rima, razen* njega pa so prišli še tajnik federacije Ma scoli, član uprave Niola, sodnik Oberosler in maser Riccardi. Plavalno reprezentanco sestavljajo po večini člani plavalnih klubov iz Milana in Turina, vmes pa je tudi nekaj znancev iz tekem za Jadranski pokal. kakor Schipizza, Bertetti, Luciani, Gambetta in Costa. Dopoldne ob 11. bi morali biti skoki s stolpa, vendar so po medsebojnem dogovoru tekmovanje preložili na 17. uro. ker je bilo jezero tako nizko, da je bilo od vodne gladine do deske 11 namesto 10 m. V kopališču pa se Je zbralo ogromno število gledalcev, ki so začeli protestirati proti odgoditvi. Hrup je vedno naraščal in slednjič je bilo objavljeno, da bodo skoki res že dopoldne. Tekmovanje se 1e začelo s tričetrtumo zamudo. Za dvoboj je bfl sporazumno določen kot vrhovni sodnik Dunajčan Patuzzi, ki je bil tudi glavni sodnik pri skokih. Zgodilo se je nekaj edinstvenega — saveza ne moremo razumeti, zakaj je na to pristal — da je bil glavni sodnik obenem tudi v funkciji sodnika za skoke. To je proti vsem določ- bam naših ln mednarodnih plavalnih pravilnikov! Jugoslavijo sta v današnji dopoldanski disciplini zastopala Ziherl in Keržan, Italijo pa Cozzi in Di Biasi. Vsak tekmovalec je imel po 4 obvezne ln poljubne skoke. Pred začetkom je vodja italijanske ekipe Izjavil, da računa na sigurno dvojno zmago Italije v skokih in na 1500 m, povsod drugod pa daje boljše nade Jugoslovenom. Mi smo sigurno računali na Ziherlovo zmago, toda tekmovanje je pokazalo, da so imeli Italijani prav. Tega pa ni bil kriv Ziherl ! Res je sicer, da je od svoje olimpijske forme močno popustil in da stolp ni njegova specialiteta, vendar pa smo računali, da bo le zmagal. Glede izvedbe skokov ni prav nič zaostajal za Italijanoma in sodniki so mu pri poljubnih točkah dajali celo več točk kakor Italijanoma, toda slednja sta imela pri svojih skokih višje koeficiente za težkočo in zato sta z manj točkami bila bolje ocenjena, kar je odločilo tudi končni vrstni red. ki mu v nobenem pogledu ne gre ugovarjati. Po obveznih skokih je bilo stanje naslednje: 1. Cozzi (I.) 45.25, 2. Ziherl (J.) 43.77, 3. Di Biasi (1.) 43.07, 4. Keržan (J.) 35 točk. Pri poljubnih skokih je nato Cozzi še povečal svoj naskok, pa tudi Dl Biasi se je z višjim koeficientom toliko opomogel, da je potisnil Ziherla na tretje mesto. V poljubnih skokih so dosegli: Cozzi 58, Din Biasi 56.56, Ziherl 53.78, Keržan 36.01 točke. KONČNO STANJE PO SKOKIH S STOLPA JE BILO: 1. COZZI (I.) 103.24, 2. DI BL4.SI (I.) 99.63, 3. ZIHERL (J.) 97.55, 4. KERŽAN (J.) 71.81 točke. Po skokih s stolpa vodi torej Italija s 7 : 3 točkam. (Točke se štejejo za vse discipline — vključno skokov in vaterpola — naslednje: za prvo mesto 4, za 2. 3, za 3. 2 in za 4. 1 točko.) Jutrišnji spored Današnji spored na Bledu obsega naslednje točke: dopoldne ob 11.: skoki s 3 m deske: Ziherl, Keržan (J), Cozzi, Marianetti (I.); popoldne ob 18.: 400 m prosto: žižek, De-filipis (J.), Costoli, Schipizza (I.); 100 m hrbtno: Ciganovič, inž. Marčeta (J.), Ravera, Burlo (I.); štafeta 4 X 200 m: Mini, Defilipis, Cerer, Žižek (J.), Signori, Schipizza, Luciani, Gambetta (I.). Prijateljska waterpolo tekma: Italija : Jugoslavija. Naši bodo v tej tekmi nastopili v postavi: Mihovilovič, Giovanetti, Matkovič, Roje, inž. Marčeta, Standinger, Ciganovič. (Poročilo o poteku večernega dela meddržavnega dvoboja je objavljeno na 2. strani). Concordia—LJiiMfana sta se v minuli sezoni ogorčeno borili za obstanek v ligi. Zdaj je ta boj dokončan. Concordia je morala nazaj v podsavezne tekme, Ljubljana pa bo prihodnjo nedeljo spet nastopila v ligaških tekmah. Slučaj je hotel, da si je Ljubljana za zadnji trening pred tem nastopom izbrala tekmeca, s katerim je imela v lanski sezoni najhujši boj za obstanek, in sicer baš to zagrebško Concordio. Moštvo je skoraj v celoti ostalo v formi in bo gotovo kljub temu, da je izgubilo naziv ligaša, še zmerom igralo vidno vlogo v našem nogometu. Današnja prijateljska tekma med Concordilo in Ljubljano bo ob 17.30 na igrišču ob Tyräevi cesti. V predtekmi bodo ob Ì6. nastopili juniorji Ljubljane in Keke. Kaj öd še nu sporedu Športni spored je danes — razen plaval-le tekme na Bledu in teniške odločitve v lerlinu — precej skromen. V Celju bodo imeli ob 17.30 na igrišču rri »Skalni kleti« prijateljsko nogometno tekmo med mariborsko Slavijo in domačo Jugoslavijo. Srečanje obeh novih prvorazrednih klubov bo gotovo zelo zanimalo nogometno publiko. V Trbovljah bodo imeli dve nogometni tekmi, in sicer dopoldne med Trbovjami in Sforami, popoldne pa med Amaterjem in Grafiko. .V Kranju bo gostovala proti tamkajšnji enajstorici enakega imena ljubljanska Reka. V Zagrebu bo Hašk slavil 35-letnico obstoja z bogatim sporedom v raznih panogah, in sicer s plavalnimi tekmami, prvenstveno hazensko tekmo z beograjsko »Jugoslavijo« in obširnim nogometnim sporedom, v katerega je vpletena tudi prijateljska tekma z Haškom in Gradjanskim. V Beogradu bosta Bask in J edinstvo igrala prijateljsko tekmo. Važna je slednjič druga polfinalna tekma v tekmah za srednje-evropski pokal med Ferencvärosem in Juventusom, medtem ko bosta druga dva polfinalista — Slavija in Genova — igrala šele v ponedeljek. Organizacija obvezne telesne vzgsje Ko so oblasti v poletju L 1937 pričele popisovati moško izvenšolsko mladino od končane ljudske šole do izpolnjenega 20. starostnega leta, so starši v skrbi spraševali, zakaj bo to popisovanje. Po deželi so mislili, da bo vojna. Obnavljali so spomine na junaško in težko borbo srbskega naroda, ko so se borili ob strani zrelih mož celo otroci. »Nič drugega ne more to popisovanje pomeniti kakor vojno«, so modrovali. Pa so kmalu zvedeli, da ne bo tako kmalu vojne, temveč da se za vso drŽavo uvaja zakon o obvezni telesni vzgoji in da občine popisujejo moško mladino, da bi mogle imeti evidenco nad obvezniki. Predvsem je bilo potrebno ljudstvu najprej raztoimačiti zakon in ga popularizirati. Vse naše časopisje je pri tem pomagalo in tudi oblasti so se energično pobrigale, da bi ljudstvo čimprej spoznalo koristi, ki jih državi in državljanom prinaša ta zakon. Vendar s poukom v telesnovzgojnih tečajih še ni bilo mogoče pričeti, ker ni na razpolago dovolj kvalificiranih vaditeljev. Predvsem so poklicani za vaditelje učitelji ljudskih šol, rezervni častniki, učitelji telovadbe in tehnični organi telesnovzgojnih organizacij, ki pa morajo imeti vsaj srednješolsko malo maturo. Po naših šolah se opaža, da je nastavljenih vse preveč ženskih moči, tako da število učiteljic, ki pri organizaciji obvezne telesne vzgoje niso uporabljive, daleč presega število učiteljev. Na nekaterih šolah ni niti enega j učitelja in v nekaterih občinah ni najti niti I enega vaditelja, ki bi imel za poučevanje v občinskih telesnovzgojnih tečajih potrebno kvalifikacijo. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je doslej priredilo že več tečajev za strokovno izobrazbo vaditeljev obvezne telesne vzgoje. Ti tečaji so bili doslej vsi v Beogradu. S področja dravske banovine je bilo doslej izšolanih komaj 48 vaditeljev. Znano je, da je na področju dravske banovine zaradi zasebne iniciative in idealizma izkušenih športnih organizatorjev, našlo svoj postanek in razvoj mnogo športnih in telovadnih panog, da se je zgradilo lepo število športnih naprav, igrišč in domov, ob osebni materialni požrtvovalnosti športnikov samih in da je to pionirsko delo povzročilo, da je šel razvoj v ostale dele naše države in da je v nekaterih panogah dosežena odlična mednarodna stopnja. Ministrstvo je glede na to prišlo do prepričanja, da morejo na področju te banovine, ki je matica vsega jugoslovenskega sporta, poučevati mladino v telesnovzgojnem ozi-ru le kvalificirani vaditelji. Da bi se čimprej izobrazilo zadostno število vaditeljev, ki bodo poučevali v občinskih telesnovzgojnih tečajih na področju dravske banovine, namerava ministrstvo prirediti tečaj v Ljubljani. Garancija za veliki uspeh tega tečaja v Ljubljani je podana, če se pomisli, koliko je v športnem pogledu na področju te banovine ustvarjenega, koliko ima ta banovina v organiza- , tornem in športno-str oko vnem oziru veščih J «noO ln koflfco trfmfSno fe Mgfcnténo vse izpopolnjenih »porini naprav je ▼ Ljubljani Ta tečaj se bo vršH v Ljubljani v dobi velikih šolskih počitnic, trajal bo 4 tedne in ▼ ta tečaj bo sprejetih okrog 80 tečajnikov. Tečaj se bo pričel okrog 10. avgusta. Kandidati, ki žele biti »prejeti ▼ ta tečaj, morajo izpolnjevati vse naslednje pogoje: biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije, da so odslužili vojaški rok, da so popolnoma zdravi in sposobni, kar se ugotovi ob sprejemu v tečaj z zdravniškim pregledom, da so neoporečnega vedenja in še niso bili »dno kaznovani, da niso starejši od 35 let in ne mlajši od 20 let Nadalje morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev: da so ljudsko-šolski ali strokovni učitelji, da » rezervni oficirji ali pa da so tehnični organi telesnovzgojnih društev, ki pa morajo imeti vsaj srednješolsko malo maturo. Absolventi teh tečajev, ki so državni ali banovinski uradniki, bodo prav gotovo upoštevani, če bodo želeli biti premeščeni v kakšne večje kraje, kjer je večje število obveznikov obvezne telesne vzgoje. Ker so ti tečaji zvezani za državo z velikimi materialnimi stroški, je od oblasti pričakovati, da bodo absolvente teh tečajev razporedile po službenih mestih tako, da bo njihovo delo kar najbolj v korist organizacijam obvezne telesne vzgoje. Opozarjajo se vsi, ki izpolnjujejo gori navedene pogoje in žele delovati na tem za državo tako važnem in koristnem torišču, da takoj, najkasneje pa do 5. avgusta t. 1. vložijo tozadevne prošnje pri kralj, banski upravi v Ljubljani. A. L. Motodirke na Ljubelj Motoklub Ilirija je razpisal VIII. jubilejno mednarodno motorno dirko na Ljubelj, ki bo 15. avgusta t. 1. Vse priprave so končane in so bili razpisi že razposlani. Doslej so se prijavili inozemci v večjem številu, med njimi naša znanca Denzel in Milenkovich iz Gradca, Abarth z Dunaja, Magnus iz Solnograda, Hönel in Krämer iz Celovca in še drugi. Zagrebčani pošljejo znanega ljubeljskega rekorderja g. Uroiča, izmed domačih pa pričakujemo še prijave posebno Stariča, Šiške in drugih. Letošnja jubilejna dirka na Ljubelj obeta velik športni dogodek v naši motoristiki. O nadaljnjih prijavah bomo poročali, vsa pojasnila se dobe dnevno v tajništvu MK Ilirije, Miklošičeva 15, interurb. teL 20-66. Nezdravi pojavi v celjskem športu Pred tednom dnf smo pod tem naslovom prinesli dopis lz Celja Od »Atletüksportldu-ba« v Celfu smo sedaj prejeli obširno pojasnila, iz katerih posnemamo glavne odstavke: V celjskem dopisu v Vašem cenjenem Fistu ie bilo napisano tudi tort©: »Kje je zapisano, da bi moral slovenski »e MI Imeti woj MEefc tarürn fe je po s&t razmer odvisen od nemékega pod. jetnika, tudi prestopiti v nemški klub In igrati proti svojemu slovenskemu klubu? Vendar amo v letošnjem letu doživeli m mirno gledali, da je oearèki športni klub v Celju so pomočjo svojih prijateljev, od katerih so mnogi slovenski športniki po svojih službah odvisni, z odvzemanjem najboljših igralcev in z raznimi drugimi ovirami stalno slahfl vse ostale slovenske klute v Celju«. Vse to so samo govorice >n neutemeljene trditve. Igralci ki so prestopili k nani, so že pred sprejemom ▼ naše društvo službovali tam, kjer so še danes. Tudi ostala tu-kajšna športna društva imajo oelo vrsto «Talcev, ki ao zaposleni v nemških podjetjih, a se morejo popolnoma neovirano udejstvovati na športnem polju. Kdor hoöe preprečiti preetop igralcev v drugo športno društvo, se mora predvsem truditi za urejene razmere v lastnih vrstah. Pravi športnik si želi intenzivno le čisti sport, sicer ničesar. Kar se ttàe igralca Caterfa. moremo s Sisto vestjo trditi, da je treba upoštevati žeblje njeeovesa oč plačati pri predaji naročila, oziroma jin je vposlati v pismu obenem s naročilom, aH pa po poštni položnici na Čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipolaci jska pristojbina Din 5.—* Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na t Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Letoviščarji! Pose ti te letovišče 2 Irl ob Italijanski meji. Lega 500 m nad morjem Dne v na avtobusna zvezo. Zahtevajte prospekte 15169-38 Priporoča se letovišče tn kopališče fiorii. Gorenja vas nad Skofjo Loko. 14306 38 Dve stanovanji za. poleti s po 2 posteljama ln kuhinjo za bivanje po cca 15 do 30 dni Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 577. 17577-38 Opremljene sobe lepe. s hrano, na deželi oddam. Pripravne za le-toviščarje. Cena nizka, Naslor v -vseh posi. Jutra. 17763-38 Medijske toplice pri Zagorju Plavalni bazeni 28 stop. C ca prostem., krasna okolica in sprehodi. Izb orna hrana in postrežba. Penzija s ko-peljo din 45. Pojasnila pri opravi kopališča Medijske toplice. Medija-Izlake. 223-38 Tri sopotnike «prejmem za avto izlet t Dalmacijo proti povrnitvi bencina. Telefon 31-87. 18005-38 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajar nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Na Rakitno vozi avtobus v nedeljo 31. t. m. ob pol 7. Izpred Mestnega doma. Avt. podj. Kraljič. tel. 36-98. 17704-18 Letoviščarjem se priporoča gostilna Ma tdje Ingliča, Srednja -ras Poljane nad Skofjo Loko. 17739-18 V nedeljo vsi na koncert v restav racijo Rahne, Moste. Ve laka zabava. 17862-18 Vsa Dolenjska cesta v- zraku. Povsod se bo plesalo, a pri nas bo najlepše ln najcenejše. Vstopnine nI. Izbrana vina. Izb orna kuhinja ln prašiček na ražnju vam jamčijo veselo praz novanje sv. Jakoba. Go stilna Kramar, Dolenjska cesta. 17974-18 Gostilna Martine Danes velika prireditev s pestrim sporedom! — Senčnat vrt. lepa dvora na. Solidna peštrežba! 17980-18 Vsi k Lasanu v Šiško na domačo zabavo. Igra Ton-ton. Senčnat vrt in dalmatinska vina. 18028-18 Službo dob i Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobarica De pod 25 let stara, ki je žc službovala, dobi mesto v trgovski hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na Elsbacher. Laško. 17724-1 Lesostrugarja stalno, dobro moč, išče tako, Sojina, Ljubljana, Kolodvorska 8. 17660-1 Služkinjo pošteno, zdravo kot per fektno kuharico ln sobarico sprejme uradnik. Ponudbe s fotografijo ln podatki o prejšnji zapo slitvi na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava« 17637-1 Vrtnarski pomočnik mlajši, priden ln pošten nekoliko vajen vezanja vencev ln oskrbe grobov dobi takoj ali 15. avgusta mesto z vso oskrbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vrtnarija«. 17699-1 Čevljarskih šteparic več takoj sprejmem. Ivan Prešem, Kranj. 17725-1 Dekle z dežele 30 do 40 let staro v oporo gospodinji, ki zna ku hati ln samostojno voditi gospodinjstvo, sprej mem. Ponudbe s sliko in navedbo plače na Premogovnik Preslka, — pri Ljutomeru. 17722-1 Oskrbnico priletno, pošteno Iščem Za samostojno vodstvo delavske kuhinje na de želi v lastni režiji. Ponudbe na »Premogovnik Presika< pri Ljutomeru. 17721-1 Šofer s parfektnim znanjem nemščine se sprejme za potovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlajši« 17670-1 Gospodična dobi stalno službo v majhni trgovini. Kavcija 2000 din. Nastop takoj. Ponudbe poslati pod »Stalna 718« na ogl. odd. Jutra.. 17718-1 Anton Puntar gostilničar, Logatec, rabi hlapca za takoj. 17877-1 Pletiljo, samo dobro izvež ba.no za stroj 10 sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17876-1 Dva strojna ključavničarja iščem. Vajeni del pri parnih strojih ln dobri avtogenskj varilci Imajo prednost. A. Varšek, Domžale. 17874-1 Eksistenco TTTwfim radi odpotovanja dami. ki Ima veselje do ženske obrti. Ponudbe z naslovom pod »15.000« na ogL odd. Jutra 17870-1 Služkinjo mlajšo, pošteno, sprejmem k mali družini. Znati mora kuhati ln lepo pospravljati. Vsa oskrba v hiši, plača dobra. Prednost imajo z gospodinjsko šolo. Nasi, v vseh posi. Jutra. 17139-1 Knjigovodkinja samostojna, 25—28 let, dobi mesto za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spretna«. 17960-1 Modistka ki bi samostojno vodila že vpeljan modni salon proti dobri plači in soudeležbi na dobičku dobi nameščenje. — Prednost Imajo z obrtniškim Izpitom. Ev. se salon radi bolezni proda. Ponudbe pod »Dober okus« na ogl. odd. Jutra v Mariboru. 17774-1 Izvežbane delavke zi (fllet) ročna dela — sprejmem. Vzorce prine site s seboj. Trgovina Kimeswenger Zg. šiška 175. 17840-1 50 do 80 din dnevno zasluži vsak lah ko. Zglasite se pri Adolf Kimeswenger, trg. z meš blagom. Zg. Šiška.. 17841-1 Trgovsko pomočnico izurjeno sprejmem s L septembrom v večjo trgovino na deželi ali kot poslovodkinjo v podruž nioo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Izurjena«: 17819-1 Kartonažni delavec vešč izdelave različnih embalaž dobi mesto v industrijskem podjetju kot samostojen delavec. Kolikor ne bi imel dela v kartonažl bi pomagal v skladišču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kartonažar« 17793-1 Kmečkega fanta sprejmem v službo. Ivan Jerman. Sneberje 11. p. Polje pri Ljubljani. 17809-1 Dobra kuharica zanesljiva z znanjem nemščine dobi službo proti dobri plači in postopku pri obitelji v Splitu. Vprašati Novi trg 5-L levo, dopoldne. 17917-1 Modistko prvovrstno moč sprejme v stalno službo »Salon Orel«, Sv. Petra c. 13. 17913-1 Več pletilj potrebujemo za takoj. Ponudbe na M. Vrhunc, Bled. 17761-1 Pomočnika samostoniega v vodovodno inštalacijskih in kleparskih delih, sprejmem takoj. Samo dobra moč. Predstaviti se je osebno. Peter Kavčič, Škof j a Loka. 17902-1 Mlajšega zastopnika v mestu za prodaianie vpe-lisne znamke žvečilne gume iščemo. Pismene ponudbe v hrvatskem in nemškem jeziku. pošljte na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod »50483« 17802-1 Služkinjo mlajšo, pošteno, sprejmem k mali družini. Znati mora kuhati in lepo pospravljati. Vsa oskrba v hiši, plača cubra. Prednost imaio z gospodinjsko šolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17139-1 Postrežnico za dopoldanske ure takoj sprejmem. Naslor v vseh. poslov. Jutra. 17785-1 Brivski pomočnik starejši, dobra moč, zmo žen tudi samostojnega vodstva dobi mesto. Na stop po dogovoru. Naslov: Zalošek Martin.— Mišičeva 21-HI, Ljubi j. 17832-1 Postrežnico za ves dan sprejmem, vajeno pranja ln vseh hišnih del. Naslov ▼ poslov. Jutra. 17828-1 Pomočnico ln vajenko z dežel© z vso oskrbo sprejmem takoj. Prednost z lastnim šivalnim strojem. Krem-žar, šivilja, Rožna dolina, cesta vn.-ll. 17828-1 Modistko sprejmem. Samostojna moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj« Plača dobra« 17883-1 Komerčnega inženjerja sprejme tovarna- Ponud be pod »Takoj 800« 17860-1 Tekstilna tovarna Išče trgovskega pomočnika iz manufakture. — Prednost imajo z znanjem nemščine. PonUd be na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč« 1785Ö-1 Čevljarski pomočnik trezen, pošten, za boljše zbito in šivano delo, zmožen prikrojevanja finih gornjih delov, dobi takoj stalno mesto. Jelar Alojz, p. Duplje, Gorenjsko. 17963-1 Več mizarskih pomočnikov dobro Izurjenih, ki so vešči tudi v šperanem pohištvu sprejmem. — Dalje dobro izurjenega kroj lica v pohištvu ln stavbi ter treznega strojnega mizarja, vešče ga vseh mizarskih strojev ln malih popravil. Prednost imajo oni, ki so že bili zaposleni v večjih delavnicah Fra-njo Vehovar, mizarstvo, Celje. 18008-1 Gostilniško sobarico zmožno nemščine takoj sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 18019 1 Pletiljo prvovrstno za Flachma-schine Iščem. Vprašati: Zagreb Ilica 105, Ivče-vlč. 18017-1 Dekle zdravo, močno, pošteno, staro 15 do 18" let za lahka dela sprejme gostilna čok Anton, Šoštanj. 18013-1 2 mizarja 1 delavca prvovrstne, sprejme v stalno shižbo. Firma »Sava«, Gajev*. Nebotičnik. 17950-1 Kuharico samostojno, varčno gospodinjo sprejmem. — Predstaviti se najbolje od 2. do 3. Naslov v vseh. poslov. Jutra. 17997-1 Uradnico z znanjem slovenske ln nemške korespondence in knjigovodstva sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod »Takoj nastop« 17668-1 Raznašalca mlajšega za slaščičarno z lastnim kolesom sprej mem. I. Šinkovec, Opekarska cesta 51 (Šaloma) 17972-1 Jedilonošo ali servirko spretna, z dobrimi spričevali, sprejme takoj hotel Strok el. 17949-1 Iščemo naglerja, doplerja in mode-lirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 9?9«. 17929-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna dela dobe službo v posre dovalnicl za boljše službe v Wolfovi ul. 10. — Istotam dobe prenočišče potujoče žene to brezpo seine. 17978-1 Natakarico Izvežbane za restavracijo sprejmemo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Boljša moč«. 17970-1 Izvežbano postrežnico iščemo za dopoldne — (brez obeda). Ponudbe na ogl. odd. Jutra Pod »Zelo spretna« 17981-1 Slaščičarskega pomočnika samostojnega Iščemo za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17983-1 Modistko za stalno, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 18030-1 Raznašalec kruha vojaščine prost z dobri ml spričevali dobi stalno službo. Prednost Ima jo koncesije zmožni. — Jožefa Šikar, Ruše. 17775-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par ; davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova J din ; najmanjši znesek 12 din. Plačilni natakar restavi. in kavarniški, z večjo kavcijo, išče službo, star 25 let, Govori več tujih jezikov. Cen), ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«. 17702-2 Trgovski pomočnik mlad. priden in pošten išče nameščenja v trgovini mešanega bifcga ali v večji' specerijski trgovini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten pomočnik«. 17262-2 Tkalski mojster išče službo. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Večletna praksa« 16805-2 Gospodična z dežele prosi za mesto v pisaj-ni ali kaj primer nega kjerkoli. Začetnica slov. stenografije in strojepisja. Naslov v poslov. Jutra. 17713-2 Trgovski pomočnik absolvent trgovsko obrt ne šole začetnik, zmožen vodstva podružnice išče primernega mesta v boljši trgovini kot Praktikant. Reference na razpolago. G. Vouk, Lož pri Rakeku. 17583 2 Izprašan kurjač z večletno prakso pri parni lokomobili išče službo. Nastopi takoj.— Ponudbe na Horvat Mar tin. Križevci pri Ljutomeru. 17616-2 Praktikantinja absolventka tjgorskega učnega zavoda v LJubljani želi prakticiratl kot pisarniška moč. pri kakršnemkoli podjetju. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva 705« 17705-2 Trgovski pomočnik mlad vajen trgovine z mešanim blagom ln lesom išče primernega na meščenja. Nastopi takoj Ponudbe pod »Marljiv« na ogl. odd. Jutra. 17703-2 5000 Din nagrade dobi kdor mi preskrbi stalno službo v .tovarni ali 'kaj sličnega. Mlinar Leopold, Topniška ul. 8 17693-B Modistinja želi službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Začetnica 17652 2 Mlad brivski pomočnik išče stalno službo ali iz pomaganje v LJubljani ali okolici. Nastop s 15. avgustom ali pozneje. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 17641-2 Trgovski pomočnik špecerist. šofer izurjen kletar želi premenitl me sto. Resne ponudbe poslati podr. Jutra v Celju pod »Skrben« 17710-2 Pekovski pomočnik začetnik Išče službe. — Nastopi 1. avgusta. Jan ko Bezjak, pri g. Ivan žurman, pekarna. Slov. Bistrica. 177532 Bivša trgovska poslovodkinja mešane stroke, starejša, zanesljiva moč, vajena šivanja, blagajniških ln gospodinjskih del. vešča gostilnlčarstva z osebno pravico želi primernega zaposlen j a v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna 555« 17804-2 Vsako službo stalno ali začasno sprej me absolvent mizarske mojstrske del. šole. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Vesten 780« 17780-2 Zobotehnik vojaščine prost, z dolgo letno prakso ln najbolj šlml priporočili išče služ be. Ponudbe pod »Zobo tehnik« na ogl odd. Ju tra Maribor. _ 17772-2 Mesarski pomočnik dober delavec z mojstrskim Izpitom Išče službo. Naslov v vseh posi. Jutra. 17769-2 Upokojenec obrtnik želj mesto oskrbnika. — Naslov t vseh pocsl. Ju-tn». 17346-2 800 din dam osebi, ki mi preskrbi zaposlitev delavca v tovarni, skladišču, za slugo ali sličnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17962-2 Službo inkasanta ali slično, želi pošten, inteligenten vpokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 51«. 17851-2 Hišico ali vilo v LJubljani z 2 srednjima stanovanjema aH 1 večjim in manjšim stanovanjem z elektriko, vodovodom in manjšim vrtom kupim. Samo dl rektne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bliži-na« 17947 20 Pridno dekle staro 18 let z znanjem šivanja Išče službo sobarice. k otrokom ali pomoč pri gospodinj stvu. Rozlnka Orešnik. Mežica. 17945-2 Trgovec priporoča svojo pravkar izučeno prodajalko, pošteno. pridno in močno. Gre kamorkoli za skromno plačo. Dopise prosi na ogl. odd. Jutra t>od »Prime za vsar ko delo« 17942-2 Gospodična boljša. katera je bilo več let v službi na ve leposestvu. vpeljana v vseh hišnih in zuna njih delih Išče mest© gospodinje k dobro Si-, tuiranemu gospodu ali na večje posestvo. Ponudbe pod »Zanesljiva gospodinja« na podruž. Jutra v Mariboru. 18023-2 Vajenca fcl ima veselje do trgovl ne z železnino sprejmem. Oskrba po dogovoru. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17788-44 Trgovskega vajenca sprejmem. Engelsberger, Krško. Prosim pismene ponudbe. 17640-44 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Tisoč dinarjev ln več zaslužite z delom doma na mesec. Poši »jam material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Z ah te vajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Hemlpa. Pančevo, Trg kralja Aleksandra 3. 17233-3 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aii daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Abiturientka realne gimnazije z odi' ko želi ob priliki Ire k'.en tiran j a univerze da jati za hrano in stano vanje v Ljubljani uspeš ne lnstrukcije lz vseh veščin Ponudbe na po družn. Jutra v Mari bo ru pod značko »Uspeh« 16803 4 Šivilja se priporoča ceni. damam za delo. tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18003-2 Oglas za službo Akviziter vsestransko razumen ter zanesjiv. Z znanjem nemšč ne. Deloval za informacijski oddelek in f urarski in zlatarski stroki spadajoče artikle, nekai tudi z manufnkturo, vešč knil^o-veštva. Išče katerokoli, stalno nameščenje. ali postraiv ski zaslužek. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra po4 Šifro »Spretna moč<"'^ * ir?94ž Prodajalka želi premeniti službo. Po, magala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Marljiva«. 18011-2 Vajenci (ke) iin.1 nmtfi f tTnnnttiHBFimffifRiinnnsiininiimrn : ^. Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesarskega vajenca 15 do 16 let starega po Sten!h staršev sprejmem v uk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv« 17582-44 Fotografski vajenec se želi nadalje izučiti pri mojstru. Ima že nekaj učne dobe. Naslov: Stane Vrhovec. Svabiče-va 10. p. Vrhnika 17932-44 Nemščino angleščino, francoščino, Italijan -člno ln klavir poučuje diplomirana uči teljica. Kolodvorska uL 11, pritličje. 17741-1 Nemščino pouk m konverzacljo po ceni nudi izkušena uči-teljica. Naslov v vseh po slov. Jutra. 17783-4 Profesor francoščine diplomiran v Parizu po. učuje posameznike ln skupine. Posebne vaje v točni izgovarjavl. Knezova 37-1 levo. 17858-4 WRpiniki Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. 1 «• Potnik manufakturne špecerijske ali galanterijske stroke, vešč trgovec z znanjem nemščine želi mesto takoj ali pozneje. Nasi. >v vseh poslovalnicah Jutra. 17818-5 Zastopnik ki potuje stalno po dravski banovini z lastnim avtomobilom, bi prevzel zastopstvo tekstilne ali slično. Cenjene ponudle na ogl. odd. Jutra pod »Provizija 54« 17854-5 Mestni zastopnik za mesto Zagreb, dobro vpeljan, išče zastopstvo za kratko-pleteno manufaktur-no blago. Vladimir Rosenberg, Zagreb, Tratinska 52. 17803-5 Mlinarskega vajenca močnega tn zdravega ta koj sprejmem z vso oskr bo v hiši. Zadnji dve leti dobi plačo. Istotam sprejmem tudi mlinarja za umetni mlin, Fran J o Türk, Laško. 17671-44 Vajenca sprejme strojna delavnica na Glincah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17899-44 Postrežnica išče zaposlenja za ves dam. Ižanska c. 145. 17810-2 Gospodična želi mesto kot blagajničarka ali praktikantka. Vešča pisarniških del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna« 17808-2 Šofer mehanik priden to pošten Išče na meščenja. Gre tudi kot sprevodnik k avtobusu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop 1. seipt.« 17887-2 Strojni tehnik ašče mameéóenje, gre tudi kot potnik. Posedu je lastno vozilo. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vesten« 17748-3 Vajenca za trgovino z mešanim blagom ln lesom iščem za takoj. Hrana to stanovanje v hišL Marija Meško, Vitanje pri Celju. 17778-44 Trgovsko učenko dobro računarko sprejme dobro idoča trgovina v Savinjski dolini. Učna doba 2 leta, hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 807« 17807-44 Krojaškega vajenca sprejme takoj Fr. tunder, Staretova 26. 17833-44 Vajenca za kovinotiskarsko otort sprejmem. Josip Otore-pec, Za gradom 9. 17825-44 Vajenca za usnjato galacaterljo sprejme Slatnar, Selen burgova 6. 17856-44 Kot vajenka lžčem mesto v trgovni z mešanim blagom z vso oskrbo v hiši. Imam 2 raza-, meščanske šole Marija Kavčič, Rakek 33 17908-44 Frizersko vajenko inteligentno sprejme — »Salon Mila« Tjrrševa 7. 17907-4* Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Žamanje suho ▼ rvezih, vagonske pošiljke nudim po din 8.— 100 kg fco nakladalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska«. 272-W Tračnice 50X25 vagončki, okretna plošča, naprodaj. »Sava«, Jesenice. 17106-6 Brennabor dvokolesa to lahko mo toma kolesa odlične ka kovosti, svetovnega slo vesa pri Keindlenst & Posch, Aleksandrova 44. Maribor 15966-6 Stekleno vitrino pripravno » ztfcavnlka ali trgovino prodam radi pomanjkanja prostora. Nebotičnik V. nd. 17688-6 Plinski štedilnik kombiniran za kurjavo s plinom to premogom ugodno prodam. Vpra šati pri hišniku: Slomškova uL 9. 17687-6 Mlinske kamne 3 črne za oves to zznes mleti na »flah« v do brem stanju prodam. Tomšič Ivan, mlin. Ko čevje 345. 17723-6 Železen štedilnik dobro ohranjen (dve plošči) prodam. Jerneje va 8, Majaron. 17732 6 Stiskalnico — prešo za maline, električni tal halnik na dve plošči to gramofon s ploščami po ceni prodam. Naslov ▼ vseh poetov. Jutra. 1781445 Voz (brek) za 10 oseb pokrit popol noma renovlran pripraven za lovska aH gasilska društva ugodno naprodaj. Turist, Maribor. Betnanska 39. ara-e Vrtne stole zložljive, nov», poceni proda Tribut, Tržaška 42, telefon 2605. 17882-6 Prodam krogle za ballncanje. Ro Jlna, Kolodvorska 8. — Ljubljana. 17299 6 Ugodno prodam lep uniformskl plašč uporaben za predelavo kot zimski. Naslov v vseh poslov. Jutra 17842-6 Petsedežno Ford-limuzino pisalni stroj z mizo na rolo. nov pogrezljlv šivalni stroj, črno hrasto vo jedilnico ln nekoliko drugega pohištva, okrog le železne stopnice, izvrstnega čuvaja dober-mana. kanarčka ln več drugih predmetov prodam zaradi odpotovanja. Tyrševa 116 zraven Produkte. 17834 S Kompletno posteljo n>>čno omarico, umivalnik ln omaro prodam. Dr. Svoboda. Emonska 2 17831-6 Pisalni stroj ugodno naprodaj. Ogled v Informacijski pisarn! Kolodvorska 41 (dvorišče) med 10. to 12. dop. 17827 6 Inventar in materijal za izdelavo raznih past ln kozmetike naprodaj. Prostori Za obrat na razpolago. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Reflektant« 17866 6 Gg. frizerji! Haube, lavorje. pokro-mane fotelje to kabine Fön aparate itd. dobav lju Ludvik Ileršlč. LJubljana. Rimska 13. 17896-6 Trgovske opreme, fotelje, stole mize iz pokromanlh Jeklenih cevi po lastnih načrtih to želji kupca dobavlja poceni Ludvik Ileršli. Ljubljana. Rim ska 13. 17895-6 Za hišni vodovod vam dobavi avtomatsko pumpo lz vodilne nemške tovarne po brezkon kurenčnl ceni Ludvik Ileršlč, LJubljana. Rimska 13. 17894-6 Prodam krogle za balincanje. Roji-na. Kolodvorska 8, Ljubljana. 17299-6 Otroški voziček globok malo rabljen na prodaj. LJubljana. Janševa ul. 3. 17951-6 Starinska omara lepa visoka, lepo ročno delo naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.. 17936-6 športni voziček skoro nov, svetle barve, ugodno prodam. Her-berstelnova 9-L za Stadionom. 17995-6 Štiri Lutzove peči dobro ohranjene ugodno prodamo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17987-6 Dimniška vratca najboljše kakovosti, patentirana se dobe za 16 din po komadu. ES. EM. BE. LJubljana, Domobranska 1. 17973-6 Steklen lestenec (starinski) naprodaj. Pasar-stvo Pirnat, Novi trg 5. PP-6 Radi odpotovanja predam razno pohištvo, klavir, Skrinje, starine, porcelan in galanterijo. Sp. šiška Frankopanska 9. 17928-6 Otroški voziček Športni, dobro ohranjen, poceni prodam. Vič, Glince Cesta HI. 2. Stepančič J. 17924-6 Hladilna omara poceni prodam. Poizve set Bežigrad H. 13. 17923-6 Lesen paviljon in leseno ograjo, dobro ohranjeno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18034-6 Pohištvo in Metko za veverice, prodam. Rozman, Tržaška cesta 38, Ljubljana. 18031-6 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prešo in štance za pjevleko gumbov kupim. ponudbe na R Fils kzoiaä, Domžale. 17706-7 Samotne opeke rabll«?ne v dobrem stanju 5000 kg kupimo. Po nudbe z navedbo prove-nience točnih dimenzij in najnižje cene firanco-vagon postoti na <*1. odd. Jutra P**1 mot« »jflwr Ročne statve žafcart, rabljene ali no ve kupim. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod šifro »2Äkart* 17867-7 Prage bukove, hrastove in borove, sladko in polsladko seno. kupuje Rudolf Dergan, Laško. Proda ali zamenja tovorni avto Chevrolet za blago ali les. 18006-7 Stare kovine baker, medenino, cink in svine kupuje stalno po dnevnih cenah Unl-tas Celovška c. 90a. 17869-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali da1a-nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Radioaparat tri do štlrlceven za isto smerni tok 150 220 ali za oba toka novejšo tipo, odkupim ali zamenjam po ugodni ceni. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod >Radioaparat. 17740 9 Br&gotèn osti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih fOTtffh CERNE — juveDr. Ljubljana. Wolfova ul Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Dto. Naj manjši znesek 17 Din. Klavir Ne zamudite prilike ! Prvovrstne znamke, malo rab-lien, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Odličen«. 17903-26 Klavir krasen komad, uglašen, svetovne dunajske znam ke, zaradi selitve zelo ugodno prodam. Ogled: Tržaška c. 44a (tramvaj do milarne). 17955-26 Avto, moto Beseda 1 Diri, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Dto. Naj manjši znesek 17 Dto. NSU (Pony) 100 ccm v brezhibnem stanju ugodno prodam. Vprašati Perkova ulica 286 vsak dan dopoldne. O. L-10 Mali avto kupim. Ponudbe ■ točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Dober voz« 17676-10 Motorna kolesa od 100 do 200 com znana, ke Maloo to Victoria prodaja po znižanj ceni M. Kramar, Kamnik. 17678-10 Zamenjam motorno kolo znamke BMW 500 ccm z malim teedežnlm avtom. NasL v vseh poslov. Jutita. 17726-10 Fichtel — Sachs cilinder to bat za 74 ccm nov prodam. Kron feld. Zagreb, Torbarova 3. 17730-10 Motor švc&rskl 500 ccm OHV malo rabljen ugodno na prodaj. Ogled na Jesenicah, Gosposvetska 12, trgovina pri »Jerneju« 17767-10 Motor s prikolico angleške znamke 500 ccm, elektrika, klakson, popolnoma intakten za 4000 plača nai boiie hranilne Knjižice oank m nianilnic vrednostne Dapirje: 3% obveznice, bone. srečke, delnice itd. valute vseh držav. Ptodaja srečk državne razredne toteme. 16696-16 Družabnika Z nekaj kapitalom za vpeljavo novega premi-kalnega okna, jugosl. patent. domač izum. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Premikata o okno F. P.« 17581-16 Vlogo Ljub. kreditne banke kupim takoj za 100.000 din. Ponudbe s kurzno ceno na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja gotovina« 17276-16 Fotoatelje dobro vpeljan brez kon kurence z lepo bodočnostjo proti majhni od škodninj oddam radi se litve. Kupim Leioa apa rat novejši model dobro ohranjen. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Sigurna eksistenca 6-57« 17657-17 Kovačnica z orodjem se odda v n-a. jem. Prednost oni, ki imajo podkovski izpit. Franc Krajnik, Sv. Jurij ob j. žel. 17595-17 Gostilno s koncesijo vzamem takoj ali pozne je v najem najraje na Gorenjskem. Rupar. So potnica 18, škofja Loka 17787-17 Hišico z nekaj zemlje ali vrtom vzamem v najem v okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Plačam par let vnaprej«. 17852-17 Beseda 1 Din davek j Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Novo hišo enonadstropno, prodam po ugodni ceni zaradi preselitve Polak Ivan, Rudnik 86, Ljubljana. 17731-20 Parcelo blizu kolodvora v bližin: Ljubljane, prodam. Poizve se: Šiler Ivan, št. Vid 52 pri Ljubljani. 17636-20 Trgovska hiša gospod, posiopje v brez hibnem stanju vrtom, z ali brez polja ob držav ni cesti naprodaj. Nasi v vseh poslov Jutra. 16797-20 Smrekov gozd z več tisoč metri 30 do 40 let starih debel, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 313«. 15515-2C Hišico ali vflo | Dvosob. stanovanje v Ljubljani z 2 srednji- - —"-< ma stanovanjema ali 1 večjim in manjšim stanovanjem a elektriko, vodovodom ln manjšim vrtom kupim. Samo di rektne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina. 17947-20 Mala hiša z večjim vrtom na Brdu pri Ljubljani hiš. št. 75, 20 min. od zadnje tramvajske postaje Vič bo naprodaj na Javni dražbi pri sodišču soba 16, dne 11. avgusta ob pol 9. url. Podrobnejše informacije daje Zadruž na hranilnica v LJublJ. Dalmatinova ulica. 17743-20 Hišo s parno pekarno prodam ali zamenjam.— Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Sprememba« 17786-20 Novo hišo z mesečnim donosom 550 din prodam za 65 tisoč din na ljubljanski periferiji. Naslov v vseh dosIov. Jutra. 17768-2C ___ _ Stanovanje f Sobo s kopalnico čisto ln sončno a priti- I eno- all drvoeobno tKe gareonlero JAčem — * kltnaml oddam 8 1. sep strank» 3 oseb v Botel tembrom. Predo vi čeva ul dolini aa september. Na 16., Moste. 17823-21 slov T vseh poslovalnicah Jutra. 17686-21a Moderno, komfortno I » , ' . Sončno stanovanje stanovanje mlmo otetoječe iz dveh 3 sob s kabin eitom in ^ kuhinje ln priti- pritlklinami ter kopal- vj^ jgčem za september nico ln kletjo v viso Najraje v bližini StroJ- kem pritličju oddam s tovarn. Naslov v 1. novembrom. Naslov v v6eil poslov. Jutra, vseh poslovalnicah Ju- 17806-21» tra. 17847-21 Eno oziroma Dvosob. stanovanje nedaleč od mesta za 3 dvosob. stanovanje odrasle osebe Iščem za v Gregorčičevi 17 oddam fP^^J^1 v najem. Vselitev mož- 1'onudbe pod »Mirnoc na takoj. Vprašati tel. na °SL 000 • Jlitr*-. 36-63. 17865 21 17812-21a Trisob. stanovanje Trisob. stanovanje komfortno s pritiklina- J fem ^ff^,?0™" ml oddam v najem v fortom v bližin gla-ne- palači Ljublj. kreditne 8» kolod _oraali goren- banke v III. nadstr. s *o1- ® 1. novembrom. Pojasni september. Naslov: Stala daje uprava hiš Lj I ri trg 17, trgovina barv. kred. banke. 17864-21 17796-21a Stanovanje Posestvo okrog 8 oralov zemljišča na ravnini v vasi pri cerkvi blizu kolodvora pri Mariboru, takoj na prodaj. Fröhlich. Limbuž 17. 17776-20 Vila v Laškem z vrtom ln sadonosni-kom se proda ali zamenja za manjšo hišo v bil ž ini Celja. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17777-20 Stavba s trgovskim lokalom 10 stanovanj tik rudnika in lesne industrije, isto tam tudi lepo posestvo 8 oralov zemlje stanovanjsko m gospodarsko poslopje, sadonosnik na prodaj oboje radi staro sti pod ugodnimi pogoji Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Ruda« 17708 20 Parcele na Bledu od 600 m2 naprej po 5 do 30 din m2. Odda ljene 10 do 20 min od jezera ln železnice. — Prodaja Olga dr. Kavčičeva. Bled. Krekova 62 17639-2J Gostilno na Kočni najbolj prometno v Občini Gorje z veliko dvorano in vrtom oddam na račun dobremu organizatorju za tujski promet. Potrebno 30 tisoč din. z večjim kapitalom pristopi lahko kot družabnik. Dobremu kup cu ev. prodam. Slov. Ja vomik, p. Blejska Do brava. 17759-17 Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Prometno« 18007-17 Trgovino z mešanim blagom — dobro vpeljano v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo za go tovino* 17991-17 Din 20.000 vložim kavc.je v podjetje, proti jamstvu, ki mi nudi »talno mesto skladiščnika, inkasanta ali kai sličnega. Sem vsega zmožen, trgovsko izobražen. Prednost Celje - Maribor. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Tridesetleten«. 18009-16 Posojilo 350.000 se išče na prvo mesto, hiše ia zemljišča v podeželskem mestu, trikratna vrednost, obres tuie 7%. Odplačilo osemletno s pravico tudi poprejšnjega plačila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod tiro »Kapital 350«. i 16945-16 J Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ah daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Lokal oddamo v pasaži nebotičnika s 1- avgustom. Natančne polavedbe prt Pokojninskem zavodu. Gajeva ul. 5-II, med 11. ln 13. liro. 17762-19 Gostilna dobro idoča z garažami ali brez iz proste roke naprodaj v Novem mestu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17798-19 Fotografski atelje moderen takoj prodam. Najboljši položaj, nizka najemnina. — Gertrud Wolff. Maribor, Wilsono va 20. 17797 19 Lokal za pisarno ali skladišče in oprem Ijeno sobo oddam takoj. Rožna dolina. Cesta III-10. Vprašati med 1 in 2. uro. 17848-19 Dve ali tri sobe primerne za lokal (fotografsko obrt) ln stanovanje v centru Iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerno. 17863 19 Lokal in delavnico v centru Ljubljane za lahko rbrt, 4—5 sobno stanovanje v pritličju ali I. nadstropju iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redni plačnik«. 17948-19 6-stanovsnska hiša z lepim sadonosnikom, pripravna za upokojenca ugodno naprodaj. — Bezena 33. Ruše, 18018-20 Parcele v Kožar j ah ob Tržaški ces-ti prodam. Cena nizka, tudi na obroke. Ivan Šinkovec. Kožarje. Trža ška cesta 125. 17971-20 2-nadstropna hiša velika, naprodaj v Ljub I j ani na šentjakobskem trgu. Informacije se do be pri Mestni hranisnl-cl v Novem mestu. 17984-20 Gostilno in mesarijo poceni prodam. — Hiša je nova, vodovod, elektrika, vse v najboljšem stanju. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17965-20 Kupim hišo novejšo za sto tisoč gotovine in nekaj hipoteke Ugodno prodam parcelo. Izčrpne ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra poo »V Ljubljani. 17677-20 Večje število parcel lepo ležečih y najbližji okolici Kranja, primer ne za stanovanjske hiše kakor tudi za večja pod jetja odprodam. Vpraša ti v gostilni Benedik France Stražišče 206. 17575-20 Enonadstropno hišo v manjšem kraju v Slovenskih goricah ob žel. postaji s 4 parketirani-ml sobami in vsemi pri tiklinami oddam v najem ali prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17675-20 Hišo z trgovino in gostilno v Ljubljani prodam. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »700. 17700-20 Krasno posestvo malo graščinsko f70 oralov blizu kopališča, srez Celje naprsdaj. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »750« 17593 20 Weeckend hišica s sadnim vrtom in gozdičkom v št. Vidu nad Ljubljano 63, v gozdu na »Gričku« nad meščansko šolo naprodaj. Več se poizve v ogl. odd Jutra. 17835-20 Parcelo s sadnim vrtom in vodo v letoviškem kraju Žirovnici, Gorenjsko pro dam. Vinko Noč. Ciril-Metodova 8, Jesenice. 17800-20 Dvostanovanjsko vilo z davčno olajšavo radi odpotovanja prodam. Po trebno din 50.000, drugo na obroke in prevzem dolga Ponudbe podružnici Jutra Celje pod »Hipoteka.. 17820-20 Štirislanovanjsko hišo prodam. Velik vrt 10 minut od gl. kolodvora potrebno 65.000 din gotovine. drugo hipoteka. Frame Seničar, Ljublj an ska 63. pekarna. Moste 17861-20 Posestvo z gostilno, kegljiščem, vrtom ter skladiščem, na prometni točki periferije mesta on glavni cesti radi bolezni, takoj naprodaj. Pojasnila dobite: Ljubljana I. Ma-lenškova ulica 1. 17921-20 Lepa hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom naprodaj Tezno. Maribor, Prešer nova ul. 5. 18020-20 Enostanovanjska hiša ln trgovina na prometni točki v okolici Maribora po nizki ceni na prodaj radi selitve ali se odda v najem. Pripravno za upokojenca. Naslov v vseh posi. Ju tra. 18016-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kabinetom, oddamo tako) ali za 1. september v Pod milščakovi ulici 14. Vprašati pri hišniku. 17757-21 Enosob. stanovanje 3—4 sob. v centru, iščem za november Ponudbe na takoj ▼ oentru ah bltži ni. Ponudbe na agi. oddelek Jutza pod »Moder no. 17782-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom lepo, zračno takoj oddam Ulica na grad 9. 17789 23 Solnčno sobo opremljeno s posebnim vhodom oddam. Ev. z domačo hrano. Gruberjevo nabrežje 16. 17844 23 Sobe išče Beseda 1 Din. daven Din; sa šifro ali daja oje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Prazno sobo s hrano in vso oskrbo šče učitelj z 121etnim sinom za takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Nov dom< 17871-23a Lepo sobo opremljeno takoj od dam boljšemu gospodu ali gcepodičnl. Tyršev: c. 43-1, desno, blizu Strojnih tovarn. Zmer na cena. 17822-23 Sobo s posebnim vhodom oddam. Bonač, Vldovdan ska 1. 17791-23 s kabinetom, iščem v bližini bežigrajske šole za 1. IX Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 17960-21 ogl. odd. Jutra pod šifro »Tri osebe« 17900-21a 4—5-sobno stanovanje z vsem komfortom v Trisobno stanovanje s prltiklinami brez kom _ ____ _____ _ forta. za 500 din oddam I Centru mesta, visoko pri Mestni trg 8. Vprašati tllčje. ev. tudi I. nad istotam. 17912-21 | stropje za november iščem. Ponudbe: Uprava Stirisob. stanovanje Gorupovih bis 3-1. t palači Dunav. Beethov ' 17954 218 nova 14 oddam takoj v najem. Pojasnila pri Eno ali dvosobno upravitelju ^totam^^ | stanovanje s prltiklinami Iščem v 3-sobno stanovanje I -«e Sa^oSTES v bližini centra, na mirnem Jutra pod »Snažno 43« kraju oddam. Ponudbe na | 17943 21a ogl. odd. Jutra pod šifro »i. nad.« 17905-21 | Enosob. stanovanje s kabinetom m vsemi Enosob. stanovanje podstrešno, s kabinetom, — utev x septembra. Po oddam dvem odrasl.m ose- m]dbe na odd Ju bam. Oddam opremljeno ^ ^ »siguren plač sobo Koseškega ulica 20. | nlk Frankopan-starejšim osebam. Naslov v | ska 12. 17967-23 vs«h poslovalnicah Jutra. 17968-21 I Opremljeno sobo lepo za eno ali dve ose bi oddam takoj. Nebo tičnik V. 17689-23 Opremljeno sobo sončno, s separiranim vhodom oddam gospodični ali gospodu takoj I ali 1. septembra. Riliar-jeva 20-1. 17714-23 Krasno sobo Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Mirna stranka Išče sobo in kuhinjo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna 49« 17040 01 prazno, s posebnim vho-a I dom s stopnic takoj od ^ , . dam. Vprašati trgovina Enosob. Stanovanje Tyrševa cesta 37 čisto, iščeta zakonca brez otrok za september ali oktober. Najraje na Miriu. — | Por.udbe na ogl. odd. Jutra pod »Dopoldne odsotna«. 17766-21a 17875-23 Opremljeno sobo lepo, sončno z elektriko oddam dvema osebama po 90 din na osebo mesečno. Trnovo, Cesta na Loko 22 17764-23 5 ali 6-sobno stanovanje i _ .... , . s kopalnico, ščem v centru Dve Veliki SObl za november, po možnosti za poslovne prostore ta-v vili. Ponudbe na ogl. koj oddam, Vokač. Kre-odd. Jutra pod »Plin«. kov trg 10-11. telef. 26-31 17619 21a I 17805-23 Trisobno stanovanje! Prazno sobo v centru, iščem v septem- I sončno, prostorno v — bru. Naslov v vseh pošlo- centru mesta III. nad-valnicah Jutra. atr. oddam takoj. Po- 18032-2la jaanila med 12. ln 14. uro. Brulc. Pred škofijo Za 3 odrasle I 17843 23 lÈéem manjše, cenejše ■ _ , . stanovanje blizu univer sostanovalca ze. Ponudbe na ogl. od- sprejmem takoj v čisto delek Jutra v Ljubljani | sobo. Ftlgnerjeva ul. 13 pod »Za takoj. j n. nadstr., vrata 16. 1B014-21& I 17784 23 / Prazno sobo oddam. Poizve se pri hiš niku, Cigaletova 11. 17953-23 Sostanovalko ln otroka sprejmem \ dobro oskrbo. Cerne Ma rij-a. Dolenjska c. 23a Ljubljana. 17915-2; Večjo prazno sobo iščem za takoj Ponudbe z navedbo cene pod »Poceni« na ogl. odd. Ju tra. 17914-23 Solnčno sobo ln vso oskrbo v centru aH bližini išče čez dan zaposlena mati s petlet nim sinčkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do otrok« 17911 23 Sobo elegantno opremljeno oddam. Gledališka 12, priti., levo. 17909 23 Opremljeno sobo zračno ln prostorno s posebnim vhodom od dam eni ali dvema ose bama v Knezovi ul. 7. 17749-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17904-23 Sobo sončno v centru i vso oskrbo oddam dvema bo^S'ma gospodoma. Na slov v vseh poslov. Jutra. 17933 23 Sobo za dve osebi veliko lepo. novo oprem Ijeno oddam. Mirje. Vr stovškova 26. 17939-23 Dve sobi s kopalnico ln posebnim vhodom v centru Iščem za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Primerno. 17934-23 Sobo oddam poceni 1 ali 2 osebama. Istotam sprej meni sostanovalko. Na slov v vseh poslov. Ju tra. 18002-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom oddam boljšemu gospodu. Florjan-ska 31. 18000-23 Veliko prazno sobo ali enosobno stanovanje ne predaleč od centra iščem za 1. september Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Suho. 17990 23a Dijaik* sobe Beseda 1 Din. davek i Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Dva nižješolca spieime boli Sa obiteli v do bro oskrbo. Hrana zadostna io tečna Cena zmerna Kla »u na razpolago, pomoč pri učeniti Na»l< * vseh co. «lovalnicah Tutra. 16780 ^ Dijaka iz boljše družine Išče stanovanje z vso oskrbo v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beži grad. 17790-22 Dijakinjo lz boljše hiše sprejmem v dobro oskrbo. Klavir ln nemška konverzacija pomoč pri učenju, bliži na univerze. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17889 22 Nižješolca iz dobre rodbne sprej mem v popolno prvovrstno oskrbo. Naslov v vseh poslov. Jutra — 17952 22 BS^TTTfli Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Na.1 manjši znesek 17 Din. Zajklo in 2 mladiča enomesečna, belgijske pagine, prodam. Vodovodna 80, Suligoj J. I7Ä84-27 Dva psa po 2 leti stara, angleški hrt ter istrski brak zelo ugodno naprodaj. — Kranj, Blejska 2. 17643-27 Specijaliteta! Novofundlance priznano izredno krasne pse ln pslce. mlade raz nih starosti z rodovnikom izborni čuvaji, pro da Drvenik, Ptuj. Ašker čeva 10. 17729 27 Dobro dresiranega lovskega psa čista pasma (nemški kratkodlak) tri leta star poceni naprodaj. Naslov Mlhelič. gozda*, p. Zg. Sv. Kungota.. 17712-27 Čistokrvno enoletno dogo dr evirano (samec), dober čuvaj, pocenj prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17696 27 Ruski hrti najčistejši z rodovniki raznih starosti naprodaj Jesenice. Gorenjsko — Kralja Petra 11. 17801-27 f Dražba f Primork» raznega pohištva, glasovirja, gospodinjsko, neoporečno X preprog dne 4. avgusta ' oprem-' eli doto bi poročil 1938 ob pol 17. Mestnem trgu 8-1. 17961-32 rti/ \ »aka beseaa i din , davek 3 din ; za daianje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din. Gospod želi zajü-CL. poznanstvu dopisovati s samostojno damo ne pod 2ö let. Ponudbe z vsemi podatki, lahko so anonimne, na ogl. odd. Jutra pod »11. 17668 24 Inženir srednjih let se želi se znaniti s samostojno simpatično gospodično ali gospo iz Ljubljane ali okolice. Ev. dopise samo s polnim naislo-vom na ogl. odd. Jutra pod »Aifa« 17736 24 Boljša gospa 40 let, nesrečna. želi prijateljstva z boljšim zrelim osamljenim gospodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Te iščem. 17872 24 Podjeten hotelir išče sebi primerno dru žico, ki Je obenem dobra gospodinja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja 94. 17794-21 Dvignite dopis pod »Spoznanje« 17816 24 Mlad obrtnik dobro situlran poroči gospodično lepe pretek lostl. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 713. 17743-24 Partnerico simpatično in zdravo, iščem za izlete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izlet 44«. 17944-2-1 3-lleten železničar Primorec. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srečno«. 18033-25 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kroglični ležaji malo rabljeni v vseh dimenzijah se dobe pri A. Kavčič. mehanična delavnica. Tržaška cesta 54, tel. 32 24 17836 37 Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jc pustite redna kemične čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 r*raloica — SvetloHkainica MOTORNA KOLESA Vsaka oeseaa 2 din, davek 3 din, za daianje naslova din; najmanjši znesek 20 din. Državni uslužbenec želi znanja z gospodič no 20 do 35 let t svrho ženitve. Kuharice in šivilje prednost. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Uniforfnai 17614-2' Prisrčen dom si želim ustvariti. Akademsko naobraženj go spodje prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada skrbna Jena« J 7691-25 od 100 do 600 ccm eno leto garancije vse rezervne dele Vf m Maribor, Cankarjeva LAHKA LETNA j OBLAČILA, I vetrni suknjiči, perilo itd. j prodaja najceneje j Iščemo gospoda 241etnega s šolsko izobrazbo z znanjem nem ščine. lepe postave, pri-ljudnega značaja s 40 ti soč din gotovine kot tihega družabnika k trgo vini z meóanimi pridelki Izključena ni ženitev z mladim d«'k letom. Res ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Soliden gospodar 17799 25 Francoski buldog čistokrven naprodaj. Na slOr v vseh posi Jutra 17845 27 Mlade foksterierje čistokrvne poceni prodam v dobre roke. Celovška 135-1. Lom barje va hiša. 17817-27 Pes plemenite pasme, angleški setter, 3 leta star, ugodno naprodaj. Čok Anton, trg., Šoštanj. 18012-27 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Preklic Podpisani Anton Legat. Lesce, prekllcujem V6e žalitve, ki sem jih v mesecu maju Izrekel proti g. Andreju Jegliču v Lescah s tem, da sem mu očital goljufijo Anton Legat, Lesce št. 90. 17576-31 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aU daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v LJubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1 bo prodala na Javnj pismeni dražbi dne 25. avgusta 1938 lz gozdov svoje uprave v Kočevju 15694 plm bu-kove hlodovine in 5865 prm bukovih drv, oboje na panju. Pogoji, tiskovine in pojasnila so na razpolago pri up rar v ah v LJubljani ln Kočevju. 17141-32 Kuharica bi poročila stareišega go-poda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«. 17906-25 SS v. PETRA C. 14 s Poročim pošteno, dobro mladenko z doto. Mlajše vdo ve niso Izključene. Po nudbe pod »Mlad trgovec« na ogl. odd. Jutra 17979-25 Inženirja je rščE za barva ri jo a anilinskimi barvarni industrijsko podjetje v Sloveniji. Ponudbe pod »Mlajša zanesljiva moč« na ogL oddelek »Jutra«. àfe«f «sesterni In deželo •o^rpdn.ie svlntrov« mali oglasnik »vignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov LJubljani, Cesta 29. oktobra 24-1 proda 30. avgusta 1938 na Javni pismeni dražbi oca 2250 plm bukovega tehnične ga lesa lz svojih gozdov pri Straži. Dražba se vrši pri Sumski upra vi v Straži prt Novem mestu. Razglas, pogoji, tiskovine In pojasn'la se dobe pri gomJi drž. upravi t LJubljani ln Sumski upravi v Straži. 13585-32 Sokolski praznik v Straži-VsSta vasi Sokolsko društvo Straža—Valta vas je v nedeljo. 24. t. m. priredilo javen telovadni nastop, ki je pokazal, da se tudi tukaj sokolsitvo lepo razvija, pridobiva vedno več svojih privržencev, zavednih pristašev in prijateljev. Točno ob Vil5. se je razvila za Valto vas res mogočna povorka z godbo novomeškega godbenega društva na čelu z župnim praporom ter praporoma bližnjega topli-škega sokolskega društva. Povorka. v kateri je bilo nad 300 sokolskih pripadnikov v krojih in civilu z znaki, je bila tako v Vaiti vas-i, kakor tudi v Straži od občinstva prav navdušeno pozdravljena. Takoj po povorki se je pričela telovadba s pozdravom drž. zastavi in pesmijo sokolskih legij. Nastopili so vsi oddelki s prostimi vajami, katerim je mnogobrojno občinstvo z zanimanjem sledilo. Vsi nastopajoči so prav dobro in skladno izvajali težke vaje, zakar jih je občinstvo s priznavanjem nagradilo. Ker društvo nima lastnega orodja, je orodna telovadba odpadla, dasi sta bili telovadni vrsti iz Novega mesta in Toplic pripravljeni, da bi nastopili tudi na orodju. Priporočljivo bi bilo, da si društvo izposodi orodje pri sosednjem društvu. Po dobro uspeli telovadbi, je članstvo v krojih zopet nastopilo k snemanju državne zastave ter s pesmijo »Hej Slovani« zaključilo oficielni del prireditve. Po telovadbi se je razvila na prijaznem vrtu g. Kulovca prijetna zabava. Z večernim vlakom je večina gostov odšla s prijetno zavestjo, da se sokolsilca ideja v nsw-rodu čimdalje bolj utrjuje. Lepo uspela prireditev pa bodi sokofc-skemu društvu v spodbudo k nadaljnjemu delu. čitajte in Širite » J U T R O « iJUTBO« BL TI*. sc ZANESLJIV VODIČ CHROEPMETRE ELECTION Prvovrstni avtomonterji z dolgoletno prakso ln t»*™*» jami t ravnanj x razflörtml *v,moM' se Bče}o takoj. Plamene porrudbe a prnpM lzpriBeval poetati na »HKMAOKI AUTO-SERVICH, BEOGRAD, Vojvode M3SKa IX Vsi, bi hočete kupffi solidno in Spedjeino Izdelan in zamnfan tri cikel za prevoz blaga, obiščite znano dolgoletno obstoječo MEHANIČNO DELAVNICO » s s s Ljubljana, Tržaška c. 54 - tel. št. 32*24 ® O solidnosti se prepričate 1 nakupom dobrega izdelka po nizki ceni! čE SE prvovrstna moč za propagando ter dobro prodajalko. špecerijske stroke. — Prednost imajo izučene trgovske pomočnice. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Zmožna«. STAVBIŠČE za srednjo tekstilno industrijo v večjem kraju Slovenije se IŠČE. — Pogoj elektr. pogonska sila in tekoča voda; prednost eventuelno že obstoječe primerne zgradbe. — Ponudbe s popisom in ceno na: Dr. Nikolaj Kosala, Chorzów, Wolnotä 44 (Šlqzk) Poljska Otvoritveno naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva OTVORILA s 1. avgustom moderno trgovino z najboljšimi čevlji znane znamke fTTMQ S H © E v Gsspcski ulici št. 30 (hotel Zamorc) Potrudila se bova cenj. odjemalce CIMBOLJE zadovoljiti S PRVOVRSTNIM blagom po konkurenčnih cenah. — Priporočava se. . _____ TÜRK & VREMEC MARIBOR, v avgustu 1938. »1 9 »SLAVIN« je biser med čistili!? Ker je ne prekosi jiv v ceni in kvaliteti. Zato uporabljajte v Vašem lastnem interesu »SLAVIN« v Vaših kuhinjah, kopalnicah, delavnicah itd. Itd. Zahtevajte pri Vašem trgovcu »SLAVIN«! P©s©r S Pozor! ev! Vljudno sporočam cenjenemu občinstvu, da SEM OTVORIL na TVRŠRVI CESTI 69a (nasproti artilerijske vojašnice) trgovino stekla, porcelana m kuhinjske posode. Izbrana zaloga, cene solidne. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Ivgen Hribar, trgovec dor o^fascife ta napreduje} Umrl nam je naš predragi mož, oče in stari oče JOŽE JUVANC USLUŽBENEC DRŽ. ŽELEZNIC V POKOJU v 74. letu starosti, previden s svetimi zakramenti. Dragega pokojnika bomo spremlB k večnemu počitku izpred mrliške veže splošne bolnice dne 1. avgusta 1938, ob pol 5. uri popoldne, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 30. julija 1938. žalujoči: FRANČIŠKA, žena; JOŽEF, ALBIN, sinova; ANGELA, MICOC, hčerke — in ostalo sorodstvo. ferojažke odrezke. stari pap'-T tekstilne odpadke, ovčjo volna govejo d^a-fco laravco). — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor, DiavsKa uL 15. Brezp/acen pouk v igranju! laMevajte brezp/ačen cenik! IIOMFI. HEP.0U) a'zrn. za/, /romice g/asbit MARIBOR st 101 Ob bridki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, predobrega očeta, brata, svaka, tasta, starega očeta, gospoda MAKSA 2UMER davčnega inšpektorja v pok. nam je došlo v uteho bridkih ur toliko tolažilnega sočustvovanja, da se nam je nemogoče vsakemu posamezniku zahvaliti. Zato si dovoljujemo tem potom izreči najsrčnejšo zahvalo vsem, posebno častiti duhovščini, gosp. zastopnikom oblasti, gosp. stanovskim tovarišem, pevskemu društvu Celjski Zvon za v srce segajoče žalostinke, cenjenim darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi tako obilnemu spremstvu dragih prijateljev blagopokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj! CELJE, dne 29. julija 1938. žalujoči ostali - * ' «t*-.. 4 ts ZAHVALA Vsem, ki so v težkih dneh bolezni lajšali trpljenje, se ob rakvi poslovili ter z ven~i in cvetjem obložili našega skrbnega in blagega očeta IVANA RESMANÜ iz Gorice pri Radovljici izrekamo hvaležni otroci iskrerti: Bog plačaj! Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikovi dr. šarcu, dr. Debevcu in dr. Justinu, ki so mu skušali vrniti zdravje, g. farnemu župniku J. E. Bleiweisu za sv. tolažila, g. banu dr. Natlačenu in ostalim odličnikom za izkazano pozornost, g. dekanu Faturju, č. p. gvardijanu dr. Hadrijanu in č. oo. frančiškanom z Brezij ter ostalim gg. duhovnikom za opravljena pogrebna opravila, pevskim zborom Prosvetnih društev iz Radovljice, Mošenj in Brezij za ginljivo odpete žalostinke, Gasilskim četam v Mošnjah in Radovljici, kakor vsem ostalim številnim prijateljem in znancem za častno spremstvo na poslednji poti. Prav tako gg. dekanu Faturju, šol. upravitelju Dacarju in banskemu svetniku Janu za močne poslovilne govore ob odprtem grobu. Posebnp zahvalo in hvaležnost izrekamo tudi nadvse skrbni strežnici Globočnikovi mami iz Gorice. Vsem in vsakomur Bog povrni. Gorica, Radovljiea, Zapuže, Novo mesto, dne 27. julija 1938. FRANC in JOŽE, sinova; IVANKA por. HORVAT, MINKA por. GRILC, ANA por. BRTONCELJ in KRISTA, hčere; ANTON, LOJZE in JOŽE, zeti; IVICA in ANGELA, sinahi ter 15 vnukov in vnukinj. h BvQenJa na deSefl Iz Jesenic s— Srofaj kfeM Badia f udaafti danes ob a pop. (maso ob riaben »30-^OIET «MODAMA HOR. riCN KREMA' (iz m/jmZiEZ) 5>!nara 50- od ! 8 - 30 let KOPANA VfTA. riSN KR£IÌA'(vi/0icih60ca) dìnao: Te . e novitete "täkdi oo/trantjo gube, mlahavo kožo, nerede kožo cilado/tno napeto Z baržunaS-tim tenom. H ORA NA LEPOTA RA/T UM/. KI PUDRI» vv/eh nuan/ah olli.251 /PLIT ZAHTEVAJTE RRE5PLAČN1 CENIK čitajte in širite » J U T R O « Ottoèfel ____ Bftjeovejab modetor Po zek> n*»" centi CeoSd franko« sfBIBOKäc F. BAT JUL, LJUBLJANA, Kariovška cesta 4» Podružnica; Maribor, Aleksandrova cesta 26. IŠČEMO delovno moč, ki je sposobna delati na ročnih pletilnih strojih (Flach-strlckmaschinen) in na rašel-strojih kakor tudi na njih vršiti popravila. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod št. 6974. Industrija motorjev d.d. v Rakovici izdeluje v svoji moderno urejeni orodjarni ter popravlja vse vrste najbolj preciznega seka joče ga, montažnega, kontrolnega in raznega drugega strojnega orodja. Za informacije, z vprašanji, naročili itd. se obrnite na Industri ju Motora a. d. Beograd, poštni predal 334. I Za vodstvo našega pogonskega obrata iščemo za takojšen nastop avtoriziranega inženjerja obratovodjo eiektrostrojne stroke. Cenjene ponudbe z navedbo Stadija, prakse, zakonskega stanja in plačilnih zahtev kakor tudi termin nastopa pošljite na D. D. DOMAČE TVORNICE PREDENJA I TKANJA PAMUKA, DUGARESA. Jnseriraite v „&utru" t I Nič VEČ PLEŠAVOSTI - 3AVRE ZAHVALE Zelo sem zadovoljen z Vašo specialno vodo »Morana«. Prenehal mi je prhljaj hi lasje mi ne izpadajo več. Rebuk Miroslav, Maribor. Z »Morano« sem zelo zadovoljen. Mladi lasje so mi narasli, a prhljaja nimam več. Vsakomur priporočam »Morano«. Henrik Vajda, pošta Velebnje. Vaša »Morana« je na meni pokazala uspeh. Mladi lasje mi že rastejo. »Morano« priporočam vsakomur. Vitomir Ninkovič, Sr. Kari ovci. Z uspehom »Morane« sem popolnoma zadovoljna in jo priporočam vsem svojim prijateljicam. ^ ^ Marica Medič, Sušak. Z bratom sva porabila šest steklenic Vaše »Moräne« in lasje so nama popolnoma narasli ter se Vam najlepše zahvaljujeva. Mladen Ostojič, Vukovar. Z zahvalami bomo nadaljevali 7. avgusta. Ona steklenici »MORÄNE« je 50.— din. »MORANA« — SPLIT. Gradi za madrace, platno za rjuhe in prevleke, klotaste in svilene odeje, blago za prevleke pohištva, aa zastore in pregrinjala, preproge in tekače (tepihe), kokosove tekače tn predpražnike, osebno in namizno perilo, nankmge, perje in puh, vse vrste žimo, morsko travo, peresa za žimnice (fedre) in motvoz dobite najceneje pri F. I. GORIČAR — Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. SO. Tapetniki poseben popust! Cenjenim odjemalcem in ostalemu ugledn. Trgovski potnik, ki potuje po vsej državi z avtom, Išče zastopstvo dobrega predmeta proti proviziji ali fiksu. Nudi prvovrstne reference. Govori več jezikov. Pismene ponudbe pod 5 0 4 7 8 na PUBLICITAS d. cL, Zagreb, Ilica 9. Stanovanje 4 sobno s kabinetom in vsemi pritiklinami, velikim solnčnim balkonom na ulico, centralna kurjava, ter sploh ves najmodernejši komfort, eno soba direkten vhod iz stopnišča, pripravno za zdravnika ali kaj sličnega, v centru Ljubljane SE ODDA v novi stavbi Gori čar, na sv. Petra c. za november. Iščemo 1 dvoplamenocevni KOTEL s 100 m2 kurilne površine, 12 atm. obratovalnega pritiska, v najboljšem stanja. Ponudbe pod »KOTEL« na ogl. odd. »Jntra«. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeta! OBVESTILO. meščanstvu vljudno sporočamo, da smo kupili od »DE-PE« r. z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani, CELOTNO OBRATOV ALIŠČE PREJŠNJE »I. DELAVSKE PEKARNE« v Ljubljani, Postojnska 11. Iz tehtnih poslovnih razlogov smo 20. junija 1938 prevzeli obratovanje nekdanje I. DELAVSKE PEKARNE v lastno režijo in ga vodimo od tega dne dalje pod starim renomi ranim imenom: m P® Josip Črnigoj 8 Ko. PARNA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LJUBLJANA — Postojnska ulica 1L Telefon: 31-71. Obenem si dovoljujemo cenj. odjemalcem in ostalemu ugL meščanstvu sporočiti, da smo obrat povsem renovirali in ga bomo že v najkrajšem času spopolnili z najmodernejšimi stroji, katerih geslo je: KAKOVOST, HIGIJENA IN SKRB ZA ZDRAVJE. Ljubitelje kvalitetnega peciva vljudno obveščamo, da izdelujemo kot posebnost naše pekarne, pristno tržaško pecivo: bige, komete, mantovane, koprsko pecivo, tablete itd., itd. Priporočamo se našim cenj. odjemalcem in ostalemu ugl. meščanstvu, da nam ohrani svojo naklonjenost, mi pa se bomo potrudili, da postrežemo vsem in vsakomur z odlično kvaliteto. Z odličnim spoštovanjem (Di P/a Josip črnigoj 8 Ko. PARNA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LJUBLJANA — Postojnska ulica IL Telefon: 31-71. Mestni pogr<*brrf s*vod Občina Ljubljana f Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša dobra mati in tašča, gospa Amalija pl. Schildenfeld, roj. Conrad pL Hötzendorf previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v nedeljo, dne 31. juHja 1938 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne L avgusta 1938 ob 9. uri z j. v cerkvi Križniškega reda (Križanke). LJUBLJANA, GRAZ, WIEN, dne 30. juBja 1938. Friedrich vitez pl. Schildenfeld, polkovnik v p^ sin, Wilhelmine pi. Schildenfeld, roj. Hüther, , h < Zoe pl. Schildenfeld, rojena Nicolic, Točno plačuj »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! Urejuje Davorin fiavljen, - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko yirant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - V4 ? LJubljani.