CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	............ $2.00
Za ZDA...............	........... 3.00
Za pol leta ............	........... 1.25
Vol. 1 No. 8.
NASLOV EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Priče 5.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORONTO, ONTARIO SOBOTA. 31 OKTOBRA. 1943
Cena 5c.
Kriminalce pred sodišče - pravi Izvestija
Leto 1 štev. 8.
Organ sovjetske vlade pod naslovom: "Hitlerjeva klika in vsa njihova družiija morajo odgovarjati za svoja zločinstva". S ozirom na to Izvestija v svojem uvodniku pravi:
"Izkaz sovjetske vlade o odgovornosti hitlerjevih in-vazorjev in njihovih družin radi zločinstva, ki ga so izvršili v okupiranih državah Evrope, je dokument od politične važnosti,ki se ga mora iznesti pred sodišče.
Sovjetski narodi,, kateri podnašajo največjo težino oborožene borbe proti hitlerjevih invazorjev, ter preživljajo največje strahote hitlerjevih zločinstev, smatrajo bratskom soliidarnoščom in globokimi simpatijami za osvobodilno borbo narodov v Evropi, okupirani po hitle-rjevi Nemčiji.
Sovjetska vlada ponovno izjavlja, da hitlerjeva kri-
Goering, Hess, Goebbels, Himmller, Ribetrop in Rose mberg. To so najglavnejši krivci. Ravno tako ne bodo ušli kazni hitlerjevi hlapci, Musolini, Antonescu, Horty, Qusling, Nedič, Pavelič, Ru-tnik in drugi zločinci—kazni ki jo bodo izrekli narodi sveta.
Predsednik Rooseveit je izjavil, da klika nacističkih voditeljev, je odgovorna za brezštevilne zločine, ki mora biti imenovana in obsojena po kriminalnim zakonom. Imajoč ravno iste poglede Sovjetska vlada na svoji strani smatra za potrebno, da se takoj izroče sodišču mednorodnega tribunala, vsakega vodjo fašistične Nemčije.	■ ■ t
S ozirom na različne forme aktivne borbe narodov v okupirani Evropi po Hitle rju, sovjetska vlada posebno povdarja na narodni parti-
PREGLED SOVJETSKO-' Ce,emu kulturnemu svetu
NEMŠKE FRONTE
STALINGRAD — RDEČI VERDUN ČLOVEŠTVA V BORBI PROTI FAŠIZMU.
Na več krajih že nad dva meseca obleganega Stalin grada,, junaški oddelki Rdeče Armade, ne samo da so vzdržali svoje položaje, marveč potisnili iz položajev zbrano iz raznih predelov zadesene Evrope, fašistično silo.
Mesto samo po sebi izpre-obrnjeno je v barikade in zakope. Vsaka hiša je posebej bojna črta. Stalingrad točasno predstavlja žarečo peč v katero Hitler suje divizije za divizijom, pravi dopisnik Toronto Star, Ezra Vilensky. Toda junaški bra-
minalna vlada in vsi njeni f.?okret v Jugoslaviji ____„•„ ;„	Junaskiborci za čast svobo-
sotrudniki, morajo in bodo dobili pravično in oštro kazen za zločinstva, ki so jih počeli naspram narodim Sovjetske Unije in vsim svobo-doljubečim narodim na začasno okupiranem evropskem teritoriju, po nemškem in njenih zaveznikov armadi in hlapci.
Imena najglavnejših, ki so odgovorni za zločine dobro so znana vsemu človeštvu. Ti zločinci morajo biti kažnjeni po kriminalnem zakonu. V izkazu Sovjetske vlade navedeni so: Hitler,
do in neodvisnost naroda, izbrali so pot oborožane bo rbe proti okupatorjev, ter z tem slede primer hrabrih sovjetskih borcev.
Uspešno razvijanje osvobodilne borbe v vsih ozirih, je najglavnejši temelj za končno vničenje enotnega sovražnika. Vsak tisti ki želi pričati čim prejšni kazni zločincev odgovornih za nesrečo narodov, mora neustrašeno in samo požrtvovalno po-jačavati borbo proti nacističnih invazorjev."
WENDEL WILLKIE OPOMINJA ZAVEZNIKE NA OBLJUBE
Uspeh borbe zavezniške armade v Afriki
New York. — Wendel Willkie, ki se je povrnil od svojega potovanja črez bližnji in daljni vzhod, ter tudi Sovjetske Unije in Kitajske,, je v svojem govoru pozval ameriško ljudstvo, za dajatev pomoči narodim v borbi za svobodo človeštva; vstanovitev svetovnega miru in vničenju ekonomske in politične tiranije.
Medtem ponovil je zahtevo invazije Evrope in Burme, kako bi se z tem olajši-lo ogromni napor Sovjetske Unije in Kitajske. S ozirom na nedavni govor predsednika Roosevelta, glede vojnih strokovnjakov in njihovega dela, češ da se drugim ni treba mešati v take zadeve, je Willkie — dejal:
' Dosedajni način vojne, nam ni dokazal nikakoršne verjetnosti glede sposobnosti naših militarnih in pomorskih strokovnjakov. Vsed tega vsi naši tako vojni kakor.tudi politični voditelji, morajo biti podvrženi kritiki kot glavni sili demokracije., a to je narod, kateremu se mora dovoliti poštena in svobodna diskusija.
Mi nismo izpolnili naših obljub v dostavljanju orožja in vojnega materijala zaveznikom. Dosedajno odpo-šiljanje materijala v neke države, katere sem posetil, ne samo da je malenkost a-ko ga primerjamo na velikost vojne, marveč je naravnost tragičen. Da vam povem koliko je bombnikov dobila
verjeli. Ravno tako, da vam povem, kako se Rusija počuti naspram pomoči ki smo jo do danes izkazali, verjetno je da bi se strinjali z menoj ako povem, da nimamo dosti razloga govoriti o tej pomoči,, ki smo jo storili naspram njej.
Večja dajatev in večje razumevanje v vsih ozirih je potrebno."
Osma Armija pod poveljstvom generala oMntgome-ri, napreduje v Afriki. Ro-melova nacistična armada odstopa na več krajih zatrjuje poročilo iz Cairo.
Točasno se zatrjuje,, da je osma armija le 8 milj od dobro utrjenih sovražnih položajev zapadno od E1 Ala-mein bojne črte. V oštrih spopadih sodelujejo tanki in bojna letala, poleg pehote ki je na tem položaju skoraj glavna sila v borbi.
Vesti iz Rima podcenju-jo uspeh zavezniške armade z tem, da ima ogromne izgube. Toda vesti iz Cairo zatrjujo nasprotno, da so te izgube na sovražni strani mnogo večje, kakor pa na strani zavezniške armade.
Značilno je dejstvo da na tem kraju bojne črte, je premoč v zraku na strani zaveznikov. Z zračnimi napadi zavezniški aeroplani razbijajo koncentracijo sovražnih sil. Posebno pa so pod nadzorstvom prometne vezi, pota in ceste do bojne črte.
Od zadnjega prodora na tem kraju fronte, osma armija je zaposlena z čiščenjem zavzetega teritorija.
nitelji, ki vzbujajo cel svet z svojo vztrajnostjo in boje-vitostjo, odbijajo napade i-za katerih nastojajo le kupi mrličev in ranjencev.
Ako je Verdnu pomenil v zadnji svetovni vojni zmago zaveznikov proti Nemčiji — Stalingrad pomeni zmago človeštva v splošnem.
Izgube v borbah pri Sta-lingradu se. računajo 200 tisoč mož tedno, razen raznega drugega orodja in materijala. Obljube tako vojaštvo,, kakor tudi narodu za zmago — razbite so v prah in pepel, častno mesto za to gre junaški Rdeči Armadi in narodim Sovjetske Unije. Nemški fašizem k z lažmi in pretvezami nasičuje nemški narod, je z vsakim dnevom v večjih škripcih. Vsled ogromnih izgub pritiska na kvizlinge francoskega in drugih narodov v zasedeni Evropi, za nadomestitev delovnih moči. Na fronti med vojaštvom prepovedano je govoriti novim nabornikom o rukski ziiri, kakor tuydi o izgubah. Nastala je vnovič izmenjava posameznih generalov itd. To zadostuje dejstvo, da se je polagoma pričnelo menšati ofenzivna moč proti obljubam zmag,
mesto katerih je nastal gotov neuspeh.
Rdeča Armada na severo-zapadni strani Stalingrada stalno napreduje. Zavzela je že nekaj važnih položajev in je le 36 milj od mesta. Ravno tako pri Vorož-nežu, na Kavkazu in pri Lenigradu, je zavzela več strateških položajev. V teh borbah so nacisti pretrpeli ogromne izgube v moštvn in materijalu. Na nekaterih krajih se računa do 7000 mož ubitih v trodnevnih spopadih. Po nekod pa divizije od katerih je preostanek le 20 mož od sto. Tako zadaja Rdeča Armada smrtonosne udarce fašističnim silam.
BORBA NA S0L0M0N OTOKIH
MEXICO VPOSTAVILA DIPLOMATSKE ODNO-ŠAJE Z SOVJETSKO ZVEZO
Mexioo Sity. — Meksika je vnovič postavila diplomatske odnošaje z Sovjetsko Unijo. Ob tej priložnosti vlada je izjavila, da z dovoljnostjo obnavlja diplo-sti vlada je izjavila, da z za-matične odnošaje z Sovjetsko Unijo, ter izraža počast naspram izvenrednemu deležu, ki ga daje Sovjetska Unij a demokraciji v svoji
Washington. — Vest iz Solomon otoka izjavlja, da se je borbena črta tam pro-širila na milje vzhodno proti zavezniških komunikacij na Pacifiku. Posebno so ostre borbe točasno na Gua-dalcanal otoku. Na nekem kraju bojne črte je Japoncem uspelo prodreti,, ali so jih zavezniške sile vrgle nazaj na stare položaje.
Naspram poslednjim ve-stim zatrjuje se, da so Japonci poslaK pojačanja na položaj -400 milj severovzhodno od Guadalcanal. A-meriški letalci so v enem napadu močno zadeli japonsko pomorsko silo severno od New Hebrides. — Fiji otoku, kjer se točasno nahaja ameriška nastopajoča baza.
Tako se glasi proglas združenega slovenskega naroda, preko radio postaje "Svobodna Jugoslavija", ki ga je objavila moskovska oddajna radio postaja: "Vsemu kulturnemu svetu!
Vodstvo vsih narodnih organizacij in skupin, ki vodijo skupno borbo za osvobojenje svoje zemlje od krvavega fašizma, poživlja vas vse, da ste priče in sodniki Hitlerja, Hortija in Musolinija, ki v naši deželi kjer živimo Že trinajst vekov, vpeljujejo "novi red" z obešanjem, po-Žigom, nasilstvom in ubijanjem.
Predstavniki vseh narodnih skupin poživljajo civilizirani svet k pravični sodbi ne samo nad nemškimi in madžarskimi morilci, čijih krutosti so znane vsemu civiliziranemu svetu, temveč posebno nad italijanskim fašizmom, ki pridiga svojo 2000-letno kulturo po vsej zemlji, v resnici pa ni nič drugega kot tolpa morilcev, bojažljivcev in sleparjev.
Italijani so v to deželo — Slovenijo prišli z zlatnimi obljubami, toda so kmalo pozabili svoje lastne besede in pokazali svoj varljivi značaj. Slovenci italijanske fašiste poznajo že dolgo in lahko rečeno, da so ravno Sovenci bili prvi, ki so zgrabili orožje proti njim, da branijo svojo stvar in maščujejo svoje brate, ki so padli za slovensko civilizacijo. V Ljubljani prestolici Slovenije, je fašizem pomoril polovico prebivalstva. Mesto je ograjeno s trojno vrstobodoče žice in izpremenjeno je v koncetracijsko taborišče. Italijani, ki sramotno beže pred našimi oboroženimi četami, požigajo nezavarovane vasi, more in ubijajo mirne prebivalce, vključno žene, otroke, stare in bolne ljudi, potem pa beže kot "junaki zmagovalci". Tako dela "junaška" črna srajca in to je podoba italijanskega fašizma kulture.	♦
Italijani so sklenili da popolnoma iztrebijo naš narod. Ves svet pozivljemo, da nam pomaga. Poživljamo vse, da vzamejo na znanje krutosti, ki jih fašizem dela nad nami. Ta narod najmanjši v Evropi, je danes bolj združen kot kedaj prej v težkem boju za svojo svobodo in neodvisnost. Proti najmodernejšemu fašističnem vojnem stroju, se borimo brez orožja — proti tankom, aeropla-nom, najmodernejšim strojnicam in težkim bombam. Našemu sovražniku smo odvzeli puške in ž njimi se borimo proti stotisočerim Italijanom, ki so preplavili našo deželo.
Civilizirani narodi, vas kličemo na pomoč! Civilizirani narodi celega sveta, dvignite svoj glas v protest na svojih zborovanjih proti temu krutemu delovanju, objavite jih v vašem tisku. Storite svojo dolžnost do nas, obsodite fašizem in pomagajte rešiti človeštvo!
Podpis: Vodstvo Osvobodilne Federacije Slovenskega Naroda, Vodstvo komunistične stranke, Vodstvo katoliških socijelistov, Vodstvo demokratov, Vodstvo kmetske stranke, Vodstvo kmetske mladine, Slovenska ženska zveza, Vodstvo komunistične mladine in Vodstvo delavsko kmetske mladine.
DVESTO TISOČ V MONTREALU ZAHTEVA USTANOVITEV DRUGE FRONTE
JAVNO MNENJE ZA LEGALNOST KOMUNISTIČNE STRANKE
junaški borbi proti agresiji in nacističnemu diktatorst-vu.
Ravno tako je pripravna obnoviti diplomatične odnošaje Uragvajska vlada. Se pa pri tem omejuje na to, da bi naj Združene Države glede tega posredovale v pregovorih izmed Urugvaja in Sovjetske Unije.
Podrobna poročila očvi-dcev o bojih v Sloveniji
KAKO SE LAHI MAŠČUJEJO NAD MIROLJUBNIMI KMETI ZA SVOJE VOJŠKE NEUSPEHE
J. I. C., posnema poročilo iz ilegalnega časopisa "Zarja Svobode", ki izhaja v Ljubljani in to iz št. 6. 2. letnik.
Montreal. — Konferenca za takojšno ofenzivno akcijo, zastopajoč nad 200.000 državljanov v Quebec pro-vinciji zadnjega tedna poziva Federalno vlado rekoč: "Največji interesi Kanade in Zedinjenih Narodov so, da se takoj založi vsa podpora za ustanovitev druge fronte v Evropi".
Konferencija si je stavila v obveznost za podpiranje vsih zadev glede občnega vojnega napora ne samo v besedah, ampak v dejanju, se glasi resolucija poslana premijerju Kanade, Mr. Kingu,; kakor tudi obžalujoč vladno pomanjkljivost s ozirom, da ni še do danes se javno izrazila za podpiranje Churchill-Roosevelt in Molotov deklaracijo v juni-jo meseco za ustanovitev druge fronte v letu 1942. Ravno tako poziva vlado, da dvigne
svoj glas v odboru Kitajska, vi bi n^ Zedinjenih narodov za dru-
go fronto.
Na konferenciji je bilo 300 delegatov različnih u-nijskih, organizacijskih gru-pacij v kvibeški provinciji.
Adrien Villeeneuve, predstavnik mednarodne asosia-čije mašinistov, je s ozirom na ustanovitev druge fronte povdaril: "Najbolj kritična situacija je v naslednjih tednih tega Jeta v zgodovini človeštva. Odlašanje za ustanovitev druge fronte, pomaga minhenašem in defi-tistom, kateri gredo zatem, da na eden ali pa drugi način iztisnejo primirje z Hitlerjem. To bi pa pomenilo zmago za Hitlerja. — poraz za demokracijo in obstanek človeštva.
Vsled tega imamo pravico govoriti jasno in glasno v tej zadevi. Mi zahtevamo drugo fronto — zdaj — takoj ! Mi zahtevamo od naše vlade podporo za drugo fronto. Zahtevamo dalje
Toronto. — Kanadski institut za pregled javnega mnenja s ozirom* na legalnost komunistične stranke Kanade, da je razen kvibe-ške provincije 57% za in 43 proti. Dočim je v provin ciji Quebec naspram zatrjevanju tega instituta 20% za in 80 proti.
združeno strategijo Zedinjenih narodov s ozirom na vstanovitev druge fronte.
Ustanovitev druge fronte, pomeni zmago. Ako bomo dopustili še nadaljno odlašanje, nam preti nevarnost da izgubimo vojno".
Zatem je konferencija poslala pozdrav prvemu ministru Sovjetske Unije Feodor Gušev-u, izražajoč svoje simpatije in vnemo naspram narodom in junaški Rdeči Armadi v borbi proti hitle-rizma. Oddana je počast junaškim braniteljem Stalingrada ,ter žrtvav fašizma v splošnem.
PARTIZANI NAPADLI KANIŽARICO . PRI ČRNOMLJU
Moskva. — Radio odajna postaja "Svobodna Jugoslavija" poroča iz poročila vrhovnega povejstva rodoljubnih in partizanskih oddelkov v Jugoslaviji sledeče:
Oštra borba se je vršila v krajih Ključ in Jajce. Partizanski oddelki so zadali težke udarce sovražniku, posebno v nočnih napadih na sovražne posadke. Bata-lijon Kozara, izvedel je uspešne napade v zadnjih dne-
vih tg. m., ter pri teh pobil 68 ustaških, tri nemške oficirje in 11 vojakov, zajel pa 27 orožnikov. Sovražniki so imeli poleg tega veliko ranjencev.
Dva batalijona 4 partizanske brigade, izvedla sta uspešen napad na italijanski garnizon, ki je stražil rudnik premoga v Kanižarici pri Črnomlju. V tem napadu so partizani vničili tamkajšnja skladišča. Par dni zatem, so partizani iste brigade razstrelili želežniško lokomotivo in 20 gasolinskih tankov. Na poto nazaj v svojo bazo, se so srečali z italijansko mobilno kolono z katero so stopili v borbo, če tudi so bili izčrpani in lačni. V tem spopadu so partizani obkolili sovražnika, sPedlclJ° pobili 120 vojakov in 7 ofi- J.e blla najbllžja mestu, kje
cirjev, ter zajeli 18 vojakov je b'Ia P,roga P°šk°,d°vana, en mortav ijrf,.. • ' so Popolnoma porušili in
v 7ltar' 18 strojmc in, zažgali. Vaščane so obdol-l vec drugega materijala. I (Prenos na 4 strani) )
Polhov Gradec: Dne 7'
maja so partizani napadli na cesti Dobrava-Polhov Gradec, večjo italijansko vojaško kolono. Napad so izvršili pri vasi Gaberje in prizadeli Italijanom velike izgube mrtvih in ranjenih. Italijani so se umaknili od-nosno razbežali brez boja. Naslednji dan pa so pridiv-ljale v dolino močne kolone italijanskega vojaštva. V akcijo so stopila celo letala, ki so bombardirala posamezne točke v okoliških gozdovih in streljala s strojnicami. Italijani so polovili okrog 1X0 mož in mladeni-čev. Vojaško sodišče je na licu mesta obsodilo 14 mož na smrt, ki so bili takoj u-strexeni. Zažgali so vasi Gaberje, Srednja vas in Hra stenice. Vas Babn0 goro pa so oplenili.
Borovnica-Kamnik: Dne
19 maja so partizani razstrelili želežniško progo in prekinili promet med Ljub-Ijanom in Trstom. To se je zgodilo blizu postaje Borovnica. Italiajni so takoj dru-gi dan poslali kazensko ek-Vas Kamnik, ki
"EDINOST"
Published Semi-monthIy by the 'EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
Kegistered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Sedmi november dan zmage svobode in enakopravnosti
Proslava sedmega novembra v Sovjetski Uniji, izražava največji in najznamenitijši narodni praznik. To je praznik narodov Sovjetske Unije — ki je naspopil na proglasu nacionalne svobode, enakopravnosti spolaa in narodne oblasti za narodne interese v letu 1917.
V dotedajni povesti narodov Rusije,, vrsti se v nepreg-led neomenjena samovolja, izkoriščavanje in zapostavljanje carske oblasti, na račun bede in siromaščine ogromne plasti tako v površju ruske zemlje, kakor tudi v obsegu narodov. Toda po sedmem novembru in do današ njega dne, vrsti se nova povvest svobodnih narodov Zveze Sovjetskih Socijalističnih Republik.
Na razvalinah carske in aristokratične korupcijske oblasti, vzrastlo je novo gospodarstvo narodnega imetja za narodne interese. Nekdajni preziran in nepismeni "mu-žik", osvobojen narodno in gospodarsko, dvignil se je na površje obenem politično, kulturno in vojaško v tako kratki dobi zadnjih 25 let„ da točasno navdušuje svet, ga hrabri in mu proža največjo oporo v nezaslišani borbi proti zločinskemu fašizmu. Cel svet, zlasti v zasedenih državah Evrope, upirra svoje oči in polaga nado na vsak udarec Rdeče Armade na bojni črti proti Hitlerja in njegovih zaveznikov. To so udarci za vničenje zverin v oso-binah fašizma, za obstoj in neodvisnost narodov sveta. In ravno ta karakterističnost borbe vezana z vsimi svobo-doljubečimi narodi, zahteva odločno akcijo v tej borbi na vsih bojnih črtah in podvsem na evropskem konti nentu.
Tako je ta sicer kratka razvojna doba novega narodnega gospodarstva Sovjetske Unije, dostavila na površje ogromno enotno silo v delu in besedi, katera je prva strla izzmišljeno "nepremagljinost" fašističnih hord opojenih v zmagah z pomočjo petokoloncev in narodnih izdajalcev v zasedeni Evropi. To je bila sila, ki je dala svetu odih, obudila nado in vlila zaupanje v zmago, dajajoč pri tem največji delež materijalni in ljudskih žrtev, kot najsvetejši primer borbe za vničenje sovražnika.
Ravno tako razbiti so vsi presodki in obrekovanje s ozirom na gospodarski red v Sovjetski Uniji. On je dokazal ne samo svojo zmožnost, vdanost in zvestobo voditeljev naspram narodnim interesom, marveč v zameno tega junaška borba narodov Sovjetske Unije, pričuje jasno kot beli dan zvestobo, vdanost naspram voditeljem in naspram svoji domovini. Ta zvestoba je stvarnost dejstva iz zadnjih 25 let. To je lastnima svobodnih narodov Sovjetske Unije,, osvobojenih vsakega zapostavljanja narodno, rešenih ekonomskega izkoriščanja in rešenih raznega izkoriščanja duševno in umno. To je podlaga junaštva, podlaga vdanosti in zvestobi narodov Sovjetske Unije, ki tako junaško branijo vsak pedenj svoje zemlje, ter z tem doprinašajo obenem največji del borbi za rešitev sveta iz suženjskih verig fašističnih razbojnikov.
Toda, ko zasledujemo znamenito povest Sovjetskih narodov, tedaj se obenem ob priči vsega napredka, ki se odraža tako v narodnih, kakor mednarodnih zadevah,, se vrste ogromne žrtve. Ta napredek zahteval je ogromne žrtve do in sedaj v vojni, so te skoraj neopisive in to v najsvetejših trenutkih za narode in človeštvo v splošnem. One nas morajo točasno vezati iz narodnih ozirov solidarnosti vred z narodi Sovjetske Unije, da proslavimo sedmi november z znaku naše pripravnosti v borbi za vničenje sovražnika. Proslavimo ga tudi iz Slovanske bratske vzajemnosti, kot najsvetejše naloge ravno pred Slovanskimi narodi, za obstoj, osvobojenje in enakopravnost. Proslavimo ga v znaku bratske solidarnosti z vsimi svobodoljubečimi narodi v borbi proti fašizmu. Proslavimo ga v pospešitvi vojnih naporov v vsih ozirih, posebno pa vstanovitev Druge fronte na evropskem kontinentu. Proslavimo ga v znaku splošne mobilizacije in splošne ofenzive, za končni in smrtni udarec enkrat za vselej nad zločinstvom in tronošstvom fašizma.
Usoda Slovencev
Božična in nova letna darila
Le dober mesec dni še od praznikov,, kadar se kot navadno pošiljajo čestitke, novo-letna darila itd. Topot bomo praznovali te praznike v vojnih nalogah in da bo v marsikaterih ozirih pomanjkljaj običajenih reči posebno kar se tiče otročjih igračk. Toda v kolikor so lepe lastnosti da drug drugemo voščimo vesele praznike in novo leto, je na prvem mestu važno da jih voščimo našim vojakom v kanadski armadi.
V nekoliko zadnjih izdaj lista, oni so pisali; da pričakujejo pisem ed rojakov iz raznih naselbin, na katera bodo radi odgovorili. Vsled tega so bili priobčeni tudi njihovi naslovi, da se jim lahko piše, da eden ali pa drugi saj z par besed se pogovori žnjimi in jim z tem daje v pismo delno vezanost in pregled misli in dela posameznika v tovarni, rudniku itd. Torej v kolikor je potrebno in vredno pisati našim vojakom v kanadski armadi, je ravno tako potrebno po zmožnosti že odsedaj pripraviti božična in novo-letna darila.
Izkažimo z našem darilom našo pripravnost in naše vezane misli žnjimi, ki stoje z puško v roki pripravni na vsak poklic k obrambi narodnih in človeških interesov.
J. I. C. prinaša nekatere izvlečkee iz članka dr. Miha Kreka, podpredsednika jugoslovanske vlade v Londonu.
"Po vekih tujčevega jarma in borbe za svobodo je bilo leto 1919, polno najlepših nad za Slovence. Misli li so- da bodo po zmagi nad avstrijskem cesarstvom in nad Nemčijo njihove zahteve izpolnjene, a so se motili. Italija je bila takrat zaveznica Francije in Anglije,, katerih roke so bile vezane z londonskim paktom, podpisanih odVelike Britanije, Franccije in Rusijev korist Italije za slučaj, da bi vstopila v vojno proti centralnih silam. Po vojni je bila Slovenija razkosana na tri dele. Preko milijona Slovencev, je dobilo svojo "svobodo" v okvirju Jugoslavije, toda preko pol milijona jih je ostalo pod Italijo, prekolOO. 000 v Madžarski. Tako je mirovni dogovor iz leta 1919, skoro uničil ta mali narod. Toda Slovenci so vzdržali tudi to strašno krvavenje. . .Zato se je Hitler odlo-čiL>, da uniči Slovence, katerih žilavost v odporu je poznal.
Nemčija je zasedla dvej tretjini jugoslovanske Slovenije, skoro tretjina z Ljub-
ljano je bila odana Italiji, dočim so Madžari dobili Pre-kmurje v katerem živi 85.-000 prebivalcev.
Hitler je ukazal, da se mo ra ozemlje ki je pripadlo Nemčiji, takoj ponemčiti. Nacisti so vedeli, da je nacionalni odpor Slovencev osredotočen v cerkvi, šolah,ter kulturnih in gospodarskih organizacijah. Vse te ustanove so bile uničene takoj v prvem navalu, cerkve zaprte^ duhovniki aretirani.
Politiko uničevanja so izvajali predvsem tudi v slovenskih intelektualnih slojih. Njihovo imetje je bilo zapjenjeno, možje zaprti v koncetracijske tabore, žene in otroci pa poslani v Srbijo. V maju 1941 leta je Hitler izdal naredbo, da je vse slovensko imetje v krajiih zasedenih od Nemcev, konfis-cirano. Izdelan je bil tudi načrt, da se odvede 280.000 Slovencev v Srbijo in na Hrvaško.
Povdariti je treba,, da je srbsko prebivalstvo pregnancem izkazalo zares bratov-sko ljubezen. Sami oropani in osiromašeni, so Srbi delili vse kar so imeli z Slovenci. Tudi na Hrvaškem so ljudje prinašali nesrečnim beguncem hrane in pijače, ki so potovali skozi njihovo oze-
mlje. Nesreča Slovencev je na novo okrepila edinost in skupnost Jugoslovanov.
V Prekmurjo so Madžar j i takoj pozasedbi postrelili ali pa obesili 20 slovenskih intelektualcev. Vse slovenske duhovne so premestili v notrajnost Madžarske, a med Slovence, poslali duhovne madžarske narodnost,i, katerih ljudstvo ne razume. Slovenski jezik je ukinjen povsod po šolah, cerkvah in uradih, slovenski tisk in knjige so prepovedane. Italijani so ustvarili posebno laško provincijo, ki je bila priključena italijanski kraljevini. Vse slovenske ustanove so prepovedane ali pa pod nadzorstvom italijanskih komisarjev. Italijanski pritisk postaje hujši iz dneva v dan; streljanja talcev so na dnevnom redu.
Neprestani boji divjajo po vsem ozemlju in prometne zveze so prekinjene. Slovenija je dala vse za svobodo in osvobojenje, za katero se bore vsi Zedinjeni Narodi. Njena žrtev je največja. V svoji junaški uri borbe za svobodo, prosi za pomoč; kaže svoje krvave rane in išče simpatij. Slovencem je potrebna pomoč civiliziranoga sveta, najbolj pa moralna podpora.
V PREDVECERJU VELIKIH NARODNIH PRAZNIKOV
Naslednje je prevod članka od Borisa Gorelik, ki ga je telegrafično poslal Božidar Maslarič, podpredsednik vse-slovanskega kongresa v Moskvi.
Moskva. — Vladimir Ilič, veliki vodja sovjetskih narodov je v svojih razlagah o vojni vedno učil: "Ko enkrat je nastala vojna, tedaj se morajo podvrči vsa sredstva in celo društveno živlenje interesom vojne, ter pri tem se ne more trpeti kakršno koli omahljivost — ampak vse za vojno".
To je kako sovjetski narodi danes žive in delajo pod vodstvom Stalina v vojni, proti nemških barbar j ev. Oni se bore brez najmanjšega sledu omahljivosti, po-dnašajoč vse žrtve in poleg tega premagujoči vse napore v doprinašanju v borbi sveže sile. Narodi Zveze Sovjetskih Socijalističnih Republik, pričakujejo svoj veliki praznik 7 novembra. — petindvajseto obletnico revolucije, z novimi napori in mobilizacijo vsih sil in sredstev za zmago nad hit-lerjev.om nemčijom v obliku predprazniške tekme v pospešitvi proizvodnje za vojno v celi državi.
Incijatori značilne predprazniške tekme, so delavci iz tovarne Vladimira Ilič Lenin. V septembru mesecu so naslovili pozivno pismo vsim delavcem in intelektualcem s predlogom za vseo-bčo tekmo. To pismo ki je bilo priobčeno v časopisih Sovjetske Unije, zadobilo je splošen odziv. V svojem predlogu oni so poleg poziva na druge, postavili sami svoje obljube, ki jih hočejo v tekmi izvršiti« ter so jih naslovili z naslednjimi besedami: "Naša Rdeča Armada sama podnaša udarce hit-lerjeve armade in vsih njegovih zaveznikov. To je borba na smrt ali pa živlenje". Vsed tega smo pripravni povečati na,šo aktivnost v delu, zmanjšati stroške za proizvode na sledeči način: "Povečati proizvodnjo naše tovarne za 47 odstotkov za mesec september v primeru meseca avgusta, ko je ta dosegel višek le 4 in pol odstotka. Zmanjšati stroške
glede proizvodnje za september tri in oktober za 4 odstotka. Prihraniti električen tok, tekočinsko gorivo za 3500 ton in 20 ton mazi-lnega olja, ter izučiti ne manj od 100 novih delavcev za to dobo.
Temu predlogu, sledili so odzivi po deli državi. Vsaka tovarna, rudarska in razna druga industrijska področja vred kolektivne farme, ponosno so bile njihove izjave,, ki so na en ali pa drugi način izražale svojo pripravnost glede pospešitve dela in druge potrebne aktivnosti za vojno. Tako je skupina Stahanovcev tekstilne industrije v Taškent se obvezala narediti do 25 obletnice, 15 tisoč vojaških oblek. Enako so sledili delavci iz železnih tovarn, zrakoplovov, tankov, pušk, topov, železničarji, stavbi-narji,, kolektivni farmerji in razna druga področja v Sovjetski Uniji.
Razvidno je iz teh obveznosti ki si jih so na dobro-voljni način nadeli delavci v raznih proizvodih Sovjetske Unije, da so narodi v splošnem pripravljeni na brezprimerne žrtve za stvar zmage. Tako so rudarji železnih rudnikov v Visoko-gorsk na Uralu, ko so dopolnili svoj mesečni program do 25 septembra, sklenili proslaviti 25 obljetnico z nadaljnih 25 tisoč ton železne rude, zmanjšati izdatne stroške glede elektrike in goriva za tri in stroške glede proizvodnje rude za 5 odstotkov.
Ušakov in Beloborotdov, delavci v jeklenih livarni-cah v Isetsku, sta obljubila pretopiti 65 ton železa na dan. Oba sta bila ravno tako dobrohotna, kakor je bila njihova beseda,, zaprav še boljša. Beloborodov je na svoji šihti izkoriščajoč vsak trenutek v pogonu, pretopil 71 tonov in tri stotin-ke. Ko je Ušakov zvedel o tem uspehu Beloborodova, je on na svoji šihti pretopil 78 ton in šest stotink. Tako sta oba za eden dan pretopila 20 tonov železa več, kakor sta bila prvotno obljubila.
To niso le slučaji, ki se
jih vsled dobre volje lahko našteva eden za drugim, marveč je to neizreciv primer vdanosti svoji domovine; vdanosti interesom človeštva v splošnem v svetu z strani delavcev, kolektivnih farmarjev Rdeče Armade in narodov v splošnem Sovjetske Unije.
Mnogi delavci ko so tako čitali o uspehu delavcev v drugih tovarnah, so takoj odločili izpolniti svoj letni progra mdo novembra meseca. Tako je delevec Jago-vitin,, prvega dne po svoji obljubi zvišal svojo produktivnost za 1000 odstotkov. Delavec Redin, v tovarni Penza okrožju za 500 odstotkov. Drugi lokomotivni mašinist je prepeljal vlak z tisoč ton teže več od norme in za 8 minut prej na svoje mesto.
Tako se vrsti predprazni-ška tekma v raznih proiz-vodjni izmed strokovnih in nestrokovnih delavcev, ter uradnikov v raznih uradih Sovjetske Unije. Nauk velikega vodje Lenina, dobil je dejstvu j oči odziv v Sovjetski Uniji, za poraz in vničenje sovražnika svobode in človeškega napredka. Brez-primerna požrtvovalnost narodov Sovjetske Unije, Rdeče Armade na bojni črti, mora zbuditi svet k končnemu in odločnem uudarcu enkrat za vselej, da se reši svet suženjstva in zloinstva nad narodi z strani fašističnih trinogov.
UNIJSKA ENOTNOST JE POTREBNA
William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je zadnji teden naznanil da se bodo pričela pogajanja z voditelji C.I.O. glede delavske enotnosti posebno unijskih pokretov.
Upati je da sebo dosegel sporazum izmed voditeljev ene in druge unije, sicer največjih gibanj na tem kontinentu. Enotnost unijskih gibanj bi pospešila ne samo vojne napore oobeh dršav marveč tudi znatno bila najmočnejša opora glede delavskih interesov tudi v drugih
Priloži svoj dolar za svobodo
SKUPNI APEL SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH ORGANIZACIJ V TIMMINSU
Bratje in sestre: Srbi, Hrvati in Slovenci!
Vsim nam je mila svoboda in civilizacija. Mila nam je stara domovina, ki se točasno nahaja v strašnih mukah in borbi na živlenje in smrt, proti hitlerjevega, mu-solinijevega in hortijevega barbarizma, vključujoč domače izdajalce Slovenskega, Hrvatskega in Srbskega naroda.
Zgodovina ne more najti primeru razbojništvu, ki ga fašizem počinja nad našimi narodi v stari domovini. Po-žigajo vasi, ropajo mesta za mestom, ubijanja naroda, obešanja nedolžnih prebivalcev — dnevni red fašističnih barbar j ev. Vsa ta nezaslišana strahovlada nad našimi narodi, se izvršuje samo zato, ker se hoče ne samo pripraviti podlago samovolji za gospodstvo italijanskega, nemškega in madžarskega fašizma, ampak se hoče popolnoma iztrebiti naše narode iz posesti, vničiti narodni obstoj in tako potujčiti stopnjema častno ime Slovenskega, Hrvatskega in Srbskega naroda. To je namen fašizma in v namenu tega proti narodnemu odporu, ki iz dneva v dan raste močnejši in postaja najmočnejša odporna organizirana sila v okupirani Evropi, vprjzarja nezaslišana zlodejstva v ljudski povesti.
^da narodni duh, narodna duša vstaja in se vzbu-dno veže vsepovsod za pravice. Rodoljubni partizanski oddelki, zadajajo smrtonosne udarce okupatorjem. O-ni vzbudno vežejo svobodo-Ijubeči svet — oni mu pro-žajo obnem tudi primer iz-venrednega junaštva in vztrajnosti. Oni prožajo izve-nredni vzled enotnosti vsih rodoljubnih skupin in gru-pacij v osvobodilni borbi. In oni naravnost tudi od nas v Kanadi, pričakujejo vzle-dno stran narodne povesti, enotnih nalog vred z kanadskim narodom v borbi za osvobojenje sveta od fašistične tiranije in zločinstva. • Naša nova domovina Kanada, je točasno v tretjem vojnem posojilo. Posojilo, ki je namern'pnr> borbi proti fašizmu. Vsak tisti, kateremu je na srcu njegov narod in narodi v borbi proti fašizmu, naj stori le svojo dolžnost naspram svojemu in ostalim narodom za osvobojenje. Apeliramo na vas bratje in sestre vsepov-
sod, da podpirate vojno posojilo — da kupite vojne bonde in z tem pomagate tudi našim junaškim bojevnikom v starem kraju.
Skupni odbor: Z. K. Hrvatov, Z. K. Slovencev, H. B. Zajednica, S. V. P. D. "Krka".
Nabiranje Slovencev v nemško vojsko
London, 8 okt. (Radio prejemna služba) — V teku radio oddaje v slovenščini je govoril dr. Kuhar o usodi Slovencev,, ki bodo zdaj prisiljeni služiti v nemški vojski. Nanašajoč se na nedavni govor nemškega Gaulei-ter-ja Reiner-ja, je povda-ril dr. Kuhar nezaslišane trditve Nemcev, češ da morajo Slovenci kot nemški državljani izpolnjevati svojo "dolžnost" in doprinesti svoj prispevek k čuvanju ja-vnege miru v Nemčiji.
Kar Nemci zares hočejo, je to, da bi nadomestili velikanske izgube nemške vojske z novimi četami iz Slovenije, ki naj bi zamenjale nemške stražarske oddelke v ozemljih južnih predelov Nemčije. Dr. Kuhar je z na-joštrejšimi besedami odso-dil to novo nasilstvo nad slovenskm narodom in nag-lašal nezakonitost tega ukrepa, ki je nasproten mednarodnemu vojenmu pravu.
Dobro bi bilo, je zaključil dr. Kuhar* da bi si Nemci zapomnili, da se slovenski fantje ne bodo nikdar borili za sovražnika svojega lastnega naroda.
TEROR V ROMUNIJI
Instanbul. — Rumunska oblast je vznemirjena vsled vedno večjega nezadovoljstva med narodom. Rumun-ski kvizling Antonescu, je vnovič izdal oblast podežel-nim in drugim mestnim oblastem, da zatirajo vsako nezadovoljstvo med narodom, posebno pa če tudi slutnjo na sabotažo.
Med narodom narašča nezadovoljstvo vsled vojne in tudi vsled raznih drastičnih ukrepov proti narodu. Ta nezadovoljnost zlasti nastaja proti Nemcem in proti nemškim akcijama, katere izvajajo tudi domači kviz-lingi.
VOJNI BONOI ZA PORAZ HITLERIZMA
Točasno smo že v tretjem vojnem posojilo. Vojni bon-di so od 50 dolarjev pa naprej. Lahko se jih kupi tudi proti odplačila na obroke, sicer po najboljši zmožnosti posameznika. Slučajno da je pa potreben denar enemo ali pa drugemo, se ta vojni bond lahko izmenja v denar na oni banki, na katero je glasil.
Tretje vojno posojilo postavlja Kanado, kakor tudi druge zedinjene narode pred odločna vprašanja. Potrebno se je pripraviti za splošno ofenzivo, ta pa naravnost poleg vojaške sile, zahteva tudi še nadaljna druga sredstva za vojno.
Slovenci v Torontu,, kakor je na drugem mestu o-menjeno, niso mogli ukreniti nekaj bolj imenitnega, kakor da so v svojem imenu kupijo vojni bond od 50 dolarjev, za poraz hitlerizma, poleg tega da so naši delavci po tovarnah v večini ku-
pili po en vojni bond še posebej. Z tem so najbolj odgovorili na vse one trpeče žrtve našega naroda v stari domovini, ko so podprli svojo novo domovino z vojnim posojilom, kot zaveznico tudi našega naroda.
Nepozabimo dejstva v tej vojni, da je to vojna vsih slojev, katerim leži na srcu blagor naroda in narodna neodvisnost. Nekdajne meje, nas danes ne delijo več. One se zadobile novo nalogo in si segajo roka v roki za rešitev iz nezaslišanega suženjstva, tortur in ubijanja nedolžnega prebivatsva.. Ta vnebovpijoča zločinstva ki jih počinja fašizem nad našim in drugimi narodi v za-sedini Evropi, morajo biti poziv slehernemu rodoljubo sedaj z vso podporo vojne za vničenje fašizma.
Podpirajmo našo novo domovino Kanado z vsemi sredstvi in točasno z vojnim posojilom.
Port Arthur —Moj namen je tukaj izpregovoriti par besed o našem listu Edinosti in to radi tednika. Mislim; da je to vprašanje na svojem mestu, pa tudi razveseljivo, ko smo dosegli v svoji sredini ne 'da govorimo o pokrenitvi lista, ampak po-krenitvi tednikom.
V obsegu tega vprašanja je mnogo pogovora med našimi tukajšnimi rojaki, kar pomeni, da si vsak želi list bolj pogostoma. Verjetno je da naročniki tudi v druggih naselbinah med pogovorom so istega mnenja. Toda po mojem skromnem mnenju na podlagi uredniškega pojasnila z dne 30 septembra, razvidno je eno zelo važno vprašanje, da se o njem posvetujemo in da ga proti naši vroči želji glede tednika, pravilno razumemo.
Namreč uredništvo poste-vlja pred vprašanje,da se ne prenaglimo z tednikom. Stroški so večji pa tudi dela je več kakor pa imamo zato sil u uredništvu. To v drugih besedah pomeni: "Ali nam bi ostal tednik z dose-dajnimi naročniki in z finančnim skladom na sigurni podlagi". Ne bi bilo umestno,, da list začne kot tednik izhajati in da z tem po par mesecih omaga. Kje bi iskali potem krivdo? Mnogo kateri bi spraviil vso odgovornost na uredništvo, do-čim bi bili odgovorni tudi sami ravno toliko, kakor tudi uredništvo. Vsled tega dejstva, jast pozdravljam uredništvo, ki je tako previdno in postavlja to vprašanje pred svoje naročnike in čitatelje Edinosti. Ravno v tem se odraža največja zaupnost v uredništvo, katero hoče na skupni podlagi vsih naročnikov ne samo de-
lati v njihoviih interesih, ampaktudi postaviti na posvetovanje gospodarskih zadev lista in njegovega obstoja.
Vsled gornjih zadev,, je moje mnenje, da se v posvetovanju o tem postavimo na temeljito podlago našega posvetovanja. Moje in več tukajšnih rojakov je mišle-nje: "Da gremo v eno mesečno kampanjo v enem od zimskih mesecev". Drugo da čas kampanje in tudi primerno kvoto za naročnine in ond, odloči uredništvo. Tretje, da naselbine ki so izčrpale svoje polje za naročnike, naj delajo za fond, naselbine pa ki še niso izčrpane z naročniki, naj delajo za oboje".
To bi bili naši predlogi za posvetovanje že od sedaj do času kampanje po naselbinah. Kaj porečete rojaki in rojakinje na to„ bomo veseli šlišati od vas mišlenje ?
Kar se tiče nas v Port Ar-thurju, gotovo je da se bomo vdeležili tekme, sicer trde tekme. Mislimo da ne bomo zadnji, kakor nismo bili v zadnji kampanji. Toda glavno z tem je to,da hočemo naš list in tudi hočemo pripraviti mu dobro podlago tako v naročninah, kakor tudi fondu za tednik.
Upamo da se bodo oglasili iz Vancouverja, Sudbury Timminsa,, Windsorja, Mon treala, Kirkland Lake in od drugod. V tej raspravi naj nas vodi vneta volja in odločnost, da se posvetujemo naših zadevah, zadevah borbe proti fašizmu, ter o zadevah naše izobrazbe v splo šnem. In ravno v tem nam pride vpoštev list kot najbo ljše sredstvo v vsih ozirih rasprav in posvetovauja. J. Miklič
V ČASTNI SPOMIN MODICr IN KOBETU
STRAN 3.
Dobrih šest let od tega odkar se je slišal doneči glas pravičnosti iz Madrida. To je bil blas španskega naroda, matera, žena in otrok v najbolj kritičnih trenutkih orjaškega mesta, ki je dolga tri leta krvave borbe proti fašistični agresiji pozivalo svet k preprečenju nezaslišanega krvilitja in nasilstva točasno v svetu.
Mesto je bilo malo ne obkoljeno. Vsak trenutek se je pričakoval padec. Teški bo ji, ki so se vršili na Časa de Campo, Univerznem predmestju, so bili boji na živlenje in smrt. To so bili trenu-
ROJAKI IZ HAMILTONA, ONTARIO
Hamilton— Cenjeno uredništvo Edinosti! Priloženo vam pošiljam sedem letnih naročnin na list, ter obenem vas prosim, da priopčite naslednjih par vrstic.
Ker sem bil že zdavnaj naročnik delavskega časopisa, sicer na Hrvatskem jeziku Novosti,, ter tako zasledujoč razne podučne članke o razmerah v svetu tudi okrog nas, se odraža prav lepo, kako so Hrvati dobro organizirani. To mi je dalo toliko bolj poguma, da se sem podal na delo za naš delavski list Edinost, ki nam je tako potreben.
Tukaj v Hamiltonu, nas ni dosti Slovencev, sem pa le dobil šest novih naročnikov, prilagam tudi svojo naročnino z denarno nakaznico za sedem letnih naročnin.
Jast mislim da je ravno zdaj čas, da se tudi mi Slovenci organiziramo in podamo na delo. človeku kar nekam težko pride pri srcu,, ko se vse druge narodnosti zalagajo v raznih zadevah današnjih nalog, le da se od nas Slovencev malo sliši. Res da nas je po štivilo malo, toda ako nas je malo, bodimo vsaj po svoji številnosti vred z drugimi narodnostnimi na delu. Saj nihče ne more zahtevati da storimo več, kot nam je pa mogoče in smo zmožni.
Z tem jast apeliram na vse rojake in rojakinje širom Kanade, da se naroče na delavski list Edinost, da ga širijo in da ga potpirate po najboljši zmožnosti. To nam je edino obečavalno sre dstvo, ki nas bodri in nam kaže pravo pot v današnjem času. Danes je čas, da se vsi združimo in združeno dvignemo proti krvnika Hitlerja,, Musolinija in Hortija. Dana nam je priložnost, da se podučujemo v vsih zadevah in zakaj neiskoristiti vse dragi rojaki, da se spo-
razumimo in da na podlagi bratskega sporazuma gremo naprej z delom ki prinaša nam vsem korist in vzgled.
Torej urednik Edinosti, mislim da to ni vse kar sem zdaj poslal. Upam da bom dobil še kakšnega naročnika.
Vsem bratske pozdrave, T. Mihelič.
Vlada je izdala načrt ki se glasi za razmestitev 350. 000 delavcev v razno vojno industrijo, sedaj vpo-slenih v manjših trgovinah taksi voznikov in raznih trgovskih skladiščah. Vlada upa, da bo naslednji načrt izveden do marca meseca prihodnjega leta.
MARIJA MODEC y
IZ VVINDSORA
Windsor. — Dragi prijatelj urednik Edinosti:
Končno sem se zaposlil v Windsorju tako,, da po dolgem času mi mojo naročnino poljite na omenjeni naslov tukaj.
Delam pri karpinterjih in je še precej dobro delo, pa tudi zaslužek ni preslab, naravnost zadosti dober. Tukaj je že precej naših rojakov, ki so prišli iz rudarskih področij severnega Ontari-jaJ Delo se lahko dobi le ako ima človek gotove pred-pisne predpogoje, ki se pač zahtevajo s ozirom na rego-lacijo delovnih moči po prvem septembru tg. 1.
Pri Fordu in Cryshler, dobijo delo le ako so držav-jani Kanade in da odgovarjajo predpisom kakor je o-menjeno. Drugači se pa v teh tovarnah, ki so sicer največje, ne dobi dela. Zaposlitev gre zaprav skori vladno regulacijo, kakor tudi drugod.
Toliko sem hotel le omeniti iz Windsorja„ kako bi rojaki imeli delni pregled radi zaposlitve v tovarnah.
Frank Kern.
tki ki so rodili slavno geslo španskih matera na vodstvu Dolores Tbaruri (Pasiona-ria) :"NO PASARAN". To je bilo tudi predvečerju dneva ki po svoji znamenitosti v svetovnem obsegu, vsebuje povest prvih oddelkov od različnih narodnosti, ki so korakali črez ulice Madrida, Mednarodnih Brigad — to je bil sedmi november.
Pojav Mednarodnih Brigad na španski zemlji, vlil je naravnost novih moči v borbi, vezal opravičeno borbo tako narodno kakor tudi mednarodno. Ti oddelki so vred z španskim narodom sestavljali novo povest solidarnosti in mednarodne vza jemnosti za obstanek narodov in pravjčnost človeštva.
Dolga tri leta so napolnjevala svett z raznimi vesti. Vesti ki so izvirale iz duše resnicoljubnosti in opozarjale svet pred usodo, ter vesti ki so kratkomalo v političnem smislu se ponašale^ nič bolj in ne manj,, kakor* je le koristilo fašizmu. Kdo bi mogel ouisati vso trnovi-tost pota, ki so jo prenašali oni rodoljubi bojevniki, ki so se zavedali iz rodoljubnih in človeških nalog v splošnem, da je z' vničenjem fašizma na španski zemlji, odstranjena nevarnost ki je pozneje zadela svet. Da to so bili krvavi poti. Visoki snežniki Pirinejev ali pa morska blokada ni moglo ovirati, da bi ne hiteli v po moč borbi španskega naroda, zapuščajoč za seboj vso mikavost in udobnost osebnih interesov v živlenju. Za njih je bila borba proti fašizma— več kot vse drugo. Globoka čut in narodna zavest jih je spremljala vsepovsod k prebroditvi Vsih naporov, da osebno stopi na špansko zemljo in z puško v roki brani interese tako španskega kakor svojega in drugih narodov. In naravnost samo zvestoba teh in takim idealom je bila ona sila s katero so nastopali v borbi pripravni na živlenje in smrt.
njihni straši in drugi vsi, danes gledajo ponosno na globoko zavest vsih slovenskih bojevnikov na španski zemlji, da Ijh ravno ta svetal primer danes več kot de kaj prej navdušuje k zmagi nad onim istim sovražnikom, proti katerega so se oni pred leti napotili v borbo. Naj nas ta primer tesno veže vse skupaj do končne zmage nad krviločnim sovražnikom, kot častni spomin in primer naših slovenskih bojevnikov za narodne in mednarodne interese.
Slava padlim junakom na španski in na slovenski zemlji.
RESIGNACIJA ONTARIJSKEGA PREMIERJA
MIKE KOBE
PRVI SEZONSKI KONCERT V TORONTU
Neodvisno Slovensko pevsko društvo "Zvon", priredi koncert dne 14 novembra V sporednem programu bo nastopal moški zbor in tudi mešani zbor v nekoliko izbranih pesmi.
že dalj času je bilo zanimanje za koncert v Torontu. Eden ali pa drugi je vprašal, kedaj pa boste priredili koncert itd. Torej, po več mesecev rednih vaj pevskega društva "Zvon", bo vsekakor prvi koncert zanimiv in bogat s programom.. Izbrane pesmi bodo naravnost navduševale vsakega posameznika, tembolj ako obudimo pri tem spomin na naš junaški narod v starem kraju, katere so izraz njegove kulture povesti, njegove skromnosti in čutov pravičnosti. To je sicer predobjava koncerta, dokler bo program objavljen posebej v letakih in tudi časopisih.
NOVA MOč SOVJ. UNIJE
Moskva. — (ICN). — Nad 900 tisoč je bilo v zadnjem letu izučenih delavcev v razna industrijska področja v Sovejtski Uniji, naznanja vrhovno ravnateljstvo za o-skrbo delavcev iz Moskve.
Večina so to mladi študenti graduirani za metalurgijo in razna druga strokovna področja v industriji. Kot re-zoltat glede posebnega pri-devanja Sovjetske Unije i-zučenih delavcev, je dosegel ogromen uspeh v proizvodnji. Tako je v industriji raznega blaga dosegel vrednost od 1,300 milijonov rub-Ijev, 3 milijona tonov premoga in lignita, ter 500 tisoč ton razne druge rude. Zatem 150 tisoč ton olja, zgrajeno je na stotin sto novih tovarn, hiš, apartmen-to v, p o pravi j en o na tisoče ki. želežniške proge, napravljeno 300 lokomotiv, 200 ladji in raznih drugih potrebščin.
Ta zvestoba je napotila tudi nikoli pozabna rojaka Matija Modec in Mike Kobe Oba sta padla na španski zemlji, poleg drugih stotin Slovencev,, drugih bojevni kov raznih narodnosti, ter tisoče španskega naroda. Oba sta položila svoje živlenje v častni spomin interesov Slovenskega naroda.
Poleg drugih grobov naših slovenskih bojevnikov na španski zemlji, je grob M. Kobe na Časa de Campo, Matija Modeca, na Penja Markos. Točasno je težko izročito naše globoko soža-lje staršem, bratom, sorodnikom in znancem. Toda zavedajmo se dejstva, da tako
Samo bombe ne morejo zmagati
Moskva. — Major-gene-ral zračnega poveljstva v Sovejtski Uniji, Zhuravlev, odgovarja onim, ki trdijo da je mogoče zmagati nad Nemčijo, le z bombardiranjem raznih objektov itd.
"Bombardiranje delno lahko oslabi Nemčijo, povdar-ja Zhuravlev, ampak to bi bil varljiv zanos za zmago. Zmaga se lahko doseže in najbolj uspešno s koordina-cijom treh vojaških sil, ne pa samo z bombniki.
Vzgledno nas prepričuje dejstvo, da Nemčija ni mogla zavzeti Vel. Britanijo v letu 1940 z bombardiranjem. še večji dokaz za to je Stalingrad, da bombardiranje nemore vničiti vojaš-
IZ MONTREALA
Pošiljam vam denarno nakaznico v znesku $11.56. Ta vsota poleg kar je zbra nega na nabiralni poli, je tudi vključujoč za enoletno naročnino. Pri zbiranju za fond so mi šli prav pridno na roko bratje Hrvati v tej naselbini za to plemenito stvar. Z tem moram omeni ti, da se oni naravnost zavedajo važnosti časopisa več, kot se bi pa moral zavedati še marsikateri rojak Slovenec.
Nimam namena pisati neke nemarnost morda pri e-nem ali pa drugem človeku s ozirom na društvene stvari. Toda mislim, da je skrajni čas tudi za nas Slovence, da se vzdramimo jn sledimo stopnjam napredka v raznih ozirih. Zbudimo se k samo svojim koristim in po-duko za današnji čas, kako bi lažje jutri razumeli svoje naloge in pravo pot v borbi za vničenje krviločne-ga sovražnika fašizem.
Ivana Kavčič.
Toronto. — Ontarijski pre-mijer Mr. Mitchel Hepburn, je podal resignacijo predsedniškega mesta 22 tg. m. „ter je njegovo mesto prevzel za sestav Ontarijske vlade, do-tedajni pravosodnik v Hep-burnovem kabinetu, Mr. Gordon Conant.
Natančen vzrok o resigna-ciji ni jasen. V splošnem zatrjuje se da je nastopila re-signacija vsled oštrih kritik izmed Hepburna in premie-rja Kanade, Mr. MacKenzie King. Namreč, Hepburn je kritiziral vlado, da je prepočasna in odlašujuča v marsikaterih zadevah s ozirom na vojno. Na javnem zborovanju v Maple Laef Garden pred nekaj tedni, je obsodil še nadaljno poslovanje Vi-chi predstavništva v Kanadi, da je že zdavnaj minil čas, ko je bilo potrebno odsloviti ona predstavništva iz Kanade, za katere se zna, da niso nič drugega kakor mogoče dobra pomoč sovražniku.
Mestno časopisje je prineslo to vest o resignaciji manj ali pa več, kot senzacijo zlasti s ozirom ha vojne zadeve in različno stališče izmed vlade v provinciji Ontario in dominiona.
Zadnje čase je Hepburn pristopil odločno k vse splošnim zahtevam za narodno enotnost v Kanadi. Naglašal je to kot edino rešitev za uspeh vojnih naporov Kanade, ter odločnejših korakov s ozirom na drugo fronto v Evropi itd. Med drugim je bila tudi njegova obljuba glede delavske zakonodaje za provincijo Ontario, katera bi bila zaslomba za kolektivne pregovore in tudi pripadanju unijskemu po-kretu po želji delavcev samih.
Tim Buck, tajnik komunističnega delavskega odbora za Kanado, je podal izjavo glede Hepburnove resignaci-
je: "Slutnje glede resigna-cije ontarijskega premierja so razne, ravno tako se na našajo na razna vprašanja. Ali je resignacija poslužila da se odstrani od raznih obljub ki jih je sicer javno izrekel Mr. Hepburn, s ozirom na narodno enotnost v Kanadi, ter vojnih zadevah v splošnem, ali pa je to znak večjega v javnem delovanju kot je bilo dosedaj in predvsem v federalnih zadevah na podlogi javnega mnenja.
"Znano je, da je Hepburn bil zadnje čase zelo agresiven, zaprav najbolj od vsih drugih voditeljev liberalne ali pa konservativne stranke. Njegoveizjave v javnost so bile za narodno enotnost, splošno mobilizacijo za vojno, unijsko zakonodajo, zakonitost za komunistično stranko Kanade, ter še več drugih značajnih zadev naroda v splošnem v Kanadi. Vsaj upajmo, da ni resignacija nasledila s ozirom da se odstrani od teh zelo važnih nalog s katerimi je naravnost zadobival večje zaupanje glede položaja."
Toronto— Tukajšna unija Cas Coke in Chemical wor-kers of Amerika, je vstano-vila Employment Commitee, za prodajanje- Victory bon-dov. Unijski nadgledniki v tovarni prodajajo bonde in zbirajo denar od delavcev kateri na obroke odplačujejo bonde.
Zadnjo spomlad so ti delavci kupili do 60 tisoč dolarjev vojnih bondov. Vstanovitev omenjenega odbora, bo znatno pripomogel glede bojšega razumevanja v raznih zadevah delavcev in delodajalcev.
Ekzekutiva združenih električarjev, je sklenila kupiti za 25. 000 vojnih bondov in poživlja članstvo unije za potporo po najboljši zmožnosti vsakega člana.
VZOREN PRIMER SLOVENCEV V TORONTU
Toronto —Kako lepo se je drugimi narodi za vničenje
un nnl	_ _ ________1	V •• « ...
odražal pojem o današnji borbi proti fašizma, na javnem sestanku, ki ga je sklical tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev.
Namreč govoril je v izra žitih besedah Janez Smrke, vojak v kanadski armadi o potrebi združitve vsih Slovencev. Med drugim omenil je, v poslovitev vam nimam drugega kaj zapustiti razen, da pred vami obljubljam; da mi bo vaš sestanek vedno v spominu kjer koli se )om na hajal in boril. Toda toliko bolj me bo navduševalo k tej borbi vaše združenje in sodelovanje vred z
VESTI IZ BORRENE DOMOVINE
Vse ozemlje od Kočevja in Grosuplja pa do nekdaj-ne jugoslovansko-italijans-ske meje, je v rokah rodoljubnih oddelkov svovode. Na tem področju so Italijani popolnoma brez moč.
Kjer morejo bombardirajo kraje in vasi; moško prebivalstvo je prisilejno pridružiti se osvobodilnim oddelkom.
Tudi v ostali Dolenjski vladajo podobne razmere.
Na dolenjski železnici je
——_ •- . .
kega odpora, katero je v bor bi skoraj prvotno in pa odločujoča sila. In glavno pri tem je, da bombniki ne morejo v stanoviti fronte, pa tudi brez pehote, so brez večjega pomena s ozirom na zmago.
Zmago se more doseči e-dino z vojaštvom,, katero je najvažnejši faktor v vojni. Vse drugo so le pomočni sestav organizacije za borbo, kot sredstva, ki v takem sestavu razume se, tvore združeno moč armade."
od
promet nezanesljiv in času do času prekinjen.
Pred tednom dni se je oddelek Italijanov od 500 mož vdal upornikom, položil o-rožje in jim izročil vso svojo municijo.
V	Ljubljani so šolska poslopja v katerih so nastanjeni vojaki, pretvorjene v utrdbe z zakloni in strelni-cami.
V	okrajih Litija in Zidani most, so razmere podobne onim ki vladajo na Dolenjskem. V trboveljskih rudni-koh so poškodovane naprave in nekateri deli rudnika preplavljeni, tako da bo proizvodnja premoga za več let onemogočena.
Na Gorenjskem je položaj v industrijskih krajih osvo-jevalcem zelo neugoden. Ravno tako tudi v Belkraji-ni, kjer so boji z laškimi posadkami na dnevnem redu. Belokranjski bojevniki, so v oštrih spopadah vničili nekoliko takinh posadk kot je že blo poročano pri Črnomlju.
fašizma.
Zatem je govoril Gl. tajnik Z. K Slovencov, R. Mau-rin. Tudi on je obljubil storiti vse za poraz sovražnika. Zveza Kanadskih Slovencev, je edina organizacija Slovencev v Kanadi organizirani v svrho, da tudi mi delno doprinašamo kar je v naši moči v tem velikem delu zedinjenih narodov, za psvobojenje in rešitev sveta od fašstičnega telovajstva.
V diskusiji o naših malo-gah lepo je pojasniil stvari urednik Edinosti. V pojasni-tvi med drugim je omenil: današnja borba zahteva vse sloje; razne grupacije brez izjeme kako smo bili do včeraj, da enotno sodelu-jemovsi. Kajti borba proti fašizma ne pozna boljšega sredstva in močnejše sile, kakor združenje narodov in raznih drugih njihovih političnih, verskih grupacij za eno in edino le eno stvar, to je—da skupno porazimo sovražnika, ki preži za vničenje vsega kar se imenuje ljudski napredek, poštenost in svoboda".
Na podlagi diskusije je sklenjeno da se bo vršila prihodnja redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev prvo nedeljo novembra meseca ob 2 uri popolne v Bolgarsko—macedonski dvorani 386 Ontario St.. Poleg tega je zbrano nad 20 dolarjev da se kupi vojni bond od 50 dolarjev od odseka Zveze, kateri bond pa kadar se bodo izplačevali v denarju sicer po vojni, bo ponovno sklican javni sestanek da se določi v katere svrhe se ga porabi, ali v pomoč našemu narodu v starem kraju ali pa za koristne stvari Slovencev v Toronto.
Iz Združenih Držav
Pittsburgh, Pa.— Zadnjič ivora. Resolucijo so podpisa-sem poročal, da se Hrvati li vsi razen urednika Trbu-in napredni Srbi borijo pro- hoviča, gl. tajnika Pekiča
ti Fotičevi intrigarski kliki, ki podžiga mržnje med Slovenci, Srbi in Hrvati. Med tem pa se je vlada v Wa-shingtonu pobrigala, da bi odslej delovali vsi složno za zmago nad osiščem.
Vlada je bila namreč poklicala voditelje vseh treh narodnosti,, da se bi dosegel sporazum na skupnem posvetovanju. Slovenci so na dotičnem posvetovanju zavzeli odločno stališče in oš-tro obsodili pisanje in fašistično propagando v "Am. Srbobranu". Ravno tako so storili hrvaški voditelji.
Vladini zastopniki so predložili resolucijo, v kateri se bi vsi obvezali, da bodo podpirali vlado v prezadevanju in ustvaritvi edinstva in pobijali vsako grupo, ki dela razdor med našim ljudst-
Podrobna poročila oče-vidcev o bojih v Sloveniji
(Iz prve strani)
žili vez z partizani.« Baje so našli v neki hiši tudi orožje. Ljudi so strašno pretepali in mučili. Tri kmete so na licu mesta ustrelili, 5 pa so jih odgnali s seboj in jih še med potjo neusmiljeno mučili. Vseh teh pet so isti dan ustrelili med Borovniškem mostom in vasjo Breg. Poleg teh ustreljenih so v Kamniku, aretirali še 38 moških in v Borovnici preko 100.
Prekopa in Moharovec: V torek po Binkošti so Ita-
in Luke Kristiforoviča.
S tem je vlada prišla na sled organizirani peti koloni med Jugoslovani. eSdaj napeto čakamo kaj bo sledilo temu odkritju. Pričakuje se, da bo vlada storila svojo dolžnost. Sedaj se bo morda pobrigalo tudi članstvo omenjene organizacije, ki je ostalo osramočeno, in očistilo svoje vrste Hitlerjevih hlapcev na prihodnji konvenciji, če ne še prej.
Napačno pa je misliti,, da so imenovani edini v tej zaroti. Fotič je to pot ušel glavni kritiki, ker ga ščiti diplomatski položaj. Njegovi konzularni sluge (ne vsi) razbijajo edinstvo kar očitno pri vsaki priliki. ROOSEVELT POSVARIL
KONGRES Pred dnevi je Roosevelt končno dal oster ultimatum kongresu, da do 1. okt. spej-me potrebne zakone proti inflacijski povodnji, proti dviganju cen življenskih po trebščin in primeren davčni zakon. Toda obstrukcijonar-ji so takoj napovedali boj — Rooseveltu. Sedaj se vrši oster boj v kongresu in ljudstvo napeto pričakuje, da bo Roosevelt zmagal.
Javno mnenje med ljudstvom je s Rooseveltom. Posebno ga podpira organizirano delavstvo, a vendar se lahko reče, da ni ljudstvo doslej dovolj odločno povedalo svojega mišljenja glede sabotaže v kongresni zbornici posebni pa še tistim poslancem, ki kandidirajo za ponovno izvolitev meseca novembra.
Tisk in propaganda daje lijani z letali bombardirali vso mogočo potuho upornim vasi Prekop in Moharovec^ kongresmanom. Apizarsko-
Ocividec nepoznanih foraniteljev Volge
v novo-meškem okraju* ki so bile zasedene od partizanov. Dva prebivalca sta bila ubita, 6 pa jih je bilo ranjenih. Obe vasi ste pogoreli, ker so Italijani metali zažigalne bombe.
Žužemberk in okolica: Na binkoštno nedeljo je prišel oddelek italijanskih vojakov v vas Dvor. Ko je krojač Marn zagledal italijanske vojake, je zbežal v gozd, a na begu so ga ustrelili. V sredo 27 maja je večji oddelek italijanskih vojakov napadel vas Križ. Na Vrhovem so zažgali Hrenovo hišo, kmeta žigarca in Rešta, pa so ustrelili. Preiskovali so okoliške gozdove in na.to brez povoda ustrelili 7 domačinov. V torek dne 26 maja,, so izvršili preiskavo v vasi Dobrova — zažgali tri hiše, i kmeta ustrelili, drugega pa ranili.
Brusnice pri Novem mestu: V tej vasi so Italijani ustrelili nekega bivšega ju-goslovenskega orožnika. V odgovor na to so partizani napadli vas, ubili dva ilta-lijanska vojaka, nakar so se Italijani razbežali in umakli v Novo mesto. Brusnice pa so zajedli partizani. V nedeljo dne 31 maja, pa so večji italijanski oddelki napadli vas, nakar so se partizani umaknili. Vas Brusnice so na to popolnoma zažgali, prebivalstvo pa je že prej bilo zbežalo v gozdove k partizanom. Vas Brusnice je popolnoma požgana, samb še Krevsova hiša stoji.
Tržišče pri Št. Janžu: V tej vasi je prišlo do večjih bojev med partizani in Italijani. Italijani so privedli artilerijo, vas obstreljevali in jo popolnoma porušili.
Italiajni so osredotočili vse svoje vojaške sile na glavna središča in glavne prometne proge. Njih so zelo močne na takih krajih, od kjer tudi pošiljajo kazenske ekspediciip v posamezne kraje in vasi.
defetistični časopisi izrab ljajo vsako priliko, da bi obrnili večino kongresa proti Rooseveltu,, da bi pri prihodnjih volitvah zmagalo še več apizarjev, ki bi even-tuelno zasukali zunanjo politiko Združenih Držav od antifašistične smeri — za politiko pomirjenja z Hitlerjem.
ZAHTEVE ZA DRUGI FRONT
Kakor v Angliji je tudi tukaj vprašanje druge fronte na dnevnem redu in jeziku vsakega razsodnega človeka. Demonstracije se vršijo v vseh večjih mestih, kjer ljudstvo izraža senti-ment za takojšnjo otvoritev druge "fronte. Vlada gleda na te demonstracije z prijaznim očesom, kajti znamo je, da so odgovorni člani kabineta za invazijo ev-ropejskega kontinenta. Vlada smatra, da je to nujno za obramb Združenih Držav, da udarijo po sovražniku na njegovih tleh.
Na demonstracijah za drugi front se zahteva, da se vlada drži častne obljube za otvoritev druge fronte, leta 1942, kakor ie bilo zagotovljeno Molotovu ob priliki njegovega obiska v Washin-gtonu. Obenem se zahteva večjo pomoč Sovjetski Uniji,, ki premaša glavne udarce mogočne Hitlerjeve divjaške armade.
Edini nasprotniki druge fronte pa so apizarji, defe-tisti in obstrukcijonisti v kongresu in .vplivnih položajih. Ti se poslužujejo neverjetnih zvijač, natolcevanj in laži, kar je na veliko veselje Berlina, Tokija in Rima.
Apizarji se sklicujejo, da ie otvo™4-"'" ; fronte izključno le militarna zadeva, da nima ljudstvo, ki nosi glavno breme vojne, pravice pri odločevanju tega političnega vprašanja. Dalje trdijo,, da nismo dovolj pripravljeni, da ni Hitler glavni sovražnik, ampak Japo-
Jast bi lahko z eno besedo povedal vse o Rusiji. Ona junaško stoji z neiz-recivo požrtvovalnostjo in vdanostjo galantne sposobnosti in vrednosti, ki jo Človek poseduje. Ta beseda je Stalingrad. Lieut. Gen. Sobervell, USA. — Spisal: Evgen Krieger — Stalingrad. — Zgodovina vseh dosedajnih vojn ne pozna napornih nalog, kot je bila obramba Stalingrada.
Mesto se razprostira sicer v ozkem pasu ob reki Volgi. Branilci mesta, niso imeli niti enega jarda prostora kjer bi lahko bolj svobodno in komotno si razvrstili sile za obrambo. V-sled tega so ljudi Stalingrada naravnost del zemlje in mesta,, kateri so odstopili iz svojega položaja le tedaj, ko je ta bil popolnoma vpepe-ljen.
Kadar se približite ob obrežju Volge in zlasti mestu od kjer je bil parniški prevoz črez reko, se takoj zavedate da niste na navadnem položaju bojne črte. Pred očmi se vam vrsti vsa nemogočnost da je to kedaj sploh bil omenjeni prostor, ali pa da bi kdo prej kje mogel čitati o pripravnosti k obrani, katera je zdaj v priči pred vami.
Tovorni troki, natovorjeni z granatami, minami in raznim drugim orožjem, vrste se v karavani noč in dan po potu za prevoz z parniki v Stalingrad. Mesto samo po sebi, je trdnjava. Posebno nočni promet nastaja tako živ z vsimi sredstvi pomikajoč se v kolonah vojaštvo, troki, tanki itd. v mesto.
STALINGRAD VSTAJA IZ RAZVALIN
Dne 23 avgusta tg. 1., je bil prvi zločinski udarec Nemcev na Stalingrad. Več kot 1000 bojnih letal iz zraka je napadlo mesto in pri tem je tri četrtinke mesta bilo v ognju in ruševinah. To je dalo obenem tudi poguma nemškim "nepremag-ljivcem": "češ saj ni več žive duše se so tolažili". Toda razrušeno mesto je vstajalo in je šlo v borbo.
Zatem so Nemci metali letake, ki so naglašali z eno besedo "predajte se". Toda ti letaki se so vpepelili prej ko so pa prispeli na zemljo, če tudi je bilo mesto v plamenu, ono je ponosno stalo pripravno na živi en je in smrt.
Tako se je razprostiral moj pogled pred menoj na Stalingrad, kateri to pot ni nudil pregleda na mesto, razen na oblake dima in ognja. Na prvi pogled bi človek ne mogel zadobiti drugega pomena, kakor da ni več žive duše. Ampak izpod ognja raznih barv od sika-jočih krogel, granat in šrap-nelov,, ter oblakov dima, je prodrl žaromet v nebo, ki je pričal da so tam živi ljudi in težka borba.
BORBA OD HIŠE DO HIŠE
Na to stran reke Volge, vse je v pogonu da se odpošlje transport za transportom črez reko, natovarjen z vojaštvom in vojnim mate-rijalom. Vse to je bilo delo nakladanja transportov in prevoz pod ognjem krogel in granat. Ponosni prevozni čolnič "Abkhanzets", je prevažal razni materijal in vojaštvo. Mornarji in njihov kapitan, so delali brez od-
nska. Vse to je v prid osiš-ča, kajti s tem se veže roke vladi in odlaša dan zmage, da ne govorimo o nadal.inih brezpotrebnih voinih žrtev.
G. W.
mora. Kapitan "Abkhanzets", Khlynia, je izkušeni krmilec parnikov v zadnjih 26 letih. V današnji borbi za Volgo, on je prevozil 500 krat črez reko natovar-jeni parnik z vojaki in drugim orodjem za obrambo Stalingrada. Tako tudi to-pot uporen parnik,, pričel se je polagoma odmikat od obrežja z one strani reke proti obrežju ob mesttu Stalingradu. Kratkomalo je odgovoril kapitan, črez pol ure bomo tam, kjer se nadaljuje vroča borba. Obrežje proti katerega smo pluli, je črno in le močne raz-strebe bomb in topovskih granat, delomično sine plamen proti nebu iz oblakov dima. Po reki so pluli kosi desk in drugih predmetov, ki jih je razstrelba vrgla v vodo, je bilo vse polno. V kolikor se smo bolj in bolj približavali obali, toliko bolj se smo izgubljali skoraj bi rekel kot senca proti močni lavi. Gromenje topov, bomb in raznega streliv^, postajalo je strašno. Tudi pogovor je v takem slučaju omejen, le* znaki služijo za potokaz. in ravnanje. Hitler, je vrgel na Stalingrad vso svojo moč proti enega mesta.
Borba se je nadaljevala na zelo kratkih razdaljah, največkrat borba z nožem na puški, katera je navadno trpela le nekaj času. To-pot je bil Stalingrad v drugem mesecu borbe. Popolen opis je točasno nemogoč. Vsled tega nam bo zadostovalo ako se seznamimo z besedami enega bojevnika, ki ga sem srečal. On mi pripoveduje naslednje: "Vdrli smo v prvo"nadstropje tej le stavbe, podzemno so bili Nemqi odkod so držali ravno paklenski ogenj strojnic proti nas. Ni bilo dolgo času, da jih smo izgnali".
VSAKA HIŠA BOJNA ČRTA
Samo tenka stena je bila izmed Rdeče Armade in Nemcev bojna črta v tej stavbi. Niti zamisliti si ni mogoče tako borbo, a vendar ona se je nadaljevala iz dneva v dan. Vsaki kotiček je bilo skrivališče in vsaka tudi najmanjša odprtina, posluževala je za streljanje. Okna, vrata, prodor na stenah od topniških krogel itd., posluževalo je v borbi tako za odpor, kakor tudi vzdr-žanju trudapolnega napora. V mnogo slučajih če tudi so samo stene delile bojno črto izmed sovražnika in Rdeče Armade, so padale bombe na stavbe in topniške krogle. Toda borba se ni prenehala. Bili so slučaji, da so bile posamezne stavbe tako popolnoma porušene istočasno, k6 se je vodila borba in ni odnehala tudi na ruševinah stavbe. Položaj se mora obdržati pod vsako ceno. To je bilo geslo Rodinstejeve straže, katera je postala izvenredni vzgled junaštva. Za 10 dni je ta držala na ozki razdalji bojne črte v mestu., dvej nemški diviziii in 100 tankov. Ob vsakem napadu, sovražnik je bil odbit, poleg tega ko so si pripravili mu-nicije, pobrali ranjence in jih spravili na varno, tedaj so oddelki Rodinstejeve stra že se vrgli v protinapad.
V Stalingradu ste edino dvej izbiri: "Biti junak ali pa izdajalec". Druge izbire ni. Toda izdajalci bi ne dobili prenočišča. Dostikrat' je lažje za enega vojaka napadati v eno hišo, kakor pa za cel ploton. Ravno iz tega se razodeva dejstvo bor-
GOVOR HRVATSKEGA POMORŠČAKA
be v Stalingradu, da se ni na našala toliko s ozirom na število, kolikor se je na sposobnost vojakov. Branilci Stalingrada so ne le pokazali svojo sposobnost, ampak oni so živa priča ene od najstrašnejših borb v vojni,, kar jih zgodovina pozna.
Ob zgodnji jutrajni zarji, začela so se vrstiti krdela nemških bombnikov na mesto. Ta so se vrstila zaporedoma črez dan in tudi po nači. Dostikrat je napadalo mesto 1000 bombnikov.
Signali v tem oziru so bili razni. Po nekod je bil le z krikom, na bolj prometnih krajih pa zvon. Bil sem navzoč slučaju, ko je bomba padla ne daleč v stran od vojaka za signal, ter je ■bil ob tej priči ranjen v desno roko. Ljudstvo je hotelo, skočiti mu v pomoč, ali on se je takoj zravnal po koncu in nadaljeval zvonenje z levom rokom. Ninče niti niti slutiti ni mogel, da je njegova desna roka bila topot močno ranjena. To j6 junaštvo le enega od tisočev prebivalcev Stalingrada.
Ostane mi za vedno y spominu priletni prej omenjeni kapitan prevoznega parnika. Njegovo junaško ponašanje in hladnokrvnost v vsih včasih zelo težkih slučajih, je ona vrednost, ki jo izražajo bojevniki Rreče Armade. Tako je enkrat bil zadet zbombo njegov parnik. To se je dogodilo po noči. Med prevozniki je bil tudi mladi vojak,, ki je mogoče po nerodnosti ali pa iz strahu podel v vodo. tSari kapitan je ob tej priči skočil za njim z rešil-
Hrvaški mornarji na vseh svetovnih oceanih so s pre-ziranjem poslušali izdajalski poziv ustaških izrodkov. Svobodni hrvaški mornarji se ne le ne bodo odzvali temu brezdvomno nemškemu pozivu, ki žali naša slovanska načela,, temveč bodo ravno zaradi tega še bolj napeli vse svoje sile, da pomagajo k smagi nad sovražnikom.
Hrvaški mornarji dobro vedo, da pod Nemcem ali Italijanom zanje ni življenja, niti zaslužka, temveč le suženjstvo — o.no najstrašnejše suženjstvo, ki ga Nemci obetajo Slovanom.
Zavedni hrvaški mornarji vedo, da rešitev naše domovine ne more biti skrb naših največjih sovražnikov in da nas bodo Nemci, Madžari, Lahi in drugi le zatirali. Najhujši pa so Pavelič in njegovi ustawi ki so le tolpa roparjev,, začasni vladarji, ki bodo sesali narod dokler se bo dalo.
Svobodni hrvaški mornarji dobro vedo, da so njihovi tovariši in njihove organizacije v državi brez moči,
nim pasom z besedami: "Na takni ta pas in se drži na vodi". Zatem je skomignil z rameni in dejal: "Bedak". Moja roka je odtrgana in tudi star sem. Toda tudi majhna pomoč ki jo morem izkazati, je potrebna. Ampak ti — ti se še lahko boriš, drži se dobro in brani Stalingrad. Z temi besedami je odslovil mladega vojaka plavajočega proti obrežju.
To je delno podoba živ-lenja in dela branilcev Stalingrada. Galantna obramba nepoznanih junakov, ki so pomagali obrambo mesta pred hordami hitlerjevcev.
NACISTI SE POSLUŽUJO S STRAŠILOM KOMUNIZMA
Toronto. — Kanadski pre- svojo voljo glede samo svo-mijer King, ko je govoril na jega nadzorstva. Njihova iz
konvenciji A. F. L., da je nepretrgan sporazum izmed delodajalcev in delavcev, ključ do zmage. Pri tem je tudi oštro opozoril defitisti-čne elemente, ki hočejo pripravljati podlago za kompromisno premirje z Hitlerjem. Ravno tako je opozoril,, kako ravno nacisti na zvit način se poslužujo "komunističnega strašila", ne samo v Nemčiji, ampak njihovi prevrženci tudi drugod, da dosežejo svoj krivični plen.
Dalje, torontovske strokovne unije, so pričele z kampanjo proti izostajanja delavcev na delu v vojni industriji. To je nasledilo sicer na podlagi vnetih delavcev, kateri z tem izražajo
java se glede tega glasi: "Kanadski delavci so vedno pripravljeni boriti se proti nepravičnosti, toda ne na račun vojnih naporov".
POMOČ RUSIJI
Duncan, B. C. — Tukajšnje mesto šteje 3000 prebivalcev in je na teg daj za Rusko medicinsko pomoč zbralo $749.39. Tag Day, je bil organiziran od organizacije C. C. F.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
da začasno ne morejo ščititi njihovih interesov in da so primorani, akoravno s težkim srcem, pošilajti iz-dajniške apele.
Danes divjajo pred Sta-lingradom orjaški boji. Danes bratje Rusi krvave za vse Slovane in zadržujejo ogromne mase Nemcev, da ne proderejo v srce Rusije in s tem tudi v srce Slovan-stva. Ali naši pritlikavci Pa-veličevci v domovini zares mislijo, da bodo hrvaški mornarji izdali vse Slovane in z njimi tudi Hrvate v teh usodnih trenotkih? Varajo se Paveličevci, ako tako mislijo. Naj vedo, da bodo Hrvati napeli vse svoje sile, da nosijo danes tone in tone blaga na vse svetovne fronte in podpie&jo zaveznike, ki se pripravljajo na vpad na Evropo.
Danes so najtežje ure za naš narod in za vso Evropo. Toda kmalu bo napočila zora in zmaga Slovanov. Takrat se bomo mi svobodni hrvaški mornarji, ki smo se v vojni borili in umirali za svobodo svoje domovine, ponosno vrnili domov. Vemo, da nas bodo tam čakali s cvetjem in solzami veselja, kajti takrat ne bo več niti Paveliča, niti Hitlerja, niti Madžarov, niti Mussoli-nija.
Mi hrvaški mornarji, ki danes jadramo po vseh svetovnih morjih ki se borimo z nemškimi podmornicami in letali, jasno vidimo pogubo nacional-socializma začrtano v triletno vrsto nemških zmag. Kljub vsem svojim* zmagam se Nemci bližajo svojemu koncu in porazu.
Naši bratje v Ameriki, na tisoče in tisoče ameriških državljanov hrvaške krvi, se danes bore skupno z nami in s svojim junaštvom razsvetljujejo svojo novo in svojo staro domovino, v svojih hrabrih bojih proti Nemcem, Japoncem in Italijanom.
Letala, ki so nedavno krožila nad Zagrebom, so bila deloma pilotirana od ameriških Hrvatov. Bombe, katere so spuščali, so bile namenjene izdajalcem našega naroda.
Mi hrvaški mornarji bomo tudi še nadalje pluli na naših ladjah in bomo čuvali jugoslovansko pomorsko silo. Borili se bomo, da zrušimo gnusni red, katerega so uvedli naši sovražniki. Vi, ki ste v domovini, ste danes lačni, siromašni in polni bojazni. Ne pozabite, da smo mi mornarji edini svobodni Hrvati na svetu. Mi smo danes vaši predstavniki. To smo in bomo ostali tudi še naprej. Bodite ponosni na svoje sinove, na svoje očete in brate, ki se bore na vseh morjih sveta za vašo svobodo.
živela Hrvaška! živela Jugoslavija!

■■■ H||i| §
SOVJETSKI KOZAK PRIPRAVLJA OSTRO SABLJO ZA NACISTE.