491. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 8. maja 1913.
Leto U.
Posamezna številka 6 vinarjev*
-DAN" izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob - 8 uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v -npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na .dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno g 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — la inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina se n	pošilja npravništvu.	a
Telefon številka 118.	st>
■■M	MSk	
131	JpR	|f^j|
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:x	Uredništvo ir. vpnrvniCtvo:	tu
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Oopisi se po9iljqjo uredništvu. Nefranklrnna puma je ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Z« offin^e <e plačaš petit vrsta IG v, osmrtnice, pcalaon 'n tahvnle vrsta 80 v. Pri večkratnem ».(rlnSanju c-ts: pust. — Za odgovor je priložiti tn^ml o.
s:	Telefon Številka 'IS.
Razmerje med Srbijo in Črno goro.
Belgradski dopisnik praškega »časa« je dobil natančnejše podatke o srbsko črnogorskih odnošajih, ki so v kratkili potezah podani sledeči:
Med Srbijo in Orno goro obstoja zvezna pogodba že z leta 1878, ki se sicer ni nikdar izvrševala, pa tudi odpovedana ni bila nikdar. Leta 1908 je bila pogodba na novo spremenjena. Nato se je pa vzajemno razmerje poslabšalo, kar je trajalo do leta 1912. Decembra meseca 1. 1911 je bila sklenjena tajna pogodba med Bolgarijo in Črno goro. Pogodba se ie tikala razmer v Turčiji in posredno je bila namerjena tudi proti Srbiji. Med tem so se začela srbsko-bol-garska pogajanja v svrho zavezništva. Pogajanja so se začela 1911. 1. in bila končana v februarju 1912. I. Med Srbijo in Črno goro ni prišlo do nobene posebne formelne pogodbe, le v glavnih točkah se je določila vojaška akcija in razdelitev ozemlja. Od sedaj se je pa začelo razmerje med obema državama boljšati in postajalo čimdali odkritosrčnejše. Srbske zmage so napravile na Črnogorce mogočen vtis in ravnotako so občudovali Srbi junaštvo Črnogorcev. Vladi sta se začeli zbliževati, in razmere, ki so nastale tekom vojne, so zahtevale ožje zveze. K obleganju Skadra je ponudila Srbija črni gori Dcmoč, ki jo je kralj Nikola odklonil, misleč, da bo sam dovoli silen, da zavzame Skader.
Pozneje je pa srbska pomoč radi Hamidie in radi smrti kralja Jurija prišla prepozno — vendar pa je postala zaupljivost na obeh straneh velika, ki ni ponehala niti, ko so Srbske čete začele zapuščati svoje pozicije. Odhod srbskih čet je bil dogovorjen s Črnogorsko vlado; topove srbske armade je Črna gora odkupila. Ko ie prišla kriza na yrhu-nec, in se je bilo bati, da vdere Avstrija v Sandžak. takrat sta se obe vladi dogovorili, da se Srbija ne sme izpostavljati, ker bi bili v nevarnosti vsi dosedanji vspehi. med katerimi je največji: premostitev med Srbijo in Črno goro potom Sandžaka. Tudi za slučaj, da se dinastija kralja Nikole odpove prestolu, je bilo vse dogovorjeno: vendar pa se ni zdel pravi trenutek, da bi se to zgodilo, ker bi neka velesila to priliko vporabila in preprečila unijo med Srbijo in Črno goro. Zato bo pa za sedal izvedena le delna unija. Skupne zadeve bodo: carinska in trgovska politika, armada in diplomacija. Črnogorska zunanja politika bo osredotočena v Belgradu, črnogorsko armado bo reorganizirala in vzdrževala Srbija po lastnem vzoru, diplomatično zastopstvo bo skupno; carinska unija bo takoj vpeljana.
Kralj Nikola bo dobival stalno apa-nažo in vsi črnogorski dohodki se uporabijo za notranjo povzdigo črne gore, za njen kulturni in gospodarski razvoj.
Razmerje med obema kraljevinama je vstoleno kakor po mišljenju in čuvstvovanju enoten.
Delo onih, ki so mislili, da se njihovim intrigam posreči, zanesti razpor med obe kraljevini, se je ponesrečilo.
MIR.
London. 7. maja. Načrt mirovne pogodbe, ki se predloži od angleške strani mirovni konferenci, se glasi:
Med otomanskim cesarstvom in balkanskimi državami se je sklenil zopetni mir pod sledečimi pogoji:
1. Turčija prepušča zaveznikom vse ozemlje zapadno od črte Enos-Midija.
2. Vsa vprašanja, ki se tičejo Albanije, nadalje usode Egejskih otokov in gore Atos, so pridržana odločitvi velesil.
3. Vsa finančna in gospodarska vprašanja se rešijo na pariški konferenci.
4. Kreta se odstopi Grški. Pogajanja, ki se prično med Zavezniki in Turčijo v soboto v Londonu, bodo trajala kakor se sodi 14 dni.
O 'drugi točki se bo vršila konferenca veleposlanikov istočasno.
SRBI IN BOLGARI.
Kakor poročajo iz Belgrada. je sporazum med Bolgari in Srbi dosežen in sicer bo meja med obema državama južni Vardar.
TERITORIJ ALN A ODŠKODNINA ČRNI GORI.
Pariz, 7. maja. Iz Petrograda poročajo, da bo na konferenci v Londonu pretresano vprašanje odškodnine črni gori na račun — Srbije. Rusija menda prigovarja Bolgariji, da bi v svojih zahtevah na-pram Srbiji popustila, da tako omogoči dati Črni gori odškodnino
Slovenska zemlja.
Iz Novega mesta.
Dne 1. majnika se je poslavljalo učiteljstvo novomeškega okraja od svojega bivšega nadzornika g. Turka. Pri tej priliki ga je učiteljsko društvo tega okraja imenovalo za njegove izvanredne zasluge na polju šolstva častnim člgnom. Devet let je bil nadzornik, — a sedaj po mnenju višjih koritarjev ni več sposoben za ta posel. Žalostna nam majka. če bodo odslavljali take mo. že strokovnjake in jih nadomeščali z neukimi pipčarji. Kako prisrčno je bilo slovo od bivšega nadzornika, bi vedeli povedati le oni, ki so bili navzoči. Preboleli smo že marsikako
rano — in bomo tudi to. ki so jo nam zadali samo s pipcem. V znamenju noža — in hoc signo — zaseda njegovo mesto novi šef. Dasl ie nož v roki spretnega operaterja važen činitelj, ga vendar ni dajati v roko neizkušenim in neukim laikom. Sicer vrte trdi brusilni kamen vse mogoče kapacitete, a noža le ne bodo mogle nabrusiti do one ostrine, da bi načel trdo napredno kožo. Če bi cenili po zmožnostih novega nadzornika. bi mu pač lahko zaklicali s Francozom, da »il ne vaut pas 1’ eau, Oiiil boit«. Bivši nadzornik je bi! mož na svojem mestu, ki je poznal šolstvo kot malokdo. Zato ie pa bilo tudi slovo od njega težko in to tem težje, ker ga je provzročila krivica in osebna mržnja nekega lenega ko-ritarja, ki lenuhari sedaj pri polnem deželnem in državnem koritu. One la peste 1’ etouffe — njega in vse koritarje.
Iz Sv. Križa pri Trstu.
Pregovor pravi, čas se izpre-minja in s časom se izpreminjajo tudi glave. Slično se godi tudi našim rudečkarjem. Pred tremi meseci so nas označili v »Zarji« kot razgrajače. pretepalče, divjake in sploh kot ljudi najnižje vrste tako da si je kak tuj človek, kateri mogoče ni poznal Sv. Križa, mislil,, da je ta vas pravo razbojniško gnezdo. Od prvega maja sem pa nas označajo v »Zarji« kot ovčice. Meni se zdi Čudno, od kod prihaja ta izprememba. Res je. da pomladanski zrak čisti možgane ter napravi zdravo in svežo kri. pa vseeno je nekaj čudnega. Meni se zdi, najprej to, da vas je naša manifestacija N. D. O. iztreznila, če smo šli dne prvega maja v sprevodu kot ovce, to je čast za nas. zakaj ovca je pametna žival. Vi pa ste bili poparjeni in bledi, ko ste zagledali naš sprevod z modro zastavo na čelu, kot tiste ovce. v katere se zakadi volk. kajti potem se niste mogli vsled tega strahu celi dan spraviti'skupaj. Če nas je bil majhen sprevodček. kakor pravi vaš dopisnik. zakaj pa nam niste iztrgali zastave iz rok, kakor ste pred sprevodom pri vsaki priliki omenili, če pa mislite, da nas bodete uničili z iažj>) in z obrekovanjem, se grozno varate! Bodite torej pametni in pravični. še ta mali čas. zakaj s pametjo in pravičnostjo se da še živeti brez pameti in pravičnosti pa ne! Tako Vam svetuje narodni delay.ee!
Iz Istre.
Shod »Okrajne kmetske zveze« napovedan pol ure pred otvoritvijo, v cerkvi v Marezigah, med sv. mašo dne 3. maja 1913. V petek t. j. 2. maja ie prišel g. dekan Škrbec iz Krhavc. kakor se je sam izrazil med svojo pridigo na praznik Sv. Križa, drugi dan, v svrho revizije tukajšnje župnije. Po pridigi pa ie napovedal ja-
Domači dogodek.
&
Konec sezone.
ven shod na dvorišču tukaj, gospoda župnika, ki se ima vršiti takoj po sv, maši. Ko je izvršil naznanilo javnega shoda, so se nekateri (t. j. 6 oseb) hitro posvetovali med seboj, kaj in kako naj se napravi. Hitro po sv. maši so šli ljudje, na dvorišče gospoda župnika, da slišijo, kaj neki bo? Na to je neki zaslepljeni mož (g. Medoš) kot predsednik okrajne kmetske (?) zveze otvoril shod ter hotel razlagati njihova pravila občinstvu. A neki (L.) je energično zahteval: »kdo je predsednik shoda?« »Predsednika!« »Predsednika«! — in skoro vsi prisotni so ga posnemali. Po vpitju je oni L. predlagal preds. g. Šuca, nadučitelja v Marezigah. a otvoritelj shoda ie tolmačil, da mora biti, na podlagi njihovih pravil, on predsednik. Seveda se njega ni poslušalo. Gospod dekau pa vzame otvoritelju shoda neko knjižico in pravila okrajne kmetske zveze. iz rok ter hoče raztolmačiti, kar ni mogel otvoritelj. Na vpitje: »Dol ž njim!« »Ne poznamo gaj« »Nočemo ga!« »Predsednik gosp. Šuc!« »Predsednik g. Šuc!« je gospod dekan pristopil k gospodu Šucu, ter njemu samemu razlagal, a vsled neprestanih medklicev:	»Predsednik
g. Šuc«, je na vse zadnje tudi gospod dekan sprevidel, da imamo pravico zahtevati mi predsednika, ne pa da nam ga imenuje okrajna kmetska (?)
zveza. Vdal se je in poklical g. Šuca naj stopi kot predsednik. »Živio« klici so g. Šuca pozdravili. G. Šuc je imel mali govor, s katerim je ljudstvu nasvetoval povdarjaioč. da ni ne za. ne proti okrajni kmetski zvezi naj se za sedaj opusti. G. Babič je takoj prosil besedo, ter povedal prav po domače, da to ni nam v korist, kakor pravi o. k. z. ampak na škodo, ker da imamo drugih narodnih sovražnikov, o. k. z. bi nas razdvojila. Boriti se moramo za narodno stvar. Mi ostanemo kakor smo bili do sedaj! »Živio« klici 1 — Nato je prosil gospod dekan predsednika shoda za besedo, katero ie tudi dobil. Hotel je razlagati kako blag namen ima njihova o. k. z. Medklici: »Razdor med Slovani v Istri«, »škandal«, »to nalogo ima že Narodna zajedniea«, itd. itd. moral je gospod dekan svoie razlaganje opustiti na boljše čase v, Marezigah-— Na to je gospod predsednik shoda pozval občinstvo, naj se izrazi, če ie zato. da se shod nadaljuje. ali ne? Zavriskali smo z veseljem »ne«. Predsednik se pokrije in odide. G. Bernetič je nato zavpil: »Ljudstvo, idimo proč od takih!« smo takoi odšli vsak po svojem o-pravilu, z največjim veseljem in smehom. Toliko na znanje vsem. ki se za to zanimajo, ter gospodu predsedniku okr. kmetske zveze, da ne bi morda kaj pozabi! vpisati v dru-
QUO VADIŠ
se ponavlja na splošno zahlevo samo 8 dni in sicer od 24 do 27.t.m.
v Kino-,Ideal'
LISJEK
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Mongomeri je razumel, poklonil se In odšel.
Vest, da je padla vojvodinja v nemilost, se je razširila bliskoma kakor ogenj v smodnišnici.
Ana se je bila ozrla z ostrim pogledom na pergamen. PreČitati ga sicer ni mogla, toda kraljev ton in Mongomerijevo presenečenje ji nista pustila dvoma.
Stopila je h kralju in položila svojo roko na njegovo:
»Franc, ali se zelo srdite name?«
S tem, da je izključila iz svojih besed sleherno etiketo in nastopila ne kot podanica, marveč kot ljubimka, je pokazala Ana tisto svojo spretnost, zaradi katere jo hvali več zgodovinarjev onega časa kot eno izmed najboljših dipiomatic.
»Madam,« le rekel kralj hladno, »hoteli ste govoriti z mano. Dovolil sem vam avdienco. Toda požurite
50 t %
»Požurite se,« je vzkliknila vojvodinja, »zakaj Mongomeri Čaka nestrpno — kaj ne da, sir? Ali mu je naročeno, da me pahne v kako ječo? Ali me ima odvesti v pregnanstvo? Govorite vendar, sir! Govo-
rite glasno, kakor govorim jaz, da bodo vsaj vedeli ljudje, da je na francoskem dvoru vdanost izročena kraljevski kaprici na milost in nemilost in da je lahko človek, ki tvega za kralja svoje življenje, že jutri izobčen ali obglavljen!... Ah, Franc, ali le to plačilo za moje zvesto in stanovitno prijateljstvo? Kaj mi pa očitate? Morda to, da nisem več lepa? Res, to je velika nesreča; kljub temu pa sem se drznila upati, da bo moja vdanost — ljubezen si ne upam več reči — poplačana nekega dne drugače kakor z nalogo, ki ste jo dali Mongomeriju! In to baš v tre-notku, ko sem izkazala kralju uslugo... novo uslugo, sir!«
Vojvodinja Etanpska je poznala Franca I. kakor slab krajcar.
Vedela je, da obstoja, pravo bistvo njegovega značaja v neozdravljivem egoizmu.
In vrgla je svoje poslednje besede kralju kakor vado, hlineča takoj nato umikanje — kakor Je že od nekdaj navada pri ženskih.
»Z Bogom, sir,« je dejala z glasom, kakor da bi se premagovala obupno, da ne zaihti... »Z Bogom, Franc! To, kar sem vam hotela povedati. bi zdaj ne imelo več pomena... Z Bogom!...«
Kralj jo je prijel za roko. Beseda »nova usluga« je bila vzbudila njegovo pozornost: zakaj nikdar poprej se Ana še ni bila pohvalila s tem, da bi mu bila koristila.
. »Postite me, sir!« je rekla in sl
zakrila oči z drugo roko, ki je bila ostala prosta.
»Eh, smrt božja, madam. kakšna muha vas je pičila? Kdo vam pravi, da vam kanim zlo?«
»Sir... ali si upate vzeti Mongomeriju pargemen, ki ste mu ga dali prej, in mi ga pokazati?«
Braneča se kralju, se^ je vojvodinja vendar pripravljala že zdaj, da mu pade v naročje, kadar bo ugoden trenotek.
Ana je bila ženska čudovite lepote; edina Diana Poatješka se je mogla meriti z njo.
Niti na njenem obrazu, niti na grlu. niti na krasnih rokah nisi opazil znaka starosti ali zrele dobe ženstva.
Opojna vonjava je puhtela iz njenih las.
Prelepe oči so se ji topile v solzah, ki so jih delale še svetlejše in omamnejše.
Sicer pa toliko umetnosti niti ni bilo treba zn Franca, ki se je tresel kakor kužek, če je le zagledal konec ženskega krila na ovinku hodnika v svoji palači.
»No, no,« je zajecljal, »ne bodi huda...«
To je bil začetek poraza 1
»Tisti pergamen, sir!« je zamrmrala vojvodinja z zamirajočim glasom.	• v
»Mongomeri!« le zaklical kralj.
Gardni kapitan, ki je čakal za .vrati. Je stopil v kabinet.
Že po zunanjosti kralja in vojvodinje je ugenil, kaj se je zgodilo.
»Kje imate ukaz, ki sem vam ga izročil?«
»Evo ga. sir.«
»Uničite ga. ker ga prekličem.«
Vojvodinja je iztegnila roko. da se polasti pergamena, toda že ga je bil vrgel Mongomeri v peč. kakor da ni opazil geste vojvodinje Etanpske.
»Idite. Mongomeri,« je rekel kralj nato ter pogledal svojega favorita s tako milostnim usmevom, da bi bili prebledeli od zavisti vsi dverjani, če bi ga bil videl.
»Gospod De Mongomeri je res duhovit mož,« je dejala vojvodinja.
»Vdan vojak je,« je menil kralj. »Gledati hočem, da ga spravim više... V pergamenu pa ni bilo itak nič zanimivega za vas: le ker ste se vznemirjali zaradi njega, me veseli, da ni več sledu o njem... Ali niste rekli prej...«
»Da sem vam storila uslugo r Da, sir, uslugo, kakršne je zmožna samo moja vdanost..«
»O vaši ljubezni, draga Ana, nisem dvomil še nikoli...«
»Ah, Franc, koliko časa že nisem slišala take besede iz vaših ust. Kar prerajam se! Oh, koliko dni in noči sem prejokala ...«
»Vaše oči so lepe kljub temu, in solze niso zmanjšale njihovega bleska.« je rekel kralj z večjo galantnostjo nego prepričanjem. »Tak kaj je bilo tisto?«
»Sir. ona ženska, ona revica, ki
je streljala nanjo ena izmed vaših straž... «
Kralj je namršil obrvi.
Te besede so ga spomnile danega povelja in s tem tudi dveh drugih stvari: njegovega sovraštva do Feronke in njegovega strahu pred Manfredom.
Stresel je glavo, kakor da hoče prepoditi to skrb.
»No,« je prašal, »pa kaj je s tisto žensko?«
»V grad so jo prenesli, sir...«
»V grad!« je vzkliknil kralj presenečen.
»V stanovanje vojvodinje Fon-tenbloške. In baš to sem vam hotela povedati' mlada vojvodinja je hotela ... zahtevala je. naj preneso to beračico k njej. Zdi se mi, sir, da se poznata... da, prepričana sem, da bi bilo dobro, ako greste pogledat to žensko...«
»Takoj pojdem!« je vzkliknil Franc I. v veliki razburjenosti.
> Idite torej, sir, in spominjajte se vsaj, da me je gnala vdanost do vas tako daleč, da sem ravnala zoper glas svojega lastnega srca!«
Fianca L se je polastila trenot-na ganjenost, kar je bila pri njem redka prikazen.
Prijel je vojvodinjo za obedve roki in zamrmral:
»Pravzaprav res ne ljubim nobene druge kakor vas!«
Nato je stekel naglo v Ziletino stanovanje.
(Dalje.)
štveno zgodovino, kako so nas mislili srpaviti v svoje kremplie. ter kal so doživeli v Marezigah, dne 3. maja 1913 ob 11. uri in tri Četrt.
»Tisti«.
Štajersko.
Iz Gradca. Pretečeno nedeljo je priredilo štajersko »Zrakoplovno društvo« v Gradcu zračni polet z aeroplanom. Stroj je vodil komaj 23 let stari avijatik Novak. Prireditev Je deloma sijajno uspela, deloma pa končala skoro usodepolno. Vsled silnega dežja in vetra, je moral Novak konečno pristati k tlom, kar se je pa radi teže zmočenega aparata zgodilo s tako naglico, da je aparat šel v kosce. Tudi Novak je bil poškodovan. vendar k sreči le lahko, ter se odpeljal raz mesta v avtomobilu industrijalca Klelnoschegga. Pri poletu je dosegel Novak zračne višine 400—800 m in pokazal s strojem par naravnost vratolomnih poskusov. Kljub silno nepriličnemu vremenu, je prisostvovalo poletu na tisoče in tisoče ljudi.
Trbovlje. Pred dnevi je hotel delavec Štros tukajšnjega premogo-kopa v sušilnici odstraniti raz gonilnega kolesa glavni jermen. Pri tem počenjanju pa je bil tako zelo nepreviden, da je prišel jermenu preblizu. Jermen ga je prijel in zavlekel tako med druge dele stroja, da je bilo celo telo v par trenotkih popolnoma razmesarjeno in Štros na mestu mrtev. Pravijo, da zadene krivda edinole Štrosa samega.
Maribor. Naši renegatje so pravi lisjaki. Lani so jim pri njih cvetličnem dnevu Slovenci podarili par stotakov. za kar so se jim pa nemčurji zahvalili s tem. da so sklenili ves denar Uporabljati samo — za ponem-čevalne namene. Vrhu tega pa so sploh tajili, da bi bil Slovenci kaj dodali. Je to seveda grda laž. Ker pa se boje letos, da jim mariborski Slovenci ne bodo hoteli ničesar prispevati, so preložili cvetlični dan (Blumentag) na nedeljo, ko ]e v me* stu na tisoče kmečkega ljudstva. Te ljudi hočejo seveda v prvi vrsti Iz-žemati. Ponovno poživljamo naše sorojake, Slovence okolice In mesta. da dostojno, ampak odločno odklonijo nakup vsake najnavadnejše cvetke.
Maribor. Pri lanskem cvetličnem dnevu so prodajalkam morali sekundirati kadetie tukajšnje kadetnice. Tudi oficirje smo videli v niih spremstvu. Radovedni smo, se li uresniči govorica, da bodo tudi tokrat morali — moralno — sodelovati kadeti? Za ta slučaj, ko bi se to res zgodilo, bi bilo prav umestno, da poskrbe naši poslanci na merodajnih mestih, da se vojaškim osebam in vojaškim gojencem kaj ta-cega prepove. Ml ne trpimo, da se uporablja vojaštvo In vojaške gojence v demorallzacijo naših ljudi! Caveant consules!
< Cvetličnčl dan v Mariboru. Opozarjamo slovensko občinstvo iz mesta in okolice na cvetlični dan, ki ga priredi Bergvereln Marburger-Hiitte v nedeljo, dne 18. t. m. v Mariboru. Ker Ima to društvo namen staviti na zelenem Pohorjju konkurenčno kočo. k| bi naj uničila, ali vsaj znatno oškodovala Ruško kočo, ve vsak Slovenec kaj ima storiti. Morda priredi Podravska poduižni-da S. P. D. isti dan protiakcijo, koji se naj pridružijo vsi Sloyenci brez ozira na politično mišljenje. Proč * Izsesalcl in škodljivci našega slovenskega življenja.
Nekatere amerikanske posebnosti.
Piše F. Grampovčan.
' (Dalje.)
Nikoli še nisem čulf »TI kaj pa delaš?« — temveč vedno: »Koliko zaslužiš?« Po onem principu se nekoliko človek sodi — kake zmožnosti ima.
Tukaj ni navada, v službi odpovedati na tedne ali na mesece, temveč vsako minuto, in to se ne vpraša v. kakem delu. Gospodar odpove navadno: »Janez ali Franc, tukaj Je Tvoj denar., jaz Te ne rabim več.« Nasprotno delavec bode rekel gospodarju: »Prosim moj denar, jaz grem« — in s tem je vse končano. Osebno se s tem nisem strinjal, dokler nisem poznal razmer natanko,
2 rTl	da bi le v enaki
deželi hotel Živeti, kajti le ako se človek popolnoma zasužnji, pokaže svoje talente, ako Jih sploh ima, nasprotno po starem sistemu, ako Je človek hlapec, Je prepričan, da mora kot hlapec živeti in končati življenje. Jaz pripisujem tej navadi polovico bogastva in blagostanja Amerike. Tukai se nobeden ne bode spotikal. ako zdravnik neha zdraviti in začne kmetovati, ali ako ljudje menjajo poklice, kakor gosposki pohaj-
Dnevni pregled.
Nov sovražnik. Kje pa zopet? Na Francoskem! — Strah ima velike oči z drugimi besedami: Kdor ima slabo vest se vsakega boji. Tako piše včerajšnja »Tagespost«, da naš sovražnik ni več črnogorski Nikifa ali srbski Peter — ampak francoski listi. Francoski listi namreč nimajo vzroka, da bi svetu lagali, zato pišejo resnično! Tidi o Avstriji. Zdai pa pomislite, kako to izglcda, ako se o Avstriji resnica piše. Zato so nemški listi tako hudi na francoske, ki so seveda podkupljeni od srbskih dinarjev in panslavistov. Remica pač oči bode. Ampak »Tagespost« bi najboljše povedala, ako bi zasledila sovražnike države — v nji sami. Država. ki hodi ta pota kakor Avstrija, je sama sebi največja sovražnica, ker s sovraštvom deluje proti lastnim državljanom. Iščite torej sovražnike tam kjer so in pokažite na voditelje avstrijskega sistema.
Ljudske pripovedke. Po vsem svetu so znane pripovedke Leva Tolstega. Saj je v njih toliko poezije in globokosti, toliko naravnega in krasnega, toliko veselega in poučnega, da bodo ostale te pripovedke med narodi kot pravi biseri svetovne literature. Posamezne pripovedke smo že tu in tam Čitali, sedaj pa nam jih je dal v zbirki dr. L. Pivko, ki je mnogo pripovedk na novo prevedel. S tem smo dobili krasno knjigo, ki bo obogatila vsako knjižnico in bo razveselila čitatelja kadar jo bo vzel v roke, kakor življenjski vir.
Andrej Černlšev. Zgodovinski roman. Češki spisal Julius Zeyer, poslovenil Stanko Svetina (Slovanska knjižnica« snopič 187—191.) V založbi »Goriške tiskarne A. Gabršček. Str. 304. cena K 2. — O slavni ruski carici Katarini II. iri njeni dobi je nakopičenih nešteto spisov v raznih evropskih jezikih, ali nijeden ne zgrabi duše čitatelja tako silno, kakor češki roman iz peresa Julija Zeyerja. Andrej černišev je Junak romana, ki je postal ljubljenec visoke knježne Katarine, a je moral zaradi svoje ljubezni neizmerno trpeti. In ko je prišel trenotek, da bi užival polno srečo poleg nove carice Katarine II. ne le kot srečni ljubimec, marveč kot njen soprog in car, je moral umreti z nožem v srcu, ki mu ga je zabodla v ječi nesrečna, zblaznela mati. — Kdor začne čitati, ne odloži knjige iz rok do konca. Vsi zgodovinski dogodki so opisani verno po resničnih virih, tako umor carja Petra, umor zaprtega carjeviča Ivana, dvorsko življenje za prejšnje carice Elizabete itd. — Dostavljamo, da je izšel lani v znani Bongovi založbi velik nemški roman pod naslovom: Roman elner Kaiserin, pisatelj je naštel dve strani virov, iz katerih Je črpal snov, le Zeyerja ni omenil, dasi je čisto navadno kradel iz »Andreja Černiševa« cele strani in posamične prizore. Zaključujemo s pripomnjo, da bo »Andrej Černišev« zopet ena tistih knjig, ki se hipoma razširjajo med ljudstvo in po kateri se bo nekaj časa največ povpraševalo. Le po nji, ker nikomur ne bo žal za trosek. ki Je razmeroma zelo nizek.
Kadllnlkova koča na Golici se otvori na Binkoštno nedeljo.
Strogi avtorizacljski kulturno-tehničnl Izpit je položil pri nižjeav-strijskem namestništvu na Dunaju ing. Drag. Gustinčič.
Odlikovanje. Cestar Franc Istenič na črnem vrhu je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje.
kovalec suknje. Kajti poklic, stan. služba Je preljubi dolar — vse drugo je nič.
Amerikanec sovraži pohajkovalce, posebno bogate vrste; ti ljudje niso nikjer priljubljeni.
Ako se ženiš v Ameriki med Ameiikancl in je rodbina bogata, nikoli in pod nobenimi pogoji ne pričakuj kake dote z nevesto; Od vsake-ga, ki se ženi. se pričakuje, da bode preživel ženo. Ako se zanašaš na starše, si smatran kot nič vredni in v velikih slučajih te bode celo žena sovražila ali se celo ločila od tebe. Gotovo so izjeme posebno med jako bogatimi ljudmi* katerih hčere jemljejo zadolžene evropske plemiče, kar se pa po navadi trdo maščuje.
Amerikanec splošno drži na cerkev in vero, a ni tako natančno, v katero cerkev gre, ali kateremu veroizpovedovanju pripada. V tem oziru ni nobene mržnje in sovraštva. Ako ne pripada človek nobeni cerkvi. je popolnoma vseeno. V družabnih ozirih je pač priporočati vsaj sem in tja peljati ženo na ogled z novim klobukom ali obleko, kajti drugega tako ni nič v cerkvah. Ako nima človek denarja in ne daruje cerkvi, se velikokrat zgodi, da ga odslove ali pa prezirajo, da Je bolje, da ne gre noter. V tem so vse vere enake. »Tolar Je bog. pol tolarja bog srn m 25 ct. sv. duh*.
Pomota — ali da ne bo por jote.
Iz Novega mestu s- nam poroča: Pod naslovom »Pomou« ie nedeljski »Dan« reagiral n i notico svoičas priobčeno v >Slo\f. Narodu« zadevno ovadbo nekega tukajšnjega trgovca zaradi nepremiVjenih besed kritike o naši politiki m Dunaiu. Obenem se v to afero spravlja v zvezo kavar-narja Schv/eigerja. ki je bil svoj čas vladni policijski uradnik v Ljubljani in ki je radi izrednih zmožnosti (zamenjava nekega odličnega Slovenca z nekim hudodelcem na ljubljanskem kolodvoru) še! kmalo v pokoj. Ker ne vemo. ali ima g. Sch\veiger še sedaj kakšne zveze s svojim prejšnjim poslom, vemo pa, da mn kavarna sama ne nese toliko, kakor nekateri na videz sodijo in vemo tudi, da je stalen gost te kavarne neki uradnik, ki se je sam pohvalil, da je plačan vladni policist, sedaj že iz vsega tega sledi, da ne moremo imeti posebnega povoda tega gospoda zagovarjati. Ampak kar se tiče one afere pa se mora resnici na ljubo vendar imenovanje tega imena v stiku z ono afero nekoliko pojasniti. Ker danes ni nobena tajnost več. kdo je bil dotični trgovec, se lahko brez vsake škode zanj odkrito pove. da je bil to g. Jurij Picek. trgovec in cesarski svetnik. On se je pač v Schweigerjevi kavarni razgovarjal o tedanji vnanji politiki, toda ta razgovor ni brigal g. Schvveigerja prav nič. Danes se tudi brez vsake škode in posledic lahko pove. kako se je ta razgovor končal in kdo je Picka ovadil. V njegovi družbi je bil tudi rezervist, NovomeŠčan. ki je vžaljen na svojem patrijotičnem čutu, takoj po razgovoru se od mize odstranil z besedami: A taki patriotje ste tukaj. Nato je šel k nekemu slučajno v kavarni se nahajajočemu orožniškemu stražmoštru in mu ovadil, da je Picek se izrazil sledeče:	»Mene	je
sploh sram, da sem avstrijski podanik«. Dotični rezervist je na orožnika apeliral, da to zadevo službeno javi, kar mu je orožnik seveda tudi obljubil. Ali se je o tem vršila sploh kakšna uradna preiskava ali ne, to nas nič ne briga, to je stvar tistih, ki so tudi naprednjaka dr. Dimnika spravili na zatožno klop in ki tudi Picku, če tudi je klerikalec ne bi prizanesli, če bi bilo na ovadbi kaj resnice. Picek zatrjuje da ni, torej se je ovaditelj to afero izmislil. Ampak resnica pa je. da ga kavarnar Schweiger ni ovadil, kar po pisavi v »Dnevu« marsikdo napačno sklepa.
Sumljiva ciganska tolpa. Dne .l. t. m. se ie potikala- okrog Sent Jurija
v litijskem okraju neka ciganska tolpa, ki je obstajala z dveh mladih mož v starosti 17 do 23 let. neke ženske in dveh mlajših deklet. Ko je tolpa zagledala nekega orožnika, ii se ji je bližal, je pobegnila proti štajerski meji in je izginila v tamošnjem gozdu. Na begu je ciganska tolpa izgubila naslednje stvari. 56 kron 56 vinarjev, kar je bilo večinoma le v drobižu petič in desetic, rujavo usnjato denarnico, zlat. ženski prstan, črn moški pas, troje moških srajc s svilenimi naprsniki, sedem metrov blaga za žensko obleko, bel telovnik, nikljasto žepno uro, staro kolo, citre in več živeža. Vse omenjene stvari so najbrže ukradene, vendar so doslej njih lastniki neznani.
Na opeklinah umrl. Preteklo nedeljo popoldne je šla posestnica Frančiška Nunar iz Mlak v kranjski okolici k maši in je pustila svoje tri mladoletne otroke, med katerimi se je nahajal tudi tri leta stari Peter, same doma v hiši. V teku časa se je splazil Peter na neko omaro, vzel je tam nekaj vžigalic in
So pa tudi cerkve v velikih mestih, kjer sploh notri ne moreš, ako nisi ud one cerkve. Tako se je meni prigodilo pred 2 leti v Kansas City Mo. da mi je bil vstop zabranjen, ker nisem bil ud cerkve, niti nisem imel znanca. V enakih cerkvah Je pa bog 25 dolarjev, bog sin 15 in sv. duh 10 dolarjev. Da pa mogoče kdo ne bi dvomil, sem pripravljen dati imena več cerkva in več veroizpovedoyanJ kjer se to godi vsak dan. Tako se Je tudi meni zgodilo, da katoliški duhoven ni hotel pokopati ženske reve, ko sem omenjal, da smo pobirali za pogreb, in šele ko sem rekel osebno, da plačam jaz stroške, je verno in revno žensko spremil na gomilo.
Jaz mu osebno nisem zameril, kajti dolar je bog Amerike, edino kar sem sklenil in tudi storil, da osebno ne bom več drenja delal med enakimi verskimi sektami, kajii bog. kateri se pozna le v obliki dolarja, mi ni in mi nikoli ne bo imponirai.
Amerikenec je Jako lahkoveren, pretežna večina verjame v vse vraže in prerokovanja. Sleuarji v tej stroki imajo jako lepo odprto polje. Opazil sem v syojem občevanju z ljudmi da je šolska izobrazba jako pomanjkljiva; splošno v tej stroki stavim Amerikanca daleč pod Evropejca. Vsak se uči le gotovo stroke, vse drugo le odveč. N.pr. zdravnik se uči zdravilstva in nič druzega.
| jih je vprasnil. Pri tem se mu je i vnela obleka in otrok je bil nakrat ves v piamenu. ZaCobil je <ako težke opekline po vsem životu, da je drugega dne v neznosnih Mečinah umrl. Stariši. ne puščajte svojih otrok samih brez nadzorstva.
Smrten udarce s kopifom Posestnik Ivar. Kavčič iz S;are Vrhnike je bil dne 30. p. m. zaposlen v gozdu. lam ga je udaril njegov konj s tako močjo v spodnji del života, da je Kavčič na zadobljeni poškodbi drugi dan nato umrl.
Aretacija. Drie 5. t. m. je orož-ništvo v Zagorju aretiralo nekega delavca in ga izročilo sodišču v Litiji. ker je tamošnje rudarje nabiral za inozemske premogokope in jih pod pretvezo, da se mu mora dati nekaj denarja na roko, za zdatne svote ogo!jrfal.
Mladega tata je te dni prijelo orozmštvo v Selnici ob Dravi. Že
dne 3. prosinca t. 1. je bilo pred gostilno p. d. Kure v Selnici ukradeno popolnoma novo kolo g. Josipa ligo. Tatvina se je torej javila na vse strani, da bila preprečena prodaja, toda o tatu ni bilo ne duha ne sluha. Ze takrat je bil na sumu neki Maks Holzl, sin posestnika A. Holzla v Selnici. Toda radi pomanjkanja dokazov se je takrat nadaljna preiskava preložila. Pred nekaj dnsvi je opazil nekdo v drugem tujem kolesu posamezne dele ukradenega kolesa. To se je seveda takoj naznanilo orožništvu in res je takojšnja preiskava našla P1-* omenjenemu Maksu Holzl še ostale dele kolesa, ki ga je bil popolnoma razdejal in skrival na parnu v senu oziroma v nekem zaboju. Menil je neopaženo prodati posamezne dele. Vsekakor prefrigano! Uzmovič je že pod ključem. Pomilujemo njegovega očeta, ki je, čeprav hud nemški nacijonalec, vendar poštenjak. Vidi se pač na tem slučaju, kako daleč doved« nemška vzgoja, ker komaj 181etni fant ima že na vesti tudi manjše tatvine in vlom Ciril in Metodove pušice, ki jo je razbil s svojim tudi slaboglasnim kompan-jonom menda zgolj iz umetno vcepljenega sovraštva do vsega, kar je slovensko. A vse to se je dozdaj zamolčalo z ozirom na očeta, ki je tudi vselej škodo poravnal.
Samomor vojaka. Te dni se je vstrelil v Celovcu prostak Ignacij Tomšič iz Ribnice. Kot vzrok samomora se navajo strah pred neko kaznijo.
Roparski umor? V Hernalsu na Dunaju so našli dne 6. mala t. 1. zjutraj nekega mladega fanta vstre-
ljenega. Doslej se še ni dognalo, kdo je in kaj je. Kakor se govori, gre tu za roparski umor.
Obsojeua plesalka. Kakor se iz Pariza poroča, je tamošnje sodišče predvčerajšnjim obsodilo proizvajalko nagega plesa Vilanyjevo radi njenih plesov na dvesto frankov denarne kazni.
Velikanski požar na Japonskem. Kakor se iz Hakodate na Japonskem poroča, je izbruhnil tam velikanski požar, ki je vpepelil nad dva tisoč hiš.
Dva očeta — 53 otrok. Francoska ima dva moža, ki bi zaslužila da dobivata od vlade visoko rento, že vsled tega, ker na Francoskem silno upada število porodov. Jean Pierre Bosu je najsiromašnješki človek na svetu. Ničesar drugega nima nego kup otrok. Prva žena mu je rodila 18 otrok, druga 12. Njegov brat pa ima 23 otrok. Obadva sta obdarila torej Francosko s 53 državljani. In za to dobiva vsak po 10 frankov mesečne rente!
advokat postave, za druge vede se ne vpraša, polovica Je advokatov v tej deželi, kateri so videli šolo le od zunaj ali znotraj le par mesecev, a s tem ni rečeno, da ne razumejo svojega posla, kajti posel advokata je odreti vse. kar more. in še kaj povrhu. Jaz mislim, da ni v tem pogledu razlike med advokati to in onstran morja. Notar Je lahko vsak človek, da zna pisati in ima neoma-dežvano življenje. Med tem stanom sem naletel na notarja, da ni znal napraviti kupnega pisma in sem jih moral sam pisati, ali pa pokazati, kako se naj napravi.
Nikar se ne čudi. dragi bralec, ako bodeš videl sodnika, milijonarja ah governerja kositi, nakladati seno, čistiti dvorišče, kopati krompir, ali sekati drva. Nikoli ne pozabi, da vsako delo je častno, in krepi živce. Tudi pisatelj je že delal vse vrste dela najtežjega kalibra in Jaz smatram to edino pravo šolo resničnega življenja. Amerikanec splošno živi veliko bolje ko Evropeiec. Vsak navaden težak ima hrano srednjega stanu E vroče. Da bi Amerikanec ne Jedel vsaj 2krat meso dnevno, bi bilo nekaj nezaslišanega, skoro povsod se je trikrat dnevno. Omenjam le, da se kupi za avstrijsko krono več ledil, to ie mesa, Jajec, zelenjave, moke. mast, surovo maslo, kakor pa v Ljubljani. Isto Je veliko ce-
Ljubljana.
— Kako se podeljujejo dijaške ustanove. Ki.kor je splošno znano, so ustanovljene dijaške ustanove sanjo za pridne in revne dijo<e. toda motil bi se, kdor bi mislil, da jih dobijo reveži. Ravno nasprotno! Tisti dijaki, kateri so najmanj potrebni. sq sinovi bogatih staršev, imajo druge udobnosti in ako imajo kako prokleto protekcijo. ustanova jim je zagotovljena. Znani so v slučaja, ko .se je dijaku odvzela rodbinska usUnova, katera je sla potem v škofove "avo-de. kamor jih gre mnogo. Ttko je dobil neki ustanovo, čigar stariši imajo svojo vilo, trgovino, oče pa še posebe mesečno plačo samo radi tega, ker bode šel v semenišče. Prošnje revežev se pa zmiraj odklonijo, tako naj revež študira, če more, ako ne. naj gre krave past. Čas bi bil. da se že tem protekcijam enkrat konec naredi.	Meščan.
— Na naslov »Slov. plan. društva.« Pred par leti je bila otvorjena pot iz vasi Hrušice na Gorenjskem: k malemu, pol ure oddaljenemu vo-dopadcu. Ta je pa dobil'obenem popolnoma svojevoljno skovano ime »Dovršnik«, akoravno ga domači ljudje imenujejo »Dobrčnik«. Izvora slednje označbe pač ni težko najtis ker teče dotični potok malo nižje skozi »dobrco« (dobrayico), dobil je ime »Dobrčnik«. »Dobrčnik« nimfl torej z »vrhom« ničesar opraviti; radi tega mora vsak takoj uvideti, da je »Dovršnik« popolnoma svojevoljno skovana beseda, katera me vselej neprijetno zbode v oči, kadar se peljem mimo Hrušice. Želeti je torej, da bi Slov. plan. društvo označbo »Dovršnik« o priliki popravilo ter da bi se v bodoče v enakih dvomljivih slučajih bolj pazilo na ljudsko govorico.«
— Ljubljanski vpokojenci po službah. Menda ga ni mesta v Av-striji, kjer bi vladale take razmere kakor v Ljubljani. Tukaj je mnogo vpokojencev, kateri imajo lepe svote po hranilnicah, svoje otroke že preskrbljene, precej pokojnine, poleg vsega imajo pa še stranske službe. Taki gospodje, kateri ne morejo ve£ službe opravljati, naj uživajo pokojnino. če pa opravljajo še kako postransko službo, nal bi se jim pa za ta čas vpokojnina ustavila. Izvzeti so tukaj tisti vpokojenci, kateri ima-io male pokojnine ali pa še nepreskrbljene otroke. Koliko imamo VI Ljubljani mladih ljudi in študiranih, kateri ne morelo dobiti kruha, ker se oddajo vpokojencem službe za
manjše plače. Človek dela mlad* da naj počiva star. Kako prav je imel nekoč g. Predovič, ko ga Je pokojni Thurner prosil za službo v kemični tovarni, rekoč:	»Jaz nisem sam
merodajen za službe. Pa vsaj vi imate tako lepo pokojnino in vse otroke že preskrbljene, da si sami lahko svoj kruh služijo, ter če je potrebno, tudi vam lahko pomagalo; ako bi vi še tukaj službo dobili, bi eni rodbini kruh odjedli.« Na to je Thurner odšel. Ta izjava izhaja od vpokojencev, kateri majo male pokojnine, pa tudi še ne odrasle otroke, ki pa vsled tega ne opravljajo postranske službe (kar lahko sl. uredništvo potrdi.)
Vpokojenci.
— Slavna c. kr. deželna vlada je razglasila sklep, po katerem se morajo vse trgovine, razun delikatesne, zapirati točno ob pol 8. url zvečer. Ker se pa to ne godi, se prosi slavno c. kr. policijsko ravnateljstvo. da poskrbi, da se bo to vršilo. — Prizadeti.
— Gremlj trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo
neje tukaj kava, petrolej, sol, isto tudi obuvala. Le nekateri predmeti so dražji in zopet nekateri naravnost nesramno dragi, Med zadnje štejem oreh. En kg se prodaja povsod na drobno v lupinah po 2 K 20 v. in doma (se spominjam) mernik za 3 K. Isto Je volneno blago precej slano.
Amerikanec (in to vsak brez izjeme) ima čeden dom. Preproge, klavir se dobi skoro v vsaki hiši. Ženska zavzema popolno drugo stališče v domu. nego v Evropi. Tukai le ona gospodar — in nikoli mož, Zenska ne opravlja trdih del v Ameriki; še drva ne bo prinesla k peči. Po obleki žene se nekoliko ceni premoženje moža, ali vsaj zaslužek. Vse ženske se oblačijo elegantno, v mestih bi nikoli ne dobil razlike, je II hči miljonarja ali revnega delavca. Le ptavi poznavalec oblek bo spoznal razliko.
Ako Je človek oženjen, se nikoU ne gleda to, kako je mož opravljeni, Obleka moškega nima pomena t življenju. Osebno poznam bogatine, katerih žene nosijo dijamante in dra« go lepotičje, mož pa hodi po ulicah!, da bi v Ljubljani kaka dobra duša gegla v žep in mu dala dar, dasirav-no bi mogoče oni človek lahko kupil pol Ljubljane.
(Dalje.)
Novo došla
v kavarni ,»Central”
elitna damska kapela	od	9	ure	naprej.	—	Vstopnina	prosta.
Lrmrprtnip nrt Hanps nanrpi vsaki Han **" Kavarna Je ceI° noč odprta. •» koncertuje oa aanes naprej vsaKi uan Za mn0g0br0ini obisk vijudno prosi	&fef«n	Mih«u&
biti v nedeljo, dne 11. t. m. trgovine odprte in sicer od sedmih zjutraj do dvanajstih opoldne in od treh do šestih popoldne.
— Na tukajšnji gluhonemnici se bodo s pričetkom šolskega leta 1913 1914 nanovo sprejemali gluhonemi, na duhu zdravi, šoloobvezni otroci, ki so spolnili 7. leto, a še ne prekoračili 12. leto. Učiteljstvo, okrožne zdravnike in druge merodajne kroge prosimo, da opozore morebitne starše takih otrok na to. Prošnje z rojstnim in domovinskim listom ter z zdravniškim izpričevalom je vlagati do 10. junija t. 1. pri vodstvu gluhonemnice v Ljubljani.
— Umrli so v Ljubljani: Anton Uršič, stavbni uradnik, 44 let. — Emilija Kotnik, šolska učenka, 16 let.
— Anton Rebov, premogar, 52 let,
— Fran Glavič, delavec, 74 let.
— Zahvala. Podpisani odbor N.
S.	Z. in Z. J. Ž. je v prijetnem položaju izreči iskreno zahvalo vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepemu uspehu shoda in veselice dne 1. majnika t. 1. v »Narodnem domu.« Posebno zahvalo izrekamo slov, naprednemu časopisju, ki je dalo svoje predale drage volje na razpolago, govornikom gg. drž. poslancu dr. VI. Ravniharju, dež. poslancu Ad. Ribnikarju in občinskemu svetniku R. Pustoslemšku, ki so s svojimi krasnimi govori pripomogli k popolnemu uspehu dalje vsem cenjenim darovalcem krasnih dobitkov, gospicam prodajalkam, za njih požrtvovalno razpečavanje, kakor tudi vsem v igri sodelujočim damam in gospodom. Izrekamo to našo zahvalo v nadi, da
v bodoče drage volje storite isto v korist našemu narodnemu delavstvu! Z delom do zmage! — Združeni odbor Narodne socialne zveze in Zveze jugosl. železničarjev.
— Loterijske številke. Trst: '41, 34, 50. 27, 87.
— Kinematograf »Ideal«. »Gospod ravnatelj«, sijajna veseloigra, ki se predvaja danes zadnjič v kinematografu »Ideal«, zbuja nepopis-ljiv smeli, ravnotako tudi g. Prince. Drama »Crna grofica« z najlepšo ženo Robinne jako ugaja. Ostale točke so. prvovrstne.
Trst.
Tržaška podružnica »Slov. planinskega društva« priredi društveni majniški izlet na Nanos (1300 m) o Binkoštih, dne 11. in 12. maja 1913 po sledečem vzporedu:	Odhod iz
iTrsta v nedeljo 11. maja popoldne z zabavnim vlakom drž. žel. ob 2.15 do Divače. Iz Divače peš čez Gaberk, skozi Senožeče v Razdrto (tri ure). V Razdrtem se prenoči. Binko-štni pondeljek za rana odhod na Nanos (2 in pol ure). Na vrhu odmor. Sestop na Št. Vid (2 in pol ure) — Branico Štanjel (2 in pol ure) in od tam z vlakom v Trst. — Radi preno^ čišča se Je prj]ayiti pismeno na naslov: Filip Kavčič, rest, itd. Razdrto. Oprava: Kratka palica, a nahrbtnik založen z živilom za pondeljek. Planinci! Čuvar našega Krasa mogočni Nanos vas vabi na poset. Praznično odet bode sprejemal nebrojno množico. ki prihaja ta dan iz dolin na gorski shod, ki se vrgj pri lični starodavni cerkvici Sv. Hijeronima. Pristno planinsko yeselje bode vladalo na vrhu — zato pa dne 11. maja na pot na naš Nanos. Odbor. V Slučaju neugodnega vremna izlet odpade.
Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo se je vršila zadnja predstava v letošnji sezoni, in sicer veseloigra »Enajsta zapoved«, ki je veljala obenem tudi kot poslovilni večer g. Rainerja, ki ga bo naše gledališče zelo težko pogrešalo, kajti g. Rajner je bil tako priljubljen, da si brez njega sploh nismo mogli misliti kake predstave v »Narodnem domu«, posebno veseloigre ne. Pripovedujejo, 'da se Je g. Rajner poslovil od našega gledališča za vedno. In dasiravno ni mnogo upanja, vendar izražamo željo, da bi se v najkrajšem času zopet povrnil med nas. — Navada je. da pišemo, kadar poteče gledališka sezona, obširna poročila. — Za enkrat smo napisali te vrste, ki naznanjajo konec tržaške slov. gledališke sezone, pozneje pa hočemo iz-pregovoriti obširneje o našem odru. — Za danes naj omenimo le toliko, da Je napredek našega gledališča od lanske sezone do danes velik, kar gotovo veseli vsakega, po kulturi hrepenečega tržaškega Slovenca. Dram sicer ni bilo toliko uprizor-
jenih, kolikor bi bilo želeti, to pa zato, ker je občinstvo še najbolj vneto za operete in opere. Z operetami in operami je hotelo gledališče pritegniti občinstvo nase, kar se mu je tudi posrečilo. V prihodnji sezoni pa bo treba pričeti boli z dramskimi deli in navaditi nanje naše občinstvo. O operah na našem odru govorimo še le kratko časa. Pred par leti se niti operet ni uprizarjalo, letos pa smo pričeli že z operami. Krasna opera »Prodana nevesta«, n. pr., je uspela tako sijajno, da bi boljše ne mogla uspeti niti na večjih odrih, nemških in italijanskih, kar se splošno priznava. Da je napredek tako razveseljiv, na tem gre zasluga vsem, ki so na katerisibodi način pomagali, da se je zamoglo dvigniti naše slov. gledališče do te višine. Predvsem gre zasluga odboru »Dramatičnega društva«, ki se je potrudil. v vsakem oziru, ki je gledal pritegniti dobre igralske in operne moči večkrat tudi od zunaj, in je občinstvo v vsakem oziru zadovoljil. Odboru »Dramtičnega društva« moramo biti zato hvaležni, in upamo, da bodo z njegovo vztrajnostjo doseženi v bodočnosti še večji uspehi na našem odru.
Društva.
Vabilo na V. redni občni zbor
»Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja v Ljubljani«, r. z. z o. z., ki se vrši danes, dne 8. majnika 1913 ob 8. uri zvečer v zgornjih restavracijskih prostorih pri »Roži«.
Prihodnjo binkoštno nedeljo snidejo se posavska sok. društva v prijaznem Št. Juriju pod Kumom. Sokol želi tudi v hribih razvedrila. Večina društev se snide na Savi; odkoraka od tu čez Polšnik v Št. Jurij, prihod ondi okoli poludne, ob pol 1. uri skupno obedovanje v narodni gostilni H. Kneza, ob pol 4. izvajanje prostih vaj in ob pol 6. odhod skozi Sklendrovc na Zagorje, od koder se izletniki povrnejo z večernimi vlaki v svoje kraje. Za izlet je veliko zanimanje, posebno še. ker planinci poleg pohoda na Kum se zletu lahko pridružijo. Dru-štveniki na noge in veselo svidenje! Na zdar!
Občni zbor »Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje štajersko« se vrši na binkoštni pondeljek 12. maja t. 1. ob pol 11. uri prcdpol. v mali dvorani Narodnega doma v Celji po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 3. poročilo blagajnika. 4. Predavanje o premembi pravil. 5. Volitve in 6. Slučajnosti.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju je izvolilo na I. redn. obč. zboru 28 aprila 1913 sledeči odbor za poletni tečaj: Predsednik:	Mikuž Franc, poljedelec;
podpredsednik:	Sprynar	Erih,	go-
zdar; tajnik: Šušteršič Mirko, gozdar; blagajnik: Supanič Ivan. poljedelec; knjižničar:	Strel	Mirko,
gozdar; preglednika: Kropivšek F., poljedelec, Kutin Friderik, kult. teh.; namestnika: Ferlinc Bogdan, poljedelec, Miklavčič Fianc, gozdar.
Konj planil v morje s kočijo.
Trst, 6. majnika.
Snoči okoli 7. ure in pol se je pripetila na pomolu Sanita pretresljiva nesreča, ki je zahtevala mlado žrtev. — Okolo 7. je prišel iz Kopra v tržaško pristanišče parnik »Ca-podistria«. Vsidral se je na pomolu Sanita. Parnik je pripeljal kočijo, katera je bila izkrcana na obrežje, kjer jo je prevzel Albert Della Bona, star 18 let in stanujoč v ulici Coro-neo št. 45, lastnik mnogih konj, s katerimi Je vozaril. Z Della Bonijem Je prišel na pomol tudi Ivan Zitter. ki je pripeljal s seboj Bonijevega konja, da ga vpreže v izkrcano kočijo. Ko Je bil konj vprežen, sta se vsedla oba v voz, da bi se odpeljala domov. Konja Je vodil Zitter. — Koprški parnik »Capodistria« pa se je imel kmalu po izkrcanju zopet vrniti v Koper. Nekaj minut predno Je imel odpluti, je zatulil s sireno. Najbrže Je ta močan pisk preplaši] vprežnega konja, zakaj ko ga je pognal Zitter na Delta Bonijevo povelje naprej, je začei biti s kopiti ob tlak in se ni hotel premakniti z mesta. Pač pa se je zaganjal na eno in drugo stran, postavljal se je oa zadnji nogi, napo-
sled pa ]e planil v stran proti hotelu »Excelsior«. — Della Bona je ukazal Zitterju. naj skoči s kozla in naj prime konja ter na! ga pelje na ulico. Konj pa se ni pustil obvladati od Zit-terja, ampak začel ie noreti še huje. Kar naenkrat je začel hoditi ritenski, in kočija se je boli in boli približevala morju. Zitter je napenjal vse svoie moči, da bi vzdržal preplašenega konja, toda njegova moč ie bila premajhna. Kočija je stala le par metrov od obrežja. Ker je pretila nevarnost, je prihitel eden izmed obrežnih pilotov in je svaril Della Bonija, nai vendar ne ostane na kočiji, ko vendar vidi, da se utegne kaj pripetiti. Toda Della Boniju se je zdelo prenerodno, da bi stopil s kozla. ker je držal v naročju razne zavitke. Zitter je še vedno držal konja za uzdo, a naenkrat se mu je konj iztrgal in planil z vso silo ritenski. Della Bona se je vzdignil na kozlu, da bi skočil na tlak, toda bilo bilo ie že prepozno, zakaj kočiji je zmanjkalo tal;
kočija in koni sta se zvrnila v morje.
Mladenič Della Bona, ki je bil na kozlu, se ie med tem. ko je kočija padala v morje (voda je stala kak poldrugi meter pod zidom) prevrnil s kozla v odprto kočijo, ki pa je imela dvignjeno pokrivalo. Nekaj hipov je plavala kočija na površini vode, zakaj voda ni mogla takoj napolniti kočijni prostor; poleg tega pa je tudi konj bil z nogami, da bi utekel poginu. — Prileteli so ljudje in niso vedeli, kaj bi storili: vse je vpilo in kričalo. Posebno obupen pa je krik služabnika Zitterja, ko je videl. da se potaplja pod vodo upehan konj in kočija. S kočijo pa se je potapljal v morje tudi mladenič, njegov gospodar Della Bona. — Ljudje so begali; nekateri so tekli iskat vrvi in drogove. Kočija se ni popolnoma pogreznila, temveč obrnila se je narobe. Pod njo pa je bil poveznjen mladenič,
in je čakal smrti pod vodo.
Od jahte »Ul«, ki je stala zasidrana v bližini, je priveslal v čolniču nesrečnemu mladeniču na pomoč neki mornar. Ker se ni pogreznila kočija, je bil prepričan, da je Della Bona še pri življenju, zakaj zraku mu ni moglo zmanjkati tako hitro. Ne da bi pomišljal.
se ie vrgel mornar v morje
in je izginil pod kočijo, izpod katere je hotel privleči poveznjenega mladeniča. Eden izmed pilotov pa je prišel z neko kljuko m jo je spustil v vodo, da bi z njo pridržal kočijo. V naglici in razburjenosti pa je sunil kočijo, da se je preobrnila. Voda je sedaj vdrla vanjo. — Mornar, ki je že pograbil Della Bona, se je moral takoj zopet odstraniti, da ga ni potegnila potapljajoča kočija, ki je bila sedaj polna vode, s seboj
na morsko dno.
Cez par hipov je zopet priplaval na mesto, kjer se je potopila kočija in se je potopil pod vodo, da poišče mladeniča. Potopiti se je moral več metrov pod vodo, predno je prišel do kočije. Nato je moral napeti vse sile, da je privzdignil kočijo in privlekel izpod nie. DeNa Bonija, ki se ni gibal prav nič. Ko je prišel z njim na površje vode, se je prijel za vrv. ki so mu jo vrgli, in jo je ovil okoli Della Bonija. katerega so nato povlekli na suho. — Neki zdravnik, ki se je nahajal med množico, je poskusil obuditi mladeniča k življenju s pomočjo umetnega dihanja. Kmalu je prišel na mesto nesreče tud! zdravnik z rešilne postaje. Oba zdravnika sta se mučila nad četrt ure z umetnim dihanjem, ki pa ni imelo nobenega uspeha.
Mladenič ie bil mrtev.
Mučen prizor je bil, ko je pritekel ves bled in prepaden oče utopljenega Della Bona. Nekdo ga je moral obvestiti o nesreči, ki se je ravnokar pripetila! Ubogi mož je klečal kakor brez upa ob mrtvem sinu, ki je ležal na kamenitem tlaku, dokler ni prišel ponj mrtvaški voz, ki ga Je odpeljal v mrtvašnico k Sv. Justu. — Malo pozneje so prišli mestni uslužbencL da izvlečejo iz vode konja in kočijo. Potrebne priprave so pripeljali s seboj na avtomobilu. — Ko so privlekli z veliko težavo oboje iz vode. so izpregli crknjenega konja in ga naložili na konjederskl voz, s katerim Je bil odpeljan na za-grebišče mrhovin. Kočija pa je bila odpeljana k očetu pokojnega Della
Bona. — Na mesto nesreče Je prišla tudi komisija, ki je vzela vse na zapisnik. — Polagoma se je razšla neštevilna množica ljudi.
Esperanto.
Tretji avstrijski esperantskl kongres v Gradcu. Za ta kongres, ki se bode vršil o binkoštih v Gradcu, so prevzeli pokroviteljstvo namestnik grof Clarv und Aldringen, deželni glavar grof Attems in komi poveljnik Jzm. baron Leithner. Na vseh straneh se opažuje živahno zanimanje. Saj pridejo v Gradec prvo-krat zastopniki raznih narodov in raznih jezikov, da občujejo med seboj v jednem jeziku — v esperant-skem — ter se posvetujejo o skupnem delu. Vendar se ta kongres ne bode mogel meriti s kakim svetovnim. pri katerem se snidejo zastopniki 30 in še več narodov, ali pa s kakim deželnim, kakor n. pr. na Angleškem, Francoskem. Nemškem in v drugih držayah, ker še je espe-rantsko gibanje pri nas v Avstriji, posebno pa v alpskih deželah, razmeroma slabo razvito. Vendar pa se je prijavilo večje število udeležencev. Ža slavnostno otvoritveno zborovanje je dal na razpolago deželni glavar grof Attems viteško dvorano (Rittersaal), za esperantsko razstavo in manjše strokovne seje mestni svet dve sobi v nekdanjem poslopju trgovske akademije, za večje seje pa je odstopilo trgovsko društvo »Merkur« svojo učno dvorano v trgovskem domu (Haus der Kauf-mannschaft) brezplačno. Ilustrovani vodnik skozi Gradec izide ta teden in bo imel 80 strani. Kongresni spored je sledeči: Na binkoštno soboto, 10. t. m. ob 10. uri predpoldne otvoritev esperantske razstave v nekdanjem poslopju trgovske akademije. Blagatinšekova ulica št. 13 (Kai-serfeldgasse).
Razstava ostane odprta do nedelje 18. t. m. — Ob 3. uri popoldne skušnja za učitelje esperantskega jezika, katero priredi izpraševalni odbor zveze avstrijskih esperantskih društev na Dunaju; ob 9. uri zvečer v dvorani hotela »Floriaii« slavnost: vsakemu prost vstop k predavanju profesorja na novi dunajski trgovski akademiji Oto Simon o esperantu v nemškem jeziku. Na binkoštno nedeljo 11. t. m. ob 9. uri predpoldne sestanek delegatov, ob 10. uri slavnostna otvoritev kongresa v viteški dvorani (Rittersaal); pozdrav častnih gostov in udeležencev, volitev kongresnega predsedništva, na to pozdravni nagovori posameznih narodov. Slavnostni govor bo imel v esperantskem jeziku profesor dr. Artur Chez (Trst). Slikanju pri fotografu sledi ob eni uri skupen obed v Sch\vechatoxi pivovarni (Schwe-chater Br3u). ’ Ob 3. uri popoldne glavna seja v učni dvorani trgovskega društva »Merkur«. Ob 8. uri zvečer v čarobni dvorani (MSrchensaal) slavnost, pri kateri se predstavlja v esperantskem jeziku enodejanka — burleska »Monsieur Herkules« (spisal J uril Belly). Razven tega bo igral kvartet ter se vršila pevska in humoristična predavanja v esperantskem jeziku in pa štajerski plesi. Na binkoštni pondeljek ob 9. uri predpoldne strokovna seja esperanto-zmežnih učiteljev vseh stanov v Avstriji in pa krščanskih esperantistov avstrijskih. Ob pol 11. uri glavna seja in sklep kongresa. Popoldne ogled mesta, gradu, zvečer prostovljni sestanek pri mestnem ribniku (Himl-teich). Zaključek tvorijo v torek izleti v bližnjo okolico ali pa skupni večji izlet.
K temu nam je poslal g. dr. Haas iz Maribora sledeče pojasnilo:
Pripravljalni komite se je obrnil do mene. da bi pozdravil udeležence pri kongresu v imenu slovenskih esperantistov. Stvar Je namreč sledeča:
Kolikor je meni znano, slovenski esperantisti do sedaj še niso v toliko organizirani, da bi imeli sami kak«) narodno zvezo med seboj. Pred nekimi leti je sicer obstala neka skupina slov, esperantistoy v Mariboru, katero so tvorili večinoma dijaki, katera pa nikoli ni bila postavno organizirana ter dandanes sploh ne eksistira več. Pač pa se je ustanovila koncem leta 1910. v Mariboru podružnica štajerskega esperantskega društva, katere načelnikom sem bil Jaz izvoljen. Med člane te podružnice štejemo razven nemških tudi mnogo slovenskih esperanti-
stov, katerih Je približno tretjina. Jaz sem sam Nemec. Nemški in slovenski udi so dosedaj v naši podružnici delovali vedno sporazumno in v lepem miru za skupno stvar. Pri jubilejnem svetovnem esperantskem shodu v Krakovu leta 1912. sem zastopal iaz kot odbornik mariborske podružnice naše Člane ter sem se iavil v predsedništvu avstrijskih es-perantov izrecno kot zastopnik slovenskih esperantistov, kateri po mojem vedenju do sedaj še niso bili zastopani pri nobenem esperantskem kongresu. Moje vprašanje, ali Je mo, jim slovenskim društvenim tovarišem všeč. da zastopam v Gradcu interese slovenskih esperantistov. Je bilo od Slovencev potrjeno. Kljub' temu pa mislim, da bi bilo ugodno ne samo za esperantsko gibanje, ampak tudi za ugled slovenskega naroda. da bi slednjega zastopal pri avstrijskem shodu kak narodnjak,1 Usojam si Vas torej prositi, da bi objavili oklic na slov. Javnost, da sef oglasi kak slov. esperantist, ki je zmožen in voljen zastopati slovenske esperantiste na graškem shodu. Do*‘ tičnik naj se javi ali pri meni ali pa pri pripravljalnem komiteju v Grad* cu. \Vielandgasse 42.
(Op. ured.: Naša želja Je, dat se ob tej priliki snidejo in organizi-' rajo slov. esperantisti.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
8. mala 1913.
Včeraj so že molčale vojn« trombe; nič več se ni povdarjala potreba pacliikacije Albanije od strani Avstrije in Italije. Politični javnost se nahaja pod mučnim vtisom, da Ima Iz celega avstrijskega navdušenja za vojno in za anektira« nje Albanije, v slučaju potrebe tudi Črnegore, če bi ne bilo drugače, pst še Srbije, iz vsega tega navdušenja ima korist samo Italija, ki je znal? tako spretno zadržati avstrijsko akcijo od Črnegore in pridobiti za sebe ono, kar je bilo dosedaj nacionalni sen zedinjene Italije: ključ do Jadranskega morja. S paciflkacijo in anektiranjem tedaj za enkrat ne bo nič, ne le radi predaje Skadra in radi Valone, temveč tudi radi odločnega ugovora od strani Francljg, Anglije in Rusije. Bahanje, da se bo kar preko volje omenjenih držav; šlo v Albanijo, da se tam izvede volja Evrope — je Izginilo — na njegovo mesto ]e pa stopila togota na Francijo in Rusijo, v katerih dveh državah vidijo nemški listi zopet novega sovražnika. Iz te togote se vidi, kdo je pripomogel k pačilidrtf-nju — ne Albanije, temveč — avstrijske vojne stranke. Odločen korak trlpelentente. ki je na londonski konferenci kar mirno šla preko av-strijsko-laških priprav.
Doba skrajne razburjenosti se bliža koncu; začnejo se seje in mirovna pogajanja med Zavezniki In Turki, začne se pa tudi boljše razmerje med Zavezniki, Imenoma med Srbi in Bolgar), ki so se v temeljili že sporazumeli; v detajlih bo pa razsodila Rusija, katero so Srbi In Bolgari prlpoznali kot razsodnika,
Ostane edino kočljiva točka še: določitev meja južne Albanije; kar. tu se križajo Interesi Orške hi Ita-Uje, ki bo sedaj še neizprosnejši ko ima pravno priznano, da je njena sfera južna Albanija, ki jo bo sedal hotela Imeti, kolikor mogoče veliko.
DEMOBILIZACIJA NA JUŽNIH JVIEJAH.
Dunaj, 8. maja. Dunajski Usti poročajo, da se v slučaju »odmake« položaja in v slučaju ugodnih pogajanj prične z odpustom k Izvanred-nlm aktivnim vojaškim službam vpoklicanih vojakov koncem maja. Odpust se bo vršil v turnusu tako, da bo odpuščen najpreje zadnji letnik la sicer rodbinski očetje. Izvedba demobilizacije bo trajala 3—4 tedne.
MIROVNA POGAJANJA.
Carigrad, 8 maja V soboto odide komisija generalnega *<aha r bolgarski tabor, da se določijo meje
med Bolgarijo In Turčijo, nakar se prične z mirovnimi pogajanji v četrtek ali v soboto prihodnjega tedna.
SPORAZUM MED ZAVEZNIKI.
Petrograd, 8 maja. Srbska in bolgarska vlada sta sprejeli razsodišče Rusije glede razdelitve ozemlja.
SKUPŠČINA.
Belgrad, 8. maja. Skupščina je odobrila včeraj zakonsko predlogo o stavljenju železnice z 72 :24 glasovom.
GRŠKA VLADA IN TRANSPORT TURŠKIH VOJAKOV.
Dunaj, 8. maja. Grška vlada je dala zagotovilo svobodnega transporta turških čet Essad in Džavid paše iz Albanije v Carigrad in Malo Azijo, kljub temu, da vlada še vojno stanje.
PRETKANOST NIKOLE.
Pariz. 8. maja. Listi poročajo, kakor se zdi po oficioznem naznanilu, da je poveljnik mednarodnega brodovja, ki se mudi v črnogorskih vodah, dobil povelje, da odpošlje nemudoma oddelek mednarodnega vojaštva v Meduo in da naj zasede pristanišče in tako prepreči plan, ki ga je zamislil črnogorski kralj, hoteč zasesti Meduo, ki bi jo imel v roki toliko časa, dokler bi ne dobil teri-torijalne odškodnine za Skader. Večji del črnogorskih čet se pomika iz Skadra proti Medui. Kralj hoče dobiti z Meduo nele garancijo, da se mu da teritorialna odškodnina za Skader, temveč hoče pomiriti s tem tudi razpoloženje po deželi.
KRALJ ALFONS V PARIZU.
Pariz, 7. maja. Ko je dospel kralj Alfons v Pariz, so začeli v neki ulici, po kateri se je pomikal sprevod, klicati zidarji — 60 jih je bilo — »živio Ferrer«. Policija je zidarje z odra razgnala; izvršene so vse varnostne odredbe, da se preprečijo 'demonstracije, ki so jih napovedali anarhisti.
NEMŠKI CESAR OBIŠČE
AVSTRIJSKEGA CESARJA.
Dunaj, 8. maja. obišče avstrijskega dini avgusta v Išlu.
Nemški cesar cesarja v sre-
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«
Odprto pismo
*
nem prejemu obvestila. Dal sem mu vedeti, da se morava podati v Gradec, da se stvar enkrat za vselej uredi, in bil je takoj zadovoljen. Jaz sein si bil v svesti. da je vendar enkrat dospel do spoznanja, da se mora pošteno s kompanjonom obračunati in držati dano častno besedo. On me je povabil, da nai se čez eno uro zglasim. Jaz se točno odzovem in pridem. Presenečen sem bil. ko vidim mojega kompanjona, pomislite ljudje božji, v fraku, cilinder pa na mizi, ta izvanredna čast zame.
G. dr. Poček se je zavezal z besedo, da bo ves dolg nase prevzel, kar ga je v. Belih vodah in ga bo sam odplačeval; posebno sva se zavezala med seboj, da bo g. dr. Poček sam g. Lenarčiču dolg v znesku 15.000 K poravnal. Toda dr. P. je še obresti pozabil odrajtovati g. inženirju Lenarčiču, in to je povzročilo, da je bila pogodba, akoravno so bile vse punktacije odobrene, razveljav-Jena vsled netočnega plačevanja obresti od 15.000 K in na ta dolg je bil g. Lenarčič intabuliran na najinih posestvih v Belih vodah.
G. dr. Hauber poslal je svoje zanesljive strokovnjake pogledat najina posestva, g. Lenarčič je med tem počel sodnijsko postopati, in naenkrat je g. dr. Hauber vtihnil, sluteč, da je prenizko taksiral svoje hiše, nasproti posestvom, ali pa je dvomil v najino kompanjonstvo, ko je vedno g. dr. Poček na vse pre-tege intrigiral v svoj prilog.
Dr. P. mi je predložil dne 10. 9. 1912 ekspenzar, debel en prst, da ga naj podpišem in odobrim, jaz sem mu nato odgovoril, da je kot kompa-njon dolžan tudi g. dr. Poček moje račune odobriti, potem je vse y redu. A g. Poček, misleč si: »Ti hočeš mene učiti, kedai naj jaz komu medsebojne dolžne račune potrdim, se je izrazil: »Vi mi potrdite ta ekspenzar v znesku 35.000 K kot kompa-njonu (sic) (a sedaj v enem mesecu pa je narastel na 40.000 K.)
Josio Plankar,
posestnik in gostilničar na Dolenjski cesti v Ljubljani.
KINO-METROPOL. ,Skrivnost matere4.
Da c. kr. deželno sodišče, oziroma širši javnosti.
G. lesni trgovec Srebotnjak me je obvestil, da bi bil voljan g. dr. Hauber v Gradcu zamenjati dve hiši v Gradcu z najinim posestvom na Belih vodah. Dr. Hauber je prijatelj lova — hiši pa bi bili plodonosni.
Ko sem o tem izvedel, sem takoj dr. Počka kot kompanjona obvestil natančno o tej zadevi. Bil je takoj zadovoljen in mi je kot kompanjon svetoval, naj se natančno informiram. ali bo to v najino korist, kajti posestva na Belih vodah so bila in so še danes velike vrednosti. Dne 3. sept. 1912 smo se peljali jaz, g. Sare in g. Kušjjan v Gradec in smo si ogledali hiši. Vsi smo prišli do prepričanja, da se zamenjava izplača in da bi bil od nje dobiček. Hiši sta novi, 12 let davka prosti, v najboljšem stanju. Ena je pet — druga štirinadstropna. Prva je cenjena od mestne hranilnice y Gradcu na 174.574 kron. Posojila znašajo 84 tisoč kron. Letnih stroškov bi bilo 7.290 K, stanarina in dohodki pa 11.000. — Torej bi nesla hiša 3700 K. Obresti po pet odstotkov od 76.000 klon. Kar je hiša več vredna, kakor je dolga, bi bilo v najin prilog. — Druga hiša je cenjena na 86.856 K. Posojila znašajo 43.000 K. Obresti 2042 K. — Skupni letni stroški 5112 kron. — Torej prebitka 1536 K. Poleg tega obresti po 5 odstotkov od čistega kapitala 32.000. Torej prva hiša 76.000. druga 32.000 — skupaj 108.000 — poleg tega pa še na roko bi dobil 20.000 K. Na najinih pose stvih bi dr. Hauber prevzel v najin bene in na svoj riziko 30.000 K. Kazalo bi čistega dobička 158.000 K. To niso mačje solze.
Stvar bi se bila ugodno rešila pa moje zaupanje v kompanjona je bilo zopet varano. — Prišlo je nekaj vmes, kar je to ugodno menjavo preprečilo in onemogočilo rešitev.
Dne 10. sept. 1912 sem dobil obvestilo ali telegram, da se moram v Gradcu zglasiti pri g. dr. Hauberju, radi zamene. Dobro. A sedaj je prišel čas, da se stvar pismeno uredi, In sem se napotil k mojemu kompa-njonu g. dr. Počku ter mu naznanil in ga obvestil o vsem po dvameseč-
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. NaJmanUl znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje. pianine, avtomate, gramoione, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Ob|ak, Ljub-jana-Glince 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
2Vi£ ne pomaga!
Edina in največja zaloga najnovejših
in loitaib avtomatov
je v Ljubljani Sodna ul. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4'— sedaj samo po K 1'— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, uglaševanje itd.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Lep lokal
z velikim izložbenim oknom, prav ugodno za prodajalno ali za obrtnika, se za avgustov termin odda.
Poizve se v pisarni FILIP SU-PANCIC, Bleivvelsova cesta štev. 18, I. nadstropje.
Peklajeva hiša v Novem Vod-matu št. 61. se pod ugodnimi pogoji proda. V nji sc je izvrševala gostilniška obrt in prodajalna. Pripravna je tudi še zraven za mesarsko obrt. Poizve se pri Ivanu Peklaju v Novem Vodmatu št. 111.
Eleganten nov kostum se ceno proda. (Halja za vitko damo.) Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
392—2
Otročji voziček, dobro ohranjen, eleganten, se ceno proda. Ogleda se lahko vsak dan dopoldne na Tržaški cesti 4. I. nadstr. 393—1
Manjše stanovanje za 3—4 osebe blizu občinske hiše se odda v najem v Spodnji Šiški št. 256.
395—3
Lepa mesečna soba s posebnim Vhodom (z 1 ali 2 posteljema) na željo z električno razsvetljavo se odda. Poljanska cesta 73, I. desno.
396—1
Martin Kralj
čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno.
Stanovanj
ca
4/
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
PETAR JERAl
TRST via s.«iovAnms.
'K
NajstarcjSa tvrdlta ^/LUD. ČERNE
juvelir in trgovec
Ljubljana, Wolfova ul. 3.
- Ceniki zastonj.- —
s tremi parketiranimi sobami in pritiklinami v prvem nadstropju, se za avgust termin ceno odda v vili Jebačin na Dolenjski cesti.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Zopet otvorjena je staroznana
gostilna pri Kamniti inizi
v Zgornji Šiški.
Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Pogačnik.
posebnost
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Kdor hoče dobro in poceni kupiti
za birmo
naj se potrudi -v
■■
„Angleško skladišče oblek“
kjer je vedno največja Izbira oblek za dečke In deklice. Nadalje izbira najmodernejše damske konfekcije in oblek za gopode. Postrežba točna 1	Cene	priznano	nizke!
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
■■■
mmm
I
7T
Pozor! ‘ b«tri Pozor!
m botrice!	———-
Najlepša in najcenejša \\
birmanska darila
dobite edino-le pri stari solidni tvrdki g
■ ■
S S
I S ■ ■
: a
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9
Bogata zaloga najboljših, pravih švicarskih ur, verižic, uhanov, zapestnic, prstanov itd.
Za birmo znatno znižane cene! «'	s
H
Moderno pohištvo. Lastna delavnica.
Ure, verižice, uhani, ^ prstani, obeski* za- / ^ pestnice itd. itd.
Edina zaloga n* /
z lastno /Sr znamko /&
= »tupv^
Nikeln. moška uri Srebrna „	„
niste ogledali moje zaloge!!
z verižico . . K	4-40 Srebrna damska nra z verižico .	K	8 40
„	„	. . K	9-60	14-kar. zlata damska nra ....	K	22-—	S	S
14-kar. zlala	moška ura ... K 43-—	§	5
: s
Zahtevajte cenik
PUCH-koles
1913! Edino
zastopstvo
Ljubljana
Prešernova ulica
Dobro cestno kolo „
s Torpedo prostim tekom
F. Čuden
C«urivr“ 17 -i-j At  I
tim tekom AAvr j
Fino trpežno kolo za ture ,Raml»Iet:4 s Torpedo prostim tekom
K150-|
Najboljše kolo svetovne znamke ,Puch‘ s Torpedo prostim tekom
K 200 -1
Moderni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v ne dvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvomic po zelo skromnih stalnih cenah z 10° |« popustom
Modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
• ••
nasproti glavne pošte.