Ve s t n ik. Odlikovanja. Presvetlicesarje odlikovalNj.Pr. naufnegaministra Pavla Gautscha pl. Frankenthurna s podclitvijo baronstva. — Deželni šnlski nadzornik za srpdnje šole ua Primoiji g. dr. Ernst (Jnad je dobil povodom' umiroljenja naslov dvornega svetnika. Osobne premembe. Na mesto nmirovl.jenega deželni ga šojskejja nadzornika dr. Ernst Gnada je iminovan ravnatplj gimnazijp v Pazinu g. Viktor Lešaiiovsky d( želnim šolskim nadzornikom za primorske srednjp šole. — Visoki c. k. dežplni šolski svet v Ljubljani jp imtnoval učiteljem na II mestni deški ljudski šoli v Ljubljani nadučitplja v Litiji g. JožefaCepudra; za uoitpljico na mestni dekliški šoli pri sv. Jakopu v Ljubljani podufitpljico na tem zavodu , gos])odi(5ino Nežik^o Zupanovo; učiteljico v Radovljici, gosjiodičino Marijo Mar o 11 o v o pa zapodnčiteljico pri sv. J a k o p u; za podučiteljito na nemški mestni dekliški šnli gospodičino Kmilijo Witscb lnovo — Gcjspodičina Pavla Wblfling, začasna uOiteljica v Velikih Laščah, je na tej shi/.bi stalno umeščeua. — Gospodičina pl. Lehmannova je dobila zaoasno slnžbo na štijirazrednici v Trnovcm pri Ilirski Bistrici. — Gospodičina Jakobina Naglasova nadomestuje obolelo podučiteljico gospodičino Illerschitschevo na ntmški mestni dtkliški šoli v IJubljani. — Za obolelo s. Apolonijo Pipan je vstopila kot učiteljica v ženskem sirotišči^ v Ljubljani s Leonija Bahovec. — G. Maks Šribar, učitplj v Gonnji Sušici je dobil stalno službo na jednorazrpdnici vBalti Vasi (okraj Novomesto^, g. Anton Vrančič, učitelj v Zagradci pa stalno službo na jednorazrednici v Dolskpm (kamniški okraj) — G. Fr. Bahovec, učitelj na II. mestni deški šoli v Ljubljani je dobil tretjo, g. A. Funtek, učitelj na Barji prvo sta- rostno doklado — V kranjskem šolskem okraji sta dobila trptjo starostno doklado gg. M. Kuster, nadučitelj in J. Pezdič, učittlj v Kranji.  G. profesor Vekoslav Spinčič v Gorici je dobil kot deželni odbornik istrski za tekoče šolsko leto odpust ter se preselil v Porpč. G. dr. Fr. vitez Močnik, c. k. deželni šolski nadzornik v Gradci, je kakor vsako leto tudi letos poslal v podporo nNarodni Šoli" 15 gld. in nVrtcu" 10. gld. Slava mu! Iz našega društva. Te dni je izročila deputacija iz odbora častnpmu članu gospodu profesorju A. Nedvedu kpo izdelano častno diplomo, katera se glasi: nSlovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" je v svojem občnem zboru dne 4. oktobra 188 9. prečastitega gospoda V ^.ntsna ŁTečLT7-ecla, lastnika zlatega križca za zasluge, c. kr. učitelja glasbe na izobraževališči, empr. ravnatelja fllbarmoničnega društva, časinpga člaiia raznih društev i. t. d. imenovalo svojim častnim članom v priznanje zaslug za slovensko glasbo, kot izbornemu učitelju, priljubljcnemu skladalju in pospeševatelju slovenske glasbene literature na šolskpm polji in za slovensko učitpljsko društvo. V LjubljaDi dnd 24. grudna 1889. (Podpisan je odbor). Gospoda profesorja A. Nedvpda pozna skoraj bnz izjpme vse krnnjsko učitpljstvo, ker je v glasbi vse on vzgojil. Da je bil koncprt, ki ga je v jeseni 1888.1. priredilo naše društvo v proslavo štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja, tako sijijen, provzročil jp le g. profesor, kpr je radovoljno prevzel vodstvo koncprta, pri katprem so sodelovali skoro brezizjemno le njpgovi učcnci. Bng mu podeli zopet popolno zdravje, da bode mogel na teni polji še dalje tako uspešno dplovati, kakor do sedaj v prid učiteljstvu in narodu. — Od zadnjnga izkaza so društvenino plačali g. g.: Dimnik Jakob, učit. v Postojini za 1889.1.; Kogej Ivan, naduč. Da Brpzovici za 1890. 1.; Knific Luka, naduč. na Trati za 1890. 1.; Levec Fr., c. k. profesor in šolski nadzornik za 1890. 1 ; Marn Josip, kanonik in c. kr. prof. v Ljubljani za 1890.1.; Močuik Matpj, udt. v pok. v Ljubljani za 1889. 1. Poženel Janez, učit. na Rakeku za 1890. 1.; Škrjanec Ivan, župnik v Vreinah z.a 1889. 1.; Thuma Ivan, naduč. in c. kr. okr. šolski nadzornik v Postojini za 1889.1.; Tomšič Ivan, učitelj na c. kr. vadnici in c. kr. okr. šol. nadzornik v Ljubljani za 1890. 1.; — Šmitik Franja, učiteljica v Boštanji za 1889.1.; Tominec Ivana, učit. na Vrbniki za 1890.1. in Zupan Nežika, učit. v Ljubljani za 1890. 1. — Prihodnji društveni večer bode v sredo dne 22. t. m. V Volčah, vasi v tolminskem okraji, gotovo še ni bilo tako žalostnega dne, kakoršen je bil 29, dan grudna meseca 1. 1. Ta dan so pokopali ob jednem dva ljudska učitplja. Pivi, umirovljeni učitelj g. P. Kogoj, porojen 1823. lpta v Solkanu, učiteljeval je nad 35 let v Tolminu. Vzrpdil je malone vse doraslo tolminsko ljudstvo. Drugi, g. Anton Fajgelj, porojen 1847. leta v Idriji, služboval jc blizu 15 let kot nadučittlj v Volčah. Ves ta čas je opravljal svojo službo vestno ia marljivo. Bil je vrl učitelj, skrben ofie in soprog in v družbi prijeUn sodrug. Občani dajejo mu pohvalno spričevalo, da ranjki Anton ni nikdar razžalil nobenega človeka niti z besedo, niti z dejanjem. Pogrpb je bil sijajen. Udeležili so se ga poleg šolske mladine in mnogobrojnega ljudstva c k. okrajni glavar, preblagorodni gospod grof Marpnzi. c. k. okrajni šolski nadzoi-nik g. Dominko, g. župan tolminski in 14 učiteljic in učiteljev, ki so jinia zapeli lepe nagrobnice, č. g. dekan J. Kragelj iz Tolmina pa se je s toplimi besedami spominjal blagega delovanja umrlih dragib. — 0 tem redkera slučaji nam pripoveduje nNova Soča", iz katere smo te vrstice posneli, sledeče: Umiroljeni učitelj g. P. Kogoj se je sežgal v postelji; čital je baje zvečer, morebiti zaspal ia prekucnil luč. Čudno je, da je revpž živel še drugega dnč, a da ni klical na pomoč ali poskušal vstati iz postelje — a prsi je imel popolnoma sežgane. Pokojni A. Fajgelj se pa že dolgo časa ni počutil dobro; trpel je na zatolščenji okoli srca. Na sv. Štefana dan z.iutraj je še obiskal trpečega Kogoja. Ko je prišel domov, govorili so še o strašni Kogojevi npsreči in pri tej priliki je tudi on imel pred očmi slučaj, kaj bi bilo s soprogo in otroki, ako bi on umrl. Na to so šli domači iz sobe, on se je počutil slabega, šel je k vratom, da bi klical, in zgrudil se je na pol mrtev pri vratih na tla. Duhovniku se je posrečilo še živemu podeliti mu sv. poslednje oljp. — Pokojnik je zapustil vdovo in tri nepreskrbene sirote. Bog potolaži. V m. p.! M. Putre f. Ta bivši učitplj na c. kr. normalki v Ljubljani, katerega se spominja še mnogo naših vrstnikov, umrl je pretekli teden v Celji v 82. letu svoje dobe. Porojen v Koprivniku na Kočevskem se je šolal v Ljubljani in v Celji. Potem je bil pomožni učitelj v Celji in v Ljubljani. Od 1843. do 1853. leta je bil učitelj na glavni šoli v Idriji, od 1853. do 1873. l.'pa na normalni šoli v Ljubljani. Tega leta je stopil v pokoj ter se podal v Maribor, kjer je bila njegova hči učiteljica in ko se je ta omožila z meščanskim učiteljem Tischem, preselil se je ž njo v Celje Blag mu spomin! Zdravstveno stanje. Dobrci (ošpice) v Rakeku in Črnem Vrbu so prenebali, tako da se je šolski pouk zopet pričel. Nasprotno pa so v Gorpnjem in Dolenjem Logatci nastopile osppnice (koze) s tako silo, da so v obeh krajih raorali s šolskim poukom prenehati. Kakor nobena druga bolpzen pa se v zadnjpm času hitro razširja hripa (influenca), ki brez izjeme napada otroke in dorasle ljudi. V malo dnevih se je prikazala po vsi Evropi in preplula tudi morje v Ameriko. Ta bolezen pokazala je to posebnost, da je skoraj povsod najprvo napadla zdravuike. Šole so se moralp zatvoriti ne samo zarad otrok, ampak tudi zarad tega, kerje miiogo učiteljev obolplo. Tako so spdaj šole zaprte na Dunaji, v Trstu, v Gorici, v Pragi, v Ljubljani, v Celovci, v Milanu. v Berolinu, v Birminghamu, v Novem Jorku, pa tudi po manjših krajih, kakor pri nas v Postojini, v Podkraji, na Tolminskfm v Volčali, v Podmelci, na Grahovim i. dr. V Starcm Trgu pri Ložu so obolele vsp štiri učiteljske moči. V Ljubljani je razen otrok obolelo več g. g. profesorjev in učiteljev in se je pouk pretrgal na vseh šolah do 20. t. m. Dal Bog, da bolezen knialn prpide! V gospodski zbornici na Dunaji so bili v odsek za. posv<to\an;e vladne šolske novele izvoljeui shdfči člai.i: Arneth, fzm. Bpck, Belcredi, Clam-Mai-tinic, Conrad, Czartoryski, Czedik, Falktnhayn, Franz, Hasnpr, Helfert, Hyp, Miklošič, Missia, kardin.il Schonborn, Streiiiayi-, Tarnowski, Tomašek, Unger, \Vindischgratz, Zwerger. Odobreni slovenski katekizmi. Visoko ministerstvo za bogočastje in uk je z razpisom z dne 5. listopada 1889 1., št. 21473, na predlog knezošknfijskegi ordinarijata 1 avantinskega odobrilo nasledne zno<a pregledano in v o. l;r. založbi šolskih knjig 1. 1889. izdane slovenske katekizmp: 1) Mali katekizem za ljudske šolp, cena 8 kr. — 2) Srednji katekizem za ljudske šole, cpna 28 kr. — 3) Veliki katekizpm za ljudske šolp, cena 50 kr. Hrvatski učiteljski dom. V hrvntskem učiteljskem domu se je otvorila dne 4. t. m. čitalnica. Po svojem n-imenu ima ta biti nhrvjtska prdagogična knjižnica". katera, ima vse hrvatsko učiteljstvo združevati v skupno dplovanje in m"dsebojno občevanje. Posamezni učitelj, da je še tako navduštu, nc more si pri svojem gmotnem stanji naročati vseli časopisov Po kavarnah in drugih čitalnicah, ki so osnovane za ljudMvo sploh, pa utitclj ne more dnbiti toliko duševne brane, kakor v tej knjižnici, kjer bode na razpolagauje do 40 brvatsldh, srbskih, čeških, slovcnskih in nemških ppdagogičnih listov poleg političnih, zabavnih in °aljivib časojiisov. Kolike vrednosti pa je to, da se bratje jednega stanu sbaja.jo in razpravljajo svoje stanovske stvari in šolo! Koliko tako občevanje pospešuje zlogo med učiteljstvom in s to napredek šolstva! Ako se vprašamo, kako to pride, da hrvalsko učiteljstvo iu šolstvo tako krepko napreduje, rooramo s prepričanjem odgovoriti, da je glavni povod tega napredka vzajemno postopanje vsega učiteljstva brez izjume in probujen stanovski čut. Srčno moramo pozdravljati ta najnovejši korak v naprpdovanji učiteljstva našega bratskega naroda tpr jzražiimo željo, da bi to uzorno delovanje probudilo tndi slovensko učiteljstvo k vzijemnemu dplovanju. Zahvala. Po svoji darežljivosti ia podpori revne šoiske mladeži slavno znana ,,Narodna šola" je darovala na prošnjo podpisanega učitelja tukajšnji šoli: 250 zvezkov rnznih vrst, 5 Žnmer-Razingerjevih aben dnikov, 10 I. in 10. If. računic, 10 tablic, 4 »nopičo svinčnikov, 1 zavojko peresnikov, 1 škatlo jeklenih ppres in 2 škatli risal. Za to velikodušno dar,lo zabval.jujeta se prav lepo v imeni uboge šolske mladeži krajni šolski svet in šolsko vodstvo. Na Suhorji dne 12. prosinca 1890. F r. G r o s s,A n t o n V o 1 k, učiteljnačelnik. Zahvala Lani in 1( tos je tukajšnji župiiik č. g. J. Siijovic prdaril naši šolski knjižnici dntična letniki ,,Kmetovalca", nVrtnarja" in ,,Dom in Sveti", z.i kar rau izreka toplo zahvalo šolsko vodstvo. V Slavini 31. grudna 1889.