KZVESTJE
DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V CELJU
1937-1938
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA V CELJU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1937/1938
CELJE 193 8.
IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V CELJU NATISNILA ZVEZNATISKARNA V CELJU (MILAN ČETINA)
Učiteljski zbor.
A) Izprcmembe med šolskim letom.
T. Imenovanja in postavitve.
1. Diplomirana filozofinja Bežan Milena je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 35368 od 27. sept. postavljena na zavodu za suplenta.
2. Suplent dr. Gantar Kajetan, dodeljen zavodu z drž. deške meščanske šole v Celju, je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 35989 od 27. sept.
1937	postavljen za profesorja VIII. položajne skupine.
3. Kaplan Korban Franc je bil z odi. kr. banske uprave IV No. 3240-1 od 7. febr. 1938 postavljen na zavodu za honorarnega učitelja rimskokatoliškega verouka.
4. Suplent Kovačič Edvin je bil z odi. min. prosv. S. n. br. 45622 od 27. nov. 1937 postavljen na zavodu za profesorja VIII. položajne skupine.
5. Suplent Krašna Ivan je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 45622 od 27. nov. 1937 postavljen na zavodu za profesorja VIII. položajne skupine.
6. Suplent Štrukelj Vojteh, dodeljen v službovanje I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 45622 od 27. nov. 1938 postavljen za profesorja VIII. položajne skupine.
II.	Razrešitve, namestitve, premestitve in upokojitve.
1. Profesor Adlešič Miroslav je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 30531 od 27. avg. 1937 na prošnjo premeščen na I. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
2. Prota in vojaški svečenik Bulovan Ilija je bil z odi. kr. banske uprave
IV	No. 20413-1 od 15. nov. 1937 kot honorarni učitelj pravoslavnega verouka razrešen službovanja na zavodu.
3. Profesor Capuder Frane, dodeljen v službovanje I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 45620 od 27. nov. 1937 na lastno prošnjo premeščen na isti zavod.
4. Profesor Cimperman Ljudevit, z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 32686 od 30. avg. 1937 na lastno prošnjo premeščen z drž. realne gimnazije v Užicu na zavod, je bil z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 46456 od 1. dec. 1937 po službeni potrebi premeščen z zavoda nazaj na drž. real. gimnazijo v Užicu.
5. Profesor Cetina Franjo, dodeljen zavodu z II. drž. realno gimnazije v Ljubljani, je bil z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 32687 od 30. avg. 1937 na lastno prošnjo premeščen na zavod.
6. Suplent dr. Fajdiga Vilko je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 28514 od 6. avg. 1937 po službeni potrebi premeščen s III. drž. real. gimnazije v Ljubljani na zavod.
7. Prof. dr. Gantar Kajetan, dodeljen zavodu z drž. deške mešč. šole v Celju, je bil premeščen na zavod z odi. min. prosv. II. br. 13718 od
15.	aprila 1938.
S. Profesor Karba Josip je bil z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 32715 od 30. avg. 1937 po službeni potrebi premeščen z drž. realne gimnazije v Mariboru in je dne 21. sept. 1937 nastopil na zavodu službo.
9.	Profesor Kerne Eleonora je bila z odi. min. prosvete S. n. br. 30531 od 27. avg. 1937 na lastno prošnjo premeščena z drž. realne gimnazije v Murski Soboti in je dne 20. sept. 1937 na zavodu nastopila službo.
10. Suplent Kovačič Edvin je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 30531 od
27.	avg. 1937 na lastno prošnjo premeščen z drž. realne gimnazije v Šibeniku in je dne 17. sept. 1937 nastopil na zavodu službo.
11. Suplent Legiša Vendelin je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 30532 od 27. avg. 1937 po službeni potrebi premeščen z drž. klasične gimnazije v Ljubljani in je dne 21. sept. 1937 nastopil na zavodu službo.
12. Profesor Melihar Stane je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 30531 od
27.	avg. 1937 na lastno prošnjo premeščen na drž. klasično gimnazijo v Ljubljani in dne 17. sept. 1937 razrešen službovanja na zavodu.
13. Suplent Mihelič Stanko je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 30532 od 27. avg. 1937 po službeni potrebi premeščen s III. drž. real. gimnazije v Ljubljani in je dne 21. sept. 1937 nastopil na zavodu službo.
11. Honorarni učitelj risanja Modic Miroslav je bil z odi. kr. banske uprave IV No. 19726-2 od 20. nov. 1937 s 5. dec. 1937 razrešen službovanja na zavodu.
15.	Služitelj Trobec Ferdinand je bil z odi. kr. banske uprave IV No. 11993-2 od 24. jan. 1938 na lastno prošnjo s polnimi službenimi leti upokojen.
III.	Dodelitve.
1. Profesor Capuder Franc je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 32919 od 11. nov. 1937 dodeljen I. drž. real. gimnaziji v Ljubljani in dne 22. sept. 1937 razrešen službovanja na zavodu.
2. Profesor Cimperman Ljudevit je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 32791 od 10. sept. 1937 dodeljen drž. realni gimnaziji v Užicu v službovanje.
3. Suplent dr. Fajdiga Vilko je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 28513 od 13. avg. 1937 dodeljen III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani v službovanje.
4. Suplent Mihelič Stanko je bil z odi. min. prosvete S. n. br. 32919 od
11.	sept. 1937 dodeljen III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani ter dne
22.	sept. 1937 razrešen službovanja na zavodu.
5. Kontraktualni učitelj Sirk Albert je bil z odlokom min. prosvete S. n. br. 37266 od 2. nov. 1937 dodeljen z drž. deške mešč. šole v Celju v službovanje in je dne 5. dec. 1937 nastopil na zavodu službo.
6. Učiteljica Trdina Frančiška je bila z odi. min. prosvete II. br. 947 od 13. jan. 1938 dodeljena z drž. dekliške ljudske šole v Celju zavodu v službovanje.
IV.	Napredovanja.
1. Profesor dr. Blaznik Pavle je napredoval z odi. kr. ban. uprave IV No. 8839-1 od 27. maja 1938 v VII. pol. skupino s 1. periodsko povišico.
2. Profesor Brodar Srečko je napredoval z ukazom kr. namestnikov
II.	br. 2591 od 24. jan. 1938 v IV-1 položajno skupino.
3. Profesor Cetina Franjo je napredoval z ukazom kr. namestnikov
S.	n. br. 37149 od 1. okt. 1937 v VI. pol. skupino.
4. Profesor Fabjančič Milan je napredoval z odi. kr. banske uprave IV No. 8783-1 od 27. maja 1938 v VII. pol. skupino s 1. periodsko povišico.
5. Profesor Karba Josip je napredoval z odi. kr. ban. uprave IV No. 8784-1 od 27. maja 1938 v VII. pol. skupino s 1. periodsko povišico.
G. Profesor Kovačič Peter je napredoval z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 37149 od 1. okt. 1937 v VI. položajno skupino.
7. Profesor Mlinar Ivan je napredoval z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 2590 od 24. jan. 1938 v V. položajno skupino.
8. Profesor Napotnik Josip je napredoval z odi. kr. ban. uprave IV No. 8785-1 od 27. maja 1938 v IV -1. položajno skupino s 1. periodsko povišico.
9. Profesor Orožen Janko je napredoval z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 37149 od 1. okt. 1937 v IV -1. položajno skupino.
10. Profesor inž. dr. Perpar Marija je napredovala z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 37149 od 1. okt. 1937 v VI. položajno skupino.
11. Profesor Presker Janko je napredoval z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 37149 od 1. okt. 1937 v VI. položajno skupino.
12. Profesor Rojšek Franc je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 2590 od 24. jan. 1933 v V. položajno skupino.
13. Profesor Stante Valentin je napredoval z odi. kr. ban. uprave IV No. 8838 od 27. maja 1938 v V. položajno skupino s 1. periodsko povišico.
14. Učitelj veščin Ščuka Florijan je napredoval z ukazom kr. namestnikov II. br. 2587 od 24. jan. 1938 v VII. položajno skupino.
15. Učitelj veščin Tavzelj Stanko je napredoval z odi. kr. ban. uprave
IV	No. 5050-1 od 18. marca 1938 v VII. položajno skupino s 1. periodsko povišico.
16. Profesor dr. Zelenik Karel je napredoval z ukazom kr. namestnikov
S.	n. br. 37148 od 1. okt. 1937 v IV -1. položajno skupino.
17. Profesor dr. Zgeč Franc je napredoval z odi. kr. ban. uprave IV No. 5051-1 od 18. marca 1938 v VI. položajno skupino s 1. periodsko povišico.
V.	Dopusti.
1. Prof. Bitenc Mirko je imel dopust po zasebnem poslu od 28. do 30. aprila 1938 (odi. kr. ban. uprave IV No. 8220-1 od 25. aprila 1938).
2. Prof. Drobne Rudolf je imel bolezenski dopust od 24. do 25. marca
1938	(odi. kr. ban. uprave IV No. 6888-1 od 31. marca 1938).
3. Profesor Finžgar - Ceranič Nada je imela dopust po § 89. urad. zak. od 24. avg. do 4. okt. 1937 (odi. kr. ban. uprave IV No, 14796-1 od
10.	sept. 1937) in zaradi prof. izpita od 12. do 16. marca 1938 (odi. kr. ban. uprave IV No. 4635-1 od 24. febr. 1938).
4. Prof. Legiša Vendelin je imel dopust zaradi prof. izpita od 1. clo 9. aprila 1938 (odi. kr. ban. uprave IV No. 7189-1 od 5. aprila 193S).
5. Prof. Mrvoš Desa je imela dopust zaradi prof. izpita od 30. marca do 6. aprila 1938 (odi. kr. ban. uprave IV No. 6325-1 od 24. marca 1933)
6. Prof. dr. Sijanec Franjo je imel dopust zaradi prof. izpita od 21. do
26.	marca 1938 (odi. kr. ban. uprave IV No 5949-1 od 17. marca 1938).
7. Služitelj Trobec Ferdinand je imel bolezenski dopust od 26. avg. 1937 do upokojitve (odi. kr. ban. uprave IV No. 13770-1 od 18. avg. 1937).
Zap. St.	Priimek in ime	Službeni naslov	Glavna (al in vzporedna (b) stroka	Službena doba dne 1. junija 1938			Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil
				let	mes.	dni	
1.1	Mravljak Franc .	direktor	a)	latinščina, grščina b)	slovenščina	27	8	16	III/2 26. ]. 1937
2.	HoleCek Pavel . .	profesor	a)	latinščina, grščina b)	nemščina	32	8	16	III/2 29. XII. 1930
3.	Bračko Ivan . . .	n	a)	latinščina, grščina b)	slovenščina	31	8	16	IV/1 29. XII. 1929 2. per. pov.
4.	Napotnik Josip . .	n	a) francoščina, nemščina	26	8	16	IV/1 3. V. 1935
5.	dr. Strmšek Pavel	n	a)	slovenščina, zgodovina b)	zemljepis	22	8	6	IV/1 24. X. 1936
6.	Orožen Janko . .	n	a)	slovenščina, zgodovina b)	zemljepis	26	3	--	1V/2 26. X. 1933 1. per. pov.
7.	Dr. Zelenik Karel	n	a) francoščina, nemščina	23	5	21	1V/2 20. I. 1934 1. per. pov.
8.	Brodar Srečko .	n	a)	prirodopis b)	fizika, matematika	22	11	11	IV/2 17. IV. 1934 1. per. pov.
9.	Stante Valentin .	n	a prirodopis b) fizika, matematika	14	3	21	V 29. III. 1935
10.	Rojšek Franc . .	n	a) prirodopis, zemljepis	12	5	24	VI 30. IV. 1934 1. per. pov.
11.	Mlinar Ivan . . .	n	a) zgodovina, zemljepis	U	8	29	VI 21. XI. 1933 1. per. pov.
12.	Dr. Žgeč Franc	n	a) pedagogika, filozofija	13	7	11	VI 28. XI. 1934
13.	Bolhar Alojzij . .	učitelj veščin	a) telovadba, stenografija	18	9	1	VI 21. VII. 1935
14.	Kovačič Peter . .	profesor	a) verouk	14	9	—	VII 5. I. 1934 1. per. pov.
15.	Četina Franjo . .	n	a) zemljepis, prirodopis	10	7	3	VII 5. I. 1934 1. per. pov.
16.	inž. dr. Perpar Mar.	n	a)	kemija, fizika b)	matematika	10	6	24	VII 5. I. 1934 1. per. pov.
17.	Presker Janko . .	n	a)	prirodopis b)	fizika, matematika	10	5	16	VII 20. I. 1934 1. per. pov.
18.	Trdina Frančiška .	učiteljica	a) telovadba, ročna dela	16	8	24	VII 24. VII. 1933 1. per. pov.
19.	Karba Josip . . .	profesor	a)	francoščina b)	slovenščina	13	7	12	VII 10. 1. 1935
Skupina,stopnja in periodska povišica v katero je napredoval, a Se ne prejema plače. Datum napredovanja.	Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden	Ur na tedenl	Razrednik v|	Druge šolske obveznosti	Opomba
			•		Odi. z redom sv. Save IV. in jug. krone IV. stop.
	ne: 7a3, 7b3; la: 6a4, 6c4, 8b3	17		Knjižničar nem. dij. knjižnice	
	ne: 5b3,6a3, 8a3,8b3; la: 7b3,8a3	18	8a		Odi. z redom sv. Save IV. stop.
1. per. pov. od 3. V. 1938	fr: ld3, 3d3. 4a3, 4c3, 6b3, 6c3	18		Knjižničar franc, dij. knjižnice in refer. za Sokola	
	sl: 2c4,2d\3b4,3d4; ze: la2, lb2	20			
IV/, 1. X. 1937	sl: 2b5, 6b4, 8b4; zg: 3c3; sh: 2b2, 2c2	20	2b		Odi. z redom sv. SaveV.st.inčsl. bel. orla V. st.
IV/, 1.X, 1937	fr: 2b3, 2d3, 5a3, 6a3, 8a3, 8b3	18	6a		Odi. z redom sv. Save V. st.
IV/, 24.1.1938	fi: 4a2, 4c2; m: 2c4, 4a3; pr: 2c3, 2d3, 5b2	19	2c		Odi. z red. jug. krone V. st. in sv. Save IV. st.
1. per. pov. od 29. III. 1938	fi: 3c2, 3d2; m: le4, 3c4; pr: la3, 6a3; hg: 3c', 6a'	20	3c	Varuh prirodop. kabineta in nadzornik FS	
V 24. 1.1938	ze: le-, 3b2, 3d2, 6a2, 6b2, 6c2; pr: 1e3, 5c"; hg: 6b', 6c‘	19	le		
V 24. 1.1938	ze: 4d2, 8bJ; zg: 2a1, 3a3, 3b3, 4d3, 6b3, 8b3	21	8b	Varuh zem. in zgod. kabineta	
1. per. pov. od 28. XI. 1937	pp: 8a=, 8b2; sl: 2as: fr : 3b3, 3c3; ne: 4c3	18			
	te: 1 ble', Id1, 1 e1 2b', 2c', 2d3, 3b2, 3c2, 3d3, 4b', 4c\ 4d',5b2, 5c2,6böc'^la+b)'	24		Varuh telovadnega orodja	
VI 1. X. 1937	ve: la2, lc2, 2a2, 2ca, 3a2, 4a2, 6a2, 6bJ, 6c2, 8a'J, 8b2	22		Varuh veroučne zbirke	
VI 1. X. 1937	ze: lc2, 3as, 3c2, 5aa, 5b2, 5ca, 7a2, 7b*; pr: lc3, 5a2	21	5a		
VI 1. X. 1937	ke: 4a3, 4d3, 8a2, 8b2; fi: 4d2, 8a3, 8b3	18	4d	Varuh fiz.inkem. zbirke in nadzornica PJS	
VI 1. X. 1937	m: 3b4, 3d4; pr: 2a3, 2b3, 6b3, 6c3	20	3b		Odi. z redom sv. Save V. st.
	že.te: 1a2, 1b2, 2a2, 2b2,3a2, 3b2, 4a2, 5a2, 6a', 7a'; že.r.d: la2. Ib2	22			
1. per. pov. od 10. 1. 1938	fr: Ib3, le3, 3a3, 4b3,4d3,5b3,5c3	21	lb		
H/l O. ca N	Priimek in ime	Službeni naslov	Glavna (a) in vzporedna (b) stroka	Službena doba dne 1. junija 1937			Skupina, stopnja in periodska poviška, po kateri pre-	
				let |mes. | dni			jema plačo, in kda jo je dobil	
20.	Tavželj Stanko . .	učitelj veščin	a) glasba	13	8	12	Vil 15. 11. 1935	
21.	dr. Blaznik Pavel	profesor	a) zgodovina, zemljepis	9	5	18	VII 18. III. 1935	
22.	Fabjančič Milan .	»	a) slovenščina, francoščina	14	10	16	VII 3. V. 1935	
23.	Modrijan Danilo .	n	a) matematika, fizika	12	6	12	VII 30. VII. 1935	
24.	Drobne Rudolf .	n	a)	nemščina b)	latinščina	12	5	16	VII 30. VII. 1935	
25.	Bitenc Mirko . . .	n	a) matematika, fizika	14	1	9	VII 30. VII. 1935	
26.	Ščuka Florijan	učitelj veščin	a) risanje	13	8	10	VIII 11. VI. 1933 1. per. pov.	
27.	Ster Josip . . .	profesor	a)	slovenščina b)	narod, zgodov.	6	6	18	Vlil 29. IV. 1937	
28.	Kerne Eleonora	H	a)	slovenščina b)	latinščina	5	3	—	Vlil 29. IV. 1937	
29.	Pfeifer-Horvat Vida	n	a)	slovenščina b)	nemščina	5	3	—	VIII 29. IV. 1937	
30.	Dr. Gantar Kajetan	n	a) slovenščina, francoščina	7	6	5	VIII 27. IX. 1937	
31.	Krašna Ivan . . .	n	a) matematika, fizika	3	9	12	VIII 27. XI. 1937	
32.	Kovačič Edvin . .	n	a) matematika, fizika	3	9	11	VIII 27. XI. 1937	
33.	Štrukelj Vojteh . .	n	a) zgodovina, zemljepis	3	9	12	VIII 27. XI. 1937	
34.	Dr. Sijanec Fran .	supl.	a)	nar. in obča zgodovina b)	jug. književn.	5	2	25		
35.	Finžgar-Ceranič Nada		n	a) srbohrv. slov. jez., jug. knjiž. b) nar. zgod.	5	3	-		
36. 37.	Mrvoš Desa . . .	n	a)	zemljep., etnol. b)	nar. zgod.	3	9	12		
	dr. Wraber Maks.	m	a)	zool., botanika, b)	min. z geolog.	3	9	12		
38.	LegiSa Vendelin .	n	a)	srbohrv. slov. jez., jug. knjiž. b)	ital. jez. s knj.	3	—	22		
	Skupina, stopnja in periodska povišica, v katero je napredoval, a Se ne prejema plače. Datuin napredovanja.	Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden	Ur na tedenl	Razrednik v|	Druge šolske obveznosti	Opomba
	1, per. pov. od 15. II. 1938	pe: la*, Ib*, 1c*. Id*, 1e*. 2a*, 2b*. 2c2, 2d*; zb.pe*, ml.zb.1	21		Varuh glasb, zbirke	
	1. per. pov. od 18. III. 1938	ze: 2a2, 2c2, 2d*. 8a*; zg: 6a3, 6c3, 7b , 8a	20	6c	Nadzornik PJS	
	1. per. pov. od 3. V. 1938	sl: lb4, 5b4, 8a4; sh 1C2; ir: 7a3, 7b3	20	5b	Knjižničar slov. dij. knjižnice	
		m: Ib4, 1 d4, 6a3, 6b3, 6c3	17 21	ld 6b	Varuh matem. zbirke in poslov.	
		ne: 6b3, 6c3; sh: Id*, 2d*; la: 5b4, 6b4, 7a3			Nadz. skavtov	
		m: 5a3, 5b3, 5c3, 7a4, 7b4; hg: 7a‘, 7b'	19	7b		
	VII 24. 1. 1938	ri: la*, 1b*, 1d*, 2a*. 2b*, 4a* 4c*, 5a* 5b*, 6a'> 6b'> 6c' sl: 3a\ 3c , 5a4, 7a4	21		Varuh risarske zbirke in refer. za Sokola	
		sl: 3a4, 3c4, 5a4, 7a4	16	7a	Knjižničar učit. knjižn	Odi. z redom Jugosl. krone V. stopnje
		sl: 1a4, 4a4, 6a4; la: 5a4, 5c4	20	la		
						Dodeljena drž. žen. real. gimn. v Ljubljani
		sl: le4, 4b4, 4d4, 5c4; fr: Ic3	19	5c		
		m: la4, le4, 3a4, 8a4, 8b4	20	3a		
		fi: 3a*, 3b*; m: 2a4, 2b4, 4c3, 4d3; hg : 3a'f 3b'	20	4c		
						Dodeljen I. drž. real. gimn. v Ljubljani
		ze: ld*, 4b*, 4c* ; zg : 2c*, 3d3, 4b3, 4c3, 5c3	20	3d		S prof. izpitom
		sh: 1a*, 2a», 3a*, 3b*. 3c*, 3d*, 4a2, 4b*, 4c*, 4d*	20		Varuh shr. dij. knjižnice	n
		ze: 2bü, 4as; zg: 2b*, 2d*, 4a3, 5a3, 5b3, 7a3	20	4a	Nadzornica PJS	n
						S prof. izpitom Dodeljen III. drž. real. gimn. v Ljubljani
		sl: 1c4, Id4, 4c4, 6c4, 7b4	20	lc		S prof. izpitom
>00 Q. CO NI	Priimek in ime	Služben naslov	Glavna (a) in vzpo redna (b) stroka	Službena doba - dne 1. junija 193'			Skupina, stopnja in periodska po-višica, po kateri	
				let	mes	.j dni	prejema plačo, in kdaj jo je dobil	
39 40.	Antič Julije . . .	supl.	a) fizika, kemija	3	9	12	31. Vlil. 1934	
	Kunič-Jančič Ana	-	a)	nemščina b)	franc., jugosl. književnost	3	9	12	31. VIII. 1934	
41.	Pugelj Mirko . . .	n	a) francoščina, slovenščina	3	9	12	30. Vlil. 1934	
42. 43.	VVraber-Šonc Sab.	n	a)	latinšč., grščin£ b)	zgod. star. vekt	3	9	12	30. VIII. 1934	
	Knap Anton . . .	n	a)	zoo., botanika b)	geol. s paleont	3	9	12	3 IX 1934	
44. 45. 46. 47. 48	Mihelič Stanislav	n	a)	slovenščina b)	nar. zgod.	3	—	23	9. X. 1935	
	dr. Fajdiga Vilko .	n	a) verouk	2	10	16	16 VII. 1935	
	dr. Hanželič Rudolf	■	a) verouk	2	4	18	30. 1. 1936	
	Bežan Milena	»>	a)	nemščina b)	francoščina, jug. književn.	—	8	1		
	Sirk Adalbert . .	hon. učit. risanja	a) risanje					
49.	Bolhar Vera . . .	hon. učit žen. roč. del	a) telovadba, žen roč, dela					
50.	Korban Franc . .	hon. učit kat. ver.	a) verouk					
51.	Bulovan Ilija . .		pravosl. verouk					
52	May Gerhard .		evang. verouk					
								
								
								
1	tos Martin . . .	služitelj		33	5		1/3 24 XII. 1934	
2. r	čotar Mihael . .	kurjač						
Skupina, stopnja in periodska poviSica, v katero je napredoval, a Se ne prejema plaCe. Datum napredovanja.	Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden	Urna tedeni	Razrednik v|	Druge šolske obveznosti	Opomba
	ke: 4b3, 4c3; fi: 4b2, 7aJ, 7b3; m: 2d4	18	2d		
	fr: la3, 2a3, 2c3; ne: 4a3, 4b3, 5a3, 5c3	21	2a		
					Dod. III. drž. real. gimn.v Ljubljani
					Dod. drž. klas. gimn.v Ljubljani
	m: 4b3; pr: lb3, ld3, 7a2, 7b2; hg: 3d‘, 4a>, 4b', 4c', 4d'	18	4b		
					Dod.IlI.drž.real. gimn.v Ljubljani
					Dod. III drž. real. gimn.vLjubljani
	ve: 1e2, 3c2, 3d2, 4b2, 4c2, 4d2, 5a2, 5b2, 5c2, 7a2. 7b2	22			
	ne: 3a3, 3b3, 3c3, 3d3; sh: lb2, lc2, 4d3	19			
	ri: 1 c2, le2, 2n3, 2d3, 3a2, 3b2, 3c2, 3d2, 4b2, 4d*, 5c2	22	•		
	že. r. d.: 2a*, 2b*, 3az, 3b2	8			
	ve: lbü, ld«, 2b*. 2d*. 3b2	10			
					Poučuje brezplačno
					Poučuje brezplačno
					
					
					
					
					Dnevničar
V šolskem letu 1937.-38. se je zaradi izprememb v staležu učiteljskega zbora med šolskim letom menjal umik in predmetnik šestkrat.
Zaradi pomanjkanja učnih moči se je vršil od 14. do 19. septembra v vseh oddelkih pouk reduciran na 3 ure na dan.
Umik štev. 2 je bil veljaven od 20. sept. do 13. okt. 1937. Po 1 tedensko uro je bil skrčen pouk v slov. v 1. abed, 2. abed in v 5. abc, nadalje v nemščini v 3. abed, skupaj za 16 ur na teden. Nadomestovala sta se verouk v 1. bd, 2. bd in v 3. b ter telovadba v 1 bede in v 2. d. razr. Predmetni učitelji so poučevali 68 tedenskih učnih ur preko maksimalne učne obveznosti.
Umik štev. 3 je bil v veljavi od 14. okt. do 22. nov. 1937. Pouk se je vršil, izvzemši verouk in telovadbo, normalno po učnem načrtu, pač pa so poučevali predmetni učitelji tedensko 72 učnih ur preko maksimalne učne obveznosti. Učne ure v verouku in v telovadbi (gl. umik štev. 2) so se še nadalje nadomestovale.
Ker za honorarna učitelja verouka in telovadbe ni bilo kredita, je ravnateljstvo po nalogu kr. banske uprave IV No. 16689-2 od 13. nov. 1937 s 23. nov. 1937 uveljavilo urnik štev. 4. Za 1 tedensko učno uro je bil reduciran pouk v verouku v 1. abede in v 2. abed ter v telovadbi v 1. bede, 2. be in v 4. bed razr., skupaj torej za 18 tedenskih učnih ur.
Po dodelitvi učiteljice za žensko telovadbo Trdine Frančiške zavodu je prevzela k prejšnji obveznosti, ki jo je imela kot honorarna učiteljica telovadbe, še 4 ure ženskega ročnega dela na teden. V ostalem je ostal urnik štev. 4 neizpremenjen.
Po nastavitvi honorarnega veroučitelja Korbana Franca se je s
14.	febr. 1938 uveljavil urnik štev. 6, po katerem je bila za 1 ted. učno uro reducirana slov. v 1. abede in v 2. cd razr., nadalje telovadba v
1.	bede v 2. bc in v 4. bed razr., skupaj za 16. učnih ur na teden. Predmetni učitelji so poučevali do konca šolskega leta 72 tedenskih učnih ur preko maksimalne učne obveznosti.
V šol. letu 1937.-38. je imelo 17 oddelkov dopoldanski, 10 oddelkov pa popoldanski pouk.
Letopis zavoda.
1.	Popravni izpiti ob koncu lanskega šolskega leta v mesecu avgustu.
a)	Bedni učenci.
I. a Izpit so napravile: Bačič Mirjana, Černe Desanka, Dolničar Lelja, Grajžl Marija, Hočevar Erika.
I. b Izpit so napravili(e): Kajin Stanko, Kopše Hartvik, Kühn Doroteja, Novak Ana, Oset Božena, Poglajen Helena, Supanc Bernard. Izpita niso napravili(e): Baš Ivan, Birsa Branko, Cilenšek Vida,
Knez Justina, Kunej Peter, Rosi Marija.
I. c Izpit so napravili: Gabrovšek Marin, Hartman Janko, Makuc Alek-sije, Oražem Zorislav, Pirih Dušan, Skok Julij, Stifter Franc, Toplak Vinko.
I.	d Izpit so napravili: Brilej Jožef, Jezernik Aleksander, Lavrenčič Avguštin, Ocvirk Rafael, Ravtar Stanislav, Rednak Stanislav, Stor Ivan.
Izpita niso napravili: Andrenšek Anton, Celinšek Vekoslav, Cepin Gvido, Mihelič Franc, Novak Jernej, Povše Vincenc, Rupnik Franc, Zagoričnik Ignac, Zdolšek Stanislav.
II.	a Izpit so napravile: Cok Nada, Koželj Irena, Krajšek Zighilda, Lettig Alojzija.
II.	b Izpit so napravili(e): Dolinar Miloš, Golob Danica, Kačič Franc, Matek Roza, Rojnik Franc, Roš Bojan, Seručar Stanislava, Sotl Leandra, Vasle Kazimir, Žagar Zoran.
II. c Izpit so napravili: Črnigoj Josip, Čuden Ferdinand, Grossek An-
ton, Jurič Milan, Skamen Miroslav.
Izpita ni napravil: Tomc Kamil.
IT. d Izpit so napravili: Csörgö Emil, Gothe Viljem, Lušin Alojz, Marot Franc, Poljšak Rastko, Šilih Karel, Šinkovec Peter, Taček Ivan. Izpita niso napravili: Munih Branko, Rezman Stanko, Seleker Erik.
III. a Izpit so napravile: Flis Henrika, Horjak Olga, Karnovšek Anto-
nija, Majcenovič Ida, Mastnak Frančiška, Plausteiner Berta, Vipotnik Anastazija, Zidar Nevenka.
Izpita nista napravili: Coh Dragotina, Gospodarič Marija.
III.	b Izpit so napravili: Djordjevič Božidar, Golob Vekoslav, Gorjup Jožef, Justin Drago, Kantušar Jožko, Kovač Borislav, Malner Franjo, Rakuša Ciril.
Izpita nista napravila: Pistotnik Marjan, Schwarz Feliks.
III.	c Izpit so napravili: Belej Franc, Culk Vinko, Delak Sava, Dreu Anton, Kroflič Anton, Pintar Emil, Repič Božidar, Steiner Svetozar
V.	a Izpit so napravile: Bavdek Vlasta, Cimperšek Majda, Klobučar Elizabeta, Lenko Anica.
Izpita ni napravila: Goriup Hedvika.
V. b Izpit so napravili: Berce Dušan, Jerič Franc, Müller Ferdinand, Renčelj Ivan, Sergan Franc.
Izpita niso napravili: Fras Ivan, Skitek Stojan, Tajnšek Marijan.
V. c Izpit so napravili: Janžek Ignac, Lipovšek Silvester, Majerič Ognje-
slav, Močnik Rudolf, Simončič Albin, Zurc Franc.
Izpita ni napravil: Kos Rafael.
VI. a Izpit so napravili(e): Gams Boris, Pepelnjak Ljudmila, Rakusch
Viljem.
VI.	b Izpit so napravili: Agrež Anton, Janžekovič Alojz, Lukežič Ra-divoj, Ograjenšek Slavko, Radič Branislav, Svarc Romuald, Tischler Rihard, Zemljič Vlastimir, Žohar Oskar.
Izpita ni napravil: Pogačnik Marijan.
VII. a Izpit so napravili(e): Cok Milvana, Gologranc Stanko, Kroflič Marijana, Milkovič Zvonko.
VII.	b Izpit so napravili: Barle Jožef, Ferjančič Dušan, Lojk Miloš, Pirih Miran, Prelog Oton, Vovk Vinko.
b) Privatni učenci (ke).
I.	r. Izpit sta napravila: Pilih Jakob, Zavrl Žarko.
Izpita ni napravila: Čuden Ljudmila.
II. r. Izpit sta napravili: Brandner Ljubica, Pfeifer Marija.
Izpita nista napravila: Rome Leopold, Vdovč Stefan.
III. r. Izpit sta napravila: Pešec Maksimilijan, Šlander Franc.
V. r. Izpit je napravil: Petelinšek Ludvik.
2. Nižji tečajni izpiti.
Popravni izpit so napravili (e) iz
IV. a Baš Marija, Kos Milica, Planer Ida, Suša Jožefa, Vipotnik Marija.
IV.	b Cajnko Zvonko, Nidorfer Hedvika.
IV.	c Cepuš Karel, Košec Stanko, Križnik Josip, Tekavčič Bogdan.
Izpita nista napravila: Haas Henrik (priv.), Mesner Henrik (IV. c).
3. Višji tečajni izpiti.
Izpit sta napravila: Gorišek Stanko, Orožen Vida.
4. Drugi važnejši dogodki.
t JAGODIC ZDENKO.
Dne 2. februarja je umrl v celjski bolnici na posledicah škrlatinke Jagodič Zdenko, učenec 4. d razreda, sin gosp. Jagodiča Josipa, uglednega trgovca v Celju. Pogreb mladega in mnogo obetajočega učenca se je vršil dne 4. februarja na celjskem okoliškem pokopališču. Udeležili so se ga direktor in člani učiteljskega zbora, vsi njegovi sošolci iz 4. d raz-
reda in še mnogo dijaštva iz ostalih razredov. Lepi pogreb je vodil učenčev veroučitelj dr. Hanželič Rudolf, ki se je v globoko zasnovanem govoru poslovil v imenu zavoda od umrlega Zdenka. V imenu součencev mu je spregovoril ganljivo slovo Gorenšek Maks, učenec 4. d razreda. Gimnazijski mešani zbor je pod vodstvom supl. Knapa Antona zapel »Blagor mu«, nakar se je zgrnila zemlja nad mladim bitjem. Pokojni Zdenko je bil nadarjen, živahen in marljiv učenec, zato priljubljen pri součencih in pri svojih vzgojiteljih. Z najlepšimi načrti za življenje je moral leči v zgodnji grob, kjer mu bo prihranjeno marsikatero življenjsko razočaranje. Naj počiva v miru!
Od 1. do 5. sept.: Redno vpisovanje učencev in učenk.
14.	sept.: Otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi, nato razdelitev učencev in učenk po razredih in oddelkih ter objava urnika.
21.	sept.: Na dan pogreba velikega prijatelja in zaščitnika Jugoslavije, blagopokojnega bivšega prezidenta bratske češkoslovaške republike Tomaža G. Masaryka se je vršila v šolski telovadnici komemoracija v dveh oddelkih, in sicer za 1. do 4. razred ob 8. uri, za 5. do 8. razred ob X>9. uri. V lepem spominskem govoru je proslavil v obeh oddelkih prof. Orožen Janko Masarykove zasluge za osvoboditev in ustanovitev češkoslovaške države, zlasti pa je opozoril na njegove velike zasluge za nas Jugoslovane ter na njegovo močno utripajoče slovansko srce.
23. sept.: Otvoritvena seja učiteljskega zbora, ki se je zakasnila zaradi
predhodnjih izprememb v učiteljskem zboru.
24. sept.: Na dan smrti velikega slovenskega vzgojitelja, pesnika in pisa-
telja Antona Martina Slomška se je vršila na zavodu komemoracija na ta način, da so predmetni učitelji narodnega jezika učencem in učenkam predavali o Slomškovem narodnem in kulturnem delu.
9.	okt.: Ob tretji obletnici tragične smrti našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je šolska mladina zbrala v telovadnici, ki je bila žalostnemu in svečanemu dnevu primerno okrašena. Komemoracija se je vršila za učence(nke) 1.—3. razreda ob 8. uri, za učence(nke) 4.—8. razreda ob '/<9. uri. Za oba oddelka je opravil ob spremljanju moškega pevskega zbora žalne obrede prof. Kovačič Peter, nakar sta proslavila velike zasluge blagopokojnega kralja za osvobojenje in zedinjenje Jugoslavije v 1. oddelku učenec 8. b razreda Cvenk Ladislav, v 2. oddelku pa prof. dr. Blaznik Pavle. Potek komemoracije je naredil na vse učence(nke) globok vtis. Dan je bil pouka prost.
16.	okt.: Zaradi ekskurzij pouka prosto.
25. okt.: Proslava petindvajsetletnice bitke pri Kumanovem in osvobo-
jenja južne Srbije. V smislu odloka min. prosvete S. n. br. 37809 od 14. okt. 1937 je zavod proslavil petindvajsetletnico sijajne srbske zmage s predavanjem prof. Mlinarja Ivana v šolski telovadnici. Udeležili so se ga višješolci. Nižješolcem so predavali o važnosti te zmage v času od 23. do 29. oktobra v zgodovinskih in zemljepisnih urah predmetni učitelji.
28.	okt.: Dan jugoslovansko - češkoslovaške vzajemnosti. V šolski telovadnici se je ob 8. uri vršilo predavanje za učence in učenke, ki
imajo dopoldanski pouk, ob 2. uri popoldne pa v kinu Metropol za učence in učenke, ki imajo popoldanski pouk. Obakrat je predaval prof. Orožen Janko. V svojem z nacionalnim in s slovanskim duhom prežetem govoru je razložil pomen jugoslovansko - češkoslovaškega prijateljstva za našo državo ter podčrtal velike zasluge, ki jih imajo voditelji češkoslovaškega naroda za našo osvoboditev in zedinjenje.
29. okt.: Strokovna seja učiteljskega zbora glede pouka narodnega jezika.
28. in 29. okt.: Proslava Jadranskega dneva. Ker je padel Jadranski dan
na nedeljo, se je na zavodu vršila proslava za oddelke s popoldanskim poukom dne 28. oktobra ob 'A 3. uri popoldne in za oddelke z dopoldanskim poukom dne 29. okt. ob 11. uri dopoldne. Mestni odbor Jadranske straže je preskrbel proslavi primeren film, ki se je pred-. vajal obakrat v kinu Metropol. O pomenu praznika in o delovanju Podmladka Jadranske straže je na obeh proslavah govoril prof. dr. Blaznik.
29. okt.: Razredne seje in 2. redna seja učiteljskega zbora.
29. in 30. okt.: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
30. okt.: Dan štednje. Ker je bilo ta dan sv. obhajilo, ga je proslavil za-
vod že v času od 27.—29. okt. s tem, da so predmetni učitelji prvo učno uro predavali po razredih o pomenu štednje in praznovanju tega dne.
1.	in 2. nov.: Vsi svetniki in vernih duš dan, pouka prosto.
Od 11. do 13. nov.: Strokovni učitelji zgodovine (v I. razr. slovenščine) so predavali v svojih razredih o postanku in značaju »Društva narodov« in o pomenu praznovanja »Dneva miru«. Dne 11. nov. ob
11.	uri so opozorili predmetni učitelji učence(nke) na velike žrtve v svetovni vojni, nakar je v počastitev njihovega spomina sledil dvominutni molk.
16.	nov.: Občni zbor Podmladka Rdečega križa.
16.	nov.: Strokovna seja za francoski in nemški jezik.
22. in 23. nov.: Ekskurzija vseh razredov na protiplinsko razstavo.
Od 28. nov. do 4. dec.: Izseljeniški teden. Strokovni učitelji zemljepisa so posvetili eno učno uro izseljeniškemu vprašanju v naši državi.
1.	dec.: Praznik narodnega zedinjenja. Proslavil se je po sledečem vzpo-redu: Ob 8. uri je bila služba božja v Marijini cerkvi, nakar se je vršila proslava v šolski telovadnici. Mladinski pevski zbor je zapel Adamičevo Prvodecembersko molitev. Sledili sta deklamaciji. Vabič Ahil iz 4. d razr. je deklamiral Gregorčičevo pesem »Naš narodni dom« in Štengl Melanija iz 3. b razr. Santičevo »Kumanovo«. O našem narodnem zedinjenju je govoril Gruden Maks, učenec 8. b razreda. Dijaški orkester je zaigral Smetanovo koračnico iz »Prodane neveste« in Schneiderjev »V paradnem koraku«. Dijaški orkester in troglasni mladinski zbor sta zaključila proslavo z državno himno. Pročelje telovadnice je bilo okusno dekorirano.
9.	dec.: Razredne seje in 3. redna seja učiteljskega zbora,
9.	dec.: Strokovna seja za matematiko in risanje.
21. dec.: 1. izredna seja učiteljskega zbora v disc. zadevi.
Od 23. do 29. dec.: Po odi. min. prosvete S. n. br. 45601 od 30. nov. 1937 božični šolski odmor.
22. jan.: Direktorjevo poročilo glede šolskih in domačih nalog.
2ö. in 27. jan: Zaključne seje učiteljskega zbora za 1. tečaj.
27.	jan.: Proslava sv. Save. Zavod je proslavil spomin na velikega narodnega, kulturnega in verskega prosvetitelja ob 8. uri v šolski telovadnici. Proslavo je otvoril mladinski pevski zbor s svetosav-sko himno, nakar je govoril o življenju in delovanju sv. Save Lukane Aleksander, učenec 8. a razr. Sledili sta deklamaciji Vizjak Nevenke iz 4. a razr.: Sv. Sava, »Nemanjina beseda« in Zemljiča Marijana iz 3. c razr.: O. Zupančič, »Naše luči«. Ob koncu proslave je zapel mladinski pevski zbor državno himno.
29. jan.: 2. izredna seja učiteljskega zbora zaradi izvenšolske propagande.
29.	jan.: Sklepna seja celokupnega učiteljskega zbora za 1. tečaj.
31.	jan.: Za razredniške posle pouka prosto.
1.	febr.: Direktorjev dan, pouka prosto.
4.	febr.: Strossmayerjeva proslava. Vršila se je za vse razrede ob 8. uri v šolski telovadnici. O življenju in zaslugah velikega Jugoslovana je govoril Loibner Drago, učenec 7. b razr.. Rataj Olga, učenka 1. a razr. je nato recitirala Strossmayerjeve besede »O domoljubju«, a Rančigaj Pavla iz 3. razr. je deklamirala Gregorčičevo pesem »V pepelnični noči«. Lepo proslavo je zaključil mladinski pevski zbor z državno himno.
Od 7. —11. febr.: Strokovni učitelji slovenskega jezika so v svojih urah govorili o pesniku Prešernu ter tolmačili odi. kr. ban. uprave
IV.	No. 20704/1 od 1. dec. 1938, v katerem je pozvala šolsko mladino, da z dinarskim prispevkom odkupi Prešernovo rojstno hišo. V nekaterih razredih so se vršile tudi improvizirane Prešernove proslave. Učenci in učenke zavoda so prispevali za odkup Prešernove rojstne hiše din 1702,25, učit. zbor din 364; skupaj se je torej nabralo din 2066.25.
8.	febr.: Maša zadušnica za umrlim četrtošolcem Jagodičem Zdenkom v Marijini cerkvi.
18.	febr.: 3. izredna seja učiteljskega zbora v disc. zadevi.
10.	marca: Razredne seje in 5. redna seja učit. zbora.
10,	marca: Strokovna seja glede nižjega in višjega tečajnega izpita.
Od 12.—15. marca: Zavod je nadzoroval gosp. Alič Fran, strokovni inšpektor ministrstva prosvete.
21. marca: Za učence in učenke zavoda je predvajala Jugoslovansko -češkoslovaška liga v Celju filme, ki so kazali lepe češke pokrajine, vsesokolski zlet, češko vojsko, oba zaslužna predsednika republike, sploh življenje in kulturo češkoslovaškega naroda. Navzoč je bil tudi češkoslovaški konzul gosp. Minovsky iz Ljubljane, ki je spregovoril mladini nekaj navdušenih uvodnih besed. Gosp. konzula je pozdravil ter tolmačil filme prof. Orožen Janko. Prireditev je bila za nacionalno in slovansko vzgojo mladine velikega pomena.
26.	marca: 4. izredna seja učit. zbora v disc. zadevi.
10.	apr.: Pevski koncert drž. realne gimnazije in celjskih meščanskih šol v mestnem gledališču. O poteku koncerta se nahaja poročilo pod V. 1. g) »Pevski zbor«.
12.	apr.: Razredne seje in 6. redna seja učit. zbora.
Od 14. do 26. apr.: Velikonočni šolski odmor po odi. min. prosvete IV. br. 4341 od 21. marca 1938 in IV. br. 4923 od 31. marca 1938.
2
77
27. apr.: Prireditev Podmladka Jadranske straže v kinu Union. Tajnik oblastnega odbora gosp. Pirnat Viktor je predaval o pomenu organizacije, nakar se je predvajal film »Morje kliče«.
6. in 7. maja: Katoliški verouk je nadzoroval gosp. kanonik dr. Žagar
Ivan.
7. maja: Materinski dan. Vršila so se prvo učno uro predavanja po raz-
redih. Strokovni učitelji narodnega jezika so pisali v tem času o materi šolske in domače naloge.
Od 1. do 8. maja: Protituberkulozni teden. Učenci in učenke zavoda so nabrali za protituberkulozni teden 930 din, učit. zbor 219 din.
Od 9. do 12. maja: Ogled likovne in risarske razstave Celjskega kulturnega tedna.
11.	maja: Pravoslavni verouk je nadzoroval gosp. prota Kokič Radivoj, arhijerejski namestnik iz Zagreba.
11.	maja: Akademije Podmladka Jadranske straže v Mestnem gledališču. Podrobno poročilo se nahaja pod V. 1. d) »Podmladek Jadranske straže«.
13.	maja: Zaključne seje razrednih učit. zborov za IV. in VIII. razred.
13.	in 14. maja: Skupna šolska spoved in sv. obhajilo.
19.	maja: 7. redna seja učit. zbora, na kateri so se določile učne knjige za novo šolsko leto 1938-39.
21. maja: Pouka prosto. Zaradi slabega vremena se majniški izleti niso mogli vršiti. Nekaj oddelkov je napravilo kratke ekskurzije.
29.	maja: Ob 10. uri se je vršil na Glaziji skupni telovadni nastop drž. realne gimnazije in vseh celjskih meščanskih šol. Poročilo o tem se nahaja pod VII c Poročilo o telesni vzgoji mladine.
Od 28. maja do 4. junija: Treznostni teden. Po odi. kr. ban. uprave IV štev. 10720 -1 od 28. maja 1938 so razredniki v svojih razredih opozorili mladino na zle posledice alkohola v gospodarskem, zdravstvenem in moralnem oziru.
4.	junija: Konec pouka v I. — III. in V. — VII. razr.
4.	junija: Zaključne seje razrednih učiteljskih zborov za I. — III. in
V.	— VII. razred.
8. junija: Popravni	izpiti za	IV. in VIII.	razred.
Od 9. do 16. junija:	Razstavi	risb	in ženskih ročnih del. Prvo sta pri-
pravila predmetna učitelja Ščuka Florijan in Sirk Albert, drugo predmetni učiteljici Bolhar Vera in Trdina Frančiška.
9. Junija: Pismeni nižji tečajni izpit.
Od 11. do 15. junija:	Ustmeni	nižji	tečajni	izpit.
Od 13. do 15. junija:	Pismeni	višji	tečajni	izpit.
18.	in 20. do 24. junija: Ustmeni višji tečajni izpit.
25.	junija: Sprejemni izpit za I. razred.
27.	junija: Sklepna seja učiteljskega zbora.
28.	junija: Vidovdanska proslava. V Marijini	cerkvi se	je vršila ob	8. uri
zahvalna služba božja, nato pa na zavodu šolska proslava, pri kateri so sodelovali mešani pevski zbori in mladinski zbor zavoda, nadalje dijaški orkester pod vodstvom	ravnatelja Glasbene Matice
g. Karla Sancina. Na sporedu sta bili	tudi dve	deklamaciji.	Slav-
nostni govor je imel prof. dr. Blaznik Pavle. Po akademiji so razdelili razredniki izpričevala.
Učni načrt
in učne knjige, ki se bodo uporabljale v šolskem letu 1938./39.
1.	Učni načrt.
a)	Obvezni predmeti.
Pouk v obveznih predmetih se je vršil po učnem načrtu in programu, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete.
Predmet	Razred							
	I.	ll.	III. | IV.		v.	VI.	VII.	VIII.
Verouk 	 Slovenski jezik . . . Srbohrvatski jezik . . Francoski jezik . . . g Nemški jezik .... 'O Latinski jezik .... Zemljepis	 Zgodovina 	 Prirodopis 	 « Kemija	 Fizika 	 Matematika	 Filozof, propedevtika . Higijena 		2 5 2 3 2 3 4	2 5 2 3 2 2 3 4	2 4 2 3 3 2 3 2 4 1	2 4 2 3 3 2 3 3 2 3 1	2 4 3 3 4 2 3 2 3	2 4 3 3 4 2 3 3 • 3 1	2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 1	2 4 3 3 3 2 3 2 3 4 2
a Risanje	 3 Petje	 £ Telovadba		2 2 2	2 2 2	2 2	2 2	2 2	1 1	1	•
Skupaj . . . Zensko ročno delo za učenke	27 2	29 2	30 2	32	30	30	31	31
b) Neobvezni predmeti.
«) Zborovo in cerkveno petje po 2 uri na teden, ki ga je poučeval učitelj veščin Stanko Tavzelj.
ß) Slovenska stenografija v dveh tečajih po 2 uri na teden, ki jo je poučeval učitelj veščin Alojzij Bolhar. Prvi tečaj je obiskovalo ob koncu šol. leta 30 učencev(nk), drugi tečaj pa 16 učencev(nk).
y) Češki jezik v dveh tečajih je poučeval prof. Janko Orožen. Obiskovalo je prvi tečaj 30, drugi tečaj 20 učencev(nk) iz višjih razredov.
2.	Učne in pomožne knjige v novem šolskem letu 1938./1939.
I. razred.
Katoliški katekizem, nova izdaja.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 1. del, 2. izdaja.
Bajec - Rupel - Sovre - Solar, Slovenska čitanka in slovnica za I. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 1. let.
Južnič, Francoska vadnica, 1. let.
Radivojevič - Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa za I. razred.
Šenoa, Geografski atlas 1934.
Verbič - Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razred.
Čermelj - Lapajne, Geometrija za I. in II. razred.
Bajuk, Pevska šola.
II. razred.
Katoliški katekizem, nova izdaja.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma, 2. del, s kratkim obrisom cerkvene zgodovino. Bajec - Rupel - Sovre - Solar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razred. Rupel, Srbohrvatska vadnica, 2. let.
Južnič, Francoska vadnica, 2. let.
Prijatelj - Bohinec - Savnik, Zemljepis za II. razred srednjih šol.
Šenoa, Geografski atlas 1934.
Binter - Štrukelj, Zgodovina starega veka (nova knjiga).
Stanojevič, Historički atlas.
Verbič - Vales, Prirodopis živalstva, 2. izdaja.
Kapus, Prirodopis rastlinstva, 4. izdaja.
Kunc, Aritmetika za I. in II. razred.
Mazi, Geometrija za I. — III. razred srednjih šol.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
III.	razred.
Jaklič - Vrečar, Liturgika.
Bajec - Rupel, Slovenska čitanka in slovnica za III. razred.
Rupel, Srbohrvatska čitanka in slovnica za III. razred.
Južnič, Francoska vadnica, 3. let.
Južnič - Kolarič, Nemška vadnica za srednje šole, 1. letnik (nova knjiga). Breznik, Nemška slovnica za srednje šole.
Prijatelj - Bohinec - Savnik, Zemljepis za III. razred srednjih šol.
Šenoa, Geografski atlas.
Melik - Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 1. del.
Stanojevič, Historički atlas, 2. izdaja.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred.
Ziegler - Žabkar - Brane, Geometrija za III. in IV. razred srednjih šol. Pirc, Higijena, učbenik za III. in IV. razred srednjih šol.
IV.	razred.
Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih šol.
Bajec - Rupel, Slovenska čitanka za IV. razred.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja.
Rupel, Srbohrvatska vadnica, 4. let.
Južnič, Francoska vadnica, 4. let.
Bezjak, Nemška vadnica, 1. del.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Orožen, Zemljepis Jugoslavije za IV. razred srednjih šol.
Šenoa, Geografski atlas.
Melik - Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, 2. del.
Stanojevič, Historički atlas.
Zobec, Kemija z mineralogijo za nižje razrede srednjih	šol	(nova	knjiga).
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih	šol,	2. izdaja.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in	IV.	razred.
Ziegler - Žabkar - Brane, Geometrija za	III.	in IV. razred	srednjih	šol.
Pirc, Higijena za III. in IV. razred srednjih šol.
V. razred.
Svetina, Katoliški verouk, 1. knjiga.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 1. del.
Poljanec, Historija stare i srednje jugoslovenske književnosti.
Poljanec, Historija srbohrvatskoslovenačkog književnog jezika.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja.
Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razred.
Bezjak, Nemška vadnica, 2. del.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Belec - Jere, Latinska vadnica in slovnica za I. razred klasičnih in V. razred realnih gimnazij.
Bohinec - Kranjec - Savnik, Zemljepis za V. razred srednjih šol.
Šenoa, Geografski atlas.
Bučar, Obča zgodovina za V. razred srednjih šol.
Stanojevič, Historički atlas.
Bevk, Botanika za višje razrede srednjih šol.
Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred.
Lapajne, Geometrija za V. razred.
VI. razred.
Pečjak, Katoliški verouk, 2. knjiga, 2. izdaja.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 2. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Rupel, Protestantski pisci (izdaja za šolsko rabo).
Poljanec, Historija srbohrvatskoslovenačkog književnog jezika, 4. izdaja. Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja.
Južnič, Francoska čitanka za V. in VI. razred.
Kotnik, Slovensko - francoski slovar.
Pretnar, Francosko - slovenski slovar.
Bezjak, Nemška vadnica, 2. del.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Bradač, Nemško - slovenski slovar.
Belec - Jere, Latinska vadnica in slovnica za II. razr. klasičnih in VI. razred realnih gimnazij (nova knjiga).
Čermelj, Kozmografija za VI. razred srednjih šol.
Šenoa, Geografski atlas.
Bučar, Zgodovina srednjega veka, 2. izdaja.
Stanojevič, Historički atlas, 2. izdaja.
Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol.
Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred.
Lapajne, Geometrija za VI. razred.
Majcen - Schlömilch, Logaritmi.
Pirc, Higijena za VI. razred srednjih šol.
VII.	razred.
Pečjak, Katoliški verouk, 3. knjiga.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 3. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. in 4. izdaja.
Poljanec, Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti.
Južnič, Francoska čitanka za VII. razred.
Kotnik, Slovensko - francoski slovar.
Pretnar Francosko - slovenski slovar.
Bezjak, Nemška vadnica, 3. del.
Bradač, Nemško - slovenski slovar.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Bajuk, Latinska čitanka za VII. razred realnih gimnazij.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja.
Bradač, Latinsko - slovenski slovar.
Šenoa, Geografski atlas.
Orožen, Zgodovina novega veka za VII. razred.
Stanojevič, Historički atlas, 2. izdaja.
Dolžan, Mineralogija in geologija.
Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
Kunc, Aritmetika za VII. razred.
Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razrede.
Majcen - Schlömilch, Logaritmi.
Pirc, Čitanka o higijeni (pomožna knjiga).
VIII.	razred.
Medved, Zgodovina katoliške cerkve.
Grafenauer, Slovenska čitanka, 4. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Breznik, Slovenska slovnica, 3. in 4. izdaja.
Poljanec, Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti.
Južnič, Francoska čitanka za VIII. razred (nova knjiga).
Kotnik, Slovensko - francoski slovar.
Pretnar, Francosko - slovenski slovar .
Bezjak, Nemška vadnica, 3. del.
Brežnik, Nemška slovnica za srednje šole.
Bradač, Nemško - slovenski slovar.
Bajuk, Latinska čitanka za VII. razred klasičnih in VIII. razred realnih gimnazij.
Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja.
Bradač, Latinsko - slovenski slovar.
Orožen, Zemljepis Jugoslavije za VIII. razred z dodatkom Naše sosedne slovanske in druge kulturne države.
Šenoa, Geografski atlas.
Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred.
Stanojevič, Historički atlas.
Prezelj, Anorganska kemija za višje razrede srednjih šol.
Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja.
Kunc, Aritmetika za VIII. razred (šele izide).
Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razrede.
Majcen - Schlömilch, Logaritmi.
Veber, Očrt psihologije.
Ozvald, Logika.
IV.
1.
Naloge
iz narodnega jezika v višjih razredih
V. a razred.
Šolske naloge: a) Vsebina in ocena Levstikove balade »Ubežni kralj«.
b) Vsebina in ocena narodne balade »Mlada Breda«. —
a) Dramatični prizor. (Po kaki baladi iz čitanke ali tudi iz življenja.) b) Življenje in pesem. (Kako se resničnost življenja odraža v pesmih.) — a) Stara rimska država.
b) Življenje rastlin. — O našem morju.
Domači nalogi: Načrt za povest »Turjaška Rozamunda«. — V boj za naše zdravje.
Ster Josip.
V.	b r a z r e d.
Šolske naloge: a) Uvrstitev našega jezika in kako je prišlo do njegovega prvega pisemstva in književnosti, b) Narodna književnost in njen predmet, c) Jesenske megle. — a) Mlada Breda,
b)	Na izletu v Zagrebu. — Narodna zavest naših dedov. (Po ciklu »Stara pravda«.) — Pomladi nasproti.
Domači nalogi: Vojna in mir. (S posebnim ozirom na našo državo.) — Meč, plug in pero. (V obliki pogovora.)
Fabjančič Milan.
V. c razred.
Šolske naloge: a) Jesenski izprehod. b) Kakšnega pomena je Adrija za našo domovino? c) Človeško življenje je boj. — a) Lepota in pomen zimskega športa, b) Moj sveti večer. — Naravni zakladi naše domovine. — Moja največ ja ljubezen. (Za materinski dan.)
Domači nalogi : Na grobovih. — Boj za kmečko svobodo v Aškerčevi »Stari pravdi«.
Dr. Gantar Kajetan.
VI. a razred.
Šolske naloge: a) Iz počitniškega dnevnika, b) Odprl se je Talijin hram.
—	a) Mark Brut — tragični junak v Shakespearovi drami »Julij Cezar«, b) Kasij Brut v Shakespearovi drami »Julij Cezar«. — O pomenu reformacije za naše slovstvo. —• Svečo poglej, ki se sama použiva, vedno je manjša, ko drugim gori; njeno svetlobo uživajo drugi, nanjo misleč šele, ko že zgori. (Ob materinskem dnevu.)
Domače naloge: Z moje knjižne police. — a) Eno je potrebno le: skrbi zase, ljubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata in sodnik naj bo srce. (Fr. Levstik.) b) Tamkaj v Ameriki, tamkaj v
Vestfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko ... (Kako tujina ubija naše izseljence.) c) Imeli smo ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast... (Razmišljanje o naših vodnikih ob počastitvi Prešernovega dela.)
Kerne Eleonora.
VI.	b razred.
Šolske naloge: Kaj nam nudi priroda? — Značaj stare jugoslovanske književnosti. — Kako jaz študiram. — Moč pesmi.
Domači nalogi: Kako se je rodil srednji vek. — Dramatični razvoj v Shakespearovem »Juliju Cezarju«.
Orožen Janko.
VI. c razred.
Šolske naloge: Kaj mi je knjiga. — a) Zdrav duh v zdravem telesu, b) Naš tujski promet, c) Pomen narodne zavesti. — a) Pesnik in narod. (Ob Prešernovem in Zupančičevem dnevu.)
b)	Zgodba. (Prosto.) — a) Ob prehodu v novi vek. b) Vznik slovenske knjige.
Domače naloge: a) Krivda in kazen v Sofoklejevem »Kralju Ojdipu«. b) Dramatični razvoj v Sofoklejevem »Kralju Ojdipu«. c) Resnična demokracija. (Ob spominu na Masaryka.) — Poljuben naslov.
LegiSa Vendelin.
VII. a razred.
Šolske naloge: Človek v antični, srednjeveški in renesančni dobi. b) Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dno vi. (Prešeren.) ■— a) Značaji oseb v Gogoljevem Revizorju, b) Življenje in drama, c) Kulturno življenje Slovencev v dobi prosvetljenstva. — a) Romantična in realistična miselnost, b) Ustavil se je zlatih ur obroč. (Ob šestdesetletnici O. Zupančiča.) — Poljuben naslov.
Domače naloge: a) Dramatski prizor. (Komičen ali tragičen.) b) Ce sem kremen, naj se zaiskrim; če sem jeklo, bom pel; če sem steklo, naj se zdrobim. (O. Zupančič.) — Bilanca leta 1848.
Šter Josip.
VII.	b razred.
Šolske naloge: Prosveti jenstvo in slovenski preporod v 18. stoletju. —
a) Narava — naša učiteljica, b) Romantika. — a) Prešernove gazele, b) Prešernovi Soneti nesreče, c) Prešernov Sonetni venec. — a) Vsak narod si piše usodo sam.
b) Kaj me zbližuje s Prešernom in Zupančičem.
Domači nalogi: a) Kako je z razvojem in napredkom človeštva, b) Vzori.
—	Naslov po prosti izberi.
LegiSa Vendelin.
VIII.	a razred.
Šolske naloge: a) Stritarjev pesniški genij, b) Jurčič izvaja Levstikov književni načrt, c) Zakaj in kako naj štedimo. — Naloga brez naslova. — Narodna zavest, temelj narodove svobode in njegove bodočnosti. — Oblikovanje jugoslovanske misli v zgodovini in književnosti od prvih po-četkov do danes.
Domača naloga: Vojna in mir. (S posebnim ozirom na našo državo.)
Fabjančič Milan.
VIII.	b razred.
Šolske naloge: Kako naj se vede človek mojih let. — Jugoslavija mora biti močna. — Glavni činitelji našega napredka.
Domači nalogi: Vsebina in značaj jugoslovanske narodne pesmi. — Narod in morje.
Orožen Janko.
2.
Predavanja
iz narodnega jezika v višjih razredih.
V.	a razred.
Antloga: Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica. — Arnšek Baron Jurij Vega. — Baš: Celjski grofje. — Birsa: O izobraževanju našega naroda. (Po dr. St. Gogoli.) — Cilenšek: Davorin Jenko. — Cimperman: Josip Jurčič, Rokovnjači. — Dolinar El.: T. G. Masaryk. — Dolinar. V.: Dr. Janez Mencinger. — Goriup: Matija Cop. — Hajnšek: O. Zupančič, Veronika Deseniška. — Hering: Mati, otroku najdražji zaklad. — Ižanc: O alkoholizmu. — Jager: Prešernova mati. — Jelen: O. Zupančič, ob njegovi šestdesetletnici. (Srečko Kosovel.) — Knez: I. Tavčar, Visoška kronika. — Korber: A. M. Slomšek. ■— Lesjak: Naš človek, njegovo gospodarstvo, družina in še kaj. — Majcen: France Bevk, Hiša v -strugi. -— Mikuletič: Franc S. Finžgar. 1— Mravljak: Pohorje, njegove narodne pripovedke in pesmi. — Novak: Valentin Vodnik. — Pečnik: J. Stritar, Rosana. — Pelikan: Fran Albrecht, Zadnja pravda. 1— Planer: Janko Kač, slovenski pisatelj iz Savinjske doline. — Praznik: O lepi knjigi. — Rabič: Simon Gregorčič. — Raišp: Mihelangelo. — Rajh: I. V.. Koseski. Rakun: Josip Stritar. — Razboršek: Janko Kersnik, Testament.
—	Šetinc: A. S. Puškin. — Šmid: Chopin. — Telč: Iv. Cankar, Za narodov blagor. — Tertnik: Fran Levstik. — Uršič: Ob spominu na Franceta Prešerna.
V.	b razred.
Fras: Mi in naši nekdanji gospodarji.
V.	c razred.
Brzič: Naše morje. — Cerlini: Jadralno letalstvo. — Černetič: Življenje in delovanje slovanskih blagovestnikov. — Cuš: Razvoj mesta.
Celja. — Gabrovšek: Levstikov »Martin Krpan«. — Glonar: Kako je bilo na zemlji, preden se je pojavil človek. — Hillinger: Boj za severni tečaj.
— Hohnjec: Skavtizem. — Ivanuša: Ljutomer. — Jerič: O nabiranju zdravilnih zelišč. — Kos: O okultizmu. — Kramar: Dvajset minut o filmu.
— Oblak: Finžgar, Pod svobodnim soncem. — Ogrizek: Jurčič, Cvet in sad. — Planteu: Pasteurjev zavod v Parizu. — Plevčak: Kmečki upori. — Sfiligoj: Zgodovina letalstva. — Skitek: Narodna telesna vzgoja. — Šalamun: Koroška — Rapallo. — Šekoranja: Obsotelska dolina. Smit: O zvezdah. — Vrabič: O zdravilstvu. — Vuga: O alkoholu in pijančevanju.
VI.	a razred.
Bavdek: Shakespeare, Beneški trgovec. — Briner: Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi. — Cimperšek: Ivan Cankar, Jakob Ruda. — Dolinar: Ivan Cankar, Na klancu. — Dolničar: Shakespeare, Hamlet. — Drofenik: Janez Mencinger, Abadon. — Engelhardt: Vasilij Zukovskij. •— Gosak: Delo Angele Vodetove. — Klobučar: Ivan Cankar, Za križem. — Kopu-šar • Fran Levstik. — Krasnik: Shakespeare, Sen kresne noči. — Krolmk: Srečko Kosovel in France Zbašnik. — Lebar: Vida Jerajeva. — Lenko: Anton Medved, Viljem Ostrovrhar. — Nedoh: Franc S. Finžgar. — Ocvirk: Fran Detela. — Planer: Janko Kač. — Rainer: Vladimir Levstik. —-Špindler: Josip Murn - Aleksandrov. — Šlander: Kmečki upori v naši književnosti. — Tekavčič: Puškin, Jevgenij Onjegin. — Uran jek: Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica. — Zobec: France Prešeren.
VI.	b razred.
Antloga: Vuk Stefanovič Karadžič. — Brodar: Sah in njegov razvoj. — Cencelj: Gunduličev »Osman«. — Cmer: Anton Bezenšek. — Fürst: Balkanski polotok pred slovansko naselitvijo. — Gantar: Slovenci pod Italijo.
— Golob: Anton Aškerc.—Jager: Mi in naši Nemci. — Janežič: Pesniški značaj Franceta Prešerna. — Jazbec: Pogledi in misli doktorja Miroslava Tyrša. — Jerič: Gregorčičev pesniški značaj. — Lešničar: O zadružništvu. — Majdič: Tolstojev roman »Vojna in mir«. — Mihelčič: Janez E. Krek in njegovo delo. — Müller: Ganglova »Moja pot«. — Nemec: Baron Jurij Vega. — Ocvirk: Reymontovi »Kmetje«. — Ostrožnik: Kulturno življenje na Koroškem. — Pestevšek: Razvoj glasbe. — Premschak: Javornikov »Crni breg«. — Razpotnik: Valvazor. — Renčelj: Branislav Nu-šič. — Stanonik: Naš narodni preporod. — Sah: Razvoj književnega jezika. — Sergan: Kratek pregled češke literature. — Tatscher • Hamsunovi »Potepuhi«. — Vengust: O čitanju. — Wudler: Jakovljevičeva »Srpska trilogija«.
VI.	c razred.
Berce: Cankar, Hlapci. — Bezenšek Edm.: O Cehih. — Bezenšek Ern.: Ibsen. Gospa z morja. — Bonač: Matija Cop. — Božnik: Tehnika z dveh strani. — Confidenti: O jadralnem letalstvu. 1— Čadež: Elektrika in njeno gospodarstvo, — Černelč: Sah in njegova zgodovina. — Drümel: Stanko Vraz. — Ferenčak: Calderon, Sodnik Zalamejski. — Hočevar: Goethejev Egmont. — Hrazdira: Nemška manjšina pri nas. — Janžek: Prešernov Krst pri Savici. — Kocbek: Naš Korotan. — Kolar: Ob Zupančičevi šestdesetletnici. — Kos: M. Kranjec, Sreča na vasi. — Krulc: Bolgarska
proza. — Lakner: Pesnik in njegovo delo. — Lipovšek: Krek, jekleno zrno slovenskega naroda. — Majerič: Tuje aspiracije in imperijalizmi v naši preteklosti. — Marinček: Slovenska mladina v Julijski krajini. — Mlakar A.: Naše morje in kopno. — Mlakar R.: O razvoju in pomenu alpinizma. — Močnik: Slovenska univerza, Akademija znanosti in umetnosti in Narodna galerija. — Pišek: Val kmečkih puntov v Evropi. •— Pogačnik: Njegoš, Gorski venac. — Potočnik: Levstik kot kritik. — Rijavec: Homo Kanamensis. — Simončič: Postanek delavstva. — Surina: Trubar in Hrvati. — Tovornik: Janez E. Krek. — Vršnik: Ivan Cankar. — Weingerl: Mencinger in njegova hoja na Triglav. — Zurc: Maksim Gorki.
VII.	a razred.
Babič: O zadružništvu. — Bračko: O svetovnih religijah. — Bratamč: Goethe, Götz von Berlichingen. -— Cimerman: Naša domovina v delih Ksaverja Meška. — Černelč: L. N. Tolstoj. — Diermayr: Osebnost Emila Adamiča. — Drassal: France Prešeren, naš genij. — Drofenik: J. W. Goethe in Faust. — Gašper: Zloraba zaupanja. (Po filmu L’abus de confiance.) ■— Gorscheg: Razvoj družbe in gibanja za njeno reformo. — Hodžar: Dr. J. Mencinger in Abadon. — Križnik: Misli o glasbi. — Lesjak: Iz zgodovine slovenskega novinarstva. — Miloševič: Dr. J. Mencinger, življenje in delo*. — Mravljak: Pearl Buck, Dobra zemlja. — Musar: O. Zupančič, glasnik slovenske besede. — Ostrožnik: Razvoj alpinizma. (Po knjigi dr. H. Tume.) — Rakusch: O osnovnih načelih novodobne filozofije in o Descartesu. — Rustja: T. G. Masaryk. — Schwischay: Puccini.
— Simerl: Mencinger in njegova dela. — Urbašek: O slovenski zadrugi.
— Toplišek: Hajduk Janušik. (Po češkoslov. filmu.)
VII. b razred.
Agrež: Slovenci in leto 1848. 1— Andrenšek: Cankar, Za narodov blagor. — Avsenik: Ilirizem. — Detiček Janez: Ob Zupančičevi šestdesetletnici. — Detiček Jurij: Zgodovina glasbe. — Fojan: Motiv lepe Vide in njegova razlaga. — Gajšek: Mozart. — Goršek: Fran Erjavec. — Hanuš: Koroška. — Janžekovič: Lovrenčič, Naša zgodovina. — Kočar: Ljubljansko višje šolstvo in boj za slovensko univerzo. — Kramer: Puškin. — Krajnc: Poljski mesijanizem. — Kudisz: Honore Balzac. — Loibner: Socialni položaj od časov prosvetljenstva. — Majdič: Nibelun-ška pesem. — Mikuš: Slovensko gledališče. — Nendl: Lessing. — Ogra-jenšek: Fran Levstik. — Pečovnik: Šolstvo v prosvetljeni dobi. — Pšeničnik: Kočevje in naše narodno vprašanje. — Pukl: Matija Valjavec. — Radič' Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica. — Stare: Bolgarija in jugoslovansko gibanje. — Strohmaier: Victor Hugo. — Svarc: Dostojevski in njegovo ustvarjanje. — Tischler: Zgodovina umetnosti pri starih narodih. — Vrabič: Ziga Zois. — Vrečko: Moliere. — Žohar: Ali smo že zedinjeni?
VIII. a razred.
Baša: Warwick Deeping, Sorell in njegov sin. — Belej: O življenju. — Domitrovič: Kam vodijo pota povojne mladine. — Golobič: Naturalizem in Govekarjev roman »V krvi«. — Gologranc Fr.: France Bevk v svojih psiholoških romanih. — Gologranc St.: Preporodovci. — Jerin: Naše narodno zedinjenje. — Kolman: Pomen »Slovenskega naroda« v
predvojni dobi. — Kopše: Henrik Sienkiewicz. — Kossär Gr.: Nikolaj Vasiljevič Gogolj. — Kossär K.: Friderik Schiller. — Kroflič: Magajna, Gornje mesto. — Langus: Prešernov »Krst pri Savici«. — Lukane: O Ivanu Cankarju — človeku. — Milanez: Cankarjevo življenje in delo. — Milkovič: Naš kočevski problem. — Mravljak: Dostojevski, Mali junak. — Mulaček: Kollar in slovanska vzajemnost. — Pilih: Kralj odhaja... — Šter: Madame Curie, njeno življenje in delo. — Tertnik: O ženskem vprašanju. — Tom: Kraljedvorski rokopis. — Vidic: Položaj poklicno izobražene žene v svobodni družbi. — Widmar: W. A. Mozart. — Zupan: Naša sodobna literatura in njeni problemi.
VIII.	b razred.
Božič: Jurčičevi romani. — Brečko: Kersnikov »Cyklamen«. — Cvenk: Češkoslovaška vojska. •— Ferjančič: Tavčarjeva »Visoška kronika«. — Gajšek: Stritarjev »Gospod Mirodolski«. — Goriup: Tavčarjevo »Cvetje v jeseni«. — Hodžar: Mencingerjev »Abadon«. — Jernej-šek: Meškov roman »Na Poljani«. — Kobe: Naturalizem v slovenski književnosti. — Kresnik: Denar in denarno gospodarstvo. — Likar: Vojnovičeva »Dubrovačka trilogija«. — Poharc: Tolstojevo »Vstajenje«. — Prelog: Levstikovi kritični spisi. — Rebeuschegg: Mozart. — Repič: Stritarjev »Zorin«. — Ropotar: Tolstojev roman »Vojna in mir«. — Urbančič: Stankovičeva »Nečista krv«. — Vovk: Cankarjevi »Hlapci«.
Dijaška društva,
šolski fond, sodelovanje šole in doma ter pod~
porna društva.
l.
a) Podružnica Ferijalnega saveza.
Nadzornik : profesor Stante Valentin.
Ena izmed največjih dijaških organizacij je F. S., ki ima svojo podružnico tudi na našem zavodu. Svojim članom nudi polovično vožnjo na železnicah in na parnikih Jadranske, Zetske, Dubrovniške in Državne rečne plovidbe. Nadalje nudi ferijalcem še cenena prenočevanja v počitniških zavetiščih, ugodnosti v planinskih kočah, prehrano po znižani ceni in letovanje v počitniških zavetiščih. S tem omogoča F. S. tudi revnim dijakom, da spoznavajo našo lepo domovino, da se spoznajo s preprostim narodom in ga poučujejo v vseh kulturnih in nacionalnih zadevah.
V podružnici so včlanjeni učenci in učenke gimnazije ter meščanske šole. Skupno šteje podružnica 270 ferijalcev in ferijalk.
Kakor vsako leto, bo odbor tudi letos organiziral zavetišči na gimnaziji z desetimi in v Logarski dolini s štirimi posteljami. V Celju bo preskrbel za ferijalce tudi prehrano po znižani ceni. Podružnica razpolaga z imovino din 1000.—.
Na občnem zboru dne 12. maja t. 1. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Skitek Stojan (5. c), tajnik Posavec Vladimir (6. b), blagajnik Pestevšek Marijan (6. b), arhivar Lešničar Janko (6. c), odborniki: Mravljak Marija (5. a), Kolar Hrabroslav (6. c), Lešnik Ivan (5. b), v nadzornem odboru so Loibner Drago (7. b), Lakner Edo (6. c) in Andrenšek Karel (7. b).
b) Sokol kraljevine Jugoslavije.
Nadzornika: prof. Napotnik Josip in učitelj veščin Ščuka Florijan.
V tekočem šolskem letu je razmeroma mnogo učencev in učenk vež-balo v sokolskih vrstah. Ker se nad eno tretjino dijakov vozi v šolo, jih je dosti telovadilo pri sokolskih društvih izven Celja. Telovadbo v Sokolu zelo ovira popoldanski pouk, katerega obiskujejo do 4. razr. vsi v Celju in okolici bivajoči učenci(nke). Dijaštvo je v lepem številu posečalo vse sokolske prireditve. V Celju je 72 dijakov in 61 dijakinj, skupaj 133 dijakov in dijakinj nastopilo na sokolski akademiji dne 1. decembra. Na župnih smučarskih tekmah dne 27. februarja so tekmovali trije naraščajniki in dosegli lepe uspehe. Društvenih smučarskih tekem sokolskega društva Celje - matica se je udeležilo 5 dijakov moške dece višjega oddelka, ki so dosegli 3. do 10. mesto. V sokolski telovadnici v Gaberju je telovadilo 15 naraščajnikov(ic) in 25 članov moške in ženske dece.
V celoti se je v šolskem letu 1937.-38. prijavilo k Sokolu 278 učencev in 121 učenk, skupaj 399 učencev in učenk. Marljivo udejstvovanje v sokolskih vrstah odvrača mladino od raznih nevarnih tajnih pojavov ter jo vzgaja v iskreni ljubezni do Nj. Veličanstva kralja, staroste Sokola in do celokupne naše domovine.
Podmladkarji Rdečega križa so organizirani na zavodu v devetih pododborih, ki jim načeluje šolski odbor. Predsednik šolskega odbora je direktor gimnazije, tajnik prof. Presker Janko, blagajnik pa prof. Krašna Ivan.
V teku šolskega leta je bilo v Podmladku včlanjenih 295 članov, in sicer 183 učencev in 112 učenk.
Podmladkarji R. K. so priredili o božiču v svojih razredih božičnice. Ob tej priliki je bilo obdarovanih nad 80 revnih učencev, oz. učenk z obleko, obutvijo in s perilom.
K temu je pripomoglo Podporno društvo in mnogi podmladkarji, ki so prispevali darila v denarju in blagu.
V protituberkuloznem tednu so podmladkarji vneto sodelovali pri nabiralni akciji za protituberkulozni fond; v ta namen so zbrali 930 din.
V dneh Podmladka R. K. so zbrali zlasti podmladkarji iz nižjih razredov 2.186.25 din za društvene namene.
Stanje blagajne: Prenos iz lanskega leta: 390 din, članarina 1.180 din, prostovoljni prispevki članov 363.50 din, Podporno društvo 1.500 din, 90% v dneh Podmladka nabrane vsote 1.968 din. Izdatki: 50% članarina 590 din, božičnica 2.575 din, Glasnik 90 din. Ostanek v blagajni ob koncu šolskega leta 2.146.50 din.
č) Podmladek Jadranske straže.
Nadzorniki: prof. Blaznik Pavel, prof. Mrvoš Dpss in prof. inž. dr. Perpar Marija.
P. J. S. je narodno obrambna organizacija, ki ima namen vzbujati v članstvu pomorsko zavest, narodni duh in omogočiti vsakemu dijaku v teku gimnazijskega študija vsaj enkraten izlet na Jadran. P. J. S. je številčno najmočnejša organizacija na zavodu; v njej so včlanjeni vsi dijaki in dijakinje. Da zadosti nalogi vzbujati narodno zavest in pomorski duh, je odbor priredil sledeča predavanja: 1. »Pomen 31. oktobra« (28. m 29. okt. predaval pokrovitelj P. J. S. g. prof. dr. Blaznik Pavel; udeležba 800). Po predavanju je sledil film: »Evo mornarice!«. 2. »Gospodarski pomen morja« (12. XII. predaval tajnik krajevnega odbora J. S. g. Gerlanc; udeležba 108). 3. »Ribarstvo na Jadranu« (5. II. predaval g. prof. Rojšek Franc; udeležba 75). 4. »Naši v Veliki Nemčiji« (26. III. predaval g. prof. Orožen Janko; udeležba 68). 5. »Ideologija J. S.« (20. IV. predaval tajnik oblastnega odbora J. S. iz Ljubljane v dvorani kina Union; udeležba 850). Po predavanju sta sledila filma: »Na sinjem Jadranu« in »Morje kliče«.
Da bi lahko vsi člani videli lepoto morja tudi z lastnimi očmi in jo uživali, si je odbor stavil nalogo, da tudi letos priredi izlet na morje in omogoči revnim dijakom udeležbo z denarnimi podporami. Zato je P. J. S. priredil dne 11. maja t. 1. ob 20. v Mestnem gledališču akademijo s sledečim sporedom: 1. Državna himna. 2. Pozdravni govor — predsednik PJS Lešničar Janko, učenec VI. b razreda. 3. V. Jerajeva: Doma — deklamirala Ratej Olga, učenka 1. a razreda. — 4. Proste vaje — izvajali učenci III. razreda. Navežbal g. prof. Bolliar Alojzij. 5. Adamič: Kaj pa delajo ptički, Adamič: Po vodi plava..., Vodopivec: Vipavska, Dev: Kaj sem prislužil — pel gimnazijski mešani zbor pod vodstvom g. prof. Knapa
Antona. — 6. Simbolična sestava — izvajali učenci višjih razredov. Na-vežbal g. prof. Bolhar Alojzij. 7. I. Gruden: Pesem iredentistov — zborno recitiral VII. razred. 8. Telovadba na plaži — sestavile in izvajale Eva in Iva Krautberger ter Košenina Zlata, učenke IV. a razreda. 9. Nastop s harmoniko Rakuše Sonje, učenke IV. a razreda. — 10. Veseli mornarčki
—	izvajali nižješolci in nižješolke. 11. a) Karl Sancin: Kvintet iz slovenske serenade, b) Karl Sancin: Romanca »Jere« iz spevoigre »Bajka o kresni noči« — izvajal dijaški orkester pod vodstvom g. ravn. Glasbene Matice Karla Sancina, sopran solo, pela ga. Helena Rajhova. 12. Rakar: Petorica — izvajali višješolci. Navežbal Lakner Edo, učenec VI. c razreda. 13. Schwab: Dekle, kaj si tak žalostno, Gerbič: Pastirček •—■ peli sedmo-šolci pod vodstvom g. prof. Knapa Antona. 14. Istranka — plesala Tatjana Mravljak, učenka VIII. a razreda. 15. F. Roš: Mornar Tomo — enodejanka. Režirala ga. učiteljica Sadar Angela. Igrali: Mornar Tomo — Ski-tek Stojan iz V. c razreda, starec Marko — Sah Josip, učenec iz VI. c razreda, Mara — Jager Marija, učenka V. a razreda.
Akademija je v gmotnem in moralnem oziru dobro uspela.
Iz dohodkov članarine in akademije bodo peljali gospodje profesorji po maturi četrto- in osmošolce na morje in jim razkazali najzanimivejše in najlepše postojanke na obali.
V preteklih počitnicah so si ogledali četrto-in osmošolci vzdolž naše obale mnogo mest, med drugimi tudi Sušak, Rab, Hvar, Split, Jelšo, Biševo itd.
Na občnem zboru, ki se je vršil meseca novembra, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Lesničar Janko iz VI. b razr., podpredsednica: Mravljak Jelka iz VII. a razr., tajnica: Uršič Anica iz V. a razr., zapisnikar: Dobovišek Bogomir iz V. b razr., blagajnik I.: Andrenšek Karel iz
VII.	b razr., blagajnik II.: Černelč Jožef iz VI. c. razr., referent za nižje razrede: Knop Ljubo iz IV. razr., odbornika: Kresnik Vladimir iz VIII. razr. in Babič Rudolf iz VII. razr., revizor I.: Loibner Drago iz VII. b razr., revizor II.: Pirih Miran iz VIII. b razr.
(1)	Mrkonjieev stog skavtov in planink.
Nadzornik: prof. Drobne Rudolf.
Vseh dijakov (in j) skavtov(inj), ki so se tudi to leto intenzivno udeleževali društvenega življenja, je na zavodu 34.
Dijaki(nje) so se odlikovali s svojim delom ter se udeleževali običajnih sestankov in izletov pod stalnim šolskim nadzorstvom.
V smislu odloka min. prosvete se je Mrkonjičev steg reorganiziral ter so dijaki zavoda, ki so bili doslej združeni z dijaki drugih šol in z drugimi fanti, dobili na zavodu svoj stan, ki pa radi tehničnih težkoč ni mogel biti tako opremljen, da bi najbolje odgovarjal težnjam skavtske organizacije.
e)	Podmladek Aerokluba.
Nadzorniki: profesor dr. Gantar Kajetan, prof. Cetina Franjo in supl. Antič Julije
Med šolskim letom so dijaki višjih razredov izrazili željo, naj bi se na zavodu ustanovil Podmladek Aerokluba. Ravnateljstvo in profesorski zbor je z velikim veseljem pozdravil to idejo, ki je izšla iz dijaštva
samega. Na ravnateljev poziv, kdo bi hotel pristopiti k novi dijaški organizaciji, se je takoj javilo od 4. do 8. razr. 138 dijakov in dijakinj. Nato se je v smislu pravil Podmladka kr. jugoslovanskega Aerokluba »Naša krila«, ki jih je potrdilo min. prosvete z odi. S. n. br. 2613 od 15. decembra 1934, vršil dne 27. maja 1938 ustanovni občni zbor podmladka za naš zavod. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Žohar Oskar (VII. b), podpredsednik: Hillinger Franc (V. c,', tajnik: Pšeničnik Franc (VII. b), blagajnik: Kramar Bogdan (V. c), knjižničar: Cerlini Marjan (V. c), odborniki: Kokošinek Stanko (IV. b), Makuc Alojz (V. c) in Urbašek Ivan (VII. a). Na občnem zboru se je določila članarina, ki znaša po pravilih 0.50 din na mesec. Plačevanja članarine so oproščeni dijaki, ki ne plačajo šolnine. Naloga prvega odbora je, da pripravi vse potrebno, da bo začel v novem šolskem letu podmladek delovati.
Na rednem letnem občnem zboru mestnega odbora Aerokluba »Naša krila« v Celju je bil izvoljen v odbor kot zastopnik drž. real. gimnazije g. prof. dr. Gantar Kajetan.
f)	Dijaški orkester.
Vodja: gosp. Sancin Karel, ravnatelj Glasbene Matice.
Pod vodstvom g. ravnatelja Karla Sancina se je dijaški orkester vežbal in je nastopil pri raznih šolskih prireditvah. Prav zaradi sodelovanja dij. orkestra so šolske prireditve tako lepo uspele. G. ravnatelj Sancin si je znal vzgojiti gojence, s katerimi lahko nastopa v dij. orkestru, pa tudi dijaki znajo ceniti njegovo požrtvovalno delo in se zavedajo, da imajo v njem veščega voditelja in učitelja. Razen pri šolskih nastopih so sodelovali tudi pri prireditvi Celjskega kulturnega tedna. Večino orkestra so tvorili dijaki. Vodstvo zavoda izreka ob koncu šolskega leta g. ravnatelju Sancinu in vsem, ki so dij. orkestru pomagali, prav prisrčno zahvalo.
g) Pevski zbor.
Pevovodji: učitelj glasbe Tavželj Stanko in supl. Knap Anton.
Na zavodu so bili trije pevski zbori: mladinski zbor, svetni mešani in cerkveni mešani zbor. Cerkveni in mladinski zbor je vodil učitelj glasbe Tavželj Stanko, svetni mešani zbor pa suplent Knap Anton. Mladinski zbor je nastopal pri proslavah državnih praznikov in na srednješolskem javnem nastopu. Cerkveni pevski zbor je oskrboval vse petje v cerkvi in pri šolski komemoraciji za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Svetni mešani zbor je nastopal pri prireditvah dijaških društev in na srednješolskem javnem nastopu.
Srednješolski nastop je tudi letos priredil zavod skupno z državno deško in dekliško ter zasebno dekliško meščansko šolo šolskih sester v Celju. Vršil se je v Mestnem gledališču dne 10. aprila 1938 ob pol 17. uri za občinstvo, za učence in učenke zavodov pa dne 9. aprila ob 14. uri.
Spored je obsegal sledeče točke:
I.	1. C. Pregelj: Mamica moja, odpusti mi. 2. Nar. — St. Mokranjac: Na ranilu. 3. Kor. nar. — C. Pregelj: Pesem o Zili. (Triglasni zbori.) Drž. dekl. mešč. šola, vodila Gruden Danica. — II. 4. Ferdo Juvanec: Slovanska. 5. E. Adamič: Vanč zelenka jaše. (Stiriglasna zbora.) 6. D. Jenko: Zdravica. (Za en glas in štiriglasni zbor s klavirjem.) Drž. deška mešč. šola, vodil Šegula Josip. — III. 7. V. Vodopivec: Pojdimo spat.
(Dvoglasni zbor.) 8. M. Tomc: Zapel bi pesem žalostno. (Dvoglasni zbor s klavirjem.) 9. M. Tomc: Mrazek. (Triglasni zbor.) Dekl. mešč. šola šol. sester, vodila Zulj s. Ljubomira. — IV. 10. E. Adamič: Jurjevanje.
11.	St. Tavželj: Radovedni otrok. 12. Nar. — E. Adamič: Kdo najlepše živi. (Triglasni zbori.) Drž. real. gimnazija, vodil Tavželj Stanko. — V. 13. Nar. — E. Adamič: Kaj pa delajo ptički. 14. V. Vodopivec: Vipavska. (Mešana zbora.) Drž. real. gimnazija, vodil Knap Anton.
Gmoten uspeh tega koncerta je znašal 2.382 din, kar se je razdelilo na enake dele med vse štiri nastopivše šole. Nastop je pokazal, da strokovni učitelji (ce) glasbe vrše v polni meri svojo dolžnost ter da znajo zbujati v mladini veselje in zanimanje do glasbe; kajti izvajanje posameznih točk sporeda je bilo po soglasni javni kritiki na dostojni višini.
Koncertu so prisostvovali tudi zastopniki vojaške in civilne oblasti.
2.
Šolski fond.
Dohodki šolskega fonda so znašali 1.629 din, izdatki pa 1.600 din. Ostanek 29 din se je prenesel na bodoče poslovno leto. Izdatek se je porabil za nabavo nove blazine v šolski telovadnici. Obračun je odobrila kr. banska uprava z odi. IV No. 4952-1 od 1. marca 1938. V šolski fond se stekajo predpisani prispevki privatistov ter zneski za dvojnike izpričeval in dijaških knjižic.
3.
Šola in dom.
Organizacija »Sola in dom« na zavodu ne obstoja, kljub temu so bili stiki med starši in učiteljskim zborom v teku šol. leta zelo živahni. Predmetni učitelji so dajali strankam dnevno med odmori zaželjene informacije ter jih obveščali po vsaki cenzurni konferenci o učnem uspehu in vedenju učencev. Po potrebi je tudi ravnateljstvo opozorilo starše, oziroma njihove namestnike na slabe uspehe, zlasti pa na disc. prestopke. Zelo neumestno pa je in celo kvarno vpliva na dobre odnošaje med šolo in domom, ako se starši med šolskim letom za napredek svojih otrok le malo ali celo prav nič ne zanimajo, tik pred koncem šol. leta pa s prošnjami in intervencijami skušajo vplivati na člane učit, zbora. Naj vedo, da s tem otroku in sebi več škodujejo kakor koristijo; omajati skušajo temelje, na katerih mora biti zgrajena šola, to je pravičnost in stroga objektivnost napram vsem. Po svoji službeni prisegi in po šolskih predpisih mora učitelj popolnoma nepristransko oceniti le učenčevo znanje, nanj torej ne smejo vplivati razne okoliščine in tudi ne obljube, kakor n. pr. da učenec prihodnje šol. leto ne bo več študiral. Naj posvečajo tudi nekoliko več zaupanja in hvaležnosti vzgojiteljem svojih otrok, ki morajo mnogokrat v težkih razmerah in vendarle z idealizmom in z veliko požrtvovalnostjo vršiti svoj težki in odgovorni poklic.
4.
Dijaška kuhinja.
Dijaška kuhinja v Celju je izdala ob petdesetletnici svojega človekoljubnega in za slovenski inteligenčni naraščaj važnega dela spominsko
knjižico, ki jo je sestavil društveni tajnik prof. dr. Strmšek Pavel, blagajniško poročilo pa dodal društveni blagajnik direktor Mravljak Franc. Knjižica je opremljena s slikami najzaslužnejših ustanoviteljev, odbornikov in dobrotnikov Dijaške kuhinje ter podaja izčrpno in zanimivo zgodovinsko sliko društvenega razvoja in delovanja. Iz te knjižice se lahko mladina in slovenska javnost pouči, koliko dobrega je ta dobrodelna dijaška ustanova v teku polstoletja izvršila in kako važna in nujno potrebna je bila in je še tudi danes, da se more na celjski gimnaziji letno šolati tako veliko število revnega dijaštva.
Dohodki Dijaške kuhinje so bili v jubilejnem letu sicer nekoliko večji kakor prejšnja leta, vendar še nezadostni, ker je revnih učencev(nk) vsako leto več, društvo pa navezano samo na podporo svojih dobrotnikov. Kljub majhnim dohodkom je prehranjevala dnevno opoldne do 148 učencev in učenk. Ker so prostori Dijaške kuhinje na drž. realni gimnaziji že premajhni, se je delil obed v dveh skupinah. Tekom šolskega leta 1937.-38. se je razdelilo 24641 porcij, ki so bile v veliki meri brezplačne, ali so pa učenci in učenke prispevali zanje le majhne mesečne zneske. 'Dijaško kuhinjo so obiskovali (le) dijaki drž. realne gimnazije, ker imajo meščanske šole lastno kuhinjo.
Društvo nima stalnih dohodkov. Navezano je na podporo kr. banske uprave, celjske mestne občine in drugih občinskih zastopov, denarnih zavodov, korporacij, članov in podpornikov društva.
Ob zaključku poslovnega leta 1936.-37. je izkazala Dijaška kuhinja sledeče dohodke: pokroviteljnine in volil 3996 din, udnine 4546 din, podpor-nine 3639.75 din, darov denarnih zavodov in korporacij 6760 din, priložnostnih darov 3436.25 din, darov v živilih 1266 din, skupaj 23.625 din. Izdala je za živila in kurjavo 36.335.46 din, za režijo 16.155.48 din in za inventar 679.50 din, skupaj 53.170.44 din. Primanjkljaj se je kril s prispevki dijakov v znesku 20.329 din in s prihranki prejšnjih let. Dohodki v poslovnem letu 1937.-38. so nekoliko večji. Izkazani bodo z izdatki po občnem zboru v posebnem društvenem poročilu.
Učenci in učenke, ki jih je podpirala tekom šol. leta Dijaška kuhinja, so v splošnem s prav lepim uspehom dovršili razred. Prispevki dobrotnikov, s katerimi je bilo mnogim učencem(nkam) omogočeno, da so sploh mogli študirati, so torej dobro naloženi.
Za poslovno leto 1937.-38. je bil na občnem zboru dne 12. novembra 1937 izvoljen sledeči odbor: prof. v pok. Kožuh Josip za predsednika, odvetnik dr. Krašovec Juro za podpredsednika, gimn. direktor Mravljak Franc za blagajnika, prof. dr. Strmšek Pavel za tajnika, prof. v pok. Kardinar Josip in odvetnik dr. Kalan Ernest za odbornika, nar. poslanec Prekor-šek Ivan in odvetnik dr. Rajh Stefan za namestnika, ravnatelj Kralj Drago in davč. nadupravitelj v pok. Blažon Jakob za računska preglednika, viš. pisarniški predstojnik Zorko Anton in šef Zdravstvenega doma dr. Rebernik Jakob za namestnika računskih preglednikov.
Upravni odbor Dijaške kuhinje izreka vsem dobrotnikom in prijateljem društva v imenu podpirane šolske mladine prisrčno zahvalo.
Podporno društvo
za uboge učence drž. real. gimnazije.
Podporno društvo je prejelo od 25. maja 1937 do 25. maja 1938 sledeče prispevke in darove:
3551 din: dijaki kot odškodnino za izposojene knjige. - 613 din: za formularje prošenj. — 406 din: za prodane stare knjige. — 2500 din: mestna občina Celje.
— Po 500 din: Cinkarna d. d., dr. Rus Dav., drž. tožilec v Celju (200+300 din), Stermecki R., veletrgovina, Westen A. d. d., v Celju. — Po 300 din: Hranilnica dravske banovine (podruž. Celje), Rakusch D., veletrgovina v Celju. — 250 din: občina Radeče. — 251'50 din : ravnateljstvo drž. real. gimn. v Novem mestu za prodane knjige. — Po 200 din: abiturienti celjske gimn., Čater Ivo, les. industr., Holeček P., prof., Hranilno in posojilno društvo, Knez in Pacchiaffo, Lazarevič T., ravnatelj, Petek Ä., trgov., vsi v Celju. — 154'75 din: Raič Sl., prof v Ljubljani.
— Po 100 din: Brauns V., tovarnar, Gologranc K, stavbenik, Hladin V., trgov., Hofbauer fl., trgov., Jezernik K., stavbenik, Jurak P., opat, Leskovšek Fr., trgov., Rebeuschegg M., hotel., Rojšek Fr., prof., Ržimek Ä., ravnatelj, S. O. Sloga, m. ph. Tončič I., lekarnar, dr. Steinfelser Fr., primarij, dr. Vrečko D., odvetnik, Weren J., trgov., Zamparutti R., trg. delik., Žumer M., d. naduprav. v p., vsi v Celju. — Dr. Kramer fl., minister v p. v Ljubljani, Okrajna posojilnica v Slovenj-gradcu, dr. Prislan Fr., notar v Laškem, dr. Roš Fr., odvetnik v Laškem, rudnik v Hrastniku, tovarna kem. izdelkov v Hrastniku, Vizovišek J., trgov, v Žalcu, Vukelič Z. v Gotovljah, dr. Zdolšek J., odvetnik v Brežicah, Košenina Fr. notar v Gornjemgradu. — 70 din: Klobučar R., dentist v Celju. — Po po 50 din : Dolžan Fr., klepar, dr. Flajs J., zdravnik, Gaberc S,, trg. agentura, Hočevar M., odv., dr. Hrašovec J., odvetnik, dr. Hrašovec M., odvetnik, Jagodič J. trgov., Jellenz J., trg., Kolenc Fr., posestnik, dr. Kotnik J., dv. svetnik, Kožel J., veterinar, Kožuh J., prof. v p., Oražem Ä., krojač, dr. Pintar R„ odvetnik, Plevčak J., čevlj. mojster, Sancin K., ravnatelj, dr. Vrhovec St., zobozdr., dr. VorSič fl., odvetnik, Zamparutti Dom., dr. Zobec J., sr. načelnik, vsi v Celju. Aubrelit J., trgovec v Žalcu, dr. Drnovšek D., odv. v Laškem, Drolz Fr., inž.-ravnatelj v Hrastniku, Goričar Ä1. in drug, tovarna v Mozirju, dr. Hrašovec S., odv. v Šmarju, Krisper fl., ravnatelj v Radečah, Medvešek Fr. v Laškem, občina Slovenjgradec, Piki T., trg. v St. Pavlu, dr. Rosina v Mariboru, Rupnik J., uč. mešč. šole v Slov. Bistrici, Srebotnjak I., les. industrija v St. Petru, Stefanciosa M. v Rogatcu, Suppanz Ed., trgov, v Pristavi, dr. Svetina Fr., zdravnik v St. Juriju ob j. ž., Tischler K. v Velenju, Vizjak Äd. v Trbovljah, Zgaga B. v Laškem. — Po 40 din: Janežič R., st. kanonik v Mariboru; Vimpolšek J., notar v Sevnici. — 35 din: Kumer V., d. kontrolor v Koprivnici (sav. ban.). — Po 30 din: Cestnik fl., prof. v p., Čepin Fr., bančni uradnik, Detiček M., sodnik, dr. Juhart A., drž. tožilec, dr. Požar I., drž. tožilec, Sedlaček fl., trafik, vsi v Celju, dr. Čede fl., zdravnik v Laškem, Dier-mayr B, uprav, tovar. v Hrastniku, dr. Hrovat fl., zdravnik v Ormožu, dr. Mejak E., odv. v Gornjem gradu. — Po 25 din: Borovič M., trgov., Kalan Fr., trgov., dr. Rajh Stefan, odvetnik, vsi v Celju. Lončarič J., župnik pri Sv. Jederti, Neumann B. v Št. Pavlu, dr. Pirkmajer O. v Ljubljani. — Po 2Ödin: A. Glück, trgov., Kardinar I., prof. v p., Kukovec V., stavbenik, dr. Miglič E., zobozdr., Ravnikar 1., trgov, vsi v Celju. Bižal E., cest. nadz. v Šmarju, dr. Bratanič Fr., zdravnik v Rogatcu, dr. Dolar S., gimn. dir. v Kranju, Dolenec I., direktor učiteljišča v Ljubljani, dr. Korun 1., zdravnik v Šoštanju, dr. Lautner P., zdravnik v Gornjem gradu, dr. Lorger K., zdravnik v Šmarju, Pirc M, šol. uprav, v Žalcu, Polanc I., trgov, v Petrovčah, dr. Rak I., zdravnik v Gornjem gradu, dr. Schwischay l„ zdravnik v Štorah, Siljan 1. v Laškem, Viher S., nadučit. v p. v Vuzenici. — Po 15 din: dr. Delak Fr., zdravnik v Laškem, Gosak 1., š. upr. v p. na Teharjih. — Po 12 din: Guzej J., kaplan v Žalcu, msg. Meško Fr., dekan na Selah. — Po 10 din: Leskovšek V., trgov, soproga, Cimprič L, uradnik, Golmayer I,, trgov., Perc S., b. uradnik, vsi v Celju. Lom Fr., dekan v Šmarju, Mikolič 1., župnik v Lučah, dr. Rudolf I., odvetnik v Konjicah, Wagner R., trgov, v Šmarju.
Za dr. Strmškovo knjižico »Celjski študent« so od 25. maja 1937 do 20. maja 1938 »Podpornemu društvu« darovali: Po 200 din: dr. Čremožnik G., univ. prof. v Skoplju, Šilih I., Slovenija-transport v Ljubljani. — 100 din : Gerkman L.< tovarnar v Laškem. — Po 50 din: Lorber I. v Žalcu, Pšeničnik M., trg, v Celju, Ržimek A., ravnatelj v Celju, dr. Ster Fr., ravn. zdravilišča v Dobrni, dr. Turk I., zdravnik v Sevnici, Zdolšek Fr. pri Sv. Juriju ob j. ž. — 40 din: Pristovšek B.f
inžener v Celju. — Po 30 din: Kladnik I. na Vranskem, Molan Fr. v Celju. — Po 25 din: Drofenik A., trgov, v Celju, dr. Farčnik A., sr. načelnik v Ljutomeru.
—	Po 20 din: Cundrič I., žel. uradnik v Celju, Gajšek K., notar v Marenbergu, Kregar M., učiteljica na Ponikvi, dr. Kunej F., zdravnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami, dr. Lesnika R., zdravnik v Mozirju, dr. Ogorevc M., zdravnik v Rogatcu, Pilih V., trgov, v Žalcu, Rihtaršič P., v. veter, svetnik v Šmarju, dr. Fr. Stamol, zobozdr. v Mariboru, Stefanciosa Ä., S. upr. na Donački gori, Vogrinec I., župnik pri Sv. Frančišku. — Po 15 din: Cede I., župnik v Studenicah; Roškar D., župnik v Št. liju. — Po 10 din: Černej I. v Celju, Tomažič A., župnik v Žičah, dr. Toplak Fr. v Mariboru, Trinkaus I., sodnik v Ljutomeru. — 3 din: Čech V., župnik na Frankolovem.
Društvo je podpiralo dijake z izposojevanjem učnih knjig in z obleko. Proti majhni odškodnini je bilo izposojenih 569 dijakom 1968 knjig. Za nove učne knjige se je izdalo 13.989'50 din, za obleko 1500 din, skupaj 15.489 50 din.
Meseca oktobra 1937 je bil na občnem zboru izvoljen za leto 1937/38 sledeči odbor: predsednik (po pravilih) gimn. direktor Mravljak Fr., podpredsednik dr. Hrašovec Juro, odvetnik, blagajnik Kardinar J., prof. v p., lajnik Mrvoš D., prof ; odborniki: Jurak P., opat, Kožuh J, prof. v p, Mlinar I., prof.; namestnika: Brodar S. in Kovačič P., profesorja; preglednika računov Holeček P, in Napotnik J., profesorja.
V	imenu podpisanih dijakov izreka odbor vsem blagim dobrotnikom prisrčno zahvalo in iskreno prosi nadaljnih podpor.
1 TV*1	•	1	• • V •
Učila m knjižnice.
1. Učiteljska knjižnica.
Stanje ob koncu šolskega leta 1936.-37.: 4497 del v 12713 zvezkih.
Prirastek v šolskem letu 1937.-38. 45 del v 46 zvezkih.
Nabavljena in darovana so bila naslednja dela:
1.	Dobrovoljjci kladivarji Jugoslavije 1912—1918. 2. Časopis za zgodovino in narodopisje. Letnik XXXI. Maribor 1936. 3. Časopis za zgodovino in narodopisje. Letnik XXXII. Maribor 1937. 4. Geografski vestnik. Letnik XI. Ljubljana 1935. 5. Geografski vestnik. Letnik XII.-—XIII. Ljubljana 1936—1937. 6. Seliškar Tone, Pesmi pričakovanja. Ljubljana 1937. 7. Kreft Bratko, Velika puntarija. Dramska kronika iz 1. 1573. Ljubljana 1937. 8. Kant Emanuel - Iz. Cankar, Dve razpravi. Ljubljana 1937. 9. Pedagoški zbornik XXXI. Ljubljana 1935. 10. Pedagoški zbornik XXXII. Ljubljana 1936. 11. Vrane Ernest, Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi. Ljubljana 1936. 12. M. de Cervantes -Leben, Bistroumni plemič don Kihot iz Manče. Ljubljana 1937. 13. Lilek Em., Kritične pripombe k obravnavam češke in nemške zgodovine. — Celje 19.37. ü. in III. del. 14. Fink Fran, Začetni čitalni in pisalni pouk. Pedagoški priročnik XIX. Ljubljana 1936. 15. Trboveljski slavček 1932—1937. 16. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Letnik XVI. Ljubljana 1935. 17. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. 18. Dr. Melita Pivec, Naše knjižnice. — 19. Glasnik XIV. 1933. 20. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Letnik XVII. Ljubljana 1936. 21. Munda Avgust, Ribe v slovenskih vodah. Ljubljana 1936. 22. A. Sulgaj, Naš potočni rak. Ljubljana 1937. 23. Barle Janko, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena. Knj. XXX. Zagreb 1937. 24. Šušteršič Mirko, Naš lov. Celje 1934. 25. J. Džirometa, Život našega Jadrana. Split 1933. — 26. Ljubljanski Zvon. Letniki 57, 43, 45, 46, 47, 4^, 49. 27. I. Prijatelj, Borba za individualnost slovenskega knjižnega jezika v letih 1848. - 57. Ljubljana 1937. 28. Marolt France, Tri obredja iz Bele krajine. Ljubljana 1936. 29. Jadranska straža. Letnik XV. Split 1937. 29. France Jarh - Kern, Spomini 1937. 30. Sadjar in vrtnar 1937. Ljubljana. Letnik 24. 31. Razstava slovenskega novinarstva. Ljubljana 1937. 32. L. M. Škerjanc, Emil Adamič. Ljubljana 1937. 33. H. W. Wells, Svetovna zgodovina III. del. Ljubljana 1937. 34. Planinski vestnik 37. letnik. Ljubljana 1937. 35. Dr. Kidrič, Zgodovina slovanskega slovstva. Ljubljana 1938. 36. Celjski kulturni teden. Celje 1938. 37. Sedmak Pavle, Martin Čedermac. Ljubljana 1938. 38. Kranjec Miško, Kapitanovi. Ljubljana 1938. 39. T. G. Masaryk. Govor predsednika češkoslovaške republike dr. E. Beneša nad mrtvaškim kovčegom T. G. Masaryka dne 21. sept. 1937. 40. Hrvatska dobrovolja I. Popevka od kmetskoga stališa pre-stimanja. 41. Dr. Fran Ilešič. 42.—44. Publikacije Slov. šolske Matice za leto 1937.: Pedagoški zbornik XXXIII. — Albert Žerjav, Sodobni zgodovinski pouk. — Vaclav Pfihoda, Ideologija nove didaktike. 45. Hanns B. Bussmann, Hundert Meister der deutschen Sprache.
Šter Josip,
varuh učit. knjižnice.
a) Slovenski oddelek.
Stanje ob koncu šol. leta 1936.-37.: 1102.
Prirastek v šolskem letu 1937.-38.: 54 knjig. —
1. Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije (2 izvoda). 2. Ferijalec 1936.
3.	Glasnik saveza trezvene mladeži 1936. 4. Dr. Mejak Ervin, V boju za našo severno mejo. 5. Sadjar in vrtnar 1936. 6. Vestnik Sokolskih žup Celje in Kranj 1936. 7. Bolhar Alojzij, Anton Bezenšek. 8. Albrecht Ivan, Odsevi. 9. Cankar Ivan, Moje življenje. 10. Jean de la Fontaine, Basni II.
11.	Gruden Igo, Narcis. 12. Erjavec Franc, Zbrano delo III. 13. Ravljen Davorin, Šimej iz Roža. 14. Kersnik Janko, Kmetske slike in ljudske povesti. 15. Vrtomirov prstan. 16. Vodnikova pratika 1938. 17. Korban Josip, Kralja sta razveselila... 18. Podržaj Ivan, Strte peruti. 19. Potrč Ivan, Sin. 20. Sest Osip, Enaintrideset in eden. 21. Strmšek Pavel, Lemberg in Sladka gora. 22. Strniša Gustav, Beli slon in Sveti Miklavž. 23. Družinski molitvenik. 24. Grčar Jakob, Preko morij v domovino. 25. Magajna Bogomir, Čudovita pravljica. 26. Milčinski Fran, Ptički brez gnezda. 27. Plestenjak Ivan, Bajtarji. 28. Sturm Rado, Krompir. 29. Zorec Ivan, Izgnani menihi. 30. Koledar družbe sv. Mohorja 1938. 31. Življenje svetnikov, 12 zv. 32. Bolgarske novele. 33. Poljske novele. 34. Sophokles, Kralj Ojdipus. (12 knjig podarila Dij. podporna zaloga.) 35. Ferijalec 1937. 36. Mladika XVIII. letnik. 37. Sokolska prosveta 1937. 38. Vestnik Sokolskih žup Celje in Kranj. 1. VII. 39. Ravljen Davorin, Tulipan. 40. Celjski kulturni teden (2 izvoda). 41. Zupanc, Turjačani.
Fabjančič Milan,
varuh slovenske dij. knjižnice.
b) Srbohrvatski oddelek.
Stanje ob koncu šol. leta 1936.-37.: 605 zvezkov.
Prirastek v šol. letu 1937.-38.: 35 zvezkov in sicer:
1. Jugoslavensko lišče za omladinu (6). 2. Dimitrije Demetar, Teuta
(11). 3. Epske narodne pesme (10). 4. Junačke narodne pjesme (2).
5.	Narod i omladina Jugoslavije Francuskoj. 6. Vazduhoplovni kalendar
(2). 7. Srpska vojska na Albanskoj Golgoti. 8. Rosanda Gavrilovic, Nj. Vel. Petar II. Kralj Jugoslavije. 9. Dr. Tomislav Kokorič: Narodno jedin-stvo Srba, Hrvata, Slovenaca i Bugara, posmatrano sa historiskoga stanovišta.
Finžgar Nada,
varuh srbohrvatske dij. knjižnice.
c) Francoski oddelek.
Stanje ob koncu šol. leta 1937.-38.: 217 zvezkov.
Prirastek v šol. letu 1937.-38.: 54 zvezkov.
Od ministrstva prosvete so bila darovana naslednja dela:
1.	Hugo Victor, Notre - dame de Paris, I. in II. del. 2. Hugo Victor, Hernani. 3. Hugo Victor, Odes et ballades. 4. Alph. Daudet, Lettres de man moulin. 5. H. de Balzac, Le pere Goriot, I. in II. del. 6. H. de Balzac,
Eugenie Grandet. 7. Rousseau, Emile. 8. Renan, Pages choisies. 9. P. Loti, Mon frere Yves. 10. G. Sand, Les maitres souneurs. 11. A. France, Le livre de mon ami. 12. Fr. Mauriac, Le noeud de viperes. 13. H. Bremond, Les plus belles pages de Fenelon. 14. P. Claudel, L’annonce faite a Marie. 15. Valery, Morceaux choisis. 16. Vianey, Chefs - d’oeuvre poetiques XVIe siecle. 17. A. Dumas, Les trois mousquetaires; I. in II. del. 18. E. Zola, Oeuvres choisies. 19. Descartes, Discours de la methode. 20. Bossuet, Textes choisis, trije deli. 21. Bedier, La chanson de Roland. 22. Voltaire, Siecle de Louis XIV. 23. Voltaire, Extraits. 24. Racine, Theätre choisi. 25. Pascal, Pensees. 26. Moliere, Theätre choisi. 27. Buffon, Morceaux choisis. 28. Lanson, Choix de lettres du XVIIIe siecle. 29. Paris, Recits du moyen äge. 30. Mme de Sevigne, Lettres choisies. 31. Classiques Larousse: a) Le theätre religieux au moyen äge, b) Chauson de Roland,
c)	Extraits des chansons de geste, d) Oeuvres choisies de Chretien de Troyes, e) Le theätre comique au moyen äge, f) La litterature morale au moyen äge. 32. La Fontaine, Oeuvres choisies, 2. zvezka. 33. Montes-quien, Morceaux choisis. 34. Chateaubriand, Pages choisies. 35. Stendhal, Pages choisies. 36. Colette, Sept dialogues de betes. 37. P. Corneille, Theätre choisi. 38. Rousseau, Pages choisies. 39. Leblond, Belles et fieres Antilles.
Od prevajalca darovano: J. Yourtchitch, Georges Köziak.
Napotnik Josip,
varuh francoske dij. knjižnice.
č) Nemški oddelek.
Stanje ob koncu šol. leta 1937.-38.: 508 zvezkov v 428 številkah.
Prirastek v šol. letu 1937.-38: 39 zvezkov, in sicer:
1.	Grillparzers sämtliche Werke (10 zvezkov). 2. Meisternovellen neuerer Erzähler (2 zvezka). 3. Pierre Loti, Islandfischer. 4. Björnson, Bauernnovellen. 5. P. Rosegger, Die Försterbuben. 6. Brüder Grimm. Kinder - und Hausmärchen I. (5 zvezkov). 7. Brüder Grimm, Kinder - und Hausmärchen II. (19 zvezkov).
Holeček Pavel,
varuh nemške dij. knjižnice.
3. Veroučna zbirka.
Stanje ob koncu šolskega leta 1936.-37.: Knjižnica s 27 deli (51 zvezkov), 2 zemljevida Palestine, 14. bibl. arh. slik, 30 bibl. slik, 7 slik cerkv. stavb, slogov, 2 garnituri liturg. slik po 25 izv., 56 umetniških reprodukcij k cerkv. letu, 2 cerkv. zastavi.
Prirastka v šol. letu 1937.-38. ni bilo.
Kovačič Peter,
varuh veroučne zbirke.
4.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Zemljepisna zbirka je bila v 1. 1937.-38. povečana za štiri zemljevide, tako da šteje sedaj 101 karto in 385 zemljepisnih pripomočkov.
Na novo nabavljeni zemljevidi so:
1.	Gavazzi, Zemljevid kraljevine Jugoslavije. 2. Gavazzi, Zemljevid Balkanskega polotoka. 3. Freytag, Stenski zemljevid Francije. 4. Freytag, Stenski zemljevid Apeninskega polotoka.
Zgodovinska zbirka je ostala v letošnjem šol. letu neizpremenjena. Stela je 50 zgodovinskih kart ter 146 pripomočkov in učil.
Mlinar Ivan,
varuh zemljepisue in zgodovinske zbirke.
5.	Prirodopisna zbirka.
Stanje ob koncu šol. leta 1936.-37.: inventariziranih številk 7521, komadov 19.794.
Prirastek v šol. letu 1937.-38.: 7 slik (kupljeno), 4 nagačene ptice (dar g. Stjepana Telča, priv. uradnika).
Iz zbirke je bilo izločenih 132 inv. štev. mineralov, ki so bili preneseni v kemično zbirko.
Stante Valentin,
varuh prirodopisne zbirke.
6.	Kemijska in fizikalna zbirka.
a) Kemijska zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1936.-37.: 36 aparatov; 44 kovinskih, lesenih predmetov, stojal; 369 kem. preparatov; 127 štev. raznih potrebščin; 38 tabel.
Prirastek v šol. letu 1937.-38.: Kipov aparat, 10 kem. preparatov, 7 štev. raznih potrebščin, 3 tabele, več kristalnih modelov iz lepenke in žice. Iz prirodopisne zbirke: 132 rudnin, ki so potrebne za kemijski pouk v 4. razredu.
b) Fizikalna zbirka: Stanje ob koncu šol. leta 1936.-37.: 416 aparatov, 34 tabel, 30 komadov raznega orodja.
Prirastek v šol. letu 1937.-38.: električni števec, parni stroj, Karte-zijev plavač, katodna cev s križem, Röntgen - cev, spektralni gorilnik, električen lotalnik in ročen vrtalni stroj.
ing. dr. Perpar Marija,
varuh kem.-fiz, zbirke.
7. Matematična zbirka.
Stanje ob koncu šol. leta 1936. - 37.: 30. mat. geom. modelov.
Prirastek v šol. letu 1937.-38.: 42 geom. žičnih modelov.
Modrijan Danilo,
varuh matematične zbirke.
8. Risarska zbirka.
Stanje ob koncu šol. leta 1937. - 38.: 15 modelov iz mavca, 117 posod, 251 lesenih geometrijskih predmetov, 32 predmetov iz prirodopisa, 35 knjig in 112 raznih predmetov.
Prirastek v šol. letu 1937. - 38. 1 škatla šablon in risank za črke.
Ščuka Florijan,
varuh risarske zbirke
Zbirka sestoji po večini iz vokalnih del. Skupno vsebuje 316 del. Od tega odpade na cerkvena dela z latinskim tekstom 113 del in na cerkvena dela s slovenskim tekstom 121 del. Svetna glasba je zastopana z 82 deli.
Tavželj Stanko,
varuh glasbene zbirke.
10.	Telovadna zbirka.
Ob koncu šol. leta 1937. - 38. je bilo stanje sledeče: 135 številk, in sicer: 1 drog, 2 bradlji, 2 konja, 2 kozi, 2 lestvi, 8 plezalnih drogov, 1 plezalna vrv, 2 para krogov, 2 odrivni deski, 1 prožna odrivna deska, 2 švedski lestvi, 50 ročk, 44 lesenih palic, 6 drogov za skok v višino, 4 usnjene blazine, 1 železna krogla, 4 vrvice za skok v višino.
Prirastek v šolskem letu 1937.-38.: 2 para krogov in 1 usnjena blazina.
V	oskrbi in uporabi je tudi šolska ročna lekarna, ki je opremljena z najnujnejšimi in najpotrebnejšimi pripomočki za slučaj nezgode.
Bolhar Älojzij, varuh telovadnega orodja.
Zdravstveno stanje učencev.
  a) Pregled bolezni.
ca
Q-
3
C/O
‘N
ir» 0\ ro ro rO <M O T-	ro	(N	t>.
lt» ro oo O ro oo
CM	T-
00
CM
o o o oo cm ^
v£> i— CM ir\	[>.
oo m r- m c<i ir\ o l	cm	t-
m
CM
CM
ro
00
ro
CM
CM
ON
O
ro
>N
ro
m ro
>N
>N
ro vO
CM
"INI
CM O I CM
>N
> -
>N
^ ro |	cm	Tt-	m
m
I I I
m m <N o
in fO in CM
'O I oo t- rt- m I oo	ro	m	ro	ro	CM
m
m
»N
>N
vO t- <- CM I CM CM
Orororoim CM m t- r-
CM
ro ro ti- ir»
I r-
^	r*-	CM	On	fO
I I
ro ON CM O
CM
CM
\o m
ro
c^.
vr»
CM
CM
ON
«3
Q.
3
Jas
cn
	c	g :
C	N	
N	£	£ *
	'o	a. .
O	-Q	> .
jQ		
	CJ	ca ♦
>		N o
N	C/J	3 3
ca Z	U G)	•si*
	M-t	3 m
	a	H
.21
*c
Oj
*o .
*9 c
O N o
C O >U -Q
E1 g 5 >
.3 u.
* n
N
• OJ
'S £
N
QJ O ~ c
O G0
g
c g" o gj
g S^S
O D .S -N
C
N
^CJ
O
.o
G)
XJ
O
N
*S
N
O
ca
O)
OJ
c
>
>	•	•
O
c
ca
O)	:3
Jr	>	._
°	2	c
.	-Q	N
O C)
O o CQ CQ
w ca
— js;
n o
CJ -Q
— O
-C
^5
’S
N
G)
O. O -Q
U
>53
E
c
00
O
C
N
O
XJ
O
^ »N O O O
CQ 0Q ^
N Ä cj ca
O
0Q
c/3
O
V	tekočem šolskem letu je obiskalo šolsko polikliniko 383 dijakov in 225 dijakinj v 1289 ordinacijah. V prvih četrtih in osmih razredih so se vršili sistematski pregledi in enkratni pregled vseh dijakov in dijakinj ob času epidemije škrlatinke.
Zdravstveno stanje je bilo tudi v tem letu povoljno. Edini porast izkazujejo infekcijske bolezni in obolenja prehlada. S starši je bilo 71 posvetovanj. Na zobni ambulanci je bilo napravljenih 310 plomb. Uspehi delovanja šolske zobne ambulance se vidijo v tem, da izkazujejo učenci zadnjih razredov v poslednjih letih vseskozi zdravo oziroma ozdravljeno in v precejšnji meri popolno zobovje.
S kremensko lučjo se je obsevala 1 dijakinja v 10 obsevanjih. Preko zime se je izdajalo brezplačno ribje olje. V bolnico je bilo poslanih 7 dijakov. Na počitniško kolonijo na Pohorje in na morje pošlje šolska poliklinika 7 dijakov in 2 dijakinji.
c)	Poročilo o telesni vzgoji mladine.
Učenci in učenke zavoda so tudi v šol. letu 1937.-38. marljivo gojili sokolsko telovadbo in šport. Včasih je bilo treba z ozirom na škodo, ki jo je trpel pouk, mladino od pretiranega udejstvovanja v športu celo odvračati. Tretjina dijaštva je obiskovala sokolsko telovadbo ter se pri Sokolu vežbalo v raznih panogah letnega in zimskega športa. Zaradi ugodne zime so se učenci in učenke zavoda zelo marljivo smučali ter nastopali pri smučarskih tekmah. Pod nadzorstvom telovadnega učitelja Bolharja so gojili tudi lahko atletiko. Pri raznih prireditvah se je zopet pokazala krepka in lepa telesna rast ter svežost duha baš pri onih učencih in učenkah, ki skrbijo za svoj telesni razvoj tudi izven šole.
Letos se je za zaključek telovadnega pouka prvič vršil dne 29. maja na Glaziji skupen telovadni nastop drž. real. gimnazije in vseh celjskih mešč. šol. Sodelovala je vojaška godba iz Maribora. Spored je bil sle :ieč:
1.	Državna himna in pozdrav zastavi. 2. Tri sestave prostih vaj dijakov nižjega oddelka drž. real. gimnazije. 3. Vaje z malimi žogicami, izvajale deklice niž. razredov drž. real. gimnazije. 4. Raznoterosti in igre, izvajali vsi oddelki vseh šol. 5. Sestava dveh prostih vaj, izvajali dijaki drž. deške mešč. šole. 6. Sestava prostih vaj z venčki, izvajale dijakinje drž. dekl. mešč. šole. 7. Rajalni nastop cigank, izvajale dijakinje zasebne dekl. mešč. šole šolskih sester. 8. Preskoki čez kozo in skupinske vaje, izvajali dijaki drž. deške mešč. šole. 9. Simbolične vaje na venček narodnih pesmi (s spremljevanjem harmonikarjev), izvajale dijakinje zasebne dekl. mešč. šole šolskih sester. 10. Simbolične sestave prostih vaj, izvajali dijaki višjih razredov drž. real. gimnazije. 11. Simbolične sestave prostih vaj. izvajale dijakinje višjih razredov drž. real. gimnazije. 12. »Jadranski stražarji«, simbolična sestava z meči in s petjem, izvajali dijaki drž. deške mešč. šole. 13. »Baruška«, simbolična sestava, izvajale dijakinje drž. dekl. mešč. šole. 14. Tri kola, izvajale vse deklice drž. real. gimnazije. 15. Tekmovanje dijakov višjih razredov drž. real. gimnazije v štafeti.
Javnemu telovadnemu nastopu je prisostvovalo okrog tri tisoč ljudi, ki so posamezne točke sporeda burno aklamirali. Udeležili so se ga tudi zastopniki vojaške in civilne oblasti, zlasti pa starši na^topivših učencev in učenk. Čistega dobička je bilo 1395 din, ki se bo porabil kot temeljni sklad za prihodnji nastop.
VIII.
Ekskurzije.
Za vse razrede so se vršile sledeče ekskurzije: 22. in 23. nov. 1933 v potovalno protiplinsko razstavo. 21. marca 1938 v kino Union k predvajanju češkoslovaških filmov (kongres češkoslovaških legionarjev, pre-zidenta Masaryk in Beneš, češka vojska, narodne noše, češka mesta in pokrajine, vsesokolski zlet itd.). Pred predstavo je mladino nagovoril tudi navzoči češkoslovaški konzul g. Miriovsky Stanislav. Filme je tolmačil prof. Orožen Janko. Od 9. do 12. maja na likovno in tiskovno razstavo Celjskega kulturnega tedna.
Vrhu tega so imeli posamezni oddelki še naslednje ekskurzije:
I. a razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v milarno Hubertus (last g. Iva Caterja). — 7. junija celodnevno v Rimske Toplice in Laško.
I. b razr.: 16. okt. 1937 celodnevno na Celjsko kočo. — 11. febr. 1938 v milarno Hubertus. — 26. maja 1938 celodnevno na Sv. planino. I.	c razr.:	16.	okt.	1937	poldnevno v milarno Hubertus.
I.	d razr.:	16.	okt.	1937	poldnevno: ogled regulacijskih del Savinje.
I.	e razr.:	16.	okt.	1937 poldnevno v Zvezno tiskarno. — 6. aprila 1938
v Pečovnik k vališču za postrvi.
II.	a razr.: 16. okt. 1937 celodnevno v Laško. — 5. maja 1938 celodnevno v tovarno na Polzeli.
II,	b razr.:	16.	okt.	1937	poldnevni ogled regulacijskih del Savinje.
II.	c razr.:	16.	okt.	1937	poldnevno v Zvezno tiskarno. — 15. marca
1938 v Mestno gledališče k predstavi »Sneguljčice«.
II. d. razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v celjsko okolico v smeri proti
Teharju.
III.	a razr.:	16.	okt. 1937	celodnevno v steklarno	in premogovnik v
Hrastniku. — 21. maja poldnevno v Laško. — 3. junija na Anski vrh. III. b razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v apnenico in premogovnik v Pečovniku. — 5. maja 1938 v milarno Hubertus.
III.	c razr.: 16. okt. 1937. poldnevno v milarno Hubertus in v tekstilno tovarno Elka (last g. L. Kudisza v Gaberju).
III. d razr.: 16. okt. 1937 poldnevno: ogled kmetijske šole v St. Juriju
ob juž. žel.
IV. a razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v Mohorjevo tiskarno. — 26. marca
1938 v cinkarno.
IV.	b razr.:	16.	okt. 1937	celodnevno v steklarno	in premogovnik v
Hrastniku.	— Od 16.	do 21. junija 1938 v Sušak, od koder so
učenci	delali izlete na	Trsat, v Martinščico, na	otok Krk itd. Izlet
je organiziral Podmladek Jadr. Straže.
IV.	c razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v plinarno. — Od 16. do 21. junija 1938 v Sušak (gl. IV. b razr.).
IV.	d razr.: 16. okt. 1937 v tovarno žičnih izdelkov. — 5. maja 193S v milarno Hubertus. — Od 16. do 21. junija 1938 v Sušak (gl. IV. b r.)
V.	a razr.: 16. okt. 1937 celodnevno v tekstilno tovarno v St. Pavlu pri Preboldu. — 5. febr. 1938 obisk kulinarske razstave v Celj. domu. — 21. maja 1938 celodnevno v razne tovarne in kulturne ustanove v Mariboru.
V.	b razr.: 16. okt. 1937 celodnevno v Zagreb.
V. c razr.: 16. okt. 1937 celodnevno: ogled rojstne hiše geografa Blaža
Kocena na Hotunjah in rojstne hiše škofa in narodnega vzgojitelja Ant. M. Slomška na Slomu.
VI. a razr.: 16. okt. 1937: poldnevno v Westnovo tovarno. — 18. dec.
1938 celodnevno v Ljubljano. Učenke so si ogledale razstavo slik bratov Šubicev, Mestni muzej, Licejsko knjižnico in prisostvovale gled. predstavi v Dramskem gledališču. — 5. febr. 1938 obisk kulinarske razstave.
VI. b razr.: 16. okt. 1937 ogled Westnove tovarne. — Od 7. do 11. junija 1938 poučna ekskurzija po Dolenjskem, Liki, Bosni in Slavoniji.
VI. c razr.: 16. okt. 1937 celodnevno v Woschnaggovo usnjarnico v
Šoštanju. 4. jan. 1938 celodnevno v Šmarje pri Jelšah.
VII. a razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v Westnovo tovarno. — 11. dec.
1937 celodnevno na razstavo slik bratov Šubicev v Ljubljano. Ob tej priliki so si ogledali učenci in učenke še razne kulturne ustanove. — 5. febr. 1938 obisk kulinarske razstave. — 31. maja poldnevno v železarno in šamotno tovarno v Štorah. — Od 13. do 15. junija 1938 na Gorenjsko (Bohinj, Mencingerjev dom, slap Savice, Komna).
VII. b razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v Westnovo tovarno emajlirane
posode. — 11. dec. 1937 celodnevno v Ljubljano (gl. VII. a razr.)
—	31. maja 1938 poldnevno v železarno in šamotno tovarno v Štorah.
VITI. a razr.: 16. okt. 1937 celodnevno v Ljubljano (ogled znamenitosti, poset opere »Navihanka«). — 14. dec. 1937 v kem. tovarno. —• 31. dec. 1937 v plinarno. — 5. febr. 1937 obisk kulinarske razstave.
VIII. b razr.: 16. okt. 1937 poldnevno v cinkarno. — 14. dec. 1937 v
kemično tovarno.
21. maj je bil pouka prost za majniške izlete, ki se pa zaradi slabega vremena niso mogli vršiti.
A. Klasifikacija
učencev in učenk ob koncu šol. leta 1937./38.
(Debeli tisk znači «odlične«, poševni »prav dobre*.)
1. Redni učenci. I. a 51.
Razrednik : K c r n c Elconora.
	Razred so dovršile:	
Cundrič Zorka	Kovačič Alojzija	Ratej Olga
Čop Božena	Krautberger Ana	Roš Sonja
Darovec Martina	Logar Ruža	Ržimek Ana
Eržen Marija	Lorber Pavla	Saksida Vera
Faganel Metoda	May Brigita	Skobe Danijela
Gerkman Karolina	Medvešek Marija	Sušnik Nada
Golkonda Avrelija	Mlinar Jožefa	Šap la Tatjana
Grešak Kristina	Molan Silva	Šmid Breda
Gruden Ljudmila	Moličnik Zofija	Turk Bogdana
Havranek Beata	Mravljak Ljerka	Vrečko Ljubica
Jaeger Edita	Ojstrež Marija	Zadravec Ida
Jenko Julijana	Omahne Bronislava	Zdolšek Emilija
Kocjan Štefanija	Pavlič Terezija	Že kar Ljudmila
Kolar Olga	Pogačar Marija	
Kolšek Štefanija	Prelovec Eda	
Popravne izpite imajo:
Antolinc Marta iz franc, in petja Rode Majda iz matematike Arnšek Marija iz petja	Seiberl Klementina iz franc, in matem.
Grešak Marija iz matematike	Žagar Danica iz matematike
Razreda ni dovršila:
Janežič Terezija
Neocenjena:
Sokič Ivana
	Razred so dovršili (e):	
Bedenik Marta	Kroflič Frančiška	Rijavec Julijana
Bižal Milan	Lorger Martin	Rosi Marija
Cilenšek Vida	Majcen Jakob	Roš Marko
Drobne Breda	Mašilo Stanislav	Rusjan Leopoldina
Gradišnik Franc	Medvešek Gabriela	Senica Bronislava'
Grbčič Božislava	Musar Jožefa	Sever Ana
/erše Tatjana	Musar Milena	Siljan Miran
Kaluža Justina	Ocvirk Anica	Sef Magdalena
Knapič Marija	Pirš Marija	Vukelič Zoran
Kolenc Nada	Pivc Tanja	Zagrajšek Marta
Komar Ladislav	Plaznik Majda	Zdolšek Stanko
Kovač Ernestina	Podkrajšek Ruža	Žličar Franc
Kozmus Elfrida	Poglajen Leopold	Žmaher Štefka
Krašovec Ksenija	Rainer Svetozar	
	Popravne izpite imajo:	
Brišar Olga iz matematike Cilenšek Nada iz matematike Cumpf Ivan iz matematike Fedran Marija iz francoščine Kovačič Rozalija iz francoščine Kozjan Stanislav iz francoščine Kukovič Karolina iz francoščine Mraz Ana iz matematike
Ogrizek Janez iz franc, in prirodop. Perdan Rudolf iz francoščine Peternel Tatjana iz prirodopisa Ručman Hema iz matematike Slaus Irena iz matematike Winter Boris iz francoščine in matem. Zaveršnik Bogomil iz franc, in matem.
Pravico do rednega šolanja izgubi: Čretnik Franc
I. c 45.
Razrednik: Legiša Vendelin. Razred so dovršili:
Aberšek Marijan Benedičič Franc Birsa Branko Brezinščak Marijan Buci Stanko Čepin Gvido Drolle Andrej Fabian Renat
Findeisen Henrik Germ Radoš Grobelšek Lovrenc Ivanuša Franc Kloar Igor Kocijan Milan Kogoj Marijan Kržišnik Marko
Litera Leander Nlelavc Martin Mitič Jovan Mlačnik Rajmund Naprudnik Milan Nendl Dušan Novak Franc Pavlič Stanko
Počkaj Bernard Putick Ivan Rant Miloš Reichmann Zdenko
Rihtar Ivan Schmidt Henrik Skok Izidor Umek Franc
Werdouschegg Friderik Zagoričnik Ignac
Popravne izpite imajo:
Dečko Ivan iz matematike	Preželj Herbert iz prirodopisa
Gams Zdenko iz prirodopisa	Valenčič Josip iz prirodopisa
Kullich Franc iz matematike	Vrečič Edvard iz zemljepisa in	prirod.
Mohor Rado iz francoščine	Vršnik Franc iz prirod, in matemat.
Razreda niso dovršili:
Božič Silvan, Keber Josip, Wagner Peter.
I.	d 49.
Razrednik: Modrijan Danilo.
Bantan Ivan
Bolko Änton Dornik Maksimilijan Eder Egon Jagodič Vilko fakoš Jožef Kropivšek Anton Leitgeb Bojan Lekan Alojzij Malgaj Franc Markušek Avguštin
Razred so dovršili:
Matjaž Marijan Mihelič Stefan Mlinšek Franjo Nedoh Radovan Neumann Oldrih Novak Jernej Peternel Franc Pintar Jožef Pospeh Jožef Praznik Edvard Prekoršek Branimir
Popravne izpite imajo:
Puncer Alojzij Ravnak Stanislav Rupnik Frančišek Schescherko Volfgang Sore Änton Šketa Friderik Vižintin Avguštin Vovk Jožef Žager Franc
Celinšek Vekoslav iz matematike Kirn Vladislav iz matematike Kolenc Franc iz srbohrvaščine Kolšek Viljem iz prirodopisa Kovač Jožef iz srbohrvaščine Kurnik Boris iz prirod, in mat.
Ladiha Alojzij iz matematike Mihelič Franc iz matematike Platovšek Stanislav iz matematike Štampe Jožef iz matematike Tušar Jožef iz slovenščine Zagožen Alojzij iz matematike
Razreda niso dovršili :
Gaberšek Janez, Koželj Janez, Plausteiner Stanislav, Rak Bojan, Skok Milan, Šuc Martin
Razred so dovršili
Balon Mihael Bezenšek Anton Cijan Franc Cvahte Viktor Fijavž Alojzij Gričar Frančišek Gril Silvester Janežič Dušan Kocuvan Ivan Koštomaj Stanislav
Kovačič Ivan Kralj Karel Krajnik Peter
Kukar Vlastimir Lapuh Milan Lapuh Zvonimir Mikuš Dimitrij Moder Leopold Nunčič Marijan Pelicon Stanko
Popravne izpite imajo :
Plevnik Frančišek
Pust Älbin Reš Ivan Rupnik Ivan Simončič Matija Skale Ivan Tkavc Ferdinand Tkavc Vojko Vajdetič jožej Vovk Miljutin
Andrenšek Anton iz franc, in mat. Arnšek Janez iz franc, in mat.
Da Gian Henrik iz francoščine Drolc Jožef iz francoščine Gräber Geza iz francoščine
Hercog Miroslav iz francoščine Kozel Peter iz francoščine in mat. Matek Jožef iz francoščine in mat. Rojc Ivan iz matematike Zupan Jakob iz francoščine
Žnidarčič Vincenc iz francoščine
Razreda ni dovršil: Eberlinc Rudolf
Bačič Mirjana Bauman Kristina
Codelli Elizabeta Coklin Zora Čebela Angela Černe Desanka Dečman /ustina Ferjančič Jožica Fišer Marija Forte Filomena Gajšek Emilija Gombač Jožica
II.	a 43.
Razrednik: Kunič Ana
Razred so dovršile:
Gombač Marija Goričar Marija Hočevar Ljerka Kolenc Doroteja Košir Terezija Krušič Vida Kühn Doroteja Lipužlč Marija Miklič Marija Otto Roma Pajk Dragica Pavlin Danica
Perger Vera Potočnik Ana Štefanciosa Miljana Stefanovič Lidija Tratnik Angela Ullmann Ruth Uršič Marija Vengust Marija Wudler Breda Zabukošek Lea
Popravne izpite imajo:
Baldasin Martina iz francoščine in matematike
Dolničar Lelja iz prirodopisa
Grajžl Marija iz matematike
Hočevar Erika iz matematike in prirodopisa
Kozman Sonja iz francoščine in prirodopisa
Leskovšek Brigita iz matematike
Hode Marija iz matematike
Stengl Leposava iz francoščine in matematike
Neocenjena:
Sadar Breda
II.	b 51 (32).
Razrednik: Orožen Janko. Razred so dovršili:
Bošnak Ivana Čavlek Evgen Detiček M rko Ooiinar Irena Drnovšek Marko Flerin Frančiška Gerold Marijana Grasselli Silva Holobar Marija Hrašovec Aleksander Hudales Frančiška
Knez Štefanija
Kunej Jasna Malis Antonija Munda Tatjana Oset Božena Pevcln Henrik Požar Miloš Primožič Bogdana Pur Olga Radotič Sonja Razpotnik Vida
Rus Peter Steblovnik Äna Špreic Peter Šušterič Uroš Vedenik Vladimir Vedlin Boris Vehovar Marta Virant Božidar Zgaga Mirko Žumer Edvard
Popravne
Delak Igor iz francoščine Dobrila Božidara iz francoščine Gajšek Dragica iz franc, in zemljep. Herlah Nada iz francoščine Kajin Stanko iz franc, in zgodovine Kopše Hartvik iz francoščine Novak Äna iz franc, in prirodopisa Pavletič Darinka iz matematike
izpite imajo:
Poglajen Helena iz francoščine Požar Dušomila iz francoščine Rataj Blanka iz matematike Supanc Bernard iz francoščine Šetina Milan iz francoščine Šetina Milena iz matematike Vreže Jožefa iz franc, in prirodopisa
Razred ponavljajo:
Pirc Marija Sotl Jožefa Vozel Marija
Izgubi pravico do rednega šolanja: Petaver Marija
Bavdek Stojan
Bovha Ivan Čepin Vinko Dolžan Drago Frings Viljem Gaberšek Viktor Gabrovšek Marin Golob Leon Groznik Jožef Hartman Janko Hočevar Boris Janežič Boris Jazbec Karel
Razrednik: Brodar Srečko.
Razred so dovršili:
Jezernik Äleksander Kompan Vladimir Korenjak Jakob Krnic Vladimir Lavrič Aleksander Leskošek Vincenc Löschnigg Marijan Makuc /Ueksij Matkovič Ivo Otorepec Božidar Palir Stanislav Pirih Dušan Počivavšek Gvido
Pristovnik Jožef Raišp Ivo
Sakelšek Marijan Schmauz Ivan Sovine Ivan Strohmaier Rudolf
Šmid Ljubomir Thomich Volfgang Vengust Edvard Videc Vendelin Vrečko Nikola Zavrl Žarko
Popravne izpite imajo:
Hönigsfeld Hugo iz zgod. in mat.	Oražem Zorislav iz franc, in	mat
Kronovšek Alojzij iz matematike	Posavec Ändro iz matematike
Majcen Franc iz francoščine	Skok Julij iz francoščine
Munih Branko iz franc, in mat.	Stifter Franc iz matematike
Pravico do rednega šolanja izgubi:
Tomc Kamil
Bostič Viktor Damjanič Vojislav Dobovišek Milotin Fras Franc Jevšenak Alojzij Juvan Ivan Kališnik Valter Klamfer Jožef Klemenc Marijan
II.	d 42.
Razrednik : Ä n t i č Julije.
Razred so dovršili:
Kos Rafael Kovačič Milan Langus Marijan
Lončar Karel Majcen Milan Manfreda Marko Mikek Ivan Mlakar Jožef Pilih Marijan
Planko Jožef Rednak Stanislav Stefanciosa Maksimil. Stor Ivan Vedenik Martin Vengušt Franc Vrečko Marijan Žgur Ivan
Popravne
Aristovnik Maksimilijan iz franc. Godec Srečko iz francoščine Ivanc Rudolf iz franc, in srbohr. Jošt Franc iz matematike Ocvirk Rafael iz francoščine Omahenj Franc iz francoščine
Zupanc Anton
izpite imajo:
Pečar Miran iz francoščine Ravnjak Franc iz franc, in mat. Ravtar Stanislav iz prirodopisa Ropret Stanislav iz francoščine Šemrou Miroslav iz francoščine Sopar Franc iz matematike iz prirod, in mat.
Brilej Jožef
Razreda niso dovršili: Lavrenčič Avguštin
Uranker Karel
Božič Damjana Celinšek Ivana Cerlini Marija Domitrovič Ana Drassal Lea Findeisen Eljrida Frings Elizabeta Gabrovec Silva Golobič Lidija
III.	a 43.
Razrednik: Krašna Ivan.
Razred so dovršile:
Hajner Ana Hafner Marija Kloar Ljerka
Korban Marija Krajšek Zighilda Medik Božena Novak Beatrika Pečnik Vera Podlogar Vera Rajh Breda
Popravne izpite imajo :
Bitenc Marija iz nemščine Fajdiga Ana iz francoščine in fizike Gologranc Irena iz francoščine Hvala Ana iz zemljepisa in zgodovine Ižanc Aleksandra iz franc, in fizike Jerič Verena iz nemščine in fizike Kočevar Ivana iz franc, in zem. Krajnc Zofija iz fizike Lettig Alojzija iz mat. in fizike Miklavžina Milena iz franc, in zgod. Prelog Ljudmila iz fizike Reich Zorka iz nemščine in zem. Sagadin Marija iz franc, in mat. Stengel Melanija iz franc, in fizike Zorko Božica iz fizike in mat.
Rančigaj Ljudmila Ravbar Bojana Rihtar Božena Sever Marta Šapla Libuša Šinkovic Jelena Tom Danica Trupej Marija Voga Slava
Bedrač Hilda Brelih Alojz Bukove Franc Dolinar Ljudmila Doplihar Sonja Drobne Alojzija Goričar Bogomila Gospodarič Marija Gregorič Marija Hercog Vladimira Hrušovar Viktor
Razrednik: Presker Janko. Razred so dovršili(e):
Klajnšek Karel
Kopriva Borislava Kosec Marija Kramer Alojzija Križnik Veligoj Kropivšek Metod Ledi Ada Lipovšek Franc Maček Ida Nedoh Ljudmila Ocvirk Jožef
Popravne izpite imajo:
Peperko Angela Plahuta Bogdana
Plaznik Frančišek Rajh Hedvika Ranzinger Franc Robida Vojteh Skok Marija Slopnik Janez Vasle Kazimir Zupanc Iva Žagar Zoran
Dolinar Miloš iz nemščine Kačič Franc Iz zgod. in mat. Koželj Vida iz nem. in mat. Matek Roza iz zgodovine Musar Ciril iz fizike
Rabič Vida iz zgod. in it at. Rojnik Zora iz fizike in mat. Roš Bojan iz nemščine Sande Franc iz nem. in zgod. Teršek Änton iz fizike in mat.
Jurič Milan Kačič Pankracij Kolšek Franc
Razreda niso dovršili:
Koželj Irena Rojnik Franc
Seručar Stanislava Sotl Leandra Vanovšek Elizabeta
Pravico do rednega šolanja izgubi: Pepelnjak Franc
Benedičič Mirko Bervar Rafael
Čumak Nikolaj Dečman Erih Dobovišek Želimir
Faganeli Franc
III.	C 51.
Razrednik: Stante Valentin. Razred so dovršili:
Goetz Anton
Goli Rudolf Golob Jožef Goričar Anton Hofbauer Anton
Hrovat Mirko
Jelovšek Bogomil Jerin Zoran
juhart Alfred Kolar Jožef Koželj Marijan
Krajnik Pavel
Lipovšek Otmar Medveš Oskar Milavec Marijan Munih Ljubomil Otorepec Karl Pistotnik Marijan Premschak Boris Rakusch Herman
Remic Ciril Rustja Alojzij Sadar Marijan Sancin Mario
Schwaab Karel Schwarz Feliks
Schwarz Henrik Sever Josip Sfiligoj Aleksander
Popravne izpite imajo:
Slokan Marij Sotlar Alojzij Škof Milan
Telč Henrik Vizjak Janko
Vrečič Karol Zemljič Marijan Zupan Vladimir
BlagotinSek Slavko iz matematike Čuden Ferdinand iz matematike Petek Änton iz nemščine
Skamen Miroslav iz nem. in mat. Zgonc Dušan iz nemščine
Erjavec Robert
Razreda niso dovršili: Grossek Änton
Strašek Stanislav
III.	d 44.
Razrednik: dr. Sijanec Fran. Razred so dovršili:
Alt Rudolf
Bantan Josip Baša Borut
Bitenc Josip Brunet Janko Črepinšek Älojz Črnigoj Josip Detiček Dušan Dolenšek Stanko Hanuš Adolf
Herman Viktor Knez Leo Kovač Maks Lacker Jurij Lavrenčič Janez Marot Franc Mikolič Änton Mikuš Branko Naprudnik Bogdan Naprudnik Zoran Novak Ivan
Novinšek Josip Peternel Pavel Planinšek Štefko Pungeršek Rudolf Reichman Josip Staut Dimitrij Strokal Heribert Vidali Ivan Vrabič Anton Zorko Karel
Popravne izpite imajo:
Gothe Viljem iz matematike	Poljšak Rastko	iz zgod. in matem.
Gruden Pavel iz zemljepisa in hig. Rejc Roman iz	zemljepisa in mat.
Karba Ävgust iz matematike	Taček Ivan iz zemljepisa
Krajec Ludvik iz zemljepisa	Zidanšek Josip	iz matematike
Razreda niso dovršili :
Äubreht Josip	Csörgö	Franc	Lušin	Älojz
Ručgaj Ivan Šilih Karel
IV.	a 44.
Bonač Marija Cajnko Alojzija Cvenk Herta Črnigoj Vida* Flis Henrika* Holešek Olga Horjak Olga* Hrašovec Marija Hrašovec Marta Jošt Vida Jurak Zora Kabaj Vlasta* Košenina Zlata Košič Olga
Dečko Doroteja
Razrednik: Mrvoš Desa.
Razred so dovršile:
Košutnik Vera Krautberger Eva Krautberger Iva Kumer Zmaga Kunej Dagmar Kurnik Tatjana Maček Stanislava Majcenovič Ida Mastnak Frančiška Mihaljevič Vesna Pajk Ana Petkovšek Darinka Plausteiner Berta Prudič Lidija
*	po popravnem izpitu.
Pšeničnik Draga Pšeničnik Vera Rakuša Justina Rijavec Stanislava Schescherko Gertruda Slavec Jelica Slavec Vera Stelzer Danijela Vipotnik Anastazija Vizjak Nevenka Voga Zlatana Wagner Irena Zidar Nevenka*
Razreda nista dovršili:
Karnovšek Antonija Neocenjena:	Rustja	Zlata
Anžlovar Franc
Bostič Milan Božič Milan Brišček Janko* Brun Herman Cergol Stojan Cijan Ivan Cilenšek Ivan Cvelber Josip Gmeiner Anton
IV.	b 34.
Razrednik: Knap Anton.
Razred so dovršili:
Hvala Leon*
Jenko Vladimir Kantušer Joško Knop Ljubomir Kokošinek Stanko Kovač Bojan Kovač Borislav*
Krajnik Ivan*
Kunšek Ernest Nendl Bojan Pogačar Franc
*	po popravnem izpitu.
Razreda niso dovršili:
Prevolnik Ernest
Primc Franc* Rihtar Bogomir Šimenko Martin* Špolar Alojzij Št oj s Vladimir Šurina Tugomir Thomich Erih VoršiČ Dragomir Zvonar Jožef
Dečko Karel
Djordjevič Božidar
Justin Drago
Razrednik: Kovačič Edvin.
Belej Franc Črešnik Albin Čulk Vinko Dobrovnik Ivan Dreu Anton* Fretze Emilian Fretze Marijan Gosak Zdenko Gradnik Boris Hrobat Jožef Jakopin Franc
Delak Sava
Razred so dovršili:
Jezernik Karel Klobučar Artur Kopše Rudolf Kramer Anton*
Krašovc Stanislav Kupec Franc Markovič Rudolf Milanez Maks Oberžan Stanko Pavelšek Branko*
Perbil Alojzij Plaskan Ladislav
*	po popravnem izpitu. Razreda niso dovršili: Magdič Adolf Siljan Dušan
Pogelšek Franc Prelog Stanko Slokan Stanislav Srebotnik Franc Srebotnjak Ivan Štorman Andrej Trobiš Slavko* Voga Tugomer Vovk Rudolf Zabukovšek Alojzij Žagar Vinko
Trebovc Avguštin
Coklin Anton
Finžgar Milan Gajšek Kristo Gorenšek Franc Gröger Ivan Grobler Mirko* Hartman Bruno Hotko Udo*
IV.	d 33.
Razrednik: dr. inž. Perpar Marija. Razred so dovršili:
Kladnik Rajko Korošec Ivan Kramar Gabrijel Lednik Ivan*
Perger Artur*
Planko Rajko Pleterski Ivan Repič Božidar
*	po popravnem izpitu.
Roš Franc Rupnik Milan
Veber Marijan Virant Vladimir Volker Siegfried Vrečko Bogomil Zdolšek Herman Župnek Franc*
Razreda niso dovršili:
Černe Bogdan	Pintar	Emil
Gruden Jožef Kroflič Anton Pešec Maksimiljan
Hosner Viktor
Neocenjena:
Privšek Maksimiljan Rakuša Ciril
Stare Franc
Razrednik: Cetina Franjo. Razred so dovršile:
ÄrnSek flnica Birsa Marija Cilenšek Karolina Cimperman Marija Dolinar Eleonora Dolinar Vida Goriup Hedvika Hajnšek Erika Hering Zvonimira
Jager Marija Jelen Ivana Knez Jaromira Korber Angela Lesjak Vida Majcen Anastazija Mikuletič Sonja Mravljak Marija Novak Ljudmila Pečnik Sonja
Pelikan Božena Praznik Kosenka Rabič Hilda Raišp Silva Razboršek Marija Šetinc Rajmunda Šmid Angela Tednik Radislava Uršič Ana
Popravne izpite imajo :
Baš Marija iz matematike	Rakun Äna iz francoščine
Cergol Zdenka iz francoščine	Vipotnik Marija iz francoščine
Rajh Stanka iz latinščine
Razreda niso dovršile :
Äntloga Silva	Planer Zorislava
Ižanc Silva	Telč Irena
Neocenjeni:
Kos Milica	Poženel Hilda
V.	b 44.
Razrednik: Fabjančič Milan.
Razred so dovršili:
Arzenšek Anton Baumgartner Vinko
Bizjak Älojz Cepuš Karel Cilenšek Miran Canžek Valter Dobovišek Bogomir Herman Josip Hodžar Slavko
Kladnik Franc Kodela Ivan Kožel Zvonko Križnik Josip Krulc Zvonimir Löschnigg Ivan Lušin Vlado Matesič Rudolf Mikolič Stanislav
Mirnik Vinka Požar Radovan Prekoršek Ivan Prelog Ervin Strmšek Pavel Stor Jožef Tajnšek Marijan Volk Ivan Zagoričnik Štefan
Popravne izpite imajo:
Barle Gojko iz zgodovine Dremelj Rudolf iz latinščine Fras Ivan iz latinščine Goriup Herbert iz latinščine Jeromel Bogomir iz latinščine
Razreda
Cajnko Zvonko Destovnik Karel Horjak Franc Košec Stanko
Kljun Edvard iz latinščine Majes Stanislav iz nemščine Pejcha Marijan iz matematike Pirtošek Branko iz francoščine Pohar Ladislav iz nemščine
o dovršili:
Nemec Vilibald Tekavčič Bogdan Vasle Avguštin
V.	c 41.
Razrednik: dr. Gantar Kajetan.
Cerlini Marjan Černetič Ivan Čuš Milan Gabrovšek Fedor Glonar Ivan Goričan Anatolij Hillinger Franc Ivanuša Stanko Jerič Feliks
Razred so dovršili:
Juhart Radoš
Kos Rafael Lukane Anton Naglič Ivan Oblak Zdravko Plevčak Josip Sfiligoj Rado Skitek Stojan Šalamun Ivan
Šekoranja Ivan Šmit Ivan Štornik Anton Tauschmann Karet Volčanšek Ivan Vrabič Ludvik Vuga Jurij Wiesberger Franc Wusser Viljem
Popravne
Brzič Alfonz iz nemščine Kantušer Božidar iz nemščine Ogrizek Boris iz latinščine
izpite imajo:
Planteu Josip iz latinščine Teppeg Valter iz latinščine Skomina Rafael iz matematike
Razreda niso dovršili:
Bervar Danilo Hohnjec Miloš Kramar Bogdan Križanič Rudolf
Pravico do rednega šolanja izgubi: Dečko Milan
Makuc Alojz Tomc Albin Zupan Franc
Razred so dovršile:
Bavdek Vlasta Briner Marija Dolinar Zlata Dolničar Silva Drofenik Tatjana Engelhardt Natalija
Gosak Kamila Krasnik Vera Lebar Marjeta Lenko Anica Nedoh Danica Ocvirk Petrina
Rainer Tatjana Špindler Cirila
Šlander Vera Zobec Vlasta
Popravni izpit imajo :
Cimperšek Majda iz matematike	Planer Vida iz matematike
Klobučar Elizabeta iz matematike	Tekavčič Marija iz latinščine
Krolnik Milena iz latinščine	Uranjek Ivana iz latinščine
Razreda ni dovršila:
Kopušar Rozalija
VI.	b 35.
Razrednik: Drobne Rudolf. Razred so dovršili:
Anlloga Mirko Brodar Demetrije Cencelj Ludvik Ciglenečki Milan Čmer Ladislav Golob Drago Jager Anton Janežič Franc
Jazbec Janko Jeki Gerhard Jellenz Josip Jerič Franc König Älfred Lešničar Janko Majdič Aleksander Mihelčič Ivan
Nemec Marijan Ostrožnik Franc Pestevšek Marijan Premschak Valter Razpotnik Srečko Stanonik Ivan Tatschcr Otmar Wudler Zoran
Popravne izpite imajo:
Dečko Ernest iz matematike	Ocvirk Gregor iz latinščine
Fürst Bogdan iz prirodopisa	Posavec Vladimir iz matematike
Gantar Ivan iz matematike	Sah Josip iz matematike
Kozjak Hijeronim iz latinščine	Šergan Franc iz matematike
Razreda nista dovršila:
Müller Ferdinand	Renčelj	Ivan
Pravico do rednega šolanja izgubi: Vengust Miroslav
Bezenšek Edmund Božnik Edmund Čadež Vladimir Černelč Jožef
Driimel Henrik Ferenčak Danilo Hočevar Jože
VI.	c 34.
Razrednik: dr. Blaznik Pavle. Razred so dovršili: Hrazdira Miloslav Kocbek Anton Kos Milenko Majerič Ognjeslav Mlakar Rudolf Močnik Rudolf Pišek Jože
Popravne izpite imajo:
Potočnik Anton Rijavec Stanko Surina Zdenko Tovornik Jože Vršnik Avgust Weingerl Vladimir Zurc Franc
Bezenšek Ernest iz matematike Bonač Marko iz matematike Confidenti Mirko iz zgodovine Kolar Hrabroslav iz matematike Krulc Boris iz matematike
Lakner Edvard iz matematike Marinček Igor iz latinščine Mlakar Adolf iz nemščine Pogačnik Marjan iz latinščine
Razreda niso dovršili:
Berce Dušan	Janžek	Ignac
Simončič Albin
Neocenjen:
Lipovšek Silvester
Babič Rudolf Bratanič Ana
Cimerman Erika Delakorda Miljeva Drassal Sonja Drofenik Sonja Franca Leandra Gašper Julka
VII.	a 33 (17).
Razrednik: Šter Josip.
Razred so dovršili: Gorscheg Alfred Hodžar Cirila Jošt Karel Križnik Božidar Lesjak Anton Luthar Gustav Miloševič Romeo Mravljak Jelka
Musar Marija
Ostrožnik Mirko-Puc Srečko Toplišek Martin Urbašek Ivan Vastič Julij
Bračko Lea iz matematike Černelč Fina iz matematike Diermayr Erik iz matematike Pepelnjak Ljudmila iz nemščine Puh Štefanija iz matematike
Razreda nista dovršila:
Popravne izpite imajo:
Rakusch Viljem iz matematike Rustja Olga iz matematike Schwischay Josip iz matematike Simerl Aleksandra iz matematike-
Kopriva Erika
Marčič Leonid
Vil. b 30.
Razrednik: Bitenc Mirko. Razred so dovršili:
Detiček Janez Detiček Jurij Fojan Karel Gajšek Valter Janžekovič Alojzij Krajnc Justin Kramer Ivan
Kudisz Pavel Loibner Dragotin Majdič Vinko
Mikuš Boris Nendl Alojz Pečovnik Dragomir Pšeničnik Franc
Pukl Ognješlav
Stare Jožef Švare Romuald Vrabič Ivan Vrečko Fedor
Popravne izpite imajo:
flndrenšek Karel iz matematike	Radič Branislav iz matematike
Goršek Anton iz matematike	Strohmaier Friderik iz matematike
Hanuš Franc iz matematike	Žohar Oskar iz matematike
Kočar Franc iz matematike
Razreda niso dovršili: flgrež Anton	Ograjenšek	Slavko
Tischler Rihard
Pravico do rednega šolanja izgubi:
Ävsenik Branko
Vlil. a 26 (15). Razrednik: Bračko Ivan. Razred so dovršili (e):
Baša Zdenka
Belej Martin Domitrovič Vinko Golobič Marija (Nives) Gologranc Franc Gologranc Stanko Horvat Matilda j er in Smiljan Kolman Ljudmila
Kopše Marijana Kossär Greta Kossär Kurt Kroflič Marija Langus Vladimira
Lukane Aleksander Milanez Emil Milkovič Zvonimir Mravljak Tatjana
Mulaček Jelena Pilih Amalija Šter Ivan Tertnik Vida Tom Vida
Vidic Cvetka Widmar Felicitas Zupan Gustav
Barle Jože Birsa Zvonimir
Božič Stanko Brečko Danilo Cvenk Ladislav Gajšek Friderik Goriup Erik Gruden Maks* Hodžar Marjan
Razrednik:	Mlinar Ivan.
Razred so dovršili:
Hosner Vladimir Jernejšek Friderik Kobe Vekoslav Kramer Leon*
Kresnik Vladimir Likar Dušan Lojk Miloš*
Pirih Miran*
Pohar c Adolf
Prelog Oton Razboršek Zoran Rebeuschegg Franc
Repič Slavko Ropotar Josip Urbančič Marjan Vovk Vinko
*	po popravnem izpitu. Razreda ni dovršil: Ferjančič Dušan
2.	Privatni učenci.
Sprejemni izpit za I. razred sta napravila: Bistrovič Danijel in Vodenau Anton.
Razred so dovršili (e):
L	IV.
Bistrovič Danijel	Tepina Ivan
Gasparič Ivan
VI.
H'	Petelinšek Ludvik
Bistrovič Danijel
Pilih Jakob	VII.
Rome Leopold	Brišnik Mihael
VIII.
Jagodič Marijan
Popravne izpite imajo:
I
I.
Plausteiner Franc iz francoščine in matematike. Seiberl Ida iz matematike.
Vodenau Anton iz francoščine in matematike.
II.
Burjes Alojz iz matematike.
Vehovar Stanislav iz zemljepisa in matematike.
in.
Coh Dragotina iz slovenščine.
IV.
Koprivšek Cirila iz francoščine.
Vabič Ahil iz francoščine.
VI.
Gradišnik Dušan iz latinščine.
Razreda niso dovršili (e):
III.	IV.
Grosek Alojz	Stergar Ivan
Šlander Franc
vn.
Duh Marija
3.	Sprejemni izpiti.
Vršili so se dne 25. junija dopoldne in popoldne.
K sprejemnemu izpitu se je prijavilo 173 učencev in 105 učenk, skupaj 278 učencev in učenk. Odklonjenih je bilo 16 učencev in učenk.
BT V •	•	•	• M •
. lecajm izpiti.
1.	Nižji tečajni izpiti 1937/38.
Izpitni odbori.
Za IV. a razred:
Razrednik supl. Mrvoš Desa predsednik in izpraševalec za nar. zgod. in zemljepis,
profesor Kerne Eleonora za slovenščino, profesor Napotnik Josip za francoščino, profesor Brodar Srečko za matematiko.
Za IV. b razred:
Razrednik supl. Knap Anton predsednik in izpraševalec za matematiko, profesor dr. Gantar Kajetan za slovenščino, profesor Karba Josip za francoščino,
suplent dr. Šijanec Franjo za narodno zgodovino in zemljepis.
Za IV. c razred:
Razrednik prof. Kovačič Edvin predsednik in izpraševalec za matematiko, suplent Lcgiša Vendelin za slovenščino, profesor Napotnik Josip za francoščino,
suplent dr. Šijanec Franjo za narodno zgodovino in zemljepis.
Za IV. d razred:
Razrednik prof. inž. dr. Perpar Marija predsednik, profesor dr. Gantar Kajetan za slovenščino, profesor varba Josip za francoščino, profesor Mlinar Ivan za narodno zgodovino in zemljepis, profesor Kovačič Edvin za matematiko.
Vse razrede je nadzoroval direktor Mravljak Franc.
Izpiti so trajali od 9. do 15. junija.
K izpitom se je prijavilo iz IV. a razr. 39 učenk, iz IV. b razr. 31 učencev, iz IV. c razr. 34 učencev ter iz IV. d razr. 24 učencev. Nadalje so delali nižji tečajni izpit 2 privatista in 2 repetenta, skupaj 132 učencev in učenk.
Za pismeni izpit iz slovenskega jezika, ki se je vršil dne 9. junija, je- bila za vse razrede določena naloga: »Zakaj je potovanje za dijaka pomembno«.
so bili izpita po čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu (§ 57. zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci, oziroma učenke:
v IV. a razredu:
Jošt Vida, Jurak Zora, Košenina Zlata, Košič Olga, Krautberger Eva, Krautberger Iva, Kumer Zmaga, Kunej Dagmar, Prudič Lidija, Pšeničnik Draga, Pšeničnik Vera, Slavec Jelica, Slavec Vera, Stelzer Danijela, Vizjak Nevenka, Wagner Irena, skupaj 16 učenk;
v IV. b razredu:
Anžlovar Franc, Bastič Milan, Božič Milan, Jenko Vladimir, Knop Ljubomir, Kokošinek Stanko, Prevolnik Ernest, Spolar Alojzij, Stojs Vladimir, Surina Tugomer, Thomich Erih, Voršič Dragomir, skupaj 12 učencev;
v IV. c razredu:
Belej Franc, Črešnik Albin, Jakopin Franc, Krašovc Stanislav, Perbil Alojzij, Plaskan Ladislav, Zabukovšek Alojzij, Žagar Vinko, skupaj 8 učencev;
v IV. d razredu:
Coklin Anton, Gorenšek Maks, Rupnik Milan, Zdolšek Herman, skupai 4 učenci.
b) Napravili so izpit:
v IV. a razredu:
Cajnko Alojzija, Cvenk Herta, Flis Henrika, Holešek Olga, Hrašovec Marija, Hrašovec Marta, Kabaj Vlasta, Košutnik Vera, Maček Stanislava, Majcenovič Ida, Mastnak Frančiška, Mihaljevič Vesna, Petkovič Darinka, Plausteiner Berta, Rakuša Justina, Rijavec Stanislava, Schescherko Ger-truda, Vipotnik Anastazija, Voga Zlata, Zidar Nevenka, skupaj 20 učenk.
v IV. b razredu:
Brišček Janko, Brun Herman, Cergol Stojan, Cijan Ivan, Cilenšek Ivan, Cvelbar Josip, Gmeiner Anton, Kantušer Joško, Kovač Bojan, Kovač Bo-rislav, Krajnik Ivan, Kunšek Ernest, Nendl Bojan, Pogačar Franc, Primc Franc, Rihtar Bogomir, Simenko Martin, Zvonar Jožef, Božnik Ivan (priv.), Gajšek Josip (rep.), skupaj 20 učencev;
v IV. c razredu:
Čulk Vinko, Dobrovnik Ivan, Fretze Emilijan, Fretze Marjan, Gosak Zdenko, Gradnik Boris, Hrobat Jožef, Jezernik Karel, Klobučar Artur, Kupec Franc, Markovič Rudolf, Milanez Maks, Oberžan Stanko, Pavelšek Branko, Pogelšek Franc, Slokan Stanislav, Srebotnik Franc, Srebotnjak Ivan, Štorman Andrej, Trobiš Slavko, Vovk Rudolf, Barle Srečko (rep.), skupaj 22 učencev;
v IV. d razredu:
Finžgar Milan, Gajšek Kristo, Gröger Ivan, Hartman Bruno, Hotko Udo, Kladnik Rajko, Korošec Ivan, Kramar Gabrijel, Lednik Ivan, Perger Artur, Planko Rajko, Pleterski Ivan, Repič Božidar, Roš Franc, Veber
Marjan, Virant Vladimir, Volker Zigfrid, Vrečko Bogomil, skupaj 18 učencev.
o)	Popravni izpit imajo:
v IV. a razredu:
Bonač Marija iz francoščine, Kurnik Tatjana iz francoščine, Pajk Ana iz francoščine;
v IV. b razredu:
Hvala Leon iz francoščine;
v IV. c razredu:
Dreu Anton iz narodne zgodovine in zemljepisa, Kopše Rudolf lz matematike, Kramer Anton iz matematike, Prelog Stanko iz francoščine, Voga Tugomer iz narodne zgodovine in zemljepisa, Tepina Janez (priv.) iz francoščine ;
v IV. d razredu:
Grobler Mirko iz francoščine, Zupnelt Franc iz matematike.
2.	Višji tečajni izpit.
Višji tečajni izpit se je vršil od 13. do 24. junija pod predsedstvom direktorja Mravljaka Franca.
Izpitni odbor.
1. skupina (VIII. a razr.):
Predsednik: Direktor Mravljak Franc.
Podpredsednik: Profesor Bračko Ivan.
Člani: Profesor Fabjančič Milan za srbohrvatskoslovenski jezik, namestnika profesor Ster Josip in suplent Legiša Vendelin.
Profesor dr. Zelenik Karel za francoski jezik, namestnika profesor Napotnik Josip in profesor dr. Gantar Kajetan.
Profesor Bračko Ivan za nemški jezik, namestnika profesor Drobne Rudolf in suplent Kunič Marija.
Profesor Krasna Ivan za matematiko, namestnika profesor Modrijan Danilo in profesor Kovačič Edvin.
Profesor dr. Blaznik Pavle za narodno in občo zgodovino z zemljepisom Jugoslavije.
2. skupina (VIII. b razr.):
Predsednik: Direktor Mravljak Franc.
Podpredsednik: Profesor Bračko Ivan.
Člani: Profesor Orožen Janko za srbohrvatskoslovenski jezik, namestnika profesor Ster Josip in suplent Legiša Vendelin.
Profesor dr. Zelenik Karel za francoski jezik, namestnika profesor Napotnik Josip in profesor dr. Gantar Kajetan.
Profesor Bračko Ivan za nemški jezik, namestnika profesor Drobne Rudolf in suplent Kunič Marija.
Profesor Krašna Ivan za matematiko, namestnika profesor Modrijan
Profesor Mlinar Ivan za narodno in občo zgodovino z zemljepisom Jugoslavije.
Zapisnikar: Prof. dr. Zelenik Karel.
K višjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 11 učencev in 15 učenk iz VIII. a razr., 25 učencev iz VIII. b razri., 1 repetent in 2 priva-tista, skupaj 54 učencev in učenk.
A) Pismeni izpit je trajal od 13. do 15. junija.
Izpitni odbor, ki se je sešel pred vsakim pismenim izpitom, je izmed 10 predloženih nalog za vsak pismeni izpit izbral naslednje naloge:
1.	13. junija iz slovenskega jezika: »Moderna prometna tehnika in njen
pomen za našo državo«.
2.	14. junija iz matematike:
1) Pri pravilni deveterostranični prisekani piramidi meri večja osnovna ploskev 529 cm2, manjša pa 342 cm- in naklonski kot obstranskega roba z večjo osnovno ploskvijo p — 57" 21’ 6”. Izračunaj prostornino in površino piramide!
2) Z zneskom 12412 din, ki ga vplačam 1. januarja 1939, si želim pridobiti pravico na letno rento, ki ima 20 obrokov in katere prvi obrok dospe 1. januarja 1950. Izračunaj obrok rente! (6%, celoletna.)
3) Dani sta enačbi kroga (X—-3)2 + (Y — 4)2 = 50 in premice 2X + Y = 15. Izračunaj ploščino trikotnika, ki ga tvorita presečišči premice s krogom in središče kroga, in določi enačbi ostalih dveh stranic!
3.	15. junija iz francoskega jezika: Prevod izvlečka iz Rodinove razprave
o gotski umetnosti — L’ art gothique.
15. junija iz nemškega jezika: Prevod odstavka iz W. Grimma »Uber Kinder - und Hausmärchen«.
B) Ustmeni višji tečajni izpit se je vršil od 18. in 20. do 24. junija.
K izpitu so bili pripuščeni vsi pripravniki in pripravnice, ki niso bili oproščeni ustmenega izpita po čl. 16. pravil o višjem tečajnem izpitu (§ 57. zak. o sred. šolah).
 .. . to IO ^ to o	o
tO =T eT CN to to to to CN CN
o\
o
•N
CN
OMOO^M
^OO r-VO
T- to T- CN
CN t— CN eT CN t- tO
>N
CO
»N
tO
So
O
&
J*
c
O)
>o
D
00
>u
>N
>N
tO
O
— tO VO 00 VO to CN r— to eT CN CN VO tO VO CN tO Or-CN toioio to O VQ VO to vo er to er er to er er er to ‘O =r ^ to er to ss< er er cn to to to to cn cn
vo
CN
vo
Si.
c
ca
00
O VO 00 tO tOCN^-lO to OJ CN UD tO VO *— tO vo =r to er er to er er er to to er «r to er to
t'- — to to er to er er oi to to to
o.
to
to 00 vo to 00 to
er er to CN vo er to
»CJ
CN
»N
to er to . to 00 vo
00 to
T— CN CN
00
tO CN T- vo CO to er tO tO On	on vo CN CN CN tOO> eTeT
er er erererer er to to CN to to to CN to to kj CN CN CN
t— eT
sr cn
1 r-* on fO to er er to er
CN
CN
tO ▼”* t"* On T- er er to
CN CN vO On On er to to T- CN
Pregled uspehov pri
Kandidati(nje), katerih imena so natisnjena z debelimimi črkami,
Tek. štev.	1 m e	Kraj, dan, mesec in leto rojstva
1	Barič Jožef	Slov. Konjice, 2. marca 1916
2	Baša Zdenka	Zgonik pri Trstu, 9. septembra 1920
3	Belej Martin	Trojno pri Laškem, 21. oktobra 1917
4	Birsa Zvonimir	Škofljica, 5. februarja 1920
5	BožiC Stanko	Celje, 15. novembra 1919
6	Brečko Danilo	Šoštanj, 10. decembra 1917
7	Cvenk Ladislav	Celje, 5. julija 1920
8	Domitrovič Vinko	Hrastnik, 6. avgusta 1919
9	Gajšek Friderik	Sv. Jurij pri Celju, 11. aprila 1918
10	Golobič Nives	Ljubljana, 10. februarja 1910
11	Gologranc Franc	Slov. Konjice, 23. januarja 1920
12	Gologranc Stanko	Gaberje pri Celju, 1. februarja 1920
13	Goriup Erik	Celje, 4. aprila 1920 Velike Lašče, 18. aprila 1919
14	Gruden Maks	
15	Hodžar Marijan	Ljubljana, 27. januarja 1920
16	Horvat Matilda	Celje, 22. oktobra 1920
17	Hosner Vladimir	Vrbje pri Žalcu, 21. julija 1919
18	Jagodič Marijan (priv.)	Celje, 7. junija 1912 Celje, 11. avgusta 1919
19	Jerin Smiljan	
20	Jernejšek Friderik	Lisce pri Celju, 6. aprila 1917
21	Kobe Vekoslav	Ljubljana, 4. decembra 1919
22	Kokot Alojzij (rep.)	Celje-Breg, 16. aprila 1919
23	Kolenc Adolf (priv.)	Celje, 17. januarja 1913 Hrastnik, 13. aprila 1919
24	Kolman Ljudmila	
25	Kopše Marijana	Drešinja vas, 18. oktobra 1919
26	Kossär Greta	Wien, Avstrija, 26. avgusta 1919
27	Kossär Kurt	Salzburg, Avstrija, 12. avgusta 1920
28	Kramer Leon	St. Polten, Avslrija, 29. tiecembra 1916
29	Kresnik Vladimir	Sv. Jurij pri Celju, 24. julija 1920
30	Kroflič Marijana	Livek pri Tolminu, 7. marca 1919
31	Langus Vladimira	Družtnirje pri Šoštanju, 23. marca 1919
32	Likar Dušan	Št, Vid nad Ljubljano, 14. aprila 1920
33	Lojk Miloš	Kandija, 29. aprila 1920 Podklanc pri Dravogradu, 9. februarja 1919
34	Lukane Aleksander	
35	Milanez Emil	Gorenja vas pri Boljanu, Italija, 2. sept. 1917
36	Milkovič Zvonko	Osjek, 5. januarja 1920
37	Mravljak Tatjana	Celje, 18. marca 1920
38	Mulaček Jelena	Maribor, 17. aprila 1920
39	Pilih Amalija	Levec pri Celju, 28. junija 1919
40	Pirih Marjan	Rogatec, 21. novembra 1920
41	Poharc Adolf	Lisce pri Celju, 16. junija 1920
42	Prelog Oton	Žiče, 5. avgusta 1919
43	Razboršek Zoran	Arja vas, 19. junija 1919
44	Rebeuschegg Franc	Celje, 5. marca 1919
45	Repič Slavko	Ljubljana, 25. maja 1920 Letuš, 24. marca 1918
46	Hopotar Josip	
47	Ster Ivan	Wiener Neustadt, Avstrija, 6. junija 1920
48	Tertnik Vida	Podgorje v Rožu, Avstrija, 25. novembra 1919
49	Tom Vida	Zagorje ob Savi, 16. januarja 1920
50	Urbančič Marjan	Zg. Šiška, 6. avgusta 1919
51	Vidic Cvetka	Maribor, 10. marca 1920
52	Vovk Vinko	Sv. Jurij pri Celju, 13. oktobra 1919
53	Widmar Felicitas	Kamnik, 17. marca 1920
54	Zupan Gustav	Ajdovščina, Italija, 29. decembra 1916
višjem tečajnem izpitu.
so bili po § 57. zak. o sred. Šolah oproščeni ustmenega izpita.
Ime, poklic in bivališče očeta (matere)		Uspeh izpita	Bodoči študij, poklic
Danijel, gozdar, Štore		popr. izp. iz mat.	zasebna služba
Änton, učitelj, Celje		zrela	filozofija
Anton, žel. delavec, Laško		zrel	teologija
Edvard, postajenačelnik, Žalec		zrel	tehnika
Franc, viš. polic, stražnik v pok., Celje		zrel	pomorska voj. akademija
Franc, sodnik, Celje		popr.izp. nem. jez.	pravo
f Jožef, nar. vod., mati:Elizabeta,Zg.Hudinja		zrel	vojna ekademija
Vinko, gostilničar, Hrastnik		zrel	medicina
f Lovrenc, pos., mati: Rozalija, Sv. Jurij p. C.		zrel	pomorska voj. akademija
Matija, upravitelj zdravilišča, Laško		zrela	medicina
Franc, stavbenik, Slov. Konjice		popr. izp. nar., zq.	tehnika
Stanko, veleposestnik, Blagovica		zrel	kemija
Prane, orož. naredil, v pok., Celje		zrel	veterina
Maks, upravitelj jetnišnice, Celje		zrel	gledališče
dr. Jakob, odvetnik, Celje		zrel	pravo
Štefan, zavar. zastopnik, Celje		zrela	privatna služba
Jakob, natakar, Polule pri Celju Josip, trgovec, Celje		zrel	komerc. vis. šola
		zrel	trgovina
Alojzij, posojil, tajnik, Celje		zrel	medicina
mati: Berta, zasebnica, Moslavca, vrb. ban.		zrel	pravo
mati: Marija, zasebnica, Celje		zrel	filozofija
Mihael, trg. potnik, Ptuj		popr.izjuar.zo.	telesna kultura
Adolf, posestnik, Celje		zrel	tekstilna industrija
mati: Marija, zaseb. uradnica, Hrastnik		zrela	privatna služba
Franc, polic, uradnik, Celje		zrela	tehnika
Julij, kapetan v pok., Sv. Peter v Sav. dol.		zrela	filozofija
Julij, kapetan v pok, Sv. Peter v Sav. dol.		zrel	zasebna služba
Josip, polic, agent v pok., Celje		zrel	pravo
Anton, sodni oficial, Celje		zrel	pravo
flnton, podpregl. fin. kontr. v pok., Celje		zrela	privatna služba
Ivan, trgovec, Šoštanj		zrela	komerc. vis. šola
Franjo, strok, učitelj mešč. šole, Celje		zrel	medicina
Vasilij, žel. uradnik, Celje		popr. izp. iz mat.	vojna akademija
	- Alojz, žel. uradnik, mati: Antonija, Podklanc	zrel	vojna akademija
	- Jakob, žel. čuvaj, mati: Ivana, Zadobrova	zrel	agronomija
Jožef, polkovnik, Celje		zrel	medicina
Franc, gimn. direktor, Celje		zrela	pravo
Rajko, sodnik upr. sodišča, Celje		zrela	kemija
Blaž, posestnik, Levec		zrela	privatna služba
Franc, viš. davčni kontrolor, Celje		zrel	pravo
Martin, trgovec, Celje		zrel	pomorska voj. akad.
Josip, oskrbnik, Novi klošter		zrel	vojna akademija
Martin, posestnik, Arja vas		zrel	medicina
f Franc, hotelir, mati: Marija, Celje		zrel	medicina
Alojzij, žel. uradnik, Celje		zrel	pravo
f Janez, posestnik, mati: Marija, Letuš		zrel	agronomija
Franc, upravitelj zdravilišča, Dobrna		zrel	komerc. vis. šola
f Karel, pošt. urad., mati: Ludovika, Celje		zrela	privatna služba
Peter, strojevodja, Rogatec		zrela	tehnika
Adolf, mesar, Celje		zrel	filozofija
Franc. jetn. paznik, Celje		zrela	telesna kultura
	■ Janez, del., mati: Ana, Sv. Jurij p. Celju	zrel	agronomija
	■ Ferdinand, art. teh. podpol., mati: Mila, Celje	zrela	filozofija
	Andrej, žel. uradn., mati: Antonija, Kranj	zrel	tehnika
Stanje učencev in učenk po končnem uspehu.
% a y\u*w
UJ ADDlia^ll
otuoiaf)
VO
ro
O
<N
O
oo
LA
ro
00
LA
>N
Q.
O
ro
C-J
ro
ro
LT|
>N
ro
o
ro
iA
O
'O
ro
CM
ro
O
o
ro
CM
00
»N
00
o
o
>N
ro
O
ro
ro
ro
O
ro
O
O
00
LA
»N
00
»A
ro
ro
ro
ro
00
00
>N
O
ro
oo
oo
ro
00
ro
oo
ro
»N
ro
la
00
ro
rt-
*N
ro
O
fO
OO
ro
ro
oo’
(N
00
00
ro
ro
ro
'•O
>N
LA
CL
T3
OZNANILO
za šolsko leto 1938./39.
1. Vedenje v počitnicah.
Učenci in učenke se opozarjajo, da se morajo v počitnicah dostojno vesti in da so po disc. pravilih za svoje vedenje tudi v tem času odgovorni svoji šolski oblasti.
2.	Izpiti.
Učenci(nke), ki imajo popravni izpit, naj vlože do 15. avgusta na ravnateljstvo naslovljeno prošnjo, da jim dovoli delati popravni izpit. Prošnjo, kateri priložite letno izpričevalo, kolkujte z din 10, za vsak predmet. pa, iz katerega boste delali izpit, priložite kolek za din 10.
Popravni izpiti se bodo vršili 29., 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. Natančnejši razpored bo ravnateljstvo pravočasno objavilo na črni deski.
Za razredne izpite vložite prošnjo do 15. avgusta ter jo kolkujte z din 10!
3.	Vpisovanje ob pričetku šolskega leta.
1. septembra od 8. do 12. ure bo vpisovanje za I. r., 2. septembra od 8. do 12. ure za II. - VIII. razred in 3. septembra od 8. do 11. ure za učence z drugih zavodov.
K vpisovanju mora prinesti vsak(a) učenec(nka) zadnje šolsko izpričevalo, učenci(ke) z drugih zavodov pa tudi še krstni list.
4.	Šolnina in pogoji vpisa.
Šolnino morajo plačati učenci po naslednji razpredelnici:
800	do	1.000 din		75.—	din	100.— din
1.000	»	3.000	»	112.50	»	150.— »
3.000	»	5.000		150.—	»	200.— »
5.000	»	6.000	»	262.50	»	350,— »
6.000	»	7.000		300.—	»	400.— »
7.000	»	8.000	»	375.—	»	500,— »
8.000		9.000	»	487.50	»	650.— »
9.000	»	10.000	»	600.—	»	800.— »
10.000	»	12.000	»	750.—	»	1.000,— »
12.000	»	15.000	»	1.125.—	»	1.500.— »
15.000	»	20.000	»	1.500.—	»	2.000.— »
20.000	»	25.000	»	1.875.—	»	2.500.— »
25.000	»	30.000	»	2.250.—	»	3.000.— »
30.000	»	40.000	»	2.625.—	»	3.500.— »
40.000	»	50.000	»	3.000.—	»	4.000.— »
Nad 50.000 din davka se plača za vsakih započetih nadaljnih 1.000 din po 10 din šolnine.
Po zgornji razpredelnici se torej do 800 din davka ne plačuje šolnina. Učenci(ke) nižjih razredov plačajo šolnino po II., učenci (ke) višjih razredov po I. skupini.
Osnova za plačanje šolnine je seštevek neposred. davkov roditeljev in učenca.
Neposredni davek se plačuje v naši državi v naslednjih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgradarina);
3. od dohodka podjetij, obratov in samoStalnih poklicev (pridobnina);
4. od rent (rentnina); 5. od dobička podjetij, ki so zavezana polagati javne račune (družbeni davek); 6. od dohodka samostojnega dela in poklica (uslužbenski davek). Od l%nega pribitka k uslužbenskemu davku se šolnina ne plačuje.
Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, ako je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev, ki plačujejo samo neposredni davek od službenih prejemkov, izdaia potrdila o višini letnega davka urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Za posebni davek morajo predložiti o višini davka še potrdilo davčne oblasti. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Zasebnim uslužbencem izdajajo potrdila za odmero šolnine službodajalci.
Osvoboditev (po § 11. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devetimi ali več otroki ne vpliva na plačevanje šolnine. Zato morajo te osebe prinesti potrdilo, koliko bi znašal davek, ako bi ne bilo te osvoboditve.
Šolnina se mora plačati za vse leto že ob vpisu. Zato ne bo vpisan noben učenec, ki ne bo prinesel k vpisu zgoraj omenjenih potrdil in obenem plačal šolnine. Starši naj si zaradi tega preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine najpozneje do 15. avgusta.
Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z din 20, overovljeni prepisi z din 10. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo. Originalno potrdilo uporabljajte pri vpisu otroka, ki je v višjem razredu ali na više organizirani šoli (n. pr. na vseučilišču).
Šolnine ne plačajo drž. gojenci(ke) in učenpi, katerih roditelji plačujejo manj kakor 800 din neposrednega davka na leto. Potrdilo o višini davka pa morajo pri vpisu predložiti tudi ti učenci.
Za učence (ke), katerih roditelji imajo v šolah več otrok, se plačuje: a) za prvega otroka (to je otroka, ki je v višjem razredu kake šole, na kateri se plačuje šolnina) polna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine. Ker vpis ni po vseh šolah istočasen, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka le, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po' šoli starejši otrok plačal šolnino in da bo prinesel o tem dokaz, to je pobotnico 6 plačani šolnini v prepisu. Te pobotnice naj predlagajo starši, oziroma učenci(kc) sami, no da bi jih moralo ravnateljstvo na to šele opozarjati.
Vsak učenec plača pri vpisu din 20 za zdravstveni fond učencev, prispevek za tiskovine (dij. knjižico, letno izpričevalo, disc. predpise itd.) in din 50 za kolek na prijavo.
Po § 35. zak. o srednjih šolah ne sme biti učenec (ka) na dan vpisa v V. razred starejši od 17 in v VII. razred starejši od 19. let. Izjeme do
dveh let dovoljuje kr. banska uprava. Prošnje za spregled starosti vložite pri ravnateljstvu najpozneje do 4. julija ter jih kolkujte s kolkom din 10! Priložite krstni list in zadnje letno izpričevalo!
5.	Predpisi glede učencev, ki se vozijo domoy.
Ministrstvo prosvete je odlok S. n. br. 28.836 od 25. avg. 1933, po katerem so se smeli dijaki od I. do IV. razreda voziti dnevno v šolo in domov samo iz okoliša do 20 km daljave, razveljavilo. Voziti se torej smejo dnevno v šolo in domov neomejeno učenci in učenke vseh razredov. Z ozirom na slabe uspehe, ki jih po večini izkazujejo ti učenci (ke), pa ravnateljstvo staršem nujno priporoča tudi z ozirom na zdravje, da preskrbe svojim otrokom stanovanje v Celju ali vsaj v bližini mesta.
Učenci in učenke, ki čakajo preko poldneva na vlak ali avtobus, morajo imeti za čas od končanega pouka do odhoda vlaka zavetišče ter se morajo ob začetku šol. leta o tem izkazati pri svojih razrednikih. Starši naj preskrbe svojim otrokom zavetišče takoj ob začetku šolskega leta!
Eventualne izpremembe glede sporeda izpitov in vpisovanja bodo objavljene v časopisih.
6. Zdravniški pregled družin, ki sprejemajo v oskrbo dijake.
Po nalogu min. za socialno politiko in narodno zdravje S. br 13.849 z dne 10. maja 1935 (odi. kr. ban. uprave VI No. 13824-1 od 6. jul. 1935) morajo v smislu § 35. t. 4. zak. o zatiranju nalezljivih bolezni osebe, ki vzamejo na stanovanje in prehrano učence (nke), predložiti ravnateljstvu potrdilo, da v družini stanodajalca ni nobenega slučaja odprte tuberkuloze. Brezplačno zdravniško preiskavo izvrši v Celju ter izdaja potrdila protituberkulozni dispanzer.
Predpisana potrdila naj stanodajalci predložijo v začetku šolskega leta istočasno, ko podpišejo prijave.