Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (m inozemstvo 110 lir), pol leta 50 lir, za četrt TRGOVSKI UST Številka 73. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. ■ m. 25 u,. m»&» 9 n,. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo SStS.iStSS: Plača in toži se v Ljubljani. Izhaia vsak torek in petek Uubliana, petek 8. septembra 1944 Preis - Česa L 0*80 Ljubljano Borovnici! Na plemenito pobudo prezidenfa pokr. uprave div. gen. Rupnika se priredi v nedeljo pod gornjim n geslom po ljubljanskih ulicah jav-* yiia denarna zbirka za prebivalstvo Borovnice, ki je tako silno trpelo od sovražnega letalskega bombardiranja. 21 stanovanjskih hiš in cela vrsta gospodarskih poslopij je v Mo tedaj uničenih, da je ostalo 'j j brez strehe in deloma tudi brez I- : vsega 146 družin s 551 člani. Tem o težko prizadetim ljudem je treba ■- j na vsak način pomagati. Ljubljana, li; ki je znana po svojem dobrem e j srcu, bo prav gotovo tudi v nede-j Ijo storila svojo dolžnost in poskr-! bela, da bo nedeljska zbirka imela a i popoln uspeh. j- i Borovniškemu prebivalstvu pa v ; je treba pomagati tudi z obleko ° i m zato naj vsakdo pregleda svoje o : omare in priskoči na pomoč žrtvam | letalskega napada, t- Ljubljana — Borovnici! Naj ne l>o to le lepo geslo, temveč dokaz ^ j resničnega sočustvovanja Ljublja-:0 j ne z nesrečnimi borovniškimi žrtvami. "j Geslo »Ljubljana — Borovnici« d naj pomeni Borovnici dejansko t- j pomoč, Ljubljani pa naj bo v čast! o, k: ------ i° Madžarski sistem prisilne m oddaje J® Po poročilu Madžarskega zavo-| da za proučevanje gospodarstva je samo oddaja krušnega žita prekoračila proračun o količini- oddanih pridelkov za 57 odstotkov. Z\ Pri maščobah je znašal presežek samo 11 odstotkov nad proračunom. S tem je dokazano, da se je sistem prisilne oddaje pridelkov obnesel. Pri pridelkih, katerih oddaja je bila prostovoljna, se sicer proračimana količina ni dosegla, temveč je zaostala za proračunom za 21 odstotkov. Vzrok je deloma v črni borzi, ki je prevzela precej teh predmetov. V celoti pa se je oddalo vseh proizvodov samo za 2.5 odstotka manj, kakor pa je bilo proračunano. Zelo važna vzpodbuda za oddajo pridelkov je 1-etos odpadla, ker so cene ostale iste ko lansko leto. To se je zgodilo zaradi stabilizacije cen. V letu 1043. so se; zaradi zvišanja cen dvignili dohodki kmeto-; Valcev za približno 70 odstotkov, j Ce pa se upošteva tudi zvišanje j cen za potrošne predmete, potem i »se zvišali dohodki kmetovalcev ! eiarisko samo za 15 odstotkov, trt Letof? Pa se more pričakovati, : a se bodo oddaj© znatno poveča-• e> ker eo se uvedle posebne pre-: plije za .več oddane predmete. !| Kmetovalci dobe za več oddane | predmete nakaznice na obutev ali ■! pa na ‘tekstilno blago. Mobilizacija delovnih sil •••i j Pospeševanje bolgarskega I perutninarstva * ! Čeprav ima Bolgarska zelo doji pre pogoje za perutninarstvo, se ! je vendar ta gospodarska panoga jjielo zanemarila. Bolgarski kmetij-j,ski minister je zato izdal na bolgarske kmetovalce oklic, da bolj ijšoje perutninarstvo. Zlasti naj gle-Jdajo” ^ to, da se zboljša pleme, ^stanove naj se vzorne farme za gojitev perutnine. Do sedaj se je Ustanovilo že 23 takih farm v raz-občinah. Pristojni državni ura-bodo pospeševali ustanovitev kih vzornih farm ter bodo dali ®r®dstva za zgraditev brezhibnih •^rnikov. Poleg tega bo kmetijsko ®J'nistrstvo nabavljalo tudi plemenske kokoši. Končno bo prire- Pod naslovom »Milijon^ novih delovnih ur^, ©pisuje . »Deutsche Adria - Zeitung« mobilizacijo delovnih sil v Nemčiji takole: Ogromne naloge, ki jih je treba rešiti v odločilni fazi te vojne, so nas prisilile, da do kraja izkoristimo vse rezerve dela in storitve v vsem gospodarstvu. Ko so odpravljene vse ovire osebnega in biro-kratičnega načina, je prosta pot za pridobitev neštetih milijonov delovnih ur za vojno proizvodnjo v vseh pano*gah gospodarstva in človeškega življenja sploh. Pri tem gre predvsem za to, da se znatne rezerve storitve, ki so še v obratih, izrabijo brez vsakega ostanka. Z vsemi sredstvi bo doseženo, da bo v bodoče določeni delovni čas v obratih tudi resnično izrabljen. Zaradi tega je uvedena energična borba za zmanjšanje zamud. Če se n. pr. posreči, da se pri vseh delovnih močeh skrčijo zamude pri delu za en odstotek, pomeni to toliko ko pridobitev 250.000 novih delovnih moči. Z energijo pa se dajo v mnogih primerih te zamude skrčiti še bolj. Uvedeni so bili kontrolni listi, na katerih se beleži vsaka zamuda in vsaka potrebna ali nepotrebna prekinitev dela, potrebno in važno pa je tudi to, da vodstvo Obrata delovne moči razbremeni od raznih opravkov, ki povzročajo motnje in zamude pri delu. To so predvsem razna pota k uradom in zaradi nabav vsakovrstnih potrebščin. Zglasitve pri uradih naj opravi vodstvo obrata po možnosti za vse svoje,uslužbence, v obratih pa naj se ustanovijo tudi okrepčevalnice in delavnice za popravljanje obleke, čevljev itd. V obratih naj se organizira in koncentrira tudi zdravniška služba, da bodo delovne moči rešene opravkov in potov, ki povzročajo velike zamude pri delu. Znatne rezerve dela in storitve pa so tudi izven obratov ter pri ljudeh, ki sicer ne spadajo pod obveznost delovne službe. To so nešteti moški in ženske vseh starosti, ki lahko poleg svojega dela doma brez vsake osebne škode opravijo še marsikatero delo pri vojni proizvodnji. Uvedena je organizacija vojncfta domačega dela v velikem obsegu. Doma se bodo opravljala in izvrševala dela, ki ne zahtevajo posebnega vnanja in spretnosti in tudi ne večjih tehničnih sredstev in pripomočkov. Ko bodo vsa taka dela opravljena doma, bodo imeli obrati na razpolago dosti več delovnih moči. za ono delo, ki je bolj komplicirano in ki se ne da izvršiti brez tehničnih sredstev. Že v teh dneh bo razdeljeno delo na dom in na obrate. Organizacija vojnega domačega dela bo zajela ljudi, ki se jim ni treba priglasiti k obvezni, vojni delovni službi, torej starejše žene in može ter otroke, ki žei lahko pomagajo pri kakem delu. Tako bodo prilagojeni k delu tudi oni člani družine, ki doslej še niso bili in drugače tudi ne bodo v vojni službi. Vsaka škodljiva obremenitev z novim delom bo preprečena, pri čemer pa se bo le dalo nekaj ur dnevnega domačega dela posvetiti vojni proizvodnji. Ustanovljene bodo tudi obfe- stveiie delavnico, ki bodo vodnice in soJef obstoječega in novega domačega obrta ter vsega vojnega domačega dela. Vsak okoliš bo imel tako delavnico, da se bodo v njej nove delovne moči naučile delati ter da bodo dobile tudi material ter za izvedbo dela potrebna tehnična sredstva. Občestvena delavnica pa bo tudi kontrolirala vojno domače delo. To delo je sicer prostovoljno, poskrbljeno pa je, da vsi, ki lahko kaj delajo, ne bodo mogli odreči svojega sodelovanja. Za vojno domače delo generalni pooblaščenec za vojno delovno službo ni uvedel delovnih knjižic in kart, razumljvo pa je, da bo tudi to delo plačano in da bodo vsi, ki ga opravljajo, deležni pravic in skrbstva socialne in delavske zakonodaje. Na ta način organizirano domače delo bo imelo velik delež pri povečanju vojne proizvodnje. K izvedbi cele vrste vojnih pro- gramov pa bo mnogo pripomogel tudi dotok novih sposobnih delovnih moči. Ta dotok bo omogočen z izmenjavo delovnih moči med raznimi obrati. Ta izmenjava ima naslednjo načelno osnovo: Delovna moč dobi delo, ki najbolj ustreza njeni sposobnosti. Če se izkaže, da je delavec v kmetijstvu sposoben za delo v tovarni, se premesti tja, potem pa se po svojih sposobnostih udejstvuje v raznih obratih. To načelo je bilo že prej merodajno pri zaposlitvi delovnih moči, zdaj se pa po njem delovne moči tudi premeščajo iz obrata v obrat, iz ene proizvajalne panoge v drugo. Delo po sposobnosti pripomore na eni strani k zvišanju storitve, na drugi strani pa daje delovni moči pobudo, da tudi sama stopnjuje svojo sposobnost. Tako je omogočeno, da bo nemško gospodarstvo v vseh svojih panogah doseglo višek vojnih storitev. Državna ali zaaebna blagovna trgovina? jalo kmetijsko ministrstvo poučne tečaje ter tudi razstave perutnine, da se nagrade najbolj uspešni gojitelji perutnine. Boj za bodočnost svetovnih blagovnih tržišč se je razvil v vsej ostrosti. Tako v Združenih državah Sev. Amerike ko tudi v Angliji nameravajo vladni krogi v prvih povojnih letih omejiti svobodni tržni promet in nadaljevati z državnimi nakupi in prodajami surovin. Ameriška trgovina se je že združila v obrambni fronti proti tej nameri in tudi v Angliji so se združili zastopniki 38 blagovnih trgov v skupni organizaciji, ki je že javnost poučila, o pomenu angleške zasebne trgovine. Njen promet je znašal letno okoli 400 milijonov funtov in njene desetletne,'deloma tudi stoletne tradicije se ne morejo pogrešati, ker opravlja organizirana trgovina najvažnejše gospodarske funkcije. Opozarjajo pa tudi na to, da je angleška trgovina v zadnjih petih letih itak zelo veliko žrtvovala. Deloma je nekatere proizvode nakupovala država, deloma so se zelo skrčile uvozne količine, ker ni bilo transportnih možnosti za prevoz blaga. Večina tvrdk je morala živeti od svoje substance in zaradi velikih davkov so rezerve tvrdk znatno padle, da bo stopila trgovina v povojno dobo že znatno oslabljena. Nasproti tein razlogom pa poudarja produkcijski minister, da je Velika Britanija z državnimi nakupi prihranila 35 milijonov funtov. V zvezi s tem opozarja zlasti na baker. Z dogovori z bakrenimi rudniki je mogla vlada nabaviti baker mnogo ceneje, kakor pa bi ga dobila s posredova-vanjem trgovine iz Argentine ali Chile. Za stališče Anglije pa je odločilno to, ker se vlada boji, da zasebno gospodarstvo ne bi bilo dovolj močno, da bi moglo že itak oslabljeno angleško gospodarstvo braniti pred napadi iz USA. Poleg tega pa se tudi ne more spraviti v sklad svobodna blagovna trgovina z dirigiranim gospodarstvom, ki ga mora ohraniti Anglija v povojni dobi že zaradi preprečenja brezposelnosti. Tudi list »Timess« je opozoril, da se je z državnimi nakupi in prodajami zagotovila stabilnost cen, ki je blagodejno vplivala na celotno gospodarstvo. Dočim nastopa v Angliji opozicija še precej zmerno, je začela uporabljati trgovina v Združenih državah tudi težke' kanone. Potrošnike svari, da se bo odprlo pravo peklo, če bi angleške in ameriške oblasti še naprej uganjale svojo monopolistično vlogo v svetovni trgovini. Zato zahtevajo »gospodarsko karto«, ki naj zajamči pravice trgovcev in dajalcev kapitala v svetovni blagovni trgovini. V prehodni dobi naj bi vodilni možje zasebnega gospodarstva odločujoče vplivali na razvoj trgovine. V Ameriki so tudi vso zadevo speljali na politični tir. Pri odločujočem vplivu Walstreeta na kongres in senat si najbrže vlada ne bo upala kaj ukreniti proti tem sklepom. Glede Bretton Woodsa je mogla vlada še navajati, da se bodo s, stabilizacijskim fondom spravile v promet nakopičene zlate količine. Konferenca o dodeljevanju in razdeljevanju surovin pa bi naletela na zelo oster odpor gospodarskih krogov. (Po »Donauzcitung«.) kupu in posoji. Še bolj so bili vznemirjeni, da bi se tudi po vojni še nadaljevale te dobave. V po-mirjenje teh krogov navaja sedaj Roosevelt, da se bo zunanja trgovina USA znatno povečala in da bo povečani izvoz omogočil polno zaposlitev delavstva. Brezposelnost pa je trenutno največji strah ameriških gospodarskih krogov. Prvo pogodbo po zakonu o zakupu in posoji je sklenila z USA Velika Britanija dne 23. januarja 1942. V pogodbi se je zavezala, da bo še neuporabljeni material vrnila USA, uporabljeni material pa plačala v gotovini ali v blagu ali v drugi obliki, ki bi jo predsednik USA označil kot sprejemljivo. Podobne pogodbe so sklenile z USA še druge države. Praktično pomenijo te pogodbe, da bodo vse te države gospodarsko odvisne od volje USA. Ameriška vlada bo mogla po vojni na podlagi zakona o zakupu in posoji države-prejem-nice prisiliti, da ukinejo vse uvozne omejitve za ameriško blago in da priznajo ameriškemu blagu posebne carinske in devizne olajšave. Amerikancem zato ne bo težko vse te trge preplaviti s svojimi množestvenimi izdelki. Izjava Roosevelta dokazuje, da je tudi zakon o zakupu in posoji samo novo ameriško sredstvo za imperialistična stremljenja ameriških kapitalistov, da si osvoje svetovne, trge. Ozadie zakona o potoii in zakupu Roosevelt je predložil kongresu poročilo o dobavah po zakonu o posoji in zakupu. Na podlagi številk skuša Roosevelt dokazati, da je ta zakon za ameriški kapitalizem zelo dobra kupčija. V nasprotju s prejšnjimi svojimi poročili je govoril Roosevelt v poročilu kongresu o bodočem pomenu zakona o posoji in zakupu. Zaradi vojne so postali ameriški izdelki tako znani po vsem svetu kakor še niso bili nikoli. Ameriška industrija bo zato po vojni dobila bistveno večji odjem, če bo seveda ameriška gospodarska politika omogočila kupujočim deželam, da plačajo ameriške dobave. To izjavo je podal Roosevelt, ker so pokazali široki ameFiški gospodarski krogi vznemirjenost zaradi prevelikih dobav po zakonu o za- Carinska unija med Kanado in USA? V odločujočih ameriških krogih je razširjeno mnenje, da se bo v kratkem sklenila nekaka carinska unija med Kanado in USA. Pričakujejo, da bo pomenila nova trgovinska pogodba, ki se pripravlja, velik korak naprej k temu cilju. V zvezi s tem se opozarja tudi na govor Kanadčana Brookea Cla.\ tona, enega najožjih sodelavcev kanadskega ministrskega predsednika Mackenziea Kinga. Claxton je izjavil, da se mora med Kanado in USA omogočiti čim boij neoviran blagovni promet in da mora biti ta promet prost vseh carinskih uvoznih in izvoznih pristojbin. Izvedba te politike bi naravno pomenila za britanske trgovinske interese težak udarec in praktično konec sistema, ki je bil sklenjen v Ottawi. Če bi se to zgodilo, bi bila Velika Britanija na kanadskem trgu izločena v korist Združenih držav Severne Amerike. Za Anglijo pač prav nelepi izgledi! Pomanjkanje arzenika in parafina v USA Poročilo koncerna Chemical Corporation naglaša, da je proizvodnja arzenika, citronove kisline in parafinskega voska nezadostna. Proizvodnja surovega in čistega arzenika se je znižala na mesečnih 2000 ton, kar komaj zadošča domači potrošnji. Še slabše je s proizvodnjo citronove kisline, od katere skoraj nič več ne ostane za civilno potrošnjo, ker je vojaška potrošnja vedno večja. Parafinov vosek so nekdaj izvažali, zdaj pa morajo tuja naročila odklanjati. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja čistega parafinovega voska. Novi pogozdovalni načrt na Bolgarskem Letošnjo jesen naj bi se izvedla na Bolgarskem velika pogozdoval-na dela. Izvedla se bodo v okviru triletke, ki je določena v vseh podrobnostih. Vsaka občina se mora natančno ravnati po smernicah, ki jih je določilo kmetijsko ministrstvo. Itran 2. »TRGOVSKI LIST«, 8. septembra 1944. Štev 73. f Josip Olup Umrl je ugledni ljubljanski trgovec in hišni posestnik g. Jožef Olup, ki je letos 20. januarja dopolnil 70. leto svojega vestnemu delu in dobrodelnosti posvečenega življenja. Doma iz. Draže vasi pri Konjicah je prišel v svojih mladih letih v Ljubljano, služboval je pri mestni policiji, potem pa se je z izredno pridnostjo in sposobnostjo posvetil trgovini ter se že pred prvo svetovno vojno uvrstil med ugledne ljubljanske trgovce. Čeprav je predvsem skrbel za svoje podjetje, svojo rodbino, svoje nameščence in reveže, je vendar našel še čas, da se je z vso vnemo posvetil tudi javnemu delu. Med drugim je bil osem let občinski svetnik ter član direktorija Mestne hranilnice in delegat mestne občine pri Kreditnem zavodu. Tudi na teh mestih se je izkazal kot mož vestnega dela in človek velike izkušenosti. Med mnogimi vrlinami ga je dičila tudi zgledna dobrosrčnost. Vedno je skrbel za ljudi v stiski. To je dokazal zlasti kot okrajni načelnik petega mestnega okraja ter kot član raznih dobrodelnih organizacij. Zvest lepi slovenski tradiciji je bil vsako leto mnogim otrokom darežljivi birmanski boter. Tako je po nagibu svojega dobrega srca olajšal marsikatero gorje, s prisrčno ljubeznivostjo pa sl je pridobil vse polno dobrih prijateljev tudj izven svojega stanovskega kroga, v katerem je bil po svoji tovariški zavednosti in zvestobi visoko cenjen in spoštovan. Jožefu Olupu časten spomin, njegovi rodbini pa iskreno sožalje! Z mednarodnega trga živil in surovin Ker pričakujejo v čezmorskih deželah bogato žetev, so se v zadnjem času na mednarodnih tržiščih cene pšenice in rži znižale za 2 do 3 o/o, nekoliko pa so popustile tudi cene bombaža in volne, ki so se precej dvigale do konca julija. V porastu so cene maščob in rastlinskega olja, kar vetja predvsem z o ricinovo olje ter za olje iz semena ogrščice in bombaža. Po rastlinskem olju je veliko povpraševanje v Severni Ameriki. »Donauzeitung« piše, da je mednarodni trg pod vplivom kopičenja surovin v USA. Poleg masti, olja in drugih živil pripravljajo tam tudi velike zaloge trd'h tekstilnih vlaken in kavčuka. Za-.loge se ne pripravljajo samo za povojno dobo, temveč tudi zato, ker se je domača proizvodnja znižala zaradi pomanjkanja izvežba-nih delovnih moči. Samo od severno-ameriške mlinske industrije so se skrčila naročila na mednarodnem trgu, ker se obeta Severni Ameriki še boljši žitni pridelek, kakor je bil lanski. Rekordno žetev pričakujejo v Kanadi, ki bo z žitom zalagala tudi Veliko Britanijo. V Severni Ameriki bo letos pridelek koruze za približno 3 u/o manjši od lanskega, pridelek sladkorja pa cenijo na 1.26 milijona ton, kar je skoraj za 30% manj ko lani. Zaradi tega ostane dosedanje racioniranje sladkorja in do žetve se bo zmanjšala tudi industrijska uporaba sladkorja, po žetvi bodo pa pri proizvodnji alkohola uporabljali več žita. Na konferenci o kavčuku, ki je zdaj v Londonu, razpravljajo tudi o proizvodnji in potrošnji umetnega kavčuka. V mirni dobi so Združene države Severne Amerike kupovale najmanj polovico zalog naravnega kavčuka, ki so bile na svetovnih tržiščih, zdaj pa kopičijo zaloge, da bi same postale svetovne dobaviteljice. Severnoameriški nasadi bombaža so se od lani do letos skrčili za 7 °/o, proizvodnjo pa cenijo letos na 10.25 milijona bal. Mrtvi kapital v eomuntkih va$eh »Donauzeitung« poroča, da primanjkuje v Romuniji gotovine, čeprav je obtok bankovcev dosegel že blizu 209 milijard lejev. Gotovine primanjkuje predvsem zaradi tega, ker jo zadržujejo kmetje. Pred vojno so imeli kmetje le malo denarja, zdaj, ko so za svoje pridelke dosegli višje cene, jim denarja sicer ne manjka, industrijske izdelke in druge potrebščine pa le malo kupujejo, ker menijo, da bo v normalnih razmerah vse cenejše. Tudi evakuiranci so prinesli v vasi dosti denarja, ki pa ne OKVIRJI izdeluje specialist V/olfeva 4 KLEIN | F. Al. Gorliar | Liubliana, Sv. Petra cesta 29 J £ priporoča razno manufakturno blago $ ■ ■ M S ■ ■ j Za nakup razne železnine ; | se Vam priporoča tvrdka ; i Fr. Stupica \ Ljubljana j 1 Gosposvetska cesta štev. 1 j 1 (poleg „Figovca“) » | Prodaja razstreliv 5 pride več nazaj v mesta. Tako je v vaseh precej mrtvega kapitala, trgovina v mestih pa trpi zaradi pomanjkanja gotovine. Da bi se dobila plačilna sredstva, mora država izdajati nove emisije zakladnih bonov, s katerimi se poravnavajo državni dolgovi pri raznih dobaviteljih. Zakladne bone izdaja finančno ministrstvo, izplačujejo se pa iz državnega proračuna v četrtletnih obrokih v dobi 5 let s 5% letnih obresti. Z zakladnimi boni se lahko plačujejo davki in druge državne pristojbine. Lotos meseca maja so dobili samo dobavitelji državnih železndz za 2 milijardi zakladnih bonov, pozneje pa so se boni za poravnavo dolgov državnih železnic zvišali na 5 milijard. V trgovini se najbolj občuti pomanjkanje kovanega denarja, ker kmetje kovance še bolj zadržujejo ko bankovce. Obtok kovancev je bil v milijonih lejev v zadnjih letih naslednji; 1939. — 7.146, 1940. - 8.434, 1941. — 9.165, 1942. — 13.233, *1943. — 14.229. Letos bo obtok kovancev še dosti večji, ker pridejo v promet tudi novi kovanci po 500 lejev. Samo teh kovancev bo za 5 milijard lejev. Kovance daje v promet finančno ministrstvo, bankovce pa Narodna banica, ki je v zadnjem svojem poročilu navedla, da je v obtoku bankovcev za 208.8 milijarde lejev. Kapaciteta norveških ladjedelnic Pred vojno so norveške ladjedelnice zgradile povprečno na leto ladij za kakih 30.000 brt. V letih 1930.—1939. je Norveška zgradila na svoj račun 253.000 brt, za inozemstvo pa 50.000 brt. V tej dobi se je norveška trgovinska mornarica povečala za 2.1 milijona brt, delež domačih ladjedelnic pri tem pa je bil samo 10.6 °/o. S tako nizko kapaciteto svojih ladjedelnic Norveška po vojni ne bo mogla nadomestiti izgub pri svoji trgovinski mornarici, ki je pred izbruhom vojne dosegla 4.8 milijona brt. Lastniki ladjedelnic so v Oslu ustanovili vzajemno poslovalnico, ki bo skušala rešiti problem obnove trgovinske mornarice. Srečko Lapaine trgovina s krznom obvešča svoje cenjene stranke, Ja s 1. septembrom 1944 zopet redno posluje Gospodarske vesti1 Zaradi združitve več tovarn za it- * delovanje britvic v Nemčiji se je m o-j ( gla proizvodnja britvic tako poceniti,’ z da je znižal državni komisar za cene j s 1. septembrom ceno britvic na 5 oz.; . 3.5 fenigov. Kakovost britvic pa jp; ostala na stari višini. Enotne fakture po predpisih ministra /n oboroževanje in proizvodnjo se v Nemčiji postopno uvajaj«. Z enotnimi fakturami bo znatno poenostavljeno poslovanje v pisarnah velikih tvrdk. Tudi trgovska korespondenca bo sedaj olajšana. Zaradi varčevanja je proizvodnja tiiite v Nemčiji zelo racionirana. Sedaj se je posrečilo izdelovati tinto ▼ tabletah. Na ta način se prihrani tudi mnogo na zaobali, saj se je v Nemčiji* ■potrebovalo na leto 40'milijonov ste| klen-ic z a tinto. | ■ Mlečne dobave nemškim mlekarnam] c so se letos v primeri z lani povečale. s V še večji meri pa se je povečala pr o! f izvodnja surovega masla. j \ • Dočim se je v Nemčiji proizvedlo' leta 1933. na površini 10.000 ha z oljnimi rastlinami posejane zemlje 6000; 1 ton olja, se je v letu 1943. pridobilo j 280.000 ton, po Liehtu pa se bo leto»l r pridobilo celo 350.000 ton olja. Srbska narodna banka je dala 1. sep -j tembra v promet nove bankovce po; I 500 din. t j Vojni pribitki na tobačne izdelke so c se v avgustu uvedli v Slovaški. Pri) cigarah znaša pribitek 0.35 do 3 Ks, pri cigaretah pa 0.10 do 0.50 Ks za ko».| 7-Po poročilu slovaške zadružne zve«e c je sedaj na Slovaškem več ko tiso8 2 konsumnih zadrug z več ko 180.000 člani. Te zadruge imajo 110 milijonot Ks kapitala. ' c Oskrba Carigrada t živili je zaradi š ustavitve turške plovbe po Črnem ] morju resno ogrožena. Zato so oblasti' ' dopustile, da sinejo nekatere manjše tovorne ladje zopet voziti živila ▼ ] Carigrad. Plovba po Egejskem morju; je še nadalje ustavljena. Belgijsko notranje ministrstvo je s 15. avgustom prepovedalo vsak pr1 4( i F tir fes K«ne*rtium >Trt.vski list< ate VorUg - Z. kMMrdj' »Trgovski list« kot izdajatelj: ir. 1»»^ - Sekrilltaiter - Urednik; Aleksander Z»lenikar i«* z# tiskarno >Merkur< d. otmar Mrhalek. - Alle - t« ▼ Ljubljani. Ffir dl« Dru*k*r«i vMorkur« A. G.