GRŠKO-SLOVENSKI
SLOVAR
S SODELOVANJEM
D™ A. BREZNIKA in D5; FR. JERETA
PROFESORJEV
KNEZOŠKOFIJSKE GIMNAZIJE V ŠT. VIDU
SESTAVIL
ANTON DOKLER
PROFESOR C. KR. I. DRŽAVNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI.
/
LJUBLJANA, 1915.
ZALOŽIL KNEZOŠKOFIJSKI ZAVOD SV. STANISLAVA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO.



GRŠKO-SLOVENSKI
SLOVAR
S SODELOVANJEM
Dl A. BREZNIKA in Dl FR. JER ETA
PROFESORJEV
KNEZOŠKOFIJSKE GIMNAZIJE V ŠT. VIDU
SESTAVIL
ANTON DOKLER
PROFESOR C. KR. I. DRŽAVNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, 1915.
ZALOŽIL KNEZOŠKOFIJSKI ZAVOD SV. STANISLAVA V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO.
NATISNILA KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI.
hiV3 lo
Predgovor
Iniciativo za sestavo grško-slovenskega slovarja je dalo „Društvo slovenskih profesorjev1', po čigar posredovanju je tudi slavni deželni odbor kranjski obljubil pisateljem slovarja nagrado. Po prvotnem načrtu bi se naj oziral slovar na „Novi testament11 in na vsa dela grških pisateljev, ki so se tedaj na naših gimnazijah brala. Ko se je pa po novem gimnazijskem učnem načrtu z dne 20. marca 1909. število grških pisateljev, katerih dela se smejo v gimnazijah brati, pomnožilo, se je moral tudi obseg slovarja razširiti. Potemtakem obsega grško-slovenski slovar sledeče pisatelje oziroma sledeča dela: Homerja (Iliado in Odisejo), Sofokleja (vseh sedem dram), Evripida (Tavriško Ifigenijo, Hipolita, Medejo in Bakhe), Herodota, Tukidida, Ksenofonta (Anabasis, Helenika, Kirupajdejo in Memorabilija), Platona (Apologijo, Kritona, Fajdona, Evtifrona, Gorgija, Protagora, Fajdra, Laheta in Simposion), Demostena (državne govore in govor o vencu), Ari ana (Anabasis), Plutarha (Aristida, Perikleja, Cezarja in Aleksandra), Novi testament, Huemer, Chrestomathie aus Platon und Aristoteles, Schneider, Lesebuch aus Plato und Aristoteles, H a u p t, Hellas in B i e s e, Ausvvahl aus den griechiscben Lyrikern.
Pri izdelovanju slovarja sta mi rabila za podlago v prvi vrsti: Hand-worterbuch der griechiscben Sprache von Passoff-Rost, 5. Auflage, in Papes Griechisches Handvvorterbuch, 3. Auflage, bearbeitet von Senge-busch. Poleg teh dveh sem rabil tudi vse šolske besednjake, ki so sedaj v rabi, t. j. Schenkla, Mengeja in Benselerja (tega tudi v hrvat-skem, od Stjepan Senca prirejenem prevodu), nadalje Grčko-hrvatski rječnik od Žepiča i Krkljuša ter razne specialne besednjake za Sofokleja, Homerja in Ksenofonta. Samoobsebi je umevno, da sem primerno porabil tudi razne komentarje in druge pripomočke, ki so mi bili ravno na razpolaganje. Za „Novi testament11 mi je dobro služilo „Ta/xislov xrjg xaivfjg dia^nr^g šyxeiQidiov,“ bearbeitet von O. S c h m o 11 e r. Glavnih pripomočkov, slovenskih prevodov grških del, žalibog nisem imel dosti na razpolago ; Sofoklejeva Ajas in Ojdipus na Kolonu, Platonova Apologija in Kriton, Ksenofontovi „Spomini na Sokrata11 ter nekaj spevov Homerjeve Odiseje — to je vse, kar sem mogel dobiti. Tudi „Slovarčki11 k nekaterim grškim delom, tako Koritnikov za Iliado, Prebilov za Odisejo, P ip e n-bacherj ev za Demostena, Tominškov za Ksenofonta in J er ovškov za 7. in 8. knjigo Herodota, so mi dobro služili. — Glede tekstov omenim,
da sem se v prvi vrsti oziral na Teubnerjeve in Tempskega izdaje, vendar sem upošteval tudi važnejše varijante drugih izdaj. Za „Novi testament" sem rabil Tauchnicevo grško-latinsko izdajo.
Pri izbiri lastnih imen sem moral po lastni izprevidnosti postopati. Oziral sem se v prvi vrsti na lastna imena, ki so v slovniškem, mitološkem ali zgodovinskem oziru važna. Glede prevajanja lastnih imen opozarjam na sestavek, ki ga je napravil profesor dr. Jere (gl. str. VII.).
Etimološki del je sestavil prof. dr. A. Breznik. Glavna načela etimologije in uporabljene vire je podal pisatelj na koncu predgovora (gl. str. V.). Pred tiskom je rokopis skrbno pregledal prof. dr. F. Jere. Nasvetoval je v leksikalnem in jezikovnem oziru potrebne spremembe, odstranil marsikatero neenakost, nadomestil posamezne izraze s primernejšimi, opozoril pri prevodu nekaterih težavnejših mest na novejše razlage itd. V jezikovnem oziru me je tudi prof. dr. Debevec izdatno podpiral. Pri težavni in trudapolni korekturi so mi pomagali poleg prof. dr. Debevca še gg. profesorji Anton Koritnik, Jožef Prešeren in Jakob Tršan.
Vsem 'imenovanim gospodom se za izdatno pomoč, brez katere bi ogromnega dela gotovo ne bil mogel dovršiti, na tem mestu najiskreneje zahvaljujem.
Končno še nekaj splošnih opazk. Dolžino sem spočetka hotel označiti samo pri besedah, ki se rabijo pri pesnikih. Pozneje sem jo označil tudi pri drugih besedah. Nekaj besed, pri katerih dolžina ni označena, sem navedel v dodatku. Pomni pa, da je v besedah kakor mr)yr) = (dor.) nayd, p,fj-xrjQ = (dor.) fidvr)Q, ngdaaco = ion. Jtgr/oaat itd., „a“ vedno dolg, razen dmka-aiog, jvoAAanldmog; zato takih besed nisem omenil v dodatku; pri sestavljenkah glej osnovno besedo.
Nekatere slovenske besede, v katerih pisava še omahuje, se nahajajo v obeh oblikah (n. pr. surov in sirov, izkušam in skušam, varuh in varih itd.) — Težavo je delalo prevajanje glagolov v prvi osebi sedanjika, kjer ima glagol trajen ali ponavljalen pomen. Kadar se ni prevajalo z nedovršnim glagolom, se je gledalo pred vsem na blagoglasje, dalje se je upoštevalo, da se mnogo glagolov, posebno sestavljenih, nahaja v časih in oblikah, ki zahtevajo dovršen pomen.
Izdajo so gmotno podpirali slovenski duhovniki, na čelu njim knezo-škof ljubljanski, c. kr. naučno ministrstvo; posebno pa je „Katoliško tiskovno društvo" v Ljubljani z blagodušnim darom omogočilo natisk slovarja.
V Ljubljani, meseca aprila 1915.
Anton Dokler.
Etimologija.
Pri etimologiji smo se ozirali na sorodnost grškega, latinskega, slovenskega in nemškega jezika; drugi indoevropski jeziki so se upoštevali le v izjemnih slučajih. Besedam je pri dejan tudi koren, t. j. tista (pra)indo-evropska podstava, iz katere so nastale besede vseh indoevropskih jezikov. Da se sorodnost posameznih besed tem laže razvidi, smo dostavili semtertja tudi starejše oblike kakega jezika, n. pr. staroslovenske zraven slovenskih ali gotske, starovisokonemške zraven sedanjih nemških itd.
Koren obsega prvotne glasove indoevropskih jezikov; le-ti se pa v posameznih jezikih spreminjajo po stalnih zakonih.
Zaradi lažje uporabe etimologičnih oblik podajamo tu najnavadnejše glasovne spremembe v imenovanih jezikih:
1.	Zlogotvorna indoevropska m, n dajeta pred soglasniki in na koncu besed: v gršk.: a; v lat.: em, en; v slov.: e (§)l; v nem. un.
2.	Zlogotvorna indoevropska 1, r dajeta pred soglasniki in na koncu besed: v gršk.: aA, ag; Aa, ga; v lat.: ol, or; v slov.: 1, r; v got.: ul, ur; lu, ru.
3.	Zaporniki (Verschlufllaute) so v sledečem medsebojnem razmerju:
a) ustničniki (labiali):
b) zobniki (dentali):
idevr.:	P	b	ph2	bh	idevr.:	t	d	th	dh
grško:	n	P	9	9	grško:	X	d	0	ti
latinsko:	P	b	f	f, b	latinsko:	t	d	f, b	f, b
slov.:	P	b	P	b	slov.:	t	d	t	d
nem.:	b (f)	f, pf	(f)	b	nem.:	d (t)	z, fP	t (d)	t
1	Nastal iz em, e11.
2	h izraža aspirirane glasove: ph je tedaj aspiriran p, bh aspiriran b, dh aspiriran d itd.; aspirirano izrekajo n. pr. Nemci svoj k (n. pr. kjhjalt).
3	Med samoglasnikoma.
c) palatalni (omehčani) zaporniki:			č) velarni2 zaporniki	
idevrA:	k’	g’	k’h	g’h	idevr.:	q(t. j. k) g	gh
grško:	%	y	Z	Z	grško:	x	y	Z
latinsko:	c (=k) g	c(-k) h, g	latinsko: c ( k) g	h, g
slov.:	s	z	s	z	slov.:	k	g	g
nem.:	h, g k, ch	(k)	g	nem.:	h, g k, ch	g
	d) labiovelarni zaporniki:			
	idevr. 3	qw (t. i. kw)	gw	gwh	
	grško:	n, v, y.	/9, d, y	<p, ti, Z	
	latinsko:	qu, c		gu, v, g | f, gv, v, g	
	slov.:	k	g	
	nem.:	(h)w, h	k, p, f	
4.	Prvotni s je med samoglasniki v grščini izpal, v latinščini in deloma v nemščini je postal r; v slovenščini je za i-, u-, r-, k- postal h.
Glede pisave je treba pripomniti, da pišemo v tej knjigi nezlogotvorni n (t. j. n) z w; nezlogotvorni i (t. j.i) z j.
Reducirani indoevropski samoglasnik (a) pišemo z majhnim e (e).
Etimologija je sestavljena po sledečih virih:
1.	Emile Boisacq: Dictionnaire etymologique de la langue grecque; Carl Winter, Heidelberg. 1. snopič je izšel 1907.; delo je doslej dospelo do besede veooageg, t. j. do 12. snopiča, ki je izšel 1914.
2.	Alois Walde: Lateinisches etymologisches Worterbuch; C. Winter, Heidelberg 1910. Zweite umgearbeitete Auflage.
Ker je izšlo to delo pozneje kakor prvi štirje snopiči Boisacqovega slovarja, t. j. črke a do r] incl., smo se pri besedah teh črk ozirali v prvi vrsti na Waldeja, v kolikor seveda obsega grško etimologijo ; takisto smo uporabljali Waldeja od besede všaaagsg dalje.
3.	Erich Berneker: Slavisches etymologisches Worterbuch; C. Winter, Heidelberg; 1. snopič je izšel 1908; doslej je prišlo na svetlo 11 snopičev, t. j. do besede moriti.
4.	Friedrich Kluge: Etymologisches Worterbuch der deutschen Sprache; Karl Trubner, Strafiburg 1910. Siebente verbesserte und vermehrte Auflage.
1	Zaradi lažjega tiska pišemo v tej knjigi indoevropske palatalne zapornike z znamenjem: ’; v primerjalnem jezikoslovju se stavi polukrožec (°) nad črko.
2	Velum = mehko nebo!
2 Zaradi lažjega tiska pišemo v tej knjigi indoevropske labiovelarne zapornike z w; v primerjalnem jezikoslovju se piše u s polukrožcem spodaj (g), n. pr. qu.
Lastna imena
Lastna imena se redno niso prevajala. V kolikor pa so se slovenila, so se pri njih obdržale v imenovalniku končnice, ki so bile skoro do zadnjega časa pri nas splošno v rabi; v deblu pa so se lastna imena kolikor mogoče približala grškim, samo da se je ohranil slovenski pravopis. (Nekaj nedoslednosti, ki so se prezrle, naj blagohotni čitatelj sam popravi.) V zadnjem času pa se kaže tudi pri nas stremljenje, da se kakor moderna imena pišejo tudi grška lastna imena v imenovalniku tako, kakor se glase v grščini, seveda s slovenskimi črkami. Ta težnja se kaže pri Nemcih, pri Čehih; tej pisavi se približujejo tudi Poljaki in Hrvati. Pri Slovencih se je zadnje čase za to pisavo zavzel posebno dr. Josip Tominšek (prim. pos. Antibarbarus str. 47—60), upošteva jo deloma dr. J. Debevec (prim. Grška drama v Izv.
I.	drž. g. za 1. 1913/14) in, razen par izjem, jo rabi Omerza v svojem prevodu Iliade. Ker se torej kaže težnja po taki pisavi tudi pri nas, zato podajamo v naslednjem glavna pravila, kako bi se ta pisava kolikor mogoče dosledno izvedla.
I.	sklanjatev.
1.	Imena ženskih oseb in krajev na dolgi ali kratki a se glase v ednin-skem imenovalniku v slovenščini kakor v grščini. Odvisne sklone pa tvorimo v slovenščini tako, da odpahnemo navidezno grško končnico v rodilniku (-ag) in na to navidezno deblo pridevamo slovenska sklonila ženskih samostalnikov. N. pr. Ag[iovia (-ag) Harmonia (-je), HvDia, Mrjdeia Medeja (-je), Ehmrga Elektra (-e), Ar/da in Afirjva (-ag) Atena (-e); Ovgea (-ag) Tirea (-je), Tsyea (-ag) Tegea (-je) itd.; Air ra/Ja (-ag) Ajtolia (-je), BouotLa (-ag) Bojotia (-je), Egrvga (-ag) Efira (-e), Tavayga (-ag) Tanagra (-e) itd.
2.	Imena ženskih oseb in krajev na 77 (gen. »7g) se glase v edninskem imenovalniku v slovenščini na a, ker se dobe v grščini pri večini poleg oblik na 17 tudi one na a. V ostalem velja o njih isto kakor o imenih na a, torej: 'EnajUri (-gg) Hekaba (-e), Avuy6vrj (-77 g) Antigona (-e); Idr] (-775) Ida (-e), Korjvrj (-77g) Kreta (-e), Mvrilrjvr] (-77g) Mitilena (-e), XakxtdtM] Halkidika.
3.	Grška krajevna imena, ki so v množini, se tudi v slovenščini glase v množini, n. pr. Affijvat (-dtv) Atene, Aten; Oeggonvlat Termopile, Gij/Jat, Ilkaraiai Plataje, I>egai Fere, Fer; Atigtcroat in Adgiaaa Larisa (-e), I>gi^a in -at Friksa in Frikse.
4.	Imena moških oseb in krajev na ag in tjg (gen. ov) obdrže ti končnici tudi v slovenskem imenovalniku; ostale sklone pa dobimo, če odpah-nemo končnico ov v rodilniku in na to navidezno deblo pridevamo slovenske končnice moških samostalnikov. N. pr. Agiove-ag (-ov) 'Ariste-as (-ja), Alveiag (-ov) Ajnejas (-ja), Eogyiag (-ov) Gorgias (-ja), Uvikv/onag (-ov); TsXe(16ag (-ov) Teleboas (-oja), Adgiag (-ov) Jadransko morje, Ay/)oqg (-ov) Anhises (-a), Eeg^rjg (-ov) Kserkses (-a), 'AAmfhddrjg (-ov), Muuddrjg itd. Agat-?]g (-ov) Arakses (-ksa); Tegsvivrjg (-ov) Temenites (-ta).
5.	Patronimika. Alanidgg (-ov) Ajakides (-da) ali Ajakovič, AozA-gmddgg (-ov) Asklepiades (-da) ali Asklepijevič, Avgeidrjg (ov) Atrejdes (-da) ali Atre-jevič, IIr]Xriiddr)g in Urj^sid^g (-ov) Pelej(a)des (-da) ali Pelejevič itd.
6.	Kakor z imeni na ag (-ov) ravnamo tudi z imeni na ag (-a = dor. gen.): Aflgonogag (-a) Abrokomas (-a), Midag (-a) Midas (-a), 2yj')7iag (-a); 'Ifiegag (-a) reka.
O	p o m n j e:
a)	Nekatera moška imena se 'sklanjajo v grščini po prvi in drugi sklanjatvi, n.gr.Evgvjldvrjg (-ov) in Evgvftavog(-ov), X2yvy??g(-ov) in ,FQyvyog(-ov).
V	slovenščini torej lahko rečemo: Evribates in -tos (-ta), Ogiges, -gos (-ga).
b)	Kva^ag-gg in <Pagvdxr)g imata rodilnik -ov in -ovg po tretji sklanjatvi.
V	slovenščini se glasi vedno enako: Kiaksares (-rja), Farnakes (-ka).
c)	Za punski besedi AglXxag (-a) in Avvlfiag (-a) rabimo latinski udomačeni obliki Hamilkar, Hanibal.
II.	sklanjatev.
1.	Imena moških oseb, imena rek, gora, mest, otokov in polotokov na og (-ov) obdrže tudi v slovenščini v imenovalniku grško končnico; odvisni skloni se dobe, če se odpahne v rodilniku ov in se na navidezno deblo pri-devajo slovenska sklonila moških samostalnikov.
a)	Moške osebe: ’Ay%atog (-ov) Ankajos (-ja), Aiaaog (-ov) Ajakos (-a), Ato/vžog (-ov) Ajshilos (-la), 'Hgodovog (-ov) Herodotos (-ta), 'Polji o g (-ov) Fojbos (-a); :'Augioiog (-ov) Akrisios (-ja); AXxivoog (-ov) Alkinoos (-oja), Ildvftoog (-oov) Pantoos (-oja), Ayi)aiXaog (-ov) Agesilaos (-ja), Meve?.aog (-ov) Menelaos (-ja); Aritog (-ov) Lajos (-a), Magdoviog (-ov) Mardonios (-ja) itd.
Op o m n j a:
Žensko ime ’AyXavgog (-ov) se glasi Aglavros (-re).
b)	Imena rek: 6 AXcpeiog (-ov) Alfejos (-a), b^Ivdog (-ov) Indos (-a), 6 n?]vsiog (-ov) Penejos (-ja) itd.
c)	Imena gora: 6 AZ/aog (-ov) Hajmos (-a), 6 ”OXvg.nog (-ov) Olim-pos (-a) itd.
d)	Imena mest: 6 A/aviaog (-ov) Amnisos (-sa), 6 Kav o) [log (-ov) Kano-bos (-a); 6 in y 'Og^ofievog (-ov) Orhomenos (-a); fj ’A/9vdog (-ov) Abidos
(-a), f} ''Ecpeaog Efesos (-sa), 7) Kogivftog (-ov) Korintos (-ta) itd.; Nivo g (-ov) Ninive.
e)	Imena otokov in polotokov: 6 'Iodpog (-ov) Istmos (-a); r/ Kvngog (-ov), Kipros (-a), 7) Na§og (-ov) Naksos (-a), f} Ile/Mndvvrjoog (-ov) Peloponesos (-a) itd.
O	p o m n j e:
a)	Sem spada tudi mesec Ildvspiog (-ov) Panemos (-a).
b)	Nekatera mesta se nahajajo v dvojni obliki, n. pr. r) looog in oi ’Ioooi, 7] Tagoog (-ov) in oi Tagooi. Pri teh rabimo edninsko obliko Isos (-a), Tar-sos (-a).
2.	Imena krajev, ki se nahajajo v grščini samo v množini, rabimo tudi v slovenščini v množini in jih sklanjamo, kakor bi se glasila v ednini na -og. N. pr. oi AeXcpoi (-čbv) Delfi (-ov), <PiXinnoi Filipi; Aiydg nova/.ioi Ajgospotami.
3.	Mnogo grških krajevnih imen se rabi v srednjem spolu ednine. Imenovalnikovo končnico -ov ohranimo tudi v slovenskem imenovalniku, drugače ravnamo z njimi kakor z imeni na -og. N. pr. Adgapcmsc-ov (-ov) Adramitejon (-ja); 'IXiov Ilion (-ja), IIr)?,ovoiov (-ov) Pelusion (-ja), žovviov (-ov) Sunion (-ja), Ad^vaiov Atenajon (svetišče).
4.	Nekaj krajevnih imen se rabi v grščini v srednjem spolu množine. V latinščini se glase tudi v množinskem srednjem spolu; ravno tako rabijo nekatera teh imen Čehi. Slovenske šolske knjige ne soglašajo v rabi teh imen; zato bi bilo morda najboljše, da tudi mi obdržimo srednji spol množine, torej: ,Ag^r)Xa (-cov) Arbela (Arbel-om), Kovvaga (-cov) Kunaksa (pri Kunaksih), Aevrnga (-cov) Levktra (pri Levktrih), Eovoa (-cov) Suša (Sus, Susom) itd.
5.	Atiške oblike na -ecog (-eco) se pregibljejo v slovenščini kakor oblike na -dog (-dov); prim. Xaog (-ov) Xscbg (Xecb). Torej lahko rečemo: MeveXaog (-ov) Menelaos (-ja) in MevsXecog (-to) Menele-os (-ja); ravno tako: A^cpiaga-og (-ov) in Ajugpiags-cog (-co), ’IoXaog in ’IoXecog Ioleos (-eja), Kecog (Keco) Keos (Keja), Tecog (-co) Teos (-ja), ’'Ax??g (eco) Akes (-eja), Ivagcog (-co) Inaros (-rja), Kocog (Kooovde) in Kčbg (Kčb) Kos (Ko j a), Atiocog (-co) in 'A^cog Atos (-ja), rXčog (-co), at. r?.ovg (-ov) Glos, Glus (-ja).
111.	sklanjatev.
A. Soglasniška debla.
V imenovalniku obdržimo povsod grško obliko; ostale sklone pa dobimo, če odpahnemo v rodilniku og in na deblo pridevamo slovenske končnice.
1.	Goltniška debla: rj 2Vv£ (-vy-og) Stiks (-ga); 17 2qpiyš (-yyog) Sfings (-ge).
2.	Ustniška debla: Kexgoy) (-nog) Kekrops (-pa), IIeXo7p (-nog) Pe-lops (-pa).
3.	Zobniška debla: a) "Aotvava^ (-xrog) Astianaks (-kta); b) Ila/.-Aag (-a<5og) Palas (-de), 'E?Adg (-ridog) Helas (-de); c) a) Zev^ig (-tdog) Zevksis (-da), Ildgig (-idog) Pariš (-da); r/ 6e,iug (-tdog) Temis (-de), žs/uga/iiig (-t(d)og) Semiramis (-de), Xgvo6fte/Mg (-idog) Hrisotemis (-de); Xagig (-rog) Haris (-te), at Ev/Mvideg (-cov) Evmenide; fi) jezera (m. sp.); 6 Kndflig (-idog) Kratiš (-da); reke: 6 Tiyaig (-idog) Tigris (-da); y) dežele (ž. sp.): »)Av/.Lg (-idog) Avlis (-de), THhg (-idog) Elis (-de), Aeovvig (-idog) Leontis (-de) (at. obč); d) mesta (m. sp.): Mejupig (-tdog) Memfis (-da), I>dar}Xig (-idog) Faselis (-da); [O p o m n j a: Oldinovg (-odog) ali Oidinog (-or), Ojdipus ali Ojdipos (-a).] d) Ad%rjg (-rog)) Lahes (-ta), <Pegr)g (-rog) Feres (-ta); 6 in rj <S>ayygrjg (-rog) Fangres (-ta, mesto), o in ^ Ildgvrjg (-t?og) Parnes (-ta); ’Egcog (-covog) Eros (-ta).
4.	debla na v: Ilaidv (-drog) Pajan (-a); "EV.rjv (-og) Helen (-a); Eksvoig (-trog) Elevsis (-ne), ža/.aaig (-Iv o g) Salamis (-ne), fogvvv (-vvog) Gortin; Ilooeidobv (-covog) Posejdon (-a); 'EXixcbv (-covog) Helikon (-a); KoXo-ipcbv (-covog) Kolofon (-a); MagaUdov (-covog) Maraton (-a); Borjdgojucbv (-covog) Boedromion (-a); Kipicov (-covog) Kimon (-a), II/.drcov (-covog) Platon (-a); rj Kgdvcov (-covog) Kroton (-a); ,Ayapiš[.ivcov (-or o g) Agamemnon (-a), "Envcog (-ogog) Hektor (-ja); 6 Evgvjicbv (-drog) Strimon (-a), Kagyr)dd)v (-drog) Kartagina.
5.	Debla na vz: a) Eevocpčbv (-čbvvog) Ksenofon (-ta), Xaigecpčbv (-čbvvog) Hajrefon (-ta); Kgscov (-orrog) Kreon (-ta), 6 Ayegcov (-orrog) Aheron (-ta);
b)	Atag (Aiavvog) Ajas (Ajanta), 'Av/.ag (-rrog) Atlas (-nta); 6 in rj Ay.gdyag Akragas (-nta); c) 6 ’Onovg (-ovvvog) Opus (-nta), 6 Tgance^oi3g (-ovvvog) Tra-pezus (-nta); d) tj Tigvvg (-vidiog) Tirins (-ta); e) 6 Ee/./.r/eig (-errog) Seleejs (-enta), 6 Sijioeig (-errog) Simoejs (-enta).
6.	Debla na g: Mevvcog (-ogog) Mentor (-ja), Arj^iijvrig (-roog) Deni eter (-tre).
7.	Debla na o, n. pr. Xcoxgdvr)g (-org). Deblo se glasi na -so-, rodilnik je torej 2coxgav-so-og; potemtakem bi se slovenski rodilnik glasil Sokratesa. Ker pa ima več teh imen vzporedne oblike na tj g (-ov) po prvi sklanji in se pri vseh tvori tožilnik poleg na tj po pravilu tudi na tjv po analogiji lastnih imen na tjg (-ov), zato bi tudi v slovenščini tvorili odvisne sklone tako, da odpahnemo končnico ovg v rodilniku in pridevamo končnice na navidezno deblo kakor pri prvi sklanji. Torej: Sokrates (-ta); Arj/Aoofievrjg (-ovg) Demostenes (-na) itd.
Op omnj a:
Po analogiji teh bi sklanjali tudi ro Kvvooagyeg (-ovg) Kinosarges (-ga), ‘!Agyog (-ovg) Argos (-ga) in 'E/.og (-ovg) Helos (-la).
8.	Imena na -xXrjg (-sovg). Analogno deblom na a ravnamo z debli, ki imajo pred o še e, n. pr. 'Hganhfjg (-eovg). (Deblo: TIgayJ.Ec.aog, -eovg). Tudi tukaj odpahnemo ovg in na navidezno deblo pridevamo slovenske končnice: Herakles (-eja), Ilsgmkfjg (-eovg) Perikles (-eja), 2ocpoxXrjg (-eovg) Sofokles (-eja).
B. Samoglasniška debla.
1.	Imena na -evg (-ecog). Imenovalnik enak grškemu, odvisni skloni se tvorijo iz debla, n. pr. A^iAAevg (-ecog ali ij-og) Ahilevs (-eja), dijoevg (-ecog, Tesevs (-eja), 'Ogcpevg (-ecog) Orfevs (-eja); 6 Avagvevg (-ecog), Atarnevs (-eja), 6 ITeigacevg (-ecog) Pejrajevs (-eja).
O	p o m n j e:
a)	Enako tudi Apt?g (-ecog) Ares (Areja).
b)	Zev$, Aog ali Zrjvog, Zevs (-sa) ali Zena.
2.	Imena n a <u (-ovg, deblo -o/-^. Imenovalnik kakor v grščini, ostali skloni iz debla, torej: Tvti> (-ovg iz -ojog) Ino (-je), At?trc6 (-oug) Leto (-je), Zancpco (-oti g) Sapfo (-je); Z and d) (-ovg) Sardinija.
3.	Debla na -v- se pregibljejo v slovenščini kakor debla na oj, torej: ePadd/.iavfh)-g (-v-og) Radamantis (-ija), ij Egivvg (—v-og) Erinis (-ije); 6 "A/.vg (-vog) Halis (-ija).
4.	Deblo na co: Mivcog (-coog) Minos (-ja).
5.	Ravno tako bi ravnali z debli na i (-iog), kakor: 'Afj.amg (-tog) Amasis (-i j a), "Amg (-tog) Apis (-ija), To/j,vo tg (-tog) Tomiris (-ije); 6 ”Ahug Alpis (-ija), fj AAtrtg (-tog) Altis (-ije) (dežela), 6 Mdgig (-tog) Maris (-ija), Zaig (-tog) Sais (-ija), r\ Navagaug (-tog) Navkratis (-ija, mesto).
6.	Po analogiji teh bi se glasile tudi zloženke s -jtoAig sledeče: •fj 'AjicpittoAig (-ecog) Amfipolis (-ija), TlegoenoAig (-ecog) Persepolis (-ija) ali pa bi se odpahnila navidezna končnica (-ecog, -log) in bi rekli po latinskem vplivu: Amfipolis (-a), Persepolis (-a); Neapolis (-a) in Zvgvig (-ecog) Sirtis (-te), Amasis (-a), Tomiris (-e), Zdgvjfdcg (-eco, g -tog) Haribdis (-e).
Imena prebivalcev.
Da se ločijo imena prebivalcev od drugih lastnih imen, bi jih tvorili s slovenskimi priponkami -ec, -jan itd., ki se pridevajo na pravo ali navidezno deblo grškega imena; pri prvi sklanji pa bi lahko obdržali samo navidezno deblo: 1. Abderit (-a), množ. Abderi ti . .. Perz (-Žan), Spartiat.
2.	Ahaj-ec, Kolhec, Kiprijec, Korinčan; Tesalci. 3. Kapadočan (iz -kjan), Japigi (-Žani); Arab-ec; Abanti; Ajani; Jon(c)i, Kikon(c)i, Mirmidon(c)i, Amazonke; Lakon-ec, Iber-ec, Evrope-jec, Falere-jec, Ajgalejci, Palejci itd.
Pregled kratic
I. Imena pisateljev in njih
Arr. Arianos.
Dem. Demostenes.
Evr. Evripides.
I.	T. Tavriška Ifigenija. Med. Medeja.
Hip. Hipolitos.
Bnkh. Bakhe.
Her. Herodotos.
Hom. Homeros.
II.	llijada.
Od. Odiseja.
Ksen. Ksenofon.
An. Anabasis.
Hell. Helenika.
Kir. Kiropajdeja.
Mem. Memorabilija.
NT Novum Testamentum.
Pl. Platon.
Fajd. Fajdon.
Fajdr. Fajd ros.
Gorg. Gorgias.
Simp. Simposion.
a bi. ablativus. abs. absolutno, acc. accusativus. acc. o. inf. accusativus cum infinitivo. abst. abstraktno. act. activum. adi. adiectivum. adi. verb. — adiectivum ver-bale.
adv. adverbium.
ajol. ajolsko.
aor. aoristus.
a or. mix. aoristus mixtus.
at. atiško.
augm. augmentum.
bojot. bojotsko.
brahilog. brahilogično.
buk. bukolsko.
ca circa.
cj. coniunctivus.
II.	Posebne kratice:
comp. comparativus.
conj. conjunctio.
cop. copulativum.
dat. dativus.
del. defectivum.
demin. deminutivum.
demonstr. demonstrativum.
dep. deponens.
d. m. deponens medium.
d. p. deponens passivum.
desid. desiderativum.
dissim. disimilacija.
dor. dorsko.
dr. drugi.
du. dualis.
en ki. enklitično.
ep. epsko.
Et. Etimologija. evfem. evfemistično. fem. femininum. frekv. frekventativum.
del:
Plut. Plutarhos.
Arist. Aristides.
Per. Perikles.
Caes. Caesar.
Sol. Sofokles.
Aj. Ajas.
0 T. kralj Ojdipos.
OC Ojdipos na Kolonu. Ant. Antigona.
Fil. Filoktetes.
El. Elektra.
Trach. Trahinijke.
Tuk. Tukidides.
fut. futurum. gen. genitivus. germ. germansko. gl. glej. glag. glagol. got. gotsko. gršk. grško. hebr. hebrejsko. idevr. indoevropsko. imp. imperativus. impers. impersonale. impf. imperfectum. indecl. indeclinabile. ind. indicativus. inf. infinitivus. interj. interjectio. intens. intensivum. intr. intransitivum. ion. jonsko. iter. iterativum. izpos. izposojenka.
itd. in tako dalje. komp. komparativ. korrel. korrelativum. kopt. koptsko. kor. koren. lat. latinsko.
loc.	localis. mase. masculinum.
med.	medium. met. metonimično. metal, metaforično. metapl. metaplastično. n. pr. na primer. nav. navadno.
nem. nemško. neutr. neutrum. nom. nominativus. num. numerale. ob j. objekt. obl. oblike. onomatop. onomato-poetično.
opp. oppositum (beseda nasprotnega pomena). opt. optativus. os. oseba. os k. oskijsko.
oz. oziroma.
pt. in part. participium. pass. passivum. pers. poosebljeno. perz. perzijsko. pl. perfectum. pipi. plusquamperfectum. pl. pluralis. podst. podstava. poet. poetično. pooseb. poosebljeno. pos. posebno. pr. in praes. praesens. praep praepositio. pragerm. pragermansko. preb. prebivalci. pregn. pregnantno. predgerm. predgermansko. predp. predpona. pren. preneseno. prim. primeri. priv. privativum. prolept. proleptično. pron. pers. pronomen per-sonale.
pron. reli. pronomen re-flexivum.
pron. poss. pronomen pos-sessivum.
proth. prothetieum.
prv. pom. prvotni pomen.
redupl. reduplikacija.
rel. relativum.
sc. scilicet (namreč).
semit, semitski.
sg. singularis.
skrč. skrčeno.
sl. slično.
slov. slovensko.
sor. sorodno.
srvn. srednjevisokonemško.
staroat. staroatiško.
sti-slov. staroslovensko.
stvn. starovisokonemško.
subj. subjekt.
subst. substantivum.
sup. superlativus.
t. j. to je.
tm. tmeza.
trans, transitivum.
voc. vocativus.
vok. vokal.
vzpor. obl. vzporedna oblika.





■

.




'
’
■

■
■
1
■ , ■







'
1

■ .
' ■ S .














A
A, a (d?,cpa) prva črka grškega alfabeta; pren.: začetek NT, kot številka: o' = 1; ,a = 1000.
d- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom dv-) d-vuiog, dv-aiviog, in-no-cens, un-schuldig; et.: nastalo iz idevr. n, lat. in, nem. un, slov. je (iz q), ne-je-voljen, ne-je-veren. 2. alpha eopula-tivum (iz d-, oa-, idevr. sm = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ti-jržoug, lat. simplex; a-nag. 3. alplia protheticum: d-ovijg, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Štern; d-pt/.vco slov. molzem.
d (dor.) = ?) (člen); d (dor.) = ij (pron. rel.); a (dor.) = f/.
d, da (vzklik za izraz začudenja, roganja, nevolje, bolečine itd.) ah! oh! joj! gorje!
d-ddzog 2 ep. (dcuo) 1. nepoškodovan, neranljiv, neoskrunljiv 2tvyog vdcog. 2. negoljufiv, neškodljiv ded/.og. 3. silen.
d-ayyg 2 ep. (dyvvju) nezlomen; trden, močen.
d-anzog 2 ep. (duTopad) nedotičen, nepristopen.
d-doyezog 2 ep. — doysvog.
dačo in aafco ep. [aor. dača, doa; med. duod/irjv in dodp rjv; p us s. ddadrjv) 1. act. poškodujem; (pre)slepim, (o)ma-mim, zapeljem. 2. med. a) dam se preslepiti, motim se; prevara me kdo; b) = act. viva slepim, varam.
’A8ai, d)v, ai mesto v Fokidi s starim Apolonovim svetiščem.
dfSaneco ep. ne razumem, ničesar ne slutim, ne spoznam.
d-f}&K%evTog 2 (f}ay.ysvco) poet. ne posvečen v Bakhove misterije.
[ 'A/Savzsg, cov, oi prvi prebivalci otoka Evboje (jdjlavvLg).
d-paprjg 2 (jldgog) netežak, nenadležen NT.
d-/3aoaviozog 2 (jaaavigo)) nepreizkušen, brez pretresa, brez (natančne) preizkušnje.
d-^aotkevzog 2 (flaouevg) brez vladarja, neodvisen, samostalen. a-^azog 2 (ftaivco) 1. brezpoten, ne-hoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) — rd dfiava posvečen kraj, svetišče. d/3/3a oče NT.
’A/3Sr]Qa, cov, td Abdera, mesto v Tra-kiji. — preb.’Aft8r]()iz7)g, ov, d Abderit; pren. malomestnež, abotnež. d-fie/Saiog 2 netrden, nestalen, nestanoviten, negotov, nezanesljiv; ev xop dfSsjau;) (sg dftsflaiov) na nevarnih tleh. d^SeArepta, 1] neumnost, bedarija, abotnost.
&-/hog 2 a-flioorog 2 (jlioco)
d-PeX.zEQog 3 bedast, neumen; superl. ajdelvegcoTaTog največji bedak (neumnež).
'A/hoi, oi Abijci, skitsko pleme.
I	kar ni vredno življenja [ (/?tog), neznosen, nepre-I biten; aflicovov tov iv ne ' more se živeti. d/3Xd/dsLa, r/ (d-jl/jijliig) nepoškodo-vanost, nepokvarjenost, nedolžnost. d-flkaflrig 2 (ftla/h]) 1. nepoškodovan, nepokvarjen, nedolžen (ftlog). 2. neškodljiv, brez nevarnosti, ki ne prinaša škode ojvovdai — adv. afi/.aflojg neomajljivo, sveto, brez nevarnosti. d-fUrjg, yvog (fldJj.O)) ep. ne izstreljen, nerabljen, nov (log).
rjzog 2 ep. (palico) nezadet, ne-ranjen.
Grško-slov. slovar.
1
d-/3krjxgog [a prot h. + 8/.r/ZQ(k] 3 ep. slab(oten); nežen, miren, lahek (#a-vavog); počasen, skriven (voaog). d-^ofp&rjtog 2 (fiotjffeaf) ki se ne da rešiti, brez pomoči, neozdravljiv. a/?og (dor.) = fjflog mladosten, dorastel, dozorel.
dfiovkeco ( d-javko g) nočem. d- jovkr/zog 2 (jovkopcu) nezaželen, neprijeten, neugoden, ne hoteč, nerad.
dftovkta, fj 1. neodločnost. 2. nepre-udarnost, nepremišljenost, nespamet. a-fiovkog (javki)) kdor si ne zna ne svetovati, ne pomoči 1. nepremišljen, neumen. 2. vnemaren, nebrižen, brez skrbi, ne skrbeč (tivi za koga). afiga, fj (ajgog) sobarica, hišna. d/3go-8tauxog 2 (diaita) razkošno živeč, mehkužen; v d ajgodtattov razkošno življenje, mehkužnost. A/fgo^ekptjg, ov, o neki Tračan, Seu-tov tolmač.
Afigonopag, d, d 1. Kserksov brat; 2.
Artakserksov vojskovodja. apgo-nopifg, ov, (-/.opij) poet. bujno listnat, bujno zelen. a-figopog 2 (jgepco) ep. bučen, šumen. afigo-nkovzog 2 poet. bujen, bohoten, razkošno bogat.
ajigog 3 1. v dobrem pomenu: bujen, krasen, lep, nežen, ljubek, prisrčen. 2. v slabem pomenu: razkošen, mehkužen; to djgov mehkužno življenje, bohotnost.
d^gozdijco [gl. apagtdvco, a or. fjpagtov, pri Homerju: ijpjgotov] samo cj. a or. ajgotd^opsv zgrešim (nvog). a^gozrjg, ijtog, fj (d j gag) bujnost, bohotnost, mehkužnost, krasota, razkošnost, ponos.
a-/3goxog 3 in 2 ep. poet. neumrljiv, brezsmrten; božanski, svet. afigvvco (v, d j odg) čistim, snažim, krasim, opremljam; med. baham se, šopirim se.
d-jgcooia, fj (jijgd)ay.oi) poet. post. A/Hvdog, fj Abid, mesto ob Helespontu nasproti Sestu; preb. 6 Ajvdtjvog. a-flvooog 2 (jvaoog = morska globina) ion. poet. NT; brez dna, brezdanji, neizmeren, neskončen; subst. fj brez-dno, prepad, pekel.
dya- predpona [Et. dya, iz mga, sorodno peya\ zelo, jako, pre-.. dydao&ai gl. dyd()[iai. ayayov dor. = f)yayov, gl. ayco. dyd£opcu med. = dyauai. dyafto -eidijg 2 (st dog) na videz dober.
dya'd'o-egyeco (sgyov, koren šgy) delam prav; ttvd delam dobro, koristim komu NT.
dya/d'o-Egyirj, fj ion. dobro (zaslužno, junaško) delo.
&ycv&o-£gyog, 6 (sgyov, kor. sgy) dobrotnik, dobrodelnik; pri Spartancih pet naj starejših vitezov, ki so jih uporabljali za poslance. dya‘d'o-noL£co delam prav, dobro, nvd NT.
dya'd'o-noita, fj dobro (pravično) ravnanje NT.
dyard'o-noi6g 2 pravičen NT. aya,d'6g 3 [adv. sv — comp. dpsivcov, jekzicov, zgsiaacov, kcoicov, /.(prov; ep. poet. dgsicov, jekzegog, kcoitegog, tpsg-tegog. — sup. dgtovog, jektiotog, kanat og, ktpatog; poet. jskrarog, tpsgtu-tog, tpšgtotog] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (te/yvrjv, sig, ero d g, žaret rt, sv tivi); jojv: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ^affe dragi moj; ol dyafjoi plemenitaši, aristokrati; y.akbg y.dyaff6g korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, rtrog za kaj, proti čemu, srečen(jiog), rodoviten (%cbga), ugoden (ovag); ayaf)b ngaypata ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. to aya-fjov dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; dyaffa <pgovecov dobrohoten, dobro misleč, eig aya-ffov, snkv/afJo) v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; sig dyaf)a iteifks-affat dober svet poslušati, aymM evgiOKopat, najdem milost. ayaf)'ovgyeco = dyaf)osgyso>. Ayd‘&vgooi, oi skitsko pleme. dya‘d'cnovvrj, fj dobrohotnost, poštenost NT.
Ayd&cov, covog, d Atenec, Platonov prijatelj in grški tragik. dyato(iau ep. ion. = ayapat.
dya-xXefjg 2
(xAsog)
dya-xAetz6g 3 dya-xAvzdg 3
(xkv (d)
dyaA.Zta.oig, 60)g, NT.
slaven,
slaven.
sloveč, pre-
fj radovanje, veselje,
dyaAAidco in med. [aor. f/ya/J.iaod/ir/v in fp/a/.hdatirjv] radujem se, veselim se, vriskam.
dyaAAco [fut. aya?M, aor. rjyr//.a\ 1. act. krasim, slavim, proslavljam, častim.
2.	p as s. dičim se, ponašam se, baham se, ponosen sem, radujem se (vivi, eni vivi). 3. med. slavim, tisov Eur. Bacch. 157.
dyaXfia, avog, to (dya/./.co) 1. lišp, okrasek, krasno delo, dragocenost. 2. kip, božja podoba, malik. 3. (posvečeno) darilo, ponos, dika, veselje.
dyaAfiaro-noi6g, 6 (noieoi) kipar, podobar.
dyd(iat [fut. dydoopiai, ep. dydoooftai; a or. fjydotirjv, ep. >)-, dyao(o)dfirjv; so-oblike: dydzoucu, dyaiopiai, ay do fiat] (dydlXco, aya-). 1. a) občudujem, čudim se, strmim (vtvog vi, vivd viroz) vtvog, ovt ali z gen.pl.; b) cenim, spoštujem; v iv i zadovoljen sem s kom, veselim se česa. 2. jezim se, srdi m se, zavidam, ne privoščim vtvt; nevoljen sem (vi).
,Ayagepvo3v, ovog, 6 mikenski kralj. — adi.’Aya/ze/j,vov£og 3. —’Ayausu-vovtSrjg, ov, 6 Agamemnonov sin (= Orest).
dyaftsveog adv. (dyau(u) pohvalno, s pohvalo.
&-ya/iog 2 neoženjen, neomožen, samec; ydftog d. nesrečen zakon.
&yav a dv. (aya-) zelo, povsem, preveč, neizmerno.
dyavaxzeco (ayav, evsyxstv) vznemirjam se, srdim se, nezadovoljen sem, tožim (vivi, hni vtvt, v n so vtvog).
dyavdxzrjOig, ecog, fj nejevolja, d-tv 6/0) vivi dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo).
dyavaxzrjz6g 3 (dyavaxvšco) nejevoljo vzbujajoč, razdražljiv, strahovit.
dyd-vvtcpog 2 ep. (vsitpco) [Et.: vvicpog iz ovtcpog, slov. sneg] močno zasnežen, s snegom pokrit, snežen.
dyavog 3 (ayaftai) ep. poet. prijazen, mil, blag, ljubezniv. ayavo<pQoovvr], i) ep. blagost, prijaznost, ljubeznivost.
dyavo-cpgcov 2 (<pgr/v) ep. blag, prijazen.
ay do pat — dyaptat, ep. [dydaotie— dyao-tie, dyaaotiat = dyaotiat, impf.f)ydaotie f/ydotie] zavidam, ne privoščim. dyand£co in med., ep. in poet. ljubim, prijazno sprejemam, — pozdravljam. ayandco prijazno sprejemam (pozdravljam) 1. spoštujem, cenim, ljubim.
2.	zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim (vi, vivi), hvalim kaj. 3. pas,s. dopadam, ugajam.
dydnt], !j (dyandco) ljubezen, obed; at ayanat bratovski obedi NT. dyajz-fjvtx>Q, ogog (dyam], dvijo), po nekaterih: junaški, hraber, srčen ; po drugih: gostoljuben. dydrn]Otg, ecog, f] (ciycmdco) ljubezen, ljubljenje.
dyanr/z6g 3 1. ljubljen, drag, ljubezniv), ljubljenec. 2. zaželen, prijeten, dobrodošel, dyanr\vbv sovi (vivi), si zadovoljen mora biti, ako (da) — a dv. dyanr)V(bg jedva, komaj, dyanr\-vcog 6/0) zadovoljen sem. ayd-ggoog 2 (geco) ep. deroč.
Ayaoiag, ov, 6 Grk iz Stimfala, Kse-nofontov prijatelj. dyaaaeotiat gl. ayaptat. ayd-ozovog 2 (dya-, ovevco) ep. in poet. vršeč, šumeč.
dyaozog 3 (dyaftat) čuden, čudovit, diven.
Ayavrj, f) Kadmova hči. dyavog 3 (yavgog) ep. diven, slaven, častitljiv, vrl, plemenit. dyavgog 3 (dyavog) ion. 1. ponosen, prevzeten. 2. diven, krasen; sup. dyav-govava zelo sijajno, kar naj sij aj-neje.
dyyagevco (dyyagog) silim v tv d vi NT. ayyagfjLov, ov, v6 ježna (brza) pošta, (perzijska naprava).
&yyagog in dyyagrjtog, 6 brzosel na konju (pri Perzijanih); pren. ayyagov nvg ognjeno znamenje. dyyeiov, v6 (iz ayyeotov, ayyog) posoda, shramba, skrinja; lobanja, črepinja.
ayyeXia, 7) (dyye?.og) 1. poročilo, vest (jravQog o očetu, ifirj, o meni), glas, novica. 2. ukaz, povelje, zapoved. dyyeXtr]g, ov, 6 — ayyeXog. dyyeXi7]-cp6Qog, 6 (<peoco) glasonoša, kraljevi komornik. dyyiXXco (iz dyyE:X-)o>, dyysXog) [fot. dyysXd>, ion. -SCO ; nor. /jyyEiXa in (redko) rjyyeXov; pf. rjyye/.y.a, ion. plpf. pnss. ayyeXto; a or. pnss. 7)yyi).'i)rjv, ion. i)yye-Xrjv]. 1. javljam, sporočam, izjavljam; zapovedujem, velevam; 6 dyysX/.cov glasnik, ta dyyeX'dtvra glas, vest. — Veže se s oti, cbg, acc. c. inf. in pt.: °Ogeat/qv (Hov XeXomota da je O. umrl; v pnss. osebni sklad: Kvgog dyyiX-Xstai tetsXevt7py.d)g poroča se, da je K. umrl. 2. med. izjavljam (Osvxgq) (pl/.0z slvai, da sem . . .). ayyeXpa, atog, to = dyysXla. dyytXog, 6 [Et.: sor. s perz. dyyagog državni poštni sel; lat. angelus je iz gršk.]. 1. sel, glasnik, (od)posla-nec. 2. NT angel, apostol.
Ayylz7jg, ov, 6 reka v Makedoniji. dyyog, ovg, to ep. in dyyfj'iov, to ion. posoda, vrč, žara.
Ayygog, 6 reka v Iliriji (sedaj Drina). dys, ayet£ (imp. od dyco) le, daj (te), hajdi(te), kvišku.
dyeloco [Et.: iz d-760-jo), koren: ger, lat. grex, čreda; gremium, naročje; slov. grmada; perišče, prgišče (iz pre-gršta), pogrniti, iz po-grt-niti. Sorodne grške besede: dyooa, dyvgig, dyvotr)g. — Obl. fut. dyegd>, a or. rjyeiga, cj. -opiev, med. rjpsigdftrjv (ep. ay~); a or. 2. med. ep. dyso(')ur]v (sink. /p/no/irjv, .rjpgsto, inf. dysQ£0,d'ai, pt. dyg6lusvog); pf. pnss. dprp/Eoiuu (S. pl. plpf. dyr)yegato); a or. pnss. fp/Eoi)i]v, ep. li.pl. fp/soihv in dysg--dtv]. 1. nct.zbiram, na-, pobiram; sklicujem (zborovanje); pobiram darove, beračim; pridobivam. 2. pass. zbiram se, shajam se, jhfiog šg (pgeva aysod)j zavest (pogum) se mu je vrnila. 3. med. a) nabiram zase, beračim b) = pass.-, dyg6/ievog zbran, crueg svinjske črede. dysXaiog 3 (dyeXrj) k čredi spadajoč, v čredi, črede . .., ftovg govedo, ki se pase ; l%dveg ribe selilke (prehodne ribe). d-ysXaozog 2 (ye?Aco) kdor se ne smeje, žalosten — ndv. dyeXaoti brez smeha.
dye-Xei7j, 7) (ayco, Xsia) ep. darovalka plena, pleniteljica (Atenin priimek); drugi izvajajo besedo od dyoo in Xsdtg: voditeljica vojske.
dy&Xr], 7) [Et.: dyco, vodim, gonim, ženem; tvorba kakor lat. agolum, pastirska palica.] 1. čreda, dat. ep. dye-Xr)<pi v čredi (čredo). 2. pren. krdelo, četa, oddelek.
dyeXrj8ov adv. v čredah, trumoma. dyeuEV ep. — dyeiv. dyev ep. a or. pass. od dyvvfu. dy£vsdX6y7jzog 2 brez rodovnika, neznanega rodu NT.
d-ysvsiog 2 (ysvsiov) brez brade, golobrad.
d-yEvfjg 2 (yevog) = dyevvr)g. d-yevpzog 2 (ylyvouai) (še) nerojen, brez p o četica, nestor jen; ne zgoclivši se. d-yevvf]g 2 (ysvi>deo), neplemenit, nizkega rodu; pren. nizek, preprost, nepošten, nemožat, bojazljiv; ndv. dyer-včbg bojazljivo, ovx dy. pogumno, srčno.
d-yevv7]zog 2 (yevvdof) poet. nerojen, nizkega rodu, neplemenit. apsopaL (dor.) = 7jyeopai. d-y£Qaaxog 2 (yč'pag) ep. brez častnega darila, neobdarovan. dpegiodai, apegAev in sl. gl. aysigco.
(dysigco) zbiranje dy£Qgog, b	(vojske), nabor;
dpsgotg, scog, 7) ion. ar*Q™
'	noieiovac vojsko
zbirati.
dy£gcoxog 2 ep. silen, bojevit, hraber. a-y£vozog 2 (ysvo/iai) kdor ni pokusil česa, kdor česa ne pozna, neizveden v čem (tcvog). ay7j, 7) (dyagai) ep. ion. poet. 1. strmenje, čudenje. 2. zavist, sovraštvo. dyrj ep. = sdyrj od dyvvpu. ayrj, 7) (dyvv(ju) kar je zlomljeno, kosci, ayai kcojvcov = xcoztal xateayviai. dyr)ysgaro gl. aysloco. dy7)Xaz£cn, dyrj- (dyog, eXavv(d) iz-, preganjam (prolclete).
dy7]lua, atog, to (dyco) izbrane čete, telesna straža, težko oboroženi Makedonci.
dyr\v = dysiv.
dy7]vogl7], 7) ep. 1. možatost, srčnost, pogum. 2. prevzetnost, trmoglavost.
d-yf)gavxog 2 d-yf)gaog 21 d-yr)gcog 2 j d-yr)gaxog
ep.
svetost.
dy-ijvcog, oo o c, 6, f/ (dyuv, dvfjg) ep. možat, hraber, srčen, smel, ponosen, prevzeten — fkvpog dyr)voog prevzetnost.
(•//jpag) 1. kdor se ne stara, nepostarljiv, vedno mlad. 2. neminljiv, neizpremenljiv. ’Ay?jai-kaog, 6 spartanski kralj. dyrjaC~xoQog 2 dor. = rp/rjoiftogog (//•/«-opat) kor vodeč, koru zapovedujoč. a.yr)xr)Q dor. = Tj'/?/V?) g.
&yrjx6g 3(dyaopat) čudovit, di ven, krasen ayid£co (dyiog) očiščujem, posvečujem. dycaapog, 6 (dyia£co) posvečenje, posvečevanje NT.
&yi£co (dyioq) poet. posvečujem. dylv£co (= dyco) [inf. jtrucs. dyivspevai, impf. rjyiveov, dyivsov; iter. dyivsaxov\ vodim, gonim, pripeljujem; med. dam si koga pripeljati.
ayiog (d) 3 (dyog, vd) 1. posvečen, svet, čist; to ayiov svetišče, tempelj; vd dyta dyicov naj svetejše NT. 2. častitljiv dyi6xr]q, rjtog, f) NT. ! ayicoavvr), f/ (dyiog) dycaxsvco (dyi^co) 1. posvečujem. 2. sem svet; (hovdv dyiavsvsi njegovo življenje je čisto. dyn- ep. in poet. — avaz. dynd'QofjLaL ep. dep. med. (ayzaq, dyzcnv) vzdigujem z rokami, jemljem v naročje.
Avv.aZog, 6 arkadski kralj. ay-zakeco poet. = ava-zakeco. dyzakr), ?) (dyzdc) ep. roka, laket, komolec; (iv)dyzdkaig (negi) cpsgsiv na rokah nositi = ljubiti koga; elg dy-zd/.ag (6eyopat) v naročje NT. dyxakig, idog, rj ep. — dyy.dk?) [dat. pl. dyzakidsom\.
dyudg (dyzd)v) adv. ep. na (v) rokah, v roke, v naročje.
ayHLCXQov, vd (dyzd)v) odica, trnek; kljuka.
dy-xkavcag gl. dva.-y.kaio?. dy-Hkivaq gl. dva-zkivco. dyKoivr), f) ep. = dyzakr). dy-Kopiaaai ~ dva-zopicai. čiyzog, ovg, vo (prv.pom.: vdrtina, prim. dyzcbv) prepad, globina, kot, žlebina, dolina.
dy-zgepdaaaa gl. dva-zgcpdvvvpi.
dyzvk?i, ?j (v) („skrivljeno, upognjeno", ayz(bv) 1. tetiva (na loku); zanka, jermen. 2. debela ladjina vrv. 3. uho vesla. 4. sulica, kopje.
dyzvko-pf)xr)g, sco, 6 (dyzvkog, pijvig) ep. prekanjen, zvit, lokav, premeten(ec).
dynvkog 3 (dyzcdv) ep. kriv, zakrivljen, upognjen.
dyxvko-xo£og 2 ep. z zakrivljenim lokom, krivolok.
dyzvko-xEikr\g, ov, 6 (/ei/.oc) ep. krivo-kljun.
dyzvko-x'qkr)g 2 (yr\k?j) ep. krivokremp-ljat, -parkljat.
dyxvkcoxog 3 (verb. adj. od dyzvk6co) zakrivljen, avoydapaaiv z (metalnimi) kopji, ki so jih lučali z jermeni.
ayxvga, f) (dyzcbv) sidro; d-etg djtozo-nvsiv presekati sidra. (Odtod izpos. lat. ancora).
dyzcbv, toro g, 6 [Et. iz kor. anq- „upog-niti, kriviti “ ; lat. Ancus, krivorok, lastno ime; uncus, aduncus, kriv, skrivljen; ancrae dolina, dol; strslov. qkota> = kljuka, kavelj, prim. še lat. angulus = kot, anulus = prstan; slov. ogel, vogel; nem. Angel — želo, Tur angel=stožer, Fischangel = trnek].
1.	roka, laket, komolec. 2. umol, štrlina, ogel (vei/eog), zavoj, zavinek, (jrovapov). 3. klanec, globel.
dykaia, i), ion. -ir) (dykaog) [dat. dy-kai?)cpi]. 1. blesk, krasota, sijaj(nost) lišp. 2. lepota, radost. 3. (nav. pl.) ošabnost, gizdavost, oholost.
dykat£a> (dykcwg) ep.poet. [inf. fut. ayka-ZeZaikai]. 1. act. krasim (vi); dajem komu kaj v okras (vivi vi). 2. med. in pass. bliščim se, svetim se, ponašam se.
dykdiapa, avog, vd (aykadg) poet. okras, lišp.
dykao-dcoQog 2 (dykadg, dcogšopat) krasne darove deleč.
dykao-ftgovog 2 poet. ponosno vladajoč, kraljujoč.
aykao-zagnog 2. ep. s krasnim sadjem (prjkecu).
dykdog 3 ep. poet. [Et.: iz d-ykardq, sorodno z ykavzdg svetel, yskaco smejati se, yk?)v?) zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (vdcog), slaven, krasen, prelep (vlog, dnoiva, dtbga).
’'AyXavgog, fj Kekropova hči, ki so jo posebno v Atenah častili. dyXd-cbip, mnog poet. svetlih oči, sijajen, svetel.
čt-yXcooaog 2 poet. brez jezika, nem, barbarski.
ayfi6g, 6 (dyvvui) poet. strmina, breg, razpoka, prepad.
d-yvacpog 2 (yvdnt(o) nepovaljan, neumit, nov NT.
ayveta, fj (ayvog) čistost, nedolžnost, očiščenje, posvetitev. ayvevco (dyv6g) 1. sem čist, z inf. smatram kaj za čisto, sveto (za vestno reč). 2, očiščujem.
dy vitja) (dyvog) poet. 1. očiščujem (s spravno daritvijo); opiram, spravljam. 2. posvečujem NT. dyviaji6g, 6 očiščenje, sprava. dyvoea> (yv(ovai) [ep. -voieco, a or. 1. iter. dyvcboaoxe, fut. med. dyvof)OOluai s pas. pomenom]. 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (nvd, rtvog, negi uvog); — p as s. dyvoov/zcu ne ve se o meni, nepoznan sem, vd fjyvor)peva neznane dežele; — »vx dyvoeco prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti.) NT. dyvo7]fia, atog, to = ayvoia.
&yvoia, poet. dyvoia, ion. it), tj (ayvoeco)
1.	neznanje, nevednost, vn' ayvoiag iz nevednosti. 2. nespamet, zmota, pre-grešek, greh.
ayvoLECo = ayvoeco [cj. praes. dyvoifjoi]. ayvog, tj, 6 konopljika (vrba). dyvog 3 (dyiog) 1. svet, posvečen, častit; xd)Qog ov/ ayvog natelv, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) ne-omadeževan, čist, nedolžen, pobožen, ds/.iag ayvov io/co zdržujem se;
b)	očiščujoč, očiščen. — adv. dyvcog e/co sem nedolžen, brez greha. dyv6ztjg, tjtog, fj čistost, nedolžnost. ayvvfii ep. poet. [Et.: iz ndyvv/u kor. vag, upognem, krivim, lat. vagus, okoli se potikajoč, nestalen; vagor, nem. vvanken, Wankelmut. — Obl. fut. d^co, NT 6a|co, a or. eafa, ep. fj^a; aor.
2.	pass. edyt)v, ep. &yrjv, 3. pl. ep. dyev = sdytjoav, cj. NT sayd>, pf. • 2. act. eayd\. 1. act. lomim, razbijam, razdiram. 2. med. in pf. 2. a ct. lomim
se, zdrobim se, počim, zavijam se (notauog): negi y.apnd.g no)./,dg dyvv-[zsvog ki se zavija v mnogih ovinkih; pf. eaya zlomljen sem, razbit sem. dyvcopovso3 (dyv(buo:)v) sem nespameten, ravnam nerazsodno, postopam krivično.
dyvcopoovvt],ri (dyv(bpuov) 1. nevednost, neizkušenost, nepremišljeno ravnanje, nerazumnost, nesp orazumlj enj e. 2. a) brezobzirnost, krivica; trmoglavost, trdovratnost, upornost; b) nehvaležnost.
d-yvcbficov 2 (yv(b[ttj) 1. neveden, nespameten, nepremišljen, nerazumen.
2.	a) trdosrčen, brezobziren, uporen, trmast; b) nehvaležen. — ovx dy. prizanesljiv, milostljiv. — a dv. dyvco-povcog nespametno, nepremišljeno; d. s/co nespameten sem.
a-yvcbg, mtog (yvd>vai) 1. nepoznan, neznan, adozijoig Xoycov negotova, neosnovana govorica. 2. nepozna-vajoč, neveden, nevešč, oov tvy/ov ayvd>tog v tebi sem našel človeka, ki me ne pozna. dyvcboaaKs gl. dyvoeco. ayvcoota, fj neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, ne-slavnost, dia vfjv aXXf)X(ov d. ker se med seboj niso poznali. a-yvcoazog 2 poet. dyvcotog 1. neznan, tuj. 2. nerazumljiv, neumeven; yX(ho-oav dyvo)otovatoi ki govore popolnoma tuj jezik. a-yvcorog 2 = dyvcootog. dy-Š7)gaivco ep. = ava-grjoaivco. d-yovog 2 (yovfj) 1, nerojen. 2. brez otrok, nerodoviten; tozog, nesrečen porod.
dyoga, ion. dyogfj, fj (dyeigco) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; dyooav ovvd-yeiv, ti&eodai, noieloffai skupščino sklicati, Xveiv razpustiti; d. yiyvs-tai se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; d-yogag dyogeveiv govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; dyogd nhjffovoa poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.— 12. ure), ducpi ayogav nhjffovaav predpoldnem.
3.	a) tržno blago, živila, hrana, živež ; ayco d-v prinašam živila na trg,
dno vr/g ayogdg f«to preživljam se s kupljenim živežem, dyooa /oi/odcu (na trgu) živež kupovati, ayogav nag-e%eiv semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, ol ex v6/g ayogdg sejmarji;
b)	trgovina, promet; sig zfjv ayogav nkaTTStv za prodajo delati; c) carina, uvoznina: dyogdg zagnovoHai. 3Ayogd, ion. -r/, ») mesto v traškem Kerzonezu.
dyogaijco (dyogct) 1. sem na trgu (semnju). 2. kupujem, tržim na trgu; med. kupujem si.
dyogaiog 2 1. k narodni skupščini spadajoč, Zev g d. zaščitnik zborovanj.
2.	kar se na trgu nahaja, tržen; ol dyogaioi kramarji, trgovci, sejmarji, spretni lcupčevalci; postopači; al d-yogaioi (rj/^egai) NT tržni (sodni) dnevi.
ayogavopeco sem edil (tržni nadzornik). dyogavofiocog 3 k službi edila spadajoč, edilski.
dyogd-vopog, 6 tržni nadzornik, edil. dyogdoficu d. m., ep. ion. poet. [2. pl. ep. dyogdaode, impf. 3. pl. 7)yogocovTo]
1.	v skupščini sem, posvetujem se.
2.	govorim (javno) v skupščini, zborujem. «
dyogaoxTjg, ov, 6 (dyogagco) kupovalec (zlasti suženj, ki je kupoval za kuhinjo potrebne stvari). dyogevco 1. govorim (javno) v (k) skupščini, sploh: govorim, rečem, povem, javljam, razglašam, zapovedujem; svetujem (epo {lorde); ayogag d. dogovarjam se. 2. med.: (ion.) dam razglasiti (objaviti). dyogi) ion. = dyogd. dyogrj-'&iev ep. adv. iz skupščine. dpogrjv-Se ep. a dv. na (v) skupščino, k posvetovanju.
dyogrjv>jg, ov, 6 (dyogdoaai) ep. (javni) govornik.
dyogr]xvg, vog, r) (ayogaouai) ep. dar govora, zgovornost. tiyogog, 6 poet. = dyogd. aydg, 6 (dya>) ep. (vojslco)vodja, vodnik.
tiyog, ovg, to krivda, zločin, umor, prekletstvo ; e/.avveiv poravnati; meton. hudodelec, zločinec; ev to) ayei ev-t/opai imam uboj na vesti.
tiyog, ovg, to sveti strah, sprava, očiščenje; tog dyog (eoTiv) kolikor je treba za spravo.
d-yooxog, 6 ep. [Et.: najbrže iz ayogo--rog; kor. ger; prim.: strsl. grst, dlan, slov. prgišče] dlan.
&yga, f), ion. tipgt] (ne iz ayco!) 1. lov, lovljenje. 2. lovski plen, divjačina. d-ygdfipaxog 2 (ygdplua) kdor ne zna pisati (in brati), neuk, neizobražen. ti.-yga.nxog 2 (ygdcpco) ne (na) pisan; aygajtTa voiuua (nenapisan) notranji nravni zakon.
dygavAeco bivam pod milim nebom. tiyg-avkog 2 (dygog, avh)) ep. poet. na polju, pod milim nebom prebivajoč; divji (dzyo).
ti-ygdcpog 2 (ygdcpco), ne(na)pisan; vo.uoi prirodni nravni zakoni; no/,eig: mesta, ki niso sprejeta v zvezo, nevtralna. tiygei, dygelxe gl. aygeco-tiygevlua, avog, to (dyga) lov, lovski plen, lovina.
dygevg, ecog, 6 poet. j	{&	)	j
ayg£vxVg, Vgog o r	\	ribič
aygevxrjg, ov, o	J
dygevco in dygeco ep. poet. lovim, ujamem, Ao/to v besedi NT, aygevco aygav grem na lov, ulovim; al/xa tgayo-ztovov hlepim po krvavem klanju ovnov; imp. aygei, aygeiTe hajdi(te), na noge, naprej! tiygrj, 7) ion. = ayga. dygiaivoo (aygiog) srdim se, jezim se (tivo na koga); (o reki) divjam, razsajam.
aygi-ekaiog, ov, 7) divja oljika (adi.: iz divje oljike).
tiygiog (d) 3 in 2 (aygdg) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; rti dygia divjačina, zveri; ps/.i dygiov divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (odvvi], ?.vmj, novoi); strasten (egeoveg) —- a dv. dygicog silno, divje, besno.
dygLox7jg, -grog, r/ (dygiog) divjost, surovost.
dygio-tpcovog 2 (<p&>wj) ep. surovo govoreč, barbarski.
dygioco (dygiog) 1. act. razkačim, razsrdim. 2. p as s. razsrdim se (nvi, eni Tivi na koga).
dygi-cojiog 2 (dygiog, dnp) divjega pogleda, rep a g srep ogled. apgo-poTijg, ov, 6 poet. na polju pasoč, pastirujoč.
dyg6-tisv (dygoc) adv. ep. s polja, z dežele.
dygoixia, rj (dygor/.og) kmetiško obnašanje, surovost, neotesanost, abotnost.
dyg-oiKog in ayg-oiKog 2 (dygog, olv.sco) 1. selski, kmetiški. 2. surov, neotesan. 3. neobdelan, pust ogog. dygoicoxrig, ov, 6 (aypog) ep. kmet, Seljak.
dygopEVog gl. ayeigco. dygov-S£ ep. adv. na deželo, na kmete. dygo-vopog 2 (vspco)poet. na polju prebivajoč, poljski, selski (vvpupai); subst. 6 kmet.
dygo-vo(iog 2 poet. kjer se zverjad pase, selski (jv?Mzeg).
aygog, ov, 6 [Et. lat. ager, njiva, nem. Ackerj njiva, polje, zemlja; pl. zemljišče, posestvo na kmetih; en’dygov, na kmetih (ruri).
dygoxegog 3 («ypde) ep. divji, selski, poljski.
dygoz£Qa trate ljubeča (Artemidin pridevek).
dyg6xr]g, ov, 6 (dypog) ep. poet. na kmetih stanujoč, selski; subst. 6 Seljak, kmet.
dygvnv£a> (uygvm'og) ne spim, bedim. dygvnvCa, fj nespečnost, bedenje, be-dečnost.
ayg-vjivog 2 (aygog, vnvog na prostem prenočiti) nespeč, buden, bedeč. dygcoooco ep. (dygšco) lovim, ulovim, ujamem.
dygcoaxig, scog, ep. tog, fj trava, pirika. dyg(bxt]g 2 (aygog) divji, tir/g; subst. 6 kmet, seljak.
dyvia in dyvid, fj [Et.: prvotno pridevnik dy. oboe, od dyco; odtod lat. iz-pos. agea] pot, steza, cesta, ulica; pl. okolica, pokrajina.
d-yvpvaaxog 2 (‘/vu.vdUo) neizurjen (Lt-nog), nevajen, neizveden, nevešč, ne-izmučen (pogoj). — dyvuvdov(og e/co ngog ve nisem navajen na kaj. dyvgig, tog, i) (ayeigco) ep. poet. zbor, skupščina; vszvcov množica; tabor (vijcbr).
dyvgxd£co (dyvgvrjc) ep. nabiram, pri-beračim.
dyvgrrjg, ov, 6 (dysigco) berač, potepuh, slepar.
dyxe -lxa%og 2 (ay/t, pd%opai) iz bližine se boreč; 6 d. borilec iz bližine, onla orožje za boj iz bližine.
&yyi (d:yyo)) adv. in praep. z gen. blizu, tik, v bližini. — comp. dooov, aoco-xeqco, dooov Uvai bližati se; superl. &yXioxa (dooovdvco) naj bližji (o kraju in sorodstvu), ot dy/java najbližji sorodniki.
ayxi-aA.og 2 (d).g) ep. poet. blizu morja, primorski, od morja obdan. dyxi-(Sadrig 2 (jiditiog) že pri bregu globok.
dyxl-tieog 2 ep. bogovom blizu, soroden, v rodu z bogovi. dyxL-tiaXVrVS 2 = dy/i:ua/og. ayxi-polog 2 (polsiv) ep. približujoč se, blizu; eg ayxipo/.oio iz bližine, od blizu, dy/yuolov usti avtov takoj (tik) za njim.
dyxivoia, fj zavednost, bistroumnost, razsodnost.
dyxi-voog 2, skrč. ayxi-vovg 2 zaveden, bistroumen.
ayxi-nlovg 2 poet. blizu jadrajoč; nd-pog kratka morska vožnja. dyx'c-n(x)ohg, scog, 6, fj poet. blizu mesta, soseden, mesto braneč. ’Ayxi<vgg, ov, ep. ao, 6 Kapisov sin, Enejev oče — ’Ayxicnddr]g) ov, 6 Anhi-zov sin Enej. d.yxioxa gl. d.y/i.
dyxiox£la, vd (dy/yovog) poet. bližnje sorodstvo; pravica do nasledstva. dyxiat£vg, scog, o (dy/_iovog) bližnji sorodnik, kdor ima (prvi) pravico, kaj podedovati.
dyxioxrjg, rjgog, o (dy/jotoc) poet. vzroč-nik, sokrivec (viv6g). dyxioxlvog 3 (dyyjovog) ep. drug poleg drugega, stisnjen, drug za drugim (emjivov).
ayxiaxog 3 gl. dy/i. dyxi-axgocpog 2 (ovgšcpio) nestalen, pre-menljiv; dyxiovpoipa foov/.sveotiai o-mahljiv biti, svoje sklepe hitro izpre-minjati.
dyxo-tiev adv. ion. iz bližine, od blizu. dyxo-tii adv. ep. blizu (z gen.).
dyxov?) fj (dyzco) ep. poet. 1. obešanje, zadavljanje; zgeiooova d.y/6vrjg (e:oya) ki več zaslužijo kakor vešala. 2. vrv, zanka.
dyxdxaxa, -rdtco prav blizu, najbliže.
dy%ov adv. blizu, — dyxotepog bližji.
ay%co [Et.: prv. pom. zadrgnem; lat. ango, zožiti, zadrgniti; slov. ozek, nem. eng, Enge, Angst] (za)davim.
&yX-cbfiaAog 2 (&y/i, opala c) skoraj enak, zelo podoben; pdyrj nedognan, neodločen.
aya> [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. — Obl. fut. d po, -opat (tudi s pas. pomenom) ; a or. fjyayov, ep. fjtga, d^eve, inf. dkepev(ai), ci^aade, a^avvo, pf. fjya, pass. ff/pai. nov. p as s. fjzfhjv, pf. act. tudi dyfjoya\ I. act.: 1. o živih bitjih:
a)	gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (jjovv, innov naprezam, vpre-zam); b) ovgavevpa o vojskovodji: vodim, načelujem; nohveiav, ko/.iv, čf/povg upravljam, vladam; laov, ovgavov (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT dycopev pojdimo; c) o bogovih , usodi in strasteh: gonim, ženem, 6 deog ovvco dyet bog hoče tako; ffečov dyovvcov po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno : vzgajam (gl. natdaycoyog). 2. o stvareh: napeljujem (udrog), gradim, kopljem (vdtpgov), zidam (veiyog); prinašam (dnotva, dcbga); darujem prvence (dnaoydg); gonim, nosim, vozim (vf/eg, innog); odog ayet pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (evaigovg, lai/.ana), dovažam (dycbyt-pa). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem : dyoj nat (pego) plenim in robim, oropam (slečem) do golega (uvd), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (eig dizag, eig aycova); peljem na morišče (eni ffavdvcp). 6. spoštujem, cenim negi nleiovov, cbg nag5 ovdev (prav malo); razširjam (zteog), prenašam (ovetdog), kos sem čemu, morem prenašati (dyf}og /.v-nrjg). 7. različne zveze eogvfjv, pvovfj-gta praznujem, obhajam; fj pegav: prebijem, preživim, NT ayet vgivrjv fjpe-gav tretji dan je; ozolfjv imam čas; fjovyiav, elgfjvrjv mirujem, no/.epov
vojskujem se, ye?.cova krohotam se, vnvov uspavam. 8. pt. aycov v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom „z“. II. med.: dyopat yvvaixa oženim se, veh vitb privedem sinu ženo, pvffov dtd ovopa vedno govorim o čem, ovgavevpa eig zelgag prevzemam nadpoveljstvo. dyooyevg, ecog, 6 (dyco) ion. odpravitelj. dycoyfj, fj (dyco) 1. odpeljanje, odprava, odprema, prevoz, odhod; vfjv dyco-yijv notovpat odpeljem se, at dycoyai (po) hodi. 2. a) vodstvo, vzgoja; b) vedenje, življenje NT. dycoytpog 2 (dycoyfj) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; vd aycbyipa vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (ngog vi). aycoyiov, vo (dycoyfj) tovor, vozno blago. dycoyog, d, fj (dyco) vodnik, kažipot. aycov, čbvog, 6 (ayco) 1. a) zborišče, borišče, bojišče; ayd>vog e^co zunaj bojišča (preko cilja); b) skupščina, zbor (ffečov), vetov ladjin tabor. 2. (tekmovalni) boj, tekma, bojna igra (vtffevat, zafhovavat, dyetv, notelv = prirejati); d. yvpvtzog gimnastična tekma, javna telovadba, a) borba, prepir (onlcov, /.oycov); b) pravda, tožba; c) napor, trud, stiska, nevarnost; negi ipvzfjg boj na življenje in smrt.
dycov-&Qxrjg, ov, 6 = dycovodevrjg. dya>via, fj (dycbv) 1. tekmovalna borba, boj, pravda, napor, trud. 2. strah, bojazen; NT tesnoba, smrtna groza. dycovtdco (dycovia) 1. tekmujem, trudim se, hočem se boriti, negi ali vneo vtvog. 2. vznemirjam se, plašim se, bojim se (eni vtvi). dycovi£opai (dycbv) d. m. [fut. aycovt-ovpar, a or. fjya)viodprjv, pf. fjy(bvtapai, a or. pass. fjycovio{hjV; ion. pf. 3. pl. dyco-vičavar, dyorvioteoc[ 1. tekmujem, bojujem se, borim se, jipog vtva ali vtvi: s kom, (neoi vtvog za kaj); ovddtov: tekmujem v teku za stavo. 2. a) branim se, zagovarjam se, pravdam se;
b)	govorim javno, razgovarjam se (o znanstvenem predmetu); trudim se za, težim na kaj (jrodg vi). — pass.
nokloi ayu)vsg &ya)vidavcu so se doli oj evali.
aycbviog 2 (dyti>v) poet. kar (kdor) spada k boju; Zev g ay. sodnik v boju, zaščitnik boja; o/okr) počitek po (dolgem) boju.
dycbviaig, ecog, i/ (dycovhjo,uai) tekmovalni boj, tekma.
aycbvLOfia, avog, to (dycovigoluai) 1. tekma; boj, pravda. 2. a) junaško delo;
b)	bojna nagrada, bojna cena. 3. a)
d.	eg to naga/^gfjpa znamenito delo za trenotek; b) za nagrado spisana igra.
dycDvtauog, 6 (dytovigotio.i) tekma, boren j e.
dycovia%r)g, ov, 6 (dycovigouai) borilec, tekmovalec; zagovornik (pri sodišču).
dycoviCTitc6g 3 (dvojvigoiuu) pripravljen za bojevanje, prepirljiv.
dycovo’&erea> prirejam bojne igre; sem razsodnik v bojnih igrah.
dycovo-'d'evt]g, ov, 6 (aycbv, Tiihj/u) 1. bojni reditelj. 2. bojni (raz)sodnik; sploh: sodnik.
d-Saypog, 6 (danvco) poet. ugriz, srbenje, srbečica.
dSatjporli], )} (adarpicov) ep. neznanje, neizvedenost.
d-darjpcov 2 in d-darjg ep. ion. (dah-vai) neveden, nevešč, neizkušen (ti-vog); prost česa, ne poznavajoč (z gen.).
&-SaxQvg 2 poet. in d-danpvTog 2 (dct-kovoo) 1. brez solz, brezsolzen. 2. ne-pomilovan, neobjokovan. dSaudvrivog 2 in 3 (dddpag) jeklen, močen, neomahljiv. d-Sdfiag, avTog, 6 (Čciudco) jeklo, odčitam nekdaaag trden kakor jeklo, ne-lažljiv, negoljufiv.
(dapdao) 1. neukročen, v ježi neizurjen, (in-d-SdfiaoTog 2 nog), 2. neukroten, ne-a-ddparog 2 premagljiv, neizprosen (Aidrjg). 3. nevdan, deviški $ea, d-ddnavog 2 {dandvrj) brez stroškov, brezplačen, zastonj NT. d-daarog 2 (dado) poet. še nerazdeljen. adds^g 2 ep. = ddeijg. dSSrjKcbg, addrjOEie gl. ddeco. dSor/y ep. adv. = ddtji’.
ače gl. avddvo). adea dor. = rjdela gl. djdvg. d-derjg 2, ep. ddsirjg in dSSeijg (deog)
1.	a) brez strahu, nebojazljiv; b) drzen, nesramen, brezskrben. 2. neosno-van, nepotreben (dsog); ovy. adet/g nevaren. — adv. ddscog brez strahu, brez nevarnosti; po volji, poljubno, odeta, r/, ion. eh] (ader/g) neboječnost, nebojazljivost, varnost, gotovost, amnestija, nekaznjenost, Teov oiopd-tcov adeiav noičd trdno obetam komu življenje; /ter’ ddeiag zagotovivši po-miloščenje; ovx iv adeia noiovuai to keyeiv smatram za nevarno govoriti; adeiav didcopi tov jioielv dovoljujem komu kaj; eyco l/rjg adeiav smem mirno v deželi prebivati. adsirjg 2 ep. = ddsrjg.
'ASeipavzog, 6 korintski poveljnik pri Salamini. aSsiv, gl. avdavco.
a-deinvog 2 (delnvov) kdor še ni obedoval (večerjal), tešč.
o-detcrt-/?d?/s, ov, d, poet. kdor se ne boji bojnega hrupa, brez strahu, neustrašen.
adskcped, poet., ddeAtperj, ion. = ddekept). ddekcpE(i)6g, 6 = adekipdg. ddskgpEO-vnovog, d (y.Teivoj) ion. brato-morec.
dčsktpri, i] sestra; sorodnica. ddekcpidsog, skrč. -Sovg, d nečak, strič-nik.
ddekcpidi), f/ (ddekeprj) nečakinja, strič-nica.
adskipog 3 (voc. adekcpe) [Et.: d copul. in dekcpvg = uterus, s or o j eni] bratovski, sestrinski; podoben, enak, soroden, soglasen ; subst. d brat; NT stričnik, sorodnik, sovernik. ddekgporrjg, )]T0g, >) bratstvo, bratje, bratovščina NT.
d-deg-Kzog 2 (deov.opai) poet. ne videč, slep, TrjTdjusvog adegzvcov dppdTfnv oči oropan, tako da ne morejo videti. — adv. ddigrczcog ne da bi se tja ozrl. d-Seapog 2 nevklenjen, brez okovov. a-dsanozog 2 (dsajtovt)g) brez gospodarja.
d-S£vxrjg 2 [Et.: sor. gr. ivdvv.ecog marljiv, skrben, daljna sor. z lat.: ducoj ep. nemil, krut, neprijeten.
d-dsrprjzog 2 (derpco) ep. neudelan, ne-ustrojen.
aSeco (adrjv) [sazzzo opt. a or. adrjoeiev in pt. pf. adrjzoTeg in dddrj-/.0Teg) ep. nasitim se, naveličam se česa; pf. presit sem česa, pristudilo se mi je aorj gl. avdavco.	[kaj.
d-drjXsco (adrjXog) poet. sem v negotovosti, ne poznam česa, skrito mi je kaj, Tivog.
a-drjXog 2 skrit, skriven, neviden, temen, neznan, neopažen; (yvcbfzrj) neverjeten. — adv. ddfjXcog skrivaj. adrjXozrjg, rjTog, f] (ddrjXog) negotovost. ddrjpovsco sem nemiren (v strahu, zadregi, stiski), NT sem žalosten. adrjv in adrjv [Et.: kor. sa-, lat. sat, sa-tis, slov. sit, nem. satt] a dv. zadosti, dovolj, dosita.
a-dfjog 2 (a-drjiog) poet. ne sovražen, varen (pred sovražniki). a-dfjgZzog 2 ep. brez boja, nebojevan. "Aidrjg in Aidrjg, ov, 6 [gen. Aidao, -deco, “Aid o g; dat. “Aidi; daljša oblika Ai-dcovevg, šcog, z) o c] [Et.: iz AiFLdrjg = grozni, istega izvora aiavfjg, lat. sae-vus] Had, bog podzemlja (== ID.ov-vcov); sv “Aidov (sc. oinco, doj.ioig) v podzemlju; “Aidov (čoficov) iz H., sig "Aidov v podzemlje;poteza sploh: grob, smrt (novTiog v morju), podzemlje, ddrjoBiE gl. ddeco.	[pekel.
adfjoco fut. k avdavco. ddrj-cpdyog 2 (adrjv, cpayeiv) požrešen, sneden, pren. drag; vooog bolečina, ki izjeda.
a-dfjcozog 2 (drjoco) neopustošen. a-didfiazog 2 (diaftaivco) neprehoden. d-didfHXrjzog 2 (dta(3dXXco) nedostopen natolcevanju; nepristranski. d-diaipszog 2 (diaigeco) nerazdeljiv, nerazdeljen.
d-didnoizog 2 neločljiv, čist (ki ne sodi po videzu), nepristranski, NT. d-didXemzog 2 neprestan, nepretrgan. d-diaXXaKzog 2 (dia/J.avcco) nespraven, neutolažen.
d-didXvzog 2 (diciivco) nerazvezen, ne-razvezij iv, neločljiv. d-dtavzog 2 in 3 (diaivco) poet. nepo-močen, brez potu.
d-di&ip-fragzog 2 (diacpffeigor) nepokvarjen.
adiacpffojria fj nepokvarjenost, čistost. d-diaipftogog 2 (diacpfieioco) nepokvarjen; nepodkupen.
d-difjyrjzog 2 (dirjyeofxai) nepopisen. ddiMŠar (adiv.og) 1. act. a) absol. krivično ravnam, grešim; b) delam (storim) krivico komu (tiva), razžalim ; škodujem; (yrjv) opustošim; admeire n o).epov do/ovveg krivično ravnate, ker začenjate vojsko. 2.pass. (s fut. ddmjaojiai), dela (stori, godi) se mi krivica, trpim krivico ali škodo. ddturjjia, atog, to (ddr/.sco) krivica, prestopek, žalitev, pregreha, zločin; brezpravna posest, krivično imetje, malovredno sredstvo. ddinfjco ajol. = ddr/.eco. ddiv.ia, fj, ion. -rj in ddiruov, vo = adt-zrjjza.
a-diKog 2 (div.rj) krivičen, nepravičen, nepošten, nezvest, hudoben (negi Tiva proti komu); nepravi, nerabljiv (in-nog); va ddr/.a krivica; sv. tov ddi/.ov krivično, nepošteno, a dv. adincog krivično, po krivici, po nedolžnem. adivog in adivog 3 ep. 1. številen, obilen, mnogobrojen, jieXiaoai, uviai.
2.	gost, čvrst, trden, neprestan, stalen. 3. glasen, milozvok (žeigrjvsg), močan, hud (yoog, ddzgva); nemiren, na gosto letajoč, a dv. ddivobg, adivov, adivd glasno, milo, tožno (nkaicn). d-diogfrcozog 2 (di-ogrfoco) neurejen, nereden.
adiczog = rjdio-tog.
a-djifjg, rjTog, 6, fj in d-dprjzog 3 ep. in poet. (dajiaco). neukročen, neujarm-ljen, še ne vprežen; preži, neomožen. *Adjirjzog, 6 tesalski kralj, d-donrjzog 2 (dov.šco) nenaden, nepričakovan, and tov ddo/.rjTov iznenada; sabst. to nepričakovan dogodek. a-donifiaazog 2 (do/.ijidgco) neizkušen, mladoleten.
a-doHipog 2 neizkušen, nesposoben, popačen, zavržen, malopriden NT. ddoXeaj(Eco (ddoXeoyjrjg) govoričim, brbljam, klepetam.
ddo-Xsaxrjg, ov, d (adrjv in Xeo'/rj) blebetač.
ddoXeaxia, rj blebetavost, dlakocepljenje, burke, premetenost, filozofska spekulacija.
a-doAog 2 1. nezvijačen, nevarljiv, ne-zahrbten. 2. NT odkritosrčen, pristen, čist. adv. dddkcog pošteno. cidoficu (d) dor. — rjdogcu. aSov gl. dvdavcn. aSova dor. — fjdovr). d-Sogctozog 2 (dogagco) dognan, gotov, siguren.
ddoi-sco (ddogog) sem neslaven, razvpit, na slabem glasu.
dSoigCa, r/ (ddo|og) 1. neslavnost, slab glas, sramota. 2. mržnja, sovraštvo. a-dogog 2 (doga) neslaven, nepoznan. a-Sogvcpogrjzog 2 brez telesne straže. aSog (cidog), ovc, to (adrjv) nasičenje, sitost, pristuda.
ASgagvzEiov, to mesto v Mizi ji. d-dgavrjg 2 (dgaivco) neizdaten, slab. "A-dgaozog, 6, ion. ’'ASgrjozog argivski kralj.
ASgrjazeca, tj mesto ob Propontidi. d.-8orjazog 2 ion. (didgdoy.cn) 1. akt. kdor ni voljan pobegniti; 2. pass. neubežen. Adgiag, ov, 6, ion. it]c Jadransko morje. adgog, 3. poln, dorastel, zrel, močen, velik, gost '/icnv.
adgozrjg, rjTOc, f/ (ddgoTtjg NT), (polna) moč, dozorelost, obilje, bogato darilo.
dSgoco in adgvvco (ddpog) sezorim (se-zoriti); pass. sezorim (sezoreti), dozorim.
ddv- (d) dor. — rjSv-ddvvagia, ry 1 (dvvagig). 1. nezmož-ddvvdaia, ion. nost, nemoč, slabost. it], r).	| 2. ubožnost, uboštvo.
dSvvazeco (advvavog), sem brez moči, ne morem; ddvvavei nemogoče je NT. d-Svvdzog 2 nezmožen, brez moči, slab. (ocngaTc), ubog (%gr/gaoi); pass. nemo- j goč; tu ddvvaTa nemožnost; ddvvaTov ov ker je (bilo) nemogoče. d&v-jivoog 2 dor. fjdvKVOog. ddvzov, to (d, dvcn) naj svetejše (kamor je smel samo duhovnik stopiti), svetišče.
adco (d), ion. aeidco (iz arsidai) [tat. cioogai, ep. dtiooucu (dšiocn), a or. f/oa, ep. rjeioa, aeioa; pt‘. pass. f/oucu, a or. pass. ijodi]v\. pojem, opevam, slavim, deklamujem, brnim (o tetivi), pojem (o petelinu); prerokujem, ddeur = dpdcitv.
"AScovig, edog, 6 sin Kinira in Mire, ljubljenec Afroditin. d-Scogodotci/zog 2 nep odkup en. d-deogog 2 (dingov) brez darila, ne-p odkup en, ki ne da nobenega darila; dedga darila, ki niso darila = nesrečna, pogubna darila. dsi^Aevco, -eco ep. ion. — dMevco. ae&kiov, to, ep. bojna nagrada; boj; bojno orožje.
dedkov, to ep. ion. poet. = dii/.ov. ded ko g, 6 ep. ion. = ddkog. asi, aisi, ep. dor. aiev [Et. iz airsi in to iz alf sat, loc. k aidtg; lat. aevum, aetas (iz aevitas), aeternus (iz aevi-ternus) vek, večen, nem. ewig, večen; gršk. aicbv] vedno, trajno, vsakokrat; fj asi gskeTr) neprestana vaja, d sol aisv sovTeg večni bogovi; det mn g skoraj vedno; eig asi za vedno, asi jvots od nekdaj; oi asi sy_ovTsg vsakokratni posestniki; 6 det /govog večnost. deL-yevEzr]g, ov, 6, ep. | dsi-yEvrjg 2 (yiyvogac) j ve en' d-Eidrjg 2 (sidog) neviden. deiSco gl. adco.
asi-gcoog 2 večno živeč, večen, neminljiv.
aEc-dakrjg 2 (ddk/.cn) vedno cvetoč (zelen).
dslxe ltj, fj ep. in ion. = aV/la.
nepristojen, neprimeren, sramoten, grd; slab, malovreden (/cvcnv) ; nezna-d-ELHekcog 3 ten, majhen (geodog)-, — in 2 ep. ov oi detzeg spodobi se d-ELKrjg 2 zanj; ovy. aeueg = sb/iog naravno, samo ob sebi razumljivo; dsr/.sa sooča slabo si oblečen. d-ELHigco ep. poet., at. aitdgco 1. grdo ravnam s kom, sramotim, zasramujem koga, mučim, trpinčim. 2. popačim, nagrdim, veva. dEL-gvrjazog 2 (gcgvfioy.cn) vedno se spominjajoč, večen, nepozaben. dsi-vaog 2 gl. aevaog. asi-gvzog 2 (peco) poet. vedno tekoč, neusahel (y,gt)vr)). deigeo gl. aigeo. aecopa, aTog, to gl. doga. asi-cpgovgog 2 (cpgovgsco) poet. vedno čuvajoč, ki ima koga vedno ujetega.
dexa£6piEvog 3 proti volji, nehoteč, nerad, nejevoljen.
d-exijkiog 2 (ez.tjkog) nezaželen, neprijeten, zoprn.
a-EKrjz i a d v. ep. proti volji, nejevoljen, nerad.
a-EKovaiog 2 in 3 ion. = dzovaiog. a-EKcov 3 ion. = dz.orv. dekiog, 6 d or. = rjAiog. aekka, rj ep. poet. [Et.: iz dfekka, sor. z ar](M, vejem; ar) v tj g, veter, dr) o, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja. dekkatog 3 (askka) poet. nagel kot vetra piš, brzokril, strelovit. dskkag, d dog poet. = askkalog. dekkrjg 2 [Et.: iz om rek fr) g-, d copul. in stžco, kor. vel.] ep. gost. dskko-jzog, ep. in dekko-novg, nodog poet. (aekka, nov g) nagel kot veter, brzokril, viharnonog. d-sknrjg 2 ep. = aeknvog. dskrczeco ep. (eknig) ne pričakujem, ne upam, obupavam. a-eknzog 2 (eknig) nenaden, nepričakovan, eg de/.nvov nenadno; ovz eaviv dekntov ovdev biti moram na vse pripravljen.
as-vaog 2, ion. deivaog, ep. ale-vacov, de-vacov 3 (det, vaco) 1. vedno tekoč, neusahel. 2. pren. neprestan, večen, neprenehljiv, vedno trajajoč. aevzeg gl. dr/iu.
ds^t-cpvzog 2 (ašgco, cpvrdv) ki daje rastlinam živež. aet-co = av^dvco. dsgyia, ion. it], ij = dgyia. a-egydg 2	- dgyog.
degiksig, aegftev gl. aigco. d-EQ7izog 2 (eigyco) neograjen, odprt. d£Qo/3dzeco (d/jo, ftaivcn) hodim po zraku (v oblakih); pren. vrtam, modrujem, dlako cepim. degai-novg, nodog (decgco, nov g) ep. noge dvigajoč, dirjajoč, čil, isker, Innoi. I degcodtjg 2 (di/g, eldog) poet. zračen, meglen.
ctetra a or. ep. [Et.: iz dr to a, kor. ves-(= „ bi vati, muditi se“) lat. Vesta, boginja domačega ognjišča, gršk.
'Eavta; nem. ge-wesen, das Wesen. — Obl. 1 pl. deoagev, inf. dsoai; skrč. aoa, j
daafiev] prespim, prenočim, prebijem, vvzva.
deoicpgoavvr), i) (aeoicpgcov) ep. nespamet, nepremišljenost; pl. nespameten misli.
asoi-cpgoov 2 (dačo, (pgfjv) ep. nespameten, nepremišljen, zaslepljen. aezog, 6 [Et.: iz afezog, aievog iz dfierog; lat. a vi s, ptič; augur iz avi-gur] orel; pren. bojno znamenje (pri Perzijanili), /gvoovg. dezo-tpogog, 6 (cpegco) orlonoša.
o.'da, ion. a^rj, i/ [Et.: iz azd-ja, kor. as, goreti, zgoreti; slov. ozditi, ozdim, darren; ozdica, die Darre; lat. are o (iz aseo), sušiti se] ep. 1. suša, prah.
2.	nesnaga, plesnoba. a^dkeog 3 (d£a) ep. poet. suh, ovenel, vel; fiovg iz suhih volovskih kož narejen ščit; ogog brez vode. &-£ijkog 2 1. brez zavisti, nezaviden.
2.	nezavidan; pren. nesrečen, grozen, strašen; Hea dovoljen. d-^fjkcozog 2 (g-tj/.oo)) kdor ne zasluži zavisti (sovraštva). d-^rjpiog 2 (grjf.ua) 1. nekaznovan, brez kazni, nedolžen. 2. neškodljiv, ne kaznujoč, d/ftrjdoveg.
A^rjv, rjvog, 6 (tudi: At,dv) prebivalec Azanije v severni Arkadiji. d-'Q7jyfjg 2 [Et.: iz a-^a-e/gt)g in to iz d-dia-e%rjg = nepretrgoma] ep. neprestan ; adv. neprestano. aC.op.ai (a£a) ep. (po)sušim se, venem. a-^vpog 2 neprekvašen, opresen; ra d^vpa praznik opresnih kruhov; pren. čist, ev dgviioig elkizgivdag zal dktj-'iieiag t. j. v čistem življenju, ki išče samo resnice NT.
vyog (£evyvvfu) poet. brez jarma, nezvezan, neomožena, nedeležen tivog. a^co (aga) sušim, pass. sušim se. afco, pass. at, o pa i (iz ay)opai, dyiog) ep. poet. 1. bojim se, spoštujem, častim. 2. ginevam, medlim. a-rjSfjg 2 (gdofiai) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. — a dv. arjdčog nezadovoljen, nerad; d. e/eo ngog z iv a zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.
dijSia, ij (aijdfjg) neprijetnost, neznosnost, zoprnost; nejevolja, mržnja, črt; sovraštvo, prepir NT.
dr) Sovič, idog, ')] poet. = dr/dcbv. arjScb, ovg in drjScov, ovog, ?/ [Et.: iz afrjdcov, sor. z av6i)\ slavec; met. pesem.
drj&ELa, ion. trj, fj (drph/g) nevajenost,
V IVO c.
drj&Eooco (d))d>]g) ep. (še) nisem navajen, zivog.
a-rj&rjg 2 (f/Oog) nenavajen, nenavaden, žalosten. — adv. dfjfrcog nenadoma, nepričakovano. aiipa, avog, vo (dr/pi) pihanje, piš, veter.
&7J/U [Et.: iz af1y.1i, gl. aekka — Obl. arjoi, -r/TOv, inf. arjvai, ep. drjuevai, pi. deig, aevvog — impf. pass. aijvo] ep. poet. 1. piham, vejem, brijem. 2. pass. vznemirjen sem, divjam, Avpog dijzo 6iya srce je vleklo (bogove) na dve strani, P.ecov af/pevog od vetrov prepihan, nadlegovan. dr/p, aeoog (aryu), o, r/ [ep. ion. r/r/o, r/egog, f/egi] zrak, megla, vzduh; mrak, tema, dega dego maham po NT. d-rjoor]zog 2 = d-rjvvr/zog. dfjcvkog 2 ep. = atov/.oc. dfjzrj, fj — arjzrjg, ov, 6 (dryu) ep. pihanje, piš, veter.
arjzog 2, ep. al'r]zog (df/zrj) viharen, silen, besen.
d-r/zzrjzog 2 (i]Vzdco) nepremagljiv, nepremagan.
A&apag, avvog, 6 Ajolov sin, Friksov in Helin oče.
a-^ap^g 2 [OduBog) poet. brez strahu, Afrava gl. AOrjvd.	[ neboječ.
d&avaota, r) (a&dvazog) nesmrtnost, neumrljivost, večnost NT. dfravazt^co (dOdvavog). 1. napravljam nesmrtnega, (o) vekovečim. 2. smatram se za nesmrtnega, verujem na nesmrtnost, Fezai ol dOavavigovveg. d-fravazog 2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; ol dftava-zoi nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev ol dOdvazoi; dOdvavog dvf/g posamezen vojak te čete. a-franzog 2 (Odkcvco) poet. nepokopan. d-fteazog 2 ne videč, d. elfu (vivog) ne vidim.
d-fteet (dOeog) adv. ep. brez boga, brez božje volje.
d-fteptaziog in d-&epi(a)zog 2 (Ospig) ep. brez zakona, nepostaven, nezakonit, brezbožen, prepovedan, a$e-piavia eldevai biti hudoben, zloben. a-fteog 2 brez boga, brezbožen; od boga zapuščen, 6 afteog bogotajec; NT pogan, krivoverec. — a dv. afiecog brezbožno, brez božje pomoči. d-^eganevzog 2 (fieoajvevco) brez postrežbe, zanemarjen, brez bleska (sijaja).
d&sgtšco ep. ne čislam, preziram, zametujem.
a-^sgpog 2 (Aegpog) brez toplote. a-fteopog 2 ( dOeuiovog) nezakonit, nepostaven NT.
d-fteGcpuzog 2 {Okog, (pr/pi) ep. poet. neizmerno velik (dolg); brezštevilen, preobilen, neskončen. d&ezsco (devog, v00))tu) 1. odpravljam, odstranjujem, odklanjam, zametujem, NT. 2. izneverim se maziv, prelomim vopov NT.
d&ezrjoig, ecog, r/, odstranitev, odprava, izbris NT.
Ai^rjva, ag, fj, poet. Aftrjvatr], ion.
A&rjvT), dor. Arhdva boginja Atena. Afrrjvai, al 1. mesto Atene; Afrrjvatie v Atene; A&rjvriaifv) v Atenah; A&rj-vrjftsv iz Aten. 2. Atika ion. A-d-rjvalog 3 atenski, subst. 6 Atenec; A&rjvaiov zo Atenino svetišče. d-^tjgevzog 2 ('Orjgevoo) ne lovljen. d^rjgii-ko^og, o ep. (ddr/o a	- p ir n a
kaša, pira) velnica, vejača. d-^rjgog 2 (Oz/g) brez divjačine (divjih živali).
d-ftinzog 2 (i)iyydvo)) 1. nedotaknjen, čist, dftv/.vog i)yr)vrjgog brez vodnika.
2.	nedotičen, posvečen, svet. d&ksvco in d&keco, ion. deMevco, -eoo (dd-s.ov) borim se, tekmujem, trudim se, trpim muke, prenašam, r obujem. &'ftkrjpa, azog, vd (diO/Jm) priprava za delo, orodje.
ati kr] a ig, ecog, r/ (aOkeco) boj, tekma. d&krjzTjf), fjgog, 6 \ (aO-keco) borilec, d^krjzrjg, ov, 6	| tekmec, atlet.
dO-klog (d), 3 (dO/.og), ep. ion. de&kiog težaven, nesrečen, nadležen. dftki6zr]g,rivog, rj nadloga, nesreča,beda. dftko-ftszrig, ov, 6 (vidi/pi) reditelj, sodnik v bojnih igrah.
dd/.ov
—	15
Aiya)iECog
ol&aov, to, ion. dedkov 1. bojna nagrada, nagrada (sploh), plačilo. 2. boj, napor, dett/.a svovcov (dycbvcoi>) težavni boji, težke borbe.
čhSvtog, 6, ion. dei)/.og 1. tekma, boj, dffloi Ilvffiz.oi pitijske bojne igre.
2.	napor, trud, beda, nesreča, stiska.
d&f.o-cpogog 2, ion. deti A.o ep 6 g o g (cpsgco)
zmagovalen, zmagonosen; tVrjrockonj, ki dobi bojno nagrado.
d-ftogv/log 2 ($ogv/3eco) miren. — adv. -vficog mirno, brez razdraženosti, brez strasti.
Afbocog, co, d = Adcog.
d&geco [opt. aor. dflorjoeie] gledam, motrim, opazujem, preudarjam, premišljujem.
afrgoi^co in aftpoi^co (d !) go o c) [fut. dftgoiocn, aor. ijfigoioa, adi. verb. dfigoc-oveov]	1. act. zbiram, združujem,
sklicujem, kopičim. 2. med. zbiram zase, zbiram okrog sebe, zbiram se.
3.	pass. zbiram se, družim se, združujem se; (duševno): zbiram se, zavedam se; pren. cpojdog se pomnoži.
oi&goiaig, ECO g, fj in dflooiapa, atog, to (dftgoi^co), zbiranje, kopičenje, truma, množica.
a-ftgoog, 3 in 2 (in d-figoog). [Et.: iz oa-Ugoog, d copul. in {igoog = skupno] zbran, skupljen, stisnjen, združen, gost, obilen, silen; o četah: sklenjen, strnjen; zcbgai druga poleg druge; to dfjgoov glavna moč; dilgoor yiyvc,ordai zbirati se; atfgoa siavta vse hkrati; dfigooi vsi skupaj.
d-^-gvnzog 2 (gdgvivrcn) neomehkužen, krepek; eigys/.cota ki ne pozna smeha.
a&vfisco (dilvuog) 1. sem malosrčen (preplašen, obupan), izgubljam pogum, obupavam, bojim se, z acc. c. inf. s strahom mislim na kaj, jtgog ti nimam poguma za kaj. 2. sem žalosten, nejevoljen, tivi, §y.sivo to me skrbi; ovy. dftvgifjZEOv ne sme se obupati nad.
d&vjiia, fj, ion. rj (dJlv/iog) brezpo-gumnost, plašljivost, obupanost, nejevolja, strah, žalost.
a-ftvpog 2 1. brez poguma, plašljiv, malosrčen. 2. nejevoljen. 3. brezstrasten. — a dv. dfdvpcog e%co sem brez poguma, — pobit.
affvgua, atog, to (diivooj) ep. igrača; nakit, okras.
dfdvgpdziov, to igračica, otročarija. d-’8'vgoyXcozzog 2 I (ilvga, yXčbtta oz. d-^vgoazofiog 2 j oto/iia), blebetav, poet.	j	jezičen.
a-d-Ogco ep. poet. igram se, razveseljujem se.
a-ftvzog 2 (flvco) 1. ne žrtvovan. 2. kdor ni žrtvoval.
d-fičpag 2 (tkprj) 1. nekaznovan, brez kazni, nepoškodovan, siguren. 2. nedolžen NT.
d-fhaig&Kiozog 2 (ffcogay,i^co) brez oklepa. 'Aftcog, co, 6, ep.Affocog, oco gora Atos v Makedoniji.
at. [Et.: ai je stari loc. fem.; si pa je stari loc. neutr.] dor. in ep. = et
1.	li, neli, ai y.s ako, (neli) morda, s cj. in opt. at' nota = at note. 2. za izraz želje: ai ydg (dfj) o da bi, dal Bog ( utinam), nav. z opt., redko z inf.
ai, a tat poet. (vzklik začudenja in bolečine) o joj! gorje! ata, tj ep. poet. zemlja, dežela; Ala, fj staro ime Kolhide. atdfco [iz medmeta at; fut. ata^oj] poet.
jadikujem, tarnam, plakam. aiai — al.
Aiairj, r/ priimek Kirke; vfjaog njeno bivališče.
AiaKidrjg, ov, 6 Ajakov vnuk (= Ahil); pl. Ajakovi potomci.
Aianog, 6 Zevsov sin, kralj na Ajgini, po smrti sodnik v podzemlju. aiavfjg 2 1. (atet), večen. 2. a) [Et.: iz aiF-avfjg, lat. saevus, gršk"Aidfjg; brez obrazila — vo — je tvorha nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen. Aiag, avtog, 6 1. Telamonov sin iz Salamine, Tevkrov brat. 2. Oilejev sin, vodja Lokranov.
Alyai, cor, at 1. mesto v Ahaji. 2. otok blizu Hija. 3. mesto v Makedoniji. Atyatat, (5r, at mesto v Ajoliji. Atyatog, 3 ajgajski (jvsXayog - Aiyalov, to Aj gajsko morje).
Aiyaicov, covog, 6 = Bguigecog, Pozejdonov sin.
AiyaAscog, co, d in to AiyaXecov ogog gorovje v Atiki.
aiyaverj, ?) (alyig) ep. kopje, sulica. alyeiog 3 in aiysog (cu§) kozji (tvgog); iz kozje kože (dozog, zvverj); alyŠ7j, 7) (doga) kozja koža, kozlina. aiyeiQog, 7) [Et.: sor. z gršk. alyiXanp, neke vrste hrast; lat. aesculus hrast; (iz aeg-sculus), nem. Eiche (iz aik-)j jagned, topol. alyeog 3 = aiysiog.
Aiyevg, ecog, 6 Pandionov sin, Tezejev oče: AiyEL8rjg, o Ajgejev sin = Tezej; ol Alysl8ai = Atenci.
Aiyr), 7), mesto v Makedoniji. AiyiaXevg, ecog, 6 Adrastov sin; Ai-yiaAeTg, ol prvi prebivalci Ahaje = Pelazgi.
aiyi-dX6g, 6 morsko obrežje, breg, obala, peskovina.
AlyiaAog, 6 1. severna obala Peloponeza (= Ahaja). 2. mesto v Paflago-niji.
alyi-fioxog 2 (alg, floozco) ep. kjer se pasejo koze, od koz omuljen = roditeljica koz (Itaka). aiyi-Hopsvg, ecog, 6 (zooevvv/u) kozji pastir; ol alyv/.ogeZg ime stare ati-ške file.
Aly£Xeia, rj otok pri Evboji. aiyi-lL7p, mo g, 6, 1j (= kozam težko dostopen) strm; i) AiyLkiip kraj na Itaki.
Aiyiva, r/g, 7) otok v saronsltem zalivu; preb. 6 Aiyivfjxi)g, ov; adj. Ai-vivaiog, 3.
Acyiov, to, mesto v Ahaji. aiy£-oxog 2 (cdyig, e/.or) ep. egidonoša (-noseč), egido vihteč (Zevsov pridevek).
aiyi-novg, rvovv, gen. nodog, 6 ion. kozonog.
aiyig, idog, f/ [Et.: sor. z alyaverj kopje. Ljudska etimologija je zvezala besedo z cu^ koza] poet ion. 1. kozja koža, kozlina. 2. poet. ep. egida, Zevsov ščit; pren. burja, vihar.
Ai^LO&og, 6 Tiestov sin, ki ga je ubil Orest.
a£yXdsig dor. = aly/.r')eig. aly/Irj, 7) poet. sij, blesk, blišč, (dnevna) svetloba; pl. bakle, plamenice. aiyXr)£Lg 3 (alyhf) poet. bliščeč, svetel, sijajen, žaren.
aiyo-jig6o<onog 2 ion. s kozjim obrazom.
Aiyčg jioxa/ioL, ol mesto in rečica v trakijskem Herzonezu. aiyvniog, 6 ep. ion. poet. brkasti ser, jastreb.
Aiyvmog, rj Egipt; 6 Aiyvnxog = Nil; Alyvmiog, 3 egiptovski; b AiyvnxLog Egipčan; i)Alyvnx La (/jdoa) egiptovska dežela, AlyvnxiaxL egiptovsko, v egiptovskem jeziku, Alyvoxx6v6s v Egipt. aidsofiai in aido/iai att. [Et.: aido/iai iz aioil-ofiai; aldeo/iac iz aldeajo/.iat, gotsko aiston, sich scheuen, nem. Ehre (iz gotskega *aiza). — Obl. imp. pr.ep. aldeZo, fut. aldeao/iai, ep. aideonouai, a or. ijdeofhjv, ep. aldeoOijv; poet. a or. 7jdeodjiij7’, pf. 7)6eo/cai]. 1. a) bojim se, sramujem se, v strahu sem (strah imam) pred kom (reva, tl), z inf. obotavljam se kaj storiti; b) spoštujem, častim, oziram se na (rt, tlvo), pt. sramežljiv. 2. odpuščam, spravljam. aidsaig, ecog, ») (aideo/uu), odpuščenje. d~idrjXog 2 [Et.: d-r idrj/.og, kor. vid, lat. video, slov. vidim, gr. a or. eldov]. ep. poet. 1. neviden, tajen, temen. 2. uničujoč, poguben, pogubonosen. aiSrjficov 2 (aldeopai) sramežljiv, skromen.
ALdrjg = 'Aidrjg.
aLdiog (iz aifi-dioc) 2 za vse čase, neprestan, večen, trajen, dosmrten. atčoiov, to (aldcog), nav. pl. sram, rodilo.
aidotog 3 (aldcog) ep. poet. 1. sramežljiv, boječ, blagonraven, bojazljiv, skromen, obziren. 2. častivreden, častitljiv, spoštovan. ai'Sofiai gl. aldeo/rai.
'Aid o g itd. gl. A«) r/g — AiSocde ep. v Had.
aldo-cpgcov 2 (aldcog, cpgoveco) milosrčen, usmiljen, blag. auSpetr}, 7) ep.; aidgr/Ltj ion. (ihdgig) neznanje, nevednost, preproščina. a-iSgig (gen. tog, eog) [Et.: a-ridgig, kor. vid, gl. £t(5oi'] ep. poet. nevešč, neuk, neveden, neizkušen, preprost, slaboumen.
AiScovevg, ijog, 6 gl. "Aidrjg. aldcog, ovg, 7) (gl. aldeo/uu) [dat. ot, acc. co] 1. a) sram(nost), sramežljivost, nežnočutje, čednost, boječnost, skromnost; b) spoštovanje, čislanje,
17
aigaoid
aisi
ozir (vivog, negi, ng6g nva)-, c) od-puščenje. 2. sramota, sram, rodilo, a tet -- asi
a is l-y sv sr tj g ep. = asiysvšvijg. aisAovpog = aV.ovgog, 6, fj ion. [Et.: dhoeAo (prim. nem.Wiesel) + ovga rep] aisv = dei.	[mačka.
aisvdcov = aevaog.
aisv-vjivog 2 poet. večno speč, v večno spanje zazibavajoč. aiszog, 6 = aevog.
al^rjiog in altfrjog 2 ep. mlad, krepek, čvrst, čil; subst. 6 mladenič, čvrst mož. dUgrjAog 2 ep. zelo razločen, razviden (= agi^rj/.og) — drugi: neviden. Aifjztjg, ov, 6 1 kralj v Kolhidi, Medejin oče, Kirkin brat. airjzog 2 ep. = dprog sopihajoč; silen, velik.
Ai&aia, fj mesto v Lakoniji; preb. 6 Alfrausvg.
alftaAosig (aWa?.og = saje) 3 ep. sajast, črn, okajen, at-&s = sl&e o da bi (utinam). aifrspiog 3 in 2 (aifitjo) zračen, eteričen, nebeški, visok, proti nebu se dvigajoč.
Ai&rj (aiftco) ime Agamemnonove kobile, ridžka.
ai&fjg, egog (alftco), 6, rj ep. 1. eter, jasnina, nebo. 2. svetloba, zrak. Ai&Znsg, oi tesalski narod na Pindu. Ai&iotp, onog, 6 [fem. Althoiiig, h) o g; acc.pl.AWionf)ag (od AUhone,vq)\ ajti-opski, Ajtiopljan(ka); adi. Alfhonmog 3 ajtiopski, r/ Al&ionia, ion. irj Ajti-opija.
al&og (alflm) 3 poet. črn. aiftovoa, f/ ep. (sc. ovod) (afflco) lepa stebrska dvorana, stebrenik, dvorišče, mostovž (pri vhodu in okoli dvorišča).
atft-orp, o nog, o, rj (alftto, drtp) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (dvr/g).
ar&prj, rj ion. ep., aifdgla at., ion. it) (alfrco) vedrina, čisti zrak, vedro nebo; alftgitjg pri jasnem (vedrem) nebu; vno vr/g aiftgiag pod milim nebom.
ai#ev-yevszVg, ov, I y etm (vedrini)
a p' ,	„ I rojen, hladeč.
aixrQrj-ysvrig 2 ep. |
ai&giog 3 in 2 (aidgij) 1. jasen, veder.
2.	hladen, mrzel. alfrgog, 6 (alfico) ep. mraz. aiftvia, f) (aifrcov) liska, galeb. aifrvooopat pass. poet. zibljem se, premikam se, majem se <pvAXa. ar&oo (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. alftog ogenj, požar; aiftoov, aZftotp žareč, svetel; ifdagog čist, veder, jasen, aid-fjo zrak (= jasno nebo), alfi ov o a svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes, soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (jz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje]. 1. a et. a) trans, za-, se-žigam (po)palim, pustošim z ognjem;
b)	int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; egcou od ljubezni sem vnet. atficov 2, gen. tol'o g, poet. ovo g (aifico)
1.	goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (dvr'iQ).
Atficov, covog, 6 Hektorjev konj. aiK, atxs gl. at.
aixaAAco poet. prilizujem se, laskam se, vit 'd.
aiHrj, i) (diooco) ep. naval, pritisk, napad. aitcfjg 2 poet. = de/v.r/g. [Et.: iz dfixr)g, gl. elv.cbv].
at«ta, fj (at. = deiy.shj) nespodobnost, grdo ravnanje, sramota, grdobija, afrttft« (alm)q), nav. med. (aor. yy.tod-jirjv) mučim, grdo (hudo) ravnam s kom, trpinčim koga. aintogog, 6 (aMgo)) grdo ravnanje, sramota.
d-inčbg adv. ep. sramotno (= der/.Cog). aiAtvog, o poet. žalostinka, otožnica. alga, avog, to 1. kri; meton: prelivanje krvi, umor, ubojstvo. 2. pren. krvno sorodstvo, rod, sorodnik, oi ngog atgaTog sorodniki. alpauzog 3 (aigdooco) poet. okrvavljen, krvav.
aipag, ddog, tj (alga) krvotok, potok krvi.
algama, fj, ion. ifj [Et.: iz oatn- gama, sor. aigog goščava (iz saip-mos), lat. saepes, is, meja, ograja; saepe pogosto (= gosto)] trnje, ograja; nasip, zid.
Grsko-slov. slovar.
2
aifidaaco, -xxco alfiaxi£co, aifiavoco
[aor. pass. f/fid/jhjv, a/ud/drji’; fut. aifia^oo] oškropim s krvjo, okrvavim, ranim, umorim.
al[iax-snovala, f/ (er./eoo) prelivanje krvi NT.
aifiavrjgog 3 in 2 (alfia) krvav, okrvavljen; krvaveč; avovogtožba (tarnanje) radi krvave rane ; (plog kakor kri rdeč.
aifiavosig 3 {alfia) 1. krvav, krvaveč, rdeč kakor kri. 2. noAEfiog pogubna. aifiavoco = aifidooco. aifiavcoSrjg 2 {sidog) krvav, rdeč kakor kri, s krvjo zalit.
aifio-^aipfjg 2 {fiditvoi) poet. v kri pomočen, krvav, okrvavljen. aifio-xo(v)gia, f) {‘/.ogevvvfu) poet. krvava žrtev (na grobu padlih vojakov). ai/io-ggayfjg 2 (grp/vvfu) poet. krvoločen, (zelo) krvaveč. aifio-ggavvog 2 {gaivco) poet. s krvjo oškropljen, krvav.
aifio-ggoico {geto) imam krvotok NT. Aifiog, 6 gora v severni Traki ji; sedaj Balkan.
alfio-<p6gvxxog 2 {(pogvGGCo) ep. okrvavljen, krvav.
aifivXiog 2 ep. in aifivXog 2 poet. priliznjen, prilizljiv, laskav, lokav, prebrisan.
aificov, ovog, 6 ep. vešč, vedoč, izveden. Aificov, ovog, 6 Kreontov sin, Antigonin zaročenec.
aiv-agsvrjg, ov, o {aivog, dgsvfj) ep.
strašno hraber, junak-nesrečnik. Aivsia, fj mesto v Halkidiki.
Alvsiag, ov {ep. ao, sito) 6, at. Aivčag Eneja, Anhizov in Afroditin sin, knez Dardancev.
airEGig, ecog, fj alvrj hvala, slava NT. aivico, ep. poet. ion. [fut. aiveoco, -opar, ep. aivfjoco, aor. fjvsoa, f/vpaa in ai-VEoa, pf. fjvr/.a, -aai, aor. pass. fjveffiji’]
1.	hvalim, slavim, poveličujem vivd, vi-, odobravam, pritrjujem, sem zadovoljen s čim vi. 2. pravim, obljubljam, svetujem vivi vi. aivrj, fj {alvsco) ion. = aivog hvala, slava. aivrjfii ajol. = aiveoo. aivrjvog 3 {aiveco) poet. slavljen. aiviyfia, aro c, vd {aivog) uganka, zagonetka; šv aiviypiavi temno, nejasno NT.
Aiviaveg, ion. -rjvsg, oi narod v južno-zapadni Tesaliji; adi. Aividvmog 3. aivi^o/iai aivko.
aivixxog 3 {aiviooofiai) poet. zagoneten, čuden.
aiviaaofiai, -xxop.ai {at.) [fut. aivigo/uu; aor. pass. ijvl/fivjv] govorim nejasno (zagonetno), namigujem, cikam eig, jvgo g vi.
alvo&Ev ep. adv. aivofjev aivcdg najhuje, več kot strašno.
aivo-fiogog 2 ep. zelo nesrečen; nesrečnik.
alvo-jtafhjg 2 (ndoym) ep. grozno trpeč, mučenik (-ica).
aivog, 6 ep. ion. poet. 1. govor, pregovor. 2. (po)hvala, slava. aivog 3 (aivvfiai) ep. ion. poet. strašen, strahovit, grozen, silen, poguben, nesrečen. — adv. aivčog in aiva grozno, strašno, zelo; aiva vekov a a (na nesrečo rodivši) nesrečna mati.
Aivog, 6 mesto v Trakiji; Aivodvv iz Ajnosa.
aivvpai d. m. ep. jemljem, prijemam, grabim, odvzemam.
yog, fj {dat. pl. ep. aiyeoiv) koza, kozel.
ailgaoKE gl. dioooo.
AUjcovsvg, eoog, 6 prebivalec atiškega okrožja AVjcovfj; bili so razvpiti kot opravljivci.
AioXsig, ion. kg, oi eno izmed četvero glavnih grških plemen; adi. AioXiKog ajolski, Aiokig, idog, fj Ajolija (dežela v Mali Aziji, pa tudi staro ime Tesalije).
AioAiSrjg, ov, 6 Ajolov sin (Sizif). Aiokirj vrjoog, fj Ajolov otok. aiolkco ep. hitro premikam semintja, vrtim, sučem.
aioXo-’d'cngrjIg, ijxog, 6 ep. s svetlim (bli-ščečim, sijajnim) oklepom. aioXo-fiixQtjg, ov, 6 ep. z bliščečim pasom.
aioXo-jicoXog 2 ep. z urnimi konji, konje podeč; vrl jahač. aioXog 3 1. okreten, gibčen, uren, hiter; Jiodag brzonog; ocpeig zvijajoč se. 2. vv£, svetel, jasen, zvezdnat; oag£, šaren, lisast, pisan.
Ai'oXog, 6 1. Hipotov sin, vladar ajol-skih otokov in kralj vetrov. 2. He-
lenov sin, Sizifov oče, kralj v Te-saliji.
Aijieia, 17 mesto v Meseniji. airceivog 3 in alnrjeig 3 = alnvg. ainokiov, vo (uimt/.oc) ion. poet. čreda koz.
ainokog 2 ep. [Et.: iz oio (= olg, otog) in neX(x>, lat. pello, gonim, ženem] koze pasoč, kožar, kozji pastir. abiog, ovg, vo poet. breg, strmina, vrh.
ep. poet. 1. visok, globok, OLLTtog 3	strm; 2. naglo pridrevivši,
in	nenavaden, nagel (gesifga,
alnvg 3	d/.stlgog, ildvavoc). 3. teža-
ven, trudapoln (novog). Ainvvog, 6 arkadski kralj; a di. A inv -
nog 3.
aigeaipog 3 (aigea) dobiten, ki se da vzeti, osvojljiv.
aigeaig, scog, fj (aiosco) 1. vzet j e, osvojitev 2. izbor, volitev (uradnikov); nQOjidXXa> vivi acetati’ dam komu na prosto voljo, da voli 3. nagnjenje, naklonjenost, težnja, hrepenenje (po čem); način mišljenja 4. NT stranka, krivoverstvo, ločina.
aigevsog 3 (verb. a di. od algšco) kar se mora izvoliti, dobiten, zaželen.
algeviijco volim, izbiram NT.
aigevLHog 3 (cugeotg) krivoveren, krivoverec NT.
aigevog 3 (aioeco) 1. kar se da osvojiti (osvojljiv) ali razumeti (umljiv).
2.	izvoljen, zaželen, vreden, da se izvoli.
aigeco \pt. pr. ep. aigsvpsvog; impf. fjgovv, ep.f/geov, ion.aigeov; fut.algrjoco, -o par, aor. sikov, -opijv, ep. s/.ov (-oprjv), iter. eXeokov, NT sl/m, -dprjv; pl‘. f/or/za, ion. dgalgrjna; pass.fiQrjf.iaL, ion. agaigrjpai izvoljen sem bil; fut. pass. aigeifij-aofiai]. — I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, dogv yegoi, vlvo. yeigog za roko, oudag odeti, '/.oppg za lase; veva ngovi 01 potegnem k sebi, objamem; sipava oblečem; svrlsv ekdiv od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (yokog, hjfhj, deog, vnvog itd.);
b)	spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (nokiv, vavg, fiaoikea,
dvdga); (dogi, syysi) ranim, ubijem, umorim; vo nav g d) o v aipa umorim očeta; vovvo epe aigi/oei to me bo pogubilo; vivd 6<pXrjpavog dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (nagavoiag)-, zasačim koga (en’avvocpcbgm), prekanim; dobim pravdo (ygaipr)v), dosežem (zvdog); 6 dy(hv rjgeifr) zmaga je dobljena;
d)	pojmim, razumevam (spij yvcbprj); koyog algei zdrava pamet uči, zahteva. — II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (dognov, agiovov, dsinvov); snamem (y.6gvi)a), zaprisežem koga (ogzov vivog); dk-■/.ipov f/vog ojunačim se; vnvov privoščim si spanje; yvdbpijv odobravam, v d vivog pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (avgavrjyov viva); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (pakkov, dvvia ndvvcov, vdv nokspov).
’A-Zgog, ov, d ep. nesrečni Ir o.
aigco, ion.ep. aeigco [Et.: deigeo iz drigjoi; aioco iz Fdgjou, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). — Obl. fut. dgčb, agovpai; aor. fjoa, rjgdprjv, cj. dgco, opt. agaipi; pf. fjir/.a, rjgpar, pass. aor. ijoihjv, fut. pass. dgUr/oopai. — ep. ion. impf. ijsi-gov, dsigov, ijeigopijv, ijeigaprjv, pass. fjtgihjv, digihjv, plpf dmgvo] I. act.
1.	trans, a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; oppeiov: dvignem zastavo, dajem znamenje; vsi-yog zgradim, dilkov prevzamem, pričnem, prestanem boj zmagam; yeiga glasujem; pfj?M odganjam; vavg odpeljem; vs^gov odnašam; dsikiav kažem; oivov prinašam, dajem; paovi-yag vihtim; dyOog nalagam, naoav pijyavi)v poizkušam vsa sredstva; NT vijv ipvyf)v razburjam, razvnemam, sni ysigd>v vzamem na roke, gvydv vzamem, dpagviav odjemi jem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim.
2.	intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (trm ovgavcp); odjadram, odrinem. —
II.	pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, n ara-
ščam (vdor g)-, gdyaiga acogro meč je visel. III. med. vzdignem zase; iona razvijem jadra — odjadram, no/sriov začnem vojsko, oiviag zidam; y.?Jog, avdog, aefiha: dobivam si, dosežem, dobim; vixr)v zmagam; čv.koc dobim rano, ranijo me; dlxag naga uvog maščujem se nad kom; nodoiv v.Lo-ndv pobegnem skrivaj; (pvyr)v spustim se v beg, im).a zgrabim orožje; mvčvvov nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; novov prevzamem; nevfjog žalujem. aloa, r/g, '>) (iz ah j a) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; en e/mi-dog aloa še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; sv ftava-toio alay v smrti; aloa goi usojeno mi je, xaxfj alor/ na nesrečo; aloa dn/.azog blaznost; xaz’ aloav po pravici, kakor je prav, v ne g aloav proti volji usode, po krivici; perzon. Aloa boginja usode.
Aiorjnog, 6 reka v Mizi ji. aia&avogat d. m. [Et.: iz dFio-ildvogai,. prim. dim (iz dfio-co) čujem, endiotog o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ob-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. j javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti. — Obl. fut. alofhjoo/Aai, a or. yod'6giyv, pf. rjoflvjgar, sooblika aloHo-,ucu] 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (jSof/v), voham (oogfj); 2. razumem, uvidim, izvem (vn6 nvog); veže se s p t. v gen. ali acc., s oti, cbg, el in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.: 6 (doilavouerog kdor more presojati, razumen, 6 xaigezgicog aiollavogevog le malo razsoden človek. aio&rjoig, ea>g, v/ (oloitavopai) 1. a) čut, čustvo, občutek; alolh)Oiv eyva> opazim kaj, nageyco kažem se očito, vzbujam pozornost; b) čutilo. 2. zaznavanje, spoznava(nje), nazor. [zum. aio&rjTrjgiov, to (a i oildv o u, a t ) č u t i 1 o, ra-aio&TjnKog 3 kar se tiče opazovanja, sposoben zaznavati. aio&rjzog 3 (aloDdvogcu) kar se more s čutili za-, doznati ali opaziti, do-čuten, zapazljiv; /porog trenutek.
aioffouai aioDdvogai.
aiofrco (arpu) ep. izdihnem {tv gor;
(drugi aioHavogai). aioLgla, i) (aloa) poet. sreča. aioifiog 2 in 3 (aloa) ep. 1. usojen; ?]gag smrtni dan; aloigov eoviv usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, eineiv, tlveiv; aloiga eidevai biti razumen ali pravičen, mveiv zmerno piti; alo.cpge-vag zdrave pameti. aiaiog 2 in 3 (aloa) poet. o pravem času došel.
alooco, poet. aooco, at. arrco [Et.: iz
Fat-Fix\ oj — Obl. fut. al^co, a or. rjiga, inf. dlgai, it er. dlgaoy.ov; med. fpijdprjv; pass. fjly&r]v, inf. di/flf/vai; poet. dgo), fjlga, $fag] 1. intr. hitro se premikam, planem, privršim, drevim, hitim, letim, vihram, divjam (avga), dvigam se, vzdignem se (ng6g ovoa-vov), skočim (dcp5 ljvjtcov), naskočim, napadem (q>aoyavco); pass. zaženem se, uidem, zmuznem se, rjvia e:/, '/eigcbr 7)iyj{hqoav so padle iz rok; vihram (žogi), yalTal). 2. maham, vihtim (yelga). d-LOtog 2 [Et.: iz a-riovog, kor. vid, sldov] ep. poet. neviden; olyoga.i d. izginem brez sledu ( da ni o meni ne duha ne sluha), diozov nva noi-yoai narediti koga nevidnega, izbrisati sled za kom.
dioroco napravim koga nevidnega, zatarem, uničim, pogubim, umorim; izazgida opustošim; pass. izginem, poginem.
aiovAo-egpog 2 zloben, hudoben; 6 zločinec.
aiovAog 2 ep. in dpovAog [Et.: alovkog iz hahvlog; dt)ovXog iz Fap)vvXog\ poguben, brezbožen, hudoben. Alovgrj-ftev adv. iz trakijskega mesta Atov grj.
alovgvdco poet. sodim, vladam (nvog). aiavpv7]%f]Q, v/pog | ep. sodnik v bojnih aiovpvfjrrjg, ov, 6 j igrah, knez,vladar. Aiayivr)g, ov, 6 grški govornik, De-mostenov nasprotnik. alayog, ovg, to [Et.: iz alyoxog (aigv-zghos), gotsko aiwiski, dolenjenem. aisk, grd] 1. grdost, grdoba. 2. sramota, sramotno dejanje; zasramo-| vanje, psovanje.
aiaygoxeg8eia (ta), fj grd pohlep po dobičku, dobičkarija, lakomnost. aLa^go-Hegdtjg 2 (jcepdoc) pohlepen po dobičku, grdo lakomen. — ndv. -cog umazano.
alaygoXoyLa, f) grdo (nečedno) govorjenje, kvante N. T. alaygo-noi6g 2 (motečo) nesramno ravnajoč, sramotne stvari izvršujoč. aiaygo - ngayeco delam grde stvari, grdo ravnam.
aiaygog 3 (aloyoq) [comp. ala/kov, aia-/iov, sup. aiayiovog 1. (telesno) grd, nespreten, nesposoben (n:pdg rt), nedostojen. 2. (moralno) grd, sramoten, nespodoben; to aiaygov sramota, greh.
3.	ejtea sramotilne besede. — ndv. -tog sramotno.
aLa^gčzrjg, yvog, ry grdost, ostudnost, nesramnost.
aiaygovgyia, v/ (iz aioygoegyLa, koren egy) sramotno početje, razuzdanost. AlayvXog, ov, 6 slaven grški tragik. aiayyvt], rj (aZoyog) 1. sramota, sra-motnost, zasramovanje, eg ai. ipegco smatram za sramotno, ai-rjv negi-dinvto vivi, ev ai. noičb osramotim koga. 2. sram, stid, sramežljivost, aia/vvrjv dcpeig brez sramu, ai. e/ei fie Tivog sram me je česa; vn’ aioyv-vrjg od sramu. 3. osramočenje, oskrunjenje.
aioyvvzeov (eoTiv) (adi. verb. od aioyv-vofiaC) treba se je sramovati. aiayvvzr]X6g 3 in ata/vvzrjpog 3 sramežljiv, skromen, ponižen. ala%čvco (alayog) [fut. aioyvvoj, a or. r/a-yvva, med. aioyvvovuai, a or. pass. f/n-yvvfh)v, pf. yoyvun<u\ 1. act. grdim, kazim, sramotim, psujem, onečastim, oskrunim, delam nečast (sramoto). 2. med. = pass. z med. fut. sramujem se, sram me je (uvd pred kom), pridem v sramoto; aioyvvofiai Xeycov sramujem se, ker (ko) govorim, ai. Xeyeiv sramujem se govoriti, reči (in zato ne povem).
A torov, roroc, 6 Jazonov oče. aizeco [Et.: iz podstave ajegT-, gotsko aihtron prositi] 1. prosim, zahtevam, prosjačim, uvd u prosim koga kake reči; bdov prosim, da mi dovoli oditi; nvi vi izprosim kaj za koga; snu-
bim. 2. med. [ion. imp. aheo\ a) zahtevam, izprosim za se, izposodim si, rt naga Tivog; b) prosim, molim NT. ailzrjfia, avog, to in atrij a ig, ero g, rj (atrero) zahteva, želja, prošnja. d-izrjg, ov, 6 poet. ljubimec, ljubček. alzijziKog 3 ki rad prosi. aivrjzog 3 (atrero) izprošen, zahtevan. aizLa, ion. Lij, fj 1. vzrok, razlog, povod, pretveza, izgovor. 2. obdolžitev, očitek, krivda, obtožba, (za)tožba, pritožba (Tule. 1, 69; opp. y.aTrjyogia)-, ai-viav eyco a) imam vzrok; b) kriv sem, okrivljen (zatožen) sem, očita se mi; ev alvig eyco (Tithjju itd.) obdolžim; ahiav vneyco vzamem krivdo na se; atrta eyei pie očita se mi, ev ahia eiptl dolžijo me, ahiag /.aiifldvm nakopljem si očitanje, alTiav nageyo) dam povod (priliko) k obdolžitvi. alziaaafrai gl. ahiaopiai. alzia^ofiai (pass. k ahidouai) zatožen, obdolžen sem.
alzLdfia, utoc, to obdolžitev, zatožba NT.
aludopiai (ahia) [pr. ep. aluocovTai = ahicbvTai; opt. ahiocoo, — to, inf. al-Tidaoflai, impf. i/TtdaaiJe, fjTibcovTo-, fut. aludoofiai, ion. ahnjoopiai, a or. rj-Tiaoafifjv (-rjodfirjv ion.), pf. tjviauai, ion.-rjfiai, aor. pass. fjTidfIrjv, adi. verb. ahiaTEOv.] 1. krivim, dolžim, (za)-tožim, grajam, očitam, pritožujem se, uvd ti, Tivog, negi, vneg Tivog. 2. navajam kaj kot vzrok, trdim kaj o kom, pripisujem komu kaj uvd (u-vog) Ti.
aizL^co (atrero) ep. prosim, zahtevam, prosjačim; zaprosim koga daru Tiva. aiziog 3 (ahia) povzročujoč, kriv (Tivog, ort); 6 ahiog: povzročitelj, po-četnik, krivec; to ahiov vzrok, krivda; ahiog eif.ii vzrok sem, kriv sem, imam zaslugo.
alzLcofia ahi&fia NT.
AizvaZog 3 etnejski, sicilski; Ahvrj, rj Etna
AizcoXLa, rj dežela v srednji Greciji; preb. b AlzcoXog, adi. AizcbXiog, -coXi-xog 3 (fem. Ahco/.ig, (dog). alcpvLSiog 3 (sorod, z ahpa) nenaden, nepričakovan. — adv. -Lug in -tov nenadoma.
aiftgd^co (ar/ii/j) ep. poet. [fat. at/udnoi, ep. -aooco] vihtim, mečem kopje, sulico ; xŠQa vzdignem roko proti komu (ngog uvi); vade borim se, priboju-jem si.
alxfiaA.cQoia, ») (aixgdX(oxog) plen, ujetnik NT.
aixfia.\corevco, -xi£co ujamem, p odvržem, podjarmim, zapeljem NT. alxgakcoxig, (dog, >j poet. vojna ujetnica;
udi. zvezan; ^špeg roke ujetnice. aixfi-dXcorog 2 (<dyjjjp d/Jozociai) 1. s kopjem ujet, zasužnjen; d, i] vojni ujetnik (-ica), suženj; dov/.oavvr] al-ov usoda ujetnika (sužnja); ra ai-a vojni ujetniki. 2. uplenjen, ugrabljen, xd alxpa).coxa plen, zaplenjena živina. a.ixgr\, V [Et.: iz aizogd, lat. ico, icere, zadeti, raniti] 1. ost, ostrina, konica (kopja ali sulice); sulica, kopje. 2. boj, vojska.
alx[ir\xa. ep. in aixgrjxx]g, ov, 6 kdor se s sulico bori, suličar, kopjenik, borilec, junak. — adi. bojevit. alxgo-cp6gog, ov, 6 ion. kopjenik, suličar; telesni stražnik. aiipa adv. ep. poet. hitro, takoj, precej. aitprjgog 3 (ahpa) hiter, nagel; pro-leptično: Avoev dyooi)V ahprjgrjv hitro je razpustil skupščino (ali: ki se je hitro razšla; pravzaprav: tako, da se je hitro razšla).
d tco [Et.: iz dr lom, gl. aiaddi>o/iai\ ep. poet. 1. slišim, čutim, zaznavam, opazim. 2. razumem, vem. d ico ep. dioftco izdihnem cpi/.ov rjvog. aicov, dtvog, 6 [acc. tudi aifo\ (alti) ep. poet. čas, doba življenja, življenje, usoda, večnost; at. dcapsiv prebiti življenje; pl. svet, posvetnjaki, duh aicov, ovog, ry plašč.	[časa NT.
alcoviog 3 večen.
aidbga, rj [iz Fai-Fcbg-a] gugalnica, visenje, guganje.
alcogsco [aor. pass. f/(OQi)ih]v] (cikogn); 1. act. dvigam kvišku, obešam, vihtim, gugljem. 2. pass. a) visim, zibljem se, plavam; b) sem v nesigur-nosti (negotovosti), sv xivi zavisen sem od; vneg i.i.eyd/.cov pričakujem; sv zivdvvcp sem v nevarnosti, xi]v 'ipvxr)V vnemam se, osrčujem se. dxa-d'agoia, v nečistost, grešnost NT.
d-xa,&agxog 2 (zaHaigco) neočiščen, nečist, hudoben, nenraven, neporavnan, nemaščevan.
axcugeogcu (dzacgog) ne utegnem, nimam prilike NT.
dxaigia, rj 1. neugoden (nepravi) čas, neugoden položaj. 2. nespodobnost, netaktnost, nespretnost. či-xaigog 2 (y.a/,gog) neugoden, nepri-ličen, neprimeren, neprikladen; dzai-gog 67,/?o-y nezmeren v sreči. dx-dxr/xa, 6 (ay.axog) ep. osrečevalec, rešitelj, pomočnik.
&-xaxog 2 nehudoben, nedolžen, neškodljiv.
dxdXa-ggEixrjg, ov, o ep. mirno tekoč. d-xaXvnxog 2 in d-xaAvcprjg 2 poet. (y.a-/.vntco) nepokrit, odkrit, odprt.
| (zdgvco) poet. ep. ne-j utruden, neumoren, J (yfj) neizčrpen. ■ d-xaprjg 2 neobdelan. d-xa[Mirjg 2 in a-xapmog 2 (y.dunxo>) neupognjen, neupogljiv, neizprosen. ax-av&a, rj (dvig) ion. ep. 1. trn, osat.
2.	akacija. 3. hrbtenica. dndv&cvog 3 iz akacije narejen; NT avscpavog trnjev venec.
Anav&og, mesto v Halkidiki; preb. Axdvd’ioi, oi.
dnav&cbdrjg 2 (dzaviia, slbog) ion. trnast, trnjev.
d-xag8iog 2 (y.agdia) brezsrčen, brez srca.
Axagvdvia, r\ dežela v srednji Grški; preb. Azagvdv, drog, 6. dxagnia, r) (dzagnog) nerodovitnost. d-xagnog 2 nerodoviten, brezkoristen neploden.
d-xdgncoxog 2 (zagnoco) brezploden, (zmaga, ki se za njo ni opravila zahvalna žrtev), nepoplačana. d-xaxdyvcooxog 2 (xaxayi,yvcboxco) brez graje, neoporečen NT. d-xaxa.xdA.vnxog 2 (y.axay.a/.vnxo)) nepokrit, raz o gl a v NT. d-xaxdxgcxog 2 (y.axay.givo>) neobsojen NT.
d-xaxa\vxog 2 (y.axa'/.vco) nerazvezen; neminljiv NT.
d-xaxdnavaxog 2 (zavanavo)) brez pre-stanka, neprestan; NT kdor neprestano greši.
d-xdgag, ( d-xagaxog
dxaxaaxaoia, >/ nemir, vstaja, zmeda, nered, upor NT.
d-xaxdaxaxog 2 (zafiioTTjpi) nestanoviten NT.
d-xaxaoxsxog 2 (zaTŠyao) razbrzdan, neukročen NT.
d-xaxdipsvOTog 2 ('/.azaipsvdo)) ion. ne izmišljen, nezlagan. dxaxoq, d, fy in dxdx(e)tov, to [Et.: iz dzn-Tog] 1. ladja brzoplovka, lahka ladja za pomorske roparje, čolniček; 2. jadro na malem jamboru, [ljen. d-xavaxog 2 (zaim) nepožgan, nepopa-dxax^co (a/ofjicu) [fut. dza/rjoo), a or. 1. axdyr]oa, 2. rjza/ov, pf. med. dzdyij-1licu, 3. pl. dzrjyedaT\ai), dv/.d/r/vTai, plpf. dy.ayj'jaro (aza:ydavo), pt. dzayjj-psvog, dzr)xepevog\ 1. act. žalim, žalostim. 2. med. žalostim se, žalujem, tugujem; pf. žalosten sem zaradi česa vivog, Tivi ali pt. dxayp£vog 3 [Et.: iz azazopevog gl. d-y.ig[ poostren, nabrušen, oster. dxaxotfit]v, dxaxovxo gl. d.y.ayigo). dx£Lopcu ep. = azeopai.
’AxeX-8apax njiva krvi. d-xeAev<rrog 2 (zei.svm) brez povelja, radovoljen, sam od sebe. dxEop.au, ep. dxEiopai d. m. (to &y.og) [imp. pr. ion. azeo, fut. azeo o pa i, a or. rjy.sodfj.rjv, ep. azeoodprjv, a or. pass. jjzsafhjv] 1. a) zdravim, celim, lečim;
b)	pomagam, hodim na pomoč. 2. poravnam, popravljam apagvdda, vij-ag; gasim, potolažim diipav, lajšam, odvračam djzogiag, smspegopsva. d-x£Qaiog 2 (zegdvvvpi) čist, nepomešan, čil, cel, nerazrušen (jro/.ig), neopustošen (y(boa); NT brez hinavstva, nepokvarjen. d-x£p8fjg 2 (zegdog) 1. brez dobička, škodljiv, nekoristen. 2. (pilovipia nesebičen.
d-x£QO£-x6ptjg, ov, d (zsigco, zoprj) ep.
neostrižen, dolgolas. dx£Oig, ecog, ?y (dy.eop.ai) ion. ozdravljenje, ozdravitev.
axeapa, aTog, to (azeopai) ep. poet. (samo pl.) zdravilo, lek. dx£Oxf]Q, rjgog, d (azeopai) poet. kroteč, krotilec; strahujoč. dx£Oxrjg, ov, 6 (azeopai) zdravnik; krpač (Ipavkov gayevTcov).
dx£Oxog 3 (azeopai) ep. ozdravljiv; pren. spravljiv.
d-xecpaXog 2 (zecpa/.ij) 1; brez glave.
2. brez začetka, nedovršen. axecov, šovoa, ov (pziova) ep. molčeč, tih, miren.
d-xfj8eoxog 2 (zgdco) 1. neoskrbljen, zanemarjen; nepokopan. 2. brezskrben. —- adv. -£oxojg neusmiljeno, brezobzirno, brezsrčno. d-xfj8evxog 2 (zpdevco) nepokopan. axr]8eco [aor. dzrjdeoa] ep. zanemarjam, ne brigam se za, pozabim na (vivog). d-xr)drjg 2 (zrjdog) ep. 1. a) zanikaren, neskrben; b) brez skrbi. 2. pass. sipava, i-eivog zanemarjen; ocbpava nepokopan.
d-XTjfar\xog 2 (zrjXeco) ki se ne da očarati ali premotiti, neupogljiv, nespravljiv.
dx7]v a dv. ep. molče, tiho, mirno; dzr/v eyevovvo oiamij popolnoma so umolknili.
dx7]Qdoiog 2 (dz/jgavog) ep. nepomešan, čist, pristen, suh (oivog). d-xfjQaxog 2 1. (zpg) nepoškodovan, (y.)Sjgog); nepokošen (?.eipcov), nedotaknjen od česa (zazmv); brez bolečin in brez žalosti ('dvpog aXyeoiv), slabo obiskovan (epnogiov). 2. (zegav-vvpt) nepomešan, čist, suh (ygvoog). d-xfjQLog 2 ep. 1. (zi)g) nepoškodovan, živ. 2. (zf/g) mrtev; strašljiv, plašen. d-xf]Qvxxog 2 (zrjgvTTio) 1. od klicarja nenapovedan (no).epog), nenaden; no-Xepog dojvovdog zal dzf/gvzTOg vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (s/figa) nespraven, neutolažen. 2. dzggvzTog pevei ne da o sebi nobenega glasu. — a dv. axi]-gvxx el in dxTjQvxxcog brez klicar j e-vega spremstva, brez glasnika. ’Axt]g, eco, 6 reka v Hirkaniji. dxt]XESaxac, dx7jxspevrj gl. dvzayigo). d-xif}87jXog 2 pristen; nepokvarjen, pošten, odkritosrčen. a-xidvog 3 ep. šibek, droben, neznaten.
(samo v comp. dzidvovegog). d-xlxvg, vog, 6, /y ep. slab, slaboten. d-xlvax rjg, ov, 6 [ion. gen. eog, a ec. ea) ion. kratek (raven) perzijski meč, handžar, bodalo.	[sen, varen.
d-xivSvvog 2 brez nevarnosti, neopa-
I
d-ztvrjtog
d-xivrjxog 2 (zrveco) 1. nepremaknjen, nepremičen, stanoviten; (tdtpog) nedotaknjen, nepoškodovan; ftaivco ig ar.ivrjvov nodog grem ne premaknivši noge umrjem. 2. česar se ne smemo dotekniti, svet, prepovedan, ne-dotičen.
dxig, (dog, i) [Et.: iz kor. ak’ in aq; dy.-oog bodeč, oster, koničast; dzgrg,
dy.	w)'j, dzrj, dy.oyy.ri konica, vrh; dzcov, ovtog kopje; az-avfia ( bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok’), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Ah-re, klas, stvn. ahirj ost, konica, puščica.
d-xi%r]zog 2 (m/uvoj) ep. nedosežen. dxxi£opar med. [Et.: izraz iz otročjega govora (Lallwort); gršk. Azzcb dojilja Demetre; lat. Acca (Larentia) mati larov] vedem se prisiljeno, delam se neumnega.
&-xAav(o)xog 2 (z/.aico) ep. poet. 1. ne-oplakovan (cpikcov od prijateljev).
2.	ne jokajoč, brez solz; pren. nekaznovan.
d-xkerjg 2 (zkeog) [acc. dzked, Ion. -efj,
ep.	šd (iz eea), pl. ep. dzkr]slg\ brez-, neslaven. — adv. azkeicog in dnkeeg neslavno, sramotno.
a-xkeiozog 2 (zketco) nezaprt, nezaklenjen.
a-xkijgog 2 (zkrjgog) brez dediščine ali deleža, siromašen, ubog. dxAr]QcoxL (zkrjooco) adv. brez srečkanja, brez žrebanja. anArjcsro g — azkeiotoc. či-xArjxog 2 (za/Mo) nepozvan, nepoklican, nepovabljen. d-xkčvrjg 2 (zkivro) ne nagibajoč se v stran, nepremičen, neomahujoč, stanoviten.
dxpa£co (dzprj) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (vel) oropati, tfj grdprj); sem bogat (n/.ovtrg); dozorevam (tov nizov dzpdtovvog); ilioovg dzpdtovtog sredi poletja, vooog dz-pd^er bolezen .se je popolnoma razvila; ta navta dzurVCet imut/.tiag deopeva treba je naj večje previdnosti. axparog 3 (dzprj) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen.
d-zokaatog
to dv/.palov tov '/eiprbvog naj hujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; rog dzpatog dv pokor, azprj, rj (dy.ig) 1. ost, ostrina, konec; eni gvgov dzpfjg na ostrini britve v odločilnem trenutku; nodrbv dzpai prsti nog, noge; dprptdelgtoi dzpai prsti obeh rok obe roki. 2. najlepši cvet, cvet, vrhunec, vrhunec razvitka, cvetoča doba rjftrjg; ngiv tov altov iv dr/.pfj elvar preden je žito dozorelo; -frigovg najtoplejši čas leta, /.etpcovog naj hujša zima; n/,rj-gcbpatog cvet, jedro, dzprjv lym, iv dy.pfj eipr sem v cvetu, na vrhuncu razvitka, dosežem višek. 3. ugoden, primeren čas za (egycov, edgag, /.6-ycov, ydpcov, u/r/r/c), en’ avtrjv ti)v dzprjv fjzer prišlo je do odločilnega trenutka.
dzprjv adv. (dy.pi)) 1. v trenutku, pravkar. 2. NT. — str še (vedno). dzprjvog 3 dorastel, krepek. azprjvog 2 ep. kdor še hi ničesar za-užil, tešč, nepokrepčan. a-zpr/g, ijtog, 6, 1) (y.dpvco) ep. poet. spočit, čil, neutrujen; neutrudljiv tavgog.
dzpo-ftezov, to (dr.prav, vi/ihjiu) klada (na kateri je pritrjeno nakovalo). axpcov, ovog, 6 [Etgršlc. še dz-ovrj brus, slov. kamen, nem. Hammer] ep. poet. naklo, nakovalo.
&xvrjozig, rog, 1) ep. hrbtišče, hrbtenica. dzorj, tj, ion. dzovrj (dzovco) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, dtetpdagptvog trjv d-zorjv gluh. 2. uho, d. dideopt poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, ar dzoai trov ng oyeyevrj piv rov poročila o prejšnjih dogodkih, na-tgog glas o očetu, d. yiyvetat sliši se, dzofj oida (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT. d-Koizrjg, ov, 6 [Et. d copul. (srn) —- zoi-vrj\ ep. soprog, mož. axorxrg, rog, fj soproga, žena. azokdata, rj (zokaoig) razuzdanost, razbrzdanost, nezmernost, razposajenost. axokaoxaivco (dzb/.aotog) živim razuzdano.
d-xokaaxog 2 (zokdtoo) neobuzdan (innog); nebrzdan, nediscipliniran,
—	24	—
razuzdan, drzen (ovgazevpa, df/ftog); nezmeren. — adv. dxokdoxcog e%co jrgog vi sem preveč nezmeren v čem. axokog, g ep. košček, drobtina, grižljaj. dHoAov^eca (dv.okovflog) 1. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu živi, ovv uvt hodim za kom. 2. prilagodim se komu, ravnam se po kom, pridružim se komu; razumem kaj /.oycp. 3. sem pristaš, učenec koga NT.
dxokovd'rjxixog 3 rad (navadno) sledeč. a-nokov^og, 6 [Et. d copul. (sm) -j- xe-kevffog pot sopotnik] 1. spremljevalec, služabnik, sluga (služkinja); oi dv.okovfjoi upehanci, zadnje čete, drhal, spremstvo. 2. primeren, skladen, soglasen.
dxo/uorCrj, f) (v.opi^co) ep. zanemarjenje, pomanjkljiva postrežba, stradanje. a-xo/u,yjog 2 poet. nezgovoren, preprost.
dxovdco brusim, ostrim. uKOV-rj, fj (dv.paiv) brus. d-xovIxt (v.ovig) adv. brez prahu, brez boja, brez truda.
dxovzi£co [aor. fjv.ovTioa, dzovuooa] mečem kopje, streljam; zadenem, ranim.
dxdvxiov, to (demin. od dv.oov) kopje, sulica.
v (dzovzigo)) metanje dxovxiaig, ecog, fj | kopij, kopjemet, dxovxicpog, 6 I boj s kopjem, stre-• ljanje.
dx6vxiopa, ato g, to (dv.ovvigco) lučaj kopja, vrženo kopje • npoosipi kvTog dy.ovTioita.Tog približam se na streljaj ; dv.ovviopaTiov v.avdji/.emg od mnogih sulic preboden. dxovxiozfjg, ov, 6 (dv.ovvigoj) metalec kopij, kopjestrelec, suličar. dxovzioxix6g 3 spreten strelec s kopjem, izurjen v kopjemetu. dxovxiozvg, vog, i) (dzovrigco) ep. kopjemet, metanje kopja. dxovzo-56xog 2 (de/opai) poet. hrabro se ustavljajoč kopjem, pogumen. dxovxcog adv. (azcov) nerad, proti volji. a-xojcog 2 (v.ojvog) neumoren, neutrudljiv.
d-xoQe(a)xog 2 (y.0QEWV[u) nenasiten, nenasitljiv; neumoren, neprestan;
6 jzdvTCOv dv.oosovavog največji pre-drznež, brezbožnik. d-xoQT]xog 2 dv.ogeoTog,
&xog, ovg, to lek, zdravilo, hladilo, ozdravljenje; y.ay.bv v.av.d) didovg av.og zdraveč eno zlo z drugim. dxoopeco (dv.oopog) ravnam slabo, nespodobno, sem nepokoren, grešim proti dolžnosti, neoi Ti. d-x6ofii)xog 2 (v.oopeco) neurejen, ne-okrašen, neopremljen, nepreskrbljen. dxoopia, fj nered, nespodobnost, predrznost.
a-xoopog, 2 neurejen, brez reda; zmeden ; pren. nespodoben, predrzen, neposlušen. — adv. dxooficog brez reda. dnoozdoo [Et iz dzooTij ječmen; dzoovi) je ali iz kor. ak’, aq (lat. acus, ace-ris, resa, ime po ostrem klasju) ali pa iz podstave nzooTi'/, sor. strsl. ječtmy, slov. ječmen], ep. samo pt. a or. dv.o-ovbjoag; zobljem ječmen, dobro sem rejen iicjzog.
dxova£co in med. (dv.ovco) poslušam doičov; daiTog čujem o pojedini povabljen sem na obed. dxovfj dy.of); dxovcu, ai a/o/, ušesa. a-xovQog 2 ep. brez moških potomcev, brez sina.
axovoiog 3 in 2 (dv.cov) proti volji, nerad, prisiljen; to dv.ovoiov odklanjanje, nenaklonjenost, adv. dv.ovoicog ne-radovoljen; ovv. dv.ovoicog prav rad; ovdsvi dv.ovoicog dipv/dai nobenemu ni njih prihod neljub. axovofia, uto g, to (dzovco) 1. glas, govorica, petje, nauk. 2. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas. dxovoxog 3 kar se more slišati, slišen.
dxovco [Et. iz dvoboj (o; dv.oij iz dv.ovod, dv.iyv.oa iz dv.dv.ovoa, nem. horen (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qeu-ti), gršk. v.oico pazim. — Obl. lut. dv.ovoo/rai, aor.fjy.ovoa, pl', dv.byv.oa, plpf. fjy.iyy.6siv (div.rjv.otiv), pf. pass. ijv.ovo/uu, aor.pass. fjv.ovoihjv, fut. dv.ovofhjoopai, verb. adi. dv.ovovog) 1. čujem, slišim, izvem vivog, Ti, vivog n; icavgog ve-iivijdjTog da je oče umrl; vivog ktyov-vog čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar;
če je stvar negotova, stoji ace. c. inf.: tov /A,dvTiv sinoma ip/.ovos slišal je, da je vedeževalec rekel; dy.ovop.ev os oXfhov eivai slišimo, da si srečen; ol (biovovveg slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slovem, sem na glasu: y.ay.og smatrajo me za hudobneža, sv d. sem na dobrem glasu, xaxcbg sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, v no vivog zasramujejo (psujejo) me, y.ay.cbg n go g uvog moram poslušati od koga žarke besede ; i}y.ovov xokaxsg imenovali so se hinavce, rjy.ovov ngcovoi sivcu bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. II. 4. 331. — praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.
axga, f), ion. &xqt), ep. &xgig, tog, >) (axig) l.kraj, vrh, nos, rt, greben; y.ar’ dxQi]g (-ag) z vrha, od zgoraj, do temelja, popolnoma. 2. grad, trdnjava. d-xgaavxog 2 ep.; dv.gavvog 2 poet. (y.gai-aivco) nedovršen sgyov, nestor j en, neresničen (dy.oa.vva dxovco), neizpolnjiv, brezuspešen, prazen, neuresničen; — neutr.pl. axoavva kot udv. brez uspeha, ogud.v.
Axgdyag, avvog, d mesto in reka na Siciliji (Agrigentum): preb. o’Axga-‘/avvivog.
dxQ-arjg 2 (dy.gog, dgui) ep. oster, hud, hladen; (veter) ki ostro brije. ’AxpaicpL7], r) mesto v Bojotiji (ob Kopaj skem jezeru).
dnpaupvijg 2 nepoškodovan, nepome-šan, čist, čvrst, nov.
&xgavzog gl. dy.gdavvog. dxgdoia in dxgaxsia, i) (dy.gavi)g) ne-vzdržnost, nezmernost, razuzdanost. d-xgdxfjg 2 (y.gdvog) 1. brez moči, sla-b(oten), kdor česa ne obvlada, ogyrjg kdor ne more svoje jeze krotiti. 2. nevzdržen, nezmeren, razuzdan (vivog v čem). — adv. axgav(bg. dxgdxonooia, ?), ion. dxQ7]Vonoair] pitje čistega (suhega) vina, dyd)v dxgavo-nooiag tekma v pitju. axgaxo - nozvjg, ov, o ion. dxg7j- kdor pije čisto (nemešano, suho) vino, pivec čistega, nemešanega vina.
d-xgdxog 2 (xegavvv[u); ion. ep. axg7jxog
1.	nemešan, čist, pristen, neskaljen, očiščen, brez vode; 6 dy.oavog (olvog) (NT vo dy.(mvov) nemešano (suho) vino, anovdai (pitni) dar nemešanega vina.
2.	neoslabljen, močan, silen, pristen; vovg duh brez telesa, dovršen, popoln, diaogoia ne voden, žolčast iz-metek. Comp. dy.gaveovsoog.
d-xgdxcog, ogog (- dy.gav7)g) slab, sav-vov ki nima sebe v oblasti, nezdržen. dxgd-xoA.og 2 zelo jezen, naglojezen, togoten.
dxgepcbv, drog, d (dxpog) veja, mladika, čixgr], 7) ion. axga.	[ odrastek.
dng7]xo-nocsLT] in sl. dxgavonooia. axgif}eia, 7] (axgi(3gg) 1. natančnost, točnost, temeljitost, skrbnost, vestnost; de’ dy.giSsta.g, ngog (slg) dxgi-fteiav dzgijicbg natančno, temeljito, elg vi]v d. cpi/.ooocpeco pečam se (pre) natančno s filozofijo, tiram filozofijo do skrajnosti; vov vavvixov red, stroga vojaška pokorščina na ladjah. 2. varčnost, pičlost, štedljivost. dnglpfig 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; diaiva stroga zmernost v jedi in pijači; ficbgijg prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; to axgi{3eg — dxgif}sia natančnost, strogost, smog vov dxgi(3ovg ne tako strogo kakor zahteva zakon; e g vo dy.gij3sg sl it siv natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; dxgificbg y.ai po).ig komaj, jedva, toliko da še.
dxQiPoA.oyeo/nai d. rn. natančen sem v čem, natančno preiskujem, obravnavam kaj nsgi vivog. dxQifl6co (dxoijif)g) 1. natanko (dobro) poznam, vem, natanko pozvedujem, preiskujem NT. 2. natančno, dobro delam, napravljam (oveyi]v). dxgig, idog, 7) kobilica NT.
Kxgig, log, v\ ep. = dxoa. dxgioia, f/ (axgivog) 1. nered, zmešnjava, neodločnost. 2. nepremišljenost, nerazsodnost negi vi.
Axgicnog, 6 argivski kralj — Axqi-oicbvr), -/) njegova hči (Aavdif). dxQixo-fivd'og 2 ep. zmedeno, nezmi-selno govoreč; klepetač; oveigoi prazen, ničev, nezmiseln.
d-xQixog 2 (xqlvco) 1. pass. a) neodde-ljen, Tvpftog skupen grob, cpftfii) zmeden, pvftoi nespametno govorjenje; i b) neprestan, trajen, brezštevilen (dyea); neini/jpevai dxoiTov del zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (dnoxTeiveiv); neporavnan veixea; neodločen, to dzpt-vcog ^vve/eg djU/J.gg neodločno trajanje boja; <r/. o iv tov Iti 6’ovtcov dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji. dxQix6-<pvAAog 2 ((pv/./.ov) ep. z gostim listjem, gostolisten. dxQoapa, aro g, to (uy.ood.oiKu) to, kar se sliši, predavanje, petje. dxpoap.axi.x6q 3 akroamatičen, ki se le posluša; didaoxaUai pouk, kjer se samo posluša, usten pouk. dxQoaopai d. m. [Et. iz dy.Q-ovodoj.Lab; angog -f- ovg, iz otiaog. — Obl. fut. dx.godoopai, a or. 7)xgoaodjir)v] 1. poslušam (pazljivo), pazim (vivog); tl-vtig Tt slišim od koga kaj. 2. poslušen sem, ubogam, pokoren sem vivog. dxQodaig, ecog, f) 1. poslušanje, pazljivost, pokorščina. 2. govor, predavanje.
dxQodvr}Qiov, rti poslušalnica, sodna dvorana NT.
dxQoaxrjg, ov, o (dxgodopai) poslušalec, bralec, poznavalec NT. dxQoftokL£ojiai d. m. (ftakkoo) [aor.t)x.go-flo?.iodjir)v] mečem (streljam) iz daljave, postreljavam (uvi, ngog viva); eneoi prepiram se, pričkam se.
j streljanje iz da-dxQoft6AiOLg, ecog, f) ( ljave, postrelja-dxQoftoA.iop6g, o I vanje, praska,
) majhen boj.
axQoftohaxriq, ov, 6 lahkooborožen strelec, kdor strelja iz daljave; pl. raztreseni strelci.
dxQoftvoxia, 7) (dy.Qog, ftvveco) neobreza, dxooftvaviav eycov neobrezan; met. pogan NT.
axQo-ycovialog (ycovia) )Jdog vogelni kamen NT.
axQo-dQva, v d (tipug) sadje (posebno s trdo lupino: orehi). axQO-‘d'tviov, t ti (#fg) nav. pl. 1. vrh kupa, zvršek (na kupu pridelkov), prvi sad (plen, ki se je daroval bo-
govom), daritev prvin. 2. častno darilo, bojni plen NT.
’AxQo-'d'cpov, to mesto na Halkidiki. axQo-xeAaivi6cov (zfžau'tig) ep. na površju temen, temnih valov. dxQo-xofiog 2 (x6pr)) ep. na temenu lasat, s čopom na glavi. ’AxQO-xoQivd'og, 6 grad v Korintu. dxQO-fidvr}g 2	(jiaivojiai) ion. hudo
besneč, besen, razkačen.
&xqov, to gl. dy.Qog. dxQO-jiodrjrt (jvovg) adv. po prstih. axQ6-TcoAig, ecog, fj gorenje mesto, grad (zlasti v Atenah). dxQo-jtoAog 2 (uekco) ep. visok, v zrak štrleč.
dxQo-noQog 2 (neigco) skozi prebadajoč, ostrošiljast, rtast.
axQog 3 (tiztg) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; azpoj ’OAvpmcp na naj višjem vrhu Olimpa; £vt’ dxoo)v odouvogeco stopam po prstih, šopirim se, vdcog površje vode; ek: dzom QVjičp na koncu ojes, dxgi) no/.ig gorenji del mesta, jivekog osrčje; yeio, Jtodeg, ddxvv?.oi konec roke prsti; superl. dzoovavog prav na vrhu.
2.	pozen, vv§; opolnoči axgag ruzrtig.
3.	vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (piav-Tig, TOgovijg itd.), Ta nokepua vrl vojak, cpv/jjv ovx dxoog ne posebno hraber;
dx.Qog yiyvopiai odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. to dxgov, vrh, vršeč, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT dn dx.gov yrjg ecog axgov ovgcivov od kraja do kraja sveta. — adv. dx.gov, dzga zgoraj, az.goTavov zelo visoko.
dxQo-ocpaArjg 2 (ocpa/./.co) viseč, omahljiv; froog vyieiav slabega zdravja.
axQo-rekevr lov , to (Te/.evTt)) konec, zadnje besede piavTeiov, konec stiha (verza).
dxQo-cpvoiov, to (cpvoa) cev meha (pihalnika).
d-XQvaxaAAog 2 ion. brez ledu.
axQcovvyia, /'/ nohtov konec, pr en. tov ogovg vrh gore.
axQ-cbQ£La, i/ (dgog) vrh gore, sleme.
dxQcoT7)QLa£co in med. snamem (odsekam) ladjin kljun z okraski vred; okrnjujem, ugonobim, uničim ra g
naToidag.
dtcgcozfjgiov, rd (axgog) skrajni del, dgeog vrh gore, sleme, vecbg ladijski nos; rt, pročelje, končine, krajni udje (roke, noge).
d-Hzsviazog 2 (%ra't£co) poet. nepočesan. d-KzčgcGzog 2 (xrsgt'£(ti) poet. nepokopan, neposvečen.
axTij, r/ 1. obala, obrežje, breg, rt, nos. 2. povišek, ftdfuog žrtvenik, oltar.
dxrf), fj zmleto žito, moka, hrana. d-xzfjpcov, ovac, 6, ry (y.vr/ua) ep. ubog, siromašen.
dxztg, Ivo c, 'fj [Et. iz nqt-is, sor.zgršk.
vu|, vv/.rog, noč, nast. iz noqt----dat.
pl. dzriai in fixrtVeoot] solnčni žarek, blisk; dva psooav d.y.riva (sc. fjkiov dr rog) od južne strani sem (od južnih žarkov).
Akioqloov, 6 Aktorjev sin oz. vnuk. ’Axzcoq, ogog, 6 Avgijev brat iz Elide, AxzoqlStjg, 6 Aktorjev vnuk. d-nvfiegvrjzog 2 (-/M^egvda) brez krmarja.
cbovAog, ep. želod, žir. d-xijfiavzog 2 \ (y.vpa) poet. brez va-a-Kiifzcov 2	| lov, miren, gladek.
a-Kvgog 2 (zvoog, odločitev) 1. neveljaven; dy.voov jtoičo u razveljavim, odpravim, oslabim, zmanjšam. 2. brez vpliva (moči, ugleda), neznaten, slab, dxvgov 7ioioj nva kratim komu vpliv, ne dajem komu polne oblasti. dxvQoa> storim neveljavno, odpravljam, zametujem NT. dxcoxfj, fj (dnig) ost, ostrina. a-xcoXvzog 2 (y.cokvco) neoviran, prost, adv. dy.o)kvrag neovirano, ne da bi mu kdo branil NT. timcov, ovrog, 6 (dxt'g) ep. kopje, sulica. b.kcov, anovoa, dnov, ep. držav (iz d-j~ey.cov) 1. proti volji, prisiljen, nerad, nehoteč, ovy azcov prav rad. 2. ne hote, ne nalašč.
aka, aro c, rd sol NT (	«7. g).
Akafiavda, rd mesto v Kariji. akafiaargog, 6, rj, -ov, vo aiabaster; pušica, škatlica za mazilo NT. aka-ds adv. k morju, v morje. dkatov(e)Ca, ?] bahanje, napuh, ošabnost NT.
akat.ovEvop.aL d. m. baham se, hvalim se, širokoustim se.
dAa£ovLxog 3 bahav, samohvalen, ši-rokousten.
aXa£c6v, ovog, 6, f/ bahav, yvvr) gizdav, ničemuren; subst. bahač, lažnivec, ši-rokoustnež.
Akatčoveg, tor, ol skitslti narod ob Dnepru.
diafticog dor. db]'tMoc. akaivco poet. dkdopai blodim, klatim se.
akakd, /), dkakayfj poet., akakaypog, 6 ion. poet. bojni krik, bojno vriskanje, ukan j e, klic na boj. dkak&tco [Ait. di/.a/.dgoiMU, a or. ijkdi.aga] zaženem bojni krik, glasno kričim; viy.t]v oznanjam ukaje zmago; vpijem „ura!“; NT hrumim, zvenim. dkdkrjpai gl. dkdoiiai. akakrjzog, 6 ep. bojni krik, krik in vik. d-kakrjzog 2 (ža/dro) neizrekljiv, tih NT.
dk-akxe [gl. d/.rv.m, dkxfj — Obl. redupl. aor. 2 cj. dkdkxyoiv, opt, dkdknoi, inf. d/.a?.y.epev(ai) in akaknelv, pt. dkakxcbv\ branim, odbijam, odvračam (riuvog), pomagam (im).
’AXaXxopevr)Lg, idog, fi ep. pomočnica, Atenin pridevek po bojotijskem mestu AkakxopevaL
d-kakog 2 (kakem) ne govoreč, nem NT. dXaXvxzrjpai [pf. od d/.vvzto dkvv-rd^oj] ep. sem zelo preplašen, sem v skrbeh.
d-kapnezog 2 in d-kapnf)g 2 poet. (kda-tzoj) neobsijan, nerazsvetljen (fjkiov od solnca); brez svetlobe, temen. akdopac d. p. [3 pl. pr. dkomvrai, imper. ukom, impf. fjkaprjv, -aro, aor. fikffdrjv (dhpfhrjv), pf. dkakr/pai s prež.pomenom, zato se naglasa: dkdk/joiJui, dkakfipe-vog, plpf. d/.abjro] 1. blodim, potikam se, pohajkujem, klatim se, potepam se po, ex nvog izgnan sem, živim v pregnanstvu. 2. v negotovosti sem, dvomim, ne vem.
a-kaog 3 (kačo vidim) slep, slepilen;
e'Axog, rana, ki povzročuje slepoto. aAao-crxojm;, tj ep. slepa, t. j. nepazljiva straža; ovč’ d/.aooy.omi)v el%e skrbno je stražil dobro je opazil. akaoco (dkaog) [aor. dkdcooa] ep. oslepim (-iti), nvd dcpftak/.iov oropam koga očesa.
aAdnaSvog 3 (dAand^m) slab, malovreden ; ov■/. dAanadvov oOsvog krepka moč.
aAana^co (/.amloaco [fut. d/.andgco, nor. ep. tiZdjra^a] praznim, izpraznjujem, izčrpam, razdevam, uničujem; premagujem, morim.
a Aag, aro c, ro	d/c sol; preži, mo-
drost NT.
aAaareco (a?.aovog) ep. kuham jezo, srdim se, jezim se; nejevoljen sem. dAaozopog 2 dAdotcog. d-Aaazog 2 [Et. d priv /.atJsaOou] ep. poet. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (d^og, y.ay.d.), dAaozov čdvgofzai neprestano (neutolažno) tarnam; jzevftog globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, avgg. dAaozcog, ogog in aAaazogog 2 poet.
1.	ki zahteva maščevanje, maščevalen, duh maščevalec; grdin, mučitelj, neprijatelj; jHovnoA.oov d/.dovoga groza, strah. 2. a) adj. brezbožen, zločinski, grozovit; b) subst. 6 hudodelec, zločinec. 3. a/Movogog osveto zahtevajoč ali želeč, maščevalen. aAdzag, o dor. d/.gvijg. aAacozvg, vog, ij (dAabto) ep. oslepitev. dApsivog 3 ep. aAspeivog 3 [comp. aX-yeivovegog in poet. dAyicov, superl. dXyeiv6zazog in aAyiazog\ 1. razbolel, boleč, skeleč, hud, mučen, bridek (rooog), nadležen, dXyiov' dgavt/ouai aegerrime fero. 2. trpeč, bolan. — adv. a?.yBivd)g (pegca žal mi je. aXyeco (dXyog) [cj. a or. ep. dApr/osve]
1.	imam bolečine, čutim bol, boli me kaj, bolan sem. 2. trpim, jezen sem, žalostim se, nejevoljen sem. dAyrj8cbv, ovog, z/ ] (dXyeco) bolečina, aXyr]fia, aro g, to muka, bol, žalost aAyr)Oig, scog, y I (nav. pl.) dAyiv6eig 3 dXysivog boleč, težaven. &Ayiozog, dXyCcov gl. aXy8ivog.
&Ayog, ov g, to [Et. iz podstave aleg-, gršk. dXeyco, dXtyigo) brigam se za kaj, sor. lat. neg-lego, di-ligo, religens bogaboječ, religio vestnost] bol(ečina), bolest, tuga, nadloga, žalost, bridkost.
dXyvvm [fut. d?.yvvob, aor. f)Xyvva,aor.pass. rjXyvv{h)V s fut. med.] 1. povzročujem
bolečine, mučim, žalim, razžalostim,
2.	pass. čutim bolečino, žalostim se. dX-8aLvco [Et. iz kor. al-, lat. alo, ere; altus, dorastel, visok; nem. alt, do-rastel, star; gršk. sor. še dX-i}aiv(o, dA-Oo) zdravim, dA-flopai rastem, zdravim. —• Obli. aor. rjAdavov] ep. poet. krepim, jačim, pospešujem (v rasti).
dA-drjoKco (dAdaivco) ep. rastem, uspevam.
aAsa1, )), ion. etj (sor. ijAiog) 1. (solnčna) toplina. 2, prisojen kraj. aAea2, ep. etj, f/ (dAeouai) ogib, izogi-aAsaCvco grejem.	[ banje.
aAsao^ai gl. dXeo[xai. dleveivog gl. dXyeivog. dXeyt£a> ep. in aXeyco ep. poet., dAeyčva> ep. (dXyog) brigam se za, maram za kaj, pazim na, oziram se na kaj; vivog, ti; daivag pripravljam obed, udeležujem se obeda; ovx dXeyo) preziram, ne brigam se za. dAssivog 3 1. ogrevajoč, grejoč. 2. gorak, topel, prisojen. dAeeivco gl. džto/tat.
AAsrj, •>) Atenin pridevek (gl. dAeofzcu). aAerj gl. dAea.
dAerjg 2 (dAea), v solnčni toplini, topel; vnvog krepilen. dAstaza, Ta (od d/.siag, avog) gl. dXsv-gov.
aAsifipa, avog, to (dAeitpbi) mazilo, maziljenje.
dAsLnztjg, ov, 6 (dJ.ekpoi) mazilec, učitelj atletov. dAsig gl. siko.
’AAelolov, to mesto v Elidi. čiAeioov, to ep. [Et. iz a/.eivrov, sor. s slov. lijem, liti; lat. libo, are] čaša, kupa.
dAsLzfjgiov, to (dAizaivio) prekletstvo, duh osvete.
dAstzrjg, ov, d (dAivaivco) ep. zlobnež, zločinec, zločestnik. dAsizr/giog, b hudodelec, zločinec. a-Asizovgprjzog 2 (Xei,Tovgyš(o) prost državnih bremen (davkov)
&'Aeta>ap, avog, to \ , M , s e> ion	I (aAeup(o) mast,ma-
dAsicpa, to poet. j Z^°! °^e' d-Aetcpoo [Et. iz kor. leip, „(s tolščo) mazati"; gršk. Ainog tolšča, Autagog
tolst, /ujvagr/g prilepljen, trajen, /u-nageco vztrajam, dXeicpco mazilim, d/oigu) mazilo, slov. sor. lep (prr.pom. tolst, debel), pri-lep-iti; nem. bleiben (iz stvn. bi-liban kleben bleiben). — Obl. fut. d/.mpo), -Ofiar, a or. ij/.siipa, -dpcrjv (ep. d/.-) pf. act. dXfjXupa, pass. d/.r'jXijJ,uai, a or. pass. fjXeicp'ih)v] (na)-mažem, mazilim; pass. mazilim se. aXeiipig, ero g, /) mazanje, maziljenje. dXexro()o-(pcovia, f/ petelinovo petje, kikirikanje; tretja nočna straža NT. a-XexTQog 2 (Xeztoov) neoženjen, ne-omožena, nesrečno oženjen. — adv. dXsxvga.
dXexxQvd>v, dvog, 6 in dXenxooQ, ogog, 6 [Et. ime najbrže po svetlem perju, prim. f/Xey.vcog svetloba, fjXsxvgov svetla kovina, jantar] petelin. dXsxco — dXčgo>. dXev in aXev gl. e um. dXe^aifii, dfiEvog gl. dXt;oj. ’AXe^avdgi.oxfjg, ov, 6 Aleksandrov pristaš.
AXe^avSgcbdr]g 2 kakor Aleksander. dle^-avEpog 2 ep. kar brani pred vetrom, veter odbijajoč. dXe^r/o cg, ecoc, fj («As|ro) bran, obrana, odvračanje.
dks^rjvfjg, f/gog, t (dXtgO)) pomočnik,
6 ep.	j	branitelj, rešitelj,
dXE^rjxcoQ, ogog, I bramba; ud/?/g 6	J	prvoboritelj.
dXs^i-xaxog 2 ep. nesrečo odvračajoč, pred nesrečo braneč. dXs^C-fioQog 2 poet. smrt (pogubo) odvračajoč; vgioooi ffsoi: Apolon, Artemida in Atena.
uae^co (dXxr’i) [inf. praes. dXs&(J.sv (at), fut. dXs^fjooo, -oimi, aor. 'if/.čbjoa, -durpr, opt. dXegai/xi, fut. med. tudi dXi:cOi.i(u, aor. inf. dXe§aoftcu] 1. a ct. odbijam, odvračam, branim, pomagam. 2. med.
a)	odbijam (odvračam) od sebe, branim se proti (uva); rove sv noiovv-vag vračam enako z enakim, b) pomagam.
dXsofia.L [sooblike dksvojiac, čUeetVro;
impf. dXeovvo, aor. fjXevavo, cj. aXer)Tai, aXsvevai, opt. dXecuvo, imper. aXevai, dXeaod'E, in f. dXeao&cu, d/.svaofjai\ umikam se, izogibljem se, pobegnem, bojim se, uva, vi in inf.; a or. ubežim.
aAerai gl. dX/.o/MU.
dXExrjg, ov, 6 (dXeco) kdor melje, mlinar, dvog d. gorenji mlinski kamen, žrmlje.
dXsxQEvco (eUero) ep. meljem. dXexg[g, idog (d/.kco) ep. ki melje, yvvr\ mlinarica.
’AX£vddai, div, ol odlična tesalska rodovina.
aAsvopai d/.eo/aai. člXevqov, to (dAero) ep. nav. pl. (pšenična) moka.
dAero [Et. iz kor. al-, d/.svgov iz aXs-Fgo-v. — Obl. aor. f)Xeoa, ep. df.eooa, pass. pf. dXr/Xe(o)u,tvog] meljem, olvog d/,T]/.eofxevog moka.
dAeroga fon.' -fj, fj (dXsoiMH) ep. ion.
1.	umikanje, izbegavanje, beg. 2. o-brana, zaščita, bramba, pomoč (rarog) proti.
aXrj, d] (a) (dždouai) bloditev, blodnja, strah, blaznost.
dXrj'd'Eca, ep. ion. -tiscij, fj (d/.rjfff/g) isti-na, resnica, resničnost, odkritosrčnost, resnicoljubnost; resnične razmere; NT razodetje božje; vfj aXtj-ffeia v resnici, zares. dXtj'd'ELg, dXfj‘d'rjv gl. dXdouai. dX/ryd'evco (d/.rpiifjg) govorim (poročam) resnico, sem odkritosrčen (resnicoljuben, resničen); eni vovvoig dXrjffsvo-pcsvoig na podlagi resničnosti teh pogojev.
d-kvjfdfjg 2 dor. dkafdfjg [Et. d priv. -j-XfjfXog ne prikrit, ne goljufiv; gl. Xav-Odivo); dXr)dkia iz d/.rpdeoia} 1. res-(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten.
2.	pravi, zanesljiv; to dXijffsg resnica; v vprašanjih ironično dlijdeg (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: d?,rjffsg, dXrjf)rj zares, tako je; a dv. d/.'/(drog, dXr)'d'£(og, dXrjik;g; eh g dX ryO d)g vij dXrpdsig, 6 d/.rj tkbg ovgavog resnično (pravo) nebo. Comp. dXr}'dšovEgov, superl. dXi]fMovava.
dXrj&i£opai d/.rpilevo). akrp&Lvog 3 (dXrjfhrjg) resničen, istinit, dejanski, pravi. dkrjftoovvTj, fj dXrji)eia. dXfi&a> (dAero) meljem, starem. Akfjcov Jtsdiov, to ravnina v Kilikiji. d-kfjcog 2 (/.fpov) ep. brez polja, nepre-možen, siromašen; ovz d. zelo bogat.
d-k(k)rjxxog 2 (krjyio) neprestan, trajen, trdovraten. dkrjkE(o)/iai gl. akeco.
epa, akr/ki/i/iai gl. akeiipto. dkrjpa, aro c, ro (dketo) presejana moka; preži, pretkan človek, navihanec. dkr/pevai gl. Elkco.
dkr/ficov, ovog, d ep. (dkdo/iai) po svetu se klateč; subst. klatež, potepuh. dkijvai gl. el k to.
a-krjmog 2 (kaufldvoj) nepremagljiv, nedosegljiv, neosvojljiv. akrjg 2 ion. (elkco) stisnjen, zbran, nakopičen; vsi skupaj. dkr/xai gl. d/./.o uai.
dkrjxEva> (d kr) ir/c)	d/.do/uu blodim,
pohajkujem, potepam se. akrjxr]g, ov, d (dkdo/tai) 1. adj. blodeč, nestalen. 2. subst. berač, prosjak, potepuh; dhjvrjg fiazgdtv jvovcov po j dolgi, nadležni blodnji (- ko sem imel s hojo mnogo truda). čik-fto/iai (dkdaivco) ep. (za)celim se, celim.
akta, ion. tr/, fj (dkr/g) zbor, narodna skupščina.
dkiadrjg, ov, 6 poet. d/uevg. dki-arjg 2 (dkg, dr/,ui) ep. morski, od morja sem pihajoč (hlideč). 'Akian/icov, ovog, 6 reka v Makedoniji. Aktagxog, f/, 6 mesto v Bojotiji. d-ktaaxog 2 (kid^O/iai) ep. poet. neupogljiv, neprestan, silen. a-ktyxiog 2 [Et. d. copul -\- li(n)q; liq slov. lice, lik, (s)ličen, različen; nem. gleich iz germ. ga-lika, srvn. gelich ; Leiche (got. leik)] ep. poet. podoben, sličen, enak.
dkieta, ry (dkievg) ribji lov. dki-epxTjg 2 (egv.og) poet. od morja obdan (opasan).
akievg, ko g, ion. fjog, d (dkg) mornar, ribič; egevai d. (izvedem) morski veslarji.
dkisvxix6g 3 (dkievg) ribarski, ribiški, jvkolov ribarski čoln. dkisvco (dkievg) ribarim, lovim ribe, sem ribič NT.
dkt£col (dkyg) [aor.rjkioa, pass. ykin!hjv, pf. pass. ion. dkio/iai, dkiodai] zbiram, združujem ; pass. zbiram se. aki^co2 (dkg) solim NT.
‘Aki£čoveg, ol narod v Bitiniji.
dkt-diog 3 dor.	g kitko g.
čt-kifrog 2 nekamenit.
Akixagvda(a)6g, ion. -vrjočg, y mesto v Kariji; 'AkinagvTjGEvg prebivalec mesta Halikarnasa. akinta, y dor. fjkizia. akt-xkvaxog 2 (xkv£co) poet. od morja opiran ali obdan.
dki-Kxvnog 2 (hvvjveco) poet. od morja bičan; vfjeg okrog katerih buči morje; y.v/ia v morju šumeč. d-ktfievog 2 (kiiii/v) poet. brez pristanišča.
dki(iEvoxr]g, ijvog, i) (kifir/v) pomanjkanje pristanišč.
dki-fivQ7]Eig 3 (/.ivoopat) ep. v morje tekoč (šumeč).
dki-vaiExrjg, ov, d (vata) v morju živeč, prebivajoč. akivog 3 (dkg) iz soli narejen, d kil; dor. — r/klc. akLogl, d dor. -- --- rj/.iog. akiog2 3 in 2 (akg) ep. morski, v morju prebivajoč, yegcov (Nerej); dkiai(deai) (Nereide).
akiog3 3 ep. poet. zaman, zastonj, brezuspešen, ničeven, prazen. akio-xQE(prjg 2 (dkg, vgecpco) ep. v morju odrejen, v morju živeč. akioco (d/.iogs) ep. poet. obrezuspešim, uničim, preprečim (vdov); fiekog vržem zastonj, vovjvog ne izvršim grožnje. d-kijiaprjg 2 (kuiagog) poet. ki se ne sveti, brez lišpa, neozaljšan, preprost.
akt-jikayxxog 2 (jvkdgo/iai) poet. po morju blodeč.
akt-jikamog 2, dor. -nkrjxxog (jvkr/VVOj) poet. od morja bičan, okoli katerega šumi morje.
dki-nkovg 2 (jvkeco) ep. poet. v morju plavajoč, vel/ea dktjvkoa Delvcu odnesti, odplaviti v morje. aki-nogcpvgog 2 (jvoggivga) ep. s pravim škrlatom pobarvan, kakor morje škrlatnobarven.
dkt-ggoftog 2 (do-deco) poet. šumeč, bučen kakor morje, peneč se; jvogoi bučne morske ceste. akig adv. (iz Fdkig, elkco) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. dkig vooovo' eycd zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. za-
dostno, v pravi meri, si dkig skifoi Kvjvgig zmerno.
'Aktoagva, ij mesto v Miziji. dkioyr)(ia, ciTog, to oskrunitev, one-čiščenje NT.
aktonoficu dep. [Et. iz F akiazoiiai ujet sem; sor. eikcoTsg (iz L-š/.onsg) spar-tanski sužnji, podstava evel. — Obl. fut. dkcboo/nai, a or. saktov, ijkcov, pf. edkcoxa, fj/.or/.a, adi. verb. dkcoTog; ep. a or. cj. d/.d>0), d/.djr/, inf. dko\usvcu in akčbvai] 1. ujamem (osvojim, uplenim, dohitim) se. 2. zasačim se, #a-vdvcp umorim se, poginem, padem; vjtvcp spanje me prevzame, obvlada; s pt. ddr/.cbv zasačim se, dokaže se mi, da delam krivico.
d-kixaivco in med. [aor. fjkiTOV, -opbrjv] ep. poet. grešim, pregrešim se nad kom, razžalim, pt. pf. dkivrjpievog sipa volg 'dsolg v očeh bogov sem grešnik. dkufjp.<x>v 2, ep. dkufjgiog 2 dkLrrjpog in akizgog 2 (dhtaivco) poet. zloben, hudoben, poguben, pregrešen; subst. hudobnež, zločinec, zlotvor, zapeljivec, prekanjenec, lisjak, malopridnež (Od. 5, 182).
akizrjgicbdrjg 2 (dkiTi/oiog) proklet, poguben.
dkizgaivm d./.ixaivoii(u. dkizpia, )] poet. greh, zlobnost, hudo-akizpog gl. dkiTi/giog.	[ bij a.
akn-ag, to indekl. (gl. d/.zrj) ep. obramba, zaščita, pomoč. akxfj, r) [Et. iz kov. aleq, braniti, dkt-gco; dat. ep. d/,xt] 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, sig, jzgog dk-xt)v Totjio/uu postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.
’ Aknr] oz tg, idog, >) Pelijeva hči, Ad-metova žena. akni gl. dkxf).
’Akxi-(hddr]g, ov, 6 atenski vojskovodja in državnik. či'knifiog 2 in 3 (džx/y) ep. močan, pogumen, hraber.
'Akuivoog, 6 feaški kralj.
Akxfi-aicov, o>r o g, 6 (-scov) 1. Amfi-arejev sin, vodja Epigonov proti Tebam. 2. Nestorjev pravnuk in praded slavne atenske rodbine, imenovane ’Akx/uaicovidai, ol.
’Akxp.f)vrj, /y Amfitrionova žena, He-raklejeva mati.
dkxzr)(>, ijgog, o (džx/y) ep. branitelj, osvetnik, maščevalec, hramba, (mršav) odvračevalec.
Aktcvovrj, i) Meleagrova žena (Kleopatra).
dkxvoiv, ovog, /y [Et. lat. alcedo, povodni kos] ep. poet. vodomec (ptica). dkk’ - dkkd; dkk dkko gl. dkkog. dkkd (advers. coni.) (dkkog) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; dkk’ rj ampak le, razen, ov poovov — dkkd y.ai ne samo — ampak tudi; si [ifj — dkkd ys če (že) ne — pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; dkk’ ov in ne, toda ne, niti ne, pa ne; dkk’ o,ucog vendar le, dkkd TOh pa seveda ; dkkd ys pa vsaj.
3.	a) pred imperativom (posebno v zvezi z dys, dyeTe) dej, nuj, hajdi, torej!
b)	(kot uvodnica nagovora ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: d?,kd yag pa vendar, vsaj, sicer; dkkd fifjv pa seveda, da, zares, sedaj pa; dkkd /levroi vendar; dkk' z)to/ a seveda, kaj pa; dkkd xai cbg pa tudi tako, ipak; dkk’ ovd’ dog pa tudi tedaj ne; ov /nt)v dkkd pri vsem tem, dkk’ fj ali zares; dkkd če^optai dobro, prejmem!
dkkayzj, ry (dkkdooto) premena, zamena, izprememba jdiov.
dkkdoaco, -xxco (dkkog) [fut. d/.ždgto, -o um; a or. rjkka^a, -d/rr/v; pf. rjkka/a, fjkkav/iac; aor. pass. ijkkdv/ihjv, fj).kdyrjv, fut. pass. dkka/šhjooucu, dkkayi')OOiiai, verb. a di. dkkm/.Tog, -eog] 1. a ct. predrugačim, izpremenim (etdog), zamenjam s čim (tlvi) ; zapustim (cpčbg. /čigav). 2. med. zamenjam za se (ti dvTi nvog); zamenjam kaj za kaj (tl tlvi, tx]v skniba ovdsvog); kupim kaj s čim, izpremenim kaj pri sebi. dkka%fj in dkka%ov (d/.kog) ndv. drugje, drugam; dkkoTS dkka/fi sedaj tukaj (sem) — sedaj tam (tja). dkkaftoftsv adv. (od) drugod NT. dkkaftd&i. a dv. drugje. dkkaftooe a dr. drugam. dkkeyov, akke^ai gl. dvakeyo). akkrj a dv. (pravzaprav dat. feni. od dkkog) 1. drugje, drugod, po drugem
potu; drugam; sq/stai xc izgubim se, izginem; d/.hj zal dkky sedaj tu — sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; d).).oq dkkr/ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani.
2.	drugače, na drug način, na različne načine.
dkkT]yoQECo (dkkog, dyoQevco) govorim v prilikah, povem v podobi NT. dkkrjzzog 2 ep. poet. aki)zxog. akkfjkoiv, akkxjkcov [Et. iz d Z/o g po podvojitvi; dkkog — dkkov, akka — akka itd., odtod skrčeno v akkakk-, kar je dalo po dissimil. akkako-, dkkr)ko-\ (samo gen. dat. acc. dual.in pl.) drug drugega (drugemu), medsebojno, vzajemno.
dkkrjkovca aleluja - hvalite Boga NT. dkkrjkocpayia, fj, ion. -trj (cpayslv) medsebojno snedenje (kadar drug drugega sne).
dkkrjkofp^opia, f/ (cpfteigco) medsebojno (uničenje) pokončanje. akkrjv (sc. odov) adv. po drugi poti, dru-akko-yevrjg 2 tuj, tujec NT. [ gam. dkko-ykcoaoog 2 (ykd)OOa) ion. drugo-jezičen, drugega jezika. akkoyvosco (vosco) [pt. a or. -yvcboa g] ne spoznavam, ne poznam. dkko-yvcoxog 2 (yiyvcbazco) ep. drugim znan, nam tuj, neznan. dkkoS-andg 3 [Et. -črnog iz nquos, odtod lat. long-inquus, prop-inquus, gršk. še nod-anog] od drugod, tuj; subst. tujec, inostranec. dkko-Eidfjg 2 (stdog) ep. drugačen, drugoličen.
dkko-frsv a dv. od drugod, iz druge dežele; dkkoftsi’ dkkog odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); d. noftev od nekod drugod; d. ovdagoftev iz nobenega drugega kraja; d. onoftevovv iz katerega koli drugega kraja.
akko-ftc a dv. 1. drugje, drugod; o. ov-dagov nikjer drugod; o. ndtgr/g daleč od domovine; d. yaix\g v tuji deželi; dk-kofti nov kje drugod. 2. drugače, sicer. dkko-ftpoog 2, skrč. -ftgovg ep. ion.poet. drug jezik (drugače) govoreč, drugo-jezičen; tuj.
dkko-idrjg akko-eidfjg. akkoTog 3 (dAAog) drugačen, različen, drugi; akkove d. sedaj takšen, sedaj drugačen; dkkoiorsgoi xdg yvcbgag drugačnega mišljenj a bolj odtujeni; ak-ko'iov xc nekaj hudega— tidv.akkoccog, comp. dkkoc6xEQOv nekoliko drugače. dkkoioco (iz)preminjam, pregovarjam; p as s. izpreminj am se, poslabšam se; xi]v yvcbgrjv premislim se. dkkoicoatg, ecog, r/ izprememba. dkko-zorog 2 1. drugačen, različen xivog. 2. nenavaden, čuden, nenaraven ngayga; nadležen, zoprn, sovražen naxr]Q.
akkogai d. m. [Et. iz odkjogac, lat. salio, -ire, saltus, saltare, Salii, gršk. d k ga skok. — Obl. fut. dkovgac, a or. if/.d-grjv (inf. dkaoOcu) in fjkogrjv, (oj. a-kr)xa.i, opt. akocxo, inf. (ikecvdai) ep. a or. akxo, cj. dkexcu, pt. akgevog] 1. skačem, letim; tečem vdcog NT. 2. navalim na, napadem eni xiva, eni xcvi, ngog ti.
akko-ngoo-akkog 2 ep. nestanoviten (—= obračajoč se od ene strani na drugo).
dkkog, akkt], dkko [Et.: iz dkjog, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti „ druga dežela”, nem. odtod Elend. — gen. pl. ion. dkkecov] 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; dkkog gev— dkkog de eden — drugi; dkkog akka keyei eden govori tako, drugi drugače (— vsak drugače); dkkog dkkoilev rjkfkev vsak je prišel od druge strani; rog rtg zal dkkog kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) o dkkog ostali (vd dkko, xa akka, zakka ostalo, drugo) ol akkoc ostali, 6 dkkog %qovog bodočnost; xfj dkkr) (i/gena) drugi dan.
3.	drugačen, različen (ngocpaacg)-, tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; akka xčbv dizaicov — dbrza. 4. dkko rt rj (—nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. a dv. dkkcog
a)	drugače, sicer, v ostalem, razen tega, dkkcog ncog na kak drug način;
b)	zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, xrjv dkkcog zastonj;
c)	v ostalem, vobče. d) dkkcog te zal (i iz drugih razlogov i) zlasti: dkkcog akkoc eden tako, drugi drugače.
Grško-slov. slovar.
3
dAAo-ae adv. drugam, aAAog d. eden sem, drugi tja.
d.AAo-te adv. drugikrat, drugipot, v nekem drugem slučaju, prej enkrat; d. dAAr) sedaj sem (tukaj) — sedaj tj a (tam); d. gev — d. de sedaj — sedaj; dAAote — rove de sicer —- tedaj pa; dAAote zal dAAote včasih, zdaj pa zdaj.
dAAotgLo-eniazojiog, 6 kdor se vtika v tuje reči, upornik NT. dAAozgLog 3 [Et.: iz aAAog; tvorba dAAo-rp-tog, kakor lat. alter, era, eram]
1.	tuj (oppos. tdtog); trd dAAotgca tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), dAAc-tgiov dya§ov korist, dobiček drugega; dtrj nesreča iz tuje roke; zgatovge-vcov jidvva dAAotgca premaganci nimajo nič lastnega; vizt? zmaga drugega; d. '/varlfzolg j/e?.av smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom.
2.	(opp. olzelog) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; »/ aAAotgia (/doga) sovražnikova dežela; dAAorptcordrotg rotg (icouaniv jrgobvtac upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. dAAo-z g ico g.
dAAozgcozrjg, //rog, -z/ odtujenje, nemilost, zamera, nenaklonjenost. aAAorgioco odtujujem, odbijam, odvračam trm’ rt; oropam (rrjv sroAcv oco-/ndvcov)-, pass. odtujim se, postanem nenaklonjen zevi; t/ do/?/ dA/orot-oorctt pride v druge (tuje) roke. dAAoTgtoKTtg, sojg, t/ (dAAorptoco) odtujenje, izguba, odklonitev. dAAocpog 2 (d —{— Ao/pog) ep. brez (če-ladne) perjanice.
dAAo-cpgoveco (aAAog, (pgoveco) ep. ion. j
1.	mislim drugače, sem drugih misli. !
2.	mislim na kaj drugega, sem brez zavesti (omamljen).
aAAo-cpvAog 2 (cpvAov) drugega rodu, tuj, inozemski.
&AA6-%govg 2 (/oda) poet. z izpreme-njeno barvo, druge barve. dAAvSig (aAAog) ep. adv. drugam; d. aAA// sedaj sem (tako) — sedaj tja (drugače) ; d. aAAog eden sem — drugi tja. dAAvsorce od d A Avto ep. gl. dva/.vco. dAAcog gl. aAAog.
a Afia, a rog, ro (dXXofxai) skakanje, skok. dApevoc gl. dAAofiai. aA/trj, 7] (dAg) 1. slana, morska voda morje, morska sol; nesnaga, katero pušča morska voda na koži. 2. slana mlaka, razsol, reznost. aAfivgig, /dog, ?/ (dAuvgog) slana jed, morska voda.
aAfivgog 3 (dA/irj) slan, grenek, neprijeten, trpek, gorjup. aAoaco, ep. dAoicuo mlatim, tolčem, bijem.
d-Ao^og 2 (Aoftog) brez jetrnega krila (pri žrtvah neugodno znamenje). aAoysco (Aoyog) ne menim se, ne brigam se za kaj, preziram (rtrog); sem nepokoren.
&Aoyia, ion. -ir), r) 1. brezobzirnost, preziranje, zanemarjenje; sv dXoyiy e/co ali Jioiovpcai rt (tcvog) ne menim se (pazim) za (na) kaj, puščam v ne-mar; d-1/g ezvgrjoe niso ga opazili, nihče se ni zmenil zanj. 2. nespamet, nepremišljenost.
d-Aoyiaxog 2 (Xoyigotu(u) 1.nepremišljen, nespameten, nepreudaren, ro aAoyc-otov nepremišljenost. 2. poet. nezapo-paden, brezštevilen, neizmeren zazd. d-Aoyog 2 1. nem NT. 2. a) nespameten, neumen; b) neosnovan. 3. nenaden, nepričakovan. — adv. aAoycog tiho, molče, nerazumno. aAor), r) aloa, zmlet les od lepo dišečega drevesa NT.
dAd-ftev adv. (dAg) ep. od (iz)morja (sem). dAoiaco gl. dAoaco. dAoir) gl. dXiozo[uai. dAoicpr), rj (dAeUpoo) 1. mast, mazilo. 2. maziljenje.
AAovvrjaog, ?/ otok in mesto v A j gajskem morju, d Aorte gl. dAiozopai.
(aAolg), ozog, ?/ [Et. iz aFAaz-g, sor. obl. avAag, slov. vlečem, vleči iz velk-ti, kor. velq] poet. brazda, (obsejano) polje; Jtatgioac dAoz.eg očetova zakonska postelja (drugi: očetova polja S. O. R. 1211).
AAonrj, i) mesto 1; v Ftiotidi. 2. v Lokridi.
dAoa-vdvr), i) (dAg, rdcoo) ep. v morju rojen, morska hči, morska boginja (Tetida in Amfitrita).
dlovgyfjg 2 in dlovgy6g 3 («Ag, egyov) škrlatno pobarvan, škrlatast, bagren. dlovata, ion. -irj, fj (/.oooj) nesnažnost, nesnaga.
a-Xovrog 2 (lovco) poet. neumit, umazan. a-locpog 2 = dl^locpog. a-Xo%oq, fj (le/og in d cop.) žena, soproga; priležnica (nezakonska žena), ti,loto imper. praes. od dldopcu. Aljtrjvog, fj in AlmjvoC, oi mesto pri Termopilah.
"Aljtcg, ecog, tog, 6 In (pritok Istra). alg, dlog, 6 [Et. lat. sal, salis, slov. sol, slan, sla-d-ek {prv.pom. osoljen), nem. Salz (iz got. salt)] 1. sol, zrno soli. 2. f) (slano) morje. dlao 2 sg. a or. 2 od ti'AA o/tat. dlaog, ovg, to log, (kakemu bogu posvečen) gaj, sveti kraj. alziKog 3 (dllou/u) spreten v skakanju, uren.
’Alzig, e(og, fj Zevsu posvečen gaj v Olimpiji. dlzo gl. allopai.
Alvdtzrjg, ov, 6, ion. 8(0 lidijski kralj, Krezov oče.
dlvHČg 3 (alg) slan, solnat. alvMza^co (dlvco) ion. sem vznemirjen, sem v strahu.
1. brezbrižen, brezskrben (fUog), brez bolečin, blag (yfjg jfdffgov), brez tuge, '/iaxd>v brez nesreče. 2. ne žaleč, ne nadlegujoč; adv. dlvncog brez razžaljenja, ne da bi razžalil. a-Iv g o g 2 (Ivga) poet. brez (spremljeva-nja) lire, žalosten; č'Aeyog žalostinka. "Alvg, vog, 6 glavna reka Male Azije. alvocg, ecog, tog, fj lanec, veriga. d-lvaizslfjg 2 nekoristen, škodljiv. a Iv oko} ep. poet. [fut. dlvgo), a or. rj/.vga, ep. dlvga) sooblike alvand^co in dlv-oxdva> umikam se, izogibljem se, oddaljujem se od evaigovg; utečem, ubežim xrjga utlaivav, ngovi dovv utečem v mesto. divooa> — div o).
a-lvzog 2 (Avto) nerazvezen, neraz-vezan, neskončen, neprestan, neizbrisen.
div m ep. poet., dlvaaco ep. [Et. najbrže lat. alucinor, ari, hallucinor, ari, gršk.
še tjAeog (dor. dleog) zmešan, fjlatvco, aldopcu) tavam, blaznim; zmešan, zbegan, vznemirjen, otožen sem, sem v strahu, izgubim glavo ali pamet (vsled žalosti ali veselja), ne vem, kaj bi počel, besnim. alcpa indecl. ime prve črke grškega alfabeta (iz hebrejskega ’alef). dlcpdvco [aor. fjlcpov, opt. 3 pl. alcpoiv] ep. poet. pridobivam, zaslužim, do-našam trm trt; cpffovov nakopljem si. ‘Alcpscčg, 6 1. reka v Arkadiji in Elidi. 2. bog reke.
dlcpeat-jdoLog 3 (dlcpavo}, fiovg) ep. goveda donašajoč, Jtagffevoc (deklice, za katere dajejo snubci starišem goveda) od mnogih zasnubljen, zaprošen.
dlcprjGzrjg, ov, 6 (dlcpdvco) ep. poet. delaven, marljiv.
aIcptzov, to ječmenova moka (kaša), ječmenov kruh, ječmenček, živež. alcpczojtoUa, fj pripravljanje ječmenove moke, mletje, stope. dlcpizo-aZzEco jem ječmenovo kašo ali alcpoL(v) gl. dlcpdvco.	[ kruh.
Alcoe-ug, ecog, ep. fjog, 6 Pozejdonov sin, Otov in Efijaltov oče. dlcofj, fj ep. gumno, pod, skedenj, obdelano polje; yovvbg d. vinska gorica, vrt, vinograd.
dlcorj, 61(6pev a c gl. dliov.oiiai. alcov, covog, 6	\ gumno, pod, ske-
alcog, co in ca o g, fj ( denj, žito NT. dla>jtexfj, fjg, j (alcbmjlg) sc. dopti li-ion. —• xšrj, fj | sičja koža, lisičji ko-dlconenig, j žuh, lisičina, kapa iz tdog, f\	I	lisičine.
AlcojtEKfj&ev a dv. iz Alopeke (atiški okraj).
’AlconExfjGL v Al opeki. alcbttTj£, e>tog, fj lisica; pren. lisjak, prekanjenec. dlcog, fj = alcov.
dlcoaipog 2 (alionopai) 1. osvojljiv, do-biten, ki se da lahko pridobiti, ujeti dvf/g. 2. razumljiv, umeven cpgovTtči. alcoaig, ecog, fj (alimtopai) osvojitev, vzetje, ujetje.
alcozog 3 in 2 (d/Janopac) osvojljiv, dosegljiv, dosežen to gtjvovpveov. alcoco gl. aliazopai. ap ep. poet. = avd pred {ipncpcp.
a-ldmjzog
2 (Ivneco) poet.
d-lvnog 2
(Ivjvrj)
&/J.O. 1. [Et. iz smma, acopul.; stg, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); ol a/ra z njim skupaj ; c7.ua ve xai in hkrati, in obenem tudi; xat d/ra in hkrati, vrh tega; d/ra /rev — d/ra de deloma — deloma, zdaj — zdaj; ne samo — ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: e/razovvo d/ra nogevo/revoi med potovanjem, med tem ko so hodili; ogvooovveg d/ra med kopanjem; d/ra vavv’ eljvcbv ko je to izgovoril; sploh izraža a/ra istodobnost: d/ra /rvDog er/v, vevet.eavo ve egyov jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; a/ra de vavvag ve E^evgetffjvai /,syovoi ajioi-
r.iaai ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. vfjg ay-yeUag d/ra gr/theLar/g mjooefloipfovv brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, a/ra vf/ tj/rega s prvim svitom; a/ia nvoitjoi hitro kot veter; d/ra voj oivoj dv./rdCovvi ob času, ko zori žito. d/ra-dgvag, adog, tj (dgvg) drevesna nimfa (ki z drevesom živi in ž njim tudi premine).
A/rd^oveg, ai, ion. ’A/ra£ovLdeg mitičen junaški ženski narod ob Termodontu v Pontu.
d-fiatitjg 2 (/rnfteiv) 1. neuk, nevešč, neizobražen, nespameten, neumen, neizkušen. 2. nepričakovan, nezapo-padljiv, neumljiv; a dv. d/ratfčbg. a/raft La, tj (a/rath) g) nevednost, neiz-vedenost, nespamet(no vedenje), nerodnost, neizobraženost, v iv 6 g v čem. a/ra&og, 'tj [Et.: iz d/ra.ilog, od/raflog, nem. Sand iz predgerm. samadho, samdho; sor. gršk. rpa/r/iog, d/r/rog pesek] ep. pesek, peščina, prod, prah.
A/rattovg, ovvvog, tj mesto na južni obali Cipra; preb.A/ratfovaiog, 6. a/raftvvco (d/rod) o g) ep. izpreminjam v prah, (raz)rušim, upepelim. d-/tac/zax-evog 3 ep. poet. zelo dolg, močen iovog; neizmeren, nepremagljiv, velikanski /J/uiiga, jvvg; strašen, besen zogai.
a-/ial8vvio [Et.: lat. mollis iz mold-vis, slov. mlad iz mold-, sor. z meljem molo, /rvl/M, mahlen; gršk. še d/ra-
zdg, /zažazog, /rutlvg. — Obl. a or. inf. -vvaij (o)slabim, uničujem, rušim, podiram, grdim, kazim. d/ra^o-devijg, rjgog, 6 (d/rau.a, deco) ep. vezač (snopj a).
d/idAog 3 (a/ra?.6vvat) ep. mehek, nežen, slab.
&/i-a!-a [Et. a/ra, slg -j- dgorv, os; „voz z eno osjo“] (ep. d/ra^a) 1. (četvero-kolesen) tovorni voz, d. aivov voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda). d/ra^svco (d/raga) ion. vozim; pass. vozijo po meni, vozen sem (kjer se lahko vozi).
a/ral;laiog 3 (a/raiga) tako velik, da napolni cel voz )dt)og, dovolj za tovorni voz, ogromen. a/ra^Lg, tdog, tj ion. voziček. a/ralg-izog in ep. a/ial-irog, tj (sc.odog) [a/ra^a, el/ri] vozna cesta, kolovozna pot, tir.
a/ia^o-ntjy6g 2 (mp/vv/.u) kolar. d/rag, v6 = rj/rag.
d-/ragavxog 2 in d-/ragavvivog 2 (/ra-gaivco) NT 1. neuvenljiv, večen. 2. iz amaranta.
d/iagtj, tj [Et. slov. jama, gršk. sor. še a/rr/ lopata, sg-a/idv izkopati] ep. jarek, vodovod.
d/ragvavco [Et.najbrže sor. z /regog, /regig del-ež; d priv. -|- h/ragvog nisem česa deležen, zgrešim. — Obl. fut. a/ragvij-ao/rai, aor.fj/ragvov, pf.tj/ragvrjza, pass. pf. fj/ragvrj/rai, a or. tj/ragvr/thjv, aor. ep. tj/rfigovov, NT tj/rdgvrjoa, fut. NT a/rag-vtjoco] 1. zgrešim, ne dosežem vivog vi, ne zadenem vivog. 2. a) izgubim, ne dobim Bouoviag-, b) zaidem, oddaljim se od; naigiag nXr/yfjg ne ranim smrtno; yv(b/rij sodim napačno, Zgr/a/rov razlagam napačno; c) zagrešim kaj, pozabim (dcbgcov pri daritvi, opuščam daritve), grešim, pregrešim se, slg viva, negi viva, motim se, varam se, avtfgcbniva grešim kot človek (sv vivi)\ vb a/ragvrjtfev pomota, zmota, zgrešek.
a/ragvag, adog, tj, ion. d/ragzrj/ra, avog, vo in d/ragvLa, tj pomota, napaka, pregrešek, greh negi vi. a/ragveco (o/ragveco) spremljam. d/ragvfj a dv. (d/ra, agagioncd) zajedno, hkrati, obenem.
dpagzfjoBiev, -xfjaavxeg gl. apagvavco. dpagzo-enfjg 2 (snog) ep. neprimerno, nedostojno, domišljavo govoreč. d-pdgxvgog 2 (pagzvg) neizpričan, brez prič(evanja) NT.
dpagzcokog 2 (dpagvavco) grešen; subst. 6, '() grešnik NT; fj dpagxcokfj napaka, blodnja, zmota.
Apaoig, tog, 6 egiptovski kralj. dpa-zgo/dco (zos/oi) ep. [pt.dpazgoy6oyv[ tečem obenem s kom. apazgoftifj, fj (zgoyog) ep. trčenje voza z vozom, udar voza ob voz. (II. 23.422 je zabranil, da ni trčil voz ob voz). a-pavgog 3 ep. poet. 1. a) temen, mračen, nejasen, meglen; b) slep, ‘/.čokov slepčeva noga. 2. neznaten, slab cpibg. dpavgoco (apavgog) [aor. p. dpavgbrlhj] zatemnim, omračim, oslabim. dpavgcopa, atog, zd (po)mrak, (p)o-temnitev, otemnenje. dfiaftavia - durp/avia; audftavog dpfj%avog.
d-pa^ei, d-pd%i]XL ep. brez boja, brez krvi.
apdjptjzog 2 (pdftopai) in d-payog 2 (pdyij) 1. act. a) kdor se še ni bojeval (ali še ni bil v boju), brez boja bksflgog; zavzijv zfjv fjpšgav dpayov 6ifjyayov ta dan se niso bojevali;
b)	pren. miroljuben, neprepirljiv NT.
2.	pass. nepremagljiv fladiv ,3 skr/, čemur se ni moči ustaviti Acpgodiza, jtgaypa.
a-paco [Et. iz kor. (a)me, stvn. maan, nem. mahen; lat. sor. meto, ere (kor. met)] ep. ion. poet. 1. act. Žan jem, kosim. 2. med. požanjem sebi; ydka zbiram, posnemam zase. dpfi- dor. ep. poet. - dvaj3- (dvajdaivco). dp-flaaig, ecog, fj -- dvdflacug. dp-fldztjg, ov, 6 dvaftdvijg. d[i-/3ax6g 2	dvajlazog (dva-(3aiva>) ep.
poet. kamor se lahko popnem, dostopen, pristopen.
dp-fikrj-dijv ep. ion. — avafikfjdrjv (dva-fldkkcd) kipeč, glasno, z močnim glasom ; d. yoo(ooa esuzev spustivši se v glasen jok je rekla, glasno je zajokala in rekla. dp-/3kv£co dva-glkvgo). dpflkijvco otopim, skrham, (o)slabim, oviram; pass. izgubim pogum, vrjg
yvcbprjg zo pij naza y.gdzog vr/.rjtJev .. . dpflkvveoffai izgubiti pogum, kolikor ga ni oslabila sovražnikova hrabrost. apflkvg 3 [Et. iz du/.-vg gl. dpa/.og, apakdvvco] top, skrhan, slab, topoglav, mlačen, malomaren; apflkvzegog ne posebno marljiv, prizadeven; manj strog; dpj3kvzegov jioioj živa oslabim koga, ohladim njegovo prizadevnost (vnetost).
dp/3kvcbxxa> (ooco) sem brljav, kratkoviden, slaboumen.
ap-flodco poet. — dvajdodco zakričim, zavpijem.
dp-^okaSijv adv. (dvafidkkcn) ep. ion.
skipeč, vrvrajoč (o vreli vodi). dp-flokag, adog, 6, fj (dvafid/J.oj) nasipan, izkopan yrj.
dp^okrj, fj poet. = dva ji o/.tj preludij, predigra, uvodna igra, začetek. apjlgoota, fj, ep. ion. -Lij, ambrozija, jed in mazilo bogov, krma njih konj (ker so tudi te smatrali za nesmrtne). dpfipooLog (d priv. -}- figovo g) nesmr-3 in 2 ten, božji, božanstven; apflgozog svet (vv§), ambrozijski, 2 ep. poet. vzvišen. dp/lgozeiv gl. dpagvavco. dpflcboag gl. dva gloda). d-peyagxog 2 (peyaigco) ep. poet. 1. ki ne zavida, brez zavisti, radodaren.
2.	ki ni vreden zavisti, nesrečen, poguben, nezaželen, hudoben. a-peffvazog, fj (d priv. -j- peflvco) ametist NT.
d-peiflco [Et. iz kor. meigv, kraj pre-meniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. d pot (log-, sor. s kor. mei; slov. mena (iz meina) menjati, lat. com-moinis, communis, nem. ge-mein. — Obl. fut. dpsiipco, -opai, aor. rjpeiipa, -aprjv, pass. fjpsi(p'drjv\ 1. act. (za)me-njam, ngog živa s kom; (o kraju) hodim, prehodim; ovsyag zapustim, ol apeiflovzeg šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); ffvgag grem skozi; jvokiv e% nokecog hodim iz mesta v mesto ; okiyov yovv yovvog kratkih korakov = hodim počasi; pog-cpfjv s% flsov jloovrjoiav izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med.
a)	menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; apsi^evai fjgo’>oy.oiv ska-
če premenjema; dpEijdopevog premeri j ema (izmenoma); b) odgovarjam (iivdo), živa, xivi, xovg <piJ.ovg komu, jvgog xi na kaj); c) xaxd or/, ovc hodim od hiše do hiše; spxog prestopim, zapustim; (U/.r/v s| aXXr)g nd-Xsmg hodim od mesta do mesta; novapov prekoračim reko; cpovog dpeiftsvai umor sledi na umor; d) po-vračam, poplačam ftdgcv, x iv d dobgoig. a-peimog - dpr/.vog.
,	n i (uediooo)) neizprosen,
! “• *rrčen’nem11-
r A	! neusmiljen.
apsivcov, ovog 2 [comp. k dya$6c\ boljši, hrabrejši, iz vrstne j ši, uglednejši, koristnejši; oi d. boljari, veljaki; xd dpsi-vco (pgovelv biti rodoljub ; adv. dpsi-apEi^ta diugia.	[ vov.
apeiipig, bo)c, rj (dpsijlo)) zamena, iz-prememba.
d-psXyco [Et. d proth.; kor. meleg’, lat. mulgeo, ere; slov. molzem, mlesti; nem. melken, Milch; „mleko “ je najbrže germanska izposojenka. — Obl. fut. apeX^co, a or. f)psX^a, pf. pass. ijpeXxxcu] molzem; oteg dpsXy6pevcu ydXa molzne ovce.
dpsAei (imp. od dpeXeco) a dv. zares, gotovo, seveda, sigurno. dpeAeia, r/ (dpsXf]g) brezskrbnost, nepazljivost, nemarnost, brezbrižnost, zanemarjanje, slabo nadzorstvo. d-peXex7]xog 2 (peXsxdco) nevajen, neizveden, nevešč, nepripravljen (jzegi) xiv o g.
dpeAeco {d(ish)g) puščam v nemar, ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne oskrbujem zivog; opuščam, ne storim česa (z inf.); vov doptcsodai ne jezim se več; z nikalnico: dobro pazim, ne izgubim izpred oči; pt.pf. fipsXr)(U8vog navaden, preprost človek; a dv. ■rj/.isArpj.evmg s/O) sem (zanemarjen) slabo oblečen. d-peArjg {peXsi) 2 1. act. brezbrižen, brezskrben, nemaren, zaniltaren (xi-vog, xi, nspi xi); dpeXčdg e/co jvsQixiva ne brigam se za koga, zanemarjam svojo dolžnost proti komu. 2. pass. zanemarjen, zapuščen. d-pspnxog 2 {pspcpopai) 1. pass. brez madeža, brez napake, brez graje,
brezmadežen, izvrsten, vrl. 2. act. zadovoljen; dpepnvov jvoičo, noiovpai xvva zadovoljim koga. — adv. dp&pn-zcog obilno dcbpa sdidov, zadovoljno, d. deyopai viva sprejmem koga tako, da je zadovoljen, d. xeXevvav slavno umreti.
d-pEptprjg 2 — dususcvog. apevai gl. dco.
d-pevrjvog 2 in 3 (pero g) ep. 1. ničev, brez bistva oveiooi; d. napeva vskvoov; onemogel, brez moči, slab(oten), pri fcog mrtev. 2. poet. nestalen apevTjvoco ep. oslabim, vzamem komu moč.
dpepa, 7) — 'fjusoa.
d-pepdco ep. [aor. dpspoa, pass. ))iii()ih]v\
1.	oropam, oplenim xivd dcp‘diaXpobv, pass. na izgubi sem, prikrajšan sem, dcuxog, izgubim xivog. 2. oslepim (iti), potemnim (iti) eVrsa; avyr) d. ooos blesk mi jemlje vid. d-psprjg 2 (pšgog) nerazdeljen, nerazdeljiv.
d-p.epip.vog 2 (pegipva) poet. 1. pass. zapuščen, zanemarjen. 2. act. brezskrben, varen NT. apepiog dor. - fjpeoiog, apspog dor. rjpsoog.
d peg dor. — fjpslg.
d-perdpArjrog 2 (psxa-^dXXco) neizpre-menljiv.
d-perdtierog 2 (pexaxt'0'r]pi) nepremakljiv, neizpremenljiv, xo d. -ov nespremenljivost NT.
d-pE%auivr)xog 2 nepremakljiv, neizpremenljiv, stanoviten NT. d-pszapeAijzog 2 (pexapeXopcu) ne obžalujoč, česar ni treba obžalovati; d. xa /agiapava vov i)tov Bog se ne kesa svojih milosti; ocoxr]Qia nepreklicno, stalno zveličanje NT. d-pexavo7]xog 2 neskesan, nespokoren NT.
d-pezdjiEtavog 2 kdor se ne da pregovoriti, neizpremenljiv. d-p£xaoxQEjixL adv. (ovostfO)) ne obr-nivši se, ne ozrši se. dpsx£Qog dor. f]psxsQog. d-p£xo'/og 2 (pEV-e/co) nedeležen, prost česa (vivog).
d-pexQ7]xog 2 (pezpeo)) ep. poet. dps-xpog.
dpszgia, 7] (d - petgog) neizmernost, brezmernost.
apszpo - enrjg 2	(e.-toc) ep. blebetav;
brezmerno govoreč, ltvasač, žlobudra. d-pszpog 2 (petgov) neizmeren, brezštevilen ; nezmeren. d-psvopai med. [Et. prv. pom. premakniti se ; prim. sor. lat. moveo, m o vere] pretekam, prekašam. app, fj (gl. dpdop) motika, rovnica, lopata.
ap,fj in dpfj adv. (dpčbg) nekako, na neki način; posebno v zvezi dpfj yenfj ali dppfenp nekako, takorekoč. a pr) v resnično, zares, tako (je) bodi (hebrejsko) NT.
d-ppvlzog 2 (prjvico) ion. brez jeze, zadovoljen.
dppzijg, fjgog, 6 (dpdco) ep. kosec, zanj ec.
appzog (o), o (apaco) ep. žetev. a-ppzcog, o o o g (pr) vi] o) 1. brez matere,
2.	čigar mati ni znana iz rodovnika NT. 3. nematerinski, pfjtpg mati, ki ni mati, nečloveška mati. dppyavEco (dprp/avog) sem brez pomoči (brez sredstev, v zadregi, zapuščen), ne najdem nobenega sredstva, ti, negi tuvog-, ne vem kaj početi, ne vem si pomagati z inf.; noteoov - r) omahujem ; dppyava>v fhotevco živim siromašno.
dppydvia, r\, ion. -it] zadrega, stiska, sila, slabost, nemoč, zapuščenost. d-pvp/dvog 2 (pr]%avf)) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, tivog zaradi koga, nezmožen, nesposoben elg tl, dgav eupvv d. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; yvvfj trapast, prismojen; duij/jivojg e/co ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; dpip/avov eoti nemogoče je; d.pr]’/av6g eooi mfišofiai pretrmast si, da bi . . ., nikakor te ni mogoče prepričati; odo g dpiyyavog eioe/.dje Iv pot, po kateri ni mogoče hoditi; app-yava nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; to xaXXog nepopisna, zelo velika lepota; dpfj-yavog ooog nepopisno, neizrečeno velik; dpfj%avoi to nkpdog nešteta mno-
žica; egya strašen, grozen; dpf\yava nafteiv grozno, strašno trpeti; app-yavov ooov ygovov silno dolgo časa;
c)	ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); oveigog nerazumljiv, ki se ne da razložiti; ovpq>ogd, Kanov nepremagljiv, neodvraten; vooog neozdravljiv; apfj/avog eooi tem ni nihče kos.
d-ptavzog 2 (piaivco) neoskrunjen, čist, neomadeževan, svet NT.
d-piypg 2 (peiyvvpi) nepomešan, čist, tivog.
a-pinzog 2 (peiyvvpi) 1. nepomešan, čist. 2. sirov, odljuden, negostoljuben, brezljuden, pust. 3. nezdružen, nezdružljiv; vopipa: za občevanje z drugimi neprikladne šege.
’Apiilnag, d, 6 Hamilkar, kartaginski vojskovodja.
&pMa, fj [Et. iz Semilja, lat. simultas, sor. similis, dpa\ 1. tekma, tekmovalni boj, boj, borba. 2. gorečnost, teženje, hrepenenje, znanstveno prizadevanje; dpi/.Aav noiovpai tekmujem.
apiLldopai d. p. (dpi/./.a) [/'ut. dpu./.i)-oopai, a or. ppiAApdpv, pf. ppiAAppai\
1.	tekmujem, kosam se, izkušam se, borim se (tuvi, ngog tiva, togoig, otd-diov); tečem za stavo na, eni ti.
2.	poganjam, hrepenim, podvizam se; eni td fhjgia dirjam za, zapodim se na, lovim za stavo.
apUAppa, atog, to poet. pohlep, poželenje, ydpcov po možitvi.
dpi\h]zr)p, pgog, 6 (dpi/J.aopai) poet. tekmujoč, hiter, uren, tgo/og p/Jov tek solnca.
d-ptppzog 2 (pipeopai) neposnemen, neposnemljiv.
apiv = p piv.
apiljia, /) (upr/nog) slab promet; aXh)-Aoov pomanjkanje medsebojnega občevanja, odljudnost; ygr)pdt(ov slab denaren promet, pomanjkanje denarja.
ap-uutog 2 uren (hiter) kakor konj Bogeag-, oi d. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.
d-pio&og 2 brez plače, neplačan. — adv. dpiofti brezplačno, zastonj.
dpizpo-ytzcovEg, oi v neprepasanem hitonu, brez pasa pod oklepom.
dfUftfta.A.oEig 3 (dfik/kr)) ep. dimnat, ognjeniški, vulkanski. afifia, avog, vo (anvoo) vozel, zanka, trak, zapona.
afifie, apifisg, dfifu dor. in ep. - fjj-idg, fjfiBig, fjfilv. dfi-fievco dva-fievco. dfifisvegog 3 ajol. = fjfievsgog. afi-/uya adv. (= dvd[uya) zmešan, obenem, hkrati, vse vprek. dfi-fii^ag = avafil^ag. dpfiogirj, f) —dfiog ta kar ni komu prisojeno, nesreča.
&-(fi)fiopog 2 (fidgog) ep. poet. nedele-žen vivog, oropan česa, nesrečen. afifiog, fj (gl. ipdufioc, duaflog) pesek, (s peskom posuto) jahališče.
1Afificov, covog in Afifiovg, ovvvog, 6 Amon, egiptovsko Zevsovo ime. Afificov La, fj kraj v Libiji, AfificovLg, id o g libijski, Afificov iol, oi prebivalci Libije.
dfivdoeiev — dvafivfjoeisv gl. dvafufivrj-oxco.
dfivaatšco dor. = a/ivrjoveoo. d-fivrj/iovevrog 2 poet. neomenjen, pozabljen; nepomljiv, nepomneč. dfivTjfiovEco (dfivri/icov) ne spominjam se, ne pomnim, pozabil sem vivog, vi; z nikalnico: dobro se spominjam. d-fivrjficov 2 nepomljiv, pozabljiv. dfivTjozEco (dfivrjovog) ne pomnim, pozabljam; pass. pozabim se, pozabijo me.
dfivrjavia, f) pozabljenje, odpuščenje, amnestija.
dfiviov, vo [Et. sor. dur/ vedro, dfiig posteljna posoda] ep. posoda, v katero so prestregali kri darovane živali, darilna skledica.
Afiviaog, 6 pristanišče mesta Knosa na Kreti.
dfivog, 6, fj [Et. iz dflvog, nastalo iz agvnos; prim. lat. agnus, slov. jagnje] jagnje.
d-fioyt]xi a dv. (/ioyeco) ep. brez truda, lahko.
dfio^Eiin dfio^si dor. soglasno,skupno. dfio-frev in at. dpio-ffev a dv. od nekod, odkoderkoli.
dfioijiaiog 3 in 2; ep. fem. dfiocfiag, ddog (dfioijdri) menjajoč se, vzajemen, zamenjan; /?(/?Ata za zameno dolo-
čen (pisma v odgovor); /kalva plašč, ki ga je kdo imel, da ga je oblekel v naj hujši zimi.
dfLoifir), f/ (dfieiflm) 1. zamena, menjava, zamenjava. 2. povračilo, nagrada, plačilo za kaj vivog. 3. odgovor.
dfioiftrjSig (dfieifhn) ep. adv. menjaje se, premenjema, drug za drugim, izmenoma.
a/zoifiog, 6 1. ep. zamenjaj oč, namestnik; dfioifloi rflffov prišli so, da bi stopili na njih mesto. 2. poet. vivog v nadomestilo za kaj. dfioipsco (dfioigog) nisem deležen česa. &-fioigog 2 (poiga) 1. nedeležen, brez deleža, brez česa vftgecog. 2. siromašen, nesrečen.
a-fiokyog, 6 ep. tema, mrak; ev vvx-vog d. v temni noči.
(ifiopog - afifiogog.
čt-fiogcpog 2 (jioocpr)) [superl. ion. dfiog-ipeovavog] brez oblike, brez lika, ne-ličen, grd, sramoten. dfiog, dfiog (d) ep. — fjfievsgog in efiog. dfiovov adv. ep. neprestano, neumorno. d/iov adv. nekje, kjerkoli. dfiovyenov adv. nekje, kjersibodi. dfiovoia, fj pomanjkanje izobrazbe, neizobraženost.
a-fiovoog 2 (fiovoa) (v glasbi) neizobražen, neveden, brez okusa, pust, sirov.
a-fio/ftog 2 (fioy{)og) brez truda, brez napora, len. — adv. dfio^&si brez a/iJt ion. poet. — dvan.	[truda.
dfinskivog 3 (dfijvsAoc) ion. od vinske trte, grozdov, lozov olvog. dfinekoeig 3 ep. vinoroden, trtonosen, trsovit.
ti. finsko g, fj [Et. iz anquelo —, kor. anq.
gl. dyxcbv) vinska trta, loža. dfinek-ovQyog, 6 {dpmekog, sgyov) vinogradnik NT.
dfinskcov, covog, 6 (dfutekog) vinograd. dfi-nenakcbv gl. dva-nd/J.O). dfi-nsgsg (v tmezi) (gl. diafinegeg) skozi in skozi (prebodeč). dfinšvofiai = dvansvofiai. dfins^ovr], fj {dujik/co) odelo, vrhnja obleka, plašč.
dfin-eyco (iz dficp-s/co) [impf. ep. dfin-eyov, med. fjfijtsiy6firjv, a or. f)fineoyov,
pt. dpmoydov) 1. aet. obdajam, obsegam, pokrivam, ogrinjam, oblačim. 2. med. oblačim si, oblečen sem, nosim.
’Apmj, f) mesto ob izlivu Tigrida. dp-nrjSaco — dva-m)ddoo. dpn-tayco = apn-e/oo. dpnlaeieiv inf. aor. [rjpjvl.ay.ov, duir/.a-xdov, pf.p. fjpjc/.dv.r/rai] poet. 1. grešim, pregrešim se (v čem, rade). 2. zgrešim kaj, izgubim nvog, ne delim česa s kom rov oov pogov.
,	, ,	, | zmota, pregre-
apnAanripa, arog, ro \	, j. ,
^ 'r ’	37	> sek, prestopek,
dpnXanta, f]
greh.
dpnvsco — dva-nveao. dp-nvof/, f] = dvajtvofj dihanje, oddih, odpočitek, odrešitev od česa. dpnvvE, dpnvvvtdr], dpnvvro gl. dva-
JlVEaO.
Apngama, fj mesto v Epiru (— ’Ap-flpart La); preb. Apn^amoorr/g, 6; adi. ApngaKinog 3. dp.-nxdp.Evoq gl. dva-neropai. dpnvnrrjgia, oov, rd (dpnvpoet. uzde, vajeti; zar’ dpnvKrrjgia orouiorv spu-stivši vajeti = na skok (pridirjati). čipnv^, fr/.og, o ep. poet. 1. šapelj, na-čelek (diadem, s katerim drže ženske skupaj lase na čelu). 2. kolo. ČtpnaoTig, eoog, ion. tog, fj (dvantvoo) oseka.
dpvy8aXivog 3 (apvydahov mandelj) mandeljnov, iz mandeljev narejen. apvypa, aro g, ro (apvooco) poet. raz-kuštranje, r vanj e (puljenje las z glave).
čipvSig adv.(apa) ep. zajedno, slcup(aj), obenem, kupoma.
dpvSgčg 3 temen, nerazločen, nečitljiv. d-pvrjrog 2 1. (pveoo) ne uveden (neposvečen) v skrivnosti (misterije). 2. (pvco) ne zaprt, ne strnjen, zevajoč, odprt.
d-pv&rjrog 2 (pvtleopcu) neizrečeno mnog, — velik, neštet, brezštevilen, neštevilen.
Apvrciai, div, ai staro glavno mesto Lakonije (blizu Sparte).
&-pvXog (d), 6 (d proth. -j- pv/.rj) kolač iz bele moke.
a-pVpcov, ovog 2 (paopog) ep. brez graj e, brez napake, odličen, vrl, krasen.
čtpvva, fj (dpvvoo) hramba, odvračanje (odbijanje), osveta, maščevanje. dpvva&eiv, dpvvThov gl. dpvvoo. Apvvrag, ov, 6, ion. -vri]g, eoo ime mnogih makedonskih kraljev. dpvvroog, ogog, 6 (dpvvoo) ep. branitelj, zaščitnik.
dpvvoo [Et. iz dpvvjoo ; apvva iz dpv-vja; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. — Obl. fut. dpvvoo, -vov-pai, aor. rjpiova, -vaprjv, a di. verb. dpvv-reov; ion. fut. dpvveuo, pt. - evvreg; poet. apvvafrco, aor. fjuvvadov]. 1. act. odbijam, odvračam nvL n, rtnvog; vrjdov branim; rl Xoyoig p o vračam z besedami, zahvaljujem se; egya zar.a kaznujem, revi pomagam, varujem, negi revo g maščujem koga; rd dpv-vovra hranilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti nva, ri; bojujem se za koga nvog; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj nva nvc, bpoloig po-vračam enako z enakim; &v enaftov maščujem se za prizadeto žalitev. ’ApvgyLOi, ol skitsko pleme. dpvaaco, at. -rtco ep. ion. [Et. iz dpvv.-joo, dpvy/i razpoka, lat. mu ero, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. dpv/.a-Xai puščica, kopje, meč. — Obl. fut. apvvco, aor. ijpv^a[ (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce. d-pvazi (pvco) ne da bi zaprl usta; v (enem) dušku. aprp- poet. = avacp-. dpcp-ayana^co I prisrčno ljubim, go-in med.	stoljubno, ljubeznivo
dpcp-ayandco I sprejemam. dpqo-ayeiQopai in dpcp-^sfoeftopai [aor. dpcpayegopr]v\ zbiram se okrog koga, nva, rt.
apcpaSiog 3 (dvacpaivoo) očit, jasen, javen, očividen, resničen; adv. dpepa-dtrjv, dpepadov, dpcpadd očito, javno, ne skrivaj.
dpcp-aioaopac (samo v tmezi) skačem okoli, pridrevim, prihrumim od vseh strani; yalrai bopoig griva vihra, pada po plečih. dpcp-aurjg dor. — dpq>f]Xi)g. dpgp-d^stcpco (v tmezi) mazilim ep. krog in krog.
dpcp-apa^eco zvenčim, rožljam (krog in krog) okoli koga. dp-cpdair/, ij ep. onemenje enecov; a/i-cpaoirj /uv ?.aj3e umolknil, utihnil je. dfitp-avreco (v tm.) ep. razlegam se (donim) krog in krog. d/up-aipdco in med. [pt. d/upacpocov, inf. ducpcupdaadm, impf. -cpocbvvo] ep. imam v rokah, otipavam krog in krog, jemljem v roke.
A/upeZov, to Amfionovo svetišče v Tebah.
d/up-ETCCO - (it-Kpl-BTCO). dfi<p-EQx°fiai [aor. d/icpfj/.v&ov] obidem, obhajam koga krog in krog, donim, zvenim, razlegam se okrog koga, viva.
dpcp-s%av£ gl. d/upL-ydov.m. dpi<p-£%vxo gl. d/upi-ysoo. d/up-T/psgs&o/iai — d/up-aysigo/iai. a/up -7jK7) g 2 (dor. d/up-tiKr/g) ep. poet. (dr.ig) na obeh straneh oster, dvorezen.
d/up-r/kv&E gl. diup-sgpo/uu. d/up-r/piai (v tm.) ep. [3 impf. pl.-slavo] sedim krog in krog, taborim . . . d/up-T/pEcpr/g 2 (šgscpco) ep. krog in krog (skrbno) zaprt, na obeh straneh (dobro) pokrit.
d/ip-ijginog 3 (šgeoom) dvoveslat, z dvojnim veslom, dxauov roparski čolnič.
d/up-i/giozog 2 (šgigm) ep. preporen, nedognan, dvomljiv. d/upi [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. A/ipli-doavoi); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. mbhi, gršk. še a/upig na obeh straneh, d/upoo, lat. ambo, slov. oba] I. ativ. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; d/upi cpilovr)-vog delčeiv peti o ljubezni; /idzso&ai d/upi mdaxoc zaradi česa. 2. z dat. na, cb/ioioiv, a/up’ dfisloioi jveioeiv natakniti na ražnje; a/up’ svi dovoavi jdaive usedel se je na bruno; blizu d/upi nvfa/oi; za, radi, zastran (,ua-yso'&ai); za in proti, na obe strani, skrbno (podmero; /,6yog /.r/evai d/upi vivi (s kom); cpofir/fleig d/upi yvvaixi za; a/upi djiodcp glede odhoda. 3. z a ec. a) krajevno: okrog, okoli, pri,
ob, po; oi d/upi viva, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; oi d. Aecovidav L. in njegovi vojaki; oi d. KogiviHovg K. in njegovi zavezniki; d/up' tika kraj morja; d/upi davv po mestu; b) časovno: ob, med, d/upi pišoag vvr.vag o(koli) polnoči; a/up’ ayogdv nkfjftovoav okrog poldne ( ca 10	12); c) pri števnikih:	okoli,
nekako, do {a/upi Hevvfp/.ovva svrj);
d)	pren. vd d/upi vov suu.s/iov kar spada k vojni; dasvavdv d/upi tl trositi za kaj; vd d/upi va^sig taktika; d/upi tl šyeiv brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. a/upi dsinvov syeiv obedovati; jikaieiv a/upi v iv a jokati nad (za) kom; cpoovp/iava d/upi viva mišljenje proti komu; d/up’ s/iavvov oyoh)v sym imam za sebe dosti časa.
d/upi-a^co ( d/upi-evvv/ii) oblačim, odevam.
d/upi-dkog 2 (a).g) od morja obdan, med dvema morjema ležeč. A/upi-agaog, 6 at. -gsoog, co, 6 argiv-ski kralj.
d/up-Zdyco ep. \pt. pf. d/upiayvia] kričim, tarnam okoli njega. d/upi-(daivco ep. poet. 1. hodim, pohajam okrog česa; ščitim, branim, varujem, f/ekiog ovgavbv d/up i/i sfiip/.ei solnce je stalo visoko na nebu, sredi neba. 2. a) obdajam, obkoljujem, zakrivam (vscpekr/); oš jzovog cpgevag du-q>i(iefii)y.ev prevzema, napolnjuje tvojo dušo; b) branim, ščitim, varujem. d/upi-j3&kkco [fut. med. ion. d/upifta/.sv-/iat] 1. act. a) mečem okrog, obdajam, ogrinjam, odevam, oblačim (yXai-vav, g dr. o g viva in v ivi); /isvog oboro-žujem se z . . ., ojunačim se; iM/.a-/lov tlvl sezidam; b) /eigag objemam; zgrabim, prijemljem z rokami yeiga eyysL, /eigag yovvaoi v iv o g objamem kolena; mg oi /eigeg e/dvdavov d/upi-jdaAovvi kolikor je mogel z rokami obseči; nedag vklenem; cpvkov dgvi-ficov lovim, omrežim; NT vržem (mreže). 2. med. oblečem se v, vržem nase; vgi/a nosim; vi Ttkor.d/ioig vpletam kaj v lase.
d/up Lfiaoig, scog, >) {d/upi-jdaivm) ep. zaščita, obrana, hramba.
dfi<pi-^7] org o v, vo (dg<pi[id/./.Oj) 1. odelo, odeja, obleka, mreža. 2. oklep, voi-yojv obzidna mreža. ducpijloMa, z/, ion. Li) (dgfpcjld/./.aj) dvom, dvoumnost, stiska, zadrega; dgcpiSo/.ir/ syogai od dveh strani sem napaden, sem v škripcih.
d/j,cpL-/joXog 2 {dgq>ifidXl(o) 1. od dveh (vseh) strani obstreljan (napaden); d. yiy vogai od obeh strani se strelja name, pridem v neprijeten (mučen) položaj. 2. dvoumen, dvomljiv, negotov, nezanesljiv; vij yvd)uij neodločen, omahljiv.
dgcpt-^gorog 2 (jiormi:) ep. (vsega) moža braneč; aoizig ki krije človeka od vseh strani, vsekrilen. dfirpi-yvos60 (yiyvojoxoj) [impf. fjg(piyvo-ovv in ruLupeyv6ovv\ sem negotov, ne vem dobro, dvomim; eni v iv o g dvojim, omahujem; ducptpvorjUstg ne poznan.
dgtpL-yvfjBtg 3 (yvlov) ep. krepak, zastaven, lcrepkouden, širokopleč "Hcpai-ovog [starejša razlaga: na obeh nogah hrom].
dg<pt-yvog 2 (yviov) 1. ep. z dvema členoma, z dvema ostima; sy/og kopje, ki ima na obeh koncih ost (aiygjj in aavocovijo), dvooster. 2. poet. z rokami in nogami se boreč, izurjen borilec. dpcpi-Saico ep. [pf. dgcpidedrja] razgorim se, vnamem se krog in krog; itokegog, gdyr/ divja. dg<pt-6aovg 3 ep. na obeh straneh kosmat, čopast, resast aiyig. dpupt-deat, (bv, al (deeo) ion. zapestnice, spone, vezi.
dpcpL-Sst-iog 3 ion. poet. ki rabi obe roki enako spretno, oba; dxuai obe roki; iz/.evgov obe strani; '/orjovr/giov dvoumen; oid^gog dvorezen. dgcpi-drgjlrog 2 (drjgioj) preporen, dvomljiv.
dfiq>L-§Lvso3 ep. obvijem, vrtim, obložim; pass. obdajam, oklepam izegivtvi. dpcpiSo^eco dvomim nad čim, omahujem.
dgepi-dgogog 2 (doagsZv) poet. obkoljujoč, obkrožujoč.
dgept-dgvcpfjg 2 apcpi-dgvcpog 2
(dovicvco) ep.(na obeh licih) po vsem licu razpraskan.
dgfpi-Svgog 2 (<)vq) ep. dvoj nat; /./roji' z dvojnim vhodom. agcpi-dvogou med. poet. oblečem si kaj jven/.ov ygot.
dg<pi-eijco diKfi-tvvvi.u. dpcpi-ehooa, ij (s/uoom) v avg na oba kraja zapognjena, zasločena. dgcpi-Evvvui, ion. -svvvco [fut. dgtpieoci), agcpidt, a or. rjgcpieoa, ep. agcpisaa, v tm. dgcpi . . . eooa, med. fut. dgcpoeoo-gat, a or. figipieadgr/v, ep. dggjieodgijv, 3 sg. dgcpt-ešooavo v tm., pf. pass. fjg-pisogai] oblačim, oblečem, vi kaj, viva vi komu kaj; med. oblečem se s čim, kaj vi.
d/zcpi-EJteo in duip-Biico ep. poet. [impf. agcpisicov, dgcpeizov] 1. act. imam o-praviti s čim, bavim se s čim; noša pripravlj am, priskrbuj em, fvaUav ščitim, gavvelov varujem, pazim na kaj, izv g plamen šviga, objema kaj, plapola okrog česa; obkrožujem, oviyag razpostavljam. 2. med. (v tm.) v iv d gnetem se okrog koga, napadam. dgcpieaga, avog, vo (dgtpievvvgC) obleka. dgcpi-svco (r tmezi) ep. osmodim, opali m krog in krog.
dgqj-t£dvco ep. sedim okoli česa, trdno se držim česa, obsedim, obvisim krog in krog.
dggpi-fhahjg 2 (dd?./.oj) ep. in poet. 1. na obeh straneh cvetoč (o otroku, ki mu še živita oče in mati). 2. bogat na Tivi.
dgcpL-ffszog 2 (vidggi) ep. (pid/j) skledica, ki se more na dve strani postaviti, dvouh, dvoročen. dgcpi-ftsco ep. obletavam, obkrožujem, tekam okoli koga vivd. dgcpi-ffigstrog 2 (ihjpO)) poet. na obeh straneh nabrušen, dvorezen. dpipt-tigEJirog 2 (vgegico) poet. popolnoma strjen; alga okrog rane strjena kri. dgcpi-ftvgog 2 (iWoa) z dvojnimi vrati, z dvojnim vhodom. dpcpi-Kalvmco ep. 1. ogrnem, pokrivam, skrivam, zakrivam; (pgevag zatemnim. 2. obdajam, zajamem; ogog izo/.ei nasujem, nakopičim goro okrog mesta; fidvavog giv d. smrt ga je objela; vvxva gdyy razgrnem noč črez bitko; oaxog vivi držim ščit pred kom v obrambo.
dfKpi-nagrjg 2 (zap^) ep. dvoglav, dvo-zob.
dp.tpi-xsd^co [pt. a or. -y.edooa g] ep. obtešem, okrešem, obelim, omajam. dp.cpi-xELp.oL poet. ležim kjekod, sni tivi (in' d/./.)]/.moiv) objemati se (v medsebojnem objemu); pogog poi smrt se približuje; en’ d/,6#pcp poleg smrti (sinove).
dpcpL-xicov, ovog 2 poet. obdan s stebri, stebrnat.
dpcpi-xXvaxog 2 (zž-ugfci)poet. (od morja) opljuskan, obdan.
ap<pi-xopog 2 (xoprj) ep. listnat, gosto-listen.
dpq)i-xgrjpvog 2 na vseh straneh od prepadov obdan.
dficpi-nzioveg, ol (yni'Qo:>) ion. mejači, sosedje.
’Ap<pL-xzvov£g, ol zaveza dvanajstih držav za skupno obhajanje svečanosti na čast Apolonu in Demetri. — Apcpixxvovig, tdog, f] priimek De-metre, ki so jo častili v Anteli. dpcpLxxvovia, »y zveza (zbor) Amfikti-onov; adi. dpcpixzvovixog amfiktion-ski, ki se tiče amfiktionske zveze. dpcpL-xvnsXXog 2 denag čaša z dvema ročajema, dvoročna. dp<pL-Xacprjg 2 (/.ajdeiv) obsežen, široko-vejen, mogočen, velikanski, silen. dp.cpL-Xaxo.ivu) ep. o-, prekopavam. dpcpi-Xeyco pričkam se, prepiram se o čem; oporekam kaj. dpipi-Xoyog 2 (dp<pi-?Jyco) 1. preporen, dvomljiv, negotov; xd dpcpiXoya pre-porne stvari, prepiri; sig apcpiXoyov sipo sem v dvomu (negotov), dvomim. 2. prepirljiv ogyai, prepirajoč se; veinrj sovražen razpor. dpcpi-Xocpog 2 poet. na obeh straneh grivnat, z močno grivo innog; (drugi vežejo to besedo s £uyov: vrat oklepajoč. Soph. Ant. 351). dpcpi-Xvxr], r/ (/.svzdg) ep. vvg (so)mrak, jutranji svit.
dpcpL-paiopai ep. [samo imp. nor. dp-ipipdoaofie] (o)brišem, otrem (okrog in okrog).
dp<pi-paxopaL d. m. ep. [fat. — uayovpai\ 1. ti naskakujem, napadam, oblegam jtofav. 2. tivog bojujem se za koga (kaj).
dp<pL-psXag 3 ep. okoli in okoli črn, mrkel, s temo obdan, omračen cpgeveg. dpcpL-pvxaopai d. m. ep. [aor. apcpipv-yov, pf. apipipspvza] okrog in okrog mukam, donim, se razlegam, danedov bobnim, nvXai škripljem. apcpi-vsLKijg 2 , poet. za kar (kogar) se (velzog) | kdo bori ali prepira, dpcpi-vEixr)xog ( vreden prepira, snub-2 (veiy.šco) I lj en. dpcpL-vepopai med. ep. stanujem okoli po, v, na ti.
apcpL-vočco poet. preudarjam na obe strani, sem neodločen, sem v dvomu o čem eg ti.
dpcpi-^sco ep.(aor. dpcpe^eaa) obtesavam, gladim, oglajam.
appi-nsA-opai dep. ep. obdajam koga, donim okoli koga tivi. dpcpi-nivopai dep. ep. bavim se s čim, imam opravka s kom, priskrbujem (dolga), strežem, skrbim za tiva, ti, nat so a; v slabem pomenu: spravim se na, lotim se. II. 23. 184. dpcpi-nepl-Ktioveg, oi poet. (okrog stanujoči) sosedje.
dpcpi-jiE(>i-oxE<popai pass. ep. ovijam se okoli česa, krasim tivi. dpcpL-nEQL-axQO)cpdu> ep. gonim, podim na vse strani.
dpcpL-jtinxu) ep. poet. vržem se na koga tivd; otopaoiv objamem, poljubim koga.
dpcpi-nXsxxog 2 (n/.izio) poet. zamotan, zapleten, oklepajoč, d. xXipaxsg trden objem, oklep.
dpcpi-nXn]uxog 2 (n/.rjtt<xt) poet. kipeč, pljuskajoč, (na obrežju) se razbijajoč (val) goiha.
dpcpi-nXr)%, fjyog, 6, f) (n?:r/ttco) poet. ki od obeh strani zadeva; cpdoyavov dvorezen; apa dvojno prekletstvo. apcpi-jtoAevco ep. ion. oskrbujem, pazim na, negujem; dgyatov obdelujem; {Hov ščitim, branim; sdooav y.ovgag Egivvoiv v oskrbo (ironično). dp<pi-jzoXea> (apcpino/.og) poet. občujem s kom tivi; dp(pmoXd)v tijh)vaig v spremstvu božjih vil.
’ApcpijtoXig, i] atenska naselbina ob Strimonu, preb. ’Apq)inoXixr]g, d. dpcpi-noXog, fj [Et.: apepi -j- nsX-opai; neX kor. quel, lat. anculus, hlapec;
odtod ancilla] ep. poet. služabnica; Kvngtg posredovalka. dp,<pi-jioveopai d. m. ep. oskrbujem, skrbim za nva, ti dptpt - jiozaoficu d. m. ep. obletavam, frfotam okoli česa ti. dpcpi-nvlog 2 (revh]) poet. dvovraten, z dvojnimi vrati.
dpgpl-nvgog 2 (jrvg) poet. od ognja (plamena) obdan; 'Agvelutg v obeh rokah noseča plamenice (bakle). dpcpl-(g)gvxog 2 in 3 (geod) ep. ion. poet.
od vseh strani od morja obdan. dpcplg ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; šivat bivati, stanovati; deapot obdajam, oklepam; £v-yov nositi na obeh straneh; dXiyr\ d’ rjv dgovga dpepig le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz—, narazen, vsaksebi, ločen: eyetv razstavljati, ločiti; rpgovelv različnega mnenja biti, drugače misliti; d. exaavog vsak zase, (posebej); sxaav a dpepig si gr) n etat stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; d. dyrjvat na dvoje se zlomiti, dpepig AyeuoTg a/j.' dnodaaaeo-'dat A. posebej prideliti, dati. 2. praep. (stoji navadno za besedo) a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga). dpepia^dalrj, fj ion. prepir, elg d. dept-xvsloffai nvt ugovarjati komu. dptpta^rjTsco (ftalvco) [impf. f/gepio- in fjpepea-, fut. med. ima pas. pomen], ion. dpquo/3axEco 1. sem drugega mnenja, prepiram se, pobijam kaj, ugovarjam jzgog nva, vtvl. 2. tajim, zanikavam, dvomim o čem %L 3. lastim si kaj, prisvajam si nvog; vd apcpto[h]Tovpeva preporne točke (zadeve).
dptpLa^TjTTjpa, a-rog, ro predmet prepira, preporna točka, sporno vprašanje.
dfMpiof}r]vr}oipos 2 preporen, dvomljiv, neodločen.
dpcpic^rrjatg, ecog, (dpcptoflpTeco) prepir, dvom.
apcpioflfjxT]xog 2 — d p ep i o ji pr t) en;io g. 'Apepiaaa, r\ mesto zapadne Lokride. dptp-iaxapat med. [aor. dpepeovrjv, 3 pl. dpepeovav] ep.poet. obstopim, stojim o-krog česa, obdam, obsedam, oblegam,
nvi kaj, nva koga; x sv alg vganegaig stojim ob praznih mizah; ovoftog vstaja, razlega se (okrog in okrog). dp<pl-oxopog 2 (ovopa) poet. ep. 1. z dvojnim ustjem, izlivom, izhodom; /.ajdai ročaji (ušesa) na obeh straneh posode. 2. pren. (pa?.ay§ z dvojnim čelom (spredaj in zadaj za boj pripravljen).
dpcpL-Gxgaxdopai d. m. ep. [3 pl. impf.
-toorvto] oblegam no/.iv. dpcpt-argEcprj^ 2 (ovgeepco) ep. na obe strani obrnjen, zavit, zamotan. dp<pi-xapvco ( apepttepvco) v tm. odrežem na obeh straneh (prestrežem in polovim).
dp<pt-xbd"r]pi ep. 1. de vi jem, polagam, postavljam na, okoli česa, ogrinjam. 2. med. oblečem si, opašem si gitpog. dp<pl-xopoq 2 (vepvco) poet. dvorezen. dptpt-xQEpco ep. (v tm.) trepečem, zatrepečem, tresem se (po vsem životu). dp<pi-xgfjg, fjvog, 6, i) (tevgalvco) poet. na obeh straneh prevrtan, z dvema izhodoma, s prehodom av?.tov. ,ApcpLxgix7], fj Pozejdonova žena;pren. morje.
dpcpL-xgopsco ep. tresem se, zelo sem v skrbeh za koga nvog.
Aptptrgvcov, oovog, 6 Alkmenin mož, Heraklov očim.
dpopi-cpakoi; 2 ep. dvogrebenat, z dvojnim grebenom, locnom. dptpi-tpoflEopai pass. ep. [3 pl. aor. pass. dpepecpo^flev] begam okrog koga-rtrti; evagot de piv dpepeepd^rjdsv okrog njega so se spustili v beg, so se razpršili.
aptpi-tpogEvg, ecog, 6 ep. in dpepogsvg, ecog, 6 [Et.: iz dpcpi-\-cpegco, z dvema ročema, lat. amphora] 1. glinast vrč z dvema ročajema, dvoročen vrč, ygv-oeog žara. 2. vedro, kad (posoda za tekočine in žito), vagan. dpcpt-cpgd^opat d. m. ep. (v tmezi) dobro preudarim, premislim kaj. dp<pt-ydaxco [aor. ep. in poet. dpepe-yavov\ obzijavam, požiram, hočem pogoltniti.
aptpi-ftECO ep. [aor. act. apcpeyeva, med. dpcpeyvto, pass. eipepsyv{hjv) 1. act. razlivam, oblivam, razprostiram. 2. pass. in med. razlivam se, razprostiram se
okoli česa, obdajam, oklepam; o/icpr) doni, razlega se okoli česa; vnvog se poloti; Jiavega objamem. a/icpi-yyTog 2 (^eco) ep. na obeh straneh nasut, nametan (zid). a/icpičb gl. dutpi-Pvvviu.
\'A/icpicov, ovog, 6 Zevsov sin, utemeljitelj Teb.
d/igp-oSov, to (odog) cesta, razpotje NT. a/icpogevg, gl. d/icpiipogsvg. ap,<pox£(>6-yX(A)Gco<; 2 (y/.mooa) dvojezičen (lažniv), dvoličen, neodkrito-srčen.
a/uporeoog 3 (aficpco) oboj, oba, oboja; ejt’ d/icpovega na obe strani, v obeh slučajih; dptcpovEOTj in zar’a/upoTega na suhem in na morju; tijr’ d/LUpo-Tsgcov od obeh strani; d/«pOTŠgpoi (/sgoi) z obema rokama; adv. d/icpo-vegov, d/LupovEga na oba načina, iz dveh razlogov.
dficpoTegco&ev a dv. od obeh strani, na obeh straneh.
dficporegco^L a dv. na obeh straneh. dficpoTsgcog adv. na oboj način, v obeh slučajih.
dpcporegooGE adv. ep. na obe strani. dfi(p-ov8ig (ovdcig) adv. ep. na tleh, pri nogah; deigag kvišku, s tal. a/icppacaairo gl. dvacpg&tjo/mi. d/upco [Et. lat. ambo, sor. slov. oba, nem. beide; gen. dat. d/upoZv] oba (skup); oboji; s| a/icpolv = d/.hj/.oiv; d c ocpCpv tl dv arov E g d/upoZv Zigoti ki vama smrt obeta od (vajinih) lastnih rok.
afiep-corog 2 (ovg) ep. dvouh, dvoročen. dfičpEv gl. a,utico.
d-ficbfirjrog 2 (/mo- i brez napake, p to/mi) ep. ion. I brez graje, brez-d-/ieo/iog 2 (/ico/iog) madežen, negra-ion. poet.	I jen, brezhiben.
a/ico/iov, to dišeča (indijska) rastlina. d učo g adv. (d/iog) okrep. dpidtg ye tim g nekako, kakorkoli, tir	s tir, '/Jlv — zal šdv.
tir členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenia, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. — Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji dv tik za nikalnico ali vprašalnico (ouz dv, vig dv)-, ako je glagol določen z ad-verbiji, stoji za temi, sicer za gl a- J
golom; sloveni se le redkokdaj z ,morda1, ,morebiti1, ,pač‘, ,lahko1 ali pa s pomožnimi glagoli ,smeti1,,utegniti1, ,moči‘; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Homer členico -ae(v). — Stoji pa I. pri intii-kativu 1. historičnih časov ter izraža:
a)	da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): iym udi avrog rjjdgvvo/irjv dv, el T/mova/ir/v vama tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ti/Jt5 ov yag emova/icu toda ne razumem);
b)	da se je dejanje ponavljalo (ite-
rativus):	dir/gcovcov dv uvvovg po-
vpraševal sem jih tuintam; sjtaioev dv sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis) vig dv mero kdo bi si bil pač to mislil; eidsg dv lahko bi bil videl; sv&a d’ eyvco dv vig tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje avvdv d5 dv nv-/lavov /is zdrse . . . egvovoiv naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (- potentialis praesentis) rti/a d’ dv ti >idi tov ovvo/iciTog t nav go it o utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje lam g dv ti g eijvoi morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v sor, otuv, jv g iv dv itd.; relativnim zaimkom daje dv splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z dv in brez dv mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in par-ticipu izraža potencialno ali irrealno sodbo.
ar a ar.
ar- nikalna členica (lat. ,in‘, slov. ,ne‘, ,brez‘) navadno pred vokali gl. ti.
av 1. - dva (pred v, S, 'O, a r, ay, r). 2. dva — dvearr) vstal je (11.3.268).
dva 1. = dvdavrjth vstani. 2. vok. od dva!;.
dva, apok. av, pred ustniki dfi [Et.:lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vi- iz n, v sestavi j. q-] I. atlverb.na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo dva vrjog (iai-veiv na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); /gvoeo dva OKr)rtVQ(p na žezlu; a/.t fitouoioi na oltarju. 3. z acc. a) krajevno na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: dva noragov po reki navzgor; dva dar v po mestu; av rs /aa/r/v v boj; dva d figov nroyevo beračim pri vsem narodu, av’ cEXMda po vsej Greciji; dva ri]v tjneigov povsod na celini; dva ngcbrovg med prvimi; avdftvg6v v srcu; dva ovoga eyeiv imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: dvd ndoav vi j v vvv.va (skozi) vso noč; dvd ndoav ijfieoav vsaki dan; ctrd rov no/.euov rovrov tekom te vojske (v tej vojni); dvd %qovov počasi, polagoma, tekom časa; dvd nav 6rog vsako leto; c) pri števnikih (distributivno) dvd dvo po dva; d. rerra-gag po štirje; etra ezaror po sto; d) pr en. dvd zgdrog kolikor morem, na vso moč, v diru; dvd gegog pre-menjema, po vrsti; drva Xoyov raz-merno.
dva/Saftgog, 6 ion. stopnice, lestvica.
dva-fiaivco, dor. in ep. dfi/laivco [imper. aor. 2 NT dvdjla, a or. mixt. avs^r/asro] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) rt, dvd, elg, eni rt, eni rtrog'; grem v goro r6 opog; rezpotg hodim po mrtvecih; <pdrtg d. dvkgcbnovg govorica (glas) se širi med ljudmi; b) innov za-jašem konja, eni rijv rgirjgi/v stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez vi)a): eg Tgoirjv vkrcam se in odplovem v Trojo; dno Kor/rrjg odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik,
na odru, pred skupščino) sg r6 n?J/-kog; etg ro dtzaartjgtor pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (r/ rvgavvig); g) ngdyaaxa zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) rag innovg skačem na, uplemen-jam, ubrejam. 2. trans.: [aor. avefhjoa] vkrcam, spravim na ladjo; dvdoag eni za/trj/org dvsjhjaev zaukazal je, da naj zajašejo velblode. — pass. dam se zasesti, jase kdo na meni. — med. vd) dvaftrjodgevoi ko so naju sprejeli na ladjo. dva-/3axyevco vzkipim, vriskam. dva-/3dXXco, ep. dp-(Idilo 1. act. a) mečem kvišku, namečem, nasujem yi)v; izkopljem racpgov; nvd eni rov innov dvignem koga na konja; b) odlagam, odlašam, zadržujem, oviram dedkov, egyov, nod/gara. 2. med. a) začenjam, počnem deideiv; b) ogrnem si yXaivav; prevzamem, lotim se nolepov; c) odlašam, odlagam egyov.
dvd-/3acng, ecog, fj, poet. dp/Haaig 1. plezanj e, pot(nagoro), zajahanje (konja); pot od morja v notranjo deželo, pohod od morja. 2. vzhod (od spodaj gori); konkr. ndaa apflaoig innov cela konjiča.
dva-^aaaageco poet. (v tmezi) glasno (za)ukam, (za)vriskam. dva-^dtrjg, ov, 6, poet. dpjidzrjg 1. kdor je kam splezal, jahač, jezdec. 2. voznik, voditelj slonov. dva-f}anx6g 3 kdor se spretno popne na konja, spretno zajahajoč, spreten jezdec.
dva-fieflgvftev ep. [pf. od d/va-flovzo>\ izviram, vrvram izpod. dva-flt{ldiljco [fot. dva-(hj3o, (Ig, aor. dveftijjaoa, med. fut. dvafkjloaai, aor. dve(h(3aod/j,r]v] 1. a ct. a) peljem koga gori; eq>’ innov dvignem, posadim (pomagam) na konja; eni ro d/Jifia dvignem na voz; eni vijv vavv spravim na ladjo, vkrcam; b) rgnjoeig potegnem na suho (ngog rr)v yi)v)-, eni rrjv nvgrjv ukažem koga na grmado položiti; rov g q>koyyovg pravilno vzdigujem in znižujem glasove.
2. med. tiram, pripeljem pred sodišče jTcudia (kot priče), nva spravim na ladje, vkrcam.
ava-fiioco in dva-fhcbonopai [aor. 1. tr. avefltoooa, 2. intr. aveftiav] 1. act. intr. oživim (oživeti). 2. med. tr. oživim (oživiti).
dva-/3A.aaxavco [/ut. dva(i}.aovr)oo), aor. dvefo/.aorov] poganjam (kvišku) mladike, odganjam, klijem, brstim, raz-cvetem se iznova; nastanem (iznova), razvijam se.
a.va-f}A.£jico 1. povzdigujem oči, oziram se gori, gledam v obraz, po-, zagledam (jcgog nva, nvi). 2. odprem zopet oči; izpregledam, zadobim zopet vid.
avafikecpig, ecog, fj zopetna zadobitev vida, izpregledanje NT. dvafihijoig, ecog, fj (dvafld/./.o)) ep. odlašanje, odlog, zavlače(va)nje; avdfilrj-aig yiyvexat nvog zavleče se kaj. ava-jfkv^co, -vco 1. intr. curljam, tečem, izviram. 2. tr. nxjyfjv dam izvirati, curljati, teči iz česa. dva-ffoaco [ion. apjfodco, aor. ion. dve-{fcooa] 1. zakričim, zaženem (bojni) krik, zavriskam, zavpijem na koga, pokličem ga, glasno zapovedujem. 2. objokujem, oplakujem ovpcpopav. dva/iokevg, ecog, 6 (dvaiid/J.oj) kdor pomaga na konja, jezdni hlapec, konjuh, konjar.
dvaffoKfj, fj (avaffdf.Aco) 1. namet, nasip. 2. ogrinjalo, obleka. 3. odlašanje, odlog; noieZv povzročiti; d. JtoieZaffai nvog odkladati, odlašati; ovy, eg dva-flo/.ag rcoieiodac (nodvveiv) neutegoma (brez odloga) kaj storiti. dva-/?ga^etv ep. [def. aor. ind. dvetioa-%ev] 1. zarožljam, zazvenčim (orožje). 2. odprem se s treskom (z ropotom); zaškripljem in se odprem y.aXd ffv-QSTQa.
dva-ftgol-ai ep. [def. aor. opt. -/ipogete, pt. p as s. dvafSoo/ev] zopet posrkam, požrem, pogoltnem; pass. (pri)tečem nazaj.
dva-Pgvftdopai med. zakričim, zajavkam.
ava-fičbaai gl. dvajiodco. ava-yaiov, vo NT gornja izba, obed-nica, jedilnica.
dv-ayye\kco (nazaj) poročam, javljam, obveščam; pass. javno se kaj razglaša o meni; teflvecbg da sem mrtev. dva-yEiaco za-, nasmejem se. dva-yevvda> prerodim, na novo ustvarim ; pass. nanovo se rodim, prerodim se NT.
dva-yiyvd>axco 1. dobro spoznam. 2. zopet spoznam, priznam. 3. (pre)čitam.
4.	ion. spravljam koga na kak čin (do spoznanja), nagovarjam k čemu (nva z inf. ali cbg; aor. 1. aveyvcooa). dvay7cd£co [/‘ut. dvayxaoco, aor. fjvd.yy.acia, pf. r)vayy.ay.a, aor. p. fivayy.dofhjv\ 1. silim, primoram, izsilim nva, nva n. 2. prepričam, dokažem. dvayxai7], fj -- dvdyxr) sila, nujnost; dvayxaty prisiljen; w’ avayy.airjg e%o-pai sila me tlači.
dvayxaZo<; 3 in 2 (dvdyyr\) 1. nujen, potreben, šileč, nasilen; d. f/pag dan suž-nosti; d. xvpj usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; d. pvffog samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen: dpčpeg, no-lepiarfjg. 3. soroden, oi. d. sorodniki;
4.	subst. zo dvayxaiov sila, potreba, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; ta dvayy.aZa: naravne potrebe, življenske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli — adv. avayxatcog nujno potrebno, prisiljeno; d. e^ei p oi ovvcog noieeiv jaz moram tako ravnati. dvayxaaroq 3 (adi. verb. ad d.vayy.d'Qco) prisiljen.
dvdyxt], fj, ep. ion. dvayxaLrj [Et.: re-dupl. obl. iz kor. anek’, stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; d. eariv potrebno je, potreba je; dvdy/.jj, dc% v jv’, pet’, s| dvdyy,rjg prisiljen, primoran; fj yag dvayxrj moram pač; dvdyy.,)jv Kooc/deZvai nvi prisiliti, primorati koga; l^opai sv d. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.
dva-yvapjixco ep. (nazaj) upogibam, viham, čeapov odvežem, snamem; pass. upognem se.
dv-ayvog 2 (dyvog) poet. nečist, kriv. dva-yvcoQttfa> zopet spoznam, priznavam NT.
avayvcbgioig
dvayvcogioig, 6<yg, i] 1 1. spoznanje, dvdyvcocug, scog, i} prepoznanje, (dva-yiyvcboxco) | 2. čitanje. dvayvcbat7]g, ov, 6 [dva-yiyvcbay.co) bralec, predčitatelj.
dvayogevaig, scog, 7] javen oglas, razglas, proglas.
dv-ayoQevco 1. javno razglašam, oznanjam. 2. imenujem, izvolim. 3. kličem, h glasovanju.
dvayganxog 2 (dva-ygacpco) na-, zapisan. dvaygacpevg, ecog, 6 (dva-yQdcpco) zapisovalec, državni tajnik. dvaygafprj, 7] zapis, listina, seznam(ek). dva-ygdcpco 1. a) na-, zapišem, vpišem (v javno listino); b) rišem (lik). 2. pass.zapišem se, veljam za ptyiovog evegyevrjg.
’Avayvgdoiog, 6 iz atiškega okraja
Avayvgovg.
dv-ayco 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem naga-, odjadram, odplovem vfja; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim eogvfjv, zapojem ncuava; b) (po)-peljem nazaj; intr. umikam se, šni noda korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) vi eig vi izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; sig tov g nagovvag obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se dbg egcovTjocov. dvaycoyrj, r) odhod, odplutje. dv-dycoyog 2 {aycoyfj) neizučen, nena-vajen; neolikan, neizvežban. dv-aycoviaxog 2 ne boreč se, brez boja. dva-datco in med. [/ut. -ddoofiai] iz-nova razdelim.
dvadao/u.6g, 6 nova delitev, razdelitev (dežele med naselnike). dva-dedgo/xa gl. ava-vge^co. dva-demvvpi [ion.fut. dvadegco, aor.ave-de^a, a or. pass. dvedsLydrjv, ion. avsde/-iirjv] 1. (po)kažem, 07]pieiov molim znamenje kvišku, dajem znamenje, nv/.ag (na stežaj) široko odpiram.
2.	dam vedeti, namigujem, vivi ogav vi pustim komu kaj gledati. 3. a) o-znanjam, proslavljam; b) razglašam
ava-dvofiai
(imenujem, naredim, nastavim) koga za kaj; c) razodenem. dvaSsi^ig, ecog, 7] razglasitev, imenovanje.
dva-Settofiai d. m. ion. dva-de%0[xcu. dv-ade2.q)og 2 (adelcpdg) brez brata in sestre.
dva-6e£cu gl. dva-deUvvfu. dva-degxoficu dep. ep. [aor. 2 avedga-xov] pogledam (kvišku), povzdignem oči, izpregledam ocpftaKpioTaiv. dva-SeofiT], rj 1 povezača, vpletek, ša-dva-dsofiog, oj pelj. dva-de%opiai [ion. dva-dexo/nai, a or. ep. dvedey/j,7]v, dvede^dfVTjv] 1. sprejmem (gostoljubno); prestrižem, ujamem orižcog; vzamem nase, pretrpim, prenašam ollpuv. 2. prevzamem kaj, obetam, jamčim za kaj. 3. priznavam dpiagvrjpiava.
ava-Ssco [praes. pt. dvadčbv, fut. dvadfj-oco, pf. dvadedepiai] 1. na-, privežem, ovijem, venčam; navgir]v sg vi izpeljavam (štejem) početek rodu od (bogov).
2.	med. na-, privežem nase; vgir/geig priklopim (privežem uplenjeno ladjo na svojo in jo odpeljem). avdSrj/na, avog, vo načelek, venec, ša-pelj.
dva -diddonco poučim koga iznova (dobro, temeljito), razjasnim komu kaj.
dva-8L6co[u 1. tr. a) dajem, spravljam kvišku, na dan; storim, da priteče izpod tal 7V7]y7]v; pustim (storim), da vzraste, obrodi xagn6v, ibgala;
b)	bljujem, mečem ogenj nvg-, podelim sx v i) g yi) g; emovo^v izročim NT; dajem nazaj; c) poročam, predlagam, Tpfjcpov dajem razdeliti glasovnice, dam glasovati. 2. intr. izviram, tečem kvišku iz tal.
dva-5inXoco podvajam. avaSooig, ecog, i] (dvadidcoiu) nagon, bodrilo.
avd-Sovog 2 ki se mora nazaj dati. dvado%r\, tj (ava-dexo/xai) poet. prevzemanje, prenašanje novcov. ava-dgafieZv gl. dva-vge^co. ava-SiJofiai, ep. in dor. dv-dvopai med. [fut.- dvoo/Liai, aor.avedvv, pf.-Sedma-, ep. opt. a or. -Svrj, med. a or. dvedvoevo[
1.	pridem na vrh, prikažem se, dvig-
—	49	—
Grško-slov. slovar.
4
nem se kvišku, d?.og iz morja, za/za vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred noAspov. 3. obotavljam se, odlašam.
ava-eSvog 2 ep. brez svatbenih daril (o nevesti, za katero ni treba dati ženinu nobenih daril). dv-asipco [ep. a or. dvaeiga] (povzdignem (roke); dobivam vaAavTa. dva-^aco iznova oživim (o preporodu). dva-£evyvvpi in -vvco zopet na-, vpre-žem; vzdignem se z vojsko, odrinem. dva-^eco poet. zavrem, vzkipim. dva-^tjzEco poiščem, poizvedujem, pre-dva^vyfj, f) odhod.	[iskujem.
dva-^cnvvvpi opašem; med. opašem se, pripravim se NT.
dva-^convpeco 1. act. podnetim, oživim (-iti). 2. pass. ukrepim se, okrevam. ava-fiaMco priklijem, razcvetem se (-eti), oživim, obnovim; to (poovsZv vnšq vivog zacvetim v skrbnosti NT. dva-fraAnco zopet po-, segrejem. dva-^appscn in -ftapoEco osrčim se iznova, dobim zopet pogum. ava-ftappvvca zopet ohrabrim, osrčim. avd&epa, avog, to (dva - vidr/ui) prekletstvo, izobčenje; prekletnik, dva-frepa sotco bodi preklet NT. ava^epazZ^co (dvdOeua) preklinjam, (za)rotim se, avafiepavi dvmftuAivioa-pev eamovg zakleli smo se in zarotili NT.
dvd-ftsaig, ecog, f/ postavljanje (darovanje) obljubljenih reči v svetišče; posvetitev.
ava-ftecogeco iznova ali natančno opazujem, ogledujem, tr/v enftaoiv oziram se na konec NT.
dva-ftrjAeco (dva-fddAAco) ep. zopet ozelenim, zopet se razcvetem, zopet vzbrstim.
d vadi) pa, azog, to (ava-udrjpi) kar je postavljeno; zaobljubljeni dar, darilo, posvetilo, spomenik; kras, (v božjo čast postavljeno) krasno poslopje, dragocenost NT. dva-dAtjdco iztiskavam, izžemam. ava-dogeZv gl. dva-t)odjavjo. dva-dopv^Eco zaženem hrup, zašun-dram, zakričim, glasno hvalim, ploskam.
av-adgEco natančno premotravam, pregledujem.
ava-dpcpcMca ep. [aor. avedogoi’] skočim na, sni tov Lanov, dva-dvpiaoig, SO) c, r\ hlapenje, hlap, para.
dvaiSsia, f/, ion. -sir) (av-aidf/g) nesramnost, predrznost. av-aiSf/g 2 (aidcbg) nesramen, (pre)-drzen, brezobziren; zvdoipog neusmiljen; Aaag lokav, zvit; snbst. to avcudeg nesramnost; eig dvaidsg dog pot, oeavTov podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. — adv. -cog nesramno, brez strahu. dvaidLa, f) = avaičsia. dvatoo-pd^g, ov, 6 poet. poln drzne bojaželjnosti, strašen v boju. av-aipog 2 in dv-aipcov 2 (alpa) brez krvi, brezkrven.
avaLpo-aapHog 2 poet. z brezkrvnim mesom.
dv-aipcozi a dv. (alpa) ep. brez (prelivanja) krvi, brez boja. av-aivopai d. m. [Et. ava in aivog (got. ai-ths, nem. Ei-d). — Obl. impf. rjvaovoprjv, aor. rjvrjvdprjv, inf. avfjva-adai, ep. dvfjvaTo] tajim, zanikujem, odrekam, odklanjam, zavračam; z inf. branim se, upiram se; dvaivsTO prjdev šAsodai zagotavljal je, da ni ničesar prejel; s pt. ogčbv sram me je gledati.
dvaZpscig, scog, f) (dv-aigša>) 1. pobiranje (mrtvih na bojišču), rešitev ranjencev, pokop (mrtvecev). 2. razrušen) e, uničenje; NT umor, smrt. dv-aipEco [fut. NT dveAcb, ep. aor. med. dvsAopi)v, ion.pf. a ct. dvanalmp/M, pass. 3 plpf. dvagaigeavo] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram and /dovog; vsy.govg pokopavam; b) pov-zdigam glas iz globine, odgovarjam, prerokujem 6 deog (pavzetag); c) odnašam, dobivam aedha; d) začenjam noAspov. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem 6AiyagyJav, vopovg, podiram oxr)vf)v; dvsAcbv cpšgco odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke aonZda, syxog; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se sm-gigoovvag; alva jemljem za svojo
Porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence) ; cpikocpvzLrjv dobivam veselje do življenja; noivf/v zivog jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ovohava sprejemam; pr en. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, nokepov začenjam, lotim se, novov prevzamem; veva jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; dyd>-vag, 'Okvpmada zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.
dvaia&rjaia, ij (dv-aioihjzog) neumnost, nespamet, topoglavost, neobčutljivost. dvaioftrjzeco sem neumen (topoglav), sem neobčutljiv.
dv-aio&rjzog 2 (aioftavopai) 1. neob-čuten, neobčutljiv, nezavesten, mrtev; subst. vo dvair/ihjTov topoglavost. 2. !)d-vazog brez bolečin, brezbolesten. dv-aiaipoco (aloa) [augment samo v pt. avrjoipcoza] ion. porabljam, trošim, za kaj eig u, zauživam, nevze f/pegat avaioipovvzai pet dni je treba. dvaiaipcopa, azog, zo ion. izdatek, tro-šek (za vzdržavanje vojstva). dv-diaaco ep., at. dvdaoco in -zzco [aor. avfp^a, at. dvf/ga\ skočim (na noge), agpa na voz; vzdigujem se, vstajam, kvišku planem; nrjyy izvira, teče, vrvra iz.
dvaio^vrzeco (dv-aia/vvzog) sem nesramen, predrzen, predrzno ravnam; s pt.: ne sramujem se, predrznem se. dvaio^vvzia, f) nesramnost, brezsramnost.
dv-aio%vvzog 2 (alo/vvco) nesramen, brez sramu; adv. -vvzcog grd, nespodoben 'd-rjzr).
dv-aiziog 2 in 3 nedolžen, nekriv, brez krivde zivog; avaiziog eoy naga zoig ozgazicbzaig ne bodo te dolžili vojaki; ov dizaicog avaiziog sipi dtpnoovvgg po pravici se mi očita nespamet. dva-zayxa^co glasno se zasmejem, za-grohotam se.
dva-zafraipco 1. act. iznova ali popolnoma osnažim, očistim. 2. med. stre-bim, očistim (deželo od sovražnikov) ‘/cagav.
dva-zafri^co in med. vzdignem se, usedem se pokoncu eni zi.
dva-zaivitco I obnavljam,oživljam,ežg ,	> pezavoiav vzpodbujam
ava-zaivom ,	.	,	.	.
I k izpreobrnjenju NT.
avazaivcoaig, ecog, y ponovljenje, obnovitev NT.
ava-zaico ep. ion. [fut. avazavoco] za-paljam, zažigam; pass. razsrdim se.
dva-zakeco, poet. dpzaksco l.act. a) glasno kličem, p oživi jem; slavim nvg; zovem, nazivljem, imenujem eveg-yezyv; b) (po)kličem nazaj. 2. med. a) (po)kličem k sebi; fteovg na pomoč kličem, rotim; b) pokličem nazaj ; oakmyyi dam trobiti na umik; c) pozovem pred sodišče; d) bodrim, osrčujem zvvag.
ava-zakvnzco odkrivam; med. odkrivam se, odgrinjam se, privzdigujem zagrinjalo.
ava-zapnzco 1. upognem, zavišem. 2. intr. (za)krenem, obrnem se, vrnem se ngog živa, eni zi. av-dzav&og 2 (azavfta) ion. (riba) brez koščic.
ava-zdnzco ion. hlapam, hlastam po čem, dva-zaco at. = ava-zaico. [ požiram. dvd-zeipai [3 pl. ion. avazeazai] d. m. — avazefleipai 1. sem postavljen, posvečen zgrjzrjgeg, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (živi yyepovia); živi vdan sem komu, držim s kom; navza eg avzovg vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT. Avazsiov, zo svetišče Dioskurov. dvdzsiov, zo (avaziov) gornja izba, kašča, podstrešje.
dva-zsgdvvvpi ep. (v tmezi) [aor. ep. dva-zegaooev] po-, primešam, zmešam. dva-zscpakaioco povzamem (v malo besedah), obsegam ev koycp, zedinim navza ev zep Xgiozq> NT. ava-zrjzico ep. curljam, tečem iz, prikažem se, privrem iz. dva-zrjpvoooo, at. -zzco javno razglašam, oznanjam (po glasniku). dva-zivSvvevco ion. iznova se izpostavljam nevarnosti, vnovič poskušam živi, pt. ali inf.
dva-zivEco kvišku dvigam 1. vzbujam, (raz)vnemam vooov, nokepov.
2.	intr. razburim se, gibljem se, oglašam se; pf. vzbudim se. dvanivtjaig, ecog, fj poet. nemir, razdraženost, razburjenje. dvatuov, to = avaneiov. ava-Kigvapai. med. poet. mešam, vežem, sklepam cpcklag. ava-nka^co [fut. -xXdygo>[ zakričim, zalajam.
dva-ukatco in med. [fut. -z/.avoouai, aor. -ezkavoa] zajočem, zaplakam, tarnam, objokujem, tožim.
ava-nkaco [pf. pass. dvaxe%Xaop,ai\ zaviham (nazaj), upogibljem, vlečem kvišku, izdiram (iz tal). dvankrjaug, ecog, t) (ava-zakeco) 1. klic, klicanje, prošnja, {dedov do bogov. 2. poklic, povelje; avdzkpoiv orjuaivo) odXmyyvi dam trobiti na umik. dva-xktva> [pt. aor. dyy.Xivag in dva-xXivag] ep. na-, prislanjam, upiram; vecpog potisnem nazaj; {dvgrjv odpiram, NT posadim, velim se usesti; sv Tfj cpdvvr\ položim v jaslice NT; pass. naslanjam se, uležem se, omahnem, nagnem se nazaj; NT usedem se (k mizi), ležim, sedim. dva-noyxvkid£co (z6yyjj) grgram, izpiram si grlo.
ava-ttoLvoco 1. acč. sporočam, javljam, pravim komu kaj tlvL ti; vprašam za svet jregi Tivog. 2. med. a) posvetujem se s kom o čem, pogovarjam se s kom tivi negi Tivog; b) avazot-vomai (ridcop) Tivi izteka se v kaj. dvaKOfudfj, fj zopetna dobitev (osvojitev); povračilo; povratek. dva-KOfit^oo 1. act. a) nosim, spravljam gori, vznašam, vozim proti vodi; b) prinašam nazaj; pass. vračam se, rešim se domov. 2. med. spravljam svoje stvari gori, vznašam zase, enc-Tfjdeia jemljem s seboj; dobivam nazaj dydkp,a.Ta; do-, izpolnjujem tv/rjv. dv-anovTit,!o ep. ion. ulijem se, šinem, brizgnem kvišku al/za; izviram, pri-vrem kvišku vdcog. dvanomrj, fj 1. odbijanje valov. 2. po povodnji zaostala voda. dva-nojizco odrivam, odbijam, zadržujem, oviram NT. dva-novcpUgco 1. dvigam, povzdigujem, olajšujem. 2. pass. čutim se olajša-
nega, odleže mi, začnem zopet upati. dvanovcpiaig, ecog, fj olajšanje,. zlaj-šanje zazčbv.
ava-^cga^co [aor. &vš'/.oayov] (za)kričim, vzkliknem.
dvatcgacug, satg, ij (dva-zendvvvui.) zme-šanje.
ava-otgefiavvvfii ep. [pt. aor. dyzoeudaag\ obešam na eig, ngog ti; obesim koga. ava-ngtvco 1. act. iz-, poprašujem, zaslišujem, preiskujem, presojam, sodim. 2. med. prepiram se, pravdam se. avangicug, ecog, t) 1. popraševanje, preiskava, zasliševanje. 2. ugovor, ugo-ava-ngozeco ploskam.	[ varjanje.
dvaugovocg, sto g, r) veslanje nazaj, povratek vecbg.
dva-ngovco nazaj pahnem, odrivam; med. veslam (počasi) nazaj (eni ngv/u-vav tako, da ostane ladjin kljun proti sovražniku obrnjen), umikam se v redu; eig ti pridem zopet na kaj. dva-Htaopai med. pridobivam si nazaj, dobim zopet (nazaj); pridobim koga zase; fdeov pridobim si njegovo naklonjenost.
'Avanzogcov, to mesto v Akarnaniji; preb. Avazzogiog, 6. dvanzogcog 3 (avdzTCog) ep. gospodski, gospodarjev.
avanzogov, to, (avag) gospodovo stanovanje, svetišče, tempelj, hram božji. dvanzcog, ogog, 6 (avdooco) poet. vladar. dva-xvnkeco sučern, vrtim (v krogu). ava-xvkico valim nazaj (gori). ava-zvp^akca^co (zvpfiakov) prevračam se z ropotom, prekucujem se. dva-Kvnzco 1. pomolim glavo iz česa ez Tfj g {dakdoorjg; postavim se po-koncu, vzravnam se kvišku, vzdignem se kvišku, povzdignem oči kvišku NT. 2. izkopljem se iz česa. dva-Kcon-Oco glasno (za)javkam, (za)-vekam, zatulim; <pid6yyov dgvidog z glasom ptice (kakor ptica). avančag adv. skrbno; d. eyo> Tivog pazim na, skrbim za kaj. dvaxoo%evco 1. ustavljam, pri-, zadržujem, veag u-, zasidram, krožim z ladjo na odprtem morju, tov tovov t&v onkcov ohranim napetost vrvi. 2. intr. ustavim se, mirujem, ne grem dalje.
dvattco/p, p (dv-e%co) ovira, premirje; počitek, odmor.
dv-akakd£co zaženem bojni krik.
dva-kap/davco [fut. dva/.fpjiopm, pass. pf. dvsikpppm; aor. dvekpcpfkpv] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, pridem, dttla popadem, zgrabim, nae-diov vzamem v naročje; /.covvag%ipv jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj dgxpv; c) zopet začnem, poprimem koyov; d) obnovim xavaozevdg, popravim rod)pa, dpaoviag; zopet postavim ndkev, velim komu, da se naj odpočije vsvgco-pevovg; e) osrčim, ohrabrim vi p’ uohv £>£ vpg dih;tuac; cp,avtov okrevam, okrepim se; f) pridobim za s e dppov bw; g) oblečem (obleko), ngog u zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu pd%pv, Mvdvvov. 3. p as s. vzdignem se (proti nebu), dvskpcpkjp bil je v nebo vzet NT.
dva-kdpneo vzplamenim, vnamem se, zasvetim se, vzplamtim.
avakypaia, p (av-akypvog) neobčutljivost, topoglavost, sirovost, neotesanost.
dv-akypxog 2	(akyeco) 1. brezčuten,
trd(osrčen), neusmiljen. 2. brez bolečin, brezbolesten.
dva-keyco, ep. akksyco [inf. aor. dkketa/j
1.	act. ep. na-, pobiram, zbiram, pripovedujem (naprej), sporočam eig tov sjtsiva/govov. 2. med. pobiram zase, be-
dva-ksi%co ion. poližem alpa. [ rem.
dvd-kpxpig, SCO g, p, NT dvakpp pjig (dva-kapjddvco) 1. zopetni sprejem, pri-poznanje n aidog; vnebohod NT.
2.	poprava, poravnava; obnova porušenega mesta.
dv-dkianen in avakoco (fakioxco, ac t. k dkiozopai) [fut. avakcboco, aor. avp-kcooa, pf. avpkama, p as s. avpkcopcu, aor. dvrjkdrfjpv, fut. dvakoriJt)oopai, adi. verb. avakcoveog] 1. potrošim, porabim, potratim, zapravim vi, si g ve. 2. uničim, umorim; ftpgia postrelim vso divjačino.
av-akneip, f) (dkxp) ep. slabost, nemoč, strahopetnost, bojazljivost.
&v-akmg, idog, 6, ij (dkxp) [acc. dvdk-xeda, Od. 3,357 avakvav] slab, onemogel, brez moči, bojazljiv(ec); ftv-pog malosrčnost. av-akkoicovog 2 neizpremenljiv. dv-dkkopac d. m. skočim na, poskočim (kvišku).
avakoyia, p (avdkoyog) pravo razmerje, skladnost, soglasje, sorazmerje, analogija.
&va-koyi£opai d. m. vnovič preudarjam, premišljujem (pri sebi), presojam, primerjam; vd dsiva opazim nevarnost.
dva-koyiopog, 6 pre-, razmišljanje, preudarjanje, spored misli. dvd-koyog 2 primeren, soglasen, sorazmeren, skladen; dvakoyov £%co zlagam se, ujemam se. av-akog 2 (dkg) 1. neosoljen, neslan.
2. kdor ne soli NT. av-dkoco = dv-akiazeo. dv-akzog 2 (akdaivco) nenasičen, nenasiten, nenasitljiv. avdkvcng, ecog, p (ava-kvco) razveza, odrešenje, osvoboditev komcov, pren. odhod, smrt NT.
ava-kvco, ep. ak-kvco [ep. iter. impf. akkvsoxe\ 1. od-, razvežem, razpletem, odrešim, osvobodim. 2. a) ngvpvpoia odvežem, t. j. odrinem, odjadram; NT umrjem; b) NT povrnem se ex vdov yapcov. 3. med. (zopet) popravim. avakeopa, avog, vo | (avakoco) trošek, dvdkcoacg, ecog, p j izdatek. av-akeozog 2 (akioxopai) neosvojen, neosvojljiv, nepremagljiv, nepodkupljiv, nedostopen.
dva-paipaco ep. besnim, razsajam po
vi.
dva-pav&avco ion. skrbno se učim, poizvedujem, izsledim. av-apal-evzog 2 ion. kjer se ne more (s tovornimi vozovi) voziti, nevozen. av-apagzpzog 2 (dpagvdvco) 1. brez pregreška, nedolžen, nekriv, nezmotljiv, vivog na, v čem, vivi pri kom. 2. neizpremenljiv.
dva-pdcsaco, at. -tteo, ep. ion. obrišem, namažem; negiakrj nakopljem si na glavo, plačam s svojo glavo. ava-pd%opai d. m. obnavljam boj, začenjam zopet vojsko; pvvav popra-
vi m poraz z novo bitko; Xoyov začnem iznova preiskavo, izpodbijam. dv-apjlazog 2 (dva-flalvo)) ne zajahan, brez jezdeca.
dva-psiyvvpi (-piyvvpi) in ep. ion. ava-piayco [pt. a or. dpp(s)igac, fut.pass. dva-psi/jh)aopai, fut. III. dv a p sp e igo pa 1] 1. act. pri-, pomešam, zmešam, zmedem. 2. med. pridružim se komu, občujem s kom vivi.
ava-pevco, poet. ap-pevco 1. ostanem, čakam, prebijem vvxva. 2. a) pričakujem, dočakam; b) odkladam, odlašam.
dva-psoog 2 ion. sredi dežele stoječ, ležeč ixoXig.
ava-pezgeco 1. act. iz-, od-, premerim; zopet se peljem skozi Xagvfldiv. 2. med. zopet omenjam, naštevam ; vivivi pretrpim napor za naporom; poet. posvetim, prelij em za daxgv sig vi. ava-piySa in ava-pil- (ava-psiyvvpi) poet. pomešano, zmešano, križem, vse vprek.
ava-piyvvpi = dva-peiyvvpi. dva-pipvrjaxco [fut. dvapvr/aco itd.] opominjam, opomnim, spominjam viva vi, uvd vivog-, omenjam. — pass. spominjam se, mislim na vi, vivog. dva-pipvoo = ava-pevco. ava-pii- gl. ava-piyda. ava-pioya> ep. ion. = dva-pstyvvpi. dvdpvrjoig, scog, y {dva-iup.vyay.co) po-mnenje, spominjanj e); NT apagvičbv priznanje, izpoved. dva-pogpijgco [impf. iter. -pogpvgeaxe\ zavrem, vzkipim, zasumim, vzpenim se.
dva-poxXevco poet. vzdignem z navorom, razbijem vrata. dv-apnXanyzog 2 (dpnXaxsiv) poet. ki ne izgreši, gotovo zadene, neizbežen. av-ap<pi-Xoyog 2	] neizpodbiten, ne-
dv-apcpiapfjvrjvog 2 j dvomen, določen. avavSgia, y nemožatost, bojazljivost. čiv-avSgog 2 (dvyo) 1. brez moža, ne-omožena, od moža zapuščena. 2. brez ljudi jzoXig. 3. nemožat, bojazljiv, strašljiv.
dv-avdgcozog 2 (avdgoco) brez moža, obvdovela.
ava-vepopai med. ion. [fut. -vspsopai) naštevam vi.
ava-veopai d. m., ep. dv-veopai zopet vzhajam f/ehog.
dva-veoco in med., poet. avveoopai [aor. avvecboaollai] 1. obnavljam, ponavljam Xoyovg. 2. NT obnovim se. ava-vEvco [fut. -vevaopai] odmigavam, odkimujem, odbijam, odrekam. dva-vf/cpco zopet se iztreznem, sz nayi-čog iztrgam se iz zank NT. dv-av&fjg 2 (avdog) brez cveta, ocve-tel, uvel.
dv-avza adv. ep. navkreber, v breg. dv-avzaycoviozog 2 brez nasprotnika, brez ljubosumnosti, evvoia od ljubosumnosti neskaljena, prava, resnična dobrohotnost. dv-dvzyg, dvavvsg (dvva) navkreber, strm, težaven.
dv-avziggrjzog 2 neprerečen, neovržen, kar se ne da tajiti. — a dv. -rjzoog brez ugovora NT.
div at;, av.vog, 6 [dat. pl. ep. dvax,vsooi, voe. c5 dva, poet. in ion. 3>valz\ višji, gospodar, vladar, knez, velikaš. ’Ava^ayogag, ov, 6 filozof iz Klaco-mene.
dva-i-aivco zopet razpraskam, obnovim (rano).
dva-^rjgaivco ep. ion. [3 sg. cj. a or. ay-gygdvy[ sušim, izsušujem, izpijem do dna.
ava^ia, y (av-a^iog) nevrednost. dvaŠi-figovzag, ov, 6 (figovvy) vladar groma, gospodar nad gromom, gro-movladen.
av-a^iog 3 in 2 brez vrednosti, nevreden, nič vreden, zaničevan, nedostojen, nezaslužen; a. sipi ne zaslužim.
ava-^vvoopai = ava-xoivoopai. dva^vgidsg, cov, ai dolge in široke hlače, bregeše. dva-oiyeoxov gl. av-oiyvvpi. ava-naiozog, 6 (dva-naico) anapest (u u —): avanaiava, v d zabavljice v anapestih.
dvd-naXiv a dv. zopet, iznova, nasprotno, obratno.
dva-ndXXa) ep. [pt. aor. redupl. apjve-sva/.cbv, 3 sg. aor. med. dvšncO.vo] 1. a ct. zamahnem, zavihtim; pren. izpod-badam, priganjam. 2. med. planem, skočim kvišku; spenjam se.
dvd-jiavka, fj dva-navjia, a to c, to (avajrauo)) “va-jravcug, ecog,fj
1. odmor, oddih, od-počitek, xar’ dva-navkag po odmorih. 2. počivanje.
&vanav(a)tf)Qiog 2 za odpočitek (odmor) pripraven, ffčov.og počivališče, to dvdnavotfjgiov čas počitka, odmor, počivališče.
dva-navco, ion. dfi-navco I. act. 1. storim, da kdo neha, konča; odvračam koga od česa, oviram koga, tivd tivog- %eipcov dvenavoe eQycov zima je Povzročila, da so ljudje nehali delati. 2. dam počitek, pustim (komu), da se oddahne, otgdtevpa ustavim (od časa do časa), nkavov oprostim, rešim, ocbjia krepim, poživljam, i/uavtov odpočijem se, flor/v končam. II. med. 1. neham tivog, počivam, p očijem si, odpočijem se, ntgatevjia se ustavi, počiva; nokejiog avanenavtai vojna je končana; diavoiag odstopim od, opustim misel. 2. mirujem, grem k počitku, spim, imam mir, umirim se. dva-nsi-frco 1. na-, pregovarjam, pripravljam k čemu. 2. zapeljujem, podkupujem.
dva-jrsipao/iai d. m. poskušam, vadim se (vežbam se) v orožju, manevrujem. dva-jrsigco ep. ion. [pt.aor. ep. djineigag] nabadam, natikam eni uvog. dva-jtEfind^opaL med. iznova premišljujem, preudarjam. dva-ne/unco 1. pošiljam gori, tja, noter, elg dy.gag na goro; dajem od sebe glas; otevaypovg vzdihujem. 2. pošiljam nazaj, odslovim, dva -nezavvvfu, -vvco [ep. a or. avene-raooa, imper. djinetaoov, pf. pass. 3 pl ion. avanenteatai] 1. razprostiram, razvijam, razpenjam iavia. 2. odpiram nvkag, (ikecpaga-, pt.pf.avanentajievog odprt nekayog, oavideg; drzen, smel, d.ufmta pogled.
dva-jisrojiai [fut. dvant>'i oo/i at, a or. dventoptrjv, -entdfiijv, -entijv, Sof. ave-ntdv\ vzletim, odletim, kvišku skočim, planem (od veselja ali strahu) negi/aof/g d’ aventopiav, <po(lq). dva-nrjSdco [ep. a or. d/unfjdrjoa] kvišku skočim, poskočim, ecp,rinnov zajašem konja, ttgbg tov ndnnov obešam se na deda.
dvd-jtrjpog 2 okrnjen, ohromel, polomljen, slab.
dva-nijinkrjjii [fut. -nhjoco) 1. iz-, dopolnim, dokončam, doživim, (pre)-trpim jioigav, y.axd, notpiov. 2. ti tivog napolnim s čim; tivd tivog okužim, zapletem v aitičbv; oskrunim, omadežujem zaxiag. dva-n iv co [fut. -niojiai\ izpijem, pogoltnem. ,
dva-nlntco [aor. NT tudi aveneoa] poet. dfinintco 1. padem nazaj, znak. 2. umikam se, pogum (srce) mi upade. 3. NT uležem se, usedem se za mizo.
dv-ajr/ldjr^ros 2 == d:v-a/m/.dy.i]tog. dva-nkaaaco, at. -ttco 1. act. prenare-jam, upodabljam, napravljam, popravljam. 2. med. zgradim, zidam si nanovo ohtiav.
dva-nkeco [/'ut. -n/, ev a o u ai), ion. -nkcoco
1.	plovem, vozim se (navzgor) proti vodi, veslam na široko morje, od-plovem eg Tgoirjv. 2. jadram (vozim se) nazaj.
ava-nkecog 2 (fem. -nkea) 1. poln, napolnjen tivog. 2. onesnažen, okužen tivog.
ava-nkr/goco 1. act. do-, napolnim ti-pagtiag, izpolnim vopov, tonov tivog zavzemam mesto koga, nadomestu-jem koga; 6 dvanb]Qd>v tov tonov tov idicbtov nepoučen kristjan NT.
2.	pass. izpolnim se fj ngoiprjteia NT. dvajtkijgooaig, ecog, i) do-, izpopolnitev,
nadomestilo.
ava-nkoog, 6, slcrč. -nkovg 1. vožnja navzgor. 2. pristajanje, pristanišče. dva-nkcoco = avankeio. dvdnvEvaig, ecog, fj (dva-nveco) oddih, oddihljaj, odmor, odpočitek. ava-jivEco [inf. aor. ep. apnvevoai, imper. dunvve, aor. pass. apnvvvfhj, med. djinvvto, oba z aktivnim pomenom]
1.	oddahnem si, diham, vdihavam.
2.	začnem zopet dihati, odpočijem se, popravim se, pridem do sape, oživim, sžc oedsv po tebi.
dvajivofj, fj, poet. dpuivofj 1. dihanje, dvanvoag e%co diham, živim. 2. oddih, počitek, odmor.
dva-noSi^co (novg) ion. umikam se, grem nazaj; kličem nazaj (in še en-
krat izprašam xrjgvxa)m, ifiavzov prekličem (prejšnje besede), dv-cbtoivog 2 (anoiva) brez odkupnine, zastonj.
&va-no\&co poet. obračam (zemljo pri oranju), ponavljam enrj. dv-aHoA,6yr]rog 2 (drco/.(y/£o/uu) kdor se ne more opravičiti, kar se ne da zagovarjati NT.
dva-ngdcsoco, at. -zzco terjam, izterjavam zl naga nvog; pren. izsilim vn6-o/soiv.
dva-ngrjftco ep. storim, da se kaj zaiskri, prelivam (solze); daxgv ava-ngpoag točil je bridke solze. dva-nzegoco operutim, obdam s perutmi; razdražim, razburim, slepim, zapeljujem yvvalxa. dva-nzeoftai, -nzr/oo/iau in sl. gl. dva-
JZETOIMU.
dva-nzvaoco 1. razvijam, razprostiram, odpiram (knjigo). 2. zrjv <pdXayya zasučem, ojačim falango v zavoju (del bojnega ospredja se zavije [na obeh krilih) nazaj in se postavi za ostalim ospredjem tako, da postane čelo močnejše); zb xegag zasučem bojno vrsto okoli krila (napravim zavoj na krilu). 3. eig <pcbg raz-, odkrivam.
dvantv^rj, poet. razvitje, odkritje, fj/.iov dvanzv/al — axzlvsg solnčni žarki (ker se solnce v svoji luči takorekoč razvije).
ava-nzvco poet. pljujem, bljujem, izmotavam, brizgnem v zrak. dv-amco' 1. act. privezujem, pritrjujem, obešam, pripisujem; 'dvgoovg, dydX/zata obešam v svetišče, poklanjam v dar; {id>p,ov osramotim. 2. med. pripenjam, privezujem, pritrjujem zase, sx nvog na koga (kaj). av-amco2 pri-, zažigam, palim, pustim vzplameneti.
dva.-jzvvftdvoft.ai, d. m. izprašujem, poizvedujem, dam kraj (po ogleduhih) preiskati; zavra ngazzofisva zvem (da se kaj vrši ali namerava). dvdjzvazog 2 ep. ion. očit, jasen, obče dv-agazgrjxcbg gl. av-aigsco. [ znan. dv-agftgog 2 (dgftgov) 1. ki nima svojih udov v oblasti, brez moči, slab, onemogel. 2. nerazločen, zmeden.
brez-, neštevilen, dv-agiftfirjzog 2 nepreštet, neizme-(agiftfzeco)	ren, nebrojen; ftgr/-
dv-agzftftog 2	vcov neprestano tar-
naj oč.
dv-agzozog 2 (agiozov) brez zajtrka, tešč. av-agxzog 2 (dg%oo) ki nima ali noče imeti gospodarja, neodvisen, nepod-ložen, brez gospodarja. av-agfioazeco (av-dofiootog) ne zlagam se, sem neubran.
dv-agpoazta, r\ neskladnost, nesoglasje, disharmonija.
av-agfioozog 2 (dg/uo^co) neskladen, nesoglasen, neprimeren, neprijeten. dva-gozfideco ep. = ava-ggozfideco. av-agjza£co [aor. avrjgnaoa, pt. ep. -agnd-|ag) 1. act. u-, pograbim, popadem onla; izderem, poberem, eyxog; iztrgam, plenim, odvedem, fzd%iig dno iz boja. 2. med. vlečem s seboj, odnesem s seboj, razrušim, uničim; poteptam.
dv-agjtaozog 2 ugrabljen, uplenjen, odpeljan; d. yiyvofiai ngog nva odpeljejo me h komu kot sužnja. dva-ggrfyvvfu 1. trans, raz-, pretrgam flodrfv, razrijem yalav, razderem, razbijem, razrušim relyog, ?M<povg; orjem avlaxag, vavg dvaggr/yvvrai ladja se razbije (potopi); razkoljem Sof. Aj. 236. —• pass. uprem se, nav ta avaggijfVVtaL splošna vstaja nastane. 2. intr. izbruhnem, nastanem xaxa sx nvog.
avaggrjftetg, dvaggrpftfj gl. avsinsiv. dvdggrjazg, soog, f] (avsmeiv) (javen) oglas, razglas.
dva-gglni^zo vzbujam, razburjam, zopet zanetim, podkurim.
dva-ggijizecn (samo pr. in impf.) in dva-ggijzzco mečem kvišku, dXa npdtp udarjam z veslom, hitro veslam xiv-dvvov hitim, drevim v nevarnost, drznem se, eg anav zb vndg%ov izpostavljam ves svoj obstoj nevarnosti, fid-%7)v negi zrj/.r/.ovzojv izpostavljam v odločilni bitki tako važne stvari nevarnosti, xv{iog aveggicpftco naj se vrže kocka (iacta esto alea). dva-(g)goi,p8ea) ep. srkam, posrkam. ava-ggcovvvfii nanovo okrepim, osrčim; pass. ohrabrim se, osrčim se.
dv-agaiog 2 in 3 (dgaoiozco) ep. ion. poet. 1. nasproten, sovražen, nenaklonjen, dvofzevesg y.ai avagoioi smrtni sovražniki. 2. neprijeten, zoprn, mr-zek, nadležen.
dv-agzaco 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvrženi si koga.
3.	ion. dvagreoficu bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; dvdgrrjjiai prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf. dv-agziog 2 neenak, lih. dv-ag%La, ->) kjer ni vladarja (poveljnika), kjer ga ne ubogajo, brezvladje, nered, zmešnjava, anarhija, avag/Jrjg šovorjg brez vrhovnega vodstva. Uv-agftog 2 (dg/yog) brez vladarja ali poveljnika.
dva-asigd^co (oeiga) poet. (z vajeti) odvračam, spravljam s pravega pota. dva-GEico 1. vihtim, dvigam kvišku /ysZgag; AO/zag pustim lase vihrati. 2. ščujem, podpihujem NT. dva-asvofiai d. m. ep. [aor.dveoavro] kvišku šinem, brizgnem, ulijem se alfza. dva-GHEJirofiai gl. ava-OAOJZEO). dva-GKEva^co 1. a) natovorim (naložim) in odpeljem, pospravim, odnesem; b) razrušim, poderem. 2. med. poberem svoje stvari in odnesem, odidem, pobegnem. dv-datcrjzog 2 (donečo) neizvežban, neizurjen za, proti, Jtgog rt. dva-GHoXoji%co (ay.6i.rrip) ion. nataknem na kol, križam (fut. med. dvaanoko-movpiai s pas. pomenom). dva-anojiEco [fut. dvaar.bipof.uu, a or. dv-eoAEipdjzrjv] natančno opazujem, dobro preudarjam. dva-anagdaaco izpulim, iztrgam. dvaanaazog 2 in -azog 1. odpahnjen, odprt nvlrj. 2. pregnan, preseljen; dvaonaotov izoieZv pregnati. dva-anaco 1. act. kvišku potegnem; vlečem gori iz, izvlečem; v avg na suho potegnem, žoyo-ug baham se nasproti komu, ošabno govorim; <m;-vfjv poderem, ogovg odstranim, vv/i-flovg razrijem, odprem. 2. med. izde-rem, syxog (svojo sulico).
ČLvaaoa, rj (iz dvanja; feni. k dva g) ep. in poet. vladarica, gospa.
dvdaaco (dvag) [fut. dvdgco, a or. rjvaga]
1.	act. a) sem vladar, gospodar, vladam nad kom, kraljujem uvi, vivog, pierd, sv no iv; Tocosooiv nii/fjg uživam med Tr. čast kot vladar, gospodujem nad Tr.; b) upravljam, vodim orgavijyiijg. 2. med. kraljujem. 3.pass. sem v oblasti koga onrjnrgov noga nvi.
dv-aOGco = dv-aiaaco. dvaazadov ep. adv. po koncu stoječ. ava-ozaAv£co poet. zajočem, zaplakam. dvaazaaig, ecog, rj (dv-iavijtu) 1. postavljanje, ustanovitev, (zopetno) sezidan) e; pregnanje (rij g navoidog = v drv jzohrčbv), preseljevanje, premestitev vrjg 5Icovirjg; uničenje, razrušenje. 2. (dviavauai) prebujenje vjzvov; vstajanje, odhod (vojske), vstajenje, vsta-nje (od mrtvih) NT. dvaozazog 2 (dv-iorrj/ju) pregnan, izgnan, razdejan, opustošen, razseljen; dvaotarov jvoisZv pregnati, opustošiti, pokončati; dvaorarov yiyveo,&ai pregnan, opustošen, razdejan biti; pri Her. podjarmljen, podvržen; avdora-rog yiyvo/MU k/, rov olnov sem ob hišo (izgubim).
dva-azazdco naščuvam, podšuntam, zapeljem NT.
ava-ozavgoco natikam na kol, zopet pribijam na križ, zopet križam NT. dva-GzeXkco 1. act. potiskam, odbijam nazaj, ustavljam. 2. med. devljem v red, podpašem si (obleko) vejdgidag.
3.	pass. ustavim se, umikam se. dva-Gzsvd^co dva-ozEva^ZŠco ep. dva-GZ£vd%co in med.
dva-azsvco poet. dva-azscpco poet. ovijam, venčam. dva-azofioco napravljam ustje, odpiram; prekopavam rdcpgov. dva-azgecpco I. act. 1. tr. a) obračam, prevračam (voz); ogog premetavam, razrivam; b) pokličem, privedem, obrnem nazaj "AiČov; ponavljam, dizrjv obnovim; noda obračam, mudim se, bivam; c) izpreminjam, rouro avšorganrai to se je izpremenilo.
2.	intr. obračam se, vračam se; sm dogv krenem na desno. II. med. 1. o-bračam se, ustavljam se na begu.
(za)stokam, vzdihujem, oplaku-jem, objokujem nvd.
2. nahajam se, bivam kje, klatim se po yalav, živim kje; r)hog solnce kroži po nebu. 3. obnašam se, vedem se, nastopam coc dsanovrjg. dvaazgozpvi, fj 1. obračanje (konj in voz), povratek, vračanje, obrat vetbv. 2. obnašanje, vedenje, življenje NT. dva-azganpdco ep. [intens.od avaovgeipco] vrtim, obračam, sučem (semtertja), navvzj na vse strani. dva-arJgo/nai med. razgaljam se. dva-aye’dkEiv, -ays[i£v, -o%eZv, -ayso, -GftEG&ai gl. dv-sya). dva-aysz6g 2, poet. av-oysv6g (dv-e/O)) znosen, prenesen.
dva-ayi^G3 ion. razparam, prerežem, razkoljem.
dva-acb^ca 1. act. zopet rešim, popravim, pozovem nazaj sig vrjv navgida; spomnim se zopet česa (kar sem že pozabil). 2. med. a) zopet si osvojim agyj)v; ohranim si do^av; b) = a ct; cpovov rešim umora. dva-zagaaaio, at. -zzco vznemirjam, razburjam, zmedem; pt.pf.pass. dva-vevagay/ii£vog neurejen, v neredu, v zmedenih vrstah.
dvazaaig, ecog, fj (ava-veivco) pokončno držanje (tilnika).
dva-zaooofiai med. razvijam, opisujem, čir)yr)(Hv zvrstoma pripovedujem dogodke NT. dv-azei gl. av-avog.
dva-zeivco I. act. 1. trans, a) vzdigujem, iztegujem kvišku, dvigam (roko pri molitvi itd.); b) raztegujem, razširjam vo KŠgag. 2. intr. segam, molim kvišku, razprostiram se do ogog, dvigam se proti. II. med. vzdigujem visoko, potegnem luayaigav; pretim vivi. III. pass. ti eto g dvaveva/zavog orel z razprostrtimi perotmi (krili). dva-z£iyi^co zopet sezidam, popravim tsiyr\.
dvazEiyia/z6g, 6 zopetno sezidanje, poprava zidovja.
dva-zehkcn 1. tr. storim, da gre kaj kvišku, da poganja (raste, rodi, do-naša sad, postane); zj?uov velevam solncu, da vzhaja NT; xay.a napravljam, povzročam. 2. intr. vzhajam (o solncu, mesecu), izviram (o rekah); NT ek vivog izviram, izhajam od.
dvazE[ivco ion. razrežem, raztelesim, razkljujem. dv-azi gl. av-avog.
dva-zi&rjfiL 1. act. a) postavljam, zidam (svetišče), posvečam, obešam (dvdfhj/za obljubljeni dar), žrtvujem;
b)	obkladam, nalagam, natovorim; met. pripisujem komu kaj no iz) oa-ozfai vrjv nvgapida, pridevam komu kaj, naprtim komu kaj; prepuščam, izročam, zaupam komu kaj (v oskrbo);
c)	odkladam, odmikam, oddaljujem vov KavzfaveZv. 2. med. a) nalagam svoje stvari (zase); jemljem nazaj (svoje besede), izpreminjam (svoje mnenje), navva izpreminjam, cpilovg zametujem; b) NT razlagam, pripovedujem.
ava-zl/zaco ion. zvišam ceno, podražim. dva-zivdaaco kvišku mečem, vihtim. ava-zirjvai [pt. -v/.dig, ind. a or. dvsv/.rjv, fut. -vlr/aouai] pretrpim, prenesem, vztraj am.
dvazohrj, fj (dva-VEA/.O)), ep. avzoArj (nav. pl.) vzhod (solnca), vzhod; NT ju-trova dežela.
dv-azog (dvzj) poet. nepoškodovan, brez škode; nekaznovan, brez kazni. — adv. dvazi, -zel.
dva-zgsno}, poet. dv-zgsjico [pf. -vevgo-(pa, -vevgaipa, med. a or. dvevodnevo]
1.	act. a) prevračam, prekucujem; raz-devam, uničujem yagav; b) poet. dramim, budim. 2. med. padam (zvrnem se) znak, prevrnem se, poginem; postanem truden.
dva-zQE<pco [fut. dvafjgftpo)] krmim, vzrejam, vzgajam, gojim; cpgovz]/.ia ojačujem, oživljam pogum, gvikovi-jiiav podžigam, netim. dva-zQeyco [pf. ep. avadedgopa] 1. tečem, hitim kvišku, dvigam se, rastem kvišku; avedgafzov vzgnal sem; skočim, dirjam navzgor, vzdigujem se nevgzj; bruham, brizgnem iz tyy.e-cpaAog; opcbdiyysg naraščam, otekam.
2.	tečem nazaj, umikam se naglo. ava-zgt/lco starem, zmanem. avazgonf), r/ (dvavgenoz) prevrat, razpad, porušenje.
"Avava, v d mesto v Frigiji. dv-avdzjzog 2, dor. av-avSazog in dv-avdog ep. in poet. 1. brez glasu, nem,
molčeč, skriven, tajen. 2. neizrečen, grozen, strašen.
avavgog, 6 gorski potok, hudournik.
dva-cpaivco [aor. dvecprjva, NT avecpava] 1. act. a) storim, da se kaj zasveti, netim, kurim; b) razodevam, poka-zujem, naznanjam, (pri)javljam; enea-(iokiag drzno besedičim, =Odvaaea izdam, da je O. (med Trojanci); dva-(paivei ey.cpvg dgdxovvog kaže, da izhaja iz zmaja; avacpavčb as dvopid^eiv oznaniti hočem, da te morajo tako imenovati. 2. pf. dvanecpr/va in p as s. a) prikazujem se iznova na površje, pritekam iznova (izpod zemlje), pokažem se, nastopim NT; s pt. oči vidno je, da; b) NT dvacpavevveg ko smo zagledali.
dv-acpaigevog 2 (dcp-aigeco) kar se ne da odvzeti ali ugrabiti.
dvacpavSa in avacpavbov adv. (dva-cpaivco) očividno, javno, očito.
d va-cpigco [fut. avoiaco, a or. dvrjveyxov, ion. aveveiv.a, ion. inf. dvihacu, avoiaai, pf. dvkvfjvcr/o., a or. pass. dvr/vi:/J)rjv, ion. dvriver/driv], ion. dva-cpogeco I. act. 1. trans, a) vznašam, prinašam gori ef 'AiSao, naga ftaaikea k perz. kralju (od morja v notranjo deželo); fhioiag žrtvujem, prinašam daritve; y.cbnag vzdigujem; vaaovg kvišku držim, ex vivog odvračam od česa; srd/.iv t/. novrjgoov ngayp,dvcov dvigam, spravljam (iz slabega stanja) na noge; avevay/.iovg vzdihujem; b) vodim, peljem nazaj, sklicujem se na eig dtgio-%gecov Xeyovva; yšvog eg izvajam iz; pripisujem, dolžim, kažem na, podtikam, obešam komu kaj, eg reva vi prepuščam reševanje česa komu; poročam, j avlj am ^songoma; predlagam, nasvetujem eig vo v.oivov; vivog spominjam se; c) prenašam, jemljem nase dyJ)og, dpagviag. 2. intr. a) vzdigujem se 'ipdijbpog-, oddahnem se; b) vodim, peljem, držim (o potu). II. med. odnašam svoje stvari; (globoko) vzdihnem; popravim se, okrevam, opomorem si.
dva - <psvyco 1. bežim gori ali nazaj, ubežim, uidem, rešim se. 2. spoznajo me za nedolžnega, oprostijo me kazni.
dv-depr/g 2 (anvco) ki se ne da prijeti, netelesen, mehek.
ava-<pXsyco vnemam; pass. vnamem se, razgrejem se, postanem vroč. ava-cpXvco ep. zavrem, vzkipim. avacpoga, fj (ava-epegeo) 1. povzdigovanje, oddih. 2. odnos, pripisovanje (krivde), zaslomba; vnekemev savvcp avacpogav pridržal si je zaslombo (možnost, izvrniti krivdo na drugega).
3.	priziv, odločitev. dva-cpogeco ion. = dva-epegeo. ava-cpga^opai d. m. ep.(opt.aor.d[Mpgaa-aaivo] zopet spoznam, prepoznam. dva-cpgoveco spametujem se, k zavesti pridem.
ava-cpdgco ion. zmešam, omadežujem;
ai/.iavi avanecpvgpcevog okrvavljen. ava-cpvaaco kvišku piham, mečem iz, izbruham, napihujem; med. napihujem se, sem prevzeten. dva-cpvco [trans, -cpvoco, -ecpvaa, intr. fut. dvacpvoofiai, a or. dvecpvv, pf. dva-necpv/.a] 1. act. a) storim, povzročim, da nastane, raste nkrjfiog ovuocpavvcbv. 2. intr. in med. (zopet) vzrastem, narastem; nastanem div.ai. ava-cpcoveco glasno zakličem, vzkliknem, razglasim.
dvacpcbvrj/ia, avog, vo klic, vzklik. dva-%d£co in med. ep. [pt. a or. dva%ao-adpevog] umikam se, odstopam, obračam se.
ava-%aixi£co (yaivrj) naježim grivo; vivd posadim, otresem, vržem jezdeca (na tla); pren. prekucujem, prevračam.
’Ava%agcig, log, scog, b skitski modrijan ob Solonovem času. ava-%eco (v tmezi) ep. lijem, pri-, izlivam na kaj; pass. izlivam (iztekam) se, raztekam se, razširim, raznesem se; (o oblakih) izpraznim se, iztre-skam se.
dva-^ogevco slavim v kolu, vodim kolo, plešem v kolu. ava^vaig, scog, 7) (dva%eco) izlivanje, razširjanje, razvoj, razposajenost, razuzdanost NT.
dva-%cogeco 1. vračam se, umikam se, oddaljujem se, odstopam (na stran), eni noda umikam se polagoma, počasi, pren. branim se. 2. prihajam na koga, pripadam komu; ftaaifopr) eg vov naiba kraljestvo preide na koga.
dvaxd)grjoig, ecog, ion. log (dva^togero)
1.	umik(anje), povratek, vrnitev, odhod. 2. pribežališče.
dva~xoogi^co nazaj peljem, odpuščam (koga).
&va-yjT](pi£oo dam iznova glasovati. dvaipv^ig, scog, fj (avaipvftco) ohlajenje, osveženje, okrepčava. avarpv^Vf V oddih, počitek, olajšek. ava-ipi5xco trans, (o)hladim, krepim, oživljam; v avg pustim, da se posuše (potegnem na suho); Idgcbva posušim, vtrd sTovcd-r dajem komu odpočitek.
2.	intr.in p as s. odpočijem se, počivam, iznova se ohrabrim.
avddvco [Et. sor. z fjdvg- prim. lat.: suavis, suadeo. ■— impf. rjvdnvov, ep. efjvdavov, ion. eavdavov, fut. ddfjoco, a or. sadov, ep. evadov, adov, pf. ep. eada] ugajam, všeč sem, dopadam; zadovoljujem koga vivi, viva\ eadcbg všeč, prijeten.
čtv-dt^a adv. (ava, diya) na dvoje, narazen, vsaksebi.
AvdoKidrjg, ov, 6 atiški govornik. dvdgaya’d'£eo (avfjg, dyai)dq) sem vrl, hraber mož.
dvdgayaiHa, fj 1. možatost, hrabrost.
2. vrlost, vrlina, poštenost. dvdgayafH£o[iai (avdgayaf)'eco) (po)ka-žem se moža, poštenjaka; sem pošten, vrl.
avdgaygia, vd (dvfjg, aygeco) ep. (ubitemu sovražniku) uplenjeno orožje (spolia).
dvdgd-Kag a dv. (dvfjg) ep. mož za možem, vsak posamič (lat. viritim). dvdgajtodscoi gl. dvdga-nodov. avdgajtodi^co (avdganodov) [fut.' -id), a or. fjdganodioa, fut. med. ion. avdga-nodiev/.iai s pas. pomenom] 1. a et. zasužnjim, podjarmim, prodam za sužnja, prodam v sužnost. 2. med.podjarmim si,podvrženi si, trgujem z ljudmi. dvdganodiopog, 6 zasužnjenje, podjarmljenje, tlačenje, stiskanje, nasilno odvedenje ljudi. dvdganodiovfjg, ov, o (dvdgaTcodigm) trgovec z ljudmi, ljudokradec, ropar NT, odpel j e valeč ljudi; eavvčbv prodajalci samega sebe (lastne svobode). avdga-nodov, vd (avfjg, novg t. j. del plena, ki hodi po človeških nogah)
ep. [dat. pl. avdgajt6deooi[ 1. suženj, rob, hlapec. 2. malopridnež, podlež. dvdgajiodcodrjg 2 (eldog) hlapčevski, robski, malopriden, podel. dvdg-ax'd'fjg 2 (a/ftog) ep. moža težeč, za moža težek, velikanski ^eg^ddtor. dvSgsta, dvdgia, ion. dvdgrjirj, i/ (dv-dgelog) možatost, srčnost, hrabrost, pogum, stanovitnost, vztrajnost. avdg-EMslog 2 človeku (možu) podoben; vd dvdgelxelov barva mesa, poltna barva.
dvdgsiog 3, ion. avdgfjiog 3 (avljg)' 1. moški. 2. možat, pogumen, vrl, hraber; vd avdgeiov = avdgeia. dvdgeiovrjg, r]Vog, i) — avdgeia. dvdgei-cpovvrjg, ov, d (evcecpvov) ep. ljudi moreč, ljudomoren; subst. d ljudo-morec.
čivdgEoai gl. dvfjg.
dvdgsvpevog ion. gl. dvdgoo/.iai; avdge-cov gl. avdgcbv.
dvdgrjirj, avdgfjiog ion. = avdgeia, dvdgeiog.
avdg-ijlaveco (avfjg, slavno) izganjam, proganjam, izobčujem. dvdgia gl. avdgeia.
dvdgiavvioKog, d (dem. od avdgidc) majhen kip, kipec. avdgiavvojcoiEco delam kipe, sohe. avdgiavtonoiia, fj kiparstvo, podobar-stvo.
dvdgiavvo-noiog, d (avdgidg, noieco) kipar, podobar.
avdgiag, dvvog, d (dvfjg) kip, soha. avdgi^co naredim koga za moža; med. izkažem se moža, trudim se, ravnam možato.
dvdgiKog 3 (avfjg) moški, hraber, srčen. avdgo-yvvog, d (yvv7j) dvospolnik, hermafrodit, skopljenec. dvdgo-Kprjvog 2 (y.dwvcn) ep. od ljudi narejen, umeten.
Avdgougdvrjg, ovg, d heroj Platejcev. avdgoKvaaia, fj, ep. ion. -irj (avfjg, y.vei-vco) nav. pl. ljudomor(stvo), ubijanje ljudi.
dvdgo-Kvovog 2 (y.veivof) ion. poet. ljudomoren, ki umori moža.
,Avdgo-[idxrj, fj Eetionova hči, Hektorjeva žena.
Avdgo-peda, fj, ion. -drj Kefejeva hči, Perzejeva žena.
dvdgopsog 3 (dvfjg) ep. moški, človeški; ipcopioi kosci človeškega mesa; o/.u-žog gneča ljudi.
dv8go-[ifjxr]g 2 (fi?jxog) za moža visok, visok kakor dorastel človek. dvdgoopai [pt. ion. avdgEvpievog, aor.
f]vdgcbfh)v, cj. ion. dvdgcodsoooi] dosežem moško dobo, postanem mož. ’Avdgog, f) kikladski otok; preb/Av-dgiog, 6; adi.’Av8giog 3. dv8go-o<piytyyog, 6 ion. moška sfinga (sestoječa iz levjega telesa z moško glavo).
dvdgovrjg, ijvog, fj = dvdgeia. dvdgo-rv^rjg 2 (Tvy%dvco) poet. ki je dobila moža; /?to-rog zakonsko življenje.
dv8go-cpayog 2 (cpayelv) ep. ljudožer, ljudojed.
dvdgo-cpfrogog 2 (cpfieigco) poet. ljudo-moren.
avdgo-cpfrogog 2 poet. ubit, umorjen;
alpia kri umorjenega človeka. dvdgo-cpovog 2 (esiEcpvov) ep. ljudo-moren; subst. 6 morilec, ubijalec (mož).
dvSgcbSijg 2 (dv?)Q, etdog) [adv. -cbg, sup. dvdgcnbeorara] možat, pogumen. avSgcov, čbvog, 6, ion. dvčgecov soba za može.
av-dvoficu dor. ep. = ava-dvopiai. dv-spga^E gl. dvo.-{jnayvSiv. av-ejicoOE ion. = dv-sfiorjos. dv-syyvog 2 nezajamčen, nezaročen, neomožen; nezakonski. dv-EyELQ(o [aor. med. dvrjyg6fxfjv, inf. dvsyQea{iai] 1. act. (v)zbudim, prebujam, osrčujem, hrabrim. 2. pass. in med. zbudim se.
dv-syxXrjxog 2 (§y-xaMa>) komur se ne more nič očitati, brez graje, ne-omadeževan.
dv-eynXixog 2 (Ey-x/uvco) neuklonljiv, neodnehljiv.
dv-£yvco gl. ava-yiyvcboy.co. av-sd^fiE^a gl. dva-ds/o/iai. dv-EČE^a av-edsi^a. dvsSrjv adv. (av-irjpu) prosto, neovirano, vsekako, naravnost, brez ugovora.
dv-EČgafiE gl. dva-rgexco. av-eeSvog 2 — dv-aedvog. dv-£Šgyco = dv-eioyo).
dv-srj ep. avfj od dvirii.it, — dv-čfco gl. avE&co gl. dvr/votie.	[ dv-sioa.
dv-E/&eXrjxog 2 (sr)e?.o) ion. nezaželen, neprijeten, žalosten; proti volji. dv-Einaoxog 2 (eind^co) brezprimeren, nečuven.
dr-etZeco in dv-eiXXco 1. a ct. potiskam nazaj, odbijam; med. stiskam se, skrčim se, uskočim se. 2. odvijam, razmetavam.
dv-EiXi)[ip,cu gl. dva-/.a/j,fidvo. dvEL/MEvcog adv. (dvirjfu) razuzdano, zanikamo, nemarno.
čiv-Eip.1 (slpu) [impf. ep. dvrjiov] 1. vzhajam (o solncu); grem, napravim se na, hodim, splezam gori eg negiconf/v; grem v srce dežele; odplovem na širno morje; Idgcbg xgcori priteče iz, prikaže se; agorog yijg vzraste, poganja. 2. eg nva obračam se na koga s prošnjo. 3. vračam se. dv-stfieov, ovog 2 (sl/ra) ep. brez obleke, brez odeje. dv-elvxaL gl. av-irjpu. dv-eijiov [aor. k av-ayogsvco, pt. aor. pass. avaggrjfieig] javno proglasim, objavim, n avta ra /aXsjtd zapretim najstrožje kazni.
dv-ELgyco, ion. dv-E£gyco [impf. ion. avs-egyov\ potiskam nazaj, odbijam, zadržujem, branim, odvračam. dv-Eigopai d. m. [praes. in impf. samo ep. ion., fut. dvsgfioo/rai, aor. dvrjgoporjv] vprašujem, izprašujem. dv-Eigvo) ion. = av-sgvco. dv-sCgco ion. poet. privežem, obesim, nanizam.
dv-Eiga>xda> ep. ion. = dv-sgeordeo. dv-Eicta (def. aor. k dvesto) [aor. opt. dveoai/u, pt. dveaag] posadim, vzdignem (na voz).
dv-ena&Ev ion. adv. od zgoraj, od nekdaj, zdavnaj; rb dvmaOsv glede na to, kar pride od zgoraj, po rojstvu. dv-£x/?drog 2 (t/.-[i(UV0)) brez izhoda. dv-ex8ifiyqxog 2 (eK-dnffeopiat) nepopisen, neizrekljiv NT. dv-e%<$oTog 2 (sK-didcnpu) 1. neomožena. 2. ne izdan.
dv-£xAdA);Tog 2 (ix-ZaXeco) neizrekljiv, nedopoveden NT.
dv-EnXeinxog 2. (šx-XeIjtcd) neizčrpen, neusahljiv NT.
dv-ennIfinArjfii zopet napolnim. dv-EnnArjHzog 2 (zz-jzAfjonco) neustrašen, brez strahu. dvexpayov gl. dvazodtm. dvenreog 3 (dv-e%o/aai)kar je treba pretrpeti, prenesti.
avEHTog 3 (adi. verb. od dvt/o/iai) kar se da prenesti, znosen; z nikalnico neznosen.
dv-EKcpgaorog 2 (ez-cpgd^io) neizrečen, neizrekljiv.
dv-£Asyxzog 2 (e/.eyyo)) 1. nepreiskan. 2. kar se ne da ovreči, neovržen, neizpodbiten, utrjen, utemeljen. dv-E^srjficov 2 in av-sAsog 2 neusmiljen NT.
dvsAEv&Epla, fj neplemenito (hlapčevsko) mišljenje (vedenje), skopost, lakomnost.
dv-sAsv&Epog 2 svobodnemu človeku neprimeren, hlapčevski, neplemenit, podel, skop, lakomen. dv-sAlzzco odvijam, odmotavam, odpiram fhfiAia.
dv-sAnco in -va> [fut. -y.voco, a or. dveiA-Kvaa] 1. gori vlečem, nazaj potegnem, napnem (lok), merim, izvlečem, vlačim na suho v avg. 2. med. izde-rem eyyog; pulim si TQiyag. dv-sAnig, idog poet. brez upanja na ncovrjoiag.
dv-sAnzazog 2 (sAjzI^co) 1. nenaden, nepričakovan. 2. ne upajoč, brez upanja, obupen; jfioTog brezupen; uvog obupavajoč nad čim; avsAmovov viva '/.avaavrjoai vzeti komu vse upanje; izgog vo dvsAmavov Tgajzšoflaz obupati; to dve?,moTov nepričakovana prikazen, obup. — a dv. dvcAniozcog č/o) obupavam.
a-vEfiEOtjzog 2 (veusodco) komur se ne more ali ne sme zameriti, brez graje, brez zamere, nespotekljiv. dvEfii^co (dvei-iog) premikam (gonim) z vetrom NT.
dvEfiosig 2, ion. fjvsfiosig (avefiog) 1. vetroven, vetrovit, zračen. 2. hiter kakor veter q>Qovrjjia. dvEfiog, 6 [Et. kor. anei, lat. animus duh, duša anima; slov. vonj, vonjati, vohati (jz ghati in to iz an-s-)] 1. veter, burja, vihar. 2. NT stran sveta; nestanovitnost.
dvsfio-OKEJifjg 2 (ožišjirj) ep. veter odbijajoč, pred vetrom braneč. dvEfio-zpscprjg 2 (Toscpco) ep. vsled vetra naraščajoč, kipeč y.vpza, od vetra napet ali utrjen eyyog. dv-EfijzoScozog 2 (eu-rcodigo)) neoviran. dvEpcbAzog 2 (avepzog) ep. vetroven, vetrn, ničev, zaman, brezuspešen, prazen; dvsfzobAia (laCco govorim v veter (= prazno, puhlo).
AvEpcbpsza, fj mesto v Fokidi. dv-Evdsmog 2 (šv-deyopzai) nemogoč, nedopusten NT. dv-svEzna gl. dva-(pEQCO. dv-E%EAeyKxog 2 (eg-e/.ey/co) nepreiskan, kar se ne da dokazati, nedokazan. dv-E^Epsvvrjzog 2 (eg-EOSVvdo)) nedo-umen, nezasledljiv, skrit NT. dv-£%szaozog 2 (zc-Evdgoj) nepreiskan, neizprašan, fiioTog življenje brez preiskovanja.
dv-£^EVQEzog 2 (zg-svoicr/.o)) kar se ne da izslediti, najti.
dvE^L-nanog 2 (dv-E/oiMU) potrpežljiv NT.
dv-E^zyvlaazog 2 (i/rog) nedoumen, nezasledljiv NT.
dv-£TcaLayyvzog 2 {ziz-aur/vvo)) brez sramu, komur se ni treba sramovati NT. 2. Tim. 2. 15. dv-snaAzo gl. dva-ndAA(o. dv-Ena^&rjg 2 (dyi)oc) ne nadlegujoč, brez siljenja. — adv. -cog obzirno. dv-EJtzfiovAsvzov, to (čm-fiovAevco) varnost, brezskrbno občevanje. dv-EJtiSsrjg 2 nepotreben, neubog. dv-EniEinrjg 2 neprimeren, nepravičen, neodnehljiv, trd(osrčen). dv-£jitxAr)zog 2 (em-zaAšco) brez graje, brezmadežen.
dv-EJtLArjnzog 2 (em-Aapfldvo)) brez napake, na dobrem glasu, neizpodbijan, nenapaden NT.
dv-EJiLox£Ttzog 2 (šm-oy.ojzeco) na kar se ne gleda, pazi, neopažen, zanemarjen; adv. -ETtzcog nepremišljeno Aeyezv. dvEJtLozrjfzoovvr), fj neznanje, nevednost.
dv-EJuazfjjuov 2 (emoTapzaz) 1. ne umeč, nevešč, neizvežban, nespreten vi, jzeol Tivog. 2. nespameten 6<5og. dv-£nla%Ezog 2 (ejz-e/jo) neudržen, neustaven.
dv-Enizanzog 2 (em-vdoGCo) prost, brez povelja, neomejen.
dv-EjuzfjdsLog 2, ion. -zrjdeog 1. nesposoben, neprikladen, neprimeren. 2. neprijeten, sovražen, zoprn. dv-EJtizi/zrjzog 2 (sm-u/.id(o) ne grajan, vivog radi česa; brez graje (napake). dv-enicf&ovog 2 nezavidan, brez očitanja (graje, napake); nespotekljiv. dv-ejiZtppaozog 2 (šm-cppa^oo) poet. neopažen, nepričakovan. dv-EJiiftEtprjzog 2 (em-/veiQEG)) kogar se ne more napasti, nenapaden. dv-Egagau d. p. [aor. dvpgdaZJrjvJ začnem zopet ljubiti, iznova vzljubim, težim, hrepenim po, navdušujem se za dgsvrjg.
dv-EpefrCŠco 1. act. razvnemam, raz-dražujem. 2. pass. vnemam se, vnovič (zopet) hrepenim po čem, poganjam se za kaj.
dv-EQEucofiai d. m. ep. [aor. dvrjgenpa-firjv] dvignem v zrak, ugrabim, odpeljem po zraku. dv-Epsoftai gl. dv-dgouai. dv-EQsvvdco izsledujem; zasledim, izvoham.
dv-spofiai gl. dv-tigoiuu. dv-sgjtco poet. gori (kvišku) plezam, lezem gori.
dv-Eggrf&ijv gl. dv-Eiitelv. dv-spvfrpidco zardevam. dv-spvco ep. v tmezi, ion. dv-sipvco kvišku vlečem; torta razvijam, razpenjam jadra, všag potegnem na suho. dv-EQx°H‘aL [fot. dvt.Akvoof.mi, aor. ep. dvfj/.vdov] 1. a) napotim se, odpravim se, grem (gori, v Jeruzalem), vzdignem se, popnem se etg rt; b) (o rastlinah) vzrastem, vzklijem egvog. 2. vračam se, grem nazaj. dv-sgcozaco vprašujem, povprašam, izprašujem.
dv-Eoaifu, av-EOavzsg gl. dvtlaa. av-Eoav, av-EOEL gl. dv-trjiu. dvsoig, ecog, r) (dv-irjtu) 1. popuščanje, odnehanje, xaxmv polajšava, uteha. 2. NT oddih, odpočitek, mir. av-Eoavzo gl. dva-osvouai. dv-iazLog 2 (sorta) ep. brez lastnega ognjišča, brez domovine. dv-so^E^E in sl. gl. dv-t/jn. dv-Eza^co izprašujem, zaslišujem NT.
dv-Ezsov (adi. verb. od dvi.r/fii) treba je popuščati.
dv-szhrjv (gl. ava-VAfjvcu) prenesel sem, prestal sem.
Uvev praep. z gen. [Et. nem. „ohne“ iz stvn. ana, anu, ano] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ege-dev, ukaza ugaivovvog, vednosti fteov. 2. razen, izvzemši; avev tov vrh tega, da; zai avev tov z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa drjicov. dv-sva^co (veselo) zavriskam, zaukam, slavim ukaje.
avEv-fts (v) ep. 1. ud v. na samem, vstran, oddaljen. 2. praep. — avev brez. dv-evftsrog 2 (vi/dr/fu) nesposoben, neprimeren, neugodno ležeč NT. dv-svfrvvog 2 (svdvva) kdor ni dolžan dati računa, neodgovoren; o stvareh: za kar ni treba dati računa, nedolžen.
dv-EvgioHco 1. zasledim, iznajdem, odkrijem. 2. zopet najdem. dv-ev<pr]fzE(o kličem sviprpier, zakričim, zavekam.
dv-EvftOficu d. m. poet. prekličem svojo željo ali prošnjo.
d-vscpeAog 2 (vecpšlrj) brez oblakov, neoblačen, veder; pren. očit, javen, nezakrit.
dv-ecpiuzog 2 (i(p-iy.vtoiw.t) kar se ne da doseči, nedosežen, nemogoč. dv-sxByyvog 2 ki ne jamči, ki ne upa na uspeh; <3id to tt/v '/vdiuijv dve%ey-yvov yeyt:vfjO'i)ai ker so izgubili zaupanje do samega sebe = ker so obupali nad srečnim uspehom. dv-E%co, soobl. dv-toftco [impf. dveZ/ov, fut. dvaoxrjOco, dvesto, aor. dvso/ov, ep. dvso/tdov, inf. dvo/edisiv, pf. dvto/jj-7.0.; med. impf. fjvtk/ourjv, fut. duvtgofuu, dvao^rjoofiai, aor. dveo/jj/j/ifv, f/vt(v//>-fzrjv, imp. dvdor/to, dvo/po] I. act. 1. tiraj kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam /.sZgag ftsoZg (roke k molitvi); evydg pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), ti 'dem vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; or/peZov Jivgog dam ognjeno znamenje; hagjmdag nažgem (ženitne) plamenice; svdtziag čuvam, cenim, spoštujem; kiooov imam rad, skrivam se pod bršlja-
novim listjem; fiatov držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, imzovg, tov cpoveveiv; obvarujem česa Tivd Tivog; tt]V Žize/Jav, /rij vre' avtov g elvai so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se izvode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, žafranov prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; dve/ei vi tlvl kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, vdooo dež poneha, ovzcog aveZyov tako so oklevali. II. med.
1.	kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, avaoy6frevog zamahnivši.
2.	zdržim, prenesem (tcov oizeicov dfie?.ov/revcov zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Ari st. 14.) vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, avoyeo umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; dnpčbv prenašam žejo; sv ndoyojv dam si izkazovati ljubav; ovz dvs/o/iai ne odobravam; de^acrdai upam si se upreti naskoku; ^eivovg sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ave^o/rai zivovoa mirno bom poslušala.
d-verpia, f) in a-vsipiog, 6 (Et. iz sm-neptios, slov. netj-ak (iz nepti-), lat. nepos, tis, neptis; nem. Neffe] sestrična), nečak(inja), netjak(inja). čiv£co, dveco ep. (z yiyvofrai, šifri, rj/rat) molče, mirno, tiho, d. syevovvo umolknili so, osupnili so. dvecoya, dvscptfa in sl. gl. dv-oiyvvfu. dvecovzac pf. p as s. od dvhffu (= dveZv-
TCU).
av-rjfiaco zopet se pomladim. dv-r\yčofrai d. m. ion. naštevam, pripovedujem.
dv-rfpEgftr), av-rfyQ£xo gl. dv-eysiQCO. dv-fjrj gl. dv-ir\fu. dvfvjrp&ov, to koper, janež. dv-rjiov gl. dv-siui.
dv-ffHEazog 2 (dzeofrai) neozdravljiv, hud, poguben, usodepoln; neodpustljiv, neznosen; yagd pogubna, divja radost; fiovXevaai ti d. negi Ttvog obsoditi koga na smrt. — adv. -cog neizprosno, kruto, trdosrčno. dv-rfKoog 2 (azofj) kdor ne sliši, nevešč, neveden Ttvog.
dvTfKovczea) ne slišim, ne poslušam koga, sem neposlušen, nepokoren Tivog, ion. Tivl.
av-r/Kovozog 2 (azovco) nezaslišan, ne-čuven, grozen, strašen. dv-rjxco 1. sem gori prišel, dospel, gori segam, razprostiram se (do) etg tl; Tovgpov vode freZ^ov avgzet f) zaz’šfrav gcb/rav to delo presega moje moči; jzgooco Trjg dgeTrjg zelo sem napredoval v vrlini, sem zelo vrl; eg tovto Ugaosog dvrjzco prišel sem do tolike predrznosti; šg tovto ev-rp&eigg do tolike lahkomiselnosti; (pgevčbv ... ig za šfrecovTOv ngeoza ovzco dvffzco nisem še prišel do naj-višje stopinje svojega spoznanja; šg ovdev dvr/zet to ničesar ne dokazuje, ni nikake važnosti; yeomeZvat eg Ta fr šy lot a avfjzovTe g so zelo ubogi na zemljišču. 2. dvffzet etg Tiva za-visno (zavisi) od koga, šg tl nanaša se na kaj. 3. NT spodobi se, primerno je; to dvifzov kar se spodobi. av-rfkiog 2 brez solnca, hladen, senčnat, temen.
dv-iffisXxzog 2 (dueXyco) ep. nepomol-zen.
dv-rfvdfrtfv gl. av-aivofrat. dv-rffrsgog 2 neukročen, neobdelan, sirov, divji; vXr/ pragozd. dv-rjvEfiog 2 (dvefrog) brez vetra, brezvetrn, zatišen, dvr/ve/rog navTOOv yet-/rdovcov brez zimskih viharjev. dvffvofre ep. pf. od dvsftco (av&og) kvišku kipim, dvigam se zviog, privrem, pritečem na dan at/ra. dv-ffvv(a)zog 2 (avvco) ep. nedovršen, neskončen, brezuspešen. av-ffvcog, ogog, d (avr)g) ep. nemoški, nemožat, bojazljiv.
dvfjg, avdgog, 6 [Et. lat. N er o močni; neriosus krepak; gršlc. še dyt]vcog pogumen, dgdhp (iz vg-cb^p) človek. — v k razi dvr/g, orvrfg = 6 avr/g; ep. poet. avegog, dvegeg, aveg; dat.pl. ep. dvdgeoot] mož, moški, (odrastel) človek; soprog, ženin, vojak, junak (nav. pl.); din)p ode = eyob, dvffg vig nekdo.
av-rjgr&frog 2 poet. = dv-dgtftfrog.
dv-rjgofrtjv gl. dveigofrat.
dv-fjgozog 2 (agocd) neoran, neobdelan.
dvrjoov dvrjdov.
dv-rjcpdco 3. sg. imp. pf.pass. od avdnvco. dvd-aipeopai d. m. [aor. dvdei/.oppv] izbiram, volim koga namesto drugega vivog viva.
dvd-apihkaopai dep. tekmujem, izkušam se, merim se s kom vivi; elg vt)v yf)v skušam v tekmi prvi priti na suho.
dvd-dnzopai, ion. dvx-6.nxop.ai d. m. veva g lotevam se (tudi jaz) česa, primem, zgrabim tudi jaz kaj, bavim, pečam se s čim, posvetim se čemu notepov; dosežem veppovcov, o boleznih: zgrabim, napadem; vivog grajam radi česa. dvd-Exxeov (adi. verb. od dvv-š^co) treba se je česa držati.
dvd-ehxco vlečem na drugo (nasprotno) stran.
dvdepiov, vo in dvdepov (dvdog) cvetlica, cvet, avdepia eoviypevog s cvetličnimi liki (okraski) tetoviran; poet. dvdepov %pv o ov naj dragocenejše zlato. dvdsuoeig 3 ep. bogat na cvetlicah, poln cvetlic, cvetnat, cvetličast, s cvetlicami okrašen. dvdspop-pvvog 2 (peco) poet. iz cvetlic tekoč, ydvog strd.
Avdspovg, ovvvog, 6 mesto v Makedoniji; preb. Avdspovoiog, 6. dvdepcbSrjg 2 (sldog) cvetličnat, poln cvetlic.
avdso ep. = avadov od ava-vidrjpi. avdegecov, cbvog, 6 brada, podbradek. avdipL^, iv.og, 6 (avdsco) klas, bilka, steblo.
dvdsoav, čevdsro = avedeoav, avedevo od dvavhhjui.
avdsa-opopog 2 cvetlice noseč. avdsco (dvdog) 1. cvetem, klijem, poganjam iz. 2. procvitam, cvetem, sem na vrhuncu (slave, moči), obilujem avdpaoiv; bliščim se.
Avdrjdcov, ovog, f\ mesto v Bojotiji. Avdrj^r], rj mesto v Fokidi. dvd-i]Xiog = avv-phog. avdrjgog 3 (avdsco) 1. cvetoč, cvetličnat, bliščeč. 2. nov, mlad, močan, jak, silen.
dvd-rjaodopai pass. tudi jaz se vdam, odneham, se uklonim. dvdi^co (dvdog) ion. poet. krasim s cvetlicami, barvam; r)vdiopsvog sivolas.
dvdivog 3 cveten, cvetličen. dvd-iorppi, ion. dvx-Laxrjpi [/ut. avvi-av/jaoj, -opae, aor. dvveovpoa, avveovpv, ion. dvveovadfjv, pt. dvdeovr]xa\ 1. act. nasproti postavljam; vponaiov tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se vivi, ngog viva-, vneo vivog branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, dvveovr) avvip vo nndypa. dvdof}oA.sco (dvdo-{Jo).og) obsipavam s cvetlicami.
dvd-opokoyeopai med. 1. zedinim, pogodim se s kom npog viva. 2. hvalim, slavim vivL NT.
dvd-onAt£opai med. tudi jaz se oboro-žujem proti komu. iivdope aor. ep. gl. dva-do0)07.10. dvd-ogpeco usidran sem (nasproti sovražnemu brodovju) vivi, npog viva.
dvdog, ovg, vo cvetlica, cvet; pren. sijaj, nakit, cvet vojske; paviag višek blaznosti.
avd-oopiag, ov, 6 (dvdog, dopp) blago-dišeč, blagovonjav, oivog staro vino. dvdgama, fj (dvdoag) ion. poet. žrjavica, goreče oglje NT. čivdgai-, av.og, 6 oglje NT. avdpcon-apEonog 2 (ageoxco) kdor želi ljudem (dopasti) ugajati NT. dvdgcbnsiog 3, ion. dvdgcomrjiog in dv-dpcbnivog 3 človeški, zemeljski, dostojen človeka, človeku primeren; subst. ij dvdoomriir] (sc. doga) človeška koža; nav vo avdpcbmvov ves človeški rod; vo avdpcbmvov (in.pl.) človeške, pozemske zadeve, napake, zmote, usoda itd.
dvdgcbmov, vo človeče, človeček, reva. avdpcono-EiSrjg 2 (eldog) ion. človeku podoben, v človeški postavi. dvdgcono-xz6vog 2 (xvsivco) ljudi moreč, ljudomorec, ubijalec (ljudi) NT. dvdgcononoiia, ij narejanje (stvarja-nje) ljudi.
dvdpconog, 6 \Et. najbrže iz avdg -|-čbnog „kar moža naznanja1' „moška prikazen11, mnog je sor. z lat. signum (iz seqTnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; vd sv dvdgcb-noig človeške zadeve. 2. človek, mož,
Grško-slov. slovar.
5
soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: av&gconog odizrjg popotnik, vcpdvzrjg tkalec, jvoMvrjg državljan. 3. = vic nekdo. 4. f/ av&gomog ion. ženska, sužnja, služkinja. Vkrazi dvfrgcoJtog, ion. covUgoonog. č.vd'Qconocpayeco (avijgcoJio(pdyog) ion. jem (žrem) človeško meso. dv&gcojio-cpvi)g 2 (cpvi)) ion. človeške narave, človeku podoben, človeški. dv-tigcpaneo ion. dva-ilgcgov.o). dvfr-vflgišco poet. tudi jaz (v povračilo) žalim koga, ravnam grdo s kom. dvd'-vjiayco tudi jaz (v povračilo) zatožim.
dv&-vjtaxevco sem prokonzul (namestnik) NT.
dvfr-vnazog, 6 prokonzul, namestnik. dvfr-vjiELKco tudi jaz popuščam d/./.r)-koig.
dv&-vjiomevopcu pass. tudi mene imajo na sumu.
dv&‘-vnovgyECO, ion. dvz-vnovgy£co povrnem uslugo, izkažem (v povračilo) komu uslugo.
avta, r), ion. dvirj [Et. lat. onus (iz enos) breme] muka, nadloga, beda, žalost, bol(ečina), nejevolja. dvid£a> ep. [samo praes. in impf.] 1. tr. mučim, nadlegujem, žalostim. 2.intr. nejevoljen, nepotrpežljiv sem, (za)-mrzi mi kaj; grize me kaj; živi sem v skrbeh radi česa. dv-Zaopat [3 pl. praes. ion. dvievvzai] d.
m.	ion. zopet ozdravim (-iti), zopet popravim koga.
aviagog 3, ion. ep. avu/gog (dvia) [comp. ep. avirjgeozegog, superl. dviagovavog]
1.	act. nadležen, siten, togoten, neslan, pust. 2. pass. žalosten, užaljen, tužen.
dv-tdzog 2 neozdravljiv; adv. dviazcog e%co sem nepoboljšljiv, dr-ia^co slavim, poveličujem. dvZaco (dvia) [fut. avidoco, ion. dvigam, aor.pass. f]vidih]v, ion. pt. dvtr/if eig, pf. fjviapai, S.pl. opt.pr. ep. dviojavo]. 1. act. mučim, nadlegujem, žalim, žalostim
v	iv d elg v d eo/ara; z dvojnim, acc.
vi	vam’ dviag ge čemu me s tem žališ. 2. pass. sem užaljen, nejevoljen, zlovoljen, žalostim se, naveličam se
eni z ivi, živi, bid z iv a; ooi Jiageovzi (nadležna je) mrzi mi tvoja navzočnost; zovz’ dvicbgai nd/.ai to (ta misel) me že zdavnaj muči; avzgUeig utrujen, naveličan, dvitbgevog nejevoljen, zlovoljen.
dv-iSgvzog 2 (idgvco) neumoren, neugnan, brez počitka, nestalen, ogibajoč se ljudi.
av-idgcozog 2 (Idgoco) ep. ne poteč se, ne znojen. — adv. dvibgcozL brez znoja, brez truda, leno, počasi. dv-isgog 2 poet. nesvet, brezbožen; lat. impius.
dv-trjui [impf. dviijv, dvieiv, etc, ti, fut. dvf/oco, a or. dvfp/.a, -elpev; pf. dvtiza; ep. praes.pt. dvitgsvog; fut. aveoei, a or. a ct. 3. pl. dveoav, cj. dvr/r/, avey; ion. pf. pass. dvecvgai, NT a or. pass. avtih] v]
I.	act. 1. trans, a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira vbcog, raste y.agnov, vzplameni cp?,oya-, b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18,265), odpošiljam;
c)	iz-, odpustim, osvobodim deogčbv, odprem, razbijem ffvgezga, rcv/.ag; NT zdg ijev/.zr/giag odvežem vrvi; vjtvog avit]oi živa spanec zapusti koga, olvog avii]oi ge iztreznim se; zov in-jtov popustim konju vajete; pren.zip df]gcp zag rjviag; d) živa Jigog zi velim komu, iti nadelo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, gdv/eoHai k boju, aeidegevai k petju; e) prepuščam, izročam dg%f]v; f) pri-, dopuščam, do-, privolim ihjgav, pustim rasti zgi%ag (y.ogag) av^eoHai; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; zo-fov odpenjam, zb otbga em gubiovg-yiav vdajam se lenobi, ec naiyvir\v egavzov vdajam se šali (zabavi), zrjv djzedfjv pustim grožnje NT; h) dq>ir]gi zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham nezgag fld/./.ovzeg; ai zigai dveiy.noiv cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham nfjga,%ibvog (3o/.ai skopnim.
II.	pass. izpustijo me, eg zb eAevde-gov na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu ozvyegip daigovi; določen sem za kaj eg zov jzoAegov; NT za deogd avtih] železje je od-
padlo, pt. dveiLievoc: razuzdan diatza, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si xoXjtov ; o derem alyag. dvirjpog avtago g. dvtxa dor. = fjvi/ia.
d-vZnrjzog, dor. dvMazog 2 nepremagan, nepremagljiv.
dv-iXsmg 2 neusmiljen NT. dv-tfiaco (Iptag) (na jermenu) kvišku vlečem, izvlečem.
Kv-mnog 2 ion. poet. 1. brez konja, ne jezdeč, Xsibg pešci. 2. za konje (konjenico) nehoden, neprikladen nedtag.
dv-Lnzafiat dva-nsvouMi. dvtnzo-novg, nodog, 6, r\ ep. z neumitimi nogami, neumitih nog SeVvOi. d-vijiTog 2 (vinvoo) ep. neumit, neopran NT.
Kv-taog 2 kdor ima kako prednost pred kom, neenak, krivičen. dviaozt] g, rj to g, f/ neenakost. dv-iaoco izenačim; pass. ion. izenačim se, sem enak uvi.
dv-LGrrj/j,L [fut. dvnovr/no), poet. dvovfjoco, a or. dvsozr/oa, imp. dvozr)OOV, med. avi-ovapat, fut. dvaovfjOoptaL, a or. dveozrjv, pf. dvsGvrjKa; ep. a or. du. dvou)xr)v,
3.	pl. aveorav, inf. dvotrj/isvai, pt. dvorne; poet. imper. praes. aviorco]
1.	trans. 1. act.a) (po koncu)postavim; vzdignem, uva zsigog koga za roko, povzročim (rečem), da kdo vstane;
b)	iz-, preženem, pr e-, izselim (prebivalce mesta), pre-, spodim (ptiča), splašim fhjgia, razpodim, razpustim ezzA^otar, dviGzdvcu uva iztirati koga iz skupščine II. 1.191; c) obudim vogov, GJtšgpa NT; vzbudim, prebudim (iz spanja), obudim (od smrti), vzpodbujam koga k čemu; dražim, podpihujem proti komu uvi; kličem pod orožje (vojake); d) postavim, (iznova) zgradim axf)^v, nvgyov.
2.	pass. in a or. dvsox?)v pregnan sem od koga vno nvog. 3. med. a or. avs-Gvrjadfzrjv gradim zase noltv. II. intr.
1.	vstanem, vzdignem se, voiai med njimi; Ae^cov nastopim kot govornik; uvi. vzdignem se proti komu. 2. žz voaov ozdravim (-eti); NT vstanem od mrtvih. 3. o vojakih: vzdignem
se, odpotujem, odpravim se, odrinem.
4.	uprem se '/tipa.
av-iGTopsco poet. izprašujem, poizvedujem.
dv-Lozm = aviovaoo. dv-to%co dv-8%co.
dv tarna tg, ecog, f] (dv-tooco) izenačenje. av-iftvevco ep. zasledujem, iz-, zasledim, najdem. dvicbv gl. dv-sipa. dv-VEtzat gl. dva-vsouai. av-odog 2 (d priv. -j- odog) brezpoten, nedohoden, neprehoden. dv-oSog, f/ (avd, odog) 1. pot navkreber, navzgor. 2. pot(ovanje) v sredino dežele.
av-oSvpoficu d. m. (glasno) se razjočem, zajavkam.
d-vofj[icov 2 (vos(o) ep. neumen, brezumen, nepremišljen. a-vorjzog 2 (voeco) 1. neumen, brezumen, nerazumen. 2. nedoumen, česar si ni mogoče misliti.
Kvota, 7] (d-vovg) neumnost, nespamet, nepremišljenost.
dv-oCyvv[zt in dv-otyco [impf. dvsor/ov, fut. dvoigm, a or. avšep^a, inf. dvoigcu, pf. act. avtor/a, pass. dvš(pyptat, nov. pass. dvsdr/fhjv, inf. dvoi/_{)fjvai, ep. impf.tudi av(pyov, iter.dvoiyeaxov, poet. a or. dvčp^a] 1. odpiram, dtafhps.ag oporoko, dno ‘/rjXov nmpta dvignem pokrov skrinje ali omare. 2. odkrivam, razodevam, spravljam na dan. 3. o mornarjih: pridem na široko morje; dbg fjvotys, rjvot^e (odov, nhovv) ko si je naredil pot ( kar najhitreje). dv-otSsm povzročam, da kaj oteče; nav. intr. otečem, narastem, napnem se; pr en. (o jezi) razsrdim se, razkačim se.
dv-omelo g 2 neprimeren za. dv-otxUjm 1. iznova naselim, postavim, sezidam. 2. med. a) pre-, naselim se v sredini dežele; b) ležim, prebivam v sredini dežele.
dv-oiKodofisoo zopet zgradim, sezidam NT.
Uv-otKog 2 ion. = a-ootog brezdomoven, brez domovine.
av-oMzog 2 1. brez usmiljenja, neusmiljen, trdosrčen. 2. nepomilovan. — adv. -mg neobj okovan zet/, ten.
av-oificb^co poet. začnem tarnati, (glasno) vzdihujem.
av-oLficoKti adv. (oi/j.cb^co) brez vzdihovanj a, nekaznovano. dvoi^ig, so)c, 7] (dv-oiyvv[u) odpiranje, odprtina; or6/.oavog govor, sv dvoigsi tov ovdfiavog da odprem usta NT. av-oiozčog 2 (udi. verb. od dva-cpegco) treba je javiti, mora se poročati. dv-oiozog 3 (adi. verb. od dva-cpegco) ion. javljen, prijavljen, priglašen pri kom. av-oiazgico izpodbadam, spravljam v bakhantsko divjanje (besnost), eni Tiva proti komu. dv-oioco gl. dva-cpegco. dvoncoftEvco, dvoxcoxv gl. dvav.co/^svco, dvazor/c).
dvoAfiia, 7] nesreča, beda. av-oAflog 2 poet. in av-oA/hog 2 ion.
1.	nesrečen, beden, rjizag dan nesreče, c5,l(0( SpdiV aVO/.fia [iov).£VLUtVO)V o nesrečnih posledic mojih sklepov!
2.	nepremišljen, zaslepljen. av-oAstigog 2 ep. tisti, ki je pogubi
utekel, nepoškodovan. dvoAnf], 7) (av-eAiiCo) potegovanje, vlačenje (ladij iz morja na suho). dv-oAoAv^co glasno zakričim (od veselja ali žalosti) 1. zavriskam. 2. o-plakujem, objokujem koga. 3. razvnemam k veselju, izpodbujam Ofjjdag. dv-oAo<pvQO[icu d. m. glasno plakam, javkam, objokujem. dv-ogPgog 2 ion. brez dežja, brezde-ževen.
avofiEco (d-vgpog) ion. ravnam nepo-stavno, protizakonito negi -rt. avofiia, fj 1.brezzakonje, samovoljnost.
2.	nezakonitost, nepostavnost, predrznost, NT krivičnost, greh. av-dfifiazog 2 (d,upa) poet. ne videč, brez oči.
dv-ofioiog 2 neenak, nepodoben; avo-poicog e%co zal ote nisem v tako dobrih razmerah kakor takrat, ko ( nisem tako spoštovan). dvofzoiozTjg, 7]vog, 7] neenakost, nesiič-nost, nepodobnost, razlika. dv-ofioAoyico in med. 1. dogovorim se, zedinim se, ngog živa negi vivog s kom o čem. 2. iznova se dogovorim o čem vi, ob kratkem ponovim, še enkrat povzamem ra elgTjpeva; z inf.
soglašam s kom, soglasno izjavljam, da.
dv-opoAoyovfiEvog 3 nesoglasen, protisloven, nasproten.
&'.-vopog 2 nepostaven, protipostaven, nezakonit, krivičen, brezbožen, zločinski; subst. o hudodelec, krivičnik, pogan NT.
dv-ovrjzog 2 (ovivrj,tu) 1, nekoristen, malovreden, brezuspešen. 2. nedele-žen vivog.
d-voog 2 ep., skrč. d-vovg, ovv nespameten, neumen.
dv-onaZa neutr. pl. ep. v zrak (skozi dimnik).
’'Avonaia, 7] steza preko gore Oj te. dv-onAog 2 = d-onAog neoborožen, brez težkega orožja. dv-ogydvog 2 brez orodja. av-og&oco [impf. avcbgfiovv] zopet postavim, popravim, zopet sezidam, noAiv povzdigujem k moči, vzdigujem, postavljam po koncu ačbpa; pass. NT vstanem.
dv-ogpog 2 poet. brez luke, brez pristanišča, nesrečen.
dv-ogvvpai med. ep. [3 sg. a or. avdjgvo] kvišku skočim, vzdignem se, vstanem (v tmezi).
av-ogovoo ep. [aor. avogovoa] poskočim, vzdignem se, kvišku planem, eg vn-vov vstanem; žg ovgavov vzpnem se proti nebu.
av-ogocpog 2 poet. brez strehe. dv-ogvaoco, at. -zzco izkopljem, izgrebem, odprem.
dv-oGiog 2 nesvet, brezbožen, malopriden; vev,vg neposvečen nepokopan; oopfj duh, smrad takega mrtveca.
dvooiozrjg, rjTog, f) brezbožnost. &-voaog 2, ion. d-vovaog brez bolezni, zdrav; uvog prost česa; ero g avooov eg rag aAAag aofieveiag brez drugih bolezni.
a-voazifiog 2 in d-voazog 2 (vootog) ep. brez povratka, kdor se ne povrne, iIrjzav dvoovovg preprečili so njim povratek. d-vovg — d-voog. d-vovaog = a-vooog. av-ovzazog 2 (ovvaco) ep. neranjen. — a dv. avovzrjzi ne da bi ga ranil.
d-voXV> V (dv-eyco) 1. pridrževanje, u-stavljanje; pl. premirje. 2. NT potrpežljivost, potrpljenje.
&v-ara, dv-ozag gl. dv-iovrjpi. dv-azgetpeiav gl. avaavgeipa). dv-o^e&eeiv, Kv-ayeo gl. dv-eyco. dv-ayez6g ep. = dva-oysvdg (dvsyopai) znosen, pretrpen.
&vza (gl. avvi) ep. 1. adv. nasproti, v obraz, naravnost; payeo,d'ai mož z možem, iz oči v oči; ovrj d’avta oyopevr) ustavila se je pred njim; fteoloi yag dvva šcpnei bil je popolnoma bogovom podoben; dvva vivv-ov.opai merim naravnost pred seboj.
2.	praep. z gen. pred, proti; dvva oed-sv pred teboj, v tvoji navzočnosti.
dvz-ayopd^Q} tudi jaz kupim, kupim za kaj.
dvz-aycovi£oficu d. m. 1. borim se, bojujem se s kom vivi, prepiram, pravdam se s kom. 2. tekmujem s kom npog viva, sv vivi v čem. dvzaya>vLazrjq, ov, 6 protivnik, nasprotnik, tekmec, sovražnik. dvz-adiKsco tudi jaz storim krivico, povrnem krivico za krivico. dvz-aeigco dvv-atoco. avz-ai8eopai d. p. tudi jaz spoštujem, spoštujem vzajemno. dvzaiog 3 (dvva) poet. nasproten, spredaj, sovražen; nArjyrj rana na prsih; dvvaiav p ’ snaios (nArjyr)v) ranil me je spredaj ( - smrtno). avz-aigco, ion. dvz-aeigco [fut. avvagco, a or. avvrjga] 1. a ct. tr. vzdignem proti komu, dvignem v bran. 2. intr. postavim se, stopim proti, upiram se vivi.
3.	med. yeigag dvigam roke na odpor, ojvAavivi zgrabim orožje proti komu.
avzanaiog, 6 ion. jeseter, kečiga (riba). dvz-anovco tudi jaz slišim, slišim v (kot) odgovor, vovvov mg vsflu^psvai da bo dobil ta svoj grob. avz-aAaAd£co tudi jaz zaženem bojni krik, storim, da odmeva, se razlega. AvzaAxi8ag, ov, 6 Spartanec, ki je sklenil 1. 387. s perzijanskim kraljem sramoten mir.
dvzdA.Aat.ypa, avog, vo odkupnina, zamena; ipvxrjg za dušo NT. dvT-a/Utiffffčo, at. -zzco 1. zamenjam, premenjam vi vivi; med. zamenjam
si kaj, dam za kaj vi vivog. 2. postavim nasproti; pass. dvvyAAaypevog vov vgojzov običajnemu ravnanju nasproten.
dvz-apei/3opai d. m. ion. poet. 1. tudi jaz odvrnem, odgovarjam na kaj viva, vov d vi, Jtgog viva. 2. p o vračam. avz-apiJvopai med. branim se proti komu, maščujem se, vračam zlo za zlo viva vivi.
dvz-ava/hj3d£co velim, tudi jaz storim, da gre kdo gori, tudi jaz spravim kvišku (gori).
dvz-avayco 1. trans, tudi jaz spravljam, peljem gori, spuščam (ladjo) v morje. 2. intr. in med. peljem se nasproti. avz-avaigeco pobotam eno z drugim, poravnam račun z računom. dvz-avapevco tudi jaz čakam, pričakujem.
avz-avanipnAzjpi tudi jaz napolnim. avz-avajtArjgoco tudi jaz dopolnim, dodam; vd vovegrjpava to, kar je premalo.
Avz-av8gog, rj mesto v Trojadi. &vz-av8gog, 6 namestnik. avz-aveipi vzdigujem se nasproti komu vivi.
dvz-aviazapai intr. med. poet. nasproti se postavljam (stopam). dvz-d£iog 3 ep. iste vrednosti, isto-vreden vivog.
dvz-al-ioco tudi jaz zahtevam, zahtevam v nadomestilo. dvz-anaizeco 1. act. nazaj zahtevam (kot povračilo). 2. pass. tudi mene kličejo na odgovor.
dvz-ajio8i8copi 1. tr. dam zopet nazaj, povrnem, vo opoiov milo za drago; vijv agevr/v pokažem se tudi jaz vrlega moža; povzročim, dopustim vzajemno, postavim nasproti yeveoiv. 2. intr. odgovarjam, zlagam se, ujemam se vivi. avzanoSopa, avog, vo dvzanoSoaig,
SCO?, V
avz-anoxgivopai med. odgovarjam na to, ugovarjam, prepiram se, vivi s kom NT.
avz-anoxzeivco ubijam v povračilo, iz osvete viva.
1.	zopetna izročitev, vračanje. 2. povračilo, nadomestilo NT.
dvx-ajioA.A.v[ii 1. act. pogubim iz osvete.
2.	med. in pf. 2 act. -okco/.a umorijo me (poginem) iz maščevanja za koga vrceg vivog.
dvx-anocpaiva> nasproti dokažem, navedem kot protidokaz. dvx-dnxo/xai med. ion. = dvft-dnVOfAai. av-zapacaš poet. — dva-vagd^ag. dvx-agx£co sem dovolj močan za kaj, sem komu kos, vzdržim kaj, zmožen sem braniti se. dvx-aojid£o/j,au d. m. tudi jaz pozdravim (objamem), tudi jaz sprejmem koga prijazno.
avr-arlfia^co poet. tudi jaz sramotim, grdim koga (iz maščevanja). dvt-avSdoo poet. (zopet) nagovarjam, tjcbvvag 'davovaiv ioa ogovarjam žive enako kakor mrtve. dvr-acpsanaco v povračilo pogostim tudi jaz.
dvzdco (avva) ep. ion.poet. [impf. rjvveov]
1.	nasproti prihajam, hodim, spopadem, spoprimem se s kom, napadem koga vivi; srečam koga, snidem se s kom vivog; deležen postanem česa, pridem do česa, dobim (slučajno) kaj od koga diuvrjg, iid/^g, §eivicov; zaz&v zadene me nesreča; ojvcoivrjg zadobim pogled v kaj, vidim kaj, vivog vnd vivog trpim, dogodi, pripeti se mi kaj od koga. 2. pri stvarnem subjektu: tičem se česa, segam do, d (sc. yovrj) de orceg^ia (acc. ozira) dvvao’ ^Eoe/jdeiddv ki po krvi (rodu) dosega (ali sega do) Er. dvx-eyyQd<pu) vpišem koga namesto nekoga drugega.
avx-sZjtov (aor. k dvvi-/.t,yoj) 1. a) ugovarjal sem, nasprotoval sem komu, ngo g viva vneg v iv o g govoril sem proti komu za koga (v njegovo korist) ; b) odgovorim, /j,r]dev avveimbv (e n, o g) brez vsake besede. 2. y.ax,(bg dvvemeiv viva zopet slabo govoriti o kom, odgovoriti komu na psovke s psovkami.
avx-ELQOfiai med. gl. avv-egeofiai. dvx-eiadyco 1. nasprotno tudi jaz vpeljem, uvedem kaj ali koga, avti vivog namesto drugega ali zato. 2. vpeljem, uvedem vzajemno (v službe) eig vi. dvx-EK'&Eco obratno tudi jaz planem iz trdnjave.
dvx-sxjt£fiJzco tudi jaz odpošljem nasproti.
dvx-£xnX£03 hm odpeljem se, odjadram, odplovem nasproti komu. dvx-ExxQsxco tudi jaz planem, odhitim proti sovražniku, tudi jaz napadem. dvx-Ehni£co obratno tudi jaz upam, vnovič upam, aXXa pričakujem zato kaj drugega.
dvx-£fi/3dAA.co vzajemno napadem, vde-rem tudi jaz v napadnikovo deželo. dvx-s[if}ifld£;a> vzamem na ladjo (vkrcam) koga namesto drugega; izmenjam moštvo (na ladji). dvx-epmipin\rnu v nadomestilo, v zahvalo napolnim vi vivog. dvx-EfuttfijiQr]fu	ion. v	povračilo (iz
maščevanja) zažgem, zapalim. dvx-e^aixeco obratno tudi jaz zahtevam, da se kdo izroči nva.
tudi	jaz odrinem,
avx-E^Eifu	grem	proti sovraž-
dvx-E^£Qxo[xai	niku,	grem na so-
vražnika.
dvx-e%Exd£co (preiskujem in) primerjam, vzporejam, kritično presojam. avx - e% 6 g firj o ig, ecog, r\ naskok, naval, napad na koga.
dvT-ejrdytu obratno peljem tudi jaz vojsko proti prihajajočemu sovražniku, tudi jaz grem na sovražnika. dvx-£jiaivEco tudi jaz hvalim, vnovič hvalim.
avx-EJiavdyofiai pass. obratno odjadram, odplovem tudi jaz proti sovražniku ngog viva.
dvx-sjisi(u obratno grem tudi jaz proti sovražniku, navalim na. dvx-£jtE^ayco tudi jaz raztegnem bojno vrsto.
dvX-EJlE^£l/^l
dvr-EJtEŠsAavvco
dvX-EJIE^EQXOfiai
avx-£juflovA.£vco svojo obrambo,
odidem, odrinem, grem tudi jaz proti prihajajočemu sovražniku ngog nva. kujem naklepe v zalezujem koga v
povračilo, p o vračam napad z napadom.
dvx-£m8eixvvfii 1. act. obratno tudi jaz kaj pokažem. 2. med. pokažem se tudi jaz s čim nasproti čemu vi vivi. dvv-enrdiifjiEO} 1. act. obratno želim, hrepenim, iščem tudi jaz. 2. pass.
dvzEcudvirovpai ti)c, £vvovoiag zopet želijo občevati z menoj. dvz-sjuKovgeco (nasprotno) tudi jaz pomagam.
&vz-Eju[ieA.£Ofiac in -fisXo/zai d. p. tudi jaz skrbim za, vzajemno si prizadevam, se brigam za zivog, čbg, oncog. dvz-EJiiazsMco odgovarjam pismeno. dvz-Emazgazsvco tudi jaz odrinem, odidem, grem proti sovražniku z vojsko v ivi.
dvz-emzdooco, at. -zzco tudi jaz naročim, velim, ukažem. dvz-sjiizEi/i^ogac tudi jaz napravim (zgradim) trdnjavo proti sovražniku. dvz-EJtLzifrrjpi naročim, ukažem v odgovor ; emovofojv dam komu pismen odgovor s seboj.
dvz-Epaozrjg, ov, 6 tekmec (v ljubezni). dvz-sgsidco 1. trans, podprem kaj, postavljam kaj proti komu; podlagam lesene opore; ftdoiv čvrsto (krepko) stopam. 2. intrans. upiram se, v bran se stavim. dvz-soeZv, dvz-£QČb gl. dvvi-?.eyco. dvz-egecr&ai [inf. k dvz-goopgv, a or. k ion.praes. dvT-sioouni\ (nasprotno) tudi jaz vprašam, zopet vprašam. dvz-sgvo/zcu med. poet. odtehtam, od-vagam, prekašam uvog. avz-egcog, covog, 6 nasprotna, vzajemna, medsebojna ljubezen. dvz-sgcozdco nasprotno tudi jaz vprašam, iznova vprašam. dvz-sveg/Ezeco povračam dobroto (z dobroto) živa.
dvz-Evvosco povračam dobrohotnost z dobrohotnostjo zivl. avz-evnoieco = dvz-evegyezeco. dvz-E/co, avz-ia/co [fut. dvlHgco, a or. dvvšo/ov, adi. verb. dvd-SKZŠov, dvdk'/.-zso] I. act. 1. trans, držim kaj nasproti komu ali pred kom tl zivog; ‘/elo' v.gazog držim roko pred očmi, biiuaai aly/.av odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo.
2.	intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, nohogKovjiEvr) obleganje, eni noXv dvzsl/ov d).h)/.oig dolgo časa so se držali; b) negi uvog vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem 6 oltog; 6 rcovaubg avzeo/s zb geefrgov reka zadostuje glede vode
daje, ima dovolj vode, ov>i avzeo/e zb vdcog szage/cov ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med.
1.	držim kaj pred seboj v obrambo proti komu zl zivog, zgaizeCag ion’ svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa zivog, o/ficov držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se agezrjg, zov noXepov ne odneham od, zg g 'ftahdoogg ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga zivog-, A) abs. poet. držim se, naslanjam se. Sof. Fil. 893.
dvzsco ion. avzdco.
avzg, g (avzdco) poet. prošnja.
dvz-fjXiog 2 poet.proti solncu obrnjen, vzhoden.
člvzrjv (avta) adv. 1. nasproti, proti, spredaj (zadet). 2. v obličje, v obraz, očito, jasno, b/noicofifipsvai avzrjv popolnoma enak biti, živi sixs?.og, sva-Xiy/.iog popolnoma podoben, sličen.
'Avrgvcog, ogog, o Trojanec; sinovi Avzrjvogidai, oi.
dvz-rjggg 2 (gl. agagiov.co) poet. nasproti obrnjen, spredaj ležeč; nXayai dvzfj-geig ozsgvcov udarci, namenjeni v prsi.
o.vzgglg, Idog, f/ [Et. iz dvzi-\-egelbco] opornik, podporni steber.
avz-rjgoprjv gl. dvztgcaiiai.
dvzgazig, sto c, r/ (avzdco) ep. srečanje; xaz’ avzgoziv (ravno) nasproti.
dvz-rj/eco, dor. dvz-a/eco kličem nasproti, zagodem, zapojem, prevpijem, odmevam.
dvzi [Et. lok. debla ant-, „čelo“, lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še avta, dvzrjv] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti vlurjg, avti’ drv (sc. bevbgcov) kozgnozeg za njimi stoječi.
2.	pren. a) na mesto, mesto; [dsXzlovg čjzolrjos dvzi /sigovcov napravil je iz slabih dobre državljane, nokepiog dvzi cplXov ‘/.azeozrjv postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ocpfta/.pbv dvzi ocpftaJ.p.ov oko za oko; č.aflsiv /dcgiv dvzi /dgizog milost za milostjo dobivati; dvzi naibcov zcovde htezsvopev
zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, aloto um (ayasidco) vi dvvi v iv o g bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), dvvi vov dorp/siv ni pomagal, ampak. —- dvi) ’ rov — dvvi vovvcov d in dvvi vovvcov, ovi zato, da; zato, ker; NT dviVdov ovx emovevoag zato, ker nisi veroval; slično dvi}' ov ker; dvvi vov zakaj? b) - taog enak, mesto, kot, za; dvvi y.vvog kakor pes; dvvi ixsvao, sioV.oov /mčov itd.; dvvi xaoiyvi)vov vtvv/.vai je toliko vreden kot brat; c) = iisveg za NT: doc dvvi š/iov xai oov za mene in za tebe; d) za lcomp. — rj: ovegyco dvvi oov szkeov bolj kakor dvvia nav. pl. od dvviog.	[tebe.
dvzid^co [impf. ion. dvviagov, at. r/vviaiov; gl. avviaco] 1. grem nasproti komu, vivd dcbgoioi z darovi, srečam, napadem, grem (v bitko); milo prosim. 2. deležen postanem česa, dosežem kaj vivog.
dvzi-avEiga (dvi)o) ep. možem enaka (kos), možakinja.
dvziaco (dvvi) [tudi avvioco, praes. pt. avviocov, inf. dvvidav] 1. grem, stopim, pridem nasproti, napadam vivog, srečam se z vivi, zadenem ob, 6 av-vidoag kateri si bodi. 2. deležen sem (postanem) česa, sprejmem iegoov, delim keyog. 3. med. udeležim se česa ydp,ov.
avzi-flaivco 1. stopam nasproti, vivi komu, protivim se, upiram se ngog vi. 2. nktvgaioi uprem se, stopim na. dvzi-jidkkco 1. mečem nasproti komu, streljam nazaj. 2. NT koyovg pogovarjam se.
dvzifiaaig, e rog, r/ (dvvi-fiaivcn) odpor, upor.
dvzi-fhog 3 (8ia) ep. sovražen, pro-tiven. — adv. avzi-fUrjv nasproti, sovražno; igytoi)ai iti v boj, sieiopUf/vai poskusiti se s kom v boju. drzi-fiksnco ep. gledam komu v oči, pogledam naravnost. dvzi-fiorjifeco 1. pomagam komu v zahvalo, vzajemno pomagam. 2. pomagam nasprotni stranki. dvzi-fšoksco (avvi-ftokog) [impf. r/vvi-, rjvvefiokovv, fut. dvviflokrjaco, a or. ep.
dvvsftokrjoa) 1. grem nasproti, srečam, zadenem slučajno na koga vivi, vagicp, cpovcp prisoten sem pri pokopu ali umoru. 2. obračam se do koga s prošnjo, prosim viva. 3. najdem, dobim vivog, udeležim se česa, pdyi)g grem v bitko, yd/.iog . . . s/zeHsv se mi bliža.
dvzifiokrjoig, j	p0nižna, iskrena
drziflokia, r, j pr0Šnja" dvzi-yev£T]koy£co ion. napravim drugačen rodovnik, izvajam svoj rod na drug način.
dvzi-yvco[iovčco (avvi-yvcbfMOv) sem nasprotnega mnenja, vi v čem. Avziy6vrj, r) Ojdipova in Jokastina hči.
dvzi-ygaqjr) kar se spiše proti komu ali čemu, protispis 1. pismena tožba, obtožnica. 2. ovržba (tožbe), ugovor (proti zakonitosti tožbe). dvzi-ygacpog 2 enako pisan, z enakim napisom, z enako vsebino; subst. dv-viygacpov, vo prepis, kopija. dvzi-ygdcpco 1. act. pišem proti komu (čemu), odgovarjam pismeno. 2. med.
a)	ugovarjam, da bi bila tožba do-pustljiva, vložim protitožbo; b) zahtevam sodnim potom dediščine. dvzi-8dxva> ion. zopet grizem. dvzi-Sei-ioopai d. m. tudi jaz pozdravljam, podam tudi sam komu roko v pozdrav.
dvzi-diofiai d. p. (nasprotno) tudi jaz prosim vivog vi.
dvzi-Siazitksfiai med. nasproti se postavljam, ustavljam se. dvzi-Srjfiaycoy£co tekmujem z drugim voditeljem naroda, sem tekmec (nasprotnik) drugega voditelja naroda. avzi-diScopi namesto koga drugega dam, dam v povračilo, v zahvalo, povrnem (darilo); trpim kazen za vifzcogiav; vi)v ovoiav ponudim zameno imetja.
dvzidiHEco [impf. fjvvidr/.ovv] pravdam se s kom sisgi vivog svgog viva. dvzi-Sinog, 6 (dixrj) 1. nasprotnik pred sodiščem. 2. nasprotnik NT. avzi-do^Eco sem nasprotnega mnenja. avvi-dooig, ero g, ij zamenjava imetja, ponudba, da se zamenja premoženje.
dvzi-Sgdco povrnem (krivico), dvvi vivog za kaj, zazcog povrnem zlo za zlo.
dvzi-Scogsopai d. m. zopet obdarim, podarim, povrnem darilo. dvzL-fteog 2 ep. bogu enak. dvzi-ftEganevco zopet spoštujem (častim), p o vračam uslugo s proti-uslugo.
dvrL&eoig, ecog, f) (dvvi-vi/drjpi) protislovje, nasprotje.
dvzi-frsco ion. 1. nasproti tečem (letim). 2. tekmujem s kom v tekanju vivi. dvzL-frvgov, to ep. poet. (v pl.) prostor pred hišnimi vrati; predsoba, veža. dvTi-Kdftrjfiau, ion. dvzi-xdzt]pai stojim, taborim komu nasproti. avzi - Ka&L^opai, ion. -xazU^ouai usedem, utaborim se nasproti komu. dvtL-xa{Hazr]pi, ion. -zazLazppi [fut. -y.ava.ovri oco, aor. intr.-zaveovrjv, pf. -zafteovip/.a] 1. a) postavim kaj nasproti komu vivi vi; b) postavim kaj na mesto česa, nadomestim; c) pregovorim, pripravim na drugo misel. dediovag eni vi. 2. instr. a) postavim se nasproti, ustavljam, upiram se NT; b) stopim (postavijo me) na čigavo mesto.
dvzi-xaxovQyeco zopet napravim komu škodo, povračam hudo s hudim. dvzi-xakeco zopet (v zahvalo) povabim koga.
dvzi-xazakkaaaopai med., at. -zzopai zamenjam, dam kaj za kaj vi vivog. dvzi-xdzrjpai, avzi-xazL£opai, dvzi-xazLazrjpi gl. dvvi-y.dih]pai itd. dvzL-xsipai 1. ležim nasproti. 2. nasprotujem; dvvizeipevog, 6 nasprotnik NT.
dvzi-xeAevco (nasprotno) tudi jaz zapovem ; pass. tudi meni se veli ali zapove.
dvzi-xkd£co storim, da se nasproti razlega; peko g (lay.yeiov dmezkagov dkkfjkaig so pele vrsteč se pesem Bakhu na čast.
dvzi-xkaLco ion. (nasprotno) plakam tudi jaz, jočem se.
’AvzL-xkeia, ij Avtolikova hči, Odisejeva mati.
dvzi-xvf]piov, to (zvripp) golen, golenica.
dvzi-xonzco 1. sunem nasproti, udarim nazaj, upiram se, oviram. 2. zadržuje me kaj, ponesreči se mi kaj. dvzi-XQOvco = dvvi-zonvco. avzi-xgv in dvxi-xgvg [Et. dvvi, avva, -zq-v skrčeno iz debla zegag, žaga]
1.	ravno nasproti, naravnost, v obraz, spredaj, naravnost skozi z gen. 2. naravnost, brez ovinkov, vsekako, do cela, zares; p dvvizov e/.evdleoia prava, resnična prostost.
AvzL-xvga, r), ion/Avzi-xvgrj mesto v Fokidi; preb.’Avzixvpsvg, 6. dvzi-xvgco [aor. dvvezvaaa] poet. srečam, naletim na, dohitim vivi. dvzikapr] (avvi-kapjddvco) 1. ročaj, držaj. 2. slabost, prilika za napad. dvzi-ka^opai, -£vpai med. poet. tudi jaz zgrabim za kaj, držim čvrsto m<dg. avzi-kap/ddvco 1. act. obratno vzamem tudi jaz, dobim kaj v povračilo vi vivog, ujamem. 2. med. a) držim se česa, primem, zgrabim, lotim se česa ngaypdvcov, nokepov, dosežem kaj, polastim se česa tov ifgovov, tov aocpakovg pridem na varno mesto;
b)	6 koyog dvvikapfidvevai po v govor mi ugaja, me zanima; c) zavzemam se za, delam za negi vij g ooovrjglag, podpiram vivog; d) karam, grajam. dvzi-kd[Mtco sijem, svetim v obraz, jemljem pogled (vid). dvzi-keyco [fut. avvegčd, aor. dvzemelv, dvvike^ai, pf. dvveigrjza, fut. pass. dv-veigrjoopai] 1. govorim proti, ugovarjam, upiram se, tajim vi vi, ngog vi, izpodbijam; 6 dvvikeycov nasprotnik ; d. negi vij g jdaoikeLag prepiram se za (tudi vneg vivog), avvikey6pevov kar si kdo lasti. 2. odgovarjam, trdim nasproti, da ca g, ovi, ov ali s sled. inf. dvzLkexzog 2 preporen, dvomljiv. dvzi-kr/nzeov (adi. verb. od dvvi/.aiijddvo)) treba se je česa lotiti. dvzikrjipig, eojg, r/ 1. (dv vi-k a p [S dv co) če kdo nekaj sprejme za kako stvar, zamena, pos. uvoz, uvažanje. 2. (avvi-kapfdavopai) a) prijemanje, popad, napad, bolehanje, oslabelost (vsled bolezni); b) prisvajanje, terjatev de-y.avi]g; c) ugovor; d) pomoč, pomočnik NT; e) težava, ovira. dvrtAoyeco (dvvikoyoc) poet. — dvvi-?.eyco.
dvtikoyia 1. protigovor, prigovor, ugovor NT. 2. a) NT pravda, prepir, nasprotovanje, ngog tiva sovraštvo;
b)	sodnijska obramba, vzajemna razprava; tj/.Dov eg avtikoyiav prišli so k vzajemni razpravi začeli so navzkrižna mnenja razkladati; avtif.o-yiav sv avta) š/siv imeti (v sebi) opravičevalne izgovore. dvti-koyi£ojiac med. obratno tudi jaz preračunam, preudarjam, uvažujem. avtikoyiHog 3 sposoben za ugovarjanje (izpodbijanje), koyog sofističen govor, protigovor.
dvti-koiSogsco psujem tudi jaz, koido-govpevog ovn avtskoidogsi ko so ga preklinjali, ni klel NT.
Avti-ko%og, 6 Nestorjev sin. avti-kvgog 2 (kvga) enak glasu lire. avti-kvtgov, to odkupnina NT. avti-pa^opai stojim v boju nasproti komu, borim se proti komu. avti-pekkco tudi jaz odlašam (se obotavljam).
dvti-pspepopai med. ion. zopet (po)-grajam, očitam komu kaj (v svojem odgovoru).
dvti-petgsco odmerjam, povračam NT. avti-petconog 2 (fietcoitov) z nasproti obrnjenim čelom (vojske), od spredaj.
avti-ptj^avaopai d. m. pripravljam se na odpor; ukrenem nasprotno, izmišljujem druga sredstva (v obrambo), ofisotijgia "/.(divjata pripravljam se na, skrbim za gašenje. dvti-piprjaig, scog, >/ od nasprotnika poskušano posnemanje. avtipioftia, fj plačilo za kaj, povračilo. dvti-poknog 2 (poknfj) poet. nasproti doneč, zveneč.
dvxi-vavjirjysco 1. gradim ravnotako ladje. 2. oborožim, opremim ladjevje, napravim ladje pripravne za odpor ngog ti.
dvti-vopia, fj (avti-vouog) protislovje zakonov.
Avtivoog, 6 najdrzovitejši Penelopin snubec.
dvti-%oog (gsco) ion. nasproten, sovražen, zoprn.
dvtioopai d. p. (avtiog) [aor. fjvtubfhjv, fut. med. dvticboopai] nastopam proti
komu, postavljam se nasproti komu, upiram se tivi in tiva. avtio g 3 (avta) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. 6 avtio g nasprotnik, proti vnik, sovražnik; to vpetsgov avtiov yivstai vi nasprotujete, z fj: ol koyoi avtioi eioiv fj ovg syd) fjv.ovov besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; adeia pev, dvtia 6’ oioco prinesem sicer prijetne besede, ako-ravno izrekam nasprotno mnenje; eotij avtio g stopil je predenj. — ud v. dvtia, avtiov nasproti, pred tivog, eh tov avtiov od nasprotne strani, dvtia, avtiov avdaco tivd od-, nagovarjam koga, o g tig ošfisv avtiov ei-ntj kdor ti ugovarja. avtioatatEco poet. nasprotujem, stojim (vejem) nasproti.
Avtio %ig, (dog, fj atiška fila. Avtio%og, 6 ime mnogih sirskih kraljev.
avtioco = avtidco, avtio o/mu. dvti-nakog 2 (jtafoj) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, yvčbpai nasprotujoča si mnenja; subst. 6 avtinakog nasprotnik, sovražnik, tekmec, to avtiitakov nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor.
2.	kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) tgifjgr/g, dsog; primeren fjfhj, noivai; kos, sg avtinaka nafHotapai imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, avtinaka vavpa-%e(o bijem neodločeno morsko bitko. avti-naga^akkoo vzporej am, primerjam ti ngog ti ali ti tivi. avti-nagayyEkkco 1. obratno tudi jaz zapovem, dam nasprotno povelje. 2. poganjam se tudi jaz za službo; ol dvtuzagayyskkovteg nasprotni kandidati.
dvti-nagayco peljem vojsko proti sovražniku, korakam nasproti ob sovražni vojski, poleg, mimo sovražne vojske.
dvtinagaycoyfj, fj odhod nasproti sovražniku, pohod mimo sovražnika.
dvzi-jtaga&Eco tečem nasproti komu, tečem (bežim) mimo ospredja vojske, ki stoji nasproti sovražniku, prehitim, zajamem (sovražnika). dvzi-jtaganaAsco i obratno tudi jaz dvzi-jzagazsAev- poživljam, vzpod-opai d. m. J bujam,hrabrimzevi. dvzL-jiagaAvneco tudi jaz škodujem (delam krivico).
dvzi-nagajiAeco plovem (ladjam), jadram ob obrežju proti sovražnikom. dvzi-jzagaoMEvdŠoficumed.tudi jaz se obor ožujem, oborožujem se za obrambo. dvzL-nagaa-nsvrj, ?) nasprotno oboroževanje, oborožena sovražna moč. dvzi-jtagazdooopac, at. -zzopai med. postavim se proti sovražniku v bojni red zvvi, szgog živa. dvzi-jiagazt&rjfu nasproti postavljam, primerjam, vzporejam nvL dvzL-nagsifii pomikam se ob strani, ki je nasproti sovražniku, grem proti sovražniku zevi.
dvzi-nag£%dyco 1. trans, odpeljem vojsko (ob čem, mimo česa) proti komu. 2. intr. odrinem, vzdignem se z vojsko proti komu.
dvzi-jzagEgftOficu d. m. grem mimo, preidem mimo NT. dvzi-jiagEftco 1. ponujam, dajem v nadomestilo bzmzov. 2. zopet povzročim n gaypaza.
dvzi-jiagmjtEvco jaham ob vojski nasproti sovražniku.
dvzL-jzaoftoo tudi jaz trpim, trpim v (kot) povračilo; %gr)OZd povrne se mi dobro z dobrim. dvzi-nazayEco nasproti šumim, pre-šumim, prebobnim zivt. dvzi-nspneo 1. nasproti pošljem. 2. a) tudi jaz pošljem, (papevp odgovor;
b)	pošljem poslanca. 3. nazaj pošljem, pošljem v nadomestilo. dvzi-jtsgaia, za (negag) ep. nasproti ležeča obala.
dvzi-jisgdv, dvzi-jtegag, ion. dvzi-jtEgtjv adv. nasproti, onostran, na oni strani, preko živo g; y.az’ avzmegag in zaz' avzuzegav (z gen.) na oni strani, na onem bregu, >) avzmegag zemlja na nasprotni strani.
dvzl-jiszgog 2 poet. skali podoben, skalnat, kamenit.
dvzi-ninzcn upiram se, ustavljam se, ugovarjam NT.
avzi-jzAsco jadram, vozim se nasproti komu.
dvzi-nAr]%, fjyog, 6, 'i/ (jchjooco) poet. od valov bit, udarjan, opljuskan dzzai.
avztnAoia, i/ jadranje (plovba) proti vetru in valovom.
dvzi-jzAzjgoo} zopet do-, napolnim (n. pr. ladje z moštvom). avzL-nod-Eoo tudi jaz poželim, zopet ljubim.
dvzi-jzoisco 1. act. obratno storim tudi jaz, zopet storim (izvršim) zl, zeva zi, povračujem, avz’ev jvoieZv zopet dobro delati. 2. med. a) prizadevam si, težim za zivog, agszrjg za odliko hrabrosti; jzo?,scog polastim se mesta;
b)	odrekam komu kaj, izpodbijam komu kaj živi zivog, ag/rjg • c) tekmujem s kom v čem zivl jzegi av-dgayaftiag.
dvzi-jioiva, za povračilo, osveta, kazen; d. ?M[zftavco maščujem se za koga zivog.
avzi-noAspsco vojskujem se s kom živi; tudi jaz zgrabim za orožje, vojskujem se vzajemno. dvzi-noAspiog 2 | sovražen, subst. 6 avzi-jzoAspog 2 j sovražnik. dvzi-noAiogzEco obratno tudi jaz oblegam.
dvzmoAZzEia, ?) strankarstvo, nasprotna stranka.
dvzi-jioAZzevopai d. m. sem političen nasprotnik.
avzi-nogevopai d.p. obratno tudi jaz odrinem, se napotim, potujem. avzi-nogfrpog 2 poet. onstran preliva (morja) ležeč.
avzt-nogog 2 nasproten, protiven, nasproti ležeč, enostranski. avzungdlgig, scog, f) nasprotovanje. dvzi-ngazzco, ion. -ngrjaaco ravnam nasproti, protivim se, nasprotujem, tivrt-jzgsoflEvopai d. m. tudi jaz pošiljam poslance.
avzL-jzgosifu obratno grem tudi jaz proti komu, na koga živi. dvzL-ngoaayogevco [aor. pass. dvzutgoo-egg/jidrji’] zopet nagovorim, zopet pozdravim, odzdravim.
dvzi-jzgoaeifii grem, pomikam se nasproti komu.
dvzi-ngoaconog 2 (jvgoocojvov) z obrazom proti komu obrnjen, ravno od spredaj sjviuffeoffai. dvzi-jtgozsivco tudi jaz prožim, iztegnem (roko), tudim jaz podam (roko) v pozdrav.
dvzi-ngcogog 2 in -ngcogog (jcgcpga)
1.	s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, dvvijvgcpgog yi-yvouai uvi postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, dvungcngovg bfifld/J.O) napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), v6 avri-jigcggov ovyxgovco trčim vkup s prednjim delom ladje, dvrijvgcpgov (orga-revpia) jvgoodyco napadam od spredaj.
2.	pren. ra avtingcpga pred očmi(ležeč), jasen, očit fiZejico.
dvzi-nvlog 2 (jvvhj) ion. z nasproti stoječimi vrati av?Mi. dvzi-nvgyog podoben ali enak stolpu. dvziggonog 2 (dvu-ggejvco) 1. tvoreč protiutež, ravnotežje, enako težak, odtehtaj o č, enakotežen; aysiv a/ftog Xtmr)g avriggojvov kos biti, prenašati pretežko žalost. 2. kos, enake vrednosti. — adv. dvziggojuog ngdtrco roig svavrioig sem kos sovražnikom. dvzi-Grjxoco 1. intr. sem enako težek, odtehtam. 2. trans, spravim v ravnotežje.
dvzLorjKcnoig, scog, fj ion. izenačenje, zravnava, zravnanj e.
‘Avzio&evrjg, ovg, 6 Sokratov učenec in začetnik kiniške šole. dvz-iačo/rai pass. enačim (merim) se s kom, smatram se za enakopravnega jvgog reva.
dvzianaazog 2 ki vleče na drugo stran, dorecov ki gre do kosti; oday-jiog krčevit.
dvzi-ondco vlečem na drugo stran, odvračam, preprečujem.
Avziooa, fj mesto na Lezbu; preb. AvzLGaaiog, 6.
dvzi-azaftjiog 2 poet. enakotežen ; od-tehtajoč uvog; nudeč nadomestilo za fhjgog.
dvzi-araaia^co vzdignem se proti, o-snujem nasprotno stranko, ol dvu-
otaoid^ovvsg nasprotna stranka; tekmujem s kom v iv i. dvzi-ataaicozrjg, ov, 6 član nasprotne stranke, nasprotnik. dvziazazeco protivim se, upiram se, nasprotujem.
dvz-iazrjpii ion. = dvff-iotijju. dvziazoi^sco stojim v urejeni bojni vrsti nasproti komu. dvxL-axgaxevofiai d. m. grem z vojsko proti komu, na koga uvi; NT upiram se, ustavljam se. dvxiaxgaxTjyEco poveljujem nasproti komu, vojskovodja sem nasproti komu revi; sem propretor. dvxL-axgdxr)yog, 6 1.poveljnik sovražne vojske. 2. propretor. dvxi-axgaxojiESsvofiae med. obratno se tudi jaz utaborim nasproti sovražniku.
avziazgocpog 2 nasproti obrnjen, stoječ, odgovarjajoč, primeren uvi; fj dvnorgocpfj nasprotna kitica. dvr-io%vgi£ofiai d. m. obratno tudi jaz zagotavljam, trdim nasprotno. dvx-iayco = avt-E/G). avziza^ig, ero g, fj (avn-rdooco) razvrstitev (vojske) nasproti komu, dvti-ra^iv noiovjiai postavim se nasproti. avzi-zacaco, at. -zzco [3 pl. pf. pass. dvu-rerdyatai = dvurerayfisvoi sloiv] l.act. postavljam nasproti uva uvi. 2. pass. postavijo me, postavljen sem nasproti komu, vzdignem se na koga (o vojski), zb dvurErdyJ}ai d/./.fj/.oig rfj '/voj uij d-jiiauog medsebojna nezaupnost in spletke. 3. med.postavljam se (svoje) nasproti, ro ro/.prjgbugov pokažem nasproti svojo večjo hrabrost, stopam nasproti (o vojskovodji); upiram se jegog n, uvd, uvi. dvzi-zsivco 1. trans, razpnem, napnem kaj proti komu, postavljam nasproti; poet. vij m ’ clvri vijjvicov vračam neumnost z neumnostjo. 2. intr. upiram se, protivim se, nasprotujem. dvzi-zsiftiojia, arog, to nasprotna u-trdba.
dvxi-zE%vdofiai d. m. ion. uporabim nasprotno zvijačo.
dvzizEftvtjGig, ecog, fj nasprotna zvijača, nasprotni naklep, obojestranska spretnost.
dvxi-xe%vog 2 (rt/vij) tekmec v kaki umetnosti trm.
a.vzi-Ti&rjpL 1. postavljam nasproti, primerjam rt nw' rt rtrog. 2. postavljam ali dajem kaj v nadomestilo rt uvog.
dvzL-zL/zaco 1. act. tudi jaz častim, iz-nova (po)častim rtvti, (zopet) odlikujem, rt« s čim. 2. med. predlagam zase drugo (manjšo) kazen. dvri-rificogeo/zcu med. obratno se tudi jaz maščujem uva nad kom, maščujem se za kako stvar. dvri-Tivco 1. act. pokorim se v povračilo, kaznujejo me za kako stvar. 2. med. a) maščujem se nad kom radi česa uva uvog; b) uva dUr/v vivog pokorim, kaznujem koga za kaj.
dvxi-xoX[idco obratno si tudi jaz upam, tudi jaz ravnam pogumno. dvztrofiov, ro nasprotno zdravilo, protistrup.
dvxi-xo^evco zopet nazaj streljam, vzajemno streljam z lokom. dvu-TOQeco ep. 1. predrem, prevrtam, uvog. 2. vderem, vlomim, do^ovvhišo. av-uzog 2. (dvu-vivco) ep. poplačan, povrnjen, dtmtra EQya plačilna dejanja, povračilo, osveta, plača jzaidog za sina.
dvzi-zQ£(pco v zahvalo hranim, redim. dvzi-zvyxdvco obratno tudi jaz dobim, dosežem kot povračilo. dvzi-zvnsco nazaj udarjam, upiram se, protivim se.
dvzi-zvnog 2 in 3 (tvirTCo) 1. act. a) odbijajoč; b) trd, nedostopen, uporen, zoprn. 2. pass. odbit; spredaj zadet; vvnog dvurvnog (o kladvu in nako-kovalu) protiudarec, orovog odjeku-joč, odmevajoč. 3. podoben; to dvri-rvirov posnetek, slika, podoba NT. dvzi-zvjttco iznova udarim. Avu-cpdztjg, ov, 6 lestrigonski kralj. dvzi<pEQi^co (q)EQce) ep. vzporejam se, enačim se, zdim se enak komu trm, trt v čem.
dvzL-zpEQm 1. act. postavljam nasproti. 2. med. postavljam se nasproti, upiram se trm, pevog kosam, merim se, tekmujem s kom v pogumu, pd-yy v boju; dgya/Jog 'Olvpmog avu-
(pegeo&ai težko je z 01. se kosati (u-p ir ati se 01.).
dvzi-cprj[u ugovarjam, prerekam, pobijam.
dvxi-(p,&'£yyo[iai med. poet. 1. odgovarjam. 2. odmevam.
dvxi-cpiXsa> obratno tudi jaz ljubim, vračam ljubezen.
avzL-cpAozLfieofiat d. p. tekmujem s kom v slavohlepnosti, ngog xyv do-§av trdit' eQycov za slavo, da so postavili ta poslopja. dvTL-cpovog 2 poet. zopet moreč, iz osvete ubijajoč, medsebojno se moreč, avricpovoi div.ai smrtna kazen za umor, avnq>ovov oropa umor maščujoče žrelo.
&vu-<pQdzrco zapiram. dvxL-cpvA.ct.xrj, y vzajemna, medsebojna previdnost, opreznost. dvn-cpvhdzzopai med. tudi jaz se čuvam, sem oprezen, trm' proti komu. Avxc-(pčov, Jjvvog, 6 sofist iz Krete, Sokratov nasprotnik. avu-gpcovEco poet. od-, ugovarjam; eqco-vag igram (v odgovor) ljubimske pesmi.
dvzi-ftaigco [aor. dvvsydo7]v] tudi jaz se veselim (radujem) s kom, na-smehljam se uvL
dvxi-xaQi^opaL d. m. ugodim iz hvaležnosti komu, izkazujem, kažem se hvaležnega za kaj, trm komu. dvri-ftEigozovEco glasujem proti čemu. dvn-%o()i]ysGo sem tekmec v horegiji. dvzi~xQdco ion. [samo 3. sg. aor. dvte-XQyos\ zadostujem, zadoščam, sem komu dosti, trt) ovgaufj mvopsvog vojski za pitje.
dvxi-xQicsxog, 6 Kristusov nasprotnik, antikrist NT.
dvxL-ipdAA.co priudarjam; s/.eyoiq <poQ-piyya spremljam žalostinko s plunko (citrami).
dvxt-yjaXpog 2 poet. skladen, zložen, ubran.
dvxXeco (dvvkog) 1. črpam vodo (iz dna ladje), NT zajemam. 2. poet. kvngov (Hov prebijem, preživim do konca. dvzArjpa, atrog, vo vedro, korec NT. dvzALa, f) poet. in dvzlog, 6 [Et. iz sem-tlos; kor. sem, zajemati, črpati; lat. sentina iz smtina] ep. morska voda,
ki se je nabrala na dnu ladje; pr en. spodnji prostor ladje. avT-oiKoSofieco vnovič sezidam; med.
zazidam predor v zidu. dvr-ocxri^co pomilujem tudi, zopet pomilujem.
dvroArj (dva-tsA/.co) = dvavo/.r). avropai d. m. (avta) ep. poet. 1. grem nasproti, srečavam, zadevam ob kaj; ofii dinAoog rjvteto {icdgr}^ kjer se stikata ftcbgriš in ^čbpa. 2. ponižno prosim, izprosim, vneg tivog za koga. dvr-opvvpi obratno tudi jaz prisežem, vneg nvog v čigavem imenu; vložim tožbo.
dvr-ovopa^co imenujem drugače, vfjv jzohv Msaarjvrjv dam mestu novo ime Mesena.
avr-ogvaoco ion. delam (kopljem) nasprotni podkop.
dvr-ocpsLhco dolžan sem kaj v zahvalo za kaj, hvalo sem dolžan za kaj. dvt-ocp&aAfiEco gledam komu v oči, upiram se, ustavljam se NT. dv-rgenco poet. — dva-toBTCco. avrgov, to [Et. izvira od dvsfcog; odtod lat. izpos. antrum; glede pomena primeri dvtoov: avs/rog = o m)/.atov jama, votlina: spirare] jama, votlina,pečina. dvrgcbdrjg 2 (sldog) jamast, luknjast, jami podoben, poln votlin ali brlogov. ’'Avrgcov, cbvog, 6, rj mesto na tesalski obali.
dv-rvlg, vyog, tj l.rob, okroglina, okrogli rob ščita; naslon, okrogla stranica (obod) voza, voz. 2. kobilica (lire). dvr-vnottgivogaL d. m. ion. (= dvi)-) odgovarjam na kako stvar. dvr-vjtovgyeco ion. (= avti-) povračam uslugo z uslugo (milo za drago). dvrcopoaia, /) (dvt-ofivvfu) prisega toži tel j a in toženca, obtožnica. avr-covEOfiau med. obenem tudi jaz kupujem (ponujam), ponujam več. avr-conog 2 (tocp) ravno pred očmi. dvr-cocpekECo 1. act. iznova pomagam, koristim, povračam prejete dobrote nvd. 2. pass. okoristim se s čim, zopet imam korist, vračajo se mi prejete dobrote cbcpeAovvra. av-v/3giarog 1. act. kdor ne sramoti, skruni; ne preobilen. 2. pass. neosra-močen, neoskrunjen.
dvvdgta, fj pomanjkanje vode, suša. čiv-vdgog 2 (vdcop) ion. brezvoden, suh; r) avvdgog puščava, pustinja. dv-vpevaiog 2 poet. brez svatovske pesmi, neomožena, polga usoda ne-omožene; neutr. pl. kot adv. v dekli-dvvfu = dvvco.	[ škem stanu.
a-vvficpEvrog 2 (vvftcpevco) poet. 1. neomožena, neoženjen. 2. nesrečno o-možena (oženjen), yovd dvvpccpevtog patgog sad nesrečnega materinega zakona.
d-vvpcpog 2 (vvpcprf) poet. 1. neomožena, neoženjen, vvpcprj dvvpcpog nesrečna nevesta. 2. avvpcpa ydpcov a/ukhjfiata prešušten, zločinski. dv-vntgfihfxog 2 (v/cso-fld/Mo) nepremagljiv, nedobiten. av-vnev&vvog 2 neodgovoren, neomejen.
av-vjioSrjrog 2 (vjvo-deco) neobut,, bos. dv-vjto&erog 2 1. brez podlage. 2. brez pridržka (pogoja), brezpogojen, absolutističen, neomejen ag/rf. dv-vji6xguog 2 (v no-y. g ivofi a i) brez hinavstva, nehinavski, odkritosrčen, nepopačen, čist NT. dv-vnonrog 2 nesumen, nesumljiv. dv-vnoararog 2 (vno-otrjvai) nepremagljiv, komur se ne more nihče upreti.
av-vjioraxrog 2 (vjio-tdoaco) nepodlo-žen, samostalen, uporen, nepokoren NT.
avvoLfiog 2 (dvvco) uspešen, koristen; to d id Jt dvtcov dvvoiuov uspeh, ki se kaže v vseh delih.
"Avvoig, tog, s tog, fj mesto v Egiptu. dvvoig, Eto g, 7] (dvvco) iz-, dopolnitev, uspeh, konec; dvvoig ovxd’eocetai- av-tčbv njih načrti se ne bodo izpolnili; ouz dvvotv drjOUEV nobenega uspeha ne bomo imeli.
dvvorog 3, at. dvvorog (adi. verb. od avvtco) izvršljiv, izvedljiv, mogoč; cog dvvotov or/fj kolikor mogoče, kar najbolj tiho.
”Avvtog, 6 atenski demokrat, ki je zatožil Sokrata. avvtco, dvvrco gl. dvvco, dvvco. dv-vcpaivco iznova tkem. dvvco, dvvrco, at. dvvco, dvvrco; dviifii, dvco (d, v) [Et. iz kor. sen, doseči; iz
79
dvcbregog
avco
sn-iuito, [fut, avvoco, -opcac, a or. fjvvaa, -d uri v, pf. fjvv/.a, rjvvgai, p as s. a or. f}vvatir}v, fut. pass. dvvotirjoouai, ep. fut. in a or. tudi 'ao’] I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim ovy. dvvco cptioveovoci z zavistjo ne dosežem ničesar; evdaipccov avvaec = eti-bai}iovf)CS£c naposled boš vendar srečen; rjvvaav’ČKToniav cpXoya odpravili ste; b) odov prehodim, preplavam, tudi brez odov, ngog, eig, eni Ti in sam acc.; 'Aidav dospem v Had, tid-Aap.ov v spalnico, dytiog naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim cpogflav; dosežem ygečag; a-gcoyav pomagam; učinim, da goovea yeveotiai. 3-použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, ne/mtvcg evec avogevco tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.
&Vci)i (gl. avd, dva) adv. 1. krajevno
a)	pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, r) avco odog pot v notranjost dežele, vzhod, fj vvyr) avco cpegeTai sreča je mila;
b)	pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnilcom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; vd avco gornji deli, vrhovi, višave, nebo; ol avco ronoi notranja dežela NT; ecog avco do vrha, acgco ocptia/.uovg avco dvignem oči kvišku NT; 6 avco gornji; avco fikenco živim še, ol avco oni, ki še žive, 6 avco jiaoikevg perzijski kralj; ol avco tisoč nebeški bogovi; NT fj avco -/,Xfjaig nebeški poklic; severno, vzhodno, dooov Asafiog avco eegyei kar L. na severu omejuje; fj avco Aočrj gorenja Azija. 2. časovno: prej. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi avco zcuco noielv, Titievai zmešati, preobrniti. — comp.avcoregco bolj zgoraj, više nad. — superl. avcorara, -tarčo najviše, ol avcovavco najvišji.
avco2 = dvvco.
a v-co cj. a or. od dv-črjpu.
&V£oya, ep. ion. poet. [St. sor. z fj „rekel je“ (iz tyxr’), lat. aio iz agjo, rečem; adagio pregovor; prodigium ( napovedano), znamenje. — stari pf. s prež. pomenom-, imper. 2 sing. dvor/til,
3 dvcoyevco, 2 pl. dvco/Jls, inf. dvcoyegev, plpf. fjvcoyea , 3 sg. fjvcbyei, avcbyei; poleg tega oblike od pr. dvcoyco, impf. rjvcoyov, avcoyov, fut. dvco^co, a or. rj-vco^a\ zapovedujem, velevam, opominjam, priganjam Tivd, nvč in inf. avcoyacov, at.dvcbyecov, co,to (dvco,yala) gornje nadstropje, žitnica, obednica. &včpyev ep. impf. od dv-oiyco. avcoyco gl. avcoya.
av-codvvog 2 (odvvrj) poet. brez bolečin, brezbolesten.
&vco-tiev adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, dno dvcotiev ecog "/mtco od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = avco, ol dvcotiev borilci na krovu. 2. o časa: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, ol dvcotiev pradedje, ol dvcotiev ygovoi prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s nahv. av-cotieco [fut. avcoaco, aor.dveoooa] l.su-jem kvišku, nazaj, vavv odrivam (ladjo od brega), nohv eg nva izročam mesto v plenjenje. 2. odvračam, odbijam. 3. med. odvračam, odbijam od sebe vč.
av-coiarog 2 1. (oiogai) nenaden, nepričakovan. — adv. avcoiaxč. 2. ion. -av-oiavog, adi. verb. od dva-cpegco. dv-cofetigog 2 (ohetigog) nerazrušen, neminljiv, večen.
dvcofiakča, t) neravnota, hrapavost, neenakost, raznovrstnost, nepravilnost. av-cbfiahog 2 (opiakog) neraven, hrapav, neenak, raznovrsten. avcopoti adv. ion. brez prisege. av-cofiotog 2 (opcvvpu) kdor ni prisegel,.
nezaprisežen.	.
av-covvfiog 2 (ovopca) brezimen, neznan, avcoaco gl. avcoya.	[neslaven..
avcogča, fj ion. -ir} neugoden čas, neurje, tov eTovg zima.
ččv-cogog 2 (topo) = acogog negoden, prezgoden.
avčoaai ion. m. dvoloai gl. dva-cpegco. dv-cbaavteg gl. dv-cotieco. dv obrat o g 3 najvišji. avcorarco gl. avco.
dvcozegircog 3 više ležeč; Ta dvtoTegv/.d pcegr) gorenji deli Male Azije NT. dvcbregog 3 višji, poprejšnji. — adv.. avcbregov više, poprej NT.
avcozegco gl. avco.
av-co<peXrjg 2 (ocps/.og) nekoristen, malovreden, škodljiv.
dv-cocpekrjzog 2 (d>y>e?J(o) brezkoristen tgocpf), malopriden, izpriden tsxva; brezploden, neobdelan yij. dvcoft&i gl. avcoya.
ČL^avro, a^efiev gl. dyo). d-Šsvog 2, ion. in poet. d-£sivog negostoljuben, pust, brezljuden. — "At-eivog novtog, pozneje Ev^sivog n. Črno morje.
d-^sazog 2 (feco) poet. neobdelan, neotesan, hrapav.
a£ta, i) (fem. od dgiog) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), vij g djiag viin/joopcu predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, xat’a^iav po zaslugi, kakor se spodobi; ngog vrjv a^iav z ozirom na zaslugo, po zaslugi; naga trjv djiav proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo sv ngattsiv, vnsg vr/v agiav vi/v avtov proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.
a^L-a<pTjyr]zog 2, ion. d^i-amriyr]zog (acp-fjyeo/.iai) vredno, da se pripoveduje. a^i-enaivog 2 (enaivog) hvalevreden. a^i-egaazog 2 ljubezniv. d^cvrj, rj [Et. lat. ascia, tesača (iz acsia), sor. nem. Axt] ep. (bojna) sekira. d^Lo-ptcozog 2 vreden življenja. dšio-ftav/zaazog 2 občudovanja vreden, čudovit.
at-io-fteazog 2, ion. -{jsijzog (fiedopai) pogleda vreden, znamenit, lep. d.%i6-xzr\zog 2, (xtdofzai) vreden, da se ima ali pridobi.
a^io-Zoyog 2 vreden, da se omeni, znaten, znamenit, ugleden. —- adv. -Aoycog prav, pošteno. a^io-fia^og 2 (/Aa/o/zai) kos komu v boju tivi ali z inf.
d^Lo-fivrjfiovEvzog 2 (jivrpiovsvo)) spomina vreden, znamenit. dt-io-vlKog 2 (vix,>]) vreden zmage; comp. z inf. vrednejši, da kaj doseže (dobi), d^iovixotsgog sipa bolj zaslužim.
dl-io-jzEvftrjg 2 (nev&og) poet. pomilovanja, obžalovanja vreden.
d^LO-jiLozog 2 verodostojen, verjeten; zanesljiv.
dgiog 3 [Et. iz dy-tioq, kor. a g’, tehtati; lat. ago, examen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen dolga, dnoiva, vrl avijg, dgiog dvr/g yiyvoluai izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren /dgig, zaslužen dixrj. 2. z gen.: vreden noXXov, ovdevog, oXiyov, aExtogog, ooi 6 ’ dgiov eatai duoiflFjg prineslo ti bo dar enake vrednosti; n avto g djiov san presega vse, guag navtcov agiov dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. noXXov aftog jUaoihsi pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) dgiog eiLui zaslužim; b) dgtov (sati) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; ti 6 ’ dgiov uoi tijačs tvyydvsiv (pvyrjg s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.
’Al-iog in A^iog, 6 reka v Makedoniji. a%i6-CK£jizog 2 (axsntouai) vreden, da se premisli, uvažuje, ozira vreden, znamenit.
d^io-azgdzr]yog 2 vreden, da poveljuje. a^Lo-zEHgagzog 2 (tEV.uaigopai) ki dobro (verjetno) dokaže; d^iotsxftagto-tsgov tov /,oyov to sgyov dejanje boljše dokazuje (je verjetnejše) kakor besede.
&^i6-xQECog 2, ion. d^i6xgsog 2, n. pl. -Xesa ki zadostuje potrebi; tako velik (dober, važen) kakor je potreba; zadosten, primeren, vreden, sposoben, vrl, polnoveljaven, tehten, utemeljen ngocpaaig, verodostojen pdgtvg; no/.ig, dvvapig znamenit, znaten, precejšen. dl-ioco (agiog) I. act. 1. smatram za vrednega, tiva tivog koga česa; počastim koga s čim tivi. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si ti; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., Iva, oncog. II. pass. smatrajo me za vrednega tivog, spoštujejo, častijo me. III.med. smatram
se za vrednega, om digioopai menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).
a^icopa, avog, v6 (a^ioco) 1. čast, vrednost, dostojanstvo, ugled, spoštovanje. 2. volja, želja, zahteva. d^lcoaig, s tog, fj (dp6o>) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, vfjg aguboecog eivsxsv ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje Xap[ld-veiv ; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ovopavog.
a-^iilog 2 1. (d cop.): drevnat, lesovit, poln dreves, vXrj gost, dobro zara-stel gozd. 2. ion. (d priv.) ne z gozdi obrastel, negozdnat, brez gozdov. dlvpfl- in d%vv- = dav pil- in aovv-. a^cov, ovog, 6 [Et. lat. axis, nem. Achse, slov. os; od izraza ago vrtetij 1. os. 2. pl. lesene deščice, na katerih so bile vrezane Solonove postave in ki so se mogle vrteti okrog osi. doidfj, fj, skrč. ti)(h) (deičco) ep. poet. petje, dar petja, pesem, pripovedka, bajka.
aoididco ep. p e vam, pojem. doidipog 2 ion. ep. opevan 1. (po pesmih) znan, slaven. 2. zloglasen. aoiSog, 6, fj (aeidco) ep. poet. 1. pevec, pevka, pesnik; adi. pojoč, oxXr)gd sfinga. 2. čarovnik, zagovarjalec; Zgrjopčbv oznanjevalec. d-oinrjzog 2 (oixeco) kjer se ne stanuje, nenaseljen, neobljuden; kjer se ne more stanovati; nepripraven za stanovanje.
a-oinog 2 1, brez strehe, brez družine ; brez domovine. 2. ubog. 3. nepripraven za stanovanje. či'-oivog 2 poet. 1. brez vina. 2. kdor nima vina ali ne mara za vino, kdor ne pije vina (Evmenide, ker so se jim darovale žrtve brez vina). či-oKvog 2 brez obotavljanja, ki se hitro približa, voljan, neumoren, odločen, neustrašen.
d-oXXyg 2 (elXeco) ep. poet. stisnjen (v trumah), zbran, vsi skupaj, skupen (brodovje).
doAAtfo) (do/j.rjg) ep. [ a or. p as s. doA-Xiofh]oav) zbiram; p as s. zbiram se. či-ojiAog 2 in dv-onXog 2 brez orožja,
neoborožen, brez ščita, brez oklepa in n o g, brez srpov do pa. dog, aogog, to (detQOo) [d; dat. dogi, aec. pl. aopag] meč.
d-ogazog 2 (ogaco) neopažen, neviden, ne videč.
dogyr)ota, fj nejezljivost. d-6gyrjzog 2 brez jeze, ki se ne jezi. a-ogiozog 2 (ogiEjco) neomejen, nedoločen, negotov, yfj nerazdeljen, sporen. d-ogvog 2 (ogvig) brez ptic, kamor ne morejo niti ptice dospeti; fj ™Aogvog mesto v Baktriji.
dogzfjg, fjgog, 6 (dsigo), dog) oprta, naramnica (na kateri je viselo orožje), orožni prepas.
dooorjvfjg, fjgog, 6 [Et. od aoaaeco pristopim, pomagam; iz sm (d cop.) + soqvjejo; sor. z lat. sequor, socius (iz soqvjos)] ep. pomočnik, branitelj. d-ovzog (ovvaco) ep. neranjen. do%Xrjcsia, fj mir.
dnayyeXia, fj poročilo, pripovedovanje. djt-ayysXXco [impf. itcrat. ep. dnayyeX-Xeaxov, fut. ion. dnayyeXeco, a or. ion. anfjyyeXov\ 1. javljam, poročam, prinašam vest, pripovedujem vivi vi, vi jzgog veva, eig vfjv 'E/./.dda, širi va xoiva državnim oblastim. 2. NT slavim, hvalim.
d-Jtayfjg 2 (nfjpvvpi) ion. kdor ni trden, rahel, mehek, gibčen. djz-aylvEO) ion. — an-dyco odvajam, odpeljujem.
dn-ayogeva> [fut. anegtb, aor. cLnelnov, pf. dneigrjxa, aor. p as s. dneggfjfhjv]
1.	trans, a) prepovem, odrečem vivi, zabranim pf) noieZv vi; pustim koga na cedilu; b) odsvetujem. 2. intr. utrudim se, izgubim veselje do česa; va anayogevovva obrabljeno, nerabno. dn-aygioopai pass. poet. podivjam, sem razsrjen.
djz-ay%co ep. [fut. dnayh,co, aor. med. djzrjy^dprjv] 1. zadavim. 2. med. obesim se, ex vivog na kaj. djt-dya> I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan dacpov.
4.	odvedem v ječo, k smrti vfjv eni ffavavco (sc. odov). 5. zavedem, od-
Grško-slov. slovar.
6
vračam, nagibi jem, sg d§u izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), nag#s-vov vzamem za ženo.
&jiaycoyy, fj 1. odvedenje, odpeljanje.
2.	plačevanje (davkov). 3. predlog, da se koga zapre.
an-aSelv, -eeiv = acpadsiv gl. dip-av-davco.
an-6.6(0 pojem nesoglasno, neubrano, napačno.
dJt-aeigco = d n-algo). olji - a&avart^ co 1. naredim (koga) nesmrtnega. 2. verujem na (v) nesmrtnost.
&jia.'&eia, fj (d-naihjg) neobčutljivost, trdosrčnost, topoglavost. a-jzaftrjg 2 (naifeiv) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan vno, ano, ngog vivog. 2. prost česa vivog, -/.ancbv ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa jrpog vi; novoov nevešč česa, nerad trpeč, d jr at = ajro.
djiatSay(oyr)rog 2 brez učiteljev, neizobražen.
djiaidevoia, t) 1. neolikanost, sirovost.
2. neobvladanje 6gyijg. d-jtatSevzog 2 (naidsvco) neolikan, neizobražen, nevešč, nespameten. ajzaidia, f) brezdetnost. an-aivvpai, dno-aivvpai [iinpf. anoai-vvvo] dep. ep. odvzamem, ugrabim vivog vi.
djt-aigsco, djtaipE&sco = aip-aigeco, acp-aigefHb.
dn-aigco, vzp. obl. dji-aeipco [impf. iter. ion. dnaigsEOKOV, fut. dnaoib, aor. a-jiT)oa\ 1. act. proč vzdignem, odvzamem NT, odmaknem; intr. odrinem, ■mg vrjag odplovem, odstranim se, ngeofdeiav sprejmem (nastopim) poslanstvo. 2. med. dvignem se, odidem sz nokiog.
d-jiaig, anaidog, d, t/ brezdeten, brez (moških) potomcev agoevog yovov; ovoiai premoženje brez dedičev. dji-aicLog 2 nesrečo prerokujoč. Anaiaog, fj mesto v Mali Aziji. djt-atacsco ep. poet. = dji-doaco [aor. dnij^a] skočim s česa vivog, odletim, odhitim, oddaljim se, zaidem; yvcb-(vrjg izgubim zavest.
dji-aio/iivofiai pass. (s fut. med. dnai-a/vvovp,ai\ iz sramu odstopim (odje-njam) od česa.
dn-aivsco iščem, zahtevam nazaj, izterjavam viva vr, pozovem koga na odgovor koyov viva. djiatvrjaig, ecog, r) terjatev, zahteva, da se kaj povrne. dji-abvi^co — dn-aiveio. dji-anglfdoco spišem, izdelam kaj prav skrbno ali natančno. djt-dkaAne gl. dn-a/.EgO). d-jidXa.p.(v)og 2 (na/.diMj) brez roke
1.	brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.
dn-aAyeco 1. pretrpim, prebolim. 2. NT sem zbegan, otrpnem, obupavam. ajt-aAsicpco otarem, izbrišem. aji-aAe^co [fut. f/oco, ep. aor. dnd/MA-zov] ep. poet. 1. act. branim, odbijam, odganjam, odvračam vivd uvog.
2.	med. poet. odbijam od sebe, branim se jrgog vi.
(djt-dAftopai), fut. djiahdvjGoaai ep. popolnoma ozdravim (-eti). djtakXayfj, fj (dn-ak/.dvvoj) 1. oddalje-nje, ločitev, (Uov smrt; rešitev, osvo-bojenje vivog. 2. odhod, povratek, umik.
djtakka^Eico želim se česa osvoboditi, iznebiti, želim oditi. dnakka^ig, scog, ry = dnak/.ayr/. djt-akkdaaco, at. -rrco [fut. -žtigOJ, med. (s pas.pomenom.)	pf. dnr/kka/a,
aor. 2 ep. dnrjkkdyr)v, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act, 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, /siga ocpayfjg odtegnem roko od, viva stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim fiogov, viva vivog, sz yocov; kdyov končam, prekinem, zojrog viva zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem gaov, '/sigov, zaztog, s pt. /aigeov srečno ; ov-vcog dm/kkagev 6 ovokog tako se je izteklo to podjetje; jr cog dnijkka/ev sz vij g odo« kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ano) vivog, prost sem
česa ala/.vvrjg; [j lov umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), anafJ.a^ffevteg /ur/.omv Xoycov brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ea, dno nvog, eg n krenem kam, ngdg uva prestopim h komu; noXXdv dnr]XXaypevoi fiedrv zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, elnoov dna?,Xdyr)fh povej (vendar) hitro; xglvai . . . ovx dnrjW.ci.xTO ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele. dn-aXXozgi6co odtujim ; p as s. odtujim se NT.
djralo-frgiš, vgi:/oc, 6, fj poet. z mehkimi lasmi.
ajt-aAoidco ep. ( - dn-a?,odco) omlatim, zmanem, razdrobim ootea. analog 3 nežen, mehek, mlad, blag, mehkužen; analov yeXdaai sladko se zasmejati, namuzniti se. dnalozrjg, ijtog, fj nežnost, mehkuž-nost; mladost.
dnalo-zgetpfjg 2 (tge<pa>) ep. dobro rejen, tolst, pitan.
dnalvvco (&na?Mg) omehčam, pomirim; pass. postanem mehek (miren). dji-afiald-čvco popolnoma zatemnju-jem.
dn-apdoo (v tmezi) ep. poet. pokosim, odrežem, odsekam. dn-ap/3Xvva> oslabim (-iti); pass. oslabim (-eti), onemorem, etg -rt za kaj. dn-apfdgozeZv gl. acp-apagvdvoo. an-apelfeopai d. m. [aor. pass. dnrjpel-cpfhjv] odgovarjam, z iv d komu. dji-ap.eXeop.aL pass. ion. poet. sem popolnoma zanemarjen, prezrt. dn-appevog ion. acpijppevog od acp-antco.
dn-apnXaxeZv poet. [inf. aor. dnfjpnla-xov = d(pfjpagvov\ popolnoma se motim, zgrešim.
dn-apilveo ep. ion. 1. act. odvračam, odbijam nvl rt. 1. med. odbijam od sebe, v iv d branim se. dn-avalvopai d. m. [aor. anrjvrjvaprjv] ep.poet. popolnoma zanikam, upiram se, odbijam, odrekam, zavračam, abs. in rt.
dn-avatctjvvzeco obnašam se nesramno, trdim kaj nesramno (predrzno). dn-avaXloxco popolnoma porabim; u-ničim, pogubim; rd dnavahoxopeva izguba (vojakov).
dn-avevffefv) ep. 1. adv. iz dalje, od daleč, daleč proč, vstran, posebej.
2.	praep. z gen. daleč od; 'd'e ob v brez vednosti, v nenavzočnosti.
an-av&eco ocvetem, ovenem.
dn-av&pconog 2 1. nečloveški, divji;
odljuden. 2. brez ljudi.
dn-aviazrjpi [fut. med. d nav a o zfj o op a t,
aor. dnaveoTTjv, pf. anaveotrjxa] 1. a ct.
prisilim, pripravim k odhodu. 2. med.
krenem, odidem, izselim se, odrinem,
vzdignem se ex, and vivog; s pt. noXi-
ogxe(ov neham oblegati.
anavzavo-ffi |	,
, A - adv. povsod. an avza%ov	I
dn-avzaco [fut. dnavvtjoopai] 1. srečam, sestanem se, snidem se, nvl s kom, eg, eni tonov na kakem kraju. 2. grem nasproti, pridem kam, na kaj eni tl-, protivim se, upiram se, oviram nvl.
3.	pripeti, dogodi se mi kaj. andvzrj (-fj) adv. ep. 1. povsod, xvxXq>
okoli in okoli. 2. na tfse strani. djiavzTjoLg, ecog, fj srečanje, etg anav-vrjOLv nasproti NT.
an-avungv in ion.dn-avzlov adv. ravno nasproti, f) d. dxvfj nasprotna, enostranska. obala.
dn-avzXew posnemam, (za)jemljem stran.
an-avvco ep. popolnoma dovršim, 6-dov prehodim, oixade povrnem se. an a§ adv. [Et.: iz d-naxtj-; d c op. -[- naš, nfjyvvpL nem. ein-fach] 1. enkrat, etg dnag za enkrat. 2. d nag za enel, tog, eav semel; dv dnag brž ko. an-a^uoco smatram za nevrednega, zaničujem; odklanjam, zavračam uva, ti.
dnannanaZ poet. vzklik bolečine (joj, gorje).
dn-dnzco ion. dep-anteo. d-ozagaflazog 2 neminljiv, večen NT. dn-agaigrjpaL ion. pf. pass. od dcp-cugeco. a-nagalzrjzog 2 (nag-aLteopai) 1. neizprosen, strog. 2. neizogiben. d-nagaxhjzog 2 (naga-xaXeco) nepo-zvan, radovoljen, sam od sebe.
neopremljen, neoborožen, pripravljen NT.
d-nagdAAaKzog 2 neizpremenjen, popolnoma enak. d-jiagaOKEvaazog 2
(naga-ozsva^co) d-nagdansvog 2 (nagaozsvT)) dn-agdaaco [a or. d m') gaga, dndnaga] odbijem, odsekam (glavo), umorim; ooteov razbijem, zdrobim; vržem (z ladje) dno vrjog.
drt-agsOKCD [inf. a or. med. ep. anageo-aacrdm] 1. act. ne ugajam, ne dopa-dam živi. 2. med. (popolnoma) pomirim koga, spravim se s kom zeva. d-naQrjy6gr]zog 2 neutolažen, neizprosen.
an-agiftpsco 1. preštejem, odštejem. 2. (po)plačam.
djiagL&fj.rjObi;, ecog, rj naštevanje. dn-agneco [fut. dn-agxEO(x)\ poet. 1. (popolnoma) zadostujem. 2. zadovoljim se s čim.
dn-agveopai d. p. [fut. anagvr)oopai, dnagvrjrffioopao, a or. dnrjgvfjfhjv] tajim, odrekam, odbijam, branim se vi, z uri in ur) ov; NT zatajim špavzov. an-agvog 2 ion. poet. ta ječ, anagvog si/M tajim, ifivog kaj. dn-aggaaaco gl. dn-agaooco. dn-agzaco 1. trans, a) obesim, navežem na kaj; pass. visim; b) ločim, oddaljim, odstranim, Xoyov zrjg yga-cprjg govor od predmeta tožbe; pass. ločen, oddaljen sem od česa, zalg nagaozevalg zal zalg yvdbpaig anr)g-ziy.ievoi neoboroženi in neodločeni.
2.	intr. odstranim se , oddaljujem se slg zi.
dn-agzi ion. adv. ravno, natanko. dn-agzL a dv. NT takoj, od zdaj, odslej. dnagzi-A.oyia, f/, ion. -hj točen, (natančen) račun, polna vsota. dnagziopog, 6 dovršitev, e^to eig anag-ziopov imam dovolj, da dodelam NT. an-tigvco ion. odzajemam, odjemam, posnemam.
an-ag^rj, 7] (nav.pl.) 1. prvina, prvenec, prvi dar (prvenci). 2. častno darilo.
3.	NT začetek.
dn-ag%opai d. m. začnem daritev, zgt-%ag odrežem dlako (daritvene živali, da jo vržem v ogenj in tako začnem daritev); darujem prvence.
d-nag, naaa, nav [Et.: d (srn)-|-jrag] celoten, ves, vse skupaj; vsak, pl. vsi; agyvgeog dnag ves srebrn, iz čistega srebra; al anaoai vrjeg vse ladje (skupaj), nsdiov anav sama ravnina; zrjv evavziav anaoav odov povsem nasprotno pot; ef anavzog na vsak način, sg anav popolnoma, povsem, 6 dnag avr)g vsak mož. dn-aana£opai med. poslavljam se od koga NT.
dn-daacn gl. an-alooco. d-naazog 2 (naziopai) ep. kdor ni jedel, tešč; sdrrjzvog f/ds nozfjzog brez jedi in pijače.
dnazdeo (andzT)) [impf. f/ndzorv, fut. dnazr)oco, a or. ep. dnazr]Oa, fut. pass. anazrjoopai] 1. act. varam, goljufam, zapeljujem, motim. 2. pass. varam se, goljufani se, varajo me, pt. pf. f/naZTipevog epoozog prevaran od (za) moža; zi dyye/lag ovz spol hr/ezai-anazcbpevov katera vest dohaja k meni, ki ni varava (lažniva); Plat. Prot. 323 a zavisi tog od zezpiigiov. dn-dzegftefv) ep. 1. adv. posamič, posebej, zase, vstran. 2. praep. z gen.: daleč od, oddaljen od. dnazscov, drvog, 6 (anazdeo) slepar, goljuf, zapeljivec.
dndzrj, 7) [Et.: najbrže iz apnt-, iz kor. pent, prim. nem. finden; prv. pom. = „Er-findung“] prevara, slepilo; pl. spletke, kovarstvo, ?,e/vscov prevarana nad a na možitev.
dnazfi^Log	1	(dnaZ7r\)	goljufiv,	(pre)-
2	ep.	|	varljiv,	lažniv;	eldevai
dnazTj^og I biti ves lažniv in go-
3	in 2	I	ljufiv.
d-ndzr]zog	2	(nazso))	nepoteptan, ra-
hel, prhek.
dn-azlpaco ep. popolnoma preziram. ’Anazovgia, za [Et.: d cop. -\- nazr)g; primeri oponazogeg] apaturije, velik atensko-jonski praznik; tedaj so se otroci vpisovali v svoje „bratovščine“ (grgazgiai).
a-nazcog, ogog, 6, 7) 1. hrez očeta NT, osirotel; epov zavržen od mene (od očeta). 2. neočetovski, očetu nepristojen.
an-avyacpa, azog, zo (avyfj) žarek, odsev, o ds vit NT.
dn-avSaco poet. zabranim, prepovem, z inf. in pf/, yrjg vijoče v tej deželi.
dn-av&ačia-
Šopai
dn-av&ačL-
£opai
d. m. (avftddrjg) obnašam se (govorim ali delam) smelo, brezobzirno; vedem se prevzetno, prevzetujem. dn-avftr] pegi^co (avfff/pegov, avvog, fj-pega) povrnem se še istega dne. dn-avgaco [samo. impf. anrjvgcov, ag, a. pt. aor. dnovgag, fut. dnovgijoovoi]
1.	ep. odvzamem, ugrabim vivi -rt, oropam koga česa vivd vi. 2. vivbg imam škodo od koga.
d-navarog 2 (navoo) 1. neugasen čiipa,
2.	neprestan, brezkrajen. dji-avzopoAsco uskočim, prestopim k
(sovražniku).
djz-acpianco in med. [aor. fjnacpov, med. opt. anaipoivo] prevaram, goljufam veva.
čL-jzsSog 2 (d c op. in nečov) raven, vo anečov ion. ravnina, planjava.
djz-EEuis ep. - d jv-siji s; d.jt-Esgye = dn-eigye.
djz-sftit;co [pf. djvdi}iVM.\ odvajam, odvadim z inf.
dn-eZSov [aor. k dep-ogdeo] obrnem svoj pogled, pogledam kam eg, jrgog vi; vidim, izvem NT.
dnei^Eia, f) (d-nst-Dijc) 1. nepokorščina, nepokornost, neposlušnost NT. 2. NT nevera.
dnEi&Eco (d-nei-drjg) in poet. dm&ECo 1. sem neposlušen, nepokoren vivl, ne poslušam. 2. NT ne verujem, sem neveren.
dn-eL&r) ion. = dip-eifhj, aor. pass. od dcp-irjpi.
d-jtEiftrjg 2 (jveidopai) 1. kdor se ne da pregovoriti, nepokoren vivi. 2. NT neveren.
dn-Eina^co [fut. dneinaoopai, adi. verb. djz-EinaovEOv] upodabljam, posnemam, naslikam, opisujem očbpa; mislim, predstavljam si; primerjam, vzporejam kaj s čim uvi vi. dn-Eincbg, dnemozeog gl. an-eoma. dji-siAeco1 [pf. pass. aneihpiai. aor.pt. aneurjffeig] ion. odrivam, potiskam v stran, spravljam v zadrego (škripce) eg djvogirjv, dvdy/.rjv.
aji-EiAčco2 [impf. fjneiAovv,	3 du. ep.
dneiArjVrjv, aor. fjjvei/.rjoa] 1. pretim, grozim, (za)žugam vivi vi in z inf. fut. in aor., ort. 2. obljubujem, obetam.
3.	ep. baham se, ponašam se z inf. fut. 4. NT med. = act. 1. čute i Ar/, fj 1. grožnja, pretnja, žuganje.
2. ep. bahava obljuba, bahanje. dneiArjpa, avog, vo (dneiAeco2) poet. grožnja, pretnja.
d.nEiXr\xf]g, ijgog, 6 (aneiAeco2) ep. ši-rokoustnež, bahač.
djiEiArjzfjgiog 2 ion. \ preteč, žoyot djtEiArjzmog 3	j	pretnje.
djz-siAovzo ion. gl. dtpaigeco. ajr-et/tt1 [sipi; inf. aneivai, ep. cj. praes. djcbjai, impf. anerjv, 3 pl. aneoav, fut. aneooopai in dneooeivai) nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ano) vivog daleč sem od, nimam; Aoyov ne udeležujem se govora; ot v3 ovveg, oi v’ anovveg navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, vag ovca g . . . y.ai vdg anovoag eAni-čag vse skupaj.
čin-sipi2 [in/! anievai, imper. amidi, dnsi, impf. ep. djvijis; a di. verb. dnizeov) odhajam, odpotujem, odkorakam, grem nazaj, vrnem se, en jdorjfleiag potem, ko sem pritekel na pomoč; ngog jfaoi).ea uskočim h kralju, upadem (o reki), bližam se koncu (o mesecu); pogosto = umreti; ind. praes. ima pogosto pomen futura: odšel bom. dn-Einov in djt-sina [gl. sinov; ep. tudi aneeine, anoeins, inf. anoemeiv in a-nemepev, pt. tudi dnosmebv, aor. k dno-cprjpi ali dn-ayogevco] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; anr]Aeyecog brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam vi; c) prepovem, zabranim vivi, z inf. in pij, odpovedujem (pohod) ; d) odpovem se, odrečem se; prjviv opustim jezo, cpiAoig pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. dnemdprjv 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na vi. \'AneigaLrj, 6 ep. Apejrejka, AneLgrjffev iz Apejre.
d-jiEigacrog 2 (neigaofiai) kdor ni poskusil, fieog aneigaoTog z.az&v Boga ne more izkušati hudo NT. d-neigdTog 2 ion. in ep. dnsigrjzog (nei-gao/iai) 1. pass. neposkušen, ovdev aneigazov sati nvi vse je poskusil. 2. neizkušen, neizveden, nevešč Tivog; vo aneigazov neizkušenost. dn-Eigyco, ion. dn-£gya>, ep. dno-egyco [poet. a or. dnoEgyafjeiv in dneigyadeiv\ 1. a) ločim, razstavljam av^eva ze ovrjffog ve, odbijam, odvračam zv/m, (od)podim Tgbiag alffovorjg; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem TLvd TLvog, v iv d dno uvog, inf. z ufj; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, šv agcavegfj na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam živa Tivog, {feog aneigyoi bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, evzog omejujem, obsegam, dneir/uevog sv Tuvi zaprt v čem, og (sc. NeiZog) dnegy/ievog geei ki teče v novi strugi. d-neigiaiog 3 ep. in poet., d-jzsgsioiog 3 ep. (gl. d-neigog) neomejen, brez-krajen, neizmeren.
Aneigr/ffev gl. jineioairj. dn-sigr/ua gl. an-ayogevco. d-neigrjzog gl. a-neigazog. ansigia, fj (a-neigog) nevajenost, neizkušenost, nevednost; aneigia, v n aneigiag, 6i’ aneigiav iz nevednosti. a-nsigizog 2 ep. brezkrajen, brezmejen, neizmeren.
ajcELgo-KOLKog 2 kdor ne pozna zla ali bolečine; to aneigozazov pomanjkanje slabih izkušenj, dobrodušnost, dobro srce.
dneigonaZia, fj neokusnost, nepoznani e lepega, sirovost, sirovo vedenje, dneigozaZia zal cpcovai divje vpitje. ansigo-KaZog 2 sirov, neotesan, neokusen, nedostojen; to ansigozazov nedostojno vedenje. či-nsigogi 2 (nslga) neizkušen, neizveden, nevešč, neveden, aneigcog eyai Tivog, ngog ti neizveden sem v čem. ii-nsigogi 2 (negag) neomejen, brezkrajen, neizmeren. cuteigog, fj = fjneigog. dneigoavvrj, fj poet. = aneioia. a-neigcov ep. poet. 1. (negag) brezkrajen, neizmeren, vnvog zelo dolg, deo/zoi
iz katerih se ne more uteči, neraz-vezljiv. 2. (neiga.) neizkušen, nevešč. dn-eig ion. gl. aip-irj/u. dn-Endeyo/iai (nestrpno) pričakujem NT.
dn-EK&vopai d. m. NT slečem naZaiov avffgconov, premagam, užugam, razorožim agyag.
djiEnSvaig, ecog, f/ obkladanje (oblek), slačenje NT.
dn-etiZavffdvofiai med. ep. [imper. aor. redupl. dnezleZdffecffe] popolnoma pozabim, ffa/iftevg neham se čuditi. dn-eZavvco in dn-sZdco [gl. eZavvco; imper. dne/.a, impf. dnfjZaov] 1. act. a) trans, odženem, preženem, spodim, odpeljem (ajio) Tivog, odvzamem nvi cpofiov; odpravim eig to nov, izključim dg/cbv; b) intr. (ovgaTov) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (innov) odja-šem eg ti, naga Tiva. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa Tivog-, tfjg <pgovzi-dog odvzem6 mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram Tivog. dneZey/iog, 6 graja, zaničevanje, preziranje, eig dne/.eyubv ehjeiv priti ob veljavo NT.
d-neZeffgog 2 (neZeffgov) ep. neizmeren.
— adv. dneZeffgov neizmerno daleč. dji-eZso-d-ai ion. = ap-eZeoffai gl. dcp-aigeco.
dn-eZsv-d-egog, b, fj (tudi -ega) osvobojenec (-jenka). an-sZkco gl. acp-eZzco. dn-eZo/ievog in sl. gl. dip-aioeo). dn-sZjiitfco 1. obupam. 2. NT upam, pričakujem kaj od koga. an-E/iEco (tudi v tmezi) [aor. ep. dne-/isooa] izmečem, izbljuvam. dn-E/ivfjaavzo gl. d n o/i i/iv f/ozo/iai. čut-EfiJioZdco prodajam; -/Jfovog odpeljem, odstranim z zvijačo iz dežele. an-evavzi a dv. nasproti, pred, v navzočnosti uvog, proti, zoper d. zčbv doy/idvcov Kaioaoog NT. dn-svavriov ion. ravno nasproti, eg Tr/v anevavziov na nasprotno (drugo) obal ali obrežje.
dn-Evagiijco (ep. v tmezi) oropam, u-grabim (orožje) Tiva ti. dn-Eveiua in dn-evEi^d-r/v gl. ano-ipegco.
dn-Eviavzi^co sem eno leto odsoten, bivam eno leto v tujini. dn-evvsjtco poet. prepovedujem, zabra-nim vi ali acc. c. inf. dn-eoiua [pt. at. dnei/coig] pf. s pomenom prež. nisem enak, podoben, verjeten. — adv. djtsMOTcog, dvcEomozmg neverjetno, nedostojno, krivično; ovx d. ne brez razloga, naravno. dn-enAcov gl. dno-jzAibco. d-jt sg (n. pl. od dom-g) a dv. = čboneg kakor.
d-nsgavzog 2 (negaivco) brezkrajen, neizmeren, neskončen, brezuspešen; 'EAAfjomovvog nevaren. djt-EQyd£o[i(u d. m. (pf. ima akt. in pass. pomen) dodelam, odslužim, izdelam, dovršim vi, napravim koga za kaj
v	ivd.
dnsgyaaia, r) izdelovanje, izgotavlja-nje, umetniška izvršitev; pridobitev Zagivog.
dn-eQyo3 ion. = ajv-eigyco. dn-egdco [samo pt. a or. ajrepfag] dovršim, dokončam iegijia. dnegsi = (homsgsl kakor. dn-egeidco 1. act. podpiram, utrjujem. 2. med. a) opiram se, naslanjam se na kaj, držim se česa vivi; b) obračam na kaj; vij v svod g vo kvnovv dva/neveiav ohladim svojo jezo na čem, kar me žali. dnegeiaiog ep. gl. ansigeoiog. d-nsgionzog 2 ki se ne ogleduje, ne gleda za čim, ne misleč na, ne skrbeč za vivog.
d-negicHSJtzog 2 nepremišljen, površen. — a dv. -zcog brezskrbno. d-3iEQLonaozog 2 kogar ne vlačijo sem ter tja; vo dmgiosvaovov vij g egov a ing nemožnost, odvzeti komu nad-poveljstvo, t. j. kjer ostane nadpo-veljstvo v istih rokah. — a dv. -aozcog NT nemoteno, neovirano. d-jtegizgojvog 2 (nsgivgenco) kdor ne mara (se ne briga) za kaj, malomaren; drugi: kdor se več ne povrne. dji-ep^ag gl. an-egdco. dn-EQQlya gl. aJto-ggr/eoo. dn-sg-dnco 1. odvračam, zadržujem, odganjam, odbijam, branim vivl vi,
vi	(djvo) vivog. 2. med. poet. vzdržujem se česa, gscovfjg molčim.
čuji-eqvo3 ep. (v tmezi) snemam, odiram (kožo).
dtt-epftoficu med. [/ut. djve/.evoopiai]
1.	a) odhajam, odidem, oddaljujem se eig vd onioto odstopim NT; b) po-vračam se, umikam se izdhv, oir.ads, uskočim, prestopim h komu naga vivog ngog viva; c) djtioco vivog sledim komu NT; d) ansAfts vov \byov jenjaj govoriti, eig vijv dg/aiav ipvoiv povrnem se v staro navado. 2. minem, poneham vooog-, urarjem dvftgobjzcov.
djv-egd) fut. k ajv-ayogevco. dnsgcoEvg, ecog, 6 ep. kdor kaj uniči, prepreči, o vre.
djt-egcoeco ep. umikam se, odstopam, opuščam vivog. dn-eg gl. dif-iijiu. aji-soav gl. ajr-eipiii. dn-eaaovE, -ova ali -eaavrj dor. (od dnoGEVopai) = ip%evo odšel je, umrl je. dji-eaavfiE&a in sl. gl. anoosvco. an-sozco, ovg, r/ (ameijii1) odsotnost vivog.
d-nev&fjg 2 (rcvvddvoaai) 1. neznan, nezasleden. 2. neizveden, nevešč. djt-sv&iJvco poet. 1. zravnam, '/Jgag deopioig privežem roke na hrbet.
2.	upravljam, vladam itoAiv. dn-evvd^cn uspavam, pomirim, zlaj-
šam.
dn-ev/ofiai d. m. 1. želim (prosim), da bi se kaj ne zgodilo vi. 2. preklinjam. ajz-eipfrog 2 (dgi-eipio) ion. prekuhan; pren. očiščen, čist.
dn-E^ftaigco ep. [cj. a or. dm/Jhjgoj) 1. hudo sovražim koga viva. 2. o mrazim, ogrenim komu kaj vivi vi. dn-Ez&dvofjiai d. m. [fut. dsre/gOfjOOuai, a or. dmij/iioi-ivjv, pf. dm’j'/Jhjiiai, praes. tudi djv-sftfiopiai] 1. zasovražim se, za-, omrzim komu, vzbujam sovraštvo proti sebi vivi. 2. začnem sovražiti, sovražim, mrzim koga vivi. dnE^fteia, i) (dn-e/gd-gg) sovraštvo, mr-žnja, nepriljubljenost n gog viva. dn-Ejfrrjg 2 (e/flog) zoprn, mrzek, sovražen. — a dv. djtEftftobg s/co vivi sovražen sem komu.
dn-E^o) [fut. dsvOG/jjOO), dipegO), a or. dneoyov] ep. tudi dji-io%co 1. act. in pass. a) trans, odvračam, odklanjam,
odbijam, oddaljujem, zadržujem od uva vlvoc; ločim, branim, nagazkr/oiv, piofrov imam, prejel sem, dobil sem NT, impers. dneyei dosti je, zadošča NT; b) intr. oddaljen sem, daleč sem, ločen sem, dno Tivog od koga NT; razlikujem se; dnooyd>v Teooa-gdzovTa avadiovg pr/ (piJdaai ikddjv samo še 40 stadijev (je manjkalo), pa bi ga bil pretekel. 2. med. odvračam se (svoje roke) od česa, zdržu-jem se česa (tijro) uvog NT, izogibljem se, odneham od, ne dotaknem se, prizanašam goikcov. dn-sipco ion. = dcp-e/ipco \fut. dne^r/oco, pf. pass. anm/n/pat) skuham, zvarim. dn-Eioae gl. an-cofteco.
&jt-r/y£o/iai ion. = dq>-r/yeopai. ajz-i)kEyEcog adv. naravnost, brezobzirno, odkritosrčno, iskreno. djc-r/Xi%, rzog, 6 ion. = dcp-f/M£ kdor ima mladeniška leta za seboj, po-staren, starikav.
dn-r/kicozr/g, ov, 6 ion. = dcp-r/kubtr/g (dvepog) vzhodni veter, vzhodnik. d-nr/pavzog 2 (m/paivco) nepoškodovan.
dn-r/pflgozov gl. dcp-apaoTavco. dnr/poovvr/, f/ nepoškodovanost, zdravje.
d-nr/pcov 2 (nfjpa) brez boli. 1. nepoškodovan, srečen voarog. 2. neškodljiv, ugoden, koristen pvftog, vnvog.
dm/vr/, f/ [Et. prv. pom. voz, ki je pokrit z rjuho, prim. nr/vr/ tkanina] četverokolesen tovorni voz; vata ladja.
dn-r/vr/vazo gl. an-avaivopai. dn-r/vr/g 2 (vm/vr/) ep. neprijazen, trd(osrčen), nemil, anr/vea olda sem neprijazen, to dnr/veg neodjenljivost. an-r/opiog 2 (aeigco) poet. viseč, zkčbveg veje, ki se na široko razprostirajo. a-m/pog 2 ion. nepohabljen, nepoškodovan.
an-r/vpcov gl. dn-avgaco. an-r/copog 2 (deigoo) ep. (v zraku daleč narazen) viseč, visok o^oi.
Ania, yr/ Peloponez, os. Argolida. dn-idkku) (lakon.) (od)pošiljam orzade. Amdavog ion/HmSavog, 6 Penejev pritok v Tesali ji.
dn-ir/pi ion. = acp-Lr/pi. d-niftavog 2 1. ki ne more koga prepričati, neverjeten. 2. ki težko veruje, neveren, trdoglav. djuftšco — dnevtieio. dn-izveopai, djii^ig ion. - acp-Mveopcu, acpi^ig.
dn-ikkcn izključim, zaprem vrata pred kom.
dmvvooco (mvvTog) 1. sem nezavesten.
2. sem nespameten. tirno g 2 (and) odležen, oddaljen. dn-inoco ion. izžemam, iztlačim.
Amg, idog, tog, 6 bik, ki so ga Egipčani po božje častili. dn-iaoco (iz)enačim, poravnavam. dmozeco (a-movog) 1. ne verujem vivL Tt; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam Tivi; p as s. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; dmozslvcu r/ yvd>oig tov olzsiov ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam Tm; pt. dniozovpsvog neverjeten, nepričakovan. dn-Lazr/pi ion. dep-ioTr/pi. dmazia, f/, ion. -ti; (amoTog) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; vnb dniOTir/g radi nezaupnosti = ker ni veroval, amoviav eyco negi Tivog dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost ngog uva. 3. neverjetnost šg an. dniznai to se ne more več verjeti; žg dnioviav zava-ninvco sem, postanem neverjeten. ti-mozog 2 (nioug) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, to eknidcov dniOTOV oi-zovgr/pa tu>v §evcov varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, amoTog sl tega ti ne moremo verjeti, dniaTov noitb Tiva osumim koga, NT 6 dnioTog nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen Tivi. — a d v. dniazcog eya> sem nezanesljiv.
djuazoavvr/, r/ poet. — amoTla. djt-ioxvgi£opcu d. m. branim se, upiram se, odločno odbijem kaj. dn-ia/pco gl. dn-e/O). dn-LZEov gl. an-eipfi.
ei-nkaazog 2 (nkaooeo) neličen, orjaški, velikanski.
^-nkazog 2 (nekačjco) poet. komur se ne morem ali ne smem približati; grozen, strašen aioa.
&-nkezog 2 neizmeren, neštevilen; silen.
d-nkevazog 2 (nkeco) kjer se še nihče ni vozil, to ankevoTov morje, na katerem se še nihče ni vozil. dzckrjazta, f/ (d-nkrjotog) nenasitnost, pohlep po Tivog.
ed-nkrjozog 2 (nipnkrjpi) 1. neizpolnjen, prazen. 2. nenasiten, lakomen, neizmerno velik žaga.
&nkoia, fj, ion. a ji koti] neugoden čas za vožnjo po morju, oviranje morske vožnje, tišina; pl. neugodni (nasprotni) vetrovi.
dnkoi^opai d. m. (dnkoog) pošteno ravnam, ngog v iv a anavTa v vsem proti komu.
dnkoig, idog, rj ep. preprost, enoguben /kalva, opp. dmkrj in dinkag. d-nkoog 3, skrč. a jekov g, rj, ovv [comp. ankovoTegog, sup. - otavo g] enojen, enostaven; preprost, naraven, prostodušen, odkritosrčen, odkrit, pošten, resničen; o potu: raven, kratek; NT prost, nepokvarjen, zdrav oppa; to ankovv preproščina, odkritosrčnost, poštenost. — adv. ankebg enostavno, preprosto, sploh, vsekako, vobče, na kratko, odkrito.
&-nkoog 2, skrč. činkovg 2 (d priv. -j-nkovg) neploven, za plovbo nepri-praven.
djikozrjg, rj rog, rj (d-nkoog) 1. enostavnost, preprostost, poštenost, odkritosrčnost. 2. dobrodelnost. d-nvevozog 2 (nveco) brez sape, ne dihajoč, mrtev. — a dv. djcvevazL na en dušek, v enem dušku. dno [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. ape-rio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen dno); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. krajevno; a) od, z, na; drp’ Inneov pd'/so{lai na konjih se boriti, arpapevr) jjgo^ov and pekdftgov privezala je vrv na tra-
movje; ozao’ dno giov stoječ na skali; dno gvzrjgog onevdeo dirjam brez uzd = na skok; xexgvppevog an’ akkeov pred drugimi skrit; and {hipov sovražen, mrzek; and dd^r/g, eknideov proti pričakovanju; and oz.onov daleč od cilja; an’ oinov daleč od doma; eig ano nokkebv eden od mnogih; o<p’ inneov a?no z voza; b) od... sem: ano nvgyov od stolpa sem; ano rtov Inneov TOgsvoj, rj dot gani/ hr/pteu ano avatokebv; c) s, raz: % a ra/? a/v oj ano tov ovgavov; nafiaioseo dvvaovdg dno 'dgo-vcov s prestola NT. 2. časovno : a) od: ano tovtov od tedaj; aep’ ov odkar; to ano zovde odslej; ano naideov od mladih nog; ano nakaiov od nekdaj; evdlvg dip’eonegag ko se je zmračilo; b) po, izza: ano deinvov po obedu; ano a v naveiag po vojni; r/uegrj dez.dtr/, aep’ rjg nagekafle to tsi/og (= ano vavTpg, p — decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: ov yag idno dgvog eooi.. . ovd’ ano nevgrjg ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; oi an5 dy,eLveov potomci onih, eig ano Snagtrjg iz Sparte; 6 ano ftovkrjg senator; b) izvira: alpa dno Tgebeov trojanska kri; (idkavogrj ano tov gjomzog želod od palme = datel; tijrd {jeov (elvai) od boga; 6 ano Teov nokepicov epoftog strah pred sovražniki; oi dno iležo-novvijoov = oi Ilekonovvrjaioi; to dn’ epov kar moram jaz storiti; to ano a sv tvoje mnenje; to ano tov nkotov ostanki ladje NT; oi and IlkaTeovog Pl. pristaši (učenci); pogosto se rabi v NT v zvezi z adj. in glagoli: xa-ilaodg (dthpog) eipi dno tov aipavog nedolžen sem pri krvi; depievai ano Teov nagdteov iz srca odpustiti; laoftai ano nvog ozdraveti od česa; aeb^eiv, gveiv and tov novrjgov rešiti hudega; diuaiovofiai ano Tivog opravičiti se od česa; cpvkMVTeoftai, flksneiv, epev-yeiv, ngooš/eiv ano Tivog varovati se česa; dieke^aTo avtoig ano Teov yga-epebv iz svetega pisma; exgvflr] ano ocpdakpebv skrito je pred očmi; c) sredstva: ano {kolo neepvev z lokom ga je usmrtil; and %grjpaTeov z denarjem, tpjv and 'dtjgrjg živeti od divjačine;
avšcpavog ano va/.dvvon’ s^r/zovTa venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: d)g an’ oppdvmv na videz ; dno onovdfjg vneto, z vnemo, iskreno; dno ykd>oor]g ustno; dno tov ddozrjvov nepričakovano; dno tov ngotpavovg očito; cbro vrjg/agag od veselja; and (popov od strahu; d go’ eavvov sam od sebe NT; ano Tivog y.a/.sioiku nazvan biti po kom; znivsiv ano t&v sgycov soditi po delih; ftav[id^u> ano Tivog radi česa; dno orpasiov na znamenje; dno fuag enoglasno. ano-aivvpai med. ep. = dn-aivvfiai. ano-aigeopai med. ep. — acp-aigeof.iai. dno-fiadga, i] (paftgov) lestva, deska, most, ki se i-abi pri izkrcavanju. dno-fiaivco [aor.aneprjvindnePrjOa, a or. mixt. unepr/oezo, tudi v tmezi] 1. odidem, odhajam, noog ''O/.vunov, /vet’ dftavavovg; grem doli, stopam z ladje na suho, izkrcam se sig vrjv yijv, vrjog, sz t&v vetov. 2. dogodim se, pokažem se, postanem, pripetim se, izpolnim se; to anopaivov izid, uspeh, ra dno*-pr)o6/.ieva bodoči dogodki, eknidsg se ne izpolnijo; impers.: zgodi se, pripeti se, dnoppotvai poi tovto sig ocovrjgiav to mi bo v zveličanje NT. 3. trans, aor. 1 act. spravim iz ladje, postavim na suho, izkrcam. dno-/3akkco 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; op^aTtov iinvov odpodim spanec iz oči; ddzgv pustim teči, prelivam; eg novvov odrinem, odpeljem se na morje. 2. gu-bim (blago), izgubim vr)v Tvg.avvlda; to d^idmoTov sivai zaupanje; pozabim.
ano-flamco ion. pomakam, potapljam, sig ti v kaj.
dno-ftaaig, Eti)g, r/ (d.no-pau>0)) izstop na suho, pristajanje, izkrcanje, vrjg yi)g v deželi; dnopaoiv noielo&ai izkrcam se; Tuk.4, 8 pristajališče. anoPaTrjpiog 2 1. zaščitnik onih, ki se izkrcavajo. 2. ki podeljuje srečno izkrcavanje Zev g.
dno-fhd£opai d. m. (aor. pass. s pass. pom.) odrinem, potisnem šiloma v stran; silen sem proti komu, silim koga.
d?ro-/?i/?af eo 1. act. izkrcam, spravim (z ladje) na suho sig ti. 2. med. ion. izkrcam svoje ljudi ano t&v vetov, ano-pkanrco (po)škodujem; pass. trpim škodo, Tivog na čem, izgubim kaj. dno-fikaoravco poet. [aor. -Ep/.aovov\ iz-nikam, izhajam iz česa, rodim se Tivog.
dnopkdavrjpa, a Tog, to kal, zarodek, potomec.
dno-/3Xenco in med. 1. gledam, oziram se, mislim, pazim na kaj, ogledujem kaj, pogledam kaj ngog, sig Tiva. 2. občudujem kaj. 3. pr en. d zo&oovog anoPMnei dn’ apcpoTŠgcov (nodtnv) se prilega, je prav.
dnofikrjzog 2 (ano-pa).kto) ep. NT prezirljiv, zaničljiv, vreden, da se zavrže, zavržen.
ano-fikv^oo ep. bljuvam, pljuskam, izlivam (vodo iz ust). dno/dokr], r) 1. od-, zametavanje, zavržen) e NT. 2. izguba NT. dno-fiovKokeco pustim, da govedo zaide ali se izgubi, izgubim, odvrnem (odpeljem) koga od koga t iv d tivi. dno-{Iglico [aor. pt. duopnigac] ep. zadremljem, naspim se. dno-ysiooco (yeioov) zavarujem kaj s streho ali z zaklonom, otpgvoi zavarujem oči z obrvmi. dno-ysvopai med. pokušam, poizkušam, Tivog kaj.
dno-pecpvgoco ion. zagradim, zajezim. dno-yiyvofiai, ion. -yivofiai 1. a) poginem, umrjem, odidem; b) NT tivi odmrjem čemu, opustim kaj. 2. sem odsoten, nisem navzoč, ne sodelujem pri čem Tivog.
dno-yiyvcbaxco, -yivcdonco 1. ne priznavam, odbijam, zametavam yga-cpr]v; oproščujem Tivog. 2. opuščam, odpovedujem se, tov pd'/sotiai opuščam (misel na) boj; izgubljam upanje, obupavam.
dnoyvoia, f) (dno-yiyvcdoz(o) obup, obupavanje Tivog.
dnoyvcooig, scog, ry obup, obupne razmere.
dno-yovog, d izhajajoč, izvirajoč, rojen od uvog; subst. potomec, sin, hči, vnuk. dno-ygacpri, f/ 1. vpis v javne imenike, imenik, zapisnik, davčni popis (po-
Pisovanje) NT. 2. tožba radi poneverjanja državne imovine. dno-yf)dcpco 1. act. a) napišem, zapi-savam (v javni imenik), popisujem NT; b) dam na zapisnik, zatožim. 2. med. a) dam se vpisati (v vojsko), pismeno se oglasim; b) dam zapisati;
c)	zapisavam si kaj rt; d) pismeno ovadim, vložim tožbo, tožim cbro-fgacpfjv.
dno-yvideo (yvlov) ep. oslabim (-iti), pripravljam ob moč. dno-yvpvoco slačim, razgaljam, razor ožujem; med. slačim se. dno-Saiopai d. m. [fut. dnoddoaopaZ\
1.	ep. podeljujem komu kaj nvi rt, od česa rtrog. 2. ion. razdeljujem, izločam. dno-Sangvco prelivam solze, objokujem, oplakujem viva. dnoSaopiog 2 (daiopai) ion. oddeljen, ločen, odcepljen.
dnoSaapog, 6 (dnodalopat) oddelek. dno-SsiSZcoopai d. m. ep.(v tmezi) ostra-šim, strašim, (o)plašim. dno-SsiKvvpi in -Seihvvco [/ut. ano-det|o), ion. anode^co, aor. -ede£a; pf.-de-deypai] 1. a ct. a) kažem, objavljam volvov g, anodei/tisig in d n o d e d e iyp ev o g očiten, priznan (sovražnik); izkazujem, kažem, ?.oyov račun; b) dokazujem rtvd pcogaivovva, razvijam; c) na-, odltazujem; pridobivam nsdiov, izvršujem egya; d) izročam, dajem, posvečujem (icopov; e) napravljam, izbiram, postavljam, imenujem koga za kaj riva rt. 2. med. a) yvcdprjv (pa tudi brez yvd>prjv) izrekam, razodevam svoje mnenje; b) egyov izvršujem, napravljam.
dnoSeilZaoig, ecog, ») plašljivost, malo-srčnost.
dno-Sediaco sem malosrčen, plašljiv, bojazljiv, upade mi pogum, obupam, bojim se riva.
dnoSsi^ig, ecog, fj, ion. dnoSsl-ig (aito-defavvfu) 1. dokaz(ovanje), razlaganje; opis NT. 2. izvrševanje egycov. dno-Ssigoropsco (deigij, vepvco) ep. odrežem vrat, zakoljem. dno-Seigco ion. - dno-degeo. dno-Senavevco, -oco zahtevam desetino viva; dajem desetino rt NT. dno-Ssnopai ion. dno-dsyopai.
ajio-SEHzrjp, fjgog, 6 prejemnik, pobiralec.
dno-SEuvog 2 prijeten, dobrodošel NT. dno-Ssl-aaifai gl. dnodsiv.vvpi. anoSs^ig ion. = dnodsi^ig. dnoSsgpa, avog, to ion. odrta koža. dno-Ssgco, ion. -SeZgco odiram, devljem iz kože.
dno-Ss^opai, ion. -Ssnopai d. m. 1. sprejemam NT; jemljem naga vivog, zopet prejemam. 2. pojmujem, razumevam, odobravam, priznavam, hvalim, verujem, ovx anodeyopai špavvov, tog sam sebi ne verujem, da. 3. držim se koga, držim s kom uvd. dno-Sečo 1 [fut. -defjoo)} 1. manjka mi česa, nimam, potrebujem uvog; rot-azooicov anodeovva pvgia 10.000 manj 300. 2. sem za kom, ne dosegam koga vivog.
dno Sečo2 [fut. anodijoco] od-, privezujem.
anoSrjpeco (dno-dijpog) sem (bivam) v tujini, odpotujem, izselim se. dnoSrjprjvfjg, or, 6 potoljuben, kdor živi v tujini.
dnoSrjpZa, fj odsotnost od domovine, bivanje v tujini, potovanje. ano-Srjpog 2 po svetu potujoč NT. dno-Sidg&OKco, ion. -SiSgfjauco [fut. tijto-dgdoopai, a or. dnšdgav, 3 pl. poet. d-nedgdv, ion. anedgr/v, inf. dnodgrjvai, pf. anobebgdvM] 1. pobegnem, utečem, proč bežim, eig vd pij noieZv odtegnem se delu, neham delati. 2. izgubim se, izginem (skrivaj) uvd. ano-SZScopi [NT pt. praes. n. dnodidovv]
1.	a ct. a) oddajam, nazaj daj am (kar sem dolžan), po-, doplačujem, vračam; b) izročam dgyf)v, dmovohr/v; c) zahvalim se /agiv, plačam, pokorim se za htbftrjv, izpolnim fmoo^eaiv, ev%dg;
d)	lovogiav pripovedujem obljubljeno povest do konca; e) y.oopov urejam; f) sporočam, izjavljam; g) prodajam Tule. 6, 62. 2. med. a) dajam od sebe, prodajam (z gen. pretii.); b) povra-čam xaxov avti xaxov NT. dnoSinsco branim (zagovarjam) se pred sodiščem.
dno-Sivečo ion. (o)mlatim (žito). dno-SZopai (-dispai) preplašim, od-podim v iv d sz pdyr\ g.
dno-dionopnevopai d. m. 1. odvračam nesrečo z daritvijo, darovano Zevsu (Au), očiščam (hišo). 2. odvračam od sebe.
dno-diopi^co (od)delim, ločim, delam razkole NT.
dno-dicbxa> pre-, odpodim. dno-doneZ ne ugaja, ne prija mi kaj z inf. -)- pij, &g o<pi anedo^s ko so svoje mnenje izpremenili. dno-Sompa^co, ion. -dompaco ne odobravam, zavržem NT; izvržem, odklonim, izbrišem (pri skušnji, iz imenika ex tivog), razveljavim vopovg, graj am.
dn-odog, f/ ion. = aip-odog. dnodootg, stoc, fj (dno-didcopi) 1. povračilo, plačilo. 2. naznanilo, pojasnilo.
dno8o%rj, f] (ano-dti/opai) 1. zopetna dobitev. 2. priznavanje, časten sprejem, pohvala NT.
dno-do%p6co (č6%piog) ep. u-, pripognem, nakrivim na stran. ano-dpag, -dpfjvai gl. drvo-didgdat.co. anodpacig, sto g, fj, ion. dnodprjoig umikanje, beg.
dno-dpvntco in dno-dpvcpo) ep. [aor. pass. 3 pl. dnsdgv(ptisv\ razpraskam, odiram, razmesarim; pass. oderem si (kožo).
ano-dvvco gl. drvo-dvco. dn-odvpopai d. m. objokujem, tarnam, oplakujem, žalujem za kom tiva. anodvvfjpiov, to soba, kjer se slači (v kopališču).
ano-dvco [fut. artoddoco, aor. anedvoa, aor. 2 anedvv, pf. anodšdma] 1. trans. odlagam, slačim (komu obleko), razpravljam koga tiva sipata. 2. intr. med. in ep. dnodvvco slačim se, snemam, odlagam, razpravljam se sipata in abs.
dno-etxtu ep. iz-, umikam se, zapuščam tlVOg.
dno-sinsZv gl. dnsircov. dno-EpyatieZv in dno-spyco gl. dnsigyco. dno-(r)Eppco ep. [def. aor. ano-egoa, an-segoa, c/. -sgoij, opt. -toasti] odnesem, odplavim, odtrgam, ajro-fdto živim od česa, životarim. ano-^Evyvvpai pass.poet. izprežejo me, iztrgam se, ločim se.
dn-o^m ion. dehtim, dišim po čem tivog.
dno-tiappsco ohrabrim se, upam si. ano-tiavpatjco, ion. dno-ticov palico [fut.
-tiavpdooi] zelo se čudim čemu ti. dno-tiev (dneotiev) adv. ep. daleč, od daleč.
anotieaig, sto g, fj (dno-tifhjpi) odstranitev, odprava NT. dno-tisani^a) prerokujem. dno-tieotog 2	(tisooopai želim) ep.
zavržen, proklet, zaničevan. anotistog 2 (dno-ti/ihjpt) založen, skrit, tajen, shranjen, dragocen. dno-tieco [fut. dnotievaopai] odfrčim, odhitim, hitro odjadram. dnotif/mi, fj [dno-tlfhjpi) 1. NT shramba, skladišče, skedenj, žitnica. 2. ion. utočišče, pribežališče, dnotif)‘/,rjv noi-siotiai sg tiva zagotoAdm (pridobim si) pravico na hvaležnost. dno-tirjpioopai zdivjam, postanem hud (nevaren).
ano-tiiioavpi^co nabiram, zbiram zaklade NT.
dno-tiXtflco 1. izžemam, iztiskam. 2. NT stiskam.
dno-tivfjatia) [fut. anotiavovpai, pt. pf. ep. arrotetivijdig] 1. umiram, umrem, ubit sem od koga vrto, ex, arto tivog; obsojen sem na smrt vrto tivog, rego d Mij g; o rastlinah: posušim se NT. 2. NT odmrjem čemu, odpovem, odrečem se čemu tivi. dno-tiopeZv gl. dno-tigiboKCn. dno-tipava) poet. odlomim, odkrhnem, odbijem; zlomim, zdrobim. ano-tipijVEco objokujem, oplakujem, žalujem za kom.
ano-tipcomca) [aor. anstiogov] ep. ion.
1.	skočim s česa (ano) tivog. 2. poskočim, kvišku skočim, kvišku se dvigam (valim).
ano-titipiog 2 in 3 (tivpog) ep. ion.
neprijeten, nevšečen, neljub, zoprn. ano-titia) žrtvujem (zaobljubljeno žrtev).
dno-tia)vpa£co ion. = arto-tiavpa^co. dn-oiKEO) 1. izselim se. 2. stanujem daleč od, fj Kogivtiog s| spov pay.gav artcpy.sito stanoval sem daleč od K., izselil sem se iz Korinta. Sof. dnomLa, fj naselbina, kolonija.
dn-omi^co 1. nastanim koga drugje, preselim, odpeljem tiva; pass. izselim se. 2. peljem kam naselbino (z acc. mest a rt), naseljujem. dno mig, /dog (fem. k an-or/.og), no/.ig dno mig ion. naselbina, kolonija. dn-oiHo8o(ieco zazidavam, zagrajam, zapiram.
&n-oixog 2 (otzog) daleč od doma, izseljen; nepmco uva p)g anoixov odpošljem (poženem) koga iz dežele; subst. 6 izselnik, izseljenec; d. nohg naselbina.
dn-oixzi^op,ai d. m. ion. tožim, pritožujem se, jrpdg tiva pri kom. dn-oL/ico^co [fut. anoi/zcb^co] poet. opla-kujem, objokujem V iv d, ti. d-noiva, oov, ta (iz ano-noiva, noivrf)
1.	globa, ki se je morala plačati za prelito kri, odkupnina, rarog za.
2.	odškodnina. 3. plačilo, kazen, globa.
dn-otooo gl. ano-cpegco. dn-ot^ofiai d. m. 1. ep. sem odsoten, oddaljen; zapuščam, izogibljem se rarog. 2. ion. poet. odhajam, odpotujem, umikam se, odhitevam, sem mrtev.
dno-naftaigoo 1. act. očiščam, očiščujem, otiram, (o)brišem. 2. med. očiščujem se česa, odlagam, opuščam, xaxiag slabo navado, napako. dnonaffagoig, sto g, 7] izčiščanje, ločitev, izločba %o?S]g.
dno-Kafrr)fiat, ion. -ndzrjpiai sedim sam, posebej.
dno-nad'iozt)p.i, NT dnoxa-Qiozd(v)oo
1.	act. postavim zopet v prejšnji stan, popravljam, obnavljam, povračam.
2.	pass. in intr. povračam se v prejšnje stanje; NT vyirjg ozdravim, ra/rt vrnem se komu, pridem zopet h komu.
dno-xaivvfiat d. m. ep. odlikujem se, nadkriljujem, presegam koga v čem tivd tivi.
dno-naipiog 2 poet. — axaigog. dno-uatco ep. [opt. a or. dmr/Jjai (vtmezi)]
1.	požigam, zažigam, (po)palim, izžgem. 2. storim, da pozebe, posmodim; pass. zmrznem. dno-xaXeco 1. odpokličem, nazaj pokličem, pokličem na stran. 2. ime-
nujem, nazivljem, tiva ovofta ra koga s tem imenom, dajem komu to ime, zmerjam, psujem.
dno -xaXvnzco odkrivam, razgaljam (prsi). 2. razodevam, oznanjam; med. razodevam, razglašam očito svoje misli.
dnoxdXvipig, ecog, f\ razodetje, odkritje; kfh’(bv razsvetljenje, prikazen xvgiov NT.
dno-xdp,vco utrudim se, opuščam kaj radi utrujenosti ra'; s pt. naveličam se, kaj delati.
dno-nanvco (xanvog) ep. [aor. anoxd-nvoaa v tmezi] izdihujem, izdahnem 'ipv^rjv.
dno-ttaptiSonia, 1) (koprneče) pričakovanje NT.
dno-nagnilopai med. (xagnog) poet.
(od)trgam zase, uživam ti. dno-xagzegeco zdržujem se prostovoljno živeža, umorim se (sam) s stradanjem.
dno-xazaXXdooco zopet (popolnoma) spravim ali pomirim NT. dno-xazdozaoig, ecog, f) (ajto-zaftiotrj/M) obnova, NT a/vgi zgovcov dnoxataata-oeo)g navtcov do časov, ko se prenovi vse; povratek letnih časov. dno-xdxr] pai ion. = dm>-xdtih]fiai. ano-xavXi£co (xavXog) odlomim, odtrgam (steblo). dno-xaco at. = ano-Kaico. ano-HEipai d. m. 1. ležim na strani, sem spravljen, hranjen, pripravljen, namenjen komu atecpavog NT; zagotovljeno mi je kaj evvoia. 2. impers. dnoxsitai namenjeno, usojeno je NT. dno-xeipco [fut. anoxegd), ep. -xegoco, tudi v tmezi] 1. odstrižem, ostrižem, obrijem; med. odstrižem sebi, ostrižem se. 2. od-, raz-, prerežem tevovts, odsekam.
dno-xeipaXt^a> (x8cpaXfj) obglavim NT. dno-xrj8svco ion. neham (jenjam) objokovati uva.
dno-xt]8eco ep. zanemarjam, polenim se; anov.rjdfjoagmsilomaren, neskrben. dno -nrjpiJ o o co, at. -ztco [fut. -x'i]OV§OJ (tudi v tmezi)] 1. javno razglašam, javno prepovedujem, /raj z inf. 2. javno prodajam. 3. vlov zavržem, izde-dinim.
&jio-zivdtjvevoig, scog, fj nevaren (smel) poskus, pogumno delo. dno-zivSvvEvco 1. act. poskušam kaj odločilnega, napravim smel poskus ev vivi\ začnem nevaren boj ngog viva s kom, spravim v nevarnost.
2.	pass. pridem v nevarnost, sem v nevarnosti ftgfjpava.
dno-živečo ep. [aor. iter. dnozivfjoaozs] odmikam, dsnag voankCtjg vzamem kozarec z mize; viva včov ffvgacov odpodim od vrat.
dno-xXaico \fut. dnozkavoopai) 1. act. (glasno) objokujem vivd, zajočem, razjokam se, zjokam se; ovovov na-plakam se. 2. med. objokujem, zazd svojo nesrečo.
dnozAsicng, ecog, fj, at. dn6z?.r/oig zapiranje, zaklepanje včov nv/.drv. dno-zkslco, staroat. -zlfjco, ion. -zkrjlco [plpf. pass. dnszsz/.sliMjv, 3 pl. ion. dno-zbzkkavo, aor. dnezAsiofiij] 1. zaklepam, zapiram (komu vhod). 2. izključujem, preprečam viva vivog.
3.	zadržujem, spravljam v zadrego. Tuk. 6, 34; omejujem, oviram, branim ocpiv.
ano-zkrjgoco izvolim po žrebu, izžrebam (sz) nvog. dnozhrjcig, fj at. dnoz/.sioig. dno-zAtvco [fut. dnozhvčo, aor. pass. dnszMfhjv] I. act. 1. trans, odklanjam, odvračam, ovsigov d/./.r/ razlagam drugače. 2. intr. a) zaidem s poti, krenem po stranski poti; b) p o vračam se, umikam se; c) nagibam se, ležim proti (o deželah) ngog, kni n. II. pass. (dan) se nagiblje, (solnce) zahaja.
dno-zkv^co odnašam, odplavljam. dno-zvalco, at. dno-zvdco [inf. dnozvfjv, pf. -zkzvrjopai in -zszvaio/uu] zatiram, mučim, trpinčim.
an-ozveco [arh. verb. dnozvrjvsov] 1. obotavljam se, pomišljam se ngog vi, zlvdvvov bojim se. 2. odlašam, opuščam kaj iz strahu tl, abs., z inf. dnozvrjoig, ecog, fj odlašanje, odklanjanje iz strahu vivog. dno-zoipdopai d. p. 1. spim zunaj hiše.
2.	naspim se, odpočijem si. dnozonsco spim daleč od svoje straže (postaje).
dno-xo\vpfidco ubežim (rešim) se s plavanjem.
dnozopi&fj, fj umik(anje), povratek, vrnitev.
dno-zopl^co [fut. anozopub] 1. act. odnašam, odvajam, nosim nazaj.
2.	med. grem zopet po kaj. 3. pass. odhajam, odpotujem, umikam se, vračam se.
dnoKonfj, fj (dno-zonvco) odsek, odrez, izbrisanje, odbitje, odbitek dolgov
Zgsčov.
dno-zonvco (ep. tudi v tmezi) 1. pdbi-jam, odrezujem, odsekavam; pass. Xsiga anozonvopai roka se mi odseka. 2. vivd ano vivog naženem doli, napodim.
ano-zogvcpoco ion. odgovarjam na kratko (jedrnato) vivi vi. ano-zoopsco ep. pospravljam. dno-xorvaf3l£co doigram igro kotabos, t. j. vržem s čašo zadnje kapljice proti tlom, izpijem do zadnje kapljice na zdravje.
dno-zovcpl^co poet. osvobojujem, olajšujem, razbremenjujem, rešujem vivd vivog.
dno-zgavsco ion. prekašam, nadkrilju-jem, viva vivi koga v čem. dno-zgspavvvpi [aor. -Ezgepaosv] ep. storim, da kaj visi na čem, obešam, doli spuščam; pass. visim na čem. dno-zgrjpvog 2 strm(ovit), položen. dnozgipa, avog, vo (dnozgivouai) odgovor, odlok, sklep NT. dno-zgivco [/ut. -zgivčb, pass. pf. aor. ep. anozgivffslg, med. fut. -y.givovp.ai, NT dnozgifh)oopai, aor. dnszgivdptjv, pf. anozkzgipai]	1. act. ločim, od-,
raz-, izločim, izbiram bv dvoiv za-zoiv; zametujem; ločim s pregrajo ngvpvrjv. 2. pass. ločim se, ločen sem, vivog od česa, razhajam (razidem) se, razlikujem se, različen sem; kg vooov ndvva prehajam v, si c sv dvop.a obsežen sem v eni besedi. 3. med. odgovarjam; NT povzamem besedo, začnem govoriti. dnozgiaig, scog, fj odgovor NT. dno-zgovog 2 trd, hrapav, neraven. dno -zgovco [aor. pass. dnezgovodrjv, pf. pass. dnozkzgovpai\ 1. act. odbijam, odganjam, proč podim, odvračam
dno-ygvnvco
cpv7.ay.ag, vivog od česa. 2. med. odbijam od sebe, ubranim se. dno-xgvjiza> 1. act. a) skrivam, po-, zakrivam, zatemnevam (solnce) vivi, rt; b) viva vi zatajim, prikrivam komu kaj; c) yr)v, vivd izgubim izpred oči. 2. med. a) skrivam se, viva pred kom; b) zatajim, prikrijem komu kaj vivd vi; c) skrijem koga (v iv d) za se, skrbno skrivam. dnongvepog 2 skrit; skriven, tajen NT. dno-nzetvco, sooblike -ntLvvvfu, -hzev-vco, -■Kzivvvco [fut. dnoKvevcb, aor. -exveiva, pf. -ev.vova, pass. dnodvijovo); ep. poet. aor. aney.vavov, -b.vausv; inf. -KVagev(ai); med. -envavo, -y.vdij.evog] ubijem, pobijem, zakoljem, usmrtim; pogubljam, obsojam, dam obsoditi na smrt.
dno-nveco in dno-xvco rodim, ustvarjam NT.
dno-xvXtco odvaljujem, proč valim. dno-xcoXva> zadržujem, oviram, vivd vivog, ddov zastavljam pot. dno-Xay%dvoo ion. dobivam kaj, pripada mi kaj po žrebu vivog. dno-Xaxxt£a> peham od sebe, zameta-vam.
dno-Xap(ldvio [fut. ion. dno 7. d g ip o g a i, NT -7o)g\pogai, ion. pf. -ke/.aggai, aor. -ekdgip^v] 1. a) odvzemam od česa; oddeljujem, jemljem proč, stran NT, obravnavam posebej, določujem, dno/.afkbv posamič, posebej; b) preprečujem, zadržujem, oviram avegoi, vfjeg £ni ^i]Q0v aneXrjcpfhi]oav so obtičale na suhem; c) obdajam vei/ei, obkoljujem, zajemam, obstopim; d) u-plenim, odvzamem (ladjo). 2. prejemam, dobivam zopet nazaj giaffov, Xdgiv, nokiv. 3. sprejemam, podpiram NT.
dno -XagngiJvogai ion. pass. proslav- j Ijam se s čim vivl. dno-Xdpnco in med. ep. odsvitam se, odsevam, bliščim se. dnoXavoig, ecog, fj (ano-Xavco) uživanje, užitek, korist, dobiček. dno-Xavco [Et. iz kor. lau, pridobiti; ht. lucrum (iz lutlom), slov. loviti, nem. Lohn (iz got. laun); gršk. še Xela, Xrfig plen. — Obl. fut. dnoXadaogai, nor. -ekavoa, pf. - XeXavv.a) uživam,
dno-7.fjyo>
imam korist, okoristim se od česa (s čim), obračam kaj v svojo korist vivog, vi (dno) vivog. dno-Xeyco 1. a ct. a) odbiram, izbiram; b) odklanjam viva sy. vobv ducaovobv.
2.	med. odbiram sebi (zase). dno-Aetpopcu pass. ep. curljam, kapljam doli (s česa) vivog. dno-XeLnio (tudi v tmezi) I. act. 1. trans.
a)	puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), cbg n7,e-ftgov v razdalji približno enega ple-tra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam 11 Lov, dno7.e7.oine ge ijdr/ fltoro g dvalmovog pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, 6 Nei/.og . . . dnoXeinoov vo geeftgov pojemajoč, vig dnoKeinei vi vfjg dgevfjg treba mu je še vrline;
b)	zaostajam; pri števnikih in izrazili mere: malo manjka, da ne, malodane ; d).iyov dne/.inov eg 'Aihpmg dipi-‘v.eailai malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; gmgov dne/.inov t)iay.doiaiyeveoihubilo jih je malodane 200; and veooegcov mp/eoiv dno/.sinovim vgeig day.vv7.ovg imelo je tri palce manj kot štiri vatle;
c)	odhajam, zapuščam (mesto,vojsko), odev dnehneg kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom vivog. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od d/.fj-'d'ei'1]g, oropam se česa, ne dosežem česa, ovx dno/.einofiai zvesto se držim česa; NT dno/.eineval vivag eloe/.ihiv določeno je, pričakovati je da, ano-/.etnsvai oaflfiavio/iog prihranjen je dan počitka.
dno-Xetxco ližem, oblizujem NT. dn6Xeiipig, ecog, i/ (dno-?.einoi) 1. zapuščanje, odhod, ubeg. 2. zaostajanje. djrdAexrog 2 (dno-/.eyaj) izbran. d-noXegog 2, ep. d-nzoXegog malo bo-jaželjen, nebojevit, miroljuben, neizveden v vojskovanju. — adv.-čgcog. dn-oAeovzeg, dn-oXevvzsg, dn-oXeoxEzo gl. an-oXXvgi.
djio-Xenco ep. [inf. fut. dno/.sipetiev] (o)lupim, obrezujem, obrežem. dno-Xrjyco ep. nehavam, odstopam od česa, prestajam vivog inspt.; minevam, preminj am.
dnoArpipig, e to c, f/ (ano-AapiPdvco) obkoljen] e, zajetje.
a-noAig, i [gen. tdog, ion. tog, dat. ion. dnoAT] brez mesta, države, domovine, pregnan.
dn-oAiotidvcn izpodrsne, izpodleti mi. dno-Ai%fidopiai med. (Aeiftco) ep. oblizujem, poližem. dno-AAfjyco ep. — dno-Afp/co. ’AnoAAo-doogog, 6 Sokratov učenec. dn-oAAijfu, dji-oAAvco [fnt. dnoAčb, a or. ambAeoa, pf. djTO?i(b?.sxa, plpf. anco-AcoAmeiv, ion. praes. 3 pl. dnoAAvoi, fnt. dnoAeco; NT dnoAeoco, a or. ep. dnoAeooa. — med. fut. dnoAovfiai, a or. djrco?.6fir)v, pf. 2 a ct. dnoA.coAa, plpf. dncoAcbAeiv; a or. ep. anoAovvo, opt. anoAoiavo, iter. ajvoAsonevo] 1. act.
a)	pogubljam, uničujem, ubijam, (raz)rušim, ol dnoAAvvveg morilci;
b)	izgublj am, pridem ob kaj, vno vivog po kom. 2, med. a) propadam, poginjam, umiram, žalostim se; b)izgubljam se, izginjam vdcog-, dnoAmAa po meni je.
dnoAAvcov, 6 pogubitelj, pogubnik NT. AnoAAcov, covog, 6 [Et. starejše AneA-Acov iz AneA-jcov. — acc. AnoAAco, voc. AnoAAov] Apolon, bog prerokovanja in petja.
AnoAAcovia, fj, ion. -irj mesto v Hal-kidiki.
anoAoysofiai d. m. (ano-Aoyog) [avgm. dneAoy., pf. dnoAeA6yi]fiai (tudi v pas. pom.), adi. verb. dnoAoyr}veov] 1. zagovarjam (opravičujem, branim) se; tmsQ e^amov, negi vivog radi česa, vivi, noče viva pri (pred) kom, vi s čim, vavva, cog to omenim v zagovor . svoje trditve, da, diajdoAag zavračam očitanja. 2. zagovarjam, branim koga vjvsq uvog. dnoA6yt]fia, at o g, vo obrana, zagovarjanje, opravičevanje. dno?ioyLa, fj obrana, zagovor, govor v obrano, dnoAoyiav noiovpiai branim se, zagovarjam se. ano-Aoyi£ofiai d. m. 1. dajem račun, dajem odgovor, zagovarjam se, razlagam negi uvog. 2. naštevam. dnoAoyiofiog, b dajanje računa, zagovor, opravičba. dno-Aoyog, 6 pripovedka, basen.
dn-oAoiazo ep. anoAoivvo gl. dro-oAAvfll.
dno-Aovco ep. (tudi v tmezi) 1. a ct. opiram, spiram, splakujem, viva n s koga kaj. 2. med. operem sebi (zase) vi uvog NT.
an-oAotpvgofiai d. m. 1. glasno objokujem koga vi, viva. 2. zadosti žalujem, objokujem.
dno-Avfiaivofiai d. m. ep. spiram s sebe nesnago, čistim se. dnoAvfiavzfjg, fjgog, 6 ep. požrešnež, pospravljalec čaiv&v. dnoAvaig, e cog, r/ (anoAvco) ion. osvobo-jenje, odrešenje, oprostitev. dnoAvzinčog e/® vivog voljan (pripravljen) sem, koga rešiti ali osvoboditi.
anoAvzgcoaig, sto g, fj odkup(ljenje), odrešitev NT.
dno-Avco I. act. 1. odrešim, odvežem, osvobodim viva uvog, ano vivog. 2. o-prostim (pred sodiščem), viva vtjg aivirpg koga krivde, tudi z inf. ur/ adi-r.eiv. 3. odpustim (vojake) oixade, razpustim ex-/,Ai]Oiav NT, odslovim, ločim se od žene yvvaixa, zapustim moža vov avdga NT. II. med. in pass. 1. oprostim se, osvobodim se, opravičim se, odstranim diajdoAag, aiviav, ngbg viva pri kom. 2. ločim se od koga, rešim se, odidem NT; umrjem.
3.	odkupim, viva %qvoov koga z zlatom. 4.razvijem se, razširim se (Arr.). dno -Acoflaco poet. grdim, sramotim; pass. [aor. dueAoj[h'){h]v) zaidem v sramoto, onečastim se. tijroJltoAeiv plpf. od dn-bAAvfu. dno-fiavtidvco [fut. dnopiatii]Oopiai\ pozabljam, izgubljam iz spomina. ano-fiavzsvofiai med. 1. naprej napovem, prerokujem poprej. 2. slutim, sklepam iz česa.
ano-fiagaivofiai pass. venem, usiham, ginem.
dno-fidoaco, at.-zzco 1. act. otiram, brišem. 2. med. otresam s sebe (prah) NT. dno-fiaoziyoco ion. prebičam, pretep a-vam.
ano-fiazaitjco ion. nedostojno se vedem; evfem. pr dnem. dno-fidffofiai d. m. 1. borim se z višjega kraja ano vivog. 2. upiram se
Tivi, odbijam vivd. 3. odklanjam, odvračam (z bojem) od sebe. duzo-payog 2 (pdypj) nesposoben za boj, ne bojujoč se. dno-fj,exQeco odmerjam; med. merim
gEČipVCO TO &Q'/V010V.
dno-prjniJvco raztezam, podaljšujem. ano-firjvico ep. neprestano (venomer) se srdim, hudujem nad kom Tivi. dno-plpeopai d. m. skrbno posnemam, upodabljam.
djro -fiipvfjOMopcu d. p. [fut. anofivvj-ooi.lai, aor. -egvi/odrji', ep. -spvrjodprjv] spominjam se, ohranim v spominu Tivi Ti-, ydoiv Tivi ne pozabim hvaležnosti do koga, spominjam se s hvaležnostjo koga.
ajzo-pioftog 2 brez plače; odpuščen. dno-pioftocn dajem v najem, v zakup.
&jiofivr)[iovevpara, Ta spomini (na Sokrata; Ksenofontov spis). ajzo-pvrjpov£vco (o)hranim v spominu, spominjam se, pomnim, uvi ti ne pozabim komu česa, tcdvto ovvopa anepvrjpovsvosv tčo naidi	v
spomin na to je dal otroku isto ime. 2. pripovedujem (iz spomina), omenjam koga Ti, Tiva. ajzo-pvTjOMaKEco ion. pomnim prizadete krivice, pomnim (ne pozabim) komu kaj Tivi.
djz-opvvpz in -vvco 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)-tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), Tovg ffeovg pri bogovih, xaTa T-rjg ihr/aTo6q pri glavi svoje hčere.
dno-povoopai pass. izobčijo, izključijo me, (en) Tivog od zaveze. &n-op6(>yvv(u [fut djzoi.ioocoj] ep. otiram, brišem, Ti Tivog kaj s česa; med. otiram si (solze). dno-povoog 2 poet. modricam sovražen, neomikan, neuk. ajio-pv&sopcu dim. ep. odvračam koga, odsvetujem komu Tivi ti. djzo-pvooco, at. -rrco [Et. lat. emungere, mucus (iz meuq-), hrv. mukljiv = vlažen] useknem, pren. prekanim, osleparim; med. useknem se. djz-ovaiaro gl. an-ovivapai.
(dno-vaico) ep. [defect., samo aor. dne-vaoaa, cj. djzovdoocooi; med. djzevaaad-pt]v\ 1. act (drugam) preselim, premestim, nazaj ali domov pošljem, peljem Tivd. 2. med. izselim se, jvalda iz-, preženem. 3. poet. aor. pass. dnsvd-oftrjv naselil sem se, z^Adcre naTgidog pregnan sem bil daleč od domovine, jzaTgog zapustila sem očeta. ajto-vspco 1. act. podeljujem, dajem Tivi ti. 2. med. dodeljujem si, imam korist od česa Tivog. djzovEvoijfievcog adv. (dno-vosopai) v obupu, obupno.
dno-vEopai d. m. ep. odhajam, vračam se (domov).
ajz-ovrjfiEvog, -ovfjoopai, -ovrjro gl.
dn-ovivapai.
d - jvovrjrog 2 (novem), adv. dnovrjri, superl. djtovrjTorara brez truda, brez težave (nadloge, kazni), z majhnim trudom, z majhnimi izgubami. ano-vfj^opai d. m. odplavam, rešim se s plavanjem.
dnovia, fj (d-novo g) lenoba, nedelavnost, delomrznost.
ajzo-vi^co (samo prež. in impf.) in -vin-tco [fut. -vhjiO), aor. -eviipa] 1. act pe-rem, opiram, umivam, kopljem koga. 2. med. a) spiram si, operem sebi kaj; b) umivam se, kopljem se. dn-ovivapcu dep. med. ep. ion. poet. [fut. dnovfiaopai, aor. dncovfjprjv, ep. -ovfj-/M]v, 3 sg. -ovrjTO, opt. -ovaiaTo, pt. anovfjpevog] imam korist od česa, okoristim se s čim, uživam kaj, veselje imam s čim Tivog. dno-vbiTco gl. djio-vi'Co:). djzo-voEopai d. p. s fut. med. zblaznim, obupam (nad seboj); anovevorjpevog obupan, nespametno drzen. čuzovoia, fj obup(nost), blaznost. či-jzovog 2	[comp. adv. -coteqov, sup.
-coTaTa] 1. nedelaven, len. 2. nenaporen,, lahek, brez bolečin. ajzo-voazEco vračam se domov, prihajam nazaj, yftovog iz kake dežele.
djzovoorrjoig, ecog, i) vrnitev, povratek.
djzo-voG(pi(v) ep. 1. adv. sam zase, posamič, posebej. 2. praep. z gen. daleč od, ločen od.
Grško-slov. slovar.
7
dno-voocpi^co poet. oddaljujem, odstranim, oropam dnkeov; bežim pred, ogibljem se pavvela. dno-vcozi^co (g>vyfj viva) zapodim v beg. ano-^svog 2 poet. 1. odljuden, negostoljuben. 2. pregnan, vivog iz česa. dno-lgevoco poet. preženem iz domovine, odtujim; pass. preženejo me, živim v tujini.
dno-Šeco ep. [aor. dne^soa] ostrgam, ogladim, gladko odsekam yeiga. ano-l-rjgaivco [pt. pt. pass. dnegrjoaoue-vog] 1, act. (o)sušim, izsušujem. 2.pass. ion. usiham, presiham, posušim se. dn-o^vvco ep. poostrujem, ostrim, zašilim; cpcovrjv ostro povzdignem glas. ano-^vgeco ion. ostrižem viva vi]v y.ecpa-ano^vgog 2 strm, prepaden. [ kfjv. ano-i-tJco ep. ostrižem, yi)gag slečem starost = pomladim se. dno-ndkkopai pass. odletavam, odskakujem.
dno -nanzaivoo ion. [fut. dnonanvaveco] plaho se oziram okrog sebe (da pobegnem).
dno-navco 1. act. storim, da kaj jenja vi, nva; ustavljam, zadržujem, oviram, odstranjujem, utešim nva nvog; odvračam od nokepov; egcbvcov ugrabim (vzamem) ljubezen. 2. med. prestanem, nehavam, vzdržujem se česa, opuščam kaj nvog in abs. dno-nsiga, r) poskus, poskušnja, ano-neigav noiovgai nvog poskusim kaj, napravim poskus s čim. dno-neigdco in anonsigdofiai (dep. pass. s fut. med.) napravljam poskus, preskušam koga, preiskujem, vivog; vov IlBigaiobg naskočim P. dno -nipnoo [ep. 3 sg. tut. dnnsfzcpsi]
I.	act. odpošiljam, odpuščam, pošiljam nazaj, odpravljam, odslavljam, spremljam sig vi. 2, med. pošiljam od sebe, odslavljam; yvvaixa ločim se od žene.
dnone/icfug, ecog, v) odpošiljatev, odpust. dno -nsgaco preplujem, prebredem; trans, prepeljem.
dno-nszopai ep. d. m. [aor. dnsnvd/j,rjv] odletim, odhitim, odfrčim. dno-nfjyvvpi [fut. pass. d.nonayr)oo:uatj storim, da zmrzne; pass. zmrznem, ozebem, otrpnem.
dno-nzjdaco doli skačem, odskakujem, izneverjam se, zapuščam vivog. dno-nipnkrj/zi [fut. -n/.rjooi] 1. do-, napolnjujem, dodajam do polne mere.
2.	%gr)0[iov izpolnim. 3. nasitim, ustrezam Lnidvuiag, iJ-v/iov. ano-nivco ion. odpijem, pijem od česa, izpijem.
dno-ninzoo [aor. cj. -neayoi\ doli padam s česa dno vivog, ex vivog NT. dno-nka^co ep. [a o j-, pass. dnenkdy~/J)ijv]
1.	act. odbijam, zanašam, odganjam.
2.	pass. zanese me (od otoka vfjoov), zaidem, zabredem; odbijam se,/od-letujem, odskakujem.
dno-nkavdeo 1. act. storim, da kdo zaide, zapeljem, premotim NT. 2. med. z a or. pass. klatim se, potepam se, krenem v stran, oddaljim se NT. dno-nkeco, ep. -nksico, ep. ion. -nkcbco [fut. nksvoopai, a or. od nkcbco: dne-nkeov] 1. odplujem, odjadram. 2. plo-vem nazaj (domov). dndnkrjnzog 2 (dno-nki)aoo)) od kapi zadet, omamljen, prepaden, osupel, brezumen.
ano-nkrjgoco iz-, napolnjujem, zadpvo-1 j ujem, nasičuj em, ustrezam emdvuiag. ano-nkrjooofiaipass. omedlim, onesvestim se.
dno -nkoog, skrč. dnonkovg, 6 odhod, vrnitev, povratek (domov). dno-nkdvco [impf. iter. dnon/Mveoxe\ ep. splakujem, spiram, novi yegoov ženem proti bregu, mečem na obrežje. dno-nkcbco ion. = dno-nkeco. ano-nveco ep. ion. [fut. dnonvevoouai] ep. tudi dno-nveioo 1. izdihnem (dušo), umrjem ffapov; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo odpijv, vov ygoo-vog 7]diovov anenvei njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja and vivog. dno-nviyco 1. act. udušim, zadušim NT, zadavim, utopim. 2. pass. zadavim se, utonem NT, dnonviysi fzs jezim se. dno-n(z)okig, i, gen. (dog, poet. daleč od domovine, pregnan, brez domovine. dno-nogevop.at d. p. odhajam, odpotujem. ,
ano-ngtco ion. odpilim, odžagam. ano-ngo ep. adv. 1. daleč proč. 2. praep. z gen. daleč od.
dno-ngoaigico [pt.aor. dnongos/.Cbv] ep.
odvzemam, vivog od česa. dno-ngoer/ne gl. dnongoir/pi. dno-ngoftefv) adr.ep.izdaleka, od daleč. dno-ngokh adv. ep. v daljavi, daleč. dno-ngoir/pi ep. [aor. dnongoEr/xo\ 1. odpošiljam, odpravljam, lov izstrelim. 2. spuščam (na tla). dno-ngozepvco [aor. 2 pt. d n o jv g cvap d) v\ odrezujem od česa vivog. ano-nzapevog gl. cino-nivo iiai. dno-nzoXig gl. djto-svo?ug. dn-onzog 2 (dgdco) poet. 1. a) od daleč viden, vidljiv od kod dno vivog; ev anonvcg syvco imam pred očmi. 2. a) poet. neviden, nevidljiv; h) vivog daleč od; e| anonvov izdaleka, iz daljave, od daleč.
dnonzvozog 2 (nvvco) poet. izpljunjen, oduren, mrzek, gnusen, zavržen. dno-nzvco 1. izpljunem, pljuvam, blju-jem, mečem iz sebe. 2. zaničujem, preziram.
dno-nvv&avopcu d. m. ion. izprašujem, pozvedujem.
dn-ogsco ion. acp-ogaco. dnogsco (d-no g o g) 1. a ct. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; vivi, negi vivog, n g 6 g, eig vi, z acc. (ozira) vi)v eacioiv, vavva glede na to; pogosto s sledečim znvisniin vprašanjem: dnogčo, ovi /Jcor ne vem, kaj naj rečem ; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa vivog. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa dno vivog, vade. d-nogfrr/zog 2 ep. ion. poet. (nogijeco) nerazrušen, nerazrušljiv; neopusto-šen ycbga.
dn-og&oeo poet. naravnavam, vodim, ravnam yvcbpag.
dnogta, r/ (d-nogog) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; vov ur/ r/ov/dgEiv nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvomljivost); težkoča.
dn-ogvvpai med. ep. dvignem se, odhitim, odrinem.
a-nogog 2 (jtopog) 1. brez pota, brez-poten, nehoden, nepristopen, nedo-hoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; v6 dnogov stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, dnogov eoviv nemogoče je; anogog sipi ne morem; Inneig dnogoi ngoocpEgeoftai težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. dnogcog siromašno, dnogcog syco v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem. dn-ogovco doli ali stran skočim, odskočim, odletim, nazaj skočim. dno-gga&v pico opuščam kaj iz obotavljanja, malosrčnosti ali lahkomiselnosti.
dno-ggaivco ion. odsiknem, izbrizgam vivog od česa.
dno-(g)gaico ep. uplenim, ugrabim komu kaj, oropam koga česa vivd vi.
dno-gganzco ion. zašijem, zakrpam. ano-ggaipcpSeco deklamujem kakor rapsod.
ano-ggsco [lat. -gvt/oopai] 1. od-, iztekam. 2. odpadam, izpadam. 3. izgubljam se, razpadam, izginjam. ano-ggr/yvvpi ep. ion. 1. a ct. odtrgam, odkrušim, odlomim, raztrgam, zlomim čsopov; končam s silo fdlov. 2. med. in p as s. (aor. dneggcv/r/v) odtrgam, iztrgam se, zlomim se, odcepim se dno vivog.
dno-ggz/^fjvai gl. an-sinov. dnč-ggr/zog 2	(gr/vog)	1. zabranjen,
prepovedan, kar se ne sme povedati, skrivnosten, tajen, nepristopen; vo dnoggr/vov skrivnost, tajna; vd anog-gi/va misteriji, di’ anoggr/vcov skrivaj, dnoggr/vov noiovpai, ev anoggr/vco noiovpai prepovem komu o čem govoriti. 2. sramoten, ostuden. dno-gglyeco ep. [pf. dnsggzya s prež. pom.] z grozo odskočim od česa, bojim se, ne upam si vseoftai. dno-ggZnzsco (samo pr. in impf.) in -gginzco 1. a ct. a) proč mečem, doli vržem, otresem se česa, eig viva Xo-yovg zmerjam ga, pr/viv jeza me mine; b)zavržem, iz-, preženem, zaničujem, kg vo pr/dkv popolnoma
preziram. 2. med. NT skočim, vržem se v morje.
dnoggofj, f) in dnoggoia, >) odtekanje, odtok, iztok.
dno-ggoifideco poet. žvrgolim ; kričim, derem se (o večjih ptičih) /3oag. dno-ggocpaco, -gpsoo malo odsrkam, -srebam, pokušam oivov. dnoggvrog 2 (dno-ggeco) ki ima odtok, odtekajoč.
ano-ggco!-, dr/og, 6, f/ (ofjovviu) 1. udi. odtrgan, odkrhnjen, strm(ovit). 2. ep. subst. odlomljen, odtrgan kos (otoka), rokav (reke), odtok, iztok vex-tagog.
an - o gcpavi^ opat, p as s. osirotim (-eti), postanem sirota; d<p’vpobv anog-cpaviofieig osirotel in ločen od vas NT.
dn-og%£opai d. m. ion. zaplešem, zaigram, izgubim s plesom ydpov. ano-oahevco bivam, počivam na širokem morju, en’ ayxvgag usidran sem na . ..
dno-oacpsco (oacprfg) razjasnjujem, tolmačim.
dno-o^ivvvpi [fut. dnoojdsooo, a or. &n-Eojdeoa, pass. pf. aneojdeopai, a or. an-sofdeodhjv; med. dnooflsvvv pai, fut. anoojlfioopai, a or. 2 dtteaftrjv, pf. dn-eofhjy.a\ 1. act. ugašam, pokončavam, iztrebljam, oslabljujem, izpodrivam. 2. med. ugasnem, preminem, umrem. dno-asiopai med. otresam, stresam od sebe, mečem s sebe. dno-oepvčvco 1. a ct. dajem ugled, povzdigujem, slavim. 2. pass. dobivam ugled, postanem častitljiv, šopirim se, ponašam se, baham se, razvijam se.
ano-aeveo ep. [aor. med. dnsoov/M]V; gl. dneaaova] 1. a ct. odpodim. 2. med. odhitim, pobegnem. dno-arjpaivco 1. a ct. dajem znamenje, omenjam, kažem na sig tiva. 2. med. ion. posnemam (spoznavam) iz česa; zapečatim, zaplenim. dno-ofjnopai [pass. s pf 2 ac t. dno os-orjna] odgnijem, odzebem. dno-aipoco zasučem, krenem na stran, vavg zasučem se z ladjami v loku. dn-ooioofiau med. ion. — acp-ocnoopai. dno-OLconao) umolknem, utihnem.
dnooiconTjoig, eoog, fi umolknjenje. dno-andnroo zapiram pot z jarkom ti. dno-axs8dvvvfiL 1. a ct. raztrosim, trosim, razganjam, razpršujem, odpuščam jdaodfjag, odganjam mjdea. 2. med. in sooblika dnoonidvauai razgubi jam se, razhajam se, razkropim se, raztresem se.
dno-oxsvd£co 1. a ct. odpravljam, pospravljam. 2. med. NT naprtujem si, pripravljam se na pot. dnooKsvfj, rj pratež, prtljaga, orodje, oprava.
dno-ox7]vog 2 (cmpoj) kdor ne stdnuj e skupaj z drugimi, osamljen, sam (stanujoč).
dnooxyvoco stanujem, taborujem daleč proč tivog.
dno-ox7jnza> 1. ion. trans, naperim, namerim, mečem na kaj (svoje strele). 2. intr. vržem se na kaj, padem na; eg (p).avgov izidem se, razblinim se v kaj neznatnega. dno-oxia^co delam senco. dnoaxiaopa, atog, to slika po senci, posenčenje, senca, sled NT. dnooxiaop6g, 6 delanje sence; yvcop6-vcov kazalec solnčne ure. dno-ox£Svapai gl. dno -oxs <) dv v vij i . dno-OKonšco [fut. anoozmpopai] od daleč gledam, motrim, upiram oči v kaj, oziram se na kaj jrpog, elg ti. dno-cxv8patvco ep. silno se jezim, razvnemam se zoper koga, srdim se nad kom tivL
dno-oxcnmco zasmehujem, posmehujem se.
dno-oo(3eco preplašim, prepodim, odpodim, odženem. dno-anagdaaco odtrgam. dnoanaapa, at o g, to (dno-ondco) odtrgan kos, cunja, krpa. dno-andcn [fut.-ondaa)] 1. act. a) trans. odtrgam, iztrgam, proč potegnem, nase potegnem, oddaljim, razstavim, odtegnem, ločim, oddelim cbro tivog-, snamem, odprem ffvgag; varam v nadah e/.mdoc; izderem udy/ugav NT; potegnem za seboj (učence) NT; b) intr. oddaljim se, odmičem se, odtegujem se tivog. 2. pass. ločim se, razstavim se, NT odstopim od dno tivog, odtrgam se.
dno-ajisvSco [fut. aJtooneLoco] izlivam Pijačo bogovom v čast, darujem (zahvalno daritev).
djio-ajievdcn skušam z vso silo koga odvrniti od česa, odsvetujem, odgovarjam, odvračam koga od česa, preprečim.
dno-orada in d ji o-orado v ep. ud v. daleč stoječ, oddaljen. dno-ara^co [fut. drcoordigo)] kapljam; pcaviag pcsvog sila (moč) blaznosti se polega.
djioaraaia, fj (dip-iovauaij odstop, odpad NT.
djiooraaiov, ro (dfp-iGvauai) ločitev, fh-/iMov ločilno, razporočno pismo NT. djidaraaig, scog, r/ (dcp-iorajiaC) 1. oddaljenost, razstoj, razdalja, 2. odstop, odpad, upor; ločitev, jdiov od življe-doroarareov gl. d(p-iovrj/M.	[ nja.
djtoGzareco (dno-ardvrjg) 1. stojim daleč proč, sem odsoten, razlikujem se, ne zlagam se sxag, uvog. 2. odpadam, ločim se od koga uvog. djzoardrrjg, 6 (d.cp-ioxauai) odpadnik. djto-aravpoco ogradim s koli, utrdim z okopom.
djzo-areyd^co odkrijem, odstranim, raztrgam streho NT. djio-arsi^co ep. ion. poet. [imper. a or. 2 drtdau/t] odhajam; ol'xade vračam se domov.
djTo-areXA.cn [aoz\ 2 pass. djceardXrjv\ 1. act. a) odpošiljam, pošiljam; sjvI, jvgog uva pošiljam h komu ali po koga, abs. pišem; b) nazaj pošiljam, odpuščam, odpravljam uva, izganjam rfjg yrjg iz dežele; c) odbijam, nazaj potiskam ffdAarrav. 2. pass. odposlan sem, odhajam, odplujem, odpeljem se.
djto-orspsco [fut. pass. < i tco o regfj o o u a tj 1. act. a) ugrabim, odvzamem, oropam (koga česa), iztrgam komu kaj uva uvog (n); b) pritrgam, kratim komu kaj, ne dam uva u, rt uvog komu kaj. 2. pass. oropan sem česa, izgubim kaj uvog.
djroaregrjGLg, scog, 6 oropanje, vzetje. djzooregrjrfjg, 6 ropar, razbojnik, tolovaj.
dno-GrEQLay.(n poet. — ano-oregecn uva uvog.
ajio-ortt[}co z asi jem, zasvetim, zaleskečem se.
djtooroAevg, scog, 6 (dno-GrhXXcn) nadzornik brodovja (10 atenskih uradnikov, ki so nadzorovali bojno brodovje) ajtoarohfj, fj (ano-oreXXco) 1. odpošiljanje, odpošiljatev (ladij). 2. NT apo-stolstvo, apostolska služba. ajioaroAog, 6 (djio-arh/Mo) 1. odposlanec, poslanik, potnik (Her. 5. 38); NT apostol. 2. odposlano brodovj e, ekspedicija.
ajio-aropari^co 1. povem kaj na pamet. 2. NT izprašujem. ajto-arparojtsdevo/rai med. utaborim se daleč od koga.
ajto-argecpcn [aor. ep. iter. anoorge^pao-xs, pass. dneotgscpffrjv in djteargdcpjjv, djroorgatpfjvai] 1. act. a) trans, proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (jtodag xcu %el-gag na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem h/ifioA.ovg; noXs[iov s g u prestavim kam; vfjag obrnem; b) intr. obračam se, p o vračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem uvd; pt. pf. dnsovoaiiuJ-vog proč obrnjen; žoyot dmsnvgaiiui-voi odurne, neprijazne besede; b) po-vračam se domov.
djioargocpfj, fj odvrnitev, odvračanje, povratek, beg, izhod, hramba, zavetje, pribežališče, rešitev, sredstvo; ocorrjglag nada na rešitev. ajtoGrgocpog 2 (ano-orgecpco) proč obrnjen.
djro-arvyeco (pf. s prež. pom.) ion. poet. hudo sovražim, mrzim, zaničujem acc. z inf.
djto-arvcpelCfco [fut. -Mtgco] ep. odrivam, odbijam, odpehujem, uvog od česa. ajto-avAdco odvzemam komu kaj, oropam koga česa uvd uvog, uvd u. ajto-avvaycnyog 2 iz sinagoge izobčen NT.
djio-avgcn proč trgam, sird/.ceig odstranjujem, razdevam, (raz)rušim. ČLjio-acpd^co in -rrco [fut. ajcoocpd^co] 1. zakoljem, ubijem. 2. med. ubijem se, prebodem se.
dno-ocpaKskiijcn ion. umrjem za mrzlim prisadom.
ano-acpdkXco 1. act. ep. odvračam (zavajam) s pravega pota, zanašam; novov pokazim (pripravim koga ob) trud. 2; pass. zgrešim kaj, izpodleti mi kaj; izpodrsne se mi, Tivog motim se dno-acpdzzco = dno-ocpagco.	[v čem.
dno-G<pgdytfjco in med.poet.zapečatim. dno-o^čadai gl. an-s^co. ano-a/Z^co (ep. tudi v tmezi) 1. ac t. odcepim, odkoljem, oddeljujem, razstavljam, ločim (tijro) Tivog. 2. pass. ločim se, odcepim se. dno-oco^co 1. act. rešujem, oproščam vooov, srečno dovedem kam, spravim na varno sig ti. 2. pass. rešim se, srečno dospem kam, pridem na varno.
dno-zanzog 2 (dno-Tdooco), odločen, nalašč za kaj določen, namenjen. dno-zduvcn ion. ----- dno-Tiprco. dno-zdoaco, at. -ttco 1. act. odkažem (posebej) komu kaj, odredim, odpoš-ljem, odpravim (vojake na določeno mesto). 2. med. NT ločim se, poslavljam se, odrekam se. dno-zavgoopai med. poet. izpreminjam se v bika, dsgypia Tivi srepo gledam koga.
ano-zaepgsvco utrjujem, ogradim z jarkom.
dno-zeivco 1. trans, iz-, raztezam; žd-yov pazgov imam dolg govor; pa-zgov dolgo (obdržim glas) trajam. 2. intr. ( pass.) raztezam se, noggco grem predaleč.
dno-zsiytfjo3 utrjujem, zagradim, zapiram z zidom, za-, obzidavam. dno-zsi^iaig, ecog, f) | utrjevanje, zazi-dnozsiyicpa, avog, davanje, obkop, to.	I utrdba.
dno-zsAsvzaco končam se, si g ti preidem naposled v kaj. ano-zsAsco 1. (do)končam, dovršujem, izvršim, zadovoljujem smftvpiag; z dvojnim acc.: narejam koga za kaj. 2. storim, kar je moja dolžnost, (po)plačam (kar sem dolžen), Ta '/.adijKOvTa izpolnjujem svojo dolžnost, vjiooyeoiv obljubo. 3. pass. končno postanem, izkažem se na čem negi ti.
dno-zspvco, ion. -zdpvco 1. act. a) odvezujem, odsekujem; b) ločim, razstavljam, omejujem. 2. pass. a) vt)v zscpa/.pv glava se mi odseka, obglavijo me; b) odcepljen sem, zajet sem, odrezan sem. 3. med. jemljem (odvezujem) zase, omejujem, prisvajam si.
dno-zrjzopai pass. ion. [aor. ansTazr/v] odtapljam se, izgubljam se. dno -xrjAov adv. ep. daleč. d-noziflazog 2 poet. d-jrgdojlavog nepristopen.
dno-Tv&Tjp.i [cj. aor. med. ep. dnddeio-pai, tudi v tmezi) 1. act. a) odlagam, polagam, postavljam na stran; b) (po) spravljam, shranjujem, dajem kaj shraniti, izročam (zaupam) komu kaj Tivi u. 2. med. a) odlagam od sebe, snemam, iv im) v opuščam; ropov odpravljam, razveljavljam; b) shranjujem zase, Ta %a/.snd sig to yr)gag prihranjujem si težave za starost; sig avfiig odlagam, odkladam. dno-zizzco rodim, ustvarjam, povzročaj em.
ano-ziAAco ion. rujem, pulim si (lase). dno-zZpaco 1. act. a) ne častim, preziram; b) (o)cenim, zastavim, dam v zastavo. 2. med. a) ion. dam si kaj oceniti ali plačati; b) jemljem kaj v zastavo.
dno-zZpog 2 ion. poet. ne češčen, sovražen, mrzek, zaničevan. dno-zivdaoco NT otresem kaj s sebe d:xo TČnv Jioddiv, mečem v stran. dno-zivco, ep. ion. med. dno - z tv v pa i [fut. -zsioco itd.] 1. act. (po)plačujem (kazen, globo, dolg), dlgiav trpim primerno kazen; svsgysoiag povračam dobrote; vneg(iaoirjv, aipa pokorim se za; naftsiv f/ anoTsiaai trpeti (telesno kazen) ali plačati (globo). 2. med. dam si plačati (globo); Tivd Tivog od koga za kaj; Tivd maščujem se nad kom, kaznujem koga, fUag Tivi za nasilje. dno-zprjyco ep. = dno-Ttuvo) odseka-vam, odvezujem, odnašam. d-nozpog 2 ep. poet. nesrečen, beden. ano-zoApaco usojam si, drznem se, upam si NT, dnoTo/.pdco zai Asyco drzno govorim, odkrito izjavljam.
dnozoprj, i) (ano-vepivco) odsekanje. dnozopia, i) ostrost, strogost, osornost NT.
dnozopog 2 (dno-vepvco) 1. odrezan, odsekan, strm. 2. strog, krut. d-nozog 2 (nivo) 1. act. kdor ne pije, brez pijače. 2. pass. nepiten. dno-zgenco 1. act. a) odvračam, odganjam, obračam, uvd vivog odgovarjam koga od česa, odsvetujem; ene-eooiv odstrašim, odplašim; b) oviram, obvarujem, zabranjujem. 2. med.
a)	odvračam se, obračam se; d).h~\v 6dov udarim jo po drugi poti, vračam se, bežim; b) dam se odvrniti, odstopim od česa.
dno-zgex<o [/ut. dnoOošgo/uu in tijro-dgapovpai] odhitim, odbežim, utečem. dno-zgi/dco 1. act. odrgnem, otiram, o-stržem, obrabim. 2. med. izbrisujem, odpravljam ddogiav. dnozgonaiog 2 nesrečo odvračujoč 1?'£Og.
dnozgom), rj (dno-vgenco) 1. odvračanje, odgovarjanje, svarilni zgled ano-vgonijg sveža, ostrašenje. 2. bojazen, strah.
dnozgonog 2 (ano-voena)) 1. ep. proč obrnjen, ločen, samoten, oddaljen od. 2. poet. od česar se kdo proč obrača, mrzek, grozen.
anozgocpog 2 (ano-vgecpco) ion. daleč od staršev ali v tujini zrejen ali od-gojen, odtujen.
dno-zgvco 1. act. odrgnem, zatiram, utrudim, mučim, e/.nida izgubljam. 2. med. izčrepavam za se, obdelujem v svojo korist yijv. dno-zgconaco ep. — dno-vgenco 1. act. odvračam, zavračam vivd, n. 2. med. odvračam se od, obračam se proč, ne lotim se, bojim se dazeeiv. dno-zvyxdvco ne zadenem, zgrešim, ne dobim, nesrečen sem, izgubim vivog. dno -zvpnavi^co pretepem do smrti, ubijem.
dno-zvnzopai med. ion. neham se biti ali žalovati.
dn-ovgag in sl. gl. an-avgaco. dn-ovgi^co ep. [/‘ut. dnovoiooo)] zožujem meje (s premikanjem mejnikov). dn-ovgog 2 (ogog) poet. daleč od meje, oddaljen od česa vivog.
d-novg, dnovv, odog, 6, brez nog, slabih nog, hrom.
dnovaia, r/ (dn-elvai) odsotnost, nenavzočnost.
dno-cpaivco 1. act. a) po-, dokazujem, odkrivam, razlagam, razjasnjujem; ovoiav dajem račun o; b) ponujam se, delam se, pravim, da sem epav-vov diddozalov; c) nar e jam, postavljam za kaj, imenujem z dvojn. acc. 2. med. po-, prikazujem se, stopam na dan; yvcbprjv kažem javno svoje mnenje, izražam svoje prepričanje, izjavljam se, negi vivog o čem; dokazujem, razjasnjujem; Xoyiapov dajem • račun, egya izvršujem. ano-cpdgyvvpi - dno-<pgayvvpi. dnocpaoig ecog, f) 1. (dno-cpijpi) zanikanje. 2. (dno-cpaivco) a) izrek, izjava, trditev; b) razsodba, odlok. dno-<paoxco poet. = ano-cpiipi zanikavam, odrekam, odklanjam. dno-cpeg/iopai med.poet. popasem;pren. uživam oocpiav.
ano-tpegco [ep. a or. univerza, pass. dnrj-veix,dv)v, pt. aneve^fteig) 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam dno nvog, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) n go g, eig vi-, b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem daopov, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam živin, ygacpr)v vložim tožbo, ngog agxovva pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj. dno - cp£vycx> [impf. iter. dnocpevyeoxe, fut.-cpev^opai] utečem, pobegnem, u-idem viva, vi; ygacpriv, dizrjv oprostijo me obtožbe, spoznajo me za nedolžnega.
ano-cptjfii 1. naravnost povem, razglašam, javljam. 2. zanikavam, tajim, odrekam.
ano-cp'd'Eyyopai med. odkrito izjavim, naravnost povem, rečem NT. dno-gp-d-epHzog 2 (<pl)iyyouai) poet. nem, mutast.
dnocpdsppa, avog, v6 (dno-<pi}šyyou,ai) moder izrek, rek, pregovor. dno-ep&Eigco 1. act. uničujem, ugonab-ljam. 2. pass. poginem. dno-cpfrivvfrco ep. poginem, umiram; ftvpov izgubim, dam življenje.
dno -gp&tvco in - tpfdico ep. poet. [fut. cpfHaco, (pletom, aor. S(pd{s)i.aa, med. aor. djzscpfHfirjv, opt. djtocpMpirjV, imp. djtocpfHoifco, pt. dnoipfHfievog, 3 pl. aor. pass. ep. dnicpilitlev] 1. act. trans, (raz)-rušim, uničujem, pokončujem, pogubljam, (u)morim. 2. intr. in pass. (po)ginem, umiram, propadam. dno-cpXavgi£co ion. malo cenim, zaničujem, preziram.
dno-<poudco neham hoditi v šolo; odhajam, ločim se naga Tivog. anocpoga, f), ion. -prj plačanj e, (izterjatev, davek.
dno-cpogrC^ofiai NT odlagam (blago), raztovorim.
dno-<pgayvvfii in dno-cpgaooco, -rrco
1.	act. o-, zagradim, zapiram s plotom, zamašim, obdam z obkopom.
2.	med. zagradim se, branim se; xv-yj.q> to ngdyuxi (zagradim se okrog in okrog) - odvračam od sebe krivdo; zastavim komu pot uvd.
dnocpgal-ig, scog, fj zagraja, zatvor; dnocpga^iv vij g Jtagodov ž.vco odprem (zagrajo pota) prehod. ano-cpgag, adog (cpgd^co), fjfiega prepovedan, nesrečen dan (katerega se ni smelo soditi itd. gl. lat. dies nefastus). dno-cpgdaoco = djto-cpgdyvvf.iL anocpvyfj, fj (djto-(psvyai) 1. osvoboditev, rešitev, ubeg. 2. izhod, pribežališče. dno-gpcoAiog 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen ; malovreden, svvai brez o-trok; djtocpcbfua eidcbg prazne glave, neumen.
djio-ftd^ofiau d. m. ep. odhajam, umikam se Tivog.
dno-%e igo p icoro g 2 ion. živeč od dela svojih rok ali živeč se z delom svojih rok.
dno -ftsigoroveco zavrženi z glasovanjem.
dn-offEtevco odpeljem (odstranjujem) po jarku.
dno-%ea> ep. [aor. dnsyeva v tmezi] izlivam, stresam, mečem s česa. dno-jfdm zasipljem (vhod), zapiram (z nasipom).
dno-ygdco [3 sing. djtoyorj, -yoy, pl. -dtai, inf. djto/gfjv, pt. dnoyočbv, -zgiban, -ygcbv; impf. 3 sing. djzeyoy, fut. djtozgrjoei, aor. djteygycs; ion. praes.
dno/geco, 3 sing. djio/gd, inf. djzoyg&v, impf. djisyga] 1. act. a) os. zadostujem, zadoščam, tivL komu, s pt. mvofievog za pitje; b) brezosebno: djtoygy zadosti je, zadošča; efioi zadovoljen sem; dnšyga acpi fjyeoftsvoiai zadovoljili bi se, ako bi dobili hegemonijo. 2. pass. a) z impf. ion. zadovoljujem se, sem zadovoljen s čim Tivi, z inf.; b) — act. djtoygšsTO ocpi f)Ovyiav aysiv d.neyga. 3. med. a) porabljam kaj v svojo korist, zlorabljam kaj nvt; b) v iv d = diaygdouai umorim, ubijem.
dnozgrjcug, scog, fj poraba, zloraba. anozgcbvrcog adv. [od dnoygibv, pt. k djioygdco] dosti, zadosti, dovolj, obilno. an-ozvgoco krijem, zavarujem z utrdbami, Jtgog Ti proti čemu. ano-zcoAsvco, -oco popolnoma ohromim (-iti), napravim popolnoma hromega; pass. popolnoma ohromim (-eti).
ano-zcogeco [fut. -yiogr)aofiai\ odidem, odhajam, umikam se, nazaj korakam sig, Jtgog rt; sni to. dvay/.ala stopam na stran, grem k svoji potrebi. 2.izločujem se, va dnoycogovPTa potreba, odpadki.
dnoztbgtjoig, scog, fj 1. odhod, umik, povratek, pribežališče. 2. izpraznitev (telesa), potreba.
dno-zcogitco 1. act. (iz)ločim, razstavljam, izbiram, odpošiljam. 2. pass. odhajam; delim se, ločim se od NT. dno-ipdm 1. act. ostrgam, otiram, brišem. 2. med. brišem si yelga sig n. dno-tprjcpi^o pat	[fut. djcoiprjcpiovfiai]
d. m. 1. a) glasujem, da se kdo oprosti, oprostim Tivdg; b) glasujem proti, izjavljam se proti komu ali čemu Tivd, tl, ftij z inf.; zametujem, odklanjam Ti. 2. pass. oprostijo me; izobčijo me (iz države), izgubim državljanske pravice.
dno-ipiAoco ion. ogolim, oropam. dn-otpig, ecog, fj pogled, razgled, kraj z lepim razgledom. ano-tpvzco 1. izdihnem; ftiov dušo izdihnem, umrjem; NT cmo cpopov onesvestim se, omedlim; b) (o)hla-dim. 2. med. (o)hladim se, tdgib (acc. limit.) djtsijjvyovTO obrisali so si pot;
pass. Idgcb dnotjnr/dsig ohladivši se od potu.
djz-jte/ztftei, ep. - dno-neiMipei. djigdyjioavvtj, ij 1. brezdelnost, brezdelje, lenoba, samotarjenje. 2. miroljubnost, prostost od državnih poslov, nevtralnost v politiki. d-jigdyficov 2 (ngdyjua) 1. brezdelen, brezposeln, miroljuben, to dngay/zov (politična) nedelavnost. 2. kdor se ne udeležuje javnega življenja, kdor je prost državnih opravkov. 3. brez truda, udoben, miren.— adv. -fiovcog mirno, brez truda.
duigatizeco nič ne opravim (dosežem) pri kom naga nvog.
&-jzgdxzog 2, ion. d-jigr/Kzog (ngdooco) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravi vši, brez uspeha dnoveeoHai, angatcroi eyevovro nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen zavra 1zavra, yfj neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten dvitj, nepremagljiv, neozdravljiv odvvai; b) neizpeljiv, nestor j en, neopravljen; c) nvog: xov-ds Lia.vriy.rjc angav.rog vjiiv sl im izkušate me tudi z vedeževanjem. — adv. -anzeog brez uspeha. djigd^La, 17 nedelavnost, brezdelnost. d-ngdzog 2 (m,ngday.co) (še) neprodan. d-jigenrfg 2 (ngenco) nepristojen, neprimeren, nespodoben, nedostojen, nesramen.
d-ngzjnzog 2 ion. = d-naay.Tog. d-jtgiazrjv a dv. (nglaptai) brezplačno, zastonj, brez odkupnine.
'Angtrjg, ecog, 6 egiptovski kralj. d-n g Laz o g 2 (ngia/aai) poet. nekupljen. d-jigtl; (d cop. -j- ngico) a dv. poet. s stisnjenimi zobmi, krepko, čvrsto, neprestano.
d-jtgofrvfiog 2 nerado vol j en, nerad. d-jtgoLHog 2 (ngo£§) brez dote. djzgofiTj&eta, 'tj (d-sva o ut ji)-g c) nepremišljenost, neprevidnost. d-jigovorjzog2 (ngo-voeco) nepremišljen, nepreviden, prenagel. — a dv. -r/zeog. d-jigoafiazog 2 nepristopen. d-jzgoadETjg 2 kdor ne potrebuje še česa k čemu nvog, kdor zadostuje sam sebi.
d-jtgoaSoHtjzog 2 (ngoo-doy.da>) 1. nepričakovan, nenaden, dngoadoztj-rov nepričakovano, nenadno. 2. ne pričakujoč, ne sluteč. a-jigoarjyogog 2 poet. neprijazen, neizprosen, krut, trd(osrčen). d-jigoaizog 2 (jrgoo-ievai) nedostopen, nedohoden NT.
d-Jtgoaxonog 2 (ngoo-zonreo) nespo-tekljiv, brez spotike nvi, neomade-ževan, nedolžen NT. a-jtgoofiaftog 2 poet. nezmagljiv, nepremagljiv.
d-irgoa/u.(E)i.Hzog 2 ion. ki ne občuje z drugimi, odljuden, nepriljuden n vi. d-jtgoo6/u,iAog 2 (ngoo-o/ndeco) poet.
nepriljuden, nedružaben yf/gag. d-jigoacojzo-Arjjtzcog adv. brez ozira na osebo NT.
d-jtgozijiaozog 2 (noori-iMUOuai) ep. nedotaknjen.
d-Jigocpdaiazog 2 (ngo-cpaoigopiai) ki se ne izgovarja, brez izgovora, brez ugovora, radovoljen, odkritosrčen, brezobziren.
d-ngocpvA.auzog 2 neizogiben, neizbežen, ki se ne da odvrniti. d-jizaiazog 2 (nraico) brez spotike, brez greha NT.
d-nzegog (d priv. -(- nzegov) ep. poet. brezkril(en), brez peroti, brez perja, negoden; /rmiog dnregog enkero beseda ji ni odletela == ohranila jo je v spominu.
d-jizrjv, fjvog, 6, 1) (nrijvog) brez perja, gol, negoden.
djtzo-sjirjg 2 (sirna, eno g) ep. drzno govoreč, neustrašen' v govorjenju. a-jizoAefiog ep. poet. d-nokepcog. djizco 1 [fut. dtp (o, -o fiat, a or.rjtpa, r/tija-(jbijv, pf. pass. med. fjupai, a or. ijcpUrjV, ion. du/MU, dipihjv, aipdutjv] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam nvi. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem fieleaš1
3.	med. a) privezujem (si) kaj ri dno nvog; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se nvog; airov pokušam, uživam; no?ureiag pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, Havovrcov ov-dev dh/og dnrerai mrtvih ne zadene
nobena bolečina; vvv 6’ sabatov aov j vovgov anzszai dšiiag zadnjikrat me ; obsevaš; snsoiv napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim vtvog, egyov, udyjjc spuščam se v boj, začenjam bitko, cpi-/.ooocpiag razumevam, za/.čbv uživam, dh]ddag dosegam.
amco 2 1. aet. zažigam, palim. 2. med. vrnem se. 3. pass. gorim. d-nzcog, d)vog, o, r\ (ninvco) kdor ne pade, se ne moti ali čvrsto stoji. dnV-KgVTCZOlOl ajol. — dnozgvnvovoi. d-nvXcozog 2 (jzv?,6co, nv ?.'))) z vrati nezaprt.
d-ozvgycoxog 2 (nvgyoco) ep. brez stolpov, neutrjen.
d-nvgog 2 (nvg) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, /ovoog čisto, suho d-jivgcozog 2 ep. — d-nvgog. [zlato. a-nvozog 2 (nv^-eoblai) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč /zvftcov. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.
dnvco dor. — f/nvco kličem, kričim. dmpa dragi moj.
anco&sv adv. ( dnodev) (od) daleč, iz daljave, v daljavi. dn-co&Eco [tudi v tmezi; impf. anscb-■frovv, fut. ancboco, -oofzai, a or. dnecooa, inf. pf. pass. dnecbo&ai, ion. tudi brez avgm. ancbfiovv itd.] 1. aet. proč ali nazaj pahnem (sunem), odbijam, odrivam, odganjam, zanašam (o vetru); izganjam, iztiram yi)g, navgibog; enog odklanjam, ne poslušam. 2. med. pahnem, odbijam od sebe NT, od- j ganjam (sovražnika), odstranjujem, odvračam, odklanjam onovbdg, zavračam, zavržem, zametavam, izpodrivam, preziram NT. djttoAeta, ») (dn-6/.hiju) uničenje, potrata, pogin, poguba NT. ancogozog 2 (dn-6/zvvfu) poet. 1. kdor se je zaklel ali zarotil (da noče česa storiti), vsled prisege oviran. 2. kar se pod prisego zanika ali mora zanikati jdgovoioiv ovdev sov' dncb.uovov.
dn-cbgcov ion. impf od acp-ogdco. dn-ebOE gl. an-coflšco. dncoaig, scog, ») (dn-cotišcn) odrivanje, odganjanje, izgon, pregnanje. dncoozog 3 (an-coftsto) ion. poet. 1. pregnan, izgnan, z iv 6 g iz česa. 2. ion. ki se mora pregnati.
dncnzazco adv. (sup. k dno) zelo daleč od vivog.
dncozsgco adv. [Et. izvedeno iz dno, lat. aprilis, drugi mesec, aporos zadnji od dveh] dalje, bolj oddaljeno. dga [Et. iz v) do a] 1. vprašalna členica = lat.,num‘ ali ,ne‘; ag’ov — nonne: ali ne? dga /tt) lat. num pač ne, rnari ne? vendar ne? — v zavisnih vprašanjih : li. 2. poet. = dga. dga, ep. dg, ga (enklit.) [Et. iz kor. dg „spojiti", gršk. boaoicr/M] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevajo: dalje, nato;
c)	časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi članicami: sl (eav) dga ako torej, ako nemara, fjv dga ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), dga ovv potemtakem torej, si /zt) dga = ijnsi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka, dga, i), ion. dgrj, ep. dgeifj 1. a) molitev, agijv noisloifai moliti, prošnja, želja; b) kletev, prekletstvo. 2. osveta, poguba dfzvvco; božja kazen jjscbv.
3.	poet. boginja kletve in osvete, spremljevalka Erinij. dgafieco (dgajog) [aor. dgd[h]oa] ep. zvenčim, žvenketam (o orožju). ’Agaf3ta, r/ Arabija; adi. Agdjhoc 3 in AgafjiKog 3.
agaflog, 6 (dgdooco) ep. šum, hrušč, ropot, rožljanje; obovzeov šklepeta-nje z zobmi.
dgay[iog, 6 (dgdooco) poet. rožljanje, bobnenje, udarjanje, udarec (na prsi). "Agadog, 1} otok in mesto v Feniciji; dgai, dgeiv gl. aigco. [preb.Agadiog, b. Agai-frvger], i) mesto v Argolidi. agaiog in agaiog 3 [Et. iz nagcuog; dgaicopa vrzel, iz ragakoua) ep. tenek, šibek, vitek, ozek sioobog, tesen; slab(oten), nežen.
dialog 3 in 2 (dgd) 1. Zev g ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet.
3.	poguben, ki donaša prekletstvo.
dgaigr/ua in sl. gl. algeoo.
Aga^r/g, ov, 6 1. levi pritok Evfrata. 2. reka v Armeniji.
dgdopai, ion. dgso/iai d. m. (dod), [fut. dgdoopai, a or. ^gdod/irjv, pf. med. in pass. fjod/iai, adi.verb.dgavog, ion. ep.: fut. dgrjoo/iai, ep. cj. aor. dgrjoo/iedaj
I.	molim h komu (ali) koga vivi. 2. želim, zahtevam z inf., obljubljam (II. 23, 144); (po)kličem (na maščevanje) ’Egivvg. 3. ion. in poet. preklinjam, želim komu kaj (hudega).
dgagioKco [Et. kov. dg spojiti, zložiti; gršk. dg/iog, agpa, dgijgov, dgeozoo se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, ar m a. — Obl. impf. ep. dgdgiozov, aor. f/goa, cigoa, rjgo.gov, dgagov, aor. pass. 3 pl. dgffev; intr. pf. dgpga, pt. dgp-gcbg, via, plpf. r/gjjgeiv, agr/geiv, aor. ijodgov, aor. med. dg/ievog] I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; euei dXXf]Xovg dgagov ftoeaoi ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; ovi/eg agftev vrste so se strnile; ay-yeaiv anavva spravim vse v posode; vol/ov )d,doioi sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; dgoavveg zavd ffv/iov (ye-gag) izberem po svoji želji; egevpoi vija preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam ftv/iov edeodf/; d/JJ spis 75 d avov6eaa:’ dgagev tpgevag me je krepčala, poživljala, razveseljevala;
c)	snujem, pripravljam komu kaj /.nni ovij g o iv 'ddvavov, d) voi/ov gradim.
II.	intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Tgcbeg dgrjgoveg vkup stisnjeni, sklenjeni ; Cjcoovijg dgi/gcbg tesno se prilegajoč (zapet); zogvffeg dgagov čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim ngvMeoor,
b)	trdno stojim, ov cpgeaiv yoiv agy-gcbg nerazboren, nepremišljen ; vam’ doage to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) — ageazco ugajam, dopadam, vivi s čim. III. med. ag/ievog vložen, pritrjen eniz.giov, prikladen nekez.vg.
agagovcog a dv. priležno, prikladno, trdno, pogumno, v sklenjenih vrstah. dgaaoco [fut. dodgO), aor. act. rjoaga, pass. fjgd'/jd-rjv] ion. poet. 1. act. bijem, tolčem, udarjam, trkam (na vrata) vi, vivi; oveideoi obsipam z; vržem ob ngbg vdg nevgag. 2. pass. tepejo me, bijejo me, trčim ob breg, razbijem se na skali.
dgazog 3 (dgdopai)	1. ep. zaželen.
2. poet. proklet.
dga%vrj, tj [Et. iz araksna, lat. aranea] pajek.
dgd%viov, vo (dgdyvtj) pajčevina. ’Agaip, fiog, 6 Arabec. dgaco [samo inf. pr. dgijiievai] milo prosim ; gl. agaogai.
’Ag(hjXa, v d mesto v Asiriji. ag/3vXr], f) poet. močen črevelj, ki je pokrival celo nogo ; drugi: voznikovo stojišče spredaj na vozu (Eur. Hip. 1189).
Agya5eig, etov, oi starojonska občina v Atiki.
dgyaXeog 3 [Et. po regresivni dissimil. dXyo.Xeog, gl. aXyog\ ep. težaven, nadležen, težek, nemogoč ; dgyaXeog sovi težko je; gl. avvicpego/iai.
Agysiog 3 argivski, Argivec, v obče: Grk.
dgysi-(p6vv>]g, ov, 6 ep. ki se prikazuje v sijajnem svitu, sijajen (drugi razlagajo: ubijalec Argusov). dgyevvdg 3 (= dgyrjg) ep. bel, bliščeč, snežnobel.
dgysavfjg, ov, ep. do (dgyr/g) ki prepodi oblake, ki razvedri nebo, razvedrilec. dgyexi in agysxa gl. dgytjg. dgyeco (dpyog) 1. sem brez posla, lenarim, postopam, počivam; y-rj ag-yovoa neobdelana zemlja. 2. dgyeivai u zanemarja, opušča se kaj. dgyfjg, rjvog [dat. in acc. ep. dgyevi, dg-yeva] in dgysvv6g ep. poet., dgyivoeig ep. [Et. agyevvog iz agyeovog, kor. areg’ svetel sem; lat. arguo, osvetlim, prepričam; sor. agyvgog; lat. argen-tum, gršk. še dgyog, agyvcpog {-epog iz kor. bhe, „bel“)] blesteč, 'bliščeč, lesketajoč, svetlobel. dgyia, ij (dfegyia), ep. -irj 1. brezdel-nost, lenoba. 2. brezdelje, odmor, počitek.
dgyi-xegavvog 2 (dgyfjg) ki meče svetle strele, strele vihteč; priimek Zevsov. ”AgytAog, fj mesto v Makedoniji; preb. 6 ‘ApytAiog.
agyiA(2)cbSijg 2 (dgyuog bela glina) glinast, ilovnat. dgyiv6sLg 3 = dgyfjg.
’AgyLvov(o)oou, av, al trije majhni otoki na ajolski obali; bitka 1. 406. dgyi-66ovg, odovTog, 6, fj (dgyf/g) ep. svetlozob, belih zob, belozob. Agyiomog, %a>gog, 6 kraj v Bojotiji. dQyL-novg, nodog, 6, fj (dgyf/g) ep. poet. belih ali hitrih nog, belonog, brzonog.
Agyiaoa, fj mesto v Tesaliji. agypara, Ta (ag^opai) prvine (kosci darovanega mesa, ki so se najprej odrezali in bogovom žrtvovali). Agyč'9'ev adv. iz Ar ga. dgyoAi£co (~Agyog) držim, vlečem z Ar-’AgyoAig, tdog, fj Argolida. [givci. Agyog, ovg, to ime mnogih grških mest 1. glavno mesto Argolide. 2. Aga-memnovo kraljestvo z gl. m. Mikene.
3.	celi Peloponez.
dgyogi 3 ep. (gl. dgyfjg) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).
dgyog2 3 in 2 (od (Lrepyog) 1. brez dela, brezposeln, len, nekoristen, gfjpa prazna beseda NT. 2. zanemarjen, nestor j en, neobdelan yrj, %a>ga. — adv. č.gycog leno, mlačno. dgyvg-aojtig, idog, 6, fj s srebrnim ščitom; (izbrane vojaške čete Aleksandra Velikega).
dgyvgeia, vd (tte-ra/.ža) srebrni rudnik. dgyvQ£og 3, skrč. dgyvgovq, d, ovv (dgyvQog) srebrn, posrebren, s srebrom okovan, peraAla srebrni rudniki.
dgyvQiov, to (agyvgog) 1. srebro; NT Srebrnjak, srebrnik, denar. 2. v d dg-yvgia srebrni rudniki. dgyvQo-8ivrjg, ov, 6 (dlvrj) ep. reka, ki ima srebro v sebi, srebronosen, srebropen.
dgyvg6-7]Aog 2 (ff/.og) ep. s srebrnimi žeblji obit ali okovan. dgyvgo-xortog, 6 (kojztco) srebrar NT. dgyvgoAoysco izterjavam (denar, davek).
dgyvgoAoyta, fj terjava denarja, izter-javanje davkov.
dgyvgo-A6yog 2 (Ašyco) ki izterjava denar (davek).
dgyvg6-jie£a, fj ep. srebronoga, belo-noga.
dgyvg6-novg, nodog, 6, fj ep. srebro-nog, s srebrnimi nogami y.Xlvai. dgyvgog, 6 (dpyog) srebro, srebrni denar, denar.
dgyvgo-To^og 2 (tro^og) ep. s srebrnim lokom, srebroloki. dgyvgovg 3 - agyvgeog. dgyvg-cbvt]Tog 2 (covsopai) z denarjem kuplj en.
agyv<psog 2 in dgyvepog 2 (gl. dgyfj g) ep. svetel kot srebro, blesteč, svetlo-bel, srebrnobel.
Agyco, ovg, fj ladja Argonavtov. dgdrjv adv. (aigco) 1. kvišku, visoko. 2. temeljito, popolnoma; ndvTsgdgdijV vsi skupaj.
agSig, ecog, ion. log, fj ost, konica (strele ali puščice).
agdpog, b ep. napajališče. agdco [impf. iter. dgdecr/.e, a or. fjgoa] napajam, pojim, namakam; pren. redim, oplojam.
Agsifcvoa, fj, ep. -otj studenec na Itaki. dgsifj, fj [Et. sor. z''Agrjg „bog nasilja", najbrže slov. ,jar‘ hud, j ara kača, j ara peč] grožnja, smešenje.
"Agsiog 2 in 3, ion. Agtjiog (tudi dosiog, aoijiog) Areju posvečen, bojevit, bo-jaželjen, junaški; "AgELog jzayog Are-jev grič v Atenah, kjer je sodilo krvavo sodišče.
dgsicov, dgeiov (comp. k dyaf)6c) ep. boljši, močnejši, hrabrejši, plemenitejši.
a-gsKTog 2 (gš^co) nestor j en, nedovršen. dgEOjiau ion. dgdopai. dgsoai gl. dgeoxoo. agEoffcu inf. a or. od dgvv/uu. dgEOHEia in dgeauEia, fj (dgšoxco) do-padenje, dopadanje, prikupljivo vedenje, želja dopasti; etg jvdoav dgeo-tteiav v vsem tako, kakor je njemu všeč NT.
dgsoHovrcog (dgeazco) adv. dopadljivo, prijetno; dovolj, zadosti. dgsoHco [Et.kor. dg „spojiti, zložiti,ugoditi"— Obl.fut. dgeocOj-opcu, aor.fjosoa,
-d/j,r]v, ep. dgsooaprjv, pass. )}oh.a0r/v] I. act. a) popravim, poravnam, po-vračam; b) zadovoljim, ublažim koga viva vivi, pomirim, zadostim, ustreženi, sitim; c) dopadam,ugajam, agso-y.ei poi všeč mi je, zadovoljen sem; dgšoxov ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase vi, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom vivi, pogodim, spravim se s kom. Ill.pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam. dpsazog 3 (adi. verb. od dgsozco) prikupen, prijeten, vdan, naklonjen, adv. -ozebg ion.
&Q£z-cuxp,og 2 (ai/j.i'tj) poet. hraber v boju, vrl bojevnik. dpszaco ep. sem za kaj, veljam, napredujem, uspevam, srečen sem. dgez-rj, rj [Et. iz kor. ao gl. ageozco ali pa iz nr-eta od dinjo; prim. vir-tusj 1. sposobnost, vrlina, vrlost, popolnost, izvrstnost, čednost, krepost, hrabrost; pl. junaški čini. 2. pogum, sreča, prednost, lepota; pravičnost, plemenitost, čast, nedolžnost. 3. zasluga, odlikovanje stg v iv a. dprj, rj ion. — aga. dpr/ai gl. agvv/zai.
dprjyco 1. (agcoyog pomočnik) ep. pomagam, prihajam na pomoč, sem v pomoč vivi. 2. odvračam kaj od govor VEXVOig.
dgyycbv, covog, 6, ij (dgrjya>) ep. pomočnik, pomočnica. agijt-ftoog 2 ep. hiter kot Ares, hiter v boju, hiteč v boj, bojevit. agtji-Hzdfievog 3 (zveivoj) ep. v boju ubit.
ap-piog gl. "Agsiog.
dprji-cpazog 2 (snscpvov) ep. v boju ubit. dptji-cpikog 2 ep. Areju drag, bojevit, hraber.
dgrj/zEvcu gl. agdojiai. dgrjfzsvog 2 ep. užugan, stiskan, oslabljen.
dprjv, d pi'd g [Et. iz ragjv, liom. vco/.vo-grjv (iz Fgijv), ki ima mnogo ovac; šjz-sgog (ki nosi volno) oven, sigog iz FegFog volna, nem. Ware (prv.pom. runo, kožuhovina) — ace. agva, du. dgvs, pl. agvsg] ep. ovca, jagnje.
dprjl-ig, scog, f) (dgi)ycn) poet. pomoč, hramba, vivog proti čemu. aprjpa gl. dga.gioy.CD. agrjgopevog 3 gl. agoco.
’Apt]g, d [Et. sor. agsirj, najbrže slov. j ar, hud; j ara kača, j ar a peč ; gen. 'Aoscog, so g, dat. et, acc. rj. rjv, voo. Ageg; ep. rjog, rji, si, oj, oj(y); ion. ’Agsog, si, sa] 1. Ares, vojni bog; 2. boj, bitka, klanje, umor, poguba; ’Agsa ovvdysiv (iysigsiv) boj začeti. dpi] ode, dptjzai cj. a or. od dovvaai. Apijzr], o) žena Alkinoja, kralja Fe-jakov.
dpTjirjp, rjgog, 6 (agdo/zai) ep. molilec, svečenik.
aptjzog ion. dgd.vog proklet, strašen, grozen (dimgi = dogijvoc neizrečen, nedopoveden).
ap&ev = rjgftojoav, 3 pl. a or. p as s. od dgagioy.(D.
ap&fisco (dgH/zog) ep. zložim; intr.
združim se, zlagam se, zložen sem. apfrpiog 3 (dgagioy.co) ep. ion. stikajoč se, združen, složen, prijatelj; subst. vd dgdiua. sg d/./.rj).ovg prijateljske razmere, sloga.
apfrpov, ov, vo (dga.gioy.co) ud, člen; pl. ion. spolovila, spolni udje. dp&poco razčlenim, vi]v gcovr/v govorim razločno.
dpi- (členica, sorodno z ageicov, agi-ovog) zelo, dobro.
Api-dSvrj, i] hči kralja Minoja na Kreti, ki jo je Tezej odpeljal in zapustil na Naksu, žena Dionizova. Apialog, 6 nadpoveljnik barbarcev v Kirovi armadi.
dpi-yvcozog 2 in 3 (yiyvcboxco) ep. zelo p o znaten, lahko poznaten, dobro (povsod) znan, zloglasen. dpi-dattpvg 2 poet. ves (zelo) solzen, poln solz.
dpi-deiKEzog 2 (idsUvvfu) ep. izvrsten, odličen, preslaven (lat. clarissimus). dpi-8rjXog, ion. dpi-£rjXog 2 in 3 poet. ep. 1. prežaren, zelo svetel, sijajen, prejasen, očiten, izvrsten. 2. lahko poznaten, razločen, preglasen, pre-šinljiv cpcovrj.
dpifrfisco (doiiluog) [Iht. dgiiifiijoouai (pass.), inf.aor.pass. ep. d o cO/io] ih) ii sv o. i J 1. štejem, na-, seštevam, 6iya razde-
lim na dva enaka dela; pass. dam se (pre)šteti; med. štejem (tiho) pri sebi. 2. štejem med, prištevam k nvtov, elg uvag.
dgi&jiTjziKog 3 ki spada k štetju (računanju) ; dvd-gmizog spreten v računanju; fj UQi'd'iirjvr/.i'i (sc. ve/vrj) računstvo, aritmetika.
agi&fiog, 6 [Et. kor. rei „šteti“, nem. Reim (stvn. rim, vrsta), lat. ritus, rite]
1.	vrsta, število; yiyvev(u znaša, se pokaže; dgifffup, dgifluov, sc rov dov!)-fiov po številu; odov dolgost; dgvtijiip dvayy.aotoL strogo določeno število; dgif)j.iog Xoycov prazne besede. 2. štetje, pregledovanje, do id-/nov n oieiv, noi-eiodat pregledovati, pregled prirediti, gg dgiijubv e/.OeIv dam se šteti, di ’d-giffpcbv po razredih. 3. računstvo, množica, množina, vsota, znesek, 6 jr d g dgifff.i6g skupna vsota.
"Agijia, vd in -oi, ol dežela in narod v Kilikiji.
Agipaanoi, ol enooki narod v južni Sibiriji.
Agiopag^dvrjg, 6 perzijski satrap v Frigiji.
agi-jzgemjg 2 (jvoejrro) ep. izvrsten, ugleden, odličen, lep.
Agta/fa, rj mesto na Lezbu.
AgLaffij, fj mesto v Trojadi ob Heles-pontu.
agi-arjjiog 2 (afjfia) zelo očiten, razločen, (vobče) znan, slaven.
Agiozayogag, ov, ion. r/g, 6 miletski tiran.
agiazaco (do in tov) zajtrkujem.
Agmzeag, ov, ion. -erjg, eeco, 6 epski pesnik v 6. stoletju pr. Kr.
dgiazeta, f/ (dgioTsvco) junaški čini, junaštvo.
Agiozeidjjg, ov, 6 atenski državnik.
dgiazeiov, ion. dgiazfjiov, to nagrada (plačilo) za hrabrost ali za druge zasluge.
agiazegog, ep. gen. dgiozegocpiv 1. levi, ojtka hranilno orožje; fj agiovega levica (%eig); ijr’ agiovega = kv dgi-avega na levo, to dgiovegov (sc. y.eoag) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. oko-
ren, neokreten, nespameten, (pgsvodev gjr5 dgmvsgd e,Sag zašel si na levo, na stran (s prave poti). dgiazsvg, grog, ep. /joc (agiovog) najboljši, junak, prvak, knez, velmož; pl. plemenitaši.
dgiazsvco [impf. iter. dgiaveveoKSv] 1. sem prvi, najboljši, odlikujem se, tivog med (pred); prekašam koga, tivi v čem; zmagujem; yvo')iir/ doi-ovevei mnenje obvelja ali prodre. 2. pridobivam, dobivam (kot) nagrado, ra jrprova dobim prvo nagrado. dgiazfjiov, vd ion. = agiovelov. dgiaztvSrjv adv. (agiovog) po plemenitem rodu, po zaslugi, po zasluženju. Agiaz-innog, 6 1. Gorgijev učenec in Kirov prijatelj. 2. Sokratov učenec iz Kirene, ustanovitelj kirenejske filozofske šole.
Agiazo-yeizcov, ovog, 6 1. s Harrno-dijem morilec Hiparhov. 2. atiški govornik.
Agiazo-Stjjiog, 6 Sokratov učenec. agiazongazsojiai pass. imam aristokratsko ustavo.
’Agiozo-x,gdzrjg, ovg, 6 odličen Aten jan, poveljnik pri Arginuzah. dgiazongazta, fj vlada plemenitašev, aristokr atija.
agiorongazinog 3 aristokratski. agiazo - pavzig, ero g, d poet. najboljši prorok, vedeževalec. dgiazov, to [Et. dgi-ovov; dgi zjutraj, nem. eher (got. air); atov iz d-tom, kor. ed, jesti] zajutrek (predpol-danski obed).
dgiazonoieopai d. m. pripravljam zajutrek, zajutrkujem. čigiazog 3 (dgeicov in dgagiay.co) sup. k dyadog najboljši, -odličnejši, -hra-brejši, -močnejši, -plemenitejši, prvi; v nagovoru: ro (igiove predragi moj, idgiovog 6 agiovog, vagiova - vd dgioveia nagrada. — adv. dgioTa najbolje itd.
Agiazo-ZEhjg, ovg, d grški modrijan iz Stagire, Aleksandrov učitelj (384 do 322).
Agiazo-cpdvijg, ovg, 6 atiški pisatelj komedij.
dgiax6-%Eig, sigog, 6, fj poet. z najhra-brejšo (najkrepkejšo) roko, dycbv tek-
m o vanj e v hrabrosti (kjer odločuje najmočnejša roka). dpi-ccpahjg 2 (ocpd?Aco) ep. kjer se lahko pade, (s)polzek, gladek. dgi-cpgadfjg 2 (q>od^oga.i) adv. -scog ep. lahko poznaten, jasen, očit; avf/g moder, prebrisan.
Agicov, ovog, 6 slaven pevec in pesnik na Periandrovem dvoru v Korintu. Agxag, ddog, 6 Arkadec, prebivalec Arkadije. AgnaSia, r) (ion. -Ltj) gorata dežeia sredi Peloponeza; adi. ’Agxa8ixog 3. — to Agy.adty.6v arkad-ska zveza, četa arkadskih hoplitov. AgxEiaid8rjg, 6 Arkejzijev sin, Laert. dgueoig, scog, i) (dgzeco) poet. pomoč, korist.
&(3xezdg 3. (donečo) dovoljen, zadosten. apnečo [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arca-nus, Orcus, nem. Riegel,grš7r. še doy.og. — Obl. fut. dgneoco, a or. ■r/gy.ea(x,-duriv, pass. r/gy.eod~>p’\ I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., vi vivi kaj od koga, to ui/ 'Oavf-.il>. 2. pomagam, koristim vivi. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je vivi, inf., ovi, kav; dgncov dovoljen, vd donovvva ey_co imam potreben živež, vdov dgzovvvcov nsgivvd nvčbpai imam več nego potrebujem; Bvco/Ja obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem eo/a, ovy. 'svi aonco ne morem več prenašati; agnsoco 'dvfjcr/.ovoa dosti bo, da jaz umrjem, em naslovov zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim vivi.
dpmog 3 ep. 1. dovoljen, zadosten juofrog. 2. gotov, siguren, varen, vivi za koga, vo dgniov gotovost, sredstvo. dpnog, ovg, vo (dgneco) poet. (o)bramba, agxog, 6, fj = agnvog. [obrana vivog. dpnovvzcog (dgneco) a dv. dosti, dovolj; Zgdoimi zadovoljen sem, dgnovvvcog syei zadostuje.
dpnzsov adi. verb. k dg/oiicu 1. treba je začeti. 2. pass. treba je slušati, pokoren biti.
dgnzog, 6, f/ [Et. iz rktos, lat. ursus, iz urcsos (s t)] medved, medvedka, veliki voz (ozvezdje), severna zvezda, sever.
dpnz-ovpog, 6 1. medvedov čuvaj ali spremljevalec, zvezda Boot, ki je
začela vzhajati v Greciji sredi septembra, zato tudi: začetek jeseni. čipnvg, vog, 1) ion. poet. (lovska) mreža, zanka, veriga, nevarnost, dgnveg gi-cpovg nevarnost, pod mečem umreti. dpnv-ozazog 2 in 3 (dozre, 'invrjiii) poet. ki omreži; vo dovvovavov nastava, mreža, zanka.
dgpa, avog, vo [Et. od ar; prim. slov. jarem (iz ar-)] (dvokolesen) bojni voz; vpreženi konji, zaprega. agp-dfiai-a, i) (četverokolesen) potovalni voz s streho, kočija, tovorni voz.
apjiazeiog 3 (doga) kar spada k vozu, vozen, dicpgog sedež na vozu. appazrjlacia, t) (dogav-ij/Avr/g) vožnja (z dvokolesnim bojnim vozom). dpfiazrj kazečo vozim (peljem) se na bojnem vozu, vodim bojni voz. agjiaz-rjkdzTjg, 6 (s/.avvco) voznik, borilec na vozu.
appazo-jtrjpog, 6 (nrp/vvgi) kolar. dpgazo-zpoyifj, (vgo/og) ep. kolovoz, tir.
Aggazovg, ovvvog, 6 mesto in rt v Ajolidi.
Aggevia, fj Armenija; preb.Apfisviog,
adi.	Apgeviog 3. dp/ievog 3 ep. gl. dgccgionco.
Apgfjvzj, fj pristanišče pri Sinopi. dppoyfj, i) (dogo^co) spajanje, zveza. Appodiog, 6 Hiparhov morilec. appo^co gl. dgpovvco. appovia, ion. -irj (dgpo^co) 1. a) zveza, sklep, sklad, stik; b) spona, vezilo. 2. pogodba, zveza, smononog dppovi-deov. 3. pravo razmerje, sorazmerje, skladnost. 4. soglasje, blagoglasje, harmonija, skladba, pesem.
Appovia, i) Kadmova žena. appog, 6 (do-, dgagionco) spah, spajanje, stik; razpoka, odprtina; NT člen, čle-novje.
appoazfjp, , (doudCoj) harmost (=ure-rjoog, 6 I jevalec); (spartanski) na-dppoazfjg, I mestnik, upravitelj, oskrbeti, 6 I nik.
appozzco, ep. poet. dppo^co (dgpog) [fut. dgpooco, -ogai, a or. fjppooa, -dprjv; pf. ijppona, pf. med. in pass. rjppoopai, aor.pass.?)gp6o7hiv, fut. dopooOf/aoiuu; ion. pf. clguoopcu, adi. verb. dgpoovdg,.
eog.] I. act. 1. trans, a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pidtaknem, primerim, sv aguvoc vklenem; fidoiv fidoei hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a)zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim ■dcbggg; impers. spodobi se, primerno je; pt. dgpo^cov primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo tiva. 2. ubiram, uglasim Xv-gav. 3. ravnam se po čem ngog -rt. a g v a gl. aofjv.
agvardg, /dog, fj (dgrjv in vaxog) ovčja koža, kožuh. agveiog, 6 ep. oven. agveiog 3 (d.gvog) ovčji, jagnjetov; xgea agvsia jagnjetina, koštrunovina; (porog ubite ovce ali klanje ovc. agveopai d. p. [fut. agvfjoopai, a or. fjovrj-ih)v, pf. fjovrificu; ep. ion. poet. aor. fjg-vrjodprrjv] 1. pravim, da ne, zanikujem, tajim, zatajim, nočem nič vedeti o čem. 2. odbijam, odrekam, odklanjam.
agvevzfjg, rjgog, 6 [Et. ag-vsv- iz nr-neu; nr = slov. nor-iti, eintauchen, po-nir-ek] ep. umetni skakalec, potapljalec. "Agvrj, fj mesto 1. v Bojotiji. 2. v Te-saliji.
dgvfjoipog 3 (agvsopai) kar se more ali sme tajiti.
dgvrjoig, sco g, f) (dgvšopai) tajen j e, tajite v, zanikanje. dgviov, to janjček, jagnjiček. agvog gl. agijv.
ag-vvp.au d. m. ep. poet. [fut. agovpai, aor. ep. dgourjv, oj. ag copat, opt. dgoi-prjv, inf. d g soda. i] (pri)dobivam si, dosegam, odnašam, rešim si kaj, zaslužim ; skušam si kaj pridobiti ali rešiti rpv^rjv.
agotprjv, agoprjv gl. agvviiai. agooig, scog, r/ (agoco) ep. ornica, orna zemlja, ral.
agozfjg, f/gog, o (lat. arator) ep. ion. poet. orač, oratar.
dgozog, 6 (agoco) 1. oranje, obdelovanje zemlje, poljedelstvo. 2. čas oranja, leto. 3. sad, plod; texvcov zarod, otroci; naidcov rojenje otrok.
agozgidco or jem NT. ago-zgov, to (agoco), hit. aratrum, plug, oralo.
agovpai gl. agvvpai, dgovpai gl. detpti), algco.
dgovga, ?j (agoco, lat. arvum) 1. (obse-jano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. natgig očetnjava, domovina, pers.= Fala. 3. materino krilo.
4.	mera za površino zemlje, zemljišče 3h orala.
agovgaiog 3	| selski, poljski; pvc,
agovgczrjg, ov, 6 J poljska miš. agoco [Et. lat. aro, slov. orati, ralo, ra-taj ; got. ar jan. — Obl. aor. ijgooa, pass. fjgoffrjv, pf. pass. dgfjgopai; ep. 3 pl-praes. agocooi} or jem, sejem, oplodim, zaplodim, rodim; pass. rodim se. agnayfi, (dgna^co) 1. ropanje, plenjenje, agnaprjv jzolčo dam pleniti; uoiovpai ropam, plenim. 2. plen, gra-bež, sep5 dgnajrj z roparskim namenom, na roparski način. agnaypog, 6 plen, rop NT.
"Agjzayog, 6 Astijagov (in Darijev) vojskovodja.
agjid^co [Et. iz srpa-, kor. (s)rep, lat. ra-pio (iz kor. rep), gršk. iz srep, prim-še dgmr/rj, agnalg. — Obl. fut. dgaa-oopai in aoco, ep. dgna^co, aor. rjgnaoa, pf. rjgjzaxa, pass. rjgnaopai, aor. gg-jidoflrjv, ion. fjgnd^dhjv] 1. grabim, ugrabim, iztrgam, ropam, plenim, hitro pograbim kaj; psoov z iv d zgrabim koga okrog pasa. 2. hitro vzamem ali zasedem kaj ogog; usigav O/dgdfl’ preprečim naklep sovražnikov. agnaKzfjg, rjgog ep. \ (doudgai) ropar, agnanzfjg, ov, 6 poet. j razbojnik. agnauzog 3 udi. verb. od dgndigco 1. u-grabljen, ukraden. 2. ki se more (sme) ugrabiti.
agjiaAeog 3 (agjzaCjco) 1. pohlepen, hlasten. 2. prijeten, mamljiv, vabljiv. — adv. -šcog požrešno, hlastno. agnaX%co (dgudgoj) poet. sprejemam. agna%, ayo g, 6, r/ (do ud far) roparski, grabi j iv, grabežljiv; 6 razbojnik, ropar NT.
"Agnaaog, 6 reka v deželi Taohov, ki se izteka v Črno morje. agjteSovT], fj (agndEjco) vrv, vrvica, pre-ramnica oklepa.
&Qnt) i (dgna^co) ep. sokol.
&qjit)2 [Et. lat. sarpio in sarpo, slov. srp, nem. scharf, s tv n. sarfj srp. dgnvia, f) (dgndgm) vihar, vihra; nav. pl. Harpije, boginje viharja; (o ljudeh, ki so na morju izginili, so govorili, da so jih H. ugrabile). dggaflcbv, obvog, 6 [Et. tujka, liebr. 'erabon, lat. arrabo] nadavek, ara, zastava, rarog za kaj NT.
&-gga<pog 2 (ganvco) brez šiva NT. dggevconia, f) možatost, moški obraz (podoba).
ti-ggrjnzog 2 (grp/vv/u) ep. ion. poet. kar se ne da raztrgati, nezlomen, ne-razrušen, neprediren, neprebiten. &qqt]v - agor/v.
&-ggrjzog 2 in 3 1. neizgovorjen, ne-povedan, zamolčan, neznan. 2. kar se ne sme povedati, nedopoveden;
a)	skriven, tajen, svet; lega misteriji (tajna služba božja), prepovedan;
b)	ostuden, strašen, grozovit. dggvfrpta, f) pomanjkanje umerjenosti
(takta); nesomernost, nepravilnost, nerednost, neubranost. d-ggv&pog 2 (d priv. -j- gvfipog) 1. neubran, neumerjen, neskladen, nereden, nepravilen. 2. nesomeren, neprimeren, brez pravegarazmerj a očbpa, sovražen ep rog.
dggcoSeco in aggcoStr/ opprodšro, -dia. d-ggeo^, royog, 6, r) (pro§) poet. neraz-pokan, brez razpoke. dggcoazeco (a-ggcoovog) sem slab, bolan, bolehen.
dggcoozrjpa, ato g, vo slabost, bolezen, bolehnost.
dggcoazia, f) bolezen, slabost (osob. moralna)-, pomanjkanje trdne volje, ma-Josrčnost, nesposobnost, rarog za kaj. d-ggcoozog 2. (gcbvvvpi) 1. slab, bolehen, bolan. 2. nemaren, eg n (za plačanje), malosrčen.
dgaai in sl. gl. agagtozco in agdeo. dgaevo-zoizrjg, ov, 6 pederast, oskru-njevalec dečkov, nesramnež NT. dgaevo-naig, dog, poet. ki obstoji iz dečkov.
dgarjv, svog ep., at. agg-gv, ion. egarjv [£t. kor. eres, močiti, star. perz. aršan, mož] 1. moški, samec, naideg moški potomci, sinovi; o oljiki: divji; subst.
6 dggrjv moški, mož NT. 2. možat, krepak, jak, močan, silen. agai-novg poet. degolnovg. Agzafla^og, 6 Kserksov vojskovodja. Agzaflavog, 6 Darijev brat. agzdflr), i/ ion. perzijska mera, merica, mernik (okrog 56 1.).
AgzaKrj, ij mesto v Miziji.
Agza-HLt], i) studenec v deželi Lestri-dgzapog, 6 mesar, kuhar. [gonov. agravr), f] (aprdro) vrv, zanka. Agza^eg^rjg, ov, 6 ime nekaterih perzijskih kraljev.
Agza-<pegvrjg, ov g, 6 (-cpgevrjg) 1. Darijev brat. 2. njegov sin, ki je bil
1.	490. premagan pri Maratonu. dgzaco, ion. agzeco [Et. lat. artare, sklopiti — Obl. fut. dgvrjao), pf. p. rjgv^pai in agvrjpai, 3. pl. agreavai] 1. aot. privezujem, obešam. 2. pass. a) obesijo me, pritrjen sem, obesim se; pf. visim sz, dno rarog, ev uvi na čem; b) pr en. odvisen sem, slonim na čem, opiram se na, sledim iz česa sz rarog. 3. med. pripravljam se k čemu eg -rt, vavpa/hjv. agzeprjg 2 (agviog) svež, zdrav, nepoškodovan.
’Agzepig, tdog, r\ acc. iv, hči Zevsa in Lete, sestra Apolonova. -—'Agzeptaiov, to Artemidi posvečen kraj, rt na severu Evboje, kjer je bilo 1.480. poraženo perzijsko brodovje. Agzepiaia, 17 1. karska kraljica, ki se je borila 1. 480. pri Salamini proti Grkom. 2. žena karskega kralja Mavsola.
dgzepcov, ovog, 6 (dp-rdro) sprednje agzeco ion. = agvam.	[jadro NT.
dgzrjpa, avog, v d (dpraro) ion. naušesnik, naušnica, uhan.
agzrjgta, fj (agvaco) sapnik, dušnik, žila odvodnica.
Sgzi tul v. (dgagiozo)) pravkar, baš, ravno zdaj, pred kratkim, zadnjič, malo poprej; an’ agvi od sedaj. dgzi-yevvt]zog 2 ravnokar rojen, novorojen NT.
dgzt-dazgvg, v poet. pripravljen za jok, takoj v solzah.
agzi-emjg 2 ep. ki razločno govori, spreten v govorjenju, zgovoren, pv-fteov blebetač, bahač, širokoustnež.
Grško-slov. slovar.
8
dgzt-nokkog 2 (zoAAaco) poet. dobro prilepljen, dobro zlepljen, primeren, priležen.
dgzLog 3 (agrt) 1. pristojen, primeren, pripraven, agvia /?d£co pametno govorim; agvia oida zlagam se, enih misli sem s kom, to aguov složnost.
2.	pripravljen, voljen z inf. 3. pri številih : sod. — ar/v. dgztcog nedavno,
ravnokar.
dgzi-novg, -novv, o dog, 6, fj, ep. tudi
agzbiog močnih, zdravih nog, lahkih
korakov, uren, hiter; pren. o pravem
času, ravnokar došel.
dgziaig, ecog, r\ (agvi^co) ion. oprava,
oprema; negi to ocbjia noša.
dgzi-zskfjg 2 pravkar posvečen ali
vpeljan (v svete skrivnosti).
agzi-cpgcov 2, ovog ((pgoveco) zdrave
pameti, zelo pameten (razumen).
aQZL-%Qioxog 2 ravnokar namazan.
agzo-nonog, d, fj (dovog in lat. coquo)
pek(ar), pekarica.
dgzonoiia, f) pečenje kruha.
agzo-noLog, 6 (agvog, noieco) pek.
agzog, 6 pogosto v pl. kruh, posebno
pšenični kruh, sploh jed.
dpzoaizšco j .	,	,
,	> jem kruh.
agzoq}ayeco ion. j
'Agzovftag, a, 6 poveljnik pri Arta-kserksu.
agzvvai, cbv, ol (agvvvco) reditelji, (oblast v Argih).
agzvco in ep. agzvvco [fut. agvOoto, ag-
tvvoj, ion. agvvveco, a or. pass. ep. dg-vvvfhjv\ 1. act, a) sklopim, spojim, zložim, zbijem; oi de nvgyrjdov ocpeag avvovg agvvvavveg strnili so se kakor zid okrog njega; pritrdim v, pritaknem ovava; b) pripravljam, prirejam ydfzov, eedva, X6yov; snujem, kujem, izmišljujem enifiovkfjv, dokov, y)evdea; vopivijv začenjam; c) začinim, (za)belim, osolim (jedi) NT. 2. med. pripravljam, sestavljam zase (sebi), ftovkfjv snujem naklep, napravljam svoj načrt, dajem nasvete. dgvazfjg, fjgog, 6 zajemalo, korec, mera za tekočino (= zovvkrj) 0-275 1. agvco, at. dgvzco, ion. dgvooco [aor. ijgvoa, -djiijv\ 1. act. zajemam, črpam. 2. med. zajemam (črpam) zase, (ajro) uvog od zaloge, pridobivam si.
dg%-dyyekog, d arhangel NT. dgx-dyog, 6 g\. dgzpyog.
’Agxaydgag, ov, 6 grški stotnik iz Argov. dgxaid-yovog 2 (yovrj) poet. (iz) prav starega rodu, prastar. dQxaiokoysco (dgzaio-/,6yog) govorim o starih (davnih) stvareh, pripovedujem stare zgodbe. agxaLd-nkovzog 2 od nekdaj bogat, dg^atog 3 (dgzfj) 1. prvoten, začeten, zastarel, starokopiten, star(odaven), prastar, starinski, častitljiv. 2. nekdanji, prejšnji; Kvgog starejši, vouog, niavig spoštovan, davno preizkušen, pristen, istinit; to dgxalov glavnica, umotvor starodavnosti. — adv. zb dgxat°v> i°n. vcbgzaiov od nekdaj, izdavna, iz početka, prvotno. — dg-^attug starinsko, po stari šegi. dgxaid-zgonog 2 starošegen, starokopiten, staroverski. dgxaigeota, 7) (dgzfj, aigeoig) (iz)volitev uradnikov, volilna skupščina. ’Agx£dr)fiog, 6 Atenec, prijatelj Sokratov in Kritonov.
ag^etov, to, ion. dgxvtov državno (vladno) poslopje, mestna hiša, posvetovalnica (curia). dg£e-xa%og 2 ep. ki povzroči nesrečo, nesrečo prinašajoč, početnik zla, zlotvor.
dgx£-hd(o)g 2 ion. voditelj ljudstva. ’Agxčkaog, 6 1. spartanski kralj ob Likurgovem času. 2. makedonski kralj (414—399).
agze-nkovzog 2 poet. začetnik (utemeljitelj) bogastva.	[dim n«,
dg^evco zapovedujem, poveljujem, vo-agxv> V (dg/ro) 1. začetek, početek, rojstvo, izvir, povod, vzrok; konec neiojiavoov; dgxfjg s početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (tfjv) agzfjv = zav’ agzag glede na začetek, v začetku, izprva, nalašč, najprej; agzfjv ov sploh ne, nikakor ne. 2. gospostvo, vlada, oblast; ai dgyai gosposka, dozfjv dgzco opravljam (državno) službo, fj tov navvog dgzfj vrhovno poveljstvo. 3. vladavina, država, ozemlje. dgzijZEZEvoo ion. in dg^^ereco poet. začenjam dno uvog, imam nadoblast, vladam uvog.
dgX'VyBX'11?> o, fem. dgx-VYBriS> (dog, fj in &qx-VV°S 2 (fffeofiai) kdor kaj povzročaj e (daje povod), knežji; subst. 6 1. ustanovnik, početnik (rodu).
2.	vladar, knez. 3. početnik, praded, povzročitelj; zazcor prerok nesreče. dg^rj&ev adv. od nekdaj, s početka, najprej; z nikalnico: sploh ne. dgxviov> ™ ion. = ag/slov. 'Agftl-dtifiog, 6 ime petih spartanskih kraljev.
&qxi8tov, to službica, nižji uradnik. dgxcegaxMog 3 (kar se tiče) velikega duhovnika, višjeduhovski; yevog ve-likoduhovski rod NT. dQx-tsQ£vg, ecog, ion.dgxLQ£dgin -legecog, eco, o nadduhovnik, višji ali veliki duhoven NT: pri Rimljanih pontifex maximus.
dQxcegcoovvT], f] služba ali čast velikega duhovna, višje svečenstvo, pontifikat, služba duhovnika ponti-tex maximus v Rimu. dgxixdg 3 (dg/ij) 1. sposoben za vladanje ali za državne službe. 2. vladajoč, knežji; yevog vladarski rod, vladarska hiša.
dgxc-Kv^EQyrjxr)g, 6 nadkrmar. ’Agx^oxog, 6 slaven pesnik jambov iz Para.
dgxc-oLvoxdog, 6 veliki (dvorni) točaj. dQxc-rtoi[irjv, evog, 6 višji (vrhovni) pastir NT.
dgxi-QEvg ion. = agziegevg. dgxL-ctvvdyooyog, 6 predstojnik sinagoge, načelnik shodnice NT. dgxi'Xexzoveco vodim gradbo ali stavbo. dgxc-remcov, ovog, 6 graditelj, stav-binski mojster, zidar NT; v Atenah zakupnik gledališča. dgxc-xeXcovr]g, 6 vrhovni (nad-) cestninar NT.
dgxL-xgLx^Zvog, 6 nadstolnik, starej-šina NT.
dgx°g, 6 ep. vodja, prvak, gospodar, vladar.
&qxco [Et.srvn. regen, moleti; prv.pom. ap^co = biti nad kom, vladati.— Obl. fot. dogO). a or. r/p|a, pf. f/o/a, p as s. pf. rjgyucu, a or. fiQ/Jh]v, fut. dg/Opoouai in dg^opac, udi. verb. ti ozre or] I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom,
abs., mvi,ev voioi med njimi, vivi oČov peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi odolo, zarti yA).sv!)a; kvnrj-gov T( dgxco prvi razžalim; b) začnem Tivog, tov diaftaiveiv prvi grem črez kaj, rolo c /nvftcov med njimi govor, tov Xoyov začnem razgovor, dacTog pripravim obed; s pt. fjg/s z(c6r začel je iti, '/aheno-ivcov začel je prepir; z inf. rjo/^s veeoffai začel je odhajati, /nd/Eoffai peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj to dčbgov r/g^e tcov zazcov, dvo-giag fjg^s TO v6or)f.ca. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem ar-hont; tip^ag .Srpmgprvi namestnik Sirije, dgxriv agxco opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim yaoTgog, f/6o-včbv. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; o dgxof.ievog podložnik, 6 ag^d/uevog bodoči podložnik.
III.	med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (dno) Tcvog, tov ?.oyov, pvOojv, sz uvog izviram kje, navTCOv pe/.kov vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. encpcEkoiTEVog začnem skrbeti, f/gjavo day.gvoag najprej je zajokal (potem pa seje nasmejal), z inf. Xeyeiv začnem govoriti, pt. dg/ogevog s početka, v začetku, dg^agevog ez naičcov od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se tip-XOfxevov /£(/<,(Drog.
ap^cov, ovtog, 6 \pt. od acr/O)) 1- vladar, predstojnik, poglavar, župan. 2. v Atenah (prvi) arhont (navadno šncbvvpog, ker se je po njem imenovalo leto). 3. uradnik, gosposka.
4.	namestnik v provinciji. dgcoyr), f/ (dgf)yco) pomoč, obrana, (o)bramba, Ti Luoi agcoyfjg kaj mi je mar pomoč, en5 agcoyfj komu na ljubav ali na ljubo. dgcoyog, 6 (dgfjyco) 1. adi. ki pomaga ali brani, pomožen, koristen, Tivi komu, tcvog, ngog ti v čem. 2. subst. 6 pomočnik, branitelj, zavetnik. agcoga, aro g, ro dišava NT. agco/iai cj. a or. med. od algco in dgvv-/.cai.
dgcopavo-tpdgog 2 kjer rastejo dišeča zelišča (korenine), bogat na dišečih rastlinah.
dgcoaipog 3 (agoco) ki se more posejati, oren.
<iocu, aaaifii gl. adco in aoj. daac gl. adco.
d-adAevrog 2 (oaAsvco) 1. neomajan, nepremaknjen. miren. 2. nepremek-ljiv, trden NT. aaafisv gl. asa a. daapsvog gl. dodoficu. acdfiiv&og, r/ ep. banja, kopanja. dado fiat pass. ion. žalostim se, nejevoljen sem, vi/v 'ijvir/ijv šivi uvi v srcu za kaj (nad čim). aoaoftcu gl. aco. daaro gl. dača.
daacpeLa, rj {a-aacprjg) nejasnost, nerazločnost, negotovost. d-aacprjg 2 nejasen, nerazločen, negotov, temen; vvlg aoacpeovega eoviv ponoči se slabše vidi. —• adv. -čdg negotovo, dvomljivo. d-a^savog 2 in 3 (opšvvv/M) neugasen, neugasljiv NT; neizbrisen, neminljiv, neizmeren, neprestan; yeAcog neugnan smeh.
Aasa, 7] kraj v Arkadiji; preb.Aoed-zrjg, ov, 6.
doefieca, rj (a-osPr/g) 1. brezbožnost, nevernost NT. 2. hudodelstvo, zločin. doe/dsco (d-ospi/g) ravnam brezbožno, sem brezbožen, grešim eig, ivsgi veva, sl g ti; pass. aoepovpac greši se proti meni, rjosPr/pevog oskrunjen. dcš[}r]fia, aro g, to pregreha, grešenje, pregrešek, brezbožnost, brezbožno dejanje.
d-OEftrjg 2 (0e/3co) brezbožen, hudoben, zločest. člgeiv gl. aco.
dasAyaivco (d-asAyr/g) sem razbrzdan, razuzdan, sam op aš en, nasladen, drzno se obnašam.
daeAysLa, i/ (d-oe/.v/jc) razuzdanost, nesramežljivost, razkošnost, prevzetnost NT.
d-asAyrjg 2 razuzdan, razposajen, prevzeten, razsipen, nesramežljiv, pohoten.
d-asArjvog 2 (osAijvr?) brez meseca, temen.
doEJiTEco poet.	do c ft čo>.
d-asmog 2 poet. = a-ae/bjg. aasa&e gl. aco.
dat], v) (aaaco) prenasičenje, pristud, nejevolja, čemernost, žalost. d-aijpavzog 2 (aijpaivcn) 1. ep. brez vodnika, brez pastirja. 2. brez znamenja. 3. dappavTog tovtov, d ocopa dvopa^opev ne zaprt, ne zaklenjen v. a-arjpog 2 (afjpa) 1. brez znamenja (znaka); %Qvoog nekovan. 2. ion. poet. nejasen, nerazumen, nerazločen, ne-poznaten. 3. neslaven, ne(po)znan NT. d-orjpcov 2 poet. nerazločen, nerazumljiv; oii% d. jasen, razumljiv. doftšvEia, ij. ion. -sit], -irj, (a-ofievijg) slabost, bolehavost, onemoglost, bolezen; tov Piov uboštvo, revščina. dcHevsco (d-oOsvijg) 1. sem slab(oten), bolan, boleham; a or. zbolel sem. 2. sem brez moči, veljave, reven. do&Evrjpa, aTog, to slabost, slabotnost NT.
d-afrsvrjg 2 (oiJsvoc) 1. brez moči, šibek, slab(oten), bolan, onemogel, ubog. 2. neznaten, nepomenljiv. dc&svir), f) ion. = doli sv suj. . dafrsvoco (d-oOsvt/g) (o)slabim '-iti) veva. dafrpa, aro g, to težko dihanje, težka sapa, naduha; agyaAecg £%st’daHpaTi težko je sopel.
dofrpaivco ep. poet. imam težko sapo, naduho, težko diham., sopem, hropem. Aaia, rj Azija, (vzhod, Mala Azija);
adi. in subst. Aaiavog. d-oidrjgog 2 brez železa, brez meča. dai-dg^rjg, 6 azijski poglavar, višji duhovnik rimske provincije Azije. Aaivtj, Tj 1. mesto v Argolidi. 2. v Lakoniji. 3. v južni Meseniji; preb. 6 AoivaZog.
d-oivr/g 2 (aivopai) 1. nepoškodovan, nedotaknjen, cel. 2. neškodljiv, miren. — adv. -vcog brez škode, cbg doc-vsoTaTa kar najmanj škodujoč. Aacog Aevpcov, čbvog, 6 Azijska livada v Lidiji, južno od Tmola. aaig, tog, 7] ep. blato, glen. daZzsco (a-alTog) ne jem, postim se. dalvia, rj, ion. -iij, stradanje, post NT. d-aZzog (alTog) brez jedi, tešč, lačen NT. AaudAcov, covog, Tj mesto Filistejcev v Palestini.
d-Gxag8apvxxi a dv. (o'/.ag6a:uvooco) ne trenivši z očmi, z uprtim pogledom, uprši oči.
d-ozekr/g 2 (ozekkco) ep. 1. posušen, shujšan, suh, onemogel, slab. 2. neprestan, neprenehljiv. — a dv. -scog neprestano.
d-cr^ejraprog 2 (ozenagvov) poet. ne-obtesan, neobdelan, hrapav. d-GHsmog 2 (ozenvopiai) 1. nepreudaren, nepreviden, nepremišljen, neoprezen. 2. nepreiskan, nepreudarjen. — adv. -smcog brez ozira, aozenvcog e%co vivog ne oziram se na kaj.
(ozevog) neoborožen, neopremljen, brez orodja (o-rožja), nezavarovan; aoni-dcov ve zal ovgavov brez orožja in brez vojske. dozsco [3 s ing. impf. ep. fjozeiv] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, u-metno gladim /jvčbva; krasim, sna-žim, lepšam; r/ozrjgEvog olepšan, o-krašen; A6ycp r/ozripievog z omamo opremljen, iz-, namišljen. — pt. do-zijoag z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, vi v čem; izvršujem kaj zaza; doefteiav sem brezbožen, gojim dizaia; oicomjv molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; vivd vi urim (vežbam) koga v čem; e^figov vzredim, rjazfj-pievog uren, spreten, vrl, izvežban, bv rjozrjzcog dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim vavva. d-ozrj&rfg 2 \Et. nem. Schade, stvn. scado, odtod slov. izpos. škoda] ep. nepoškodovan, zdrav, brez škode. daxt]fia, avog, v6 (aozeco) vaja, vežbanje. daxrjaig, scog, fj (aozeco) vaja, vežbanje (telesa), telovadba, posel, poklic, a-azrjaiv noiovpiai vadim se, vežbam se, vivog vaja v čem, jzgog vi za kaj. daxrjzeog 3 adi. verb. od aozeco ki se mora uriti, vežbati, dozrjveov (sovi) treba (se) je vežbati, uriti. dazrjzrjg, ov, 6 (aozeco) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, vivog v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; doz.r\vr\g sipa zazčbv zdyadcbv egycov vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.
d-oxsvrjg 2 ion. &-oxEvog
2 poet.
dazrjzog 3 (aozeco) 1. umetno narejen, skrbno izdelan, vrjpia tenek, tenko preden. 2. kar potrebuje vaje ali kar se da z vajo doseči dgevi).
Aazkrjmog, 6 tesalski knez, slaven zdravnik; Aaxkr\ni8r]g in Aozkrjjcia-8rjg, 6 njegov sin Mahaon, zdravnik pred Trojo; Aaxkrjjiid8ai glasovita zdravniška šola na otoku Kosu in Knidu.
&-axojtog 2 (ozojveco) ep. poet. 1. act. nepremišljen, nepreviden, nepreudaren. 2. pass. neopažen, neviden, ne-umljiv; nepričakovan, nedogleden, neskončen %govog.
daxog, 6	1. meh (v katerem se je
shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.
daxcokid^co plešem, skačem na mehu, plešem na eni nogi.
aofia, avog, vo, ion.aeiafia (adco) petje, pesem.
dapevog 3 [Et. iz J~dd- o-uevog, kor. swad, gl. fjčvg] voljan, vesel, rad; epioi de ze dopcevcp eh] ljubo bi mi bilo; ocpi dopievoioi na (v) njih veselje.
S-ao<pog 2 nemoder, neumen, nespameten.
dojza^ofiai d. m. [Et. najbrže iz d(n)-|-seqv- (gl. av&gamog) „nagovoriti koga “] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se viva, %egoi podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.
d-Gjzaigco [Et. d proth., lat. spernere, odpehniti, stvn. spornon, s peto peh-niti; nem. Sporn] ep. ion. drgetam, utripljem, zganem, zdrznem se; pr en. upiram se, ustavljam se. dondka^, azog, 6 krt. dandgayog, 6 [Et. lat. spargo, gršk.
onagyrj] beluš, špargelj. d-anagzog 2 (oneigco) ep. neobsejan, neposejan, nevsejan.
Aonaaia, rj 1. iz Mileta, ljubica in druga žena Periklejeva. 2. iz Fokeje, ljubica Kira Mlajšega.
(dojid^opiai) dobrodošel, zaželen, ljub, mil, drag, zadovoljen, vesel, rad, dona-oicog ide yaiav vesel je bil, da je zagledal zemljo.
danaaiog
3 ep. danaazog S ion. ep.
danaapa, I (armado fiat) prijazen azog, to sprejem,pozdrav,objem dojiaapog, 6 | NT; božanje, ljubezen. Aajtsvdog, Tj mesto v Pamfiliji; preb. AanevSiog, 6.
d-ansgpog 2 (ojvegpa) ep. brez zaroda, brez potomcev.
d-ojtEQxeg (anen/jo -j- d intens.) neutr.
adv. brzo, hitro, vneto, neprestano. d-onszog 2 (sv-iojzov, ev-ejvto) ep. poet.
1.	neizrekljiv,nedopoveden; neizrečen, neizmeren. 2. neprestan; neusehljiv gdog. — adv. dcnszov silno. dojiidij-cpogog 2 (gpsgco) ščitonoša. aajtiSccbvrjg, ov, 6 ep. s ščitom oborožen, ščitar, ščitonosec. d-anlXog 2 (amlog) brez madeža, ne-omadeževan NT.
aonig, idog, r\ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) sn’ domda, mag’ aonida na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3.NT kača ščitarka, gad. damatrtp, zjgog,	(d(wrfg) s ščitom
poe;	- ,	oborožen, ščitono-
aojziGzrjg, ov, o	šejtai,
ep.
d-onXayyvog 2 (an/.dyyva) brez droba, brez srca, strahopeten, strašljiv. d-anovdog 2 (onovdai) 1. brez pogodbe, brez zveze, brez premirja; to a-oitovdov nepristranost, nevtralnost. 2. nespraven, nespravljiv NT, no-Xsuog, s/Jiga.
a-cjtopog 2 (ojzeigco) neposejan. d-anovdaazog 2 (ajzovda^co) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; ojzovda^co donov-daoza hitim z nesrečno vnemo, ojvev-dco dojtovdaoza pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel. d-ajtovdt (-si) adv. brez truda, brez boja, mirno.
a (Tera ion. = dvva = dr iv a (d ang). dača ion. = dvva = v iv d.
Aaadganog, 6 Trosov sin, Anhizov ded.
docagiov, to mali as, vinar NT. aaaov adv. comp. od dy/i bliže, zivog komu, dooozegco z gen. bliže, daoo-zdzco prav blizu.
Aoavgia, 7] Asirija; preb.Aoovgiog, 6. aaaco at. = dtooco.
d-ozaftp.rjzog 2 (avmlfidopai) nestalen, negotov, nezanesljiv, nedoločen, to dozdftprjzov tov peV.ovTog negotovost bodočnosti.
d-ozanzog 2 (oza^co) ne po kaplji, ampak v potokih, obilno, neprenehoma tekoč. — adv. dazaiizi. dozdvdrjg, 6 (perz. beseda) hitri sel, brzosel.
d-Gzaoiaozog 2 (ozaoid^co) 1. brez strankarskih bojev. 2. brez vstaje, ne-uporen, miren.
dozazEco sem nestalen, nimam stalnega doma NT.
a-azacpig, idog, r\ suho grozdje, groz-dinka, rozina.
d-Gzayvg, vog, 6 ep. ion. klas. d-cz£yaozog 2 (ozeyd£co) nepokrit, brez strehe.
dazEiog 2 (aozv) mesten; pren. izobražen, vljuden, prijazen, dovtipen, duhovit.
d-azEinzog 2 (o vsi jim) poet. nepohojen od Tivi; kamor še nihče ni stopil. d-azEpzprjg 2 (ozepflo) - oTeifico) trden, neomajen, stalen, nepremičen.— adv. -epseog, -zpeg.
d-azEvanzog 2 (ozevd^oo) poet. ki ne vzdihuje, brez vzdihovanja. d-oz£Qyrjg 2 (oTŠQyco) poet. nemil, trdosrčen, sovražen.
'Aazegiov, to mesto v Tesaliji. Aazegig, idog, 7] otok med Itako in Kefalenijo.
dazsgoeig 3 (dozr/g) ep. 1. zvezdnat, zvezdovit. 2. sijajen, svetel, žareč, bliščeč.
dazegonrj, f) (dozr/g) blisk, strela. dazEgonrjzrjg, ov, d (dozegojti)) ep. poet. bliskostrelec, metalec bliskov, gromovnik.
dozeg-conog 2 (&ip) poet. kot zvezda
bliščeč, zvezdnat.
d-ozsepavog 2 poet. I ,
,	o	I brez venca, ne-
a-azscpavcozog 2	,	x
, r .	ovenčan.
(GTSipaVOCO)	)
dazrj, 7] (fem. od aoTog) ion. meščanka, državljanka, domačinka. dozr/g, egog, 6 [astrum, stella, Štern. — dat. pl. aozgdoi] zvezda, meteor, zvezdni utrinek.
dozr/ginzog 2 (ovpoigo)) nepodprt, neutrjen, slab NT.
d-ozcBrjg 2 I	kamor f ™
d-cziB 9 more al1 ne sme stopiti, J301*	( nedostopen, nepristopen,
I	nehoden, brezpoten, svet. dazmog 3 (aovv) mesten; subst. 6 meščan.
&-axt,xTog 2 (ovigco) ion. neopikan, ne-tetoviran.
d-azopog 2 (ovopa) poet. ki se ne da brzdati, trdousten, neposlušen. &-axogyog 2 (ovegyco) nemil, trdosrčen, brez ljubezni NT.
tiaro;, 6 (aovv) (so)meščan, domačin, državljan.
dazoysco zgrešim, ne pogodim vivog, motim se, zaidem negi rt NT. d-ozo/og 2 (ovoydgo,uai) kdor ne doseže, pogodi smotra, kdor zgreši tiaro co	diovoco.	[smoter.
d-azgafirj, f] (leseno) tovorno sedlo, osedlana mula. darpaj/a/ltfcv kockam. dazgdyaXog, 6 1. vratna vrtavka, pl. vretence. 2. a) gleženj; b) pl. kocka; kockanje.
dazganaiog 3 bliskajoč. dazgaizr), fj (iz dovegoizt}) blisk, blesk, svetloba NT.
dazganfj-zpogog 2 (cpegco) od bliska prinesen, izv g žarek bliska. dazganzco (dovgaizij) mečem bliske, bliskam (se), zablisnem se NT, blestim se, sijem.
d-azgazevzog 2 (ovgavevco) kdor ni služil kot vojak, vojaščine oproščen. dazgokoyia, fj zvezdoslovje, zvezdo-znanstvo.
dazgo-Xoyog, fj (davgov, /Jyco) zvezdo-slovec, zvezdoznanec, astronom. dazgov, vo (dovgo) zvezda, ozvezdje; pl. nebo, dovgcov svcpgovrj zvezdna noč. dazgovopsco opazujem zvezde. dczgovopia, fj zvezdoslovje, astronomija.
d-azgocpog 2 (ovgscpco) kdor se ne ozira nazaj, ne da bi se obrnil ali ozrl, neozrši se.
d-ozgcozog 2 (ovgcbvvvpi) nepokrit, brez strehe ali postelje.
d-azv, sog, scog, vo [Et.Jror.wes, bivati; nem. ge-wes-en, war, das Wes-en]
glavno mesto,,pos. Atene; aazvds v mesto.
’Aazvdyr]g, on g, ion. sco, dat. y zadnji kralj Medij cev, ded Kira Star. Aazv-dva^, cv/.vog, 6 Hektorjev sin. aazv-/3ocbzr]g (-jdofjvrjg) ov, 6 ((lodco) ep. ki po vsem mestu kliče nrjgv^. daxv-ysixcov, ovog 2 sosednji, bližnji;
subst. 6 sosed, mejaš. aazvds gl. aovv.
aazv-vofiog 2 (vepco) ki upravlja, vlada, brani mesto ; ogyai moči, ki obranijo državo; dyogai skupščine, ki upravljajo države; ffsoi zaščitniki, varuhi mesta.
Aazvgrjvrj, fj 'Agvspcg Artemida iz Astira v Miziji.
d-avyn6pcaxog 2 nespravljen, nepožet. d-avyxgozr]zog 2 (ovyxgovea>) neizurjen, neizvežban.
a-avkLa, fj (a-ovXog) neoskrunljivost, svetost, osebna varnost. d-avAX6yiaxog 2 nelogičen, brez razuma za kako stvar. — adv. -iazcog eyco vivo g ne morem česa pre-, izračunati. d-avXog 2 (ovldco) neoropan, nepoškodovan, neoskrunljiv, varen pred čim. a-avpjiazog, staroat. aljvfi- (avp^aivco) ki se ne more ali noče združiti, nezdružljiv, ne družeč se; vo dovpflavov nemožnost, skleniti pogodbo, odklonitev, odklanjanje pogodbe. d-avpPkrjzog in ai-vp- (ovp-fjd/J.O)) poet. neumeven, nedoumen, nerazločen pa-ffslv.
d-avpfiolog 2 brezkoristen, neraben. davppszgCa, fj pomanjkanje pravega razmerja, nerazmernost, nerazmerje. a-avppsxgog 2 nesomeren, neprimeren. a-avpgpogog 2 (a^vp-) neprikladen, brezkoristen, neprimeren, škodljiv. a-avp(-^vp)cpcovog 2 neskladen, nesoglasen, nesložen NT; aovpcpcovovegog bolj nasproten ali protisloven. dovvsaia, fj (a-ovvevog) nespamet, neumnost.
davvezijfu ajol. = dovvezsco sem nerazumen, ne umevam. d - avv(^vv)ezog 2 (ovv-lrjpi) neumen, nespameten, nerazumen NT. d-avv('^vv)ffszog 2 (ovv-viihjiu) 1. nesestavljen, preprost, enostaven. 2. nezanesljiv, nezvest. 3. NT verolomen.
a-ovv(%vv)ra.Kxog 2 (ovv-tdttco) neurejen, brez bojnega reda, neuvrščen v vojsko; avag/Ja needinost v vrhovnem poveljništvu.
d-avvzdvcog adv. nenapeto, polagoma, aovvtovcbtata š%co ngog vr/v nogelav počasi korakam (hodim). d-ov(%v)ozazog 2 (ovv-lotgpi) 1. ne-združen, nespojen. 2. neurejen, nesložen.
a-avfprjhog 2 [Et. sor. s ooipog] ep. neprijazen, zaničljiv, oduren, prezirljiv, žaljiv enog; p,’ davcpr)Xov ege^ev nedostojno je z menoj ravnal. aovftog, daveča itd. dor. za fjovxog, 'f/av/Ja itd.
d-acpddaozog in -daazog 2 (acpadd^co) poet. brez utripanja, srčen, pogumen. doxpdXa\, axog, 6 = dajvd/.ag krt. docpdXeia, f), ion. -eitj (d-o<paXfjg) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; dacpaXelg tgvd ’ avog-ficoGov noXiv dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod didcopu, nag-Eftoptai, nagico. 3. pren. a) Xoyov pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. P er. 18). d-acpaXfjg 2 (atpdi/M)) ki trdno ali varno stoji 1« trden, večen, neomajen edog, neizpremenljiv, neprestan vo-liripLaftecbv. 2.gotov,varen,nedvomen, brez nevarnosti 6gop.og, zanesljiv, prepričevalen gf/tcog, previden otga-tpy6g, potreben NT; cpgovelv ovx bo(paXelg se lahko motijo; to do<pa-Xsg varnost, varen kraj; sv doq>aXsl na varnem (kraju). — a dv. docpaXa>g, ion. -ecog in neutr. -eg gotovo, varno, brez nevarnosti dianogeveoftai, Sotd-vai, natančno, dobro yiyvcboy.eiv, prepričevalno dyogevsiv, comp. docpaAš-ovegov, superl. dacpa/.eavnva. dacpaXl^op,ai med. [aor. pass. docpaXi-o&fjvcu s pas. pom.] dobro zavarujem; nodag eig to gvXov denem v klado NT. dacpaXzog, f) (semit, izpos.) smola, asfalt. d-Ggpdgayog, 6 [Et. nem. sprechen, grsk.
0(pagayeco prasketam] ep. dušnik, grlo. datpoSeXdg 2 ep. ki rodi ali donaša asfodel (zlati koren); do(podsXog Xsi-
ficbv asfodeiska livada v podzemlju, kjer so prebivale sence umrlih junakov.
a-oxaXdco [d priv. in rr/ohr). — Obl. ep. 3 sg. pr. do'/aXdg, 3 pl. doxaX<koOi, pt. dayaX6u>v, inf. do/aXaav] in d-o%dXXco sem nestrpljiv, nejevoljen, otožen, zbegan, jezim se, srdim se tivog, eni tivi ali pt. zaradi česa. a-Gfterog, ep. d-do^ezog 2 (e%(o) čemur ni moči se ustaviti, nepremagljiv; p,svog (acc.) do/_svog neukroten, neugnan, hraber; nsvifog neznosen. a-oxT][idzioxog 2 (ox7]/.iatl^oo) brezličen, brez podobe.
daxr]fiovEco (d-ox>']p.cov) vedem se nedostojno (nespodobno); zgodi se mi kaj nespodobnega, trpim sramoto, sramotno je za me NT. dax,rjp.oavvT), f/ 1. grdost, grdoba, ostudnost, nedostojnost. 2. NT sramota. d-axT]p.cov 2 (oxfjpta) 1. grd, pokvečen.
2.	nedostojen, nespodoben, sramoten NT.
daxoXsopai (d-o^oAog) ukvarjam se, bavim se, pečam se s čim, delam, oviran sem, nimam česa negi tt. doxoXla, 7] pomanjkanje prostega časa, posel, opravek, ovira; doxoXiav ayco (s/ro) imam opravke, nimam časa, aoxoXlav nagico oviram, zadržujem koga nvi, z inf. in pfj: oviran sem, kaj storiti. d-axoXog 2 (oyoXf\) kdor ima opravke, kdor nima (prostega) časa, eig ti za kaj.
d-acbfiazog 2 (odoga) breztelesen. 'Aaoonog, 6 1. reka v Bojotiji in bog te reke. 2. reka v Ftiotidi; preb. Aacomog, 6.
dacozEvoficu d. m. razkošno živim, žrem, mastim se.
docozla, f/ razkošnost, razuzdanost, razsipnost, zapravljivost NT. il-acozog 2 (ocp^a>) 1. brez rešitve, izgubljen. 2. pokvarjen (moralno), razuzdan, poguben. — a dv. NT aocbtcog samopašno, razkošno. dzatczico sem nereden NT; sem neurejen, nediscipliniran, razuzdan. d-zanzog 2 (zattoo) nepostavljen (v bojni red), neurejen, nediscipliniran, razuzdan, nereden.
d-zakalncogog 2 brez truda, malomaren, vnemaren, za kar se kdo ne briga.
’AzaZavzrj, fj 1. Artemidina družica, Mejlanijeva žena. 2. otok v Evripu pri Bojotiji. 3. mesto v Makedoniji. d-xd.Aa.vzog 2 (rdkavrov) ep. enakote-žen, enak nvi, primeren. dzaka-cpgcov, ovog, 6, fj (araka, (pgo-veeiv) ep. nežnega srca, nedolžen, detinsko vesel.
dzakkco 1. ep. veselo poskakujem, igram se, vedem se po otročje. 2. poet. izrejam, odgojujem, negujem. d-zakog 3 ep. nežen, otroški, živahen, araka (pgoveovreg veselega srca, polni nedolžnega veselja, tirajta, fj (d-razrog) nered(nost), neposlušnost, nepokorščina. dzaofiai pass. (arij) poet. trpim škodo, sem nesrečen.
azag [Et. iz ar-ag, lat. at. pa] stoji vedno v začetku stavka. 1. napoveduje nasprotje : nasprotno pa ardg avre, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: drag ri eyd) cregi zkonfjg ovji-ftdkkogai toda čemu, drag fjč 'dv rad5 Aeyot toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, drag zal — quin etiam, in (da) celo, drag roi toda gotovo, da, (za)res; in vendar 11. 5, 483; 9, 56. 3. utemeljuje prejšnji stavek c'Ezroo, drag ov gol scoi saj si vendar.
d-zaganzog 2 (ragaooco) ne vznemirjen, neustrašen, miren, neomahljiv.
{'caojisoj) brez strahu,
l"1 n i n	neboječ, neustrašen, ne-
d-zagfag 2	gtrašljiV) predrzen, &-
d-zdpBvzog	vaQP*>S VV£ ^sag kdor
QPV S	brez strahu kaj gleda.
2	ep. poet.
Azag/hj^ig, so)g. rj mesto v egiptski Delti.
Azagvevg, 80)g, ion. sog, 6 mesto in dežela v Miziji; preb.Azagvstzijg, ov, o.
ep. (rgercco) pot, steza.
d-zagzrjgog ep. poguben, strašen, grozeč; sirov, EJiea nesramen Od. 2, 243. dzaoffakla, fj ion. -it] (dr doda koc) ne-preudarnost, zloba, predrznost, pre-
d-zagjiLzog, fj \ d-zagnog, ov, fj J
vzetnost, zločin(stvo); sig ro fkelov, brezbožnost; pri Hom. samo pl. aracr&dkkco ep. sem zloben, prevzeten, grešim samo pt. praes. dzdofkakog 2 ep. ion. prevzeten, hudoben, ohol, zločesten, predrzen, trmast, nepremišljen. a-zacpog 2 (ffdnrco) nepokopan. are (neutr. pl. od o or s) kar; ion. at. a dv.
1.	kakor, kot, (ravno tako) kakor bi, kot bi. 2. kot dopolnilo pri part. izraža objektiven ali resničen vzrok: ker, ker pač, ker že.
&-zeyzzog 2 (reyyoo)poet.neporošen, brez solz, neganjen, neizprosen, trdosrčen. d-zsigfjg 2 ep. neugonobljiv, neugnan, neporušen, trpežen %akzog; čvrst, trden; neumoren cpcovfj. a-zslftiozog 2 (reiftlljco) brez zidov, nezaprt.
a-zEKfiagzog 2 (rsziMuoouai) temen, nejasen, negotov, nepreračunljiv. — a dv. dzEupdozcog e/ei ne da se natančno določiti, negotovo je. a-zEKvog 2 (rezvov) poet. NT brezdeten, brez otrok.
dtEkeia, fj, ion. -kslrj, -Alij prostost, oproščenje od davkov ali službe. d-zčkEazog 2 (rekeco) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen, brezuspešen. — a dv. are-ksozov brez konca in kraja, brezkončno. 2. neposvečen v kaj, nevešč čemu m'dg.
d-zeksvzrjzog 2 (rekevrdoo) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen. 2. poet. pri komer ni mogoče priti do konca, neizprosen.
d-zEkfjg 2 (rekog) 1. nedokončan, neuresničen, neizvršen, eigr/vij eyevero dreki)g mir se ni sklenil, brezuspešen, neopravljen, neskončen. 2. nepopoln vizij, nedovršen, nezrel, nerazvit, brez vrednosti, prost davkov, brez odbitka, čist (dobiček). d-zEgflco ep. 1. act. prevaram fJviLOv; delam komu škodo, prikrajšam, žalim ^elvovg. 2. pass. izgubim kaj, pogrešam česa nvog.
d-zevfjg 2 [Et. iz sm + revog žila, kita; lat. tenus, oris, zanka] zelo napet, nategnjen, čvrsto se držeč, xto<jdg trdno se ovijajoč, avfjg stanoviten. — adv. -veg, -včdg.
dzevt£co upiram oči v kaj, gledam (ostro) za kom ali na koga. azeg [Et. iz snter, stvn. suntar, „ab-gesondert“, lat. sine] praep. z gen. ep. poet. 1. brez, razen; aveg fiecbv brez volje bogov; azrjg aveg neglede na.
2.	oddaljen od, daleč od. d-zegagvog 2 (veigco) ep. trd, neporušen, pren. neizprosen.
&'zeg-fte adv. poet. brez, daleč od, razen. azsgog 3 = 6 ETEOOg. d-zegrnjg > (vegjzco)nevesel,neprijeten, 2 ep. I žalosten, grozen; azegne-a-zegnog | ozsgog slg angoaaiv manj 2	I	prijeten za poslušanje.
dzeyyia, f) neumetnost, nespretnost, neizkušenost.
a-xe%vog 2 {vs%vr]) brez umetnosti, ne-umeten, preprost. — adv. dzexvčog naravnost, povsem (kakor); docela, dodobra, vsekako; dzs%vcog brez umetnosti, preprosto, nespretno. azecov (pt. od aveco) ep. ion. predrzen, zaslepljen; ne ozirajoč se na svoje življenje, do besnosti predrzen, dr?7, (d) f] [Et. iz dr d-v d., kor. awa, poškodovati, gl. tidco] 1. nesreča, kazen, poguba, nezgoda; o ljudeh: po-gubonosen, nesrečen. 2. zaslepljenost, omama, omotica, zmotnjava. 3. greh, krivda, zločin. 4, poosebiAzrj boginja nesreče.
S-njKTog 2 (trjzco) 1. neraztaj an, ne-skopnel; neraztopljen. 2. ki se ne da raztopiti.
a-zrjgeltjzog 2 (vr)ge?.eco) negojen, zanemarjen. — adv. dzz]geXf]zo3g e%<0 zanemarjen sem. azrjgia, r\ škoda, zlo, nesreča. azrjgog 3 (dvtj) škodljiv, poguben, pogu-dzrjaigog 3 poet. poguben, [bonosen. a-zUjco (mo) ep. poet. ne brigam se za, ne spoštujem, preziram. dzZgayeXeco zapuščam čredo. azlfia^co (d-vmog) [impf. iter. dmpd-^eoxov\ 1. ne spoštujem, preziram, zaničujem, oskrunjam, sramotim, ponižujem jzohv; pt. dvigd^ovzeg brez strahu. 2. (raz)žalim, smatram za nevrednega uva Tivog; z inf. ne smatram za vredno, nočem (kaj storiti). azlfiaazog 2 poet. zaničevan, preziran, zaničljiv.
dzlfideo (dzigog) — augagco. d-zigrjrog 2 1. ne češčen, ne spoštovan, preziran, zaničevan. 2. ne cenjen, dixr] pravda, pri kateri kazni ne določi sodnik, ampak že postava sama.
dzlgia, rj, ep. ion. -trj (dziuog) 1. ne-čast, onečaščenje, osramočenje, zaničevanje, preziranje, iv dviui/ij s/0) nva preziram koga. 2. sramota, na-firj dugiag sramotne strasti NT, nepoštenost, izguba (častnih) državljanskih pravic, pregnanstvo, nezasluženo ravnanje. či-zlfiog 2 {zigr!}) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; c5r lxogr)v nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: yegčbv časti oropan;
b)	o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, edga azigovega manj častno mesto; augovegog sigi sem manj u-gleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. — adv. dzigcog sramotno. dzlpoeo (dtigog) onečastim, sramotim, zasramujem NT; izganjam, jemljem komu državljanske pravice. d-zZgcogrjzog 2 1. (ugcogeogai) nekaz-njen, nekaznovan, nemaščevan, au-g(hgi]vog yiyvogai uidem kazni. 2. (u-gcogeco) nebranjen, brez pomoči. Azivzaveg, oi narod v vzhodnem Epiru. azizaMco (dvd/./.o)) ep. |aor. dvivg/.a] odgajam, negujem, hranim, redim, krmim.
či-zizog 2 (mi)) ep.neplačan, nekaznovan, brez kazni.
’A-zAag, avvog, 6 1. oče Kalipse, bog, ki nosi nebo. 2. gora Atlas v zahodni Afriki; preb.AzAavzeg, oi, adi.Azhav-zinog 3 itovvog Atlantsko morje.
3.	pritok Istra.
&-xXaxog 2 dor. = d-T/.r/Tog. dzXr)X£co (d-T/.ijTog) poet. ne morem prenašati, pt. ogorčen, razkačen. &-zXt]zog 2 (v/.F/vm) ep. ion. poet. neznosen nsvftog.
a-zgrjzog 2 (vegvca) 1. neodrezan, ne-opustošen yfj. 2. nerazdelen, nedeljiv. dzgtljoo (azgig) puhtim, kadim se. azptg, Id o g, i), poet.azpog, 6 [prim. nem. Atem] para. sopara, hlap, dim NT.
tt-roxos 2 nerodoviten, ki še ni porodila.
dzo^pia, rj strašljivost, bojazljivost, malosrčnost.
d-roA/tog 2 (to/.ga) plašljiv, bojazljiv, nialosrčen.
d-ro^og 2 (tsjuvco) 1. poet. neobrezan, Aet.ucdr nepokošen. 2. nerazdelen, nedeljiv, majhen; NT sr droptro v trenutku.
dvojrta, t) 1. neobičnost, nenavadnost, posebnost, čudnost. 2. nevednost, neumnost, nespamet.
d-rojtog 2 (voaog) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen, drog 2 ep. (iz aavog, dco) nenasiten, >(ki ni nikdar sit.
^rocara, t) 1. Kirova hči, Kambizova in potem Darijeva žena. 2. Arta-kserksova žena.	[ primeren.
d-Tgdy<ydog 2 netragičen, tragediji ne-d-zganzog, 6 [St. kor. tereq, vrteti, sukati, 7at.torqueo, siov.trak, nem.drech-seln, Drechsler, stvn. drahsil] ep. pre-_ slica, vreteno, strelica, puščica. AzgapvzEcov, to primorsko mesto v Miziji.	[pot.
d-zgajtizog, f] ep. in d-zganog, i) steza, AzgeiS-^g, ov/Azgeicov, ovog, 6 Atrejev sin Agamemnon ali Menelaj. drgečeta, ij ion. -eir) in -rjirj (d-TOE-zrjg) zanesljivost, natančnost, popolna resnica, pravi razvitek kake stvari, d.egyov s£sZeyyco pripovedujem, kako se je v resnici vse godilo. d-zQexrjg 2 (avgazvog) točen, natančen, zanesljiv, preskrben, istinit, gotov, resničen; dezag avgezeg ravno deset; do§a velik; to dvge-zeg popolna resnica. — adv. dzgensg, -scog resnično, neovržno.
d-zgsga(g) adv. (vgš/.uo) nepremično, mirno, tiho, ne da bi se ganil, d-Toe,uag s^co mirujem, sem miren, to ovgavonedov pustim mirno stati. dzge/zsco ep. ion. ne trepečem, ne tresem se, sem miren, mirujem, ostanem miren, pomirim se pri čem em vn>og. d-zgegrjg 2 (voiuo)) ep. neustrašen, ne tresoč se, miren. — adv. dzgegecog mirno, neustrašeno.
azgsfiia, r) (a-VQS)ii)g) nepremičnost, mir, dvosiuav syo) mirujem. dzgegi^co ion. poet.sem miren, mirujem. d-zgeazog 2 (zgeco) poet. ne tresoč se, neustrašen, nebo ječ, brez strahu. Azgev g, ecog, poet. F) o g Tantal o v vnuk, Pelopov sin, Agamemnonov in Menelaj ev oče.
a-zgi{lrjg 2 (vgifico) 1. neodrgnjen, ne-obrabljen, oddg neutrjen, nerazhojen, nehoden. 2. nepoškodovan. a-zgmzog 2 (tgifio)) ep. neodrgnjen, neutrjen; mehek yeig. a-zgogog 2 (tgefzoo) ne tresoč se, neustrašen, brez strahu. d-zgocpog 2 (vgecpco) slabo rejen, suh, mršav.
a-zgvyezog 2 (rgvco) ep. nemiren, ne-pokojen, neugnan ftd).aooa. — drugi: nerodoviten, pust.
d-zgvzog 2 (tgvco) poet. ion. neumoren, neprestan, neskončen, neizčrpen; brez dela, brezdelen.
Azgvzcovr), fj ep. nepremagljiva, Ate-nin pridevek.
a-zgcozog 2 (nrocbozco) 1. neranjen.
2. neranljiv; ygr)/.iaoiv n ep odkup en. dzza at. = Tuva, dzza civiva gl. dooa in ciaoa.
dzza [Et. lat. atta, oče (v otročjem govoru), got. atta, slov. oteč, oče (iz ot-če)] ep. očka.
dzzazal [Et. lat. vzklik začudenj a : attat, gršk. drovo?] poet. vzklik bolečine: oj oj! gorje!
dzze^Ejdog, o ion. neka vrsta kobilic brez kril.
”Azzr)g, ov, 6 služabnik frigijske Kibele. AzzLmf), f) 1. Atika yfj. 2. Atenjanka yvvrj; adi. Azzmog 3 atiški. dzzMi^co (,Avvuzog) držim z Atenci. dzzimagog, d vdanost, privrženost do, pristop k Atencem, nagnjenje do Atencev.
azzco at. = aoooo gl. atooco. azv^ofiai pass. ep. z a or. dzv/ileig in poet. ostrmim, zgrozim se, splašim se, (pre)strašim se vsled česa, sem plah, boječ, omamljen; dzv^ogevog jzedioio plaho bežeč (dirjajoč) po ravnini, dTv^ofzšvi) dnoleoftai do smrti preplašena, prestrašena, v smrtnem strahu.
&-zvgavvsvzog 2 (tvgavvevco) ne podložen samosilnikom (tiranom). a-zvtpog 2 brez prevzetnosti, neošaben, skromen, zmeren.
a-zv%eco (d-vv/jic) [fut. drv/fjouo, pf. f)VV'/r)>ta.\ 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) nvog, nisem uslišan, prošnja se mi odbije naga Tuvog; ovx &Tv%čb dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, sv Tuvi v čem; xT(bpuevog &vv-yeco ne posreči se mi, pridobiti kaj; Ta aTv^rjffevva slab (nesrečen) izid. dzv%r)[ia, aro g, ro nesreča, nezgoda. d-zv/rjg 2 (Tv/yelv) nesrečen, zapuščen od Boga, zaslepljen, zanemarjen, drvita, fj nesreča, nezgoda, ponesrečeno započetje.
ai> [Et. lat. aut, autem, iz av: gršk. avTs, avTig, avdug, avzdg (iz avte ao)j
1.	a) zopet, vnovič, iznova, zopet in zopet, zopet iznova nahv av, avffug av-, b) v prihodnje, prihodnjič, po-sihmal. 2. tudi, enako, pa, ravno tako. 3. nadalje, potem, nato. avauvco (avog), at. avauvco [impf. rjvau-vov, fut. avavčb, a or. rjvava, ion. r/vrjva, med. = pass. s fut. avavovpuai, a or. pass. rjvavfkrjv] 1. act. sušim, ngog fj-faov na solncu; (Uov ginem, venem, životarim. 2. med. usiham, sušim se, ginem, mrem.
avya£co (avyfj) ep. poet. 1. act. a) gledam, vidim, opazim; b) obsevam, osvetljujem; intr. NT svetim se, zasvetim. 2. med. jasno vidim, spoznam, opazim.
Avyetag, ov, 6 kralj v Elidi; njegove hleve je očistil Heraklej. avyfj, f) (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek fjUov, jdgovTag; Auog avyau nebo; opupaTCOv oko, pogled; fj negi to 99rog avyfj od solnca izvirajoči žarki; d-%gug avyfjg do jutranjega svita, do dne NT.
AvyrjudSrjg, ov, 6 Avgijev sin Agasten. Ai}yiXa, Ta oaza v Libiji. avda^opau, aor.rjvdd^aTO ion. = avdaco. avdaco in med. ep. poet. [fut. avdfjoco, a or. r/vdaaa, iter. avdfjoaov.e] tu ali z inf. 1. govorim, pripovedujem, avuov odvrnem, odgovarjam, enog Tuva nagovorim, peyaXa predrzno govo-
rim, baham se. 2. pravim, naznanjam, zapovedujem, svetujem ouconav; imenujem koga kaj (z dvojn. a ec.); pass. imenujem se; 'InnoAvvov avddg; misliš na Ilipolita?
avdrj, p [Et. iz a-vdrj, slov. o-vadi-ti] ep. poet. 1. glas, govor, beseda. 2. a) govorica, vest, poročilo, sgycov o tvojih delih; b) prorokba, odgovor.
avdfjeug 3 ep. govoreč, z govorom obdarovan (o bogovih, ki govore kakor ljudje).
avdco = avdfj.
avsgvco [Et. av-Fegvco (avco-), aFFsgvco, impf. avegvov, aor. avegvoa] ep. 1. gori ali nazaj potegnem, nazaj zavihnem (komu vrat), upognem; vevgfjv napenjam. 2. ovr/Aag zopet potegnem iz.
avff = avte; avti ’ = avzo, avvd pred
spir. a sp.
avffadeua, fi in avffadta, fj (avff-adijg) poet. samoljubnost, (pre)drznost, prevzetnost, brezobzirnost, svojeglav-nost, upornost.
avff-adrjg 2 [Et. avvoFadf/g, avTog, d-deuv, avdavco] 1. predrzen, prevzeten, brezobziren. 2. svojevoljen, samovoljen, trmast.
avffadt^opai d. m. (avd-ddr/g) sem samoljuben, prevzeten, (pre)drzen; pt. iz prevzetnosti.
avff-aupog 2 | ^ istokrven,
avff-aipcov 2 SOrt°den’ V rodu; brat’ r I sestra.
avfr-atgEzog 2 (augeopau) 1. rado vol j en, po svoji volji izbran; ffavavog samomor; OTgaTr/y6g poveljnik, ki si je sam prisvojil poveljstvo. 2. iz lastne krivde, česar si je kdo sam kriv, kar si je kdo sam nakopal nijpovai, dov/.sia.
avffevzEco (avO-švvijc) gospodujem, Tuvo g nad kom NT.
avff-evzrjg, ov, d [Et. avvog, evvrjg iz oevTrjg, kor. sen, gl. avvpuu] povzročitelj, samomorivec, morivec, rabelj.
avft-fjfiegov adv. (fjgega) isti dan, istega dne, precej, takoj.
ai/fh a dv. ep. 1. na mestu, tam, ondi.
2.	o času: takoj, precej.
avfru^Evfjg 2 poet., ion. avzuyEvfjg na istem mestu rojen, ffeog domač, no-Tapog ki v deželi sami izvira.
125
avgiov
avffig
abfhg, ion. in poet. avrig adv. (av) 1. nazaj, zopet, vnovič, iznova. 2. nasproti. 3- a) nadalje, zatem, drugi pot; b) v bodoče, prihodnjič. utiff-opaigog 2 poet. istokrven, soroden, sorodnik, brat, sestra. aiiia^og 2 [Et. d eop. + fia/fj, gl. la/?)] eP- skupno, glasno kričeč.
“■Mata, f/ (avXfj) zavesa, zagrinjalo, preproga, tapeta.
adXa^, axog, fj (gl. aXo£) ion. brazda, razor.
ai)Xeiog 3 in 2 (avXfj) kar spada k dvorišču ali hiši, dvoriščen, hišen, fivgai vrata na dvorišče, glavna vrata, ovdog prag vrat, ki peljejo na dvorišče.
“tiAeo) (avX6g) 1. act. igrani, sviram na piščal(ko), (za)trobim; avXsiTai nav pšXa'd'QOv cela hiša odmeva od sviranja (na piščalko). 2. med. dam si zasvirati na piščalko. avXfj, fj [Et. sor. s liom. lava, iavoai, sor. s kor. wes, gl. dovv] 1. zagrajeno dvorišče, ograja (zid) okrog dvorišča, staja za živino. 2. dvor, hiša, predsoba, veža, palača, stanovanje.
avog, to (avXeco) kar se s vira (igra) na piščal, pesem za piščal. avhrjoig, eoog, fj (avXeco) piskanje, sviranj e na piščal.
avXrjxfjg, fjQog, 6 poet. | (ad/Joi) svirač, avXrjxfjg, ov, 6	| piskač NT.
avlrjtLKog 3 (avXr/Ti)c) kar spada k sviranju na piščal, r/ a/j/.r/rt/.r) (sc. Te/vrj) umetnost sviranja na piščal. avXrjxgig, id o g, fj piskavka, sviravka. ai>Xi£opai dep. brez fut. z a or. med. in pass. (avhj) 1. sem ograjen, sem zagrajen. 2. taborim (prenočujem) pod niilim nebom (na polju) NT. aiiliov, to (avh)) 1. osek, ograja, dvorec. 2. jama, votlina. avlig, idog, fj (avh)) ep. prenočišče pod milim nebom, gnezdo.
AvXig, idog, fj pristanišče v Bojotiji. ai>Xianog, d demin. od avX6g majhna piščalka.
aiiXog, 6 [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še avXcbv] 1. cev, tul; cev (pri osti, v ka-
tero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); aipiaTog potok krvi. 2. piščal NT. avXcov, čdvog, 6, poet. tudi fj (avXdg) rov, jarek, globel, prekop, vodovod, morska ožina, dolina; novvioi av-Xcbveg morje med otoki.
AvXcbv, covog, 6 1. dolina in mesto v Meseniji. 2. mesto v Makedoniji. avX-coitig, idog, p (avXog, (Vtp) ep. z dolgo cevjo, z dolgim tulom, tqv-(paXsia čelada s cevnatim nastavkom, v katerega so vtikali perjanico. avl; avto praes. in impf. tudi av^co, ep. ion. ae^co [Et. kor. aweg; avgo) iz afegco, nem. wachsen; lat. augeo (iz aug-) — avgm. ijvg-, ion. avc.-, fut. avfy)oco, a or. rjv^joa, pf. rjvfyjxa, pass. pf. rjv^ijjiai, a or. rjv^fjffrjv, fut. av^fj-fh)oopiai, avgijaouat] 1. a ct. a) trans. (po)večam, (po)množim, povišam, pospešujem, storim, da raste, uspeva, postane močno, podpiram, slavim, proslavljam; b intr. = pass. rastem NT. 2. pass. množim se, rastem, napredujem, uspevam, razvijam se, povzdigujem se, šXXoyijiog ijvgfjffrj postal je ugleden; /xšyag postanem velik.
av^t), av^poig, fj množenje, pomno-žitev, prirastek, napredek, rast NT. Av^rjaitj, fj ion. boginja rasti ali uspavanja.
av^co = avlgdvco.
avog 2 [Et. iz sauso-s, slov. suh, lat. sudus iz susodos; gršk. še avovr/oog] ep. 1. posušen, suh; (o glasu): zamolkel. 2. ubog, siromašen. d-vnvog 2 ep. poet. 1. brez spanja, buden, vzbujen, čuječ, bdeč, vitvog nemirno spanje. 2. pren. zgfjvai ne-usehljiv, vedno tekoč, ayga nočen. avga, ion. aiigij, fj (gl. drjju) pih, sapa, prepih, zrak, veter, vihar; svež jutranji zrak; ugoden veter (pri plovbi). avgiov, avgi [Et. iz avog-, gl. e tog] adv. jutri, kmalu, fj avgiov jutrajšnji dan, šni tfjv avgiov drugi dan NT, sig avgiov do (na) jutri, avgiov vijvi-xade jutri ob tem času; ofjjiegov xaX avgiov danes in jutri NT; tov avgiov Xgovov od danes do jutri.
avozaAsog 3 (avoc;) ep. zamazan, suh, grd, razku stran.
avozrjgog 3 (avog) kisel, rezen, rezek, resen, strog, neprijazen NT. avozrjgozrjg, ijvog, f) 1. trpkost, rezkost, kislina. 2. strog značaj, resnost. avz avvo(-vd), aiiz - avte. avz-ayyeAog 2 poet. kdor sam osebno naznani, sporoči, javljajoč, avvay-ysAog Xoycov da sama sporočim. avz-dyg£zog 2 (d'/Q£(o) 1. ep. kar je kdo sam (po svoji volji) izbral; el sir] avvdygeva jzavva ko bi mogli sami vse (po svoji volji) izbrati. 2. poet. rado vol j en, iz svoje volje. avx-dSsH(pog 2 poet. bratski, sestrski;
subst. 6 rodni brat. avz-avdpog 2 z moštvom vred. — adv. avz-avdgi.
avzdg ep. veznik: 1. pa vendar, toda, pa, zopet. 2. potem, nadalje. 3. = de. avzagneia, f] kjer je človek sam s seboj zadovoljen, samostalnost, zadovoljnost; jzdoav avvdgneiav e/co imam vsega v vsem dovolj NT. avz-agnrjg, avvagneg (avvog, donečo) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, ngog, etg vi; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. — a dv. avz-dgucog; avvacjy.eovo.va gfjv prav zadovoljno živeti.
avze (gl. autem) a dv. ep. poet. 1. zopet, iznova. 2. nasproti, pa. avx-endyyeXxog 2 (sjz-ayye?.).oii(u) sam seponujajoč, sam od sebe, rado vol j en, iz lastnega nagiba. avz-Egezrjg, ov, 6 ki sam vesla, veslar in vojak obenem.
dvzsco ep. (samo praes. in impf.) 1. kričim, glasno kličem vivd. 2. zvenim, donim, avov zamolklo. dvvrj, fj (aticn) ep. kričanje, (bojni) krik, vpitje, boj.
avz-rjKoog 2 (dnovco) priča, ki je sama kaj slišala; avvrjnoog yiyvopai slišim na lastna ušesa.
avz-fjpag a dv. ep. in avz-rjpsgov isti dan, istega dne. avxi-yevr]g 2 ion. = amh-yevr]C. avxi-y.a a dv. (gl. o uro g) 1. takoj, precej, na mah, avvlyM yevoluevog takoj
po rojstvu, avvina fia/.a precej ta trenutek, avvina ve nat = brž ko, avvin’ ejveiva takoj nato, v zvezi s spolnilcom: 6 avviza cpofiog sedanji strah, ro amina sedanji čas. 2. tako na primer, da navedem takoj primer. avxig ion. — avftig.
dvvfirj, f/ | (dr/im) ep. 1. sapa (tulečih dvvjirjv, vetrov), dih, puh, veter.
evog, 6 I 2. vonj, para, dim, plamen. avzo gl. eavvov.
avzo-ftoeC a dv. (fiorj) takoj pri prvem bojnem kriku, pri prvem napadu ali spopadu.
avxo-yevvr]xog 2 (ysvvdco) od istih staršev rojen (o Jokasti in Ojdipu); noip.rn.iava zakon z lastnim sinom. avxo-yvcofiovsco ravnam po svoji glavi, na svojo roko.
avxo-yvcoxog 2 (yiyvcbonco) poet. kar kdo sam od sebe sklene ali izvoli, svojevoljen, samovoljen, oppj lastna trma.
avzo-Sarjg 2 (darjvai) poet. česar se je kdo sam naučil, neumeten, naraven. avzo-Sena ravno deset. avzo-dtSanzog 2 (didaonco) ep. samouk. avzo-SiHog 2 (din.vj) ki ima svojo lastno sodnjo oblast, ki sodi po svojih lastnih postavah.
avzo-Siov [Et. avvo-dirov, lat-, dies] a dv. ep. precej, takoj; neutegoma. avzo-svzrjg, ov, 6 poet. - avd-evvrjg. avzo-Ezeg a dv. (evog) ep. istega leta, v enem letu.
avzo-ftsv a dv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, eg s6or)g kar (koj) s svojih sedežev; pogosto —^ odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj.
3.	brez ovinkov, naravnost; zato. avzo-'d'i a dv. ep. na licu mesta, na istem mestu, tam, tukaj (v našem mestu).
avzo-Kaaiyvr]zr\, 7) ep. poet. rodna sestra.
avzo-naoiyvr]zog, 6 ep. rodni brat. avzo-nazanpizog 2 od samega sebe obsojen NT.
j (nekopai, ne/.evo)) iz
avzo-nikevazog 2 ( lastnega nagiba, avzo-KsArjg 2 ion. sam od sebe, brez J povelja.
aino-K^Tjrog 2 (zaheco) poet. nepoklican, sam od sebe.
avxo-xgaxrjg 2 (xpaTsco) ki sam ali neoniejeno vlada, samovladen.
avvo-ngdvcog, ogog, b, 7] (zoaveoo) sam svoj (neomejen) gospodar, samostojen, neodvisen; samodržec, samo-vladar; avvoy.Qd.TCOQ navva diavi{h]gi uredim vse po svoji volji; payr) kjer sme vsak po svoji glavi delati, brez poveljstva; ovgavr]y6g vrhovni poveljnik.
olvtoktoveco poet. umorim se sam, umorim z lastno roko; pl. medsebojno se morimo, morimo drug drugega.
avxo-xxovog 2 (zveivco) poet. sam ali z lastno roko moreč, moreč sebe ali svoje sorodnike yeig.
Avx6-lvzog, 6 oče Antikleje, Odisejeve matere.
avxo-paxiljco (avvo-pavog) ravnam, naredim kaj samolastno, sam od sebe.
avvo-pavog 2 [Et. avvog-)- mntos, lat. mens, mentis] 1. ki (se) sam premika ali deluje vginodeg, iz lastnega nagiba, prostovoljno. 2. kar se samo od sebe vrši, nastane, sam od sebe, slučajen, naraven akeg, 'Odvavog; o rastlinah ki same od sebe rastejo, samorastel; sz., dno vov avvopdvov slučajno, sam od sebe.
Avvo-pvbcov, ovvog, o Ahilov voznik.
avvopokeco (avvo-poXog) [avgm. rjvvop-, ion. avvop-] preidem sam od sebe k sovražniku, uskočim, ubežim.
avvopoMa, fj prestop k sovražniku, prebeg.
ativo-pokog 2 (po/.eiv) ki prestopi, preide k sovražniku; 6 uskok, pre-bežnik.
avvovopeopai pass. (avvo-vopog) živim po svojih zakonih, vladam se sam, sem samostojen.
avvovopia, f] politična neodvisnost, samostojnost.
avvo-vopog 2 (vbpog) 1. ki živi po svojih zakonih, samostojen, neodvisen, svoboden. 2. iz lastne volje, rado volj en.
avvo-vv/i (vvŠ) adv. ep. še isto noč.
avvo-^vlog 2 (gu/Lor) poet. iz samega lesa, ves lesen.
avvo-naig, naidog, 6 poet. roden (lasten) sin.
avv 6-nexQog2poet.iz naravnega kamna, iz žive skale.
avvo-Jtoiog 2 poet. (nota) samorastel, sam od sebe zrastel. avvo-nohtg, tog, r\ (jroAtg) neodvisna, samostojna država. avvo-noA.tvrjg, ov, 6 državljan neodvisne države.
avvo-Jtgvpvog 2 (ngepvov) poet. s korenino vred, povsem, popolnoma. avv-onvrjg, ov, ion. -eco, 6 (gl. oodco) kdor vidi na lastne oči, očividec, priča samovidec; ol avvonvai ki so sami videli NT.
avvog, r), 6 [s krazo vavvov in vavvo; et. av- iz dav, sor. staroindsko asu s, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, y.ai avvog, zal avto tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; avvri ve zai vov vlov syovoa ona s svojim sinom; avvog 6 avr/g ali 6 avfjo avvog mož sam; b) a.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; avvrj f] dfoffieia resnica sama na sebi, resnica sama; /9.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno ; c) lat. solus, sam (brez drugih), avvoi eopev smo sami, avvog zajj’ eavvov sam zase, avvog ezaovog vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez ovv) s (kom) vred, z, ž ... vred, vr/eg avvoig dvdgdai ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. avvov spe in avvov pe mene samega (pron.se tudi izpušča), avvov os ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. volg r/ps-vegoig avvcov cpli.oig našim lastnim prijateljem, epov avvov ygelog moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, avvo vovvo v o Bv£d.vviov ravno ta B.; d) s pron. reflex. avvog ngbg avvov oXo)/.ev po lastni roki sam se j e usmrtil; e) pri števnikih: nepnvog avvog sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3 6 avvog, fj abvi), vo avvb, at. avvog, avvr), vavvo(v), ion. covvog, vcovvo idem isti, taisti, ravnotisti, vcovvo vpiv i-mji/o-
oofjLEV storili smo isto kakor vi, ta avta tavta prav (baš) isto, baš ta sredstva; sv tavtčp rjofia tovtoig bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; avtih Jioteloftcu spraviti pod svojo oblast, gg tcovto na istem mestu, xata tcovto na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pr on. pers. njega, njemu itd.; avtov = eius.
avto-as adv. ravno (prav) tja. avto-oradir], rj (iotapai) ep. boj iz bližine, spopad, bojni metež (boj, v katerem ostanejo borilci na istem mestu).
avto-atoXog 2 (otšA/.ogat) poet. kdor se sam odkod odpelje, odrine (ali: kdor sam opremi ladjo). avto-o<payrjg 2 (ocpattco) poet. od sebe samega ali svojih otrok umorjen. avto-a%eda (Sov) adv. (avtov sycov) zelo blizu, v boju iz bližine, mož proti možu.
avtoa^Siaijco (avto-oyediog) delam ali govorim, ne da bi se pripravil, nepremišljeno, lahkomišljeno sodim, nepripravljen govorim, izvršim kaj naglo ali na slepo srečo, na svojo roko.
avtoa^ediaofia, or o g, ro brez priprave zložena pesem, improvizirana pesem. avtoo/sScaotiHog 3 brez priprave zložen, improviziran.
avtoa^edirj, r) ep. boj iz bližine, bližina, spopad. — adv. a ec. avtoo^eSirjv iz neposrednje bližine nh)ttco. avto-a^eČLog 2 in 3 nepripravljen, brez priprave zložen, zapet, improviziran. avto-a^eSov adv. gl. avto-oysdd. avto -tekrjg 2 (tskeco) 1. kdor sam sebi nalaga davke, neodvisen. 2. sam v sebi dovršen, popoln, kdor sam sebi zadostuje.
avto-tgayi,x6g niAhp/.og prava tragična opica.
avtov adv. na licu mesta, na istem mestu, tukaj, tu, tam. avtov, rjg, ov, at. - savtov, f\g, ov. avtovgysco (avtovoy6g) lastnoročno pripravljam.
avt-ovgyog 2 (egyd£o]iac) kdor sam dela, samodelaven, rokodelec; yegi
z lastno roko ; kdor je na težko delo navajen.
avto-cpi(v) ep. gen. in dat. sing. in pl.
od avto g; stoji vedno s predlogom, avto-cpovtrjg, ov, 6 samomorivec, mo-rivec sorodnikov.
avto-cpvrjg 2 (cpvco) 1. samorastel, sa-moroden, to avtocpvšg lastna narava, pristna lastnost, samorodnost. 2. naraven, prirojen, prvoten, neumeten. avto-cpcogog 2 (cpcogdco) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; gjr’ avto-cpcbgcp (v) pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; dLMZ/.ay.))f.iata zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.
avto-^eig, oog, 6, 1) (/sig) kdor z lastno roko izvrši, mori, lastnoročen, moriven; subst. začetnik, povzročitelj, storilec, morivec; /niaopa grozen, strašen bratomor.
avt o%£LQia, f/ lastnoročno dejanje, umor, samomor; adv. avtoyeigia z lastno roko.
avto-^&cov, avto/Ooi' v deželi sami rojen, deželan, domačin; pl. prvi prebivalci, prvoselci. avto-yocovog 2 (yoavog) ep. samo ulit, neobdelan, masiven, iz celega, gost. avtcog poet. tudi avtcog adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. ve-cors, brezumen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u,
n.	pr. u-bežati; gršk. še avoiog, nem. ode (got. autheis), grog, žtcboiog istega pomena] 1. a) na isti način, takisto, cbg d ’ avtcog takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, avtcog & g prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, xai avtcog tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z pidip). av%£viijco (avyr']v) poet. prerežem vrat, zakoljem, umorim.
av%svcog 3 (avy/]v) ep. ki spada k tilniku, zatilen, tevovtsg kite na tilniku. ai>x£co hvalim se, baham se, ustim se, ponosno trdim z inf. avfflpca, atog, to (av/šco) bahanje, hvalisanje, prevzetno samozaupanje, bahava predrznost, stvar, s katero se kdo baha; kras, ponos, slava,
avyj)/,ia <5of??g slavno ime, velika slava.
a^XVv> bvog, 6 1. tilnik, vrat. 2. zemeljska, morska ožina, medmorje, ozka dolina, soteska. 3. kraj, kjer se deli reka na dva rokava.
ecog, f\ (avyeco) bahanje, poveličevanje.
ad^eco (avy/ii6g) 1. sem suh. 2. sem umazan, nemaziljen, zanemarjen, kuštrav.
ai>X[iT](>6g 3 (avypog) 1. suh, brezvoden. 2 umazan, zanemarjen, zapuščen, kuštrav. 3 voitog temen NT. ai>xfi6g, 6 (avco) 1. suša, suhota. 2. blato, nesnaga. 3, zanemarjenost, divjost. <*-vxiubdr]g 2 (eidog) ion. = avyfvt]g6g. aiico, avco1 ep. vžigam, palim, dl/.o dsv prinašam ogenj od drugod, avco, avco2 ep. poet. [Et. diDco iz aju-jo, iz klica aju! prim. lat. iubilum, iz klica ju! nem. jauchzen iz juch! gršk. še dvvšco, dvvfj istega pomena. — Obl. impf. avov, fut. avoco, a or. rjvoa, ep. avaa] kričim, glasno kličem, vpijem, zaženem bojni krik; viva (po)-kličem koga; o stvareh (za)zvenim, zazvenčim.
d<p-ayvi£co 1. opravim spravno žrtev. 2. med. opravim zase spravno žrtev. dtpaigsoig, scog, fj (dtp-aigeco) odvzetje, oropanje.
dcp-aipeco, ep. ajio-aigeco, ion. an-aigeco [gl. algsco; ion. impf. iter. anaigseoxov, fut. dcpaigr/oco, NT dcpsXa>, a or. acpsi-?.ov, pf. dcpynry/.a, -rjfrai, ion. dnagai-giy/.a, djzagaig'>y.iai] 1. act. in pass. a) odjemam, proč jemljem, snemam, odstranjujem, odtegujem, zbrišem, preženem vi, v iv 6 g (viva) vi komu kaj; vivi vi osvobodim koga česa, odpuščam komu kaj; b) oropam, ugrabim, ropam; c) zmanjšujem, omejujem danavag, cpffdvov. 2. med.
a)	a) jemljem zase proč, odjemam zase, odtegujem, oplenim, ugrabim, ropam vivd vi, v iv 6 g vi, dgyrjg odstavljam; /?) prevzamem, odvzamem komu kaj vivog vi, vd sgyov končam boj; vdcog odvrnem, odpeljem vodo; vrjv oipiv oslepim; b) a) iztrgam koga iz česa, osvobodim koga ex yegčov, viva sg SAsvdvgiav; /j) zadržujem koga, ovi-
ram koga yiv) jvoisiv. 3. pass. a) vzamejo mi, oropajo me, izgubim kaj, vzame se mi kaj acpaigovfiai vi; b) ovirajo me, opipia vovpiov aip-'flgšfir) sioogav mojemu očesu se je odvzel pogled.
acp-dXkopai med. skočim s česa -rou imvov.
a-cpalog 2 ep. brez čeladnega nastavka, brez gr ebena.
dcp-a/iagravco ep. [aor. acpapiagvov in ami/vjdgovov) 1. zgrešim, ne zadenem, ne dosežem svojega namena vivog. 2. izgubim (kar sem imel). dipa^iagro-srnjg 2 (enog) ep. nepremišljeno, nespametno govoreč, napačno govoreč.
dcp-avSavco ep. ion. poet. [inf. a or. ion. anadsiv] nisem po godu, ne ugajam komu.
acpavsia, fj 1. neznatnost, preprostost.
2. pokončanje, uničenje. d-cpavfjg 2 (cpaivo/nai) 1. nepoznan, neslaven, neugleden, neznamenit. 2. neviden, negotov, nevidljiv, skrit NT, negotov eknig, skriven, nejasen, temen, neopažen; Xoyog nedokazan, neopravičen; snbst. vo acpaveg negotovost, dcpavfjg sipa jvoicov vi storim kaj neopažen, dcpavrjg yiyvoyiai izginem, izgubim se, oi acpavsig izgubljeni, sv acpavei xsivai negotovo je, ydoyia podzemeljski; ovxacpaveg jasen, javen, znan. — adv. dcpavčog, sv zco acpavsT, tx rov dcpavovg skrivaj, neopaženo, ovx acpavcbg /.iayopiai borim se hrabro.
dcpavi^co 1. act. a) storim nevidno, spravljam izpred oči, zatemnim fjhov, odtegnem očem, zatrem, uničim, razrušim, umorim, Jtalčag xai yvvaixag odvedem v suženjstvo; b) zatajim, zamolčim, ayog premagam, pozabim; NT grdim, razjedam. 2. pass. ginem, poginjam, minevam, izginjam.
, ,	\ (dmaviEco) 1. uničenje.
acpaviaig, | 2. izginjenje, byyvg d-
,EC0-’ r> ,	, cpaviouov kmalu izgine
acpaviopog, o j	^
a-cpavrog 2 (<paivo/Mii) ep. poet neviden, brez sledu, neslaven; acpavvog yi-yvofJiai izginem NT; cpcog nepričakovan.
Grško-slov. slovar.
9
dtp-duzrco, ion. dn-anzco [pt. pf. pass. an-apijzevog] vežem, pripenjam, privezujem; pt. pf. obešen, viseč. utpag adv. ep. poet. hitro, takoj, precej, na mah.
dtpaguzog = d-cpocv/nog. dtp-agna^co [fud. dq>agndoco, ep. -tigco] ep. poet. strgam, tL uvog kaj s česa; odtrgam dvftog-, zgrabim, izvijem iz rok onXa, oplenim ycbgav. dcpagregog 3 ep. comp. od atpag, hitrejši. dtpdooco [/ut. acpaoco, a or. rjcpaoa] ion.
potipam, dotikam se. či-tpazog 2 (cprjjii) ion. poet. neizrečen, nedopoveden, zelo velik, neštet, ogromen, mogočen, grozen, strašen. atpavgog 3 ep. slab(oten), onemogel. acpdco [samo pt. pra.es. ep. acpocovta] o-tipavam, preiskujem, pregledujem. d-<peyyrjg 2 (<peyyog) poet. brez svetlobe, ugasel, temen, nesrečen, strašen.
atp-eSgcov, čbvog, 6 (edpa) stranišče NT. dcp-czj ep. dcpfj. dcperjua ep. = dcprjua gl. acpLrjju. dtpeiSeco ne varujem, ne gledam na kaj, ne prizanašam, zanemarjam, zapravljam mm g in abs. d-cpsidfjg 2 (goeidojtai) ki ne prizanaša, ne hrani, ne pazi na, neusmiljen, brezobziren, brez strahu pred nevarnostjo, krut, brez usmiljenja. — a dv. -čog, ion. -ecog 1. obilno. 2. o-krutno, strogo, brez usmiljenja. dcpeidia, rj 1. zapravljivost. 2. NT brezobzirnost, neusmiljenost, uvog do dtp-eidov = an-eidov.	[česa.
a<p-eKTeov (an-e/ojiai) treba se je vzdržati uvog.
dtpeAsia, r) [Et. d priv., cpeAAevg skalnat, kamenit/svet] preprostost. dtpeAsOKOv iter. a or. od dcp-aigeoj. a-tpeArjg 2 enostaven, preprost, brez pomisleka ecpaye.
dcp-eAnco, ion. dn-eAnco proč vlečem (potegnem), odstranim ti (dno) tivog; zvabim, zapeljem kni u. dtpeAozrjg, rjtog, r/ (dcp-eAfjg) odkritosrčnost, preprostost, xagdtag preprosto srce NT. dcp-eAnL^co = dn-sAnigCO. atpevog, ovg, to ep. zaloga, premoženje, imetje, bogastvo.
atpel-co gl. dn-eyco.
dcp-egnco poet. odplazim se, odidem, odstranim se.
acpeoig, ecog, rj (dtp-hjpu) 1. izpuščanje strelic, ladij, ujetnikov, sužnjev (na svobodo), fieAoov izstrel. 2. NT odpu-ščenje ajiagticbv.
:Acpezai, ai ('Acpezai) kraj ob zalivu Magnezije.
dtp ero g 2 (acp-irjju) izpuščen, prost, osvobojen; prem posvečen, svet uvL dcp-eipco skuham.
dtp-ecovzai 3 pl. pf. pass. od dcp-irjpu. dtpfj, fj 1. (anzco) ion. prižiganje, zažiganje, negi Xvyvcov acpag ko se zmrači, v začetku noči (ko se prižigajo luči). 2. (anzojiai) a) dotikanje, ubiranje strun; b) NT člen, sklep, členovje.
dqp-T]yeopcu, ion. an- 1. hodim naprej, grem pred kom, vodim, načelujem tivog-, odhajam. 2. razlagam, pripovedujem ; ion. to dnrjyrjpikvov (kar je bilo) navedeno.
dtprjyr]fia, atog, to, ion. ,	doya.
anVyWa
dtprjy tj oig, ecog, rj, ion. y^g’ ^ dnfjyrjaig	’
dcp-zjAi£, v/.og, 6, ion. dn-f/Xig star; comp.
ion. dnrjAmeotegog. dtp-tjjiai ep. sedim sam, osamljen. dtp -rjjiegevco sem en dan (po dnevi) odsoten.
dcpfjroog, ogog, 6 (acp-irjpu) ep. (loko)-strelec.
dtpfrapota, tj neminljivost, večnost; nepokvarjenost, čistost NT. d-cpftagzog 2 (cpfieigco) nepokvarjen, neminljiv, neumrljiv, večen NT. &-cp'd'eyxxog 2 ((piHyyopcu) poet. brezglasen, tih, nem.
d-cpfrZzog 2 (cpdivco) ep. poet. neminljiv, (vedno)trajen, brezsmrten, večen. d-tp'd'oyyog 2 ion. poet. brezglasen, nem. dtp&ovia, rj 1. nezavidnost, pripravljenost, zadovoljnost. 2. obilica, izobilje, eig dcpntoviav obilno. d-tpfrovog 2 (comp. tudi -oveotegog, sup--oveotatog) nezavisten, radodaren, izdaten, rodoviten, plodonosen, blagoslovljen, obilen; sv dtpftovcozdzoig otgatonedeveaifcu v najbogatejših pokrajinah; kv dcpftovoig [hotevco živim
V obilju, obilujem. — adv. acpfrovcog v obilju, obilno.
dzpfropia, 7] (a-cpftooog, <p$sigco) čistost. A<pi8va, tj in "Acpidvai, al atiška občina; preb. Acpidvaiog, 6. dcp-iSgaoaig, scog, ^ potenje. dcp-isgoco čistim, posvečujem, maščujem.
dzp-Lrjpz, ion. djz-irjpi [impf. fjtpieiv in dzpisiv, fut. dcpr/oco, a or. acprjza, ep. a-<psr\xa in dcpsvrjv, cj. d (pop 3 sg. ep. dipep in acpf]y, pf. dcpsr/.a, nor. pass. dipeiftijv; med. fut. dcpfjoogai, a or. d-(psigrjv, impf. acpov, cicpsode; ion. jz mesto ep (ajziei, dm)ooo, djzrjza, aizeg, dnsifhjv, dresi gr g); NT tudi dtptco, impf. vjcpiov, 3 pl. pf. pass. acpecovvai] I. act. 1. trans, a) proč pošljem, odpošljem, odpustim, vržem, mečem, izstrelim y.sgavv6v, ftsXr], na/.vov; s .to g izgovorim, izustim; vržem se na kaj sgavvov srzi, etg vi; ■/vvaf/.a ločim se od, zapodim; ddxova prelivam, fhj-gov, ogyi)v sig viva znosim se nad kom; odpodim, proč podim, proč vržem, izgubim dvffog; preženem, u-gasim diipav, izgubim gsvog, izdahnem vrjv 'ipvftfjv; b) izpuščam, nazaj dajem, osvobodim, dajem prostost, oprostim, spoznam za nedolžnega, odpuščam (dolg, grehe), izpregledam komu kaj vivog, vivi rt, vi/v z/S/oiv odstopim od tožbe, uva vfjg dgyfjg odstavljam; c) opuščam, zanemarjam kaj, preskočim, ne omenjam; d) dopuščam, dovoljujem rzaičsvsiv, ne brigam se za kaj rt, xaigov, prepuščam, izročam komu kaj, anisi dndpeoffai dal jo je odpeljati. 2. intr.
a)	storim, da ladja odpluje, odplujem, odjadram žg vd rzeXayog; b) izpustim (konju uzde), neham, prestanem delati s pt. II. med. 1. oprostim se česa, odletim, odneham, popustim kaj vivog, uidem dta vivog. 2. izpustim (iz rok) jzf)yss čeigrjg; vskvcov acpov loči se od otrok; amv&fjgeg iskre odletavajo, se krešejo. 3. odplujem, odjadram, odrinem. d<p-ixdvco dcpc/.vsogai. dgp-LKVEOfiaz, ion. dji-iKVEOfiai d. m. [fut. dcpigogai, a or. dcpinogr/v, pf. acpiygai; ion. pf. 3 pl. drzir/.avcu, plpf. duzixavo\
1.	dospem, pridem kam vi, nvd, jzqog, sig, naga viva, etg Xoyovg nvi snidem se s kom, spustim se v pogovor; ot-xade povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj aAyog acpixsvo ge, eg vooovvo vv-yqg pridem do tolike sreče, dta gd-yr\g nvi spustim se s kom v bitko; dta Xoycov spustim se s kom v pogovor, sig e/ftgag, dt’ e/figag sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, sig diarzeigav vivog spoznam, seznanim se s kom, eg jzav xaxov zaidem, zabredem v naj-večjo nevarnost, pridem v največje zlo, sig jzav, hrži jzavva vse poskusim; sig jzaoav (laoavov prestanem vse skušnje ( naj hujše muke), sig oXiyov acpixevo izav vd avgavsvga v^d-ijvai malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, etg vd loov vivi enak sem komu, vivi v čem. a-cpiXdya'd'og 2 kdor dobro sovraži, sovražen dobremu NT. d-cpiXdgyvQog 2 neskop, nelakomen NT.
d-cpiXrjxog 2 (cpilszo) poet. neljubljen, nadležen.
dcpilia, f) (d-cpi/.og) kjer ni prijateljev, pomanjkanje prijateljev, osamelost. či-qnXog 2 1. brez prijateljev. 2. neprijazen, neprijeten, sovražen, nehvaležen.
d-cpiX6xipog2 brez častihlepnosti, brez plemenitih teženj; neznaten, brez-časten, nepošten.
dcpi^ig, e tog, ion. čuti^ig, tog, r) (a<p-ixvsogai) 1. prihod, dohod, otxads povratek. 2. odhod, (od)potovanje NT. dcp-ijuta^ogai med. | odjašem, nazaj dep-ijtJZEvor	| jaham.
dep-uznog 2 1. nevešč jahanju, nespreten v jahanju. 2. o deželi: nepri-praven, neprikladen za konjenico. dcp-utzapai d. m. poet. = arzo-rzevogai. dcp-iaxr\gi,ion.dn-iazr]gi[fut. djzoovfjooo, a or. arzeovpoa, pass. dizsavdOijv ; med. fut. djzoovfjoogai, a or. ajzsovrjv, pf. a-cpeovqxa, fut. 3 azpsovfj^co, adi. verb. drzoovavsov; ep. pf. opt. dzpsovair), pt. dcpsovaoveg; ion. pf. drzšovqxa, pt. d-jzsavs&vsg, plpf. arzšavaoav] I. trans.
1.	act. in pass. a) proč, v stran po-
stavim, odstavim ao%ovva, odstranim, odmaknem, ločim, postavim daleč proč to aofteveovavov; b) pripravim koga, da odpade od koga (preide h komu), izneverim koga komu viva Ttrog, dno vivog, odtujim, nndg e/mvvov spravim na svojo stran; c) odvračam, odbijam, preprečim rag vav noXe-/nioov emfiovldg. 2. med. odvračam od sebe, dam si kaj odtehtati ali poplačati, ‘/oeiog dolg povrnem. II. intr. l.proč (v stran) stopim, odstopim NT, odhajam, oddaljim se and Ttrog NT, izognem se £% vivog, Kivdvvov, ločim se. 2. NT odpadem, izneverim se, uskočim, vivog elg, ngog viva od koga h komu, dcpiovapai elg %oooiov uskočim v trdnjavo, acpeovcbg odpadnik, uskok, ubežnik. 3. zdržim se, odrečem se, odtegnem se, opuščam vivog, izgubim, gogevcov zavest ali pogum.
dcpKaovov, ov, v d ep. ion. konica, glavica; okrasek na sprednjem ali zadnjem delu krme.
d-cp^enrog 2 (gpAeyco) poet. nesežgan. acpAoiofiog, 6 ep. pena, slina. dcpveičg 2 in acpveog 3 (acpevog) ep. poet. bogat, premožen vivog. acpvco adv. naglo, nenadoma. &-(p6/3r]vog 2 in a-cpo/dog 2 1. neustrašen, neprestrašen, neboječ vivog. 2. česar se ni treba bati, ne nevaren, krotek tir) peg.
acpofUa, 7] neboječnost, neustrašenost. dcp-oSog, ion. an-oSog, rj 1. odhod, umik, povratek. 2. pribežališče, izhod. dcp-ofioioco napravim podobno, zravnam, upodobim; posnamem, vi v trt, ngog vi, prispodobim; pass. NT postanem komu enak, prispodabljam se. dcp-onXL£o[iai med. ep. razorožujem se, odlagam bojno opravo ali orožje. dcp-opaco, ion. dn-opšco [impf. ion. diub-qsov, dnoogcov] 1. proč, v stran gledam, nazaj se ozrem, nazaj obračam oči. 2. a) od daleč zagledam, opazim, zazrem; b) upiram svoj pogled v kaj.
d-cpopijvog 2 (cpogeco) neznosen. dcpopia, 7] (a-cpogog) nerodovitnost. acp-opi^co, ep. dn-ovQiC,co 1. napravim meje, postavljam mejnike, omejim,
ločim, razstavim vivog, ano vivog-
2.	od-, izločim, izobčim NT. 3. izberem, izvolim NT. dcp-oppaco 1. act. odidem, odrinem, odpotujem, prihrumim, priletim (blisk); nelgav odhitim na kakšno podjetje.
2.	pass. vzdignem se, odpotujem, proč odhitim, vavcpiv odjadram. dcp-opiirj, fj 2. izhodišče, zavetje, pribežališče, opirališče, oporišče. 2. a) povod, vzrok, prilika, priložnost NT;
b)	glavnica, sredstvo, snov (govora) depo o/vi] egycov nabava sredstev; a-<poQ/.ii] eig v dv [Hov sredstvo za življenje, depog/vi] naioiv živež za otroke. dcp-oppi^opai med. poet. storim, da ladje odjadrajo, spustim ladje v morje, /ftovog odjadram z brodovjem od suhe zemlje.
atp-oppiog 2 (dgfiaco) iz dežele hiteč, umeknivši se /Jdovog. a-cpopog 2 (epegeo) ki ne nosi, nerodoviten, neploden. dcp-ooioco, ion. an-ooioco 1. act. opravljam spravne daritve za koga, vneg vivog očiščujem koga, spravim koga s kom. 2. med. a) očiščujem se (krivde), opravljam za se spravne daritve;
b)	izvršim svojo sveto dolžnost vfj #ecp, izpolnjujem vestno naročilo preročišča X6yiov, vrjv e^ogv.cooiv, c) Plut. odklanjam kaj, izogibljem se česa; storim kaj le radi lepšega (na videz). dcpocovva gl. dcpaco.
dcppadeco (d-(pgad7]g) ep. sem nepremišljen, nespameten, ravnam (govorim) nepremišljeno.
d-cppaSrjg 2 ep. a dv___scog (cpgagopiai)
1.	nespameten, nepremišljen, nezmožen. 2. nesvesten, nezaveden. deppadirj, 7] (d-(poad7]g) ep.neizkušenost, neznanje, nespamet, nepazljivost, vivog v čem.
d-cppadficov 2 = a-cpgadijg. acppaivco (a-cpgcov) ep. sem nespameten, neumen.
a-eppamog 2 (<podooa>) neograjen, neutrjen, nevarovan od q>ikcov, neoborožen, Jigog viva; ogv.oig ftedov nevezan po sveti prisegi. d-cppaapcov 2 gl. d-cpgadi)g. d-eppaozog 2 ion. poet. 1. (cpgdgoo) neizrečen, nedopoveden. 2. (gpgd^o/nai)
a)	neopažen, neviden, skrit jtedrj;
b)	neumeven, čuden, nerazumljiv, tajen <paug; nenapovedan, nepričakovan. — adv. -aazcog nepričakovano, nenadoma.
dcpgeco (acpgog) [impf. dcpgeov] ep. penim se.
d-cpgrjrcog, ogog, 6 [(pgZjrgrj) ep. sovražnik svojega rodu, odljuden, ne-družen.
dcpgt^co poet. penim se NT. dcpQoSlaid^co uživam ljubezen, ljubim, ngog rt ljubezni koprnim po čem. dcpQodtaiog 3 in 2 ljubezenski, ljuba-ven, ogzog prisega ljubezni, rd a-(pgodtoia uživanje ljubezni, čutna ljubezen, ljubovanje, rtvog s kom; Acpgodtoia, rd praznik Afrodite; ’A-(pgodtaiov, rd svetišče ali kip Afrodite. Acpgodizrj, f) boginja ljubezni in lepote; pren. ljubezen, uživanje ljubezni, naslada.
dcpgovsco (a-cpgcov) ep. sem nespameten, neumen.
dcpgovziazEco [(pgovri^co) sem brez skrbi, ne brigam se za kaj, ne maram za kaj uvog.
d-cpgovziazog 2 (cpgovvi^ai) poet. brez skrbi, brezskrben, nepremišljen, nepripravljen, blazen. — adv. -tarčog brezskrbno, brezbrižno, e/tu sem brezskrben, sem brezumen, blazen. acpgog, 6 [Et. iz mbhros, lat. imber iz mbhros, gršk. oufloog dež, sor. vecpeZr/] ep. pena, slina NT; pl. mehurčki. dfpgoavvrj, rj (a-pgcov) 1. nepremišljenost, nespamet; pl. neumno početje. 2. nezavednost (v pijanosti). d-cpgcov 2 (<pgoveco) nezavesten, neumen, nespameten, nezmiseln, blazen; agigcov yiyvo/uu izgubim zavest, 6 dcpocov gumpec, rd apgov - dcpgoovvr}. — adv. dcpgovcog.
d-cpvrjg 2 (tpvco) brez nadarjenosti, nenadarjen, nesposoben za kaj, preprost; ovx acpvgg nadarjen. d-<pvxzog 2 (cpsvyco) neizbežen, neizogiben, (puščica) ki gotovo zadene, eQcbvr]/.ia zapleten, zvit. dcpvZanzEco 2 {a-(pvZay.rog) sem brezskrben, ne pazim na kaj uvog. d-cpvZaxzog 2 ((pvZaoaco) 1. nezavarovan, brez posadke, straže. 2. brez-
skrben, nepreviden, nepremišljen.
3.	neizogiben, neizbežen. — adv. a<pv-Zanzcog neprevidno, [lo^fislv. d-cpvZZog 2 [(pvZkov) ep. brez listja, suh.
dcp-vnvoco zaspim NT. d-<pvoyez6g, 6 ep. nesnaga, blato, gramoz.
dcpvaaco in acpvco [Et. lat. imbuo. — Obl. fut. aipv^co, a or. rjpvo[o)a, med. r/cpvod-firjv in d(pvGod/j.r]v] ep. poet. 1. a et. zajemam [dno, sx) rev o g, vlivam v kaj ev nvi; nabiram, kopičim n/.ovrov.
2.	med. zajemam si, nabiram si, kopičim si, pridobivam si. acp-vazegeco 1. intr. pridem prepozno, zakasnim se, zapoznim se. 2. trans. pri trgu jem, kratim, pridržujem NT. "Aipvng, scog, tog, 17 mesto na polotoku Paleni. acpvco = d(pvooco.
a-cpcbvrjzog 2 poet. in a-epcovog 2 [(pco-veo)) brez glasu, nem. — adv. -covcog molče.
dcpcovta, rj umolknjenje, onemenje, molk.
a%d, f) dor. = '!y/yi).
’A%aUri, fj (d^og) Demetrin priimek (otožna).
AxcufiEvr]g, eog, oug, 6 1. praded perz. kraljev. 2. Darijev prijatelj. 3. Kser-ksov brat.
A^aifiEvtdaL, ol plemenita perz. rodbina.
’AxaLog 2 ahajski, ol A^atot Ahajci, Grki; Axaiidg, ddog, f), ’Axoutg, tdog ahajski; f/ Ahajska dežela, Ahajka, AxaiLx6g 3 ahajski. d~xdZlvog 2 brez uzde, razuzdan, nebrzdan.
a-xaZxog 2 poet. brez brona (medi), brez bronastega orožja, domdeov brez bronastih (medenih) ščitov. d-xav>jg 2 (jatvco) široko zevajoč, neizmeren, prostran.
d-xaQaxcorog 2 (jagav.oco) brez ob-kopa, neutrjen.
čt-Xagig, t, a~xdgiazog 2 in d~xdgtzog 2 (/doig, '/(loigoiiuu) 1.nemil, neprijazen, neprijeten, neugoden, brez usmiljenja, neusmiljen, zoprn, nadležen, ovx d/dgera ?Aysig ne govoriš slabo, govoriš prav prijetne stvari. 2. brez
hvale, nehvaležen, nepoplačan, ne-nepovrnj en; ^rig/g dyagig nep o vrnjena ljuhav, xaxrjg yvvcuxog %aQiv ayagiv andoksto njena (Ifigenije) smrt je izkazala hudobni ženski nezasluženo ljuhav. — adv. -torcog brez zahvale, nehvaležno, nerad eneoffcu; ovx aya-giotcog e%ei jioi irgog vftčov hvaležni ste mi za to.
a^agiareco (d-'/dgiovog) sem nehvaležen ngog tiva; sem nepostrežen tivi.
d^agiarLa, fj (d-ydgiovog) nehvaležnost.
'A^agvai, ai atiška občina (drjjiog).
ne z rokami na-
d-xtigr)xog 2 d-ftEigojiolrjzos 2
rejen; samorastel NT.
2 brez rok, brezročen, ta a-"/eiga hrbet.
d-^etgcoTog 2 (zeigoco) poet. nepremagan, cpvtsvjia ne od ljudi vsajen, samorastel.
Axskd)iog (Axek(pog), 6 1. reka v srednji Greciji. 2. potok v Smirni. 3. meton. za vodo Sur. Bacch. 625. dftegdog, fj in 6 ep. poet. 1. beli trn, glog. 2. divja hruška. d^sgcoLg, tdog, fj [Et. -ang iz cboig, slov. jasen iz asen; lat. ornus iz osinos] ep. bela topol.
’A%e()C0v, ovtog, 6 Aheron 1. reka v podzemlju. 2. reka v Tesprotiji. — adi. a) A^egovoLog 3; b) /c/n. A%e-govoiag, ačog, fj, kijivr) jezero v podzemlju; c) JCeggovrjoog polotok v Bi-tiniji.
d%eva>, d%eco (dyoluai) ep. sem žalosten, žalujem, fkvjidv v srcu, vivog eivss.a radi česa. d^sco dor. = f)%eco.
dft&eivog 3 (a/fkog) nadležen, težaven, neprijeten. — a dr. -včog nerad, z ne-voljo, ovx d. ne nerad, prav rad. dftfrrjdcov, ovog, fj (dftdog) nadlega, nadloga, (raz)žalitev. — d(= a/ffrjčova da bi ga razžalil ali razjezil. ajc&oucu d. p. (dyi)og) [fut. dydsooimi, d/.dsmhjoofiai, a or. ij/JMofhjv] 1. sem obložen, obtovorjen, obtežen vijvg, tivog s čim, nvl za koga. 2. a) teži me kaj, boli me kaj, žal mi je, kesam se, boli me ekxog; b) žalostim se, jezim se, nejevoljen sem, xijg v srcu, (eni) tivi, (negi) tivog; avtcov noke-
fzovvvtov da se vojskujejo; d. ogobv nerad vidim, neprijetno mi je, da vidim, d. djiagtavmv jezi me, da zgrešim itd.; ovk dy&6fxsvoi nkavcbpiefka prav radi; včasih sledi tudi sl, sav. čiftikog, ovg, to 1. teža, tovor, breme, naklad. 2. nadlega, agovgrjg (o ničvrednih ijudeh), zamera, tuga, nadloga, bol(ečina), težava. d^^ocpogico nosim breme (prtljago). dftfko-gpogog 2 ((pšgco) ion. ki nosi tovore, tovoren.
Atftkkevg, ep. Axiksvg, ecog, ep. rjo g sin Peleja in Tetide, vodja Mirmidoncev. — adi.Afttkkeiog dgo/.iog polotok ob izlivu Boristena.
A%tkkecov, to, ion. -rjiov 1. jonsko mesto pri Prijeni. 2. kraj pri Sigeju z Ah. grobom.
d-%ixcov, corog 2 brez spodnje obleke, brez hitona, samo v zgornjem oblačilu.
dftkvosig 3 poet. mračen, temen, tožen, žalostilen.
dftkvg, vog, fj ep. [v v nom. in acc. pri H.] tema, mrak, megla NT, noč, velika žalost.
a%kvco [aor. fj/kvoa] otemnim(-eti), mra-čim se.
&XVV> V* dor. dxva [Et. iz agva, lat. acus, eris] 1. ep. pleve. 2. ep. poet. rosa da-K.gvoov, pena akog, dim nvgog.
S.x-vvpLai (dyog) dep. ep. in poet. žalostim se, sem žalosten, otožen, jezen, nejevoljen, ogorčen, žalujem, tivog za kom.
d~xokog 2 (x°kfj) ep. brez žolča, dobrodušen, ki odžene srd, potolaži jezo. &xop.ai ep. = dyvvuai. d~x6gEvxog 2 (/ogsvoo) 1 brez plesa, ža-poet.	losten, nepri-
d~Xogog 2 poet.	J j eten, otožen.
ax°g, ovg, eog, to [Et. got. agis, strah, stvn. egisa „Schreckgestalt", odtod Ei-dechse, stvn. egi-dechsa] ep. tuga, žalost, nevolja, bolest, bolečina (tudi v pl.).
d-xetlog 2, ion. dxgfjiog (jgrjoflai) brez koristi, nekoristen, neporaben, ne-rabljiv, nesposoben; neutr. adv.\axgelov Idcbv z zmedenim (zmešanim) pogledom; axgslov yekaco smejem se brez vzroka, prisiljeno.
d^getoo) storim, da je nerabno, napravim nerabno; pass. postanem nesposoben, nič ne veljam, izpridim se NT.
dXevi°S 2 = dzgelog. dxQtifiarla, i) pomanjkanje denarja, uboštvo, revščina.
d-XQZjgaxog 2 ('/jnjiiata) ion. brez denarja, ubog, siromašen. d-X6Vgoavvrj, r/ ep. nepremožnost, uboštvo, revščina.
d'XeVflC0V 2 Poet- — d-xgi)gatoq. d-xQrjatog 2 (/gaopiai) neraben, ne-rabljiv,nekoristen; loyognespameten, hudoben, d-eoi nenaklonjen; 'deocpa-vov d/jj'i]ovov nintei prerokovanje se ne izpolni.
dxgi(g) !■ adv. dotikajoč se, zadevaje, do konca, popolnoma. 2. praep. z gen. do, tja do. 3. veznik dotlej da, dokler (d/p/ ov), z ind. in cj. z av.
&-xgvcog 2 brez zlata (zlatnine), ubog.
d-xgcbpaxog 2 (xgčnga) brez barve, brezbarven.
dxvQ(urj, r) (&xvqov) ep. pleve, kup plev.
&Xvqov, to, nav. pl. pleve, luske. dxcb, 1] dor. = fixcb.
dtp (lat. abs) adv. ep. proč, nazaj, zopet (z avtig, naliv), d-ipavatog 2 (ipavco) 1. nedotaknjen, nedotelcljiv, nedotičen. 2. poet. ne doteknivši se tivog. d-xpEyrj<; 2 (rpsycn) negrajan, brez graje. dipev&Eia, f) (a-ipEvdf/g) resnicoljubnost, nelažnivost.
dipevdeco ne lažem se, ne varam, govorim resnico.
d-ipEvdrjg 2 (epsvdo/xai) nelažniv, resnicoljuben, ne varljiv, resničen, zanesljiv, pristen, nedvomen. — adv. ion. -icog v resnici. d-iprjtpocpogrjzog 2 kdor še ni glasoval. dyji-xogog 2 (ant ogni, xogog) od po-kušanja sit, hitro sit, naveličan, izpremenljiv.
dipijita^ta, v) raztreseno streljanje,
praska, lahek spopad, prvi (lahek) napad.
duiivfhov, to )
,, a c	> pelin.
aepivirog, i]	J
arpig, ion. aiptg, (dog, i) [Et. kor. d(p-, anten] ep. 1. spajanje, vezanje, oko v mreži, petlja, zanka. 2. platišče kolesa, krog. 3. nebesni svod (oblok). dipo-goog 2, skrč. -govg (ayj, gšen) ep. nazaj tekoč (o oceanu, ki obteka zemljo in se nazaj v sebe povrača). dep-oggog 2 [Et. <bp, dooog nazaj gredoč; lat. erro iz er saj o, nem. irre (got. airz-)] ep. poet. nazaj se pomikajoč, nazaj tekoč. — adv. drpoggov nazaj, zopet.
aipog, ovg, Td (anten) ep.zveza (udov); sklep, člen.
a-ipocprjrog
('ipoepeen)
d-epoepog 2
('ipocpog)
d-zpvazog 2
poet. brez šuma, brezglasen, tih; z gen. o|s-cov xeoxvgazenv brez glasnega tarnanja. — adv. dipocprjzL ('ipv/co) kar ne omrzne, kar se ne ohladi.
&-yjvxog 2 (ipupy) brez duše, neživ, brezdušen, malosrčen, /doga jed iz nežive stvari, rastlinska hrana.
aco ep. [Et. kor. sa, lat. satio, satis, nem. satt, slov. sit (syt), gršk. &oai. — Obl. inf. agevae, fut. doeiv, a or. daai, med. aoaaftai] 1. act. nasitim, uvd tivog koga s čim. 2. intr. in med. nasitim se, sit sem, poživim, okrepim si fjtog octoio.
a-cogog1 2, ion. dv-engog (&ga) 1. nezrel, prezgoden, ran. 2. nelep, grd. — adv. deogov ftavetv prezgodaj u-mreti.
d-cogogZ 2 (ogacn) neviden.
dengzo 3 sg. plpf. pass. od deigen ep. visel je.
debg dor. = fjcbg.
d-cozEco ep. spim, trdno spavam.
d-cozog, 6 ep. 1. kosem, kosmič, koder, volna, runo. 2. prača (katere krajci so bili iz volne spleteni). 3. tkanina iz volne.
136
Paivco
B, p
hoja, korakanje, iz-prehajanje, šetanje.
B, p (Pijva) druga črka grškega alfabeta; kot številka P' = 2,	2000.
/?a/?at vzklik začudenja: ej! lej! de-te ! raca na vodi!
Bafiv\<bv, čbvog, fj mesto v Babiloniji (?) Bafivkmvia); udi. BafivAcbviog 3 in 2; preb. 6 BaPvXcbviog. pdSrjv adv. (Paivco) korakoma, korak za korakom, polagoma, počasi; /M-d?]v vayv z brzim (hitrim) korakom. PaSi^co (Paivco) [fut. fiadiov/xcu, a or. špddcoa, adi. verb. ftadiateov] hodim, korakam, stopam, potujem, šetam se; sni vi lotim se česa.
Pdčcaig, scog, rj PaSiapa, avog, ro
Padiovrjg, ov, 6 poet. pešec. pd£co [Et. gl. pdgig, paozaivco. — Obl. fut. Pa^co, pf. pass. pšpazvai] ep. poet. govorim, pravim, kramljam, bajam, govoričim, blebetam; diya različno govorim, sem različnega mnenja. pa&ETj, Parecag, pdftiorog gl. paifvg. Pafr/Tog, 6 (Paivco) stopinja, korak, stopnica, prag NT.
Pa-&og, ovg, to [Et. iz pig&og, Pafjvg in Pšvfjog] 1. globočina, dolžina, višina, širina, vij g cpaXayyog globina bojnega reda (t. j. bojna vrsta, v kateri stoji veliko vojakov drug za drugim); to paftog yiyvsTai en’6Xiycov malo mož je postavljenih drug za drugim; eg Pdr&og szvdooa razpostavim vojsko tako, da stoji več mož drug za drugim nego drug poleg drugega. 2. vgc-yčbv dolgost las, nXovvov množica, obilica bogastva.
pd’&Qov, to (gl. Paivco) 1. stopinja, stopnica, prag, lestvica. 2. klop, sedež, prestol. 3. podstavek, podstava, temelj ; zemljišče, zemlja 2aXapZvog. Pativ^aiog, ion. -yeog (yrj) z debelo zemljo, rodoviten.
Paftv-dZvrjeig 3 I (6ivrj) ep. z globoki-Pa&v-dtvrjg, mi vrtinci, glasno ov, 6	| šumeč.
Pa&v-SoŠog 2. poet. zelo slaven, preslaven.
B.
Pa&v -£covog 2 (!jcbv?j) ep. nizko o-, prepasan; sploh: lepo oblečen.
pa’d'v-noXnog 2 (y.oXnog) ep. polnih prsi, velikega nedrja, nizko prepasan.
Paftv-Xeifiog 2 (Xsipcbv) ep. z bujnimi travniki ali livadami, visokotravnat.
Pativ-krjcog 2 (Xi)iov) ep. z visokim žitom porastel, rodoviten; vepsvog bujno žitno polje.
Paftvvco (paiivg) [fut. pailvvdj) izdolbem, uglobim, poglobim; cpdXayya postavim bojni red tako, da stoji mnogo vrst druga za drugo; s§ oocov šyd> vijv cpaXayya paihjvd) koliko vrst bom postavil drugo za drugo v bojni red.
Pad'v-^vXog 2 z gostim lesom.
Pa-&v-jiXovTog 2 poet. zelo bogat.
Pafrv-ggeivrjg, ao, 6 | (gšco) ep. poet. glo-
Pa&v-ggoog, skrč. boko tekoč, z glo--ggovg 2	| boko strugo.
Pafrv-ggc^og 2 (gi£a) poet. z globokimi koreninami, korenat.
Paftvg, sla, v (pdiloc) [fem. ion. Pade?) in Paftša, comp. pafhjvsgog, sup. p arhivar o g, ep. pdftcorog] 1. globok, visok, fjicbv globoko zajedena obala, cpaXay bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ogftgog rano jutro, pozna noč, cpgfjv globok, y,ava cpgeva v globočini srca, ijftsa moder, pameten, resen. 2. gost a?)g, vXr\, dolg, obilen vgiysg, silen, močen XaZXaip, rodoviten X?)tov, ycbga. —-adv. Paftecog.
Pa&v-OMacprjg 2 (oxdnvco) poet. globoko izkopan.
Pafrv-aioivog 2 ep. z visokim trstjem (ločjem) obrastel, visokotrstnat.
Pafrv-cpgcov 2 (cpgovsco) poet. zelo razsoden, globokoumen.
Pa-d-v-ya n fj e ig 3 (yaiv?j) poet. z gostimi, dolgimi lasmi, dolgolas.
Paivco [Et. iz kor. Pd(i) ali pa iz kor. gwem-, g"'m-jo, pap-jco, Paivco-, lat. venio iz gwm-jo, nem. kommen, stvn. queman; sor. pdicr/.e! pojdi! iz sor. kor. gwa: 'spijv (dor.sPav) psppza, pbpdc, P?]X6g, Prjpa — Obl. fut. pftoopai, a or.
eftijv, pf. fiefirj/ta, adi. verh. Pavog, fia-teog. — ep. a or. in d. 1 s. fi-rjv, 3 du. ftdvrjv, 3 pl. flfjoav, eflav,- pav, jd-fjoav; cj. firjco, peico, firm, flerj, pfjofiev, fist-optev; inf. pfjjiEvat, a or. tudi sflf/asvo, cj. pfjosvat, imper. f}f)oeo\ pf. 3 pl. fts-pdaot, jpf. flepdptev, pt. flefiacbg, /?s-Pavla in fleflcdaa, plpf. 3 pl. fleflaoav; poet. a or. imper. etafla, eptpa, avafla; pf. ind. 3 pl. flefidat, inf. flefldvai, pt. fte-Pcbg, (5 rog. — trans: fut. fhjoco, a or. eftrjoa, cj. ep. pfjGoptsv, fif/oeve] I. in-trans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, afigov z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, ptevd gvffptov v taktu, ptaxga fhftag z mogočnimi, velikimi koraki; /?i) d’ levat napravil se je na pot, odšel je hitro; flfj ds ffeetv spustil se je v tek, začel je bežati; pcev’ t/vta fj-soto sledim, grem za stopinjami; očvva pte flatvei zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem sv vtjvai, minevam, potekam evtavToi; sz P g ovco v fifjvat umreti; izginem ixptdg; eflav veag šli so k ladjam, nfj doz/« flfjoevai kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: flfj g)evya>v hitro je zbežal; flfj dtljaoa naglo je odhitela, flfj e^avagt^cov da bi jih razorožil; b) pridem, dospem dxiialog.
3.	pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se sv zazotg, sv peprj/cftg varno stoječ, srečen; utrjen tvgavvig-, sedim n egi vgomog, aptcpi dovgau, jašem na eni ncblov; oi ev velet fleflčbveg oblastniki, vladarji; eni ^vgov vvyrjg nahajam se (sem) v naj večji nevarnosti; /gvaea zlijg eni /Icboatj fleflaxev komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans, a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)-peljem koga kam; b) pahnem z voza dtp5 tnncov; tnnovg, dicpgov stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim tnnovg.
Patov, to palmova vejica NT.
patog 3 [Et. iz gwaisds, litovsko gaištu, pokončam] poet. majhen, neznaten, nizek, kratek. — adv. Patov malo.
PaLvt), f) ion. pastirska obleka, kožuh.
B&Ktg, tdog, 6 vedeževavec v Bojotiji.
paHTrjgta, fj [Et. kor. bak-, palica; lat.
baculum, bacillum, imbecillus, gršk. še PaxvQOv] opora, palica.
Bdmga, vd glavno mesto Baktriane (f) BaxtQta, -tavfj) v Aziji; preb. oi Bauzgtavot.
P&xtqov, to palica, opora.
pdn/etog (paz/Etog) bakhski, Bakhu (Dionizu) posvečen, Bakhov, poln Bakha, navdušen, (raz)vnet, vzhičen. — fj Panceta češčenje Bakha, Bakhov sprevod, bakhantsko vriskanje, razgrajanje, divjanje, navdušenost, vzhičenost.
Ban/evg, ecog, 6 = Bdz/og.
Pdx/evpta, avog, to Bakhov praznik, bakhski misteriji, bakhsko praznovanje.
Parc/evotptog 3 bakhski, od Bakha navdušen, vzhičen.
Pdn/evatg, ecog, fj praznovanje Bak-hovega praznika.
Pan/svco poet. ion. 1. obhajam Bakhov praznik. 2. udeležim se Balchovega sprevoda, sem od Bakha navdušen, divjam kakor bakhanti.
Pdn/ij, fj in Pax/tg, (dog, fj (Bdxyog) poet. balchantinja, Bakhova sprem-ljevavlta.
Ban/tdSat, oi stara vladarska rodovina v Korintu.
pan/taljco	Hay:/EVO).
Bdx/og — 'laz/og, poet. Bdu/tog in Ban/evg, 6 [Et. trakijska beseda, naj-brže sor. z lat. bacca, jagoda (prv. vinska jagoda)] 1. bog vinske trte in izumitelj vinoreje; met. Bakhov dar, vino. 2. Bakhov spremljevavec, bak-hant. — BaH/tcbvrjg, 6 Bakhov spremljevavec, bakhant.
Palav-dypa, fj ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (Palavog), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.
Palavetov, v6 (gl. Palico) kopel, kopalnica, kopališče.
palavtj-cpdyog 2 (<payelv) ion. kdor je želod, kdor se preživlja z želodom.
Palavr/ -cpogog 2 (cpegco) ion. ki donaša, rodi datelj e.
P&lavog, fj [Et, pod. g" el e, slov. žel-od, lat. glans, ndis] 1. želod, žir, datelj, (ano tov q>oLvtxog), oreh. 2. železen
klin, s katerim se je pritrdil zapah pri vratih, da se ni mogel odpehniti.
Pakavtiov, to mošnja (za denar).
Pakavziozopeco odrezujem denarne mošnje, sem zmikavec (zvit tat).
Pakptg, idog, ?) 1. ograja, pregraja dirkališča; azgai zobčasti nadzidek, vrh zidu. 2. ftiov konec.
Pake z opt. poet. o da bi (utinam).
Pakiog 3 poet. pisan, marogast, bre-zast, pester, lisast n&kog.
Pakkavtiov, to = pakavtiov.
Pakkco [Et. iz gwljo, kor. gwel, nem. quellen, gršk. p a?, siv, pipkrp/.a itd., Pkfjpa, pokog, pokig. — Obl. fut. ji a/m (NT Pakkf)G(o), Pakovpai, aor. spahov, -oppv, pf. pipkrp/.a, pipkrjuai,, aor. p. iph)i)pv, fut. p as s. Pkrjftpoopai, fut. 3 peph)oopai; udi. verb. p krpo g, -eog. — ep. fut. pakeco, Pakevpai, aor. cj. 2 sg. Pdkyo-da, opt. pdkoioila, med. iter. impf. pakkeoxeto, aor. Pakeoxeto; aor. act. v sestavljenkah ~ph)trjv, -Pkr)pevai; med. s pass. pom. epkr/to, cj. Pkfjetai, opt. Pkrjo, pkeio, inf. pkfjoPat, pt. ph)pe-vog, 3 pl. pf. Pepokrjatai, pl. jHejjokr]-pevog; aor. imp. ji aktu] I. act. 1. trans,
a)	mečem, lučam, izstrelim pekog, eni oxonov streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim axonov, zadam rano ekxog, ranim, tiva atr)-■tfog na prsih, xatd ti, npoc ti; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram tiva ev -/.oviri o iv; oppata obračam (na drugo stran), vfjag eg novtov spuščam v morje, ayxiotgov vržem mreže, innovg ngoofiev podim naprej; eg xaxov spravljam v nesrečo; iv aitia obdolžim, pfjka ev vr/i spravljam na ladjo; peta veiy.ua zapletam v prepire, yr)g e^co prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT 6 nalg pipkrpai je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ga.fjdpiyyeg; obsevam rj-kiog dztioi; xtvnog ovata, dopr) kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); aftantdv tiva ne pokopljem; %elge apcpi tivi objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce evl fkvpip, kvnr\v povzročim žalost, užalostim; cpikotrjta sklenem,
napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, eig aka izlivam se, iztekam se, negi tegpa tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med.
1.	ogrnem si kaj tolja apcp ’ ddpoig; ayxvgav vržem, spustim; eig yaotega spočnem. 2.premišljam, preudarjam, mislim na vdotov, sklenem drugače etegcooe; ev (pgeoiv, ev fkvpq>, eg, eni vovv vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; e ep’ ecovtov vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.
Pap-Paivco (jlafiai) opletam se, opotekam se, drgetam, jecljam, šklepečem z zobmi.
Pav efhjoav, gl. fiaivco.
Pavavaia, >) (ftaravoog) rokodelstvo, nizko delo.
pavavaog 2 [Et. iz fiavvavoog, fiavvog peč, avco zakurim] ki se bavi z rokodelstvom, rokodelski, nizek, tei-vrj rokodelstvo; 6 /?. rokodelec;] to pavavoov rokodelski stan, rokodelstvo.
Pa%ig, ecog, f) (pa^co) poet. govor, beseda, govorica, glas, vest, izrek (preročišča).
panzilgco (Pdintco) 1. potapljam, pomakam, po-, oblivam, NT krščujem, Pepantiopevog pijan, NT krščen; med. kopljem se, dam se krstiti NT. 2. zajemam, črpam ex tivog.
Pdntiapa, to in fianziopog, 6 krst NT.
Paoxxiaxfjg, ov, 6 lcrstitelj, krstnik NT.
(3anxog 3 poet. omočen, pobarvan, črpan, zajet nr)yfj.
pdnxa> [fut. ftarpco, aor. sparpa, pf. /9e-pappai, aor. pass. ipdippv] 1. potapljam, napajam, namakam, vtikam v vodo vdatog NT, kalim, jeklim.
2.	barvam sipata.
Pag (hebr. beseda) sin NT.
Pdga&pov, to, ion. Pegs&gov | Et. kor. g"'er, gl. Pogd] prepad, brezdno, merilna jama, razbojniška jama (v Atenah, kamor so metali na smrt obsojene zločince), zato tudi pogin.
PagPagiijco (pdopagog) 1. nosim se, obnašam se, govorim, vedem se kakor barbar, govorim v tujem jeziku ali nepravilno. 2. držim z barbari (Perzijani), sem prijatelj Perzijanov.
PagflagMog 3 (jjdgjdagog) 1. negrški, inostranski, barbarski; sg to flao(3u-OMcovegov bolj po barbarski (perzi-janski) šegi; vo j3agjdagix6v barbarska vojska. — adv. -xcog v negršltem, barbarskem (perz.) jeziku. 2. barbarski, neolikan, sirov, krut. Pagjdagiagog, 6 1. raba tujega jezika, tujih šeg. 2. napaka v jeziku ali govoru.
Pdgjjagog 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, Uegrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, 6 jdagfdagog Negrk, tujec, inostranec, barbar; rj Pdgjdagog (sc. yrj) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; superl. jdagjdagobvavog zelo sirov. fia-gflagoopai pass. poet. postanem barbar, podivjam; flejdagjdagcvjiEvog divji, nerazumljiv.
fiag/dago-ipcovog 2 (g>cov'ij) ep. ion. ki govori v tujem jeziku, nerazumljivo. /?«£>/?iTog, fj, 6 in /?dg/?trov, vo lira. fidgdiGTog 3 ep. sup. od ftgadvg.
Pageco (ftagog) [pt. pf. jdejdagijcbg, NT pEjjagrjpevogj ep. NT obtežujem, težim, oh (p jjepagrjcbg pijan, vinjen; vnvcp Pefdaorj/revog zaspan NT.
/'dpig, (dog, log, tj [Et. izpos. iz koptsk. bari, odtod lat. bare a iz barica, nem. Barke] ion. egiptski čolnič, ladjica. Bdgxrj, tj 1, mesto v Afriki; preb. 6 BagnaZog. 2. mesto v Baktriani. fidgog, ov g, vo (jdagvg) 1. teža, breme, tovor, težava. 2. množica. 3. žalost, muka, trud. 4. ugled, dostojanstvo, moč, NT ev fidgei elvai ponosno nastopati.	[len.
Pagv-aAyr]Tog 2 (aZysco) poet. zelo žali-Pagv-čiftrjg 2 (ax-ayj!jjco) poet. kdor težko ječi, hudo stokajoč.
(f]gejj,co) poet. zamolklo, strašno grmeč, gromovnik; votlo-glasen, zamolkel av-Aog.
Pugv-figcog, (»rog, 6, fj ((hftgcboKco) poet. ki hudo grize, strašno skeleč, ovovog stokanje radi hudo skeleče rane. Pagv&vfita, fj otožnost, pobitost. Pagv-ftvgog 2 poet. potrt, zlovoljen, ves nejevoljen, jezen.
fiagv -figejisTrj g,
ov, 6
fiagv-figojiog 2
ftagv-frco intr. ep. sem obtežen, boli me, sem ohromel, obnemogel. flagv-KTvnog 2 poet. glasno grmeč. jiagv-fioftfrog 2 poet. težaven, mučen. /3agijvco (jdagvg) [fut. flaovvd), a or. e[ld-gvva, ejdagvv&rjv) 1. act. tiščim, težim, nadlegujem, mučim. 2. pass. teži me kaj, muči me, obnemorem rm; oslabim yeZga, srdim se, postanem nejevoljen, jezen, nezadovoljen, trpeti moram radi česa.
Pagv-nev&rjg 2 poet. ki povzroča hudo žalost.
(dagv-notjiog 2 poet. usoden, nesrečen. ftagvg, ela, v [Et. iz g""rus, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz gwru-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten vooo), yi)gq, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. — adv. /Sage«, /dagv, (dagecog težko, nerad, glasno, jdagmg epegeo rt nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; /?. axovco težko (nejevoljno) poslušam. jdagv-ctovog 2 (ovevco) ki težko vzdihuje; poet. žalosten. jdagv-ovficpogog 2 (ov/icpoga) ion. od velike nesreče zadet, nesrečen. /dagvrrjg, ijvog, rj (jdagvg) 1. teža, breme, težava, težak jarem. 2. vfjg pcovfjg debel (nizek) glas. 3. sitnost, nadlež-nost, prevzetnost, trdosrčnost, trmoglavost, jdagvTrjg xai ouojvri resnoben molk.
/dagv-rZfiog 2 dragocen NT. jdagv-cpgcov 2 buk. kdor velike reči snuje, divji.
/dagv-ipv^og 2 (ipvftrj) poet. otožen, klavrn, malodušen.
/daoavltjoo (jdaoavog) preizkušam na poskusnem kamnu pristnost; zaslišujem, izprašujem, preiskujem; NT mučim, trpinčim.
/daaaviGfiog, 6 mučenje, muka NT. jdaoaviaTrjg, 6 preiskovavec, mučitelj, ječar NT.
fddaavog, fj [Et. orientalska tujka] 1. zlatarska oslica, poskusni kamen. 2. sku-
sanje, skušnja, preiskava, dokaz.
3.	a) mučenje, trpljenje, muka NT;
b)	%Eigčbv poskus v tepežu (O. C. kmalu boš poskusil moč naših pesti), sg n&oav (3. dcpi/iveZoftcuvse muke prestati.
1Saadsia, f), ion. ^aadrjirj, kraljica, kneginja, kraljična.
(Saadsia, ion. ^aadrjirj, ij kraljestvo, kraljevina, kraljevsko dostojanstvo (čast in oblast).
/3aadsiog 3 in 2, ion. flaadrjiog; poet. fem./3aadig, (dog, f); ep. in poet. (3a-adrjig, idog kraljev, kraljevski, f) [3a-odig kraljica; to (3 ao deiov a) kraljeva palača, dvor, prestolnica, kraljevi šotor; b) kraljevi zaklad, kraljeva blagajna.
/Saodevg, ecog, ep.rjog, ion. so g. 1. kralj, knez, vladar. 2. kraljevič, plemič.
3.	brez spolnika: perz. kralj (tudi 6 p,eyag (Saodevg). 4. rimski cesar NT.
5.	v Atenah se je imenoval drugi arhont dg/^cov j3aodevg.
/laodevco 1. kraljujem, vladam, zapovedujem; a or. postanem kralj, zavladam tivog, ep. tivi, NT čm v iv a, tivog. 2. živim kraljevski (kot kralj) NT.
(Saadrjirj gl. fkioi/.sia in [Saadsia.
(Saodrjig gl. fSaai/.eioc.
(Saadmog 3 ((Saodevg) 1. kraljevski, kralja dostojen, to (3aodix6v kraljevski nastop, 6 [3aadiy.6g dvorjan NT. 2. krasen, sijajen; subst. 3] ftaoi-fay.r) kraljeva palača, bazilika.
(Saadig, idog, f/ gl. ftaadeiog.
(Saadiaaa, f) — ftaodeia.
(Saaigog 2 ([3aiva>) (pre)hoden, h o dl j iv, dostopen.
(Sdaig, ecog, tj (fiaivco) 1. korak, hoja, nastop, ovy. s%cov [3doiv hrom; pos. NT stopalo. 2. podstavek, temelj.
3.	v geometriji: črta osnovnica, o-snovna ploskev, baza.
/3aaxaivco [Et. izraz pri čaranju, vzet iz trakijsk. ali ilirsk.] 1. opravljam, obrekujem, obiram, grdim, sramotim tiva, zavidam komu kaj tivi, eni ti-vog. 2. o-, začaram, premotim koga NT.
(Saonavia, f] 1. obrekovanje, opravljanje, zavist. 2. uroki, začaranje.
(Saanavog, 6 (fidljco) obrekljiv, opravljiv, zavidljiv, zavisten; 6 (3aoxavog opravljivec, obrekovavec.
P&omco (iter. k (iaiva)) ep.; samo v zvezi: j3doy/ iSh stopi in pojdi! nuj! pojdi! naprej!
(Sacadgiov, to ion. libijska lisica.
/3aotd£co [fut. fkiavdioo), aor. sfidataoa]
1.	primem, dotaknem se, držim v roki, nosim, NT prenašam, trpim.
2.	dvigam, odnašam, odvzamem.
/3at(z)aAog, 6 slabič, slabotnež, meh-
kužnež (Demostenov priimek).
/3 at tj v ep. = ejtijtrjv gl. jSaivoj.
/3arog 3 (jHaivco) hoden, do-, prihoden, dostopen, odprt.
(3drogi, tj trnje, trnov grm.
[Satog2, 6 bat (mera, ki je držala krog 40 1) NT.
/Sarga^og, 6 žaba.
(3dxtahog [idta/.og.
/3axzoA.oyeco blebetam, govorim mnogo NT.
Bazzog, 6 kirenslci kralj; njegovi nasledniki so ol Baztiddai.
(Sacpevg, ecog, 6 (/jcLvtoj) barvar.
/3acprj, tj [(Santa) 1. pomakanje (v barvo), barvanje. 2. pomakanje železa v vodo, kalitev, kaljenje železa, trdost, utrjenost.
/38eLla, f] [Et. (Sbd/da sesati] ion. pijavka, pijavica.
(38eXvy[ia, to {{36elvttofiai) gnus, gnusoba, ostudnost NT.
/38skvyfiia, f] (fSdsi.vttouai) gnus, stud, mrzenje.
(38eA.vKz6g 3 (fSde/.vttouai) ostuden, gnu-soben NT.
(SČEAvgia, tj grdobija, nečistost, nesramnost.
(38eXvgog 3 ostuden, gnusen, nesramen.
/38eA.voaofiai, at. -tto/icu dep.pass. 1. NT studi se mi, mrzi mi kaj, ti bojim se, NT ej3čeXvyptevog ostuden, ostud-než. 2. osupnem, zgrozim se, zgražam se nad.
fisflddoi gl. (iaiva.
/3e/3aiog 3 in 2 ((Se(3aa) čvrst, stalen, trden, zanesljiv, gotov, verjeten, zvest, stanoviten.
(Seflaiozijg, tj tog, f] stalnost, trdnost, zanesljivost, gotovost.
PePaioco (pkpaiog) 1. act. a) utrjujem, krepim, potrdim, egycp z dejanjem, ^ogav mnenje; b) držim besedo, izpolnjujem (obljubo), izvršim tt/v ngd-S'-v; c) sem porok, (za)jamčim. 2. med. a) dam si potrditi, zagotovim si kaj, zavarujem si, utrdim si dcgyj/v; b) trdim, dokažem; c) krepčam se, ocpag civrodg čutijo se okrepčane. PePaicooig, scog, fj utrditev, potrditev, zagotovilo, poroštvo NT.
PePanzai gl. ftd£co. fleftapev, fieflacbg gl. paivco.
Pepagrjcog gl. jHageco.
Pepr/hog 2 (/3aiva;) 1. dostopen, kamor sme kdo stopiti, nesvet, neposvečen, vd PePr/7ov neposvečena tla. 2. nečist, brezbožen, posvetnjalc NT. PePi/Aooo oskrunim, onečastim NT. PeP^fjazai, f]e(3oAijazo, pspoXr/pEvog gl. pdj./.co.
P^Ppcofrco ep. = pipocljozor požiram, Požrem.
ficr), Peiopai, Psico gl. p so/mu in Paivco. fičMog, ot'c, to kruh.
Bekpiva, p otok v Saronskem zalivu; preb. 6 Be^Pivtzrjg.
PčAepvov, to (Pd/j.co) ep. strela. Be^sgo-cpovzrjg, ov, 6 Glavkov sin iz Korinta; tako se je imenoval, ker je ubil korintskega kralja, po imenu Bš/.Aegog.
Pthog, ov g, so g, to (pd/j.co) 1. vse, kar se meče: strelica, puščica, kopje, orožje, meč, kamen, blisk; sz /JeAetoi', s^co pe?.cbv dalje nego doseže strelica, izven streljaj a. 2. ep. (porodne) bolečine; vov jzovr/gov strelica skušnjava NT. Pilzegog 3 = pe/.TUOV.
PeAziozog 3 najboljši, najizvrstnejši, najpripravnejši, najkoristnejši, naj-hrabrejši, najodličnejši; ot pč/cviavoi rodoljubi, aristokrati. — adv. pstoi-azov, -loža.
Pelzicov 2, a dv. pshziov (comp. k aya-$og) [Et. slov. bolj-ši, lat. de-bilis, brez ruoči] (moralno) boljši, hrabrejši, spretnejši, koristnejši, izvrstnejši, plemenitejši; ot Pelviovsc bolj ari, aristokrati.
BevSidsiov, to svetišče trakijske boginje meseca Bevdig; njen praznik
ra BsvSidEia.
Pšv&og, ovc, to (gl. pdiiog) ep. globina, globočina; vh/g goščava, šuma; Pev-doode v globočino.
Psopal, pEiopai ep. živel bom.
Pšge&gov pdgadoov.
Pij ep.	spp gl. Paivco.
Prjkog, 6 (Paivco) ep. prag.
pij pa, aro g, to (Paivco) 1. stopinja, korak, pot. 2. vzvišen prostor, govorniški oder, govorišče, sodni stol.
PfpiEV, Pfjpsvai, Pfjv, pfjopsv, Pfjaa gl. Paivco.
Pvh 7.o?, o, p (Prjooco) kašelj.
Prjgvkhog, d, 7] dragi kamen, beril NT.
Prjaoa, Tj ep. poet., dor. p&aoa klanec, globel, prepad, dolina, tokava.
Prjooco, at. -zzco kašljam.
Prjz-dgpcov, ovog, 6 [Et. pr/voc ali pr/vi/ in kor. tip’] ep. plesavec, plesač.
Prjco cj. a or. od Paivco.
Pia, ion. pirj, ep. dat. pirppi [Et. iz g"eia] 1. sila, (telesna) moč, jakost 'Hga-zhtjsirj močni, jaki H. 2. nasilje, na-silstvo, samovoljnost; /9ta, Pir/cpi s silo, šiloma; pia Tivog proti volji koga; vjto P ir/g prisiljeno.
piai^co [act. samo Od. 12, 297; med. fut. Pidoopai, a or. ipuiadur/v; pass. fut. Pia-afh/oopai, a or. ePidoPi/v, pf. PsPiaapai] 1. act, silim, stiskam Ttva. 2. med. a) silim, rabim silo, izsilim, prisilim, vrivam se; ocpayia izsilim ugodna znamenja; Piaoapevog ki se komu vsili, vrine, samovoljno, s silo z inf. in acc. c. inf.; b) delam silo, ravnam s kom nasilno (grdo), stiskam, pestim koga, premagam, obvladam, izpodrivam, odganjam s silo noi.spiovg; posilim yvvalza; prestopim, prelomim vopovg-, umorim samega gebe epavTov; etatu vderem s silo, vrinem se; diaTčbv cpv?.dzcov prebijem se, preberem. 3. pass. trpim silo, prisiljen, premagan sem, silijo me, da kaj naredim, odvedejo me s silo; ovsidog ogyy piaofiev v jezi izrečena psovka.
Piaiog 3 in 2 (Pia) 1. silovit, nasilen, protizakonit, ki dela nepostavno, pro-tipostavno; sirov, ag^f/ samosilje, nasilna vlada; Piaiov noičb rabim silo; Tiva Piaiov jtoiob delam komu silo; to Piaiov nasilje. 2. pass. prisiljen, izsiljen.
Biag, avvo g, 6 iz Pri j ene, eden izmed sedmero modrijanov. ptaorfig, ov, 6
({hd^o)	nasilen, silovit NT;
/Starce, on, 6	silno močen, junak.
(Ptaco) poet.
ep. ion. [act. samo ftefUr)xa, p as s. a or. Ptrp&sig, med. 3 pl. praes. jdiocovvcu, 3 pl. impf. ptoovvo, 3 pl. opt. fhcpavo; fut. (hijoouou, a or. efhpodppv (— act.)]
1.	act. stiskam, premagam, obvladam, vovacp e^it^rjv bolezen me je premagala, podlegel sem bolezni. 2. med. '■ipsvdeoot prekanim, prevaram, pto&ov vtvt odtegnem komu s silo plačo, oropam koga plače.
/?t/?af(w [fut. ptpdoa), p ipd), aov. tpipaoa] poet. donašam, povzdigujem. pipdg, fhfiao&aov, fhflčbv (od fllBtjLU, fh^aco) ep. pt. korakajoč, pazpa pipag z velikimi, mogočnimi koraki. fhflAagCSiov, to NT I PiPAt(8)dpiov, to knjižica, pismo. /?t/?At<$tOV, to NT !
PtpAto^fjzr], fj knjižnica. fhjllLov, to knjižica, knjiga, spis, pismo.
pipAog, fj lub, ličje papirove rastline, papir, knjiga, spis, pismo. ptPpd>oxco {(loga) [pf. Psppcoza, -/tat, a or. pass. spocbiir/v, ep. vzpor. obl. /9c-Ppcbfjm, fut. /dejUgcbosTcu s pas. pom., pass. pf. pspomuEvoc, pf. act. pspoolg,
d)rog] ep. poet. jem, požiram, použi-vam vi, vivog.
Bvfhvvol (dganeg), ol prebivavci Biti-nije, ki so se priselili iz Traki j e. Pixog, 6 vrč, lončena posoda (za tekočine).
Pio-dcopog 2	(doopeopai) poet. deleč
življenje ali živež.
/Slog, 6 [Et. idevr. kor. gweje živeti; lat. vivo (v iz gw), vita iz vivita; slov. živ, život, prevoj: go j-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebro; gršk. še grjv iz gwje, Statva]
1.	življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; /Hov jcoieiodai, eysiv dno vivog živeti od česa, 6 xa$’ fjpepav [Bog navadno, vsakdanje življenje; b) životopis. [Bog, 6 [Et. p iz gw, slov. žica „Sehne“] ep. lok.
/ho-OTeprjg 2 (ovspeco) poet. potrebnega živeža oropan, brez hrane, potreben. (hoTEvco živim ajro vivog. n.nr* f, I (Pl6oj) ep.poet. 1. življenje, "n. 7’’	■ ! način življenja. 2. živež,
p toro?, o |	premoženje.
P točo (fiiog) [praes. nav. £fj v; fut. fhcb-oouai, a or. čfHcov, inf. jdtmvai, pf act. pspicoza; pass. pspimvai /not vixi; udi. verb. ptonlov] 1. act. živim piov. 2. med. a) ion. životarim, živim od česa, preživljam se; b) ep. trans, o-življain, ohranim pri življenju, rešim komu življenje tivu.
BioaAvla, fj, ion. -It] makedonska pokrajina; preb. BiodAvai, ol.
Biodv&r], fj mesto v Trakiji ob Pro-pontidi.
Blovoveg, cov, ol trakijsko pleme; fj BtCTovlg /.iuvi) zaliv pri Abderi. Bicov, covog, 6 Tibronov poslanec na Ksenofonta.
Puboipog 2 (Ptoco)	1. poet. sposoben
za življenje, ozdravljiv. 2. ion. vreden življenja, znosen, ov picbaipov šoti pot ne morem ali ne maram živeti. picocng, ecog, fj način življenja NT. Pia>rixdg 3 ki spada k življenju, (po)-zemeljski, svetni, Ta Picoviza stvari ki so na svetu NT.
Picovog 3 = Ptobotpog; ov Picovog neznosen, ov P kotov rp/Eopat rajši bi umrl. pAaPspog 3 (pi.dptj) škodljiv, poguben. pkdpt], fj in pidfdog, ov g, vo [Et. iz p/.a jz- in to iz p).dn~, kor. mlqw-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezahmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; fj ndoa pAaPr) povsem brezbožen človek.
pAdpopai pass. ep. - pAdizvofiai.
PAazela, fj lenoba, ohablost, topoglavost, neumnost.
PAdnevco obnemorem, sem len, zani-karen.
PAaxixog 3 obnemogel, zanikaren, len, slab.
/?/la£, zog, 6, fj [Et. lat. flaccus iz mla-kos, kor. mela, oslabel. — comp. pAa-Kovspog, superl. pAa.xloxa.vog in pAa-x6xaxog\ ohlapen, len, počasen, zanikaren, neumen; suhst. b tepec, topoglavec, glupec.
pA&Jtvco [fat. p/.dipoj, a or. čpiatpa, pf. P&PXacpa, pass. piipKaiuiai, a or. s[j/A-Ppv in epXd<p(h]v, fut. pXapf)ooiiai in pAAjpo/jai (s pas. pom.), ep. a or. p. 3 pl PXdpsv] 1. škodujem komu ura, poškodujem, ranim, ohromim (-iti); /?e-pA^a/jfjevog ^rop življenja oropan — ubit; ura u oškodujem koga v čem. 2. zadržujem ag/java, oviram, slabim; ura ur o g koga v čem, yovvava pXa-/feuu kolena se šibe; pass. zapletem se v kaj, er dCVu zadržujejo me v, žara xAoror zaostanem v bojnem metežu, zapletem se v bojni metež; spotikam se ob kaj aonidi. 3. varam, mamim, slepim, zmešam, slepim ura (<pgevag in brez cpočvag); pXarpf)fZg zmešan.
PA.aaxdvco, NT pXaaxacn [fut. p/.anvij-oco, a or. sfj/.aavov, NT šp?.dov)]oa, pf. PePXdavry/.a\ t.intr. klijem, poganjam, ozelenim NT; izhajam iz, zrastem e|, d mi urog; dvOgoinov (pvaiv pXa-oxs.lv imeti človeško naravo. 2. trans. &or. efiMoxr]oa rodim, donašam ror zapjnir NT.
PXaaxrf, fj, pAaozrjua, aro g, ro, ion. PXaaxog, 6 1. klica, mladika, list, vejica, rast; pren. potomec. 2. v pl. izvir, rod, rojstvo.
PAaocprjfieco (p/.do-cpijiiog) psujem, sramotim; obrekujem, opravljam negi urog, preklinjam urti NT.
PAaacprjpia, fj obrekovanje, psovanje, sramotenje, opravljanje; NT bogokletje (-lcletstvo), kletvina.
pX&a-<prjfjog 2 [Et. cpijfji, pXao- iz fiXao, kor. m^s- „laž“, sor. z fjeXeog, ničevenj ki sramoti, zasramuje, obrekuje, preklinja; gf/fia kletvina NT; subst. o obrekovavec, preklinjevavec NT; to psovka, kletvina.
PXavxr], f/ lepo (lično) obuvalo, šolni.
PXeIo 2 sg. opt. a or. med. gl. pdXXoj.
PXsfieaivco ep. sem pogumen, ustim se, baham se, ponašam se, url s čim.
PAififia, arog, ro (PXenco) pogled.
PAsnvog 3 poet. vreden, da se pogleda, znamenit.
PA.ejuo [fut. pXexp opiat, (/izsipco), a or. ePXeipa, adi. verb. p/.envog] 1. gledam, zrem, vidim, motrim vi, eig u; det-ror srepo (strašno) gledam, okovov
pXenco sem slep, fjfj P?Jncov slep; <paog pXenco živim. 2. pogledam na kaj, zagledam, opazim, spoznam, o-ziram se na kaj; eig ffeovg zaupam; NT dno urog varujem se koga (pred kom), tudi s Iva in pifj pazim NT. 3. gledam kam, obrnjen sem, jrpoc pieorj/jPgiav ležim proti jugu.
pXecpagig, (dog, fj trepalnica.
PAecpagov, v6 (ne od pXenco) veja, veka, oko.
pkfjsvai, pA.fjfj.EVog, pXrjxo gl. pd/./.o).
pArjfia, arog, ro (pd/./.at) ion. met, vr-žek, strel, rana.
pXfjxgov, ro ep. obroč, železna spona.
P^VXV> V [Et. slov. blejati, blekati, Meketati, nem. blocken] bleketanje, meketanje, blejanje.
PA.rjxQog 3 (gl. pXalg) slab, lazeč, plazeč se, počasen, skriven rooog.
pXixxa> [Et. iz mlitjo, sor. pisXi, trog] podrezujem čebele, izrezujem strd.
PAoovgog 3 ep. grozen, strašen, stra-
hovit, resen.
pXoavg-čonig, (dog (d>tp) ep. grdogled, grozen, strašen.
pA.cn&pog 3 ep. visok, tenek, vitek.
PA.cboKco [Et. iz piXdboxa> gl. uo/.elv. — Obl. fut. fj.0X0vfJ.a1, a or. epioXov, pf. pte/j-pXor/.a.\ grem, pridem, fjpiag fjepipXcoxs dan je potekel.
PoayQiov, v6 (a/peco) ep. ščit iz usnja (volovske kože), usnjat.
Bo-aygiog, 6 reka v Lokridi.
poacn [/ut. (io>)oofiai, a or. spor/ou itd.; ep. pr. Poda., Poocooi, pt. Poooov; ep. ion. fut. ptioopcat,, a or. epojoa, epcooduijv, ePdoodvfv, pf. pt. PePcofievog] 1. intr. glasno kličem, kričim, odmevam, donim; bučim, KV/ja novi %egoov pljuskam ob; pieya, ptaxga glasno, na daleč; fjeXog oglasim se z, zapojem.
2.	trans, a) glasno pokličem, opevam, slavim ura, ngog veva vpijem h komu NT; pass. pf. sem znan, sem slaven; b) oznanjam, zapovedujem porpdelv, pifj fhZv.
(Povg) ep. ion.poet. goveji, vo-
PoEMog lovski; ^efr/ij volovska vpre-3	ga; Ifjavvsg iz volovske kože;
Poe(i)og xpea govedina; Poeirj, fj (sc. 3	dopti) volovska koža, ščit iz
volovske kože.
144
Bogvofisvr) g
posv g	—	1	44	—	Bogvofievrjg
poevg, scog, 6 ([lovg) ep. jermen iz volovske kože. florj, f) [Et. iz gwowa, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; /?o»)v d^aftog vele-glasen, hraber v boju; ooov and florjg svet.sv samo (z ozirom na bojni klic) na videz; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), Poi]v syeiv = [ioClV. P07]-yevrjg 2 poet. iz govedi nastal. Povjdgopeco (Porj-dgo.uog) poet. hitim na pomoč. BoTjdpopia, xd atiški praznik Apolonu na čast; obhajal se je meseca, ki se imenuje Borjdgopicdv, obvog tretji atiški mesec = september- oktober. Porj&ELa, f\ 1. pomoč, podpora, obramba. 2. pomožna sredstva, pomožne čete. 3. ogledni obhod; zasledovanje Tuk. 3. 24. fioTjftsco [fut. jSorjOijOO), ion. pcoifeco, ejHcb-{h]oa; adi. verb. floip&rjVEOv] 1. hitim, pritečem, pridem na pomoč, pomagam uvi, uvi npog (eni) ti; eni viva vzdignem se, odrinem proti komu; uvi ra dizaia pomagam komu do njegovih pravic. 2. Plut. prinašam komu zdravniško pomoč. fiorjftrifia, avog, vo — poijdeia. florj-ftoog 2 (Por/, fteco) ep. ki hiti v bojni hrup (v boj), ki hiti na pomoč, bojevit; apga bojni voz. Porjfrog 2 [Et. flor), fdoog, fisco na klic priteči] ki pomaga; subst. 6, v) pomočnik, -ica. porjlaaia, f\, ep. ion. -ir] (jio - rjldirr/g) odganjanje (plenjenje, ropanje goveje) živine. Po-rjlarrjg, ov, 6 ([lovg, e/.avvo)) govedar, volar, voznik. Po7]lauxf], t) (sc. veyvrj) govedarstvo, reja goveje živine. porjvvg, vog, tj (flodco) ep. vika, vpitje, kričanje. Poflpog, 6 [Et. lat. fodio, slov. bosti, fossa] ep. rupa, jama, jarek. Pčftvvog, 6 jama, vodnjak NT. Boi/irj, rj mesto v Tesaliji; a di. Boi-fhog 3 in feni. Boifhjig, ičog, ). poidiov, TO kravica (demin. od (lovg).	PoicozagXEco (PoicbT-agyog) sem voditelj, načelnik bojotiške zveze, sem bojo-tarh. o	,	, 1 voditelj bojotiške fjoicoT apxvg> o 1 zveze bojotarh (naj-poicoz-apXog, o f višja ^lastvTebah). Boicozia, 7] dežela v srednji Greciji; a di. Boicoztog 3; subst. BoLcozog, d (preb). fioicoria£co govorim v bojotskem narečju, držim z Bojočani. BofllizZvov, to (ot6[ta) drugi izliv reke Nila. Polij, rj (jld/./.o))	1. metanje, lučaj, met; strel, streljaj. 2. otpflal/j.cbv pogled, fjkiov solnčni žarki; yiovog snežinka. polii)co (Polig) vržem olovnico (vodomer) NT. Polig, /dog, r/ (jid/./M) kar se vrže, strelica, puščica. Polopai ep. = /lovlojiat. flolog, 6 (jid/J.o)) ep. mreža, sak, ribji vlak, ulovek; e/g /lokov TaftioTaa&ai zaleteti se v mrežo, ujeti se v mrežo. /lofiflsco (Sdjit/tog) zamolklo donim, bobnim, zvenim, vršim, šumim. flopfiog, 6 (onomatop) zamolklo donenje, bobnenje, šum, vršenje. popa, r] [Et.kor. g "er, slov. žreti, žrem; kit. vorare (iz g"); gršk.še PiPpcboTCO, Ppcbjia; sor. slov. gr-lo, hit. gurges, gršk. pdoaiJoov] hrana, meso, jed, krma, plen. PopPopog, 6 blato, nesnaga, gnoj, mlaka NT. PoppopcoSrjg 2 (stdog) blaten, umazan. Popsag, ov, 6, ion. Popsrjg, eao, e to, skrč. Poppag, ion. popprjg [Et. vnep-Pogeog „onstran gora“, severno, /?o-peag „veter z gora“, severni veter, sor. slov. gora] 1. sever (veter); burja. 2. sever (stran sveta). 3. Bogčag sin Astreje, bog severa. Bogeag, dčog, 7] Borejeva hči, Kleopatra. PopEiog 2 poet., Poprjiog 2 ion. severen. Poppag gl. Popsag. Popvg, vog, 6 ion. neka libijska žival, gazela. Bogvv&svrjg, ov g, 6 1. reka v evropski Sarmatiji (Dnjepr); preb. Bopvofte-vELTTjg, 6. 2. mesto ob tej reki.
Pooig, scog, f) (ft6oxco) ep. paša, piča, krma.
Pdoxrjpa, aro g, to 1. čreda na paši, živinče. 2. krma, paša, hrana.
Poanco [Et. kor. g wo, pasti. — Obl. impf. iter. med. flooy.eny.svo] 1. act. ep. NT gonim na pašo, pasem, hranim, redim, gojim, preživljam. 2. pass. in med. hranim se, pasem se, živim se od česa (s čim), razvijam se, rastem; ekniosv naslajam se.
Boanopog, 6 morska ožina; adi. Boo-nopcog 3, novapot Helespont.
Poozpv^og, 6 [Et. P iz g"r, nem. Quaste] poet. kodrasti lasje, koder, k o dr ec.
Pozapia, ta (Pooxco) pašnik.
pozavn), i) (Porog, poczoj) paša, piča, krma, trava.
Pozrjp, rjpog, 6 (/Sdozco) ep.poet. pastir; kvcov pastirski pes.
pozov, vo (Pooxa>) kar se pase, živina, ovca.
Pozpv-Sov (PoTQvg) adv. ep. kakor grozd, grozdasto.
pozpvosig 3 poet. grozdnat.
pozpvg, vog, 6 grozd.
pozpvcoSrjgž (eldog) grozdnat, grozdat.
Bozziatg, id o g, fj (%djna) pokrajina v Makedoniji.
Povftalig, ecoc, tog, rj [Et. od Povg, neka vrsta goveje živine] ion. antilopa.
Bovpaong, tog, r) 1. egiptska boginja Basta. 2. njeno svetišče, mesto.
pov-pozog 2 (Pookco) ep. kjer se živina pase, popasen; subst. r/ pašnik, paša.
Pov-ppmozLg, ecog, f) (pipnd)axm) ep. strašen glad, skrajna sila (potreba), silna beda.
Povpcov, covog, 6 ep. osramje, trebuh, lakotnica.
Pov-y&Log, 6 [Et. povg, "/driog, gl. yalo)\ ep. bahač, širokoustnež.
BovSelov, to mesto v Tesal iji.
BovSlvoi, ot sarmatsko pleme med Donom in Volgo.
Bov-Sopov, to rt na Salamini.
Pov-dspr/g 2 poet. ki redi ali hrani govedo Xeipcbv.
Pov&vzeco ('d'vco) darujem, žrtvujem govedo.
pov-ftvzog 2 (fivco) poet. namenjen, določen za darovanje (žrtvovanje) govedi, eoua žrtvenik.
Pov-TtEpeog, cov, gen. -tu (xepag) ion. z volovskimi rogovi.
Bov -nevpakag, a, 6 konj Aleksandra Velikega.
Povuoksco (pov-'/.6).og) [impf. iter. Pov-xokeeoxeg] ep. 1. a et. pasem (živino), čuvam povg. 2. med. pasem se.
PovnoAta, fj, ion. -ir\ | goveja čre-
Povnohov, to (Pov-y.o?.og) j da, govedo.
Povk%Xl&£c3 in med. pojem pastirske pesmi.
PovKo^Mog 3 pastirski, selski.
BovnoMcov, covog, r; mesto v Arkadiji.
Pov-x6Aog, 6 [Et. Povg, y.6Xog iz kor. qel ,gnati1 ali pa iz qwel, gl. izokoc] goveji pastir, govedar, volar.
PovAsia, f\ (Poviševat) dostojanstvo sve-tovavca, svetnika, odborništvo.
PovAsvga, arog, zo (povAsvco) 1. sklep, odloka, načrt, namen, želja, mnenje.
2.	nasvet, naklep ; avrog eifu vq> pov-AsvpcaTi sem istega mnenja.
PovkEvzfjpiov, to 1, zbornica, posvetovalnica ( curia). 2. posvetovalni zbor, seja svetovavstva, zborova seja.
PovXevzrjg, ov, 6 (PovAsvco) svetovavec, svetnik; senator.
PovAevzix6g 3 svetovalski, svetniški; 6pxog prisega svetnika; to PovAevn-kov a) seja svetovavstva fj PovAf)-, b) zmožnost presojati.
PovAsvco (povkrf) [fut. povAEvam itd.; med. PovXevoo/xai tudi s pas. pom.]
1.	act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem xaxov tivi; povAsvco v negi os cpaivopcai pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; PovAag posvetujem se, Povkfjv svetujem; e g /xiav sklenem soglasno, t d pepovAsv/hva sklepi, načrti; sv Pepov/.evTai dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; a or. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.
PovAf/, f) (Povko/nai) 1. volja, želja, sklep, namera, načrt, PovArjv jvoiov/icu sklenem, ukrenem. 2. nasvet, svet, Povkrjv didcofu svetujem. 3. posvetovanje, preudarjanje, PovAi/v mnov/mi = h povkr/ e%co posvetujem se, Pov/.pv (Udco/ii Tuvi negi tivog dam komu čas
Grško-slov. slovar.
10
za premišljevanje. 4. zbor svetovav-cev; v Atenah: državni svet 500 članov, f] [tovhi) sv A osico ndyco areo-pag; v Rimu: senat.
PovhffEig 3 poet. moder, razsoden.
ftovhrjfia, avog, vo ((tovhofiai) volja, želja, sklep, načrt, namen, namera, pomen.
povhrjcng, 60)g, rj — pov)jr)tm.
ftovhrj-cpogog 2 (gospo)) ep. kdoi* svetuje, dvfjg svetovavec, dyogai posvetovalen zbor; subst. 6 svetovavec, voditelj.
/tovhifiiao) (pov-ht/iog) ep. sem zelo lačen.
ftovhofiau d. p. [Et. iz pohaoaai, kor. gwel. — Obl. fut. jtovhr)oo/.i(u, a or. sfiovhrj&rjv, pf. [1eflov?.r}/Licu, ep. tudi [tohofiau] 1. a) hočem, želim, zahtevam, 6 /lovhopzsvog kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče ( og povhsi); povhsi cpgaoco ali ti naj povem ? si pov/^si če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; [tovhopbevcp /M>i sovi vi všeč, po godu mi je, hočem; /xi) Povhojisvog proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, rt' Povhčp,evog s kakšnim namenom? Povho]isvog z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj rt v ivi; vo ji ov ho pavov sklep, namera; pri stvareh : pomenjam, rt' vovvo povhevai; kaj to pomeni? 6 vogog jlovhsvai zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s Jtohv in pahhov), bolj cenim.
(lov-hvtog, 6 (hvco) ep. čas, ko se iz-pregajo voli, delopust, večer, pov-hvrovde proti večeru.
pov-vopog 2 (všpm) poet. ki pase govedo, ayšhai čreda goved, ki se pase.
ftovvog, 6 ion. NT breg, holmec, brdo, grič.
Pov-nhfjŠ, f)yog, 7) (nhrjooco) ep. koničasta palica, s katero so poganjali živino, osten, bodeč.
ftov-JtoQog 2 (jvsigco) ki prebode goveda; oPehog raženj za celega vola.
Bovjtfidoiov, vo reka in mesto v severni Elidi.
Pov-ngcogog 2 (ngcpga) poet. z volovsko glavo, bikoglav.
fiovg, 6, f) [Et. iz porog (gwow, gwow-), lat. bos ( umbr.-samn. obl., lat. bi
bilo: vos), slov. gov-edo, nem. Kuh (got. kos) — dor. pcbg, gen. P odg, dat. Pot, acc. flovv, ep. p d) v, pl. pose, Potov, Povoi, Posooi, acc. Povg, poet. P6ag, dor. p d) g] 1. govedo, vol, bik, krava.
2.	goveja koža, usnje, ščit iz goveje kože.
BovaZgig, idog, f\ mesto v srednjem Egiptu; 6 egiptski kralj.
Povvrjg, ov, 6 (Povg) poet. goveji ali kravji pastir; adi. Povvpg (povog poboj goveje živine hekatomba.
Bovvcb, org, rj mesto v Nilski Delti.
Povgpoveco (Pov-cpovog) ep. koljem goveda.
fiovepop/ha, rti poet. čreda goved, goveja živina.
(tov-epoppog, 6 (cpegPco) goveji ali kravji pastir.
Bovcpgag, ac5og, i) kraj pri Pilu v Meseniji.
Po-objug, idog, -rj ((dtp) ep. volooka, ve-likooka (Hera).
Pocbvr]g, ov, 6 (Povg) ozvezdje pri „velikem medvedu" (arktur), čuvar pred velikim medvedom.
PpaPeZov, vo častno darilo, častna nagrada NT.
PgaPevg, ecog [acc. pgapfj, nom. pl. pna-Pv?\ o poet. 1. reditelj, voditelj, razsodnik, razsojevavec v tekmi. 2. vodnik, poveljnik, sodnik dizrjg; hoyov izvrševavec sklepa.
PgaPevvrjg, ov, 6	- PgaPsvg.
Po&Pevco (PgaPsvg) sem razsojevavec, razsoj ujem v tekmah, vodim tekme; prisojam nagrado; sploh: vodim, vladam NT, upravljam; razsojam, odločujem, va div.aia pravice.
B(>ayxidau, ai kraj pri Miletu, kjer je upravljala Apolonovo svetišče sve-čeniška družina Branhidov, ki se je tako imenovala po svojem predniku Bgdy/og.
Ppayxog, ov, 6 hripavost.
Ppadcvog 3 ajol. — gadivog vitek, tenek.
PgadPvco (Pgadvg) [Pgadvvd), sPgddvva, spePgadvKsiv] 1. trans, zavlečem, mudim, odlašam. 2. intr. obotavljam se, mudim se, kesnim, vij g smxyyehiag odlašam z obljubo NT.
PpaSvnhoeco počasi plovem (jadram) NT.
PgaSvg, sla, v [Et. iz gwrdu-s, lat. gur-dus iz g"':rdos, neumen. — comp. j3ga-bvtsgog, sup. - vtatog; ep. figddiotog]
1-	počasen, len, okoren, neokreten. 2. o času: počasen, pozen. 3. (duševno) Počasen, slaboumen; to flgadv počasnost. — adv. figadecog.
Pgadvvrjg, fjtog, tj počasnost, okornost, neokretnost.
Bgaoidag, ov, 6 spartanski poveljnik.
Pgdoaco, at. -ttoo zavrem (vodo), vejem, stresam, pretresam.
Pgdoacov 2, comp. od j3gayvg krajši, manjši, slabši.
Bgavgcov, čovog, 6 vas v Ati ki s svetiščem tavrijske Artemide.
Pq&Xe> £/?£>«££ def. aor. (inf. (3gayslv) ep. zaprasketalo je, završalo, zadonelo, zašumelo, zabobnelo, zakričalo, kriknilo je.
Pgafttcov, ovog, 6 roka, rama; ngvpvog nadlahti.
PQ&X°g, ov g, to (j3oayuq) plitvina.
Pt>axv\oy[a, f] kratkost v govoru, jedrnatost.
P$a-xv-A.6yog 2 (Aeyco) kratek v govoru, jedrnat.
/3gaydvco (t3oayvc) krajšam, izgovarjam zlog (ovij.afhjv) kratko.
Pga/vg, sla, v [Et. iz breg’hu-s, lat. brevis iz brehwi-, slov. brz, brzo (kar je kratko = hitro). — comp. [3gayv-veQ°?> -yicov, j3gdoocov, sup. -yvtatog, pQdyiotog\ kratek, majhen, neznaten, nevažen, nizek; a dv. /3gayv (rt), [3ga-yea, /3gayemg kratko, čni (3oayv ne daleč, [teta (3gayv malo potem, dia PQayecov ob kratkem (v malo besedah), sv {3gayel v kratkem, kmalu, xavd (3gayv polagoma, '/.ata j3gayv dno/givaoftaL na kratko odgovoriti.
P(>aXvtrjg, >]tog, t) ((3oayvq) kratkost; "fvcbjirjg omejenost, kratkoumnost.
Pqe/zco in med. ep. in poet., figopeco ep. [Et. nem. brumen iz stvn. breman, Bremse; najbrže lat. fremo (fr- iz mr-; kor. mrem-, sor. murmurare, slov. mrmrati] bučim, šumim, razsajam, hrumim, odmevam, razlegam se; redko z acc. lega naiypata.
Pgevftvo/icu d. m. [Et. kor. g"'rendh- „na-raščati, kipeti"; slov. o-grod-je, lat. grandis, velik, gršk. figevtiog ošab-
nost] baham se, šopirim se, moško se nosim.
Bgevteoiov, to Brindizij.
/Sgszag, so g, tč poet. lesena podoba (kip) kakega boga.
jdgecpog, ovg, to [Et. iz gwrebh-os, slov. žrebe, iz gwerbh-; sor. de?.<pvg\ l.spo-četek, zametek, še nerojeno dete NT. 2. dete, otrok, mladič, žrebe; sz j3ge-<psog izza mladih let; ano (igecpovg od mladih nog NT.
j3gexpog, 6 ep. prednja polovica glave, teme.
/3gexco [flgšgo), sfigsca, (3ej3Qey/iiai, ef3gšy-t)tjv\ 1. škropim, močim NT, zmočim; p as s. zmočim se, postanem moker. 2. NT pustim, da dežuje, impers. fige/st, dežuje.
Bgi-dgsoog, sco, 6 storoki orjak, ki so ga ljudje imenovali Ajgajon (Alyai-cov).
/jgiagog 3 ep. težek, trden, močen.
figi^co ep.poet. 1. dremljem, spim. 2. o-botavljam se, mudim se, sem brez dela.
PgL-rjnvog 2 (figi^oo, tjnvco) ep. glasno kričeč, rjoveč.
(igZftog, ovg, to poet. 1 (fjgrdot) (silna)
PgZfioovvr], tj ep. j teža, breme.
/SgZ&vg, sla, v (flgifico) ep. silno težek.
figttdco [impf. (jgltiov, fut. (3gio(0, ep. inf. floiosusv, aor. e/3gtoa, pf. fisjdgpda] in med; ep. poet. 1. silno sem težek (obtežen), potlačen sem vno ),aiXam, šibim se pod, obložen sem s čim Tivl, ttvog. 2. močnejši sem od koga, presegam, obvladam, tivi s čim; na-gibljem se na kaj; napadem z vso silo eni ti; pt. pf. težek, nadležen egig.
Bgmivviai, ai trdnjavica Leontincev na Siciliji.
Bgdrjooog, 6 pogorje v Atiki.
{3gZpdopau d. m. [impf. ij3oi/.id)to in s-{3gipovto\ razsrdim se, razjezim se, tivi nad kom.
BgZotjig, idog, f/ Brizejeva hči Hipo-damija, Ahilova ljubica.
Bgoyyog, 6 pritok Istra; danes Sava.
/Sgodov godov.
figopeco ep. bučim, brenčim.
Bgopiog, 6 (jdgopog) Bakhov pridevek.
jdgopog, 6 (Pgepa)) ep. prasketanje, hrušč, šum.
figovzdco (figovvrj) ep. grmim. figovvrj, rj [Et. iz fioopvrj, figspico) 1. grom; pl. grmenje, burja, nevihta. 2. ion. osuplost, omama. figozsiog 2 in 3 in figozeog ep. in poet.
umrljiv, smrten, človeški. figozrjaiog 3 figoveog. figozoeig 3 (figovog) ep. krvav, okrvavljen.
figozo-nzovog 2 (yvsivco) poet. Ijudo-moren; 'dvoiai človeške žrtve. figozo-koiyog 2 ep. ki pokončuje ljudi, ljudomoren.
figovog 2 [Et. iz jigovog (prehodna oblika pfigo-), kor. mer „umreti“, lat. morior, mors; slov. umreti, s-mr-t; nem. Mord] ep. poet. umrljiv, smrten, človeški; subst. 6 smrtnik, človek.
/Igozog, ov, o ep. krvotok, potok krvi, strjena kri.
figozoco (figovog) ep. oškropim s krvjo; samo pt. pf. pass. fiefigovcojisvog s krvjo oškropljen, krvav. figoxčcog ajol. figa/Jcog.
Pq°XV> V (jSgs^to) dež, ploha NT. figoxog, 6 [Et. iz pgoyog, kor. meregh-, slov. mreža] zanka, vrv NT. figvypog, 6 (figvy.co) ški-ipanje NT. Bgvyoi, oi trakijslco pleme v Makedoniji.
figPnco in med. poet. grizem, mučim, izjedam.
figvov, to morski mah. figvft&opcu d. p. [pf. fiefigvya s prež. pom., a oj’. cfiovyrjth]v\ ep. poet. bučim, šumim, tulim, rjovem, glasno (za)kričim, (za)ihtim.
a-rog, v6 poet. bučanje, tuljenje, rjovenje, krilc. figvftiog 3 in 2 globok. figvxco [Et. slov. grizem, gristi (strslov.
grysti)] poet. NT škripljem z (zobmi). figvco [Et. iz gwru-, nem. Kraut, iz stvn. krut] ep. poet. 1. intr. sem zelo poln, sem prepoln, obilujem avfiei, dacpvrjg; bujno rastem, poganjam, priklijem iz. 2. trans, storim, da v obilici klije, brsti, izvira ydgiveg goda figvovoi; izlivam vo ykvxv NT.
figčbfia, avog, vo figcbpt], rj ep. figčbaig, scog, rj ep. figcovčg, vog, rj ep.
(fiifigcoonco) jed, hrana, živež, obed, jelo, NT figčbaig iz-jedanje, rja.
figcoaipog 2 in figcozog 3 (fiifigcbov.co) užiten, j eden NT; vo figcovov jelo, jed. figcozvg figtofza.
Bvfiaaoia /eggovrjoog, f/ zemeljska ožina v Kari ji z mestom Bvfiaaaog, rj. fivfikivog 3 (fivfi).og) ep. iz papirove rastline, iz ličja, luba papirove rastline narejen.
fivfikog, rj steblo papirove rastline, lub, ličje papirove rastline, papirova rastlina. — (Korenine in bilke so služile za jed, iz luba pa so napravljali razne stvari: papir, vrvi, čevlje itd.) Bv^avziov, vo mesto v Traki ji ob Bosporu; udi. Bvljavziog 3. — preb. Bv^avziog, o.
fivtjrjv (fivco) adv. polno, gosto (stisnjeno), drugo tik drugega. fivftitjco (fivftog) pogrezujem; pass. po-grezujem se, topim se, utonem NT. fiviiog, 6 poet. NT, fivaoog ep. ion. globočina, prepad, brezdno. fivKzrjg, ov, 6 [Et. kor. buq, lat. bucca, slov. bučati, bik, strslov. byka> (bu-čela ni od tega!)] ep. tuleč, bučeč. Bvhx>-s, 6 ajol. - Bdxyog. fivvsco fivco. fivgaa, rj ion. (odrta) koža. fivgosvg, scog (fivgoa) str oj ar, kožar NT. fivgao-Sstprjg, 6 str oj ar. fivgao-zovog 2 (fivgoa, veivco) z usnjem prevlečen, y.vx?.cop,a bobniča, pavka. fivaaivog 3 ion. (fivaoog) iz bisa (narejen), platnen; vo fivooivov obleka iz bisa.
fivaaoSo/zevco (čepico) ep. zidam v globini (srca); snujem, kujem (skrivaj) naklepe.
fivooofrev a dv. poet. iz globočine. fivaoog, 6 gl. fivdog. fivaoog, r) bis, tanko platno. fivco ep. ion. [pass. p f. fiefivofiai, plpf. e/3 e-fivovo, a or. efivochjv] (za)mašim, polnim, zagatim ovopia, vi v iv o g s čim. fičb cj. a or. od fiaivco. ficofteco ion. fiorjiJtco; ficoka a or. fiovkrj.
fičbkog, o [Et. kor. gel-, gl. y/.ovv6c] gruda (zemlje).
Bcofiisig, oi ajtolsko pleme. ficbfuog 3 in 2 ki spada k žrtveniku, ki je (se nahaja) na žrtveniku, dreta stopnica do žrtvenika.
Pco(iig, idog, f\ ion. stopnica. Ptofioioftia, f) burke, norčije, prilizovanje.
PO3(iog, 6 [Et. P'Pj(ia, Paivco] 1. povišek, Podstavek. 2. žrtvenik, oltar.
Pav, pcog ep. = Povv, Povg.
plcooag ep. ion. = Pof/oag gl. Poda. PcoaxQec3 (Poda) ep. po-, prikličem koga uva.
PcoTi-dveiga, f) (Pooxa, avrfg) ep. ki redi ljudi, rodovitna.
Pcozcog, ogog, 6 (P6axa) ep. pastir cm) p.
r, •/ (ydutia) tretja črka grškega alfabeta; kot številka y' = 3, ,y 3000. V& dor. = yfj. ydyyQaiva, fj rak NT.
Fddeiga, ion. r-rjdeiga, av, Td otok in mesto v Hispaniji (Cadix). yd^a, f) zaklad, zakladnica NT. Va^o-cpvkdtuov, to (cpvkdooa) zaklad-yd#eo) dor. yryd'ša.	[niča NT.
yaia, rj ep.poet.	yfj, ion. yea zemlja;
pers. rala Tellus (boginja zemlje). yaid-o%og yaii)oyog. ycuf)iog 3 ep. zemeljski, iz zemlje rojen, vlog sin zemlje (Titvog). Vcurjo^og 2, dor. yaiaoyog 1. (yala, e-ysiv) ki zemljo drži ali nosi, zemlje-nosec, ki zemljo premika, Pozejdonov priimek. 2. (yala, Foyog) ki zemljo ščiti, brani; branitelj (zaščitnik) zemlje "Agvefug.
Fctiocov, avog, 6 reka v Joniji, južno od Mikale.
yaico [Et. kor. gau, iz yarja, sor. yrj-iiša iz ydrstita iz gawedhejo, odtod tudi lat. gaudeo; gršk. še yavgog, yavgag\ ep. veselim se, ponosen sem na kaj vivi; živdsi yaiav ki se ponaša s svojo krepkostjo, ponosen na svojo krepkost.
ydXa, ay.TOQ, to [Et. lat. lac (starejše lacte), lactis iz glact-] mleko; NT ya/.a Trni jrou^a napajam koga z mlekom ( učim koga začetne resnice sv. vere).
ya.ka-{)'7]v6g 2 (ffr/offai) ep. ion. kdor še sesa mleko, mlad, nežen. ya.lauxo-n6xr]g, ov, 6 (jtiva) ion. kdor pije mleko, kdor se živi z mlekom ali živi od mleka. yaktiv6a dor. = ya/.r/voa (po)mirim. yaXet], r/ skre. yalrj [Et. iz yaksjd, lat. galea, usnjat šlem] podlasica, mačka.
r.
yakrjvrj, fj [Et. od. yekda, smejem se, veder sem, odtod:	ykfjvr(, ykrjvog,
ykavxog\ tihota, tišina, brezvetrje, morska gladina; ya?^fjvr]v škavva plo-vem po mirnem morju; pren. veselost, radost, mir.
yakr/vit;co (yalf)vr)) pomirim (morje). yaXrjv6g 3 poet. (yakfjvij) miren, tih, pohleven.
Fakrjcpog, f/ 1. mesto na Halkidiki.
2.	mesto v Traki ji.
yakoag, fj, gen. oa, at. ydkag [Et. iz g’elou-, slov. zalva, moževa sestra, lat. glos, gloris (isto) — nom. pl. ya-koa] ep. moževa sestra, svakinja, zalva.
yagPg6g, 6 [Et. yafi-Qog, gl. ya(iea] sorodnik po ženitvi. 1. hčerin mož, zet. 2. svak (sestrin mož, ženin brat).
3.	tast.
ya(iExr(, rj (ya(iea) žena, soproga. ya(iExr]g, ov, 6 mož, soprog. ya[i£co [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). — Obl. fut. ya(ia, yaiiovuai, a or. syiyj.a, eyri[Td(tr}v, pf. ysyd(irjy.a, -purpiou; ep. ion. fut. ya/isa, a or. NT eydfir]oa, fut. ep. med. ya/TeooeTcu (II. 9, 394 stoji sedaj ye (idaosTat, poiskal bo)] 1. act.
a)	o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo Tcva, abs. Plut. P er. 7. obhajam (imam) ženitovanje; yvvaiv.a elg olaiav vzamem za ženo v hišo, yd(iov ya(ielv zakon skleniti, Tivog s kom, tov g ngcovovg (yd(iovg) čyd(ise Kvgov dvo fh)yaTEgag prvič in drugič se je oženil z dvema K.hčerama, kentga p ao tisa v yauAa oženim se s kraljevo hčerjo, e% s(iev yfj(icu vzeti ženo iz moje hiše; 6 ysya(ir]zag o-ženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Eur.
Med. 606. yagovaa as ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom ttvi; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. rj ye-ya/j,r]fievr) omožena (žena). yaprjhog 3 in 2 (yageco) poet. svatovski, ženitovanjski.
ra.firjA.icbv, čbvog, 6 sedmi atiški mesec (januar — februar). yafit£co možim; pass. možim se. yajiLxog 3 svatovski, ženitovanjski, zakonski; za yapuxd svatba, ženitova-nje, zakon.
yafitaxco - yapU£co NT. ya.fifia črka y (indecl.). yd-fiogog 2 dor. = yecoji6QOg. ydfiog, 6 1. svatovščina, ženitvo vanj e, pirovanje, ydjiov tetr^co, agtvco imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, ydfiov eatrd), noičb, daivvui, emtsA.šco dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; yagov yagelv skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; ydjwv /.auj3dvco yevvaiov vzamem ženo iz plemenite hiše. yaficprjA.rj, rj ep., nav. pl. čeljust. yapyj-ibvv%, vyog, 6, rj (ovv^) ep. poet. z zakrivljenimi kremplji, krivokrem-pljat.
yavaa> (ydvog) [pl. ep. yavocov, yavocoaa] ep. svetim se, bliščim se, lesketam se, sem sijajen.
Tavbagiot, ol (ravdaglzai) azijski narod v Margijani.
yavog, ovg, zo (ydvvjiai) poet. 1. lesk, sijaj, kras. 2. okrepčava, krepilo, poživilo.
rdvog, rj mesto v Trakiji. yavoco (yavog) razsvetlim, olepšam, nališpam, razveselim; pass. naslajam se, razveseljujem se, siti živi s čim. ya-vvfiac [Et. ydvvfu iz ga-ne-u-mi, gl. yaico. — Obl. fut. ep. yavvaaofcai] d. m. veselim se, naslajam se, radujem se
[siti) tlVl.
ravv-firjSrjg, sog, ovg, 6 (ydvvjiai) Trosov sin, Zevsov dvorni točaj. ydg (iz ye do = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim);
pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: ''AtgeiSrj, ito/.Aoi /do ttbvdoi ’A/aioi, tčp as %Qrj itoksgov itavacu ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti;
b)	včasih stoji v parentezi: real syd) — syvcov yag, oti ovx rjgeasv — d/Mi zoi scprjv spoznal sem namreč; c) ne redko stoji yag eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti)’, ovte iobiovoiv n/.sio) fj dvvavzai rptgtiv, čiaggayeZsv /do dv (kajti sicer bi.. ■) namreč si it/.eio) tablo ttv; tako posebno v odgovorih: xai d-rjt’ stoA.gag... vicsg-fiaiveiv vogovg; ov yag vi goi Zev g rjv 6 xrjgv^ag tdde — da, saj ni Z. zapovedal tega; icoAJ.rj /do dvdyxrj da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač.
3.	nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (tv d’ lab'’■ oacov ydo slaexr)gv-ijav (Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej rj (rj /do dvijo’, noigrjv yag rjaba ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; d z/.d ydg pa seveda, pa vendar; si ydg, ai /do, sebe yag - utinam; xai yag = etenim, kajti tudi; xal yag ovv zatorej tudi; yag zoi zares; ov yag; ti yag; kako neki ? ov yag d/.Aa seveda, pa vendar, pri vsem tem pa. yagyaAi^co ščegečem, ščegetam, mikam, vabim.
yagyafaoji6g, 6 ščegetanje, žgačkanje. rdgyagov, to južni vrh Ide s Zevsovim svetiščem.
Tagyacpia xgrjvrj studenec v Bojotiji. yagvco = yrjgvco pojem, naznanjam. yaaxrjg, fj [Et. iz gm-s-, sor. yefioo, yevt0 prijel je — gen. yaazgog, poet. yaate-poc] 1. a) trebuh, želodec, nadevan (svinjski) želodec; jed yaazgbg eyxga-trjg; b) glad, požrešnost, post nevbrj-aar, c) pren. požrešnež NT. 2. materino telo, sv yaatgi tyeiv in ov?./.a/.i-ftaveiv spočeti NT.
ydaxgrj, rj (yaotrjg) ep. bok (posode), trebušnata posoda, trebušast lonec. yaaxgifiagyia, fj požrešnost. yaaxgt-gagyog 2 požrešen; subst. 6 po-žrešnik.
yaoxgo-Eidrjg 2 (eldog) trebušen, tre-bušnat.
yavAixoq 3 (yavAog) ki spada k tovorni ladji, /gfjgava tovorno blago, vozivo, naklad.
ya.vA.6g, 6 ep. ion. 1. okrogla posoda, golida. 2. vedro, korec (s katerim so zajemali vodo).
yavAog, 6 ion. trgovska (tovorna) ladja. Vavgiacn (yaupog) hvalim se, ponosen sem na, baham se, ponašam se, (sni) vivi s čim.
yavgoopai (yavgog) pass. poet. prevzeten sem, baham se, veselja poskakujem (em') tim.
Vavgog 3 (gaudeo) vesel, ponosen. y davnem ep. = čovnšco.
?e [Et. iz g’e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. eh = mi-ch (got. mik = sge-ys); sor. lat. neg: neg-otium] dor. yd enklitična členiea, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo. Posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: navv ye, ocpodga ys, syco ye equi-dem, jaz vsaj; og ye ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); idv ys, sl ys ako sploh, y.ai ye in sicer. yeydgev, yeyacbg, yeyova gl. yiyvoiMM. gl. yrjfjšoo.
yeycova (gl. yiyvcboxa>) ep. [pf. s prež.pom. 3 s. ysycove, imper. ysycovs, pt.ysycovcbg], poleg tega yeycoveco, yeycbvco, ysyoovL-axco [in/l ep. yeycovsgsv, impf. ep. yeycb-vevv, sysyd>vei, fut. yeycovrjoco\ oglašam se, kličem, govorim, pravim, oznanjam, oooov yeycove jHofjoag kakor daleč se sliši človeški glas; yeycove Te nav xava aovv njen klic se je slišal po celem mestu. ysycog pt. pf. od yiyvogai. ye-evva, rj pekel NT. ymi-n6vog 2	- yeconovog.
ystvofiai [aor. med. f,ysivdurjv, cj. 2. sg. bor. ysiveai\ 1. prež. in impf. ep. pass.: rodim se, ol yeivogevoi rojeni. 2. aor. ep. poet. ion. rodil sem, fj yeivagsvrj mati, ol ysivdgevoi starši, roditelji. yeioov, to poet. napustek, olcrajek, venčni zidec, venec (zidu). ysixviaaiq, e to g, fj sosedstvo, pl. sosedje.
yeizovsco — yeivvida>.
y£uviaco (yeivcov) sem sosed, mejaš, mejim s kom vivi.
ysixcov, ovog, 6, fj 1. adi. soseden, 2. subst. sosed, soseda.
FeAa, fj (gen. ag, ion. tj g) mesto na Siciliji ; preb. 6 FeAčoog. yeAaiaaq, ajol. = ye?,cbor)g.
FsAag, a, 6 reka pri Geli. yEAao£tco (desider. od ysA.dco) hoče se mi smejati, rad bi se smejal. yeAaaxTjq, ov, o (ysAdco) poet. smejavec, yeAaox6q 3 smešen. [zasmehovavec. yeAdco [Et. kor. g’el. — Obl. ep. yeAoco in yEAoidco; fut. ysAdaogai, aor. sye-Aaoa, pass. pf. yeyeAaogai, aor. sys-/.dathjv, fut. yE/.ac>ih)oouai\ ep. pt. ye-Aocovvsg, ye/.d)ovvsg, ys?.oiaovveg, impf. yeld)cov, aor. eys?.aooa\ 1. intr. a) svetim se, žarim se, bliščim se '/Dav; žari mi obraz od veselja (sni) vivi; b) smejem se, smehljam se, vesel sem, radujem se; a or. zasmejal sem se, moral sem se smejati. 2. trans, smejem se komu, rogam se, zasmehujem koga Tt, Tiva.
-TeAcorreg, ol stara atiška občina.
ysAoidco ep. = yeAaco.
y£AoToq 3, ep. ysAouoq (ys?.cog) smešen;
šaljiv, dovtipen; xa ys),ola šale, burke. FeAcov, covog, 6 tiran v Sirakuzah. FsAcovoi, ol narod v Ukrajini. yeAcoovx£q gl. yeAdco. ysAcog, covog, 6 [ep. dat. yeAq)] 1. smeh, smejanje, krohot; sni yeAcovi za šalo; ys?,cova 6(phoxdvco zaslužim smeh; ye?.cova nage^co vzbujam, povzročam smeh; xavs%oo ye/.cova vzdržujem se smeha, zatrem smeh. 2. zasmehovanje), roganje; slg yš/.cova vgsnco obračam kaj na smešno stran; yš-/.ona tidsgai u smešim kaj, smejem se komu; ye/,cog sigi, yiyvogai zasmehujejo me; yeAcog eoff’rog smešno je, kako.
y£AcoxonoLsco (yeA.covonoi.6g) povzročam smeh, zbijam šale, uganjam burke. yeAo3xo-noi6q, 6 šaljivec, burkež, pavliha.
yegiijco (yšgco) napolnjujem, obtovorim s čim t ivog, dno in sx v iv o g NT. yegco [Et. slov. o-žm-em, gomolja; lat. gemo, ere) sem poln, obtovorjen, obložen, Ttrog s čim.
yeved, ag, fj, ion. y£vefj (yiyvoiuu)
1.	a) pleme, rod, pokolenje; os. plemeniti rod, plemstvo; pri živalih: pleme, pasma; b) potomstvo, potomci;
c)	pleme, narod; d) zarod, naraščaj, doba, človeški rod. 2. rojstvo doio yevsfjg, starost, rojstno mesto, domovina; gnezdo.
yevEdXoyea>, ion. y£VEijX~ izsledujem, sestavljam rodovnik; p as s. izvajam, izpeljavam svoj rod od koga, izhajam, izviram iz rodu NT. yevedXoyta, fj rodovnik, rodopis NT. yevE'd'A.T], fj ep. poet. 1. rod, pleme.
2.	izvir, domovina dgyvgov. yEVE&faog 2 ki spada k rojstvu, rojsten, roden; vd yeved'ha godovanje, god; ftXdarai seme, klica življenja ali rojstva.
y£V£'&Xov, to poet. potomec, rod, pleme ; to fhvrjtcbv yevs'&Xa človeški rod, naraščaj.
ysvEiag, ddog, fj (yeveiov) ep. obrastla ali gola brada, podbradek, lice, čeljust.
y£V£idco in yeveidaxco [fut. ion. -rjoco] dobim (imam) brado, obradim se, postanem mož, dorastem. ysveiov, to (gl. yevvg) podbradek, čeljust, brada; griva. yevEo ep. = šyevov. yeveoia, to slovesnost za mrtvimi, ki se je obhajala vsako leto na dan smrti; NT obhajanje rojstnega dne, godovanje.
yevEOtg, so)g, fj (yiyvojiai) postanek, rojstvo, izvir, rod.
y£V£xrj, fj ep. rojstvo, porod; ex yeve-rfjg od rojstva.
y£V£xrjg, dor. -xdg, ov, o poet. in yev£-xcog, ogog, 6 ion. poet. 1. oče, praded. 2. potomec, sin.
y£vrjig, (dog, rj, skrč. yevfjdog (sorodno z yevvg) poet. sekira. yevr]fia, aro g, T d NT — yevvr]jia. yevva, fj poet. rod, pokolenje. y£vvdSdg, ov, 6 plemenit (po rodu ali značaju).
yEwalog 3 (poet. 2) (ysvva) 1. pri osebah: a) prirojen, plemenit, pravi; b) vrl, pošten, plemenitega značaja; to yevvatov plemenitost srca, blago-dušnost; o živalih: plemenite vrste,
pasme. 2. pri stvareh: pravi, resničen, izvrsten, plemenit; d vij iskrena, prava bol(ečina).
yevvai6xr]g, rjrog, fj (prirojena) plemenitost (srca), blagodušnost; o zemlji: plodovitost, rodovitnost. yevvdco (yevva) 1. rodim, zaplodim, obrodim, donašam; NT tudi o materi: rodim; ol ysvvijaavveg roditelji; oto-jia jieya yevvav biti zelo velike rasti (hrust); Xoyovg xaXovg uva oplodim z lepimi besedami. 2. pass. rodim se, nastanem.
yevvrj[ia, oTog, to 1. kar je rojeno, dete, otrok, sad; NT yevvfjjiara s%id-vobv gadja zalega. 2. narav, čud. 3. rojenje, ustvarjanje, izdelovanje, izdelek.
yevvrjOig, ecog, f/ (yevvaco) rojenje, u-stvarjanje, NT rojstvo. yEvvrjxrjg, ov, 6 (yevvda>) roditelj, oče, pl. starši; v Atenah so se zvali ol ysvvrjrai meščani, ki so tvorili skupaj en yevog.
yEvvrjxog 3 (yevvdco) rojen NT. yEWijxcoQ, ono g, 6 = yevvr/v//q. yevog, o v g, to (yiyvoiiai, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo ; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; sv yevsL eljit nvi sem v (so)rodu s kom, ol šv ysvei sorodniki. II. konkretno : kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; yeves voregog mlajši.
4.	vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek. yevxo 1. ep. 3 sg. a or. [Et. iz yefi-ro, kor. gem-, grško še yaorfjg, 6-yji-oc\ prijel je, zgrabil je. 2. = eyevsro gl. yiyvoum.
yevvg, vog, fj [Et. lat. gena, lice; nem. Kinn; got. kinnus, lice; gršk. še yva-fiog, yevecov — dat. pl. ep. yšvvooi, acc. ysvvag, ysvvg\ ep. poet. 1. čeljust, lice, brada. 2. ostrina sekire, sekira. yegaiog 3 (yeocov) [comp. yegaixEQog, sup. ysgatxaxog] star, prileten; subst: 6 starec, starček; oi yegairegoi sta-rejšine, poslanci.
YEQaigco (yegagog) obdarujem s častnim darilom, odlikujem, nagradim, častim viva.
Fegaiazog, 6, fj rtič in mesto v južni Evboji.
VEQavog, f) [Et. iz ger-; slov. žerjav, lat.
&rus, nem. Kranich] žerjav.
VEgaog 3 poet. ysgaiog.
VEQag6g 3 (ysgaigco) ep. častitljiv, postaven, spoštovan, star.
YEQag, aog, rog, to (od yegcov) [dat. ai, a, n. pl. ion. yegaa, at. ysga, gen. yeodcov, Zegrov] 1. (častno) darilo, odlikovanje, Plača, nagrada. 2. častna služba, dostojanstvo, prednost.
Fsgdaziog, 6 spartanski mesec (marc-april).
-fepjug, idog, fj mesto v Troadi; preb.
ol	regyideq in Jepyt#tot.
^vgijviog, 6 Nestorjev priimek, po me-senskem mestu fj Fegrjvia.
^egpdvioi, ol narod v Perziji. YEgovzaya>yeco poet. vodim starčka. Yeq6vziov, to, demin. od yegcov, starček, starec.
Vegova ta, fj zbor, starejšinstvo, senat. Vegovaiog 3 (yegcov) kar se tiče starčkov (starejšin), kar njim pristoja ali je njih dolžnost; oivog gerontsko vino, ki so ga pili starejšine pri kralju ; dgnog prisega starejšin.
YEggov, to [Et. odtod lat. gerra] pletenina 1. spletena ograja; spletene šeni an j e kolibe. 2. lahek (četveroko-ten) ščit, spleten iz šibja in z usnjem prevlečen.
Fčggog, 6 reka in pokrajina v Sar-naatiji.
Veggo-cpogog 2 (ipegco) ki nosi lahek pleten ščit; pl. lahkooborožene čete s pletenimi ščiti.
YEgcov, ovvog, 6 [Et. kor. g’era-, treti; pass. strt sem, oslabim: yfjgag, yrjga-oy.co, ytgag, ygavg; daljnji pomen: slov. zrel, zor-eti; lat. granum, slov. zrno, nem. Horn, Kern] 1. star, prileten, siv. 2. subst. 6 starec, starček, član geruzije v Sparti, geront; starejšina. Fezcu, ol trakijsko pleme v današnji Bulgariji.
Vevaig, ecog, tj pokušanje, okus.
Vsvco [Et. iz yevaco, lat. gus-tare, nem. kosten, kiesen, kuren, got. kausjan,
iz got. tudi slov. -kusiti (ker je g pa-lat. (g’), bi dalo slov. =. z) — Obl. fut. yevoco, med. yevoo(icu, a or. šyevod/irjV, pf. yeyev(icu] 1. not. dam pokusiti, uživati uvd vivog. 2. med. a) pokušam, okušam, uživam, jem vivog, trosim;
b)	preizkusim kaj, občutim, pretrpim kaj, zadene me kaj fioftifcov; vivog vivi poskušam (merim) se s kom v čem.
yecpvga, fj 1. ep. nasip, jez (ob reki), fj em vro vdjzei ozka cesta ob soteski; szof.e/ioio ulice boja; prostor, ki loči pred bojem sovražni vojski = bojno polje. 2. most, dvigljiv most; yeipvgav £evyvvvai most zgraditi; ye<pvga šijsvy-(išvrj vcAoioig most na ladjah. y£(pvgoco gradim, narejam nasip; stavim, delam most; jvovafiov premostim (napravim most črez) reko; zajezim (reko); y.ef.svfjov napravim pot (z nasipom); ugladim; v6 •/.aiofievov premostim grmado. ye<pvgcoaig, ecog, fj premostitev, delanje mostu.
yeco-ygdcpog 2 kdor opisuje zemljo;
subst. 6 zemljepisec, geograf. yecb8t]g 2 (etdog) prsten, zemelj nat. y£cb-Xozpog, 6 hrib, grič. y£cofi£zg£co (yfj, fievgeco) (iz)merim zemljo.
y£co-fz£zgr]g, ov, 6 (yfj, usvosoj) zemljemerec.
y£co[iszgia, fj zemljemerstvo, geometrija.
y£COfiezgin6g 3 zemljemerski, geometričen; fj yscogevgiy,7] geometrija; 6 yeco(ievgix6g v geometriji izveden. y£co-[iogoq, 6, fj, dor. yap6gog (pieigo-/iai) zemljiški posestnik, zemljak, kmetovavec, bogataš, ugleden, plemenit mož, plemič. y£co-jt£diov, to, ion. = yfj-Jtedov zemljišče, imetje.
y£eo-jt£ivr]q, ov, o (jtevofiai) ion. kdor ima le malo zemljišča, posestnik revne zemlje.
y£co-Jiovog 2 ki obdeluje polje; (ivg poljska miš.
yscogy£co (yetopyog) obdelujem zemljo yrjv, pečam se (s poljedelstvom) vi. y£cogyia, fj (yecoygog) poljedelstvo, kmetijstvo, pl. orna zemlja.
yecoQyixog 3 1. poljedelski, avr/g ratar, poljedelec. 2. v poljedelstvu izveden. ysd)QyLov, vo orna zemlja, njiva NT. yscogy6g 2 ki obdeluje zemljo; subst. 6 a) poljedelec, kmet; b) vinogradnik, viničar.
yea>gvxsco ion. kopljem v zemlji, izpodkopavam zemljo, napravljam pod-kop.
yfj, yfjg, f), skrč. iz yea, dor. ya, ep. poet. yaTa, gen. pl. yaidcov, ion. ysčdv [Et. yala iz yafja, yscogyog iz yafogy6g]
1.	a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, zal zava yfjv y.ai zava iJd/.avvav terra marique, Sof. El. 244. zemski prah;
b)	pers.: boginja zemlje; zavei yrjg (vnd yaiag) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda ievzfj.
2.	(obdelana) zemlja, polje, navgig domovina.
yrj-y£vrjg 2 (yiyvo/j,ai) 1. iz zemlje (FF]) rojen, sin zemlje (Titani, Giganti); Eur. Bakh. 264. Sparti. 2. deželan, domačin - o.vv6yyt) o)v. rr/dELpa ion. = Fddeiga. yfjdiov, vo (demin. od yfj) posestvice, malo posestvo.
yrj-&£v adv. poet. iz, od zemlje, od temelja t. j. čvrsto v temelju, iz globočine, v globočino, iz podzemlja, iz groba.
yrj'&£co [gl. yako, lat. gaudeo; a or. ep. yr/-firioa, pf. yeyr]'d'a (s prež. pom.), ep. pipi. yeyY],d'ei,v] ep. veselim se, radujem se nvi, vi, vade, (p o sv a, 'ihjgd) v srcu; 'Qčbv življenja; ysyrj'&cog vesel, radosten.
yipd'oovvr], r\ ep. radost, veselje; yrj-'d-oovvrj od radosti.
yrj‘d'6avvog 3 (yrj'&£co) ep. radosten, vesel vivi; zrjg v srcu. yrj-lvog 3 (yrj) 1. prsten, glinast. 1. zemeljski.
yfj-Xocpog, 6 hrib, breg, grič. yfj(iai gl. yap,šco.
y7]o%£co ion. = yr)Ov/eco sem posestnik. yrjQat6g 3 in 2 (yf)gag) star, prileten;
subst. 6 starček. yr]Qateog 2 poet. = y7]Qaiog. y7]pavac gl. yr]gdozco. yrjgag, aog, skrč. cog [dat. yf)gai, ai, at. yr']Qa, NT yf]gei) starost, siva (velika) starost.
yt]Qaoxco, yrjgdco [Alt. yrjodaopai, -doco; a or. syfjgaoa, syf]gav (yr]odvai, yr)gag), pf. yeyi)gazd\ postaram se, ostarim, postanem star, oslabim, obnemorem; dozorevam, /Hov voiovvov yrjgdco v takem življenju se staram. yr)Qofioax£co poet. redim, preživljam v starosti.
y7]Qo-/3oox6g 2 (floozco) poet. ki preživlja stare roditelje, ki streže starim roditeljem, strežnik na stare dni, podpora starosti. yt]QOTpo<p£co yrjQojdoozeco. jFrjgvovTjg, ov, 6 orjak s tremi telesi, vladar v Epiru.
yfjgvg, vog, 6 [Et. kor. g’ar, nem. Kar-woche, stvn. kara „Wehklage“, s „s“ podaljš.: lat. garrire iz gar- s -] ep. poet. glas, zvok, govor, jezik. y7]Qvco, dor. yagvco poet. opevam, govorim, pravim, oznanjam; med. ovgiyŠ -prjgvevai se razlega; fx,ooyog tele muka. yfjvr]g, ov, 6 (yrj) kmet, poljedelec. rCyag, avvog, 6, nav. pl. giganti (orjaško pleme).
yiyvofiaL d. m. ]Et. iz g’ene, g’eno; lat. gigno, natus iz gnatus, nascor, nem. Kind, Knabe; gršk. še xaoi-yvr)Vog, yvcnvog, yvf]Oiog, yovog. — Obl. fut. ysvf\aopai, aor. eyevojar]v, pf. yeyevr)iiai, yeyova; ep. a or. 3 sg. yšvvo, iter. yeve-ozsvo, pf. 3 pl. yeydaoi, inf. yeydgsv, pt. yeyacbg, čbvog, vla, plpf. 3 du. yeya-V))v; poet. pf. pt.yey cog, čboa, gen. čbvog‘, NT a or. eysvfpfh]v, ion. yivo[iai\ I. postanem, nastanem 1. rodim se; sz, naga, ano vivog: rodim se komu, izviram od koga; srzooiv srt] yeyovcbg 20 let star; pf. pogosto s prež. pomenom sv, zaXd>g; sem plemenitega rodu.
2.	o stvareh: nastanem, sem, nastopim avsgog, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se p.dyr), ayogf), no/.epog-, vd yiyvo:usva fv d-yga> pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, zagnoi oi sz včov ^ebeov yiyv6p,svoi dohodki od živine, vo yiyv6fxsvov dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, vd ysysvqiisva, vd yiyvo-/.isva dogodki, preteklost, resnica; Xšyco vd yiyv6f^sva povem resnico; vd ysvrio6i.ievov uspeh; yiyvevai v vin
(z inf. &)g, ovi) mogoče je (komu); o času: pridem, minem, potečem; sv TOtg yiyvoluevacq ppegaLg v dneh, ki so bili k temu potrebni (sledeče dni);
0	številu: znesem, znašam, ot ysro-Mevoi daopoi došli davki, dac; apt#-/tdg ysyovo)g skupno število; n/.eiovg fyZyvovTO tvorili so večino; eyevovTo
01	ovpnavTeg vseh skupaj je bilo. II. pridem v kako stanje, sem, postanem kaj 1. s subst. in adi.: črji-ciai iagpa; ndvTa izpreminj am se v vse mogoče stvari; navToZog na vso moč si prizadevam; tyevovTO dvdgeg dya'doi izkazali so se kot vrli možje; vet lega o v y(yvsvai žrtve so neugodne, sv yiyvsvai se srečno izvrše, so u-godne; vip> i]Xixit]v pridem v moško dobo. — Pomni zlasti zveze s subst. xXonsvg, xcoXvTi)g, y.Tslvag yi-yvopao itd. = xXenTco, xioXvco, xtsZvco itd. 2. z adverbi; sv (xaxojq) yiyvsvac Po volji, srečno (slabo) se mi izvrši kaj, se izteče, srečno se razvija (moj položaj), syyvg pridem blizu, fj pd/p] omcog eysveto se je tako izvršila, dvco yiyvopai pridem gori (exsl tja, dizioftsv za hrbet, negav na ono stran); toi/o. ali tot/jj yiyvopai razdelim se v tri dele; di/a ylyvo-pac razdelim se v dva dela, ločim se. 3. z zavisnimi skloni: a) gen. vixr\ yiyvsvaL Tivoq pripade komu; yiyvopai rtt'o c pridem pod koga (v njegovo oblast); spavTOv (sv epavTČp) yiyvopai pridem k sebi, do zavesti, zavem se, ohrabrim se, pomirim se; tcov dixaoTčbv postanem (sem) sodnik ; elnidog peyaXrjq trdno' se nadejam; b) z dat. tlvl pripade mi kaj v delež, tlimo o h] poi yiyvsTai trpim kazen; yiyvopai tlvl pridem komu v roke; c) z acc. epe ygecb yiyveTai potrebujem česa. 4. s predlogi: dno vLvog pridem od (dovršenega dela), vrnem se, and deinvov pridem od obeda, odobedoval sem; <5ta revog peljem skozi odog, dPe/figag sprem se s kom, dPoQyrjq tlvl razsrdim se nad kom; etg Aaxsdaipova odidem v L.; tv tivi pridem kam, sem med ljudmi, sv no-Xepcp nahajam se v vojski, sv epavTcb gl. 3 a; sv noipaei pečam, bavim se s
čim, sv nsiga občujem s kom, e£ av-figebneov umrjem, dcpftalpcnv izginem izpred oči; eni tov ooovg pridem na goro ; tni tivl pridem komu v pest, (pod njegovo oblast), postanem odvisen od koga (eni fiaoikeZ); xaxa ti pridem kam; /tetra nvog prestopim h komu; naga ti opiram, naslanjam se na kaj; negi ti bavim se s čim, negi Tiva pridem v bližino koga; ngog tivl lotim se česa, dospem kam; ovv tlvl pridružim se komu; vneg TLvog sem nad kom; vno tlvl pridem pod oblast koga.
yLyvcooxco [Et. iz g’ene, g’eno, lat. nosco, i-gnoro, gnarus, narrare iz gnarare, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. — Obl. fut. yvcboopaL, a or. eyvcov, (yvčbvai, yvovg), pf. eyvcoxa, p as s. pf. eyvcoopai, a or. iyv<boihjv, fut. '/vcooiifjoopai, adi. verh. vvoiGTog; ep. aor. cj.yvcbco, -opev, -COOL, inf yv(bpevac, NT 3 sg. aor. yvol; ion. praes. yivčbcrxco] 1. a) spoznam, sv tlvl na čem, ex uvog po čem; yvvaZxa NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: syvcoxa fjnavrjpšvr] spoznala sem, da sem prevarana, yLyvdjoxco avftgconog d)v spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ogvL-$ag, priznam, cEXXrjvcoTL znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, ovx dgftčbg motim se, aXXa yiyvcboxco sem drugega mnenja, TdvavTia yLyvcboxco sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, ot Tama, yiyvdboxovveq somišljeniki, avToi yvovTsq po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, cbg d’ sy-vcbofrrj to ngaypa ko se je to razglasilo, eyvcoopevoq odločen, stanoviten (v svojem mnenju). rZycovog, p mesto v Makedoniji. yivopaL gl. yiyvopai. yZv(bona) gl. yLyvcboxco. yXayog, ovg, to (ydla) ep. mleko. yXax.To-cpdyog 2 (ya/la, cpaysZv) ep. ki se preživlja z mlekom. rkavM), r) pristanišče pri Mikali. yZavtcLdco (yXavxoq) [pt. yXavxi6cnv] svetim se; pt.Zscov iskrečih oči, z i. očmi.
yXavx-6ppaxog 2 (dppa) bistro-, svetlook.
Fkavnog, 6 1. Sisifov sin, Belerofon-tov oče iz Korinta. 2. njegov pravnuk, Sarpedonov prijatelj. 3. kipar z otoka Hija, ki je iznašel, kako se varijo kovine; ov% f) D.avttov te/vr/ to ni nikaka čarovnija to je prav lahko. yXavx6g 3 (gl. yeXda)) ep. ion. poet. svetel, leskeč, bliščeč, sijajen, svetlooki, 'tfdXaooa temnomodri, sinji, zelenkast.
rXavHcov, covog, 6 1. Harmidov oče. 2. Platonov brat.
yXavx-obnig, idog, f) {yXav~/.og, tfnp) ep. in poet. bistrooka, svetlooka, jasno-oka, žarnooka (Atenin pridevek). yXav£, at. yXav716 g, f) sova. yXatpvQog 3 ep. 1. izdolben, votel, obokan, bokast, bočen, trebušnat; Xip,i)v (ker ga obdajajo visoke stene) od visokih sten obdan. 2. gladek, uglajen, nežen, priročen. yXsvxog, ovg, to (yXvxvg) mošt, sladko vino NT.
yXecpapov, to dor. = /3Xeepagov. yXrjvt], rj ep. in poet. 1. zenica, punčica (v očesu). 2. punica, vlačuga. yXrjvog, ovg, to ep. dragotina, dragocenost, nakit.
yXrj%cov, covog, 7] polaj, drobna meta. ritaag, avtog, r\ mesto v Bojotiji. yXio%Qog 2 [Et. kor. glei-t-; lat. gluten, inis, klej; nem. kleben, Kleister; slov. glena, Schleim, glina; gršk. yXoiog, yXixopai\ smolnat, klej nat, (pri) lepljiv, žilav, trd, skop, varčen, siromašen, vztrajen; — adv. yXiaxecog komaj, pičlo, jedva. yXiXopcu d. m. držim se česa, zahtevam kaj, težim po čem, hrepenim po čem, prizadevam si tcvog, negi tcvog, cbg z in d. fut., inf.
yXoiog, 6 ion. nesnažna mokrota, nečisto olje, smola.
FXovg, ov, 6 sin Egipčana Tama, Kirov pristaš.
yXovxog, 6 [Et.prv.pom. okroglina; kor. gleu, nakopičiti; nem. Knauel iz Klau-el, stvn. chliuva, Kugel iz klugel] ep. zadnjica, sedalo, goža. yXvxepog 3 (y?Mxvg) ep. sladek, prijeten. yXvKV-'9"upog 2 ep. milosrčen, usmiljen.
yXvxv-{it]Xov, to ajol. medičnik (jabolko).
yXvKv-niHgog 2 poet. grenlcosladen. yXvKvg, tla, v [Et. iz dXvxvg, lat. dulcis — eomp. ep. y/.vxicov] sladek; prijeten, prijazen, ljubezniv, mil. yXvnvxt]g, ptog, f) sladkost, prijaznost. yXvcpig, id o g, 1) ep. ion. zareza, škrta na puščici.
yXvtpeo [Et. lat. glubo, luščiti; nem. Kluft (stvn. klioban, spalten) — Obl. a or. ey/.vyia, pf. p as s. yey/.VLiiuu\ rezljam, izrezavam; izdolbem, vrežem, vdolbem v kamen.
yXcocroa, at. yXcoxxa, rjg, fj [Et. iz gloghja; slov. glog, gloga (Weifl)dorn; gršk. še yXco/ig konica, yXd>/eg rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; and yXd>aapg ustno; yX(baoav ievac, vopi^ecv jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik. yXcoaaaXyia, f/ (&?.yeco) poet. blebeta-vost, žlobudravost.
yXcooao-KO[j.ov, to mošnja (skrinjica) za denar NT.
yXcoxk, ivog, f/ (/Xčdooa) ep. poet. konica 1. konec igle. 2. konec puščice. yva-9,fiog) 6 in yvd-d‘og, fj (yevvg) ep. poet. 1. čeljust, lice, obraz. 2. meton. ugriz, grizenje. 3. ostrina. yvapnxog 3 ep. 1. upognjen, zakrivljen, slok. 2. gibčen, upogljiv, mehek, voljan voppa.
yvdfuixco [fut. yvdjxy!U) itd.) upogibljem, krivim, zavijam. yvdnxco t.vdntco. yva<psZov, to; yvacpevg (belivec NT) gl. Kvacpelov, xvacpevg. yvfjOiog 3 (yiyvopai) 1. zakonski, pravi, pristen, enakoroden; to yvyoiov pristnost, resničnost NT. 2. pošten, pravičen, blag NT. — adv. yvrjoicog v resnici, pošteno NT. yvocpaXXov ajol. volna, blazina. yvocpog, d [Et. poleg dvocpog sor. t.vecpag] tema; pl. hudourni oblak, oblačica NT.
yvv% (yovv) adv. ep. z upognjenimi koleni, na kolena; yvi)Š egme padel je na kolena.
yvvcprj, f] poet. votlina, jama, globel, jarek, tokava.
Vvčo, yvGb/u,evau gl. yeyvcboxco.
VvG>fia, aro g, to (yvmvai) ion. poet. 1. znak, dokaz. 2. znanje, mišljenje, ninenje.
yv(o/u,arevco (yvd)ua) od-, premerjam, Presojam, spoznavam.
Vvcbperj, f) (yvcbvae) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, niišljenje, duh, duša; yvčopeae dvo-<Poqoi motne prikazni; valg yvobpoacg *ai valg ompeaoev na duši in na telesu, duševno in telesno; yvdtpey v.okdtjm premišljeno, s preudarkom kaznujem; yvcbpeyv lxavog razumen, preudaren; e/(o yvd>per)v ngog Teva naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; ovvcog vrjv yv(bper)v e/o vevi takega mišljenja sem nasproti komu; ngooe^co vrjv yv(bperjv vevi naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: // Tse%ovg yvcbptrj namen zida; čpempenkr)-fu izpolnjujem željo (voljo); ovv yvcb-fxy nvog z dovoljenjem; avev yvcbpeyg brez dovoljenja; naga yvcbperjv proti volji, proti pričakovanju; yvcbpeyv dnodsiKvvofiae, dnospaivsoijae izraziti svoje mnenje ali voljo; sv yv(b/j.y yi-yvopeae Tin sem komu drag, po volji; yv(bpeyv e/oj mislim; yvo'juyv noeov-fxai sklepam; yvcbpeyg dpedgvtpia napačen načrt; naofj vij yvcbpey z dobrim premislekom; yv<b[i%) spgevebv s premislekom, hote; and yvcbpeyg namenoma, nalašč, s premislekom; xoivfj yvcbpey po skupnem sklepu; dno voidods yvcbiuyg s tem namenom; dtp’ eavvov yvcbpeyg sam od sebe; /uta yvcopey soglasno; xava yvcbpeyv po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog ; slocpsgco yvcbpeyv stavim predlog; '/gdcpoo yvd>peyv stavim pismen predlog; yvd>fir)v didcof.ee (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.
yvcop,ovex6g 3 (yvdjpecov) kdor zna (posoditi, razsoden, preudaren.
yvcbficov, ovog, 6, rj (yvcbvae) 1. pozna-vavec, veščak, razsojevavec, nadzor-
nik svetih oljik. 2. ion. kazavec na solnčni uri, solnčna ura, merilo. yvcoge^co (yvd>vae) [fut. yvo)otd)\ 1. spoznam, izvem, poznam, vem NT; sprijaznim se s kom, seznanim se s kom. 2. razglašam, o-, naznanjam, objavljam NT.
yvcbgipiog 2 in 3 (yvobvae) 1. (po)znan, očiten, sprijaznjen, ugleden, znamenit, odličen; subst. 6 znanec, prijatelj; oi odličniki, imenitniki, plemenitaši.
2-	poznaten, umljiv. yvcoQict[ia, aro g, to (yvcogi£co) znamenje, znak.
yvcoocpiaxeco (yvd>oeg, /ui/ouai.) izpre-minjam svoje (prvotno) mnenje, svoj sklep, premislim se; z inf. in pey: uvidim svojo zmoto, uvidim, priznam, da ni tako.
yvooaig, ecog, y (yv&vae) 1. spozna(va)-nje, mišljenje, znanje NT, izprevid-nost, razsodnost, y tov oizseov yvd>oeg amovslTai ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)-sodba, (po)znanje.
yvooaxrjQ, fjgog, 1 (yvčbvae) poznavavec, 6	■ porok, priča; yvcboTyg
yvcbaxyg, ov, 6 J siju poznam NT. yvcoaxog 3 in 2 (yvcbvae) 1. znan; subst. 6 znanec. 2. poet. kdor se lahko spozna, poznaten, razumljiv; to yvcooTov tov dsov kar se more o Bogu spoznati NT.
yvcox6g 3 in 2 ep. in poet. (yvobvae)
1.	poznan, znan, soroden; subst. sorodnik, brat, sestra. 2. poznaten, razumljiv.
yoaco in med. (gl. yoog) [fut. yoyoopeae, ep. praes. yooco, inf. yoypeevae, impf. 3 pl. yocov, iter. yodaoxev, a or. 2 yoov\ javkam, plakam, tugujem, objokujem uvd, žalujem po kom, z dvojnim a ec. noXXa odvgpeaTa yoaod'e Te zelo žalujete po . . .
Tofigmj g gl. FoijSovag. yoyyvijco mrmram, sem nejevoljen, godrnjam NT.
yoyyvafiog, 6 (yoyyv!j(n) godrnjanje, mrmranje NT.
yoyyvaxyg, ov, 6 (yoyyvgo)) mrmrač, godrnjač NT. yofj, y ion. poet. = yoog. yofjpeevae gl. yoaco.
158
yga[xqaTO-(pvXdM0V
'/dijQ
yor]s, rjTog, 6 (yoog) čarovnik, slepar. yorjxeta, fj (yorjvevco) čaranje, čarodejstvo, prevara, slepilo. yoijxevco {yorjg) očaram, slepim, varam. yčfiog, o {yeqco) tovor, breme, naklad, (vozno) blago.
yoficpLog, 6 {yoqcpog) kočnik (zob). yoqcpog, 6 [Et. iz g’ombho-s; slov. zob, strslov. zabr. iz g’ombho; strslov. zebq, zerreiBe, nem. Kamm iz kamb] zob, kolček, klin, žrebelj. yovevg, ecog, 6 {yiyvoqcu) roditelj, oče, (pra)ded, prednik; pl. starši, predniki. yovrj, fj (ylyvofiai) 1. rojenje, rojstvo, rod, pleme, pokolenje, yovf) necpvv.cbg yeQai'repa starejši; 6 firjdev čov y ovala iv nizkega rodu. 2. dete, tekvcov dintv/og yovr) dvojčki; rodbina, potomec, potomci, mladič. 3. seme, sad. yovL[iog 3 (yovfj) roden, rodilen, ploden, rodoviten, krepkega života.
Fovvog, tj mesto v Tesaliji.
Fovosooa, tj mesto v vzhodni Ahaji. yovog, d 1. rod, rojstvo, pokolenje, pleme. 2. potomec, sin, mladič. yovv, to [Et. yovavog iz "/ovFavog; lat. genu; nem. Knie, stvn. kniu; gršk. še yvvg, yvvjvsvog — gen. yovavog itd., ep. ion. poet. yovvavog, ep. yovvog, yovvi, pl. yovva] 1. koleno, yovv zagizTco pripognem koleno, usedem se, ra. yovava naročje, {letov iv yovvaoi ksItcu odvisno je od sklepa bogov; yovvava {ano)?,vco ubijem; sg yovv fldXXco no-hv razrušim; yovvava Xvevai se šibe.
2.	kolence (na bilki). yovvjxex£co (mjzvco) padem na kolena, pokleknem pred kom Tcvd, tivi NT. yoov, yodco gl. yoaco. ydog, 6 [Et. kor. gweu, sor. >9o//] ep. poet.-, ion. yorj 1. tarnanje, javkanje, tožba, jok, žalovanje za umrlim, žalostinka. 2. ion (yo?j) zagovarjanje, zaklinjanje, zarotilo.
ropyiag, ov, 6 sofist iz Leontin v Siciliji; umrl je 375. pr. Kr. yogyog 3 [Et. kor. greg’, slov. groza] strašen, strahovit, divji. yoQyvQa, f], ion. yogyvgcj podzemeljska ječa.
roQycb, dog, ovg in rogycov, ovog, fj (yopyog) Gorgona, bajna pošast, katere pogled je izpremenil vsakega v
kamen, ki jo je le pogledal. — adi-rdgyELog 3 Gorgonin. yogy-oč>jiig, tdog, fj {yogydg, co-ip) poet. s strašnim pogledom, strahogieda (Atena).
rdgdcog, 6, ion. Fogdtrjg, ieco ime fri-gijskih kraljev, jFogSiov, to mesto v Frigiji.
Foqxvv, vvog, fj mesto na Kreti. yovv, ion. y&v {iz ye ovv) členica, pogosto le krepkejši ye 1. vsaj, gotovo, vsekako, na primer, tedaj. 2. torej, potemtakem. 3. kajpada, seveda, zares (v odgovorih).
yovvd£ofiai in yovvooqai ep. d. m. {yovv) {samo prež. in impf.) prosim kleče (tako, da se oklenem kolen onega, ki ga prosim), ponižno prosim vivd vivog; Tozrjcov pri starših, noA/.d prisrčno ; z inf. fut. milo (za)prosim z obljubo.
yovvog, 6 (yovv) 1. ep. ovinek, klanec, breg, hrib, hribovito polje; yovvog dkcofjg vinograd. 2. ion. rt, višina. yQq.8i.ov, to {iz ygatdiov) starka, babica. ygaia, r/ [Et. iz ygaria, gl. yegcov] ep. poet. 1. adj. star, izkušen. 2. subst. fj starka, starica, stara žena.
FgaZa, r/ staro mesto v Bojotiji. yQdfiqa, aTog, to {ygd(pco) 1. črka, pismenka. 2. beseda, spis, listina, knjiga, napis, pismo, NT sveto pismo; slika, zakon, listki. 3. pl. pisanje in čitanje, početni nauki, književnost, gramatika.
yQCL(ifiax£Lov, to {'/ga/MiaTsvof) 1. pisalna tabla. 2. listina, zadolžnica, računska knjiga; pos. Arj^iag/r/.ov popis (zaznamek) vseh atenskih državljanov. yQaqqax£vg, ecog, 6 (-/od/iuM) 1. pisar, državni tajnik. 2. NT pismouk. yQaqqax£vco sem pisar ali tajnik, Tivi pri kom.
yQap.qaxiuf], fj 1. abeceda. 2. gramatika. yQajifiaxMog 3 {ygdqjia) kdor zna citati in pisati.
yQafi(iaTiaxrjg, ov, 6 l.ion. pisar, tajnik.
2. učitelj (početnih naukov). yQafifiaxo-Hvq>cov, covog, 6	( hvjtto) )
kdor vedno tiči (sedi) v pisarni. yQafifiaxo-(poQog 2 (goegco) ki pisma donaša, prinaša, dostavlja. yQa/u.fiaxo-<pvXdniov, to mestni arhiv.
Vpapprj, f) (ygdcpco) črta, oris, poteza.
FgavZnog, ion. rgrjvlnog, 6 reka v Mi-ziji.
FQa.bg ovijftog, ro hrib pri Tebah.
VQanr6g 3 (adi. verfc. od yga<po)) pisan, Popisan NT.
Vpanzvg, dog, (yodq>co) ep. praska, brazgotina.
ygadg, f) [ace. ygavv, pl. ygaeg, YQad)v, ygavoi, ygavg; ion. ygrjvg, 7Qfjvg, /g^ug] starka, starica, stara žena"
VpatpeZov, to (yodg9a>) pisalce.
?gapedg, stog, 6 slikar, pisar, tajnik.
Vpaepfj, rj 1. (-/gagati) a) črtanje, risa-oje, slikanje, slika, slikarija, slikarstvo; jicrcd ygaqn)v v profilu, od strani;
b)	pisanje, spis, list, pismo, listina, hapis; NT sveto pismo. 2. {ygdcpopai) (pisana) obtožba, obtožnica (v javnih Pravdah), ygacpijv ygdcpopai, dubnco vivd tožim koga, nvog radi česa; 7Qacprjv (pevyco zatožen sem, uvog radi česa ( - dizrj v zasebnih pravdah).
Vpaipinog 3 kar spada k slikanju ali Pisanju, vjroUsoig snov za opis, rj 7Qa<piy.fj slikarstvo.
Vpa.cpig, tdog, fj pisalo, pisalce.
VQa<pco [Et. kor. gerph, nem. kerben, slov. žreb. —- Obl. fut. ygd'ipa>, -opat, aor. k/gmpa. pf. yeygacpa, pass. pf. ye-7Qappai, a or. eygdcprjv, fut. ygaq>tjoopai, 7syod'tpopai\ I. act. l.včrtam, vrežem, vdolbem. 2. slikam, rišem. 3. vrežem v vosek ali kamen. 4. pišem, uva komu NT, napišem, opišem koga, javim pismeno. 5. a) vopov predlagam zakon; b) uva uva predlagam koga za kaj; pass. imenujejo me za, veljam za; yvd>ptjv stavim (vložim) pismen predlog, predlagam, ra yga-(pevva predlogi; 6 ygdcp(ov predlagatelj, ygdg)(o uva uvcov štejem koga med kako vrsto ljudi; ov Koeovvog ngoovavov yeygd'ipopai ne bom vpisan kot Kreontov varovanec. II. med.
1-	zapišem si kaj, dam si kaj napisati ali slikati, uvi n naročam, velevam. 2. yga(pfjv vložim tožbo proti komu, zatožim koga; 6 ygatpdpevog tožitelj, ra yeygappeva obtožba.
VpaobSrjg 2 (eidog) babji, babiški NT.
ygt]yogeco (gl. eyeigco) bedim, čujem, živim NT.
rgfjviKog, 6 gl. Fgavmog. yerjvg, ygr/vg yoavg. ygijtevg, ecog, 6 ribič.	[Ajolidi.
rpvveiov, ro (in rgvveia, ra) mesto v ygvjtog 3 zakrivljen; krivonos. ygvn6rrjg, fjTog, t) krivina nosu. ygvip, ygvjvog, 6 [Et. iz ygvixog zakrivljen, imenovan po krempljih] orlo-lev, krilati lev (bajna ptica s štirimi nogami).
yvaia, rd poet. vrvi, ki vežejo ladji no krmo s celino.
yvaXov, ro [Et. kor. geu, izbočiti, lat. vola, pest iz g"'ola ali gwela, slov. žulj (žu- iz geu-), gršk. še yyr\ g, yvlov, yav-Aog, yvgog, ymp] 1. ep. izbočenost, tM-gijttog izbočen oklep (dve izbočeni ploči, ki sta tvorili oklep). 2. poet. dolina, votlina, globel.
Fvyddag, 6 zaklad lidijskega kralja Giga.
rvya.br\, fj 1. /Sjim j jezero pri Sardih. 2. žensko ime.
yvr]g, ov, 6 (yva) trata, njiva, polje. r-ufteiov, ro primorsko mesto v La-koniji.
yvio-/3ogog 2 (fhfigcboxco) ep. ki razjeda ude pe/.edčovai. yvio-Kogog 2 ki krasi (kiti) ude, pekedcbv gizdavost, lišpavost. yvlov, ro (gl.yvaZov) ep.ud, člen, sklep; pl. udje, roke in noge. yvioa> (yviog hrom) ohromim (-iti), oslabim (-iti).
yvpva£co (yvpvo g) 1. a ct. storim, da kdo neoblečen telovadi; urim, vež-bam, vadim ačbpa, utrjujem, krepim uvd, Jtsgi u v čem, uvi s čim. 2. med.
a)	neoblečen telovadim, vadim se, urim se, vežbam se negi u, ev uvi v čem, rij v rs/vrjv v umetnosti, yviivd-£opai u urim se v čem; b) navadim se česa, privadim se čemu. yvpvag, adog, 6, fj poet. vajen, izurjen, mnog n odi yvpvag urnih, gibčnih nog. yvp.va.aia, f/ (yv/M'dgot) vaja. yvpvaai-agx°g, 6 gimnaziarh (voditelj in nadzornik gimnastičnih vaj). yvpvaaiov, to (yvgva£co) 1. vežbanje, vaja, telovadba. 2. vežbališče, borišče, telovadnica.
yv pvaazeov adi. verb. od yi\uvdgm treba je vaditi.
yvpvaazrjg, ov, 6 (yvuvduo) učitelj telovadbe, učitelj borjenja, boritve.
yvpvaazixog 3 (yvgvd£co) ki spada k telovadbi, gimnastičen, izurjen, izveden v telovadbi; subst. 6 telovadni učitelj, rj gimnastika, "telovadba.
yvpvr\g, rjvog in yvpvr]zr]g, ov, b (yvp-vog) lahkooboroženec (pračarji, lokostrelci in peltasti).
yvfivijreia, fj (yvfivrj<g) lahkooborožena pehota.
yvfivrjrsvco sem gol, sem lahko oblečen NT.
yvpvrjzixog 3 ki je za lahkooboroženca, on/.a lahlcooboroženčevo orožje (t. j. sulica, lok, prača, lahek, okrogel ščit).
yvf.ivixog 3 (yvp,vog) gimnastičen, telovaden ; dycnv tekma v telovadbi, javna telovadba, gimnastična tekma.
yvfivo-jtaidicu, al (yvuvog, nalg) gimno-pajdije; praznik, ki se je obhajal vsako leto v Sparti na čast junakom, padlim pri Tireji.
yvpvog 3 [Et. iz podstave nog "nos ali nog"mos, slov. nag, nem. nackt, lat. niidus iz nog"’edhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen to^ov, biovbg. 2. a) lahko-oblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; td yvgvd nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa orehov.
Tvpvo-cocpiazai, ol indijski modrijani, ki žive neoblečeni.
yv[iv6zrjg, prog, fj {'/vliv6g) nagota, golota, siromašnost NT.
yvpvoco (yv/J,vog) 1. act. razgalim, raz-, odkrivam, slačim, razorožim, oropam. 2. pass. razgalim se, od-, razkrijem se, slačim se, sem razgaljen; sem brez orožja ali nezavarovan; IgLcpog yvp,v(0'd'sv gol, iz nožnice potegnjen meč.
yvpvco(Hq> scog, rj 1. odkritje, razgaljenje. 2. nagota, golota, nezavarovana stran.
yvvaixdgiov, to, demin. od yvvr’], ženica.
yvvaixeiog 3 in 2, ion.yvvaixr]iog {yV-vY]) ženski, ženskam primeren, lasten ; ženskin, 6o).og ženska zvijača, tisa boginja žen, bona dea pri Rimljanih-, subst. fj yvvar/.r)ir) žensko stanovanje.
yvva.LKiop6q, 6 žensko vedenje, ženska slabost, y. žv dscaičaigovig. ženske vraže, babjeverstvo. yvvcuxo-(il[iog 2 (fupeo/.iai) ki posnema ženske.
yvvaixo-fiogcpog 2 (/logcpi)) v ženski postavi.
yvv<uxcbdr]g 2 (etdog) babji, ženski. yvvacxcbv, cbvog, 6 | 1. ženska soba yvvaixcovizig, idog, (stanovanje). 2.
f]	| žene, harem.
yvvcu-fiavrjg 2 {uaivouai) ep. babjak. yvvaiog 3 [yvvr]) ep. ženski, dttig« ženska darila (ki se dajejo ženskam); yvvaiov, to ženica, vlačuga.
FvvSrjg, ov, 6 pritok Tigrida. yvvrj, yvvaiy.6g, fj [Et. iz gwona, slov. žena iz gwena, stvn. quena (Weib) iz g "ena — voc. yvvai\ ženska; nevesta, žena, soproga, gospodarica, gospodinja; pl. dekle; pregn. slabotna, u-mrljiva ženska.
Fvgal nergač, ai in Fvgair] jiezgrj ep.
Girajske skale na jugu Evboje. yvgog, 6 ep. zaokrožen, obel, okrogel, izbočen.
rvgrcbvr], rj mesto v Tesaliji; preb. ol rvgzcbvioi.
yvip, yvrcog, b, ep. dat. pl. yvneooi, jastreb.
yvyjog, ri mavec, gips, kreda, sadra. yvip6co ion. namažem z mavcem, s kredo, posadrim, pokredam. rcofigvag, ov, a, b, ion. rcoflgvTjg (Po-fiovrjg) 1. Artakserksov vojskovodja. 2. Mardonijev oče. 3. Asirijec, ki se je podvrgel Kiru Star. yoč>v ion. = yovv.
ycovia, rj, ion. -Lrj 1. kot, ogel. 2. ogelna mera, oglomer, kotnik. 3. NT ogelni kamen, ogelnik.
ya>vicbdr)g 2 (eldog) oglat, na ogle. ya>gvzog, b ep. shramba za loke, tok.
A.
A, S (deAva) četrta črka grškega alfabeta, kot številka d' = 4, .d 4000. d* = <5s.
da- [iz dia £a-] predponka (gl. da-<poivog, daoKiog) = zelo, prav. da, defelctivno deblo, od katerega so se ohranile sledeče oblike: 1. Sedaš red. a or. naučil je, veva vi koga kaj; inf. deddao&ai ali Sedaeaifai dati se poučiti, izpraševati viva. 2. fut. Saijoo-gai, a or. šddtjv, cj. daeico, dačbpev, inf. dafjpevai naučim se, spoznam, izvem. 3. pf. SeSarjua naučil sem se, poznam, razumem, pt. dedatp/.cbg, dedacbg, de-dar/pevog poučen v čem, vešč česa, izkušen v čem vi.
dad-ov%og, 6 (dq.g, s^m) svečenik, ki je držal ob elevziških misterijih plamenico, baklonosec. daeico, Safjpevai, Sarjvai gl. da. dafguov, ovog 2 (dedae) vešč, izveden, izkušen, vivog, ev v iv e v čem. darjg, egog, 6 [Et. iz dairfjo, slov. dever, Sclrvvager, lat. le vir iz daiwer] ep. možev brat, svak.
Sarjaofiai gl. da. darjvai gl. daico. dat gl. daig.
dai atiška oblika za dfj, se rabi v vprašanjih: vi dai (za)kaj pa? jr rog dai kako pa?
daijdZeog 3 jdaidalov) ep. umeten, umetno izdelan, umetniški, ličen, okrašen.
daiSaMco (daidalov) umetno iz-, obdelujem, krasim, lepšam. daiSaAov, v6 [Et. kor. del, del, obsekati, obdelati; lat. dolare, obdelati; slov. doljaj ep. umetno delo, umotvor, o-kras(ek), umetna vezenina. Aai-SaAog, 6 slaven kipar, Ikarov oče, zgraditelj labirinta; adi. AaidaAeiog 2. dalij m (gl. daiogai) [fut. d at gin, a or. edai-I«, pf.pass. pt. dedaiypevog, pt. a or. p as s. daf/^eig] ep. poet. 1. (raz)režem, razsekam, (raz)delim, prebodem, razde-rem, raztrgam, ubijem, umorim; ko-/vrjv razmršim, razkuštram; mučim, fjvpQ dedaiypevog smrtno ranjen. 2.
£rrško-slov. slovar.
dai^ogevog Kava ffogov diyyOddi,a neodločen, omahljiv, (pQsoiv e^cov deda'iy-f.levov fjvog noseč v prsih od skrbi ranjeno srce; edeuijevo ffogog srce je razburjeno, vznemirjeno.
Sai-nvapevog 3 (datg, Kveivco) ep. v boju ubit ali umorjen.
Saifiovaco (daipcov) sem besen, obseden, muči me prazen strah.
Saipovtfjopai NT — daipovaco.
Saifioviov, vo 1. božansko bitje, božanstvo, bog, Kaiva daipovia novi, krivi bogovi. 2. nižje božanstvo (demon), duh varih; pri Sokratu: neki notranji božji glas, ki ga je svaril pred vsem grešnim in škodljivim.
3.	NT hudobni duh, hudič. 4. božji ukrep, usoda.
Saipoviog 2 in 3 (daipcov) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; vd dai-povia božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni;
b)	nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden. Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru d) daipovie predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. — adv. -icog, superl. Sai-fiovtcbzava pod vidnim delovanjem božanstva.
SaipovicoSrjg 2 (eidog) vražji, hudičev NT.
Saificov, ovog, 6, fj [Et. ki deli, prisoja, gl. daiopai} 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij;
b)	duh umrlih; c) NT zli duh, hudič.
3.	božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; ngog daipova proti božji volji, Kava dai-pova slučajno, po božji volji, avv daipovi z božjo pomočjo.
Saivvpi ep. poet. ion. [fut. daiaco, aor. edaioa; med. praes. cj. 2 sg. daivmj, opt. 3 sg. daivvvo, 3 pl. daivvavo, impf. daivv’ = kdaivvo; fut. daioopat, aor. edaiodprjv]	1. act. delim, razdelim,
podelim, dam komu njegov delež,
n

vivd pogostim koga, vivi s čim, yd-/xov napravim komu svatovski obed, vdcpov napravim pogrebni obed. 2.med. dam si po-, dodeliti, dam se pogostiti, obedujem, gostim se, udeležim se svatovskega ali pogrebnega obeda, pogrebujem, jem, požrem (o Hadu), grizem, mučim (o bolečini).
Saiofiai ep. ion. poet. [Et. kor. da(i), gršk.: daveo/Liai, daiq, čaivr/, daivgog, daivv/M; nem. Zeit, stvn. zit iz di-t. — Obl. fut. daoo/MU, a or. sdaodfirjv, (ep. tudi oa), pf. 3sg. pass. dščaovai, 3 pl. ds-čaiavai] 1. med. a) podelim, razdelim zase vivi vi; vgeig /.loigag vi razdelim kaj na tri dele; b) (raz)trgam, (raz)-mcsarim. 2. pass. razdeljen sem, d k/ d a na dva dela; daievai /noi rjvog srce mi poka.
Sdiog 3 in ep. Srjiog (daico) 1. ep. poet. žgoč, plamteč, švigajoč, poguben, strašen, sovražen; subst.o sovražnik, neprijatelj. 2. poet. nesrečen, beden.
Saig, (dog, fj (daico) 1. bakla, borovina, plamenica. 2. metež, boj, bitka (ep. samo dat. sv dat).
Saig, dami g, 17 (daiopiai) 1. delež, obed, gosti, pojedina, daritev s pogostitvijo. 2. jed, jelo.
SaitT], fj ep.pojedina; Saivrjftev z gosti, od pojedine.
Saitgevco (daivgog) ep. razdelim, razrežem (meso).
Saizgov, vo (daiopai) ep. odmerjen kos, delež, porcija.
Saizgog, o (daiopiai) ep. ki reže meso, delivec, razrezovavec.
dairgoovvT], r) razrez o vanj e mesa (pri obedu).
Saitvficov, ovog, 6 (daivvg) ep. gost.
Saivug, dog, fj ep. obed, pojedina, gosti.
Sai-tpgcov, ovo g, 6,77 ep. 1. (Saig, (pgf/v) hraber, bojevit. 2.(darjvai, q>gf)v) razumen, preudaren, vešč, izveden, spreten.
Saico [Et. iz daifoo, ddr-j m prižgati. — Obl. cj. a or. darjvai, pt. a or. pass. Sai-o&sig, pf. SšSrja, plpf. ep. dedfjeiv] ep. poet. 1. act. za-, prižigam, palim; /cagav z ognjem pustošim, požigam. 2. med. = pass. (s pf. a et) gorim, plamtim, plapolam, olpi(x)yf) krik je nastal, se je razlegal, nokspiog vojska se je
vnela, oooa dsdfjei počil (raznesel se) je glas.
Sane-ftvfiog 2 (ddxvco) poet. ki grize, razjeda, žali srce.
S&hvco [Et. nem. Zange, stvn. zangar, beiflend. Obl. fut. drjgo/iai, a or. e-danov, pf. Sedrj/a, pass. pf. beSrp/t.uu, a or. edfjzdhjv] 1. grizem, bodem, ujedam, avojia grizem ustnice, skrivam bol. 2. (raz)žalim, mučim, ranim, dražim, vo dazvov bolečina; pass. ddxvo/Liai žalosten sem, peče, grize me kaj eni vivi, drj/^sig užaljen, razsrjen.
Sdnog, ovg, vo (6dxvco) poet. ugriz; vsaka zver, ki grize, ag)'doyya ddxrj fhjgebv neme zveri.
Saxgv, vog, vo (dat. pl. dangvoi) in Sangvov, vo [Et. lat. lacrima, starolat. dacruma, nem. Zahre] solza.
Sdngvjia, avog, vo poet. solza, povod za solze, d. ns/.mco pošiljam žalost.
Sangvosig 3 (ddngvov) ep. poet. 1. poln solz, solzen, jokajoč, prežalosten, da-v.gvoev ysAaoaoa smehljaje se s solzami v očeh. 2. ki povzroča ali do-naša solze n6Xej.ioq.
Saiigvov = dazgv.
Sangv-jiAcbco ep. plavam v solzah.
Sangvggoeco poet. topim se v solzah, točim, prelivam solze.
Saxgv/ecov 3 ep. solze prelivajoč, jokajoč.
Sangvco [dazgvoco itd.\ 1. solzim se, jočem se, prelivam, točim solze, pla-kam; aor. zajokal, zaplakal sem, solze so se mi udrle; pf. pass. objokan sem, plavam v solzah, ooos deddxgvvvai oči so zasolzele. 2. objokujem, opla-kujem viva, vi.
SaKzv^rj^ga (ddzvv/.og, ).avi)dvo>) rokavica.
Sanzvhog, 6 (Čdxvv/.og) prstan, pečatni prstan.
Sdnzvlog, 6 1. prst, eni bav.vvAorv avp-/M/UeoSm na prstih sešteti ali izračunati. 2. prst na nogi. 3. širina prsta kot merilo; SdxvvXoq a/rega malo časa. 4. stopica, daktil -uu.
SaAeogai dor. SrjKeojiai.
Adhog, 6 dor. = AfjXiog delski.
SaA.og, 6 ep. živ ogorek, plamenica, bakla.
da.fid£co, ep. dagvdco, ep. poet. ddfivrjfii, ddfivapai [Et. lat. domare, nem. zah-toen (got. tamjan); gršk.še: dfitjvog, d-ddfiavog, dficog. — Obl. 2 s. med. dafiva, impf 3 s. ep. dd^va, fut. da-duoco, dafiaco, 3 sg. da/id in dagda, 3 pl. ep. dafiocoaiv, a or. sdafiaa(o)a; med. 3 sg. cj. daudnnevai; pf. pass. dedfirjfiai ; plpf. 3 pl. dedfifjavo ; a or. pass. edafiaoffrjv, ed/n/Oijv in eddfirjv; 3 pl. ddpiev, cj. dafifjco, dapielco, inf. dapiFjvai, daiirjgevai] krotim 1. act. a) krotim, strahujem, udomačim, u-pregam v jarem; b) omožim (deklico s kom trm); c) obvladam, uženem, premagam, podjarmim, ubijem, slabim, ugonobim, jvXr]yyoiv bičam, xio-oog objemam, oklepam. 2. pass. a) ukrotijo me, podležem (vno) vivi, vito, ex vivog premaga me kdo, pokoravam se; pf. podložen sem, pokoren sem, služim; b) dam se preprositi, vdam se prošnjam; c) oslabim (-eti). 3. med. act. oivcp cpgevag omamim srce z vinom.
dafiaXfj-/3oxog 2 (/9doxco) poet. kjer se krave (teleta) pasejo. dafiakrjg, b (daudgoj) ki kroti; subst. 6 1. krotivec, zmagovavec. 2. junec, mlad bik.
dapaXi^co poet. dafid^co. dafidArj, fj in ddfiahig, ecog, fj (dafia^co) telica, tele NT.
ddfidg, agvog, fj [Et. ddpi-ag „ki hišo upravlja", sor. deojvoiva, deonovrjg iz dems-p . . ., lat. dominus, domus] ep. poet. žena, soproga, ljubica; jiavvekf/g popolna žena (= ki ima otroke). Aa.fidQa.xog (Arjfidgavog), 6 spartanski kralj.
Aa.fia.OK6g, fj glavno mesto Sirije. Aafidrrjp ion. = ArjfiijVrjg. dafieico, dapev, Sapfjfievai gl. da/idCoj. Aafitrj, 7] božanstvo v Epidauru. dafivdeo, ddfivrjfii gl. dapiaffco. dapo-donog 2 dor. dr)fiodoxog (dijfiog, de%ofiai) gostoljuben, ayogog ljudnat. A&fiog dor. dfjfiog.
Sdfiooiog dor. dtjfiooiog; dafiooia, fj (sc. ozr/vf)) kraljevi šator.
Adficov, covog, 6 atenski sofist in glasbenik, Periklov učitelj.
Aava, fj in va mesto v Kapadokiji.
Aavatj, f/ Akrizijeva hči, Perzejeva mati.
Aavaog, 6 Belov sin, Egiptov brat, ustanovitelj Arg; oi Aa.va.oi	ol
Aavaidai Danajci, Argivci, Heleni sploh; at Aavaidsg 50 Danajevih hčera. davsi£co (ddvog obresti) 1. act. dajem denar na posodo, posojujem vi vivi. 2. med. jemljem na posodo, izposo-jujem si, hrii vivi na kaj, eig vi za. kaj.
ddveiov, vo j posojilo, zajem, dd-davEiafia, avog, > veiofia Jtoioiifiai = vo (davetifoo) i dnveigouai. SaveiOfidg, 6 (davei^co) zajem, posojilo, jemanje prevelikih obresti, oderuštvo. davfsjiovfjg, ov, 6 (daveigoj) upnik, oderuh; vo negi daveiovag obveznosti do upnikov. davi^co davei^co.
davog 3 (iz dafeavog, daeivog, daico) ep. gorljiv, posušen, suh; |y/a drva. daog, ovg, vo (daico) ep. ogorek, bakla, plamenica.
8a.jta.vdco [fut. dajvavijoco itd., pf. deda-jtavrjfiai, 3 pl. praes. ion. danavsovvai] 1. act. (po)tratim, (po)trošim, izdam, porabim,razsipljem,etg, ngogvi zakaj; ndkiv izpraznim, izmolzem. 2. med. (po)trošim, porabim iz svojega vi eig vi zapravim.
dajtavrj, f) in Sajtdvrjfia, avog, vo [Et. lat. daps, is, damnum (iz dapnum, stroški), gršk. ddnvco, 6a<pih)c\ 1. (s)troški, izdatki, radodarnost, razsipnost. 2. denarna sredstva, davek.
(danavif) 1. potrošen, za-dajtavTjgdg	pravljiv, razsipen eXmg.
3	2. drag, predrag, potraten
dajtavog 2	nokepiog. —*adv. -vrjgcbg z
velikimi stroški.
da-jtsdov, vo [Et. iz dm- nedov, dm, ddfiog] tla, pod, tlak, zemlja, ravnina, dvorišče, veža.
ddnig, idog, fj preproga, odeja. ddnvco ep. poet. 1. (raz)trgam, mrcvarim, razmesarim eXacpov, "Ev.voga, Zgoa. 2. žalim, grizem, danvei vo fifj ’vdi>iov krivična beseda boli. Aagdavog, 6 sin Zevsa in Elektre, ustanovitelj D ar dani j e (Aagdavirj, fj mesto v Mali Aziji), praded Trojancev; adi. Aagddviog 3. — ol Aag-
Savicoveg - ol AagSavioi; AagSaviSrjg, 6 Dardanov sin oz. potomec: Prijam ali Ilos.
AagSavirj, f) pokrajina blizu Troade; preb. AagSavioi, ol, AagSavoi, ol, fem. AagSavig, idog, f).
AagSavog, r) mesto ob Helespontu; preb. AagSavevg, sto g, 6.
dagdoTmu (gl. dgejrto) raztrgam, razrušim, požrem, zapravim.
AagSdg, atog, 6 reka v Siriji.
dageinog, 6 perz. zlat (cekin), vreden okrog 20 K.
AageZog, 6 perzijski kralj D ar e j a) Hi-staspesov sin (512—485); b) Darej II. Ohos (424—405).
Sagftavco [Et. lat. dormire, slov. dremati. — Obl. a or. ed agfiov, ep. 'sdoatlov, pf. dedagftip/M] ep. spim, zaspim.
Sčigog 3 dor. di)gog.
Sag, dadog, f) (gl. datg) treska, bakla, plamenica.
Sacsaa&ai, Saodanezo gl. čaiopai.
Sa-aniog 2 (ozid) ep. poet. (zelo) senčnat, senčen, gost.
Aacntvleiov, to mesto v Bitiniji.
Saopevoig, ecog, fj (daopevaj) (raz)deli-tev, razdelba.
Saopoloyea> (daapo-Xoyog) pobiram, izterjavam davek.
Saapog, 6 (dateopai) 1. delitev, razdelitev, razdaja. 2. oddaja, davek, dan, anodidovai, dnoipegeiv, anonepneiv plačevati; pren. tivco daopov dajem, nudim korist.
Saapocpogeco poet. plačujem davke.
Saapo-cpogog 2 ((pega) davku podvržen, podložen, tivi in tivog.
Saaopai, Sdaoao&aL gl. čaiopai,
Saanlfjzig, (dog, fj ep. strahovit, strašen, neprijateljski Egivvg.
Saav-pallog 2 ep. z gosto volno po-rastel, gostorun.
Saavg, sla, v [Et. iz datvg, to iz dntus, lat. densus iz dent (-)- so- ali to-]
1.	gost, gosto zarastel, gosto zaseden.
2.	kosmat, kocinast, fiovg goveje usnje. 3. gostolisten, gostolesen, gozdnat.
Saav-ozegvog 2 (otegvov) poet. kosmatih prsi.
Sazeopai d. m. (samo prež. in impf.) 1. delim, razdelim, razrežem; pevog
,'AQ7]og dateovtai so enake srčnosti, bore se z enako hrabrostjo; -/jjova razhodim, razteptam; eniaocbtgoig s kolesi zdrobim, raztrgam. 2. dodelim (si) kaj, prejmem, uživam.
Aazig, idog, 6 poveljnik Perzijanov pri Maratonu.
Aazov, to mesto v Trakiji.
Aavlig, idog, fj mesto v Fokidi; Aavlia Davlija, preb. ol Aavhoi.
Sdcpvt], r] lavor, lavorika.
Adcpvai, al IIi)lovoiai mesto v spodnjem Egiptu.
Satpvrj-cpogog 2 (cpega) ion. ki nosi ali rodi lavorike, z lavorikami zasajen.
8a-cpoiv(e)og 2 ep. zelo krvav, okrvavljen, s krvjo oškropljen; krvavordeč, rdečerumen.
Sarpilrjg 2 (danavr)) 1. radodaren, zapravljiv, razsipen. 2. o stvareh: obilen, bogat.
Se [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še dr), o-de, -ds] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; pev ... de sicer (pač)... toda (ampak), z ene strani ... z druge, deloma ... deloma; ol pev . .. ol de eni . . . drugi; dostikrat se pev ne prestavlja-, b) ampak; c) v vprašanjih za ti, tig, tinte (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. reže vzročne stavke: kajti, namreč dl/.’ epeftev jvvsg toJta, Aidg de toi dyyal6g sipi. i. v po-reku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavlci, a ko se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a o de negi nleiovog tov oobpatog r)yel, ti)v 'pv/rji', . . . negi de tovtov. 6. v zvezi z drugimi členi-cami: xai... de pa tudi, razen tega; ovčk... de tudi ne; de xai pa tudi (celo); de te, de — te in tudi, pa tudi; d5 av a zopet, nasproti; de ye nasproti; de dr/ a, pa vendar; d’ovv vsekakor, el de ako pa, razen če.
-Se enldit. sufiks 1. a) pri imenskih oblikah z acc. na vprašanje kam: d/.(id e
v morje, olzovde domov, sig dkade v morje, dyoQ>']vde k posvetovanju;
b)	oixa.de domov, Afhjva^e v Atene. 2. pri kazalnem zaimku: ode, Toioode, Toooode, voiodeaoi.
Sedzo [ Tit. iz deia-, gl. dfjXoc\ ep. def. praeter. zdelo se je, da.
Seygevog gl. deyo]iai.
Sed&aofrai, Sedaš, Sedarjza, Sedacbg [Et. dedae iz de-dnse-t] gl. do.
Sedaiazai, dedaazai gl. daiog,ai in da-reo^ai.
Sedaiygevog gl. datgoi.
Sedeazai dedevTai gl. de©1.
SeSeyfiai gl. deyofj,ai in deizvvpu.
Sedrja, Sedrjei gl. daico.
Ss8r]yp.au, 8eSrj%a gl. dazvco.
Sedia gl. deidco.
SedioKofiai gl. deidiozoptai.
Sedizzopai, ep. Seidioaofiai d. m. [tut. ep. deiditgof-iai, a or. inf. deidigaoOai, pt. dedit-apievog] 1. trans, (pre)plašim, strašim, odganjam, odpodim, uva ano Tivog. 2. intr. bojim se, plašim se, prestrašim se.
Sedpr/azo, Sddfzrjfiai gl. da/iduo.
Sedptjfievog, Sedfirjzo gl. depuo.
dedotxa gl. deidco.
SedoM]p,evog 3 pt. pf. med. od dozaco pričakujoč, prežeč, buden.
Sedogna gl. deozogai.
dedov jza gl. dovneco.
Sedpayfievog gl. dgdooo/aai.
Sedgo/ua gl. Tgeyco.
SeeiLog [Et. iz dejelog, gl. dy/.og] ep. viden.
Serjaig, ecog, r/ (de©4) prošnja, molitev.
Sel gl. de©3.
SeZyfia, avog, to (deizvv/ai) 1. košček na pokaz, obrazec, vzorec, dokaz, primer. 2. prodajalnica, bazar.
Seiyfiazi^co izpostavljam na ogled (v zgled), sramotim NT.
SeiSezzo, 8eideyazai, -aro gl. deizvvpai.
Seidrjficov, ovog 2 (deidco) ep. boječ, plašen, bojazljiv.
SeiSia gl. deidco.
SeidCozofiai in dedionopai d. m. ep. pozdravljam, denai nazdravljam, napivam.
Seidiaaofiai gl. dedirvopiai.
Seidoma ep. = dedoma.
SeiSco [Et. kor. dwei, bati se, lat. dirus, gršk. še dei/.oc, deivog, deog. — Obl.
fut. deioofiai, a or. edeioa, pf. s prež. pom. dedoma, Sedia, 1 pl. dedi/aev, de-dia/uev, 2 pl. dedive, cj. dedirj, -cooi, pt. dedubg, plpf\ idedioav; ep. aor. eddeioa, pf. dsidoma, Seidla, imp. deidifh, inf. deidipiev, plpfilT~sg. deidie, 3 pl. Seidlom1] 1. intr. bojim se, strah, groza me je koga, česa; plašim se, v skrbeh sem, negi vivt, negi, vizso nivo g za koga, kaj. 2. trans, bojim se, strah me je koga, spoštujem Tivd, vi, fieovg; z inf. pomišljam se, obotavljam se; to dediog strah.
deiehdco (deiehog) ep. malicam, uživam malico, večerjam.
deiekivog 3 večeren. — adv. vo deiAi-vov proti večeru, zvečer.
deieAog 2 ep. večeren, popoldanski, rjpiag popoldne; subst. 6 večer.
Semavaofiai med. (deizvvpu) ep. [samo 3 pl. impf. deizavocovTo] pozdravljam.
demrj^ov, vo (deizvvfu) ion. predstava, opis, podoba.
demvvfiai [pf. 3 pl. deideyavai, plpf. dei-de/avo, 3 sg. deidezTo] d. m. ep. pozdravljam; nazdravljam, napivam zvnelkoig.
Semvvfii in Semvvco [Et. kor. deik’, kazati; lat. dico iz deico, index, ka-zavec; iudex iz ious-dic-s, nem. zeigen, got. -teihan, gršk. d izr].— Obl.fut. deidco, aor. edei§a, pf. dedei/a, p as s. pf. dedeiy-gai, aor. edeiy{h]v, fut. der/jdriooimu, adi. verb. deizteov, med. deigo/Mii, edei-gdgrjv; ion.de^co, edega, dedeypiai, edey-ihjv] 1. kažem vrvi n, eig viva na koga, spravljam na dan, ustvarjam, napravljam koga za kaj v iv d n; ’'Aqi] dam povod za vojsko. 2. dokazujem, razlagam, poučujem, naznanjam, povem tov znavovTa, s ort, (og, ei; s pt. edeigav tf/ avdgeig. negi-yevo/revoi dokazali so, da so močnejši, dedeizTai dokazano je, popolnoma jasno je. 3. med. kažem II. 23, 701.
detAatog 3 dei/.og beden, nesrečen, pomilovanja vreden.
deikezo ep. dvoeTO.
deihr), fj (deieXog) popoldne, večer, deiXtj ngcoia rano popoldne (od 2. do
4.	ure), daihq ocpia pozno popoldne, zvečer (od 4. do 6. ure).
<$etAta, g (dei/.dg) bojazljivost, strahopetnost, očitek bojazljivosti.
Sediaco bojim se, sem boječ NT.
Sedivog gl. deiehvog.
Sedog 3 (deidco) 1. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, strahopeten. 2.malovreden, slab, sramoten xegdg. 3. beden, nesrečen, ubožen.
Seifia, arog, to (dsidco) 1. strah, bojazen, groza. 2. strašilo, strah, pošast.
Ssiuaivco (delfia) [samo prež. in impf.] bojim se, sem v strahu, v skrbeh, vi, Tivd pred kom, negi, dujpi Tivi, vjteg Tivog za koga.
Selfiazo gl. d spot.
Seipazoco (deifia) ion. pripravljam v strah, prestrašim.
Aelfiog, 6 ep. Strah (Arejev sp remi j e-vavec in služabnik).
Seiv (inf. od deco) pt. deov dasi, ker, dočim je potrebno.
Se Iva, 6, g, to [gen. delvog, dat. d sivi, acc. dslva, pl. dslvsg, deivcov, delvag] neki, nekdo; to dslva ah, da; še nekaj, še to.
SeivoXoyeopai d. m. (Aeyco) ion. silno se pritožujem oti.
Seivo-novg, -nodog, o, g poet. strašnih korakov, strašno korakajoč.
Seivdg 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, deivdv sotiv prehudo je, preveč je; to deivdv strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; deivdv yiyvevai, fig nevarnost preti, bati se je, da; ov deivdv šoti, fzg ni se bati, da; ovdev deivoi eaovTai, fig jdorp&ecooiv ni se treba bati, da ne bi pomagali; deivdv noiovfiai ti zamerim, jezim se, čudim se; deivdv gyovfiai ti smatram za nesrečo; deivdv ti ndoyco trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, deivdv ti ztiAAog čudovita lepota; deivozaTog oavTov fja&a samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., zggoilai, deivog Aeyeiv spreten govornik, deivog ti v čem; c) nezaslišan, strahovit. — adv. Seivčdg strašno, zelo, izredno, deivdog cpegco — aegre fero, težko prenašam, e%a sem v groznih razmerah.
Seivozgg, gTog, f) 1. strahovitost, strogost, neusmiljenost. 2. spretnost, sposobnost, zmožnost, talent, zvitost (v političnih spletkah). 3. zgovornost.
Seivoco (deivog) pretiravam, povečujem eni to fielgov.
Seivcoaig, ecog, -g pretiravanje.
Seiv-dnp, donog, 6, fj poet. s strašnim pogledom, strašnega pogleda (o Eri-nij ah).
Selovg, tov gl. dsog.
Semveco [fut. deinvgaco itd.] obedujem, jem; to agioTov uživam zajutrek kot glavni obed.
SeLnvgazog, d ep. čas obeda.
Semvt^co (delnvov) [pt. a or. ep. deinvio-crag] (po)gostim, (na)hranim tivd.
Seinvov, to (danavg, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.
Semvonoieoficu med. dam si pripraviti obed, obedujem, jem.
Seigdg, cidog, g in Segag poet. gorski greben, gorski hrbet, pečina, sleme, vrh.
Seigg, g, at. Segg, dor. Sega (gl. /9opa) vrat, grlo, tilnik.
Seigotofieco (tsuvco) ep. odrezujem vrat, obglavljam.
Selgco ion. = degco.
SeiaiSaipovia, g 1. strah božji, bogaboječnost, pobožnost. 2. praznoverje, vraža.
Seiai-Salficov, ovog 2 (deidco) 1. bogaboječ, pobožen. 2. praznoveren, vra-žen; zelo veren NT.
Sena, oi, al,Ta indekl. [Et.iz dekm, idevr. dek’m, lat. decem, slov. dese-t, nem. zehn (stvn. zehan, got. taihun), dalje dexazog iz dekmto-s, decimus] deset, oi de-/.a decemviri; oi dexa acp’gfig<g ki so služili deset let vojaščine (od 20. leta naprej).
vlada deseterih mož, katere so Spartanci postavili v zaveznih in osvo-
8exaSag%ia,
g
8exag%ia, g
jenih mestih.
SenaS agyog, | (decuri0) desetnik, po-
c | veljnik dekade (dey.dc)-Sen-ag/gg, o J	v
denadsvg, ecog, d (dejtag) ki pripada isti desetki.
Sena-dvo, oi, ai, ta dcbdena dva-
najst.
SeKa-ejiza, oi, ai, ta. sedemnajst. dena-Ezijg 2 (s-rog) desetleten. denaezta, fj doba desetih let, desetletje. dena^co (de^opai) podkupujem. adv. desetkrat.
dend-prjvog 2 (pijv) desetmesečen, tj uigemg fjv dezaprjvog se je izvršila v desetem mesecu po . . . dena-nevzE petnajst. dend-nij^vg 2 ion. deset vatlov dolg (visok).
<5e«o-jrid<yios 3 deseteren, desetkraten. dend-jiXE'&gog 2 deset pletrov dolg. ^eK&QXVg> o, denag^ta, fj gl. de%ad-a9Zog, dexadag%ia.
dsnag, adog, fj (dena) desetka, desetina, desetek; sploh: oddelek vojakov (tudi 16 mož pri Arij.).
denaapog, 6 (denaren) podkupovanje. dsHa-azdzrjgog 3 vojak, ki dobiva mesečno po deset staterov (	40 K).
denazaTog 3 (dsjtarog) desetega dne, desetdneven.
dexa-zeoaageg, a štirinajst. denazEvzrjgiov, to (denatevco) prostor, kjer se sprejema carina ali mitnina. denarnico 1. pobiram, izterjavam desetino ; pass. prisilijo me, da dam desetino. 2. darujem bogu desetino.
3-	ubijem vsakega desetega. denarij, fj deseti del, desetina. denar o g 3 deseti.
denazoco NT jemljem desetino ; pass. dajem desetino.
dend-tpvXog 2 (cpvkrj) ion. v (na) deset plemen, rodov, občin razdeljen. dena-^zXoi 3 (%lhoi) ep. desettisoč. AsneXeia, f), ion. -Xerj trdnjava v Atiki; preb. AsneXEvg, 6; adi. AeneAeinog 3; adv. AsHeA.ETjftev in Aehe^eloHev iz De-keleje.
den-szrjg, d (etog) desetleten, deset let star.
dsnopai, denzo [Et. kor. delt’, hrv. desiti, treffen] gl. dfr/opai. denzrjg, ov, 6 (dš%opai) ep. berač, pros-jak.
denzmog 3 sposoben, pripraven za sprejem tivog.
dsnzog 3 (de%ofiai) všečen, ugoden, prijeten NT.
dcAeafco (deAeap) 1. natikam vado na trnek, ti negi ti. 2. nastavljam vado, vabim k sebi, mamim, varam, lovim tiva. tivi NT.
deXeag, atog, to [Et. kor. gel, gwel, slov. gol-tati, lat. gula, nem. Kehle] vada, nastava, mamilo.
AeXza, to indecl. 1. četrta črka grškega alfabeta. 2. spodnji del Egipta ob izlivu Nila.
dsXztov, to (demin. od de/.tog) pisalna deščica.
deXzog, tj [Et. semitska izpos.] 1. pisalna deska. 2. spis, pisalna listina, oporoka.
deAipaf, azog, fj, o ion. svinja, prašeč.
AsX(pin6g 3 gl. AeXcpoi. dsXcpZvo-q)6gog 2 ((pegat) ki nosi delfine (= bojne stroje). deX(pi%, mo g, fj trinožna miza. deXcpig, Ivog, 6 in dshptv, Iv o g 1. delfin, plisltavica. 2. bojni stroj iz svinca in železa.
AsXcpoZ, oi mesto in preročišče v Fo-kidi; adi. AeX(pinog 3, preb. 6 AsXcp6g, fem. fj AeX<ptg, (dog. depag, to (depat) ep. poet. 1. (samo nom. in acc.) život, rast, (lepa) postava, stas, telo. 2. adv. acc. (z gen. instar) nalik, kakor.
depviov, to (dspico), nav. pl. ep. poet. postelj njak, postelj, oder. depco [Et. kor. dema, nem. zimmern (got. timrjan), lat. domus, gršk. dd/tog, slov. dom, nem. Zimmer iz stvn. zimbar. — Obl. aor. (ideipa, cj. ep. deipoj.iev, pf. pass. dedprjpai, plpf. (e)dedprjto, med. aor. edeipdpijv] 1. act. ep. ion. zidam, gradim, napravljam. 2. med. a) = a ct.; b) zidam, gradim za sebe. derdtAAco ep. živo (po)gledam koga, ogledujem eig tiva (samo pt. praes.). dsvdgeov gl. devdgov. devdgfjsig 3 (devdgov) ep. drevesnat. dsvdgo-nopog 2 (nopij) gozdnat, z drevjem pokrit.
devdgonojtsco (x6ntm) sekam (podiram) drevesa, %d>gav pustošim. devdgov, To; ep. ion. dsvdgeov; ion. at. devdgog, ovg, to [Et. iz dev-dgeEov,
slov. drevo, gršk. še Sogv, Sgvg. — n. pl. SevSgea, dat. deVdgecu] drevo.
SevSgo-nrjficov 2 poet. ki uničuje drevesa.
SevSgorofieco (veiivoj) = SevSgozoneco.
Sevvagco (devvog) poet. zasramujem, psujem koga, rogam se komu viva, Ti; zazd gr/piava psujem, grdim s sramotilnimi besedami.
Sevvog, 6 [Et. iz gwedh-sno-s, stvn. kwat, Unrat] ion. zasramovanje, sramotenje, psovanje, sramota.
Segapevr), fj (Seyoj.au) ion. shramba za vodo, vodnjak, kapnica.
Se^ia, ion. -irj gl. Segiog.
Segio-/3oA.og 2 (ftaVM) ki luča (meče) z desnico, pračar.
Segio-Aapog, 6 (Act,u/fav(ti) kopjenosec, strelec NT.
Segioofiai (ds|(dg) d. m. [fut. Segicboopiai, a or. eSegicoodpir/v, pass. i-dsgionhjv] (po)-dam komu desnico v pozdrav ali slovo, sežem komu v roko, pozdravim koga viva, poslovim se, Sfjpiov prosim česa od naroda, potegujem se pri narodu za službo.
Segiog 3 [Et. iz dek’si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); onha NT napadno orožje; vb Segiov (zegag) desno krilo, širi Segid na desno, de-giocpiv na desni, čz Segičbv na desni NT; vneg Segičbv na desno nad seboj. — f] Segid (sc. yeig) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ez Segiag z desne strani, sv Segia na desni strani; Segiav čidčvai dati roko (desnico) na kaj; Segiav Sovvai zal ?M^siv dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se.
2.	srečen, ugoden (o ptičjem letu).
3.	vešč, sposoben, spreten, moder.
Segio-aeigog, o (osigd) poet. desni izmed dveh stranskih konj četvero-vprežnega voza, ki nista bila vpre-žena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: 'Agrjg zanesljivi ali mogočni pomočnik. (Šof. Antig. 140.)
SegioTTjg, rj to g, fj (degi.bg) gibčnost, okretnost, spretnost, razumnost.
Segiocpiv gl. Segiog.
Segnegog 3 ep. poet. desen, na desni strani; fj Segivega (sc. yeig) desnica; Segivegfjcpi na desni strani.
Segicofia, aTog, to (Segibo/aai) prijazen sprejem, pozdrav, prijateljstvo, pogodba.
Segicoaig, ecog, f/ (bsgibouai) pozdravljen j e), sprejem.
Šego gl. Seyojiai.
Segco gl. Ssizvvfu.
Seopai, Seov, Seovzcog gl. Sečo.
Seog, Seov g, ep. Seiovg, to 1. strah, bojazen, skrb; Tivog pred kom ali čim; vno Seiovg od strahu; Seog ioysve jirj-Sev ne dajte se preplašiti; veffvavai T(p Seei v iv d umirati od strahu pred; adesg deog SeSievai delati si prazen strah; Seog earl im) (tudi inf.) bati se je, da. 2. vzrok strahu, nevarnost; snel ov toi eni deog ker se ti ni nikogar bati.
Senag, aog, to [dat. Senai, pl. n. Sena, dat. Sendeooi in Senaooi] čaša, kozarec, vrč.
Senaatgov, to (demin. od Senag) poet. kozarček, čašica.
Se gag, dSo g, fj poet. (— Seigag) gorski greben, sleme, reber.
Segyfia, aTog, to (Segzopiai) poet. pogled.
Segtj, fj, dor. Sega (= Seigrj) vrat, tilnik.
Segzopai d. p. [Et. kor. derk’, gledati: Sogzag, Sgazcov, vnoSga. — Obl. impf. iter. Segzeozevo, a or. eSgazov, pf. s prež. pom. SeSogza, poet. a or. bSeoyjhjV z akt.pom.] l.intr. gledam, zrem, pren. živim; ejiev Segzo/zevoio dokler živim; SeSogzcbg živeč, zdravih oči; Seivov Seg-zojievog srditega pogleda; nvg d’ ocp-ffakpiolai SeSogzcbg oči se ognja iskre. 2. trans, vidim, zagledam, opazim, Tivd, tI.
AegzvAiSag, ov, 6 spartanski vojskovodja.
Segpa, aTog, to (Segco) koža, meh.
Segpazivog 3 (Seg/xa) iz kože izdelan, usnjat.
Segog, ov g, vo poet. odrta koža, runo.
Seggig, ecog, fj (Segco) koža (pos. kože, ki so jih rabili pri obleganju, da so z njimi pokrili lesene zgradbe).
Aegoaioi, oi trakijski narod ob Stri-monu.
feprpov, to ep. mrežica, ki obdaja jetra in drob.
degco in Seipco [Et. slov. derem, dreti, nem. Zorn, verzehren, stvn. firzeran, zerstoren. — Obl. fut. degcb, a or. edeiga, pnss. pf. dsdao/Mu, a or. eddorjv, fut. dagr/Gogai] 1. derem, devam iz kože.
2-	tepem, bijem, NT pretepam; dagrj-oevai jio/J.dc (sc. n/.rf/dc) zelo bo tepen. dnaig, ecog, fj zavozlaj.
fia, arog, to (deco) trak, vez, ša-Pelj, obveza; pl. spone, okovi; nakit v laseh, opletalo.
Snojievco ) (deo/zog) vklenem, (pri)ve-^nap.eco NT | žem, zvežem, vržem v ječo. Sčofii), fj (deco) snop, otep NT.
Sčapiog 3 in 2 poet. zvezan, vklenjen, ujet.
dnofiog, 6, pl. Seofioc in Seofia 1. vez, vezilo, zveza, vrv, konopec, povodec, jermen, opletek, vozel, žreb el j; pl. pre-Pletek, nakit v laseh. 2. pl. spone, °kovi, jetništvo, ječa.
^nop,o-(pvAa^, axog, 6 jetničar NT. tiča/icofia, aro g, ro (deogoco) poet. spona, ^nopcoTijpiov, to ječa.	[veriga.
^noficorrjg, or, d (deo/noco), fem. Seoficb-Tt?, (dog poet. ujet, vklenjen; subst.
ujetnik (-ica).
deajtdf« vladam, zapovedujem, gospodujem, v iv 6 g nad kom. deajrotra, fj gospodarica, gospodinja, vladarica, kraljica.
ftnajioavvrj, fj ion. neomejeno gospodovo, odvisnost (od enega gospoda). tinomoovvog 3 (deanoTrjg) poet. gospodarjev, gospodinjin, knežji, kraljev, e%ačoc deonoovvaig po prošnjah (= Po želji) vladarice (gospodinje). ^eanorrjg, or, 6 [acc. ion. deonovea, voc. deojtora] 1. gospod, gospodar, zapo-vedovavec, poveljnik. 2. neomejen vladar, posestnik, lastnik.
SectjioTMog 3 1. gosposki, gospodoval-ski. 2. gospodarjev ovpicpogai. decrjtoTtg, (dog, fj deonoiva. deri), fj (deco) ep. butara, bakla. dnvfjoEoftai, 8evoCa.ro gl. devco2.
Aev nakicov, covog, d 1. Mino jev sin, Idomenejev oče, Aevna^idrjg, or, d Devkalionov sin Idomenej. 2. Prometejev sin.
derpt adv. ojačen devgo.
Sevpo, ep. Sevpco, v pl. ep. poet. Sevre; a dv. I. krajevno 1. a) pri glagolih premikanja sem, semkaj, sem-le; d sr p ’ ifh pojdi sem; derr’ lopcev, b) pri glagolih mirovanja: tukaj, derpo ivdo-eon ode prišel je semkaj in je sedaj tukaj; ge%gi derpo tov Aoyor do te točke govora; xai goi derpo eine hajdi (pridi sem in) povej! 2. dalje pomeni navadno izpodbujanje hajdi (-iva, -ita, -imo, -ite), na noge, no, nuj (-va, -te). II. časovno: doslej, dosedaj.
Sevoo-noiog 2 (derco) ki za stalno pobarva, neizbrisen, neminljiv do|a; devoojioiov ti eyyiyvevcu vtisne se kaj neizbrisno v srce.
Sevrarog 3, superl. od derrepog, ep. zadnji, poslednji.
Sevre gl. devgo.
Sevrepaiog 3 (derrepog) (kdor prihaja) drugi dan; r fj d sr repam (fjtieoa) naslednjega (drugega) dne.
Sevrepeia, va (derrepog) 1. drugo darilo, druga nagrada v bojnih tekmah. 2. drugi red, drugo mesto.
Sevrepo -npcorog 2 drugoprvi, odfijatov drugoprva sobota prva sobota drugega meseca NT.
Sevre po g 3 [Et. sor. z dsvo/icu trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. deo-gai, gl. deco] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, Š/.ISIO devvegoi za menoj, po moji smrti; derrepog ar rog on in še eden, samo drug; d er rep p) erei tovtcov drugo leto potem; a dv. (ro) devvegov ex devvegov NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; derrepog yiyvojiai dobim drugo darilo ali nagrado; orderog derrepog eifu ne zaostanem za nobenim; ra derrepa— devvegela drugo darilo, druga nagrada; derrepa fjyeogai smatram za manj vredno, ni mi mar česa.
Sevco1 [impf. iter. deveoxov, fut. deročo]
1.	ep. močim, namočim, porosim, škropim, ore yžriyog dyyea dedec kadar se mleko vliva v posode. 2. agvov vdati umesim, zamesim. 3. poet. prelivam aljia.
Sevco2 (gl. deco2) [act.samo a or. edevijoev; sicer med. fut. devfjoojuai] ep. 1. sem
oddaljen od, nimam česa xivog, pogrešam, potrebujem, treba mi je, trpim pomanjkanje, stradam, edsvt]-osv d' olrpov dzgov izeoiJai malo je manjkalo, da ni (skoro bi bil) dosegel vrh krmila. 2. zaostajam za kom xiv6g.
8e%-rifiegog 2 (fpuega) desetdneven.
ds%o/j,ai d. m., ion. in poet. Senopac [Et. kor. delt’, hrv. desiti, treffen. — Obl. fut. dtgouai, a or. šde^dfirjv, pf. dsdeypai, a or. pass. sd syph]v, adi. verb. dezxeov; ep. praes. 3pl. deyaxat, fut. 3 dEČegouai, a or. med. edey/.crjv, 3 sg. edezxo, dezxo, imper. 8ego, inf. ččftftcu, pt. dspiievog} I. trans. 1. jemljem, sprejemam kaj od koga itaga, sz xivog, xl xivog (ali kaj za koga), ygvobv avdgog sde^axo vzela je zlato za svojega moža (= prodala ga je), odvzamem komu kaj uvi xi. 2. gostoljubno ali prijazno sprejmem, pogostim koga xivd, de-Xopen sni IgEvia sprejmem kot gosta, dovolim, da vstopi, sv /j,sycigoig, 66-poig, 6o:jofj/.iaoiv, /cbga, noXsi, slg xqv n6Xiv. 3. slišim, čujem, zaznam, razumem g)oov7)v, i)yjjv, (pfjij/ijv, iimforv dpccpdv, Xoyov. 4. a) odobravam kaj, zadovoljen sem s čim, priznam X6-yovg, sprejemam (z zadovoljstvom) olcovov, vzamem na znanje, smatram za kaj /.irjds nviupogciv deyov xov dvdga, axgaxrjyov xiva; z i.ul/J.ov imam rajši, više cenim, stavim kaj nad kaj; b) dopustim kaj, vzamem nase, potrpežljivo prenašam, trpim zfjga.
5.	oprezujem, pričakujem, prežim na koga xi, acc. c. inf., stavek s bn6xe.
6.	poskusim, merim se s kom, lotim se koga, sem komu kos, upiram se komu, branim se proti komu, xov emovxa proti napadniku, zgrabim se s kom, bojujem se s kom xivd slg ysZgag. II. intr. d>g ,uot 6eyexcu y.ay.ov sz zazov kako sledi nesreča za nesrečo (izvira nesreča iz nesreče), sledim neposredno sz xivog; mejim na kaj, stezam se, segam.
Sexpco [aoj’, pt. deipr/nag] ep. ion. gnetem, mesim, udelujem, ustrojujem.
Sečo 1 [Et. kor. de, vezati: zgfj-depivov, dldi]p,c, diddrjua, dsoua. — Obl. fut. dpoo), a or. sdrjoa, pf. Sedeža, pass. pf.
dedepiai,, fut. 3 dsdpoo/iiai, a or. EdsOrjv, fut. de&rjoopai, adi. verb. 6sxog; med. fut. dfjoopiai, a or. edr)od/j,r)v; ep. a or. med. iter. čr]odozexo, ion. 3 pl. plpf-s6s6šaxo] 1. a et. a) vežem, privezujem, vklepam, devljem v zapor (ječo);
d)xeiXf]v obvezujem; b) silim, zadržujem, oviram xcva xivog. 2. med.
a)	= act.; b) privezujem si, pritrjujem si zala nšdiXa vno noool.
Sečo2, ep. Ssvco [Et. kor. deus, staroind. došas „nedostatek“. — Obl. fut. defj-oco, aor.edepoa, pf. dederjza] pogrešam, manjka mi česa, potrebujem, treba mi je, sem brez česa xivog a) oXiyov ečerjoa y.axaXsvoi)f)vai malo je manjkalo, da bi bil kamenan ^ skoraj bi bil kamenan, xooovxov dsco toliko manjka, da (inf. in &oxs), puzgov deo) malo manjka, da; noX?.ov deco mnogo manjka, da = nikakor ne; abs. inf-oXiyov dsZv skoraj, malodane, puzgdg gojrrjg sdepoe peveofiai to bi se bilo prav lahko zgodilo; b) pri števnikih s pt. jxevxfjzovxa dvolv deovxa exr) 50 let manj dve leti 48; dvoZv deovxa xeooagazovxa 38; dvoZv ds-ovoaig elzocnv vavolv z 18 ladjami-
SeZ3 impers. [derj, deoi, deZv, deov, impf-sdec, fut. dsr/oei, a or. edeijos, ion. impf-šdeev] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, ovdsv deov dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, xo deov, xd deovxa kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; slg to dšov zatliovapat spravim v tir; deov eoxi NT deZ. ,2. deZ xivog manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, noXXov, 6XZyov deZ mnogo (malo) manjka, da, deZ pol xivog potrebujem česa; eldcbg fjpag deov vem, da moramo; elg xo deov po potrebi, o pravem času; ovdsv deov brez potrebe. — adv. Seovrcog kakor je potreba (prav).
SsopaL(med. k deco2) d. p. [fut. depoo-pai, a or. sdef){h]v, pf. dsderjpai, ep-Sevopat] manjka mi česa, nimam česa, sem brez česa, potrebujem, xivog xi koga v čem, ovdsv vpcbv dšopoi prav nič vas ne potrebujem, xo dsl-ofiai potreba, siromaštvo, ubožnost;
01	deopevoi nvog ki želijo s kom govoriti, ki se oglase za avdijenco.
2.	želim, prosim, zahtevam rt' nvog, ttojjd %i/voq, z inf. in acc. e. inf.; ti ftsdfiEvob rjxete; s kakšnim namenom ste prišli?
°V (gl. de) veznik 1. časovno ( r)dr~j)
a)	že, ndAcu dr) že zdavnaj, dr/ ydg kajti že, nai dr) tudi že, dr) note že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, rore ravno tedaj, 'vvv dr) ravno ®6daj; c) takoj, nemudoma; d) šele, vvv dr) = sedaj šele, dr) note vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, Pač, ort dr) ker pač, nai dr) zares, in celo, in na primer, ov dr) gotovo ne, zares ne, el dr) če res, ov yag dr) kajti gotovo ne, y.ai drj y,ai in tako seveda tudi, povrh pa še, de xai dr) Pa že celo, te .. . xai dr) kakor . . . tako zlasti tudi; b) ravno, ov dr) ravno ti; c) celo, prav, tote dr) prav tedaj; d) pri izpodbijanju: vendar, no, samo, Xeye dr) povej no (vendar), !l>) dr) eXneo samo ne upaj, el yag da bi vendar; e) pri adi. in pron. ™oXvg dr) marsikateri, povog dr) popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč' zato, potemtakem, orrcog dr) kakor rečeno, aye dr) daj torej.
&Vyga, atog, to (ddy.vco) ugriz, pik. ^Vfgog, d (ddzvor) hudo, rezko zdravilo.
^Vde^azai, Srjdebato, Sr/Semo gl. deix-VV/iCU.
drjSianoficu gl. deidiozopar. drjftd, dr)#’ adv. = ep. dr)v dolgo, davno, d^ev a dv. 1. na videz, dozdevno, češ, seveda, kajpada, pogosto ironično. 2. časovno: odslej, od sedaj. 3. oči-vidno, brez dvoma. drjftrivGo (drjfta) ep. mudim se, obotavljam se.
Arji-dveipa, 'g hči ajtolskega kralja Ojneja, žena Heraklejeva. dfjiog S ep. = dcttog. d^tor fig frtog, fr (d« to c) ep. sovražnost, nasprotstvo, bitka, boj. dpioco ep. ion.; at. Sijočo (drjiog) [/‘ut. ^Vdroco itd., ep. 3 pl. opt. drjiocpev, pt. dr/iocov; impf. 3 pl. pass. edrjioarvto,
a or. pass. edpubfjrjv] sovražno ravnam s kom; pobijam, morim, uničujem, pustošim, požigam, razdiram, razbijam aonidag.
Aijicpo/dog, 6 Prijamov sin, po Pari-dovi smrti Helenin soprog.
Srj-nore, dfj-Kov ion. = dr)-note, dr)-nov.
drjXa-Srj (dr)Xog in dr)) a dv. očividno, kajpada, seveda, gotovo, brez dvoma.
SrjX-avycog (avyr)) adv. popolnoma bistro, jasno j3Xeneiv.
Srjlsopcu d. m. [Et. kor. del.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim tivd, ranim, (u)mo-rim, ubijem; plenim, ropam; vneg ogrua razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem yr)v, y.agnov; kršim, prelomim ogma; polcončujem otgatir)v; kradem vnvov.
6fjX7]fia, atog, to ep. poet. škoda, poguba.
drjXfifioov, ovog 2 (dr)Xeogai) ep. ion. poguben, kvaren,škodljiv; subst.o škodljivec, pokončevavec, zlotvor.
drjArjoig, ecog, f/ (dr/Xeopai) ion. škoda, poškodovanje, poškodba; eni dr}Xr)ai v pogubo; en’ ovdejurj drjXr)oi brez sovražnega namena.
Afjfaa, ta gl. AfjXog.
ArjAiov, to mesto ob obali Bojotije (tam se je bila 1. 424. pr. Kr. bitka med Atenci in Bojočani).
8rjXov6xi adv. [dfjXov (eotuv) ort] očitno, kajpada, seveda, namreč.
Srjlojioisco oznanjam, razglašam.
ArjXog, rj kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; a di. AfjXiog, dor. AdXiog 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. ArjXidg, adog z neutr. ArjXidoi yva-Aotg Eur. I.T.1235; Ar)Xia, ta 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2, slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.
8fjXog 3 in 2, ep. tudi SeeXog [Et. dejr]Xog, kor. dej a, svetiti; sor. Zevg] viden, očividen, očiten, jasen, razviden ; dfjXog rjv (cbg) onevdarv jasno (očitno) je bilo, da se žuri; dfj-Xog yiyvopat noidrv očitno delam;
drjkog fjv olopsvog jasno je bilo, da je mislil; dfjkov jz01,(6 s pt. ali s ovi (po)kažem, da; di)X6g eifu, ovi očito je, da; pogosto abs.: drj/.ov de s sledečim yag dokaz za to je, da.
SrjAoco [fut. p as s. drjleofhjoopai in dij-kcboopai] 1. trans, razodevam, storim, da je kaj očitno, pojasnjujem, razlagam, odkrivam, objavljam, (po)-kažem, dokazujem, oznanjam, sporočam vi v ivi, jzgog, si g viva; s pt. očitno kaj delam; drjkolg &g vi orj-jlavčov vsov očitno je, da (očividno) hočeš oznaniti nekaj novega, &g os drjkcboco zauov (ovva) dokazal bom, da si...; drjkoZg yag y.aX%aivovo’ snog očividno premišljuješ nekaj težkega; di]?Moco jzavgi pr) dojzkayyvog ysyd>g pokazal bom očetu, da se mu ni iz-nerodil sin. 2. intr. pokažem se; drji.oZ ovi jasno, očito je, pokaže se, da.
SfjAcooig, scog, rj objava, razodetje, odkritje; ukaz, dokaz.
St]fiaycoysco (drjp-aycoy6g) vodim narod, sem ljudski govornik ali voditelj, predobivam narod na svojo stran, zapeljujem ga.
Srjpaycoyia, f) (drjp-aycoy6g) vodstvo, zapeljevanje naroda, demagogija.
8rjp-aycoyog, d (ayco) voditelj, vodnik naroda, državnik; zapeljivec naroda, demagog.
Arjp-d8rjg, ov, d atenski državnik in govornik, Demostenov nasprotnik.
Arjp-dgdzog, d spartanski kralj, ki je pribežal 1. 419. k Dareju.
Srjfiag^sco sem df]pag'/og.
8rjpaQ%ia, fj služba demarha, ljudski tribunat.
Sfjp-agzog, d (agyw) občinski načelnik v Atenah in v Egiptu, ljudski tribun v Rimu.
Arjpsag, d sin govornika Demada.
Sfjpevoig, scog, fj, zgrjpdvcov zaplenjenje, konfiskacija imetja.
SrjpEvco (dfjpog) 1. zaplenim, zarubim, konfisciram imetje. 2. objavljam, razglašam.
drjp,7]yoQsco (diyj,-r)y6gog) sem ljudski govornik, govorim (javno) narodu, Jioog ydgiv govorim komu po volji; govorim dolge govore; subst. d javni govornik.
8rjprjyoQia, f] (d-)jp-r]y6gog) govor pred narodom (v narodni skupščini).
8rjprjyoQix6g 3 1. za ljudskega (javnega) govornika sposoben, spreten. 2. namenjen za govor pred narodom.
8rjp-rjyoQog, d (ayogsvco) narodni (ljudski, državni) govornik, (kdor se trudi, se brez ozira na resnico s svojim govorom prikupiti narodu).
Arj-pfjvrjp, gen. Afjprjvgog, dat.-vgi, acc. -vga, voc. Afjpijvsg 1- Demetra, Cerera, mati Perzefone; njeno svetišče se je imenovalo Arjpfjzgiov, to. 2. meton. žito, poljski pridelki.
St]fuo-egy6g, d ep. ion. = drjpiovgy6g.
Sfjpiog 2 in 3 (dfjpog) 1. ljudski, naroden, javen, občinski; drjpia jzivco pijem na javne (občinske) stroške, aiovpvfjvai od naroda izbrani reditelji. 2. d dfjpiog (dovf.og) rabelj.
dr]fuovQyeco (dr]piovgy6g) bavim se, pečam se z obrtom, izvršujem obrt, izdelujem, delam kaj.
8rjpiovQyia, r] (dr)piovgy6g)	1. roko-
delstvo, obrt. 2. izvrševanje obrti, pečanje s čim vcbv vs/včbv.
8rjpiovQyixog 3 rokodelski, obrtniški vs/vr/, agsvr); Mvog zadruga.
8rjpiovQyog, d, ep. ion. 8rjpio-EQyog (dfjpog, sgyov) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.
8t]fio-/3oQog 2 (fhjigcboKCo) tisti, ki uživa občinsko last, ki izjeda narod, zajedavec naroda.
8t]fio-ysQcov, ovvog, d ep. starosta, sta-rejšina, knez.
Arjpo-douog, d slepi pevec pri Fejakih.
Srjpo-^ev (dfjpog) adv. ep. iz občinskega premoženja, na javne stroške.
8tjpouomx6g 3 ki se ljudstvu prilizuje, ki hrepeni po njegovi naklonjenosti.
8rjpoxQazsopai d. p. (drjpo-ugavfjg) [fut. 6rjpioy.gavfiaop.ai in - ugavrjftfjoopai) imam ljudovlado, demokratsko ustavo.
8rjpoxQazia,fj ljudovlada, demokratija.
8rjp.ouQaxi.x6g 2 ljudovladen, demokratski.
^Vfco - ksvoTog 2 (kevco) poet. od naroda kamenjan; (povog uboj s kamenjanjem.
^Vf*og, 6 [Et. dor. dapog, kor. da(i), deliti = oddelek] 1. občina, zemlja, o-zemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; dijpov avr/g človek iz naroda; 6 bijpog tčov oroa-vioorčbv prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.
^Vk-og, o loj, mast, tolšča.
Aijpo-a&evrjg, ovg, 6 najslavnejši atenski govornik (384—322).
°Vpooievco 1. trans, konfisciram, za-
plenim za državo. 2. intr. opravljani javno službo, bavim se z občekorist-nim poslom, služim državi.
^V^docog 3 (dfjpog) 1. javen, državen, naroden, ljudski. 2. 6 dr)f.iooiog državni suženj, klicar, pisar, rabelj. 3, rd ^V^ooiov, vd drjpooia a) občinstvo, država, trd brjpooia ngaTTeo opravljam državne posle; ngog to brj/Aocnov no6-oet/.u prevzemam državne posle; b) državno imetje, državna blagajna;
c)	državna ječa; ygdppaTa državni arhiv. 4. Srjfiooia, ion. -ir) javno, državno, v imenu države, na državne stroške, po narodnem sklepu.
&Vtuooiooo 1. javno razglašam. 2. zaplenim, konfisciram (za državo).
dvno-Tsirjg 2 (Tekeco) na državne stroške prirejen, javen.
&VH°Tevo[iau d. m. pripadam kakemu okraju (drjpog).
°Viu-oTrjg, ov, 6 (drjjiog) 1. član preprostega ljudstva, človek nizkega rodu, Podložnik, zasebnik. 2. občan, sodržavljan.
^poTMog 3 (br)poTr)g) 1. ljudstvu naklonjen, človekoljuben, demokratski, Popularen. 2. nizkega rodu, preprost človek avftgconog; to dr)poTixov preprosto ljudstvo, plebejci; ygdppsaTa Sr)/j,oTixd spisi v ljudskem narečju.
"ipov^og 2 (dr/pog, 8%(o) poet. 1. med narodom bivajoč, narod obvladujoč, domač. 2. prebivavec zemlje yrjg, vladar dežele yJjovog.
dVpcoSrjg 2 (drjpog, el d o g) naroden, splošno znan, preprost, navaden.
Srjv adv. [Et. iz SFvjV, bfav, lat. du-rare, dči-dum, slov. davi, daven, gršk. še drjUd, drjoog iz drrjgog] ep. dolgo, za dolgo (časa).
Srjvaiog 3 ep. ki dolgo traja ali dolgo živi.
Srjvagiov, to denar (8/g grške drahme) NT.
Srjvea, ecov, td ep. misli, načrti, naklepi, nameni.
Srj^ofiai gl. daxvco.
Sfjog 3 = dfjtog.
Sijočo = dpiooo.
Srj-noTE adv. vendar enkrat, nekdaj, Ti dtjnoTe zakaj neki, kaj neki?
Srj-nov adv. pač, saj, brez dvoma, gotovo, ov di/nov pač ne, menda ne.
Srjnov-^Ev adv. pač zares, brez dvoma.
Srjgi&ofiai (dfjgig) ep. [dep. med. 3 du. ind. Srjgidaaftov, imper. (hjoiadadov, inf. Sggidaaftai, impf. 3 pl. dr/oioorvTo] bojujem se, prepiram se, negi nvog, apcpi Tivi zaradi česa.
Sfjgig, log, fj (gl. degco) ep. prepir, boj, tekma.
Srjgico ep. [a or. drjgiodprjv, 3 du. a or. pass. drjgivdfjTijv] = brjoidouai.
Srjgog 3, dor. Sdgog ep. dolg, dolgotrajen. — adv. Srjgov dolgo.
SrjoaoHETo in Stjoe gl. dsco1.
Srjoev gl. Sečo2.
Sfjra adv. (poudarjen dr)) 1. zares, seveda, očividno, v resnici, gotovo. 2. torej, prav za prav, ov di)Ta nikakor ne, Ti drjTa kaj torej; v odgovoru: seveda, kajpada.
Sr/vTE ajol. = bi) avTe že zopet.
Srjftfteig, Srj^rjvai gl. daxvco.
Srjco ep. (prež. s fut. pom.) našel bom, dosegel bom.
Arjco, ovg, i) = ArjprjTrjg.
Sta [Et. prv. dig (di(o)a po p, ST d), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: did tčov Kegdpcov skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, %itcov vcpav-Tog bi’okov sceloma tkana NT, d ta tčov ogecov preko gora, črez gore,
o noTagog dtd gšogg Tgg moksoog gsi teče po sredi mesta, <5id vfjg tiakdoogg nagšyei g dxTg poleg, ob, dtd mivtcov evdo/iifieco, jvqejtco izmed vseh, pred vsemi, dt’ ovdevog jvoiovgat nič mi ni mar česa, ge <pth’y/yog fid/J.si di’ (bvcov prišel je glas do ušes, zvedela sem, dt’ eksvtiegiag ejso/jjuai prerij em se, pridem do svobode, dt’ dggaTog Xei-ficov dazgvov iz oči, dtd nognanog ovgegtcoi’ na, za, dta OTOgaTog e%co imam v ustih = govorim o čem, dta ^etpog e/co držim, imam v rokah; dta ava-dicov tcevte v razdalji petih stadijev, dta noXXov (rooovtov) v veliki (toliki) razdalji, dt ’ eyyvTaTov v naj večji bližini, dt’ e/Moaovog bliže; b) časovno: skozi, med: did %govov črez dolgo (nekaj) časa, dta Tskovg skozi do konca, neprestano, dta vv/aog celo noč, dta jtavvdg tov fiiov (skozi) celo življenje, dt’ sroug (skozi) eno leto, dta navvog vedno, d ygovog dta ygovov ngovfiaive goi počasi mi je potekal čas, ov dta gaxgov kmalu, dt’ oXiyov malo časa, dta fiiov celo življenje, dta jtavvdg tov %govov neprenehoma, dt’ evdenaTov ŠTOvg po preteku 11 let, dta TgiTov eTovg vsako tretje leto (== črez dve leti), po dveh letih, dta Tgičov ggsgčov v teku treh dni NT, dta Tgivgc ggsgag vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: dt’ocptiakgčov ogcb vidim z očmi, dta ysigd>v tiiy(bv z rokami, či’ sgggvšcog Xsyco, tieol dta yeiga)v ysvog,Evoi bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, at dta tov ocbgaTog gdovai telesne naslade; d) pomeni način (modalno) dta onovdgg v hitrici, v naglici, dta Tdyovg, Talesov hitro, naglo, dt’ ogyijg v jezi, dta getigg v pijanosti. — V zvezi z glagoli sigi, sigi in ey_0) pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; sigi dta no-Xegov, gdygg uvl vojskujem se, spopadem se s kom, dta cpikiag prijateljsko občujem s kom, dta dr/.aioovvgg hodim po poti pravičnosti, dta 6bigg JiaTgi prepiram se z očetom; dt’ 6gygg £%to Tivi jezim se nad kom, dta cpvXa-ngg syjj) čuvam, stražim, dta cpvXaxgg sigi čuvam se, dta navTOOv eoyogai vse doživim, dta Tvygg roiarrd’ sigi
sem v takšni stiski, dt’ alnag s/(0 obdolžim. — 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: dta dcbgata, dta geaov žagagiag po sredi Samarije NT, dta vvxTa po noči, ot vogoi dt altisga v etru, dta oToga dyogat govorim o čem; b) vzročno: a) zaradi) zavoljo, zbog, iz: dta tovto zato, dtd tl zakaj, dtd noXXa iz mnogih vzrokov; fij po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: dt’ Atigvgvpo Atenini zaslugi, dtd JTeptžcžsa po Per. zaslugi, dtd tovtov po njegovi krivdi, dt’ Ege osameti s po moji zaslugi ste rešeni, st gg dtd tov ngvTaviv ko bi ne bil pritan tega zabranil, el gg dtd tgv exeIvov geXXgoiv ko bi se on ne bil obotavljal.
8ia-fiadi£co grem skozi ali črez, preidem, prekoračim.
8ia-fialvco (gl. fiaivco) 1. intr. ep. delana velike korake, razkoračim se. 2. tr. grem skozi, črez, prekoračim, prestopim, prebredem, preplavam ti, stg ti, dtd noTagov srn Tiva hodim črez reko na koga; rtp Xoycp stg Tiva prehajam na koga v svojem govoru, obračam se na koga.
8ia-fid.XXco I. act. 1. vržem ali spravim črez, prenesem, prepeljem, prepeljem se, prebredem stg rt; pretaknem, vtaknem v kaj dtd tov gvgov. 2. spravim narazen a) razdvojim, raz-družim, razprem; pf. p as s. diafiefikg-gai tivt sem razprt s kom, zasovražen komu, sovražim koga; b) prerešetam koga, natolcujem, opravljam, obrekujem, dolžim, ponižujem Tivd jtgoi Tiva; c) slepim, varam; d) zametujem rt, Tiva. II. med. a) malo veljam pri kom; b) ion. = act. varam.
dt dfiaoig, srn g, g (dia-fiaivco) 1. prehod, prevoz. 2. prehodišče, prelaz. 3. most, brod.
8ia.fia.Teos 3 kar se mora prehoditi, črez kar se mora iti.
8iafiaTrjgia, cov, Ta (sc. (sod) žrtva za srečno vožnjo, žrtva pred odhodom v vojsko ali pred prehodom črez reko.
Siafiaros 3 adi. verb. od diafiaivco 1. prehoden. 2. dohoden, dostopen vgoog.
8ia- fiefiaioogai d. m. trdno obetam, zagotavljam, (po)trdim NT.
$la-fhd£o(iou d. m. docela, na vsak način prisilim veva z inf.
°l(e-fh.[ld£co [fut. diajdifidoai, at. diafhpo)] spravim črez, prevažam, prenašam, Prepeljujem šg n; xava yscpvgag na mostovih.
(gl. /iioct)) 1. trans, preži-vim, prebijem (življenje) (Uov, fjpeegag.
2-	intr. prebijem, živim, životarim OMaicog; vovvo peskevobv diaftsfiiama Pripravljal sem se na to vse svoje življenje.
<W-/?/lejrto 1. bistro ali srepo gledam, Upiram pogled v koga sig, jzgog veva. 2. natančno ogledujem, vidim NT.
3-	ogledujem se.
dia-/?oti<M 1. glasno kričim; diefiocov xavd ocpdg avvovg kričali so vse vprek; med. kričim na vse grlo. 2. glasno oznanjam, slavim, poveličujem; pass. Sem (postanem) znan ali slaven ngog veva.
jdo^fj, fj (dia-ildijjj)) 1. opravljanje, obrekovanje, obdolžitev, sumničenje; 8iaj3o?.fjg vsled obrekovanja; em eljtslv da bi me osumili. 2. slab glas, slabo mnenje o kom, sum, sovraštvo.
ded/HoAog, 6 (dia-ftdiJ.a)) obrekljiv, o-Pravljiv; subst. 6 obrekovavec, NT hudič.
decL-fSogog 2 (j3t,[dgti)oxa)) poet. ki razjeda, grize, razjedajoč vooog (rak). bedjdogog 2 (fiifUgcbcncco) poet. razjeden, zglodan.
dea-fiovA.EVO[iai med. posvetujem se, Premišljujem, preudarjam na vse strani.
<W/?oii/ltov, vo sklep, posvetovanje. Sedj3goxog 2 (deaflgš^co) premočen, prebit, razpokan vavg. dea-flvvEco, pass. ion. tudi Sia-fjvvofiae 1- vtikam, mašim skozi. 2. med. prebadam si, zvrtam si.
<$tayavd%T)7<jtg, sag, 7) silna nejevolja, huda jeza.
St-ayyeAAo) [aor. pass. dei)yyš^7]v NT] 1. act. prinesem poročilo, javim, ozna-ujam, sporočam NT, povsod razglasim. 2. med. 8eayysX).6iiEida sporočimo si med seboj povelje.
&e-dyysXog, 6 poročevavec, posredo-vavec.
8id-ys vsaj radi NT.
8ia-yeAdco 1. trans, zasmehujem, smešim, rogam se komu. 2. intr. smehljam se; Aa?.dvvtjg va 8eaye?.d)vva morska tišina, brezvetrje.
8ia-ytyvofiou med. 1. skozi nekaj časa vztrajam, se obdržim, preživim, prebijem; voodde sv Tj toliko let; s pt. se prevaja z neprestano, diayiyvop.ai šoflicov, gijvtuv neprestano jem, preiskujem; diayiyv6p,eda cpuoi dvvsg neprestano smo prijatelji. 2. NT minem, potečem.
8ea-yiyvcoaxa> in 8ca-yZvcbaxm 1. natančno, do dobra spoznam, spoznavam, ločim, razločujem, presojam.
2,	razsojam, odločujem dixrjv,7j dieyvco-ajiEvrj y.oiaig izrečena sodba. 3. odločim se, sklenem; 6eeyv(x)CiVo sklenjeno je bilo.
8i-ayxvAoofia.i med. (dyxv?^rj) zgrabim kopje za usnjato petljo (jermen, ki je na težišču kopja pritrjen); 8ir\yxv-X(x)j.ievog pripravljen na met (lučanje).
8ia-yAd<pco ep. [pt. aor. -y/.dy>ag] izdolbem, izglobim.
dLa-yvcb{iri, y 1. razločevanje, spoznanje; deayvd)[Z7]v smiovimi razlikujem, presojam. 2. odločitev, sklep, sodba; diayv(nfiijv noiovpoae izrekam svojo sodbo (mnenje) negi vevog.
d ta -y v co g tf co razglašam, oznanjam NT.
8ia-yvcoaig, ecog, fj spoznanje; odločitev, sklep, (raz) sodb a NT.
8ta-yoyyv£co silno mrmram, NT die-yoyyv£ov godrnjali so vse vprek.
8i-ayogEvco odločno izjavljam, zapovedujem.
8edyga/zfia, avog, vo (čea-ygag)CO) 1. načrt, oris, risanje, črta dvoovvevov, lik (pos. geometrijski). 2. zapisnik, lestvica, skala; &ansg dep’svog diaygd[A/va-vog kakor po eni glasbeni lestvici.
3.	naredba, razglas.
8ia-ygaipco 1. črtam, zapisujem, nabiram (vojake). 2. prečrtam; dixyv odbijem, zavrnem tožbo. 3. raz-, dodelim vevi vi.
8La-ygyyogeco čujem, bedim; aor. prebudim se NT.
8i-ayco 1. a) peljem skozi ali črez, prepeljem kam ovgavi7jv; b) dovedem kam, ohranim veva. 2. a) preživim,
prebijem vvkta, životarim, živim ftiov, evr/; b) bivam, nahajam se v kakem stanju (z adv), obotavljam se; c) s pt. neprestano : aiamcov neprestano molčim, sXmdaq Xeycov neprestano vzbujam nade, 6iayco aviagog &v vedno sem žalosten. 3. vodim, ravnam, spremljam. 4. izvršujem.
8iayooyrj, f) način življenja, življenje jliov, prebivališče (bogov). 8i-aycovi^opai d. m. tekmujem, merim se, borim se s kom v čem ti ngog Tiva, pravdam se s kom, bojujem se do odločitve, izvojujem. dia-da.iog.cu med. ep. ion. (v tmezi) [aor. diačaoafrai, 3 sg. iter. biabaodozevo] delim, razdeljujem, (raz)rušim. dia-dazizco ep. (v tmezi) raztrgam, razmesarim, razmrcvarim. dia-dazšogai med. ep. (v tmezi) popolnoma razdelim, sekam narazen, razsekam, uničim.
dia-dsinvvgi 1. trans, natančno pokažem, razložim, dokažem; s pt. dia-Čs^dvco xr)dogsvog naj pokaže, da skrbi; diadeiKvvo&o) ed>v nokegiog naj se proglasi za sovražnika. 2. intr. diede^e bilo je jasno, pokazalo se je. dia-ds^iog 2 ion. zelo povoljen ali ugoden, veliko srečo obetajoč; diadš^iov noieogai Tiva mislim, da p omenja kdo veliko srečo.
dia-dspnogai dep. ep. [aor. disdgay,ov] pregledam, vidim skozi kaj. dia-deyogai d. m. prejemam, dobivam, prevzemam kaj od prejšnjega posestnika, izmenjavam, prevzemam izmenoma; diadsyogsvoi po vrsti, drug za drugim; ttjv doyrp> peza Tivog sledim komu v vladi; Xoyov naga Tivog govorim za kom; diads^agevog eXe-yov govoril sem (nato) potem; vv% jvovov diadedeyp,evr) dn<m'}si noč odganja (o d prejšnje noči) prejeto nadlogo. dia-dsco privežem čvrsto ali trdno. dia-drjMogai d. m. ep. raztrgam, popolnoma razrušim.
8ia-8i]Xog 2 popolnoma jasen, očividen;
s pt. evvaxTčbv jasno je (bilo), da . . . dia-dt]Xoco kažem očitno na kaj, popolnoma odkrijem (razjasnim). diadrjga, aro g, to šap el j, načelek, dia-dem, krona NT.
diadr/gazo-cpogog 2 (pegco) ki nosi dia-dem, z diademom okrašen. dia-didg&OKco, ion. -didgrjaKCO uidem, pobegnem, Tiva komu.
(5la-didcopi 1. dajem iz roke v roko, razdeljujem med koga -rt tioiv NT. 2. razširjam, raznašam govorico /lopov.
dia-dixd£co 1. act. pre-, razsojam, poravnam pravdo kot sodnik. 2. med. pravdam se, dam si pravdo razsoditi, podvržem se sodnijski razsodbi. dta-SiKcuoco zagovarjam kaj kot pravico, potegujem se za pravico. diadmaaia, rj (dia-dtxd£o)) 1. razsodba, odločitev pravde, odlok. 2. pravda za predstvo (kjer stranka trdi, da ima do česa prej pravico nego nasprotna stranka, ali da je nasprotna stranka prej dolžna kaj storiti nego ona.
diadoyrj, V (dia-deyogai) 1. prevzetje, nepretrgano nasledovanje, nasledstvo (v poveljstvu brodovja) vscbg. 2. nasledstvo v družini, nasledniki, potomci, zarod. 3. izmenjavanje, menjava (vojakov ali straže) diadoyr] vfj (pv/.ay.fj egyevar, sx 6iadoyfjg d/.h'p Aoig, za-rd 6iadoyrjv izmenoma, menjaje se; zatrd diadoyr)v ygovov v določenem redu.
diadoyog 2 (dia-6syogai) ki prevzame kaj za ali po kom, ki komu nasle-duje ali sledi Tivog, Tivl; subst. b naslednik (v državni službi ali poveljstvu), namestnik, prejemnik, dedič, vivog v čem.
diadgavai, -dgijvai gl. dia-didgdoxco. dia-dgrjazEvco ion. pobegnem, uidem. diadgogog 2 ki leta semtertja; pren. diadgopa ziooiv eg(ioXa stebri, ki padajo drug preko drugega (vse križem).
diadvopai [fut. diadvoogai, aor. diečvv]
1.	pridem skozi, proderem, splazim se skozi kaj d id vivog. 2. odtegnem se, izmuznem se, pobegnem, utečem Tiva, vi komu, čemu. diadvaig, 66)g, r\ izgovor, zvijača; pl-zvijanje.
di-adco vmes pojem (med dialogom), pojem nesoglasno (napačno), pojem za stavo.
la'^(OQso/nai med. podarim, porazde-l~dee gl. dc-drjpcc.	[lim darove.
^siSofiai (ideZv) [fut. deaeiaopeae] ep. -• trans, jasno pokažem, dokažem.
tntr. pokažem se, skažem se. ta-?ct(u, ion. Sia-£cbco ostanem živ, Preživim, prebijem -rov [Uov; živo-revog živim od česa; s noo]epayeovreg od zelišč, razpregam, ločim; med.
so)g, i) (dta-±evyvv/u) ločitev, .VlVrig od česa.
dl^cofia, aro c, to (dia-gojvvv/u) 1. pas, °Pasilo, predpasnik negi ra aidoZa. 2- fris, nakit pri poslopjih, sestoječ iz triglifov in metop. la--£cbvvv[u [pf. pass. ddgojouou\ 1. o-Pašem; med. opašem si, predpašem ®e NT. 2. obdajam, obkoljujem 7) z&ga dee^mrae ogeoev. 3. ločim (s pasom), rov av%Eva egvpeaaev ogradil je zemeljsko ožino z utrdbami. ion. — dea-^am.
oi-drjfu [impf. dedec, d id))] piham, vejem skozi, prepihavam. ota-ftedofiou med. natančno opazujem, avvajv na njih.
ota-freidco (ftecov) ep. prekadim z žveplom, prežveplam.
ota-T^eg^o? 2 zelo vroč, razgret, goreč, hagel.
ota^eortg, ecog, >) l.(dia-viO))eu) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba.
2.	{dca-rifie/.cac) a) ustava, naredba, sta-nje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje. °la-'&,£z->)g> ov, 6 (dia-vi/ih)pi) ion. reditelj, urejevalec, upravitelj, o ta-#£6) i. tečem skozi, tekam okrog, semtertja ev daveč; hitro se razširjam Jpoftog. 2. tečem za stavo s kom revi. otaftirjitr], i) (dia-Ti'))v)iM) 1. naredba, uredba, oporoka. 2. pogodba; (stara, nova) zaveza NT.
ota-d-ogv/3eco zelo vznemirjam, begam
'reva.
dca-frgoeco raznašam govorico, raztrobim ev raZg no/.eai, on. dla-&$vAecD razglasim, -trosim, imam vedno na jeziku, dcereftgvhiro, mg splošno je bilo znano; pass.preglušijo me; dcare'd'QV?^r)p,ac sem omamljen.
mrim; dno Pt. disCcoov
°La-^evyvvfu
Sia-ftgvmco [pass. pf. di.avetlovuLUU, inf. dcareftgvep&ac, a or. disvnvcprjv] 1. razlomim, razbijem, zatrem. 2. oslabim, pomehkužim, razvadim koga, storim prevzetnega, ošabnega; pass. pomehkužim se, postanem prevzeten, ošaben, ponašam se s čim.
Scac poet. = čcd.
ScaiftoAir], fj poet. = dcaftolf) obrekovanje, opravljanje.
Seav&ged^ee impers. (aldgia) zjasni se, zvedri se.
Se-av&vaaco (acfim) poet. močno pretresem.
deaivco [Et. iz dtrdvjo), gl. devm. — Ohl. a or. eder/va] ep. o-, namočim, zmočim, oškropim.
Seaigeaeg, emg, f) (dc-acgem) 1. ločitev, (raz)delitev (plena ali denarja). 2.razlikovanj e, razlika, razloček NT.
deaegezog 3 deljiv, razdelen, določljiv
X6ym.
Seaigszog 2 poet. razdeljen.
Se-aegeco (gl. aigem) [ep. tudi v tmezi; ion. pf. diagaiorp/.a, pass. deagaegrjpeae]
I.	act. 1. jemljem narazen, razstavljam, delim, razčlenim, rgia pcegij v tri dele; ločim, razkosam naZda xard peeKea; raz-, p o derem yeepvgav; raz-, porušim teiyz); razbijem nvXidag; razdiram, snamem (streho) čgocptjv; odtrgam, izderem aravgovg; merim stopice, skandiram ngog noda. 2. delim, razdelim, podelim. 3. a) razločujem;
b)	razlagam, natančno pojasnim, raztolmačim, natančno določim; c) odločim, razsodim, poravnam deaepogag; d) določno trdim. II. med. 1. jemljem narazen, (raz)delim kaj med egyov; podelim si kaj. 2. pren. (= act. 3) natančno pojasnim, raztolmačim, o-predelim, izjavim, določno trdim ri, negi revo g.
Se-aigco kvišku dvignem, povzdignem, odstranim, preložim noXepeov ano revo g, odprem ordpea.
Sc-acoftdvo/zac med. natančno zaznam, opazim, razločim.
de-accroco ion., at. Sc-drzco drvim,»'hitim, švignem skozi eig ro peeoov, ogr); prešinem, onaopcdg izpreletava.
8e-aeazoco poet. popolnoma uničim, ubijem, umorim.
Grško-slov. slovar.
12
Stanaf/ [Et. sor. ftiog, Stat- iz gwi-je(i), gl. £rjv\ 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje Siatvav no tov fiat, e%co prebivam, stanujem.
Stana2, rj [Et. dtd -|- ah-, pr. atoa iz ahja] sodni odlok.
Stanaco1 in med. (Statva1) [impf. Strjvcov, fut. SuuvrjOO), a or. Sif/vr/oa, pf. SsSty-vtpza, -fiat, a or. pass. dir/vfjiirjv; ion. impf. Statvdvo] obdržim, ohranim pri življenju, zdravim, živim koga; pass. in med. živim, hranim se, prebivam, stanujem kje; olzovpov Siatvav živim osamljen, samotarim, noXXd eg ftsobg vopttpta SsSvpv^ptat držal sem se verskih običajev (ravnal sem se po .. .).
Stanaco2 sem razsodnik, odločujem, razsojam.
otatzrjjjta, avog, vo = Statva'.
Stanrjvfjg, 6 (Statvam2) razsojevalec, razsodnik.
Sta-Kaftatgco popolnoma očistim, očedim.
Sta-Ka&apL^co [fut. -zadan td)\ NT = Sta-zaffatgco.
Sta-natco ion. 1. prežgem, razgrejem, razpalim, razbelim. 2. pren. razvnamem; izpodbudim.
Sta - xaAvnvco popolnoma od-, razkrijem.
Sia-xagx£geco vztrajam, prenašam, o-stajam stanoviten, ne vdam se, no-?iS/.tcov ne odneham od vojske.
S ta-KaxsAeyxo[iai med. temeljito zavrnem, izpodbijem NT.
Sia-xEa£co [aor.vtmezi Sta . . . ezeaaaa) (raz) cepim |'vXa.
Sta-HEifiat d. m. 1. sem v kakem stanju, nahajam se v kakih razmerah, sem kakega mišljenja (kake misli), vedem se, obnašam se; cpthzobg vtvt sem naklonjen, prijaznega mišljenja, vno-nvag sem sumljiv, duetvov vpliv Sta-zeiosvai za vas bo bolje; 6pave, tog Stdzetftai vno vrjg vooov v kakšnem stanju sem vsled bolezni kako me je bolezen zdelala; anAfjovcog sv vtvt sem nenasiten v čem, vf)v ipv/jpv dygot-zovegcog sem zarobljen, evageovovegcog
sem voljnejši, raje poslušam. 2. ion-Stdzstvai odrejeno, odločeno je, Efti Stazeif-ievoioi pod določenimi pogoji-
S ta-KEtpco [ep. inf. a or. Stazegoat] pre-strižem, prekrižani, snog ugovarjam, preprečim.
Sta-xE2.Evop.at d. m. 1. pri-, nagovarjam, bodrim, priganjam, izpodbujam, vtvt, Euavvdj hrabrim se, osrčim se. 2. svetujem vtvt vi.
SiaHsAsvofiog, o prigovarjanje, izpod-bujanje.
Sia-xsvog 2 v sredi prazen; rd Std-zsvov prazen prostor (v sredini), praznina, nezastražen prostor.
Sta-HrjgvKEvofiat d. m. pogajam se po klicarju s sovražnikom ngog vtva.
Sia-mvSvvevco grem, zaidem, zabredem v nevarnost (bitko), izpostavljam se nevarnosti, sem v nevarnosti jTQO, vnep v tv o g za kaj; lotim se koga, merim se s kom npog vtva; no o vov ftaodecog izpostavljam življenje v nevarnost za kralja; upam si, drznem se sion?.svoat.
Sia-xivEco močno gibljem, premikam, spravim v nered, zmedem.
Sta-x2.aco [aor. ep. pt. Stazkdooag] (z)lo-mim, (z)drobim, zavet ptzgov na drobne kosce.
8ia-xXejixco [aor. pass. Stez/Anrjv] ukradem, spravim skrivaj na stran. 2. rešim iz nevarnosti v tv d.
Sta-x2rjp6oo 1. velim komu, da naj žreba, izžrebam vtva. 2. med. določim kaj po žrebu.
Sia-x2ivco odklanjam, zavračam, iz-begavam.
8ta-x2v£co poet. dodobra izplaknem, operem.
S ta-xvaico poet. zmanem, uničim, pogubim.
StaxoptSrj, rj prevoz, prevažanje, pre-peljavanje.
Sta-xo[tt£co 1. act. spravljam na drugo stran, prenašam, prevažam, prepe-ljavam, odpravljam; pass. prepeljem se, grem (na drugo stran). 2. med. spravljam (prepeljavam) k sebi na drugo stran vezgovg.
8tdxoveco [Et. Std, ey-zoveco naglo storim. ■— Obl. impf. eStazovovv, fut. Sta-zovfjoco itd.; ion. 8tr]xov£co\ 1. a ct. a)
dvorjanim, strežem, postrežem vivi (ft); oskrbim, izkažem uslugo, polagam komu v čem; b) sem diakon NT. 2. med. a) strežem si sam, napravim kaj sam ; b) act.
^idnovia, /) (dbdxovog) 1. služba, usluga, naročilo. 2. NT služba diakona, dia-konija, pomoč, delitev (miloščine). didzoviKog 3 za službo sposoben, po-strežljiv, marljiv.
dzovog, 6, ion. Sifjzovog 1. sluga, služabnik, strežnik. 2. diakon, služabnica NT.
^^-azovri^opai [fut. čiazovviovpcu] med. tekmujem v metanju kopij.
, f) (dia-zonvoo) razsekanje, globoka (zevajoča) rana.
1.	trans, presekam, prerežem, prebijem, prederem. 2. intr. in pass. proderem, prebijem se, naredim si prostor.
^td-Hogog, 6 (zogevvvpi) popolnoma sit, nasičen, presit. diazooioi 3, ion. Sirjzoaioi [Et. iz -zdvioi, kor. k’mt, gl. e-zavov] dvesto. Sia-Koofieco 1. act. razvrstim, popolnoma uredim, razdelim, postavim v bojni red; krasim s slikami ygacpalg.
2.	med. uredim si kaj, spravim v red (sebi).	[konitost.
diazooprjaig, ecog, f) uredba, red, za-did-zoopog, 6 uredba, red, bojni red. di-azovco [fut. diazovoopcu] poslušam do konca, natančno poslušam; NT zaslišim, dam si pripovedovati o kom negi uvog.
di-aKgipoa) 1. act. skrbno napravim, natančno preiščem ali razložim; dobro poznam vdg vd^sig. 2. med. skrbno presodim, točno razložim.
2-	pt. pf. pass. dipzgifioopšvog (zelo) natančen, zelo skrben.
Sov adv. ep. ion. posebno, gotovo, vsekakor (navadno s superl.).
-Hgivco (gl. zatrto) [aor. pass. ep. čis-z.oivdrjv, inf. d i a z o iv ih) pevcu; fut. pass. diazgiihjoopai, ep. ion. med. dur/.otve-°,uat] I. act, 1.razločim, razdražim, razstavim, ločim aino/.ia, v iv d dno uvog.
2.	razstavim v dele, razberem, izberem, dam prednost, vig oe diazgivei kdo ti daje prednost NT. 3. razlikujem, ločim ofjpa, ovdeva čiazoivcov brez
ozira na osebo, ovdev diezezgivo nobenega razločka niso delali. 4. odločim, razsodim, izrečem sodbo NT; pomirim, poravnam veizog, dokončam ndkepov. 5. presojam, priznam. II. med. in pass. 1. a) ločijo me, ločim se, pretrgam boj ez vrjg vavpa-/Jr]g, odpadem od koga dno zivog, diazszoipevoi ločeni, posebej; b) razidem se; c) borim se, merim se s kom pd/p no6g viva, uvi NT; d) pomirim se, spravim se s kom; e) dvomim NT. 2. odloči se kaj.
Ai-azgioi, ol (dzgog) prebivalci Dia-krije (severovzhodne Atike).
diazgioig, sto g, fj (dia-zgivco) 1. ločitev, razločitev. 2. razločevanje nvsvpdvcov, dia/.oyiopčov prepir o raznih mnenjih NT; razlika, odločitev, sodba.
Siazgiveog 3 (adi. verb. od diazoivco) kar se mora odločiti ali razsoditi.
dia-ngovoig, stog, p odlašanje, odlog, zakesnitev, zamuda.
dia-zgovco 1. act. prebijem, pretrgam, oviram; tolčem ob kaj in tako preizkušam, preiskujem. 2. med. a) sunem od sebe, pahnem nazaj, odbijem, odklonim, zavrnem vdg def/osig; skušam odvrniti kazen, uiti kazni (dizrjv dovvai) s praznim izgovorom, izogibljem se komu; b) zadržujem koga s praznim izgovorom, varam vivd; c) odlašam, zalcesnim.
di-amogog, 6 (dia, ayco) ep. spremljevalec, sel (Hermejev priimek).
8ia-x.vKaco pre-, zmešam, zmedem.
Sia-zvnrco ion. skozi pokukam, pokukam skozi kaj.
8iaxcbXvoig, sto g, f\ oviranje.
SiaKcoAvrfjg, 6 oviralec.
8ia-zcoXvco oviram, preprečim, zadržujem, branim, odvračam, prepovem vi, uvd, inf. z pfj ali brez pf).
8ia-zcopm8eio zasmehujem, zasramujem, rogam se.
8i-anco%f), f) (gl. diozco%fi) nehanje, odlegljaj, prenehljaj (bolezni).
8ia-Xayx&vco 1. razdelim po žrebu, razžrebam. 2. raztrgam na kosce.
8ia-XaXeco govorim, pomenkujem se s kom, razglašam, izblebetam kaj; pass. diakakeivai vi govori se o čem. razglasi se kaj NT.
dia-kafifiavo) [pf.pass. ion. ()iaXeXau,jiiu\
1.	vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (eXeyyco) dia-}.a(i(bv vsakega posebej, zapored; ffdoganeg dieO-rpipievoi to jfagog oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) ob-mejim, napravim mejo z ogovg ovij-Xaig, ygcbpaai čiei?,r)/j,[ievog okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim XeyovTa; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, fj ijjvyfj disiXrj/u,p,evr) vno tov ocopavoeičovg duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.
8ia-Xdjuia> sijem svetlikam se skozi; pren. bleščim se skozi cbga.
Sia-kavd-avco sem skrit, ostanem neopažen, nepoznan, Tiva komu ; pt. dia/.aficbv skrivaj, neopažen.
8i-aXyfjg 2 (ti/./E®) ki trpi hude bolečine, mučen od hudih bolečin.
<$ta-Aey<v [fut. dioj.egoi, aor. dief.sga, pf. 6ieiXeyfiai, aor. pass. dieXeyf)rjv\ 1. act. izberem, izločim. 2. dep. a) premišljujem, preudarjam, razmišljam ffv-jiog; b) pogovarjam se, razpravljam Tivi, ngog tivo. s kom, negi Tivog o čem, govorim s kom o čem, zabavam se; c) dogovarjam se, dogovorim se s kom Tivi /nfj noieiv, d) javno govorim; žara TavTci. govorim isto narečje.
8idXeifipa, axog, to vmesni prostor, presledek, sz diaXeip,jidTcov v presledkih, od časa do časa.
<5 ta-Astma 1. trans, pustim prazen prostor vmes, pustim, da preteče čas, 8ieXeXeinvo bil je prazen prostor vmes, ov no/.vv /oovov (no/.v) dia-Xmcbv črez malo (nekaj) časa; s pt. (od)neham, jenjam NT, ov die/.ine y.ava(piXovoa ni nehala poljubovati.
2.	intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem and Tivog dia/.inojv ovyvov precej narazen, ninveg čia-Xeinovaai v presledkih (narazen) stoječe smreke, to bia/.einov prazen prostor, presledek; diafanovTcov stcov vgičbv po treh letih.
8iaXeKxiKo<; 3 (dia-Xeyopai) sposoben za razgovarjanje, izurjen, spreten v prerekanju, dialektičen, fj dtažezrtz-/) (sc. Tsyyrj) dialektika.
Sidkemog, fj (dia-Xeyo/uai) 1. pogovor, govor. 2. narečje.
<5id-levnog 2 napol bel, z belino pomešan.
didX7]yjig, ecog, fj (dia-Xa/j,jJdvco) zazna-va(nje), umevanje, pojmovanje, misel.
8iaXXayfj, fj (di-aXXdvT(o) 1. izpremem-ba, zamena. 2. izprememba mišljenja, sprava, poravnava,sklep miru,zaveza.
8iaXXattrfjg, ov, 6 pomiritelj, posredovalec miru.
8i-aXXdooco, at. -ttčo [pass. aor. dnjXXd-yijv in dir}XXayfhjv, fut. diaXXayf)00(iai\
1.	act. 1. trans, a) izpremenim, (za)-menjam, ti tivi dajem v zameno za kaj, vavagyovg postavim ladjam druge poveljnike; ycbgav prehodim, prepotujem, zapustim; b)izpreminjam mišljenje koga, pomirim, spravim koga s kom Tiva tivi. 2. intr. razlikujem se od koga v čem eidog, (ev) nn; to čicOjAttov vij g yvb>iMjg različnost mnenja, raznomiselnost. II. med. in pass. 1. zamenjamo med seboj; iznebim se česa, opustim kaj Tivog; 6% noXecog eig dXXrjv noXiv potujem iz mesta v mesto. 2. pomirim, spravim se s kom uvi, no6g Tiva. 3. razlikujem se; pf. sem različen Toig eideoi.
8ia-Xoyi£ofiai d.m. 1. razmišljam, preudarjam, ev e/mvTip sam pri sebi NT.
2.	skupno preiskujem, razgovarjam se, negi Tivog o čem.
8iaXoyiOfiog, 6 1. premislek, preudarek. 2. NT misel, mnenje, dvom, pomišljanje, pregovarjanje.
8idXoyog, 6 (8ia-Xeyopiai) razgovor, pogovor.
8ia-Xoi8oQ£opai d. p. hudo psujem, zmerjam koga tivi.
8ia-Xvfiaivop,ai [pf. ion. dia/.edvuaoiu1-1 tudi s pas. pom.] d. m. zelo grdo ravnam s kom, škodujem komu, poškodujem, pohabim koga, sem komu usoden.
8id-Xvoig, emg, fj (dia-Xvco) 1. razveza, razhod, ločitev; razrušitev, podiranje Tfjg yecpvgag; razpust, vfjg dyogfjg čas,
ko se ljudje razidejo s trga, čppov odprava, uničenje ljudovlade. 2. konec, dovršitev Jiokepov, sprava Jigog yn>a, mirna poravnava, sig diakvosig n'/oj hočem stvar dovesti do mirne Poravnave.
&ia.Xvzf)g, 6 (dia-kvoo) razdiralec, rušilec, izdajalec vfjg evaigiag. aXvxog 3 razvezljiv, razvezen, ločljiv. dia-Aveo 1. act. a) razvežem, razkrojim, odločim; pren. razpustim ovkkoyov; odpustim, odslovim avgavvgv; b) prekršim, prelomim ojtovdag; Tuk. 5.1.
ojtovdai čieXeXvvvo premirje je poteklo, dokončam nokspov, pomirim, spravim koga v iv d; /jr/o v iisvagv prekinem govor; danavrjv plačujem. 2. med. Pass. a) poravnam, spravim se, pogodim se, domenim se s kom vivi, ^gog viva, udušim, končam nokepov, opustim s/ftgav, o vržem, odstranim syxkrjpava, 8ia[iokdg, opravičim se negi v dr v Eyy.h)pdvori>, raz derem |et-vh)v; b) plačam iz svojega; c) ločim se od koga, odidem, razidem se ek, djvo v iv o g; umrjem rov dviloduzov diakvopevov.
dia-Aa>/3dopcu med. popolnoma pohabim, okrnim koga, prav grdo ravnam s kom.
Sia-pakdooeo popolnoma omehčam, pomirim, potolažim.
pagvavco 1. popolnoma zgrešim kaj, ne dosežem česa vivog. 2. grešim, motim se v čem, zabredem, zaidem.
•Sta/taprta, r/ pregrešek, pomota, f)pe-Q(av v dneh.
^^-pagvogico izpričujem, s pričami ovržem.
^la-pagxPgopai d. m. 1. kličem bogove in ljudi za priče, prisegam na kaj, zagotavljam. 2. rotim; nujno, silno prosim ali zahtevam. 3. NT pričam, izpričujem.
-paoxly6co prebičam, pretepem. dia-fiaozgojievco prodajam vladarsko čast, yapoig preskrbim komu vlado z ženitvijo.
^lapa^rjveov (adi. verb. od 8ia-pdyopai) treba se je boriti.
&ia.-pd%opai d. m. 1. vojskujem se do konca, bijem odločilno bitko, bijem
se za žive in mrtve, bojujem se vivi, ngog uva s kom, viveg v iv o g za koga, vivi negi vivog. 2. skušam izvojevati, dosežem, s tog, oncog, on. 3. upiram se, branim se pij ipegeiv, zagovarjam svoje mnenje, odločno trdim on; prepovem pr) psvayvd>vai.
Si-apdco [aor. ep. diapr/os] 1. act. presekam, prerežem, razpraskam, raz-grebem, razrijem /Jkova. 2. med. raz-grebem, razrijem, razkopljem zase vov y.d'//.r)-/.a.
dia-peftirjpi poet. opustim, izpustim
po/gdov, U<pog.
di-apEifUco 1. act. iz-, zamenjam kaj za kaj vi Jtgog vi, dioir/vida yaiav Ev-gcbnrjg preselim se, pridem iz Azije v Evropo. 2. med. a) menjam, zamenjam si kaj za kaj vi vivog, vi vivi;
b)	menjam (svoje) misli, premislim se.
8ia - peididco nasmehnem se komu, smehljam se.
diapEkkrjcug, ecog, rj odlašanje, obotavljanje, zadržavanje, vrjv diapsk-krjoiv vi)g (pvkaKfjg jioiovpai odlašam z varstvenimi odredbami.
Sia-pEkkco vedno se obotavljam, odlašam s pt.
Sia-pipcpopai d. m. ostro grajam, karam vi, vivd vivog.
Sia-pEvco 1. ostajam, vztrajam, sv Vivi pri (v) čem. 2. vedno trajam, obstajam ipikia, moto g ostanem zvest; spt.
neprestano, jvoičov vi delam naprej in naprej, keycov neprestano govorim.
Sia-pegi^co 1. act. delim, razdelim, razdvojim. 2. med. razdelim se, razdvojim se, skregam se, razprem se NT.
Siapsgiopog, 6 razkol, nesloga, raz-por NT.
dia-pEvgeco 1. act. a) zmerim, premerim; b) razdelim po meri. 2. med. a) dam si odmeriti, razdelimo med seboj; b) = act.
SiapEvgijvog 2 ep. odmerjen, izmerjen.
dia-pEvgog, f) premer, prekotnica, diagonala.
dia-pr)%avdopai d. m. pečam se s čim, izvršujem kaj neprestano, izumim, poskusim kaj, z inf. ali oncog.
8i-apikkdopai dep. prepiram se, tekmujem s kom vivi, ngog viva.
dia.-(iLfivrjaxo[iaL [samo pf. puss. diape-[ivrjfiat] imam v trajnem spominu, vedno se spominjam.
8ia-[uozvA,A.o ion. razsekam na kose, razkosam -/.ata pegea.
8ia-pv7j povevcn 1. spominjam se, dobro pomnim. 2. omenjam; s pt. diapvr)-povevetai eycov omenja se tudi, da je imel.
8ia-poigačo (poiga) razdelim, raztrgam, razdenem; med. ep. razkosam, razdelim.
8iap6gq?coaig, 60)g, 1) (dia-pogipoco) upodabljanje, upodobitev, diapogcpcoaiv deyopai (pri)pustim, da me upodobijo.
diapndl- adv. [Et. iz di-av(a)-ndf, m)y-vvpi] poet. skozi in skozi, do kraja, popolnoma.
diapnegeg adv. [Et. di-ava-neigco] 1. krajevno: skozi in skozi. 2. časovno: neprestano, vedno, venomer. 3. modalno: popolnoma, docela, dodobra. 8ia-pv‘d'ohoy£co dodobra se pogovorim o čem, raz-, pogovarjam se, ngog uva negi tivog s kom o čem.
8L-apcpiaPotečo prepiram se, pričkam se ngog uva negi tivog. 8iapcpiopf]zr]aig, ecog, r\ dvom, negotovost.
8i-avayxa£co prisilim, primoram. 8t-avajzavco 1. act. pustim, da se kdo (vmes) odpočije uvd. 2. med. odpočijem se, oddahnem si. 8ia-vavpayeco bijem odločilno pomorsko bitko, udarim se na morju s kom uvi.
8i-av8iya adv. ep. 1. na (dve) obe strani, sem in tja pegpTjoiljo). 2. oot de didvdiya dcoxe od dveh stvari eno, drugače nego meni.
SidvEnrjg 2 dirjvezpg.
Sia-vspco [fut. diaveud), pf. diaveveprf/.a, a or. pass. dievepi)p7]v] 1. a ct. a) raz-, dodelim; b) NT razglašam, razširim med. 2. med. razdelim; vi]v &gyi)v die-veipavto razdelili so si vlado med seboj.
Sia-vsvco prikimam, pomignem NT. 8ia-vico preplavam, plavam na drugo stran stg n.
8ia-vfjyopai d. m. plavam skozi, priplavam do .. .
8i-avioxapai [aor. 2 diaveotTjv] med. vzdignem se, vstanem, odidem; ton’ |vpipogcov odrečem se koristim.
8ia-voeopai d. p. [s fut. med. 3 pl. pipi-ion. dievevcovzo] 1. premišljam, preudarjam. 2. mislim, menim ti negi uvog. 3. nameravam, nav. z inf., ti, ft>g s pt. fut., oncog z ind. fut.
Siavorjpa, atog, to misel, mnenje, namen, sklep, odloka.
Siavorjzinog 3 razmišljajoč, preudaren.
Siavoia, f] (dia-voeopai) 1. (raz)umnost, preudarnost, razum, duh, duša, bistroumnost ftavpaljco ttjv diavoiav. 2. mišljenje, premišljevanje. 3. a) misel, mnenje, diavoiav eyco mislim;
b)	namen, namera, sklep; c) pomen.
8i-avoiyco odpiram, razlagam, tolmačim NT.
diavopf], 7] razdelitev, darilo.
8i-avzXeco popolnoma izčrpam; pren. pretrpim, težko prenašam ti.
Sia-vvKzegevco prebijem noč, prenočim ev tivi NT.
8i-avvco ep. in 8i-avvzco popolnoma dokončam, dovršim; odov prehodim, ayogevcov pripovedujem do konca.
8ia-jiai8aycoysco vodim otroke (ali mlade ljudi), ravnam, upravljam; zabavam, kratkočasim nohv fjdovaig.
8ia-nai8evopai pass. sem popolnoma odgojen ali izučen.
Sianavzog (— d id navtog) adv. vedno, vselej NT.
dia-jiagazgipfj/i] prepir; pl. nepotrebne spletke NT.
Sia-nag&EVEvco ion. oskrunim, pripravim ob devištvo, zapeljem.
8ia~jtaoGaA.£vco ion. razpnem in pribijem na križ uva. ngog ti.
8ia-ndaoco [fut. diandoco, ion. pf. pass. dianenaopai] posipljem, sipljem med kaj uvog ec u.
8ia-navopai 1. pass. popolnoma se razpustim; preneham, prestanem. 2. med. odpočijem se.
8i-ajiEiAsco ion. hudo žugam, silno pretim, grozim.
dia-neiga, 7) poskus, eg dianeigdv ti-vog dniv.eofjai spoznati kaj, seznaniti se s čim.
dia-neigdopai med. 1. poskusim, skusim uvog. 2. spoznam, izvem.
^ta-rcetga) prebodem.
°la-nEfinco 1. odpošljem, dopošljem kam, pošljem na okoli v razne kraje, razpošljem. 2. med. pošiljam kaj komu °d sebe xi xivi.
ota-jregaiVco in med. dovršim, dokončam, povem do konca ?.6yov.
°La•negauoco 1. act. spravim na drugo stran, prepeljem. 2. pass. a) = ac t. k) prepeljem se; c) &(prj čisnegaubftr) izdrli, potegnili so meče. otct-rcegao) grem skozi ali črez, prepeljem se, preplovem, prejadram. v^-jceg&co ep. [aor. 1 čiejiegoa, a or. 2 diengafiov, med. diengo-ikopip’] 1. act. Popolnoma razrušim, uničim, opu-stošim. 2. med. porušim se, poginem. “^-neropai [aor. diEJVTČpr/v in čisitva-Urjv] l, letim skozi ali mimo, preletim, odletim. 2. razletim se, minem (o duši).
^a-Jisvftoficu poet. = 8ia-Jtvv{ldvopai. ^ia--nr]Sdo3 preskočim, skočim. °la--xtipnXapai pass. [aor. dienkf)ofh]v] napolnim se, poln sem česa. °<-a-jztvco pijem za stavo, pijančujem. ota-jrtjrrco 1. razpadam. 2. izpodleti [ni kaj, ne posreči se mi kaj. 3. u-idem, ubežim sv pdyy; prebijem se nQog xwa.
<W-jziOTevco zaupam xl xivi. Si-ajzioreco ne verujem, ne zaupam. ^tct-m/ltiTTCi) obrazujem, delam, nare-jam.
Sm-nleKco 1. vpletam, spletam. 2. spletem do konca, rov (Uov dovršim, dokončam življenje.
Sia-nksco, ion. -jtkcoco peljem se skozi ali črez, preplovem, prejadram, prepeljem se sig xi, xi\ (Uov prebijem (preživim) življenje. dia-jikrjaaco ep. razbijem, razcepim. ^idnkoog, skrč. 8idjzAovg, 6 prevoz, pre-vožnja, brod, morska vožnja.
Sia-n kcoco = di a-nMco.
dta-jzveco 1. diham, piham skozi. 2. razpiham, raznesem; zlasti pass.: izginem, razpršim se.
<5ta-;zroixt/U<M okrasim, nakitim.
<5ta-jroAepsco 1. vojno dokončam, dovršim, do voj skujem. 2. bijem vojno do konca, neprestano se vojskujem Ttrt, fmdg m-rt.
dianoA.£/j,7)cig, ecog, ry dovršitev (konec) vojske.
Sia-noAiogneco oblegam do konca, dovršim obleganje.
8ianopm), r) (dia-Jtepjtco) pošiljanje (poslancev); poslanstvo, poslanci.
dia-noveco 1. acč. naporno delam, izvršujem (s trudom), obdelujem, urim, vežbam. 2. med. (z aor. med. in pass.)
a)	trudim se, utrdim se xalg srogeiaig-,
b)	marljivo (skrbno) se vežbam v čem, povompv bavim se z glasbo, (na)učim se glasbe; c) jezim se, nejevoljen sem, hudujem se NT.
dia-jtovog 2 (jzoveoo) vztrajen, utrjen.
Sia-jzovnog 2 prekmorslci, nokepog s prekmorskimi sovražniki.
Sia-nogeveo 1. a ct. spravim črez, prepeljem, prevažam. 2. pass. s fut. med. grem skozi, prehodim, prepotujem xt, 8id vivog; (Uov končam tek življenja.
8L-anoQ£oo 1. a) sem v veliki zadregi (v negotovosti), ne vem; NT sem v skrbeh, čudim se, strmim; b) preiskujem xL 2. med. (inipf. dirjJtogovptjv) z aor. pass. = ac t.
Sia-jtog&eco (dia-negUcj) ep. in poet. popolnoma razrušim ali uničim.
dia-mogftpevco 1. spravim na drugo stran,prepeljem,prenesem, grem črez, prebredem novapovg. 2. do-, prinašam (poročilo) x iv t xi.
8La(io.X£vopat d. m. 1. natančno pregledam, preiščem. 2. NT skrbno opravljam kakšen posel, prikupčujem si kaj.
dtajrpa^eetv gl. dia-JcegUco.
SidjzpaŠig, ecog, r/ (dia-ngdvvco) dovršitev, izvršitev, uspeh.
dia-ngdaaco, at.-xxco, ion. jtgfjaaco I. act. 1. dokončam, dovršim jzokepov, prehodim, pretečem zš/.8vd ov, nedioio, prebijem, preživim tipava nokepigon', končam, dovršim govor keycov; z inf.: doženem, izposlujem, dosežem, uči-nim, da. 2.ugonobim, uničim, ubijem; pass. poginem. II. med. 1. izvršim, opravim svoje posle, izposlujem si kaj pri kom xl nagd vivog. 2. (pri)-dobim si kaj, dosežem, prodrem s svojim mnenjem, izvedem svojo namero xi, xl naga vivog. 3. pogajam
se, razpravljam d E eg/xrjvecov, negi vivog.
Siajigsjifjg 2 odličen, izvrsten, krasen. Sia-jzgejzco 1. intr. odlikujem se vivog vivi. 2. tr. krasim, lepotičim. Sia-jigeaftevoficu med. pošiljam poslance okoli.
Sia-jigr/aaco ep. ion. = dia-ngdooco. Sia-jzgrjozsvco ion. zasmehujem, rogam se komu.
Sia-jzgico prepilim, prežagam; med.
razsrdim se, zelo se hudujem NT. Sia-jtgo adv. ep. skozi in skozi, vseskozi, popolnoma.
Sia-ngvaiog 3 in 2 [Et. dici-jzgvvjog, gl. Jigvvavig] ep. in poet. predirajoč, presunljiv; očit, daleč (segajoč, viden, slišen). — neutr. sing. = adv. glasno, gromko.
Sia-jzzosco, ep. -jzzoieco preplašim, razpodim, razpršim.
8ia-jzzvaaco [a or. p as s. diBnvvyfh)v] razvijem, razkrijem, odkrijem. Sianzv^fj, fj poet. guba, zgiba(nje), če/.vov JtoAvffvgoi dianvvyai večkrat zloženo pismo.
8ia-jtzvco opljujem ; pren. preziram, zaničujem.
Sia-jzvKzevco merim se s kom v rokoborbi (v boju s pestmi) vivi. Sia-jtvvfravojiai, poet. -jtev&opai d. m. povprašujem vivog irčogygt)\ izprašujem, pozvedujem rt, vi vivog. Sia-jzvgog 2 (jivg) 1. žareč, razbeljen, goreč. 2. ognjevit, razvnet, strasten. Sia.-jzcoA.eco posamezno razprodajam. Si-agaigr/zai ion. pf. p as s. od di-aigeco. Si-agaoaco ion. predrem, prebijem. Si-agfrgoco 1. act. razčlenim, razdelim v posamezne člene, zložim po členih, tvorim, upodobim, govorim po zlogih, razločno. 2. med. skladam, zlagam zase po členih, cpoovgv xai ovo-f.iava razločno izgovarjam. Si-agv&fieco 1. a ct. pre-, naštevam, pre-štejem. 2. med. izračunam si, preudarjam, presojam, pretresam, sklepam. 8i-o.qxeco [fut. Sia.gy.eoio] 1. popolnoma zadostujem eig vi. 2. prenašam, vztrajam, vzdržim, noAiogy.ovjxevoi obleganje.
8iagxfjg 2 1. popolnoma zadosten ali dovoljen. 2. trajen, trpežen, stanovi-
ten ; adv. 8iagxčog, £rjv eig v6 '//joag diagzeovava tako živim, da imam do starosti dosti živeža.
8iagjzayij, fj ion. plenjenje, plenitev, ropanje.
Si-agjza^co 1. raztrgam, razderem, razmesarim, ropam, grabim. 2. trans. oropam, opienim jiohv, okradem ol-yJcxv NT.
Sia-ggaivo/iai pass. poet. tečem, curljam (na vseh straneh) doli ey vivog-
Sia-ggaico [fut. med. s pas. pom.] ep-(raz)trgam, razbijem vfja, uničim, pokončam jz6A.iv, pogoltnem, ugonobim avvov.
dia-ggeco [aor. 6leggvijv, pf. diegginp/.o]
1.	tečem skozi, pretakam se dia vivog-
2.	potekam, minevam, ginem, izgubljam se ydgig; oslabim.
8ia-ggfjyvv[u [fut. diaggtjgm, aor. dieo-grj^a, aor. pass. dieggdyr]v, pf. 8ieggcoyo] 1. trans, a) a ct. raztrgam, zlomim, prebijem, prebodem vi vivi; b) med. prebijem, razrušim. 2. intr. (pass. s pf. act.) počim, razpočim se, raznese me.
SiaggfjSrjv adv. (dia-ggrjffrjvai] določno, izrecno.
Sia-ggfjGGco NT dia-ggfiyvvfu.
Sia-ggiJizeco in Sia-gghzzco [fut. diaggf ipco, impf. iter. ep. diagguzvaoxev] 1. vržem, ustrelim skozi diovov. 2. razmečem, raztresem, razpršim, razvežem, razpustim. 3. razmečem kaj med, razdelim vivi vi.
Siagglipig, ecog, fj razmet, razmetavanje.
Siaggoia, fj (dia-ggeco) pretok, driska.
Sia-ggoi^eco poet. brenče letim skozi kaj, brenčim skozi kaj vivog.
Siaggcocoyog, 6, fj (6ia-ggfjyvv/.ii) poet. predrt, raztrgan, razpokan.
Sia-oacpeco (oacpfjg) razjasnim, pojasnim, raztolmačim, razložim, naznanim, povem NT.
Sia-aacprjvi^co diaocupeco.
Sia-osico 1. stresem, pretresem. 2. zbegam, zmedem cpgovfjjiava; bijem koga. delam komu silo vivd NT.
8ia-OEvog,ai med. [ep. a or. dieoovvo] ep-dirjam, drevim, letim skozi, predrem ovegvoio, vivog, vi; e% vivog skočim, planem iz.
dia-orjfiaivco dam znamenje, z znamenjem naznanim, namignem, točno označim.
tiia-arjuog 2 (orjita) poet. popolnoma jasen, razločen, didorjftaftgrjveiglasno ječi.
Aiacua, ta (Zevg) Zevsov praznik v Atenah.
dia.-oiXXaivco zasramujem.
^ta-etcojrdco neprestano molčim, molčim še vedno.
Sia-oKajtrco prekopljem, pre-, poderem. dnx-axagZ<pdofiai d. m. prekopljem, izpodkopljem, uničim.
^ ta-aneSdvvvpi, ep. ion. 8iaaKi8vi)fii 1.
act.	raztrosim, raztresem, razsipljem, razpršim, razmečem, razpustim otga-tov- razrušim, razbijem vij a, uničim vop,ovg, ugonobim ipvzrjv, izženem iz koga dyXatag tivi. 2. puss. raztresem se, razpršim se, razidem se. dia-atcEJtrofiou gl. dia-oxoneco. dLa-o>cEvdl;ofiaL med. 1. pripravim se, oborožim se, postavim se v bojni red.
2.	pripravim si kaj. dia-cnerjvEco (oco) 1. trans, porazdelim v posamezna taborišča. 2. intr. a) razidem se v taborišča, taborim v oddelkih (po vaseh); b) odidem iz taborišča.
<W-ontdvTjfiL ep. ion. dia-oy.eddvvv/iu. dia-OKojtsco [samo perf. in impf.; fut. čia-onmpofzai itd.] 1. act. natančno pregledam, preiščem, premislim, premišljujem, preudarim, mislim ti, ngog skavtov, n egi tivog. 2. med. a) oziram se, ogledujem se ngog ti; preudarjam Pri sebi; b) - act.
ftia-OKOJtidofiau d. m. ep. gledam z višine na vse strani, poizvem, izprašam, ogledam.
&ia--GKOQni£o3 raztresem, razpršim, razkropim; ponižujem, zapravljam (premoženje) NT.
^La-ancbnxopai med. šale zbijam, tarna ovtco dieondmteto tako se je šalil. d<-a-a[idco ion. [pt. diaof.ieovreg] izperem, izplaknem.
<W-crjrdgattTos 2 raztrgan. fiiaojiaofiog, o ločitev, razhod (vrst), zmeda, zmešnjava.
<W-orjrd<ti 1. act. narazen vlečem, raztrgam, tov g civdgag y.geovgyr]d6v na
kose (tako tudi med. Eur. Bakli. 339), pretrgam, ločim, razpršim, razderem, uničim vo/.iovg, nokiteiag; razcepim, porazdelim v majhne oddelke cpd-Xayya. 2. pass. razpršim se, razidem se, taborim v oddelkih (po vaseh), dieanaopievograzcepljen, razdeljen, ločen, to dieondniiai razkosanje, razdor.
Sia-ansigco 1. act. a) razsipljem, trosim, razdelim kaj med tivi ti; b) raztrosim, razširim, zapravljam Ktrjoiv. 2. pass. a) razkropim se, razpršim se ■Mtd ti; b) razpočim se %oXai.
diaojzogd, ?) razkroplj enje; ai (pvXai ai ev diaonogg. razkropljeni rodovi NT.
8ia-anov8d£co in med. resno se pečam s čim ti, trudim se, prizadevam si eni tivi.
8i-daaco gl. di-aioom.
8ia-oxaaid£co 1. sem razprt, nesložen.
2.	sejem razpor, hujskam.
Sidataoig, ecog, r) (dia-otrjvai) 1. razstoj,
razdalja, oddaljenost, razlika. 2. ločitev, razsedanje gor, ovgecov gorska razselina. 3. razkol, razdor, nesloga, sovraštvo.
dia-ozavgoofiai med. ogradim s koli, utrdim.
8ia-otEXXco 1. razdenem, razdelim, ločim, razlikujem. 2. med. naročam, zapovedujem NT.
didavtjpa, atog, to (diaotrjvai) 1. presledek, razdalja (o prostoru in času), oddaljenost; razstoj,medglasje (interval), (bg tgioov cbgcbv didotnaa črez kake tri ure NT.
8ia-axoi^d^co ion. mašim kaj med kaj ti tivog, zadelam kaj s čim.
8iaaxoXrj, r) (6ia-ateXXa)) 1. ločitev. 2. razloček, medglasje (interval) NT. 3. razlaga.
Sia-ctgecpco 1. zasučem, izpahnem, iz-vinem, dieatgapipevog spačen, popačen NT. 2. prevračam odovg NT, zavijam, pačim vdfiovg, tdhpHg; XaXeco dieotga/t/teva napačno govorim NT.
3.	odvračam od vere NT.
8idaxgo<pog 2 (dia-otgecpco) ion. poet.
zmešan, zmeden (duh), moten (oko umirajočega), (o živalih): pokvečen, ohromljen; xogai zmeden, besen.
Sia-otigoo vlečem narazen, trgam; rogam se komu, zasmehujem koga.
8ia-ocpaigUjco (acpaiga) raztrgam, razmečem.
Sia-oipdAAo/zai popolnoma zgrešim, imam nesrečo; ov 6. dobro se mi posreči.
Siaacpdlj, ayog, f) {dia-ocpattco) ion. reža, razpoka, razselina, prepad, žrelo.
8ia-ospev8ovdco razstrelim, raztrgam (na kose); pass. razpočim se, razletim se.
8ia-o%i][iari£co izdelam, upodobim, o-bličim; med. krasim.
8ia-o%tfjco 1. razkoljem, razcepim, razrežem, raztrgam (param), ločim. 2. pass. ločen sem od; tgijicp tivL zaidem, krenem (po neki stezi) s pravega pota.
8ia-oco£co 1. act. a) ohranim, čuvam, obvarujem, rešim, ohranim pri življenju, ozdravim; motiv ostanem zvest; b) ohranim (dobro) v spominu, pomnim. 2.pass.rešim se, eig ti kam; prebolim bolezen, ozdravim, srečno uidem ngog tiva tastov. 3. med. a) obdržim si kaj, ohranim si kaj, rešim si kaj; b) = act.
8iatayf], fj (dia-tdooco) povelje, na-redba NT.
8iazay/za, atog, to ukaz, naročilo, naredba NT.
8ia-zdpvco ep. ion. = čia-ts/zvco.
8idza£ig, ecog, fj (dia-tdooco) razvrstitev, bojni red, od-, naredba, googoov uredba, uravnava.
8ia-zagdooco, at. -zzco zmedem, izbe-gam, spravim v zadrego ali strah, preplašim tivd; pass. osupnem, ostrmim, prestrašim se sv tivi NT.
Sia-zdooco, at. -zzco [3 pl. pipi. pass. ion. diexexdyaxo\ 1. a ct. a) razvrstim, uredim, postavim v bojni red, postavim na svoje mesto; b) odredim, ukažem, zapovem, naročim NT; določim ; postavim razsodnike smotd-tag. 2. pass. a) zapovedano je, odrejeno je; b) postavijo me v bojni red, stojim v bojnem redu; zapovedalo se mi je, imam ukaz z inf. 3. med.
a)	postavim se v bojni red; razdelim se; b) = a ct. odredim, ukažem.
Sia-zelvco 1. a ct. a) razpnem, raztegnem, iztegnem, pomolim yeigag;
b)	intr. raztezam se, razprostiram se.
2. med. a) trudim se, napenjam se, prizadevam si, napravljam kaj s trudom; diatsivofzsvog z velikim naporom, na vso moč ipevyco; b) uver-jam, zagotavljam, trdim; c) togov spretno pomerim; pripravljam se na streljanje, pripravljen sem za strel.
8ia-zei%tfjco ločim (z zidom), zazidam.
Siazeiftio/ia, atog, to vmesni zid, vmesna utrdba, trdnjava.
8ia-zeAevxdco (v tmezi) ep. popolnoma dovršim.
Sia-ZE^eco 1. trans, popolnoma dovršim, (do)končam odov; fUov, štrj, preživim;
abs.	dospem kam. 2. intr. vztrajam v (do konca), ostanem; [za/dfzevog vztrajam v boju, sem neprestano v boju; dvvjtodritog vedno sem bos; s pt. izraža trajno stanje ter se sloveni z: ,neprestano', ,neprenehoma', /zet’ aAAfjlcov d id fliov 6iate?.ovvtsg celo življenje ostanejo med seboj združeni.
8ia-zeAfjg 2 (teAoc) veden, neprestan, neprenehljiv.
Sia-zefivo), ep. ion. 8ia-zdfivco (tudi v tmezi) pre-, razrežem, delim, razdelim, ločim.
Sia-zszgatvco ion. prevrtam, preluknjam.
8ia-zfjxa) raztopim; pass. raztopim se, skopnim.
8ia-zr]QEO) 1. ohranim, obvarujem (do konca), ti]v žaljiv ne zapustim (od-kazanega) mesta, s/zavtov ex tivog ne omadežujem se s čim; varujem se (nečistega dejanja) NT. 2. pazim, gledam na kaj, oprezen sem, varujem se česa /zY).
8ia-zt'd'r)p,i I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim,
. odredim, ayčbvag priredim bojne tekme, ta tov noAšfzov vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. ovtcog pripravim v to, avip/.sotiog grozno, grdo zdelam, sv dobro ravnam s kom, xaxd>g ti pokvarim kaj; včasih sledi &ots. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, ovteo diatiihtai tako se ž njim godi, tako se razmesari, ajiogcog pridem v stisko, revščino, egcotixdtg tivog zaljubljen sem v koga, svfzsvčog ngog tiva sem komu
naklonjen, prijatelj; nčbg av oiei dia-veftfjvcu kako bi se ti pač bilo go-c^l°, aioyočog to ocbpa zal viyv ymyriv bolan sem na duši in na telesu.
med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, ti vivi postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, emvgejvco vijv ihr/aviga diadioiJai Prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; dia{M]zr]v ngog viva sklenem s kom zavezo NT, 6 diafie/uevog oporočnih. 2. izlagam svoje blago, Prodajam ipogvov, cogav, ooipiav. 3. poravnam e g iv. 4. uredim svoj govor, začnem (po)govor ?.oyov.
čta-TLvdaaco (tudi v tmezi) 1. ep. poet. raztresem, razrušim, razbijem. 2.poet. tresem, majem semintja, kimam žaga urco zavco.
°la-Tfiriyco ep. [a or. d livar] ga, diiviiayov, 3 pl. a or. pass. ep. 6ieVfuayev] 1. a ct. a) razrežem, razsekam, prerežem, Xaivp.a Presekam, preplavam morje; b) ločim, razstavim, razpršim. 2. pass. a) ločini se, razkropim se; b) razletim Se oavideg, razdrobim se, počim.
Sia-voŠevopai med. tekmujem v streljanju (z lokom).
^ta-zdgog 2 (vogsiv) poet. prebodem.
<5ta-vgejzoficu pass. premislim se.
^ta-rgeipco preživljam, redim, prehranjujem docela, oskrbim s čim uvi-, med. preživljam se, živim od česa.
dta-tge^co 1. pretečem, predirjam, prebrodim, to f]dea uživam vse ugodnosti ali prijetnosti. 2. razširim se, razprostiram se vecovsgio/.iog, vivčov med nekaterimi.
*5ta-rgeco ep. [aor. dievgsoa] razpršim se, razkropim se.
^t«Tpty8)), i] trenje, potrata 1. potrata, Izguba časa, odlašanje, zamuda Sia-vQi^r/ eova.1 d pipi v av v a zato bo treba dosti časa, egya d lavni (h) v syovva dela, ki potrebujejo dosti časa. 2. prebivanje, pomudek, diavgijdi]v noiovpai nsgi n porabim čas za kaj, mudim Se pri čem. 3. kratek čas, zabava, učenje, opravek, razgovor, pouk, občevanje, šola.
°ta-vgipco [pf. Siavevgiipa, aor. pass. die-vglfhjv, Sievgicp{h]v\ 1. trans, raztarem,
strem, manem vi Vivi, uničim, zd-ziova dievgiflr]v prežalostno me je zdrobilo; a)zadržim, preprečim, odlašam ; y6Xov (u)tolažim, (u)tešim, ’A-yaiovg yapiov vodim A. za nos (zadržujem) z ženitvijo; b) /govov prebijem, tratim, ubijam čas,pass.ygovog diavgiftevcu čas poteče, mine. 2. (na videz) intr. a) mudim se, odlašam, odoio obotavljam se z odhodom, iva fvi/ zai} ’ szaova /.eymv diavgifloj da se ne bom mudil z razkladanjem posameznosti; b) prebivam kje, živim, ostanem kje, peva vivog bivam, občujem s kom, pogovarjam se s kom;
c)	bavim, pečam se s čim sv, sni vrvi, negi (vi) vivi; s pt. iie/.ev&v diavgifko neprestano se vadim (vežbam).
Siargoiprj, fj (dia-vgecpm) živež, hrana.
Sia-rQvyiog 2 ep. ogyog vinograd, v katerem se grozdje večkrat trga, poln vsakovrstnega grozdja.
dia-zgvtpsv gl. dia-ftgvnvco.
Si-drrco - či-atooco.
Siavvncoaig, ecog, f) tvoritev, obrazo-vanje.
Si-avyd£a> presijem, presevam ; Čiav-ya£ei svita se, dan prisije NT.
Si-avyrjg 2 prosojen, prozoren NT.
Si-avAog, 6 (čig, avXog) dvojen tek (t. j. tek do konca dirjalnice in nazaj).
Sia-ipayeTv gl. di-eoiHco.
dia-<paivco 1. act. a) tr. storim, da skozi sije, odgrnem, odkrijem; b) intr. dia-ipaivsi skozi sije, skozi se sveti, vidi se to iisya/.Ojigsnig; o dnevu: svita se, dani se, dan se dela rjiuega. 2. pass. skozi se svetim, skozi sijem, posvetim se, (po)kažem se, vszvcov med mrtvimi, žarim skoz in skoz; z adi.: odlikujem se fiiyiovo. čiecpdvi].
Siacpdveia, 6 prozornost.
Siacpavrjg 2 (dia-ipaivco) 1. prozoren, prosojen. 2, žareč, razbeljen. 3. pren. jasen, očividen.
Siacpegovrcog a d v. (diacpega)) 1. različno, drugače, rj nego. 2. posebno, izborno, izvrstno, diacpsgovvcog vCov dXXcov pred vsemi drugimi = najbolj.
Sia-cpegco [aor. ion. dirjveiza, pass. Sie-vsiyph]v] I.act. 1. trans, a) nesem skozi ali črez, spravim, vavg vbv loftpov ladje črez I.; b) prinesem, dovedem
do konca, dovršim aičbva, fttov (med. Sof.Aj. 511 živim), donosim tro (pogviov,
c)	nosim neprestano, prenašam, jro-Xepiov neprestano (do konca) se vojskujem, očb/ia premikam se, y/.d>ooav premikam, novpov trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ipf/pov glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, yvti>ii't)v premišljujem svoj sklep, v.ogag oziram se, gledam, ndvva dvco xal xdvco raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem v iv 6 g Vivi NT; b) impers. čiacpegei (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali ei, ovdev poi diacpegei na tem mi ni nič več, vseeno mi je; noXv diagpegei mnogo je na tem; diacpigcov razlikujoč se, odličen; zd Siacpsgovza
a)	kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; b) preporne točke.
II.	pass. 1. sem različen, razlikujem se, vivi v čem. 2. preletim, pridem na vse strani; NT razširim se Xoyog, plovem, vozim se (po morju) sv vivl
III.	med. a) sprem se, razdvojim se, prepiram se (hupi, negi uro g; ■/vcb/.vr) dicupegoiisfia prepričanje nas spravlja narazen; ov diapegopai nič nimam proti temu.
Sia-cpevyco ubežim, uidem, pobegnem, umaknem se, izognem se čemu, dia-(pevyei ,ue u uide mi kaj, ne opazim česa; 6 nova^og diacpsvyeireka prodere.
didepev^ig, scog, i) pobeg, ubeg, utek.
Sia-cprjfii^co raznesem glas, razglasim NT.
Sia -tp&eigco [fut. dia-gpftegcb, a or. die-godeiga, pf. diecpfragKa, diecpftoga, pass. bibjpilagiuii,. a or. dieipf/dgt/v, fut. 6 la-(ptiagr/oopai; med. fut. dia(pi)sgov/MU (s pas. pom.); ion. impf. iter. diacpffei-geoxe, fut. diacpftegeco, 3 pl. pf. pass. diecpftdgavo.i, 3 pl. plpf. diecpifdgavo, ep. fut. duupftegoco] 1. act. a) (popolnoma) uničim eknidag, (raz)rušim no?.iv, pogubim, pokončam, morim, ubijem, opustošim epya; b) pokvarim, izpridim, popačim, pokazim, raz-jem, ovdev buupdeigag vov /gcbpiavog izpremenim barvo, prebledim, zardim; zapeljem vov g veovg, podkupim.
2. pass. a) pridem na nič, poginem, trd ngdyfiava diecpdagueva stvar je izgubljena, fapgb propadem, umrem lakote; v avg ladja se razbije; b) zbolim,pokvarim se, ohromim (-eti), dv.ogv oglušim, ocpHai^iovg oslepim, oči me bole, pf. diecpfioga izgubljen sem, po meni je, uničen sem, tralg yvti>/.uwg diecpfiag/.tai izgubil sem pamet in razum ; pr en. ev vfj ovgavig izgubim svoj ugled.
diacpftogd, f) 1. pokončanje, uničenje, umor, poguba, pogin; opfzdvcov o-slepljenje; i/ifvoiv žrtje za ribe. 2. po-kvara, zapeljevanje, izprijenost, po kvarjenost; trohnenje NT. diagp&ogevg, ecog, 6 pokončevalec, rušitelj, zapeljivec. di-atpirjpi od-, razpustim. Sia-cpiAovineco tekmujem s kom.
8ia-cpiXozlfieopai d. p. poganjam se, tekmujem s kom za kaj vivi vneg vivog.	[ brim.
dia-cpXeyco pregorim, vnamem, ohra-Sia-gpoi/3d^opai poet. zbesnim. Sia-cpoizdco, ion. -eco hodim semtertja, pohajkujem, razhajam se, klatim se; vi)g Tra/.iag prehodim križem Italijo. Siatpogd, r] 1. (dia-cpegco) razlika, različnost, nepodobnost. 2. (dia-cpegopai) razpor, prepir, needinost, sovraštvo, nasprotje jrpog v iv a; d. e/co vivi prepiram se s kom, pravdam se s kom. Sia-googeco (tudi v tmezi) 1. nesem črez ali spravim kam, ngooodov pošljem, izročim, plačam. 2. raznesem, razširim xXeog. 3. odnesem ovavgovg, (o)plenim, (o)ropam /gfjpava. 4. raztrgam, razmesarim da/iaXag. diacpogog 2 1. (dia-cpegco) a) različen, noXXd v mnogih stvareh, raznovrsten;
b)	odličen, izvrsten, vivog pred kom. 2. (dia-cpegopai) različnega mišljenja, nesložen, sovražen; subst. 6 diapogog sovražnik, nasprotnik; vo Siaopogov in pl. 1. razlika. 2. povod za razpor, razpor, nesloga, prepir. 3. korist, dobiček. — adv. diacpogoog različno. 8idcpgayf.ia, atrog, trd 1. pregraja, ločilna stena. 2. prečna mrena. dia-cpgd^co [aor. dienecpgadov] ep. natančno označim, poučim, sporočim, javim.
^La-(p^eco {‘ut. \diacpgpoco\ pustim skozi.
ota-govyyavo3	6ia-cpsvyco.
°Latpvyrj} p ubeg, pobeg, rešitev (iz nevarnosti); prilika, da pobegnem; Vlvog, 6z tivog iz česa.
°iacpvp, p (dia-cpvofiai) vse, kar zraste vmes; vmesna stena, elen(ek), sklep, kolence; zareza.
^La<pvkaxxEog 3 kogar je treba čuvati.
dia.-<pvA.aaaco, at. -xxco in med. 1. neprestano (skrbno) varujem, čuvam, stražim, pazim na kaj. 2. ohranjujem, shranjujem.
°ta - cpvofiai ion. 1. vmes zrastem, 2- vmes minem, potečem (%govog discpv).
&ia.-(pvoaco razpiham, odpiham, razvejem.
dt-acpvooco ep. [aor. dipcpvoa, tudi v tmezi] 1. popolnoma izčrpam, izpi-jem olvov. 2. iz-, odtrgam tiokkbv N«oy,og; raztrgam, prederem svtsga.
-cpcovsco (dia-cpcovog) ne soglašam, ne ujemam se, nasprotujem.
5ta-<ptuaxet (<jpc5c) ion. dani se, dpc’ V/^egp biacp cookov op s prvim svitom, za ranega jutra.
<5ia-£dfo> in med. [aor. dia/doaotkai] razmaknem se, ločim se, umaknem se.
8ca-%eifiat;co prezimujem, bivam v zi-moviščih.
-^sigt^co (ysig) 1. imam kaj v rokah, oskrbujem, upravljani kaj. 2. med. adijp vadim, ravnam (prav s kom); NT. polagam na koga roko, (u)mo-rim, ubijem.
bia^etpioig, scog, p oskrbovanje, uprava, vodstvo.
<W-£ei£)otov£čo glasujem z dviganjem rok, odločujem, sklepam.
$ia%ei()oxovLa, p glasovanje (z dviganjem rok).
dia-%eco [aor. dct/ea, ep. die%eva, pf. pass. fiiay.e%v[i<u] 1. act. a) razlijem, izlijem, razdelim, razkosam, razsekam;
b)	raztopim, razpustim, razdenem, uničim; ta fieftovkev/veva raz derem, o vržem, kar se je sklenilo; c) pre-lijem iz ene posode v drugo. 2. pass.
a)	tečem skozi ali narazen, razlijem se, razidem se, razkropim se (o vojakih), razpadem, strohnim; b) raz-
vedrim se, razveselim se, sem dobre volje (vesel); pt. pf. vesel, veder.
dia-^kevd^co rogam se, posmehujem se NT.
8ia-%6co ion. zgradim, napravim nasip %cbfia.
Sia-ffpaofiai med., ion. -%gsofiai 1. neprestano (navadno) se bavim s čim tivl, rabim od konca do kraja, poslužujem se česa, vztrajam; y.pQv& opravljam kaj po glasnikih; hpičp (pre)trpim, imam; ovpicpogp /ieyd/.p sem v veliki stiski. 2. (polagoma) ugonobim, uničim, ubijem, umorim tiva.
di&xvoig, scog, p (dia-%eco) razlivanje, razsipanje, razširjanje.
Sia-xcoQeoo 1. grem skozi, uhajam; impers. dca/cogel avto) y.atco drisko ima. 2. grem narazen, ločim se, razširim se.
dia-%co()t£co oddelim, ločim,razdružim; pass. NT odhajam.
dia-ipevdo} 1. act. in med. lažem, varam. 2. pass. prevaran sem, motim se v čem (jtspt) ttvog.
dia-ippcpt^ofiai med. glasujem po vrsti.
Siapjpcpimg, scog, 6 glasovanje; ngoti-'dpfu dam glasovati.
8ia-xppcpiafi6g, 6 tajno glasovanje.
8ia-ycOxco (pre)zračim, (po)sušim.
8i/3okta, p metalno orožje z dvema konicama.
8C-ykcoaoog 2 vešč dveh jezikov, dva jezika govoreč, dvojezičen.
8idaKxm6g 3 ki dobro uči, dober učitelj NT, poučen.
8i8ax,x6g 3 (diddoK.co) poet. 1. kar se mora ali more (na)učiti, povedati. 2. naučen, podučen, učen.
SiSaanakslov, to (didamcakog) šola.
8i8aoxakia, p (didaoxa?.og) 1. nauk, pouk, navodilo, poučevanje; čidaoy.a-kiav noiov/tai, nage^co poučujem. 2.%o-qov vežbanje in nastop tragičnega zbora (kora); tgayixp ()idaoy.alia tetralogija, sestoječa iz treh tragedij in ene satirske drame.
diSaanakinog 3 (d/ddoKakog) 1. kar spada k pouku, ).oyoi učiteljeva povelja (predpisi). 2. a) podučljiv, v poučevanju spreten; b) poučen, uka-željen.
SiSaonaAiov, to 1. znanje, veda, znanost. 2. učnina, šolnina.
SidaatcaAog, 6, f) 1. učitelj(ica), etg, sv 6idaozd?.cov (sc. oizov, oizcg) v šolo, v šoli, sz didaazd/.cov dna/J.dztopai zapustim šolo. 2. yogov učitelj kora (zbora), zborovodja; tudi - 6 noirjti/g.
diddoKCO [Et. iz di-ddz-ozco, lat. disco iz di-dc-sco, sor. dozeco, lat. doceo, A-or. dek’. — 061. fut. dt(M§ro, a or. šdt-do|a, pf. čsdida/a, pass. pf. 6sdi8aypai, a or. čdidd/ftrjv, fut. diddjopai, inf. aor. act. ep. didaazrjoai] I. act. 1. učim, poučujem, tiva ti koga v čem, razjasnjujem, dokazujem, predavam, razlagam, zapovedujem, izobražujem, svarim. 2. dgapa, difrugapjUov naučim zbor (za igro), uprizorim igro. II.pass. poučujem se, učim se, dam se poučiti ti, z inf.; vno tivog od koga. III. med. 1. izumim kaj, prisvojim si kaj. 2. dam koga poučiti, izučiti, ozvtea za črevljarja. 3. act. poučujem koga.
SiSaftfj, f] nauk, pouk, poučevanje, Či-bayijv noiovpai poučujem.
Sidrjpi [gl. dsro i — 3 pl. didšaoiv, impt. 3 sg. didrj, imp. 3 pl. didevtcov] vežem.
SidgacKco (gl. dgopog) tečem, letim (gl. ano-didgdozco).
8i-8gaypog 2 (dga/pfj) dveh drahem, dve drahmi vreden; bnlltai hopliti, ki so dobivali po 2 drahmi na dan; to 6idgaypov dvojna drahma (	2
drahmi).
AiSvpa, ta kraj pri Miletu z Apolonovim svetiščem.
SvSvpdcov, ovog, 6 (dičvpog) dvojček.
8L8vpog 3 in 2 [Et. 6i (gl. dtg) -j- du-pog] dvojen, dvoj nat, dva, oba; pl. ol didvpoi dvojčki; jajca.
SiScopi [Et. lat. d are, do s, donum; slov. dati, dar, gršk. dmoor, dooig. — Obl. fut. dcboco, aor. edcoza, pf. dsdcoza, pass. pf. dedopai, aor. šdofhjv, fut. dofhjoopai,
adi.	verb. dotog, doteog; — ep.pr. didoig, didolofta, didoi, didovoi, imper. dido/di, inf. didovvai, fut. didcbooo, inf. dičcboeiv in 6cooepsv(ai); aor. ind. iter. doozov, cj. dcbr/, čdbrjOi, dcbopsv, dcbcooi] 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, sto-
rim tivi rt; b) msiv dam piti; aivov (po)hvalim, sgyaoiav ( operam do) prizadevam si, trudim se, z.azov prizadenem, storim; dzoijv poslušana, nsigav izkažem, izpričam, lega prinašam, posvečujem, d izr) v (tioiv) vno tivog kaznovan sem, plačujem kazen, ogzov prisegam, niotiv prisegam zvestobo, zagotovim varnost, X6yov zal motiv dogovarjam se in prisegam, ).oyov dajem odgovor, zagovarjam se, aXyea, dtag naklanjana, v izr iv delim, 'ipfjcpov glasujem, tipfjV izkazujem čast, častim NT, s pav tov sig tonov odpravim se kam, sv, za/.o)g podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim tivi ti; a)'Okatega dam za ženo, omožim; b) spavtov tivi vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; sig td ngdypata bavim se s posli; c) tivi tiva podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; jdovfojv dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem. Part. dov$ se prevaja pogosto s predlogom: s, Z.
8ie gl. dico.
8i-syyvdco sem porok, jamčim za koga tiva, tgidzovta ta/Avtcov s 30 talenti, izpuščam koga proti poroštvu ozta-zooicov ta/.dvtojv.
8i-£ysigco zbudim, obudim NT; pass. zbudim se, f/ ifd/.aooa vzdiguje se
di-edel-s gl. dia-dsizvvpi.	[NT.
Si-eSgapov gl. dia-tgeyco.
8i-esgyov gl. 8i-sigyco.
Si-eipi' (sipi) sem neprestano, s piše prevaja z „neprestano“, n. pr. df£-oei ozojtovpevog.
8i-eipi2 (sipi) 1. grem, potujem skozi, prehodim, prepotujem ti, čid tivog-2. pripovedujem, obravnavam.
8i-einov [defect. aor. inf. dismsiv, ep-čiemepev, fut. disgdt, pf. disigrjza] natančno sem stvar povedal ali popisal ti, razložil, razjasnil sem, razgovoril sem se o njej; sem jasno povedal, določno izjavil; razrešil sem aiviypa.
8i-eigyco, ion. 8i-egyco razstavljam, ločim, delim tivog od česa; to y&Q peoov avtfjg notapog 6iegysi skozi sredo (dežele) teče reka.
Si-eigrjxa gl. di-sljiov.
Si-eigopai ep. diegopai izprašujem, Preiskujem, pozvedujem.
Si-eigvco ion. — di-egvco vlečem, spravljam na drugo stran, veag tov Io-tipov ladje črez Istem.
[pf. dieigna) vtikam (roke) v kaj, skozi kaj %eigag dia uvog.
Si-ex pred vok. diet; ep. skozi vun, skozi in skozi.
Si-exnaico naredim si prostor (pot), Prebijem vrste sovražnikov, predrem sovražne bojne vrste.
Si-exnegdco grem, peljem se skozi ali črez, novauov prebrodim, prepeljem se črez reko.
Si-exninxco pridem skozi, zdirjam skozi, predrem sovražne vrste, prerinem se; pobegnem, uidem.
Si-exjtXea>, ion. -nhcoco jadram, plo-vem skozi, prepeljem se tov Ekh)o-ttovvov, tivog, <3id uvog; posebno predrem sovražno brodovje.
$iexjiA.oog, ov, 6, skrč. dietm/.ovg 1. veslanje skozi kaj, prevoz, prevažanje. Prehod. 2. predor sovražnega ladjevja; (ladje so plule z naj večjo naglico med sovražne ladje, da so napadenim ladjam polomile vesla in jih storile za boj nesposobne).
&l-EXJlAd>CO gl. dl-8XTcke(0.
Si-engoog, ov, 6 ion. izliv, iztok, e%(0 dit/.goov iztekam se.
<3t-eAaw<» 1. trans, ženem, podim, sunem koga skozi kaj živa uvog, pre-derem, prebodem nvd uvi. 2. intr. jašem skozi, prehodim, prerinem se skozi, prebijem, prodrem sovražne vrste.
di-eAey%co 1. natančno izprašam, pre-iščem. 2. popolnoma o vržem, izpodbijem.
-e^epev gl. diur/ouai.
dt-e/btco [pt. a or. dis/.zvoac] narazen Potegnem, vlečem, odprem (oči).
Štepcu [cj. dirjtai, opt. dioivo] ep. 1. trans. preženem, odženem, odpodim, nazaj Potisnem, razpodim. 2. intr. dam se odpoditi, zbežim, odletim, jtedioio po Polju.
di-epjtoXda> poet. prodam, izdam.
Si-evftvpBopai pass. marljivo premišljujem NT.
Si-eviavzi^co ion. preživim leto.
Si-el; gl. di-šy..
Si-e^eiAioaco ion. = disge/.iono) razmo-tam, razvijem, razprostrem.
Si-et-eipi (sipi) 1. pridem kam vun skozi kaj jzsdiovde, dia tiov vsv.gčbv hodim med mrtveci, naoav xr\v Mi-).r)oLi]v prehodim celo M., xdg Jiv/.ag grem skozi vrata. 2. po vrsti obravnavam, opisujem, razlagam; natančno preiščem, razložim, povem, opišem.
Si-et-eAavvco ion. 1. trans, ženem, podim kam skozi kaj. 2. intr. grem, jašem; peljem se kam skozi kaj, prehodim, prejašem, prevozim vi, ■/.avd, trapa u.
Si-et-egeopai med. izprašujem vivd u.
di-ešsgftopcu 1. grem, pridem, tečem skozi kaj, prehodim, prepotujem kaj, vi, did uvog, [Uov preživim, eig vi dospem do česa, Jtovovg pretrpim, prenesem, ndvva vse poskusim, dia jiavTcnv poskusim vsa sredstva, did naocbv £r}[M(bv uporabljam (poskusim po vrsti) vse kazni. 2. razlagam predavam, pripovedujem od konca do kraja. 3. (o času): minem, potečem.
Si-et;T]yeopau med. razlagam, pripovedujem, tolmačim.
di-e^Crjpi 1. izpustim vun skozi kaj, uva dia uvog. 2. intr. izlivam se eg tiakacoav.
Si-e^odog, rj 1. izhod, prehod, prečna ulica, NT odobv razpotje; pot, solnčni tir, izgovor; zvršetek, končni izid fiov/.Evpdvcnv; sredstvo. 2. razlaga, opis, oris.
Si-eogza^co praznujem, obhajam do konca -ra ''Iotipia.
di-ejtecpgade gl. dia-cpga^co.
di-engatiov gl. dia-jcegtico.
Si-enzazo, di-enzi) gl. dia-JCSTopai.
di-enco ep. ion. [impf. dieinov, ep. die-jzov] 1. grem, korakam, hitim skozi oxgaxov; dvegag OHr/jvavicp zato, da jih ločim, zato tudi razvrstim, razpodim. 2. a) urejam, vodim, upravljam, oskrbujem, ukazujem jcdkepov; 6 d te n en v namestnik, oskrbnik; b) pripovedujem.
8i-egyd£opai med. (gl. sgyd^opai) ion. poet. [ion. pipf.diegyaaxo] skončam, dodelam; pokončam, uničim, razrušim.
di-EQyca ep. ion. di-eigyco.
di-sge^i^co še bolj, zelo razdražim.
8i-£Qscaa> [aor. difjgeoa, ep. difigeooa] veslam skozi; yegoi preplavam z rokami.
di-sgevvdco in med. preiskujem, izprašujem.	[duh.
Sisgsvvrjzfjg, ov, 6 pozvedovalec, ogle-
SiEgp.TjVEVzijg, ov, 6 razlagalec, raz-kladalec NT.
8i£Qfirjv£vco razlagam, razkladam, tolmačim NT.
Siegčg1 3 [Et. iz g"i-jeros, slov. žir, sor. fUog] ep. živ, živahen.
8i£QČg2 3 (dis/iai) ep. hiter, uren, ubežen.
di-egnco [impf. d/.slonov} poet. grem skozi nvg.
8i-eg%o[iai d. zn. (gl. sg/ouai) [inf. aor. ep. diekffšpisv] 1. a) grem, pridem, korakam, tečem, peljem se skozi, prerinem se, prederem skozi (sovražne vrste), td ogr/ prekoračim; odov prehodim ; tov [Hov preživim; naidsiav dovršim; o govorici: razširim se, raznesem se; log vdere, zarine se v, predere; i/iegog /us diegyeTcu hrepenenje me prevzame, obide; b) o času: minem, pretečem. 2. a) (- di-e^ei/ii) razlagam, pripovedujem, govorim o čem oaa, negi Tivog; b) preberem; c) presodim, premislim.
Si-sgčo gl. di-slnov.
Si-Egcnxda> povprašujem, izprašujem Tiva, Tiva ti.
di-sarj fut. 2 sg. od di-ei/iO.
di-EO&ico [aor. dieg)ayov] ion. prejem, pregrizem, preglodam.
Si-sacvzo ep. gl. dia-oevco.
Si-ezr/g 2 ion. dveleten, dve leti star.
Si-EzfjoLog 2 (č id, sto g) ki traja celo leto, celoleten.
SiEzia, f\ (di-etrjc) dvoletje, dve leti NT.
8i-EZfiayev ep. gl. dia-T/zfiyco.
Si-ev&iivco popravim, poučim, posvarim.
8i-evkqive(o natančno ločim, preiščem, presodim.
8i-evA.a(leoficu p as s. skrbno se varujem, čuvam.
8i-svvda> poet. spravim k večnemu počitku, jdiovov končam.
8i-evzvy/E(o sem neprestano ali popolnoma srečen.
8i-e%co (tudi v tmezi) 1. trans, držim narazen, razprostiram, %eigag (v o-brambo), razstavljam, ločim, delim, odvračam; naidog fl/.aovdg ov disoyov fj/išgai Tgeig niso potekli trije dnevi od otrokovega rojstva. 2. intrans. a) stojim narazen, grem narazen, ločen sem, oddaljen sem dno Tivog, 6gyvid; to disyov vmesni prostor, presledek, praznina, razdalja; b) držim, razprostiram se, segam od enega kraja do drugega dno Tivog sg ti, 6'E?MjanovTogdieyei ovadiovg je širok;
c)	prerinem se, prederem skozi, prebijem ; 6 oiozog avTingv dieoye je prodrla na drugo stran.
8i£rj/iai d. m. [Et. iz 6i-djd-/iai. — Obl. dihrjTAii itd., impf. edi^rjTO, fut. d/gtjOO-/uuj 1. (po)iščem Tiva, stremim po čem, delam na kaj vi; skušam komu kaj pridobiti Tivi ti, z inf.; želim, zahtevam; oe de ye di^rj/icu tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati /iavvf]iov.
8i£o/iai di^rj/iai.
SlIvŠ, vyog, b, r/ {csvyvvui) ep. dvo-vprežen, innoi dvovprega.
8i£co ep. [Et. iz dig. — Obl. impf. digt} dvojim, omahujem, ne vem ali bi — ali (f/s — rj).
Air/, r\ majhen otok pri Kreti.
8i-t]yeo/iai d. m. natančno pripovedujem, poročam.
8i7]yr]/ia.zix6g 3 pripovedovalen.
8if]yr]aig, scog, r) pripovedovanje, razlaganje, pripovest; NT dvavaTVOuAi difiyr]Oiv negi ngay/idvcov opisujem reči.
8i7]yr\zw6g 3 kdor rad pripoveduje, pripovedovalec, pravljičar.
Si-rjftsco 1. trans, precejam, izplaku-jem, izpiram vi v ivi. 2. intr. curljam skozi, kapljam skozi.
8lt]xov£co, 8if]Kovog, 8ir]x6oioi ion. diattovsco itd.
8i-f]Kco ion. poet. pridem, držim skozi, prodiram skozi kaj vi, razširjam se, razprostiram se do, ex Tivog elg, ngog, eni ti, /iš/oi Tivog; segam do tiva.
Si-rj/iegEvco preživim, prebijem ves dan, ostanem kje cel dan.
Si-rjvEnfjg 2 [Et. d id šveyxeiv] 1. a) zaporeden, nepretrgan, yšq>voa ki drži
°d enega brega do drugega; b) ki daleč sega, dolg, širok, globok, prodoren. 2. časovno neprestan, veden; tls ro di)jvey.eg za vedno NT. — adv. &vgvExecog, čog neprenehoma, veko-maJ; obširno, jasno, natanko. OL-rfvEnog 2 (avs.Mog) poet. vetroven, Prezračen, zračen.
a or. od di-dooco.
°l-ggeoa gl. di-eoeooco.
°l-’&‘&A.aooog 2 med dvema morjema •ožeč, ronog zemeljsko stegno NT. °ldvgapfio-jioi7]xixf], f/ ditirambsko pesništvo, ditirambi.
<n-#ugapfdog, 6 1. Dionizov priimek. 2. ditiramb, vznesen slavospev na čast Dionizu; umetniško obliko mu je dal Arion.
di-irjfu (tudi v tmezi) 1. pošljem, vržem, ustrelim skozi Ttrog. 2. spustim skozi, dovolim prehod vivd dia Tt,,og; ordparog cpovov g omenjam, Pripovedujem. 3. odpustim, razpustim orgdrevpa. 4. omehčam, razta-jam, razmočim.
dt-utveOjUai \fut. dugopai, a or. dir/. 6 pr} v, eP- 2 dttzeo] 1. intr. grem, pridem skozi kaj, predrem, zadenem (o stre-licah). 2. trans, obravnavam, razložim, natančno povem.
du-Jisvrjg 2 (Aiog, ninrco) ep. 1. kar pade z neba, izvira na nebu, nebeški (o rekah). 2. jasen, bister. td-imapai ( dia-neropai, a or. di-en-raro) preletim.
di-iorijpi, [trans. fut. diaorgoco, a or. dt-iovgoa, aor. pass. dieordfhjv; intr. dt-iorapai, fut. diaorgoopai, aor. dieorgv, pf. diEOTr)xa] 1. trans, a) razstavim, razpostavim; b) ločim, odločim, raz-družim, razdvojim, razprem. 2. intr. a) stopim, grem narazen, razpostavim se, diorag v presledkih; b) ločim se, razidem se, elg dvo razcepim se v dve stranki, egioavre razdvojim se, razprem se; c) razlikujem se, delim se, e g gvppa/iav k/.artooov di-žovi] držali so eni s to, drugi z drugo stranko; d) odpiram se dia-ovav yfjg [j migov; ion. ra dieovedjta
razpoka, prepad.
opai d. m. 1. opiram se, zanašam se na k. 2.zagotavljam, zatrjujem.
8d-cpiXog 2 ep. od Zevsa ljubljen, Zevsov ljubljenec.
8ixd£co (diy.rj) [fut. diy.doco, aor. edr/.aoa, pf pass. dedr/aopai, aor. edr/.doOg r; aor. ep. ediy.ct.ooa., ion. inf. fut. dr/.avj
1.	act. a) prisodim komu pravico nvl, sodim, eyy.).fjparog o obtožbi ali obdolžitvi, ra y.oivd o državnih (javnih) zadevah, ydpov izrečem sodbo
0	zakonu; obsodim, kaznujem, dr/gv razsodim, izrečem sodbo, dixag nvt prisodim komu kaj; b) odločim, razsodim, določim, zapovem, sg peoov sodim po pravici, nepristransko, y.gv-nradia snujem skrivne naklepe; o vedeževalcih prerokujem Her. 1, 84.
2.	pass. a) (za)tožijo me, obsodijo me,
01	dr/.a^opevoi obtoženci; b) dixg di-•/.dijerai sodba se izreče. 3. med. iščem pravice pred sodiščem, pravdam se, tožim se, imam s kom pravdo uvi, ngog uva; negi nvog radi česa.
Aixaia, f] mesto v Trakiji.
8ixaieco ion. dr/.aioco.
8ixaioxgioia, r/ pravična sodba NT.
8ixaioAoy£opai med. branim svoje pravice, opravičujem se, povem postavni vzrok, zagovarjam se, pričkam se.
8ixaioXoyia, f) zagovarjanje, hranitev pravic, opravičevanje.
8ixabon.ga.yEco ravnam pravično jrgog uva.
8txaiog 3 in 2 (dUg) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven Xoyiorgg, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen nlovrog, pristojen, primeren ’/dgig, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven agpa; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ogyv-lai e/arov ravno 100. 3. a) 8ixaiog sipe imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.;
b)	dty.aiov fjv prav, pravično bi bilo. 4. subst. to 8ixaiov in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ey. rov dr/.aiov pravično, naga rd dr/aiov proti pravici, krivično, dr/aia ?.eyto govorim (resnico), kar je prav, imam prav, diy.aia ngarreo ravnam prav, /.ap[ld-
vco dobim, kar mi pristoja, bizaia dnove/.eco plačam, kar je prav. — adv. Sizaicog prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.
1. pravica, pravičnost, pravosodje, zakonitost, poštenost. 2. NT fj bia movecog (y.avd motiv) pravičnost iz vere, opravičenje po veri. bmaioco in SiKcueco (bizaiog) 1. naredim kaj pravično, posvetim vo fiiaiovavov.
2.	a) smatram za prav(ično), dobro, priznam za pravo; b) zahtevam, želim, hočem, trdim, mislim, menim.
3.	sodim, obsojam, kaznujem. 4. NT opravičujem ey. vivog, skavtov delam se pravičnega; pass. opravičim se.
bizaicopa, avog, vo 1. pravica, pravni vzrok. 2. a) pravičnost, opravičenje NT; b) pravica do česa, zahteva. 3. sodba NT. 4. postava, zapoved NT. Sizaicoaig, ecog, fj (bizaioco) 1. a) poziv pred sodnijo; b) obrana, zagovor;
c)	opravičenje NT; d) obsodba, kaznovanje, kazen. 2. a) pravna terjatev, zahteva; b) samovoljnost. Sixaicovygiov, vo kaznovališče, poko-rišče.
Sixav ion. inf. fat. od 6izagco.
Sixtivix6g 3 1. ki pozna pravo, izveden v postavah (pravu); subst. 6 odvetnik, pravoslovec, zagovornik, fj biy.aviy.fj (se. veyvrj) zagovorniška u-metnost. 2. prevzeten, obširen, dolgočasen.
bixaa-no\og (d i/.ag ne/.opevog) ep. sodnik.
dixaarfjgiov, vo sodni dvor, (porotno) sodišče.
bixaovfjg, ov, 6 (bizd^co) sodnik; v Atenah: porotnik (v zvezi z dvfjo). 8ixaovixog 3 1. kar se tiče sodnije, sodnijski, Ifjppava biy.aoviy.d - biza-avizov sodnijska plača (s početka 1 pozneje 3 oboli). 2. v pravoznanstvu izveden, pravoveden; fj bizaovizf) pravoznanstvo.
Slhelv poet. inf. a or. [Et. sor. di.oy.oc iz biz-azog — ind. ebr/.ov] mečem. bi-xsA.Xa, fj [Et. bi, y.e/./.a, kor. (s)qel. slov. skala] kramp, rovnica, motika, dvorezna sekira.
8ixtj, fj (gl. beizvvpi) 1. običaj, navada,
šega, način, usoda fiaoi/.f)cov,yeg6vvcov, bpcbcov; ati vij bizr) sovi figovcev to je usoda smrtnikov; fj yag blzrj, biuiote tako se navadno zgodi, kadar; Icino-payiag navadni način konjeniškega boja. — acc. Sizrjv (adv.) po, tako, kakor vivog (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost ffecbv, baipovcov, pfj vi bizrjg embeveg s/pjotia da dobiš vse, do česar imaš pravico, bizrjv Iffvvvava sine iv najpravičneje soditi, bizrj dj.ietfioj.iai dokažem, potegnem se za svojo pravico; bizrj po pravici, s pravico; ev bizrj, ovv bizrj, y.avd bizrjv po pravici, pravično, po običaju; ngog bizrjg po pravici, upravičeno ; bizrjg eg čgffov resnično, n ega bizrjg proti vsej pravici, ngbg bi-y.rjg eyei pot vi imam, kar me opravičuje razmere me opravičujejo. — Perz.Aizrj boginja pravice. 3. ajpravo-sodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, bizrj eavi vrši se pravno postopanje, bizr/v y>r](fd(fo) y,avd vivog sodim koga, Jiageipi ev vf/ bizrj pridem pred sodišče, jv go bizrjg pred sodnijsko razsodbo, peygi bizrjg do sodnijske razsodbe, bizrjv ovz ebi-boaav niso dovolili (pripustili) sodnij ske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Plat. Fed. 58. c); bijpooia bizrj državna obtožba (=ygacpr)), biv.r) zlonfjg tožba radi tatvine, bizrjv eineiv braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, elg biy.ag zafKovijpi, dyco pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, bia bizrjg sipi navgi prepiram se z očetom, zatožim očeta, biv.r) yiyvevai stvar se sodnij sko odloči, pravda se vrši ali odloči, biyr)v imeyco podvrženi se pravdi (ali kazni, gl. 4), bizr/v bibcopi nagci vi vi nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, bty.rjv bibcopi y.ai /.ap-fiavco pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, bizrjv vcov biacpogcov dl/.fj/.oic bibcopi zal beyo-pai pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, bizrjv bizaifco gl. bi-zdljco; vfjv bizrjv biazgivco razsodim.
8ixaioovvrj,
fj
bizcuozrjg,
rjvog, fj
195
di-oudCco
dtzAtg
L kazen, globa, povračilo, dUrjv esu-xMr)[u naložim kazen, d izr) v didcout
a)	‘bno uvog trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, dizijv to%dvr)v Sidco/u pretrpim naj hujšo kazen, %ivog za kaj, dlzrjv tivco, ez.rivoo, ^mxeXeco trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; Si-y-rlv ka/ipavco dobim zasluženo kazen, oimjv aiveco, algeoftai zahtevam zadoščenje, dtzag algojiai naga uvog maščujem se nad kom, kaznujem koga, (5izrjv vjzeyco dobim zasluženo kazen, podvrženi se kazni, xivi dam komu zadoščenje, xr\v d izg v <pevya> skušam kazni uiti (pa tudi izgubim Pravdo), dizijv eyco a) imam (dobil sem) zadoščenje; (d) prejmem zasluženo kazen.	[ nvXai.
idog, f/ (big, y./.ivoj) ep. dvokrilen d<-x6()v<pog 2 z dvema vrhoma, dvo-vrh
^L-Kgavrjg 2 (zgateco) poet. ki imata dvojno oblast ali moč, ’Axgeidcu oba Atrida, ki vladata, oba vladarja, oba mogočna Atrejeva sinova, X6yyai obe (ha obeh straneh) zmagovalni kopji. Si-KgoTog 2 (zooršco) kar se na obeh straneh tolče, na obeh straneh šumeč goffiot, zčbjzai dvojna vesla, vavg z vesli na obeh straneh, dvoveslača. ^^zazcog, ogog, 6 diktator.
Afazv(v)va, p (dizvvov) priimek Artemide, boginje lova.
^l^zv6-nXcoazog 2 (y./.o'nh))) poet. spleten v mreže, onelgai zanke iz pletenih mrež, pletene mreže.
Sfazvov, to (dizelv) mreža. dfazvg, vog, 6 ion. neka vrsta volkov y Libiji.
$i-Xoyog 2 dvojezičen NT. [homa. dt-Xo<pog 2 poet. dvovrh, z dvema vr-Sj-firjvov, to (fzrjv) doba dveh mesecev. °L-liva.Zog 3 (ur d) [acc. pl. ion. di/avecog] dve mini vreden.
di-Hoigta, fj (di-fzoigog) dvojni del, dvojni delež, dvojna plača. difzoigzvrjg, ov, 6 vojak, ki dobiva dvojno plačo (kot nagrado za svojo hrabrost).
Aivdvfiov, to gorovje v Frigiji; fMjtrjg Aivdv/xfjvrj frigijsko-lidijska boginja Kibela.
Slvevco [impf.iter. diveveozor] ion. Sivečo 1. trans, v krogu vrtim, obračam, sučem, vihtim okrog, gonim, podim v krogu, oj-ifza obračam oči, divje gledam. 2. intr. in pass. vrtini se v krogu, sučem se, krožim injzoi, pohajam okrog, rajam, vihram, vejem, hodim, klatim se po.
Siv tj, fj (gl. bito) vrtinec, (vrtinčast) vihar, piš, tolmun.
Slvrjeig 3 ep. kipeč, vrtinčast, poln vrtincev.
Sivvijvzeg ajol. divovvveg.
Slvcozog 3 (Šivom) ep. ostružen, zaokrožen, zaobljen, umetno izdelan.
Si^og 3 ion. — Siooog dvojen, dvojnat.
Slo (= Si5 o) zaradi česar; priredno ( Sia tovto) zato.
Sio-[loXog 2 (ftdl/.co) od Zevsa vržen, poslan ali povzročen, zvfmoi grom.
Sio-yevezcog, ogog, 6 poet. Zevsov roditelj, evavloi jama, v kateri je bil Zevs rojen in odgojen.
v	„	, ) (kor.yev) od Zev-
Sio-yeviig 2 ep. poet. g&	pleme-
Sio-yovog 2 poet. J nitega rodu
Aio-yev7]g, ovg, o grški modrijan iz Sinope ob času Aleksandra Velikega.
Si-oSevco prehodim, prepotujem NT.
Si-oSomogeco ion. potujem skozi ali okrog, prepotujem.
Si-oSog, fj prelaz, prehod, pot.
Aio-frev adv. ep. od Zevsa, na Zevsovo povelje.
Si-oiyco (oiyvvju) odprem; diya na ste-žaj ali obe krili vrat; Xoyovg razodevam (prodiram v) smisel govora.
Si-oiSa dobro poznam ali vem.
Sl-olksco 1. trans, upravljam, oskrbujem, urejam, odrejam, vodim, vladam, gojim, redim; /Hov plačujem stroške za živež (Plut. Per. 16). 2. intr. (med.) stanujem zase, posamič, raztresen žara z(b/mg.
SioiKTjGLg, ecog, fj gospodarstvo, gospodinjstvo, (državna) uprava, uravnava; yg')jfMiTCOv oskrbovanje premoženja; 6 ŠJtl rij g dior/.Ljoecog orgauj-yog upravni strateg.
SioiKtjzfjg, 6 oskrbnik, upravnik, gospodar.
Si-oinZ^cn [fut. Sior/.ito\ nastanim po-samno, naselim na raznih krajih,
razdelim rergay?), razkropim; med. naselim se posamno, preselim se.
diofaioig, ecog, 7) (81-om^co) preselitev.
OL-oMC JOfieco sezidam vmes, prezidam, pregradim z zidom, ločim, zaprem z vmesnim zidom.
Si-oiaofiai gl. dia-cpegco.
8l-o'Cgxevco ep. 1. streljam skozi nvog. 2. streljam na drugo stran, y.ai zev dioiorevoeiag utegneš doseči s stre-lico drugo stran.
Sl-ouo gl. disuat.
8i-oi%o[iou [gl. oi%Ofiou; ion. pf. 3 pl. dioiyrjvrai] 1. potekam, potekel sem; ai 7) pegat vpiiv rov dgiftpov določeno število dni. 2. bližam se koncu, na koncu sem, ločim se; hjubv 6toiyerai pri ločitvi (ločivši se) je zapustil, 6 /,6yog dioiyerai govor je končan; od)/.ca razpade.
Aio-nAr/g, sov g, 6, ep. ijog 1. vladar v mesenskih Ferah. 2. drugo moško ime.
SiokcoxV> 7] ponehanje, popuščanje (kuge).
di-oAioftaivco izdrknem, zdrknem skozi, izmuznem se, uidem r iv d; izpo-drknem, izpodrsne se mi.
81-oM-vp.i (gl. d/./.v i.u) 1. act. a) popolnoma pokončam, pokvarim, uničim, razrušim; b) popolnoma pozabim, uide mi iz spomina rama zaXcbg eldcbg 6id>).so\ 2. med. [So/. El. 679 d 16/./.vrat. je prež. hist.; pf. 2. ()i6/.o.)/.a\ popolnoma poginem, vzamem konec; pf. izgubljen sem, po meni je, sem proč; s pt. ne morem prenašati rov zivdvvov VipOodlUSVOl.
Aio-fisScov, o prog, 6 atenski strateg v v peloponeški vojski.
At,o-(irj87jg, bo g, ovg, 6 Tidejev sin, kralj v Ar gib.
8l-6[lvv(il (nav. med.) slovesno prise-žem, zarotim se, s prisego zagotovim, trdim ogzov.
8i-ofjLoXoyEco 1. act. priznavam, obetam z inf. 2. med. dogovorim se, spo-razumim se, domenim se, določim.
Alov, ro mesto 1. na Evboji. 2. na Atosu.
Aiovvoo-dcogog, o sofist iz Hija.
Aiovvoog, 6, ep. Aicovvaog Zevsov in Semelin sin = Bdzyog, bog vina in
vinske trte; Aiovvoia, ra Dionizov praznik. Grki so imeli te-le Dionizove praznike 1. rd zar’aygovg ali ra M' dygolg male ali selske D., pozimi-2. Aiovvoia peyd/.a, rdzar’dorv, sv dorei mestne, v začetku pomladi meseca marca. 3.Af/vaia, rd meseca januarja.
4.	Avdeorpgta koncem januarja. 8i-6jisq ( ddojreg) 1. vsled česar pač, ravno zaradi tega, prav zato. 2. zato ker, samo zato ker.
Sio-jiErfjg 2 (zbtig, irinrco) od Zevsa, z neba padel; ro dionersg podoba efeške Artemide (ki je padla z neba). Si-onre-uco (gl. Sorico) gledam, prežim skozi, natančno ogledujem, opazujem, pozvedujem, gledam, motrim ri. 8i-onxfjQ, fjgog, 6 ep. oglednik, pozve-dovavec, ogleduh.
8i-oQdco 1. vidim skozi kaj, vidim, da kaj skozi sije rama, opazim. 2. pregledam, natančno spoznam, uvidim, razumem.
8i-ogyviog 2 (6gyvid) dva sežnja dolg, visok, globok.
di-ogftoco in med. zravnam, popravim, izboljšam, uredim.
Siog&copa, 1. ureditev, poprava, arog, ro \ popravljanje NT. Siog-d-cooig, I 2. izboljšanje, posva-scog, fj ' rilo, kazen.
81-ogUjco, ion. 8i-ovqi£co 1. act. in pass.
a)	postavim mejnike, napravim mejo, omejim; oddelim, ločim; razločujem ri nvog, razločim, določim, opredelim, definiram; b) spravim čez mejo orgdrsvpa. 2. med. a) odločno trdim, fiov/.ei ovv rama <)iogio(hu.si)a ali naj skupno med seboj določimo? b) =
act.	določim rd roiavra.
Siogiapog, 6 razločevanje, določevanje, opredelba, definicija.
8iogvyfia, arog, ro jarek, prekop. 8i-oqvggco, at. -rrco, tudi v tmezi [pt-pass. di-ogd)gvypai, plpf. duogtbgvzro]
1.	prekopljem, predrem Xeggov7]OOV, izkopljem jarek rdcpgov. 2. (izpodkopljem, razrijem, poderem, preiščem rdipov. 3. vmes izkopljem, ločim z jarkom, zaprem, osamim zard -rože/C-Slog 3 ep. in poet.; fem. ep. dia, at. dio-, Eur. Bakli. 598 dlog [Et. iz difiog, iat-dius, božji iz divios, sub dio, gl. Zevgl
1-	svetel, bliščeč, krasen, vzvišen, iz-yrsten, vrl ovftcbnjg, plemenit. 2. božanski, nebeški, od boga. 3. (_dtog) kar Pride od Zevsa, Zevsov sin, hči, cp/,oya diov jdgovTag Zevsov tresk.
ditia-Kogot, oi, ep. ion. Aioonovgoi Zevsova, sinova, namreč Kastor in Po-lidevkes.
^l°ti 1. (= did Tomo, on) zato ker; z&to, da; kajti. 2. (= dt’d u) zakaj ? *■ = on da.
^o-rifia, r) svečenica iz Mantineje. ž*ld - nfiog, 6 ime mnogih atenskih vojskovodij.
oio-TQ£(p^g 2 (Tgecpco) od Zevsa hranjen, božanski, Zevsov gojenec, od Zevsa postavljen.
°J--ovql^co ion. di-ogigo).
Aio-(pavTog, 6 atenski govornik in državnik.
rog 2 (nd?.A(tj) poet. od dveh (Oresta in Pilada) vihten dvo-jea, dvoj nat; ovgaTog od dveh poveljnikov izpodbujena vojska. Sl'7CVXv?, v [gen. -eog, n. pl. -'/m, -yij] dva vatla dolg.
aireAdfco (Sictkoog) 1. tr. podvojim.
2-	intr. podvojim se, duv/.a^ov podvojen, dvojnat.
dt'-jrAa£, azog, r/ ep. [Et. dt -|- cc/.az, lat. duplex; kor. plaq, jvh)yr/ ] dvogub, Plašč v dve gubi. ourAacrtrifcu (dtjrZdatog) podvojim. "tjrZaatoAovta, n ponavljanje besede, dvojezičnost.
ynAa<H6o(iai pass. podvojim se. °inA.doiog 3, ion. Smhrjoiog (gl. d(-jrZoog) dvojen, dvojnat, dvakrat tolik (dolg ad širok), dmldcnog rj še enkrat tako velik kot; to durkdoiov dvostroko (dvojno) število.
di-jrAe&gog 2 dvopletrski, dva pletra velik, dolg.
°Lnkfj adv. dvakrat (še enkrat) toliko, ^Qrjvai na obeh straneh se je dobro Povedalo, oba sta dobro povedala. OLJcbjotog 3 ion. = Smlaoiog.
°ink6rj, f) dvojina, razpoklina,razpoka, Prelom.
dijrAot£<y poet. podvojim. oi-jzloog 3, skrč. 6 m/.ovc, rj, ovv, ion. din/.erj, comp. NT dui/.oTegog dvakrat hujši [Et. lat. duplus, od kor. pel
„falten“, nem. zwiefaltig; dm/.dcnog iz SinZdviog] 1. a) dvogub, dvojnat, dvojen; Sui/.rjv črnko še enkrat (drugikrat) udarim, y/.alva obleka, ki se da dvakrat ogrniti; b) medsebojen, od obeh strani, duv/.fj yeigi drug od roke drugega; pl. dva, oba. 2. dvoumen, lokav, prekanjen, zvijačen; subst. to dutkovv dvojno, dvojina.
SmAoco podvojim, dut/.a dajem podvojeno NT.
St-novg, nodog, 6, r/ 1. dvonog. 2. dva črevlja dolg.
(8Ljitv%) in St-mvyog 2 (jiTvooro) ep. ion. dvakrat, v dve gubi preganjen, dvoguben, dva; diciTvya (acc.) nokb zganem, zložim v dve gubi; zavijem meso v dvojno mezdro.
St-nvAog 2 (nv).rj) z dvema vratoma, z dvema vhodoma; to Ainv/.ov ime tri azijskih vrat v Atenah.
Atgnrj, f) 1. Ahelojeva hči (vila). 2. po njej se je imenoval studenec pri Tebah; adi. Aioy.alog 3 tebanski.
Sig a dv. [Et. iz dfig, lat. bis iz duis od debla dui-sor, duo] dvakrat.
Sio-ftavtjg 2 (i)av£iv) ep. tisti, ki dvakrat umrje, dvosmrten.
Sioneco ep.mečem disk (železno ploščo).
Stonog, 6 disk, okrogla ali ovalna plošča iz železa, kamna ali lesa.
Ston-ovga, cov, tu ep. domet, lučaj diska.
Sio-pvgidg, ddog, rj dvajsettisočica.
Sia-jivgioi 3 dvajsettisoč.
Sioo-&Qyr]g, ov, 6 poet. jdaoi/.rjeg dva vladarja (Agamemnon in Menelaj).
Siooog 3 [Et. iz diyjog], at. Smog, ion. Si^og 1. dvojen, dvojnat, dvogub; v pl. oba, dva. 2. dvoumen, dvoličen.
Siozd^co [Et. iz dtg, lovrjfu] dvomim.
Si-oxoXog 2	(oTt/./.or) poet. dvakrat
spremljan (od Kreontovih ljudi); 6i-oto/.oi ddekcpat obe sestri (Antigona in Izmena, ki sta bili druga za drugo odvedeni).
St-GTOfiog 2 (oTopa) 1. z dvema izlivoma, izhodoma; StoTopoi ovujid/.-/.ovoi oSoi z dveh strani se stekata pota. 2. dvorezen NT.
Sio-yiboi 3 dvatisoč.
Si-rahavTog 2 dva talenta težek ali vreden.
8l-vAI£co precejam NT.
8 icp do 10 g 3 [Et. čl, cpalvco) ion. dvogub, dvoj nat; pl. dva.
8l<paco ep. iščem, preiskujem, prebr-skavam.
Sip&sga, fj 1. krzno, usnje, koža.
2.	kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.
Sip&egivog 3 kožen, usnjat.
dupgela, 1) (dicpgevco) vožnja (z vozom), voz.
Supgevvrjg, ov, 6 poet. ki se na zlatem vozu vozi, voznik.
SipgijAaTEco poet. sem voznik, vozim se (po visokem nebu).
Sipg-rjAdrijg, ov, 6 (eAavvco) poet. voznik.
Sipgog, 6 [Et. dt-|-<jP{>, kor. bher, cpegco]
1.	vozni sedež, (bojni, popotni) voz.
2.	sedež, stol (brez naslonila).
Supgocpogsoficu pass. ion. dam se nositi v nosilnici.
8i-<pvrjg 2 (cpvf)), gen. so g, ov g, ion. poet. dvolik, dvoličen, dvojne postave Kevvavgoi.
8i%a [Et. podaljš. <)[\ 1. adv. a) narazen, v dva dela razdeljeno ali ločeno, na dvoje, vsaksebi, ijglflpieov razdelil sem jih na dve krdeli; 8iya nglco razžagam, 6lya izoieco ločim, delim, 8lya e% ndv-vcov popolnoma sam, pred vsemi drugimi ; b) nesložno, različno, nasprotno, dtyo. orjg yv(>)iir)q drugače nego ti misliš ; čiya ylyvopiai tlvog ločim se od koga, diya ai yvojiMU eyiyvovTO mnenja so bila različna. 2. praep. z gen. (nav. zapostavljen) ločen od, daleč od, brez, nolecog brez zapovedi (ukaza) meščanstva.
8iyd-8e adv. na dve strani, na dvoje.
8iyd^co (diya) delim, ločim od, razdvojim Tivd "/.ara Tivog NT.
8iyjj — diya adv. ločeno, na dvoje, na dva dela.
8i-%t]Aog 2 (yr]h)) s preklanimi parklji, dvoparkljat.
adv. (6iya) ep. v dva dela, na dvoje razdeljen, dvojno; duyfta de pioi y.gadir) piepiove na dve strani mi srce hrepeni = omahujem med dvema sklepoma.
SL^&aSiogS ep. dvojen, dvoj nat; n. pl.= adv. na dvoje.
8Lyoyvcopoveco (yvcbpiri) sem različnega mišljenja, sem nesložen.
8tx6-’&ev adv. (diyd) od dveh strani; pren. iz dveh razlogov.
8iyoaraaia, ion. Irj nesloga, prepir, razpor, razdor NT.
8ixooxa.TEco (8iya, ovijvai) razidem se, ločim se, razprem se s kom jzgog nva.
8ixoTO[ieco (diya, Tepeva) presekam ali razdelim v dva dela, od-, izločim, grozovito kaznujem NT.
8lxov, 8ix&g adv. — 8lya.
8tipa, fj žeja.
Slipaiai ajol.	dupcboi.
Siipaco, fjg, fj itd. (dlipa) 1. sem žejen, žeja me. 2. pren. silno po-, zaželim, koprnim po, tlvo g in z inf.; NT dt-xaL0ovvi]v žejen sem pravice.
8Lipiog 3 poet. žejen, suh.
8Lipog, ovg, to žeja.
8t-yjvxog 2 (ipvyf]) kdor ima razdeljeno ali razdvojeno srce, dvomeč, neodločen, omahljiv; subst.o omahljivec NT. 8ico (gl. detdeo) [aor. ediov, Sle, gl. Slepiču] ep. 1. prestrašen pobegnem, bežim-2. bojim se, tlvl za koga, pifj da ne. Scco^eAla (o/Jo/.dc) r/ plačevanje dveh obolov za vstop v gledališče. 8leoypa, avog, to (dubxco) 1. zasledovanje, lov. 2. to, kar se lovi, divjačina.
8icoypiog, 6 (dicozoj) preganjanje, zasledovanje NT.
8i-co8vvog 2 (ddvvy) poet. zelo boleč, bolesten.
81-cofrsco (gl. (Meča) 1. act. a) sunem ali vtaknem skozi kaj, Tag ysigag dtfl rž)g y,6gi)g vtaknem roke v rokav (da tako pozdravim perz. kralja), pre-drem; b) razpeham, razrijem, raz-derem ■/.grjpivov. 2 med. odbijam, odvračam od sebe, potisnem nazaj, odklanjam, zametavam, zaničujem ydgiTag, evvoiav, razmetavam, uničujem OTgaTov; o/Aov prerijem se skozi, prederem množico, Aoyov hitro končam pogovor.
Sicoudfrco = Sidr/M.
8ieoxTEog 3 a di. verb. od dicbxco treba je preganjati, zasledovati.
199
d ozea
dicontrjg, ov, 6 preganjalec NT.
Siconco [fut. dicb^a, -opai, a or. edia^a, pf- čediaya, pass. pf. čečicoypai, aor. čfhcb/flrjv, vzpor. obl. aor. 2 sdi.dr/.aOov]
I.	act. 1. trans, povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim vijag; agpa vozim se; podim, nebloio po ravnini, prepodim, odpo-dim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu Tiva, pridem prepozno, zapoznim se r d ovpjdaivovTa; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iz-tiram sz yrjg; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj Tipdg, fjdovag; dizaio-ovvrjv iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem;
e)	sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče ygaq>f]v diazo) rtrdg, Tivd Tivog, v iv 6 g sveža, diaz.a ftavavov tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam.
II.	med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, vcp’ fjdovrjg didzopai hitim od veselja, veselje me podi, žene; Tivi trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, nedioio po ravnini, dopoio od hiše.
<5icoporog (di-opvvpi) poet. zaprisežen, s prisego zavezan.
Aicov, (ovog, 6 iz Sirakuz, Platonov prijatelj.
Aicbvrj, 7) Afroditina mati.
Aicovvoog gl. Zlidvuaog.
dico^ig, sag, fj (dicbza) 1. preganjanje (tudi sodnijsko), tožba Tdv ddizovv-vav. 2. težnja, hrepenenje, hlepenje.
Aicbg^jg, eog, 6 vodja Epejevpred Trojo.
Sidogv^, vyog, fj (di-ogvooa) kopanje; jarek, prekop, rov.
dl-COgcbgVHTO gl. di-ogvooa.
dprjfrfjvai gl. <)apd'Qo>.
dprjoig, ecog, fj (dapvrjpu) ep. krotitev, krotenje.
SfifjTEiga, fj (daiidco) ep. krotiteljica, premagovalka.
djicorj, fj ep. sužnja, dekla, služkinja.
Sficoig, (dog, fj = dpuofj.
dficog, aog, 6 (k d omare, zahmen) ep. suženj, sluga, hlapec.
Svonaki^co [fut. Svona/.igo>\ ep. semter-tja suvam, stresam, udarjam koga; gdzea ogrnem, zavijem se v.
Svocpsgog 3 (dvogpog) ep. poet. temen, mračen, nočen.
Svocpog, 6 tema, mrak.
Soaooono [def. aor. med.; cj. 3 sg. dodooe-rctt] ep. zdelo se je, videlo se je.
Ao/3r]Qog, fj mesto v Pajoniji; preb. ol Aoftrjgeg.
Soypa, ato g, to (dozea) 1. mnenje, misel, načelo. 2. sklep, naredba, povelje, verska resnica (zapoved) NT, doypa noiovpai sklepam.
8oypaxi^opai pass. pustim, da se mi dajejo postave, veleva mi kdo NT.
6oy fiar o jz o lečo sklepam.
Soifj, fj ep. sumnja, dvom.
Soiog 3 [Et. iz rhvot-jog, slov. dvo-jen, gl. dvo] pri Hom. samo dual in plural. dvojen, dvoj nat, dva, oba.
Sonda in Soneva (dezopai) ep. pazim, gledam na kaj, opazujem, pričakujem, oprezujem, prežim na; pt. pf. med. dedozijpšvog čakajoč, prežeč.
Sonsa [Et. lat. doceo, gl. dezopai. — Obl. fut. dd£co, aor. sdo^a, pt. dedoypai, poet. dozfjoa, aor. sdozrjoa, pf. dsdo-zrjza, dedozrjpai] 1. trans, a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj vL ali inf., vi viva kaj o kom, rovvovg Ti dozsiTe kaj mislite (se vam zdi) o teh; doza, dg dozcb = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); tovtov, ndg dozelg zafhjftgioev kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; rd dozrjiHvro. kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, de-dozvai ti vi sklenil je kdo; rd dedo-ypeva sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; dotgavTi ygfjpaoi neiofHjvai ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. Sozdov, ovoa, -ovv dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, dsdozijoai nag’spol yevvaiog dvfjg imam te za plemenitega moža; c) Sondo poi (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) SonsT poi zdi se mi, menim, nagci to dozovv vpiv proti
vašemu mnenju ; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez poi); edo|s poi tl ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, vama to se je sklenilo, to so sklenili, edoga azovaai menim, da sem slišal; z inf. cbg epoi doxelv kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem
mnenju; pt. do£av (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično dobama vama, doijavvog de vovvov ; ra dobama sklepi, ra doKovvva voig avdoconosg kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.
doKrjpa, avog, vo (dos.eco) poet. 1. prikazen. 2. dozdevek, mnenje. dČKrjoig, ecog, fj (dov.eco) mišljenje, (neutemeljeno) mnenje, slutnja, domnevanje, dozdevek, videz, vera na dXp-fjeiag-, doKijosv elnelv izreči mnenje, slutnjo, domnevo.
doKipa^co [fut. doy.ipdoco itd.] 1. (pre)-izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem vi, veva. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem dvfhgcnnovg. 3. v Atenah : o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.
doKipaoia, f] izkušnja (posebno državnih uradnikov), izpraševanje, preiskava, pregledovanje. doKipaozfjg, ov, o (dOMpd^co) izpraševalec, preiskovalec.
1. izkušnja, izkušenost, preizkušenost NT, iv a yvd> v/)v doxipfjv da bi spoznal in izkusil. 2. potrditev, potrjenje NT. donipog 2 (čo/ieco) 1. (pre)izkušen, sprejemljiv, sposoben, zanesljiv. 2. gla-sovit, imeniten, ugleden, spoštovan, veljaven; doMjiog eifu sem na dobrem glasu. 3. prijeten.
doxog, 6 (deyopai) 1. bruno, tram, greda. 2. pričakovanje, ev doy.oioiv e^&gcov v odvračanju (odbijanju) sovražnikov.	[ lokav, pretkan.
doAegog 3 (do/.oc) prebrisan, zvijačen,
d0KLjJ.fl, fj doKLjUOV, vo
doAio-pv&og 2 poet. zvijačno prigovor-jen (podtaknjen), y.evvga skeleče bolečine.
doAid-novg, jtodog, 6, fj poet. zvijačno se bližajoč z lokavim korakom. doAiog 3 ep. poet. — do/.egog. doAioco (3 pl. impf. NT edo/uovoav) varam, goljufam.
doAi%-avAog 2 ep. dolgocevna!, z dolgo cevjo.
doA.Lx-£y%fjg 2 (eyyog) ep. z dolgim kopjem (oborožen). doXiy-fjgezpog 2 (eosvitov) ep. z dolgimi vesli (opremljen).
doAi^o-dgopog, 6 (dgapelv) tekalec za stavo, tekmovalni tekalec. doAt^og 3 [Et. lat. in-dulgeo, prv. pom. vztrajam; slov. dolg, gršk. evde/.e/jjg vztrajen] ep. dolg, dolgotrajen, dožt-ydv y.avavs:ivovot tov X6yov govore brez prestanka.
doAt^og, 6 okrog 20 stadijev dolga dirjalnica, dirjališče, ki se je moralo sedemkrat preteči; d6Xiyov ffeco tekmujem v dolgem (trajnem) teku. doXLyo-OKiog 2 (oy.id) ep. dolgosenčen. doAoeig 3 (do/.og) lokav, zvit, zvijačen. doAo-pfjzrjg, ov, voc. -vd I lokav, zvit, (pfjvig) ep.	j prekanjen,
doAo-prjzig, tog, 6, fj ep. | zvijačnik. ZloAojteg, oov, oi majhen narod v južnem Epiru.
doXo-jiXoxog 2 (nXeyco) kdor spletkari, dela spletke, spletkarski, spletkar. doAo-jiosog 2 (nosečo) varljiv, zvit, prekanjen, mamen, dvdyyci mamilen čar (Nesov, katerega se Dej anejrani mogla ubraniti).
doAog, d [Et. lat. dolus] 1. mamilo, vada, past, zaseda. 2. zvijača, spletke, goljufija.
doAocpoveco (doXo-cpovog) zvijačno, zavratno umorim. doAocpovia, fj zavraten umor. doXo-(povog 2 poet. zavratno moreč. doAotpgoveco (doXo-cpQCOi’) ep. nav. pt. pr. mislim na zvijačo, izmišljujem zvijače; pt. lokav, zvijačen. doXocpQoovvrj, fj ep. zvijača, goljufija; pl spletke.	[ varav.
doAo-cpgcnv 2 (cpgoveco) prevarljiv, zvit, doAoco (d6Xog) varam, goljufam;' pog-(pf/v preoblečem se.
AoAcov, covog, d Hektorjev oglednik. doAcov, covog, 6 (dozog) majhno bodalce. doA-comg, tdog, 6, 17 poet. z zvijačnim Pogledom; lokav, zvijačen.
^dAcootg, ecog, fj (doA6a>) prevara, go-ijufija.
arog, ro (didcopu) dar, darilo NT. °°psv(ai) ep. — dovvai gl. didcofu. oo/iecu = dspcco zidam, gradim.
^dfiog, 6 [St. kor. dema, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. — adv. ddfiovds domov, v hišo.
^ovauevg, ecog, 6 (dora§) trstje, roja. &ovaxo-xg6cpog 2 (tgecpco) trstje rodeč, trstnat.
^ovano-yAoog 2 (yX6rj) [acc. -%Xoa\ poet. zelenotrstnat, z zelenim trstjem ob-rastel.
&dva'£, cv/.og, o trstilca, trstje; kar je iz trstike narejeno: strelica, puščica, Pastirska piščal.
lovečo ep. ion. 1. act. premikam sem-tertja, stresam, pretresam, maham, gonim, podim pred seboj. 2. med. nemirno se gibljem, vznemirjam se, upiram se, f) :AoLa edoveevo Azija je v nemiru ali vrvenju.
tj (doxeco) 1. mišljenje, mnenje, Predstava, nauk, domnevanje, dozde-vek, pričakovanje, misel, fj vcbv noA-Xčbv dolga javno mnenje; naga do^av, and dd^rjg proti pričakovanju, xava dotgav, do^rj po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; dogav Aeyeo povem samo svojo misel; do^av nageyco vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; ov ngog trjg do^pg ni mu v čast; sv do^atg ovveg ki uživajo velik ugled; dd£av eyco z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.
^0£d£a> [fut. do^aaco itd.] 1. mislim, menim, domnevam, smatram za kaj rt, nsQi nvog, do^ag do^a^co menim; v pass. veljam za kaj. 2. NT slavim, Proslavljam, poveličujem; pass. dosegam slavo, slavijo me.
do£av gl. doječo.
So^aap.a, aro g, ro mnenje, mišljenje. So^aarog 3 namišljen, kar si more kdo predstavljati (misliti), dozdeven, domnevan rgocpcp
do^ononsco (žtojrrco) sem častilakomen, častihlepen.
došononia, fj častilakomnost, častihlepnost.
doigooficu pass. (do§a) sem na glasu, veljam za koga.
dot;6-0o<pog 2 kdor misli, da je moder. doga, 7] (depco) (odrta) koža. dogariov, ro (dem. od dogv) majhno kopje, sulica, drog, kol (na katerem so nosili živež). dčgsi, dogrj, dogi gl. dogv. dogc-aAcozog 2 dogvaA-, poet. dovgui?.co-rog (aMonopcaC) s sulico vzet, s silo vzet, zasužnjen, podjarmljen, ndAig v naskoku osvojeno mesto.
poet. ep. v bo-
dogi-nzijzog 2 (zvdofiac) dogi-Apnzog 2 (AapPjdvco)
ju za-, priple-njen, ugrabljen.
dogi-fiagyog 2 bojaželjen.
AogcoHog, 6 ravnina in mesto v Trakiji. dognaAig, id o g, (gl. degnopcai) \ gazela, dogtcag, ddog, tj	j srna.
dogog, 1 6 ep. usnjat meh. dogog2 gen. od dogv. dogjteco (dognov) ep. večerjam. dognrjozog, 6 (dognrjozog) čas večerje, večer.
dognia, rj, ion. -it] večer pred praznikom „apaturije“ (ki se je praznoval z večerjo). dognov, ro večerja. dogv, aro g, ro [Et. idevr. derevvo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. dpag drevo, hrast. — Obl. ep. ion. dovgazog itd. in dougog, dovgi, dovga, dovgcov, dovgeooc, poet. dogo g, dogi in dogst, pl. dogi)]
1.	les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, dogaza lesovje.
2.	kar se naceja iz lesa: trojanski konj -/.oIaov dogv, drog, kopjišče, kopje, sulica, slg dogv d<piyf.cac približal sem se do lučanja kopij, eni (eig) dogv avaozgecpco desno krenem.
3.	vojska, boj, bitka, dopt elAov zasužnjil sem, dovgi s silo. 4, a) kop-janik, borilec, vojska; b) plen.
8ogv-dXcozog 2 gl. čogi-dAcozog.
Sogv-dgsjiavov, to srpasto kopje, kopje s srpastim vrhom (== srp na dolgem drogu).
Sogv-^evog 2 poet. sobojniški, sotia gostoljuben; subst.d sobojevnik, vojni tovariš, bojni zaveznik, gostinski prijatelj.
Sopv-aaorjg, r/tog 1 M«) k°Pjevihteč, z, ' ’ '	3’ | bojevit, kopjeno-
o,	ij poe	sec, uovftoi bojne
c	r I stiske ali nadloge.
dogv-cpogeco sem dogvcpogog (telesni stražnik), spremljam, branim koga, vdan sem komu.
Sogvcpogrjfia, atog, to telesna straža.
Sogv-cpogog, 6 1. suličar, telesni stražnik ; pl. telesna straža. 2. nosilci drogov za odnašanje plena. 3. ocotr/-oiag branilec, zavetnik.
8oac-8cxog 2 = dcoot-di/iog.
Socug, ero c, r/ (didco,ui) dajanje, dar, darilo.
dooKov ep. a or. od dldcofu.
dozsog adi. verb. od didcopu.
Sozrjg, r/gog, o j dajaleCj darovalec, bla-°V’ I rajnik, izplačevalec.
SotLHog 3 kdor rad daje, radodaren.
SovX-aycoyEco (dov?,-aycoyog) odpeljem v sužnost, zasužnjim.
Sovreta, tj, ion. 8ovXrjCr], NT 8ovXia (dov/.og) 1. robstvo, suženjstvo, hlapčevstvo; odvisnost, podložnost; podjarmljenje ; dov/.dav vjvopevot prenašam, trpim suženjstvo, dovAeiav dov/.evco opravljam službo. 2. slu-žabništvo, posli, sužnji.
SovAsiog, ion. 8ovXrjiog 3 in 2 (douAog) hlapčevski, suženjski, robski.
SovAcvfia, atog, to 1. hlapčevstvo. 2. suženj, hlapec, hlapče, dekla.
SovAevco [adi. verb. čov/.evteov] 1. sem suženj, služim, sem podložen, pokorim se. 2. vdajam se r/dovaig, strežem yaotgL
dovhj, f} sužnja, dekla.
SovArjCt), f/ = dovhda.
8ovXrjiog 3 dov/.eiog.
8ovXia, f) = dov/.eia.
8ovXix6g 3 in 8ovXiog 2 hlapčevski, suženjski, fj/zag dan suženjstva, rob-stva.
AovXt%iov, to otok blizu Itake; Aov-Xl%iov&£ v Dulihij; preb. AovXi%ievg,
ecog.
SovŽifto-Seigog 2 ep. dolgovraten. dovXo-jiQEJtrjg 2 (jcgejzco) sužnju pristojen, primeren, suženjski, podel, malopriden.
8ovXog 3 hlapčevski, suženjski, podložen, podjarmljen; subst. 8ovXog, o
1.	suženj, sluga, hlapec. 2. podložnik. 8ovXoavvrj, f] hlapčevanje, sužnost. 8ovXoco (dovXog) 1. spravim ali pahnem v sužnost, zasužnjim, podjarmim, napravim za hlapca, za sužnja; med. podvržem si koga. 2. uklonim, upognem, ponižam, jemljem pogum; pass.
a)	postanem (sem) suženj, hlapec;
b)	uklonim se, izgubim pogum; vr/v yvdoj.ir]v postanem malosrčen NT, oivco dedovXcopcevog vinu vdan.
8ovXcooig, ecog, r/ podjarmljenje. Sovjcbco [aor. edovnr/oa, ep. eydovnr/aa, pf. dedovjvci] zamolklo donim, bobnim, grmim, ropočem, talg domač jvgog td dogata razbijam s sulicami po ščitih, bijem s čim ob kaj.
Sovnog, 6 hrum, hrušč, šum, donenje, bobnenje, ropot, topot, rožljanje; yegonXay.toc dovnoc (odmevajoči udarci) neoovvtai sv otegvoioi z rokami se bo bila na prsi.
8ovga gl. dogv.
8ovgdzsog 3 (dtipri) ep. lesen. 8ovg-r]vsxeg (eveyy.elv) adv. ep. kolikor daleč zadene kopje, za lučaj kopja daleč.
8ovgc-dXcozog poet. — dogc-akcotog. 8ovgi-xXeizog in 8ovgixXvzog (dovgi-y,Xvtog) 6 ep. slaven v metanju kopja, slaven kopjanik ali suličar. SovgL-KZTjzog 2 ep. dool~y.tr/tog. 8ovQL-Xy]nzog 2 poet. — doot-h/ntog. 8ovqo-86k7], f/ {deyopcac) ep. shramba za kopja, suličnik.
8ovgog gl. dogv.
8oy>), V (deyopai) sprejem, pogostitev, pojedina, gostija NT.
86ypcoq 3 in 8oy[i6g 3 ep. (po)prečen, poševen, počezen, po strani, kriv. — a dv. 8oyjua od strani 8gdypa, atog, to in 8gaypa (dgaooo-pac) ep. kolikor more roka obseči, peščica, rokovet, snopič.
203
Agvag
^Qayfisv co
^Qo.yfisvco ep. zbiram klasje, sprejemam, pobiram snopiče.
$qce&siv gl. dagfjdvco. dgaivco (gl. dgaco) ep. hočem kaj storiti, nameravam kaj. dgaKcuva, fj zmajevka, c'Aidov Erinije. keiv gl. dŠQy.ofj.ai.
dgdxcov, ovvog, 6 (degzofiai) zmaj. kača. dgdfia, avog, vo 1. delo, dejanje, čin. 2.igrokaz, igra; sioayoo predstavljam, igram igro.
dgdfiazinog 3 dramatičen. dgapavo - jioleco dramatično slikam, opisujem, upodabljam. dgafietv gl. vgeyco.
dgdfirffia, avog, vo ion. poet. tekmovalni tek, tek za stavo. dganezEvco (dgansvijg) pobegnem, zbežim, uidem, viva komu. dgdnerrjg, ov, 6 (6i.6Qdoy.0L)) 1. ubežnik, begun, uskok. 2. adi. ubežen, gineč, razpadajoč y./.rjgog.
dgdosZco (desider. od dgaco) poet. hočem, mislim, želim kaj storiti, nameravam.
6gdafiog, o, ion. dgr/Ofiog (6i6gdoy.(o) beg, ubeg.
dgdaaofiai d. m., at. dgdzzofiai [Et. kor. dergh-, strsl. podraga, Rand, Saum-. — Obl. fut. dgdgofiai, a or. sdga^dfirjv, pf. dsdoaypiai\ prijemam, grabim, popadam (kolikor more roka držati ali zgrabiti) vivog, vavva; e/,nidog oklepam se, trdno se držim upanja. dgaovrjpiog 2 (dodco) delaven, podjeten, kreposten, v o dgaovfjgiov podjetnost, odločnost, energija. dgdizdg 3 a di. verb. od dsigco ep. odrt, iz kože dejan.
^QaXM> V feb dgdvvofiai) drahma l.kot utež 4-32 g. 2. kot srebrni denar = 6 obolov (= 90 h).
6gačo [Et. kor. dera, delati. — Obl. fut. 6gdoco, pf. dedgaua, aor. pass. edgdo-vvjv, a di. verb. dgaoveog; ep. pr. ind. 3. pl. docbcooi, opt. 6gd>oifu\ 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, viva vi izkažem komu uslugo. 3. ayaf}ov vi, sv, za/.čbg dodco viva storim komu kaj dobrega, zazčbg dgaco viva prizadenem kaj žalega; dgaco vi si g viva, negi viva storim kaj proti komu.
i	6 dgčbv, dgdoag, dsdgazcbg storilec, krivec; va d gen pieva podjetje, načrti, naklepi, v d sv dedgaofieva dobrote; nav dgčbv vsaka usluga, navvog dgčbv-vog (fjdovfjv) pomoč v vsakem oziru. dgendvr), fj | (dgenco) srp, vinjak, Sgenavov, vo j zakrivljen nož. Sgsjzavrj-tpogog 2 (gpegco) ki ima srpe, cigfia s srpi oborožen voz. dgenavo-Eidfjg (sldog) srpast. dgenavov dgendvr]. dgenzco in dgenco [Et. kor. der, gl. degco, morebiti slov. drapati. — Obl. aor. sd-geipa] (od)lomim, (od)trgam, utrgam, obiram; med. trgam, obiram zase. dgrjafiog, 6 ion. dgaofiog. dgrjazfjg, fjgog, 6, feni. dgfjozeiga, fj ep.
ion. sluga, služkinja. dgrjavoovvt], fj ep. ion. spretnost (umetnost) v strežbi, postrežba.
Agilai, ol narod južno od Trapezunta. dgifivg [Et. najbrž lat. tristis iz dr Isti s]
1.	presunljiv, režoč, bodeč, skeleč, oster, rezek, trpek, bridek [dš?.og.
2.	silen, strasten, hud, strog fidyrj, yo?.og, fievog. 3. bistroumen, prebrisan.
dgifivvrjg, ijvog, fj 1. ostrost, reznost.
2.	strogost, strast, bistroumnost. dgiog, ovg, vo,pl.6gia, ep.poet. grmovje, gošča, šuma.
dgofiaiog 3 in 2 j (vgeyco) poet. tekoč, hi-dgopidg, adog, j ter, uren, deroč, dgo-6, fj	I fiata j!laoa v teku.
dgofisvg, ecog, 6 tekoč, v teku, tekalec. dgofiijfia, avog, vo = dgdiirjfia. dgofiiaog 3 (dgofiog) spreten v tekanju (letanju), hitro tekoč; v d dgofir/.a tekma, tek za stavo. dgofiog, 6 (dgafieiv) 1. tek, tekanje, dgoficp v teku, z naglim korakom, v diru cpsvyco, 'Osoj ; negi v ov nav-vdg dgdfiov ffeco bojujem odločilen boj; borim se za žive in mrtve.
2.	tekma, tek za stavo, dirka. 3. te-kališče, dirjalnica, vežbališče, dirkališče.
rosen, rosnat, po-rošen, moker.
dgoaog, 6 (nav. pl.) rosna kaplja; pl. rosa, tekočina, voda.
Agvag, ddog, fj driada, drevesna nimfa.
dgoaegog 3 poet. j dgoooeig 3 poet. , dgoacodrjg 2 poet. I
dgvivog 3 (dgvg) ep. poet. hrastov. Sgvfiog, 6 (dgvg), pl. vd dgvpa in oi dgvpoi ep. in poet. hrastov les, gozd, hrastje, šuma, grmovje.
Agvpog, r/ mesto v Fokidi.
Agv-oneg, cov, oi narod med Parnasom in Ojto.
Agvojiig, idog, f) poznejša Dorida. Agvdg necpahai prelaz na Kitajronu v Bojotiji.
5gv-oyog, 6 (eyco) ep. ladjina rebra, bok (ladje), opora.
Sgvjzzco [aor. edgvipa, pass. edgvcpUrjv] 1. act. ep. odtrgam, oderem, (raz)pra-skam. 2. med. razpraskam se. dgvg, dgvog, f) (gl. dogv) drevo, hrast. dgv-rdfiog, 6 (včpvco) ep. drvar. dgv-cpaKTov,v6 (cpgdooco) lesena ograja, pregraja (okrog sodišča in posvetovalnega prostora). dgvcpco = dgvnvco. dgcooifu, dgcocooi gl. dgdco. dv, dvrj, dvfiev, ovuevcu gl. dvoj. dvag, ridog, i) dvojina. dvaco [3 pl. dvocooi] ep. spravljam v nesrečo, n ar e jam (koga) nesrečnega. dvelv — dvolv.
dvrj, fj muka, bolečina, beda, nesreča. Avfirj, fj mesto v Ahaji. dvvapai d. p. [dvvcioai itd., fut. dvvr,oo-. /tat, a or. šdvvMhjv in edvvaofhjv, pf. dedvvrj/vai; praes. 2 sg. dvvr/, impf. 2 sg. edvvco; ep. aor. edvvrjoavo; ion. pr. ind. 3 pl. dvveavai, impf. 3 pl. edvveavo] 1. o osebah: a) morem, zmorem, premorem, mogoče mi je, sem zmožen; b) imam moč, sem vpliven, imam vpliv; aor. dospem do moči ali veljave; sem premožen, veljam; peya ddva^ai veliko premorem, pey lovov dvva/ncu imam naj večji vpliv, peya dvvapevog zelo vpliven, bogat, premožen, ol dvvdpevoi mogočniki, bogatini, veljaki; p,ahova dvvapai naga nvi imam pri kom mnogo vpliva; ov dvvapai, pr/ (ov) neilleaOcu ne morem drugače, nego da ubogam; s super 1. in tog kolikor je mogoče, kar največ tog dv dvvgvai n/.elovovg, dbg edvvavo vdc/pava — quam celerrime potuit, kar najbrž; ort dvvaivo, ooov dvvdpeDa po svojih močeh; c) odločim se, hočem z inf. 2. o stvareh:
a) vreden sem, veljam, znašam o ot-yXog dvvavai enva 6flo/.ovg\ b) zna-čim, pomenim, namerjam rooro, ov-dev d)J.o. 3. impers. dvvavai mogoče je, voloi Snagvnjvpoi za/./.igFjoai ilv-opevoioi ov■/. edvvavo žrtve niso hotele (imele) biti ugodne. dvvafug, ecog, tj, ion. gen. tog zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krep-kost, sila, živi jenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo vavvr/.g, jze^izfj; država; oi ev dvvdfiei dv reg mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost vrjv eprjv dvvap.iv ■/.atapaftdbv; zgovornost. 3. pren. a) u-gled, vpliv, moč; NT (tov Oeov) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, vrjv avvpv dvvapiv eyei je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek — etg, ngog, žara dv-vapiv po svoji moči, na vso moč, vneg dvvapiv črez moč. dvvapoco utrjujem, krepim, krepčam NT.
dvvaoig, ecog, fj — dvvapig moč, sila. dvvaozsia, ?) (dvvaovevco) sila, moč, oblast, posebno (samovoljna, nasilna) vlada; gospodujoča stranka. dvvaozevco sem oblastnik, vladar, vladam, gospodujem ev vioi, vivog. dvvaozrjg, ov, 6 (dvvapai) mogočnik, oblastnik, gospod, vladar, knez, ple-menitnik.
dvvazeco močan sem, mnogo premorem NT.
dvvazog 3 (adi. verb. od dvvapai) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, vivi na (v) čem, dvvavog yiyvouai, eiui morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; oi dvvavoi boljarji, plemenitniki, lat. optimates; ygypaoiv dvvavog premožen. 2. pass. mogoč, močen, dvvavov sovi z inf. ali a ec. e. inf., elg, žaret ro dvvavov, ev. vdov dvvavcbv, and v ov dvvavov po možnosti, po močeh; rog (fj, ooov) dvvavov s superl. kolikor je mogoče, kar; odog dvvavrj nogeveoilat hoden, zložen. — ro dvvavov možnost, moč, ra dvvava kar je mogoče,
205
dvo-s§sAeyzrog
kar se da izvršiti. — adv. Svvazčog zelo, močno, dvvarčog eyst možno, mogoče je, sme se. dvvp gl. dvvapat. dvvco, Svojat gl. dvo). dvo, op. Svco [Et. lat. dno, slov. dva, dve; nem. z\vei (got. twai), gršk. d(F)('o •dsza. — indecl. ali gen. dvolv, d v siv, dvoj)-, dat. dvolv, dvolot, NT dvoi\ dva, zard (dva) dvo = sig dvo po dva, ra dvo peorj dve tretjini, dvolv sveža iz dveh razlogov.
dvoxaL8sxa ep. - - dcbdeza dvanajst. dvoHaidend - prjvog 2 poet. dvanajst-dvoco dvdoj.	[ mesečen, leten.
ddgopat poet. odvoopat tarnam, objokujem, obžalujem, dug, -Sv- [Et. got. tuz-, stvn. zur, nem. z er-] neločljiva predpona; izraža nekaj nesrečnega, neprijetnega, neugod- j nega (slov. brez-, ne-). dvo-drjg 2 ep. ki veje nasproti, nasproten, nevaren, silen, neugoden, zoprn. dvo-d&Atog 2 poet. zelo nesrečen. dvo-alcov, ©rog, 6, fj poet. nesrečno živeč, nesrečnik.
dva-dAyrjzog 2 poet. brezčuten, brezsrčen, trdosrčen.
dva-dAcozog 2 (a)dozopat) kar se da težko ujeti, težko dosegljiv, težko doumljiv, prost revo g. dvo-apfiazog 2 ( dvoavajd.) poet. ka-mor se težko pride, težko dostopen. dvaapspla, r/ dor. ( dvappsgia) nezgoda, nesreča.
dva-dppogog 2 ep. zelo nesrečen. dvoavaa%ETBCQ težko prenašam kaj rt, zelo trpim vsled vnd, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad sni rtvt. dve-avazgenzog 2 kar se težko poruši ali prevrne, težko porušen. dva-avszzog 2 (dv-šyopat) kar se težko prenaša, neznosen.
dvo-dvepog 2 viharen, buren; neutr. sing. kot adv.
dva-andAAazzog 2 (ajz-aAAaooco) poet. kar se težko odvrne, težko odvraten, odevat trdovraten.
dva-anorpEJizog 2 (djto-rgsjzco) ki se da težko odvrniti od česa. dva-apearog 2 (ageazopat) komur je težko ustreči, komur ni kaj prav, čemeren, nezadovoljen.
dva-agiazozozsta, p (zizr(o) ep. nesrečnega junaka mati.
8va-avAog 2 (avALljopat) kar napravlja bivanje pod milim nebom neprijetno, neugoden, negostoljuben.
dva-fddazazzog 2 (ftaoragco) ki se težko prenaša, težko prenesen, neprenosljiv NT.
Sva-fldzog 2 (ftaivco) težko dostopen, nedostopen, nedohoden, nehoden.
SvaflovAla, ry poet. nespamet, nepremišljenost.
SvayEVEia, j/ neplemenit (nizek) rod.
Sva-yEvrjg 2 poet. preprostega, neplemenitega rodu.
8va-yvcoazog 2 ki se težko spozna, težko razumljiv.
8va-yorjzEvzog 2 ki se težko očara ali prevara.
8vo8atpovia, )) poet. nesreča, nezgoda.
Sva-daipcov 2 nesrečen, neprijazen, sovražen.
8vo-8axgvzog 2 poet. žalosten, bridek
ddzgva.
8va-8ta/3azog 2 težko prehoden.
dvo-Stdftszog 2 ki se težko uredi.
dva-SispEvvTjzog 2 ki se težko poišče ali izsledi
dva-etdrjg 2 (sldog) neličen, grd, spačen.
8va-sx/3azog 2 od koder je težko najti izhod.
8va-EXJiEpazog 2 komur se težko uide, neizbežen, nepremagljiv (v. 1. dvo-ezjzegavvog kar se težko izvrši ali konča).
Sva-sAjug, (dog, 6, f\ obupen, brezupen.
dva-eAntazog 2 nenaden, nepričakovan; sz dvoe?.morcov nenadoma, nepričakovano.
dva-spflazog 2 ((jaivoo) težko dostopen; ro dvašujiarov nedostopnost, nedo-hodnost.
dvo-spfloAog 2 (ep-jUdA/M) kamor se težko vdere, ki se težko napade, nepristopen.
dva-evzegia, )y ) (evrsgov) driska, gri-
8vg-evzeqlov, ro / ža, kolika NT.
SvoEvzspizog 3 ki ima grižo, koliko.
Sva-E^ajiazTjzog 2 ki se težko prevara ali goljufa.
8vo-£%eAEyxzog 2 kar se težko izpodbije, ovrže, neizpodbiten.
dvo-ešrjvvocog 2 (eg-avuoj) poet. nerazrešljiv, nerazvezen deoptog. dvaeo, dvesto gl. dvco.	[len.
Sva-sQyog 2 1. težaven. 2. nedelaven, dva-sgtg, (dog 2 prepirljiv. dva-egtotog 2 (egi£co) poet. čemur se težko upiramo, nepremagljiv; atpta d. q)vočbv dehteč po (materini) krvi, ki jo je težko preliti. 8va-eQfirjvsvxog 2 kar se težko pojasni, težko razumljiv NT. dva-sgeog, covog, 6, r\ nesrečno ljubeč, strastno zaljubljen nvog. dva-eo/SoAog 2 dva-eptfio?.og. dva-svgstog 2 (evgiozco) ki se težko najde, težko najdljiv. dva-^rjXog 2 ep. nagle jeze, togoten, občutljiv; ljubosumen. dva-rjke^gg 2 (d/.yog) ep. boleč, bridek, prežalosten.
dvo-rfUtog 2 brez solnca, temen. dvorfptegia, r/ (f/lito a) nesrečen dan, nezgoda, slab uspeh, neuspeh. dve-7)%rjg 2 (rj'/ea)) ep. grozno hrumeč no/.eptog; prežalosten, bridek, frdva-tog smrt v boju.
dva-^a^.nrjg 2 ('dd/.aog) ep. ki slabo greje, mrzel, mrazen.
SvoftavatEco težko umiram, borim se s smrtjo.
dve-ftedtog 2 (dtdoucu) poet. grozen, strašen; df.tf.ta strašen pogled ali prizor.
dvo-ftsog 2 poet. bogu zoprn, mrzek, brezbožen.
dvo-fteganevtog 2 ('deoansvo)) poet.
komur se težko ustreže. dvo-ftetsoptat (vi{h)[u) med. sem nezadovoljen, sem slabe volje. dvag ato g 2 ki se težko ujame ali izsledi.
dva-ftgrfvifcog 2 (tigijveco) poet. prežalosten, otožen sizog, neutolažen figijvog. dva&vfiECO in med. (dvcr&vptog) ion.poet.
sem nejevoljen, sem žalosten. dvoftvfiia,)) 1.nejevolja, žalost. 2.malo-srčnost, boječnost, plašljivost. dva-ftvfiog 2 nejevoljen, žalosten, malo-srčen; dvoflvfiog eliti nvi kesam se radi česa, to dvofrvftov pobitost, žalost, malosrčnost, dvo&vftcog e%co sem ljubosumen. dvot dot. od duo.
dva-iatog 2 poet. težko ozdravljiv, ne-ozdraven, opyr/ nespraven, neutolažljiv.
dvotEgeco (lega) nesrečno žrtvujem, dobivam pri darovanju neugodna znamenja.
dva-mnog 2 neugoden za konjeništvo, nepripraven.
dvatg, ecog, f] (dvoftat) zahod, zaton, večer, ngdg rjkiov dvotv proti zapadu. dvo-Kdfiagtog 2 (p/.aftatgto) poet. ki se težko potolaži, težko pomirljiv, nespravljiv, neutolažen 'Atdov kiptijv.
J dva-xdti'Exxog 2 (y.av-e%co) neukroten, divji.
dva-xaxdnavoxog 2 poet. ki se težko pomiri, nespravljiv, neutolažen. dva-xaxangdxxog 2 (y,ava-JXQdnoco) težko izvršljiv.
dva-xaxdaxaxog 2 (y.art)-iov)];u) ki se težko uredi, poravna. dva-xaxacpg6v7fxog 2 ki se ne sme prezirati, nepreziren, nezaničljiv. dvo-xaxEgyaoxog 2 (y.av-egydgouat) ki se težko doseže, težaven. dvox£ ep. iter. k dueti. dvo-xskadog 2 ep. poet. grozno, neprijetno doneč; hudoben, zloben, q>dfta slab glas.
dva-nrfdrjg 2 (zijdog) ep. poln skrbi, ves v skrbeh, žalosten. dvG-xZvr)xog 2	1. težko premakljiv,
neokreten, okoren. 2. trden, neuklonljiv, neizprosen.
dva-xXetfg 2 (y.'/.eog) [gen. dvoyj.iog, acc. -y.Xea\ neslaven, brez slave, sramoten, na slabem glasu, razvpit. dvaxileta, fj poet. slab glas, opravljanje, sramota.
dvG-xotvcbvrjxog 2 (y.oiva>veco) nedruža-ben, odljuden, nepriljuden. dvaxoXaivco (dvo-y.o?.og) sem nezadovoljen, slabe volje, čemeren, nvi radi česa.
dvaxoXia (dvo-y.o/.oc) 1. čemernost, slabovoljnost, nezadovoljnost. 2. tež-koča, težava.
dva-xoXog 2 1.zlovoljen, nezadovoljen, čemeren. 2. neprijeten, mučen, težaven, dvay.oXcog dtdy.etf.iat, e%a) zlovoljen (nejevoljen, nezadovoljen) sem. dva-x6fitaxog 2 (y.opit£co) poet. ki se težko prenaša, neznosen.
$vaxgtiaCa, fj (-/.kodvvviu) neugodno vi'eme, nezdravo podnebje.
dtio-ngizog 2 (zgivco) poet. ki se težko razloči ali odloči, težko razumljiv, zamotan, zmeden.
<5ixx-Adyt<XTos’ 2 (f.oyi^o/xai) poet. neum-Ijiv, nedoumen.
fivo-pa&fjg 2 (,uavffavco) 1. act. kdor se težko uči, nepodučen. Z.pass. česar se je težko naučiti (razumeti), nedoumen, nepoznaten ideiv; kar se težko izsledi, to dvo/zaffeg prihodnost, katere ne moremo poprej spoznati ali razumeti.
<W,uat, ai (dvco) (solnčni) zahod, za-Pad, večer.
tivofiafteco poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, ffeolg proti bogovom; avdyxr) ovyl dvopia^ijreov s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.
^o-fiayog 2 {[id^opiai) kdor se težko premaga, nepremagljiv; težek.
Svo-fiEiAiKTog 2 ki se težko omeči, ublaži; neizprosen.
dvafievaCvco (dvo-pevfjg) sem nejevoljen, sem komu sovražen, jezim se nad kom Tuvi.
fivopeveia, fj (dvo-fj,evt)g) sovražno mišljenje, sovraštvo, mržnja, jeza, ev dvofrevetg. eku sovraštvo gojim.
(jievog) sovražnega miš-fivo/ievecov, ljenja, sovražen; subst. Pt. ep.	6 sovražnik — adv. 8va-
Sva-fievrjg 2	ficvcog e/oj Tivi (vročig xi-
va) sovražen sem komu. dva-pEza^eigiarog 2 (/x£Tayeintgo)) s Čimer se je težko baviti, ovgatog Česar se kdo težko loti, kar kdo težko napade.
Svo/irj gl. dvo/iai.
Svo-firjzrjg, egog, fj ep. mati, ki ni mati, ne-mati, hudobna mati. foa-uoLpog 2 poet. v	x ,	,
(lUoZga)	?e!reče,n’ bede“’ u-
a,'	’ n V bozec; ovoaoip opav
,°Te°S °P' I Mosten jogled.
^Vo'fioggpia, fj, ion. -iij (jiogcpij) ne-ličnost, grdost, grdoba, pokveka. &yo-vLnzog 2 (vintco) poet. kar se težko izpere, neizbrisljiv, neodpravljiv. Svo-vorjzog 2 (voeco) težko razumljiv NT.
Svavoia, r) (dvo-vovg) nenaklonjenost, sovražnost, sovraštvo, mržnja. dvovojita, fj brezzakonje, nepostavnost, brezvladje.
Sva-vovg 2 (iz dvo-voog) nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nejevoljen. Sva-vvfi<pog 2 (vvpuptj) poet. v svojo nesrečo zaročen.
dva-£v[i{ioAog 2 (§vu-j3d/./.(ij) s komer se težko občuje, nestrpen, nespravljiv. Sva-l-vvszog 2 (Jgvv-irjju) neumeven, nerazumljiv.
8va-o8piog 2 (dofiij) ion. smrdljiv, neprijetnega duha (vonja).
Sva-oSog 2 nehoden, neprehoden. čvo-omr/zog 2 kjer se ne more stanovati, nepripraven za prebivanje. dvo-oiozog 2 (oioco, (pego)) poet. i. ki se težko prenaša, neznosen. 2, kar se težko pridobi (doseže). dva-ofiffgog 2 poet. ki prinaša neprijetno deževje; jfef.rj neprijetno deževje, ploha.
8va-ogdzog kar se težko opazi, nepoznaten, neviden.
8va-ogyog 2 {6gyf)) poet. nagle jeze, srdit, togoten.
Sva-og/zog 2 (og/.iog) kjer se težko pristane, s slabim pristaniščem, nepri- * stopen, odljuden, pust, negostoljuben. 8va-ogvig, iffog, 6, fj poet. z neugodnim znamenjem, nesrečen. dvooofita, fj neprijeten duh, smrad. 8vo-ovgiozog 2 (ovgi^co) od neugodnih vetrov prinesen ali pripihan veipog. dvonaffeco sem nezadovoljen, sem nestrpen ngog Ti ali z si.
8vo-jzdf.oucrzog 2 (jrakaico) poet. nepremagljiv.
8va-ndgEvvog 2 poet. ?Jxzgov nesrečen zakon.
Ava-nagig, idog, 6 ep. malopridni Pariš, Laži-Paris.	[hoden.
Sva-nagizog 2 (jrag-ievai) težko pre-Sva-TCET&fjg 2 (jveiffo/zcu) nepokoren, neposlušen, uporen.
Sva-jtEiazog 2 (jreiffoo) ki se težko prepriča ali pregovori, dvcmeioToog eyco sem nepokoren.
Sva-jiEficpekog 2 ep. oblačen, viharen, neprijazen.
Sva-jzsgazog 2 (jregao)) poet. ki se težko preživi ali prebije aicov.
Svo-Jtezrjg 2 (jtijttco), ud v. -čog, ion. -scog ki težko pada, težak, težaven; picvdeiv ov dvonsvrfg ni težko ga spoznati.
Sva-jiivrjg 2 (nivog) poet. gnusen, zelo umazan.
Sva-nvoog 2, skrč. -nvovg (itveoo) poet. 1, ki težko diha, brez sape, zasopljen, zasopihan. 2. ki nasproti veje, nvoiaL močan vihar.
Sva-jiols/irjzog 2 (noAs/iso)) s komer se je težko vojskovati.
Sva-jto^LogKTjTog 2 (no/.ioozsoo) ki se težko oblega ali osvoji.
Sva-jtovrjg 2 ep. | trudapoln, teža-
dvo-novog 2 poet. j ven, naporen.
bva-novr/zog 2 (jtovšco) poet. kar se težko zasluži ali pridobi, težko pri-dobljiv, trudapoln.
dvo-jtopsvzog 2 težko prehoden, brez-poten, neprehoden, nepristopen, Tivi za koga.
Svanogia, 1) (dvo-Jiooog) težavna pot, težek prehod, tov novauov čez reko; pl. nepristopni kraji.
Sva-jcogog 2 nehoden, neprehoden, brezpoten, težaven.
Svo-jzoTfiog 2 poet. nesrečen, beden.
dvGjtpal-ia, >) (dvo-ngaz.Tog) nezgoda, nesreča (pri kakem podjetju).
Svo-jzgoaflazog 2 (jiooo-fiaivo)) težko pristopen ali dohoden.
dva-jigoaodog 2 težko dostopen, nedostopen, oduren, osoren.
Sva-jigoooiozog 2 (ngoo-cpego/zai) poet. neprijazen, nepristopen.
dvG-jtgooonzog 2 (ngoa-ogaco) poet. ki se težko pogleda, grozen, strašen, nesrečonosen.
dvo-ngoaconog 2 poet. neličen, grd, grozen.
8va-gIyog 2 ion. ki težko prenaša mraz, zmrzel.
Svaas^ELa, i) (dvo-oefi^g) brezbožnost, malopridnost, jcvdopicu dvooefleiav nakopljem si očitanje, da sem brezbožen.
dvooEfisco poet. ravnam brezbožno, zlobno.
dva-osfUjg 2 (oEjdo/iai) poet. brezbožen, zloben, malopriden; subst. brezbož-nik, zlobnež.
8vo-av[j,fioA.og 2 dvo-§v/uftoAog s komer je težko občevati.
dvo-zgajzE/log 2 dva-zgojzog 2
dvo-ovvojzzog 2 ki se da težko pregledati.
Svo-zaAag, aiva, av poet. zelo nesrečen.
Sva-zEzpiagzog 2 (Tszpiaigopiai) ki se težko izsledi ali spozna, temen, nerazumljiv.
dvo-zszvog 2 (tszvov) poet. nesrečen pri otrocih (radi otrok), jzaidovgyia roditeljica nesrečnih otrok.
dva-zrjvog 2, dor. Svazavog [Et. dvg, oza-vog, kor. sta, lovr/fu] 1. nesrečen, beden. 2. ostuden, mrzek (bogovom).
dvazofiEco (dv-ovopiog) poet. opravljam, grdim, sramotim, v iv d ti koga s čim.
(tošjtco) poet. trmoglav, trmast, svojeglavca, trdovraten.
8vozv%ea> (dva-TV/j'jc) [aor. edvovv'/j)oa, p as s. sdvovv/rplrjv, pf. dsdvovvyi]za\ 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, si g ti v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, 6 Tv/z o g čvoTvyd>v tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); sl želvo) yevog /irj dvovv/r/nev ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.
8vazvyr]fia, azog, to nesreča, nezgoda, poraz.
dva-zv^rjg 2 (Tvyrj) nesrečen, poguben, žalosten.
8vazvyta, fj nesreča, nezgoda, poraz.
Svocprj/iEoo (dva-ipi/piog) poet. govorim besede, ki p omenjaj o nesrečo, tarnam; dvocprj/iob /nev ov ne izrekam svojega veselja. 2. psujem, grdim, sramotim, dvocprjfzsig spis tvoje zlobne (hude) besede zadevajo mene.
dvocprj/iia, r/ 1. besede zlega pomena, sramotilne besede, psovke, preklinjanje, tarnanje. 2. slab glas, slabo ime NT.
dva-tpiAtjg 2 (ipušco) poet. nepriljubljen, ostuden, mrzek.
dvaipopsco (dvo-giogog) [impf. edvocpo-pow] težko (nerad) prenašam, nejevoljen sem, srdim se nad čim (eni)
TIVl.
dva-cpoQfuyiyyog, 6, ») poet. neskladen, žalosten, glasno tarnajoč.
dva-cpogog 2 (cpegoo) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, yvob/.iai zapeljiv, moten, zmeden,
bvocpoga težka nesreča. — adv. SvcHpogcog ayco zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, trti ev ooi dvocpogcog e/.ovva kar ti teži srce.
"Vcr-ppoveco sem nejevoljen, žalosten. ovc-(p^cov 2 poet. 1. neprijazen, sovražen, zaviden. 2. žalosten, nadležen.
3-	neumen, nespameten. ova-cpyXanxog 2 (cpvkdaoco) kar se težko čuva ali ohrani trd oe/cvov. ovc-^eiiiegog 2 (yeZ/xa) ep. zelo zimski, viharen, buren.
ovc-^etgcopa, atrog, trd (fteigoo/iat) poet. težek posel za koga trm, nepremagljiv naval vivog.
ovo-^Etgo-cog 2 (/sigoo/tat) težko premagljiv ali zmagi j iv. ovo^Egaivco (dvo/sor/g) [aor. edvoyegdva, fvt. dvoyegavd)] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (eni) vwi, xb z inf. 2. ne odobravam, za-tnetavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ee volg ?.oyoig; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.
bvayegeia, f\ 1. nepriličnost, ovira, težavnost, neprijetnost. 2. nejevolja, narzenje, čemernost. bva-^e^rjg 2 (yeig) s komer je težko Postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit Aoyog, bvc/egeg noiovgai trt, si težko prenašam, smatram za nevarno., ako. 2- o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. — adv. Svoyegčog eyco ngog ni mrzi mi kaj, nejevoljen sem. bva^ifiog 2 (yuhv) zelo zimski, grozen, strašen /ftcbv.
bvG%oQxog 2 poet. brez krme, negostoljuben.
8vo%()T/oT£Oficu med. ne vem si pomagati, sem v zadregi.
Svo-ftgrjarog 2 (ygdo/iai) neraben, nekoristen ; innog težko vodljiv. ^vcftcogia, t; (%a>gog) neugodna tla, kraj, neugodna lega. dva-doSr/g 2 (o£to) zoprnega duha, smrdeč, smrdljiv.
bva-cbvvfiog 2 (dvo/ia) ep. poet. na slabem glasu, razvpit, zloglasen, preklet, z nesrečnim imenom, nesrečen Ata g.
Svaconeco (tutp) storim, da kdo povesi oči, osramotim; pass. bojim se, plašim se trim.
dvocogsco (dvo-cogog) ep. imam težavno stražo, težko stražim.
Svzrjg, ov, 6 ion. potapljalec.
Svco (v at., v ep.) [fut. dtioco, aor. edvoa, -d/ir/v, ep. edvoevo, pf. Sedma, pass.pf. dedv/cai, aor. edmhjv, intr. dv-o/iai, dbao/Aai, aor. sdvv, dvvac, pf. Sedma; vzpor. obl. Svvco (samo prež. in impf.); ep. aor. ind. 3 .sg. dv, it er. dvoze, c/. Svoj, r;g, y, opt. dvr/ in Sv/.iev, inf. dv/cevac, imper. dvaeo, pt. dvao/ievog] 1. trans, a) potopim, pogreznem vavv;
b)	oblačim, oborožujem trsti/sa. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj trt, stotu, sZg, zatrti xv/.la, zatrti oneiovg, v no, ngog trt, yatat'grem pod zemljo,umrjem; za/ia-vog yvZa utrujenost je prevzela, se je polastila udov, dv /.uv "Agr/g boja-željnost ga je navdala, slično: ayog edv zgadir/v, /o/.og edv pav, dvoev eig Mavra skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, alzf/v oborožim se, opašem se z močjo;
c)	zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. dvcov).
Svco = dvo.
Svcb-Seza ep. ion. — debdeza.
SvcoSeza-fioiog 2 ep. dvanajst goved vreden.
Svcodeza-noAig, t, gen. tog, ion. dvanaj-steromesten, '"Icoveg Jonci dvanajsterih mest, zaveza dvanajstih mest v Mali Aziji.
Svcodezazog 3 ep. ion. = deodezarog.
SvcozacsczoaZ-fiezgog 2 ep. ki drži 22 bokalov ali meric.
SvcozaieizoaC-jtrj^vg 2 ep. 22 vatlov dolg.
6&, vo (samo nom. in acc.) ep. = dtu/za hiša, poslopje.
ScoSeza, oi, ai, trti indecl. (ep. tudi dvco-deza in dvozatdeza) dvanajst.
ScoSezdS-agyog, ov, b in 8ooSez-agyog načelnik, voditelj dvanajsterih mož.
ScoSeza - azak/iog 2 z dvanajsterimi vesli, dvanaj steroveseln.
Grško-slov. slovar.
14
ScoSeTca-atcvrog 2 žoga, sestoječa iz dvanajstero kož, dvanajsterokožen acpalga.
ScoSenarog 3, ep. SvcoS-, poet. SvoS.-dvanajsti.
ScoSsna-cpvhov, vo dvanajst rodov Izraelovih NT.
AcoScovt], 7] staro Zevsovo preročišče v Tesprotidi, AcoScovt v Dodoni. — adi. AcoScovaZog 3, fem.AcoScov/g, /dog.
Sed pa, avog, vo (depco) ep. poet. ion. 1. poslopje, hiša, palača, svetišče, stanovanje, soba, dvorana (pos. za moške). 2. rodbina, družina, rod, pleme. 3. NT streha.
Scopdztov, vo soba, spalnica.
Scbopev ep. 1. pl. cj. a or. od d/dcopi.
Scogsd, fj, star. Scogstd, ion. Scogefj (d/-deopi) 1. dar, častno darilo. 2. dobiček, čast. adv. NT deogedv v dar, zastonj, brez vzroka.
Scogeopat d. m. (dcbgov) [aor. šdcogtj-adprjv, p as s. sdcogfjfjrjv) 1. darujem, podarjam, obdarjam, podeljujem, počastim v iv d tivi ; vivi vd nag5 čpavvov naklanjam komu svojo naklonjenost (milost). 2. pass. obdarujejo me, obdarjen sem naga vivog.
Scogtjpa, avog, vo ion. poet. dar, darilo.
Scogrjrog 3 (dcogšopai) 1. ep. kdor se da z darili pridobiti, kdor rad sprejema darila. 2. poet. darovan, poklonjen.
Acogtevg, ecog, 6 sin spartanskega kralj a Anaksandrida. 2. o/AcogtsZg gl. Acootg.
Acog/g, /dog, fj 1. yrj pokrajina Dorida. 2. yvvY) Dorjanka, Acogtov, vd mesto v Nestorjevi deželi. — Acogtesg, slg, ol Dorci, glavno helensko pleme, potomci Helenovega sina po imenu Ačogog; adi. Acogiteog 3, Acogtatcog 3 dorski; adv. Acogtori po dorsko, po dorski šegi, v dorskem tonovem načinu.
ScogoSotcico sprejemam darila, dam se podkupiti.
ScogoSonr/pa, avog, vo sprejeto darilo, podkup, podmita.
ScogoSotcta, fj podkup, podkupljivost.
Scogo-Sonog 2 (de%opai) darila sprejemajoč, podkupljiv.
Sčogov, vo (d/dcopi) 1. dar, darilo, zaobljubljeni dar, častno darilo, dd)-gcovdicotjig tožba zaradi podkup o vanj a. 2. božja volja, naredba, previdnost fhsčbv.
Scogocpogeco (deogo-epogog) pri-, dona-šam darove, vtvi Ti darujem komu kaj.
Scogoepog/a, fj (dengo-epogog) prinašanje daril.
ScooL-SiKog 2 (d/y.)j) ion. kdor se podvrže pravici ali sodnijski razsodbi, t. j. kdor se ne maščuje sam.
Scorfjg, f/gog, 6, ep. Scorcog, ogoc, d ep. (d/dcopi) darovalec, delilec.
ScorZva^co ion. nabiram darove.
Scorivtj, f/ ep. ion. dar, darilo.
Scorcog gl. dcovfjg.
Scocoai gl. d/dcopi.
E.
E, e (e cpi/.ov) peta črka grškega alfabeta, kot številka e' - 5, ,e 5000.
& protlieticum [c/, d-, 6-, n. pr. s-ovihjoc, prim. slov. rdeč, nem. rot, lat. ruber] stoji pred X, g in E; e-Xa%vg, s-s/kool e, in e e gorje! joj! e [fič. iz afs, idevr. swe, swo: s, ol, 6g; podst. sewe, sewo; lat. suus (stlat. so-vos), slov. svoj, gršk. eog] 1. encl. acc. sing. pron. refl. pers. 3. osebe: sebe, se, gl. ov. 2. acc. sing. pron. pers. 3. osebe: njega, ga, njo, ga. e’ = sa — fjv gl. sip/.
t'a i - 1. rjv impf. od sipi. 2. poet. im plod šaco.
ta2 vzklik začudenja in nejevolje: oh!
ha! joj! hej! sag, eaav ep. e«, sdv. sapa, edyrjv gl. a,yvvpi. saSa, saSov gl. dvddvco. iaXtj gl. si?,co.
šaAcotea, sdXcov in sl. gl. dXiaxopai. iav [Et. iz sl-av, at. fjv iz fj-av, ion. dv iz al-av] s y.a/ v krazi xdv. Stoji vedno s konj. 1. v pogojnih stavkih: ako, če, kadar(koli). 2. v zavisnih vprašalnih
stavkih : ali, -li, če. 3. v razstavnih (dis-junktivnih) stavkih: eav ve .. . eav ve, sive — sive, bodisi — bodisi; eav ve... '/■ai gfj bodisi da — ali da ne, eav *a<’ če tudi, če prav, xai eav tudi če, tur iorj ako ne, razen, eav neg če pa, če res, če že, če sploh. 4. za oziralnimi zaimki -- dv, dnov eav dmetr/f) kamorkoli boš odšel NT.
carog, o [Et. iz Feaavog, evvv/m] ep. ženska obleka, krilo.
čavog 3 ep. poet. ogrinjajoč, odevajoč, mehek, tenek; o obleki, ki se životu lepo prilega.
ca£a gl. dyvvfii.
cap, agog, vo. at. gen. rjgog, dat. tjgi, ep. etap [Et. iz reoag iz idevr. wesr. lat. ver iz wesr, slov. ves-na] pomlad, dga vCp eagi v začetku pomladi, ngog sag na pomlad.
eagt-Sgejtvog 2 poet. spomladi na-, utrgan.
cupt^to (eno) prebijem, preživim pomlad.
eagivog 3, ep. eiagivog pomladnji, pomladanski dvflog.
eaoi gl. eiju.
čarat, -vo ep. ion.	g v vat, -vo gl. g g at.
iaveog gl. eaco.
eavvov, fjg, ov, skrč. avtov, ion. ecovzov [Et. ee, eol, eog (gl. e) in avvdg] l.pron. veti. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v plur. stoji tudi mesto dž-ž-tjžotr, otc. 2. posebne zveze: ev eavvcp eyevevo prišel je do pameti, pomiril se je; ol eavvov njegovi (lastni) ljudje, rti eavvcbv njih (imetje) domovina, o eavvrjg njen mož, 7] eavvov njegova žena, egi’eavvov sovi neodvisen je, tigri’ eavvov sam od sebe, nag’eavvd) doma pri njem.
e&tpftr] ep. 3 sg. a or. pass. (gl. idnvco) Padel je (nanj).
eaco [Et. iz sewajo, kor. se(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sii-men, nem. ver-saumen. — Obl. at. impf. eicov, fut. eaoco, aor. elana, iter. fut. med. s pas. pom. edoogai; ep. eideo, iter. impf. eiaozov, eao/tov] 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam yoXov, pu-
ščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); v iv d puščam na cedilu; ttgovovg prepuščam.
iacov gl. evg. efiav gl. jlaivo).
ifidofiaiog 3 (efidogog) sedmega dne, sedmi dan.
epddfiarog 3 in eflSopog 3 [Et. iz idevr. sebdmos, slov. sedem, lat. septimus] sedmi.
e^8op.f]xovxa indecl. sedemdeset. E^8o/zrjxovzdxig adv. sedemdesetkrat NT.
efldofiog 3 sedmi. sfisvog, fj eben, ebenovina. eflkgzo gl. 3d/./.(». e/Sgaiozt adv. hebrejski NT.
"E(igo g, d reka v Trakiji, sedaj Marica.
sy-yaiog 3 in 2 (■//)) poet. syyeiog 2 kdor (kar) se nahaja na (v) zemlji; domač.
eyyeyaaoi gl. eyyiyvo,uai. iy-yeLvaaftai [samo cj. eyyeivcovvat] zaplodim, zarodim v. eyyeXaozfjg, d poet. zasmehovalec, za-sramovalec.
čy-yeXaco poet. smejem, rogam se komu, zasmehujem koga v iv L, y.avd v iv o g.
hyyevr]g 2 (ey-yiyvogai) rojen v, domačen) ; fjeoi domači bogovi; soroden, prirojen vovg; v.av.d trpljenje (nesreče) lastnega rodu; adv. iyysvcog s prirojeno (očetovsko) zvestobo. Ey-yrjgdoxco [fut. eyyr)gdaogai\ postaram se, ostarim pri (v) čem vivi. ty-yiyvofiai med., ion. -yivogai [ep. pf. 3 pl. eyyeyaaot] 1. rodim se, nastanem, postanem v čem, stanujem, živim v, xonog polasti se me, loti se me utrujenost, postanem truden; vsadi se mi kaj, prirojeno mi je kaj noOog;
vivog eyyiyvevai (kdo) pozabi na kaj. 2. a) stopam med kaj, potekam, minevam med tem (o času); b) nastopam vi g /lyo)v. 3. impers. eyyiyvevai mogoče je, dovoljeno je vivi z (acc. c.) inf.; eyyevo,iievov ker (mu) je bilo mogoče.
iyyi^co (šyyvg) približujem se. eyyiov, eyyioza gl. eyyvc.
H*
ey-yA.voaco (y/.vvvg) ion. sem sladek, sladim.
ty-yXvmco [aor. sveyd.vipa] vrežem, vdol-bem, delam žlebiče v. šy-yvd[wizco (v tmezi) ep. notri upognem, upogibljem.
ky-yovog 2 sorodnik, potomec, vnuk, (-in j a), nečak(inja). eyyga<pog 2 pismen, (za)pisan. sy-ygdcpco 1. vdolbem, vrežem, naslikam, vtisnem vi vivi (v glavo) 2. vpišem, za-, napišem, vknjižim. ey-yvaZi£co (yvaXov) [fut. eyyva/J;0) a or. -ga] ep. izročam, vročam, dajem, podeljujem, vdihujem vi vivi. eyyvaco [impf. fjyyvcov in evsyvcov, a or. fjyyvrjoa in sveyvrjoa\ 1. act. in pass.
a)	jamčim, zajamčim se, porok sem za; b) zaročim viva vivi. 2. med. a) zajamčim se za koga, porok sem za vd us/./.ovva, obljubim; b) sprejmem poroštvo drugega, dei?.ai deučbv ey-yvai eyyvaaofrai nevarno (slabo) je, sprejemati poroštvo za malopridneže;
c)	zaročim se, viva s kom. ey-yvr], fj 1. jamstvo, poroštvo. 2. zakonska pogodba, zaroka. tyyvrjxf)gt 6 porok, vivog za kaj. fryyvfrev a d v. (syyvg) 1. od blizu, iz bližine, blizu, v bližini, v bližjem sorodstvu. 2. o času: blizu, kmalu. lyyvfri adv. ep. poet. blizu, kmalu. žy-yv[ivd£ofiai med. vežbam, urim se v čem vivi.
ey-yvog, 6 (šv, gl. yva?.ov) porok. iy-yvg (gl. yva/.ov) [comp. čyyvxigco, -ov; sup.iyyvxdxco, eyyvxaxa, syyiaxa]
1.	o prostoru: blizu, v bližini vivog (vivi), o syyvg bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, eyyvvEQCO vivog slvai yevei biti s kom v bližjem sorodstvu, eyyvg vi veiva vivog sem komu precej sličen. 4. pri števnikili: skoraj, blizu, malodane. ey-ycoviog 2 (ycovia) pravokoten. i:ySoimr)oa.v gl. Čovičem. ipEigco [Et. lat. expergiscor iz ex-per-griscor, kor. gerei, ger; eygijyoga iz sy-fjyoga po a or. spgsafrai. — Obl. fut. sysQO), a or. eyeiga, pass. i)ymi)rjv; ep. aor. pass. 3 pl. epegfrsv, pf. pass. 3 sg.
syf)yEQVCU, adi. verb. eyegveov; aor. med. fffgdjirjv, ep. eyo6inp>, eygevo, pf. eygfj-yoQq, plpf. E^orpfoosiv, ep. šygfjyogfra]
1.	act. in pass. vzbujam, pre-, obujam, postavljam, vzdigujem, NT ozdravljam; EyeiQB= aye vstani NT; b) vzbujam, izpodbadam, priganjam, začenjam ydov. 2. med. a) prebudim se, vzbudim se, pf. bedim, čujem; b) pazim na kaj, skrbim itegi vivog; c) NT vstanem (od mrtvih).
eyegoig, scog, fj (čysigco) obujenje, vstajenje NT.
čyeQzi a dv. (eyeigaj) poet. zbujen, buden, bodreč.
”Ey£Oza, f) (lat. Segesta) mesto na Siciliji; preb. 6 Eysazaiog. i:yfjy£gxai in sl. gl. šyeigco. Ey-xafr£^ojiai d. m. usedem se v kaj, utaborim se, naselim se, sedim v čem. eyxdfr£xog 2 (^y-yafrirjjju) nastavljen, naščuvan, 6 prežalec, zalezovalec NT. iy -nafti](dačo poet. vzrastem, dorastem v. &y-xafri8gvco poet. postavlj am, vmvkaj. šy-xafri£co, ion. fry-xax. 1. trans, po-sajam na s (g vi; aor. med. vaov zgradim, postavim. 2. intr. usedem se na, sedim na sig frgovov. iy-xa.frLavi]jii [intr. šyy.afriova[iai, fut. eyyMvaovfjoojiai, aor. £yxaveovr)v, pf syy.afreovrjya\ 1. trans, a) postavljam za viva fjye[i6va, posajam, de vi jem v viva ev vivi; icd/.iv viva Mv/.fjvaig pripeljem zopet v Mikene; b) ustanovim, napravim, uredim drj/nozga-viav. 2, intr. sem postavljen, obstojim; pf. eyy.afreovr]xa vvgavvog sem (kje) gospodar ali vladar. šy-xafrogjii£ojiai med. priplovem v pristanišče.
£yxafroQjuaig, scog, fj prihod (ladij) v pristanišče.
iy-xaivia, vd (y.aivog) posvečenje, praznik templovega posvečenja NT. ey-xaivi^(D obnavljam, posvečujem, potrjujem NT.
ey-xaico 1. zažigam, prižigam, zanetim.
2.	vžigam viva, vi; eyxaiojiai gonalov vžiga se mi podoba bata (kija).
sy-xaxeco (xaxog) postanem truden, opešam, popustim, naveličam se NT. Ey-xaXea> 1. zakličem komu, pokličem ga; dolžim koga česa, očitam komu
kaj xivi vi, pritožujem se, grajam, nva vivog, vi y.avd vivog, vjvsq (sceni) vivog. 2. tožim koga, vivi vi radi česa.
3.	tir jam od koga dolg.
mapa, avog, vo s čimer se kdo ponaša, jzaovvov blesk, krasota.
vy-xaXvnxco 1. act. in pass. skrivam v (pod) čem, zastiram, zavijam, zakrivam. 2. med. po-, zakrijem se, zavijem se.
vy-xava%aopai med. hrumim], y.oyXcp Piskam na.
’dy-xagnog 2 poet. rodoviten, plodo-nosen, v sir/ davek v sadežih, sadni darovi.
vy-xdgaiog 3 [Et. slov. črez (iz čers-)] prečen, počezen, poševen; VEi%og prečni zid.
vy-xagxeQ£co obvladam se; vi vztrajam pri čem, vi vi ostanem pri čem, držim se česa.
fy-xaxa, rov, vd [dat. eyxaoi\ ep. drob, čreva.
vy -xaxayrjgaaxco, vivi postajam pri čem star, staram se pri čem.
žy-xaxadeco trdno privežem na (ob) kaj vivi.
vy-xaxa^£vyvvpi poet. vpregam v, spajam, združujem, vivi s čim.
vy-xaxaxoipaopai pass. s fut. med., ion. spim v čem.
vy-xaxaxgovco poet. udarjam ob tla, plešem.
vy-xazaXap/3dvco 1. zasačim, zatečem, ujamem v čem, ognoig zavežem s prisego. 2. obkoljujem, zajemam (posebno v pass.).
vy-xaxaXeyco [aor.pass. eyxaveXeyyv] zbiram, vstavljam, vlagam v kaj.
vy-xaxaXEinco ostavljam, (za)puščam kaj v (pri) čem vi (ev) vivi; zapuščam, puščam na cedilu; pass. zaostajam (pri dirki).
vyxaxdXr)xpig, eiog, z) (ey-y.ava /. a uiti dv co) zajetje, ujetje.
- xaxapeiyvvpi mešam, pomešam med vivi; postavljam vmes, uvrščam.
vy-Ka.xap.Evco ostajam v čem (na prejšnjem mestu).
vy-Kaxamjyvvpi ep. vrivam, vtikam, zapičim, zabodem v vivi.
vy-Kaxaa7trjnxco 1. trans. poet. mečem doli v vi. 2. intr. padem na kaj,
udarim, treščim (o streli); vderem, napadem, nastopim (o bolezni). isy-xaxaxepvco vrežem v kaj ev vivi. f^-Kavaziftepai med. [ep. aor. eyy.dvi)evo, imper. eyyrir#£o] ep. zase položim v, skrijem v xoAsrtp; ovegvoig ženem si k srcu; ve/vr/ vi umetno kaj izdelam, '&vpip razmišljam kaj v srcu. ey-xaxi^co ion. - ey-y.a{H'C,0). ey-xaxoixsco stanujem, prebivam v, med ev vivi NT.
£y-xaxoixodopeco (se)zidam na, v eni
xagvegobv.
eyxavpa, avog, vo (eyy.aico) vžig, vžgano znamenje.
ey-xav%dopai med. hvalim se, baham se s čim.
ey-KEipai d. m. 1. ležim v, na čem; sem, nahajam se v čem ftAafiaig; bavim se s čim. — 2. nadlegujem, mučim koga s prošnjami, trdo prijemam, pestim, napadam, pritiskam, stoi.Aog evev.eivo silno je nadlegoval; preganjam, za petami sem komu; sovražen sem komu; noXvg volg ovpjitejdr)-y.ooiv imam za zelo važno, pripisujem veliko važnost čemu, zelo poudarjam dejanski izid. sy-x£Xevopai med. zakličem, izpodbu-jam, osrčujem; svoXepixov trobim za napad.
£yxeXevap6g, 6 poklic, doziv; sg cUAzj-Xovg medsebojno pozivanje na hkratno veslanje.
eyKEXevaxog 2 pozvan, naščuvan. ey-x£vxgi^co vcepljam NT. ky-xegdvvvtui, ep.ey-KEQaco (tudi v t mezi) [ep. 3 pl. impf. pass. eyy.egd(ovvo\
1.	act. primešam, mešam v, vtepam, vzbujam. 2. med. napravljam, snujem, peydXa ngvjjpava velike nemire.
hy-xecpaXog, 6 (ev, xecpaXrj) 1. možgani.
2.	palmov stržen, palmovo perje. iy-KiQvrjpi poet. ey-xegavvvpi. ey-xX£ico, at. -xXfjco, ion. -xXr)ico 1. zapiram, zaklepam vivi, egxecov eyy.ey.Ai]-pevog v okopih zajet; yXcdooav imam jezik za zobmi, držim usta zaprta. 2. med. zaklepam se; zaklepam, zapiram pri sebi.
eyxXrjpa, avog, vo (ey-y.ai.eo)) 1. dolže-nje, obdolžitev, očitanje, očitek, opo-nos, ugovor, (za)tožba, pritožba, gra-
ja; syz/.r\pa Tunov pat, npog Tuva pritožim se nad kom, syzX7)pa jtouco tu navajam kaj kot krivdo, šyzXr]pa £/co Trn' tožim koga, sv sy z/.7) pavu yi-yvopau graja, napada me kdo, sz tu-vog zaradi česa. 2. krivda, pregrešek. ey-xX7jQog 2 (y.XfjQog) poet. 1. deležen (dedščine), 6 dedič, fj dedična; svvr) bogat; zaotyv7]T7] imajoč dedščino = 7) šyy./.rjOog. 2. usojen, odmerjen revi. by-xXr]uco, ey-xXfja) gL syzJ.sico. ey-xXivco 1. trans, nagibi jem, upogibljem, sl g ti, kam, jvovog v p, im byzsxXu-rcu trud (skrb) leži, sloni na vajinih ramah. 2. intr. a) nagibi jem se, uklonim se, upognem se, ngog Tiva naslanjam se, v alg zsupakaug pobe-šam glavo, pf. slonim na; b) obrnem se v beg, umikam se, nvi pred kom. eyxXuaug, ecog, fj nagibanje. by-xouXaivco ion. izdolbem globino, izvotlim.
by-xotXog 2 (zoV.og) izdolben, votel;
xa syzou/.a izdolbline, votline, jame. sy-xoupaopau d. p. spim, sv nvu v čem. sy-xoXdnxco ion. vdolbem, vrežem, vsekam.
by-xop/3oopau med. privežem si kaj, za stalno si kaj prisvojim, vaiteivo-(pooovvrjv pridobim si ponižnega duha NT.
by-xoveco (gl. dua-zovšeo) ep. poet. hitim, sem delaven, priden, hitro delam; pt. hitro, urno.
iy-xonij, f) zadržek, ovira NT. sy-xonxco vrežem, nadlegujem, zadržujem, oviram NT. ey-xoofisco ep. urejam v čem, spravljam v red nvi.
by-xoxog 2 ion. srdit, jezen; subst. 6 črt, sovraštvo, jeza, syzovov s/co nvi sovražim, črtim koga.
zadiram se v koga (nad kom) sni nva.
syxQdxeia, fj (sy-ZQavrjg) trdnost 1. 0-blast nad samim seboj, zdržnost, zmernost, brzdanje. 2. utrjenost, stanovitnost, vztrajnost. byxQaxEvop.au med. sem zmeren, zdržen, vzdržujem se NT.
Ey-xQaxrjg 2 (zgdrog) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen ocbpara. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki ob-
vlada, vodi, gospodar, vladar, nvog česa; £yzgavr)g yiyvopai nvog spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; vaog eyxgaTr) noda vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; oi syzgavelg (naideov) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, nvog v čem. — sdv. -xd>g krepko, zmerno ag%co.
iy-xQtvco 1. izbiram za kaj, štejem med, prištevam med kaj NT. 2. pripuščam slg n; to OTadiov (acc. ozira). by-xQoxbco 1. vteptam, bijem. 2. med. tolčem, bijem, udarjam ob ixvypal d ’ t)oav eyzgoTovpsvai pesti so udarjale ob pesti.
by-xQvatxco ep. 1. skrivam v anodifi-
2.	primesim n slg ti NT. by-xxdopau med. pridobivam si v tuji dežeii (občini) posestvo. eyxxr]pa, aTog, to posest v tuji občini-£yxx7joig, scog, 7) pravica, pridobiti si posestvo v tuji deželi, posest v tuji deželi.
sy-xvxaa> ep. (v tmezi) primešam, pomešam, zmešam, tu nvu kaj s čim. by-xvxhog 2 poet. 1. okrogel, v krogu se vrteč, krožeč. 2. splošen, občen, navaden, b/zvz/ua paflrjpaTa ali Ta syzvz/M običajna, splošna izobrazba (znanosti in umetnosti, ki se jih je moral vsak Grk naučiti). ey-xvxXoco poet. vrtim, sučem v krogu (okrog) dcpfta/.pov; med. obkrožam, obdajam.
Ey-xvXtopai pass. valjam se v čem, zavijam se v kaj, zapletam se v kaj, vdajam se čemu slg sgcoTag.
I	noseč, v drugem sta-Ey-xVpa>v (zvco) \ nu; pren. napolnjen sy-xvog 2 ep. I s čim,poln česa nvog’, J tt]v ijyvyj)v duhovit. by-xvnxco pripogibam se (na bližnje zlo), sklonim se v kaj, pokukam v kaj, ogledavam (zlo svojih bližnjih), pt.pf. syzszvcpa>g pripognjen, zgrbljen. sy-xvQEC0 in ey-xvQco ep. ion. poet. [tut. syzvgoa), ion. -ozjaco, a or. svszvgoa, ion. švszvorjaa] zadevam, naletavam na, srečam koga Tivi, Tuvo g; d/.oyur]g noX-Xrjg nihče se ne meni za me. 2. dosežem kaj, zabredem kam, padem v nesrečo nvu.
šy-xco[uat;co (t/y.(i)iuov) [fut. eyxcogidoco; •ogat, pf. šyy.ey.O)giay.a] hvalim, slavim, Poveličujem viva vavva; eni Ttvi, /.cm/, zaradi česa.
žVHcbfuov, to (yyj>uog) hvala, slava, Poveličevanje, slavospev.
EVQ£-{id%rjg, ov, 6, dor. -ydg (eyeigco) boj vnemajoč, bojevit (pridevek Parade).
EypEo in sl. gl. eyeigco. syQVy°Qa> syQrjyo(>'d'<j. gl. syeiQ(0. fy<2Vyo()dco (samo pt. syQ)]yooooyi’) ep. bedim, čujem.
EyQrjyoQZL (syQr)yooa) adv. ep. budno, buden, bedeč.
^erjooco (šyeiQ(o) ep. bedim, čujem. Ey-Xaklv6a> [pf. pass. eyy.eyakivd)0'ihu] obuzdam, brzdam.
^-^agdrrro vrežem, vdolbem, včrtam, vkujem Ttvi, si g vi. hieirj, fj ep. (eyyog) kopje, sulica, eyyeiy iy-ey.aoTo odlikoval se je v boju s kopji,
£?-^etpeco (yeig) [impf. šveyeigovv, plpf. 2 sg. eyy.eyeigriy.yg] 1. polagam roko na kaj, lotevam se, p oprijemam se česa, poskušam kaj, začenjam, ocpa-7 ni g napravljam klanje; not odpravljam se kam. 2. napadam Ttvi. Eyxeigyga, avog, to podjetje, početje. EyxetQ7]oig, ecog, y podjetje, započetje. EyXEi(>yTinog 3 podvzeten, podjeten. EyXEtQt6iog 2 kar se drži v roki, priročen; subst. to eyyetgidtov bodalo, bodalce, meč.
Ey~XEtpi^co [impf. eveyeigtijov, pf. eyy.e-XE'Qiya\ (yeig) 1. act. vročam, izročam, zaupavam. 2. med. jemljem na se, prevzemam -/.tvdvvovg.
EyXEtpi-'9'ETOQ 2 (TiOfj/u) ion. izročen, vročen.
dyxEAvg, vog in eco g, tj [nom. pl. -Xvsg, ~lstg, gen. kecor] jegulja.
EyXE<fi-gcoQog 2 [Et. syyog in gago g, strsl. mera,, slava; Vladi-meri, = Vladislav] ep. slaven (izurjen) v kopju, slaven kopjenilc.
EyXEc-naXog 2 (ndkkco) kdor vihti kopje, kopje vihteč.
Ey-Xsco [gl. yeeo; ep. 3. sg. cj.praes. sy-/My, ind. a or. eveyeva] vlivam v, nalivam, natakam, dendeooi v kozarce; Ttvi komu; napolnjujem. 2. med. na-
livam, natakam si, si g vr/v yslga v svojo roko.
eyx°S, sog, ovg, to ep. 1. kopje, sulica.
2.	robce: orožje, meč, strelica.
ey-xga.vco ion. udarjam ob (na) kaj, etg tl porivam.
sy-xQignTco ep. ion. poet. [aor. eyygig-■ipa, pass. eveygigq)'dyv; ep. švixgignTco\
1.	trans, storim ali pustim, da kaj zadene, trči, trešči ob kaj, pritiram, pripodim, približam, primaknem, pritisnem čemu vivi, 2, intr. in pass. zadenem ob kaj, trčim, treščim ob kaj, približam se, primaknem se, pri-drevim, napadem vivi; ekdcpoig lovim, (uy.M) doTstp syyoiuAj/i}slr>o. kopje, ki je prodrlo (se zabodlo) do kosti, donid5 ev^gigcp-ifeig pritisnjen na ščit.
sy-XQico 1. trans, pomažem, mazilim NT. 2. intr. vderem, zarinem se v.
ey-XQovi^co 1. prebijem čas, obotavljam se, odlašam. 2. pass. zastarim, ukoreninim se.
sy-XC0QEco dajem mesto čemu, dovoljujem, dopuščam; impers.šyycoQelmogoče je, gre, čas je še, Ttvi s sled. inf.
ey-X<i>Qiog 3 in 2 domač, domovinski, običajen; subst. 6 domačin, rojak; vijoče yyg prebivalec.
ey-XcoQog 2 poet. — šy-ycbgiog.
sycb [Et. lat. ego, slov. jaz(star. az), nem. ich (got. ik). — eyco6a eyd> oida, šya>gau sycb digat, xayd) = /at sycb, dor. ep. iycbv, gen. egov, ep. egeo, egelo egev, egeflsv, enkl. gov, ep. gsv (gl. ŠgOVOTl, gOVOTl, TOV gov — egov ŠOTI,
Tov egov)-, ..- dat. šgoi, enkl. got, g’;
— acc. ege, enkl. ge, g’-, — dnal. vd), vdn, vdkv, gen. dat. v6)v, vduv; acc. ven, vibi, — plur.nom.fjgelg, ion.fjgeeg, ajol. dggeg-, gen. fjgčbv, ep. ion. fjgecov, ep. ijgeicov, dor.dgav; dat.fjglv, ep. fjgiv, fjgiv, ajol. dggtv, fjgiv; acc. ijg&g, ep. ion. fjgeag, ep. fjgeag, fjgeag, fjgag, ajol. (luge] jaz, mene itd.; sg egev iz moje hiše, vi šgoi; kaj meni to mar? NT.
eycn-ye poudarjen eyd) jaz zase, vsaj jaz.
sddrjv gl. da.
eSavog 3 ep. okusen, ljubek, prijeten skatov.
sSdofoJazo gl. daioLUU. čSa<pi£co (Maqpog) (po)rušim do tal, poteptam v tla NT. eSacpog, ovg, to [Et. kor. sed, gl. o<5og] temelj, tla, dno, pod; novapov struga, eg edagiog zafisiAov, zavšozaipa do tal (popolnoma) sem podrl, razrušil. sSdeiaa, tdediaav, eSsidipev gl. dsidm. ideSpfjazo, sSsipa gl. d šum. eSekto gl. dšyouai. eSnopa, aro g, ro (Mm) jed, jelo. čSegzeov adi. verb. od Mm, treba je jesti.
ESsaz-ijg, ov, 6 (Mm) ion. jedec, požeruh. iSsazog 3 razjeden, objeden, pojeden, použit ngog uvog.
idrjSsopai, sdrj8oxa, ESrjSozai, iSijScog
gi. ščco.
šdrjzvg, dog, r/ (Mm) ep. jed, jelo, jestvina.
eSuevcu gl. Mm.
edva, EsSva, mv, za [Et. str sl. veno, dota (iz vedno)] ep. ženitvanska darila: a) ki jih je dajal ženin nevestinim starišem ali nevesti; b) dota, oprema.
eSog, eog, ov g, ro 1. sedež, sedišče, prebivališče, stanovanje bogov: hram, svetišče. 2. sedenje, ovy sčog sovi ni časa za posedanje. eSga, fj, ion. edgij (e£m) 1. sedež, stol, klop, sedišče, sedalo, zadnjica; prebivališče, stanovanje, stanovališče; pos. svetišče, vavXoyoi Mgai ladjišče.
2.	sedenje, seja, zborovanje. 3. obotavljanje, pomuda, počivanje, ovy Mgag (izuri ni časa za počivanje, ne smemo se obotavljati. edgaftov gl. dagfiavm. sSgaTog 3 in 2 (edga) 1. ki ima stalno bivališče, stalno naseljen, stalen.
2.	sedeč, miren, trden, nepremičen NT.
eSgaicopa, aro g, ro podstava, temelj, podzidje, opora, podpora NT. edgazov gl. dsgzopai. sdgapov gl. vgsym. sSgavov, vo, nav.pl. sedež, stol, sedenje. eSgiaopai (Mga) d. m. ep. [inf. šdgia-cioftai, impf. Mgiomvzo] usedem se, sedim.
iSvvdcd-rjv, edvvfj&r)v itd. gl. dvvapai. šdvv gl. dvm.
eSco ep. poet. [Et. lat. edo, slov. jem j'z edmt, jedel, jed; nem. essen (gof itan) — Obl. ep. inf. šdpsvai, impf Mov, iter. Msgzs, pt. pf. act. šdi]do')C> pf. p as s. sdf/dovcu; — fut. Mopai, pf-šdf/doza, pass. Mf/čsopai] 1. jem, žrem-2. použivam, zapravljam; pren. pre-padam, ginem, medlim žalosti ffvpov, KQadir}v.	[ vaba.
IScoSrj, fj (Mm) jed, hrana, piča, vada, iScoSipog 3 in 2 (Mmdfj) ion. j eden, užiten, r d šdcodipa jedi, jestvine. sdcohov, vo (Mog) nav. pl. 1. poet. sedež, stanovanje. 2. ion. veslarska klop, krov. š6 = s gl. ov ga, se. ssSva gl. Edva.
eeSvoopai (edva) med. ep. (omožim) hčer, preskrbim hčer z doto. isdvcozrjg, 6 ep. sdvcozrjg ki preskrbi nevesti balo, nevestin oče. k EEMoad-fioLog 2 (/Sovg) dvajset goved vreden.
eeCkogl, EEiuoazog gl. sizoai, slzoovdg-EEMoo-ogog 2 (sgeoom) ep. z dvajsetimi vesli. eelIeov gl. si/.sm. eemiov gl. sinov.
EEiodfiTjv gl. eidopai in sipi. EEiodofrrjv gl. sipi. seASopai gl. š/.dopai. eeMcog, to (samo nom. in acc.) ep. volja, želja, hrepenenje.
EekuE-d-a, ielaai in sl. gl. ei/./.m. te^nopai gl. s/.nm.
EEg-pa&ov, isgpvvpi, segpco, eeg^azo
gl. slgym.
EEgpevog, Esgzo gl. slom2, segat], segorjeig gl. so or), egorjsig. EEoaazo, eeazo gl. sv v v/m. e^opaO med. [Et. iz oedjopcu, kor. sed, lat. sedeo, slov. sedem, sedim, saditi (iz sod-), nem. sitzen (got. sitan) setzen. — Obl. impf. šgdppv, a or. pass. cj. šoOdj) usedem se, sedim; sz tov psoov r\plv s^eofte ne mešajte se v naše zadeve, i ostanite nevtralni, -zrjgeg sni pdovi spustim se, padem na. e£co2 [samo a or. a ct. sloa, inf. sooča, pf soag, ion. sloag, imp. eloov; med. el-odprjv, kodurjv, pt. sioapevog, 3 sg. ep-ššooaro] posadim, naselim, postavim, ustanovim.
%, sij v in sl. gl. slini.
&7 fem. od edg gl. og. st] interj. ah! oh! joj !
&]XE gl. IT)IM.
brjvdave gl. avdavco.
ŠTjog, bjog gl. edg. bjg ep. gen. gl. og rel. bjg od edg gl. o g poss. bjoka, ETjai gl. sipi.
Mag, adog, 6, r/ (Mo g) navajen v iv n g. Metga, r/ lasje, griva, žima, rep, perjanica.
Metpco (keganevco) ep. oskrbujem, obdelujem.
^ks^rjpog 2 rado voljen, sam od sebe. Me/lodovAfe^ta, fj prostovoljno rob-stvo, suženjstvo, hlapčevstvo. MeAoMg^crzeta, fj samovoljna božja služba, prostovoljna vernost NT. Me/to-zazeo) ion. nalašč sem slab, strahopeten, malovesten ali nemaren v izvrševanju svojih dolžnosti. MeAorr^dor, čkekovrijv, MeAorrt &dv. prostovoljno, radovoljno, sam od sebe.
1.	a di. prostovoljen, iz lastnega nagiba, neprisiljen. 2 .subst. prostovoljec; vspi-ovapai ponudim se za prostovoljca. šksko-novog 2 voljen delati, delaven. Me/lo-jtgdgerog, 6 samolasten, ne od države postavljen proksenos. sftsA.ovoiog 3 in 2 rado volj en, sam od sebe, rad.
Me/l<v in keAco [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. — Obl. impf. ijkt/.ov in Miškov, fut. ikt/kjOOl, kthjoa), nor. r/ks/.T]oa, (M.), pf. rjke/.rp/.a; ep. prač,s\ cj. sks-~/.0)ua, -r/aka, -tjor, impf. iter. iktktozov] 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, ti ooi ke/.sig sladko v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; ova MeAco ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, gr) MeAe ne drzni se; skškmv sam od sebe, voljen, rad; ova skekarv nerad, zoper voljo; 6 iks-Ator kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh:
a)	sem sposoben, zmožen; b) imam navado, ova MeAet yiyvtokai noče se
MeAovr^g, VQ0C, o, ep.
MeAorrjjg, ov, 6
zgoditi, navadno se ne zgodi, rt MeAet to snog kaj pomenja ta beseda;
c)	maram (= gš/./.oi).
Mer ep. gl. e.
Ekrjevpofajka od kr/topai ion. — ksd-
opai.
ekrjv aor. pass. a d itjpi. skUjoo (M1 Oj) [Et.iz artiki); refleks, deblo swe (gl. e) in kor. dhe (gl. vikgpi): po svojem delati, živeti; navado imeti; lat. suesco, sodalis; nem. Sitte (got. sidus); pf. stoika iz ne-or mila; gršk. še rjkog, r/kelog. — Obl. fut. M trn, aor. siihoa, pf. sli) r/.a, pass. aor. slkiokrjv, pf. eiifiauai, udi. verb. sik,avtov] 1. act. navajam, privajam, priučujem uvd.
2.	pass. navajam se, priučujem se, ovv vivi čemu; elkiopai navajen sem; to siiho pivov navada, šega NT. tkiopog, 6 navada, šega, običaj. Mr-ap^g, ov, 6 namestnik, knez. škviaog 3 poganski, neverski, pogan NT.
ekvog, org, to (Mog) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, /tara ekvi) po rodovih; rd skvt) pogani, neverniki NT. ekogov gl. kgajoaa). ekog, ovg, to navada, običaj, šega, sv Met sovi tivi običajno je pri kom. M go navajen sem, imam navado, skcov navajen, po svoji navadi: navadno pf. Eicoka [plpf. stoike iv, ion. pf. tok)a, plpf. echkea], eicokcog običajen, navaden, zava. to eicokog po (svoji) navadi, naga vo eicokog proti navadi, to skokova navadne (vsakdanje) stvari, oi eicokoveg običajni govorniki, et, ep. in dor. at veznik [Et. po izvoru različno od al; prv.pom.je dcmonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. tog] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno si ydg, sike z opt. ( lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: ei — fj, sive — etre li — ali, ali ali (pa). 3.zaglagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ort, to g) k er, da; kav-pa^oo, si čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako... 4. v dopustnih stavkih: ei aai ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, d asi (ravno), zot et
tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih el z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; el tovvo Xeyeig, (Inaovdveig; el puri ijgeoKov ooi oi vopioi, e^rjv ooi e^ievai ey. vrjg noleaog če ti niso ugajali ... b) v možnih pogojnih stavkih el z opt., v glavnem stavku opt. z n v: če (bi), ako (bi), el tovvo Xe-yoic, dpinovavoig dv; c) v neresničnih pogojnih stavkih el z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z dv če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. el tovvo eZeyeg ako bi to rekel . . .; oi noMpiioi e<pvyov dv, el oi avir/m/ot ev y.aioq> fjhftov da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti inv s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času eav s konj. praes. za istodobno, konj. a or. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti el z opt. praes. za istodobno, el z opt. a or. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: el pur) ako (če) ne, razen če; el doa če pa, če torej, el pu) doa nisi torte, če ne morda, razen če morda, st ye če že, če sploh, el de (/m)) če pa ne, el če y.ai če pa celo, el dt) ker, če vendar, če zares, ei xcog ali ne bi morda, el d’ dye ali dej, nu, hajdi, el piovov če le, el vig y.ai d/./.og če sploh kdo, čdoneg dv el (z opt.) kakor da bi. eta, eia&rjv, elana gl. id oj. eia hej! liola! aj, slišiš! eiapievrj, 7) ep. nižina, dolina, loka, livada.
siavog gl. eavog. etap, eiagivog gl. eag, eaoivog. starat in sl. gl. fjiiat. staro gl. evvvpii. siato ep. 7jvvo gl. ehii. st'/?<y in med. ep. poet. ( /.sifloi) prelivam, pretakam (solze). el yap, el' ye, ei 6’ &ye gl. ei. eldahpiog 3 (etdog) ep. lepe postave, ličen, brhek, lep.
eldag, avog, vo (edco) ep. jed, hrana, piča; sidea, f/= Idea.	[vada, vaba.
eidevai gl. eidoo. eideco, eidrjaepev in sl. gl. eidco. eidonoieco upodabljam, napravljam podobo.
eldog, ovg, to (eldov) 1. gledanje NT, pogled. 2. zunanja oblika, lik, (lepa) postava, stas, lice, obraz; podoba, lepota; aec. eldog po postavi, vd vdov ijcbvvcov sldrj živi vzorci. 3. predstava, vzor, ideja, misel, pojem. 4. a) kakovost, vrsta, svojstvo, bistvo; b) način življenja ali delanja, eni tov v o vo eldog voenopiai krenem po tej poti, tako uravnam (delam); oblika države, ustava.
eidco [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. eidopiai ep. praes. med. z a or. elodpirjv, eeiodpirpv a) (po)-j avl jam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, eldopievr) v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi stoar’ ipiev s g Ar) pivov. 2. eldov def. a or. k dgaoo, cj. idco, impf. Ide, ep. ind. idov, cj. Idcopa, inf. ideeiv, iter. ideos.e, med. eldourpi', impf. Idov (kot interj. Idov), ep. ind. IdopiTjv, NT Ida a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, fjavpia Ideoflai divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem;/agiv užil sem. 3 oiba [2 s. olafja, ep. olbag, pl. lopiev, love, loaaiv, cj. eidco, opt. eldeirjv, imper. io'th, iovco, inf. eidevai, pt. eldcng, via, d g, plpf.fjdr), ijdeiv; jjdi]oifa in f/de mila, f/dt/g in fjdeig, pl. ijdepiev. -ve, -nav; fut. eloopiai; ep. idpiev, cj. eideco, inf. Idpievjai), pt. fem. Idvia, plpf. ijbea in fjeldrj, 3 pl. loav, fut. eldijoco, ion. ind. pl. oidapiev, oldaai, cj. eideco, poet. plpf fjopiev] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ovi, dog ali part., ioih dvihjomog dov vedi, da si človek; ydoiv vem hvalo, hvaležen sem, old ’ ort vem da, gotovo; eidcbg vedoč, poučen, za gotovo; b) cpi).a oldd vi vi sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj vivi. eidcokeiov, vd (eidco/.ov) malikovalska hiša, malikovalnica NT.
2	(ffvto) malikom darovan, ro eidco/.o&vTov mališka žrtev NT.
etdcoZoAaTgeta, ») malikovanje, malikovalstvo NT.
EtbcoXo-Xdzgrjg, 6 (Aazroeuro) malikovalec NT.
eoScoAov, trti (stdog) 1. podoba, slika, senca, mamilo, prikazen, duh. 2. posnetek, malik NT.
Efcv [St. soz\ /at. ei, hei, eia, heia!] Prav dobro, naj bo, dalje, seveda, zares.
adv. (IDvg) ep. takoj, precej, ne-utegoma.
Et-^e ac/r. (/at. utinam) o da bi pač 2 opt. ali ind. impf. in aor. eInd^co [/mp/: jjnagov, lat. slndoco, -opat, a oz*, jjnaoa, etnaoa, pl. pass. yy.aop.ai (e/*.), aor. f/ndoihjv] 1. izenačujem, napravljam slično, (na)slikam, ygacpy Preslikam, izražam (govorim) v podobah ; pass. postanem ali sem enak (sličen) komu. 2. primerjam. 3. domnevam, menim, sodim, sklepam, ugibljem, presojam; rog elndoat kolikor se da soditi, po vsej priliki, bržkone.
sinaftEtv gl. t-i'y.(o h
slnag, dčog, p število dvajset, dvajseti dan meseca.
slnaola, »/ (elndgto) upodabljanje, slika, zenačenje, primerjanje, domnevanje, slutnja.
slnaapog, 6 dozdeva, mnenje. slnaozfjg, o (elndgto) ugibalec, agiovog slnnevi/g tojv p,e/.?,6vtcov ki je prav dobro ugibal o bodočnosti. slnaazog 3 (slnagco) ki se da prispo-dobiti, sličen, podoben, prispodoben. sikel a/o/. ijnet.
El' ns(v) ep. sap.
slneAog 3 (stnco) ep. ion. sličen, podoben. s Ikev at	samevat gl. šotna.
efcf), sini) adv. (prim. pf. šotna iz Fe-Foiy.a) 1. nepremišljeno, brez načrta, na slepo srečo. 2. NT zaman, zastonj. slnovo-ygdtpog, 6 portretni slikar. slnovoXoyla, f] govorjenje v slikah, (podobah).
slnog, drog, ro od soma, ion. olnog 1- kar je podobno, verjetno, verodostojno, naravno. 2. kar je pametno,
spodobno, prikladno, umestno, upravičeno, pravično, sinova Xeyco govorim stvari primerno. — kot adj. slnog (sovi) naravno, verjetno, prikladno, umestno, prav, pravično, upravičeno je, spodobi se, s oneg, otov, tboneg, rog srno g sov tv; ovn slnog šotlv, py ov ni pravično, da ne bi; rog v o slnog, kakor se spodobi, kakor je bilo pričakovati, nava vb slnog bržkone, po vsej priliki; en tov slnovog po pravici, kakor je prav, naga to slnog črez mero, nenavadno; slnog yovv seveda, razume se.
elnoaa-švgg, ovg 2 (evog) ion. dvajsetleten.
slKoodntg adv. dvajsetkrat.
etnooifv), poet. ielnooi [Et. iz šFinoot, bojot. Finavt; idevr. wi-lcmti „dve desetici"; sor. dena, /at. viginti] dvajset.
Elnootv-rjgLzog 2 (agagetv) ep. dvajset-kraten, dvajsetkrat tolik.
Elnool-jirjftvg 2 ion. dvajset vatlov dolg.
slnoc-ogog 2 (egeooco) z dvajsetimi vesli.
slnoazog 3, ep. sstnoazog 3 dvajseti; subst. y elnoovt) dvajsetinka, dvajseti del, to)v ytyvop,evo)v zemeljskih pridelkov.
elnozcog adv. naravno, vsekakor, po pravici.
SLKZrjV, ELKZO, EIKVZtt gl. SOV/Jl.
stnco1 [Et. kor. weiq, ziezzz. vveichen (iz stvn. wlhhan), sor. otyvvpi odmaknem, odprem; = prv. pom. umakniti se; fut. sigo), sigo pat, aor. siga, ep. iter. 3 sg. stgaone, poet. aor. inf. elnafietv]
1.	a) umikam se, odjenjujem, odhajam, odstopam, stopim nazaj, mgoDv-gov od vrat, Ttviri)g odov grem komu s pota, /'dgpr/g odhajam iz boja, prjviv Ttvt opuščam jezo, neham se srditi;
b)	sem slabejši, zaostajam, Ttvt n6-dsoot v brzem teku; udajam se bnvcp, popuščam, sem pokoren; podlegam xaxotc, dvdynr/; ugajam, ustrezam 'Ovpot; f]Xtnir) dam se voditi mladostnemu ognju. 2. popuščam, r/vta Inncp konju brzde; prepuščam, dovoljujem Ttvt jzAovv ; z inf. Zscpvgo) stgaone btcbnstv.
einco2 (ine?.og) sem podoben; odtod
1.	impf. e!xe zdelo se mi je dobro
ali pripravno ?.oyfjoac. 2. perf. bomo. (s prež. pomenom) [plpf.eazecv, ep. perf. 3 du. elztov, pt. slzcbg, eizvia (eizvia, eloiAvla), plpf. 3 du. šizzrjv. 3 pl. eoi-■AEoav; 3 sg. med. f/rAVO, eizto; ion. olxa, cj. oikt), pt. olzag, oixog; poet. 1 pl. eoiyluev, 3 pl. Eitaac, inf. eizevai, pt. eizcbg] a) sem podoben, enak komu v čem xivi ti, s pt. eoczag oio/ievcp podoben si človeku, ki veruje = zdi se, da veruješ; b) a) zdim se, pokažem se, eoize zdi se, verjetno je, cbg eorze kakor se zdi, očividno, ovdev eoize pokaže se, da ni nič; /?) menim, verjamem, razumevam z inf.; c) im-pers. bomb spodobno je, pristoja; pt. eoczcog podoben, spodoben, pristojen, [ivffog razumen, vvxxi temnega pogleda, mrkogled, cpoftog ovdsvl soizcbg zelo velik strah.
eizcov, oroc, '>j [gen. eizovg, acc. elzcb, acc. pl. eizovg] 1. slika, podoba, kip.
2.	primerjanje, primera, prispodoba, prilika. 3. predstava, predočba.
BMCOg gl. El"A(02
elkamvdljco (Eikamvrj) ep. gostujem, gostim se.
elkajzivaozfjg, 6 ep. gost, tovariš pri obedu.
e Han iv tj, fj ep. poet. [Et. iz E-rkcuv-ivd, kor. wel, hoteti; lat. voluptas] gostija, gostba, pojedina.
eikag, to (samo nom. in acc.) [Et. E ekran, kor. wel; gl. eikva in eikea] ep. varstvo, zaščita, obramba, zavetje vivog.
eikdzcvog, 3 ep. = s/.dnvog jelov, smrekov, iz smrekovega lesa.
Bikey/ABvog 3 izbran gl. keycol. ElkeL&via, fj, ion. -ffvirj boginja poroda, lat. Lucina. sikeco gl. eikkco.
Bikfjkov&a, Blkrjkov&p.ev gl. s oy o licu. sikrjoig, eac, fj (eikrj) solnčna pripeka. eikrjcpa, eikrjfi/iai gl. /.a peci dva.
Eikrj^a, Ei'krjyp.aL gl. kayyava. eikizgtvsia, fj čistota, čistost NT. elkc-zgivrjg 2 (eikrj, žgiva) 1. jasen kot beli dan, očit, jasen. 2. čist, pristen, nepopačen. elkinzog 3 gl. ekiztog. siki-nov g, nodog, 6, fj [Et. iz oeki-; litovsko selu, lezem, lazim] ep. drso-
nogen (o govedu, ki zadnje noge za seboj vleče), opletaven.
slkiooco, elki%azo gl. ekiaaa.
eikkco, ep. eikco, sikeco [Et. eikea iz rek-vsa, eikka iz e-rek-) a, kor. wel, stiskati (kar se stiska, se dviga in narašča, odtod) sor. slov. velik, vele-, vol. — Obl. a or. ekoa, inf. ekacu in sekaču pas. pf. sklicu, a or. e eikrj v 3 pl. akev, inf. dkr/vai in akrjiievac, pt. aksig; ion. pt. pr. sikevvva, med. impf. elkevvvo]-
1.	act. a) stiskam, pritiskam, tlačim skupaj, potiskam kam, podim (pred seboj); b) potiskam nazaj, zadržujem, oviram, ustavljam v rja; c) objokujem, zajemam, zapiram sv ariji-
2.	pass. a) stiskam se, sem v stiski, sem zajet, zbiram se, stekam se;
b)	sključim se, počepam fmk daridoc; eri ulja ev aksig skrčen, pripravljen za naskok; zvijam se (o kači, ki se pripravlja za naskok); c) klatim se, pohajkujem, tčov sv noai elkevgEVCOV Toiai dvfkganoiai v bližini ljudi.
eikoiirjv, sikov gl. aigea.
eiko-nedov, to (eikrj) prisoje (solnčno mesto) v vinogradu, kjer so sušili grozdje, sušišče.
Bckvfia, ciTOc, to (eikva) ep. ogrinjalo, odeja, obleka.
elkvcpaljco (ep. pt. eU.vcpoav) valjam, sučem, vrtim.
eikvco ep. poet. [Et. iz Eekvva ; lat. volvo, slov. valiti (sor. (v)las iz vol-s), nem. wallen, VVelle, vvalzen. — Obl. fut. siki) o a, pf. pass. si/.v licu, 3 pl. ei-kvaxac, plpf. eikvvo] 1. act. odevam, ovijam, ogrinjam, pokrivam, valjam, sučem, vrtim. 2. med. zvijam se, ovijam se, vlačim se, plazim se, čepim, ždim.
eikco g, axog in Bikcbvrjg, ov, 6 [ion. gen. pl. -Teav] helot, državni suženj v Sparti.
eifia, axog, to (svvviu) ep. ion. poet. obleka, odeja, oprava.
eifiaL in sl. gl. evvvfu, irjpu.
Bi/iagfiEvt], eifiagzat gl. fzeigo/iai.
eifiagzog 3 (gl. iceigoicac) usojen.
ei/ii [Et. iz ea-iu, kor. es; idevr esmi, slov. sem (strsl. j esmb iz esmi). — Obl. at. ei/ii, sl, eavi(v), eotov, eo/ašv, ecte, sioi(v); cj. c5, fjg itd.; opt. eirjv, imper.
221
sipi
lotil, savco, 3 pl. eovcnv, ovvcov, eovcooav; inf. sivcu, pt. ojv, ovca, ov, impf. fj in rjv, Voha, rjv; rjavov, ijovpv in rjvtjv, f/psv, 'h s in rjove, rjoav; fut. eoopai, 3 sov ar — ep. praes. ind. 2 sg. el g, stg, eooi, 1 pl. slu.sv, 3 pl. eaai, cj. eco, eico, sr/g, h)Oiv in fjoiv; opt. eoig, eoi, 2 pl. elve-, imper. soo(o), inf. ep(p)svai in s pip,jev, Pt s d) v, eovoa, sov; impf. 1 sg. ea, rja, tov, iter. eozov; 2 sg. spaha, 3 sg. epv, Vpv, rjev, iter. eo:is, 3 pl. eoav, fut. sooopai, eooeai, 3 sg. so(o)evai in eo-osizai — ion. impf 2 sg. eag, 2 pl. Zave, dor. inf praes. fjpev, elpev; NT Praes. imper. 3 sing. ijvco, impf 1 s. Vppv, 2 s. f/g, 1 pl. tj peha-, ind. prež. razen 2 sing. je enlil., eovi kot samostojen glagol v začetku stavka in za %«t, si, d).)A, fug, ovz, vovvjvavv’ pa-roxytonon.\ I. kot samostojen glagol (verbum subst.) I. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se. 'Eovi hej)g je, biva Bog, hsoi alev eovveg vedno živeči, nesmrtni bogovi, ot ovz eovveg mrtveci, ovzevi eoviv ne živi več, ni ga več, ot eoopevoi potomci, trd ovva sedanjost, imetje, trd eoopeva prihodnost; s or g dv fj no/.s po g dokler traja vojna. — eoviv 6g je, ki marsikdo, etrov ali elolv ot so, ki marsikateri, nekateri: eoft’dve = eviove včasih; ovz etrov oo(vig) nobeden, eoviv 0Jty eoize v nekem oziru je podoben, ovz eovtv oncog ovz vsekakor, na vsak način, ovz eoviv ozcog zove ni mogoče, da bi kdaj, ovz eoh’, dnov ov povsod, ovz eoi}’ dnov na noben način; b) eoviv z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; 6 tov resničen, istinit, trd dv resnično, resnica, istinitost, trtp dv trt v resnici, zares, trd ovva resnične stvari, resnica, premoženje, vovvo, o eoviv resnično bitje, vqr eovvi ygrj-oftai resnico govoriti, trd ovva anay-ye)j.eiv resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. ot hsoi dddvavoi eloiv. Sloveni se z raznimi glagoli. 1. V nom. sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; ovdev elpi ničesar ne
sipi
pomenim, ovdev eopev nič nismo, po nas je; trd dtg nevve deza eoviv znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opiso-sovanje: oovig rjv ezeivov 6 zvavdrv kdo je bil, ki ga je ubil ( njegov morilec). 2. V gen. a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz a/at^tov jrpoyo-vtov, vgiazovva etrtdv trideset let star; b) gen. poss. a) sem čigav, pripadam komu, spadam med 2oAtov rtov enva ooipdrv rjv, epavvov sipi sem sam svoj gospod, trtov havpaovčov elpi spadam med; /?) dolžnost, naloga, navada je, ag/ovtrog eovi vladarjeva dolžnost je, eovi v drv aloy/jd)v = alo/gov eoviv, vey-vr/g eovi zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem ( - est mihi); eovi poi fiovi.opevcp po volji mi je, prijetno mi je; vi ocpioiv eovar, kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi AvzovQyog ovzevi df/v rjv ni več dolgo živel; za-zdrg, za?.d>g, yaXendrg f/v. 5. Pri pre-pozicijah: apcpi vivog bavirn se s čim, ano vivog izviram, izhajam iz česa, eig trt služim v kaj, ev trtvt bavim se s čim, eni vq> adefipčp sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih.) 6. pleonastično: ezdrv elvai prostovoljno, rad, trd vvv elvai za sedaj; trd ovpnav elvai vobče, sploh; trd en’ e poi elvai kolikor je od mene odvisno, kolikor jev moji moči; trd zatret vovvov elvai kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; ovp-payov piv si/.ovvo elvai. sipi [Et. idevr. eimi, kor. ei, slov. i-ti, i-dem. — Obl. at. praes. ind.: elpi, el, etat(v), Ivov, ipev, Ive, taat(v); cj. tor, ir/g itd., opt. loipi, loig, imper. lih, Iv or, Ive, lovvcov (ivcov, ivcooav), inf levai, pt. kov, lovoa, lov, impf. f)a, rjeig in ijeioha, f/si(v). f/vov itd., 3 pl. f/oav, rjeoav, adi. verb. iveov. — ep. praes. ind. 2 s. elg, sloka cj. 2 s. ir/oka, 3 s. ir) o iv, 1 pl. lopev, opt. leirjv, inf. i'p-(p)evai; impf 1 sg. rjia, ijiov, 2 sg. fjieg, leg, 3 sg. rjie(v), fje(v), i'e(v), 3 du. yeivr)v, f)Vt)v, lvt)v, 1 pl. rjsipsv, rjopev, 3 pl. rjioav, rjeoav, ijiov, loav, fut. eioo-pai, a or. eiodpr/v, ssiodpr/v. ]Ind. prež. ima v prozi vedno fut. pomen; v prež. ga nadomestuje soyopai. Druge prež.
oblike imajo prež. pomen, razen pt. in \ inf., ki imata tudi fut.pomen. 1. a) grem, pojdem, stopim; potoval bom, korakal bom; popeljem se, poletim; b) odidem, odpotujem, prodrem, pridem, dospem; vrnem se. — T eže se a) z acc. or/.ovg domov, odov po poti, adi-y.ov odov po poti krivice, v o pieoov vov ovgavov prestopim, prekoračim; b) z gen. ygoog predrem skozi kožo, nedioio hodim po ravnini; c) z inf. ali part. fut. začnem, nameravam, hočem, rjie aivecov začel je hvaliti, el/m ke^cov takoj hočem povedati; d) lih pri vzpodbudi: daj, nuj, no, torej; e) s predlogi: d id (pi/Jaz občujem prijateljsko, 6ia navvog nokifiov vojskujem se z vsemi sredstvi, na vse načine, eig yelgag uvi spoprimem se s kom, eig v d nagayyek?Mpieva pokoren sem poveljem, eg ovfifiayiav pristopim zavezi, eig Aidao umrem, eig ko-yovg začnem s kom pogovor, eni no-kiv napadem. 2. minem, potečem (o času), razširim se cpdvig, dospem (o govorici), zadonim, razlegam se (o glasu), izidem se r) fiolgci. e Iv ep. poet. iv.
slvd-eveg (idv. (evvea, evog) ep. devet let.
Eivdnig adv. ep. — ivd/.ig devetkrat. Eivanooioi, elvakiog ep. svazooioi itd. elvd-vv^eg a dv. ep. devet noči. sivdregeg, cov, al [Et. slov. jetrva, jetr-vica, lat. janitrices] jetrve, svakinje (žene moževih bratov). e iv ar o g ep. ion. = evavog. sivega, eivEKE, ep. poet. ion. — sveža, sivi ep. poet. = iv. eiv-oSiog 3 ep. poet. = ev-odiog. sivoai-yaiog ep. evvooi-yeuog. eivooi-cpvkkog 2 ep. ki listje trese, trepetav, gozdnat, listnat. silgaoL gl. eor/.a, elzco 2.
Ei^aoKE in. sl. gl. er/.co slo gl. e.
eIoikvIou gl. eor/.a (elzco2). slog gl. ecog. sina gl. sinov.
ei-neg veznik 1. ako sploh, če že, če res; eineg ye (z ind.) če zares, eineg ye pcr'i če res ne, el neg ye zal akkcog ako drugače sploh. 2. ep. če tudi, tudi
če, čeprav z ind. opt. in c/. 3. eliptično a) eineg vig (zai dkkoc) če sploh kdo — kakor nobeden drugi; b) z izpuščenim zadnjim stavkom; II. J. 580 dostavi: on to tudi more storiti. ei-no-dvv ako (če) od nekod, ako od koder si bodi.
Ei-nofh ep. poet. ako kje, kjer si že bodi.
sinov in sina (gl. enog) [deli nor. k keyco, oj. einco, opt. elnoipu, einaifU; imper. sine in elnov, inf. elnelv in sinili, pt. eincbv, elnag; ep. eemov, cj-elncofu, elnr/oda, elnr/oi, infeinepitv(at), iter. elneozev; ion. v sestavljenkah — emdfirjv; (gl. elgco >)] 1. a) rekel, povedal sem, izgovoril, izjavil, javil, sporočil, naznanil sem, vi kaj, ovv-thjpia parolo (bojno geslo), negi ali v neg v iv o g, apicpi vivi, vivog o čem, vivi vi komu kaj, s tog, ovi, inf. ali a ec. c. inf.; d izr) v sodim ; n go g vi odgovoril sem na kaj; b) predlagal sem e/JoHai, nasvetoval, zapovedal sem z inf.-, mislil sem, menil sein ev vy zagdia, iv epiavvcp NT. 2. sinov viva imenoval sem, menil sem koga, ep. nagovoril sem koga, govoril sem komu, ev, zakd)g viva dobro sem govoril, pohvalil, (pro)slavil sem koga; 3. cbg enog elnelv skoraj bi rekel, talcorekoč, cbg ovvekovvi elnelv ( oi) no/./.oj ?.oycp elnelv) da v kratkem povem, naravnost, eg vo azgifleg ei-nelv točno povedano, pravzaprav. Ei-nors ep. ako kedaj z ind., cj. in opt■ ei-nov ako kje, ako morda, el vi nov eoviv ako je mogoče. el-ncog ako le kako, ako morda.
Eig dva dor. elgfjvrj. eigyaflov in sl. gl. elgyco. eigyfi6g, 6 (elgyco) zapor, ječa. Elgyfio-cpvka%, cr/.og, d ječar, temničar. Eigyco (eigyco), £igyvvfu, eigyvvco [Et-kor. wereg’, lat. vergere, slov. vrzel (strsl. vrz;j, vresti, vezati). — Obl. fut. elgijco, -Ofiai, a or. siolja, pfpass. eigy/MU, aor.pass. sigyjdr)v, adi.verb. eigzvog, eio-zveog. — ep. iegyco, SEgyvvfu, plpf 0 pl. pass. eegyavo, a or. iegya'dov (elo-yai)ov); ion. poet. egyco, egyvvp.i, fut. eg£co, a or. eg|a, pf. pass. egypiai, 3 pl-eg/avai, plpf. 3. pl. egyavo, a or. pass.
v] 1. tiščim, potiskam, podim eni vijug; oklepam, obdajam, zapiram čopov evro g, tv novagtp; po,s. mečem, zapiram v ječo uvd; oti-%fcoot eg^aro obdani so bili od ščitov, <pgeveg egyaviu dpcpi dčivov 'v.fjg je obdajala ali ležala okrog česa; oaov Ey. vrjatv dno nvgyov vdcpgog Eegyev ves Prostor, ki ga je od ladij in (na drugi strani) od zida sem zapiral jarek. 2. potiskam iz česa, izključujem, ločim dpcpig, odvračam (cmo) vtrog, vfja z.vpavog, e strog krmim ladjo iz česa, sjt’ apmrspd /mov odrežem, pustim na levi strani: pren. oviram, zadržujem, branim, oviram, dno vi ur/g kratim čast, uvd uvog, 2 inf. ali cbove (uij). 3. med. vzdržujem se česa, ogibljem se česa, pustim v miru uvog; eigyov nazaj. eigeai, tapecirat, eigeo gl. etoco k eigsgog, 6 ep. (eigeo 2) suženjstvo, rob-stvo.
rtpeata, r/, /oh. -irj, r/ (egeooco) 1. ep. veslanje, elgeoir/ /gF/o-dm veslati.
2.	veslarji. 3. pesem veslarjev. EtgeTgia, r/ ’Egergia.
EL6V> V (6<ž?to ') ep. zborišče, zbirališče. zilgrjKa, sigTjfiai gl. eipo) 1. etgrjv, evog, 6 gl. tp^v (pri Spartancih mladenič dvajsetih let). sigrjvaiog 3 miren, miroljuben, xd ei-grjvaici (yegea) častna darila v miru. BigrjvEvco živim v miru, mirujem NT. eigijvT], fj 1. mir, pomirje, sklep miru; 2. čas miru, počitek, blagor, sreča, šn’ dgr/vi/g ob miru, blgr/vr/v dia-ngdvTOfiai, no id) napravljam mir, ei-gf)vrjv ayco živim v miru, elgr/vij yi-yvevai mir se sklene. eigrjvLHog 3 miren, miroljuben, blago-nosen, koristen NT.	[jujem.
eigTjrojioiEco napravljam mir, pomir-etgrjvo-noiog 2 (noieco) miroljuben NT, mireč; subst. 6 posredovalec miru. EigfjGofiai ep. fut. (egopai, gl. sigo)2) vprašal bom.
elgiveog 2 (eigiov) ion. volnen, volnat, iz ovčje volne. eigiov, to volna.
Eigmfj, f/ ion. tgnnrj (eigyco) ograja, ograjen prostor, ograd; ječa, zapor; pren. soba za ženske.
sigo-nopog 2 (yopeco) ep. kdor prede volno, volnopredec. e igo pa i ep. ion. egopai vprašujem po čem.
eigo-nonog 2 (ney.co) ep. z volnenimi kosmiči, volnat, kosmat.
Eigog, ovg, to [Et. iz r rarog, lat. ver-vex (ime po volni) oven, gl. dgf/v] ep. volna.
eigvpai, eigvarai in sl. gl. tgvco. sigco 1 [Et. kor. were(i) govoriti; slov. vrač, zdravnik ( ki je zagovarjal), rota, prisega ( brizin. sponi.); s podaljšan. kor. dh.: wer-dh, lat. verbum, nem. Wort, gršk. gi/vorg iz rgijvcog, ofjpa iz fgrj/Lia, gr/vga. — Obl. praes. in impf. samo ep. in ion., fut. E g d), pf. act. Eigrpv.a, pass. tigr/pat, iht. 3 slgf)-oopai, aor. eggf/ih/v, fut. gr/iff/oopai, adi. verb. gr/rtov; ep. in ion. fut. egeco, pf. pass. 3. pl. ti g tavar, aor. pass. ion. eigefhjv, NT eggeiifjv 1. govorim, rečem, pravim, pripovedujem, nahv ugovarjam, pobijam. 2. obveščam, naznanjam, zapovedujem; obetam, zagotavljam pioifog tigr/utvog. sigco 2 [Et. lat. sero, series; gršk. e g pa, op,nog, dag iz d (= skupaj) -j- sr. — Obl. ep. samo pt. pf. pass. itg/itvog, poet. eigpevog in plpf.3. eepro] spajam, spletam, zadrgujem, nabiram, nanizam; pt. pf. spleten, nanizan.
Eigcov, covog, 6 prekanjenec, navihanec, lisjak, hudomušnik. eigcovsLa, f/ 1. potajba, pretvara, hinavščina, licemerstvo, ironija. 2. izgovor.
Eigcovsvopai d. m. (eigcov) potajujem se, pretvarjam se, hlinim se, drugače govorim, a drugače mislim. eigcovmog 3 (eigcov) hudomušen, prekanjen, ironičen, porogljiv. eigcoraco, -eco ep. ion. Egcordco vprašujem.
slg, ion. in staroat. eg [Et. iz er-g] I. kot adverb noter; eg d’ dye pelji noter, II. predlog z acc.: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. e%); rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; eig vi/v dyogfjv na ljudski shod, eig Aya-pepvova k Agamemnonu, y.arecpvyov eig avrovg k njim; zlasti se rabi a) pri
imenih narodov, kjer stoji narod za deželo sig tov g Kaodov/ovg šgjd/j.O) (v deželo Karduhov), sig Ilegaag = sig Ilegoida, r) sig Bouotovg bbog (v Bojotijo); pren. y.avšov)] sig vij v ja-oiAelav nastopil je vlado; b) eliptično z gen. sig 'Aidao (sc. oJy.ov) v Had, dvbgog šg acpvsiov v hišo premožnega moža, eg navgog anovšsorlai, sg bi-baoxd/.ov cpoiTČb v šolo hodim, cpsgcov šg oscovtov v tvojo hišo, sig šgav-tov k meni, sig 'Aihjvairjg v Atenino svetišče; Hom. Od. 4. 581 stoji celo dip d’ sig AiyvnToio . . . oTrjoa v sag (dostavi vbcog ali poag); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja etg Tiva pred kom, vpričo koga: anobvvai sig to q>a-vegov vpričo vseh, ai sg tpavegov Xe-yogsvai alvlai javno povedani razlogi, /eya> sig (prog jasno povem, eg ndvvag y.ggvooco, sg tov bfjgov sinov; ovx dy v m oto g sig Tovg dvdgoinovg (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: nagr/oav sig ždg-bsig; tako zlasti braliilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: vi/v no/.iv šgšfanov sig //oglov o/vgov zapustili so mesto in odšli, sig dvdyx,r/v ■v.eigefta prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: sig xaigov (xa?.ov) ob pravem času, sig Tobs do tega časa, do zdaj, eg ti kako dolgo, eig ege do mojega časa, sig šviavTov na eno leto, v teku leta, sg nove do kedaj, sg vvxva ponoči, f) sig avgiov rjgšga jutrajšnji dan, ovy. sig pa-y.gav ne za dolgo, kmalu, eg tglvr/v fjgegav tretji dan, ovts eg to nagsov ovte šg /govov niti zdaj, niti v bodoče; sig asi za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) OTgaTevco sig tt/v 'Atto/o/v , oi sig MvTi/.rjvr/v nokegioi; b) izraža namen: za, k, nai-bevco sig dgevr/v, /or/pata sig vi/v oTga-Tidv, čanavčb eig tl, šnivr/beiog eig Ti; šg ti čemu; sig zšgbog tl bgd>, sig to (pfj) z inf. — iva (gfj) ; c) glede na, z ozirom na: ayafjog eig nohepov; sig anavTa, šg to nav v vsakem oziru, nora Q peyloTr) eig oorplav; eig špe kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. sig bvvapiv
po svojih močeh, eg nkfjftog mnogo, sg Tglg trikrat, eg ra pšyiOTa prav močno, najbolj; eg to aygifleg einelv natančno, sig xaXXog primerno, spodobno, eig dcpHoviav nage/co dcpfiovcog. — pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: eig bvo po dva, sig oktco osem mož drug za drugim, po osem mož. sig, pla, sv, gen. švog, pidg, švog [Et. iz špg, sem-s; pla iz ap-ia, šv iz sem, idevr. sem = ena; lat. sem-per, sem-el; sim-plex, singuli, similis iz semilis; gršk. d ga, d go g, dnag] 1. eden, edin, samo eden eig povog, sig Tig; ovbe sig niti eden, prav nobeden, sig enaoTog vsak posamezen, eig ts šv.aoTog vsi posamezni, etg xa^5 etg po eden, posamezni NT, to v.afr’ sig kar vsakega zadeva, šv po eno NT; er /i/vopella zedinimo se, ano giag (sc. yv(hgr/g) soglasno, eig glav jdov-ksvogsv skladni smo, šni giag rera-ygšvoi ladja pri ladji. 2. = rtg nekdo, neki.
eig ep. gl. sigi in sigi. sla a gl. e£o>.
sia-ayysXevg, šcog, 6 ion. napovedovalec, komornik (dvorni uradnik na perz. dvoru).
eiaayyslla, i) naznanilo, objava, ovadba, zatožba.
sia-ayyeXAco 1. napovedujem, prijavljam, naznanjam, poročam rivl, ngog Tiva. 2. tožim, ovajam, r iva ti koga radi česa.
sia-ayslgco (tudi v tmezi) ep. 1. act. zbiram (notri) v. 2. med. zbiram se, r&v-gov (o)hrabrim se, zavem se, osrčim se.
eia-ayco [impf. iter. šadysoxov, pf. eio-ayfjo/a, ion. a or. med. saagagr/v] 1. act.
a)	peljem, spravim, puščam noter, bogov v hišo, Kgf/Tr/v na Kreto, no-Tagov eg Hgvr/v napeljem, laTgov tivi pripeljem, pokličem komu zdravnika;
b)	uvedem, vpeljem (šege, navade, blago), oitov uvažam žito, novov povzročam; c) yvvaiza (tudi med.) oženim se; d)sig onovbag pripravim, naklonim koga k . . .; e) tov /ogov spravim na oder, bgapava uprizorim, predstavljam, igram, škssivd mile igre;
f)	tiram, spravim pred sodišče, (za)-
tožim, viva vivog koga zaradi česa, 6g diaip&eigovva to v g veovg da zapeljuje; g) eig vovg ipgdvogag vpišem v (javne) listine. 2. med. a) dovedem, pripeljem k sebi, sprejemam, vpeljem (v družbo); b) yvvaixa oženim se.
£iaaycbyipog 2 (eia-dyco) uveden, doveden, sposoben za sodnijsko razpravo, dopusten dixr); va eiaaycbyipa uvozno blago. siaaei adv. za vedno, večno. eio-aftgea) ep. zapazim, zagledam viva. eia-axovvit;co mečem kopje, streljam
v,	na koga eig viva.
elo-aKovco 1. prisluškujem, poslušam, slišim vi, vivog, vi vivog. 2. uslišim NT. 3. poslušen sem, pokoren sem, ubogam vivi; vavva to prošnjo uslišim.
eia-dkkopai d. m. [aor. eofjkavo, inf. -akeoftai, ep. eadkvo] skačem v (na), zakadim se; vzamem z naskokom
vi,	eig vi; em zgavi i.ioi novpo g eia-)'l/.avo usoda je prišla na mojo glavo.
eiadurjv in sl. gl. eldo/uu, el j.a. rladprjv in sl. gl. EgOj. eia-ava^aivco ep. lezem, popenjam se kam, grem, peljem se gori v vneg-cbiov, 'Ikiov.
eio-avdyco ep. vodim, peljem koga (gori) v kaj vivd vi. eia-aveidov def. aor. ep. pogledal sem kvišku v vi.
eia-dveipi ep. vzpenjam se, vzdigujem se, vzhajam na vi.
eiadvva adv. ep. nasproti, od obličja do obličja, naravnost v oči, v obraz ftkenco, eiadvrtjv poet. na pot. ela-duna^ adv. naenkrat, hipoma, samo enkrat.
eio-agdooco ion. mečem v, na, nazaj;
odbijam v iv d eg vi. slo-av&ig adv. drugikrat, pozneje, potem.
eia-acpirjfii pošiljam, puščam v. eia-aipixdvco, eia-a<pixveopai d. m., ion. eio-ajiLHveo/Liai prihajam, dospem v (kam) vivi, viva, vi, eg vi; dohajam, dosegam vi.
eia-fiaivco [ intr. fut. eiafhjoouai, aor. eioeftr)v, tr. aor. elošfirjoa] 1. intr. grem noter, vstopam, prihajam v; vkrcam
se eig, ngog vi; zaza pridem, zabredem v nesrečo, olzvog epoi eio-fiaivei loti se me, obide me. 2. trans. uvajam, spravljam, prinašam, viva vi koga v kaj.
elo-/3dkka> 1. trans, mečem, prinašam, spravljam, ženem, podim v eg vi; tudi:	jdovg novvov v morje; med.
spravljam v ladjo, vkrcam (eg vavv). 2. intr. vdiram kam (v), napadam, vržem se na, naskakujem (mesto) ngog, eig viva; o rekah: tečem v, iztekam se, izlivam se; egppov jingov prihajam kam, bližam se. sioflaoig, ecog, fj vhod, vkrcanje. eioflavog 2 pristopen, dohoden, odprt, v iv i komu.
si0-/hd£ofiai d. m. vdiram s silo. eio-/hfldt;c0 prinašam, spravljam v, mečem v, puščam iti koga v (ladjo), vkrcam, eig agpa posadim na voz, eio-flkejtco ion. gledam na kaj eg vi. eio/iokrj, ->) (eio-ftakkco) 1. vpad, napad, naval. 2. ion. dohod, klanec, prelaz, vhod, soteska, vdirališče, izliv, ustje. eia-ygdcpofiai med. 1. dam se vpisati, sprejeti, vpišem se ei'g vi. 2. za-, napišem si kaj pavvela. eia-Segzopai dep. [aor. eioedgazov, pf. eiodedogza] ep. poet. pogledam, zagledam.
eia-Sexopai d. m., ion. ia-Sexopai sprejemam, spuščam noter eig vi, vei-%ecov, yfjg, oizov, viva imooveyov pod streho, v hišo. eio-dgoprj, fj naval, napad. eia-Svvco in eia-Svopai [aor. eiaedvv\
1.	grem noter, vderem, smuknem, spustim se (v boj), zajem se ipavveg eig jiodag, preidem v eig alko upov.
2.	obide, prešine, izpreleti me kaj pvfjprj zazmv, pride mi kaj na misel vivi, viva.
eia-eiSov, ep. eia-idov in sl. gl. eio-oodo). eia-eipi 1. vnidem, grem noter, pojdem, dospem, vstopim v (na), obiščem eig, ngog vi, tudi sam acc.; eig vrjv ag/fjv nastopim vlado, dipikak-povg stopim komu pred oči, eg onov-čag pristopim k zavezi; stopim pred sodnike eig viva, nastopim (kot govornik); vd eioiovva kar se je, jed in pijača. 2. pride mi kaj na misel,
Grško-slov. slovar.
15
obide, izpreleti, prešine me kaj, loti se me kaj škeog /te, veva, vivi, ojicog. eia-Ekavvco ep. 1. trans, vganjam, ženem v. 2. intr. grem, dirjam, jašem v, vavv plovem v, pristanem z ladjo k etg trt, OoiaLifiov obhajam zmagoslavij e.
ElG-ep.daaa.vo gl. sla-paiopai. slG-eneiva. adv. za bodoče, za pozneje. Eia-egyvvpi ion. zaklepam, zapiram. sia-egvco ep. vlečem kaj v kaj veva vi. Eia-eg^opai med. (gl. egyopai) 1. vni-dem, grem noter, vstopim, vderem etg vi, sni vi, ngog viva občujem s kom, obiskujem koga. 2. nastopim (na oder, pred sodnike), grem pred sodnijo, nastopim službo, vrjv yga-epr/v sem zatožen, šg vovg šcprjflovg sprejmejo me med efebe, eig anovdag sklenem zavezo, pristopim k zavezi. 3. prešine, obide, loti se me kaj, pride mi kaj na misel. sia-Eftco ion. intr. segam do, raztezam se, razprostiram se eg vi, eni vivog; šg vov or/.ov ege/eov 6 rjhog ki sije v hišo, 'dakapog šoe%oov šg vov av-dosebva ki ima izhod v. tiar] gl. loog.
Eia-t]yeopai d. m. 1. uvajam, vpeljavam, predlagam, nasvetujem vivi vi, s sled. inf., cbg. 2. tolmačim, učim, razjasnjujem, razlagam vi.
£iafiyr]<uq, ecog, fj nasvet, predlog. Eiat]yt]vr\q, ov, 6 začetnik, povzročitelj, svetovalec.
EiG-ip&Eco ion. vbrizgnem, vi v.avd vrjv edgrjv v sedalo (klistir). eloffa ep. gl. sipi.
EiG-ftgepOKOJ ep. poet. [aor.so,d'ogov\ skačem v trt.
eig-iSov gl. eio-ogaco. sia-idgvco ion. zidam, gradim, stavim v.
sia-i^opai med. ep. uležem se, usedem se v zasedo, ko%ov skrijem se v zasedo.
sla-irjfu 1. act. pošiljam, puščam noter v viva sg trt; o rekah: izlivam se, iztekam se trd vdeog šg vi. 2. med. a) iščem, poiščem si kaj avkiv; b) spuščam k sebi nokepiovg. sioi&fir), f) (sio-Eipi) dohod, vhod. Eia-ixvEopai med. vnidem, vderem.
Eia-xakeoo (tudi v tmezi) 1. act. kličem noter, povabim ngbg špavvov viva. 2. med. pokličem noter k sebi NT. ela-Haraftaivco ep. hodim, stopam doli v, čopov vstopim v hišo.
Eia-xeipai, pf. p as s. k elo-vidvjpi ležim v čem, položen sem v (na) ladjo. eIg-x7]qvggco poet. razglasim; kličem, vabim (po klicarju na boj). sioKOfuS?f) uvoz, dovoz, prevoz. eio-xopi£co 1. act. spravljam v (domov), uvažam, donašam, prinašam. 2. pass. pobegnem, pribežim elgyva>giov. 3. med. spravljam sebi (svoje), preskrbujem, zalagam se z živežem va ez /cogag. šiaxco ep. poet. 1. napravljam enako ali podobno, enačim, upodabljam, oe ydo avvf]v navvi šionsig izpreminjaš se v vsakovrstne podobe. 2. smatram za enako, prispodabljam, primerjam vivd vivi. 3. sodim, mislim, domnevam abs. in ace. c. inf. e ta -kev ggco poet. (po)gledam, premišljujem.
sia-paiopai [aor. šoepdaaavo] med. ep. segam v, dirnem, ganem tfvpov, viva. ^vpov.
eIg-veco plavam v, preplavam (na drugo stran), zatret vi skozi kaj. Eia-voeco ep. (tudi v tmezi) zapazim, spoznam.
Eia-oSog, r) 1. vhod, dohod, pristop, vstop. 2. tri)g dtzt/g pripust, početek tožbe. 3. vplačevanje; pl. dohodki. e la-o ix£i6opau pass. seznanim, sprijaznim se s kom.
sia-oixr]Giq, scog, fj (eiooiZEOo) poet. naselitev, stanovanje. eia-oixi£oficu pass. in med. nastanim se, naselim se sg Kgijvrjv; pren. vrinem se, vgnezdim se.
Eia-oixoSop.ECO vzidam, porabim za zidanje vi etg vi.
eio-oixveg> (oi%opai) ep. stopam, hodim, zahajam kam.
elg6xe(v) veznik ep. dokler, dokler ne s ej. in opt.
eiaopai gl. sičopai in sipi. eZgov gl. e£co.
sia-ojiiaco adv. poet. pozneje, v bodoče. Eia-omog 2 (sio-ogdco) ion. viden, vidljiv. sia-ogdeo [gl. bgdar, fut. sia-oipopai, a or. -sidov; ep.praes. -ogocooi, -ogocov, med.
'Ogocovvo, inf. -ogdaoftcu; a or. elaidov, inf. eioičeeiv ; ion. eio-ooeo)] 1. gledam (začudeno ali spoštljivo), pogledujem, opazujem, motrim, zagledam, oziram se na stg vrjv gavvcv.fjv, eloogdaofiai na pogled; jrodg /dgiv ^ogdg poželjivo gledam po; pogosto s pt. v acc. ali gen. jvaida avei/ovva, rog egnovvog elo-°pčtg egov vidiš, da sem pripravljen za odhod. 2. premišljujem, preudarjam, spoznam, občudujem ffebv rog; o bogovih: ne puščam brez kazni t?sot ?«£> ev gev, d\pe d’ eloogtboi. 3. med. = act.
enr-ogfidogcu pass. poet. vderem v, plačnem v, na vi, jiqog trt.
3	ep. taog.
nia-nalco intr. poet. vderem, drevim se. Efc-negjico pošiljam, vnašam, spravljam v vi vi, stg trt, stg, jrpog viva, vivi.
Eio-nerogai [aor. eloetvvavo] med. letim v vi, s g trt; o govorici: raznesem se, razširim se.
Eia-mjSdoo [fut. eloTCpčijongai] skačem v stg trt, zaženem se na jrgog vtva. eio-nijtrco (gl. mrnco) 1. vderem, vpadem, napadem, dospem v vi, stg trt zabredem v kaj; stg trtva naletim na koga; fta/.aooa se izliva. 2. na misel mi pride, obide, loti se me (želja) 6ggf/. 3. vržejo me v ječo, pridem v ječo sžg eur/.vrjv.
eta-jrAeo), ion. io-jikcboo [fut. elojtASV-aogcu, aor. -sjrAsuaa) 1. peljem se, jadram, plovem v vi, stg trt. 2. uvažam se, prihajam kam na ladjah; oudšr eion).el trm ničesar se ne dovaža kontu (na ladjah).
etor-jtilot/s-, 6 uvoz, dohod, pristan(išče), prihod, vhod ladij. nio-jtoLsco devljem, spravljam v kaj, uvrščam, egavvov trm vrivam se v kaj, lastim si kaj, utor posinovim; 'Aggcovt, egavvov proglašam se za A. sina.
nio-jiogevofiou pass. s fut. med. prihajam v, grem v.
etor-jTga^ts, srog, t) izterjevanje, izterjatev.
nia-npdoaco, at. -rrtu 1. act. terjam, izterjavam, pobiram trtrti trt. 2. med. izterjavam za se, dam si plačati,
diy.aiov y.axov izvršujem žalostno dolžnost.
sio-geco [fut. eio-gvfjoevcu, aor. sioegovijj tečem v stg trt.
ELO-vifrrigL postavljam, vlagam, spravljam v (na) stg trt; med. spravljam (svoje stvari) v kaj, na krov, na ladjo.
eio-vo^evco ion. streljam v.
sio-zge^oo [aor. sioednnuov] tečem, hitim noter, derem v kaj vi.
elo-cpegco [gl. (pegco, ion. aor. eofjver/.a, pass. eor)VEi/ihiv, inf. pf. pass. eoevrj-vEiy$cu\ 1. act. a) nosim, spravljam noter, prinašam, uvažam, vpeljujem; eig negaogov vpeljem v skušnjavo NT; b) donašam, prispevam, plačujem, izkazujem dya#a; c) predlagam yvcbgrjv, poročam dyyeXiag. 2. pass. vderem, dospem, zaidem, zabredem kam stg trt. 3. med. a) odnašam s seboj, prinašam za sebe (v kaj);
b)	izumljam, izmišljujem, vpeljujem stg vr/v Jioirjoiv.
sia-cpogd, i/ (ela-cpegcn) prispevek, davek.
elo-cpogsco nosim v stg trt.
eio-(pQEogai med. puščam k sebi, sprejemam vivd, vi.
Eio-^Eigi^co poet. vročam, izročam vi
VIV c.
sio-^Eogai pass. ep. ion. [aor. 3 pl. ep. eoe/vvvo] izlivam se v, iztekam se, derem v §g jzohv.
eloco, £003 adv. 1. noter v; comp. ion. sorotrsgro z gen. in acc. 2. notri, znotraj v, z gen. eioco vtbv ogemv to-, onostran.
eio-cv&sogcu med. vrivam se, derem v, pritiskam noter.
ELO-conog 2 (toip) ep. ki ima kaj pred očmi, elocojzoi eyevovvo vetov zagledali so ladje.
siva adv. [Et.loc. demonstrat. debi. ei-|-ra]
1.	čas. potem, nato, dalje. 2. a) v zaključku: torej, potemtakem; b) v vprašanju: tako? pa vendar ne? zares? siva vi vovvo; kaj torej ?
eizai, eTzo gl. svvvgi in ir\gi.
el-ze — el ze [Et. iz ei (če, ako) ve iz qwe] bodisi (da) — bodisi (da); ali — ali (li).
elo3 ep. = ti) od sigi.
eičo ep. = erito.
eicofta gl. hJo).
eicofrorcog adv. pt. sicoftog običajno, po navadi.
eicov impf. od edoo.
eicog ep. scog.
eh, pred vok. e| [Et. idevr. ek’s (iz eg’h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem II. 18. 480. II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z,
od: sz rcbv nokspcicov iz dežele sovražnikov, eh jjakacoi]g z morja, e| sdgag avsovrjv vstal sem s sedeža, sjc n/jv/iov od strani, ot e| evavriag ljudje z nasprotne strani, eh Pekscov izvun streljaj a več kakor za streljaj, in rov pisoov nafirjovo odšel je iz njih srede, eh ndvrcov ud/.iova mimo vseh, pred vsemi, sg etbocov sreg ’ ioriv eno se drži drugega, eh nodog diconco za petami. V slov. prevajamo večkrat zv, na: ro ec ’Emdavgov relyog trdnjava v Epidauru, ol eh rfjg r/nsigov prebivalci na kopnem, i) ovgavov odog pot na (po) nebu, eh nokkov cpevycn v veliki razdalji, eh dsgiag (a dextra) na desni, Harfisti’ angcov eh naycov sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), eh poayjovog na roki, eh rov ngorjprjrov na (ob) roki vodnika, oi eh rov eneneiva ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani. Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: rrjv (pogpuyya eh naooakov engepiacev je obesil na žebelj, avanrco rov innov eh devdgov privežem za drevo, rov vsngov skapev eh rcbv izodčbv mrtveca je prijel za noge, odomogeco eh anrjnrgov opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: kg dgyfjg spočetka, od nekdaj, eh vEthr/rog eig yggag, eh naidcov od mladih nog, eh rov dgiarov takoj po zajtrku, eh nokkov zdavnaj, davno, ra eh rovrcov nadaljnje, eg rj/rsgag po dnevi, v teku dneva, eh vvnrčbv ponoči, rjgegag eig fjpiegav od dne do dne, eh rovrov od tedaj, s g ov, eg orov odkar, eh rov od tedaj, eh nokkr/g ijOvyit]g po dolgem molčanju, eh (popov (popov rgecpoo skrb za skrbjo, jito^og eh pccrpjlovv neprestane nadloge ali težave. 3.preneseno; po-
menja pa: a) izvor: iz, od yiyvoii(U, elpd eh nvog izviram iz, rodim se komu, ovag eh A(og san prihaja od Zevsa, frdvarog eh pivrjorrjgcov, >i kg kpiov avoia ki izvira iz mene moja nespamet; tako posebno pri glagolih piav&dvco, /Mfipdvo), 'dyco, anovco n eh ru’og\ b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz rsiyog eh gvkov noičb, gdč eh uvog živim od česa; c) včasih zrno od, po, za (pikov fiat eh A tog, an ok-kvpiai, ngodidopiai eh nvog, eh iJsoipiv nokspii^co z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz eh rgav/rarog dnoOvr/ono), eh rsyvr)g Hani) g ngaooco z zvijačo, egcdog pid-yo,uai iz sovraštva, en cpoPov vsled strahu, eh rivog inhp/gg zakaj? d-oeohco, puoeco eh nvog zaradi (vsled) česa, eh rovrov vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ovopcatjco EH pevsrjg po rodu, ngivco eh rcbv sgycov, eh rtov d)piokoyripiEvcov po dogovoru, vopdijco eh renpzrjgicov, ig d)v anovco ngivco po tem, kar sem slišal, eh rcbv nagovrcov po sedanjih razmerah, eh rcbv dvvatčbv po možnosti; f) način: eh rov dmaiov (adinov) pravično (krivično), sn navrbg rgonov na vsak način, s§ iaov (iaorrjrog) enako, na enak način, eh rov evtieog očito, eh raysiag hitro, eh devregov drugič NT, e| sroipiordrov takoj, in rfjg ipv/ijg od (iz) srca, eh dokov zvijačno, eh ri)g viHcbai]g po večini glasov, eroipiov lahko; NT pciki] eh uigovg udje med seboj, vsak po svojem namenu, eh cisoovg yiyvcbonco, noocpi]-revco deloma, pomanjkljivo, ex ovpc-cpcbvov po dogovoru NT.
'Ena fiz-j, f] Priamova žena, Hektorjeva mati.
exti-ft6kog dor. enrj-Pokog (gl. encbv).
sxd-EQyog 2 (gl. encbv) 1. ki od daleč zadene, daljnostrelec; ki sam od sebe, prostovoljno stori, ki zadene, kamor hoče; (drugi izvajajo besedo iz 'erndg in sigyco: ki od daleč odvrača, branitelj, zaščitnik).
enaftev adv. (snag) ep. od daleč, iz daljave; daleč.
endg [Et. iz oFs (gl. e) -|- nag, zase, posebej] adv. comp. enaoregco, sup. sna-
avdvco 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in d/to vivog. 2. časovno : čez dolgo časa, ov% kj.dc, %go-'Vw nagsovai v kratkem. ŠKaoTaftoftEv adv. od vsake strani, od-vsod.
SHaara/ofti. a dv. povsod, na vsakem kraju.
eKa<TTa;£d<re adv. na vse strani, povsod. szaaza^ov in szdozoih ep. na vseh straneh, povsod, pri vsakem oddelku, v vsaki vrsti.
ibtaozog 3 [Et. iz szdg vig, vso, vcp itd.] vsak (posamen), sleherni (elg ezaovog, vig ezaovog), avvog ezaovog posamezno, vsak sam (zase), za!)-’ ezaova, <bg eza-ovot vsak sam zase; avta ezaova popolnoma vse; kot skupna beseda v sing. ima pogosto pri sebi glagol v pl. "Jajj ’ ooov edvvavvo ezaovog; v pl. vsakokratni, posamezne skupine. ezdazozs adv. vsakokrat, vselej, vedno;
za nikalnico: nekdaj. šzazegdzig adv. obakrat.
^cdzeg^efv) ep. z obeh strani, na obeh straneh.
ŠKdzepog 3 (ezaovog) vsak(teri) izmed obeh (uterque); pl. oba, oboji, obe stranki (utrique), z.a\F ezavega vij g odov na obeh straneh; cbg ezavegoi vsaka stranka na svoj način. EHazegco&sv adv. ezdvegijev. szazepcooe adv. na obe strani, na obeh straneh.
ezazrj-^E^ezrjg, > (kzcbv, ezag, (id/./.(n) ao, 6 ep. | ki od daleč zadene, ŠHazrj-fiohog 2 I daljnostrelec; Apolo-ep.	I nov pridevek.
eteazi sz./jvi.
szazoy-^ELQog 2 (yeig) ep. storok, sto-ročen.
ezazo-ijvyog 2 (gvyov) (ladja) s sto veslarskimi klopmi, stoveslača. čzazofipcucbv, cbvog, 6 prvi mesec ati-škega leta (25./7.—24./S.).
EKazofzfir], fj (ezavov, (lovg) (slovesna) daritev, sestoječa iz (prvotno 100) goved, hekatomba.
ezazop-poiog 2 ((iovg) ep. 100 goved vreden.
ezazdfi-jzeSog 2 ep. dor. in ezazou-nodog 2 (novg) 100 čevljev dolg ali širok.
ezazop-jiokug 2 ep. s sto mesti, stotero-mesten.
ezazop-jiovg, nodog, 6, f] poet. stonog, mnogonog.
izazop-jivXog (nv/.rj) ep. s sto vrati, stovraten.
ezavov indecl. [Et. -zavor iz k’mtom, d(e)k’mtdm — desetka desetic, lat. Centura, nem. hundert (stvn. hunt.)] sto ; sploh: mnogo.
Ezazovza-eztjg, ov, 6 (evog) poet. stoleten.
izazovza-zdgrjvog 2 poet. stoglav. ezazovza-jiXaoicov, ovog, 6 r/ stoteren, stoternat.
kzazovz-dgyy]g, ov, ] poveljnik sto mož, 6 ion.	stotnik = lat. cen-
ezazovz-ag^og, 6 J turi o. szazovzdg, ddog, rj sto, stotina, stotnija lat. centuria. dzazog, 6 ep. (=ezavr](]6Xog) ki po svoji volji zadeva, dalekometen, daljnostrelec.
izazo-ozofiog 2 (ovopa) stoust, s sto ezazoazog 3 stoti, stotni.	[izlivi.
ezazoozvg, vog, f) stotina. eH-(iaivco [gl. fiaivo), dor. čzfidco, s pt. prnes. ezjjcdvveg, tudi v tmezi] 1; intr.
a)	grem iz, izidem, izhajam, izstopam, izkrcavam se sz vij g vscbg, zapuščam sz tov ocb/iavog, xv/r\g pot sreče, grem doli nevgpg, grem kvišku, na goro ngog vo ogog, mislim kaj drugega d/./.oos, fiorj s ge/h] glas se je zaslišal; b) oddaljim se, odstranim se (v govoru), pridem na kaj, zaidem sviisv mi (bi)sv eig) vavva š£e(ir)v, pridem, zabredem eg vov v’ aXypbovog-,
c)	kzfjaivei izide se, zgodi se, zavd yvcbpr)v po želji, pripeti se, izpolni se na kom, pokaže se kdo kot kaj zdzcovog, vo vs/.svvaiov sz(idv končni izid, zvršetek 2. trans. ep. a or. 1. in tiit. act. a) izpeljem, izkrcam; b)prestopim, prelomim ogzov.
ez-flaKftevco bakhski navdušim, spravim v bakhski zanos.
£K-f}dXXco [gl. (id/./.co, aor. ep. ez(la/.ov, adi. verb. sz(ih)Vs:ov] 1. act. a) trans, vun mečem, izmetavam, izrivam, izkrcavam, spravljam na suho ezvecbg, pahnem, vržem z voza dingov, inncov. izbijem sy/og /eigog, preženem, iz-
občim, zapodim ey. vij g noXecog, yrjg, sekam (drevesa) dovga, oropam cc/.evrov, ydgivog, izpodrinem iz česa vi-pijg, yagivog, e:/, vij g goiXiag, izgubim cpii.ov, cpgevag, vd.yai)'6v; zavržem, odklanjam, zametavam ydgiv, Xoyovg, evpeveiav; tajim, prekličem Jtd/.iv (sc. enog), izpostavljam vivd eg vi, prelivam ddzgva, izgovorim enog, odgodim 8ixrjv, vržem proč oiovovg, dogv; storim, da klije, zorim ovayvv; zanesem eig vijv yijv; vzamem (iz mošnje) drjvdgia NT; b) intr. o reki: novapog ey.j3d?.Xei reka izvira. 2. med. izkrcam, spravljam na suho.
£x[laaig, ecog, rj (ey.-j3a.ivo)) 1. izhod, izkrcavanje. 2. pristan(išče) aX6g; prelaz, prehod. 3. ubeg, pribežališče; izid, uspeh.
’Ex/3dtava, cev, v d glavno mesto Medije.
EM-/Satu dor. ey.-j3aiv0).
£x-fie/3ai6opai med. potrjujem, utrjujem, dam si potrditi.
ix-/ha£opai 1. pass. poet. iztrga se mi kaj s silo, izvije se mi iz rok, izpodrinejo me. 2. med. a) izpodrivam, užugam, premagam, ukrotim, odrivam s silo, prerijem se; b) tiščim, pririjem se do koga ngog viva.
Ex-f3if}a%co 1. spravljam iz česa, izkrcavam. 2. odvajam, izpeljavam reko iz ravnine, novapov ey. vivog, odvračam od Xoycov.
Ex-fh/3()di)oxcD (v tm.) poet. izjedam vi.
šx-[SXacrava) poganjam, klijem.
ex-/3o&co glasno (za)kričim, odganjam s krikom egcovag.
EKporjfrsi.a, f/ 1. odhod na pomoč.
2.	izpad (oblegancev).
EK-florpfrEOd pri-, odhajam na pomoč, napadem, planem (iz oblegane trd-nj ave).
ekjSoA?;, ij (ey.-j3dX?.0)) 1. izgon, izgna-nje, iztiranje, izmotavanje, izklada-nje (iz ladij). 2. a) izmetane stvari, izmet, izmeček diy.eXXijg, na suho vržena razbita ladja vecbg; b) poganjanje, brstenje (žita); c) izvir, izliv, ustje (reke); d) prelaz, soteska; e) odstop (od glavne reči) v govoru vov Xoyov.
sxfioXog 2 (ez-jid/./.co) poet. 1. izvržen, zavržen; 6 ey.(3oXog (novvov) od valov
preplavljeno nizko obrežje. 2. prezgodaj rojen.
EK-Pgdaaco (in -£tu) [ton. pf. pass. j3ej3gaovai, a or. pass. egejiodriiiji’] mečem vun na obrežje.
ex-^gvydoftat d.m.poet.(za)rjovem, ove-vaypov ijdvv (za)ukam, (za)vriskam.
Exf3gcopa, avog, vo (šy.-{h(3gcooxco) poet. kar je izjedeno, ngiovog opilki, žaganje.
ix-yapi£co možim; pass.možim se NT.
Ex-yafiiaxop.au možim se, dam se omožiti NT.
ex-yeydpev, ix-y£yacbg in sl. gl. ex-"/t'-yvopai.
ex-y£Xdco [a or. — eyeXaoa\ glasno se zasmejem, i/dv sladko se nasmehnem.
Ex-yevrjg 2 (yevog) poet. brez obitelji ali zaroda, brez potomcev.
Ex-y£VEZ7)g ey.yovog.
sx-yiyvopai d. m. [gl. yiyvopai, ep. pf-inf. ey.yeydpev, pt. ey.yeyacog, plpf. da. ey.yeyd.vrjv] 1. ep. ion. poet. rodim se komu vivog; pf. izhajam od koga, izviram. 2. oddaljujem se, odhajam vov ŠVV) 7.Qbvog exyiyvevai čas mineva, poteka. 3. impers. egeavi dovoljeno je, posreči se mi; izpolni se mi kaj, mogoče mi je kaj.
ex-yXv<pco [pf. p. egeyXvppcu\ izdolbem, izklešem.
Exyovog 2 (ex-yiyvopai) ki izvira, izhaja, je rojen od koga; subst. 6, ij potomec, sin, hči, vnuk; va exyovci mladiči, pridelki yyftovog; NT vnuki.
Ex-SaxQ'Oco poet. zajočem, razjočem se.
ex-8anavdopai pass. dam, žrtvujem samega sebe NT.
Ex8eia, ij zaostanek (davkov).
ex-8eixvvpi poet. očitno pokažem, naznanim, omenim.
ex-8eipaxda) (o)strašim, pripravljam v strah.
sx-8šxopai ion. = ey,-8eyopai.
Ex8s^Lg, ecog, i) (ey.-8eyouai) ion. prevzetje; nasledovanje, nasledstvo, vij g [3 aou.eirj g v kraljestvu.
£x-8sgxopai dep. ep. gledam iz česa y.e<pa?,ijg.
ex-8eqco iz-, odiram veva, oderem(kožo).
EX-8Eyopac d.m., ion. ix-SExopai 1. jemljem od koga kaj, odjemam vivi vi,
(s)prejemam, prevzamem naga vivog,
nasledujem; o deželi sledim, mejim uvog. 2. ).6yov poprimem besedo, nadaljujem, ey.de^dgsvog /.eyco govorim za kom. 3. razumem, naučim se od koga naoa Tivog. 4. pričakujem, čakam, prežim na novog Tiva NT.
ČK-deco (gl. deco >) [impf. ep. ezdeov] !■ ep. act. privezujem, Tivog za kaj, zavezujem, oavidcig zapiram. 2. med. ion. poet. privezujem, ogrinjam si kaj vtrt; privežem jv/.EKTac ag/ac ay.Ta.Zoi
Jna obali).	'
£«-(5^Aog 2 1. popolnoma jasen, očiten NT. 2. izvrsten, odličen, /.letdnoi med.
^Srjpeco (sK-dtjgog) izselim se, odpotujem iz dežele, živim na tujem. 2.NT
Jy. tov ocogaTog umrjem.
ČK-Sijp.og 2 izvun dežele, tuj, z doma, na tujem, v tujino egodog.
ŠK-diaBaZvco ep. popolnoma prekoračim, prehodim.
^-diairdogai p as s. [plpf. 3. sg. e|e<5 edi-VTtjvo\ razlikujem se od koga v življenju Tivog n, izpreminjam kaj v življenju.
^Siaki]Gig, scog, fj izprememba navadnega življenja, razlika od navadnega življenja.
£K-diddGKCQ 1. act. in pass. natanko (temeljito) poučim, temeljito izobrazim, odgojim Tivd ti. 2. med. dam koga (temeljito) podučiti ali izobraziti.
£K-didQ&oxco, ion. -dgrjOKco utečem, pobegnem ek Ti vo g.
£K-didco[u [ion. ezdidocn, 3 sg. pr. act. szdidoi, 3 sg. a or. 2 med. e^edoTO, NT tudi ejgde-ro] I. act. 1. trans, a) dajem vun, izročam, izdajam, prepuščam, vračam; b) ftv/aTega dajem hčer iz hiše, omožim; pf. pass. ezdedoTai je omožena; c) dajem v najem (vinograd), izposojam kaj, zavri ovyyga-tprjv po dogovoru. 2. intr. iztekam se, izlivam se. II. med. dajem iz hiše, možim.
TK-dM]y£ofiaL med. do konca pripovedujem NT.
ehčikeco (ey.-6iy.og) maščujem, kaznujem, Tiva koga; šgavvov maščujem se, branim koga pred kom Tiva and Tivog NT.
enditirjaig, ecog, fj kazen, osveta, ma-
ščevanje, ezdizijaiv didoi/ii tivi kaznujem koga NT.
k'x-Siftog 2 (6iy.rj) 1, nepostaven, nepravičen, krivičen. 2. maščevalen; subst. kaznovalec NT.
EK-Sicbftco izganjam, preganjam NT.
endoaig, ecog, fj 1. predaja, izročitev. 2. množitev. 3. pravica, koncesija dyogd£co.
ekSotos 2 (ex-didcogi) izročen, izdan NT; prepuščen, ezdoTov noičb izročam, izdajam; EKČovog yiyvogai izročajo me.
£x8o%ri, c) (ky.-6eyogai) 1. menjava, ex-do^aZg premenjema, po vrsti. 2. pričakovanje NT.
EH&gopri, fj (ez-Tge/co) 1. a) izpad, ogledni pohod; b) ogledne čete. 2. pohlep po zmagi, samopašne nade (Plut. Per. 21.).
sudgopog, 6 (ez-Tge^co) lahkooborožen strelec, napadalec; pl. razstreseni strelci.
EK-dtJvco gl. ez-dvco.
exdvcig, ecog, fj 1. a) izlezenje, ezdvaiv noiovgai izlezem; b) ubeg, pobeg. 2. izhod.
ek-Svco [fut. ek ddoco, a or. e^edvoa, pass. egsdmJrjv, pf. ezdedvgai, med. ey.dvog.ai, ep. indijvco, fut. ezddaouai, a or. e^edvv, pf. ezdedvza, ep. opt. a or. ezdvgev = ezdvigev, -dviijgsv] 1. act. in pass. slačim, Tiva ti komu kaj. 2. med.
a)	trans, slačim si, snemam si, odlagam kaj TEV/ea-, b) intr. izmuznem se, utečem, uidem, ex Tfjg ffaf.dTTrig pomolim glavo iz morja.
EK-Scogioopai pass. ion. [pf. pass.Ezdedco-gievvTai] postanem popolnoma Doreč.
ekec adv. [Et. iz e-j-zet zaimk. deblo k’o; lat. ce, n.pr. hi-c, si-c, tun-c, cis; strslov. sb = ta; n. pr. leto-s (to leto), dane-s, sinoči, nocoj iz noč-so-.]
1.	krajevno: tam, ondi, 6 ezei tamoš-nji, na drugem svetu; oi izeZ pokojniki. 2. časovno: tedaj NT. 3. = ezeZoe tja. 4. v tem slučaju, zdzei — y.ai ekeZ.
EKeZ-ftev ep., ion. KEifjev a dv. 1. krajevno: od tam, od ondod. 2. časovno: od tedaj. 3. vzročno: radi tega, iz tega, zatorej.
EHEi-fti, ep. ion. keZ&l a dv. tam, ondi.
EKsZvog, rj, o, ion. in poet. xeZvog [Et. xs (gl. sxel)-\-evog, zaimek eno-ono, slov. oni, ona, ono)], xaxeZvog ( y.al exeZ-vog) pr on. dem. 1. lat. ille oni, tisti; ol exeZvoi pokojniki; b) avvog;
c)	oni znani ali slavni; d)	sxsl:
Igog šxeZvog rjavcu tam sedi I. 2. v zvezi z drugimi zaimki: ovtoc sxelvog ravno ta, to je oni, tovt’ sxelvo to je ono. — adv. /ust’ čxeZva nato, potem, zatem, to an’ sxsivov od tukaj, exeivr), ep. y.sivy tam, na oni način, exsiva>g na oni, na sledeči način.
EKELvoai, ojačeni šxsivog oni tam, oni-le.
ekeZoe, ep. ion. poet. xeios adv. tja, na drugi svet, nato.
ekekoiozo gl. xaivvgcu.
ekekXezo gl. xeXogai.
EK£%£LQLa., fj [Et. iz e/s-zstgia, s/co, /.sip] premirje, noiovgai sklenem, dya>, e/co imam.
ek-^eco [aor. £§eCfi(Kz] 1. trans. poet. zavrem kaj, razburim, razdražim. 2. intr. ion. vse mrgoli po meni evXs(OV.
£x-Z;t)T£G) NT 1. skrbno iščem, preiskujem, poiščem. 2. terjam, maščujem.
EK^rjzrjaig, scog, rj preporno vprašanje.
Enrja gl. xaico.
EKijPohLij, rj ep.pl. spretnost, dobro (ali daleč) zadeti.
Ext]-^6Xog, dor. exd/36Aog (excbv, :id/./.o)) ki zadene, kakor hoče, daljnostrelec ali dobri strelec (Apolonov pridevek).
EKrjlog 2, ep. poet. cvxrjXog 2 (sxcbv)
1.	miren, brezskrben. 2. varen, neoviran, nemoten. — adv. exr)Xa v miru, poljubno.
ekuju ep., EHdTi dor. in ut., prilep, z gen. (stoji navadno za samost.) po volji, po milosti (božji); zaradi, s pomočjo.
EK-ftagfSsopai pass. prestrašim se, o-supnem, zgrozim se, ostrmim NT.
EK-fragfSog 2 začuden, poln strmenja NT.
sK-ftaggeco sem zelo pogumen, poln zaupanja.
ŠK-fravgaŠco zelo se začudim NT.
ČK-^sdogai d. m. do konca ali natančno , ogledujem, opazujem.
EK-frEiafjco obožujem, uvrščam med bogove.
EK-ftEggaivco razgrejem, razpalim, se-grejem.
EKftsoig, ecog, // (ex-vijhjgi) ion. izpostavljanje (otroka).
ek-tisogo g 2 grozen, strašen ovao.
EK-&ETog 2 izpostavljen, 'sy.il svov jtouo uva izpostavljam NT.
Ex-&£a> tečem vun, uderem, planem (iz trdnjave).
ŠK-ftrjgsvco ion. izpodim, ulovim.
EK-frrjgioco poet. izpreminjam v divjo zver.
EK-ftAtflco [cj. dor.pass.mft/ufhj] odrivam, izpodrivam.
EK-frvfjoKco [aor. ep. sx.i)avov] ep. poet. umiram, yeXcp SKfiavov popokali so skoraj smeha.
tK-ftgcbaKOO [aor. ep. sxfiogov] ep. poet. skačem iz (s) česa uvog\ pobegnem, odhitim, xgadirj egco ovrjftecov srce hoče iz prs skočiti, t. j. srce močno bije.
EK-ftvgog 2 pogumen, strasten.
EK-ftiJco 1. act.poet. žrtvujem (v spravo).
2.	med.poet.z daritvijo pomirim koga, očiščujem se, rešim se, rešim se prekletstva ayoc, vjieg uvog opravljam za koga spravno daritev.
ek - Kad'aigco izčiščujem, (iz) trebim, čistim, lepo osnažim aonidcic; sgav-tov cino uvog osnažim se NT.
EK-Ka&Evdco spim zunaj, stražim.
EK-Kai-ČEKa indecl. šestnajst.
EKKcudsKd-Scogog 2 (doogov cllan) ep. šestnajst dlani dolg ali širok.
EKKai&EKd-mp/vg 2 šestnajst vatlov dolg.	[leten.
Exxaidsx-sxT]g, ov, 6 (evog) šestnajst-
£x-xaico, at. ek-koco (gl. xaico) [poet. pt. aor. act. exxsag) 1. izžigam, (po)-palim. 2. nažigam, podkurim; pass. vrj <piXoveixia (raz)vnemam se, sv vf/ čgsgei poželjivo se vnemam NT.
ekkolkeco (xaxog) utrudim se, naveličam se, pešam NT.
£k-kuXeco (tudi v tmezi) 1. act. (po)-kličem koga iz česa v iv d uvog. 2. med.
a)	kličem vun k sebi, izvabim; b) pozovem, izpodbujam, vzdramim, razvnamem.
ek-kuAvjzzco 1. act. odkrivam, odgrinjam. 2. med. odkrivam se, razgaljam se.
£x-.xdgvco [fot. sxxagovgai] utrudim se, naveličam se česa, izgubim veselje do česa; aidrjoog se skrha.
^-zagnoopat med. 1. uživam sad, imam dobiček od česa. 2. vtva izžemam, oberem.
^H-’zazandXXopat med. [aor. - ena/, voj eP- spuščam se (z neba) na zemljo ongavov.
^-zazetSov ep. dor. [pt. kzzavtdcbv] pogledal sem s česa vtvog. ^H~zav^dopai med. baham se, ponašam se.
šn-zdco gl. ey.-y.aico.
ČH-Keificu d. m. 1. (o otrocih) izpostavljen sem. 2. padel sem iz česa, ležim zunaj, ntpe?.7jg brez (ovoja) masti.
čk-kevoco poet. izpraznim, razselim. ^t-HEvzeco prebodem NT.
ŠKKEftVfievcog adv. (od pt. pf. pass. od ez-‘/Jco) obširno, natančno Xeyco. ŠK-xr)QvoGco, at. -zzco 1. dam razglasiti (po glasniku), zapovedujem vi, inf. in prj. 2. dam (po glasniku) izgnati, preženem v tv d (ez) vtvog. nz-zlvsco poet. vun premikam, grjpa izustim, e?,atpov splašim, prepodim, vooov vzbudim.
čk-kcco (v tmezi) ep. grem vun, hodim iz česa.
ČH-zAdco odlomim, zlomim, odtrgam; Pass. odlomim se NT.
^-zkeico, ion. -ulrjLcn, at. -z^rjco 1. izključujem, nva vtvog koga iz česa.
2.	oviram, preprečujem, silim, uvi s čim.
nz-z^enzco 1. ukradem, odvedem, odpeljem, ugrabim (skrivaj ali zvijačno) vtva, vi, rešim skrivaj. 2. varam ipD/ijv, tajim, prikrivam ?.oyov. ^>t-zXrjico gl. ez-z/.eio). šmthrjoia, fj (šz-zaXeco) 1. a) ljudski zbor, skupščina, vojni zbor; dva-nvfjaat odpustiti; eyevevo se je izvršila; b) judovska občina, cerkev NT. 2. zborišče, zbornica. czzlrjaidigco [augm. egez., fjZzX.\ 1. sklicujem ljudski ali vojni zbor, zborujem. 2. prihajam na zbor, posvetujem se, govorim v zboru negi v tv o g, vi. ^zzXrjctaazfjg, ov, 6 udeležnik ljudske skupščine, zborovalec.
ŠxxXr)zog 2 (ez-za/.eoj) pozvan, izbran, izvoljen; subst. oi člani narodnega odbora v Sparti.
sx-xXtvco 1. trans, odvračam; sklanjam ovopa. 2. intr. obrnem se proč, spustim se v beg, umaknem se, izognem se, (iz) ogibljem se dno v tv o g NT. ix-zXv^co (opiram), izpiram, izpla-kujem.
iz-zvaco stržem s česa, ostržem, od-praskam.
ix-xoiXaivco izdolbem, izvotlim. sz-zoAdnzco izdolbem, oddolbem, iziti j ujem, odjem.
Ex-xoXvpf}da> poet. vun izplavam, rešim se s plavanjem NT.
EzzoptSfj, r] ion. iznašanje, rešitev. čx-xopi£co 1. act. in pass. spravljam vun, iznašam, odnašam, rešim (sz) vtvog; pokopavam. 2. med. odnašam, spravljam (svoje imetje) v varnost (iz dežele), rešim si kaj. ez-zopna^co poet. hvalim se, ponašam se, žara vi zaradi česa. kzzonfj, fj odstranitev, izrezanje (puščice iz rane).
ez-zonzco 1. izsekam, izbijem, posekam, odsekam zeiga NT, raz-, prebijem ffvgag. 2. odbijem, zapodim vovg eni veh locpcp, vag dzoojio/.ioetg, izženem. 3. (raz)rušim, (iz)trebim, pustošim, (u)morim.
ez-zga^co zakričim, zakličem. iz-zgepapat pass. držim se koga, udan sem komu NT,
iz-zgepavvvpat med. oprijemljem se koga, udan sem komu. iz-zgivco izločam, izbiram, izključujem, odstranjujem. szzgtzog 2 izbran, izvrsten, odličen. sz-zgovco [aor. pass. egezoovoi)i/v} izbijam, odrivam, preženem, odvračam od česa, odganjam, izpodrivam; xo-yov zavračam, oviram, preprečim (pogovor); vtvdeknidogugrabim komu upanje.
sz-zvfliozdeo (zvijrj glava) preltucujem se, na glavo se postavljam. ez-zvkivSopat, poet. ExxvXiopai ep.poet. pass. [fut. - zv/.tmhjoogai, aor. -ezv-Xioffr]v] zvalim se, padem iz česa, sz dicpgov, dnfjvgg; elg egeovag padem v, udajam se.
iz-zvpaivco vzkipim, razlijem se; pridem iz vrste (pri pohodu). iz-zvnzeo lukam iz česa, pomolim vun.
EK-kay%dvco poet. dobivam, dosegam kaj (po žrebu ali usodi).
Ev-kaksco izbleknem, izblebetam NT. ev-kap^dvco 1. vun jemljem, izbiram, dobivam kaj od koga, prevzemam (delo za plačilo). 2. razlagam.
iv-kapnco p o sijem, pokažem se iz česa, (po)svetim se NT.
EK-kavd-dvco, ep. Evkrj-d-avco (v tmezi) [ep. ved. aor. evke/.aHov] 1. act. ep. storim ali pustim, da kdo kaj popolnoma pozabi uva rt. 2. med. [aor. ep. ege/.dHovTO, -{ii-nilai] popolnoma pozabim r ivog.
Ev-keaLvco likam, (iz)gladim. ex-keyco [gl. Z£'/o); at.pf.pass. e^eikeypai, aor. -ekeyi)v, Xen. in ion. -kekeypai, -ei.B/ftrjv] 1. act. izbiram, nabiram, izterjavam, pobiram (davke) od koga tzagd uvog. 2, med. izbiram zase. ivkeso gl. xkeco.
EK-ksLjico 1. trans, izpuščam, opuščam, zanemarjam, zapuščam, puščam na cedilu; dgxov prelomim, fttov umiram, ccokiv e g rd dxoa zapustim mesto in grem na vrh, izselim se kam. 2. intr.
a)	odhajam, izginem, zapuščam stražo, službo, minevam, ginem, nehavam;
b)	ubožam, (iz)umiram; c) o mesecu: otemnim, mrknem.
enksiipig, ecog, i) (kv-keinco) zapuščanje vetov, odstop, izostajanje, minevanje, izguba, razpad, pogin (mesta), mrk (solnca).
ivkevTog 3 (ex-keyco) izbran, izvrsten. Evke^ig, ecog, r/ (ex-?.eyco) izbor, izbira. ev-kentn ion. izluščim, izležem, izvalim. Ev.-kEVKa.Lvto poet. popolnoma pobelim. EK-kriyco poet. popolnoma neham, prestanem s čim uvog ali pt. ek - krj & avco gl. cy.-kaviid.voj.
Evkrjaig, ecog, f) ep. popolno pozabljenje. ev-kipnavco poet. = e-/.-k.etTcco. ev-kmaivopai pass. postajam masten, sem pognojen.
ivkmrjg 2 (b.-keinco) 1. manjkajoč, f\-kiov svkmeg delni solnčni mrk, ro ev/.uieg vrzel, praznina; zanikarnost, lenoba. 2. zanemarjen, prezrt, izpuščen.
Evkoyr), f) (sjc-keyco) 1. izvolitev, izbira, izbor NT. 2. met. izvoljenci, izbranci (NT R. 11. 7).
šx-koyL£opai d. m. natančno preudarim, premislim, preračunim negi uvog. svkvcug, ecog, fj (e/t-kvcu) 1. osvoboditev, (od)rešitev rtvog. 2. onemoglost, slabost.
Evkvxr)Qiog 2 poet. rešilen, rd ey.kv-u}giov rešilo, (od)rešitev. kv-kvco in med. 1. rešujem, odrešim, osvobodim ex vivog. 2. odpiram oto-pa, dopove, odpravljam daopov, preneham, prekinem rag jzaoaovevdg, plačam Čaveiov; pass. opešam, one-morem, omagam.
šx-kcofidofiai pass. poet. zelo sem razžaljen rt.
Ev-kconL^co poet. odkrivam, razgaljam-EK-paivco [inf. aor. ey.prjvai, aor. pass. egepdvr/v] 1. act. poet. storim, da kdo besni, razkačim, vnamem, r trd deo-pavcov poženem koga v besnosti iz hiše. 2. pass. ion. pobesnim, besnim, divjam, voiavva eig uva tako proti komu.
EK-pavftdvco 1. natančno ali na pamet se naučim, spoznam, izvem, poizve-dam. 2. natančno preučim, izučim, preiskujem.
EK-pagtvgeco izpričavam, potrjujem. Ev-pdaaco [cj. aor. pass. iy.payf)\ 1. (o)-brišem, otiram, izbrisujem uvL rt NT. 2. upodabljam, izrezujem lik. ev-peLgopai dep. ep. [pf. egeuuoga] deležen postanem česa upr}g. EK-pEksrdco skrbno se vežbam, učim-sK-psrgsco izmerim; med. izmerim sebi dnka\ -/jfkova dovgoig po zvezdah pot prepotujem.
Ev-prjvog 2 (s|, prjv) poet. šestmesečen, poluleten.
ev-pt)Qvopat med. razvijam se, hodim v redu mimo koga, defiliram. Ev-pipeopai d. m. zvesto posnemam, natančno naslikam, upodobim. EK-pioftoco dajem v najem, posojam-ev-pokeZv, ek poke od cy.-3kcbay.o> izidem, grem vun.
EK-povaoco temeljito poučim v čem
rtva u.
ex-poxd-Eco poet. težko prestojim, pretrpim Ttovovg.
EK-pv^aco ep. (iz)sesam, (iz)srkam. EK-pvvrrjgL^co (pvy.v:)g nos), viham nos, zasmehujem, rogam se NT.
SH-vspopai poet. [med. fut. svvepsi] vun stopim, no6a obrnem nogo nazaj, odidem.
čx-V£vq[£co izrezujem žile, slabim. en-VE^co 1. intr. proč se obračam, u-toikam se NT. 2. trans. poet. Tivd toigam, namignem komu, da kaj ^ stori dnooTijvai ngooco. čk-vsco poet. izplavam, odplavam, u-Jdem, utečem.
^-vrjcpco iztreznim se, vzdramim se NT.
med. (od)plavam iz česa. E*-vt^co (-vimen) [fut. -viipo)] 1. act. izpiram, perem, očiščujem, zadostujem. 2. med. perem se, opravičujem se; zavel nengaypeva radi tam storjenega.
ŠK-vhtdco popolnoma premagam, prevladam, pridem v splošno rabo, postanem bajen sni to pv&dodsg. ^H-vimco sv-vigeo.
ČH-vofiog 2 nepostaven, nezakonit, krivičen, pregrešen. jn-voareco ep. vračam se (domov). ŠKovoiog 3 in 2 (svebv) sam od sebe, Prostovoljen, svovotag vafF evov-ciciv, svovoko vgoncp, svovoicog prostovoljno, iz lastnega nagiba, sam od sebe, va svovoia svobodna volja, prostovoljno prenašanje.
EtmayXeopai ion. poet. (samo pt. praes.) zelo se (za)čudim, strmim, na vso moč občudujem.
EVnayXog 2, adv. ivndyXmg (gl. svnXa-fpvai, t/.n/.fjoaoj) grozen, strašen, strahovit, čudovit, črez mero čuden. ŠH-nafh)g 2 (ncldog) zelo strasten, to čnnaftšg izraz strasti.
ČK-naideveo odgajam, vzgajam, izobražujem.
ŠK-ozcucpdoGco ep. posijem iz, odlikujem se, besno zdirjam (v boj). E*-naXai adv. že davno, od nekdaj NT. Ex-ndA.Xopai med. ep. [aor. ey.noj.TO] brizgnem, Tivog iz česa.
azdoGco izbijam; prestrašim, zmedem, cpgsvag iy.nenaTayp.svog ves zmeden, brezumen.
aiiopai med. popolnoma (pre)ne-ham.
Ex-nst&co poet. pregovarjam, nagovarjam.
EK-Jieigd^co izkušam NT.
EH-neigaopai d. p. ion. poet. izkušam koga, poskušam Tivog in inf.
ek-jreAet impers. poet. — sg-savi dovoljeno je, spodobi se.
ev-nspnoo 1. ac t. vun pošiljam, odpošiljam, odpuščam, spremljam Tivog, sv Tivog, izganjam, preganjam, prepodim, yvvaiva odslavljam, zavržem; o ’ ivvog nvXčov s^snepnov vun sem te klicala. 2. med. odpuščam, odpošiljam od sebe, kličem vun k sebi; poet. : act. izganjam, iztiram, yrjg iz dežele. 3, pass. poet. umiram.
EKJiepyjig, scog, ij odpošiljanje, odpošiljat e v.
En-jtETtorai gl. sv-nivco.
evnemapEvcog adv. pt. pf. pass. od ev-nsTdvvvpi razprostrto, razuzdano, razposajeno.
EK-jisgaivco iz-, dovršujem, doženem.
EH-negaco prebijem, prederem (o puščicah); prehodim, prepeljem se, peljem se črez ).airpa, pridem mimo česa tL
EK-jzeg&co [fut. svnsgooo, aor. 1. sv. . . . negoa, aor. 2. e^ingaffovJ ep. poet. raz-derem, pokončam, popolnoma razrušim, razdenem; uplenim, zaplenim.
ev-negiapio peljem okrog česa.
BK-jzEQiEgx°pau med.hodim okoli česa, obidem, objadram iz kakega kraja, ležim okrog česa.
en-negiJi^Eco objadram iz kakega kraja.
EHJiegioacdg adv. še bolj, še glasneje.
ek-jiege, ektzegeTv gl. sv-ninvo).
EK-nEzdvvvpi [fut. evnsTdoco, pf. pass. svnsnsTaoTai] razpenjam, razvijam jadra, razprostiram, stezam roke yelgag ngog Tiva NT.
sv-jiezopai med. izletim iz česa.
Ev-jistpazai (v tmezi; kor. epev) uničeno je alebv.
sv-jiijSdco, ion. -eco 1. skačem iz česa, slg Tr]v 'Od/.o.TTO.v z ladje v morje; o vodi: izviram, vrem iz. 2. skočim kvišku, poskočim (iz spanja); planem iz česa, napadem vazd Tivog.
hv-nipnhrjpi 1. polnim, napolnim, izpolnim vopov, dovršim tt]v poigav, uresničim Ttjv cpf)pr)v tov oveigov, izpopolnjujem to s u.sinov, to inmvov. 2. napasem, nasitim, izpolnim oppaTa,
(pii.ovixiav, yvibgac, prehodim odov; pass. nasitim se, sem sit vivi. 3. poravnam , pokorim se za dgagTdda.
4.	prestanem, prebijem zlvdvvov.
EK-nlvco [gl. nivco, a or. ep. sxmov) 1. iz-pijem, izsesam. 2. po-, zapijem.
tx-jungdaxco razprodam.
tx-ninxco [gl.mnvco, aor.ep.exjteoov]l.a) vun ali doli padem, odpadem ex Tivog; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se;
b)	vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja valjs; c) zaidem kx> Tr/g odov; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; Xoy logov izgubim pamet; d) pass. od. sv.tidi.i.O) preženejo me, izobčijo me, vno rov dr/gov ljudstvo me izžene, sy.nsoti)v pregnan, izgnan; 6 sznsnTcoHcbg pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj sx. Tivog, dno vdov šXnidcov pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; vn’ dvdgog premagan sem, padem po kom. 2. iz-prevržem se, izpremenim se eig n.
Efc-nAe&pog 2 poet. šest pletrov dolg (— stadij).
šk-tiAeco, ion. -jiXcoco [fut. ni.svnogai, in -oovgai) odjadram, odpeljem se, odrinem ex Tivog si g ti, ec(n ti čez kaj, izplavam (o ribi); Tag vavg uidem sovražnim ladjam; tov vov, tcov (pgevcbv znorim, zblaznim.
Erx-jtXecog 2 at., n. pl. exjzXeco in -jiXea poln, napolnjen, popoln, polnoštevilen, zadosten, obilen.
EX-nXrjyvvgi gl. ey.-ni.r)OOCO.
ExnXi]XTix6g 3 (sy.-ni:t]ooco) grozen, strašen.
ExnXrj^tg, scog, f/ {m-nh)oo(o) razburjenost, strah, osuplost, začudenje, spoštovanje.
Ex-nXr]Q6(o do-, napolnim, izpolnim, izpopolnim vno<yysoiv, OToya'Q6g£vog zadenem z ugibanjem, uganem.
ExnXr)pcoaig, scog, izpolnitev, do-vršitev NT.
ix-nXrjooco, at. -zzco in ix-jiXrjyvv/j,i
[aor. pass. š§enXdyr)v, ep. sznXr)yr)v, 3. pl. ep. šxnXr)ysv (pogosto v tmezi)] 1. act.
a) izbijem, prepodim, izženem, prekinem, motim; b) prestrašim, presenetim, omamim, preplašim, zbegam.
2.	pass. prestrašim se, osupnem, (za)-čudim se, zmedem se, zmoti, zbega me kaj, cpgevag onesvestim se, £*-nXaysig osupel, prestrašen.
ex-nXovg, ov (iz sy.ni.oog) odhod ladij, kraj, iz katerega plovejo ladje, ex-nXovv noiovgai odplovem. ix-nXzjvco izpiram, čistim. kxnXvTog 2 izpran, opran. ix-nXcoco ion. sx.-ni.so). ix-jzvčco izdihnem, umrem, v no Tivog umori me kdo ; o vetru : vejem, pišem iz česa sx Tivog, privejem, ysiu('ov vecpovg pri derem, izbruhnem iz, piham vun, 1Jvgov piham od jeze. txnvoTi, fj izdih, flavdoigog dihanje, hropenje umirajočega. exnoS(bv, adv.	sy. nodcbv izpod nog,
s pota, sznodcov noiovgai spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, sznodcbv sigi oddaljen sem, ne oviram, šy.nod(bv ylyvogai grem izpod nog.
Ex-noiEco dovršim, dogradim, dozidam, dokončam.
txnoir)Gig, scog, i/ izliv(anje) semena. ix-jtoXEgico in -oco 1. začnem vojsko odkod; zapletem v vojsko, naščuvam k vojski, razprem Tiva ti vi ali .to o C nva. 2. pass. razprem se, postanem sovražnik.
ix-noXioQXECx> prisilim (z obleganjem), da se mesto poda, osvojim (mesto) z obleganjem, s/. BvijavTiov izženem, prepodim z obleganjem iz Bizanca. lxnognr\, i/ (t/.-nsgnoo) razpošiljanje, i.rjOTmv četo vanj e gusarske ladje. Ex-nov£co 1. (umetno) izdelujem, napravljam, izvršujem, pripravljam, nsni.oiaiv krasim. 2. obdelujeta yr/V.
3.	pridelujem (tudi med.), prebavljam (tudi med.). 4. urim, vežbam telo, marljivo se bavim s čim, trudim se za kaj, jiUov prerij em se s trudom skozi življenje; ngog gdihjoiv trudim se za napredek v znanostih.
£x-nogsvogai d. p. 1. izidem, odidem, odrinem, vzdignem se. 2. izhajam (iz ust) sy, Tivog, naga Tivog (od očeta) NT; razglasim se rjyog NT.
^■-nogfreco popolnoma razrušim, uničim, oplenim.
Eh-jioql£w [fut. i:/MOOiO)\ 1. act. iz-najdem, izmislim, izsledim, pripravljam, priskrbujem, nudim. 2. med. Pripravljam si.
E*-nOQvevco uganjam nečistost, nečistujem NT.
EH-noxEOfiaL med. ep. od-, izletim z neba (dtog).
EH~ttQdaa(x>, at. -zzco, ion. -jzprjaoco 1. a ct. a) poet. do-, izvršim, učinim, s d) g, °We z inf., to '/m/.Hvlv.ov šg yoov iz-Premenim veselo petje v jok; b) izterjam xQVfiavd viva; c) uničim, mo-rim, ubijem, (pavov maščujem. 2. med. Izterjavam za se (pomirjam), <povov nQog vivog maščujem nad kom umor.
psmjg 2, gen. soc 1. izvrsten, odličen, sv noV.oioi med mnogimi. 2- izreden, čezmeren natisov. EH-JiQrjooco ion. = Ey.-nQdaoo). ^•ngi&fiTjv (samo a or.) odkupil sem. E*-n(>Zco od-, izžagam, izrežem. EK-nQ6tieofios 2 ki zamudi rok, prepozen, zapoznel.
Et(-JtQOKaA.EO{iai med. ep. k sebi vun Pokličem Tuva vivog.
E'K-nQo?t.Einco ep. izlezem iz česa in szapustim ?.oyvov.
^K-npoTZpaoo poet.posebno častim, (pred psemi) odlikujem.
e*-jiqo%eo) poet. izlivam, razprostiram. &*-nxvco [ep. aor. igsjvvvoa}	1. vun
Pljunem, izbljuvam. 2. NT mrzim 3kaj, odpodim s sramoto, studim. E*-nvvtiavo[iai med. 1. ep. izprašam, Poizvedujem xi vivog. 2. poet. zvem, čujem kaj vi vivog (od koga). ^-jtvpoco zažgem, iz-, požgem, uničim z ognjem.
ZKnvozog 2 (kz-jvvvtidvoiiai) znan, razglašen, szjvvavog yiyvo,uai moj prihod se razglasi.
ČKJicofza, a rog, vo (šx-jvlvco) kozarec, čaša.
6«-gat'v£o [aor. sgeppcčra] brizgnem iz česa, razpršim se.
EttQepco gl. zgšfiafiai. e«-geto [aor. ggspou/p', pf. sgEonvif/.a, ep. tudi v tmezi] 1. vun tečem, odtekam, Poizgubljam se sx vivog. 2. izginem iz spomina, pozabim se.
EXQt]yfia, avog, vo predor, nova rečna struga.
sx-Qrjyvvfii [aor. sgEonijca, p as s. £gep-odyi]v, fut. iy.QayfjOOfiai] ep. poet. ion.
1.	trans, izderem, iz-, odtrgam, odolo kos pota, pre-, raztrgam vevgijv.
2.	intr. a) a ct. vnamem se, prederem,
priderem	b) pass. zakadim se,
zaderem se na stg v iv o.; iznfjfvvvai sg vo fieoov razve, razglasi se.
ex-qi^oco izkoreninim, izruj em, izderem. EK-pijit^oo razvnamem, podkurim. EK-pbiTO) poet. vun mečem, tialdaaiov šzohpave vrzite me s krova. sjcpofj, fj in EK-povg (-poog) ov, 6 ion. iztok, izliv, ustje, syco engovv sg tia-?.aoaav izlivam se v morje. Eti-pvopai med. rešim (iz nevarnosti). en-oaoco ep. — sz-aco^co. ek-obico ion. iztresem iz česa. EH-aevopai [ep. z med. aor. š^soavvo in pass. s^eavtirjv] vun planem, puhnem, vlijem se, odhitim iz česa vivoc, prederem skozi aixf.ii)-, izginem vjvvog. EK-arjfiaivco poet. poznamenim, naznanjam, omenjam.
en-aiconaco umolknem, utihnem. EK-ofiaco [impf. el-eofieov] ion. otiram, brišem, snažim.
EK-ojzaco ep. poet. vlečem vun, potegnem vun, izderem; med. syxog izderem svojo sulico.
EH-ajtovSog 2 (ojzovdai) izključen iz zaveze (miru).
t'xozaaig, scog, ij (sgiovapiai) začudenje, groza, zamaknjenje NT. šh-ctzeAAco poet. okrasim.
EK-avecpofiai pass. ovenčajo, okrasijo me, vivi s čim.
šx-ozgazEva> in med. 1. odrinem, odhajam (na vojsko). 2. končam vojsko. Ez-azgazojteSevofiai d. m. utaborim se, postavim tabor zunaj mesta e|ca vij g Jiolsm g.
ČK-ozgštpco izderem, vivog iz česa; pass.
NT popačim, pokvarim se. £x-ovqlzxco izžvižgam.
Ex-ocp£co, ep. ix-aaoco 1. a ct. rešim, sz vivog iz česa. 2. med. ion. poet. rešim sebe ali zase.
Exza, EKzatiev in sl. gl. zv siv m. ezzadiog 3 (šz-veivm) ep. raztegnjen, prostran, širok.
sxzaiog 3 (sscrog) šestdneven, šestega dne.
Ex-zdgvco gl. iy.-veiiv(».
EX-zavvco ep. poet. = iz-veivo). kxza^ig, scog, f) (iz-vdvvco) razvrstitev, razpostavljanje (vojske).
EK-zagdaaco, at. -rzco zelo vznemirjam, motim NT; pass. vznemirjam se, plašim se.
ix-zdaoo), at. -zzco 1. act. vun peljem in uredim, postavim vojsko v bojni red. 2. med. postavim se v bojni red. enzeazo ion. 3 pl. plpf. od zvaogai. ek-zelvco [pf. peiss. Ezvsvagai}, poet. ex-zavvco [aor. igevdvvaa, ep. oo, pass. s^evavvo&rjv] 1. raz-, iztegujem, zleknem, razpenjam, razprostiram, napenjam, naoav ngoilvgiav trudim se na vso moč: jzsguzdvovg podaljšujem, Xoyov obširno govorim o čem, innov izpodbadam, ovgavov razprostrem, potegnem v širino; pass. šzvevagai sem napet, raztegnjen, (poftegdv cpgiva s strahom pričakujem, ygovog izve-vavae čas je potekel, ipaXay^ razprostira se, razširja se. 2. mečem ob tla, pobijam, podiram na tla, (u)morim; pass. a) stegnem se, zleknem se, zvalim se na tla, izvafielg zleknjen;
b)	u mr jem.
ek-zelxl£o) 1. dozidam. 2. opašem ali utrdim z zidom, obzidam. EKZELftLopog, 6 obkop, obzidje, utrdba. sK-zsAsvzdco 1. trans, dovršim. 2. intr.
neham, izvršujem se. žk-zeAeco, ep. -Aelco [fuč. izvsXd) , aor. E^EveAsoa, ep. fut. izveXio), aor. igevi-Aeooa (tudi v tmezi)] 1. dovršim, izvršim, dokončam; pass. gijve g potečem. 2. izgotovim, izpolnim, vivi yo-vov dam komu potomca, iniffvgi^v ustrežem; pass. izpolnim se. £X-X£[ivco, ep. ion. sx-zdgvco [aor. igivu-fjLOV, ep. ezvauov, fut. 3 pass. izvsvur)-OEoftov] 1. izrezujem, giigovg Vivog iz česa; odsekavam, sekam, izsekavam. 2. kopim, režem.
£xz£veia, fj gorečnost, vnetost, iv iz-vsvsig marljivo, vneto NT.
EKzevfjg 2 (iz-vsivco) neprenehljiv, stanoviten. — adv. -vcog neprenehoma, goreče, živo NT.
SKzeog adi. verb. od
EK-ze^vdopaL d. m. izmislim si (zvijačo). EK-rfjKO) raztopim, omehčam -dvgov. EK-zLfrrjiu 1. act. vun postavim, izpostavim, izlagam, postavljam vun (na suho). 2. med. a) iznašam svoje stvari;
b)	razlagam, pripovedujem NT. £x-ZLfidco poet. zelo spoštujem ali častim.
k'x-zlpog 2 (vigfj) poet. ki ne spoštuje, ki ne časti vivog.
Ex-zivdooco 1. ep. izbijem (tudi v tmezi).
2. otresem tudi med. NT. ex-zlvo) [fut. -vioco in -vsioco, aor. e|-evioa, -eraoa] 1. act. poplačam, izplačam, plačujem (kazen, globo), p o vračam (dobrote). 2. zahtevam povračilo, kaznujem, maščujem se vflgiv. ex-zlzqo)Oxo) [aor. icivoojon] ion. splavim, negodno porodim. exzo'9ev - 'izvooilev. ekzo&l adv. ep. zunaj, izvun.
Exzopzj, i] (iz-vegvco) izrez, skopljenje. kxzop,iag, ov, 6, ion. -ir)g skopljenec, rezanec.
£x-zo%£vo) 1. intr. streljam iz. 2. trans.
ion. izstrelim, p o streljam jde/.r]. £x-zomog 3, poet. exzojzog 2 (vojzog) 1. daleč, oddaljen (vivog), tuj, drugi; nov zv o si izvorno g ovileig kam je pobegnil; ajzdyto proč, vstran; subst. 6 tujec. 2. izreden, nenavaden.
Exzog 3 (eg) šesti.
Exzog 3 adv. (iz) zunaj, vun; kot praep-z gen. zunaj, razen; izvog si gfj razen če, ako ne, izvog dvvdgscbg sigi nisem podložen; izvog vivog daleč od, prost česa, brez česa, izvog ei vov gi/./.siv dnoftvrjozEiv avgiov tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, ol izvog tujci; 6%-rdg Egyogai (opxo)v) ne držim obljube, prelomim prisego. ekzoge adv. ep. vun, iz; %sigog (iz roke). EKzoa&efv) in ekzo&ev ep. in poet. 1. od zunaj, zunaj, vstran, nazaj. 2. praep. z gen. daleč od.
ek-zoze adv. od tega časa, odsihmal. ix-zgaycp8£co pretirano povečam. EK-zga^rjAl^o) mečem (s konja) črez vrat (glavo), strmoglavim, prekucnem; pass. strmoglavim se (v nesrečo), padem (v nesrečo). čx-zgdxvvoo razdražim, razkačim, zakrknem.
etc'zQŠnco, ion. en-zganco 1. act. a) od-
yi'ačam, podim (sc. en vrjg 6doy), obra-yam; bežim pred kom vivi; domčag "Ugaotg bežim s ščiti pred tirzi; “) zadržujem, oviram viva; c) vdcog °dvajam, Jigog vi kam. 2. pass. z a or. med. a) obračam se od česa (NT stg Vi k čemu), krenem v stran, odov U(larim po drugem potu, izognem Se komu, ogibljem se česa (vi NT), Srem komu s pota v iv d, zaidem vd 7,(ol6v NT; b) izpreminjam se, vdov wycov sem drugih misli, tajim, govorim drugače nego poprej. ^'vgecpoo [fot.en^geipco] 1.act. vzgajam, °dgajam, hranim, gojim, vd envgecpov 'EVv dt^av kar daje korenini hrano, kar vzdržuje korenino. 2. pass. vzra-,stem, odrastem.
E>t'VQE^co [aor. egedgauov, pf. indedod-Mxa, tudi v tmezi] vun tečem, planem *z mesta ali v deželo sovražnikov; vderem, napadem, fh>piog endgapicov ieza, ki prekorači meje, neizmerna Jeza.
E*'rQif3a> [i'ut. snvoiflrioopai] 1. iztarem, izkrešem Jiup; Jtevgov iv jzevgoioi krešem kamen ob kamnu, fUov bedno Prebijem život, nesrečno končam življenje. 2. ion. in poet. odrgnem, iz-=trebim, uničim, zatrem; pass. poginem. EHvgonf], i} 1. (en-vgenco) odvrnitev, odvajanje, odvod. 2. (en-vgenopiai) stran-ska pot, ?.oyov odstop od . . ., odov ^Prenočišče. 3. grda navada, razvada. EK-zQvcpdco postanem zelo požrešen, razkošen.
ŠK-zgvftdco odrgnem; zatrem, uničim, ^Ugonobim.
^rQcofj,a, avog, vd prezgodaj rojeni Jdrok, negodnik NT.
SKrvjtov gl. nvviteco. čk-zvjzoco upodobim, izobrazim, izrežem, nava yga<pi)v upodobim v reliefu, vzboklo izdelam.
^-vvcpkoco popolnoma oslepim (-iti). fKfdcpA.cooig, ecog, r\ ion. oslepitev. ^«r(ug, opog, 6 (e^co) Priamov sin, Andromahin mož; adi. Enzogeog 3. EnzogCSrjg, 6 Hektorjev sin (Asti-
^anakt).
EKv6og, 6, -gr/, r\ [Et. iz afenvgog, idevr. s\vek’uros, lat. socer, slov. sveker, nem.
Schwaher, Schwager; fem.idevr. swek’-rus, lat. socrus, slov. svekrva, strslov. svelcry] ep. sveker, tast; svekrva, tašča.
BH-cpcudgvvoo poližem, očistim z lizanjem.
in-cpaivco [gl. ipaivo), a or. pass. ep. ege-(padvdrj] 1. act. pokažem, prijavim, spravim na dan, razodenem, odkrijem, razglašam (pocoode; nokeiiov Jtgog viva javno napovem komu vojsko; efiavvov dam se spoznati. 2. pass. kažem se, pojavljam se, oooe se za-iskre, čovga Xaov{ldiog e^e<padvih] so se posvetile iz, so se prikazale iz.
EKcpavrjg 2 poet. jasen, očiten, viden.
EKcpao&ai gl. BH-<pr)[u.
encpaoig, ecog ion. izjava, izrek.
EK-(pavXt£eo poslabšam, ponižujem, zasramujem.
en-cpegco [gl. cpegco, fut. med. egoioopiai tudi s pas. pom.\ I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam vi vuvog in en vivog;
a)	pokopljem oa)tua, viva; /?) no-/iS/.iov Jigog viva začnem vojsko s kom; y) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); S) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca ffdoig o’ ev incpegei;
b)	rodim, pri-, donašam nagjvov; pren. ngog viva spravim med ljudi eniyeXcovi;
c)	razglasim, objavim, oznanim yoi]-avf/giov eig viva, ).oyov izrečem, dvotia izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem agovoc; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se eg 6g-ftov; d) dvganog pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, yvcb/j,r]v izrekam svoje mnenje, emXa zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. act. odnesem, (pri)dobim nagrado, nXeog stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, ngog ogyi)v jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).
in-<pEvyco [aor. ep. en<pvyov\ bežim iz česa, ubežim, utečem, uidem, jingov e^e<pvyev komaj je utekel,- inipevyei /is vi uide mi kaj.
En-<pr]fii [inf. pr. med. encpdofiai] ep. izgovorim, povem, javim.
£x-<pd'eyyopicu [a or. ey.ip(HycaTo] ep. o-glasim se, (za)kličem (iz česa).
EK-cp&ivco ep. poet. [plpf. pass. egecf/dlTo] popolnoma uničim, olvog e^ecpfhTO vrjm’ vino na ladjah je pošlo.
EH-cpopšco 1. a c*, silno strašim, ustrašim Tivd, xi. 2. pass. ustrašim se, bojim se Tivd.
ex-<po/log 2 zelo prestrašen, preplašen NT.
ix-cpoivlaaoo poet. okrvavim.
sx-cpoizdco, ion. -eco vun grem, odhajam eni xi.
excpogd, rj (ex-<pegco) iznašanje, pokop, pogreb.
EK-cpopico 1. vun nosim, odpravljam, pospravljam. 2. pass. vun vrem, derem iz česa vrjCov.
excpogiov, to ion. davek, donesek; pl. pridelki.
EK-cpopog 2 (ex-cpegco) ki se mora objaviti ali razglasiti /,oyog.
ex-(pogzl£op,ai pass. poet. prodajo me, izdajo me.
š:x-(pgovxi£co izmislim.
b'x-<pgcov 2 {(pgfjv) nezaveden, nesve-sten, blazen.
ix-qjvXdooco poet. skrbno čuvam, varujem.
k’x-cpvXog 2 nenavaden, ogromen, velikanski.
ex<pvoig, ecog, 7] vzrast, zarodek, kal, poganjanje.
EK-epvco [aor. 2 e^ecpvv, pl4, act. exne<pvxa, pt. ep. exnecpvviai\ 1. trans, dam rasti, pustim, da kaj vzraste, cpvkka poženem listje NT, (po)rodim. 2. intr. vzrastem, nastanem, postanem iz česa, rodim se, izhajam iz koga Tivog, ).d/.rjua exnecpvy.be; el rojen blebetač si.
£x-cpa>veco zakričim, vzkliknem.
£x-%ea.> [gl. /eco •, ep. a or. med. ex%eva.TO, 8X%VT0, SgE/VTO, pt. 8X%Vpi8V0g, plpf. efg/Cs/vvto, NT fut. £xyed)] 1. act. iz-, razlivam, prelivam (kri), pretakam (solze); zapravljam, razsipljem, uničim, preprečim oocpiopia. 2. med. iz-spem si, izsujem si oioTovg. 3. pass. raz-, izlivam se, vrem, valim se, planem iz ■ česa, Tivog /ohibeg ex/vvxo (v tm.) čreva so se mu izsula, dpi figo g ploha se vlije, ai o,ao?.oyiai exxeyvpie-
vai eioiv so splavale po vodi, pie/.a-'Hoocpiv visim s česa; NT zabredem v zmote T7) n?.avr).
£x-xbco gl. ex-%d)vvvpii. ix-xQaco 1. ion. zadostujem ; pr en. Tivl všeč sem, ugajam komu. 2. poet. naznanjam, prerokujem. ix-xgr]piazl£ofiai med. izsiljujem denar, od koga Tivd.
šx-xvvco ex-xeco.
ex-xcbvvvfzi [pf. pass. exx e/ooopiai, a or-etgezcbofoj] ion. dvignem s tem, da nasujem, nohv visoko nasujem; ° reki: zablatim.
ex-%a>()£co iz-, odhajam iz česa, umikam se komu Tivl, daTgdyalog ek TČbv agfigeov e^cbgrjoe izpehnil, izvini 1 si je gleženj. šx-yj'Oxco izdihnem, umrjem NT. £xcbv, ovoa, ov [Et. part. glagola idevr-wek’-mi, hočem; gršk. odtod exr]Ti, ex.7]fl6/.og, kxa(f)egyoq\ prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, epiov ov% exovvog proti moji volji, ex<bv elvai kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.
eAcia, eAata, //, ion. ilalij [Et.iz e).ai~d, lat. oliva, e/.aiov iz e/.airov] oljka, šAaav gl. š/.avvco.	[oliva.
iXdiveog 3 ep., iAaivog 3 ep. iz oljke, oljčen.
eAatov, to oljkovo olje, mazilno olje. ifAaiog, o divja oljka.
’EXaiovg, om>zog, 6 mesto na trak. Kersonezu.
eAatcov, čbvog, 6 Oljska gora NT. b'Xaoig, so)g, fj (sl.avvo)) 1. odganjanje, preganjanje, izgon. 2. pohod, naskok, slovesen obhod, ekaoiv noiovpiai grem naprej, potujem.
£Xao(o)a, eXdoaox£ gl. e/.avvco. iAaoooco, at. -zzoco {bkdaoutv) 1. act zmanjšujem, v nič devam, ponižujem NT, oškodujem koga v čem, oslabim koga Tivog, Tivd ti. 2. pass-manjšam se, slabšam se, ponižujejo me, sem manj vreden, imam ali trpim škodo v čem Tivl; zaostajam za kom v čem Tivog tivi, ovdev sm tivi ničesar nisem izgubil s kom; slabši sem, premagajo me, udam se no/J:pico.
e^daacov 2, at. -xxcov [comp. od eka%vg (uxgog] manjši, slabši, neznatnejši, nižji, ekavvove/co užugajo, premagajo 1:ie; pri števnikili: manj; negi ekdo-°°vog noiovpiai manj cenim; ekaooov rnanj; ekavvov eovi laže je; /idv. k'kao-Cov dncoHev bliže, Si’ ikaxxovog v toanjši razdalji, ikaxxco manjkrat. E^o.oxgeco ep. ion. poet. = ekavvco neprestano gonim, ženem, veslam, neprestano preganjam, kareta, v mesto 1. v Fokidi. 2. v ^Epiru.
^axr), fj ep. poet. jelka, smreka, jelovo veslo, čoln.
U«xrjQ, fjoog, 6 | (^vco)ep.poet.go-' njac, poganiac, voz-] a^’ 0V’ o	| nik, jahač.
®4drtvog 3 elkavivog 3 smrekov, jelov. ®4arTore<y sem manjši, imam manj NT.
^drroofia, avog, vo (ekavvoco) poškodba, škoda, izguba, pomanjkanje. čAavvco, poet. ikaco [att. fut. /-1(7), gg, a°r. rjkaaa, pf. &fa)Xaxa, pasa. a°r. tfkaidvjv, adi. verb. škaveog. — ep. Pra.es. ekoo), inf. e/.dav, fut. škdooio, &dco, a or. ekao(a)a, cj. 2 sg. e/a-(jyaiia, iter. ekdoaoxe, plpf. 3 pl. ekrj-kddavo (-kedavo, -keavo), ion. pf. ei.rj-/-(io/.icu, a or. pass. ijkdoihjv] I. trans. 1- g onim, ženem, poganjam, premikam innovg, £ei)yog; vodim, peljem oroctror, jašem innov, vozim apua; ”8» ladjam, jadram, rang skavvo-^švrj ladja, ki plove, oi ekavvovveg veslači, y.conf)v veslam, odov hodim Po poti. 2. a) odpeljem, odvedem fiovg, /mj/.a, keiav; med. odpeljem zase rt ex vivog; b) prepodim, iz-, preženem, odstranim xi vivog, vi ex v iv o g )z česa, viva yrjg, giao/na %(hgag; ayog izbrišem, poravnam (krivdo). 3. spravim v zadrego, stiskam, mučim, grdo ravnam s kom viva vivi, adrjv no-ki/ioio, /eig odvvr/oi dijsir/g ekrjkavai roko prešinjajo bolečine, ?Anrj ekav-vO[acu žalost me prevzame, v n’ avay-y-rig ekavvopai. 4. udarjam, sujem, ranim oxijnvgcp viva, xdgrj v iv d g ngog yijv treščim ob tla, novvov ekdvaig udarjam po morju z vesli, veslam, 7<x7.r')vrjv veslam po mirnem morju,
v iv d |Upei, viva (upov ranim koga na rami, dogv (ey/o g) d id ovipjecnpi porinem sulico skozi prsi, diovog dia Šcoovi/gog ehjkavo je prodrla skozi, ovkr/v vsekam rano, ovavgovg zabijem, -ra ngdygava tiram državo v propast. 5. raztezam, a) kujem ao-nida, nvv/jig-. b) napravljam, gradim vacpgov, vei%og; c) pokosim dypiov,
d)	vzbujam, napravljam xokcoov. II. intr. 1. vozim se, jašem, korakam, potujem, veslam, plovem, jadram (dostaviti se mora namreč innov, ag-,ua, vavv, ovgavov); dvviov grem nasproti, rjxco ekavvcov prijašem, avd xgdvog v dir, skokoma. 2. ngooto vivog- napredujem v čem, eg ndoav xaxovfjva pomikam se, grem do skrajne zlobe, eg vgijUag zavlačujem, odlašam, e^co vov gogoveiv sem blazen, eg xo-gov ženem kaj do sita, do naveličan j a.
skacpa^okia = e/.a(prj[io/da, ij poet. lov na jelene.
ekdcpeiog (eAagoog) jelenji, xgea jelenovo meso, jelenina. ikaipijfiokicbv, čovog, 6 deveti atiški mesec (od 17. marca do 15. aprila). škacprj-fiokog 2 in ekaipa-pokog 2 (fidk-kco) ep. poet. ki jelene lovi ali strelja, jelenji strelec, lovec (na jelene). ekacpoxx6vog 2 (xveivco) ki jelene mori ali ubija.
ekagpog, 6, ij [Et. iz eln-bhos, gl. ek). 6 g iz ekv-; slov. jelen iz el-en-] jelen, košuta, excov ekacpoio xgadhjv kdor ima jelenje srce, plašen. ekacpgia, i/ (ekaipgog) lahkomiselnost, nepremišljenost NT. ikaipgog 3 [Et.iz (e)lng"liro-s, sov. nem. Lunge, (ime odtod, ker so pljuča lažja od drugega drobovja; tudi rusko leg-koje, pljuča), sor. iknyyg\ 1. hiter, uren, ročen, gibčen, okreten, čil, čvrst, krepak i)kixia, lahkooborožen = lat. expeditus. 2. lahek (opp. flagvg), ne-nadležen nokepiog, neznaten, majhen, slab kvooa; ev s/.arpgoi noiovpai vi ne oziram (brigam) se mnogo na (za) kaj, ovx ev i/. a (p g (j) noiovpicu vzamem zares, ženem si k srcu. — adv.ekacpgbig lahko, brez truda, spretno og^eioijai.
Grško-slov. slovar
16
kkd^iarog 3 (sup. k eXdvvcov) najmanjši, naj slabši, najneznatnejši, najkrajši, negi eXay lotov holov/jml zelo malo čislam (cenim), &>g eXdyioToi čim manj (njih), ol eXdyiavoi zelo malo (njih), di’ eXayJovov v najkrajšem času. —• adv. to iXdylotov, ra iXdyiora, vov-Xdy lotov najmanj, eig sXdyiova, en’ eXdyiovov kolikor mogoče malo. E^a^iororspog 3 manjši kot najmanjši, najmanjši izmed vseh NT. ekajvg, fem. eXayELa, v [Et. eXdoacov iz eXayyJcov; lat. leviš iz leghvvis, slov. lahek, strslov. lag^kt, nem. leicht] ep. majhen, mal, neznaten. sXdco = eXavvco.
e'XSofiai, £sXSouaL dep. [Et. iz FeX-i)o-; kor. wel, lat. volo, slov. volja, volim, velim; nem. wollen, Wille] ep. želim, zahtevam uvog, vi, hrepenim; p as s. II. 16. 494. sem zaželen, dobrodošel. eXe ep. = slXe gl. algeco. eXeaiQco ep. poet. = £Xeeo) pomilujem uvd, usmilim se koga. eXeyeZov, %6 zveza heksametra in pen-tametra, distih; napis ali pesem v distihih.
£Xeyxrixog 3 (eXeyyto) ki spretno ovrže ali dokaže, spreten (vešč) v zavračanju ali dokazovanju, dialektičen. £X£ypt]v gl. Xeyco.
£Xsy[i6g, 6 graja, ukor, svarilo. e'Xey%ig, soog, r/ dokaz; ukor, posvarilo, kazen NT.
eXsyo-jioL6g, 6 elegičen pesnik.
£'Xeyog, o poet. elegija, žalostinka. eXsyyELrj, r/ (eXeyyoc) ep. sramota, ne-čast, osramočenje, psovka.
£Xsyxrig 2 (šXeyyco) osramočen, zavržen, sramoten, strahopeten, bojazljiv; super 1. eXeyyiovog.
sXsyxog i, ovg, to (£Xeyyco) 1. zasramovanje, sramota, madež. 2. konkr. nesramnik, zanikarnež, strahopetec. EXsy%og2, 6 1. dokazovanje, dokazilo, dokaz Xoycov, včdvde; ovrženje, ovržba, zavrnitev; eig sXeyyov yeigog ejuoXs dokazal je svojo pravico z roko, sXsyyov dtdcofu dokažem, eXeyyov nagadidoopii uvi dam komu priliko, da ovrže mojo trditev, sXeyyov eyco dopuščam zavrnitev, dam se ovreči (posvariti). 2. poskušnja, presoja, pre-
iskava, ol sr egi JJavoaviav eXeyyot o Pavzaniji, eXeyyov didco/u tov ftiov dam se preiskati, dajem odgovor od svojega življenja, sig eXeyyov šgubv ko sem vse presodil, ko imam skušnjo. £Xsyym [fut. eXeygco, aor.rjXeyga, pf.pass. eXi)Xeypiai, a or. pass. r/Xe‘/yJ)riv\ 1. zasramujem, sramotim, pripravim v sramoto, zametam pivtiov, vi, uvd, imeg vivog zaradi česa. 2. karam, grajam, dolžim. 3. prepričam, dokažem, o vržem, pobijam kaj, eXey-yop,ai 6ia[ldXX(ov dokaže se mi, da sem obrekoval. 4. preiskujem, izkušam, izprašujem. eXeelv — eXeiv gl. algeco. čXeeivoXoyia, f] govor, ki vzbuja pomilovanje ali usmiljenje. šX£sivdg 3, ep. poet. ikeivog (sAeoc) 1.pomilovanja (sočutja, usmiljenja) vreden, nesrečen, beden. 2. usmiljen, milosrčen. -— adv. £XEELvd revno, bedno, eXeeivov dgav milosrčno, usmiljeno ravnati.
eXesco (eXeog) pomilujem, usmilim se, uvd koga, uvog zaradi česa; pass. NT usmilijo se me, dosežem milost, sem pomiloščen.
eXet] p,oavvr], ^usmiljenje, dobrotljivost, miloščina NT.
skertucov 2 1	...	_
ekerfcLuog 3 j usml^Jen) milosrčen.
Eksrjzvg, vog, r/ ep. pomilovanje, usmiljenost, prizanesljivost. skeivog 3 ep. poet. = e/.eeivog. eksiog 2 (s/o c) močvirnat, ki raste ali živi v močvirju. ekemo gl. Xeyco in Xeyco. eXeXl^co 1 [aor. ekeki^a] 1. kličem ežs-Xev, zaženem bojni krik, vq>'Evva/.icp Enialiju v čast. 2. tarnam, objokujem.
eXeXl^co 2 ep. poet. [aor. eXeXiga, med. -gdfzrjv in 2 ekeki/ivo; pass. eXeX('ydr)V, 3 pl. ep. ekekr/fiev] 1. stresem, pretresem, obrnem, sučem, (za)podim v beg; pass. hitro se obrnem, tresem se, zatrepečem, yvla drhte, se šibe; med. vihram, zvijam se. 2. premikam, (pog/.uyya brenkam na, ubiram strune, citram.
škskt-ftd-cov, ovog, 6 (eXeXi'Co)2) poet.
ki pretresa zemljo, zemljo tresoč.
Ehivr/, f] Zevsova hči, Menelajeva soproga.
Ehevog, 6 sin Priama in Hekabe, vedeževalec.
čheo-ftgEjizog 2 ep. v močvirju zrastel. ®Aeo'g, 6 ep. kuhinjska miza (na kateri ^se je rezalo meso).
^'Aeog, 6 in iAeog, cvc, to NT usmiljenje, milosrčnost, xav’sAsov po svojem usmiljenju, sheov jvoičo imam usmiljenje, usmilim se, Aafzftdva) e/.eov , najdem usmiljenje, usmilijo se me Ehsovg gl. Ehaiovg.	[ NT.
&Xeoxov gl. aigeco. žAerog (sAelv) ep. ki se da ujeti. fAev = e/MV gl. aigeco.
Ehev&EgaC, al mesto v Bojotiji. žhevfdegia, fj svoboda, prostost, dt’e-hevfteglag egrj/.dov preril sem se do Prostosti; neodvisnost, plemenitost , (srca), blagodušnost.
Ehev&sgi.a, rd praznik osvoboditve, ki so ga obhajali Grki vsako peto leto v spomin na zmago pri Plate-jah 1. 479.
thEvtiigiog 2 vreden svobodnega moža, Plemenit, odličen, fin, odkritosrčen; radodaren, darežljiv, eAevdegabzegov £<5 dostojneje živim. 2. Zeve, osvoboditelj.
ehEv&Egiovrjg, r/zog, >) plemenitost, plemenito mišljenje, svobodomiselnost, darežljivost, radodarnost, odkritosrčnost.
ehsv^Egog 3 in 2 [Et. kor. (e)leudh; slov. ljud-stvo, nem.Leute (srvn. liute); lat. liber, prost (prv. pom. = domačega rodu)], adv. -sgcog 1. svoboden, prost, nezavisen, nevezan; fj/.mg dan svobode, y.gr)Tr)Q mešalnik (ki se je mešal) v slavo osvoboditve domovine, ayogd vsem svobodnim dostopen; to ehEvftsgov svoboda, prostost; navva sA. v vsakem oziru svoboden. 2. plemenit, prostodušen, odkritosrčen. sAfivd-egdeo (e/.evdeoog) osvobojujem, oproščam, izkušam osvoboditi, spoznavam za nedolžnega, oxojia x6 eig avtov kar se njega tiče, ima usta čista (si jih ne onesnaži z obdol-žitvami).
shev&Egcoaig, ecog, f), ion. tog osvoboditev.
eAevcrtg, sa>g, f/ (e/.evoouai) prihod, dohod NT."
’ EhevaLg, Zvog, fj mesto v Atiki; udi. E/.evoiviog elevzinski, 'EIevglviov, to svetišče elevzinske Demetre, ’EXev-oivia, xd praznik Demetre, 'EhevaZ-vade v Elevzino, Ehevaivoftev iz Elevzine.
ehevaofiat gl. egyof.au. ihscpaCgopcu dep. ep. \ pt. a or. EAecfijgd-,asvog] oškodujem, prevaram xivd. ’EhscpavxivT), r} mesto in otok v gornjem Egiptu.
ehscpdvzivog 3 (e).ecpag) slonokoščen. ihčepag, avxog, 6 slon, slonova kost.
JEhscov, čovog, 6 mesto v Bojotiji. eXr]Xaxa, iXrjXaua.L, shrjheSazo, eXrjXd-Saro gl. ekavvco.
i:Xf)Xeynxau, iXrjXsypai. gl. eXey/0). ehrjhov&cbg, sh&epevfcu) gl. egyoj.au. eXiyfia, axog, to klobčič, mešanica NT. tXiyjiog, 6 (eAiooco) 1. ovinek, zavinek, zavoj, jikavaouac eXr//.covg blodim po ovinkih. 2. vrtinec. shiK-djinvlg, v/,og, 6, fj z vzbočenim načelkom.
‘Ehcn-rj, rj mesto v Ahaji.
EhLKo-Sgofiog 2 poet. ki teče (se vrti) v krogu.
ehiKzfjg, ggog, 6 uhan. ehinzog 3 (eAtaoco) 1. zavit, zvit, spleten, vijoč se. 2. goljuf en.
'EXlhcov, tivog, 6 gora v Bojotiji, sedež Muz (at ‘EXixcbviai in Ehizcovi-dsg); 'Ehaccoviog 3 helikonski. ehtn-coip, omog, o, fem. shiK-cojug, idog (s'At£, ebep) ep. svetlook, bistrook. eXlv(v)vco ion. poet. obotavljam se, mudim se, postajam, mirujem, počivam, s pt. neham.
£Xi£, tzog 1. adi. ep. poet. zvit, zavit, zvitorog, krivorog ftovg. 2. subst. tj
a)	vse kar je zavito, ovinek, zavoj, koder; b) (kačji) svitek, zapestnica, ovratnica, uhan, spiralna črta; c) rozga, grozd; vitica, bršljan. ehiaaco, eihiaaco, at. -zzco (£/.-, ei/.-) [Et. iz re/.iooco, gl. ei/.vco. — Obl. fut. ehi^co, a or. fct/tga, pf. p as s. au.r/juu, plpf. ei-ZtZTO, a or. pass. el/.i‘/jh]V, ep. a or. med. cj. sžt|eTat, ion. plpf. pass. 3 pl. ei/1-yaxo\ 1. act, a) obračam, valim, vijem, sučem, vrtim, vihtim, 'ircnovg
negi vegpa vodim, zakrenem okrog česa, nZavrjv veslam; b) ovijam, razvijam; pren. premišljam, preudarjam voiavva. 2. pass, in med. a) obračam se, valim se negi zanvco, valjam se, vrtim se, sučem se negi viva, negi vi; b) sučem si, ovijam si, eiZiypai vfjv zeipaZrjv piv op imam glavo ovito s šapljem; c) podim se, drevim se, hitim dia firjooag; plešem; d) premišljam s'vtiči y.al svila. sZzEoi-TtEJiZog 2 (eZzoi) ep. v dolgem peplu (obleki), dolgokril, odet s pe-plom z vlečko.
tZzE-yivcov, covog, 6 ep. v dolgem hi-tonu (suknji), dolgosuknjež. eZheco ep. = e/.zoj.
sZzrj^pog, o (eZzeco) odpeljava, odti-ranje.
sZzog, ovg, to [Et. lat. ulcus iz etkos.]
1.	rana, ulje. 2. nesreča, škoda. eZhoco ranim; pass. gnojim se; pt. pf. pass. gnojen, poln ran NT. sZzvavd^co (eZzco) ep. vlačim. eZkvco eZzco.
sZkco [ Et. kor. selq, lat. sulcus ; sor. kor. welq, slov. vleči, vlekel. — fut. eZijco, aor. eiZzvoa, pf. eiZzvza, -vopai, a or. pass. slZzvoihjV; ep. praes. inf. eZze-psv(ai), impf. e/.ze, ion. pf. pass. eZ-zvopai, ep. praes. s Azijo, fut. eZzrjOOJ, aor. rj/.zpoa] I. act. 1. trans, a) potegnem, izderem ^icpog NT, vlečem, vlačim vi, viva, vey.gov ji o d 6 g mrtveca za nogo; [Ha delam silo, trpinčim, mučim; b) vlečem za seboj ali k sebi, srkam; c) napenjam vevgag, roga-, privabim, pričaram, ivyya eni vivi pričaram k sebi ljubimca; pren. vabim, mikam eni vi; d) potegnem proč (doli), odganjam, vijug eig aZa potegnem ladje v morje, v iv d and vov jdrjpavog pahnem z govorniškega odra; e) potegnem kvišku, iovia razpenjam, vaZavva potegnem tehtnico kvišku tehtam, tudi intr. z acc. teže vgivov vjpivaZavvov; f) pulim (lase), rujem, (raz)trgam; g) nZiv&ovg delam opeko, ngocpaoeig zvijam se, izgovarjam se. 2. intr. zavlačujem se, ovovaoig boj se vleče. II. med. 1. vlačim svoje, |t<pog potegnem si (svoj) meč, volgov napenjam si lok, yaivag
pulim si lase. 2. vlečem k sebi, grabim si, dkpgov nvgog dooovegco potegnem svoj stol bliže k ognju.
iZzcoSrjg 2 (eZzog, eidog) gnojen, poln ran.
sZzcoaig, ecog, ij (ei.zoco) gnojenje, uljesa.
čZ-Zapnopai med. ion. izkažem se, odlikujem se v čem vivi.
EZZavo-cpovog, 6 Grke moreč.
EZZag, ddog, ij Helada, Grecija; preb. EZZvjv, rjvog Helen, Grk, pogan; fem. EZZrjvig, idog, dor. EZZrjvizog helenski, grški; vo EZZrjvikov grška vojska; adv.EZZpvizcog v grškem jeziku, grški.
eAAe/Jogtftu zdravim s telohom, spametujem.
sZZsflogog, 6 teloh.
sZZeSavog, 6 (eiZZco) ep. poveslo, povez.
sZZeippa, avog, vo (eZ-Zeinco) zaostanek, nedostatek, pogrešek.
eZ-Zeujico 1.trans.notri zapuščam, ostav-ljam, opuščam, zanemarjam ppdev Zeycov, vo pij ov nvdioilai; e pav vil) noZZa odrekam si. 2. intr. in pass. a) preostajam, zaostajam vivog, vivi, ev vivi, ev noiobv v povračevanju dobrot; b) manjkam, nedostajam, nimam česa, manjka mi; impers.eZ-Zeinei poi vivog manjka mi česa, d)v eveZeme vij ndZei česar država ni imela; vo eZZeinov pomanjkanje, nedostatek, napaka, krivda.
sZZeiipig, eoog, ij zaostajanje, nedostatek, pomanjkanje.
sZ-Zsoftog 2 (Xeayrj) po vsem svetu znan; o komer vsi govore.
"EZZrjv gl. EZZag.
eZZrjvi^co 1. intr. govorim grški. 2. tr. pogrčim, napravim za Grka; pass. rjZZrjvioiZijoav vijv yZčbooav and vdn’
:Apngazicovcbv naučili so se od A. grškega jezika.
EZZrjvizog 3 grški, helenski, v d EZ-Zrjvizov Grki, grška vojska (opp. to jdagftagizov).
EZZTjvicvrjg, 6 grško govoreč Jud.
EZZrjviazi	EZZrjvizdjg grško, po
grški šegi.
EZZrjvo-vapiai, ol blagajniki atenske zveze.
EZZrjanovvirjg avepog veter, ki veje od Helesponta, severozahodnilc.
EMirja-novzoi;, 6 (morje Hele) Heles-Pont, (Dardanelska ožina); adi/Ek-krjonovTianog 3 ob Helespontu ležeč, helespontski; preb. ol ‘Ekkrjojiovrioi. eMuirjg 2 (šk-ksinco) 1. pomanjkljiv, nepopoln, uvdg v čem. 2. kdor kaj opusti ali zanemari, kdor zaostaja za kom, pvfjprjg kkkinfjg yiyvopai pozabim ; to ekkinšg nedostatek, neizpolnitev (želj).
^kkiaodprjv in sl. gl. kiooopai. eXXizdvev£ gl. hvavevco. čk-koyeco vštevam, vračunam NT. čk-k6yipog 2 znaten, znamenit, imeniten, slaven, ugleden, eni tivi zakadi česa.
Ekkonia, rj pokrajina na Evboji. zkkog, 6 [Et. iz škv-og, gl. ekacpog] ep. eA/log 3 poet. nem.	[jelenče.
čk-ko%dco sem v zasedi, zalezujem koga, prežim na v iv d. jk-kv%viov, to ion. stenj, duša. e ko g, ovg, to (ekelv) loka, barje, močvirje.
Ekog, ovg, to 1. kraj v Elidi. 2. mesto v Lakoniji.
škocooi od e/.dco gl. škavvoo. zkni^co [/ut. e/.nul), a or. ij/.moa, pf. rjk-nr/.a, nor. pass. f//.nioi)r/v\ 1. pričakujem, upam, nadejam se, zaupam, vij tvyr/' zanašam se na, z inf. fut., bncog, d)g, oti, NT eni, eig vivci, eni, ev Tivi. 2. a) v skrbeh sem, bojim se inf. ali pf); b) slutim, mislim, menim z inf. praes. in aor. čknig, idog, f/ pričakovanje, nada, tipanje, slutnja, skrb; bojazen, strah, !Z0) ekniha upam, e/.nig šoti ocovrjgiag (na rešitev), sicer sledi inf fut. ali aor.
cbg; NT eig viva; eig E/.nida eo/o/mu, E/.nida e/O) ev tivi imam upanje (u-Pam) na kaj, šknidag keyco tolažim z nadami; ai vpŠTegai eknideg upanje na vašo pomoč, f) h/.nig tov vavTizov upanje na mornarico, exvog eknidog, 11 a g5 hknida, dn’ eknidcov proti pričakovanju.
fkjzco [Et. s -p- podalj. kor. wel, hoteti, želeti, lat. voluptas] 1. vzbujam, dajem upanje komu. 2. med. eknopai, ššknopai, ep. eokna, plpf ecbkneiv u-Paro, pričakujem, nadejam se, bojim se, slutim, menim vr/irjv, acc. c. inf.
sknoogf), f) — ep. E/.nig. ekoai in sl. gl. eikoo.
’Ekvpia, f) mesto v Arkadiji. ekvrgov, to (eikvco) zavoj, ovoj; vodnjak, kapnica.
ekvco ep. eikvco [pass. a or. ekvoUgv] sučem, vijem; pass.valjam se, vijem se, visim, oprijemi jem se, padem sni yalav; čepim, ždim ngondgoifhe nodcbv. eky eky.e gl. sZkco. ekcoSrjg 2 (sZog, eidog) močviren, močvirnat.
škcoi hebr. moj Bog NT. ekcov gl. ekavvco.
ekcog, to ep. poet., pl. ekcoga, ep. ekcogia, Ta [Et. k ekeiv, kor. wel, trgati] 1. plen, rop. 2. umor UaTg6y.koio.
"Ekcogog, d reka v Siciliji. ip-avrov, fjg, pron. reti. 1 os., ion. epe-covtov sebe, fiekco cpgdoai va špavvov svoje razmere.
špfladov adv. ep. peš, po suhem. ip-fiaivoo [gl. ftaivco, aor. evefhp’, ep. špfh)v, cj. špjjer), špjdijr), pt. pf. epjie-ftacbg, poet. špfteflcbg, ep. 3 pl. plpf. ep-jdefldoav] 1. intr. a) stopim na (v) kaj, eig vavg, vrjt, šv vrp na ladjo, innoig, dicpgoig, yijg ogcov na čigavo zemljo; pr en. napotim se kam, lotim se česa, vzamem nase sig y.ivdvvov, Tip eni-Tr)devpaTi; b) stopam, hodim, grem po Tivi; o konjih: potegnem, stopam, eppr)Tov naprej; pf. stojim na en'a-nfjvr)g, nahajam se v čem ev volg deivolg, pritrjen sem na čem y.avd ti;
c)	prihajam odkod, stopim vmes (in oviram) ano Tivog. 2. trans. (aor. eve-ftr)oa) spravljam, postavljam, nalagam na kaj pfjka (v tmezi); eig cpgov-Tida spravljam v skrb. ep-ftdkkco [gl. (dakkco ; ep. aor. epfiakov, inf. špftakeeiv] I. act. 1. trans, a) vržem, mečem na (v) kaj vr)i -/.egavvdv, Tivd novTCp, r iv d yegoi Tivog spravim v njegove roke (oblast), ti yegoiv dajem v roko, etg ti; eig eyj)gav zasovražim, omrzim, nvg zažgem, nkrj-yag naložim mu udarcev, pretepem, dgpa sig ti poženem, innoig ytkov pokladam konj em, yakivovg nataknem brzde, poykov zapahnem, zaprem z zapahom, Trjv de^idv podam roko, yeigog nioTiv dam roko v poroštvo,
obljubim, rprjcpov negi uvoz glasujem, grjpa vrinem, vstavim, Xoyov nego uvog dam v posvetovanje, na razgovor, fiovkrjv negi uvog eg uva dam komu v posvetovanje; abs. uvi povem, razjasnim; b) o ladjah: zadenem z ladijskim rilcem (epftokog); c) povzročim, navdam s, vzbudim grobov, pevog, oiHvog, pioog, vooov, cpt/.o-ngaypoovvr]v. 2. intr. a) vržem se na kaj, lotim se česa, zgrabim, nconr/ (tudi abs.) marljivo veslam; b) vde-rem, udarim, napadem ev tivi, vavoi navalim na ladjevje; c) vavg ladja trči, zadene ob; d) noTapog reka se izliva. II. med. mečem zase na kaj, ženem si k srcu, mislim na kaj cpvgiv ilvpig, eig tov vovv, vržem se na kaj, napadem.
spflappa, arog, to (ep-jidnTCo) juha, omaka.
ep-^dmco pomakam, potapljam eig tl NT.
spfldg, dSog, r\ (ep-ftaivcn) ion. bojotsko obuvalo, podobno opankam, črevelj.
ifi-^aoL^Evco ep. kraljujem, vladam v uvi.
spflacug, ecog, ij (eu-jdaivoi) črevelj, noga, parkelj.
Efi-fiaTsvco = kp-fiaivco 1. poet. stopim na (v), stopam, hodim po naTgidog, (V 6 Aiovvoog epjdaTevei; 5 /ur) ecbgav.a bavim se NT. 2. nastopim posest
eig tl.
epfldcpiov, to (ep-jjdnvco) ion. plitka skleda, ki so jo rabili tudi kot svetilko.
šppifiaGav, EfifSePacog, Efijdrj in sl. gl.
ep-ftaivco.
ip-fh/3d£co [-fh/ldr, evefUftcioa] in med. spravljam na (v), nalagam na, vkrcam eig Ta n/.oia, vodim do (napeljujem k).
E/i-pXenco gledam na (v) koga, pogledam koga Tivi, eig Tiva-, pren. nol ep-ftkeapaoa; na kaj si gledala (mislila),da.
sfifilrjua., aTog, T6 (ep-[3dXX(o) del kop-jišča (ki je bil zasajen v železno ost sulice).
E/i-/3odco glasno zakličem, zavpijem; zaženem bojni krik.
ip^okrj, fj (eu-.ld/./.O)) 1. met, lučaj, strel, ladijski rilec, glava zidodera
(ovna). 2. a) vpad, naval, napad; b) vhod, klanec, prelaz; ustje, izliv (reke).
ipflokipog 2 (šp-(idXXco) vstavljen, vrinjen, pr/v prestopni mesec. spflolov, to in k'p/3oXog, 6 (ep-fld/./.OJ)
1.	klin, zagozda. 2. a) ladijski rilec, oven; b) rostra, govorniški oder.
3.	klinasti bojni red, klinasta pokrajina (zemeljsko stegno) med dvema rekama. 4. emaTvhov tramovje stebrov, ar hi trav.
Ep-fSga^v kratko (rečeno), vobče, sploh. Ep-flgipopai med. ep. bučim, tulim v lono).
Bp-PgZ&rjg 2 (flgido)) 1. težek, tehten, jedrnat, trden, trpežen, čvrst. Z. pren. resen, važen cpgovrrjpa. ip-^gZpdopai med.pass. zapretim, zgrozim se, stresem se NT.
E/i-ftgovTdco zagrmim nad kom, preplašim; pren. omamim. ep^govzrjrog 2 1. od strele zadet, o-mamljen, ostrmel, osupel, epftgov-Tr/TOv noicb z viharjem preplašim.
2.	zmešan, slaboumen.
spfdgvov, to (ftgvco) ep. zametek, mladič, jagnjiček.
spi [Et. lat. me, slov. me(ne), nem.
mi-ch] mene gl. eycb.
Epi&EV, e pelo, ipeo, spev gl. eyo'j. spepr/Kov gl. prjzdopai. spev(ai) gl. sipi.
Epevfai) gl. ir/pi.
spszog, 6 ion. bljuvanje, bruhanje. špico [Et. iz Fepeco, lat. vomo iz wemo. — Obl. tut. epovpai, a or. rjpeoa, ep-epeo(o)a, pi. eprjperta] bij ujem, iz-bljujem.
ipecovzov gl. epavTov.
EprjpEHa gl. spečo.
Eprjaaro gl. prjdopai. eptv dor. = epoi. eppcv&E gl. u.avddvco. kp-paivopcu med. divjam zoper koga Tivi NT.
Eppavrjg 2 (ep-paivopai) besen, blazen. ip-panicog adv. (paneeiv hitro grabiti) ep. takoj, precej, naglo. sp-pd^opai med. ion. bojujem, borim se na čem.
Ep-psiyvvpi (-piyvvpi) [fut. -ueigor\ poet. primešam ti tivi, namešam v; za-
Pletem se v kaj, spopadem se s kom
T«'(.
^dpeAsia, f) (^ppeh)g) skladnost, soglasje, ubranost (v petju), ples, plesna Pesem.
^d-pskezda) vadim, urim v čem rti'd ™’<, vadim se v čem. žn-fis/lrjg 2 (pe/.og), adv. -čbg, -ecog 1. skladen, ubran, blagoglasen, primeren, umeten. 2. vešč, sposoben, dovtipen, bistroumen.
^pepacog, via, d g (paopai) ep. pt. pf. Pass. vnet, ognjevit, hud, bojaželjen, hlasten.
^P-pspova poet. pf. sem razdražen ali razburjen; eni um dn/.evov fidgog ^neizmerna žalost me tare.
EPpev(ai) gl. elvai.
u-fiEvsg adv. ep. stanovitno, neprestano, neprenehoma. čp-psvco (pevco) 1. ostajam na, pri čem, vztrajam, ostajam zvest, držim se (zvesto) česa vivi, ev vivi. 2. trajam, trpim, eppevei epoi vi obdržim navado.
Ep-peaz6co poet. (v tmezi) napolnim, vivog s čim.
EP-peaco = ev peocg.
EPpezgta, 7] somernost, skladnost. eP-pezgog 2 (pevgov) metričen, zmeren, ^Primeren, prikladen.
Ep-pi]vog 2 (pt)v) mesečen. fypi — el/M.
EP-ptyvvpi gl. šp-pelyvvpi. op-piaftog 2 (piailog) najet, kdor dobiva plačo, plačan; eppioilov jvoidt viva dajem komu zaslužek (podporo, Pokojnino).
žppovfj, fj (ep-pevo)) vztrajanje, prenašanje.
eppovog 2 (ep-pevco) stanoviten, vztrajen, neprestan. ejifioga gl. peigopai.
Ep-pogog 2 (pogog) ep. deležen vivog. Ep6g 3 [Et. lat. meus, slov. moj] pron. poss. 1. adi. moj, 6 špog (= ovpog itd.),
o.jačuj e se z gen. od avvog; dyye).ip e.m) vest o meni, al diafto/.ai obrekovanje o meni; ij spi] dcogea dar, ki si ga meni dal; -rd epa vov&evrj-pava meni dani nauki. 2. subst. 6 tpog moj otrok, i\ dpi/ moja hči (domovina), oi spol moji sorodniki,
to epov moje razmere, vd epa moji načrti (zadeve, razmere). — adv. to ye epov, vd d ’ epov kar se mene tiče. epjia gl. epizag.
čpna^opai med. [Et. k epnaiog vešč. — ep. impf. epna^evo] maram za kaj, brigam se za, oziram se na koga vivog, viva.
šp-na&rjg 2 (ndHog) strasten, zelo razburjen, zelo žalosten. epnaiypovrj, i) in spnaiypog, 6 (ep-nai^co) zasramovanje, zasmehovanje NT.'
ip-nai^co [fut. epjtaigopai, -’§ovpai\ 1, igram (se) na, v, pri čem, skačem po.
2.	šalim se s kom, norčujem se s kom, zasramujem, rogam se, varam koga tivl NT.
ipnaizzrjg, 6 zasmehovaleč, goljuf NT. spnaiog 2 (epna^opai) izveden, vešč, spreten v čem vivog. ep-natco poet. intr. stopim pred, vsilim se komu.
ep-nazzoco ion. (v tmezi) zamašim, zagati m s čim vivi.
šp-naAaooco zamotam, zapletem v kaj; pass. zamotam se v kaj ev vivi. sp-naliv, vd epnahv (= zovpnaAiv) adv.
1.	(zopet) nazaj elg vovpnaAiv eg/opai, nogevopai. 2. nasproti p alt, (ravno) nasprotno z gen. ali ij; vd epnaAiv neipv/.d vivog imam nasprotno (drugačno) naravo ali lastnost nego, vd spnaAiv ijioav fj oi Aazedaipovioi šli so po čisto drugi poti nego L.; to epna/.tv yvcbpr]v eyco rj ovvoi moje mnenje je nasprotno mnenju teh; spna/.iv Aeyei trdi nasprotno (prejšnjemu); vd epjia).iv v nasprotno smer, ez tov e pita), iv z nasprotne strani. ip-nage/co dajem, dopuščam z inf. epnag in epna poet., ep. epnrjg 1. adv. do cela, popolnoma, čisto, povsem, vsekakor, seveda, zelo. 2. vendar, vkljub temu, navzlic; pri pt. ali s neg: če tudi, če prav. sp-nactaco (v tmezi) [fut. epndoo), a or. evejiaoa, ep. -eTiaooa] (na)tresem, potresem, vpletam, vvezem. šp-neddco ion. vklepam, dam v vezi. EpneSogneco ion. zvesto držim prisego. ep-nedog 2 (nedov) na tleh stoječ.
1.	trden) neomajen, nepremenljiv,
stanoviten gpgovrjfia, rjvog, veiy_og, fie-vog, neoslabljen Ig, neoskrunjen, nepoškodovan, obvezen ogaog. 2. o času: trajen, stalen, neprestan novog, <pv-Aanfj, 'AO/udr'). — ud v. ejinedov, e fini-dcog trdno, stalno, neprestano fievco, 'd-sco; včasih z del, doipaAecog alfi. EfineSoco (su-nsdog) pritrjujem, držim čvrsto, oqxov zvesto držim prisego, vn6oyeoiv izpolnim obljubo. sfineigia, fj (sfi-neigog) 1. izkušnja, izkustvo, znanje, znanost, veda, fj sz noXXov spnsigia mnogoletno izkustvo (vaja). 2. spretnost, vrlina, sposobnost.
sfi-jteigog 2 (neiga) izveden, vešč, izkušen uvog, Heglu; vavg(pre)izkušen; to i/nHEigoTsgov večja' izkušnja. — Efinsigcog e%co Tivog poznam koga po izkušnji (občevanju). s[i-jieAd£co in pass. ep. poet. približam se uvi, v pass. uvog. sfi-jiEguiazsco hodim vmes, okrog sv Tioi NT.
E/.CHEOELV gl. SfininZO).
Efi-nezdvvvfii razpenjam, razprostiram nad ev uvi. sfinecpvaai gl. Eu-(pvo).
Efi-nrjyvvfu ep. vtikam, zabijam, zabadam v; pass. (ob)tičim v uvi. Eg-rnjgog 2 ion. pohabljen, kruljav, hrom.
EfMtrjg gl. sunag.
Efi-jungalvofiai pass. ion. srdim se, hudujem se nad kom uvi.
Efi-ni(p)nhj pi [gl. Jikin/.rjfu, impf. sve-nifinXrjv, fut. sfinl.rjoco, a or. svšnArjoa, pf. EfzHEHArjza, pass. pt. efinenArjOfiai, aor. evsnXijofhjv, fut. sfinfojofhjuofiai; ep. imp. pr. EfininXr]{h, inf. aor. pass. BvinXr)0'd'f)v(u, aor. med.efinXr)zo,-n?,)]v-to, ion. 3 sg. pr. šfimnXBBi[ 1. act. iz-, napolnim, vi uvog kaj s čim; pren. nasitim, zadovoljim, zadostim, izpolnim, yvcofifjv pričakovanje, navdam koga s čim. 2. pass. in med. napolnim sebi ipvKTfjga, vrjdvv, nasitim se uvog, napolnim se, uvog s čim, eve-nXf]o,d'rjv aidovg sem poln boječnosti. si-iH/.fjoavo iibveog dygiov fdvfiov silno se je razsrdil; utrudim se, vlog 6<p-ftaAfioic do sitega se nagledam; s pt. naveličam se kaj delati, EvenXrjofhj
fifjgcov hodil je na lov do sitega, oW ivsni/in/jioo vnio/jvov/isvog nisi mogel zadosti obljubiti, fiioibv ovnov’efinlrj-afhjOOfiai nikoli ne bom zadosti sovražil.
£fi-ni(fi)ngrjfii in ifinijtgdco [impf. sve-ni/Lingrjv, (3 pl. -ngdoav) in -ninocov, fut. epngf)0(i> itd.; (gl. nifingrjfii), ep-pr. čfinpfj&co, svmgfp&co, fut. svingrjOO)-a or. sfingi) o a, inf. evingrjocu] zažgem, palim, sežgem, o vetru: piham v, napenjam lotiov.	[uvog-
Efi-jcivco hlastno pijem, vlivam vase
iii-ninzco [gl. ninvco, aor. ep. e/.insooi’] poet. ifijzizvco 1. a) padem v, na uvi, Big u, sni ti, sv uvi; b) padem na kaj, napadem, pri vršim (o vetru), vderem, pridrevim, planem v voidvij, ngofidyoig, prederem avysvi log. 2. pren. a) vpadem, napadem, zgrabim (o bolezni) si g n, zadenem zazor oix<p; b) zabredem, zaidem sig ara g, eig dvdy/.ag, Xf)fh\ noXXoig eig rrjv didvoiav pozabljivost se pojavi pri spominu mnogih, afhfiia sfininTSi fioi malodušnost se me loti, evvoid fioi Efininvei pride mi na um (misel), Bnog i) vini) spomnim se, Xoyog efi-hehvcoke fioi slišal sem novico; c) pridem na kaj (v govoru), eneiddv ti Tih v (Pi/Jnnov sunior/ ako se kaj omeni, kar se tiče Filipa; d) loti se, obide, zgrabi me kaj deog, yoXog, cpoftog sg vd ovgavonedov. ifuiig, ičog, fj komar, mušica. ip-jiizvco gl. ifi-ninzo). sfi-nAdooco ion. [fut. Efin/.doco] vtisnem, prevlečem, zavijem v sv uvi. Eji-nksiog ep. s/i-n/.Eog. e[i-hXskco [pf. pass. sf.ininXsyi.iai, pt. aor. pass. sij.n/.ay.sig[ vpletam, spletam, zapletam, zamotavam; pass. zapletam se, zapleten sem v uvi NT.
Efi-nXeog 3, at. EfinAscog, cov, ep. efi-nAeiog in švinAsiog napolnjen, poln česa uvog.
Efi-nAscio, ion. -jiAchco [fut. -nAsvoofiiu, aor. svEH/.svoa] vozim se v, na, po, jadram, veslam, plovem po; ol Efi-n/.sovveg ljudje (moštvo) na ladji. sfijiAfjy8rjv adv. (efi-nAf/oocio) ep. na slepo (srečo), nepremišljeno, brez premisleka.
E/*nXt]xxog 2 (ip-nlnjooco) 1. zbegan, Presenečen, pobit, osupel. 2. nepremišljen, nespameten, omahljiv, nestanoviten. — adv. -nhjxxcog, to ip-n/.rjXT(og d|i> brezumna naglica. fy-nXr]v adv. (neXag) ep. blizu vivog. Ek-nXrjoaxo, ep-nXr}(v)xo gl. sp-nip-nhrjpu.
Ek~nXfiaoco ep., ion. Evi-nXrjooco padem sba, v, zabredem, zaidem v kaj rm. EknXoxrj, rj (ip-nXexco) spletanje, vpletanje NT.
č/J-nveco, ion. ip-nveico [aor. ivenvsvoa, eP- epnvsvoa; med. spnvOvo, pass. ip-Jcvvvih]] 1. diham v, piham na, puham (o konju) /iLET<x(pQEV(p. 2. vdah-hem komu kaj, navdihnem, navdam koga rm rt, inf. 3. diham, živim ftrjayvv jSiovov; pass. zavem se, okrevam. 4. ansiXfjg zai cpovov drhtim = (grožnje in moritve) NT.
E'k-nvoog, skrč. spnvovg 2 ki še diha, živi, spnvoog sifu sem še živ, diham. žfiJivvvd-Tjv, epnvvvo gl. spnveoo. špno8i£co (ip-nodcbv) 1. napoti sem, pviram, zadržujem; pass. zrušim se, izpodletim at yvčbpai. 2. vežem, vklepam, ipnenodiopevog tov g nodag z ^ zvezanimi nogami.
Eftnodiog 2 (ip-nodcdv) napoten, ovirajoč, ipnddiog yiyvopai oviram; r6 zpnodiov zapreka, ovira.
EHn66iopa, aro g, ro (ipnodi^co) napota, ^zadržek, ovira, zapreka.
Ep-no&cbv adv. (novg) pred nogami na poti, za napotje, ovirajoč; ro čpnoČcbv zadržek, ovira, zapreka, ro ip.nodd>v -/.atlagov -/Lvevai zapreka se odpravlja, ipnodcbv sipi na poti sem, vi ipnodcbv, kaj ovira ali brani? rtvdg, dnodavslv, tov p>) bgdv; ep-noddiv sovgv o vrl sem, da . . . 2. kar Pride komu na pot, na kar kdo baleti, ipnodcov yiyvopai pridem na Pot (pod roke), oviram, zastopim pot. šp-noieco 1. naredim, vdelam, jrbAag iv Jtvgyoig vrata v stolpe; vtikam, vstavljam, vtihotapim ygrjopov etg rt; /go-vovgTuvi pridobim čas zakaj. 2. pren. Povzročim, vzbudim aidčb rotg ovga-rtcoratg, vnamem ildggogp/pjovov d taro t-@VV povzročim zamudo, potrošim čas Po nepotrebnem, vgij3r)v noAspco za-
vlačujem vojsko ; iknidag navdam z; s sled. rog pripravim do prepričanja, prepričam, uverim. ipjioXd<x> [impf. r)pnoXcov, pf. fjpnoAtp/.a, pass. pf f/pno/^pai, aor. r)pjioh)ihji>, ep. impf ipnoXocovvo, ion. pf pass. šp-nbXx)pai\ (ipjcoh]). 1. act. a) kupujem, nakupim, pridobim, prikupčujem, utr-žim, iztržim ov jeaelov; b) pren. podkupim, prevaram cpgeva, prinašam dobiček zspdog; dp’ fjpnoApzag-, ali si dosegel (kar si želel) ? 2. med. nakupim si jdiovov noAvv. sp-noXep£co vojskujem se v deželi. ip-noXepiog 2 (nozspog) kar spada k vojski, vojni, vojsken, Tama ra ip-noAepia tako je v vojni. ip-nokf), f) (noAeco) kupčija, trgovina, blago.
ipnoXrjpa, aro g, rb (ipnoAdco) poet. 1. izkupiček, dobiček. 2. plačilo vij g sprjg cpgevog za svoje zvesto srce. ipnoXtjxog 3 (ipnoAdco) poet. kupljen, prikupljen.
ep-nofag, ero g, 6, ■>) poet. someščan, so-državlj an.
Ep-noXZxsvco sem meščan v, živim v mestu.
špnogevopai d. p. (ep-nogog) 1. grem v, potujem kam eni, ngog rt. 2. trgujem, kupčujem NT. 3. v iv d varam, ukanim NT.
spnogia, fj, ion. -ir/ (ep-nogog) trgovina, kupčija; pos.veletrštvo, veletrgovina; /tar’ ipnogirjv zaradi kupčije. ipnogixog 3 trgovski, kupčij siti, r eyvrj kupčijska veda.
ipnogiov, to trg, tržišče, skladišče, luka, ngoovdvai tov ipnogiov tržni nadzorniki, otžtog ipnogiov trgovska hiša NT. Ep-nogog, d (nogeiv) 1. kdor popotuje na tuji ladji, popotnik. 2. trgovec, veletržec, vojni zalagatelj; pren. xax>) epnogog fttov ki s svojim življenjem slabo trguje, ki življenje pod nič proda.
ip-nognaopai, ion. -eopai [3 pl. plpf med. ivsnenogniavo] med. zapenjam, spenjam si obleko z zapono. "Epnovoa/r) (od Hekate poslana) pošast. ip-nginco ion. poet. odlikujem se po čem, prekosim, bleščim se, nvi v čem, dXyeoiv obkrožen sem od.
E/i-jtgrj&co ep. poet. = ep-nlpnorjpi.
spjzgrjaig, ecog, !) zažiganje, požig, sežig.
t'p-jtQOG'd’s(v) adv. z gen. 1. kraj. spredaj, spred, to epngoofte tov [lov/.sv-Ttjoiov prostor pred zbornico, ey. tov epngoaftev nasproti, r\ epjzoootlev Ev-gcbnrj prednji del Evrope, ol epnoooifev prednji, tov g epngooftev vi-/m sprednje sovražnike premagam, to epngo-ofiev ospredje (vojske), eig to epngo-oftev (nogevopcu) naprej. 2. čas. poprej, prej, 6 epjvgooffe ygovog poprejšnji. 3. pren. epngooftev tojv KQay-parcov sipi sem pred dogodki, vodim dogodke; epngooHev jvoiovpcu bolj cenim, čislam.
ep-jzzvco pljujem na koga Tivi, eig Tira NT.
ep-jivog 2 (jtvov) poet. gnojen /Motg.
Ep-nvgi^fjzrjg, ov, 6 (fiatvco) ep. na ognju stoječ tgmovg.
ep-jzvpog 2 (nvg) v ognju, ognjen, goreč, reyv?) umetnost delavcev z ognjem, to epnvgov žgalna daritev, žrtev za umrlim (iz katere se je izpraševala božja volja).
Ep-(payeiv aor. 2 k ev-eo&ico hitro (slastno) pojesti.
kp-cpaivoo 1. aet. kažem, slikam, upodabljam Ttjv Ideav tov acbpaTog. 2. med. kažem se, odsevam veagbv Tolg vea-viaig.
Epzpavrjg 2	1. viden, očiten, jasen,
razločen, jmj,uara o katerem ni bilo nobenega dvoma (o imetju, ki se je vrnilo izgnancem), rjpag Tovp-cpavijg to vvv to d s današnji beli dan, Tipalg ’Ajz6)Jmv v sijaju svojih časti, epcpavrjg yiyvopcu egycp dokažem javno z dejanjem, eig tovpipaveg sipi javno se pokažem. 2. znan, spoštovan 6ai-pcov. — adv. spcpavčog, -vscog vidno, očitno, jasno, ey. tov tptpavovg, ev rw epcpavei očitno, vpričo vseh, javno.
eprpavi^co 1. act. kažem (javno) rt, ort; naznanim Tivi, tlvI y.avd rtvog pridem h komu zoper koga, zatožim NT.
2.	pass. prikažem se, razodenem se NT.
epcpaoig, ecog, rj (ep-g>alva>) videz, zunanjost, slika, razlaga, epcpaoiv ij-ftovg noito jasno kažem značaj.
EpcpEQELa, t) podobnost, sličnost Jtgog rt.
ip-q)EQrjg 2 (gjegopai) ion. poet. podoben, sličen, enak, nvt' rt komu v čem. bp-cpEgco poet. vnašam, navedem, očitam komu kaj cpovovg Tivi. sp-cpoflog 2 1. poet. grozen, strašen fteoi. 2. NT boječ, prestrašen. ep-cpogeco 1. a ct. vnašam, nosim po.
2.	pass. nvpaoiv evecpogeovto valovi so jih metali (nosili) semtertja. 3. med. prenasitim, prenapolnim se česartvog; tov pavTrjiov prepogosto (neprestano) povprašujem preročišče. ip-gpogzt^opaL poet.pass. nalože me kot blago.
Eptpgaypa, arog, ro zagatitev, ovira. ep-gpgdaaco, at. -zzco [fut. ep(podgO), aor. -a^a, pt. aor. pass. ep<pgayjh:ig\ mašim, zapiram; pren. oviram, preprečim. tp-cpgovgeco stražim kje, spadam k posadki.
sp-zpgovgog 2 (gjgovgd) 1. ki spada k posadki, ol epcpgovgoi posadka, straža. 2. ki ima posadko, preskrbljen s posadko.
sp-cpgcov 2 (cpgr']v) pri zavesti, zaveden, preudaren, pameten, razumen. ep-epvkiog 2 (q>vAov) ep. ion. poet. in epcpvkog 2 domač, soroden, yg domovina, aipa umor sorodnikov, o epcpvhog sorodnik, nolepoi, oraoig državljanska vojska. žp-cpvodco dahnem v koga NT. šp-tpvzeva) vsadim, vcepim. sptpvzog 2 vsajen, prirojen, naraven, jiargog alpa od očeta podedovana, pavTiKi) od bogov podeljen dar prerokovanja.
kp-cpvco [trans. fut. epcpvoco, aor. eve-g>VOa; intr. fut. epipVoouai, aor. eveqovv, pf. epneipma; ep. 3 pl. špjteipvaoi, pt-epizeipvia] 1. trans, vsadim, vcepim, navdihnem, navdam rt tivi, ev Tin. 2. intr. a) postanem, nastanem, rastem v (na) čem vgijeg y.gavko, epoi-mxeg ev tivi; b) pren. prirastem, čvrsto se držim, tesno se pri vijem, epneipvia trdno se držeč, privivši se, oklenem se koga r(p q>vaavTi, marljivo se bavim s čim, krepko stisnem roko yeig'i, 66ag ev yelkeoi cpvvTeg iz jeze so se grizli v ustnice = požrli
s° jezo; c) prirojen sem, bivam v ^«Ay#£g, to pdbgov, cptiovog tivi, vi o dv ils/Mig to movov ipcpvvai (poevi; kakšno skrivnost hočeš njemu razodeti ?
fy-yjv%og 2 živ, oživljen. ev> eP- siv, sivi [Et. gršk. še ivi, svi z lokal, končn. idevr. eni, lat. in (strl. en), slov. v (strsl. vt iz vi>n, kar je iz on] adv. v, na, pri tem, poleg tega, n°tri. II. praep. z dat. 1. krajevno, a) v, na (na vprašanje kje?) sv oi-y-Ojg, sv gšva, sv innoig, sv vijočo, sv °i'Qo.vcp, sv to) ds|tto na desnem krilu, netqoioi na (ob) skali, iv Toig ftojoig aipa^ai z živino; b) a) pred, T«i' nooiv xay.a pred nogami = sedanje zlo, ?.eyco sv Tolg oTgaTUOvaig, pagTvoi, igico ev vpZv, sv naoi vpričo vseh; /5) pri ij sv MagaOdnu kdyjj, Taliva ev tisoig so v iv y.a/.d, ev Koocovsia ■/.Lvdvvsvo), sv Jlšooaig; y) ^ed ev voZg čsvdgoig sotijv, ev ngco-votg /ud/o/nu, vsZzog iv dilavavmoiv ogcogev, sv jio/J.oig dvaooco, oi ev ys-vei sorodniki, sv voZg dolov mg keyopai Prištevajo me med najboljše, ev cpi-'■otg med prijatelji; c) posebni pomeni: a) sv roig pri superl. v prvi vrsti, ziasti, najbolj, pred vsem, tov v 6 koi iv voioi 'dsiovavov (palvsvai yiy-veotiat, ev voZg ngcoTij ij ovdaig iyevsT0, voZg jjagvvava najteže, nadvse težko, iv voZg pdkiora največ, najbolj; P) pri glagolih premikanja (na vprašanje: kam?) namesto sig: neos iv y-ovhjoiv, fidklco iv ysgoiv, iv jiovoi 'Ooocbv, iv vdi(p(g vliJrjfu, ev cpgeoiv Pd/./.co, iv noipvaig mvvco, iv iyvgco-Tdvop noiovpai spravim na najvarnejši kraj, iv vovvoig avaxsxopiapevoi Voav so bili spravili gori, iv dsopcp deoj, iv nedaig dedepai vklenjen sem V; y) eliptično z gen. ev ”Aičov, ev dcpveiov navgog, iv ('hdaoy.du.oyv (sc. °}ycp), iv rjpsTŠgov v naši hiši, iv Aoz/.ijniov (sc. ved)); S) o orožju in obleki: iv sodijo i, iv d n/Mig pod orožjem, iv pa/.avoig ipauoig fjpcpisapevog oblečen v mehka oblačila NT; e) pren. izraža stanje ali razmere-, sipi iv no-kspco, iv 6gyf/, iv nsvtisi, (hovevco iv dcf lldvoig, iv (pu.oootpla eipi bavim se |
s filozofijo, oi iv noujoei ysv6pevoi pesniki, iv TovToig eipi s tem se bavim, oi iv ngaypaoiv državniki, iv ipavTČp sipi obvladam se, tovto iv ipoi iou to je v mojih rokah, moja dolžnost je to, to zavisi od mene, iv aoi ocp^opai ti si moja rešitev, iv tog) eipi sem enak, sv d poko noi-ovpai enako cenim, iv nagegyq) ti-tiepai smatram za manj važno, ev ijdovfj poi ioTiv kaj mi vzbuja veselje. 2. časovno: v, ob, med, tekom, iv tovtco med tem, v tem trenotku, iv oj dokler, medtemko (NT zaradi tega, ker), sv zaigcp ob pravem času, iv Tayei hitro, iv ygovcp s časom. 3. pren. a) o sredstvu ali orodju: s, z, po, s pomočjo, iv yegoi Aapfidvo) z rokami, iv ToZg To^oig z lokom, ev čiptiakpoZg ogiboiv z očmi, vd ngaytisvTa iv im-OTO/.aig Tote iz pisem, nivo) iv ix-ncopavi iz čaše pijem, ev ToZg vopoig naidevco po zakonih vzgojujem; b) NT opvvpi ev Tivi pri, ayoqdljco sv uvi za, dkkaooco sv Tivi s, z; c) glede na, z ozirom na agiOTog iv ToZg no-kspioig, iv naoiv egyoig daijpcov, ygij-ovdg sv ToZg oiv.sloig, iv vpiv y.O)/.v-opat vi mi branite kaj, iv ToZg di-y.aoTalg ioipdkrj po krivdi sodnikov, iyd) iv Tip pegei kar se mene tiče, iv tip TOiovTCp v takšnih razmerah.
sv-ayrjg 2 (ayog) poet. 1. preklet, kriv, Trjg tisov ki se je pregrešil nad boginjo. 2. s prisego zavezan, posvečen.
sv-ayi^co ion. darujem dušam umrlih ali herojem.
ivayiopog, 6 daritev umrlim.
ev-ayxakkjopai med. vzamem v naročje, objemam NT.
sv-ayxvXaco ovijem kopje z metalnim jermenom (dyxv).rj).
ev-ayyog adv. [Et. sv -j- dyyi\ pred kratkim, nedavno.
ev-dya> pri-, naganjam, pripravljam, nagovarjam, svetujem k čemu sig ti, Ti, &0TS ali inf.
ev-aycoviijopai med. [/ih. ivaycoviovpai, ion. -isvpai] borim se, tekmujem na (v) čem, s kom Tivi, sem med borilci.
ev-aydbviog 2 ki spada k tekmi, v boju izurjen, iotifjg bojna obleka (plašč).
iv-aiftpeiog 2 (ahloia) poet. pocl milim nebom.
ev-cupog 2 (aipa) kdor ima kri, krven, krvav.
ev-aigco in med. (evaga) ep. poet. [aor. poet. rjvagov, med. ep. §vr)Qd(ir)v\ ubijam, pobijam, morim, uničujem, pogubljam, (po)kazim. iv-aiaipog2 (evaiorj) ep.,poet. ivaiaiog 2
1.	priličen, primeren, pravičen, ugoden ; to evaioiov sreča, eig evaimpov fjAifov prišel sem o pravem času, evai-oipa egyd^opai vršim svojo dolžnost.
2.	usoden, pomenljiv, proroški. ivarug adv. devetkrat
ivanoaioi 3 devetsto.	[vivog.
ev-anovco poet. poslušam, prisluškujem iv-aXeicpco [pf. evaXfjhppai] namažem, (po)mazilim.
iv-aXiyxiog 2 ep. podoben, enak, vivi Tt komu v čem.
iva^i-vaiezrjg, 6, r) v morju prebivajoč. ev-cUtoe 3 in 2 in eivakiog 3 ep. in poet. morski, lečo c mornarji, ro ivakiov morska žival NT.
ivaAAdi; adv. menjaje se, izmenoma. iv-aXXdaoar (-zzco) 1. act. zamenjavam, obračam, vvv d ’ evrpj.agev freog vr/v v ti o ui’ no d g prjXa neoelv bog je odvrnil zlobo moža, tako da je šel nad ovce 2. med. zamenjam si, preme-njam si vi vivog. 3. pass. nvi občujem s kom.
ev-dXXopai [aor. avrj/.dprp’, -/.6pip ] skočim, planem nad koga, napadem koga vivi; nodoiv teptam z nogami, eig n pridem nad koga vvyr\. ev-apeXyco ep. molzem v kaj yavXoig. iv-apillog 2 (dpi/./.a) tekmujoč, enak, kos komu (v tekmi) nvi. sv-avza adv. ep. poet. nasproti, pred, ngoo^Aenoo vidim pred očmi. ev-avzi adv. pred, vpričo NT. Ev-avzi-pLov adv. (fiia) nasproti, proti, sovražno.
£vavzioXoyia, ij protislovje, nasprotje. evavzioopai pass. [s fut. med. evavvub-oopai, pf. fjvavviarpai] 1. protivim se, upiram se, nasprotujem nvi n (vivog), vcgog nva, pf] ovyi eivai oporekam, ugovarjam nvi, prjdev noieiv oviram, branim komu kaj storiti, ravnam nasproti. 2. vejem nasproti (o vetru).
ivavziog 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih eoyopai, fjpai, oopdopai, e/.avvo) se sloveni z ,nasproti1, evavvir] >)/.*'#£ nasproti je prišla, ovnco cpaivev' evav-vir] ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), eni vovvaviov e/.y.a> vlečena na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten , protiven, sovražni vivog, vivi, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: evavvioi eovav ’Aycucov so stali ali stopili nasproti Ahajcem, to evavviov ovoavonedov sovražni tabor, dve po g neugoden, nasproten veter, vavavvia noiob viva rj ravnam s k ona drugače nego, vavavvia ovoeipo) obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. d ivavziog nasprotnik, sovražnik, za ivavzia nasprotje, nasprotna stvar; nav vd evavvubvavov ravno (povsem) nasprotno. 4. adv.
a)	(zb) evavziov, (za) evavzia, zovvav-ziov, zdvavzia nasproti, vpričo koga, pred kom vivog, vrvi; evavviov ieo/o-pai pridem nasproti, evavviov spelo iovaoo stopi meni nasproti, dgdco evavviov eig (bna gledam naravnost v obraz; b) k/, vod evavviov od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti vivog, vivi; ol iy. tov evavviov nasproti stoječi; evavviac, ion. -irjg nasproti, od nasprotne strani ; NT 6 evavviag nasprotnik;
c)	ivavzicog nasprotno, obratno, narobe.
svavziozrjg, ijvog, to nasprotje, nasprotovanje, ugovor.
ivavzicopa, avog zapreka, ovira, ugovor.
ivavzicoaig, e o.) c, r/ ugovarjanje, nasprotovanje.
iv-anirjpi ion. ev-acpirjpi postavljam, vtikam vi eig vi.
iv-anobeinvvpai med. ion. kažem se, baham se, odlikujem se, ev v ivi med.
iv-anoftvfjciKco umiram pri (v) čem, na čem ev nvi.
iv-anonXdco odlomim; pass. [plpf vv-anexey.Xaovo] odlomim se v, zalomim se.
iv-anoXXvpai med. poginem pri čem-
iv-anovi^opai med. ion. omivam, spiram si kaj v čem vi ev nvi.
253
iv-dšxopai
sv-ajvovi-frepai
v'a-noTi&epai med. nalagam si, dev-Ijem si v kaj.
[pt. pf. ion. svappevog] 1. act. Privezujem. 2. med. privezujem si, s oblačim se, opravljam se, vi v kaj. eva?a, Trd ep. poet. v boju ugrabljeno or°žje, bojni plen, bojna oprava (lat. sPolia).
E,v°-Qyeia, fj jasnost, razumljivost. Ev~aQyrjg 2 (doydg) očiten, viden, ja-^sen, razločen. — adv. -odg, ion. -ecog. v'aQV6dog, via. og (pt. pf. od sv-aga-Qioxco) adi. ep. dobro nasajen, vtaknjen, pritrjen.
£Va?5??, eog, 6 ion. dvospolnik, herma-
frodit.
EvaQi£oj (svaoa) ep. poet. [fut. svaoigO), a°r. svagi^aj oropam koga bojne oprave, ubijem, umorim, zabodem; P>'en. vv§ evagigopevr) potekajoča noč po solnčnih žarkih umorjena). Ev'agnfrfiaco poet. štejem med, prište-,Vam k, vzamem v poštev.
Ev~ a. piti p, io g 2 ep. in ev-agiffpog 2 pri-stet med, upoštevan, veljaven, čislan, f J'aoid^piog sipi izpolnim število.
£v'a gpd^co, -ttm prilagodim, s pav tih’ Priljubim, omilim, prikupim se. Ev-o-Qpoviog 2 skladen, prikladen, primeren.	[NT.
!v‘“6X°iuat med. začenjam, tivi s čim Ev-aoxeco vadim, vežbam na čem avtov.
EJazalog 3 deveti dan, devetega dne. Evatog 3, ep. sivatog (svvsa) deveti. v~o.vXi^(c in med. [z aor. p as s. in med.] ^taborim, prenočujem kje, bivam kje. EV-avA0g i 2 (av/.oo) ep. poet. 1. cevnat, Cevkast; subst. 6 jarek, struga, hudo-Ul'nik, reka. 2. v ušesih zveneč, br-neč, v dobrem spominu, česar se dobro spominjam.
ev-avA,og2 2 (afj).fj) prebivajoč v, notri 7 (stanovanju), 6 svav/.og votlina, jama, prebivališče, r-auco [impf. ion. svavov, inf. aov. sv-aPeat] prižigam jzvg, puščam prižigi ogenj ob mojem ognju; med. Prižigam si ogenj.
Ev-a(pCrjpi gl. evamrjpi.
Ev-oaxveo poet. ugriznem, popadem. £r-(Sazeopai poet. 1. med. razdelim, raztrgam ; pren. sramotim, preklinjam
Ašxtgov. 2. pass. razposlan sem, ()i-).oip ’ dv ta od jfei.sa sv dat stoiku želel bi, da se raz-, odpošljejo.
Evdefjg 2 (šv-dsco?) 1. komur kaj manjka, potreben, reven tivog, sv d si/g (yiyvo-pai) sipi tivog manjka mi, nimam česa, ovdev svdssg noiovpai ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln ovvfMjv.ai, nezadosten, nedo-staten ngog ti, ngf)ypata evdeeotega nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, yevog po rodu, evdea tfjg dvvapecog jzgattco storim manj nego morem, oov ye svdesotegog cpaivopai zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. to čvdsEg pomanjkanje, (telesna) napaka sv tip odi pati, nepopolnost, dušna omejenost avtdiv, tavdsa /.syoi (oppos. zgsioao)) omenjam, naštevam napake. — 4. adv. Evdecog, comp. svdssotegcog in -sote-nov, nezadostno, e/co zaostajam, sem slab.
evSem, fj nedostatek, pomanjkanje, potreba, uboštvo, revščina.
Ev&£typa, at o g, to dokaz, znamenje Oti NT.
Ev-deiKvvpi (gl. deizvvpi) 1. act. pokažem, naznanim, javim, ovadim. 2. med. a) pokažem se, razodenem se, (po)-kažem (kaj o sebi), svvoiav svojo naklonjenost, sgyov, dvvapiv svojo moč, 6gyf)v svojo jezo NT, yvcbpt]v izrazim, razodenem svoje mnenje; dokažem oti ov oocpog šotr, b) obetam, xaxa tivi storim komu kaj hudega NT;
c)	baham se, ponašam se s čim ti, tivi ti pred kom s čim.
svdsi^ig, ecog, fj 1. dokaz, znamenje NT. 2. ovadba, obtožba.
Ev-Sexa, oi, al, ta num. indecl. enajst; oi svdsxa (sc. avdgsg) enajsteri možje, ki so nadzorovali ječe in izvrševali telesne kazni.
Evdexd-xAivog 2 (jcAivrj) enajst ležišč obsegajoč.
Evd£xd-jirjj(yg, v, gen. -sog enajst vatlov dolg.
EvdEnaraZog 3 enajstega dne, v enajstih dneh.
Evdsaazog 3 enajsti.
EV-dČKopai ion. = sv-ds%opai.
iv-SeXexrjg 2 (gl. do/.i/oc) trajen, ne-prenehljiv, neprestan, to evdeXeysg dolgost časa.
iv-Sepco vzidam, zazidam. iv-Se^iog 3 ep. in poet. desen, sreče-nosen, ugoden orjpata. — adv. ivSel-ia na desno (okrog) <bvoy6ei. iv-deftopcu, ion. iv-8exopai 1. jemljem, sprejemam nase, prevzemam, psta-ftokrjv, taXamcoQlag, verujem, aizo-otaoiv pristajam na, zadovoljen sem, ovpflovXir)v sprejmem nasvet. 2. dovoljujem, dopuščam Xoy topov, odobravam Xoyovg; impers. mogoče je, dovoljeno je, za#’ ooov ali d>g evde-ystai paXiota kolikor je mogoče; sz vd)v svdeyopevcov ( evdeyopevcog) po možnosti, kolikor je mogoče. iv-Sečo1 [fut. evčrjoco, aor. evedr/oa, pf. ivdedepai, aor. pass. švedebhjv] pri-, zavezujem na kaj, vežem, zapletem, zamotam v kaj vi, ev tivi, si g vi; dvrj, dvayy.airp med. vežem, priklepam na se opzotg nooiv. iv-Sečo2 [/ut. gvdsr/oco, aor. svsderjoa] nedostajam, manjkam; impers. evdei manjka česa, potreba je. 2. med. z aor. pass. iveSerj&rjv sem brez česa, trpim pomanjkanje, potrebujem. ev-SrjAog 2 jasen, viden, očiten, pogosto s pt., Evdrj/.og syiyveto emjdov/.evcov očito je bilo, da . . . ivSrjpeco sem doma NT. ev-Srjpog 2 (drjpog) v deželi, doma, domač(in), 6 ivdrjpotatog kdor je večinoma v domovini, ai &gyai domače oblasti, ta evdrjpa deželni davki ali dohodki.
iv-Siairdopai pass. živim, bivam v čem
sv ttvi.
iv-Siaoneigco trosim, razširim; pass.
razkropim se med. iv-Siazdooco ion. razpostavim, razvrstim na otgatov.
iv-Siargt/dco porabim s čim ygovov, sefn pri čem, (pre)bivam, (po)mudim se, ev y.a/.oiq soo tipi mpiv diatgi^eiv (pre)dolgo gledam.
iv-SiSvonco oblačim; med. oblačim si NT.
iv-SLScopi 1. trans, a) dam v roko, izročim, predam, prepustim, nudim, tgijhjv dam čas za premislek, ttvi ti
komu kaj, Jzod.ypa.ta, nofav ttvi; pren-izdam, epavtdv ttvi izročim, zaupam se komu; b) povzročim, dam povod za kaj onaopov, jzgocpaoiv, dcpoopdi diaf}oXrjg; zaigov dam priliko; c) kažem dty.atoovvr)v, ovdev pa/.ay.ov ne kažem nobene popustljivosti; d) popuščam, ovdev na noben način se nočem vdati; dopustim, dovolim ooov evedcoxav ai poigai, priznam bttovv; e) tdvov ubiram. 2. intr. a) nagibi j eni, prepustim, vdam se ttvi, jzgogti, oiztop usmiljenje me premaga, storim kaj iz usmiljenja; b) umaknem se, podvrženi se (o vojski); c) izlivam se (o reki).
iv-Sirjpt [ep. 3 pl. impf. ivdieoav] (na)-hujskam, naščuvam zwag. ev-Stnog 2 postaven, pravičen, upravičen, prav, pioftanodooia zasluženo plačilo NT; to evdr/.ov kar je prav, pravica, Xeyco to svdiKOv govorim resnico ; ta evdr/.cbtata najpravičnejša stvar, sy(o imam največjo pravico; to pr) ’'vdmov neosnovana obdolžitev. — adv. ivSincog po pravici, pravično, zasluženo.
evSlva, ta (svdov) ep. drob(ovje). ev-Siog 2 ep. poldanski, opoldne p/Mev-iv-Sicpgiog, 6 (dicpgog) tovariš pri mizi. evSo&ev adv. (svdov) 1. notri, znotraj Xa[icbv, tavdoftev notranjščina, adv. znotraj. 2. od znotraj vun, iz hiše, iz mesta, iz srca, ovt^evdofiev ovts ftvgafrsv niti sam, niti s pomočjo drugega = na noben način. evdofri adv. ep. notri, znotraj (v prsih)-iv-Soid^co (dotr']) omahujem, dvomim, pomišljam se; pass. evdoid^stcu ti smatra se kaj za možno. ivSoiaoroog adv. dvomljivo, negotovo, neodločeno, ovx evdoiaotcbg brez pomisleka, brez omahovanja. ivSoprjoig, ecog, f) (dspco) zid, stavba, steber NT.
ivSo-pv%og 2 poet. v najbolj notranjem kotu (skrit).
evSov adv. [Et. ev -j- dom, prim. dopog]
1.	znotraj, notri v srcu cpgeveg, doma, v hiši, v mestu, oi svdov domača družina; ta svdov hišno gospodarstvo, domače (rodbinske) razmere. 2. v, med z gen., Aiog svdov v Zevsovi hiši
VVS evdov notri v zemlji, evdotegco bolj notri.
šv-Sol-dŠco poveličujem, slavim; pass. ^Poveličam se NT.
sv-bo^og 2 (do|a) 1. slaven, spoštovan, ugleden, krasen; svdolgov ayco odlikujem; td evdo^a slavna dela NT. 2- act. slavo znanec olcovog. tv&oaipiov, t6 (ev-didco/ni) povod, prilika, fvdooi/nov nage/m etc ti ponujam (dajem) roko v spravo. ztbooig, sme, fj (ev-bibcopu) prijenlji-5vost, popustljivost. čvdozepco adv. comp. od evdov bolj notri.
sv-Sovjieco [aor. ep. eydovnrjoa\ telebnem, štrbunknem v kaj tivi. šv-dgoaog 2 poet rosen, moker. čvdvKscog (gl. ddevžtr']g) adv. ep. zelo skrbno, prisrčno, iskreno, ljubeznivo; Jodico hlastno, z veseljem.
£'v8vfia, ato g, to (Iv-dvco) obleka, obla-, čilo NT.
EvdvpLcov, covog 6 lep mladenič, ki ga je ljubila Selena. šv-Svrafioco krepčam; pass. krepčam aSe, postajam močnejši NT. sv-dvvaoTEvco 1. vladam v (med) tiaiv.
2.	doženem s svojim vplivom, storim da coote.
žy-dijvco (dvveco) gl. ev-dvco. švdvaig, srn g, f) (ev-dvco) 1. vhod, vdiranje v. 2. oblačenje NT. zv-Svatv/Eco nesrečen sem v čem, vov-voga s svojim imenom. čvSvzfjg, rjgog, 6 poet. kar se obleče, ^en?,og praznična obleka. čvSvzog 2 (ev-dvco) oblečen, to evdvtov obleka, oagxog koža.
Ev-Svco (1. act. in pass.: fut. kvddoco, a or. svedvaa, pass. pt. evdedvpcu, a or. eve-dvfhjv. 2. med. švdvojuai, ep. ion. poet. NT evSvvco (dvveco), fut. švdijoo/.iai, &or. evedvv, pt. svdeduza, a or. med. eve-dvod/itrjv] 1. act. in pass. zavijem, odevam, oblačim komu kaj tivd ti NT. 2. med. a) odevam se, opravljam se (v orožje), oblačim si (in nosim);
b)	vdiram, vhajam, plazim se v ti, £t£ rt; pren. a) vzamem, jemljem kaj ha se, lotim se česa el g empiekeiav, P) NT oblečem Xgiatov, y.cuvdv av-figconov.
eve/keiv [Et. kor. enek’, slov. nesti, lat. nanciscor (redupl. kor. en-enk’), nem. genug] gl. cpegco.
šv-sdga, rj zaseda, preža, zalezovanje, prevara, evedgav noičb postavim v zasedo, noiovgcu skrijem se (ležem) v zasedo, prežim.
svedgevco [aor. evf/dgevoa, -ap/ijv, pf. pass. kvrjdgev jiev og, a or. evrj d g sv ih] v, fut. med. s pas. pom.] 1. act. ležim v zasedi, prežim na koga, zalezujem tivd. 2. med. act.
svedgov, to zaseda, zalezovanje NT.
sv-edgog 2 (edgci) poet. nastanjen, stalen; subst. d prebivalec.
kv-Er\ne gl. ev-irpu.
eveTkcu gl. cpegco.
ev-eiIeco, eveMco, evLUco zavijem, zapletem v, natlačim, vteptam tl ev tivi.
EV-EikcGGco ion., at. evsAiogco, -zzco [aor.
med. pt. heih^dpievog, pf. pass. pt. ev-ei/uygevoc] 1. act. zavijem, zamotam v kaj. 2. med. zavijem se v kaj ev tivi.
Ev-eipi (eljjd) [3 sg. in pl. tudi 'evi, 1 pl. eveigev, 3 sg. opt. ion. svetu, impf. 3 sg. ep. evfjev, 3 pl. eveoav] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem tivi, ev tivi; -rd evovta kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, do-vcjoig ovz eveoti /im ne morem tajiti, vovg vpiiv imate razum, /gdvog eveotai treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), evfjv ydp bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. evegzi mogoče je, možno je, sme se, d>g evi ijdiata kar je najugodneje, sz tčbv evovtcov po možnosti.
iv-sigco ion. [pt. pf. pass. čveg/nevog] nanizam, nabiram, prepletam.
£V£xa, -kev, EivEtca, -kev [Et. iz ev (eno) — reza, prim. ezcdv] praep. z gen. (stoji navadno za samost.) 1. zaradi, zbog, tov dgeczeiv sveža da dopade; odveza = ov evey.a zaradi česar? zato (ker); tov sveža = rovveza zaradi česa? zakaj? s kakim namenom? 2. glede na to, zastran tega, kar se tega tiče, sveža tčbv r/getegcov dpud-tcov kar se tiče oči, vkljub očem.
EV-eXiaaco = ev-ei/.iaoco.
iv-EfiEco ion. pljujem v (na) kaj.
svEvrjuovta, oi, ai, zd, ep. švvrjKovza indecl. devetdeset.
evevrjKoazog 3 devetdeseti.
EveviJiE in sl. gl. sv inv O).
evevcozo ion. švevor/zo gl. vosa.
Evsog nem, gluhonem.
ev-ejzzoqkeco krivo prisegam pri bogu.
šv (v) e jz oo ep. poet. [Et. šv-\- seqwo, lat. insece, povej = svvsjzs; inquam iz in-squam, signum iz seqw-nom; strsl. šoki, sočiti, naznaniti, nem. sehen, sagen. — Obl. impf. svvsnov, fut. švionr/oco in sv h poj, a or. evionov, 2 sg. šviansg, oj. švlojzco, impf. svions in svionsc] 1, napovedujem, povem, o-, naznanjam, omenjam, sporočam, velim, zapovedujem, veže se s ort, tog, z a ec. c. inf. ali s pt. Ogsozpv {lavama da je Orest mrtev. 2. o(b)govorim, govorim , razgovarjam se ngog veva.
Ev-EQya£op.az d. m. 1. delam notri v hiši, bavim se s čim. 2. vdelam, vcepim, vzbudim, vdahnem, zb Jieiffe-oifai zolg vopzozg vcepim pokorščino do zakonov; a or. eveiofdoffr) s pas. pom. y/.d>zza.
EV£Qyeza, r/ (šv-SQyf)g) delo, delovanje, udejstvovanje, moč NT.
EVEQysco (šv-egyfjg) 1. delam, izvršujem, opravljam, živi eig zi podpiram koga v čem, dvvdf.ieig šv avzq> čudeži se gode po njem = dela čudeže NT. 2. med. udejstvujem se, delujem, delam (z močjo) NT.
EVEQyijlua, azog, zo čin, delo NT.
Ev-sgyrjg 2 delaven, močen, krepek NT.
Ev-EQyo?.a/3Eco imam pri čem korist.
šv-EQyog 2 (šgyov) 1. delaven, močen, krepek, odločen, vrl. 2. plodovit, rodoviten, izdaten; /grjgaza obresto-nosen.
Ev-£Q£zSoo ep. porinem, zabodem zizivz.
Evegifsfv), ep. poet. tudi vegffsv 1. adv. a) od spodaj gori, iz podzemlja; b) spodaj v podzemlju, oi evegfie {fsoi spodnji, podzemeljski bogovi. 2. praep. z gen. pod, doli za, evegfiev sigi nisem kos, podležem.
eveqol, o)v, oi spodnji, podzemeljski, umrli; comp. eveqzeqol 3 ep. poet. še bolj spodnji.
svsgozg, s (n g, r\ (šv-sigoo) vtikanje, zatikanje.
Ev-eoav gl. ŠV-Sl/M.
Ev-Eoftzoo gl. šu(paysiv.
ivsozanzaz gl. šv-ozdgoj.
Evezfj, f) (šv-hjjM) ep. igla, zaponka.
1Evezol, oi 1. narod v Paflagoniji-2. ob Jadranskem morju, Veneti.
Evszog 3 (adi. verb. od šv-irj/vi) tiran, nahujskan, podpihan, prisiljen.
Ev-EvSaifiovEco srečen sem, živim srečno v čem živi.
čv-EvSoKzpeoo pridobivam si slavo (ugled), iščem si slave, zi v čem.
ev-ev6oo ep. spim v (na) čem zzvi.
Ev-EvA.oyeco blagoslavljam, oblagoda-rim NT.
šv-Evvaiog 2 (evvr)) ep. posteljni, zo šv-evvaiov posteljna oprava, ležišče; pl-postelje.
Ev-eyvgov, zo (šyvoog) zastava, zalog, nadavek, ara.
šv-Eftco in šv-Layco [pass. s fut. med. švšgogaz, a or. svsoy/Jh]v in švsoybiZi]v\ 1. trans, a) act. imam, gojim v sebi, yo/.ov kuham jezo, gojim srd, jezim se živi; b) pass. sem (za)držan, zadržuje me, drži me kaj, obtičim, sem v čem; šveyogaz £vyq> dam se vpreči v jarem NT, sv {foovpzazi čudim se, strmim; šv dnogiijai, šv y.ax<p podvržen sem čemu, obtežen, zadet sem od česa; šv zm dyez preklet, izobčen sem, švzolg oksvsoz obvisim, zamotam se. 2. intr. pritiskam na koga, zalezujem koga, srdim se, jezim se Živi NT.
£v-%Evyvvgz poet. zvežem, vklenem, vprežem, zapletem.
švrjprjzrjgzov, zo (šv-rjfidco) ion. zabavišče.
svrjEzt], f/ ep. blagohotnost, naklonjenost.
šv-rjfjg 2 [Et. iz šv-drpg, gršk. dizag prijatelj] ep. dobrohoten, prijazen, naklonjen, blag.
iv-rjAazov, zo (š).avv(o) poet. kolček, klin, žebelj.
Ev-rjhzKog 2 (fjfag) odrastel.
tv-rjfiaz d. m. ep. sedim v (na) čem
zzvi.
šv-rjvo&a pf. ep. vre, kipi, vzdiguje se kvišku kviorj.
Evrjvoya gl. cpšgco.
svrjgazo gl. švaigeo.
sv&a adv. [Et. od pronom. debla eno-] 1- krajevno: a) demonstr.: a) tam, tu, tamkaj, tukaj; fl) sem(kaj), tja(kaj), /ter — evfla de tu — tam; evfta Hat šv&a tu in tam, zdaj tu — zdaj tam, od vseh strani, hn)a d tj tu torej;
h)	a) relat. kjer, kamor; /?j pri glagolih premikanja: tja — kjer, odkoder. 2. časovno: takrat, tedaj, nato, ka-^ dar.
avi^d-de adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; 6 M'#ade tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; vd ivDdds tukajšnje razmere; 1) ev&dde tukajšnje (naše) mesto, 6 ev&dde ip/.cov kdor je prišel y te razmere. 2. časovno: sedaj, vd Jvfidde sedanjost. šv-ftaKEco poet. sedim na. šv&dTojoig, ecog, poet. sedenje, sedež v; fjUov dirc/.tj sedež, kjer sije solnce ^dopoldne in popoldne. zv&a-jisg adv.. kjer pač, kjer ravno, kamor pač.
zv-franzco pokopavam v.
Evd-avza ion. tvtamjo.. ar-i^ea^co (ev-fisog) ion. sem (iz uma) navdušen, vzhičen, sem od boga navdahnjen, zamaknjen.
ev&ev adv. 1. o kraju: a) demonstr. od tukaj, odtod, odondod, ev&sv y.ai svfiev °d tu in tam, od obeh strani, ivdev Znv&Ev od vseh strani, mn}sv /ter — evftev de s te — z one strani, na tej — na oni strani; b) relat. odkoder. 2. časovno: od sedaj, nato, zatem. 3. vzročno: radi tega, zato. ivdev-Se adv. 1. krajevno: od tukaj, o evftsvde tukajšnji. 2. časovno: od sedaj, nato, potem, to šv&evde, tovv-flsvds, rdvftevde nadaljnje, ostalo, kar asledi. 3. vzročno: radi tega. evftev-neg adv. odkoder pač.
Ev-{}eog 2 od boga navdahnjen, navdušen; obsedensra/rcuproroškaveda, evflsov jvoičb navdušim koga za kaj nQog vi.
zv-ftepuaLvoiiai pass. poet. o grejem se, žarim, plamtim čv&evzev ion. = Evvevfiev. ov-d'rjQ0g 2 (tfijo) poet. podivjan, divji, strašen novg.
£v-{}vfia>ico umiram na, v čem v ivi.
ivtiovGiaijco in čv&ovcudco = evded^o) navdahnjen sem, vzhičen, navdušen sem.
iv&ovataaig, | božansko navdahnje-so)g, »/	nje, navdušenost, za-
ev&ovaiaapog, 6 I nos, vzhičenje. tvfrovoLaozLudg 3 navdušen, vzhičen;
to evfiovoiaovr/.ov navdušenost. sv&pvjzzov, to (}}qvjitco) pecivo, kolači (pomešani z vinom in sočivjem). čv-dgcponco ep. poet. [aor. 2 ep. svttooov] skačem v (na) kaj novvcp; /rig sunem z nogo v; zaletim se na kaj. ev&vfieo/zou (Evmlvpog) d. p. s fut. med. 1. vzamem si k srcu, uvažujem; oziram se na kaj vi, vivog, negi, 'imen vivog. 2. pre-, razmišljam, presojam, mislim novega NT. ev&vprjpa, j 1. misel NT, domislek, aTog, to I nasvet, načrt. 2. razmiš-Ev&tiprjGLg, I ljevanje, uvaževanje, ecog, r) I razlog, vzrok. evd-vgia, f) (ev-'0vuog) uvaževanj e, premislek; jtgofia/JM slg ivihiiuav priporočam v uvaževanj e. sv-ftiJfuog 2 1. pri srcu ležeč, ki po-vzročuje skrb, evftvpuov ol k/ivevo vest ga je zapekla; /urj tol ?.ir)v ivOvpiog eovco ne delaj si preveč skrbi zanj, ivdvfuov jvoioviMU ženem si k srcu, svvat zakon poln skrbi, žalosten. Ev&vfuazog 3 ion. = ivdvuiog; sv't)v-fuovov n noiovgai ženem si k srcu, smatram za vredno, da se uvažuje, smatram za greh.
Ev-ftcogdniljco obdajem, oblačim z oklepom; pt. pf. pass. oklopljen. evl gl. eveifu; sv L gl. sv.
Eviavoiog 3 in 2 (eviavvog) (eno)leten, vsakoleten, (na) eno leto.
EVL-avzog, 6 [Et. iz kor. wes, gl. dovv, asoa] leto, z«t’ imamov, tov sviavtov na leto, vsako leto. iv-iavoo ep. spim, bivam, prenočujem v, med vivi.
ivia^fj, ion. £via%ov (svioi) adv. tupa-tam, včasih.
sv-iSgvofiai med. ion. postavim si kaj v čem.
iv-L^dvco in sv-t£co sedim na, usedem se na (v) kaj vivi.
iv-it]pi [aor. ep. £vmy/.o.\ 1. trans, a) pošiljam, spuščam, podim v kaj; p ah-
Grško-slov. slovar.
17
nem v kaj, jiovoig v nadloge ali težave; tr/^rogM/ot napravljam ošabnega, pripravim do ošabnih misli, opoepgo-ovvrjcnv napravljam složnega, (z)e-dinim; b) priganjam, nagovarjam, podpihujem gi)vogag; c) o stvareh: mečem, devljem na kaj vr)voi Jivg-, vdihujem, vzbujam pievog, fldgooc. 2. navidez intrans.: (vfjci) jiovvco spuščam ladjo v morje odjadram, odplovem; (skavtov) vdiram, pri-derem.
EvifjvEg, ol, ion. Aiviavsg narod v Epiru.
ivi-nkacn, ep. - Ey-y.Ad.co v-, nalomim, preprečim, uničim.
evioi, ai, a [Et. iz srn 01] nekateri, marsikateri, evioi piv — evioi de eni — drugi.
iv Lote a dv. [Et. iz trt ort] včasih, tu-patam.
’Evinevg, rjog, 6 reka v Tesaliji. iv im), rj [Et. -iqwa, eviooco iz -iqwjo] graja, ukor, karanje, zasramovanje, grožnja.
ivi-nXeiog ep. eu-ji/.eiog.
ivi-nipjikrjpi ep. — Eii-:ciuji/.rjtu.
ivi-nkrjaoco ep. Eii-jc/.rjaaco.
iv-mnatouai med. ) . ^	,	. „
,	, r .	jasem v (na) cem.
sv-innsven ion. j	v ’
ivi-ngfj^cn ep. = ip-mpngrjpi. iv imen in ep. ivicacn [/tič. svhpco, a or. evevijiov in fjvtjiajiov] (ivuvr)) karam, grajam, zadiram se nad kom, oštevam, zmerjam rti'd, pvdoi, ejveoiv. ivi-axip,nzco ep. = ev-ozipnvco [aor.pass. evi-ozipepffrjv] vtisnem, zagfjava ovdsi pobešam glavo k tlom; pass. dogv ovdsi zabada se, obtiči v. iv Lanen in sl. gl. evejvco. iviaesen gl. svijivco.
iv-iczrjui [intr. ev-iovapai, fut. svovf]-oofuu, a or. svsovrjv, pf. svsovrjza] I. tr.
1.	act. postavljam v (na) kaj eig vi.
2.	med. začenjam, lotim se česa rt, vpeljem, uvedem. II. intr. 1. a) postavljam se kam; pf. stojim, sem, nahajam se (v čem); b) eig vrjv agyjf)v nastopim vlado, zavladam, ftaoii.svg zakraljuje; c) nastanem, -rjpega sv-Lovavai dan napoči; pt. eveovcbg sedanji, ra eveovpzova (jcodv/uava) sedanje razmere. 2. a) čaka me kaj,
preti mi kaj; b) postavljam se nasproti, upiram se, oviram rtrt, Jigog riv a, 6.im g pij.
iv-icyvcn 1. trans, potrjujem, krepčam NT. 2. intr. okrepčam se, sem močen NT.
iv-ia%cn gl. iv-eyco. ivi-^gipmcn ep. — sy-ygipjivco. iv tipen gl. svsjvco in svijivco. ivvd-Eveg ep. gl. eivd-evsg. iv-vaicn poet. prebivam, sem v čem, živim v, obdan sem od zazoic. ivvanig gl. ivdr/.ig. iv(v)a>uoyLXioi devet tisoč. iv-vavnrjyien delam, gradim v čem ladje ev rt vi. ivvia num. indecl. devet. ivvea-floiog 2 (/3ovg) ep. devet goved vreden.
ivvea-naideHa num. devetnajst. 'Evved-Kgovvog, i) (prej Ka/./jggorj) vodomet na Himetu z devetimi cevmi. ivvsd-fiijvog 2 (ftr/v) ion. devetmesečen.
’Evvia odoi, ai „Devet potov11, kraj v Traki ji, kjer je pozneje stal Amfi-pol.
ivvsd-nrjyyg 2 ep. devet vatlov dolg-Evrsct-^tvlot 3 ep. = ivay.io-yihoi. iv-vevcoKaoi ion. gl. evvoeco. evveov gl. vicu k
ivveog 3 nem, osupel, strmeč NT. ivve-6gyviog 2 (d<r/viri) ep. devet sež-njev dolg. ivvincn gl. evsjcco.
ivveairj, fj (sv-Lrpu) ep. navdih, nasvet, ukaz, zapoved.
iv-veven pomigam, (po)kimam NT. ivve-cngog 2 (cooog leto) [ero pri H. enozložno] ep. devetleten, ivvscogog jdaoiAsvE vsakokrat devet let, v devetletnih dobah. ivvfjKovva ep. - svsvfp/.ovva. ivv-rjpag adv. ep. devet dni. iv-voeen [gl. voscoj ion. pt. a or. evvcboac, pf. 3 pl. EWEvcny.aoi\ 1. act. a) imam v mislih, premislim, preudarim, uva-žujem, razmišljam, mislim vi, Ji egi vivog, dvig b) nameravam emvcioosiv, jvgodovvai, cbvjieg svvoeig — vovvcov, djisg kar nameravaš; c) opazim na kom vivog dtg, ivvsvorjzd oov Xeyov-vog slišal sem, da si rekel; d) raz-
umem, uvidim, spoznam u; e) naj-^ern, izmislim odor; f) brigam se za, ^ojim se, skrbi me fiy. 2. med. z a or. Pass. mislim zase, pri sebi, opazim, slutim, bojim se vi, ovc, /n); s pt. EVvoovfiai cpavAog ovaa uvidevam, da
3 sem.
^Vvbt]fia, avog, vo misel, opazovanje, ^zaznavanj e.
£Vv<ua, r) (ev-voeco) 1. preudarek, premislek, razmišljanje, misel. 2. predstava, svvoiav /.agrldvco v iv 6 g mislim „na kaj; mišljenje, pojem. ev-vogog 2 (vogog) zakonit, pravičen, Postaven, svvofia ti d o/m trpim pravično (zasluženo) kazen.
2, skrč. svvovg pri pameti, razumen, pameten.
EVvoai-yaiog, ov, 6 ep. ki zemljo stresa, 5zemljo tresoč, Pozejdonov priimek. ^voai-cpvXXog 2 ep. gl. dvooi-<pv/j.oq. EWoyg 2 gl. ev-voog.
EVvf.ui [Et.iz Fsa-vvfu, kor. w-es „oble-Cl‘‘, lat. ves-tis. — Obl. v prozi samo vsestavljenkah-, ep.poet.fut.sooco, saco, a°r. sooa, eoa, med. ko(o)diMjv, seood-djiv, pp £aniu, hooai, sovcu in sIimu, pt. shievog, plpf. so(M)v, eooo, sovo in eeovo, £(T°, du. soiJijv, 3 pl. stavo] 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s c)ui vivd vi. 2. med. in pass. oblačim ®i kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj vi, £t,ucm_i; Aduvov yivtova oblečem si ka-menit plašč = kamenjajo me; ao-nidag zakrijem se s ščiti, d?v/j)v na-V(iam se (opašem se) s pogumom, Sem zelo hraber; ya).y.cp okovan z Sledjo, vscpeAr/v ogrnem se v, oy.ovov , oblečen sem v temo sem mrtev. ^-vv^evco (vvQ poet. prenočujem, pre-;Zim v sv v iv i.
^'vvyiog i (vv£) nočen, ponoči, črez ,, ln 2 ep. | noč; ol evvvyioi podze-Ev~VvX°s j meljske sence. — adv.
eP-poet. j Evvvyov ponoči NT. Evvct)oag gl. ev-voeco.
Ev-odiog 3 ep. in poet. eivoSiog kar je ,na (ob) potu; svodia ftsog Hekata. v'OMico stanujem, prebivam v vivi, -vd/.iv, ol evodcovvvec prebivalci, domači.
Ev°iy.r)oig, ecog, i) stanovanje (v mestu).
ev-ovkl^co 1. act. naselim. 2. pass. naseljen sem, prebivam v. 3. med. naselim se.
ev-oLkiov, vo (otzog) stanarina, najemnina.
Ev-oinodofiEco 1. act. a) sezidam, zgradim v (na); b) zazidam, zadelam (z zidom).2. med. utrdim se, zagradim se, sezidam si velyog.
EV-owog, 6 prebivalec. ev-oivoyeco ep. nalivam, natakam vino. ivojvr), f) [Et. sv-rom'i, gl. tvrocj ep. 1. zvok, glas, odmev. 2. (bojni) krik, hrup; tarnanje, jok. ivojcAiog 2 v orožju, oborožen, gv&tiog ritem plesa v orožju. ev-ojzAog 2 (ojtAoi’) oborožen.
Ev-op&co, ion. -eco (gl. ogdco) 1. vidim, opažam, spoznavam (sv) vivi vi na kom kaj; vulv ob v. oioioi ve eoolue-voioi jtoAe/ubsiv vidi se vam, da se ne bodete mogli vojskovati. 2. (po)-gledam, vivi (na) koga.
Ev-ogxEco in Ev-ogni^co zaklinjam, rotim pri kom v iv d.
sv-oguog 2 1. s prisego zavezan, zaprisežen, ov/ d gibi os er op/o c ij sodcu nočem te s prisego zavezati, zapriseči, svogv.ov noiovfiai prisežem. 2. s prisego potrjen, posvečen; 'dedov d/za s prisego posvečeno božje pravo, erop/or sovi vivi nekdo je s prisego zavezan.
Ev-dgvvfii ep. [aor. act. evcbgoe, med. ev-čdgvo, tudi v tmezi\ vzbudim kaj med kom vivi; med. nastanem. iv-ogovco ep. [aor. act. evogovoa, tudi v tmezi] naskočim, planem na, napadem, navalim Tgcooi.
^^ '°e’ ° I (opyig) neskopljen,
„	' c I nerezan, un/.a ovni.
£v-og%og 2 ep. |	' '
Evog, iv o g 3 [Et. iz oevog, lat. senex, senis, idevr. seno-s] star, lanski, prejšnji.
svooig, eco g, i) (cbdeco) potres (novvia ker prihaja od bogov).
Evooi-ft&cov, ovog, 6 gl. ivvooi-yaiog. Evovrjg, i)Vog, fj (eig) edinost NT. ev-ovgsco ion. poet. močim, ščim v eg vi. £v-oyAeco (dvojni augm.in redupl. b/vcby/.-) 1. act. sem nadležen, vznemirjam, nadlegujem, delam napotje, motim
živi; tudi s pt. 2. pass. sem jezen, sem razdražen.
sv-o/og 2 (ev-eyo/ucu) zadržan v, za-popaden, kriv, zapleten v kaj, izpostavljen, okužen s čim nvdg, podvržen čemu; čovlsiag v sponah sužnosti, xfj yga(py obtožen.
iv-pdnzco ion. poet. všijem; med. všijem si sig xi.
iv-pimco vržem v (na); planem na kaj skavtov.
ev-gelco (gl. asm)) poet. 1. trans, mečem (na), porivam, podim koga v kaj, tresnem v kaj xm; dyoioig odoig tiram na divja pota, 6i &X(nv zvenim, bučim. 2. intr. zaženem se na, navalim, prihrumim, vderem v.
Ev-aijp.atvop.cu med. označujem, pokažem, razodenem, appsiov vtisnem znak.
Ev-oxevd'Qopai med. napravljam se, oborožujem se.
£v-oxrjjtzco 1. trans. ion. vržem, pošljem v kaj, treščim v kaj /9eAog, vooov Tivi udarim z boleznijo. 2. intr. treščim, udarim (o blisku), vderem, priderem sig xi.
Ev-autpnzcn gl. švi-czipji'tco.
iv-ojzeipofiai pass. raznesem se, razširim se Aoyog.
Ev-OTtovdog 2 (pnovdrj) v zavezo sprejet, zavezan; subst. 6 zaveznik, prijatelj xiv6 g, xivi.
Ev-azd^co ep. ion. [pf. pass. eveozay.xcu] vlivam (po kaplji), navdam, navdihnem, vcepim, vsadim.
Evozaaig, ecog, fj (h’-toxapai) poet. odpor, upor.
EvGzdztjg, ov, 6 (sv-loxapai) nasprotnik, sovražnik.
Ev-ozsAhopai pass. ion. [pf. šveozaApai] oblačim se; pf. oblečen sem s čim xi.
ev-azijgt^opai pass. ep. [plpf. evsoz/jgizzo] pritrjen sem, zapičen sem, tičim v yaly.
Ev-azpazonedEvco in med. taborim, utaborim se v ev xivi.
kv-azgecpco 1. trans. ep. obračam, sučem v; pass. sučem se, vrtim se v čem. 2. intr. poet. sučem se, obračam se kje xi.
svzaApa, axog, xo (ev-ts/./.O)) naročilo, zapoved NT.
ev-zdpvco ion. — ev-zepvco. ev-zavvco ep. ion. vpregam, fhov napenjam lok, ipaoi prepletam z jer-menjem.
iv-zazzopai pass. dam se uvrstiti med, uvrstijo me.
kvzav&a, ion. EvOavva, okrep. ivdo-Vt1 adv. 1. kraj. tu(kaj), tam(kaj), tja(kaj), semkaj. 2. čas. sedaj, nato, tedaj, 1.18/01 svzamJa do tedaj, Evvamiv. &) tedaj pa seveda, tedaj pa že. 3. v teni slučaju, v tej točki; x6 xv/eZv ev-xavd‘’ Evi uspeh je od tega odvisen-evzav&oT adv. 1. sem(kaj), tukaj, ev zavftol ,i(6v — &vxav\fol de sem — tja-2. = evzavfia.
svzacpidtico (ev-xd(piog) mazilim, P°' kopljem NT.
Evzacpiaofiog, 6 maziljenje, pokop NT-šv-zatpLog 2 (xd(pog) ki spada k pogrebu, pogreben, xo Evxacpiov mrtvaška obleka, pogreb, sprevod, xd ev-xacpia mrtvaške žrtve, daritve za umrle, pogrebni stroški.
Evzsa, (Dv, xd ep. poet. 1. bojna oprava, orožje (hranilno). 2. orodje, oprava, posoda.
čv-zeCvco 1. act. in pass. a) iz-, raz-nategujem; b) vpregam, prepregam, prepletam (,uaoi, obešam, zastiram, nXrjyrjv udarim koga, sig za y.it) Cigler paxa prilagodim napevu, uglasbim, eig ejvog spravim v verze, zlagam v stihe; pf pass. svzszapai visim; c) napenjam xogov; d) pecpvga 8vxexap8vrl napet most, ki še ni podrt. 2. med-napenjam sebi, zotjov svoj lok; e/-xrjg dveipevr/g dr/uayojyiag jdaodimP' nohzstav izpremenim popustljivo demagoško vlado v ostrejšo kraljevsko državno upravo. iv-zEi/i^cn 1. act. zidam, gradim grad, mesto, obzidam, utrjujem z zidom-2. med. a)	act.; b) obdam z zidom-
Ev-zekevzdco umiram, preminem v čem xivi.
EvzE^EftEia, -i) (vztrajna) delavnost, de-jalnost, delovanje (udejstvovanje) (opp. dvvapog).
Ev-zshrjg 2 (zeZoc) popoln, ves, cel, dovršen, v dobrem stanju, /9ovg brez hibe (napake), ol svzE/.sig dvdgEi oblastniki, gospodarji.
ev-Te/lAo^at d. m. naročam, zapovedu-Jem, ukazujem vtvi, v tv d z inf., va ^VTEvahfieva naročilo, zapoved. ev-Te^ivco, ion. iv-tajiva 1. vrežem, vsekam, vdolbem ygdji/iava sv vtvi. ,, zakoljem, žrtvujem rigat. evT£{?ov, to [Et. lat. interus, notranji; fi,0v- jetra iz ent(e)ro] črevo, oiog =struna; pl. čreva, drob.
Evteot-sgydg 2 (evvea, egyov) ep. ki dela 5vprežen ali v jarmu, zaprežen rjjiiovog. evtetafievag [adv. od pt. pf. pass. od ev-retVco] napeto, močno, zelo, z vsemi
, silami.
Vzsv{1ev, ion. evHevzev in evzev&evl adv. 1. kraj. od tu(kaj), odtod, od tam, odondod. 2. čas. odtlej, odslej, Potem, navvevftev nato. 3. vzročno: zato, zaradi tega, vsled tega. evtev£sag, fj (ev-vvyyava) 1. srenje, sestanek, obisk. 2. pogovor, .Prošnja, molitev NT. ev-te%vog 2 (teyyr]) umeten, umetelen, i spreten, vešč.
v'xzl'na [-vrija, -svi)ga; pass. ivt-f/no/iai, a°r. evvanfjvat, pf. evvevrjna] 1. act. trans. (raz)topim, vlijem, vtisnem. 2. pass. iQtr. topim se, vtisnem si globoko v Srce, prevzame me; pttoog evvevr)ne d°t neizbrisno sovraštvo je prevzelo Pioje srce; va tpdetv evvanfjvat topiti ®e> prešinjen (prevzet) biti od ljubezni, sama ljubezen ga je. v'z^rj/u [gl. vtdvjjM, ep. a or. inf. ev-jšfisvat, 3 sg. med. 'švilsvo, impf. ev-a®o] l.act. postavljam v (na), vlagam, Nalagam, vtikam, de vijem v; pren. vzbujam, navdam, cpoflov pripravljam v strah, strašim, plašim. 2. med. Postavljam sebi, nalagam si (zase) v kaj, jivftov vtisnem si v srce, vza-si k srcu, bjiolrj vtjifj povzdig-nem do enake časti, /oaov razjezim ‘b’ razsrdim se, i/.aov jJvjtbv svil so b°di zopet prijazen, daj se potolažiti. Ev-tfczm [aor. evevenov] rodim v, ustvarjam, vzbujam v čem (ev) vtvt. Ev~tljiog 2 (vtfi?)) 1. čaščen, cenjen, odličen, čislan, ot evvtjiot plemenitaši; Va vav frsav evvtfia kar je pri bogovih v časti, božje pravice. 2. ča-®len, častit, dostojen. -— a dv. evztjiag E/,(o v časti sem, sem spoštovan.
evzo gl. ir)ut. svzofhsv ep. = 'svvooilsv. lvzo’tytov, to (rot/og) slika na steni, stenska slika.
cvtoAt), fj (sv-vsa/.oj) naročilo, povelje, ukaz, zapoved NT.
svzouog 2 (ev-ve/iva) ion. vrezan, razrezan, zarezan; evvojia nota (otpdyta) žrtvujem (umrlim). evzovog 2 (ev-veiva) napet, hud, prevzeten, ošaben, nagel, vnet, silen, yvajir\ mnenje, ki se vneto zagovarja.
evzo g [Et. lat. intus] 1. adv. notri, znotraj, v sredi, eegya oklepam, zaklepam, t« evvog notranji deli, drob, evvog nota spravim noter v sredo, evvog notovjiai vtva TC/.ataiov vzamem, spravim koga v sredo četverokota, evvog yiyvoi.tai pridem noter, en vov evvog na (od) znotraj, fj evvog !)di-Aavva Sredozemsko morje. 2. praep. z gen. a) kraj. znotraj, v, med, evvog fiekav za streljaj, evvog vov novajtov tostran reke, evvog ~AoytOjiav elj.it pri pameti sem, evvog šjiavvov (eljii) sem pri (zdravi) pameti, evvog ejiav-vov yiyvo/iat spametujem se, umirim se, ovč bvvog noXXov niti od daleč ne, niti izdaleka; b) čas. za, v, evvog einootv pod dvajset, tekom dvajsetih dni, v dvajsetih dneh, evvog b)dyav fj/iegav črez malo dni.
Evzoaffefv) adv. notri, znotraj. ev-zgena 1. act. obračam, ra vcbva hrbet, spustim se v beg; pren. NT izpre-minjam, sramotim. 2. pass. a) obračam se, gane me v rjvog; b) oziram se na kaj jirjbev, obotavljam se, mudim se; c) brigam se zakaj, NT bojim se (spoštujem) koga, sramujem se, sram me je vtva, vtvog. ev-zgetpa in med. vzrejam, vzgajam v čem NT; vzrastem v čem. ev-zge^a bežim, tečem, letam, prosto se gibljem v čem.
Ivzgtflrjg 2 izurjen, izvežban, vešč, vtvi v čem.
iv-zglfia vmanem, mažem, lepotičim (lice s čim), n.ovbvAov udarim koga v obraz.
evxQiyng, e oj g, rj lepotičenje (barvanje) (obraza).
kv-zgo/uog 2 prestrašen, trepetajoč, drhteč NT.
evzgojta^i^ojiai d. m. ep. obračam se, pogledujem nazaj.
ivzgojzrj, 7] (ev-tcjejtoijau) 1. poet. ozir, spoštovanje vivog. 2. NT sram(ežlji-vost), jvgog evTgomjv v (na) sramoto. evxgotpog 2 (ev-rgecpco) vzgojen, vzrejen, vzrastel v čem; /.lo/floj svTgogiov efhp/.ag /ib spravil si me v nadloge, na/.aia fj/iegg postaren, starikav. iv-zgvcpdco 1. sem mehkužen (razkošen), razkošno, razuzdano živim NT. 2. zbijam šale s kom, zasmehujem, oholo ravnam s kom Tivi £v-xvyydvoo 1. zadenem, naletim na, srečam koga, zabredem v kaj tivi, 6 evTvyti>v kateri si bodi. 2. a) sni-dem se s kom, obiskujem koga, občujem s kom Tivi, prosim, obračam se na koga nvi NT, xqj 'dsq> y.axd Tivog tožim koga pri Bogu NT, dosežem Tivog-, b) bavim se s čim, /?t-/?žt'(p vzamem knjigo v roke (in jo berem).
iv-zvAiaaco zavijam v sv nvi NT. ivz-Ovco in žvzvco 1. act. ep. poet. na-, pripravljam svvfjv, prirejam, innovg vpregam, denag mešam, doidfjv (za)-pojem (pesem), evvvvaoa e avvfjv ki se je nakitila, okrasila. 2. med. pripravljam se (sebi), napravljam si kaj dsijzvov, agiavov. iv-zvndg adv. ep. prav tesno zavit v plašč (tako, da se poznajo udje in glava) iv '//.(uvt/ y.exa/,vpipišvog. iv-zvjtoco vtisnem, vdolbem, upodobim, naslikam; NT vrežem v kamen. švvdAiog, 6 bojevit, Aresov priimek; subst. 6 ~~EvvdXiog; to 'Evvdhov Enia-lijevo svetišče.
iv-v/dpi^oo poet. hudo (grdo) ravnam s kom, grešim zoper koga Tivd, Tivi s čim NT.
evvSgcg, tog, fj ion. vidra. kv-vdgog 2 (včcog) 1. ki živi v vodi, vvjiApai vodne vile. 2. vodnat, dobro z vodo preskrbljen.
Ev-vjidg%co nahajam se v čem. iv-vjiviov, to sanje, prikazen v sanjah NT.
evvnvia^co in med. sanjam (pri čem) NT.
sv-vnviog 2 (vnvog) v spanju, v sanjah (se prikazujoč) oyug; neutr. adv-v spanju, v sanjah. ev-vcpaivco ion. vtkem, vpletem tl tivi-'Evvco, o-ug, rj bojna boginja. £veo(i6z-agxog,b (-dg/pjg) poveljnik eno-m oti j e (švtouoTia).
švcojiozia, rj, ion. -Lij enomotija; oddelek vojakov, ki so skupno pidsegli, prej 24, pozneje 32 mož, četrtina ?.o/og- a.
iv-cbfioxog 2 (dpivvfii) poet. zapriseženi s prisego zavezan, idedn’ kdor je pr* bogovih prisegel; adv. švcojioTcog s prisego.
švcojiadicog adv. ep. v obraz, v oči. Evcojifj adv. očitno, javno, pred očmi vseh.
čvcojzia, Ta ep. obraz, pročelje, prednje stene hiše.
EvcojtLog 2 (evrom)) viden, pričujoč;
adv. -lov vpričo, pred Tivog NT. Ev-obgoa, Ev-cogzo gl. ev-oovv/m. iv-cozi^ofiai (ovg) med. slišim, zaslišim> poslušam NT.
evcozia, td (ovg) poet. uhani, ef gl. ey..
[Et. iz oFsg, idevr. swek’s, lat. seX, nem. seclis, slov. šest] šest.
££ayye/U'a, ») izblebetan j e, izdaja, razglašanje.
£%-ayy£hleo 1. act, in pass. a) javljanji naznanjam, sporočam, ovajam, iz' javljam, obveščam, oznanjam Tivi Ib ace. c. inf., pt.; b) zovem, imenujem cturo. 2. med. a) = act.; b) poet. obetam.
i^ayysXog, 6 glasnik, sel, oznanjevalec (glasnik na odru, ki je javljali kar se je godilo v hiši). i£dyy£Azog 2 izdan.
£Š-ayiv£Co ion. — Eg-dv/O). šŠdyiozog 2 (igcr/lgO)) poet. kar se ne sme govoriti, preklet, grešen. £^-dyviifu (v tmezi) ep. [aor. figtcig«] zlomim, razdrobim, razkosam avy£i’a-i^-ayogd^co in med. po-, odkupujem, rešim sy. Tivog-, tov y.aigov porabim čas, pazim na priliko NT. i^-ayoQ£vco 1. ep. pravim, povem, javljam. 2. ion. izblebetam, izdam.
%-aygiaCvco | V. Storim’ da kdo.P°'
^-a-voLoco dlvja; pass' zdlvJam-| 2. razkačim, razsrdim.
Es-dyco (gl. dyco) [ep. impf. egayev\ I. act. ** vodim vun, izpeljem, sigo gsocoofte spravim na svet, zbudim, odvedem *z česa (sz) v iv o g, izvažam td/.avva, Povedem s seboj, odoi’ privedem do cdJ a, rvuiiov nasujem, napravim; jrs-Qi,3o/.ov pomaknem naprej. 2. oroa-Tov odpeljem; brez avoarov: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ec, ngog n. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. ye/.cova izvabim, (pripravim v) smeh. E^o-ycoytj, i) izpeljavanje, izvoz; tinro-Pe® vijv e^aycoyr')v ne vem, kako bi spravil ladje iz plitvin; srco/.evoi rd T&tva est’ egaycoyfj prodajajo otroke c2a izvoz ( v sužnost) v tuje dežele. E§&d-ag^og, 6 poveljnik šestili mož. Es-dda> zapojem, pojem.
EŠ-aslqco ep. ion. eg-aigo).
^dszeg adr. ep. šest let. e?-oipdaaco, at. -zzco okrvavim, zbobna do krvi iszstov rgt zevTgcp. Es-aivijpcu dep. ep. jemljem iz česa, VrP ivi vzamem (z voza) in spravim Pa ladjo d cepa; jemljem komu kaj, $vp6v umorim.
čŠaipEcug, scog, ?) ion. jemanje iz česa "Uftov.
^aigezeog (verb. adi. od eg-cugeco) ki se ^Pora izbrati ali izobčiti (izpehniti) ey. vfjg ovoaudg.
EŠa.iQ£zog 2 (eg-cugeco) 1. izvzet, (od)-}očen, odbran, št-aigevov stolov pat' v iv a izvzemam koga; subst. to ešaigevov izjema. 2. izbran, izvrsten, krasen. EŠaiQ£z6g 2 ion. ki se more (da) vzeti /z česa.
eŠ-cu()£C0 [gl. aigeto, a or. 2 ep. e^s/.o v, pf. pass. ion. igagalgr/uai. med. a or. NT &§eudpr)v] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa rt Tivog, ez rivog, (iz)praznim vtppzag, rd lega jemljem iz česa drob; iztrebim; aycbyipa izložim, b(pftaXpbv izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim rm, EŠ^gaigppevog posvečen; e^e/.ovreg prj-včgcig izvzemši matere. 3. jemljem Proč, odpravljam, odstranjujem dsu-°riav, odnašam, zavzemam, osvojim,
razdenem sto/.iv, iz-, preganjam nvd, uničujem, fteacpaza ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa cpagevg^g diovov, zvijem iovia, tov oItov izlagam (iz ladje); dia-fto^rjv odstranjujem, odjemam, veizog odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, dmgov dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, cpgevag jemljem komu pamet; pass. e^cugov-pai ti oropajo me česa, š^aige^evveg tov Arjpozrjdea katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ešcugeftsvTeg adiziav vsio tov didaa-zd?.ov ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.
e£-at|pco, ep. in ion. sij-aeigco (gl. aigco)
1.	act. a) dvignem iz česa, (po)vzdig-nem sto6a, povišam, storim mogočnega oiziav, b) povečam, zgradim ret;rog; mpov poveličujem, povzdigujem, slavim; c) odganjam, odpravljam, odnašam nvd sz Tivog, rtg o’ e^ijgsv oizofiev ovo/.og; kakšna pot te je spravila z doma? d) razburim, razdražim, pomirim, ohrabrim, osr-čim; /Hov s)6ovaig živim v radosti in veselju, pevog razsrdim se, {haveiv gonim v smrt. 2, pass. vzdignem se, prevzamem se, sAjrtotv zeva!g navdajajo me prazne nade. 3. med odnesem s seboj, pridobim si pioftovc, sco/./.a Tgoiijg uplenim v Troji, odpeljem avTov, večam, pomnožim (po svoji krivdi) vooov.
slg-aiGLog 2 in 3 1. o osebah: krivičen, hudoben, nepravičen, razuzdan. 2. o stvareh: neizmeren, grozen, strašen, silen, divji cpvyr/.
šŠ-alcioco in pass. (v tmezi) ep. skočim iz česa, odletim, (iz roke) uidem ey%og.
šlg-aizeco 1. act. in pass. zahtevam, terjam, prosim opizgov, nvd Tivog koga od koga (za ženo), Tivd ti, z acc. c. inf. zahtevam, da kdo kaj stori; poseb. zahtevam, da se mi kdo izroči.
2.	med. zahtevam, prosim zase, Tiva tl prosim koga česa, izprosim si kaj od koga %dgiv, NT Tivd poželim si koga; izprosim si koga, izprosim komu osvoboditev ali pomiloščenje Aosiaoiav, odvrnem kaj od koga s prošnjo, preprosim koga pi] cpevyeiv\
ngooyrjpa f/peag zahtevajo (samo na videz) našo izročitev. e^-auog 2 (aivv/M) ep. od-, izbran, izvrsten.
e^-aLtpvrjg (gl. ahpa) adv. hipoma, nenadoma, nepričakovano ; s pt. bržko ajzoftavovTog.
e^-atteo pai d. m. [fut. e^ay.eoopai, a or. £$r]y.eodluev\ ozdravim, popravim hid-rta; pomirim, utešim yo).ov, dgyrjv\ odvračam, pomagam svdeiag rpi/.ojv. sl-dnig adv. šestkrat. e^aHia-fivQLoc 3 šestdesettisoč. E^ama-yihoi 3 šesttisoč. EŠ-aKokov&Eco hodim za kom, spremljam koga, držim se česa, posnemam rm NT.
e§-axovzL£a> 1. mečem kopje, streljam. 2. pren. xa>/MV zrjg yfjg pobegnem iz dežele, yslgdg xwog iztegnem roke i^a-KOGLoi 3 šeststo.	[za kom.
ej-anovazog 2 kar se more slišati, slišen. £j;-axovco poet. (za)slišim, čujem, rt kaj, xcvog, vno xivog od koga, rtroc xi. EŠ-anglfidco poet. natančno (skrbno) izdelam, določno povem, trdim kaj. e|-aAaotu ep. (popolnoma) oslepim (iti), koga xivci.
e£-aAajtčt£to [fut. iŠa/.ajidgO), aor. ep. £§aXdnaga\ ep.(popolnoma) izpraznim, (o)pustošim, razdenem, razrušim, u-ničim.
šŠ-aAeicpco \pt. pass. ega/./j/.tttuat] 1. popolnoma namažem, pomazilim, pobelim, omečem; med. mažem si. 2. izbrišem, izčrtam iz, ez rti'o g iz česa, odpravim, uničim, zatrem. E%-aXeo[iai d. m. ep. (tudi v tmezi) in poet. šŠ-aAsvoficu [aor. cj. Ega/.EVO0)iMu\. poet. £^aXvaxco pobegnem, umikam se, odskakujem, ognem se. £%-aXXayfj, fj zamena, izprememba. e£-a/Ua<xcrčv, at. -xxco l.act.izpreminjam, (za)menjavam, pridem črez kaj, prekoračim, Evgcbmjv zapuščam; yvp-vcoolv odvračam, obračam proč (nezavarovano stran). 2. pass. ne ujemam se, razlikujem se, sem nenavaden. 3. med. poet. zazotg jirjdev ne izpremenim se po nesrečah = ne doživim nobene izpremembe nesreče. £^-dXXojiat d. m. [aor. s^rj/.dprjv, -darjv. pt. aor. ep. e^d/.psvog] 1. skačem iz česa
ngopdycov, Tgcbcov, žara xivog s česa, odskočim rivog. 2. skočim, planem kvišku, vzpenjam se. eŠ-clA-vokco gl. sg-a/Jojiai. i^-ajiagzavco (gl. apagzdvco) 1. zaidem, zabredem, zgrešim, ne zadenem, ne dosežem svojega namena abs. in poet. 2. grešim, (z)motim se etg rt, jzeql rt, fj Ega.jiaQxavoj.iBvr] xcodhg pogrešeno (napačno) ravnanje. i^ajiagzia, fj poet. pregrešek, pregreha. £%-afidco poet. (po)kosim, (po)žanjem, gi^av tbjjjojpAvog s korenino vred iztrebljen, izkoreninjen.
£%-afi/3X6co storim, da pride kdo mrtev na svet, negodno porodim. E^-ajiPgvaaL (aor. od E^-avajfgvoo) pri-, izvabiti, storiti, da privre, izvira. £%-afi£ifico odpravljam, odganjam xodpor.
i-Š-apelča) ion. popolnoma zanemarim rtvog.
e^d-fiezgog 2 (ptvgov) šesterostopen;
subst. šestomer, heksameter. E^d-jitjvog 2 (jJLifjv) šestmesečen, 6 (sc. ^porog) pol leta.
’El;apnaZog, 6 kraj in studenec v Ski-tiji.
E^-avajiaivco splezam na dy.xfjv. e\-ava^gvco gl. Egaujfovoai. E^-avayxd^a> (pri)silim, primoram koga k čemu, xivd rt jvoieiv, dgyiav Jihjyaig izganjam lenobo s tepenjem. £Š-avdyco 1. act. poet. (iz)peljem iz česa na kaj. 2. pass. iz-, odpeljem se na, odplovem, odrinem; popeljem se odkod na širno morje.
E^-avadvojiat med. [aor. pt. sgavaddg] ep. pridem, prikažem se iznad, pomolim se (iz vode) rtrog. E%-a.vaiQ£Ojmi med. vzdigujem, jemljem iz česa.
elg-avangovojiaL med. ion. odrinem (z ladjo od brega), odplovem. E^-avaktaKco popolnoma potrošim, porabim, izčrpam, uničim.
£%-avaAva> ep. oprostim, osvobodim, rešim xiva zivog.
e^-avajivsco vzdihnem, oddahnem se. ef-aveforro) poet. privezujem, obešam na kaj rt' xivog.
£%-avacsjidco ion. poet. potegnem, vlečem iz česa ez rtrog.
EŠ-a.vdazaoig, scoc, f) vstajenje NT. Eš-avacze(pa> popolnoma ovenčam. E5-araTe/Ucy 1. trans, napravljam, vzbujam 'doQvf}ov. 2. intr. NT vzhajam, Poganjam, klijem.
ES-ava<pavdov adv. (ava-cpaivco) ep. odkrito, naravnost.
Es-ava^cogeco umikam se iz česa tijro Tivog- va siggpšva ne držim besede, skušam se odtegniti obljubi. Es-a.v8gano8i^co in med. [fut. ion. scav-^Qasvodievpai, tudi s pas. pom.] zasuž-Pjim, podjarmim; med. podjarmim si.
E$°-v8(3ajz6diGis, ecog, r\ ion. zatiranje,
zasužnjevanje.
E^dv8gano8iap6g, o tlačenje, zatiranje.
^-avSgoopai pass. [pf. s^avdgcopšvog] ‘°n. dorastem, odrastem, postanem
mož.
E$-a.vEvp[oKco poet. iznajdem, izmišljujem
E§~avE%opai med. poet. jemljem nase, trpim, prenašam vi in pt.; ov koycov ''■š.vtov dkyiav ’ dv sgavan^oipgv bi z hajvečjo žalostjo poslušal, spe |vvovva da se družim s.
EŠ-av&eco 1. intr. razcvetom se, razvijem se, prikažem se, ekr.eoiv sem Pokrit z ranami, alpavpnov krvavo Se pobarvam. 2. trans, ustvarjam, poganjam cp/.oya.
ciš-avirjpi ep. poet. 1. trans, vun pošljem, odpošljem, puščam, izpuhavam, dvvpfjv; izpuščam, zegoiv iz rok; Pustim, da teče alpa; dgdg izustim kletve, prekolnem. 2. intr. odneham, pomirim se dva, popuščam ogyrjg. E£-aviozr]fu I. trans. 1. storim, da kdo vstane ali odide, postavljam na noge, obujam ftavovvag, pre-, izpodim iz Česa, pre-, izženem viva vivog, sto/.iv (izženem prebivalce in) opustošim, razdenem, osrsgpa obudim zarod NT. II. intr. [aor. sgavsovrjv, pf. i-.gavEavrp/.a\ !■ vstanem, vzdignem se; odrinem, izselim se; vstanem in se odpravim kam devgo slavci ovčopsv eig vi/v av-kf/v; planem iz zasede. 2. opustošim se, izgnan sem, izpodi me kdo iz dežele. 3. izgubim vsled jeze zavest, razsrdim se, 6gyfj jeza me zmeša.
-avzksco poet. izčrpam, porabim; pretrpim, prestanem.
k^-avvco in Eg-avvzco 1. act. a) do-, izvršim d šapa, izpolnim Lovov, /jgtog, dosežem, dobim; b) (u)morim; c) (na videz) intr. (sc. odov) dokončam pot, dospem kam; szkecov priplovem, prijadram. 2. med. dovršim zase, pridobim si, izprosim si sraga vivog. e§a-jiakaiazog 2 (siakaiov)'i) ion. šest pedi, dlani dolg.
k^-anakkdaaco, at. -zzco [fut. pass. sga-nakka’/škfiaopai in -ayr'ioopat] osvobodim, oprostim česa vivog-, pass. iznebim, odkrižam, rešim se česa vivog. e^-anavzdco srečam. č^-aszazdco [aor. ep. sgasidvgaa, fut.pass. Egascavrjij fioo/uu in -ascavi/ooiuu (pass.), adi. vei-b. e^asvavgvšov] prevaram, preslepim koga v čem, vovvo viva, cbg prepričam koga, da. š^-andzrj, f/ prevara.
Hg-anacpioKco in med. ep. poet. [aor. t^zj-svacpov in -opvjv, cj. š^astdcpco, med. opt. s^asidcpoivo] prevaram viva. E^a-jieSog 2 (stovg) ion. šest črevljev dolg. E^-aitEiSov [aor. k sg-acpogdco, ki se ne rabi] zagledal, zapazil sem od daleč. e£a-jti)xvS 2 šest vatlov dolg. EŠ-asziva a dv. hipoma, iznenada, nenadoma NT.
šl-anivalog 3 in 2 nenaden, nepričakovan. — a dv. e^asiivaicog in E^aszivgg [Et. iz s^-a-mvEdg k suvvvog pameten] nenadno, nepričakovano. e^a-szkdaiog 3, ion. -sikrjaiog šesteren, šestkraten, šestkrat tako velik vivog. eljd-nkefhgog 2 (sike Ogor) ion. šest ple-trov dolg.
šŠ-anojdaivco ep. stopim z ladje vy6g. štj-ajtodispai med. ep. [cj. egastodicopai] izpodim, prepodim koga iz payp]g. e^-anoSvvco ep. slečem si sipava. 'Ei-d-stokig, scoc, rj zveza šestih dor-skih mest v Mali Aziji. s^-ajzokkvpi 1. poet. act. popolnoma uničim, umorim. 2. med. [s pf. š^a.io-kcoka] ion. ep. poginem, izginem, T/.iov iz Ilija.
š^-anovsopoi med. ep. odidem, (po)vr-nem se iz vivog.
E^-an ovtfjco ep. orni jem, operem kaj s česa vi vivog.
E^-anogeofiai pass. sem v veliki zadregi; obupavam, vivog nad čim NT. ef-ajrocnreAA&j odpravljam, odpošiljam NT.,
E^-anozivco ep. popoloma poplačam, spokorim se za rt.
e^-anovp^eigoo poet. popolnoma uničim, umorim.
e't;-djzzcol 1. act. pripenjam, privezujem, pritrjujem, obešam (ez) nvog\ '/goog oblačim, si'g -rt potegnem (vrv) od . . . do česa. 2. med. a) vržem črez sebe, oblečem si kaj, obešam se na kaj; b) napadam nvog. i^-dnzco2 zažigam, zapalim, vnemam, povzročujem.
i^-agaiQ7jfievog in sl. gl. egaigeco. ig-agdo/zai (v tmezi) med.poet. prekolnem, izrečem kletve aoctg m i^-agdaoco ep. (v tmezi) [fut. sgagrigco] izbijem, razbijem.
e£-agyea> poet. opravljam zanikamo, ovz £gaoyovp.eva brez odlašanja. š£-apyvptEco I	,	.
ibagyvg6co j y denai. prodajam.
EŠ-aoi&fieco in med. 1. pre-, naštevam.
2.	izplačujem /gri/.iava.
e£-apnečo [/ut. -eoco, a or. -eaa] 1, zadostujem. 2. o osebah: sem zadosti močan, sem kos, premorem, imam, vi jv go nvog opravljam kaj za koga.
3.	impers. s^agzsi zadosti je, dovolj je, zadovoljen sem s čim nvi.
E^agzfjg 2 poet. dovoljen, zadosten, egagzeg vvdvpil n opravim, uredim, izvršim kaj dobro. e^agnovvzmg adv. od pt. s^agzeco dovolj-no, zadostno, šgaozovvvcog e/co nvi zadovoljujem se s čim. sl-appa, avog, vo (eg-aigco) višina, jv6-?.ov polarna višina. i^-agveofia c med. [z a or. pass. žfrjgvr)-{trjv\ popolnoma utajim, zanikam, protivim se, odrečem, 'odbijem. e^-agvog 2 ki zanikuje, taji; e^agvog d im (yiyvoiiai) tajim, fir/ z inf. i^-agvvfiai med. ep. [aor. e^fjgavo] odnašam sebi, uplenim, zaplenim, Tgoi-pg iz Troje.
s^-agjid^co [fut. pass. £gagjmyr'joou(u] 1= act. in pass. iztrgam, rešim iz nevarnosti, ugrabim, uropam, zaplenim,
odnesem vi naga vivog. 2. med. u-grabim zase, ol e^rjgnaafievoi pleni-tel ji, roparji.
eti-agraco 1. act. obešam, privezujem na kaj tijto nvog, spravim v odvisnost od koga. 2. pass. pf. obešen sem, visim, odvisen sem od koga (sz) nvog, o deželah: držim se č<-sa> mejim na. 3. med. obešam se na kaj, priklopim se, oklepam se, oprijemam se %eigog, vlečem s seboj ovgato-jvsdov, pridružujem se komu; nji la/vog zvezan sem s kom.
£%-agzi£co NT dovršim se, fjf.ieod dnevi so potekli; med. pripravim se za kaj ngog n.
e^-agzijco 1. act. in pass. pripravljam; oskrbujem, prirejam, uravnavam trt; pass. preskrbljen sem s čim nvi-2. med. pripravljam se, zalagam, preskrbujem se zi, nabavljam si kaj-sŠag%ogkdor začenja, začenjajoč; subst. 6 prvi pevec, zboro-, pevovodja, pred-pevec.
ef;-dgyco 1. act. začenjam, pričenjam, grem naprej vi)g odov, sem načelnik ali poveljnik; (prvi) zapojem pesem! flovP.ag prvi svetujem, sem začetnik česa, Xoyovg začenjam govoriti, nav dva zapojem. 2. med. začenjam, povzročujem, zazri g ftovhjg dajem (prvi) slab nasvet.
šŠ-aoHEco 1. a) oskrbim, opremim, o-krasim koga s čim nvi; b) popolnoma izurim koga, 8£iv pridobim si z vajo. 2. med. izurim se v čem, naučim se česa.	[se NT-
i^-aozgdnzco zabliščim se, posvetim E%-azipdE;co poet. malo čislam (cenim), zaničujem.
i^-avaivoo [aor. e^rjvrjva in s^avgva, pass. eŠpvdv&rjv] (po)sušim; pass. posušim se, usahnem. e^-avddco ep. in poet. izpovem, odkrito povem, razkrijem, izgovorim. e:\-avXiio[ml pass. odrinem, vzdignem se iz tabora sig n. št--avzijg (sc. -rij g '/.(iogc.g) odslej, precej, takoj, pri tej priči NT. s^-avzig adv. ep. ion. 1. iznova, vnovič, zopet. 2. nazaj.
e^-avxo(o poet. 1. hvalim se, baham se, trdno verujem, nadejam se.
šŠ-avco (v tm.) poet. vzkliknem, zakričim.
^-acpaipeopai med. ep. poet. ugrabim, vzamem komu kaj vi nvog. ^-a<pi7]fii 1. act. izpustim, oprostim. 2. p as s. osvobodim se česa, iznebim se česa nvog.
^-agpiovapai med. poet. odstopim od česa, odtegnem se čemu nvog. e$-aq)vo} ep. (popolnoma) izčrpam, zajamem vi.
s^aipig, ecog, f) (eg-dvcvco) zažig(anje), prižiganje. e;-e/?av gl. ex-jdaivco. eŠ-syyvdco osvobodim koga s poroštvom; med. sem porok za, jamčim. £|-eyetg<y 1. act. vzbujam, budim, vnemam. 2. pass. (z med. aor. šgi^gdprjv) vzbudim se.
ef-ečgog 2 poet. daleč (vstran) od svojega bivališča, /plovog daleč od domovine, (ppevcov Xoyoi blazni govori. eI-ei^ooe gl. iy.-'do(poy.o). vg-siSov, ep. si-idov, def. aor. k Egood.O) ep. poet. 1. zapazil, zagledal sem, /j,eya d<prda/.aoloiv začudil sem se. 2. ogledal, preudaril sem, egidov ojuog glej, pazi.
eŠEtijg ep, = e|i)g.
vš-ELK&tco napravim kaj slično, izenačim; pass. sem enak, sem podoben. s^-Eipt l (elid) 1. impers. e^eovi mogoče je, dovoljeno je, sme se; z inf., dat. ali a ec. osebe; egeovi vp.lv svdaipooi ysvioi)ai; e%6v (absol. pt.), ion. s^sov dasi (ker) je dovoljeno (mogoče). 2, ep. izhajam, sem rojen iz, sem .. . rodu. iig-Eipi2 (sipi) [ep.pr.ind. 2. sing. egeiofta, inf. egipsvai; praes. s fut. pom.) 1. o osebah: pojdem, krenem, odpotujem, odidem (na vojno); ovoavsiag ey.di)-povg grem na vojsko v tujo deželo, dya>vag odidem (na) v boj, oi e|t-ovvsg poveljniki, oblastniki (ki so jih države odpošiljale v boj), sig e?.ey/ov preiščem; duipio./.ov korakam po zemeljski ožini. 2. o stvareh: minem, pretečem. e^-sijiov gl. ig-stoo) h 6^EiQyaapevcog adv. (sg-soyd^opai) izdelano, natančno, točno. s^-£iQyco, ion. i:^-EQyco 1. izključim, izženem, iztiram vivd nvog. 2. oviram,
odvračam, prepovedujem vip vopco, branim pristopiti. 3. silim na kaj sig vr, nav. pass. sili me kdo (kaj) im6 vopov, avayy.aiy.
i^-sigrjua gl. eg-eioco1.
E^-eipopai ep. ion. sg-egopai.
e^-eiqvco ion. = e^-egvco.
EŠ-sipcoi [fut.sšegd), pf. s^sioyya, aor. s^einov, e|si?ra] pravim, izpovem, javim, pripovedujem, razglašam, izblebetam, izdam nvi vi; nvd vi (slabo) govorim o kom, zmerjam, obii-am koga.
e1;-el()cd2 iztegujem (roko).
sl-Eiofta gl. š^-sipi2.
E^EH^drnjv gl. ey.-yj.evcvoi.
šŠeAaoig, s tog, y 1. trans, izgon, izti-ranje. 2. intr. odhod, izprevod, napad.
EŠ-sAavvco in e§-£/ld<v [gl. ehavvco; ep. fut. inf. ege/.dav, pt. i^sMcov, aor. e§y-?.aoo. in -e/.aoa, ion. aor. pass. Egrp /.dofhjv (tudi v tmezi)] 1. trans, iz-, preženem, izpodim, iztiram vivd (sy.) vivog, iy. yaiyg; dddvvag izbijem zobe (iz čeljusti), ,'Iay.xov vodim izprevod
1.	v Elevzino, ovgavipv izpeljem svojo vojsko, krenem z vojsko na pot, diy.yv teptam pravico ; n o iy pav a napravim vzbolclo podobo, izklešem s kladivom umetnine; o kovinah: kujem, napravljam (opeko). 2. intr. odpeljem se, izjašem, grem na obhod, odrinem, korakam naprej. 3. med. act. prepodim, iztiram iz svoje dežele.
£|-eAey^co [gl. £/.čy/0), pf. pass. sgeXy-Xsypai] 1.izprašujem, preiskujem v iv d, vi, kaznujem vivd n sol vivog NT.
2.	spravljam na dan, dokazujem vivd advvavov ovva da kdo ne more, izpodbijam, odkrivam, sramotim; pass. dokaže se mi kaj; s pt. diaftdiJ.cov dokaže se mi, da obrekujem; sg v6 dh^šg pokažem se v pravi luči, fj Jisioa poskus se ne posreči.
e%e\ev&eqoovopico (avo.ua) poet. govorim predrzno, sem odkritosrčen.
E^ehyp6g, o razvoj, razvitek, obrat, okret.
eŠ-eAigoco, at. -rtco 1. razmetavam, razvijam neoiftoi.dg. 2. osobito: postavljam bojne vrste tako, da stoje zadnje čete spredaj <fdXo.yya.
e'č;-eAxco [aoz1. ijei/.y.voa, udi. verb. ejsk-y.vsov] 1. vlečem, potegnem iz česa vL vivog-, noča vlačim za seboj. 2. vlečem, vabim NT. e|f-efiev gl. ic-iijiM. e^efiev gl. e/o).
o [aor. opt. izsusosisv] izbljujem. s^-eppoge ep. pf. 2. od. EZ-USioOlUU. E^-epnedoco zvesto (se) držim, izpolnjujem ovv&rp/.ag.
eŠ-spnokaco, ion. -sco [aor. s^rjpnokrjoa, p f. pass. e^rjpnokrjpai, ion. sgspndkrpuu]
1.	popolnoma razprodam, pr en. izdam. 2. y.egdog pritržim, prikupčujem, iztržim.
e^-Evagiijco (Ivana) [aor. £g£iato<|aJ ep. snemam, vzamem ubitemu sovražniku opravo trev/ea, sploh: ubijem. EŠ-EJtadco zagovarjam (bolezen), odpravljam bolezen z zagovarjanjem, ozdravljam s čarovnijo; pass. umirim se, ublažim se.
sij-ejtcv/opcu med. poet. hvalim se, em-ipavoai ponosen sem, da sem se dotaknil.
i^-sniazapai [ion. 2 sg. s^sniovsai, impf. 3 pl. š^emovšavo] natančno, dobro vem, docela poznam, popolnoma razumem, u ver j en sem vi, v iv d, z inf., tog; kopov znam na pamet. E^-EJtirrjSEg adv. nalašč, hotoma. sl-egtipa, aro g, ro izmeček, pljunek NT. e^-egyd^opai d. m. [pf. sgsirr/aoiUH, z act. in pass. pom., ion. £g£0‘/.] 1. a) izdelujem, do-, izvršim, dogotovim eq-yov, izobrazim; ve/vrjv izvršujem, ba-vim se z . . ., xaxov nva storim komu kaj hudega, prizadenem komu zlo; b) povzročim, učinim, dosežem.
2.	obdelujem yrjv, /cboav. 3. uničujem, pogubljam; e^sig/dopsila po nas je, izgubljeni smo.
E%EQyaaxixoc, 3 sposoben, zmožen, da kaj izvrši rt rog. s^-eg/co ion. = e^-sigyco.
E^-sgesivco in med. ep. izprašujem vi, vtvd, poizvedujem po, preiskujem, vozim se po ndoovg džog. e%-EQsijia> ep. [aor. e^i)ginov, inf. £§s-ginelv] zvrnem se, zgrudim se, padem iz (s) česa £evykrjg. it;-£()£vyoficu pass. ion. izbljujem se; o reki: izlivam se.
e^-Egsvvdco poet. izprašujem, poizvedujem, preiskujem NT.
Q-eqeo3 i gl. s^-sigco k
e£-eqeco2 in med. ep. (samo praes. in impf.) izprašujem, preiskujem, pregledujem.	[yevoc.
E^-sgrjpoco pustošim, uničim, iztrebim
šŠ-sgopcu d. m., ep. ion. i^-eigopai [fot-egeggaopai, aor. šcijodapv] izprašujem, poizvedujem, povprašujem po rivd,
v	ivo g.
elj-egjzco lezem težko, plazini se vun, o vojski £g£o/£rat prihajam iz, hodim iz.
E^-sggco poet.poberem se, odidem yair\g.
£1--£qvxco poet. odvračam, ustavljam, brzdam y.ay.d.
i^-egvco in i^-sigvco [aor. s^sigv(o)oci in s^sgvoa, iter. štsovoaozs] vun vlečem, izderem, iztrgam, potegnem iz,
vi	vivog kaj iz česa, vivd modo g koga za nogo.
č^-sg/opai d. m. [ep. aor. sijfjkvdov] vun grem, hodim 1. hodim, grem iz, izidem (o nečistem duhu) NT; abs. vivog iz česa, ex rtrog, /cbgciv zapustim deželo, £tg r od’ dvomov oropa zaidem tako daleč, sni cpogjlfjg voovov grem si iskat hrane, sni ih)nav grem na lov, žgodor, ovgavsiav začnem vojsko proti komu; p dxoi) glas izide, niovig vera se razširi NT; dsdka dya')V0)V odhajam na boj, sni viva krenem z vojsko proti komu, sni nkelovov e|-šg/opai grem kolikor mogoče daleč za svojo koristjo, etg šcpijflovg stopim v vrsto efebov, dt ’ sksvHegiag prerij em se do svobode, vnoonovdog sklenem premirje in odhajam. 2. o času: preidem, minem, pretečem, potečem onovdai. 3. izpolnim, uresničim se, y.av’ ogUov srečno (ugodno) se kaj izteče, a/.kog pokažem se drugačnega, ocupr/g $ot/9og gotovo se izvrši, kar je Feb prerokoval, dgiiJuog y.ai ak-koftsv ovy. av skdvvmv sgskiloi dobili bi lahko tudi od drugod nič manjše število.
šg-egcoECo ep. krenem s pota, uidem, pobegnem.
čgEOtrj, I) (ig-igpi) ep. odpošiljatev, poslanstvo, i^soir/v fjkftov prišel sem kot poslanec.
efecrtg, e go g, r/ (eg-ipui) ion. odpust, ločitev od žene yvvar/.og.
eg-ecovTo gl. ky.-oevoi.uu.
čgerdf« [Et. itdigco k čred g. — Obl. tut. e£evdoco (egsvoo), cior.sgrjTaaa itd.] l.act.
a)	izprašujem, povprašujem, zaslišujem, najdem pri preiskavi; b) izkušam, preiskujem, poizvedujem; c) presojam, cenim koga po čem Tivd naga nvi; d) primerjam koga s kom nva ngog nva, pregledujem (vojsko), ogledam; naštevam. 2. pass. dam se pregledovati, pregleduje me kdo; pokažem se kakor ostali ,usva nvcov, č.eycov tci dsovva pokaže se, da sem govoril vedno prav, /ista tov Kai-oaoog sem Cezarjev pristaš.
izpraševanje, preiskovanje, preiskava; pregled, ogled (čet), šgšvaaiv noicb, noiovpai pregledujem, n-vog; /.aufldvo) egeraoiv vršim preiskavo, preiskujem, egevacng yiyvsvai pregled se vrši, vojska se pregleduje, ogleduje, preskuševalec, preisko-
č§£zaozixog 3 sposoben, spreten v preiskovanju.
čg-szijg 2 (srog) šestleten.
^s-ert a dr. in praep. z gen. ep. (še) od, odkar, e£m tov ots od tedaj ko.
Eg-svlafiEopai pass. skrbno se varujem (čuvam) česa Ti.
i^-Evjzogi^co priskrbujem, dobavljam v obilici.
s§evQ£Oig, scog, r) ion. I iznajdenje, od-
EgEvpijfia, avog, to i kritje, iznajd-ion. poet.	) ba, izum.
£$-EVQiGxco 1. najdem, zasledim tiva ti, spravim na dan, odkrijem, iz-najdem, izmislim Ti nvi, pridobim yaoTgi Ta avpcpoga-, Ta y.d/./.ioTa (po)-iščem (izmed česa) najlepše. 2. omogočim pafisiv, povzročim, naredim
džyog.
č§-evzsAifco prav malo cenim, zaničujem.
^-sv^opai med. ep. poet. 1. ponašam se, ponosno pripovedujem. 2. zelo (za)želim, hrepenim.
sg-Eipaav&ijv gl. iv.-fpaivouai.
Etg-Ecpiefjiai med. poet. velim, zapovedujem, naročam. š&xev> ^xevae &1- fa-zodco.
Čg-E^VTO gl. SV-ySO). ig-etpco ion. skuham. ig-7]y£opai d. m. 1. vun peljem, vodim, iz-, popeljem kam si g ti, grem naprej, sem na čelu, imam nadvlado Tivog, vodim, vladam, ukrepam, zapovedujem Tivd; zoooov (grem pred kom in mu) kažem kraj, dyai}6v ti to> avgavevpazi izkazujem kot poveljnik uslugo; napotujem koga (z dobrim vzgledom) t iv d Tivog. 2. NT razkladam, razlagam Ti, tolmačim vo-povg, opisujem, pripovedujem, učim, svetujem ri ti vi, ukazujem, e/.aoiv prorolcujem pohod. igfjyr]oig, scog, n) razlaganje, razlaga. £ŠVYVZVS> °v> o 1- svetovalec, učitelj.
2. tolmač, razlagalec, prorolc, vedež. egrjHovza, 61, at, ra num. indecl. šestdeset. egrjKovza-čzi]g 2 šestdesetleten. egrjKoazog 3 šestdeseti. eg-Tjnco {pr. s pf. pom.) 1. o osebah: vun sem prišel, izšel sem iz, dospel sem do smotra, odov prišel sem to pot, prehodil sem pot, pr en. d/.ig iv’ eg>j-y.sig dazovcov dosti si jokal (dosti solz si prelil). 2. potekel sem, minil sem. 3. ion. poet. izpolnim se, izvršim se (o sanjah in prerokovanjih). eg-rjkazog 2 (s/.avvo)) skovan. egr/Zvaig, scog, ij (šg-s/.fieiv) ion. izhod, iztok.
tg-rjpag adv. ep. šest dni. st;-?]fi£Qoco (ijpegog) krčim, obdelujem Zcogov (zemljo).
igrjpdgcoaig, scog, r/ ukrotitev, pomirjen) e, obdelovanje.
sgrjfioifSog 2 (sg-ausijicd) ep. sipava o-bleka za preobleko, da se preoblečemo.
čg-rjnacpov gl. šg-anacpioy.co. ig-i)Qazo gl. šg-dovvpai. ig-r)QM£ gl. s^-sgsinco. čgijg adv., ep. š^eirjg 1. po vrsti, zaporedoma), drug za drugim; 6 e|i)g sledeči, naslednji NT. 2. o času: zatem, potem, nato,	egi)g (sc. ijpeoa)
drugi (naslednji) dan NT. ig-rjzzaopai pass. podležem, sem sla-bejši (preslab), Tivog v čem.
£ gezacig, mg, o) e gszaapog,
6
Egezaazrjg,
valeč.
e^-rj^eopai pass. zadonim, razglasim se NT.
ilg-Zdopai d. m. (popolnoma) ozdravim, (-iti), popravim.
E^-idtoopai med. popolnoma si prisvojim, spravim v svojo oblast. E^-idgvco poet. posadim koga (da si odpočije).
eg-brjpi [ep. inf. a or. ecipev(ai), a or. med. egevvo, imper. 6 ge o j 1. act. a) trans, pošiljam vun, odpošiljam, izpuščam viru, vi, mečem iz česa veva iz vivog, egov izženem, utešim, potolažim; b) na videz intr.: izlivam se, iztekam se (o reki: sc. vdcog). 2. med. a) egov potolažim si, utešim si željo po; b) pošljem od sebe, ločim se od yvvaZza. eig-v&vvco ep. zravnam dogo vrfiov. e^-lzezevco poet. milo, ponižno prosim.
s^-iKVEopai d. m. 1. pridem, dospem kam, dosežem kaj vi, ngog tl, uva; vo^evpa zadene, nese, doseže, vivog koga, eni flgayv ne daleč, eni nkeZ-otov naj dalj e segam (o očeh)-, ooov rjv e^izeoffai dzofj kolikor sem mogel izvedeti. 2. dosegam koga, ngog tov aefii.ov kos sem komu v boju; sni nav up dvopavi povsod sem znan, egycp ovde v&vayzaZa izvršim. 3. zadostujem, dostajam /or/pava. šg-ikdanopai med. spravljam, tolažim, pomirjam, naklonim si koga uva. sč-iaevat cp. gl. ig-eipi-. s^-mna^opaL med. izjašem, odjašem. egig, ecog (e^co) 1. držanje, stanje, počutje, sposobnost, zmožnost, spretnost, izkušnja NT. 2. obnašanje, vedenje, način življenja, život, kakovost telesa ali života, lastnost, trajna posest.
sg-iGoco [adi. verb. izioojviov] 1. act. napravljam kaj enako čemu, izenačujem, zdziadjoavve £vyd 'fjkavvetrjv spravila sta vpregi vštric in sta vozila, d o5 e^iacboei ooi Te zai volg oolg vezvoig ki te bodo izenačili s teboj in s tvojimi otroki (= pokazale bodo, da si brat svojih lastnih otrok), pr/d ’ e^iocboTjg vaode volg epoZg zazoZg ne stori njih nesreče enake moji; pr]Tgi d= ovdev e&ooZ ne ravna kakor mati. 2. pass. postanem enak, sem enak,
cpv/.onig se spravi, pomiri; volg d/./.mg noog vi ravnam v čem kakor drugi. žg-LGzrjpi, NT £g-iaxd(v)(o [gl. lavr/pi, inf. pf. NT i^eovazevai] 1. trans, postavljam vun ali proč, odvračam, tov (pgoveZv ali cpgevcbv zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, po-vzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem vivog, nvi, Tivd, ez tov peoov; nkčzapog e| edgag se premakne; pr en. izpreminjam se (o mišljenju), olvog egiovavai se pokvari, vovg se izpridi, ngoocona ec-eaupzova popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se tov cpgovelv; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se do/jjg; zagčiag to dgdv dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali■ odstopim od svoje namere); d) pa-{h]pavov pozabim; tov vd deivd dva-koyi£eoftai izbijem si misel na nevarnost iz glave.
E^-Lorogeco ion. poet. izprašujem, poizvedujem, preiskujem vivd vi. e£-lg%vcd (pre)morem NT. eI-lg^co ep. držim kvišku, pomolim kaj iz česa.
e^-izr] log 2 (eg-ievai) uničen, egm/Zog yiyvopai izginem, izmrjem. i^-iXVEvco izsledim, izvoham. Eg-iftvoGKOJiEco in med. poet. iz-, zasledim.
ig-oyzdco vzdigujem; pass. napolnjen sem, šopirim se, napihujem se. eg-odirj, f\ ion. odhod (vojske). igodiov, to izid, konec (drame). sg-odomogeco pridem iz oveyr)g. k'g-oSog, f/ izhod 1. a) kraj za izhod, vrata, izliv, ustje; b) odhod, odhajanje,pohod (vojske), odsotnost cHgd-z.leiog, en3 e^odcp da odide, cbg en' e^bdcp misleč na odhod, egnco i^odovg zevdg odidem brez pravega vzroka; c) slovesni izprevod, obhod. 2. do-vršitev, konec (drame); NT konec življenja, smrt; X6ycov izid, uspeh preiskave. 3. stroški, izdatki. ez-oida [def. pf. s plpf. igi/di/] poet. dobro vem, ezoida avpg wv vem, da sem človek.
šŠ-oideco zabuhnem, napenjam se, prevzemam se, preveč si domišljam. £§-oixeco 1. izpremenim svoje stanovanje, izselim se. 2. porabim kaj za stanovanje; p as s. vo lh:/.aoyr/.bv ečcp-se je porabilo za stanovanje. ži°ixrjoLpos 3 poet. pripraven za stanovanje, obljuden.
^•oitci^co (otxog) izženem iz stano-vanja.; med. selim se.
E$-oiKodopeoL> dozidam, sezidam, (z)-
gradim.
ES-oip(b£co poet. zastokam, zajočem, ot-pcoyag tarnam.
H-oivoco upijanim.
Es-ofoo(iai gl. t/.cpegco.
Bi'oi,^vEco ep. [3 pl. -veva] grem vun, j izidem.
ES'°C^°/x,ac d. m. ep. poet. (praes. s perf. n002-) izšel, odšel sem. h-occovi^opai d. m. bojim se, izogibljem se česa iz strahu pred.
[aor. egdr/.eu.a] 1. trans, go-nini, ženem iz česa na kleč. 2. intr. znidem, vrže me na kleč, razbijem ,®e na skali.
^'oAnr^aiVtu in -dvco [aor. ep. (v tmezi) 8Šo/.ta#e] zdrčim, padem iz česa. Es-oAAv/u 1. trans, uničim, pogubim ^Popolnoma). 2. intr. poginem. ^-oAoi^geua) (d/e#poc) uničim, iztrebim NT.
Eš-dpiA.og 2 poet. brez občevanja, tuj, čuden, nenavaden.
Es-6fivvpi in e^-opvvco [fnt. Z§ouovuat\ s prisego zanikam ; med. prisežem, da Ue vem o kaki stvari ničesar, inf. z JM>I, slovesno se odrečem, do/pjv službi. Es-ofioioco 1. act. napravljam kaj enako ali podobno čemu vivd uvi. 2. pass. sem enak, podoben v čem uvi. Esopoicooig, en)g, rj prizadevanje, naplaviti kaj slično, posnemanje. Es-opoA.oyeeo in med. 1. izpovedujem Se> obtožujem se, dpagviag prizna-Vam, obetam. 2. čutim, hvalim, zahvaljujem se uvi NT.
poA.6yr]aig, ecog, >/ priznanje, pridava.
EŠ-OfioQyvvpL [aor. e^cbpogge v tm.j 1. act. Poet. obrišem. 2. med. a) obrišem si haj; b) vtisnem se v kaj etg u; c) Vlyi vi okužim koga s čim poogiav.
il-ov gl. et-sipi b
i^-oveiSi^co poet. psujem, ozmerjam, očitam komu kaj ; izpostavljam zasmehu.
tlg-ovopa^co ep. (v tm.) izgovorim, povem.
E^-ovopaivco ep. [aor. ej. EgovofUjvr/g, int. e^ovoprjvai] imenujem z imenom.
t^-ovopa-tc^fjdrjv adv. (x«Aeo)) ep. z i-menom, imenoma, po imenu.
E^-6jtia-d's(v) in ep. eŠ-ojtc&efr), poet. E^ojtiv 1. adv. odzadaj, odzad, zadaj, nazaj, znak. 2. praep. z gen. za.
čŠ-ojzčgco ep. 1. sgojuoftev. 2. čas. vbo-doče, pozneje.
žf-ojrAtf« 1. act. popolnoma oborožim, opremim. 2. med. in pass. oborožim se, stopim pod orožje in odidem proti sovražniku.
oboroženje, popolna o-prava, pregledovanje, ev vfj e^ouhoia med pregledovanjem.
e£-ojrAos 2 razorožen, nezavarovan.
i:\-onzdco ion.spečem; izžgem, izpalim ■/.d pivov.
E^-ogdopac pass. poet. od daleč sem viden, vidijo me od daleč; gl. elSov.
e^-ogyi^co silno razsrdim, razdražim .tod c veva.
EŠ-ogftoco zravnam, vzdignem, popravim, izboljšam.
1. spravljam črez mejo, izganjam, odstranjujem dygiovyva. 2. med. poet. izhajam, izviram iz česa uvog.
slg-ogni^co zaklinjam, rotim NT.
ei-ogKLavrjg, 6 zarotovalec, eksorcist, NT.
slgOJiAiGia, t) i^ojzAiaig,
eojg, f)
E^-ognoco vzamem v prisego koga, dam priseči, zapriseženi, uvd u koga pri čem.
Et-ogKcooig, eco g, c) ion. prisega, zaprisega.
E^-ogpaco 1. trans, odpravljam, izganjam, naganjam, izpodbadam, bodrim šm vrjv dgevfjv; vavv dam odriniti. 2. intr. in pass. vzdignem se, (od)hitim iz česa, cpvyaloi v urnem begu, napotim se, odrinem, hitim y.sios, hitro odidem aito v iv o g, vnamem se, nastanem, začnem se vooog.
sljčgprjoig, scog, rj (s^-oopaco) 1. izpod-badanje, vzpodbujanje, opomin, bodrilo, priganjanje. 2. odhod. s^-ogpog 2 poet.ki jadra, plove iz pristanišča nvog.
e1;-oqovco (v tm.) ep. vun skočim, padem.
eš-opvooco in -rrco izkopavam; NT iztaknem ocpfialpovg; odkrivam, razdiram (streho).
e^-ooLČofiai med. vršim sveto dolžnost, posvečujem.
s^-oazganUjco iztiram, izganjam po ostrakizmu.
si; oaz gama po g, 6 izgon po ostrakizmu. i^-ozg-dvco izpodbadam, bodrim Tivd sni Tl.
e^-ovSeveco, i malo cenim, zameta--dco	I	vam /dttov, ne čislam,
ig-ov&Evsco j zasramujem, zaničujem in -oco ' NT.
E^ovaia, i\ (sg-sicu i) 1. zmožnost, moč, dovoljenje, prilika, pravica, rti'd g do česa (na kaj), upravičenost, oblast nad kom; e^ovoiav e/ca imam oblast, dovoljenje, morem, smem, eijovaiav jzage/co, didcofu, izoičo dam dovoljenje, dovolim, sv šgovaig. yiyvoucu dobim moč ali pravico. 2. razuzdanost, predrznost. 3. moč, neomejena oblast, gosposka, oblastnik NT. 4. obilica, bogastvo.
e^ovaid^co NT imam oblast, pravico, vladam Tivog; pass. dam se čemu obvladati ali premagati.
E^-ocpsllco ep. zelo pomnožujem, dajem vedno večja darila. bijo/rj, fj (blg-s/co) prednost, oi y.av5 sioy_rjv najodličnejši možje, prvaki NT. si-o/og 2 (eg-s/co) odličen, visok, izvrsten (sv) vicu, izavvcov med vsemi, dvrjo prvak, velmož, veljak. — adv. bl-o/a, bi-o/ov, il-6/cog odlično, posebno, pred vsemi (drugimi), najbolj (pri superl.) tgo/ 5 doiavoc kar (daleko) najboljši.
č^-v^gi^co sem, postanem prevzeten, vdam se prevzetnosti, eg vode prevzamem se, prevzetujem, grešim, u-piram se, zad’ e^vjlgigei govori tako prevzetno, tako zmerja.
E^-vjiaviazapai med. ep. [samo aor. Sgv-naveovrj] dvignem se izpod, ouaidcg
pezacpgevov š^vizavšazr) klobasa se mu je naredila.
b^-vnsZna nasvetoval sem revi ti. ii--vjtE(pd'e adv. poet. od zgoraj, zgoraj-i^-vjrrjgEzsco poet. pomagam, služim? ustrezam.
č%-vjivt£co budim (iz spanja) NT. e£-ujivog 2 vzbujen, prebujen NT. i^-vcpatvco dotkem. i^-vcpij/Eopai poet. hodim pred kom, vodim.
btjco [Et. £g—)—o, „proti“ ; prim. av-Oh izgoo-co iz izgozjco] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, oj e|m ki so zunaj, v tujini, izgnanci? begunci, sgco dpi, yiyvopai sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, etjoo s/co zd dizla imam ho-plite na strani, ki je od reke zavarovana, rj e|o) ilalaaaa zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na piano? v tujino (pri glagolih premikanja)? s^co /cbgei poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo rj^co rj. 2. praep-z gen. zunaj, preko česa (drjpazog, izvun, mimo, š|co alziag prost krivde, 'dsopojv črez zakonite meje, sgco j3elk>v izvun streljaj a, za sgco zfjg TŠ/Vjji kar ne spada k umetnosti, sito TtoV adincov brez krivice, sgco tojv y.a>'.Sflj daleč od, brez, oi e^co tov yevovg ki niso v rodu, š|co tovtcov razen tega, š|co tov cpvTevoavTog drugače nego oče — nedostojno očeta, sgco loyov zhjspcu ne vštevam, izvzemam; o časa-s^co psoov fjpegag ko je poldne že minilo.
E^ard-sv adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = sgco; NT to sgeofiev od zunaj? vnanjo st, oi e^coftev zunaj stoječi, ° s^coUsv Xoyogpostranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari? egcvOsv el/u zr/g ovpcpocjdg tuj sem usodi.
iŠ-co&eco [impf. sgeco-dovv, fut. egcboco, poet. -firjoco, aor. NT s^cooa gl. dr&aj0! izpahnem, izrinem, odrinem, potisnem nazaj, zapodim, izbijem, izženem, iztiram (ex) Tivog, sg /etpdnj1 zadržujem do zime, (jrooc) slg ti vavj tiram, ženem na (suho), izvlečem e<-5
Ti to nkolov NT; <p{)ovsodv y/mo a a g očvvav zlobno sramotim, grdim, zmerjani; dixy viv.mnag odpehavam, preziram.
^coleia, 7) popolna pogibel, poguba. kt-cofeg (eg-6/J.vpi) popolnoma uničen, e^co/.yg yiyvoptai poginem, propadem popolnoma.
^aifudoTtoiia, i/ (egcopug) izdelovanje, šivanje sukenj.
^-cofiig, /doc, fj (thiiog) kratka suknja brez rokavov, jopič (obleka sužnjev in delavcev).
^-coveopai med. kupujem si iz česa, P°-, odkupujem, Tovg nivdvvovg odvračam od sebe.
^-comog 2 (dnp) poet. izpred oči, oddaljen od, proč, doo/Lidvcov zunaj pred hišo.
^Š-cogog 2 (d>ga) poet. o nepravem času, neprimeren, nepristojen.
^cbanjg, 6 (s^-coUsco) ion. kdor odganja s pravega pota; dvepog neugoden, nasproten.
^cozdizco adv. (sup. k sfeo) najbolj (popolnoma) zunaj.
3 zunanji, vnanji, naj kraj nji
NT.
f'°> eot ep. ov, ol gl. s. t0t eP- gl- sipi.
\0Lyu.ev, eoixa gl. eocco.2 foto ep. gen. od Mg.
eov gl. dpi. ro/ljra gl. s/.no).
,®?5Va, šogycbg gl. sgČco.
EogdaZoi, ’Eog8oi prebivalci pokrajine in mesta Eoodaia (Eogdia) v se-verozapadni Makedoniji.
^°Qzd^co, ion. ogzd^co svetkujem, obdajam praznik, praznujem NT.
®ogT?;, y, ion. opzrj 1. praznik, svečanost, praznovanje. 2. veselica, zabava, veselje.
3 ep. ion. pr on. poss. = dg (gl. e) svoj, njegov, njen.
«r-ayaXXopai ep. med. ponašam se, baham se s čim Tivi. šn-a.yavaxrea> sem nejevoljen.
1, oglas, oznanilo, obljuba NT. 2. napoved tožbe, tožba proti govorniku. 3. nauk, umetnost, stroka šimyye?.XeoHai.
yyeXia,
n
^dyyeXfza)
«rog, to
en-ayysXXo3 1. act. a) napovem, oznanjam, razglašam, javljam, naznanjam ti, sig Ti obljubljam; b) nasvetujem, ukrepam, zapovedujem, velevam, zahtevam Ti, acc. c. int.; OToavidv Ig Tiva zahtevam od koga čete, tivi obračam se na koga, zahtevam kaj od koga. 2. med. a) javljam o sebi, obetam, ponujam se; trdim, da hočem (morem) kaj storiti, doEvr)v pravim, da sem učitelj kreposti, obetam, napovedujem, da bom kaj učil Plat. Gorg. 447 c.; TeHvdvai zastavljam glavo, Heooefleiav obetam pobožnost, hočem biti pobožen NT; b) zahtevam, ukazujem za se, svetujem, predlagam ti, pošiljam (po poslih) povelje inf., nvi n, Tivi dncog.
en-ayeigco ep. zbiram, skupljam; med. zbiram se.
endyeQOig, log, y ion. zbiranje, ena-yegoiv noiovpai tov ovgavov zbiram vojsko.
tndyrjv gl. mp/vvpi.
en-ayIveco ion. ŠJZ-dyco dovedem, pripeljem.
en-ayXal'Qopai med. [inf. fut. &nayXa'i-eioffai] ep. ponašam se s čim, baham se.
čn-dyco [aor. act. NT EJty^a\ I. act. 1. o osebah: a) privedem, dovedem, pripeljem, vodim, gonim nad, peljem koga v boj (proti sovražniku) sni Tiva, napadem Tivi; b) navadim na kaj Tivi, pripravim k čemu, ščuvam, zapeljujem uvci eni ti. 2. o stvareh: povzročujem, napravljam, donašam dvav; NT alga sni Tiva spravljam na koga, dnthksiav pripravljam, y.a-Tay.Xvopov tivi pošiljam nad koga; izpodbadam -/J.vtoov tivi-, dam na glasovanje ipijipov tivi; pass. ovjico Tprjcpog EJirjy.TO negi <pvyrjg ni se še glasovalo o njegovem pregnanstvu (= ni še bil obsojen); ahiav obdol-žujem; 8ixyv Tivi zapletam v pravdo, predlagam kazen; ypegag dodajam, didvoiav tivi obračam svojo pozornost na kaj. II. med. 1. pripeljem k sebi, uvažam snivrjdsia; pridobivam sebi, kličem na pomoč nkpftog; dosegam, izposlujem Tiva evy%coQyoai; delam na kaj Tyv čovhcooiv. 2. na-
Grško-slov. slovar.
18
vajam, omenjam (v govoru) noipvdg.
3.	nakopljem si kaj, deonovrjv vov vouov postavljam si za gospodarja; 'Aida (.lovov (f sv&v oir/. endgevai ne bo našel sredstva, da ubeži smrti = ne bo utekel smrti.
Enayo3yfj, fj 1. dovažanje, privažanje, ov(i(iayiac (po)klicanje, poziv pomožnih čet; dovoz. 2. dohod, prihod, napad.
inaya>y6g 2 (sn-ayco) zapeljiv, mamljiv, vabljiv, povzročujoč vivoc, vd snaya>y6vava s/.sys govorila je zelo mamljivo.
£jz-aycQvi£o(iai borim se za kaj NT.
ČJi-aSco, ion. ijiasiSco (gl. adco) 1. pojem pri čem, k temu. 2. pojem komu, pridobivam si koga s petjem, očaram.
in-asigco ion. ep. poet. — sn-aioco.
EJi-ae^co (v tm.) ep. pospešujem, dajem uspeh pri čem.
EJi-atigoi^oficu pass. zbiram se (k čemu) NT.
en-aiyit,co (aiylc) ep. prihrumim, pri-bučim.
Ejz-aidsoficu d. p. [aor. tni/dtodr]v\ poet. sramujem se pri čem.
Encuvszrjg, ov, 6 hvalilec, slavitelj.
itt-aivsco [/at. sncuvsoofiai, -eoco, a or. smjvsoa, pf. snyvsy.a, -r)(iai, aor.pass. sntjvetirjv, fut. pass. enaivstif/oopai, ep. a or. emjvrjoa] 1. odobravam, ploskam, pritrjujem, zadovoljen sem, zlagam se vivi. 2. hvalim, slavim vivd, vi, v iv d s ni v ivi, ovi, ace. c. inf., os ndvva v vsakem oziru, tov c tisov g zahvaljujem se. 3. na-, prigovarjam, vzpodbujam, svetujem, tiagoeiv priporočam, oiydv snrjveoa prosim, molči.
enaivrjfii ajol.	snaiveco.
sji-cuvog, 6 (aivog) 1. odobravanje, priznanje, (po)hvala, poveličevanje, hvalospev, pohvalni govor, hvalna pesem. 2. plačilo, nagrada. 3. hvale vredna svojstva, snaivovg snaiveiv hvaliti, kar zasluži hvalo.
sji-aivog 3 ep. (Ilegoeipoveia) grozen, strašen.
šji-aigco, ion. ep. in-asigco [fut. snagdi itd., gl. aigco, ep. a or. aet. šndsiga, pt. snasigag, pt. aor.pass. snaegtieig] I. act. 1. trans, a) (po)vzdigujem vivd, (pcovr/v,
"Aecpahjv; postavljam pokoncu vivd, proslavljam rov oly.ov, endeigav avtov d(iagdcov vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem vivd (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, vivi od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), vt/.f/ na zmago, eni vivi, ngog vi-, enpgpsvog napihnjen, prevzeten, enagtieig (ena-sgtisig) zapeljan, vivi po čem. 2. intr-vzdigujem se, jroog viva proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 16%-II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, hoyyv)v svojo sulico, dn/.a tieip svoje orožje proti bogu oborožujem se proti; pren. /,oyovg vivi imam na jeziku prevzetne besede proti komu, ozdoiv y/,o'joo))C začenjam kreg, prepiram se. iji-aiotiavopai d. m. zapazim, opazim, slišim, čujem vi, vivog, pt.
EJi-diooco, at. in-doGO), -trio [aor. pi-ep. enaigag iter. sndigaoxe] 1. act. naskakujem, (pri)drevim za kom, napadam, zaganjam se, planem, vde-rem jo vivog, vivi, eig vi, vivd, vi, nd?.iv hitim nazaj. 2. med. sem uren, hitro se kretam, zaletim se, zaženem se na vi, d etiko v planem v boj. inaiozog (in-atco) ion. znan, glasovit, razvpit, šndiovog sysveto vovvo eg-yao(isvog razglasilo se je, da je to storil.
sji-aio^-Ovofiai [fut. enatoyvvdt)oo(tdh aor. snyoyvvtii)v\ sramujem se, sram me je, bojim se, vivd koga, (sni) vivi zaradi česa, keycov sram me je reči-eji-cuzeco ep. poet. 1. act. zraven še prosim česa, zahtevam, lepo prosim vivd vi, beračim, prosjačim, vov ■/.ati ’ f](išgav jdiov za vsakdanji kruh-2. med. prosim, zahtevam zase vabe-iji-aizido/iai d. m. 1. aiviag navajam vzroke, izgovarjam se, etg vi z ozirom na kaj. 2. tožim, dolžim, ob-dolžujem koga česa, očitam vivd vivog, vivd vi, vivd, ort, (isigova, z inf. 3. pritožujem se zastran česa, obžalujem vi]v gv(i<fogdv. en-aiziog 2 ep. 1. kriv, obdolžen vivog-2. sramoten, grajan dvayd)gi]Oig.
čn-a'i(o [i 012. a or. ijtfjioa, udi. verb. en-diovoc] 1. slišim, poslušam, opažam, čutim, spoznavam vivdg. 2. razumem negi vivog; 6 enaicov izvedenec, veščak, strokovnjak.
£n-anokov&ico 1. hodim za kom, sledim, spremljam; preganjam. 2. a) Primem se koga, ravnam se po kom; h) razumevam; c) navvi 'eoyq> dyad(p Pomagam pri vsakem dobrem delu NT.
šn-aHovco 1. (po)slušam, slišim, vi vivog kaj od koga. 2. uslišim koga, ugodim komu, zekevgavi pokoren sem, ubogam.
Ej*-angodopiai d. m. poslušam NT.
rjgog, 6 (šjz-dya>) ep. poga-snjač, lovec.
E^ra«ru<ds 3 navoden, induktiven, koyog navod, indukcija.
rre-dxTtog 3 in 2 (d‘/.vf]) poet. na obali, blizu morja (ležeč), srcamog 3 (ejv-dyco) 1. doveden, priveden, pripeljan, ovgavog od vseh strani zbran, dogu tuj. 2. pridobljen, vooog ki smo si jo sami nakopali, dvi)g ^Pritepenec, prešuštnik.
^'natezag 3 pridobljen, priučen dgevrj. čna.Kzgtg, idog, ij (tJi-dyco) čoln. E7c-akakd£co zaženem pri tem bojni krik, 'Evvakioj k Enialiju.
£n-akdogai ep. dep. z a or. pass. potikam se, blodim, zaidem kam, dospem kam Po mnogih blodnjah vivd, nokk’ hv-'ikrjOiig.
E^-akaoreco ep. sem nejevoljen, jezim ^se, srdim se.
Ejz-akei<pco ep. (v tmezi) zamažem, zalepim uvi vi.
šn-akelgco [fut. inake^fjoco) 1. odvračam kaj od koga vivi vi. 2. pomagam komu vivi.
čn-akrjftevco potrjujem (resnico) kokov vivog.
Ejiakkay>j, f/ ion. vzajemna zveza, yd-dcav vzajemna ženitev (članov dveh držav), svaštvo.
E™-akkdooco, -vrtu 1. act. zamenjavam, tna/J.d^avveg ivdvvooav izmenjema so potegnili sedaj na to, sedaj na drugo stran (= bojevali so se s pre-ruenljivo srečo). 2. pass. (o govoru) drugače se tolmači, zavija se zdyog.
in-dkkrjkog 2 poet. medsebojen, vzajemen, inakkfjkoiv yegolv po medsebojnem umoru. in-dkgevog gl. ecp-dJj.oi-UU. inak^ig, ecog, rj (sn-ake^oo) prsobran, predprsje, obrana, vrh zida, zobčast nadzidek.
in-akvo in en-akvo gl. i(p-dkkojiai. in-afia^svco poet. vozim po čem (z vozom); pt. pf. pass. EJir/iiagtvpEvog izvožen, utrt.
in-a/nao/zai d. m. nanašam, nagrebem si, velevam nasuti, spravljam na kup rt.
in-ap,ei/3co ep. 1. a ct. (za)menjavam kaj s čim vivi vi. 2. med. menjavam se, vrstim se, v iv d med. in-afifievog 3 ion. gl. icp-dizvio. EJi-ap.fievco poet. — in-avapiivio. in-d/ioiftadig adv. ep. (in-apisipho) medsebojno, vzajemno, drug v drugem sipvv.
inafivvzcog, oooc, 6 ep. pomočnik, zaščitnik.
in-afidvco pritečem, priskočim na pomoč, pomagam vivi. in-agcpozegi^co (d/Mpovsgog) nagibi jem se na obe strani, omahujem, sem neodločen, držim sedaj s to, sedaj z drugo stranko.
indv, Im)v, ion. ineav (snel dv) veznik s cj. (ako se izvrši dejanje v bodočnosti ali uk o se ponavlja v sedanjosti) potem ko, brž ko, kadar, endv vdelava čim preje; pri Hom. se veže tudi z opt.
in-avaflafbfios, 6 stopnja, stopnjica. in-ava/3aivco stopam gori, pomikam se kvišku, zasedem, zajašem (konja); popnem se, zlezem (na zid), grem od morja v notranjo deželo; pren. pomaknem se (v višje dostojanstvo), povišam se v službi etg vi. in-avapakkofiai med. ion. odlagam, odlašam vi.
in-avafhfidljco velim komu, da naj spleza (gre) na kaj dvdgag. inava^krjSov a dv. (en-avaj3dkk(o) ion. vrženo (ogrnjeno) črez kaj, kot vrhnjo obleko (pogeovoi.
in-avayx,dtja> silim k čemu, na kaj, abs. in vivd z inf.
in-dvayxeg a dv. prisiljen, s silo, en-
avayxeg eati potrebno je; to endvayneq potrebne reči NT.
£n-avdyco I. act. 1; trans, a) peljem gori, peljem, spravim ladje na široko morje, dražim, razburjam srce (žolč); b) peljem nazaj; pren. Xoyov napeljem govor na kaj eni -rt. 2. intr.
a)	odrinem, odplovem od brega;
b)	vračam se, umikam se. II. pass. odplovem, peljem se nasproti, veter me zanese ali vrže (na obal) eg ti.
Enavaycoyrj, /) odhod (ladij). en-avafiedojiai d. m. še enkrat ogledam, motrim tiva.
Ett-a.vaiQsojj.ai med. 1, zadobim, dose-zam, sprejemam, jemljem na se, lotevam se česa. 2. umikam vdjiov. sn-avaigojiai med. dvignem kvišku, vzdigujem kaj proti komu; dogv in dvigata (vihtita) kopje drug na drugega.
Ett-avaxa^so/jaL med. (po)kličem zopet nazaj.
Ett-avansijiai med. ležim na čem, določen sem za kazen.
Ett-avakafifiavco ponavljam. Ett-avajiEVCO, ion. in poet. sn-ajijisvco 1. čakam še dalje. 2. pričakujem, čaka me kaj.
ett-avaju/jvjjoKco zopet spomnim koga na kaj, opomnim koga česa tiva NT. itt-avanavojiai med. počivam na čem eni vi/ra; opiram se na kaj, naslanjam se na kaj tivi NT. sn-avattAsco, ion. -nkcbco odplovem, odjadram na široko morje, odjadram proti komu eni rti'rt, eni ti radi česa, na kaj, viri enea v.av.d. vro, prihajajo (iz ust) proti komu. inavdoeioig, e tog, r/ (en-avaoeico) (preteče) vihtenje, sukanje dnlcov. ittavdazaaig, e tu g, // (en-aviotrjjji) pre-kucija, prevrat, uničenje, porušenje (prestola) figovcov; vstaja, upor, eni uva, nvi proti komu.
Ett-avaargeipco obračam se, okrenem se.
en-avazeivco 1. molim kvišku, iztegujem vi, eknidag jiei^ovag vzbujam, dajem večje upanje. 2. raztegujem
neoata.
Ett-avazeZAa) ion. poet., poet. ittavzsAAco intr. vzdignem se, vzhajam (o solncu).
Ett-avaziftijju ep. [aor. enavfiejievai] polagam na, zopet zapiram, zaklepam oavidag.
En-avacpegco nazaj prinesem, (pri)pe-ljem, sporočam eig "Aftr/vag, ti eig deivotgta pripisujem kaj svoji spretnosti ; vračam se eni ti.
En-ava^cogeco vračam se, umikam se, odidem ndhv, eig tovjinahv, eg, ngog ti.
sttavaftcbgrjoig, ecog, rj umik(anje).
Ett-dvEijii (praes. ind. s fat. pom.) in en-avEQx°jiai 1. grem, pojdem gori (v sredo dežele), pridem kam etg trt. 2. pridem zopet nazaj, vrnem se kam eig ti; pren. a) vrnem se k predmetu eni tov ).6yov, evfiev eig tavta egejhjv pridem nazaj na to, odkoder sem . . .; b) vglobim se v kaj, natančno (dobro) kaj preudarim en’ avta ta ngdyjiaza.
Ett-avEineiv javno obljubiti, določiti (nagrado).
Ett-avsigo/jai d. m. ion. in sn-avEgcozdco [fut. enavegrjoofjai, aor. enavggdjiip’] zopet (po)vprašujem uva ti.
šn-avsAnvoo vlečem gori proti čemu
Ett-avEQxojiai gl. en-dveijii. [vavv.
Ett-avEpcozdco gl. en-aveigojiai.
sn-avE^co 1- prenašam še vrhu tega ti tivi. 2. intr. držim se česa.
Ett-avrjHco prišel sem zopet nazaj.
Ett-avfteco cvetem, rastem na čem, bleščim se; pokažem se na čem, a/.jig o morski vodi, ki zapušča pri izhlapevanju kot cvetove kristalne oblike iz soli.
Ett-avitjjji 1. (tudi v tmezi) a) opuščam, popuščam; b) izpustim, ščuvam koga na koga. 2. intr. (po)neham tefjvcov.
Ett-aviaoco izenačujem, izravnavam, tiva, ngog uva koga s kom.
Ett-aviovrjjii 1. trans, zopet postavljam (pokoncu), obnavljam. 2. intr. a) vstajam tudi jaz, vstajam za kom;
b)	postavljam se na kaj eni tivog, vzdignem se proti komu, uprem se tivi, eni tiva NT, oi enaveotečbteg uporniki.
Ett-avodog, g 1. vrnitev, povratek. 2. ponovitev, rekapitulacija.
Ett-avog&oco [z dvojnim augm. šnr)V(OQ~ 'dovv, -cooa] 1. act. postavljam zopet
Pokoncu, obnavljam, popravljam, dovedem na pravo pot, posvarim, Pomagam komu, podpiram koga rw'd, vag ajiogiag odvrnem. 2. med. Popravljam svoje.
šnavogftcona, aro g, j 1. poprava, zbolj-jd	I	sanje. 2. pouk,
EJr;a vog&cooig, ero g, I svarilo, opomi-V	)	njanje NT.
en-avreAAco poet ejv-avaveAAco. sn-avzrjg 2 (dvva) navkreber, v breg, strm.
čn-avz/leco črpam, zajemam k čemu ali na kaj; pass. sem napolnjen, prelivam se.
čn-avco adv. z gen. gori, (od)zgoraj, na vrhu, na, sv rotg endvco poprej, v prejšnjem, Ejzdvco Jtdvvcov nad vsemi, ra ejzdvco prejšnje, NT rtrog ,Več kakor, nad. šnavcoftev adv. od zgoraj.
En-d%iog 3 vreden, da se omeni, priporen, dostojen yap.og. — adv. po zaslugi, po pravici. ejr-a£{poet. smatram za vredno, Prav(ično), spodobno, menim, verujem; rt dgav mislim, da moram kaj storiti; sploh: mislim (Sof. El. >8.). '
ETr~o.oidrj, tj ep. ion. poet., skrč. sjicpdrj !■ čarodejna pesem, zagovor, zagovarjanje, čar, prijazen opomin, svarilo <ptX(ov. 2. žrtvena pesem in moštev perzijskih magov. e^-ajretAero po vrhu tega pretim, žugam, (za)grozim komu s čim, zapretim, zažugam uvi, uvi rt, z inf.; Pass. jrodg oov rd 6siv ’ sy.eiv ’ sizrjjvsi-kvjjusrot potem ko si nam ti tako strašno zapretil.
Zft-a.noflvfiGiicn umiram za kom uvi. Ejl-ajioaze,Uco pošiljam za naslednika.
En-dnza) ion. = scp-djivco.
Ejt-agd, r) ep. preklinjanje, kletev, Prekletje.
En-agdofiai med., ion. -eofiac želim komu kaj (hudega), preklinjam koga TJ' rtrt; /jr/o v izrekam željo; rt' rarr’ EJtVQcifiai zakaj sem se tako slovesno zaklel?
CJr-agagt(7%(u [trans, a or. inrjgaa, intr. Plpf. čiragr/gei] 1. na-, pritikam, pri-
trjujem n« rt. 2. intr. pritrjen sem na čem zAr/tg.
en-agdooco, at. -zzco zapiram, zaloputnem (vrata).
en-dgtizog 2 preklet, sndgavov fjv pod prekletstvom je bilo prepovedano
fiT; olzelv.
eji-dgyvgog 2 ion. s srebrom okovan. iji-agSco močim, škropim, namakam. En-dgfj ep. ion. en-agd. i:n-agfiyco (tudi v tmezi) pomagam, priskočim na pomoč uvi.
EJi-agfjgsL gl. en-agagiozco.
EJi-agizoL, oi izbrana stalna zvezna vojska Arkadijcev, ustanovljena po bitki pri Levktrah. sndgKEia, i/ in indgneaig, ero g, ?/ (sjv-agzf)g) pomoč, podpora, sredstva. ijt-agKsa) [fut. ejvagzeoco itd.] 1. intr. zadostujem, obstajam, sem, ostajam v veljavi vo/.iog. 2. trans, a) pomagam, podpiram, dajem, nudim diacpvydg, dajem komu od česa uvi rtrog; b) odvračam kaj od koga, zabranjujem kaj, preprečujem uvi rt. EJtagnovvzaig (adv. od pt. pr. od su-ag-y.B(o) zadostno, dovoljno.
Ejz-agovgog 2 (dgovga) ep. ki biva na deželi; subst. 6 poljedelec, orač. iji-agzdofiai poet. visim na, (pofiog preti.
En-agzfjg 2 (dortito) ep. pripravljen, gotov, oborožen.
ijt-agzvco in -tJvro dodajem, pritrjujem na .'rro.ua; pošiljam komu kaj, prisodim jrž^ua (v tmezi). šnaQ%(s)ia, >j namestništvo, pokrajina, provincija NT. ejiag^og, 6 namestnik (dežele), poglavar.
EJt-ag/co 1. act. vladam nad, razširim svojo oblast črez kaj uvog, imam nadvlado nad, sem namestnik. 2. med. ep. dejzasooiv začnem s kozarci t. j. nalijem po vrsti čaše za pitno daritev.
ejt-agooydg, 6 ep. pomočnik. čjz-aoxeoo 1. skrbno izvršujem, izdelujem, obdam, opremim s čim vi rtrt. 2. urim, vežbam se v čem vi, bavim se s vk/vrjv; pvrjjirjv ohranjam spomin na; pf. Lujczrjvai vioiv običajno je, v navadi je pri nekaterih.
ČjiacavTo gl. naveogai.
EJi-aaavrsgog 3 [Et. iz adv. en-av-ov, gl. oevco] ep. na gosto, drug poleg drugega, po vrsti, t£or drug za drugim, trumoma 'dvr/azov; zv pa og-vvtcu val za valom se dviga. £ji-aooco gl. žji-aiooco. in-avdaofiau med. poet. kličem, poživljena koga.
sn-av^iljopai d. m. z nor. med. in pass. prenočujem poleg česa pod milim nebom.
en-avhg, ecog, ij (av/ug) stanovanje, dvorišče, bivališče, posestvo, zemljišče, tabor, dvor NT. sn-avlog, 6 (av/.rj) ep. poet. hlev, o-graja (za živino), trd s ji avla hlev, staja, livada.
in-av^avco in in-av^co povrhu še (po)množim, pospešujem, poveličujem; pass. postanem močen, opo-morem si, ojačim se. tnavgeoig, scog, t) (en-avgiazm) užitek, korist, prid, dobiček iz česa. en-avgiov adv. jutri, f) enavgiov (rj-pega) drugi dan.
čn-avgtanco [aor. inf. ep. knavgepev, enavgelv, med. fut. enavgfjoopai, aor. 2 šntjvgoprjv, 2 sing. cj. enavgpai in en-avgij\ 1. act. a) oprasnem, dotaknem se, oplazim, udarim, zadenem (o streli); b) uživam, okušam, dobivam trtvog. 2. med. a) postanem, sem deležen česa, dosežem, imam od česa dobiček, korist ali škodo, zazov žanjem nesrečo, čutim posledice;
b)	dobivam, uživam, zvem tovto, fta-oi/.Tjog spoznam kralja na svojo škodo, ra/a dv n tov ovouarog en-avgoivo morda je bilo tudi njegovo ime te nesreče krivo.	[ NT.
EJtavToipcogcp (gl. avTocpcbgog) ravnokar šn-a.v%Eco poet. 1. baham se s čim v iv L 2. zanašam se, upam da z inf. sjt-avco poet. zraven kričim, vpijem na koga nvi.
in-acpitjfii izpuščam, odpošiljam, mečem na koga trt trm, eni nva.
”'Enacpog, 6 sin Zevsa in Joj e, grško ime egiptovskega Apisa. šn-acpgUjeo penim iz sebe NT. Ejz-atpgodlzog 2 dražesten, ljubek, ljubezniv, čaroben.
eji-atpvoaco ep. [aor. enrjcpvoav) povrhu še zajamem, do-, prilijem.
sn-ajgfrrjg 2 (d/#og) nadležen, neprijeten, zoprn, mrzek, sovražen etg nva.
en-djgfropai med. poet. občutim bolečino; peče, boli me kaj, žalosten sem radi česa y.ay.o7q.
EjtEoiv ion. — enav.
eTt-£yyEAdco zraven še zasmehujem koga, rogam se komu trm, zatrti Tivog.
en-sysiga) ep. [aor. med. eaeyo6prjv]
1.	act. vzbudim iznova y.ay.ov, dramim, hrabrim, izpodbujam, nadražim, (raz)-dražim NT. 2. pass. in aor. med. vzbudim se, prebudim se.
EJt-edgT), fj, ion. ecp-edga obleganje.
iji-sr/v ep. = enrjv gl. s jv-sipi.1
ejvei (iz eni -j- si), ep. i jv e irj conj. 1. časovno: ko, potem ko, odkar, medtem ko, kadar, Snel Ta/iova brž ko; veže se a) z ind.; b) z opt. v orat. obl. in pri dejanju, ki se je v preteklosti ponavljalo, redko z dv (zev): kadarkoli, vselej kadar; c) s cj. (in dv, zev) v splošnih rekih (a k o se dejanje le enkrat (v bodočnosti) izvrši ali (v sedanjosti) ponavlja; d) z inf. v orat. obl.
2.	vzročno: ker, kajti; sicer, vrhutega; medtem ko; pa vendar, čeprav. 3. zveze: enei ye, snet trot ker pač, ker ravno, saj, kajti zares, enei (pege idco daj, da pogledam, šjvei dr) brž ko, potem ko, enei jveg ker pač, ker vendar, snel zcu ker tudi, enei el ker če, snel Te — enei dr/, časi dij ngcdTa odkar, šnei dga (dfj) ko pa, ker pa (sedaj), ker torej, enei vv ker že.
£rtsiyco [aor. ijnsiga, fut. med. SJisfjo-pai, aor. pass. rjnek/phjv] 1. act. in pass.
a)	trans, a) pritiskam, tiščim, težim, stiskam, zatiram tnva; /3) gonim, podim, ženem, silim, pospešujem trt;
b)	intr. hitim, žurim se, trd eneiyovTa nujni opravki. 2. med. a) pripodim se, pridrevim, pri vršim, hitim z inf, pt.; b) želim, hrepenim, poganjam se za Tivog, negi vizij g, inf.; c) pospešim ydpov, n/.ovv, prenaglim (se) nav ngi)ypa; part. inEiy6pevog: a) uren, hiter; /S) želeč si, hrepeneč po "Agrjog, odoio.
£jzei,d-dv (iz snsidi) a v) veznik s cj. a) aor. potem ko, brž ko; b) praes. dokler, medtem ko, sneiddv td/java brž ko.
čnEi-drj veznik 1. o času: odkar (že), Potem ko, z ind.; v orat. obl. in pri dejanju, ki se ponavlja, z op tat. kadar-k°li, ensidi) Tdyiora brž ko, snsidi) ^Qh)va odkar. 2. vzročno: ker že, ,ker pač.
EtnEidrj-nE() veznik ker že, ker ravno. neldov gl. sip-ogdio.
Ensuf) ep. snel ij ker pač.
En-eiKatjco ion. poet. sodim, slutim, domnevam d>g (o'o') ensr/.doai (-£eiv) kakor (pre)sodim, domnevam; brž-J^one, po vsej priliki.
i {ehu) [ep. impf. snsgv, 3 sg. E7ti)ev, 3 pl. eneoav, t‘ut. snsoaevai] *■ sem (ležim) zraven, pri, na čem, Pad čim, držim se česa abs., Tivi, ev vivi, sni Tivog; načelujem TlVl ozoav))y6g, sni nvi eneoTi deono-f*l£ nekdo ima gospoda, /jjjog snsou karnen j e vdelan na; yagiq, Tegipig čaka jPe, sledi. 2. o času: sem, pridem za k°m, preostajam, še ostajam, živim Pozneje; d)J/sti nov ug ineoosTai °stal še bo kdo (pri življenju). 3. sem Vrhu tega, prihajam še zraven sni Tlvf yuiddsg eneiai. 4. eni = snsou Trsi se, godi se kaj, mogoče je ovv. Gtterjv donjiAijg.
En-ei/u2 (£tM() [ep. impf. 3 sg. inijiev, Pj- čnijioav, fut. Lmsioouai, aor. med. Sjtieiodp,r)v; praes. pogosto s pom. fut.] *• kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam Se> pojdem, grem v dygov, obiščem 's kaznijo) gs).a-&oa; 6 smcbv ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se Proti komu, napadem, naskočim Tjv'i Tii'd, sni, n o 6 g uva, d) g enubv navali, pri prvem naskoku, 6 E-Tio')v napadalec; d) obhodim, preždim yd>govg, pregledam ovgavev/ua; ®) Pride mi kaj na misel sfioi u, £lQ>joijai to eniov česar se je domini, kar mu je prišlo na misel; P zadene me, loti se me, preti mi kaj, ra dsivd tivi nevarnosti prete komu, yrjgag sneioi us postaram se,
to eniov (dnoTgšno) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim dgv[iaydoq, 6 inicbv naslednik, j) iniovoa (scog, vvg, rj/nega) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, sv up šmovTi ygovop v prihodnje, pozneje, Ta šmovTa bodočnost, naslednje, sledeče. en-eivvfiai ion. ecp-evvvtuai oblačim. 3Eneiai, oi ajolski narod v severni Elidi. Eneiog, 6 Panopejev sin, ki je naredil trojanskega konja. enei-neg conj. ker že pač, ker že vendar.
in-sTnov def. aor. zraven sem povedal, 6 dodal, dostavil.
in-eigopai d. m. [praes. in impf samo ion.; fut. sneo/joofiai, ion. snsigijoouai, aor. enr)gdgr)v, inf snsgsoUai] razen tega vprašujem (zopet, dalje) uva, iznova poizvedujem negi Tivog, povprašujem (preročišče) za svet. en-Eigvco gl. en-egvco. in-eigcozdco gl. sn-egooTaoi. in-Eiodyo/zai med. po vrhu še uvedem, pripeljem k sebi ali za sebe. ejt£ioayeoyrj, i) 1. vhodišče tcov no/.s-[.Ucov. 2. vpeljava, uvedba NT. ineioaycbyifiog 2 iz tujine vpeljan. sn-sioanzog 2 (šn-eiody(o) od zunaj vpeljan, tuj.
in-sio/daivco grem, hodim tudi jaz noter, hodim za kom v kaj eig n. in-eio/daljico po vrhu še vderem, iznova napadam.
in-sioEipi in in-Eioigxop,ai 1. vstopam za kom, pridem h komu Tivi, grem za kom nad koga, stopam na Če-gavo mesto, i) snsioskfjovoa ki je prišla pozneje v hišo, mačeha. 2. o stvareh: uvažam se. ineioodiov, to (en-eioodog) čin, dejanje, del drame, ki je prišel zraven h koru.
EnEioodidodrjg 2 (eidog) epizodičen. in-sioodog, i) 1. nastop, prihod, dohod. 2. manjše dejanje, vpleteno v glavno, epizoda, prizor. in-BionrjSdco skačem za kom v kaj eig ti.
in-Eioninzco zraven še jaz vderem, priderem; padem na koga, napadem Tivi.
£ji-eigjiXeco po vrhu še jaz priplovem, prijadram v kaj (da napadem). en-ELGcpegco 1. act. zraven še jaz nosim kaj noter, to eneiocpego/ievov ngfjypa kar se dogodi med tem, vmesni dogodek. 2. med. predlagam, navajam za se fzagvvgia.
šji-eig<pqšco spuščam še koga noter vivd vivi.
Eji-eiza a dr. (etra), ion. eneizev, v k razi HČLJieiza 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: ngibvov /xev . . . ene iv a de; 6 eneiva poznejši, 6 eneiva /govog poznejši čas, eig vov eneiva. /govor v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, 6 črniva ftiog poznejše življenje, ol črniva potomci, to čiteiva bodočnost, fj eig to eneiva doga slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem eke/.evoev avvdv ovvdiafjdvia čneiva dna/./.dv-veafrai. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: čneiv5 ovk oiei q>govxitjeiv; torej meniš, da ne skrbe? xdneiv' exvag; in vendar si jih ene iz e = Eneidi).	[umorila?
En-EKfiaivco še jaz izstopim, pridem za kom (na suho) eg vi. En-EHporjftEco hitim, priskočim na pomoč, pritečem, hitim nasproti. EJi-EKdiddoKco razen tega še (po)učim, še dalje razlagam.
šn-£xSiT]yso[iai d. m. po vrhu še razložim.
sn-Endgopr), fj (en-ey.vge/co) napad, ogledni pohod.
ŠJt-EKsiva adv. ( en’ exeiva sc. .uegrj) onstran, onkraj, na oni strani, na ono stran, preko; ol ex vov enev.eiva enostranski, to enezeiva enostranski kraj, va enexeivd v iv o g na nasprotni strani česa.
eji-exexXezo gl. em-y.e/.Ofiai. in-exeXaev gl. em-y.eX/.o).
En-exeqge gl. eni-y.eigu). tn-EKtieco planem iz (trdnjave), napadem eig viva. en-ExXa>aa gl. em-K/.djito). in-exnXovg, d (skrč. iz enexn/.ooc) odhod brodovja proti sovražniku, napad z brodovjem.
čn-EnzEivoiLai med. vzpenjam se, segam po v iv L NT.
in-EKigEftco — en-ey.it eo). čn - EKftcogsco odhajam za kom (v boj).
sjtsAaoig, ecog, r) naval, napad (konjenikov).
čn-eXavvco (tudi v tm., gl. e/.avvoi) 1.h’, a) okujem z /a).y.ov, obijem, prevlečem z; b) ogy.ov vivi zavezujem 9 prisego, zaprisegam ; c) ovgavidv vodim, peljem vojsko, prihajam z vojsko, grem, korakam proti komu. 2. intr. (pri)jašem nasproti, (pridirjam, grem nasproti, napadam, hodim na vojsko nad koga vivi, eni vi, £Qrl' pirjv potujem skozi puščavo. čn-iArjos gl. eni-hjflb). eji-eXxco ion. gl. e(p-e/.y.v<x). en-skntfjco 1. vzbujam, dajem upanje komu vivd eog. 2. obenem še upam, zanašam se na kaj vi, dog ali inf. en-Ep/daivoo [pt. pf. ep. ijtefi^E^achš]
1.	stopam v, na kaj, /ftovog grem kam; pf. stojim na čem vivog; ndvgav ovi nod’ eneiijidoei ker boš s svojo nogo stopil na domača tla; tudi z a ec. d/dov. 2. pren. teptam z nogami, trpinčim, zasramujem tivh zavd vivog.
šn-£pftdXXco 1. trans, mečem še poleg tega noter, na kaj; ovopid vivi (nadenem uzdo =) pretim komu s svojim žrelom (o Erinijah), yf)g ocovijQa vib /.6yg) ponujam se za rešitelja.
2.	intr. tečem še vrh tega v, izlivam se (sc. vdeog).
iji-spfldzrjg, ov, 6 poet. jezdec, jahač, voznik.
ijis/zoXov gl. emiio/.eiv. kn-epninzeo poet. derem, napadam, zaganjam se, noi/.ivaig vijvbe jddoiv s takim korakom, tako silno med črede.
in -evagi^co poet. ubijem še poleg tega.
EJi-Evdvfia, avog, vd vrhnja obleka, suknja.
Ejt-Evdijva) ion. in iji-svSvofiai oblečem še kaj na kaj NT.
EjiEvdvztjg, ov, 6 vrhnja obleka, suknja NT.
EJi-EVEixai ion. gl. eni-cpegeo.
Sjt-Evirjveov ep. gl. im-vr/vso). rn-svfjvotie ep. (def. pf. 3 sg. s prež. pom.) Poganjam, rastem, ležim na čem, Pokrivam, obsevam tisov g. čn-evtipcpctKco poet. skačem na vivi, Planem na sni viva. s™-evzavvco ep. napenjam črez kaj, vipooe potegnem (napeto) kvišku. En-evzsivca poet. [aor. pass. enevvatisig] opiram; pass. opiram, naslanjam se ba kaj.
En-evrsAkco poet. razen tega še nalagam, zapovedujem. čn-evztivco, -zvco ep. poet. 1. act. pripravljam, innovg napregam, yeiga iztegujem roko po čem. 2. med. pripravljam se na borbo, detika da pobira bojno nagrado.
En-c£dyco 1. iz-, popeljem vojsko proti sovražniku (ki je odrinil iz tabora). 2< intr. razširim, raztegnem bojno vrsto; vq> nkip ngog vr}v.yfjv jadram k. En£§aycoyi], f/ nadaljnje razširjanje, raztezanje y.egcog.
žn-el-Eifu in en-E^ep^ofiai [im pl'. 2 sg. Ejse^(/eiotia, ion. 3 pl. sne^r/ioav] 1. a) odidem, odrinem, vzdignem se, grem Proti sovražniku, napadem koga %wi, eic vr/v pidyj]v, planem, udarim (iz mesta ali trdnjave) sy. vivog in ais.; egycp tl napadam, nasprotujem s (primernim) dejanjem, ravnam Primerno svojim besedam; aneikaiv nastopim proti komu z grožnjami; pr en. vCp gf/jiiavi napadam, izpodbijam; b) preganjam, zasledujem; kaznujem, tožim, nažgi cpovov očeta zaradi uboja, veva, vivi maščujem se nad kom, dohitim koga, vi/ieogiag ,uei£ovg še huje se maščujem. 2. grem naprej, odidem, prirejam obhode, 7.d)gag prepotujem, en’ ooov vjdgig Ka/nflvoeco enegfjktie kako daleč je šel K. v svoji prevzetnosti, cog sni n/.stovov vij vvyy sledim, grem za srečo. 3. pren. a) naštevam, omenjam davsa, obširno razlagam, preiskavam, obravnavam di^fjfzevog, pregledam negi TLVog; b) izvršim, izpeljujem ŠQV(p vl, nav vse poskusim. šn-EŠskavvco krenem s kom, peljem koga proti komu.
En-E^eXEyyog, o potrditev ovržbe.
&n-E^egyd^ofiai med. 1. povrhu storim še kaj vi. 2. poet. ubijem, uničim iznova Innsag. tn-E^Egyop.aL gl. en-tgsipi.
Sjz-sŠEzaoig, eoog, y ponovno pregledovanje.
čjz-e%£vqloxco ion. povrhu še iznaj-dem vi.
in-E^rjg ion. — sip-egr/g. insi-oSia, vd (sc. lega) žrtve pri odhodu ali pred odhodom vojske proti sovražniku.
kn-E^oSog, y odhod (proti sovražniku). čjz-BOLna ep. 1. podoben sem, zlagam se, dopadam, ugajam o (rog ol v’ en-eoiKsv ki je njemu primeren, prav. 2. impers. s plpt. insoizei primerno je, spodobno je, pristoji, spodobi se vlvl, Viva z inf.
EjZEJtitifiEv, ijiEnXrjyov gl. nsitio) in nbjooco.
in-snkcog gl. eni-nkeco.
IjiEnoitieL gl. neitico. insnovtisi gl. ndoyoo. šnsnzags gl. em-nvaigeo. šjz-enzazo gl. sni-nšvofiai. ensnvazo gl. nvvtidvof-iai.
Eje-EJteo gl. sep-sneo. inegaaaav gl. negaco. in-Egyd^ofzai med. obdelujem (tujo) zemljo.
kjisgyaoia, y 1. protipostavno obdelovanje tuje (svete) zemlje. 2. medsebojna pravica, da posedujejo in obdelujejo zemljo sosednih državljanov.
EJi-EgeiSco [aor. enegeioa] ep. naslanjam, upiram, porivam, potiskam (z močjo) sg vi; napenjam (vso moč) Iv5 dn-eketigov.
En-sgsipco ep. (v tm.) pokrivam, spravljam pod streho, (se)zidam. En-Egfjaofiai, šn-Egsotiai gl. sn-eigo/,iai. žn-egvco, ion. sn-Eigvco [aor. inegvaa, ep. šnegvooa tudi v tmezi] 1. act. ep. za-, pritegujem, potegujem za seboj; ovykyv postavljam na čem. 2. med. ion. mečem kaj na sebe, oblačim si kaj vi.
en-£Qyop,ai med. [ep. fut. ens/.evoouai, aor. snrjkvtiov] 1. a) prihajam, pri-spem, (pri)bližam se, pridem, stopim 66/j.ovg, eig vonov, obiščem dygov,
vaovg; ipdzig kroži, se razširja med ljudmi, dospem h komu nvi, tiva; ij eavotegov irrektiovaa yvvi) druga žena; tudi o času vvg, 'Okvfzma; oigcu šmj/.vtiov so se povrnili; b) pri-, nastopim (kot govornik), stopim pred koga, nastopim pred srci Tiva;
c)	zabredem v kaj, eig ).oyov otaoiv sprem se; d) obide, loti se me (želja, spanec itd.), zaloti me, iznenadi me vnvog v iv d in nvi, pride mi kaj na misel, obide me misel, mika me vivd, nvi, zoiavta ).šysiv, ntagsiv. 2. a) napadem, vderem, tr)v zčbv ns-/.ag v sosedno deželo, nvi koga, avyev’ žmjkvtie je oprasnila tilnik;
b)prehodim, prepotujem uokkrjv yal-av, oorjv yobgav, ayxea; c) hodim po čem, črez kaj (Tuk. 3, 23.); o reki: razlijem se, poplavim ti; d)razložim, izvršim, storim toodde Jioks/zop.
šjt-sgcozdco, ion. šn-Eigcozdco povprašujem še ti, tov tisov, tiva negi ti-vog (bogove, preročišče); NT povprašujem po kom, vprašujem koga, iščem, zahtevam, preprosim tivd z inf.
ijtegcoTTjfia, ato g, to, i vprašanje, potoži. ijieigcbvrjfia in j izvedovanje;
Ejisgcbzrjoig, ecog, j NT obljuba, ion. ŠJieigcbzrjoig, z) I zagotovilo.
EJt-EG- gl. SJZ-SIO-.
Eji-soav gl. sn-sifju 1.
EnEG^okir], 7) ep. prazne besede, puhlo besedičenje, predrzno govoričenje.
irzeo-flokog 2 (sizog, ftd/J.co) drznih ust, zbadljiv, predrzen; brbljav.
čjz-Eotiico zraven jem tivi n.
EJC-SOJIE gl. šcp-ervco.
EJl-EGGEZai ep. gl. ETC-ElfZl 1.
sn-soovzai gl. em-aoevco.
EJi-ECEiog, ion. ijtezEog 2 in 3 in hn-evrjaiog 2 kar traja celo leto, (vsako)-leten.
EjtszTjg, or, 6 poet. spremljevalec, služabnik.
sn-Ezr/aiog 2 (stog) kar traja celo leto ■/.agrcog.
EJtEV gl. S JVC).
EJi-svtiijvco poet. vzdigujem (roko).
srt-BvgioKco ion. -= hp-svoicr/.O). .
EJz-svcp7]p,Eco ep. poet. 1. pritrjujem, odobravam, prigovarjam, glasno
zahtevam. 2. govorim srečo pome-njajoče besede; rcaiava (za)pojem pesem (za srečen uspeh).
sji-Evyofiai d. m. [augm. sjzrjV- in sjtsu-] 1. a) molim, prosim razen tega abs., znvi koga, ’0dvorja voozijoai da bi se Odisej vrnil, zaode htdg molim (šepečem) te molitve; b) izprosim si kaj, želim kaj -/.aztiavsiv, želim komu kaj (hudega) natisiv. 2, a) hvalim se, baham se, ponašam se, silno se radu-jem abs, nvi s čim, nad kom (premaganim sovražnikom); b) slavim, poveličujem, "'Ao/og nazgid" č[ifjv A. kot svojo domovino.
sn-Evcovi^co v ceno prodajam, zniža-vam cene.
EJtEcpvov gl. q>evoj.
Čjzeq}gadov gl. (pgd^oo.
EJi-sftgaov gl. Em-ygavco.
eji-e%co [fut. sep Ega, Ejuoyf]oco, nor. krceo-yov, poet. ejtsoyetiov, ep.pipf. pass. 3 pl. ŠJVcbyaro\ in čjt-ioyco I. act. 1. trans.
a)	imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam pianov, oivov, xozvXr)v; nodag nvi postavljam, polagam na, licrcovg vodim (nasproti), tivd imam pred seboj, stojim komu nasproti Kogivtiiovg;
b)	pri-, zadržujem ysiga, pritegnem fjviav, oviram, branim, ustavljam tivd tivog, inf s ebots, inf. in pur), mudim tiva, odlašam, zavlačujem to rc/.siv, ovufiov/.Eveiv; £zjpiiav iz-pregledam, odpustim, tivpiov tivog vzdržim se česa; ai zzvkai emx>yato vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj zkadoi yfjv, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor yd>gov, pokrivam, dnooaov sneoye nvgog /z sv o g kakor daleč je segal ogenj, oxooa šrceoyov kamorkoli so prišli, Kvgtjvaiovg dajem delo (opravilo), pioyog znsysi fzs tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, koyov ^corjg držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, ygovov slg trjv ’Aoiav ostanem nekaj časa v Aziji NT, emay<bv oki-yov yoovov fjxe prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim
0česa, neham nvog, negi uvog odložim kaj, počakam; c) grem nad ko8a, napadem, pritiskam na eni, *arri nva, v avg sni uvi plove proti ^°ihu, vderem, priderem oy/.og; obra-tiatn svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na uvi NT; nameravam sklenem, mislim; vi uoi 0)o eneyeig; kaj režiš tako nad me-n°i •' d) zadržim, zamolčim (svoje Mnenje); vladam, sem, trajam vuyj], Nastopim azorog, nastanem oeio/Aoi, "■l’s,uog veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim im; c) Zamašim si tora. 2. a) obotavljam Se> mudim se; b) ponujam.
Ejl">]fldco ion. ----- ecp-ijrldoj.
En-yfioXog 2 ep. poet. deležen, kdor Je kaj dosegel nvog-, ovz enrjfio/.og 'igevmv kdor nima čutov v oblasti, kdor se ne zaveda, o v yiyvop,ai enr/-PO/.og ne morem dobiti.
En-yyxevideg, cor, al ep. deske, bruna ak grede, ki so bile po dolgem Pribite na ostenek ladje, tramovi. SnVyogeco ion. govorim proti komu, °čitam komu kaj uvi n. ft-ijcv ep. gl. en-ei/u k 8?r-»;£ravog 2 ep. ki je za vedno, sta-^en> trpežen, neprestan, obilen. — Jtdv. imjezavov neprestano, obilno.
™-piev ep. gl. en-eipu2.
Sn-7jHav ion. gl. e(p-ir)[u.
E7t-j]L§a gl. šn-aiooco.
SnVHoog 2 (šn-azovco) 1. ki vleče na uho, ki posluša, ki usliši, poslušalec.
ro enipzoov kraj, s katerega se. ln°re slišati, slišaj, eig knrjzoov na slišaj.
^JTyA.vyd£opai (eng).vg) med. 1. (ob)-senčim, skrijem svoje, to oipevegov Sv°jo osebno korist. 2. skrivam se Za koga nva. n-fjhvd-ov gl. šn-egyop,ai. n-yA.vg, vdog, 6, i) ion. [a. pl. eng/.vda] ’n čnsZvzijg, ov, 6 (in-ij/.vdov) l.adi. Priseljen, došel, tuj. 2. snbst. priselje-nec, prišlec, tujec.
S:nyXvai7], 1) ep. začaran j e, uroki. EJZ-rjp,Egog 2 = šip-rjpiegog. en'Vpoi/3og 2 (dueiSm) ep. kdor se Menjava; 6yi]eg dva nasprotna za-Paha pri vratih, ki sta se pomikala
drug preko drugega, prečni zapah, /iTčoveg obleka za preoblečenje. en-t]fivco (v tm.) ep. prikimam, priklanjam se. ejzrjv (snel av) gl. sredi’, sjt-rjjivco ep. ukarn komu nasproti, glasno pritrjujem.
in-r/gazog 2 (egdeo) zaželen, ljubek, prijeten.
sjv>]QEd^a) 1. (enrjgeia) pretim komu uvi. 2. žalim, zasramujem, NT obrekujem, stiskam; grdo ravnam s kom, razžalim, škodujem, delam krivico komu uvi, (tig) uva.
En-rjgsia, ?) (gl. dgeu}, "Aggg) žuganje, grožnja, sovražno (grdo) postopanje, razžalitev, zloben namen, zar' en-r/geiav s pretnjo, osorno. in-rjgEZfzog 2 (soer,udi’) ep. 1. ki vesla, ki je pri veslih. 2. z vesli (opremljen), veslat, vrjeg.
EJi-t]QE<prjg 2 (igecpco) ep. pokrivajoč, viseč nad čim, strm. in-rjgrjg 2 (čosvpbov) z vesli opremljen, veslat, oveslan ze/.gnov. sn-rjgas gl. šn-agagiazeo. sji-fjaav gl. en-eifu2. snrjzrjg 2 ep. dobrohoten, prijazen, razumen.
sn-rjzgifiog 2 (rjvgiov) ep. gost, pogosten, drug za drugim, trumoma. snrjzvg, v o g, tj (enijvr/g) ep. prijaznost, dobrohotnost, blagohotnost. sn-rj^eco poet. odmevam, razlegam se. kni [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. oni-(o)ijev, dniooco] A. adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, eni de razen tega; za imenom eni. B. praep. I. z gen. 1. krajevno a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, sni yrjg na zemlji NT, eni vr/cov, en’ m-umv epegeo, eni tov ngoaoveiov v predmestju, ->) vavg čn’dyy.vgča>r og-/zei ladja je na sidrih zasidrana, eni rmv nrjyčov pri studencih, s ep ’ in-nmv na konjih, al eni Aipivov vf/ooi poleg Lemna ležeči otoki, rd e ni Qg<jzr)g pokrajine na meji Trakije, eni /.lagvvgcov pred pričami, eni ngoo-no/.ov ,utng naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja elvai, /is vese, zaitjadai, sanirat, zarazeiodai, gevco eni rovnov zado-
voljen sem s tem; eni vooov 'eyexar f/ nohg se nahaja v stiski, eni gvgov
dy.gr/g gl. dy.gr/; eni ovogavog v ustih, eni fidvov na mestu, kjer se govori o trnu, evyr/v eyovxeg kep' eavvčbv imeli so obljubo na sebi, egyogar eni vecpeitov prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam ? pri glagolih premikanja:	v, na, proti,
ecpevye eni žagdecov proti Sardam, eni yrjg y.avaninvco, ecp’rnneov fldv-xeg, egvco vr/a en’ r/neigoro na suho, g eni Bafivlarvog 666g proti Babilonu, eni ‘A/dvr/g [hfUr/udvog ležeč na postelji; premeni ocpecov avvdrv fla/.o-gevor so vzeli stvar sami nase, ai eni vovvov ngdgeig čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. časovno : za časa, za vlade, ob, med, en’ eigr/vr/g za časa miru, eni Kgoioov agyovxog za Krezove vlp.de, oi ecp’ fj-gtov naši sodobniki, eni rtih' r/geve-geov ngoyovcov za časa naših prednikov, en’ egov ob mojem času, eni xr/g vegani gr/g med obedom, eni no-vr/giov med pitjem, eni -/.rvdvvov za časa nevarnosti, eni vcJrv ngdgtcov pri delu. 3. preneseno : a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, eni vovvov ovvoga viilegai imenujem po, droga yiyvexar gor eni vrv o g imenujem se po kom, eni vovde zaradi sledečega dejstva, i/ en’ ’Avxa/.yddov elgr/vr/ ki se je sklenil z A. posredovanjem, en ’ d).r/rjeiag ovdegrdg proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, oi eni xcov ngaygdxcov uradniki, ki opravljajo državne posle, or eni v dr v on/.cov vrhovni poveljniki hoplitov, ecp’ ov exdyrhr/gev črez kar smo bili postavljeni; 6 eni vod y.orx(bvog komornik NT, eni noi-?.cbv oe y.avaoxr/o(0 črez veliko te postavim NT, oi eni ra'o g nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: eni vevvagcov po štirje, ecp’ evog po eden, posamezno, drug za drugim, ecp’ eavvov zase (nezavisno, samostojno), avvi/ ’ <p’ eavvr/g sama zase (sama na sebi), or/rj ecp ’ vgeicov tiho zase, en’ecovvcov draXeryovxar govorijo svoj poseben jezik, oiy.eo), ergi en’e- j
gavvov prebivam sam, sem nezavi-sen, samostojen; eni zepcog na krilu, drug za drugim, eni gevebnov na čelu, v sprednji vrsti, eyevovxo to gevconov eni xgiay.ociarv v ospredju je bilo 300 mož, xoryog rjv eni 6’Ax6) nMvftcov to evgog je bil osem opek širok; z ozirom na, glede na, eni vdov dde/jpojv, aio&dvogar, ogdeo sni vrvog vidim na (pri) kom, eni no/.~ ?.ebv ogdeo na mnogih zgledih (slučajih), to ecp’ eavvdrv ngoogebgtvoi kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: en’ iorjg enako, na isti način, en’ 'iorjg eyer nekaj je v ravnotežju, eni xrjg dhyi)eiag v resnici, ovd ’ eni agrngebv /,6ycov niti najmanj, ernov eni ogy.ov rekel sem pod prisego, en’ ejjovoiag neovirano, svobodno, eni onovdr/g = onovdaicog-II. z dat. 1. krajevno a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, eni yd'Ovr na zemlji, eni voZg onhorg v taboru, eni Hvgcug pri vratih, eni rep degrči) y.ega na desnem krilu, eni xekevxfj xov ftiov yryvogar (sigi) sem blizu smrti, oyyvy en’oyyyr/ hruška za hruško (dozori); eni Tgoia neg-yaga grad v Troji, eni vij yebgr/ v deželi, oi/.eco eni 0a/.dvvr/ ob morju, eni vovvcg poleg, razen tega, eni totto«g nato, zatem, eni vrvi tip1 sem za kom, or eni ndorv zadnja četa, oi eni vovvorg oni, ki so z_a njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, eni yair/ zcinneosv, eni T(! na zemljo; exjjaivco eni grp/givt na obal, eni cpgeoi di/y.e v srce; posebno v sovražnem zmislu: 'eyco innovg, gr jle/.og ustrelim na, oggdogtu eni xrvr grem nad koga, ovvrovr/gr vrvet eni xrvr naščuvam koga proti komu, gyyavdogar rt eni xrvr, gdyj/ sovi eni xrvr boj je proti komu. 2. časovno: po, med, pri, (takoj) nato, eni vVAti ponoči, eni var deinveo pri, med obedom, eni vij y.v/.r/.r pri kozarcu, eni xovvco nato, det en’ rjgavr vsak dan, dan na dan, vedno, en’ e|ep7«0-gevoior rjxoo po dovršenih činih, eni vovvorg nato, zatem, eni ovvveleia rtih' alcovcov na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. prene-
285
ini
eni
seno a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, za-v°ljo, z ozirom na, posebno pri glagolih, ki izražajo dušno stanje, n. pr. cy-7m, yelaco, Oav/utCo), nao/co, /aigco rim; e m rovrco (rovroig) v ta nanaen, v to svrho, eni girj alrici iz enega vzroka, eni rop zegdei zaradi dobička, eni ooi nolld enaftov za-vpljo tebe sem mnogo trpel, eni Vl'fV za zmago, za stavo, eni rop leyei T«^e; čemu pravi to? eni '/dogr) Za boj, eni drjlriaei da bi škodoval, v Pogubo, en’ dyaDdp v korist, eni mapolij zf) egi) da bi me obrekoval, niorei zavoljo vere NT, gavi)dvoj eni re/vr/ zaradi umetnosti, fj eni Tok nengaygevoig ddojia sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, eni Tot; r)yyelgevoig vsled tega poročila, f-y door/f) da bi pomagal, eni fia-Varop v znak smrtne obsodbe, eni dio-do) Za plačilo; en' doyvgcp za denar, eni rim dl) lavo borim se komu na čast, eni Aecavidrp eoravcu Leonidu na čast, eni Ilargozlop necp-Vev, /£ya> eni uvi govorim (umrlemu) ria čast; sep’ fjgiv elgpzcbg zvgel o nas je to govoril, rd eni ooi zazd tvoja hesreča, rogov rtihjgi eni rim z ozi-r°hi na koga, za koga, zalem en’6-vpgari narod g imenujem po očetu;
eni mm živim od česa; b) pod P°Bojem, eni roiot avroioi pod istimi pogoji, ecp’ q>(re) pod tem po-fojem, da, ecp’olg = eni rovroig, d,
e.ni rovroig pod temi pogoji: c) po-monja ceno: za, po, en’ ovdevi za pobeno ceno, eni noacn av ng de-§airo koliko bi pač kdo dal? eni de/dloig rozoig (daveigoj) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: 9oy0g eni ipovcp umor za umorom, nngav’ eni nrjgaoiv nesreča za netečo, d/./.a re no)j.’ eni rfjoi razen teh, ini ril) d e dveonj za njim, dvi-cvagai, dyooevco eni mm nastopim, govorim za kom, eni rovrco razen tega, rd ini rovroig bodočnost, eni ttdoi ndgeigi povsod; e) izraža pred-stojništvo, odvisnost, poslovanje: oi sni rovroig ovreg ki so imeli nadzorstvo nad njimi, eni roig nodyga-
oiv elgi vodim državne posle, en’ aorti) noim spravim pod njegovo oblast, eni rib adelcpop eigi sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, en’čgoi eomv v moji moči je, od mene je zavisno, rd en’ ezeivoig elvai kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, 6 loyog eni rco drjgo) narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. krajevno na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, fiaivco ini nvgyov, avaftaivco eni rd o nog, dvanijdd) eni rovg innovg na konje, oevogai en’oi-zovg, el g’ eni vavv k ladji, ddog cpegei eni žovaa drži v Suze, žalečo eni deinvov na obed, ini de^ia, ini dogv na desno, in’ agiorega, in’ aonida na levo; leyo> eni nva h komu, eni noda dva/cogeco polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= eig): ineori) ini rdg Dvgag obstal je pri vratih, ndgeigi ini rov rdcpov; iz rov eni Marega od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, in’ ivvea zeiro ne).el)ga, nagereraro ») racpgog ini dcbdeza nagaodyyag, ogaco, levooco, nleco eni novrov, dgdzon’ ini vidra daipoivog po hrbtu, zleog navrag in’ avD-gcbnovg med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, sigi, nolegeco, oroarevco eni mva, ftaoilevco eni nva kraljujem nad kom NT. 2. časovno: do, za, in’ i)d) evdo) do zore, ini /oovov nvd (za) nekaj časa, ini dingov za dolgo, ini nolvv /govov za dolgo časa; iip’ooov dokler, ini nlelov dalje NT, eni deza m? deset let. 3. preneseno: a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ini dirjzooia do dvesto, icp’ ooov kakor daleč, kolikor, ini rooov do te velikosti, ini gaz.gov, ini nolvv daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, eni egya rganovro pričele so delati, eigi ini Drjgav pojdem na lov, in’ avro ye rovro ndgeogev ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ini nav eg/ogai, acprzvovgai vse poskusim; eigi ini fjovi’ pojdem po vola, negnco icp’vdcog pošljem po vodo, ini cpogfiijv i§eg-/ogai grem si iskat hrane, eni rov Kegftegov zaraftaivcn da pripeljem
Kerbera; c) adverbialno: ml ot&ffprjv po merilni vrvi, m' 'Igo. enako, neodločeno (o bitki), ml jvAsiov ovy dy.rjy.oa več nisem slišal, ml ta ys-Aoiozega maivio) porogljivo, vd mi os kolikor se tebe tiče, tdjvi tr/v y.b-grjv kar se tiče deklice, tog ml to jio/.v večinoma.
eni 1. gl. mi. 2. = meati, msiai gl. m-sipi i.
in-iaAAco [aor. (tudi v tmezi) mir)/.a] dopošljem, pošljem za kom ovgov, mečem na, yslgag rt rt segam (z rokami) po, iztegujem roko po, deopov zwi nadenem vezi, egya povzročim, izvršim.
em-aAfievog gl. sip-d/J.opai.
^EmdAzrjg, sco, 6 ion.	'E (pid/, vi] g iz-
dajalec pri Termopilah. * em-avdavco ep. = š(p-avddivco. en-idyco ep. (tudi v tmezi) ploskam, glasno pritrjujem, vpijem na koga, vriskam nasproti komu tivi. im/3d'&ga, i) (mi-jfaivof) most, ki se da dvigniti, naskočna (bojna) lestvica.
enifiaffgov, to ep. br o dnina, voznina. sm-jjaivco [gl. flaivoj, ep. praes. inf. miftaivepev, aor. cj. 1. pl. mijfeiopev (-ftfjopev), inf. šmjffjfievai, aor. mixtus mejdfjoeto, imper. mififjoeo, trans.: inf. fut. mifhjospev, aor. mefirjoa, cj. mi-jhjoofzai, -jf fjGEts, imp. mifirjooi’] 1. intr.
a)	stopim kam, na kaj, v kaj, grem na, hodim po Ijuzcov, dingov, večbv, yair)g, vavoi, tivi NT, A.sipobva, yrjv, Ihegiav pridem, preletim, ml tfjv vfia, ml tr)V /jbgav, si g ti NT, ml vetbg, mšflrjoav tov zeiyovg splezali so, popeli so se na zid, stg tov ’Q-y.savov vozim se po; b) sovražno: tivi grem proti komu, napadem; prem: zadene, zgrabi me kaj (nesreča), pride kaj črez mene n go g tiva, jih]-/)) Aid g as; c) dosežem, pridem do česa aoipiag, dvaidsirjg vdam se nesramnosti, sem predrzen, (nesramen), evoefiiag hodim po poti pobožnosti, sem pobožen, svqvgoovvrjg obrnem se k veselju, postanem vesel, Sd^rjg ovnov' tfjGiV mifidvzsg nikoli se nismo tega nadejali. II. trans. 1. storim ali pustim, da stopi kdo
na kaj tivd ijuuov, popeljem v (do* movino) Jiatgrjg, spravim na JivgfjS> peljem k časti, povzdigujem do slave evy./.sir)g, dovedem do pameti oaoipgoomnjg. 2. vevgdiv napenjam. ini-fldAAco (tudi v tmezi) I. act. 1. trans-
a)	mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj ti tivi, y.giy.ov natikam (obroč), skavtov šg to jvvg vržem se v ogenj; ipdofi/.rjv voip švrkam z bičem po pameti, tov 6ay.vv).ioV pritisnem pečatni prstan; NT yeiQa (mi) tivi polagam roko na, sntjjEi' pa mi tivi prišijem; b) nalagam davek (pogov, <pvyfjv epavtip nalagam
pit)v, Avjvtjv, y.ay.d\ c) omenjam, imenujem y.ay.ov. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; ■/.vpata si g to n/.oiov valovi so drli v ladjo, sjiijia/.ihv szAais ko se je tega spomnil, je jokal NT; b)impers-miftdAAet poi pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; to mifld/./.ov (pegog) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj svd-giov; z inf. nameravam dgy.ovg AvsiV-2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj y.d>ag, lotevam se česa, togotai sju[h[E/.ijpšvoi na strel pripravljeni strelci; b) ji/.6yov /M' taiai vpletam si v lase, dov/.eiav jemljem nase, y.h)govg mečem kocke, žrebam.	[NT-
šni-/3agea> obtežujem, nadlegujem tivi Iniffaoig, sco c, fj (mi-ftaivto) prihod, dohod, napad, mijlaoiv noiovpai sE tiva skušam priti komu do živega-£ni-f}dox(o ep. spravljam v tivog. šnifiarevco 1. stopam v (na) kaj, opiram, naslanjam se na kaj tivog-2. služim kot pomorščak, sem P°' morščak.
čmfldzTjs, ov, b (mi-jlaivco) kdor na kaj stopa (na konja ali na voz), jezdec, pomorščak, popotnik, sAs-cpdvtcov vodnik.
imftarog 3 in 2 do-, pristopen, yQv' oiio podkupljiv.
enifleiopev, -fhjopcv, -fifjpevai gl. s^t-flaivo).
oooc, 6 (em-flaivco) ep. jezdec, borilec na vozu; ovcov merjasec. Eni--flifid£a> pustim, da vstopi kdo na kaj, vkrcam na ladjo žm vavg; NT Posadim na kaj eni vi.
Eni-(hoco [aoz-. enejdicov] do-, preživim, vivog živim za časa koga. ^-/JAejrco gledam, oziram se na koga, viva NT, eig v iv a; ^r)Xq> vivi zavidljivo gledam, zavidam komu kaj.
EnifSfo]tia, avoc, vo (eni-fldAAco) 1. preproga, odeja. 2. NT krpa, zaplata. E^ipXfjg, Tyrog, 6 (em-ftd/./.o)) ep. zapah,
zatik.
Eni-/dodc0 [gl. ftodco, tat. med. ion. eni-P°’)ooluai] 1. act. a) pokličem, vpijem ria koga Tuvi, NT kričim z inf.: b) razkričim; pass. pridem v slab glas. 2- med. a) prizovem, pokličem na Pomoč; b) zaženem bojni krik, zakričim.
^^ofj-d-sia, fj pomoč, pomaganje. Eni-poryd‘eco, ion. -jicv&Eco prihajam Pa pomoč, pomagam vivi, eni v iv a. Eniporj/ia, avoc, to (eni-jdodco) poklic, poziv.
^ifior/rog 2 razvpit, na slabem glasu. Eni(doXfj, fj (eju-fld/./M)) 1. metanje, X£iQd)v oidi/gcov pritegovanje in osvo-jevanje sovražnih ladij s kopikami. 2- napad, načrt, podjetje, naklep, osnutek. 3. kar se na kaj meče; a) nUvftcov plast, sklad, vrsta; b) odeja, 3 ogrinjalo; c) kazen.
Eni-fiovKokog, 6 ep. pastir, govedar, volar.
En^ovXevfia, avog, vo (ecu-[lov/.sva) 1'zvijačni ali hudobni naklepi. 2. zalezovanje, zaseda. 3. napad. E}JllfiovA.£VTfjg, ov, 6 poet. zalezovalec. £nt--{iovl£vco [fut. med. s pas. pom.] 1. act. in pass. a) kujem hudobne naklepe, namer jam ali snujem kaj zlobnega; zalezujem koga, prežim na koga, strežem po življenju nvi; pass. preganjajo me, zalezuje me, žuga mi kdo, eni^ovXevffeig dvt/oed)] lz zasede je bil ubit; b) snujem, nameravam, delam na kaj, imam v mislih vi, vivi, z inf.; hrepenim po vvQavvi6i; s oncog prežim, čakam na Ugoden čas. 2. med. premišljujem,
preudarjam pri sebi, snujem. ljii-fiovXf}, fj zalezovanje, zvijačen naklep, zaseda; e| enijdovki/g namenoma, zvijačno, prekanjeno. eni-flovXog 2 (ftov/n)) zvit, lokav, prekanjen, vivi proti komu.
Ijii-flpifico 1. razpihujem (ogenj). 2. učinim, da se razlega. emfipZfdfig 2 poet. težeč, težaven, nadležen.
tHi-fipZftco [aor. enijdgioa] ep. 1. pritiskam na kaj, težim kaj; padam z vso težo na kaj. 2. pritisnem, pri-derein s silo noXe/iog; cbgai vplivam blagodejno na kaj, pospešujem. emjdpovvrjvog 2 poet. brezumen, v nezavesti, omamljen.
Erti-paiffea) ion. — eni-florjifeco. Ejti-ftcboofiai ion. km-flofjOOj,iai. čm-fkoTcog, ogog, 6 (/9doxco) ep. pastir. ini-yaiog 2 ion. in iniyeiog 2 na zemlji, zemeljski, posveten NT. ejii-yafi^Q£vco vzamem ženo po rajnem bratu NT.
eniyap.ia, fj vzajemna (medsebojna) ženitev državljanov dveh držav (gl. lat. connubium).
£jii-yajiog 2 dorastel za ženitev. £ni-yavQoojiai pass. prevzeten, ponosen sem na kaj, sem razposajeno vesel česa vivi.
ijzi-ySovjzeco ep. = ijii-Sovneco povrhu zagrmim.
eni-y£iog 2 gl. eni-yaioc. ejzi-y£Xda> [tut. eniyeXdoo[uu\ smejem se čemu ali pri čem, rogam se, zasmehujem, zasramujem vivi. 'Eni-y£vrjg, ovg, 6 Sokratov učenec. £m-y£paipco počastim, nagradim vivd. im-yiyvofiai d. m., ion. ejn-ytvofiai 1. nastanem, rodim se pozneje, živim za kom vivi, oi eniyevof.ievoi potomci (= vo eniyevdpievov yevog); vd eni-yiyvopieva novejše tvorbe ali uredbe, vov eniyevofievov ffegovg sledeče poletje. 2. a) prihajam zraven, približam se, začenjam se, nastopim, pretečem, ’/qovov šmyiyvojievov tekom časa, črez nekaj časa, eagog oj gr/ se (pri)bliža, vi)£ eneyevevo noč je nastopila, znočilo se je, vdcog, vevog emyiyvevai začne deževati, diojgei začenjam zasledovanje, vovog ene-
yevevo jug je potegnil NT; slično tudi o drugih vremenskih prikaznih; b) o nezgodi, ki koga zadene: dogodim se, pripetim se, zadenem ovucpoga, ve-gavci, olg dgyopevoig\ začetku; c) sovražno : prihajam nad koga, napadem vivi zato. vcovov. em-yiyvd>Gzco, ion. -yivcbaxco [ep. 3 pl. ej. aor. eniyvcb(ooi\ 1. natančno zopet spoznam, v iv d vivi koga na čem, opazim, uvidim, s pt. eneyvco ipavcov spoznal je, da . . . 2. zraven še izmislim, sklenem (še k temu) kaj vi vivi, vi negi vivog. 3. priznavam, čislam, spoštujem NT 1. Kor. 16. 18. sjii-yvdpjixco upognem, ukrivim, zavijem dogv; zrjg krotim srce, uklonim se, vdam se, ndvvag pregovorim, preobračam, vdov vodim, ravnam. EJii-yvcb{icov 2 1. razsoden; subst. 6 razsodnik. 2. nadzornik (svetih oljk v Atenah).
sjziyvcooig, ecog, f) (em-yiy venozen) spoznanje, poznavanje, ov zav' emyvcooiv ne po razumnosti NT.
Eju-yvcocooi gl. eju-yiyvcboz(o. lniyovoi, ol (sm-yiyvou,(u) potomci sedmih junakov, ki so padli v boju proti Tebam.	[stegno, ledje.
£jti-yovviq, idog, i) (yovv) ep. bedro, ETuygd/35rjv at/v. (esu-ygdcpoo) opra-snivši, oplazivši.
sniygafifia, avog, vo napis, nadpis. £jiiygacpr), f) 1, nadpis, napis. 2. po premoženju določeni vojni davek. EJii-yQd<pco 1. act. in pass. a) ep. o-prasnem, obrazim, na lahko ranim yooa vivog, vivd vi; zaznamujem z vrezanimi znaki zlrjgov; b) (na)pi-šem, zapišem v kaj eni zagdiag NT, (na)črtam na kaj vi vivi, napravljam napis ali pesem, vivi na koga; c) vpisujem. 2. med. (na)pišem, (na)-slikam si, podpisujem se kot tožitelj;
b)	dam se vpisati; c) izberem si, no/.lov g no/.ivag Lnsyod.iiw.vvo mnogo (novih) državljanov so sprejeli. £jit-yQvjiog 2 nekoliko upognjen, krivo-kljun, z orlovskim nosom. Eju-dazgvco zraven plakam, jočem se nad čim vivi.
Ejiidapvog, '!} primorsko mesto v Iliriji, sedaj Durazzo (Drač).
EJii-Sdfiog 2 dor. enidrjpiog. Enidavgog, r) mesto v Argolidi. " adi.Emdavgiog 3, preb. oiEjiidavgioi-sjii-ScnpiAsvogai (da\piXi)g) d. m. povrhu še dodam, dajem še obilneje vivog vivi; yvvaizag povrhu še prepuščam. Eju-Ssdgopa pf. k em-vgeyco.
EJti-derjg 2, ep. ion. EJU-devr/g 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa vivog, Xco[h)g zai aio/eog ov z emdeveig (sc. eove) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, iva firj vi d izr/g emdeveg sXVa^a da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, jUi)g na moči, (Ur/g emdeveeg ei/.isv 'Odvorjog slabejši smo nego Odisej; noXXov d’ šmdeveeg rjgev bili smo mnogo preslabi. Ejti-dEizvvfii in Eni-SsiKvvu) [aor. ion. srcedega] 1. act. in pass. a) pokažem, razkazujem zdXXog, kažem, postavim na ogled, predstavim koga viva vi vi, egavvov Uaggovvva kažem se srčnega;
b)	dokazujem vivi vi, vrjv aiviav, ft>5 didazvov eoviv r/ agevi), acc. pt., oia eh) i/ anogia; c) razjasnjujem, razlagam, razpravljam; d) opisujem, upodabljam, deklamujem, sporočam-2. med. a)(po)kažem se s čim, ovgct-vov pokažem svojo vojsko, objavljam, pokažem, kaj znam Xoyov, nai-deiav, eig dizaioovvgv odlikujem se v pravičnosti; b) dokazujem, izkazujem, predavam.
EniSsimizog 3 kdor se kaže, ponaša; o govorniku: z bleščečim govorom, gizdav, lepobeseden. imSsiv gl. ecpogaco.
Ejcidsi^ig, ecog, f), ion. sniSs^ig, tog 1.kazanje, pokaz, razkazovanje, slovesni nastop, ogled vojske; eg eni-de^iv dnizevo prišlo je ljudem pred oči (= ljudje so izvedeli), enidei^v noiovgai pokažem svojo moč, priznavam , snidsigiv Xoycov noiov/uu imam sijajen (lep) govor. 2. a) dokaz, enidei^iv noiovuaidokažem; b) poizkus, kot vojaški t. t. snidsigiv en-oiovvvo (vojaki) so napravili navidezen napad. em-dizavov, vo desetina.
ni-deMOfiau ion. em-de/o/iai. EJll-Se^L0g 2 desen, snideta na desni 3(strani), ugodno, na desno. ftide^ig ion. = kmdei^ig. ni‘-SeQ)tofiai d. p. ep. pogledam, gledam na.
čm-dEvrjg 2 ep. em-deijg.
E7Ci-devop.ai d. p., at. sni-deopai 1. pogrešam, potrebujem, sem brez česa Vu’bg. 2. sem slabe j ši, zaostajam za kom v čem vivog vivog.
Eni-8eyogai med., ion. EJii-denogai po-Vl'hu še sprejemam vivd, NT sprejemam (gostoljubno).
^t-deco1 [fut. emdrjoco, a or. šjredijoa, Pi- -dedep,ai\ 1. act. za-, privezujem, obvezujem (rane). 2. med. privezujem kaj, sni vi na kaj.
Eni-8eco2 povrhu še potrebujem, pogrešam česa, pri števnikih emdecov Qlanj kot, /Avgidg emdeovoa yiXiddog = 9000.
šni-drjAog 2 očit, jasen, viden, znan, 'du.oyv /n) šmčrj?.og slvai volg aEXXr]Oi Zeleč, da Grki ne bi spoznali njegove nakane.
Eni-6?)fi£co, ep. sni-SrjpEvco (dij/j,og) 1. Prebivam med narodom, sem doma, Prebivam v mestu, vračam se v domovino sz vij g dn:od))iuag. 2. prihajam kam kot tujec, živim v tujini Ev Aazsdaipiovi.
Eni-dy/j,iog 2 (drj/.iog) ep. ion. 1. med ljudstvom, domač(in), iro/.sjuog (do-toača) državljanska vojna, šmdrjfMog ehu bivam doma, v domovini. 2. tisti, ki je prišel iz tujine, kot tujec Priseljen.
Eni-dT]fuovQyoC) oi nadzorniki državnih oskrbnikov, ki so vsako leto nadzirali uradnike v dorskih naselbinah. ^C-Srjpog 2 poet., dor. ini-Sdfiog med Zarodom razširjen (pavig. Eni-8ia.j$aLva> 1. prebredem, preskočim Za kom (tudi jaz) v iv L 2. grem proti sovražniku črez kaj vacpgov. EJli-8iayivcbaxco ion. še enkrat (iznova) premislim, preudarim.
Eni-8iaiQEOfiai med. ion. razdeljujem med; a or. emdieiXovvo nato so si med seboj porazdelili.
Ej*i-8iaK(>tva> še enkrat razsodim za kom, izrečem končno razsodbo.
£M-SiaTaoGO[iau povrhu še ukažem, odredim še dodatno, pridenem NT. £jii-8ia(pEgop,ai pass. nato se še jaz prepeljem, sledim.
ijii-SiSdazco povrhu še poučim, priučim v ivd.
Šjzi-diScofii (tudi v tmezi) I. act. 1. trans.
a)	povrhu še dam, zraven še dodam, priložim kot doto, dodam iz svojega;
b)	rad prispevam, donašam; c) izročam (pismo). 2. intr. rastem, množim se, napredujem (v toliki meri), sg vo dyQubv£Qov še bolj se razdražim. II. med. 1. dodajam zase, fteovg kličem še bogove za pričo. 2. obdarujem, darujem komu kaj os.
ČJii-Si^rj/nai d. m. ion. poleg tega še preiskujem, še zahtevam k temu. eni-Sizog 2 preporen, sporen. eju-STveco ep. 1. act. in pass. (za)su-čem, (za)vihtim; pass. sučem se, vrtim se v krogu, krožim. 2. med. premišljujem, preudarjam na vse strani idv^og. EJti-Siogftoco pozneje popravim, popolnoma uredim NT.
Eju-Sicppidg, adog, 1) ep. obod, naslon na bojnem vozu.
em-ditpgiog 2 (bicpgog) ep. kar je na vozu (na voznem sedežu), d capa £su-dicpoia viffrpu položim na voz. žjii-dicbnco povrhu (ali nadalje) preganjam.
sjrt-dofo? 2 (do^ci) od kogar se kaj pričakuje, z inf. ali pt. se prevaja z: bržkone, podoba je, da; bržčas, noXXol ejiidogoi vcovvb vovvo jlEioeoficu pričakovati je, da bodo mnogi isto trpeli, vade ETiiboga '/bvtodcu pričakovati je, da se to zgodi. iniSoaig, s ca g, i] (sm-didmui) 1. prostovoljni donesek za državne namene, vdg i.ieydXag smdooeig šmdidco/M mnogo denarja žrtvujem. 2. napredek, prirastek, pomnožite v, uspeh, šmdooiv syco uspevam, emdooiv Xatx[idvco rastem, napredujem. ijii-Sovjieco gl. ŠJU-ydovnšco. šjzidoftrj, ?) (sju-čeyo/.icu) poznejše sprejetje; emdoy_ai vdov noXivsi(bv sprejemanje novih ustav.
Ejti-dgafieZv gl. em-VQŠ%(0. im-Spdaaofiai, at. -rropai d. m. segam po, pograbim vivog.
Grško-slov. slovar
19
Emdpopfj, 7} (sm-dgapelv) napad, naskok, četo vanj e.
EJti-Spopog 2 (im-čgapslv) ep. kamor se more priteči, dostopen, kar se more z naskokom vzeti, osvojljiv vslyog. sm-Svopab med. ep. in sm-Svco [imp. NT. emdvevco, inf. a or. ep. šmdvvai (v tmezi)] zahajam (o solncu) nad čim NT.
Emsfasia, f) (em-emjg) 1. pristojnost, dostojnost, pravičnost, prijazno vedenje, prijaznost. 2, krotkost, milost-ljivost, dobrotljivost, milost NT. Emefa(e)ia., fj kraj pri Sikionu. Em.-sfas2.og 2 ep. ki se da komu primerjati, podoben, sličen, enak. Em-ELKfjg 2 (eizog) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen agoiftr], Xoyog, ejvleizeo-vsoa ?.syco govorim primerneje, utemeljen Jigdcpacug, ugoden, sprejemljiv b/io/.oyia; vo em.siy.Eg pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, sm-eizEOvdvfj odog najbolj verjetna razlaga; cog smsi/isg kakor se spodobi, ol' emeizeg ep/’ spev d'davdvo::v kakršna morajo biti; ov (sc. pvftov) z’ gjrtetzeg dzoveiv kar je dovoljeno slišati ; Etgog vo smeiKsg blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. — adv. iniEiM&g in -KECog dostojno, primerno Xeyco, zadostno, dovolj, zelo, precej jtaoajv/.r/oia, približno, takorekoč, seveda.
EmsiuLa, fj mesto v Arkadiji. sm-Eimog 3 ep. prijenljiv, odjenljiv, popustljiv; vedno z nikalnico: neznosen jisv&og, nestrpen, nepretrpen goya, nepremagljiv uivog, oflevog. im-sifiEvog pt. pf. pass. od em-Evvvpu. Em-eioofiaL gl. sn-eifu2.
Em-eknopai upam na to, da z inf. snishnzog 2 poet. pričakovan, mogoč. Em-Evvvpi ep. in ion. = E(p-evvv(u [aor. Ejzieoa, ep. oo, med. emEoaoffcu, pt. pass. 3 sg. emeovai, pt.emeipevog (tudi v čm.)] 1. act. razprostrem, oblečem črez kaj %XaTvav, pokrijem, oblačim; pt. pf. pass. smeL/ievog d/.zf/v z močjo oborožen, zelo močan, dvaideirjv poln predrznosti, nesramnosti (sama nesramnost te je). 2. med. ogrnem si
črez sebe, odenem se s čim -/ah/.ov, yfjv z zemljo = pokopan sem, pokopljejo me.
Em-t,d<pekog 2, a dv. -cog ep. silen, hud, srdit.
sm-^dco, ion. -£coco še dalje živini, preživim koga.
im-^Evyvvfu in em-^Evyvvco ion. poet. vpregam, pripregam, zvezujem, povrhu spenjam vi vivi.
Em-^ecpvpioi, ol proti zapadu ležeči, Aozpot epizefirski L. v Spodnji Italiji. '
im-^ECo [aor. šjvegsoe] ion. poet. 1. intr. vrem, vzkipim veovrjg, zavrem, razburjam se; o bolečini: žgem, pečem, dsivr] OQyrj ene^eos oizegpa se je vnela proti. 2. trans. poet. razgrevam.
sm-^fjpiog 2 (fiyj,ia) škodljiv, kvaren-
em-^gLoco kaznujem.
im-^rjzeco 1. (po)iščem NT, iz-, zasledim. 2. pogrešam koga, želim, zahtevam NT.
im-^obvvvfiL [pt. pf. pass. EJEstmouevoc] podpašem, podrecam, uizgbv ejvetcoo-pevog Ey%eigidiov opasan z.
im-^cbco ion. = Em-gdco.
En-LrjXs ep. gl. erc-td/./.OJ.
in-irjiiL ion. - Eff -ip/.u.
Em-rjvSavs ep. gl. gcp-avbdivoo.
EjiL-r/pa ep. poet., neutr. od šniTjgog; EJih-joa ipsgco vivi ugodim komu, izkažem (storim) ljubav, grem komu na roko.
šm-fjgavog 2 ep. ugoden, prijeten, p°" voljen, mil.
Em-ftakaaaidLog 3 in 2, at. -zziSbog sm-fhaA.daOLog 2, at. -zviog
(i)d/.o.vva) ki stoji ob morju, primorski, v d tni-fta/Moaia (jpogio) primorski kraji, obrežje.
im-fhavaziog 2 na smrt obsojen NT.
Em-ftagotivco ep. povrhu še osrčujem, bodrim, izpodbujam.
em-ded^co poet. kličem bogove (božjo jezo) na koga, preklinjam koga.
šm-frEidŠco kličem bogove, vooavvt tako, s toliko besedami; z inf. in ph-rotim bogove, da naj ne store česa; razlagam božje znamenje.
ŠJir&ELaopog, 6 prisega, zaklinjanje, rotenje.
eni-ftsgajiEvca 1. zraven ugodim, ustre-Zeni komu. 2. skrbim za, mislim na ,kaj zrpv zahodov.
enifteoig, scog, f/ 1. (em-vifhjfu) pokla-danje, polaganje -/eigčbv NT. 2. (sni-v^e/zai) napad, naval, zvijačna pridobitev.
£rci-#e 03it£a> 1. ion. pr or okujem sedeč na trinožniku, s trinožnika tčo zgi-n°8i. 2. odobravam, pritrjujem, priseljujem (o preročiščih). en<-ti'eomo/j,6s, 6 odobravanje, potrdilo, Potrjen j e (preročišča). tIlWETeov adi. verb. od em-zifhjpii. čneftezotog 3 (sju-videofJai) ki lahko, ^Pogumno napada, podjeten ozgaTrjyog. £ju&Ez0g 2 (sm-zifhjiu) dodan, pozneje ,vPeljan, tuj.
Sjti-&eco ion. pritečem, zaletim, zadenem se na.
aro g, to (šm-vifhjpu) ep.
Pokrov.
\nc-d'Lyyava> dotikam se zivdg. nc-ftodšeo poet. sedim ponižno pro-,Seč na oltarju.
^i-ftogvfieco zraven ropočem, hrupno ploskam, nejevoljno razgrajam. čnc-ftgešag gl. em-zge^co.
^i-^gtpazco ep. skačem na (v) kaj Vrl(jg, po čem Tuvi, toooov emffgcoozovai _toliko prostora preskočijo. Eni-'d'Vfiea> (iJvpiog) [augm. stcs{).\ že-^jen sem česa, želim Tivog, to inf., Prizadevam si zi, hrepenim po kom, želim njegovo prijateljstvo ali družbo; to emffopiovv Tivog želja, veselje ,do česa.
-frvfzrjzfjg, ov, o (sm-ffopieoo) kdor želi, si prizadeva za kaj, ljubitelj, Prijatelj, pristaš, učenec, imfhpirjTfjg ,č‘/rt tivog hrepenim po čem NT. znud-Ofirjri.Koi;3 željen, poželjiv; to sm-^vpr/TiKov čutni nagon, poželjivost; ElU'&vprjTiza>g s^co šmfhpieco. EJZt'9'VfiT]zog 3 zaželen, kar je pred-niet poželenja.
£ju-i^v/zta, fj, ion. -irj (em-flv/MCo) 1. želja, hrepenenje, ljubezen Tivog, sv em-vvpiiq sipii, emfhjpiiav s/vco želim kaj, smftvpiiaig pisi^ooi %gdopiai hrepenim Po višjem. 2. strast, poželjivost, slast, telesna naslada, pohota. čni&Vfiiafia, avog, to poet. kadilo.
eni-frvpuaco kadim, sipljem kadilo na ogenj.
ejt-l&ijvco poet. ravnam, jemljem v roke, uporabljam %eigi. en-Z&tico ep. zaganjam se na kaj, naskakujem; z inf. silno želim. szti-dvco poet. žrtvujem za kom. ejti-ftcoganidiov, to obleka nad oklepom.
EJti-frcovaoco zraven donim, razlegam se zraven, ztimaig spremljam veslanje s petjem.
šju-iozcog, ooog, 6, fj ep. sovedec, sokrivec Tivog.
EJti - Ka&aigECO popolnoma poderem, razrušim.
Ejti-Kad-Tjpicu sedim pri čem, oblegam.
kni-zafri^co 1. posadim, postavim na Tivd NT. 2. sedim na čem Tivl. km-Ka^iazapai postavljam (sebi, zase) v kaj.
em-Kalvvpiai d. m. ep. [pf. smzezaopiai (v tmezi)\ zelo se odlikujem v čem tivi.
EJii-zaigiog 2 (zaigog) na pravem kraju, o pravem času: a) prikladen, sposoben, spreten, vrl; oi emzaigioi najsposobnejši, odličnjaki, bolj ari, veljaki, višji častniki; b) potreben, oi ffeganeveoffai smzaioioi katere je treba ozdraviti; c) važen. sjii-Kougog 2 (zaigog) ki ugodno leži, prikladen, sposoben, koristen, ugoden, primeren.
im-zaico, at. -xaco 1. ep. (v tmezi) se-žigam na čem, komu v čast ti tivi. 2. prižigam na koncu. em-za^Eco 1. act. in pass. a) pri-, (po)-kličem ffeov, Tivi proti komu, zovem, vabim; b) nazivljem, imenujem, dajem komu priimek; pass. imenujem se, zovem se; c) očitam komu kaj, dolžim koga česa ti tivi; z inf zd knizahevpieva /gf/piava zakladi, radi katerih se kdo obdolžuje, tci smza-kovjieva obdolžitve, očitki. 2. med.
a)	kličem k sebi, kličem na pomoč, ovpcpia^ov za, zaveznika; b) kličem, izzivam (na boj), pozivam pred sebe (o eforih); c) pritožujem se, apelu-jem na, sklicujem se, pozivam se na koga tov dfjpiov dno zcov dr/.ciozcbv.
Emxdkvfifia, avog, to pokrivalo, izgovor NT.
sm-nakvnzco po-, zakrivam, skrivam NT.
EKL-Ka/AJir], ij (&m-Ka,(mvco) okret, zavoj, zasuki j aj (vojske), zavijanje, zakrivljena razvrstitev bojnih čet, eg intzaanfjv nooievai izbočiti se (t. j. na krilih so se skrajni deli obrnili na desno, oziroma na levo, ter so tako branili kot; namen te razvrstitve je bil, braniti bok vojske in onemogočiti obkoljenje).
im-xtifinzco upognem; intr. zavijem, izvršim zavoj, mg slg xvx?.cooiv da obkolim.
šjiLnaa (—- sni zdg) ep. strmoglavo, naglo, brzo.
Em-xdgoiog 3 (zdo) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj nvog; odog prečna
^Em-udazij, fj = ’Ioxaovt/.	[pot.
Em-Ka.-cafia.ivo3 grem še jaz doli v, grem doli proti komu eg, ngog n.
EJii-Haxdyop,ai pass. pristanem za kom k bregu, izkrcam se za kom.
sm-KazaSagffdvco zaspim pri kakem opravilu.
Em-xazaxAvlfco ion. poleg tega še poplavim t L.
Em-xazaxoLp.dop.aL pass., ion. -sopai vležem se na kaj spat, zaspim na čem.
sm-xazakapfiaveo doidem, do-, prehitim, iznenadim nva.
Em-xazap£vco ostanem še dalje, pomudim se.
šm-xazdgdzog 2 proklet NT.
Em-xazaggfjyvvpaL pass. padam na kaj, zvrnem se črez kaj.
Em-xazagglnzE03 naposled vržem dol.
£m-xazao<pd^co, at. -zzoo povrhu zakoljem, ubijem koga na kom nva. rep vezoč).
Em-xazayjsvSopaL med. zraven se še lažem (komu na škodo).
Em-ndzEipLi preidem doli v si g tl.
EJiL-xavzog 2 (eni-zaico) ion. spredaj ožgan, prižgan, z ožgano ostjo.
Em-y.a^Xa^o3 pljuskam na kaj, šumim.
EjzL-KEifiai d. m. [ep. smxŠ0LVT0, fot. sniy.SLOOf.iaL, ion. impf. 3 pl. šnezšaTo) 1. a) ležim na, ob, pri čem vfjooi, sm tlvl, sni nvog, tlvl, fhvgai sne-zeivvo vrata so bila zaprta; b) težim, tlačim avdyxrj, avdy/.n] fioL snizeiTai gorje meni. 2. pr en. a) o stvareh (—pl■ pass. k entviflepai) sem odmerjen, določen, naložen £r)fda, pretim, grozim xaxar /SLfičbv snLy.ei.Tai pritiska NT; b) o osebah: pritiskam na koga, tiščim vanj, obsujem NT, sem komu za petami, napadem, naskočim v iv d, tlvl nadlegujem s prošnjami.
sm-x£tgco [aor. ep. enezegoa, tudivtm.] postrižem, (po)režem, (po)kosirn, cpa-?.ayyag (iz)redčim, pfjdea uničim, preprečim.
im-nsAadsco (vtm.) ep. glasno pritrjujem čemu, ploskam.
EJiiKE^svoLg, scog, fj poziv, izpodbuda, izpodbujanje.
ejzl-keAevco 1. act. pozivljem, izpodbu-jam, nagajam, hrabrim, velevam nva, nvi. 2. med. zapovedujem tlvl z inf.
Em-xskhco [ep. aor. snszeXoa\ 1. trans. pritisnem ladjo k bregu, pristanem z ladj o. 2. intr. fjneigcp pristanem na suho.
Em-Kshopai med. ep. [aor. šnsxexXeTo] pokličem k sebi (zase), prikličem.
£m-xsgavvvpi [ep. inf. aor. šmzgrjocu mesto emzegdoai] in im-KLgvrjpi iz-nova mešam, primešam.
im-KegSia, Ta (zsgdog) ion. dobiček pri kupčiji, izkupiček.
£jzi-xsgzofi£03 ep. ion. zmerjam, oštevam, šalim se, nagajam, dražim, rogam se, šaljivo nagovarjam koga; pt. nagajivo.
ETii-HEvffco ep. prikrivam, tajim, zamolčim TL TLVa.
ejzikt] qvxe La, fj in smxrjgvxevpa, aTOC, to poet. pošiljanje glasnika, pogajanje po glasniku.
Em-KrjgvKEvofiai d. m. pošiljam glasnika (poslanca), sporočim po glasniku, pogajam se, do-, razgovarjam se s kom po glasniku tlvl tl, negi nvog, n go g, eg, &g nva ali z inf.
Em-KTjgvaacn, at. -zzco objavljam, razglašam po glasniku, dajem javno
razglasiti, razpišem nagrado na čigavo glavo.
Sji<--xi5vt]iu (oy.edd.wvpi) ep. ion. 1. act. razprostiram kaj proti čemu, razširjam po čem; pren. dvpov zazotg ob-orožim, zavarujem se proti nesreči. 2-med. razprostiram se, segam, ooov 7 £my.ičvavai r/dbg kakor daleč sega Jutranja zarja.
eni-Mivdvvog 2 združen z nevarnostjo, uevaren; eniy.iv6vvov rjv pr) bati se je bilo, da ne bi, sv emy.ivdvv((> yiyvopai Pridem v nevarnost. — adv. -Svvcog nevarno vivi.
^‘‘-nipvrjpi ion. — em-y.eodwvpi. E™i-xXdco upognem, vlomim, omehčam, ganem; pass. dam se ganiti, izgubim pogum.	[ bravam.
E^i-rcXeico ep. poleg tega slavim, odo-SJlfcXrjpa, avog, vo (em-za/.eco) ovadba, = °bdolžitev, očitanje.
Ejti-nXr]pog, tj (sc. Jiaoilevog) dedna hči, dedična.
EnwXrjoig, s oj g, ion. tog, i/ (em-y.a?.eco) pridevek, priimek, ime; acc. em-yXt]oiv s priimkom, po imenu, kakor ga ljudje imenujejo. 2. nazivanje, obrekovanje, aio/Jovrj emy.?.ijoig naj-,Večja sramota. 3. klicanje, pozivljanje.
2	(ejrt-zažsco) poklican (na Pomoč), pozvan, povabljen (k posvetovanju), ol 8Ju'y.b]Toi zbrani svetovalci, pozvani pomočniki.
E^ircXivt)g 2 navzdol nagnjen, strm, =brežen.
Eni-xXtvco 1. trans, prigibam, upogibam, pri-, naslanjam, oavičeg šjuze-ybpevcu prislonjena, zaprta, zakle-ujena vrata, zspatat na zid prislonjeni drogi. 2. intr. naslanjam se, obračam se k čemu jrpcig vi. E7ci-rcXonog 2 (yJ.ejzva>, y./.om)) ep. tatinski, premeten, pvfrcov prekanjen; subst. slepar, goljuf, blebetač. Ejtt-xAv£(v [gtuk/.voo), enevJ.voa] po-, Preplavim ti.
EnixXvaig, ecog, r) povodenj, poplava. Bn<--xXvco ep. [aor. ep. Latz/.vev] čujem, slišim, poslušam vi, vivog.
ep. 1. act. predem za koga kaj (o sojenicah), dodelim, določim, odmerim, dam. 2. med. prisodim, naklonim.
Ejt-iKVEopcu ion. Ecp-r/.veopai.
ijii-Hoivoopai med. razodenem se komu, posvetujem se s kom o čem vivi negi vivog.
ejii-noivog 2 ion., ep. kni-^vvog 2 skupen, vkupen; a dv. ejiittoiva skupno.
eju-koivcoveco imam kaj s kom skupno aXhq).aig.
Eni-xopji£co baham se, hvalim se, u-stim se s čim vi.
BJii-KOJirco pobijem, (u)morim flovv.
sju-Koopsco povrhu krasim, slavim, hvalim, odlikujem viva vivi.
Em-KovQEco (&ni-y.ovQog) stojim ob strani, koristim, pomagam vivi, branim, '/Eipčbvd vivi branim proti mrazu, vo-ooig ozdravim.
EniTtovprjpa, avog, vo pomoč, obrana, pomožno sredstvo, vivi vivog za koga proti čemu.
sniKovpia, fj, ion. -irj pomoč, podpora; pl. pomožne čete.
sjtinovpinog 3 pomožen, vo emy.ovQiy.6v pomožna vojska.
sni-Kovpog, 6 [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- „teči, leteti" ; -zotioog iz zoooog, lat. curro iz curso, cursus, nem. Rod (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, ftavdvcov maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, emy.ovoov y.aAeco na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, vfjeg pomožne ladje.
Eni-KovcpL^co 1. olajšam, zlajšam vovg jiovovg vivi. 2. vzdignem, izpodbujam.
Eni-Kpaiaivco [ep. z imper. a or. emy.oi)-rjvov] in eninpatvco [aor. ejvezoava] izpolnjujem, izvršujem, uslišim vi, vivi vi.
Ejii-Hpdvov, vo (žeton) 1. vse, kar je na glavi, ruta, pajčolan. 2. stebvova glava, nadstropje.
sniupazEia, r/ (em-y.Qavr)g) 1. premoč, vrhovna oblast, (nad)vlada. 2.ozemlje, okraj, okoliš.
kni-nparEoo 1. dobim premoč nad kom, sem močnejši vavvr/.ip, pre-, zmagujem, obvladam, nadvladam, vivog koga, pdyrj dobim bitko, prekašam, vivog koga. 2. polastim se 7CQaypdvcov, pridobim si vpocpr)g, osvojim si, pokorim; z inf. doženem, učinim, da. 3. imam v svoji oblasti, gospodujem,
zapovedujem, vladani Tivog, vr/eaoiv, vfjooiaiv na otokih.
Eni-xga.xf]g 2 (xgavog) zmagovit, mogočen, eningavsovegog vfj iid/j/ yiyvo-pai zmagujem v bitki. — adv. šm-xgax£cog s silo, šiloma, presilno.
Emxgdx7]oig, ecog, f/ (em-y.gaTeco) pre-maganje, zmaga, uvog nad kom.
Ejii-Kgspdvvvpai pass. in eni-xgEpapai med. visim nad kom, pretim komu nw; no/.v peigco {ripcogiav) vi j v tj dr/ y.aTeipy<piopevrjv ocpčbv enr/.gepaofifj-vai ker visi nad njih glavami mnogo večja že prisojena kazen.
Em-ngfjrjvov, -KgrjVELE gl. emy.ocua.ivco.
sm-ngijocu gl. em-y.egdvvvpi.
eju-kqZvcq sodim, razsodim, odločim tč, negi Tivog.
EJt-fagiov, to ep. jadrnica, rajna.
ETCL-xgvnxco 1. act. in pass. skrivam, zakrivam, tajim pred kom. 2. med. pri-, skrivam se, ovopatl za imenom, eig to ovopa pod imenom, <og pai.ioTa edvvaTo emy.gvnv6p.evog kar najbolj na tihem, tajno, safirju oblečen v.
im-xxdopai d. m., ion. -xxeopcu zraven si pridobim, prevzamem, ^vppdgTv-gag za priče, ag/rjv razširim svojo oblast, vopov sprejmem.
Eju-KTsivGo ubijem še koga zraven, še enkrat umorim.
inimrjaig, ecog, i/ (eni-y.Taopai) poet. nov (lep) dobiček, nova korist.
EJiixxr]xoq 2 (em-y.vdopai) 1. zraven (pozneje, na novo) pridobljen, nanesen yrj, pripeljan iz yvvf). 2. privzet, priučen do|a.
etu-xxvjxeco zraven odmevam, razgrajam, zraven kričim.
Em-xvdrjg 2 (y.vdog) preslaven, slovit, sijajen, ugleden, odličen.
EJii-HviCKopaz pass. ion. zopet zanosim, se ubrejim (predno se je prvi zametek skotil).
sm-HvAivdsco, -XivSco valim na (črez) koga.
EnL-xvfiaivco pritiskam, valim se, rinem se, tiščim za kom nvi.
Em-HVJiToo pripognem se za čim eni ti.
sjxi-xvgEco 1. (v tm.) [aor. eney.vgoa\ ep. zadenem ob, naletim na Tivi. 2. ion. dosežem, dobim kaj Tivog.
Eru-nvgoco potrdim, odobrim, sklenem.
enMvgcooig, ecog, fj odobritev, yeigoTO-viag sklepanje.
em-ucouvco poet. žalujem za kom, objokujem Tč, TCP d.
ejzi-kcoAvco oviram, zadržujem, Tivd ti koga v čem.
sjxi-xoopd^oo hodim kam med plesom in petjem, prihajam v veselem iz-prevodu.
EJti-Kcopcodsco norčujem se iz česa, rogam se čemu.
šjti-Xayydvco [pf. emM?.oy/a\ poet. izžrebam (dobim, dosežem), zraven me doleti še yrjgag.
EJti-Xap/ddvco (gl. /.aprldvor) 1. act. in pass. a) zraven privzamem, vzamem še razen tega; p os. obsegam, oklepam, segam do dnooovg eneAdpfiave to %S' gag; b) primem; pren. (o bolezni, nesreči itd.) napadem, zgrabim, iznena-dim yeipcbv tt]v cpvXay.r)v, vv£ egyov ustavi, prekine, egiv; c) zadržujem, oviram, tiva Tivog koga pri čem; d) zadenem na kaj, doživim eTt]-2. med. a) držim se česa, zgrabim, primem, vzamem Tivog in v iv d NT, X6yov ujamem v besedi NT, segam p° čem ^corjg NT, ngocpaaiog izgovarjam se; b) sovražno: napadem Tivog; tudi pren. napadem z besedami, grajam, oštevam Tivog; c) ugovarjam, izpodbijam Tivog; d) /.oyiauq> razumem, umevam; e) poganjam se za koga, prihajam mu na pomoč dyyeXcov NT; f) zadenem na kaj, dobim, dosežem egrjpiag, ngooTaTeco.
sni-Xapnxog 2 ion. šni-/.i]nvog zasačen.
sni-Xdpjtco 1. obsevam, zasijem, sijem na kaj, pokažem se. 2. zopet sijem, nastopim, napočim sag, fjpega za-svita se, dani se.
em-Xavfidvopau [fut. enurjoopai, nor-enei.afioprjv, pf. em?.eXrjapai] ep. ion-ejii-hfjfiopai, dor. Em-Xafiopai (zraven) pozabim kaj, zamolčim Tivog, Ti, o tč; NT v pas. pom. emXe?.yopevov šot iv pozabljeno je, zanemarja se.
inikaoig, ecog, // dor. = eni).yaig P°' žaba, pozabljenje.
Em-Xeaivco ion. ogladim kaj, omilim, storim sprejemljivo, priporočam yvco-p>)v, Tooavra v toliki meri.
ejzi-Aeyco (tudi v tmezi) 1. act. in pass. a) (zraven še) izberem; b) zraven še Povem, pravim, pri-, dostavim Xoyov, Navedem tsx/njgia; c) NT imenujem. “■ med. a) nabiram zase, izberem sebi z drv dgioTcov iz najboljših; b) Prebiram, čitam (h/3 Hov, yod.uuo.Ta;
c)	Preudarjam pri sebi, premišljam T;Uvva, oziram se na kaj nor/yimita, °doiorg ocenjam na enak način ; d) z Jirj in inf. fut.: bojim se, da ne bi. E^t-Aet'/8(u ep. (tudi v tm.) izlijem črez , aj (na plamen).
EnL-feLnco 1. intr. poidem, zmanjka nii česa ždyog, toi o iv or enihndvn uat tare me pomanjkanje žita, 0 oivog (vd emvc/deia) enš/une to azgd-Tev/ia živež je pošel vojski, vdcog v°da usiha, vode primanjkuje; tudi aee- osebe: vdcog pav sjtšhns zmanjkalo mu je vode, tdrv o/i(3gcov smh-ttovvcov tov g nova/iovg ako ne dova-ZaJo rekam vode. 2. trans, a) zapustim 8W('(5eg, :)/i8oa, yoovog /xe dan, čas mi Pri tem poteče, žza/iavdgog to gee-'dgov zapusti strugo, se posuši; pass. Zaostajam, to emkemopcevov zaostali ,^6i! b) opustim ovdev tčov e/cdrv. JKL-Aeiftco ližem, oblizujem NT. ^UsLipig) so)g, r) (sm-/.sLnor) pomanjkanje, izostajanje Tivog.
1 ni-Xexzog 2 (eni-/.syo>) od-, izbran, Ugleden, imeniten, spoštovan; ol eni-Hy,zoi izbrana vojska, cvet vojakov. ^1-A.svooco ep. vidim pred se. e?u'-/lrj&og 2 (Zf/drj) ep. kar stori, da Se kaj pozabi ali izbriše kaj iz spo-ruina, (pdo/uv/.ov y.ay.drv enihpdov ki Prežene bolečine.
Sju-Xrj^co ep. [aor. sne/.r/aa] storim, da kaj pozabi, izbrišem iz spomina; Her. 3. 46 šmAelr/fta pozabil sem; gl. ^c/.avd-dvo/uu.
idog, 7] uplenjen, osvojen
nd/ug.
šm-ArjHEco ep. zraven bijem takt, v taktu tleskam.
3	padavičen, božjasten. jtrog 2, ion. inLXa/inzog (im-'"aiufiavco) 1. zgrabljen, zasačen. 2. padavičen.
ogog, 6 graj ač, napadnik, ttdvTcov ki vse napada.
imirjofiovrj, ?) pozabljivost NT.
km-krjo/icov 2 (šm-ž.avddvo/Hu) pozabljiv.
em-XLydr]v adv. ep. povrhu raneč, o-prasnivši.
eju-Ai/ivd£oficu pass. ().iuv>f) izpreme-nim se v jezero, poplavljen sem, Tivi od česa.
šm-hnaL’,vco po vrhu pomastim, naredim mastno.
ejt-Mi^co ep. pomežikavam, namiga-vam (z očmi) Tivi.
£jzi-Xoyi^o/iai d. m. [aor. eneloyiofl“r]v in eneZoyiod/ir)v] preračunam, premislim, preudarim, razmišljam kaj pri sebi, uvažujem kaj, oziram se na kaj Ti, Tivog, on.
ini-Xoyog, 6 (em-Xeyco) ion. razmišljanje, preudarek, sklep govora.
ini-Xoyyog 2 (Xoyy>fj poet z železno ostjo j3e/.og.
šni-Xoinog 2 še ostali, preostali, bodoči, sledeči (čas), tdmkouia Tdrv Xoycov nadaljnji ukaz (naročilo).
šm-kvneco ion. še bolj (raz)žalostim živa.
šjzttvoig, scog, z) razlaga(nje), tolmačenje, domneva NT.
ejzi-Xvco [fut. med. emi.doo/iai s pas. pom., NT šjvdvfrrjao/icu] 1. act. in pass. NT razlagam, tolmačim, obravnavam. 2. med. a) osvobodim koga česa Tivd ti, ovdev 7]).rAa avTovg priletnost jim ne brani; b) (po)plačam (iz svojega).
Šjn-Aoo/ievco ep. posmehujem se, rogam se komu.
im-fiaivo/iai d. m. ep. [aor. ins/ir/vci/op1] strastno (po)želim kaj ali koga Tivi ali inf.
šju-fiaiofiai d. m. ep. [fut. em/idooo/iai, aor. eJtefza(o)od/irjv tudi v tm] 1. (po)-tipam, pošlatam vcbTa, (z)grabim y.cb-7W)v, ošinem, ošvrknem konje z bičem /id.0Tiyi innovg, preiščem s/.r.og, dotaknem se odfidco; yeig’ t. j. yeigi udarim koga z oboroženo roko. 2. težim za čim, iščem česa, prizadevam si kaj doseči, pomikam se kam Tivog.
Eju-piavftdvco povrhu ali pozneje se učim.
EJii-fiagzvgsco 1. pričam, potrdim NT. 2. = em/iagTvgo/icu rotim koga Tivi
/lij TCOISIV Tl.
impagzvgia, t] (po)klicanje za pričo
fiecbv.
im-pagvOgopai med. 1. pokličem še koga za pričo (osob. bogove). 2. zaklinjam, rotim, živo prosim koga
flTj JVOISIV Tl.
šm-pagzvgog, 6 ep. svedok, priča za kako stvar (samo o bogovih). EjzL-fiaoooficu gl. em-paiopai. šju-paozidiog 2 (paovog) poet. še na materinih prsih, neodstavljen, sesajoč, jdgecpog dojenec.
Ejzipaozog 2 (em-paiopai) ep. dotaknjen, zamazan dkr/vujg.
ŠJiipaftEco (eni-pazog) pomagam komu v boju, branim z oboroženo roko VIVI.
£mpa%ia, ff odbojna zveza (samo za obrambo).
£ni-pa%og 2 (ud/j}) kar se lahko napade, naskoči ali osvoji, va empci-Zdbvava najslabejša mesta. šjzi-psiyvvpi (eni-piyvvpi), med. sni-pei-yvvpau, vzpor. obl. Ejn-piayco (-opat) 1. trans, primešam vivi fjdovfjv. 2. intr. (po)mešam se s kom, občujem, družim se s kom, prihajam h komu ngog, n agd uva, spopadem se s kom v iv L ŠJii-pEiSdco in sm-pEiSidco ep. nasmehnem se, posmehujem se, rogam se komu Tuvi.
šjzipsiigia, Inipi^ia, fj, ion. -irj (em-peiyvvpi) mešanje, občevanje, družba n gog, naga T iv a, tlvl EJiipEksia, rj (empekfjg) 1. skrb, skrbnost, pozornost, pazljivost negi vivog, Tuvo g, egycov previdno ravnanje, eni-pekeia evi nvi nekdo je sposoben, skrbeti za kaj, empekeiav noiovpai, E'/oj {negi) vivog skrbim za kaj, mislim na kaj, ovdtpiav empekeiav noiovpai Tivog popolnoma zanemarjam; empekeia avvcov sovcu skrbeli (brigali se) bodo za nje; empekeia, y.av: e-mpekeiav skrbno, premišljeno, nalašč; posebno: a) vnema, prizadevanje, vež-banje, vaja dgevfjg, vavTr/g šmpekeiag ovorjg negi dgevr)g ker si toliko prizadevajo za čednost; b) vzgoja, izobrazba vfjg ipn/pig, znanje, umetnost čidaozco; c) spoštovanje, pozornost, pazljivost epikov, kmpekeiag vvy/dvco dam si postreči NT, vno Tivog spo-
minja se me kdo po smrti. 2. oskrbovanje, uprava, f) vaud yfjv nadvlada (hegemonija) na suhem. ijii-pekeopcu in em-pekopai d. p. [lot-empekfjoopai, a or. enepekf){ir}v, pl-empepekripai) 1. a) imam skrb za, skrbim za, brigam se za Tivog, vneo, negi Tivog, oncog, d)g, acc. c. inf., tojv akkcov naredim, odredim vse ostalo, ndoav empekeiav skrbim z vso skrbjo, tci voiavva navva enepeketo spomnil se ga je v vseh takih rečeh; b) trans. preskrbim, pripravim vi. 2. a) načelu jem, nadzorujem, opravljam, oskrbujem vi)g nokecog; b) skrbno gojim, mar mi je kaj, zanimam se za, urim se v, brigam se za dgsvrjg, pavviy.i)g-Enipekfjg 2 (em-pekopai) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbi j iv, vnet, marljiv vivog, negi vi. 2. kar dela skrb; empekeg poi sovi (yiyvevai) u ali vivog na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem KvQ(p empekeg eyevevo, va Kgoioog einevi empekeg noiovpai eidevai brigam se, trudim se; subst. to empekeg skrb-— adv. impekedg skrbno. impekrjvtjg, 6 varih, oskrbnik, upravitelj, nadzornik, predstojnik, vdov ngooodcov blagajnik. sjzi-pskopcu gl. empekeopai. em-pepova poet. težim za čim, hrepenim, želim.
etu-pepepopai d. m. ep. ion. poet. 1. tožim, pritožujem se, zamerim, jezim se nad, srdim se zaradi česa, vivog, eveza, vivi ti, sz vivog. 2, nisem zadovoljen, očitam komu kaj, karam koga radi česa vivi vivog, vivd tivog in vivi vi.
EJti-psvco, ep. EJii-pipvco 1. ostanem pri ali na čem, trdno stojim vivi, eni vivi, vztrajam eni vfj gr]Vi)oEi, ne prelomim valg onovdaig; NT sem stanoviten v čem, ostanem v čem Tuvi, sv v iv i, ngog viva pri kom. 2. počakam eg avgiov, še dalje ostanem, mudim se, čakam sove, d (p g a z inf-ali s samim cj.: dvor da se oborožim-
3.	novpog pe enipevei me čaka. sjn-pEzanepnopcu med. pozovem pozneje k sebi še druge (pomožne) čete.
EJti-HET(>eco 1. ion. odmerim, podelim. 2- dodam, nevvaeviav oTQavrjyiag podaljšam ... za pet let. em-/irjdo[iai d. m. ep. izmišljam kaj 3Pr°ti komu Tivi ti.
EJli-jifjviog 2 (pif/v) mesečen; subst.va ^ijiijvia mesečne žrtve.
Ejti-firjvLg, tog, fj ep. jeza, srd. En<-pt]vico ep. jezim se, srdim se na koga vi,vi.
Eni-jir]vvxfjq, ov, 6 kdor naznani krivca, 5°vadnik, tožnik.
Eni-fir]Xavdopau d. m. 1. povrhu si še izmišljam vi. 2. ion. trudim se pozneje. EnL-jifjyavog, 6 (/ir)y/xvr'i) ep. začetnik, Povzročitelj zaz&v EQycov.
EnL-fxtyvvfii gl. i-TU-jidyvvjii. E™l-fU[lV?]OKO(lCU d. p. [fut. EJUjlvijOOLUU *h iju/ivrj a dt’i o o/mi, a or. ijiejivi) oihjv, eP- poet. STCSiuv7]odlurjv (tudi v tmezi), Pf- smjisjivrjjiai] spominjam se, ome-hjam, govorim o kom Tivog, negi ,rtv°c, Tttde, vooavva in ort.
Enl-fltjlVCO ep. EJVl-jlEVCO.
E m litij a dv. (im-iifiv/vv/M) ep. zmešano, brez razlike, nepremišljeno.
EJlLfu'§ta, f) gl. emjieigia.
EjLL-fJ.toyco gl. kTU-UELr/VVjM.
Eni-jioheiv (aor. od EJU-fi/MozM) poet. zraven priti, napasti, zadeti riva. Empovfj, rj (sju-ptsvco) bivanje, po-, touda, obotavljanje.
Ent-jiovog 2 trajen, ejzijiovov noieco Puščam v službi.
ETti-p,v^co ep. [aor. ifieuvga] mrmram, godrnjam nad čim.
Em-jivco zamežim.
šnt-veiov, to (v avc) sidrišče, pristanišče, ladjedelnica.
eni-VEfica [fut. med. sJUVE^irjOOucu] 1. act.
a)	popasem kaj ali pasem na čem;
b)	Pri-, podelim, odmerim, razdelim, Vlyi med koga. 2. med. popasem, ob-iern, pasem se na čem, opustošim, Razširim se.
eni-vevco (tudi v tm.) 1. prikimam, Pomignem komu (v znak privolje-nla ali povelja). 2. nagnem se, pritrjujem, soglašam NT.
ETU-VEqjeAog 2 (vE(pe/iij) ion. oblačen, Tc* sm-VEcpela oblačno nebo. Em-VE(pQi8iog 2 (vsipgog) ep. na obistih, obisten.
em-veco1 [aor. ejtevrjoa] ep. spredem komu kaj, prisodim, dodelim, naklonim rt vi ti.
eni-vEcoZ, ion. em-vrjVECO ep. nakopičim, naložim, obložim, nagrmadim, Ti Tivog kaj s čim.
Em-vizeiog 2 poet. zmagovit, zmago-nosen.
im-viKiog 2 [vizij) ki spada k zmagi (zmagoslavlju), ki se tiče zmage; subst. 1. to EJiiviziov (sc. jieAog) zrna-galna (zmagovalna) pesem. 2. ra ejii-vizia a) zmagalno darilo, zmagalna svečanost; b) daritev, gostija v proslavo zmage, ffvco darujem ali se gostim zaradi zmage. sm-vioaofiai poet. d. m. pridem h komu, grem, tečem po čem rt rog. ejzi-voeco in med. ion. [aor. pass. ejievo-fjffijv z akt. pom.] mislim na kaj, imam kaj v mislih, izmislim, nameravam, snujem kaj, opažam, spoznavam kaj inf. ali pt. enivoia, fj 1. misel, nakana, namera, načrt, prizadevanje, hrepenenje, eg enivoiav (sl/u) m/oiiai rtvog pride mi kaj na misel, premišljujem o čem. 2. poet. poznejše spoznanje. ejiivofifj, fj (eju-ve/mo) razširjanje, širjenje (ognja).
ejiivopta, i) (eju-ve/aco) medsebojna pravica do paše.
Eju-v-uficpeiog 2 I svatben, svatovski; poet.	I	vjivog svatovska
eni-vvfi<pL8iog2 j pesem. sjii-vcofiaco 1. do-, podeljujem komu kaj r iv l tl 2. intr. približujem se r ivi. sjii-^evoofiai med. gostoljubno sem sprejet.
eni-1-vvog 2 ep. = EJiizoivog. ejtiofiKECo [aor. ejucbgzijoa, pf. eickoozi)-zaoi] krivo prisegam NT, (jrpog) rivog pri kom, ffsovg razžalim bogove s krivo prisego, prelomim prisego. ejiiopzta, fj kriva prisega Jiodg ffeovg. ini-opzog 2 krivoprisežen NT, verolomen, 6j.ivvj.il ejt.kurzov krivo prise-žem, enojivvjii miogzov izrečem prazno prisego (ki se ne izpolni). Ejti-opofiai ep. (v tm.) nadzorujem, strežem.
em-oooojiai dep. ep. gledam, pazim na kaj.
eni-ovgog, 6 (ougogj ep. varih, čuvaj, vladar.
ijiLovaa, fj (sc. fjfzega) sledeči, naslednji dan, gl. eneiui2. emovciog 2 za naslednji dan določen;
ctprog vsakdanji kruh NT. Eju-oipofiai gl. ecp-ogaco.
£jii-naXdaoco poet. (v tmezi) oškropim. sni-nav, cng sninav, zb inijzav adv. sploh, splošno, vobče, vrh vsega, navadno, večinoma.
ejii-nagavsco povrhu še nakopičim, nagrmadim.
Em-nagacnevd^opai med. povrhu si še nabavim.
EJiL-ndgeifii1 (elpii) sem pri čem, v bližini, prišel sem še zraven. sm-nageijii2 (eijii) 1. pridem še zraven, pridem zopet v ospredje; tčo devico pomaknem se proti desnemu krilu. 2. korakam, grem ob čem, poleg česa, xara to opog na gori, to ovgatojtečov ob ospredju vojske. sjn-ndaoco, at. -zzco [aor. enenaoa, ep. enenaooa, pt. aor. pass. enincioffeig (tudi v tm.)] sipljem, potresom na zl eni tl
šni-nedog 2 (nedov) raven, to enine-dov ravnina, ravnica; comp. hunede-avegog.	[ nada.
em-jieiffeitj, fj poet. zaupanje, trdna sjii-jiEC&oficu pass. ep. poet. dam se pregovoriti (ffv/iog), pokoravam se, slušam koga, ustrezam komu Tivi. šm-nskd^co (v tm.) poet. približam kaj; intr. približam se.
im-nikoiiai med. ep. poet. [pt. aor. im-nZouevog] prihajam zraven, približujem se.
EJti-jtEfinco 1. zraven še pošljem, pošiljam za kom (pomožne čete) oToa-tlav. 2. pošiljam nad koga (nesrečo), naklanj am komu kaj vivi ti. ejiujisfiipig, ecog, fj pošiljanje, eni noXXd razdelitev vojske na mnogo krajev. sm-jiEzofiai med. [/ut. emnTfjOOpiai, aor. enenTOjirjv in enenvd/zrjv] priletim, letim na, proti vivi, eni ti, y.af) ’ o,ui-?.ov med čete.
EJti-nrjdaco [fut. ininrjdfjoo/.iai\ skačem na kaj.
ini-TiiXvap,ai d. m. ep. približujem se, %ubv sneg gre, sneži.
sjti-jiivco ep. zraven ali nato pijem-e m-jzijzzco 1. a) padem na to nvevfca ayiov eni riva (vivi) NT, eni tov tgd-/t]?mv Tivog oklenem se vratu, eni to oTfjttog naslonim se na prsi NT; b) sovražno: navalim, udarim na koga, napadem Tm, eg viva. 2. o nevihti, bolezni, nesreči itd.: nastopim) nastanem, pridrevim se, napadem, zgrabim,enminzco ipegojievog napadem koga kakor nevihta; cpofiog eneneoev en’avTov strah ga je obšel, enovaoig eneneoev en’avzov zamaknil se je NT. sju-jziozcooig, ecog, fj potrditev notranjih dokazov (niavcooig) z zunanjimi razlogi.
Ejimka, za [Et. eni -j- nekoiMii} premičnina, pohištvo, oprava. Ejii-jiXd^ojiai pass. ep. potikam se, blodim po novTov. ejti-jzXazayeco ploskam.
Eni-nheog 3 ion. napolnjen s čim, poln česa Tivog.
Eninlevaig, ecog, fj napad na morju. ijti-jtXeco, ep. -nkeico, ep. ion. -nXcbco \fut. eninXevoopiai, aor. 2 ep. enenlcog, pt. emnkcog] 1. ladjam, veslam, jadram, plovem, vozim se po fidcog, vygci ne^evffa. 2. prijadram, plovem nasproti, napadem z brodovjem tivi, eni Tag vavg. 3. sem na ladji, peljem se s kom (kot poveljnik), oi emnle-ovreg mornarji, brodniki, posadka. Ejii-nktjgdopai med. zopet napolnim z vojaki.
Eni-nXfjaaco, at. -zzco udarjam, bijem (s čim na kaj, po čem); pren. karam, zmerjam, zadiram se nad kom vivi, očitam komu kaj tovto, oti. EJibikoa, Ta ion. smn/.a. EJii-nX6jiEvog gl. ini-ni/.ouai. Erti-nhovg 2 ion. 1. kar se da po morju odpeljati. 2. eninf.oog, 6 črevesna mrežica.
eninlovg, ov, 6 (iz eninkoog) 1. prihod ladij, naval, napad z ladjami ef eni-n~Aov pri prvem navalu ladij, eni-n/.ovv noiovjuai jadram proti komu, napadem z ladjevjem. 2. bližajoče se, prihajajoče ladjevje. em-jzkcoco ep. ion. = eni-n/.eco. EJii-jiveco, ep. -jtvEico 1. pihljam, vejem na kaj vivi, pripišem, privejem
aV^at; pren. privi’šim flazzevaiv. 2. navdihnem, prinesem tovto to yegag. E^tjzvota, f/ navdihovanje, navduše-^šenost, vnema.
Eni-nVovg 2 (od sni-nvoog) navdihnjen, navdušen sz revo g.
Eju-Jz6diog 3 (novg) poet. na nogah,
3-"redčit vezi za noge. čni-noftEco silno želim, hrepenim, koprnim po čem, za čim tiva, ti.
®wtjro&rjoig, ecog,f]\ hrepenenje, želja, ^ninod-ia, z) J koprnenje NT. zninotirizoc 2 zaželen, željno pričakovan NT.
Eni-Jzoipr)v, švog, 6, ij ep. pastir, pastirica.
E^uroAafco sem na površju, dvigam ,Se> rastem, nadvladujem $>iXmnog. Ejzuz6A.cuog 2 površen, plitek, malovreden rjdovrj.
ErruzoHijg adv. na površju, na vrhu; 2 gen. zgoraj, vrhu, nad.
End-jroAog, 6 poet. služabnik, sluga,
strežnik.
E™ L-tt0p,jteva> obhajam zmagoslavje l-ni tivi; veselja poskakujem, vriskam, ti vi zaradi česa.
Eni-norečo vztrajam pri delu, zelo se
trudim.
Ejzi-ji0vOg 2 1. trudapoln, težaven, nad-ležen, žalosten d,ušpa, ž.atgsia, gogog; 0'ojvog ki pomenja ali napoveduje stiske, težave. 2. ki prenaša težave, ki naporno dela dv,)g. — a dr. šjzuzovcog s trudom, težko evgiozco, siromašno Šfjv.
Eni-ji0QEvopai d. p. 1. potujem, priha-jam h komu, grem nasproti jipog tiva NT. 2. grem skozi, pregledujem. Enijz6gjza>ga, atog, to vrhnja obleka, ki je bila na rami speta z zaponko [nognrj), potni plašč.
E^i-jigejrcu pokažem se, (p o) j avl jam se ,na kom; spodobi se, pristuje.
Em-ngošfiev gl. sm-ngoirjfu. EJti-ngoid^co ep. [aor. en ingot)]/.a] postavim pred koga tivi tgdnegav. Eni-ngo'i'7]fii, [ep. aor. snmgoszpza, inf. «ri.TQos1u£}'] 1. trans, pošljem koga na čem proti komu vrjvolv 'l/.iov eioco v Ilij, odpošljem kam, vr/voiv k ladjam ; izstrelim, sprožim na koga lov. 2. intr. jadram proti čemu vgooioiv.
ini-ngoaftev adv. z gen. spredaj, pred; eningooftev yiyvopiai tim sem komu na potu, oviram; sningoaftsv noiovjiai tiva postavim koga pred sebe in se zanj skrijem.
ejii-jzgoc&Eco sem (stojim) pred kom, oviram.
Ejii-nzaigco ep. [aor. sn-šntagov] kihnem pri čem.
sjii-jireo&ai gl. šm-netogai. EJti-jtco^Eopai d. m. ep. hodim ob čem, okrog česa,prehodim, pregledujem ti. Ejzijzcb^ijoig, ecog, 'ij pregled, ogled (voj-Ejti-ggdjzzco prišijem na NT. [ ske). ejzi-ggdocco poet.	šni-oggooco.
sjzi-ggs^co ep. [impf. iter.. šnigge^eozoi’] žrtvujem na čem.
sjti-ggejico ep. nagibam se kam, padam na, spuščam se.
EJti-ggeco [aor. pass. snsgovrjv] 1. tečem po čem, razlivam se črez kaj. 2. pritekam, stekam se v, privrem o/J.og. Ejzi-ggrjaoco, at. -ggdooco, ep. poet. [iter. impt. snigggooeozov] 1. trans, zalop-nem, zaloputnem (vrata) nvlag, zapahnem zh]ida. 2. poet. intr. usujem se y/0.a^a.
Ejti-ggijzzEco \ mečem, polagam na Ejti-ggijzzco ep. > koga, proti komu poet.	J tivi ti NT.
sjti-ggo&Eco poet. sramotim, zasramujem /,oyoig.
šjti-ggo&og 2 ep. poet. 1. ki hiti na pomoč; subst. pomočnik, pomočnica. 2. zmerjajoč, sramoteč; znzd hude psovke.
sju-ggog^Eco poet. šumim; iiy.ovai doni, zveni mi v ušesih.
EJiiggvzog 2 (sni-ggeco) namakan, po-, preplavljen.
ejzi-ggcbvvvpi 1. act. krepim, hrabrim, osrčujem, potrjujem. 2. pass. ohrabrim se, dobim pogum, drznem se ?.šyeiv.
Ejzi-ggcbopai d. m. ep. 1. sučem se, hitim, trudim se, delam na vso moč. 2. /aitai and žgatog šneggcboavto kodri so se mu usuli z glave. e jz ioayfia, atog, to (em-odttco) poet. breme, teža.
Ejzi-odoaco, at. -oazzco natovorim, naprtim ti sni ti, innov osedlam, opremim konja.
eni-aeico, ep. etci-goeico 1. tresem, vihtim proti komu, grozim s čim. 2. Eur.
It.	T. 1276 v tmezi: ejzi 6’eoeioe y.o/iag pokimal je z glavo (vznak dovolitve).
ETU-GEVUt gl. EJll-OOEVCO.
Ejii-arjfiaLvco 1. act. a) trans, označujem, dajem znamenje, naznanjam, javljam, kažem na, dcpflah/ioiv namignem ; b) intr, (po)kažem se, javljam se kot znamenje. 2. med. označujem si kaj, zaznamujem si, sklepam, pritisnem svoj pečat in se podpišem svftvvag.
Ejtcarifiov, to znamenje, znak, grb (na ladji), podoba vij g vecbg. inL-or/pog 2 (oijpa) 1. ki ima napis, zaznamenovan, avafhj/iaTa ovx mi-or/pa brez napisa; kovan (denar). 2. poznaten, viden, jasen, slaven, glasovit, odličen.
ijiL-aifioco upognem, krenem vojsko na stran.
EjzL-Giritjoficu med. [fut. Eitioinovpai] preskrbim si, dobavljam si živež, zalagam, preskrbujem se z živežem melftev, k/, vijg zcbgag, sz, vij g ayogdg to dgioTov grem na "trg po živež za zajtrk.
šmolziofiog, 6 (mi-oivi^opai) 1. dobava, dovoz živeža, nabiranje klaje. 2. živež NT, zaloga (živeža).
ŠJll-OKEJlZOpCU gl. EJZl-OKOTCECO.
ejzL-GKEva^co 1. act. a) pripravim, spravim, ohranim v dobrem stanju tov vaov, opremim, ijznovg napravim, osedlam in obuzdam; b) popravim vavg, Tsi/Tj, odovg; c) naložim na kaj Ta /.orj/nava sep ’ apa^obv. 2. med. a) oborožim se, pripravim se; b) otovorim, naložim zase ali svoje vTCo'Qvyia. sjiiGKEvrj, 7] popravljanje tCov locov. EjiLGKEyjig, ecog, ») 1. ogledovanje, opazovanje, preiskovanj e, premišljevanje. 2. obisk, poset (bolnika).
EJiL-GKrjvog 2 (oxr/vrj) poet. pred šato-rom, javen.
šni-anr/voco nastanim se, prebivam v čem mi nva NT.
EJii-OKrjjtzco 1. act. in pass. a) mečem na kaj, naložim, naročam, zapovedujem trm' z inf.; b)prisrčno prosim oš rade, Tivd rt, živo priporočam; | zaklinjam, rotim nvi z inf; c) tožim,
obdolžujem. 2. med. a) ustavljam se, upiram se, pobijam (izjavo priče);
b)	tožim koga zaradi česa nvi Tivog-Eju-omatjco 1. obsenčim NT, po-, zakrijem nvi ti. 2. zatemnim; pass. 0,11/1' šjzsoy.iaopsvr) potem ko sem skrila svoj pogled v temo = skrita v temi-Eni-amog 2 (aztti) 1. obsenčen, senčnat, temen. 2. obsenčujoč, zakrivajoč o/t-paTcov.
ETti-OKonEco in med., samo praes. in impf., ostale oblike od £jci-gk£jizougi d. m. 1. a) gledam, pogledujem, ogledujem, pregledujem zd^sig, opazujem, 'Ihov gledam milostno na Ilij; b) obiskujem (posebno bolnike) Tivd NT, Qr/[latag ayvidg, ogepavovg skrbim za sirote NT. 2. preiskujem, premišljujem, izprašujem, preudarjam, skrbim, pazim na kaj NT, ti, indir. vpraš., Jtsgi vivog.
sjziGHOJifj, T/ obiskovanje, nadzorovanje, (škofovska) služba NT. eniGKonog!, 6 (črrt-azintopat) 1. nadzornik, varih, čuvaj, zaščitnik, branitelj. 2. ogledovalec, opazovalec, o-glednik, ogleduh. 3. škof NT. Eni-GKonogi 2 ion. poet. prikladen, primeren Tivog, neutr. pl. mioy.ona to-Ševco spretno streljam, tako da zadenem cilj.
EjiiGKozsco (oy.oTog) 1. zatemnjujem, zakrivam, zastiram. 2. oviram Tivi Tivog.
eniGKozTjaig, ecog, f/ mrak, mrknjenje. ijii-GKV^opai d. m. ep. [aor. ŠJteozvood-ff] jezim se, srdim se, na kaj uvi. eni-GKvHi^co ion. dajem komu po skit-ski navadi piti čisto (nemešano) vino. tm-GKvvLov, to ep. koža nad očmi (na čelu).
EJiL-oKcbnzoi 1. trans, rogam se, zasramujem, zbadam nva, n. 2. intr. zraven se rogam ali šalim, srpi/ eju-okcoktcov pripomnil je šaljivo. EJii-G/ivpEgčbg ep. adv. bridko, težavno, sramotno.
EjiiGjiaazfjg, ijgog, d (mi-ondco) ion. obroček ali držaj (na vratih), primež, s katerim se pripirajo vrata. EJiianaGzog 2 1, ep. privlečen; y.ay.ov nesreča, ki jo je kdo sam povzročil. 2. poet. zategnjen, zadrgnjen /3po/og.
eni-omico 1. act.inpass. a) pritegujem, Proti sebi vlečem, zgrabim z vso sh° p^eipt; pass. fid/.aooa emoTzaTcu Pritiska, privre; b) zategnem, zapiram (vrata); c) pridobivam si JtAeog;
d)	zvabljam, zapeljujem, pripravljam k čemu. 2. med. potegujem nase, za seboj nva, zvabljam, dam se pridobiti, pripravljam k čemu rtvd z inf.-, y-todog pridobivam si, NT delam se
neobrezanega. e/u-vjzeiV gl, i-rp-sjcoj. r^t-cjreipco ion. zasejem, posejem rt. ^tffjreiGUg, sat g, fj, ion. tog vlivanje, darovanje (vina pri daritvi).
EJli-otjiEvdco 1. act. izlivam vino na kaj T[> Kava nvog, rt vi izlivam vrhu tega Pitna darila. 2. med. nato, vnovič sklenem zavezo.
£jtt-cjieQyco 1. trans, pospešujem, poganjam r ivd, izpodbadam huiovg. 2- intr. priderem, pridrevim de/J.cu. e^can£Q^cog adv. naglo, hitro, urno. čniojTeafrcu gl. scp-srcco. čm-onevdco 1. trans, pospešujem, priganjam, z vnemo opravljam. 2. intr. Pritečem, prihitim.
EniojiovdcU, al (s7u-67tsvf)ouai) nova, Poznejša zaveza.
^ to JI 03, EJILGJICOV, EJZlOJlOlfU gl. SCf-SJlCO.
sttL-GG£Lco ep. = im-asio).
Em-GG£vco [a or. sit so o sva, pf. pass. bjteo-ay/rat, plpf. eneaovvo] 1. act. gonim, Podim proti komu, ščuvam, pošiljam kaj na koga, prinašam komu kaj Ttilt' rt. 2. pass. gonijo me kam etg Tl! inf., to are; pf. ima pogosto prež. po-nieji; a) pritečem, prihitim, bližam Se, hrumim, drevim, priletim kam Tt,'t, rt, dyoQf)vds, Jtsdioio drevim, dirjam po poljani, -i^udg bjteoovtcu ^elja me žene, srce me vleče (mi hrepeni); pt. pf. ŠJiEoavfiEvog hiteč, hitro, urno; b) sovražno: pridrevim /trt, rsr/og proti zidu. čntoovrog 2 poet. ki prihrumi, pridrevi, hiteč cpapca.
Eni-cacoxQov, to ep. obroč na obodu kolesa.
Em.axa.&6v adv. (icp-tovauai) ep. pristo-Pivši, zraven stoječ, diiorcov šmovadov tinv.tgorro lotili so se in so pripravljali obed.
ejti-OTaftfiog, 6 nadzornik, namestnik, satrap.
Ejztarapcu [sJtiovaoai, 3 pl. srciavavtai, cj. snioTtopcac-, impf. rjmovd(/,r)v, 2 sg. fjjTiovaoo in ^idoTco, fut. sjuovr\ao[.iai, a or. f/fiiav.jdrjv; ion. pr. ind. 2. s. SJti-ovscu, 3 pl. smoveaTcu; cj. 3 pl. sm-oTscovrac, impf. 3 pl. rjmoveaTO (em-arearo)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., rt, nsot rtvog, st rimanjih] /rt] tco/.v-jiorp/fiovslv da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Hvgiovi znam sirski, aapca poznam, znam na izust, s ort, tovto ovc, tog, acc. c. inf, pt. eofr/.og tor Irci oran o vedi, da si se pokazal vrlega moža.
3.	ion. mislim, menim, prepričan sem 66§y, ovc, tog, acc. c. inf., s pt. sv ejtL-avavo avvog a/Vjacov prepričan je bil, da bode sam imel. —■ pt. ETuaragEvog 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten srodeg, rm v čem; subst. 6 veščak, izvedenec. — adv. Ejttaxa]iEvcog pametno, modro, razumno, spretno.
ETH.Gxa.aLa., fj (Btp-iovii/.u) 1. vodstvo, nadzorstvo vivog. 2. pazljivost.
£jtioxaGLg, scog, iy (ecp-(Ovr]/iu) 1. ovira, ustavljanje. 2. pristop(anje), hrup.
3.	razmišljanje, no/./.dg eayov cpoov-Tldcov emovdoEig pogosto so me ustavile skrbi. 4. nadzorstvo, vodstvo EQycov.
ETtiaxaxE03 [augm. ejveot.] sem predstojnik (predsednik, načelnik, zapoved-nik), nadzorujem, vodim, upravljam kaj uvog, tlvč, tov sivcu skrbim, da se kaj zgodi.
£TU-oxdxT]g, ov, 6 (scp-ioraiiaj) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač;
b)	kdor na čem stoji: borilec na vozu dg/uaTCOv; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, Ttoigvl-cov pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, eq-/cov upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč emoTf]iuoi’ (Pl. Prot. 312.).
£TU-GxeLflco poet. stopam na kaj, hodim po Ti.
etzl-gteAAoo 1. od-, dopošljem, pošiljam kam, javljam (pismeno, po glasniku),
pišem, sporočam vivi, jzeqL vivog, vd ijiiava/.Evva iz Žd/iov kar se mu je sporočilo iz Sama. 2. naročam, zapovedujem vivi vi ali inf.; vd EJtsava/.-/leva naročilo, nalog, nav d vd ejz-eova/.pieva v jz 6 Arjuoadtvovc po Demo-stenovem povelju.
sm-arevd^co poet. eju-ozEvd^co in med. poet. sm-azEvco ep. poet.
zraven še jaz vzdihujem nad kom (pri čem), stokam, žalujem vivi.
imazpazsLa, ion.
-zv tv, V
ijiiczgazsvaig, scog, rj ion. ETuazQazEvco in
napad, vojna, vojska, vojni pohod, trirog proti komu.
med. vojskujem se
EJiiazscpfjg 2 ep. do vrha (roba) napolnjen, trirog s čim.
EjiL-azEcpm 1. act. poet. izlivam komu v čast na grob pitno daritev j/odg. 2. med.ep. napolnjujem do vrha (roba) vivog.
Ejtiozscovzcu gl. ŠJiiova/Liai.
im,Gzfjfir), ij (tjziovaiuu) razumevanje, spoznanje, znanje, veda, znanost, spretnost vivog; pl. predstave, misli.
Ejz-tozrjfii gl. šrp-lavrjfu.
Ejziczfjpoov 2 (Ejziova/nai) razumen, pameten, izkušen, vešč, spreten, vivog, vtvt v čem, vd Jigoafjv.ovva ali z inf. — adv. -fiovcog spretno vo^evzo.
Ejii-aztjpt^co podpiram, potrjujem NT.
Ejiiazrjzog 3 (EJziovapai) kar moremo vedeti.
e ji Laz lov, trd (sjuovrjvai) 1. ep. stojišče, prostor na suhem, kjer so stale ladje. 2. ion. — icpsoviov družina.
hn-Laziog 2 ion. = szp-šoviog.
eniazo^Evg, ecog, 6 1. pismonoša. 2. podadmiral, podpoveljnik pri Lake-demoncih.
ejuozoAt}, rj (tJii-ove/J.o)) 1. nalog, zapoved, naročilo, odredba. 2. poslanica, pismo.
smazohia-cpogog, d = EJTiovo/.Evg.
smozofapaiog 2	(EJtiovokf)) pismen,
samo na papirju, papirnat dvvdf.ieig.
E3iiazoXiov, trd pisemce.
čni-ozofiLŠco [fut. -<cd] zamašim usta, zavežem jezik komu vivd NT.
EJii-ozovaftECo ep. zraven šumim, bučim.
proti komu, napadem koga, grem z
vojsko nad koga jzavgidci, vivi, vivd, EJli vi.
Em-ozpazoneSEvco utaborim se proti sovražniku.
EJziozQEcpfjg 2 napet, pazljiv, skrben, pozoren gfjvzog. — adv. -šcog naglo, hitro, živahno.
ijzi-azQEtpco I. act. 1. trans, a) obrnem koga proti komu; pren. potegnem k sebi, zahtevam, tog jtrpog vi Jiioviv vfjvč ’ EJtiavoEzpEig; čemu zahtevaš od mene tako silno to poroštvo; b) o-bračam kaj vavc, vzorov, odbijem, zapodim nazaj avvovg; pass. spravim nazaj na pravo pot, izpreobrnem vivd e jz L viva NT. 2. intr. obračam se, razprostiram se, vračam se, vrtim se, izpreobrnem se NT. II. med. a) obrnem se kam, vrnem se, pazim, oziram se na kaj, brigam se za trirog; b) hodim d g die^odovg; c) iz-premenim se d d g« rr/d ’ sjtsovodifV; izpreobrnem se NT. — part. pf. pass. EJCEOVoalu/.iEva snrj /.iyo> govorim resno, s poudarkom.
Ejciozgoipddijv adv. ep. na vse strani se obračajoč, kroginkrog.
Eziiazpocpf), tj (Em-ovgezpco) 1. obračanje, vrtenje, sukanje, vrtinec, obrat, okret, povratek, vrstitev; NTizpreobrnjenje, izpreobrnitev. 2. a) ozir, skrb, pozornost, Ejziovgocpijv vidsucu jzoo vivog skrbim za koga; b) vračanje, napad, naval y.ay.d)v; c) kazen, kaznovanje yiyvEvai.
ijzLozgoipog 2 (ŠJU-ovgEzpco) ep. obrnjen, ki rad s kom občuje vivog; sjziovgo-cpog dv&gzbjzzov ki je mnogo potoval med ljudmi.
EJti-azpcotpaco ep. pogosto se obračam proti komu, pogosto obiskujem; med. poet. act.
emovoAiov, trd na stebrih sloneče bruno, arhitrav.
£jii-ovvdyco zbiram NT. eniavvaycoyfi, r) zbiranje, shod, zbor NT.
Ejii-ovvzQ£/co stekam se, vrem skupaj NT.
im-ovozaaig, ecog, f) stekanje, hrup NT.
Ema<paXfjg 2 (iju-oipd/./.zo) omahljiv, nestanoviten, negotov, nevaren NT.
Sj?l~atP&zTco in ejii-atpd^co [fut. eniocpa-=®> p as s. en 10 (f ayt'/oo u a i ] 1. a ct. zako-ljein! umorim na kom ali čem Tiva Vlvf darujem umrlemu na čast. 2. med. umorim se na kom vivl. eni-o<PQayi£opai med. pritisnem svoj Pečat na kaj, zapečatim, označujem Vivl ti, zaznamujem kaj. ni-a(pvQia, to. ep. zapona, ki je speljala golenjalte na gležnju. EJll~aXe(>&> adv. (aypJv) ep. zvrstoma, ,P° vrsti, drug za drugim, zapored. fllaXeaiiJ, p (in-š/jJ)) pretveza, izgovor. sniofteoig, ecog, fj (sjz-eyco) 1. zadrževa-nier ostanek, pomuda. 2. varčevanje,
Pomislek.
^n'laXVQi£ofiau med. odločno izjavim ad trdim; z nikalnico: trdovratno se branim z inf.
En-ioXvco postanem močnejši, silim, Pe odstopim od česa NT.
Efi-ioXco gl. sjv-šxco.
e^^coQevco kopičim, zraven dodajam
Enizo.yfj, fj in inixaypa, n rog, rc (em-taTTco) ukaz, nalog, zapoved, odredba %a!r’ eniTayfjv po zapovedi, ,uerd na-aVS smTayrjg z vsem poudarkom NT. Lizamifjgog, 6 (tni-TUTTCo) zapo-svednik, gospodar, priganjalec. Enha.KTog 2 (em-TaTTCo) postavljen za ^°m, oi enlTanToi zadnje čete, za-Plečje, rezerva.
s^t-raAamcopetu zraven prevzamem še druge napore, trudim se še dalje. ■“ftiTtUior, ro mesto v Elidi; preb. 6 ■EjtitaAt ef>g.
Ej[L-zd[iva> ion. em-tepvco.
Ent-zavvco ep. = em-Tsivco.
Ejtixa'£ig, soj g, fj (em-TaTTOj) nalog, ukaz, povelje, zapoved.
EJt'--zdpa^ig) ecog, fj zmeda, zmešnjava. ni-zaQdooco, at. -zzco povrhu še zme-dem, motim, vznemirjam. ^•-rdgpoftog, 6, fj pomočnik, pomočnica, zmagovalec.
ni-zdaaco, at. -zzco in med. 1. a) postavljam koga zraven koga, h komu ali za kom, namestim kot rezervo Tn’ci uvi; b) postavljam nasproti, Uvrščam med eguva; c) postavljam Uad koga aaTgdnrjv. 2. zapovedujem, ukazujem, velim, naročam (da nabira
vojsko) Ti Tivi, Tivi z inf; pass. eni-TaTToiiai zapove se mi kaj. šni-xd<piog 2 (Tacpog) kar se vrši na ali ob grobu, nagroben, aycbv nagrobna tekma, nagrobna igra (umrlim na čast), Aoyog nagrobni govor. EJii-zaft-Ovco pospešujem, po-, priganjam.
ejii-teivco [impf. iter. eniTeiveaze, tudi v tmezi] in ini-zavvco [fut. sniTavvaao) v čm.] 1. razpenjam, razprostiram nad kom uvi, eni ti, vneg Tivog; zapahnem y,Arjlda\ gv/.a polagam črez; pass. razgrinjam se, razprostiram se nad Tivi. 2. napenjam, nategujem, povzdigujem cpcovfjv, povišujem, povečujem, množim ; epavvov in pass. trudim se, napenjam se, težim za čim etg ti.
ijti-T£iXL£co napravljam oblcop, postavljam ostrog, trdnjavo nasproti komu; utrjujem kaj, zavarujem se proti komu.
enizeiftiaig, 66)g, fj in ejzizsi^iofiog, d utrjevanje, utrdba, oblcop, trdnjava. EmzEi^iopia, avoc, to ostrog, utrdba, obkop, branišče. ejrt-TeAetdo) dovršujem. eju-zeAeoj [fut. SJUTE/.d), plpf. pass. EJTE-Tstš/.eovo] 1. act. a) dovršim, izvršim, izpolnim XQrjovijQiov, a vneaxevo, dokončam to Tsi/jjg; bavim se z Te/vac, priredim dyoovag, opravljam {Avalag, slavim, obhajam ydjiov, eogTag; NT idoeig ozdravljam, Aavgeiag opravljam službo; b) plačujem davke dno-cpogdv. 2. med. a) jemljem kaj nase, prenašam, Ta tov ytjQ(og težave starosti ; b) končam se, neham NT. emzeAfjg 2 dovršen, izvršen, dokončan, izpolnjen, uresničen, popoln, en it e Ae g n o id) iz-, dovršim kaj, ejuts-Afjg yiyvopai izpolnim se, dogodim se. etu-zeAAco in med. [aor. snsTSU.a, plpf. pass. sni. . . STŠvaAto (v tm)] 1. trans, ukažem, zapovem, naročim, zabičim, naložim Tivi ti, pvflov, ■/.oavsobv d’ eni /nvffov st e/./.sv in obenem j e ukazal mogočno, izrekel mogočni ukaz, vootov naklonim, pošljem, avvffeoiag dam zapovedi; pass. vib d’eni ndvT’ ete-va?no dvaooejiev AhcoAoiai poverjeno mu je bilo vodstvo nad A.; epoi
d’ ejvi ndvv' švevalvo meni je bila vsa skrb izročena. 2. intr. vzhajam. šjzi-ze/zvco, ion. sju-rafivco 1. acč. a) vrežem, zarežem, zasekam v kaj, vsekam večjo rano z zarezo; b) skrajšujem, skrčim, na kratko omenjam. 2. med. uprasnem se, razpraskam si /lgayiovag.	[ roda.
ijzi-zsi;, v8y.oc, ij (vUvoo) ion. blizu po-emzEgmrjg 2 razveseljiv, prijeten. sm-zegnopai med. ep. veselim se česa, razveseljujem se s čim z iv L EJii-zezgdcpazai gl. em-vgenm. Ijzi-zEftv&ofiai med. ion. (zraven) si zvijačno izmislim, izumim vi. Enizš^vrjaig, ecog, »y nova zvijačna iznajdba, popravljanje, uporaba novih sredstev.
kmzEyyrjz6g 3 umetno narejen, umeten. Imzfjdeiog 3 in 2, ion. -sog 2 [enivrj-deg) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, lega ugoden, vivi, eig, ngog vi, z inf. yo)oiov evmneveiv enivrjdecbvavov zelo pripraven za ko-njištvo; nalg vq> navgi snivrideiog ki je po očetovi volji, evffavva v/ziv čmvfjdeov oizseiv koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, vov emvrjdeiov šnaiev ki je zaslužil (sc. jzaieoffai), enivijdeiog el evdvovv/fjoai zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, šnivr/deiog vov v o na-šfelv; c) potreben, za sjiizijSsia potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. 6 prijatelj, pristaš, učenec, rojak. — adv. -Eicog, ion. -šcog.
EJZurjSsg, ut. ejtizrjSeg a dv. 1, namenoma, nalašč, hote, ravno raditega, v ta namen, v to s vrbo. 2. skrbno, marljivo, vneto, zadosti, primerno.
1.	opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb vivog, (hovov skrbi za življenje.
2.	obnašanje, vedenje ngog viva, običaji va vfjg / oj o a g, način življenja, značaj, r/ ndoav sg dgevrjv vevoizioušvrj emvfjdevoig zakonito ravnanje, krepostno življenje.
kmzrjdEvco (emvijdeg) [impf. Enevfjdsvov, pf. enivevf/devKa] 1. marljivo se bavim s čim, natančno, skrbno vršim, gojim, trudim se, stremim, težim za čim dgevfjv, epiloaoipiav, y.axd delani, ravnam slabo, evnafieiag vdajam se udobnemu življenju. 2. zvijačno kaj izmislim vi ngog vi, izvežbam, izurim y,vva ngog vi. 3. imam navado viffevai, enevf]deve voudv nosil je rad dolge lase.
£jzi-zfjxco ion. topim, vov y.rjgdv eni to. ygdfz/iiava natopim na pismo vosek. iju-zrjgEco pazim, opazujem, prežim, pričakujem vivd, onove.
EJti-zl&rjfu I. act. 1. a) postavljam, devljem, na-, polagam kaj na kaj vi v ivi, vi eni vivog, vi eni vi, vivi lsyecov, polagam na oltar; [zrjoitt darujem, sedava prinašam, povrhu še nosim, postavim avf)Xr)v; b) po-vzročujem, dajem komu, podeljujem, naklanjam Hcoijv, dlyea, vazdi, uogov, Cpfiiav, dizrjv kaznujem, nlr\ydg vivi naštejem udarce, nabijem NT; c)pren-
v	šlo g vivi (iivUtp) izvršim, izpolnim besedo, končam pogovor vovvoig;
d)	naročam, pošiljam, ygdipag eg M' yvnvov poslal je pismo v Egipt; e) (pgšva vivi obračam svojo pozornost na kaj, pazim. 2. dodajam, dro/t« dajem ime NT, še pridevam vi ngo$
vi	NT, y.vfj/nava. 3. postavljam pred kaj lifrov {ivorjaiv, loyov, flvgag zapiram, veipog zastrem z meglo, zaprem nebo. II. med. 1. a) postavim si, denem nase ovecpavrjv xeg>nlfjqih') dam si prinesti oivov, yeigag ovr/Heodi vivog položim svoje roke na prsi; b) polagam kaj pred sebe, nvlag d)0i zapiram ušesa, določim ifavavov fziav; c) naročam, zapovedujem vi vivi-2, a) poprimem, lotim se česa, začenjam kaj vivi, vf) neiga poskušam; b) sovražno: pritiskam na koga, napadam koga vivi.
šni-zi/udo), ion. -eoo 1. pozneje (P° smrti) častim. 2. ion. prisojam, določam, vt]v dgyavr\v divpv potrdim. 3. prigovarjam, karam, grajam, očitam, sem nezadovoljen vivi, vivi vi, zapretim NT.	[nje.
šjiizifn]oig, so)g, i) graja, ukor, očita-
Emzfjdsvfza, avog, vo šjiizfjSevcng,
ecog, 1]
8jutž:gTjzrjg, ov, 6 graj alec, kaznovalec. JElxipijzcog, ogoc, 6 ep. branitelj, zaščitnik, maščevalec.
3*lTJfi(a, ij (šni-vipog) 1. uživanje vseh državljanskih pravic. 2. kazen NT. enix^uia, vd 1. plačilo, nagrada, od sodnikov določena kazen. 2. poet. Častno darilo.
ni-rl(iog 2 (vipirj) ki je v časti, ki hživa vse državljanske pravice (opp. ori.uog); -/gf/pava nedotekljivo imetje Pravega državljana.
EnL-zXfjVa.i ep. [samo imper. eniVAr/vco] strpim, vztrajam pri čem, pvftoioi mirno poslušam.
*nixoty, rj (sjU-vs/./.oj) vzhod (zvezde). Eni-zoXpdco ep. vztrajam pri čem, (potrpežljivo) prenašam kaj, pretrpim, a&s. in z inf.
žnfrofiog 2 (sni-vepvco) odrezan, kratek. Enizovog, 6 (šm-veivco) vrv, s katero je bila privezana jadrnica na jambor; Po drugih: vrv, ki je šla od vrh jambora do zadnjega krna. r^i-roldfo^at d. m. ep. streljam na , b°ga vivi.
Ejlt-zpaycodeco pretiravam (kakor v
, tragediji).
EJZi-zgcuzeco ep. prepuščam, zaupam. EmzQejir]v enivgeneiv.
E7zl-zq£jiw, ion. ijtL-zpdjico [gl. v g sna, Pt- pass. 3 pl. ep. in ion. en iv sv o d ep ara i, adi. verb. enivgsnvšov] I. act. in pass. !■ trans, a) k ali proti naravnam, iz-ročim, prepustim, pustim na izvoljo, zaupam vi vivi, inf.; pos. dam komu v oskrbovanje, v razsodbo v<p sv Aek-
p.avveio), ’A')h]vaioic enivompai us-Ql ocpčbv avvoov nXpv ilavavov izročili so se razsodbi Atencev pod pogojem, jih ne obsodijo na smrt; pass. snivgsnopai vi izroči, zaupa se mi kaj, -rao« vavvojv Ijoaz/.eidai snivoaip-fšvvsg sagov vijv doyrp> katerim je bila izročena vlada, oi smvsvgappšvoi vpv cPV/.ay.fjv katerim je bilo straženje izročeno ; b) naklonim^zapustim naioi yxppava; c) dopustim, dovolim, trpim, vvy.iyv vivi dam, prepustim, vpv /cbgav otGgjrdoat, vivi zazo) sivcu; ovz sm-vgenco ne dovolim, oviram, zabranju-i.ern; d) naročam, ukazujem, vdgiv 8JTt' ti odpravim kam. 2. intr. vdam
se, zaupam se, p odvržem se vivi, yfjga'i podležem. II. med, 1. obračam sekam, nagibam se ffvpog šnsvgansvo sigs-oflai tvoje srce je zaželelo. 2. zaupam sebe (svoje stvari) komu, pokorim se razsodbi koga. 3. zaupam, izročim komu kaj va d/./.a.
EJii-zgscpco ion. pri sebi hranim, redim, preživljam; pass. od-, dorastem, vzra-stem, oi vovegov emvgaipevveg naslednji.
Eju-zgsgco [gl. vgšgco, fut. emdgapov-pai, a or. snšdga/iov. pf. šmdsdgdpr)ya,
ep.	a or. act. pt. emfige^a g, pf. šnide-dgopa] 1. pritečem komu (na pomoč), priletim, napadem vivi, naskakujem, plenim, obhajam, stikam povsodi po čem sni va šgco, g(b-gpv, y.(bpag. 2. a) tečem za kom, drdram agpava innoig; b) stremim za čim, enidgapcov hitro, hlastno, željno.
3.	dotaknem se česa, zadevam ob kaj, oprasnem, oplazim ey^og. 4. tečem črez kaj, razlivam se, razprostiram se, širim se sge/log, ar//.p, dg/.vg.
Eni-zgip03 [med. fut. SjUVgiipoi.ua s pas. pom.] predrgnem, ugonobim, uničim, omamim avftgcbnovg, mučim, požgem rjhog y.aicov, pokvarim, izkazim Olvo-paov.
inizgmzog 2 (sm-vgifteo) poet. premeten, zvit, prekanjen.
EJtizgonaiog 3 (smvgonfj) ion. prepuščen, pod varuštvom, (laoikr)ir]v sm-vgonaipv eyco vladam kot kraljev varih.
snizgonsia, rj varuštvo, vivog nad kom.
EJtizgonevco (enivgonog) [augm. snsvo.] sem oskrbnik, upravitelj, varih, oskrbujem kaj m'dg, v iv d, vi, upravljam no/.iv.
Enizgonfj, p (em-vgenco) 1. pooblastilo, prepustitev odločitve, odloka d Ur) g; dovoljenje NT. 2. varuštvo, nadzorstvo.
EJiizgonog, 6 (em-vgenco) paznik, oskrbnik, nadzornik, NT namestnik, upravitelj, varih.
EJiizgo%dSr]v adv. (eni-vgegeo) naglo, gladko, zgovorno.
eni-zvpgdvco 1. naletim, zadenem na (ob) kaj, srečam, snidem se vivi, 6 šnivvgdov katerisibodi, vsak, neznaten
Orško-slov. slovar.
20
nofag, nizek avftgcojzoi. 2- a) zadenem kaj, pogodim, keyovoa EJiETvyyave pogodila je v svojem govoru, ozd-zega jzoiecov imrtiftco kaj mi je storiti, da dosežem svoj namen; b) dosežem, dobim kaj uvog NT. 3. imam srečo, posreči se mi vd?J.a, 6 pzi) eszi-vv%(bv komur se kaj ne posreči. čjti-tvpi/3iog 2 (vvujjog) poet. ki se vrši na grobu, nagroben, yoai nagrobna daritev.
čjii-včcpco zažgem, prismodim, Tvcpčo-voc ud/J.ov Hjutsdviijiivov še bolj razvnet in iskre sipajoč kakor Tifon. £jzixvyf)g 2 (£Jii-vvyydvo) ki doseže svoj namen, srečen.
&jzixvyia, tj sreča, srečen uspeh. sjinco&aapiog, 6 zasramovanje. oni-cpaiva) [pass. fut. EJZKpavrjoopiai, NT act. = pass., aor. 1 Ejzecpava] 1. trans, a) act. kažem, obsijem, razsvetlim uvi NT; b) pass. po-, prikažem se, pojavim se, kažem se. 2. intr. pass. NT.
ijiicpavEia, f) 1. prikazen, prikazanje, prihod (Kristusov) NT. 2. sijaj,ugled, čast, slava.
ijzigpavrjg 2 (em-ipaivopiai) [sap. šmcpa-vEOzava\ 1. viden, jasen, očiten uvi. 2. izvrsten, odličen, slaven, ugleden, imeniten. —• adv. šjugpavcog očito, očividno.
Ejzi-cpavzog 2 poet. viden, še živ. sm.-(pavoxco [/ut. snupavoco] svetim komu, razsvetljujem koga uvi NT. i:ju,-cpEQa> [aor. sm')veyy.a, ion. snšvsr/.a] in kjzL-<poQ£co I. act. 1. do-, prinašam, dovajam komu kaj yrjv, v6 svavziov uvi, oovdagia sni uva pokladam na NT, iprjipov glasujem za; pos. prinašam (bogovom ali umrlim) darila, daritve, ovecpavov vq> vexg<p polagam na. 2. nosim na koga ali proti komu, aiviav zvračam na koga krivdo, očitam krivdo NT, vgv 6gyr)v jezim se NT, ugiouv izrečem sodbo NT, yeigdg uvi položim roko na, grdo ravnam, napadem, ''Agrja, nokspiov uvi vzdignem se z vojsko nad koga, začnem vojno s kom, on?M uvi zgrabim za orožje proti komu, napadem z orožjem, vjiEg^olr/v pomnožujem, dov-/.eiav, e/.evdegiav prinašam komu
sužnost, svobodo. 3. očitam, pripisujem komu kaj xi uvi, uiogir/v, piavipv uvi smatram za neumnega, do'/«S Tivi izkazujem svojo naklonjenost, ustrezam komu, ipoyov karam, grajam. II. med. prinašam s seboj. IH-pass. 1. a) drevim, pridrevim, navalim, planem nad uvi, ftdkatra morje se visoko dviga; b) pren. napadem z besedami, sramotim, zmerjam uvi-2. pridem pozneje, sledim, vd snKpt-gopieva bodočnost, preteča nevarnost.
čju-cprjpitico 1. act. pripisujem komu kaj, izgovarjam se s čim, obožavam, imenujem. 2. med. ion. govorim besede, ki p omenjaj o nesrečo, oznanjam nesrečo.
č jz i<prj(uofia, aro c, to vzklik, ki oznanja nesrečo.
kjzi-cp&i^pofiai d. m. povrhu še za-, (po)kličem, od/.:uyg EjzEipddtpgazo pri tem je trobenta zadonela, so zatrobili na boj.
tjucpfrovEco 1. ep. zavidam, ne privoščim, zabranim uvi u. 2. ion. sovražim, zamerim uvi.
Ijzi-cpftovog 2 1. ki zavida, zavidljiv, sovražen, smif&ovcog eyco jrgog vivd zavidam koga, nevoščljiv sem komu. 2. ki se zavida, zavidan, zasovražen, zoprn, mrzek diavgijdai, pohujšljiv, nespodoben; to sjzupflovov /.aujidivd) sni uvi nakopljem si zavist (sovraštvo) zaradi česa; emip^dvcog didv.u-piai uvi sovraži (zavida) me kdo, EJZKpftovcog Čumodzvoiiai u tako da si nakopljem sovraštvo.
ijii-cpkipco 1. trans, (za)palim, za-, se-žigam, opustošim z ognjem jzdvta. 2. intr. žarim, gorim.
im-zpoiviaaoj intr. prelivam se v, vlečem na škrlatnordeče.
Ijti-cpouaco, ion. -eco 1. prihajam, zahajam h komu, obiskujem uvi, £g ti vdiram kot sovražnik. 2. prihajam pozneje.
kjiicpoga, r) (sm-ipEgio) 1. donašanje, doklada (k plači). 2. naval, pritisk
gev/ndvcov.
ijzi-gpogEco gl. sm-(p£ga>.
ijiKpogrjfia, azog, to ion. poobedek, posladek.
£ni<poQog 2 (em-cpegco) ki kam žene ali piha, koristen, ugoden avegog. Em-opgd^opat. med. [aor. £ns(pgaodgr)V, eP- cj. emcpgdooETCu, ijcE<pgdo'dr]v\ ep. in ion. 1. premišljujem pri sebi, preudarjam, ugibljem, presojam. 2. mislim na kaj, izmišljam, snujem ože-^Qov. 3. uvidim, spoznam fiovkrjv, s°pazim, uganem, odkrijem nva. šm-fppdooco, at. -rrco ogradim, zaprem, ^ zamašim.
<pgoveco (em-(pooov) ep. pazim na kaj, pri Hom. samo pt. pr. pameten, izborit, razumen.
šnuppoovvi], fj (em-cpomv) pazljivost, zavednost duha, pamet, razumnost, at /do smcpgoovvag dve/.oio o da bi se spametoval, da bi prišel k paketi.
šni-fpgcov, ovog ((pgovšco) ep. razumen, Pozoren, pameten, previden, oprezen, rt v čem.
^t-<pvop,aL med. ion. [tat. emqpvoo[MU, aor. sjršopov, pf. imnšq>vxa\ 1. rastem ua, ob čem, dvigam se, opomorem si. 2. nastopam proti komu, napadam, obdolžujem.
-cpcoveco poet. kličem, nagovarjam; NT vpijem.
oni(pcovtjfia, avog, to vzklik, poziv,
Em(p(dviy.ia kmopovd) vzkliknem, zakličem.
tm-opibaMco zasvitam se, napočim (o dnevu) NT.
veselim se, radujem se česa r<t't; s pt. oe ev jzgdaaovza tvoje sreče, ako se ti dobro godi.
EnH^aknot; 2 ion. z medjo prevlečen, bakren, bronast.
Eni-^agig 2 [gen. -irog, comp. -TcoTegog] Priljuden, prijazen, ljubek, prikup-1J iv, vo em/agi ljubeznivost, prikup-> ljivost.
Ejii^appLog, 6 komiški pesnik v Si-rakuzah, doma z otoka Kos.
2	(šm-/aigco) 1. kar vzbuja veselje, razveseljiv, prijeten. 2. kar vzbuja škodoželjnost, ol dmatcog v d Evavtia šni/agvoi sivcu d^ubvegoi zaslužijo, da se veselimo njih nesreče. EnL-^scfid^co prezimujem pri tem. Eni^eipa, vd (jdo) nagrada, plačilo, ovte cKpeojv eni/Eiga /.a/ovoa ne da
bi dobila plačilo, ki ga daje meč = ne z mečem (v boju) ubita. šju^eigeco (/em) [augm. ene/-} 1. a) zgrabim kaj z roko, z roko posegam po čem otvcp; b) sovražno: napadem trm, šm, ngog viva; pass. napade me kdo, napadem se. 2. lotim se česa, poskusim kaj, bavim se s čim, po-prijemam se česa Tm, začenjam yo-potg, težim za čim, Tvgavvidi skušam se polastiti, bdcg odpravim se na pot, napotim se; nameravam, hočem, upam si, drznem se nvl, vo šm/ei-govgsvov podjetje, to /ir/ sm/eioov-gevov česar niso poskusili, opustitev podjetja.
1. podjetje, poskus, na-mera, načrt, ukvarjanje ctTOg, to s čim, trud, sklep (z čjtiftEiprjoig,	dodanimi razlogi. 2. za-
ecog, f]	rota, napad, f/ vgsTŠga
na vas.
Im^ELQt]xrig} 6 podjetnik, podjeten mož. ijiL-^EigoTovEco sklepam, potrjujem z glasovanjem, glasujem za. ijzi-ftcco [gl./šco; ep. aor. šnš/Eva, -dgtjv; pass. aor. ejte/vihjv in med. sns/vvto] 1. act. prilivam tivi ti, izlivam črez kaj, polivam z vodo, sipljem na kaj, vkvov t ivi pošiljam na koga, dvšgcov dvTgšva vzbujam piš vetrov, dovgara mečem kopja. 2. med, nasipi jem sebi ali nase vkrjv; /9eZea mečem strele na koga, streljam na koga. 3. pass. privrem, vrem skupaj, prihrumim, razlivam se, tivi črez kaj. kni-ftfroviog 2 ep. na zemlji, zemeljski, avdgeg zemljani.	[žolč.
ŠJii-%okog 2 {'/oh)) ion. ki napravlja iju-xogt]yEco 1. act. povrhu še dajem, nudim, pridodelim t ivi ti. 2. pass. dobivam hrano, podpirajo me NT. čjziXOQT)yia, rj dajanje, podpora, pomoč NT.
čjil-^gdofiai med. ion. 1. (zraven še) potrebujem, pogosto rabim. 2. prijateljsko občujem s kom T ivi. šm-^gavco in -/gačo [aor. 2. šjiš/gaov] ep. napadam, stiskam, pritiskam na, vdiram t ivi.
im-^gia) ep. na-, pomažem, (po)mazi-lim; med. mazilim se, namažem se, Tivi s čim.
£ni-/Qvoog 2 (jovaog) pozlačen. £ni-/gcojiazifgco namažem (barve) čez kaj, prevlečem z barvo. šjzi-ftcogeco 1. intr. prihajam, približujem se, napadam. 2. trans, priznavam, do-, pripuščam, dovoljujem, vdajam se, izpregledam komu kaj nvi ti.
im/cogijaig, ecog, fj dopuščanje, dovolitev.
sm/cogia^co sem kje domač, pogosto zahajam kam AfhjvaCe. ijzi-ftcbgiog 3 in 2 (ycbga) 1. domač, domačinski; subst. 6 domačin, rojak. 2. v deželi navaden, običajen. im-ipavco ep. ion. poet. rahlo se dotikam, rahlo prijemam; pren. na kratko omenjam Tivog-, nganidsooi umevam, (ob)čutim, o?dyov jr e g le količkaj. Em-ipEvdogai med. zraven se lažem, obešam, pritikam komu kaj. Ejii-iprjkacpdco ošlatam, (o)tipljem, prijemljem Tivog.
£nt-yj7]q}i£co 1. act. storim, zahtevam, dovolim, da kdo o čem glasuje viva, dam na glasovanje, šg vfjv smkrjoiav dam v skupščini na glasovanje, nvi dam komu svoj glas, glasujem za koga, komu v prid. 2. med. z glasovanjem sklepam, potrjujem, odobravam, glasujem.
sn-iwyai, al ep. pristanišče, zatišje, zavetišče za ladje. sjzAeo, ejiAsv, šjzAezo gl. ne/.co. enkrjvzo gl. ns/ACo).
Ejzodia, snoSid^co ion. scpodia, scpo-dici^co.
En-oiKEco 1. grem kam kot naselnik, naseljujem se, stanujem kje kot naselnik ev zivi. 2. stanujem zraven koga, sem mejaš, nadlegujem, živi s čim; pass. zaseden sem od koga. irt-oModofieco 1. (se)zidam, zgradim, na čem sni nvi, eni Tivog, živi NT. 2. pozidam, zgradim, popravljam, Tsiyog; pren. vzpodbujam (v veri) skavtov vij niovsi NT. sjt-oiKog, 6 1. prišlec, tujec, naselnik.
2. poet. sosed, mejaš.
Ejt-olkz(e)[qco poet. milujem, pomilujem koga, smili se mi uva. Eji-oMzt^co poet. vzbujam pri kom sočutje, smilim se komu nvd.
£jz-oifzeb^co [aor. smbpoiga] tarnam, vzdihujem pri čem, nad čim nvi.
en-oi/ogcu med. ep. 1. a) prihajam, pristopam h komu, grem med [zvrjovfj-gag, bližam se komu, obrnem se na koga (s prošnjo) nvd; b) lotim se koga, napadem ovgfjag, Kvngiv, skočim na ly.gia vrjčbv; c) hodim ob čem semtertja lovov, d) obhodim, prehodim, pregledujem oviyag, ndvvag, ndv-vy, letam kam y.ij/.a fJeoio. 2. opravljam, delam, sgyov grem na delo, dognov nad večerjo (večerjo pripravljat).
ejz-okeAAco [aor. sndr/.si/.a] 1. trans, tiram (ladjo) na suho, vržem na breg, storim, da se ladja razbije. 2. intr. obsedim na pečini, zadenem na pečino, razbijem se v.avd vi.
sji-okioft&vco [aor. sno)/.iolh)oa\ smuknem, zdrknem, zdrsnem čez kaj.
Ejzo/zai \Et. kor. seqw, lat. sequor, so-cius iz soqwjos; gršk. še doonso). — Obl. impf. elndgitjv, fut. mpoiiai, a or. sonogyv (o tvoj [Mii, onoiiitjv, o nov, onšoffai, onopievog); ep. pr. imper. 2 sg. snso, snsv, impf. sno/Mjv, a or. 2 ind. soneo, cj. eoncogai, opt. sonoiiiyv, inf. sonsoOcu, imper. sanemJoj, pt. sano/M-vog, imper. 2 sg. anelo] 1. a) grem za kom, sledim koga (komu) uvi, eni nvog, eni, uevd vivi; b) grem s kom (na vojno), spremljam koga nvi, /zeva Tivog, d pa, avv tivi, vgvcpdAeta eonsvo /sigi čelada je šla za roko, je ostala v roki, fj snakgig eonsvo predprsje se je zrušilo ž njim vred, nšos sonofzsvog dovgi zgrudil se je zaeno s kopjem, oooa eoize eni naidog eneofhu kolikor se mora dati ljubljeni hčerki za doto, ol snofisvoi spremljevalci, spremstvo, potomci; snso Jigovsgo) pridi bliže; e) grem za kom, zasledujem koga, pritiskam na, preganjam živi; d) morem slediti, grem s kom v stop, dohajam innoig, X6yq) umevam. 2. a) pokoren sem, sem poslušen, vdam se xaxoig, ravnam se po kom, ujemam se yovvava; b) sledim, nastanem iz česa vij aya-giovia fj avaio/vvvia; c) doletim koga, pripadem komu vlv.r), dvy, -v.vdog, tild).
Ejzo/z^gia, fj povodenj, poplava.
En-6fivv[u in en-ofivvco [fut. enouov-aor. ijun/ioaa tudi v tmezi] 1. act. a) prisegam na kaj, pri čem, zr\v 'Pudav pri svojem prijateljstvu, rjkiov Pri solncu, kmogxov krivo prisegam, 'deovg pri bogovih, rotim se pri bobovih, s prisego zatrjujem; b)povrhu še prisegam ort. 2. med. zagotavljam P°d prisego, zaklinjam se pri eni, 'tava z iv o g, v iv d.
En-ogcpdkiog 2 (ti/ttpaztig) ep. na popku, ,na grbi.
^noveiSiazog 2 (kn-ovsidi^co) sramoten, graje vreden.
EJZ-ovofia£oo 1. nazivam, imenujem po šem, dajem komu ime (priimek), Vlvi rt, nazoinh.v po očetu. 2. zraven Imenujem, pokličem, izrekam čigavo ^ime ro ovopia zivog.
En~onii;opai dep. ep. bojim se ti. šnonoiia, fj, ion. -ii) epska pesnitev ali Pesem.
e^ojrottttd? 3 epski, epičen. eno-jtoi6g, 6 {eno g, noieiv) ion. epski Pesnik, epik.	[rt.
šn-onzdco ep. pečem, pražim na ognju En-onzeva> [impf. iter. enonzeveone] gledam na kaj, pogledam koga, ogledujem, opazujem (natančno), nadzorujem, vidim NT. šn-onzrjg, ov, 6 gledalec, opazovalec, Paznik, svedok, nadzornik, NT priča, očividec, knonzr\g yiyvo/uu vidim sam na lastne oči.
šnonziKog 3 1. kar spada k poslednjemu, najvišjemu posvečenju, rti enojizr/.d zadnje in najvišje posvečenje. 2. samo onim dostopen, ki so Posvečeni v misterije, skriven, tajen s didaom/dai.
En-ogdco gl. b<p-ogdco.
En-OQeyco [med. fut. enooegoiuu, a or. ep. Encogk^azo (in -ooegazo); v at. prozi šn-cOQe-/ydi]v] ep. ion. 1. act. povrhu še Podeljujem, dajem. 2. med. a) iztegujem se za čim, potegnem kopje, da napadem, napadem; b) še več zaže-lim, hrepenim, težim za čim rtrtig. En-ogeco ion. = kcp-ogdco. čn-ogfrgsvofiai med. zgodaj vstajam. čn-ogfieco gl. kcp-oggeco.
EJt-dgvvfu in -vt'ho [aor. kniogoa, (v ttn. (ogotv e m), opt. knogoeiev, imper.
enogaov, aor. med. kn&gzo] ep. 1. act.
a)	vzbujam, obujam, vnemam pievog;
b)	dvignem, pošiljam komu kaj oi£vv, r)[.io.g, vnvov, gonim, ščuvam, pošiljam koga na koga zivd, rtvd rm. 2. med. vzdignem se proti komu, planem iz, pridrevim, napadem.
enogov gl. nogeiv. in-ogovzai gl. ogofiat (em-ogovtai). en-ogovco [aor. knogovoa] ep. dr e vi m nad koga, zaženem se, zapodim se, navalim, udarim abs. in nvi, dgkua skočim na voz, vnvog knogovoe spanec ga je prevzel. en-ogoov gl. kn-ogvvfu. ln-ogxEO[ia.L med. zraven plešem. kn-ogcogei (plpf. od kn-ogvvpu) vzdignil se je.
Mnog, org, rti [Et. iz fenog, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wah-nen; gršk. še dtp, evonrj] 1. a) beseda, izraz, {opp. egyov dejanje), tog enog elnelv da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b)govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, Atiyot sjteoi zoogrjdsvvsg z rekli okrašeni govori; c) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prerokovanje. 2. vsebina govora, stvar, ngog vi zoot o tov nog iozogeig-, čemu pripoveduješ to? in-ozgvvco 1. act. a) o osebah: priganjam, naganjam, bodrim, izpodba-dam, pozivam, velevam; abs. vivd, kg zb ngooco gonim, podim naprej; eni ra deiva izpodbadam (hujskam) k nevarnim podjetjem; razdražim, razjezim kncbzgvvag de g elndbv; b) o stvareh: vnemam, začenjam nokepiov, dajem znamenje za napad ftivodov, razpošiljam poslanstva v mesta dy-yekiag. 2. med. trudim se zase, pospešujem, pripravljam nogm)v. en-ovgaviog 2 in 3 na nebu, nebeški, ot enovgavioi = ileoi, rti knovgavia nebo, stvari (prikazni) na nebu, nebeški darovi NT.
en-ovgog 2 poet. ugoden, ugodno pihljajoč avga.
žn-oipsikco še dolgujem, sem še dolžen.
ŠJi-ocpftaA.fiiaco gledam kaj zaljubljeno ali zavistno nvl.
ijz-ofteofiau pass. s fut. med. vozim se, jašem na tivi.
ejx-oxezevco 1. act. napeljujem vodo, do-, nalivam. 2. med. napeljujem k sebi, sprejemam v sebe Zfiegov. enoxog 2 (ejz-e%co) sedeč, jahajoč na čem, Ao/og fiavtag enolog od blaznosti vdihnjen, blazen; abs. trdno sedeč v sedlu, kdor zna dobro jahati. snoip, ojrog, 6 [Et. lat. upupa, onomato-poet.] vdeb, smrdokavra.
Ejzoipifiog 2 poet. kdor se more gledati ali videti.
en-oipiog 3 (oipig) ep. 1. viden, vidljiv.
2. kdor vse vidi, vseviden. s'jioyng, ecog, rj (ejv-oipofiai) pogled, obzor(je), razgled, eji ooov EJtoipig tov loov elye kakor daleč se je moglo videti iz svetišča.
En-otpopat fut. k e<p-ogda>.
Ezipa&ov gl. jrsgffco.
EjtgTjl-a gl. Jigdaaco. sjzgidftrjv (kupil sem) gl. Jigiafiai. srna, oi, al, ra [Et. idevr. septm, lat. septem, slov. sedem, nem. sieben] num. indecl. sedem. ijiza-jdoEiog 2 \
(ftoehi) ep. { sedmerokožen, iz se-Ejtzd-floiog 2 I dem kož sestoj eč.
([lov g) poet. J
enza-Eztjg in -rijg 2 (srag) sedemleten.
—• adv. inzdszEg sedem let. EJiza-TiaL-deua, oi, al, vd sedemnajst. £jtzaxaidexazog 3 sedemnajsti. imdnig a dv. sedemkrat.
Ejtraxio-fiijQioi 3 ion. sedemdeset tisoč. sjcTamG-ftZhLoi 3 ion. sedem tisoč. Ema-KOGioi 2 sedemsto.
Emd-Xoyxog 2 (X6yyv)) poet. s sedmimi kopji, iz 7 kopij, ord/.og s sedmimi poveljniki (sedem kopjenosnih čet). enzd-firjvog 2 (fifjv) ion. sedemmesečen, to ejitd/.ii]vov sedemmesečno dete (ki se je rodilo že po sedmih mesecih). EJTza-jtijftvg 2 sedem vatlov dolg. EJtza-jzodrjg, 6 (jzovg) ep. sedem črev-ljev dolg.
EJtza-jioQog 2 poet. s sedmimi tiri (poti), sedmerotiren. enzd-nvkog 2 (jzvArj) ep. poet. s sedmimi vrati, sedmerovraten Orjjlai.
enzagov gl. Jtvaigco. inza-azofiog BJitd-siv/.og.
Unzazo gl. jvetofiai. snzd-zovog 2 poet. sedmeroglasen. eji zaya a dv. ep. sedmeren, sedmernat, v sedem delov razdeljen.
'Enval-a, fj soproga kilikijskega kneza Sijenezija.
s'jz-vSgog 2 ion. ecp-vdgog. ejzco [impf. eZjtov, ep. ejzov, iter. (e<p)-e jzsozov, fut. sipo), a or. eojzov, inf-(eju)-ojxeZv\ ep. ion. poet. bavim se s čim, imam opravka s čim, opravljam kaj, oskrbujem kaj, trudim se s čim durpi, jzegi, /ista ti. čmpdrj, fj, ion. poet. Ejc-aoidf) (ŠJX-q.dco) posvetilna pesem, čarobno petje, čarodejna pesem (Siren), zagovor, zagovarjanje, čaranje, čar, opomin, svarilo.
sjicpSog 2 (m-ddco) ki pomaga z zagovarjanjem, žago var j alec, čarovnik, pomočnik.
incofiig, idog, fj (cbfiog), nav. pl. gornji del pleč, rame.
žji-cbfiozog 2 (ejt-ofivvpi.i) poet. 1. pod prisego zagotavljajoč, zaprisežen. 2. zaščitnik prisege = Zev g dgziog. EJicovvpta, fj, ion. -it] (sjx-cbvvfiog) priimek, ime; acc. adv. po imenu, s priimkom ; Ejuovvfiiav eyco imenujem, zovem se po kom ejxi, djto nvog. iji-cbvvfiog 2 in šjtcovvfuog 2 (ovofia) imenovan, zvan po kom, ovopia sn-(bvvfiov pravo (resnično) ime, ejiojvv-fiog xaleofiai nvog imenujem se po 'kom, imam priimek po kom; subst. oi EJicbvvfioi heroji, po katerih so se imenovale atiške občine, agycov ŠJf-(hvvfiog prvi arhont, ejicbvvpiov doyijV agya) sem prvi arhont, opravljam službo prvega arhonta.
EJt-COJtZCOV gl. ejz-ojzzaco.
Ejt-čbgGE, EJt-oogzo gl. ejz-dgvvfu. Eji-cozideg, al (ong) grede (tramovi) na bojnih ladjah, ki so štrlele (kakor ušesa) z obeh strani ladjinega kljuna; služile so za napad in v obrambo; nanje so tudi obešali sidra.
sn-cocpslEoo pomagam, podpiram, prinašam pomoč nvd, tivi, z inf. zaslužim, da.
Enw<pe^.rjfia, aTog, to poet. pomoč, Podpora, dodatek, ftogag o(uxgbv en-(°<P^.r)fjia zaloga živeža, ki mi je ^toogia le malo pomagati. ejz-cb^azo gl. en-e/co.
EQd£e [Et. od ega, zemlja, nem. Er-de (sot. air-ta, stvn. ero)] adv. ep. na ^zemljo, na tla, k zemlji.
EQa.pai d. m. ep. poet. (gl. epaco) strastno ljubim, a or. zaljubim se, omili se mi ^kdo nvog; želim, zahtevam vi. e?avvog 3 (epa; i) ljubljen, mil, ljubek, ^Prijeten, lep.
EQavog, o i. skupen (družinski) obed, kjer plača vsak član svoj prispevek. 2> prispevek, ki so ga plačevali člani društva egavov eioipegeiv. 3. dar, pod-P°ra, postrežljivost, ljubav. ČQ<xo'd'rjvcu gl. egdco.
^gaolvtSrjg, ov, 6 zmagovalec pri ,^-rginuzah.
-c-pčatrog, 6 reka v Argolidi.
EQaoi-^gr/iiazos 2 (/gi)iiaTa) lakomen, pohlepen po denarju.
E6&ct/j,iog 3 in 2, epareivog 3 ep., ega(o)-x°g 3 ep. (egdco) ljubek, ljubezniv, ljub, dražesten, mičen, prijeten, dobrodošel, zaželen.
EQaan)g) ov, 6 (egdco) ljubitelj, ljubimec, prijatelj, častilec, pristaš, privrženec nvog, rvgavvidog ki hrepeni P° tiranstvu, enaivov slavohlepen, rpacmjg elfu negi to y.a).ov imam rad, ljubim lepoto.
^part^co ep. zelo želim, hlepim po y-Qeičbi’.
EQu(a)z6g 3 gl. žgdo/.uog.
EQdzvco dor. = egrjTvco.
EQo.r-covvfiog 2 \ovotua) poet. ljubek, z ljubkim imenom.
E&dco [Et. iz egdojco. — at. samo praes. in ‘mpf. aet. in pt. praes. pass.; ep. egapai, EQdo/nai, pr. ind. 2 pl. egdao&e, impf. 'Ejdprjv, hit. šgao'drjoo/.cai, a or. f)ga-n(h)v in rjoaadprjv, egdoaaTO, vse obl.
z act. pou--.\ 1. strastno, prisrčno ljubim, zaljuldjen sem, vzljubim, egcora (epor) egdco vnamem se ljubezni, gojim ljubezen, 6 egcbj-ievog ljubljenec, ljubimec, i) egcouevi) ljubljenka. 2. silno hrepenim po čem, hlepim, že-,lim nvog, a^rj/dvcov, inf.
EQydSsig, oi = šgyaTCu gl. ’Apya<5stg.
&gyd^opai d. m. (egyoi’) [augm. r)gy- in eigy-, redupl. elgy-; fut. egydoo/.uu, aor. fjgyaod/M]v, pf. eiir/ao/rai, aor. pass. r)gydai)rjv, fut. pass. egyaoih)OOluai, adi. verh. egyaoTeog; ion. brez augm. in redupl.] 1. intr. delam, pos. delam na polju; počnem kaj, ev nvi gospodarim NT, oi egya^o/xevoi (poljski) delavci, težaki, egya£6g,evog ocogan z delom svojih rok, egya£6[zevcu i)glaTiov zajtrkovale so med delom, egyaadluevai edeinvovv obedovale so po končanem delu. 2. trans, a) izdelujem, napravljam Tei/og, ebiovag, izvršujem, delam, storim jcAvTa egya, y.a.y.d, egyov y.akov storim dobro delo NT, d/nagTiav grešim NT, lega opravljam sveto službo NT, egya^of.ievoi vijv dvoglav hudo de 1-niki NT; pass. Ta ngooilev egyaoueva Ilegopoiv kar so Perzijani storili prej, '&(bgayeg ev eigyaog,evoi dobro izdelani oklepi, y.ay.ov poi eigyaoTai slabo sem izvršil svojo nalogo; b)obdelujemyrjv, /cagav, kujem /gvoov, bavim se ve/vrjv; ftalavvav vozim se po morju NT; Uifoi elg/aopevoi obdelani, sklesani kamni; c) povzročim, napravim m)-fiovag; d) pridelam, zaslužim ygfip.aTa, enivgdeia, trjv ji orna iv trudim se za jed NT; e) naredim, storim, prizadenem komu kaj (dobrega ali slabega)
egya&ov gl. eigyco.	[ nvd n.
šgyaA.eiov, ion. -kfjiov, to orodje, priprava eig tl
igyaaeico (desid. od egya^o/nai) poet. hočem delati, želim storiti.
igyaaia, 7), ion. -Crj (egydgofiai) 1. prizadevanje, trud, delanje, (poljsko) delo, opravilo, posel, obrt; didco/.u egyaoiav trudim se, prizadevam si NT. 2. pridelovanje, napravljanje ifiaTicov, y.aTa Tr]v Ti)g rjdovfjg egyaoiav ker napravlja (prinaša) veselje, gradba tsi/čov, obdelovanje yrjg, oidijgov, peTa/J.on>; ukvarjanje (z umetnostjo ali rokodelstvom), izvrševanje. 3. izdelek, delo, TBTgdycovog Hermejev kip. 4. zaslužek nage/ogai NT, dobiček nage/co NT.
Egydaifiog 2 in 3 (egyd^O)iai) kar se da obdelovati, oren, obdelan, Ta ^g/doipa oranica, /i) obdelano polje, v?.r) sečen gozd.
egyaot£og 3 adi. verb. od egya^o/iai. £gyaaxrjgiov, to 1. delavnica, tovarna.
2. četa, krdelo, druhal.
£gya(o)xixog 3 delaven, prizadeven, rodoviten nota/iog (o Nilu). egydxrjg, ov, 6, fem. egydxig, (doc, -p 1. a di. delaven. 2. subst. delavec, poljedelec, izvršitelj, storilec; pren. trjg ddiziag hudodelec NT; rčbv sv noXe/up vrl vojak.
igyaxix6g gl. egyaotizog. egyaxivrjg, ov, 6 delaven mož, kmet, poljedelec. čgyaxig gl. egyatr}g. egy/ia, at o g, to (eigyco) poet. zapor, ječa.
egy/ia, atog, to poet. delo, dejanje, čin. egyvvui gl. eigyco.
egyo-86xrjg, ov, o (didco/u) delodajalec. egyoXa^eco (soyo-/.djlog) prevzemam kaj v delo (za plačo).
Egyo-Xd[log, o ('/.ari siv) podjetnik, pod-vzetnik.
egyov, to [Et. iz Fegyov, kor. vverg’, nem. VVerk, wirken; gršk. še 'egdco iz F sozd (n, werg’jo; Qt'Qo) iz FQeyjco] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. Ao/og), dogodek, resnica, istina, ep/a Hecbv delovanje bogov, ep/p) z dejanjem, v resnici, zares, Ao/p) zal ep/p) z besedo in dejanjem, a/ta enog te zal egyov enoiee kakor je rekel, tako je tudi učinil, zal to egyov ngooijyev je (to) tudi izvršil, ep/a vecb-tega prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; eni to egyov eg/o/iai, /co-qco .to o g to egyov, egyov d/ouai lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), egyov noiov/iai ti prizadevam si, egyov enoi/o/iai dovršujem kaj, egyov e/co trudim se, moja naloga je, deo/tevog na vso moč prosim; sgyov sati uvog (oov) posel, dolžnost je koga, olg tovto egyov katerim je bilo to naloženo, enedgr) g /.ti) elvai egyov ttvi da obleganje nikomur ne koristi, e/iov to egyov, oncog moja dolžnost je, skrbeti, sv egycp ei/ii sem pri delu, delam; egyov kotit težko je, /ieya (to/.v) egyov eotiv težko je, nevarno je, nXei-ovog ep/or eotiv težje je, ovdev egyov
eotiv prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, oioonrjg ev zazoig ovdev egyov molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z a di. ali subst.: ep/a toJsufpa bojna opravila, boji, latgtzd zdravniška opravila, idadaoota ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ep/a cpdot)')Oia (yd/ioto) uživanje ljubezni, ljubezen, dattog obed; pos. a)egya avdgcbv opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl-ep/a obdelano polje, njive; ep/a ag-yvgeia srebrni rudniki; b) ep/a yvvo.i-zčbv ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ep'/fl (/td%r)g) bojno delo, boj, vojna, egyov^ eyo/Jtat začenjam boj, ev egy(p el/d bojujem se, ev trn ep/p) v boju, ol ev tli) ep/p) borilci, ep/or Tgcotzov trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi : delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč genov, predmet, nav ££?' yov vneizco v vsem, dncog eotai tdde ep/a kako se bo to izteklo; /ieya eo-yov velik kos (o kamnu). t'gyco gl. eigyco.
igycbdr)g 2 (ep/or in eldog) naporen, težaven, težek, nadležen. egdco ep., ion. poet. egdco [impf. egdov, eegdov, iter. egdeozov, fut. eggco, a or-doga, pf. eogya, pipi. ecbgyetv, 3 s. ion. eop/ee] 1. delam, opravljam, izvršujem ti. 2. izkazujem, prizadenem, storim, ttvi ti, ttvd ti komu kaj, (p L/.a, zazdi g tiva. 3. darujem lega, 'dvoiag.
egeflEvvog 3 ep. mračen, temen, črn. ege/l-ivd-og, d cizara, čičerka.
"Ege (log in ege/log, ovg, to ep. [gen. Eoe-jdevg in Eodjisorpiv] ep. in poet. tmina, tema, mračni spodnji svet, temno podzemlje, bivališče mrtvih, vcpa/.ov temna morska globina; "Egefioade v podzemlje.
egeeivco in med. ep. (samo praes. in impf.) vprašujem po, poizvedujem ti, tiva ti, a/icpi tivi po kom. ige-d-i^co, ep. egedco [Et. kor. ereth. gl-ogvv/u] 1. dražim, vznemirjam, žalim, mučim, razburjam, razsrdim. 2. a) iz-podbujam NT; b) vzbujam, vnemam /ogovg.
EQsidco ep. ion. [Et. lat. ridica, štirioglat k°1. — obl. impt. rjgsidov, fut. egeioco, aor- ygsioa in f/geioavo, pf. egf/geio/.iai, ti0r- pass. r/oEio-drjV; ep. aor. egeioa, BQsioavo, pf. pass. 3 pl. šgrjgedavai, Plpf- 3 sg. fjgfjgeiovo, 3 pl. šgygsdavo] *■ set. 1. trans, a) upiram, podpiram, °Piram, pri-, naslanjam vi vivi (vivog), nQog vi, sni vivog, krni vivi, 66 ov .to6g Xk'l'/S>g, aonida siti nvoyq>; aXhi]Xoioiv Polagam enega na drugega (Od. 22, ^50); b) rinem, potiskam, porivam to o g vi]v yrjv, nadlegujem, stiskam v iv d jdeheeooi, aonig aomda sQ£ide ščit se je držal ščita, I)geioe nkevgaig uAaaov eyyog porinila, zabodla je meč v prsi. 2. intr. a) opisni se, naslanjam se, napadem, pri-drevim; b) nabodem se, nataknem se NT. II. pass. 1. naslonijo, uprejo, pritrdijo me, Ugovoi negi voiyog sgrjge-bavo so bili krog in krog na zid naslonjeni, sgeioHelg eni /as^irjg naslonjen, oprt na, yovvaoiv na kolenih sloneč (ležeč), ovdsi sgsioflr) podrl ga Je na zemljo = padel je na zemljo, °ndet yaivai egrjgedavai grive so padle so ležale na tleh, Aae egrjgedavai °no dva kamna sta vložena, vkopana. 2- zadiram se, prederem, eyyog did ftti>gr]xog f/gijgsiovo je prodrl skozi °klep. III. med. 1. opiram se, naslanjam se, trdno stojim na čem, podpiram se sni vivog, omjnvgcp, syyei, Zeigi yair)g z roko na zemljo. 2. upiram se, borim se. II. 23. 735.
EQewco [Et. lat. rima (iz reik-sma) špranja, nem. Riege] 1. a et. raztrgam, zlo-naim, Egeix6[.iBvog nsgi dovgi preboden °d. 2. med., aor. rjgr/iov zlomim se, počim.
fč?£to, egeiofiev gl. etpco1 in šgsco2. Egsunia, vdi (sgeinco) poet. razvaline dogcov, vEKgčbv kosi mrtvih jagnjet. EQeina> ep. poet. [Et. lat. ripa (prv. pom. strmina). — Obl. trans. fut. egehpo), aor. rj g e lipa; intr. aor. 2 a et. rjgmov, Pf- Egfjgma, pass. aor. fjgeigrdvjv, cj. egi-nyoiv, pf. pass. egr/gigfiai, plpf. egi']-Qinvo, ep. šgsgmvo] 1. trans, (raz) rušim, podiram dy$ag, sna^eig; preti. Pogubim, uničim ysvog. 2. intr. (pass. in aor. 2 act.) a) podiram se, (z) ru-
šim se, zgrudim se, padem, yvv'§ na kolena; sv sgemioig vengčbv žgeicpHeig zvrnil se je med kose mrtvih jagnjet, ■/.vvnog grom buči, bobni; b) udarim, planem na koga etg viva, deipia obide, spreleti, straši koga.
egeiopa, avog, v6 (egeidco) poet. opora, podpora, zavetje, temelj Afirjvcbv.
igeiyjipog 2 (sgeinco) poet. porušen, razdrt.
Egsnpi-jivArjg, ov, 6 poet. kdor naskakuje (razbija) vrata.
'Egspjioi, oi neznan narod na vzhodu.
igEfivog 3 ep. poet. črn, temen, mračen vu|, -/ata, strašen /.at/.aip, cpavig temne besede (katerih povzročitelj je neznan).
sge^a gl. ge^co.
Epsofiai gl. šgsco2.
EQEJixo[iai [Et. lat. rapio, ere] d. m. ep. trgam, objedam, jem, obiram, mulim
vi.
eqeqijzzo gl. sgeinco.
šgec&ai gl. sigco h
sgEoaco [Et. iz šgsvjco, lcor. ere, veslati, lat. remus, nem. Ruder, gršk. egevrjg, egsvfiov. — Obl. aor. ijgsoa, ep. epeoon] 1. intr. ep. poet. veslam ncbnaig, nvs-golg frfotam s perotmi. 2. trans. poet. priveslam, premikam, pomikam naprej ; tijrstzdg xava vivog grozim, pretim, [ifjviv razmišljam, preudarjam, vo^ov jemljem v roke, opravljam, napenj am.
£QEOxyA,£a> dražim, nagajam, zbadam, sramotim v iv d.
šgsrijg, ov, 6 (sgsooco) veslač, mornar.
sgerfiov, v6 {sgsooco) veslo.
Egevpoco poet. opremim z vesli, ^spag t. j. vzamem vesla v roke.
Egsvgia, f], poet. Elgevgia mesto na Evboji; preb. Egezgisvg, 6; adi.’Ege-tgiKog 3.
čg£vyofiat' [aor. fjgvyov[ ep. rjoveni, tulim, mukam.
sgEvyofiat2 d. m. [Et. lat. erilgo, ere, ructo, are, slov. rigati (se), riga se mi. — Obl. fut. egsv^o/aai, aor. fjgsv-gdfW)v] 1. intr. riga, kolca se mi, bljuvam; pljuskam ob, razbijam se, lomim se (o morskih valovih). 2. trans, bljuvam, mečem iz sebe, cpovov at-iiavog kri pobitih zverin; širim, raz-
prostiram okovov; (glasno) pripovedujem aezgvpipieva NT. egev&eSavov, vo ion. broč (barva). žgevfico [Et. sgv&gog, lat. ruber (iz rudh-ro-s), slov. rdeti se, rdeč, nem. rot. — Obl. ep. a or. sgsvoa] rdečim, yalav aipiavi (o)krvavim; med. rdečim se.
sgevva, r) poet. preiskovanje, poizvedovanje, šgsvvav syco vivog poizvedujem po kom.
čpevvdco (gl. eoeo.uat) 1. intr. sledim /uev’ lyyia. 2. trans, preiskujem yga-cpdg NT; izprašujem, zasledujem, izsledim, (po)iščem v sagov g, vevyea, izkušam zagdiag NT, /gsiav vivog smatram za vredno, da se izsledi (najde). sgecpco [fut. KOfii/i oj in sosipoiuu, a or. ijgsipa, ep. sgs^pa] 1. act. pokrivam, napravljam streho nad čim, ovenčam, ovijam (vrče). 2. med. ovenčam se, v iv L s čim.
'Ege^&evg, scog, 6, ep. ijog Erehtej, zemljetresec, sin Zemlje, vzgojen od Atene; bil je atiški praheroj in je imel na Akropoli svoje svetišče. — Egejp&Eidai, ol Atenci; Ege^d-rjig, idog, ?) ime atiške občine; fidkaoaa studenec na Akropoli; Ege^&Eiov svetišče na Akropoli.
ig£X'0'co ep. trgam, mučim, trapim 'dvpiov; mečem semtertja vavv. egsipig, so)g, rj (sgšipO)) kritje, streha. £qeo) rekel bom, gl. stoto1. kgeco in egeouai [ep. cj. sgsiousv, pt.
čoecov] vprašujem, iščem, izprašujem. egrjpiaiog 3 poet. = sgrjuog. egrjpta, 1) (egiyxog) 1. samota, samotna pokrajina, puščava NT, pustinja. 2. osamelost, zapuščenost, sgrn-iiav dyco, syco samotarim, živim v samoti, zapuščen sem. 3. pomanjkanje, odsotnost vivog.
čgrjfzog, at. sgrjfiog 3 in 2 [Et. lat. ra-rus, slov. redek, strsl. o riti, razdejati] 1. o krajih in stvareh: samoten, zapuščen, pust, opustošen, neobdelan, neprehoden, neobljuden, brez ljudi, nezavarovan; subst. a) vd egij/va, fj sgrffii] (sc. ycbga) in Eprjfiog puščava NT, avaihpiog pot, pohod po pustinji; z gen. sgrjpiog vivog brez česa; b)fj sgrjtir] (sc. d izg) pravda, pri kateri
ena stranka ni navzoča; sgr/pirjv %«' vgyogii) zatožim odsotnega, sgfj^ dcphozdvco obsodijo me v odsotnosti, sgrjpiov eaco vov dyčova ne pridem pred sodišče. 2. o ljudeh: osamljen, sam, brez koga, brez pomoči vivog, zapuščen ngog cpikcnv.
Egr/izoco 1. (iz)praznim, pustošim, p le* nim, razposamim. 2. oropam vivog, puščam na cedilu, zapuščam, puščam koga brez česa vi vd vivog. čgrj/icooig, scog, rj (raz)rušenje, razdejanje NT.
egrjgsSarai, -Saro, egrjgEiOfiaigl. egeibco-egrjgifi/icu gl. sgsinco. igrjoofiai vprašal bom, gl. siga. igrjTvco ep. poet., dor. šgarvco [fut. sgh' vvoco, a or. sgfjvvoa, iter. iggvvoaozv, a or. pass. 3 pl. egfjvvfjsv] 1. act. ustavljam, zadržujem, brzdam, oviram, branim, mirim. 2. med. act. 3. pass. zadržujejo me, ostanem miren, 'dv' piog se da pomiriti, prenaša. žgi predponka (== agi-) zelo, vele-. £gi-avy>)v, evog, b, i) ep. s ponosnim, visokim vratom, isker. žgt-flotig, ov, poet. glasno kričeč, vele-glasen.
Egifdoia, i) Telamonova soproga, Ajantova mati.
Egi-^gsg.Evgg, ov, b ep. ) glasno, močno EQi-f}gop.og, 6	j grmeč.
igi-^Q-Oxag, ov (figvydoiiai) poet. glasno rj oveč.
Igi-P&kalj, azog, ( ep rodoviten> ma-
egi-lcokog 2	| sten’ velegrudat.
žgi-(y)8ovnog 2 ep- glasno grmeč, bučen, bobneč.
igiSaivco (sgiljm) ep. [inf. pr. sgibavvsuev, a or. med. egidfjcmoiJai] 1. pričkam se, prepiram se, kregam se, borim se n egi vivog, dvvia navvcov, snssooiv, d)J.f)Xoiv, /uev' avdgdoiv. 2. tekmujem sivsza vfjg dgsvfjg, jioooiv v brzoteku. žgiSpatvco (sgi^co) ep. dražim, nagajam-igt-Sovjcog 2 gl. egi-ydovjzog. igi^co [fut. egioco, a or. f/gioa; ep. imph s g igo v, iter. sgigeozsv, aor. opt. šgioosit, med. cj. eglooevai] 1. act. a) prepiram se, pričkam se, kregam se, pravdam se vivi, dvvijiigv vivi, ngog viva, negi-vivog o čem; jrodg vi nasprotujem
315
eofia
čemu, nagci nvi odločno trdim; b) tekmujem v čem uvi, negi Tivog, potegujem se za kaj vneg Tivog. 2. med. toerim se, tekmujem s kom nvi. EQ'-i]gog 2 [pl. metapl. egi-ggsg] ep. ljub, Ulil, drag.
£?‘#£t'a, fj prepir, prepirljivost, oi s| EQ'deiag prepirljivi ljudje NT. EQi-‘d'7)Xrjg 2 ($d/J.co) ep. bujno rastoč, ,Nen, zelen.
EQL&ogt o, i) ep. najemnik, težak, dni-bar, žanjec. eJ>ixeZv gl. egefaco.
EQi-xv8rjg 2 (y.vdog) ep. veleslaven, sijajen, krasen.	[kajoč.
EQl-pvxog 2 (pvzdou.ai) ep. glasno mu-f§fVE6g, 6 ep. divja smokva.
6 mesto v Doridi.
J^Qlvčg) vog, i] [acc. pl. Egivvg, ep.-vvag] Erinija, boginja, ki maščuje krilca- 2. kot appellat: a) prekletstvo,
, etev, maščevanje, kazen, Aaiov prekletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, pro-Pa$t, pogin, (pgevoov zaslepljenost;
Proklet, poguben človek, didvpiav | E?-ovo’ ’Egivvv dvojno prekletstvo, JKlitajmnestro in Ajgista). sQiov, to, ion. in ep. eigiov (gl. elgog)
3volna; pl. eigia and §vXm’ bombaž. EQl'Ovvrjg) o ep. in igi-ovviog, 6 ep. Vn’ipgui) ki rad pomaga, osrečevalen, klagodaren, Hermejev pridevek. E8lovgysco (egiov) obdelujem volno, izdelujem iz volne.
QitceZv, iguzebv gl. egelnco.
EQls> 'dog, r/ [acc. Ig iv, ep. egida, NT pl. e9£tg] I. 1. kreg(anje), prepir, pričkanje, nesloga, razpor, prepirljivost; k°i> vojna; e g iv ionjfu začnem, vna-ruem prepir, egidi p,dyofiai borim se, Prepiram se, eoiči nvvigin, avva/.avvo) spravim v prepir, egidi ovveifu spopadem se, sprem se, bojujem se, egiv avfiftdXXco tivL sprem se, prepiram se s kom, egida 'Agr/og '§vvdym spopa-^ein se, egida grp/vvfiai storim, da nastane boj, koivojv ?.oycov ddjoovveg "■E/.fj/.oig gQtv da bi se v skupnem Pogovoru posvetovali, ev no/J.ij jzgog °-^h)/.ovg egidi tjoav silno so se prepirali med seboj. 2. tekma, tekmovalni boj, tekmovanje, egyoio v delu, aMy( vivi za kaj, egida ngoipegco tek-
mujem, ngocpegofiai ponudim tekmo, pozivljem koga na tekmo, aeftlm' za bojno nagrado egidog v tekmi, y.av’ egiv vdov Adgvaimv zaradi tekmovanja z Atenci, egiv efi(idXXo> viol ngog aXXrjXovg izpodbujam k medsebojnemu tekmovanju. II.persAEgig Arejeva spremljevalka, boginja boja in prepira.
igi-cr&Evrjg 2 (oftevog) ep. (vele)silen, (zelo) močen, mogočen. soiofia, avog, to (igigo)] ep. predmet, vzrok prepira, zdražba. igi-ozacpvXog 2 (ovacpvh/) ep. z velikimi grozdi, grozdat. egiazmog 3 (egi^co) prepirljiv, zvit, zvijačen, sofističen.
egiazog 3 (egi^co) poet. o čemer se sme (more) prepirati, sporen, preporen; egiora nXd{Xco nvi bližam se komu v prepiru.
Igi-zlfiog 2 (uju/)) ep. velečastit, zelo cenjen, velecenjen, dragocen. egiepeiog 2 (egupog) kozličji. eghpiov, to kozliček NT. sgi-cpog, 6, r) [Et. lat. aries, etpog] kozliček, mlada koza NT.
’Egi-cpvXt], i] Adrastova sestra in Am-fiarajeva žena.
Egi-^&oviog, 6 1. atiški heroj, Hefaj-stov in Gaj in sin; 2. Dardanov sin, Trojev oče.
EgneZog 2 in 3, at. sgxsiog 1. poet. ki spada k ograji, ki čuva hišo, dvoren, domač. 2. Zev g zaščitnik, varih hiše. egxlov, to ep. zid, ograja.
EQxog, ovg, to [Et. lat. sarcio, ire, sar-cina, sartor] 1, ograja, plot, zid, meja, dvor, dvorišče, obkop, utrdba; odov-tcov ozobje, usta, ocpgayidog zaklep pečata. 2. odpor, varstvo, hramba, zaščita, zaslomba Tivog. 3. zanka, mreža, kletka; omreženje, zaseda, izdajstvo; ygvoodeTOig egv.eoi yvvaiy.Cov po izdaji ženske, ki je bila z zlatom podkupljena. sgxzrj, f) ion. = eigr.Ti).
Egfia i, aro g, ro [Et. iz oregiia, nem. schvver (stvn. sw;iri), lat. serius (prv. pom. težak)] težina, obtežilo, balast (pri ladji).
egpia2, arog, ro [Et. prv. pom. vrhnje, lat. verruca (iz versuca), slov. vrh]
1. a) ep. opora, podpora, podpornik, podval vrjobv, b) steber, hramba, zaščita Ji6Xr)0g: c) povzročitelj, vir, dbvvacov. 2. sipina, pečina, kleč, čer.
3.	grob zv/i(}6%coorov. eg/nai, aro c, ro (samo pl.) [Et. lat. ser o, ere] ep. uhani, naušnice.
’Egftat, &v, oi Hermejeve glave, ki so stale na četverooglatih stebrih. eg fiatov, to ('Egufjc) nepričakovan dobiček, dobitek.
'Egfiatog 3 ki prihaja od Hermeja, Hermejev, doatg Hermejev dar, Xo-tpog Hermejev grič; Aeivag, ogog Her-mejeva gora na Leninu. — Egfiata, td Hermejev praznik.
E g peta g in sl. gl. 'Egiif/g. egfirjvEta, i) (eg/tr/VEvto) 1. zmožnost govora, jezik, govor, izraz. 2. razlaganje, tolmačenje NT. egprjvevg, scog, r/ \ (eg/tr/vevco) razlaga-igfirfvevzffg, ov, 6 \ telj, tolmač, glasnik. EgfiTjvevco razlagam, tolmačim, opisujem, prevajam iz tujega v znani jezik NT.
‘Egfirjg, ov, 6 [ov, fj, rjv, fj; ep. Egpeiag, stao in sico, eco; dat. sig in e«, ion. ‘Egftčrjg, eoo, acc. -er/v] Hermes, Zevsov in Majin sin, sel bogov, je spremljal duše umrlih v podzemlje. Egfiiovrj, fj 1. Menelajeva in Helenina hči. 2. mesto v Argolidi; preb. Egpt-ovsvg, o; pokrajina Egutovlg, (dog, rj. Egftig, Ivo g, 6 (e g/na) ep. podpora, noga pri postelji.
Egpo-yšvrjg, ovg, 6 Kalijev brat, Sokratov učenec.
kgfioyXvcpEiov, to kiparnica, rezbar-nica.
'Egfio-ngazr/g, ovg, b sirakuški vojskovodja 1. 415. pr. Kr.
Egfiog, 6 reka v Frigiji.
Egfiozv/heg, oi del egiptovske vojne kaste.
sgvog, ovg, to [Et. orior, iri, origo, gršk. še ogvvfu] 1. ep. poet. poganjek, mladika, vejica, brst. 2. poet. otrok, hčerka, potomec.
eg^lrjg, ov, 6 Herodot 6. 98 prevaja tako ime „Darej“, t. j. ,delavni' ali ,posestnik velikega imetja*. eg|<u gl. egdoo.
šgostg 3 (egog) ljubek, dražesten.
Egofiat med., ep. ion. etgoftat [Et. sigO-fiat iz sgrofiat; got. runa, skrivnost. — Obl. fut. egr/oofiat, a or. r/go/ir/v, imp-egov, inf. egeoftat, pt. sgousvog] vpra-šujem, povprašujem. sgog, 6 ep. poet. = egcog. kgnezov, to (egjtco) ep. vse, kar leze, golazen, žival.
egnvAAog, 6, r/ mačešica, materina dušica, timijan.
Egjru^co in egjtco [Et. lat. šerpo, ere. Obl. impf. elgnov, fut. egipco, a or. eiQ' izvoa] 1. lezem, lazim, plazim se. 2. grem, hodim, prihajam, priplazim se, sgjrst naga/./.dg zavra tako se to menjava; grem naprej, napredujem ngooco egjiovoa 3. odhajam. šggctdazat §jl. gaivco. iggfp&tfv gl. sigco.
£Qgtya gl. gtyea>.
sggco [Et.iz Fsgojco, lat. verro (iz vorso), slov. vršiti (s konji-proso), strsl. vrh^i vrešti, mlatiti (vrhq iz vrsq). — Obl-fut. žggr/oo), aor. rjggr/oa] ep. poet. 1- s težavo hodim, plazim se, vlačim se. hodim, odhajam; eppe izgubi se, poberi se. 2. propadem, poginem, dre-vim v, zabredem v nesrečo, ginem egget za 'dela se ne spoštuje, egget za y.a/.a ladje so izgubljene, egget sftd po meni je, izgubljen sem. šggcofiEvog 3 (pt. pf. pass. od gcbvvvftt) okrepljen, krepek, močen, zdrav, hraber, pogumen, odločen; zb eggco-ftevov moč, odločnost. — adv. -svco? krepko, pogumno, odločno; comp--veozegov in -veozegcoc. eggcooo (gl. gtbvvv/u) z Bogom, zdrav ostani; zdravstvuj. ego?], fj, ep. EEgOTj [Et. iz F egog, kor-vvers, zmočiti, poškropiti] 1. rosa, rosna kaplja. 2. jagnjiček (in sicer poznič).
tgofjEtg 3, ep. tudi iegofjEtg rosen, svež, sočnat; ravnokar umrl, še ne strohnel.
egorjv, evog, 6, ion.	dgor/v, (iggt/v (po-
tomec, moški).
šgvyfirjAog 2 (igv/siv) ep. glasno mukajoč.
šgvy£tv, egvyd>v gl. egsvyofiat. šgv&atvoftat (egvifobg) med. rdečim se, zardevam.
317
egyavdco
OjvfJ
'fj/m
Qv‘d't]fia, avog, vo (egevftco) rdečica, ^netje xoov dcpftakjidbv.
/jdivd-Zvoi, oi mesto v Paflagoniji. ^dvftgal, ai 1. mesto v Bojotiji. 2. fiesto v Joniji; adi. Egvfrgaiog 3. Qv’0'Qaivofiat | (šgvdgog) zardevam, ,med-	rdečica me poliva,
eQv&Qidco | sram me je. pv&gog 3 i'deč, 7] 'Egvd-gij -d-akaooa ^deče morje, Indijsko morje s per-bskim in arabskim zalivom.
[E(. podaljš. iz igvco. — Obl. fut. HQv§o), ep. impf. eov/.ov, a or. egvga, CJ- 1 pl. egvgoiiev, red. a or. fjgvxaxov, e9vzcizor, in/‘. §gvxaxčeiv, ep. obl. Igv-*dvco in egvttavaco, 3 pl. egvxavooooi\ *• act. a) ustavljam, zadržujem, ne Puščam od sebe (II. 6. 217.); b) ustav-,jato> oviram Xaov; krotim, brzdam
c)branim, odbijam, odvračam *°£a (kaj) od česa (koga) vivd vivog; Tlpi vi, xl ano vivog; avedrjv ode /a>-čovketcu ta kraj se slabo brani, vam brez ovire prepušča; d) lo-Clrni razstavljam o?,iyog yobgog. 2. med. a) zadržujem se, zaostajam, mudim „Se; b) = act. odbijam, ustavljam. EPvdo., avog, to (šgvouai) obrana, za-Scita, hramba, branik, nasip, obkop, grad, trdnjava.
^SVfiav&os, 6 gorovje v Arkadiji; a<u- Egvpavd-iog 3; di)o erimantski ^Uerjasec.
GVfivog 3 (egvogai) zavarovan, utrjen, ežko pristopen; to. egv,uvd utrdbe, utrjeni kraji.
tPvpv6zr)g, 7jvog, i) trdnost kakega , Uiesta, nedostopnost, utrdba.
vxog, 6 gora in mesto na za-’Jadni Siciliji; adi.’Egvxivog 3.
-(ia%og, 6 zdravnik v Atenah. QyOfiai} ep. ion. eigvofiai in eigvfiai med. (gl. gvo/mi) [Et. iz kor. vvar, zapreti (= varovati); nem. vvehren (stvn. ^ erj an)— Obl. praes. 1 pl. sigvoptada, . PL eigvavai = eigvvvai; inf. sgvodai u Ogvodcu; impf. egvoiiijv, sgvprjv, :{Qv,uijv, egvoo in eigvoo; egvvo in eiQvto, 3 pl. elgvavo; fut. eo- in elgvo-\a)ogai; a or. ep. do- in eigvo(o)api7jv] ■ a) rešim, čuvam, varujem, stražim, ranim, ščitim ’'D.iov, do tv, vija, oa-Vt°sS, dzotziv; cpgeoi ti ohranim v
srcu ( zamolčim); b) pr en. a) čuvam, pazim, gledam na kaj, menim se za,
spoštujem e jr o g, jov/.dg Aiog, depi-ovag; /3) prežim na koga, strežem na koga vivd, opazim, izsledim dijvea. 2. odvračam, zadržujem, odbijam ey-yog, zv/p a pei.aivav, oviram zltog vdov, krotim, brzdam /okov. egvo-dgpazeg, cov, oi (šgvco) ep. ki vlečejo voz, vpreženi, vozni innoi. sgvoiprj, Tj (lat. robigo) medena rosa, smod, rja.
igvat-nzokig, 6, t) (egvopai, no?ug) ep.
zaščitnik, branitelj, rešitelj mesta. igvofiog, 6 branilo.	|sa) vivog.
čgvozog 3 poet. potegnjen, izdrt (iz če-igvco in eigvoo ep. ion. poet. [Et. iz .repno), gvgog, gvTijg. — Obl. fut. epnoco, ep. egvooco in egvoo, a or. eigvo(o)a, ej. 1 pl. egvooo:uev, imp. eigvoo v; aor.med. eigvo(o)dpi7]v in egvo(o)d/nijv; pf. pass. in med. eigvjiai, 3 pl. eigvavai, plpf. 3 sg. eigvvo, 3 pl. elgvavo in eigvvvo] I. act. 1. a) vlečem, vlačim, rinem, trgam, eyyog potegnem, izderem, vev-gfjv, voigov napnem, ez necpakrjg potegnem črez glavo, nUvdovg delam opeko, vi)a elg aXa dlav, d/.ade potisnem ladjo v morje, ijneigovde, en' fjjzeigoio potegnem na suho, vi)eg ddov eigvavai potegnili so ladje na pot; b) potegnem iz česa vi ez vivog, vno vi potegnem doli pod kaj, avd vi potegnem kvišku ob čem. 2. a) potegnem proč (s silo), odtrgam, potegnem k sebi, iztrgam, vev.govg (mrtvece, da jih ne bi sovražniki oropali ali sovražne padle vojake, da jih oplenim); b) vlačim (semtertja), potegnem, vivd y).alvi)g za plašč, nodog za nogo, negi oijjia vlačim okrog gomile; trgam (o pticah in psili). II. med. 1. potegnem, izderem zase (svojo stvar), |npog, dog, pdyaigav, ipdcyavov, dogv eg doveikijg, snamem z ražnjev nama, v o|ov napnem svoj lok, vija g potegnem v morje (da se odpeljem). 2. potegnem k sebi, rešim, iztrgam (sovražnikom) vexvv, vey.gov. 3. odtehtam, ygvaq> z zlatom. egyazai, igy&eig gl. eigyco. egyazdco (egyavog) zapiram, seženem, 3 pl. imp. pass. egyavo(ovvo (oveg).
egyofiai [Et. iz eo-ay.o-f.iai — Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. jjeiv, fut. elfu, rj^co, drpigo/Mii, e/.evoo/mi, a or. rj/.dov, cj. e/Jfo), imper. e/.'ds, inf. t/.deiv, ep. ij/.vdov, inf. e:hJif.iev(ai). NT fj/.da, pf. iforfkvfba, ep. eU.fj/.oviia, 1 pl. elkfjkovfrfiev, pt. s:l/.rj?.ov{)d)c, plpf. ellrflovffei] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se,plo-vem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi:	dip, eloco, nd/.iv, oixade,
avvtg itd.; ezvog ogxcov prelomim prisego, krivo prisežem, bpioa^Me piayrj bitka se je začela, ofiov shajam se, di.lrj grem drugam, yigag je za mene izgubljeno, gre v druge roke. — 2. z acc.: bdov prehodim, hodim po poti, potujem, ž^eair/v pridem kot poslanec, :'Atdao dbfiovg v Had, viva prihajam h komu, xXiair\v, noAiv v šator, v mesto, va ihxbv fieAedrjfiaH ovav gjgevag eXih) kadar prešine misel na bogove srce, ae d ’ s/.f//.v§s:v nav zod-vog dosegel si vso kraljevo moč.
3. z gen.: nedioio po polju (ravnini), p)g prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu zf/ovg, dyye/.oi, vol g fblrjvaioig fj/.ile vd yeyevr]fieva prišlo je poročilo o dogodkih. — 5. s part.: a) ifeovaa pritečem, fflffe neipojhfiiivog pribežal je, cpfjdf.ievog prehitel je, ov dvvafiai pia-yeaffai ehftcbv ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, egyopiai oiaofievog eyyog grem (tja), da si prinesem sulico, egyopiai egecov (Aefcov) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; egyopiai dipo/nevr) da vidim. — 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge); a) ojro vivog prihajam od koga, fj xe fioi alvov ano nganidcov ayog 'e/Jfoi tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) dia vivog proderem skozi kaj, dia fidyr/g vivi vojskujem se, spopadem se s kom, dia navvcov vcbv xaAd)v izpolnjujem vse dolžnosti; c) eig uva prihajam h komu, eig /.6yovg vivi prihajam
h komu na razgovor, eig fiayi)V Tivl grem proti komu v boj, eig yelgds nvi spopadem, spoprimem se s kom, eig oipiv pridem pred oči, eig vooovfo aiayvvrjg grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, eig žfiavvbv spametujem se NT, eig dgiifuov dam se prešteti; d) eh vivog prihajam iz česa (sem), ex vdov nagovvcov del f)fib$ dvdgag dya-dovg s/.Delv iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) žni viva grem proti komu, napadem, eni vi grem nad kaj, lotim se česa, žni nav poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, voaog i^č f-ielljov bolezen se hujša ; f) naga viva prihajam h komu, nag ’ b/lyov (ovdev) ff/.ffe malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, naga voaovvov ffhde zivdv-vov tako blizu pogina je prišlo (mesto) ; g) negi viva obdam, Kvx/xona negi cpgevag ijj.v&ev olvog vino ga j® omamilo, negi de acpeag •ijkvd''icos) o-krog njih se je razlegal glas. žgio gl. eigco. žgcodiog, b ep. čaplja. žgcoeco i [Et. iz egcoaeko, nem. rasen (= anstiirmen, rennen), lat. rorarii] ep. tečem okrog česa negi vivi. žgcoeco2 [Et. egcofejco, nem. Buhe, ruhen (stvn. ruowa, ruowen)] ep. 1. intr. mirujem, počivam, popuščam vivog, u-mikam se vecpog, zaostajam bniootd-2. trans, zadržujem, odbijam, podim nazaj viva ano vivog. egcoff', f) ep. premikanje, polet, lučaj, met, zamah, naval.	[od česa.
žgani}2, i) ep. umikanje, odmor, vivbi 1 egcog, covog, 6, ep. in poet. egog, ov, o (ega/aai) 1. a) ljubezen; posebno čutna in spolna ljubezen, slast; b)hrepenenje po kom, želja, poželenje p° vivog, do^rfg slavoljubje; eig egcova rflffov zaljubil sem se; egcova eyco z inf. težim za čim, želim; c) velika radost, radostni občutek eg>gi£’ egco-vi. 2. pers. 'Egcog bog ljubezni, Afroditin sin.
žgcovaco, ion. -eco, ep. etgcovaco 1. vprašujem, vo egiovrp&ev vprašanje; povprašujem (preročišče), poizvedujem viva vi, vig e ir j. 2. prosim NT, viv& koga, negi vivog za koga.
\^wa, avog, rd I vpraš"lje viv6c-' ^rrjoig, ecog fj Posedovanje po ,	’	5’ ' I čem negi vivog.
^RcoziSevg, ecog, 6 poet. mladi Eros. Eewrw6g 3 (sgcog) ki spada k ljubezni, ^ar se nanaša na ljubezen, ljubezni vdan,ljubaven, zaljubljen; 6gyi) ljubo-sumnost, Kvnr\ razžaljena ljubezen, T<* egcoviza ljubavne stvari, ljubko-Vanje, (skrivna) ljubezen. — adv. 'Kčog zaljubljeno, poželjivo, pohotno; EQ<oviy.obg eym vivog ljubim koga, željo imam po čem, egcovizcdg didzeifiai ^zaljubljen sem, vivog v koga.
in vse sestavljenke z eg gl. eig. e°-&A.zo gl. eio-d/./.o/uu.
Eaav gl. eif.d.
£°anrjv a or. pass. od or)nco.
®vav£V gl. oaivco.
E?~aniKveofiai ion.	eio-aipizveofiai.
E°as poet. gl. eloa.
EaP*]v gl. ojUevvvfii.
Ea'£^evtTofi(ni gl. elo-eg/ojuai.
Eaefidaaazo gl. elofiaio/nai.
Ea-omaro gl. eio-nevofiai. cead^azo plpf. pass. 3 pl. od odvvco. ^•e^vvzo ep. a or. med. od eio-/eco.
Vvo a or. od oaivco.
!°^at inf. a or. med. od itjfii.
E(sjs£Ofiai pass. (dodf/g) samo pf. ion.
evog oblečen, vi v kaj, vivi s
cim.
Ea&r)fia, avog, vo, iadpg, rjvog, fj, Safhj-a‘S> ecog, fj NT in ecrtfog, ovg, vo ep. (evvv/ni) obleka, oblačilo, rjuha, posteljna oprava; vojaška obleka.
gi evvvpu.
oftico, poet. eaffco [Et. dado) iz 16-dco.
Odi. impf. i/odlov, fut. edopiai, a or. lJPayov, pf, e d fj doza; pass. pf. edtjdeo-dui, a or. f/deofhjv] jem, uživam, za-Pživam, nvg požira, jtvgbg £?)2og razje, požre NT; or/.og cof)Levcu hiša (Premoženje) se sneda.
3	ep. poet.-, dor. lokog [Et. es dhlo-s; es gl. ed-g iz ea-u-g] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. vo eoffkov sreča; eoffkov (eoviv) z inf. pomaga, koristi; vd ta^kd dobro, imetje; oi eoffkoi odlič-„ni> Plemeniti ljudje. zv-ffogov a or. od eio-dgcpozco.
I'trd’ oze poet. = eoviv dve eviove tu pa tam, včasih. evfrco = eaiHo). loffco cj. a or. pass. od etjopiai. eo-idov in sl. gl. eio-ogaco. ča-isfievai ep. fem. pt. med. od eio-Ltjpu. ia-rtazogaco eio-v.affogdco.
EazXrjxa pf. od oze/J.co. čokov gl. eifiL. lakog dor. = c.od/.og. tapiog, 6 (edopiai) roj, jata, množica, obilica; ydkay.vog potoki mleka. Eo-ojizgov, vo = eioonvgov ogledalo NT. eojieo gl. snopiču.
lansga, fj, ion. -gr] [Et. lat. vesper, vesp era, slov. večer, idevr. we-spero-s; poleg tega lcor. je idevr. we-qero-s = slov. večer] 1. večer, eig vf/v eonegav proti večeru. 2. zapadne dežele, zapad. ngdg eonegav proti zapadu, zapadno. tanegiog 3 in sonegog 2 1. večeren, f]/.ffe eonegiog prišel je zvečer. 2. zapaden, zahoden, vd eonegia zapadna dežela.
'EonsgZzai, oi narod v zapadni Armeniji.
eojzegog, 6 (lat. vesper) večer, večernica (dovr/g); ded g eonegog mračni bog (Pluton), vd eonega večerne ure, večer, novi eonega proti večeru. egjzeze ep. (iz evoneve, gl. čvenco) def.
a or. imp. povejte, recite. lanofievog, -eaftai in sl. gl. enopiai. laadpievog pt. a or. med. od efco. eoaa, -dfirjv, -dfievog in sl. gl. evvvpu. eaaeai, iaoeZzai, looL, lad, ecsaofiai gl. eoao gl. evvvpu.	[eipii.
laaoopiai ion. — fjoodopiai. ca a ev a, laavpiai in sl. gl. oevco. ioavpievog 3 [pt. pf. pass. od oevco] hiter, uren, buren, željen. — a dv. eoovpie-vcog.
loocoffrjv, Eoacofiai gl. fjoodopiai. eoocov gl. fjoocov. lazdpev(ai), eozav gl. lovrjfii. eo-ze [Et. iz evo-ve, gl. eig] 1. praep. do, tja do, pogosto z hni, Jigog, eig. 2. conj. dočim, medtem ko, dokler ne; veže se z inf., z ind., opt. ali s cj. in dv.
tozfjšco, -t;Ofiai, tozrjcog gl. lovrjpu. faz La, fj, ion. lazit] [Et. iz FeovLa, kor. wes, gl. aovv in (terjaj 1. (domače) ognji-
šče, oltar; pr en. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.
'EozLaia, f), ion. 'Ioziait], ep. 'laziaca mesto na Evboji; preb. Eoziaievg, ’IoziaiEvg, 6; Eoziaccozig in'Iozicurjzig, 7) ozemlje mesta Hestiaje. koz Lapa, azog, to j (sezidaj) pojedina, poet.	.	obed, (po)gostitev,
kozidoig, ecog, 7) I gostija, hranjenje. koziazcng, opog, 6 gostilnik, gostitelj. sezidaj, ion. ioziaco (sorta) [augm. el, ion. impf. 3 s. lotia, pf. p as s. eiozlrjpai] 1. act. gostoljubno sprejemam, (po)-gostim, okrepčujem, vabim na obed, praznujem z obedom zmago vixr]T7]-Qia, yapov napravim ženitovanjsko gostovanje. 2. pass. pogosti me kdo, gostim se.
kozL-ov%og 2 (eozia, syco) poet. ki ima ognjišče ali oltar, s svetimi žrtve-niki, domač, svet nohg. kozi-cozig, idog, 7) (sorta) poet. ki prihaja od hiše a-uoa. sozo gl. evvvpi. kazoj gl. iozrjpt. korov gl. sipi.
EOZgCOZO gl. OTQCi)VVV[M.
kozcog, ooog, 6 ep. pregelj; iglica, igla na ojesu (na katero se je natikal zotzoc).
eo% = sozs od sipi, ali = says od eym.
io%doa, Tj, ion. -grj ep. [Et. lcor. jes; iz jso/aoa, slov. is-kra; gen. dat. ep. so-yag6cpiv) 1. (domače) ognjišče, žrtve-nik. oltar. 2. pogorišče, žerjavica, posoda za žerjavico. eo%azia, r), ion. -irj (eoy-avog) skrajni del, kraj, rob, krajna stran, meja; od mesta oddaljeno posestvo; noZe-poio zadnje čete.
sox-azog 3 [Et. od eoyo- iz eg’hs-qo-; prim. s|] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen soyazoi dvčodiv, ra soyaza meja, vrh, tov doTecog skrajni del, rob mesta, sf eoydziov sg sopara od enega konca do drugega, od konca do kraja, en’ eoydtov na koncu NT, soyaza yair)g konec sveta; eoyazoi zrjg dgyfjg rjoav stanovali so na skrajni meji države, soydzr] nvga vrh grmade,
eoyazai aripzsg ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. poslednji) zadnji, f) soydz7] rjpeoa poslednji (sod-nji) dan (dies novissima) NT, (to) sayazov poslednjič, naposled, sg to soyazov (dtazaprspco) do zadnjega-
3.	pren. skrajni, najvišji, najhujši; p os. neutr. pl. za sopara (eoyazo'jT(iTO-) ndoyco pretrpim naj hujše (smrt), 80-yaz’ soydTOjv xay.a najhujše sramotitve ali psovke, rd eayaz ’ aiv.Lgopai zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, rd sopara Xeyoj zelo grdo zmerjam, vneg Tobv eoxdzajv aycbv borba za obstanek, boj na življenje in smrt) sg to eoxarov v naj višji meri; sg to sayazov dcpZypai sem v skrajni sili) en’ eo/ava, en’ eoyazov ji a iv oj grem do skrajne meje, zivog česa, eni to eoy&' tov tov aycovog £Qyopai storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. —• adv. soxazcog do skrajnosti, silno, zelo NT, eoydzcog eyco umiram, sem v zadnjih dihljajih NT. koxazocov, ocooa ep. (pt.pr. od eoyaTdco) ki je (se nahaja) na meji ali na robu, skrajni, zadnji, maroder, zaostajalec-soxs'd'ov, Eoyov gl. eyoj.
EOX7j7ca gl. eyco.
£0(0 gl. SLOCO.
kocozsgco ion. slocozegco, comp. oC* SLOCO.	NT-
Eoco-frsv adv. od znotraj, znotraj, notri socozegog 3 comp. od eloco notranji, to eocozegov tov z azanezd op ato g kar je za zagrinjalom, naj svetejše NT. ezatga, f), ion. -gr], ep. kzdgrj (ezaigog) 1. tovarišica, družica, prijateljica, pomočnica. 2. ljubica, vlačuga, ne-čistnica.
ezaigEia, 7) ion. -tjitj in ezaigia (ezaigog) tovarišija, prijateljstvo, političen klub, stranka.
szaigsiog 3, ion. -r/iog družaben, družen, prijateljski, Zevg zaščitnik družb ali prijateljstva.
ezaigeco nečistujem, vlačim se. EzaigTjir] gl. ezaigeia. ezaigeia gl. ezaigeia. ezaigi^co, ep. tudi ezagi^co 1. sem komu tovariš, drug, spremljam, pridružim se komu zevi. 2. med. jemljem si koga za druga ali tovariša tivd.
321
eveg-ocpHaXgoq
svaigmog
Tatgiwd$ 3 družaben, prijateljski; rd zvaiotzov politična zveza, družba poetičnih prijateljev, zarotniki; erat-'l"i mnog jedro makedonskega ko-tijištva, kraljeva straža na konjih.
vlačuga’ nečistnica-^o.igog 3, ep. in ion. etapo g [Et. iz oe-VaQjoq, strsl. seti>, gost; slov. po-setiti; Sor- svat, svak iz svojak, gršk. str]g; P°dst.: refl. deblo swe (gl. e)]. 1. adi. Prijateljski, iskren, sprijaznjen, super. £Tatpdrarog najboljši, pravi prijatelj. 2- subst. 6 kzaZpog drug, tovariš, pri-jatelj, pomočnik, spremljevalec, uče-nec (Sokratov); član političnega klu-Ba; pl. makedonski konjeniki. zalaaoa ep. = ev/.rjv gl. vl.ijvai. JaG^co gl. evaigl^co.
*}«<pov in eze&rjjiea gl. v Mirina. J^jvo-xl.rjg, eovg, 6 [gen. ep. rjoq, a ec.
Ojdipov in Jokastin sin; adi. ep. Ereon^og 3 [Ur] junaški Eteoklej. ^čo-K^og, 6 Argivec, eden izmed sedmerih v boju proti Tebam. ^x^d-XQ7]zeg, ol pravi, prvotni ICrečani, Prakrečani.
^teo-vlnog, 6 spartanski harmost v Bizancu 1. 400 pr. Kr. r.
£t£°5 3 [Et. iz oevefog, gl. egerdtcoj resničen, istinit, pravi. — adv. ezeov zares, v resnici, resnično gavvevogai. 6reQ-aA.Krjg 2 (d/.a/.7.eiv) ep. in ion. 1. ep. ki podeli eni stranki premoč ali zmago, odločilen dijfiog, ki se nagne 11 a eno stran, odločen vr/.rj. 2. ion. ^"/Jl ki se nagiblje sedaj na to, se-^aj na drugo stran, neodločen, nestalen, premenljiv. — adv. -necog z neodločenim uspehom, neodločno _^‘/o)viCopai.
^ceQ-rjpsQog 2 ep. dan za dnem, dan tna dan.
^GVqu ep. dat. sg. fem. od evegog. ^po-yXcoooog 2 (yld>ooa) v drugem t(tujem) jeziku govoreč NT. £zeQodidaaxaA.ECo učim drugače (krivo) NT.
tZEG°Švyeco (evego-£vyog) vlačim tuji Jarem, družim se z neverniki NT. Ezepoiog 3 (srepog) različen, drugačen. EZEG°iopai pass. ion. izpreminjam se, dobivam drugo lice.
ezepog 3 [Et. po krazi iz dvegog, iz sra-teros; gl. d-nag, sl g. — Obl. v krazi s spolnikom azspog, azepa, Hazsgov, gen. Havegov, dat. fem. Havegg, acc. pl. n. ildvega-, ion. ovzspog, n. zovzegov] drugi (izmed obeh) 1. (navadno s spolnikom) a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) (pri naštevanju): drugi, naslednji; (%eigi) evegg z eno ali drugo, navadno z levo roko, /roAog 6 ’ evegov noda na eni (ali na drugi) nogi; evegog ,uev . . . evegog de, evegog . . . 6 de, evegog g,ev . . . dXXog de eden... drugi, ovd’ evegog, fvrjd’ evegog niti eden (nobeden) od obeh; ol srepet ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki ; vijg srep a g, vfj evegg, ildvega drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, Havegov zepag levo krilo, evegg na drug način; ra srepa vij g nokearg druga stran mesta, eni ildvega na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, elg va.nl ildvega na drugo (nasprotno) stran, sz vov eni ildvega od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, vij de /avega na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. (brez spolnika) a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= akkog), nov, ravno tak tudi, ovgcpogd ovdepudg erepag ijoocov ne manjša, kakor katerakoli druga; vavu/v/Ja oia ovy srepa v drv ngovegeov kakršna nobena izmed prejšnjih, erepog voiovvog drugi takšen, ravno tak, enak, srepa voiavva enako, istotako, evegov vooovvo ravno toliko, srepa evegog evegov d/, ji (p nagijhlev eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še eyon’ v avg erepag; b) a) drugačen, različen, neenak, nasproten, oocpia evegov bovl ooocpgo-ovvrjg, evegoi vovvcov drugi (in drugačni) kakor ti, aefaov evegov rj v d vvv drugo solnce kakor sedaj; P) nesrečen, hud, naHelv gev ev, naHeZv de ildvega (nesrečo). — adv. ezipcog na drugi način, drugače, tog ereptog popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, pgoveco sem drugih misli NT.
kzEg-ocpHakpog 2 enook, na enem očesu slep.
Grško-slov. slovar.
21
irigco-ftev adv. (svegog) 1. od druge strani. 2. na drugi strani, drugod, nasprotno.
Ezegco-fti adv. (svegog) 1. na drugi strani, drugod. 2. čas. drugikrat. ezeqco-oe adv. (sv so o c) na drugo stran, na eno (ali drugo) stran, drugam. izizaXzo gl. v s/./M. izezev^azo in szezvkzo gl. vev/co. szBZfiov gl. vev/isiv (naletel sem na koga, sešel sem se s kom).
'Ezecovdg, 7) mesto v Bojotiji. szrjg, ov, 6 [Et. iz oJ-evrjg, gl. evalooc] svojec, sorodnik, rojak, prijatelj, de-želan.
izrjaiai, kov, oi, ion. -iecov (svr/aioo) dvepoi redni letni vetrovi, pasatni vetrovi.
tirjoiog 2 in 3 (svog) leten, eno leto trajajoč, vsakoleten. izijzvpog 2 [Et. iz svog -j- svv.uog] resničen, istinit, gotov, zanesljiv. — adv. izrjzvfiov zares, v resnici. ezl adv. [Et. lat. et, sov. slov. predi, od (iz ot, prim. ot-rok)] 1. čas. še, še vedno, še dalje, svi ye še sedaj, svi zal vvv še tudi sedaj, vvv svi (sedaj) še vedno, svi zal šg vode še zmerom, do tega trenotka, ovzevi, /vrjzevi nič več, ovdsig svi nihče več. 2. a) dalje še, vrhu tega, razen tega ; b) pri komp. svi paXXov še več. etUt/v gl. v/Sjvai. ezvog, ovg, v6 kaša. ezoifid^co (svoipog) [fat. svoipdoco, a or. rjvoipaoa, pf. pass. fjvoipaopai tudi z med. pomenom] 1. act. pripravi j am, pri-skrbujem, nabavljam; pr en. iznajdem, izmislim syzXi]pa. 2. med, a) pripravljam si, prirejam si; b) pripravljam se, oborožujem se, opremljam se s čim; c) = act. donašam. tioipaoia, rj pripravljenost, pripravnost NT.
szolpog, at. tudi ezoipog 2 in 3 1. kar se je izvršilo, (u)resničen, izpolnjen, gotov, vavva svoipa vsvsvyavai to se je zares zgodilo. 2. kar je pri rokah, pripravljen, priročen, na ponudbo;
a)	pripravljen, voljan, rad; b) lahek, mogoč, izpeljiv, izvršljiv pijvig, sv svoi-fiq> eyo) pripravljen sem, evoipov sovi lahko je, evoipov sovir mogoče je,
s£ svoiuov, d/g sf svoipovdvov takoj, zelo hitro. — adv.Ezoip.cog rad, lahko, hitro, svoipoog syo> sem pripravljen NT.
šzoipdvtjg, i]Vog, 7] pripravljenost, zadovoljnost.
szogov gl. vogeo.
szog, ovg, v6 [Et. iz F svog, lat. vetus, eris, strsl. vetthr,, star (iz vetuso-), odtod imena (prvotno) enoletnih živali• lat. vitulus, nem. Widder] leto; v pL čas, doga evovg letni čas, svog eig žVoc od leta do leta.
izd g adv. brez vzroka; vedno z nikalnico: ovz svog ne brez razloga.
srpanov gl. vgejzca.
izpdcprjv gl. vgecpco.
Ezvpog 3 in 2 (ereoc) ep. poet. resničen, dejanski, pravi; adv. szvpov, ezvpooi v resnici, zares.
izcooiog 2 (srog) ep. brezuspešen, ničev, prazen, brezkoristen, nepotreben, zastonj.
sv, ep. iv [Et. sv g iz esu-s, kor. es, biti (lat. esse!)] adv. 1.dobro, prav; srečno, lepo, sv zavd zoopov lepo v redu; v zvezi z glagoli dgco, sgdco, jtoid) tiva dobro ravnam, dobrote izkazujem; sv Jigdvvco, jvdoyco, syco dobro mi je, dobro se mi godi, imam srečo, dobivam dobrote, sv yiyvevai vivi dobro se godi komu NT, sv cpgovio prav mislim, sem pameten, sv Xeyco viva dobro govorim o kom, v6 sv sreča, blagostanje. 2. sv pdXa prav dobro, izvrstno, sv ys prav tako, sv ndvvec vsi skupaj, sv ndvva vse do zadnjega-
sv, enkl. ev ion. ep. = ov.
Evayyelit,co in med. (svdyyeXoq) [fut. SV' ayysXiovpai, a or. svr)yys).ioa] 1. a) prinašam veselo naznanilo, oznanjujem dobro poročilo, oznanjam komu kaj vivi, vivd NT; b) oznanjujem evangelij NT. 2. pass. oznanja se mi kaj fj ftaaikeia, oznanjuje se evangelij, jcvcoyoi svayysXiQovvai ubogim se oznanjuje evangelij, eopsv svr]yys/.iopšvoi oznanilo se nam je prejeli smo obljubo NT.
Evayye\iov, v6 (svayyeXog) 1. dobro poročilo, veselo naznanilo, evangelij NT. 2. plačilo, nagrada za veselo (ugodno) poročilo, 'Ovco opravljam
daritev zaradi ugodne vesti (ki sem j° prejel).
e^ayyeXLazijg) 6 (evayye/.i^co) evangelist NT.
Eti-dyyEAog, 6 poet. ki prinaša ugodno in veselo poročilo, do£a mnenje (na-da), da sem prinesel veselo novico.
Evayeco (ev-ayrjg) poet. živim čisto ali Nedolžno.
Eti-ayrjg 2 (d'yog) 1. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, svet; b) očiščujoč, srečen Znate. 2. bleščeč, svete^ jasen.
Ev-dytjzog 2 (cr/to) poet. lahko premičen, gibljiv.
Ed-aygog 2 (dyQa) poet. srečen (na lovu), '*0Z°S ki daje (obeta) dober uspeh.
Ev-dycoyog 2 lahko vodljiv, udoben.
E&ade gl. dvddvco.
Evd£eo poet. 1. act. vpijem ena, vriskam *)a Bakhov praznik, /j,e?.soi v pesmih, d^ftgovcov sjišcov svatovvov med prepevanjem veselih božanskih pesmi. 2- med. slavim Bakha z vriskanjem pdz^tor.
Ev-tirjg 2 (di)ui) ion. poet. ugodno pihljajoč; pren. ugoden, mil, prijazen, sladek vicvog.
ed-atp£zog 2 (algsco) 1. ki se lahko hitro osvoji ali zavzame, lahko osvojljiv yycbo')]. 2. ki se lahko izbere ali spozna.
^-ata^rjzog 2 ki se lahko zazna, opazi, opazen.
eti-ateor, con o g, 6, i) poet. srečno živeč, srečen, nm-og osrečujoč, dolgo trajajoč.
Ev-dAcozog 2 ki se lahko prime, dobi, yjame, lahko osvojljiv.
Eti-dp,£Qog 2 dor. sv-r)[.i£gog.
^-avdnkrjzog 2 (dva-xa?.eco) ki se lahko Pregovori, spravljiv.
Ebavdgta, 7) množica lepih, hrabrih mož.
£u'-avSgog 2 (dvt)g) bogat na vrlih možeh.
Ev-dve p, o g 2 dor. — ev-rfve/uog.
eii-avd-rjg 2 (avftog) kdor lepo cvete, cveten, bujen, pisan, lep.
Ev-ajidzr)zog (ajiavdco) ki se lahko prevara.
Eti-ajzrjyr)zog 2 ion. svaip7)yr)Vog kar Se lahko opiše ali dopove.
ev -aaro/Sazog 2 (dno-fkuvoj) ugoden, priročen za izkrcanje (pristajanje).
Ev-anozEi%iazog 2 (djvo-veiyyi^(o) kar se lahko z zidom (ostrogom) zapre (utrdi).
Evageazeco dopadam komu, po volji sem komu NT; pass. veselim se česa, ugaja mi kaj vivi.
ev-ageozog 2 (ageozeo) všeč, dopadljiv, prijeten, vo evdgsovov dopadenje, veselje NT, EvageovoTEgcog diazsi/uai tivi laže zadovoljim koga, bolj ugajam komu. — adv. svagEorcog dopadljivo, po volji NT.
sv-agtftfirjzog 2 kar se da lahko prešteti, malo njih.
sv-dggazog 2 poet. bogat na vozovih, slaven po svojih vozovih.
Evagfioazia, 7) skladnost, somernost, soglasje.
Ev-dggoorog 2 dobro zložen; skladen, primeren, spreten, gibčen, soglasen.
sv-aofza, arog, to (sva^co) veselo petje, ukanje.
ev-avyrjg 2 poet. dalekoviden.
Ev-fldoraKTog 2 (ftaordčco) ion. ki se lahko nosi.
ev-flazog 2 (jdaivco) dostopen, pristopen.
Ev/doia, 1) otok v A j gajskem morju; preb. Evpoevg, e tog, 6. — a di. Evfio-siog 3 in Ev/3oixog 3, fem. Evfioiig, Ev ji otg, idog.
ev-flor o g 2 ({lovov) ep. bogat na pašnikih, z dobrimi pašniki.
Ev-^orgvg 2, gen. vog poet. grozdnat.
Evfiovkta, r/ razbornost, sprevidnost, preudarnost, modrost, prebrisanost, negi uvog v čem.
Ev-/3ovAog 2 (jdovZr)) pameten, preudaren, razboren.
ev^aftijzog 2 dor. = ev-yr)dr)Tog ki vzbuja veselje, vesel.
ei>ye gl. ev.
£vy£VEia, 7) (sv-y£vr)g) plemenit rod, plemstvo, plemenitost srca.
Ev-ysvEiog 2 (yšvsiov) bradat, z lepo brado.
Ev-yevrjg 2 (ysvog) blagoroden, pleme-nit(ega rodu), blagodušen, velikodušen.
Evyga, arog, v6 (ev/o/uu) 1. ep. bahanje 2. poet. molitev, prošnja, zaobljuba.
£v-yvapjtzog 2 ep. (yvdftJZV(o) lepo, dobro upognjen, zavit. evyvco/j.oavvrj, fj (svyvd)/ACOv) blago-dušnost, dobrotljivost, razumnost, previdnost.
£v-yvcbfic3v 2, gen. ovog (yvcbftr]) plemenito misleč, blagodušen, dobrohoten, dobrotljiv, blag, pravičen, obziren, razumen, pameten. Ev-yvcoazog 2 (ytyvcboxco) ki se lahko spozna, lahko poznaten, dobro znan. sv-yoficpoq 2 poet. dobro zbit ali zložen jzvAat.	j rejen) vaog.
Ev-8a.tdaA.og 2 poet. umetno izdelan (na-Evčaifiovsco (ev-datftcov) sem srečen ali premožen; imam v čem srečo vi. svSaifiovta, fj, ion. -tr] (sv-daifAcm') 1. sreča, blaženost, blaginja. 2. blagostanje, premožnost. svdai[j.ovt£a> [augm.sv in r/v] (sv-daiftcov) blagrujem, zelo cenim, slavim koga radi česa vtva vivog, v jz e o vivog, sjzi vivi, did vi.
EvSaifiovMog 3 (sv-dai/ACOv) 1. ki spada k sreči, ki osrečuje, osrečujoč, ra evdatfiovixd ono, v čemer obstoji sreča. 2. (o)srečen, blažen. — adv. -Koog blaženo, srečno.
Ev-SatfAoov 2 (= ki ima dobrega demona; prim. slov. angel varih in Plat. Fed. 197 d) 1. srečen, blažen, oblago-darjen, vivog zaradi česa, vo evdauiov sreča. 2. a) premožen, bogat, ol sv-daifAOveg bogatini, va evdaiftova bogastvo; b) o krajih: rodoviten, cvetoč. — comp. -ftovsovsgog, superl. -šovavog. — a dv. Evdaigovcog (comp. svdatfioveovsgov) blaženo, srečno. sv-8eteA.og in EV-8rjeA.og 2 (dfj/.og) ep.
daleč viden, (zelo) razločen. Ev-deutvog 2 poet. obilen, bogat, sijajen d aig.
Ev-SevSpog 2 poet. drevesnat, drevnat, poln dreves %oqvoi. ev-8rjA.og 2 čisto jasen, očividen on. Evdrjaco gl. svdco.
EvSta, i) ion. -irj (ev-dtog) 1. jasno vreme, vedrina, tišina, varnost, sv sv-dia slpti sem na varnem. 2. srčni • mir, sreča.
Ev-Siafiarog 2 (dia-ftatvco) lahko prehoden, prekoračen, ki se lahko prebrede jz ovaftog.
sv-8tdf}oA.og 2 (dta-ftdV.co) ki se lahko obrekuje, krivo (napačno) tolmači, jzgog nva pri kom.
Ev8zaixEQog 2 comp. k svdtog. sv-8tdVaxzog 2 spravljiv, pomirljiv? svdiaV.dy.vcog syco rad se spravim, dam se pomiriti, sem zelo spravljiv-ev-Statf&ogog 2 (dia-cpftetgco) ki se lahko pokvari, dostopen vplivu. ev8ixlat, al (dix.7]) ep. pravičnost, pravične naredbe, dvšyco evdmtag čuvam nad pravičnostj o, skrbim za pravične naredbe.
sv-Siog 2 [comp. evdtaivegog] veder, jasen, tih, miren.
ev-8p.t]Tog in EV-Sfirjzog 2 (dsfico) eP-lepo zidan, dobro zgrajen. ev8okeco veselim se koga, nad kom, po volji mi je kdo (kaj), zadovoljen sem s čim sv vtvi, etg veva, vtvi', z inf. sklenem, hočem NT.
EvSonta, z) veselje, dopadenje, dobra volja, želja, y.avd v))v evdoxiav tov ftekrp.tavog kakor je dopadlo njegovi volji NT.
EvSoKtfisco (sv-doxtfiog) [augm. rjv in ev] slovim, sem na dobrem glasu, imam dobro ime, sem v čislih, sem spoštovan, odlikujem se, sv vtvi, dta jzavvcov med vsemi; hvalijo me, dobim priznanje.
Ev-Sont/Aog 2 na dobrem glasu, sloveč, zelo spoštovan, čislan, slaven, Evdofjsco svdoxtfAŠco.	[ugleden-
sv8o\ta, 7] 1. dober glas, ugled, čast, slava. 2. pohvala, priznanje.
Ev-So^og 2 (dofa) - sv-d6xtfiog. Ev-8gax7]g 2 (dEQX.of.tat) poet. bistroviden, bistrook, szavvcov ki vse lahko vidi.
evSco [augm. 7]v-, sv, impf. iter. svdeoxs, fut. svdtjaco] ep. ion. poet. 1. spim, P°' čivam vjzvov, jzaga vtvi-, pren. sem mrtev, sem brezskrben. 2. zaspim; pren. o vetru: poležem se, pomirim se fAsvog Bogsao.
Ev-EtdTrjg 2 (sidog) ep. lepe postave, lep, ličen, čeden.
Ev-EAeyxxog 2 (e/.eyyo)) ki se lahko ovrže, lahko ovrgljiv, kar se lahko dokaže.
ev-eAjztg, t, gen. tdog 1. poln upanja, nadepoln, sv e Vžig eiftt jz odg vov v a-
varov grem z veselim upanjem smrti nasproti. 2. nado vzbujajoč, nadebuden.
e^-e|dAewtros 2 (sg- a/.eUpo)) kar se lahko izbriše, lahko izbrisen ovofia.
Ev-eijajidzt)Tog 2 (e£- anardcn) kogar lahko prevaraš ali preslepiš.
E^-e|eAeyxrog 2	£V-£/.£'/y.rog.
E^e?t'a, 7) (ev, e%co) dobro stanje duše In telesa, telesna ali dušna vrlina, zdravje.
Etfejreia, f) 1. lepota, krasota, prijetnost govora. 2. lepa (pobožna) želja, čestitka, voščilo.
^-enrjg 2 (enog) dobro povedan, paketen žti/og. _
Eti-EJuf3ovAsvrog 2 (ŠJttrjUovhevoo) kogar Se lahko zalezuje, ki je zalezovanju izpostavljen.
^-enCfteTog 2 (šm-rifteoftai) kogar je niogoče zgrabiti, napasti, ki se lahko napade.
E^EQysaia, f/, ion. -Lrj (sv-egysrrig) 1. plemenito ravnanje, dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, dobrodelnost, evegys-°iav y.ararid£/.uu sig nva izkažem komu uslugo, ajro rov6e pri tej priliki, £VEQyeoia sig asi avdyga?zrog -/.sLosrai sPomin na tvojo zaslugo bo ostal neizbrisen. 2. častni naslov svegyerrjg.
ei>EQyE x£co (ev-soy£rrjg) [a ugm. svrj in sv s-, Pass. pf. soscr/err/rai, plpf. -rrjvro, a or. 'Vdeig] storim, delam komu dobro, izkazujem dobrote nvd, koristim komu; pass. dobivam, sprejemam dobrote, izkazujejo se mi dobrote vito vivog.
ebeQy£T7)/Lia, arog, ro dobrota, dar, ri-‘fVfit £V£oy£z>i/LUi smatram za dar.
Ev-£Qyerr]g, ov, 6 (eoydri]g) dobrotnik, nrvjo zaslužen mož; časten naslov, ki So ga dajali za državo zaslužnim možem (evEgyerrjv uva dvaygd(peiv).
e,&-EQyrjq 2 (egyov) ep. 1. dobro narejen, irdno zgrajen, lepo izdelan, trden; '/.gvoog lepo kovano zlato. 2. dobro storjen, ra svegyea dobrote.
e‘b-egy6g, eii-Egyog 2 (sgyov) 1. ep. act. kdor prav (dobro) dela, dober, pošten, pravičen. 2. ion. pass. kar se lahko obdeluje.
2 (eg>cog) ep. dobro ograjen, brigat, dobro zaprt.
ev-Egvrjg 2 (sgvog) poet. ki bujno raste, bujen, z lepimi mladikami dacpvr). ev-egog 2 (egtov) poet. z lepo volno, lepovolnat.
Ev-eanegideg, ai mesto na kirenski obali v Afriki; preb. Evecjieglrat,
01.
ev-eazco, ovg, r/ (siiu) ion. dobro stanje, zdravje, blaženost, sreča. EVEZTjgia, f) (srog) rodovitno leto, dobra letina, obilica živeža.
Ev-evgezog 2 (evgionco) ki se lahko najde.
Ev-EtpoSog 2 ki se lahko napade, lahko pristopen revi.
ev-£vyog 2 (£evyvv[zi) ep. z dobrimi veslarskimi klopmi, dobro zbit, čvrsto narejen.
Ev-^covog 2, ep. iv-^covog (£cbvrj) 1. o ženskah: lepo pre-, opasan, vitek.
2.	o moških: dobro prepasan, hiter, uren, brdek, krepek. 3. lahko oborožen, brez prtljage, z majhno prtljago.
£v-7]yevr}g 2 ep. ----- £v-yev)'j c.
Evt]yEair], rj (if/so fiat) ep. dobro vodstvo, dobro vladanje. evrjftsia, rj, ion. -freCt], -dirj 1. dobrodušnost, dobrosrčnost. 2. preprostost, omejenost, neumnost, nespamet. ev-rjd-Tjg 2 ())$og) dobrovoljen, iskren, preprost, pohleven, zaslepljen, nespameten, neumen; ro svip&sg prosto-dušnost, preprostost, poštenost. EVTj^i^ofiac d. m. sem nespameten, govorim neumno.
Evr/PHa, f) = smyd'£ia.
Ev-rjurjg 2 (axy) ep. dobro nabrušen, dobro poostren, zelo oster. evrjKočco rad poslušam, sem rad pokoren nvog.
Ev-r\Xazog 2 (E/.avvco) za vožnjo (in za jahanje) ugoden, pripraven; ra emj/.ara ravni, prehodni kraji. ev-rfAiog 2 poet. solnčnat, prisojen, nvg svetel solnčni žar. svrjp.egEco (ev-p/regog) poet. imam srečne dni, sem srečen, dobro se počutim; xai raloi Ogjdaig sl rd vvv efirjfiegei jlaAčbg rd jrgoc as čeprav žive sedaj Tebe s teboj v najlepši slogi. EVTj/iegia, fj jasno vreme, lep dan, sreča.
ev-rj[ieQO{; 2 poet., dor.evd/iEgog (rjpega) ki prinaša srečen dan, tpaog srečnega (lepega) dneva luč. sv-rjvEpog 2, dor. sv-dvspog 2 ( dvepo g) poet. od vetra dobro prepihan, zračen [daoocu.
sv-rjvLog 2 (f]via) vodljiv, poslušen. Evjjvog, 6 Okeanov in Tetidin sin, bog reke v Ajtoliji; fj Evrjvivt] njegova hči Marpesa.
Ev-rjvcog, ogog, 6, fj (avr/g) ep. možat, junaški, ki deli moč, ki krepča može oivog.
sv-rjgazog 2 (egapai) poet. ljubezniv. Ev-tjgszfzog 2 (sgsTpov) poet. z dobrimi vesli, ki dobro vesla, uren n?.dva. sv-Tjgrjg 2 (agagiov.co) ep. poet. dobro zložen, priročen, prikladen, pripravljen za vožnjo; vscog ye ntzv/.og sv-rfgijg naga ladja z dobrimi vesli je pripravlj ena.
£v-r]Qvzog 2 (agvco) ki se lahko zajme vdcog.
Ev-rjtpsvrjg 2 (acpsvog) ep. zelo premožen, bogat.
ev-1lalaaoog 2 poet. dčbgov lepo darilo morja (darilo lepega morja). Ev-dagarjg 2 (dagoog) neustrašen, pogumen, srčen. — adv. siiftagocog. ev&eveco, ion. ev&tjvbco [Et. kor. g"'hen, strsl. goneti, zadosti biti; gršk. še (porog, obilica, acpevog; augm.r/v in ev\ 1. act. sem v dobrem stanju, sem srečen, uspevam. 2. med. [z a or. pass. TjvdsvrjJhjv] ion. rastem na moči, cve-tem.
Ev-^sgajtEvzog 2 (fiegansvco) ki se (z uslugami) lahko pridobi. sv-dszog 2 (zithjfu) dobro postavljen, primeren slg ti NT, ugoden, priročen. svfteoog gl. sviivg.
Ev-tirjlog 2 (dh]?,rj) s polnim vimenom. Eir&rjfioavvt], rj dober, lep red, dobra uredba, redoljubnost. evftrjvEco ion. = evfievea). sv-dtjgog 2 srečen na lovu. Ev-ftgavozog 2 (tigavo)) ki se lahko zlomi.
sv-ftgiš, iv-ftgi!;, Tgiyog ep. lepolas, z lepo grivo.
sv-ftgovog 2 ep. na lepem prestolu sedeč.
eiitiv gl. evdvg.
Eir&v-drjpog, 6 Dioklov sin, Sokratov učenec in prijatelj.
sv&vdgopsco (evdv-dgopog) prihajam naravnost v kaj (kam) NT.
Eir&vpECo (sv-dvpog) 1. act. a) sem dobre volj e; b) razveseljuj em, vedrim. 2. med. obhajam praznik, vesel sem, radu-jem se eni tivi.
svdvpia, fj dobrovoljnost, dobra volja, veselje, zabava, slast, sv^vpdag nagega nudim veselje, zabavam.
Ev-ftvpog 2 1. dobrovoljen, dobre volje, miren, vesel, srčen. 2. dobrohoten, blagohoten. -— a dv. sv^vpoog veselo, mirno £rjv.
Evftvva in evdvvTj, fj (evdvvar) nav. pl-
1.	podaja računa, obračun, sodnijska preiskava, anaivšco pokličem na odgovor, zahtevam, da da kdo račun, didoopi dam račun (odgovor), vnsy® uri dam komu račun, žago var j am se. 2. pravda zaradi računa, odgovornost. 3. kazen, kaznovanje, posvarilo Plat. Prot. 326 e.
Evftvvzrjgia, d) poet. mesto na ladji, kjer je bilo krmilo pritrjeno.
Ev&dvoo in med. (evdvg) [augm. tj v in sv; fut. evffvvčb, ep. ion. poet. idvvco, aor. lihiva, cj. ep. Ifhjvopev, a or. pass. ep. Ifhivfhjv] 1. zravnam, (na)ravnatn |uAor; odov NT, ti sni ovdiilUT]v naravnam kaj po merilni vrvi; pass. innco ii)7jv'i}))z)]v konja sta se vstopila ravno ob ojesu. 2. a) namer jam, naper jam, obračam dovga d/.h)/.(»v, /?£' log, nakrenem, obrnem dgopov slg ti, krmim vavv; b) vodim naida, ravnam, vladam nohv. 3. kličem na odgovor, posvarim, spoznavam krivim, kaznujem ftavdrop, Tiva Tivog koga zaradi česa.
sv-ftvgoog 2 vdgfhjig lepa Bakhova palica (tirz).
EV&ijg, sla, tj, ep. ion. iffvg, sla, v !■ raven, naravnost, xr\v smhlav (odov) naravnost, svfhvega odog krajša pot.
2.	odkritosrčen, pravičen, iskren 16-yog; sz rov sviMog odkritosrčno, naravnost, and tov svffeog leyco govorim odkritosrčno. 3. a dv. evftecog, Evffvg, evfdv, ep. ion. iffecog, ifdvg, id'v a) kraj. naravnost (naprej), ravno na Tivog, sni Tivog, ngog ti (Tiva), vij v iiislav
(sc. odov) jzkear veslam, plovem naravnost ; b) čas. precej, takoj, na toastu, evilvg veoi dvxeg takoj od mla-dni; z in ei, org in pt.: brž ko, sv-rjzarv takoj po svojem prihodu, ajxa.XXavvof.ievr) xov odrfcavog brž ko se loči od telesa; etr&irg ov fiorp/.ag ravnokar. — superl. ep. l'ihrvxaxa popolnoma pravično, naj-
Pravičneje.
rjs, rjvog, r) pravičnost NT.
rtftv-čopov adv. (čopa, dgaar) ravnim Potom, naravnost naprej, pri tej Priči, takoj.
e#iog 2 1. bakhijski jvvg , xekevxai, Ptix%evfia. 2. ki kliče eirol, vriskajoč, Pkajoč Baz/og; 6 smog fteog ali 6 Bvtog Bakh.
E^-iaxog 2 ki se lahko ozdravi, lahko
ozdravljiv.
r^-tTrjrog 1. ki ima dobre konje, dober konjenik, xa^g. 2. poet. bogat na konjih, daroov dar lepih konj.
^-rtafraigezog 2 (zafi-aigear) ki se lahko premaga.
^-KafteKvog 2 (zax-e/co) ki se lahko y°di, brzda.
^rtaigeco (ev-zaigog) [augm. sv in rjv] imam čas, utegnem; stg xi lotevam ®e česa, bavim se s čim NT.
e^«atpta, r/ priložnost, pravi trenotek, Primeren čas NT.
^•rcacpog 2 pravočasen, primeren, ^goden NT.
st-xdfiaxog 2 brez truda, lahek zri-
Mtrrog.
r)g 2 (zdujivor) dobro (lepo) zakrivljen ali zavit.
E^-xapdcog 2 (zagčia) poet. srčen, stanoviten, hraber.
,E^-rcapjtog 2 plodovit, rodoviten.
Eč-xazakirzog 2 (y.axa-Xvor) ki se lahko yniči ali odstrani jvksovs^ia.
E^-naxacpp6vr]xog 2 (zava-cpgovear) ki Se lahko prezira, zaničevanja vreden, zaničevan, neznaten.
E^-naxEQyaaxog 2 (xax-egyd£ofiai) 1. ki ®e lahko izvrši, izvršljiv. 2. prebaven.
E^-xaxr)yopr)xog 2 ki se lahko obdolži tol graja.
Ey-neaxog 2 ep. = ev-zeaovog (zsd'Qor) lahko cepi j iv, dobro razcepljen zš-opog.
£v-xekaSog 2 poet. milozvočen, lepo doneč Aco-rog.
sv-KEpcog 2, gen. arvog, at. = Ev-KEgaog (z.šgag) (lepo)rogat, z lepim rogovjem. svzrjkog 2 ep. poet. = ezr)Xog miren, brezskrben.
kv-nkapog gl. sv-y.Xi)gog. ev-nkErjg, ep. švnkerjg, svzksLrjg, svrckrjrjg 2 (zAeog) [acc. sg. evzkea in evzkea, aec. pl. evzkelag] slaven, slavljen. svzkeia, f), ep. evtckeii), at. tudi eimketa dober glas, slava, sloves.
Evrckeia, r) praznik Artemide s pridevkom Evzkera v Korintu.
Evxket£co poet. slavim, proslavljam. Ev-xXrjig, ičog (zkrjig) ep. dobro zaprt, skrbno zatvorjen. sir-zkrjpog 2, dor. -nkapog srečen. EV-xvr)fiZg, rčog, d, f) ep. (samo v nom. in acc. pl.) z lepimi go len jaki, lepo-goleničen.
£imoLV(bvr)xog 2 kdor rad daje, postrež-ljiv, uslužen.
Evnokia, f) 1. zadovoljnost, prijaznost. 2. skromnost, zmernost rj negi vi)v čiaizav.
ev-nokog 2 zadovoljen, zmeren, vesel, miren. — a dv. -rcokcog mirno, lahko, veselo e^ejue.
EV-KOfjučrjg 2 (zofučrj) ion. dobro oskrbovan (gojen) voftai sir-rcofiog 2 (zOfirj) poet. lepolas, z lepo volno pB)Xa.
Ev-xonog 2 (zonxar) lahek, brez truda NT.
EVKoofiia, rj red, čednost, dostojnost, spodobnost, poštenost, skromnost. Ev-xoofiog 2 1. lepo urejen, okrašen, zo evzoofiov red. 2. ki se lahko uredi evzoopiozegog si/u. a dv. -oficog v lepem redu, okrašeno.
Ev-npr\vog 2 (zgrjvrj) poet. bogat na lepih vrelcih.
svrcpivEco dobro (skrbno) izbiram. ev-HpLvrjg 2 (zgivat) dobro urejen, razdeljen; jasen, navxa evzgivea jvoiovpcai vse uredim.
ev-xp6xr)xog 2 (zpo-reco) poet. dobro s kladivom obdelan, lepo kovan. Evnzaiog 2 (evftopcai) 1. posvečen, zaobljubljen, zaželen, -ra evzzala (za)-obljuba. 2. (za pričo) poklican, zaprošen Qepug.
ev-Kxifievoq\ (zvigou) ep. lepo (močno) 3	zgrajen ali zidan, dobro
iv-xvizog 2 J (zasajen) obdelan. evnzog 3 (svr/ogai) 1. ep. za-, poželen.
2.	poet. vreden, da se poželi, evzvov sovi z inf. želeti je.
ev-xvxkog 2 ep. 1. lepo zaokrožen, z lepimi obroči aonig. 2. z lepimi kolesi, lepokolesen dnf]vrj. ei>kd/3eia, fj (ev-kajUr/g) 1. previdnost, opreznost, skrb, evkafleiav vcbvče ngov-^efirjv s svojo previdnostjo sem to odvrnil, evkafieiav e%oov jir) zaradi skrbi, da ne bi. 2. strah, groza NT.
3.	strah božji NT.
EvkafiEo/nai d. p. [augm. rjv in ev, fut. evkaflfjGonai, a or. riv/.a^fphjv, pf. rjv-Xd^r}jxai\ 1. a) bojim se, varujem se, čuvam se, sem previden, izbegavam, pomišljam se vi, v iv d, z [ir), oncog /m); b) sem bogaboječ NT. 2. skrbim, skrbno vršim svojo dolžnost Sof. 0. R. 47.
sv-kajSfjg 2 (kafleiv) 1. previden, oprezen, boječ. 2. pobožen, bogaboječ NT. — adv. evAafičdg e%co ( £vkafU,ouai) varujem se, evkafleovegoog gagva/.iai bolj zavarovan.
evka£co [fut. sv/.dcco, dor. ev/.agdj] orjem. evkana, fj oralo, plug, agyvgeg evkdza evkd^o) orjem s srebrnim plugom = trpim lakoto.
sv-ksificov 2 ep. | (ksi/vcov) z lepimi ev-keigog 2 poet. J travniki (livadami). ev-kezzgog 2 (kezvgov) poet 1. z lepo posteljo, preljubezniv, lep, dražesten vvf.icpa, 2. Afroditin pridevek: ki podeljuje zakonsko srečo, ki obuja ljubezen do dražestnih nevest Kvngig. evkfj, r) [Et. iz kor. wel, viti (se), vrteti (se)] črv.
eii-krjnzog 2 (/.aafidvoj) ki se lahko zgrabi, vzame, podvrže, osvojljiv, priročen, udoben, svdidco[iL vi Evkrj-nvdvava podam kaj tako, da se lahko vzame.
svkrjga, vd [Et. iz e-Fkr)ga, lat. lorum iz wlorom] ep. uzde, vajeti. svkoyEco (ev-koyog) 1. hvalim, slavim, poveličujem NT. 2. zahvaljujem, blagoslavljam, osrečujem NT.
Evkoyrjv6g 3 blagoslovljen, (na veke) hvaljen NT.
svkoyia, fj (ev-koyog) 1. hvala, slavljenje, slava. 2. NT a) pl. lepe (sladke) besede; b) blagoslov; c) dobrota, obilen dar, en’ ev?.oyiaig obilno. sv-koyog 2 (ksyoo) 1. lepoglasen, blagoglasen, dostojen ngoipaoig. 2. razumen, pameten,utemeljen, opravičen, verjeten; vd evkoyov verjetnost, opravičenje, tehten razlog. 3. a dv. svk6ycoS eyei verjetno, resnično je. eii-kocpog 2 poet. z lepo perjanico zvvrj-eii-ko/og 2 (kdyog) ki pomaga pri porodu, pomočnica 'Agve/.ug. ev-kvzog 2 (kvco) ki se lahko raz-, odveže, ločljiv, razvezljiv Gvegyi]&gO’ gpgsvcov.
lahko učenje in raz-evfia&Eia, fj umevanje, dobra glava, EVfia&ia, i) naučnost, bistroumnost, razumnost.
ev-/u,aftfjg 2 (gavtiavco) 1. ki se lahko uči, dobre glave, nadarjen. 2. lahko umeven, umljiv, razločen, jasen cpti-vrjijia, ori/Lia.
Evfiaiog, d Odisejev svinjski pastir. Evpiageia, ion. -sir), -irj, f) (ev-fiagrfg) 1. lehkota, ugodnost, zložnost, spretnost, gibčnost, %egoiv ev/nageig /gčdfiai imam lahko stališče, lahko mi je kaj storiti, svp-dgeia fjgiv sovi lahko se zgodi. 2. prilika, možnost, nogov lahka pot. 3. a) olajšalno sredstvo, branilo ngog vi; b) obilica evgiozO) nokkijv sv/Migeiav; c) evfem. ion. stranišče, potreba.
ev-fiagrjg 2 [Et. iz ev -j- fzagrj roka] poet. 1. ki se lahko izvrši, lahek, udoben. 2. ki lahko izvrši, (vse)mo-gočen fteog.
Ev-fieyE'd'rig 2 (iit/edog) zelo velik nova,uog, važen, znamenit /.lagvvgia. , EVfiEveia, i], ion. -eirj (ev-fzevf/g) 1. dobrohotnost, prijaznost, naklonjenost, milost naga vdov fiediv. 2. ev/ieveia ngog vd fieiov pravo obnašanje proti božanstvu, vdanost.
ev-fiEvfjg 2, ep. ev-fievezrjg, 6 (jiivog)
1.	prijaznega mišljenja, blagohoten, naklonjen, fteoimilostljiv, prijazen, to ev^eveg milost, naklonjenost (bogov).
2.	ugoden, lahek, prijeten, priležen yrj svayoovioao'diai, zložen odog. — a dv. -fievčbg, ion. -fievecog.
■E^geviSeg, al (ev-gevf/g) „milostne“; 6vfem. izraz za Erinije. čvfievi£o[iai med. napravljam si koga Prijaznega, naklonim si koga. E't’-gezdf3oXog 2 (/leva-fid/./.oj) izpre-^enljiv, omahljiv, nestanoviten. E^'gezd8ozog 2 radodaren NT.
-geza^e igiazo g 2	(geza-'/sioigoj) s
komer se lahko postopa (ravna), dobrosrčen, ki se lahko užuga ali Premaga io/vg, lahek.
E^-gt]Xog 2 (gfjlov) ep. poet. bogat na ovcah, poln ovac.
ev-firjxav°g 2 1.bistroumen, iznajdljiv, spreten. 2. dobro izmišljen, umeten, adv. -avcog umetno. ev-fiZai)xog 2 (/uioeco) zelo sovražen, torzek.
^-gZzog 2 poet. tenkoniten nkožo). EV~ggeXtrjg, ko, 6 ep. ev-geXtrjg, ov (geXia) vrl kopjanik, spreten suličar. E^-gvdozog 2 dor. in poet. = ev-gvrjozog (digvfjozogai) dobro pomneč, pomljiv tivog.
^'gvrjfiovevzog 2 1. kar si lahko zapomnimo. 2. spomina vreden, vreden, da se omeni.
E^-goigog 2 (golga) deležen česa, obdarovan s čim, srečen.
^v-fioAjzog, 6 Pozejdonov sin, trakij-ski kralj in svečenik, ki je uvedel alevzinske misterije; njegovi potomci s° EvgoAntScu, oi.	[lepota.
sfy°Q<pta, fj čedna postava, lep obraz, Ev-gogcp0g 2 (gogcpfj) lepolik, lep. EvgovaZa, r) čut za lepo umetnost. Ev-govaog 2 (Movoa) poet. blagoglasen, ljubek, prijeten gokm).
Vvd£co in evvdco (evvrj) ep. poet. [aor. pass. rjvvaofhjv in rjvvfjffrjv] 1. act. polagam, storim, da se kdo uleže, spra-viui v zasedo, uspavam, zazibljem (v spanje), pomirim, ublažim noffov.
Pass. in med. uležem se (na podijo), počivam, gnezdim, spim za-z°vi ležim, nagci um pri kom ; ydgoig °uiožim (oženim) se; pren. pomirim se, poležem se (o vetru). v'vai£zdcov 3 (vaiezaco) ep. in ev-vai-°gevog 3 ep. (vato) pripraven za stanovanje, dobro obljuden, naseljen. EvvaZog 3 (evvrj) poet. ki se nahaja v Postelji, ki spada k zakonu, zakonski;
ntjda/ua v svojem tečaju se vrteče krmilo.
evva(a)zrjQiov, to ležišče, postelja. evvdco gl. evvd^co.
evvrj, fj [Et. morebiti lat. ind-uo, ex-uo; gen. ep. evvrjcpi\ 1. a) ležišče, tabor, šator, spalnica; brlog, gnezdo; b) postelja, podzglavje; c) zakonska postelja; met. zakon, ženitev, možitev, žena. 2. grob, zadnje človekovo ležišče. 3. pl. sidra (kamni, ki so jih s sprednjega kr n a po vrvi v morje spuščali, da so držali ladjo kot sidra). evvfjftev adv. ep. iz postelje. evvfjzrjg, 6 poet. mož, soprog. evvfjzgia, fj poet. žena, soproga. evvigi, idog, fj (evvrj) žena, soproga. eiivLg2, idog, acc. evviv, 6, fj ep. oropan, brez česa, izgubivši kaj, evviv efhjne oropal je, pripravil je ob kaj zivog. ev-vvrjzog 2 (— ev-vr/zog, iz ev-\-veco) ep. lepo stkan, lepo spreden. evvoeco (ev-voog) sem komu naklonjen, prijazen Tivi.
evvoia, rj, ion. -oitj 1. dobrohotnost, naklonjenost, vdanost, prijazno mišljenje, milost naga zivog, ljubezen, čk evvoiag z dobrohotnostjo, dobroto, zot’ di/ evvoiav, gez' evvoiag, evvoia iz dobrohotnosti (naklonjenosti), dobrohotno, z ljubeznijo, prijazno; rj or/ evvoia do tebe, r/ zdrv 'E/./.tjvcov evvoia ljubezen do Helenov, tudi eig živa, evvoiav nage%co živi izkazujem prijaznost, kažem se dobrohotnega. 2. pl. dokazi prijaznega mišljenja, diČcogi dajem radovoljna darila. evvoiKog 3 (ev-voog) dobrohoten, prijazen. — a dv. -Hčog e/¥co zivi(ngog živa) prijazen, naklonjen sem komu. evvogeogai d. p. (ev-vogog) [augm. r/v in eV; fut. eo-vogfjoogai, aor.rjvvogijfhjv] dobro sem urejen, dobim, imam dobre zakone (dobro ustavo). evvogta, fj, ion. -trj 1. izpolnjevanje zakonov, zakonitost, pravičnost. 2. dobra uprava, dobri zakoni, dober, zakonit red.
ev-voog 2, skrč. ev-vovg, ovv [gen.pl.
evvocov, at. evvcov, comp. ion. evvoeoze-gog, at.-vovozegog] naklonjen, dobrohoten, prijaznega mišljenja nvL, zo evvovv = evvoia.
evvovx%co režem, kopim NT. svvovxog, 6 (evvrj, s/co) skopljenec, rezanec, evnuh, komornik. svvza dor. = eovva (ovva) gl. 6////. ev-vcbfiag, ov, 6 {vcoptdco) poet. xgovog (čas, ki hiti, teče v morje preteklosti), hiteč, potekajoč.
EV-%e(i)vog 2 gostoljuben; Jtovvog Črno morje, prej imenovano a^svog (negostoljubno), ko pa so Milečani ustanovili na njegovi obali mnogo naselbin, je dobilo ime sv^stvog.
(£sco) lično izdelan, skrbno, lepo izlikan ali oglajen.
iv-^sazog 2 iv-^oog 2 ep.
evl-vfi- in svlgvv- gl. evoviLi-, svovv-. Ev-oyxog 2 (pri)ročen, pripraven (ki se lahko nosi).
sv-odfiog 2 dor. = svoapog blagodišeč, vonjav.
Ev-oSog 2 (6<5og) z dobrim potom, hoden, hodljiv nvL evoSoco poet. peljem, vodim po dobri poti; pass. ion. NT napredujem, gre mi kaj srečno izpod rok, imam srečo, sem srečen, dobro se mi godi. evol bakhijski vzklik radosti: juhu! Ev-oMog 2 kdor dobro gospodari, gospodaren, varčen.
sii-oA/dog 2 zelo srečen ali zelo premožen.
ev-ojzAog 2 (ojt?Mv) dobro oborožen. EvoQyrjata, ») poet. krotkost, pohlevnost, hladnokrvnost.
Ev-oQyT]Tog 2 (6gyr)) dobrosrčen, blag, brez strasti, miren. evoqxeco (ev-ogxog) držim zvesto svojo prisego, sem mož beseda. sv-ognog 2 1. zvest prisegi, pošten, mož beseda slg rt. 2. prisegi primeren; evogx6v eaviv Jtotelv vkljub prisegi je dovoljeno (kaj storiti). sv-ogpog 2 (ogfiog) ep. z dobrimi pristanišči, ugoden za pristajanje ladij h ur) v, ovz evoofiog brez pristanišča, negostoljuben. sv-ocfiog 2 gl. sv-odptog.
Ev-otp&aAp.og 2 lepook, z lepimi očmi. BVTcafreta, f), ion. -(sjlrj (ev-jzai)ijc) zadovoljstvo, uživanje, telesna slast, ev stmatHrjai sipa gostim se, zabavam se, ev svita&Etaig yiyvo/uai privoščim si kaj, postrežem si.
EVJTcr&eco uživam, privoščim, postrežem si.
Eii-jtaftrjg 2 (izaftsZv) občutljiv, rahločuten; razdražljiv; ngog r6 jrvg vneten, upaljiv.
EVJiaidta, r) obilica otrok, sreča z otroki.
sv-naig, dog, 6, rj 1. ion. ki ima dobre otroke, obdarjen z otroki, srečen radi dobrih otrok. 2. poet. yovog izvrsten, vrl sin.
EV-jiaxrog 2 dor. — sv-nr)XVog.
Ev-jiagsSgog 2 stanoviten, vztrajen NT.
Ev-nag&evog, t) čista, srečna devica.
ei>-nazsgsia, f) (jravr/g) ep. poet. hči plemenitega očeta, plemenita; avb) dvor plemenitega očeta.
Ev-nazgiSrjg, ov, o (natga) in sv-nargig, /dog, 6, f) plemenitega rodu, plemenit, odličen, ugleden, plemenitaš, boljar; eP.mdsg nada na (pomoč) plemenitega brata.
EV-jtEi&ijg 2 in Ev-jieiczog 2 1. (jret-'d'0/.tai) kdor se da lahko pregovoriti, poslušen, pokoren. 2. (jvel^co) ki lahko pregovori, prepričevalen.
Ev-nenAog 2 ep. z lepo obleko, lepo oblečen.
Ev-nsgiazazog 2 ki koga dobro obdaj e, omrežuje, d/aagvia ki se (nas) drži NT.
sv-nszaAog 2 poet. lepolisten, gosto-listen.
Evnezsta, i), ion. -sir) lehkota (pri dobivanju), obilica uvog.
Ev-nExr)g 2 (jr/jrrco, jievoimu) lahek, udoben, brez težave z inf. — adv. -dog, ion. -scog lahko, brez težave; pri štev-nikili: najmanj, gotovo.
ev-jiT)yfjg i (jtr)yvvfu) 1. dobro zložen, 2 ep.	I trdno zgrajen, trden, kre-
su-jr^Krog pak. 2. zastaven, trščat 2 ep.	I §eivog.
Ev-nt)vog 2 (mjv))) poet. lepo tkan vtpaL
Ev-Ji7)xvg 2 poet. z lepim komolcem
Zstoeg.
sv-mozog 2 1. poet. verjeten, verodostojen ; lahkoveren. 2. zelo vdan, zelo zvest.
sv-nAaazog 2 (nAaaaco) ki se lahko upodobi, naredi, upodobljiv.
Ev-jiAstog 3 ep. dobro napolnjen rnjgi)-
e*-nlexr,g 2 ep. 1 (^f/;°i) l6P°’ d°bI°
rt-*XeJog 2 ep. splete? 5£(p(U’ <k~ r ) ipgog koš na vozu.
lota, jj, ion. in ep. -oir] (ev-n/.oog) Ugodna, srečna (pomorska) vožnja. ^-nho-napog 2, fem. ev-nXoxapCg, id o g (NV.dzct/rog) z lepimi kodri, lepo-, ^ujnolas, z lepimi kitami.
EV-nXvvfjg 2 (tcIvvco) ep. dobro opran, .Cist (pdoog.
^-nvoog 2, skrč. sv -nvovg (nveco) lepo dišeč. 2. a) dobro prepihan, zračen; b) dober za dihanje, to ev-nvovv tov tonov prost prepih, zračnost. 3. ki lahko diha.
Ed-noCt]Tog 2, fem. Ev-Jionjvfj ep. lepo, lično narejen ali izdelan. evnoLia, fj (sv, nocšco) dobrotljivost, dobrodelnost NT.
^grcofinog 2 (nEinno))poet. dobro spremljajoč, dober spremljevalec, srečen Voznik.
EVjioqeco (ev-nogog) [a ugm. p v in su] f- intr. obilujem, dobro izhajam, imam obilo česa -r«'dg, živim v izobilju, imam zalogo česa, sem preložen dno tivog, morem, znam (kaj izvršiti ali odgovoriti); -/.afhhg rjvno-Qsho tig vsak po svojem premoženju ^T, ndf.Ejiog evnogsi dobiva potreb-ha sredstva, je dobro preskrbljena. 2- trans, pridobivam, prib avl jam (si baj), pridem do česa. eyreogt'a, f) 1. lehkota, s katero se kaj stori ali dobi, lepa priložnost, udobna P°t; evnogia sovi lahko je. 2. sredstva, premoženje, imetje, obilica, blagostanje ; svnogia trjg tvyrjq milost, Naklonjenost usode; svnogia tov [Hov živež, hrana; NT zaslužek. EV-n6()LOTog 2 (nogigoi) ki se lahko Pripravi ali nabavi, rtf-jtogog 2 (nsigco) 1. kjer se lahko bodi, dostopen, hodljiv, udoben, gla-izvršljiv, ugoden, lahek, svno-Qdv son lahko je. 2. a) premožen, bogat avftgconog; b) spreten, pameten, vešč ngog ti; nohg toig naoiv eynogcovavr] z vsem dobro preskrbljeno mesto. — adv. svjtogcog lahko, sdfrdpcog s/co navta imam vsega v izobilju, evnogcotegov syco tovt’ ano-Kgivacifrai na to laže odgovorim.
EvjtoT/nia, fj zadovoljnost, sreča.
EvngdyEco (sv-ngayr)q) sem srečen, živim srečno.
Evngdyia, fj in svngd^ia, ion. Evrcgrj^irj 1. sreča, blagostanje, povoljen uspeh, srečno podjetje. 2. dobro delo(vanje), pravo, pošteno ravnanje.
Ev-nganzog 2 (ngdttm) kar se lahko izvrši, lahko izvršljiv.
EvjigejtEia, fj dostojnost, spodobnost, lepa vnanjost, lepota, evngšnsia ?.oyov lepe besede, /.ist’ svngsnsiag na lep način, di’ evngšneiav v olepševanje, zavoljo lepšega.
Ev-ngEJifjg 2 (ngenco) 1. dostojen, primeren, spodoben, prikladen svngs-nsg iovi z inf. spodobi se. 2. lep, zal, ugleden, odličen, slaven; to evngeneg tov ?.oyov lepe, zapeljive besede. 3. lepo doneč, navidezen, dozdeven, verjeten, lepo prikrit, svetohlinski, sz tov evngsnovg navidez. — a dv. EvngEJičog, ion. -scog primerno, spodobno, navidez fiovkopiai, cbg sirngs-nsotata tifhjfu sestavim kar najprimerneje.
EVJigrj^irj gl. svngagia.
Ev-ngrjotog 2 (ngfjffoo) ep. ki siplje iskre, močan dvtfzfj.
ev -n g 6 odsxzo g 2 (n g o o-d e/ opiat) prijeten, všeč, dopadljiv NT.
Ev-jigooedgog 2 (ngoo-edgog) stanoviten, vztrajen NT.	[družen.
ev-jigoar)yogog 2 priljuden, prijazen,
Ev-jzgooodog 2 1. pristopen, dostopen, hoden. 2. o osebah: priljuden, družen naoiv.
ev-jzgoooiazog 2 (ngoo-cpegopiai) poet. pristopen, lahek, pripraven za izkrcanje.
EvngoacojiEG) (sv-ngooconog) ugajam, dopadam NT.
EV-ngoocnnog 2 (ngooconov) z lepim obrazom, veselega, vedrega obraza, prijazen; ?.oyoi lepe besede (tudi ironično).
EV-ngoipdaiOTog 2	(ngocpaoi^opiai) s
čimer se lahko izgovarjam; aitia tehten, temeljit razlog.
sv-jigvfivog 2 (ngvpiva) ep. poet. z lepim krnom, lepokrn vfjeg.
ev-jizegog 2	(nzsgov) poet. lepokril,
lahkokril, hiter dgvig.
ev-jctvkzog 2 (ntvooco) ep. ki se da dobro zložiti, xkioirj skladni stol.
ev-nvgyog 2 ep. z lepimi stolpi, dobro utrjen.
ev-jteolog 2 ep. poet. bogat na lepih žrebetih; deboov dar lepih konj (žrebet).
evQ-a.KvA.cov, covog, 6 severovzhodni veter NT.
evgal; adv. (svgog) ep. od strani, na strani.
evgeoig, scog, f/ (svgiozco) najdenje, najdba.
evgszeog 3 (adi. verb. od svoicv.co) ki se mora najti.
Evgezf/g, ov, 6 (svgioy.co) izumitelj, iznajditelj.
evgezMog 3 iznajdljiv, bistroumen.
evgezog 3 (adi. verb. od svgioy.co) (iz)-najden, ki se more najti.
evgr/fia, atog, to (svgioy.co) 1. najdeno, najdba, najdenec dšyo/zai, srečen, nepričakovan dobitek, evgi]/za jioi.ovp.ai ti smatram kaj za dobiček in srečo, svgioy.co najdem kaj (nepričakovano), sv gr//za sovi nvi z inf. sreča je za koga. 2. iznajdba, ov/z<pogdg izhod, zdravilo.
ev-givog 2 poet. = evgig (gig) s tenkim (drobnim) nosom, tenkonos.
ev-gZnog 6 morska ožina, preliv (oso-bito med Evbojo in Atiko).
evgioxco [augm. sv in r/v, fut. svgfjoco, a or. sagov, r/vgov, NT svor/oa, svga, pf. svgvpta, r}vgrj-/.a, pass. pf. z/vgrj/zai, a or. svgejhjv, med. fut. evgr/ao/zai, a or. evgo/zr/v, NT evgdurjv, ep. inf a or. a ct. svgs/zsvai] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim sgya, /zrj-yog, izsledim, odkrijem tov avtoysiga, spoznam, izvem tivd, ti, inf, oncog, ts-v./uog najdem izhod (rešitev), toda tšn/zcog l/.iov svgioy.co razrušim Ilij;
b)	najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim zžeog, Ksgdog, tivd, ti, dgtj/.ov jiiov, y.ay.ov zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: s/zs /zšyav svgov da sem velik, tov g ftsovg y.ciy.ovg da so bogovi hudobni;
c)	o blagu: najdem (kupca), 6x0)g svgovoa nokkov ygvaiov nor/dsirj ko je bila drago prodana, anodido/zai tov svgovtog prodam za vsako ceno;
(zgfi/mta), a svgs nksov ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, avovg rjvgejh] pokazal je, da je neumen, xoxog r’ čbv xdx y.axcbv svgi-oko/za t pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, rjv svgsljfji /ii/ diy.aiog čbv ako se pokaže, da nisi bil pošten, otep ya/coi Jgvvovtsg rjvgč' čjpaav avooioi kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto	sivcuj
tig av noovovotsgog evgedrj kdo neki je bil previdnejši, /zšya nsv&og (pikoli svgptai. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ovo/za, dosežem, pridobim si kaj, y.ai tavtU navta oov ftavovtog svgo/zr/v vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem koyovg, nakopljem si xax6v; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ayaft6v ti naod ti-vog, inf, dupšksiav dno tivog; c) pridobim komu kaj, svgsto oncog f^l dvsniotfj/zovag slvai našel je sredstva, da niso bili nevešči. evgoeco (sv-ooog) gladko tečem, gre mi od rok, imam srečo ; ngog tpv vjco-'frsoiv gladko govorim o predmetu. eiigoia, r] (ev-govg) 1. uspeh, sreča, uspe vanj e teov ngay/zdtcov. 2. tek govora, zgovornost slkr/cpšv os. evgo-KkvScov, covog	svg-ay.vkcov.
eii-goog 2, slcrč. -ovg, ep. iv-ggoog lepo tekoč, z lepimi valovi. •
Evgog, 6 jugovzhodnik. evgog, ovg, to (svgvg) širina, širokost; nav. acc. to svgog na širokost, v ši" rokosti.
ev-ggacpr/g (gdntco) ep. dobro sešit. sv-gger/g 2 (gen.-gsiog) in ev-g ge izr/S 2 (gen. ao) ep. (gšco) lepo tekoč. ev-ggoog 2 gl. sv-goog.
Evgv-ayvia, f/ ep. s širokimi cestami, širokocesten.
Evgv-fldzrjg, ov, 6 Agamemnonov in Odisejev glasnik.
Evgv-flazog, o Efežan, ki je izdal Kreza Kiru; v prislovicah ~ izdajalec. evgv-/dir/g, 6, dor. -iag (jlia) veleobla-sten, zelo mogočen. evgv-eSfjg 2 (sdog) poet. prostoren, s širokimi sedeži.
evgvft/zia, r/ 1. somerje, razmerje, skladnost, takt. 2. dostojno vedenje.
^-gv&fiog 2	1. skladen, primeren,
Priležen ftcngcig. 2. premišljen, takten, dostojen.
*'Vqv-xA.eicl, v hišnica v Odisejevi hiši.
evqv-kA.vScov = svQ-ay.vXcov. ^gv-ngeicov, ovvog, 6 ep. širnooblasten. £‘vQ'b-^.oyog, 6 Odisejev sorodnik in opremljevalec.
,Qy-payog, 6 Penelopin snubec. EVQv-p.izconog 2 (iievonov) ep. širokega p pl a, širokočelen.
-vdfirj, Tj 1. hišnica v Odisejevi hiši. 2. Okeanova hči, morska boginja.
£hpdv(a [aor. ep. eupvra] raztegujem, razširjam; vd /neoov puščam v sredi pelik prostor.
eygb-vcozog 2 (včbvov) poet. širokopleč. evQv6Ssia, 7] (odog) ep. širokocesta, Prostorna yft<bv.
Evgv-ona, 6 ep. = evgv-onijg [nom. in r°e. = acc.] dalekoviden, širnoviden i°d o-ipo/ACu); drugi: dalekoglasen, •Mogočno grmeč, v daljavo grmeč (°d Fon, oip, lat. vox). evQti-no()og 2 (jregtiro) ep. s širokimi stezami, širokopoten, širokotiren (pridevek morja).
evQv-nvAyg 2 (nvkrj) ep. širokih vrat, o širokimi vrati.
^vQv-jivA.og, 6 1. Tesalec, ki se je bojeval pred Trojo. 2. Priamov ne-Čak, ubit od Neoptolema. vpvnčbv, cbvvog, 6 sin spartanskega hralja Prokla, praded Evripontidov Y<jVQvncovvidcu), ene vladarske rodbine v Sparti.
EyQy-QEe'd'Qog 2 I ep. ki široko (v (peetfpor)	■ široki strugi)
ey?v-ge<Mv 3 (geco) I teče.
EyQvg, sla, v [Et. morebiti sor. lat. rus, rpris, slov. ravan, ravni. — fem. ion. 's<x> ep. acc. svgea — evgvv ] širok, Prostran, debel, daleč razširjen x?Jog. ygv-adxr]g, 6 (odxog) Ajantov sin. evQv-o&evr/g 2 (oiHvog) ep. poet. širnooblasten, silen, zelo mogočen. vgv-oftevg, ecog, 6, ep. fjog kralj v Mikenah, ki je naložil Herakleju
znanih 12 del.
Evgv-ctzegvog 2 (oregvov) s širokimi Prsi, prostoren, razsežen.
Evgvzog, d kralj v Ojhaliji (v Tesaliji), odličen strelec, ki ga je umoril Apolon; njegovo hčerko Jolo (Evgvveia nagftevog) je snubil Heraklej; adi. EvgvzEcog 3.
evgv-tpvrjg 2 (cpvopcai) ep. širokorastoč, širokoklasen (ječmen).
evgv-yogog 2 ep. s širokimi plesišči (igrališči), prostoren, prostran, širok.
evgvycogia, Tj, ion. -irj širok prostor, prostran kraj, prostrano polje, ravnina ; iv evgvycoghj na širokem (prostranem) morju.
Evgv^cogog 2 (ycbga) prostoren, širok NT.
Evgcbdrjg 2 = evgvg.
evgcoELg 3 (eupcdg) ep. poet. plesniv, trhel; zatohel, temen.
Evgcojirj, 7) 1. Feniksova ali Agenor-jeva hči, ki jo je Zevs odvedel na Kreto. 2. del sveta. — a di. Evgcojzrjiog 3 ion.
svg-conog 2 (avpvg, (bip) poet. širok, prostoren.
Evgconog, 6 mesto v Kari ji in Makedoniji; preb. Evgconsvg, ecog, 6.
Evgcog, cbrog, 6 trhloba, plesen, ples-noba, rja.
ev-gcoazog 2 (gcbvvvpu) močen, krepek, zdrav, odločen, pogumen.
iv g, iv, ep. in ion. tudi Tjvg, rjv [gen. irjog, acc. ivv, rjvv, gen. pl. eacov] dober, vrl, blag, plemenit; subst. vd id dobro, imetek 'd-eoi dcovijgeg eacov.
evoi/Heia, r/, poet. -[Ua strah božji, bogaboječnost, pobožnost; spoštovanje (ljubezen) do domovine, staršev itd.; ngbg evoefleiav Xeyco svetujem ono, kar vodi k pobožnosti = pobožno, evoefteiav ex nargog oloei imela (žela) boš slavo, da si pobožno iz-izvršila otroško dolžnost.
evoefleco sem pobožen, bogaboječ, ravnam pobožno, izpolnjujem svojo dolžnost do bogov (staršev, domovine) elg, negi tiva, častim bogove xd ngog fteovg.
evoEfirjg 2 (oe^co) pobožen, bogaboječ, vesten, čist, prost (krivde); xo evaepeg — evaepeia. — adv. Evoe/dcog vestno, na pravi način, evoeficbg eyei sveta dolžnost je.
EvoejUa, t) poet. = sv o speta.
sfiaev gl. si'to.
Ev-oehjiog 2, ep. iv-oosAfiog 2 (oe/.Lia) ep. z dobrim krovom, dobro pokrit, z dobrimi veslarskimi klopmi. sv-aenzog 2 (oefico) poet. prečasten, presvet.
ev-arjfiog 2 (ofj/u.a) 1. z dobrim znamenjem, ugoden, vo evorj/aov ugodno znamenje. 2. jasen, razločen, razumljiv NT.
sv-OKag-frfiog 2 (or.aigco) ep. poskočen, uren, hiter Innoi.
Ev-aecejiaazog 2 (a/smi^co) dobro pokrit, zavarovan, varen. evgheveco ((r/.svog) poet. dobro sem pripravljen.
Ev-OKLacTog 2 (omd^co) poet. z dobro senco.
sv-amog 2 (orad) senčnat, senčen. Ev-anonog 2, ep. ev-axonog 2 1. ep. (or.o-jvog) kdor dobro meri, zadene. 2. poet. (or-ojveco) bistrook, daleč viden, razgleden (o kraju). ev a o ta, fj poet. rešitev, sreča. ev-GrtELQog 2 lepo zvit.
Ev-GjtAay/vog 2 (onXd.y/ya) usmiljen, milosrčen NT.
Ev-aaslfiog 2 gl. ev-oe/.iuog. ev-aocozgog 2 (očbvgov) ep. z močnimi obroči na kolesih, z močnimi platišči, (z obroči) dobro okovan.
Evord&sLa, fj (ev-ova{h)g) trdnost, mirnost, stanovitnost.
ev-ozaftfjg 2 (iavrjju) ep. dobro postavljen, trdno, močno zgrajen /aeya.QOv. sv-ozahfjg 2 (oveXXco) dobro opremljen, lahko oborožen, dobro oblečen, dostojen; ugoden, lahek nkovg. Ev-atEcpavog 2 (ovecpavog) ep. 1. z lepim načelkom okrašen, ovenčan. 2. dobro utrjen Qfj[frj.
ev-ozoAog 2 (oreAAto) dobro opremljen
vavg.
EVGtofisco (sv-ovouog) poet. lepo pojem, sladko golčim.
sii-ozofiog 2 (ov6.ua) ion. in poet. — sv-
g)i)/.wg molčeč, tih; nav. neutr. pl. kot adv.: oprezno, molče, evoTo/a’e%E molči ; evovo/zd jiOL r.eiodoj vzeoi vovvovv o tem hočem molčati.
Evozo^ia, fj gotovost, spretnost v po-goditvi cilja vofgcov.	[mo.
Ev-azo^cog adv. točno, dobro, vrlo flaX-
ev-azQ£jizog 2 1 (ovgecpco) ep. 1. dobro ev-GZQE<pfjg 2 j spleten. 2. hiter, uren, £v-GXQOcpog 2 J okreten.
Ev-azvkog poet. z lepimi stebri, ste-brovit vaoi.
sv-avfi{lXrjxog 2 in at. ev-^vfz/lkrjzog 2 (ovji-(fdXAco) ion. ki se lahko razlaga ali lahko tolmači.
Bv-avfi^oXog 2 in ev%- (ov/a-^dX?.co) pni' ljuden, družen, prijazen.
Ev-ovvszog 2 (ovv-iijf.iL) 1. lahko razumljiv, umeven. 2. razumen, pameten.
sv-avvojzzog 2 (ovv-OQdco) kar se lahko pregleda.
EvayrjjioGvvrj, fj spodobno obnašanje, spodobnost, dostojnost NT. Ev-Gftfjjuov 2 (o/fjjia) 1. dostojen, spodoben, pošten, ponosen. 2. pošten, imeniten NT. 3. lepoglasen, hinavski, X6yoL lepe, hinavske besede; etg vivo-yiyvoiuu eva/jjiiojv delam se navidez proti komu poštenega. — adv. evgxV' j,ičvcog dostojno, spodobno NT, evo/.V' /.idvcog jvcog kaj lično. svzanzEco držim red, izpolnjujem svojo dolžnost, sem poslušen. ev-zanzog 2 (zdvvco) 1. urejen, v lepem redu. 2. pokoren, poslušen, discipli" novan.
Evza^ia, fj dober, lep red, rednost, poslušnost, disciplina. evze ep. ion. poet. = dve 1. čas.: a) k°> tedaj ko, odkar z ind.; b) s cj. in čiv-ako, če, bržko; c) z opt.: kadarkoli-2. vzročno: ker, ki. 3. primerj.: ka-bi.
(m/og) dobro obzidan, dobro utrjen; II. 1(>> 57 je treba citati eV' vsL^ea.
ion. -ELij, -ETj. 1. dobei kup, cenost včbv olvlcov. 2. preprostost, varčnost, zmernost, etg emeleiav aa>q)QOVL^co in ovvveuvoj varčno uredim kaj (modro skrčim izdatke), yvcbj.irjg nizko, podlo mišljenje. ev-zshfjg 2 (ve/Joj) po ceni, z malimi stroški združen, preprost, neznaten, nizek, slab, varčen. — adv. -Acog P° ceni, brez velikih stroškov vgecp®-Ev-zjirjzog 2 (veiivo>) ep. lepo (iz)rezan Ifzdvvsg.
kor, kakor EV-ZELftEOg 2
ep.
EV-ZBLftfjg 2
poet.
EvzsAeLa, fj,
^jozia, fj lahek porod.
Ev^o^.fiia) fj poet. pogum, srčnost, drznost, smelost.
Ev-xoXpog 2 (vokpdm) pogumen, hra-^er, srčen, neustrašen tv-Tovog 2 (veivco) napet, krepek, mo-č®n, silen. — adv. -zovcog trdo, glasno
enrpajteAca, fj 1. dovtipnost. 2. NT zbadanje, norčevanje.
en-TpajteAos 3 (vgejuo) spreten, dovti-Pen, zvit. — adv. -jzeAcog spretno.
,	i (vgeipco) dobro re-
^•vgcupfjg 2 poet. | jen, dobro odgo-Ev-rgecptjg 2 ep.	jen,močen,krepek
) Ševog.
Ev-*genrjg 2 (vgenco) dobro obrnjen, Pripravljen, gotov, svrgsjvsg vi izoi-edfiai pripravim, naredim kaj, olajšam delo. — adv. svzgenčbg e/co sem Pripravljen, sem v redu.
^rpejrtfco [augm. rpj in ev, pf. evvge-n^pai\ 1. act. pripravim, priredim, Pridobim, popravim vei%r), uredim, določim ustavo Jio/.eig; Jioleig vivi skušam za koga pridobiti. 2. med. Pripravljam kaj sebi, uredim zase; VaS jvgoofto/Mg pripravljam se za naskok; vdg nokeig pridobivam zase, spravljam (sebi) v red. Ev-vgenzog 2 (vgej^co) (iz)premenljiv.
2	ep. — ev-vgacpfjg. grjoig, ecog, fj 1. mesto v Bojotiji; Preb. 6 Evzgtjaivijg. 2. mesto v Arkadiji ! preb. Evzgfjoioi, ol.
^•vgrjzog 2 (vivgdco) ep. dobro (lepo) Prevrtan, preboden.
2	poet. ev-ffgi^.
^nrpofpia, fj (ev-rgocpog) dobra hranitba, Prehrana, reditev; rejenost. e^'tQ°X°? 2, ep. iv-zgoxog {vgezco) 1. lePo tekoč, lepokolesen agpa. 2. o-kreten, zgovoren y/Mooa.
^-vvzzog 2 (vevyco) ion. ep. dobro (iz)-delan, narejen zvver)’, dobro pripraven zgea.
EVxvXbco (ev-vv/f/g) [aiigm. rjv in en] sem srečen, imam srečo, ev vi vi, Tl' v čem, vd evvv/rjga evvv/eco imam srečo, jvdvva v vsem, vovg jiokepovg v vojnah, evvvyeive z bogom, zdravo, srečno; s pt. fiaXiov ovdeig evvvyel nobeden ni (bil tako srečen, da bi
bil) zadel, vpieig če evvvyoive vd zga-viova jdovhevodpevoi vam pa želim to srečo, da ukrenete (sklenete) to, kar je (za nas vse) najboljše; v pass. evvv/jjvai voig jvo/.epioig izavd sovražniki so imeli dosti sreče. 2. o stvareh: gre po sreči, posreči se.
evzv^rjpa, avog, vo srečen uspeh, srečen naključek (dogodek), sreča; pl. blagostanje, darovi sreče.
ev-zv XV g 2 (tvy siv) kdor je dosegel, kar je želel, srečen, ugoden, srečo-nosen; vd evvvyeg = evvv/ia. — adv. -^tug, ion. -^ecog srečno, z dobrim uspehom, evvvycdg jzgdvvco dobro se mi godi, sem srečen, evvvyčdg Jtcog po nekem srečnem naključju.
Evxvxioi, fj sreča, srečen dogodek, srečno naključje, uspeh, zavd Jtdle-pov bojna sreča, e jv" evvv/Jg v vaši sreči; pl. blagostanje, srečne lastnosti, (telesne) vrline.
ev-vSgog 2 (vdcog) ki ima obilo vode, vodnat.
ev-veprig 2 (vepaivoj) poet. lepo tkan.
EvzpapECo dor. ev(prjueo).
ev-(pagezgrjg, ov, 6 poet., dor. dg ((pa-gevga) z lepim tulom.
Ev-(peyyfjg 2 (<peyyog) krasno leslteč, bleščeč.
£v<prjpeco, dor. evcpapeco (ev-cprjpog) 1. govorim besede, ki p omenjaj o kaj dobrega, pobožno molčim (da se ne pregrešim z govorjenjem), evcpijpei, evipviivoov molči, ne govori tega, Bog obvaruj. 2. blagoglasno donim, se razlegam.
evepr/pia, fj (ev-cprjpog) 1. besede dobrega pomena, pobožna molitev, pobožno molčanje. 2. NT dober glas, dobro ime.
sv-cprjpog 2, dor. sv-epapog (vprjpi) 1- ki govori srečonosne besede, ki pobožno molči, nem, evcprjpa ipvovei govori pametno ( evcpfjpei); ev ipd po v oropa ipgovvidog pobožnega srca vzdih, fm’ evipijgov Porjg nemotena od zle besede, s pobožnim molkom. 2. srečen, svet, ugoden. 3. NT blagoglasen, sloveč.
£v-(piXfjg 2 (ipdeco) zelo ljubljen, drag.
sv-tpAszzog 2 (cpXeyco) ki dobro gori, gorljiv.
Evcpogeco (sv-cpogog) dobro rodim, obrodim NT.
sv-cpogog 2 (tpšgco) 1. ki (kar) se lahko nosi, lahek. 2. lahko noseč, močen.
sv-cpgadrjg 2 ((pgdgm) ep. premišljen, razumen. — adv. -Sscog premišljeno ayogsvco.
svtpgaivco, ep. ivtpgaivco [augm. 7jv in
sv, fut. švigava), a or. pvcpnava. ep. fut. svcpgavsco, a or. evcpgijva] 1. act. razveseljujem, zabavam nva, razvedrim ftiov. 2. med. z a or. pass. (tjvtpgdvihjv) radujem se, veselim se, vesel sem, sni x ivi, d id nvog; s pt. svcpgaivevai dgčboa veseli se, ko vidi ( gleda z veseljem).
Evtpgarrjg, ov, ion. Evcpg^vrjg, sco, 6 Evfrat, reka v Armeniji.
sv-cpgovscov (pt. praes. od sv-tpgoveco) ep. dobromisleč, blagohoten, razumen.
Evgpgovrj, 7) (sv-tpgcov) poet. ion. dobrohotna, evf. noč; aovgcov svcpgov>] zvezdna noč, ‘/.ar’ svcpgovTjv asi vsako noč.
Evgpgoavvt], i\, ep. kvcpgoavvr) (sv-tpgcov) veselosrčje, veselost, veselje, dobra volja, zabava.
sv-tpgcov 2 poet., ep. iv-tpgcov (tpgovsco) 1. veselega srca, vesel, dobrohoten, milostljiv, naklonjen, prijazen. 2. razveseljujoč olvog.
ev-tpvrjg 2 ((pvo/iai) [sup. svcpvšavarog, a dr. -alg] 1. lepolik, lepe rasti, brhek, brhke rasti, lep. 2. nadarjen, razumen, spreten, sposoben, ugoden, pripraven, dovtipen, bistroumen, xo evgivi)g sivcu prirojena nadarjenost.
svcpvia, ?) ugodna, lepa lega (kraja).
£v-cpvhaxxog 2 (tpvAaooco) kar se lahko čuva ali straži, svcpv/.a-/,xoxsga avvoig syiyvsxo laže so stražili.
Ev-cpvhlog 2 (tpvAAov) poet. gostolisten, listnat.
Evcpcovia, 7) lep, prijeten glas.
sv-tpcovog 2 (tpcovsco) 1. z močnim, krepkim glasom. 2. s petjem olepšan
'ihiAlai.
£v-yaZxog 2 ep. lepo iz medi (brona) ulit, z medjo okovan /usiutp
£V-yagig, 1, gen. ivog (yagtg) 1. ljubek, mil, prijeten, dobrodošel, dovtipen, šaljiv, prebrisan. 2. prikupen, priljubljen.
£vyagioxeco (sv-yagioxog) sem hvaležen, zahvaljujem se NT.
£vyagioxia, Tj (si>-’/dgiaTog) hvaležnost, zahvala, zahvaljevanje NT.
£v-ydgioxog 2 (yaoigoiw.i) 1. hvaležen NT. 2. prijeten, ugoden, šaljiv, mil, srečen. — adv. -iaxcog srečno, mirno.
sv-yagixcbxaxog 3, sup. od sv-yagiTog — sv-yagig.
ev-^sig, gog, 6, 7) poet. vešč, spreten, umetniški.
Ev-yeLQu>xog 2 (7'sigoco) ki se lahko premaga.
£v%E()£ia, ij 1. lehkota, breztrudnost, spretnost, urnost, sv xq> itotsiv hitro izvrševanje. 2. lahkomiselnost, nagnjenost k čemu.
sv-^Egrjg 2 [Et. sv -j- g’heres, sor. ysig (= priročen). — comp. -yegšoxsgog] 1. s komer se da lahko ravnati, lahek, sv svysgsl vi-Usjiai n preziram, malo se zmenim za kaj. 2. a) uren, dobrosrčen, miren, potrpežljiv, po-strežljiv; b) lahkomiseln, nestanoviten. — a dv. -y£Qčog lahko, mirno, hladnokrvno, lahkomiselno.
Evy£xao(iai (svyouai) d. m. ep. [inf svysxd.aai)ai, impf. svyex6covvo] 1. baham se, hvalim se, ponašam se, siti nvi s čim, zaradi česa. 2. molim, kažem svoje spoštovanje, zahvaljujem se nvi.
£vyfj, 7] (ev/opat) prošnja, molitev, želja, obljuba; Avvtjgiovg svydg dvšyco dsipavcov pošiljam molitve (k bogu), da me reši strahu.
sv-yXoog 2 (ykoij) poet. ki stori, da vse zeleni, Arjpfjtrjg boginja zelenih livad.
Evyop.au d. m. [Et. iz kor. ewegwh-, lat-voveo iz wog'vhejo, vovi iz vovevi, votus iz vovetos. — Obl. augm. in re-dupl. 7jv in sv; fut. svgoiuu, a or. tjd^dutjV, pf. rjvypai tudi s pas. pom.: s;uoi fisv yb-Q psvgicog rjvv.vcu kajti jaz sem že primerno molil] 1, na glas povem, slovesno obljubim, zaobljubim, zagotovim, rotim se nvi, inf. 2. a) molim, prosim, želim (komu kaj hudega), izprosim; psya?.a goreče, iskreno molim, nvi h komu (toda II. 7. 298: molim za koga), itgdg xiva h komu, vitsg nvog za koga, noAv/.agiciav xoig
šleoig prosim bogove rodovitne letine. 3. hvalim se, ponašam se z inf. (navadno sivcu) naTgog dyad'Ov yšvog sbyofiai sivcu; ez Kgrjtacov ysvog sv-Zo/uai s ponosom izvajam svoj rod s Krete.
e^A0?, o v g, ro (svyop,ai) 1. ep. slava, čast, bojna slava, zmaga. 2. poet. želja, ljubav.
Ev-xQ7]oz°g 2 (ygao/.iai) raben, rabljiv, koristen NT.
EVXQ°VS 2 in ev-ygoog 2, slfrč. EV-ygovg [comp. svygod)Tsgog, gl. ^oda] lepe, zdrave barve.
sv-ygvaog 2 poet. zlata bogat, zlatovit, zlatonosen JTazroudg.
^v^coZf), rj (svyo/uai) ep. in ion. 1. molitev, obljuba, želja. 2. a) ponašanje, bahanje, vriskanje, krik, vpitje v strahu ; b) predmet ponašanja, en/co-ži/i- hnelv da bi se z njo ponašali. ed^coAt/iatog 3 ion. vsled obljube zavezan.
evipv^ioo (ev-1pvyog) sem hraber, sem mirnega srca NT.
fj hrabrost, pogum, srčnost, ev-ipv%og 2 ('ipv/j'/) pogumen, srčen, vesel; to svyjvyov srčnost, hrabrost E g, Jipog Tl.
e#co [Et. iz euso, lat. uro (iz ouso), urere, ussi, ustum. — Obl. a or. euoaj ep. osmodim, opalim, ožgem. čv-cbdrjg, obdeg (o£cu) ep. (blago)dišeč. evcoSta, f/, ion. -irj prijetni duh, vonjava, blagovonje, prijetna dišava NT.
sv-coAerog 2 (cblšvrj) poet. belorok, z lepimi komolci.
ev-covog 2 (cbvšo/uai) cen, poceni, dober kup.
sv-covvfiog 2 (dvo,ua) z dobrim imenom, dobro srečo obetajoč, levi (s to besedo so se Grki izognili zloslutni besedi azcuog = levi), slaven; to evcbvvfTOv levo krilo. ev-cdjttg, tdog ep. poet. lepook, lepo-obrazen, jasnook, vesel, dražesten. svco^eco [Et. iz sv 6y, gl. eyco. — Obl. augm. rjv in sv; fut. svcoyf)-oo/xai, a or. pass. svor/fphjv] 1. act. dobro pogostim, napravljam gostijo, razveseljujem, Tiva ti, t iv d Tivog s čim. 2. med. gostim se, nasitim se,
imam obilo krme, privoščim si, naslajam se, svcoyov Ta noša naj ti gre meso v slast.
£va>xia, i) gostovanje, gostitev, gostija, lahkoživost, razkošno življenje. ev-cbip, mnog, 6, rj poet. = sv-čbnig lep. š(p-ayiOTevco in bcp-ayvt£co poet. držim se še povrhu svetih obredov, opravim še povrhu svete obrede, prinašam (umrlim) daritev, to. navTa izkazujem mrtvim vse časti. e<payov a or. k šoiHo). bcp-aigbofiai pass. izvolijo me komu za naslednika.
b<p-dXXo[iai d. m. [ep. a or. snažno in snažno, pt. šnidž.fisvog in ena?.!xevog\
1.	skačem na koga (kaj) Tivog. 2. priskočim; napadem, zaženem se na koga Tivi.
šcp-akog 2 (a A g) ep. poet. ob morju ležeč (stoječ), primorski nhoiai. štp-dfisgog in btpdfibgiog dor. šcprj-/ušgiog.
šip-dfiMog 2 (a puhka)	1. prepiren,
sporen, preporen, predmet tekme.
2.	tekmujoč, (v tekmovalnem boju) enak, kos komu Tivi
šepav ep. — šcpaaav gl. (prjfii. bcp-avSdvco ep. in bni-avdavco po godu sem, ugajam, všeč sem. bcp-a.3ia.% adv. naenkrat, enkrat za vselej NT.
btp-djirco, ion. bn-anzco 1. act. pripenjam, privezujem; a) naklonim, prisodim, odmenim komu kaj; zrjds’ Tgcbeooi šcprjnTai nad Trojanci vise skrbi, Trojancem je prisojena beda;
b)	obdarim, sidsog’ snapipisvog z lepoto obdarovan; c) snujem, lotim se česa, povzročim kaj šgyov. 2. med.
a)	dotikam se česa, bavim se s čim, zgrabim kaj (z rokami) Tivog; b) dosežem kaj, deležen sem česa, razumem kaj fivfj/.i')], alodijoei Tivog;
c)	vžigam se, vnemam se &ots nvg. btp-agpo^co in -zzco 1. prilagam, primerjam, dodajam nioTiv. 2. intr. prilegam se, podajam se.
bcp-bdga, rj, ion. bn-eSpr] obleganje. bipsdgEvco sedim na (pri) čem, ležim v zasedi, prežim na kaj Toig apaftolg. Ecp-sdgog 2 (šdoa) 1. sedeč, jahajoč na Tivog. 2. sedeč poleg česa, prežalec,
Grško-slov. slovar.
22
zalezovalec; ecpedgog elpi zalezujem, uvi jfaoclevg naslednik na prestolu. 3. a) nov nasprotnik (dokler sta se v borilnicah dva borila, je sedel tretji borilec in čakal izida boja, da se je potem boril z zmagalcem);
b)	skriven sovražnik.
icp-s^co ep. [fut. ecpeocn, a or. šcpeloa, inf. ep. ecpeoocu; med. impf. šcpegopcjv, fut. ecpeoopai, ep. ecpeooopcu, a or. ecpeiod-pijv, ep. kcpeoodpijv, imp. ecpeoocu, pt. ecpeoodpevog] 1. act. postavljam (iz ladje) na suho. 2. med. usedem se na, sedim na uvi, usedem se zraven, posadim koga k sebi, vzamem k k sebi na ladjo vijdg, uvd uvi.
ecp-erjua, ecp-sirjv, eot-eico gl. ecp-iijp.i.
č(p-elxvco [aor. med. ecpeAnvodprjv] in iep-eAkco, ion. eji-eAhco 1. act. in pass. potegnem, privalim, zvabim, mamim, vlečem za seboj, uvi s čim, ipauov, oi eneAv.opevoi zaostale čete, maro-derji. 2. med. a) potegnem k sebi, mikam, vabim, prilastim si, osvojim si; b) vlačim za seboj, prinašam s seboj v.av.d.
Etp-EVVVflCU gl. Šm-EVVVfM.
ecp-sšrjg, ion. in-E^fjg (eJZ-e%co) po vrsti, zaporedoma, drug za drugim, docela dgjtd^co.
scp-snco, ion. sn-enco ep. ion. poet. [impf. ep. ecpenov, iter. ecpejteove, fut. ecpeipco, aor. ejveojtov, c/, enioicco, opt. euionoi-iu, inf. eiuoicelv, pt. šmoncbv ; med. fut. ecpeipopcu, aor. ecpeoszoj.irjv, cj. eni-oncopcu itd.] I. act. 1 a) sledim komu, zasledujem, napadam, preganjam koga, drevim za kom uvd, uvi s čim; b) gonim, podim, vladam ijmovg, podim proti komu imtovg uvi; c) prepotujem, obiščem, prehodim y.o-gvcpag ogecov, nediov tečem, dirjam po ravnini, vopivijg ovopa hitim, drevim skozi. 2. pren. a) bavim se s čim, ukvarjam se (v tm. eni egyov enoiev); upravljam, vodim, započnem kaj jvoAM, delam na kaj, oskrbujem kaj; b) pospešujem, dopolnim, najdem, zadene me Jtozpov, olvov, aioi-(.lov f/pag, ffavavov; c) sledim zgledu nekoga divav (f>i).oyvfjrao. II. med. 1. a) grem za kom, sledim komu, preganjam koga uvi, iv tov omoffev,
sklenem se s kom, pridružim se komu, nooiv v diru; b) sledim komu (s svojim razumom), razumem ddv-vavijoaoa emojzeoffcu. 2.pren. a) spremljam, deležen sem česa el pf) oi vi’/J] STcioitOLVo; b)pokorim se, sem pokoren yvcbpaig, fiov/.uvuaoLV, no drva kg, ifeov dpupfj, dam se voditi (zapeljati) pivu ocpbg; abs. 6 emojiopevog kdor je pokoren.
Etp-egjico prilezem, približujem se. ecpEoig, sme, fj (ecp-irjpi) 1. prizadevanje, hlepenje uvog. 2. priziv.
"Ecpeoog, fj mesto v Joniji ob izlivu Kaistra; adi.Ecpsoiog 3; preb/Eepe-aiog, 6; dežela Ecpsaia, ion. -itj, fj. Ecp-eajiEgog 2 noet. proti večerni strani, zapaden.
Ecp-iaaai, Ecpsooai in sl. gl. ecp-e^co. ecp-sanog 2, ion. en-icsnog 2 ep. poet. ion. (eouia) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ecpeouov mjigcu zasaditi na ognjišču; ecpeouov djvo/.i-o&cu na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ecpeouog fjlffe prišel je domov, ecpeonoi e^opeoda usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, epe ecpeonoi' fjyaye daipcov bog me je pripeljal linj enemu ognjišču. 2. domač, v hiši d/.a/.ai, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; vo eniouov družina. 3. Zev g ecpeouog zaščitnik hiše in domačega ognjišča.
EcpEvpfj, fj (ecp-irjpi) ep. naročilo, zapoved, povelje, opomin. [lec NT. EcpEvgerfjg, ov, 6 iznajditelj, izmišljeva-Ecp-Evgiouco, ion. Iji-evgiancn 1. (zraven) najdem, naletim na koga, zasačim, odkrijem uvd s pt. ali adi.; pass. s pt-ali adi. pokažem se, pokaže se, da, ovvco ngijoocnv, vcivog, Čgčbv. 2. iz-najdem, izmislim pfjuv. šcp-eipidopai d. m. ep. [pr. ind. 3. pl. ecp-eipiooovvcu] zasramujem, zasmehujem, rogam se uvi.
ecp-rjjfaco, ion. ijt-ijfldco (fjfivj) dorastem, postanem mladenič.
Ecp-Tjflog 2	odrastel mladenič,
efeb (18 let star mladenič). £<p-rjysopac d. m. (tudi v tmezi) 1. ep. peljem kam, h komu. 2. izročim hudodelnika oblasti.
£<p-fjdo[zcu p us s. \fut. egorjodrjoofzcu, aor. š(pf)o4rjv\ veselim se česa, radujem se zaradi česa; 6r)fiaioig otlovv av ELprjofHjvai naftovoiv privoščiti Tebancem vse hudo.
£<p-i]xco prišel sem zraven, sem, sem tu r)/j,ČQa, zaigov o pravem času sem prišel.
£<p-rj{j,ai dep. ep. sedim pri (na) čem tlvl, jzovvov ftivog na obrežju morja. čtprjfiEgia, f/ 1. dnevna, tedenska (du-hovslta) služba. 2. oddelek duhovnikov, ki so dotični čas opravljali v templju službo božjo NT. šeprjpEgiog 2 ep. in scp-fjfiEgog (rj/ueoa), dor. Ecp-dfiSQiog in scp-dfiegog 1. (na) ta dan, tega dne. 2. ki samo en dan traja, enodneven, za en dan, ŠLprjfiš-gia (pQova> mislim samo na danes (ne pa tudi na bodočnost), minljiv. 3. vsakdanji, za en dan odmerjen. ztprjpspLg, (dog, f/ nav. pl. dnevnik, zapiski.
štprjfioavvrj = E(pET[in).
£<p4dgazai gl. grdeigco. zpfhLa-d', sLp&i&ev gl. (fiHino. scpftog 3 a di. verb. od sip m kuhan. EtpidAzrjg, ov, 6, ion.’Eju&Azr]g 1. Alo-ejev sin, Otov brat, gigant. 2. Melijec, ki je izdal Grke pri Termopilah. e<p-i£dvco ep. in ecp-t£co ep. [impf. iter. s<pi&oy.ov] usedem se k čemu, na kaj, sedim na (pri) čem tlvl, sjzi tlvl. £<p-Cr][u, ion. in-iTj/ii [/‘ut. ecpr/oco, aor. šcpfjza, ep. šgišrjza, cj. šepaj, ep. ECpgoo, šepeica] I. act. 1. trans, a) pošiljam, gonim, podim h komu ali nasproti komu Tivd v m, sni tl, dvovg vaig LJtnoig spuščam k; b) ščuvam koga na koga uva eni viva, zapeljem, zvo-dirn, pripravim do česa inf.; c) mečem na koga, izpuščam, streljam, sy%og, jSšksd tlvl, km uvl; zgrabim, popadem, pestim /slgag tlvl ; vdeog štcl vi napeljem kam; d) pre-, dopuščam tlvl, inf., fjviag Xoyoig popuščam, izročam diacpftogdv tlvl, dovoljujem; e) naročam, nalagam, velevam komu tlvl; i) prisodim, naklonim, pošljem komu (nad koga) kaj hotelov. 2. intr. prepuščam se, vdajam se tlvl. II. med. 1. a) zahtevam, želim kaj, hrepenim po čem, stremim za čim,
potegujem se za kaj Tivog; '/aioeiv TaXX’ šy(b o’ ŠLpiE/iLai po tvoji volji se naj zgodi vse drugo; b) merim na kaj tm> oipecov. 2. naročam, velevam, zapovedujem tlvl tl; eig zrjv AaxsdaL/.LOva je poslal v L. povelje. 3. dovoljujem, dopuščam tlvl z inf.
ixp-ixveo[icu d. m., ion. sji-iKveopai 1. pridem, dospem, segam do česa, dohitim, razprostiram se šnl tl, dua dX/:f)X(ov ŠLpLzovTO srečala (spopadla) sta se, š(p5 ooov [Avfiizri šcprAVELTai kakor daleč sega, (p4eyyo[jLEvog šprzvšopLaL dosežem z glasom, da me slišijo. 2. dosežem, dobim kaj, ey.eXeve tov cEXXfj-gjzovtov vgirjzooiag ŠJiiziodai /zdoTiyi nXrjydg ukazal je, da naj dobi Heles-pont tristo udarcev z bičem; Xeycov agiova razložim, opišem kaj prav dobro, najbolje pogodim.
kcpLHzog 3 ki se da doseči, dosegljiv, ns?.dCco slg šldlztov približam se na lučaj"
Efp-ZfiEgog 2 poet. zaželen, mil, ljubek.
Eq}-LJiJte(L)og 2 na konju; zaaai pod-sedelne odeje, podsedlice (šabrake).
sep-mnog 2 na konju (sedeč), jahaj e; z?.vda>v vrvenje konj in voz.
icp-LOZT]pL, ion. En-LOzpfu [gl. iovijjn ; tr. fut. šmovpoco, aor. šnsoTrjoa, pass. EJisoTdflrjv; med. EnsoT^odfz^v, intr. šepioTa/Mii, fut. šjuovfjoouaL, aor. ejv-šovgv, pf. šgjEOTrjza, 3. pl. šepeaTaoi, ep. inf. š<peoTd/.iEv(ai), pt. šepsoTaoTEg, plpf. š(pEOTf]ZELV, 3. pl. ŠLpEOTdoav; ion. pf. EJteoTrjza, pt. šjzeoTEČbTeg] I. trans. 1. act. in pass. a) postavljam koga na (nad) kaj, dajem komu oblast nad kom, postavljam na čelo (za čuvarja, upravitelja) Tivd tlvl, ekl tlvl; b) postavljam poleg, zraven česa, k čemu; zvzX<p to of/ua Innšag postavljam okrog groba konjenike; c) a) urejam, prirejam ayiova, tlvl komu na čast; P) ustavim, udržim OTgdTEVfm; tudi abs. ŠJUOTrjoag (sc. Ljmov) ustavil se je. 2. med. postavljam na čelo. II. intr. 1. a) stopam na kaj, ustopim se na kaj tlvl, šm tlvl; pf. stojim na čem, sem na (pri) čem nvXai š(pELOTf]zsoav; to šmoTd-/.levov tov yaXazTOg kar se nahaja na mleku, gornji del; b) stopam zraven
koga, pristopim h komu, bližam se komu tivi, eni, naga ti vi, eni ti, šg ti; o času: nastopim to sag, 6 zaigog ecpeotip/.e čas je blizu NT; pf. stojim zraven oi M^rjteg šneotečbtsg; c) zadenem koga, iznenadim, prigodim se, ngiv goi tv/rj toiad ’ entatr/ predno me je taka usoda zadela, tog dvpista-fto/.ai ecpiot&vtai kakor se pač človeško življenje izpreminja; o/.efigog tiri poguba doleti NT, f) fjgega al-(pvidiog eni tiva dan pride komu iznenada NT; d) stopim nasproti (sovražno), nastopim proti komu, vzdignem se nad koga, napadem koga tivi, eni nvog, eni tf/ nokei pomaknem se (pridem) pred mesto; tlačim, stiskam /no/floi ecpsotoneg ttvi; ftdoiv tivd zastopim komu pot. 2. pren. a) stojim na strani, pomagam komu tivi; b) stojim na čelu, načelu jem, postavljen sem črez kaj, nadzorujem kaj tivi, eni tivi, sni tivog; 6 ecpsatr)y.d>g, eipsatcog, ion. en-eotscog, pl. sneotecbteg: predstojnik, vodnik, načelnik, nadzornik; c) lotim se česa, bavim se s čim, grem nad kaj tivi, eni ti; d) sem blizu, čakam koga, prežim na koga v.fjgsg ftava-toio, oloi vipv sepeotdoiv oy.onoi; e) ustavim se, postojim, eniotag negi-
s.ueiva ustavil sem se in sem počakal; tov nlov preneham. s<p-odsva> hodim okrog nočnih straž, pregledujem, nadziram. scpoSia^co, ion. inoSia^co preskrbim s sredstvi za pot; med. dam komu izplačati popotnino tivi ti. ecp-odiov, to, ion. sji-odiov (odog) 1. popotnica, potnina, potni troski, toig otgatevogšvoig stroški za vzdržava-nje vojske, denar za vojsko. 2. pripomoček, sredstvo za pospeševanje tivog.
k'<p-oSogl 2 dostopen, pristopen. scp-oSogZ, rj 1. pristop, dohod, pot, steza; pren. yvd>gr)g ecpodcg s pomočjo modre politike. 2. prihajanje, a)obisk, občevanje; b) dovoz (živeža); c) prihod (sovražnikov); d) naval, napad eipodov noiov/Mi, Če/oimi.
Ucp-obog3, 6 kdor potuje, da kaj nadzoruje, oglednik, kraljevi poverjenik.
Egp-oAnaiov, to (eq)-ehyM) ep. ki vleče za seboj, krmilo.
&<po\Kog 2 (eg)-e/.y.co) mamljiv, mikalen.
iip-ofiagteco ep. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu.
Ecp-onkiigm ep. [aor. sip6n/.i(o)oa\ pripravljam (obed), opremljam (ladje); med. pripravljam si dogna.
Eip-ogaco, ion. kn-ogaoo [impf. egi-ecbgon1, fut. šnihpoiuii, a or. sneičov, enidsiv; ep. fut. tudi emoipo/J.ai, ion. pr. 3 pl-enogeovoi, impf. 3 sg. encbga, poet. a or. med. smdea&ai, enidogevog (z act. pom.)\ 1. gledam, zrem (na) kaj, pogledujem na kaj, ogledujem, pregledujem; nadzorujem, pazim na kaj, obiskujem (bolnike), skrbim za kaj; berem ezaota t&v ov/pgautidtmv, vidim, zapazim na/.iv, zagledam, ugledam ta, /xe?.?.ovta. 2. izbiram tacov (vscbv), fj-tig agiotrj. 3. gledam kaj (mirno, ravnodušno) ndfft), doživim kaj, izkusim kaj y,ay.d.
EcpogEvm (egjogog) 1. sem efor. 2. nadzorujem, pazim na kaj.
ecp-ogfidco [aor. pass. šcpojgg^fhjv] 1. act.
a)	trans, preganjam, ščuvam, podim koga na kaj tivi ti, vavtag to n/.eiv.
b)	intr. priderem nad koga, napadem, naskočim tivi. 2. med. z aor. pass.
a)	priganjajo me, pripravljam se na, vleče me, hrepenim ffvgbg -/ageeoihu;
b)	hitim proti komu, obrnem se kam, udarim na koga, stoto vderem v, napadem, planem, zaženem se na tivi, tiva.
Eop-ogfiEco, ion. sji-ogfisco 1. sem usidran in prežim na sovražnika, sem v zasedi (skrit), prežim, čakam na toig y.aigoig. 2. oblegam, zapiram, trto hgevi. 3. pass. obkoljen, obdan sem od ladij.
kcpogfifj, 7) (eip-ogpidco) 1. kraj za napad, pristop, dohod. 2. napad.
scpoggrjaig, scog, r) 1. (sgp-op^sto) a) postaja za ladje, pristanišče; b) obleganje, zaprtje, blokada. 2. (s<p-ogf.idco) kraj napada, prijema',išče.
sgp-ogfii^ofiai med. z aor. pass. pridem, priplovem v pristanišče sg ti.
Eip-og/iogi, 6 (oggog) zaprtje, obleganje, obstop.
sgp-oggogZ 2 v pristanišču (zasidran).
E'<p-ogog, d (ep-ogaco) 1. paznik, nadzornik, poglavar. 2. efori (v Sp ar ti naj višja oblast peterih mož, ki so bili vsako leto voljeni in so nadzirali vso državno upravo).
E<p-vj}gi£co grdo ravnam s kom, sramotim, zasramujem, koga vi, viva, grešim proti komu sig viva-, y.eXaivcb-nav {hjiibv vole, dyeoiv kpvjjoigsi v svoji črni duši se roga nezgodam, icpv^gi-sov (Dj.a ve v.ai el rjzoiev vpraševali so porogljivo med drugim tudi, če. E(p-v8gog 2 ep., ion. sn-vdgog (vd(oq) vodnat, voden, moker, vlažen, namočen, deževen (veter).
£<p-vpveco 1. zraven pojem k čemu, pri čem vivi, opevam, kličem veva. 2. a) privoščim, želim komu kaj, preklinjam vi vivi; b) javkam, tarnam voiavva.
č<p-vjzeg&ev adv. ep. odzgoraj, zgoraj, , Povrhu, črez.
Etpvga, fj, ion. -grj 1. staro ime za Korint. 2. ime mest v Elidi, Tespro-tiji in Tesaliji; preb. oi "Eipvgoi.
£<p-vovegi^co prihajam pozneje, vd E<pvovegiqovva mesta, ki so pozneje Prišla v razpor. šgpepa&a (aram.) odpri se NT.
EJP’ <5 gl. sni.
EXadov gl. yavddvco. gl. /šco.
*X'Eyyvog 2 (šyyvi]) poet. 1. ki je porok, ki jamči ngog vi, zanesljiv, varen. 2. vsled poroštva zavarovan, e’Aa/?eg vbv izsvr/v kyeyyvov sprejel si v varstvo mene, ki sem pribežal do tebe.
^č-dv/vog 2 ep. kdor zna srce brzdati, oaz e/Jfrufvog lahkomiseln, pre-, drzen.
^XEi-8cogog, 6 ion. reka v Makedoniji. tXE-nevKrjg 2 [Et. eye (gl. eyco) -j- nevxog, gršk. nev'/.p smreka, kor. peuk’, bosti, nem. Fichte (stvn. fiuhta)] ep. oster, Siljast, grenek. eXeok°v gl. e/co.
yfXEZ°g, 6 okruten kralj v Epiru. E'XEva gl. /eoj.
EXEm<pgcov 2 (cpggv) razumen, pameten. EX'do.igco (syyi)og) [fot. eyydagd), a or. i]yjh]-Qa, dor. 'ijy'0aoa, fut. med. i;y'OagoviMu] eP- poet. 1. act. mrzim, sovražim vivd,
£yftoq ey$aigco vivd gojim sovraštvo. 2, pass. sovraži me kdo, mrzek sem komu vivi, sk vivog.
t^&eg yd'sq a dv. včeraj.
eftfriavog 3 in e/fticov gl. EyJdgog.
£X'd'o8ojceco ep. sprem se, svadim se s kom vivi.
iy&o8oji6g 3 (s^dog) poet. sovražeč, sovražen.
Eft&og, ovg, vd in t^-d-ga, 17, ion. -grj mržnja, sovražno mišljenje, sovraštvo, vivog koga in proti komu ngog, sig viva; pl. povod sovraštva; včp EyOei, y.av’ EyJ)og vivog iz sovraštva do koga; ey&og š/daigm gojim (smrtno) sovraštvo, sovražim, Eyi)gav ovp.fid?.Xco nakopljem si sovraštvo, sprem se; sig ey$gav sgyo/j,ai skregam se, sprem se s kom; Kaftiovgfii viva sig Ey&gav vivi zasovražim koga komu; ngog syj)gav noiovpai Xdyov govorim iz sovraštva.
ift&go-dai/zcov 2, gen. -ovog poet. bogu mrzek, nesrečen.
š^fr-gog 3 ('ey/)oc) [comp. ey&'icov, sup. Eft&iavog, poet. tudi s^^-govavog] l.adi. mrzek, zoprn, neprijazen, sovražen, nasproten; vd fvgvgog 'k/gihava ov/ifle-jh-)Kev materino srce mi je največji sovražnik (me zelo sovraži). 2. subst. protivnik, nasprotnik, sovražnik, ne-prijatelj. — a dv. iydgco g, comp. iyJ)go-vegeog, e-pftgobg e/00 vivi sovražnik sem komu.
£/#co (samo praes. in impf.) 1. act. poet. sovražim, mrzim. 2. pass. ep. sovraži me kdo, mrzek sem komu.
e/idva, ij (eyig) 1. gož, kača, gad, modras. 2 .’Eyi8va pošast, napol deklica, napol kača, Kerberova mati.
’Eyivai, ai (vrjooi), pozneje Eyivd8eg devet malih otokov v Jonskem morju, ob izlivu Aheloja.
iftivčeg, ecov, oi ion. neka vrsta libijskih miši z bodečo dlako.
&yivog, 6 [Et. nem. Igel, slov. jež iz ezj-L, idevr. eg’hi-; sor. eyig] jež.
Eyivog, 6 mesto v južni Tesaliji.
eyig, ecog, 6 [Et. iz kor. eg’h, bosti, sor. syivog] kača, gad.
eypa, avog, vo (e/co) ep. 1. zadržek, zapreka, ovira, prod ExfidXX(x>. 2. a) obramba, zaščita, branik; b)podpora,
podporna podlaga, podval vetov; c) verige.
š/ovtcog adv. od pt.s/cov, samo v zvezi: vovv e/ovvcog pametno, razumno.
i/vgog 3 trpežen, močen, čvrst, trajen, varen, zanesljiv; to e/vgov utrjeno mesto, varnost, poroštvo; trden, veljaven razlog jra.Qe%01.icu, sv s/voaj sl im sem na varnem, Jtoiovgai vi cbg sv š/vgcovavcp kar najbolj zavarujem.
s/co [Et. iz o e/co, segTio, gršk. še aEz-vcoq, nem. Sieg. — Obl. impf. sl/ov, fut. sjco, -oi.icu, (J//i 00), -0/iO.i, a or. eo/ov (o/čo, a/oiijv in o/ol/u, o/eg, o/siv, o/cbv); med. ša/6/nrjv, pf. so/rjza, so/y-{iai, odi. verb. av-szvog, -szviog, ava-a/svog; vzpor. obl. ia/co ; ep. pr. c j. 2. sg. s/yai)ci, 3. sg. e/yai, inf. s/spisv, impf. tudi s/ov, -opyv, iter. s/eozov, fut. inf. s^špisv, a or. inf. arsusv; med. ind. o/evo, opt. 3. pl. o/oiavo ; a ct. a or. (tudi poet.) sa/sdov, o/eftov, inf. o/s-fieeiv, pf. (ovv)6/coza, plpf. pass. 3. pl. (sjt)-cbyavo] A. act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, zagy mpov držim kvišku, ojnifsv zapognem, aojzida tujo od's držim ščit pred seboj, apicpig (ovga-vov) držim narazen, ločim, tjvyov dgcpig nosim jarem, locpov vito t,vycp držim (mirno) tilnik pod jarmom, vi /sigi, /sgoi, dia /sigog, sv, pevci /sgoi imam v rokah, viva. /sigog (jzodog) držim, zgrabim koga za roko (nogo), fjjrag držim skupaj, svsgys-oicu avvovg sl/ov vezale so jih dobrote ; 2. posedujem, imam (v posesti) H go vov g, oi e/ovvsg bogataši, e/cn bogat sem, ovz s/co ubog sem NT, v iv d vi imam koga za kaj NT, viva yvvaiza imam za ženo; tov ifvydvyg s/si}’ "Ezvogi njegova hči je bila H. žena; imam v svoji oblasti, sprejmem, osvojim, polastim se Ta azoa, dosežem, dobim vgogojv; pass. s/o j uu sem ujet, stanujem v nohv, ovgavov, sedim na /čbgov; vladam ozrjjvvga; oskrbujem, čuvam, upravljam zf/jrov, ziovag, obdelujem Jta-vgcbia šgya, sv yaovgi s/co sem noseča NT. 3. imam na sebi, nosim (obleko, orožje, opravo), imam s/co vi jzegi ZEcpakfj. 4. imam v sebi, obsegam,
to /cogiov nohv ovz sl/e, objemam; a) aiifgr) š/ei zogvcpfjv čist zrak obkroža vrh, cpgevsg fjjrag obdajajo, zdeog piv e/ei na glasu je, slava se razširja o njem, cpavig [is s/si govori se o meni; os oivog s/si tpgšvag vino te je prevzelo, ayvoia /j,’ s/si ne razumem; b) v zvezi s subst. opisuje s/O) glagole, ki so s subst. sorodni: cilviav sem kriv, dajem povod, imam povod, aXyea trpim nezgode, boli me, dv-ayzyv sem prisiljen, vr/v aiofirjoiv opažen sem, Havpa začudim se, ih')-gav lovim, cpvXazag stražim, avvsaiv sem razumen, pameten; slično aia/v-vrjv, sjtvftvpiav, sgevvdv, eXmda, sy-zhjpa, jildfl7)v, zava/fjv, yov/iav, oiz-vov, vfigiv itd.; sv aio/vvr/ dsivčbg s/co zelo se sramujem, di’ 6gyi)g (šv og/jj) s/co srdim se, jezim se; ozvog p,e s/si bojim se, jr).šov s/co sem na boljšem, psiov s/co sem prikrajšan; c) z inf ali zavisnim vprašanjem morem, znani) razumem, s/co jvassiv morem veslati, tmV/j.’ av /Jt/siv E/oipii mnogo bi lahko govoril; s| oicov s/co, alvčb kolikor morem, ovz s/co vi cpčb ne vem, kaj naj rečem, rd smvybsia ovz sl/ov bno-{tsv lapjlavoiev niso vedeli, odkod .. •> vs/vrjv razumem, znam, izavčbg s/o/isv vov to, on dobro vemo, da . .., oi vdg ve/vag s/ovveg umetniki; ovz s/co ajtodovvai ne morem plačati NT, viva vi poznam koga kot, vi apeivov znam kaj bolje. 5. imam pri sebi (kot gosta), prinašam (s seboj), cbdi-vag povzročujem bolečine, slično e/co dyavdzvyoiv, aio/vvrjv povzročujem nejevoljo, sramoto, ihpiv nudim pogled, /3ozjr glasim se, oglašam se, vipcogiag donašam kazen, jvgooočovg donašam dohodke. 6. čvrsto držim) zadržim pri sebi (retineo), obdržim, ščitim, branim alo/ovg; yvcbpyv, dv-pbv s/co obračam svojo pozornost na kaj, vin e/co spominjam se; v pass-trpim kaj, zadene me kaj, obide me, sv zazoig s/ouai sem v nesreči, (sv) avayzy v sili sem, prisiljen sem, dygvjrviyai ne morem spati, viziji nsigav'' s/ovvai sv aHavdvoioiv Usoioiv odločitev zmage imajo nesmrtni bogovi v rokah, svvsa e/ovvai psvd
Tgcbeoocv je v rokah Trojancev. 7.zadržujem, oviram, ustavljam, krotim,
8raigovg naga vrpvoiv, cnnovg, dazgvov, vftgcv, veva vevog odvračam koga od česa, zredi' peaugdov yooov, tov pri) xava-dvvae, zabranim komu kaj storiti tov Enagvedvojv /z// e^eevae, odvvag odpravim, preženem, y.vpia pomirim. 8. vodim, obračam, podim, jadram, krmim, krenem proti Uvkovde, vozim se, d pipe a obračam oči kam, všeč; ša/ov eg zrt ladje so plule proti, tudi vi) Arjkop. 9. pt. sycov a) pogosto= ,s z‘; dneaveekav avvdv v avg eyovva z ladjami, ijKCO eycov prihajam s čim, ji o v eycov na konju, eycov ’Akq6-nokev kot poveljnik A.; tako zlasti Pri glagolih premikanja; b) označuje stanje kot trajno: cpkvagelg 6/0>i'vedno klepečeš, govoričiš; c) opisovalno stoji Pri šoti: sove de (ovy) ovvcog e/ov (— ovy ovzcog eyee ni tako). II. intr. 1. sem, a) z adv. nahajam se, vedem se, sem v gotovih razmerah; ev {y-ay.d)g) eyco dobro (slabo) se počutim, y.azd>g eyco sem bolan, šibek NT, tv eyee dobro je, aneegcog eyco nevešč sem v čem, evvor/.tbg eyco vevi naklonjen sem komu, dfivpccog eyco Pogum mi upada, eoydvcog eyco umiram NT, -/.opcipovegov eoye odleglo mu je NT, zro vvv eyov za sedaj NT, oZya (viyfj) eyoo molčim, ogzog dode eyee Prisega se glasi tako, je tale; oooneg tiyev kakor je bil, nemudoma, ročno; * a/.d) c eyee dobro uspeva, stoji, v redu je, (Totg fteoZg) pristoji, str} xa-kdog šyov kazalo bi, ovvcog eyee tako je, ovvcog ey6vvcov vdov ngappeavcov v takih razmerah, potemtakem, mg nodebv eeyov kolikor so jih nesle noge, ovvcog eyco negi vevog tako mislim o čem, en’ lot]g eyee je v ravnotežju, je enako; dpecpi n eyco bavim, ukvarjam se s čim; eyco -vaZg dea-voiaig mislim, dvayy.a.icog eyec mora kiti, potreba je, d)g dgyrjg eyoo kakor sem jezen, v svoji jezi; ev adopcavog e/.ec njegovo telo je v dobrem stanju, zdrav (krepek) je, v.akGog eyee /not za mene je lepo, mg elye vayovg kar je najhitreje mogel, oy.cog av eyoopeev v stanju, v katerem se ravno nahajamo,
dejftaicov rjiuv eyovvcov dog eyovcuv ker so že Tebanci takega mišljenja; ded <pv/.ay.rjg eyco sem oprezen; b) s pt. a or. ali p f. poudarja obenem dejanje in stanje: yr)peag eyeeg oženil si se z njo in jo imaš za ženo, ijavpedoag eyco (začudil sem se in) se (še) čudim, eyopeev dvi)gna/ioveg ugrabili smo in imamo; slično eyco vagjčhjoag, dve pida ag, trgovca ag itd.; djcoy.hji.aag eyco imam pod ključem. 2. (ob)držim se, vztrajam, trdno stojim, štrlim, molim kvišku y.ioveg, daveov, eyco xava ycagav ostanem, o^eg ovneg ec ostani, kjer si, s%’ -ggepea miruj, eye dr/ počakaj, eye vvv dobro, nu. 3. razprostiram se, raztezam se, merim na, segam do česa, držim, vodim proti odog eyec jcgdg vc, elg Kogcvftov, eyyog eayev de’ ddpiov je prodrla skozi ramo, 6 ygr)opiog elg Ilegoag eyec meri, se nanaša na Perzijane, va eg z'Opv))gov eyovva kar se tiče Homera, eyec vc ecg veva nekaj ima svojo ost proti komu. 4. a) vzdržim se nokepiov; b) deležen sem, zavisim od česa piavvmijg veyvr)g. B. med. in pass. 1. držim sebi, do ned a ngoode držim pred seboj, avta nageedeov držim si pred licem, oay.og ano eo držim od sebe, odvračam, /eZgag odvračam, vzdržujem. 2. a) držim se, obdržim se, trdno stojim, vztrajam xgave-gdog, "Envogog peevog, ovij dvva ayoulvrj stopila mu je (pogumno) nasproti, stala je nepremično, nevgi)g držim se skale, vevog držim se koga, zapleten sem v kaj; koyov vedno govorim, ne neham govoriti, kdyoov držim se razlogov, vij g avvrjg yvdopei) g ostanem pri istem mnenju, encovv-peeeoov apccpovegcov deležen sem obeh imen, egyov, nokepeov, peayi)g začenjam delo, boj, lotim se dela, boja, bitke, acovojgiag marljivo delam, se trudim za rešitev, eayeo zdrži se, obvladaj se; b) držim se česa, zavisim od, dotikam se česa, mejim na, mejaš sem komu vevog, d eyo peevog ki je zraven, sosednji, bližnji, vd eyopeeva vij g acovggcag kar vodi k zveličanju, zveličaven NT, ol šyopeevoe sosedje, to šy6uevov sledeče, tov eyopeevov
stovg v naslednjem letu, -rd rdlr čveigcov efto/iera kar spada k sanjam = rd oveioava, d didatr/.dO.cov e%evai kar se tiče učiteljev, a so sferni na tebi bo, od tebe bo odvisno; c) obtičim sy/og sv p tv to, cpojvi] bo%eto glas je obtičal v grlu. 3. vzdržim se česa, odneham, odstopim od česa, dam se ovirati (odvrniti) od česa, dgopov e%0[Mu ustavljam vožnjo, u-pcogirj g vzdržim se pomoči, ne pomagam, x.axoloyir)g vzdržim se opravljanja; oyeo stoj, miruj, tiho.
4. a) zadene, obide, obvlada me kaj, ov/icpogf/ zadela me je nesreča, xrj-hjUpčo ec/ovto zamaknjeni so ga poslušali, sv anogir/oi sem v zadregi, ev xaxolg sem v nesreči (gl. A. I. 6); b) prenašam, trpim kaj ovx dv eoy6-pr\v r6 /li] anov./.daai.
Eipr/aig, ecog, fj (eipco) kuhanje. eiprjrog 3 (scpco) kuhan, zavret.
EipL&ofiau d. m. [imper. ecpiadoficov, impf. hpiocovvo] ep. šalim se, zabavam se s čim nvl.
Eipco [fut. Eipfjoco, nor. 'tpprjOa-. ion. impf. Bipse, a or. eiprjoa, a or. pass. oj. siprpdfj, pf. pass. (dnj-e^r/pat, adi. verb. scpr/Tog in sg/#dg] kuham, varim, zavrem.
ECO gl. slpd.
b'co-da in sl. gl. eftco. scoftsv ud v. (eco g) od jutra, zarana, zjutraj, avgiov ecoftsv jutri zjutraj. sco&ivog 3 (ecog) jutranji, e| šcofiivov od ranega jutra, v no vr/v scoftivpv (sc. cbgav) proti jutru, to kcofrivov rano jutro (zjutraj). eco/lo-xgd<rta, fj (ecoAog, zgacrtg) gošča, brozga, smeti; pren. stare bajke. scoAog 2 (ecog) včerajšnji, sinočnji, star, neslan.
Z.
Z, £ (£>)ra) šesta črka grškega alfabeta, kot številka £' — 7, , £	7000.
£«- [Et.iz dja dia, zelo] neločljiva pred-ponka poseb. pri a di. zelo, pre-, vele-. ZayxAr], r/ mesto na Siciliji, pozneje Msaoava; preb. Za.yxA.aTog, 6.
£dyxAov, to [Et. iz 'Ca -}- dy/. gl. dyy.(bv] srp, krivec, vinjak.
EcbkjCEl gl. eauco.
EcofiEv ali sčbfiEv ep. cj. a or. (gl. dco) šnsi / ’ ečbpev noM/ioio kadar smo siti
kčppu opt. pr. od šdco.	[ boja.
ecov gl. d/d.
icpvo^OEi impf. od oivoyoeco.
smog 3 in 2 poet., ion. f/čpog (ecog) 1. jutranji. 2. vzhoden, Ta šepa vzhod, jutranja dežela.
icoga, fj poet. aicbga vrv za obešanje.
icogpsi gl. sgdeo.
ecog, r/, ion. in ep. rjebg [Et. iz ausos, lat. aurora iz ausosa, lat. auster; gr šle. še avgiov iz avogiov. — Obl. gen. ECO, ijoog, rjovg, dat. sep, fjoi, f/ol, acc. ECO, f)6a, fjCo\ 1. jutranja zarja, jutro, svit, zor, elg Tfjv eniovoav eco do bodočega jutra. 2. vzhod, ngog eco proti vzhodu. 3. persdEcog, fj Eos, boginja jutranje zarje, Zora.
eco g, ep. f/og, slog, sicog [Et. iz stgršk. aFog iz relat. debla jo -j- obrazilo wos] 1. časovni veznik a) da izraža istodobno dejanje: dokler, med tem lco z ind. ali cj. in dv, b) da uvaja dejanje, ki napoveduje konec prejšnjega: dokler ne (bi) z ind., cj. (in dv) ali opt.; c) da izraža namero: da bi. 2. a dv. a) čas.: nekaj časa nav. z pev; b) z gen. pri števnikih: do ecog Envdzig do sedemkrat, ecog ov = ecog dokler ne NT; c) s predi, ecog eni Ti NT; z a dv. ecog dode do tukaj NT, ecog avgiov do jutri.
eco a a gl. čbfisco.
eco ol gl. dpi.
scoa-nsg a dv. ravno tako dolgo, kakor; dokler.
Ecoa-epogog, 6 (ecog, epegeo) danica, ju-tranjica.
ecovtov gl. eavTOV.
tja-drjAog 2	- didčrj/.og prozoren, sve-
tel, raztrgan.
t,d-f\g 2 (ga, dr/pi) [gen. ga c'o g, acc. ga ep1} ep. ki močno veje, buren, silen, hud ave/iog.	[ sten.
Ija-frEog 3 ep., poet. 2 presvet, veliča-\a-Koxog 2 ep. zelo jezen, razjarjen, zlovoljen; subst. pustež, godrnjač.
Zdnvv&og, fj otok v Jonskem morju. ^dAr/, fj [Et. iz dja/.a gl. divr/] poet. kipenje, valovanje, pljuskanje valov, besen, ljut vihar, nevihta.
ZaApoljig, idog, 6 Get ali Tračan, najprej Pitagorov suženj; osvobojen se je vrnil v domovino in je tam razširjal etiško-verske nauke (pos. o nesmrtnosti duše).
-fievrjs 2 (pevog) poet. zelo močen, srdit, hud, sovražen.
Zav gl. Zev g.
Za.nd.xag, d levi pritok Tigrisa.
£anedov, vo poet. = ddicedov. id-nkovzog 2 ion. zelo bogat. ^a-xQE(prjg 2 (vgecpco) dobro rejen, tolst, pitan.
Zavrjneg, cov, ol narod v Libiji.
2 ((pAeyco) ep. poln ognja, ognjen, poln življenjske moči, čil. ta-XQVVg 2 [Et. iz £a -|- XQV^V?> iior-pri Hom. e/yoaov, lat. mina, ingruo, congruo] ep. silen, silovit, viharen. Šd-%()vaog 2 poet. zlata bogat, špico?.)) ki prinaša mnogo zlata, di’ epjvoAag ga%Qvoov za težko zlato prodana. £«&>, skrč. £co [Et. iz grjj(o, kor. gwje-, fcoco iz g"'jo-jo; sor. [Uog, lat. vivo, slov. živ. — Obl.^fjg, Crj itd.; fut. &']oco, -opai, a or. e£r)oa, nav. jdicboopai, efitcov; ep. ion. poet. gcdm, ep. inf. Co)špsv(ai)] k živim, djro, ez v iv o g ob čem, od česa; sem pri življenju, sem živ; ol Ščbvveg ljudje; to tjr\v življenje; £aco tivi živim za koga. 2. sem pri moči, sem krepek, trajam, ostanem v moči ali veljavi vopoi, pavveia; <pA6% tlim. &y£Qieg, ol flovvoi ion. neka vrsta miši.
&iat, al [Et. £eid iz j ew-j a] neka vrsta žita, pira, pirjevica. fet-Scogog 2 (£eiai, dolgov) ep. ki daje žito, žitoroden.
&iQd, f), ion. -gr) široka in dolga vrh- j nja obleka Arabcev in Trakov (ki j se je potegnila pod pas, da ni ovirala hoje), halja, noizihr) pisan, prepleten meh.
ZeAsia, i) mesto v Trojadi; preb. Ze-Ceaaev gl. geto.	[Astri) g, d.
Šeozog 3 (fsco) vrel, vroč NT. &vyi)Aaxsco gonim par goved (konj), vozim ali or jem z dvovprego.
t,svy-rjAdzrjg, ov, d (£svyog, s/.avvoj) orač, gonjač, voditelj vprege.
^Evyiz7jg ov, d (tjevyog) v Atenah: meščan tretjega davčnega razreda, ki je imel en jarem volov ali konj za oranje.
^EvyArj, 7) (tj&6yvvpi) ep. jarem (zlasti oni del jarma, ki obdaja vrat); jar-movka.
fevypa, avog, to spojitev, iz ladij narejen most, ki je zapiral pristanišče, iupevog zaprto pristanišče.
fevyvvfii in £evyvvco [El. kor. jeug, zvezati; lat. iungo, ere. — Obl. fut. (jevgoj, -opai, a or. s^svga, -ap tjv, a or. pass. l:^sv’/J)r)V, Hjvyr)v, ep. inf. praes. £evyvvpev(ai), impf. Čevyvvov] 1. act,
a)	vprežem, naprežem, zaprežem iic-icovg vito vivi, vico viva (rt); pren. podjarmim, privežem, vklenem ev deopCo, zvežem uva vivi (icoog Tiva), dvayzi) £vyeig prisiljen; oženim, omožim ya-poig; pass. e^evypev7) omožena; b) spojim, sklopim, zvežem, oavideg e£evy-pevai zapahnjene durnice; vavg popravim, zasmolim; yecpvgav postavim, napravim most; E?M)Oicovvov, nora-pov gradim, delam most čez H; premostim. 2. med. vprežem zase (svoje konje).
£evyog, ovg, vo 1. jarem, vprega, voz. 2. par, dvojica jiedeiov.
tjEvyo-zgocpog 2 (rgeipoo) ki redi par konj, konjerejec.
ŠEVHzrjeiog 3 sposoben, pripraven za spajanje; subst. tj 'Csvzvrpuv. vrv krmila, vez NT.
ŠevKzog 3 (Csvyvvpi) zvezan, zd/.apoi = piščal(ka).
Zev^-mnog, d spartanski efor.
fjsv^ig, srn g, log, i) (gevyvvpi) 1. napre-ganje, vpreganje. 2.premostitev,zveza bregov.
Zev^ig, idog, d slaven slikar iz Hera-kleje.
Zev g [Et. idevr. djeus, voc. Zev lat. Ju(piter); idevr. djeu; acc. Zf/v iz dje(u)m, lat. diem; stvn. Zio (Ziestag, odtod potvorjeno Dienstag), lat. Jup-piter, Dialis, Diana iz Diviana, dies, deus, slov. dan, dne, kor. dej a, svetiti ; gršk. deavai, drj/Mg. — Obl. voc. Zev, gen. Aiog, dat. Alt, acc. Ata, ep.
Zijv, Zifvog, Zijvi, Zfjva, dor. Zav\ Kronov in Rejin sin, oče in vladar bogov in ljudi, Zeve; navgepog perz. bog Ormuzd; Zev g ^eviog varih gostov, acovr/g kot rešitelj v sili, Zev g y{16viog, y.avayj06viog - Pluton, Had; ud Aia, vij Aia pri Zevsu.
^Efpvgit], ij — £egovgog.
^sipvgog, 6 [St. od ^oipog tema (= večerna stran)] zefir, zahodni veter, zahodnih ; pers. bog tega vetra.
£eo> [Et. iz £soft>, kor. jes, stvn. jesan, garen. — Obl. fut. ^eoco, aor. egeoa, ep. impf. 3 sg. 'Cee, aor. ge o o e} vrem, kipim, vzkipim, vzplamtim iivfiog. Zrjiiog, 6 Zevsov in Antiopin sin, Am-fionov brat. tfijAsvoo gij/.oo).
^Tjhrjficov 2 ep. ljubosumen, zaviden, nevoščljiv.
£rjAog, 6 (in v6) [Et. idevr. ja-los, sor. u;,um] 1. a) vnema, vnetost, gorečnost, marljivost, občudovanje, teženje za čim, tekmovanje; b) ljubosumnost, zavist, nevoščljivost, £rjX(p z zavistjo, nevoščljivostjo. 2. predmet zavisti, sijaj, sreča, a.vd'’ooov fyjlov prej tako zavidana.
^tjkovvneco (^rjAo-vvnog) zavidam, sem nevoščljiv, ljubosumen.	[vost.
^rjAorvjiia, rj ljubosumnost, nevoščlji-£ijAoa> (£j)Aoc) 1. poganjam se, stremim za čim, posnemani, hrepenim po, vnemam se, vnet sem za kaj, gorim za. 2. a) zavidam koga, sem nevoščljiv v iv d, vi NT. 3. občudujem koga, blagrujem ga, v orno zaradi tega, imam koga za srečnega, veva vivog zaradi česa, tudi viva vi. ^r/Acofia, aro g, vo 1. zavidne razmere, velika sreča navgog. 2. težnja. Šr/Acooig, ecog, fj posnemanje, prizadevanje vivog.
£rjAa>vrjg, ov, 6 (Č^Adto) 1. posnemalec, občudovalec, častilec. 2. NT gorečnež, zelot; fgAcorijg eifii goreč, vnet sem za kaj vivog.
Qr)Acov6q 3 (adi. verb. od gr j/.boi) za-vidan, vreden zavisti, občudovan. ^rjgia, fj 1. izguba, škoda. 2. kazen ilavdvov, globa (denarna) /orjiidvojv. Štjfuoco [fut. pass. £rjfucboofiai in £g-/Mcoflfjoogai] 1. act. a) škodujem, de-
lam škodo viva; b) kaznujem, strahujem, viva vivi koga s čim, y.avd vi, zavoljo česa. 2 pass. trpim škodo, fieyd?,a, jzo/J.di, imam škodo, vijv 'ipv/JjV na duši NT, sem na izgubi, izgubljam, frjfucbSrjg 2 (eidog) škodljiv, kvaren. ^rjfiicofia, avog, vo (grjfiiooo) kazen. £t]xeco [Et. iz djavejco] 1. iščem, poiščem, izsledim, preiskujem, izprašujem, preudarjam viva, vi. 2. trudim se, stremim, težim za čim, mislim na kaj, želim, zahtevam kaj; anavva ngog fjbovijv iščem v vsem veselje (zabavo). 3. pogrešam oivia.
avog, vo (grjveco) 1. kar se išče, ov gddiov ^r/vijfia ni bilo lahko poiskati (raztresene kose Pentejevega trupla), !j)vr)[va einelv to, po čemer kdo poprašuje, predmet preiskave. 2. preiskovanje, izpraševanje; vprašanje, prepir NT. 3. poiskanje, izsledka. Eur. Bacch. 1218.
ŠTjzTjoig, ecoc, ij (grjvm) 1. (po)iskanje vgoiprjg, nefuteo viva y.ava ^fjvrjoiv vivog da nekoga poišče. 2. preiskovanje, pregledovanje včbvvecbv; pos. preiskava, izpraševanje. 3. vprašanje, razpor, prepir NT.
^rjvrjveog 3 adi. verb. od £rjveco kar se mora poiskati.
^rjvrjvfjg, ov, 6 (^pveco) preiskovalec, preiskovalni sodnik.
ŠrjTTjviKog 3 vnet (sposoben) za pre-iskavanje, poizvedovalen, radoveden. ^TjTTjvog 3 adi. verb. od. £ijveco poet.
iskan, vreden, da se išče, poželen. £it;dviov, vo ljuljka NT. lorj, t) = gto//;
^ogndg, adog, ij ion. = dogy.ag gazela. £ocpog, 6 ep. 1. tema, tmina, mrak.
2. a) mračni podzemski svet; b) za-£oco £aco.	[pad.
£vyaoxQov, vo (£vy6v) lesen kovčeg ali omara.
'Qvyeig, fvyijvai gl. gevyvvf.il. fvyrj-cp6goq 3 poet. jarem noseč. £vyiog 3 in 2 poet. naprežen, vprežen. £vy6-8eofiov, vo (gvydv, dto/iog) ep. (usnjat) jermen, gož.
£vyofiayeco pravdam se, borim se, pričkam se.
£vy6v, vo in £vyog, 6, nav. pl. £vyd■ [Et. iz jugo-m; lat. iugum, slov. igo,
nem. Joch) 1. jarem dov/.eiag, dovi.o-vprega dveh volov ali konj, dvovprežni voz; vno £vyov ayco vpregam, f.mviihjui uvi £vya tov /mi) vjdgioai vržem na koga jarem (stražo), da ne . . . 2. a) kobilica pri liri; b) ve-slarska klop; c) tehtnica NT; d) vrsta, red (v vojaškem pomenu).
Švyoarareopai (gvyov, iovrj/u) ostajam v ravnotežju.
Švyocpiv ep. gen. od £vyov.
Švycox6g 3 poet. dobro naprežen, dvo-vprežen (s 4 konji, t. j. dva pod jarmom in na vsaki strani en pripre-žen konj nagaaeigog).
Š^firj, ij [Et. iz gv(o)uc., kor. j lis, lat. j us, juriš juha, slov. juha: iz slogan, je nem. Jauche] kvas, drože NT.
Šv/thrjg, ov, d (sc. do to c) okvašen kruh.
Švgooo okvasim, okisam; pass. okvasim se, vzhajam NT.
Šcodygia, ra ep. ion. plačilo, nagrada za rešitev življenja, d ib g a }.a/M\povxai Qcodygia KooLaov darove bodo dobili zato, ker so Krezovo življenje rešili.
Šcoygacpeco (tjco-ygdcpog) (na)slilcam.
Šcoygcupta, r/ (gco - ygd(pog) slikarska umetnost, slikarstvo, slikanje, slika.
Šco-ygdcpog, 6 (gcpov ygdg>co) slikar.
Šcoyg£col (Šcoog -j- aygeco) 1. lovim, ujamem koga živega, darujem komu življenje, prizanesem. 2. imam koga živega v ječi Her. S. 52.
Čcoyp£0)2 (gcoov, šysigco) ep. oživljam, okrepčujem.
Šcoygla, fj, ion. -ir) zajetje živega sovražnika, pomiloščenje ujetnika, ftavco, algeco gor/o Ir/ ujamem koga živega.
Štidiov, to demin. od gcoov živalca, sličica, okrasek, xgr)vfjga fcpdicov efco-'dav nlfiichj/u izdelam (naredim) na zunanjem robu vrča sličice (okraske).
Šan) rj} ion. £077 (fdco) 1. življenje, življenjska doba, način življenja, naga vi/v gogv v teku (za) življenja. 2. hrana, živež, £6r/v nocov/iai e% 1nvog prehranjujem se s čim. 3. ep. imetje, premoženje.
Štifta, uto g, to (gcovvv/u) ep. poet. pas, opasilo, usnjen jopič pod oklepom.
Šcofiog, 6 [Et. iz jo(u)s-mo-s, gl. %6(Jtrj] juha, omaka.
Zcovrj, i] mesto v Traki ji.
£cbvrj, rj (Šcbvvv/u) 1. pas, opasilo, pre-pas, denarni pas NT, {jobvi/v Ivopcac odpašem se, počivam na potu, /.apc-fiavoi Trjg gcbvr/g primem za pas (v znak smrtne obsodbe); elg tjcbvr/v di-dco/u dajem za nakit (o perz. pokrajinah, katerih dohodki so se porabljali za kraljičin nakit), nagftevh/v Igoivr/v ?.vco odvežem pas (o ženinu pri poroki), sklenem zakon; sploh: zakon, ženitev. 2. (del života, kjer se nosi pas), kolk, život, pas.
fjtivvv/it in t/covvvco [Et. iz gcoo-vv/u, kor. jo(u)s, slov. pas (iz po-jas); Ccovi/ iz gcoova; gcooTr)g. — Obl. fot. £cboco, aor. egcooa, i^cood/irjv, pl. pass. s^co(o)fiac; ep. praes. med. cj. 3 pl. £cbvvvvvai, impf. 3 sg. gcbvvvTo, iter. go)vvvo-/.ero\ 1. act. opašem. 2. med. opašem se, opašem si (meč), napravim se za boj, oborožim se.
'C,cpoyov£(o (gcpo-ydvog) 1. act. rodim živa bitja; pren. oživljam, ohranjujem pri življenju. 2. pass. ostanem živ NT.
f<3ov, to 1. kar živi, živo bitje, (živa) stvar, žival. 2. kip, podoba, slika (ljudi, živali, rastlin), okrasek, £<da noico slikam (=^cha ygacpco); £<pct ygd-cpo/iai ti)v gevgiv tov Booirooov dam si naslikati premostitev Bospora.
tjcoonoieco (tjcpo-nocog) oživim, oživljam NT.
£cpog, £coog 3, ep. £cog [acc.	živ.
Šcogog 3 [Et. slov. j ar (hud)] ep. ion. močen; o vinu: čist, nemešan z vodo (suho vino), ^cogoTsgov nlvco pijem močnejše vino, £cogoTsgov zegace zmešaj vino močneje, t. j. prilij manj vode.
Štig gl. gopog.
fjcoarfig, rjgog, 6 ({jdrvvvfu) močen usnjat pas, ki so ga nosili vojaki okrog ledij.
Zcoorrjg, f/gog, 6 rtič na obrežju Atike.
Šeoorog 3 opet, opasan, ki se more opasati.
^čoargov, to ep. pas.
£ carino g 3 (^corj) kar spada k življenju, živ, čil, živahen, to tjcoTiv.ov cpaivsadac živ izraz.
tgtico [Et. iz g'vjojo, a tisk. Štfjco, gd); gl. £,dco\ ep. ion. poet. £aco.
H, r] (f/va) sedma črka grškega alfabeta, kot številka rf = 8, ty = 8000.
fj [Et. idevr. e] adv. stoji 1. v trdilnih stavkih, da kaj potrjuje ali poudarja: zares, res, resnično, v resnici, gotovo, brez dvoma, kajpada, seveda; pogosto se veže z drugimi členicami: fj firjv (/zev, /tov) prav zares, res, gotovo, kajpada, seveda, pač, fj fiev dr/ da zares, gotovo, rj ydg kajti (sicer) zares, pač zares, kajpada, rj yag avdynrj moram pač, rj jxd).a da zares (brez dvoma), fj ga zares torej, fj fkijv nov gotovo pač, vi fi zakaj neki? 2. v vprašalnih stavkih = lat. num ali ne: ali ? li ? morda? mari? nemara? — včasih tudi nonne, tako posebno fj yag ali ne?
fj 1. impf. od eifii = eram. 2. od fjfii rekel je (= ait).
rj poet. vzklik: hej!
fj, ep. rje [Et. iz rje, fj-Fe, fj Fe; Fe - lat. -ve, ali] I. ločilni veznik 1, postavlja nasproti dva ali več členov (besed ali stavkov): ali (lat. aut, vel, sive) fjrjvthv b/.siloov fj q)vyfjv; a) pri števnikih je fj enak slov. do; ovadta nevve fj ec pet do šest stadijev; b) a ko drugi člen prvega izključuje, slovenimo fj z ali pa, sicer: eycb tov g no/.efuovg vr/.ijoo) fj ur)y.tvi /te Kvgov vouigeve; c) (podvojen) fj — fj ali — ali (aut — aut); pogosto stoji mesto prvega fj drug sinonimen veznik: fj voi — fj zares ali — ali; dXF fj vol y.eivov ye del dnoXXvaffai — fj oe; pomni še: fj vig fj ovdeig komaj eden. 2. v vprašalnih stavkih: a) v razstavnih vprašanjih: novegov (novega) — fj jeli — li; b)pri Hom. fj — fj (fj, fje) v zavisnih in ne-zavisnih razstavnih vprašanjih; prvi člen stoji tudi brez veznika, (pyevo nevodfievog, fj nov ev’ eirjg; c) an na početku vprašalnega stavka: dXXd vig ooi dir)yelvo; fj avvog žcongavijg ali morda? II. primerjalna členica: kot, nego, kakor (quam), za komparativi j in besedami kompar. značaja (df./.og, tiov/.o/iai, ke/.O)); pomni: aXXo vi fj ( kaj drugega nego) kajneda; ali’ fj (za nikalnico) razen, izvzemši.
fj (dat. od o g, fj, o) t. j. 6(5(5 (qua) 1. kjer, koder, kamor, z gen. y tov ogovc-
2.	kakor, fj vofdgevai kakor šega veleva; pri superl. okrepljuje cbg, fj va/jova čim najhitreje, kar najhitreje.
3.	zavoljo česa, iz katerega vzroka. fj (ffefug sovi) ep. kakor se spodobi. f/a impf. od eifii.
rjavai, rjavo gl. fjfiai. fj^aiog 3 ep. majhen, mali, kratek, navadno z nikalnico: niti najmanjši, prav nobeden. — adv. fjffaiov malo, nekoliko, ov (55 f/^aiov niti najmanj, prav nič.
ffP&CKco dorastem, postanem mož, stopim v mladeniška leta. fjfldco \fut. fjjhjoo), aor.fjfhjoa, pf.fjfkj/.a; ep. praes. opt. fjjhboifu, pt. fjjfcbovveg, fjfhboooa] 1. sem dorastel, sem mladeniško čil, sem mlad, krepek, močen, sem v najlepši dobi življenja, oi fj^čovveg mladi ljudje. 2. a) ep. o rastlinah: bujno rastem, zelenim;
b)	sem čil ali živahen. fjprj, fj [Et. iz jeg"'a] 1. dorastlost, mladeniška leta, mladost(na doba), mladostna moč, mladostni cvet. 2. a) krepka moška doba; b) začetek vojaške službe; c) mladostna norost, nespamet. 3.persFHffrf boginja mladosti.
rjflrjSdv adv. ion. v moški dobi (v dobi, v kateri more kdo orožje nositi), ndvveg fjfirjdov vsi za orožje sposobni mladeniči, mož za možem. fjffrfviKot; 3 mladeniški, mlad, X6yoi pogovori o mladeničih. f/flos 3 poet., dor. a/fog zrel, mlad. fjfhooifii, fjficbcooa gl. f)8da>. fjydaofl'£ gl. ayaofiai. fjjd-fdeog 2 [Et. iz dya -)- tičoc] božanstvu posvečen, presvet. fjydooavo gl. ayafiai. rjyeiQa a or. od dyeigoo in eyeioco. f/y£fiov£vco (fjye/uov) 1. sem vodnik, hodim pred kom, vodim, peljem, vivi koga, odov kažem pot; vdavi goov napravljam vodi strugo, napeljujem vodo. 2. sem poveljnik, načelujem, zapovedujem, vladam vivog, vivi vij g
vzeipearg vodim preiskavo. 3. a) sem namestnik vivog NT; b) imam hegemonijo (nadvlado); pass. ovx fjlgtovv VVe/ioveveoftcu hcp’ fj/ičov niso hoteli Priznati naše hegemonije. fye/iovia, fj, ion. -irj (f]yepcbv) 1. vodstvo, nadpoveljništvo, poveljevanje, hegemonija,nadvlada, najvišja oblast.
2. prvenstvo, prvo mesto. fyepovixog 3 (fjyepcbv) 1. sposoben, da kaj začne, sposoben za vodnika, fye,uovixd)Vegog .vode vi/v grvoiv vavvijv spretnejši, pripravnejši v tem (t. j. da ponudi prvi bratu roko v spravo), ngog va novr/ga zapeljujoč, zvajajoč k . . . 2. sposoben, pripraven za vodstvo (poveljevanje), izveden v vodstvu.
fyep.6avva, rd (sc. lega) zahvalna daritev za srečno vodstvo. fyepcbv, ovog, 6, r) 1. vodnik, -ica, kažipot, početnik, -ica. 2. poveljnik, vojskovodja, častnik, vojaški tribun.
3- vladar, kralj, knez, namestnik NT, Poglavar, upravitelj. fyeop.au [Et. kor. sag, lat. sagio, ire, sagax, acis, nem. suchen (got. sokjan). — Obl. fut. fjyr)oopai, aor. fjyr/od/irjv, pf. ijyrjimi, ion. 3 pl. fjyeavai, adi. verb. VVpveov] 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom vivi eni y<, fig veiyog, aovea, noXiv, vivi vr/v bdov eg ali samo odov kažem pot; h) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) vlvI, vivi bcr/rjihiolo vodim na Ples, zaigram (k plesu), %ogov zače-niam ples, tudi z dat. vivi zegdoovvrj začnem z zvijačo, oi f/yovpevoi, vo ; VVovpevov prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam vivog, vodim fj yXcbooa navva, imam hegemonijo Plut. Arist. 24., oi f/yovpevoi voditelji, vladarji; sv vol g ddeXq>oig sem znamenit med brati NT. 2. me-nim, mislim, smatram za kaj v iv d b/jPgbv, acc. c. inf., ffeovg verujem na (v), nag’ovdev prav nič ne cenim, neQi noXXov (nXeiovov) zelo (najbolj) cenim.
tfvegEftopcu med. [Et. ayeg (gl. dyeigor) pripona -ei)o-) zbiram se. fyeQ&sV gl. dyeigco.
f]yrjXd^co (fye, efavvco) ep. vodim, prenašam, trpim xaxdv /rogov. fiyr/xfiQ, f/gog, 6	1 (fyeo/iai) vodnik,
poet.	t vodja, glavar, pr-
f]yfjxmg, ogog, 6 ep. j vak, poveljnik. rjygexo, f/yg6prjv aor. med. od ayeigco in čyeigco.
r/de veznik [Et. iz fj (rje) de] ep. in, fj/rev — f/de, ve — ijde, fjde — xat i — i (et — et).
fjdeorg adv. (gl. f/dvg) rad, z veseljem, prijetno, ugodno. rjdea, ijdeiv, fjdrj gl. oida. fjdrj adv. [Et. iz f/ -j- dl)] 1. čas.: že, zdaj, ravno, pravkar, takoj; fjdrj vvv že zdaj, fjdrj vove že tedaj, vo rjdrj xoXd-£eiv takojšnja kazen; opp. aneiXai. 2. kraj.: takoj (za), neposredno (za), cmo vavvrjg rjdrj Aiyvnvog. 3. okrep-Ijevalno : še; pri superl. gotovo fiE-yiovog rjdr/. 4. zveze: rjdrj nove vendar enkrat; že poprej, rjdr/ ndXai že davno, fjdrj de nadalje (pa), pevvoi rjdr/ vsekako. fjdiovog, fjdicov gl. r/dvg. rjdo/icu dep. (gl. r/dvg) [fut. fjofffjoo/iai, aor. fjoHr/v, ep. tudi fjodpr/v] radujem se, veselim se, zabavam se vivi, eni vivi in s pt. (rjdopai nivcov), poet. tudi vivog; z veseljem uživam; fjdopevog rad, z veseljem, f/dopevco sovi (yiyvevai) pot vi prijetno mi je kaj, veseli me. fjdopeveng adv. rad, z veseljem. f/dovfj, r/, ep. fjdog, eog, vo (fjdopai) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; fj did vov adrpavog f/dovfj čutna, telesna slast, pohotnost, dP fjdovf/g rad, vep’ f/dovfjg od veselja, iz škodoželjnosti; (ngog) naff’ f/dovr/v po volji, po godu Xeyco, ev fjdovrj sovi poi všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, fjdovrj ygdopai ngog viva govorim komu po želji; f/dovr) poi eaegyevai miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ev fjdovrj e/co viva rad imam koga. 2. prijetnost, korist, f/dovag ipe-geo prinašam veselo novico; čpoi vi vod’f/dog kaj mi to pomaga? fjdv-floag (jlodar) blagoglasen, milozvočen avXu>v nvevpa. f/dv-enfjg 2 (sinov) ep. sladkobeseden, milozvočen, blagoglasen.
ijdv-fios 2 (z)<5ug) ep. sladek, trden, krepilen vsivog.
rjdvvdfMTjv, r)8vvw gl. bvvapai. rjdvvco (pdvg) olepšavam, napravljam kaj ugodno, zabelim, xoyog r/dvopevog prijeten, mičen govor. rjSv-oivog 2 ki donaša ali rodi sladko vino dfuvskoL.	[meta NT.
f/dv-aagog, 6 in ov, to (o£co) (vrtna) rjdvjta&Eia, !] (r/bv-JiaiJrjg) lahko in udobno življenje, lahkoživost, razkošnost.
r/Svjta^sco (fjdv-nathgg) živim udobno, (razkošno), vdajam se nasladam. rjSv-nvoog 2, doc. &6v-Jtvoog (ttvšuS) poet. ki rahlo, mirno pihlja, tih, miren, rahel, prijeten, blag avgai, ovel-gaza ki obetajo srečo. r}8v-jzoAig, 6, »), doc. adv-jzoAig mestu (meščanom) prijeten, v veselje. r/dv-jzozog 2 (jtivco) ep. prijeten, sladek (za pitje), piten olvog. r)8vg, sla, v, dor. 6.8 v g [Et. iz oFadvg, idevr. swad-, lat. suavis (iz svvadvis), nem. stili (stvn. suozi). — comp. fjdtcov superl. rjdiovog] 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; r/bv yEMco sladko, od srca se (za)smejem; pdv kvcoooco sladko, mirno spavam; xd fjčea prijetnosti, užitki, zabave; r/dv (sovi, yiyvsxai) v im prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. rjSšcog, comp. rjdiov, superl. rjdioza prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, fjbecog Ejm nvi naklonjen sem komu. ijSvapa, avog, xo (r/dvvco) dišava, zabela, slaščica.
'Hdčoveg in ’HScovol, ol trakiški narod ob Strimonu; adi. ’Hčcovixog 3, tem. 'Hdcovtg, idog, f). r)& ep. = ij. fje, jjsi gl. sipa. rjslSrjg, fjstdsig in sl. gl. olda. rjsige gl. decgco. rjekiog ion. = ijhog. rjev ep. — fjv. rjsjtsp gl. ijjtEg. tjega in sl. drig.
e()£&oiiai [Et. d(r)sg (gl. dsigco) -\-predpona -&'0o-] ep., vzpor. obl. k dsioouai
visim s česa xivog; frfotam, letam semtertja; cpgeveg pamet je vihrava, frfrasta, lahkomiselna. ijsgiog 3 [Et. iz a(j)sg, gl. dgioxov] 1. (fjgi) ep. rano, zgodaj, ob svitu, zarano. 2. (dr/g) zračen.
-fjEgo-ELStjg 2 (dr/g, slbog) ep. zračen, sinji, temen, prozoren, meglenobar-ven, oblačen, siv; xb ijsgosidšg meglena daljava, oaov b’ r/sgoeidšg dvi)Q Ib ev kolikor človek vidi skozi temno meglo.
tjegosig 3 (dr/g) ep. soparen, mračen, meglen, temen Tdgzagog, fjsgČEVta ZE/.svita temne steze v Tartar. ijEgog ion. gl. dr/g.
ijego-cpoizcg, idog, i) (<poczdco) ep. v temi hodeča Egivvg.
rjego-ipoovog 2 (cpcovtj) ep. zrak proglašajoč, glasen mjgv/.sg.
’Hettcov, oovog, 6 1. Andromahin oče, tebanski kralj. 2. oče korintskega tirana 'Hszlbrjg, 6 Kipsel.	[ Kipsela.
5Hezlcovelo, 1) severni rt Pireja. rjrjv gl. elpi.
rjfrag, ddog, 6, fj (rjfiog) poet. navajen, znan, vešč xivog.
rj^Elog 3 (rjttog) ep. mil, drag, ljub. tj&Eog = rjideog.
r/d-cKog 3 (r/dog) ki spada k značaju, značajen, poučen, ki slika nravstven, moralen značaj; ?.oyog nravoslovje, xd rjdr/.d etika, nravoslovje. rpdpog, 6 cedilo, cedilnik, sito. fjftojzoLsco izobražujem, plemenitim (značaj).
fjdog, ovg, xo [Et. poleg Mo c, gl.
1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, živi jenski nazori, f/ta' gl. elpu.
ijLaZ, xd ep. živež, hrana, živež za na pot, plen divjih živali rjiaZ, xa ep. pleve.
pi-d-Eog, 6, at.fjfreog [Et.iz rj-Fifte-Foc, lat. viduus, vidua (iz widhewa), slov-vdova, nem. Witwe; kor. widh, odstraniti] (neoženjen) mladenič, samec. ijlužo gl. sotr.a; fji^a gl. dtooco. rjioEig 3 (rjicbv) ep. visokobrežen, visokih bregov.
rjiov gl. sipi.
Hiovsg, al primorsko mesto v Argolidi. ^og, 6, samo voc. fps ep. strelec, Foj-bov priimek, f‘trav gl. sipi.
Vjx^Vv gl- diooco.
^tc6r, ovog, 6, at. f/cov breg, morska , °bal, pomoi-je.
Hlcov, oroc, r) 1. trakiško mesto ob Strimonu. 2. mesto na trakiškem _Herzonezu.
'jjto. gl. Irjfu.
v*a adv. [Et. iz or)/ta, kor. seq, lat. segnis (iz seqnis), gršk. poocov iz °yxjcov] ep. rahlo, mirno, nežno, po tihem, malo, počasi, nekoliko; rjy.a dyoQevco šepetam; superl.i)y.iotog najslabši, najnerodnejši z inf. f%aZe gl. dxayl£co.
Vjte(o)aazo gl. ansopai. tfrteoTog 3 [Et. iz kor. ak’, oster; gl. d/taygevoc] ep. zrel, dorastel, mlad Jovg.
tpttora (superl. od ijoocov) najmanj, nikakor ne, od/ fjMOta prav posebno, osobito; d>g r)xiota kolikor mogoče Jbalo, kar najmanj. tfruozog gl. f/y.a.
Vkov ion. rjnov.
V*oj [Et.iz se(i)q-; dorsko eiy.co iz seiq-, toeod-at (iz siq-). — Obl. fut. rjgco, a or. NT fj^a, pf. rjx,a\ 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind.praes. vedno s perf. Pomenom, impf.fjy.ov pa tudi z aor.po-orenom: dospel sem; odorpo potu, etg Vlva tonov, ngog nokiv, šni dslnvov, 66-P-ovg, r)xco eni tiva prišel sem do, po koga; ytiova prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj ndhv, arpoggov; xaxd ti prišel sem po kaj, negi vivog zaradi česa, d tirjy.oisv zaradi česa (zakaj) so prišli, pavtiavsiv da se poučim, ex ysrsdg natgcoag agi-°zog izšel sem iz rodu sem po očetovem rodu najslavnejši, dt’ 6gyr)g razsrdil sem se, sem razjarjen, elg *akov prišel sem o pravem času; '/.(M,udteov, (Uov dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, ^vvdpscog dosegel sem moč, cbgscov °d/ opoicog nimam enako dobrega Podnebja, tisebv xgr)otd>v uživam milost bogov, sv r)xco sem srečen, sem
v ugodnih razmerah, etg tooovtov dpatiiag sem tako nespameten, nag ’ 6).iyov fp/.O) z inf. malo manjka, da; s pt. dycov, (pegeov, ekavvcov privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam f}or){fr)0(ov, payovpsvog; tieoig s/ihovog rjjuo = eytiiozog sipi. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj £eviarjy.e, dyye?.ta, vooog, en) asi a ijy.ei %ivi, etg tiva; ogdg, iv !)xei tov tisov pavtsvpata kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ovrjaig tivog rjy.si tivi nekaj koristi komu. 3. impers. rjusi uoi ngoarjxei poi pristoji, spodobi se mi nevtislv. rjkdxaza, cov, ta ep. volna, predivo (na preslici).
f\kaudzr\, z) ep. preslica, vreteno. fjkaaxd^co in fjkdcxoo [Et. najbrže lat. alucinor, ari; gršk. t)/.sog iz alejo g] ep.
1.	potikam se, pohajam, blodim, klatim se, rojim. 2. izogibam se, skrivam se pred psvog.
tj karo gl. a?,dopai. rjkSavs gl. akdaivco. i)ke gl. f/ksog.
’Hkslog gl. Hkig.
‘Hksnzga, f/ 1. Agamemnonova hči.
2.	Kadmova sestra.
rjkeztzgov, to in rjkenzgog, 6, fj (//žez-tcog) 1. elektron, belo zlato, zlitina 4/5 zlata in i/5 srebra. 2. jantar (osob. okrasek iz jantarja na liri). r)kexx(jo ~ eparjg 2 poet. kot elektron (jantar) bleščeč, svetel. ykexzcog, ogog, 6 ep. žareč, bleščeč;
subst. žarko (svetlo) solnce. f\ks-pazog 2 (f]ksog, pepaa) prazen, ničev, nespameten.
ffkeog (akdopai) ep. [voc. fj/.s in fj/.sš] 1. zmeden, zaslepljen, omamljen, nespameten. 2. mamljiv, mamilen oivog. r/kevaco gl. aksvopai. rjkrjkazo pf pnss. od skavvco. rjk&a a or. NT = rjktiov (sgyopai). fjki, fjki, rjksl moj Bog! NT. rjkiaia, rj (dh)g, akta) skupščina, zbor; naj višje porotno sodišče v Atenah, ki je štelo 6000 članov v desetih oddelkih po 500 mož, ostali (1000) so bili namestniki.
rikianog (rjhog) ki pripada k solncu;
nsglobog solnčni obhod.
7jXi^axog 2 ep. poet. strm, visok, globok. rjkZfta. adv. (d/.ig) ep. dovolj no, zadosti, silno; vedno v zvezi s nokvg: zelo mnogo.
rjlifriog 2 (rj/.eog) 1. nespameten, neumen, bedast. 2. prazen, ničev. ijA.i&iozrjg, rjTog, p nespamet, neumnost. 'tjki.nia, 7], ion. -irj (fjhtg) 1. a) doba življenja, mladostna in stara leta, zrela, mladeniška, moška doba, službena doba (od 18. do 60. leta), oi sv rf/.tz.ia (ovveg) za vojaško službo sposobna mladež, krepko moštvo; starost rjv jz (o g fj).iy.irjv aideooevcu, vno r/hziag zaradi velike starosti; b) vrstniki. 2. a) doba, čas zaxd Atiiov, vek; b) postava, rast NT.
7]huLcbxi]g, ov, 6, fem. -cozig, idog in rzog, 6, v) (rj/azia) 1. enake starosti, (so)vrstnik, tovariš, (so)drug, rjhza yag zal 6 na/.aibg ).byog vegnsiv tov fjhza enako se rado druži z enakim. 2. istočasen, istodoben iovogia. fjkittog 3 [Et. iz ja-li-kos, podstava jo-(gl. og)] kolikršen, velik kakor, star kakor, kako star fjkizoi ngooTjpeiia.
izog [Et. iz or d/.tg, kor. swa, gl. s] = rjhzubvrjg.
^Xi6-^Xrjxog 2 (jddkkco) od solnca zadet, ožgan nAazsg.
rjkiog, 6, ep. poet. fjEkiog, dor. dsXiog in ahog [Et. iz od.Es/.-jo-s, idevr. sawel, lat. sol (iz saol, sawoi, sawel; slov. solnce (iz sa.l-n-); sor. nem. Sonne (got. sauil)] 1. solnce, r/kiov szkeuipig solnčni mrk, rj/.iov dvopai solnčni zapad. 2. solnčna svetloba, dnevna luč, dan; ogaco gidog rjskiov živim; pl. solnčni žarki. 3. solnčna stran, vzhod, Jzgog f/ekiov na (proti) vzhodu.
4.	solnčni bog Helij.
i)Xio-oxeyrjg 2 (oveyco) ki brani koga solnca.
rjAio-GTEgrjg 2 (oTegsco) ki brani pred solnčnimi žarki.
1Hkiov nokig, /j mesto v srednjem Egiptu; preb. oi "H/.tov no/ufjvai. ‘Hkig, idog, 7) [Et. iz Eu/.ig, lat. vallis, iz wal-ni-s] mesto in dežela v Peloponezu; preb. oi ’HXeioi. rjXixs gl. dkivaivo/.
fjkuo-prjvog 2 [Et. akivsiv -j- pfjv mesec] ep. nedonošen, prezgodaj rojen. rjkičozig, idog, 7) poet. ki spada k solncu, azvig solnčni žarek.
7]Xk7]OE gl. i/.z.io).
i]Xog, 6 ep. žrebelj, klinec, glavič (okrasek na žezlu in meču).
7]Xog 3 ep. = fjksog. rjkv&ov gl. eg/opai.
7jXv%a gl. akvazco.
’HXvaiov jzeSiov, to Elizijska poljana, raj, pri Grkih: prebivališče blaženih v podzemlju.
rjkvaig, ecog, fj (rjkvdov) poet. prihajanje, hoja, hod.
fjlvazdijco (dkvozco) ep. izogibam se, odtegujem se, bežim. r/X<pov gl. akcpavo). rjkcov gl. akiozopai. rjkcbprjv gl. akdopai.
'Hkcbvrj, Tj mesto v Tesaliji.
7] pa, aro g, to (irjpi) ep. metanje, met, lučaj.
'HpcrfriTj, b staro ime za Makedonijo-rjpar&oEig 3 in 2 (dpadog) peščen, pe-slcovit.
fjpaL d. m. ep. ion. poet. [Et. iz rjppdb Tjo-pai, kor. es, sedeti. — Obl. v at.prozi zdOr/pai; 3 sg. rjavai, 3 pl. fjvTai, ep-in ion. rjavai, siavai, imp. rj00, ijotJo), inf. rjoftcu, pt. fjpevog, impf. rjprjv, 3 sg-rjavo, 3 pl. ijvvo, ep. ion. rjavo, slavo, savo] 1. sedim, obsedim, ležim, sem, mudim se, taborujem, stojim iv, ini xivi, naga tivi, s pt. pri glagolih, ki izražajo telesno ali dušno stanje-2. sem postavljen, sem zgrajen igov-r/pag, aTog, to [Et. idevr. amorj ep. poet-dan, alaipov dan smrti, dovkiov dan sužnosti, EASTjftegov dan prostosti, pegiov zimski dan, dncogivov jesenski dan, vooTipov dan povratka, zaT’rjpaQ asi vsak dan, dan na dan (— alev in rjpavi), zav’ rjpag vvv danes, to zav’ rjpag vsakdanje. r\pdxiog 3 (f/pag) ep. vsakdanji, po rjpfSgozov gl. apagvavco.	[dnevi-
rjpeig [Et. ajol. up peg iz ns-mes, ns> sor. nem. uns (iz ns), lat. nos, slov-nas] gl. iyco.
rjpEkrjpEvcog adv. (od pt. pf. pass. od dpskeoo) zanemarjeno, brezskrbno, syco zanemarjeno sem oblečen.
^fisv dor. inf. od el/ii. tf-Hev nav. korrel. z 7)de, te, xai. i — i, bodisi (da) — bodisi (da). dk-šga, fj, ion.-gi/, dor.d/iega (g\. f//iag)
1.	dan (opp. noč), čas od enega solnč-nega vzhoda do drugega; a) f//iegag Po dnevu, /isor/g fj/iegag opoldne, tfj-de vfj fj/iegg. tega dne, vateor/oe nevte V/iegaig zapoznil se je za pet dni, tgiCov r/fiegemv v teku treh dni, exd-ot7/g f/fiegag vsak dan, tgitr/v ij/ie-pa v avtov f/xovtoq tretji dan po njegovem prihodu; f//isgav fj/iegag dan na dan, f/ Jtgo tov fj/iega prejšnji dan; b) s predlogi: ci/ia tfj fj/tega s (prvim) svitom, dva naoav fjpoegav vsak dan, sep’ fj/aegrjg exdotr/g dan na dan, vsak dan, fj/iegag po dnevu = /isfj’ i/fiegav, ngog fj/iegav proti jutru, ego’ rjpoegav za en dan.
2.	čas, doba življenja, usoda, al /ia-ngai d/iegai dolgo človeško življenje, nalaid a/išga starost.
^lgEgevco preživim dan, živim exr/).a. ‘dgegrjaLog 3 in 2, f/fiegivog 3, dor. d/iigiog 2 1. po dnevu, dnevni, ayys-Aog dnevni glasnik. 2. ki en dan traja, odog dan hoda; pren. minljiv, smrten.
^/ttegtg, [dog, 7) cepljena (žlahtna) vinska trta.
dnsgo-dgo/iog, 6 (dgo/ir/g Her. 6. 105;
Vitega, dga/ielv) hitri sel, brzotek. d^ego-tir/lr/g 2, -^aAi/g 2 (fjdlla) rahlo ali ljubko brsteč (poganjajoč). fdgegoXoyeco ion. štejem, računam po dnevih tov ygovov.	[dar.
'diUEgoloyiov, to računanje dni, kole-dpegog 2 (3) [St. iz jemero, nem. Jam-hier] 1. krotek, ukročen, udomačen, domač, cepljen, žlahten. 2. o osebah: blag, krotek, pohleven.
V H-sgo-enonog, 6 (oxoneco) dnevna straža, dnevni stražnik.
V^Egotrjg, 7]tog, fj (fj/iegog) krotkost, Pohlevnost, blagost. dftego-cpvAai;, axog, 6 — 17^650-0x6?rog. dk-egoco (fj/isgog) 1. act. a) krotim, udomačim, gojim, obdelujem, pokoravam, Podjarmi jam; b) izobražujem, omikam. 2. med. a) podjarmim si kaj; b) podvrženi (podjarmim) komu kaj ti tivi.
fj/ietegog 3, dor. d/ietegog [Et. tvorba f/fie-tegog z obrazilom -t(e)ro- kakor lat. n oster, tra, um] naš, pogosto = e/iog; 17 fj [istega (%tbga) naša domovina; f/fistegbvde, ego’f//istega domov, sv fj/ietegov (otxcp) pri nas; ta 7//istega naše zadeve, premoženje, razmere, ol f/fietegm naši ljudje, someščani. fj/iscov gl. eycb.
■jj/ir/v gl. el/ii rj/irjv gl. 7//MU.
fj/ii [Et. tvorjeno po fj (iz fjxt) „rekel je“ ali pa je iz r) •//.«'; lat. aio (iz agjo), adagio, prodigium] velim, rečem, pravim; 1. sg. impf. fjv rekel sem, 3sg.fj rekel je (fj d’ og). f//ii- [Et. lat. šemi-, semis] predponka pol.
f//it-(lgcotog 2 (/hflgcQoxcQ) napol sne-den, %f/v pol gosi. fj/u-daf/g 2 (daico) ep. napol sežgan. fi/ii-SagsiKov, to pol darejka (okr. 12 K).
fj/u-def/g 2 (deco) ki nima polovice, do polovice napolnjen. r//iL-egyog 2 (eoyov) napol narejen ali izgotovljen.
fj/ic-ftavfjg 2 NT | (fjv7joxco) napol fj/u-d-vf/g, fjtog, 6, 17 J mrtev. f/fiL-^sog, 6 polbog. fj/ii-kEoirog 2 (lemo) poet. napol izvaljen.
■g/ii-fieSi/ivov, to pol medimna (mernika) = 26 litrov.
f]/ii-/ivaZov, to pol mine (okr. 50 K). Tj/u-pLo^r/gog 2 napol hudoben. f//ii-6h,og 2 (o/log) poldrugi, [uoflog poldruga plača (sedanja in še polovica prejšnje); fj/iiolia, f/ poldruga (lahka) ladja, ki je imela samo polovico veslarjev, da je ostal prostor za borilce, lr)otgixfi roparska ladja. f//iiovEiog 3 ep. ion. in fj/iiovmog 3 za mezge (mule) namenjen (določen), a/iaija voz, v katerega so bili vpre-ženi mezgi, fyvyog vprega mezgov. f//ii-ovog, 6, f/ mezeg, mula, []geg>og žrebe mezga; fiaailevg Kir, ki je bil rojen od perzijskega očeta in medijske matere.
f/fii-nslEnnov, to ep. polsekira, ki je imela samo eno rez, sekirica.
Grrško-slov. slovar.
23
fjfii-jiEjiTog 2 (nsooco) napol kuhan, napol zrel.
fjfii-jzAefrgov, to pol pletra (15 m). r)pu-nXLvfhov, to (nUvfjog) ion. pol-opeka (katere širina je znašala polovico dolžine).
rjfuavg 3 [nom.7ji.uovQ, rjfiioEia, ion. fjfu-oea, rjpuav, gen. fjpdoeog, NT rjpdoovg, fjfuoeiag; nom. pl. fjfiloeig, ion. f//uossg; fj/iioeiai, fjfiioea, NT fjjiiarj; gen. fjpd-oscov, acc. fjiiiasic, ion. rjfiioeag, fjpuoeiag in rjpuoeag] pol, polovica, napol. 1. adi. f/iMoesg Xaoi polovica mož, fjpd-aei ev /g.iovco v pol časa, za polovico prej. 2. subst. z gen. part. a) 6 rjfuovg tov ygovov, tov dgdi/iov, oi fjpiiosig TČbv agTeov, 7) fjjiiasia Tijg yfjg, oi fj-
f.doseg tov ovoavov polovica; b) pravi subst. 57 fjfiioeia (sc. uoiga), to rjfucsv, to. rjgLGEa polovica vrjc tui/F/c, evdocov, dgsT-fjg, agTeov fjfdcssa pol hleba. r/fiL-Takavrov, to pol talenta. Tgia fjju-TahavTa 1 1/2 talenta, volvov 2 i/2, TETagvov rjfuvdkavTov 3 1/2 talenta. rjiii-TE^EOTog 2	1	napol dovršen,	dopiog
(teXeco)	I	hiša brez	gospodarja,
rifii-TEArjg	2	j	osirotela	hiša,	dvtjg
(vsXog)	I	nepopoln.
rjfiL-Togog 2 (vefivco) črez pol presekan, to fjfdTojiov polovica. fjfuco^oXiaTog 3 %o piepsflog enak polovici ohola, pol ohola vreden. rjfii-co^okiov, to pol ohola (okr. 8 h). rjfii-cogiov, to in fjfii-cogov, to (cbga) pol ure NT.
fj-fiog (gl. Trjfiog) veznik korrel. k Trjfiog, TTjvizavTa, tote ep. ion. poet. 1. ko, kadar, med tem ko. 2. bržko, kadarkoli (vedno z ind., samo Od. 4, 400 cj. — vsakokrat, kadar).
rjpjiEL^oprjv in rjfiniojfov gl. dfineyco. rjfwtXaxov gl. dtin/Mzeiv. rjfivvafrov gl. apniva), fffivcn [aor. rjiivoa] ep. nagibam se, priklanjam se, prikimujem, zrušim se (o mestu), padem; nagfjaTi pobešam glavo, xdgrj nagnem glavo na stran. fjficp-ejrvoovv gl. djMpiyvoe(D. Tjficp-eofifjTovv gl. du(pioBriTEO). ffficpiEvvvv, rjfigpLEoa, fjfupiEcnai gl. d,u-CpiEVVVpU.
rjficov, ovog, 6 (tt),ui) ep. kdor strelja, streljajoč, strelec.
rjficov impf. od dfidco. rjvl veznik s cj. = sav. fjv2 1. 1 in 3 sg. impf. od sifii. 2. 1 sg-impf od fjfii.
rjvavTicbftrfv gl. evavTidoficu. fjvagov aor. od svaigco. f/v£i%6ur)v, fjvEGjpb firjv gl. dv-d/o/int ■ fjVEfioEig ep. ion. = dvefibeig. fjvia, 7), nav. pl. 5) v tat, at in ijvla, v d uzda, brzda, vajeti; pr en. vodstvo, uprava; fjviag ejce/co na-, pritegnem vajeti, yaXdco, avirjpu, Xvco popustim (vajeti), ecp’rjviav na levo. rfVLKa, dor. dviua [lit. iz ja-vi-na, gl. o c] veznik 1. kadar, ko, potem ko, tedaj ko z ind., cj. z dv, oz. opt. za histor. časom. 2. kadarkoli, bržko. rfVLonoiELov, to remenarnica. ffvio-GTgocpog, 6 (fjvia, OTgscpcd) poet. voznik, kočijaž.
fjvLo^eia, 7) (fjvioyevco) vožnja, vodstvo. 7)vi-oy£vg, scog, 6 cp. in fjvi-oyog, 6 (rjvia, eyoo) voznik, kočijaž (na bojnem vozu, levo od borilca).
rjVLOjfEvco ep. in fjvio%ECO ion. držim vajeti, brzdam, podim in nov g, vozim, vodim, vladam ^vvcogidog. fjviOffTjaig, scog, rj vodstvo, vožnja. rjvioffiuog 3 ki spada k vozniku. fjvbzanE gl. evijtTCO. fjvig, 10g (acc. sg. fjv iv, pl. fjvig] ep. enoleten, eno leto star; po drugi razlagi odfjvotp: leskeč, svetel, tolst. fjvov gl. dvco.
fjvogErj, rj (dvrjg) ep. [dat. fjvogerjcpi) možatost, junaštvo, moč, srčnost, hrabrost.
fjvorp, onog, 6, fj [Et. iz swans — (gl-rjfaog) -j- dtp] ep. svetel, bleščeč. rjv-jteg conj. = sav neg če tudi, če prav, če sploh, če že, tudi če. fjvTEov gl. dvvaco. j fjvro gl. f/fiai.
fjvcbjtEa, fjvcoyov, -ovv, rjvcolja gl. aror/O-rjvcbyXrjxa, -era, -ovv gl. evo'//.EO). f)\e gl. dyvvfii. fjoirj, 7) ep. jutro, dopoldne. fjoiog in fjoiog 3 (fjcbg) ep. ion. jutranji, vzhoden, fjoirj ffdhaooa Meotida(Azov-sko morje).
rjofiev ep. gl. Eifu. — fjog ep. = eoog. fjnag, aTog, to [Et. lat. iecur] jetra, srce.
fjnacpe gl. dmnpiozo). fjnedavdg 3 (itovg) ep. slab(oten), bolehen.
fjneigog, fj ep., dor. ajisipog [Et. iz dneo-)og, nem. Ufer] suha (kopna) zemlja, kopno, celina, notranja dežela, fjjzei-Qovde na suho, v sredo dežele; xazd „vVv fjjveigov na suhem.
Hjieipog, fj Epir, dežela v severo-zapadni Greciji.
tfneigdco napravljam (iz česa) suho zemljo; pass. vijooi postanejo suha
zemlja.
tfneigcoTijg, ov, 6, feni. tfjieipcozig, idog, fl in
^nei^cozLKog 3 (fjjtEigog) na kopnem, na celini, notranji (mesto, prebivalec) ; suhozemec.
Ij-nep, ep. fjE-nep nego, pač (kot, ka-_kor) ravno.
fl-nen adv. kjer pač, kakor pač. ravno tako kakor.
ew- u	ep- kl druSace govori,
^eponEVzfjg, kak°r, misli’ ,Zaflji-OV, 6	j vec’ slePar> golJuf-
^KeponEvco (f/mpojzevg) ep. mamim, slepim, varam, goljufam.
V^rjzfjg, ov, d [fjicdouAii krpam) krp ar, , krpač.
Knudavog, d ion. Amdavog Penejev Pritok v Tesaliji.
Vmd-Scopog 2 (dcogov) ep. milodaren, Radodaren.
tfniog 3 in 2 (fjnaofiai krpam, zdravim) 1. mil, pohleven, blag, prijazen, dobrotljiv, milosten, uvi komu, ijma °<da naklonjen sem komu, prijatelj sem komu, to nviyog fjmcdtegov ye-fovev vročina je ponehala, jrgog to V^icotegov xafHotijfu ublažim, potolažim. 2. nežen, olajšujoč, hladilen fv/.Aa, (pdgpiaza. — adv. fjjiicog prijazno, tiho.
Vniazco gl. ejziota/AGU.
V-nov pač gotovo, pač zares, v istini. ij-nov 1. ali pač, ali morda; za comp. negoli (morda).	[klicar.
riža, 6 ep. = fjnvvrjg ki glasno kliče, ^ni/co, dor. aaivco 1. glasno kličem, (po)kličem, pozovem koga uva, govorim komu kaj tivi. 2. glasim se, donim, bučim, šumim dvepiog.
VS> VQ°? gl- sno.
r/pa ep. ljubav, usluga, fjga (ero) <psgco storim komu uslugo, ustrežem, ugodim komu.
"Hpa, fj, ion. 'Hprj Kronova in Bejina hči, sestra in žena Zevsova; cHpaZov njeno svetišče na Samu.
'HpaZa, fj mesto v zapadni Arkadiji; preb. ‘HpaueZg, ol.
'HpdnlEia, i) 1. mesto v Tesaliji ob Malijskem zalivu. 2. fj Hovtunrj mesto v Bitiniji; preb. 'Hpanlecbtrjg, o. 'Hgaxlecdzig, idog, fj okolica Herakleje, pokrajina v Bitiniji.
'HganlEtSrjg, ov, d 1. II6vvr/.og H. iz Herakleje v Pontu, Platonov učenec. 2. sploh lastno ime.
Hpaxlrjg, f.eovg, 6 [z/.et, zžea (z/./)), Hodx?.eig, ep. -zžpoc, -zž/)t, -nitja, ion. -•/.Išrjg, z/.eog, -zAet, poet. -zAeet, voc. 'ffgdzAeeg] Zevsov in Allcmenin sin, rojen v Tebah. — ‘Hpdx/leiai (ion. cHodzAeat) otfjlai Heraklejevi stebri (Gibraltar). — to cHpdxXeiov Hera-klejevo svetišče. — ’HpaxlEi8rjg, 6 Heraklejev potomec; adi. cHpdxlsiog 3, ion. -rjzog 3, ep. -fjEiog 3. fipdjis^a, rjpao gl. dovvuai. rjpape gl. dgagiozco. fipaodjirjv, fjpda&ijv gl. sgdco. rjpa.ro gl. dgvvjiai. fjparo gl. agdo/nai.
rjpEfia adv. tiho, lahko, mirno, počasi, polagoma.
fjpepaZog 3 [comp. fjge/J.BOTEgog, adv.
-aregcog] tih, miren. rjpEfiico (fjpefia) mirno stojim, mirujem, trdno stojim, ostanem (neizpre-menjen) Aoyog.
rjpepia, fj (dušni) mir, tihota, tišina. rjpsfiog 2 (fjgs/.ia) miren, tih. fjpEvv ep. impf. od aigeco. fjpfjpEL plpf. od apagioKCO. rjgfjgeioto plpf. pass. od sgeidoo. rjpi [Et. iz d(j)eg, gl. dgiOtov[ adv. ep.
zarana, zgodaj,.zjutraj. fjgi-yevEia, fj (fjgi-yevf)g) ep. zgodaj rojena, jutranja, pridevek Zore; subst. Zora.
’Hpidavdg, d bajna reka, ki izvira v ripajskih gorah in se izliva v Okean, pozneje Pad. fj pinov a or. od egeinco.
■ggivog 3 = sagivog. ggiov, to [Et. iz .-ggiov, kor. wer, varovati] hrib, grob, gomila. rj guiov a or. od egeljtco.
'Hgo-bozog, 6 grški zgodovinar iz Halikarnasa v Kari ji, rojen okr. 480 pr. Kr., umrl v začetku pelop. vojske. fjgogrjv gl. sigco. rjgog gl. sag.
rjgoaa, fjgogrjv a or. od agoco.
gaa aor. od dgagioxa>. rjgvys gl. sgevyogai. ygvxaxov gl. sgvxco. fjgčo 2 sg. impf. od agdogai. ggcoinog 3 in ggigog 3 (ggcog) herojski, junaški, epski.
tjgibov, To, ion. rjgcoiov (sc. isgov) svetišče kakega heroja, rjgcog, coog, 6 1. heroj, junak. 2. polbog, zaščitnik. 3. rjgcosg duše umrlih. f\oa aor. od adco.
•fiaav 1. od sigi. 2. poet. = jjdsoav gl. olda.
rjoazo gl. rjbogai. fjogsv poet. = rjdsigsv gl. olda. ‘HoloSog, 6 pesnik iz Askre v Bojo-tiji (okr. 750 pr. Kr.). f/ooa, fjaoaogai itd. gl. fjTTa itd. 'govyd'C,co (govyog) [fut. yovydoco, aor. ?jovyaoa] 1. intr. mirujem, počivam, to odjfftaTov v soboto NT, sem miren, molčim, to yovyd^ovTrjg vvxvog nočna tišina; a or. umiril sem se, umolknil sem NT. 2. trans, umirim, pomirim. yovyaiog 3, dor. dovyaiog [comp. yov-/aiTsgog], yav%iog 2 in rjavyog [comp. yovyd)Tsgog] [Et. yovyog iz se-tu-g’ho-s (idevr. tu gršk. ov), kor. se(i), lat. sino, serus] 1. a) miren, tih, molčeč, šy’ ijovyog molči, sv fjov/jo mirno; b) počasen, oprezen; c) miroljuben, krotek, pohleven, zmeren. 2. a) brezskrben, hladnokrven, nemoten, brez nevarnosti; b) zavraten; subst. potuhnjenec.
VavXfi *n ~XV> yavyoog adv. mirno ys-ž.dco, tiho, neopaženo, počasi gsTsg-ysrai, malo, o priliki. rjovita, y, ion. -Lg (rjavkog) 1. a) mir, Tivog pred kom, tišina, samota, samoten kraj, molk, Tfjg r/ovyiaq [liovog mirno, pohlevno življenje. 2. hladnokrvnost, ravnodušnost, dušni mir,
zadovoljnost. 3, pokoj, počitek, nedelavnost, brezbrižnost, yovyiav dyoo, syco mirujem, dam mir, ničesar ne delam, živim v miru, mirno gledam kaj, sv r/ovyJg eyco ti zamolčim kaj, sgavTov molčim; gsvd yovylag mirno, xafy yavyiav v miru, nemoteno. 7]avyiog 2 gl. yavyalog. yzs zares, gotovo. fjzs, jjzyv impf. od sum. f)X£ c j. ali impf. od sigi. t\te ep. 1. ali tudi. 2. r}Te . . . rjTs bodisi da . . . ali. 3. jeli, ako. rjzoi 1. ep. = rj toi zares, gotovo, seveda, vendar pa, ipak, aXV fjTOi pa vendar, seveda, gotovo, gzoi gev ker zares, vkljub temu. 2. ■ rj toi ali pa (vendar), rjToi. .. rj ali gotovo — ali-f/zog, ogog, to (gl. grgov) ep. poet. srce, duša, življenje, duh, pogum, ydXxsov pljuča. rjzgiov, to tkanina. rjzgov, to [Et. nem. Ader (stvn. adara pl, drob), gršk. še rjTog\ trebuh. rjzza, r), ion.rjooa poraz, ponižanje. fjzzaogai in f/oodogai, ion. eaaoogcu pass. (rjTTOv) [fut. ijVTtjoogai, f]TTrj&fj-oogai, aor. yTTyfh]v, pf. yvTygai, ion. aor. šoodrflrjv,pf.soocogai] sem slabejši, zaostajam za kom, prekosi me kdo, podležem, sem premagan, Tivog, vito, Jigog Tivog, vivi NT od koga, jiol.sgco, gayy v boju, sv vol g br/.aovgoioig izgubim pravdo, T-gv yvcbgyv izgubim pogum, Tip fivgp), Tfj yvcbgy sem pobit (v srcu); s pt. svsgysTd>v, sv Jioi-ovvTeg Tivog zaostajam za kom v izkazovanju dobrot; vdam se tov dr/.aiov, x ovtoi yvvaix.bg ovdagtiS googvsa ženski se ne smemo vdati, ne smemo pustiti, da bi gospodovala nad nami ženska, vjrsg Tivd ti sem na izgubi, sem v čem manjši od drugega NT.
rjzzgga, arog, to poraz, škoda, izguba NT.
rjzzcov ali rjaacov, ion. eoocov (fjxa) [comp. brez pozit., superl. rjxiozog\ slabši, nižji, manjši Tivog, rjtTcov sigi Tivog slabši sem od koga, zaostajam za kom; rjtTcov yiyvogai podležem; 6 rjvTiov premagan (ec), podložnik, Tivog preslab za kaj, oivov rjtTcov
vinu vdan, rjdovčov strastem podložen, %Qi)iudvcovpodkupljiv, uprjg časti-lakomen, ovdevog ijaacov aocpiaujg ki za nobenim ne zaostaja, otidevog ijaacov dj.u yva>vcu rti dšovva spoznam ravno tako dobro kakor vsakdo drugi to, kar je potrebno, tov rjvvoo koyov XQeivvco noičb napravim slabši razlog za močnejši, pokažem slabo stvar kot dobro. — adv. ijzzov manj, ovdsv fjvvov nič manj, ravno toliko; sup. Jjniaza (gl. to besedo).
Vv-y£veiog 2 ep. = ev-y£veiog bradat, ^grivat, košatogriv.
V v-y evi) g 2 ep. = sv-ysvrj g.
Vo-devšpog 2 = eil-derdgog.
Vt-tjcovog 2 ep. ev-^covog.
Vd-Kopog 2 ep. ~ sv-y.opog (lepolas). Vog, rjv ep. evg.
Tote členica ep. [Et. iz rj-Ee-vTe, E-fe Si- 77] 1. kakor (bi) cog ove. 2. za , 00mp. - 77 nego, kakor, mimo. K<pouozičeg, ecov, ol prebivalci mesta ncpaiavLa na Lemnu.
R<paiaxog, 6 ep. poet. 1. Zevsov in Herin sin, bog ognja. 2.poet. ogenj. — ’H(pauoTEiov (iegov) Hefajstovo t svetišče.
R<pcuoz6-z£VKzog 2 (reij/ro) od Hefaj-sta narejen.
ijcpi ep. = rj (dat. fem. sg. od og - suus) rjcpi fUrj<pi s svojo močjo. ijipLei gl. acp-Lrjp 1. r)%a gl. ayco.
r\%E03 [impf. iter. rjysoxe] (ry/rj) 1. intr. donim, zvenim, šumim, bučim NT, razlegam se. 2. trans, storim, da se razlega, zapojem, opevam, y.coy.vt6v zaplačem; pass. xvvnog zj/emu krik se razlega.
VXV> V> dor- dXd> NT VX0S> o in org, to [Et. kor. wagh] 1. šum, hrup, zvok, žvenk, glas, krik. 2. govorica, glas. rj^r/sig 3 (ijzr)) ep. odmevajoč, bučen, šumeč frdkaoaa, bobneč, visok dcb-pava.
rjy l a dv. ep. — rj kjer.
Ixog gi. vxv-
rjxcb, ov g, ry, dor. a%cb (ijzrj) [gen. -oogT on g, a ec. rjX.co\ 1. zvok, glas, odmev, krik. 2. ion. govorica’ glas (o kakem nenavadnem dogodku). rjčb-frsv a dv. (rjoig) ep. od jutra, ob zori, jutri zjutraj, zarana. rjar-fri a dv. (rjcbc) ep. zjutraj, rjčbfri n 06 zgodaj v jutro, s prvim svitom, ob prvi zori.
f/cbv drog, 77 gl. rjicbv. rj&og 3 gl. ečpog. rjcog gl. ecog.
0.
fr (frijTa) osma črka grškega alfabeta; kot številka fr' — 9, ,fr = 9000. fradaaco (vLfrrjpi) ep. sedim.
6 [Et. iz frrao-jo-g, idevr. dhwr-j°-s, gl. frvga] ep. tečaj, stožer (pri
vratih).
ftarceco poet., ion. frconeco (frdv.og) sedim na čem (sv) Tuvi.
^drrrjpa, avog, to poet. in franrjcng, e<tig, fj poet. seja, sedenje, sedež.
6 (frdooco), ion. frčonog, ep. fro-axog 1, stol, sedež. 2. seja, skupščina, zbor, frčozovde v skupščino, k seji. OaAdpcu, ai trdnjava v Elidi. ®aXdpevpa, to frakapog. o'°-Xdprj, r) ep. (gl. frdi.apog) ležišče, bivališče, skrivališče.
'd'aXapr)-jc6Xog 2 1. (nskco) ep. kdor oskrbuje spalnice; subst. ij sobarica,
d evnuh, skopljenec. 2. (nskopai) kdor prebiva v spalnici, ženin. fraka p La, 77, ion. -Lrj luknja v boku ladje, skozi katero je vtikal veslač (frakdpiog) veslo.
frakapiog, 6 ali frakapiog (frakapog) veslar na naj nižji veslarski klopi triere.
frakapog, 6 (gl. frokog) 1. ležišče, skrivališče, spalnica, soba, stanovanje; pren. 6 nayyoLvr]g ( Had) spalnica za nevesto; :Apcpupivnjg frakapog (Sredozemsko) morje. 2. ženska soba. 3. majhna soba, zakladnica, shramba za orožje; frakapovde v sobo. frdkaoaa, 77, at. -zza 1. morje, xai zoret yrjv y.ai zoro frakaaaav na suhem in na morju, rti zorti frakaaaav pomorska vojna; rj evvog (77 nap’ r/piv,
ijde rj) tidXaooa Sredozemsko morje,
j)	eico tialaooa Okean. 2. takozvano erehtejsko morje v Erehtejevem svetišču v Atenah, studenec s slano vodo.
tiaXaaaaTog 3 = tiaAaooiog. tiaiaaasvco sem, bivam na morju. tiaXdaaiog 3 in 2, poet. tiaAaoaatog 3 ki se tiče morja, na, ob morju, (po)-morski; egya opravki na morju, bro-darstvo, ribarstvo; tiaXaooiov kzginTio viva vržem koga v morje. 2. avfjg ki se bavi z mornarstvom, mornar, pomorščak.
tiakaaaozgazsco, at. tiaAazzozgazsco
(tiaXaooo-y.gaTr/g) obvladam morje, gospodujem nad morjem, imam gospodarstvo na morju. tiaXaoao-xgdzcog, ogog, 6 in tiaXazzo-zgdzcog gospodar (vladar) morja. i^dAea, e(ov, xd (tid/./.oj, tia/.sgog) ep.
užitek, sladkosti, slaščica (II. 22. 504). tia^itico (tiaXXa)) ep. cvetem, zelenim, klijem, poln sem česa, ai.oupfj tia-ZetiovTsg tolst, fj iti boi tiatetiovvsg mladeniči v cvetu mladosti.
©d/leta, rj 1. Nereida. 2. muza vesele igre.
1fiaAsgog 3 ep. poet., z ep. fem. tidkeLa (tialZco) 1. cvetoč, zeleneč, mlad, svež, močen, krepek, čil di&oi, yapog ženitev v cvetu mladosti, daig obilen, sijajen, prjgo') krepka, močna bedra; Zait)] bujna griva. 2. kipeč, čazgv obilen, mnog, cpcovr) močen, yoog glasen, silen.
-dalta, tj, ion. -irj, f) (tid/J.of) cvet; pren. cvetoče razmere, velika sreča, radost, obilnost, vesela pojedina (slavnost).
ifraAAdg, 6 (tid/J.O)), ep. poet. -dalog, ovg, vo 1. cvetoča, zelena vejica, mladika, s/Mirjg oljčna mladika, listje, brst. 2. otrok, potomec, zarojenec, sin.
tidllco [pf. v stil)/.a, pt. Tstiij/.dig, fem. ep. vsda/.via, plpf. vedfj/.et] 1. a) cvetem, sem v cvetu, zelenim, klijem, blestim se, sem poln, imam obilo česa tm; b) rastem, naraščam vooog, nrjpava. 2. sem močen, krepek, srečen, uživam ugled, sem v naj lepših letih; pt. pf. bujen, krepek, slaven,
poln česa, obilen; p sva pvf/prjg tidXX(0 živim (sem) v spominu. tidlog, ovg, vo = tia/.?.og. tiaAnrjpi poet. — tid/.ito). tiaXmdco ep. = tia/.nco sem topel, vroč-tidX.no g, ovg, vo 1. sopara, gorkota, vročina, tisov solnčna pripeka. 2. skeleča, huda bolečina vo^evpavcov. tidXnco [aor. stiaMpa, pf. vstiahrtVat] 1. trans, a) (o)grejem, razgrejem, razpalim, razvnamem ; b) poživljam, okrepčujem, (o)lajšam, NT gojim; c) pass. postanem topel, razgrejem se, vnamem se, gorim vtič’dvrjzeoTCp jtvgi, sušim se gazij. 2. intr. gorim, pripekam y.avpa, (raz)vnamem se avrjg onaopog.
tiakncogfj, rj ep. razgretje, gorkota; pren. okrepčalo, poživek, uteha, tolažba, nada.
tiaXvoia, cov, va (tia/J.O)) (sc. lega) žrtev ob žetvi, daritev prvin od poljskih pridelkov. tiapa adv. (tiapeeg) 1. često, večkrat, neprestano, opetovano. 2. kupoma, drug za drugim.
tiap^sco 1. prestrašim; pass. prestrašim se, dia Twog vsled česa, sni tivi zavzamem se NT. 2. čudim se, strmim, osupnem, občudujem avd, '/.ata tivpov, TLVa.
tiapflog, ovg, to osuplost, strmenje, čudenje, groza, vivog zaradi česa, tiapftog pe e/ei groza me obhaja, strmim; strah (Plut. Per. 6.). tiapsiog 3 ep. in pl. ep. tiapšsg, ol, [dat. tiapeoi, acc. tiapeag] čest, pogosten, gost, mnogoštevilen. tiapi^co (tiapa) 1. pogosto prihajam kam eni Tiva, obiskujem. 2. pogosto sem kje; zopi^opevog tiapi&v pogosto je bil postrežen; pivvgevai tiapifovoci pogosto tožno žgoli. tiapiva a dv. često, pogosto. tiapvog, 6 [Et. od tiapvg gost, gl. tiapa] grm, grmovje.
Oapvgig, idog in tog, 6 ali Oapvgdg, ov trakijski pevec.
tiavaoipog 2, poet.tiavaziz.6g 3 (tiaveiv) 1. smrten, smrtonosen, zastrupljen jvejtlog, dizij (zgioig) smrtna kazen, obsodba, zaglavna pravea, pravda za življenje in smrt. 2. blizu smrti,
umirajoč. 3. umrl, mrtev, kavaoipiog ftaiva grem (odidem) v smrt. kavazdco hočem, želim umreti. kavazy-cpogog 2 {(pega) 1. smrtonosen, smrten NT. 2. poguben f.iszaflolai. kavazmog 3, kavazoeig 3 = kavdoifiog (smrtonosen).
kavazog, 6 [Et. iz kravatog, kor. dliwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; kanatov xatayr/vaoxa tivog obsodim koga na smrt, vndya tiva kanatov zatožim koga na smrt, ngivopiai kanatov dixy zatožen sem na življenje in smrt, eni kavatcg v znak smrtne obsodbe, tyv eni kavaza pot v smrt, *avedrjoav avtov g tyv eni fiat at (p (sc. odov) vklenili so jih za (pot v) smrt; kavatovde v (na) smrt. 2.pers. bog smrti, brat Spanja. kavazo-cpogog 2 = kavazgcpogog. kava zoco {dav at o g) 1. (u)morim NT, usmrtim, obsodim na smrt, kaznujem s smrtjo. 2. zatrem, storim, da kaj prestane; pass. odmrjem čemu oagy.i, osvobodim se česa vopup NT. ftav&zcocug, e ca g, r) (kavazoa) usmrtitev, izvršitev smrtne obsodbe. kao/zat1 (gl. kedotiai) [aor. skyoduyv, °pt. 3 pl.kyoaiazo[ ep. občudujem, čudim se, gledam.
kdopai? def. med. [Et. kor. dhei, lat. fe-mina, fl-lius, slov. de-te; dojiti; inf. krjokai, aor. ih) a at o] ep. sesam, molzem, yvvalxa ih)oato /.ta^ov ženske prsi so ga dojile. kanzco [fut. kdtpa, aor. skalpa, pf.pass. Tkko.ujtai, inf. tekacpkai, fut. 3 p. te-kdtpopcai, aor. pass. ezdcpyv, fut. pass. Ta(priooluai, ion. 3 pl. pf. p. tetdcpatai (^skdcpatai), aor. pass. eka<pkyv] zagrebem, pokopljem.
^aQyyXicbv, covog, d enajsti atiški mesec (maj — junij). kuggakeog in sl. gl. Oaooa/.sog itd. kagoaAeog, at. kaggaAeog 3 {ifdgoog) l' a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; kagoaleategov eotai(podjetje) bo bolj drzno; to kagoa/.eag e^eiv pogum, hrabra razpoloženost, kagoa-š-kag sto) n odg karatov pogumno grem
smrti nasproti ( zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen ; kagoakeov koti noc-elv mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. to kaggaheov a) drznost, smelost ; b) varnost, kv ta kagoalegp situ sem v varnosti. kagaeco, kaggeco (kdgaog) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; a or. ohrabril, osrčil sem se; kagoijoag brez strahu; kaooea ndvta ne bojim se ničesar; kdggei zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. kaggea tag fza/ag imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, tivd ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj z iv L 4 .negi tivog: ov kana d) negi Aiavtog v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ort uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. kag-gav pogumen, drzen. kagorjaig, ecog, y (trdno) zaupanje. kdgoog, ovg, to, at. kdggog [Et. kor. dhers, slov. drzen] 1. a) pogum, srčnost, neustrašenost, zaupanje, srce; kdggog eya ne bojim se, zaupam; kdggog hiufldvo) ohrabrim se, osrčim se, ojunačim se ( kdggog Xapi-fldvei živa, eyyiyvetai tivi, epinintei), kdggog epinoiea, nagega delam komu srce, vdahnem mu pogum; b) (pre)-drznost, smelost. 2. izpodbuda, bodrilo.
kagovvog 2 ep. = kagga?.eog osrčen, zaupajoč, poln zaupanja rt vi. kagovva, at. kaggkvco [fut. kagovvd), impf. iter. ep. k agovveay.s] 1, trans. ep. hrabrim, bodrim, osrčujem, delam srce, vzpodbujam. 2. intr. poet. ojunačim se, ne bojim se, sem brez skrbi, sem miren.
Qdoog, y otok v Ajgajskem morju; preb. Oaoiog, 6. kdoom gl. kaaooa. kaooav, kdaoov, at. kazzcov gl. ta/vg. kazegov to etegov eno izmed dveh, drugo (izmed obeh). kavpia, ato g, to, ion. keiifia (kea) 1. čudež, čudo, čudovita stvar, čudovito delo, umetnina, čudo lep pogled,
tdavpa ideotdai — čudovit pogled (mi-rabile visu), tdavpa utoiovpai rti'o c (jrept rti'o c) čudim se čemu. 2. začudenje, strmenje, občudovanje; iv ■Dav pavi siju, yiyvopai, i/ofial v tv o g čudim se čemu, tdavpa imeg^ezai tiva strah obide (izpreleti) koga, tdavpa e%a), tdavpa š/si pe čudim se, tdavpa tivi y iv etat nekdo se mora čuditi.
{davpa£co [fut. tdavpaoopai, a or. itdav-paoa, pt. tetdavpajca, -aapai, p as s. a or. itdavpaotdrjv, tut. Da v p a a ih) a o um, ep. fut. tdavpaooopai, iter. impf. {dav-pd^eoxov, NT fut. in a or. p as s. v med. pomenu], ion. tdajpa^co 1. a) strmim, čudim se; občudujem, zelo cenim, spoštujem, rtvd, ti koga (kaj); rti'd rivog koga zaradi česa, rti'd šjci nvi, čia rt; občudujem kaj na kom ti tivog, tudi z el, ort, d>g, o jz oj g; v p as s. s pt. tdavpaoopai jv o id) v rt = čudijo se mi, da delam, pr) jcagdjv Davpa^etai čudim se, da ga še ni tukaj; b) vprašam začuden, strmeč občudujem, ne morem doumeti. 2. želim (hočem) izvedeti, radoveden sem ocrrtg satai.
tdavpaivco = tdavpdOco [fut. ep. tdav-paveco].
Oavpaxirj, f) mesto na Magneziji v Tesaliji.
tdavpaaiog 3, ion. tdcopaoiog (tdavpaOco) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden c5 tdavpaoie dvidgojze (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit. — tdavpaaiov ooov )mirum quantum) (za) čudo veliko.
Davpaazoopai pass. občudujejo me (kot nekak čudež).
tdavpaozog 3, poet. tdavpazog, ion. tdcov-paazog (tdavpdOio) 1. občudovan, čudovit, čuden, nenavaden, tdavpaotov jvoioo čudno ravnam, tdavpaotog yi-yvopai vzbujam pozornost. 2. občudovanja vreden, spoštovan.
tdavpazo-noiog 2 (notico) čudodelen; subst. o čudodelnik, čarovnik, glumač.
tdavpazog 3 gl. tdavpaotog.
Oarpanog, f) mesto ob Evfratu; preb. ol Oaipatitjvoi.
Oaipog, r) mesto na Siciliji.
tdea, ion. tder), r) [Et. iz tddfd, kor. dhau] 1. gledanje, ogledovanje, razgledo-
vanje, opazovanje, pogled, prizor, eid tdeav tivog fjXtdov prišel sem, da vidim koga; tdeag ci^iog vreden, da se pogleda, znamenit; Dea yiyvetai prizor se nudi. 2. sedež v gledališču; pl. tdeai gledališčne igre, predstave. {dsa, f), ep. tdsaiva [dat. pl. ep. tdsfig, idefjoi] božica, boginja; peydXa tdea Demetra in Perzefona; at oepvai Eri-nije; adi. božanski prjtr/g. ideapa, atog, to (tdedopai) pogled, prizor, igrokaz, znamenitost.
Osdvcb, ovg, r\ Antenorova žena, Ate-nina svečenica v Troji. idsaopai d. m. ({ded) [fut. {dedoopcu, a or. itdeaaaprjv, pass. itdedtdrjv, pt. tetdeapai, a di. verb. tdeateog, -sov; ion. tdrjeopai, praes. opt. 2 sg. tdrjoio, pl. idrjevpevog, impf. S sg. etdrjelto, 3 pl. (e)tdf)evvto, a or. {dr)i)odpr]v, opt. 3 sg. tdrjrioaito, 3 pl. iJtjoaiato] 1. gledam, vidim, ogledujem, opazujem, zagledam, zapazim, občudujem, čudim se; JtoXiv, otod-tevpa pregledujem; nbXepov ogledam si vojno, udeležim se vojne; oitdecb-pevoi gledalci, {drjevpevog sipi JiXf)gr)i nagledal sem se. 2. premišljam, uvidim, spoznam to aXr)tdeg.
{dsavrjg, 6, ion. {deijzrjg, ep. {drjrjzrjg, rjgog, 6 (tdedopai) gledalec, opazovalec, poslušalec, priča.
tdedzog 3 (tdedopai) poet. ki se sme videti, viden.
■Deazgi^co (iz) p o st a vi jam na ogled (v zasmehovanje) NT. ideazginog 3 teatraličen, gledališki, veličasten, sijajen.
tdeazgov, to, ion. {dirjzgov (tdedopai) 1. gledališče, pozorišče NT. 2. gledalci, občinstvo. 3. NT = tdeapa prizor, pogled, tdeatgov yiyvopai tivi zgleduje se kdo nad menoj NT. tdieiov in sl. gl. {delov, ideeioco gl. tdeiooj. tder) ion. = tdea.
tds-r)Xazog 2 (tdeog, eXavvco) poet. ion. od boga poslan, naklonjen, zapovedan; božji, božanski ngaypa, pdvtevpa, cptdogi).
{derjzrjg, 6 gl. {deazrjg. idirjzgov gl. tdeatgov.
{deid^oo (tdeiog) 1. prerokujem, pass. fdeidCetai ti im tivi izreče se kaj s
(proroškim) ozirom na kak poznejši dogodek. 2. obožavam, prištevam, Uvrščam med bogove.
^Eiaafiog, 6 prerokovanje, vraža, praznoverje.
&eiA.6-jzedov, to ep. prisoje (prisojno mesto v vinogradu, prikladno za sušenje grozdja), sušišče.
fteivco [Et. iz divjaj, g"’hen-jo, kor. gwhen, lat. defendo (iz g"'hen-d(h)o; slov. ženem; žeti, žanjem, želo; gršk. <pdvoq iz gwhono-s. — Obl. ep. a or. Edeiva] tepem, bijem, udarim, treščim ua tla ngog ovdei, zadenem, ranim, ubijem, umorim.
^Etofisv gl. tid-rpu.
^eTov, to, ep. deeiov in drjeov žveplo NT.
^Eiog, 6 [Et. iz dr] to g, kor. dhe, slov. ded; deta iz drjia] stric, ujec.
^Eiog 3 [comp. deiotegog] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) yerog, 6{upr'], vooog, fiavia, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet dyd>v, Z.ogog. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. — subst. to d'£iov božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; ta dela božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. — adv. dsicog božje, po božji previdnosti (odredbi).
'8'Eiovrjg, rjtog, tj božanstvo, božje veličanstvo NT.
dsLoco in med., ep. deeioaj (delov) žveplam, očiščujem z žveplom.
&eCco ep. 1. = deaj tečem, tekam. 2.=
Srl(’b daj gl. tidrj/u.
velcbSrjg 2 (elčog) ■ žveplen, žveplenat NT.
^EZyco [Et. iz g’hwelg. — Obl. a or. pass. •3 pl. ep. edeZ/dev, iter. impf. deZyeoze] 1. očaram, začaram t iv d tivi, oslabim irevog, uspavam 6{i{iata, zmešam, Potemnim dooe, izpremenim (o Kirki). 2- a) omamim, preslepim, premotim, zapeljem, omrežim egip tiva, vdov, Vv{iov, Z6yoioi; pridobim, navdušim Za kaj, zvabim aiypidaai tdde, uvd tivi.
"^eZ cfidg 2 (deZco) rado vol j en, sam od sebe.
dčZrjfia, ato g, to, iIsZrjcug, ecog, f{ (dlZoj) volja, želja, zapoved. d'£Zxvrjgiog 2 (deZyco) poet. čaroben, mamljiv ?,oyoi; subst. to d'EZxvr)giov 1. čar, čarovno sredstvomamilo, bajilo. 2. radost, poživilo, veselje, zabavna pesem, delov za bogove; vengoig spravni (pitni) dar za mrtve. 3. pomirjevalno sredstvo dyaZ[ia delov deZxtr]giov.
dsZmgov, to poet. = deZzvljOiov. dsZ^t-voog 2 in d'EZ£i-ipga)v 2 (<pgr]v) ki srce očara, čaroben, mamljiv, ma-dsZco = ide).oj.	[ milen egojteg.
d‘š{i£dZa, ta (tidrjpu) 1. podstava, temelj, osnova. 2. globina, sredina; ocpdaZpiolo očesna jamica, oto{idyoio grlo, žrelo.
d'E{ieZiog, b in dspsZiov, ep.depiEiZiov,
to [Et. iz ttdr]{u (iz novogršk. slov,-hrv. temelj)] 1. temelj, depieiZiov ti-drj/M položim temelj, Zidog ogelni, temeljni kamen, temeljni nauki (Kristusovi), tov deov trdna tla božja NT.» depeZioco zidam, napravim temelj, postavljam (na skalo), ustanavljam, utrjujem NT. depiEv(ai) gl. tidrjfu. d'E(iLg, totog, j) [Et. kor. dhe, gl. tidr]{u, lat. fetialis. — Obl. acc. depuota, detuv; pl. ep. depuoteg, depuotag) 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; depug sati prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, f/ de-{ug (koti) kakor je prav, ov ydg de-pug avtih ni njegova navada, ou depug yiyvetai ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. cpaol depug elvai; b) sodišče Iva ocp ’ ayogr'i te depug te ijrjv, Aiog zakoni Zevsa, ki jih javlja po prerokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave ol te depuotag eigvatar, b) sodba, razsodba, v.givoj ozoZidg depuotag sodim krivično ali pristranski ; c) pristojbine teZeto.
Ospug, itog, idog, e/ [ep. totog, ion. tog, acc. Oepuv, v o c. Qepu] Temida, Kronova in Gajina hči, boginja pravice. depuoTEvco (depuotog) 1. a) ep. sodim, sem sodnik tivi, vladam tivog: b) poet. ogyia slavim, obhajam na zakonit način. 2. prerokujem.
Oepioto-nArjg, ion. -nlhjg, d [gon. sovg, ion. -sog, dat. -el, acc. -eaj Neoklov sin, slaven atenski vojskovodja in državnik.
'd'£[uoro-jz6Aog, 6 ki izvršuje pravico, sodnik, kralj.
tiept(o)x6g 3 (tiepig) zakonit, postaven, pravičen, dopuščen. tiepoco (titirjpC) ep. ženem silim, ziptci vr/a tiepcooe /egoov 'rvJotiai je gnal, pripeljal ladjo na suho.
-ti sv priponka 1. izraža (na vprašanje odkod ?) premikanje od kakega kraja stran: ovgavotiev z neba, ohiotiev z doma, tieotiev, avtorjev od zgoraj, 'eztootiev vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ey. in d jr d: s| ovgavotiev, d jz d Tgoirjtiev. 2. v špetiev, oetiev, kijev — epov itd. tievag, agog, ro ep. dlan. tiso gl. vid))/m.
tieo^M^sia, f/ {deo-B/jijit):) (od bogov poslana) zmešanost, zaslepljenost.
• ij£o-(M.a/3rjg 2 (ji/.dret oj) ion. od boga z zaslepljenostjo udarjen, zmešan, blazen.
rj£o-ysvvrjg 2 (yevvaco) poet. od boga, božjega rodu.
0£oyvig, ion. Oevyvi,g, idog, d pesnik elegij iz Megare.
ijeoyovla, fj, ion. -Crj rod(ovnik) bogov (tako se tudi imenuje Heziodova pesnitev).
tiso-didantog 2 od Boga podučen NT. tieo-Sprjtog 2, dor. - dpdzog (depco)
1.	ep. od bogov sezidan, zgrajen jcvg-yoi. 2. poet. bogovom sezidan Atifjvaz.
Oso-Scogog, d 1. Teleklov sin, umetnik z otoka Sama (okr. 600 pr. Kr.)
2.	matematik iz Kirene.
tieo-ELdfjg 2	\
ep. poet.	j	bogovom	enak,	bogo-
ijso-eine^og 2 j	podoben,	božanski.
ep. (eov/.a)	)
tieo-tiev adv.poet. ep. od boga, po božji odredbi.
tieortkvtEtn poet. kličem bogove na pomoč, ponižno prosim, pohlevno zaprosim, rama tako. tieo-Ktitog 2 (y.ngo>) od boga ustanovljen.
tieoXoyia, fj govor, nauk o bogu (ali božjih stvareh).
tieo-A.oyog, d (f,eyco) o bogu (božjih stvareh) govoreč, bogoslovec. tiso-pavttg, ecog, d od boga navdihnjen vedež ali prerok.
'd’£opaxeco (tieo-pd%oq) nasprotujem bogovom, borim se proti bogovom-1jsopa^ia, rj boj med bogovi. ijeo-pd^og 2 (pa%opai) ki se ustavlja (bori proti) Bogu NT. tiEo-plofjg (pioeco) od bogov sovražen, bogovom zoprn, nesrečen. tieo-nvEvazog 2 (nveco) od Boga navdihnjen NT.
tieo-jiopjtog 2 (jzepjzto) od boga poslan.
tieojigojieco (tieo-ngojzog) ep. prerokujem.
tisongonla, fj, ion. -trj
tisojigojziov, to
ep.božja volja, božji ukaz, prorokba, prerokovanje, s% tieongojziov vsled prerokovanja. tieo-ngonog, 2 [Et. iz tieo-Jigov.OC (iz-prok’-wo-s), kor. perek’, lat. procus, prex, prečiš, slov. prositi, nem. fragen] 1. adi. prorošlci. 2. suhst. a) prorok, vedež, tolmač božje volje; b) ion. od države poslan poizvedovalec pri preročišču.
rfeog, 6, fj [Et. iz kor. fes-, lat. feriae, festus ali pa iz dhweso-s, slov. deh-niti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). — Obl. voc. NT tise, gen-dat. pl. ep. tieotpzv] 1, bog, božanstvo, boginja, fj vegtega Perzefona; avv tietb (ti sol g) z božjo pomočjo, hvala Bogu, td ttbv tiečbv božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; ta Jtgog tietov božja volja, td jzaod tiečbv prorokbe, prerokovanje, td ttbv tiečbv xa?.čbS 6/st dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; td ngog tov g tisov g = td tedv tiečbv kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. tiecbtegog — tieiotegog (tivgea samo za bogove, ne za ljudi). tieoo-Sozog 2 (didcopi) od boga podeljen.
ti£oo£fieia, fj (tieo-oeftf)g) bogaboječnost,
pobožnost, bogoslužje. tieo-oeflfjg 2 (oeftopai) pobožen, bogaboječ.
^Eo-aimcog, ogog, 6 (aefio/Mu) poet. Častilec bogov.
^eo-arvpijg 2 (oxvyeco) Boga sovražeč, zaničevalec Boga NT. ftsonjg, »/rog, ?/ božanstvo, Bog NT. fteoTpocpLog 3 (vgecpco) bogove hraneč, {teo-vgcnpia hrana bogov. fteovdr/g 2 [Et. iz 'Oeobregg, kor. ČFei, gl. deog] ep. bogaboječ, pobožen. $£ocp&via, rd (sc. tega; 'iho-tpavgg, <pai-r o/tat) io72. pomladanska svečanost v Delfih (na čast Apolonu, ki se je zopet prikazal).
^eo-cpi.lrjg 2 ((pueco) bogu drag, od boga ljubljen, zelo srečen. fteocpiv gl. #eog.
ftegajtaiva, {tcganaLV Lq, id o g in {tega-rcfg, (dog, 7/ ({fegajzcov) služkinja, služabnica, dekla.
begajte ta, 7/, ion. -77477 in i^eg dnsvpa, Grog, ro (t^epajredco) 1. služba, postrežba, postrežljivost (Tuk. 3, 11), uslužnost, češčenje {tetiv, spoštovanje ttQoy6vcov; skrb za kaj, oskrbovanje, zdravljenje -/.apivovtoov; negovanje (telesa), lepotičenje, lišpanje, day ftegajceia {teganevco, šv no?dfj dega-neig, s/co rtva zelo prijazno (obzirno) Postopam s kom. 2. konlcr. = {tega-novveg NT družina, služabništvo, spremstvo tjvmxy.
tiegajTEVTijg, (fiegcuvevco) sluga, slu-Vgog, 6	žabnilc, strežaj, sprem-
^Egajtevvgg, ljevalec, pomočnik, so-°r, 6	borilec.
^zgajiEVTiHog 3 (ftegaireurt/g) postrež-Ijiv, uslužen, ljubezniv. ftegajzsvzog 3 ki se da (z negovanjem) vzgojiti, izvršiti ali izobraziti. ftegajiEvco [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom;
b)	cenim, spoštujem, častim {teovg;
c)	(po)klanjam se, dvorim komu, Prilizujem se, laskam se vivd, {fvgag hodim na dvor se poklanjat. 2. a) Pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj rt, vivd, ort, djzcog, acc. c. inf., r/dorf/v udajam Se> robujem; b) obdelujem yrjv; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim 1'daor, nva and vivog od česa; pass.
ozdravim (eti); d) voiig vnkg syi)otiv •/.cugovg dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem \pvyp]v; {feganevopai etg rt skrbno se izobražujem za kaj.
{tegajiijirj ion. gl. itegajieia. ftsganig, ij gl. 'Osgduaiva.
Osgdjtvrj, 7/ lakonsko mesto pri Sparti. {tegancov, ovvog, 6 [Et. kor. {tega, sor. {tg>]oy.eia verski običaj, češčenje] sluga, služabnik, hlapec, strežaj, sobojevnik, tovariš, oproda, ot 1tega-novveg spremstvo; zltog kralji, ”Agi]og oprode, borilci.
tepeta, r\, ion. -strj (itegoc) poletje.
{tsgsco pl. -degoiiai.
•&Egt£eo ({fig o g) [fut.flsgiti, aor. eftegioa, pf. vedtgiauai, a or. pass. i-Oegiodijv]
1.	272fr. prebijem, preživim poletje.
2.	trans, a) žanjem, kosim (pospravljam j arino (j aro žetev); odsekam ylčbooav, b) pren. žanjem, dobim plačilo.
itegivog 3 (#egog) poleten, ifrsgiopog, b (ttegi^io) 1. žetev, čas žetve.
2. žito, žitno polje NT.
{tEgiovrjg, ov, d (itegi^co) kosec, žanjec NT.
Oegpa, tiv, rti topli vrelec na korintskem Istmu.
itegpaivco [aor. Mlegiiijva} o-, razgrejem, razpalim, razbelim, sežgem; pass. (raz)grejem se NT, postanem vroč; pren. e/, mo iv nevaloiv {tegpiaivo,itat prazni upi mi ogrevajo srce. {tsgpaoia, ij in {trg/nrj, rj (degubg) toplota, (raz)gretje, vročina NT; pren. pl. a)topli vrelci, toplice; b) vročnica (bolezen).
Oegprj, f) mesto v Makedoniji; adi.
Osg/aaZog zd/.Jtog Termajski zaliv. Osgfio-jtv^aL, at soteska v Lokridi med goro Oj to in Malijskim zalivom.
{tegpog 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. T^sgog] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; ra {fegpid topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; jroAAa zat 'Osnim zaza ptr/ileo) trpim mnogo hudih nadlog.
{tsgpoTTjg, 7/rog, 7/ deg/iaoia.
id'SQnovQyoi; 2 (ffegjiog, egyov) kdor ravna strastno, smelo ali nepremišljeno.
fdegjico (tltofiog) ep. 1. act. grejem, raz-grejem. 2. pass. razgrejem se, postanem topel ali vroč.
Oegficbdcov, or rog, 6 reka. 1. v Pontu, domovina Amazonk. 2. v Bojotiji. •degoptat pass. [fut. ep. fJeooo/.iai, a or. pass. efHgrjv, cj. ep. čepečo] grejem se, jrupog na ognju, postajam topel ali vroč, (z)gorim, jzvgog v, z ognjem. ittegog, ovg, r6 [kor. gwher (gl. 'deguoc); slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhre-), žerjavica, po-žar, žareti itd. — gen. sog, ovg] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.
Osgaiztjg, ov, o najgrši in najpre-drznejši Grk pred Trojo.
■deaig, ecog, fj (Et. kor. dhe- (gl. rifhjfu), lat. con-diti-o, slov. blago-det] 1. postavljanje, stava, razpostava, razvrstitev Aoycov. 2. lega (mesta). 3. trditev, izrek, stavek.
■dea-KE-Aog 2 [Et.ileo (gl.ileoc) aJ/.o/iuu] ep. nadnaraven, čudovit, nenavaden. fieafuos 3 in 2 (ffeo/zog) ion. poet. zakonit, postaven, običajen, ra 'dea/.ua (stare) pravice (postave, običaji).
{decfio&ereZov, r6 zbirališče in stano-novanje tezmotetov. d'ea[io-d'EX7]i;, ov, 6 ({teolog, v idr hm) zakonodajalec; oi flsaiiodtvai v Atenah šest arhontov, ki so imeli del pravosodja.
■deaptog, 6 (gl. #eatg) 1. ep. mesto, kraj, kamor se kaj postavlja. 2. postava, zakon, običaj, navada, naredba, ukaz, zapoved. 3. ustanova, uredba. deojiocpogia, ra praznik grških žen na čast boginje Arj/ifjzrjg flsogoipogog v jeseni (praznik žetve). dEGjiocpogLa^co obhajam, praznujem tezmoforije.
deapo-cpogog 2 (gtegco) ki daje zakone, postavodajalen; pridevek Demetre, ki je naučila ljudi poljedelstva in tako položila temelj človeški družbi. dEGfio-tpvAaTteg, cov, ol varuhi zakonov, oblast v Elidi.
OsojtEia, fj ion., Osama ep. in Osama!, al mesto v Bojotiji; preb. Osamevg, 6, j adi. Osamnog 3.
dsajiEOLog 3, poet. tudi 2 (ileoc, OJZ£, eaizeze) ep. poet. 1. božji, vzvišen, di-ven, čudovit, neizrekljiv. 2.božanski, silen, neizmeren, velikanski, grozen, deojieohj (sc. PovAfj) po božji volji; deojteoiov tog fjdv neizrečeno sladko, deojzeotov olov izredno krasno, nepopisno lepo.
deam-Safjg 2 (deantg, daico) ep. silno goreč ali švigajoč.
deam-sneta, fj (ejcog) poet. božansko govoreč, prerokujoč, proroški.
deani^oj [fut. deojcioco, 'd so ju oj, ion. inf deojueetv] pr or okujem, oznanjam.
dsamg, tog, d, fj [Et. dea (gl. 'deog) -\~ -aju- (gl. evejvco) — acc. deamv] ep-poet. = deoneoiog 1. od boga navdihnjen, vnet. 2. božanski, diven, silen.
deamopa, aro g, ro (deojzt^oj) ion. poet. božji izrek, prerokovanj e.
deam-coSog, 6 (deacug, asidoj) poet. prorolcujoč, proroški, opzpaAog y>ji Delfi.
Oea-jipcozoi, ol narod v južnem Epiru; dežela Osangcozlg yfj.
Oeaaakia, f\, ion. -irj, at. OezzaAta dežela v severni Greciji; preb. 6 Oso-oaAog in OezzaAog, fem. OeaaaAtg, / doc; a di. OeaaaAog (fem. OeaaaAtg), Osoaa-Atnog 3 in OezzaAmog 3; zapadni del na Pindu se je imenoval ion. Oeaaa-Atrjztg in OeaaaAtcdzig yrj.
Oeazogtdrjg, ov, 6 Testorjev sin 1. Alk-maon. 2. Kalhant (= ©eoropeiog pdvzig).
dea-epazog 2 (dedg, cprjpi) ep. poet. 1. od boga povedan, prerokovan, od bogov določen ali prirojen, ro xHo-epavov božji izrek, prerokba, prerokovanje. 2. od boga prihajajoč, božji, božanski af/g.
Oeztg, idog, fj [dat. Osti, acc. Sev iv, voc. ©en] morska boginja, Nerejeva hči, Ahilova mati.
{tezog 3 (udi. verb. od zldr/pi) 1. postavljen. 2. posinovljen.
dsco, ep. ■d'e loj [Et. nem. Tau (starosaško dou), gršk. fjooc, ftorjdoog. — Obl. irnpf iter. deeo>tov, fut. devoopat] 1. tečem, dirjam, hitim, rfjv odov po poti, jiedi-oto po poljani; drevim za kom, dirjam zastavo; borim se za kaj Jtegl v tv o g; jz tol rt) g Jpv/fjg za življenje;
nsQi tov navtog drevim v največjo nevarnost, prestanem jo; v pt. z drugimi glagoli ==• hitro : rjhth: 'Otov o a Prišla je hitro, pritekla je. 2. o stvareh : hitro plovem, hitim, letim (o ladji); hitro se sučem, vrtim se (lončarski krog); obtekam (o robu šči-tovega oboda), (pHip dva vata se vije, gre po hrbtu.
ftecogEco (ftecogog) 1. gledam, ogledujem, opazujem, zaznam, zapazim, sem gledalec, prisostvujem pri svečanostih ali igrah (ra 'Okvfima, dyd>va), hodim, pošiljam poslance k slavnostnim igram, otgatimtag pregledujem. 2. duševno: gledam, preiskujem, premišljujem, preudarjam, presojam po čem; NT izvem, opazim, vidim. ^scogrjfia, ato g, to 1. kar se gleda, Prizor. 2. predmet opazovanja, izrek, resnica.
^tcogijzLHog 3 (^ecogf^g) opazujoč, razmišljajoč, teoretičen, špekulativen, ^eco^ta, fj, ion. -it] 1. gledanje slavnostnih iger, prisotstvo pri svečanostih, ogledovanje, opazovanje, ra-doglednost; v.ata ,&sa)Qii]g jzgotpaoiv z namenom, da ogleda svet; užitek pri gledanju; prizor NT. 2. slovesen obhod, slavnostno poslanstvo (na Del), svečanost, praznovanje. 3. znanstveno raziskovanje, preiskovanje, premišljevanje, teorija.
ftecogiKog 3 ki spada k svečanosti, ta fltcooit.d vstopnina za gledališče, ki j° je atenska država plačevala od Perikleja sem ubogim meščanom. ftscogig, [dog, r/ (sc. vavg) sveta ladja, hi je vozila vsako leto slavnostno Poslanstvo na Del.
^scogog, 6 [Et. iz #ea (gl. $ea) -(- Fogog (gl. opact))] 1. gledalec, priča; posla-nec, poslan od države h kaki narodni svečanosti. 2. poslanec, poslan od države, da vpraša preročišče za svet, božji sel, sveti poslanec, romar. 3.pl. nacizorovaina oblast v Mantineji. ^čcoa-tv gl. tifhjui.
vecoregog 3 (gl. {teog) samo za bogove (namenjen).
cbv, al [dat. Orjflrjoiv], poet. Oi'jjdrj glavno mesto Bojotije; adv. Orjfhj-fttv iz Teb, Orj^rjacv v Tebah, Otj-
Pande v Tebe, poet. Orjpafe. — adi. OrjflaZog 3 tebanski; subst. OrjflaZog, 6 Tebanec, (fem. Oijflaig,, [dog okolica Teb). 2. mesto v v gornjem Egiptu, a di. Orj/dainog 3; preb. OrjftaZoi, oi.
3.	mesto v Troadi.
‘d,ijydvr]) tj poet. brus.
'd'rjyco e d. poet. [Et. dor. '&dyco, nem. De-gen. — Obl. fut. frijlgco itd.] 1. brusim, ostrim. 2. hrabrim, dražim, izpod-badam, razkačim.
■frijeopai gl. Oedotuu. fttjrjg dyg gl. tii<h][u.
'frrjTjtrjg, tjgog, 6 ep. = {k-.atipg. ftrjrjrog 3 - fieatog ep. čuden, čudovit. firjiov, to ion. ep. = d-eZov žveplo. ■frijnaZog 3 ion. kar služi za grob, groben, oi’xypa grobnica.
•d">]xdfj.svog gl. tiijrpM.
■drjurj, fj {riilrjiM) 1. shramba, skrinja, omara, kovčeg, posoda, škatlica, pos. rak e v, grobnica. 2. nožnica NT. ftrjKtog 3 a di. verb. od	poet. na-
brušen, oster.
Zh]A.dZ;co in med. 1. dojim. 2. sesam. frrjleco (== fta?J.co) ep. cvetem, zelenim, razcvetem se.
'&'>]Xv-ysvyg 2 (ftrjlvg, yevog) ženski, ženskega spola, ato)>r\ ženska obleka. {trjAvdgiag, ov, 6, ion. -irjg (i)y/.vg) pomehkužen, mehkužnež, babjak. •&7]^.v-gogq)og 2 (pogeprj) ženske postave.
■frrjAvvco [pf. te{h']/.vuiuu, ion. -vo/iai, a or. mhjbhnjpv] (dtjhjg) omelikužim, omehčam.
ftij-Avg, sia, v, ion. 'dr/Ha (gl. ftdopafi)
1,	krepilen, hladilen, moker segor].
2.	ženski, epovog umor žensk; avti]
ženski glas; ženskega spola, slaboten, mehkužen, nežen, slab; 1) ihjHia itejvog kobila; subst. fj ih)?*et,a ženska, samka, samica; to	ženski spol,
ženska NT; comp. $r]A.vtegai (fisai) nežnejše, slabotnejše (boginje).
iIrjfiobv, obvog, 6 (tiiJr/m) ep. kup. tir] v enlcl. part. ep. (v prozi = dt]Xtov) vendar, zares, pač, gotovo, ov fitjv di) gotovo ne, pač ne.
•frrjoZo opt. od 'dtjeopai. firjopev ep. ihlipev gl. tiihjiM.
^VSt og, d [El. idcvr. g’hwer, slov. zver, lat. ferus iz g’hwero-s] 1. zverina, div-
jačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.
i^r/ga, f), ion. -dggg 1. lov, marljivo prizadevanje, teženje za čim nvog. 2. plen, divjačina.
0fjga, i), ion. -gg otok med Sporadi. dgg-aygexgg, 6 (dygea) lovec. [čina. frf/gafia, arog, to (d-ggdco) plen, divja-0gga-fiEvgg, ovg, 6 eden izmed 30 tiranov v Atenah.
{bggazEog 3 adi. verb. k dggdo) kar je treba i oviti ali dobiti. dtggdzLuog 3 ki spada k lovu, lovski, zoiv cpi/.cov ra. dr)gauxa umetnost (spretnost), pridobivati prijatelje. ■d-ggdzgov, to lovsko orodje, mreža, zanka.
dggaco, ion. fdggsco (df)ga) [fut. ih)gdoa> itd.] 1. act, a) grem na lov, (u)lovim, ustrelim vi, skušam koga ujeti, pridobiti, zasledujem, sem v zasedi, napadem iz zasede, prekanim; b) stremim za čim, hrepenim po čem -rt'. 2. med. ulovim, ujamem si kaj. dfjgsLog 2 (df/g) divji, zverinski, y.gea divjačina, fUa silna moč gozdnih pošasti (Kentavrov).
drjgEvzfjg, ov, 6, d-gggzfjg, rjgog, 6 ep., d-ggrjzcog, ogog, 6 ep. (dggdco) loveč; subst. lovec, tudi pren.	[lovski.
d-ggevrinog 3 ({h]Q£VTr)g) ki se tiče lova, dggEvco = dggdco 1. act. a) lovim, hodim na lov; ret dggevo/asva ustreljena divjačina; b) lovim kaj ovohava, zalezujem koga, hrepenim po čem dkf)-deiav, skušam pridobiti (pi/.iav, rt rov OTOimvog a.vrov skušam kaj ujeti iz njegovih ust NT. 2. med. ulovim 0ggg, f) ion. — &Y)ga.	[si kaj.
d-gggzfjg, d'7]Qi)za>Q ion.	dggsvujg.
07/gfcAeiog, 6 in -ov, to dragocen (korintski) kozarec, imenovan po kor. umetniku Orjgr/J.tjg. d-ijgiofia/ECO borim se z zvermi NT. dr)g iov, to demin. od dr/g.
-frggicbdgg 2 (sidog) 1. poln divjih živali (zverin). 2. živalski, divji, sirov. ‘dggo^o^Eoo (,8cUAto) poet. zadenem, ubijam divje živali. d"r]go-fuyfjg 2 (fxeiyvv/M) z zverinami pomešan, divji, (bgvyf) zmedeno kričanje.
ftggo-zgocpog 2 ki redi divje živali. ■fr^go-epovog 2 poet. živali moreč, pobijajoč.
tir)g, d-rjTČg, 6 [Et. iz dfa-r-, gl. dtoi] (z avg g ali brez avg g) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov. frrjaaiazo gl. dsdofzai. tigoafisvog, dgoazo gl. d do (mi2. ■ffgoavgL^co (dgoavgoc) na-, zbiram, kopičim, spravljam, shranjujem tov v£y.gdv sv um.	[gastvo.
dgaavgicua, avog, to poet. zaloga, bo-dgaavgog, 6 (ni od udrjfu) 1. mesto, kjer se kaj shranjuje, shramba, bla-gajnica, zakladnica, 2. kar je shranjeno, zaklad, zaloga, blago, dragocenost, najdba, plen oicovolg.
0i)oevg, sag, ep. f/og, ion. eog (udgfM) atenski kralj in heroj; njegovo svetišče je bilo dgosiov, potomci Ggoeidai = Atenci.
d'7jod'ai ep. — ddodai gl. ddoiiai2. -dr/zeia, f) (drjTevco) dnina, delo za plačo. d-rjzEga rf/ Briog. d'Z]Z£vco (dr)g) delam za dnino, služim, sem dninar.
dgziHog 3 (dr/g) ki sestoji iz dninarjev ali delavcev, dninarski; to dgrr/.ov davek naj nižjega davčnega razreda, tea šco to di)Tiy.ov pripadam naj nižjemu davčnemu razredu.
®VXVS> o gora v Pontu. ftrjco ep. = d~(b gl. Tidrjpi.
-fti priponka na vprašanje kje? tvori adv. avrodi tam, aygodi na polju itd. diaosvco (dHaoog) 1. act. plešem, rajam, %ogoig kolo. 2. med. posvetim svojo dušo Bakhovi slavnosti 'tpv/jjv. dKaaog, 6 (dia^eiv = yogevaai) 1. svečani obhod (zbor) bakhantov, rajanje, ples. 2. slovesen izprevod, svečanost in pojedina kakemu drugemu bogu na čast. 3. društvo, družba. d-taocbzgg, ov, 6 udeležnik Bakhovega izprevoda.
d‘Lyydvco [fut. digojiai, a or. ediyov] 1. dotikam se česa, zadenem, dosežem, prijemam (z roko), objemam, zajemam (vodo) uvog tivi. 2. a) bavim se s čim, ).6yov y.axov yXcbaoy govorim slabe besede; b) deležen sem česa uvog-
^s, ifivog, 6, f) [Et. nem. Dime, reki Donava, Don] ep. ion. poet. kup, kupi Peska, peskovina (ob morju), prod, sipina, obal, obrežje.
ai mesto v južni Bojotiji. co [fut. ti/ti aro, aor. hV/.aaa, ep. ti/tiaaa, pf. p as s. rati/.aauai] ep. zdrobim, zmečkam, razbijem. v^tflco [Et. at iško ip/ljm iz bhllg"--, sor. l&t. fligo iz bhllg’-. — Obl. fut. ti-ADpco, ®°r. etiv.Mpa, pass. pf. veii/.i/iuai, aor. 'il/jjpifrjv, tij/.iflpv] 1. act. stiskam, Nadlegujem, mučim NT, spravljam v zadrego; pass. vsfl/.ippEvog ozek ^T. 2. med. odrgnem, ožulim si dipiovg. ‘"'fcr/jig, ecog, fj stiska, nadloga, bridkost. žalost NT.
^kovivrjg vo/rog, 6 okraj v spodnjem Egiptu z glavnim mestom Tmuis. ^drog dor. dvr/vog. nflOKcn (gl. xfdvazog) [v prozi skoraj vedno cmo-fhyay.co; fut.ffavovpcu, aor. šparov, pf.jrJdprpiO^ pt. vhdvtp/.mg, po-[eg tega vsfjvavov, te-Ovuuev, veilvdoi, ^iilvaoav, opt. ZEtlvahjv, impf. vkdva-"ti inf. ve&vdvai, pt. •mfvscdc, čboa, 6g, °'Jroc, fut. 3. retir-pgco, udi. verb. ffvrj-y°S; ep. fut. {tuvEopai, 2 sg. daviai, J°f- OavEsoiku, pf. fiavevpevog, aor. cj. ^ sg. ftavr/oi, inf. ftaveeiv, pf. pt. vs-'frvrjobg (vsdvEubg), on o g in drog, fem. tefrvrjvia] 1. act. umiram, poginem, Padem v boju. Z. pass. k ureivo): umo-r'jo me, usmrtim se imo Tivog; pf. ^rtev sem; pt.mrlič, mrtvec. 3. pren. (iz)umiram, izginjam moug, minevam, propadam.
vvrjzo-yevfjg 2 (yevog) poet. smrtnega Nodu, smrten.
o-eidfjg 2 (sidog) umrljiv, smrten. Vrlxdg 3 in 2, dor. ftvdzoc (udi. verb. “d /dvrjox(o) 1. smrten, umrljiv, umr-i°č, človeški, minljiv; subst. oi ffvrjvoi smrtna bitja, smrtniki, ljudje, ra ®vT)t<d živali, stvari. 2. ljudem lasten, človeški, fjvrjTa (pgovčb mislim, kakor Se človeku spodobi ne prevzamem se.
$°d£co i ('dodg) poet. 1. intr. hitim, le-Dm, dirjam, drevim. 2. trans, hitro Premikam, maham s čim KTsgvyag. °a£co 2 poet. $(a)dooco sedim. ^dava, rti mesto v Kapadokiji.
froigaziov, to - to ipdvioe. ftoLvaco (i)oivrj) [fut. Ooi.vfjoo) itd.j ep. poet. 1. act. pogostim koga s čim, nasitim, napravim gosti; dsijtvov ftoivti) ti tivi postavim komu kaj kot jed na mizo, pogostim koga s čim. 2. pass. gostim se, pogosti me kdo.
ftoiVT], ?), dor. froLva. gostba, pogostitev, gosti, pojedina, jed; pren. užitek, radost.
•froAegdg 3 [Et. iz tio/oc, blato (iz 'i)J~o-/og); kor. dhwel, kalen, nem. toll (stvn. tol = toricht)] blaten, umazan, moten, kalen, '/eipcov mračen vihar slabo-umja (strasti).
-i^dAog, 6 [Et. slov. dol, nem. Tal (got. dal)] 1. obokano, okroglo poslopje na dvorišču, kjer se je shranjevalo orožje in orodje. 2. v Atenah okrogla stavba (rotunda), kjer so prebivali in jedli pritani.
-froog 3 ep. in poet. (fteco) hiter, nagel, uren, jadrn, daig hitro pripravljen, vv% ki hitro nastopi, ftoov eigeoiag £vyov stjopcu sedim na brzovozni veslarski klopi, vrjooi (pri vožnji) hitro mimo bežeči; [drugi: v morje štrleči, ostri, rtasti]. ftooco ep. [aor. Efiooooa] ostrim, priostrim, dy.gov spredaj.
1‘jope, fbogeZv gl. 'dg(poy.(0. dog-rj, f/ in frogog, 6 ion. seme (semen genitale).
Oogmog, 6 mesto na atiškem obrežju. ftogvvopcu (ftgcboKCo) ion. parim se. ižogog, 6 = 'dogfj.
tiogv/dašopou pass. vznemirjam se NT (navadno se bere Tvgfidijopuu). 'd-ogv^eco ('dogvflog) 1. act. a) intr. ropočem, razgrajam, razsajam, izražam glasno svojo nejevoljo, glasno pritrjujem; b) trans, motim, mešam, vznemirjam, begam, spravljam v nered (sovražno bojno vrsto); plašim, vzbujam pozornost, nohv razburjam NT. 2. pass. vznemirjam se, sem v skrbeh zaradi česa, zmešam se, zbegam se, negi vi sem zavoljo česa v nemiru, v ko toiovvcdv avčgcbv {logvfhl taki možje te s svojim vpitjem begajo (ali vpijejo okrog tebe), o/P.og ftogvfiovpevog hrumeči ljudje NT,
dmo/cogeco vki}o(jvfi'quh'Ojg odhajam v neredu.
^ogv/dog, 6 (gl. figeoptai) 1. hrušč, hrup, ropot, krik, vpitje (znak nejevolje ali odobravanja), burno odobravanje, noXXmv X6ymv zal 'd-ogvflov yiyvogevov po dolgih burnih razpravah. 2. nered, nemir, upor yiyvsTax NT. -d-ogvflcGdijg 2 (etdog) bučen, hrupen, nemiren.
Oovgiog, Oovgievg, ecog, 6 prebivalec mesta Oovgiot v spodnji Italiji. ftovgiog 3 poet. in idovgog 2, fem. ftov-gig, idog [Et. iJovoog iz ftfog-Fo-g,idevr. dliw-er-, slov. dur, durec (rusko du-rak)] ep. viharen, buren, silen, silovit, bojaželjen, bojevit. ftocozog, 6 ep. fiazog.
Ogdzrj, t), ion. ep. Ogfjzr], Ogrjizrj 1. Traki j a, vzhodno od Makedonije; preb. do&š, zog, ion. dgrji£, izog in OgfjŠ, zog; adi. Ogduiog, Ogfjmog, ion. Ogrj-iKiog 3 s fem. O gr/ iaaa, Ogfjaaa, at. Ogtivva Tračan, trakiški; OgrjMirj Sdfiog — Samotrake. — ud v. Ogrjzr]-ftsv iz Trakije. 2. r) sv vf/ Aoia azijska Traki j a ob Bosporu; preb. ol Ogrjizeg. '0'gdvtzrjg, ov, 6 veslar na naj gornji veslarski klopi. frgaaecog gl. figaovg. ftgdoog to — fiagoog. figdoGco, at. ■&gdzzco [Et. kor. dhragh, slov. dr ožje in troska] vznemirjam. 'd'gaov-8siXog 2 bojazljiv predrznež. frgaav-udgdiog 2 (zagdia) ep. pogumen, srčen, neustrašen
OgaavX(X)og, 6 atenski vojskovodja, po bitki pri Arginuzah na smrt obsojen.
tigacv-fiEfivcov 2, gen. ovog (fzsvco) ep. pogumno vztrajajoč, srčen, drzovit, smel.
tigacrOvco (Oaoavvo)) [aor. pass. siiag-omnJrjv, med. efigaovvagrjv] 1. act. hrabrim, osrčujem, vzpodbujam, napravljam koga drznega ali hrabrega. 2. pass. sem drzen, drzno ravnam (govorim), kljubujem zazolg, baham se, zanašam se na kaj uvi, to figa-ovvovgevov drzno zaupanje, drznost, smelost.
ftgaavg, sla, v 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, noXsfzog divji, brez-
obziren. 2. kljubovalen, trmast, Pre' drzen, ovz ag’šzeivcp 'tgoo/ugcu iignoe torej ni niti varno njemu se bližati. — adv. figaoecog pogumno, predrzno, comp. ftgaovTegov.
■&gaav-ajiXayyvog 2 (a7iXdyyvov) poe ■ pogumnega srca, srčen.	[rim-
figacvozogEco poet. (pre)drzno govo-ftgaovzrjg, prog, f) (ifgaovg) (pre)drz-nost, smelost.
■frgdzzco gl. 'dgaooo). ftgavfia, a mg, to (dgavo>) kos, oCl' lomek.
Ogavcrzog, 6 mesto v Elidi. ftgavco [fut. iloavoo), aor. si/oavoa, Pas^.’ pf. tstigavgai, aor. sffgavoffip’, f*' verb. ^gaua-rog] razbijam, zlomim, starem, raztrgam, aagzag zmečkam, pr en. slabim, uničujem.
{fgegga, aTog, to (rgegoco) 1. rejenec, gojenec, otrok; v slabem pomenu: zalega, zarod Asgvaiag vdgag, avcuoeg-2. (domača) živina, žival. ifge^ag, -d-ge^aazov gl. Tgeyco.
•frgeoficu d. m. [Et. iz iJgšFoMU, J1'"'' dhreu-, zveneti] poet. tarnam, tožim, žalujem nad čim zaza; pripovedujem
[ieXea.	r ,
tigEJizrigia, Ta, ep. ■dgšjzzga, Ta (tgstf®' 1. hrana, živež. 2. plača, hvaležnos za odgojo.
ftgeipa gl. Tgecpco.	.
figr/všco [Et. nem. drohnen, gršk. d{>>r v o g] 1. vzdihujem, tarnam, žalujem, jočem, e jripdrigzago varjam; prepevam, zapojem žalno pesem. 2. oplakujem, objokujem uva.
ftgrjvog, 6 tarnanje, žalna pesem, za-lostinka, žalovanje za umrlimi. fdgrjvvg, v o g, 6 [Et. lat. firmus iz dher-gh-mo-s, fere, fretus, gršk. ftgovog, Ogdvog, figrjvog, 'i)m)aacyOai] ep. P° " nožje, podnožnik (pri naslonjaču), klop za krmarja.
tigijvcodr/g (elčog) jokav, na jok se držeč, žalen.
ftgrjGUELa, f/, ion. figijotcrjit] 1. verska šega ali zapoved. 2. bogočastje, božja služba, vera; ayye?.cov češčenje ange lov NT.
{fgrjGKEveo 1. ion. uvajam (izvršujem, opravljam) bogoslužne obrede. 2. častim, molim.
tigfjoxog 2 bogaboječ, pobožen NT. Opla, fj atiška občina; adi. Opiaaiog 3 triaziski, n ediov ravan med Tri j o in Elevzino, Opiatu v Triji, Opičo^s v Trijo.
tipiafifievco (titjiaufiog) slavno zmagujem, slavim zmagoslavje nad kom tivd, dajem komu zmago NT. tipiap[hx6g 3 ki spada k zmagoslavju, triumfatorski, zoolog triumfatorska obleka; subst. 6 (bivši) triumfator. tiptapflog, 0 [Et. odtod moreb. lat. izpos. triumphus] 1. slavnostna pesem, slovesen obhod na čast Bakhu. 2. zmagoslavje, triumf.
tipiyuog, 6 ep. poet. gornji rob zida, okraj ek, zobčast nadzidek, napustek na zidu; vrh 66p,cov. tipiyxoco ep. obrobim, ogradim z zidnim vencem.
tipiyxcop.a, atog, to okraj ek, zobčasti nadzidek, zidni venec. tipi<5a£, azog, fj ločika, (divja) salata. OpivanlTj, fj bajeslovni otok, kjer so se pasla Helijeva goveda. tipl%, tiu'/6q, fj [dat. pl. tioigi] lasje, kodri, dlaka, ščetine, volna, griva. tipiip, 'do mo g, 6 kukec, drvotoč. tiposco (tipoog) 1. kričim, kličem, izrekam, govorim, pripovedujem tl. 2. pass. NT ustrašim se, bojim se. tipopflog, 6 [Et. kor. dh(e)rebh (gl. tpe-<poo)-, slov. dropa, tropine (= iz nem. Trab, Treber)] strjena snov, kepa, gruda, aiimtog strjene kaplje krvi NT.
tipo/zftoodrjg 2 (eidog) poet. grudast, kepast.
tipova, ta (gl. teorjv) ep. vvezene in vtkane cvetlice v vezeninah in tkaninah, cvetlični okraski, cvetovje. ®poviov, to glavno mesto epikne-midskih Lokrov.
tipovog, 6 (gl. tiprjvvg) 1. sedež, stol, naslonjač. 2. prestol. 3. sodni stol. tipoog, 6, skrč. tipoog 1. hrup, šum, klic, krik, vpitje. 2. mrmranje, govorica), glas.
tipoAeco (tipvkog hrušč) mnogo govorim, blebetam, klepetam, govoričim; imam na jeziku, raztrobim. tipv(2.)Alaaco (tipava) [aor. pass. ep. tinv-H%tirjv] zdrobim, razbijem.
tipoov, to [Et. iz tovhov, idevr. drusom, slov. trst, trstika] ep. sit j e, ločje. Opoov, to in Opoosaoa, fj mesto v Elidi ob Alfeju.
tipom 1x6g 3 krhek; pren. nežen, mehkužen.
tipoma [Et. kor. dhrubh, drobiti. — Obl. fut. tipmpco, aor. etipvipa, pass. pf. tštipvpijiai, aor. etigvcptirjv, ep. Ivov-gorjv] 1. a) zmanem, zdrobim, zmrvim; b) upeham, oslabim. 2. pass. razkošno živim, pomehkužim se, baham se. tipdtpig, ecog, fj mehkužnost, razkošnost.
tipcbozoi [fut. tiogovgai, aor. etiopov, ep. fut. tiopeojiai, aor. tiopov, inf. tiopeeiv] ep. poet. 1. skačem dno tivog, poskakujem, letam, hitim. 2. planem, navalim na koga sv, eni tivi. tipcpo/zog, 6 (tipcpozoo) ep. višina, holmec, grič.
tioydxrjp, tgog, fj [Et.iz dhugh(e)ter-; slov. hči, hčere (iz strslov. da>šti iz di.kti), nem. Tochter (got. dauhtar). — Obl. tivyatpl, -tepa, voc. tivyatep, pl. -tepsg, -tšpcov, -tpdoi, -tepag, ep. tivyatepog, -tepi, tivyatpa, -tpeg, -vooov, -tegeooi, --ep a g] 1. hči. 2. NT vnukinja. 3. prebivalka, meščanka NT. tioyaxgidrj, f] hčerina hči, vnukinja. tioyaxpi8oog, 6, ion. -deog hčerin sin, vnuk.
tioydxpiov, to hčerka NT. tioeeaaiv dat. pl. od tivog. tiosMa, fj (tivoo) vihar, vihra, piš, nevihta; p er s. bog vetrov in viharjev.
Oneovrjg, ov, 6, ep. in ajol. Oosota Pelopov sin, Atrejev brat, Ajgistov oče, Ooeoxiddr]g, ov, 6 = Ajgist. tiofjeig 3 (tivog) od kadila ali daritve dehteč, z obilnimi žrtvami (obložen) (ho/iog.
tiorjAfj, r) (tivoo) ep. poet. dar(itev), kadilo, žgalni dar.
tioij -nohog, 6 (tivog, ne/.of) darovalec, svečenik, duhovnik. tioiag, ddog, fj [dat. pl. tivlaioi] bak-hantinja, spremljevalka Bakhova. tioivog 3 (tivov) iz citronovega drevesa, Igvi.ov citronovina NT. tivlamov, to ] vreča, malha, žep, (us-tiokanog, 0 J njata) mošnja.
Grško-slov. slovar.
24
Av/za, arog, to (Avco) poet. 1. daritev, žrtev. 2. žrtvovanje c5 d’rjv ra zeivr/g Av/zara tako je bilo z njenim žrtvovanjem.
Avgatvco (1)0/M)c) poet. srdim se, jezim se Trn' nvog.
Av[z-aXyr/g 2 (Av/zog, aXyog) ep. ion. ki peče, bode, boli, žali srce.
Av/z-dgr/g 2, ep. tudi Av/z-r/gr/g, poet. Av/z-ag/zevog 3 (Av/zog, ageozco) (srcu) prijeten, zaželen, mil, ljub, drag, ugoden; dobrodošel.
Ovfifdgaga, ra mesto v Lidiji.
Ov/ifigr/, r/ mesto v Troadi.
Ov/zfigiov, to mesto v Frigiji.
Av/zsArj, r/ (ihko) žrtvenik, oltar, oder, gledišče.
Av/i7/yegsa> (Av/zog, dyeigco) samo pt. pr. ep. zavem se, pridem k sebi, odpočijem se, oddahnem se.
Av/z-r/Sr/g 2 (clvčdvco) ep. srce razveseljujoč, srcu prijeten.
Av/z-r/gr/g Av/i-agr/g.
Av/zta/za, uto g, to, ion. Avutr/iza (Av-/uaco) kadilo, kajenje, navroia vsake vrste žlahtnega kadila.
Av/ziazrjgiov, to, ion. Av/zir/zr/giov kadilnica, kadilnik.
Av/uaco [ion a or. eAv/zh/oa] kadim, zažigam kadilo.
Av/zir/fza, Av/zir/zr/giov ion. Av/Uaua, Av/ziarr/giov.
Av/unog 3 (Av/zog) strasten, silen.
Av/io-fiogog 2 (fhftgcboza)) ep. ki srce razjeda ali gloda.
Av/zo-danrjg 2 (dazvco) ep. ki grize srce, srce žaleč.
Av/zo-eid-i'jg 2 (stdog) 1. ognjevit, pogumen, srčen, isker (konj). 2. jezen, srdit, strasten, strahovit, nagel.
Av/zo-Xecov, ovrog, 6 ep. srčen, pogumen kot lev.
Aiifio-fiaxeco strastno se borim, hudujem se nad kom rivi NT.
Av/zo-gai-azr/g, ov, 6 (gaico) ep. življenje uničujoč, uničevalec življenja.
Av/zog, 6 [Et. idev. dhu-md-s; lat. turnus, slov. dim (strslov. dyma>), gl. Avco] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč rov /zev Ure e Av/zog, Av/zov dnonvsiio izdahnem dušo, umrjem, s^aivv/zac, staioso/iai Av/zov ugrabim življenje, dji.eoa Av-
izov izgubil sem življenje, Av/i,ogdyeg-firj zavest se je vrnila, Av/zov dysi-geo pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, fin ped g dvibysi, sAe/.si, šnorgvvsi, zs-Xevsl, z/.avoai boov /z 01 Av/zog f/dovr/v ipegei kolikor moje srce želi, sizco Av/zip ugajam, ustrezam željam, Aviza flov/.o/zai iz srca želim, Av/zog yiyvsrai uoi ali šari /zoi mika me, volja me je, žara Av/zov po želji, eregog /ze Av/zbz egvzev druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo:
a)	srce či.Xyog Av/zov izavsi, ogivio Av/zov ganem srce, (o)mečim, sz Avizov ipdeio iz (celega) srca ljubim, dno Avizov sipa odtujim se srcu; /3) srčnost, hrabrost, Av/zov Xa/i(3dvco ohrabrim se, Av/iov dnoA/.vui izgubim pogum, gib/ir/ zal Aviza z močjo in pogumom, ndoi Av/zog zanneosv vsem je upadel pogum; y) strast, jeza, razburjenost, nejevolja dd/iaoov, enavayco Avizov um razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, sva, loov Av/zov e/co sem enakomisleč ali istega mišljenja, Avli (p, šg Av/zov fld/JM (Bd/./.o/zai) n vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, eig Av/zov epegeo spomnim se.
Av/zo-cpAogeco poet. ginem vsled skrbi ali strahu, vznemirjam se. Av/zo-gpAogog 2 (cpAeigco) ep. 1. življenje uničujoč, smrten, smrtonosen. 2. duhomoren, srce žaleč, skeleč. Av/zoco (Av/iog) 1. act. jezim, dražim. 2. pass. s žut. med. [Av/zcboo/iai, a or. sAv/zibAr/v, pf. rsAv/zco/iai] razjezim se, (raz)srdim se, razjarim se, vzkipim, nvi nad kom, sig zsgag pokažem z rogovi svojo besnost, to Av-liov/zsvov jeza; Av/zov/zevog (innog) Av/zcbSr/g 2 gl. Av/zo-sidr/g. [divji-Avvvog, 6 (Avvco) tun (riba).
Ovvot, oi trakiško pleme pri Salmi-desu.	[ diov.
A-Ovco ep. besnim, drevim, hitim d/i’ns-Avosig 3 (Avog) dehteč, dišeč po kadilu; drugi (od Avco): dvigajoč se vecpog.
dvov, to ep. drevo z lepodišečim lesom, drevo življenja, klek; citrona. fttiog, o v g, to (Hvco) ep. kadilo, žgalni dar, žrtev.
ftvo-OKoog, 6, fj [Et. (gl. llvco) -[-ozoEog, nem. schauen (stvn. skouvvon), kor. (s)qeu, slov. ču-ti (iz qeu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prerokoval.
^voco (Dvog) ep. kadim; pt. pf. pass. tslhjcofzevog dišeč, dehteč, vonjav.
rj, Ion.	[Et. idevr. dhura,
deblo dhwer, dhwor, dhwr; lat. foris, Pl. fores; slov. duri (strslov. dvari iz dhwr-); lat. foras (iz dlrvvora), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. ftvgrjoi, -fri/gijlh, ftv-dor. 'frvgaoL zunaj, pred vrati, ep. ftvgrj&e in at. ftvgti&ev od zunaj, iz tujine, zunaj,	ep. poet. vun
skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, Tag Hvgag fteganevco Poklonim se na dvoru, eni v alg fla-otAecog Dvgaig na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, oi eni 'ftvgaig jdaouecog kraljevi dvorniki.
3-	dostop, pristop, vhod, prag, meja; ditpgov vratca pri kočiji, eni v alg fivQaig tfjg 'EX?,adog na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča. frvga&ev gl. livna.
ftvgaiog 3 in 2 (Hvga) poet. kdor je Pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; Hvgalog eg^o/zac, °iXv^co odšel sem vun, e%ei Dvgalov ovijiov biva, hodi zunaj; (pgovr/pava tuje (razglašene, ne skrite) misli. ftvgaai (gl. Hvga) pred vrati, zunaj, zunaj (dežele), v tujini.
"'vpauAea) (Hvga, au/lrj) sem, prebivam Pod milim nebom.
^vga-cogog, 6, r), ep., at. ifrvgcogog čuvaj vrat, vratar; r] vratarica.
®ugea, f), ion. Ovgerj mesto in pokrajina v Argolidi na meji Lakonije. ftugeog, 6 (Ovna) ep. 1. skalnata vrata, k j- kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit. ftvgezga, t d (livna) vrata. ftngrj, Hvgrjlh, ftvgrjcpi gl. Hvga.
frvgig, id o g, 1) (demin. od il-voa) vratca, okno NT.
ftvgoco (Hvga) preskrbim z vrati, zapiram (kakor z vrati) fiXeq>dgobg vijv ihjnv.
ftvgaog, 6 Bakhova palica, trs, tirz (lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali s trtnim listjem ovita palica; znamenje bakhovske službe). ■d-vgao-cpogeco nosim tirz, ihdoovg plešem s tirzom v roki kolo. ftvgoo-cpogog, 6 Balthovo palico (tirz) noseč.
■frvgcofia, avog, to (Hvgoco) vratnica, vrata, digd dvokrilna vrata. ftvgcov, čbvog, 6 (Hvga) poet. lopa, veža, preddurje.
-frvg-cogog gl. Hvga-ojgog.
Hva(a)av6eig ep. z resicami, kitami obrobljen, kitast, čopast.
■frvoavog, 6 [Et. sor. tMco] ep. čop, šop, resica.
■d-vao.vcozog 3 ion. = Dvaaavoetg. ftvoftAa, vd (Hvm) ep. sveto orodje (palice, b alti j e itd., ki so se rabile na Bakliov praznik), svete posode. HvaLa, rj, ion. -it] (dva)) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ev Dvair/aiv eifu sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, Dvoiag nocovf.iai obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT. •d-vGLaazrjgLov, to oltar, žrtvenik. tivaipog 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, zvrjvea živali, prikladne (določene) za daritev. Ovooayezai, oi skitski narod južno od Urala.
ftvGGavoeig gl. Dvoavoeig.
OvGoog, ri makedonsko mesto na Hal-kidiki.
Uvozdg, ddog, fj poet. ki spada k žrtvi, daritven, Xivai prošnje pri daritvi. ftvzrjg, rjgog, o (-Ovco) poet. darovalec, svečenik, duhovnik, ki žrtvuje. llvzrjgiov, to (Dvvrjg) poet. daritev, žrtev.
•ftijco1 ali Hvvco [impf. Uvov} 1. drevim, hitim, kipim, penim se, šumim ave/nog XaiXa.ni, nova ud g old/iavi, xvpa lla-Xaoor)g, danedov aifvavi, zemlja je plavala v krvi. 2. besnim, razsajam, divjam, ey/ei s kopjem, gogeoi v srcu.
ftvcož [Et. kor. dhii, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti. dujem, lat. fuligo, suffio (iz. dhu-ijo), gršk. dve A/, a, dvvo, ■iJv6co, dvo, dvog, dv/rog itd. — Obl. {ut. dhnco, a or. edvoa, pf. rerhr/.a, pass. pf. tidvfiai, a or. srvdrjv, adi. verb. dv-veog]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar nvi n, sežigam doy-piata-, b) zakoljem (žrtev), umorim §evovg, obhajam praznik z daritvijo ra svayysha, notri o ut. Ad prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, ra redvpzeva (iegd) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, vneg, negi nvog zaradi česa, sni Kgotcova glede na pohod proti Krotonu, sni rep Ilegar) pred odhodom proti Perzijanom, in’ sgodeo da bi kaj izvedel o izidu vojske, ens^odia žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, dia/Hatr/gia v zahvalo za srečen prehod, edvopegv, si (He?.uov eh7 daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost. dvcoSijg 2 (ftoog, o£co) dišeč, dehteč, vonjav.
dvaipia, aro c, r 6 (dvoo) kadilo, dišava.
deor) ali datrj (gl. rldrjpu) ep. naložena kazen, globa.
■frconeco ion. = dani00.
dantog, 6 ep. ion. - day.og.
dcopia, •&a>fid£eo ion. = davita, davpidgo.
1ta)puy§, iyyog, rj [Et. lat. fu-nis, trak, vrvica] ion. (spletena) vrvica.
Ocov, obvog, 6 in Očovig, tog, 6 egiptski kralj.
{toneva) laskam (dobrikam, prilizuj em) se, ro Or/oecog bvopia poveličujem Tezej e vo ime, rama tako se ponižujem; rovg aZAoog priklanjam se, služim komu.
doogdrd^a) 1. act. obdam, oborožim z oklepom. 2. pass. nadenem oklep, oborožim se z oklepom.
dcogatto-noiog, 6 (noieo) izdelovalec oklepov, oklepar.
da>gdxo-cpogog 2, ion. dargr/no-epogog (epsoo) ki nosi oklep, z oklepom oborožen, oklepnik.
itcbgtil-, ay.og, 6, ion. dcbgrj^, rp/.og 1. (prsni) oklep. 2. ion. zunanji zid, ograja, hramba.
deogrjKO-cpogog 2 ion. = dogaxo-(pogog.
dcogrjrcrrjg, ov, 6 ep. z oklepom oborožen, oklepnik.
da>grjooa> [aor. sdcbgriga, ep. dobgrj^a, cj. dogr/tpopiev] 1. a) act. obdam z oklepom, oborožujem z oklepom nvd’,
b)	med. oborožujem se z oklepom, nadenem si oklep. 2. upijanim, dogr)-ydsig pijan, vinjen.
debg, dcoog, 6 [Et. kor. dhoi, gl. doivr), gen. pl. debov] ep. ion. šakal.
doovpia in sl. gl. davpta itd.
da>vaaa> [aor. ddjvtav] 1. intr. kličem, kričim, brenčim (o muhi). 2. trans, zakričim komu rm, pokličem koga nvd.
dcoip, donog, 6 (gl. donevco) prilizo-valec, laskavec.
I.
I, 1 (icora) deveta črka grškega alfabeta, kot številka t' = 10, ,1 = 10.000. -l (snidee/nizov) [Et. -i in -Iv, n. pr. omon-t(v), idevr. Im] okrepljuje pr on. dem. in druge besede, n. pr. ovtooi, (bdi, vvvi itd.
ia, ra pl. od 16g puščice, strele. la, ir) g ep. ena; gl. tog in sl g. id, ion. ir/, r/ glas, zvok, klic, krik, vpitje.
iaivco [Et. iz iaavj o, isnjo, sor. leg6g močen; prv. pomen priganjati = iz-
podbuditi, poživiti. — Obl. aor. act.
h)va, pass. Idvdrjv] ep. 1. grejem, ogrevam, mečim, (raz)topim Krjgog lai-vero. 2. razveseljujem, (raz)vedrim, (o)krepim, (u)blažim dvpiov uvi; pass. razvedrim se, (raz)veselim se, nvl česa.
iaxyd£o> ion. ukam, vriskam, (povr/v ukaje se oglašam, zapojem.
Ianyog, 6 1. bogoslužno ime Bakha v Atenah in Elevzini. 2. vesela (slovesna) pesem na čast Bakhu.
idllco [Et. iz i-a/.-] co, nem. eilen (stvn. illan). — Obl. a or. hj?,a\ ep. (odpošiljam, mečem, ustrelim, /elgag eni ti iztegujem roke, segam po, eni uvi zgrabim z roko koga, beofibv negi tivi nadevam okove okoli česa; dti-fiirjoiv tiva zasramujem, sramotim, žalim koga (gl. enial?,co).
Idlvaog, f), ion/Irjlvaog in ’ Ifjlvaog mesto na Rodu.
i'd/j.a, ato g, to, ion. irjfia (idouai) 1.zdravilo, lek. 2. zdravljenje. iafiPeio-ygdcpog 2 (ygd<p(n) pisatelj jambov, psovač, opravljivec, obrekovalec. iafifieZov, to (lapi/log) jambski verz, stih jambov.
lap/U^co govorim v jambih, psujem, zmerjam, zasramujem. io-nflo-noiog, o (noieco) pesnik jambov. ia/t/3 o g, 6 jamb.
iap.po-cpdyog o (cpayelv) požiralec jambov, slab deklamator.
Ia/rLSai, 6 potomci Apolonovega sina lama, proroška rodbina v Elidi. idofiai (gl. iaLvoo) d. m. [fut. Idoofiai, a or. idadfirjv, pf. lapiai, a or. pass. idfh/v, udi. verb. latog, ion. Ifjoofiai, h/odpiijv]
1.	zdravim, lečim, 2. popravim, xaxov xaxqj izbijem klin s klinom; ozdravim (-eti) ano tivog.
Iaoveg, oi g\.’lcoveg Jonci. lanerog, 6 titan, Prometejev oče. IdaiTco [fut. Idipco, a or. laipa, pass. idcp-fhjv] ep. poet. 1. mečem, streljam; ^b/fj fiata povzročim ples, zasučem se v plesu. 2. zadevam, loyoig grdim, , sramotim, žalim,/goa ranim, (o)grdim. Idnvyeg, cov, oi, ion. ’Ifjjivysg narod v spodnji Italiji; dežela ’Ianvyia, fj, s ion. ’IrfnvyLa, adi/Ianvyiog 3. lagSavog, 6 1. reka a) na Kreti; b) v , Elidi. 2. lidijski kralj.
Ipg, adog, fj jonski, (sc. bialextog) jonsko narečje.
laaCSrjg, ov, 6 Jazov sin 1. Amfion.
2.	Dmetor.
idaifiog 2 (idofiai) ozdravljiv, (ki se = da popraviti) popravljiv. idcug, eoog, fj (idofiai) (o)zdravitev, (o)zdravljenje, rešitev, zdravilo; pren. , zboljšanje.
laoicov, covog, 6 (iaivco) Demetrin ljubimec.
'laoovia axtf), f) rt na Pontu, kjer so se baje Argonavti izkrcali. "Iaoog, 6 Argov sin, vladar na Peloponezu.
lacmg, (dog, o, f/ [Et. tujka; liebr. jašepe] jaspis (dragocen kamen zelene barve).
laati adv. v jonskem narečju. laacov, ovog, 6, ion.’lffocov vodja Argonavtov ; njegov sin 'Iaoovidrjg, b. tarif g, f]Qog, 6, ion. irjrfjg = lat o 6 g zdravnik.
idr o g La, ff poet. zdravilstvo, zdravništvo.
idr peta, ff	laoig.
IdrgsZov, to zdravnikovo stanovanje, bolnišnica.
targevco (iatgog) 1. sem zdravnik, zdravim. 2. pass. zdravim se, dam se zdraviti.
Idzgmog 3, ion. trjtginog (iatgog) zdravniški, zdravilski, izveden v zdravništvu; ff iatgufj (sc. te/vij) zdravništvo, zdravniška umetnost (— ta latgixa), latgmcbtatog naj spretnejši zdravnik. Iatgog, b, ion. tr/zgog (laofiai) zdravnik, lečnik; pren.pomočnik, rešitelj tivog. lavco ep. poet. [Et. iz laFjco, kor. aw-. — Obl. ep. iter. impf. iaveozov, a or. inf. lavoai] počivam, spim, prenočujem, avnvovg vvxtag prebijem noči brez spanja, evvv/Lav tegipiv uživam slast nočnega počitka, sladko počivam ponoči.
ia/eco gl. id/m.
layff, fj [Et. iz Fifa/a] ep. (bojni) krik, tarnanje, jok.
td%co [Et. iz rira/oj, gl. f)%fj. — Obl. pf. la/a, poet. talečo, a or. id/i/oa} 1. glasno kričim, (za)vpijem, tarnam. 2. o stvareh: donim, šumim, vršim, (glasno) zvenim, brenčim; o trobenti: (za)donim, pojem. lamino g, ff gl. Im 1x6 g.
'iptfg, rjgog, b prebivalec severne Hi-spanije, ki se je zvala 31/hjgla, fj; adi. ’.Iprjgmog 3.
Ifhg, log, ff ibis, egiptovska močvirna ptica, posvečena Totu. iyvva, ion. -vij, fj [Et.iz by-yvva, šy-yvvg, gl. yovv] ep. podkolenica, pregib. 'ISaZog gl. Idr/. iSe, iS’ ep. poet. = f/de in.
idea, f), ion. iderj (16 e iv) 1. pogled, videz, podoba, oblika, vnanjost, postava ocbgatog. 2. a) kakšnost, lastnost, način Havdtov, vrsta, nnoadmov izraz obličja, ty avtfj Idea na isti način; b) mišljenje, misel, predstava; eipgo-veov dupaolag Idea g bili so dveh (različnih) misli (mnenj); naoav ideav neigaaavteg poskusivši na vse načine (vsa sredstva); tgicpaaiai ideai trije pojavi, vrste. 3. predstava, ideja, vzor, pojem, določba. ideZv, ideeiv, idealov gl. eldov. ideco gl. olda.
idr/, rj, dor. Vda 1. z gozdovi obrastlo gor o vj e, goščava, gozd, šuma, les(ovj e). 2."Idrj gora v Troadi, "Idrj&ev od Ide sem; adi. 'IdaZog 3.
Vdrjai gl. eldov.
idio(3ovXevco, -Xeoo ravnam (delam) iz lastnega nagiba, po lastnem sklepu, po svoji glavi.
idio-gogcpog 2 (pogipV)) posebne, nenavadne postave.
idiog 3 in 2 [lit. iz Fi (- vsaksebi) -)-diog. — comp. idicategog, superl. id-icbrarog) 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; eXev'd'egia osebna svoboda, samostalnost, kegdea lastna, osebna korist NT; diaXeKtog materin jezik; ol 16im rojaki; 6 Idiog dvijo lastni mož, soprog; eig ta Idia v svoje (svojo domovino); Kaigoig idloig o svojem (pravem) času NT; rd i'diov zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. — ta Idia zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen Mr o g, ovala, naftog. — s sled. rj: idiov enaaye Jtatfog i) ol aXXoi. — adv. idia (sam) zase), sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), Kat5 Idiav posebej, sam za se NT. idio-axoXog 2 (ateXXco) na lastne stroške oborožen.	[bitost.
idiovrjg, r)tog ?) (tdtog) posebnost, oso-idio-TQo<pog 2 (tgeipco) ki poedince hrani ali vzdržava. idtco [impf. l6iov\ ep. potim se. idicorevco 1. živim sam zase, kot zasebnik, sem brez ugleda natgig. 2. sem neizkušen, neizveden v čem dgetrjg.
idicorr/g, ov, 6 (idiog) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden iatgiKrjg, dy-Xog dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država ; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. ftaoi-Xevg itd.; prostak (vojak), opp. otga-Vrjy6g; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. yeigoteyvr]g), lajik tivog, Kata ti; prozaik (opp. noiptpg Plat. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), ne-zdravnik (opp. 6 latgog); d) nerodnež, šušmar.
idimriKog 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neiz-vežban. — adv. -xčog klavrno, preprosto, zanikamo; IdicotiKČbg eyoo to ocbpa telesno sem zanemarjen.
Vdpev(ai) gl. olda.
idvoopai [Et. iz kor. weid, viti, plesti; lat. vidulus, pletena košnica. — samo a or. p as s. idvcblhjv] ep. skrivim se.
idoiato ep. idoivto gl. eldov.
‘Idopevevg, ecog, d Devkalionov sin, kralj na Kreti.
Vdov ep. = eldov.
idov a dv. (m. idov od eldov) 1. poglej (te) NT. 2. na(te), vzemite, tukaj!
idgelrj, ?j (idgig) ep. znanje, izvedenost, spretnost, tivog v čem.
Vdgig, tog, 6 (eidevai) ep. poet. vešč, izveden t&v egycov, razumen, izkušen, Katdyv(i>pnjv po svojem razumu, spreten, ovdev idgig ničesar sluteč.
idgoco [Et. iz idgma]co, tdgcbg, lat. sudoi' iz svvoidos, sudo, are, nem. SchweiB (iz germ. swait), schwitzen; gr sle. idlo), Idog. ■—■ Obl. pt. pr. Idolov, dat. Idgčbvti in Idgovvti, ep.ldgcbcov, cbovoa, Idgcboa, a or. idgcoaa] potim se, znojim se.
Vdgvfia, atog, to (Idgvco) 1. ustanovitev, sedež, stanovanje, bivališče. 2. kip, božja podoba.
idgvco [Et. iz sGdrujo, kor. sed, gl. £go-pai. — Obl. fut. Idgdaco itd., a or. pass. Idgvv^Tjv, adi. verb. Idgvteov] 1. act.
a)	velim komu usesti se, utaboriti se atgatirjv, posadim koga kam Xaovg,
sv uvi, eni uvi, eni vivog, jv and uvi;
b)	postavljam, stavim, gradim, zidam ftoo/iovg. 2. pass. usedem se sv v() zeipakf/, mirujem, počivam (brez dela) ov% IdgvTeov, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem nov/tiovog, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim nohg, legov; tieo/roi Ibgv/ievoi obstoječi, veljavni zakoni.
3.	med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem fko/iovg, vaov. Ibgcog, ČbTog, 6 poet. [dat. Idgčp, acc. JdočoTa, ep. tdgroj pot, znoj. ibvia,iSco, iSco/lu gl. eldov. is/mu med. ep. [Et. iz rtouai; ft-jo/iai; lat. via, slov. voj, voj-ska, voj-na] (od)-hitim, grem, želim, stremim, silim, = zahtevam.
‘sr, ieu/ gl. el/u.
ieiv, isig, ieig, ie/ievai, lev gl. irpu. legal-, azog, 6, ep. igrjl; (iegog uren) kragulj, sokol.
leg&o/iai d. m., ion. igdo/iai (ieoog) sem svečenik (svečenica) tisov, legate ta, fj in iegdtev/ia, aTog, to duhovska služba, duhovništvo, duhovščina NT.
le g dtev co sem duhovnik NT. legeia, i), ion. Igeir/, poet. legla (fem. od legevg) svečenica.
legelov, to, ep. iegr/iov, ion. igf/iov 1. za daritev določena žival, darilno ži-vinče. 2. klalna živina. legevg, ecog, 6, ion. ep. igevg, gen. r/og {leoog) duhovnik, svečenik (ki se je ^tudi bavil z razlaganjem božje volje). legevco ep., ion. ep. igevco [iter. impf. fepsusozov] 1. posvečujem, darujem, žrtvujem. 2. sploh: koljem (živino); ffled. koljem zase.
Iegr/iov gl. legelov.
leg ta gl. legeia.	[živali.
lego-ftvtov, to (tivco) meso darovane lego/tr/via, i/ in iegourjvia, Ta (Iegog, /njv) praznični, sveti mesec, sveti dan rtoeseca, praznik.
‘■ego-ftvrj/iojv, ovog, 6, i/, dor. iego-kvapcov 1. državni pooblaščeni poslanec v zvezi amfiktionov. 2. naj-tvišji uradnik v Bizancu. legov, to gl. iegog.
legdv ogog, to gora v Traki ji blizu Kerzoneza.
isgo-noioi, ot nadzorniki oz. predstojniki slovesnih državnih žrtev. iego-ngeTtr/g 2 (ngenco) svetemu spodoben, primeren, častitljiv NT. iegog1 3 in 2, ion. poet. igo g [Et. iz htapog = loagog, sor. laivco] močen, krepek, svež, uren, hiter legov /tšvog itd.
iegog2 3 in 2, ion. igog [Et. iz htapog, loagog, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. era iz aiza), gl. aidopai] 1. svet, posvečen komu uvog, uvi, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, lega ov/i[iovh) pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. suhst. a) to legov, ion. igov darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, preročišče, Ta lega drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, %gdo/iai T(b iegcb navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti. legoovAeco (iego-ovhog) oropam, okradem svetišče NT.
IsgoovMa, t) svetokraja, rop v svetišču.
iego-ovAog, d (ovš.aco) svetokradec, tempeljski ropar NT. iegovgyea> (legov, egyov) nav. med. opravljam sveto (božjo) službo, darujem NT.
lsgovgyia, r/, ion. igovgyit/ sveto opravilo, daritev, božja služba, bogoslužje. lego-tpavtr/g, ov, b, ion. Igocpavtrjg (ipaivco) veliki duhovnik, (vrhovni) svečenik, svečenik, hierofant nvog. iego-cpvhaš, azog, 6 poet. varuh, čuvaj svetišča.
iegoco (iegog) posvečujem; pass. pf.
iegčbotiai biti posvečen. iegooovvr], I), ion. igcoovvrj 1. duhovništvo, duhovniška služba. 2. dohodki duhovnikov, prebenda. it, dva in i'tco [Et. ito) iz si-zdo, kor. sed, gl. ego/mu. — Obl. impf. itov, iter. igeozov, i£ev = lt,ov\ 1.trans, posajam, velevam komu usesti se, fiovkfjv sklicujem sejo svetovalcev. 2. intr. a) usedem se, sedim elg tl, eni deinvov usedem se k obedu; zasedem; ule-
žem se, utaborim se; b) usedam se, udiram se /čopa. 3. med. uležem se v zasedo in prežim na koga. irj, f) gl. la.
ir\ vzklik bolečine oh! joj! gorje! 497105 2 poet. 1. bridek, žalen, žalosten. 2. Apolonov pridevek: pomočnik v sili (Idopai).
497Za, IrjZai gl. id/./.m.
'Iplvoog, r\ ion. = 'la/.vaog.
497/444, to ion. = capa.
497/44 [Et. iz ji-je-mi, lat. ja-c-io, je-c-i; fp/ji (iz e-r/za). — Obl. pr. 2 sg. ir)g, (leig, lelg), 3 sg. h)oi (iei, iei), 3 pl. laai, cj. la>, opt. ieirjv, imper. iei, ieteo, inf. levai, pt. lelg, impf. lr\v, ieiv, 3 pl. ieaav, fut. rjoo), rjoopai, a or. 47x41, du. eitov, pozn. tudi rjzapev, cj. a>, fjg itd.; opt. e ir) v, imper. ec, eten, pt. etg, inf. elvai, med. el Lip v itd., pf. er/, a, pass. pf. elpai, a or. elOrjv, lut. effr/oopai, a di. verb. etog in eteog. — ep. ion. pr. ind. 3 pl. ležat, cj. lečo, 3 sg. 49704, 3 pl. iecoai, inf. lepev(ai), impf. 3 pl. lev, fut. (dv)-eaei, inf. (pe'0)i)aepev(ai); aor. er/za, du. etpv, pl. spev, eaav in ijzapev, fjzav, cj. pco, 640), 3 sg. fjoi, ijr) in erj, inf. epev(ai); a or. med. ind. 3 sg. sto, pl. evro, pf. pass. ecopai] I. act. 1. trans, storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ev naopooir/oi v-, napregam na vrv, ovgov tivi pošiljam komu ugoden veter, ona, cpcovpv zaženem glas, oglašam se, eno c izpregovorim, yX(ha-oav govorim (grški) jezik; ndaav yXa>ooav neprestano trdim, ydov, y.co-zvtov zaženem (prebridek) jok, jočem, ddzgva prelivam solze, qoov eg tei%og storim ali pustim, da teče, vdcog izlivam vodo, vapa nvgog izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lu-čam /.dav, streljam, izstrelim olatov; /4 eyaXcov ipv/drv merim na, namer jam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; zopag, eileigag pustim, da padajo lasje po ramah, ex /eigog ti izpuščam iz roke, 47x6 epe-geoftai izpustil je, pustil je pasti; dzpovag obešam, pritrjujem, e pav tov y.atd tivog mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem
se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; lepevog hlastno, željno.
497 v a gl. lalvco.
’Ipvvaog, 47 mesto v Siriji.
'Irjnvpeg ion. = 'Idnvyec.
Ifjaaofrai gl. idopai.
ir)a 1 ep.	447 gl. elpi.
'IpoovlSpg, ’If)Ocov ion. 'Iaooviih)C, iaocov.
4974975, 4974505, 497-454x05 gl. kiti)o, iatgog, iatgizog.
l&a-pevfjg 2, ion. i&ai-pevfjg (Wvg, /er o g)
1.	pravi, pristen, enakomeren, zakonski. 2. naravnim potom (sam od sebe) nastal ato pata; naraven, prvoten, domač.
'Iffa-ur), 97 otok v Jonskem morju, Odisejeva domovina.
Ti?0x97v<5e v Itako, 'I-Oanrjaiog, 6 Itačan.
"Iffanog, 6 heroj, po katerem se je imenovala Itaka.
ItisZav, i&scog gl. eirdvg.
tfth (imper. od elpi) hajdi, pojdi, dej, nuj!
iftpa, at o g, to (sipi) ep. hoja, korak, gibanje, kr etan j e.
Ifrv gl. emhjg.
i^v-tipi^, to 1/0c, 6, p ion. gladkolas.
Iffvpa/lr), f) (Mv-pa/og) ion. bitka na prostem, odprtem polju.
Iftvvtata gl. hjvg (= evdvg) ep. najbolj naravnost, najpravičneje.
l-Ovvco [aor. iOvva, pass. ifjvv&pv] gl-evfjvvco.
z&v-mZcov, covog, 6, f) (netopai) ep-naravnost leteč.
ifrvg 3 gl. evffvg.
Z&vg, vog, 97 [Et. iz sidhu-s. — samo acc. iflvv] 1. ravna mer (pri hoji), av^iOvv naravnost, ravno proti; pren-smer, napad, podjetje, započetje, ndoav en5 iiJvv pri vsakem podjetju.
2.	mišljenje, namera, nakana, želja, hrepenenje, teženje.
ifhico (10 v g) [a or. lOvoa] ep. ion. 1. derem, planem naravnost nad koga, naravnost napadem, -ro-og, eni, ngog ti koga, pd/7) derem naprej, prodiram. 2. hočem, težim, nameravam, delam na kaj atgateveaifai, liivasv dXoXv§ai ravno je hotela zakričati.

Iftcopitj, tj trdnjava 1. v Tesaliji. 2. v Meseniji.
tnavog 3 [Et. od Izm) 1. zadosten, dovolj (en), zadosti velik, močen, obilen, Izavot dovolj ljudi, zadostno število, NT to izavov jvolčo zadostim, ustreženi, to izavov topcrldvoj dobim zadoščenje, zadosti se mi, izavov dosti dolgo, e§ Izavov že davno, nkeov, noggco tov izavov več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, izavog elfu morem. — adv. iteavčbg dovolj, zadosti; %0) izavčbg imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, tov jdaftovg sem dovolj globok; npog Tiva kos sem komu.
Mavoztjg, tjTog, tj sposobnost, zmožnost NT.
Mavom napravljam koga zmožnega ali sposobnega NT.
Mdvco in med. ep. prihajam, dospem, dosegam, zadenem, vnvog fie izavei loti se me spanec, akyog (nšvftog, dyog) Izave Tiva bol je prevzela srce, ra od yovvava objamem (kot pribež-
i nik) tvoja kolena.
Jzdgiog, 6 Penelopin oče.
Izagog, 6 l.Dajdalov sin, ’Izagiog Jtoi'-rog Ikarsko morje. 2. tj''Izagog otok v Ajgajskem morju blizu Sama.
Meko g 3 ep. ion. = dzetog sličen, po-prošnja za varstvo (pomoč, za-
doben, enak.
Me a ta, i/ (izertjg)
poet.
Mezeta, tj Mezevpia,
arog, to
■ izeTevco
ščito), Izezetag noiovfiai (ponižno) prosim pomoči, kličem na pomoč.
foeoriog 3 in 2 poet.; izezrjpiog 3 in Mzfjgiog 3 poet., itcezr/oiog 3 ep. (ize-
rt?g, IzTtjp) 1. a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, nul XiTai; izeota (yLyvoi.au) = Izevig; *>) izTr/gia cpcoTobv adutov ponižno proseči bedni možje, ponižni,nesrečni Prosilci (prosilke).
Mezrjgta, tj (sc. etoia ali zžddoc) ion. -itj 1. a) oljčna ali lovorova vejica
onih, ki prosijo pomoči; Tibhjpu n aga Tivi prosim koga pomoči; b) NT ponižna prošnja, molitev. 2. zaščitnik ponižno prosečih; Zev g pridevek Zevsa, kot zaščitnika prosečih varstva.
rIxezaovtStjg, ov, 6 Hiketaonov sin = Melanip.
Mezeta, Inezevpa gl. izeota.
Izezevco (izevijg) prosim varstva, ponižno prosim, približam se komu kot prosilec.
MEzr/giog 3 gl. izeoiog.
MEZtjg, ov, b, fem. ion. poet. ixezig, idog, poet. Izzr/g, ijgog, b in ixzcog, ogog, b ki prosi varstva, milo proseč, prosilec (milosti), pribežnik, varovanec.
IzeztjaLog 3 gl. izeoiog.
MEZig gl. IzETtjg.
Mtjac ep. = izt) gl. izveof.au.
Mfiag, abog, tj [Et. kor. seiq-, strslov. SBCati; nem. ver-siegen] vlaga, vlažnost, mokrota.
Izfievog 2 (izveofiai) ep. ugoden, po-voljen ovgog.
M-veofiai [fut. Lgoi.au, a or. IzofJLtjV, cj. izcopiai, pf. Iy/Mu; ep. ion. pva.es. ind. Izvevpieodu, 3 pl. ion. izoiato, pt. iz-vevfievob, ion. pf. 3 pl. izavai, plpf. rzavo] 1. a) prihajam, dospem tl, tiva, elg Tiva h komu v hišo, yelgag pridem komu v roke, elg yeigag spopadem se s kom, elg toyovg pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, fieva zkeog grem, stremim za slavo; fiETa naTgog azovtjv grem, da izvem kaj o očetu: dfupt pt’ vzet’ avvfj okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj zvooiv ovbag; pren. ytjgaog ovbov, yfjgag, fjjdtjv, fjčb doživim; ooveov pri derem, vderem do kosti ; vetog fivftcov končam govor; oAe-ftgov Ttelgava zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj fafiog, nevdog, jzoftrj; d) vračam se, prihajam domov orzabe, bcbpia, vnovgojzog; abs.Od. 11.104.2. prihajam h komu kotprosilec za varstvo, ponižno prosim. 3.impers.: gre, spodobi se, pri stoj a komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; [taMov tov izvevftevov preveč, čez mero, več kakor se spodobi
iKvevpevcog ion. — Mvovpevcog pristoj no, primerno, v redu.
Inoviov, to mesto v Frigiji. ixpia, ta ep. [gen. in dat. izniocpt] 1. ep. krov, ladjina rebra, boki, okraj ki, deske. 2. lesen oder. ixzap adv. poet. (ixa>) blizu. ixzfjQ, rjgog, o poet. gl. 'r/.ETijg. iKTtjpLog 3 gl. ineoiog. txztvog, 6 kragulj, kanja. mco [Et. iz siq-, izveopai iz siq-, indvco iz iy.avFo> (-avF- iz -nw-). — Obl. c/. ixcopi , impf. mov, a or. Igov] ep. poet. 1. prihajam, dospem, dosegam, prodiram do, ovgavov segam do neba, vijem se proti nebu. 2. zgrabim koga, polastim se, obidem y.olog, /vqsico; mvvTT} (potvag ixei pameten si. ila-dov a dv. (ih)) ep. ion. v gručah, tropoma, trumoma, v oddelkih. ilaopai, ep. llaonopaL [fut. ildoopai, a or. med. ep. llaoadpr)v, p as s. ildoDr/v, imp. l/.dothjvi NT] 1. spravim koga s seboj, pomirim, potolažim koga, pridobim si naklonj enost ali milost koga, naklonim si koga. 2. NT poravnam, dpagvr)paTa lldoHtpi poi bodi mi milostljiv.
i'laog 2, at. tlečo g, a>v, acc. Zlem [Et. iz oi-ola-Fog, i/.tmg iz oi-ohpFog, gl. V.rjju] ep. poet. 1. mil(osten), milostljiv, usmiljen, naklonjen, blag. 2. vesel. ilapdg 3 [Et. odtod lat. hilarus, gl. ih)ui[ boder, vesel.
ilapozzjg, rjTog, ?/ vedrost, veselost, veselje.
il-ap^rjg, ov, o (ih), dgyco) ilarh, poveljnik ene ile (oddelka konjenikov). lldoxopat gl. ilaopai. ilaapog, 6 sprava NT. ilaazijpiov, to spravno sredstvo (daritev), pokrov skrinje zaveze NT. ‘Ilei&vfi)a, f) = EilefDvia. tlečo g gl. ilaog.
ilrj, f) četa, krdelo; oddelek konjenice (lat. ala equitum). llijSov adv. = iladov.
‘Ilfpov jzediov ep. Ilijsko polje. ilrjpi (r) ep. [Et. iz oi-oh)-pi, tj.doy.oi.iai, iz ai-ala-oxopai. — Obl. imper. ihp)t, pf. iXr)y,a, U,i)xr)Oi, opt. llf)xoi\ milostljiv sem komu, usmilim se koga. ’Iliaxog 3 ilijski, trojanski.
’Ihag, adog, f) 1. trojanska zemlja. 2. Trojanka. 3. Ilijada (Homerov ep); T/.iag xaxd>v brez števila nesreč. ihyyidco vrti se mi v glavi, omotica se me prijema, vrtoglav sem. ihyyog, 6 vrtoglavost, omotica.
’7hog, i) glavno mesto trojanske zemlje; pozneje to ’7hov. — adv. FIloFev od Ilija, Fhofh jzqo pred Ilijem. 7hoo6g, at. 7ho6g, 6 reka v Atiki. Ulag, adog (U.lco) ep. zanka, vrv. ’I11vqlol, oi Iliri, narod na obali Jadranskega morja; adi.711vpix6g 3; subst. to lh.voiy.6v Ilirija.
1'llco [Et. iz Fl-F1-co, gl. eileco. — inf a or. Zlat] 1. valim, vrtim; pass. vrtim se, vijem se (skozi grude). 2. stiskam, brzdam, čuvam.
"Ilog, 6 1. Mermerov sin iz Efire.
2. Trojev sin, ustanovitelj Ilija. ilvg, vog, f) [Et. slov. il, ila; ilovica] ep. ion. blato, glen, nesnaga. ilvcoStjg 2 (ilvg in etdog) blaten, ka-lužen.
ipavzivog 3 ion. iz jermenov (napravljen).
Ipag, avvog, 6 [Et. kor. sai, si, lat. saeta, ščetina, nem. Saite, strslov. seta, vrvica, konopec. — dat. pl. ipaoi in ipavTsoai] jermen; pl. jermenje, vajeti, vojke, uzde; vrv, konopec; jermen pri postelji (ki je držal posteljnino), bič NT; jermen na čevljih, pri čeladi, pri vratih, pri svedru, jermenje rokoborcev; Afroditin pas. ifiaoftfo), i) (i/-idg) ep. bič. ipdaaco ep. [aor. i/icdoa, c/. ipdoorj[ bijem, tepem z bičem pdoTiji, bičam, šibam uva tivi. ipazi^co oblačim NT. ipaziov, to [Et. ion. elpanov iz Feo-pa-tiov, gl. evvvpu] 1. vrhnja obleka, plašč, oblačilo, odeja. 2. ion. cedilno platno, cedilnik.
ip.aziap.6g, 6 (ipaTigco) obleka, oblačilo NT.
"Ipflgog, r) otok v Ajgajskem morju; preb. oi ’7p/dpioi.
ipeipco in med. (ipegog) [aor. med. ipei-paprjv, pass. z act. pom. Ipepfhjv] ep-ion. poet. hrepenim, koprnim po, želim, toži se mi po Tivog, tl, inf. ipsv(ai) gl. el ut.
Ifiega, rj, ion. mesto na severni obali Sicilije; preb. oi 'IfiEgaZoi. t[i£Q-dp,jzv(;, v/.og, 6, 7] (agnvt;) z le-ePim, mikavnim načelkom (šapljem). Ipegag, a, 6 reka na Siciliji, ipegdetg 3 ep. ljubek, mil, mikaven, ^ mičen, dražesten, ganljiv, hrepeneč. ipsgog, 6 [Et. iz thpsgog, lap-sgog, stvn. oiskon nem. heischen] ep. poet. 1. hrepenenje, koprnenje, poželenje, ljubezen nvog. 2. ljubkost, mičnost, dražest, ft/.ecpagcov ipsgog vvpupag dražest, ljubkost v očeh neveste, (usod g /ts s/et id siv želja me navdaja videti.
tpego-gpcovog 2 (cpcovj/) poet. z ljubkim glasom, miloglasen. tpsgzog 3 (adi. verb. od Ifisioco) ljubek, t>Uiil, dražesten. tpfievcu gl. siui.
t-va I.adv, kraja: 1. kjer, kod, koder, kam (or); Iv ’ el zaxov v kaki nesreči, m' sova/isv %gsiag v razmerah, v katerih smo, v teh (sedanjih) razmerah; ogag iv’ rjxeig vidiš, kam si Prišel, a/ug iv ’ egr/xeig 6axgvoov dosti si se naplakal; časovno: kadar, v Čem, pri čem. 2. tam. II. veznik: 1. (finalno) da, da bi, (s c/, za glavnimi, z opt. za hist. časi ali optativom, m di" z z/id. hist. časa, če izraža možnost ali neistinitost; eliptično: iva vi (se. yev7]vcu) zakaj? čemu? iva vi tavva /eyetg čemu to govoriš? 2. a) kT s cj. za a di. agtog, Iv.avog (tako) da; b) NT imp. iva sledov šm{hrjg aiivf/ vdg ysigag (glagol pred iva manjka) pridi in položi nanjo roke, ^ yvvrj iva <po/9?/rcu rov avčga žena „ Pa se boj moža NT. fvdgcog, co in 'Ivagčog, d), 6 Psameti-„hov sin.
Ivayoq, 6 Okeanov in Tetidin sin, Prvi argivski vladar.
‘rdd/Uopai pass. [Et. galsko Vindo-magus, Vindo-bona (kelt. vindo vidno, svetlo, belo] 1. prikažem se, Pojavim se, zdim se, tog poi Ivčdk-š-črai fjvog (acc. lim.) kakor se mi dozdeva v srcu, kakor mi je pred očmi, ndaiv Ivddu./.svo ‘kapnopEvog vsem se je zdelo, da. 2. sem komu enak nvi.
’Ivdix6q 3 in ’Iv8og 3 indijski, 7) 'Iv-81x7*1 (jcoga) Indija; preb. ol ’Iv8oi; 6 ’Iv8oq indijski kralj.
’Iv8oq, 6 reka Ind.
Tveq gl. (g.
iv Lov, ro ep. tilnik, zatilnik.
Ivig, 6, 7] poet. sin, hči.
’Ivvxog, 6 mesto na Siciliji; preb.’Ivv-x7]vot, oi.
’Ivco, dog, odg, 7] Kadmova hči, Ata-mantova žena.
t£aAog, 6 [Et. kor. aig’, skočiti, gl. lyyog\ ep. pridevek divje koze, kozel, kozorog; po drugi razlagi: okreten, hiter. 'I^Lcov, ovog, 6 kralj v Tesaliji, I^iovii] dloyog njegova žena Dija. i%ov gl. ixco.
i£6g, 6 omela, ptičji lep. l^vg, vog, 7) ep. [dat. Itjvi m. igdt] bok, pas, lakotnica.
Lo-Sszrjg 2 (dšco) poet. iz vijolic spleten. lo-8vE<prjq 2 (lov, dvocpog) ep. vijoličen, temnobarven.
io-86xoq 2 (log, dšyopai) ep. puščice hraneč, poln puščic. lo-£i8r]q 2 (lov, eldog) in iosig 3 (tor) ep. vijoličast, temnomoder.
,Ioxdazrj, fj Lajeva žena, Ojdipova mati in žena.
’I6-Xdog, 6, at/Io-Aecog, o), 6 Ifiklejev sin, Heraklejev sobojevnik.
‘IoAtj, ij Evritova hči, zaradi katere si je Heraklej osvojil Ojhalijo. lopev ep. = Ito/zev gl. si[u. io-pcogog 2 (Irj, pčbgog) ep. kričač, bahač, širokoustnež.
lov, ro [Et. iz Ecov, odtod lat. izpos. viola] vijolica.
iov&dg, ddog, 6, 7) [Et. iz wi-wondh-, strslov. (v)qsT, - brada iz wondh-so-] ep. dolgobrad, bradat, kosmat. ’IovioqS novTog, xoknog Jonsko morje. io-nXoxapog 2 poet. i6-nkoxoq 2 (n/.szoj) poet.
16 q!, 6 [Et. iz la rog. — pl. oi loi in ra ta] ep. poet. puščica, strelica. log2, 6 [Et. iz wlso-s lat. virus, strup] 1. strupen sok, strup. 2. rja, zeleni volk.
(log), la, (lov) ep. [gen. lij g, dat. im, lfj\ eden, isti, taisti, ttjv lav (sc. polgav) en del.
temnolas, s temnimi kodri.
io-ozecpavog 2 poet. z vijolicami ovenčan.
iozzjg, r/vog, f) [Et. iz iootav-, kor. is, gl. t^ispog] ep. volja, želja, odlok, zapoved, iovrjvo ftečov po sklepu (volji) bogov.
lov, lov 1. (vzklik bolečine) oh! joj!
gorje! 2. (vzklik veselja) juhu! aj! iovSatfjco živim po judovsko, posnemam Jude NT.
’Iovdainog judovski NT.
’Iov8cllg[l6s, 6 judovstvo NT. iovAog, 6 [Et. iz FL-Fok-vog ali Fi-Fo/.-oog, gl. ovXog\ ep. mah, prvi puh, prva brada.
Lo-^eaipa, rj ep. ki siplje puščice, lokostrelka (prid. Artemidin). inv6g, o ion. peč, pečnica.	[ zije.
’Invoi, čbv, ol pečine na obali Magnetit jr-appercu, ol (dyeigco) načelniki telesne straže spartanskih kraljev. inn-aycoyog 2 (ayco) ki prevaža konje; nXolov, v avg (tudi brez subst.) ladja za prevoz konj (konjevoznica). innd(op.ai (innog) d. m. ep. vodim konje, vozim se, jašem, jezdim eni innov. Inn-anovzLOzr/g, ov, o strelec, suličar na konju.
Innagiov, to demin. od tVtjrogkonjič(ek). inn-aguoozrjg, ov, 6 lakon. = innagyog poveljnik konjiče.
lnnagxeco sem hip arh, zapovedujem konjiči.
inn-agxvg, ov> 6 1 (no^to) poveljnik ko-inn-ag/og, 6 J njištva (konjiče). innag%La, r/ dostojanstvo hiparha, konjiški polk.
innag, ddog, f] (adi. ion. fem. od Innr/.og) oTO/.r) jezdna obleka, obleka za ježo. innaoia, f\ (inndgofiai) 1. jahanje, ježa, dirka, vožnja. 2. Arr. Anab. IV, 4 konjiča.
Inn&GLfiog 3 in 2 (Inndgo/Licu) 1. za konjico pripraven, pripraven za ježo Zcogia, to inndoiLiov za ježo ugodna tla. 3. dostopen, vodljiv, inndoi/.iov dvirpu e/MivTov Toig -/.d/.agiv dam se voditi od prilizovalcev. inneia, r/ (Innevco) 1. jahanje, ježa, vožnja, dirkanje. 2. konjištvo. inneiog 3 (innog) ep. poet. konjski yevog, dicpgog s konji naprežen voz, Xocpog iz konjske žime.
innevfia, aTog, to (innevco) poet. jahanje, ježa, vožnja, zasledovanje s konji.
innevg, ecog, o (innog) [gen. ion. -r/OC,
n.	pl. -rjg, -elg, ion.-eeg in -fjeg, acc. -eag]
1.	voznik, borilec, tekmec na vozu.
2.	jahač, jezdec, lconjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.
innevco in med. (innog) jezdim, jašem, vežbam se v jahanju, služim v konjiči.
I (elavvco) ep. za vož-inn-r]XdoLog 3 | njo prikladen, kjer se inn-rjkazog 2 j lahko vozi vrjoog, ddog
I kolovozna pot, cesta. inn-r]Xd-za, 6 (e/.avvco) ep. jezdec, ko-njik, borilec na vozu; a di. viteški.
'Inn-rjp.oXyoL, ol (dp,eXyco molzem) skit-ski nomadi, ki so pili kobilje mleko. InnLKog 3 (innog) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja ( inncov), konjski, vozni, vprežen; dgdjuog tek konj, vavayia koščki (razbitega) voza, o/jii-LaTa s konji naprežen voz, aycov tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjiče, konjiški, Hcoga^ oklep za jezdeca, /.idxv, kdyog na konjih, 6vvapu,g moč konjiče, konjiča. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji-
4.	a) tj Innr/.rj (sc. tt/yrj) spretnost v v jahanju, umetnost jahanja, jez-darstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) to innr/.ov konjiča, konjištvo, napreženi vozovi, pratež. 1'nnLog 3 (tjrjrog) poet. konjski; konje ljubeč, viteški, krotilka konj (pridevek Atene in Amazonke Antiope). innLo-xoLLzt]g, ov, 6 (jaiTrj) iz konjske žime (grive), žimnat. innLo-xdgfit]g, ov, 6 (zdgpcr)) ep. borilec na bojnem vozu.
inno-p&ficov 2, gen. ovog (flaivco) hiter kakor konj, jezdeč na konju. Inno-flozTjg, ov, 6 (jooz.co) poet. ion. ki si goji konje; oi viteštvo, plemstvo v Halkidi na Evboji.
Inno-fiozog 2 (floov.co) ep. konje redeč, konjeroden.
cInno-8d(iELa, f) hči Ojnomaja, kralja v Pizi, Pelopova žena.
kwto-dafiog 2 (dd/zvrjfu) ep. konje kroteč, krotilec konj.
’Inn6-8afiog, 6 arhitekt iz Mileta ob Periklejevem času. mno-8doeia (fem. od inno-daovg) ep. z gosto grivo (žimo), gostožim. mno-Seopia, arog, rti (dšco) poet. uzda, vojke, vajeti.
mno-Sezrjg, ov, 6 (deco) poet. ki brzda konje, gvvi)g jermenasta (konjska) uzda, vajeti.
^nno-8gofiia, ij konjska dirka, dirka s konji ali vozovi.
^nno-Sgogog, 6 (dgagslv) dirjališče za konje (cirkus), Xapmgdg mnodonuog svetla nebesna pot (Evr. I. T. 1137). tnno-8g6gog, 6 (dgagelv) ion. dirjač na konju, neka vrsta hitrih konjičkov na Siciliji. inno-^EV ep. iz konja. kwro-KEhsvftog 2 (ze/eo$og) kdor potuje na konju, sukalec konj, lconjik, borilec z vozom.
'■nno-nevzavgog, 6 hipokentaur (pošast, napol človek, napol konj). kwro-nop,og 6 (zo/teco) konjski hlapec, konjar.
kijio-KOfiog 2 (>iopLT)) ep. poet. žimnat, s konjsko grivo (žimo). Inno-Kogvo-zfjg 2 (y.OQvaaco) ep. borilec z vozom, z bojnim vozom opremljen. Innongazeco (zgaTero) imam močno konjico; pass. imam slabejšo konjico, c sem slabejši glede na konjico. Inno-ngazrjg, ov g, o 1. slavni zdravnik s Kosa. 2. atenski poveljnik pri De-^ liju 1. 424 pr. Kr.
Innougazta, r\ premoč v konjiči, zmaga s konjico.
lnno-xgoxog 2 (y.goveco) poet. od konj teptan.
krno-fiavr/g 2 (piaivopiai) kjer konji dirjajo, /.siiidjv ki mrgoli konj. Innofiafteco (inn6-uayog), borim se na konju, bojujem, sprimem se s konjico. tonofiaftta, rj konjiška bitka. tnoio-pia^og 2 (/j,ayofzaf) ep. na konju (vozu) se boreč; subst. d konjenik, krno-gogcpog (ki je) konjske postave. Inno-vmog, 6 bogat Atenec, Kalijev in Hermogenov oče. fano-vcbfiag, ov, 6 (vm/^dco) poet. ki čuva ali pase konje, konjar.
inno-nokog 2 (nekco) ep. ki se bavi s konji, konje redeč. mnog, 6, fj [Et. idevr. ek’wo-s, lat. equus] 1. konj, kobila (izleta), žrebec (dgorjv). 2. naprežen voz, bojni voz, borilec z vozom. 3. fj mnog konjiča, konjeništvo, oi Innoi jezdeci. Inno-ostgijg, ov, o (oeiga) krotilec konj. Innoovvrj, f) (mnog) ep. poet. ion. 1. spretna borba na vozu, spretnost, umetnost v ježi ali vožnji, konjiča, konjeništvo.
innoza, o ep. in innozrjg, ov, o [Et. idevr. ek’wota, lat. eques, itis iz ek’wo-t] jezdec, konjik, borilec na vozu, vitez; adi. na konju, viteški, junaški. inno-zo^ozrjg, ov, 6 lokostrelec na konju.
Innozgogpeco (inno-voocpog) redim, imam konje.
innozgoepia, ?] konjereja; konjušnica. Inno-zgocpog 2 (vgecpoo) 1.konje redeč (za državno službo ali v svoje veselje). 2. konjar, trgovec s konji. mn-ovgig adi. fem. (ovga) ep. [samo nom. in acc.] s konjskim repom, s konjsko žimo.
Innocpogfliov, to 1. čreda konj. 2. konjski hlev.
innobv, Cbvog, o (mnog) 1. konjušnica, konjski hlev. 2. postaja za izmenjavanje konj.
Inzofiai d. m. pritiskam, stiskam, strahujem, kaznujem, bijem, tepem. Igaofiai, igeirj, igevg, igevco gl. legdo-pLcu itd.
'Igr), fj mesto v Meseniji. igfjiov, to ion. isgelov. igf)v, sv o g, o (ion. — elgfjv) spartanski mladenič od dvajsetega leta naprej. IgrjŠ, Tjy.og, 6 ion. ep. = Uga§.
’ Igig, «)og, f/ [Et. iz Fl-gi-g, idevr. wl-ris, gl. ie/iai. — acc. rIgiv, voc. Igi] 1. mavrica. 2. poslanka bogov. rIgig, tog, 6 reka v Paflagoniji.
Igog, Igov, igovgyirj, igocpavzrjg, igcoovvrj gl. tegtig itd.
Ig, Ivog, f] [Et. iz Fig, pl. iveg iz Fio-veg, lat. vis, pl. vl-r-es (iz vises), vir (iz wi-ro-s), gršk. l(pi iz -bhi. — acc. Iva, dat. pl. iveoi] ep. 1, mišica, kita, živci. 2. moč, sila.
”Ig mesto (fj) in reka (6) v Babiloniji.
ia-dyyeAog 2 angelom enak NT. iad^co (ioog) [impf. med. iter. iodozezo, aor. pass. iodothjv] 1. act. spravljam v ravnotežje, izenačujem. 2. med. enak sem, enačim se komu.
Loahepog gl. icrog.
ia-d[iEQLog 3, dor. io-rj/tegiog (fjtitga) enak po dnevih (po dolgosti življenja) ZLVl.
taav 1. — Tjeoav (el/u). 2. fjdsoav (otda).
iadanezo gl. icdgoj.
iarjyopta, j/, ion. -ir/ (ioog, dyogevco) enaka svoboda govora, enakopravnost, državljanska enakopravnost, svoboda.
to-rjpr/g 2 (dgagiozco) poet. enako zložen, enak, tpr/cpot ravno toliko. ta&fiiov, zo ep. ozek o vratni okras, zavratnica.
lo&fiog, 6 zemeljska ožina, prehod, medmorje, o zrjg Xegoovyoov trakiški Herzonez; 'Iaft/iog, 6 Korintska oži-
na.	— adv. ’Io&/ioZ na Istmu; adi. ’'Ia&/uog 3 istemski, korintski; pl. "la&pua, za istmijske igre. icz&fubdrig 2 (etdog) zemeljski ožini podoben, na medmorju ležeč.
JIaig, idog, f/, ion. -tog [dat. 'Jot, acc.
Iotv\ Izida, egiptska boginja. loke [Et. iozco, od kor. seq'v, gl. evejzco] ep. poet. rekel je, govoril je. lokco ep. in itCKCO [Et. iz riz-ozo), gl. eor/.a, slzcbv. — impf. rjtoy.ov\ 1, napravljam enako, podobno, enačim, posnemam, tpcovr/v iozovo’ d/.6%otg pri čemer si posnemala glas žen, ioze ipevdea sio/J.d 2.eycov szv/iototv o/JtoZa izmislil si je mnogo prevar, podobnih resnici. 2. smatram za enako, imam za koga, vidim, da je enak, primerjam z tv d živi. 3. domnevam, sodim, mislim, smatram. la/iapog, f] mesto v Traki ji.
‘la/iapig, idog, /.iitvrj jezero blizu mesta 'lo/tagog v Trakiji.
’Iafifjvrj, rj Ojdipova hči.
’ la/vr/vtag, ov, 6 Tebanec, Pelopidov prijatelj.
’Ia/ir/v6g, 6 reka v Bojotiji; adi.’Ia/ifj-vtog 3 Apolonov pridevek, ker je imel blizu te reke svoje svetišče po imenu ’ la/zf/v tov, zo.
iao-/3aatAevg, ecog, 6 kralju enak. iaoyovta, fj enak rod, enakost po rodu, enakorodnost.
iao-biatzog 2 (dtaizao/iai) enako živeč, enak v načinu življenja, ngog ztva komu.
ioo-Svva/iEoo imam enako moč, veljavo.
loo-fteog 2 ep. bogovom enak, bogo-podoben.
iao-Ktvdvvog 2 v enaki nevarnosti; kos nevarnosti.
lao-ngazr/g 2 (zoazeco) ion. enako močen, enakopraven, ztvi s kom. iaoKpazia, J/, ion. -it] (ioo-zgazf/g) enakopravnost, državljanska svoboda, lju-dovlada, demokratija.
Lao-fiizgr/zog 2 enak po velikosti, v naravni velikosti eizcbv. iao-fj.£zoojzog 2 (/iszcojiov) z enakim čelom (ospredjem), v enaki črti. iao/toipEco (ioo-ptoigog) imam enak del ali enako pravico s kom v čem ztvog zcgog ztva.
iao/iotgta, f), ion. -ir/ enak del, ravno-pravnost, vkupnost. tco-fioipog 2 (/totga) in tao-fiogog ep-(/togog) ki ima enak del(ež), enako močen, ravnopraven, dr/g zrak, ki obdaja enakomerno vso zemljo. toovo/iEo/iat med. (ioo-vo/tog) uživam (imam) enake pravice in prostosti, živim v demokratski državi /tezo.
ZCO/./MV.
iaovo/ita, ?), ion. -ir/ (ioo-vouog) ravno-pravnost, državljanska svoboda, demokratija.
iaovo/LMog 3 po ravnopravnosti hrepeneč.
iao-vo/zog 2 enako-, ravnopraven. iao-naXf/g 2 (7id/./.m) v borbi (boju) komu kos, enak komu zivdvvog. tao-neSov, zo ravna tla, ravnina. la 6-ned o g 2 (nedov) ki ima enako ploskev, ki je v enaki ravnini s kom, enako visok, ztvi s kom. iao-n\azf/g 2 (jv/.dzog) enako širok (debel) z (p zsiysi.
iao-nkevpog 2 (jv/.svgd) enakostraničen), nkaiotov kvadrat. lao-nhr/frf/g 2 (jii.fpiog) enak po številu. iao-gpojiEca sem enak po teži ali vplivu, sem v ravnotežju.
looggonia, p ravnotežje. loo-ggonog 2 (genco) 1. enakotežen, v ravnotežju. 2. enako močen, kos. 3. enake vrednosti, neodločen gdyiy ioog 3, ep. la o g [Et. pri Hom. ioog (iz Floog) iz Fizo-Fog od £tdoc|, fem. ep. eiop, comp. iaaizegog 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), datg skupen obed, donlg eioTj ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; vpeg somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); loo g zb nkazog zal zb gpzog ravnotako debel (širok) kakor dolg, ioov dyco živa živi smatram koga za enakega komu; ooi 6’ loov yegag tvojemu enako darilo; loov eoziv prav je, pravično je; odgovarja mu često otog, ooog, dog, cboneg, zai = kakor, ioov tpgovcb Kal ov isto mislim kot ti. 2. pravičen cm/p, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, fgeveg zdrava pamet, čizai loai xal dgoiai popolnoma enake pravice. 3. subst. a) p Varj (,aolga) enak del(ež), enako pravo, lopv ezeioev enako je bil kaznovan, gezeyco zpg lorjg zal ogoiag deležen sem enake pravice in postave; eni zfj lop zal bgola s po-Popolnoma enakimi (istimi) pravicami ; b) zb loov, za. Vaa enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, cavnopravnost (ov de noz’) loa (eooe-ycu) nadomestilo; ovjjjm/iav eni zolg 'Looig zal ogoioig elvai da imata obe stranki enake pravice, loov cpgovem xjvl enakega mišljenja sem s kom, hov vegoo izkazujem enako čast; va loa vegco (zb loov nepristranost) sem nepristranski, locov zvyydvo) imam (dobim) enak del. 4. s predlogi:
a)	and zfj g ten/g enako; b) eig zb loov Kafhozagevoi ejidr/soile borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem Polju), eig zb loov atpizveogai živi zfj Inn iz fj dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; elg zb loov Vglv zazaflaivei nekdo pride v rav-nino in na enaka tla kakor mi;
c)	er loa) enako, v enaki črti, z istim korakom, ev la (p eigl zim enak sem
komu, ev locp zal istotako kakor;
d)	loov, iz zov loov na enak način; s| loov sigi sem v enakem položaju, e| loov vegco sem nepristranski, gayogai s§ loov bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) eni loa gayp zezazo je bila enako napeta neodločena, en’ lop g enako, en’ loov enakomerno, zaza loa zavvco gdypv ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sing. teror, tira enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) terco g a) enako, pravično; [d) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; y) pri štev-nikib: približno, okoli, pri.
iao-aze^pg 2 (ozeZog) enakokrak (trikot), sod (število).
iaozekeia, p (ioo-zehjg) enakost v plačevanju davkov, stališče tujcev, ki so plačevali iste davke kot državljani.
iao-zekeazog 2 (zelem) ki vse izenači, vsem skupen FAtdog Moiga.
iadzpg, pzog, p (Ioog) 1. enakost, eg lo6zi]zog enako NT, enakopravnost. 2. pravičnost NT.
iao-zlgog 2 (zigdeo) enakopraven, enakovreden, isti NT.
iaocpagi^co (loo-cpogog) ep.merim, kosam se s kom, dosegam koga v čem živi zi.
iao-epogog 2 (epegeo) ep. enako težo noseč, enako močen.
iao-yeiXpg 2 (yeZXog) 1. o reki: enako visok z bregom, do brega segajoč. 2. v višini roba, zgifdai na površju plavajoč ječmen.
iao-ippzpog 2 (eppepog) ki ima enako pravico glasovanja.
ioo-yjvyog 2 (7pvyp) enakomiseln, enakega mišljenja NT.
iaoco (t Hom., Z at., loog) 1. act. izenačujem zi zivi. 2. med. in pass. enak sem komu, dosegam koga.
’Ioopboveg, ol skitski narod v Mongoliji.
'laaoi, ol in ’Iaa6g, p mesto v vzhodni Kilikiji.
iazaco in iazavco [Et. iz kor. sto, lat. destino, are iz -stanare, gl. lozpgi] vzpor. obl. k lozpgi.
iazeov adi. verb. od olba treba je vedeti (izvedeti).
iGvrjpc [Et. kor. stha, iz oi-ovp-pi, lat. sisto, sto (jz sthajo), slov. stojim, stati (iz stoj ati). — Obl. impf. iovtjv, fut. ovijoco, a or. 1 sovpoa, pass. praes. iovapai, impf. lovaptjv, a or. sovdih/v, fut. ovaHfjoopai, tuli. verb. ovavog, ova-v sov; med. fut. avf)Oopai, a or. sovpadov, a or. 2 a ct. eovr/v, pf. sovrjza, plpf. elovi)-zsiv in slovrpzr), fut. 3 eovf)^co, v pf. tudi krajše oblike eovavov, sovdpev, eovave, lordai, plpf. eovaoav, cj. sovci), opt. sovaipv, inf. savavai, pt. sovcbg, -cboa, -og, -do-rog, -iborjg. — ep. impf. a et. iter. iovaozs, a or. 1 a ct. 3 pl. eova-oav, a or. 2, 1 sg. ovijv, 3 sg. iter. ova-ozev, 3 pl. sovav, ovav; cj. 2 sg. ovr/r/g, 3 sg. ovr/)], 1 pl. avt)opev, ovscopev, ovtioptv, 2 pl. ovr/eve, 3 pl. ovšcooi, ovrj-cooi, ovsicooi, inf. ovr) pevcu, pf. ind. 2 pl. sovrjvs, imp. tov dih, inf. sovdpsv(ai), pt. sen, sovaovog in iovscbvog. — ion. pr. a ct. 3 sg. lova, 3 pl. loveaoi, pass. 3 pl. lovečimi; impf. 3 pl. loveavo, a or. 2 act. cj. ovscopev, ovecooi, pf. 3 pl. zavs-ovdavai. —• poet. pr. imper. in impf. 2 sg. iovco] I. act. 1. trans, (praes., impf., fut., a or. 1) a) postavljam voo-naiov, vsiyog, syyog ngog ziova; ayyi vivog postavljam, priženem blizu koga, uredim, postavim v bojni red oviyag, vzdignem Xoyyag, naredim, postavim za kaj vvgavvov, vnagyov, os zvgiov v d) v vszvcov vrnem ti tvoje otroke; vopov potrdim, utrdim NT, dczaioovvrjv uveljavim NT; b) storim, da se kaj vzdigne zvpa, napravljam vecpe?.ag, vzdigujem zoviv, začenjam, povzročam, vnemam egiv; pf/viv (raz)-jezim se, (3orjv zaženem krik, ^ogovg prirejam ples, navvvyida obhajam nočno slovesnost, zvegiopava prinašam žrtve, cpvhomda, pdyr]v začenj am, dgHov zgdv5 držim glavo pokoncu, odg vlečem na uho, vgiyag lasje mi vstajajo, se mi ježe; pass. ayogi) iova-vaiocpcskupščino imajo; c) ustavljam, zadržujem, oviram in no v, /.aov, i) ulovov g, pvbpv; ngooconov onovčaicog z grbančim čelo, naredim resen obraz, oppava 'to vi] o sv oči so mu ostekle-nele, stemnilo se mu je pred očmi; vrjag izkrcam, zasidram; ovfjoor ps ustavi me; d) tehtam, odtehtam, od-
merim; pr en. apagviav vštejem v greh-2. intr. (aor. 2, pf., plpf., fut. 3) a) postavim se (kam), ustavim se, stopim) pristopim; pf.postavil sem se, stojim« eg dgyf)v zasedel sem prestol; a) stopim, postavim se komu nasproti vivi ngopa/og, zavd v iv o g, ngog veva; P) seru, bivam v gotovem stanju (= sivai) nov vvyjjg, eg ooOov sem srečen, iv ’ sova-pev ygeiag ker smo v tako žalostnem stanju, sni navvl vco ygsiag iovapevcf vselej, kadar mu pride kakšna potreba, v d vvv sovcov’ o izv g d rjpTv sedanje razmere so za nas (pre)žalostne; y) vstanem ftdiigcov, dvignem se zvpa> nastopim, začenjam se cpvAomg, pdyjb psig, lova pev o g prjv začetek meseca ( prvih devet dni meseca), eapog lavapsvov v začetku pomladi; Ae(0-vidrj sovavac Leonidi na čast stati pokoncu, ngog aloyga ngaypava ba-vim se s slabimi dejanji (vdajam se), vgiyeg ogijai sovav lasje so stali pokoncu, so se ježili, zgppvoi eovaoav so moleli, štrleli kvišku; 5)ustavim se, vzdržim naskok, epnodcbv tivt sem komu na poti, oviram koga; b) obstanem, stojim pri miru, mirujem, čovga sv yair\ obtiče v zemlji’ s pt. neham; vivi, sv vivi držim se česa, vztrajam pri čem. II. med. postavljam sebi (zase) vgonaiov, začenjam (zase) nokepov, pd.yr/v; urejam, uvajam, dajem rjUea zal vopov g.
’ lav iaia, ij ep. ion. -atrj	'Eoviaia■
‘IoviaZog, 6 tiran v Miletu. iozideo ion. — eovideo. lovit), f/ ion. eovia.
Iovlt)v6qlov, vo ion. eoviavooiov obed-nica.
taviov, vo (lavog) nav. pl. jadro, avans-vdvvvpi razpnem, razvijem, ave/./-°' pai zvijem, zložim. iovo-SoK?], f) (deyopai) ep. shramba za jambor, rogovilasto stojalo, v katero so spuščali jambor.
lavo-nsdt), fj jamborova nožnica, klada
ali raza v kladi na dnu ladje, kjer je bil jambor pritrjen. lovogsco in med. (iovcog) 1. a) poizvedujem po, vprašujem, izprašujem, preiskujem viva, vi-, b) spoznam, izvem, vem vi, azofj. 2. pripovedujem, (s)po-
ročam, omenjam tov italda. 3. želim koga spoznati, obiščem koga NT. lozogia, fj, ion. -it] 1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje. 2. vest, znanje, znanost. 3. (s)poročilo, pripovedovanje, povest, opis, zgodovinska razlaga, zgodovina. lozopw6g 3 izveden v zgodovini, zgodovinski.
ložo g, o [Et. od tovtjpi; prim. gršk. ovrj-pcov, lat. stamen] 1. jambor, jadrnik.
2.	statve, tkalo, lovov enoiyopai tkem.
3.	osnova, (o)snutek, tkanje, tkanina. lozovpyeco poet. (iovog, egyov) tkem. lozovgyia, f/ (iovog, egyov) tkanje,
tkalstvo.
"Iazgog, 6 Ister, Donava; adi' Iozgitjvog 3 skitski, 'Iozgitj, fj mesto ob izlivu Donave.
iozco = lovaoo gl. lovrjpi.
'iozco imp. od oida.
iozco g, ogog, 6 in iozco p [Et. iz rib-voo, gl. etdoc] vešč čemu, izurjen, izveden v čem vivog; subst. 6 izvedenec, ve-ščak, razsodnik, posrednik, priča. lo^a^eog 3 (= loyyog) ep. posušen, suh, droben, tenek, šibek. ioftavaco in ioxavco (gl. i'o/co) [2 sg. loyavdg.g, 3 -vda., 3 pl. -vocooiv, pt. -ocov, impf. -vocovvo, ep. iter. impf. ioyavdaoKOv[ 1. trans, držim, zadržujem, ustavljam, oviram viva; med. zdržim se, mudim se, obotavljam se. 2, intr. držim se česa, hrepenim, koprnim po čem, zahtevam vivog ali inf.
i<*Xdg, ddog, t] posušena figa (smokva). loxiov, v6 [Et. i prothet. -j- zghi-] kolčni zgib, kolkov sklep, kolk, ledje. loxv a iv ut [tut. lo/vavd), a or. Xayyava, ion. iayvr)va\ 1. (iz)sušim, storim, da kdo shujša. 2. slabim (-iti), ponižujem. lox-vog 3 suh, mršav, medel, vitek, tenek.
Ioxv6-cpcovog 2 (cpcoveco) ion. tiho govoreč, s tenkim glasom.
LaX6-<pcovog 2 (ioyco, (pono)) ion. jecljajoč, jecljav.
i°XVQi£ofzai (loyygog) [fut. loyygiovpai, ®or. layvgiodpt]v, a di. verb. loyygioveov] 1- d. m. kažem se močnega, sem močen; pren. a) opiram, naslanjam, zanašam se na kaj vivi; b) trudim se
negi vivog; zagotavljam, zatrjujem kaj. 2. pass. dobivam moč od koga, krepi me kaj vno vivog. ioxvQbg 3 1. močen, krepek, čvrst, trden, trajen, trpežen, utrjen, va loyvga utrjeni kraji. 2. silen, mogočen, odločen, strog, hud; gevpava hudourniki; vo loyvgov moč, Kava,vo loyygov z orožjem v roki. — adv. -cog močno, zelo, hudo, skrbno. ioxvg, vog, t] [Et. iz Fi-oyfig, zg’h-, kor. seg’h, gl. eyco] 1. (telesna) krepost, trdnost, moč ftecbv; sila, bojna moč, glavna moč, vojska; Kav’ loyvv z bojno močjo, šiloma. 2. trpežnost, utrjenost (kraja), hrabrost, junaštvo; payt]g bojna moč, sposobnost za boj; yfjg rodovitnost, (v v dvozložnih, v v trizložnih oblikah).
ioxvco sem močen, krepek, čvrst, mogočen, premorem, veljam kaj; imam vpliv pri kom, sem vpliven naga vivi. Voxco gl. eyco. idcog gl. toog.
’Izakia, fj, ion.-itj Italija; preb. ol 'Iza-hčozai, udi. ’IzakiKog. izapog 3; adv. -cog (i-evai) (pre)drzen, smel, držo vit, nesramen. izapoztjg, tjvog, fj predrznost, nesramnost.
”Izavog, f] mesto na Kreti. izba, tj, ion. -st) ep. ion. vrba.
Izčivog 3 ion. vrbov.
Izčov in iztjzEov a di. verb. od el/m treba je iti.
iz tj v du. impf od sipi. iztjg, ov, 6 (ievai) (pre)drzen, neustrašen, pogumen, nesramen. izzco bojot. = iovco gl. oiba.
"IzvAog, 6 in "Izvg, vog, 6 pri Hom. Zetov in Aedonin sin; po atiškem sporočilu Terejev in Proknin sin. izv g, vog, tj [Et. odtod lat. izpos. vitus, slov. s-vit-ek; lat. vieo, ere, slov. viti, vijem, venec; nem. vvinden, Wand, gršk. lve(F)a, oioog iz Eoivvog] okroglina. 1. kolesni obod, platišče. 2. obroč, ščitov rob, ščit. trco, iz en v gl. sipi.
"Izcov, covog, f] tesalsko mesto v Ftio-tidi.
'Izcbvtj, t] mesto v spodnji Italiji; preb. ol ' IzcovEig.
Grško-slov. slovar.
25
tvyri,')] poet. ) (Iv^co) 1. vriskanje, uka-ivypog,b ep. j nje. 2. krik, tarnanje, jok. ivyl-, yog, rj (Iv^co) vijeglavka (ptica, ki so ji pripisovali moč, da povrne izgubljeno ljubezen; privezali so jo na čarodejno kolo, katero so vrteli prepevaje čarodejne pesmi); elxco ivyya hni ooi (pri)vlečem čarobno kolo k tebi, pričaram te k sebi. lv£co ep. poet. glasno kričim, tulim, vpijem.
’ Iv gxai, ol skitski narod. icp&Zpog 3 in 2 ep. močen, mogočen, hraber, junaški, vrl, odličen. l-<pi (od tg) adv. ep. silno, močno, mogočno.
’Iipi-dvacaa, fj (pri Hom.) =’Itpi-yEveia, f) Agamemnonova in Klitaj mnestrina hči.
’'Iqn-xA.og, 6 Filakov sin iz Tesalije;
ukradel je Tir oni goveda. icpiog 3 (lepi) ep. močen, tolst, rejen, pitan.
Icpizog, o 1. Evritov sin iz Ojhalije. 2. oče Arheptolemov, ki se zato imenuje ’ Iqnrtdt]g.
i%avdco [pr. lyavdg, pt. Iftavocov, -voco-oavJ ep. poganjam se, koprnim, težim za čim Tivog in inf. iy&vdo3 (lyJH>g) [impf. iter. Ift&vdaonov] ribarim, lovim ribe. ijpfrvdiov, to demin. od I/ftvg ribica. ^ftvo-EiSfjg 2, ion. ijp&vcbdrjg (eldog) ion. 1. ribji, ribi podoben, kakor riba. 2. ribovit, ribnat, poln rib.
11%’d'vo-<pdyoi, ol ribojedci, divje pleme ob Rdečem morju.
Ift&ijg, vog, 6 [Et. iz l protliet.-\--y$-iz g’jh; v v dvo-, i) v trizložnih oblikah; ace. l/ftvv, aee. pl. V/fhvg, -vag] riba. ’Iftftvg, vog, 6 rt v Elidi. lx&vcbSr)g gl. lyjJvo-eidr'ig.
' I^vai, ai mesto v Makedoniji.
lXvevpcov, covog, o | iXVevv>]g, or, 6 ion. I
vohun, ihnev-mon(ali faraonov dehor).
Ixvevco (iyyog) voham, zasledujem, iščem, iztikam.
l'Xvog, ovg, to in i'xviov, to [Et. iz iksmno-, kor. aig’, skočiti, gl. l^alog] 1. stopinja, sled, pev’ iyyia flaivco Tivog grem tik za kom, sem komu za petami, OTor/eco Toig i/veoi hodim po stopinjah NT, r/yeoi yag negifjdr) znal je (dobro) zasledovati, r/yog nodog Tilhjpi hodim; poet. tudi noga r/yog avTalg agflv/.cug; pren. sled = znak, znamenje aluag. 2. premikanje, hoja, hod jtočoov.
?£&>£>, edgog, 6 [acc. lyco = l/joga] ep. božja kri, (krvi podobna tekočina, ki teče v žilah bogov). 2. krvna sirotka.
iip, hoog, 6 (invofiai) ep. živi sveder, črv (ki razjeda rog in les), drvotoč.
tipao gl. iJiTO/iat.
id) poet. (vzklik veselja ali bolečine) juhu! oj! ah! gorje!
’ lob, lov g, f) [acc. Teo, ion. Tori'] hči Inaha, kralja v Argih.
lcoyfj, fj (dyvviu) ep. (kraj, kjer se veter odbija), zavetje, zaščita, obramba.
Icofj, f) (drjpi) ep. poet. 1. glas, zvok, vpitje, kričanje. 2. prasketanje, šumenje, šviganje.
icoxfj, fj [Et. iz ricoy.fi gl. leucu; acc. metaplast Icbna] ep. bojni hrup, naskok, bojni metež ; pers.’Icotcrj.
’ Icnknog, f], ep. ‘IaeoAKog mesto v Magneziji ; adi. ’ Icoktuog 3.
’'Icov, covog, 6 Ksutov sin, praded Jon-cev, atenski kralj. — "Icovsg, ol, epfld-ovsg Jonci; adi.’IcovMog 3, fem.’Icovlg, idog. —’Icovia, fj Jonija (dežela v Mali Aziji).	[nekaj zelo malega.
IcoTa, to jota, najmanjša črka; NT = ia>xpdg, 6 ep. = lar/.fj.
K.
K, x (y.dnna) deseta črka grškega alfabeta, kot številka %' - 20, ,y. =
20.000. h y.e.
■ud dor. = xsv.
Kafldkioi in Ka^ij^Esg, oi prebivalci
dežele Kctfl a fig v Mali Aziji (med Pizidijo in Karijo). xdyS-/?aAe ep. zav-ejla/.e g\.y.aTa-f:ld/j.0J. Kapeigoi, ol stara pelazgiška božanstva (častili so jih posebno pri misterijih na Lemnu in Samotrakih).
Kafirjoč-ftev adv. ep. iz Kabesa (mesta v Trakiji).
Ka^vXrj, fj mesto v Trakiji. ep. - žara pred y.
xdya#d$ %at aya#og.
*ayxavog 2 [St. 7ror. qenq, nem. Hun-ger (germ. hunhru-)] ep. suh, posušen, |vAa.
Hayxd£co poet., at. za^afto [St. lat. ca-chinno, are, zasmejati se, hohotati se] in xay%aXdoo ep. [ep. praes. 3 pl. xayya/.6coot, pt. y.ayyaXdcov\ glasno se smejem, kalil jam se, krohotam se, veselja poskakujem, ukam, vriskam; poet. posmehujem, rogam se ftaQvaX-yrjxcog.
naycb = zat syd>.
d' ep. — žara pred d.
KaSSpaftezrjv gl. zara-(5ag#drco.
*a<5dvoai gl. y.axa-dvco.
xadepcov gl. zrjdepcbv.
xaStonog, 6 (demin. od zadog) vrček, posoda za glasovnice.
Kadgog, 6 bojotski kralj, ki je sezidal tebanski grad Kadmejo Kad peta, V- — adi. KadpeZog 3 in Kadjirjiog 3; n. pr. Kadiisla v(y.t] nesrečna zmaga Eteoklovanad Polinejkom; fem.Kad-prjZg, idog. — KadpsZoi, oi in Kad-petcoveg, oi prebivalci Teb, Kadpo-VevVg> o poet. v Tebah rojen (Heraklej).
Kadog, 6 [St. izpos. hebr. kad; odtod izpos. lat. cadus, i; slov. kad, kadi] vrč, vedro, sod.
Kadovaioi, oi narod ob Kaspijskem morju.
Kddvng, tog, s) mesto v Siriji.
Kaeipa, r/, lem. od Kap ep. Karjanka. rjpevai ep. = zaijvat gl. zato.
= zat etra.
xa#a, HaZdanep, ion. xaxa, nazdnep adv. = za#5 a, za#5 ajrsg istotako kakor, ravnotako kakor, nič drugače ko.
xa#-ayt£<y, ion. xax-ayi£co (ayiog) [aor. %a#ijytoa] 1. posvečujem, darujem, zažigam kadilo (v dar), sežigam. 2. pokopavam.
xa#-ayvtfa) poet. posvečam, čistim, sežigam jwqL
Kaft-aipaooco oškropim s krvjo, okrvavim.	[ljen.
xd#-aipog 2 (atpa) poet. krvav, okrvav-
KafratpeoLg, ecog, f) (za#-atgeco) rušenje, podiranje, uničenje, razdejanje
'NT.
naftaipEzeog 3 (adi. verh. od za#-atge&>) ki se mora porušiti ali premagati.
Kaftaiperrjg, ov, o razdejalec, rušilec, zmagovalec noXspia>v.
Kaft-aLpeco, ion. naz-aipEco [za#etžov, cj. 3 sg. ep. y.a.iW.r/at, pf. pt. ion. zara-gaigrjjcšvog, fut. NT za#eA®] I. act. in pass. 1. a) doli vzamem, spustim, potegnem oe/rfvrjv, snamem, zvijem torta, zatisnem (oči) ocpfrakpovg, ooos včp 'davovvr, b) rušim, poderem, raz-derem vsi/p, xd>v xetydn> Sore toliko zidu, da, elg ečatpog porušim do tal;
c)	poderem na tla, užugam, premagam, uničim, opustošim OiyaXlav, ovržem prjpa, prekličem, razveljavim iprjtptopa. 2, a) jemljem proč, odje-mam, odstranjujem, ugrabim vavv, yQr)paxa, uničim aQyf)v, vržem (pahnem) s prestola, odstavim xiva and 'dpovcov, iztrebim ro hjovizov; b) obsodim, umorim, ubijem; ponižam Tivd; pass. ubije me kdo, za#?;pi?/tšrog xi]v alofhjotv oropan zavesti, nezavesten; c) dosežem, dobim psydXa ngr)ygaxa, sv rt vi zasačim pri čem, jrtižog, ovptpopd ps -/.aftaiosi usoda, nesreča me zadene. II. med. jemljem sebi doli, snemam zase, dobivam si x o|a.
za#a tga> [fut. zadano j, aor. szddijoa (szd#aga), ep. y.dfh]oa, pass. pf. zszct-#ag/tat, inf. zeza#dg#at, aor. f;za#rig-#7?i'] I. act. in pass. 1. čistim, umivam, perem, spiram kaj s koga rivd rt, snažim, osvobodim, o trebim yalav, noXXa (zemljo, grdob); npoocnna zdA-Aet preobrazim z lepoto, krasim, (o)lepšam. 2. v verskem zmislu: čistim #s£t'ft> denag (čašo s kajenjem in žveplj anjem); spravim, očistim, oprostim koga greha, krivde zivd vtvog; pass. za#ag#etg xov cpovov. II. med. očistim se (sebi).
za#-aAAo/tat med. [aor. inf. za#aAeo#at, pt. y.afXaX6pEvog\ skačem doli dno rov tjtnov, drevim navzdol deXXrj.
•Haft-apEpuog 2 dor. in Kafr-rjpepiog 3 vsakdanji, današnji, polpa usoda današnjega dne.
nafrafifia, avoc, v6 (zaff-dnvco) poet. vozel, zamotana stvar, zdffa/zfza ).vo> razvozlam.
naft-avbco (gl. y.av-avvco) poet. dovršim, (do)končam, prehodim odov, dgo/zov, dospem kam stg Tt.
naft-ana^ adv. enkrat za vselej, povsem, sploh.
naftajiep	) adv. prav tako, kakor;
KcefrajzspEt J kakor (da) bi, takorekoč.
naft-djiTco, ion. zar-dmco (gl. aitvco) I. act. in pass. 1. trans, privezujem, pripenjam, djupi nvi ogrnem, vržem čez (rame); pass. ftgbzb) zafhjfi/zsvr) za zanko privezana, obešena. Z.intr. zgrabim za kaj, obesim se na kaj Zetgog NT. II. med. 1. privezujem si kaj. 2. a) dotikam se, nagovarjam koga, veva jiakazolg eneeooi v prijaznih besedah, prijazno; b) zadiram se nad kom, napadam, grajam, zmerjam koga, očitam komu kaj veva dvviflioig, /aŽEJrotg šnesooi, tivog;
c)	bavim se, želim si, stremim za čim Tivog-, d) ion. sklicujem se na koga, kličem koga za pričo tiscov.
Kaffapeicog adv. čisto, snažno.
naftapEvco (zaffagog) 1. intr. sem čist, ohranim se čistega, ano tov ocopaTOg na telesu. 2. trans, ohranim kaj čisto nohv.
na-d-api^co čistim, očiščujem, oprostim česa NT.
xa’d'ap(e)i6xrjg, rjTOg, fj snažnost, čednost, čistost.
naftapiopog, 6 (zaffagigeo) očiščenje, očiščevanje NT.
Kdftapfiaj aro g, to (zmhdoo)) 1. očiščevalna (spravna) daritev. 2. smeti, nesnaga; pr en. izvržek, zanikarnež, malopridnež.
xa-&-apji6^co poet. 1. vtaknem, nataknem. 2. priravnam, primerim ftgozov degp..
Kaffapfiog, 6 in ndffapoig, scog, fj (za-ffaigco) 1. očiščenje, očiščevanje od česa tivog, čistilo, zadostitev, sprava, 'Hov zaffag/zov Tcbvds daifzovcov spravi se, potolaži te duhove, daruj spravno daritev; zaffag/zov %cbgag noiov/zai Tiva zakoljem (darujem) koga v spravno daritev za deželo, cpXoya zal zafiag/.ibv ffvco zažigam spravno da-
ritev. 2. očiščevanje pred posvetitvijo v misterije. 3. poravnanje. naftapog 3 1. a) čist, prost (česa), ne-omadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder zaffagov cpgeva ezco, zslgag čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, to zaftagov tov ovgavov zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, šv zaffagcp na prostem, odprtem polju, brez ovire, to sfznodcov zaffagov yiyveTcu zapreka se odpravlja; pr en. jasen, urejen, navva rjv zaffagd vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, ovgavog sami državljani, zatfaoav zXf)da (pgevibv avoiyco odprem vrata odkritosrčnega srca pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; itava-rog poštena, častna smrt (ne na ve-šalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ajro uvog, popoln, nepokvarjen. — adv. Hcv&apčdg čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.
zaffagorrjg, prog, fj čistoča, čistost NT. na&dgoiog 2 (zaifagoig) ki očiščuje Zevg, očiščevalen, spraven, pomirljiv; to zadagaiov in vd zaffdgoia spravna daritev.
naffagaig, scog, fj = zafrag/zog. KaftagTfjg, ov, 6 (zaffaigeo) očiščevalec, maščevalec.
naft-Edpa, fj 1. sedež, stol, klop, učna stolica NT. 2. sedenje, obotavljanje, pomuda.
Tcaff-s^co [act. samo ep. ion. a or. zaffeiocr, med. impf. (ejzaffe^ofirjv, fut. zadebov-[zau, a or. szaffsiodfzrjv] 1. act. velim komu sesti, posajam, postavljam lcam ozonov; pustim, da stanuje, naselim, yairjg vegijs zaffslae pahnil ga je pod zemljo. 2. med. a) usedem se, sedim, ustavim se, taborim, bivam, mudim se kje; b) mirno sedim, počivam. za^-ETjza ep. gl. zai)-h]Ui. naft-staro gl. zdd-rjizai. za^-Eipappevog 3 (jzeipofzai) po usodi določen, usojen.
ua,&-EipyvvfiL poet. = zav-sipyco zajamem, seženem, stlačim skupaj, zaprem (v ječo), zaklenem. zaffeig zait ’ etg (= zai) ’ sva) vsak posebej, drug za drugim NT. naft-sloa gl. zad-tCoj.
Kaftenzog 3 (adi. verb. od zav-b/jo) ki se more zadržati.
Ka-ft-EMooco gl. zav-su.iooo).
Ka^-eA^o), ion. xaz-sAxvco [impf. zail-sV.zov, fut. zadskgO) in y.ai)s/.y.vom, aor. y.adei/.y.vna, pf. zadsikzvza, p as s. Kafteifaivoficu] doli vlečem, potegnem, Potisnem v morje vavg.
Kaft-eŠrjg adv. po vrsti, zapored, iv tip zaife^fjg potem NT.
KdfrsŠig, ecog, ij (yaz-š/o)) zadrževanje, ohranitev agyjjg.
Haft-ej-co fut. od xav-eyco.
Kati-ev6go, ion. tcaz-Evdco [impf. ezddsv-dov in zaihjvdov, fut. zadevdrjoco] spim, počivam, mirujem, sem brez dela.
Ka-fr-EvgLoKGo poet. najdem, zasačim Wd s pt., zadev gidij zoapiovaa zasačili so jo, ko je krasila.
*ctft-Eipido/zai d. m. ep. [3 pl. pr. zad-si/udcorrcu] zasmehujem, rogam se komu vivog.
■&-r]yEficbv, ovog, 6, f), ion.xaz-rjyEficbv vodnik, kažipot.
Ha-ff-rjjreojiau d. m., ion. xaz-rjyeo[iai !■ hodim spredaj, sem vodnik, vodim k čemu, kažem (pot) nvi (odov), eni Vl, eig ti, "Yfl/.ojvog xadr)yr)oa/j,evov Pod vodstvom; pren. začenjam s čim, napravim uvod koyov, s pt. tov vo-Moi' videig prvi dam (uvedem) zakon. 2. poučujem, učim koga, dajem navodilo za kaj, napotim koga vi, vivl vivog.
Ha-drjyrjzfjg, ov, 6 vodnik, učitelj, vzgojitelj NT.
d-rj8vnadea> (lahkomiselno) potrošim, zapravim.
Ha-d-rjxco, ion. xaz-fjxco 1. a) doli pridem, grem v boj; b) segam, grem, razprostiram se, raztezam se ini, flS vi, ngog viva Tonov, iztekam se, izhajam and tov ogovg. 2. pridem do česa, nastopim, nastanem ygovog, va Kv-fhj-AovTa (ngdyfxava) kar se je dogodilo, nastale (sedanje) razmere.
impers. xadfjxei /zoi (z inf.) pristoji rni, primerno je zame, moja dolžnost ie> od zadfjzsi ni prav NT, nkeico tov 'wih]y.ovTog ygovov dalje nego se spodobi; to zadrjzov (in pl.) kar pristoja, dolžnost, to jirj zadr/zovza kar se ne spodobi NT.
xad-rjk6co pribijam vi ngog ti. xad - rjfiai d. m. samo praes. in impf. [2 sg. zddrjoai, NT y.dih), c/. zadčbfiai, -Tj, -ijvai, opt. zadrjfirjv in zadoipirjv, im-per. zddrjoo, NT zddov, inf. zadfjadai, pt. yjvih'jUEVog, impf. (i)y.ai)fjiirjv, 3 sg. ezddrjvo, zadrjvo, zadrjovo; ep. impf. 3 pl. zadfjavo in zadeiavo; ion. xaz-rjfiai, 3 pl. zaveavai, impf. 3pl. izaveavo; fut. NT zadfjoopiai] 1. usedem se, sedim (sv) vivi, ini Tivog, ini vivi, dvor j m pri vratih, bt tov /lieoov odstranim se (odidem) iz njih srede, dzgcov iz ndycov gl. iz (1). 2. a) posedam, lenarim, mirujem, sem brez dela, iv vecpieooi stolujem, kraljujem; b) sedim (sem zbran) v skupščini, oi zadij-jievoi — ovvedgoi zborovalci Tuk. 5, 85. 3. prebivam, mudim se; o vojski: ta-borujem, ležim; o kraju: nahajam se, ležim. 4. postavljen sem ini tovtco (zato) zddijvai 6 drzaovfjg; stojim oi oeikrjvoi.
zad-ijfiegivog 3 vsakdanji NT. Hafb-rjfisgiog 3 vsakdanji, današnji;
jioiga usoda današnjega dne. xadfjaofiai fut. od zad-irjfu in zdfhjfiai. zad-idgvco 1. act. ep. velim usesti se, posadim koga, naselim sg Ti; pustim, da kdo počiva viva. 2. pass. naselim se, nastanim se. 3. med. postavim, posvetim figevag.
xad-iEgsvco darujem, žrtvujem, (za)ko-ljem.
xad-ieg6co, ion. xaz-igoco posvetim, zaobljubim.
xad-i£dvco intr. usedem se. nad- - iijco [impf. szddigov in zadiijov, fut. zadicb, a or. izddioa, zadioa, ep. zadioa, pt. zadiooag ; ion.xaz-i£a>, a or. zaviaa, intr. y.adiQofxai, fu t. zadi^fj o ofiai, poet. a or. zadioavo] 1. trans, a) velim usesti se, mirno sedeti, posadim (na prestol), naredim za kralja viva. eig tov dgovov, postavim, namestim ipv-kazag, ya>gig postavljam, odvedem v stran; b) prirejam, sklicujem shode ayopac; postavljam, utaborim, razvrščam, ustavljam ovgavevpia; c) pripravljam koga do česa zkaieiv, zkai-ovvd viva v jok. 2. intr. in med. usedem se, sedim, utaborim se, ustavim se kje ini vr, sesedem se, zgrudim
se £3W ra ioyla; ot d/./.oi xatil£ovoiv eni xov jdoogov lxexai se usedejo kot pribežniki na oltar.
Mati-ir) gl, ion. Maz-lijgi [gl. h)gi; fut. xatif)oa>, ep. a or. natisi)}ca, i p/, jca-tiegev, ion. 3 sg. praes. xaxlel\ 1. trans,
a)	doli spuščam, pošiljam, doli mečem, olvov Xavxavh); spuščam vino doli po grlu, torta snamem, spustim doli, dyxvoa; spuščam v morje, usidram se, innov sv divan; potapljam v valove ; rt n rog pomakam, vtikam v kaj ; b) dogaxa slg ngoofloXf)v spuščam, nastavljam (za napad), xslyr) sg tidXaooav zgradim, postavim zidovje doli do morja; c) <pvyada; pošiljam domov, dovoljujem, da se vrnejo v domovino, aggaxa pošiljam v (tekmovalni boj), nslgav izkušam;
d)	neona; spuščam doli (da ustavim ladjo), axeXi) pustim, da vise, xoga; pustim, da padajo lasje po ramah, Evr. If. T. 52: pustim (storim), da lasje rastejo; e) yovv el; yrjv upogibam koleno. 2. intr. in med. doli se spuščam, hitim doli, sem namenjen, odpravim se kam sni rtva.
Mati-iMszevco, ion. Maz-iMszsvco ponižno prosim koga.
Mati-iMvioga l d. m. [fut. y.ai)l'§ouai, a or. xatiixogi)v\ ep. poet. doli pridem, do-spem kam, pridem nad koga, zadenem koga nevtio; zivd, rt, rtrog, tiv-gov svinfi zadenem, ganem.
Mati-mna^ogai med., ion. Maz-mna^o-gac (po)teptam (s konji), pogazim (s konjico), opustošim.
Mati-inzagai d. m. ion. = xaxa-nšxogai.
Mati-laza imper. pr. act. - y.ati-ioxi).
Mati-ioza(v)co = y.ati-lovr)ui.
Mati-lazrjgi [trans. fut. xaxaoxf)00i, a or. xaxeoxr)oa, p as s. a or. xaxeoxdtii)v, fut. xaxaoxatif)Oogai, udi. verb. xaxaoxa-tsov, med. fut. xaxaoxi)OOgai, a or. xaxsoxr)odgX)V; intr. zatilovagai, fut. y.axaaxf)OOgai, a or. xaxeoxr)v, pf. xati-eoxi]y.a, pl. xatiecxagev, plpf. xatie(i)-oxf)xeiv, pl. zatieozaoav; fut. 3 xati-sozg^co; ion.: Maz-lozrjgc, pf. xaxeoxr)xa, 3 pl. xaxeoxeaoi, pt. xaxeoxecd;, plpf. 3 sg. y.axsaxf)xss, impf. 3 pl. y.axioxeaxo, pf. pass. 3 pl. xaxsoxšaxaC\ I. trans. 1. act. a) doli postavim, posadim, po-
stavim na kaj, pripeljem, spravim
kam xivd, rt, sl; leoviav, sni 'ta ogia, ngo; xf)v olxlav spravim domov, vf)a usidram, Tlvkovds pripeljem v Pil, sl; zgloiv, el; dlzijv, el; ayd>va postavim, pokličem pred sodnike, pozovem na odgovor, zatožim, šgav-tov sl; zgloiv pridem pred sodišče, cpdXayya postavim v bojni red, slg xo cpavsgov nva spravim v javnost, proslavim, ozonov; razpostavim ogleduhe, el; xov; dgyrxov; prištevam med, nol del zatiioxdvai noda kam naj postavim nogo; pass. el; szdzego. xd loyvgoxaxa zatilovagai dosežem v obeh ozirih najvišjo stopnjo; b) postavljam, nameščam, narejam, volim koga za kaj nvd vnag/ov, zvgavvov, fiaouea; ipsvdf) y ’ šgavxov ov zaxa-0X1)000 noXsi nočem stati pred mestom kot lažnik; postavljam nad koga (kaj) sni noXXobv, eni naoi NT; nastavljam rtrri; xi)v svXoylav cpavsodv po-, razjasnim, razbistrim, evxigoxe-qov živa bolj častim; pass. xvflsg-vdv xaxeoxdtii) postavljen je bil za krmarja, dgyisgsv; el; tivola; zati-loxaxai je postavljen, da daruje daritve NT; c) pri-, spravljam v kak položaj, pripravljam v kakšno stanje, el; gjojdov, anogiav pripravljam v strah, v zadrego, sv azivdvvcp spravljam v varnost, zavarujem, el; egi)glav cplXoov pripravim ob vse prijatelje, xivd y.Xalovxa spravim v jok, xiva opsvyew spravim v beg, zaxeoxi)oav e; aXxr)v gi)dšva zgeneotiai so povzročili, da se ni nihče postavil v bran; pass. dgaoxcoXol xaxeoxdtii)oav postali so grešniki NT. 2. med. postavljam sebi, svoje stvari, odredim, uredim sebi v prid, izberem, izvolim si zvgavvov, agyovxa;, xi)v £oi)v dno Živo; preživim se s čim. II. intr. 1. postavljam se kam, pridem v, stopim na kaj, pred koga, nastopim kot govornik sni xo nXf)tio;, zaza-ovavxe; eni zov; agyovza; ko so prišli pred gosposko, el; zd^iv postavim se v bojni red; pf. stojim, sem postavljen, obstojim, opvXaxr) zatisiozif zsi je bila postavljena; xatilotago:i ez živo; sestojim iz česa. 2. dospem,
pridem kam eg cPi)yiov, sig rijv (3a-oi/.eiav zasedem prestol, eig vijv ftov-i-slav dosežem dostojanstvo svetovalca, sig ovgov pridem pod ugoden veter; pridem v kako stanje, čv rep aocpa-~čsl v varnost, sv y.ivdvvq> sem v nevarnosti, sv dsifian loteva se me strah, e/Mpooni pridem k zavesti (pameti), eig cpvyr’jv spustim se v beg, £<S to dšov pridem v red (na pravi tir), sig fxdyrjv spustim se v bitko, začnem bitko, sig ).6yovg pridem v (začnem) pogovor, y.aftiorarai trt sig čifieivov nekaj se obrača na bolje, naraoravreov sv rčbv ngappanov ako se njim položaj izboljša, ako se njih razmere dobro urede, ftv/uog nvi nareorrj nekdo je okreval, sni tivi naftioragai pretim komu. 3. a) trdno stojim, ustanovim se sinov v.araorairj;
b)	umirim se, poležem se ftogvftog
c)	pogosto — sivcu: evfta pij xafteorfjxrj oeog kjer ni nobenega strahu, anagvog xo.ftlora.iiai tajim, epovevg, sgaorijg y.a-ffiorapai sem morilec, ljubitelj, (pv/.ag morij y.arsorrjg postala (bila) si zvesta čuvarica; d) pf. sem, nahajam se (v kakem stanju), onoi y.aftiorausv kam sva prišla in kje sva se ustavila; rivi rgonco -/.afteorars kaj vas je prignalo sem? pt. pf. HafteovijHcog ali Kafteozcog ki čvrsto stoji, obstoječ, veljaven, običajen; oi zaftsorčoreg vo-ft.01 obstoječi (veljavni) zakoni, fj 'y.aftsorr)xvia rji.iy.ia moška doba, asi xaftsorčbrog ker je vedno veljavno to načelo, ker je običajno; ra xaft-^orebra obstoječe (sedanje) razmere, ftdvrig rtov y.aftsorcbrcov prorok (namenjene) usode.
nafto adv. (- y.aft’ o) toliko kakor, v kolikor, kakor NT.
naft-odog, fj, ion. xaz-o8og 1. hoja, pot navzdol (v podzemlje). 2. povratek, vrnitev (v domovino).	[ški.
nafto^Mog 3 splošen, vesoljni, katoli-
naft-6A.ov (^ xaft’ oi.ov) splošno, sploh, vobče, povsem, kratkomalo NT.
naft-0fjuXeco osvojim, pridobim koga (z občevanjem), skušam koga pridobiti.
naft-0fioXoyEco 1. priznavam, pri-, dopuščam. 2. obljubljam, obetam.
xaft-ojtXi£co 1. a) act. oborožujem, o-premljam koga s čim (^ xaraoxev-a^co); b) med. oborožujem se. 2. poet. borim se s čim, premagam ro pij y.a/.6v.
xaft6nXiaigy scog, ij oboroženje, oprema. xaft-ogdco, ion. xaz-ogaa> in med. (tudi v tmezi) [fut. y.av6ij>opai, a or. y.arsidov] 1. doli gledam, zrem na kaj sx, ano nvog, nva, ri. 2. (iz daljave) gledam, opazujem, motrim; (od daleč) opazim, zagledam, vidim nva, ri. 3. uvidim, spoznam.
xaft-ogpi^a> 1. a ct. pripeljem v pristanišče. 2. med. pripeljem se v pristanišče, pristanem ralg vavoiv, izkrcam se.
xaft-ooioco in med. posvečujem, očiščujem, žrtvujem; pass. sem posvečen. xaft-ozi adv., ion. xaz-ofti (= y.aiF ort) 1. kolikor, kakor. 2. zato, ker. xdftov imp. praes. od y.aft-rjpai NT. xaft-v/3gi^co, ion. xaz-vf}gi£co 1. trans.
a)	grdo, prevzetno ravnam s kom, grdim, sramotim, podiram na tla, a/soiv smejem se komu v nesreči;
b)	varam, vodim za nos. 2. intr. grešim proti komu, prevzemam se no-žetg.
xaft-v8gog 2 (iidcog) poet. poln vode, z vodo napolnjen y.garfjg. xaft-vjiagxa> sem pri rokah, pripadam. xaft-vnegftefv) adv. ep. poet.; ion. xaz-vnsQfte(v) 1. kraj. a) od zgoraj (doli), zgoraj, po vrhu, nad, črez kaj, Xiov severno od Hi j a, (Pgvyhj zgornja Fr.; fj -/.aftvnegftev odog gornja pot, /topo enostranska dežela; b) zaftvnsgfte yiyvogai, sigi nvog močnejši sem od koga, zmagujem koga. 2. čas. poprej, pred.
xaftvjtEQZEQog 3, ion. xazvjcegzEQog (comp. od ‘/.aftvnsgfts) višji, mogočnejši, močnejši nvog; xaftvnšgregog yiyvopai obvladam, zmagam; sup. ■/.arvnšgrarog 3 najvišji, naj gornji. xaft-vnvoco, ion. xaz-vnv6a> in med.
trdno spim, zaspim, uležem se spat. xaft-vcpir]fii 1. act. izpuščam, popuščam, izdajam, prezrem. 2. med. za-, prepuščam kaj komu, zanemarjam rircbv ngayfidrcov; odstopam od česa, vdam se trn>1.
zaft-čopai, zati-odpeti a gl. zati-v\pai in vati-ivjpi.
zati-cog adv. (zati’ tog, at. zatid) 1. kakor NT. 2. ker, ko NT. zati-cooneg a dv. ravno tako kakor NT.
nat [Et. strslov. če (iz kai), čeprav; lat. cen (iz kai-we), ceteri (iz zal -f-etera- „in drugi") — pred vokali X’, v krazi: yr\ (y.ai rj), y.si (zal sl), žara (zal siva), yd>vi (zal on) itd.] I. veznik: in, pa, ter, veže posamezne besede in stavke: 1. v slovenščini se pogosto ne prevaja, tako zlasti v začetku stavka in kadar veže noXvg z drugimi adjektivi, noXXol zal ayatiol mnogi hrabri, noXXa ve zal zaz.a naoya> mnogo hudega, noXXal zal zaXal eXnideg mnogo lepih nad. 2. posebni pomeni: a) in zato, torej, in sedaj, zal poi dnozgivai, zal poi Xeye;
b)	in sicer, namreč, to se pravi, (dfj ngog d to/za Aiog zal (namreč) pazgov ”OXvpnov; naor/adv viveg zal (in sicer) noXXol ye, eycov dvo vavva etivrj zal apcpdvega loyvgd (in sicer); zal vavva, zal vovvo posebno, zlasti, Kgovov ds nalg zal ygovov to je, to se pravi;
c)	in zares (seveda) zal evevrjz.ei /idtv,
d)	skratka, in sploh (ako veže dele s celoto) lld/rjvi zal volg Atirjvaloig rjXtiev ayyeXla; e) pa, zal ov pa ne, želvo g r’ ezelva ovegyeva> zaycb (jaz pa) vade, naXai dedozvai vavva zov veooovl poi, ne pa šele danes; f) ali, ali marveč (pravzaprav), sva zal dvo, vglvr/ zal (ali) vevagvy i/usng, oXiyov Vivog aljla sovi zal ovdevog da je malo vredna ali (pravzaprav) nič; g) in vendar oZd’ovi vooelvs ndvvsg zal vooovvvs g tog ey<h ovz soviv d (rog
laov vooel; h) pogosto se nahaja priredna zveza s zal, kjer bi pričakovali podredje: rjv d’ypag ydy devve-gov nXšovvl poi zdyd> 2iyeiov zavrj-yopyv že drugi dan sem se vozil, ko sem priplul v Sigejon; -fjcbg ve dr/ dieepaive zal syevovvo eni vej) ovgsi ko se je prikazala jutranja zarja, so prišli na vrh gore; tako posebno za ovneo, ydy, apa itd; i) kakor (za izrazi enakosti in sličnosti opoiog, d avvog, loog, bpolmg itd., prim. lat. ac,
atque), Ilegoai vrjv avvyv eozevaope-voi zal 6 ned,og avvodv ravno tako oboroženi kakor; ogijg, cbg ov vavva epov zavr]yogelg zal sycd oov; j) za časovnimi in pogojnimi stavki uvaja pogosto glavni stavek: tedaj (pa) avvdg snel delnvrjoe, zal oi d drže a z 6 epov; rjpog fjXiog zavedv, zal (vdve drj) zoi-pytiypev eni tiivl tiaXaoayg; k) zal. ■ ■ zal (lat. et... et) ve ... zal i.. . i, kakor... tako tudi, ne samo... ampak tudi, aX?,cog ve zal zlasti. II. adverb. 1. tudi, enako, ravno tako, tako tudi, to g <papevy zal yyyoavo kakor je rekla, tako je tudi šla spredaj, yde zal in tudi, epov lovvog onoi zal vpelg kamor tudi vi greste, zal avvog, zal ovvog (enako) tudi sam (ta), ’Aylag zal žcozgavrjg zal vovvco dnetiavevgv sta tudi umrla; elneg vig zal dXXog ako sploh kdo, tog Ttg zal aXXog kakor katerikoli drugi. 2. a) celo, že, vrhu tega, zares, og vvv ye zal av Alt navgl pdyoivo, vdya zev zal avai-viov alviocgvo, zal cpvoei že po naravi, zal navv, zal paXa kaj zelo, prav zelo, da, seveda, xot Xlyv žalibog le preveč; b) ako se poudarja majhna (neznatna) stvar: tudi če samo lepe-vog zal zdnvov voijoai, egyov zal no-Xeig agitipijoai, zal anozglvaotiai ya-Xenov; c) pri komp.: še tiso g zal dpel-vovag innovg dcogrjoaivo, zal petkov aetiXov, pri števnikih: vsi do, gotovo zal elzoai vdXavva; d) v vprašalnih stavkih: kaj neki, kaj pač nolov avdga zal Xeyeig; Idcopev vi nove zal Xeyopev, dpipco yag auvd zal zava-zvelvai voeog-, rjgevo, ovi zal sir/ vo avvtirjpa; e) pri časovnih določilih: že zal naXai, zal nočni) ev, zal vvv.
3.	pri part. = zal neg: dasi, čeprav, kakor tudi, tieapa voiovvov, olov zal ovvyovv v’ enoivvloar, zal vv o avvog &v opcog čeprav sem kralj. III. v zvezi z drugimi členki: zal yag (lat. etenim) kajti (tudi), seveda, zal ydg ovv zatorej tudi, zal yag ga kajti celo, zal yao zal kajti tudi, zal yao de in tudi, pa tudi, in celo; zal ye in sicer, in res, zal eyd> pev da, jaz za svojo osebo; zal de pa tudi, razen tega, de zal pa tudi (celo); zal
in že, celo že, in celo, in zares; (5^ zal in tako seveda tudi, in tako pač, in potemtakem, zal di) zal t°te in tako seveda tudi tedaj; zal flVv in vendar, in zares, zdaj pa, kajpada; za l rot in vendar, (in) pač; Ka'c el, zal eav (pcav) tudi če, celo ako; el nal, šav zal četudi, čeprav; e/ de nal če pa celo; ov povov . . . ®XXd nal ne samo . . . ampak tudi, Xa'i d)g tudi tako, vkljub temu. ^ctterdetg 3 poln prepadov, jarkov, globeli (gl. zrjTcbeig). šdizog, 6 reka v Miziji, po njej se imenuje ravnina to K at kov nediov. ščuval, ai mesto v Mezopotamiji. šcuvevg, ecog, 6 kralj Lapitov; Kai-velSr/g, 6 Kajnejev sin Koron. Kcuvii;co (zaivog) poet. prinašam nekaj novega, cr-re/?? pcaivi&i -rt v hiši se godi nekaj novega.
Kucvo-naftrjg 2 (nailslv) poet. kar se še ni pretrpelo, nov, nečuven, nezaslišan.
*cuvo-jicheco (zaivo-noiog) poet. obnav-ljam, napravljam na novo, xatro-noirjftšv ti nekaj novega.
*ccuv o - jt o irjTij g, ov, o iznajditelj novih zabav.
Hrxivdg 3 [Et. iz zavjbg, qnnjo-s, kor. 5en-> tat- recens (re-cen-t), slov. za-cn-em, -č§ti (iz qnn-), kon-ec (iz qon-)]
• nov, na novo opran, še nerabljen ne™Xčopa, ovdev kcuvoteoov eloecpege aXXcov on ni ravnotako nič no-Jajšega vpeljaval kakor drugi; ek * a iv p g iznova, zaivd ngdypava novo-arije, prevrat, revolucija (lat. res novae). 2. izreden, čuden, nenavaden, nepričakovan, to Kaivov tov jzo/.euov kar je v tej vojni nepričakovano. *<*iv6xrjg} rjTog, f\ novost, Ijcnfig novo življenje NT.
K(uvozofieco (zaivog, tepvco) 1. nanovo nasekam, začnem nove rudnike ko-Pati- 2. prenavljam, uvajam novota-r^e-	[načrti.
'tcuvorop.la, 7] novost v načrtih, novi Kcuvovpyeco (zaivog, sgyov) napravljam nekaj novega, uvajam novotarije, novotarim negi tov g piaftocpogovg. Kcuvoco (Kaivog) 1. napravljam kaj novo, noXv šjutpegco tfjv vneg^oXr)V
tov zaivovoHai ra g diavoia g pomnožim, mnogo pripomorem do izpre-membe mišljenja, grem predaleč v novih načrtih. 2. ion. uporabim prvikrat, posvetim oizr\pa. zalvvpai [Et.pf. zezaopai, d or. zszadpai; prv. pomen svetiti se = odlikovati se; lat. Camenae (iz cad-smenae), gršk. KdoTcog, Kd.dp.og. — Obl. pf. zezaopai, zszapaai, zszaoTai, inf. KSK.doiJai,, pt. zezaopevog, plpf. Ezszdoprjvj ep. 1. odlikujem se, Tivi v čem, ev Aavaolaiv, psvd tioi, eni uvag med. 2. prekosim koga v čem rivd tivi ali inf. zalvco poet. [fut. zavčb, a or. ezavov, pf.
kekova\ ktsIvco ubijam. zal-neg veznik dasi(ravno), čeprav, četudi, akoravno; navadno s part. -zaiiteg noXXa naHovTa, redko z a di. brez part.; Kal diidvavog neg (sc. obv); pri Hom. je navadno ločen po parti-cipu; redko se veže z ind. zaineg <g-prjv.
zalgiog 3 in 2 (pcatpog) 1. kraj. ki zadene pravo mesto, na pravem mestu, JtXr)yf): smrtonosni, smrtni udarec; tudi brez jiXrjyfj: f) K.aigir) smrtonosni udarec, ro Kaigiov nevarno mesto na telesu, kjer je rana smrtna, ev K.aigkg, -zaTa Kaigiov na smrtnone-varnem mestu. 2. čas. o pravem času oveiyyco, deog, pravočasen, primeren, pravi dgav, cpgoveco, sinov; ngog to Kaigiov n ovsen pomagam o pravem času.
naigog, 61. prava mera,pravo razmerje, jtXeiovg tov zaigov več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, tov zaigov sy-yvTegco Teiyyovg bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, ov -zaigog sir) kjer bi bilo primerno, ngoocoTegoo tov -zaigov dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, zaigog (šoti) (pravi) čas je, -zaigov nagir)pi zamudim ugoden čas, eg -zaigov, sv -zaigCg, jcard -zaigov, -zaigov in zaigov o pravem času, eg avTov zaigov ravno o pravem času, zavd zaigov po potrebi, sv tovto) -ra) -zaigcb pri tej priliki, pri tej priči, ngo zaigov pred časom; xatpog Ttbv ngaypaTcov ugoden čas, da se kaj izvrši, ev navvi zaigčg vsak
čas, pri vsaki priliki, dno rov /aigov o nepravem času, neprilično, ovv ov-devi /aigtp a/aigcog. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, sv toč g peyioroig /aigolg, eni rov ‘/jugov po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, xaigov evdidcopi dam priliko (za napad), šipedgevco rolg /aigoigrivog prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, peyiorov /aigov s'/(i) sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, sv zaigčp yiyvopai sem koristen, koristim, ipgovgeco sni ocp zaigtp pazim na tvojo korist, sg ‘/.aigov na srečo, k sreči, rd vnsgj3aXXovra ovdeva ‘/aigov dvvarai kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, ngog -/aigov novsco moj trud ima uspeh. xaigoa(a)scov gen. pl. od /aigoeig z mnogimi petljami, gosto tkan, fin (platno).
xai-xoi (zairoiys) 1. in vendar, in zares, sedaj pa, seveda, toda, vkljub temu. 2. dasi, čeprav s pt. xaico at. xaco, muco [Et. iz zaikco, /arjco, idevr. q6w-jo, kor. qeu, qeu, goreti. — Obl. fat. zavoco, a or. s/avoa, -apr/v, pf. ‘/š‘/avy.a, -/.tat a or. p. š/av-{hrjV, fut. pass. zavilgoopai; ep. praes. inf. /aispsv, a or. a ot. e/pa, ‘/Tja, cj. 1 pl. ■/fjOLiev, opt. 3 sg. zpai, med. zrjavro, pt. /pdpsvog, a or. pass. szdgv, inf. /a-fjpsvai, poet. aor.pt. /sag] l.act. a) (za)-žgem, (za)palim, zažigam; b) seži-gam, pustošim. 2. pass. zažgem se, vnamem se, gorim, zgorim. 3. med. zapalim, zažigam si kaj. xax - /ara pred z. xdx = val s/.
xaxayyEkeoo poet. oznanjam nesrečo. xa.K-dyyeA.Tog 2 (ayyeAJ.co) poet. v nesrečo objavljen, dyp povzročen vsled žalostne novice (ali: žalost vsled neugodne novice).
xaxavSgta, fj poet. nemožatost, strahopetnost.
xdxsi, KaKEi&sv, xdxEivoq = y.ai s/si itd.
xdxp, f) in xaxia, fj (zazog) 1. malopridnost, malovrednost, izprijenost,
zlobnost, hudobija, malosrčnost, strahopetnost. 2. slab glas, sramota (Tuk. 3, 58.). 3. NT zlo, nadloga, težava. xax7)yogsco (y.a/-fiyogog) slabo govorim o kom, opravljam, obrekujem, zmerjam nvd.
xax7jyogia,p sramotitev, zasramovanje. xax-rjyogoq 2 (dyogsvco) ki slabo govori o kom, opravljiv, obrekljiv. xaxla, f/ /a/p.
xaxi£co (zazric) [aor. pass. s/a/ioihp’\ 1. act. grajam, zmerjam, sramotim, dolžim nvd. 2. pass. a) očita se mi kaj, postavljajo me v slabo luč;
b)	slabo se obnašam, kažem se bojazljivega, sem bojazljiv ali strahopeten.	[/aivco.
xaxxavpv dor. ‘/ara/aveiv gl. zara-xax-xEiovTEg ep. /ara-y.eiovrsg. xax-xsiai in xax-xpai ep. gl. zara-zaico-xaxo-fhoq 2 slabo, siromašno živeč. xaxo-[lovA.oq 2 ((lovfa)) nespameten. xaxo-y£iTcov 2, gen. -ovog poet. sosed, tovariš v nesreči.
xaxo8aipovda> in -eco (zazo-daipcov) obseden sem (od hudega demona), besnim, norim.
xaxo8aipovia, p 1. obsedenost, besnost, blaznost, zaslepljenost. 2. nesreča, beda.
xaxo-6atpcov 2, gen. -ovog obseden, besen, nesrečen, beden. xaxodo%£co (zazo-dofog) sem na slabem glasu, zloglasen.
xaxo-etpcov 2, gen. -ovog (sipa) ep. slabo oblečen, raztrgan. xaxosgyip, p ep. y.axovgyta. xaxosgyoq 2 - zazovgyog.
KaKorjfrEia, fj (zazo-pftpg) slab značaj, malopridnost, zvitost, hudobija, zloba NT.
KaKO-rjftrjg 2 (pftog) zloben, hudoben, zvit, škodoželjen. — adv. -pfrcog. KaKo-ftgoog 2, skrč. KaKO-ftgovg poet.
obrekljiv, opravljiv.
Kaxo-iAioq, fj ep. nesrečni Ilijon (ker jih je mnogo pogubil). xaxoAoysco (A.oyog) sramotim, slabo govorim, preklinjam NT. xaxoAoyta, f), ion. -Lp obrekovanje, opravljanje, psovanje. xaxo-ppyavoq 2 (ppyavdopai) poguben, nesreč(onos)en, zlotvoren.
«axovoia, 7) (zazo-vovg) hudobno mišljenje, sovraštvo, mržnja. na.x6-vopog 2 ion. kdor ima slabe zakone ali slabo ustavo. nazo-voog 2, skrč. zazo-vovg [pl. za-'zovoz, superl. zazovovozavog] zlohoten, sovražen, nenaklonjen. nazo-vvpcpog 2 (vTjpcprj) poet. 1. nesrečno (v svojo nesrečo) oženjen, ovaozg pogubonosna zakonska sreča. 2. slab (nezvest) soprog. xaxo-l;£vog 2, ion. -jjszvog 2 1. negostoljuben. 2. ep. kdor ima nesrečo pri svojih gostih.	[njen.
Hazo-^vvezog 2 zvijačen, zvit, potuh-Kazojza&Eza, fj (zazo-naffrjg) 1. trpljenje, napor NT. 2. nezgoda, nesreča, poškodba.
Manojzafteco trpim škodo, imam nesrečo, slabo se mi godi, grdo ravnajo z menoj vno vzvog; zazonaffčbv dzačjčb živim neprestano v nesreči. Hazo-nzvfjg 2 (nivog) poet. zelo umazan, gnusen, ostuden, podel, alrjpa podel potepuh.
Kazonozeco delam, ravnam slabo NT, storim komu kaj hudega, grdo ravnam s kom, poškodujem zzva, no?JA storim mnogo hudega; /copav pustošim.
zano-noLog 2 (nozšco) ki zlobno ravna; subst. 6 zločinec, hudodelnik NT. Kazojiohlzeza 7) slabo stanje države, slaba državna ustava. xaxo-jzozpog 2 poet. nesrečen. Kux6-jtovg, nočog, 6, fj s slabimi nogami, slabih nog.
zazojrgdpeto (zazo-JTpay?jg) imam nesrečo, sem nesrečen.
^azongdyza, fj nesreča, nezgoda. Kcwo-7Z()dyfi(0v 2, gen. ovog (ngay]za) zloben, zvijačen, zvit, potuhnjen. ^a-zoggacpia, fj, ep. -ir] (gdnzco) ep. potuhnjenost, hinavstvo, k o varstvo, zloba.
zazoppoi9-e(u (godečo šumim) poet. sramotim, grdim, psujem.
Kazog 3 [oomp. zazicov, poet. zazcbvsgog, SuP- zazzovog gl. /eigcov, '/egeitov, ys-Qszovegog, yezQzovog in Ijooorv] 1. (telesno) slab, nesposoben aht]’V7jc, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten npog aiypf)v; grd ezdog,
siromašen et'tiara; yevog podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. (nravno) slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, sig cpLXovg nezvest, si pfj ’ytb zazog yvcoprjv ezpvv če prav sodim, ako se ne motim, zazot yvd>pazozv neumneži, zazog siju ngog tzva sovražen sem komu. 3. slab (v posledicah, razmere, stanje), nesrečen, poguben, hud, zpdgpazov strupen, oovzg nesrečo oznanjajoč, Aoyoz, gr) pav a psovke, nevaren e/zog. 4. subst. a) zazog, 6 hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) to zazov, za zazd a) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, zazd zazčhv naj hujše zlo (nesreča), ra zdziara naj večja nesreča; /9) psovke, spletke, napaka, zazd dz-dcoju storim, naoyco trpim (gl. zazov nozčb, šgyd£opaz, čgčh vzva). 5. adv. zazčog slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikamo, zazčog syco u zanemarjam, zazčog eyco slabo se mi godi; zazčog nozčo škodujem komu (vivd), vi opustošujem, zazčog /,eyco tzva grdim koga, zazčog ngdzvvco, e/07, ndoyco vno v zv o g trpim zlo, škodo, nesrečo; zazčog dzovco vno tzvog sem pri kom na slabem glasu (gl. azovzo). zazo-aze^fjg 2 (ozeAog) slabih nog, tenkonog.
zazoazopico poet. slabo govorim o kom, grdim, sramotim koga vzva. zazozeyvEco (zaz6-veyvog) zvijačno ravnam, spletkarim, ezg uva proti komu. zaz6-zeyvoq 2 (všyvrj) ep. lokav, zvijačen, zloben.
zazozrjg, rjtog, fj (zazog) 1. malopridnost, hudobija, zlobnost; nesposobnost, lahkomiselnost, strahopetnost. 2. zlo, nesreča, stiska, beda, nadloga, vojska.
zazozgonza, f/ (zazo-voonog) slab značaj, malopridnost, brezvestnost. zazozvyso) sem nesrečen. xaxo-xvyf]q 2 (vvyrj) poet. nesrečen. zazovgysoo (zazovgyog) 1. ravnam zlobno, hudobno; sv vozg ?.oyozg varam, nadlegujem, nagajam. 2. delam škodo, prizadevam komu zlo, škodujem komu uva, opustošujem ydogav. zazov gyrj pa, avog, V 6 in zazovgy La, fj, ep. zazoEgyirj (zazog, sgyov) slabo
(hudobno) dejanje, hudobija, hudodelstvo, prevara, sleparstvo, lopovščina; malopridnost, zloba. xaxovgyog 2 (ep. zazo-egydg) 1. hudoben, hudodelen, zloben, zvijačen, sleparski; subst. hudodelnik, zločinec, razbojnik NT. 2. škodljiv, poguben, škodujoč, rtrog komu.	[NT.
xaxov%eco (zazog, e%co) stiskam, mučim xaxo-<pgadfjg 2 (cpgd^o/uac) ep. zloben, hudoben.
xaxocpga8ia, f) nespamet, brezumje, zlobno mišljenje.
xax6-<pgcov 2, gen. -ovog (cpgfjv) poet.
nepremišljen, nespameten, hudoben. xaxo-xagzog 2 (yaigu>) škodoželjen. xaxoco (zazog) 1. act. storim kaj hudega (žalega) komu, grdo ravnam s kom, hudo zdelam koga, zatiram, stiskam, mučim, napadam, nadražim (zoper koga), poškodujem nva, žalostim yegovva, pustošim (deželo). 2. pass. v stiski sem, zabredem v nesrečo; hudo sem zdelan vn 6 rij g nogeiag; o gr dim se akp/rj, žalosten sem yegcov.
xaxzavs gl. zata-zveivco. xaxijvo[iaL pass. (zazog) 1. kažem se hudobnega, zanemarjam svojo dolžnost. 2. poet. sem nesrečen. xax-££<y zata-ye(o. xdxco<ng, ecog, i) (xaxdtu) 1. mučenje, trpinčenje, grdo ravnanje, poškodba, odiranje enagyiag, ponižanje. 2. trpljenje, stiska, nadloga, beda. xakafftoxog, 6 košarica. xakd/j,rj, t) 1. bilka, steblo, trst(ika). 2. bilčni štrcelj, strnišče NT; pren. (pre)ostanek.
xaiafirj-(p6Qog 2 (cpegoo) trstike noseč. xakdfiivog 3 (zdkapog) iz trstja narejen nkola, oizta. xakapdxr]q, ov, 6 od trstja obdan. xdkapog, 6 [St. iz k’olemo-s, lat. cul-mus, slama (iz k’olemo-s), slov. slama (rusko soloma), nem. Hal m; lat. calamus, izpos. iz grščine] 1. bilka, slama, steblo, trst. 2. a) pastirska piščalka; b) trst za pisanje, pero NT; c) palica, s katero se meri, merska palica, merilo NT. xakdoiQLq, tog, t) [acc. pl. fg] ion. dolga, platnena obleka, spodaj z resicami
obrobljena; po njej se je imenoval del vojne kaste Kakaotgieg.
Kak(Xa)rtcu in Kafkjkavztac, ol indijski narod.	[zalivu.
Kakavgela, (-gia) f] otok v Saronskem
xakavgoip, onog, f/ [Et. zaka (gl. zfjkov) -|- vgoip (iz Fgon, gl. gonakov] (zgoraj zakrivljena) pastirska palica.
xakea> [Et. qala, lat. calo, are, clamor, clarus, classis, nem. Hall, hell (stvn. hell laut), strslov. klakola., rus. ko-lokolu., zvon. — Obl. fut. zakčb, zakeooo, a or. ezakeaa, pf. zezkfjza, pass. pf. xe-z/.piuu, opt. 2 sg. zez.kfjo, a or. ezkfjOpv, fut.zkr)ffgoo,uai, fut. 3 zezkfjoopiai; med. fut. zakovfiai, a or. šzakeodfirjv; ep. pr. inf. zakf/uevai, pt. zakevvveg, impf. iter. act. zakeeozov, med. zakeazevo-, fut. zakeco, a or. (e)y.akecoa, plpf. 3 pl. xe-zkfjava; ion. pf. pass. 3 pl. zezkeavai]
1.	act. 1. kličem, pokličem po imenu, zovem, imenujem uvd ovo/ad rt, z dvojn. acc.; pass. zovem se, imenujem se, prištevam se med, smatrajo me za, veljam za, 6 zakovpcevog takozvani.
2.	pozivljem, pokličem, vabim na obed eni deinvov, pred sodišče, tožim, /lovkfjv sklicujem, ffeov prosim, kličem za pričo; opominjam, svarim; pass. določen, namenjen sem noocg-II. med. 1. kličem k sebi, dam poklicati (k skupščini) dyogfjvde. 2. želim komu kaj aptig uvi.
xdkr)fu ajol. zakeco.
xakjjzcog, ogog, 6 (zakeco) ep. klical’, glasnik.
xakld, f) [Et. lat. cella, nem. Halle, gl. zakvnzco] poet. buk. gnezdo, koča, skedenj.
zakcvdeofiai pass. valim se, vrtim se, potikam se, vlačim se sv rtrt, neprestano se s čim bavim ev rivi.
xdkka = zal akka.
Kakkdzrj/3og, fj mesto v Lidiji.
zak-kebico = zava-keinco.
Kakkcadrjg, 6 atenski arhont 1. 480. pr. Kr.
Kakkiagog, f) mesto v Lokridi.
Kakktag, ov, 6 ime mnogih bogatih Atencev.
Kakktflcog, 6 spartanski harmost.
zakkc-fioag, ov, 6 (/?oaco) poet. milozvočen.
'xa.XXi-f}oxQvg 2, gen. -v o g, poet. krasen kot grozd, v prekrasnih grozdih (narcis, ki ima kakor grozdje lep cvet).
fxaAAt-yurat£, aizog, fj) samo dat. in aec. sg. ep. bogat na krasnih ženah, dežela krasotic.
xaAAt-eAatog, fj prava (žlahtna) oljka. HaAAicjteco 1. act. lepo govorim, pass. Xoyoi xexaXXiemj/xevoi govori s krasnimi besedami. 2. med. baham se, hvalim se z lepimi besedami.
*aAAiegeco in med. 1. darujem ob ugodnih znamenjih, dobivam pri darovanju ugodna znamenja. 2. intr. žrtve se srečno iz vrše, so ugodne = Ta hod z a/.d yiyverai (pogosto impers.). KaAAt-foovos 2 (£mn?) e/), lepo opasan (prepasan).
rpt^og, 6, »; ep. lepolas, z
lepo grivo.
Kct/Ut-Kagjrog 2 rodoviten, z lepim sadjem.
■ČTaAAt-KoAcov)/, fj grič pri Iliju. KaXXi-xopog 2 (xd/iy) ep. lepolas.
*aAAi-Mpijdefivog 2 ep. z lepim pokrivalom, pajčolanom.
KaXXt-paxog, 6 atenski polemarh, ki je padel pri Maratonu.
*dXXipog 2 ep.	xaXog lep, dober.
KaAAt-vaog 2 (vda) poet. lepo tekoč. *aXX[-vZxog 2 (vixr) slavno zmagujoč; ovecpavog venec zmage; subst. 6 slaven zmagovalec.
KaAAt-jrat;-, naidog, 6, fj ki ima lepe otroke, PaZdgog oče lepih govorov. ^o.XXi-ndgrjog 2 (nagsia) ep. lepega obraza, lepoličen.
KdAAiTre in sl. gl. xara-Xeina.
KaXXt,n id at, ot skitsko pleme pri 01-biji.
xaAAt-jrAdxapog 2 ep. z lepimi kitami, krasno spleten.
K°-XXinoXi'r)xr)g, 6 prebivalec mesta -čfaAAtjtoAtg na Siciliji.
^aAAt-jrpmpoe 2 (jtgcpga) poet. z lepim Prednjim krnom axd(pog. ua.XXi-nvgyog 2 i poet. s krasnimi xaAAt-jrvgya)T05 2 v stolpi, dobro utr-(nvgyoa)	j jen.
^aXXi-QeE'd'Qog 2 \
(pse^pov)	l ep. lepo tekoč.
KaAAt-g(g)oog 2 J
zaAAi-arddioe 2 poet. z lepim dirja-liščem.
xaAAt<Tretov, to (xdXXiavog) 1. nagrada za lepoto. 2. nagrada za hrabrost, bojna nagrada.
xaXXiaxeva in med. (xdXXiaroc) ion. poet. l.sem najlepši jzaoavyvvaixdv. 2, smatram se, veljam za naj lepšega ddga. xaXXi-oxe<pavog 2 lepo ovenčan. xaXXi-acpvgog 2 (ocpvgov) ep. z lepimi gležnji, leponog.
xaXXi-xexvog 2 ki ima lepe otroke. xaXXixexvta, fj (xaXXi-vsyvoc) lepota umetnega dela, umetniška dovršenost. xaXXixgixeg gl. xaX/J-f)gig. xdXXup' ep. xdX-Xms = xar-eXme. xaXXi-<peyyrjg 2 (rpeyyog) poet. ki lepo sveti, leposveteč, lepo jasna "Eag. xaXXt-cp'dxoyyog 2 ((pffeyyo/.ia) poet. lepo doneč ali zveneč, lepoglasen. xaXXt-xogog 2 (^opog) ep. z lepimi plesišči, prostoren. xaXXiav 2 comp. od xaXog.
(xaXog) 1. (telesna in dušna) lepota, krasota, izvrstnost, izbornost. 2. a) lišp, lepo-tilo, lepotičje, kras; b) kar je lepo, lepe obleke, xaXXij iegav lepa(krasna) svetišča. xaXXvva> (zctAAog) 1. act. krasim, olepšavam, prikrivam tovto. 2. med. baham se, ponašam se. xaXXani£co (c5ip) 1. act. in pass. lišpam, lepotičim, krasim (obraz). 2. med. a) lepotičim se, lišpam se; b) baham se, ponašam se, štejem si kaj v čast;
c)	vedem se prisiljeno, delam se . .., nagaireloffai xaXXo>ni^oiMU odklanjam na videz.
xaXXcbjiLOfia, avog, I nakit, okras, lišp;
to	pr en. pačenje, ne-
xaXXa>niop6g, 6	| slano vedenje.
xaXo-SiddoxaXog, o, fj učitelj(ica) dobrega NT.
xaXoxaya'&Ca, fj (xaXog xai dyal)6q) poštenost, krepost, plemenitost, velikodušnost.
xaXov, ro [Et. iz xdir-eXo-v, gl. zatojJ les; pl. dor. = brodovje. xaXo-noi£CO (noiea) delam, ravnam dobro NT.
xaX6-novg, nodog, 6 (xaXov) lesena noga, kopito.
xaXXovfj,
V
xdXXog,
ovg, to
xaXog 3 [Et. iz y.a/.roc, idevr. qal-wo-s, y.dXXog iz y.a/.jog. — comp. y.aXXkov, sup. y.aXXiOTog; ep. xaXXipog\ 1. o telesu : lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten to o čopa, depag, eidog lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, y.d?JuoTov dgyvgiov naj čistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven Jtgog dgopov, dober, izvrsten Xtpr)v, ugoden dvepog; o žrtvah: srečen, ugoden, dober leod. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, y.aXog y.dyaH6g lep in blag, vzor moža, y.aX6v sovi, sv xaXčp s oviv spodobi se, koristno je, častno je. i. subst. a) o xaXog ljubimec, ljubica, 6 xaXog y.dyadog vzor moža, poštenjak; pl. oi xaXoi boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit, zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) to xaXov, za xaXa a) lepo, lepota, aXXa d’ dXXa/ov xaXd drugi kraji, druge šege; /?) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; y) užitek, veselje, ugodnosti tov ftiov; d) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) xaXov, xaXa ep. lepo, srečno, zdrav dvayo)geco; b) eig y.aXbv o pravem času, kakor nalašč, o prikladno; c) iv y,aXtg a) na ugodnem kraju; (}) o pravem času, prikladno ; y) koristno, primerno; d) xaXčog (comp. xaXXtov, superl. y.dXXusva) a) lepo, brhko, čedno; fi) srečno, ugodno, koristno, primerno, y.aXčbg eyei Tivi koristno je komu, pristoji, spodobi se, xa?Mg šoti, yiyveT(u po volji se kaj godi, xaXdtg jzgdTTco srečo imam, sem srečen, xaXčng s/¥co dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; y) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; 6) plemenito, pošteno, slavno.
xdXog, 6 ep. ion. — xaXcog.
KdXnrjg kipzjv, 6 pristanišče in mesto na obali Bitinije.
xaXmg, (doc, r/ [Et. odtod. lat. calpar, aris, vinski sod (po dissimil. iz cal-pal, alis] ep. vrč za vodo.
xaXv/3r]) ry (yaXvnvco) šator, koča, koliba, streha.
KaXvSvaL, ai mali otoki severno od Kosa.
KaXvScov, covog, 7) mesto v Ajtoliji;
preb. KaXvdcoviog, 6. xaXvxo -ozecpavog 2 (y,aXv£) poet. s cvetličnimi popki ovenčan.
(y.a?MizTcn) ep. poet. 1. o-grinjalo, odeja, pokrov xaXvppa,	cpagsvgecov. 2. (žensko) po-
arog, to	krivalo, tenčica, naličje,
xaXvnzga,	pajčolan. 3. pren. ono, kar
1), ion. -grj	ovira razumevanje kake
stvari, zagrinjalo, zastor NT.
KaXvvSsZg, ecov, oi prebivalci mesta Kalinde v Kariji.
xaXvi-, v/.og, 7) [Et. lat. calix, gršk. y.v-Xig, r/.og (vX iz 1)] 1. strok, kal, klica, popek, (cvetna) čaša. 2. ženski nakit, uhan.
xaXvjizog 3 (adi. verb. od xaXvttT(ri) poet. ovijajoč, ogrinjajoč, zupsX7) ovoj xaXvjtzga, 'r\ gl. y.d/.vuua. [masti. xaXvjizco [Et. iz (kMl-) kor. k’el, pokriti, lat. celo, are, occulo, nem. hehlen (stvn. helan), hullen, Molle, Helm itd. — Obl. fut. y.o.Xmpoj, a or. sv.dXvxpa, pl‘. med. in pass.xexdXvppai, aor. pass. ey.a-l.vcpjhjv] ep. poet. I. act, 1. a) zagrinjam, zastiram, zakrivam, odevam, obdajam, pregrinjam Ti- v mn, sv Tivr, b) tivi Tt, dtjjpi Tim, ngoods Tivdg pokrijem koga s čim, držim pred (nad) kom ščit. 2. pren. skrivam, zakrivam kaj, zamolčim oiyf/, ubijem vv/.u sgs^evvfj, pokopljem zdupop tivd, prikrivam u xgv<pfi y.agdia, omračim, zatemnim nevftog dg)'&aXpo7jg, ponižam evdaipovag ^Aihpvag; s^co ps y.a-
I.	mpaTe izženite me in me skrijte.
II.	med. zavijam se, zagrinjam se, Tuvi s čim.
KaXv7pd>, ovg, f) Atlantova hči, nimfa na otoku Ogigiji.
xaXyaivco poet. preudarjam kaj v srcu Tt; sem v skrbeh, sem nemiren. KaX%ag, avvog, 6 [voc. KdXy_av] Testo-rov sin, svečenik in vedeževalec v grškem taboru pred Trojo. KaXy7]dd>v, ovog, f) mesto v Mali Aziji (v Bitiniji); preb. KaXyr\b6vioi, oi. xaXcodiov, to mala vrv, vrvica na jadrnici.
naka>g, co, ion. in ep. nakog, 6 [Et. soi\ xd/ia&og košara, zkcbftod presti] vrv; pl. jadrne vrvi, n avta z d kori’ izteivoo razpnem vsa jadra (= napnem vse moči ali vse žile); dno zakco naga-n?,eco eg n peljem se kam na vrvi ob obali.
zakco-ozgocpog, 6 (orgecpco) vrvar.
Kap ep. zatd pred p.
Kdpa%, ay.og, f) ep. kol, drog.
Ka.fid.ga, f), ion. -gr) [Et. odtod lat. izpos. cainera; lat. camur, zakrivljen, nem. Hirnmel] 1. prikrit voz, kočija. 2. shramba, soba, spalnica.
KapdgZva, i) mesto na južni Sicilji. Kaparrjgog 2 ion. 1. utrujen, izpehan, slaboten, bolan. 2. utrudljiv, mučen, težaven.
Kdparog, 6 (zdpvco) ep. poet. 1. a) (naporno) delo, trud, napor; b) nadloga, stiska, težava; c) utrujenost, opešati j e. 2. kar smo si s trudom pridobili, Vpevegov zdpavov edovot žulje naših
rok.
KdpfialE = zavoji a ke od zava-rldik/Jo. Kapfdvcsrjg, ov, 6, ion. eco 1. oče Kira Starejšega. 2. sin Kira Starejšega, Perzijski kralj.
Kape ep. = szape gl. zApvco. Kap(e)igog, fj mesto na zapadni obali Roda.
Kdpr)Xog, 6, fj [Et. semit, izvora] 1. kamela, velblod; f) yAprj).og čreda velblodov (gl. i) mnog). 2. NT sidrna vrv.
Kdpzkog, 6 - zdprjkog 2.
KapZnog, r) mesto na Siciliji.
KapZvog, f) [Et. odtod lat. caminus, sor. Kapdga] 1. ognjišče, peč, topilnica. 2. NT plamen, nvgog ognjena peč. KapZvco, ovg, r) ep. kurilka; pren. klepetulja.
KapZgog, rj Kapeigog.
Kap-pi^ag gl. yava-peiyvv'fu.
Kappovtrj, ?] ep. - - vavapovia (zatra-pevto) vztrajnost (v boju), zmaga. Kap-p0Q0g 2 ep. = zava-pogog nesrečen.
Kap-pva, — yvava-pvco zatisnem oči,
zamežim.
Kapvco [Et. iz k’ mn-. — Obl. fut. za-dov pat, a or. szapov, pf. zšzprjza, ep. a°r. zapov, cj. 3 sg. y.dpy<u; redupl.
a or. zezapov, cj. zezdpop pt. pf. z.ezpr)-cbg, -čbTog, acc. pl. zezprjovag] I. act.
I.	trans, a) ep. s trudom kaj naredim, skrbno, umetno izdelam nenkov, vevysa. 2. intr. a) trudim se, ženem se, napenjam se; b) sem truden, utrudim se; s pt. gošgcov z nošnjo, fteovoa s tekanjem, ekavvcov nave-slam se; naveličam se česa, podležem v boju, ol zapovteg, oi zezprjzoveg utrujenci, betežniki, zastajale!; c) trpim nadlogo, sem v stiski, sem nesrečen; vo očbpa zbolim, sem bolan, oi zapovveg sence pokojnih, umrli.
II.	med. 1. obdelujem s trudom za se. 2. pritrudim si kaj, čovgi pribo-
ndpoi zal spot.	[rim si kaj.
napni), f) (zapnvco) ovinek, zavinek, zavoj (reke), obrat, prevrnitev, zap-nr)V noiovpai (po)vrnem se (na kaj).
ndpmpog 2 (zdpnTCo) poet. zakrivljen, zavit, zamotan.
napnrrjg, i)Qog, 6 obrat, okret, ovinek, zavoj, ezavigeofrev zapnvrjga enoi-7)oavvo stvorili so na obeh krilih oster kot (v katerem so se zavili).
ndpmco [Et. lat. campus (prv. pomen u-pognjen svet, nižava). — Obl. fut. zdp-ipco, a or. ezapipa, pass. a or. ezdpcpdyv, pf. zezappcu] I. act. in pass. 1. trans.
a)	upognem, pripognem, sklonim, zobka, yovv upognem kolena, sklonim se, usedem se, odpočijem se; zavijem;
b)	pren. uklonim, ponižam koga, omehčam, pregovorim. 2. intr. a) sklonim se, pripognem se, usedem se, počivam; b) okrenem se, zavijem se Innog, peljem se, veslam, jadram, vi, zoknov okoli česa, ndhv sig ogog vrnem se na goro; c) rov (Hov dokončam tek življenja umrem. II. med. udam se, uklonim se, upognem (svoje ude), eyyi>g rdrv spčbv zapnvei gpgevčbv približuješ se mojemu mišljenju.
napnvkog 3 kriv, zakrivljen, zavit, upognjen.
nav 1. = nal čiv morda tudi, pač tudi; elipt. zdv si z ind. ali opt. tudi če, celo če (= zal si). — 2. = nal iav a) in če; b) tudi če, akoravno, dasi s sledečim opcog; zdv . . . zdv bodisi . . . bodisi.
xdv = zal sv.
xavavaiog, 6 in zavavizr/g, ov, 6 gorečnih (apostol Simon) NT. KavaazgaZov, to rt Kavaavgov na polotoku Paleni.
xava%sco in xava%it;co ep. zvenčim, žvenketam, rožljam, donim, odmevam, pokam, bobnim.
xava%fj, fj [Et. lat. cano, ere, nem. Hahn (stvn. hano, odtod tudi Henne)] ep. poet. donenje, žvenk(et), rožljanje, glas, odmev; fjpuovouv topot, peketanje, ddovvcov škripanje. xava%tfjco gl. zava%eco.
KavSavkrjg, ov, o lidijski kralj. xav8vg, vog, 6 kaftan, perzijska halja z dolgimi, širokimi rokavi. xaveov, to, skrč. zavovv, ep. xa.vsi.ov (zavva trstje) pletenica, košek, košara, skleda.
Kavrjg ovgog, to gora v Ajolidi, nasproti Arginuzam.
zavffagog, 6 hrošč, hrošču podobno znamenje, katero je imel Apis pod jezikom.
Kav&rjkiog, 0 tovorni osel. xavioxLov, to košarica, košek. xavvafhg, scog, fj [Et. istega (tujega) izvora: slov. konopec, konoplja, nem. Hanf (lat. cannabis izpos. iz gršk.)] 1. konoplja. 2. obleka iz konopljine. zdvvad-gov, to pleten koš na vozu, voz s košem.
xav-vsvoag ep. gl. zava-vsvco. zavovv gl. zavstov.
zdvziog y.al avviog.	[bašček.
zavvazpov, to (v.dveov) košarica, jer-Kavco^og, 6 mesto ob zapadnem izlivu Nila; adi. Kavcofhxog 3. xavcov, ovog, 6 [Et. od zavva] 1. trst, palica, prečka. 2. ročaj, držaj (pri ščitu) zavovsg. 3. cev(ka), navijak, snovalnica. 4. ravnilo. 5. merilo, merilna vrv; pren. vzorec, predpis, pravilo, vodilo. 6. okraj NT. xavcov pt. a or. od zaivco. zdn ■= zaxd pred n in ep.
Kanavsvg, scog, ep. rjo g Stenelov oče, eden izmed sedmih knezov, ki so šli proti Tebam. zanstza zal enetza in potem. zanszog, fj (ozdnva)) ep. poet. 1. jarek, globel, globina, j ama. 2. grob, grobnica.
zanrj, fj ep. jasli (nav. pl.). zanrjksZov, to (zantjkog) prodajalna, pivnica, krčma.
zanrjksvco (zanrjf.og) 1. na drobno dajem, tržim oizoig, kupčujem s čim gafffjgaTa, goljufam. 2, (po)kvarim, (po)pačim Xoyov NT. xdnrjXog, 6 [Et. od zanrj, kor. qap (lat. caupo, onis ni sor.)] mali trgovec, trgovec na drobno, krčmar. zdni = vai sni.
zaniffrj, r) kapita, perzijska mera = 6vo %oivixeg (okoli 2 1). zanviijco [aor. szanvioa, ep. ezanviooa] (y.anvog) napravljam dim, (za)kurim. xanvo-8ox7], fj (dšyvojiai) ion. dimnik. xanvog, 6 [Et. iz zFanvog, quep-no-s, lat. vapor (iz cvapor), slov. kipeti, (strslov. kypeti), kor. qwep] 1. dim, para, hlap. 2.pren. malovredna stvar, malenkost, ropotija; zanvov ozia = ovdšv.
zanog = zfjnog.
KannaSozia, fj, ion. -Lrj pokrajina v Aziji; preb. KannaSoo/.og, 6 in Kajutadozrjg, ov, 6. zdunnsoov gl. zaTa-ninxco. xdngiog 2 1. ion. ki ima obliko vepra, ngcpgai sprednji krn z obliko vepra. 2. ep. (avg) — zangog. zangog, o [Et. lat. caper, capra, nem. Haberbock] veper, merjasec, divji prešič.
zanvco (zanvog) [aor. ezdnvoosv] diham ; gl. anozanvco.
Kap, Kagog, 6 [acc. sg. Kdga, n. pl. Kagsg, o tj Karjan, fem. ep. Kasiga, Kagivrj Karjanka, prebivalci dežele Kagia, fj; Kagiog Zevsov pridevek. — a di. Kagizog 3. zag 1 ep. = žara pred g. zag2 ep. sni zag na glavo, strmoglavo. xag3, to (zsigco) ep. odrezek, zrezek, sv zagog aloy xico cenim ga toliko kot nič (= niti piškavega oreha ni vreden).
žaga, to, ion. ep. zdgtj [Et. lat. cere-brum (iz ceras-ro-m), nem. Hirn, gršk.
?tagdga iz zagao-ga, zag iz xagg. — Obl. gen. zag-tjarog, zagrjTOg, zgaxog, zgdavog; dat. xagr)aTi, zagrjTi, zgdati, zgazi, %apq; a ec. žaga, zagr/, zgara, zag; pl. nom. zagfjava; gen. zgdzcov;
dat. zgaoi, -/.gdreacpr, acc. zgdaTa] ep. vzpor. obl. nagrjvov, to 1. glava, obraz. 2. glavica, vrh, sleme, noMcov zagrjva gradovi, sni zgavdg ?upcevog na koncu pristanišča.
*agtidoHEco (de^optai) pozorno gledam, pazim na kaj, prežim, strežem, čakam na /rdftrjv; vlečem na ušesa, prisluškujem, xd ngooTa^^ao pieva kaj se bo ukazalo; vamovta tgav-f-iava skrbno pazim na preteče rane.
Ho-ga&oKLa, i) željno pričakovanje.
Kagcuog 3 glavat, debeloglav.
Hdgdvog, 6 (žaga) (po)glavar, načelnik, gospod, namestnik.
Kagd-zofiog 3 (ve/nvco) poet. z glave odrezan, odstrižen.
Hu-gP-azLvcu, ai kmetski črevlji iz ne-Ustrojene volovske kože.
KdgSafiov, vo kreša (zelišče).
Ka.gSapvA.7j, i) mesto 1. na Hiju. 2. v Meseniji.
KctgoLa, rj, ion. -lij, poet. ngaSia, -Ir/ (xfjg) 1. srce (kot del telesa)-, pren. 3) kot sedež čuvstev, strasti: srce, srčnost, jeza, radost; b) kot sedež razuma: duša, razum, vest, dno srca.
2-	želodec.
KagSia, ?), ion. -Lrj mesto na trakiškem Herzonezu; preb. oi Kagdiavoi.
KagSio-vvcborrjg, ov, 6 poznavalec srca NT.
HdgSonog, i) nečke, korito.
KagSov%oi, oi narod v Armeniji; adi. KagSov%(e)Log 3.
Kdgrj gl. y.aga.
HaQVPaQ£a> (zagrj, [lagvg) povešam glavo, imam težko glavo, glava me 'boli.
KaQt]Kofi6covreg (zopdco) ep. dolgolasi, z dolgimi kodri.
Hdgt]vov, vo gl. zdga.
Kdgrj(a)aog, 6 reka v Miziji.
Hdgyjzog gl. zdga.
K a. g ca, Kagmog, Kagivrj, Kagiog gl.
Kdg.
Ha-QxatgcD [Et. kor. qer(a), nem. Ruhm (stvn. hruom), gl. %/jgvg] bobnim, tresem se.
Kagmvizig, idog, i) mesto na tavriškem Herzonezu.
Haguivog, 6 [Et. lat. cancer, eri iz car-cro, qarqro] rak.
Kagveia, Ta karneje, velik narodni praznik Borcev, pos. Spartancev, ki se je obhajal skozi devet dni koncem avgusta na čast karnejskemu Apolonu. nagog gl. zag 3.
Kagnafrog, rj otok med Rodom in Kreto.
nagnala, fj (sc. og/jjoig) mimičen te-salski ples v orožju. nagnaAlpog 2 ep. hiter, uren, jadrn. nagni^co (zagnog) poet. 1. act. oplodim. 2. med. žanjem, imam korist, dobiček iz česa.
Kagmg, tog, 6 pritok Istra (Drava). zagnog1, 6 [Et. iz qgpo-s, lat. carpo, ere (iz kjpo), nem. Herbst (čas trgatve, žetve)] 1. sad, plod; pl. poljski pridelki, žetev, žito, (tudi) vino; mladiči, noidi zagnov rodim, donašam sad NT. 2. korist, uspeh, plačilo, dohodek.
zagnog2, 6 [Et. iz kVrpos, kor. qerp, nem. Wirbel, werben (prv. pomen vrteti se, got. hwairban)] ep. zapestje. zagnotpogeco rodim, donašam sad, delam dobra dela NT. zagno-epogog 2 (gpegco) poet. plodo-nosen, rodoviten.
zagnoco (zagnog1) 1. act. donašam, rodim sad. 2. med. dobivam sad, žanjem sadove, imam korist, okoriščam se, izkoriščam, izsesavam (deželo), uživam ijdovrjv, pobiram davke od koga eflvr).
zagncoaig, ecog, rj uživanje, užitek. zagge^oo zaTa-ge^co.
Kagaog, 6 reka v Kilikiji. zagza adv. poet. ion. zelo, silno, y.ai zagxa prav zelo, to zagTa silno, napeto; v odgovorili: kajpada, seveda. zagzegeco (zagTegog) sem močen, čvrst, pogumen, vztrajen, vztrajam pri čem, prebijem, prenašam kaj stanovitno, sem stanoviten, vzdržim ev tlvl, eni Tivi, no6 g tl, Ta deiv ’ ezagTegovv bil sem strašno trd, trdega srca; z izpuščenim objektom Eur. Med. zagTEgeiv d ’ (sc. egyoioLv) flov/.sTaL a v srcu pritrjuje, je zadovoljen s tem; s sledečim cboTe dosti močen sem, da; v zvezi spt. stanovitno, vztrajno: ezagTegovv haznOjovTeg vztrajno so se borili ;pass.
Grško-slov. slovar.
26
xsxagTegr)Tai vdfid mojega vztrajanja je konec, prestal sem.
1.	vztrajnost, stanovitnost, napor, težava, ai dia zagzegiag knifiekeiai z napori združene vaje.
2.	prenašanje, trpljenje, <3id zagzegiag z vztrajnostjo, v veliki stiski.
3.	vzdržnost, oblast nad seboj.
xagzegixog 3 (zagzegog) izvežban v trpljenju, vztrajen, utrjen, vzdržen. xagzego-&vfiog 2 ep. pogumnega srca,
Hagzegrjaig,
ecog, t) (za-gzegeco)
xagzegia, tj
(zagzegog)
stanoviten, zelo srčen. xagzegog 3, ep. tudi zgazegog (x g ato g)
1.	o osebah: a)močen, čvrst, mogočen, silen, vgelg xagvsgoi asi vi ste vedno vladarji; b) hraber, srčen, pogumen, okruten; c) vztrajen jrpog ndvza, stanoviten, trdovraten Jtobg v6 dmozelv.
2.	o stvareh: a) močen, čvrst, trden, dsofzog, zelyog, (paXayyeg, ya>giov, za zaozegd utrjeni kraji, trdnjave; b) silen, silovit, hud ogxog, eXxog, (zdyr), /lir/, avdyxr\, mogočen, trd uviiog, strasten šgig, /isvog, zagzegd egya sila, nasilje; to zagzegov sila, nasilje, -rtiž-/.17]g sipi zvgog to zagzegov v svoji drznosti hočem iti do skrajne sile, za m to zagzegov s silo, z orožjem v roki, Ta zagzegcbzaza (kar je) največje, najmogočnejše. — adv. zag-zegčog in zgazegcog silno, krepko, junaško dyogeva>, eozdvai čvrsto stati, eyeo drži se junaško.
xdgziozog ep. - zgaziozog. zagzog ep. ion. = zgdzog. zagzvvco gl. xgazvvio.
Kagvai, ai mesto v Lakoniji.
KagvavSsvg, ecog, 6 prebivalec otoka Kariande blizu Halikarnasa. zagvzivog 3 rdeč kakor kri, temnordeč.
zagvi; dor. = xfjgv
zagvov, T6 oreh, žetona Ta jržarša kostanji.
Kagvazog, f) mesto na južni Evboji; preb. Kagvanog, 6.
Hagcpaheog 3 (zdgcpco) ep. suh, vel; o glasu: zamolkel.
xdgcprj, tj in zdgepog, one, T d (zageprn) vse, kar je suho, suhljad, suho dra-
čje, suho bilje, seno, slama; NT troha, pazder.
zagcpco [fut. zagipco, ep. aor. zagrpa] sušim, krčim, grbančim ygoa. zagyag-o8ovg, ovTog, ep. ostrozob. Kagyt]8cov, ovog, rj Kartagina; preb. Kagyrj86vioi, oi.
zaadg, b [acc. sg. zaaav, pl. xaodg, du-zaoa] dragocena konjska odeja. Kao&avaia, r\, ion. -ir) mesto na vzhodni obali Magnezije. zaaia, f), ion. -Ir) kasijska lavorika, skorja tega drevesa, navadni cimet. xaoiyvr)zr), r) rodna sestra. xaoiyvrjzog, 6, f) (zdoig, yiyvofiai) rodni brat (sestra); bližnji sorodnik, bratranec; kot adi. bratovski, sestrski. Kaciov ogog, to gora pri Peluziju. zaaig, 6, rj [voc. xdoi] poet. brat, sestra. Kaapevrj, f) in Kaofzevai, ai mesto na južni Siciliji.
Kaaog, f) otok pri Kosu.
Kaandzvgog, fj mesto v Indiji, sedaj Kabul.
Kaomog kaspijski; Kaomr) 'Od/.aooa Kaspijsko morje; preb. Kdamoi, oi Kaspijci.
Kaaoavdga, r), ep. -Sgr/ Priamova hči-Kaoaizegideg vrjaoi, ai Kosi trski otoki ( Britanija ali otoki Scilly). zaaaizegog, b [Et. istega izv. lat. cassi-terum, slov. kositer] ep. ion. kositer, cin.
Kaazakia, r) sveti studenec pri Delfih. zaazogvvaa gl. zaza-ozogvvfu. KaozcoAog, fj mesto v Lidiji; Kaazco-Xov nediov, to Kastolska ravnina, kjer so se zbirale čete prednje Azije-Kaazcog, ogog, 6 Tindarejev sin, Po-lidevkov in Helenin brat. zaozcog, ogog, b ion. bober. ndofte&E ep. zazeoys'0e gl. xaz-eyco. zazd, zapost. xdza [Et. idevr. knt, k 11)1 (y - gršk. a), lat. com-, cum (iz k’oin. kmt), sor. contra, slov. s, se-, iz k'nt. — vzpor. obl. zazai, v sestav., apolzopi in asimil. xdy, zad, zdz xe(paXi)g, z«.« fieoaov, xdv vvzva, xdrr, nečiov, xdg goov; zdflfla/.e — zazejja/.e, zazidave === zazefiave, zdž./.iJie — zaze/.me, zdo-yede = xaxeoye/de]. A. adverb. doli, popolnoma (samo v tmezi) zazb b agfiaza d^co. B.praep. I. z gen. 1. kraj-
a) na vprašanje kam : (od zgoraj) doli, raz, s, z, (doli) po, črez, preko, skozi,
po fjfj zar’ OvXvpnoio zagr/vov, fja-Xeeiv žara jiergrjg, aXXopevoi zard rf/c nergaj, zaraflaivo) zard z/.ipazog, zar' d<ptiaXpov eze/vro dyXvg, zard ytio-vog oupo.ro. nr/^ag v tla, zar’ dzg?]g z vrha, popolnoma; b) na vprašanje kje: pod ipv/ij zard ptiovdg oyero, atpaviljopai zard rrjg tia?.doorjg izginem pod morje, vnodvopai zard ri)g ytjg, zardyfjg sipi sem pod zemljo, 6 zard yfjg umrli, zard vcbrov ylyvopai pridem (sovražniku) za hrbet, napadem ga od zadaj, jtati'okrjg ri)g lovdaiag po vsej Judeji NT, zard oneiovg zongog zeyvro (okrog) po votlini (jami). 2. sovražno : proti, na, nad: Xeyo), dizrjv '(jnjcpigo), Xdyyag lorrjpi zard revo g, ey-za/.o zard nvog tožim koga, dvepog efjakev zar’ avrfjg vihar vrtinec se je vzdignil proti njej (Kreti) NT. 3. pren. z ozirom na, glede, o, pri, na, ozoneo zar’ civtigonov ogledujem kaj pri (na) ljudeh, ovvntieig Xoyov zard rov dvov na osla, Xeyco zati’ anavrov pravim (menim) o vseh, o peyiorov sort, z ati’v pav eyzopiov največja čast (slava) za vas; egogzi^o oe zard rov tisov zaklinjam te pri Bogu NT. II. z accus. 1. krajevno: a) navzdol, doli v, n?.eco zard norapov, zard goov po vodi doli, z vodo v isto smer, po reki navzdol, zar’iyvog aooco hitim po sledu, sledim, sipi zard rov g dX-Xovg grem za drugimi, zard nodag po sledu; b) skozi, črez, preko, poleg, ob, po, icopev zard rov ’IXiaoov pojdimo ob I., zard ndoav rpv ycdgav po celi deželi, zard yr)V zal zard tid-Xaooav terra marique, zar’aygovg ruri, egpopai zard rdg z.tbpag po vaseh NT, zard rgv odov yiyvopai pridem na pot, zard nokeig po mestih, mesto za mestom, zard ngooonov spredaj, zard ravra po teh krajih, zard org arov (opero, zard no/, iv po mestih, ai epidvai zard naoav rrjv y f/v eloiv; c) blizu, v, na, proti, nasproti, zard ro evcbvvpov zegag nasproti levemu krilu, zard rovro na tem mestu, blizu, ol zard rovg Mpdovg re-*aypsvoi ki so bili postavljeni na-
sproti M., zar’ oppara anotivr/ozo pred očmi, fj Ilrsgirj zard no/.iv zei-pevrj pri mestu, zard fjogedv sorrr zebg proti severu, elpi zard oreyag v hišo, ol zar’ olzov domači (ljudje), zar’olzov doma, v hiši, notri, zati’d koder, zard oropa na pročelni strani, fja?,Xo zard orijtiog na prsi, zard tivpov v srcu, zard rovro ro yoglov yiyvopai pridem v ta kraj, zard n/.ovv ov med vožnjo. 2. časovno: za, med, ob, pri; zati’f/pegav vsak dan, po dnevu, zati’ fjpegav rrjv vvv danes, današnji dan, zar’ ezelvov rov ygo-vov ob onem času; zard <pog po dnevu, zard peoovvznov o polnoči NT; ol zati’ ppag naši sodobniki, ol zar’ epe moji sovrstniki; zar’ agydg s početka, v začetku; 6 zati’ tjpegav filog vsakdanji živež; zard rovro ravno tedaj, ob istem času, zard rovro rovrotoi obenem s temi dogodki; zar’eviavrov vsako leto, zard rov nokepov ob času vojske; zard ”Apaoiv fjaodevovva ko je bil A. kralj, zard rov zard Kgoloov ygo-vov ob času Kreza. 3. prenes. a) vzročno: z ozirom na to, glede na, ro zar’ epe glede mene, kar se mene tiče; ro zard rovrov elvai kolikor je na njem, ro zati’ pdovrjg kar se tiče veselja, zard ravra z ozirom na to, zati’ ort z ozirom na dejstvo, češ da, zard rov (pgaypov glede na ograjo ; zard rpv rgorpi/v rov naldov o vzreji otrok, zard itavra v vsakem oziru; fl) po, vsled, po zgledu: zctrd vopov po šegi, postavi, zard rr/v epijv dogav po mojem mnenju, zard rovg vdpovg po zakonih, zakonito; zard ro etiog po navadi, zard zagdiav pov po mojem srcu NT, zard dalra efjp šel je k obedu, zard ro e/tiog nvog iz sovraštva do koga, zar’ avrd rovro, on ravno zato, ker, zard dvvapiv po svojih močeh, zard zgcirog na vso moč, zati-’ d = zatia istotako kakor, zard Tlkarova po Platonu, zati’f)ov-ylav v miru, zard anovdrjv urno, n/^eo zard itgalgiv po opravkih, z ati’dgna-yrjv (/.rfida) zaradi plenjenja, zard ra Xeyopeva po ustnem sporočilu, zard ro fiu.norov z najboljšim namenom,
404
zaraj3kcbozco
•/.ata	—	4	04	—	/atafD.djo/OJ
■/.ata hnitayf\v vsled povelja NT; b) za comp. z fj: ga/./.ov ij zata tijv avdoo)-mvrjv oocpiav ojcps/.ovgai dobivam večj o korist nego jo more dati človeška modrost, iisiCoo rj /.ata dvvapav več nego premorejo človeške moči, asi-gov fj /ar’ avftgoonov nadčloveški, črez človeško moč; c) distributivno /at’ s-fjvrj po narod(nost)ih, /at’ sviavtdv na leto, zafj’sva posamezno, posamni, vsak zase, /ata /cbpag po vaseh (stanovati), /ata tgeig po trije, /ata fu-zgov polagoma; /ata pdvag, /at’idtav sami, na samem NT, /ata ocpeag zase, avtoi zal) ’ kavtovg sami zase (pa tudi: sami od sebe, radovoljno), /at’ oXiya malo, /ata noleig biehvfhjoav odšli so vsak v svoje mesto, /at’ oUyag (vavg) v majhnih oddelkih; slično: /ata ).6%ov g, tdgsig, D. a g po oddelkih, četa za četo; d) modalno: /ata rvyr\v, /ata ovy/vgiav po naključju, /at’d-yvoiav nevedoma, /at’ smjdof.ag premišljeno, po načrtu, /ata ov?J.oyio-govg modro, preudarno, /ata rd%og naglo, hitro, /ata toiovds takole, /ata os na tvoj način, /at’ skavtov na moj način, /ata tavtd na isti način, /ata n avta tgonov na vsak način; e) pri števnikih: približno, okoli, do, /at’ ovdsv skoraj ničesar. /ata = zal sita in nato, in zatem. nato. ion. zada kakor. zaza-fiaivco [gl. flaivo); a or. 2 imp. za-tdfia, /atdfdrph; ep. a or. 3 pl. zaršfiav; c/. 1 pl. /ata^fjOftsv (-3sio(.isv); med. aor. mixtus /atefhjoeto, cj. z ara fh) ostat, imp. /ata^rjoso] 1. intr. a) doli grem, stopam, korakam, skačem, lezem, grem iz mesta ali iz notranje dežele k obrežju, tivog, sz, ano ti-vog iz, z, dno tov innov razjašem, ti, sg, sni ti, evtog tivog, nag d tiva v, k, eig ayd>va odrinem na niže ležeče borišče, grem v boj; dd/.auov v sobo, ’Atdav v Had; zo.vsjh) fj flgo^fj ploha se je usula NT; o govorniku: stopim z govorniškega odra; b) pren. spuščam se v kaj, ponižam se do česa, začnem o čem govoriti, končam govor s čim sg /drag, /atšjlaivs avtig nagaiteopsvog končal je s tem, da je zopet prosil, začel je zopet prositi.	2. (navidez) trans, /kipa/a grem po stopnicah doli, fmsgcbia iz gornjih sob. /ata-flaz^Evofiai med. poet. bakhijsko sem vzhičen, /J.aboig ovenčam z vejicami. zara-pakkco [gl. fid/j.o), /dafla/.s in zafiftake zatejUaks] I. act. 1. a) doli mečem, peham dokov, vlov ano so zdjifia/.sv, ano tov innov mečem s konja, an’ sknidog vzamem, uničim upanje; b) podiram, rušim pekafkgov, tsi/og, ol/ijjjiata; c) pobijem, vržem na tla (v boju) nvd, zakoljem ffvfia daigooiv; d) pustim, da pade viov, da teče dd/gv, pobešam ovata; položim vejdgov, skavtov uležem se; e) raznašam, širim (pariv; f) vržem na suho, izkrcam Od. 6, 17. 2. a) spravim koga v kako stanje, slg ov/ncpogag v nesrečo, sig dniotiav v dvom; b) spravljam doli (v žitnice) oitia tivi; c) plačujem (kazen, davke); d) donašam ta/.avtov; e) ponižujem, devljem v nič sig to /Mjdšv. 3. mečem od sebe, odklanjam o škaftov. II. med. ffegekiov polagam temelj, bavim se s temeljnimi nauki NT. zara-Bapsco 1	,,	. o i	nadlegujem NT. /ata-pagvvco J	° zataflaoig, scog, f) (zata-jHaivoo) 1. pot navzdol, hoja z gore ano tov ogsog- 2. pohod iz dežele proti morju, pot nazaj, povratek. 3. obronek, breg, pobočje NT. /ara-/3s^aičofiai d. p. (za)trdim, zagotavljam.	[jSaivto. zata-fisiopEV, -fifjouev, -fffjaeo gl./ata-/ata-/3ia^o/u,ai d. m. premagam, užu-gam, ukrotim, potegnem s silo za seboj tiva. zara-[h{iaC,(x) velevam komu doli iti, stopiti, doli spravljam, peljem, s/ tcov ogcbv prisilim koga, da pride doli; NT ecog gibov pahnem v pekel. /ata-fiifigcbozco \pf. p as s. zaraftejUgcotat, aor. pass. cj. zaraftgcofkfjj pojem, po-užijem, požrem. zata-/3i6a> [aor. /ats^icov] preživim, prebijem. zata-[lkaz£vco zanemarim, pokvarim ti. zata/dkcbozco ep. [samo praes.] hodim po datv.
Kara-/Sodco [fut. ion. zataftcboopiai] glasno kričim na koga, psujem, zadiram se nad kom, pritožujem se, negi ki-vog čez kaj; dolžim koga; očitam komu kaj glasno vivd vivog.
Kara^or/, f/ krik, zatožba, očitanje.
KazafioXf), 6 (zava-fid/J.oi) 1. napad, izbruh (vročine). 2. plačevanje. 3. NT %00/tou stvarjenje, začetek sveta, 6v-va/uc, elg zavafloXr)V oneg/.iaKog moč, da je spočela zarod.
Kaza-fioafievco odrekam komu nagrado za zmago, prekanim, prevaram koga NT.
*aTa-/?g££<wpoeč.popolnomapremočim, napojim pivgoiai vm)vr)v.
Kara-fiQox"d‘C^(o požiram, pogoltnem. Kara-/3g6yeo [samo opt. aor. act. zava-figo^siev] požrem, zaužijem, izpijem. Kara-fivpooco (jUvgoa) prevlečem s kožami.
Kaza-yaiog 2 gl. y.ard-yeiog.
KazayyeA.evg) eoog, 6 oznanjevalec NT.
Kaz-ayyeXXco na-, oznanjam, napovem, javljam Kivi ki NT.
KardyysArog 2 naznanjen, izdan, zavay-Vf-./.Kog ylyvofial uvi iprjrpi^ousvog naznani se, izda se, da sem glasoval.
Kara-yeiog 2, ion. xaxa-yaiog 2 (yrj) 1- podzemeljski. 2. na zemlji (tleh) živeč, ovgovftog zavdysiog noj (nasproti ovoovftog vrabec).
KaxayeXaozog 2 smešen, preziranja vreden.
Kaxa-yeldco posmehujem se, zasmehujem, rogam se, preziram; pass. za-K<iyE)jj:tx(u rogajo se mi.
Kaxd-yeXcog, covog, 6 zasmeh, smešenje, sniešnost, ngagecog smešenje razprave.
[fut. zavayrjgdoofiai, Kaxa-yrjQaaH03 aor. y.aveyfjoav, zave-eP-	yf]gaoa, pf. zaKayeyfj-
Kaza-yr)pdco gaza] (po)staram se, ostarim.
Kaxa-yiyvcbanco in -yivd>oxco 1. a) spoznam, opazim na kom kaj slabega Kivog ki, imam slabo mnenje o kom Kava vivog, sumim, y.avayvooo'&eig na sumu, obdolžen; gpiavvov zavayiyvcb-°kco sam sem si svest, da (z inf.); h) doživim, izkusim kaj ov y.avayvcb-aoj-iai ye oov. 2. a) obsodim koga vi-rog, izrečem obsodbo (ace. c. inf.),
fidvavov vivog obsodim koga na smrt; pass. ftdvavog avzov zaKsyv(bo'dvj obsojen je bil na smrt; noV.fjv y’ s/.iov xaKeyvcozag dvoKvyiav smatraš me za zelo nesrečnega; b) dolžim, tožim koga, y.aKeyvcoo/j.evog na slabem glasu, graje vreden NT. xar-ayC£co ion. y.o.{)-ayiJpo). xaz-aylveco ion. = zav-dy(0. xaxayfia, avog, ko (zav-dyco) poet. gre-benana volna, kosem (volne). xax-ayvvfii [fut. zav-dšco, aor. zavsaga, pass. y.av-edyr)v, pf. zaveaya; NT fut. zavedla), cj. aor.pass. zaveayd)] 1. trans, zlomim, zdrobim, razbijem šyyog, ve a. 2. intr. = pass. in pf act. zlomim se, razbijem se, počim, vij g zscpakfjg dobim luknjo v glavo, razbije mi kdo glavo, ol /aev diva zavdyvvvKai oni imajo razbita ušesa; pren. 6 zavea-yd>g oslabi j enec, slabič. xaxayvcoaig, eoog, r] (zava-yiyvd>az(o) obsodba (smrtna Havavov). 2. a) mnenje, mišljenje; b) preziranje, 6id za-vdyvcooiv dodevsiag ocpčbv ker so prezirali njih slabost (ker so jih zaničevali radi njih slabosti). xaxa-yo7]zsvco začaram, preslepim, prevaram.
xax-ayogevco naznanjam, ovajam, (za)-tožim.
xaxa-yga<pco 1. ion. razpraskam. 2. vpisujem, zapisujem.
xax-ayco [gl. ayco; ep. aor. mixtus. inf. zava^epiEv] in xax-aylveco I. act.
1.	a) doli peljem, vodim, spravljam (v podzemlje) ipvydg, elg ’Aidao; b) pripeljem ladjo z morja k obali, v pristanišče, privlečem sovražno ladjo v pristanišče (da plača tam davek). 2. popeljem, ženem kam innovg e ni vf/ag, zanesem v kak kraj Koj-K7]vde. 3. privedem, pokličem nazaj ipvyddag, EznenKcozovag; obnovim, zopet vpeljem vvgavvidag elg vdg •nd-keig, postavim zopet na prestol v iv d Irci fiaoi/.eir]; doiaujiov obhajam zmagoslavje (pr. lat. victoriam reportare). II. med. 1. peljem se navzdol, pripeljem se v pristanišče, pristanem, izkrcam se, priplovem v 2iyeiov.
2.	grem kam, ostanem (nastanim se) pri kom. 3. vrnem se elg, čni n.
zaxaycoyEiov, v 6 = zavaycbyiov. zazaymyfj, fj (xav-dyco) 1. pristajanje, izkrcavanje. 2. pristanišče, prenočišče, postajališče. zazaycoyiov, xo prenočišče. zaz-aycovi£ogai d. m. zmagujem, premagujem viva NT.
zaza-8aio/u.ai [fut. zavadaao[vai\ (v tm.)
d. m. ep. razkosam, raztrgam. zaza-dazgvoo jočem; vivd objokujem. zaza-8afid£ofiai med. popolnoma premagam, užugam.
zaza-Sanavdco porabim, potrošim, po-užijem.
zaza-Sanzco ep.raztrgam, razmesarim; pren. zavadanrevai rjvoo srce se mi trga, srce mi poka. zaza-dagftdvco [aor. zavedagftov, pf. zavadedagikrjza, ep. a or. zavedoatiov, 3 du. zaddgaftevrjv, cj. zavadgaffm] (za)spim, uležem se spat. zaza-def/g 2 (zava-deco) ubožen, siromašen. — adv. zazadscog, comp. zaza-8eegteqov ubožneje, manj, slabeje, ovdevcov nič manj nego kdo drugi. zaz a-Seidco (samo a or. zavedeiod) zelo se bojim.
zaza-Ssizvvgi [gl.deizvv/zi, aor.ion. zavedela] kažem, dokazujem, oznanjam, odkrivam, razglašam, učim; pass. zavededezvo eovoa ovdev ygr)ovf) pokazalo se je, da ni za nič, da ni za nobeno rabo.
zaza-dsikiaco zanemarjam kaj (iz bo-ječnosti ali strahopetnosti). zaza-dsogai d. p. [aor. zavedefj^v] zelo prosim, izprosim kaj od koga vivog. zaza-degzogai d. p. ep. poet. 1. doli gledam na koga; o solncu: obsevam v tv d. 2. zagledam, doživim gaviag avti o g.
zaza-dsvco ep. (z)močim, pomočim vi vivog.
zaza-ds^ofiai d. m. zopet sprejmem nazaj (pregnanca v domovino). zaza-dsco1 (gl. beto1) 1. vežem, zvezujem, priklepam eni vivi, sv vivi; vklenem, denem v železje, vržem v ječo, vovg ciklov g zavedi)nav vr\v eni 'davdvio ostale so zvezali, da bi jih usmrtili; pren. fj ipv/J) zavadeivai vno adiuazog. 2. a) zavežem dip^akjaovg, zapiram, zaklepam ave/acov zekevffa, preprečim,
zabranim voovov; b) obvezujem vgav-gava NT. 3. obsodim (opp. anokvco). zava-deco2 [fut. zavadefjoco itd.] ion. nedostaja mi česa, manjka mi, potrebujem vivog, zavabeovoai /j,i-ijg ’/i-hadog evdeza gvgidbeg t. j. 110.000 manj 1000 = 109.000, zavadei vd vav-vrzov dvo vijoiv eg vov doidtidv do tega števila manjka še dveh ladij, T/ odog zavadeei nevvezaideza ovadi-cov, d)g /ni) eivai nevvazooicov /j/Joiv manjka še 15 stadijev, da bi znašala pot 1500 stadijev.
zaza-drjkog 2 popolnoma viden, oči-viden, zelo jasen, zaradi)kov noičb odkrivam; zavddi)kog etui, yiyvopcu (z inf., pt. d)g) popolnoma jasno je, da sem.
zaza-dr)paycoyE(o pridobivam ali zapeljujem z demagoškimi spletkami; pass. izgubljam naklonjenost naroda (po demagoških spletkah). zaza-drjfio^ogeco ep. použijem, požrem, zapravim kot narodovo last.
zaza-8iaixdco [impf. zavednjvcov, pt-zavadsdnjvrjza] 1. act. (kot razsodnik) razsojam, odločujem proti komu. 2. med, izposlujem si sodnijsko razsodbo.
zaza-didco/zi [pr. 3 sg. ion. zavadidoi] izlivam se eig vi.
zaza-diza^co 1. act. a) razsojam proti komu, obsojam, vivog ffdvavov koga na smrt, avaiviovg NT; b) odločam, izjavljam ovi. 2. med. dam obsoditi vivog, dobim pravdo proti komu di-Z7)v vivog.
zaza-dizij, f) obsodba, (denarna) kazen.
zaza-dicozco 1. preganjam, odpodim-2. NT grem za kom, poiščem ga.
1. (napačno) mislim, (krivo) sodim (o čem)> menim, slutim. 2. slabo mislim o kom, sumničim koga, sumim koga acc. (dat.) z inf.
zaza-dovkoco 1. act. podjarmim, podvrženi, ukrotim, zasužnjim. 2. med. a) podjarmim si, spravim pod svoj jarem; b) napravim koga bojazljivega (malodušnega).
zaza-dovkcooig, ecog, f) podjarmljenje.
zaza-dozeco
ion.
zaza-do^a^co
Kaza-dovna, ra majhen slap Nila.
Maza-dpd&co gl. xara-daQ'ddvto.
Maza-Spejzeo ion. trgam, rt rev o g kaj s česa.
Maža-dpoprj, f/ (y.ara.-d(jaueiv) naval, napad, ogledni obhod, četo vanj e.
Kara - dvvaazevco nasilno ravnam s kom, zatiram koga revo g-, pass. obseden sem vno revog NT.
Maza-dvvco ion. intr. = xara-dvopae.
Mazadvoeg, sto g, rj zakotje, skrivališče.
Maza-dvco [trans. fut. xaradvoco, a or. Maredvoa, intr. fut. med. xara.dvoop.ae, aor. xaredvv, pl. xaradedvxa, ep. a or. 2 pt. xaddvg = xaradvg, a or. mixtus Marsdvoero, imp. 2 sg. xaradvaso] !■ trans, potisnem v vodo, potapljam rrjv vrja, pogrezam ali poškodujem (ladjo), da se potopi; pren. Pahnem, spravim v žalost reva dyee. 2. intr. (med. in xaza-dvvco) a) tonem, potapljam se, pogrezam se f/ vi)oog xard HaXdrrr]g, vavg-, zahajam ep do g f]B/.ioeo, šg fjthov xaradvvra do solnčnega zahoda; b) grem, lezem v kaj, vdiram v opelov, pebXov AQi]og, nokev; pdyyv spuščam se v bitko, pveae xaddvoae xard ebreekag ki so se zalezle v rane, eig ''Aidao 66-Moug grem v podzemlje; c) skrijem se, slg v/.rjv; pren. vno rrjg aioyvvtjg skrivam se, ginem od sramu; d) nadenem si, oblečem si revyea.
Maz-ddco poet., ion. naz-aeedeo pojem (čarodejne pesmi), (o)čaram, pomirjam s petjem ji do ji a na pekrj payev-ovaa, zagovarjam (s petjem) yoijoe vq> avepep.
Maza-eeaazo gl. xar-sepe.
Maža - evvvpe ion. ep. naft -evvvpe [iznpf. 3 pl. xara-sevvoav (-eevvov), pf. P&ss. pt. xaraeepevog] oblačim, pokrivam, re reve kaj s čim.
Maža -Iga iv m [a or. iter. xaragt'jvaoxe] Po-, izsušim, pustim, da se posuši.
Maza-^dco prebijem, preživim {Hov.
Maza-£evyvvpe 1.vpregam, (z)vežem, zapiram sv rvpjhjgee Ha?Mp(p. 2. (pri)-ailim, stiskam vn’ avayxaeijg x.are-&vyjhj.	[o vi jem si.
Maza-^covvvpe opašem, med. opašem si,
Maza-&ajizco [ep. a or. inf. xartfdtpae — Maraifdtpae] pokopavam.
xaza-&edopae med. 1. doli gledam, opazujem od zgoraj. 2. natančno ogledujem, opazujem, presojam, premišljam re.
xaza-fteeopae in sl. gl. xara-ridr)ge. naza-ftskpco očaram, začaram, s čarom izpremenim (o Kirki). naza-ftepa, etrog, ro (= xar-avd{ieua) prekletstvo NT.
nazafrepaze^co rotim se, preklinjam NT.
xaza-&ea> 1. intr. doli tečem, hitim rebv ooecov, priplovem v pristanišče, pristanem eig Ileioaed, vdiram v kaj, napadam eig rag nokeeg. 2. trans, plenim po zemlji, klatim se po deželi in plenim ycbQav. naza-decopeco od zgoraj ali natančno ogledujem, opazujem. xar-aMe(y vadim se marljivo v boju, pomagam v boju.
Haza-tivtfoKCO ep. in poet. [gl. t)vyoxo), a or. 3 sg. x.dr0avs, inf. r.avOavslv, pt. xardavd)v, pf. xarari-'\)vrpxa, inf. ep. v.arareifvdpev, pt. x.araredvi]d)g in xa-rareftveebg] umrjem, padem v boju; pf. sem mrtev, vexveg xarare$vr)(breg ubiti (v boju padli) junaki. naza-^vrjzog 3 ep. umrljiv, smrten. naza-ifopeev gl. xara-/d'Q(poxa>. Kara-ftopvfieco prevpijem koga, pripravim koga z vpitjem k molčanju. Kara-ftpavco (z)lomim, (z)drobim. xaza-ft()cpoxco ep. ion. [aor. v.areHogov, tudi v tm.] doli skačem s česa and revog, skačem črez kaj, preskočim re. naz-aiHipeco sem čisto malosrčen;
aor. popolnoma mi je upadel pogum. naza-ftvpeog 3 (ftvpog) 1. ep. kar je komu na srcu, v mislih, prjde re roe ffavarog xaraefupeog sorto in res naj ti ne teži srca (misel na) smrt. 2, po želji, zaželen, prijeten, ugoden eVrog, yvvfj.
xaza-&vco žrtvujem, (za)koljem, ngo-ftara ovco za ovco; posvetim, darujem rij v 6sxdrrj v.
naza-d-cogane^co (popolnoma) obdam z oklepom.
xazae-j3azr)g, ov, 6 (jdaevco) ki pelje v podzemlje ,Ayegcov. xarae/3azog 3 (xara-(laevco) ep. do-, pristopen.
xaT-oudeo[iau d. p. [aor. zazr/čeoftrjv] ion. poet. 1. bojim se koga zivd, spoštujem koga. 2. sramujem se. xaz~aixit;co ep. grdo ravnam s kom; grdim, kazim, zsvyea zazfjziozai orožje je izgubilo svojo bliščobo. xaz-aiveco 1. pritrjujem, odobravam, privolim eni zevi, vi 2. obetam, obljubljam zivl ali z inf. xaz-aiQ£co ion. — zaft-aigeeo. xaz-aigco intr. doli prihajam, (pri)-letim, spuščam se na, pridem kam ezeioe, priplovem v pristanišče eg zi. nar - (naftar o pa l med. poet. do dobra (popolnoma) spoznam zi. xaz-alayvvco 1. act. delam sramoto zeva, osramotim NT; onečastim yevog, ngoyovovg, pogrdim, pokvarim čaiza, oskrunim, postavim na laž vnooye-oeeg. 2. med. z aor. p as s. sramujem se, bojim se fteovg, sem osramočen NT. xaza-iayco ep. = xaz-ioy(o. xaz-aizidofiat med. [pt. zazrjziapcu, aor. y.axr)Ziaftr)v tudi v pas. pom.] dolžim, krivim koga, očitam komu kaj, y.az-euziafteig obdolžen, zatožen. xazalzv^, vyog, fj ep. čelada, šlem (iz usnja).
xazaxaivco [fut. zazavMved, aor. y.aze-•zavov, pf. yazay.ty.ova, dor. inf. fut. y.ay.xavrjv] xaza-xz£ivco ubijam, morim, usmrtim.
xaza-xaigiog 2 ep. smrten, smrtonosen. xaza-xaico, -xdco in -xaco [gl. xaico, fut. xazaxavoa>, aor. zazezavoa, pf. -zezavza, -/.tat, a or. pass. -ezavftrjv, NT fut. zazavMfjOopae, ep. praes. inf. y.a-zer/.aiepev, aor. act. y.azi;y.r)a, cj. 1 pl. yMZay.fjop.ev, inf. nazanrjai in xaxxrjai, aor. pass. xazexdr)v] 1. act. sežigam, požigam, palim. 2. pass. zgorim, pogorim y.azd nvg ixdy. xaza-xak£co prikličem, pokličem. xaxa-xakvjizco (ep. nav. v tm.) 1. act. popolnoma zagrnem, zavijem v, o vijem s čim, popolnoma po-, zakrijem. 2. med. zakrijem si (obraz), skrijem se; NT pokrivam se. xaza-xavsZv gl. x.aza-xaiv(0-xaza-xavydopae d. m. hvalim, ponašam se, zebv y?.ddcov povzdigujem se nad veje; ne menim se za, preziram z iv 6 g NT.
xaza-xaco gl. xaza-y.auo. xazd-x£ipai d. m. [gl. zelpai, ep. pr. 3 pl-'v.azaztiazai, impf. zazeveiprjv, 3 pl. ion. ■/.azezeazo; samo pr., impf. in fut.] 1. u-ležem se, ležim, stojim, sem skrit ev, vjto živi, brez dela polegam, počivam. 2. a) ležim bolan NT; b) ležim pri mizi.
xaza-KELQCO 1. act. ep. ostrižem; pren. pojem, potrošim. 2. med. ion. zeepakfjV ostrižem se do kože. xaza-xeico ep. [desider. od zazazeipai, imper. yazay.tit.ze, cj. 1 pl. zazaztioptv, pt. zazzeiovzec] hočem se uleči, uležem se, grem spat. xaza-xixova pf. od y.aza-y.aivco. xaza-xegzopEco ion. zasramujem, psujem z tv d.
xazaxrjai, -xfjop£v in sl. gl. xaza-xaico. xaza-x7jksa> začaram, potolažim, ublažim clzr) v.
xaza-x7]QČco ion. prevlečem z voskom, povoščim.
xaza-xrjQvaaco, at. -zzco (kot glasnik) razglašam, nalagam, zapovedujem oiyfjv.
xaza-xkaico in med. op laku jem, objokujem zeva.
xa.za-xkden (gl. zkaco) 1. a) (od)lomim, zlomim; intr. zlomim se; b) presunem, ganem, epoi ye yazey./.doOtj epikov fjzog ganilo me je v srce, fjpiv zazezkdoftrj epikov fjzog deiodvzeov srce se nam je skrčilo od strahu. 2. oslabim, ohromim (-iti). xaza-xk£Lco, at. -xkrjco [gl. xktio), pf-pass. xazaxExktipai, aor. pass. xaz£-zkeioftrjv] 1. act. a) zapiram, zaklepam, oklepam zeva elg zi, eloco zebv onkeov imam zajete v sredi hoplitov;
b)	NT ev zy epvkazfj zapiram v ječo;
c)	oblegam (mesto); d)vopeo določam, odrejam; e) eig anogiav spravljam v zadrego. 2. med. zapiram se, zaklepam se ev zevi.
xaza-xXrjQo8ozEa> ) razdeljujem,odmer-xaza-xkt]QovopEco J jam po žrebu NT. xaza-xkrjco = zaza-zktien. xazdxkrjaig, ecog, fj (xaza-yakeco) klicanje, prošnja.
xaza-xktvco [fut. pass. zazazkeftfjoopo-d -zkevfjoopai, aor. vMzezkiftrjv in xaze-zkivrjv) 1. act, upognem, naslonim
$6qv eni yaiy; velim komu se usesti, Posadim v iv d (etg vi), eni vivi. 2. med. 2 a or. pass. naslonim se, uležem se, usedem se, sedim.
attAioig, ecog, rj ležanje (pri mizi), obed(ovanje), yd\iov svatba, ženito-vanje.
«ara-%Ai)^o) 1. a) po-, preplavljam, razlivam se, izpodjedam, /gvoico podkupujem; b) presegam. 2. potopim y~dap,og vdati zavazAvodeig NT. XaxaxXvofi6g, 6 1. povodenj, poplava, Potop NT. 2. odplavljanje, uničevanje vd>v ngay/xdvcov.
Ka-Ta-Koipi&co in xaxa-xoip.L£co [aor.pass. navezo i/.Djffrjv] 1. act. a) spravljam v Posteljo, spravljam spat, uspavam op/ta; izbrišem iz spomina kaida vdf-iovg; b) zaležim, zaspim cpvkazfiv.
2.	uležem se spat, zaspim, spim ev tiaiv, naga vivi.
Kuzd-KOLTog 2 (zoivrj) poet. v postelji. Kar-axoA.ov'd'eco hodim za kom, spremljam NT.
Ta-noknižjco priplovem v zaliv etg vi. Kaxaxofu8fj, y znašanje na obrežje, 7/J.ksnijv zofudrjv e/co težko spravljam do obrežja; izvoz.
Ka-ra-Ko/iiŠco 1. act. doli znašam, spravljam (na obrežje ali v mesto) o Ivov vcp °VQavev/iiavi. 2. pass. priplovem z ladjo etg n.	[gostolas.
Ko-vd-nonog 2 (zopcrj) z dolgimi lasmi, vctKova, 1) (y.ava-y.aivco) poet. uničenje, Poguba, propast.
Kccx-axovxitjco [fut. -id)] podiram s kopjem na tla, postrelim, dam postreliti viva.
Ho-xa-xonxco [fut. 3 pass. zavazezoy)o-Mcu] l. posekam, pobijem, ubijem tivftgcbnovg, zakoljem (za žrtev) y.giov. 2i tolčem, bijem ob kaj, kujem (nov-Ce) XQvoov, tov figov ov ovva -/jjvaovv kujem denar iz zlatega prestola.
3.	razsekam, razbijem, razrušim ot-K)yiava, zavazoneig poln ran.
Kara-nogfjg 2 in xaxa-xogog 2 nezmeren, pretiran, prenapet naggijoia, ’L(!Q0VQyiai. — adv. xaxax6gcog črez uiero, dovolj, zadosti vfj vvyy ygy-oftai.
H(xxa-xoafieco in med. 1. v red devam, urejam, uravnavam, pripravljam
oiovov. 2. lišpam, (o)krasim 66/.iov, dya\[ia. 3. častim, spoštujem. xaxdxovaig, ecog, y poslušanje, razumevanje.
xax-axovco 1. slišim, čujem vivog. 2. poslušam, sem pokoren, vivog, vivi komu, eni vivi v čem. uav-dugag, ion. -rjg (poet. — zav’ azgag) od zgoraj, temeljito, popolnoma, do tal.
xaxa-xgat£co premagam, obvladam, prevladujem, dvo/navi s svojim imenom, moje ime se pretežno rabi; nokkbv zavazgaveco sem mnogo močnejši.
xaxa-KQE[idvvv[ii (v tm.) ep. obešam na kaj ex vivog.
xaxa-xgeovQy£a> na majhne kose (popolnoma) razsekam; pass. popolnoma me razmesarijo.
Kaxd.-KQ)yd'EV ep. zgfjfrev od zgoraj, popolnoma, od vrha do tal, povsem. xaxa-xgyp,vi^a> doli mečem, doli peham, strmoglavljam, ez vivog s česa NT.
Kaxd-y.Qifxa, ctrog, vd obsojenje, obsodba, kazen NT.
xaxa-xgtvco 1. obsodim, pogubim vivd, vi NT, fdavdvcp obsodim na smrt, voioi piev zezgivo Odvatog bili so na smrt obsojeni; kazen stoji tudi v inf. zavezo iv av vij g oipiog ovegrjfjrjvai. 2. razsodim, odločim kaj proti komu xavaxexoi[xev(ov ydy oi vovvcov. xaxaxgiaig, ecog, y obsodba, pogubljenje NT.
xaxa-xgvnxco 1. trans, skrivam, za-, prikrivam vi vno vivi, vnd vi. si g vi. 2. intr. skrivam se, pokažem, pojavim se v drugi podobi Od. 7, 205; aVup cpcovi avvov (pron. refl.) zavazgvnvcov rjiozev hlineč se (t. j. oblečen kot berač) je bil podoben drugemu človeku. xaxaxgvfpy, y poet. tajenje, izgovor, ovz s%(o xavaxgvcpfiv ne morem utajiti.
xaxa-xxd[i£v(ai) ep. gl. xava-xveivco. xaxa-xxdojxai d. m. (popolnoma ali za gotovo) si prisvojim, pridobim zgavog, vovv spametujem se. xaxa-xxEivoo [fut. xavaxvevd>, a or. xave-xveiva, a or. 2 zavezvavov, pf. xav izveva; ep. fut. xavazvaveco, med. zavazva-
veeoefe (s pas. pom.), a or. 2 imp. sg. zdzrave, ind. tudi zarezrav, inf. zara-zrd/zev(ai), pt. yo.Tax.Tdq, med. zarazrd-/zevog (s pas. pom.); p as s. a or. 3 pl. zarezrafhev) ubijem, pogubim, umorim; usmrtim.
nardnrr/aeg, ecog, fj (zara-zrao/zae) pridobivanje, pridobitev 7.7g.
nara-nvAio/zae pass. doli se valim, kotam, padam s česa djto uvog.
naza-nvjizco ep. pripognem, nagnem glavo naprej.
nara-nvgeevco (za)gospodujem, zapovedujem, premagam uvog NT.
nara-nvgoo/zae pass. poet. uresničim se, izpolnim se.
naza-ncoAvco zadržujem, oviram, e^co ne puščam notri.
naza-A.aA.eco opravljam, obrekujem re-vog NT.
naraAaha, rj obdolžitev, obrekovanje NT.
nardAakog, 6, obrekovalec NT.
nara-Aa/zfldvco [fut. zarakr/tpo/zae, a or. zare/.ajiov, pf. zazeD.rppa, pass. pf. zareekrj/z/zae, a or. zarekf/cpdr/v, ion. fut. zaraka/zipo/zae, pf. zara/.s/.dghp/.a, pass. pf. vara/J/.a/z/zai, a or. zare/.d/zrpilrjv]
1.	act. 1. zgrabim vdora, primem, zasedem azgonokev, jvavra epvkazaeg, osvojim, utaborim se orgaronedov, dobim, prevzamem (vrhovno povelj-ništvo v svoje roke) rd ngay/zara.
2.	a) dosežem, zadenem, doidem, ujamem ; b) zalotim, zasačim, najdem reva kekv/zevov, jzeguvarovvra, sjv’av-rocpcogcp; /za/p/v pridem o pravem času k bitki; c) o dogodkih, sreči, nesreči in drugih nezgodah: zgrabi, zadene me kaj, ozona /ze tema me objame, ov/zepogd, vovoog, zevdvvog, ndftog /ze zara/.a/zftdvec zadene, zaloti me nesreča, bolezen, nevarnost, trpljenje, zarsih/iz/eevog ei/zi sv dvdyvaeg zabredel sem v stiske in nadloge; pos. intr. pripetim se, dogodim se, nastanem, žara ri/v zarakajdovoav ov/z<pogf]v zaradi nesreče, ki jih je zadela, ra z.araAaftovra dogodki, nastala nesreča, uoke/zog zara/.a/ijddvee vojska nastane; pogosto impers. zara-/a/zjdavee /ze - ov/z/laivei /zoe, zarežale /ee orgareveofiae slučajno sem šel na
vojno, eva zarekafie aitoftaveiv primerilo se je, da je eden umrl; zara-keA.dfh)ze e/ze rov z o eg v/zeag ezepfjvae čutil sem se prisiljenega, vam to povedati; d) (duševno) zgrabim, umevam, razumem NT, spoznam ri ded uvog. 3. krepko držim, zadržujem, oviram dvva/zev, rtvg, deaepogag poravnam spore ali nasprotja, ege^ov-rag pomirim, 6 ftavarog zaraka/zcpiheeg eor/fjZhrj vest o umoru se je potlačila in prikrila, e/zavrov krotim, brzdam se, reva ogzoeg vežem s prisego, aitovdai zareekrj/z/zerae potrjena zaveza; ra ev rd> orgaronedcp ere [ie-/laeoregov zarekajdov razmere v vojni (^oligarhijo) sošebolj utrdili. II.med. 1. osvojim si kaj, bavim se poprej s čim, poprej pripovedujem. 2. vem, vidim, spoznam NT.
naraka/znreog 3 ion. zarakr/nreog ki se mora ustaviti, ovirati, zarakr/nreog earl r)/eev liavdrop moramo ga s smrtjo spraviti s poti.
nara-Ad/iJico obsevam, razsvetljujem, sijem.
nax-akyeco poet. čutim hudo bolečino, hudo me boli.
naxa-keyco [gl. keyco, fut. zara/.ego), a or. žare).ega, pf. pass. xarec).ey/zae, a or. pass. xarekeyr/v\ 1. act. in pass. a) (po vrsti) pripovedujem, naštevam, navajam (rodovnik v nepretrgani vrsti), sporočam, omenjam, razlagam, razpravljam o čem; b) izbiram (xgr/a/zd)v) izmed prerokovanj, izvolim, izbiram (najboljše), nabiram vojake, novačim, razvrščam (v oddelke), popisujem;
c)	prištevam med, smatram za evegye-oeav. 2. med. izbiram, nabiram, novačim zase (sebi).
naza-keijio/zac pass. kapljam, tečem doli, cedim se.
naxdA.ee/zfza, arog, to (zara-keurco) ostanek NT.
nara-keinco [ep. nakkeenco, fut. zak-keeepco, a or. zakkene in zakkeep ’, inf. zak-/.ejeeeev, iter. impf. zarakeeneozev, vzp-ohl. naxa-Acfuidvco\ I. act. 1. puščam za seboj, ostavljam, zapuščam re, reva, reve re, reva (pv/.aza, (pvkdrreev to orgaronedov. 2. puščam komu kaj reve re, aepodov to (g noke/zeoeg pri-
Puščam odhod; puščam pri življenju bzzco p,6vovg, puščam v veljavi, ne zavržem to evdai/zovag Jioieiv. 3. zapuščam, odidem, puščam na cedilu, Puščam v boju, izgubim nokkovg, tot Innov stopim s konja. 4. prepuščam kaj komu oicovoloi ektog. II- pass. puščajo me zadaj, zapuščajo me, zaostajam, preostajam, zazake-heiiiuevog zov dihov azgazov ki je zaostal za ostalo vojsko. III, med. zapuščam svoje ali sebi, pridržim si kaj.
*azaksnpig, ecog, fj zapuščanje.
Kctza-kevco (tudi v tm.) (pt. a or. pass. ‘y-aze?.evafhji') kamenjam, ubijam s kamenjem.
fxara-Ae^ofiou) med. [fut. zazake^Ojiai, nor. zazekegdjiijv in xaze?Jy/.ir]v, -ekez-to, inf. zazake/ffai, pt. zazakeypievog] uležem se v posteljo (spat), gl. že^og.
^o-z-akeco [aor. zazijkeoa, ep. xardžeaaa] ^meljem vi.
xaTa-Atjyto popolnoma se končam, preneham, ra x.azah)yovza konec, meja.
^o-za-kfp^ojiai med. ep. popolnoma pozabim t ivog.
Kaza-krjnzog 3 (adi. verb. h zaza-kau-ftdvco) 1. kar se more prijeti, doseči, Prijet, dosežen, Ta Jtoap/naza icpaivezo '''■azahrjnzd zdelo se je, da se more vrhovna oblast doseči. 2. kar koga Prime, zadene, izevfkog de&Dev zaza-hrjjtvov žalost, ki je zadela hišo po božji odredbi.
*at dkipipig, e tog, fj (zaza-kapij3dvco) 1. dosega, vzetje, osvojitev, napad ovzez’ tv zazakrjipei ecpaivezo, zdelo se je, da se (brodovje) ne more več doteči.
2- razumevanje, spoznanje.
a-h^oco j kamenjam NT'
Haza-kip,jtdvco gl. zaza-keinco.
Ha-Ta-hljtapEco prisrčno prosim.
Ha-zakkayrj, fj sprava, poravnava NT. -akkdooco, at. -zzco (gl. dkkdzzto)
I- act. a) zamenjam; b) poravnam, spravim zeva živi NT. 2. pass. spravim se s kom zevi, regog zeva, fkeoi-°cv d)g zazakka^fHj %6hov da se otrese (da se reši) jeze bogov. 3. med. zamenjam si epoftov Jigog <po(dov, e/fkgav j ™'t opustim sovraštvo do koga, po- | ravnam se s kom.
xar-aAodčo zmlatim, pretepem zeva. xazakoyddrjv adv. (zaza-keyco) v razgovoru, v prozi.
tcaz-akoyeco ion. — zaz-tj?.oyeco zaničujem, preziram, malo cenim, popolnoma zanemarjam. xaza-koy o fiai d. m. 1. štejem med, prištevam zeva sv zibi. 2. (pre)raču-nam, presojam, premišljam. xazdkoyog, 6 (xaza-?Jyco) naštevanje; zapisnik, seznam, popis, vetov popis brodovja, imenik (meščanov, ki morajo služiti v vojski), sx xaraAdyov ozgazevofvai sem vojak od predpisane vojaške dobe, oi čx zov xazakoyov za orožje sposobni državljani, zaza-Aoyovg Jtoiov/tiai novačim, nabiram xazd-koinog 2 (pre)ostal. [vojake. xaza-kotpd8eia (kotpog) ep. adv. na tilniku, štuporamo.
zaza-ko/i^co razvrščam v stotnije, uvrščam v vojsko.
naza-kvfia, azog, zo (zaza-kvco) prenočišče, gostilnica NT. xazakvoip,og 2 (zaza-kvco) poet. kar se da zopet popraviti. xazdkvaig, ecog, fj (zaza-kvoo) 1. a) razrušen j e, razpad, uničenje, prevrat (u-stave), odstava, izgon, ztbv zvgavvcov ez zijg 'E/J.adog izgon tiranov iz Gre-cije; b) zov noke/zov konec vojske, zazdiva iv zov nokepiov noiovpiai končam vojsko; c) odpust, razpust azga-zi&g. 3. prenočišče, postaja, gostilnica. zaza-kvco (v pred o) I. act. 1. trans, a) odvezujem, izpregam iJTJtovg; b) razvezujem, raz-, podiram, uničujem, rušim, odpravljam (zakone, vlado), živa zijg agy,ijg odstavljam, pahnem s prestola, zazakvojiai ez fiaoihecog kralj me odstavi od poveljništva;
c)	končam, dovršim nokepiov, azga-ziav, azokov raz-, odpuščam vojsko. 2. intr. a) spravim se, sprijaznim se, pomirim se s kom jrpog živa; b) iz-prežem, počivam, ustavim se, ostanem kje, stanujem, pomudim se pri kom ngog dgiozov. II- med. pomirim se s kom, opustim prepir, sklenem mir, živi s kom.
zaza-kcotpdto (v tmezi) ep. intr. oddahnem se, odpočijem se, opomorem si, zaztbv srce bi si opomoglo od zla.
}caza-pavdaveo popolnoma se naučim; 1. a) natančno spoznam, poizvedujem, povprašujem, vrjv ovgavirjv po vojski; pf. poznam, vem vi, viva, vi vivog, tog, on in s pt., navepad ov dvaavag po?.ig spoznal sem, da sem komaj vstal. 2. gledam NT, opažam, umevam.
naza-pavvco dor. nava-prjvvoo. naza-papyaco, ion. -papyeco sem besen, pobesnim radi česa cpdovcp. naza-pdpjizco ep. zgrabim, dosežem, dohitim.
navci -papzvpeco pričam proti komu uvog, izpričam NT. naz-apaco 1. act. poet. pokosim. 2. med.
ep. znašam, sipam nase, nasujem nase. nat - ap/3kPvco poet. otopim, izbegam neag.
naza-pedvanco [fut. navapedvoco] opijam, opijanim.
naza-peiyvvpi 1. act. pomešam, primešam eig vi. 2. med. pomešam se, vrivam se, eig n med kaj. naz-ap.e2.eco ne brigam se, sem nemaren, muden, zanemarjam vivog. nazd-pepnzog 2 poet. nad čimer se moremo pritoževati, sovražen, zaničevan yrjgag, ov vol navdpepnv ’ &j3rjvr)v nad vajino potjo se ne moreta pritoževati, vajin položaj ni pritožbe vreden.
naza-peptpopai d. m. grajam, zmerjam koga radi česa v iv d vivi, pritožujem se.
nazapepipig, ecog, »j graja, očitanje, tožba, navapepxpiv eyo) vivi dajem komu povod za pritožbo, navapepipig ocpcbv avvčbv rjv očitanje, obtožba samega sebe, sami so se obtoževali. naza-pevco ostajam, zaostajam; mudim se, sem, bivam, živim kje, trajam.
naza-pepi^co (po)razdelim, vi vivi med koga.
naza-pezpeco odmerim komu kaj vi
VLVl.
naza-pavvco 1. javljam, naznanjam, ovajam, pričam proti komu, kažem ovgovg. 2. navaijievdopevov v iv 6 g dokazujem komu, da je lagal. naza-piaivopai pass. ion. oblečem črno (žalno) obleko.
naxa-piyvvpi gl. nava-peiyvvpi. naza-povag adv. zase, posamezno, na samem NT.
naz-apvooco ep. ion. (o)praskam, (ob)-razim; med. [aor. navapv^avo] opraskam, obrazim se. naza-pvco zapiram oči, zamežim. naz-apcpmakvnzco ep. (v tmezi) krog in krog o vijem, ogrnem kaj vi vivi. naz-avayna^co 1. (pri)silim, primoram. 2. vklepam deopoig nav)p>ayy.aapevog fjv bil je vklenjen v vezi. naz-avadepa, avog, v 6	navad epa.
naz-avadepazi^co = navai)epaviQ<t) NT. naza-vaico naseljujem; pass. stanujem. naz-avakianco [aizgm. in redupl. nava-vrjk- in naravak-] porabljam, trošim, zapravljam; NT palim. naza-vapnaco nadlegujem koga, sem komu nadležen uvog NT. naza-vaaaco ion. steptam yfjv. naxa-vavpa%eco premagam na morju-naza-vepco 1. act. razdelim, delim, vo ovgdvevpa dcbdena pegi] v dvanajst delov; %cbgav popasem. 2. med. vd vstyji (bnr/oav navaveipdpevoi napravili so si stanovanja na zidu, ki so si ga med se porazdelili. naza-vevco [fut. navavevoopai, ep. aor. pt. navvevoag = navavevoag] (pri)ki-mam, namignem, pritrjujem, odobravam, obetam, zagotavljam. naza-veco1 in med. {v tmezi) predem za koga, prisodim komu kaj vivi vi kivtp-naza-veco2 ion. nalagam, nakopičim. naz-avdpanoopai pass. poet. izpreme-nim se v oglje (v pepel), upepelim se.
naza-voeco 1. zapazim, opazim, uvide-vam, spoznavam, učim se vivog; s pt. ov nokkovg dvvag videli so, da jih ni mnogo. 2. raz-, premišljujem, presojam, preudarjam negi uvog. naz-dvopai pass. ep. (gl. nav-avvco) potrošim, porabim se, potekam. naza-vozi^co poet. (v tmezi) močim, rosim.
nazavza gl. nav-avvrjg. naz-avzaco 1. pridem kam, do koga, dospem etg n NT. 2. segam do koga, eig ov g vd vekrj vdov aicovcov navfjv-vr/oev ki živimo v poslednjih časih NT. 3. dosegam eig u NT.
xaz-avzrjg 2 ki gre (se nagiba) navzdol, t6 y.dvavveg breg, reber, pobočje, eg to zdravveg navzdol, sv T<p 'y-avdvvei na obronku, na rebru (bregu).
■— adv. zazavzsg ep. navzdol.
Ma-ravnj oz iv	zav' avzijoviv ep. ravno
nasproti.
xaz-avuzpv a dv. 1. ravno nasproti
ftrtig, 6, ->/, to zavavuzov nasproti ležeč, enostranski. 2. ep. jtčos zav-avvrzov Teyeog padel je naravnost doli s strehe.
xaz-avziov adv. uvog, uvi \ ravno na-Kar-avztnsgav (dg) uvog j sproti. xazavv%ig, ecog, r/ omotica, zaslepljenost NT.
xaza-vvooco, at. -zzco [aor. p. y.avBvvyrjv] zbodem, žalostim, yavsvvyr)oav vfj Kagdia. zbodlo jih je v srce NT. xaz-avvco, at. zaz-avvzco, poet. za-d'-avvco (gl. avvoo) 1. a) dokončam, prehodim odov, dgopov; b) na videz intr. (sc. odov) pridem, dospem, pripeljem se kam stg vi, ngiv adv ( ačbv) za-tavvaai (pgsvobv predno bi dospela na Pot tvojega mišljenja; (pih)g noo^e-vov zavrjvvaav (sc. čopov) prišla sta v hišo mile gospodinje. 2. izpolnim, dolgov preskrbim, dam. xaza-^aivco poet. [aor. pass. zave^dvdrjv, pf- zare^appai] razpraskam, razbijam, ubijam, zdelam, slabim zaTe^avdrjv novoig; tog zave^avvai depag kako upehan je njen obraz, nergoiOL v.aza-Šavfrsig kamenjan.
xa.z-dl-iog 2 poet. popolnoma vreden tl-^bg; adv. Kara|tcugspodobno, dostojno. xa.z-a§i6oo 1. smatram za vrednega, zelo cenim; pass. sem vreden Tvyelv h<T. 2. poet. smatram za prav, hočem, °u Tot zaTrj^icoaag ti sam si tako hotel. xaza-nazzog 3 (y.ava-mr)yvv[u) ion. spodaj pritrjen, fivga loputnice ali samo-zaklopna vrata.
xa.za.-naXa.Loo premagujem, užugam. Ha.za-naXXopaL med. ep. [aor. ep. 3 sg. xavena?no] doli šinem, švignem ovgavov.
Kaza-nazsco (tudi v tmezi) 1. act. pohodim, pogazim, poteptam z nogami; Ppen. zavržem preziram ygdppara, vivd NT. 2. pass. potepta me kdo vno ztrog NT.
zazanavpa, avog, T d (zata-navco) ep. pomiritev, tolažba, olajšanje yoov. nazdnavoLg, ecog r) 1. NT pokoj, počivanje. 2. ion. odstavljanje, odstava uvog.
zaza-navco \ep. inf. pr. zavanavepev] 1. trans, a) storim, da kaj neha, kon-čavam noXepov, ukinem tr\v do/r)v, odpravljam demokratijo drjpov; b)pomirim, potolažim, olajšam, utešim /6/.ov, prjvr&pov; ironično vdy_a zev as 'syyog epov zavenavae kmalu bi te bila moja sulica pomirila = ubila;
c)	oviram, zadržuj em vav nr)yii]v, ustav-Ijam, ukrotim, užugam nvd; d) oropam koga česa vivd uvog, odstavljam, rvgavvovg, vržem s prestola uvd vi)g ag/rjg; e) odvračam od česa d(pQO-avvacov; dyi)V0Qirig ubijem. 2. intr. počivam dno tLvog NT. zaza-neSaco (v tmezi) ep. (z)vežem, zapletam, oviram.
Kaz-anELXeoo poet. pretim, govorim grozilne besede, Ta y.avi]jieih)psva pretnje, grožnje. xara-nELQd^ao izkušam tl. zazaneiprjzrjpir], f) ion. zaTaneioa-Tr)Qia grezilo, olovnica.	[stroj.
zaza-neXzt]g, ov, 6 katapulta, metalni zazaneXuz6g ki spada h katapulti, /?sHog iz katapulte izstreljen. zaza-nspneo doli pošiljam (k morju); odpošiljam, elgfjvrjv narekujem mirovne pogoje. zaz-anep ion. zaff-dneg. zaza-neaaco [aor. zaveneipa] ep. prekuham, prebavljam, yoXov zadržujem, zatajim.
zaza-nszdvvvpL [aor. zaTeneTaaa, ep. -enexaaaa, pf. pass. zazanenTapaL tudi v tm] razprostiram, pogrinjam črez kaj, ogrinjam, pokrivam tl uvl. zazanszaapa, avog, to odeja, zastor, pregrinjalo NT.
zaza-nezopaL [aor. act. zavenTr/v, med. zaTsnTO/Mjv in zarenrapijv, cj. zara-nTCopai, pt. zatanTapevog] in zafK-nzapaz doli (z)letim, doli se spustim. zaza-nezpooo zava-levm pobijam s kamenjem, kamenjam. zaza-neopvElv ep. poet. [inf. aor. k ind. zazenecpve, pt. zaTanecpvcbv] ubiti, u-smrtiti.
xaxa-jtfjyvvfii [trans. aor. zavenr/ga,pass. zavenfp/Jirjv, intr. aor. 2 p as s. zavend-yrjv, med. ep. zavenrjzvo, pf. 2 act. z.a-vanenrjya\ ep. poet. ion. 1. trans. act. in pass. zapičim, zabijem v zemljo ev vivi, eni vivi; pritrdim, vkopljem, stavim. 2. intr. a) zapičim se; pf. obtičim, tičim, trdno stojim v čem ev vivi; b) zamrznem.
Kaza-jiTjdaco doli skačem s česa cforo v iv o g.
zaza-jtipjiAr/ fii 1. act. popolnoma (do vrha) napolnim, pokrivam vi vivog. 2. napolnim se, obogatim (-eti). xaxa-jtivco [fut. zavaniopiai, aor. zave-mov, pf. -nenojza, aor. pass. zavenofhjv] iz-, popijem, požrem, pogoltnem, po-užijem NT.
xaxa-jtijtxoo [gl. ninvco, aor. ep. zanne-oov] 1. doli padam, zgrudim se, and vivog s česa; ev vivi, eni yai>/ na zemljo, (Ut skočim v morje. 2. vde-rem se, zrušim se, zabredem, eig dnioviav postanem neverjeten, ffvp.bg naoai nooi ndoiv vsem je upadel pogum.
zaza-maaoco, at. -xxoco zasmolim, namažem s smolo in zažgem. xaxa-jtiox£vco zaupam. zaza-nAaaoco ion., at. -xxco 1. act. prevlečem, namažem kaj s čim rt' vivi. 2. med. namažem si kaj s čim rt rivi. xaxa.nAa.0zvg, vog, f/ ion. obliž, prevleka.
xaza-jtAexa) ion. 1. zapletam koga v kaj rivd uvi. 2. odvijam, dovršujem, sklepam, dokončavam rfjv gv/oiv, Zor/v. xaxa-jtAeco (gl. nAeoS) in zaza-jtAcoco l.plovem, jadram proti obali, peljem se k bregu, vračam se. 2. pripeljem se kam, navalov po reki (navzdol), pristanem eig n.
xaxd-jiAecog 2 at. =- y.axd-nAeog poln, napolnjen, zamazan s čim vivog. xaxanArj^, f/yog, 6, ij (xava-nAr)oo(tj) prestrašen, osupel, bojazljiv, plašljiv. xaxajtAr]^ig, ecog, fj pobitost, osuplost, strah.
xaxa-jiAfiaaeo, at. -nArjzzco [fut. zava-n/.fjgO), aor. pass. zavenAdyqv, ep. zave-n?.)'jytjv, pf.pass. vavanen/.rp/ imu] 1. act. pobijem, pretresem, prestrašim, o-plašim, jemljem pogum. 2. pass.
(pre)strašim se, (o)strmim, bojim se česa, trepečem viva, vi. xaxa-jiAovg, 6 1. vožnja navzdol ali v pristanišče, pristan j e, izkrcanje, vožnja, prevoz; 6 otznde vrnitev; rotg de dtpeidr/g 6 zavanAovg zaffei-ovrpzei pripeljali so se, ne prizanašajoč svojim ladjam. 2. prevožena pot (Arr. An. 6, 4, 2). xaxa-nAovxi£co obogatim (-iti) r ivd. xaxa-nAcooo zava-nkem. xaxa-jtveco navzdol piham, vejem, diham v, navdihnem, piham skozi; %cbgav ave/zcov avgag pustim, da veje črez deželo miren veter. xaxa-noixiAAto (o)krasim s slikami. xaxa-jtoAe/j.£a> 1. bojujem se s kom, vivd eyy.Ai)[xaaiv. 2. premagam, užu-gam vivd, r/ no/a g y.avaneno/.eu>]V(U mesto je vsled vojne oslabljeno (ponižano)
xaxa-jtoAlxEvofiai d. m. 1. uničim, varam koga s svojo politiko. 2. borim se proti politiki koga. xaxa-jtoveco utrudim z delom, mučim, ■ slabim NT.
xaxa-jiovxit,(o mečem v morje, potapljam; pass. potapljam se. xaxajiovxiaxfjg, ov, 6 kdor potaplja, gusar, morski razbojnik. xaxa-jtovx6co = zava-novvigo. xaxa-noQVEvco ion. skrunim, zapeljujem v nečistost.
xaxa-ngaaaco, at. -zzoo 1. act. in pass. dovršujem, izvršujem, izdelujem, dosegam vi, &ove. 2. med. a) pridobivam si, dosegam kaj; b) = act. izvršujem, opravljam vi v oj v eneiyovvtov. xaxa-jiQdvva> pomirim, ublažim. xaxa-jtQr]vfig 2 ep. doli obrnjen, yeio dlan.
zaza-ngico ion. prežagam, razžagam-izdajam viva vm, xaxa-jtQodiScofu puščam na cedilu, zaza-ngoisfiai zapuščam, izpostavljam nevarnosti.
zaza-jtgoiaoofiai (ngoig) [skoraj vedno samo fut. zavangot^o^iai\ storim, počnem kaj brez nagrade ali brez kazni, ov zavangoi&odai eq)rj rekel je, da ne bodo ostali brez kazni, ov zava-ngot^eai anovgencov ne boš brez kazni odvračal.
Maza-Tizfjoooo \fut. zavanvfigo), aor.zave-nvrjga, pf. xav£Tr.vr)%a; ep. aor. 3 d«. ''-avajivY]vrjv, tudi v tmezi] in Kaza-nzcbooco ep. počenem od strahu, Prihulim se, skrijem se vnb ftdpbvcp, sem bojazljiv; pren. sem pobit, prestrašen, osupel, (o)strmim. Kaz-drczofiai ion. — y.a{}-dnvopai. Kazd-nzvozog 2 (jzvvco) zapljuvanj a, zaničevanja vreden, ostuden, oduren, mrzek.
Kaza-nzvco pljujem na kaj Tivog, gnusi (studi) se mi kaj, mrzim koga. Kazd-jzzcop-ai in sl. gl. zoro - nevo^ai. Ha.xa-nxcboaca xaTa-nvf)OOCO. , xaxa-jzvyoovvr], rj nečistost, poltenost, pohotnost.
Maža - jivfiofiai pass. ep. (z)gnijem, (s)trohnim.
Kar-tipa, f), ion. -pr) kletev, prekletje, Preklinjanje.
Kazapaiprjfievog ion. gl. zait-aigeco. KO-z-apdopaL med., ion. -eop,ai [fut. zaT-«£>ctao,wcu] 1. preklinjam koga vivi; NT vivd. 2. želim, privoščim komu kaj hudega vi Tim, 6 xavr)ga/.iEvoc preklet NT.
Ka-z-apdaoco in med, at. -zzco 1. trans, trgam, doli mečem, odbijam, potiskam (podim) nazaj; pass. umikam se. 2. intr. padam, lijem (o dežju). Ko-z-dpazog 2 (zaT-agdo/nai) poet. preklet, brezbožen, hudoben.
*ar-apysco NT kazim vijv yfjv, odpravljam vopov, nioviv, uničujem, zatiram ocbfm, pokončavam, opuščam, vd tov vr)mov otročje stvari; pass. odvezan sem, prost sem česa and tov vofiov, neham, xavr)Qyr)Tai fj tnayye/.ia obljuba je brez veljave NT.
Kdzapy/u.a, avog, to (zav-do/opai) poet. uvodna daritev, s katero se je prava •daritev začela ali posvetila. *aTapyvp6co 1. ion. posrebrim. 2. poet. Podkupim.
Ka-za-pe^co ep. [pr. ep. zagge^oo, a or. za-Tepe|a] gladim, božam.
Ha-T-apEop.aL ion. = zav-agdof-iai. H(na-gZyr]A,6g 3 (pr/eco) ep. grozen, strašen.
K«r-agiftfiEco in med. 1. prištevam komu ev vivi NT. 2. naštevam, pripovedujem.
xaz-agxeco ion. popolnoma zadoščam;
s pt. zmorem nageyovoa.
Kaz-appLo^co ion. y.a$-agfid£co. Kaz-apveofiai d. p. poet. tajim (z inf. in pcrj).
xaxa-ppafrv[lecn sem zanikaren, malomaren, izgubljam po zanikarnosti; rti xaTEQQq.'d'Vlur])ieva lahkomiselno izgubljeno ali zamujeno. xaza-ppaxoco poet. razdrapam, raztrgam, razmesarim; pass. raztrgan sem.
zazappazzrjg, ov poet. in nazappazzog 3 (y.ava-QQf)yvv/.u) ki drevi navzdol, strm(ovit), brežen, odo g pot v Had; subst. 6 strmec, slap. naza-ppanzco sešijem, prepletem. xaza-ppenco poet. 1. doli pahnem, zvrnem s česa, ponižam tov evtv/ovvra. 2. nagibam se, eni no/.v postajam močnejši.
zaza-ppeco (pogosto v tm.) doli tečem, padam eig ti'{pa zemljo); podiram se, razpadam, (z)nvšim se negi avvd. xaza-ppr)yvvfu [fut. zaruppij^co, aor. •/.aveopriša, pass. pf. zaztggrf/uui, aor. xazeggdyr)v, fut. zavagQayf)oo(zai, pf. act y.aTSQQCoya\ 1. act. trgam s česa, raztrgam, rušim, po-, razdiram, storim, da izbruhne,povzročim zgondg. 2. pass. a) zvrnem se, padem s česa; odrušim se, u-, podiram se eni yfjv; b) razrušim se, počim, razpokam, (Aiyv-nvog) zaTaggr)yvvjievr) razpokan: c) izbruhnem, nastanem /si/mov. 3. med. raztrgam si kaj tov g nen/.ovg, xi-fbčbvag.
Kazappfjzzrjg, ov, d ion. - Kazappdzzrjg reka v Pamfiliji.
zaza-ppinzoo doli mečem, uničujem, rušim, ponižam.
zaza-ppotpeco posrebam, izsrebam. zazappvrjg 2 (zava-ggeco) poet. ki teče doli, doli tekoč (padajoč). zaza-ppvjzatvco u-, zamažem. xaza(g)pvzog 2 (zaza-ggeco) ion. nano-šen, naplavljen, aAoog skozi katerega teče potok in ga namaka. zaz-appoodeco ion. zaz-oggcodeo) zelo se bojim, zelo me je strah, preplašen sem radi česa vi ali fif). zazappcoi;, cbyog, 6, r/ (y.ava-ggfjyvviM} strm, prepaden.
xdxagoig, scog, ?) (zaT-aigoo) pristanišče, pristajališče.
1. ion. dobro uredim, popravim, dopolnim,sgTtov-td spravim zopet v red, pomirim, /grjpca *cro;gu-apevov koristna, prikladna (dobro urejena) stvar. xax-agxi^co 2. NT popravim voxs-xax-agxdco uf/pava, krpam dizvva na-, pripravljam cdvov, očnpa, zavggTiopevog stg tl pripravljen: izpopolnim, dvignem šv nvev-paxi, zaTrjgTcopšvog popoln.
1. vodstvo, naredba, uprava, vežbanje, izobrazba. 2. dobra priprava, izpopolnitev, popolnost NT. xaxagxiox't]g) rjgog, 6 (zaT-aoTi^cn) ion.
posredovalec, razsodnih. xax-agxvco urejam, pripravljam, odredim, povzročim poAelv; krotim, vodim I'nnov; pf. pt. y.av7)ovvyjj)Q odrastek
xax-ag/co 1. act. začenjam kaj, pričnem, lotim se uvog, s pt. (ali inf.) naredim kaj prvi (najprej); očov hodim spredaj (in kažem pot). 2. med. a) začenjam, jamem darovati, posvetim kaj (koga) za daritev uro g, /eg-viftag t~ ov/.o/vvag začenjam daritev z umivanjem rok in sipanjem ječmena; b) udarim, zakoljem (žrtev), ubijem, umorim, žrtvujem. xaxa-aajtrjrj gl. zaTa-ofjnco. xaxa-a^evvvfu in -vvco [trans. fut. •/MTaopeoG), a or. zaTsoflsoa, pf. p. zavs-ojdeopac, pass. a or. zavea^eoffrjv; intr. aor. zavkoprjv, pf. zavsortrp/M] 1. trans, ugasim, (po)gasim; pren. po-, izsušim, potolažim, pomirim sgiv, zadušim flofjv. 2. intr. ugasnem, posušim se, izginem, neham. xaxa-osico [pf. pass. zaTaososiopai, aor. zaxsosioffrjv] 1. (doli) stresem, pretresem oizodoprjpa. 2. migam, maham uvl, /siga, vfj /sigi (oiyav) dajem z roko znamenje NT. xaxa-osvopai med. ep. [aor. zaTŠoovTo] doli derem, vderem, zvpa zaTeoovTo
y.a?M gssftga voda je vdrla nazaj v lepo strugo.
xaxa-at]paivco zaznamujem; med. zapečatim.
xaxa-afjnco [intr. fut. pass. zaTaoani)-oopai, aor. zaTsodnrjv, cj. ep. zavaoa-nf/p, pf. zavaašarjTca] 1. trans, storim ali pustim, da kaj strohni. 2. intr. (s)trohnim, (z)gnijem. xaxa-olydco zamolčim. xaxa-oZx£opai d. m. ion. pojem, použi-jem.
xaxa-OLcondco 1. act. a) napravim, da kdo utihne, pomirim; b)molčim, zamolčim. 2. med. velim molčati. xaxa-oxdnxoo izpodkopavam, rušim, podiram, razderem (od vrha do tal). xaxaaxa<pfj, fj 1. pokop, grob(nica).
2. razrušen)e, uničenje. xaxaoxacpfjg 2 poet. zakopan, podzemeljski orzrjoig.
xaxa-axe8dvvvpi (gl. ozsddvvvpt) 1. act. (raz)trosim, razsipljem; pren. cpppijV raznašam, razširjam. 2. med. izlivam svojo čašo (zšpag) črez koga. xaxa.-oxEAA.co posušim; pf. zavkozhjza sem iz-, posušen. xaxa-ox£jixofiaL gl. zaTa-ozonšco. xaza-ox£vd£co 1. act. a) pripravljam 666 v NT, opremljam, innovg sig Innsag za konjenike, ovovg obložim, obto-vorim, v cm pa/lav pripravljam se za, 1'Avvavdgov utrjujem, /cagav obdelujem, ura sni ovgavidv oborožujem, onla narejam, ToipoEig gradim; b)prirejam ovvšdgiov, (za)snujem, nabavljam, oskrbujem, postavljam, krasim (Tod, (imperij g- 6r)poxganav, noXcv urejam; c) izmišljam; d) spravljam v položaj (ovvco), pripravljam usodo. 2. med. a) pripravljam zase, urejam sebi, preskrbujem si, (z)gradim si, izvedem svojo namero nga^iv, ovovg obtovorim svoje osle, ftiaiav ao/fjV osnujem si samosilno vlado, Innovg oskrbim svoje konje s čim, Xoyov sni tl začenjam na kaj misliti; b) urejam si (svojo hišo), nastanim se, naselim se, udomim se, navadim se česa negi uro g; c) odlagam, odkladam (svojo prtljago); opp. dvaozsvdgopa(• xaxaoxsvaapa, (iTog, to in xaxaox£Vi], fj 1. priprava, naprava, uredba, oprava,
xax dgzLOig,
sco g, f)
xaxagxiap6q,
6
oprema. 2. grajenje, zidanje; stanje, kakovost, svojstvo, negi tov fiiov u-reditev (način) življenja. 3. poslopje, zgradba, stavba; pohištvo, prtljaga, orodje, orožje. 4. odkladanje (prtljage), raztovarjanje.
'y-a-xa-oxr]vdco in -axrjvoco razpenjam, napravim šator, utaborim se, grem v šator, počivam v njem, eig /cb/tag nastanim se, stanujem, en’ šfotidi Počivam NT.
Ha-xaoxrjvcooig, ecog, fj ležišče, gnezdo NT.
*a.xa-oxrjmco 1. doli vderem, udarim, treščim (o streli). 2.poet. a) treščim ob tla, potolčem tiva; b) planem nad koga, napadem, zadenem eig to abv tituag, fatalg zaklinjam, nadlegujem s prošnjami; c) o bolezni: pritisnem, nastopim eig %eigag.
Haxa-axid£co in ep. xaxa-axidco obsen-čujem NT, pokrivam, /ovei s prstjo Pokopavam.
Haxd-axiog 2 (a/.id) (ob)senčen, pokrit.
Ho-ra.-OK07ceco (samo pr. in impf.; ostali č&si od /atao/entofiai) 1. act. ogledujem, opazujem, preiskujem, poizvedujem, prežim, zalezujem NT. 2. med. premišljujem pri sebi, epav-ti)v ogledujem sebe.
Ha-xaoxojzr], fj (/. a ta-er/, tret o p a i.) ogledovanje, opazovanje, poizvedovanje, ''-cnao/.onaig zgdo/icu poizvedujem, razgledujem, fiokeiv eig /atao/.onfjv Poizvedovati, nepnio eig /atao/onfjv, /.atao/onfj pošljem na stražo, na ogledovanje.
H(xxd-oxonog, o oglednik, ogleduh NT.
tcaxa-oxcbjita> ion. rogam se komu, zasmehujem koga tiva.
Haxa-ofiTj^co ep. (v tmezi) uničim, popolnoma sežgem nvgi.
^ta-aoipi^ofiai d. m. prekanim, preslepim, sem zvijačen NT.
Ha-x-aana^ofiai d. m. poljubujem, objemam.
Ha-xa-andco (doli) potegnem, trgam n^ro tivog, spuščam v morje vfjag, /ataoncbfieva (vsled gibanja) pri-Pognjeni deli telesa.
H^xa-ajieiQco (po)sejem, trosim, razširjam, povzročujem, napravljam « viag.
xaxa-Gjievdco 1. raz-, izlivam pitno daritev črez kaj. 2. posvečujem (s pitno daritvijo) za žrtev. xaxa-ajtEQ%co stiskam, plašim, strašim. xaxa-onovSd£ofiai d. m. (samo pf./ate-onovdaofiai) z vnemo se bavim s čim, delam.
xaxa-oxat;cQ 1. intr. kapljam, curljam, /ata tivog s česa, ti na kaj, tiva na koga; voaip gnojim se. 2. trans. puščam, da kaplja, okapljam; z dvojn. acc. Sof. Fil. 823.
xaxa-oxaoid£co 1. act. premagam koga s strankarskimi spletkami, oslabim koga z nasprotno stranko. 2. pass. podležem nasprotni stranki. xaxdataoig, ecog, ij (/.ail-iotijfu) 1. po-, nastavljanje, imenovanje, uredba, določba; pos. a) predstavljanje, uvajanje (tujih) poslancev pred skupščino; b) oprava atenskega konjenika, denar atenskega konjenika za opremo; c) dajanje eyyvr)td>v. 2. intr. stanje, položaj, razmere, naredba, ustava, obstoj vofiov, ta nody fiata e%ei /atdotaoiv razmere (mir) so se utrdile. xaxaoxatEOV gl. /aff-iotrjfii. xaxaaxdvtjg, ov, 6 (/aff-iovrjfii) poet.
podpora, urejevalec, obnovitelj. xaxa-axeyd^co naredim streho, pokrijem.
xaxaGxeyaofia, atog, to ion. pokrivalo, streha, odeja.
xaxa-axEyog 2 (oteyrj) pokrit. xaxa-ox£i/}co poet. stopam na kaj ti xaxa-oxeXXco 1. doli spuščam, pomirim; pass. pomirim se NT. 2. uredim nXo/apov.
xaxa-atEvco poet. vzdihujem nad kom, oplakujem, točim solze nad kom tiva, ti.
xaxaGxecprjg 2 poet. ovenčan. xaxa-axecpco venčam, ovijam. xaxdaxr)fta, atog, to (/aff-iavrjfii) stališče, stanje, uprava, vedenje NT; /atdomjfia /ai avvtayua državna ustava.	[ ven.
xaxaaxrjfiaxix6g 3 resen, miren, posta-xaxa-axixxog 2 lisast, pisan. xaxaoxoXfj, fj (/.ata-ati/J.od) 1. obleka. 2. neoifiokfjg dostojno ogrinjanje plašča, dostojno držanje ali vedenje, spodobnost.
xaxa-oxogvv/xi ep. ion. in xaxa-axgcov-vvfii [pr. pt. ep. /aovoovvoa, a or. ■/.('.vsoto osa a ; fut. zava-ovgcboco, a or. zavs-ovgcooa, pf. pass. /avšovgcofuii, a or. pass. /aveovgdb-drfv) 1. a) razprostiram, razgrinjam; b) podiram na tla, pobij am, usmrtim; c) (pojmirim, udušim. 2. pogrinjam, pokrivam viva vivi. xax-aaxgdnxco poet. bliskam, grmim doli na kaj.
xaxa-axQaxone8evco 1. act. trans, dam napraviti tabor, velim utaboriti se vov g ovgavicbvcig, usidrati se vo vav-vi/ov. 2. intr. in med. taborim, utaborim se, postavim tabor, prenočujem. uaxa-oxQECpco [gl. ovgeqxo; pf. pass. zav-soVQaf.bf.iai, med. ion. 3 pl. plpf. zave-ovodcpavo, aor. pass.zaveovgacpflvfv, at. y.aveovgdcprjv] 1. act. a) obrnem, prevrnem (mize) NT; b)podiram, rušim, uničujem, podjarmljam; c) dokončam (življenje), umrjem ((Hov). 2. med. premagujem, spravljam pod svojo oblast, osvajam si, pokorim si, vo-oov zmagam.
nar a-oxqt) video postanem prevzeten nasproti komu vivog NT.
KaxaaxQoq}fj, f) (zava-ovgecpof) 1. obrat, prevrat, izid, konec, smrt, uničenje, poguba, pogubljenje NT. 2. podjarmljenje, zavaovgocpifv noiovfiai podjarmljam si.
naxdoxQcofia, aro g, vo krov (ladje). xaxa-oxQcbvvvfii gl. xava-ov6Qvvf.il. xaxa-oxvyeco ep. [aor. zaveovvyov] (tudi v tm.) zgrozim se, groza me obide, prestrašim se vi, viva. nava-ovgeo (tudi v tm.) 1. odtiram, odvlečem ngog viva NT. 2. ion. plenim, pustošim.
xaxa-o<pa£oo, at. -ocpavvco [pf.pass. zav-eocpayfiai, aor. pass. xaveo(pdyip>] zakoljem, pokoljem, ubijem, usmrtim, posekam.
xaxa-ocpgdyi^oo zapečatim NT. KaTa-OftE&Ebv in sl. gl. xav-sy(0. xaxdayEOig, ecog, rj (xava-oyeiv) osvojitev, posest, posestvo NT. xaxd-oyexog 2 zadržavan, zadržan. xaxa-oyi^co razkoljem, razcepim, razsekam, razbijem.
naxa-oyokd^co poet. mudim se, obotavljam se, vov ygovov vi nekaj časa.
xaxa-ocoQ£vco nakopičim, nagrmadim. xaxa-acbyco ion. zmanem, starem. xara-xdxco dor. zava-vr/zeo. xaxa-xavvco /ava-vsivo). xaxa-xdooco, at. -xdxxco postavljam (v red), urejam, uvrščam. xaxa-xeftvscbg in -ifrvrjcbg gl. xava-dvij-0X(0.
xaxa-xeivco (gl. veivco; tudi v tm.) 1. trans.
a)	napenjam, nategujem, doli vlečem rjvia, 6veka (vrvi) odpenjam, zvijam;
b)	pritiskam, mučim; c) raztegujem, razpostavi jam v dolgih vrstah, dt (b-gvyag kopljem dolge jarke, dokiyov vov X6yov raztegujem govor, obširno govorim. 2. intr. a) napenjam se, trudim se; ne odneham; b) raztezam se, segam do sni, eig vi, vavvr).
Kata-Tsfivco pre-, razsekam, razrežem, razdelim, šfiavvov razmrcvarim, poškodujem samega sebe; pass. fj nokic, xavavevfir]vai vdg odovg ideiac mesto je bilo presekano po ravnih cestah; vdipQoi zavsvšvfirfvvo jarki so bili napravljeni, izkopani, sni vi kam. xaxa-xrjxco (tudi v tmezi), dor. xaxaxdxco [tut. y.avavij'go), aor. zavšvtjga, pt. 2 intr. zavavšvvj/a] 1. trans, (raz)topim, tajam. 2. intr. (raz)topim se, kopnim; pren. prepadam, ginem, medlim, žalostim se.
nava-vifrrffu [fut. zavadvjoco, aor. zave-ihj/.a, pl. zavideuev itd.; ep. aor. /avdiu, sv, zdvdsvs, /dvileoav, cj. zavadfj-Ofisv (-dsio/usi’), inf. zavdefiev; aor. med-1 pl. zavdified a, 3 du. zavdeodpv, cj-/avdffopai (-dsiofiai)} I. act. 1. a) doli devljem, polagam, postavljam na tla, odlagam vi sni vivog, sni, sv vivi, si, 'Iffd/rjv postavljam na suho, v6 ovo-fia nhfoiov dcpdakfimv postavljam, n ar e j am blizu oči; b) izpostavljam (kaj) kot nagrado dedkov, kejjrjva; prirejam tekmo; c) eg fisoov Ilegorjoi vd ngfiyfiava polagam oblast med P-kot skupno blago vpeljem ljudo-vlado. 2. spravljam, shranjujem. 3.plačujem (dolg) de/a vakavva, vififjv, ni vivog kaj za koga, poravnam, izpolnjujem obljubo. II. med. 1. odlagam, polagam svoje stvari (sebi), porabim kaj za se, eig vo idiov nalagam zase; šfiavvov postavim sebi šator; anoovgo-
(pr)V preskrbim si, osiguram si; veva £<’g Tonov spravljam koga (od sebe) k am, evEQysoiav izkazuj em dobrote,/a-Qiv zavezujem si koga, ugodim komu NT; zAeog osnujem si, pridobivam si; vf]v cpi/.lav .Tapet tov g ikovg zaupam komu, izročam v varstvo; yvcb-(rcjv izrekam svoje mnenje; 'dvp.ov sv tivi namerjam, obračam svoje nagnjenje kam; /.vnag iyyvT8QCn pomikam bliže k žalosti (kakor k radosti). 2. a) odlagam (s sebe) orožje, obleko; ksiav stg tl spravljam kam; b) shranjujem (si) za večerjo; c) pokopavam (mrtvece). 3. postavljam na stran, zanemarjam, ne brigam se za noirjvdg, vivd sv djasAsia; no/.sfiov opuščam, končavam, dovršujem; pass. odstranjen sem ovfzcpopd. *cn;a-TLTQ(boxco obdam z ranami, vsega ranim.
xaza-zopfj, fj razreza, razrezane! NT. *aza-zolgevco ustrelim, postreljam. Kaza-zQavpazC£co, ion. naza-zpcopazUgcn
1.	obdam, pokrijem z ranami, ranim (vse do zadnjega); pass. ranjen sem, Pokrit sem z ranami. 2. o ladji: prevrtam, prebijem.
Kaza-vpE^co 1. doli tečem, hitim, dirjam dno Tcvog. 2. pritečem nad koga, navalim na; četujem, hodim (po deželah), pustošim, plenim vi Kaza-zgl/Jco [aor.pass.y.aveTQifir]V] 1. act. starem, zmanem, obrabim, porabim, potrošim, ponosim, prebijem fj^ceoav, ftiov, izčrpam, utrudim, oslabim.
2.	pass. sem porabljen, utrujen, obrabljen, utrudim se s čim, oslabim, Porabim čas za kaj, bavim se s čim.
Haza-zQ'd%co zmanem, oslabim, izmolzem, izžemam veva dcbgoig; /tsAer?? ''■aTa.TQv%01.Lai skrbim in se trudim, skrb me tare.
Kaza-zpvco [pf. pass. inf. '/.aza-vevovoilai] utrudim; pf. pass. sem izmučen, utrujen.
Kaza-zQco/j,azi£ci> ion. = y.aTa-Toavua-vigoo.
Kaza-zvy%dvco dosežem kaj, imam u-speh (srečo) pri čem zivog. *az-avaivco [aor. y.azavdva] (po)sušim, izsušim.	[ njam.
Kaz-avdaco poet. pripovedujem, ozna-
naz-avAsco 1. act. piskam na piščalko, razveseljujem s piskanjem. 2, pass. dam si piskati na piščal, poslušam piskanje.
zar-auAt^ojuat d. p. utaborim se, uležem se k počitku, prenočujem.
xaza-cpayslv inf. a or. h v.aV-eofHco požreti, snesti, pojesti.
xaza-<paivca 1. act. (po)kažem. 2. med. prikažem se, pojavim se, zdim se, postanem jasen.
Kaza-cpavrjg 2 viden, jasen, ©čividen, očiten, sv zep -/.aTacpaveZ yiyvo(iai tlvl pridem komu pred oči, xavacpaveg jzolčo razjasnim.
xazd-<paQxzog 2 poet. xavd-cpQay.log.
Haza-<pa(>fzaxeva> očaram.
Tcaza-cpap/zdooco (v tmezi) ion. zastrupim, začaram.
naza-cpazt^co zagotavljam.
naza-cpavkiljco malo cenim, zaničujem, preziram.
tcaza-cpeprjg 2 k zapadu se nagibajoč, zahajajoč tf/uog; vdan, nagnjen k čemu Jipog tl.
xaza-cpeQ(n in xaxa-q>OQeco 1. act. in med. doli nesem, spravim, vodim, peljem, odnesem "Acdog noto; b) iprj-epov glasujem, oddam glas = odobravam NT; c) nXr)yfjv oplazim, udarim; d) poplačam. 2. pass. a) doli me zanese, priplovem, dospem v pristanišče stg tl; b) zrušim se, doli padem, doli se spuščam; c) vnvcp trdo zaspim NT; d) Xvyvog pogorim.
Haza-<pevyco in xaza-cpvyydvco bežim navzdol, pobegnem, zatečem se h komu, pribežim kam elg, sni tl, nQog TLva, onoi.
xazdq?ev%ig, s (Mg, f) (xaza-cpsvyco) pribežališče, xavdcpsv^iv noiovfiai bežim, s'g tl kam.
Kazd-cpz}fii poet. pritrjujem, odobravam vivog.
naza-cpfteCpco pokvarim, pokončam, uničim; pass. popačim se, pogubim se NT.
naza-cp&ivco konec vzamem, ginem mrp.iava, vooco boleham.
■naza-cpfHco [fut. zazcupiHnco, a or. y.ave-epihoa, intr. -/.avscpihTO, inf. v.avacpfk-oiku, pt. y.o.Ta(p'biuevog, pip f. poet. xave-cpfti/Arjv] 1. trans, pokončam, uničim,
pogubim, (u)morim. 2. intr. (iz)ginem, konec vzamem, venem, propadam, ugašam, umiram; ijia nazsipftizo hrana je pošla, pt. y.azaq>iHfisvog mrtev. xaxacpd'ogd, f/ (zaza-gpfisigco) poguba. xax-acpir\pi [impf. 3 sg. v.azrppiei] izpuščam (da zdrkne skozi roko na tla). xaxa-cpi?.eco poljubljam NT. xaxa-cpX£yco [aor. pass. y.azs(pXšyd-rjv in -e<p/.eyr]v\ požigam, sežigam; intr. zgorim.
xaxa-tpo§eco (pre)strašim, pripravljam v strah.
xaxa-cpoixda>, ion. -eco doli pri-, zahajam.
naza-cpovEvco ion. usmrtim, ubijem. xaxa-<pog£co gl. xaza-g>egco. xaxa-<pgd^o/j.ai med. z a or. pass. opažam, vidim avzov noiovvza. xazd-(pgaxxog 2 = y.aza<pagy.zog 1. zaprt, zaklenjen, shranjen sv zim. 2. s krovom opremljen nXoiov. r.axa-cpQdoaco pokrivam, utrjujem, obor ožujem, zavarujem z oklepom. xaxa-cpQoveco 1. a) malo cenim, zaničujem, preziram zivog, z iv d.; sni živi radi česa, sig zi z ozirom na kaj, v čem, ne bojim se koga zivog-, b) imam prevzetne misli o čem, ravnam prezirljivo, sem prevzeten. 2. ion. mislim na kaj zi, menim (z inf.).
xaxaqpp6vrtu,a, 1 .x
’ \ zaničevanje, prezira-azoc, zo	.	,
5’ ,	> nje, prevzetnost, osab-
xaxacppovr1oiq, nog’t
eco g, f)	)
xaxacppovr]zrjg, ov, 6 zaničevalec NT. xaxacppovr]xixd)g adv. prezirljivo, zaničljivo.
xaxa-cpvyydvco gl. xaza-(psvyoi. xaxacpvyfi, f/ gl. xazd-ipsv^ig. xaza-cpvXa86v a dv. (<pvXov) ep. po plemenih, po rodovih. xaxa-<pcopdco 1. zasačim, zalotim, dokažem komu kaj. 2. izdam, odkrijem. 3. opažam, slutim.
xaxa-yaipco ion.sem škodoželjen, vesel sem tuje nesreče sni živi. xaxa-yaXxog 2 poet. z bronastimi luskinami (pokrit), luskinast dgav.cov. xaxa-yaXxoco prevlečem, obložim z medjo.
xaza-%api£o[icu med. storim uslugo, ustrezam; za dixaia razsodim kaj
po naklonjenosti (komu na ljubo, samovoljno).
xaxa-y£ipoxov£co glasujem proti komu (z dvignjenjem rok), fidvazov zivog obsodim koga na smrt; pass. obsodijo me.
xaza-%£co [gl. ysco; ep. a or. xazeysva, med. xazeysvazo, xazeyvzo, y.azsyyvzo (s pas. pom.), pf. pass. 3 pl. ion. y.azaxs-yvazai, pogosto v tm.\ 1. act. a) doli vlivam, izlivam, polivam, bav.gv prelivam solze, razlivam črez kaj ydoiv živi, po čem zivog, v.azd zivog NT, /lXš(paga dazgvoi rosim, oblivam s solzami; doli sipljem, stresam, sipljem kaj črez koga, posipljem koga, pustim, da pade, yiova pustim, da sneži, izpustim ihio^a, doli mečem, zsiyog sig aha pogreznem v morje, nšn/.ov šn' ovdei slečem in vržem na tla; c) obsipljem koga, nXovzov ziviz bogastvom, eXsyyeii)v s sramoto, pripravljam koga v sramoto; d)razprostiram kaj nad kom ayXvv, o[ii-ykr]v živi. 2. pass. doli tečem, izlivam se na (po) čem živi, razprostiram se, zvrnem se doli, sem razlit ali nasut, doli padem sig avz/.ov. 3. med. a) pustim, da se raztopi, raztapljam, ygvo6v, b) zlivam skupaj.
xaxa-yd'6viog2 ep.podzemeljski, Zevg= Pluton.
xaxa-yop8evco (yogdi]) ion. pre-, razvezujem, (raz)param zijv yaozsga.
xaxa-yoQ7]yeco potrošim, uporabljam denar za vzdrževanje gledališkega zbora.
xaxa-yoco = y.aza-ycbvvv/xi.
xaza-ypdco 1. act. samo impers. xaxayQ& (impf. y.azšyga, fut. y.azaygi]osi) zadosti je, zadostuje. 2. med. [tat. y.azaygi)oo/.iai, a or. yazEyg')]od/z))v, pf. y.azay.£ygij,uai, a or. pass. y.azeygi/a{h]v s pas. pom.] a) rabim, upotrebljam, uživam zivi,ngog zi za kaj; b) porabim, potrošim, zlorabim; c) posekam, usmrtim z iv d.
xaxa-ypvooco ion. pozlatim; pren.noXiV krasim mesto z zlatom t. j. z umetninami.
xaxa-ycovvvfu zasipam, pokopavam, obsipljem Xoyoig.
xaxa-ycogi^co 1. act. a) spravljam, postavljam na primerno mesto; b) ve-
lim se ustaviti, ustavljam ovgavevpa. 2. med. in pass. postavljam se, stopim na svoje mesto. xaza-y>dco božam, gladim.
*ctTa-rpszd^co močim, škropim. ^aza-ipsvdopai med. [aor. zaveipevodppv in navsipevoftrjv] izmišljam si, lažem se vi, cog, zavd vivog o kom; obrekujem rtrog, Jioog veva. ^aza-rpevčopagzvgeopai pass. obsodijo me vsled krivega pričanja. Kaza-ipEvozog 2 izmišljen. xa.za.-yjr]<pi^oucu d. m. [fut. zavaiprppi-oopai, aor. zaveiprjipiodprjv in zave-iprjcpioffrjv (pass.), pf. zaveip^cpiopai (act. in pass.), adi. verb. zavaipr) (pioveov] glasujem proti komu; 1. a) obsodim, nvog ftdva tov koga na smrt, zkoizfjv tivog koga zavoljo tatvine; b) prisodim, določim kazen, nvdg Udivavov komu smrtno kazen, čizr\ zaveipr)-piopevrj prisojena kazen. 2. stiskam, izpodrivam koga po sklepih naroda z iv d.
xaza-xpy^co (o)drgnem, češem ijmovg; drobim; pf. pass. zav&ipyypai razpršim se.
^aza-ipij^co (o)hladim NT; med. (o)lila-dim se.
*ttT-ea|a gl. z.av-dyvvpi. xa.z-Eaxai ion. = zdd~rjvvai. Kaz-Edgaftov gl. zava-čagfidvco.
Haz-sSco [fut. zavedo pai, NT zavaipa-Vopai, aor. zavecpayov; pf. zazsdfjČoza, eP- zavedrjča, pf. pass. zavečyčeopai, eor. pass. zavrjčeoDrjv] in zaz-eoffim, NT Kaz-Eofrco 1. pojem, použijem, požrem, pogoltnem; (po)trošim, zapravljam filmov, uničujem olz.ov. 2. razjedam, mučim dvpov.
Kaz-EEg-pvv impf. od. zav-eoyvvpi gl. zav-fdoyo).
''‘a.zeftrjft’ zaveffrjza od y.ava-viftijpi. Haz-Eipco ep. (tudi v tm.) 1. act. pretakam, točim čdzgva. 2. med. tečem navzdol po čem naoeiibv; pren. potekam, minevam aicbv. kuz-eiSevcu gl. zdv-oiča. ko.z-ei8ov gl. zaff-ogdeo.
Ha-z-Ei8cokog 2 poln malikov, vdan malikovanju NT.
*«T-st%d£<» 1. act. ion. narejam koga sličnega, vidim, da je sličen; slutim,
menim, domnevam. 2. pass. poet. sem sličen, nvi vi komu v čem. zoz-eikeco ion. [aor. pass. ■/.aveikrjfieig] skupaj seženem, zaprem, zaklenem v kaj eg vi.
zaz-eikiacoo ion. [plpf. pass. 3 pl. zavei-kiyavo\ za-, ovijam, obvezujem, povijam, vi vivi kaj s čim.
Kaz-Eikvco ep. ion. [pf. pass. zaveikvpai] zavijam, zagrinjam, pokrivam vi vivi. zaz-eipi [pt. zavubv, ep. impf. z.avfpev y.avf)Ei, aor. med. zavaeiodpipi) in zaz-egyopai [fut. zavektvaopai, aor. ep. poet. zavij km} ov, inf. zaveklfepev] 1. doli pojdem, prihajam, stopim Ovkvprcoio, e§ ovoavov, 'Ičijijev, novapovče, pridem iz dežele v mesto jvokivče, priplovem iz morja v pristanišče eig kipiva, sjii vfja; grem v podzemlje, umrem "L4i'dog stoto, "Aidoode, čopov "!Až'dog; ano tov ijkiov r.avrpi fleopov solnce je izžarevalo gorkoto; eig szokeig pridem v mesta. 2. doli tečem neči-ovče, razlijem se, poplavim. 3. vrnem se domov (iz pregnanstva) cpvydčeg.
4.	nastanem, vzdignem se avepog.
5.	dospem, pridem do koga (komu do ušes); oveičea zasramovanje prodira v srce. 6. o zraku, skali, strelah: padem, zadenem.
zaz-sivoi ion. = zaft-eivai gl. zaft-iijpi. zaz-einov [inf. zaveuteiv, ion. zaveizzai, fut. zazsgčo, ion. zavegeco, fut. 3 za-veigfjoopai, pf. zaveigrjza] 1. govoril sem proti komu, na škodo komu, obdolžil, zatožil, počrnil sem koga vivog, Jtgog viva pri kom. 2. (povsem) odkritosrčno sem povedal, naravnost sem izjavil, razodel, izdal. zaz-Eigyco, ion. zaz-eigyvvpi in zaz-egyco, ep. zaz-EQyvvpi, vzpor. obl. zaff-sigyvvpi [impf. ep. zavstoyov, aor. zaif-eig^a, pf. za'deigypai\ 1. a) skupaj zganjam, stiskam, pritiskam, spravljam v stisko, vivi s čim; b) silim, omejujem, zaklepam, zapiram eig vi;
c)	nazaj potiskam, odganjam, podim kam čg vdg veag. 2. zadržujem, oviram viva.
zaz-eigvco ion. — zav-egvco. zaz-eigcovevopcu d. m. smešim, zasmehujem, zasramujem vi; posmehujem se (ironično).
z.az-EKra&sv ep. gl. zava-zvsivco, zaz-EXsyxco sramotim, zasramujem. %aT-eAeeco usmiljenje imam s kom
viva.
zaz-eXEvaopai (fut. od zaV-šgyopai) gl. zd.v-eiiu.
zaz-sXzvao ion. — zad-tXzvoi. zar-sAnt^co ion. trdno upam. zazeXmop6g, 6 trdno upanje. zaz-svatgco ep. poet. [aor. zavfjvaoov], med. zaz-svaLgopai [sa/oo a or. zav-Evr')oaZQ\, poet. zaz-Evagt^co [p/, pass. zavgvagiopevog, aor. pass. zavsvagi-oihi.c] ubijem, umorim, uničim. zaz-svavzLov in zaz-svavzi adv. proti, nasproti NT.
zaz-svcojia , adv. (evcomj) ravno na-ep.	\	sproti, v obraz, v oči,
zaz-svcomov I vpričo koga, pred kom NT	>	(koga) vivog.
zaz - E%aviozapai med. vzdignem se, uprem se proti komu vivog. zaz-s^ovaia^co imam v oblasti, rabim svojo oblast proti komu, gospodujem nad kom uvog NT. zaz-snaSco očaram (s petjem), začaram.
zaz-£jtaA.fi£vog ep. gl. zav-eq>dXXopai. zaz-6naXzo gl. zava-nd.XXouai. zaz-EJZEiyco (ep. v tmezi) 1. trans, tiščim, pritiskam, stiskam, naganjam, pospešujem; v6 zaveneiyov najnujnejše, najpotrebnejše; pl. ta zavenei-yovva nujne zadeve, nujni opravki. 2. intr. požurim se, pohitim ri]v pa-/TjV ovvanvsiv
zaz-EJiEtpvov gl. z.ava-nscpvslv. zaz-sgyd^opai d. m. [impf. z a vij o y a go prj v, plpf. 3 sg. ion. zavegyaovo; pf. zav-eigyaopai (tudi s pas. pom.), aor. zav-£uryda{hr}v pass.] 1. dokončam, do-, izvršim egya; delam, pri-, napravljam, pridobim komu kaj vivi vi; doyj]go-avvrjv uganjam nesramnosti, zazov hudobno živim NT; fivota zavsigya-ovai daritev je izvršena, vade oi zav-eigyaovo tole je napravil. 2. a) pridelam si, pridobim si, dosežem vv-oavvida, rjy£uovir]v, fiaaiXeiav; b) pridobim koga na svojo stran, naklonim koga k čemu viva zaXsiv ob eni deinvov. 3. a) užugam, premagam, osvojim vrjoov, podjarmim hJvog;
b) umorim, ubijem Xeovva, uničim viva.
zaz-EQyvv[ii in zaz-£gyco gl. zav-sioyco-zaz-EQEizco ion. raztrgam od vrha do tal; med. raztrgam si. zaz-ege in oj [intr. aor. zavijginov, pl-zavegiiglm.x] 1. trans. ion. prevračam, podiram, razdiram. 2. intr. ep. podiram se, (z)rušim se; šoya jemljem konec, ginem. zaz-£QEcpa> pokrivam. zaz-sgrjgina gl. zav-egeinco. zaz-Egrjzvco ep. poet. 1. zadržujem, oviram, ustavljam, mudim viva, odov zabranjujem pot. 2. tolažim. zaz-egvzdvoo ep. in zaz-egdzco ep. ustavljam, zadržujem.
zaz-sgvco ep., ion. zaz-sigvco [aor. zav-eigvoa, pf. pass. zaveigvopai} doli vlačim, potegujem (ladje v morje) eig aXa, vlečem na suho vavi)yia e g 2aXa-piva.
zaz-sg^opai v dobri a tis ki prozi na-domestuje ind. prež. glagolu zdveiui, ki ima fut. pom.; gl. zdv-Sl/M. zaz-Egoo gl. zav-sinov. zdzegcoza = zal EVEgordev tudi sicer. zaz-scrd-tco, zaz-eoftco gl. zav-edo) zaz-EOzXrjza gl. zava-ozeXXco. zaz-soovzo gl. zava-osvopai. zaz-EOZEcbg gl. zaff-iovgpi. zdz-svypa, avog, vo poet. 1. obljuba, obljubljeno darilo, posvetilo. 2. prekletstvo, kletev.
zaz-sv&ifvoo 1. a) zravnam, poravnam odov; b) naravnam, vodim oddr, zag-diag NT. 2. intr. vjj nvtjoei ooftiog zavevftvvio sni vovg noXsplovg zaletim se (udarim jo) naravnost proti sovražnikom.
zaz-evXoysco blagoslavljam NT. zaz-svvd£co in zaz-evvaco ep. poet. [aor. zaverivr/oa, opt. zavevvaosisv, aor. pass. 3 pl. zavevvaofisv, pf. zav^vvaovai] 1. act. de vi jem (v posteljo, k počitku), uspavam; pren. pomirjujem, utolažim (bolečine). 2. pass. uležem se k počitku, zaspim.
zazEvvaozrjg, ov, 6 sobni strežaj, komornik.
zaz-EvzQEnCQ(o (zopet) spravim v red, zopet uredim.
zar-EvzvftEco srečen sem v čem.
*az-evyogai d. m. [augm. p v in en] 1. želim. molim, prosim. 2. želim komu kaj hudega, preklinjam tivi ti, inf., 'iavd nvog.
Ma.z-Evcoyeogai pass. ion. gostim se (do sitega).
Ko.z-eip&ZA.opai med. ep. [pt. a or. zatsjz-už,uerog] doli skočim proti komu e|
iftncov.
*a-z-e<pioragou med. [aor. zatsjtsotrjv] vzdignem se proti komu, napadem koga uvi NT.
Xa-z-e%co [tudi v tm.; fut. vaOsgo), zata-aXhoo), a or. xateayov, pf. zateoy>jza, &di. verb. zadsztsov; ep. a or. yateoye-Vov, 3 sg. zdoys&s; ep. ion. vzpon. obl. Ha.z-io%oo, xaza-'i’ayco in xaz-ioydva>\ I- trans. 1. act. in pass. a) a) držim (pri tleh), zs(pah)v povešam, sv ys-Qoiv ura držim v rokah; p) pri-, zadržujem uvd, ti, ye?.cota, dazgv, ro u>) dazgveiv, 6gyi]v zatiram, brzdam, krotim egavtov, prikrivam didvoiav, Vdorov, odlagam dvayo)yip>; y) prebijem, prenašam fjgegav, piov, 8) ohra-“im, držim ?.oyov, to za/.ov, jvaga-doosig NT, yvcbgp imam v mislih, ohranim v spominu; pass. zadržuje me kdo, bivam, mudim se kje sv tivt, jtsoi ti okrog česa; b) obračam, vodim ladjo kam, dam ladjo kam Peljati vavv sg tr, c) imam v oblasti, Posedujem; a) obdržim ra ngf/ygata, dobim, imam rdrpov, dgyy)v, zJ.eog priborim si; P) polastim se to Kadgsicov zzsdov, osvojim si, zasedem džipdjroZ.tr, r/vod; y) vladam 'OZvgnov alyZav, ’a, n/ajfiog; 8) pokrivam y.ovig vtzvv, vv^ ovgavov, yala, ald gs zat-BZ.si zemlja me pokriva, sem pokopan; o bogovih: varujem, ščitim yr)v, s) napolnjujem nsdiov d/.a/.rjtdj, dvo-9Vgiaig otgatousdov, oglušujem 06-Qvpoi f)[idg\ £) razumem, umevam, vem; rj) o stanju in stvareh: zgrabim, lotim se, cp-doga bogov tare, muči; navdušim tiva; pass. sem navdušen (aor. med. zavaoyogsvog ima pas. pomen. Pl- Phaedr. 244 e), xateyogai dvdyz)j sila me pritiska, diipsi žej a me muči, voot)gati sem bolan NT, ovgavog vs-f ssooi xateiyeto nebo je bilo oblačno. 2. med. a) držim pred seboj,
po-, zakrivam si jzgoocojzov, pokrivam se kavči); b) stiskam, zagbiav sgcoti z.atsiysto (<I>aidga) njeno srce je prevzela ljubezen, v njenem srcu je plamtela ljubezen; c) zadržim, pridržim si ygfjgata. II. intr. 1. jadram, plovem, veslam proti sig ti, izkrcam se, priplovem kam, sv srečno dospem k zvršetku, prinašam srečo. 2. sem, bivam, mudim se kje (tudi med.). 3. a) trajam, trpim; o vetru: neprestano vejem, ogPgog xataoycbv trajen dež; b) vladam, obstajam, sem, /oyog xatsysi govorica je, govori se, pripoveduje se, ta Jtgaygata y.atsyovta obstoječe razmere; xatsyo)v držeč = vztrajno; c) pritiskam, prodiram pd/.?.ovtsg, jzdvtij.
Haz-7]yegcbv in xaz-rjyiogai ion. z.afd-rjysgcbv in zaO-ip/eogai.
xazr]yoQEa) (zati)yogog) [impf. zatt]yo-gour] 1. govorim proti komu; grajam, karam, pritožujem se; očitam komu kaj, dolžim, tožim koga, nvog ti radi česa, z at d tivog, jrpog tiva pri kom, tčbv d/./.(ov gcogiav očitam drugim nespametnost; pass. zatr)yo-govgai tivog tožijo me radi česa (tudi inf. in on)-, subst. ta z.atr\yogr\gkva in ta zat^ogijftsvta tožbe, ovadbe. 2. izjavljam, naznanjam, odkrivam, razodevam, izdajam; impers. xatr)yogei (po)kaže se.
zazi]y6Q7]pa, tožba, ovadba, obdolži-atog, to te v; očitek, graja, pri-(xatpyogeo)) tožba; xatr)yogiav jzoi-
xazrjyogia, /) ovgai vložim, podam (zat-/)yogog) tožbo.
■naz-fiyoQO g,
6
(ayogsvto) tožnik, to-žitelj.
xazf]ycog, ogog, b NT xazrjxoog 2 (zat-azova) 1. adi. poslušen, pokoren, podložen, zatgzoog siLui sem podložnik, pokorim se. 2. subst. prislušalec, vohun.
xaz-r)xco ion. = zaff-pzo). xaz-rjkoyEco ion. zat-a/,oysoo preziram, malo cenim tivog, ti. xdz-rjgai ion. — zdH-^gai. xax-rjnidogai pass. (ijjuog) ep. [impf. pass. 3 pl. zatijmocovto] ublažim se, pomirim se, poneham, odležem.
ttaz-T)QE(ii£(o (fjgepa) pomirim, potolažim.
xar-r]()E(prjg 2 (egecpco) ep. poet. (s streho) pokrit, obokan, obsenčen, zastrt, vzbo-kel, visok xvpa.
Haz-rigrjs 2 (agagioxoo) ion. poet. opremljen, dobro oskrbljen s čim xagoq>, xagadg xaxf\gr]g pritrjeno, (za veslanje) pripravljeno veslo.
Haz-rjgi.jiE gl. xax-egein(o. xaz7]gzr]fiEvcog adv. (od pt. pf. pass. glagola xaz-agxdco) ion. dobro premišljeno.
xazrjq)£ia, fj, ion. -sit] (xax-)]qf]c) pobitost, otožnost, ponižanje, osramo-čenje; sramota.
xazt]cpEco ep. poet. sem pobit, žalosten, osramočen, prestrašen, oppa pobe-šam oči, sem poparjen. xaz-y]cpvjg 2 ep. poet. pobit, žalosten, osramočen, zaničevan.
KazrjcpieL impf. od xax-a(plr]pi. nazrjcpcbv, ovog, 6 (xax-r](pr']Q) ep. osramočen, malopriden; subst. malopridnež, grdoba.
xaz7]yeco 1. učim, poučujem. 2. naznanjam, obveščam; pass.xaxr]yeopat negi mvog slišim o kom NT. naz-fravE gl. yaTa-'fhr)ay(0. naz-ftaipcu gl. xaxa-i)dnx(o. xaz-&E[ZEv, Haz-tispev in sl. gl. xaxa-xU)rpu.
xaz-Lanz(o ep. (v tmezi) poškodujem, ranim, pokvarim, ogrdim. xaz-iaai, Kaz-irjpi gl. zaO-irpu. xaz-idelv, Kaz-Ldsafrau gl. Kaft-ogdco. xaz-L£co, xaz-ixEZ£vco ion. - zad-igo), y.ad-ixezeva>.
xaz-L‘d'v(g) adv. ion. ravno nasproti. xaz-ipev gl. xdx-ei.pi. xaz-Zoopai pass. (log) zarjavim NT. xax-(.nnd£opai, xaz-ig6co, xaz-iazr)pi
ion. z.aft-mna^opai, z.afi-igoco, zad-iozrjpi.
xaz-iox&vco gl. xax-eyo). xaz-iayvaivopai med. shujšam. xax-iayyco 1 .poet. zadobim moči, okrepim se, dobivam moč, (pre)morem. 2. NT imam moč, premagujem, zmagujem xiva, xivog.
xaz-iayco (vzp. obl. h xax-e/to) 1. intr. doli prihajam, razširjam se s česa oe^ag xaxia/ei	ovgavov. 2. trans.
a)	za-, pridržujem ijzjtovg; med. pridržujem pri sebi yvvalza; b) imam v oblasti, rabim, obdelujem, pasem se, ov Jioipvrjotv xaxaioyexai ne pasejo se po njem goveda; c) namer jam, obračam kam vrjag šg natgida yalav.
xaz-oSog, r/ ion. = zdft-odog. xaz-oiSa (popolnoma) razumem o.ncog /Jyeig, uvidim, vem ovdev n egi zivog; s pt. xaxLO'd'i pr] xe?.d>v vedi, da ne boš doživel.
xaz-oixeco I. act. 1. trans, a) stanujem, bivam v čem xonovg, zašel im st o/.tr;
b)	dobro uredim, upravljam
2. intr. stanujem, živim, naselim se ev živi. II. med. naselim se, nastanim se, prebivam; pf. stanujem, ležim.
xazotxr]aig, ecog, >) prebivanje, stanovanje, prebivališče. xazoixrjzrjgiov, xo stanovanje, prebivališče NT.
xazoixia, f/ stanovanje, prebivališče, naselbina NT.
xaz-oi.xt^co 1. act, a) naselim y(bgq, &v zdcpco, preselim, pošljem kot naseljenca zivag eig Mepcpiv, peljem nazaj (iz pregnanstva); eig g?dog ipdov spravljam na svet, ustvarjam; b) napravim naselbino, ustanovim, sezidam mesto za naseljence, obljudim-2. pass. in med. a) naselim se, nastanim se, stanujem; b) sem obljuden.
xazoixtaig, e en g, f] naselitev, ustanovitev ali obnovitev naselbine. xaz-oLxzEigco (in -oixxigio) (po)milujeni koga, imam s kom sočutje, šarj/.de /<e xaxorxxelgai milo se mi je storilo. xaz-oixxi£(o ion. poet. 1. act. imam sočutje s kom, (po)milujem koga, smili se mi; ganem koga, vzbudim sočutje. 2. med. tarnam, tožim. xazoixxicng, ecog, f] (x.ax-orxxi£co) sočutje, pomilovanje.
xaz-oioopcu gl. zaza-cpegaj. xaz-oxvEco bojim se, obotavljam se, pomišljam se z inf. xaz-oxcoyfi, r) navdušenost, božansko navdihnjenje
xazox(byipog 2 (eyco) (trajno) od koga obvladan, sprejemljiv, dovzeten za e| agezr/g.
425
zavlog
y-(XT-0/.0(pVQ0/U,CU
Kaz-ohocpijgofiai d. m. tarnam, oplaknem, obžalujem vivd.
xax-6[ivv[u 1. act.poet. prisegam ogzov. 2. med. ion. a) prisegam ; b) uro g prisegam proti komu kot tožnik, tožim koga.
xaz-ovo/ucu pass. ion. [impf. ion. zavovov-to, a or. 2 cj. /.avovooi) t/c] preziram, zaničujem.	[dim.
Kaz-onatjco sledim, preganjam, prepo-
xax-6juv, Kaz-oniafiefv) adv. 1. kraj. (od)zadaj, za hrbtom, yiyvo/.iai pridem komu za hrbet nvog. 2. čas. zatem, Pozneje, v bodoče, hneofdai nvog zaostati za kom.
»az-onzevco opazujem, motrim, opažam, dobro vidim.
Kaz-onzt/g, ov, 6 poet., ion. opazovalec, ogleduh.
Kdz-ojtzog 2 (oipo/mi) viden.
^azonzgi^o/zai med. ('/.dvocevnoi1) gledam v zrcalu, jasno gledam NT.
Kdz-onzpov, v6 (ihpoimi) ogledalo, zrcalo.
Kaz-ogdco ion. = zafj-ooaco.
x-og&6co 1. trans, a) zravnam, držim pokoncu, vzdignem pokoncu de-dag, srečno vodim, osrečujem jdgo-vovg; cpgeva = sem pri zdravi pameti, vc6).e/iov srečno končam, izvojujem; b) zravnam, upravljam, srečno, dobro izvršujem ve/vr/v. 2. intr. act. in pass. imam srečo, uspeh, po sreči se mi izteče, obnese se mi kaj vivi, ev vivi, to zavogfjovv uspeh, sreča.
xaz6Q&cofia, avog, vo |	■ Tt
xax6g&cocug, ecog, i/ , , g 7
s 7	37 ' I dobra uprava.
Kaz-ogvooco, at. -zzco [pf. pass. zavoocb-ČW’/,aat] pokopavam, zakopavam vivd.
Kaz-og^eofiai med. plešem komu v zasmeh, rogam se komu, zasmehujem koga vivd.
Kaz-ozi ion. zaij-ovi.
Kaz-ovgitjco poet. dospem (z ugodnim vetrom) srečno do cilja.
Kat0XV> V !■ (nav-t/m) zadržavanje, zapor. 2. (zav-e/o/nai) navdušenost, zamaknjenje, ev y.avoyf/ d/.r/tlevto resnično prorokuj em.
xdzo%og 2 (xav-ey(o) 1. poet. zadržan, uklenjen, premagan vnvep. 2. navdušen, zamaknjen, obseden iz. fteiov.
xax-oynog 2 (oipig) poet. pred očmi, na nasprotni strani, enostranski nevoa. xazzd8e = zava vade pod sledečimi po-zazzvpa, avog, vo podplat. [goji. xaz-v/3gi£co, zaz-vnegfre, zaz-vnvoco ion. = zatl-vfigigcn, zatl-vneods, y.a§-vnvoco.
zdzco adv. (zava) 1. n a vprašanje kam: doli, navzdol, na tla, y.dvco dieyd>Qei avvolg imeli so drisko; NT and dvco-fjev ecog zavco od vrha do tal. 2. na vprašanje kje: spodaj, spodnji, v podzemlju, vo y.dvco tov vo go v spodnji del loka, f/ zavco elafto?,'i/ spodnji vhod; ol y.dvco a) mrtveci; b) pri-morci (opp. prebivalci v sredini dežele); ra y.dvco a) podzemlje, spodnji svet; b) primorje, f/ y.dvco Aota Mala Azija. — comp. zazeozegog 3 nižji, bolj spodnji, ano d levov g zal zavco-veoco NT (dečke) dveh let in nižje; ra zavcovega spodnji deli sveta = zemlja; sup.zazcozazog 3 najbolj spodnji, najnižji; adv. zavebvava najbolj spodaj.
zazeofrev adv. 1. od spodaj (sem), izpod vivog. 2. spodaj, pod, ol zdvcoOev fteot podzemeljski bogovi, ra z.dvco-'dev spodnji deli, temelj, tla. zaz-co&eco (v tmezi) ep. doli suvam, porivam, mečem.
zaz-copaSiog 3 (čbpog) ep. nad ramo zavihten (in vržen), diozog ki ga je metalec zavihtel nad ramo in vrgel. zaz-copa86v adv. (čb/iog) ep. zamah-nivši, zavco/Licidov ij/.aoev innovg zavihtel je bič in pognal konje. zazcouooia, f/, ion. -ir/ (zav-ouvvfAi) tožnikova prisega, tožba. zaz-cogvl;, vyog, 6, f/ (z.av-oovvvco) [dat. pl. zavcogv^eeooi] ep. poet. vzidan, zakopan, podzemeljski; f/ zavcbgvg jama, špilja, grobnica. zazcbzazog, zazeozegog gl. zavco. Kavzaoa, v d pristanišče na južni obali otoka Hija.
Kavzaoog, 6 in Kavzaoig, tog, d gorovje Kavkaz.
| Kavzcoveg, ol 1. narod v Mali Aziji. 2. pelazgijski narod v Arkadiji. zavhog, b [Et. idevr. qaulos, lat. caulis, sor. nem. hohl (stvn. hol)] 1. steblo. 2. gornji del kopjišča, držaj.
navga, avog, vo (zaim) vročina, pripeka, žar; vročinska bolezen. navpaziijm izžigam (v ognju); pass.
izžigam se (v ognju), ovenem NT. navvdngg, ov, 6 perzijski kožuh (iz kož miši in podlasic).
Kavvog, fj mesto v Kariji; preh. ol Kavnoi; adi. Kavvinog 3. navala, fj klobuk s širokimi krajevci. navaipog 3 (zaim) ki gori, gorljiv. navaig, scog, fj (y.aico) gorenje, sežiganje.
navado/zat. pass. zgorim, raztopim se, ginem vsled vročine NT. navaog, 6 vročnica. navozeiga a di. fem. (zaim) ep. vroč, goreč, hud /ia%i).
Kdvazgog, 6 in Kavazgiog, 6 reka v Lidiji, ki se izliva v morje pri Efezu; Kav ovnov (Kavovgiov) ned Lov mesto v ravnini okrog Kaistra. navarnv, covog, 6 (y.aico) 1. vročina, pripeka. 2. topel veter, jug NT. navzrjp, fjgog, o žigalo. navzrjgi&tco vžigam znamenje, zazna-menujem NT. navzog — zal avvog. nav%aofiai d. m. ion. [pr. 2 sg. NT zav-ytioai\ 1. hvalim se, baham se, ponašam se sv, eni nvi, vivi 2. hvalim, poveličujem vi.
navyr\ga, atrog, v 6
nav%yoig, soj g,
V
(zav/dopaf) reč, s katero se baham; čast, slava, hvala, ponašanje NT.
Katptjpevg, emg, 6 rt na Evboji. na%dlfm gl. zay/d(jm krohotam se. na^E^ia, fj slabo stanje, zanemarjenost, om/iavog oslabelost. ua%Ad£co poet. 1. pljuskam, šumim. 2. acpgov pljuskam in napravljam s tem pene, mečem iz sebe. ud%X7]%, rjzog, 6 [Et. od y.d/y.og, nem. Hagel (predgerm. kaghlo-), prv. pom. kamen] pesek, prod. na^-vnonzog 2	| zelo nezaupen, ne-
na^-vnozonog 2 j zaupljiv, sumeč. nam gl. zaim.
ne (v) [Et. idevr. qe, qem, slov. predi.: k] ep., dor. na enkl. členica — dv (izraža, da se bo ali bi se (bilo) dejanje izvršilo pod gotovimi pogoji).
Ked&rjg, ov, 6 Kejev sin - Troizen.
ned^co [Et. morebiti lat. castro, are. — aor. (e)zeao(o)a, pass. zsdodvjv] ep. (raz)cepim, razbijem, razdrobim. nčag, vo (samo nom. in acc.) poet.
ep. in poet. nfjg srce. nsag poet. pt. aor. act. od zaim. neazai, neazo gl. zsipai.
KsfSrjg, tjvog, 6 Sokratov učenec iz Teb.
neyxQog, 6 [Et. po dissimil. iz gher-ghr-os, kor. gher, treti] proso; pren. jajčece (ki je tako veliko kakor proseno zrno), ikra. nedavvvpi ep. poet. = ozeddvvvju [aor. ezšdaooa, aor. pass. 3 pl. ezedaofjev] razkropim, razpršim, ločim. nsdvog [superl. zedvovavog] ep. poet. 1. skrben, pazljiv, preudarljiv, zvest, vesten. 2. vreden skrbi, vrl, drag, mil.
nsdgia, fj, ion. -irj (zedgog) cedrova smola.
nsdgivog 3 ep. cedrov, iz cedrovine. nsSgog, fj [Et. ni semits. izvora] cedra (drevo).
neiavzsg in sl. = zgavveg gl. zaim. nsiffev ion. ep. = szsiffev odondod; tedaj, potem.
nsTfhi ion. ep. = szelfh tam. nsifiai. [Et. kor. k’ej, ležati, odtod: zolji do j, zoivrj, (h-zeavog, zmpzj, lat. cu-nae (iz k’oi-na), civis (starolat. ceivis), nem. Heim. — Obl. 2 sg. zeioai, 3 želvai, 3 pl. zeivvai, c j. zem/aai, zitjvai, opt. zeoi/ir/v, imp. zeloo, zsioffm, inf. zeiofjar, impt. ezsiuijv, ezeiao, szeivvo, fut. zsiooiiai; ep. praes. 3 pl. zeiavai, zeavai, zeovvai; cj. 3 sg. zfjvai, impf-zeifir/v, 3 pl.zeiavo, zeavo, iter. zi,oz.svo\ ion. pr. 3 sg. zeevai, inf. zšsmiai; rabi se tudi kot pf. pass. od vifhjfu] 1. ležim, sem a) počivam, spim; b)ležim brez dela; c) ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); d) ležim v nesreči, sem nesrečen, zanemarjen;
e)	sem mrtev, nepokopan; i) nahajam se, bivam vdnov. 2. o stvareh:
a)	ležim, stojim (o krajih); vojiov ležim na kakem kraju, nohg avvdgzij fjeoiv zei/nsvr] mesto z ugodno lego;
b)	sem postavljen, položen, shranjen, nahajam se, ireoi v gg zecpa/.ijg ovit sem okoli glave, opletam glavo, eig
dvd.yxrjv /dpsi) a prisiljeni smo, ev-sQysaia av d y g a nv og /slvai stoji, ostane zapisana, asU/.ov nagrada je izpostavljena; c) sem določen, v veljavi, obstojim vsl-/.og, vopoi, iMopa; ggpia ‘/■sipivrj po zakonu določena kazen; ovoua -/.sivcu ime se je dalo, -/sivcu ovopa vivi komu je ime, imenuje se; dyon> -/.slvai boj je odrejen, -/.slvai V.ulv dognano je za nas; d) visim; odvisen sem od česa, sv yovvaoi i)sčbv ‘/•slvai je v božjem naročju, je (leži) v božjih rokah; sv v piv /.duši)a naša usoda je v vaših rokah; e) za-'/dv xo naiai -/.slpsvov že davno pozabljeno zlo, sv -/.sipšvcov ngaypdvcov Če se bodo stvari dobro zasukale, Če se bo dobro izteklo.
Kvifirjhov, v6 nepremičnina, zaklad, dragocenost, dragotina.
Kelvog 3, helvv), x£ivcog — š/.slvog, s/.sivrj itd.
Ksivog 3 ep. ion. = y.evog.
KeZoi gl. Kecog.
Hclofiev in x?]opsv cj. a or. od yaico.
Kapla, r/ obveza, povoj NT.
«etgco [Et. iz -/.sgjco, kor. (s)qer, odrezati, lat. caro, rnis (prv. pom. kos [mesa]), slov. kora, nem. scheren (stvn. sceran). — Obl. fut. y.sgd>, a or. s-/.siga, pass. pf. /š/aguai, inf. /s/dgilai, a or. s/.dgrjv; ep. fut. /sgšco, inf. y.egšsiv, a or. S"/.egaa, y.sgoa\ 1. act. a) (od)strižem '/■<’> !-i>jv v iv i, sv / o oj (7po'i) /s/agpšvog do kože ostrižen; pos. odrežem, (od)-sekam, posekam v/.rjv, vo ovgog izsekam, odpravim zapreke, pa/p^g sni !■'■')<) sa v&too) gl. sm/sigco; b) popasem, Požrem, pojem, zapravim y.vr)pava, iijiov, čr/pov, rjnag objem, izkljuvam;
c)	opustošim, pogubim, pobijem yrjv, fspevog, noXv-/.sgcov cpovov. 2. med. j ostrižem si lase, dam si ostriči, po- | Pasem (opustošim) zase, ysvsiov brijem se.
= y.ai sig.
«et<re = s/.slas tja.
Ket'<y, xeco* desiderat. od /sipat hočem Se uleči (spati, počivati).
Kčico - ep., pt. y.sitov (gl. zeafco) cepim.
KsKudrjcrofiai, x£xadrjoa) gl. mjdeo.
KEKadcbv, xexddovzo gl. y.ijdo) in 70-io.uai.
xexdpco gl. /apvco. xexaap.au gl. -/.aivvpai.
XExacpr]cbg ep. pt. pf. act. slab, oslabljen, nezavesten.
xsxXeazai, xExXrjazo gl. y.a/Jo>. xexXezo, xexXopevog gl. /skopal. xexXrjya gl. /j.dCo). xExXfjo opt. pt. od /a/.šo). xexkocpa gl. v/.euv(». xexXvi)i, xexXvze gl. //.VOJ.
XExprjxa, xExpr)CQg gl. /apvco. xsxova pf. od /aivco. xexoncag gl. zonvco.
XEXOQEapai) XEXOQ7]pai, XEXOQ7]OZE gl.
zogevvvpi.
xExogvd%pevog gl. zogvaaco. x£xgdavzai, x£xgdavzo gl. /sgavvvpi. Ksxgoyj, onog, 6 Erehtejev sin, prvi atenski kralj, zgraditelj gradu Ke-xgonia; po njem so se imenovali Atenci oi KsxgojtC8ai. xExgvcpaXog, 6 1. ženska čepica (mrežasto žensko pokrivalo, ki je skupaj držalo lase). 2. trebuh lovske mreže. x£xzrjpeiia, x£xzcpp£'d’a opt. od /d/.vrp pat gl. zvdopai. xexvi)coai gl. /svHco.
/ekaSsivog 3 (zs/.adog) ep. hrupen, šu-men, bučen, bučeč, vršeč. xsXadEco (zskadog) 1. ep. bučim, šumim, kričim; hrumim, razsajam. 2. poet. opevam, oplakujem. xeXaSrjpa, avog, vo šumenje, bučanje. xeXa8og, 6 [Et. iz qel;I-d-, lat. classis iz qlad-ti-, kor. qala, gl. zaAsco] ep. poet. krik, vrišč; hrup, šum, hrušč, glas Eviov, zvok ?.vgag; pok(anje) z bičem, dgvv dd fbvcov /skadov svoei-aag storil je, da je zašumel pok skozi ušesa.
xekddcov, ovvog, 6 ep. /ekadsivog. Kekaival, al glavno mesto Frigije. x£Xai-vs(prjg 2 (zskaivog, vsspog) ep. temnooblačen, s temnimi oblaki (pokrit), temen, črn.
xekaivog 3 (gl. /rj/.ig) ep. poet. temen, črn; pr en. poguben glcpog, s smrtno senco zastrt {Ikscpaga. xekaiv-conag, ov, 6, dor. -cbnrjg in fem. xskacv-conig, idog (dinp) poet. temen, črn, zloben.
xskagv^co (gl. zaksco') ep. žuborim, šum-ljam, šumim, tečem.
zeks^rj, i) poet. čaša, kozarec. zek-evfrog, f), pl. nav. zekevda (lat. cal-lis) 1. pot, steza, cesta, nokka "/.ekev-$og egazvei dolga pot (velika daljava) te zadržuje (loči od mene). 2. potovanje, pot, hoja; dnoerze i)edn> ze-kevftov odpovej se potu, po katerem hodijo bogovi t. j. časti in blaženstvu boginje.
xikev(a)fia, cit o g, TO xekevop,6g, 6 zekevapoovvr),
V
(zekevco) poziv, ukaz, povelje, zapoved, nalog; ano evog zeksv-ofiaTog na eno samo znamenje, na eno povelje.
zeksvozrjg, ov, 6 (zekevco) zapovednik (pos. veslarjev, ki je dajal znamenja za enakomerno veslanje). xeksvzidco ep. [pt. pr. zekevTiocov] (pogosto) opominjam, priganjam, izpod-badam.
zekevco (zškopiai) [aor.pass. eze/.evoilr/v, pf. zezekevopiai, adi. verb. zekevorog, ep. inf. a or. y.sksvašiiiBvo.i] 1. poganjam (idoviyi, velevam, zapovedujem, zahtevam, pozivam, priganjam, bodrim, opominjam Tivi, Tivd, Tivi ti, Tivd ti, inf'.; pass. zekevopiai zapoveduje mi kdo, to zei.evopievov in pl. povelje, zapoved, zekEvopevog noiob ti storim kaj na povelje. 2. (po)lcličem, pozovem eni Ta onka, hti tlvo. h komu. 3. predlagam, svetujem; prosim, želim; dovoljujem.
neki)g, r)Tog, o 1. konj za dirko, dir-jalec, dir j ač. 2. ladja brzoplovka (z eno veslarsko klopjo). xekrjzi£co ep. jaham na dirjalcu (konju za dirko), spretno jaham (kot jezdec, ki skače z enega konja na drugega).
zekfjziov, to, demin. od zekrjg ladja brzoplovka (jahta).
(xekkco) [samo fut. zekoco, a or. sy.ei.oa] podim, tiram ladjo k bregu (v pristanišče), pripahnem k bregu, izkrcam se, jiotI veg/na jadram, plovem, hitim proti cilju (= v smrt). zekopai [Et. kor. qele, gonim, priganjam; moreb. lat. celer. — Obl. pr. 2 sg. zekeai, ep. in poet. impf. szeksv, fut. zekfjaopiai, a or. redupl. (E)zezk6fir)v, zezkevo, zezkouevoc, imp. ion. zezkev]
1. (po)kličem Tivi, Tivd. 2. opominjam, bodrim, izpodbujam, zapovedujem, velevam, svetujem Tivd z inf. xekaai gl. zekkco.
Kekzoi, oi (Kekvai) Kelti, narod v za-padni Evropi; adi. Kekzizog 3; subst. Kekzinf), f) Galija. xekcog, cogoc, 6 (zekopiai) sin. xey.ag, adog, f) ep. srnica, jelenče. zev gl. ze.
xev-avdgog 2 (zsvoc, dvrjg) poet. brez mož ali ljudi.
xeve-av%fjg 2 (avyeco) ep. prazen, ni-čemuren bahač, širokoustnež.
KEVEČg 3 gl. y.evog.
zevecbv, čbvog, 6 (zevog) ep. lalcotnica, del med rebri in kolkom. xevodo£ia, fj prazna slavohlepnost, ničemurnost NT.
xev6-8o%og 2 (y.svdg, doga) ničemuren, slavohlepen, zevodogog ytyvo(iai iščem prazne slave NT.
xevokoyeco govorim prazne reči, blebetam.
xevog 3, ep. ion. xsivog, ep. xeveog [Et. pri Hom. zsvsog (iz zevefog), idevr. k’en-. —■ comp. at. zevorsoog] 1. a) prazen, votel, to zevov prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, Tivog oropan česa, keaiva zapuščena, ijzsig yag ov zsvf) ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, zs-veog vso/aai vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; eig zevov zaman, zastonj, brez koristi, d id zevrjg zastonj, brez vzroka. xevo-zdcpiov, to (Tacpog) prazen grob (brez mrliča), častni grob ali spomenik.
xevo<pcovia, r) (zevog, cpcoveco) prazno (posvetno) govoričenje NT. xevoco (zevog) [fut. ion. zeivcooco] 1. act. a) izpraznjujem, (o)pustošim, oropam česa ; b) uničujem zavyr)/na NT; c) zapuščam ?,oyjir]v. 2. pass. izpraznjujem se, izmiram, pomiram; NT sem, postanem prazen niaug. xevaai ep. gl. zevtbco.
Kevzavgoi, oi prvotno demoni, ki so stanovali po gorah; pri Hom.: divji
tesalski narod, katerega so premagali Lapiti.
kevteco [Et. kor. k’ ent, koničast, gršlc. y.ovzog drog, KŠvvgov iz zšvtt]-vqov, y.tvvo)Q iz '/j-vvrj-vcoo. — Obl. ep. inf. aor. y.švoai\ 1. bodem, zbadam, izpod-badam, poganjam. 2. pikam, bodem, Diučim.
x£VTQ-rjvcKf]q 3 (‘/.ivtoov. iv-fjvo^-a) ep. zboden, izpodboden.
*evt (>l£co (xsvtqov) zbadam, izpod-badam, izpodbujam.
KevtQivrjq, ov.o vzhodni rokav Tigrisa.
Kčvzgov, to (kevteco) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, pstnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) eg.ov hrepenenje po meni. 3. središče (centrom).
Ksvzgoco 1. preskrbim z bodicami. 2- tepem, (pre)bodem z bodicami Her. 3. 16.
Kzvzvplcov, covog, 6 (= centurio) stotnik NT.
*evtooq, ogog, 6 (zevteco) ep. izpod-badalec, poganjač.
Kčvcooig, ecog, fj (y.evoco) izpraznjevanje.
*čovrcu ep. gl. y.ei[MU.
Kčog, fj ion. Kscog.
HEQdaa-d-s gl. y.sgdvvv/M.
HEgala, fj (zeoctg) 1. jadrnica, rajna. 2* (napadni) drog, kol, bruno, žerjav, dvigalo. 3. črtica, pičica NT.
KEQat£co [inf. ep. y.EOCug£/j.Ev] (gl. zv/p) eP- ion. (raz)rušim, plenim, pustošim, Pokončam, morim, koljem, cpa/>ayya Prediram; vavg potapljam, tzsrag sz VLVog ropam, grabim iz česa.
^Epatco, negaco gl. y.sQ<xvvvfM.
*EQa.fiela, fj (y.EQap,evco) lončarstvo.
HEQcifiEovg) d, ovv; xegd[i(e)iog 3 in *£Qdpeog 3, ion. nsgdfuvog 3 (ztpauog) Prsten, glinast, lončen, nkivpog opeka.
KEQa.[ievg, eco g, 6 (zepa/toc) lončar.
KESo.gixog 3 lončen.
XE(>d(uov, to (demin. od zsga-piog) lončna posoda, vrč; kot mera 40 1.
KEQO-gig, idog, fj strešna opeka.
*EQa.-p,ogi, 6 [Et. iz. qer6mo-s, lat. cre-^o, are] 1. glina, ilovica. 2. vse kar
se nareja iz ilovice: glinasta posoda, lonec, vrč, II. 5, 387 sodu podobna ječa, opeka; NT streha.
Kegaficov dyogd, fj mesto na meji Mizi j e.
nsgdvvvpi, ep. vzpor. obl. zepato), jcegdco [Et. kor. k’ era(i), mešati. — Obl. a or. t/.sgaoa, med. -doavo, pass. pf. x£xgtijiai, a or. t/.gdffrjv, sy.sgdoffr)v, ep. pr. imper. y.sodaode, impf. xegocovTO, cj.pr.zegcov-vcu, a or. a ct. in med. zep aoaa in -aaaTO, pf. pass. y.Ey.oduvTcu, plpf. y.£y.gdavTO, pf. NT zszšoaa/tcu. — ep. ion. vzpor. obl. ■Hbpvdco, KLpvrjjii, 2 sg. ziovrjg, 3 y.LQva, impf. ey.igva, Movrj, pt. ziovdg] 1. act. in pass. a) mešam ti tivc, zmešam (vino z vodo), prilivam jigog ti (vinu vodo), blažim, napravljam vino lah-kejše, napravljam vodo za kopel toplejšo, xgrjTrjga natakam (mešano vino); b) združujem, spajam, cpcovf) fj-BTa^v tfjg te X(i/:/j.()eo)v y.ai Acogidog £y.gafhj njih jezik je bil mešanica halkidejske in dorske govorice, ejvei-dav Tama xa?Mg xai jisTglcog xga-fhj ji gog d/J.rj/.a kadar se to lepo v pravem razmerju med seboj zmeša; zezgapsvai cbgai vrstitev letnih časov;
c)	o mešanju in spajanju zlata: /gvocjj) d 'sni /EL/.Ea -/.szcjdamai rob je z zlatom obrobljen. 2. med. zmešam (napolnim) sebi, za sebe.
negao-Šoog 2 (zspac, |eto) ep. ki gladi, obdelava rogove, tšktcov roženinar.
Kegaog 3 [Et. iz zegafog, idevr. k’er0-wo-s, lat. cervus, slov. krava (iz korva, qorvva), srna (ime od rogov)-, kor. k’er, kvišku moleti, sor. lat. cornu, nem. Horn, gl. zšpag] ep. rogat.
negag, to [Et. idevr. k’er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hira, gl. žaga. — gen. zsparog, %špa)g, dat. zegaTi, y.šgci; pl. nom. zepara, žepa, gen. xegdT(ov, dat. zepaat; ep. ysgaog, zspat, pl. Ksgdcov, jiBgacn in zspasoat; ion. zepeog, zepet, zepsa, zspecuv] 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b)ko-
dri, kita, zegcu aykae ki se ponašaš s svojimi kitami (II. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; č) vrh gore rov ogovg;
d)	krilo vojske, e£co rov zegog izvun krila, žara žigag, ini zioag, im zs-ocog v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo dvdyco, i>t-nkico, noosvoum, dyco (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: im cpd).ayyog), y.ard zioag ijuriOeiku, ngooftd?./.o, ovg-ninro napadem od strani, z boka, na krilu; e) prednja vojska, prednja straža Xen. Anah. VI, 5, 5. zEgactielg gl. zsgdvvoLU.
Kegaaovg, ovvrog, fj mesto ob Črnem morju; preb. Kegaaovvrioi, oi. xEgdoxt]g, ov, 6 (zigag) rogat. xsgaa-cp6gog 2 ((pigco) rogat. xegdnvog 3 (y.igag) iz roga narejen, rožen.
xegdnov, ro rožič NT. xegavviog 2 in 3 (y.egavvoc) od strele zadet; gdvrjg t. j. Semela. x£gavvo-floA.og 2 od strele zadet. zsgavvog, o (gl. x»/o) blisk, strela; pr en. o veliki govorniški sili: deivov zegavvov iv yXdaarj (pinco. xsgavvo-<p6gog 2 (pego) strelo noseč, strelonosen.
zsgavvoco (zegavvog) zadenem, ubijem, omamim s strelo. xsgdco gl. zegdvvvpu.
Kegfiegog, 6 mnogoglavi pes, ki je stražil podzemlje.
nsgScUvco [fut. zegdavd, ion. zegdavio in zegdr/oo, -oopuu, a or. izegdrjva, ion. izegdrjoa] (zegdog) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, dno, iz, ngog, naga uvog iz česa, od koga, ,ueya zegdaivo imam velik dobiček, ^g^ora emp dobim lepe (prijazne) besede, Meyagoioi negieovoi če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga ri, nvd, obvarujem se česa vftgiv.
zsgdaAsog 3 (zspdoc) 1. ki prinaša dobiček, koristen, izdaten. 2. dobičko-željen, lokav, zvit, premeten. — adv. -Aecog koristno, dobro. xeg8aAe6-<pgcov 2 ((pgovio, tpgr/v) lakomen, lokav, prekanjen.
j xeg8iov ep. neutr. comp. od zspdog koristnejše, boljše ; superl. xeg8iazog 3 najkoristnejši, najbolj zvit, najiz-datnejši, ro zegdiarov najkoristnejše, najboljše.
xsgdog, ovg, ro [gen. pl. zegddv, zegde-ov\ 1, a) dobiček, korist, sni zigdeoi zaradi koristi, zegdog ?.iyo koristno svetujem (pa tudi: smatram za dobiček Sopli. Ant. 462), zegdog (Sori) koristno je, zegdog (pego imam dobiček; zegdog vogigo, f]yeopuu, iv zegdei nocovpiai n smatram kaj za dobiček, zigdi/ oizi/oavra veliko korist donašajoč; b) zaslužek, ro y.ard /.rijva zegdog mesečna plača; c) dela, ki donašajo dobiček, dobičkarija, dobičkoželjnost. 2. prebrisanost, prekanjenost, zeodect eiČog prekanjen; dober svet; pl. zvijače, spletke, ko-varstvo z«za y.igdea. xegSoovvr] ep. (dat. od zegdoovvrj) lokavo, zvito, prebrisano, modro. xegsa gl. y.igag. xsgsetv gl. z.eioco.
Kegxdacogog, fj (ndhg) mesto v spodnjem Egiptu.
xegxig, idog, fj 1. (tkalski) čolniček, suvalnica. 2. tkanje, tkanina. 3. golenica (kost) Plut. xegxog, r) rep.
xegxovgog, 6 ion. brzi čoln, kuter, majhna tovorna ladja.
Kegxvga, i] (in Kogy.vga) otok v Jonskem morju; preb. oi KegxvgaZoL. Kegzoneg, oi kradljiva in nevarna pritlikavca, ki sta napadla Herakleja pri Termopilah; zato se imenuje prelaz pri Termopilah Kegzdnov edgac.
xsg/ia, ciroc, ro (-/.sigo) majhen denar, drobiž NT.	'	[NT.
xeg/iariarrjg, ov, 6 menjalec (denarja) xegvaig a/o/, pt. pr. od ziovr/iM. xegoeig 3 (zepcig) poet. rogat. xsgo-cp6gog 2 rogat. xegoag, xegoE, gl. y.eigo. x£grogEco ep. poet. (zigroiioc) rogam se, posmehujem se komu, zasmehujem, zasramujem, dražim, žalim koga. xegr6gVocg, sog, 1 psovka; zasmeh, za-
'/ ep. poe ^	| sramovanje,žalitev.
K£QrO^U7]9 Tj ep. I
[Et. y.egzopiog najbrže lat. carino, oštevati, slov. liker, koriti, karati] po-■ rogi j iv, zbadljiv, žaljiv, zasramovalen; subst. zd ■/.sgzopua psovke, zbadanje.
Keqxoviov, to (Kegzcovov = Kvzdnnov) mesto v Miziji.
meqcovzcu gl. -/.egdvvvpu.
MEanezo gl. nslpiai.
Meozog 3 (gl. nevzšoo) preboden, vezen, z uvezenimi podobami; subst. d Afroditin pas.	[vam.
KEvft-dvco vzpor. obl. h y.ttn)o), ep. sltri-ep. 1. skrivališče, skrita globel, globina; poet. prepad, brezdno, jama, yair) g zemeljske dolbine.2.hlev, svinjak. 3. bivališče, ležišče, grobnica vskvgov.
KEvfrco ep. in poet. [Et. kor. qeu-dh-, ''.svdog, y.evi}puhv, got. huzd = nem. Hort. — Obl. fut. kgvog), a or. enevaa, Pk y.ey.EV't)(i, ep. a or. szvdov, y.vi)s, cj. d pl. zezu^coot] 1. trans, pri-, skrivam, hranim, zamolčim, tajim komu kaj zivd' rt; pf. act. imam v sebi skrito; ottot’ av oe čopzoi y.EKvdcooi kadar boš prišel v . . ., ovkszl vtmlzzs ikvpjp ftgeozov ovds nozPjza ne morete več skrivati, da ste preveč jedli in pili; pass. skrit sem v čem, mrtev sem, pokopan sem. 2. intr. skrit, pokopan sem, počivam v grobu živi, sv živi.
*E<pakouov, zo (y.S(pa/.ij) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (zenv -/.azeodev izmed umrlih, t.j. Pe-riklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ev zszpakaio) splošno, nakratko, vobče.
3.	jedro, posnetek, obseg; NT glav-bica, vsota.
KE<pakcu6a> 1. nakratko posnamem, Povzamem v malo besedah, navajam glavne točke. 2. bijem po glavi, rabim na glavi NT.
He<pakcUcofia, azoq, zo (xs<pakac6co) ion. skupni znesek, vsota, jzšvze pzvgiddcov rd y.Ecpa/.aio>lua zčbv yvvaixd>v ovvrjkde vseh skupaj se je zbralo 50.000 žen.
Hz<pakr), f/, dor. -M [Et. iz ghebh —, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal,
HEvftfiog, 6 KEvfrgmv,
©rog, 6
KEVl^OSjOUg,
zo
KEp-zo/ZLOg 2 ep. poet. KEp-zopog
ion.
glava). —ep. gen. dat. xscpakrjq>i\ 1. glava, ini ‘/.ecpakrjv na glavo, strmoglavo, zaz y.s<pakr\c z glave, od konca do kraja, nazd nszpakrjv od zgoraj, dg jzodag ez y.ecpa/.rjg od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje zr\v y.s<pakr\v nagazi-depzar, c) (opisuje osebo): y.ayr) y. spaki) hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; jzozapiov izvir, zazpgov rob; ymviaq ogelni kamen NT; y.s(pakr\v s jz tzidr) pa dovršujem. xecpak-r]yEQ£xr)g, ov, 6 (dyeigco) zbiralec glav (parodija Homerovega vszpsh)-ysgezT)g).
Kecpakig, (dog, i/ (demin. od nscpakrj) glavica; začetek, čelo, zvitek fhflkiov NT. Ksipakkr)v, f/vog, 6 Kefalenec (n. pr. Odisej); prebivalec dežele Kezpakkrj-via, ion. -it), f).
KEftavSa gl. '/avddvzo. xeyagr]aE[iEV, K£%dQovxo in sl. gl./aigeo. ze/9jva gl. %aivco. ze/vxa gl. /6to.
heco ep. y.eico, ttecopcu gl. zeipicu. Kecog, co, f), ion. Ksog Kikladski otok;
preb. KeZog, ion. Krjiog, 6. xfj, xtj ion. — jzfj, jzf). xrjaL, nr/ai, urjapisvog gl. y.aico.
xr)d£ia, r) (zrjdsvco) sorodstvo, svaštvo, zakon.
xr)8eLog 3, ep. tcrjdsog (zrjdog) 1. predmet skrbi, mil, drag, ljub. 2. or/.zoz žalovanje za (domačimi) umrlimi. nrjdEgovia, rj (y.r)6epicbv) skrb, skrb-Ijivost, oskrbovanje, postrežba. nrjdsficbv, ovog, 6 (y.r)8opiai) 1. oskrbnik, zaščitnik, priporočnik, usmiljen prijatelj; (St/a y.))dep6v(ov brez prijazne oskrbe; zovde ydg ov y.r)dspubv saj za tega ti skrbiš (t. j. saj se po njem ravnaš). 2. grobar. 3. sorodnik, zet E ur. Med. 990. nrjdEog ep. ^ y.i)6siog. htjSeojcezo gl. y./jdoj.
KrjSeozrjg ov, 6 (y.fjdog 2) sorodnik po ženitvi, zet (Plut. Per.), svak (Dem.), tast (ATen.), očim.	[štvo.
kijSeozlci., f) sorodstvo po ženitvi, sva-xr)&Evp.a, azog, zo (xr)čevco) 1. sorodstvo, svaštvo. 2. svak, sorodnik (po ženitvi).
Hrjdevco (zijdog) 1. trans, a) skrbim za nofav, strežem komu, negujem; žalujem po kom, pokopavam, zrjdev-Heig sv §evaioi %egoi od tujih rok pokopan; c) omožim, oženim, oi zij-devoavreg tast in tašča, sveker, svekrva. 2. intr, stopim s kom v sva-štvo, rov to Xs/og (acc. ozira): oženim se s to ženo.
tcrjdiorog 3 (superl. od zijdog) ep. premil, predrag.
xij8og, oi’g, ro [Et. kor. k’ad, nem. HaB (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, ro zijdog ovvdsrrouai rfjg i)vyarg6g omožim svojo hčer.
xrjdco [Et. nuj hrže lat. calamitas (iz ca-damitas). -— Obl. impf. ep. zfjdov, med. iter. ztjdeozero, fut. zrjbrjoco, ep. redupl. zezadrjoco, -ogai, a or. zezadcbv, pf. ze-zrjda] 1. ep. act. a) pripravljam v skrb, žalostim, nadlegujem, težim, mučim nva; b) ranim, oropam koga česa, poškodujem rt, rivci, nvd rivog; zrj-6o,uevog žalosten. 2. med. a) žalostim se; p/, zezrjfta sem žalosten, žalujem; b) sem v skrbeh, skrbim, brigam se za nvog, jr egi nvog, /irj, Iva pri).
nrjev ep. - ezrjsv gl. zaico.
Krjiog gl. Kecog.
xr)xtg, Ido g, r) (zrjztco) tekočina, sok, mast, tolšča pirjgtcov.
xrjxtco ep. poet. (ep. i, poet. t) in pass. vrem, curljam, izviram iz česa nvog-, tečem iz ust dv orofxa.
xrjXeog 2 in xrjXeiog (zatco) ep. goreč, plapolajoč, plameneč (zrjXeqr dvozložno).
xrjXea> [Et. lat. calumnia (iz calvvom-nia), calvire, varati] začaram, očaram, omamim; ublažim, pomirim; preslepim.
xr)Xr)'&fi6g, 6 očaranje, zamaknjenje, zrjXiji)iidj 6 ’ eo%ovro so strmeli.
xrjXt)pia, arog, ro (z.p/.šo)) poet. očaranje, omama.
xrjXr)Gig, scog, tj zamaknjenje, pomiritev, potolažba.
xr)XT)vi)Qiov, ro čarodejno sredstvo, bajilo, nvog za kaj.
xrjXtg, Idog, r) [Et. lat. callidus, caligo] madež, vžig, sramota.
xrjj\ov, ro ep. strelica, puščica; poet. glas, zvok lire.
xt)Xcbveiov, ro, ion. -i/iov sesaljka, čre-palnica.
Ktjfioco [Et. od zr/iiog torba, slov. čemeti] nadenem torbo, zavežem usta. xrjv = zal edv (ion.) in zal sv. Krjvcuov, ro rt na severozapadni Ev-boji; adi. Krjvaiog 3. xfjvog ajol. = (š)zeivog.
Kijvaog, 6 (lat. census) davek, glavarina, denar NT.
xi)%, zrjzog, r) morska ptica, galeb. xrjo/xsv gl. zatco.
xr]jievco (zijKog) poet. delani v vrtu, gojim, negujem. xrjjitov, ro vrtič.
xrjnog, 6 [Et. idevr. qapos, nem. Hufe (stvn. huoba)] vrt.
KTjn-ovpog, 6 (zijjzog, ovgog) vrtnar NT. xrjg, zrjgog, r) [Et. lat. caries, cariosus, strohnel; dzrjgarog, zeoaigco, zegav-vog. — acc. zrjga] 1. smrt, poguba, nesreča, usoda; sramota, madež ov zaXrj. 2. način smrti; pers. Kijgsg Kere, boginje smrti. xrjg, zrjgog, ro [Et. iz zrjgd, lat. cor (iz cord),cordis, čredo; slov.srce (vzliodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. ha-irto); zagdta, zgadtr); kor. k’ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi Xaoiov zrjg. 2. kot sedež čutnega življenj a: srce, srčnost, čuvstvo; negi zrjgi (piXeco od (iz) srca, prisrčno; n egi zrjgi rtco pri srcu, zelo cenim; želja, volja pierd oov zal e/xbv zrjg. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh dXXa de ol zrjg d)g/xaive. xi) g a tvor (zrjg) poet. sem v skrbeh, rade mučim srce s tem. KTjgecroi-cpogrjTog 2 (zrjg, cpogeco) od Ker (v smrt) gnan.
KTjgtov, ro (zrjgog) satovje.
KTjgo-derdg, dor. -rrjg, ov, 6 poet. (zrjgog, deco) z voskom zvezan, zlepljen. KTjgofti a dv. (zrjg) v srcu. xrjgog, 6 [Et. lat. cera] vosek. xrjgvy/xa, arog, ro (zrjgvoaco) 1. razglas po glasniku, javna razglasitev, oznanilo, povelje; zr)gvypia noieopiai dam razglasiti po glasniku, izdam razglas, naredbo, zapoved; slično: zr)gvyfxa dvemelv, ftelvai, zr)gvy/xaoi
ZQ>)oft(u; y.TjQvy/j.a ytyveTai daje se na znanje, daje se odredba; obljubljena nagrada Tolg ngcoTotg avajUdotv. 2. NT Pndiga, propoved.
^^VHeiov, to, ion. x7]Qvxfjtov in xt]qv-Ht°v (/crjgvg) glasniška palica. *VQvxt)it], i) (xrjQvxevco) ion. glasniška služba, glasniško dostojanstvo.
HVgvkog, 6 vodomec. kVQv%, fr/.og, o [Et. gl. xaoxaiQCo] 1. kli-car, glasnik, odposlanec, posrednik. 2- oznanjevalec, pridigar, apostol NT. KVQvooco, at. -xxco [fut. y.yQvgco, med. 'ŠO/.CCU, inf. a or. xr]Qvgai, pf. not. xexf)-Qv/a, pass. inf. xsxi)ovyi)(u] 1. sem glasnik, opravljam glasniško službo, yt)Qaoxco xt]qvgocov postaram se v glasniški službi. 2. kot glasnik razglašam, oznanjam, sporočam, ?mov &YOQf]vde kličem narod na zborovanje; včasih impers.: xr)QVTTet (sc. 6 zVQvg) razglaša se, daje se na znanje. 2. dam po glasniku razglasiti, dam javno oznaniti, zapovem, zahtevam; dam javno prodati yQv)piaTa. 4. NT javno učim, pridigujem. ep. = xšt]vai gl. xelptai.
Krfreioi, oi pleme Mizijcev.
HVzog, oug, to ion. velika morska žival, velika riba, kit NT.	[klin.
^Fcoetg 3 ep. poln prepadov, razpo-n^/pevg, ecog, 6 Belov sin, Andromedin oče, Perzejev' tast. ny\<pi)v, fjvog, 6 trot; pren. 1. človek, ki ne dela. 2. oslabel starček.
cpia lev g, ecog, 6 prebivalec Kefizije JKy<pLoia), okraja erehtejske občine. ^■VViooScopog, 6 ime atenskega stotnika.
Ry(ptaog, 6 1. reka v Atiki. 2. v Bo-j°tiji, ki se izteka v Kopajsko jezero (hipvrj Krjcpiatg).
HV;eb8Vg 2 ep. in nrj-ooecg 3 blago-dišeč, dehteč.
HlP8rjXevco (po)kvarim, zvito govorim nli ravnam.
KtfidrjA.og 2 1. pokvarjen, ponarejen, nepristen, nepravi (zlato, denar). 2> varljiv, zvit xaxov (	yvvalxeg);
dvoumen %q7]o/a6g.
HlP<x>x6g, fj, demin. mflebTLov, to 1. zaboj, omara, skrinja. 2. NT (Noetova) Indja; skrinja zaveze.
xtyx-kig, (dog, f/ omrežje, pregraja. XLyx&va) poet. — xiyavco. xt8apig, ecog, y pokrivalo (perz. kraljev), tiara.
xt8va.fA.cu ep. poet. — oxeddvvv[ACu. Kifraipcov, čbvog, 6 pogorje med Atiko in Bojotijo; adi.Kv&aipcbvsLog 3, fem. Kvfraipcovtg, tdog.
xrd‘dpa, »),	) 1. kitara, citre, plunka.
ion. -pt]	2. igranje na kitaro,
xt,&apig, log, f) J citranje. xT&aQt^co citram, igram na citre, to xi'&aQi^6fcevov kar se citra NT. xrd’dptatg, ecog, tj igranje na citre, citranje, godba.	[citre
nifrapcofia, a rog, to napev, pesem za xt‘&aQicrrjg, ov, 6 (xit)ao(Co)) citrar, citralec.
xc'&aQiarixog 3 ki spada k citranju, 7) xi'(Ja(jiOTiy.fi citranje, umetnost ci-tranja, 6 xi'd-aQioTix6g citrar. xcd'aQiavug, vog, fj ep. citranje. xi frapcoSeco (xT&aQ-q)dog) pojem ob spremljanju citer, pojem in citram. xud'aQip8Lxfi, 7) citranje s petjem. xcd'aQ-cp86g, 6 kitar od, ki citra in poje obenem.
xid'(hv, čbvog, 6 ion. = yivcbv. xlxl, xixl, ecog, to olje iz sadu klo-ščevine (ricinus communis). xixXy)Gxco (xa?Jco) ep. poet. kličem, naziv am, imenujem.
Klxoveg, cov, oi traški narod na Hebru. xixvg (x.lxvg), vog, rj (xveco) ep. moč, jakost, krepkost.
Kikixia, f] dežela v Mali Aziji; pveb.
Kiki\, 1x0g, 6 Kiličan, fem. Ktkiaaa, 7). Ktkka, 7) mesto v Troadi. xtfi/hl-, ixog, 6 skopuh.
KififiepLoi, oi 1, bajen narod, ki je stanoval pri vhodu v podzemlje. 2. narod na severni obali Črnega morja; adi. KifLfLEQLx6g 3, Kipipispiog 3; dežela Kififiegta, 7) (Krim), Kipipispia xeiyrj primorsko mesto natavrijskem Herzonezu.
Kipicov, covog, 6	1. Miltiadov oče.
2. Miltiadov sin, zmagalec pri Evri-medontu.
xiva8og, ov g, To lisica; prem: zvit človek, prekanjenec, emTguvTov zvit lisjak.
xtvai8og, o pohotnik, nečistnik.
Orško-slov. slovar.
28
Kivdficofiov gl. yivvdpcco/j,ov NT.
Kivdvsvg, ecog, 6 prebivalec mesta Kivdvr) v Kari ji.
KLv8vvev[ia, avog, to nevarno podjetje, drzen čin, nevarnost.
KivSvvevrrjs, ov, 6 predrzen človek, predrznež, vratolom.
nivSvvevco (nivdvvog) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se jzgog tov g jz o-ks/iiovg; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), vjzsq Tivog zaradi koga, jzeqL uvog (-mu) za kaj, Tfi ipvzfj, lisol Ti)g ipvyfjg sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, xzvdvvevco rt ajzoftakseov preti mi nevarnost, da kaj izgubim, 6 Azvdvvevcov zatoženec;
c)	prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), y.ivdvvsvop.sv jzoodofirjvcu bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; -/.ivdvvsveig akrj-■&fj kšysiv zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: Mvdvvevei tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, '/.ivdvvog KzvdvvevsTcu sv rotg vieai sinovi pridejo v nevarnost, sv svi avdgi Jiokk&v dosvai ‘AivdvvsvovTcu vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; ra suvdv-vevffevTa, to y.sy.ivdvv8vivsvov nevarno podjetje, drzen čin.
jcivdvvog, 6 1. nevarnost, pogibel (v boju, pred sodiščem), boj, pravda; /.ivdvvov vjto/isvo) postavljam se v nevarnost, prestanem nevarnost, tov in/arov /ivdvvov /.ivdvvevco sem v smrtni nevarnosti; sg /ivdvvov ŠQ’/o-[uu, suPjcuvco zabredem v nevarnost; /ivdvvov dva/.aupdvouai, vjvodvofiai, jzoiovpiai postavim se v nevarnost, vzamem nase nevarnost; y.ivdvvog sou z inf.: bati se je, nevarnost je. 2. nevaren poizkus, drzen čin.
KzvSvvcbSrjg 2 (stcjog) nevaren.
/Zvezo (gl. /ico) I. act. 1. a) trans, storim, da se kaj premakne, premikam avdgiavTa, e/ tov to no v z mesta NT, odpeljem, od-, preženem, (za)podim v beg avdga; orgartcorag velim vo-
jakom odriniti, oTgaTČJzedov vzdignem se, odrinem iz tabora, krenem na pot, Tivd kat; jzodi dregnem, sunem z nogo; b) intr. pomikam se naprej, odrinem. 2. tresem, majem /doi), /s-zpa/.ag NT, Hvg^v trkam, udarjam na vrata, dotikam se česa, ojz/m pograbim orožje, Ta d/ivr/va dotaknem se, omenim, /ivei povej, odkrij Sof. Ant. 1061, yo?j[iava elg dkko ti porabim (izročeni) denar v kak drug namen, tčov yor]/j,dTcov polastim se, sežem po (tujem) denarju. 3. pren. a) razburjam, vznemirjam, vnemam, (raz)-dražim y.ay.d, dvr/o dvdga, izzivam Tiva, vzbudim (pdi,yuava 6 ov id or v, po-vzročujem odvvrjv, jzokepzov, motim (koga v premišljevanju Plat. Symp-175 b); b) ganem /aodiav, jzavgog OTaua; c) jzav ygrj/na, jzdvva koyov napnem vse moči, storim vse, porabim vsa sredstva; d) odpravljam, izpreminjam vdpzovg, vo/.zaia jzavgia. II. med. lotim se česa, podvzamem kaj tl. III. pass. s fut. med. 1. pomikam se, grem, odrinem, premaknem se, odpotujem. 2. pretrese me, sem (postanem) vznemirjen, nemiren-3. nastanem fkvskka.
/tvrjpa, aTog, To in /Zvrjaig, ecog, >} 1. premikanje, gibanje, kretanje. 2. nemir, upor, vstaja. 3. drget. xLvvdju.cofiov, to ion. cimet.
/t-vvfiaz pass. (gl. /avizo) [samo pr. in impf. ep. /ivvvvoJ po-, premikam se, hodim, s?mlov se pretrese, prelije. Kivvgag, a, 6, ion. -grjg kralj na Cipru, ki je zgradil mesto Paf.
/Zvvgog 3 ep. tožeč, cvileč, mukajoč. Klvvip, vjzog, 6 reka v Libiji, i) Klvmp pokrajina ob njej.
/Zo-/pavov, to (y.icov, /.diorjvov) stebrova glava, nadstebrje, zglavje.
Kiog, 7] primorsko mesto v Bitiniji-Kip/tj, fi čarovnica na otoku Aj a ji. /ip/og, 6 kanja, kragulj, skobec. zipvdcn, /ipvrjfu gl. /sgavvvpu.
Kippa, fj primorsko mesto v Fokidi;
preb. KLppaZoi, oi, dežela Kzppaia, >]• Kzocpig, idog, ») hči traškega kralja Kiseza = Teana.
/loo-ijprjg 2 (y.iooog, cigagio/.co) poet. z bršljanom ovit.
KiaaCa, fj staro ime za Suzijano ; preb.
oi K točno i; odi. Ktooiog 3.
Mtaoivog 3 iz bršljana (napravljen). KLoao-dsTTjg, ov, 6 (deco) poet. z bršljanom ovenčan.
Kiaoog, 6, at. xux6q bršljan. Miooo-<p6()og 2 (<pegto) poet. bršljan rodeč, noseč, z bršljanom ovenčan. Kiaaoco ovenčam z bršljanom. xtcravyStor, ro (ztaaog) ep. čaša, vrč, skledica, piskrc.
Hto-crj, f) ep. zaboj, skrinja, kovčeg. Ktcrro-ipdpog, 17 (<pspto) nosilec skrinje (s sveto, Bakhu in Demetri posvečeno posodo).
^traptg (= op-tfi) naga) ztdaotg. KtTrog, d = ztaaog.
*lXdva> in med., xiyxdvco ep. poet. [Et. iz y.i’/jxvFo). — Obl. fut. M/rfoo/tai, a or. ''•t/jjoavo, cj. zi/jiao/icu, a or. 2 eyuyov, CJ. zt/®, 3 sg\ ep. y.i//j/ai, opt. y.tyoi/u, kor. a or. šy.lyrjv, y.iyytjg (-etc), du. zt-Zr/vrjv, pl. y.tyrjluev, cj. zt/jjto, -fjogev (~eito, -sio/Liev), opt. y.iyeirjv, inf. zi/jivai, -f)gevai, pt. zt/etg, y.iyfnxsvog] 1. dosežem, dohitim, dospem do koga rtrd,
yi)a, yd>gov, 'jeZog y.iyfj (levov ki ga je hotela zadeti; pren. rih' ,tts golga y.i-Zdvei, telo g -davdvoio y.iyfjuevov; jr o at dohitim v teku, daugt dosežem s kopjem, dovv osvojim si. 2. naletim na koga, dobim, najdem nvd naga vrivat, tivog t[Mpvyov.
V brinovka, drozg.
XQdco posojam; med. izposojam si.
*t'co ep. [Et. lat. cieo, ere in cio, čire, citus, cunctus (iz con-cito-s). — Obl. samo pr. in impf.; pr. cj. 'v.touev, pt. kicov] grem, prihajam, odhajam. Ktcov, ovog, 6, fj [Et. idevr. k’is-on-] ep. Poet. steber.
yyfj, fj (zAafto) zvok, glas, žvenket, brnenje fhoZo, krik, vrišč, hrup (ljudi), kruljenje, cviljenje avtov. xA.ayyrj-S6v adv. ep. z vikom, s krikom.
Mkadog, 6 poet. [Et. slov. klada (iz kol-da), nem. Holz (iz holt). — dat. y.Xadt, Pi■ zAddsat] 1. mladika, vejica, poganjek. 2. NT zarod, potomstvo. KXaZ;o[ievaZ, al mesto v Joniji (Mali Aziji).
xXdt,co ep. in poet. [Et. iz xXayyjto, lat. clango, ere, clangor; gršk. y.Xayyf); nem. lachen (got. hlahjan). Obl. fut. zžd/gto, a or. 1. ey.Xayga in 2. ey.Xa.yov, pl. s prež. pom. y.ezXayya, ep. zt/.Zrf/a, pt. y,ey.?.rjy(bg, pl. xsxXijyovTeg (in zs-y.X?)ycbreg)] intr. kričim, glasno kličem, vreščim, pojem, lajam, (za)do-nim, (za)zvenim, zvenčim, brnim otarot; šumim, tulim aveptog. ■KZdLatgov, to, dor. = yJ.eZf)gov, yXe-(pdgcov spanje.
xXatco, at. >1X6.00, xXdco [Et. iz y.Xarjo). — Obl. fut. y.?.avoogai, xXq.f)OCO, y.Xai-
f]oa>, a or. SK/.avoa, pf. pass. y.ey.Xavgai, a or. k/^avadrjv, adi. verb. zZavTog in zZavovog; ep. cj. 3 sg. y.Xair/ai, opt. 2 sg. -/.Zaioioffa, impf. iter. y.Xaieay.ov\ 1. act. a) intr. jočem se, tarnam, žalujem; zAatetr aot Xeyco pravim, da se ti ne bo dobro godilo, drago boš plačal; y,Xato3v egeZg udarci ti bodo usta odprli; yJ.atcov (pgevcboeig v svojo škodo, ne brez kazni; b) trans, objokujem, oplakujem nvd, vi. 2. med. jočem, pri sebi, objokujem svoje, y.ezXctvpievog objokan. nXdotg, ecog, fj (z^d®1) lomljenje (kruha) NT.
xXaofia, aro g, to (zždoj1) drobec, ostanek, košček, drobtina NT. zAaui9ytdg, 6 in xXav[ia, arog, to, nav. pl. (zlat®) 1. jokanje, tarnanje, solze; &0Te "/J.avfjjiov ofj^ai da so se mu •solze udrle. 2. pren. nesreča, gorje, bol, kazen.
KXavat-yeXa>g, toro g, 6 z jokom pomešan smeh; y.XavaiyeXcog elye ndvrag vse vprek so se jokali in smejali. nXavcx6g 3 (y.Xako) poet. pomilovanja vreden, ov y.XavoTd eotiv ni treba objokovati pomilovanje nič ne pomaga.
xXdoo 1 [Et. kor. qola, biti, tolči; slov. klati (iz kolti); z -d- podaljšano: qo-la-d-: lat. clades, percello (izper-caldo), procella, slov. kladivo. — Obl. jut. y.Xdoo>, a or. ep. exXaoa, pass. pf. ze-y,?.tiofxai, a or. ey,Xdofh)v] 1. act. (z)lo-mim, odlomim. 2. pass. (z)lomim se. xXdco, xXdco2 gl. z/, at oj.
KXeavSgog, 6 spartanski namestnik v Bizancu.
Kksavcog, ogog, o poveljnik v vojski Ivira Mlajšega.
KA.sa.gxog, 6 vojskovodja Kira Mlajšega.
xksevvog dor. zkeivog. xksr]8d)v, ovog, f], HkrjrjScov ep. in uh]-8cov, ovog, i) (zleta) 1. nagovor, klic, glas, govorica, vest, nargog o očetu. 2. (ugodno) znamenje, dober glas, slava.
xkeX'd'gov, to (z/etto) 1. ključavnica, zaklep, zapah. 2. nasip, jez v pristanišču.
Kksiviag, ov, 6 1. Alkibijadov oče.
2. Alltibiadov mlajši brat. xksivog 3 in 2 (z/.toc) ep. slovit, slaven, sijajen, odličen, plemenit, veličasten.
xkeig, y./.£ičog, f) (gl. zzstco) [acc. s,g. zkelv, y/.sida, acc. pl. z/.etc, zkeidog; ep. ion. xA.7]"Cg, Id o g, acc. y.h]ida; poet.
zli) d o g, acc. xkf/ča] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop.
4.	ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) sep ’ dkuvndv novtov y.kf/d \ 6. pren. ključ kot znak oblasti (NT) ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; y.?.flda cpgevcbv gl. z.aftagog. 7. KkslSsg, al rt na Kipru.
KA.eLoftsvrjg, ov g, 6 1. tiran v Silcionu. 2. njegov vnuk, Megaklejev sin, vodja demokratske stranke v Atenah. xksiacdg, adog, 17 — zhaidg. xketoiov, to — yJ.iaiov gospodarsko poslopje, hišice za družine. xksiotov, to koliba, hišica, koča, hlev. xkslaig, scog, 1) zkrjoig. xkeiazog 3, at. nkrjazog, ion. xkrjiozog (xkeico) 1. ki se da zakleniti, zakle-pen. 2. zaklenjen, zaprt. xkstrog ep. = nkeivog. xks£a>1, ion. xkrjtco, at. xkfjco [Et. iz xkee(0, lat. claudo, ere, clavis; slov. ključ, skl j učiti, nem. Schlussei (stvn. sluzzil), schlieBen (stvn. sliozan; „sl“ iz „skl“), gršk. zžstg, acc. xkeiv iz xkrjiv, y/jiri-v lat. clavis. — Obl. fut. zžs/ooj, a or. sy.km.Ga, pass. pt. xe-xkei(o)/iai, a or. ez/e/adrp’] 1. zaklepam, zapiram ftvgag, nvkag, zapahnem
opjag; preži, ra onkdyyva dno nvog zapiram srce pred kom NT. 2. zaprem, zagradim kipievag. 3. obkolim, obdam.
kAslo)2 ep. in poet. [Et. iz y.ks.~0), lat. in-clutus, slaven, slov. slut, slutvo, slovem, sluti, slava (iz k’lowa); nem. Leumund (stvn. hliu-munt); gršk. zž-uTog, zkvih. Dalje slov. slovo, sluh, slišati; gršk. xke(F)og, kor. k’leu-, čuti, slišati. —- Obl. ep. 2 sg. impf. exke' = ezlseo] storim slavnega, slavim, poveličujem vi, Tivd; pass. postanem slaven, poznat, slovim, rt' kot kaj.
xksfiga, aro g, to (zkentco) tatvina, zvijača, prevara NT.
Kkso/hg, tog, 6 Argivec, Bitonov brat.
Kkeo-flovkog, d tiran v Lindu, eden izmed, sedmih modrijanov.
Kkso-fi/Igozog, 6 Pavzanijev oče.
Kkso-fisvrjg, ovg, 6 spartanski kralj in vojskovodja.
xkeog, to (zkeico) samo nom. in acc. sg. xkeog in pl. xkeeo, zlea, z/.cd] 1. glas, vest, govorica, nvog o kom, odv zkeog vest o tebi. 2. dober glas, slava dgvvpiai, kafzftdvco, zkeog slvai n go g nvog delam komu čast, zleog e%co ra negi ra g vav g sem na dobrem glasu glede na mornarstvo; pl. slavna dela junakov deidco, dzovco.
xkenzsov adi. verb. od zkenzm.
xksnzt]g, ov, 6 (zkenvco) 1. tat, goljuf, slepar. 2. adi. zvit, goljufiv, zAejm/g avvov yn]gjonoiog rjvgeih]g spoznal je, da si ga zvijačno za glasove prevaral; superl. y.?.enrioTa.Tog 3 najbolj samopašen.
zAfvrrizds 3 tatinski, kradljiv; 17 xksn-tlxrj tatinstvo.
xksjiToovv7], ri ep. tatinstvo, kradljivost, premetenost, zvitost.
xksjtzco [Et. lat. clepo, ere, skrivaj vzeti; strslov. po-klop, pokrivalo. — Obl. fut. zkeipco, -0110.1, aor. szkmtpo, pf. xexkocpa, pass. p/izčz/svguat, aor. ex?.dnt]v, ion. poet. izkegtfhjv, adi. verb. '/.kenveov, ion. impf. iter. xkenTeoxe] I. act. in pass. 1. a) kradem, skrivaj si prilaščam, zmikam; b) prikrijem, poneverim Xgf]gOTo, dt]u,6oia: c) skrivaj zasedem (mesto ali prelaz); d) skrivaj odnašam, skrivaj obdržim kaj Xen.Anab. IV, 1,14;
e) dobim kaj po zvijači, prisleparim si v izr) v, skrivaj izvršim o<f>aydg, raznašam lažnive govorice fivUovg. 2- a) (pre)varam, goljufam, (pre)sle-Pim; pass. HeoZoi zkenvopcai bogovi aie varajo, si /tp zgovcp zezkep,fieiJa če nismo vsled starosti v zmoti, če Das starost ne vara; b) vocp varam, Prikrivam, potajujem se. II. med. !■ skrivaj, neopažen kaj delam, jiqo-ftaivco va nqooco z/.enzopevog kradem se naprej, grem naprej kakor tat. 2. kradem od svojega. ecp-vSpa, c) (z/.ejizco, vdcop) vodna ura.
*A.£eo = z/.eico. 2
Kkecovai, ai mesto 1. v Argolidi. 2. na Atosu.
KAe-cbvvfiog, 6 atenski demagog. KArjdijv (zaP.eco) ep. adv. imenoma, po imenu.
*A.i)dov%eco poet. sem ključar, sveče-Uik(ica), predstojnik(ica) svetišča. KApSov^og, 6, f) poet. ključar, svečenik (ica), predstojnik(ica) svetišča. Hkrjdcbv, zkrjrjScbv gl. zkerjdcbv.
£co, ion. ukrji^co (gl. z./.eco, z/.eico) 1- imenujem, dajem ime; pass. ime-uujem se. 2. poet. razglasim, slavim, Poveličujem zivd ocovrjga.
^17a, j), ion. -prj ep. jelša.
*£fr&Qov, nkrjiHpov zkeZUgov. ^krjZSeg, ai gl. KkeZdeg (z./.eig 7).
H^Vk, zkrji^co gl. z./.eig, z/.ij^o). HkrjLar6g gl. zkeiovog.
Hkr/tco gl. zkeico. 1
(z/.dcoi) 1. odlomljena veja, mladika, odrastek, sadika; pl. dračje. 2. vinska trta; df.meP.ivog mladika vinske trte.
H^VQovopeco (y./.7]QO-vo/j,og) dobim kaj Po žrebu, sem dedič, podedujem, dobim, dosežem kaj NT.
Kkijgovofita, rj 1. dediščina, podedo-^anje. 2. delež, posest NT. ^Vpo-vofiog 2 (vefiofiai) 1. deležen česa TLVog NT; subst. 6 dedič, zkijgovdfiov Vtjdcpco postavim za dediča. 2. kdor kaj za kom ali namesto koga prevzame: naslednik, namestnik.
KkfjQ0g, 6 [Et. iz qlaro-s, od zkdco, prv. Pom.: kos, del(ež)] 1. žreb, zkrjgcp
Hkrjfia,
uro g, to ^maztg, ioog. J]
eP.a%ov dobil sem po žrebu, izžrebal sem, zkrjgoig nakP.co po žrebu razvrstim. 2. žrebanje. 3. žreb s pomenljivim znamenjem. 4. izžreban delež, del zemljišča, dediščina NT, posest, njiva.
xkrj(>ovx£co (z?o]Qovy.og) dobim po žrebu odmerjen del zemljišča, imam kot naselnik del zemlje v posesti. nkrjpovftta, r/ (y./.r]oov'/og) 1. razdelitev (tuje) zemlje med meščane. 2. naselbina državljanov v tuji deželi. KkrfpovftiKog 3 ki se tiče razdelitve državnih zemljišč, vdfiog zemljiščna postava.
Kkijpovftog, 6 (zkrjgog, eyco) 1. kdor dobi ali ima po žrebu določen del osvojene zemlje, naselnik. 2. poet. deležen česa, noP.P.čbv evoov zelo star, visoke starosti.
nkr/goco (zP.ijgog) l.act. žrebam, po žrebu določim, izberem, volim, prisodim, izžrebam; pass. izžrebajo me, izvolijo me za kaj. 2. med. a) dobivam po žrebu, izžrebam si; b) žrebam zase, udeležujem se žrebanja (volitve), dam se po žrebu voliti.
zkrjgcooig, ecog, rj žrebanje, volitev po žrebu.
KkrjpcoTog 3 adi. verb. od z/.rjgoco izžreban, po žrebu določen; ki se mora po žrebu podeliti. xkfig gl. y./.eig.
zkrjaig, ecog, i] (zakeco) 1. klic, poziv, povabilo, deinvcov na obed. 2. poziv k sodišču, tožba. 3. NT poklic (k zveličanju).
nkfjoig, ecog, r/ (z./.eico) zapiranje, za-zkrjarog 3 gl. zkeiovog.	[prt j e.
zkrjrevco (zP.rjvog) pozivljem, kličem pred sodišče.
nkrjrog 3 (zakeco) 1. pozvan, poklican, izbran NT. 2. povabljen, dobrodošel. zkr/tcog, oqog, 6 priča, da je kdo pozvan pred sodišče.
■nkfjco z/.eico.
nkt/lavog, 6 1. ion. ponev (v kateri se je pekel kruh). 2. NT peč. nktfia, azog, vo (zkivco) kraj, pokrajina, stran sveta, pas NT. nkifia};, azog, 17 (zkivco) 1. lestva, stopnice, stopnjema se dvigajoči griči; Bgavgcbviai Bravronski griči, kjer je
imela Artemida svoje svetišče. 2. lestvica, s katere so napadali ladje ali vozove. 3. objem, spoprijem (pri borjenju, kjer se je nasprotniku med spoprijemom podstavila noga).
zlivrj, tj, zllvdgiov, to in zliviSiov, to ležišče, postelja, počivalnica, nosilnica; klop, blazinjak (na katerem so ležali pri obedu).
zllvo-nenfjg 2 (ninvco) kdor mora v postelji ležati, bolan.
zlivo-noiog, o, ji:hvovQyog, 6 izdelovalec postelj.
zhvvfjg, fjgog, o ep. naslanjač, počivalnica.
zlivco [Et. iz zlivjco, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, „prislonjena“). — Obl. fut. -/./.ivO), a or. izliva, pf. zezliza, p as s. pf.zezlijjiai, a or. ezliDijv in ezlivrjv, fut. zhUfjOOjj.ai in zhvijooiiai, ep. pf. p as s. 3 pl. zv/./.Lavni, a or. pass. (e)y.XLvd'r]v]
1.	1. trans, a) nagnem, upognem, vd/.avva nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), p.dyr\v dajem bitki drugo smer, obrnem, ngoaconov povešam obraz NT, noda obrnem, naravnam korak, grem e^co v iv 6 g, oooe naliv obračam nazaj, x/.yi)oa sz nvffpevcov iz derem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v begTgčbag; dnavva vdv&gcbneia poderem, nagspi-(dolag odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim novi gvyov, ngog ti, oaze’ mfroioiv. 2. intr. a) nagibam se, r/fjega zltvsi dan se nagiba NT, eni to ysigov poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, vivi, ngog Tim, na kaj, ngog zolnov stisnem se k.
2.	a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, zagr] evegcooe ezlivdv] glava se je povesila, nage£ odov sv vezveooiv zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se Teiyog\ c) uležem se, padem na tla cpvlla zezhiiiva.; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam ILjivri, (»)■/jj.lv i daldiacigg, diooaioiv aneigoig. III. med. naslanjam se ova-#,uq>, ležim na čem v iv L, fjsgi zavit sem v kaj.
zhaia, rj, ion. -trj [dat. ep.zhoir)Cpi\ 1. ša-tor, koča, koliba. 2. naslanjač, ležišče, postelja. 3. ležanje pri obedu, NT oddelek, vrsta gostov pri obedu. zliaiag, ddog, fj (zlivco) samo pl. vrata, duri.
Kliotrj-ffsv adv. ep. iz koče, iz šatora. zhairjv-Se, adv. ep. v kočo, v šator. zhairj-cpi adv. ep. v šatoru. zliaiov, %o (z).iaia) ep. prizidek, gospodarsko poslopje, koliba za posle. zliGfiog, 6 (zlivco) naslanjač z naslonom.
zllzvg, vog, fj (zlivco) [acc. sg. -vv, pl. -vg] ep. poet. breg, obronek, pobočje, grič, hrib.
zloiog, 6 ovratnik, ogrljak, veriga, ki so jo nosili sužnji okrog vratu. zloveco (zlovog) ep. poet. [samo praes. in impf.] 1. act. storim, da se kdo hitro in neredno premika, podim ngo efdsv <pdlayyag (pred seboj), gonim vecpsa, pretresam, vznemirjam, zmešam, zbegam nva, ti, besnim, bučim avsjiog. 2. pass. podijo me, gnetem se, sem vznemirjen, spustim se v beg, bežim, vno tivi (viv o g) pred kom, sni vrjvoi k ladjam, dzvd zv-gaTonlrjg zloveivai morsko obrežje pretresajo viharni valovi. zlovog, 6 ep. bojni hrup, bojni metež, gneča.
zlonevg, icog, 6 (zlenvco) poet. tat, skriven zločinec.
zlonf), rj (zlenvco) 1. tatvina, poneverjen j e. 2. prevara, zvijača £vyeig-3. skrivno podjetje, tajna osvojitev kakega kraja; nodoiv zlonrjv ageoffcu skrivaj pobegniti.
zloniog 3 (zlomi]) ep. potuhnjen, skrit, prevarljiv.	[petam.
zlozonsvco ep. dolgo govorim ali kle-zlvdeov, covog, 6 (zlv^co) val, valovje, šum(enje), pritisk valov, butanje ali kipenje valov; anogog zazčbv zlvdcbv naval, napad (sovražnikov, nesreče), ecpmnog gneča, vrvenje konj. zlvScovi^o/zai pass. zibljem se, dvšfico veter me meče semtertja NT. zlvScbviov, to majhen val, kipenje morskih valov.
zlv^co [Et. iz zlvdjco, kor. k’leu-d-, lat. cluo, ere, spiram; cloaca (iz k’leu).
— Obl. fut. y.Xvaco, a or. sxXvaa, pf. Pass. yAy.Xvaf.KU, aor. pass. sxXva{h]V, ep. impf. it er. zžv^eozo/'] 1. act. pljuskam, §n’rji6vog ob obrežje, izplaku-jeiu, izpiram etmcopia; perem, čistim T“ y.ay.d. 2. pass. kipim, valujem, zaganjam se ob.
(imper. aor. od xXvoo) čuj! usliši! KXvgevog, g kralj Minijcev v Orho-toenu.
*^vo(ia, aro g, to (xXv£ao) 1. ion. drist-Ija (klistir). 2. breg, katerega oblivajo Gorski valovi.
kXvozi]q, ijgog, 6 (y.Xvgoo) ion. dristlja, bvizgalnica, klistirka. KXvxaL-fi(v)rjaxQa, f/, ion. -azgrj Tin-darejeva in Ledina hči, Agamemno-n°va žena.	[ nik.
K^vzo-£Qyog 2 (eoyor) ep. slaven umet-*A.vz6-jxcoXos 2 ki ima slavne konje, Po svojih konjih slaven (Hadov pridevek).
*Xvxog 3 gl. xXeivog.
H^vzo-zeyy7]<;, ov, 6 ep. slaven umetnik. H^vzo-zo%os 2 ep. slaven lokostrelec, Vrl strelec.
H^vco ep. poet. [impf. sxXvov, imper. aor. y0.v{h, xXvxs, ep. red. zizkvih, xsxXvte\ !■ čujem, slišim, poslušam, uslišim Vl, nvog kaj, nvd, nvog koga, v iv 6 g Tlvog kaj od koga; abs. občutim, spoznam f.cd?.iava ds v’ exXvov avvoi (sc. srečo složnosti); pogosto stoji v Perp pom.: slišal sem, vem. 2. poslušam, pokoren sem nvog, nvl. 3. zo-vem se, sem na glasu, xaxdog sem Jta slabem glasu, zmerja me kdo. -K4(5#£?> at predice, sojenice, boginje Usode.
[Et. lat. colus, us. — Obl. fut. Pojočo, pass. pl‘. yAy.Xaoaf.iai, aor. šxXo6-adrfv] predem.
^(ogaKOEig 3 (y.Xdi/.iag kup kamenja) ®P; skalnat, kamenit.
*Xcbv, xXoovog, 6 (zžaco1) veja, mladika,
odrastek.
^cojcsvco (xXdnp) kradem, avdgag lovim (iz zasede).
.	y./.cojtog, 6 (xXenvoo) tat, zaosta-
lalec (v vojski), plenilec, ropar. Kvdnzco (= yvdntO)) valjam, gradašim (volno); trgam, (raz)praskam, (raz)-mesarim.
nvacpsLov, to, ion. Kvouprfiov valjalnica, belilnica, snažilnica.
Kvacpevg, eaog, o ( = yva<pevg) valj alec, gradašalec, belilec, snažilec.
nvacpog, 6 ion. gradaša (za volno); bodičasto mučilo.
kv&co [pr. y.vdj, y.vyg, xvrjv, y.vyat)<u, impf. 3 sg. £y.vr/, ion. xvav, ep. impt. xvfj] 1. act. ep. ion. stržem, drgnem, praskam, odrgnem, razpraskam. 2. pass. in med. praskam se, čebljam se, drgnem se.
nvetpag, aog, ov g, To ep. [dat. zret/) a] tema, mrak, po-, somrak, jutranji svit.
Kvfpdofiai pass. (y,vdco) srbi me kaj, ščegeta me NT.
nvrffit], rj [Et. iz y.vd/.w., kfi-ma, stvn. hamma iz hanma, bedro] golen(ica), meča.
xvrjfudo-q>ogog 2 (cpeoao) kdor nosi nagolenike, golenjake.
Kvrj/ztg, Idog, r) (xvfffirj) 1. goienjak, golenji oklep, nagolenik. 2. dokolenka.
nvrjfiog, o (zvfffitf) ep. obronek, pobočje, breg, sedlo, globel.
Tivrjoiaco (desid. od y.vda>) srbi me, želim se čehljati.
Kvrjcng, eoog, o) (xvaoo) ščeget, srbečica.
ocvrjazig, log, fj (y.vdao) [dat. ep. z.rrjtm] skoblja, strugalo.
Kvtdog, rj mesto v Kariji; preb. ol KviScoi.
Hvttfco [Et. kor. qnid; lat. nidor, oris iz cnidos, gršk. zvlan, zvioaa (iz xvl-d-aa vonj). — Obl. fut. xviauo, pf. pass. zšzrtarcu, aor. exvio{h]\ ion. poet. praskam 1. razburjam, vznemirjam, srbim, dražim, mučim st as fiij zvigoi ?A%og (ljubosumnost). 2. žalim, žalostim.
KvZo(o)a, ep. otviarj, fj 1. sopara cvrte tolšče, vonj darovanega mesa. 2. mez-dra, tolstnica (v katero so zavijali darovano meso).
Kviofjeig 3 ep. napolnjen z vonjem darovane pečenke.
Kvv^EOficu med. poet. režim, renčim, cvilim.
Hvv^rp&fiog, d ep. cviljenje, renčanje.
Tcvv^rjfia, aTog, to ion. ječanje, cviljenje (otrok).
xvv£oco kalim, napravim (oči) krmežljave 0008.
KvcoSakov, to (zvdco) divja, nevarna, strupena žival, zver(ina), pošast. kvcoScov, ovTog, 6 poet. kavelj pri meču med ročajem in rezilom; ost meča, meč, dtnkot §itpovg; zvcodovTeg dvorezen meč.
Kvcoa(o)og, rj mesto na Kreti; adi. Kvcbotog 3.
kvcogoco ep. trdno spim. x6yxv> V \Et- ^at- congius, mera za tekočino] školjka.
Koyxvkiaxrjg, ov, 6 (kiilog) školjkasti apnenec.
xoy%vAiov, to (zdyxp) ion. školjkina lupina, školjka.
KoSgavxrjg, ov, o - kvadrans (i/4 asa), belič, vinar NT.
KoSgog, o poslednji atenski kralj. xo-&ev ion. — nodsv.
KČftogvog, 6 visok lovski črevelj, ko-turn (na obe nogi priležni črevelj igralcev v grški žaloigri); pren. nestanoviten človek, nestanovitnež. Koft-ovgog 2 [Et. zofrcb škoda -|- ovgd rep] brez žela.
koljj adv. ion.	nota kako, na kak
način.
ko Liko g a/o/. = zot/.oc.
Kolka, vd 1. Ttjg Evjdoiag obrežje, pečine na jugozahodni Evboji. 2. vfjg Xir)g xd>Q7}g zaliv na zapadni obali Hija.
ko tka ivco (zolkog) [aor. ey.oiXo.va, ion.
ezotkrjva] izvotlim, izdolbem. xoikia, t), ion. -irj (zot/.oc) 1. votlina, trebušna duplina, trebuh, želodec NT. 2. materino telo NT; pren. prebava. xolkog 3 [Et. iz zoftkog, kor. k’ewa, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. zvem] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušna!, v avg spodnji del ladje, ladjin bok, ktpfjv prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Aa-zedaipcov od gor obdan; odog klanec, soteska, noTapog z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. — subst. v o koZ-kov globel, dolina; ktptevog zaliv. Kotk-conog 2 (žbip) poet. votel, vzbokel. Kotpaco, ion. -eto (zeZpai) [/ut. med. zot-pr/oopat, aor. p as s. ezoipf/^v, ep. aor.
med. zotprjoavo] l.act. a) spravljam k počitku, devam v posteljo, uspavam ooas, Ttvd vJtvrn, vejdgovg sv ^v/.o/jg de-nem mladiče v brlog; evfem. ubijem, usmrtim Mvgvikog izotpdihj; b) pren. umirim, ublažim, ukrotim, tešim, olajšam dvšpovg, zvpava, ddvvag, ek-zog. 2. pass a) uležem se k počitku, grem počivat, spat, počivam, (za)-spim, ydkxsov vnvov spim smrtno spanje; evfem. umrjem, oi zoipip&evTeg, zezotprjpevot umrli NT; b) umirim se, prestanem, neham, poležem se dve-pog-, uležem se na stražo, stražim negi v d agxeia.
Koiprjpa, avog, to poet. spanje, objem, zakon, zotpfjpaTa t’ avTopevvpF ipd> naToi dv o po nov paTgog zakon nesrečne matere z mojim očetom, nje lastnim sinom.
Koiprjatg, ecog, p spanje NT.
xoipL%co = zotpdco.
Kotvaveco dor. xoivcovecQ.
Kotvfj a dv. skupno, vzajemno.
KOLvo-ke^fjg, 6, f] (ke^og) zakonski drug, mož, žena, priležnilc (-ica).
xoivokoyeopat med. dogovarjam se, pogajam se, posvetujem se s kom tivi, ngog tiva.
Kotvo-nkovg 2, skrč. iz -nkoog poet. ki skupno (z drugim) plove, optkia brodarska družba.
Kotvo-novg, ovv, gen. -nodog poet. ki skupno hodi ali prihaja, ug dv cpgd-oetsv fjpobv zotvonovv nagovoiav; kdo bi naznanil najin skupin prihod?
xoLvongdyta, rj (zotvog) skupno podjetje, skupne zadeve.
xotvog 3 in 2, ep. tudi £vvfpog, £vvoS [Et. iz kom-jo-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NTpreprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. — subst. 1. to xotvov skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; cbrd zot-vov a) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; /?) po ljudskem sklepu; y) na državne stroške (tudi 87 xo tvov), iv zotvtp javno. 2. Ta ko tv d
državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), ngavtco xa z o trd bavim se z državnimi zadevami, ra zotva dtotzero upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, s o drug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. noivčdg, noLvfj 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.
^OLvorrjg, rjvog, f) (y.oivog) skupnost, vkupnost.
Kotvo'-tokos 2 (rtz-roj) poet. istega rodu, bratovski, ez (pi/.o)v eu zotvoToztov sinavgičav t’ agcoyai pomoč od istorodnega plemenitega prijatelja (drugi berejo: kXitidcov eu itd.: opora upanja na bratovo plemenito pomoč).
Koivo-tpiArjg 2 (cpiZeco) poet. občno korist ljubeč.
Koivo-cpgcov 2 ((pgoveco) istega mišljenja, složen.
Kotvo« I. act. 1. storim, da imam (je) kaj skupno s kom vi nvi, storim, da se kdo udeleži česa, združujem dvvapuv. 2. sporočam, naznanjam [zdvvevpta. 3. NT a) (o)skrunim, onesnažim; b) smatram za nečisto. II. med. 1. (z)družim se s kom, lotim se česa skupno s kom. 2. delim kaj s kom, podelim, izročim, naznanjam, sporočam. 3. posvetujem se s kom, vprašujem za svet tcg fisčo.
Koivcov, tuvog, 6 tovariš, s o drug, so-deležnik.
molvcovsco l.imam (storim) kaj skupno s kom uro g ttvt, udeležujem se, deležen sem česa Ttvog, delim kaj s kom, uživam kaj s kom Ttvog -trm. 2. imam opraviti s kom pri čem, sem združen s kom, pridružujem se komu sv rtvt, etg Tt NT; sem s kom enih misli.
KoivcovTj/ia, avog, to skupnost, občevanje, spojitev.
Kotvcovta, f/ 1. skupnost, udeležba, družba, društvo, občevanje, druženje s kom, razmerje; tlg {jaXdoor)g fiov-KoAotg zotvcovta; kaj imajo pastirji z morjem opraviti? 2. dobrodelnost, sklad NT.
xoivcovLxog 3 radodaren, družen NT. Koivcovog 2 (zotvog) 1, adi. skupen, zoivcovcp ^i<pei s skupnim mečem t. j. združena. 2. subst. udeležnik, tovariš, pomočnik Ttvog, nvi, sv nvi NT. xoZog ion. noZog.
xoigaveco (zotgavog) ep. vladam, gospodujem, zapovedujem.
KOigaviSrjg, ov, 6 poet. — zotoavog vladar, poglavar.
xoigavog, 6 [Et. iz xo g j avog od zotoa (iz xogja) vojska; nem. Heer got. harjis, sčrn. heri; Her-zog, Her-berge; slov. kar, spor] ep. poet. gospod, gospodar, vladar, poveljnik. xoizaZog 3 (y.oivrj) ležeč, zotratoc yiyvo-f.mi prenočujem; trd zotTatov ležišče. xoizrj, 7], ep. ion. poet. noZzog, 6 (zetuat) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, &gr) zotVoto čas počitka; vr/v oxr)vr)v etg /iocVTjv diekvov da se uležejo k počitku, da gredo spat, zotvov noi-ovpoai grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, zomjv eyco ez Ttvog spočela sem od. xoizig, tdog, fj (dem. od zoro;) zabojček, košarica.
kolzcov, covog, d spalnica, soba; d kiti tov zotTtuvog komornik NT. xoxxivog 3 škrlaten NT. xoxxog, d jedro, zrno (granatnega jabolka), oivdizecog gorčično zrno NT.
xoxxv%, vyog, o [Et. lat. cuculus, kukavica, slov. kukavica, nem. Kuckuck] kukavica; pren. prismoda, tepec. xoXatjco in med. (zoAog) okrnim 1. omejujem, krotim, brzdam. 2. kaznujem, strahujem, tepem Ttvti, vi, Tuvi s čim; t« ae/rv’ eitrj y.6/.ag, kzeivovg pokaraj, kaznuj jih z mogočno besedo. xoXaxeia, fj (zoAazetio)) laskanje, prilizovanje NT.
xoXaxsvzixog 3 xoXaxixog 3
(y.oXag) laskav,priliznjen, prilizljiv, Teyyrj umetnost prilizovanja, spretnost v prilizovanju. xoXaxevco (zoXag) laskam se, prilizujem se komu, prevaram z laskanjem Ttvti.
xoAa£, azog, d prilizovalec, lizun.
,3	?’ I \ (y_o/.a£co) strahovanje,
^	” '	3’ kaznovanje, kazen.
xoXaaxrjQLOv, to (xo?,aov)]o) kaznilno sredstvo, posvaritev, zavrnitev. xoXaoxrjg, ov, 6 (y.oXd^co) strahovalec, kaznovalec, svarilec. xoXa<pi£co bijem za uho, klofutam, grdo ravnam s kom NT. xoXeog, 6 ep. in poet. xoXeov, ep. xov-Xeov, to [Et. iz xoXeEog; odtod izpos. lat. culleus, meh] nožnica. xoXXa, r/ ion. klej, lim. xoXXaco [Et. od xdXXa lep, klej, slov. klej] 1. act. lepim, spajam, varim, združujem. 2.pass. NT prijemljem se koga zoviogTdg, pridružujem se komu Tivi, družim se s kom, držim se česa aya$Q).
xoXXrj£ig 3 (y.6XXa) ep. in xoXXrjxog 3 (y.oXXdco) 1. spojen, spahnjen, zložen, dobro zvezan. 2. zvarjen. x6XXrjaig, ecog, i/ (zo/J.doj) (z)varjenje. xoXX(o)vqlov, to mazilo za oči NT. x6XXozp, onog, 6 ključ, klinček, s katerim so navijali strune. xoXXv^LOxrjg, ov, 6 [Et. od y.6/.Iv[log drobiž; semits. izvora] menjalec denarja NT.
Ko(X)Xvxsvg, ecog, d prebivalec atiške občine KoXXvTog.
xoXo(16g 3 (y.o/.ovco) okrnjen, pohabljen. xoXopoco okrnim, prirezujem, prikraj-šujem NT. xoXoiog, 6 ep. kavka. xoXog 3 [Et. iz kor. qo!a, gl. y.Xdo>) ep. ion. krnast, okrnjen, pohabljen, dogv brez osti, {loeg brez rogov, f/d/rj prekinjen.
Kokoooai, at mesto v Frigiji. xoXoooog, o [Et. iz y.o/.oy.jog] ogromen, velikanski kip.
xoXo-ovQxog, o ep. hrup, šum, vpitje, vrvenje.
xoXovoig, ecog, rj prikraj sevanj e, oslabitev.
xoXovco (y.oXog) 1. obrezujem, okrnju-jem, pohabljam, skrajšujem, manjšam dčboa; ponižuj em, slabim, /ieoor)yv puščam nedovršeno, prekinem v sredi. 2. oškodujem, rušim, podiram tl, nva, so 6 ’ avTov n avta y.oXovei uniči vso svojo srečo.
KoXocpwv, dwog mesto v Joniji; preb. ol KoXoqJCOVLOL.
xoXjiog, 6 [Et. dissimil. iz jzo/.Jtog, idevr. qwolpo-s, kor. qwelp, nem. wolben (stvn. hvvelban)] 1. nedrje, prsi, krilo, naročje, guba (obleke pod prsmi). 2. morski zaliv, morsko dno. xoXjtoco tvorim gube, napihnem, napnem jadra eig oftovag. xoXjzcbSrjg 2 (eldog) bogat na zalivih. x6Xna>fia, aTog, to zavoj, guba, zbu-hlina.
xoXvp,[laco potapljam se, skačem v vodo, plavam NT.
xoXvp/lrjftpa, i] kopališče, kopel, ribnik NT.
xoXvfi^r]xrig, ov, d plavač, potapljalec. K6X%og, 6 prebivalec Kolhide (KoX%zg, idog, ?)), dežele ob Črnem morju. xo\cpda> ep. derem se, vreščim, razsajam.
xoXcbvrj, f) ep. poet., xoXcovog, 6 [Et. lat. collis iz colnis, kor. qele-, kvišku moleti] ion. grič, hrib, gora; gomila; 6 Kokcovog (sc. dfjfiog) grič in občina severno od Aten, Sofoklejev rojstni kraj.
xoXcovta, i) selišče, naselbina NT. xoXcpog, 6 ep. krik, vrišč, prepir, kreg, e/,avvco xoXcpov ženem krik, glasno kričim.
xo [zapog, x) jagodičnica. xo/zdco, ion. -eco (;KO/irj) 1. imam (nosim) dolge lase NT; pt. 'Ao/iocovveg dolgolasi; y.doi) po (celi) glavi, om-fisv, to. čnioco na zatilniku. 2. ponašam se, baham se s čim, ponosen sem na kaj, potegujem se za kaj em tlvl.
xofiEco [impf. iter. y.o[ceeoxov] oskrbujem, gojim, strežem Tivd. xdp.7], 1) [Et. odtod lat. izpos. coma] las(je), listje.
HOfirjrrjg, ov, 6 (y.O[idcd) 1. dolgolas, krilat log, travnat, z novim listjem ovit dlvgoog; s travo porasel kei/idtv. 2. subst. o zvezda repatica. xo[u8rj, rj 1. (y.o[Ugco) a) oskrbovanje, skrb, gojitev, postrežba; obdelovanje (vrta); b) donašanj^ dovažanje, dovoz, vozilo; c) spravljanje Kagjtcbv;
d)	vožnja, prevoz, dohod, potovanje, povratek,vrnitev. 2. (y.opd^O[xaL) a) (zo-
Petna) (za)dobitev 'EMvrjg; b) odstranjevanje, odstranitev (puščice iz rane); a<Jv. zofiidjj skrbno, natančno, Popolnoma, povsem; v odgovorih: seveda, kajpada, gotovo.
[fut. zof.ua), a or. szčfuoa, ep. zo-fuooa in (s)zofuaodfi)]v, p as s. pf. ze-yOfuopiai, aor.ezofdoHrfv, fut. y.oi.ua)h'j-oofuu, med. fut. zofuovfiai, ion. zofu-£Vfuu\ I. act. 1. oskrbujem zri) fiata, opravljam sgya, strežem, (gostoljubno) sprejemam, hranim, redim v iv d M£v.m. 2. a) nosim pri (v) sebi, prinašam, spravljam (na varno mesto), rešujem; pokopavam (mrtvece), zo-jnČotg dv oeavtov poberi se; odnesem, dobim azovta, poberem tovcpakeiav, '/j.aivav, ugrabim yovouv, Innovg, uživam enaivov; b) peljem, vodim eioco, Pripeljem nalča, odpeljem kam; ve-yQovg pobiram in odnašam; c)peljem nazaj. II. pass. prinesejo me nazaj, tti.eo)v vozim se, veslam, plovem ob čem; nosi, nese me kaj, hodim, potujem, eg ti dospem, vračam se Jid/uv. JII. med, 1. sprejemam pri sebi, pogostim. 2. odnašam s seboj sy;rog, Potegujem, ženem s seboj noifivag, jemljem iz česa, pridobivam si kaj oo§av, grem po kaj, odpravim se kam, naselim se kje. 3. prinašam s seboj. 4. dobivam zopet (nazaj) ve-yQovg; tr/v ddsMpfjV.
Koiuarfjp fjgog, 6 |	n0si!eC’
v„,	'r’	3,r donasalec. o s kr-
*0fucrVg> ov, o | bovalec
^ofitrcov, to lat. comitium, zbor. H°Ufu [Et. egipt. izv.] indecl. ion. drevesna smola, gumi.
Kofifiog, 6 (zorno)) žalovanje, žalo-stinka.
Hog[icoTix6g 3 izveden v lišpanju, f\ yt>fifia>vizi) (teyvrj) umetnost lišpanja. Hogg(i>xQia, i) hišna, sobarica. KOfiocovrsg gl. zofida). nogozačfco in Koprnečo (zofiuog) 1. ep. ropotam, rožljam, zvenčim. 2. pren. baham se, ustim se, ponosno hodim; pass. hvalim se, ponašam se. Kdfinog, 6 ep. poet. 1. hrup, hrušč, rožljanje, topot(anje) (plesalcev), škripanje d(5ovtcov. 2. bahanje, baharija; (bučna) hvala, slava; fiavifv zofinog
prazno bahanje, zo porog nagsoti smem se ponašati.
zofijtcbčrjg 2 (eičog) bahav, široko-usten, to dv&gdureiov zofimibdeg ljudem prirojeno bahanje.
Kopipazog, 6 reka v Trakiji.
Kopipeta, )) (zofiipevaf) 1. dovtip, šala.
2.	skazovanje (z dovtipi), premetenost, zvitost.
Kopipevco (zopipog) 1. act. lepšam, delam dovtipne opazke. 2. med. šalim se, dovtipno govorim.
Koptpog 3 1. brhek, čeden, spodoben, nežen, ličen. 2. vljuden, duhovit, do-vtipen, .zvit, premeten, zopipotegov eyo) bolje se počutim, odleglo mi je NT.
zovafleco [samo a or. zovajhfoa] in xo-vafU^co ep. ropotam, donim, grmim, razlegam se, odmevam, rožljam, zvenčim.
x6va/3og, 6 ep. hrup, hrušč, bobnenje, ropot, vrišč.
xovdvXog, 6 pest, udarec s pestjo, zaušnica.
Kovta, tj, ion. ep. kovLv) in kovig, ecog, ion. iog [Et. zovirj iz zovioa, lat. cinis. — dat. ep. zovl] 1. prah. 2. pesek.
3.	pepel, lug, apno.
Kovidzog 3 pobeljen.
Koviaco (po)belim NT.
xovi-ogx6g, 6 (zovig, ogvvpi) 1. oblak
prahu, prašni vrtinec. 2. pren. umazan človek, skopuh.
zovig gl. zovia.
xovi-(a)oalog, 6 (zovig, orižog) ep. prašni vrtinec, oblak prahu.
Kovico [gl. zovig; pt. pf. zezovipevog, plpf. zezovito] 1. trans, (za)prašim, pokrivam (napolnjujem) s prahom, <pevyov zszovipevoi zaprašeni so bežali. 2. intr. dvigam prah, dirjam, hitim; jzsdioio po ravnini (po polju).
Kovrog, 6 [Et. iz kor. k’ent, gl. zevteo)] drog, kol.
Kona^co (zoirog) postajam truden, pešam; o vetru: ponehavam, utihnem, neham NT.
Konezog, 6 (zontopai) tarnanje, jokanje, zonstov noiovpai sm vivi plakam po kom NT.
KOTtfj, tj (zojttco) udar, poboj, boj NT.
Kojiiaco (zojvog) (u)trudim se, delam NT.
nonig, (dog, fj (zojztco) 1. nož, meč.
2. sekira, kratka sablja. ttonog, 6 (zotctoj) udar; delo, trud, napor, težava, nesreča, utrujenost, bolezen; zojvov nagico uvi delam skrbi, nadlegujem koga NT.
KOJtgecc (zojtoog) gnojim. nojigia, fj, Hongiov, to in Kongo g, 6 [Et. kor. k’oqw-]. 1. blato, nesnaga, smeti, gnoj NT. 2. gnojišče, ograja, hlev.
Kong(e)iog, o prebivalec atiške občine Kongog.
Kongo -epogog 2 (tjpepto) gnoj noseč, zocpivog gnojni koš, koš za gnoj. Komco [Et. slov. kopati, kopito, kopje; sor. skopiti, skopec; lat. capus, kopun. — Obl. fut. y.(’rip(o, a or. Ezoijrn, pf. zszocpa, pass. pf. zezo utrni, a or. tzd-nr/v, fut. zonfjoouai, fut. 3 zszoipoudi, ep. pf. act. zezojto]. I. act. 1. tolčem, bijem, pobijam, suvam, ranim, ubijam, koljem piovg, grizem, (u)pičim (o kači); odbijam, odrušim, raz-, odsekam y.E(paAfjv, sekam devdga, pustošim ycogav, zojitcov zal zaicov požigajoč in pustošeč; razbijam, raztol-čem yegga, poškodujem (ladje). 2. kujem deopiovg, vdjuoga. 3. trkam, potrkam tijv ffvgav. 4. utrudim, mučim, nadlegujem. II. med. 1. udarjam se. 2. tolčem se, bijem se (po prsih), žalujem. 3. dam si kovati (denar). Kogar.og niz gg, fj Korakova, Gavra-nova stena (pečina) na Itaki.
Koga)-, azog, 6 [Et. lat. corvus, cornix, slov. sraka, rus. soroka, nem. Rabe (stvn. hraban)] vran, krokar, gavran. Kogdoiov, to, demin. od zootj deklica NT.
Kogjdav, to indecl. in zogfiavag, 6 darilo), cerkveni zaklad NT.
Kogdal-, dzog in xogdaxiO(i6g, 6 [Et. kor. sqerad, vrteč se premikati, lat. c ar d o (ker se vrti)] razuzdan ples. Kogevvvfii [Et. moreb. nem. Hirse (germ. hir-s-ja) in lat. Ceres, eri s, boginja rodovitne zemlje. — Obl. fut. zogeoco, a or. ezogeoa, pass. pf. zezogeo/uai, aor. Ezogšoffrpv, ep. fut. zogeco, aor. ezogsooa, opt. med. 3 pl. zogeoatavo, pf. act. ze-zogr/a (s pas. pom.), pass. (ep. ion.) zs-zog-r)/.iai] 1. act. nasitim, nasičujem
nvd tivi, ti Tivog s čim. 2. med. z aor. pass. in med. a) nasitim se, sit sem česa Tivog-, b) naveličam se česa u-vog in pt.; z/.aicov dosita se najokam; szogeaoaTO yelgag tdpivcov utrudil si je roke s sekanjem, vflgei zezogipitvog iz prevzetnosti, poln prevzetnosti.
Kogsco1 (zogog metla) pometam, snažim.
Kogšco2 ep. fut. od zogevvvfu.
Kogrj, fj, ion. Kovgrj, poet. noga, xovga [Et. iz z.ogrr], iz kor. ker, rasti, lat. cresco; gršk. zogog] 1. a) deklica, devica; b) hči Aiog, Afjdag-, c) mlada žena, nevesta. 2. zenica, punčica, oko.
3.	dolg rokav perz. obleke.
Kogrj, fj Perzefona.
Kogr\a(o)og, 6 gora pri Efezu z mestom istega imena.
xogffvo[iai med. [Et. iz kor. ker, rasti, nem. Herde] ep. dvigam se, naraščam, kipim zi\ua.
Kogivffog, fj mesto . na Istmu; adi. KogCvfftog 3; preb. o Kogivfhog; adv. Kogivfto&i v Korintu.
Kogzvga, fj = Kegzvga.
Kog/zog, 6 (zsigco) ep. ion. hlod, deblo, klada, ^vf.cov lesen rkelj.
xogogl, 6 (zogevvvju) 1. nasičenost, sitost, naveličanje, gnus, pristuda, navTcov zogog sovi vsega se človek naveliča. 2. obilica, izobilje, predrznost, ošabnost. 3. pers. Gnus, Stud.
Kogog2, ep. Kovgog [comp. ep. zovoots-pog] 1. deček, (za orožje sposoben) mladenič, vojak, mlad junak; sin d(dg. 2. a di. mlad(eniški), čil, krepek, plemenit.
;zogog3, 6 kor, korec (mera - 6 ati-ških medimnov) NT.
Hoggrj in Kog-arj, fj [Et. idevr. k’rsa, gl. zspog] sence, lice, eni zoggrjg tv^-tco, jzaTaooco udarim za uho, dam zaušnico.
Kogocovfj, fj mesto v Mezopotamiji.
xogvf}avxiaa> sem zamaknjen ali navdušen kakor koribant.
KogvfSag, avvog, 6 svečenik frigijske boginje Kibele, katero so častili z divjim plesom in bučno godbo.
xogv£aco [Et. zogv^a nahod, iz zogvdja, nem. Rotz (stvn. hroz, germ. hrut)] 1. imam nahod, sem naboden. 2. sem topoglav.
Kogvft-diŠ, mo g (zogv g, aiooco) = zogvfi-CtčOŽog.
KOQwd--a.ioA.og (aio/./M) šlem stresajoč (potresajoč).
KoQijAag, a, 6 satrap v Paflagoniji.
KOQVfi^og, b, pl. va zopn,u/?a (gl. zogvcpfj) eP- ion. poet. (okrogel) vrh, teme ov-Peog, dz g a zoov,u^a vrjOrv glavica ali okrasek na zadnjem krnu.
koqvv7jj ij ep. ion. kij, bat, gorjača, &/.cov lesena, oidggsh] z železom oko-
Kopvvtjzrjg, ov, 6 ep. |	[vana.
K°Qvvrj-(p6Qog, 6 kijenosec.
(vsoto) ion.
HOQvg> vftog, fj (gl. zoovcpi]) [acc. zo-Cm#«, zdgw, dat.pl. zogv^eooo] čelada, šlem.
Kogv-ooco [Et. iz zogvfl-jco, gl. zogvcpi). — Obl. ep. a or. z ogvooa, pt. pf. p as s. ''■ezogvdfzevog] 1. act. denem komu šlem na glavo, sploh: oborožim, opremim; dvigam, storim, da kaj narašča zvfj,a, vnemam noAe/rov. 2. med. in pass. a) oborožujem se ’/a/.zq>, pripravljam se na boj; zezogvfl-fzevog y.a/.y.Cg oborožen, dovge zszogvdpoeva Zfižzto z medjo okovani sulici; b) dvigam se, naraščam zv^a.
Kogvoz-rjs, ov, o ep. oboroženec, orožje-bosec.
Kogvcpaiog 3 (zogvcpfj) najvišji, vrhoven; subst. glava, vodja, poglavar; voditelj kora.
Kogvcpaaiov, to rt pri Pilu v Mese-
niji.
HOQv-qdjj fj [Et. obrazilo -<prj iz bha; y-ogv- iz kor. k’er, kvišku moleti, gl. Kegaoc] vrh (glave ali gore), teme, glava, vrhunec, sleme, greben.
*0gv<p6co 1. act. napravim vrh, naredim do vrha, to onalov hnl uvog Postavim na. 2. pass. ep. dvigam se, kopičim se zvfza.
&ogcoveia, f] mesto v Bojotiji ob Ko-Pajskem jezeru.
Kogcdvrji, f) (gl. zb o as) ep. vrana, slva-morska vrana.
Kopcbvrj 2, (zogcovtg) 1. obroč(ek) na vratih, s katerim so se pripirala. 2. kavelj na koncu loka, kamor se je pripenjala tetiva.
Kogcovtg, idog, r) [Et. kor. qere, upogni; lat. curvus, slov. kriv, gršk.zvg-
Tog (lat. corona iz gršk. zogdbvr]] ep. zasločen, za-, ukrivljen.
zooKivov, to sito, rešeto.
Koo/zčco [fut. zoofz))oco itd.; ep. aor. pass. 3 pl. zoogrjfl-ev, ion. pf. p. 3 pl. zezo-o/zeavai, plpf. 3 pl. izezoofA,eaTo[ I. act.
I.	a) spravljam v red, urejam, pri-, narejam; vodneCav pogrinjam, dooitov pripravljam, egya opravljam; pass. ion. štejem se med koga, prištevam se komu sig ti; b) razvrščam, postavljam v bojni red, držim v bojnem redu; c) poveljujem, ukazujem, vodim, tu zoogovgsva odredbe. 2. a) krasim, lepšam, dičim, opremljam, lišpam, sni to p,el^ov povečujem, pretiravam; b) častim, izkazujem (umrlim) poslednjo čast, častno pokopavam; c) slavim, poveličujem.
II.	med. urejam sebi (zase), krasim sebe (svoje), zogag lišpam se.
Koofirjpa, | lišpanje, okras, lišp, na-aTog, to I kit, bojna oprava, Tageig
Koap.r]Oi.g, I zal zoofzrjosig 'ipv/j/g ure-eoog, ?)	' jeno in lepo stanje duše.
zoa/zrjzrjg, ov, 6
zoapr/zcog,
ogog, 6
zoapn-jzog 3 (zorečo) lepo urejen.
Koopunog 3 (zoo/uog) posveten, časen NT.
zoofuog 3 (zoolog) 1. adi. urejen, reden, oiikan, spodoben, spodobnega vedenja; sramežljiv, pošten, zmeren, skromen, pokoren. 2. subst. to zoo-fuov dostojnost, spodobnost, čednost.
zoapu6zt]g, r]Tog, fj dostojnost, spodobnost, poštenost.
zoopo-zgazcog, ogog, 6 vladar sveta NT.
Koofiog, 6 [Et. iz zovafzo-g, kor. k’ens-, slovesno oznanjati; lat. censeo] 1. a) ureditev, vrsta, red, uredba, ustava države, dostojnost; zava zoopiov, sv zdo,UQ) v redu, dostojno, spodobno, pristojno, (ovv) ovdevi zoofMp, ov-dšva z6op,ov brez vsakega reda, v neredu, ovdšva zoouov (spnm/.dps-voi) nezmerno, ov zava zoogov (si-ncbv) nesramno, nedostojno; b)bojni red, razvrstitev, zoopup tidr]/m postavljam v bojni red; c) način stavbe,
(zoap,etti) 1. krasitelj, sna-žilec. 2. reditelj, (po)glavar.
zgradba 'EW.Tjviy.6g, Innov dovgaviov; OTpecog lepa uprizoritev (scenerija). 2. a) (ženski) nakit, okras, lišp, lepoti čj e; vnaanidiog lepa oprava pod ščitom; b) dika, slava, čast zoopov cpegei oiyfj. 3. svetovni red, svet, vesoljni svet, (zvezdnato) nebo, zemlja, človeški rod, pogani NT.
Koaog, kote, hote, motelov, KOTepa ion. = nooog itd.
kotečo in med. (kotog) [ep. pf. pt. zszo-xr](bc, a or. zoteoocito, cj. 3 sg. z.otšo-oevai] sr dim se, jezim se, uvi nad kom, Tivog zaradi česa, zoTsooapsvTj to ye iivpd), ovvsza razjarjena v srcu zato, ker; zezoTTjOTc 'dvpčb z jeznim srcem, razjarjen v srcu.
KovrjEcg 3 ep. poln jeze, jezen, srdit.
koto g, 6 [Et. nem. Hader (s tv n. hadu), strslo\. kotora, boj] ep. gnev, jeza, sovraštvo, kotov syco tivl srdim se nad kom, sovražim koga, kotov tl-dsuai (svTi/dstuu) uvi razsrdim se nad kom.
KOTvXrj, fj [Et. lat. catinus, skleda (odtod izpos. nem. Kessel [got. katils], slov. kotel)] 1. votlina, duplina; posoda za tekočino, skledica, skodelica, čaša. 2. merica = 0-275 1. 3. kolkova čašica.
KOTV^rjdcbv, ovog, 6 [dat. pl. ep. zotv-ktjdovocpLv] sesalna bradavica na polip ovih lovkah, sesalnik.
KOTvk-rjgvTog 2 (agvco) ep. kar se da s čašo zajeti, obilno (v potokih) tekoč.
KoTvcopa, Ta sinopska naselbina ob Črnem morju; preb.KoTvcopiTTjg, ov, 6.
kov, kov ion. — nov, nov.
Kovksov, vo = zo/.eog.
kov pc, Kovpi vstani NT.
Kovva^a, to, kraj na levem bregu Evfrata.
Kovpa, p (zsigco) strižba, striženje.
KovpeZov, to brivnica.
Kovpevg, šcog, 6 (zsigco) brivec.
Kovprj ep. y.6pr].
Kovprjiog zogeiog deviški, dekliški.
KovprjTeg, oi (zovgoi) ep. mladeniči, mladi junaki.
KovprjTsg, cov, oi (zovgoi) 1. prejšnji narod v Ajtoliji, od Ajtolcev v Akar-nanijo pregnan. 2. Zevsovi svečeniki na Kreti.
KovptSiog 3 (zovgog) ep. ion. 1. mlad (zaročenec). 2. zakonski akoyog, /.eyog', d m pa moževa hiša; subst. 6 mož, soprog.
Kovpi^co (xongog) ep. sem mlad(enič), močen; pt. v mladih letih.
KovpieZg, ecov, oi prebivalci mesta Kovpiov na južni obali Kipra.
Kovp-il; adv. (zovgd) ep. za lase.
Kovpog, o - zogog; comp. KovpoTspog 3 ep. mlajši; subst. mlajši, močnejši mož, mladenič.
Kovpo-Tpocpog 2 (vgšcpco) hrabre može redeč:	subst. >) roditeljica hrabrih
mož.
KovoTcoSca, fj (= custodia) straža NT.
Kovcpi^co (y.ovg>og) [fut. zovcpičo itd.] I. trans. 1. lajšam, zlajšujem, blažim, mirim, pomagam, podpiram, opra-ščam. 2. vzdigujem, dvigam, pokopavam vsy.gov; a).pa lahko skačem iz česa. II. intr. čutim se lažjega, odleglo mi je.
Kovcpcaig, scog, fj olajšanje, olajšava.
Kovcpokoyia, 7] (zovcpog, Aeyco) lahkomiselno, nepremišljeno govorjenje.
xov<p6-voog 2 poet. 1. lahkomiseln, nestanoviten egcoveg. 2. ogvifteg buden, živahen ali neskrben.
Kovcpog 3 1. a) lahek novg, ne težeČ, sofffjTeg, onha, ne obtežen, lahko oborožen; b) hiter, uren, okreten ngog tov dgopov; c) lahkomiseln, nestanoviten dcpooovvi]. 2. majhen, neznaten, prazen ozia, ničev bAjuC, miren, rahel nvevpava. — adv. kov-gpcog lahko, eozevaopevog lahko oborožen, cpegco zovcpcog ovpcpogcig; comp-z.ovcpoTsgov lažjega srca.
KovcpoTrjg, TjTog, fj olajšanje, lahkota, urnost.
Kocpivog, 6 koš, košara.
Ko^kog, 6 [Et. sor. z.6yyr}[ školjka, polž, zavita hišica morske školjke, ki so jo rabili kot trobilo y.6ykovg cpvodv.
Kocog, Tj ep. gl. Kčog.
KpdaTa in sl. gl. y.dga.
KpdfiflaTog, 6 postelja, počivalnica NT.
xpayyavopai med. ion. kričim, vreščim-
KpaSatvco (gl. zogdaŠ) ep. in KgaSdo) [inf. a or. p. zgadav&Tjvai] 1. ac t. vihtim, sučem, maham z syyog, al%pr)V. 2.pass. tresem se, trepetam.
Kgadia, ion. -irj, ij gl. zagčia.
M(>d£co [Et. iz zgayj(o; gl. zgavyij. — at. pf. zezgaya, imper. xezgayih (s prež. pom.), plpf. exey.QO.yeiv, fut. 3 zezoa^ogai, v sestavljenkah a or. ezgayov; NT fut. xgdl-co, a or. ezezgatja] vreščim; kričim, vpijem; noiov xexgayag avdgog ud’ dnegipgova o katerem možu govoriš tako ošabno.
Kgaihg, idog, tog, 6 1. reka v Ahaji. 2. v spodnji Italiji.
Hgaivco ep. poet. [fut. zgavčb, dor. ezgava, pass. pf. 3 sg. zezgavTai, a or. ezodvfhjv, fot. zgavdr/oopai; ep. a or. ezgrjva, fut. med. inf. zgaveeoHai s pas. pom.)] in Mgaiaivco ep. [aor. ezgijijva, imp. zgrj-ijvov, inf. zgrjfjvar, zezgaavvai gl. ze-gdvvv/u] 1. izvršim ecpsTpag, izpolnim ae/idcog, dokončam, ustvarim; pass. izpolnim se, uresničim se; pf. zezgavTai ovgcpogd vecov zazcbv zgodila se je, zadela nas je nova nesreča. 2. vladam, zapovedujem, gospodarim ovoavov, Z.cogag, jtdvva, dgovovg zal ozijnTga upravljam, imam.
KgcujraAdco sem pijan, sem vinjen.
Kgainakt], fj pijanost NT.
agautvog 3, adv. zgamvoog in zgaucva (gl. zagnahpog) 1. deroč. 2. hiter, uren, nagel, silen voog.
Kgava, ij dor. = zgrjvrj.
Kgavaog 3 ep. skalnat, kamenit, krševit; Kgavdrj, f) neznan otok. — Kgavaoi, oi staro ime Atencev.
Kgaveia, ij, ep. ion. -eLij [Et. lat. cornus, dren; idevr. krnos, gršk. zgavog dren] dren.
Mgaveivog 3 drenov, iz drena.
Kgaveiov, to gaj z gimnazijem pri Korintu.
Kgaviov, to lobanja; zgaviov TOJtog mesto lobanje NT.
Kgavvcov, covog, ij mesto v Tesaliji; preb. Kgavvcoviog, 6.
Kgdvog, eog, ovg, to (gl. zgaviov) šlem, Čelada.
Kg&Jta&os, h = Kdgnailog.
Kg&aig, etng, ij (zegdvvvfu) mešanje (zraka, vročine in mraza), toplina, toplota.
Kgda-jieSov, to [Et. zgag (gl. zgavog) ~f- nedov] NT rob, obšiv, krajec (obleke), rob, obronek (gore), krilo
(vojske); pl. konci, dzgoioi ?.ai(povg zgaarcedoig s skrajnimi robovi jader s spetimi jadri. zgara gl. žaga.
zgarai-floAog 2 (zgaTaiog, /MAAco) z močjo vržen.
zgarai-yvakog 2 (yva/.ov) ep. z močnimi pločami, zelo izbočen, čvrst, trden Hcbgrj^.
zgara iig, id o g, ij (zgaTaiog) velika sila, premoč; pers. Kgaraiig, ij Presilna, Skilina mati.
zgaraiog 3 (zgaTog) ep. poet. močen, silen, krepek, mogočen. zgaraičopai pass. ojačim se, utrdim se, okrepčam se, postanem (sem) trden NT.
zgarai-jtedog 2 (nedov) ep. trdnih tal, dobro steptan.
zgarai-givog 2 (ptvog) ep. trdokožen, s čvrstim oklepom %eX(bvij. zgareg-avj^rjv, evog, 6, ij z močnim tilnikom.
zgaregog gl. zagTegog. zgarego-cpgcnv 2, gen. ovog (cpgijv) ep.
pogumen, srčen, neustrašen. zgareg-oovv^, vyog (dvv£) ep. krepko-kopit, močnih kopit, parkljast. zgdreocpi ep. dat. pl. od žaga. zgarevrai, oi (zegag) viličasto stojalo, rogovila, na kateri se je vrtil raženj. zgareco (zgaTog) 1. abs. imam moč ali oblast, sem močen ali mogočen, gospodujem, vladam, zapovedujem, zmagam, sem (postanem, ostanem) zmagovalec ; 6 zgaTČbv (in pl.) zmagovalec, vladar, yv(bjirj zmagam s svojim mnenjem, moje mnenje obvelja, Tfj pdypj, nohogzia zmagam v bitki; 6 pij neiifo-pevog zgaTsi kdor ne veruje, ima prav (t. j. njegovo mnenje obvelja); posebno o uredbah, nazorih itd.: obdržim se, ohranim se, ostanem v veljavi to. emyiyvdpeva, to. v6pipa ezgaTr/oev so se obdržale, ohranile, Aoyog zgaTel govori se, do£a jzo/J,ij zgaTel splošno mnenje je. 2. v zvezi s skloni: a) z dat. sem mogočen, sem prvi, vladam nad (med) vezveooi, avdgdoi zal Heoloi; b) z gen. a) sem močnejši, mogočnejši kakor, prekosim koga, 6 Adyog tov egyov ezgaTei govorica je bila močnejša nego resnica; /?) imam oblast,
gospodujem, vladam nad kom yXcbo-at]g, yfjg, Jtavtcov Aoyslon>, evbc zon rol Xbyov le to hočem povedati, tog avtov xgatdrv kakor sam svoj gospod, dvdyxrj tovtcov xrjavel sila mi to ukazuje, to xgatovv ti)g jtoZecog državna oblast; y) premagam, zmagam, osvojim si, polastim se t&v vexg(bv, trjg yrjg, egov xgatovoi polastijo se me, ftkmovtog užugam, on/.cov vzamem (v svojo oblast), prejmem, o/.flov priborim si; NT trjg '/eigog primem za roko, trjg ngofdeoecog dosežem namen, ogo).oyiag držim se vere; xgatfjoag geya/.cov ^grjgdtcov lastnik mnogo denarja; c) z acc. a) premagam, obvladam, užugam; pass. premaga, obvlada me kdo (kaj) xgavovgevog vrp’ fjčovčbv, oi xgatovpevoi premaganci, podložniki; fi) imam v posesti, posedujem, obdržim to oov 'd'dxrjga; y) zgrabim, ujamem, popadem; izpolnjujem etagdbooiv NT; branim xegata ogovg; držim se xe<pahjv, di-dayjjv, Xoyov eigog skavtov ohranim v sebi, molčim, agagtiag zadržim (opp. arpirj/u odpustim), brpij a/.uovg oviram NT.
xgavrjg, fjgog, 6, ion. rcgrjvrjg (xegav-vvfu] 1. posoda (v kateri so mešali vino z vodo), mešalni vrč, mešalnik; xgr)tfjga xegdvvviu ali xegdvvvuai mešam v vrču vino, iotagai postavljam vrče (v znamenje, da se začne piti), 'deolg bogovom na čast, e/.evilegov v proslavo svobode. 3. posoda za tekočino, vrč. 3. kotel, kotlina (v kateri se stekajo potoki).
ugavggL^co (xgatr)g) izlivam pitni dar.
xgdxi gl. xaga.
xgaxioxevco (xgdtiovog) sem najboljši ali najmočnejši, nadkriljujem, presegam koga v čem xata n, ti, tivog, negi navta, tivi.
xgdxiaxog 3, ep. xdgzioxog (superl. od xgatvg) najmočnejši, naj krepkejši, najmogočnejši; najsposobnejši, naj-hrabrejši, najboljši, najkoristnejši, najodličnejši; to xgatiotov trjg nbkecng jedro državljanov (meščanov), oi xga-tiotoi najboljši, bolj ari, dostojanstveniki, xgatiotov koti najboljše je. — — adv. xgdxioxa najbolje.
xgaxog, ovg, to ep. xdgzoq [Et. nem. hart (predgerm. kartuš)] 1. moč, krepost, sila, hrabrost; pri stvareh moč, trdota, trdost oidrjgov; dva (xata) xgatog na vso moč, z vso silo, v diru šZavva), z naskokom no/uv algeco. 2. oblast, vlada, vrhovno poveljstvo otgatiag, ita/.aoorjg. 3. nadvlada, premoč, zmaga. 4. nasilstvo, nasilen čin Sof. Ant. 485.
xgaxog [Et. iz xgaoatog\ gl. xdga.
Hgavčvco, ep. xagxvvco (xgatog) 1. act. a) jačim, krepim, utrjujem no?av, zavarujem, ti tivi kaj s čim; b) imam v svoji oblasti, vladam, imam v rokah, uporabljam, dobivam (v roke), posedujem tivog, ti. 2. med. utrjujem, zavarujem si kaj.
xgaxvg, 6 ep. — xgategog (samo nom.) močen, krepek, silen, mogočen.
xgavyd£co, ion. xgavyavdo/zai, xgav-yavogai d. m. (xgavyfj) kričim, vpijem, vreščim NT.
xgavyrj, r\ [Et. idevr. qroq-, lat. croco, are, slov. krakati; gršk, xga£co, xgig(o; sor. slov. krik] kričanje, krik, xgavyr)v jvoid) zaženem krik, kričim.
xgeddiov, to, demin. od xgeag (boren) košček mesa.
xQEtivopeco (xgea-vogog iz xgsag in ve-pico) razdeljujem daritveno meso (med goste).
xgsavofiia, fj (raz)delitev (daritvenega) mesa.
xgeag, xgecog, to [Et. iz xgefag, qrewes, lat. cruor (iz cruos, crowos, crewos), cruentus, slov. kri, krvav, nem. roh (stvn. hro). — Obl. dat. xgeq, ep. x.geai, pl. xgeata, xgea, xge’; gen. xged>v, ep-xgsacov, xgsi(bv; dat. xgeaoi, ion. xgeeoi\ meso; pl. kosi mesa, mesne jedi.
xqsZov, to ep. mesnica, sekalnica (miza, kjer se je meso razrezavalo).
Kgeiovziddrjg, ov, 6 Kreontov sin (Li-komed).
xQEiovoa, 7] vladarica, gospodarica.
xQeiooo)v, at. xqeLxxcov, ion. xgEoacov 1. a) močnejši, silnejši, krepkejši, mogočnejši, sposobnejši, boljši, koristnejši, hrabrejši, odločnejši, ol xgeio-oovsg višji, plemiči; xgsZoobv (koti) boljše je, koristnejše je; xgsioocov rjo^a ]i7jxkt3 &v boljše bi bilo, da bi
ne živel, /oeioocov yag 'Atda xev'&cov o voacov boljše bi bilo, da bi bolnik umrl; b) zmagujoč, obvladujoč, nadaljujoč, gospodar, vladar, premaganec vivog, Xoyov /oeioocov ki se ne da opisati, nepopisen, /geioocov eipii zmagujem. 2. v slabem pomenu: slabši, hujši, nevarnejši, soy= zosiooov' ay-
7.dvijg ki več zaslužijo kot vešala, ™gtiyiua khtidog /geiooov stvar je hujša, nego se je pričakovalo.
^gsicov, ovvog, 6, feni. -/.oslov a a vladarica), gospodar(ica), knez.
Kgeicov gl. xgeag.
y-QEy.co [Et. slov. krosna. — ajol. inf. KQsxr)v\ tkam lovov.
KQefzd-vvvfu [Et. nem. Rahmen (got. hram jan, križati). — Obl. fut. zgsjido, a or. ezgejiaoci; ep. fut. /gepioco; p as s. Kosuaiicu, impf. s/Qep,d/j,r]v, 2 sg. ep. t'/Qep,co, a or. pass. exgepdo'&r)v] 1. act. Pustim, da visi, dam obesiti, obesim vi, v iv d; na kaj s/ vivog, jv o 6 g vi, eni vi, sni vivog na čem. 2. intr. pass. obesim se, visim, mpo-dev visoko, v višini, v zraku, sx voov co/mov slonim na ramah, ogog /.ošiiavai vneg no-vapov gora visi nad reko.
KQEpaoz6g (/os travm/.a) viseč, obešen, av%evog za vrat; /J.ivldiov viseča nosilnica.
Kgepaozrj, ij kraj pri Abidu.
xog, r) neznan ptič, kreks.
KgeoHojieco (zgeag, zonvoo) razsekavam (meso), razmesarim.
}(QeovQyrjd6v ion. adv. na kosce razsekan.
KQ£o-<pdyog 2 (cpayslv) ion. od mesa živeč, mesojeden.
Kgeoocov gl. xgeioocov.
Kgsvaig, log in idog, 1) bojotsko pristanišče v Korintskem zalivu.
Kgecov gl. xgeag.
Kgecov, ovvog, ep. Kgeicov 1. tebanski kralj, Iokastin brat; adi. KgsovveiogS. 2. korintski kralj, Jazonov tast.
y-Qrjyvog 2 ep. ki razveseljuje srce, prijeten, ugoden, koristen.
^GV-dsfivov, vo [Et. xgr) (iz /gavo, 'Cgao-vo-, gl. /doa) -)- de-ur-or, gl. deroj eP- 1. ruta, povezača, peča, pajčolan. 2. zobčast nadzidek, vrh zida. 3. po-
^rjfjvai gl. /gaivco.	[krov.
teg-rj-ftev (xdgrj), /.ata zor/dsv adv. ep. z glave, od zgoraj, popolnoma. Kgrjdevg, ecog, 6 Ajolov sin, ustanovitelj mesta Iolka.
/grjpvog, d (z.gs/idvvvpi) reber, strmina, pobočje, obronek, brdo, hrib, rob. ngrjfivcodTjg 2 (eidog) strm(ovit), brežen. /grjvaZog 3 ep. poet. ki spada k studencu, studenčen, vvjupai povodne vile, novov, vaopoi studenčnica. /grivi], rj (gl. xdgrjvov) izvir, vrelec, studenec. — adv. ep. xgf/vr]vds k studencu.
ngrjvtg, idog, f) poet. studenček.
/grjjcig, idog, rj [Et. lat. carpiscu-lum, obuvalo, hrv. krpljej 1. črevelj. 2. a) temelj, osnova, stojalo, podstava, podlaga dgevfjg; b) oklepen zid (pri jarku), breg (reke), temeljni kamen. Kgfjg gl. Kgf/vr).
Kgrjozcov, čbvog, r) mesto na Halkidiki; preb. KgrjozcovaZoi in Kgrjozcovifjrai, oi; a di. Kgrjozcovixog 3. — Kgrjozco-vixfj, f], Kgrjozcovia, fj dežela med Aksijem in Strimonom.	[vetje.
xgrjocpvyszov, vo ion. pribežališče, za-Kgrjzrj, fj in pl. otok Kreta; preb. Kgfjg, Kgrjvog, d; fem. Kgrjooa, f/; a di. Kgrj-zixog, Kgfjoiog 3; adv. Kgrjzrj&EV s Krete, KgfjzrjvdE na Kreto. xgrjzrjg gl. zgavrjg.
/gl, vo ep. gl. /gifff]. xgi£co [aor. sxgixov\ ep. počim, zaškripljem, zahreščim.
/gi-d-Ev ep. e/gifhjoav. ngi-drj, rj nav. pl. [Et. iz ghrzd-, lat. hor-deum (ghorzd-), nem. Gerste (iz gher-zdči)], ep. xgZ,vo ječmen. xgt-diog 3 ječmenov; olvog ol, pivo. Kgr&cbzrj, fj mesto ob Helespontu. xgixe ep. aor. od zoigo). xgixog, 6 obroč(ek); jarmovka (skozi katero se je vtikalo oje), včbv iovicov obročki, na katerih so bila pritrjena jadra.
xgi(ia, ngijia, avog, vo (xgivco) 1. (raz)-sodba, obsodba, davavov na smrt. 2. tožba, pravda, sodnji dan NT. xgZpvov, vo na debelo zmleta moka. xgivov, vo in xgivog, ovg, vo lilija. xgivco [Et. xgivjco, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hra-ins). — Obl. fut. zgivčb, aor. s/giva, pf.
Grško-slov. slovar.
29
zezgiza, pass. pf. zezgipai, a or. ezgifhpv, fut. zgvdrjoo/vai, adi. verb.zgivog in zgi-veov ; med. fut. zgivovpicu (tudi s pas. pom.), a or. szgivdpirjv; ep. fut. zgiveco, aor. pass. ezgivihjv, 3 pl. ez.giffsv, inf. zgivfh)pevai\ I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram zagnov ve zal dyvag, razvrstim, uredim avdgag zavd cpvXa, razločujem vovg ve dya-'dovg zal vovg zazovg. 2. izvolim, izbiram egevag, viva ez ndvvcov, odobravam, pripoznam vovg avvovg yogovg, y v oj pr) v odločim se za predlog, glasujem za; didoopii ooi zgivavvi %gr)-oHai dam ti svobodo, da izbereš; zezgipievog in zgifieig izbran, določen, izkušen, ovgog določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, vavvy tako, poravnavam veizea, prisodim komu kaj zgdvog agioveiag; b) smatram, imam, proglasim za kaj v avta agiova; menim, mislim, da z inf, dv av zgivco eggcopieveovavov sivcu ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam kaj po čem jrgog vi, tolmačim, razlagam evvnviov, m piv; c) sodim, obsojam, izrečem (ob)sodbo, ozo/udg Hepuovag izrekam krivične sodbe, ffavavov obsodim na smrt;
d)	tožim, kličem na odgovor, negi ffavdvov tožim na življenje in smrt;
e)	zaslišujem, preiskujem, poizvedujem, vprašujem viva Sof. II. med.
1.	izbiram sebi, zase dgiovovg. 2. razlagam dveigovg. III. pass. 1. izberejo, izvolijo, odločijo me, presojajo me, prištevam se; 'E)df)vojv sva zgv&evv’ dgiovov ki slovi kot največji junak; pidyai zgivovvai vivi odločitev bitke je odvisna od koga; osebni sklad: zgivopiai (z inf.) odloči se o meni, da.
2.	a) (po)kličejo me pred sodišče, (za)-tožijo me, obsodijo me vy avvfj ipy-cpco, negi iiavdvov, ihivdvov 6izy zgivopiai tožijo me na življenje in smrt, 6 zgivopevog obtoženec; b) prihajam pred sodišče, prepiram se dizy, negi vivog; pevo g 'Agrjog zgivevai iivy-ovrjgoi zal ypilv boj med snubci in med nami se odloči, ov zgivovpai včbvde ooi vd nkeiova o tem se nočem več s teboj prepirati. 3. merim (borim) se s kom ”Agyi.
xgiog, 6 (gl. HSgaog) 1. oven. 2. oble-galni stroj, oblegalni oven, zidolom.
Kgioa, y mesto v Fokidi. — adi. KgioaTog 3.
xgioig, ecog, y (zgivco) 1. ločitev, raz-por, spor, prepir vcov Hečbv, boj negi vivog, eig zgioiv egyopiai grem na tekmo. 2. izbor, izvolitev y/onov dizaicov zdyat)&v avdgčbv zgiaig kjer iščeš dobrih in pravičnih mož. 3. odločitev, vo§ov zgiaig odločitev (boj) z lokom, (dgopiov), ov ngcbvtp zgiaig ki se prvi odloči = s katerim se začenjajo bojne igre, vyv zgioiv noicb odločim, razsodim; vd Mydizov zgioiv eoye (vojna) se je odločila; pos. a) preizkušnja, presoja, pretres; b) sodnij-ska preiskava, obtožba, pravda, sodišče; nageipu ngog vrpv zgioiv, zafHavppu epiavvbv sg zgioiv vivi obljubim komu, da pridem pred sodišče, eig vyv zgioiv ovy vncizovco ne pridem pred sodišče, ngoz/.y{ieig eg zgioiv poklican pred sodišče, zgioiv noicb začnem tožbo; sodba NT, obsodba pievd vyv zgioiv, c) pravica, pravičnost, kazen NT.
Kgiocov, covog, 6 slaven rokoborec iz Himere.
Kgiva?Aa, vd mesto v Kapadokiji.
xgireov gl. zgivco.
zgnrjgiov, vo (zgivco) 1. odločilni znak. 2.sodišče, sodba, pravda NT.
xgixf)g, ov, 6 (zgivco) sodnik, razsodnik, presojevalec.
Kgiviag, ov, 6 vodja 30 tiranov v Atenah.
xgixixog 3 (zgivyg) razsoden; subst.d presojevalec, sodnik NT.
Kgixo-/3ovAog, 6 Kritonov sin, Sokratov učenec.
xgixog 3 (zgivco) ep. poet. od-, izbran, izvoljen.
Kgivcov, covog, d bogat Atenec, Sokratov prijatelj.
xgo-aivco (gl. zgovco) ep. teptam, udarjam ob tla.
Kgoioog, 6 lidijski kralj.
xg6xrj, y (zgezco) votek, trak, nit.
xgoxyiog 3 žafranast, božuren.
xgoxodiXog, 6 (-Čedog) krokodil, kuščar.
Kgozodedcov jtoAig, y mesto v srednjem Egiptu.
HQox6-jiejiA.og 2 ep. z božurnim (ža-franastim) plaščem, v žafranastem Peplu.
Kgozog, 6 [Et. semit, izv.] žafran, božur. Kgozoco ep. pomakam v žafran; zioocp xezgozco[zevog ovit, ovenčan z bršljanom.
RgozvAsia, i) okraj na Itaki.
Hgozvg, vdog, 7) (zgozr/) ion. kosmiček volne, nit(ka).
HQofi(fi)vov, v6 ep. ion. čebula, luk. KQo/*[ivcbv, cbvog, 6 kraj v Megari;
udi. Kgopuvcbviog 3.
Kgovog, 6 Kronov in Gaj in sin, Zevsov oče; Kgovidrjg, 6, Kgovicov, cnvog in orog, 6 Kronov sin, Zevs; Kgovia, fd Kronov praznik. hq6oocu, ai [Et. idevr. qroqja] 1. ep. zobčasti nastavki na zidu ali stolpu, za katerim so se borili, nadzidek. 2. ion. odstavek, stopnice piramide. Kgoooairj xc^QV> V pokrajina v Makedoniji.
KQozaXi^co (zgdva/.ov) ep. ion. 1. intr. topotam, klopočem. 2. trans, 'imun o/ea xgova?u£ov so drdrali z vozom. KgbzaAov, vo (zgovsco) ion. klopotec, ropotulja, kraguljček.
Kgozacpog, 6 1. nav. pl. senci. 2, vrh, hrib.
Kgozsco (gl. zgovog) 1. ep. y.govaXi£a> ropotam, drdram, oyea z vozom. 2. tolčem, trkam, ploskam vcb '/sige, teptam, udarjam dvgog) yfjv; pass. Ploskajo mi.
Hgozt]zog 3 (adi. verb. h zgovsco) poet. ki ropota ali drdra.
>°zog, 6 [Et. idevr. kret-] 1. ploskanje, odobravanje. 2. hrup, šum, ropot, švonfaog rožljanje z orožjem. Kgozcov, covog, 1) mesto v Spodnji Italiji; preb. Kgozcovi&zai, ion. Kgozco-VLrjzcu, ol.
KQovfza, avog, v6 (zgovco) brenkanje (na strune), glas (strun).
*Qovv6g, 6 (gl. zgrjvrj) izvir, vrelec, studenec.
Kgovvoi, oi studenec in kraj v Elidi. Kgovoig, ecog, 1) (zgovco) udarjanje (na strune), topot(anje) nodog.
Kgovco [Et. iz zgovoco, slov. krušiti, kruh (h iz s), krhati, krhek, krš; nem. reuen (stvn. hriuwan „skrušen
biti"). — Obl. fut. zgovo co, a or. engov-oa, pf. zszgovza, pass. pt. zezoovpni, aor. szgovoftrjv] 1. act. in pass. udarjam, tolčem, bijem vi ngog vi, razbijam, ftvgav trkam (na vrata) NT, volg nooi vr/v yrjv bijem z nogami ob zemljo, plešem. 2. med. ngvpvav veslam, umikam se počasi nazaj (z ladjo).
zgvflda ep. in zgvfldrjv adv. (zgvnvco) skrivaj, na tihem, tajno, vivog brez vednosti koga.
zgvjdco zgvnvco.
ngvegog 3 in zgvoeig 3 ep. (zgdog) 1. poet. leden, mrzel. 2. pren. grozen, strašen, grozovit, bolesten.
Kgvfiog, 6 (zgvog) ion. mraz, zima, mrzlota.
ngvoeig gl. zgvegoc.
zgvog, ovg, vo [Et. iz zgvoog ali zgv-Fog, lat. crusta, stvn. (h)rosa, led; gršk. zgvovnkkog, zgvovaivco] 1. srež, mraz, mrzlota, zima. 2. groza.
zgvnzadiog 3 in 2 (zgvnvog) skriven, skrit; zgvnvddia cpgovecov dtzd^co imam (snujem) skrivne misli (načrte) in razsojam.
zgvnzaoze gl. zgvnvco.
zgvnzevoo (zgvnvog) 1. skrivam. 2. intr. skrivam se, prežim.
zgvnzfj, skriven kraj, pokrit hodnik NT.
ngvnzog 3 (adi. verb. h zgvnvco) skrit, tajen, skriven; snr] preverljiv; vo zgvnvov skrivnost, šv včp zgvnvcp skrivaj, na skrivnem.
zgvjtvco [Et. iz zgv-cp- (podaljš. z -ip-), slov. kriti (strslov. kryti iz qru-). — Obl. fut. zgmpco, aor. szgvipa, pf. ze-zgvcpa, pass. pf. zizovpiicu, aor. izgv-(pihjv, adi.verb. zgvnveov, ep. impf. iter. zgvnvaoze, poet. aor. pass. 3 pl. ezgv-cpftev, aor. 2 pass. šzgvcpi]v; NT aor. pass. šzgvfirjv] I. act. 1. trans, a) skrivam, prikrivam, zagrinjam vi, vivd, vi viva kaj pred kom, vivi s čim, zava vi v čem; b) pokrivam, branim vivct adzei; c) pokopavam vezgbv yfj, X'd'Ovi, zavd yftovog, vdcpcp-, dgyvgiov zakopavam; d) zakrivam, tajim, zamolčim vi veva, vi ngog viva; pass. zezgvp.fievog skrit, skriven, samoten vdnrj. 2. intr. skrivam se, sem (osta-
nem) skrit, mirujem zltog xegavvol. II. med. 1. skrivam, zakrivam sebi (svoje), xaga xa?.v(b(iaobv zagrnem si glavo. 2. skrivam pri sebi, zamolčim xafajfteg.	[kot kristal NT.
xgvaxa^.Xb^co svetim se, sem prozoren xgvaxaMo -nf/%, Jxfjyog, 6, r/ zmrzel. xgvaxaAXog, 6 1. led. 2. kristal NT. xgvcpa, xgv<pf/, xQV(pt]S6v adv. skrivaj, na skrivnem, tajno, xgv(pa xcov 'Afh/-vatcov brez vednosti Atencev. xgvcpabog 3 in xgvcpbog 3 (xgvnxa>) skrit, skriven, tajen. xgvyjL-voog 2, skrč. -vovg, ki skriva svoje misli, lokav, prekanjen. xgvipbg, ecog, f/ skrivanje. ngcopvkog, 6 1. kečka, čop (las). 2. perjanica na šlemu.
Kgčopva, r/ mesto v Paflagoniji. xgcoaa6g, 6 [Et. iz xgcoxjog, qrok’jo-s] posoda, vrč.
xxdpsv(ai), xxavEovxac in sl. gl. xxeivco. nrdofiai d. m., ion. mio fiat, [Et. kor. qthe(i), posedovati, perz. Eeggr/g. — Obl. fut. xxf/O0(iai, aor. exzr/od(ir)v, pf. (z act. in pas. pom.) xexxr/(iai, §xxr)(MU, cj. y.sxxd)Licu, opt. y.£y.xo')ui]v in xexxy-(ir/v, -(/o, -f/zo, fut. 3 xexrr/oo[icu, ex-zf/ooficu, aor. pass. sxxfj{h/v, adi. verb. xvr/t6g, xxr/xeog, ion. pf. 3 pl. exxeaxcu] 1. a) pridobim komu kaj xivi rt; b) pridobim si, priborim si, dosežem rt, xivd, %agiv stečem si zahvalo dno, sx xivog, rodim naldag sx rivog, podjarmim si rt, rtrd, prisvojim si, naučim se zt/vgv; c) o neprijetnih stvareh: nakopljem si 6gyr/v 'dede, xaxd, s/gdoav; dvoosfleiav očitanje, da sem brezbožen; d) pridobim, naklonim si koga nva, xiva tcoMimov napravim si koga za sovražnika. 2. pf. pridobil sem si, posedujem, imam, xexxr)fievog pridobljen, osvojen; 6 xs-xxr/(ievog posestnik, gospodar. 3. s pas. pom. aor. šxxf/ftr/v, Tuk. 1, 123 a s-xxf/fh) kar se je pridobilo. mag, mda&ai gl. xxeivco. xxsavov, xo in xxsag, axog, xo [dat. pl. zrsrireaot] ep. posest, premoženje, imetje.
xzeazt£co (xxeag) ep. poet. pridobivam si, a or. xxedxiooa pridobil sem si (in sem nato imel).
xx elvco, xxsCvvfii, xztv v v (Ib, xxivvvco [Et. kor. qthen. —• Obl. fut. xxevob, aor. e-xxeiva, pf. šxxova; ep. pr. cj. xxeiva>(U, fut. xxeveco, xxaveco, med. xxaveeor&cu (s pas. pom.); aor. exxavov (inf. xxavslv) in šxxav, ag, a, exxagev, 3 pl. exxav, cj. 1 pl. xxeco(iev, inf. xzdu£v(at), pt. xxag; med. tudi s pas. pom. sxxaxo, inf. xxdcrfrai, pt. xxdfzsvog, pass. aor. 3 pl. ix.x(h'h:v]. 1. act.ubijam, (u)morim, pogubljam; včasih: hočem ubiti, umoriti Od. 9, 408, Sof. 0. C. 993. 2. pass. umorijo (ubijejo) me. xxstg, xxEvo g, 6 [Et. iz pk’ten-s, gen. xxsvog iz jvxxevog; lat. pecten, inis] glavnik.
xxsvt£co ion. poet. češem; med. češem si xo,iiag.
xxčvvabg ajol.	xxsivag.
xxeo(iab ion. gl. xxdo(icu. xxegag, ovg, x6 [Et. kor. xxeg premoženje nakloniti] ep. 1. sing. (samo nom. in acc.) imetek, posest. 2. pl. xxegea vse, kar se daje umrlim v grob, (slovesen) pogreb, pogrebna svečanost. xxeql^co, vzpor. obl. xxEgsb^co ep. poet. [fut. xxegcd>, aor. čxxegioa, cj. aor. xxsge-t£co] slovesno pokopavam, izkazujem (umrlim) poslednjo čast, xxegea xxe-gi^co slovesno pokopavam, obhajam pogrebne slavnosti. xxEQio(baxa poet. = xxegea slovesen pogreb, pogrebni obredi; žrtve, daritve za umrle.
xxEcn(lev cj. aor. ep. od xxsivco. xxrj(ia, evro c, x 6 (xxdo(tai) imetje, lastnina, posest, premoženje; pl. sužnji, blago, dragocenosti, zakladi. xxr/paxbx6g 3 premožen. xx r/vr/dov a dv. ion. kakor živina. xxrjvog, ovg, xo (xxao(Lcu) posest, premoženje, last, imetje (v živini), ži-vinče; pl. črede, domača živina. Kzr/oiag, ov, 6 zdravnik iz Knida, ki je spremljal perz. kralja Artakserksa v vojni proti Kirn. xxf]Gbog 3 (xxf/oig) kar spada k posestvu (imetju), (]ox6v ovca iz lastnega hleva, Zev g zaščitnik hiše in premoženja.
xxx/oig, scog, i/ (xxdo(iab) 1. (pri)dobi-vanje, pridobitev; xgr/(idxcov xxf/oiv jroiovfLCU skušam si pridobiti. 2. last,
posest, premoženje; gezdkkcov egya-oiag pravica, kopati v rudnikih. KvrjoL-cpčbv, čbvzog, 6 Demostenov prijatelj.
KzTjzog 3 ep. poet. 1. pridobljen. 2. ki se more pridobiti, zaželen, dobrodošel fhČZOV gšgog. zzrjzcog, ogog, 6 (ztdogai) lastnik, posestnik NT.
zzideog 3 ep. iz podlasičine kože. zzi£a> [Et. kor. k’thei, prebivati; lat. situs, gršk. dgcpc-zzioveg. — Obl. fut. "zzioco, a or. ezzioa, ep. zziooa, pf. pass. szzictčU, aor.pass. šzzioih/v] 1. naseljujem, obljudim %cogav, vr/oov. 2. ustanavljam, urejam (naselbino), zidam, gradim (mesto) firjg edog, nohv, napravljam zacpog živi, ustvarjam NT, narejam, izvršujem evkrj tavta zziocu, iznajdem ;raA(rdr zevi. zziAog, 6 (zti^co, prv. pom. udomačen) ep. oven.
zziAoco ion. krotim, privadim; med. ukrotim si, sprijaznim se s kom, naklonim si koga zeva.
KzifiEvrj, i) Odisejeva sestra. zzivvvgi,	iv v v m gl. zteivco.
zziaig, sco g, r), ion. zziazvg, v o g, rj (zzi^co) 1. ustanovitev, ustanova, naprava, naselitev. 2. stvarjenje (sveta), stvar, ljudje NT.
zziaga, atog, to (zti^co) stvar NT.
'zz Laz tj g, o v, 6 (zzigco) ustanovitelj, stvarnik NT.
zzvjieco (ztvnog) [aor. 1 ezzvnrjoa, 2 Šztvnov] donim, grmim, odmevam, pokam, treskam, šumim, udarjam ob tla.
Zzvjzog, 6 krik, vrišč, ropot, šum; grom, grmenje; peketanje, topot cnncov, drdranje aggdtcov.
Kvcv&og, 6 (zveco) čaša, posodica (s katero so zajemali vino iz vrča). zvagevzog 3 (zvauog) izžreban, izvoljen po bobovem žrebu. zvagevco (zvagog) žrebam, volim (z bobom).
zvagog, 6 (zveco) 1. bob, fižol, bobov žreb, volitev; tcg zvavco ?,ayxdvco izvoljen sem po bobovem žrebu, dno zvdgov zaOi.ovrjUL izvolim po bobovem žrebu, j3ov?o) dno tov zva-dov po bobovem žrebu izvoljeno
svetovalstvo. 2. bobu podoben lotosov sad (Arrian).
zvaveog 3 (zvavog) črnomoder, temnomoder, sinji, temen, cpakayyeg temne čete, ki so od daleč podobne črnim oblakom. — Kvaveai (nergat), ai Črne skale, dva otoka ob Bosporu pri Bizancu (= Simplegade). zvavo-ne^a, f\ ep. s temnomodrimi nogami, temnonoga.
(ngcpga) ep. s tem-zvavo-ngcpgsiog	nim sprednjim kr-
2	nom, s temnim ril-
zvavo-ngcogog 2 ceni, črnorilčast,
I temnokrna (ladja). zvavog, 6 in zvavog 1. temnomodro jeklo, lazurec, višnjevec. 2. raztopljeno steklo, višnjeva barva, ultra-marin (barva).
zvavo-ftatzrjg, ov in zvavo-%aiza, 6 (%aizr)) ep. temnih kodrov, črnolas, temnogrivat.
zvav-obmg, «5 o g, f) (d)ip) eP- črnook,
temnook.
Kva^agrjg, ovg in ov, ion. sco, o Fra-ortov sin, medijski kralj. 2. Astiagov sin in naslednik.
zvesta, f\ (zvfievco) kockanje, prekanjenost, zvijača NT.
Kvflekr), rj, dor. -ka frigijska boginja, pri Rimljanih Magna Mater.
zvflegvdco [Et. odtod lat. izpos. guber-nare] 1. act. sem krmar, krmim vfja, vodim; pren. vladam, upravljam. 2. pass. dam se voditi ofj zegt, upravljam se, pokorim se.
zv^igvrjaig, scog, /) (zvBsovdco) vladanje, vodstvo NT.
zvflsgvrjreiga, 1) fem. h zv(degvc)trjg.
zvfiegvijzrjg,
VQ°g, 6
zvpEgvrjzrjg,
ov, 6
(zvjdegvdco) krmar; pren. upravitelj, (po)glavar, vodnik.
zv^egvijzizog 3 (zv^egvgtrjg) izveden v krmarjenju, f) zvjdegvrjtrzf) (sc. zE/mj) krmarjenje, umetnost, krmiti (ladjo). zvfdsvzrjg, ov, 6 (zvflsvco) kockar. zvfdevzczog 3 spreten v kockanju. zvfdevco (zvjdog) 1. kockam, negi tivog za kaj. 2. negi zevi postavljam v nevar-Kvprjkr] ion. ---- KvSekrj.	[nost.
zvjhazdoo [Et. namesto zvcpiozdio, kor. qubh, sor. nem. hupfen] prekopicnem
(prekucnem) se, strmoglavim se-, pr en. eig ga/jiioag vržem se na meče (v nevarnost).
xvfhazT)v>]Q, fjgog, 6 (-/.vghovdo)) ep. 1. skakač, glumač, slepar. 2. pota-pljalec.
nvfiog, 6 [Et. lat. cubitum, cubitus, got. hup s = stvn. huf = nem. Hufte] vretenec (kost); kocka; dveggicpftco Tcvjiog naj se vrže kocka - alea iacta esto) poskusimo. xvSa£co [Et. slov. kuditi, kudim, rii-gen] zasramujem, zmerjam, psujem. Kvda&rjvaiEvg, ecog, 6 prebivalci okraja Kvčafifjvcu v pandionski občini. nvSaivco (nvdog) ep. 1. slavim, proslavljam, častim, poveličujem. 2. odlikujem, osrečujem (s tem, da povečujem telesno lepoto). 3. razveseljujem 'dvgov.
xv8-dhfiog 1 (xvdog) (pre)slaven, slo-2 ep.	vit, vzvišen, plemenit,
xv8-gog3 ep. j junaški, hraber. nvddvco 1. trans. ep. zvdaivco slavim, častim tiva. 2. intr. zanašam se, trdno upam na zmago geya.
Kv8i-dvELQa, f/ (dvfjg) ki stori može slavne, ki daje možem čast (slavo), može slaveča /.cdyjj, dyogfj. nvSidoo (y.vdog) [pt. praes. xvdiocov] ep. ponašam se, sem ponosen, mogočno korakam.
Hvdiarog 3 (sup. od zvdgog) ep. najslavnejši, najveličastnejši, prevzvišen. KvSvog, 6 reka v Kilikiji. nvSoifiEco (zvdoiLiog) ep. 1. intr. bučim, hrumim, razsajam. 2. trans, pripravljam v strah, besnim proti komu fjgeag.
tcvSoipog, 6 (gl. y.vda^co) ep. 1. bojni hrup, bojno vrvenje, zmešnjava, o-suplost. 2. pers. bog bojnega meteža. HvSog, eog, to [Et. iz qudos, slov. čudo (iz qeudos), čuti, čujemj 1. slava, čast, sijaj, moč, ponos, samozavest, dika °A%cu(bv. 2. uspeh, sreča, blago-Kvdgaga, td mesto v Frigiji. [slov. ■kvSgog 3 gl. zvdd/ufzog.
Kvdcoveg, oi narod na severozapadni Kreti; njih mesto je bilo Kvdcovia, fj in preb. KvScovidvtjg, ov, 6. hveco [Et. iz kor. k’ewa, vzbočiti (se), narasti = votel biti; lat. cavus, gršk.
xotžog; lat. inciens (iz en-cwiens) noseč, gršk. zvcvdog, ‘/.vauog, y.vga, eyy.vjj.cov, y.vgiog], nvco, pass. kv-Loko-fiou 1. a) nabreknem, otečem; sem, postanem noseča, nvd s kom, ex, dno tivog od koga, spočnem, nosim uva-, b) o živalih: postanem breja, ubrejim se. 2. mislim na kaj, nameravam, naklepam kaj ti.
Kvifinog, fj polotok in mesto ob Pro-pontidi; preb. Kvt,wrjvoi, ot; adi. Kv-ifmrjvog 3 (otatf/g) zlat denar mesta Kizika (okrog 15 K). nvtjjia, atog, to (zveco) spočetek, zarodek, sad v materinem telesu. Kvrjoig, ecog, fj (zveco) nosečnost. kv&e gl. zevffco.
Kv&rjga, td in fj Kvfdrjgit) vijcog otok južno od Lakonije s svetiščem Afrodite, ki se zato imenuje fj Kv^sgeca; preb. oi Kvfbfjgioi; adi. Kv&fjgiog 3; adv. Kv&ijgoftsv iz Kitere.
Kv&vog, fj kikladslci otok; preb. Kv^-xvioxojicu gl. zveco.	[viol, oi.
zvzdco [pt. praes. zvzocov] 1. mešam, pre-, zmešam, brodim 2. razburkam, zmedem; pass.razburkam se, zmedem se, splašim se innoi; To oje g zvzfjfhjoav med Trojanci je nastala zmešnjava-nvHEcbv, čbvog, 6 [acc. zvzečb, ep. zv/.eid)} zmes, mešanica (iz ječmenove kaše, sira in vina).	[ morju.
KvxXd8sg, aiKikladi, otoki v Ajgajskem xvxXevco oklepam, obstopam. xvxXeco (zvz/.og) [tut. zvzlfjaco, a or. cj. 1 pl. ep. zvzhjaojisv] I. act. 1. trans, a) (na vozu) odpeljem, odpravim, vey.govg jdovoi mrtvece z volmi; b) v krogu vrtim, sučem, obračam, gonim okrog zvjia, jfaoiv eni tivi krožim okrog koga, odolg zvz/.dtv e u,avtov eig avaotgocpfjv medtemko sem se hodeč obračal, da bi se povrnil, trt eni trn valim, primiltam h komu. 2, intr. vrtim se, krožim. II. med. 1. postavim se v krog, tvorim krog; nakopičim se (o valovih). 2. vrtim v krogu, obkrožujem, potekam, minevam vvzte g.
xvxXiog 3 | (y.vy./.og) poet. okrogel, o-in 2 I kroglast, obel, v krogu se xvxX6eig I vrteč, /ogog ples v krogu, 3	J kolo.
kvkAo-frsv adv. okoli in okoli, od vseh strani nvog NT.
^vzAonoieopat med. postavljam se v krog (kolobar).
KvzAog, 6 [Et. idevr. q"'eq"’lo-s, kor. qwel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. neAopai. — pl. oi zvz/.oi in ra 'zvz/.a] 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ev) zvzlco v krogu, krog in krog česa nvog, negi n, 6 zvzlcp aygog polje na okrog, rdzvzAcp okolica, oi zvzJ.cp jdaoiAeZg (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) dpparcov oko; e) 6 avoo zvz.Aog nebo, nebesni svod; i) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja.
3.	krog (zborovalcev), zbor, rvgavvc-y.og krog knezov, doAiog krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; (hg zvzAog rtov dv&gconijicov ngr)ypd-vcoi’ sovi da se človeška sreča vrti v krogu.
hvkAo-oe adv. v krog, v krogu, na vse strani.
KVKAo-TEgrjg 2 (mooj) ep. okrogel, okroglast, zaokrožen, zvz/.oregeg rogov sveive (prolept.) ukrivil, zasločil je lok (napel je v krog).
mvkAoco (zvzAog) I. act. in pass. 1. trans, a) narejam kaj okroglo, zaokrožujem, ukrivim ro|or; b) obstopam, obkrožam, obkoljujem, oblegam, obdajam NT. 2. intr. ulegam se okrog česa, krožim nad kom en i nam. II. med. 1. obkoljujem, zajemam koga, obstopam. 2. tvorim krog, postavljam se v krogu, obkrožam koga, eg peoov jemljem v sredo.
kvhAcools, so)g, fj {zvzAdco) 1. obkolje-vanje, obkroženje, zajetje. 2. oblegajoče čete.
KvkAcoijj, cono g, 6 {zvzAog, dncona) Kiklop; pos. Politem; pl. enooki divji orjaki; adi. KvxAcon(£)cog 3.
Kvzvog, 6 [Et. prv. pom. „svetli, beli (ptič)11] labod.
y~v\iv8o3 in kvAivSeco praes. in impf.: ostali časi od zvAico [Et. iz q°I-, gl. y~v/j.dg. — Obl. fut. zvAioco, a or. ezv-Aioa, pass. pf. zezvAcopai, a or. i.zvAi-oihjv, fu t. zv Aiad>) o o/ta (] 1. act. (naprej)
valim, doli takam, kotam ri, naprej pomikam, privalim, podim semintja, fivoao Dev Diva razrijem; preti, nrjpa uvi navalim na koga nesrečo, pogubim koga; tako tudi v pas. vdnv vode nijpa zvAivčerai proti nama se vali nesreča. 2. pass. a) valjam se NT, žara zongov v nesnagi, doli se valim, doli drčim nedovde /.dag, žara rag vanag, zarot; šz dicpgcov padem z voza; b) klatim se, sučem se negi n.
kvhi;, izog, tj [Et. iz q°l-, gl. z.dAv|] čaša, kupa, eni rfj zvAizi pri čaši, pri pijači.
uvAcopa, aro g, ro (zv/.ioi) valjanje, razrito blato, luža NT.
KvAiftvrj, V (demin. od zvAig) poet. (majhna) čašica.
kvAlco gl. zv/.iv 6 m.
KvAArjvrj, rj, dor. KvAAdva 1. gorovje v Arkadiji, rojstni kraj Hermov, ki se zato imenuje KvlAr/viog. 2. pristanišče v Elidi; preb. 6 KvAAtjviog.
3.	mesto v Ajolidi.
KvAAfjang, tog, 6 ion. [acc. pl. zvAAgorcg] egiptovski kruh iz neke vrste koruze, olire (oAvga).
KvAAo-nodicov, ovog, 6 [voc. zvAAono-<5t oi>\ {zvAAog in nov g) ep. krivonog, šepav(ec).
zvAAog 3 [Et. iz zvA-vo-g, q°l-no-s, kor. (s)qel, zakriviti] kriv, okrnjen, polomljen NT.
KvAAvgioi, oi potomci prvotnega prebivalstva na Siciliji, ki so bili prisiljeni obdelovati svojo nekdanjo last novim gospodarjem.
KvAoov, covog, 6 Atenec, ki je hotel postati okrog 1.632. tiran; toda moral je zapustiti mesto; njegovi privrženci pa so bili pobiti na žrtvenikih Atene in Erinij.
xvpa, arog, ro (zvco) val, tok, valovanje.
Kvpaivco [fut. zv pav d>, a or. izvpijvaj kipim, valim se, ženem valove, valovim; vzkipim, noAepog vojska se vali ali bliža, cpaAay§ pridem v nered, pridem iz ravne črte.
zvpariag, ov, d, ion. -irjg {zvpa) valovit, buren norapog-, avepog ki valove dviga, žene.
xvpazo-dyfjg 2 (ayvvfu) poet. ki se lomi kot val, kipeč; dsLvai y.vuavoaysig dvai naval silnih nadlog, strašne zaganjajoče se nezgode. Kvpazo-nAfj^, fj’/og, 6, fj (nf.fjooco) poet. od valov bičan.
Hvfiazoco 1. act. dvigam valove, razlivam se črez kaj vi 2. pass. ženem silne valove, valovim {fdlaooa. Kvpax-(oyfj, r/ (dyvvpi) ion. kraj, kjer se lomijo valovi, obrežje, obaia. xvp/3aAov, to cimbale, kragulj ček NT. Kvpfia%og 2 (yvpfhj glava) ep. 1. adi. z glavo naprej, strmoglav, SKJteoe xvpfiayog padel je na glavo. 2. subst. 6 okroglina pri čeladi, kamor se je vtikala perjanica, xvpfia'/og dzgova-Tog vrh okrogle čelade.
Kva/flov, to (demin. od zvpfhj lonec) kozarček, čašica.
Kvfirj, f/ 1. mesto v Elidi. 2. mesto v Kampaniji (Cumae); preb. 6 Kv-paZog.
Kvfuvdig, idog, 6 ep. neznan ptič, gl. iaXxlg.
kvpivov, to [Et. semit, izv., prim. hebr.
kammon, kumna] kumin NT. Kvpivongiazzjg, ov, 6 kdor cepi kumin, skopuh.
xvpo-8sypcov 2, gen. -ovoc (xvpa, de-yopai) poet. valove sprejemajoč, od valov izpiran dv.vf). xvvdyCa, xvvdyoq gl. xvvijyia, y.vvriy6g. nvva-pvia, fj ep. pasja muha (psovka = drzna psica, zalega). xvvagiov, to, demin. od y.voov psiček, kužek.
kvvetj, f], skrč. Kvvrj (sc. doga) 1. aiydr\ kmetska kapa iz kozje kože, popotni klobuk z velikimi krajevci. 3. "'Aidog Hadova čelada, ki je storila človeka nevidnega. 3. šlem, čelada (iz kože ali iz kovine).
uvveog 3 (xvcov) ep. pasji, nesramen, predrzen. kvvegol gl. y.vojv.
kvveco [Et. namesto kvveoco iz yv-ve-o-pi, kor. kus. — Obl. a or. szvooa, zvooaj poljubim.
Kvvrj gl. zvvšrj.
xvvrjysolov, to (xvvr)yeTr]g) 1, lov, lovljenje. 2. lovska družba (lovci, gonjači in psi).
xvvT]y£TEC0, dor. xvvdy£xsco lovim, sledim, zasledujem tl.
Hvv-i]y-E-xrjg, ov, 6, dor. xvvdyexr]g (xvcov, ayoo) ki vodi pse, lovec. xvvT)yExix6g 3 ki spada k lovu, spreten v (na) lovu, lovski; fj y.vvr/yeviy.fj (sc. Te^vrj) lovstvo, lov(ljenje). KwrjyEco (xvv-rjyog) lovim.
Kvvijyia, tj, dor. j
xvvdyia	lov, lovljenje, gonja.
xvvfjyiov, to | xvv-r]y6g, fj (xvcov, dyco) lovec. Kvvtjolol, ol in Kvvrjzeg, oi iberski narod.
kv v la, fj ajol.	xvverj.
kvvlSlov, to, demin. od xvcov psiček. KvvLKog 3 (jwcov) pasji. kv v loko g, 6 (demin. od zvon’) psiček. Kvvlonog, 6 priimek spart. kralja Zev-ksidama.
xvvo-KE(paXog 2 (xe(paXfj) pasjeglav; ol KvvoKEcpakoL mitski narod v Ajti-opiji.
xvvo-pvia gl. zvvd-pvia. Kvvo-gal-o-zrjg, ov, o (galco) ep. pasja uš. Kvvog, fj pristanišče opuntskih Lo-krov.
Kvv6o-agyeg, ov g, to Herakleju posvečen gimnazij, severovzhodno od Aten. Kvvog Kscpakal, ai 1. hrib v Bojotiji.
2. hrib v Tesaliji pri Skotusi. Kvvoo-ovga, fj (ovpti) 1. rt na vzhodni strani Salamine. 2. rt v Atiki pri Maratonu.
KVvo-ojiagaKzog 2 (ojtagdooco) poet. od psov raztrgan.
Kvvovgla, fj južnozapadni del Argo-lide; preb. Kvvovgioi, oi.
KvvTsgog 3 (comp. h zvojv) ep. nesram-nejši, (pre)drznejši; sup. xvvzazov, to najdrznejše.
Kvv-donrjg, ov, 6, fem. Kvv-cbmg, idog [voc. mase. xvvcbjva] (onp) ep. pasjih oči, pesjan, nesramnih (-ica). KvnagLoafjELg, svTog, 6 mesto v Elidi. KVJiaglooLvog 3, at. -xxivog iz cipreso-vine, cipresov.
KvndgLoaog, fj, at. -zxog cipresa. KvndgLoaog, fj mesto na Parnasu. KvnazzLg ajol. = xwiaooig, idog, 6 obleka za vojno.
kvjtelqov, to kip er, dišeča rastlina ali trava.
*vn-ehkov, to [S*. Jat. cupa, grsJf. zvmj votlina, kor. qeup, vzbočiti] ep. čaša, kupa, vrč.
nvnegog, 6 ion. neka blagodišeča rastlina (s katero so Skiti umrle kralje mazilili).
Kongo g, fj otok Kiper; preb. Kvngcoi, oi; Kvngig, cdog, fj pridevek Afrodite, ki se je častila posebno na Kipru.
Kvngca (snrj), ta epična pesem, ki opeva Pelejevo svatbo in dogodke do prepira med Ahilom in Agamemnonom.
kvjit&£co pripogibam se h komu, trudim se, bavim se s čim negi te.
Ktinzco (gl. zv (po g) [fut. zvipoo, a or. ezv\pa, pf. zezvcpa] pripogibam se, nagibam se naprej; sklonim se, počenem, povesim glavo.
KvgfiaoLa, fj, ion. -Lij šiljasta perzijska kapa, turban, tiara.
nogica gl. zvgco.
Kvgrjvrj, fj glavno mesto grške naselbine v severni Afriki; preb. Kvgrj-vaioi, oi.
nvgLa, fj moč, oblast.
nvgiazog 3 {zvgcog) Gospodov; fj zv-giazfj (sc. fjjiega) Gospodov dan, nedelja, deZnvov Gospodova večerja NT.
Kvgisveo {zvgiog) sem gospodar, lastnik česa, imam kaj v oblasti, gospodujem, vladam nad kom uvog NT.
Kijgiog 3 in 2 (z-upoc) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven dizai, določen, dogovorjen, napovedan fj-icega, pristojen, spodoben rdg90g; b) o osebah: ki ima pravico, popolno o-blast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, zvgiog eipii tivog imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, ovz eoeoffe zvgioi zata/.vocu ne bodete mogli, zvgiog eipu vrjg zata-^voecog odločitev o miru je v mojih rokah, zvgidv oe iavrjiu tčbv tezvcov vrnem ti otroke, zvgiog zaffiotapiai imam oblast, vladam, smem. 2. subst. o Kvgiog gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; fj zvgLa razpolaganje uvog, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; to
zvgiov zakonita oblast, odredba; pl. zakoni tfjg yfjg, vlada; Ta zvgicorara najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. zvgLcog veljavno, natančno, po pravici.
zvgiovrjg, ijtog, fj oblast, gospodstvo; vladar NT.
zvgLooca, at. -rrco (gl. zvgco) bodem z rogovi, trkam z glavo.
zvg-pa, ato g, to {zvgco) ep. najdba, lov, ulovek.
Kvgvog, fj 1. otok Korsika; preb. o Kvgviog. 2. mesto na Evboji.
Kvgog, 6 Kir 1. Starejši, ustanovitelj perzijskega kraljestva (559—529 pr. Kr.). 2. Mlajši, sin Dareja II., ki je padel pri Kunaksih 1.401. pr. Kr.; adi. Kvgeiog 3 Kirov, oi Kvgeioi Kirove čete.
zvgog, ovg, to (zveco) 1. oblast, moč, vpliv. 2. odločitev, odločba, ugled, zvgog e%co uvog imam odločitev, odločilen vpliv. 3. povod, vzrok fjpiega noXXčov zaXdiv; potrditev, e%ei vade zvgog vse to je potrjeno.
zvgoco 1. act. sklenem, določim ydpiov, potrdim, dokažem tavta. 2. med. ai X6ycp to nav zvgovpievai tfr/yai umetnosti, ki vse izvrše (vse dosežejo) z govorjenjem.
zvgoco gl. zvgco.
zvgvrj, fj ion. pleten koš za ribji lov, vrša.
zv grog 3 {lat. curvus) ep. zakrivljen, kriv, grbav, vzbokel, zvpia zvgtdv sov vzboklo se dvigajoč val.
zvgroco krivim, zavijam, oblokam, zvgtcoffev nad kom viseč; pass. krivim se, zvijam se.
zvgco [impf. ep. zv ge, fut. zvgcuo, a or. ezvgoa; med. zvgopiai], vzpor. obl.zvgeco [fut. zvgfjoco itd.] ep. poet. 1. abs. ali z dat. a) namerim se na koga (kaj), naletim, zadenem na kaj, trčim skup agpiaoi; srečam koga; pr en. a) zabredem v kaj zazcp, eoffXcp; P) hočem zadeti, merim na kaj aiev en ’ av/e-vi zvge dovgog azcozfj; y) zadenem (resnico), uganem yvcopcr) eneiza^cov, f) zal dd/.iagta tf/vd' eneiza^cov zvgco ali morda (slučajno) prav domnevam, da je ta; b) zadene me kaj, pripeti se mi kaj, sem deležen, dosežem
tavv’ sfiol zvgsiv flovArjaofiai; dogodim se, pripetim se vi jvot’ avTiz.a zvgasi kaj neki se bo zgodilo; a)J.a d’ i§ a?.Xcov zvgsl nesreča sledi nesreči; c) sem, nahajam se v kakem stanju, jvd>g zvgsiTe kako je, kako se imate, sv včp jvgayfiaTog zvgsl v kakšnem položaju se nahaja, jvov yfjg zvgsl kje biva, sv&ade tov jvafiovg v tako slabem položaju, vi vvv zvgsl kako je ž njim, rade sv zvgsl to je dobro (v dobrem stanju); d) v zvezi s part. se prevaja z: ravno, slučajno, zares, tHcov szvgov ravno sem daroval, (hg ■/.vgeZg sxoiv kakršen si, kjer ravno stojiš, JtArjoiov yao cbv zvgsl bil je ravno blizu, el £a>v y.vgsZ ako (slučajno) živi, zvgcb s%(dv imam slučajno, jvov y.vgel avftsig kam je neki pobegnil, (frolftog slgrjzdog zvgsl Fojb je zares rekel, jvgog ti vam sIjvčov zv-gslg čemu neki si to rekel; tudi pt. zvgobv se slično prevaja: jvov zvgCov eh]g kje se ravno nahajaš. 2. z gen. ali acc. a) segam do, dosežem Tsg-fiova ovgavov, dotikam se vscps/.ag al&sgiag; b) dobim, deležen sem česa vivog, sz vivog dobim od koga, dizi/g dobim zasluženo kazen. zVgcoaig, scog, i) (zvgoco) — zvgog potrdilo, delovanje, izvršitev did Xoycov; zvgcoaig ovdsfiia syiyvsvo ni prišlo do nobenega sklepa.
Kva(a)a gl. zvvšco.
v.vazig, scog, idog, r\ ep. mehur.
zvzogi, ovg, to 1. votlina, duplina.
2. trebuh, posoda, vrč, žara, pepelnik. zvzog2, ovg, to (lat. cutis — ozvvog) koža, ščit, oklep.
Kvzcbviov, to mesto v Miziji.
Kvzcogog, 7) mesto v Paflagoniji. zvcpog, 3 [Et. kor. qubh, upogniti se, gršk. zvcpoco, zvjzvco] ep. pripognjen, sključen, yfjgai vsled starosti.
Kvcpog, 7) mesto v severovzhodni Te-saliji.
zvcpcov, covog, 6 (zvcpog) jarem, telege. zvipsArj, 7] ion. omara, kovčeg, skrinja. KvipsAog, 6 korintski tiran, oče Pe-riandrov. zvco gl. zvsco.
zvcov [Et. idevr. k’won, lat. canis, nem. j Hun-d. — gen. zvvog, voc. zvov, dat. \
pl.xvoi,xvvsooi\ l.pes, psica; a):Aldao Kerber; b) :'Agicovog pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.
I xcb ion. = Jicb.
zcbag, ovg, to [pl. z.cbsa, dat. zcbsoiv\ ep. ion. neostrižena ovčja koža, runo, kožuh(ovina).
zcodsia, Tj ep. (makova) glava. zcbdiov, to, demin. od zčbag kožica. zmSoov, covog, 6, 7) 1. zvonček, kragulj-ček (ki ga je nosila straža straži). 2. poet. trobenta.
zco&cov, covog, b trebušnat lončen vrč. zcozvpa, avog, \ jok, tarnanje, vek, jav-to poet.	( kanje, krik; lastno ime
zcozvzog, 6	I Kumvzog, b reka V
ep. poet.	I podzemlju.
zcozvco [Et. slov. kujati se (strslov. kujati, murren), nem. heulen (srvn. hiu-weln)] ep.poet. 1. tulim, vekam, jočem, tarnam. 2. trans, oplakujem, objokujem Tivd, Ti.
zcokazgsvgg, ov, b predstojnik glavne blagajne v Atenah. zmArpip, i]Jvog, 7) (zčb/.ov) ep. podkoleno, podkolenica.
KcoAiag, ačog, 7) rt v Atiki, južno od Falerona.
zčoAov, to [Et. slov. člen (iz čel-n-, qel-n-)] 1. ud, noga, koleno, zdficpov zčo/.a usedi se; NT telo. 2. del, stran (zida, piramide), stena. zdoAvpa, to, zzoAifit], 7), zcoAvoig, scog, rj (zoo/.vco) oviranje, ovira, težkoča, zapreka, zadržek.
zmkvaiegysoo oviram, nasprotujem. zmAvvfjg, ov, b (zco/.vco) oviralec, za-drževalec, zco/Mvijg yiyvoiicu ovirani. zcoAvzizog 3 ovirajoč, napoten.
| zcoAvco [fut. zcoAvoco ičd.] 1. oviram, zadržujem, odvračam djvb nvog, branim komu kaj viva vivog, uvd Ti, vivog ti, z inf. in wr); to z.co/.vov ovira, to y' subv ovdsv zcokvsi kar se mene tiče, od moje strani ni nobene ovire. 2. prepovedujem, zabranjujem, ne dovoljujem.
zob/za, avog, to [Et. iz k’o(i)-mn, gl-zslfiai] trdno spanje. zcofia^co (zdi po g) [fut. zcofidtaco, -aoucu, a or. szcbfiaaa, pf. zezcogaza] obhajam
slovesnost s pojedinami, gostim se, popivam, okrog rojim, prirejam bučne obhode s petjem in godbo, udeležujem se bučnega obhoda; jzoog viva pridem pijan h komu, nadlegujem koga.
KCtifi-dgftrjg, ov in x(bp-apyog, b (zcb/zr), &Qyco) vaški (občinski) predstojnik, župan.	[popivalec.
xa>gaoxijg, ov, 6 (zcopagoo) ponočevalec,
K(o{i(3q£za, i) mesto v Makedoniji.
Kobfii], 7) [Et. iz qo(i)-ma, nem. Heim] selo, vas; NT tudi zcop.rjvai.
xcofj.rjx->ig, ov> ° vaščan, kmet.
K<nfiix6g 3 (zčbpog) komičen, ki spada k šaloigri, 6 zcopuzog pesnik veselih iger.
ncofid-jzoAig, ecog, f) (zcbprj) trg NT.
Kčofiog, b [Et. najbrže iz k’o(i)-mo-s, lat. cibus] 1. svečani obhod na čast Dionizu; slavnostni obed, hrupna pojedina. 2. bučen obhod s petjem in godbo, poulično rogoviljenje; družba vinjenih mladeničev, ki so hodili z godbo in petjem od prijatelja do prijatelja ter so tam nadaljevali popivanje. 3. roj, tropa, truma jzgoojzčkoov.
KcopcoSeco (y.couq)d6g) zasmehujem, zasramujem, rogam se komu (v komediji) vivd.
Kcoficpdia, j) (zcoiupdog) vesela igra, komedija.
Kco/zcpdixog 3 ki spada h komediji.
^cojz(o8(i)o-noi6g, 6 pesnik veselih iger, komik.
xcofi-cp66g, 6 (zcopog, aotdog) igralec v šaloigri, spisovatelj veselih iger.
Hcovsiov, vo trobelika, trobelikovec (strupena pijača).
xd>vog, 6 [Et. lat. cos, cotis, osla, brus-ček] smrekov storž, smreka.
xcbv-a>zp, cojzog, 6 (lat. culex) komar, mušica NT
Kčonai, ai mesto v Bojotiji; preb. Kco-jiaifjg, ecov, or, tj Kcojzatg kifivrj Kopaj sko jezero.
hcojtsvg, ecog, 6 ion. les za vesla, ve-slarski les.
xd>m), ■>) [Et. iz qopa, gl. zdjztco] držaj, ročnik, ročaj, držalo (vesla, meča, ključa); pr en. a) meč, veslo, zdbjzag e/.avvco, dvacpegco veslam; b) ladja Eur. 1. T. 116; brodovje I. T. 140.
x(onr\eig 3 ep. ki ima držalo, z držalom.
xcoji-rjQrjg 2 (aoagiozco) z vesli opremljen, iz kolov ladja z vesli.
xcbQog gl. zooog2.
xd>Qvxog, 6 ep. usnjata torba, naram-nik, koš (za jedila).
Kcbpvzog, 6 rt pri Eritreji v Joniji. — Kcoqvxlov tivzgov votlina pri Delfih pod Parnasom.
K m g, gen. Kčb, acc. Kčbv in K d), ep. Kocog, f] otok na obali Male Azije; preb. Kcooi, oi, adv. Kocovds (v) na Kos.
xeč>g, xcog ion. = jzcbg, mo g.
xcoxikkco poet. priliznjeno govorim, zvito nagovarjam, nadlegujem s sladkimi besedami.
xčotxl ajol. - zal ou in kaj, in zakaj.
xco<pog 3 (gl. z^cprjv) 1. top, topoglav, skrhan, slab ftekog, nem, tih, zamolklo bobneč zvpa, neobčutljiv yala. 2. a) nem, gluh, gluhonem NT; b) neumen, neveden; c) prazen, ničev, pozabljen šjzrj.
■A, k (kd[p]flda) enajsta črka grškega alfabeta, kot številka k' - 30, ,k
30.000.	[zalivu.
Aaag, acc. av ep. mesto ob Lakonskem kaag, 6 [Et. iz /.drag, krjag, lew-es, gen. kdog iz kafaoog, dat. kai iz kafaoi. — Obl. gen. kaog in kdov, dat. kai, acc. kaav, gen. pl. kdcov, dat. kdeooi] ep. 1. kamen, skala. 2. kleč, stena. Ad{ldaxog, b Polidorov sin, Kadmov
vnuk, Lajev oče, tebanski kralj; adi. Aa/dSazezog jz alg in Aax8axidt]g, ov, b [ge/2. pl. dor. -av] Labdakov potomec = Laj ali Ojdip. kd/3eaxov, kafirjoi in sl. gl. kaufldvo). kapri, rj (Aa/9e?i') 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, kafiijv jzaQŠyco pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.
Aa/3g-ay6gr]s, ov, 6 (Aa/Jpog, dyogsvco) ep. predrzen blebetač.
AajSgavSa, vd vas v Kariji.
Aafogsvogat d. m. ep. drzno blebetam ali govorim.
Ad/3gog 3 (AajdeZv) 1. silen, jak, deroč, divji, viharen. 2. lakomen, pohlepen; drzen OTO/na.
Aa/SvvTjzog, 6 babilonski kralj (Nebu-kadnezar 604—561).
Aafivg-Lvd-og, 6 1. labirint, ogromna zgradba v srednjem Egiptu. 2. labirint na Kreti, ki ga je zgradil Daj-dal (datdaAog). 3. stranpot, kriva pot, 4, buk. vrša ex o/oivcov.
Aayveta, y slast, naslada, pohotnost.
Aayog, 6 gl. Aaycbg (zajec).
Aay%avco [Et. strslov. polgčiti, dobiti, idevr. lenqh-. — Obl. fut. Afj^ogai, a or. i/.cv/ov, pf. siArj/a, pass. s'i/.r]y/mi, pt. tiArf/gtvo:, a or. iArp/jdijV; ep. a or. cj. Ad/rjot, AsAd/oj, pf. AeAoy/a, ion. fut. Adgopai] 1. intr. 1. žrebam, srečkam svegi tivo g NT. 2. po žrebu komu pripadem, pridem na del eg rt, eg eAaa-vr/v svvea ).dyy_avov at'/sc na vsako ladjo je prišlo po žrebu devet ovac. 3. sem po žrebu določen, izvoljen za kaj [laoiAevg ali z inf. fiovAeveiv, NT tov ftvpLiCioai zadene me, določen sem, da zažgem kadilo. II. trans. 1. po žrebu dobim, izžrebam kaj rt ndtAor, xAyocp, prejmem, dosežem, dobim tivo g; pf. dobil sem v oblast, vladam, upravljam vi, tivo g; postanem, sem deležen česa, pridem do česa rtrog, vnvov zaspim, xaxd nakopljem si. 2. Sixyv vivi naperim, začnem tožbo proti komu, zatožim koga, Jigog viva pri kom, rtrog zaradi česa. 3. deležnega storim koga česa, dajem komu kaj, rtrd nvgog sežigam, pokopavam koga.
Aaycov, ovog, r) lakotnica.
Aaycog [tu, to, tov, pl. Aaytpj, d, ep. Aa-ycpog, ion. Aayog zajec, Aayd> (Ulov £co živim kakor preganjan zajec, živim pasje življenje, sem vedno v strahu | in skrbeh.
AaSavov gl. Ar/Savov.
AaSrj, ij otok pri Miletu.
Aaegzrjg, ov, 6, ep. ao in Aagziog, Adsgziog, d Odisejev oče, kralj na
Itaki; Adegziddrjg, ov, d Laertov sin, Odisej.
Aa£op.cu med., poet. Aa^vgai [Et. iz Aa(y)y—jo-/Aai, gl. Aapzfidvio. — Obl. ep. opt. 3 pl. AaČoiavo, impf. 3 sg. Adtero] ep. poet. vzamem, primem, zagrabim, rivd dyxag objamem koga, odd| yalav zgrabim z zobmi, vgriznem zemljo, padem, gvftov kciAlv vzamem nazaj, prekličem.
Adria, rj dor. — Af}rjy.
AaHepev gl. Aav&avco.
Aafh-xr)8rjg 2 (Aav&avco, xyčog) ep. ki uteši ali odpravi skrbi (žalosti).
AafH-icovog 2 (Ar/$co, jrdrog) poet. 1. intr. ki pozabi na žalost. 2. trans, ki stori, da se žalost pozabi, bolečine olajšujoč oSvvdv 8LOTOV.
AdfAopai, AafdeofraL in sl. gl. /.av&dvco.
Ati&oovvr] — Afjfhj.
Ad&ga, Aaftga, ep. ion. Adfdgrj (Af/iloj) adv. tajno, skrivaj, neopaženo, brez vednosti koga rivog.
Aa&gaZog 3 in 2 poet. tajen, skrit, neopažen.
Ad&co, AarfeZv gl. AavOdvo).
AdZy%, iyyog, y (Adag) ep. kamenček.
AaZAarp, anog, fj ep. vihar, burja, nevihta, dež.
Acufiog, 6 ep. goltanec, grlo, vrat, žrelo.
Aaigo-zopog 2 (te/zvco) poet. ki odreže grlo (vrat), moreč, smrtonosen -/do.
Aatvsog 3 in Adivog 3 (Adctg) ep. poet. kamenit, zidan; y te xsv rjdr) Adivov eooo y_iz(bva gotovo bi bil že oblekel kamenito obleko gotovo bi že bil kamenjan.
Aatog 3 [Et. iz Aat^og; lat. laevus, slov. lev] levi, y A ata levica.
Adiog, d Laj, Labdakov sin, Ojdipov oče; adi. Atiieios 3.
Aaiorjiov, to ep. ion. tarča, ščit, prevlečen s kosmatimi (neustrojenimi) kožami.
AaiozQvyoveg, tov, oi bajen, orjaški narod na zahodu; adi.Aaiozgvyovtog 3.
AaZzga, to ep. žrelo, tolmun, (morska) globina.
AaZcpog, ovg, to 1. ep. capa, cunja. 2. poet. jadro.
Aatrprigog 3 ep. hiter, uren, skočen, brzonog. — adv. Aairpr/gd.
Adrtaiva, Aarcsdat/iicov gl. Adauov.
Xd.ne, AaneZv gl. X,aoxco.
lanig, tdog, ij poet. [Et. lat. lacer, slov. ločiti, ločim, trennen] cunja, kos.
haHKo-jikovtos 2 (Xaxxog) bogat po jami (vsled jame), Kalijev pridevek, ki je našel v jami zaklad.
Xdx-,cog, 6 [Et. iz Xaxvog, lat. lacus, laciina, slov. lokva] jama, kotanja, klet, vodnjak, ribnik.
■A-6.yip.cov, covog, 6 severni del Pinda.
Aanov, Xdnotg gl. Zaozti).
Xa-K-ndxr\xog 2 (Zctg, naveco) poet. z nogami pogažen ali poteptan.
tacttrifa} (z d g) 1. trans, udarjam, teptam (z nogo, peto) jrooi yaZav. 2. intr; brcam, bijem (s kopitom); ngbgxvpa upiram se proti, jrgog xevTgov brcam proti ostnu t. j. zaman se upiram.
kciKziazrj g, ov, 6 (XaxTi^o)) ki brca (s kopitom), tnnog svojeglav, trmast, uporen.
Adutov, covog, 6, fem. Aauaiva, Aauco-vitcog 3, AaMsčcupovLog 3 lakonski, laltedajmonski; subst. 1. 6 Adutov, 6 AausSaipoviog Lakonec, Lakedajmo-nec. 2. 7/ Aaucovtufj (yfj) Lakonija. 3. to Aaucovtuov a) lakonski narod, lakedajmonska država; b) lakedaj-nionsko obnašanje. 4. Aausdatpcov, 7) mesto L. = Sparta.
Actucovt^co 1. držim z Lakedajmonci, stojim na strani Lakoncev. 2. posnemam Lakedajmonce (v noši, obnašanju, načinu življenja).
Xautovtapog, 7) nagibanje na stran Lakedajmoncev.
Xaucoviaxfjg, ov, 6 pristaš, prijatelj Lakedajmoncev.
Xa,\aysco klepetam, blebetam, gostolim, žvrgolim.
AaAeco [Et. onomatop. lat. lallare, otroke uspavati, nem. lallen] blebetam, klepetam, besedičim, kramljam, govorim, pravim; učim, naročim, napotim na kaj NT.
kdhjfia, arog, to (zazeco) poet. blebetanje, prazno govorjenje; konkr. blebetač, klepetulja.
AaAta, 7] (AaAog) 1. blebetavost, blebetanje, prazno govorjenje, (po)govor, vest. 2. govorica, jezik, narečje NT.
XdXog 3 blebetav, jezičen.
A-apd, lappu zakaj NT.
Xapf}dvco [Et. kor. slabil, gl. Xacpvgov. — Obl. fut. Xt]7popat, a or. slakov, imper. /.a{j£, pf. tilhppa, med. pass. slA.r/ppai, a or. pass. ehjcpftrjv, fut. pass. hpfdz'j (lopat, adi. verb. Xrjnvog, /.TjJtteog; med. a or. eXa^op7]v, ep. a or. eXXaf}ov in /.djiov iter. Xa(ieoxov, oj. 3 sg. Xafhjot, med. sA./.ailopijv, inf. /.SA-ajlšailcu, ion. fut. Xdp\popat, pf. act. AeAa^za, med. in pass. XšXappat, a or. pass. sXdp(pdr)V, a di. verb. Aapnveog; poet. fut. Xa-ipovpat, NT fut. Xf]p7popcu\ A. act. I. trans, primem, vzamem 1. a) primem, popadem, zgrabim vi, v tv d, vt ttvt kaj s čim, sv uvt, slg '/sioag vzamem v roke, Ttva Ti)g £cbv7]g koga za pas, yevpa zajamem, yovvcov oklenem se, jzbtq7]c držim se skale, Ji/.a-ytov g tov g noXepiovg primem (napadem) od strani; ffvpdv ali psvog ohrabrim se, osrčim se, nsZgav Ttvog poskusim, napravim poskus; b) vzamem, ujamem, spravim v svojo oblast, uplenim, ugrabim vt, ttva; šv Tatg xeqoZ dobim v roke, ovod-Tsvpa potegnem na svojo stran, noXstg osvojim si; pren. agatov Ttva (za)vežem koga z zakletvijo, niovt xai ogxiotot Ttva zavežem koga s sveto prisego; c) dosežem, dobim, pridobim si zAeog, ti naga, n go g, and Ttvog, Ttva, yvvaZxa dobim za ženo, oženim se (pa tudi brez yvvaZxa); ptoftov ex Ttvog dobivam plačo; ofts-vog dobim moč, postanem močen, xagnov žanjem, ag%r)v začenjam NT, vnopv7]otv spominjam se NT, Aip/hjv pozabim NT, %agav, vegiptv uživam, avpfio7jXtov posvetujem se NT, ovp-pevgrjotv xXtpdxcov posnamem, določim, ntova, dtx7jv, Čsgtdv (gl. te besede); vipog postanem visok, ent-dootv napredujem, sXnida začnem upati, upam, fteav vidim, pogledam, tt]v ’Idr)v sg agtovsgrjv %ega dobim na levo stran, pustim na svoji levi strani; d) nakopljem si, trpim xaxa, gtjpiav, ovpcpogdv, dvsidrj, vijv dgiav (sc. <5ix7/7') dobim (trpim) zasluženo kazen, alvtav obdolžijo me, 6txag Xapfldvo) xai dičcopt gl. dlxrj. 2. sprejmem, (pre)vzamem (kar mi kdo da), dobim dno tv a, ddtga, %agtv, pttr&ovg;
pos. a) vzamem s seboj jc?jgv/.ag, eofhrjva oblečem si; odvzamem xvfj-/nava-, b) sprejmem pri sebi Od. 7, 255, tov Inevrjv sprejmem gostoljubno, Tivd eyeyyvov sprejmem v varstvo; c) Xoyov zahtevam račun; d) prevzamem (delo) egyov, trudim se novov, sov o v lavni-kov dobim službo zdravnika; e) pt. Xa[lcov z acc. se prevaja pogosto s s, z: ovgavov AajUhv enanvov eg/evai.
3.	duševno: z umom dosežem, (raz)-umem, uvidim, spoznam vbcp, ev vq>, (pgevi, sv vfj 'ipv/Tj; ngoaoojtov gledam na NT, ev vale yvcbpiaig flefiaicog sem trdno prepričan, nrj vi razumem kaj na kak način, pojasnjujem, smatram za kaj vi, /aAencbc mo i v iv o g zamerim komu, hudujem se nad kom.
4.	a) o telesnem in dušnem stanju: napade, prevzame, obide, izpreleti me kaj yo?Mg, (poftog, mv&og, dXyog Aapfldvei viva; navdušim thbg fj/iidg; b) najdem avecpy/vevrjv vijv dvoav, iznenadim, zasačim vivd /.lovov, dna-gaozevovavov flaai/.sa, viva ačizovvva, •/.Aejtvovva; pass. bnoja5 sAfjipilrjg. II. intr. zaigog la/Lifiavei prilika se ponudi, ugoden čas je. B. med. 1. jemljem zase, držim se česa, polastim se, osvojim si vivog. 2. dosežem, do-idem viov ogebv; primem, zgrabim, yeigog za desnico, ya).en(bg v iv o g hudo ravnam s kom.
Aapog, 6 kralj Lajstrigonov.
AafuiadrjSgofiia, fj (Aapndg, dgausiv) in kafinaSr/cpogia, fj bakljada, slovesni obhod ali tek s plamenicami (v rokah).
Actjinadiov, v6	(demin. od /.agndg)
majhna baklja, bakljica.
Aafutdg, ddog, fj 1. subst. a) baklja, plamenica; b) solnce, (dnevna) luč, svetloba, fj ’jziovoa dan; c) NT sve-tilnica; d) bakljada. 2. adi. z bakljami razsvetljen azvai.
Xdjineaxs gl. XdjiJtco.
Aafijievdco (Aa/Luvco) [pt. /.agmvocov] ep. svetim, svetlo gorim.
AafiJieviSrjg, ov, 6 Lampetov sin, Do-lops.	[oče.
Adfinog, 6 Laomedontov sin, Dolopov
Aafingo-nXrjg, sov g, 6 naj starejši Sokratov sin.
hapiTcgog 3 (/.dfiJico) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister dfaua, prozoren, čist v dog, bel, čist Zivcbv, krepek, močen, silen ave/iog, jasen, zvonek, razločen ipiovf); b) jasen, umljiv, vixt} sijajen,popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. — adv. Aa/ingoog bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.
AafiJtgovrjg, rjvog, fj 1. blesk, sijaj(nost), kras(ota), sijajna prikazen, trosek, potrata; NT svetloba fj/.iov. 2. slava, ugled, čast.
XafijiQocpa>via, fj, ion. -ir/ jasen, čist, zvonek glas.
kapjigo-cpcovog 2 (/.agjigog, cpcoveco) ki glasno kriči, glasen, s čistim glasom. kapng-dvco (/.agngog) 1. act. storim, da se sveti, razsvetljujem, snažim, likam. 2. med. a) snažim si, likam si doicidag; b) ponašam se, kažem, izkazujem se radodarnega ev vivi, vd d A/ta; odlikujem se v čem vivi. kajuivfjg, ijgog, 6 (/.dgmo) ponev za žerjavico, žerjavnica; svetilnik, luč, baklja.
Aafiozvgevg, ecog, 6 prebivalec atiške občine Aafinvgai.
kdfinco in med. [fut. /.d/Liipco, a or. e/.aii-'ipa, pf. At/.au.mi; ep. impf. /.d a (p' = ekaj-im] 1. svetim se, svetim, svetlo gorim, bleščim se xaXXog, plamtim. 2. donim, razlegam se, glasno odmevam jicudv, (pd/ua.
Aafivgog 3 požrešen, lakomen; predrzen, nesramen.
hapupihfjvai, Xdfiipofiai gl. Xa{ijddva>. Idfiipai gl. Aa/binco.
AdfiipaKog, fj mesto ob Helespontu; preb. 6 Aafiyjam]v6g.
Xavifavm, ep. ion. kfjfhco [Et. kor. la, skrit biti, lat. lateo, strslov. lajati, zalezovati. — Obl. fut. Ar/a o), a or. sj.ndov, pf. f.eArjffa, med. fut. Afjhouai, a or. e/.a-flourjv, pf. /.ŠAfjO/uu; ep. impf. iter. Afj-fhozov, a or. /.dflov, cj. 3 sg. /.d&rjOt, redupl. AsAddr/, med. /.aliogrjv, redupl-ke/^affojiijv, pf. AeXao/Liai; poet. fut. med. AeAt/oo^at] I. act. 1. intr. sem pozabljen, skrit, prikrit, ostanem neopažen, viva pred kom; pt. kafhibv skrivaj, neopažen; Aaihbv noioo = Aav-
463
kavgeia
Adt;
ftdvco noidbv, kavkfavei epe prikrito mi je, ne opazim, ne vem, neznano mi je, 'kladev avtov ovm')r)ua pij dovvai Pozabil je dati, ov /.avddveic, d u keyeig dobro vem, kaj govoriš; pogosto stoji s pt. in z ace. (pa tudi brez acc.); v tem slučaju izraža pt. glavno dejanje, dočim se /.avddvco prevaja s »skrivaj, neopaženo, brez vednosti,"
o.	pr.: a/.ailov fjpag dnodgcivvec skrivaj so pobegnili, ekaffe vgecpdpevog na skrivnem, ekafte Kvgov dnekftcbv odšel je, ne da bi bil Kir to opazil (=a Kir tega ni opazil); kavddvio uvd noifjoag rt prikrito je komu, da sem kaj storil, škdvftavov avvovg eni ven ko<p(p yevopevoi prišli so na grič, ne da bi vedeli preden so se nadejali. 2. trans, storim, da kdo kaj pozabi, osvobodim, oprostim koga česa v iv d dčvvdcov. II. med. 1. pozabim vivdg.
2.	(nalašč) opustim, zamudim kaj.
3.	pt. fut. p as s. ovnove kr) odpevov za-xdv ki se ne more nikoli pozabiti ali preboleti.
adv. ep. poet. [Et. iz kor. (o)leq, Upogniti, lat. lacertus, slov. laket, lakta] z nogo, s peto, ka§ ev ovfi^eooi ftdg e^eonaoe z nogo je stopil na Prsi in; pleon. kdg nodi. ho-ŠEvzog 3 (zaac, feco) v kamen vsekan dvfjpa NT.
tog, f\ ion. kos zemlje (= zkfjgog). ^■d^opai ion. fut. od kay/avco.
■A-ao-Sint], f) 1. Priamova hči. 2. Aga-niemnonova hči (= Elektra). ■A-do-peScov, ovvog, 6 Hov sin, Priamov oče, trojanski kralj. — AaopsSovzia-drjg, ov, 6 Laomedontov sin, osob. Priam.
Adog, o ep. ion. poet., at. kecbg, ib, 6 narod, množica; pos. a) vojaki, čete; b) pešci, pehota; c) narod (v političnem smislu) = dijpog, izvoljeno ljudstvo, verniki, opp. pogani NT; pl- kaoi ep. ljudje, ljudstvo, vojaki, Podložniki, seljaki, poljedelci dygoi-(bvai.
A-ao-aooog 2 (žetog, oevco) ep. ki izpod-bada vojake, ljudstvo bodreč. laov gl. Aaag.
kdo-ip-d-ogog 2 (<pfjeigar) poet. ki pogublja narod.
kdo-epogog 2 (epegeo) ep. ion. (sc. oddc) deželna, velika cesta. kandgrj, rj ep. ion. lakotnica.
Aajrt^at, ot junaški narod v Tesaliji, ki se je bojeval s Kentavri. kanzeo [Et. kor. laq, gl. /.aipvoaco. — Obl. fut. kaijico] ep. ližem, lokam, srebam.
Adglo(o)a, r), ion. Af/gloai, ai ime mnogih mest (v Mali Aziji, v Tesaliji ob Peneju, v Asiriji).
Adgi(o)oog, 6 reka na meji Elide. kagval-, azog, f\ omara, skrinja, kov-čeg, posoda, zaboj, žara, rakev, pepelnik.
kdgog, 6 požrešna morska ptica, galeb. kdgog 3 [Et. iz kar ego g gl. dnokavco. — superl. kagcbvavoc] sladek, okusen, slasten, prijeten deinvov, oivog. Aagziog gl. Aaegvijg. kagvyyi£co kričim na vse grlo. kagvy%, vyyog, 6 grlo, žrelo NT. Aaofrevgg, ov g, 6 Olintijec, ki je izdal svoje rojstno mesto Olint 1.348. Filipu.
kdaffi), i) (gl. kO.aiopai) ion. zasmehovanje), roganje, psovka. kaai-avyr\v, evog, d, r) s kosmatim za-tilnikom, gostogrivat in n o g. kdoiog 3 [Et. iz Fkdv-io-g, idevr. wlt-io-s, slov. (v)lat, (v)latje (iz vol-t-)]
1.	a) z gosto dlako, kosmat, dlakast, kocinast, volnat oig; b) pren. možat, koren jaški ovfj&ea, zf)Q. 2. gosto za-rastel /cogiov, dyzr\; subst. va kaoia gozdnati kraji, grmovje.
Aaoicov, cbvog, 6 mesto v Elidi. kaOKco ep. poet. [Et. iz kay.-oy.or, lat. lo-quor (iz laquor, laq-wor). — Obl. a or. 'ekazov, ep. kdzov, pf. s prež. pom. klika z a, kekrjza, pt. kekrjzdig, fem. ke-kazvla, NT a or. škdzrjoa razpočil sem se] 1. donim, pokam, prasketam, hreščim, vreščim, kričim, rjovem, lajam, razsajam. 2. glasno govorim, javljam, kličem, naznanjam.
Aaoovioi, oi narod v Lidiji.
Aacrog, 6 pesnik iz Hermione, Pinda-rov učitelj.
kazopeco (kdag, vepvco) izklešem (izsekam) iz skale.
kazgeta, f), poet. kdzgsvpa, avog, v6 (nav. pl.) [Et. od kavgov plačilo, iz
kor. le(i), dobiti; lat. latro prv. pom. najet vojak] služba (za plačo), rabota, tlaka; NT služba božja, bogočastje, novcov Aai:gsvpaTa težavno ro-bovanje; noAvyQVoa Aavgevpava sedež bogoslužja (z bogatimi zaobljubnimi darovi).
Aazgevco služim (za plačo) tivi in uva, NT služim Bogu, sem pokoren, poy-ffoig borim se neprestano z nadlogami.
Aazpig, tog, 6 poet. sluga, hlapec.
Aazcb gl. Arjzd).
Aavnavvrj, fj ep. grlo, žrelo, požiralnik.
Aavpa, fj ep. ion. -prj ulica, cesta, hodnik, mostovž.
Aacpvga, vd [Et. sor. Aapffavco; pf. sl-Arjcpa iz os-oAdrpa, kor. (s)labh, prijeti, vzeti] plen.
Aatpvpo-jtcoAšco prodajam plen.
Aacpvpo-ncbArjg, ov, 6 (Aacpvoa, juoAscd) prodajalec plena (uradnik).
Aacpvaaco [Et. kor. laph, strslov. lobi,-zati, poljubiti; lat. lambo (iz lab-), gršk. Adnto)] ep. hlastno (po)žrem, pogoltnem, hlastam.
Aacpvcziog, 6 pridevek Zevsa, ki se je častil na hribu Aacpvaviov pri Ko-roneji s človeškimi žrtvami.
Aaxo.vLap.6g, 6 pobiranje (in dovažanje) zelenj ave.
A&xavov, to zelenjava, zelje, prikuha.
Aaye gl. Aayydvco.
Aax£ia, fj adi. ep. nizek, raven.
Adx£OLg, scog, t) ep. = Aa/og.
A&xeoig, scog, -f) (Aaysiv) Sojenica, ki prede nit življenja.
Adxt]g, rjvog, 6 atenski vojskovodja v peloponeški vojni.
Adxvrj, fj [Et. iz Aanava, idevr. wlk’-sna, slov. las iz vlas, vols, wol-k’-o, ali iz
wlq-sna, slov. vlakno, rus. volokno] in A&xvog, ov g, to ep. poet. volna, dlaka, kosem, p uh, kodrasti lasje, kodri.
Aaxvrjsig 3 ep. volnat, kosmat, kocinast, kodrast.
Adyog, ovg, to 1. žreb, usoda. 2. del, delež; oddelek vojakov.
Aaco [impf. 3 sg. ?.ds\ ep. zgrabim, popadem.
Asaiva, fj levinja.
Asaivco, ep. Aeiaivco [fut. Asavčb, a or. sAšava, ion. sAšrjva, ep. fut. Asiaveco,
a or. Aeirjva] 1. gladim, likam, ravnam Xoo6v. 2. a) (z)drobim, manem, zgrizem (jedi); b) uničujem, iztrebljam cpvopeva; c) storim (delam) sprejemljivo ali prikladno, priporočam, kažem v milejši luči Aoyov.
AsjdadsLa, fj bojotsko mesto s Zevsovim proročiščem.
Ae/fedog, fj j onsko mesto na obali Lidij e.
AsjSrjg, rjTog, 6 ep. ion. poet. 1. kotel (za kuhanje in kot glasbeno orodje), umivalnica, medenica. 2. vrč, žara.
Asyscov, čbvog, fj (Asyid)v) legija NT (lat. legio).
Aeypsvog gl. Aeyco, Ašyco.
Ašyco1 [Et. lat. lego, ere, legio, elegans, kor. leg’. Obl. fut. Aego), a or. sAegCi, pf. el).oya, pass. pf. slAsypai, a or. sAs-yijv, fut. AsyfjOopai, a di. verb. AsKTog, -sog; med. fut. As^opai, aor. sAs^dprjV, ep. ion. pf. AšAsypac, aor. sAeyfhjv, med. eAsyprjv} 3 sg. Askto] 1. act. a) pobiram, zbiram ivAa, ooTsa; b) prištevam med (k). 2. med. preštevam, na-, prištevam se nšpnvog psva toZolv e?.eyprjv, zbiram zase, izbiram si, Asv.-to agrdpov preštel je (pri sebi) število.
Asyco2 [fut. Aegco, sod), aor. eAs'§a, sinov, pf. slgrjv.a, pass. pf. AsAeypcu, sujr/pai, aor. sAsyf)rjv, soofjfhjv, fut. /.eyfh'jOopai, grjfhjoopcu, Atgopcu (s pas. pom.), fut. 3 AsAs^opcu in sigfjGopai, a di. verb. Asx-vog, aor. med. sAe^dprjv] 1. act. rečem, pravim, govorim; pripovedujem, tolmačim, javljam, omenjam, imenujem; velevam, zapovedujem, predlagam pioffocpogdv, opisujem, mislim, smatram za; posebne zveze: a) (javno) govorim, nastopam kot govornik, decvog Ašyshv odličen, spreten govornik; 6 Aeycov govornik, sv, zaAtig Ašyco prav govorim, prav svetujem, imam prav, toda sv (zazcbg) Asyco Tivd dobro (slabo) govorim o kom; NT ov Asysig tako je, gotovo, Ašycov namreč, tako; b) Ti: tl Asysig; kaj meniš? Aeyco n povem kaj važnega, imenitnega; ovdsv Asycx) ne povem takorekoč ničesar lažem, moje besede so brez pomena; Tiva govorim o kom kaj Ti, mislim na koga, d>LAozTfjT7jv Aeyo) Filokteta menim; Ta soyaTa aAAfjAovg sAsyov zmerjali so se z najgršimi
psovkami, ngdcog ksya> n mirno govorim o čem, ovdapov keyco uvd prav nič ne cenim (spoštujem) koga; c) s predlogi: di’ ayys/.cov javljam po glasnikih, -/.ara nvog govorim proti komu, tožim ga, jroog nva govorim h komu, ngog raziva ugovarjam, vnsg uvog zagovarjam, vi ngog n odgovarjam, sr spavrčo, sv xagdip govorim pri sebi, mislim NT; si g n, d pipi, negi nvog govorim o čem. 2. pass. govori se, pravi se, da; veljam, sem na glasu, s ort, acc. c. inf.; osebno: kiyopai pravi se, da sem, keysrai pripoveduje se o njem, 6 ksyopevog takozvani, vo ks-fdpsvov kakor pravijo, po (znanem) pregovoru. 3. med. a) pogovarjam se s kom, vi o čem; razgovarjam se;
b)	ep. — act. pripovedujem.
Aeyco 3,	[Et. kor. legh, lat. lectus,
slov. ležem, ležati, -ložiti, nem. liegen, legen, Lage. — Obl. a or. s/.ega, imp. ksgov, med. fut. kigopai, a or. ikdgdprjv, c/. /.sgcopai itd.; a or. tudi skey.ro, kiy.ro, imp. /.igo, inf. ki/rhu, pt. kiypevog, a or. pass. ške/thjv] 1. act. denem, spravim, Položim v posteljo, uspavam Aiog vdov. 2. med. ulegam se, ležem eig svvrjv, spim, posedam, ležim naga varpgov.
taj/žareco (žeta, i/.avvoj) odganjam plen (uplenjeno živino), plenim, pustošim.
žeta, fj, ion. kr/ir/, ep. ž^tg, idog, fj 1- plen (ljudje in živina), flora y.ai keia uplenjena živina; ).eiav noiovpai, rifks,nat rrjv /cagav oplenim deželo, rivd zasužnjim koga, /.dav kapjlavco (u)plenim, keiav ayco odženem plen,
c)	Mvocbv žeta Mizijski plen (o imetju, ki je brez obrambe vsakemu roparju Prepuščeno). 2. plenjenje, sni keiav iy.nogsvop.ai, y.ara krjirjv iy.n/.<:!> o odidem, odrinem na plen(jenje), £aco dno hjhjg živim se s plenjenjem.
žetatvco gl. keaivco.
A-si/lco [Et. libo, are, delibuo, omočiti, kor. (s)leib, kapljati. — a or. act. ežet-y>a, med. eksiipaprjv] 1. act. a) storim, da teče (kaplja), prelivam datcgva; izlivam, prinašam pitni dar olvov; oiečim, mehčam. 2. med. kapljam, tečem žara vdov nageicbv.
keipal, azog, 6 travnik.
ksippa, arog, ro (keinco) ostanek NT. žet(icov, obvog, 6 [Et. sor. kipfjv, kipvrj] travnik, trata, livada, pašnik, ksipco-vofkev s travnika, na travniku. keipcoviog 3 poet., pos. fem. keipooviag, adog travniški, po livadah, na travnikih prebivajoč vvpcpai.
XsLO-ysveiog 2 (keiog, yeveiov) ion. z gladko brado, golobrad, žetog 3 [Et. iz žet/mg, lei-wo-s, lat. leviš, gladek, kor. slei, gladek biti] gladek, gol, nergacov brez skal, raven, plan nediov, /cogiov, miren (o morju).
keiozrjg, rjrog, fj gladkost. ksiovoi ep. dat. od kiozv. kemoozgazia, fj, ion. -irj in kemoazgd-nov, ro (keinco, organa) pobeg, ubeg, uhajanje od vojske. kemoipv/Eco (keinco, ipv/fj) 1. onesvestim se. 2. ion. zapušča me junaštvo, obupavam.
keirtco [Et. lat. linquo, reliquus, strslov. ot-n-leki,, ostanek, nem. leihen (got. leihwan), kor. leiqw, pustiti. — Obl. fut. keiipco, -opal (tudi v pas. pom.), a or. s kinov, skmopvjv; pf. act. kikoma, pass. pf. keksippai, a or. ikdrpfhjv, fut. ksicp-fkfjoopai, fut. ex. kekshpopai, udi. verb. l.smreov; ep. a or. act. kinov, pass. 3 pl. kinev, ion. impf. iter. ksinsoy.š\ I. act.
1.	trans, a) puščam, zapuščam, varujem, prizanašam otztar, cpdog fjskioio umiram; tako tudi {Iv po g, ipv/fj, aicov ksinsi rivd; zapustim rt nvi; b) pustim na cedilu, (zlobno) zapustim v nevarnosti, postavljam v nevarnost evdovra, rij v rdi iv zapustim (odka-zano) mesto, rfjv ipavrov cpvoiv izneverim se, postanem nezvest; c) tipu stim kaj, ne storim svoje dolžnosti, ne plačam daopov; o stvareh: kinov ioi arazra puščice so pošle.
2.	intr. poidem, (iz)ginem, oddalim se, poneham, manjkam, ovnov’ekmev
oixov afaia nikoli ni (po)nehala, počivala, keinovrog pingov malodane, skoraj; ovdev ksinsi ro pfj ov flagv-orov’ slvai ničesar ne manjka, da ne bi bilo brez dvoma bi bilo zelo žalostno. II. med. zapustim za seboj, zapustim komu kaj v spomin na se, pvrjpoovvov zapuščam spomin na se.
Grško-slov. slovar.
30
III,	pass. 1. (za)pustijo me, ostanem
amovopog preostanem, prizanese mi kdo, ostanem živ, to kemofievov ostanek, uokkoi de kinovto mnogo jih je ostalo (živih); keinopai tivog dalje živim kot, preživim koga, 2. zaostanem za kom tivog, a) v teku, v boju, na potu, elnov tov y.povy.og pr/ keineoffcu da mora priti obenem z glasnikom, dov-gog egcopv za lučaj kopja, y.aioov pridem prepozno; b) sem nižji, slabejši od koga, podležem t^vog, icgog rt presega me kdo v čem. 3, pusti me kdo na cedilu, a) sem daleč, ločen od koga, tivog in cforo uvog zapustim koga; ne udeležim se česa rij g efjodov, vavpa%ipg; b) manjka mi česa ev x ivi, imam premalo oocpiag, rij g tgo-(pr/g sem brez (potrebnega) živeža NT, sem brez česa yvcb/Ltag, ov kei-jzetai odvoudton’ ovt' dficputintcov oto-fiaoi ne neha žalovati in poljubovati (mater), keinopai ev roj ui/ bvvaodai ,t»ji>’ og&v tare me slabost telesa in slepota; c) sem ločen od česa, ne slišim, ne razumem /dya>r.
Aetgioetg 3 ep. in Aeiptog 3 poet. (bel) kot lilija, nežen, ljubek, mil.
Aetgog 3 poet. gladek, bled, nežen, žeton /ecov = Aetotog. ksiozog 3 ep. ion. — kpiotog. XeitovQyEco [Et. /.pirog javen -|- eovov} 1. delam za državo, opravljam brezplačno državno službo, prispevam za državo, služim državi. 2. NT služim yvgi(p, opravljam božjo službo, darujem, pomagam rivi ev uvt. kEizovgyta, p 1. leiturgija, razni prispevki in posebna opravila za državo, n. pr. prireditve velikih slavnosti, vzdržavanje dramatičnega zbora ^o-gpyia, naprava in oprema bojnih ladij tgipoag/Ja. 2. (javna) služba. 3. služba božja, duhovniška služba NT. keizovQyiyog 3 služen, služaben, podložen NT.
keizovgyog (gl. keitovgyeco) 1. okopnik Plut. 2. služabnik (božji), oskrbnik svetišča NT.
Aei^tu [Et. kor. leig’h, lat. lingo, ere, slov. lizati, nem. lecken (stvn. lecchon iz lig’h-na-mi] ližem. ketipavov, to (kelscoj), nav. pl. (pre)osta-
nek, odpadek, ostanki sežganih pokojnikov.
Aelxpv8qlov, z6 trdnjava v Atiki. keicov gl. kem v.
ksnaviov, to [Et. lat. lanx, ncis, skledica] skledica, krožnik. ksKifffopg, ov, d (sc. dotog) iz sočivja spečen kruh.
kenzsog 3 (adi. verb. od keyco) ki se mora reči, povedati.
kenzinog 3 (Aeyto) za govorjenje sposoben, v govorjenju spreten, zgovoren; (louovia recitativ (govorjenju podobno petje). keKzo gl. keyco in ke/co.
Aekzov, to rt in mesto v Troadi. ksKzog 3 (keyco) poet. 1. zbran, izbran o-roarog. 2. kar se sme povedati, jzdv-ta E/teivcg key.td on sme vse reči. ksHtgov, to (keyco, ke%co) ep. poet. 1. ležišče, postelja; kinzgovde v posteljo. 2.udaja, ljubezen, ženitba, žena, zakon. kska/lEoffcu, keka/dpna gl. kaujidvO). kskaffEaftai in sl. gl. kavOdvo). kekatcvla gl. kdoy.(0. kskappai gl. ka/ifldvo). kskaapai gl. kavddvoj.
AeksyEg, ol prastar narod Grecije in Male Azije, zaveznik Trojancev. kekrjika pf. act. k kavUdvO). kekpd-ozcog (adv. od pt. pf. od kavfJdroj) neopaženo, polagoma, sčasoma. kskpncbg gl. kaoy.Cx). kekpppai gl. kapfidivco. kskpopai gl. kavffdvco. kskippEvog pt. pf. od kikaiopai ep. željen, poželjiv, hrepeneč, bojaželjen. kskoyiGfievcog adv. (k pt. pf. od koyi-QofJiai) premišljeno, po treznem preudarku, s preudarkom. kekoyia gl. kay/dv(o. kepa zakaj. ksp/dog, 6 čolniček. ksvziov, to platno, predpasnik, platnen prt NT.
ks^ao&ai gl. ).eyco, ke%(0. ksl-EO, Ae|o gl. ke/co. keijig, £6)g, p (keyco) govor(jenje), način govorjenja, izraz, beseda, slog, y.atd ke^tv od besede do besede, do-slovno, izrečno.
keovzep, p, skrb. ksovzij (sc. boga) levova koža.
Aeovzlvoi, oi mesto na vzhodu Sicilije ; preb. 6 Aeovrivog.
Aeovrtg, idog, fj atiška občina. ksovzo -<pvrjg 2 (pvco) * levje narave,
dygav keovvocpvrj /.aufSdvoj ujamem leva.
kEovzcbS-rjg 2 (sldog) kakor lev, levji, srčen kot lev.
ksjtaSvov, to (?,ejico) nav. pl. ep. dega, jermen (s katerim se je privezal jarem pod vratom vozne živine); jarem, telege.	[menit.
ksnaiog 3 (ževrog) poet. skalnat, ka-A-ejzag, to [Et. lat. lapis, idevr. l°pad-] (gola) skala, gora.
Asnidcorog 3 ion. lusk(in)ast; subst. 6 velika (luskinasta) riba v Nilu. Aejttg, idog, rj (kircoo) ion. 1. luskina NT, lupina, skorjica. 2. kovinska plošča.
kinga, f/, ion. -gr] (/.ezzgog) srab, garje, gobe NT.
Aengeov, io mesto v Elidi; preb. oi Aengeazai, ion. -rjzai. kejigog 3 (/.ejuo) gobav NT. kenzakeog 3 (keuvog) ep. tenek, droben, nežen, mil cpcovij. ksjizo-yscog 2 (yfj) s tenko (pusto) zemljo; subst. to k£JiToyECOv pusta, nerodovitna zemlja. ksjizo-jtgvpvog 2 (jzgvfiva) z vitkim krnom.
ksjizo g 3 [Et. od kino, lat. lepidus, le-pos, oris, milina] 1. olupljen, oluščen. 2. a) tenek, droben, suh, nežen, majhen, ličen; to ),enz6v denar, vinar NT; b) ozek elolikpir), slab fzfjvig, drega ozek rt, n kotov majhen, lahek, to. kenzd Ttbv ngofidzcov drobnica; c) bistroumen vovg, prebrisan jivdoi; sni kenzov teiray/xai sem uvrščen (postavljen) v redke vrste.
Aejrrougye<u (/.ejztoc -f- egyov) 1. izdelujem drobna (umetna) dela. 2. bistroumno razločujem, premeteno govorim, modrujem iv diovzi.
Aejto) [Et. kor. lep, lupiti; sor. lat. liber, knjiga (pr. pom. liko) iz luber, slov. lub, lupiti, lepen. — Obl. fut. kirpor, aor. ekerpa] lupim, luščim, smučem. Aegva, rj vas in jezero v Ar golidi; adi. Aegvaiog.
Aigog, f) otok med Sporadi.
Asoflog, rj otok v Ajgajskem morju; Aeo^o^ev z Lezba; adi. Aeojhog 3; preb. oi Aso/hoi-, fem. AeofUg, idog, r\ Lezblj anka.
kso^rj, fj [Et. iz legzgha, leghs-qa, gl. kiyog\ ep. poet. ion. 1. javna krčma, oziroma prenočišče za berače itd., javna dvorana, kjer so se shajali ljudje na zabavo. 2. skupščina, zborovanje, posvetovanje, avyxkr)Tov kioyr]v ngozid elku skličem izredno skupščino, ei zeva koyov oioeig ngog šfiav keayijv ako hočeš z menoj govoriti. 3. pogovor, žlobudranje pav.oai, cupLy.vioi.iai ig kioyrjv negi Tivog pridem med pogovorom na kaj, začnem o čem govoriti, keoyrjg -/tvouivrig ko se je govorilo.
AezgZvoi, oi mesto v Elidi.
kevyakeog 3 [Et. lat. lugeo, luctus] ep. nesrečen, žalosten ddvazog, reven nzoryog, poguben dciig, nokeuog, malopriden cpgiveg.
AsvCzTjg, 6 Levi jev potomec, levit; adi.
Asvizireog 3 NT.
kEVKcdvco belim, belo barvam, storim, da se peni vdeog.
ksvK-av&rjg 2 (dvi)og) poet. ki belo cvete, bel, y.aga sivolas. kevnavdi^co ion. belo cvetem, bleščim (svetim) se belo, belim se, sem bel. AsvK&g, ddog, fj 1. nšzgrj Bela stena na potu v podzemlje. 2. jonski otok; preb. AsvreaSioi, oi. kevK-aojug, idog, b, f] z belim (svetlim) ščitom.
kevrerj, r) (ksvnog) 1. beli topol. 2. beli izpuščaj po koži, goba (bolezen). AevkolI ozrjkcu središče karijske zaveze v Kariji. 2. Aenurj artrrj vas in rt ob Propontidi. kEvu-MJtog 2 poet.
ksvrco-ncokog 2 (nebkog) poet.
Aevrco-ftea, fj, ginje Iv d).
kevKo-ftgiŠ, Tgiyog, b, rj belolas. kevrto-ftcogal;, areog, b, f) z belim (platnenim) oklepom. kevno-iov, to poet. šeboj. kevreo-kivov, to ion. beli lan, bela konoplja.
ki se vozi z belimi konji, fjfEega bela vprega dneva.
ion. -E7j pridevek bo-
so*
kevtto-nrjzvg, v z belimi laktmi, belo-Aevnov zeiyog del Memfisa. [rok. kevno-nzegog 2 (jvvsgov) poet. belokril, z belimi jadri nogfrjiig. kevxo-jicokog 2 gl. kevz-mnog. kevnog 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz lougejo), luna (iz lougsna), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz lougsna), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč ke^rjg, jasen, čist, bister vdcog. 2. a) bel, gol, bosonog nov g, z d) kov, to kevzov (sc. ifid-tiov) bela obleka NT; b) bled, siv frgig, osivel, yf)gg vsled starosti;
c)	rj/Asga srečen.
kevn-ocpgvg, vog, o, fj ion. z belimi obrvmi, belo obrobljen.
Asvn-ocpgvg, vog, fj mesto v K ar j ji. ksvnoco (ksvzog) (po)belim, belo namažem ; med. belim si, čistim, likam orc/.a, va xgdvr).
AsvKzga, Ta mesto v Bojotiji. ksvn-cbkEvog 2 (drkšvrj laket) ep. belo-rok.
ksvgog 3 ep. gladek, raven, prostoren, širok.
kevoipog 3 (kevco) dizij kazen kamenjanja.
ksvaaco [Et. iz kevzjco, kor. leuq, gl. ?.evy.6g, slov. lukati] ep. poet. 1. gledam, vidim, motrim slg, eni ti, ngooco y.ai ojiiooco naprej in nazaj = sem pazljiv ali moder, o pr\ kevaocov umr-lec 2. opažam, zagledam u, Tiva, s pt. ’Odvooea OTeiyovva. ksvGzrjg, rjgog, 6 (kevco) ion. morilec, rabelj, krvnik.
kevco [fut. kevoco, a or. eksvoa, pass.
ekevofrrjv) kamenjam.
Ae^atov, to korintsko pristanišče. ksftE-jioLtjg, ov, 6 (ke/co, iroio.) ep. kjer trava polega, travnat, trstnat. Ae^at gl. keyo) = Ašyct)3.
Ae^og, ov g, to (keya>3) ep. poet. 1. ležišče, postelja, skolke, gnezdo; pl. nosila; Ae^otr^e v posteljo. 2. zakonska postelja; meton. zakon, žena, soproga. 3. mrtvaški oder, mrtvaška postelja.
keygiog 3 počezen, poševen, poprečen, na stran nagnjen, czdvva ke/gia vse gre narobe. ks/jo gl. keyco^.
kecov, ovTog, 6 [Et. odtod izpos.: lat. leo, slov. lev, nem. Lowe. — Ohl. ep. dat. pl. keiovoi, ep. ktg, 6, a ec. klv] lev. AscovtSag, ov * 6 spartanski kralj, ki je padel 1. 480. pri Termopilah. Ascovztg, id o g, rj atiška občina. kscogyog 2 poet. razuzdan, drzovit, prevzeten, zloben, hudoben.
Aetug, cb, 6 at.	k dog.
ksco-atpezEgog 2 ion. eden iz njih naroda, sodržavljan, sodeželan.
Asco-zv^idrjg, ov, 6 spartanski kralj, zmagalec pri Mikali 479. 1. ksco-cpogog 2 ion. kao-cpogog. krjyco [fut. kripto, aor. ekrj^a; ep. inf. praes. krp/Zaer] 1. trans, storim, da kdo neha, yeigag cpovoio zadržujem, odvračam od moritve, pevog pomirim, utolažim jezo. 2. intr. a) neham, končam se, poležem se, utihnem to ya-kenbv tov nvsvpavog, vorog; b) odneham, odstopim od česa, egidog neham se prepirati; s pt. evagigcov neham moriti.
Arj8a, fj, ion. Arjdrj Tindarejeva žena, mati Kastorja, Polidevka, Helene in Klitajmnestre.
krjdavov, to (in kddavov) ion. (drevesna) krj^o/zai gl. krjigopai.	[smola.
krjfravco ep. storim, da kdo kaj pozabi, izbrišem iz spomina Tiva Tivog. kfjfrr], fj, dor. kafra, poet. krjapoavvr], krjazig, ecog, r) (kf]frco) pozabljenje, pozabljenost, pozabljivost, kfjfrrjv Ti-vog noiovjiai ne spominjam se česa, pozabim, A?)#?; e/ei Tiva ali eyyiyve-Tai tivi Tivog nekdo kaj pozabi. kfjfrco, krjfropai gl. kavfravco. krjidg, ddog, fj (kr]ig) ep. uplenjen, ujet;
subst. (vojna) ujetnica, sužnja. krji-flozEiga, ij (ki)iov, (ioozco) ep. ki se pase po setvah, ki objeda setve avg. krji^co, at. kfj^co in med. [fut. krpooiiai, aor. ekrjodjirjv, ep. fut. k.rjioaopai, aor. kr]ioodi.ir)v, pf. pass. pt. kskr/oiievog; ion-aor. ekrjioaTO, udi. verb. krjioTog in keiaTog] (krjig) 1. plenim, ropam, grabim, zasužnjim, odpeljem kot plen, krji^opevog g<b živim od plena. 2. oplenim, opustošim Tiva, /cbgav. krjir] in krjig gl. ksia. kfjiov, to (gl. ano-kavco) ep. setev, žitno polje.
Ztjiazijg, rjgog,
6 ep.
fyiaxfjg,ov,bpoet. Zrjlazcog, ogog, 6
(f.rjl^ofiai) plenitelj, ropar, gusar; adi. roparski, razbojniški.
ZrjZazog 3 (Zet ato g 3) ep. kar se da upleniti.	grabež.
Ztjiazvg, vog, f) ion. plenjenje, ropanje,
ZtjZzig, id o g, fj (Zrjig) ep. plenitelj ica, delilka plena (Atenin pridevek).
Zrjirov, to (Zsd)g) ion. mestna ali občinska hiša.
ZrjHvfrog, fj steklenica za olje ali mazilo.
A-Vpa, avog, to [Et. iz. F h]-[.m, slov. velim, veleti] ion. poet. 1. trdna volja, odloka, odločnost, pogum, srčnost, Zfj/na nai dvdgeir/ možato srce, srčnost. 2. (pre)drznost, zloba, /vijzgMOv /S/aa materina zloba, jeza, ponos, prevzetnost, & Zfjii ’ dvcučeg drzni nesramnež.
Atf/irj, f) krmelj, trn v očesu.
^fjpjia, avog, to (/.aujidvo)) dohodek, dobiček, korist.
■dfjjivog, f) otok v Ajgajskem morju; preb. Afjjivioi, oi; adi. AfjjivLog 3.
Aijvaia, vd atenski praznik, ki se je obhajal meseca januarija Dionizu na čast.
Ar/vaiov, to Bakhu (Dionizu) posvečen okraj v Atenah.
Zijvog, fj tlačilnica, stiskalnica (za grozdje), kad, brenta, klet NT.
^Ši-ag^mov (sc. '/gapiiavtiov) zapisnik državljanov, ki so bili za izvolitev sposobni.
^VŠig, eo)g, rj (Zayydva>) žreb, (po žrebu odmerjen) delež.
Atjnzeog, adi. verb. od Za^dvco.
fymiKog 3 ki rad prejema.
tygeco (Zijgog) nespametno blebetam, sem neumen ali nespameten.
^■VQV,ua) evro g, to nespametno govorjenje.
^VQog, 6 prazno govorjenje, besedičenje, blebetanje; čenče, neumnosti; konkr. bahač, čenča.
^ofioavvrj gl. Zfjfhj.
Afjaojiai in sl. gl. ZamJdvoj.
ožela, fj roparstvo, tolovaj stvo, gu-sarstvo, razbojništvo, razbojniški Pohod.
%<rTevco (ZrjOTrjg) sem ropar (razbojnik), ropam, plenim, delam roparske
pohode, vojskujem se v malih krdelih; Tiva oplenim, oropam.
\r\oxr\QLov, to razbojniška četa (ladja), razbojniški pohod.
Zrjazfjg, ov, 6 razbojnik, pomorski ropar, gusar, tolovaj; pl. oborožene čete, ki se na svojo pest vojskujejo.
ZrjoziMog 3 in ZrjOzgiKog 3 roparski, razbojniški; to Zr/atiKOV roparska četa (ladja), fj ZjjOTgr/jj razbojništvo, roparska ladja.
Zrjozig, fj gl. ?>f)fhj.
Zrjoco gl. ZavddvO).
Arjzcb, oog in ovg, voc. ArjzoZ, dor. Aazco Leto, Latona, mati Apolona in Artemide; adi. Ar/zčpog 3.
Zfjijng, ecog, fj (Zaufidvo)) 1. jemanje, vzetje, osvojitev jio?>ecog. 2, prejemanje; pl. dohodki NT.
Zia^o/zaL d. p. ep. [aor. (e)).idofhfjv, 3 pl. Zinotlev] 1. izogibljem se, umikam se, odhajam, odstranjujem se k-/., djvo Tivog. 2. izpodrsnem, padem novi yaly.
Zlav adv., ep. ion. Zlrjv 1. preveč, zelo, silno, Zlav Tayv le prehitro, 6 ZLav prevelik, fj Zlav vfigig prevelika ošabnost. 2. y.ai Zlav le preveč, in seveda, da zares, resnično.
Ziagog 3 ep. 1. topel, mlačen. 2. blag, mil, ugoden, miren vnvog.
Zlflavog, o, fj [Et. semit, izv.] ion. drevo (od katerega se dobiva kadilo), NT kadilo.
Alflavog, 6 Libanon, gora.
Zifoavcozog, 6 1. kadilo. 2. kadilnica NT.
ZLflavcozo-cpdgog 2 (cpegco) ion. ki do-naša kadilo.
Zifdag, ačog, fj (Zeifico) kaplja, kapljajoča tekočina, voda, vrelec, potok 6axgvow; lega sveta reka Sperhej.
Zi/SegzZvog, 6 (lat. libertinus) osvobojenec.
Ai/Ivtj, fj Libija (severni del Afrike); preb. 6 Al/3vg, vog, lem. fj Alfivooa-, adi. Aiflvnog 3.
Zlya gl. Ziyvg.
Zt,yaLv(n ep. glasno kličem, kričim.
(Zlyyco) samo a or. (hog Ziycp lok je zazvenel, zabrnel.
ZlySrjv [Et. iz (s)leig’, strslov. slzi.ka., slov. sluza] a dv. ep. doteknivši se, oprasnivši.
kiyvvq, vog, 7) poet. dim, para, hlap. kiyv-xkayyfjg 2 (y.?.ayyf]) poet. zvočen, zvonek, zveneč, čistoglasen. kiyv-jtvsicov, ovvog ep. glasno šumeč, šumljajoč.
kiyvg 3 ep. ion. poet. in kiyvQog 3 glasno doneč, vršeč, bobneč, glasen, tuleč; jasen, razumljiv. — adv. kiya, kiyscog glasno itd.
Aiyvg, vog, 6 Ligurec (ob genevskem zalivu).
kiyv-cp'&oyyoq 2 ep. (vele)glasen. kiyv-<pcovog 2 ep. glasen, glasno kričeč dom).
kirjv ep. ion. = kiav.
ki&a£co (/J/do g) kamenjam NT.
ki-da!-, ay.og, >
6,	17	j ep. (kidog) iz kamna, ka-
kidsog 3 in I menen, kamenit, trd. kidivog 3 I
kidag, adog, 17 ep. [dat. pl. kidadeooiv] kamen.
kididiov, to, demin. od kidog kamenček, drag kamen.
kido^oksco mečem kamne, kamenjam kido-dopog, 6 (depco) zidar. [NT. kido-nbkkTjzog 2 (zokkdco) poet. z dragim kamenjem (biseri) posut. kido-kevozog 2 (kevai) poet. kamenjan, ,Ao7)g kamenjanje.
kidokbyr) pa, aro g, ro (hi) o-/.6yoq) kamnata zgradba, zid. kido-koyog, 6 (ksyoo) zidar. kidog, 6, 7] 1. kamen, kamenje, skala, kamenit sedež ^eotog, kidov noicb tira izpremenim v kamen, storim, da se kdo čudi. 2. marmor. 3. drag kamen NT. 4. preizkusni kamen. 5. prač-nik, metalni kamen, kamenita okrogla plošča. Od. 8, 190.
kido-anadfjg 2 (ondod) dgpog odprtina, ki je nastala s tem, da se je odstranil kamen.
kido-azgcozog 2 (otocbvvvpi) poet. iz kamenja sezidan, s kamenjem po-tlakan, ro hdootoonov kamenit tlak, mozaična tla.
kidozopiai, al kamenolomi. kidovgyog 2 ()J/dog, soyov) ki obdeluje kamenje; subst. 6 kamnosek, kamenar. kidoipopsco nosim, donašam kamenje. kiHpdco (kr/.pog velnica) vejem, čistim žito; NT zdrobim, starem, uničim.
kmpTjzrjg, fjgog, 6 ep. vejač, vejalec. kihvov, to velnica; koš, zibelka. kinvo-tpogog, 6 (cpegco) nosilec koša (v katerem je bilo daritveno orodje). kingizpig a dv. (Ae/peog) ep. na stran, vstran, v kraj.
AtAata, fj mesto v Fokidi. kikaiopai dep. ep. [Et. iz ki-kao-jo-pai, kor. las, hoteti; lat. lascivus (iz laško-), slov. laskati, češ. laska, ljubezen; nem. Lust (iz Js-tu-). — Obl. pf. pt. ke-ki7)pevog[ želim, hočem, koprnim, hrepenim, stremim cpocoode, tivog, inf. kipa -Aapa zakaj? kipaivco (kipog) ion. gladujem, trpim lakoto.
kipevizrjg, ov, 6 (kipfjv) poet. ki brani (čuva) pristanišče.
kipev-ogptzTjg, ov, 6 (bgpigco) poet. ki se nahaja v pristanišču, ki brani (ščiti) pristanišče.
kipfjv, evog, 6 (gl. keipcbv) 1. pristanišče), luka, zaliv. 2. a) zbirališče, shajališče olcovov, "Aidov o Hadovem žrelu, ki sprejema vse mrtvece; metafor. o Iokasti kipr/v avtog /zaidi yai natgr, b) pribežališče, zavetje etai-giag, ftovkevpatcov.
kipva£co (kipvrj) tvorim jezero (močvirje), zastajam.
Aipvai, ai kraj v Atenah južno od Akropole.
kipvaiog 3 ion. jezerski, povoden, močviren oovideg.
kipvT), 7) (gl. keipcbv) 1. jezero, ribnik, močvirje, luža, morje. 2. izkopana vodna kotlina Her. 1, 185. kipvoodijg 2 (eidog, kipvrj) močviren, močvirnat; to kipvčbdeg jezeru podobna narava.
kipoKzoveco (kipog, zteivco) izstradam, umorim z gladom. kiponzovia, f) (iz)stradanje, usmrtitev z lakoto, zdravljenje s postom. kipog, 6 [Et. lat. letum, pogibel, smrt; gršk. k.oipog] 1. glad, lakota. 2. pohlep, poželenje.
A iv S o g, 7) mesto na otoku Rodu; preb. Aivdioi, oi.
kivsog 3, skrč. kivovg lanen, platnen '&(bo7]g.
kivo-dezog 2 (deco) poet. z lanenimi vrvmi zvezan.
Atvo-i^cugi/l, ?/xog, 6 ep. s platnenim oklepom.
Xlvov, to [Et. slov. lan (strslov. lunt), lat. linum, odtod nem. Lein] 1. lan, predivo. 2. vse, kar se nareja iz prediva: a) preja, nit, vrv, odična vrvica; pren. nit življenja; b) ribarska mreža; c) platno, platnena obleka, preproga, jadro. 3. stenj NT.
Atvo-jtogog 2 (nogsvo/nai) ki napenja jadra, v jadra hlideč.
AtVog, 6 ep. ion. linos, Linova pesem (žalostinka za rano umrlim mladeničem).
Xivovgyog, 6 (/dvor, egyov) tkalec.
Aivovg 3 — Xivsog.
kina adv. ep. mastno, svetlo, z oljem
1.	m ’ s/.ako.
Xinaivco gnojim, p omastim, oplodim.
Ainalgog, i) mesto v Makedoniji.
Atjragetv 1. ostanem stanoviten, vztrajam pri čem, držim se česa vivl, lovogecov pripovedoval je neprestano.
2.	neprestano, prisrčno prosim; pass. '■ircagoviMu vno Tivog prosi me kdo.
^■inagtjg 2 1. prilepljen, vztrajen, neutruden, Xmagyq dso/.ievog vztrajno, iskreno proseč. 2. radodaren, obilen, •to d g to fanageg črez mero. — adv. Xmagoč>g s/co vztrajam pri čem, hrepenim, hlepim po čem.
XinagLa, fj, ion. -it] vztrajnost, stanovitnost.
Aijiago-ftgovog 2 (hizagog) z bliščečim, sijajnim prestolom.
Xinago-7cgfjSefivog 2 (y.gi)depivov) ep. s svetlo pečo (ruto), v svetlobelem pajčolanu.	[čimi) kitami.
Aurago-jzA.6xap.og 2 s svetlimi (blišče-
Xmagog 3 (AfJta) 1. masten, od masti se sveteč, z oljem namazan, (po)ma-ziljen; pren. svetel, bliščeč, blesteč, bel, sijajen, krasen, lep. 2. rodoviten, ploden; radodaren, obilen, bogat, premožen, dobrorejen Amagoi Tgecpo-l-isvoi, yfjgag udoben, prijeten.
Xinagozrjg, ijTog, fj tolstost, mastnost.
Xmdco, ep. Xmoco bliščim se, svetim se (od mazil).
A.uzoftvp.Eco onesvestim se, omedlim.
Xtnog, ovg, to [Et. kor. leip, gl. a/.ouprj] poet. mast, olje, mastna tekočina ai-gavog.
X inoozgazta XeuTOOTga.Tia.
Xinoyjv%£cn = Xeuro'ipvxeco.
Xinoy>v%ia, fj omedlevica, omotica, nezavest.
Xut6co gl. Xmdo).
Atg1, 6 [Et. tujka; prim. liebr. lajiš, lev] gl. Xecov.
Aig2, fj ep. - )uoor) gladek, samo A Ig nevgij.
Atg3, 6 ep. [samo dat. A m', aec. Air«] platno, ruha, prestiralo, odeja.
X ta na l, ai razpolovljene kocke. (Polovici sta vzela gostinska prijatelja, da sta se spoznala po njih ali sama ali
Aiortrdg gl. Ataaog.	[potomci.)
Xiaao[iac d. m. ep. poet. [Et. iz /.ivjo/mi. — Obl. impf. e/uooogrjv, iterat. Xiooeo-y.ST0, a or. ep. (s/j/.tod/Mjv, c/. 2 sg. Xioy, imper. Ataat, a or. tudi čXizogr)v, a di. verb. A taro g] prisrčno prosim, molim, rotim Tivd Ti, zaklinjam, izprosim si kaj od koga; pri kom (čem) Tivog, vneg Tivog, n go g Tivog.
Ataadg 3 ep. gol, gladek; subst. Xiaoag, adog, i) gladka skala, pečina.
Xiazog 3 gl. ž.iooogai.
Xcaxgsvco ep. prekopavam, okopavam.
Xiaxgov} to ep. lopata.
Xlxa gl. Atg 3.
Xizavevco [impf. ep. e/./.iTavevi] molim, prosim, jroAAri prisrčno.
Atrij, fj (faooogai) samo pl. ep. poet. ion. prošnja, molitev, moledovanje, Atrdg ngoovgonaiovg s/oo Tivi obračam se z gorečo prošnjo do koga; pers. ai vitra t Zevsove hčerke.
A trt gl. Atg 3.
Xizogai gl. /uooofiai.
Xiz6g 3 gladek, preprost, prostodušen.
Xlz6zrig, rizog, n preprostost.
Xtzga, f) funt NT.
Atrgov, to ion. natron, soda.
At^dg, ov, 6 1. Heraklejev sluga. 2. bogat Spartanec ob Sokratovem času.
Ai^jtido) ližem.
Xl%vog 2	1. sladkosneden, la-
komen. 2. pohlepen, radoveden Xi/yog aXlaxevai.
Ati/;, At,3og, 6 (/.eiiloj) 1. ion. jugoza-padni veter. 2. jugozapad NT.
Ao/?og, 6 [Et. iz logwo-s, lat. legumen, stročje] 1. ušesce, uhelj. 2. jetrno krilo, jetra.
Xoyddrjv adv. (/,oydg) na-, izbran, egvpia ?d'd'0)v Xoyadr}v nenoirjpievov iz izbranega kamenja narejen, Xoyadr)v Xi-frovg cpegco prinašam izbrane kamne. Xoyag, ačog, 6, r/ (}.eyco) izbran, odbran; subst. pl. izbrani, elita.
Xoyia, f) nabiranje, bira NT. Xoyi£o(iai d. m. (Aoyog) [fut. Xoyiovpiai, a or. č?.oyiodm)v,' pf. XeXoyiopiai, a or. pass. sXoyia'&rjV (vedno s pas. pom.), adi. verh. Xoyiot£ov\ 1. računam; a) pre-, zračunam, (se)štejem onXivai eXoyi-ofirjoav, evgioy.co Xoyi£6tuevoc račun mi kaže, ^grjj.iava elg agyvgiov Xoyi-ofievva po (v) denarju preračun-jeno; b) vštejem, zaračunam, pripisujem komu kaj nvi rt, eXoyiafh) avvcp elg dmaioovvrjv štelo se mu je v pravičnost NT, elg ovdev eXo-yialh\ prišel je ob veljavo; c) prištevam komu, štejem med kaj elg n, pievd revo g NT, tov IIdva tcov outoo ffeobv elvai štejem med osem bogov; pos. smatram, imam za kaj Tivd ov-y.en dvva, Tivd rog t iv a, vi elg ti NT;
d)	trdno se zanašam na kaj Ti, nva, nXeiovag fj/iegag £rjv. 2. uvažujem, jemljem v poštev, pre-, razmišljujem, preudarjam Ti, negi Tivog, ngog e/nav-tov pri sebi, acc. c. inf., on; b) (po)-mislim, menim, gledam na kaj, va ovfMpegovva na svojo korist; c) sklepam bi Tivog; d) hočem, nameravam, volja me je emomeiolku.
Xoyixog 3 pameten, razumen NT. Xoyifiog 3 in 2 ion. vpliven, veljaven, znamenit, ugleden, imeniten.
Xoyiog 3 (Xoyog) učen, izobražen, vešč, izkušen, zgovoren NT; 6 Xayiog učenjak, zgodopisec, vedeževalec, pro-rok, to Xoyiov izrek (proročišča), besede NT.	[nost.
Xoyi6xrjg, 7;rog, rj dar govora, zgovor-XoyiOfi6g, 6 (Xoyi£ofiai) 1. račun(anje), računstvo, Xoyiop,ov dnocpaivopiai delam račun. 2. a) pre-, razmišljanje, presoj a(nje), avv /.oyio/.iq> s premislekom, preudarek, misel, načrt, sklep(anje), razlog, zaključek, naklep NT 2 Kor. 10, 5; ozir na kaj, uvaževanje tov ^v/nipegovTog; b) zmožnost preudarjanja, razboritost, razum, previdnost.
XoyioxrjQiov, to kraj, kjer so se zbirali XoyioTai.
Xoyioxf]g, ov, 6 (XoyiČoiicu) 1, računar, presojevalec tčov naga tcov ftecbv. 2. v Atenah: pregledovalec računov (oblast, ki je štela 10 mož).
Xoyioxixog 3 1. v računstvu (računanju) spreten, izurjen; r/ Xoyiovi7.il praktično računstvo. 2. preudaren, razborit, razumen, premišljujoč.
Xoyoyga<peu> spisujem (sodne) govore.
Xoyoygaipia, 77 pisanje govora ali spisa v prozi.
Xoyoygaqnxog 3 ki spada k pisanju v prozi.
Xoyo-ygdqoog, 0 1. zgodovinar, leto-pisec. 2. kdor piše za druge govore.
Xoyo8ai8aXog, b (dober) govornik.
Xoyopa%eco prepiram (borim) se z besedami NT.
Xoyopa%ia, i/ prepir z besedami, pričkanje NT.
Xoyojzoiea> izmišljam novice, pravljice, razširjam novice ali laži.
Xoyo-noiog, b 1. pisatelj, zgodovinar. 2. pisec basni. 3. kdor izmišlja ali razširja novice, novičar.
Xoyog, 6 (Xeyco) I. govorjenje. 1. beseda (lat. vox), izraz, evi Xoyop z eno besedo, kratko, rog elneiv Xoycp da na kratko povem, takorekoč, ov noXXq> Xoyq> elneiv da nakratko povem. 2. a) govor, ijg^aTO Xoyov začel je govor, X6yog yiyveTai, eovi negi nvog govori se o čem, ngog tcov ffeobv, rov vvv 6 Xoyog eouv o katerih sedaj govorimo; egya Xoyov piei^to večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, Xoyov noiov[iai, e%co negi Tivog govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, ngognva s kom; slično: Xoyog ep,j3dXXeTai govori se, V op Xoycp rkeo/oiiai razpravljam o čem, izražam z besedami, X6yov ngoocpegco nvi nagovorim koga, prosim koga česa negi nvog; toda Xoyov Tivog ngooipegco donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; Xoyov ti§iog spomina vreden, važen, Xoycp einov ustno sem povedal, ov noXX(b Xoyco einov nisem govoril obširno, nakratko sem povedal, čid Xoyov ustno NT;
473
Ao/og
Ao/og
b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (ovv)egyofMU, dgnuveofiai, el/Ai eig Ao/otig pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom vivi, (fiavvbj did Xoycov d(pix6/.ir]v govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, sv Xoyoig etjttt vivi pogovarjam se s kom, Ao-yovg noiovfvai negi vivog začnem se pogajati zaradi česa, eg voiovvovg /m-/ovc, ifininveiv dvayy.d'Qofiai prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; hoyov aiveofAcu prosim besede, vvyydvio X6yov dobim besedo, pridem do besede, didinfu Xoyov nvi dam komu besedo; c) a) rek, izrek, pregovor, Aoyog rip/atoc, jraAatog, božji izrek, prerokovanje dgvdg Xdyoi fiavvr/.oi; /?) povelje, zapoved deza Ao/ot NT, srci voj nXrjftei Ao/og (sovi) narod odločuje sam; y) naročilo, predlog, pogoj cpegio vovg avvovg X6yovg, Ao-yov deyogai; Ao/og yiyvsvai negi vivog predlaga se kaj, Aoyov ngoocpegco predlagam, eni vivi Ao/cp pod kakim pogojeni, v kak namen, eni Ao/cp vovvcp v ta namen, pod tem pogojem ; S) dogovor, sklep: ovy.rjA.ftov eg vovvov ?.oyov, (nove /m/softeu niso mogli skleniti, y.oivdj Aoyoj po skupnem sklepu, (ni v ivi Ao/cp na podlagi dogovora; e) trditev, izjava, rep ocp Ao/cp po tvoji trditvi, Ao/cp cog Aa-zedaipovicov vr/.cbvvcov vsled izjave, da so L. zmagali; £) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. 0. Col. 651 (opp. opzog); rj) (prazne) besede (opp. egyov), izgovor, pretveza, Ao/otg ipiXea ljubim samo z besedami, Ao/otg (Xeeco pomilujem (tolažim) z lepo besedo, cog yvvaiy.a rep Ao/cp na videz žensko, Aoyovg Xeyco blebetam, Aoyov evev.a samo na videz, ez ofu-y.gov Aoyov pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; Ao/og difjXfte govorica (glas) se je razširila, Ao/og sovi, eyei, y,aveyei, ipegevai pripoveduje se, govori se, govorica je; Ao/or 'eyeig imaš slavo, Ao/og dyaftog os eyec dobro se govori o tebi, eya> Xoyov govori se o meni, Xdyov nXei-
ovov zelo ugleden; Ao/cp oida, e|ct-y.ovco, nvvftavopai drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: a) pripovest, resnična zgodba (opp. gvftog), basen, bajka; vegneo v iv d Xoyoig razveseljujem koga s povestmi, Xoyovg n/.dvvco izmišljam bajke (prazne govorice), Xoyov Ae/co pripovedujem basen, Ao-/og vov v.vvdg basen o psu, ol Al-ocbnov Ao/ot Ajzopove basni; (}) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ev voioi Aoovgioioi Xoyoioi v odstavku, kjer se govori o Asiriji, oi ngdbvoi v&v Xoyiov prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ev dXXoj Ao/cp na drugem mestu (moje zgodovine); y) proza (v Xoyoj zač ev cpdatg; d) javen govor, zgovornost, govorništvo rj Xoycov ve/vrj; e) načelo, teorija, nauk NT; £) razlaga, pojem, bistvo; ovoia, rjg Xoyov vov sivcu didogev bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), vov eovva X6yov cpciivco (Ae/co) opišem stvar tako, kakršna je, vov rjvvco X oyov zgeivvco n o id) pokažem slabo stvar kot dobro, enei ndvv’ eniovaoai Xoyov ker ti je cela stvar znana, iy.avog avvej 6 Ao/og ima dosti snovi za govor, aAAog Ao/og (av elrj) to je (bi bila) druga stvar.
5.	NT Ao/og Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, Aoyov aiveco, dnai-veco, XapjUdvoo zahtevam račun, poživljeni na odgovor, Aoyov ovvaigco napravljam račun, Aoyov vne/co sem odgovoren; Aoyov (dno)dida>fu dajem račun (odgovor), ifiavvii) negi vivog dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, dXij-ftel Ao/cp ygdof.Mii preudarjam prav; mnenje, namen, (ni vade voj Ao/cp (dove s tem namenom, da, vip ezet-vcov Ao/cp po mnenju onih. 2. oziranje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; Aoyov noi-ovfiai, eya> jemljem v poštev, oziram se na kaj, iv ovdevi Ao/cp noiovfiai, ovdeva Xoyov 'eyco ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram
(menim) se za kaj, sv ovdevi ?.oycp djicb/.ovvo neslavno so poginili; šg ZQr)/j,dvcov Xoyov ioyvco z ozirom na premoženje, Xbyov ovdevog (s/.a/iovov, o/mxqov) elpu nimam nobene veljave, sem brez ugleda, ol ).oyov n/.siavov ovvsg najuglednejši možje; sg Xoyov rifre/Acu oziram se na kaj, upoštevam, čislam, zcrrd tovtov tov Xoyov z ozirom na to, potemtakem; sv avdga-jtodcov (ov/pudvorv) Xoyco yiyvo[MU (siui) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), bv ourjgojv Xoycp Jioieogai štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, Aoyov eyco imam (pameten) vzrok, ovx eyei Aoyov za to ni pametnega razloga = ni misliti, ovde jvgog sva Aoyov niti iz enega pametnega vzroka, živi Xoyop iz katerega vzroka, sg ovdevog Xoyov brez vzroka. 4. razmerje, način, avb Aoyov po razmerju, y.avd Xoyov tfjg dvva-l-iscog v primeri z njih močjo, y.avd tovtov tov ?.6yov na ta način, zcmi tov avvov Xoyov njj tsi/si na isti način, ravnotako kakor zid. 5. a) pamet, razum, /j,eTa Xoyov, z ar d A oyov pametno, dgftbg Xoyog prava pamet, Aoyov eyco Tivog razumem, vem kaj, 6 Xoyog aigsi zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen Tgg yvpig.
Xoyyrj, fy [Et. lat. lancea je kelt. izv. in ni sov. z gršk.] 1. ost, konica sulice, geydXr) velika sulična ost (rezilo). 2. kopje,- sulica. 3. vodnik kop j anikov, ovv suva va^eoiv ovv srna ts Xbyyaig.
Xoy%o-noiog,bk.\ izdeluje orožje, orožar.
Xoyyo-<p6Qog, 6 (cpeoco) kopjanik, suličar.
Xoyycozog 3 poet. priostren, šiljast.
A 6 e, X6sooa in sl. od Aosto gl. A ovco.
Xoezqov gl. Xovtq6v.
XoEZQo-yoog gl. XovTgo-yoog.
Aot/5?), ij (Aeijjco) ep. poet. pitni dar, pitna daritev.
Xoiyiog 3 ep. poguben, nevaren, (sgya) Xoiyia pogubne, nevarne, strašne stvari, otco Xolyi eoeofiai menim, da se bo to pogubno končalo.
Xoiydg, 6 ep. poguba, pogin, nesreča, smrt.
Xoidogea> (Xoidogog) [fut. /Midoapoco itd.] 1. act. in pass. zmerjam, oštevam,
psujem, sramotim, grajam Ti, Tiva. 2. med. pass. (z a or. eXoidogi)odjU7]v in eXoidogr){h]v z act. pom.) a) Iddov Xoi-dogov/.ievovg &XXrjXoig zapazivši, da se med seboj zmerjajo; b) - act.
Xoidogia, f] zmerjanje, sramotenje, psovanje, opravljivost.
XoiSogog, b [Et. lat. ludo, ere; ludus iz loidos] psovač, psovalec, obrekovalec, opravljivec.
Xoi(iog, b (gl. At it d g) pomor, kuga; NT Act. ap. 24. 5 tudi o hudobnem človeku.
XoificoS7jg 2 (eiČog) kužen, nalezljiv.
Xoinog 3 (Xeino[xai) zapuščen, zaostal, preostal, preživeč, bodoč, ot Aomoi ostali, drugi; to Xoittov (pre)ostali del, ostanek, ostali čas, bodočnost, vr\v ?.omr)v (sc. oČov) ostalo pot; adv. to Xoijzov, tov Xoijiov (zgbvov) v ostalem, nadalje, sicer, odslej, potem, pozneje, v bodoče, v bodočnost; NT act. ap. 27. 20 = rjdrj že.
Xoio,d"rjiog 2 ep., Xoicrd'iog 3, 2 poet., Xoiard'og 2 ep. [Et. iz Xoihio (iz lois-is) -j- fif-og (gl. doog)] zadnji, skrajni, poslednji, ae#Aov bojna nagrada za poslednjega, Ta Xoio{h)ia zadnja nagrada. — adv. Xoio’d'iov naposled, nazadnje, zadnjikrat.
AokqoL, ot Lokri, prebivalci Lokride (X) Aoscgig, idog).
Aoi-iag, ov, b Apolonov pridevek.
Xo%og 3 [Et. iz loq-so-s, gršk. Xeygiog] poševen, poprečen, proč obrnjen, nevoščljiv, zaviden, Zevg avyeva Ao|or eysi Zevs ima proč obrnjen vrat, je nenaklonjen; adv. Aofov grdo, po strani.	[kožica.
Xonog, 6 (Xsjtco) ep. luščina, lupina,
Aovcu&zijg, ov, b ali Aovoievg, ecog, o prebivalec mesta Aovcoi, oi v Arkadiji.
Xovzqov, to, ep. Xoezqov pogosto pl. (Xovco) 1. kopanje; kopel, kopališče ’Qxsavoio v Okeanu, vvgcpr/.ov kopanje (ženina ali neveste) na poročni dan. 2. pitni dar (ki so ga izlivali na grob umrlih), spravna daritev. 3. krst NT.
Xovzgo-yoog 2, ep. Xoezgo-y6og 1. ki izliva kopalno vodo, Toinovg trinožni kotel z gorko kopalno vodo. 2. subst. b kopališčni sluga.
Aovrgcor, cbvog, 6 kopalna soba, kopalnica.
Aotico [St. iz Kor m, lat. lavare (iz lo-vare), lutor, lustrum, nem. Lange. — Ohl. fut. A ovoco, a or. s/.ovoa, pass. pf. AsAotiptai, aor. sAovfirjv; praes. kovpzev, Xovxs, kovcuv, impf. š/.ovfisv, pass. Aor-Mt, Aobrca, kovvtcu, /.ovodm, Aob/csvog; ep. Aoco, Aoeco, impL A d e, kosov, fut. koeoaofiai, aor. ?.oeooai, Aosaaag, Aoea-Odvo, kosoodfievog, NT pf. AbAoraucu] 1- act. umivam, kopljem, Aocurpor pripravljam komu kopel; r«’d ayvov kovvgov umijem koga v sveti vodi. 2. med. umivam se, kopljem se iHep-/up, sv xivi, xiv6g, ajzo vivog v čem, iz česa.
Aopta, p, ion. -crj (ko/pog) zatilnik, griva; ščetine na zatilniku.
Aopo?, 6 1. vrat, (za)tilnik. 2. čelada, perjanica, greben, nakit iz perja, griva, čop. 3. grič, hrib.
A-oydyeco, ion. Xoyt]yEW (koy-ay6g) vodim stotnijo, služim kot stotnik, sem stotnik Aoyov in abs.
hoytiyLa, rj stotniška služba, čin, dostojanstvo stotnika.
Xoyayog, ?) (k6yog, r)yšoptai) lohag, stotnik, četovodja.
Koyaco in med. (koyog) 1. intr. sem skrit, ležim v zasedi, skrijem (uležem)' se v zasedo. 2. trans, prežim na koga, zalezujem koga (v zasedi) uva, zasedem odov.
Ao^eta, f] (Aoysv<A) poet. porod, rojstvo; otročnica, porodnica.
Ao^etog, Ao^tog 3 (ko/og) poet. ki spada k rojstvu ali porodu, 'Aqxs/mg za-ščitnica porodnic, dvayy.ai porodne bolečine, ftakanoi kraj rojstva (o Zevsovem boku); xd J.o/sla rojstni kraj.
Aotfevfia, axog, xo (/.o/evco) 1. porod, 1’ojstvo. 2. kar je rojeno, otrok.
Ao^edco (Ad/og) (po)rodim; pass. rodim se, izhajam od koga.
^oyrjyeco gl. Aoyayscn.
Ao^tjco (Xoyvog) 1. razdeljujem v stotnije, postavljam v bojni red. 2. postavljam v zasedo, napadam iz zasede; ko/iotkevTeg iz zasede napadeni.
Ao^tog 3 gl. /.o/slog.
^°yixr]q, ov, 6 (Ao^og) 1. vojak iste
stotnije. 2. bojni drug, spremljevalec, tovariš.
ko^firj, )) (kšyog) brlog, goščava, šuma, grm(ovje).
XoxP‘Cb8rjg 2 (sidog) z grmovjem ob-rastel.
Ao^og, 6 (gl. As^og) 1. ležišče, zaseda, skrivališče nvjavog, /.otAoc (o trojanskem konju), |vAtrog o sovražnih ladjah, Ao^orde v zasedo. 2. bivanje v zasedi, prežanje na koga, prekana ysgovxog. 3. a) lohos, oddelek pešcev, ki je štel okrog 100 mož, stotnija, bojna vrsta, xd o jz/m Tide/JAU elg A o-yov postavljam se, stopam v bojno vrsto, og-ftiot, koyot hribovske (strme) stotnije, stotnije (čete) v koloni; b) četa, množica. kočo ep. = A ovco. kvyaXog 3 poet. mračen, temen. kvy8ijv adv. (Avgcn ihtim) poet. ihteč. kvyi^ojiai [Et. lat. luctor, ari, lucta;
nem. Locke] med. vrtim se.
Auyg1, Ay77.bg, 6 ris. kvy^2, Ai'yydc, »/ kolcanje. kvyog, ?) ep. (vrbova) šiba, prot; kot adi. jj,ooyoioi ?.vyoiaz z vrbovimi šibami.
kvy-gog 3 (lat. lugeo) ep. poet. 1. žalosten, bridek, poguben, pogubonosen, beden, nesrečen. 2. bojazljiv, slab (v boju); xd Avyga poguba, nesreča, žalost.
Avdia, /) pokrajina na zapadu Male Azije z glavnim mestom Sardami; preb. 6 Avdog; a di. Aijdiog in Avdog 3, a dv. Avdtori v lidijskem jeziku, v lidijskem tonovem načinu.
Avdiag, ov, 6, ion. Avdirjg reka v Makedoniji.
Alijev ep. ==- ekvfojoav gl. Adco. kv&gov, to in kvtigog, 6 (gl. kvp.a) ep. 1. onesnaženje, oskrumba, onečašče-nje. 2. s krvjo pomešan prah, umazana kri.
kvnd-fidg, avvog, 6 ep. solnčna pot, leto.
J.vxatov, ro (sc. opog) gorovje v južni Arkadiji, posvečeno Zevsu; Avtcaia, xd praznik likejskega Zevsa, ki se je obhajal z bojnimi igrami. Avndovia, fj pokrajina v Mali Aziji; preb. Avndoveg, ol.
Avndcov, ovog, 6 1. Pandarov oče. 2. Priamov sin.
Avnirj, f] (sc. doga) volčja koža, volčina.
Avneiov, to gimnazij v Atenah blizu Apolonovega svetišča.
AuMEtog 3 pridevek Apolona kot boga svetlobe.
XvH7]-yEvr]c, 2 (žcz, '/sr) ep. v svetlobi rojen, jasnoroden (Apolonov pridevek).
Avnia, f] 1. pokrajina v Mali Aziji.
2.	pokrajina na reki Ajsepu; adi. Avniog 3, preb. olAvkiol; adv. Avnirj-■&EV iz Liki j e, AvKirjvde v Likijo.
Xvxio-EQy>jg 2 (sgyov) ion. v Liki ji narejen, po likijsko izdelan.
AvKo-noAArjrog 2 (zoAAdco) z volčjimi zobmi, ov6j.uov z močnim ozobjem.
Avxo-xx6vog 2 (zteivco) poet. ki volkove mori ali ubija, pridevek Apolona, kot zaščitnika čred.
AvKo-firjSrjg, ovg, 6 (/irfdofiai) kralj na otoku Skiru, Ahil e j ev tast.
Avnog, 6 [Et. iz luqwo-s, lat. lupus nam. luquus; slov. volk, nem. Wolf (oboje iz wlqwo-s] volk.
Avnog, 6 1. ime mnogih rek. 2. moško ime.
Avxovgyog, 6, ep. Avxo-ogyog, 6 1. kralj Edoncev v Traki ji, Bakhov sovražnik. 2. spartanski zakonodajalec.
3.	atenski govornik, Demostenov vrstnik.
Avnoco raztrgam kakor volk, AeAvzoj-[isva tčbv ngo^dvcov od volkov raztrgane ovce.
Avga, arog, v6 [Et. lat. lutum, blato, galsko Lutetia (Parisiorum), gršk. bj/irj, Avdooc] ep. poet. 1. onesnaženje, nesnaga, umazana voda, pomije. 2. sramota, madež.
AvfiaCvo/icu d. m. [pr. in pl. tudi s pas. pom.; fut. ?.vfxavov/j,cu, a or. E/,v[t7]vd[t7]v, pf. AsAv[tao[xai, a or. pass. i/.vpdvdpv] 1. delam komu sramoto, sramotim koga, sramotno (grdo) ravnam s kom, grdim nvi, tdAAa nav ta (o)gr-dim na vse mogoče načine. 2. delam škodo, škodujem tov g noAsuiovg, slabim sv vrj nogeig., uničujem, pokvarim, pogubim, opustošim td ngo-aotsia; (raz)rušim, podiram noAneiav,
zatiram sy.y.Ar]oiav; (raz)žalim ty 6o^y; zapeljujem, podkupujem.
Avfiavrr/g, ov, 6 I pogubljalec, pogubi-poet.	telj, sramotilec, oskru-
Avfiscov, čovog, 6 I njevalec, mučitelj.
Ati[irj, y (gl. Avpta) 1. grdo ravnanje, zasramovanje, sramota, eni Av[iy v pogubo, v sramoto, v osramočenje. 2. poguba, škoda, nesreča, pohabljeni e, aio/očbg /.'i\urj biazsi/ievoc ostudno pohablj en.
Avneco [lut. ?>vnyoco, med. pass. fut. Avnfjoofiai, ion. Avnrjlhinotiai, a or. e/.vnfjffrjv, pf. AeAvnrj/rat] 1. act. (u)ža-lostim, raz-, užalim; stiskam, nadlegujem, mučim, škodujem, vznemirjam, jezim, žalim, tiščim ffcogag, ti us /.vnel to#’ orav kaj me briga (škoduje), alt o. 2. pass. sem žalosten, žalujem, jezim se, sem v skrbeh, sem nejevoljen, uvi na koga, sni tivi, ngog, did rt črez kaj, Avnt]V ?Mnov[iai muči me bolečina, skrbi, boli me kaj.
AtiJirj, 7] [Et. kor. leup, zlomiti] 1. žalost, bolezen, bolest, skrb, nesreča, vno Avnrjg od žalosti. 2. razžalitev, žalostne razmere.
Avmjpa, a tog, to (Avneco) bolečina, žalitev.
Avmjgog 3, ep. ion. tudi Avngog 3 (Avneco) 1. act. a) žaleč, boleč, nadležen, težaven, neprijeten, mrzek, skeleč; b) siromašen, reven, nerodoviten, ra Avnrjod težave, težkoče, nadloge. 2. pass. žalosten, užaljen, pobit, nesrečen.
Avga, 7) lira, glasbeno orodje s 4 ali 7 strunami.
Avgvrjooog, f] mesto v Troadi.
Avgo-notog, 6 izdelovalec lir.
Ava-avdgog, 6 spartanski vojskovodja.
AvoLag, ov, 6 1. atenski vojskovodja pri Arginuzah 1. 406. 2. slaven atenski govornik.
Avot-fia^og, 6 1. Aristidov oče. 2. Ari-stidov sin.
Avai-[ieAfig 2 (loeAoc) ep. ki ude razvezuje ali slabi vnvog.
Avcug, scog, y, ion. -tog (Avco) 1. razveza, razvozlanje, rešitev. 2. odrešitev, oprostitev, osvoboditev tcvog, odkup, odhod; ločitev y)v%fjg ckto
ocbpaTog; NT ločitev zakona, razpo-roka.
Avoizekeco koristim, sem koristen Tivi; kvaiTskeZ pakkov bolje je, to kvotTskovv korist.
^■vai-zEkfjg 2 [Et. /.vco -j- reAog] koristen, raben, to kvoasksg korist.
Avaoa, ij, at. kvzza [Et. iz kv/.ja] besnost, blaznost, pasja steklina.
kvaaaivco poet. in kvaodco, at. kvzzaco besnim, divjam, zelo se jezim nvl, sem stekel.
kvaat]vrjQ, rjoog, 6 , besneč, besen, ep. (kvooa)	I	divji, razjarjen,
kvaccadpg 2 (sidog) I stekel, vooog ep. poet.	'	blaznost.
kvzeov gl. kvco.
^VTrjpLog 2 poet. ki rešuje, oprašča, pomirja, to kvTf/giov osvoboditev, odrešitev, (sredstvo za) pomiritev; sv-
7.ai AvTrjoioi (deipazcov) prošnje za osvoboditev.
kvzpov, to (hm) (nav.pl.) odkup(nina), Tivog za koga.
Avzgoco in med. osvobodim (proti odkupnini), (od)rešim, odkupim NT.
fojzpcooig, scog, f/ odrešenje, osvoboditev NT.
Ivzgeozfjg, ov, 6 odrešenik, odrešitelj NT.
Avzza, kvzzaco gl. kvooa. kvooaivco.
Av%via, i] svečnik.
AvyvZov, to svetilnica.
Avftvo-Kahj, fj ion. nažiganje svetiljk, Praznik v Egiptu (v Saisu).
ATJ%vog, 6 [Et. iz luqs-no-s, kor. leuq, gl. /ev/.og. — pl. tudi metapl. hr/va) svetilnica, svetiljlca, luč, baklja.
Atico [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan — nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, losen. — Obl. pr. in impf. at. v, ep. v, v ostalih časih v pred o, sicer v; tut. kvooi itd.; ep. {mpf. kvov, a or. kvoa, pf. pass. opt. 3 sg. kekvTO, pl. kekvvTO; a or. med. 3 sg. kwo, kvTo, pl. Avvto, a or. pass. 3 pl. kvtisv] I. act. in pass. 1. a) odvežem ovov, iiidvTa, 'Ocbopza, ^covr/v, novp-loTta, razvozlam, zrahljam, izprežem Innovg e| oyecov, v<p ’ doua-°w, vito £vyov; pass. odvežem se, odtrgam se, kskvpšvog odvezan, ne-uklenjen, prost; b) slečem GTokdg,
odpnem nšnkov; c) izpustim, oprostim, odkupim, ygrjpdTcov za denar, zamenjam (ujetnike), dvr/g avT* avdgog kvtisig mož zamenjan za moža; d) odprem zkfjtiga, oropa (odkrito) govorim; dozov razvežem; e) popustim fjviav; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim and tov dsopov, nodojv azpag, d kvov strahu, sz Tivog, Tivd Tivog. 2. razvežem, razdružim, od-, razpustim dyogr)v, ayčdva, zagiv, ovoa-Tiav, yscpvgav poderem; b) zlomim, oslabim pevog, yvla, povvaza; yvla kvtisv udje so omlahnili, or) /lir] ke-?>VTai tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem vaov, psooTsi/pov, nokiv, zdorjva, nakaiopa; prelomim, kršim dgzov, vopov, onov-ddg, popačim evTokr/v NT, uničim, o vržem pgacprjv NT, razdenem sgya NT; pass. strohnim, razpadem otol-ysZa, nav Ta NT, andgTa; d) odstranim, odpravim, razveljavim vopovg, ayoq an’ oppaTcov odvzamem, poravnam vsizsa, spravim, popravim do’ s|-rjpagTov, cpovov cpovco, apagriag-, e) o-lajšam, odvzemam, pomirim, potolažim peksdppaTa tivpov, poytir/paTa, odstranim to ji do o g Tfjg nppovfjg, anogiav rešim težavno vprašanje, to TŠkog tov [Hov dovršim tek življenja. 3. a) koristim, Tskr) kvsi = kvaasksZ, tudi sam kvsi koristno je X'en. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim -rti tov tisov pavvsla. II, med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje vn’ oyso<pi, ipavTa odvežem svoj pas; Tsvysa snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, tivyaTŠga svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje). kcoflaopai d. m. (kcbfirj) [fut. kcofhjoopai, a or. škcojhjodprjv, pf. kskcbflrjpai (s pas. pom.), a or. pass. ekcoflr)tir]v, adi. verb. kcojUrjTog] sramotno ravnam (s kom), sramotim, zasramujem koga, grdo ravnam s kom, pohabim, pogubim, trpinčim, ranim, uničim, (poškodujem, veovg zapeljujem, jHov sramotno končam, kcbfirjv nvd delam komu sramoto ali škodo, grešim proti komu, mučim koga.
Aco(1evco ep. zasramujem koga, rogam se komu vivd.
Acbfltj, 7)	1. sramotno ravnanje (z
besedo in dejanjem), zasramovanje, sramota, psovanje, razžaljenje, žalitev, osramočenje. 2. poguba, nesreča eni /.cbjla v pogubo; lconkr. predmet posmeha, zasmehovanje; grdoba, madež.
Aco^rjzfjp, rjoog, 6 (/uv [S doi.au) ep. poet.
1.	lopov, pogubitelj, malopridnež.
2.	psovalec, sramotilec, zasramovalec.
Acofhjzog 3 ep. poet., dor. Aco/lazog (/j»-
(Idopai) 1. p as n. zasramovan, osramočen, zaničevan, trpinčen, pohabljen, Acoflrjvbv ezfid/j.O) sramotno zavržem, ficr/Jho /jo flavog od nadlog mučen-brezčasten trpin; f.cojhjvbv zideiuu postavljam v zasmeh. 2. act. sramoteč, sramoten eputoArjpia, nesramen en tj.
Acotcov 2, skrč. Acbcov in Acotzegog 3 (comp. k dyaft6g) boljši, izvrstnejši, ugodnejši, koristnejši, izdatnejši. — adv. Arnov bolje, bolj. — superl. Ačo-ozog 3 najboljši, najplemenitejši, c5 Žepov e predragi moj!
M, [i ([iv) dvanajsta črka grškega alfabeta, kot številka [i'	40, ,[i- 40.000.
fi [ie, ep. včasih i.ioi.
/za [Et. iz [id, srna] rotilna členica pri priseganju ali zatrjevanju; božanstvo ali stvar, pri kateri se prisega, stoji v acc.: pri, [id vovg fjeovg pri bogovih, (val) pid Ata (zares) pri Zevsu, ov [ia Aia pri Zevsu, da ne; včasih se ime božanstva izpušča: [ia tov pri bogu. [idyadig, tdog, fj [dat. [iayddi\ magadis, glasbeno orodje z dvajsetimi strunami, ki je obsegalo dve oktavi; 0(0v [iayddi kakor na magadi t. j. v oktavi.
[iayydvev[ia, avog, vo mamilo, čarodejstvo.
/zayyav£va> začaram, goljufam, varam. MayScoAog, fj mesto v spodnjem Egiptu. [iaysia, f) ([iayevco) čarodejstvo, čaranje, slepilo, sleparstvo, vraža NT. fiay£iQix6g 3 kuharski, fj [iayeiQiy.fj
Acoog, 6 makedonski mesec avgust.
Acojitj, fj ogrinjalo, odelo, plašč.
Aoonitcn poet. = ez/.mniCo) odgrinjam, odkrivam.
AcojioSvzeoo kradem obleko, ropam, plenim.
Acono-Svzrjg, ov, 6 (dvco) tat (obleke), razbojnik, lopov, slepar.
Ačoazog 3 gl. Zenitov.
Acozosig 3 (/.mTog) [acc. Zcovovvva] ki rodi lotos, poln lotosovega cvetja, z lotosom obrastel.
Acozdg, 6 [Et. semit, izv.] 1. medena detelja, orehovec. 2. lotosov sad in drevo. 3. egiptovski lotos, lilijam podobna rastlina, ki je rastla v Nilu. 4. piščalka Evr. Bakli.
Acozo-cpdyog 3 (cpayelv) lotojedec; subst. lotojedci, bajen narod v Afriki.
Acocpdco (eZacpgoc) popuščam, nehavam, oi Aiftoi metanje kamenja; odpočijem si, okrevam, (ano) vivog od česa, počivam.
Acbcprjaig, ecog, fj popuščanje, odstranitev, oddaljenje tov noAefiov ano Ue/.onovvrjoov.
Acbcov gl. Zcoicov.
(sc. te%vrj) kuharska umetnost, kuharstvo.
[idyeiQog, 6 ([idooco) kuhar.
[iay£vco ([iayog) sem mag, čaram NT, rotim, y.avfjde [Idojlaga iie/.ij [iayevovoa pela je čarodejne pesmi v tujem je-[iayiu, fj = [iayeia.	[ziku.
Mdyvrjg, rjvog, 6 prebivalec Magnezije v Aziji in Tesaliji.
Mayvrjoia, fj 1. polotok v Tesaliji-2. mesto v K ariji.
Mdyog, o [iranskega izv., starperz. ma-guš] mag, svečenik pri Medih in Perzijanih. Magi so se bavili z znanostjo (posebno z zvezdoznanstvom) in z vražami, zato pomeni beseda tudi a) modrijan, zdravnik, astrolog; b) čarovnik, razlagalec sanj, slepar, vražar. [iayo-<povia, v d (cpovog) ion. umor ma-gov, perzijski praznik.
Madvzog, fj mesto na trakijskem Her-zonezu.
479
ga-/.agiozog
gd£a
ga£a, ij in /tdfa [Et. gd'Ca iz gay-ja, gaga iz gayy-ja; gl. gdooa] testo, kvas, ječmenov kruh.
gafdg, 6 ion. ep. in gaodog, nav. gao-*og 1. bradavica na prsih, prsi. 2. se-sna bradavica, sesek, materine prsi e/a. 3. vime.
gadr/ga, avog, z6 (gav-ddvoj) 1. kar je treba naučiti, predmet učenja, nolov gafhjga; katero stvar (naj izvem)? 2. a) znanje, znanost, veda; b) nauk, učenje, poduk, z d n adijgaza gadfj-gava yeyove trpljenje me je izučilo. gadr/gazinog 3 ki spada k učenju, naučen, dobre glave, ukaželjen; Aoyoi poduk; 6 gadngaziy.dc. matematik, astrolog.
gddrjaig, sag, fj (navtiavco) 1. učenje, spoznavanje, izkustvo, oot gddrjaig ov czdga ti se ne daš poučiti, gddrj-a iv noiovgai Jisgi zivog (z)menim se za kaj, vzamem kaj na znanje. 2. nauk, Poduk. 3. znanost, veda. gadfjoogai gl. gavddva. gadi/zeov, adi. verb. od /navdava treba se je učiti.
gadrjzevco 1. sem učenec živi. 2. učim, Poučujem koga uvd NT. gadr/zr/g, ov, 6 (gavddva) učenec, vernik NT.
gadrjzog 3 in 2 kar se da naučiti, naučljiv.
gadfjzgia, fj učenka, kristjanka NT. gala, fj [Et. hipokorist. od /ir/zi/g] 1. dojka, dojilja. 2. babica, mamica.
Mala, r/ Maja, Atlantova hči, Her-naejeva mati.
MaZavSgog, 6 reka v Mali Aziji. Mateta, 6 (gaisvogai) babištvo. gaZsvcug, sag, fj pomoč pri porodu, Porod.
gaievo/iac med. (/sala) (kot babica) pomagam pri porodu, (kot babica) spravim na svet, porodim; pass. pridem (s pomočjo babice) na svet, za v jz’ egov gaievdevza kar sem spravil na svet. gaisvxLHog 3 ki spada k porodu, ki pomaga pri porodu; fj gaisvziyfj = gaieia.
gaigartzrjgiav, avog, 6 peti atiški mesec (november-december). gaL-gdco ep. poet. (gl. gaiogai) [pracs. gaigaaoi, pt. gaigaav, gaigaaoa,
a or. ep. gaigrjoa] silno želim, koprnim, hrepenim, težim zivog-, naglo zgrabim (orožje); besnim, divjam. gaivag, d (log, fj (gaivogai) ep. poet. navdušena, besneča, divja, od Bakha navdušena majnada, bakliantinj^t. gaivoAi/g, ov, 6 (gaivogai) divji, navdušen, besneč, strasten. gaivco [Et. iz gavja, mnj-o, kor. men, misliti; lat. mens, memini (iz me-m°nai), moneo; slov. meniti, pa-met, strslov. pameti, (iz -mnti-), nem. mah-nen (stvn. manen), gršk. Msvzag. — Obl. a or. egijva; pf. gegrjva s prež. pom. = gaivogai-, fut. med. gavovgai, a or. pass. egdvgv] 1. act. razjarim, razkačim zivd. 2. pass. a) besnim, divjam, razsajam, sem obseden (blazen, zaslepljen), zo/.gp sem smel do drznosti, izgubim pamet; b) sem od Bakha navdušen fmo tov dsov, rojim, sem pijan.
gaiogai d. m. [Et. iz gaojogai; nem. Mut, kor. mo, hrepeneti po čem. — Obl. fut. gdo(o)ogai, a or. egao(o)dgi/v] ep. poet. 1. potipam, (tipaje) iščem, preiskujem. 2. trudim se, prizadevam si za kaj, težim, hrepenim po čem. MaZga, fj Artemidina spremljevalka. gaig ajol. 2 sg. praes. od gda ----- gdogai. gaiaoig, sag, fj (gaioogai = gaisvogai) porod.
Maicozai, ion. Mairjzai, oi skupno ime za prebivalce ob Azovskem morju, ki se zove Maicozig, ion. Mairjzig, id og (kigvrj) fj-, a di. Maifjzrjg, ov. ganag, agog, fem. ganaiga, sup. gay.dg-zazog, v prozi vzpor. obl. gauagiog 3 (sup. gay.agiazazog) 1. premožen, imo-vit, bogat. 2. srečen, blažen, oi gd--zagsg blaženi, nebeščani, pokojniki; gay.agav vi)ooi otoki blaženih, kjer stanujejo duše umrlih junakov; (3 gay.dgis dragi moj (ali ironično: oj ti nedolžna duša).
ganagi^co (gdy.ag) imenujem srečnega, blagrujem, poveličujem zivd, zi. gandgiog 3 gl. gaxag. ganagiogog, 6 slavljenje, blagrovanje, ksya blagrujem NT. ganagiazog 3 a di. verb. od gaxagiCa blagrovan, poveličevan; popoln; ga-•zagiozog sigi vreden sem, da me
blagrujejo, imenujejo srečnega, fia-zagioTov noičb Tiva vivi storim, da kdo koga slavi ali blagruje. fiazedvog 3 (fiazgog) ep. vitek, visok, dolg aiyeigog.
Mazedovia, Tj Makedonija; Ma>ceScbv, ovog, 6 Makedonec; adi. Mazedovizog 3, fem. Mazedovig, idog (yrj). ■— fia-zedovL^co držim z Makedonci; fiaze-Soviarl v makedonskem jeziku. gazel/la, f) ep. rovnica, motika, lopata. p.dxe2.Xov, to mesnica NT. gdziazog 3 (sup. k fiazoog) - urp/aoTog. Maziacog, 6 1. gora na Evboji. 2. rj mesto v Trifiliji v južni Elidi. fiazg-aicov 2, gen. covog (fiazgog, alcbv) poet. dolgo živeč, zelo prileten, prastar, dolgotrajen, dolg, večen. fuaxQ&v, ion. gazgfjv (acc. fem. od ga-zgog) 1. o prostoru: daleč od Tivog, na daleč, daleko levveg, vovgyov ov /uaz.gav /Leyeig kar veliš, ni daleč (= ni težko), on piazgovdvrjv vfjg Av-diag kolikor mogoče daleč v Lidijo, ol fiazgav daljni, pogani NT. 2. o času: dolgo, ovz eig fiazgr/v kmalu potem, v kratkem. 3. o govoru: obširno, dolgo tslvco, leyco. fiaxQrjyopeco (ayogevco) predolgo ali obširno govorim.
gazg-rjgegirj, fj (fiazgog, fjfuega) ion.
doba najdaljših dni. fiaxgo-/hog 2 ion. dolgo živeč, dolgovek. gazgo&ev adv. od daleč, iz daljine NT. fiazgoflv geco (giazgo-dvfiog) NT 1. sem potrpi j iv, prizanesljiv, potrpim, prizanašam sni tivi, ngog v iv a, eig uva. 2. vztrajam, sem stanoviten NT. gazgo&vfiia, rj prizanesljivost, potrpežljivost, potrpljenje NT. fiaxQo-rd'Vfiog 2 prizanesljiv, potrpežljiv NT.
fiaxgoloyeco (?,eya>) dolgo, obširno govorim, pripovedujem.
/uaxgoloyia, f) dolgi, obširni govori. fiazgog 3 [Et. lat. inacer, nem. mager ( prv. pom. dolg v primeri s širo-kostjo tenek, suh). — comp. fia-zgovegog, fiaaocov, sup. fiazgoTaTog, firjziozog, a dv. fufjxiaxd\ 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; nlolov, vavg bojna ladja; dal ek, oddaljen; piaz.goTegav (odov)
po daljši poti, eni ra fiazgoTega na dolgost, podolgoma, ra fiazgoTaTa najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, fiay.gov eauv bilo bi preobširno (predolgotrajno), šeldcog želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) fiay.gov, piay.gd (fhjdag) z velikimi koraki, (doti glasno kričim, piazga ngoaevyofiai dolgo molim NT; b) čici fiay.gov daleč, od daleč; dolgo potem, ov d id fiay.gov ne dolgo (kmalu) potem, dia fiay.gd>v obširno; c) eni fiay.gov nogevogai v dolgi vrsti, ooov (eni) fiazgovavov kar naj dalj e, eni fiazgoregov še več (bolj), eg vd fia-zgovaTa kakor daleč je mogoče, ngo-dvfieofuai trudim se na vso moč;
d)	fiazgti pri komp. in superl. mnogo, daleko, kar; e) fiazgtig daleč, oddaljeno, obširno; fiipziova naposled. fiaxgo-%goviog 2 (ygovog) dolgo živeč, eifii dolgo živim NT.
Mazgcoveg, oi narod ob Črnem morju. Maxxcogiov, to mesto v južni Siciliji-fiaxcbv gl. firjzdoaai. fiala adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. fialegog močen] I. p os. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; fua/.a ndvTa prav vse, fiala navTeg prav (popolnoma) vsi, nolloi fid/.a zelo mnogi, ndy/y fiala popolnoma, povsem, zai navv fiala (sc. empievei) in še zelo dolgo, ov fiala ne posebno, ne zelo, nikakor ne, fiala dei neprenehoma, neprestano, zai fiala in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, fidla avTiza takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko fiala ngo-veoog; pri subst. fiala ovfupogd velika nesreča,	OTgaTrjyog	dober po-
veljnik, fiala zaigog ugodna prilika, fiala zvegpag popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno eoiHoh goevye /udla le (vsekakor) beži, eine fiala le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, fiala toi da, seveda, ij fiala da zares. II. comp-fiallov 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, fiallov ti nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, fiallov ti eonev-oav še bolj so pohiteli, zai fiallov
še bolj(e), tem bolje, še več; navvog /idilkov pred vsem, vsekakor, na vsak način, po vsaki ceni, eni /idAAov bolj in bolj, vedno bolj. 2. a) marveč, /idAAov de ali marveč, ali pravzaprav; b) pri comp. še, daleko, mnogo, /idV.ov dooov vedno bliže in bliže; c)= ayav: preveč, precej fjeg/iaiveofjai. 3. ov /idXXov ... T] (ov) ravno tako ... kakor, ovdev /LaXXov nič manj, prav tako malo, istotako kakor, pri vsem tem, vendar, vkljub temu ne. III. superl. /idXioxa najbolj, največ, zlasti, posebno, najprej; a) v odgovorih: kajpada, seveda, gotovo; b) v vprašanjih: vi /idf.iova kaj, kako, zakaj (vendar) neki? d vi drj vi /idAiova zakaj (pač) neki? c) pri števnikih: približno, do ijiuav /Mihova, /nihava zy k večjemu, nekako, blizu, okoli; d) tog eixov /idXiova kolikor so največ mogli, nov /uiAiova nekako najbolj, va /idXiova v največji meri, prav mnogo, premnogo, Iv voig /idXiova najbolj, prav posebno, d>g /Lahova, &>g olov ve /Lahova (čim) kar najbolje; dozi/iog b/ioia vd> gaAiova sloveč kakor malokdo.
i«a/lawta, fj (/iaXaz6g) 1. mehkužnost, neodločnost, malosrčnost, bojazljivost. 2. slabost, bolezen NT.
daXanitjo/Lai (tta/.ctzdg) med. in p as s. 1. a) sem mehkužen, počasen, len, slab, malosrčen, bojazljiv; b) sem bolan, slaboten, pomehkužim se, zbolim. 2. dam se omečiti, sem (postanem) mil, blag, prijazen.
gakazog 3 [St. idevr. m°le-qo-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen Xey.vgov, vanrjg, /jvchv, eoDfjg, nežen /pcdg, nageiai, zrahljan, rahel, dobro preoran reto g, bujen, travnat Aei/Lobv, miren, lahek vnvog, ffdvavog, laskav, sladek, priliznjen enog, blag, mil, krotek dvfjgmnog. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, neoi vivog v čem, ovdev /iaXay.dv evdidco/u nič ne popuščam, frj/Ua mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen ngog vi, slab, počasen, len ev fjvvaycoyfj; bojazljiv, strahopeten, /Laiazcbvegog precej mehkužen, -rti /LaXazd razkošnost, zabava, mehkužno življenje. — adv. /LaXaxa>g
mehko, nežno cpikem, sladko evdco, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno §v/L/ia^tco. /iaXazxriQ, ijgog, 6 (/lahivvo)) ki mehča, Xgvoov zlatar, eXeq>avvog ki obdeluje slonovo kost.
/iaXa.Kijvo/iai pass. sem počasen, kesen, zaostajam.
/iaAdooco [Et. iz /La/.dr/.jo), gl. /xaXay.dg\ 1. act. a) (o)mehčam, omečim, ublažim, (po)tolažim; b) pomehkužim, prizanesljivo ravnam s kom. 2. pass. a) omečim se, dam se preprositi /iaXdooov; rešim se, vooov ozdravim (-eti); b) sem slab, mehkužen, bojazljiv.
Malea, f/, ion. -er/, ep. Mdhia in Ma-faiai rtič 1. na Lezbu. 2. v Lakoniji. /iaX-egog 3 (/idXa) ep. poet. močen, silen, grozen, uničujoč, požrešen, razjedajoč nvg, 'Agr/ g.
/LdXr], f/ rama, pazduha, vno /idh/g pod pazduho, skrivaj.
/lakdazia = /lahr/.ia.
/lai^azi^o/iai iia/jiziCo/iai. /lakftaMog [Et. iz mIdh-n-qo-s, nem. mild] [LaXazog.
/LaX{fdooco (/laj.dooco) poet. (o)mehčam, (po)tolažim, varam v iv d.
Mahsvg gl. Mtjhg.
/idhvog 3 od jablane, jablanov. /idhov poet. — /LaXXov.
/iaXig, idog, fj jablana.
/Lahova gl. /idXa.
/laknico otrpnem, premrem (mrazu), obotavljam se.
/l&XXov gl. /iaXa.
uaXX6g, 6 poet. kosem (volne), volna, runo.
/LaXo-8gojiEvg, ecog, 6 (/Lfjkov jabolko in dgenaf) trgač jabolk.
/iaXog 3 poet. bel, volnat.
/La/L/irj, fj [Et. hipokorist. lat. mamma] mati, babica NT.
/La/L(/i)o3vag, d, 6 mamon; bogastvo NT.
/idv dor. ep. = /if/v.
MavSavrj, fj Astiagova hči, Kirova mati.
/iav8gay6()dg, ov, d, 6 tolsti koren (rastlina, ki omamlja).
MavSgo-xXfjg, eovg, d stavbenik iz Sama.
Grško-slov. slovar.
31
pavmog 3 uavicbdrjg 2
(sido g)
pav zsia, ion. -zijirj,
h
LiaVTElOV, TO, ion.
-x fjiov pavzevpa,
avog, to
Mavsgčbg, coTog, 6 sin egiptovskega kralja Seba in žalostinka po njem. pavffavco [Et. iz m n d h, podaljš. iz kor. men, misliti: men-dh, slov. moder, (strslov. mgdn,), nem. munter. — Obl. fut. pafhjoopai, a or. spaffov, pf. pspd-ijrj-z.a, udi. verb. jiadrjvog in -sog; ep. a or. eppaifov in /idil ov] 1. učim se, naučim se naga, fiz Tivog, inf.-, a or. in pf. naučil sem se, vem, (po)znam, razumem; ol pavffavovTeg učenci. 2. spoznam, izvem, slišim, opazim, urnem, navadim se; poizvedujem, povprašujem, tl po čem, Tiva koga, Tivog, dno, n go g, nagci Tivog, oti, cb g, sl; s pt. epaffe sy/,vog ovoa izvedela je, da je noseča, p,?) paffjj p’ fj-zoma da ne opazi, da sem prišel; pomni Ti paffebv; (ako kdo začudeno ali nejevoljno vpraša) zakaj? čemu? v za-visnem stavku: oti paffdjv, n. pr. Ti dSiog elfu ncrdslv, oti paffcbv ov/ rjov/iav fjyov da nisem — Bog ve zakaj — ostal miren da mi je prišlo na um, ne mirovati. pavia, fj, ion. -irj (paivopai) 1. besnost, blaznost. 2. zamaknjenje, navdušenje Movoujv.
fiaviag, ddog, fj (paivopai) poet. besna, blazna, vooog blaznost.
(fiavia) 1. besen, blazen, brezumen, nespameten vrtoo/eoig, to pavitbdsg blaznost. 2. navdušen, sanjarski, prenapetih misli).
pavva, to indecl. mana NT. iiavog 3 [Et. iz pav rog, sor. povog sam (iz povFog)] tenek, redek, pičel; adv. pavčog redko.
(pavTSvopai) 1. prerokovanje, dar prerokovanja, proroški duh pavTsiag sdsi, Tads jiavTsiag dgia rto?Jjjg zato je treba posebnega preroškega duha, fiavTeiag d sivai o ti noTS Xsysig težko je uganiti. 2. prerokba, božji izrek. 3. preročišče. pavzeiog 3 poet.proroški, prorokovalen. pavzsvopai d. m. (pavTig) 1. a) prerokujem, vedežujem rt' rm; b) slutim,
menim, imam za, imenujem id so v,
c)	o psu: čutim, (za)voham. 2. dam si prerokovati, vprašam proročišče (za svet) vrtšg, negi Tivog, Tama tov ffsov.
pavzevzog 3 od preročišča zapovedan (označen).
pavzijirj, pavzfjiov gl. fiavTeia, pavzeiov-pavzmog 3 (pdvzig) = pavzeiog; f/ pav-zinf) (sc. tš/vt]) umetnost ali dar prerokovanja, vedeževanje.
Mavzivsia, fj, ion. -vsrj mesto v Arkadiji, kjer je bila 1. 362. pr. Kr. bitka; preb. Mavzivsvg, šoog, 6; adi. Mavzivi-Kog 3.
pdvzig, ecog, ion. tog, ep. yog, 6, fj [Et. iz kor. men, gl. /inivofiai] prorok(inja), vedež(evalec), vedeževalka. pavzoovvrj, fj ep. dar ali umetnost prerokovanj a, vedeževalstvo. pavico = fiJjvvco.
paopai, skrč. pčopai (gl. paiopai) d. m. [imp. pčboo, ep. ion. poet. pf. pepova, pepaa (s prež. pom.), inf. pepovsvar, od pspaa: pipatov, jii.pa.jisv, pspaaoi, imper. /isfidTOJ, pt. pspacbg, pepadjTog (pspaoTog), pspaozs, pspaoTsg, plpf pepaoav] 1. grem nad koga, udarim na kaj, naskočim, napadem koga, lotim se česa, hitim ngoooj; pepadjg hitro, urno. 2. stremim, hrepenim, želim, težim za čim, poganjam se za kaj; hočem, nameravam, skušam (kaj doseči) abs., inf., Tivog; pspacbg željen, pohlepen, vnet, lakomen. pagaffov, to koprc, sladki janež. Magaffcov, avog, 6 kraj v Atiki, kjer je bila bitka 1. 490. pr. Kr.; preb. Magaifcbviog, 6.
pagaivoo [Et. iz kor. mere, zdrobiti, slov. mrva, nem. miirbe (srvn. murvve, stvn. muruvvi in maravvi), morsch, Morser (srvn. zermursen zerdrucken). — Obl. fut. jiagavd), a or. epagava, pass. spagdv&rjv] 1, act. udušim, (u)gasim, uničim, zatrem, oipsig oslepim (-iti)' 2. pass. ginem, minevam, ugasnem <pAo|, ovenem, posušim se; o reki'-usahnem.
Maganoi, oi narod v Ajtoliji. pagav &fta naš Gospod pride NT. pagyaivco (pdgyog) ep. besnim, divjam, krtt tivi proti komu.
Magyava, ta kraj v Trifiliji (v južni Elidi); preb. o Ma.Qya.vevs, 6tog.
Ha.Qya.QLxr)s, ov, 6 (gl. lat. margarita) biser NT.
Hogyda> (pdoyoq) poet. — pagyaivco.
Hdgyog 3 in 2 ep. besen, blazen, divji, neumen, prismojen; yaovt)o požrešen, nezmeren, pohlepen.
Mdgdoi, ol bojevit narod v Mediji in Hirkaniji.
MaQdovLos, d perzijski poveljnik, ki je padel pri Platajah 1.479. pr. K.
MdQELa, 7), ion. -er) mesto in jezero v spodnjem Egiptu.
MaQsg, ol narod na južni obali Črnega morja.
MagcavSvvoi, ol narod v severovzhodni Bitiniji.
MdQcg, tog, 6 reka v Daciji, sedaj Maroš.
Hag-paigco [Et. kor. mer, svetel biti, lat. merus, čist (prv. svetel)] ep. svetim se, leskečem se, žarim, iskrim se, migljam.
Hogpdgeog 3 ep.
Hogpapoeig 3 poet.
Hd.Qp.aQog, 6 (Et. odtod izpos. lat. marmor] 1. ep. adi. blesteč, svetel. 2. suhst. ep. kamen, skala, marmor NT.
Ho.Qpd.Qvytj, 7) (gl. pagpaigco) ep. lesketanje), svit; gibčnost; pl. urno (migljajoče) privzdigovanje nog no-dcov.
svetel, bliščeč, blesteč, žareč, sijajen.
Hdg-vapai d. m. ep. [Et. lat. moreb. Mars, Martis; sor. pagaivco. — Obl. opt. pag-vaiprjv in pagvoiprjv; imper. paovao, impf. (k) paovao, -ato, inf. pdgvaoiJai] borim se, vojskujem se, prepiram se, (£ni) ttvi s kom, do(v)gi s kopjem, uvl združen s kom.
Hdgnzco [Et. idevr. mer-q", srvn. merjen, privezati. — Obl. fut. pagipoo, a or. epagipa] ep. poet. 1. zgrabim, primem, nodog za nogo, popadem %egoi fjviag, dyxdq z rokami = objamem; tudi o spanju evre tov vnvog epagnte ko ga je spanec objemal. 2. dotikam se IC^ova nodoiiv, dohitim, doidem yyj-dobim onla, zadenem negavvog, zadam, eAxea, d y.ev pdgnzrjoi zsnavvog rane, ki jih zadaja blisk; ugrabim, Pogoltnem nXdxeq.
Hdgoinog, 6 mošnja, žep, vreča.
Magovag, ov, 6 1. Maj andr o v pritok v Frigiji. 2. Silen iz Frigije, ki se je izkušal z Apolonom v godbi; Apolon ga je premagal in živega odrl. pagzvgeco (pagzvg) [fut. pagzvgr')cco itd., fut. pass. pagzvgfjoopai in pagzvgp-Dfjoopai] 1. act. a) intr. pričam, sem priča, pritrjujem komu, zlagam se s kom tivi, ti vi negi tivoc, vneg tivog, ort; b)trans, o)potrjujem, dokazujem, priznavam, rr/v y.a/.i/v 6poXoyiav izpričujem lepo prepričanje, o Kristusu, ki je umrl kot mučenik NT; /3) slavim, hvalim NT. 2. pass. a) pagtv-geltai poi pričuje se o meni; b) dobivam izpričevalo, izpričan sem, sem na dobrem glasu, hvalijo me, NT pagzvgovpevog sem na dobrem glasu; c) rotim NT I. Tes. 2. 12. pagzvgia, Tj, i 1. pričevanje. 2. izprijen. -iz) | čevalo, dokazilo, dokaz pagzvgiov, I nage^opai. 3. pridiga, ro	I prepoved NT.
pagzvgopai med. [aor. epagtvgdpijv}
1.	kličem za pričo, rotim, zaklinjam.
2.	trdim, pričam, dokazujem NT. pagzvg, vgog, 6 [gl. pegipva; acc. pdg-
tvga, pagtvv, dat. pl. pdgtvoi] in pag-zvgog, 6 ep. 1. priča, dokaz, pagtvgog yiyvopai pričam, ev pdgtvoi pred pričami, pagzvg sipi (ev) Xoyoig potrjujem besede. 2. pričevalec, mučenec NT.
Magcoveia, rj mesto na južni obali Traki j e; preb. 6 MagcovizTjg, ov. paoaopai med. [Et. iz pailjdopai, kor. math; lat. mando, ere, žvečiti, prežvekovati] grizem si (jezik) NT. pdaao&ai gl. paiopai.
Maor)g, Tjtog, 7) mesto na južni obali Argolide.
paoftog, 6 paotog.
Mdantig, d,- 6 Evfratov prekop. Maaoayexai, ol bojevit nomadski narod ob Kaspijskem morju. paaaopai fut. od paiopai. paaaco, at. pdzzco in med. [Et. kor. menq, zdrobiti, slov. mehek (strslov. m^ki,-ka.), moka (strslov. mqka), nem. men-gen — ali iz kor. maq, gnesti, lat. macerare. — Obl. a or. epa^a, pf. pass. pepaypevog] gnetem, mesim (testo), oitog pepaypevog kruh.
paoocov gl. par.gog.
pdoxa%, axog, f) ep. 1. usta, sjiI pdovaxa /sqoIv Jtie^sv črez usta — zaprl ji je z rokami usta. 2. založaj, grižljaj, hrana.
uaarsvco, ep. in poet. paxevco (pdopai) 1. iščem, poiščem, preiskujem, poizvedujem. 2. trudim se, prizadevam si za kaj, težim za čim, želim £fjv. paaxrjQ, pgog, o (patopai) poet. ogleduh, prežalec, iskalec; nspnovvcov špov paovrjoa naj le pošljejo, da me po-paaxiyeco ion. — paoviyoco.	[išče.
paoxZytag, ov, 6 kdor zasluži šibo, malopridnež, zanikarnež. paaxZyo-cpoQog, d ((peoco) kdor nosi palico (šibo), redar. paaxZyoco, ion. -sen; paax[^co, ep. pa-axico (pdovdg) [med. fut. paonycbaopai] 1. bičam, šibam, ošvrkam, tepem, strahujem, kaznujem, poganjam, dajem bičati. 2. med. bičam si n^svgag. pdordg, Zyog, p, ep. paoxig, log [dat. pdovi, acc. pdoviv] šiba, bič, korobač, v no paotiycov pod udarci bičev. 2. kazen, šiba, bolezen, nadloga NT. paazico gl. paouyou). paox6g, 6 [Et. iz med-to-s, lat. madeo, kapljati, nem. masten, s or. peovog -napolnjen] 1. prsi. 2. grič, holm. paoyaki^cn poet. kruto umorim in razkosam.
paoyaXioxrjQ, rjgog, 6 ion. (ob)ramnica. paxd^co poet. nespametno ravnam, grešim.	[b etan j e NT.
paxauo\oyZa, p prazno besedičenje, ble-paxaio-Xoyog, 6 (pavaiog, /,eyoj) blebetač, učitelj krivih naukov NT. pdxaiog 3 in 2 [Et. slov. ma-miti, gršk. petapcbviog ničev] 1. prazen, ničev(en); zastonj, zaman, brezuspešen, brez veljave, brez vzroka. 2. a) ničemuren, lahkomiseln, nespameten, nepremišljen, bedast, neumen; b) neresničen; grešen, brezbožen; c) predrzen, razuzdan. — adv. paxaLcog brez vzroka (razloga).
paxai6xijg, p ničemurnost, lahkomiselnost, nespamet, neumnost NT. paxaioco napravljam ničemurnega; pass. zaidem v ničemurne misli, epa-zcucbfirjoav ev zoig dia/.oyiopolg misli so se jim zmešale NT.
paxdco (pdvrjv) ep. zaman, brez uspeha se trudim; obotavljam se, mudim se, paxsva> gl. paovevco.	[odlašam.
paxr]v, dor. pdxav a dv. 1. zastonj, zaman, brezuspešno. 2. nespametno, brez razloga, nepotrebno, lahkomiselno, po nedolžnem (trpeč), pdv7p' voocov blazen, pdxr\v Xoyq> (i}vyoy.co) po prazni (lažnivi) govorici. udxrjQ dor. pi/vr/o. paxirj, 7] (pavaco) nespamet, neumnost, prazen trud, ppevegr/ pazit) po naši krivdi.	[Mediji-
MaxL7]voZ, ot narod v severozapadni pdxQo-na.aLyv7)X7],r] sestra taiste matere pazpo-noAig = prjzgo-no/ug. pdxpcog dor. ptfvgcog. pdxxco = pdoooo.
pavpoco ponižujem, potemnjujem. Mav(a)aookog, 6 1. kralj v Kari ji ob Kserksovem času. 2. njegov potomec, kateremu je žena Artemizija sezidala krasno grobnico (Mavo(o)d)?.eio7’)‘ parnega, rj (payopai) nož, sablja, meč, pa^aipiov, vo kratka sablja. [bodalo. pa^cuponoLog, 6 mečar. pa^aiponcohov, vo prodajalnica orožja. pa^cupo-cpopog 2 (gjegco) z mečem oborožen; subst. 6 mečenosec. payaixdg = pa"/7)Vr)g. pa%avd = p.7y/avij.
Mayacov, ovog, 6 Asklepijev sin, zdravnik v grškem taboru pred Trojo. pay£Lopevog, pa^sovpsvog gl. pdyopo.i-pdypj, 7] (payopai) 1. bitka, boj, borba, dvoboj, bojna tekma; pdyj)v ziftepai, ovvdnvco, noiovpai sprimem, zgrabim se s kom, spustim se s kom v bitko, čid pd/Tfjg hr/opal «« pustim, da pride do boja, ponudim komu bitko, pdyt)v vmdco dobim bitko. 2. način bojevanja. 3.prepir, kreg. 4. pr en. trud, napor. 5. bojišče, bojno polje.
(pd/opcu) 1. bojaželjen, bojevalen, bojevit; vojaški. 2, za boj pripraven, pa^Trjpcov	sposoben, oi pdyipoi, no
2 ep.	payipov za	boj sposobni
payipog 3	mladeniči	(vojna sila;
in 2	opp. pratež);	ot payipoi, to
pdyipov yevog vojaška kasta (razred bojevnikov v Egiptu).
flaXVTVS> °v> o ep., dor. payazag bojevnik, vojak, junak. iuaXVT°S 3 ep. kdor se more v boju premagati, premagljiv.
^d^Lfiog 3 gl. ii.ayrji.umi. k-ayXoc<vvt], fj ep. ion. razkošno uživanje ljubezni, pohotnost, poltenost. pdyo/j,ac d. m. [Et. kor. magh. — Obl. fut. :uayov/uu, aor. ejiayeodpirjv, pf. /te-,udyrjpai, udi. verb. ua/jjvog, -Teov; ep. pr. payEOfiai, opt. uayeoiwijv, pt. /,ia/ei-b/nevog in i.u.iyeov/.ievoc, impf. iter. iia-yeoxevo, fut. /nayeooo,uai, /.la/jjoopai, iiayeopai-, aor. ep,ayeaoazo in fiayi'j-oazo; ion. fut. :uayeoo/.uu, jiayfjOop,ai. nor. e/na/pjadjirjv] 1. borim se, bojujem se, vojskujem (dvobojujem) se nw, evavziov zivog, eni uvl, ngog z iv a s kom, proti komu, negi živi, a/.upi' živi, ngo zivog za koga; ev pegei jiay6jieda vrstimo se v boju. 2. kregam se, prepiram se živi, ngog živa. 3. tekmujem, merim se s kom, upiram se. 4. ugovarjam, očitam komu kaj živi. pdip in fiaipidicog adv. ep. 1. prenaglo, nepremišljeno, slepo; brez namena, zaman, brezuspešno. 2.predrzno, brezobzirno, zlobno.
Meydflvl;og, 6 1. satrap v Arabiji ob Artakserksovem času. 2. ime svečenikov efeške Artemide.
P-eya{hog ion. = pt/eilog.
Utrpd-ffvpog 2 ep. velikodušen, vele-srčen, hraber, pogumen, junaški. k£yaigcL> (/ieyag) [aor. eueyrjoa] ep. zavidam, ne privoščim, odrekam, kratim živi zi, živi zivog komu kaj, o v !ieyaioo) ne branim. kfya-xrjvrjg 2 (xfjzog) ep. zelo trebušen, ogromen, silen, širok, prostoren beXgrig, vrjvg, no/ug.
Meya-}cAei]g in -xXrjg, eovg, ion. -eog, 6 !. Alkmajonid, ki je zatrl Kilonovo stranko. 2. Periklejev ded.
iX-dva>Q, ogog, 6, fj (dvfjg) dor. poet.
p.eyaX-i)v(og možat, prevzeten, ohol. kEya?tavyeco in med. (iJ.£yd/.-avyog) baham (ponašam, ustim) se eni ztvi. ksyaXavyia, fj bahanje, samohvalnost, lastna hvala, napuh, prevzetnost. keyaX-avyog 2 (avyeto) bahav, ohol, Prevzeten, napihnjen.
,ueyaXsiog 3 (/xeyag) 1. veličasten, di-
ven, krasen, sijajen, lep, NT f.ieya/,eici zov Oeov veličastna dela božja. 2. o ljudeh: prevzeten, ohol, ošaben, nadut.
p.eyaXei6z7]g, »prog, fj veličastvo, sijaj-(nost).
fieyaXrjyogeco ([zeyaX-tjy6gog) baham (hvalim, povzdigujem) se, zi s čim. fieyaX-rjyoQog 2 (ayogevco) bahav, ši-rokousten, zo p,eyaXrjyogov baharija, bahavost, samohvalnost. fieyaX-ijrcog, ogog, 6, fj (fjzog) ep. 1. velikodušen, velesrčen, hraber. 2. ponosen, prevzeten, ošaben. peyaXi^opai med. (p,eyag) ep. ponašam se s čim, ponosen sem, povzdigujem se. peyaX6-6cogog 2 (dcogeopai) radodaren, darežljiv.
MeyaXonoXtzr]g, ov, 6 prebivalec mesta Meyahj nohg, rj v Arkadiji. peya?.o-novrjgog 2 zelo hudoben, zloben. fieyaXongaypoovvrj, rj zmožnost ali nagnjenost do velikih podjetij. p.eyaXo-jigdy/u,cov 2 (ngdyfia) ki snuje ali namerava velika dela, izrednega duha, velepodjeten. peyaXongejt£ia, fj, ion. -eirj veličastnost, sijaj nost, krasota; ljubezen do lepote, gizdavost; velikodušnost. /u,EyaXo-jiQ£jifjg 2 (ngenco) 1. kar se spodobi ali pristoj a velikemu možu, veličasten, krasen, imeniten, velelep, diven. 2. radodaren, plemenit, velikodušen; zb ineyaXongeneg plemenito mišljenje. — adv.fiEyaXonQ£nčbg, ion. -ecog, superl. Iueya?.ongeneozaza prekrasno. fieyaXo-o{f£vrjg 2 (o{levog) poet. silno (zelo) močen.
fi£yaXo -onXayyvog 2 (onXdyyvov) poet.
ponosen, prevzeten, srdit. p,£yaXovgyia, fj veličje, veličastnost. fiEyaXovgyog 2 (/.ieyag, egyov) ki izvršuje velike reči; zb cpvoei jieyaXovg-yov prirojeni nagon, proslaviti se z velikimi deli.
psyaXovyog 2 (/zeyag, eyco) silen, poln velikih, važnih posledic. psyaXocpgov£co in med. (jieyaXo-cpgcov) 1. imam visoke misli. 2. sem ponosen (prevzeten), ponašam se, šopirim se. [iEyaXo<pgoovvr], fj 1. visoke misli, velikodušnost. 2. prevzetnost, ponos, oblastno mišljenje.
peyaX6-cpgcov 2, ovog (cpgoveco) [sup. peyaXocpgoveovavog] velikodušen, ponosen, hraber, srčen. peyaXo-cpcovog 2 (tpcoveco) močnega glasu.
fiEyaXo\pvyiia, f) 1. velika, plemenita duša, velikodušnost, plemenito mišljenje; smelost.
pEyaXo-yjvxog 2 ('ipv//)) velikodušen, plemenit, ponosen, v6 peyaX.ojj>vxov velikodušnost.
peyaXi5vco (peyag) 1. act. a) storim koga velikega (močnega), povečujem, ja-čim uv&\ b) poveličujem, slavim, naga vivi pred kom. 2. med. poveličujem se, povzdigujem se, postanem velik, baham se, širokoustim se. psyaX-cbvvpog 2 (ovopa) poet. zelo cenjen (slavljen), preslaven. fj.eydX.cog, peyaXcnaxi gl. peyag. /j,EyaXcoavvr], fj veliča(n)stvo NT. Meyaga, vd glavno mesto pokrajine Msyag[g, tčog in MsyaQixp, // na korintski ožini; preb. M£yagevg, ecog, 6; adi. Meyagix6g 3; adv. Meyaga8s v Megaro, Meyag6-d'Ev iz Megare. peyagov, vo ep. 1. velika soba, dvorana: a) moška soba; b)ženska soba; c) spalnica. 2. nav. pl. cela hiša, dvorišče, stanovanje. 3. ion. notranji del svetišča, naj svetejše, celica v svetišču. — adv. psyag6vSE v sobo (za moške ali ženske), v hišo. fiEyag, peydXrf, peya [Et. peigotv iz pe-yjcov, kor. meg’h, lat. magnus iz m°g’-no-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstatten = Vele-selo). — gen. fj.eydX.ov, tj g, ov; acc. fiiyav, ft.eydX.rjv, peya, pl. ft.eydX.oi, ai, a, comp. ftetfccov 2, ion. pegorv, NT pet.£6vegog, sup. ft.eyt.ovog velik] 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren •t6Xig. 2. močen, silen avepog, mogočen, glasen (dor), peyag (daaikevg veliki (perzijski) kralj, (daoi/.eZg Atrida, jdeai Demetra in Perzefona; eni peya ioxvog EQXOft,ai dospem do velike moči.
3.	važen, slaven oropa, lep v.oopog; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen X.oyog, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: peya X.eyco (pre)drzno govorim, baham se, tpgoveco ponašam se, sem
ponosen, predrzno mislim; noiovpai zelo cenim (čislam), jvgoveivco peydX.a mnogo obetam, peya čvvapai sem mogočen (ugleden), peya <pždeyyopat, cpcoveco glasno govorim. 5. subst.: oi peydX.oi odličnjaki, velikaši, va pe-yaXa, va peyiova glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; o in vo peyiovov kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. a) peya, pe-ydXa, comp. petkov, sup. va peyiova zelo, silno, vrlo, glasno, peya vnag-Xet (bovl) tl eig vi zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; peydX.cog, peyaX(oaxi, comp. psi^ovoog, ion. pe^o-vcog in psi^ov, sup. peyicxov velikansko, silno, mnogo; peyag peyaX.coovi kakor je dolg in širok, zleknjen. p^E&og, ov g, vo, ion. pspaddog (peyag)
1.	veličina, (telesna) velikost; višina, širina, dolžina; X.ap(davuo dorastem.
2.	pr en. moč, sila, mogočnost, važnost, velikodušnost.
peyioxavEg, oi odličnjaki, prvaki, velikaši NT.
MeSecov, čbvog, d mesto 1. v Bojotiji-2. v Akarnaniji. pedecov gl. pečat.
pedipvog, d, rj grška mera za žito, Atiki (— 48 yoivr/,eg) 52-5 7, mernik, vagan; v pregovoru: pečipvcp dno-pevgeopai vo dgyvgiov merim denar z merniki imam denarja na mernike.
Msdovoa, r/ najgroznejša izmed Gor-gonk, katero je ubil Perzej. pečen in med. ep. poet. [Et. kor. med-, zmeriti; lat. meditor, ari, modus, mo-destus, modius; nem. messen (got. mitan), Mafi, ich mufi. — Obl. pt. pt-6lov, pedecov, fem. pedeovoa, med. ep. pedopai, fut. pedpoopai] 1. mislim na kaj, brigam se, skrbim za kaj; gospodujem, vladam vivog-, pt. pedcov, pedecov gospodar, vladar. 2. nameravam kaj, snujem kaj proti komu, izmišljujem kaj vivi vi.
Mečcov, ovvog, d 1. polbrat Lokrana Ajanta. 2. glasnik na Itaki. pedcov, pe^ovcog gl. peyag. pedd-aigeco ep. [aor. iter. pedi/.eoze] prevzamem, prestrežem, ujamem.
487
{M-d-lavri/it
peft-akkopai
peft-akkopai d. m. ep. [pt. aor. psTdk-fJ-evog] skočim na koga, za kom, dohitim koga.
peft-agpo^co, at. -zzco [.fut. psihiopoaoj] poet. l.act. izpremenim, popravim, izboljšam. 2. med. izpremenim kaj zase.
peti-eijKE, petke Zco, peti'-epe v gl. pcd-tvfpi.
getk-EKZEOV gl. UST-E/O j.
pe^-skeazE gl. psd-aineoj.
iue&Egig, ecog, rj (pev-e/co) udeležba.
petk-enco in med. ep. poet. [ep. impf. 3 sg. pstkejve, aor. act. pt. peTaoncov, med. PSTaojvopsvog] 1. intr. a) hodim za kom, sledim komu jzoai zgamvoZoi;
b)	sem pokoren, pokoravam se uvi;
c)	pridem h komu, obiščem, veov pstk-svceig; prihajaš prvič? 2. trans, a) preganjam, zasledujem Tiva; b) iščem z očmi, oziram se po kom fjvio/ov, tTcnovg Tivd podim konje za kom.
petk-EgprjvEvco tolmačim, prestavljam NT.
petkrj, ij pijanost, pijanstvo, pijančevanje NT.
pefk-Tjpai d. m. ep. sedim v sredi med uoi.
petk-rjpEgivog 3 (ppega) podneven; vsakdanji.
petkrfpoavvrj, ff ep. zanikarnost, nemarnost.
petkijpcov 2 (iisd-iijfu) ep. zanikaren, nemaren, len, površen.
petk-trjpi [fut. ped-pao), aor. petkvf/.a, cj. peftfb itd.; ep. pr. ind. 2 in 3 sg. peth-sig, -si, cj. petkifjoi, inf. psikiEpEv(ai); impf. fisijiEig, psikisi, 3 pl. petkiev ali pstktev; nor. pedšrpza, cj. petkeZco, inf. petkepev; ion. pezlrjjji, impf. 3 sg. pe-tLei, fut. fiEvr)oofxai s pas. pom.; pf. pass. pspevipšvog] I. act. in pass. 1. trans, a) popuščam, izpuščam, opraščam (kar je napeto, zvezano, privezano, kar držim ali imam v rokah) uvd, vrjv naZda /egoZv izpustim iz rok, ds^iav izpustim roko, uetkeg ge /siga izpusti mojo roko; pustim, da pade (teče), zgrjdepvov šg tov noTapov vržem v morje, nokkd. tčov dazgvcov prelivam solze; zrjo d/sog oprostim srce žalosti, olajšam srcu žalost, ipv/rfv izdihnem dušo, umrem, Ilegoida ykd>ooav govorim
perzijski, koyov izustim besedo, govorim ; fkkaoTov poganjam, klijem;
b)	(od)pošiljam, mečem, spravljam kam, yvvaZza pošiljam od sebe, odstavljam, petkeg vod ’ ayyog postavi na stran, e/tkga voZg e/tkgoZoi pošljem sovražnikom; (kekog, nakva, lov izstrelim, streljam; toda ai/pdg vun odložim (v znak pokorščine) sulice;
c)	opuščam, '/okov Tivi, nvog jezo proti komu, peyav /okov nagdiag izpustim iz srca = neham se srditi v srcu, /vcdpr/v opustim misel, ovo-kov opustim pohod, dg/fjv odložim, odpovem se; gogovvZdag opustim, izženem skrbi, to zoopiov ne gledam na dostojnost, ra Jiagsovva a/afkd zanemarjam, zametavam; z inf. vn deovva ngavreiv opuščam potrebna opravila; d) odpuščam dpaoTadag. cpogov; e) zapuščam ei' /te petkEii) gZ-yog, puščam na cedilu nvd, prj oc pš&elco; f) prepuščam, izročam vivi vr/.rjv, ovšppaT ’ dveuoig, ovčka nvi., Sof. Fil. 973 dam nazaj; ikobv elgeoiag £vydv vat hitro veslam z ladjo ; g) dovoljujem, dopuščam petketod poi keysiv, petksg vpv naZd’ vvpcpeveir pusti, da se omoži; pekksg epe sni vifv tkfjgpv dovoli mi, da grem na lov, pij phdisi rov g dvdgag ne dovoli jim oditi, pefleg epe Zevat pusti me, da grem. 2. intr. popuščam, odneham, odlašam, obotavljam se, odstopam od vcokepov, zkavoag neham jokati, tudi z inf. in pt.; Ttvog pustim na cedilu; /dkoio neham se srditi nad kom, pedrp/.E (Ur/ zapustila ga je, opešala mu je moč. II. med. 1. puščam od sebe, osvobodim se, rešim se česa. 2. = act. petkeode d’ijdp odnehajta že (enkrat), pustita me vendar.
pEtk-iozdvco NT = psd-ioTppi.
pEtk-Covr/pi, ion. pez-ZazTjpi [gl. Zavpili; fut. peTaoTrjoco, aor. psTŠOTrfoa; pass. pETEOTdthjV; intr. fut. psTaoTijoopai, aor. peTEOTTjV, pf. pstkeoTrfza] I. trans. 1. act. in pass. a) spravim na (drug kraj), prestavljam, premestim o n p NT, tov n oda eig dkkrfv /{lova izselim se, ndvTa ngog Aazedaipovi-ovg spravim vse pod oblast L.; b)
odstranim, odstavim tivd trjg ol/.o-vofilag, ocpayicov odstavim od; rešim, oprostim bolezni vooov tivd; c) izženem, preženem (iz države); d) iz-premenim, prenaredim, preobrazim, tivi tri zamenjam (darila), dvoiia, no-fateiav, rdp.org. 2. med. odstranim od sebe, velim komu, da naj odide, ali odstopi, odpošljem, iz-, preženem. II. intr. 1. prestavijo, premestijo me, odidem drugam, odstopim, ločim se od koga dno trirog, odstranim se, pobegnem h komu ngog tnva, izženejo me, oi /lefteotčbteg pregnanci. 2. etagoioi stopim med tovariše. 3. izpremenim se, obrnem se (na bolje), ij tir/jj, nohtelai, menjam svoje prepričanje yrcoptjg; ipgevcbv izgubim pamet, pa tudi premislim se, spametujem se (Evr. Bakli. 943, 1271). us&o = pet/’ o potem ko.
.ueftodfejla, 7] zvijača, prevara NT. peft-odog, fj pot, ki vodi k čemu, način učenja ali preiskovanja, preiskava, preiskovanje, metoda. fie&-o[ilA.eco ep. občujem, hodim s kom trm.
gE^-ogiog 3 in 2 (ogog) na meji, obmejen, soseden; trd /tetlogiov in tj liefrogia (sc. yrj) mejna dežela, meja, kraj NT.
p.E'&-ogudop.ai pass. ep. [pt. a or. iisd oo-firjUeig] drevim, hitim za kom, preganjam koga.
ueft-o()fiC£co, ion. p,ez-ogp.CQm [/ut. /xsO-og/učb, aor. pet/cdg/iiaa] 1. act. spravljam iz enega pristanišča v drugo, izpremenim pristanišče; tudi med. peljem se v pristanišče sig žrjotov Ksen. Hell. 2, 1, 25; s| edgag spravljam v drugo lego. 2. med. a) vozim se iz enega pristanišča v drugo, peljem se bc trirog sig tri; b) pr en. gdy-fkov, ovfzcpogag prihajam iz nadlog ali nesreče v pristanišče miru rešim se, uidem nadlogam (nesreči).
,uet^v, rog, trd [Et. slov. med, medu; nem. Met, idevr. medhu-] ep. poet. medica, vino.
Me&vSgiov, to mesto v Arkadiji; preb.
Meftvdgievg, scog, 6. fieftvOKCO [fut. /Milvoco, aor. sueilvoa, nor. pass. sfterlvo^rjv] 1. act. op oj im,
upijanim. 2. pass. opijem se, upijanim se, pijančujem.
fieftvoog 3 in 2 (/neddco) poet. pijan NT.
fiefr-voregog 2 poet. poznejši. — adv. fietivoregov 1. pozneje. 2. prepozno.
fie&vozMog 3 (pet/rotrtjg) pijači vdan, pijanec.
p.e&v-zgocpog 2 (tgecpco) ki rodi vino, ki povzroča pijanost.
p.E&vco (samo praes. in impf.) sem pijan, opijem se; upijanim se; pren. sem napojen, namočen s čim, od česa trm.
Ms&covrj, i) mesto v Makedoniji; preb. MeffcovaZoi.
p.elyvv[ii, -vvoo in p,iayco [Et. kor. meik’, mešati, lat. misceo (iz mik’-slt’-), slov. mesiti, nem. mischen (stvn. miskan iz mik’- sk’-).	— Obl. fut. fiesto,
aor. eusiga, pf. geuer/a, pass. pf. ue-/teiyfiai, fut. 3 [is/zsigoiiai, aor. pass. ELhEr/drjii in Ejiiyqv, adi. verb. peiztrdg, -sog; med. fut. fiEigopm (tudi s pas. pom.); — ep. impf. iter. med.[Moyeo'/teto, aor. pass. 3 pl. 'eget/dsv in fiiyev, cj. 3 sg. ,Luyriy, 3 pl. fziyecooi, inf. p.ei/{hj/j.e-vai in fuyf)pLEvai, a or. £-p(e)iztro, f.i(e)i-ztro] I. act. 1. mešam, zmešam, pri-, pomešam, zmesim nvi vi, sz trirog napravljam mešanico iz česa. 2. zvežem, spojim, združim, zedinim, yrf-gag te perog te spopadem se, začnem boj, tov %aX‘/.o{16av'Agri; d/.yeoi spravljam v žalost; ovv y.ay.oig pepr/p/rog od trpljenja obdan. II. pass. in med. 1. (po)mešam se, trm' s čim, med kaj, (sv) Tgcbeooi stopim med, "(er) y.oviyoi zvrnem se v prah, yrj pokopljejo me; vdiram v kaj eyxaoi. 2. (pri)družim se, zahajam, hodim med (kam) z/.i-oirjoi, veeooi, občujem s kom, sestanem se s kom trm, ev trnu, elg tivag, fevitj združen sem s kom po gostoljubju; soco prihajam noter; p os. (ev) cpiXotyti (y.ai evvfj) tivi družim se s kom v ljubezni, spim s kom, evvtj, f)v e/.dyr]g na kateri si se z menoj združil. 3. spopadem, zgrabim se s kom iv na?A/nrjoi.
[zeidaco ep. in fieiSiaco ep. [Et. kor. srnei, lat. mirus, miror, slov. smejem se, smeh, gršk. (pi/.o-/iueidf/g ki se rad smeje (pp- iz sm-). — pt. praes. p£i-diocov, aor. f.isidrjoa] (na)smehljam se.
psidiapa, avog, v6 smehljaj, nasmehljaj. iusi£ovcog, peiijozegog, psi£cov gl. peyag. peixzog 3, pixzog 3 (peiyvvpi) (z)mešan. peiXag ep. = pelag. psiha, v d (gl. psiXiyiog) ep. prijetna spravna darila, dota, dragotine, nakit. psiXiypa, avog, vo (pediooco) tešilo, utešitev 'dvpov, hrana, spravna daritev.
psLhvog 3 peXivog. psiha a co [ep. inf. peikiooepev] (gl. psi-Xiyog) l. act. tešim, (po)mirim, spravim vivd, razveseljujem, nvgog z ognjem. 2. med. blažim, olepšavam. I psiXiyia, fj ep. krotko st, miloba, mlač- !
nost, počasnost nokepov. psihyiog 3 in peiXiyog 2 [Et. iz ps/.-v-; lat. mitis, munus (iz moinos), darilo (iz ljubezni); slov.mil, mir] ep. l.blag, mil; prijeten, ljubek, sladek nova, nežen aldcog. 2. krotek, pohleven, prijazen, ljubezniv, vo psiXiyiov sladka beseda. 3. pridevek Zevsa, kateremu na čast so obhajali v Atenah praznik Aiama; Zsvg psiXiyiog milostni Zevs. peihyo-yr)(>vg 2 poet. sladek, sladko-beseden.
psil-ai, psiijco gl. peiyvvpi. psit-ig, so)g in pi/jig, scog, i) (peiyvvpi) mešanje, občevanje, spolno druženje. psi^o-fi&pfiapog 2 z barbari pomešan, napol barbarski.
peil-o-jtagftsvog 2 ion. napol devica, deklica (ali sfinga). psioveHTEco (psiov, 6/0)) imam manj, sem na slabšem, imam izgubo. peiovE^ta, f) (peZov, e/co) slabše stanje, škoda, izguba. psiovcog gl. pr/.pdg.
psioco (pekov) 1. act. manjšam (s)kr-čim, slabim, ponižujem. 2. pass. manjšam se, pojemam, slabim, vt)v 6ui-voiav moč duha, razum se manjša.
3.	med. z a or. pass. vivog zaostajam za kom v čem vi, sem slabejši od koga.
psigaxisvopai med. (psigdziov) obnašam se kot otrok, razposajeno, poredno se vedem.
psiganitjopai med. prihajam v mladeniška leta.
psigaxiov, vo [Et. iz psgjdvuov, idevr. j mer-jo-s, lat. maritus, oženjen (marl
iz m°rl, mlada žena)], dem. psiparJ-oxog, 6 deček, nežen mladenič (od 14—20 let), mlad mož. psiganičbSrjg 2 (sidog) 1. mladeniški.
2. otročji, neumen, nespameten. peigopai ep. [Et. iz opeg-jo-pai, sipag-vai iz ae-apag-vai, idevr. se-smr; kor. smer, lat. mereo, mereor. — Obl. pf. act. 3 sg. eppooe, pf. pass. sipagvcu, plpf. sipagvo, pt. eipagpevrj} 1. praes. dobim kot del(ež), prejmem vi. 2. pf. act. dobil sem delež, deležen sem česa vivog. 3. pf. pass. (pri)sojeno je, usojeno je, po usodi je določeno v iv L; Eipagpevrj, fj (sc. poZga) usoda. — adi. verb. eipagvog od usode določen /porog.
peig, pjjvog, 6 mesec prjv. ucico pa, avog, vo (psioco) zmanjšava, kar manjka, primanjkljaj. psicov 2 [Et. kor. mei, zmanjšati, lat. minor, minimus, minus; slov. menj, manj e, manjši (strslov. manija), gršlc. pivvco, pivvfho} gl. pr/.gog. psXay-yaiog 2 ion. in psXdy-yeiog 2 s črno, rodovitno prstjo, črnoprsten. peXay-yaivTjg, ov, dor. d, 6 (yaivrj) poet. črnolas.
MsXdyxXaivoi, oi narod v severni Skiti ji.
psXayyoXdco (pe/.dy-yo/.og) sem čemeren, blazen, nor.
peX.dy-yoXog 2 (/o/.?)) poet. s črnim žolčem namazan ali namočen. psXdy-ygoog 2 [ion.pl.-ygoeg] ep.,peXay-ygoifjg 2, pEXavo-ygoog 2 ep. in pe-Xavo-ygcog, covog, 6, fj poet. (/pcog, /pon, /ootrj) temnobarven, črnokožen, ogorel, črnkast.
pE^atigov, vo ep. poet. [gen. pekaftgocpi] 1. strop; prečnik, ki nosi strop, podstrešje. 2. streha, hiša, stanovanje, vdov d’ sr. pekd.ffgcov iz te votline. psXaivco (pekag) 1. trans, (po)črnim, (-iti), temno pobarvam. 2. intr. in pass. postanem črn, začrnim (-eti), potemnim, omoifsv za plugom. pEkdp-nenXog 2 poet. v črni obleki, črno oblečen.
MeXap-novg, nodog, o pr or o k in zdravnik v Pilu.
MsXdp-jzvyog, o Črnorit(nik), Hera-klejev priimek, v.avd MeXapnvyov
xakeopevov i.iftov ob takoimenovani Črnoritovi skali.
pekdp-cpvkkog 2 (ppvkkov) poet. s temnim listjem, temnolistnat, z gosto pekav, to gl. pškag.	[senco.
pekav-Sezog 2 (deco) ep. črno obložen, s črnoprogastim držajem y.com)evva cpaayava.
MekavdTzai, oi narod v Trakiji. pekav-etpcov 2 (sipa) črno oblečen. pekavta, rj (piškag) črnoba, črnilo, črn oblak, črna pega.
MekavuijitSrjg, ov, 6 z otoka Mela, pesnik ditirambov v Atenah ob Sokratovem času. pekavoppazog 2 črnook. pekavo-^goog 2 in pekavo-/ga>g gl. pekay-xgoog.
pekav-v&gog 2 (iidcog) ep. s temno vodo, temnovoden xgr/vr).
Ličkava ep. ■— pekaivco. pekag, aiva, av, gen. piškavo g, aivrjg, avog, ep. tudi petka g [Et. kor. mel, pomazati; lat. mulleus (iz mulnejos), rdečkast, nem. malen (got. meljan, pisati). — comp. pekavvegog, sup. pekdv-vavog] 1. črn, temen, temnobarven vv£, xvpa, temno pobarvan vavg. 2. čemeren, mračen, žalosten ftavavog, grozen, strašen, silen odvvai; subst. to pekav črnilo, to piškav dgvog črna hrastova skorja.
'Tekag, avog, 6 1. reka v Trakiji, ki se izliva v Mekag noknog (zaliv v Aj-gajskem morju). 2. reka v Elidi. pekdopai med. ep. (raz)topim, razpuščam xvioi}v.
Meke-aygog, 6 sin kalidonskega kralja Oj ne j a (Oivevg). pekeSatvco (pškco) ion. brigam se, skrbim za kaj, oskrbujem, strežem, zdravim. pekedrjpa, axog, to i (pškco) skrb, briga, pekedcov, čbvog, ( vivog za. koga, i)e-r) ep.	( tov misel na bo-
pekeStbvT), f) ep. J gove. pekeScovog, 6, f/ čuvaj, oskrbnik, paznik, nadzornik, pekedcovog sipi skrbim za kaj.
pekei gl. pškco.
peketati adv. (pekog) ep. ud za udom, udoma, na drobne kose. peke o g 3 in 2 [Et. iz piškeoog] ep. ion. 1. brezuspešen, zaman, prazen, ni-
čevem 2. brezskrben, nespameten, neumen. 3. nesrečen, beden, reven, siromašen, Ttvtig v čem. piekeo-ipgcov, ovog, 6, f] (cpgovšco) poet.
zaslepljen, nesrečen. pekezdco (pekšvrj) [fut. pekevijoco itd., adi. verb. pekevr/všov] 1. skrbim za kaj zivog. 2. a) marljivo se bavim, ukvarjam s čim, urim, vežbam očbpa, vivd storim, delam, aovoig loa %Qr) peke-zdv moramo tako ravnati (isto vršiti) kakor občani; gl. Evr. Bakli 892: ov ydo xgeloaov nove včhv vopicov yiyvcb-axeiv XQV kuž pekevav nikdar ne smemo svojega spoznanja in ravnanja staviti nad postave; to ijzmxbv pe-pekevijx6g izurjena konjiča; b) mislim na kaj, razmišljam o čem vovvo, prizadevam si, trudim se za kaj, učim se vi]v gi]vogixr]v, izvršujem všy-vag. 2. vadim se (v govorjenju), va^eig držim se reda, imam vojaške vaje. pekezrj, f) in pekezrj pa, avog, v d (pškco) 1. a) skrb, vivog za koga, škečbv v ov pekšvr\ vsled skrbi (prizadevanja) kakega boga; b) sploh: skrb Evr. Med. 1099. 2. (skrbna) vaja, vežbanje, marljivost, marljivo ukvarjanje s čim, prizadevanje, priprava za kaj, vdg ptskšvag Jioiovpai = peket do. 3. učenje, vežbanje v govoru, deklamacija. pekezrjgog 3 (piekevdco) kdor se rad in marljivo uri (vežba) v čem vivog. pekezcog, ogog, 6 (piškco) poet. kdor skrbi, maščevalec.
pekijpa, avog, v6 (piškco) poet. skrb;
predmet skrbi.
Mčkrjzog, 6 Sokratov tožitelj. peki, ivog, to [Et. lat. mel, mellis (iz melit-), gršk. pškiooa iz uekivja] strd, med.
pek ta, f/, ion. -trj 1. jesen. 2. kopjišče iz jesenovine. 3. (jesenova) sulica. pekiav = pekiav gl. pekla. piekt-/3oag, 6 (p o do) miloglasen, lepo pojoč.
Mektjioia, f\ mesto v Tesaliji. pekt-yrjgvg in -ydgvg, vog, 6, r/ (yrjgvg) milo doneč, prijeten, sladek, blagoglasen oyj.
pskt-ykcoocog 2 poet. milo doneč, sladek. pekt^opai med. igram na vivi. pek trj gl. piekia.
pEki-T^df/g 2 (fjdvg) ep. meden, sladek kakor med.
PeXl-hqčLtov, To ep., ion. -Kprjzov (y.eodv-vvpu) pijača iz medu, mleko z medom zmešano.
peXivr], rj [Et. lat.milium, proso] proso, oizog peXivrjg prosen kruh; pl. prosišče. peXivog 3, ep. tudi peilivog (peXia) jesenov, iz jeseuovine.
MeXivo-cpdyoi, oi tralcijski narod pri Salmidesu.
peXioca, f/, nt. -zza (pe).i) čebela; med. peXiaoiog 3 (pe/uooa) od čebel narejen, pe/Jaoiov /irjptov med v satovju NT. MsAlztj, z) 1. atiška občina (dgpog). 2. otok Malta.
peAizoeig 3 (/\zeXi) poln medu, meden; ion. 7] pe/.iTOEOoa (sc. pa£a) medena potica.
pskizoco (pšXi) (z)mešam z medom. pčkizza, f) = peXiooa. peXizzovgyog, d (piXiaoa, egyov) čebelar. peXi-tpgcov, o vog, 6, ?) (cpgoveco) sladek (kakor med), srce razveseljujoč olvog, vnvog.
peki^pog 3 poet. sladek kakor med;
subst. d ljubezniv pevec. ps^Arjoig, ecog, r/ (peX?,co) 1. a) namera, naklep; b) pričakovanje. 2. odlog, odlašanje, obotavljanje, din ^nayeiag peX'lf)oecog črez malo časa. pei^Tjzrjg, ov, d obotavljalec, odlašalec. psXXo-yapog 2 | zaročen (ki se hoče pEXXo-vvpcpog oženiti); subst. fj neve-2	| sta; zaročnica.
PešJ.co [impf. EpsXXov in 7)peXXov, fut. ,ue/.?.7]oco, hov. EUE/J.paa, adi. verb. ueX-Xt]TEOv\ 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. peXXeig 7uq dcpcuoiioEmku aeffkov nameravaš me oropati, fff/oeiv ydo sv’ Bpejj.Bv eh/ dXyea Tgcooiv hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, y.ai 6fj piv Tdy cpeXXe dcboeiv ravno ga je hotel izročiti, peXXco v pa g didiUžsiv hočem vas poučiti; b) praes. dXX’ore di) do’e/ie/.-Xe olxovde veeoffai ko se je hotel domov vrniti, oloffa ov v, o peXXeig vvv ec o dvv e iv veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) a or. tov g pzjde peXXf}oavTag ysveaffai ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, a ko se iz zveze lahko dostavi; d) pt. xo peXXov, tu
peXXovTn bodočnost, prihodnost, 6 pe?.Xcov 13iog bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: d g' ov TE/.EEOtfai epeX-Xev kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, ovx do ’ eub/./.e EjVuve/.Oeiv ni mu bilo usojeno, se vrniti, EpeXXov eti gvve-osoffai odjvl noXXf/ usojeno mi je bilo, da pretrpim še mnogo zla, hnsi ovx epeXXov sTaigcp enapvvai ker nisem smel (mogel) svojemu tovarišu pomagati; ogveig, (ov vcpt)yr]T(bv speXXov kteveIv navsga tov epov ki so oznanile, da bom svojega lastnega očeta umoril, egtco to peXXov naj se zgodi, kar se mora zgoditi; b) po človeški naredbi: epeXXov ydp ih.voBoOai (oi innoi) morali bi bili teči za tekmo;
c)	moram (po naravnem razvoju): peX-Xev pev hote or/.og od’ dcpveiog b p pevcu svoje dni je morala biti ta hiša bogata, y.ai Xir)v oe y’ speXXs y.iyfjoe-afjai xaxa egya morala te je nesreča zadeti, ker...; včasih slovenimo peXXco z besedami: morebiti, pač, gotovo: psXXco nov dnt/j) Eoffiu An nažgi gotovo me Zevs sovraži, ovvco hov Aii psXXei cpiXov elvai tako mora pač biti Zevsu všeč, xeXevoepevai de o’ epsXXe daipcov kakšen bog ti je pač to ukazal, peXXei nov vig y.ai cpOnegov dXXov oXeooai morebiti je izgubil; inf. se pogosto izpusti: Ti ov peXXco; zakaj ne bi? ncog ydg ov psXXei; zakaj neki ne? seveda; Ti d’ ovx epeXXov; kajpada. 3. obotavljam se, odlašam, pomišljam se ( hočem storiti, pa ne storim) z inf a or. ali praes.; paxgd peXXco dolgo se obotavljam; pass. peXXeT0.i Ti odlaša se kaj, zamudi se kaj.
peXonoiia, f/ (pEXonoiog) skladanje, uglasbitev pesmi, glasba.
peXonoiog, d lirski pesnik, lirik.
psXog, ovg, to 1. ud, člen, y.aT<z peXea ud za udom. 2. lirična pesem, posebno žalostinka, napev, melodija.
peAn^gov, to (peXnco) ep. zabava, igrača zvvčbv, y.voi (o nepokopanih mrtvecih).
MeAnofievt], rj modrica žaloigre. aekiico in med. [fut. [ishpco, a or. EfieA-ipa] ep. poet. 1. pojem, igram, plešem; 'Agr/i zaigram krvavi ples = umetno se borim. 2. opevam, slavim s petjem in plesom.
[jeXco [fut. fieXffOCO itd.; nav. brezosebno: fieXei, fut. fieXfjoei, a or. kfieXrjoe, pf. fiefjeXr\y.e, adi. verb. fieXr)Teov. — ep. pr. inf. fis/.sfisv, impf. fieXe, fut.inf.fie-Arfokfjev; pf. p-epr/le (s prež. pom.)] med. pLeXofj.au ep. poet. [imper. usAsodo), fut. fieXrfOOfiai, a or. EfieXfj{h/v, pf. fie-iishffiai, ep. pf. fik/ifiAsvai, plpf. /js/j-[1Xevo\ 1. sem predmet skrbi; a) povzročam skrb, skrbim koga, mar sem komu, brigam koga Tivi, pri-stojim ovcp ngdvog fikXei, izročen, poverjen sem noXefjffia egya; b) sem znan, doXoioi naoiv dv&gdmoioi vsem ljudem po svojih zvijačah, Agych n do c fieXovoa vsem znana. 2. (jeXei /joC TLvog (tl, negi Tivog) = /ieXofjat rivog skrbim (brigam se) za kaj, oskrbujem, mislim na kaj, bavim se s čim, na tem (pri srcu) mi je, skrbi me kaj, mar mi je česa; veže se z inf., oti, on o.) g, (h g, fir), kav, el; k fioi tovto /ikXsi, ijfj to me skrbi, da, bojim se, -ra Xoma fjov fie?.ov skrbi zame zanaprej, a iv fjoi fieXeo'&ai za te mi skrbi, k/ioi fieXei yogevoai hoče se mi plesati, rad bi plesal, k/iol Tama fieXf)GETai to bo moja skrb; fjeXei fioi noiovvn OfiiKOOTaTa to narediti mi le malo truda povzroča to prav lahko naredim; Tvyydvei /toi fjefjeXrfy.bg tov aouavog ravnokar sem se bavil s pesmijo; part. fieXov skrb, /ieXov so tl fioi = fisAsi fjoi; fieXov ye ooi ker ti je mar za to. — pt. pf. fiefUfXcbg misleč na, skrbeč za Tivog. ueX-co86g 2 (pieXog, (pdr/) poet. pesmi pojoč.
fjsfiaa gl. fidopiai. usfiauvia gl. urp/Ao/jai. u£pij3XsTcu in sl. gl. /.(67.0). fi£fi/3Xa>xa gl. jV.djozo) (fioXelv). fiEfjfigdva, 7] koža, pergament NT. fi£fiEXt]fiEvcog adv. pt. pf. pass. od /isi.o) skrbno, marljivo.
fisfiETifiEvog ion. fisdsifitvog gl. fisi)-irj/u.
fie/jrfHcbg gl. fjrp/,dofiai.
/j£fjrjXa gl. /(67.0).
fjEfjiyarai ion. pf. pass. 3 pl. od fieiyvvfii.
flEflVEO, fJEfJVECOZO, fJEfJVTf, fJEfJVrfCU in
sl. gl. fUfjvifozofjai.
Msfivcov, ovog, 6 1. Titonov in Eoin sin, kralj vzhodne Ajtiopije; sezidal je baje v Suzah kraljevi grad, ki se imenuje Ta Me/ivovia; bojeval se je tudi pred Trojo in bil ubit od Ahi-leja. 2. Darejev vojskovodja. fie/iova gl. pido/iai.
fiE/jmog 3 in 2 (usiupo/jai) 1. pass. zaničevanja ali graje vreden, zaničljiv, Tivi; ovdsv fie/invov egeZg kfjoi ne bodem grajal, kar boš povedal. 2. act. grajajoč, si tl ubfidp v’dvdgi ue/jurog eipu ako grajam svojega moža zaradi česa, ako mu kaj zamerim. fiE/ivna gl. pivy.dofiai.
Me papig, idog, ion. tog, r) [dat. ion. MkfJ-g>i] staro glavno mesto Egipta; preb. MEfjcpurfg, ov, 6.
fjE/upofjai med. [fut. fiefiipofiai, aor.kfiefi-'ipdfirjv in (z istim pomenom) kfikfKpfhfV, adi. verb. /jeputTog] grajam, tl Tivog kaj na kom, karam, zmerjam, očitam Tivi ti, Tivi, oti; ne odobravam, pritožujem se, tožim, jezim se nad kom, Tivog, Tivi, Tivd el g ti; Tivi ti zamerim komu kaj; nezadovoljen sem. fisfjif>ifjoiQEoo (fikfupofiai, fioZga) piefj-cpo/iai očitam komu kaj Tivi ti. fiEfiipi-fjoigog 2 (fjepupo/iai, pioiga) čemeren, nezadovoljen. fiEfiifjig, s or g, if (fie/jcpofiai) graja, očitanje, nezadovoljnost. fJEV (gl. fia, fjfjv) členica, ki ne stoji nikdar v začetku stavka, navadno za besedo, na katero se nanaša 1. okrep-ljuje ali potrjuje odnosno besedo: res, zares, gotovo, seveda, kajpada, torej; rj fjev zares, v resnici, kycb fiev jaz vsaj, jaz gotovo (kako drugi sodijo, ne vem); aXXa . . . fiev pa . .. toda zares, y.ai fiev in zares, pa vendar, fjf) piev zares ne, gotovo ne, ov fiev dij pa zares ne, fjevovvye da, seveda, el /jev (dij) ako (torej) zares; včasih se ne more prevesti. 2. stoji korela-tivno in odgovarja pogosto nastopnemu de, fjevvoi, dXXd in se mnogokrat ne prevaja: sicer . . . pa; deloma... de-
loma; 6 pev ... d ds, oi pev . . . oi <5 s, to pev ... to de, to te piv . . . xo-re de ta ... oni, eden ... drugi, to ... ono, zdaj . . . zdaj, pev ovv zato torej ; v odgovorni: vsekakor, seveda, zares. 3. a) včasih vežemo mi stavke podredno, dočim sojih Grki vezali pri-redno: rjv p e v oicom), (pi)eypa d ’ egaicp-vrjg xivdg i)dov^ev avvov ko je vse molčalo, ga je nenadoma nekdo poklical ; b) korelativna stavka sta včasih zelo drug od drugega oddaljena; c) čle-nici piv odgovarja pogosto druga členica n. pr. dkkd, avzdo, opoog, eneixa, nat; y.dgxioxoc piv eoav zal xaoxiaxoig epa-/ovzo; ne redko manjka de: to piv oe ngdozov eydov sini/oopcu avrr/.
Mev-avdgog, 6 atenski vojskovodja v peloponeški vojni.
MevStj, ij mesto na polotoku Paleni; preb. MevdaZot, oi.
Mevdrjg, ipog, 6 1. egiptovski bog, ki je imel podobo kozla. 2. rj egiptovsko mesto v Delti; preb. Mevdrjoioi, oi.
pevsaivco (pevog) [ep. aor. peverjva} 1. silno želim, hrepenim, koprnim po čem, poganjam se, prizadevam se za kaj viv6g, inf. 2. razvnemam se, jezim se, srdim se, togotim se ti«.
pev-eyp]g 2 (pevco, ey%og) kdor vzdrži v bitki kopje, pogumen.
peve-drjiog 2 (pevco) ep. kdor vzdrži naval sovražnikov, vztrajen, hraber, srčen, bojevit.
peve-zzvnog 2 poet. kdor vztraja v bojnem metežu.
Meve-kdog, 6, at. Meve-kecog, co 1. Atre-jev sin, Agamemnonov brat, Helenin mož, kralj v Sparti. 2. brat makedonskega kralja Filipa, atenski vojskovodja.
Meve-^evog, d plemenit Atenec, Sokratov učenec.
peve-nzokepog 2 ep. vztrajen v boju, srčen, hraber.
peverog 3 (pevco) čakajoč, stanoviten; oi zacgoi ov pevexoi ugoden trenotek ne čaka.
pevE-^dgprjg, ov, 6 j (zdnpv) = peve-
pevE-^agpog 2 J drjtog.
pevo-eizrjg 2 (pevog, eizcog) ep. kar je po želji, obilen, zadosten, kar razveseljuje srce, srcu pogodu, povoljen.
Mev-oihevg, ecog, 6 1. Kreontov oče. 2. Kreontov sin.
pevoivdco ep. poet. (razt. pevoivcbco, -vda, -vr/r/oi; impf. pevoiveov, aor. pe-voivrjoa] nameravam, želim, hočem; raz-, pre-, izmišljam, snujem y.ay.d x IVI.
Mev-oiziog, d (pevco, oixog usoda) Pa-troklov oče; MevoLriddrjg, 6 — Pa-trokel.
pevog, ovg, to [Et. strperz. maniš: Ha-xamaniš = ’Ayaipevr)g, kor. men, gl. paivopac] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) tr-pež, obstanek ; c)pogosto opisuje osebo: pevog Akzivooio silni Alkinoj.
piv oiov gl. pev.
pevovvye da, seveda, kajpada; da, veliko bolj.
pev-zoi [Et. iz pev-\-xoi, prim. y.ai-xoi, xoi-vvv; pevvciv = pevxoc dv[ členica, ki se redno zapostavlja. Rabi se 1. da se kaj zatrjuje: gotovo, zares, v resnici, seveda, kajpada, yivoixo pevzciv nav seveda se utegne vse zgoditi; tako posebno v odgovorih. 2. nadaljuje govor: zoiavza pevzoi zal ov ngoo-cpegeig epoi ravno tako stvar mi sedaj tudi ti ponujaš. 3. postavlja nasproti: pa seveda, toda; eneizci pevzoi nato pa. 4. stoji v vprašalnih stavkih, kadar pričakujemo trdilen odgovor: ov ov pevzoi 'Oprjgov enaivezpg el; mar ti ne hvališ Homera? 5. zveze: zal pevzoi in vendar, in sicer, dkkd pev-zoi, pa zares, pa seveda; ov pevzoi... ovde pa ... niti, ov de pevzoi pa tudi ne; ye pevzoi pač res.
Mevzcog, ogog, 6 Itačan; v njegovi podobi spremlja Atena Telemaha na potovanju.
pevco, pipvoo in pcpvdijco [Et. lat. maneo iz m°n-, gršk. pipvoo, povij. — Obl. fut. pevdo, aor. epeiva, pf. pepevrjza, adi. verb. pevexsov; ep. impf. iter. peve-ozov, fut. peveoo ; od pipvoo: pt. pr. dat. pl. pipvovzeooi] 1. intr. a) ostanem, kjer sem, obstanem, (po)mudim se, zaostanem srdov naga vojvoi; ano zivog sem oddaljen od česa, ne pri-
hajam kam, izostanem; b) ostanem v veljavi, sem v moči, trajam, ostanem neizpremenjen 6 vopog, vd og-zia zava %(bgr]v; c) trdno stojim, držim se, vztrajam v boju (opp. spevya)\
d)	mirujem, sni vovvcov sem zadovoljen, zadovoljim se s čim; s pt. neprestano kaj delam, sv anogia ovveg neprestano so v stiski; čakam eg (jehov zavadvvva, pivov d ’ sni eane-gov ekiieiv da se je približal večer.
2.	trans, a) čakam na koga vivd, piv si v iv d ti čaka kaj koga, oiav as pevei nvijeaifai avav; b) pričakujem (sovražnika), prenašam (boj), kljubujem, upiram se tivd, vi.
pegico [fut. pegico, a or. epegiaa, pass.pf. pepegiopai, a or. epegiaih)v\ 1. act. delim, raz-, podelim vivi vi NT. 2. pass. razdelijo me, sem razdeljen NT. 3. med. a) delim kaj s kom peta nvog; b) cepim se v stranke, razdvojim se NT. pegipva, ij (gl. pdgvvg) 1. (pogosta) misel na kaj; skrb, briga, vivog za koga. 2. strah za koga, žalost NT. pegipvdco 1. mislim na kaj, skrbim za kaj vi, sem v skrbi (strahu) za koga negi, vneg vivog, v iv L NT, oskrbujem kaj vi. 2. pogosto razmišljam o čem, glavo si belim, modrujem vi, vivog, vivi.
uegipvrjpa, avog, v6 poet. skrb, strah, beda.
pegipvrjzrjg, ov, 6 poet. modrovalec, Zo-yoov izmišljevalec pametnih razlogov. pcgig, idog, i) (pegog) 1. del, kos, delež NT. 2. a) oddelek, vrsta; b) stranka.
3.	pomoč eig vi.
uegiapog, 6 (peoičo)) delitev, razdelitev, ločitev NT.
pegiazrjg, ov, o delilec, razsodnik NT. peg-pegog 2 ep. 1. znamenit. 2. grozen, strašen, poguben pegpega ge^cov. pegprjgi^co ep. [aor. psopr/gica] 1. intr. skrbim, mislim, premišljujem, preudarjam, diya, ()idvdi/a preudarjam na obe strani, sem neodločen, pomišljam se negi vivog, d) g, ona g, inf., f), 'iji. 2. trans, izmišljam vi, vivi vi. pegpig, it) o g, rj ep. vrvca, motvoz, nit. MegpvaSai, oi lidijska kraljeva rodovina, ki je prišla z Gigom do prestola.
Megozj, glavno mesto takozvanega otoka Mero e v Ajtiopiji. pegog, ov g, v 6 (peigopai) 1. (odmerjeni ali pristojni) del, delež, usoda, voi-pov pegog kar se mene tiče, z moje strani; oaov v b aov pegog kolikor je od tebe odvisno, kolikor je na tebi, vo vovvov pegog kolikor je v njegovi moči; a) uloga, mesto, naloga, služba, stan, dostojanstvo, veljava, pomen, zava vb pegog vivog namesto koga, sv vig aib pšgsi na tvojem mestu, mesto tebe, sv dgevrjg pegei viHepai smatram za čednost, prištevam k čednosti, h ngooihp/.ijg pegei kot privesek, dodatek, ev ovde-vog pegei sipi nič ne veljam; b) red, vrsta, ev pegei po vrsti, po redu,kadar pride vrsta nanj, ev vib pegei v vrsti, naga vb pegog izvun vrste, zava pegog izmenoma, dva pegog premenoma, drug za drugim, ev pegei payopai vrstim se v boju. 2. a) del celote, kos, pegog vi evvagiag dobršen kos, dober zgled, imeniten dokaz, vd pegi1 kraji NT; b) ulomek, -rd dvo pegi} dve tretjini; c) oddelek, stranka, dno pegovg vsled pomoči ene (politične) stranke; zava pegog posamič, deloma, ovdev pegog nič; pegog, sz, dno pegovg deloma NT. pegoip, onog, 6 ep. smrten, umrljiv. peo-dynvAov, vo (dyzvhj) kopje, ki je imelo na sredi pritrjen jermen. peoai-nohog 2 (peaai, nohog) ep. napol siv, osivel.
peoaivegog, peaaivavog gl. peaog. Meoapfigir], fj mesto 1. v Trakiji ob Črnem morju. 2. ob Ajgajskem morju. peaapfJgirj, peaapfigivog gl. peappfigiiji peorjpfjgivog. peaavog gl. peaog. peoavlog gl. piaaavkog. peaevco (peaog) sem v sredi, ostanem nad strankami, sem nevtralen. pea(a)rjyv(g) ep. adv. 1. kraj.: v sredi, po sredi med vivog. 2. čas.: medtem, tačas.
peorjeig 3 (peaog) srednji, srednje mere. peo-rjpfigia, ry, ion. pea-apjigirj [Et. iz pea-Tjpgia, peaog in rjpag] 1. dnevna doba: poldne, peaapftgir)g, vf) peaap-ftoifj, ev psarjpfioig opoldne; dnoz/.t-
vapevrjg vi/g peoap^girjg ko se je nagnilo popoldne. 2. stran sveta: jug, td vrpog peorjpjbgiav kraji proti jugu, fiksnco n ob g psogpcloiav ležim proti jugu.
peorjpflgidšco počivam opoldne. pEorjpfigivog 3, dor. peo-apfigivog (peo-r/pfigia) poldanski, južen; ra psor/p-f/ptra (sc. //ogla) južni kraji. peaizevco sem v sredi, posredujem NT. peoizrjg, ov, 6 (peoog) posredovalec, (po)srednik NT.
peoo-yaia in f.iea6ysia, rj (yij) notranja (srednja) dežela, elpa vgv peooyaiav šel bom v notranjost dežele. PEoo-yaiog 2 v sredi dežele. pEoo-dprj, b) (dspco) ep. 1. prečni tram, ki je spajal oba boka ladje in je imel v sredi dolbino, v katero se je prilegal postavljeni jambor. 2. tram na stropu (od stene do stene). psoo-kevnog 2 v sredi bel, z belimi progami, belopisan. psa-dpcpakog 2 poet. 1. v sredi popka, v središču. 2. iz središča prihajajoč delfski (ker se je mislilo, da stoje Delfi v središču zemlje). peoo-vvxztog 2 (rr|) polnočen, ro peoo-vvnviov polnoč, usoovvv.viov o polnoči NT.
psoo-nozapiog 2 med dvema rekama; subst. rj Meoo-nozapia dežela med Evfratom in Tigrisom. psoo-nvgyiov, to — peTajzvgyiov.
Psoog 3, ep. peaoog [Et. iz peaoog, lat. naedius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhja, med, nem. Mitte, mitten. — comp. psocuvegog, sup. peoaiTavog, ep. peo(o)aTog] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, /faz.ei' av-Zevcl psooov zadel je vrat v sredi, o peoog novapog srednja reka, dtd pšor/g vfjg nokscog skozi sredo mesta,
V psorj nokig srednje mesto, rj nokig psog ali peor) rj nokig sredina mesta; peoog uvog v sredi (med). 2. o času: j psoov rjpag poldne, psoov ijpegag, P^ogg b/pegag opoldne NT, peoai vtinveg, psoov vv/nurv polnoč, peooa dxvig jug. 3.a) srednji, srednjega stanu dvr/g, zmeren; b) posredujoč, drzaoTrjg razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst, to psoov, za pioa sreda,
to psoov bjpsgag poldne, vvzvcbv polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum vijg 'Azgonokecog; b) razdalja, oddaljenost, razlika vij g bkoivzjg; medčasje; to psoov tcov Tet/Sr prostor med zi-doma; c) srednja pot, srednje število to psoov OKOJtovvvr, d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, Aišoov ovdev s^bkgag to sovraštvo se ne da poravnati; f) javnost; g) s predlogi: a) ava psoov po sredi; f}) Sta. psoov med tem, v tem času, sv vq> 6i,d psoov med tem časom; v sredi, v sredo; dtd psoov yiyvopai pridem (stopim) vmes (v sredo), dtd psoov noiovpcu vzamem (postavim) v sredo; to dtd psoov srednji čas, ot dtd psoov nokivai srednja (državljanska) stranka, ot dtd psoov nepristranski ljudje; y) ix psoov nabkijoTo odšel je iz njih srede, zarearo ez tov psoov bili so nevtralni, et^opai ez psoov sedim daleč od srede, ostajam nad strankama (nepristranski), ez tov psoov yiyvopai odidem, umaknem se s poti NT; 8) eig psoov uvog v sredo med, sovi] stopil je v njih sredo NT, javno, nepristranski, gpsgco, keyco naznanjam, objavljam, yvcbprjv izrekam javno svoje mnenje, eig psoov vidppi položim v sredo (bojno nagrado), Ta ngay-pava y.aTaTtrh]pi s g to psoov ti,vi prepustim komu vlado, dam komu nazaj (vlado), eg psoov čsiv.vvpi nva pokažem koga javno, eig to psoov nav-t(ov keyco govorim vpričo vseh, eg psoov dpcpovegoig dtzd£tti sodim nepristranski, ovpjdaivco eg to psoov dogovorim se, zedinim se; e) čv psocg v sredi, na razpolago, vmes med čim, sv peoq> sipi, xeipcu sem, ležim v sredi (pred očmi vseh gledalcev kot bojna nagrada), sv psocg sipi (tov ovppl^ai) oviram, sv vib psa (p nags-%ca epavvov vsakemu dovoljujem pristop; ■£) xaza psoov — šv psocg. — III. adv. peocog, psoov sredi, posredi, srednje, peocog e/oo držim se prave mere.
psoozrjg, grog, ij sreda, srednja mera, prava mera.
psa6-zoi^ov, to (rot/og) srednja stena, vmesna pregraja NT.
peoozopeco (peoog, zepvo)) prerežem črez sredo, razpolovim. peaovgdvrjpa, azog, zo nebeška sredina, sreda neba, zenit NT. psaoco (peoog) tvorim polovico, revo g sem v sredini česa, peoovoa r/pega poldne, {tegovg peoovvzog sredi poletja; peoovv deiizvovvzag sredi obeda. MeamKa, t) razvaline mesta Ninive. psaaazog (gl. peoog) prav v sredi. fisGa-a.vA.og, 6 in fisaaavkov, to (avh)) ep. (ograjeno) dvorišče, ograja za živino, staja; tudi Kiklopova jama. Meaoi], 7] mesto in pristanišče v La-koniji.
peaarppvfc) gl. peorjyv(g).
Mecapig, ičog, 7) studenec v Lakoniji. Meaarjv?f, 7) 1. pokrajina okrog Fer v Meseniji, Msaar/via, Meaapvlg yrj Mesenija, dežela v Peloponezu; preb. oi Meaarjvioi. 2. mesto na Siciliji. Meoaiag, ov, 6 maziljenec, Mesija NT. psaao-jiaprfg 2 (jirp/vvui) ep. do srede zapičen, peoooizayeg ethp/.e xaz’ oy7)7]g eyyog zapičil je kopje do srede na obali.
fieoaog gl. peoog.
peazog 3 poln, napolnjen, sit, nasičen, zivog, zb "Ao/og avzov peozov govore o njem, prebiva v Ar gib, peozog cbv ijdrj zdi’ {Ivpov ker se mu je jeza že ohladila, fieozog rjv {tvpovpevog ko se je že dosti (na)jezil. peazoco polnim, napolnjujem, zi zivog kaj s čim.
peacpa adv. ep. ( peyoi) do zivog. fiszd [Et. nem. mit (stvn. miti), iz pe-(idevr. me-dhi, gl. peoog) -j- obrazilo ra] I. adv. 1. vmes, med njimi, v sredi (njih).. 2. a) čas.potem, pozneje; b) kraj. vzadi, zadaj. — II. praep. 1. z gen. a) v sredi, med Ae§o pez’ akkcov, pezci dptioov tnive, nelpai peza {hfgtiv, v.elpai fieza zivog ležim poleg koga, 6iayco fieza, ztiv {tetiv, oIksco fieza zivog sem s kom oženjen, fieza ve-xotiv med mrtvimi (v kraljestvu mrtvih); b) s, z, v družbi (zvezi) s kom pdyopai, itagafi opitem, izokepeco, •/.ivdvvevco, ovfiKodzzo) fieza zivog, yiy-vofiai fieza zivog stopim na čigavo stran, zvežem se s kom, elfii fieza zivog sem na čigavi strani, pomagam
mu; fidyofiai fieza Boicoztiv zvezan z Bojočani; ver/.og zittepai fieza zivog poravnam prepir s čigavo pomočjo; pomni paoziyi fieza xevzgcov = paoziyi zal v.evzooig, Arfpoottevrfg fieza zon’ gvozgazrjycov ( zal oi g.) oizevdovzai, ozeyrj fieza, izvgog streha z ognjeni, fieza, {tetiv z božjo pomočjo, firj {tetiv fieza = {tetiv pij (tovkopevcov, peza oov s tvojo pomočjo, oi fieza zivog tisti, ki so s kom, tovariši, spremljevalci, pristaši, vojaki, oi pez’ ’Agi-aiov A. in njegovi vojaki; c) vzročno naznanja sredstvo, način ali spremno okoliščino: s, z, po, pri, peza zov otipazog yvtivai po telesu (= s telesom), peza zov vopov diazivdvvevo) borim se na strani postave, peza izokktiv dazgvcov s solzami v očeh, ovz oizzov peza brez tarnanja, peza deovg s strahom, pez’ akrp&eiag resnično, pez’ adiziag krivično, pez’ o iv ov pri vinu, pez’ dvazo)yrjg med premirjem, peza zaigov po razmerah, peza gvitpov v taktu, peza zov yvpvaljeiv pri borjenju, peza dtigeov s podkupovanjem, pez’ adeiag zagotovivši po-miloščenje, pe{t’ ozovovv zqojtov na katerikoli način, peza izokkrjg epav-zaoiag z velikim sijajem NT, peza izagazrfgrjaecog vidno, očitno NT, ye-vopevog peza zov gvvezov y.ai dvvazog postal je ne samo preudaren, ampak tudi mogočen, peza oiocpgoovvrjg ze Kal aidovg pametno in skromno (zmerno). 2. z dat. ep. poet. iv, med, pred, pod, v družbi s kom, peza yegolv eyco držim v rokah, pez”Ayai-010iv, peza notizoioi. peza izvolijo’a.-vepoio obenem s pišem vetra, hitro kakor veter, peza cpgeoiv v srcu, pez’akyeoiv v bolečinah; peza xv-paoiv pod valovi, peza zoioiv eke-y{h)v njim sem bil pridružen, dgybv de pez’ apipozegoioiv oizaooa obema oddelkoma sem dodal vodnika, izv-pazov edopai peza oig ezdgoioiv za njegovimi tovariši. 3. z acc. a) kraj-a) na vprašanje kam izraža smer pre-mikania: v sredo (med), med, k: pez’ avzov g ffkite stopil je med nje, cpevyco peza veag k ladjam, egyopai peza živa prihajam h komu, napa-
dam koga == bopdiopcu peva viva, peva yeZgag eyco držim kaj v rokah, bavim se s čim, elju pe#’ bpi/.ov, e/.avvco peva vijug k ladjam (v tabor), dtoaco peva yž)vag v sredo med gosi, Pak/.co /ter’ soidag zapletem v prepire, paivco pevci viva napadem koga; P) izraža nasledovanje v prostoru: za, Po, enopai peva viva grem za kom, sledim komu, peti’ c'Ezvoga za H., M«r5 Zyvia paZve fteoZo šel je po stopinjah boginje, eoyavoi pevci Kvvrj-rag oizeovoi za K.; b) časovno: po (lat. post), pev’ epe po moji smrti, M6#5 gpegav po dnevu, ko je napočil dan, peva pragov kmalu, pevci vovvo (valiva) nato, potem, ai peta rov Mfjdov ojzovdai po perzijski vojni, peva Ilavgozkov {lavbvva po Patro-klovi smrti; preneseno izraža a) namen: po, peva navgog dzovr/v po poročilo o očetu, da bi kaj izvedel o očetu, nkecov peva yaXzov po me-dovino, do)or'jooovvo peva nokepov oboroževali so se za vojno, egyopai Me#’r'(5cog po vodo; P) red ali stopnjo : za, poleg, zakkiovog avijg pev’ dpvpovalI)]?.eio)va, agiovfjeg per5 ’Ayiil-Aea, ngcbvcp pev’ epe; y) po, vsled; peva oov zal epov zrjg po tvoji in tooji volji (želji), peva zkeog (ker5 Aycučbv vsled slave Ahajcev.
peza 1. zapostavljeni peva. 2. peveovi, pevfjv je (bil) vmes.
Peza-patvco [gl. Paivco; im pl", iter. peva-Paiveaze, imper. a or. pevdfhpJi] 1. intr. a) krenem na drugo pot, grem drugam s('g vi, peva 65 aovga pepfjzei zvezde so se nagnile proti zatonu, so bile zatonile; preidem k drugemu predmetu ano v iv o g ngog vi; izpreminjam se. 2. trans, izpreminjam, nvijvog pio-rov kot ptič izpremenim način življenja kot ptič se dvignem v drugo življenje.
peza-pd\Xa> (tudi v tmezi; gl. p d)./m) act. 1. trans, premetavam, preobračam depag, obrnem vdora, izpreminjam bvopa, pogcpf/v, biaivav, krotim, brzdam opydg. 2. intr. obračam se, izpreminjam se, izpreminjam svoje mnenje, odpadam h komu ngbg r(va; Pt. pevapa/.cbv se more pogosto prevesti
z: nasproti ei vig pevaPakčbv nvv&avoi-ro, ez vovvov pevaPa/.cbv e?.eyev. Il.pass. in med. 1. obračam se (drugam), izpreminjam si (ime v kaj), zavijem (na levo, na desno), menjam mnenje. 2. (za)menj am ra ipdvia, vi v iv o g kaj za kaj, obvia kupčujem, tržim. 3. rti onka mečem (ščite na hrbet). pezdpaoig, ecog, f] (peva-Paivco) prehod, izprememba.
peza-Pipd^co (fact. k peva-Paivco) spravljam drugam vivd eig vavv. 2. izpreminjam imlhpiag.
pevaPo^r/, f/ (peva-p d).).en) 1. menjavanje, prodaja (blaga). 2, a) izprememba (usode, razmer, ustave, vremena), pevaPo^ijv didcopi izpreminjam se; menjava (ustave), prevrat; b) pl. izpremenljivost, nestanovitnost. pEza-jdovksvco in med. 1. pozneje sklenem, drugače sklenem dpcpi vivi. 2. izpremenim svoj sklep (mnenje, nazore), premislim se. pev-dyyeXog, b sel, vestnik, glasnik. pexay e izvidov, dovog, b drugi mesec ati-škega leta (avgust-september). p£za-yiyvd>0zco in ion.peza-yivcbazco izpremenim svoje mnenje (svoj sklep), premislim se, pridem do drugega spoznanja, kesam se česa; rti ngode-6oypeva, rti elgrjpeva prekličem; s sled. inf. izpremenim svoj sklep tako, da. pszdyvoia,
i] poet. p£zdyvcooig, ecog, f] ion.
izprememba sklepa, premislek, kes(anje), pokora.
pexa-ygdipoo 1. act. prepisujem; izpreminjam svoj spis. 2. med. dam si kaj prevesti, ez vivog iz drugega jezika. psx-dyco 1. trans, vodim NT; obračam, spravim kam drugam, prepeljem, nb-kepov obrnem, zakrenem na drugo stran. 2. intr. stopam, hodim, pomikam se za kom.
peza-daivvpai med. ep. [fut. pevadai-oopai] jem, obedujem s kom vivi, od česa vivog.
pexa-8fipiog 2 (bijpog) ep. med narodom zazov, doma, domač. peza-diSaopi [udi. verb. pevaboveov] podelim komu kaj vivi vi, storim koga deležnega česa vivi vivog, dovoljujem udeležbo, delim s kom kaj, dovolju-
Grško-slov slovar.
32
jem, izročam komu kaj vivi vivog, vivi rt.
piEzadiconzog 2 ion. yiyvopuu dohitijo me. pisza-Sidmco 1. trans, a) preganjam, podim; b) dohitim viva. 2. intr. hitro pridem za kom.
fieza-doKsi [aor. piEVedogs] impers/tot postanem drugih misli, menjam svoje mišljenje, premislim se, drugače sklenem; pievadsdoypišvov pioi pifj ovga-VBVBofhai — ker sem se premislil in ne začnem vojne.
pieza-dogniog 2 (čognov) ep. po večerji. piEzaSoaig, ecog, fj (/usta-d id čopu) podelitev, dajanje, prispevek. piszadozeov gl. pieva-čidoopa. piEzaSgopiddrjv adv. (pievadgopiog) ep. preganjajoč koga, hiteč za kom. piezadgopifj, fj (dgopiog) poet. preganjanje, zasledovanje. piszadgopiog 2 (pieva-dgapteiv) poet. hiteč za kom, preganjajoč, kaznujoč vivog.
fiEza-^Evyvvpu prepregam inn ovc. pisza-d-EOig, ecog, fj (pivna-viOppu) 1. prestavljanje NT. 2. pren. premena NT, obrat.
piEza-tisco tečem, drevim za kom, podim, preganjam nvci. piEzai/loMa, fj poet. = pcevafloh). piEza-t^co ep. usedem se vmes. piEz-aigco 1. trans. poet. vzdignem in postavim drugam, odstranim, prenesem aya?,pia. 3. intr. odidem, vzdignem se snelffev, dno vivog NT. pisz-aCaaco ep. skačem nad koga, planem, drevim za kom. piEz-ouzEco ion. zahtevam, terjam svoj delež, vivog od česa, nva od koga; v obče: zahtevam.
pisz-aiziog 2 in 3 udeležen, sokriv vivog-, subst. 6 sokrivec, provzročitelj. [i£x-ai%puov, vo ion. (ai/pifj) kar leži v sredi med sulicami, prostor, razdalja j med dvema vojskama; preporna mejna dežela, yrj med nasprotnikoma ležeča zemlja.
piEza-HaAsco 1. pokličem nazaj viva.
2. med. pokličem k sebi NT. pisva-KEipiai d. m. drugje ležim, prestavljen sem drugam. piEza-Kia-d-co (samo impf.) ep. 1. grem, hitim za kom ali po kaj vavgov, po-
dim, zasledujem koga viva. 2. obisku-j em viv d, prep otuj em, prehodim nediov. piEza-Hiveco 1. act. a) premikam, premestim, odstranim; b) omajam, odvračam ; p as s. dam se odvrniti dno vivog NT. 2. med. vzdignem se, odpotujem, krenem drugam. pi£zaxivt]aig, ecog, fj izprememba, prestop Big vi.
piEzanlvTjzog 3 kdor se da izpremeniti, razdreti opiokoyia.
piEza-nhaico ep. [fut. pikvav./.avaopiai] zatem se jočem, pozneje plakam, kesam se.
piEza-xXtvopiai pass. ep. [aor. ep. pieve-zAivfhjv] nagibam, obračam se drugam (na drugo stran) noAspiog. piszd-v.oivog 2 poet. skupen, pravičen in prijazen.
piEza-Hopi^oo spravljam drugam. fi£xa-xoapiEco prenarejam, premeščam, pretvarjam.
piszanoopitjaig, scog, fj izprememba, pre-ustrojitev, preosnova, premestitev, preobrazba.
piEza-Xayxdvco (2ay%dvco) dobim (po žrebu) del česa; sploh: dobim kaj, deležen sem česa vivoc. piBza-lapifldvco [adi. verb. pisva/n/nvioi' gl. Aapifldvoo] 1. act. a) dobim (imam) svoj delež, udeležim se, deležen sem česa vivog; dosežem, dobim vi, vov xaigov dobim ugoden čas NT, vzamem svoj del (jed) NT; b) vzamem kaj drugega, (za)menjam, vov noAS-piov dvv’ eigfjvrjg izberem si mesto miru vojno, dvvi vov asi cpvA.dooe-oflai avvovg v.al amen ij3 ovi.ev o a i pis-va?.df}evs namesto da bi se jih vedno varovali, sklenite itd.; ipiavia preoblečem se; c) izpremenim kaj v kaj vi Big vi. 2. med. lastim, (prisvojim si kaj dvopiavog. piExa-kfiyco, ep. piEza-2kfjya) opuščam kaj, odstopam od česa vivog. piszd-Arjcpig, ecog, fj (pieva-/.api~8dvco) 1-udeležba, uživanje NT. 2. zamena. piExaXA.ayfj, fj (iisv-a/j.dvvm) izprememba, zamena, premena; vij g fjpiegag solnčni mrk, sv pievaAAayg noAvuc]-%dvov avdgbg Egeoorj po zameni gospodarja se nahajaš v posesti iznajdljivega moža.
pez-alldooa>, at. -TT<y 1. trans, (za)-menjam, izpreminjam. 2. intr; izpre-minjam se, menjam se. pszalAdco ep. 1. poizvedujem, povprašujem, vi kaj. 2. izprašujem viva, viv d ve koga o čem, vi apq>i vovt kaj o kom.
pezallevg, eoog, 6 (pevallov) rudar, rudokop.
peza-llfjl-ag ep. gl. peva-/./.t'iyo>. pszaMov, to jama, rov, rudnik, ka-menolom.
pez-alpevog ep. gl. psO-d/J.opat. peza-pa^iog 2 (pa£og) ep. med seski, ifki/.R ovFjiJog pevapa^iov prsi med seski.
peza-pav&dvco 1, naučim se česa drugega, pozabim, vr\v yld>ooav izpreminjam jezik. 2. odvadim se. PEza-peiyvvpi in - p iayco pomešam med (v) kaj, pridenem le čemu vivi ve. pezapeleia, fj in pezapslog, 6 premislek, kes, obžalovanje. peza-pelco 1. act. samo impers. [peva-pelei, -pelf/oei, -spele, -epehjoe\ premislim se, pevapelei poi kesam se česa, žal mi je; tudi z inf., pr/ in dat.pl.: pevepelrjoe oi vov 'K/.hjonov-vov paoviycboavvi kesal se je, da je dal bičati. — abs. pevapelov avvoig ker jim je bilo žal, ker so obžalovali. 2. pass. pezapelo pon [fut. peva-pelr/oopai, a or. pevepelfjfhjv] premislim se, kesam se, obžalujem, peve-pelovvo ovz dvaavdvveg ker niso vstali, to pev a pelrj odpevov kesanje. h-ezapiyvvpi, -pioyco gl. peva-peiyvvpi. peza-popcpoco preobrazim, izpremenim; pass. (iz)premenim se NT. pEz-apcoviog 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen, pevapcbvia vifhjpi ovrem, preprečim, ffa^co govorim neumnosti, čenčam, kvasim.
P£z-avay iyvd><SKO pai pass. poet. [aor. dEvaveyvcbo,d'r]v\ dam se pregovoriti, neham se srditi nad kom ffvpobv vivi. peza-vateo [fut. -vdooco] preselim, vzamem s seboj.
pEzavaozaoig, scoc, fj (pev-aviovapai) iz-, preselitev, preseljevanje. peza-vaavrjg, ov, 6 [Et. vaioo iz vanjo) prebivati] ep. ion. ki menja svoje bivališče, priseljenec, tujec.
psza-viooopaimed.prehajam (na drugo stran), nagibljem se (k zatonu), za-haj am.
pez-avLOzapcu med. [fut. pevavaovf/oo-pai, aor.pevaveovrjv] menjam bivališče, odhajam (drugam), iz-, preselim se, umikam se eic vi, naga viva preidem, zatečem se h komu. peza-vosco izpremenim svoje misli, premislim se, kesam se, spokorim se en, ano vero g NT. pezavoia, fj premislek, kesanje, pokora NT.
pezal-v adv. (peva) v sredi, med, vmes,
1. o prostoru: pevatjv vnolapjddvco v sredi govora, med govorom prekinem, peva^b loyov navalvco pretrgam govor v sredi. 2. o času: med tem, ta čas, pozneje NT, ov nollov %gd-vov pevagv yevopevov po preteku malo časa, ev voj peva^v zgoveg v času med tem. 3. praep. z gen. med (o času): 6 pevacv vrjg dinrjg ve zal vov ff avdvov /porog; pevagb vdov loyo)v da prekinem svoj govor v sredi. 4. s spol-nikom: 6, fj, to pevagv ki leži (se nahaja) v sredi, (o prostoru in času): to peva^v vmesni prostor, vmesni čas, ev vov v oj vq> pevacv na tej morski ožini, vci pevagv vovvcov dotlej, ta čas. 5. s part.: med, v sredi med, demvčov, ogvoocov, leycov, nogevopevog med obedom, kopanjem, govorom, potovanjem, ali: med tem, ko sem obedoval, kopal itd. peza-navopai med. ep. vmes počivam. pezanavacolf/, fj (navopai) ep. preneh-ljaj, prestanek, počitek nolepoio. peza-jteiffco na-, pregovarjam k čemu. pevanepnzEog 3 (udi. verb. od peva-nep-nopai) po kogar se mora poslati, kdor se mora pripeljati. pezanepjizog 2 poklican, povabljen, pozvan.
peza-jtEpnco in med. 1. pošiljam, grem po koga (kaj). 2. (po)kličem k sebi NT; pass. pokliče me kdo k sebi NT. 3. dam k sebi pripeljati, pustim, da k meni pride, pripeljem. pezdnepipig, ecog, fj poklicanje, poziv, odpoklicanje.
peza-jiinzco 1. padem na drugo stran, izprevržem se, izpreminjam se to
etdog, zibljem se avco xdvco. 2. drugače se izidem, sl voidzovva uovai usvšnsaov včbv >]rt](poyv ako bi bilo le 30 glasov drugače glasovalo, oovgdxov /.isvansaovvog kolo sreče se je obrnilo.
fisza-jtoieco 1. act. prenaredim, izpre-menim, rove v 6 ,uov g prevračam, zavijam. 2. med. prisvajam, lastim si kaj vivog, rt, dgevi)g rt poganjam se, j hrepenim po.
Merajzovziov, v6 mesto v Lukaniji;
preb. ot MezaizovzTvoi. fieza-nogsvofiai d. p. hodim za kom, preganjam, maščujem se, kaznujem. [lezangenr/g 2 ep. ki se odlikuje (med drugimi), izboren, odličen, aftavdvoi-aiv med nesmrtnimi (bogovi). fisza-npsjico ep. odlikujem se syysi Toco-ai, prekosim.
fiezd-jzzcooLg, sag, f) izprememba, prevrat.
fisza-jtvgyiov, rd prostor med dvema stolpoma.
fisza-ggvd/ii^co prenarejam, pretvarjam, izpreminjam.
/lezagoLo^EO^ia, r/ blebetanje o visokih stvareh.
/isz-dgoiog 2 in 3 (gl. /nsv-aigco) kvišku dvignjen, povzdignjen, ra ,aer-tigata stvari v zraku, nebesne prikazni, nadzemske stvari; vrjsg na širokem morju (zasidrane). fisz-apaioco ion. dvigam kvišku. fieza-aevofiai med. ep. [aor. /nsv-soovto] hitim, drevim za kom rtrd, hitim proti komu.
fleza-attsva^co drugače urejam, predrugačim, izpreminjam. fisza-ajtaco poet. vlečem, potegujem drugam.
fieza-anop-evog in sl. gl. usO-stio). fiEzaooai, ai ep. ovce srednje starosti, srednja jagnjeta (med jzgoyovoi in eoaat).
/lEza-aoevo/iau ep. = [isva-osvoficu. /lezdozaoig, e oj g, r) (/led-iovrj/u) 1. pre- j stava, premestitev, pregnanstvo, odhod, izselitev, potovanje. 2. a) izprememba, obrat, r))dov solnčni mrk, premena (ustave), prevrat; b) premislek, /nsvdavaoiv 'dv/Mp didapu izpre-menim svoje mišljenje (misli).
fisza-ozevco in med. ep. poet. pozneje tožim, vzdihujem, objokujem; to oov ahyog oplakujem obenem. p.Eza-azoiyi adv. (avoiyoc) ep. v eni vrsti, v vrsti drug poleg drugega, vštric. fieza-ozpazojiedevco in med. grem, odrinem, krenem v drug tabor. peza-azpegpco [gl. avoapo); aor.pass. /isvs-ovgscpdr/v in /nsvsovgdcpr/v] 1. act. a) trans, zavrtim, obrnem, izpreme-nim, premislim se voov, 7/rog šx%o/.ov; tudi abs. Od. 2, 67. /ir/ rt /tsvaozgs-ipcooiv dyaoodiusvot v.av.a sgya da le ne povzroče morda prevrata (izpre-membe) nejevoljni nad zlimi dejanji; svayyš?uov preobračam, kvarim, pačim NT; pt. /isvaovgšipag nasproti, nasprotno; b) intr. obračam se, premislim se; oziram se na kaj. 2. pass. a) obračam se, oziram se nazaj, ogledujem se, brigam se, pazim na kaj uvog; b) izpreminjam se vd/ua, preobračam se NT.
fiszao/eoig, scog, r) (utz-t/o:j) udeležba. (isza-o%r)fiazi^co 1. act. preobrazujem, izpreminjam, obračam na se NT. 2. med. izpreminjam se v sl g rtva NT.
fieza-zdacco, at. -zzco 1. act. premeščam, prestavljam. 2. med. premeščam se, izpreminjam bojni red, prestopam h komu naga Tiva.
peza-z id?]/lu (gl. vidi]ul) 1. act. a) vmes postavljam (spravljam) kaj, nsXadov povzročim, napravim hrup; b) prestavljam, premeščam, izpreminjam, premenim, podtikam Jigopaosig; pridobivam na svojo stran. 2. med. a) izpreminjam kaj svojega, preobračam, izpreminjam svoje mnenje (nazore) yvcbpr/v, odpadam od, obračam se od česa NT, vopovg odpravljam, slgr/psva jemljem nazaj, preklicujem; b) izpreminjam se NT; c) izpremenim, storim, da je kaj komu v korist uvi 'Asgdog.
/lEza-zgEjiofiai med. [aor. /isvevgano/ir/v] 1. (v tmezi) obračam se. 2. oziram se na kaj, brigam se za kaj vivog. fiEzazgojiaAi^opai med. (jneva-vgsjzopcu) ep. obračam se pogosto. fiEza-zgonog 2 (psva-vgsnco) obrnjen, sgya povračilo, poravnava.
pet-avddco ep. govorim med (pred) drugimi noi, nagovarjam v iv d. pex-avxixa ion. adv. takoj nato (potem). pet-avtig ion. a dv. potem, nato.
/xsxa-<peQco 1. drugam prenašam, odnašam, prelagam, prestavljam, iz-preminjam "/vcbptjv, zamenjavamygo-vovg. 2. prenašam na elg nva, obračam na kaj en L nva. pEtd-tprjpi ep. 1. govorim pred (med) drugimi noi. 2. nagovarjam v iv d. pexa<poga, 'ij (ueva-ipeno)) prenesen izraz, metafora, zcrrd petaipogdv v prenesenem pomenu.
Mera-cpogeco ion. = /zeva-(pega), peta-cpgdkopai med. ep. pozneje raz-, premišljam o čem v avta. pezd-cpgevov, to in pl. hrbet. fxExa-<pcov£co ep. govorim med drugimi tioi.
pexayEigifco (yeig) in med. [fot. peta-Zeigiovpai, a or. peteyeiQioapr)v, pass. peteyeioioih)v[ 1. jemljem kaj v roke, imam v rokah, bavim, pečam se s čim te/yrjv, ravnam, vodim, oskrbujem, izvršujem, upravljam ta negi tac vavg, no/.euov, ngdypa, /gfpiata, ta d^pooia. 2. ravnam, postopam s kom, y agendi g nva grdo, nva a>g ddizovvta ravnam s kom kakor z zločincem, 6 vovg to očbpa peta/eigi-geiai ravna s telesom. pExa-ycogeco odhajam drugam, odstranjujem se, prestopam h komu. pEt-sdoi gl. pet-eipi1.
Ptt-Eipi (sipi) [ep. pr. 3 pl. peteaoi. c/. peteico, petem, 3 sg. peter/o i, inf. pet-sppevai, fut. peteooopai] 1. sem, nahajam se vmes (med), sem zraven, občujem s kom tivi. 2. impers. pernati poi tivog imam delež pri čem, deležen sem česa, pravico imam do česa, pripada mi kaj; ovdev ocpi peteov dasi niso imeli nobene pravice do ;
ov petov avto Zg =Emdavgov ker niso imeli nobene pravice do E.; s sledečim inf.: imam pravico (vzrok), kaj storiti.
fXEx-eipi2 (sipi) [impf.3 pl. ion.pevfjioav, aor- pt. ep. peteioapevog] 1. vmes stopim, grem med kom, peteioapevog stopivši med nje. 2. a) pojdem za kom, sledim komu iyvog, pojdem
po kaj (koga); b) obiščem, poiščem tiva; c) bom zasledoval (preganjal, kaznoval, maščeval) d izr/v tivd, tiva tivog cpovov. 3. a) pojdem h komu, pridem nad koga, napadem tivi, nohepovde pojdem, odrinem v vojno; b) obrnem se na koga s prošnjo, 'tlvoiaig tiva prinesem daritve; z inf. pf] emtgeneiv; c) preiščem, razložim, obravnam kaj vi; d) bavim se, ukvarjam se aoipiav, nameravam, merim na kaj.
pet-elnov, pEx-££inov ep. rekel, povedal sem med mnogimi noi. pet-eig ion. peOsic gl. peil-ir/pi. pst-Eiadpevog gl. pet-eipi2. p£X£ico gl. pet-eipi b
pez-ez/laivco [fon. impf. iter. petezrlai-veoze] prestopam, prehajam, presedam se e z tivog elg ti. p£x-£pfh(ldt;co drugam spravljam, prenašam elg ti. pet-eppevai gl. pet-eipi1. p£x-£vSvco oblečem drugo obleko, preoblečem se.
p£x-£^-£x£goi 3 ion. etegoi tire g nekateri drugi. p£x-£ov gl. pet-eipi1. pEX-£ji£ixa in ion. pet-eneitev pozneje, potem, to peteneita poznejši čas, ygo-vip peteneita nekoliko časa pozneje. pex-EQxopai 1. stopim, pridem med koga; samo pt. petekifmv stopivši med. 2. grem za kom; a) zasledujem, sledim, kaznujem eyzh)pata no/.epcg; tioig, 6izrj petegyetai tiva zadene koga; ).oyov dokazujem; b) grem za kom, da ga doidem Ilagiv; grem po koga (kaj), dam poklicati, pokličem tiva, z/.eog n at go g odidem, da izvem kaj o očetu, skušam kaj doseči, potegujem se za kaj, stremim za čim to avdgeiov, e/.evilegiav; c) oskrbujem kaj, lotevam se česa, bavim se s čim, egya. 3. prihajam h komu, pristopam h komu tivi; sovražno: napadam koga, grem nad koga tivi; tivd obračam se na koga s prošnjo, evyaioi, fatfjoi tiva, 'dvoir/oi; zadiram se nad kom tiva eneeooi. pet-eaovto gl. peta-ooevopai. p£x-Evyopai med. [aor. imp. petevkai] poet. izpreminjam svojo željo.
fiet-s^co in fier-Ca^co [fut. jied-t^o), aor. Lisv£oyov, pt. g,sTEoyr)xa, adi. verb. iis-$exteov] imam delež pri čem, deležen sem česa nvog; imam, uživam kaj skupno s kom, sem udeležen, sokrivec; tčov iocov nvi uživam s kom enake časti; dobil sem, imam Teftvrjg, tč tov Listov imam na sebi nekaj božanskega, n?.elov6v nvog jieoog imam naj večji užitek od.
(IET-ECO ep. gl. lU£T-£l/M’1. fietecogL^co (jisTecogog) 1. act. dvigam, (po)vzdigujem kvišku, zvišujem sqv-jia, vzpodbujam, napihujem. 2. pass. a) dvigam se ncmvog, splavam, prihajam, napotim se na širno morje sv no ne?,dyei; b) preveč skrbim, sem v prevelikih skrbeh NT. f.i£TECOQo-A.£o%r]q, ov, 6 (Xeo%rj) kdor blebeta o visokih (nadzemskih) stvareh, slepar.
(iex£coQoXoyLa raziskovanje ali nauk o nebesnih prikaznih, zvezdoznanstvo. fi£T£coQOJtoQEco (gl. nogevojccu) hodim, izprehajam se po zraku, v višavah. fiET-ecopog 2, ep. pET-rjogog 2 [Et. [reza -j- afogog, gl. aeLgco] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel nova/rog, jtsT-scbgovg sgsy.6j.UGav vag (ijidgag dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. ra fisTEcopa visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ajio tov jteTSCooov od zgoraj doli. (lET-rjoscr&ai, fiEt-irjfiL gl. iisd-irjju. fiEv-iatrjjiL gl. fieft-LoTTj/M. flET-LOftCO gl. jlST-£‘/03.
ji£Toiu£cLa, t) preseljevanje, selitev, Ba-jdv/.čovog babilonska sužnost NT. (iet-olkeco iz-, preseljujem se, odidem etg ti, stanujem kje kot priseljenec (ueTors.og).
flETOLKTjaig, smg, rj jiezoiKta, fj
1, pre-, izselitev, preseljevanje, seljenje. 2. stanovanje, prebivanje, rj dvco na gornjem svetu. pez-omLtjco preselim, prestavim NT.
[ietolklov, to (jtŠT-oizog) zaščitnina, ki so jo morali priseljenci (jisTor/.oi) vsako leto plačevati državi. fiET-oLKodo/j-eco prezidavam, zidam drugje.
/lEt-OMog, 6 sostanovalec, priseljenec, naselnik; tako so se imenovali priseljenci v Atenah, ki so bili svobodni in so se smeli baviti z obrtom in s trgovino, a so morali plačevati po 12 drahem davka.
(leT-oLftOjiat, med. 1. a) vmes hodim, grem skozi ali po ava aorv; b) hodim s kom, spremljam Od. 19, 24.
2.	grem za kom, sledim, preganjam, napadem ttvd, grem po koga aoidov.
3.	poganjam se za kaj, hrepenim po čem j«ailagptov.
(i£T-oxXd£co počenem sedaj sem, sedaj tja.	[ime.
fiET-ovofia^ofiai pass. dobivam drugo fier-ond^co ep. (v tmezi) pridružujem, dajem za spremljevalca tivL tivci.
1. kraj.: vzadaj, za hrbtom, od vzadaj, za, nazaj. 2, čas.: pozneje, potem, v bodoče; Jialdsg jie-Tomoils ž.s/.suijikvoi (za)ostali. p,EToncoQLv6q 3 jesenski. fiET-oncopov, to (ojccoga) jesen. fiET-opjiLijco ion. ustl-oojugo).
fierovaLa, ?/ i skupna posest, sovlada, (psT-eijU' i) delež> udeležba; skupn0
fJ*Z0XV> V uživanje NT.
(jusT-e/co) I
ji£T-o%Xtfjco (oy/.og) ep. [aor. jisToyyuooa\ odrinem, odmaknem, pahnem nazaj-(ler-oftog 2 (jisT-eya>) deležen nvog;
subst. 6 (so)drug, tovariš NT. fl£TQ£CO (jl£TQOv) [pf. pass. 3 pl. ion. jis-jtSTQeaTai\ 1. act. in pass. a) merim, iz-, od-, premerim, prevozim, pre-plovem jcshayog; b) pre-, ocenim, preračunim, presojam yaovgl tr\v sv-datptovLav, tiva NT. 2. med. a) dam si odmeriti; dobim kaj odmerjeno OlTOV.
peTpTjjia, azog, to (odmerjena) mera. fi£TQ7]oig, scog, t) merjenje. jiETgijTrjg, ov, 6 (jtsTgeco) metret, mera za tekočine (ki je držala 40 1) NT.
fiET-ojnv adv. poet.
fi£T-dm.o'd'£(v) ep.
pezgrjzmog 3 ki spada k merjenju, meren, r/ /leTgr/Tizrj (sc. všyyrf) merstvo. pergrjzog 3 (/ietoeo)) kar se da meriti, izmeren, merljiv nevHog.
H-ezgid^co (/isTgiog) sem zmeren, sem skromen, krotim se, ravnam zmerno. pezgionafteco imam potrpljenje, sem Prizanesljiv nvl NT. pčzgiog 3 (iietgov) 1. zmeren, ni)%vg srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; Ta it črn ta disve/JJsvveg v majhnih, malenkostnih razporih, enl /levgioig Pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, otg firj /Aevgiog aicov življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) a) zdržen, pravičen, blag, pošten; fi) preprost, navaden eofrtjg; y) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, Pičel; subst. to /lezgiov prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično sli pristojno. — adv. /lezgicog 1. primerno, pristojno keym, /isTgicog sinov Preudarno sem povedal; zadosti, dovolj diji.oco; /lergiag eyei dobro je, Primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, /isTgicog aloihivo/uu sem srednjega razuma ali malo razsoden, o v fievgicog ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.
^ezgiozrjg, r/Tog, i) 1. zmernost, skromnost, zdržnost tčov oivcov. 2. prava mera, srednja pot.
bezgov, to [Et. iz med-tro-m, gl. /iedo-Mat] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ez /ie-vQov na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, Prostor, obseg, kraj, og/iov v pravo Pristanišče; dolgost zekevHov, cvet Vfrig, nioTecog popolna vera NT.
3. mera v stihih, metrum, ev /isTgcp v vezani besedi, v stihih, avev /ie-vQov v nevezani besedi, v prozi. ftercomjdov adv. (/isTtonov) s čelom (prvim krnom) naprej.
^szcbjuog 2 ep. na čelu, med očmi. f*eza>jtov, to (&\p) 1. čelo. 2. prednja stran ali vrsta, pročelje, ospredje, ^agsTd^avTO ev /lETorno) s čelom na-
prej, v raztegnjeni vrsti, drug poleg drugega, eig /leTGonov eoTrjv postavil sem se na čelo v srednjo vrsto, za-ra /isTConov od spredaj, v pročelju.
fiev ep. ion. /nov gl. eycb.
/iexqi in fzeygig [Et. iz meg’ hr-] 1. adv. do, /ieygi švtuvDu, /ieygi devgo do tukaj; pogosto s predlogi /ieygi noti g, elg, eni tl 2. praep. z gen. do, tja do, /ieygi dakdoar/g, fieygi ov do tja, kjer, /ieygi tovtov ali tovtcov do tedaj, tako dolgo, Teo fieygi; kako dolgo? /ieygi e/iev do mojega časa, /ieygi tov nekaj časa; fiEygi tov diy.aiov v mejah pravičnosti kolikor je pravično, /ieygi Trjg ezeivov gor j g dokler bo živel = celo njegovo življenje, /ieygi ooov kako dolgo, doklej. 3. veznik dokler (ne), lat. doneč, quamdiu; pogosto /ieygi ov ( ecog) dokler ne; a) z ind. /isyni ozoTog eyeveTo; b) s cj. in dv: /isygi 6’ dv eyd> ijzoj, ai onovdal fievovTCOv; pri Her. 4, 119 stoji tudi sam konj.
/ir/ [Et. idevr. me proliib. partik.] ne I. nikalnica; rabi se 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. a or. /ir/ tpevdeo, pij dr/ eaorjg, stoji pa tudi inf. /vij ktkaisodai, ind. fut. zal Ta/ca Tevyrj /irjT’ dycovag-yai viveg #/jaoua’ A^aioig; le redko se veže z 2 imp. a or. /tfj evdeo II. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. a or. /ir') Tig azovoavco, /irjdelg ngoodozpaaTO); včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: /ii) Toiiidg sti (e/ifldkkeve), /ii) ngog dečov, /ir/ /iol /ivglovg gevovg (keye); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: /Lij oi zgij/iaT’ edoo/iev, /trjno) EZ.EiOE Ico/iev (cj. liortativus); c) ki izražajo željo in sicer a) z opt. pri izpolnjivi želji: /lij TOVTO (pikov Ail naTglyevoiTo naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; /J) z ind. praet. pri neiz-polnjivi želji: /lij bipekeg kiooeodai o da ne bi bil prosil, /ifj noT* b (pekov ktneiv vijv ISzvgov da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih a) kot cj. dubitativus: noTegov ftiav tpčo/iev fj /lij (pčb/iev elvai naj rečemo ali ne? elipt. tl /ir) (sc. vnei-zto/iev) zakaj ne? /3) = lat. num, a ko
se pričakuje nikalen odgovor: i\ gi) nov nva dvogevecov vdati’ eggevai dvdgibv menda vendar ne mislite, da . . e) pri prisegah ali rotitvah: gi) gev roig innoioiv dvi)g em(h)oerai dl-log gotovo ne bo nobeden zasedel. 2. v zavisnih stavkih in sicer a) v namernih, dopustnih,pogojnih stavkih; b) v oziralnih in časovnih stavkih, ki imajo pomen pogojnih stavkov; c) v posledičnih stavkih, ki se vežejo z inf.; d) v zavisnih vprašanjih: jeli, ali, ako, morda oqd)-gev, grj Nmia; olerar, idgev, gr/ ncog zal did vvzra gevoivgocooi gd/eoticu. 3. skoraj vedno pri infinitivu; tako za glagoli postulandi (zelevco, [iov/.ogiu, etie-1(0, nooleyrv), vetandi, impediendi, re-cusandi in eavendi nolld san rti dia-zcolvovra rama gi) noieevv; dmp/boeve gi) orgareveotiai prepovedal je iti v vojsko; redno stoji gr) tudi pri inf. v zvezi s spolnikom; ako je inf. odvisen od glagolov dicendi in sentiendi, stoji ov. 4. pri participu s pogojnim pomenom ali ako je particip istoveljaven s stavkom, ki bi se zanikal z gi). II. veznik da ne, 1. v namernih stavkih s iva, o)g, onoog ali sam gi) s cj. ali opt.: gfj oe vofjoi) da te ne opazi. 2. za izrazi timendi gi) (lat. ne) da ne(bi) ali da bo, gi) ov (lat. ne non ali ut) da ne bo, dedoma, gi) emlaticbgetia rij g oizade odov bojim se, da ne bi pozabili ali da pozabimo (želim, da ne); ov romo dedoma, gi) ovz eym da ne bi imel (želim, da); ako se nanaša bojazen na dovršeno dejanje, stoji tudi ind. perf. ipoftovgetia, grj agiporegcov dga dii)gaori)y.agev; ind.aor. deidco, gi) di) jidvra tied vrjgenrea elnev bojim se, da je boginja vse po resnici povedala. 3. slično se rabi gi) za izrazi eavendi: evlafieiotiai, evlajieiav e/eiv, vnonreveiv in dr.; posebno oga, gi) s cj., pa tudi z ind. fut. oga, gi) dei)aei; elipt. stoji gr) s cj. tudi brez gori omenjenih glagolov: gi) n geji/ zazov da le ne bi storil kaj hudega; gi) oe, yegov, zoi-hjaiv eyd) naga vrjvoiv ze/eiai (varuj se), da te ne dobim več pri ladjah; gi) dygomoregov f) ro diijijeg ).eyeiv da bi le ne bilo = prezarobljeno je pač. 4. v zvezi z drugimi besedami:
a) ov grj s cj. a or. ali ind. fut. je okrepljena nikalnica: gotovo ne, nikakor ne, ov gi) navoogai (pilooocpcbv gotovo ne bom nehal; b) grj ojtcog in gi) 8xi: gi) o jrco g . . . ti/J.ti (o 6 d e) ne samo ne, ampak (tudi ne), gi) ori Idicb-rrjv r iv d, alld geyav /laoilea ne samo . . . ampak tudi; s sledečim d!!’ ovde: snel dvaorcur/re 6<jyr)o6gevoi, gi) orno g og%eiotiai ev ovtigo, ali’odd’ dgtiovatiai edvvaotie ko ste vstali, da bi plesali, niste mogli niti pokonci stati, kam li da bi mogli plesati; c) ozi grj (za predstoječo nikalnico): razen, mimo; gi) ov da ne: a) za glagoli timendi (gl. II. 2.), eepofteiro, gi) ov dvvairo k^eltieiv da ne bi mogel; včasih tudi eliptično: gi) vv roi ov ygai-ogr) ozijnrgov bojim se, da ti ne koristi težko ti bo koristilo; /?) za izrazi curandi in eavendi; y) pri inf a a) za nikalnimi izrazi, posebno za ovz oiov (dd v varov, ovdegia gi)'/avi), rt g gi)Xavi), ovz elzog) eon; ovz eneitie ro gi) ov zazongaygcov elvai ni prepričal sodnikov, da ni . . .; /?/?) za glagoli ovirati, prepovedati, tajiti in sl., ako so zanikani: ovdev edvvavro dvrer/eiv gi) ovz 6gyi£eotiai; yy) za (bore, ako je glavni stavek zanikan: neioogai ydg ov rooovrov ovdev, more gi) ov zaliv g tiaveiv kajti tako hudo se mi ne bo godilo, da ne bi častno umrla; d) pri part. za nikalnim stavkom: dvodlyi)rog yag av eirjv roidvde gi) ov žaro mr sigov edgav brezsrčen bi pač bil, ako bi se mi ne smilila. grjd-aga, grjd-agrj 1. nikakor ne. 2. nikjer, nikamor. 3. nikoli. grjd-agotiev adv. od nikoder. grjd-agog 3 ion. (samo pl.) niti eden ne, nobeden. grjd-agooE nikamor. grjd-agov adv. 1. nikjer. 2. nikakor ne, ggdagov sigi ngog nva nič ne veljam, nič nisem vreden v primeri s kom. grjd-agcog adv. nikakor ne, po nobeni ceni.
gr)-de 1. členica: in ne, tudi ne; ne pa, pa ne. 2. niti (ne -quidem); grjde ■ • • gi)de tudi ne — in tudi ne.
Mrjdeia, i) Ajetova hči, Jazonova žena.
HrjS-sig, firjSe-fiia, firjS-Ev (iz tirjdk sig) niti eden, nobeden, nikdo, nihče, nič; adv. /j,r)dev v ničemer, v nobenem oziru, nikakor ne; firjdefufj iiij/avF/ na noben način, nikakor ne, to /ir) d sv nič, prazen, ničev, puhel, to firjdsv e^eijiov nič dobrega nisem povedal, firjdsv sineZv (Xeyeiv) toliko kot nič ( nič važnega) povedati.
HijSe-jiote a dv. nikdar, nikoli. HijSe-jtco a dv. še ne, nikoli NT. ^rj8-ETEQog 3 nobeden izmed obeh; oi fiijSs /m-0' ’ eteoojv = ol iievd /.irjdeTegcov ki nobeni stranki ne pripadajo, nevtralni.
(tijSsTEgoooE a dv. na nobeno izmed obeh strani.
Mr/Sia, r/ Medija, MrjSiag reZjfog medijski zid (zgrajen od babilonskih kraljev od Evfrata do Tigrisa za obrambo proti Medijcem); MijSoi, ol Medij ci, tudi — Perzijani; MrjdiKog 3 medijski, perzijski, ij MrjSinr) (yfj) Medija.
HijSitjco držim z Medij ci, sem (stojim) na strani Medij cev (= Perzijanov). fiijSiafiog, 6 medijsko (perzijansko) mišljenje, nagibanje k Medij cem. MrjSonog, 6 kralj Odrizov v Trakiji. HrjSofj.au d. m. ep. poet. [fut. fjfjooficu, a or. Sfirjodfir/v] 1. premišljam, preudarjam, mislim. 2. izmišljam, snujem, izvršujem, sklepam, nam er jam Ti tivi, tivci ti kaj zoper koga, im Tivi ti, a ec. c. inf.
prjSog, ovg, TO1 ep. (samo pl. /.iffdsa) 1- misel, svet, sklep, načrt, namera, nakana. 2. skrb (za te) od firjdsa. HrjSog, ovg, to2 ep., pl. firjdsa moški sram.
Mrj&vfiva, rj mesto na otoku Lezbu;
preb. Mrp&vfivaiog, 6.
MrpfrcbvTj, rj mesto v Tesaliji. Hrjxdofiai d. in. ep. [Et. onomatop. lat. mic-cire, meketati, nem. meckern. — Obl. nor.pt. fiax<bv, pf. fisfirjna (s prež. pom.), pt. fiefirjyjbg, iiEfiay.via, odtod impf. (i)fiEfirjxov[ beketam, meketam, bevskam, tarnam, jekam.
HVK&g, adog, rj ep. meketajoč, meke-tavka, koza.
Hrpn-dii a dv. ne več, ne dalje, ne zopet, nič več.
MijKiOTEvg, ecog, 6 [acc. -rj\ 1. Argivec, Adrastov brat, Evrialov oče; Me-KiovrjidSrjg, ov, 6 Evrial. 2. Ahajec, Tevkrov drug.
fifjKiOTog 3 ep. poet. (superl. od fiay.QO c) najdaljši, največji, najvišji avfjQ. — a dv. fujmaTov naj dalj e anshavvoo, oti dvva fidMOTov kolikor je mogoče; fujmora naposled, Ti vv fioi fifjxioTa /svrjTai kaj se bo naposled z menoj zgodilo?
firjnog, ovg, to (fiangog) 1. dolgost, dolžina, vitek stas, velikost rj d ovij g, širokost, ehve firj	povej brez
ovinkov (naravnost). 2. pri vojski: dolgo čelo ali ospredje, dolga sprednja vrsta, oppos. (iaftog.
pfj-koze ion. fjfj-noTE.
MrjitvpEgva, r/ mesto na Ilalkidiki.
firjTcivco (fir)y.og) 1. trans, podaljšam, razširim, raztegnem, jdoijv govorim glasno, kričim; X6yovg obširno govorim o čem; ndkefiov zavlečem, zatezam. 2. intr. rastem NT.
firjncov, covog, r/ [Et. dor. jj.dy.on’, istega izv. slov. mak, nem. Mohn (srvn. mahen, predgerm. makon-)] mak (glava, zrno, sad).
fiijkea, f/, ion. -srj (urj/.ov) jablana.
pirjke(i)og 2 (/jfj/.ov) ion. ovčji, fuj/.ea (xgea) ovčevina, jagnjetina.
Mtjhig, (dog, rj (yrj, '/oj n a) pokrajina v južni Tesaliji; MrjheZg, ecov, oi prebivalci; Mrjkig kifivr) malijski zaliv; MijkiaSeg vvficpai gorske in rečne vile Malijcev.
[iijXo-floTrjQ, v/o o c, 6 (ji6ay.o)) ep. ovčar, ovčji pastir.
firjko-^oTog 2 (ftoov.co) samo za ovčjo pašo porabljen, neobdelan, pust.
[irjko-frvvijg, ov, 6 poet. ki žrtvuje ovce; [icofiog žrtvenik, na katerem se žrtvujejo ovce.
firjkov, to1 [Et. odtod izpos. lat. malum, malus] ep. poet. jabolko; sploh: ovočje, pečkato sadje.
firjkov, to2 ep. [Et. slov. mal, stvn. smal, majhen =nem. schmal] nav. pl. drobnica, ovce, koze.
firj^o-onopog 2 (cmEigco) poet. z jablanami zasajen.
fitjkoacpa/Eoo (og)d£co) poet. koljem ali darujem ovce.
pr/ko-cpogog 2 (<pegco) ki nosi jabolka; subst. oi pr/koipogoi nosilci jabolk, telesni stražniki perzijskih kraljev; od njih je imelo na sulicah 1000 mož zlata, 9000 pa srebrna jabolka. prjk-orp, ojtog, 6, r/ (orpopai) ep. jabolčne barve, zlatorumen.
firj^corrj, r/ (pr/Xov) ovčja koža, ovčina NT.
pr/v [Et. dor. pav, Hom. psv, sov. pa\ trdilna členica, ki se vedno zapostavlja: 1. zares, gotovo, pač, resnično, vendar, pak, vsekakor. 2. pogosto v zvezi z drugimi členicami: rj /ur/v da, zares, prav gotovo, dys pr/v nu, torej, dye ur j v nsior/aai poskusi vendar, ov pr/v zares (gotovo) ne; vi pr/v kaj, zakaj neki, zakaj ne, nobg pr/v kako neki, ov pr/v dXXa pri vsem tem pa, pa vendar, vendar le, vendar, d?.Xd pr/v ys toda v resnici, da, zares, vsekakor pa, pa vendar, itak, xai pr/v in vendar, in zares; cesto ugovarja ali samo nadaljuje začeto misel: dalje, celo.
pij v, pr/v 6 g, 6, ion. peig [Et. iz pr/vc-, lat. mensis, slov. mesec, sor. nem. Mond, Monat; mesec (= luna) iz kor. me, meriti] 1. mesec, vov pr/vog ali y.avii /irjva mesečno, na mesec; leto je imelo 12 mesecev -	354 dni; mesec se je
delil v tri dele, ki so se imenovali pr/v iovapsvog (začetek), /usadov (sreda), (piHvorv (konec); vsvdovr/ (pdivovvoc (pr/vog) četrti dan pred koncem meseca. 2. mesec, luna; NT mlaj. pr/vdg, adog, i/ poet. in pr/vr/, i/ [Et. iz mensna; gl. pr/v, ur/v6c\ mesec, luna. pr/vi&pog, o (pr/vico) ep. i jeza, srd, prjvig, tog, r/ (paivopai)	sovraštvo,
ep.	I mržnja.
/lijvlpa, avog, v6 (pr/vico) 1. predmet (vzrok) jeze. 2. jeza, srd. pr/vico ep. [fut. pr/viaco itd.] 1. neprestano se jezim, srdim, togotim; kuham jezo (sovraštvo), uvi do koga, vivog zaradi česa. 2. kažem komu svojo jezo, očitam komu kaj v iv L pr/vo-eiSr/g 2 (pr/vr/, eldog) polumese-čen, srpast dičbgv^, pr/vosidšg vdov vsčov razvrstitev ladij v podobi polu-meseca ali srpa; ijhog srpast (pri solnčnem mrku).
pr/vvpa, avog, vo 1 (pr/vvco) naznanilo, pr/vvaig, ecog, r/ j ovadba, tožba. pr/vvvrjg, ov, 6 (pr/vvco) ovadnik, izdajalec, tožitelj, pr/vvvf/v %govov xad r/pčbv dsyopsija čakamo, kako bo pričal o nas čas.
prjvvrgov, vo nav. pl. nagrada za ovadbo.
pr/vvco [fut. pr/vvoco itd.] naznanjam, kažem, razglašam, poročam, ovajam, odkrivam, vivi vi komu kaj, s pt. vivd syovva.
Mr/ovir/, r/ ion. Maiovia staro ime za Lidijo ; njeni prebivalci so se imenovali Mf/oveg, cov, oi; fem. Mr/ovig, ičog, i/.
prj-nove, ion. pr/-kote 1. adv. nikoli, nikdar. 2. veznik da (bi) nikoli, da ne bi morda kedaj; ako ne morda kedaj.
pr/-nov conj. da ne bi kje, da ne bi morda.
pr/-nco 1. adv. še ne; nikar ne. 2. veznik: da ne bi morda. prj-mojcove adv. še nikoli. prj-ncog conj. 1. da ne (bi) morda, 2-r vprašanju: ne bi li morda? pr/ga, vd gl. pr/gog. prjgivftog, r/ (pr/gvopai) ep. nit, vrvica, motvoz.
prjgiov, vo {pr/gog) nav. pl., ep. poet.
stegno, kosi stegna, bedro. Mr/giovr/g, ov, 6 s Krete, Idomenejev voznik.
pr/gog, o ep. poet. [Et. iz me(m)s-ro-; prv. pom. meso; lat. membrum (iz memsro-m), slov. meso (iz memso). — pl. ep. pr/ga, v d)] 1. gornji mesnati del noge, bedro. 2. stegno, bedrna mišica.
pr/gdopai d. m. [aor. pr/gvodpr/v] ep. zvijam, spenjam (jadra). pr/oopai, pr/aavo gl. pr/dopai. pr/azcog, cogog, o (prjdopai) ep. 1. izumitelj, povzročitelj cpoftoio, voditelj pdyr/g, vnemal ec, vešč vivog. 2. svetovalec.
pr/-te in ne, pr/vs . . . pr/vs niti .. niti, pr/vs ... ve ne . . . pač pa. pr/zr/g, pi/vgog, r) [Et. dor. pdzr/g, idevr. mater, lat. mater, slov. mati, ere, nem. ftlutter.— Obl. pr/vgi, pr/vega, ep. pr/ve-gog, pr/vsgi, voc. pr/vsg; pl. pr/vegeg,
507
iuyyavo-(p6gog
gy-xi
gyxegcov, /j/ijtndcu, wr)XEoac\ mati, redi-teljica, izvir, domovina, početek v,a-Kčbv; Her. 8, 65 = Demetra. prj-Ti 1. a) nič, prav nič; b) nikar ne, nikakor ne. 2. veznik: morda vendar ne, ako morda; da (bi) le morda; ixyxiye(dfi) kam li da (bi) tem manj. P-yxid(o in med. ep. in [it]xiogaL [praes. 3 pl. firjTiocooi, 2 pl. ur)Vtnaai)e, impf. l-irjTiocovvo, pt. /.upuocooa] 1. intr. posvetujem se, razmišljam, preudarjam. 2. trans, izmišljam, sklepam, namer-jam vootov, naklepam, snujem, pripravljam §dvaxov, jiaxa dajem poguben nasvet z inf.	[tovalec.
P-y]XL-exa, 6 ep. modri, preudarni sve-f*yxi6eig 3 (pt,rjxig) ep. bistroumen, umetno pripravljen, učinkujoč, izdaten tpag/^azov. pijiiofiaL gl. /Mjudo). fxf/-Tig l. ep. nobeden, nihče. 2. veznik: da nihče, da (če) ne kdo. txfjxig, i.og ep., idog at., v/ [Et. iz kor. me meriti; lat. metior, slov. mera, meriti. —- dat. ep. jxfjvl] 1. razum, pamet, preudarnost, previdnost. 2. svet, načrt, naklep, vcpcuvco snujem načrt ali naklep, gyxw egeooco premišljam, preudarjam kaj.
p-x)-xoi adv. nikar ne, nikakor ne. frrjrga, ij, ion. ufjzgij [Et. lat. matrix, nem. Mieder (stvn. mueder, telo, telovnik)] maternica, materino telo NT. ft^rp-aAotag, a, 6	| (u/.oido)) matero-
(x*)xQ-aA.cpag, ov, 6 ( moreč NT. fxyxgrj gl. uyxoa.
P-rjrgo^ev a dv. od matere, po materi. fxf]xQo-7cxovog 2 (y.xeivoo) ki umori mater; subst. 6 materomorec. (xrjxgo-ndxcog, ogog, 6 ep. ion. materin oče, ded po materi.
^zgo-no^ig, sto g, y materino (rodno) mesto, glavno mesto, domovina.
ctc, ij, ion. firjrgvifj mačeha. fxr]xQU)og 3, ep. ion. p.rjxgcoiog materin, materinski, dyxog ponos na ime „ma-ti“, tpovog uboj, ki ga je izvršila njena mati; to Myxga>ov Kibelino svetišče v Atenah.	[brat.
P-fjxgcog, coog, 6 ep. ion. ujec, materin H^ftavda), nav. d. m. p,r)%avdofiau, ion. -Eo/icu [/ut. prizavriaoiMU, a or. E/Mrj/a-vrjodgrjv, pf. pewr\ydvypai (tudi s pas.
pom.), adi. verb. i.irp/avr/ztov; ep. pr. opt. 3 sg. [iyyav6cpxo, pt. fj,yyav6covxag, impf. 3 pl. jirp/jivooivvo; ion. opt. 3 pl. p,yyav(paxo; pt. p,yyaveofxevog] 1. (zvijačno) si kaj izmislim, zasnujem, spletkarim, mislim na kaj, trudim se, prizadevam si, namerjam, kujem naklepe, (posebno o zavratnih in sovražnih naklepih) xazd, dvdrvila/.a, xivl, eni xm, xa syjdioxa, eg xiva, ov-dsv 'Acuvov eni xiva. 2. umetno izdelam, modro napravim, xelyog zidam, layov umetno pripravim, elojdaoiv poskušam vdreti (v svetišče); zvito izvršim, pribavim si kaj xavxa, nav delam z vsemi silami na kaj, uporabim vsa sredstva; storim, delam xavxa, iznajdem dvvapuv eig ocoxy-giav; pass. iiEurp/drr^ai. xovgyov moje delo je dovršeno, adixov lueluyya-vr)[xevov krivično pridobljeno. 3. povzročim, vzbujam yeXmxa.
1. umetna naprava, priprava, orodje, oblegalni stroj, priprava ali stroj na gledališkem odru. 2. pripomoček, sredstvo, zvijača, naklep, spletke, gyyavdg nh-y.O) kuj em načrte, spletkarim; modra iznajdba (uredba), možnost, premoč, nasvet, način; xig uyyavrj kako je mogoče? ovde/aia yag fA,r)yavf) nikakor ni mogoče, ndoy xeyvy xai piy-yavy z vsemi sredstvi, na vsak način, gydepuy /jLyyavfj na noben način, nikakor ne. firjyavrjXEov a di. verb. od jxyyavdopia( treba je narediti ali izmisliti. fiyyavm6g 3 in firjyav6ecg 3 (gyyavd(n) iznajdljiv, bistroumen, izveden, spreten; premeten, zvit; xo jj,yyavoev xeyvag bistroumnost, spretnost v izumljanju; subst. 6 inženir. \iyyavo-noi6g, 6 (gyy,avfj, noie<x>) izdelovalec strojev.
grj^avo-ggdcpog, 6 (QaJXXCO) poet. kova-ren; subst. spletkar, kovarnik. fiTj^avo-tpdgog 2 ((pego)) ki nosi bojne stroje.
fxyXavV> V> r dor.fiayava (g,yyog) gyydvy[ia,
axog, xo (gyyavdco)
pfj%og, ovg, to [Et. slov. moči, mogel, la, lo, po-magati, nem. Macht] ep. poet. sredstvo, pripomoček, pomoč, •/.av.ov proti zlu.
p ta gl. sig.
piaivco [Et. slov. u-miti, milo. — Obl. fut. piavtb, a or. splava, ion. spir/va, pass. pl. pspiaopai, NT pepiappai, a or. epiavfhjv, ep. piavffrjv] 1. barvam eXsq>avTa <poivixi. 2. omadežujem, o-skrunim, onečastim, vivL s čim NT. piaicpoveco (piai-cpovog) poet. omadežujem se s krvjo (ubojem); (u)morim v tv d.
piaupovia, p umor, uboj. piai-cpovog 2 s krvjo (umorom) omadeževan, krvav, grozen, brezbožen; subst. 6 morilec.
piapia, p brezbožnost, malopridnost, izprijenost.
piapog 3 [Et. iz miwero-s od piaivco] 1. okrvavljen, omadeževan. 2. brezbožen, zločinski, zanikaren, pokvarjen.
(piaivoo) 1. oskrunitev, piaapa, aTog,	omadeževanje, madež.
to	2. zločinstvo, pregre-
ptaapog, o	ha, sramota, ostud-
nost NT.
piaazcop, o nog, 6 (ptaivco) 1. skrunilec, zločinec. 2. maščevalec.
ptya^opai med. (gl. peiyvvpi) ep. mešam se, družim se cpj.ovr/vi. piydg, adog (piyvvpt) zmešan, pomešan.
piySa adv. (psiyvvpt) ep. pomešano, skupno, združeno, vmes. piypa, arog, to mešanica, zmes NT. piyvvpi, piyvvco gl. peiyvvpi.
Mt.Sag, a, 6 in Midrjg, eco, 6 frigijski kralj.
Midsia, rj mesto ob Kopajskem jezeru. Miffga-Sdzrjg, ov, 6 satrap v Likaoniji in Kapadokiji.
Miffgrjg, ov, 6 perzijski solnčni bog. pixQoXoyeopai d. m. 1. prepiram se za malenkosti, sem malenkosten. 2. skoparim, sem skop.
ptxQoXoyia, fj skrb za malenkosti, skopost, skoparija.
piHQo-noXixt]g, ov, 6 prebivalec malega mesta, malomeščan. pMQo-novr]Qog 2 v mali meri hudoben; zločinec v malem.
piKponpejiEia, fj nizkotno mišljenje. plKpog 3, ion. in at. apiKpog [Et. poleg opi/ioog, lat. mica, drobtina, stvn. sma-hi, majhen; smahen nem. Schmach, schmahen. — comp. peicov, pr/.ooTS-gog, superl. pingoTavog] 1. mal, majhen, kratek depag, Uffog. 2. neznaten, malovreden, malenkosten, brez pomena dpagTfjHevTa. 3. nizek, ubog, slab. 4. mlad. — ro pixpov malenkost, neznatna stvar, majhen del, kratek čas, malo časa, majhno imetje. — peiovoov &q%co vladam nad manjšim številom, pelov e^co imam manj ko drugi, zaostajam, izgubim bitko, premagajo me. — adv. a) pintov, pmgd [comp. psiovcog] nekoliko, nekaj, majhno, malo (časa), š^e<pvye komaj; opmg’ arra nekaj malega; sv optv.gfo jtotčb ti malo se brigam za kaj;
b)	pcngov domala, skoraj, malodane;
c)	uaxa. pinpov v majhne kosce, polagoma; psiovcog e%cn premalo trpim; d) peza. pixpov črez malo časa NT.
pvnpozrjg, )]Tog, fj (opr/.ooTtjg) malost, malo število, drobnost, malenkost, neznatnost.
piKQop)vx’ia, fj nizkotno mišljenje, ma-losrčnost, malodušnost. pmpo-ipv^og 2 (ipv%fj) malenkosten, plah, malodušen. pixzo gl. peiyvvpi.
pimog 3 (psiyvvpi) pomešan, zmešan. piXa%, axog, fj, 6 opikaj bodeči slak. Mikrjzog, fj 1. mesto v Joniji. 2. mesto na Kreti. — adi. MiAfjaiog 3; preb. oi Mtkfjoioi.
pihov, to milja, ll/2 km NT. piXz-7jXKpfjg 2 (dhsicpco) rdeče pobarvan ali namazan.
Mi^zidSrjg, ov, 6 1. Pizistratov sovrstnik iz Aten, ki si je pridobil vlado v Herzonezu. 2. njegov net.jak, zrna-galec pri Maratonu. piAzoopai med. ion. s surikom se lepotičina, rdeče se pobarvam. piXzo-ndprjog 2 (jraoetd) ep. rdečeličen, rdeče pobarvan.	[čilo.
pttzog, fj surilc, svinčena rdečica, rde-Mikvag, ddog, fj staro ime za Likijo, pozneje samo mala pokrajina v Li-kiji; preb. MiAvai, oi.
6 slaven rokoborec iz
MiXcov, covog,
Krotona.
Mipag, avvog, 6 gora v Joni ji med Smirno in Kolofonom. ftipsopai d. m. (uipog) [/ut. pipf/oopai itd.] posnemam koga, ravnam se po kom, oponašam, v iv d rt koga v čem.
^avo^vo I	!■ posnemanje.
fituJaJ0 2- Predstava> opis(ovanje), J razia&ai posnetek, slika.
ou, 6 posnemalec NT. piprjvixog 3 posnemajoč, spreten ali izurjen v posnemanju. piprjvog 3 vreden posnemanja, vzoren.
pipva^co ep. vzpor.obl. k /terO) ostajam; Pričakujem.
Mipvsgpog, 6 pesnik iz Kolofona, Solonov sovrstnik.
diuvrjoKco [Et. iz pipvrjiox(tr, ajol. pi-dvaioxor iz menei-, lat. reminiscitur, kor. men; gl. paivopai. — Obl. fut. /Avr/oco, dor. epvpoa, p as s. pf. pepvrjpai, °j- pepvdtpai, -tirpefta, opt. pepvypyv, -yo, -fjvo ali pepv(ppr)v, -uro, -toro, fut. 3 ftsgvfioopai; a or. iiiv/jodriv, fut. pvrj-0/dr)oopai, ep. poet. fut. med. pvfjoopai, a°r. spvyodpr)V, iterat. pvr]odoxevo; pf. ind. 2 sg. pepvr/ai, pepvy, opt. 3 sg. pe-dveorvo-, ion. pf. imp. 2 sg. pepveo, plpf. 3 pl. epepveavo] 1. act. spominjam, opominjam, viva vivog koga česa. 2- med. in pass. a) spominjam se, kislim na %agpyg, daivog, ftovgidog &Xxyg mislim na odpor, d pipi vivi, negi vivog, ort, Tvdea, vode egyov; s Pt. in inf.: pepvgpai axovoag oov spominjam se, da sem te slišal, pepvy-avrjg dya$og elvai naj pazi, da ko vrl mož, pepvyo^e poi pr) ftogv-[lelv glejte, da mi ne razgrajate; ttčpvyvvo asi dXegepevai vedno so mislili odvračati; p/. pspvrjpai (vedno s prež. pom.) spominjam se, imam v spominu, pomnim, pazim a<p’ ov EXXyveg pepvpvvai odkar pomnijo Heleni; b) gledam na, skrbim za kaj ttepvecjrvo dgopov; c) omenjam koga, govorim o kom, sporočam, predlagam vivog, vi, negi, vneg vivog-, v drv v^v poi pivrjaai to mi sporoči, ovd’ av epivfja^rjv nove nikoli bi ne bila
tega omenila; d) pass. epvfjofhrjv spomnili so se na me NT. pipvco, pipvovveaat gl. pevor. pipog, o 1. glumač, igralec, burkež. 2. posnemanje; p os. dramatika, uprizoritev dogodkov selskega življenja. piv acc. sg. oseb. zaimka 1. civvov, - f)V, -o (lat. eum, eam itd.) njega, njo, ga. 2. refl. — eavvov sebe, avvdv piv samega sebe.
Mivvai, oi staro ajolsko pleme v Bojotiji, njih glavno mesto je bilo ,Ogxopev6g; udi. Mivvfjiog 3. pivvftar ep. poet. [Et. lat. minuo, gl. peicov. — Obl. iter. impf. pivv&eoKOv] 1. ep. trans, zmanjšujem, slabim. 2. intr. in pass. ginem, propadam, rušim se oixoi, pešam, usiham xgrjvai, trohnim givoi.
pivvvfta adv. ep. malo, samo (za) malo časa (kratek čas).
pivvv&dSiog 2 ep. 1. malo časa živeč sipi, veXs'd'CO. 2. kratek aidrv. pivvgi^co ep., pivdgopai d. m. poet. [Et. lat. mintrire, žvižgati, strslov. m rimati, stammeln] potihem tožim, zdihujem, stokam, ječim, tarnam, žgolim, cvilim. pivvgiovgia, y poet. tožeča, stokajoča ayddrv.
Mlvara, ion. -corj, y 1. mesto na Siciliji. 2. otok pri Megari.
Mivcog, coog in or, 6 [acc. Mivcoa, or, coi'] Zevsov in Evropin sin, kralj in zakonodajalec na Kreti. pilgai, pil;or in sl. gl. peiyvvpi. plaavdgcojiia, y sovraštvo (mržnja) do ljudi, ljudomrznost, strah pred ljudmi. pZa-dvftgcojiog, 6 sovražnik ljudi, Ijudo-mrzec.
pioydyxsia, r/ (pioyor, dyxog) kotlina, globel, dolina, kjer se stekajo gorski potoki.
piayco gl. peiyvvpi.
pioeco (pioog) [fut. piorjoco itd.] sovražim, mrzim, črtim, preziram, zaničujem; z acc. c. inf. nočem xvoi piv xvgpa yeveo'&ai.
ptorjpa, avog, va sovraštvo, predmet sovraštva, gnus, grdoba. piarjvog 3 (piaeor) mrzek, sovražen, zoprn, mržnjo vzbujajoč. pic&anoSoaia, y zasluženo plačilo, povračilo NT.
/uoft-ajvodozrjg, ov, 6 (/uoftog, ano-didco/u) plačevalec, plačnik NT.
/uoftagveco (/uoftog, agvv/iai) poet. delam (sluzim) za plačilo.
/naftagvia (/uoftog, agvv/iai) delo, služba za plačo, podkupljivost, do-bičkarija.
/iiaftiog 3 in 2 (/mo'dog) najet, kupljen;
subst. 6 najemnik NT.
/naftodoaia, f/ (/uoftog, didco/u) izplačilo plače.
/uaftodozšco dajem (izplačujem) plačo vivi, viva.
/nafto-Sozr/g, ov, 6 (uto{tog, didco/u) izplačevalec plače, gospodar.
/uaftog, b [Et. slov. mezda, got. mizdo, plača = nem. Miete] 1.plača, nagrada, najemnina, vivog za kaj, /uo{lbg gr/-vog dogovorjena plača, sni /uoftip ali /uoftov za plačo, /uoftovg cpegco ali cpego/iai dobivam plačo, imam korist, /uoftov /.a/iftavoj, dd/ouat dobivam plačo, ngavvo/iai zahtevam, vsXsco, didco/u dajem. 2. povračilo; plačilo, kazen NT.
/uafto-cpogd, r/ (cpegco) mezda, plača; dobivanje plače.
/naftocpogeco (/uofto-cpogog) dobivam plačo, sem plačanec, najetnik (najemnik) naga vivog-, služim za plačo pri kom naga vivi.	[plačo.
/naftocpogia, f/ (/uofto-cpogog) služba za /uofto-cpogog 2 (cpegco) ki dobiva plačilo; subst. 6 plačanec, najemnik. /uoftoco 1. act. dajem v najem, v službo, oddajam komu kakšno delo za pogojeno plačilo, e/iavvov stopam v službo, dajem se podkupiti, prodam se. 2. pass. najme me kdo, stopam v službo. 3. med. najemam si, jemljem v službo, podkupujem vi, veva koga, vivog za plačilo.
/lioftco/ia, a'rog, vo 1. (dogovorjena) plača, najemščina, najemnina, zakupnina. 2. NT najeto stanovanje. /lioftcoaig, ecog, r/ (/uoftoco) 1. najemnina, plača. 2. oddaja(nje) v najem. /uofteozog 3 (/uoftoco) najet; subst. 6 najemnik, plačanec NT.
/iiao-fidg/jagog 2 sovražen tujcem. /liao-drj/iog 2 narodu sovražen, sovražnik ljudstva; /iioodr/piovavog naj večji sovražnik ljudske vlade.
/ilooXoyia, i/ sovraštvo do govorov (do znanosti).
(iZoo-A.oyog sovražnik (nasprotnik) govorov ali znanstvenih preiskovanj. /iZaonovr/geco sovražim hudobneže ali zlo.
/jLloog, ovg, vo [Et. iz mit-s-os, sor. lat. mitto (iz mlto)] 1. srd, črt, sovraštvo, mržnja, vivog do koga; /iloog sy.co vcvbg sovražim koga. 2. predmet sovraštva, grdoba, gnus.
/iZoo-zvgavvog 2 ion. sovražnik, nasprotnik tiranov.
/iZoo-^gr/ozog 2 sovražnik (nasprotnik) poštenjakov ali plemstva.
/uozvklco cp. razsekam, razdelim na kose, razkosam.
/Uzog, 6 ep. nit, osnova, osnutek. /lizga, r/, ep. ion. /lizgr/ [Et. azijsk. izv.)
1.	pas, opasica, preveza (iz mehke kovine in podložena z mehkim blagom).
2.	ion. poet. povezača, šapelj, mitra. /uzg7/-cp6gog:2 (cpšgco) ion ki nosi mitro
na glavi, opleten z mitro (šapelj em)-/uzeodr/g 2 (eidog) poet. iz niti narejen, niten.
/iva, ag, r/, ion. /ivea [Et. semit, izv.]
1.	mina (denar) i/60 talenta ^ 100 drahem 79 K. 2. utež - 436 g.
/iva/ia, vo, /iva/ioovva, r/ gl. /ivrj/io /ivr//ioovvr/.
/iva/ieiov gl. /ivr//cslov.
/ivdo/iad med. (/u/iv7/oy.co) [pt. praes. ep. /ivcoo/isvog, ion. /ivscb/isvog; impf-ep. /ivcbovvo] 1. ep. — lu/ivi/ozo/icu-
2.	ion. iščem česa, prizadevam si (potegujem se) za kaj v L
/ivdo/iai2 ep. [Et. /iva- iz ftva, gwn;i, žena; gl,yvvrj. — Obl. 2sg. ep./ivaa, inf./ivda-oftac, pt. /ivcoo/isvog, impf. 3 pl. (s)/ivd>-ovvo, impf. iter. /ivaov.svo] snubim v tv d. /ivaozig uvfjovtg gl. /ivr//ir/.
/ivea gl. /ivd.
/iveia, r/ (/ivaouai) spomin (misel) na kaj vivog, /ivdav noiov/iai (negi) ti-vog omenjam kaj, spominjam se, /zveiav e%co spominjam se NT. /ivrj/ia, avog, vo, dor. pvdpa, /ivr//ieTov, ion. /ivr//it/lov (/u/ivyoxco) spomin(ek); spomenik, nagrobni spomenik, grob NT.
fivrj/ir], r/ (gvao/iai) spomin, pomnjenje, spominek, and /iV7//ir/g iz spomina,
,uvri/i')j yiyvevai v iv o g spominja se kdo česa, pvf)pr]v ey/o vivog spominjam se; pvTjpzjv noiovpai vivog omenjam kaj, pvfjprjv icdvvcov dvftgdmcov snaozeco gojim spomin na vse ljudi, bavim se z zgodovino vseh ljudi, NT spominjam se; pvfjprjv jtageyopai postavljam si spomenik. dvrjfiovevco (pvfjpcDv) [fut. pass. pvppo-vvvoopai in /ivrjpovevilpnopai] 1. spominjam se, pomnim, mislim na kaj vi, vivog. 2. sporočam, spomnim na kaj, omenjam, pripovedujem vivog, vi, negi vivog, ovi, ol pvrjpovsvopevoi dvdgconoi ljudje, ki se omenjajo, katerih spomin živi v zgodovini. ftvtjfioviKog 3 (pvr/pcov) ki se česa dobro spominja, kdor ima dober spomin, pvrjpovizmvegov jzagey(0 v iv d bistrim komu spomin, pvr/pcovizdjg na pamet, iz glave. f^vr]/j.oavvt], 7] (pvf/pcov) spomin, skrb, misel na kaj, pvrjpoovvTj vig jivgdg Vsveofici) skrbimo za ogenj. ^vrjpoovvov, vo spomin NT, spomenik, pvzjpdovvov /.sinopai kpavvov zapuščam spomin nase.
^vr/pcov 2, gen. -ovog (uApvrjazo)) spominjajoč se, misleč na vivog, pomljiv, skrbeč za kaj.
ftvrjaai, pvTjaaiazo, uvr/adanezo gl. lu-
Hvrjoxco.
Mvyo-agxog, 6 Pitagorov oče, ki se zato imenuje Mvrjaag^idrjg, ov, 6. ^■gomazečo (pvfipcov, zazov) pomljiv sem, spominjam se prizadete krivice, mislim na maščevanje, ne pozabim, ne odpustim vivi, vivog, ngog viva; z nikalnico: odpuščam, pomilostim. pvtjavEvco (pvrjovog) 1. act. in med. snubim yvvaiza, potegujem se za kaj, stremim po čem; z inf. trudim se, Prizadevam si agyeiv, vrjv yvvaiza dvaXaf3eiv. 2. pass. dam se zasnubiti, NT zaročim se vivi.
^v^azr/g, rjgog, 6 (pvdopai) [dat. pl. fvvrjovfigeooi] ep. snubec, snubač. fvvrjavrjgoipovia, r\ (cpovsvco) umor snubačev.
Hvfjazig, iog, tj ep. ion. poet., dor. pva-°vig spominjanje, misel na kaj, ovde TtS v/piv dognov pvfjovig srjv nič nismo mislili na večerjo; loyov zdpov pvfj-
oviv misli na me, spominjaj se me, ovvco dy rš/.covog pvrjovig yeyove sedaj ste se spomnili Gelona. pvrjcrzog 3 (pvdopai) zasnubljen, omo-žen, zakonski.
pvrjozvg, vog, f) ep. snubitev, snubljenje. pvfjCU) gl. pipvrjozio. pvoia, fj (od dpcbg) sužnost, robstvo; pl. sužnji.
[ivcodpevog, pvcbovzo gl. pvdopai. poyegog 3 (poyog) težaven, mučen, beden, nesrečen, reven. poyea> (poyog) ep. poet. 1. mučim se, trudim se, trpim, sem truden, po-yecov s trudom, naporno. 2. trpim kaj, prenašam vi, zaradi koga ali česa d pipi vivi, sveža vivog. poyi-XaXog 2 ki težko govori, mutast, zioipog poyiXaXog gluhonem NT. poyig adv. s trudom, s težavo, jedva, komaj.
poyog, 6 [Et. sor. po/i.og iz pog/.og, po/ftog iz pogvog] ep. poet. napor, trud, težava, sila, beda, bolečina. poyoa-zoxog 2 (vizvoo) ep. ki napravlja ali povzročuje (pri porodu) bolečine. poSiog, 6 mernik, korec NT. pofrog, 6 [Et. slov. motati se] hrup, bojni metež, bitka, vrvenje. pofrcovMog 3 razuzdan, predrzen, ošaben.
poiga1, p [Et. iz pogja, gl. peigopai] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, vgivdvrj d’ svi poiga (vvzvdg) i.elemvai, ycbgv)g 6Xiyr)v svi poigav eyovveg, imvoigag yfjg, dcbdeza poigag daadpevoi (na dvanajst delov), sovgavEvevo E g vr\v IlegoECOv poigav v ozemlje Perzijanov, vdov jvevve vdg dvo poigag vepovvai dve petini; Her. 5, 69 stranka, vdv 'Aihjvaiov dijpov utgog vt]v scovvov poigav ngoosihpzavo je spravil na svojo stran; pren. poigav ipiXiag ovdepiav xcageyopai prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež poigag v spin, ipiUvovvi poigav vepco storim umirajočemu, kar mu gre, aidovg poigav eyco sram me je, ezdovco poigav EJisilrjzav vsaki stvari so postavili določeno mejo, vo čp-nXf}zvcog o£v dvdgdg poiga ngoaeveih} brezumna naglica se je smatrala za
korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, xaxa polgav (-— sv poiga) setnsg povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, naga poZ-oav sscnsg nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja, sreča ( sod'h) /.colga, oppos. appogir/ Od. 20, 76), nesreča, smrt ( poiga -Oavdvov), ov yag neb xoi pol g a dav siv ni ti še usojeno umreti, polg’ sovi usojeno je, poiga sysi ps usojeno mi je, xtj osomtov potov/ negisig tvoja sreča te je rešila,- '/.aih/pegla poiga usoda današnjega dne, noog dinkr/g potgag po dvojni (smrtni) usodi; -dela poZoa božja odredba (volja). 5. čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje, sv poiga sipi sem spoštovan, sv ovde/ufj potov/ dyco xcvd prav nič ne cenim koga. MoZgai, v/ boginja usode (ki deli ljudem nesrečo, srečo, smrt itd.)
/.loigaco (polga) delim, razdeljujem. poigr/-y£vv/g (yiyvopai) ep. za srečo rojen, srečnik, otrok sreče. poigičiog 3	(polga) poet. od usode
določen xioig, usojen, dvvaoig moč usode.
Moigtog ktpvr/,	?/ jezero Mojris v
srednjem Egiptu.
poL%&yQia, xd (poty6g, dygea>) ep. kazen za (zasačenega) prešuštnika. poi%a\Lg, idog NT 1. prešušten; subst. v/ prešuštnica. 2. prešuštvo. poi%aa> (potyog) 1. act. zapeljujem v prešuštvo, ikdkaxxav spravljam z zvijačo pod drugo oblast. 2. med. prešuštvujem NT.
poL^ela, v/ (uotysvo)) prešuštvo, prešuštvovanje NT. poL^evtgia, r/ prešuštnica. poL%evco (poiyog) 1. prešuštvujem, xuva s kom NT. 2. pass. dam se zapeljati k prešuštvu, prešuštvujem NT. poi%Z8iog 3 ion. v prešuštvu rojen, nezakonski.
poi^og, 6 [Et. sor. opc/slv, opiypa urin, lat. mingo, ere, slov. mzeti, mzi, spru-deln, nem. Mi st (got. maihstus)] pre-šuštnik NT.
pokeZv [aor. k jjkdiov.ot; fut. pokovpai, pf. pepj3kcoxa\ ep. poet. priti. poki/3og, 6 ep. = pokvftdog.
pokig adv. s težavo, naporno, jedva, poXig noxe vendar enkrat.
Mokicov, ovog, 6 sin Molione, Akterjeve žene.
pokoflgog, o ep. potepuh, umazanec.
Mokosig, evxog, 6 reka v Bojotiji.
Mokog, 6 Devkalionov sin.
MokooooC, ol, at. -trot narod v Epiru.
pokovpai gl. fikcbovM (pokslv).
pokjir/, f/ (pe"knco) ep. poet. petje, glas, zvok, godba, ples s petjem, ples, igra, zabava.
pokjir/dov a dv. s petjem, s, plesom, z godbo.
uokvBSaiva, a. , * r,,	.	. v .
n - r ’ ' (pokvpoog) svinčenka,
v/ ep.
pokv/Sdig,
Idog, f/
I
svinčena krogla (za trnek ali pračo).
pokvfidog, 6, ep. pokifiog [Et. tujka] svinec.
pokiJvco oskrunim, omadežujem NT. pokvopog, 6 (pokvvco) madež, oskrumba pokeov gl. pokslv.	[NT.
popepr/, r/, dor. -epa (peptpopai) graja, ukor, očitek, pritožba, popepi/v eyco xivog imam vzrok, se nad čim pritožiti.
povagyeco, ion. povvagxsco sem samo-vladar, vladam neomejeno xivi. povag^ta, v/, ion. povvag/lr/ (pov-agyog) 1. samovlada, monarhija. 2. naj višja oblast, vrhovno vodstvo; poveljevanje enega poveljnika. povagxixog monarhičen, xgonoc absolutizem, samovlada, samodrštvo. pov-agx°?> d, ion. povv-agxog (dgyco) samovladar, samodržec, monarh. povag, adog, v/ (povog) 1. subst. enota, enojka, ednica. 2. adi. osamljen, samoten.
povavkeco piskam na (eno) piščalko. povaxfj, povayov a dv. (povog) na en način, samo, posamno. povr/, v/ (psvco) ostajanje, pomuda, prebivališče, prebivanje, stanovanje; povr/v noiovpai mudim se, obotavljam se, prebivam.
povipog 2 (povr/,psvco) stanoviten, stalen, vztrajen, trpežen, zvest. pov-mnog, 6 jezdni konj, posamezen konj (oppos. Innoi ono xolg agpaoiv). povo-yevr/g 2, ion. povvo-yevrjg (yiyvo-pai) edin, sam, edinorojen.
Hovo-Eidrjg 2 (sldog) enoličen, enovrsten, preprost.
Hovo-nepcog 2 (y.egag) enorog.
Hovč-nporog 2 (zpoTOg) troveslača, ki je imela samo na eni klopi veslarje.
fiovo-KcoXog 2, ion. (iovv6-xa>Xog (xcb-Xov) z enim nadstropjem, enonadstropen.
Hov 6-hiti o g 2, ion. fiovvo-Ai&og iz enega kamna.
govo-Avzog 2 volk, ki je edini v svoji vrsti, velevolk.
HovojjLa^eco, ion. fiovvofia%Eco 1. borim se v dvoboju, dvobojujem se s kom Tivi. 2. sam se bojujem s kom Tivi.
Hovo[ia%La, rj, ion. (lovvojia^ir] (fiovo-Hd%og) dvoboj.	[diator.
Hovo-n&xog, 6 (/id^ofiac) borilec, gla-
Hovov, [lovovovfti gl. fiovog.
Hovo-ŠvAog 2 iz enega debla narejen nlolov.
Hovog 3, ion. fiovvog (gl.[idvog) 1. (pojedin, sam, samo, tčov čDJ.cov sam med drugimi, dey.a povovg y.ave?unov zapustil sem jih samo deset. 2. zapuščen, samoten, osamel. — adv. povov edino, samo, le, el povov če le, ov [lovov . . . aXXa y.ai ne samo . .. ampak tudi, povov ov, povovovyp malodane, skoraj; povcog samo (tako), y.ava povag sam (za sebe).
Hovoolzeco (otTŠopcu) jem samo enkrat na dan.
Hovo-Tpans^og 2 (Tgdne^a) poet. pri Posebni mizi, osamel.
Hov-6(pftaXpog 2, ion. povv-otpftaA.pog z enim očesom, enook NT.
Hovo-cpvr/g 2 (cpvopai) iz enega kosa, v en kos zrastel.
Hovo-ftircov, covog, 6, r) samo v spodnji obleki.
Hovoco, ion. povvoco (povog) 1. act. osamim, puščam samega uva; ye-vei)v nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, povvoofievTEg vdov ovppdycov brez bojnih zaveznikov; pos. ipovvovvTO (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.
iuovcoaig, ero g, r) (povoco) samota, osamljenost, ločitev.
popa, 7) (psigopaC) oddelek spartanske pehote, okrog 600 mož, mora. poptpog 2 (pogog) ep. od usode določen, usojen.
poptov, to, demin. od poga 1. del, košček, oddelek (vojske). 2„ ud, člen. Mopcog 3 pridevek Zevsa kot zaščitnika svetih oljk (/.cogiai), čuvaj svetih oljk.
po p po Xvxe lov , to strašilo, bavbav. (zopfioAvTTo/zaL d. m. strašim, plašim (otroke z bavbavom). poppijpco [Et. iz pogpvgjco, lat. mur-murare, slov. mrmrati, nem. murmeln] ep. šumljam, šumim. fiopfico, ovg in poppcov, ovog, fj [Et. lat. formldo, inis (f iz m po dissimil. m-mj] strašilo, pošast, bavbav. fiopoELg 3 (pogov) ep. murven, jagodi-čast; murvi (jagodi) podoben. pogog, o (peigopcu) ep. ion. poet. usoda, smrtna usoda, smrt, vneg pogov proti usodi.
pogoLpog 2 ep. ion. poet. od usode določen, usojen, za smrt določen, rjpag dan smrti; suhst. to pogoipov usoda, pogapov sotlv usojeno je. pogvaaco [Et. iz poovyjo). — Obl. pt. pf. pass. pepogvypevog] ep. onesnažim, pomažem, počrnim. pogtprj, rj postava, podoba, oblika, lik, prikazen, zunanjost, lepota (telesa, govora), milina. pogcpvog 3 ep. teinnobarven, temen, rj av.
pogcpoco (pogcprj) obrazujem, upodabljam; pass. NT jemljem nase podobo, upodobim se.
pogipcopa, aTog, to podoba, obnašanje, obraz.
/loptpcooig, bcog, r) podoba, obrazec, videz NT.
pooovv, vvog, 6 [dat. pl. pooovvoig] lesen stolp.
Moa(a)vv-oLxoL, oi narod v Pontu, imenovan tako, ker je prebival v lesenih hišah.
(i6a%£iog 3 (pooyog) telečji, zgša teletina.
(zoofto-jioLEoo narejam (vlivam) tele NT.
[ioayog, 6 [Et. idevr. mozghos] 1. mladika, šib(ic)a, veja, prot. 2. pren. 6,
Grško-slov. slovar.
33
fj potomec, deček, deklica. 3. mladič, tele, junica, mlad bik. povvdi; adv. (porog) sam, posebej, posamič.
flovvagftčco in sl. gl. jiovag/Jo) itd. Movvi%ia, fj, ion. -irj 1. atensko pristanišče. 2- pridevek Artemide, ki je imela svetišče v Munihiji. Movvv%ubv, čbvog, 6 deseti mesec ati-škega leta (april-maj).
Movaa, fj [Et. iz podaljš. kor. men: roen-dh, gl. pavffdvco] 1. muza, modrica; pl. Muze, Zevsove hčerke, boginje petja, glasbe in znanosti. 2. petje, pesem, napev, glasba, godba, pesništvo, umetnost, izobrazba.
MovaaZog, 6 bajni pesnik slavospevov na bogove, prorok in svečenik iz Atike.
povaeZov, to Modricam posvečen kraj, torišče Xoycov.
fiovasLog 3 sčga sedež Modric. povainog 3 (Movaa) 1. kar se tiče Modric ali njih umetnosti, muzičen, lepoglasen, glasben, umetniško in znanstveno izobražen, 6 povomog godec, glasbenik. 2. spreten, primeren, skladen; fj povawfj (sc. vš/vrj) vsaka dušna izobrazba, umetnost. p.ovao-noLog 2 (noieof) 1. poet. ki zlaga pesmi, asi če povaonoiog eg os nag-ffevcov eoTai pegijiva deklice bodo vedno skrbele, da bodo tvojo usodo (v pesmih) opevale. 2. subst. 6, fj lirski pesnik (pesnica). povaovgyog, fj (povaa, egyov) pevka, glasbena umetnica. povodca izobražujem, podučujem, to ju.ejiovacop.evov omika(nost), izobraženost.
popaca (po^ffog) 1. intr. mučim se, trudim se, trpim, pridno delam, imam skrbi. 2. trans, pretrpim kaj, prenašam, s trudom izvršujem. fioftfrrjjia, aro g, to napor, trud, breme, muka, trpljenje.
jioxffi]Qcci> fj 1. slabo stanje, nizek stan. 2. (nravna) pokvarjenost, malopridnost.
jio^^rjpog 3 (po/fleco) 1. trudapoln, težaven, nadležen, beden, nesrečen. 2. slab, nesposoben, malopriden. jioyfdit,cx> ep. trpim na čem Tivi.
pd^frog, 6 1. napor, trud, delo. 2. nesreča, stiska, muka, žalost, bol. podkev ca ion. in po^ksco ep. (uoy/.6c) z navorom odmikam, odrivam, podiram.
jio%A6g, 6 1. navor, (vz)vod, vzdigalka;
kol, drog. 2. zapah. pv-yakrj, rja, fj (pvg, yaXfj) ion. rovka, hrčica.
Mvyčovia, fj, ion. -irj pokrajina v Makedoniji.
pvdakeog 3 ep. poet. moker, vlažen od česa Tivi, aijiaTi krvav. jivč&co [Et. kor. meud, moker biti, s or. fiv^co sesati] poet. 1. sem moker, premočen od česa Tivog. 2. vsled mokrote prhnim, trohnim, gnijem ocbjia. pvSgog, 6 1. poet. razbeljeno železo.
2. ion. gruda, kepa kovine aičf/geoc. pvskoEig 3 ep. mozgat, jedrnat.
[Ive/lo?, 6 mozeg, jedro, moč, možgani;
pvskog avčgcbv močna, redilna hrana. fivsco (jcvco) 1. posvečujem, uvajam v svete skrivnosti, razodevam komu svete skrivnosti, ra egcoTi/td uvajam v, razodevam skrivnosti ljubezni; 6 fie-pvrjpevog poučen v svetih skrivnostih (v misterijih). 2. NT podučujem ; sv navTi zai ev ndoi jlejivrjpai vajen sem sleherne in vsake stvari. pvffca sesam, vsesavam. fivffsofiai med. (jivffog) ep. poet. [pr. 2 sg. ep. juvfJeat in pvffeiai, impf. iter. pvffeaKovro] 1. intr. govorim, pravim. ngou ov [ivfhjoaTo ffvjiov je rekel sam pri sebi. 2. trans, a) izrečem, sporočam, pripovedujem, imenujem jto-kiv nohr/jjvaov, /um)ov govorim; naštevam, omenjam rt; b) premišljam, preudarjam exaora. frO&evjia, arog, ro pripovest, basen, bajka.	[sni).
pvffsvco govorim, pripovedujem (ba-(jivffog, keyco) pripove-pvffokoy£vco,	dujem, obširno govo-
ep.	rim o čem negi Tivog,
pv'd'oAoy£co	izmišljam si in pravim
basni.
jiv'd’oA6yrj[ia, arog, ro bajna povest, bajka.
pvrd'okoyia, fj bajeslovje (mitologija), bajke.
pvf)'okoyi>tdg, 6 basnopisec.
pv&og, 6 1. beseda, govor, izrek, pripoved, zgodba, poročilo; pogovor, razgovor, razmišljanje, misel, sklep, naklep, svet, zapoved, ukaz. 2. izmišljena povest, govorica, vest, basen, pravljica, bajka. 3. pri-, dogodek, zgodovina, predmet govora, stvar. (tv&codrjs 2 (s?<5og) bajen, bajesloven, izmišljen.
fivZa, fj [Et. iz musja, lat. musca, slov. muha (iz mousa), sor. nem. Miicke] muha.
Mvx6lA.t), f) rtič v Joniji pri Samu (tam so premagali Grki Perzijane 1. 479.). Mvxakr)oa6g, f} mesto v Bojotiji. pvKdofiai d. m. [Et. slov. mukati, sor. pv^co vzdihovati. — Obl. aor. ep. pvxov, pf. pept)xd\ 1. mukam, rjovem. 2. bobnim, grmim, škripljem, hreščim, zven-čim, šumim.
pvMp&fidg, 6 ep.	\ rjovenje,
P^KTjfia, azog, v6 poet. ( mukanje. Mvnrjvai, al in Mvxrjvr), -va, f) mesto v Argolidi, Agamemnonova prestolnica; adi. MvKTjvaZog 3; preb. 6 Mv-xi) v a Zo g ; a dv. MvMrjvrjftsv iz M. pVKTjg, i)Vog, 6 1. gliva, goba. 2. pokrov na koncu mečeve nožnice, okovek. Mvkoi, oi narod na Kavkazu. pvxov gl. /lwxdoficu.
Mvnovog, f) kikladski otok. ftVHTrjp, fjgog, 6 (gl. aito-fivooio) noz-drv, nosnica, rilec; pl. nos. pvttn]gt£co zasmehujem; pass. dam se zasmehovati NT.
pvka^, azog, 6 (pvkr)) ep. mlinski kamen ; sploh: velik, zaobljen kamen. Mvkaoaa, tč. mesto v Kari ji.
P-čki), fj [Et. lat. molo, ere, mola, slov. mleti, molj; nem. Mehi, mahlen (stvn. malan)] ep. mlin, žrmlje. pvkrj-cpazog 2 (cpevoo) ep. zmlet (na žrmljah).
pvkixog 3 in fj.vk.ivog 3 (fj.vk.7j) kiftog mlinski kamen NT.
Mvkizza, f) asirska boginja, enaka grški Afroditi.
pvko-eiSrjg 2 (slčog) ep. mlinskemu kamnu podoben.
P^kog, 6 1. mlin. 2. oviaog mlinski kamen NT.
pvkcov, čovog, 6 (fjvkrj) mlin, kraj kjer stoji mlin NT.
MvvSog, r) primorsko mesto v Kari ji. fiijvr), f) (gl. dfivvco) ep. izgovor, pretveza.
fiv^cozTjg, i)gog, 6 ion. - pv/.vr/g pl.
nozdrvi, nosnice. fivo(ia%ta, f) vojska z mišmi.
Mvovg, ovvzog, r) mesto v Kariji. fivg-eipog, 6 (/.ivoov, e-ipco) ki pripravlja (kuha) mazila, napravljalec mazil. fivpidmg adv. desettisočkrat, brezšte-vilnokrat.
fivgt-avSgog 2 z 10.000 prebivalci nokig. Mvgiav8(g)og, f/ mesto v Siriji ob zalivu, ki se zove po njem MvgiavSgi-xog xokivog.
fivQi-aQxvg> on, 6 I zapovednik, ion.	poveljnik
fivgt-apzog, 6 I 10.000 mož. fivpiag, ddog, f) mirijada, število ali množica 10.000; sploh: veliko število ; včasih se mora dodati fiedifivcov. pvgt^co (fzvgov) NT mazilim; med. ion. mazilim se.
fivQix7), f) (v arzi l) tamarisk (grm). fivgZmvog 3 ep. tamariskov, ofog ta-mariskova vejica.
Mvptvrj in -va, r) 1. Tevkrova hči, Dardanova žena. 2. mesto v Miziji. 3. mesto na Lemnu; preb. oi Mvgi-vaZoi.
fivgio-xagjtog 2 poet. s tisočerim sadom, ki tisočero rodi. fLvpio-kenzog 2 neštevilokrat povedan. fivgi6-vexgog 2 (vsxgog) z neštevilnimi mrliči, fidyr\ zelo krvava bitka. fivgtog 3 1. premnog, neštevilen, neizmeren, neizmerno velik (dolg), tisočkraten; fivgia f/ČT) je mnogo izkusil, je imel mnogo izkušenj. 2. fivpioL 3 desettisoč, aomg fcvgia 10000 ščitonoscev, trorog /jvgir) 10000 konjenikov.
fivgioozog 3 desettisočni. fivpLoozvg, vog, fj pvgiag. uvpio-zevvrig 2 (zsvrog) poet. z neštevilnimi (10000) vojaki.
[ivpio-cpopog 2 (cpegco) vavg velika tovorna ladja (z neštevilnimi tovori). MvpKZvog, 7) mesto ob Strimonu. fivpfiT)^, rjr.oc, 6 [Et. lat. formica (iz mormica, gl. pogpcb — formido), slov. mravlja, strslov. mravijh (iz morv-)] mravlja.
Mvp/uSoveg, cov, oi tesalsko pleme, Ahilejevi podaniki.
/cOpo/cac med. [Et. iz m°r-jo-, lat. muria, morska voda] tečem, ddxgvoc topim se v solzah, prelivam solze, jokam du(pi reva.
/ivpov, to [Et. poleg o/ivgov, srvn. smer = nem. Schmer] dišeče olje, dišava, mazilo, balzam.
/cvponcokcov, to prodajalnica dišav.
/ivppivrj, 17, ion. /cvpalvr/ [Et. semit, izv.] mirta, mirtova vejica, mirtov venec. Mvppcvovacog, o prebivalec atiške občine Mvppcvovg, ovvTog, 6.
Mvpacvog, f) mesto v Elidi.
Mv preko g, 6 nezvesti Oj nomajev voznik. fivprov, to mirtova jagoda. Mvpcovidrjg, ov, 6 atenski vojskovodja v pelop. vojni.
fivg, [iv6g, 6 [Et. lat. mus, slov. miš, strslov. myŠB (iz mus-, muh-)] miš.
/ivoapog 3 (pevaog) ion. poet. nečist, ostuden, gnusen.
/cvadrro/cac d. p. (/.ivoo g) [aor. e/cvody{h/v] gabi se mi, mrzi mi kaj, zaničujem, mrzim ti.
Mvaia, rj, ion. -itj Mizi ja, dežela v Mali Aziji; preb. ol Mvaoi; adi. Mv-oiog 3.
/ivaog, ov g, to [Et. iz /ivd-o-og, gl. uvdog] poet. ostudnost, nečistost, oskrumba, zločin(stvo), hudodelstvo.
/ivarrjpcov, to (/ivoTrjg) 1. tajnost, skrivnost; pl. misteriji, tajna služba božja. 2. NT tajna, tajni nauki, sveto-tajstvo.
/ivavrjg, ov, 6 (/iveo/cai) posvečen, uveden v misterije, komur so znani (elevzinski) misteriji.
/ivarLKog 3 kar se tiče misterijev, mističen, skrivnosten, tajen; Ta iiv-OTixa = /rvoTrjoia.
MvTikrjvT], rj mesto na otoku Lezbu; preb. MvrikTjvaToL, oi.
/cvy[i6g, 6 ep. stokanje, ječanje, vzdihovanje.
[iv%oLra.rog 3 (superl. k [ivyol od /cvyog) ep. v ozadju, v najskrajnjem kotu. fivy6g, 6 [Et. idevr. smugh, smeuq, slov. smukniti, smuči, smikati se]
notranjost, notranji del, notranji prostor, sredina, ozadje, kot, kotiček, kotlina, globel, skrivališče, zakotje. — adv. [ivxovSe ep. noter v, v kot, v sredino.
/edeo [aor. e/ivoa, ep. uvoa, pf. /c e/cinca]
1.	zapiram se, ooas vno ]d?,e(pdgoioi, skusa, /evoag z zaprtimi očmi. 2. prem o bolečini: neham, odležem, pomirim se.
fivcoVj avog, 6 ep. sklep (stik) mišic, mišice.
fivcona^co (/ivmp) sem kratkoviden NT. /cvcorp, conog, 6 osten, bodeč, ostroga. [ccokog, 6 [Et. iz moles, moliri] ep. trud, težava, napor; bojni hrup, bojni metež, boj.
/icokv, vog, to ep. neko čarodejno zelišče, ki je branilo Odiseja pred Kirlco. /cakcoip, cojvog, 6 (/ce?.ag, a\p) krvava maroga (klobasa od udarca), proga fico/tac gl. [ido/iai.	[NT.
fico/iaofiai d. m., ep. tudi [ico/ievco (/ia-/cog) grajam, karam, sramotim, zasramujem.
Mco/iefupig, to g, fj mesto v spodnjem Egiptu.
[ičopog, 6 (gl. a/cv/cav) 1. graja, ukor.
2.	madež, sramota NT, zasramovanje. fi&v (iz [ii] ovv) vprašalna členica, kjer
se pričakuje nikalen odgovor — lat. num: mar, ali, vendar ne, ali zares ? /ičovv£, v/og, 6, rj [Et. iz o/c (o/ua, /da) -j- dim!] enokopiten, kopitast.
[ubo/cac gl. /cao/cac.
/icopaivco [fut. /cagava, aor. s/cagava] (/cagog) 1. act. a) intr. sem neumen, nespameten, neumno ravnam ali govorim; b) trans, izpreminjam v neumnost oocpiav NT. 2. pass. a) postanem neumen, znorim; b) izgubim okus, pokvarim se, postanem neokusen NT.
ficopca, fj, ion. -erj neumnost, nespamet, bedastoča.
/uopokoyia, r\ nespametno govorjenje, blebetanje NT.
[icopog in /icopog 3 in 2 1. nespameten, neumen, bedast. 2. neslan, neokusen.
3.	brezbožen.
N,	v (vv) trinajsta črka grškega alfabeta; kot številka v' 50, ,v = 50.000. vasrrjg, ov, 6 (vata) prebivalec. Naftco, a, rj egiptovski okraj v vzhodni Delti.
vat zatrjevalna členica [Et. deblo no-; lat. ne, nae, zares, slov. ne-go] da, zares, v resnici, resnično; pri prisegah: val ua Ata resnično pri Zevsu, val dr) da zares, seveda, val vat da da; to val da.
Naia<;, ddog, i) vila potokov in rek. vaterdto gl. vata l.
vato g 3 in 2 (vavg) poet. ki spada k ladji, ladijski, ladjin, vatov oyr)pta vavg, ve/vr) vata brodarstvo; ep. vri tov, to (sc. <5 oqv) les za ladjo, ladij no bruno.
vatyC [Et. vat-\-yt; yt iz g’hi, hrv. njoj-zi, njej, nje-zin, njen] okrepljen vat. vatoo1 [Et. iz vaa-ja, vilo it at iz veo-o/Ltai, dop.evog iz ns-menos] ep. poet.; ep. vzpor. obl. vatsrdco [samo praes. in hnpf.; ep. inf. vateptev, impf. iter. vat-soze; a or. a et. (s)vaooa, p as s. evaofhjv; k vateraco: pt. praes. fem. vatsTOCOoa, impf iter. vaievdaoy.ov] 1. intr. stanujem, prebivam, živim kje; o kraju: ležim, nahajam se, sem (naseljen). 2. trans, prebivam v čem, ev vatopte-vov gosto obljuden, dobro obdelan, prijeten, ugoden za stanovanje. 3.kav-zativno: nakažem, dam komu kaj za stanovanje, pustim, da kdo stanuje; a or. p as s. naselil sem se, ”Agyet v Argih.
VCU'o)2 g], ydco. v&mj, f\ ep. v&Kog, ovg, to ion.
v&pta, citoc, to (vato) tekočina, studenec, potok, reka; pren. solze. vd.fiEQTEta dor. = vrifieoTSta.
Na^og, f) kikladski otok; adi. Nd^tog 3; preb. Nd^tot, ol.
vdog, o, at. vscbg, ion. ep. vrjog (gl. vata) hram (božji), svetišče, tempelj; pos. notranji prostor svetišča NT.
6g dor. gen. od vavg = vecbg. vdo-<pvXa%, av.og, o poet. varuh svetišča.
vanatog 3 (vanrj) poet. poln z gozdom obrastlih globeli, gozdnat, gorski. vanrj, f) in v dno g, ovg, to z gozdom obrastla globel, gozdna dolina, kotlina, soteska, klanec v gozdu. vagdog, f) [Et. semit, izv.] narda, nar-dovo olje (mazilo) NT.
Nag&antov, to gora in mesto v južni Tesaliji.
vag&rjrco-cpogog, 6 (tpega) nosilec (z bršljanom ovite) trstikovice (vagffr)^); v pregovoru: eloi vagfhjKOtpogot ptšv no/.hoi, fiay.yot de te kavgot mnogo jih nosi pač znamenja navdihnjenja, a resnično navdihnjenih je le malo. vdgftrjl;, r)y.og, 6 1. narteks, trstiki podobna rastlina, trstikova palica. Tako palico z bršljanom ovito je nosilo zlasti spremstvo Bakhovo. 2. puščica, škat-ljica, posoda za zdravila in mazila. vagnaco otrpnem, odrevenim, omrem. vdgttrj, f) odrevenelost, otrpnjenje, krč. vdgntaaog, d (vagxaa) narcis. vdoftrj, vaaoa gl. vata1, vaoptog, 6 (vato) poet. tekočina, vrelec, voda.
vaoog, vaoLČdTig gl. vi) o o g, vijotarig. vdaaco ep. [aor.eva^a] steptam, poteptam, gosto nakopičim.
vavdyeco, ion. vavrppECo (vav-ayog) ladja se mi razbije (razsuje, potopi), negi tfjv n Lot tv izgubim vero NT. vavdyia, ion. vavr\ytrj, f) (vav-ayog) ladjelom, razbitje ladje, vavr)yir) yi-yvsTat ladje se razbijejo. vavdyiov,TO, ion.vavfjytovrazbita ladja; nav. pl. ostanki (kosovi) razbite ladje, lnmxd ostanki razbitega voza. vav-dyog 2, ion. vavrjyog [Et. vavg -)-(,F)dyvvptt zlomiti] komur se je ladja razbila; subst. 6 potopljenec. vavag^Eco (vav-agyog) sem poveljnik ladje ali brodovja (sem kapitan ali admiral), vodim brodovje Ttvog. vavag%La, rj služba kapitana ali admirala, poveljništvo nad brodovjem. vavagytg, tdog, f) poveljnikova (admiralska) ladja.
vavagyog, 6 (dgyoo) poveljnik ladje ali brodovja, kapitan ali admiral.
| runo, kozja (ovčja) koža,
I kožuh.
vav-ftavrjs, ov, 6 (/latva)) 1. a) ki se na ladji pelje, brodar, mornar, veslar; b) pomorščak, popotnik na ladji. 2. adi. pomorski, brodarski, oTof.og brodovje, £evoi pomorske najemniške čete.
vavTjyeco, -Ltj, -fjyia, -rjyog gl. vavayeco itd.
vavxXrjQeco (vav-y.hjoog) imam ladjo; pren. jzofav krmilim, vodim, vladam. vavxXrjgta (vav-v.Arjgog) brodarstvo, življenje na morju, vožnja po morju. vav-xXi]Qog, 6 (gl. vavy.na.oog) gospodar, lastnik, poveljnik ladje; brodar, kapitan; vodnik.
vavxQagta, fj navkrarija, upravni o-kraji v Atenah ; spočetka je bilo takih okrajev 48, pozneje 50; vsak je moral zgraditi eno ladjo. vav-xQdgog, o [Et. v avg -j- xgaogo-g (gl. y.egag) glavar ladje; vavy./.agog, vav-y./:))oog je po dissimil. iz vavy.oa.Qog] 1. graditelj in lastnik ladje. 2. poveljnik ladje, kapitan. 3. predstojnik navkrarije.
vavxQaxeco pre-, zmagam v pomorski bitki.
vav-xQazrjg \ (y.oavslv) l.ki gospoduje 2 ion.	( z brodovjem, gospodar
vav-xgdzcoQ, I (vladar) na morju. 2. last-ogog, 6	) ni k ladje.
Na.vxQa.Tig, cog, fj mesto v spodnjem Egiptu.
vavXov, to (vavg) brodnina, voznina, prevoznina.
vavXox£co (vav-lo^og) 1. intr. sem v pristanišču zasidran (usidran). 2. trans. prežim z ladjami na koga vivd. vav-Xo%ov, to sidrišče, pristanišče. vav-Xo%og 2 (X6%og) ep. poet. 1. ki nudi ladjam sidrišče. 2. ki ladje spravlja, shranja, ugoden za usidranje kcfcfjv. vavfiaftico (vav-Lua%og) bojujem se na morju, bijem pomorsko bitko, Tivi, jTooc tivo. s kom.
vavpa%7}0£LCi) (desider. k prejšnjemu) želim (biti) pomorsko bitko. vavfia%ta, r), ion. -trj pomorska bitka; vavfca/jav vixtb zmagam v pomorski bitki.
vav-(ia%og 2 ep. ion. pripraven ali raben za boj na ladjah ali za pomorsko bitko.
Nav-naxxog, fj (jtrjyvvpu) utrjeno pristanišče Lokrov v Korintskem zalivu. vavjir)ysoo (vav-ntjy6g) 1. act. in pass. tešem, gradim, delam ladje. 2. med. delam si, dam si narediti ladje. vavnrjyfjaip.og 2 pripraven, raben za tesan j e ladij, fuAct les za ladje. vavjit]yCa, fj, ion. -ttj tesanje, grajenje ladij.
vav-jir)y6g, 6 (jzijpvvfu) ladjedelec, graditelj ladij.	[lidi.
Navjckia, fj, ion. -trj pristanišče v Argo-vavg, fj [Et. gen. vecbg iz vrjfog, lat. navis; acc. vfja iz vfjfa lat. navem. — Obl. gen. vecbg, vrjt, vavv, veolv, vrjeg, vetov, vavol, vavg; ep.vrjvg, vijdg in veog, vrjt, vfja, vij’, vsa, vije g in veeg, vrjtbv in vetov, vr/eacu, veeooi in vrjvoi; vfjag, veag; gen. in dat. pl. tudi vampi-, ion.: veog, vrjt, v ta, veeg, veag; dor. vaog, vat, v&eg, vatov] ladja, tro-veslača, fj.ay.Qa bojna ladja, fcepd/.rj tovorna ladja, %ard fdav vavv vsTay-fcevoi tako da je bila ladja za ladjo postavljena. vavofhAov, to vav/.ov. vavoffAoco in med. odpeljem na ladji.
,	,	„ ) ep. slaven po svojih
vavoi-xA.eixog 2	,	,	,
,	, „ } ladjah, slaven po-
vavcn-xAvxog 2	xx	,
) morščak.
vavoi-jzegazog 2, ion. vrjvai-jiegtjzog (jieodco) ki se da le z ladjami prebroditi, ploven.
vavat-nogog 2 (jtegdco) ploven. vavat-orovog 2 (orevco) vftgig preža-lostna sramota ladij, obžalovanja vredna prevzetnost radi poraza ladij. vavac-cpogtjzog 2 ki se vozi po morju.
vav-ozafffiov, i (ara^dg) sidrišče,pri-
°, Q	stanišče,	luka, postaja
vav-ozafffzog, j z& ladje
vavozoAeco poet. 1. intr. vozim se na ladji, jadram, plovem, potujem. 2,tr. spravim na ladjo, prinašam s seboj ^vpccpogag.	[pomorščak.
vavzrjg, ov, 6 (vavg) brodnik, mornar, vavziaco imam morsko bolezen, bljuvam, gnusi se mi kaj. vavzcxog 3 (vavvijg) 1. ladijski, pomorski, dvvafug vojna moč na morju, mornarica. 2. v mornarstvu izveden. 3. subst. a) 6 vavzcx6g brodar, mornar;
• b) t) vavzLKT] (sc. xš.yvt]) brodarstvo, mornarica, služba v mornarici; c) tro vavriKov brodarstvo, mornarstvo, brodovje, mornarica; d) xa vavzma. mornarska služba, služba na ladjah. va.VTiXia, ry, ion. -itj (vavzilog) mornarstvo, vožnja na morju. vo-vxiXXofiai med. vozim se po morju, jadram, plovem, potujem. vavziXog, d (vavzrjg) ion. poet. 1. subst. mornar, brodnik. 2. udi. 6, »/ mornar-vav<pi(v) gl. vavg.	[ski.
vdcpftag, a, 6 nafta, kameno olje, petrolej.
vdco, vaico [Et. ovafjco, lat. no, nare iz sno; nem. schneuzen (iz sneu-d-), gršk. v>)/o, vfjoog, Nr/nevg, Nrjiag ] tečem, poln sem česa uvi. vč« gl. vavg.
Vea£<n (všog) poet. sem mlad, sem mlajši, Pomladim se, trd vsd^ov mladost, mladina.
VE-dxov7]zog 2, ep. vE-r]Hovrjg in ve-VMp; 2 (av.ovšco) poet. iznova (ravnokar) nabrušen.
vcdXrjg 2 [Et. všog -|- kor. al; gl. aX-daivoj] mlad, čvrst, močen, čil. Nsdvdpeta, t/ ajolsko mesto v Troadi; preb. ot NeavSpsig, ecov.
VEdviag, ov, 6, ion. verjvirjg, ieco in ve-a-vioKog, ion. verjvconog, 6 1. mladenič, mlad človek. 2. adi. mladeniški, mlad, čvrst, močen.
VEdviev/j.a, azog, x6 mladeniško (prenaglo) dejanje (govor), mladeniška razposajenost.
VEdvievop.ai d. m. (veaviag) sem razposajen, obnašam se, govorim ošabno (razposajeno), baham se, lotim se česa v mladeniški nepremišljenosti. VBdvixdg 3 (veaviag) 1. mlad(eniški), mladosten, živahen, hraber, podjeten, bud. 2. razposajen, lahkomiseln, predrzen, prevzeten.
refivtg, (dog, 17 poet. ep.; ion. vefjvig 1-devica, deklica. 2. ad/.mlad, deviški. VEdvLcsx.Evofiai d. m. sem v mladeniški dobi, preživim mlada leta. vzdvianog, o veaviag.
J*ed-jzoXig, ecog, t) mesto 1. v Kampa-niji. 2. ob Strimonskem zalivu.
Veotpog 3 (všog) ep. poet. mladosten, nežen, čil, čvrst.
všag gl. vavg.
v šaz o g 3, ep. ibn. veiazog (gl. vsiog) 1. naj spodnji, najnižji. 2, najkrajnji, zadnji, poslednji odog, naj mlajši yšv-vrpia.
vs/dpitco odevam si .kožo jelenčeta. vsfipig, (dog, rj (vsjdgog) koža jelenčeta (Bakhova obleka).
vefigog, d jelenče, Jtšdi/.a črevlji iz je-lenčetove kože. vČEg, vŠEaai gl. vavg. vE7]-yevrjg 2 (-/r/voizai) ep. novorojen, ravnokar rojen, mlad. ve-t/m75 2 in ve-rjKovrjg 2 ep. ve-axov7jxog.
vE-rjXazov, tro (e/.avvo)) kolači (pecivo) iz ravnokar zmlete moke. vs-TjXvg, včog, d, 17 (i/l.vdov) ep. ion. ravnokar došel.
vet] v ir/g, vsrjvig, VErjvioxog ep. ion. ve-veiab ep. gl. všouat.	(aviag itd.
veiabpa gl. všog. vsiazog gl. všaxog.
velkeoo, ep. tudi ve me ico (vsizog) [cj. 3 sg. ep. vsiv.eiTjoi, impf. veizeiov, iter. vsi-y.eisoy.ov, fut. verzen oj, a or. (š)veixeo(a)a] 1. intr. prepiram se, pričkam se, kregam se, xivi s kom, sveža z iv o g zaradi česa. 2. trans, a) grajam, zmerjam, karam, grdim, dražim, zbadam, koga živa; b) obrekujem, zatožim &s/uazozXša.
veIxog, ovg, x6 [Et. kor. neiq, oštevati] ep. poet. ion. 1. prepir, pravda (pred sodiščem), nesloga, razpor, psovka; psovanje. 2. boj, bitka. 3. povod(vzrok) prepira.
NeZiog, 6 reka Nil v Egiptu. veio-frev ep. adv. (veiog) od spodaj, vei-o&sv šz zgadirjg iz dna srca.
VEio-fri a dv. (vsiog) ep.v globočini, spodaj v čem xivog.
velo g, t) [Et. iz nei-wo-; idevr. predpona, ni, doli: slov. njiva (= prv. pom. nižina), niz-dol, po-nikniti; nem. nieder, (stvn. ni-dar), gršk. všavog spodnji, vernih] ep. polje, njiva, celina, ledina, puščina.
veicpco (gl. vi(pdg) [inf. veicpšfiev] snežim; trans, osnežim, pokrijem, pobelim s snegom.
vexdg, ddog, f) (rezug) ep. [dat. pl. vezd-deaoi\ kup mrličev.
vez-gog, 6 (vezvg) 1. adi. umrl, mrtev, odmrl čemu, neraben, brez koristi, tivl za kaj NT. 2. subst. 6 mrtvec, mrlič, pokojnik, mrtvo truplo.
vezgoavMa, i] (ov/.dm) oropanje, oplenjen j e mrtvih.
vezgoco (vezgog) (u)morim, slabim, (u)mrtvim, očbpa vezgcopevov velo telo NT.
vszgcooig, scog, fj smrt, umiranje, mr-tvost, velost NT.
vezrag, agog, to [Et. kor. nek’, smrt -(-vag premagati] pijača bogov, nektar.
vezragsog 3 ep. nektarski, božanski, lep.
vezvia, va (vezvg) ep. daritve umrlim.
VEzvo-pavxfpov, to ion. proročišče mrtvih, kraj, kjer so vpraševali duše umrlih po prihodnosti.
vszvg, vog, 6 [Et. lat. neco, are, nex, cis, noceo, ere, pernicies; kor. anek’, stiskati, moriti, gršk. avdyzij. — Obl. dat. pl. vezveooi, -vooi, acc. pl. -vag, v g] = vezgog.
Nepea, rj mesto v severni Argolidi s Zevsovim svetiščem; tam so se obhajale vsako drugo leto nemejske igre (Nepeia, to).
vEpefrco vzpor. obl. k v s um [samo pass., impf. vEiimlovTo] pasem: med. pasem se.
vepeodco, ep. tudi vepeaodco (gl. vepsoig) [/ut. vepeofjoco, a or. evepeorjoa; pass. 3 pl. ep. vepeoorjffev ( -dr]nav); med. fut. vepsof/oopai, a or. evepeorjodprjv, cj. vsicearjosTcu] 1. act. zamerim komu, štejem v zlo nvi ti, hudujem se, jezim se, srdim se nad kom nvi, sem nejevoljen zaradi česa tl 2. med. a) z aor. pass. hudujem se (razsrdim se) nad seboj, smatram zase za nedostojno, sramujem se, bojim se ffeovg, izogibljem se česa inf., zazd šgya grajam, kaznujem; b) z aor. med. - act. zamerim, štejem v zlo, jezim (srdim) se.
v£[i£o(a)r]x6g 3 (vepeodco) ep. poet. 1. graje vreden, nepravi, nedostojen, kaznjiv. 2. kogar je treba spoštovati, častitljiv; vspeoorjTa naoyvco pravično (od bogov poslano) kazen trpim.
vspeoi^opai d. m. ep. 1. (raz) srdim se, jezim se nad kom nvi, zamerim, štejem v zlo kaj komu Tiri tl 2. sra-
mu jem se, bojim se, izogibljem se, spoštujem Tivd.
vepeaig, ecog, rj [ion. log, ep. dat. veueooi] 1. pravična nejevolja, zamera, srd, graja, jeza bogov, božja sodba, kazen, maščevanje. 2. vzrok nejevolje ali graje, sramota, ov vepeoig ni zameriti, ni graj ati, vepeoig eneoTi greh je, ne sme se, vepeoig ydg greh bi bil. 3. strah pred grajo ali sramoto, čut za poštenje. 4. Nepeoig, rj boginja osvete.
vepsoodco, VEjisaarjTog gl. vepeodco itd.
v e po g, ov g, to [Et. lat. nemus, oris, iz kor. nem-, upogniti] pašnik, log, livada.
ve por [Et. kor. nem, dodeliti, vzeti, šteti, nem. nehmen (stvn. neman), lat. numerus. — Obl. fut. vepco, med. ve-povpai, ion. vepeco, vepeopar, aor. evei-pa, eveipaprjv, pass. evegrpdr/v, fut. pass. veprjfhjoopai] ep. in poet. veopaco [fut. vcoprjoco, aor. evcbpijoa] I. act. in pass. 1. delim, razdelim zgea, tci tčov ?.a-cpvgcov, podelim, dam nvi ti, Tipf/v, vipag cpi).oig izkazujem prijateljem čast, spoštujem svet prijateljev, to niovov Trjg d/.rjffeiag povem popolno resnico, (dgav Tivog skrbim za koga, dovoljujem, prepuščam aigeoiv, pripisujem ahiav, to cur’ fjpecov ovtco dy.i3dr]/.ov sov vepsTai eni to v g r'E)./.ij-vag naše obnašanje (ravnanje) nasproti Helenom je tako odkrito in pošteno, petkov pegog tivL više cenim, smatram za bolj važno, n/.eov oiztco pretiravam usmiljenje, to ioov, tci ioa delim enako, dajem isto čast, sem nepristranski. 2. a) jemljem (kot svoj delež), prisvajam si, imam; vladam, upravljam no/.iv, aovganav žganj imam oblast nad silnimi bliski, rj? z gaTrj zal figov ov g vepco v kateri gospodujem in vladam, zgdvrj zal dopovg osvojim si, polastim se; b) obdelujem, stanujem, prebivam, z.ioabv vepovoa ki prebiva v bršljanu, upo-trebljam, izrabljam pŠTa/J.a; c) smatram, imam koga za kaj, priznam (pi/.ov Tivd, Tfjvd5 dpagtiav, epavTov naida Trjg vvyrjg, Tavde ovzevi vepco nb).iv ne smatram več za državo; častim koga, ffeov kot boga. 3. a)
dodelim kot pašo, pustim, da se pase, pasem, gonim na pašo, ol ve-povreg pastirji; pren. yoAov kuham jezo; b) popasem, -rti 0077 pasem na gori; pren. uničim, opustošim migi; pass. uničim se JtvgL, to ogog vepercu al§i na gori se pasejo koze. II. med.
1.	razdelim med, prisvojim si. 2.imam, posedujem, uživam, vodim, vladam egya, repevrj, Jtatgcbia egya; stanujem, bivam v d/.aea, hJcv/.pv, nohv, obdelujem yfjv; %(bgav bivam v deželi in jo izkoriščam. 3. pasem se, hodim na pašo; popasem, objem -rt, hranim se s čim -zrt-rdg. 4. o ognju: razširim se.
vevmzai gl. v Ujca. vsvcopčvog gl. vosa). veo-aAcozog 2 (aALov.opcu) ion. nedavno, ravnokar ujet.
veo-agSfjg 2 ep. na novo (ravnokar) z vodo namočen aAcor/. veo-yapog 2 (yapeco) ravnokar poročen, mlad mož, mlada žena. vso-yTA6g 3 ep. in veo-yv6g 3 (yiyvopai) pred kratkim rojen, mlad, majhen azv/.ag.
VEO-ddpcbdrjg 2 (čdpog dor. — df/pog) novi meščan; tako so se imenovali heloti, kadar se jim je dala svoboda brez državljanskih pravic. veo-Sagzog 2 (depco) ep. ravnokar odrt. vso-dpfjg, rjvog, 6, fj poet. in vEo-Sprj-tog 2 (dapaco) poet. pred kratkim poročen, pravkar omožena, ydj.iOi pravkar (na novo) sklenjen zakon. vs6-£vyog 2 (tjevyvvpi) poet. nedavno poročen vvpcpr).
veo-^ev adv. (veog) poet. iznova, vnovič ; veog veoftev popolnoma nov, ne-čuven, nezaslišan.
vso-^rjuzog 2 (-drp/co) na novo nabrušen. vso-tirjArjg 2 (ftdAAco) 1. ep. na novo zeleneč, jzoir) mlada, bujna trava.
2.	poet. nedavno rojen, mlad. veoLrj, fj (iteog) ep. mladost, mladostna
nepremišljenost, vročekrvnost. reo-nazdozazog 2 (■/.aD-iovgpi) na novo naseljen.
veo-nrjSrjg 2 (yii)dog) ranjen od nove žalosti.
vEo-Hzi,ozog 2 ) (nri^co) na novo usta-VEo-Kzizog 2 j no vij en (sezidan), nov, poet.	j mlad.
veopai med., skrč. vevpa 1 [Et. iz veoo-pai, prim. voo-rog, nem. ge-nesen, nah-ren (got. nasjan genesen machen). — Obl. 2 sg. velai, 3 vetrcu, inf. vel-aftai, veeoflcu, cj. 2 sg. v fr) at] ep. poet. 1. (= elpi s fut. pom.) povrnil se bom, tekel bom nazaj. 2. pojdem, pridem, odidem, (po)vrnem se.
VEopijvia, fj, skrč. v ov pr] v La (pf]v) ion.
mladi mesec, mlaj, začetek meseca. Neov zEL%og, to 1. mesto v Miziji. 2. trdnjava ob Propontidi v Trakiji. vEo-nev&fjg 2 (nenovfra) ep. prvič (pravkar) žalujoč.
veo-nAvzog 2 (jtAvvco) ep. ion. sveže (pravkar) opran.
veo-jtorcog 2 (jzskco) poet. ravnokar ostrižen.
vso-jtoAizrjg, ov, 6 novi meščan. vEo-ngETcfjg 2 mladosten, nepremišljen, zapravljiv.
veo-jtgiazog 2 (ngico) ep. na novo (pravkar) prepiljen ali razrezan. Neo-nzoAspog, 6 Ahilejev sin. v£o-ggavzog 2 (gaivco) poet. pravkar namočen, sveže oškropljen, okrvavljen. vEo-ggvzog 2 (geco) poet. pravkar izlit. ve-ogzog 2 (ogvvpai) na novo nastal, nov, mlad.
veog 3, ion. ep. fem. ver) [Et. iz vefog, lat. novus, slov. nov, nem. neu. — comp. vecbregog, superl. vecbrarog, ep. poet. vearog, ion. veiarog] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. 6 veog mladenič, ol veoi (vecbregoi) mladina, mlado moštvo; zb veov mladost, žz, dczb veov, ere vecov iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež aAyog, olzog letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, ftdkapog novo sezidan, edonei u veov eoecr&ai zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, vecbregov, to, vecb-rega (rcgdypara) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, vemregeov egycov šjviffvprjvfig elpi hrepenim po prevratu, vecbrega ftovAevco negi nvog snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; rL vecbregov yeyovev; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo ? vecb-regov n noicb res novas molior, vedo-
zega ejzgrjooe ngriypcaxa snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. veov, rd veov a) iznova, vnovič (ion. = ex v sr) g); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, vecbzaza zadnji veog gl. v avg.	[ čas, nedavno.
veo-afirjTctog 2 (op.r)yco) na novo odrgnjen (da se sveti), pravkar osnažen. vso-anag, ddog, d, i) (onaco) poet. pravkar odtrgan, svež.
veoggevco , ion. voooevco , at. veozzevco 1. gnezdim; med. vgnezdim se. 2. (iz)-valim, izležem.
vsoooid, >), at. vsozzia, ion. vsooGirj in voaacrj gnezdo (z mladiči), mladiči. vsoaaog, d, at. veozzog [Et. iz veEo-zjog, gl. zoIvt), xeipcai] mladič, pišče, ptičica; otrok, dete.
vso-ozgocpog 2 (azgecpco) ep. nanovo (pravkar) spleten.
veo-ovA.A.sxTog 2 (av/.-/.šyo)) pred kratkim (pravkar) nabran, pod orožje pozvan.
vEo-ocpayrig 2 (ocpdtjco) ep. pravkar zaklan (umorjen).
vso-zsAijg 2 (vs/Joj) ravnokar posvečen v skrivnosti.
veo-rEVKTog 2 in vso-rev%r)g 2 (zev/oj) nanovo narejen, še nov. veozrjg, rjzog, rj 1. a) mladost, mladež; b) mladi vojaki. 2. mladostna lahkomiselnost.
vEo-zoKog 2 (zUzco) poet. ki je pravkar porodila, storila, se ožrebila. vEo-rofiog 2 (ze/.iva>) poet. pravkar odrezan, svež, pravkar zadan, nov. vsozztd, veozzog itd. gl. veoocnd itd. vsovgydg 2 (veog, egyov) = veo-zev/.zog. veovzazog 2 (ovzdco) pravkar ranjen. veo-cpvzog 2 nanovo izpreobrnjen; 6 novinec NT.
vEo-xdganzog 2 (-/agdooco) poet. nanovo vtisnjen.
vso-^/zog 2 ion. poet. [Et. veog -j- -//(-og, gl.%apiai, yj)d)v	in ter ra novus] nov,
nepričakovan, veoypcov zi noceco snujem novotarije, delam nemir. vEo%p.oco ion. povzročam (napravljam) novotarije, novotarim. venodeg, cov, oi ep. zarod, mladiči, potomci, otroci.
veq&e(v) a dv. (gl. evRgtie) 1. od spodaj, spodaj. 2. pod yfjg.
vegzegog 3 in 2 (evegoc) poet. spodnji, podzemeljski, r\ vegzegog fted Prozer-pina.
Neooog, 6 kentaver, katerega je ubil Heraklej.
Neo a o g, d in Nsozog, 6 reka v Trakiji. Neazcog, ogog, 6 modri kralj iz Pila. vsvfia, aro g, x 6 (vevco) mig, migljaj, po-, prikimavanje. vEvpai veofiai.
vEvga, 1), ion. -grj in vevgov, xo [Et. iz sneurom, slov. snujem, snovati, nem. Schnur (stvn. snuor). — ep. gen. dat. vevgfjcpi] 1. kita, suha žila, napetost, moč. 2. vrv, motvoz, vrvica (s katero je bila ost pritrjena na koncu puščice). 3. tetiva.
vevgcvog 3 (vevgd) iz kit (vlaknec) narejen.
Nevgig yrj dežela naroda, ki se zove Nevgoi v današnji Galiciji in Poljski. vEvgoggagpEco šivam s kitami, krpam (črevlj e).
vEvgo-ojtadrfg 2 poet. (ondco) s tetivo nazaj potegnjen, sprožen. vEvgo-ajtaazog 2 ion. z nitmi premi-kan, ayakiia podoba (marioneta). vEvaza^co ----- vevco.
vevco ep. [Et. iz vevajco, kor. neu -j- s, lat. nuo, ere, nutus, us, numen] 1. a) (po)kimam xecpa?.fj, namignem, pomežiknem ocpgvoc, zevi komu; b) prikimam (v znak privoljenja ali pritrditve), obetam, privolim, vevoaze xi)v %dgiv izkažite to milost. 2. a) naprej se nagnem (sklonim), pripognem se (pd).ocoi, Aocpog evevev, b) trans, nagnem, povesim xecpa?.rjv, xdga &g nedov. 3. o kraju: obrnjen sem, ležim proti e g, ngog xi.
j vecpekr], 7] (gl. vecpog) oblak, megla, tema, mrak.
NecpeAtj, tj mati Friksa in Hele. VE(pei-rjyEQ-^-za ep. = -xi)g, do, d (d-yeigco) zbiralec (gospodar) oblakov. vecpog, ovg, xo [Et. slov. nebo, gršk. vecpelrj, lat. nebula iz nebh(e)la, nem. Nebel, sor. dcpgog in o,a/?oog] ep. poet. 1. oblak. 2. truma, krdelo, množica. vscpgčzig, (dog, f), vooog obistna (ledvična) bolezen.
vecpgdg, d [Et. iz neg"'hros, lat. nefro-nes (pl.), nem. Niere (stvn. nioro iz
negwro)] obist, ledvica, veco' [Et. iz ovefco, gl. vaco. — Obl. inf. veh’, fut. vsvaogai in vsvoov/zai, aor. evevaa, pf. vevev/.a, adi. verb. vev-oveov; ep. impt. evveov, ion. inf. praes. veeiv] plavam.
veco2 [Et. kor. sne (iz senei) tkati, lat. neo, ere, tkati, nemen gršk. vf/fia; slov. nit, niti, nem. nahen (stvn. naan), Naht, Nadel. — Obl. fut. vijočo, a or. evi]oa] predem, določim; a or. med. vfjoavto act.
veco 3, ion. ep. vijeco [aor. svrjoa, p as s. pf. v£vrj(o)pccu, aor. svijoihjv, adi. verb. vtjTog, ep. aor. vijgoa] 1. (na)kopičim, (na)grmadim, život)v postavljam grmado. 2. nalagam, obtovarjam. veco-tcogog, 6, t) (v.ogeco pometam) paznik, strežnik v svetišču, nadzornik svetišča NT.
vecoAkeco (vavg, e/.zot) vlečem ladjo na suho.
Necov, covog, fj staro mesto v Fokidi. ve-cogijg 2 (ogvv,uai) poet. nov, svež, nanovo nastal, vecbggg TETici/uevog ravnokar odrezan.
vecbpiov, to [Et. od vaf-rogog, vavg -j-oodfoj ladjenica, ladjedelnica. ve-copog 3 poet. VE-(l)QT)g. v Eco g, cb, o at. vaog (tudi gen. od vavg). VEcbo-omoi, oi (oižcog) ladjenice, shrambe za ladje, oddelki ladjedelnice, v katerih so se ladje popravljale in shranjevale.
vecootl adv. (veog) zadnjič, nedavno, pred kratkim, ravnokar, večera a dv. [Et. veo-Fata, gl. ero g] navadno slg vecova črez leto, prihodnje (drugo)' leto.
vecoregifco (vecbvegog) 1. act. novotarim, povzročam izpremembe (novotarije, nemir, upor), upiram se, elg doDevetav povzročujem nove bolezni; ttjv no-/UTsiav izpreminjam ustavo, elg reva, lotevam se koga, strogo nastopam proti komu. 2. pass. vECovegi^evai rt ■/.ara uva izpremembe nastajajo v čem. VEcoTEpocog 3 (vEcbvegog) mladosten NT. vEcorepcofiog, 6 (veo)vecjigoj) novotarje-nje; državni prevrat, prekucija; želja po prevratu (novotarijah). VEcoTspiozrjg, ov, 6 podžigalec, podpihovalec, ščuvalec.
vecoTEpojioUa, i/ = vecovegio/zog. vEcotEpo-noiog 2 (noieco) pohlepen po novotarijah, uporen, prekucijski. vij- [Et. idevr. ne, lat. ne-fas, ne-scio, n-ullus, slov. ne] predponka, ki da besedam nikalen pomen, vrj zatrjevalna členica: da, zares, vi) Aia da, pri Zevsu, vi) rov natega pri svojem očetu ti prisegam. vrja gl. vavg.
vrjd-de adv. ep. na ladjo, k ladji. vi]ydrEog 3 ep. [Et. iz vrjyav-, slov. snaga, snažen] čeden, snažen, krasen, nov.
vrjygeTog 2 (vg- in eyeigco) ep. nevzdra-men, vnvog trden, vr)ygevov evdco ne-vzdramno spim.
vij-derjg 2 (deog) poet. brez strahu, neboječ, neustrašen. vrjdvca, ra (vr/dvg) ep. drob, čreva. vrjdvfiog 2 ep. krepilen, trden vnvog. vrjdvg, vog, i) ep. ion. poet. 1. trebuh, želodec. 2. materino telo.
VI]ECO gl. VECO3. vfj&co predem NT.
Nrjidg, d dog, i), ep. Nrjig, i()og (vaco) najada, studenčna vila.
Nrjcov, to gora na Itaki. vijcog 3 gl. vam g.
vrjig, /dog, 6, ry [Et. vi) -j- rid, gl. elde-vcu. — acc. vijida] ep. nevešč, neveden. vijtvrjg, ov, 6 vdiog; ovoavog vojno brodovje, mornarica. vrj-Hegdijg 2 (zeodog) ep. brezkoristen, brezploden, prazen. vf)HEaxog 2 (av.eo/zai) neozdravljiv. vg-nijSr/g 2 (xijdog) brez skrbi, brezskrben.
vrjnovoTEco (av.ovoi) ep. ne poslušam, sem nepokoren, vcvog komu. vijAsr/g 2, skrč. vijArjg, ep. vtjAeirjg (vi), ei.eog) 1. nemil, neusmiljen, brezsrčen, neizprosen, ipiag neizbežen = dan smrti. 2. za kogar ni usmiljenja, kdor se nikomur ne smili ocbfia.
vijAscTr/g 2, tem. vijAscrig, idog, i) in vgAurjg in vrjAZzcg (vi), dhvaivco) ep. nedolžen, nekazniv.
NrjAevg, scog, 6 Pozejdonov sin, Nestorjev oče, ustanovitelj Pila. — adi. NrjArjcog 3. — patrom NrjArjcdSrjg in NgAeiSgg, 6 Nelejev sin Nestor.
vrjArfg 2 gl. vr)Xefjg.
vrjhbiovg, jzodog, 6 poet. [Et. iz vrjfuizo-nod-; vrj -f- fjhip čevelj -j- novg, o<5og] bos(onog). vtjkZzfjg gl. v rj lem) g. vrj p.a, aro g, to (vsco2) preja, nit. vTjfiegreta, fj poet. nezmotljivost, resnica.
vrjji£Qzf)g 2 (vrj, dfiagvavco) ep. nezmotljiv, ne vari j iv, resničen, odkritosrčen. — adv. vrjfisgzecog, -reg, -zea. vr}veuta, rj, ion. -irj (vrj, dveuog) brezvetrje, mirno podnebje, miren zrak. vfjve/zog 2 (vrj, avsfiog) ep. brez vetra, tih, miren.
vrjvig (= veavig) [dat. vf/vz] = vsfjvig. vrjog gl. vaog in v avg. vy-jzev&r/g 2 (jvčmnnhi) ep. kar odvzema žalost, ki odganja skrbi ali žalost, brez žalosti. vrjrtiaag gl. vrjmerj. vrjmatjcn (vr/mog) sem otrok. vr)jzia%£vco ep. bavim se z otročjimi igrami, igram se kot otrok, otro-čarim.
vnjnta^og 2 (vfjmog) ep. mladoleten, otročji.
vrjjTLer], 7] [aee. pl. vrjmaag] ep. 1. de-tinstvo, otroška preprostost. 2. otročarija, nespamet.
vfjmog 3 ep. poet. in vrjjzvziog 2 ep. [Et. iz vrj-jvE-tog, Hom. vrj-Jtv-Tiog, gl. mvvvog] 1. mlad. 2 a) nedoleten, negoden, mladoleten, otročji, neumen, aboten, zaslepljen; b) slab(oten). vfj-noivog2 (anoiva) ep.poet.nekaznjen, nemaščevan, brez odškodnine. — a dv. vfjnoivov brez kazni. vrjnvrLog 3 gl. vfjmog.
Nrjgevg, ecog, 6 [Et. sor. vfj%co, v do, lat. no, nare] Pontov in Gaj in sin, njegove hčere so Negetdeg ali NrjgfjSeg, ai. NrjfjLKog, r\ mesto na Levkadi. Nfjpizov, to gorovje v severni Itaki. vfj-gi-zog 2 (gl. a-gi-ffjiug) ep. neizmeren, neštet, neštevilen.
NrjoaLov nediov gl. Nioaiov. vrj a id lov, to, vrj a lov, to in vrjaig, idog, fj (vrjoog) otoček, otočič NT. vrjOLcbzrjg, ov, 6, fem. vrjtHčozig, idog (dor. vaa-) in vrjOLCozLKog 3 (vrioiov) l.adi.(ki je) na otoku, otoški. I.suhst. 6 otočan.
vrjoog, rj, dor. vaaog (vaco) otok, pol' otok; sv Ta neydXa Acogidi vdoco na velikem Peloponezu. vfjaca, rj [Et. vrj iz v d, n, lat. anas, atis, slov. otva (o iz on), nem. Ente] raca.
vrjozeia, ?), ion. vrjozrjtr] post, postenje. vrjazevoo (vfjong) postim se NT. vfjazLg, log, 6, fj (vrj, sdco) kdor se posti, tešč, trezen, lačen NT. vrjavSpiov, to otočič, otoček. vrjzčg (veco3) nakopičen. vrjvg gl. vavg.
vrjvOL-jiegrjzog 2 ion. = vavoi-JtegrjTog-vrj<paXiog 3 in 2 (vf/epco) trezen, tešč NT.
vr/cpco [Et. dor. vacpco iz nagwho, nem-niichtern (stvn. nuohturn)] 1. sem (zmeren) trezen, ne pijem vina, nisem pijan. 2. pr en. sem pameten ali preudaren NT.
vfj%co in med. [fut. vr/go/iai] plavam. vi£co ep. poet., ep. vinzco [Et. iz nigv'"jo, nem. Nix, krokodil, Nixe. — Obl. fut-v trpen, a or. evtrpa, pf. pass. vevinfial’ 3 sg. vsvmvai, adi. verb. vljzvoc] 1. act. perem, izpiram, umivam, snažim, čistim, očiščujem, spravljam, pomirjam. 2. med. umivam se (si), perem se, kopljem se, cUtig v morju, novajiov v reki.
Nixata, f) trdnjava v Lokridi vzhodno od Termopil.
vTtcacpopLa, fj = vizijcpoota zmaga. vZxaco (virtrj) [fut. vLxr)ocn itd., impf. it er■ vixdoxofz£v] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah:	zadobim
zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, ji&ZV v bitki, tivl v čem, o vr/jjoag zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta = sem zmagalec;
c)	yvcbny moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: fj yvd)/-irl (fj doga) vtxa mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ex Tfjg viKcnorjg (sc. yvcb/iirjg) z večino glasov; brezosebno iv mr] o e tov /.o mo v eigfjoffat zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, vina tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago vrnrjv, j.idyrjv, vavga/jav
v pomorski bitki, 'Okvpima v olimpijskih igrah, navva v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, yvcb/nr]v (= vfj yvcbpir}) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo : sive'/, a vizrjg, vr/v /uv šyd> v izr) a a biza^ogsvog zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem v iv d, Tivl v čem, s čim, tov g (pi/.ovg sv noidbv prijatelje z dobrotami; viza )’dg agevri iis Trjg s/figag noho (— noho t-ioi zgsiTTeov sovi) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, X6ycp vizdco vivd pregovorim koga, fiagsiav ydovi)v v 17.(1%e ge Myovveg vajini govori mi izsiljujejo bridko radost;
c)	p as s. premaga, užuga, pregovori me kdo Xoyoig, šoti d evizfpdr} v nekaterih bojih je bil premagan, vnd Tivog podležem, %d>v cpilcov vdam se Prijateljem.
1. zmaga v boju, v f), dor. viza tekmi in pred sodijo?, ovg, to NT ščem. 2. pers. Nfarj, . f] boginja zmage.
vwr]zrjQLov, to (vizaco) nagrada za znaagp, vizrjTfjgia sotičo slavim zmago s pojedino.
viwr)xizog 3 kar pomaga k zmagi, vodi do zmage, nagaozsvf) priprava za zmago.
vizrj-cpoQEco poet. zadobim kot (v) nagrado ddzgva.
viz7]-epoQog 2 (cpegco) 1. zmagovit; subst. o zmagalec. 2. zmagonosen, Tivog v čem.
Ninidg, ov, 6 atenski državnik in vojskovodja v pelop. vojni.
VlHOg gl. v izr}.
viV enkl. aec. sg. 3 osebe — avTov, avTr/v, «Wo: njega, njo, ga.
Nivo g, i} Ninive, staro glavno mesto Asirije.
Nioffaj, fj Tantalova hči, Amfionova žena iz Teb; zaradi svoje prevzetnosti je izgubila vseh 12 otrok in je vsled žalosti okamenela.
vmxr}Qj rjgog, 6 (vi^co, vijiTco) umivalnica NT.
vinzco gl. vigO).
Niaaia, o) pristanišče na Megari.
Niaalov (Nioaiov, Nfjcaiov) nediov, to Nizijska ravnina v Mediji, oi Nioaioi ijzjzoi sloviti konji perz. kralja. viaoopai, vicsopai d. m. s pom. fut. ep. [Et.iz vi-voo-gai, iz kor. nes; gl. vsoivai] pojdem, odidem, vrnem se.
Ntovgog, r) majhen otok pri Kosu; preb. oi Niavgioi.
vitpag, adog, r\ [Et. vsicpsi, vicpsi sneži; kor. sneig"'h, lat. nix, nivis, ninguit, slov. sneg iz snoigwhos, nem. Schnee (got. snaivvs iz snoigwhos)] ep. poet. ion. 1. adi. s snegom pokrit, snežen. 2. subst. sneg, snežinka, metežno vreme, metež.
vupsTog, 6 (vsicpco) ep. ion. metež. vicpoeig 3 ep. poet. snežen, snežnat. vicpo-Gxifdr]g 2 (oTsiflco) poet. ki hodi po snegu, snežen /.sigcov. vicpco gl. vsicpco. viipa gl. vi^co.
vosco [fut. vofjoco itd.; ion. a or. a ct. svco-oa, pf. vsvcoza, pass. vevoouat) 1. act. a) zaznam, opazim, zapazim, spoznam, uvidim, vem; pogosto v zvezi z idsiv, ocpfjakgolg, sv ocprda/.uoig, s dog in za-visnim vprašanjem, tudi s pt. vosco zazov eg/.opisvov, b) a) mislim, preudarjam, presojam, razmišljam, voov vosco gojim, snujem načrte, sn ag-cpoTega, sv cpgsai, zaTa. cpgsva zal zavd 'dvgov; pt. vodov, vofjoag pameten, razumen, preudaren; ji) menim, mislim, sem mnenja aXXa, ogfta mislim prav, sem pravega prepričanja; toče vodo zgaTioTov to smatram za najboljše; y) izmislim, pripravljam d/./.a, vootov Tivi; z inf.: mislim na kaj, nameravam, namenjen sem, zazd tivi želim komu kaj hudega, ov vosco ne mislim na kaj, opuščam misel na kaj; c) o besedah: značim, pomenim. 2. med. a) preudarjam, premišljam pri sebi; b) sklenem. vorjfia, awg, to 1. misel; sklep, namen, namera, načrt. 2. mišljenje, mnenje; miselnost, pamet, razum, razsodnost, preudarnost.
vofjgcov 2, gen. ovog (vosco) ep. ion. razumen, pameten, previden, moder. vorjaig, scog, f/ (vosco) zaznavanje, (raz-) umevanje, razumnost.	[vanje.
vor]xiz6g 3 sposoben (zmožen) za ume-
vorjzog 3 (voeoo) kar se more z (duhom) razumom spoznati, spoznaten, razumljiv.
vo-dog 3 1. nezakonski NT. 2. nepravi, nepristen; pokvarjen. vopazov, to in pl. ion. običaj, šega, na- j vada.
vop-agxv?> ov, 6 (vopog, dgxco) ion.
nomarh, okrajni glavar. vofiag, ridog, 6, fj 1. (vepopiu) ki se pase, na pašnikih, na paši in jz01; o vodi: semintja (po jarkih) tekočzgfjvai.
2. (všpco) ki pase črede, ki se klati po paši; pastirski, nomadski, oi vo-pddeg pastirji, nomadi. vofievg, scog, 6, ep. fjog 1. pastir (tudi z dvr/g). 2. ion. ladjina rebra. vofievco (vopevg) sem pastir, pasem, čuvam čredo.
vopfj, Tj (všpco) 1. pašnik, paša, (široka) poljana, hrana. 2. živina na paši, čreda. 3. razdelitev, (po)delitev, dar jzaoag vopag er/ov so vse dobrote delili. 4. razširjanje .ivgog, razjedanje, voprjv e^co razjedam NT. vop.it.03 [fut. v o tud) itd.] (vopog) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim cpcovfjv, dojzida, imam navado, navajen sem zipav; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. vopitszcu navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; vopitopevov sovi šega je, navada je ; vopctopsvog običajen, navaden, td vopitopsvci običaj, navada, odredba, običajna plača; rd vopi-odšvva dei nikoli ne zanemarjen običaj, fieolg bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor /orjodcu z dat.: vopitovocv Aiyvjivioi ovd' r/gcooi ovdsv nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično cpcovfj v o pikova iv žv.v-dzrSj rabijo, govore odnekdaj skit-ski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj t tv d Ti; b) mislim, menim; pf.prepričan sem, uver-jen sem z acc. c. inf.; c) -deovg verujem v bogove, priznavam bogove;
d)	v opite s pt. — sv i.c/ih; Xen. An. VI.
6,24. vopi^s dvdga dycvdov dnonveivcov (pa tudi djzoKTstvBiv); pass. smatram se za lastnino nvog, posvečen sem
komu; jzgog vivog sem (veljam) pred kom.
vopcuog 3 (vopog) 1. ki se tiče zakonov, zakonit, postaven, pdyai prepiri glede postav NT. 2. izveden v zakonih; subst. d pismouk NT. vopipog 3 (vopog) 1. običajen, navaden, zakonit, postaven. 2. pravičen, pra-vicoljuben, pošten, vrl avftgoojzoi. — subst. to vopzpov in ra vopzpa običaj, navada, zakoni, zakonite odredbe, dolžnosti, načela.
vopzozg, ero g, f) (vopigco) običaji, navade, pravila, postave, f) t&v eig to 'delov vopioig verski običaji. vopiopa, o.Tog, to (vouigoj) 1. običaj, naredba, naprava, šega. 2. denar, kovani novci NT.
vopo-ygacpog, d ki piše zakone, zakonodajalec.
vopo-dsinzrjg, ov, d pravoznanec, učitelj zakonov.
vopo-dzddona^og, d učenik postave, pismouk NT.
vopo&soia, fj (vopo-devi/g) postavodaja, zakonodajstvo; kolekt.: dani zakoni NT.
vopo&ETEco (vopo-ftšvtig) 1. dajem zakone, postave, postavno določam, odrejam; pass. daj o mi zakon, dobim zakon NT. 2, posvečujem z močjo zakona; pass. vevopo^švijTai sni '/.gsit-Toaz Ejzayye?.icug zagotovljena je z boljšimi obljubami NT. vopo-^szrjg, ov, d (zifhrjpi) postavo-dajalec; v Atenah član odbora, ki je moral v začetku vsakega leta pregledati zakone.
vofioftsziKTj, f], sc. TE/vr/ (vopoftšvgg) zakonodajstvo; umetnost, dajati zakone.
vopog, d (všpco) ep. poet. 1. vopV pašnik, paša, vopovde na pašo, ejzšcov jzoi.vg vopog polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu). vopog, d (všpco) 1. a) običaj, šega, navada, vopog eotLv ev vopcp eotžv navada je, vzvi nekdo je navajen, žara vopov po šegi; b) red, pravica, fteigcbv vopog pravica pesti (močnejšega), boj, spopad, tepež, sg ^eigtur vopov dcpmvEopai spopadem se, spu-
stim se v boj. 2. načelo, pravilo, predpis, odredba, zakon, postava, naga rovg vdfiovg proti zakonom, 'xavd vovg vdfiovg po zakonih, vofiov viffrjfu dajem postavo, vofiov Adto odpravljam zakon. — NT Mojzesova postava, nravni zakon, obredni zakon, stari zakon, ol ex vofiov Judje. 3. način petja, napev, melodija, petje, pesem.
vofio-cpvhanes, mv, ot varuhi zakonov. voog, skrč. vovg, 6 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; vovv e^to sem pameten, vovv jiooos/o) revi, nodg vi obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (sv) vocp /.a/ifldvoj razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; ovv voq> z razumom, premišljeno, nage-/. vdov brez pametnega razloga, nespametno; impers.vovv ovx e^et nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, xava, vdov po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel.
3.	a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, 6x navvog vdov iz celega srca, prav voasgog poet. = voarjgdg.	[rad.
voaeco (vooog) 1. sem bolan, boleham, trpim telesno ali duševno; a or. zbolim. 2. pren. o državi: propadam, sem v slabem stanju, sem v nevarnosti (razdrt, razrit), sem na robu propada, ro vooovv = vooog; evooijoe ra 'Očgvočdv nodyfiava. voarjAsta, fj in voarjfia, a rog, to gl. rooog.
voorjgog 3 (voaeco) bolan, bolehen; nezdrav ^atolov.
vooog, fj, ion. vovoog 1. a) bolezen, bo-lehavost, kuga, pomor; b) blaznost $e«x vooog; lega padavica; c) (voorj-heia) gnojna rana. 2. pren. a) zlo, nesreča, muka, bolečina; strast, napaka, greh, hudobija; b) o osebah: Poguba, kuga, nesreča vooog rahlem g. voooevco, vodena itd. gl. veoooevco itd. voaatov, to tičica, pišče, piška NT. vooteco (v d aro g) ep. poet. ion. 1. vračam se (domov), uidem, rešim se iz česa 8x vivog. 2. hodim, potujem, pridem. vdazLfiog 2 ep. 1. ki spada k vrnitvi, Vdag dan vrnitve, povratek. 2. ki se
more vrniti, domov se vračajoč, ovx-ert vdonfidg san ne more se več povrniti.
voor o g, 6 (veofiai) ep. poet. 1. vrnitev, povratek, prihod. 2. hoja, pot, (pogjjfjg po živež.
voocpi(v) in voatp’ep. 1. adv. v daljavi, oddaljeno, narazen, v stran, posebej, ločeno, zase, skrivaj. 2. praep. z gen.: daleč od, brez vednosti, razen. voacpitjco [{ut. voocpidj, a or. evdoepioa, p as s. pf. vevdccpio/iai, a or. evoacplofhjv, med. a or. evoacpi(a)odfir]v] 1. act. a) odstranjujem, odpravljam, ločim; b) oropam, (Hov v iv d oropam koga življenja, vzamem življenje; c)ubijem. 2. med. a) odstranjujem se, ločim se, odhajam, rtvog od koga; zapuščam, puščam na cedilu naida; b) odtujujem se, odvračam se od koga piaf.lov, ne maram za, zatajim oe Sof. O. T. 693;
c)	pridržim zase, poneverim, utajim NT.
voacbdrjg 2 (vooog, eidog) bolehen, bolehav.
voregog 3 (vovog) vlažen, moker; subst.
to vovegdv vlaga, mokrota. vorta, fj, ep. ion. -ir) (vdrtog) vlaga, mokrota; pl. dež(evje). voziljofiai (vovog) p as s. zmočim se. Noviov, to pristanišče mesta Kolofona.
voviov, vo ep. voda ob obrežju, obala. votlo g 3 (vorog) 1. ep. vlažen, moker. 2. ion. južen, 'dd/.aaoa Indijski ocean, xavd voviov na jugu od. vovig, idog, fj vovia. vovog, 6 [Et. idevr. snot, sor. vdeo, veto]
1.	jug, južni veter. 2. jug, južna stran sveta.
vovfreoia, fj opomin, svarilo NT. vov&eveco (vovg, vifhjfii) 1. opominjam, govorim komu na srce, živo priporočam komu kaj, prigovarjam, poučujem ; encpdalg tolažim, mirim.
2.	svarim, karam, kaznujem. vov&ETTjfia, aro g, ro ) opomin, svarilo, vovftETTjoig, etog, fj J karanje, ukor. vov&eTMog 3 opominjajoč, ?.oyoi sva-. reč, svarilen.
vovfiTjvCa, f/ NT = vsofirjvia. vovv-Eftovrcog in vovv-E%cog (vovg, e%to) adv. pametno, modro NT.
vovg — voog. vovoog = vooog. vv gl. vvv.
vvKTeys()zecD (v v g, syeigco) bedim ponoči, lotim se česa ponoči. vvhzegevxLxog 3 sposoben, spreten za nočno delo (nočni lov) zvveg. vvxxeqsvco (vvzvegog) prebijem (prebedim) noč, prenočujem.
, „ I (vv£) nočen, ponočen, vvKxEQLvog ponoči Alag čmekcofhrjftT), vvxteqo<; 2	-	,	;	, ‘ J ”
c	I (pv/.azi) nočna straža.
vvxxsgtg, (dog, f) (vvzvegog) netopir. vvkxL-flgojiog 2 (/Sgepco) ponoči šumeč, noč predirajoč.
vvzzo-■&">) gag, ov, 6 (v v g, #rjgaco) ponočni lovec.
vvzxofiaftia, fj, ion. -irj nočna bitka. vvxxojiogeco (vv|, nogevopai) hodim, potujem ponoči.
vvzzonogia, f) nočna hoja, potovanje ponoči.
vvxzo<pvAax£co imam (po)nočno stražo, ponoči stražim.
vvzxo-cpvXa%, azog, 6 (po)nočni čuvaj, (po)nočna straža.
vvxx-conog 2 (&y>) poet. ponočen, temen, a?^r]'d'oovvr) = ahpdsLa vvzTamog resničnost nočnih sanj. vvzzcog adv. (vv^) ponoči, v noči. vvficpa ep. voc. gl. vvfzcprj. vvficpaiov, to vilam posvečen kraj, svetišče, votlina rojenic ali vil. vvficpeZog 3 (vvf.uprj) nevestin, svatben, to vvfzcpslov nevestina soba; pl. 1. svatba, ženitovanje, zakon. 2. nevesta.
vvptpsvpa, avog, to (vopccpevco) nevesta, mlada žena; pl. ženitev, zakon. vvficpEvoo in med. poet. 1. oženim se Tiva, omožim se Tivt, obhajam ženitovanje. 2. nevesta sem, ex Tivog sem omožena.
vvfiepTj, fj, dor. vvpcpa, ep. voc. vvpicpa [Et. kor. snu-, lat. nubo, ere, conu-bium iz co-snubium, slov. snubiti]
1.	nevesta, zaročenka, mlada žena.
2.	snaha NT.	[vila.
Nvficptj, i] boginja nižje vrste, nimfa,
rviuptSiog 3 i , ,	.	,.	,	.
r T,	(vv/.up7)J nevestin, zakon-
P ’ , ski, ženitovanjski. svat-vvfzcptHog 3 bei[
poet.	>
vvficpiog, 6 (vvfztprj) ženin, zaročenec, mlad mož (soprog) NT. vvpcpoHopeoo poet. nakitim (olepotičim) se kot nevesta.
vvfupo-^rjjirog 2 (/,a/u/3dvco) odvil navdušen, navdahnjen ali obseden. vvpcpcov, čovog, 6 (vvggpr]) nevestina soba, ol viol tov vvpq>(bvog svatje NT. vvv a dv. 1. čas.: sedaj, ravnokar, vvv di) prav sedaj, d, rj, to vvv sedanji, to vvv sivcu za sedaj, začasno, to vvv sedanjost ali sedaj, /ue%gi tov vvv do sedaj, to vvv e%ov za sedaj NT; V vvv rjfzsga današnji dan. 2. v teh razmerah, torej, potemtakem, vvv de zdaj pa, tako pa, akka zal vvv pa tudi tako.
vvv, vv enkl. [Et. lat. nu: nudius, strslov. nyne, zdaj, nem. nun, nu, gršk. vv, vvv] v takih razmerah, tedaj, torej, pa, pač, seveda, tL vv zakaj (čemu) neki, ov vv tol morda (pa) vendar ne.
vvvl okrepljeni vvv ravno sedaj, torej, tako pa.
vv%, vvzvog, 7] [Et. idevr. noqt-, lat. nox, ctis, slov. noč, nem. Nacht] 1. noč, vvzvog, sv, šm vvzvi ponoči, vf/g vvzTog v (določeni) noči, (dia) vvzva celo noč, elg (vijv) vvzva ko se napravi noč, vno vvzva proti noči, pozno zvečer; noggco vcbv vvzvcbv pozno ponoči, fieoai vvzvsg polnoč, negi izeaag vvzvag o polnoči. 2. mrak, tema, nesreča; tudi o nezavesti in smrti: smrtna senca. 3. pers. Nv% boginja noči.
vvog, f) [Et. idevr. snuso-s, lat. nurus, slov. snaha (strslov. snuha iz snusa), nem. Schnur (stvn. snur) snaha] snaha, svakinja.
Nvoa, ion. Nvorj, fj sveta planina, kjer so vile odgojile Dioniza. vvooa, fj ep. 1. cilj, konec. 2. koničast steber na obeh koncih dirjališča, kjer so se tekmeci obračali. 3. izhodišče, meja, ograja, od katere so dirjalci odšli in h kateri so se morali vrniti. vvcoco, at. vvttco [Et. kor. neu (z glavo zmaj ati) -(- -k-; hrv. nukati, izpod-buditi. — Obl. fut. vvgco, a or. svvga, ep. vv^a] udarjam, sujem, (pre)bodem, ranim.
vvora£co [Et. lat. nubes, is iz snudh-, podaljš. kor. sna, gl. vam. — Obl. a or. čvvotaoa, NT evvora^a] kimam, (za)-dremljem, (za)spim, obotavljam se. vvzzco gl. vvaom.
vvx‘d'-t]pegov, to (vvŠ, r/pega) doba 24 ur, noč in dan. vv^iog 3 (vvg) ----- vvxxegiv6g, sxTŠvaTcu vv%iog leži zleknjen (ko v nočnem vco gl. vok.	[snu).
vcoSog 3 brezzob.
vcoSvvog 2 (vy-, odvvrj) poet. kar blaži, olajšuje bolečine, bolečine olajšujoč. vcb&eia, r\ topoglavost, okornost, počasnost.
vord-rjg 2 vcoftgog 3
1. len, okoren, počasen, nemaren. 2. slaboumen, neumen, topoglav. vedi, veb [Et. idevr. no, v on iz vm - p ri dve, lat. vl-ginti, dve desetici] midva, naju dva (acc.); včolv, vmv naju dveh, nama dvema.
vcoizegog 3 ep. naju, najin. vm2epeg, vco2.ep.ECog ep. adv. 1. neprestano, vedno, neprenehoma. 2. trdno, čvrsto, krepko, stanovitno. vcoudeo (gl. vepm) ep. poet. 1. razdelim, podelim, posebno o jedi in pijači, <5e-
naeooiv. 2. a) primem, zagrabim peta. /j-ooiv di.eioov; b) o orožju: jemljem v roke, spretno rabim, vihtim, sučem ey;rog, rogov, dogv ; vodim, vladam (krmilo), oxfjnvgov, olrpa; c) o nogah': hitro gibljem, premikam nodag xai yovvava, cpvya noda. 3. pren. sučem v duhu, preudarjam, premišljam, presojam, snujem, nameravam xeg-dea, vdov; Her. 4, 128 opazim. vmv gl. vrni.
vcovvp(v)og 2 (vrj in bvopa) ep. neznan, brez slave, neslaven. vmgoip, onog, 6, f/ (vedno v zvezi s Xa/,xog) svetel, blesteč. vmadprjv in sl. gl. voem. vmziijm (vmvov) poet. [aor. svmvioa] obračam hrbet, bežim, pobegnem. vmzov, TO in vmzog, 6 [Et. lat. nates, Hinterbacke] hrbet, pleča, površje morja; ra vdova emovgeeprn, evvgenm, deixvvpc obrnem hrbet, bežim, xara vebvov (yiyvopai, emcpaivopai) za hrbtom, od zadaj.
vmzo-epogog 2 (epegm) na hrbtu noseč;
to vmvocpogov tovorna živina. vcoxe2.it], r/ ep. nemarnost, lenoba, počasnost.
5', £ (gi) štirinajsta črka grškega alfa beta, kot številka £' = 60, ,£-^60.000.
Šaivco [Et. iz gcivjoo, qsnjo, podaljš. kor. qs-en- iz qes, slov. česati, lat. sentis, trnjev grm (iz ksen-tis), gl. feco, igvm. -— Obl. lut. gavdj, a or. sgrjva, pass. pf. s§aopai, a or. £gdvih]v[ 1. praskam, gre-benam, gradašim volno egia. 2. bijem, tepem, bičam.
Savtiinjzt], t] Sokratova žena.
Sdvft-utjtog, 6 Periklejev oče, zmagalec Pri Mikali 1. 479.
Šav&og 3 [Et. iz k’(a)sen-, lat. canus (iz cas-nos), cascus, star (prv. pom. osivel), nem. Hase (ime po barvi), gršlc. govftog iz k’(a)-s-ow-.] rumen(olas),
^plavolas, rjavkast, rdečkast.
Sdv&og, 6 1. reka pri Troji (Skaman-der). 2. v Likiji. 3. fj mesto v Liki ji.
6 Ahilejev konj.
Šecv-ajtdzrjg, ov, 6 gev-andvpg.
Šeivtjit), 7] ion. = gsvia.
Šecvrjiov, l-eivia itd. gl. £eviov itd. %evayeco 1. vodim tujce okrog in jim kažem znamenitosti kraja, agiova ooi e^evdy7]vac izborno si vodil; pass. vodijo me kot tujca okrog. 2. načelu-jem, poveljujem, zapovedujem najemnim četam ^evixov.
^ev-ayog, 6 (|srog, r]yeopai) poveljnik (načelnik) najemnih čet.
?ev-ajtdzrjg, ov, 6 (anavarn) ki vara (tujca) gosta.
%EV7) gl. tgtvog.
\evt]2.aaia, fj (s/.avvo)) izgon (izgnan j e) tuj cev, Šev7]2.aoiav noim izganj am tuj ce. 1-evia, ep. tjevit}, ion. i-eivitj, ijeiVT] it] (geviog) 1. gostoljubnost, gostinsko pravo, gostinska zveza, prijateljsko razmerje, feivirjv ovvufiepai vivi sklenem gost. zvezo. 2. gostoljuben sprejem, pogostitev eni gsvia (ali: ijšvia)
Grško-slov. slovar.
34
zaXea, prenočišče, stanovanje NT. 3. tujinstvo, prisvajanje državljanskih pravic, yod(pouai, vtva vi) g gsviag tožim koga zaradi.
£evt£co, ion. %sLviC,03 (gfcroc) [fat. gevloo), ep. |givlooa, aor. e^elvio(o)a, pass. egevl-o{h)v] 1.gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, geivioig prirejam gostijo; v iv d dyai)oZg (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ov <potviog"Ao7]g ovx sgeviosv katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, to gbvigov nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.
Ševmog 3, ion. IgetviKog (|evog) tuj, ino-stranski igd-, subst. to |evizov, vd £e-vf/.d najemna vojska, najemne čete, gevizov ejzizovgizčv najete pomožne čete.
^ sv to g 3 in 2, ion. šjetviog in Šetvrjtog 3 (gevog) gostoljuben -vodnega, gostinski, Z sv g	viog zaščitnik gostov in
tujcev; subst. v6 %evtov, nav. pl. dar gostu, gostinski dar, pogostitev, za-Ž£ft) eni Ta §evia vabim na gostijo, srti gsivia naga/.aijfidvo) viva sprejmem koga kot gosta.
Šsvtotg, eoog, r/ (gsvigoj) prijazna pogostitev, ^eviosig noiovfiai vivog pogostim koga.
f-svodoKECO, ion. ^elvoSokeco in NT £e-voSo/eco sprejemam, pogostim tujce
vtva.
gsvo-SČKog 2, ion. ^eivodonog (de/Ofiai) gostoljuben, ki sprejema goste; subst. 6 gostitelj, gospodar, krčmar. šsvoEig 3 (|srog) poet. poln tujcev, mnogo obiskovan od tujcev. Ševokzoveco, ion. igeivoKzoveco morim (ubijam) tujce.
l-Evo-Movog 2 (zveivoj) poet. tujce moreč. £EvoAoyseo nabiram najemne čete. 'gevoofiat, ion. i-sivoofiat pass. [fut. med. Zgsvaoopiai, aor. e^evcb^fjv, pf. s^evco/zcu] 1. grem v tujino; pf. sem v tujini, izgnan sem. 2. a) gostoljubno me kdo sprejme, pogosti me kdo (naga) vivi; b) vivi sklenem s kom (gostinsko) prijateljstvo; ol e^evagevoi = oi ^evoi.
£svog 3, ep. ion. £ s tv o g [Et. iz givZog, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč vivoc, '/{kov. yaia tujina, ev §svatai /egai v rokah tujcev; adv. Ščvcog s/oj vivog tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. 6 %Evog a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: <5 Igelve dragi moj. 3. r) %svrj a) tujka, inostranka; b) (sc. /cboct) tuja dežela, tujina. Šsvo-ozaoig, ecog, j) (lovrjpii) poet. gostilnica, prenočišče za tujce. ^Evoavvrj, fj, ep. ion. ^Eivoovvrj (gevog) = §svia.
'ševotpocpEoo (ševog, vgecpa) vzdržujem najemne čete /grpmoi.
^svocpovEoj (^evo-ipovog) poet. morim (ubijam) tujce.
IgEvo-cpovog 2 ((poveva) tujce moreč. Eevo-cpav, avvog, 6 iz Aten, Sokratov učenec, pisatelj in vojskovodja. Ssgi-rjg, ov, 6 Darejev sin, perzijski kralj (485— 465 pr. Kr.).
§SQog 3 ep. ion. |z;oog. fecrcre gl. |eco.
I-Eozrjg, ov, 6 ksestes (lat. sextarius), ati -ška mera = i/2 litra; vrč, kupica NT. igeozog 3 (|eco) oglajen, zlikan, gladko obtesan, gladek.
£eo> [Et. iz qs-es-, vzporedno qs-en-, gl. guivoj. — Obl. aor. sgsos in £saaej stru-žem, obdelujem, (ob)tešem, gladim, likam.
(•rjpaivco (grioog) [fut. gtjoavijj, aor. e|/j-odva, ion. -rjva, pass. sgrjodviJrjv, pt. pass. e^jgao/vai, NT š§)'iQauiuu\ (po)-sušim; pass. posušim se, usahnem NT.
%z]gog 3, ep. i-egog [Et. lat. serenus iz kseres-no-sj suh, posušen, usehel NT; subst. i) šVQd in v6 ŠVQ°V suha zemlja NT, vov novapiov suha struga reke.
| ^zjgozrjg, rjvog, {] suša, suhota veav. ^icp-rjg^g 2 (agagiozm) z mečem oborožen.
t-uprj-cpogog, 6 meč noseč, z mečem oborožen.
%i<pt8iov, to (demin. od gl (p o g) kratek | meč, bodalo.
šttpo-nrovog 2 (zretvco) poet. z mečem moreč.
st<pog, ovg, to (dvorezen in raven) meč.
šttpovAnia, fj izdiranje (potegovanje)
meča.
šoavov, to [St. iz qs-ow-nno-m, podaljš. kor. qs-eu-, gl. £wft>] lesen (ali iz kamena izrezan) kip, božja podoba.
Šovtiog 3 poet. rumenkast, rjavkast, gl. ovy-.
Švrihr), f) (Švco) 1. strugalo, nož za struganje. 2. kratek zakrivljen (srpast) meč (Lakedajmoncev).
svA(£o[icu med. (Švz.ov) grem po (nabiram si) drva.
ŠvAtvog 3 (š,vXov) lesen, gl. av
ŠvAo-nojtog 2 (xojrrco) ki seka (cepi) drva, ne?^exvg sekira za cepljenje drv, drvača, cepnica.
ŠvAov, to [Et. iz qsulo-m, nem. Saule (germ. suli-z, idevr. qsulis), sor. £y<n] 1- les, drva. 2. a) treska, poleno, les za kurjavo; b) drevo, hlod (tetgd-Vcova), kol, drog; c) palica, bet, kij NT; d) klada (mučilo za sužnje), križ NT; e) eigta and ŠvXov bombaž.
ŠvAovg/sco ion. obdelujem les, izdelujem stvari iz lesa.
ŠvX-o/og, 7) [Et. iz gv/.o-z.d/og, gl. z.s/og, X6/og[ ep. šuma, les, gošča, grmovje, sv tgvX6%(p Keovrog v levovem brlogu.
ŠvAcooig, ecoq,7] (|tAoco) lesenina, ogredje (lesovje).
ŠVfl-, %vv- gl. o v p-, ovv-.
Švveg, '§vvezo gl. avv-ir)ptt.
Švvrjtog 3 ep. skupen, to £vvrjiov skupno (nerazdeljeno) imetje.
ŠVVLEL, i-vviov gl. OVV-h]jU.
Švvog, Švvfj [Et. iz gvv-jog, prim. zot-vog iz ko/.c-j 6 c] gl. zotvog.
Švgaco, NT Švgeco in med. Švgeofiat (Švgm>) 1. strižem, brijem; ev/gd> režem v živo meso. 2. med. dam se ostriči ali obriti NT, ostrižem se.
Švgov, to ep. poet. ion. britev, eni švgov dz/itfjg (ioTaTai Tt) (visi) na lasu, (je) pred odločitvijo, slično enigvgov rv/rjg.
Švarig, id o g, i) (Švtn) dolga obleka z vlečko.
Švcnov, to (gvco) 1. oglajen drog, ko-p j išče, držaj sulice 2. kopje, sulica.
Švar6g 2 (|vto) ion. ostrugan, uglajen.
Švaro-cpogog, 6 suličar, kopjanik.
Švco [Et. idevr. qs-eu, lat. novacula iz qsnowa-, sor. Šaivoo] stružem, gladim, drgnem, snažim; gladko ostrižem (platno); med. gladim si kaj naXrov.
O,	o (o (uxqov) petnajsta črka grškega alfabeta, kot številka o' - - 70, ,o
70.000.
predponka: 1. eopul. skupaj = dcopul. n- pr. dag, oftsi.og. 2. prothet. = d pro-tliet. d-Tgvvco, o-ke?Jm.
V (dor. d), to [Et. 6 iz so, fj iz sa; to lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. tov, VVg itd.; ep. gen. tolo, du. gen. dat. Tol tv, pl. nom. toč, Tat, gen. fem. Tatov, dat. voltu, vfjot, vij g; dor. gen. TO), to g, dat. fem. tč, acc. Tdv; pl. gen. fem. Tdv, acc. m. Tcog] I. pron, demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) 6 piv ... d Se ta. . . oni (pa), ot pev... oi ds ti (eni) . .. oni (drugi) pa, tč pev . . . va de deloma . . . deloma; b) 6 Se ta pa, 7] de ona pa, tov d’ exXve fioifiog ’Ano?J,cov slišal ga je pa.
2.	a) rov nat rov tega in tega, to real to to in to; b) rov zaraditega, ngb. rov nekdaj, svoje dni, ix rov, ep. ex tolo od tedaj, odkar; c) rfj tam, tod, tja, po tej poti trj Innovg e/e, tako, na ta način Od. 8, 510; tf/ xai tt) trjg odov na obeh straneh pota; Tfj pev ... tfj de z ene strani ... z druge strani.
3.	rco zato, zaraditega, v tem slučaju,
potem, nato. 4. to zato 11. 17, 404.
5.	iv rolg pri superl.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Neorcog 6 yegcov znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, tč eniTr/deta z.apfldvo) dobim potreben živež; c) pron. poss. eni T7/v vavv fapfiavco vzamem na svojo ladjo, xai pot dog ttjv	daj mi
532
OCLQ	—	5;	52	—	ode
svojo roko. 2. spolnik da samostalni-ško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., nu-mer. itd.: 6 00(poc modrijan, to %akov lepota, eioi oi keyovveg so ljudje ki pravijo, to neijr/.ov pehota, to vcrvu-xov mornarica, to peekkov bodočnost; b) pred adv. to evitabe tukajšnje razmere, ot-iuir sodobniki, to oocot domače razmere; c) pri gen. 6 Ilokvflov Polibov sin, oi k/.šivov njegovi ljudje, to tov Arjf.iooftevovg slavni Demosteno v izrek, to vtiv {tetiv	oi 'dsoi, to vij g zvyj) g naredbe usode, to ijJ-v {tetiv nagefirjv zapovedi bogov, to ztiv naibcov kar navadno otroci delajo; d) pri pre-poz. izrazih: oi d [lepi (negi) vivog njegovo spremstvo (stranka), oi ex vij g ayoQ&g sejmarji, to naga {tdt.aoaav primorski kraji, to %ot’ ep,e z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. vo vvv sivcu za sedaj, <5<d to (pikopcattij elvai zaradi ukaželjnosti; ev v ti Xsyetv v govoru; e) pri celih stavkih: egcovtipcevog vo Tlobanog elrj. III. pron. relat. gl. og. dag, agog, f/ ep. [Et. iz 0 -j- sr, gl. elgco. — dat. pl. ep. tigeoci] družica, žena, soproga. čagi^co ep. ljubkujem, prijazno občujem, razgovarjam se s kom, kramljam s kom v iv L dagcozrjg, ov, 6 (oagi^co) drug, družabnik, zaupnik. .dagiozvg, vo g, ij ep. in oagog, 6 ep. (oagičjco) 1. zaupno občevanje, kramljanje, razveseljevanje, ljubkovanje. 2. občevanje, šega, način, nokepcov boj za življenje in smrt, ngopidXcov zbor. Oaacg, ecog, r/ mesto v veliki oazi El Wah v gornjem Egiptu. 6f3ekioxog, 6 majhen raženj. ofiskog, 6 1. ep. raženj. 2. ion. šiljast steber, obelisk. dfiokog, 6 oboi, atiški denar ca 16 h (-	1/6 drahme). 6^gipio-sgy6g 2 (egyov) ep. silovit, nasilen, zlobnež, hudobnež. d^gipio-navgrj, f) ep. hči mogočnega očeta (Atena). oflgipiog 2 [Et. 6 -(- figtpcr), gl. ftgipcdopcai, ftgi{ka)\ ep. močen, silen, silovit.	oyboaZog 3 osmega dne, osmi dan. 6ySoavog 3 ep. = 6yboog. oySoijxovxa, ep. ion. 6ybtixovxa osemdeset. 6y8orpxoax6g 3 osemdeseti. oySoog 3 [Et. iz oyboFog, lat. octavus, gl. dšcvcb] osmi. dy8cbxovxa ep. ion. - 6yborjxovva. oyScoxovxa - evrpg 2 (stog) osemdesetleten. o-ye, rj-ye, xo-ye ep. ion. ta-le, vrj-ye tod-le, tja(kaj), voye ravno zaradi tega. oyxt]gog 3 (oyy.og) sijajen, bliščeč, gi-zdav, oyy.rjgovegov vij g fiaaikeiag biaya) nastopam sijaj ne j e nego kralj. oyxiviov, vo (demin. od byy.ivog) zazobek, kavelj. oyxiov, vo ep. zaboj za železno orodje. oyHogi, 6 [Et. lat. uncus, zakrivljen, gl. dyxtiv] ep. krivina, kavelj, zalust, zazobek. dyxog2, 6 [Et. od sor. eveyy.elv\ 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, cpgovijpiavog nadutost, samozavest, ovy. oyxov nkeorg ponižen, skromen. oyxotu napenjam, napihujem; pass. napihujem se, postajam (sem) prevzeten, eni vivi na kaj. oypi£vco [Et. sor. yevvo prijel je, slov. -žeti, -žmem, lat. gemo] delam brazde, brazdim, grem v dolgi vrsti pred kom to nkijitog vivi; ovijlov vlečem se korak za korakom, (s težavo) se plazim. oypiog, 6 (gl,dypievco) črta, vrsta, brazda, red, redica. 1 Oy/rjax6g, 1) mesto ob Kopajskem jezeru v Bojotiji. dyXvrj, i] ep. hruška (drevo in sad). oSaZog 3 (odog) ep. ki se nahaja na potu; subst. v d obala vozno blago, trgovska roba. d-<5d£ adv. (d proth., bdzvco) ep. grizoč, z zobmi, 6<5d| ev /eikeoi cpvvveg grizli so si (čvrsto) ustnice = požrli so jezo; d(5d| ekov oudctg so ugriznili tla, so šli pod črno zemljo, so poginili. o-Se, rj-Se (dor. a-če), xo-8e (lat. hic) [dač. pl. volobe, ep. voiobeo(o)c, ion. voioibe\ pron. demonstr. 1. osebe, l.kraj. ta-le, to-le, ta (tukaj) tam, vig obe
enetai kdo sledi tukaj, fjde fj no?ug naše mesto, od’ dvijg = eycb, dya ode jaz tukaj. 2. čas. sedanji, današnji; i)de fj fjjiega, današnji dan, rdvvv rade ravno sedaj. 3. sledeči, naslednji axov-sre y.ai rade. 4. adv. a) rjjds, dor. ra de tako, tam, zato, na ta način; b) vode semkaj, zato ; c) roioide tako, s temi besedami; d) and (žx) rovde od sedaj, /re/gi rovde dotlej, do tukaj. odeva (odog) hodim, grem, potujem; rl prepotujem.
°dr)yeco poet. kažem pot, vodim, na-potujem, podučujem nvd eig n NT. dd-t]y6g, 6 (odog, fjyeo,uai) (kažipot) vodnik, učitelj NT.
°<5t, -gdi, rodi okrepljen ode.
° d trt] g, ov, d (odog) ep. poet. popotnik, tudi dvfloanog d divi] g. ddprj, fj [Et. at. d o/M) iz od-O-jid, lat. o dor, olfacio iz odfacio, oleo iz odeo] ep. ion. duh, vonj, dišava, smrad. ddomogeco (bdoi-nogog) [impf. cbdomo-9£ov] 1. intr. grem, hodim, potujem, *ar’ d‘/.gav (sc. daxrv?Mv) stopam po Prstih, ošabno se nosim (ali nastopam). 2. trans, prepotujem ri, prihajam v ronovg.
ddoijTogia, fj, ion. -irj (ddoi-ndoog) pot, potovanje.
ddomogiov, ro ep. (po)potnina, voznina, plača za pot. ddoi-nogog, 6 (odog, neg da) ep. poet. , Popotnik.
Odopavroi, oi narod v zahodni Traki ji ob Strimonu. ddovroepveeo dobivam zobe ddonoiea (odo-noiog) [impf. adonoiovv, Pf- ibdonenoirjy.a] 1. n ar e jam, delam Pot oddv, vagov (z)ravnam, storim dostopen. 2. med. narejam (delam) si Pot.
ddonoiia, fj napravljanje (grajenje) cest in potov.
°do-noiog, 6 (noiea) graditelj cest. ddog, fj, ep. tudi ovdog [Et. iz kor. sed, sedeti, sede peljati se iti, slov. -hod, hoditi, šel, šla, šlo iz štd-la,, iz htd-] 1- pot, steza, cesta, nora/nov struga, f-nnijlaoirj vozna pot, kolovoz. 2. pot, hod, hoja, vožnja, potovanje, odhod, Pohod (vojaški), povratek, ngo odov yiyvofiai grem, pridem naprej, fj dva
odog pot navzgor. 3. pren. pot, način, prilika, sredstvo, možnost, postopanje, smer, oda, ‘/.ai}’odov metodično.
odog, 6 = ion. ovdog prag. odovg, ovrog, 6, ion. ddcbv [Et. star. part. od ed-, jesti; lat. dens, ntis, nem. Zahn (stvn. zand)] zob, čekan. odo-cpvXa%, axog, d cestni stražnik, cestar.
odda (odog) ion. 1. act. kažem pot, vodim, spremljam. 2. pass. gre mi izpod (od) rok, napredujem.
’ Odgvoai, ol narod v Trakiji. dbvvaco [fut. med. odvvfjoopiai] 1. act. povzročujem bol(ečino), žalostim, žalim uva. 2. pass. s fut. med. čutim bolečino, žalostim se. ddvvrj, fj [Et. iz kor. ed = grizoč ali iz d -f- dvij bolečina] bolečina, muka, bridkost, žalost, žalovanje, egjia ddv-vaav vir bridkosti. odvvrjgog 3 boleč, bolesten, bridek, žalostilen.
odvvfj -oparog 2 (cpeva) ep. bolečine olajšujoč, ipdgjia’,tov zdravilo za bolečine.
ddvg/ra, arog,'ro poet. ) tarnanje, jok, odvgjiog, 6	J žalovanje.
odvgojiai med. [impf. iter. odvgeoy.ero, fut. odvgovjiai, a or. (bdvgdjirjv, a di. verb. odvgrog] 1. intr. tarnam, žalujem, pla-kam, tožim, rivog za kom, nvi pred kom. 2. trans, oplakujem, objokujem, žalostim se po kom, toži se mi po čem yaiav; žalujem hrepeneč po vdorov. odvgriKog 3 ki rad toži, jokav.
’ Odvo(o)evg, eag, 6 [ep. -fjog, -eog, dat. -rji, -ooel, acc. -rja, -fj\ kralj na Itaki; a di.’ Odvafjiog 3.
ddveaojiau d. m. [Et. lat. odi, odium. —-Obl. a or. ddvodpiijv, ep. od voodjiijv, pf. ddddvofiai (s prež. pomenom)] sovražim, kuham jezo, srdim se, jezim se, odada gl. d Ca.	[nvi.
ddcbv gl. odovg.
odcorog 3 (ddoto) poet. hoden, izhojen, izvršljiv. oeooi gl. otg.
6'Cogt, d [Et. got. asts = nem. Ast; iz o-zdo-s, d čopu/, -f- sed, sedeti, biti] veja, vejica, mladika, poganjek, "Agrjo g potomec Arejev (= izvrsten borilec).
oljog2, 6 [Et. iz o-zdo-, 6 copul. -(- sed hoditi, gl. oddg] služabnik. o£o> [pf. ddcoda s prež. pom.] dišim, vonjam, odfirj očcodei vonj se je raz- j širjal.
o-'dr.v adv. (og) 1. odkoder, (esceios) odsv j tja, odkoder; včasih p o atrakciji ^ dnov; Trj/.odev s c Aifhhjg, od sv agyvgov sovi yev8'd'Xr); od koga: dr/koboco, odev eytb dxovco. 2. zaradi česar, zakaj, po čem; y.ai od ev	y.ai % o uxvru (noiovvreg), '
eg cov in tako (ravnate), da morate. odsv-nsg adv. odkoder pač. odl, odmeg adv. (og) kjer; tam, kjer;
odi avXrjg kjer na dvorišču. odvslog 3 tuj, inostranski. odo/iai dep. ep. (samo praes. in impt., vedno v zvezi z nikalnico) oziram se na, brigam se, maram za, bojim se koga Tivog, z inf. in pt. odovt), t) tanko platno NT, iz platna narejene stvari: tančica, platnena halja, prt, jadro.
čdoviov, ro prt, povoji (v katere so zavijali mrliče) NT. ddovvEKa veznik (iz orov sveža) poet. ker, da.
o-dgi^, drgi/og ep. enakolas, z dlako enake barve.
”Odgvg, vog, f] gorovje v južni Tesaliji. oi, podvojen oioZ izraz bolesti in začudenja: joj, oj, o, gorje! oi]ioi gorje mi; z nom. oi ’yd> rd/.aivo., oi/uoi rd/.ac, z voc. oi/Lioi mire o, včasih tudi v gen. oiuoi ra/.aivrjc, oilpioi yshcorog.
011	adv. (gl. og) kam; tja, kamor; kako daleč, nvog v čem.
012	(lat. šibi) gl. ov. oia gl. olog.
oiano-orgbcpog 2 (argeipco) poet. krmar. ota£, d/, o g, ion. oirj£, 6 [Et. iz oiofv/.-, idevr. ojes-, slov. oje, ojesa] 1. držaj krmila, krmilo. 2. ušesca (železni obročki) na jarmu, skozi katera so bili potegnjeni vajeti.
Oiazig gl. Oh).
Oi^agrjg, ov, 6 služabnik Dareja I. oryvvfu in oiyco [Et. iz 6reiyvv]ii, nem. weichen. — Obl. impf. med. ep. <biy-vvvro, a or. ep. linga, nav. dv-oiyvv[u\ odpiram, odklepam, odmašim, olvov načenjam (odpiram) sod vina. oiSa gl. sidco.
oida^iog 3 (oidaco) poet. zabuhel, otekel-oidaco, ep. ion. oidsco, ep. tudi oibavco [Et. kor. oid, oteči, nem. Eiter. —- P^-Lpdr)xa] 1. act. trans, napenjam, razsrdim, razburim voov. 2. intr. in pass. a) napenjam se, otekam, /goa ndvra po celem životu, oldaivsrai /o/m srce kipi jeze; b) vrem, f) no/ni oidsi po mestu vre, oideovrcov toav ngayf.idrcnv ker je bilo še vse razburjeno (v neredu), ker je po državi vrelo.
Oibi-novg, nodog [gezi. tudi -nčddo, -Jtoda, -nočem, acc. -noča, -novv, -n/o-dav, voc. -Jtovg, -nov] 6 Ojdip, L0' jev in Jokastin sin, tebanski kralj-oiS/za, arog, ro (gl. oidduo) ep. poet. naval, kipenje morskih valov, udarjanje morskih valov ob obal, morje-oieog 3, ion. fem. -etj (olg) ovčji, či-ipdega ovčja koža.
oiETTjg 2 ep. (d protli. in erog) enake starosti, istih let.
ditjvgog 3 ep. ion. [comp. -gmregog, superl. -gcbraroc] žalosten, beden, nesrečen, poguben.
oiijdg, vog, 7] [dat. oi^vi] ep. beda, žalost, bridkost, bolečina, nadloga. oi^vco ep. [pt. a or. oiffioag] 1. tarnam, javkam, tožim, negi r iv a za kom-2. sem nesrečen, trpim, prenašam ti-O it], t) 1. vas na Ajgini. 2. atiška občina (dfjpiog), Oi&ng vopiog Ojatski pašnik.
oif/iov, ro in oi'?]'/; gl. oia g. oirjniijoo ion. oskrbujem, upravljam, ravnam s čim.
oirjaig, emg, r/(oio,uai) mišljenje, mnenje-oixa ion. = eoixa.
oitta-če adv.(oixog) domov, v domovino; ra or/.ače nodem hrepenim (želim) P° domovini.
oixeiaxog 3 NT — oixiaxog.
oixEiongdyia, t) (ngdooo) oskrbovanje
lastnih zadev (poslov). oixEiog 3, ion. oixr]iog (oZzog) !■ k1 spada k hiši, hišen, domač, lasten, ro olxslov lastna hiša, ra oizeia g°' spodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, oi oiz.eioi sorodniki, o ol-xei6rarog naj bližji sorodnik, oi 0<"
zad-rarot xai evcugovavoi najboljši in najzaupljivejši prijatelji, ot eavvov oiy.r)'icbvavoL najbližnji sorodniki, NT ot olxsZot rij g itioTecog ki so iste vere, soverniki, oi oixeiot tov Oeov božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (== moj, tvoj, svoj), vo olxsiov lastnina, imetje; a) domač izo/.ejiog, domovinski, roden, £vveoig prirojena bistroumnost, zdrava pamet; yfj, /ftcov domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, to olzr/iov to icgeicov kar se spodobi. — adv. oinetcog e%(o prijatelj (naklonjen) sem, rivi, itgog riva komu, oixeicog r5idxeijiai v prijateljskih razmerah sem, %gdop>ai ali avv-sipu prijateljski občujem s kom r ivi. oirtEiozrjg, rjTog, fj, ion. oinr)i'ozr)g sorodstvo, rod, tesna zveza, prijateljstvo. otneioco, ion. olurjioco (otzstog) 1. act. in pass. prilastim, prisvojim si kaj, pridobivam kaj, napravljam koga za prijatelja; pass. sprijaznim se s kom,postanem komu prijatelj. 2.med. a) prisvajam, pridobivam si kaj, obračam kaj v svojo korist (svoj prid), zahtevam zase; b) pridobim (si) koga na svojo stran.
°weicooig, scog, fj prilastitev, prisvojitev, oixeio)Oiv Jioiov/Mii Tivog prisvajam si kaj.
ocHEZEia, fj (olxevrjg) domači, posli, družina NT.
otHETTjg, ov, 6 (otzog) domačin, služabnik, hlapec, suženj, prebivalec, podložnik; pl. ženske in otroci, posli. °ixezixog 3 sužnju lasten, sadi)g o-Meka sužnjev (za sužnje). oitcEvg, sco g, 6, ep. fjog ep. poet. oizsTi) g. ofceco [fut. oiy.>)aco, aor. &xrjOa itd.; fut. med. spas. pomenom olxfjOO/mi; ion.ved-no brez augmenta olxsov, oiKijoa, oix.rj-fiai., 3pl.olxea.Tai; plpf. <bxfjprjv, aor.3pl. cp.(py.r]'d'Ev( <px>){)r/oav)} I. act. 1. intr. a) stanujem, prebivam, ležim, stojim -rd/.te, sv tivi (na) v čem, sni tivi ob čem; a or. naselim se; b) gospodarim, vladam, živim, vito tivi pod čigavo vlado, (.letd Ttvog s kom; dobro (slabo) se počutim sv, xaXcbg (zazcog), dobro sem urejen nohg. 2. trans, stanujem, prebivam v n?,eioTaq tgjv
vf/ocov; gospodarim, upravljam, vladam ito/av, olxov. II. pass. 1. nastanjen (obljuden) sem, yfjv naseljen sem po, ležim, nohg mesto je obljudeno, stoji, leži; ion. oinrjjiai prebivam, stanujem, vfjoovg na otokih; fj oixovfiEVTj (sc. yfj) od (Grkov) obljudena zemlja, vsa Grška, vesoljni svet (= orbis terrarum) NT, oi oi-z7]/u,švoi. naseljenci. 2. upravljam se, oskrbujem se, vladam se. 3. naseljen sem, naselim se kje; ion. stanujem kje kot naselnik.	[itd.
ointjiog, oinrjibztjg, oboj toča gl. oizetoc. oinrjfia, avog, to hiša, poslopje, zgradba, soba, hram, spalnica, nadstropje; posebno a) ječa, kletka, kurnik; b) kapelica; c) delavnica; d) hiša nesramnosti.
ohcrfoi/iog 3 kjer se more stanovati, (dober) pripraven za stanovanje. oMTjcng, etog, fj (olxea>) prebivanje, stanovanje; hiša, sedež; pl. gospodarstvo. oiut]vfjp, fjoog, 6 poet. 1 (otzeco) prebiva-oixrjv))g, ov, 6	lec, stanovalec,
ofoarjzcog, ogog, 6	) naselnik.
oimjzfjgiov, to (or/.rjTr/g) stanovanje, prebivališče NT.
ointjzog 3 (olxeco) 1. naseljen, obljuden. 2. pripraven za stanovanje, ovd’ oi-xrjTČg nihče ne sme bivati v njem. o In La, fj = 6lxo g.
oixiaxog 3 hišen; subst. oi domačini, domači ljudje NT.
olnLdiov, to (demin. od otzog) hišica, koča.
oird^co (otzog) [iut. olxia>, aor. <pxioa, ion. oixioa\ 1. act. a) gradim, zidam, ustanovim izohv, zopet pozidam; b) naseljujem z ljudmi, obljudim, %(hgr)V naselim se v deželi; c) tivd naselim koga kje, namestim koga kje izagavkov; pass. pf. ustanovljen sem, ležim, stojim. 2. med. naselim se, stanujem, ot oixi^6pevoi stanovalci, prebivalci siti vij g fr) g. obiiov, to (demin. od otzog) 1. hiša, stanovanje, bivališče. 2. ležišče, gnezdo. oiMioig, sco g, j (olxi£oo) naselitev, usta-f)	| novitev (nove nasel-
oimofiog, 6	) bine ali mesta).
oLKLOnog, 6 (demin. od otzog) hišica, koča, sobica, kletka.
oiniavfjg, fjgog, j (oini^co) 1. naselnik.
6	2. ustanovitelj na-
oimovfjg, ou, 6 J selbine, kolonizator. ofoto-yevfjg 2 (yiyvojiai) v hiši rojen. oLKodeajioreco vladani (gospodinjim) v hiši NT.	[NT.
oiHo-SeajtotTjg, ov, 6 hišni gospodar olnodofiEco (oino-dotiog) [fut. oinodopcfj-oco, ion. Brez augm.j 1. act. zidam, postavljam (hišo), sezidam, utrjujem; pren. zidam na kaj eni -rt, vzpodbujam, vzbujam; pospešujem NT; pass. napredujem, rastem (v veri, pobožnosti) NT. 2. med. sezidam si, dam si sezidati (hišo).
oinoSofirj, fj (olno-dofiog) zidanje, hiša, zgradba, vzpodbujanje k pobožnosti NT.
oinodojirjfia, aTog,
TO
oixoS6fl7]Gig, KOK,
v
oixoSo/zia, fj
(oinodofzeco) 1. grajenje, zidanje, način zidave, slog. 2. zgradba, poslopje, stavba, hiša.
oixoSofuxog 3 (oino-dotuog) spreten v zidanju; subst. 6 stavbni mojster, fj oinodojunfj (sc. TŠ/vrj) stavbarstvo, stavbna umetnost.
oixo-86jiog, 6 (dsjioo) stavbni mojster, stavbar; zidar.
oino-ffefv) (oin.og) adv. 1. od (z) doma, iz hiše, iz domovine. 2. iz lastnega premoženja; sam od sebe, radovoljno. 3, že od začetka.
oino-ffi ep., olkol a dv. (oinog) doma, v hiši, v domovini, oi oinoi rojaki, domačini, -ra oly.oi domače razmere, življenje doma.
oikov-Se a dv. ep. v hišo, domov, nyo-iiai viva popeljem (kot nevesto) na svoj dom.
oiKovofieco (olno-vopiog) 1. sem oskrbnik, sem hišnik, oskrbujem, upravljam (hišo), gospodarim. 2. urejam, vladam, vodim, odrejam, določujem.
oixovojda, fj (oino-vopiog) 1. a) gospodarstvo, gospodinjstvo, oskrbništvo NT; b) uprava, uradovanje, oskrbovanje. 2. uredba, red, postava. 3. zveličavna naredba (milosti božje), zveličavni red, Tig fj oinovouia tov tuv-OTtjgiov kaj pomeni skrivnost ? NT.
oLKovofiLHog 3 vešč gospodarstvu, gospodaren ; fj ohtovojMy.fi (sc. TE/vrj) iz-
vedenost v gospodarstvu, gospodarstvo, Ta oinovojuna državno gospodarstvo, uprava državnega premoženj a.
obto-vojiog 2 (vejico) ki oskrbuje hišo, ki gospodari; subst. 6 hišnik, (hišni) oskrbnik, gospodar; rž)g Jtof.scog mestni ključar NT.
oixo-ne8ov, to prostor, kjer stoji hiša, hiša; pl. razvaline podrte hiše Tuk. 4, 90.
oixo-noi6g 2 (jioleoj) poet. Tovcpf) udobnost, ki napravlja (iz votline) stanovanje, pohišna udobnost. oinog, 6 in oinia, ion. -it), fj [Et. iz Foin.og, idevr. woik’o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vaša])] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; nat’ olnov v hiši, notri, naT’ olnov g doma, 6 xar’ ohtov domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje ; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, eit’olnov ava%cogE(0 povrnem se v domovino, čut’ olnov eijii sem z doma, v tujini. oinog gl. slnco2.
oino-oZrog 2 ki je doma, jivg domača (mestna) miš. oixoxcog elnoTcog. oinovjiEvrj gl. oineto. oixovgyog 2 ki oskrbuje hišo, gospodaren, varčen.
oinovgEco (oinovgog) varujem (branim) dom, ostajam doma, sedim mirno doma.
oinovgrjfia, \ čuvanje, varovanje hiše, aTog poet. j hramba, varstvo §ev(OV olnov gia, fi f gl. amoTog. oinovgiog 2 poet. ki spada k varstvu hiše, Ta oinovgia nagrada za varstvo hiše.
oln-ovgog 2 (oh/.og, ogaco) ki čuva hišo, ki dobro gospodari, gospodaren, varčen NT, diaiTav oinovgov xai agy>iv diaiTaopai živim brez dela v zaprtih prostorih, fj oinovgog gospodinja. olnocpftogEOjiai pass. (oinog, (pffeigco) ion. izgubljam premoženje, zabredem v siromaštvo.
olnotp&ogia, fj izguba premoženja.
Vuk-rtptu	^
oinx(e)iQco, o ixx i^co^ou/.vog) [aor. q>y.vioa; Tut. olzvigoj, aor. rožno n, NT /uh o<z-mgr)ato] 1. obžalujem, pomilujem koga, usmilim se koga Tcvd NT. 2. med. = act.
oinxLQ[iog, 6 NT = olxTog. oixxLQ[icov 2, gen. ovog usmiljen NT. OLxxLoxog 3 superl. od oizngog. oixxog, d 1. usmiljenje, milosrčnost, pomilovanje, tarnanje, otožna misel. OMxQo-yoog 2 ki žalostno toži. otxrgd(; 3 (otzzroc) [sup. orz-rprmiroc, ep. otzrtrjrog] 1. žalosten, beden, tužen, pomilovanje vzbujajoč, nesrečen. 2. tarnajoč. — adv. oixxQčog, oircTgd in omxqov.
oincocpekia, f), ion. -irj (orzog, chcpeAslv) skrb za gospodarstvo, domače živ-> Ijenje.
0'iAiddrjg, ov, 6 Oilejev sin = Ajant. oip,a, ruto c, to \Et. iz olo/.ia, lat. ira (iz eisa)] ep. naval, naskok, besnost, drz-olficu gl. oico.	[nost.
oifiaco ep. [aor. olpurjoa] naskočim, pri-vršim, zaletim se, navalim na /j,evd oifioi gl. ol.	[veva.
°l/zog, d, f), ep. oifirj ep. 1. pot, steza, tek (povesti), pripovest o junakih, (junaška) pesem. 2. proga, pram zo-dvoio.
oifj.coyfj, 7] in oificoy/ua, avog, to javkanje, tarnanje, vekanje, vzdihovanj e, bolestno kričanje. ocfico^co [fot. oljiOKOuai,, aor. (p/icoga, pt. pf. p us s. (p[icoyp,evog] 1. intr. tožim, vzdihujem, tarnam, rjovem, stokam, pcsya na glas, olpub^ei slabo se ti bo godilo, slaba ti bo pela; elnev, 6ti oi)id)^oiTO da se mu bo slabo godilo. 2. trans, obžalujem, (po)milujem koga tov d, tL
oiv-av&ig, idog, // (dvdog) poet. plodni popek, oko (vinske trte). oivageov, to trtno listje. oivapLov, to (demin. od olvog) vince, slabo vino.
O iv sv g, scog, 6, ion. -rjog kralj v Ajto-liji, Tidejev in Meleagrov oče.
OLvrj —oliva, 17 vinska trta.
OivTjtg, (dog, r) ime atiške občine. ocvrjpog 3 (olvog) ion. z vinom napolnjen, Xoi(lai iz vina, vinski, -/.eodpuov vrč za vino.
Oividdau, ol mesto v Akarnaniji. oivitoficu med. ep. hodim po vino, kupujem si vino, %aXxčp zamenjam bronasto orožje za vino. oivo-Bapeioov l
oiro-fiartg 2 j ^ pijan> Vmjen' Ocvorj, tj 1. atiški okraj. 2. selo pri Maratonu.
oivo-nedog 2 (nedov) ep. vinograden, dicor) vinograd to olvonedov. oivo-nXr)'d'f)g 2 (nhjihi)) ep. bogat vina, vinoroden.
oivojtoxd^a> ep. pijem vino. oivo-noxr)Q, f/oog, 6 ( ep. vinopivec, olvo-n6xr)g, ov, 6 f pijanec NT. olvog, 6 [Et. iz Fotvog, sor. lat. vinum iz woinom, iz lat. nem. Wein, slov. vino] vino; pl. vrste vina, ngifiivog in iz zpnMr pivo, nag ’ olvcp pri vinu, ev olvcp v pijanosti. 2. NT omotno (čarodejno) vino, (o)mamilo.
Oivovcnsai, al več otokov pri Hi ju. oivocpXvyia, r/ pijanost NT.
Oivo-cpvxa, Ta mesto v Bojotiji. olvo%osco, oivo%OEV(n ep. [impf. cpvo%6-ovv, ep. oivo/oovv in ecpvo%6ei, pt. olvo-/osvvTeg] natakam, nalivam vino, o-pravljam službo točaja; pr en. postrežem s čim, dajem komu kaj azparor EAsvOsgiav.
oivoftČT), f) vrč za vino, vinska ročka, zajemač.
oivo-^dog, 6 (yšm) natakar, točaj. olvo-^vTog 2 (yšco) poet. natočen, ncb/.ia čaša vina.
olv-otp, onog, 6, 7), ep. oiv-conog 3 in 2 poet. in olv-coip, mnog, d, 1) poet. (oncona) 1. vzhičen, navdušen. 2. iste barve kot vino, rdeč (rumen) kot vino, temnordeč, temen, temnozelen (grm).
oivoco (olvog) ep. ion. poet. [pf. p as s. olvco-)cai) napojim, upijanim; pass. napijem se, upijanim se, sem pijan. oivcov, čbvog, d (olvog) vinska klet, hram, zidanica.
OivcoTpla, p, ion. -ir) južnozapadni del Italije.
oi^aaa gl. olyvvpu. olo gl. og.
olo - flcoTag, ov, d (/?oozto) poet. z gen. cpgevog ki na samem pase svoje misli, ki se ogiblje ljudi, boječ se ljudi.
olo-^covog 2 (Ejcbvvvpa) poet. sam, po-samen popotnik.
oioffev adv. (olog) ep. od enega samega, oioDev olog popolnoma sam, sam samcat. oloZ gl. oi. oioficu gl. otco.
Oiov, to trdnjava v Arkadiji. olovoZatLurj, fj šaljivo tvor j ena beseda, da bi iz ohjcng, vovg in iovogia izvajali besedo oicoviovixfj. olo-vbfiog 2 (vejico) kdor sam pase; pren. sam, samoten. oio-nokog 2 (olog, nef.ojiai) ep.osamljen, samoten, zapuščen, pust. o top skitska beseda dinjo, oiognaza = dvbgozvoviu Her. 4, 110. oiog 3 ep. poet. 1. edin, sam ,tterd vot-oti', ev affavavoioiv. 2. osamljen, oddaljen, zapuščen vivčov, and Tivoc, elg olog samo eden. 3. odličen, komur ni enakega ”Exvcog. olog 3 (gl. og) kakšen, kakov, kakršen; pogosto se sloveni s: kakor olog d’ Agijg nof.ejiovde ueveiaiv, lat. qualis; stoji 1. v relativnih stavkih in se nanaša na korelativa rolog, voiovvog, voi-oode, doidov volov, olog 66’eoviv kakršen je ta; ov yag nov volovg idov dregne, oiov kakor; demonstrativ se tudi izpušča ovifkujcbvenov ovx 6/.iyov neg fj (volov) oicp <Pairjxeg e6ioxeov; ovdev oiov vo avvov egeovav nič ni tako dobro, kakor = najbolje je, ga vprašati. — Včasih se asimilira z odvisnim sklonom, na katerega se nanaša: yvovveg volg oioig fjjiiv xai Vfilv ya?.enfjv elvai 6ijjioxgaviav da je ljudem kakor smo mi in vi, ljudem naše in vaše vrste; yvagi^6jievog otep ooi avdgi = avdgi voiovvoj, olog ob st; ngog avdgag vokjirjgovg oiov g xal ,'A/drj-vaiovg = oloi xai AOrjvaioL eioiv. 2. v zavisnih vprašanjih: olcrSla, olog \ exeivog avfjg, ogave 6fj ev otep (v | kakšnem nevarnem položaju) eopev, oxeipai de otip ovvi jioi negi oe olog
d)v negi ejie 'en e iv d p ju jiejupoj pomisli, kakšen sem jaz proti tebi in ti j proti meni in mi vendar očitaš. 3. pri j vzkliku: kakšen, kako velik (dober, neznaten, grozen itd.): oiov egyov 6e6gaxag! oiov eyeig eniiiaavov d.h)-
vrjvl oiov dfj vv 'Oeovg jgovoi alviocov-vai kaj vse pač očitajo ljudje bogovom! 4. kavzalno ovi voiovvog: ejia-xdgi£ov vfjv in) ve g a, oicov vexvoov exv-gpoe ker (da) je imela takšne otroke; oV ayogeveig - ovi voiavva ayogeveig, old ji eogyag — ovi voiavva; včasih stoji olog dvakrat: ol’ egya čgaoag ola Xayydvei xaxa = da ga je po takšnih činih zadela takšna nesreča. 5. z inf.
ebove = da (ako stoji ali se lahko dostavi v prejšnjem stavku voiovvog) takšen da, sposoben, zmožen: 6oxei jioi vo noXv vdov dvffgcbncov oiov ene-offai; žcoxgdvijg voiovvog fjv, olog [irjčevi dU.oi neiffeaflai f) vrb Xoyco; xaXov eoviv fj eniovr/urj xai oiov dg-yeiv vdov avifgcbncov; ).eyeiv olog v’ avfjg. — olog te elfii (z inf.) morem, mogoče mi je, sem sposoben, oiov ve £oxi ali old te tari mogoče je, dovoljeno je, sme se storiti, oiov ve ov dasi je bilo mogoče. 6. ojačuje superlativ: kar ( = dig); ane/fleiai olai yaXe-ncbvavai; orno g ndyov oiov deivovd-vov; acpogijvog olog xgvjiog (= Aav-jiaovog ooog) čudovito hud mraz; doc oiov ve jia/uova kar najbolj. 7. adverb. a) o ico g (redko): olog dov o igo g eyeig kak junak - si in kakšna je tvoja usoda! b) oiov, ola kakor (da bi), takorekoč, kakor n. pr., kakor, ker pač (oiov dfj), oiov aovega tako svetlo kakor zvezdni utrinek; s pt. dve (navajastvarni vzrok) ker pač ; prištev-nilcili.-blizu,približno oiov 6exa avddioi-oiog in olog gl. oig. oloa-Sfj, oia-dfj oiov-dfjtakšen, kakršen pač, takšen kakor. oloa-nsg, oia-neg, oiov-neg kdor ravno, kakršen pač, prav kakor; a dv. olov-jieq prav kakor.
olo-yucov, oovog, 6, fj ep. v samem jopiču (brez plašča).
o ib oo (olog) [aor. pass. oidiihj v] zapuščam; dass. ostajam sam, sem osamljen.
ol-neg a dv. kamor pač, kamor ravno. oig, b, fj \Et. iz ofig, lat. ovis, slov. ovca, oven. — Obl. skrč. oig; oiog, oii, olv, oleg, oicov, oloi, oig; ep. gen. oiog, acc. oiv, pl. gen. oicov, dat. oieooi in oeooi, acc. otg] ovca, oven.
oiao.ro, 6 table ig gl. olco. oiaa in sl. gl. gregar. olafta gl. etdco.
oc-ant], fj ion. neoprana (mastna) volna. btareog 3 (adi. verb. k cpegco) kar se mora prenesti, odnesti ali pretrpeti. btarevco (btotog) [aor. diotevoa] streljam s puščicami, ttvog na koga. btarog, 6, at. oiarog puščica, strelica. oiarog 3 (adi. verb. k cpega)) kar se more prenašati, znosen, pretrpen, oiozov dv fjv bi se dalo prenesti.
°iar gdco in o laz ge co (olotgo g) poet. [aor. tirat grjoa, poet.otatgrjoa] 1. trans, izpod-bodem, dražim, raztogotim, razjarim, ttvd s/. dogcov gaviatg razjarim koga tako, da plane v blaznosti iz hiše. 2. intr. besnim, razsajam. oiozgrjfza, atoc, to (oiotgdco) poet. bodljaj, ubod.
ofozgo-jiArjl;, 7/yoc, 6, f/ (nhrjoaoj) poet. pd obada pičen, besen. oiazgog, 6 ep. poet. ion. 1. obad, brencelj. 2. pren. bodica, želo, ubod; strast, besnost, nagon.
otovivog 3 vrbov, iz vrbovih šib (spleten), zb olovtov vrba, ev tolg olovioig 0torto gl. gregeo.	[pod vrbami.
Oiizrj, V gora v Tesaliji; a di. Oiratog; Preb. oi O ir ato t.
°trog, d (gl. aloa) ep. poet. usoda, nesreča, smrt.
OtrvAo;, 7) mesto na vzhodni obali Lakonije.
Oiyakta, tj, ion. -irj 1. mesto v Tesa-saliji ob Pene ju; a dv. Oi^aktrj^ev iz Ojhalije; snbst. d Oiyaktevg, ijog Preb. 2. mesto na Evboji.
°t^veto ep. poet. [trekvent. k or/o/icu. — Praes. 3 pl. ep. oiyvevai, impf. iter. oi-'/veortov) hodim, od-, prihajam; o Ptičih: priletim; bfvgatog olyvd> hodim zunaj okrog, dvvggrevtog hodim (sama in zapuščena) okrog.
°i'XOfiat d. m. [impf. (byofi,7]v, fut. olyij-oojiat, pf. oZycoxa; ion. impf. olyogr]v, plpf. olyd>ma, pf. med. otyrjgai] 1. grem, Prihajam, odhajam, odpotujem, od-Plovem, odjadram vr\i, odletim, mi-uem, izginem, poginem, urarjem, ztj/.a (pyeto strelice so letele 2. s pf. pom.: odšel sem, odpotoval sem, odsoten sem, ni me več tukaj, izginil
sem, poginil sem, umrl sem, olyoge-vog kdor je odšel, odsoten, nenavzoč, mrtev, odbv otyogat odpravim se na pot. — s pt. se prevaja pogosto z: brzo, hitro, naglo, n. pr. dmdrv hitro je odšel, cpyeto nkecov hitro je odjadral, tpyexo unomtdgevog hitro je odletel, otyogai gregogevog oddirjam, qryeto aycov odpeljal je, oiyevcu dna-yogevrj odpelje se.
olco, oteo, navadno med. otofiat, ep. ot-ofiat in oigat [Et. iz orta-jo-gat ( po ptičjem letanju soditi), lat. omen (strlat. osmen iz owis-men). — Obl. 2 sg. ožet, impf. orogijv, fut. olfjoo-gat, aor. driphjv, ohpJdr, ep. oioato in driabhjv] 1. slutim, domnevam, sumim, sumničim, pričakujem, bojim se, nadejam se, upam ti, inf., acc. c. inf., gr) s cj.; bfvgog oioato got srce je zaslutilo, oioato y.ata ringov zaslutil, začutil je, zazdelo se mu je; dietai got avb blvgov slutim, dozdeva se mi v srcu.
2.	mislim, menim, verujem z inf ali acc. c. inf.; a) nameravam, hočem, imam namen z inf., oiogat beiv smatram za potrebno; b) v sredi stavka: mislim, menim (lat. opinor), cbg ey&-/,tat kakor mislim, ako se prav spominjam; c) v odgovorili: razume se, seveda, kajpada.
oicovtijogat d. m. (brez augm.; okovbg) 1. opazujem ptičji let ali glas. 2. prerokujem iz ptičjega letanja, slutim, smatram kaj za (usodno) znamenje.
oimvtarfjg, ov, 6 (oicoviijogai) opazovalec ptičjega letanja, vedeževalec.
oicovo-bfezag dor. -listi] g (ti/Oijgi) poet. opazovalec ptičjega letanja, vedeževalec.
oicovo-jiokog, b (jis/.cd) ep. opazovalec ptičjega letanja, vedeževalec.
oicovog, b [Et. iz bJ-j-mv-og, lat. avis] 1. velik ptič, ptica roparica (orel, jastreb). 2. ptica, po katere letu in glasu so stari tolmačili voljo bogov.
3.	(pomembno) znamenje, dobro ali slabo znamenje, ev oicovcp tov ge).-kovtog t Ul simi tt vzamem (smatram) kaj za znamenje bodočnosti, stg ol-oovog agtotog, agvveobfai negi ndtgr/g eno znamenje je najboljše: boriti se za domovino.
olcovo-CKOJteco opazujem ptice, prerokuj em iz ptičjega leta.
6-keAAco (gl.nšAAco) [aor. brs.si/.a] 1. trans, zapodim, vržem, treščim ladjo na breg, razbijem ladjo ob bregu.
2. intr. trčim ob breg, razbijem se ob bregu.
0x7] ion. = onrj.
dxAa£co spustim se na kolena, počenem, čepim.
okveco, ep. tudi okvelco obotavljam se, pomišljam se, odlašam, omahujem, bojim se, skrbi me kdo vi, uva, ,ur], JZSgl vivog.
dnvrjgog 3 1. obotavljajoč se, odlašajoč, počasen, len, boječ, plašen. 2. nadležen, plašeč, strašen. oxvog, 6 obotavljanje, pomišljanje, počasnost, lenoba, strah; onvog rjv avi-ovaoftcu obotavljali so se vstati. ČKofrev, oxoZog, 6xoaog, 6xoxcQog, okov in dr. gl. onoftev itd.
6xgidopcu med. ep. [Et. dngig konica, gl. &y.ooc. — Obl. impf. 3 pl. ep. dnoio-(Ovxo\ razsrdim se, sem razdražen. dx()t-/3ag, avtog, 6 (dngig ost, ftaivco) oder (v gledališču). oKgioeig 3 (dngig) šilast, oster, robat. č-KgvoEig 3 ep. grozovit, grozen, strašen noAspog; ostuden, gnusoben n.vcov. ČKra-Tjpsgog 2 osemdneven, osmega dne NT.
6xzaxt,o-xiAcoi 3 osemtisoč. dKzd-Kvrjpog 2 (nvTjfiTf) ep. z osmimi prečkami.
oKta-Kootoi 3 osemsto. oKza-ggvpog 2 z osmimi ojesi. oxzcb indeel. [Et. idevr. ok’to(u), lat. oeto, nem. acht (got. ahtau)] osem. dxzco-xai-d£xa indeel. osemnajst. dxzcoxcud£xaxog 3 osemnajsti. oKtcbnovg, Jtodog. 6, g osmeronog, osem črevljev dolg. oxo)g ion. oitcog.
’ OAftia, p mesto ob izlivu Dona (Bo-ristena); preb. ’ OAfhojzoAZzai, oi. čA^C^co (dz-i/og) poet. imenujem koga srečnega, blagrujem koga. oAfho-Satpcov 2, gen. -ovog ep. od bogov oblagodarjen, ljubljenec bogov. čAfho-dcogog 2 (dcogsopcu) poet. osrečujoč, srečo deleč.
OApLonoAZTai gl. OAflia.
oAfhog 3 (oAjdog) oblagodarjen, srečen, blažen, bogat, premožen, sijajen, vci bAfha velika sreča, blagoslov, ra. 6A-fhcbvata naj večja sreča; b/.fha gdeo živim v blagostanju. dAfSo-dcndg dor. — -dovgg, ov, 6 in oApo-doTEiga, f\ (didtofu) ki srečo deli. oAflog, 6 1. sreča, blagoslov, blagor.
2. blagostanje, bogastvo, premoženje. oAeeo&ou gl. bAAvpi. oAE&gsva) (o/.eilgog) pogubljam, rušim, morim.
dAsftgiog 2 in 3 1. poguben, smrten, rjpag dan pogube ali smrti. 2. nesrečen, nevreden.
bAs-ftgog, 6 (bliviu) 1. poguba, pogin, nesreča, izguba '/07] pdneov, poraz, smrt; o m elg oAeftgov, poberi se, bes te plen-taj! 2. o osebah: zločinec, hudobnež, lopov.
6Asircev comp. od 6Aiyog. čAeZzcu, čAekco, oAeocu gl. dAAvpu. oAeztjp, fjgog, o ep. pogubitelj, morilec. oAiydxig adv. (o?.iyog) malokdaj, redko-(ma).
oALyavdgEco imam malo moških ali ljudi.
6Aiyavd-gcj)jda, tj pomanjkanje ljudi, majhno število prebivalcev, d/uyav-iAgcojtla yiyvsvai število prebivalcev se manjša.
6Aiydgiozia, fj (oAlyog, dgiovov) kratek (majhen) zajtrk.
6Aiyag^Eopai d. p. imam oligarhično ustavo.
6ALyag%La, z), ion. -it] oligarhija, vlada malo mogotcev.
čAiyagx^dg 3 oligarhičen, od malo ljudi vladan, ki spada k oligarhiji, pristaš oligarhije.
6ALyaxo'd'Ev adv. iz malo krajev rt]<g Aiftvrjg.
oA^tjjzeAeco ep. (samo pt.) sem slab, sem onemogel, omedlim.
6Aiyi]nsAir], rj slabost, nezavest, omeči Atyt<rtog gl. 6/Jyog.	[dlevica.
6Aiyoyovia, 7) majhna razploditev, majhen zarod.
6Aiyo-ybvog 2 (yiyvog.cu) malo rodoviten, nerodoviten.
6AiyodgavEco (samo pt.) ep. == 6?uyt]JtsAš(0. 6ALyoezia, 7] (evog) majhno število let, mladost.
oXiy6juaxog 2 maloveren NT.
olCyog 3 [Et. sor. ž or/o g. — comp. oX(e)i-gcov, sup. oUyta'rog] 1. adi. malo (njih); malo število, neznaten, majhen, kratek (o času), nizek, plitev (o reki), slab, tih (glas). Včasih ga je treba prevesti s premalo: eovvcov avvcbv dXiyeov d/.sgaoOai tov Mrjdcov ovgavov premalo jih je bilo, da bi mogli odbiti, dsxa vrjsg oXiyai apvveiv premalo jih je, da bi pomagale. 2. subst. oi- d),iyov manjšina, oligarhi; h olj ari, plemenitniki (ki so na čelu oligar-hiške države); 6Xiyov nekaj malega, (>Xiya malo imetja, zar’ 6Xiyovg v malih oddelkih. 3. adverbialne zveze: a) oXiyov (tč), 6XCyco malo, nekoliko, za malo, 6Xiycp ngdvegov (voregov) le malo prej (pozneje); b) oAtyov za malo, skoraj, malodane, tudi 6XLyov delv skoraj, malodane, 6Xiyov eig yi-Xiovg skoraj do tisoč; c) 6Xiya red-koma; d) SC oXtyov ne daleč, v majhni razdalji, blizu, v kratkem, kmalu potem, SC oXiya>v na kratko, v malo besedah NT; e) eig oXiyov na majhen prostor, sc 6Xiyov d(pixevo to ovgavevpa viv.rpi-ijvcu malo je manjkalo, pa bi bila vojska premagana; f) tv 6Xtycp v kratkem (času), skoraj NT, na majhnem prostoru; tv oXiyoig peyag no-ra,uog reka velika kakor malokatera druga; g) e| 6Xtyov hitro, nenadoma;
h)	tn 6Xiya (movdg) v malem (zvest) NT; i) nag oXtyov skoraj, komaj; nag’ 6XLyov jvoiovpai malo cenim;
i)	xav’ oXtyov po malem, polagoma, adv. oXtycog komaj, malo poprej NT.
CXiyoad'Eve<x>v slab, onemogel.
°XiyooTog 3 (6Atyog) 1. le malo časa, le kratek čas. 2. z majhnimi četami.
CXLyoz7]g, prog, 7) (6XCyog) majhno število, malenkost.
°XLyo-xgoviog 2 in 3 kratkotrajen, kratkodoben.
čXiy6-7pvxog 2 (ipv/ri) malodušen NT.
dXLycogea> (o?Uycogog) malo cenim, zaničujem, preziram, zanemarjam, ne brigam se za vivog.
°Xiycogta, f), ion. -t'17 zaničevanje, preziranje, zanemarjanje, lahkomiselnost, brezobzirnost, iv 6Xiy(ogCa jzoi-oi\uav ne maram za, preziram.
6XCy-u)gog 2 (toga) prezirajoč, malomaren, brezobziren; adv. 6Xiycbgcog eyjo malo cenim kaj, sem malomaren, zanemarjam.
oXttjcov gl. 6Xiyog.
’ OXi£cbv, čbvog, Tj primorsko mesto v Magneziji.
oXicr&dva> [Et. -oi)- iz dh-t-, kor. slidh, polzeti, slov. sled, nem. Schlitten (stvn. slito). — Obl. a or. ep. poet. (hXiofXov, ep. oXia‘d'Ov\ izpodrsnem, izpodleti mi, padem.
dkCo&Tip.a, azog, v6 1. padec. 2. ledenik, polzko mesto.
6XLO'd'7]Q6g 3 polžek, gladek.
6Xxdg, adog, r\ (eXxco) tovorna ladja.
oXkt], 7] (eXxco) vlačenje; teža.
oXklov, zo (sAzro) (trebušnata) posoda za pijače, široka čaša.
oXxčg, 6 (eXxco) 1. jermen, uzda, vrv. 2. a) brazda, tir za ladjo; b) ladjedelnica; c) valjar, vzdigalo, stroj, s katerim so dvigali ladje iz vode na suho.
dXXvp,i in oXXvco ep. poet. [Et. iz oX-vv-pu, lat. ab-oleo, ere, gršk. di.edoog. — Obl. tr. fut. oX(b, aor. &Xeoa, pf. 6Xcb-Xexa, plpf. wXcoXexsiv; ep. fut. 6Xio(a)co, aor. d>?.eo(o)a; ion. fut. oAeft); ep. poet. vzpor. obl. 6Xsxco, impf. 5Xexov, iter. dXey.eox.ov; intr. fut. dXovfiai, aor. d>X6-firjv, pf. 67.0)ža, plpf. cbXcb?.Eiv in 6X00-Xeiv, ep. fut. dXeopai, aor. d/.6pr/v, iter. dXeoxEto\ 1. trans, a) pogubim, uničim, rušim, morim, ubijam Xaov, vrjag; odpravim ddp.7]v, odstranim, izpulim vgiyag; b) izgubim fkopov, 7pvpjv, szalgovg. 2. intr. a) propadam, poginjam, umiram, xaxdv olzov žalostne smrti; pf. oXcoXa poginil sem, uničen sem, ol dX(oXdzeg pokojniki, umrli; b) izgubljam se, izginjam, minevam zAeog, voozog.
oXfiog, 6 [Et. iz re.X, wel-, gl. elXvo>\ 1. ep. valjar. 2. ion. topič.
dXo£ig 3 poet., 6Xoog 3 ep. poet., 0X016g 3 ep. ion. [Et. iz. dXoro-g, po dissim. iz dXe-Fog, gl. oXXvpu\ 1. poguben, škodljiv, strašen, grozen, krut, smrtonosen; dXoa cpgoveco vivi snujem komu pogubo. 2. pass. pokvarjen, izgubljen, nesrečen.
dXo'd'QEvvrjg, ov, 6 pogubljavec NT.
dAoftpevco (bAed o£V0))	6/J.vfu NT.
oAot-zpoftog, 6, ep. oAoot-rpo^o? [Sč.
re/., wel (gl. divo)) -— zooyog] okrogel
kamen ( ki so ga z višine valili na
sovražnika), grudasta skala.
M	, I (oAog, zatco) popolnoma
,,	, sežgem, prinašam (daru-
oAoxavzo(o .	~	v
I jem) zgalno žrtev.
čAonavzcopa, aro g, ro žgalna daritev. oAoKArjpta, f/ nepoškodovanost, popolno zdravje NT.	NT.
6Ao-KAyQog 2 popoln, nepoškodovan 6AoAvyaTog 3 tarnajoč, otožen, žalosten. 6AoAvyrj, 7] (oAoAv^m) 1. bolestno (glasno) kričanje, žalovanje, tuljenje, jok. 2. vriskanje.
6AoAv£co [Et. lat. ululo, are. — Obl. fut. bAoAv^opai, a or. (bAoAvlga, ep. oAoAv^a] glasno (bolestno) kričim, tulim, kličem (glasno) bogove, molim; tarnam, javkam NT; ukam, vriskam. oAoprjv gl. dAAvpi. oAouevog gl. ovAopevog. oAoot-rpo^os" gl. bXoi-xooyog. oAoog gl. oAoeig.
’ OAooaacov, drog, rj mesto v severni Tesaliji.
oAoo-tppcov, ovog, d, r/ (gigovem) ep. kdor snuje komu pogubo, poguben, lokav, potuhnjen, togoten, ljut. oAo-nbpcpvpog 2 (jzogtpvgci) ves škrlaten, iz samega škrlata. oAog 3, ep. ovAog [Et. iz oAEo-g, idevr. sol-wo-s, lat. salvus] celoten, cel, ves, popoln, nerazdeljen; oAog &Qprjpai težim s celo dušo, zaiiagog oAog ves (popolnoma) čist NT; subst. zb oAov (in pl.) celota, država, vesoljni svet, vesoljstvo. — adv. zb oAov sploh, povsem, popolnoma, vobče, z eno besedo; SC okov skoz in skoz NT; oAco nat navzL popolnoma, oAcog popolnoma, sploh, vobče, z eno besedo. oAo-a^eprjg 2 popoln, važen. oAo-zeAijg 2 (zeAsm) popoln NT. ”OAovqog, d trdnjava v Ahaji. 6Ao<pvydcbv,6vog, rj mehurček. oAocpvbvog 3 (bXocpvQopai) ep. tarnajoč, otožen, žalosten.
’ OAbcpv^og, i) mesto v Traki ji; preb.
’ OAocpv^ioi, oi.
6AocpvQp.bg, 6	| tarnanje, jok, sto-
oAocpvpaig, 60)g, rj j kanje.
dAocpfjpopal dep. z nor. med. in pass, [Et. sor. bAoAvgoi. — Obl. a or. med. d)Ao-<pvQdp7jv, pass. djAocpvoihjv (z akt. pomen.)] 1. intr. tožim, tarnam, žalujem, x ivi nad čim, z iv 6 g usmilim se koga, imam usmiljenje s kom. 2. trans, oplalcujem, objokujem, obžalujem, pomilujem xivd. oAbcpvpcug = oAoipvgpog. dAocp-dnog 2 ep. lokav, zvit, poguben, vd 6Aoq>cbia spletke, potuhnjenost.
’ OAvpnia, r/, ion. OvAvpnia kraj v Elidi ob Alfeju s slavnim Zevsovim svetiščem; ’ OAvpnialje v Olimpijo-' OAvpnia, xd olimpijske igre, ki so se obhajale vsako četrto leto olimpijskemu Zevsu na čast.
OAvpmaKog 3 olimpijski.
’ OAvpmag, ddog 1. feni. k 'OAvpniog-2. subst. r\ a) olimpijada, doba štirih let (čas od ene olimpijske svečanosti do druge); b) olimpijske igre;
c)	zmaga v olimpijskih igrah, ’0Avp-mdda avekeoftai ali vr/.dv priboriti si zmago v olimpijskih igrah.
’ OAvpniKog 3 olimpijski. oAvpmoviKrjg, ov, d (vindco) zmagalec v olimpijskih igrah.
"OAvpnog, d, ep. ion. OvAvpnog 1. visoka gora na meji med Tesali j o in Makedonijo, sedež bogov; meton. nebo; adi. ion. OvAvpniKog 3 in ’ OAvpniog 3 olimpski, pridevek bogov, ol ’OAvp-moi bogovi; OvAvpnovde v Olimp-2. gora na meji med Mižijo in Frigijo-oAvvftog, d zimska smokva (ki ne dozori), NT smokva (drevo).
' OAvvftog, 7] mesto na polotoku Hal-kidiki; preb. oi ’ OAvv&ioi; a di. ’ OAvv-•friaKog 3 olintski.
oAvpai, ai neko žito, enozrnica (iz katere so si pekli siromašni Egipčani kruli: pri Homerju so jo rabili za konjsko kla-oAcoAa, dAcbAsKa gl. oAAvpi.	[j0)-
dpaSsco ep. [aor. bpddrjoaJ kričim, hrumim, bučim.
opadog, 6 (opog) hrup, hrušč, šum, vrvenje, bučanje (viharja), množica, gneča, svet (ljudje). op-aipog 2 ion. poet. , sorod istoro-(°p°g, capa)	d su’bst brat,
op-aipmv 2 gen.	segtra
ovog (cufm)	'
bfiai^fiia, ion. -ir] vojna zaveza, zavezništvo, ovvvideuai bfjLai%fiir]v vivi sklenem vojno zavezo. d/4-cuxfiog, o (bfiog, alyjj,rf) tovariš v boju, soborilec, sovojnik. bpaXr]g 2 in 6fidX6g 3 (gl. 6jU.bg) 1. enak, raven, gladek, v o bfiaXeg in vb bfiakov ravnina, sv vib bfiaXii) na ravnem, b/xaXeg elfu hodim (grem) po ravni poti, v ravnini. 2. enakomeren. — adv. 6fiaXcog ravno, enako, enakomerno, navveg bfiaX(bg vsi brez razločka; ngoeifu v eni črti, obenem. bfiagzeco (gl. ofirjgog) ep. poet. grem s kom, (om1) v iv c spremljam koga, sni-dem se, sestanem se s kom, enako hitro letim, bfiagvr)aavveg skupno, hkrati, obenem.
bfiagzrj ep. in dfiagzrjdrjv ep. a dv. skupno, skupaj, obenem, hkrati. dfi-avXog 2 (av/.dg) obenem se glaseč, spremljajoč, združen. b/ipgi/iog poet. — bflgi/iog. dfijigiog 3 (bfiftgog) ion. poet. deževen, oboro kapnica, deževnica, ydXa'Qa toča z dežjem.
dp/Sgog, 6 (lat. imber) 1. ploha, dež. tepog voda, bfiftgog šxyeZvai oblak se utrga, ploha se ulije. 2. tekočina, Potok, (snežni) zamet, dXX’ opiov fie-Xag opifigog yaXa'Q)]g alfi atov g eveyyevo gosta toča krvi (potok črne krvi) se je ulila.
bfieigofiat, mika me, volja me je, želim NT.
bfi-svvezrjg, ov, d poet., tem. ofi-evvezig, (dog, i] mož, soprog, žena. bfi-rjyEQT]g 2 (bfiog, d "/e/p oj) ep. zbran, skupaj.
0f47]yvQL^ofiai d. m. ep. zbiram v iv d
dig vi.
°d-rjyvgig, eoog, ion. -tog, rj (ayvgig) zbor, skupščina.
°(*i)Xixia, v), ion. -irj enaka starost, konkr. pl. sovrstniki, tovariši, prijatelji iz mladih let.
°p-fjXil;, r/.og, 6, i) ep. poet. enako star, vrstnik.
bp-rjgeia, rj poroštvo, slg bp.ygeiav kot (za) poroštvo.
bfvrjgcvco (bfir)- j 1. snidem se, sesta-Qog)	nem se s kom. 2. sem
°fU]geco	I komu talnik, porok.
ofirjgov, v6 ofirjgog 2
' Ofirjgidrjg, o 1. Homerjev potomec. 2. pl. Homerjevi nasledniki, rapsodi.
[Et. opiov -)- kor. do, gl. agagiov.co] zvezan, združen ; subst. 6 zastava, poroštvo (za ohranitev sloge); talnik, porok. "Ofi-r]Qog, 6 slavni epski pesnik Ilijade in Odiseje; adi/ Ofirjgeiog inc Ofirjgi-xog 3.	[lih, trumoma.
6fi-zXa86v adv. ep. v trumah, v krde-6filXeco (b/uXog) 1. sem (hodim) s kom, družim se s kom vivi, (ovv) v iv i spolno občujem (pečam se) s kom, prijateljsko občujem, čia ygafifidvorv pismeno občujem, Jtgog viva dno vov ioov občujem s kom kot enakim (enakopravnim). 2. mešam se (stopim) med druge, nahajam se, bivam med Tgtbeooi, evi ngcbvmoiv, naga navgoiaiv, y(bgy prihajam kam, potujem po zemlji, mudim se kje <Pgv-yiy. 3. sestajam se, zbiram se, Jtept vey.gov okrog umrlega; v sovražnem zmislu: trčim ob koga, udarim (spopadem) se s kom vivi in abs. 4. pogajam (dogovarjam) se s kom, zabavam se, dosežem (napravim) z občevanjem v avta i) epcr) veovrjg d)fUXr]oe.
5.	bavim, ukvarjam se s čim no).efi<p, imam opraviti s čim, poznam kaj vivi. 6. szrog bfiiXei stopil je iz prirojenih misli = tava po zamotanih potih; ov ovecpdvoov velpiev špioi vegipiv bfiiXelv ni mi dovolil, da bi se veselil vencev. čfiilrjfia, avog, vo poet. bftiXia. 6fiZXr]zrjg, ov, 6 (opideco) drug, zaupnik, prijatelj, poslušalec, učenec.
6fiZXia, rj, ion. -irj 1. shajanje, občevanje, druženje s kom, tovarišija, prijateljstvo; pos. a) spolno občevanje; b) družabno življenje, zabava, pogovor, pouk, pomenek, sestanek. 2. družba, zbor, skupščina, društvo; konkr. prijateljica yecogyd)v. ofiZkog, b [Et.iz. b/io-iiiX-, lat. miles, itis; mil-it-es = skupno stopajoči] 1. truma, krdelo, množica, shod, skupščina. 2. bojna truma, tolpa, bojna gneča, boj, bojni hrup.
6-fiiyX7], i/, ep. 6-fiixXr] [Et. slov. megla, kor. meigh, megla, dež; Hom. dfuftfia-
Aoeaaa meglen] megla, oblak, para, xovir/g oblak prahu. ogi^kcodr/g 2 (sidog) meglen. ofifia, aro g, ro [St. jz brega; idevr. oqw-mn, slov. oko, gl. oWe] oko, pogled, obraz, obličje, tog dn^bggavcov kolikor se more videti, nav’ oggava pred očmi, pred obličjem, cpr/gr/g ogga vesela novica. 2. kar se vidi, pogled, prikazen, prizor.
oggaro-orsgf/g 2 (ovsgiozco) 1. oči oropan, slep. 2. ki jemlje pogled, blesteč. oggsvco = ava-gšvco. ogvvgi in dfivvco [fut. ogovgai, a or. cd-gooa, pf. 6gcbgoxa, plpf. cbgcog6xeiv, p as s. pf. 6/.icd/.lo o ficu, a or. cbg6(a){h]v, fut. ogoofh/oogai; ep. pr. imp. 2 sg. ogvvHi, a or. cbgoooa, ogoo(o)a\ 1. a) prisegam, trdim ali obetam kaj pod prisego, oqxov jdovXevny.6v zaprisežejo me, miooKov krivo prisegam ; b) kličem koga s prisego za pričo, prisegam pri kom U sov g, NT. xava vivog, sv vivi. 2. rotim se, prisegam na kaj, potrjujem kaj s prisego onovddg. ogo-fScogiog 2 (jlcogug) na istih (skupnih) žrtvenikih čaščen, skupen. 6go-yaXaxrog 2 sodojenec, sorodnik. ogo-yaaxpiog 2 (yaovr)g) ep. rodni brat, rodna sestra, iste matere. ogo-ysvf)g 2 (yeVog) 1. istega rodu, soroden. 2. act. poet. skupno rodeč (O. B. 1361.; drugi pišejo: bgoXsyfjg). 6go-yXcoooog 2, at. -rrog (yXčboaa) isti jezik govoreč, istega jezika, vivi s kom. 6fio-yv-iog 2 (ysvog) poet. ki varuje sorodnike, Usoi branitelji, zaščitniki rodov.
6goyvcogoveco sem enakih (istih) misli, soglašam s kom, pritrjujem komu, zlagam se s kom vivi. ogo-yvcbgcov 2 (yvd>vai) enako misleč, složen; subst. 6 somišljenik, jvoičo viva ogoyvchgova pridobim koga za svoje mnenje; adv. 6/ioyvco{iovcog soglasno. ogoSol-eco sem enakih misli, zlagam se s kom vivt.
čgoSo^ta, t) enakost mišljenja. ogo-Sovkog, 6 sosuženj, sohlapec. d/io-e&vfjg 2 (sUvog) ion. istega plemena, rojak.
čfio^vŠ, vyog (£evyvvgi) skupaj vprežen. o/io-f/tir/g 2 (rjUog) enakega značaja.
6{io- tisv a dv. (ouog) 1. iz istega kraja, iz bližine, e| ogoUsv (comminus) na istem mestu. 2. poet. istega rodu (po-kolenja).
čgo&vgadov a dv. (ogo-Hvgog) enoduš-no, ene misli, složno NT. ogo&vgeco (ogog, Hvgog) sem složen. ogoia^co (ogoiog) sem podoben, sličen, enak.
čgouog 3 ep. gl. ogoiog. dgoiogegsai, ai (gšgog) (iz sličnih delov sestoj eče) prvine. ogoio-na-^f/g 2 (realisiv) ki se nahaja v istem stanju, enakočuten, enak NT. ogoiog 3, at. ogoiog, ep. opouog (b/iog) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ogoioi rjoav Havgaljeiv zdelo se je, da se čudijo; a) (ta)isti = 6 avvog, enak po močeh, kos, sv xai ogoiov eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja ; c) ogoiov r/glv sovcu nam bo vseeno; o tleh : raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) oi ogoioi ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) r/ o/ioia (sc.yd-eng); vr/v ogoir/v (va bučna) dtdeo/u, civv-anodtdcoui povrnem enako z enakim, dam milo za drago, vr/v ogoir/v epegs-oHcu ^r/veco naga v iv o g želim, dami kdo izkaže enako uslugo, gsvšyco vrjg Zor/g xai o/ioir/g imam iste pravice in zakone; c) xo ogoiov prilika, prispodoba, primera, enakost, navv ogoiov dobra primera; vobv buoicov r/glv dgiovoris vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) e« rov 6go tov enako, na isti način, zopet; b) sv rep ogoteo na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, sv vip ogotep noiovgai smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. a dverb. ogoiov, ogoZa, ogotcog slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme. ogoiozrjg, c/vog, c) sličnost, enakost, ravnopravnost NT.
6 go 16-z panog 2 enak po šegah in značaju, sličen, skladen; a dv. dgoiorpo-ncog ravnotako kakor. ogoioco (ogolog) [inf. a or. p as s. ep. ogoi-coHfjgsvai\ 1. act. izenačujem, ena-
čim, delam slično, primerjam, vzporejam rt rivi NT. 2. pass. delam se enakega, enačim se, primerjam se, sličen sem kom.i, merim se s kom.
3. med. act.
bpoioo/ia, | 1. sličnost, podoba, zati’ aro g, ro ( bfioico oiv tisov po božji po-bpoicoaig, j dobi NT. 2. prilika, prispo-ecog, r) I doba. NT. bpo-zanog, 6 prebivalec istega vrta, tovariš pri jedi.
°jioxXda> ep. in 6/zoxXša> ep. poet. [brez augm.; impt. bjiozkeov, 3 sg. bjiozXa, aor. bj.Loy.Xrj o a, it er at. bjioz/.fjoaoze] glasno kričim; kličem, za-, pokličem; pretim in psujem, grajam, oštevam, zmerjam; opominjam, vzpodbujam, zapovedujem.
bfio-xXfj, r) ep. glasno klicanje, poziv, krik, vpitje, kričanje, skupna zapoved, grožnja, pretnja, graja. bgoxXi]vf]g, ijgog, 6 (bjioz/.dco) ep. klicatelj, opominjevalec.
djio-xXZvog 2 (y.XLvrj) ion. ki leži pri isti mizi, tovariš pri mizi ali obedu. dpo-Xeyfjg, o (Xeyog) poet. soprog, mož. bpoXoysco (bjiov, Xbyog) [adi. verb. o/io-Xoyrjveov\ I. act. isto govorim 1. a) soglašam, ujemam se, skladam se, rivi s kom, sni riv i, negi, zava rt, rivi v čem; xivi zava rt ovdev nimam s kom nič opraviti, ovdev zav’ olzrjidvrjva nisem nič v sorodu; b) priznavam, pritrjujem, dopuščam, privoljujem, vdam se, /Agiv zagotavljam komu hvaležnost; pass. bjto?.oyeivai splošno se priznava, da. 2. obljubujem, dajem besedo, sklepam zavezo, sporazumem se s kom, zavežem se. 3. NT spoznavam, sv vivi pred kom, vivi slavim. II. med. 1. skladam se, sporazumem se, pogodim se. 2. act.
1. soglasje, složnost. 2. privolitev, do voljenj e, po-bpoX6yt]fia,.	trditev, odobravanje. 3.
nrog, ro	pripoznanje, spoznanje,
°poXoyia,	izpoved, vera NT. 4. do-
V	govor, pogodba (zastran
vdaje), sporazum(ljenje), pogoj, vdaja.
°po-Xoyog 2 soglašajoč, pritrjujoč. °jLoXoyovp£vcog (adv. k pt. praes. pass. °d bjioXoyeco) priznano, oči vidno, brez-
dvomno, ez navvcov kakor vsi soglasno priznavajo, oi bjio?Myovjisvcog avzocpdvvaL očitni (splošno znani) ovaduhi.	[adezcpog polbrat.
djio-fifjvgiog 2 (jifjvrjg) (od) iste matere; oporočen (opo-voog) sem istih misli, strinjam (zlagam) se, sem složen s kom r ivi, negi vivog o čem, vi v čem. opovorjrizbg 3 istih misli, složen.
6jibvoia, r) (opo-vovg) enako mišljenje, soglasje, edinost, sloga. ojio-vocog a dv. složno, soglasno. ofioojiai pass. ep. [samo aor. pass. inf. o/icotirjvai] združim se s kom, cpilovrjVi v ljubezni.
čfio-jiavgiog 2 (navr/g) (od) istega očeta. 6ji6-nzoXig, e tog, 6, fj iz istega mesta, domač, Gbj/fojg bjionvoXig ?.scbg vse ljudstvo Teb.
6fiogyvvju ep. (gl. d/iegyco) [/ut. djiog^co, aor. dijiog^a, ep. o/iog^a, med. ojiog^avo] 1. act. brišem, otiram, vi vivog kaj s česa. 2. med. brišem si, otiram si, vi vivog kaj s česa.
opogčco, ion. opovgčco mejašim, mejim s kom, imam skupno mejo s kom, r ivi sem mejaš ali sosed. ofi-ogog 2, ion. ofi-ovgog (ogog) mejni, sosednji, na meji, nblsjiog vojna na meji; bjiogog eipii sem mejaš (sosed); subst. 6 bjiogog sosed, mejaš, ij bjiogog (sc. ybbga) sosednja dežela, ro bjiogov sosedstvo.
čfio-ggotieco poet. skupno veslam; pren.
strinjam se, zlagam se, pritrjujem. čfiog 3 [Et. iz somos, slov. so- (n. pr. so-sed), s or. similis, simul itd.] 1. taisti, ravnotak, sličen. 2. skupen, vku-pen Xeyog, veizog. — a dv. čpcog a) obenem, skupaj navvsg bjioig; b) enako, ravnotako (kakor). čfioae a dv. 1. na ravno tisto mesto, v isti kraj, bjibae egpegovvo drli so nasproti, eijii grem nasproti komu, spoprimem se, stopim komu v boju nasproti, Sg v (n v b/ičo’ fjXtie jia%rj tako je trčila njih bitka skupaj, tako so se ti spoprijeli.
ofio-ainvoi, ol tovariši pri obedu. ojiooiTBco ion. jem skupaj s kom v ivi. ojib-alvog 2 (oiveojiai jem) ion. tovariš pri mizi (obedu), jieva vivog ki je skupaj s kom.
6fi6-oxevog 2 (azsvr/) enako opremljen ali oborožen xivt.
6fioax7]via, rj (dpto-ozrjvog) bivanje (stanovanje) v istem šatoru.
6fioaxr]v6co (bjio-ozrjvog) sem (stanujem) s kom v istem šatoru xivi. 6[i6-onXayxvog 2 (ajv?.dy/va) poet. (od) iste matere, soroden; subst. ol sorodniki.
čfio-onovdog 2 (ojievdco) ki skupno s kom daruje, ki je pri isti mizi. čfio-ojzogog 2 (ojvelgco) poet. 1. skupaj vsejan; (od) istih starišev, soroden; subst. 6, rj brat, sestra. 2. skupaj posejan, yvvrj ki je bila poprej žena drugega moža.
čjio-anogog 2 (onelgco) ki ima ženo, katero je imel prej drugi zivog. djiooaai in sl. gl. ofzvvpu. opo-ori^aco (oTsiftOo) ep. hodim s kom (skupaj) xivi.
ofio-ozoXog 2 (axeXXa>) poet. tovariš, spremljevalec xivog. čfi6-xexvog 2 (x£/vr/) ki se bavi z isto umetnostjo ali z istim rokodelstvom; subst. stanovski tovariš xivog, xivl. čfio-zlfiog 2 (xi[A,aco) enako čaščen, enakega dostojanstva, enakopraven, oi b/j,oxipioi perzijanski veljaki, najvišji plemiči.
čjio-zgane^og 2 ki je pri isti mizi, tovariš pri mizi (obedu), zaupnik. čjio-zgonog 2 (xgonog) istega značaja, enak, sličen xivi in xivog. čjio-zgogpog 2 (xgecpco) skupno vzrejen ali vzgojen, {hrjgia b/i6xoo(pa xoloi av-figcbjioioi domače živali.
6/u.ov adv. (bjiog) 1. a) skupaj, skupno, na istem mestu, obenem, v družbi s kom rivl; b) časovno: istočasno, obenem, btuov noXsjxog xe zal Xoi^og obenem, ravno tako kakor. 2. blizu, ylyvo(iai shajam (bližam) se xm, xi-vog; (pegojiai spopadem se, eipil spoprimem, udarim se s kom aXXrjXcov. dfiovgsco, ofiovgog gl. dfiogeco, bpooog. ofiotpgoveco (bf^o-cpgav) sem istega mišljenja, isto mislim, sem složen, ravnam v istem zmislu; sočustvujem, jz6Xe(zog bjiocpgovecov soglasno sklenjena vojna.
6fio<pgoavvrj, rj ep. sloga, složnost, edinost.
čfio-cpgcov 2, gen. -ovog (cpgoveco) istega mišljenja, složen, edin NT. djio-cpvrjg 2 {yvrj) enake rasti (postave, narave), xivi s kom.
6jio-cpvXog 2 [cpvXov) 1. istega rodu ali iste vrste, istovrsten; subst. 'Dovjiocpv-Xov, xo isti rod, rojaštvo, rojaki. 2. soroden, sorodnik.
dfiocpcovBco ion. govorim isti jezik, rtvl s kom.
ofio-cpcovog 2 (cpcovtj) ki govori isti jezik, xivl s kom.
6p6xQoia, rj, ion. -otrj (/pon) vrhnja koža.
ofio-rprjcpog 2 ('iprjcpog) 1. ki ima isti glas (enako pravico do glasovanja) s kom xivL ali jisxd xivog. 2. enakomisleč, soglašajoč.
’ OfitpdXrj, rj lidijska kraljica, kateri je moral Heraklej tri leta služiti. 6ji(paXbsig 3 ep. popčast, popčnat, grbast, vzbokel, glavičast.
6jicpaXog, 6 [Et. idevr. onobh-, lat. um-bilicus, nem. Nabe, Nabel] 1. popek-2, a) grba (na ščitu), vzboklina; b) glavič na jarmu. 3. središče, sredina, '&aXaoo?jg, yfjg Delfi. oprpal;, azog, rj kislica, nezrel grozd. dfitprj, rj, dor. dfitpa [Et. iz song"'ha, nem. singen] ep. poet. 1. glas. 2. beseda, govor. 3. naznanilo, božji izrek, prerokba, razodetje.
čfi-cbvvfiog 2	(ovojia) istega imena,
istoimenski; subst. 6 žensev. ojicogoipiog 2 (ogocprj) ki stanuje pod isto streho. dfičog gl. 6/eo'g.
6'ficog (6/to'c) členica vkljub temu, pri vsem tem, vendarle; pogosto stoji pri pt., ki se prevaja z akoravno, dasi; včasih se mu pristavijo druge členice: dXXd, de, zal itd.
6(i-cc>xezr]g, ov, b (s/co) skupno čaščen. ovag, to sen, sanje; a dv. v sanjah, v spanju zax’ ovag NT; vJtag xe zal ovag čuječ in speč, v bedenju in v sanjah, t. j. vedno, neprenehoma. dvagiov, to (drog) osliček NT. ovao&cu gl. dvlvrjfu. ovdoig gl. ovrjcng.
6vaol-jioXig, ecog, 6, rj državi koristen. oveiag, aro g, to (ovivrjju) ep. vse, kar koristi ali pomaga: 1. pomoč, korist,
zaščita, hramba, zaslomba. 2. jed, hrana, krepilo, (o)krepčalo, poživek. 3. dragocenosti, blago, zaklad II. 24, 367. ovsCSeiog 3 (ovsidog) ep. zmerjajoč, gra-jalen, sramotilen snea, pvflog. oveidi£oo (ovsidog) [fut. ovsidicb, o jv sidrna, pf. (bvsidiza, fut. med. dvsidiovpai poet. s pas. pom.] zasramujem, sramotim, grajam, psujem, zmerjam, očitam vivi vi, vivi ovi, viva, vivi život: zaradi česa, NT vi vivog. dveiSiofia, avoc, vo, ovEidiapog, 6 in ovsidog, ovg, vo [Et. nem. Neid] 1. zasramovanje, zaničevanje, ovsidog e%co zaničujejo me. 2. predmet graje, sramota, madež. 3. sramotenje, graja, obiranje, opravljanje; psovka, opo-nos, očitek.
dretgara, oveigazog gl. ovsigog. dveigsiog 3 (oretpog) ep. ki se tiče sanj, sanjski, nvkai vrata do sanj. ovEigo-xgizr]g, ov, 6 razlagalec sanj. dv£iQongixin6g 3 ki spada k razlaganju sanj, ki razlaga sanje, mvdxiov sanjske bukve. ovsigov, vo gl. ovsigog. dvsigonoAsco (ovsigo-ndkog) sanjam, sanjarim, vi o čem.
dvsigo-noAog, 6 ep. ion. razlagalec sanj. ovsigog, 6 in ovsigov, vo, gen. oveigazog itd., pl. dveigaza, v d sen, sanje, prikazen v sanjah.
ovEigcoaoco, at. -zzco (ovsigog) sanjam, vi o čem.
oveijco (drog) navijam, vzdigujem z vitlom.
dvrj&rjvcu, ovrjoa, dvrjoco gl. ovivrjpi. dvfjoipog 2 (ovivrjpi) poet. koristen, dobrodejen.
ovrjai-jzohg, scog, 6, fj poet. koristen za državo.
ovrjoig, ecog, rj (ovivrjpi) korist, podpora, pomoč, sreča, blagoslov. ovftog, 6 ep. gnoj, živalsko blato. dvia, r/ ajol.	dvia.
dvinog 3 (drog) pvAog gornji mlinski kamen NT.
ovivrjpi [inf. dvivdvai, za impf. se rabi cogoeioor, fut. dvrjoco, a or. ddvrjoa, ep. ovrjoa; med. dvivapat, impf. (bvivdprjv, fut. ovfjoopai, a or. dbvfjprjv, cbvrjoo itd., eP- poet. ovrjprjv, opt. dvaiprjv, 3 pl. ovokivo, imper. ovrjoo, inf. dvaa'i)ai, pt.
ovfjpevog, a or. pass. (bvfjfhjv, inf. ovrj-Hfjvai] 1. act. koristim, pomagam, podpiram, pospešujem, razveseljujem, storim kaj komu na ljubo vivd vi, s pt., in f., vivi s čim. 2. med. pass. imam korist (dobiček, užitek, pomoč), dobro mi je, radujem se, uživam vivog in vi; ovf/osaile dnovovveg koristilo vam bode, ako poslušate, ovaio Bog te blagoslovi, bodi srečen, prj dvaiprjv proklet naj bom; pt. ovi) ge rog srečen, blagoslovljen.
ovoua, avog (vovvopa = vo dvoua), ep. ion. ovvopa [Et. lat. nomen, slov. ime, imena (iz amen-, unmen-, idevr. nmen), nem. Name] 1. ime, nazivanje, pozna-menovanje; ovopa, dvopavi z imenom, po imenu, imenovan nohg 9drpaxog dvopavi, nohg ovopa Kaivai; dvoua za/.eto v iv d, ovopa vifhjpi (viffepai) vivi dajem komu ime; oropa cpsgar nosim (imam) ime. 2. beseda, izraz, naslov. 3. ime, glas, slava. 4. samo ime, videz, izgovor, pretveza, peza zo/.cor ovopdvcov z lepimi besedami, z lepim izgovorom, vq> dvopavi pod pretvezo, navidezno. 5. v (p dvopavi, čia vov dvd-pavog, ev (eni) vio dvopavi vivog v imenu koga, po naročilu koga NT.
6.	opisovalno: dvopa ocovrjgiag = ocovrj-gia.
dvopa£a>, ion. ovvopa£co [fut. ovopaoco itd.] in ovopaivco, ion. ovvopaivco [fut. ovvopavEio, a or. drvoprjva, ep. dvdprjva]
1.	act. in pass. a) imenujem, (po)kli-čem (z imenom), dcdga naštevam, (iz)-govorim pr]d ’ ovopfjvrjg, priznavam, govorim paXa oepvdrg, obetam og/ovg ddrosiv; b) dajem ime, nazivam, imenujem koga za kaj viva fteganovza.
2.	pass. imenujem se, zovem se, pišem se, ek vivog po kom NT, dno vovvov piv vov v o ovvopd^evai odtod izvira pregovor. 3. med. naida p5 (bvo-pd^EVO imenoval me je svojega sina.
ovopai dep. ep. ion. [Et. lat. noto, are, nota. — Obl. 2 sg. ovooai, opt. ovoivo, imper. orooo, fut. ovooopai, a or. drvooa-prjv, drvapijv in cbvdodr/v, ep. ovvopai, lut. ovoooopai, a or. dvoa(o)aprjv\ 1. grajam, zasramujem, sramotim; psujem, zmerjam, zaničujem, preziram vi, viva, zametam zaradi česa vivog. 2. nezado-
voljen sem s čim, pritožujem se črez kaj Tovog, ou-, odd’ c5g ae eokna ovoa-oeoftai xaxovr)Tog a tudi tako, upam, se ne boš pritoževal zaradi (premajhne) nesreče. dvopaivco gl. ovopa^co. dvofia-H^r/STjv adv. ep. z imenom, imenoma.
’ Ovopa-xlrjg, eovg, 6 eden izmed tridesetih tiranov.
ovopd-xkvxog 2 ep. s slavnim imenom, slaven.
’ Ovofj.d-xQi.rog, 6 vedeževalec in pesnik v Atenah ob času Pizistratidov. ’ Ovopavroog, 6 efor v Sp ar ti 1. 412 pr. Kr. r.
’ Ov6fj.-apxo?, o vodja Fočanov v tretji sveti vojski.
ovopaoia, ?] (ovopačjco) poznamenova-nje, izraz, beseda.
ovopaori adv. (ovopa^co) imenoma, z imenom, po imenu. dvopaoxog 3, ion. ovvopaaxog 3 (adi. verb. od ovopaCco) 1. kar se sme imenovati, omeniti, izrekljiv, ovx ovopaoTog kar se ne more ali ne sme imenovati, neizrekljiv, lat. infandus. 2. sloveč, na glasu, znamenit, slaven, eni Tivo zaradi česa.
ovog, 6, >} [Et. azijska izposoj.] 1. osel, oslica, negi ovov oxiag zaradi malovredne malenkosti. 2. a) vitlo, moto-vilo; b) zgornji mlinski kamen a/Jvrjg. dvoaaeofrau in sl. gl. ovopac. ovoorog 3 (adi. verb. od ovopai) graje vreden, zaničljiv.
dvo-cpogfidg, 6 (tpeoflco) ion. oslar, čuvar oslov.
’ Ovo-ftcovog, 6 reka v Tesaliji. ovrcog adv. od pt. &v, ovTog v resnici, zares, dejanski. ovvpaarog 3 = ovopaoTog. ovv%, v/o g, 6 [Et. lat. unguis, ungula, slov. noht (strslov. nogtta), noga, nem. Nagel. — Obl. ep. dat.pl. dvv/sooo] noht, krempelj, parkelj, kopito. oljecog gl. o|dg.
o\og, to (ogdg) (vinski) kis, ocet, kisla pijača NT. ‘
o^v-/3eXijg 2 (/?ežog) ep. zelo šilast, oster. d^v-SeQXT]g 2 (dšgxopao) ion. ostro-, bistroviden.	[šen.
dl-v-'d'r]xxog 2 ('drjyco) poet. zelo nabru-
d^v-d-vpog 2 poet. nagle jeze, togoten; kdor se hitro razsrdi, to o^vHvpov nagla jeza, togotnost. dt-v-xcbxvxog 2 (y.coxvco) poet. zelo (glasno) objokovan.
d£i>Aa/?e&> (hafteiv) sem hiter, uren, hitro pograbim priliko. d^vvco (dgdg) [pass. pt. djgvppai, plpt dd^vvTO, aor. (b^vv&rjv] ion.poet. ostrim, brusim, (raz)dražim, razsrdim, ofw-ileig razjarjen.
dl-voEig 3 (o§dg) ep. zelo oster, šilast. o^v-ggonog 2 (genco) dražljiv, občutljiv, nagle jeze.
d%vg 3 (gl. dx,a%pevog) 1. oster, šilast, koničast ^iopog, čogv, Uftog bodeč; strm xogv(py. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek a/og, čdvvao, peXedcbvai. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč (p{j6y-yog, y.my.vpaTa, avTr/. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč avyr). 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek oovog. 6. ihpog'-nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen emvoijocu. — adv. o£v, o|ea, oijecog ostro, bistro, natančno degnopac, ogaco, glasno jdodco, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.
č^vrrjg, 7]Tog, r) (o|dg) 1. ostrina, ostrost, bistroumnost. 2. gorečnost, naglost, naglica, prenagljenost, strast. 3. višina glasu.
č^v-rovog 2 (telvco) zelo napet; glasno šumeč (bučeč) nvevpnna; glasen, jasen, presunljiv yoog, dpdai. d^v-cpgcov, ovog, 6, i) (opgoveco) poet. bistroumen, razsoden, preudaren. o^v-cpcovog 2 (gnoveco) poet. glasen, ten-koglasen.
61-v-xoA.og 2 poet. nagle jeze, togoten, nagel.
oov, to (o)skoruš (sad, ki so ga Grki razrezali in za poobedek jedli). oov gl. d g. ona gl. ony.
dnddeco, ep. ion. onrjSeco 1. spremljam, grem s kom, sledim komu (pena) nvr, pren. To^a poo čngdel so moji spremljevalci. 2. bivam v kom, podeljen sem komu, ex Aiog Topi] dnrjdel v piv Zevs vam je podelil čast. dnaSog, 6 in i], ion. dnrjdog; onacov, ion. dnecov, ovog (enopao) spremljeva-
lec, tovariš, sobojevnik, oproda, sluga, učenec NT, ekdgjoov zasledovalka, lovica.
ojza£co ep. (onabog) [fut. ojzaoco, ep. ojvdooco, aor. 6'jjzu.oa, ep. ojiaooa] 1. act. a) dajem koga komu za spremljevalca uvd vivi, pridružujem koga komu; podeljujem, dajem, darujem komu kaj nvdog, ‘/.vppata, nokka; b) sledim, zasleduj em, nadleguj em, stiskam, tarem yi]Qag, uvd; abs. napadam, dre-vim nad koga, prihrumim. 2. pass. naraščam yeipdQQOvg. 3. med. jemljem si koga za spremljevalca. ojzuZov, to odprtina (luknja) na strehi (za dimnik), dimnik. o-nargog 2 (d proth. -j- jtaTr/g) ep. istega očeta sin, brat po očetu. djzdcov, ojzecov gl. ČJiadog. ojzeg ep. — oojzeg.
°nV> V [-Et. iz oqw-, slov. oko, oči, gl. doae] 1. luknja, odprtina. 2. brlog, votlina, podzemeljska jama NT. djcrj in ojitj adv., dor. ona, ep. onjtrj, ion. okrj, poleg ojitjovv in onr/nore. 1. kod, koder, kje(r), kam(or); z dv in c/.: kjerkoli, kamorkoli. 2. kakor, na kateri način, v kolikor, ojvrjovv kakorkoli.
nnrjdeco, 6m]6og gl. djiadeco, djzadog. omjAfaog 3 še tako star, kolikršen-koli, še tolik, kdorkoli. onrjvfaa (rjviza) členita 1. rel. in indir. vpraš. kdaj, kateri čas, kadar, Tfjg Spac ob kateri uri. bni^o/j-at, d. m. (o m g) ep. oziram se, upoštevam, menim se za kaj, uva-žujem, bojim se, spoštujem, častim v iv d, ti
ojtL-l}e(v) gl. oju-oftev. oju&o-fifiporog 2 poet. smrtnikom sledeč, avyr\[ia posmrtna slava. bn-Zjt-svco (gl. ojtcojctj) ep. oziram se (gledam) po kom, skrbno kaj opazujem yecpVQag, zalezujem, prežim Jia, zijam za kom yvval-/.ag.
tdog, f/ ep. ion. [acc. dmv, ojtida] 1' ozir, uvaževanje, boječnost, spoštovanje, strah, eyco dmv uvog oziram se na kaj, bojim se koga. 2. božja ^sodba, kazen, maščevanje ftečbv. bm-ofrefv), ep. tudi oju-ftefv) [Et. lat. °b, op (iz opi), n. pr. op-erio, sor. snt\
I. adv. 1. kraj.: zadaj za, vzad, od zad-
(aj), za hrbtom, oi drncev Xbyoi sledeče (naslednje) knjige, xaza?,etjico o stavi jam, zapuščam, pzšvu) zaostajam, jvoiov^ai jzovaubv ojuoftev postavim čete tako, da imajo reko za hrbtom krij em (četam) hrbet z reko; pren. mhn] ojiioftev jzoiovgcu p odvržem si; vovg djuoilev sig to jcoooilev ayco dam zadaj stoječim (= premaganim) prvo mesto; ojuoftev yiyvo/iai pridem za hrbet, ol djuodsv kar je zadaj, zadnji deli, ex tov djuodsv od zadaj, za hrbtom. 2. čas. pozneje, potem, vbo-doče. II. praep. z gen.: za Trjg fivgr)g, 6 i (p o o v djuodsv; pren. ovtco yjrij dia ovegvcov sysiv yvcbfMjg jvavgcbag jzdvT ’ omoftev eovavai treba je misliti v srcu, da je vse za očetovo voljo = da je treba očetovo voljo bolj spoštovati nego vse drugo. ojztoJhog 3 ion. zadnji, zadaj se nahajajoč, oxekea zadnje noge. ojilo&o-včfiog 2 (vepo/ucu) ion. ki se nazaj (grede) pase j36sg. ojticr&o-jtovg, jzodog, 6, v) poet. ki gre za petami, služabnik. djiLO&ocpvhaKEG) sem pri zadnji straži, vodim zadnjo stražo.	[že.
onta^oepvkama, ») vodstvo zadnje stra-djiLcfto-tpvA.aŠ, axog, 6 vojak zadnje straže ; pl. zadnja straža. ojtiorarog 3 (dmods) ep. naj zadnji, poslednji.
6 n ta oj adv., ep. ojttooco [Et. iz omrjeo, gl. ojufiev] 1. kraj.: nazaj, zadaj, od-zadaj, oi ojzioco Xoyoi sledeče (naslednje) knjige, to ojzioco, sig Tovmoco nazaj; kot praep. z gen.: za NT. 2. čas.: pozneje, vbodoče, Jtgoooco xož djiioto Xsvooco, ogdeo gledam naprej in nazaj (kot znamenje preudarjanja). 3.ion. poet. iznova, zopet Xva>.
6ji\eco (ojzXov) ep. opremljam, napre-gam, vpregam. čjikrj, fj kopito.
’’OjiXt]Tsg, cov, oi ime stare atiške občine.
ojihtfjoj (ojtkov) [fut. ojikiob, aor. 61 n ho a itd., ep. act. ojihoa, 66 jz/ao o a, med. 1 pl. b nho drsati a, pass. 3 pl. onhofisv] 1. act. a) opremljam, pripravljam, preskrbujem z, napregam (voz); b) ob-
orožujem; tov c; srnji drag vežbam, (iz)-urim (v orožju) v iv d, vi, vivl. 2. pass. in med. oborožujem se, pripravljam se na kaj, nalepotičim se yvvalxsg; idgdaog oborožujem (opašem) se s pogumom. 3. med. pripravljam si dslnrov, napregam si (svoje kotfje). onAzazg, ecog, f) 1 obor oženj e, oprava, onAzapog, b poet. J orožje, bojna oprava. 6jiAZz-aycoyog 2 (ayco) h op lite vozeč, vavg prevozna ladja za hoplite. čjzAZzetjco služim za hoplita, sem hoplit. ojzAtzrjg, ov, 6 (dn/.ov) hoplit, težko-oborožen pešec; njegovo orožje je bilo: a) za napad: dogv, ijizpog: b) za hrambo: ■/.odvog, ddioag, nvrjpideg, da mg.
6jzA.Itznog 3 ki se tiče hoplita, hoplit-ski, cpdkayig pehota legije; subst. vo onAzzznov hopliti, rj ojzAzzznfj borilna umetnost hoplitov, va onAzzina ejzl-ztjSevcov umetnik v borjenju (mečevanju).
6jiA.op.az med. (onA.ov) ep. pripravljam si dslnvov.
ojzAopa%ia, f) (payopaz) boj s (težkim) orožjem, vaja v rabi orožja, vojna umetnost, taktika.
ojzAov, vo [Et. iz sop-lo-m, sor. enco], nav. v pl. oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, o-prema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); viftspaz bn/.a: a) položim orožje; P) utaborim se, ustavim se; y) postavim se (stopim) v bojni red; b)pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, sgšvaozv nozovpaz on?Mv pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, jr g 6 v d) v on/Mv pred taborom, and v&v onAcov daleč od tabora.
ojzAojioiia, f) (nozeco) izdelovanje orožja. 6jzA.6zsgog 3 (bn/.og: dna/.og) ep. mlajši, čilejši, krepkejši. ojzAoipopsco nosim orožje. ojzAo-cpopog 2 (cpegco) oborožen, vagzg vojaška služba; subst. 6 oboroženec. o-jtodanog 3 (korel. k nodanog) odkod doma, kakov rojak.
’ Ojzoezg, evvog, 7) gl. 'Onovg. o-jzo&ev ndv., ep. ojijtoftev (korel. k nojjsii) od kod, od koder, ovv. sovi poz \
yg7)paza, ondi)sv eavioco s katerim bi (da bi) plačal; včasih se lahko prestavi s kje: onojjsv spaDov v avta.
ono&ev-ovv adv. odkoderkoli. o-jto&z gl. 6’jrou.
o-jioi a dv. (kor. k nol) 1. kam, kamor, onoi dv, onoz nove kamor (že) koli; psygz onoz dokod, kako daleč, onoz ngoocovavco kolikor mogoče daleč. 2. včasih kje, e/ezg dzddgai dr) p', onoz '/.adsavapev (= onoz e)J)6vvsg vvv sopev) ali mi veš povedati, kje sva se ustavila? ovx olazj’, onoz yrjg ovd’ onoz yvchp7)g zpegez ne veš, kje si in kaj misliš. 3. dncog kako, vovg oovg onoz iIsoz novovg navozvnzovozv ovz eyco paileiv kako se bodo bogovi usmilili tvojih nadlog, ne urnem. o-nozog 3, ep. ČJinoZog, ion. onozog (korel. k noZog, relat. in v indir. vpraš.) kakšen, kakov, takšen, ki; z dv: kakršenkoli, kdorkoli, karkoli, onoiog vzg ovv kakršenkoli, bnnoZ’ dooa kakšne neki, onoza avva kakršne pač (neki), gr)y-vvvaz onola dr) zpAsip neka žila, onoZov vi sovi z inf.: kaj pomeni; kot a dv. stoji Sof. O. R. 915 ovd’onoz dvr/g ev-vovg ne kakor pameten mož. onozoazza-ovv in 6jiozoa6f)(jioze) kakršenkoli, katerisibodi, katerikoli. ojzoz-jzeg adv. kamor ravno, kamor pač. oJtog, 6 sok (rastlin, posebno divje smokve).
OJiog gen. od OTp.
ojzoadnzg adv. tolikrat kakor, kolikor-krat.
ojzoge — onoz.
onooog 3, ep. čnnooog in onoooog, ion. onooog (korel. k ndoog, relat. in indir. vpraš.) 1. o številu: kolikšen, koliko, kot; pl. vsi, ki; vse kar; z dv: kolikršenkoli, po kolikor, onooa PoTj/.svaz kolikor hoče, kolikor se mu ljubi, onoorjv vzvd kolikršnokoli. 2. o prostoru: kako velik, kakor daleč onbooov sneoye nvg. onoGoa-dt), ojtoaoa-ovv, onoaoozzo-ovv kolikršenkoli, v gen.: za katerokoli ceno.
čnoaaog gl. onooog. onoazog 3 kateri (po številu). čnoazoa-ovv (onooog) katerikoli, naj-zadnji.
bjtoze, ep. 6 ji ji or e, ion. okoze in ojtotav
(— bnove av) kor el. k nove. 1. časovno: kadar, tedaj ko, ko, bržko; kadarkoli; vsakikrat kadar; eovcv onove včasih, onove ye kadar pač. 2. pogojno: ako, če. 3. vzročno: ker, ker že, onove ye ker pač.
djzozegog 3, ep. ojzjzozegog, ion. okoze-Qog (korel. k novegog-, relat. in v indir. vpraš.) 1. kdor, kateri izmed obeh, v pl. katera izmed (od) obeh strank.
2.	eden izmed obeh; pl. ena od obeh strank. — a dr. djzozega (ozovega) in bnozepcog na kateri izmed dveh načinov, kako; onoveoa ... ij (utrum... an) ali . . . ali.
bjtozepoo-ovv katerikoli izmed obeh. ojzozegco-tiev, ep. 6 n jz- adv. od katere izmed obeh strani, odkod. bnozepco-ae adv. na katero izmed obeh strani; kam.
ojzov adv., ion. dnov (korel. k nov), poet. bjzo&z, ep. ojzjzofjz (korel. k nofh) 1. kje, kjer, onov av kjerkoli, povsod, kjer; ser#’ dnov na mnogih krajih, ovy. eoviv onov nikjer, ovx f/v, dnov ov ni bilo kraja, kjer bi ne, povsod, bnov ur j razen kjer, onov v drv ).cyo-/isvcov kje v razgovoru. 2. čas.: kadar, tedaj ko, ovx salonov nikoli, nikdar.
3.	vzročno: ker, ker že. 4. pogojno: ojzov-ovv adv. kjerkoli. [če, ako. ojcov-jzeg adv. kjer ravno, kjer pač.
Ojzovg, ovvvog, ep. ’ Ojzoeig, evvog, fj glavno mesto opuntskih Lokrov; Preb. oV Ojzovvziol. bjtjza ajol. gl. ([upa oko. bjznrj, ojzizoHev, ojzjzoZog, ojzjzoaog in sl- gl. onr) itd. bjzizoftz = bnov. bjznona dor. onove. bjzjzooe dnov	[ čenka.
orcraAsos 3 (čnvog) ep. pečen, >egea pe-bnzdvofiaz pass. prikazujem se NT. bjzzaaia, r\ prikazen NT. bjzzaco (onvog) pečem, pražim, žgem. bnzr)Q, f)Qog, 6 ep. ogledovalec, ogleduh, prežalec.
bjzzog 3 pečen, pražen, žgan, n/Jvijog opeka, oidrjgog kaljen. bjzvLco [inf. praes. ep. dnviepiev(ai)] 1. act. oženim se, vzamem za ženo, sem oženjen. 2. pass. in med. omožim se.
ojzcojza gl. ogdeo.
ojzcojzv), i] ep. pogled, vid; prizor. ojz-cbga, rj, ion. -grj [Et. iz on- (gl. om-fjev) -toga iz ooaga, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje enifhpUag NT. ojzcogiljco [pt. fut. ion. oncogzevvveg] nabiram (trgam) sadje. ojzoogzvog 3 (dn-cbga) ep. jesenski, poz-noleten, dovr/g Sirij, pasja zvezda. djzcog-cbvrjg, ov, o (drveo/aai) sadjar, prekupovalec sadja. d jz or g, ep. tudi ojzjzcog, ion. oncog (korel. k n dr g) I. adv. 1. relat. in v zav. vpraš. kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor, oncog av (xe) kakorkoli, kakor pač, ov ydg olda, naidetag oncog e/ei ne vem, kako je z njegovo izobrazbo, oncog e/co kakor sem pač, ne da bi se pripravil, takoj; posebno pomni zvezo: ovz eaft’ oncog nikakor ne, po nobeni ceni, nikoli, ovx sati’ oncog ov vsekakor, na vsak način, gotovo, ovx eofE oncog nove ni mogoče, da bi kedaj, ovv. av yšvoivo vovtV oncog eycb ov epavd) vovpcov yevog vsekakor bom svoj rod odkril; ov ydg /evozv’ av vami’, oncog ov/ tod’ e/eiv kajti ne more se zgoditi, da bi to ne bilo tako, kajti to se ne da izpremeniti (= kar je storjeno, nestor j eno več ne bo, Valjavec), ov/ oncog ... d).?. ’ ovM ne samo ne... ampak niti; ov/ oncog kam li, ov/ oncog .. . d/./.d (y.ai) ne samo ne ... ampak celo. 2. pri superl.
kar, čim agiovog. II. veznik 1. v časovnih stavkih (= ove) ko, kadar, bržko ( oncog vd/iova), kadarkoli. 2. finalno (s cj., opt. ali ind. fut.) da (bi), zanikano: oncog pcfj da ne (bi), da le ne bi, pri) oncog (ne boj se, da ) kaj šele, niti; z ind. fut. se veže zlasti za glagoli stremljenja (verba studii), vdov KogiviHcov ngaooovvcov, oncog vi-/ocogtfoovvai avvovg; pogosto stoji oncog nezavisno, da izraža krepek poziv ali svarilo: oncog ovv eoeods avdgeg čiljioi vij g el&vdvgiag da ste mi (bodite) torej možje, vredni svobode; oncog f.vr) 6 oocpiovfjg i^anavr/orj da nas le ne bi prevaral. 3. za glagoli sentiendi, dicendi itd. ovi da.
oncoa-drj, ojicoo-Sijjtoze, on cog-ovv, oncoovi-ovv adv. kakorkoli, kakor pač, ovd ’ oncooviovv nikakor ne, prav nič. Sncoo-nep, ion. oHcoo-nep ravno, prav (tako) kakor.
ogdfia, avog, v6 ) 1. pogled, vid. 2. kar (ogaco)	kdo vidi, prizor,pri-
opaoig, 60)g, fj J kazen. opavog ajol. = ovgavog. opavog 3 viden, vidljiv, sv bgavčp vidljivo, očitno.
opaco [Et. iz fogaco, kor. wer, nem. be-wahren, wahr-nehmen, ge-wahr (wer-den). — Obl. impf. ecbgcov, fut. otpogai, a or. sidov, pf. ecbgaza, pass.pf. scbgagai, (ugfiai, a or. (bifdpv, fut. bcpdfjoogai, udi. verb. 6 o avog, onvog, dnveov. — ep. ■ ogoco, ogaq.g, bgocooi, opt. bgocpve, pt. bgocov, ogocooa; med. ind. 2 sg. ogrjai,
2	pl. bgdaoils, inf. ogaaoffai, impf. ogo-covvo; act. 3 sg. oga, med. 3 sg. ogdvo, fut. 2 sg. bipsai, pf. oncona, plpf. oncb-nss, -nsi; ion. opico, 1 pl. boeopisv,
3	pf. ogeovai, pl. ogecov, -eovoa, -sov, impf. cooeoi', med. pr. ind. bgiof.au, cj. bgeopiai, pt. ogeogsvog, impf. cbgeoptrjv] I. act. vidim 1. intr. morem videti, gledam, zrem, motrim; a) abs. ogcpg; lat. viden’, vidiš? pt. ogčbv na svoje oči, ogobvva ?Jyco kar jasno vidim t. j. govorim resnico; b) s predlogi: slg vi, slg uva na kaj (koga), ngog vi upiram oči v kaj, ngog to ygr]ovd gledam na, %orri vi gledam doli na kaj, eni novvov tja na morje; c) gledam, pazim, čuvam se, trudim se, sem v skrbeh oncog, oncog (if); si ako;
d)	cpi?,cog ogaco rad vidim, ako; e) o krajih: obrnjen sem, ležim v 6 vel/o g ogcj. slg ali ngog vr)v ffdkaaoav. 2. trans, a) vidim, zagledam, ogledam, zapazim vi, v iv d ali s pt. tog elde vov K/.e-agyov dis/.avvovva ko je zapazil, da jaše KI.; (pobg ogčb živim, ovv.evi oipo-piai bom mrtev; b) obiskujem, shajam se s kom; c) (duševno) spoznam, opazim, razumem, vem; doživim vavvrjv f/piegav; d) uvi vi oskrbim komu kaj. II. pass. vidijo me, pokažem se, vd ogcbgsva vse, kar se vidi; s pt. Snpffr] cpsvycov videli so, da je bežal. OgfirjAog, b gorovje v zahodni Trakiji.
6pya^co mehčam, gnetem, strojim.
6gyaivco (ogyi')) poet. [dor. (bgyavd| 1- trans, razjezim, razsrdim. 2. intr. jezim (srdim) se.
6pyavix6g 3 (ogyavov) z orodjem oprem* ljen, ki dela z orodjem.
opyavov, vo orodje, priprava, stroj, glasbilo; pren. dndvvcov xaxcbv bg"/a' vov orodje vseh hudobij.
dgyag, ddog, fj (bgyi)) rodovitna zemlja> močvirna zemlja, močevina; pos.sveti gaj med Atiko in Megaro.
6pyda> (bgyfj) 1. bujno rastem, dozorevam, vd nagaffa/.dooia vtbv y.agrt(bv bgyd a/uaoffai so zreli za žetev. 2. p°' želim kaj, koprnim po čem ngog ti, vnet sem za lcaj, sem razburjen, bg-ycbv strastno.
6pyij, f), dor. opyd 1. nagon, nagib) mišljenje bgyi)v bfioiog, nrav, značaj, nagnjenost, avvoyvcovog trma, dotv-vofioi moči, ki ohranijo državo, 0Q-yr]v dv.gog strasten, togoten, do'/«S smcpsgco vivi ustrezam, hočem se komu prikupiti, bgyf) /a/.enfj yndoua( slg viva obnašam se sirovo proti komu. 2. strast, razburjenost, vnetni nejevolja, jeza, kazen, 6gyfj yocofievfl v jezi, 6gyfj yagiv didcopa vdam se jezi, sv bgyfj (eyco) noieopiai viva, J>1 bgyr)g (eyco) noiovpiai viva, ogyr)V e/® ngog viva jezim se nad kom, bgyVv noiovgai si jezim se, ker, ogyfjv <pa~ vegav noiovgai vivi kažem očitno komu svojo nejevoljo. — adv. 6qT0> či’, sg, gev\ vn’ 6gyf)g, ngog,
6gyf)v v jezi, jezno, iz jeze, v strasti.
o'pyia, vd 1. žrtva, služba božja 2. postajni verski običaji ali obredi, tajna božja služba, misteriji (Demetre, Ki-bele, Bakha).
6gyid£co obhajam orgije, razodevam komu svete obrede, častim koga s tajno službo božjo; praznujem, obhajam slavnost.
6gyiaog6g, b praznovanje (obhajanje) orgij, orgije, Bakhova svečanost.
dgyi£co [med. fut. bgyiovgai, pass. a or. cbgyioih]v, pf. &gyiogai, udi. verb. bg'/l°' vsov] 1. act.razjezim, razsrdim. 2. pass. srdim se, (raz)jezim se, jezim se na vivi, sni vivi NT, negi vi, dia vi.
6pydog 3 (djr/jj) nagle jeze, togoten, srdit NT.
6gyiA6zt]g, f/rog, V togotnost, nagla jeza, občutljivost.
6gyv(i)a, f), ion. -irj, ep. ogyvia (tipš-yco) seženj (	l-85 m).
‘ OgSrjoodg, 6 pritok Istra v Trakiji.
opeyco, ep. čgeyvvpu [Et. lat. rego, ere, nem. recken. — 057. fut.dgegco, a or. (Spela, med. /uč. dgs^oucu, a or. (boegdiurjv in
cbge%(h]v, pf. 6gcbgeyp.ai, adi. verb. tipe-xrtig, ep. a or. d'pe|a, ogegdgrjv, p/! 3 p 7. dpcope/arat, plpf.3pl. tipcope/aro] I. act. 1. iztegujem, razprostiram, molim proti /etpag eig ovgavov, /stotič Tm iztegujem roke po kom, Jtdvvooe (o beraču, ki prosi daru). 2. a) nasproti molim, prožim, (po)dam /Etpag, to xspag, meiv, vr/v y.vhy.a; b) dam nazaj de^rag movoa-, c) do-, podelim xtidog, rti/og, eu/og; Sof.Fil. 1202 izkažem ljubav, uslišim prošnjo. II. med. 1. iztegujem se, sklonim se, segam po čem /spot, jrpdg rt, posegam po naidog, nooai dirjam v skoku, ey/et zamahnem, pomerim, /sipa iztegnem svojo roko, rptg cope|ar’ icbv trikrat je mogočno stopil. 2. (po)primem, zadenem, ranim. 3. hrepenim, stremim, težim po čem, želim kaj uro g, inf. bgei-fldz-gg, ov, ti | (opog, fiaivo)) ki ho-dgeooi-^dzrjg, di ali stanuje po go-ov, 6	I rah, gorski, divji.
dgei-dgopog 2 (dga/ueiv) kdor po gorah teka.
ogecvog 3 in ogeiog 3 in 2, ion. oiigei-og, ep. in poet. ogeozegog 3 (opog)
1.	gorat, hribovit, brdovit, odog gorska pot, dgeivrj (%(nga) gorska dežela.
2.	na gorah živeč, gorski, sirov, divji, Oguxeg gorski Tračani; subst. 6, 7) gorjanec, hribovec.
dgenzog 3 (tipeyco) 1. ep. iztegnjen, nastavljen, vzdignjen peUat. 2. zaželen. oge^ig, eoog, 7) (6geyco) hrepenenje, želja, prizadevanje, poželjenje NT. bgeofiai ( dgvvptcu) ep. [impf. tiotiorro] vzdignem se, (od)hitim. bgEoi-zgogpog 2 (vgecpoo) ep. v gorah | vzrastel, gorski. ogeai-Tpoizog 2 = ovgeoi-cpoitog.
6-y.ooc)°VpSoetlZ I	v (na) S°rah
čgeo-icpog ep. | bivajoč (živeč), gorski.
dgeom-^dzrjg, ov, d poet. do£i-fldz7]g.
’ Oqčgxelov, rti mesto v Arkadiji. čgsozegog 3 gl. ogeivog.
’ OgeozTjg, ov, 6 [ep. ao in eco, a ec. av, voc. a] Agamemnonov in Klitajmne-strin sin; adi.’ Ogeozeiog 3. dgeozidg, tidog, f) (opog) ep. na gorah prebivajoč, gorski vvpuepcu. ogeocpL ep. gen. in dat. sg. in pl. od opog.
ogsvg, eoog, d, ep. ovgevg (opog) mezeg, mula.
o-pe/i^dtu (d protli. in p 0/1? o g) ep. hropem, rjovem, mukam. ogsco, ogrjau gl. tiptico. ogijfii ajol. ogdco. čgeco-KOfiog (6gsoy.6/j,og), d mezgar, po-ganjalec mezgov, opijat inf. a or. med. od dgvv/u.
"Og&rj, r) mesto v Tesaliji. og&fjv gl. tiptitig.
optitog 3 in 2 (optidg) 1. navkreber ali v breg, strm odog, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen yeppa; (doze Jidvvag dgiHag ozrjoai rot/tig tako da so vsem stopili lasje pokoncu ; rti dgdzov breg, strm vrh, pobočje, ngog optitov elpu (ayco) grem (peljem) navkreber, v breg, xarti rod tiptitor strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, rti ootita rti eg rpr /neooyaiav (pžgovva ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist vogog, y:tjgvyuaza, y.ory.vp,ava. — adv. og&ia glasno ijvae. 4. v vojaškem govoru: dgfhoi, /o/ot podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, jvgoojdd/./.oo ti p ti/o te /.6yoig napadem s podolgastimi stotnijami, /.d/org tiotitorg Jtoičb, ayco (oppos. r/d-Aay| bojni red s širokim čelom), optiocjreta, p pravilen izgovor.
’ Ogffo-KogvfldvzLoi, ol narod v Mediji. dgtid-xgatgog 3 (xtipag) ep. 1. s pokončnimi rogovi, ravnorogat /?dsg. 2. vije g spredaj in zadaj navzgor zakrivljen, z visokimi krni.
6g&6-xgavog 2 (ngaviov) poet. z visokim vrhom, visok.
ogfro-vdpog 2 (ve/.uo) poet. prav razdeljujoč.
op&ojzoSsco hodim prav NT. [strm. opfro-novg, nodog, 6, 7)poet. ravnih nog, 6pd'OJtpdyeco prav delam ali ravnam. dpftog 3 [Et. iz rogd.-dg, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rod-na), rastem iz or st-, ordh-t-; lat. ar-duus, arh or] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; Tgiyeg dgftai eovav lasje so stopili pokoncu (so se naježili), ovg ooObv iavgiM nastavljam uho, strižem z ušesi, d/z/.idvcov 6g-iMr, ofjijiaoiv og&oig z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost odog, ogftrjv (oddr) naravnost, ravnim potom, dd ogArjg ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, eg og-frov lova^iai sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen loyog, šnog, pravičen; to bgfrov, to. bgfid pravica, resnica; og-<&či) X6y(p v resnici, eg ogftbv šxq>egco i/uavTevfiaTa uresničim, izvršim, d izg g eg bgftov cpoveco resnično. 4. adv. op-ftcog = žara to bgftov na pravi način gjUop.aAelg, prav, primerno, pravično, resnično diza^co. op^orrjg, rjTog, 7) (ogfiog) 1. pokončna hoja. 2. nepristranost, resničnost,pravičnost, pravilnost. ogftoTOfisco (te/ivoj) prav ravnam s čim tov Xoyov NT.
opftčco (dp$dg) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem žaga; b) postavim, (z)gradim, sezidam egv/ia. 2. pr en. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se oco/za, stojim ravno, vzdignem se, bgidtofteig pokoncu postavljen, naslonjen na, to yvcbp,r)v bgftovo&ai priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj fj dt.dfUung; zadenem, dobro sem urejen (vladan), ol ogAovpievoi ki se dajo voditi, to 6g{lov,uevov (srečen) uspeh, nohg og-ftovpievr) mesto v blagostanju, fjv rod’ dgftcofti) ^slog ako ta puščica zadene. J 3. pr en. sem resničen, ovtco dp^otr’ dv d žoyog to bi bila pač resnična beseda.
op-d-peTjco | (dgilgog) zgodaj vstajam, in med. zgodaj prihajam h komu optipt^co ) ngog r iv a NT. op&pivog ) (ogfigog) na vse zgodaj, op&piog 3 j zarana, rano v jutro NT. opftpog, 6 [Et. sor. dgvv/zi\ čas, predno se zdani in o solnčnem vzhodu, rano jutro, prvi svit, dpea ogfigop ko napoči jutro, ob prvem svitu, fiafivg prvi jutranji svit.
dpfrcorTjp, rjgog, d (ogUoco) poet. rešitelj, pomočnik.
dpiyvaop.cu pass. merim na kaj 7)7) g d) v. opc^co, ion. ovpi^co (opog) [t'ut. ogičb, a or. ojgioa, pass. pf. (boiouai, aor. (hgioihjv].
1.	act. in pass. 1. trans, a) postavim mejnike, določim mejo, ttjv ^cbgrjv eni Toloče pod temi pogoji; (od)ločim, (od)delim, omejujem ttjv yfjv, vgv dgyrjv, ov cogi^ETo r) dgyj) kjer je bila meja njegove dežele; obmejim (s koli), ogradim Te/zevog, jdco/zovg; NeV.og ov-gigei ttjv \Aoirjv vij g Aijdvrjg loči Azijo od Libije; b) sploh: ločim, delim, prerežem, bidv/j,ovg novrov nevgag jadram (peljem se) skozi; c) določim to no/.v zal to o).iyov, naklonim 00/-Tfjgiav vivl, dam voptov sv avftgcbnoior, z zav. stavkom: ogioaTe jioi f.ceygi no-ocov stčov del določite; pass. pieyg^ tov6e (hgioiloj v/učbv rj ftgadvTr/g (samo) tako daleč naj sega vaša počasnost;
d)	določim pojem, opredelim d evoe-@7]g 6gi)d>g dv (hgiaixEvog eh]. 2. intr. mejim na kaj, držim se česa ngog rt. II. med. 1. postavljam si kaj kot mejo ozfj/.ag, določim (si) mejo, ogradim si opor, dam si obmejiti; določim, posvetim komu kaj freonov g veh] r eyzagna Au, z inf. iegov eyeiv izgovorim si, zahtevam zase svetišče.
2.	a) izjavim, trdim avtov nolefielv, označujem, smatram za ttjv elgf]vrlv vavT7]v, proglašam koga za kaj ev-ep/erag aya,&ovg avdgag; b) določim pojem, opredelim drzalovg Tovg eido-Tag, določim kaj s čim, opišem to za/.ov fjdovfj Te zal dyadg>.
optfcov, ovvog, d horizont, obzorje. opiHog 3 (opedg) ki spada k mezgu, £evyog vprega mezgov. optvco [aor. cbglva, med. cbgivavo, pass. (bgivihjv] 1. act. premikam, razburj am,
razburkam novvov, (raz)dražim, vznemirjam. ganem K.ijg, ijvog, povzroču-jem, obujam yoov, 6gvfiaydov. 2. pass. prestrašim se, vznemirjam se, ogiv-ftevveg prepadeni, prestrašeni, ’Tg(p Kavcbg ogivsTO ihipog Iru ni bilo lahko pri srcu, bil je prestrašen.
8qiov, to (ogog) 1. meja; pl. okraj, pokrajina, ozemlje. 2. ladjišče, zavetišče za ladje (pl.).
bgiapa, aro g, to, ion. ovgiopa, to (ogi-bco) meja.
ČQicp,6g, 6 (bolečo) 1. omejitev; določitev pojma, opredelba. 2. stava, določitev denarne svote (ki sta jo založila pred sodiščem oba nasprotnika, obsojenec je tisto svoto izgubil).
čgiozTjg, ov, 6 (bolečo) kdor določuje meje, zemljemerec.
°Qxdv7), ij (egxog) ograja, ječa.
ČQxit;co (ogxog) 1. zapriseženi, Tiva koga. 2. rotim, zaklinjam, Tira ti koga pri čem NT.
°Qy.iov, to, nav. pl. 1. prisega, ogKia o/x-i'V[u, noiovfiai, didcoju prisegam. 2. s Prisego potrjena pogodba (zaveza, obljuba) ; nargCpa očetu dana obljuba, boy.id eou tivi prisega veže koga. 3. ritma darilna živina, ogy.ia ta/zvco, noiovfiai sni Tim sklepam pogodbo s kom, svečano se dogovarjam s kom, ddvavov tivi v njegovo smrt.
°Qxiog 3 1. zaprisežen, pod prisego Ž£"/oj, po prisegi zavezan. 2. zaščitnik Prisege Zevg.
6 (gl. eoy.og) 1. prisega, s prisego Potrjena obljuba, zakletba, ftečbv prisega pri bogovih, sveta prisega, vip’ bgy.ov s prisego, y.aTa?.alu^dvoo og-KCp ~i>'d ali og-KOvg ngoodyco Tivi zavežem koga s prisego, ogxoug kiveco negi. ti-vog potrjujem kaj s prisego; xara tov g bgKOvg po prisegi, Jtagd tov g bgy.ovg proti prisegi, ogzov bjivvpu ''■ar-, dnojzvvpu, didcojii prisegam, og-%ov ngooTiihjju potrdim s prisego, ooxoi' aigeo/zai Tivog velim komu priseči, zaprisežem koga; pers. "Ogxog sin Eride, služabnik Zevsov. 2. oseba ali stvar, pri kateri kdo prisega, priča prisege, maščevalec prisege.
figtioco (ogy.og) velim priseči, zaprisegam.
ogHcop.ooia, ij prisega NT.
ogncopoTEco (ogy.ov ojivvvai) prisegam, fieovg pri bogovih.
ogKcorrjg, ov, 6 (bgy.oco) ki koga zapri-seže, zaprisegalec.
ogpafrog, 6 (ogpog) 1. red, vrsta. 2. krdelo, truma.
ogpaivco (og/zrj) [aor. big/ir/va) 1. premikam semintja, preudarjam, premišljam si (ij)... ij, oncog. 2. nameravam, snujem nohe/zov.
ogpaco, ion. čgfzeco (bgfirj) |/uč. bg/zpoco itd., pass. pf. 3 pl. ion. og/zsaTai; med. fut. bgf.ipaoj.iai, a or. (boizijilpv]. I. act. 1. trans, storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam živa eni Tiva, šg nvb/.euov; pass. prignan, primoran sem ngog Hecov, itn’ egcoTog; bgfip freig Usov navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem no-i.ejiov, bčbv nastopam pot, oTgaveiav začenjam, povzročim ra g diodovg nTe-goipvelv; pass. dzgjzdUp nXayd udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b)planem, hitim, drevim sg naTgog do/zovg, navalim na, zaganjam se, zakadim se fieva Tivog, sni v iv a, eig cpvypv spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem eig, eni, ngog Ti, ttv d in z inf. II. med. (z a or. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, og/zpUsig n/.eo) vzdignem se ter plovem, noieeiv začnem delati; pritiskam, hitim, ajro Tivog odpotujem, odhajam, dn elaooovozv bgjubjzevog z manjšimi sredstvi opremljen; ovga-Tsveoifai hitim na, pripravljam se na vojno, eg odov pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ek Tivog začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ek Xsggovpoov, d) sledim, izviram, izhajam iz česa t&v sg EKsivpg azg/zp/zevcov; e) ek naidcov eig ijflpv prestopam iz deške v moško dobo; /,6yog (ipavig) cbgfipvai govorica se je hitro razširila. 2. pri-
pravi jam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; &gprjpai oe bida-§cov, hočem ti pokazati, naučil te bom. r Ogfieviov, to mesto v Tesaliji. ogpevog gj. ogvvpi.
ogpeco in med. (ogpog2 sidrišče) 1. usidram se, zasidran sem, e jr’ dyyvgi]g sem zasidran, sem v varnosti, sem v varnem pristanišču ngog yfj. 2. opiram se, naslanjam se na kaj eni ti; ovz eni vije avvfjg (sc. dyy.vgr/g) oguei voig jrožAotgni na istem sidru kot drugi, nima istega pred očmi kot drugi. dgprj, rj [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, eg dg/urjv ey/eog eA.bfelv približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera,, želja, hrepenenje, strast, marljivost, ogpfjv vneto, marljivo, pig. ogpfj in anb fudg b g pij g v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.
ogpzjpa, cizog, to (ogpdco) 1. ep. razburjenost, strah. 2. NT udarec, napad. ogpijzrjgiov, vo (ogpaco) izhodišče, oporišče, poprišče.
6gpid,i) vrvica, odičnica. oopigco (ogpog2) [/ut. ogpičb, a or. mgpioa, cj. 1 pl. ep. bgf.uono.uav, med.-pass. fut. ogptovpai, a or. d>gpiodpr)v in cbgpi-ofhjv, pf. &gpiopai\ 1. act. spravim v pristanišče, usidram; pren. utrjujem, spravljam kaj na varno mesto ao-xovg. 2. med. pass. pridem v pristanišče, usidram se, pristanem (k bregu) sv, eni vivi, etg vi, ngog Ti. ogpog 1, 6 [Et. iz kor. ser, uvrstiti, gl. etgco] (vratna) verižica, na vrvico nabrani biseri.
ogpog2, b (bgpfj) pristanišče, sidrišče, luka, ogpov noiovpai usidram se, pristanem z ladjo, počivam.
’ Ogveai, ep. -etat, at mesto v Argolidi; preb. ’ Ogvsdzrjg, ion. -rjzrjg, ov, b. oqveov} to ( ogvig) ptica. dgvt&Eiog 2 ptičji, kokošji, y.gea ku-retina.
6qvZ&evco (ogiug) lovim ptice. dgvt&iov, to (deminut. od ogvig) ptičica. dgvI&o-OKOJtog 2 (ov.oneco) ki opazuje ptice, ftti-/.og sedež opazovalca ptičev.
dgvl&ozgocpia,' r\ (vgegno) kokošarstvo. ogvig, t#og, d, rj [Et. slov. or-el, orla, nem. A ar (stvn. aro), Adler (iz edler Aar). — Obl. acc. sg. ion. bgviOa, at. dgviv, ep. dat. pl. ogviffeooi, acc. pl-ogvig, ogrstg] 1. ptica. 2. petelin, kokoš (%egoaiog), pišče; pl. ptice, perutnina. 3. ki pomeni usodo, usodna ptica, znamenje. 4. ptičji semenj. ogvvpi in ogvvco ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, ori-ri; ortus, origo. — Obl. pr. imper. bo-vvth, inf. bgvvpev(cu), hit. bočno, aor. cbgoa, cj. 1 pl. bgooipev in ogeopev, inf. bgoai, iter. bgoaoxe, aor. redupl-dbgoge; med. ogvvpai, impf. dtovvpifV, fut. bgovpai, aor. digopriv, 3 pl. ogovto, cj. ogrjTai, opt. booiTO, kor. aor. (bgto, imp. ogoo, inf. bg fhu, pt. ogpevog, meš. aor. imp. ogoeo, ogoev, pf. act. ogoogo., plpf. (bgcbgei in ogcbgei, pf. med. ogeb-gsvai, cj. ogcbgrjTcu s prež. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam. 1. a) za ljudi: priganjam Tivd tivi, eni nvi proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, e| evvfjg iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem ffvpov; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzro-čujem, napravljam, dvigam ifve/J.av, y.vpava, vovoov, egiv. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplašim se. 2. dvigam se, vstajam, skočim (planem) kvišku, navalim, planem na koga, hitim, letim eg egiv; vrjvg plovem. 3. pripravljam se k čemu ipev, evdeiv, nastajam, vnemam se, izbruhnem, dvigam se vovog, havpa, nvg, xžeog, 'egig, n6?s~ /tog, {lori; ckii bgvvpeva Jio/.ei ki drevi proti mestu; ogoo na noge, kvišku, hajdi!
ogo-deoia (vidripi) (določena) meja NT. ogo-d-Ovco ep. [impf. bgoffvve, aor. ood-ffvvov] izpodbujam, poganjam, dražim vivd, razburkam de/./.ag, vzbujam, storim, da naraste evavkovg. ogopai med. ep. [impf. ogovzo, pipi-ogcbgeiv] pazim, stražim, gledam, nad-
zorujem eni. . . ogcogeiv (11. 23, 112), strežem (eni . . . ogovvo Od. 3, 471). ogog, o v g, to, ep. ion. ovgog [Et. iz kor. er, vzdigovati se, gl. ogvv/u. — Obl. dat. pl. ogeooiv, gen. in dat. ep. dgeocpiv] gora, grič, gorovje, planina, ogog, ov, 6 sirotka, ogog, ov, 6, ion. ovgog [Et. iz FogFog od Fegvco, gl. tov o/mi] 1. meja, mejnik, mejni kol, rob, ozemlje, dežela. 2. (ob)rok, konec, namera. 3. opre-delba, določitev pojma, definicija. dgoodyyai, oi (perz. beseda) kraljevi dobrotniki.
ogovfiau fut. med. od ogvv/u. dgovco (gl. ogvv/iai) [aor. (figovca in ogovoa] ep. kvišku skočim, poskočim fg čicpgov, hitim, letim, zaženem se, planem, navalim na koga, elg avdy-y.t]v zvrnem se, padem v. dgotprj, 7] 1 (šgecpco)streha, strop; škar-°go<pog, 6 | niče, lemezi. ogoco ep. ogaco. ogjra|, azog, 6 dor. = d g m/g. dgjiszov ajol. = egnevov. ognr]^, ry/.og, d ep. (gl. dgnrj) 1. veja, mladika, palica. 2. držalo kopja, kopje. dggcoSeco, ion. dggcodeco (gcovvvpu) [a or. tiggcbdi/oa] bojim se, plašim se, tresem se, zgražam se Tiva, ti, negi vtrog, ur j, on.
dggcodia, ij, ion. aggcoSirj strah, plahost, bojazen, ev dggcodig. ex<x> ti bojim se česa; z /ir).
dgoag, ogoaoKE, ogaev, ogoo gl. ogvv/u. dgao-ftvgr/, ij ep. stranska vrata, ki so vodila črez ozek hodnik v vežo. ogoco, ogoo/iev gl. ogvv/u. dgza^co, ogzrj gl. eogTa^co, eogvr). Ogzvyia, ij 1. bajen otok; adiFOgzv-y(og 3. 2. Artemidin priimek, ogrvf, vyog, d prepelica. dgvy/ia, avog, to (dgvTTCo) jarek, podzemski rov, hodnik, jama, prekop. ogvnzog 3 (dgvTTCo) izkopan, umetno narejen.
oQv/iaySog, d ep. hrup, hrušč, šum, vrišč, ropot, tresk.
ogug, rog, 6 ion. rogata žival v Libiji, morda gazela.
dgvooco, zzco [Et. iz o gr/j to, lat. ruga, grba (načelu), guba, corrugus jarek.— Obl. fut. dgvgo, a or. (figvga, pf. ogtogr/a,
pass. pf. ogdigvy/iai, plpf. (bg(ogvy/ir)v, a or. ffigvyfhjv, fut. dgvy{h)oo/mi, a di. verb. dprzrog, ep. a or. ac t. ogv^a, cj. 1 pl. dgv^o/iev, ion. plpf. dga>gvy/ir)v\
1.	act. kopljem vacpgov, /9oUgov, izgrebem, izkopljem uffikv, prekopljem loU/iov, zakopljem eyyog. 2. med. dajem si (pustim si) izkopati UHovg.
dgrpavevo/iac pass. poet. sem osirotel, sem osamljen.
dgtpavia, ij (ogcpavog) osirotenje, sirot-stvo.
ogrpavi^co poet. osirotim koga; pass. osirotim, sem sirota, &c dvolv sem oropan očeta in matere. ogcpavLKog 3 in dgcpavog 3 [Et. lat. or-bus, orbatus, nem. Erbe, strslov. rab, hlapec ( — odtod slov. rabiti)] 1. osirotel, brez starišev, ij/iag dan osiro-tenja, usoda sirote; subst. 6, i/ sirota.
2.	oropan, brez česa. dgcpaviozrjg, ov, d (dgipavigoi) poet. varuh, skrbnik.
’ Ogrpevg, ecog, d bajen pesnik in pevec v Trakiji; adi. ’ Ogipireog 3 orfijski. ogcpvaiog 3 poet. temen, mračen. ogcpvij, ij poet. tema, mrak. ogcpvivog 3 temnordeč. ogx-a/iog, d (dgyco) ep. vodnik, poglavar, vladar, gospodar, poveljnik. dgxaT°g, o ep. (og/og) sadovnjak, vrt, vinograd.
cg/eo/cat d. m. [Et. podaljs. kor. ergh-, iz kor. er, gl. dgvv/u. — Obl. fut. dgyr)-oo/iai, a or. (Jur/ijod/ojv, ion. impf. 3 pl. cbgyevvTO] skačem, plešem, to Ileg-omov (sc. og/rj/ia) na perzijski način. dg/?;<5dv adv. (dgyog) po vrsti, mož za možem, vsi brez izjeme (lat. viri-tim).
dgx/ri'd'lidg, d ep., ogx/rjfia, avog, TO poet., dgxrjoig, ecog, ij, 6gxr/azvg, rog, ij ep. (dgyeo/iai) ples, plesanje, kolo, igra. °exvxve> VQ°S,r° \ eP- (dgyeo/iai) ple-°6XVaXVS> °n, 6 J salec. dg/^emzog 3 (dgyrjOTr)g) plesen, za ples pripraven, pantomimičen. čgxijazga, ij (dg/Jo/iai) plesišče, pos. v gledališču: polukrožen prostor pred odrom; orkester.
6gxrjazgig, idog, ij plesalka. oQxrjOxvg, i) gl. dg^rjif/iog. dg/ig, tog, 6 ion. jajce, modo.
’ Ogfto/iEvdg, d in y 1. mesto v severni Arkadiji. 2. v Bojotiji; preb.’ Ogyo-fisvLog, o.
d'gyog, d (gl. egxog) vrsta dreves, nasad, vrt, vinograd, brajda.
ogeogs, dgcogei, dgcbgsTai gl. dgvv/u in
OQO(MU.
oQa>()E%axaL in sl. gl. ogeyo).
ogcb(3vyuai gl. ogvooco.
og, rj, o 1 pron.dem. ep. (== ovrog) ta, ta, to; oni, ona, ono; v tem pomenu samo pri Homeru; pozneje le v naslednjih zvezali: a) og gev ... og <5e ta ... oni; b) xai og in ta (on); c) y d’ og on pa je rekel, og dr/ on pa; d) og y.ai og ta in oni.
og, rj, o 2 pron. rel. [Et. iz j os, ja, jo-d; strslov. i, ja, je, jego, j emu; slov. n-jega, n-jemu itd. — Obl. ion. vedno to; gen. ov, rje, ep. do, oov, sr]g; ion. tov, rfjg, tov ; dat. pl. olg, alg, ep. ol-<nv, rjoi in fjg; ion. tolg, Talg; poleg tega ogte, ep. OTS, rjxe, dor. dvs; nom. pl. n. dve, acc. pl. fem. vdore] kateri, katera, katero, ki, koji; posebno pomni: 1. ectlv og marsikateri, slolv oi' nekateri, ovSsig og ohyi vsakdo. 2. ov kje, kedaj, dep oh, oh odkar, po-temko, iv <5 dokler, medtemko; elg o, [iexql oh dokler (ne), dotedaj, da; dv&’ ov, Sl o zakaj, čemu; ecp <b pod pogojem, da. 3. včasih ima og tudi drug pomen in sicer a) finalen z ind. fut. drc/.a -/.vdrvrai, olg diivvovvrai vovg adinovvrag da bi ž njim odbili; b) kavzalen = d trt ker: dav/motov noi-elg, og rjglv ovdsv didcog; c) konseku-tiven, zlasti a ko stoji v prejšnjem stavku ovrcog, Tooovvog itd.: ouz eouv ov-tco fičbgog, og ftaveZv ega; d) hipotetičen: ftehvegov og (pevya>v jtgo<pvyy xaxov rje d/.(hr); ve/isoočb/iai ye /lev ovdsv y./.aisiv, og y.s ddvr/ai; rčo avdgi, ov av skr)alfe, netoojiai. 4. Attractio rela-tivi. Oziralni zaimek se sklada v spolu in številu s svojo odnosnico, v sklonu pa se ravna po glagolu stavka, v katerem stoji. Pogosto pa, posebno tedaj, kadar bi stavkovni sklad zahteval pri oziralniku akuzativ, se more tudi v sklonu nasloniti na svojo odnosnico. Ako je odnosnica pron. demonstr., se izpusti. Odnosni samostalnik stopi po- j
gosto v oziralni stavek: rij g yevsfjQ• rjg Tocoi Zev g dcdxe; ovde ov/Mprova, olg ( rovročg, o) to hq čutov e/.t'/eg; cbv oi členi ooi edeozav čv/ačhov dgiog (	«|(0g rtov dyač)č>)v, d. ..); %vv <p'
jzsg elyov ohsrčov morčp govor ( oi)V rti) morip, ov /rovov el/ov mozov). Tu-intam se pa obratno nasloni odnosnica na oziralnik: dvei/.ev avTČU h sole o/C edei čjveiv (= fjeovg, olg edei ftveiv)-og, rj, ov ep. poet. ion. pron. possess. 3 osebe (gl. e; — suus) [ep. gen. olo, dat. fem. yrpi, f/(pr, ep. vzpor. obl. so g, er), sov, gen. solo, dat. pl. eoioi, efjoiv\ lasten, svoj, njegov, njen. dodxig adv., ep. doodxi (ooog) kolikor-krat, tolikrat, kakor, kadarkoli. oa-ye, rj-ye, o-ye ki vendar, ki pač. do-rjfisgai adv. = ooai r/gegai (eioiv) dan na dan, vsak dan; lat. cotidie. dota, r/, ion. -trj 1, božje ali naravno pravo, sveta postava, pobožna navada, sveta dolžnost, ovy ooh] greh je, ne sme se, dota sovi dovoljeno je. 2. pers. y ‘ Oata božja pravica. oGiog 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. stsog, erd^co] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ooiov eouv sme se, dovoljeno je, ovy ooiov eouv greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. iegog posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, ovyooiog grešen, brezbožen, yeigeg doiai očiščene (čiste) roke NT. — adv. doteoi po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, dotiog eyei vivt dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.
doi6xr)g, grog, y 1. služba božja. 2. pobožnost, bogaboječnost, vestnost, svetost NT.
daidoo (ooiog) 1. act. posvečujem, očiščujem. 2. med. izvršujem svete obrede, izpolnjujem svojo dolžnost d/npi n-”OaZgig, i(d)og, d egiptovski solnčni bog-da/idouai med. voham, čutim, sledim-dofifj, y	d 6/irj (ofo)) 1. vonj, duh, di-
šava. 2. pl. smrad.
ooog 3 [Et. iz ovjo-g, kor. jo-, gl- o?] ep. poet. tudi oaaog, o ooog xe, ep.oood-xiog, korel. k rooog, rooourog; tako velik (dolg, daleč, tolik), kakor; ko-
likršen. 1. zooovzog, ooog = Jat. tan-tus ... quantus tolikšen kakor, vooov-rot sa/zev, oooi vvv ovve/.rj/.vilaze toliko nas je, kolikor se vas je sedaj sešlo; pl. vsi, ki; vse, kar; oooi fzev ... o'i ds vsi ki . . . ti pa; ooog rtg ko-likršen pač, oooi zivšg sioiv kolikor jih je, v kolikršnem številu pač, do?; /tv) lega (%d)Qa) kolikor je neposvečene zemlje. — pri superl. kar : ooag n),siozag (edvvazo) kar največ; tudi brez dvvaodai; d/zfj/avog ooog neizmerno (čudo) velik, ftavfiaozog ooog (mirum quantum) čudovito velik; acpfiovoi oooi v obilici. — 2. v zavisti em vprašanju: bo g. g, dot] fj 'deorv io-/vg soziv. 3. v vzkliku: eig ooov y.?.v-dcovci ovgcpogdg e/nj/.vilev v kako veliko nesrečo je zabredel! 4. brez gla- j gola: ooai fj/.iŠQai vsak dan, boa szrj (eoziv) kolikor je let, vsako leto. 5. z inf. (za zooovzog) cbozs: zb 'delov zooavzrjv e/ei zi)v oocpiav, ooi)v navza sidevai. 'E/.eLnezo zfjg vvzzbc, ooov ozo-zaiovg bie/.delv. 6. adverb. a) očrtu (za)-kolikor, čim; oogv . . . zooovzcn kolikor . . . toliko tanto ... quanto (s kompar. in brez kompar.), šv doco med-temko, dokler, sip’ ooov v kolikor, pri komp.: čim; z ati’ooov /tv) razen da; b) oo(o)ov, daaze, oooov ze kolikor, kolikor daleč, tako silno, kakor, v kolikor, ooov za/joza (ra/og) kar najhitreje, čimprej, ooov ovnco, ovdenco skoraj že, kmalu, /.uzgov ooov ooov le še nekaj malega (malo časa) NT, boa br] kolikorkoli, karkoli, ciaov’ /torov samo, le (tako daleč, kakor), ooov ov skoraj, malodane, boa ngog zovg fteovg kar se tiče bogov, ooov sn’ av-rqj kolikor je to od njega odvisno (v njegovi moči), ooov sdsso dokler si prosil; c) pred števniki in določili mere: (boa */e, boaneg) nekako, približno, okoli; d) pri komp. za kolikor, ooov ze toliko da, dosti, da, kolikor. booa-dfj 3 ion. in osoa-dr/nozE koli-kršenkoli, neki, nekakšen. booa-ovv kolikorkoli, kolikršenkoli; neutr. adv. ion. oaov-čov čeravno prav malo.
°aog-ji£Q) oorj-nsg, doov-jieg kolikor Pač (ravno), kolikršen pač; pl. vsi,
ki ravno, kolikor (njih) pač; za zooovzog in nag ki. — a dv. 1. ooovnsg kolikor (ravno), ooovnsg zgia ozddia blizu, okoli, ooansg ravnotako (toliko) kakor. 2. ooconsg za kolikor ravno, v kolikor pač; za zooovzcp ali pri komp.: čim.
oo-neg, rj-nsg, d-jieq 1. kateri pač, ki ravno, prav tisti, ki, katerikoli; cinso kakor \zavra dvrsgprav tisto, kar, d neg dv) kar ravno. 2. ki pač (ravno), ki vendar; a dv. otinsg kjer pač (ravno), fjnsg kakor (pač), kjer pač. oongiov, zb sočivje; pos. bob. oaoa, v) [Et. iz rov. j a. woqwja gl. evro g]
1.	glas, vest, govorica, pripovedka.
2,	person.” Oooa, v) Zevsova glasnica. 3 d'Oaoa, v) gorovje v Tesali ji.
oooa, oooaziog, oooamg gl. ooog, ood-ziog, oody.ig.
oooe, zib [Et. iz ožje, 8/i/za iz on-fia, oq"mn, oooopiai iz oqw-jo-; idevr, oqw, lat. oculus, slov. oko, očesa, nem. Au-ge. — Obl. gen. ooocov, dat. oaootg] ep. poet. oči.
oooofiai [samo praes. in impf.; gl. oooe] d. m. ep. 1. vidim, gledam (v duhu), imam pred očmi, slutim d/.ysa 'dv/.ui), nazsga mislim na, predočujem si. 2. prerokujem, napovedujem, naznanjam, žugam s zetzti, b/.eilgbv živi. ooa o g gl. ooog. oo-ze gl. og in božic, čozsivog 3 ion. kosten. oozeov, zo, skrč. oozovv [Et. iz oozejov, idevr. osth-, lat. os, ossis. — Gen. dat. pl. ep. oozsbcpiv] kost; pl. kosti. oo-zig, rj-zig, o-zi, ozi, o zi in orrt [at. ovzivog, ozov, rjozivog, dat. cpzivi, o rov, rjzivi, a ec. ovziva, rjvziva, ozi, pl. oizi-vsg, aizivsg, dziva, dzza, gen. cbvzivcov, ozeov, dat. olozioi, ozoig, acc. ovozivag, aozivag; ep. ožig, ijzig, ozri, gen. bzzeo, ozvsv, ozsv, dat. o reg), acc. ovziva in oživa; pl. nom. in acc. neutr. oživa, dooa, gen. ozscov, dat. ozsoioi, acc. ozi-vag; ion. sg. gen. ozsv, dat. dreto, pl. gen. ozscov, dat. ozsoioi, fem. ozsrjoiv] 1. splošni relativ: kdor(koli), karkoli, vsak ki, vse kar, (takšen) ki; z ind., c j., opt. (tudi opt. -j- dv); v relat. stavkih finalnega pomena tudi z ind. fut.; a) včasih eg kdor, kar; posebno nag bo-
zzg vsak, ki; ovdeig baz zg nihče, ki; ovdeig oozzg ov vsak; ovdev ozz nič, kar; ovdev on ovx vse, oong /rt) ki morda ne bi, eozzv oong marsikateri, ovx eozzv oong ov vsak; b) kakor og izraža tudi a) vzrok: ker (= quippe qui), jz mg syd) xaxog rpvoiv, oong avzedgcov; /3) posledico (= oj on): zig ovzcog sdfjhrjg, oong-, y) namen: gvv-edgovg s/.sodcu, olnveg ^vpz^r/oovzaz;
c)	pogosto se nanaša na samostalnik v pluralu: oong dcpr/.veivo, navzag;
d)	pred superl. rjzzg a/gimzarr/ kar najbolj divja. 2. v indir. vprašanjih: kdo, kaj (neki), kateri, kakšen; acc. neutr. o n zakaj, čemu. — adv. dr#’ ofov, -/.ati'’ on iz katerega razloga, zakaj, s£ ozov odkar.
oazzo-črj, oozzo-SrjnozE, ion. -xote neki, nekakšen, katerikoli, bzzdf/noze karkoli že, on 6i] n' pzahoza zakaj, čemu pač, čemu neki.
dana-ovv 3 neki, nekdo, kdorkoli, vsak, ki, /it/d’ (odd’) bzzovv niti najmanj.
oazza-neg 3 kdor ravno, kdorkoli, vsak, ki, ozzneg vse, kar.
6ozgaxzljco (oožgaxov) pre-, izganjam z ostrakizmom.
6ozgdxzvog (dozgaxov) prsten, lončen.
6ozgaxza/i6g, 6 (ooroaztCoj) ostrakizem (== sodba s črepinjami).
oazgaxov, zo (oozeov) črepinja (lončena tablica, na katero so napisali ime onega, ki so ga hoteli izgnati), črepinja (želve); gl. /zezaninzco.
oozgezov, zo ostriga, školjka.
docpgazvo/iaz d. m. [Et. iz o ds-, odes-(gl. od/itj) -(- g"hr-, dišati. — Obl. tut. oocpgrjoo/iaz, a or. čbocpgd/ir/ v, ion. 3 pl. cbocpgavzo) voham, duham; zivog kaj.
dacpgrjozg, so/g, rj (bocpocuvo/zcu) duh, vonj, voh.
docpvg, vog, t) ledje, bedro, kolk.
oz-av (Hom. oz’ (iv) veznik: 1. s cj. kadar, ko, tedaj ko, kadarkoli ozav zd-/zoza bržko, čim; ako, če. 2. z ind. = oze NT. 3. ozav jz s g kadar namreč (ravno).
oze [Et. iz jo — (gl. o g) -)- Z s], ep. tudi o-ze ze 1. časovni veznik: a) z ind. kadar, ko, tedaj ko, medtem ko, eozzv oze včasih, čestokrat: b) z opt. izraža
dejanje, ki se ponavlja: kadarkoli, vsakokrat, kadar oze /izv y/.v/.vg vnvog r/.dvoi, oze Hv/jzog dvcbyei\ c) kondicio-nalno oze /it) = el /it) ako ne, razen če, če ne morda ovx dv dooor zxoi-/zr/v, oze /zij avzdg ye xs/.svoz; ovdev ak/.o oze /it) samo; d) jz g iv y‘ oze prej nego, oze neg ze kadar ravno, oze jzeg tudi kadar (če), srn g oze, elg oze dotlej, da, toliko časa, da; e) včasih (za glagoli /ze/zvrj/zaz, axovco, ozda itd.) = on da, rj ov /ze/zvr/, oze z’ sugego) vrpoftev ali se ne spominjaš (časa, ko), da si visel. 2. vzročno: ker, oze dr/ ker pač.
o-ze adv. ep. včasih, oze /zev . .. d/./.ozs de včasih . . . drugič pa, sedaj ... sedaj pa.
oze ep. = oof£.
OZEOZOZV, OZEV, OZECp gl. O O fig.
ozl, ep. tudi 6'rri (neutr. od oozig) veznik z ind. in opt. (dv) 1. za glagoli dicendi, sentiendi, affectuum itd. vpeljava povedne stavke: da, zato da ozd ozz vooezze ndvzeg, dyyez/.az, ozz /zzd)V anofiavoi. 2. ozz recitativum (pred direktnim govorom slov. dvopičju) Y.ci ey<b sinov, ozz t) avzrj /ioi do/c/ eozzv, včasih celo pred inf. (sinov, ozz x.azd dvva/zzv dnozgezpezv), acc. z int. (sidrni, ozz evdezav sosoDaz) in part. (aioHdvo-/zaz, ozz ov dvva/zevov avzz).eyezv)-
3.	vzročno: zato ker, zaraditega, ker.
4.	a) eliptično: a) (sv) old ’ ozz prepričan sem, zofi’ozz bodi uverjen, dfj/.ov ozz (= dr/i.ovozz) očitno, gotovo, seveda; /3) zi ozz (= zi iozzv, ozz) zakaj NT; b) a) ozz ut) (za nikalnim stavkom): razen, izvzemši, ov yag rjv y.gfjvrj, ozz /lij /zla razen enega, ozz yag /it) Adijvaz, rjv ovdev dV-° noho/za /.6yzuov razen Aten; tudi z glagolom dze<pvye /zev ovdeig, ozz /z>] dzsj.cvds zzg sv vexgozg razen da; /S) /uj ozz. . . aA/.a ne samo ... ampak (tudi) gl. /it); y) ov/ ozz akoravno, dasi, ov/ ozz naiČjez dasi se šali, ov /rovov btz ne samo da, ov/ ozz. . . d/./.d y.ai n® le . . . ampak tudi; ovx eozzv ozz ov vselej, vedno; S) ovde .., /it) ozz niti • • • kaj še le, kamoli; c) pri superl. ozz n/.szozoz, ozz zd/zoza čim, kar.
ozzva, ozov in sl. gl. oozzg.
o'-zlog, 6 [Et. d protli. -j- tele —, gl. tXfjvai\ poet. muka, bolečina, težava.
ozofiog, d poet. hrup, hrušč, šum, grom, glas.
ozozoi poet. (vzklik bolečine) gorje! joj! tudi otototoi.
ozov = ovtivog gl. ooug.
6-TgaAe<yg [Et. o proth. -j- twr, gl. otgv-vco[ adv. ep. urno, brzo, jadrno.
o-tptjpog 3 (gl. roeco) okreten, uren, hiter, nagel.
°TQi%eg gl. crdoig.
dtgvvzvg, vog, f) ep. poziv, opomin, zapoved.
ozpiivco ep. poet. [ Et. iz d - vqv - v -jco, o -j- tov, kor. twer, hiteti. — Obl. fut. otgvvčb, ep. -vsco, a or. cdtgvva, ep. dvnvva, ep. inf. praes. otovvsgsv, impf. iter. dtgvvsov.s, a or. c/. 1 pl. ovovvo-l-iev] 1. act. a) izpodbujam, priganjam, vnemam, poganjam, osrčujem tivd, Ti, eig, srd, .-to d g ti na kaj; b) odpošiljam &g vfjoov, noXivde itd.; z vnemo se bavim s čim, pripravljam, pospešujem nognrjv, gd/pv, tivi odov. 2. med. poganjam se, hitim, podvizam se z inf
ozzeo, ozzev, ozzi, Step gl. oatig.
OZZL OTI.
obl a dv. (lokal, od d g) 1. kjer, tam kjer, ov di) kjer ravno; v atrakciji: ngoi-dvreg dno rt/g cpd?.ayyog, ov ?/ eyevsto šksioe, ov, anicov tz tf/g no-/.£0)g, ov y.ate(pvys — oi y.atscpvys y.ai ov rjv. 2. NT oi kamor, ov egsXXsv nogeveoilai kamor je hotel iti, eig vij v -/.chapv, ov snogsvovto kamor (v katero) sta šla.
°b, oi, e,2 enkl. ov pron. pers. 3. os. [ep. gen. so, slo, sv, sijev, dat. sol, acc. £6, giv, pl. ocpecov, ocpeicov, dat. o<piv. 0(p\ acc. oipsag, oipag, ocp’, ion. viv acc. sing. za vse tri spole; O epi in o epe tudi za smg.] 1. reflex.: sebe, se, sebi, si. 2. dem.—avtov njega, njemu, nje, njej.
°v, ovh, ov%, na koncu stavka ov = ne NT; ojačeno ov%i, ion. ovni, ov-jieq ne !■ zanikuje pojme: ov (pt)gi, ov Xeyor rečem, da ne, tajim, obz sco ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, ob (fovj.ogai, obz eije/.o) nočem, branim se, obz d)(pšXigog škodljiv, obz iv
y.aigq> ob neugodnem času (litotes), ob vogi£o) mislim, da ne; pri subst. dia trjg Asvnddog tpv ov nsgitsi^ioiv ker ni hotel obkoliti, r\ rtov ysq>vgdjv ov diaXvoig. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je ob = do ’ ob = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv z ovk dipr/osig; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! obz a£e#’ tfrg td%iota; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: obz dv cpgdosiag povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: notegov sipovtai Kvoop fj ov; nadalje a) ov gfj (k ov se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. ob gi) yivrjtai — ob (jpo/tog, ur/ yevr)tai ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji ov gr) tudi namesto imperativa : ov gr) Svogevijg so si rpi/.oig ne bodi sovražen, ob gi) ^speigstg ne vzbujaj ga; b) ob/ oncog, ob/ ou — dXXa y.ai (ovde) = ov Xeyco, obz šgčb oncog, ou ne samo (ne) . . . ampak tudi (niti), ob/ oti naigei (Protag. 336. d) = ov Xeya>, ou nočem trditi, da = v-kljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) grjvi ov grjv gotovo ne, vendar ne, zares ne, ob gi]v ovde da niti ne, ob grjv d/Ud pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) yag: ov yag ovv gotovo ne, ob ydg toi, ov yag df/nov kajti (pač) vendar ne; ob yag (v odgovoru) seveda ne, ob ydp dXXa gl. yag; c)pevzoi a) gotovo ne; /S) toda vendar ne ob gsvtoi ixavd>g ys; y) (v vpraš. stavkih) ali res ne ? obz sXeysg gsvtoi ov ali (zares) nisi rekel? S) gd-vov ob, ooov obz ijdi) malodane, skoraj, ob ndvv (navteog, nagnav) nikakor ne, ob govov — dXXa y,ai ne samo ... ampak tudi, ob/ toonsg nasproti. ova, ova interj. aha, fej NT. ovai interj. gorje; subst.i) oval gorjeNT. ovag, atog, to ep. = ov g uho. ovazoeig 3 uhat, z ročajem. ovdapa, ovdagfj, -fj a dv. (ovdago g) 1. nikjer, nikamor. 2. (še) nikoli. 3. na noben način, nikakor ne. ovdago&ev a dv. (ovdagog) od nikoder, od nobene strani, od nikogar.
Grrško-slov. slovar
36
ovdapoffi - ovdapov. oiidapoZ, ovdapooe adv. nikamor. ovd-apog (gl. dpdifev) niti eden, nobeden, ničvreden; pl. še nihče (izmed množice).
ovdapov adv. 1. nikjer (z gen.). 2. nikamor, a).Xofh ovdapov nikjer drugje. 3. pren. ovdapov Xeyco, vopi^co nič ne cenim (čislam), cpaivopai, eipi nič ne veljam, nimam nobene veljave, nisem nič.
ovdapčog adv. na noben način, nikakor ne.
oiidag, soc, to (gl. odog) tla, zemlja, ovddo-de na tla.
ov-Se veznik 1. ne pa, pa ne. 2. in ne, tudi ne, niti, ovde ts in tudi ne, ovde yao kajti tudi ne, ovde yao ovde kajti nikakor ne, nikoli, ov pfjv ovde pa tudi ne, aXiV ovde (neigaoopai) tega celo še poskušal ne bom, (dXXj ovd’ d>g (pa) tudi tako ne, vkljub temu ne, ovde ye, ovde y’ av ravno tako malo (tudi), ovde pf/v (pev) gotovo tudi ne, ovde elg niti eden. ovd-eig, ovde-pta, ovd-ev, gen. ovdevog, ovdepiag 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, fj vig fj ovdeig komaj ta ali oni, zelo malo (njih), ovdeig oovig nikdo, ovdeig oovig ov vsakdo, vsi, ovde v ovi oV‘/. vse. 2. malovreden, brez vrednosti ovdeveg edvveg ev ovdapoioi kovat, ovdev /.eyo) nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, ne-zmisel), ovdev elpi po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ovcp vavva nag’ ovdev eovi kdor se za to ne meni, ayco to ngaypa cog mag’ ovdev smatram stvar za malo važno, di' ovdevog noiovpai, viffepat nič ne cenim (veljam), kv ovdevog pegei elpi, nag5 ovdev aya>, viOepai, eipi nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. ovdev v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič eri as; sploh ne; ovdev vi nikakor ne, ovdev pd/./.ov nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, ovdev fjooov (ekavvov) nič manj, ravno tako, tem bolj. ovde-Hove ion. ovde-nove. ovdevia, fj ničevost, ničemurnost, nepomembnost, malenkost, neznatnost.
ovdevoo-cogog 2 ep. (gl doga) nevreden ozira, brezpomemben. ovdfj-jirj, ovdevCjirj ep. adv.nikakor ne. ovde-nore adv. nikoli, nikdar; še nikoli. ovde-nco adv. še ne, nikakor ne. ovdsjicb-jtore adv. še nikoli. ovd-ersgog 3 nobeden iz obeh; pl. nobena izmed obeh strank. ovdevegcooe adv. ep. na nobeno izmed obeh strani.
ovdog,! 6, at. ddog [Et. iz kor. sed, gl.
odogj prag yf/gaog. ovdog,2 fj, at. odog pot, steza. ovdovopov, to na potu odrezan protistrup.
ofiffag, avog, v6 [Et. gen. -avog iz ntos; idevr. oudh-, lat. uber, eri s; slov. vime iz vydme, iidh-men-, nem. Euter] ep. ion. vime, ohi?ao dgovgr/g najrodovit-nejša zemlja. ovh, ovni gl. ov.
oim-Exi adv. 1. ne (nič) več, ne zopet, ne dalje, ovr/.evi eipi ne živim več. 2. in ne, tudi ne, nikakor ne. ovh-ovv 1. v vprašanju, v katerem pričakujemo trdilen odgovor: ali ne torej, ali ne (morda)? ali ne res? = lat. nonne. 2. torej, potemtakem, zato, vendar ne; v odgovorili: da, vsekako, seveda.
ovk-ovv 1. zares ne, torej ne, gotovo ne. 2. nikakor ne, seveda ne, vendar ne. 3. v vprašanjih = ovnovv ali ne (torej)?
ovkco ion. ovnco.
OVH-COV ovn-ovv. ovncog — ovncog.
ovXai, ai [Et. iz oXFai, gl. ef.vpog] (obdelana) ječmenova zrna (ki so se pražena in s soljo pomešana pred daritvijo sipala med rogove daritvene živali in na oltar). ovXapog, 6 [Et. iz kor. wel, gl. ei/.eco] vrvenje, gneča, vrsta, množica. oHXe (lat. salve) zdrav ! pozdravljen! dobro srečo!
ovXfj, fj [Et. iz Fo/.va, lat. volnus, eri s] (zaceljena) rana, brazgotina. ovXiog 3 ep. (ovXog2) poguben, škodljiv; dovr/g Sirij, ki donaša silno vročino in mrzlico.
o/i)Xo-,d'gi£, vgi/og, 6, fj ion. kodrast, kodrolas.
oi)Xo-zagrjvog 2 (oi»žog1) ep. kodrast. ovAdfievog 3 ep. poet.	oX6fievog; pf.
aor. in e d. od oAAvpu poguben, pogubo-nosen, nesrečen.
oi>Xov, to dlesna, meso okrog zob. o5Aogi 3 [Et. iz ro/.vog; lat. lana iz vlana, slov. volna] ep. volnen, kosmat, kodrast, gost, ovaov vez.Aipfovveg zmedeno, vse križem kričeč. odXog2 3 (oAAn/u) ep. poguben. ovXog3 3 [Et. iz solwos, gl. oAoc] ion.
ep. = d/.og ves, cel agirog, fztjv. ovXo-yyzai, ai (ov/.ai, /šco) ep. darilno ječmenovo zrnje.
Ov Xvp.no g, 6 "O/.vgJiog. oifievovv tidv. ( ov /.ter ovv) torej ne, zares ne, nikakor ne. otifiog = d egog moj. ovv, ion. Sov členica (nikdar v začetku stavka) 1. a) potrjuje kaj: seveda, zares, gotovo, vsekakor, v resnici, tako je (v odgovorih); y.ai ovv in zares, 6’ ovv zares, sedaj pa, pa gotovo, vsekakor pa, ydg ovv kajti v resnici, da, seveda, Jidvv /zev ovv prav zares, seveda, kajpada, prav gotovo, /zev ovv brez dvoma, seveda; el d’ovv če pa zares, če pa vendar, ov /zev ovv seveda ne, nikakor ne; b) pogosto se obeša na relat. pronom. in adv. ter jim daje splošen pomen lat. -cun-que; oonoovv kdorkoli. 2. kaže na prejšnji stavek: kakor rečeno, pravim, torej (vendar) fjgelg ovv d>g elarjk'So/zev, K/.tag/og /zev ovv zooavva sljze, Tiooacpegvr/g de. 3. izraža posledico: torej, tedaj, zato; vi ovv kaj tedaj? kako torej? kaj sledi iz tega? nadalje.
oiiveza ep. poet. 1. veznik ( ov eveza) a) zaradi česa, zakaj; b)(= vovtov sveža) zaradi tega ker, zato ker, ker;
c)	(za glagoli eldevai, egelv, voelv, /zav-Sdveiv in sl.) da. 2. praep. z gen. — sveža zaradi, zastran, kar se tiče. oiivo/za, ovvo/za^co, ovvo/zaLvco, ovvo-gaazog gl. bvo/za itd.
= d čg.
oiineg adv. nikakor ne. od-neg adv. kjer pač (ravno); v atrakciji se rabi slično kakor ov (gl. ov2). oii-jit], -jirj ep. 1. nikjer. 2. nikakor ne, na noben način.
oii-jioih adv. nikjer. ov-jiote adv. nikoli, nikdar. ov-jtco adv., ion. ov-zco 1. še ne, še nikoli, ovnco jzgiv ne prej nego, ovzuo di) jzo?Saov ygovov že dolgo časa ne.
2.	nikakor ne (^ ovncog). ov-jzco-jzoze adv. še nikoli.
oii-jicog, ion. oilzcog na noben način, nikakor ne.
ovga, j, ion. o vpij [Et, - iz d oo ra, sor. oggog iz orso-s, nem. Arsch (stvn. ars)] 1. rep. 2. prem zadnja straža, zadnja četa, d zar’ ovgav vojak zadnje čete, zav’ ovgav revo g za kom, za hrbtom. ovg-ayog, d (ovga, f)yeo/zai) vodja zadnje čete, zadnji mož krdela. ovgaiog 3 (ovga) ep. na repu, repen, tgiyeg dlaka na repu. ovgavi&ai, oi nebeščani, bogovi. ovgaviog 3 in 2 (ovgavog) 1. nebeški, vd ovgdvia nebesne prikazni ali iz-premembe (blisk, grom). 2. neizmeren, do neba segajoč, visok, nebotičen.
3.	OvgavLa modrica zvezdoznanstva. ovgav Ložo g, d (malo) nebo, baldahin. OvgavLcoveg, cov, oi nebeščani, nebeški
prebivalci (bogovi). ovgavo-ijev adv. ep. z neba NT. oiigavo-ih adv. ep. na nebu, ovgavoilt jigo pred ali pod nebom. ovgavo-/zr/xr/g 2 (/zrjzog) visok do neba, nebotičen.
ovgavog, d [Et. iz o-Fogavog, sor. staroindijski bogVarunas, vsevladar] 1.nebo, nebesni svod, oblok. 2. zračni prostor nad zemljo, atmosfera. 3. nebo kot sedež bogov. 4. vsemir, vesoljni svet NT.
Ovgavog, d bog neba, oče Titanov. ovgeiog 3 ion. ep. poet. — ogeiog. ovgeoi-flojzag, ov, d (ogog, ftoozco) poet. ycdgog kraj z gorsko pašo, gorski pašnik, ali k ih)neg: ki se pasejo po gorah Sof. Fil. 1148. ovgsoi-cpoizog 2 (epoezdeo) ki hodi ali raste po gorah.
otigevg1, ecog, ion. = opevg mezeg, mula. ovgsvg2, ecog, d ep. [gen. pl. ovgr/cot’] stražnik, čuvaj, varuh. ovgeco [Et. iz worsejo, kor. wer -j- s, lat. verres, slov. vreti, vir, izvor. — Obl. impf. sov g ovv, aor. Sovggoa} puščam vodo, ščim.
ovgfj, rj ion. - ovga. ovgia, rj (ovgiog) ugoden veter. ovg-Caftog, d (odpa) ep. skrajnji konec, eyX60S spodnji del kopjišča. ovgsL-^aTTjg, 6 — ogei-^dtrjg. ovgi^co1 (ovgog1) poet. spravljam v ugoden veter, nat’ dgfiov ti osrečujem, srečno krmim ali vodim. ovgiijco2 ion. = ogijjco. ovgiog 3 in 2 (ovgog1) z ugodnim vetrom, ugoden, srečen, uspešen, e§ ov-gicov (dvepojv) z ugodnim vetrom. ovgiopa, aro c, to ion.	60101.1 a meja.
ovgov,1 to ion. scalnica, voda. ovgov,2 to ep. dolžina brazde, ki jo napravijo mezgi, ne da bi se obrnili rjjuovouv, diozov dolžina diskovega lučaja.
oigog,1 6 1. (ugoden) veter, eig ovgov nafHatagai pridem v ugoden veter, ■/.at’ ovgov z ugodnim vetrom. 2. sreča, blagor, prilika, y.at’ ovgov srečno. oigog,2 6 (gl. ogogai, ogaco) ep. čuvaj, stražnik, branitelj, zaščitnik. odgog,3 6 ep. ion. — ogog meja. ohgog,* ovg, to ep. ion. — ogog gora. ovgog, o ep. jarek, prekop, rov (po katerem so spuščali ladje k morju). ovg, Cotog, to [Et. iz dog, ovaog, slov. uho (h iz s), lat. auris (iz ausis), aus-culto, nem. Ohr. — gen.pl. mtcov], ep. oiiag, at o g, to uho; dnovco elg ovg slišim na uho, pove se mi kaj kot skrivnost NT, ZaZeco tigog to ovg šepetam na uho NT, eig &ta cpegco prinašam na uho, pravim skrivaj, dt’ cotog ngog tiva evvetico zašepetam komu na uho, (p'&oyyog jiaZZei ge dt’ cotcov glas mi je prišel do ušes, ta d>ta jzage^co poslušam, ene%ogai zamašim si ušesa; 6 In no g ogdov ovg lotrjoiv konj striže z ušesi; pren. ta jlaoiZecog &ta tajni služabniki (redarji) perz. kraljev. 2. uho, ročaj (pri posodi). ovala, r), ion. -irj (a>v, ovoa, dv) 1. bitje, bistvo, bistvenost, resničnost, življenje; pl. dnevi življenja. 2. imetje, posest, premoženje.
ovzatjco in ovzaco (chteth)) [fut. ovtaoco itd., a or. ovtrjaa, iter. ovtrjaaaze, p as s. pt. ovtrj deig, k temu kor. a or. 3 sg. ovta, inf. ovtagev(ai), iter. ovtaane, pt. med. ovtagevog s pas. pom.] ranim,
tiva xelga koga na roki, udarim, zadenem dovgi, zadam rano eZnog, poškodujem ady,og, ovtaoag jvvgi xe-gavvcb jiaZcbv (o streli). ov -te adv. in ne, tudi ne, ovte . . . ovte niti. .. niti, ovte . . . te sicer ne ... pač pa (= ovte . .. y.ai Evr. If. T. 591). ovzegog = d etegog. ovzfjaaane gl. ovtagco. ovziSavog 3 ep. (ovtig) malovreden, ničvreden.
oii-Tig, ov-tl nihče, nikdo, nobeden, nič.
—	a dv. ovte prav nič, nikakor ne, ov ti rtov morda vendar ne.
Ovtig, acc. Ovtiv izmišljeno Odisejevo ime.	[ ne.
ov-zoi a dv. (za)res ne, vendar ne, pač ovtog, avTT), tovto [Et. iz 6 —)— v —j— to-.
—	Obl. gen. tovtov, tavtrj g itd.; ion. gen. pl. fem. tovtecov] pron. demonstr.
1.	ta, ta, to, ta tukaj, kaže navadno na sedanje, navzoče, včasih na prejšnje, redkeje na sledeče; ovtog 6 dvfjg ali 6 avrjg ovtog ta mož tukaj (tam), ovtog eycb — tukaj sem, tavta dmr/.gi-vagevog ehrov tade. Posebno stoji za
2.	osebo: ovtog ti tukaj, tig ovtog kdo si? včasih se nanaša tovto in tavta na fem. ali mase. v sg. ali pl. olvov te y.ai altov geZivrjg, tovto yag rjv jxZelotov. 2. y.ai odrog in ta, in sicer, tudi ta, nai tavta in to, in sicer. 3. ovtog, 6g tisti (oni), kateri. 4. oni znani, slavni, zloglasni d navt’ avaZnig ovtog, oi tdg tsZetdg rjjilv ovtoi nataotfjoavteg, tovtovg tov g noZvteZelg /jtdrvag, tovtov g tov g avnocpdvtag (one zloglasne).
5.	pogosto se prevaja s: tukaj, tam, troZ-žd ogd) tavta (tam) trgaj!ata, tjevoi ovtoi (tukaj) etoigoi avaZianeiv. 6. adv. a) tovto, zavra tako, zato, zaradi tega, avto tovto ravno zaradi tega; tovto gev... tovto de sedaj... sedaj, nekaj ... nekaj, deloma ... deloma; b) e* tovtov nato, en tovteov iz tega, od tega časa, nato, zato; c) eig tovto do sedaj, tako daleč (tivog v čem), na za. tovto na tem mestu, zato, tako, did zavra zato, geta zavra nato, ngog zavra nato, ev zovzco medtem, v teni trenotku, tavtrj tu, na tem mestu, na ta način, oi tavtrj ljudje v tem kraju, Ta tavtrj ti kraji.
ovzooi, avzrji, zovzi ojačeni ovvog: tale (tukaj).
ovzco(g), ovzarai (adv. od ovvog) 1. a) tako, na ta način, cog . . . ovvcog kakor •.. tako, ovvcog sovcu tako bode, tako se naj zgodi; včasih - drde: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, a ko sledi stavku s dog ali do o ne g) ; c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem;
d)	potemtakem, na ta način, torej h v ovvco di) nalg; e) (v grajalnem zmi-slu) avvcog samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: ovvcog ovaigrjv vdov vskvcov, giočo vov dvdga kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku Poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato ; slično stoji za pt. — eneiva: §xe-kevaev avvov ovvčiafldvva ensiva ovvcog dnaki.dvveoHai in nato tako; eneidrj negiekrjkvife 6 nokegog..., ovvco dr) Fe-korvog gvrjovig yeyove tedaj šele, fjv de vig dnevih], ovvcog oi nokegioi n/.slov ov šrpevagevoi eoovvai. 2. zveze: ov-?co dr) tako torej (seveda, zares), ovvco nov tako pač, xai ovvcog tudi tako, vkljub temu, ovde ovvcog niti tako ne. ov/L gl. ov.
dcpeikezrjg, ov, 6 (dcpeikco) dolžnik, ocpei-t j-švqq sigi dolžen sem vivl ali inf. NT. depeikr), f) in dcpeikrjga, avog, vo dolg, dolžnost NT.
dcpeikco [Et. iz Fo-epekvco; Fo predpona; sor. ocpkiondvco.— Obl. fut. oepei-'■čjoo), a or. co(peih)ca, pf. dxpeikr)xa, a or.
P as s. chcpeth)'dr)V; a or. 2 chcpe/.ov, ep. dcpekov], ep. čcpekkco. 1. dolgujem, sem dolžen /agiv, /gelog vivi, sem na dolgu, moram kaj plačati, vi)v vnoo/eoiv sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. oepeikevai dolguje se mi, Pristuje mi kaj; /gelog oepeikevai got imam pravico, zahtevati odškodnino; vo 6cpeO.ogevov dolg, dcpeikogevog dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo dcpeO.eig
ge /crgovolcn dgeifleorhu; pass. ocpei/.evai, spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, aol vam’ ocpeii.evai nadslv tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu a or. doepekov, ep. ocpekov moral bi (gl. lat. debui): (ocpekev dftavdvoiai ev/eoHat moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; a or. doepekov torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. a or., pogosto pristopajo členice etike, el ydg, oj c, t5g dr), nikalno gr); n. pr. vi) v d ep ek3 ev vrjeooi v.avav.vdgev ''Anvsgig morala bi jo bila usmrtiti = o da bi jo bila usmrtila, gi) d epske g kiooeoHai o da bi ne prosil, dbcpeke Kvgog £rjv o da bi Kir še živel, dbcpeke g vov v o noirjoai o da bi bil pač to storil = to bi bil moral storiti; NT dcpekov z ind.: o da bi vendar, dal Bog da—lat. utinam.
čcpekkco1 ep. — ocpeikco.
čcpekkco2 ep. [Et. iz o-epek)co; idevr. phel, lat. sor. follis. — Obl. a or. opt. 3 sg. oepekkeie) (po)množim, povečam, pospešujem, povzdigujem, ojačujem, izkazujem komu večjo čast v tv d vigfj; gvihov raztegnem pripovedovanje, veliko govorim, trošim preveč besedi.
oepekog, vo [Et. iz d -(- epsko sad, prebitek]. 1. korist, dobiček, oepekog yi-yvogai vtvi sem komu v korist, koristim komu, ovdev oepekog sovi v tv o g nič ne koristi, nobene koristi ni od česa, vi oepekog kaj koristi? kaj pomaga? NT. 2. jedro, cvet vojščakov vov avgavevgavog.
dcpfrakpia, f) (depikakgog) očesna bolezen, krmežljavost.
čcpfhakpcaco boleham na očeh, sem krmežljav.
ocp&akpo- Sovkeia, i) navidezna služba,
ev dcpikcikgodovkeig, y.av’ ocp&akgodov-keiav na oko, navidezno NT.
čcpihakpog, d [Et. iz ono-rkakgog; dno iz oqw(e)s, oko, gl. oooe; — Hakgog gl. fiakagog] 1. oko, obraz, ev oepdak-golg e/co imam pred očmi, ne izpustim izpred oči (= ocpHakgdv e/or Fig viva); čg dcpdakgovg keyco povem v obraz. 2. pren. a) oko, ljubimec; b) jjaodecog tajni svetovalci perzijskega kralja; c) tolažba, dika, pomoč.
o<pig, ecog, 6, poet. eog, ion. tog [Et. iz ogwhis, sor. eyig (nem. Eidechse iz egidehsa najbrže ni sorodno)] 1. kača.
2.	preti, mpvog ocpig puščica. ovpkrjpa, avog, vo krivda, denarna kazen, dolg.
dcpkianavco [fut. 6 q) kr/o 00, a or. &cpXr)oa, pf. d')(p//i]za; a or. 2 ojrpž.ov, cj. 6(p/.oj, inf. ocpkelv (ocp/.eiv), pt. 6(p/.o')v (d(p/.ojv)\ 1. sem kriv, zakrivim kaj, pregrešim se, zaslužim (denarno) kazen, zapadem kazni, obsodijo me zaradi česa, ftavatov dizrjv na smrt, zapadem smrti, ydiag doaypAg obsodijo me na 1000 drahem, naložijo mi kazen 1000 drahem; rrjg (pvkazijg obcpkev elzoai prag zaradi slabe straže je bil obsojen na 20 min. 2. pren. pcogiav, za-ziav, dediav nakopljem si očitanje, da sem neumen (hudoben, bojazljiv), pridem v slab glas, smatram se za nvi, napa vivt, ngog nvog, yeX(ova osmešim se, izpostavim se zasmehu. ocpga ep. poet. [Et. iz jo -j- (po at, kor. cpsg naprej se pomikati] 1. veznik a) časa: medtemko, dokler (ne) z ind., s cj. (-(- dv ali zev) in z opt. b) namena ( Iva) da (bi) s cj., opt., včasih tudi z ind. fut. 2. adv. tako dolgo, do tedaj, nekaj časa. dcpgvrj, f) = ocpgvg.
’ 0<pQvv(e)iov, to mesto v Troadi. dcpgvČEig 3 (otppog) ep. hribovit, brdovit. ocpgvg, vog, f) [Et. slov. obrvi, nem. Au-gen-braue. — Obl. ace. pl. ogogvg, -dag] 1. obrv; nav. pl. obrvi, čelo; preti, prevzetnost, ponos. 2. vrh, hrib, rob, reber. oya adv. (eyco) daleko, kar; samo v zvezi oy’ tigiovog daleko (kar) najboljši. oyavov, to (oyog, eyoo) ion. držaj, držalo (na ščitu). o^ieozov gl. oyeoo. oyeocpi gl. d'/og.
dftETsvco (dyeTog) odvedem ali odpeljem reko (po jarku).
6xET-t]yog 6 (ayco) ep. ki koplje jarek (prekop).
d^eros, d (6yog) jarek, prekop, vodovod, žleb; preti, črevo.
6yevg, ecog, o (eya>) ep. 1. držaj, šle-mov jermen (s katerim je bil šlem pritrjen na glavo). 2. zapona (na pasu).
3.	zapah (na vratih), zatik.
čyEvco ( oyeopai) zaskočim, ubrejim; med. parim se.
6/eco ep. [impf. iter. oyeeozov, fut. dyi)oco, med. dyf]oopcu, a or. d>yp)oato, ep. oyfi-ocito] 1. act. nosim, prenašam dtrt/r, di£vv, vodim, vprnaag uganjam otročarije (norčije). 2. med. in pass. dam se nositi, nosijo me, vozim se, jašem Tivi, eni Tivog, innoc dkeyeivoi oyeeo,d'0.t ki se dajo težko voditi. oyr]fia, ciTog, to 1. voz, vprega, vozilo; preti. tla. 2. ladja.
oyd'Eco (dy0og) ep. [aor. dr/jhjoa] sem nejevoljen (žalosten), sem v skrbeh, jezim se, srdim se. oyd'7], fj in oyd~og, 6 strm rob, (strm) breg reke, visoko obrežje, višava, breg, hrib, grič.
6ykeco [Et. od 6yog] ep. [3 pl. ion. 6y-kevvvat] in
dyki£co ep. [aor. opt. 6y/uooeiav] 1. odvalim, zavalim, odrinem, odplavim, spravim s pota. 2. nadlegujem, motim, mučim NT.
oykt]g6g 3 neprijeten, zoprn, nadležen-dyXizog 3 (6yXog) 1. vsakdanji, preprost, neotesan, neolikan. 2. ljudski, ljudstvu priljubljen, popularen. 6ykoz6nog 2 kdor se prilizuje nižjemu ljudstvu.
dykonoLECo (noieao) napravljam (vnemam) upor NT.
oykog, 6 1. nadlegovanje, nadloga, težava, stiska, ()(’ oy).ov sipi, yiyvopai, oy).ov nage/co nvi sem komu nad-* ležen, prizadevam komu sitnosti. 2. a) množica, ljud(stvo), truma, druhal, pratež. 3) neurejene bojne vrste; vdov ovgaTicovčov prostaki. 3. narodna skupščina.
6ykd)drjg 2 (eldog) 1. vznemirjajoč. 2. ljudski, naroden, preprost, ljudstvu priljubljen. 3. nakopičen, ogromen tfjg nagc.azevfjg. čypa£opai med. poet. (eyco) krotim, brzdam sebi.
oyogl, 6 (eyoo) nosilec, varuh, čuvaj; hpeveg vrjoov oyoi o pristaniščih, ki varujejo ladje.
dyog2, ovg, to [Et. iz noyog, kor. weg’ h, lat. veho, vehiculum, slov. voziti, voz, nem. VVagen, be-wegen. — Obl. dat. oyeo(piv\ vozilo, voz, vprega.
°XV$°S 3 (e/co) čvrst, trden, trpežen, zavarovan, to. 6/vou utrjeni kraji, utrdbe; sv 6yvod> na varnem kraju. oxvq6zrjg, rjvog, fj trpežnost, trdnost. o%v()6co in med. (d~/VQog) utrjujem, d/jv-Qoco va vei/?] cpv/.agi razpostavljam straže po zidovju.
dxvQco/u.a, avog, to trdnjava, utrdba, branišče NT.
onog, fj ep. poet. [Et. iz Foij), woqw-s, iat. vox, cis, gl. ejtog] 1. glas, zvok. 2. beseda, govor, izrek, oipagtov, to (demin. od otpov) prigrizek, (kuhane ali pečene) ribe NT. oye adv. [Et. sor. om-ffev, omofte, lat. ops-, abs-, ab-, op-] pozno, prepozno, naposled, (mnogo) pozneje, pozno po dnevu, zvečer, dtpe tčov oafifidTcov po sobotnem večeru NT. dtpstco (desider. od otpopai) ep. želim videti.
dipta, 7] popoldne, večer NT. oi/na trara adv. superl. od m p s. otpiahazog 3 superl. od otpipog. dipt-yovog (yevog, ytyvou(u) ki se je (po)rodil pozneje, dv&gconoi potomci.
oi/u'£tu (dtpe) prihajam prepozno, zapoznim se.
°ipi-pafffjg 2 (iiadeiv) kdor se je česa pozno naučil vivog. oi/u/tog 2 in otpcog 3 (dtpe) [sup. otpi-atvaTog] pozen, kesen, teoag ki se
pozno izpolnjuje, vero g pozen dež NT.
oyjig, eoog, fj, ion. -tog (gl. otpopai) l.vid, pogled, oko, sig otpiv fjkiJov prišel sem pred oči, otpei, z očmi, s pogledom, sv dtpei pred očmi. 2. a) pogled, podoba, obraz, obličje, vnanjost, d)p iv na videz; b) prizor, prikazen v sanjah, pojav; c) pozorišče, scenerija. dtpi-zEksazog 2 (tsMco) ep. pozno izpolnjen, ki se ima pozno izpolniti. dtp o pa l fut. od ogdco. dtpov, to [Et. d skupaj -|- tpcopog] prigrizek, vse kar se je pri kruhu: meso, ribe, sir, sadje; zabela, začimba. dtpojtoLEopai (dtpoizoiog) med. kuham (meso), otpououav ha vi m se s kuhanjem.
otponoua, r) pripravljanje okusnih jedi, kuharstvo.
otponoiLuog 3 kar spada k pripravljanju okusnih jedi; subst.t) (sc. xeyvrj) kuharstvo.
čtpo-noLog, 6 (otpov, noieco) kuhar. dzpo-cpdyog 2 (dtpov, <payelv) [sup.otpo-cpayioTaTog] ki je mnogo mesa ali samo meso, mesojedec, požeruh, slad-kosnedež.
otpcoveco (cbveopai) kupujem kaj h kruhu (n. pr. meso itd.), itoAAov mnogo potrošim za meso. otpcoviov, to 1. živež, hrana. 2. plača, plačilo NT.
n.
n,	n (jr?) šestnajsta črka grškega alfabeta, kot številka n/ 80, ,n = n&, jza dor. — nfj, m).	[80.000.
7zayd dor. = TCt)yi).
FLayaaai, ai mesto v Tesaliji ob pa-gazajskem zalivu.
Rdyyaiov, vo gorovje v Makedoniji. 7Tay-yeXoLog 2 popolnoma smešen. 7idyev, jzayt']aouai in sl. gl. rct)yvvpi. ^apeTcddtjg 2 (elčog) mrzel, leden. ndyr), fj (jifjvvviu) zanka, mreža, past. Jtayidsvco (nayig) zvijačno lovim, ujamem.
ndyLog 3 (m)yvvpi) trden, čvrst, trpežen. — adv. -Lcog za trdno, za gotovo š.eyo>.
nayig, tdog, fj (nayfjvai) zanka, mreža NT.
ndy-zanog 2 ( sup. nayzdzioTog) zelo hudoben, malopriden, brezbožen; za stvari: zelo škodljiv. ndy-KaXog 2 in 3 zelo lep, prelep, prekrasen. — adv. - xdXcog zelo lepo. Jidy-xaQjtog 2 (zagizog) poet. rodoviten, sadonosen, s sadjem obložen ddcpvtj; fhjpara daritev vsakovrstnega sadja. jiay-nEvd'fjg 2 (zemfco) poet. ki vse (s) kri j e ali sprejme vezodtv nf.dg. ndy-zXavzog 2 (zJ.aico) poet. 1. act. ki neprestano plaka, ves objokan, solzen. 2. pass. od vseh objokovan, žalosten.
nay-xoivog 2 poet. 1. vsem skupen, noA-nog gostoljuben. 2. kar velja za vsakega, to Jtdyxoivov splošno veljaven izrek, znana resnica. jiay-xoCxag dor. poet. — jvay-noiTr]g, ov, 6 ki vsem postelje, vse upokoji. jzay-xovZxog 2 (novico) poet. poln prahu, ves zaprašen asdXa. jiay-xQaxrjg 2 (zoaveiv) poet. vsemogočen, vseoblasten. jiayxpaxzd^co urim (vadim) se v pan-kratiju, borim se.
jtayxQaxiaoxrjg, ov, 6 pankratiast (borilec in rokoborec).
Jtay-xQaxLov, to (jvdgpngaTog) pankratij, skupno borjenje (metanje in rokoborba).
Jtayog, 6 (ni)yvv[u) 1. led, slana, mraz. 2. skala, čer; grič, hrib, gorski vrh; pos. "Ageeog Jtayog, ion. 'Aorjiog jzayog, poet. Apeog jzayog, pl. Aostot jzdyoi Areopag.
jiay-xdAejiog 2 zelo težak, težaven; adv. jzayxaXšjzcog e/¥co jzoog uva sem zelo jezen na koga.
jzay-%dXxeog 2 ep. } ves iz medi, jtay-%aXxog 2 ep. poet. J čisto bronast. Jtdy-xQrjoxog 2 za vse poraben ali dober.
jidy-xQiozog 2 (jcgico) poet. ves poma-ziljen, to ndy/oiovov bajilo, vrjg usedov g ljubezenski čar. jiay-xQvo£og 2 ep. } ves zlat, jiay-xQvoog 2 poet. j čisto zlat. jtayxv adv. [Et. iz jzdy~xz kakor rj-fte, vai-Xl> ov-xi\ ep. ion. popolnoma, od konca do kraja, povsem, vsekakor, jzayyv ov nikakor ne.
IlaSaZoi, oi indijski narod. jiads in sl. gl. jzda/o).
Jtadrj, rj, jiadr/fia, ato g, to (jzadelv), jtadog, ovg, to [Et. iz jzevdog] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (ICsen. Kir 7, 3, 6,) ali mesto žalosti, oeXr']vrig lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt dvyaTQog, dvrjneovov nadog sqčco viva kaznujem s smrtjo,
dcpdakpzcnv slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpolo-ženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
jiadrjxixog j (jzadelv) 1. trpeč; zmožen 3ft,/ 1pr • j. ali dovzeten za trpljenje. jiadrjzog 3 J 2. patetičen, strašljiv. Ilaidv, avog, ion. poet. Havr/cov in I7a-lcov, (5rog, 6 1. a) ep. poet. zdravnik bogov, njegov sin ilcuovidrjg, ov, o; b) Apolonov priimek; c) zdravnik, pomočnik, rešitelj. 2. a) prošnja, pesem za pomoč (v stiski); b) bojna pesem ; c) zmagoslavna pesem. 3. pa-jan, slovesna pesem na čast kakemu bogu,posebno Apolonu; slavospev, zahvalna pesem (po srečno prestani nevarnosti).
Ilaidvisvg, etog, 6 prebivalec atiške občine Ilaiavia.
jcaiavi£oo in jiaicovi^co (jzaidv, jzaubv) zapojem bojno ali zahvalno pesem-jicuavLOfiog, 6 bojna pesem. jtaZypa, a to g, to igra, šala, /.covov igranje na piščalki.
jtcuyvid, fj, ion. -lt] (muLOj) igra, šala, posmeh.
jiaiyvirip,cov 2, gen. ovog šaljiv(ec), razposajen.
jiaiyviov, to (jzaiCco) igračica. jiaiyvzcb6rjg 2 (stdog) šaljiv; to jzaiyvi-dideg šaljivost, dobra volja. jtaidaycoy£Zov, to (jzaid-aycoy6g) šola, učilnica.
jzcuSaycoyeco (jzcud-aycoyog) vodim dečka, od-, vzgajam, poučujem otroke. jzaidaycoyCa, f) (jzaič-aycoyog) odgoja, vzgoja, poduk, poučevanje. jicud-aycoy6g, 6 (dyco) vzgojitelj, od-gojitelj, učitelj, nadzornik dečkov (nav. suženj, ki je vodil otroke v šolo in iz šole domov) NT. jiazSapiov, to (demin. od Jtalg) otroče, deček, deklica, otrok, šn jzaidagiov (= a puero)od otroških let, od mladih nog.
jiaidsCa, rj, ion. -Ctj, NT -Ca (jzaidevco) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 oTsejod jzcudsia trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.
naidelog 3 {nate) poet. otroški, vgocpfj odgoja dece
naiSegaazeco ljubim dečke. naid-egaazfjg, ov, 6 (ega/uai) kdor ljubi dečke, ljubitelj dečkov. naiSegaozia, f) ljubezen do dečkov. naidevpa, aro c, 16 (naidevco) 1. gojenec, učenec. 2. veda, znanost. naidevaig, ecog, fj (naidevco) 1. odgoja, poduk, poučevanje. 2. izobražeVališče, šola, vfjg EX?.ddog (naprava za od-gojo) šola Grecije.
naidevzfjg, ov, 6 odgojitelj, učitelj; NT strahovalec, kaznovalec. naidevzog 3 kar se da naučiti ali z vzgojo pridobiti agevfj. naidevco (nalg) 1. act. a) odgajam, vzgajam, poučujem, izobražujem, tičim vivd, viva vi, vivi, sv vivi, negi ri, žara vi NT koga v čem, eig, eni, ngog vi (v) za kaj, v iv d xaxov vzgojim koga za hudobneža, vivd ovga-vrjyetv odgojim za poveljnika; pass. naidevopai vd ngoofjzovva (po)uči me kdo o dolžnostih; b) svarim, pokorim, kaznujem NT; c) navadim koga česa vivi, ngog vi. 2. med. a) dam (po)učiti ali vzgajati; b) = act. naidia, fj naideia. naidia, 7) (nai^co) (otroška) igra, šala, dovtip, naidia v šali. naidiKog 3 (nalg) 1. kar se tiče otrok ali dečkov, otroški, deški, mlad. 2. otročji, malenkosten cpffovog. 3. kar se tiče ljubezni do dečkov, Xoyog ljubavna povest, (po)govor o ljubljenih dečkih. — subst. ra naidind a) ljubimec, ljubljenec; b) naj ljubše opravilo (delo) cpiXooocpia. naidioffev adv. od mladih nog NT. naidiov, vo (demin. od nalg) otroče, deček, ez naidiov od mladih nog, od zgodnje mladosti.
naidianij, fj (demin. od nalg) 1. dekletce, deklica, hčerka. 2. mlada suž-nica, NT dekla.
naiSiatcog, 6 (demin. od nalg) deček, sinček.	[otrok, deček.
naiS-vog 3 in 2 (nalg) ep. deški; dete, naidopovia, fj roditev otrok. naido-Kzovog 2 (zveivco) otroke moreč; subst. o, fj morilec, morilka otrok, detomorec, detomor(il)ka.
naid-oXezcog, ogog, 6, fj (oXXvpa) poet. in fem. naid-oXezeiga, fj otroke moreč, detomorec, detomor(il)ka. naidonoieco in med. (naido-noiog) rodim otroke, pievd v iv o g s kom. naidonoiia, fj roditev otrok. naiSo-jioiog 2 (noico) ion. otroke rodeč ali stvarjajoč.
naidoanogeco rodim otroke.	[jenju.
jtaidozgifieco poučujem dečke v bor>-naido-zgi^tjg, ov, 6 (vgijdco) učitelj telovadbe ali telesnih vaj. naido-zgocpog 2 (vgecpcv) poet. ki redi (hrani) otroke; eXaia vedno zeleneč (ki poganja vedno nove mladike). naidovgpia, fj roditev otrok. naido-gpovog 2 ep. poet. ion. (cpovevco) otroke moreč, avfjg ki je umoril sina, ovpicpogd nezgoda, ki mu je ugrabila otroka.
naiQco [fut. naioojiai, nor. enaioa, pf. nenaiza, pass. nenaiouai] igram se (kot otrok), šalim se (opp. onovdd^co), zabavam se, razveseljujem se, sem vesel, rečem kaj v šali, plešem, lovim zav’ aXoog, izmišljam ali storim kaj za šalo, Xoyov nai^co Xeycov samo šalim se, jievgicog fjdrj nenaioffco vd negi Xoya>v naj bo konec te zabavne razprave o govorih.
JUaifjcov, IlaiovLdrjg gl. TLaidv. Ilaiovia, fj, ion. -irj dežela v severni Makedoniji; preb. oiHaioveg, adi.Uai-ovinog 3, fem. llaiovig, idog, fj pajon-ska zemlja, razdeljena na 10 plemen, med njimi oi IIai6jiXai. namakoeig 3 ep. skalnat, kamenit, strm, nepristopen.
nalg, naidog, 6, fj [Et. iz nafig, na-Fidog, kor. powe „mladič“, lat. puer iz pover, pullus, pubes; siov. ptica, ptič (strslov. putica). — Obl. voc. nul, ep. tudi ndi, gen. du. naidoiv, pl. nai-deov, dat. pl. naioi, ep. tudi naideooi] 1. dete, otrok; deček, deklica, mladič, mladenič, ez naidog (naideov) od mladih nog. 2. sin, hči; pl. otroci, potomci. 3. hlapec, suženj NT. naiaa ajol.	naoa.
Ilaiaog, fj mesto v Troadi.
Ilaizoi, oi narod v severni Trakiji. nai<pdooco [Et. redupl. nai -)- g’hwerq"', bliščati se, lat. fax, cis, facuia, bak-
lja] ep. zabliskam se tuintam, bli-sketam.
naico [Et. lat. pavio, Ire, tolči, pavi-mentum, tla] I. act. 1. trans, bijem, tolčem, udarjam, suvam, zabodem, zadenem, ranim, zivd zaza to ozegvov, okiyag (nkrjydg) zadam (pre)malo udarcev ali premalo nabijem, bmkrjv udarim še enkrat, avzaiav zadam rano v prsi = smrtno ranim, d'.kpirpv veslam, agffga zčbv zvzkcov iztaknem si oči, eig zijv yrjv uva pobijem na tla, eni voocn vooov zadam k rani novo rano. 2. intr. udarim se, trčim, naletim na kaj ngbg nezgag. II. med. udarjam se, bijem se, tov pipgov po naicov gl. naiav.	[stegnu.
naicovi^co gl. naiavigo). naicoviog 3 (naicov) poet. rešilen, zdravilen; subst. 6 rešitelj, zdravnik. naicoviopiog, 6 (ncucovigco) = naiaviopiog bojna pesem.
nanzoco (nrpzzog) poet. ion. zaprem, zaklenem dčbpia, dobro zamašim rde douoviag piv \i kep.
Ilazzvi), 7] mesto na trakijsltem Her-zonezu.
IlamvMTj, fj pokrajina v vzhodni Perziji ; preb. ol JJazzveg.
Ilanzcokog, 6 reka v Lidiji. naka^co gl. nakkco.
naka^rj, r; ion. vkuhano sadje, marmelada.
nakai adv. [Et. star. loc. na -cu, sor. rrjke] že dolgo, (že) davno, zdavnaj, nekdaj, poprej, svoje dni, v starih časih, oi na/.cu starodavniki, 6 nakai nekdanji, star (= nakaiog).
IIakaiydpi/lQiov, To mesto v Ajolidi. nakai-yevr]g 2 (yevog) ep. poet. zdavnaj rojen, starodaven, zelo star. nakaio-nkovzog 2 s starim (davno pridobljenim) bogastvom. nakaiog 3 (nakai) [comp. nakaiozegog in nakaizegog, superl. nakaizazog] 1. a) star, mnogoleten, starodaven, ostarel, zastarel; b) zdavni, nekdanji, prejšnji; nga^eig dela iz mladih let. 2. zelo star, prileten, oi nakaioi stari, predniki.	a dv. to nakaiov,
iz nakaiov zdavnaj, nekdaj, zdavnaj poprej, iz nakaizegov iz prejšnjih dni, od starih časov sem.
nakaiozrjg, rjzog, rj starost, starodavnost NT.
nakaioco 1. act. staram, odpravljam, razveljavljam NT. 2. pass. zastaram, ostarim (-eti), postaram se NT. nakaiapia, azog, zo (nakaioj) 1. bor-jenje, boj, borba, tekma. 2. pren. spretnost, umetelnost, umetni obrat ali kretanje (pri borjenju), zvijača <3šivov; zb zakčbg eyov nbkei ndkaiaaa trudapolno prizadevanje, ki je mestu v korist.
nakaiopioovvt], rj ep. borjenje, spretnost (izurjenost) v borjenju. nakaiozrjg, ov, 6 (nakaico) 1. borilec, rokoborec. 2. prekanjenec, zvijačnih. nakaiaziaiog 3 ion. za dlan širok ali IlakaiozivT], rj Palestina. nakaiozga, f) (nakaico) borilnica, telovadnica, vežbališče.	[dolg.
nakaizazog, -zegog gl. nakaiog. nakai-epazog 2 (cprjpi) ep. poet. 1. že davno prerokovan (napovedan, objavljen) iHacpaza, Aizrj, avvvočbv ze zč.% epiov n a kaicpafE. . . primerjajoč (prorokbe) z izreki (katere mi je Fojb že davno dal). 2. o čemer govore stare bajke, star, starodaven, prastar dgvg, ngovoia. nakaico [fut. nakaioco, a or. inakaioa, opt. ion. nahjaeiev, pass. ina?.aioih)V]
1.	borim se, bojujem se s kom živi.
2.	moram se bojevati, sem v sili, podležem.
nakapiaopiai d. m. opravljam, delam (z rokami).
nakapat], [Et. lat. palma, stvn. folma, roka; kor. pela, razprostreti se] 1. dlan, roka, pest. 2. pren. a) moč, sila, nakapiaig ffečbv z božjo pomočjo; b) umetni hvat, podjetje, pripomoček, sredstvo, delo (rok).
IlakapirjSrjg, o v g, o kralj na Evboji, ki je bil po krivem zatožen veleizdaje in je bil kamenjan. nakapivaiog 2 in 3 (na/.dprj) poet. 1. kdor je koga z lastno roko umoril, morilec, zb nakapivaiov krivda prelite krvi, umor; pij nakapivaiov kapico da se ne oskrunim (s pogledom na morilca). 2. maščevalec, maščevalni duh. nakaaaco ep. [Et. iz nakazjeo. — Obl. fut. nakdgco, inf. nakagepiev, pf. pass.
nsjid.XayiA.ai, plpf. nenalavno] oškropim, okrvavim, onesnažim, oskrunim, nalečo ion.	na/Mico. [pomažem.
na.lt], r/ [Et. slov. palec, nem. fuhlen (stvn. fuolen), lat. palpo, are] 1. bor-jenje. 2. borba, boj.
Ilalrjg, ion. Ilalseg, oi prebivalci mesta IlaXr) v Kefaleniji. naliyyev£oia, fj {naliv, yeveoig) preporod, obnovljenje duše NT. nalty-Koxog 2 vnovič nastal, nahy-v.otcog ovvscpegsTO avvq> iznova se mu je slabo godilo, prejšnja nesreča se je ponovila.
nahlloyeco [impf. šnaliXX6yovv] ion. vnovič pripovedujem, ponavljam. nalil-loyog 2 {naliv, Xeyco zbiram) ep.zopet zbran.
nalip,-nez£g ud v. (nšvoiiai) ep. nazaj. naltp,-jtlayx$e£s (pt. a or. pass. od na-Xu.i-TcX6.fyt) nazaj odbit (pognan), nič ne opravivši, brez uspeha. nahv adv. [Et. acc. od ndhg; kor. q"'el, vrtiti, vračati se, povrniti se zopet; gl. nelogai] 1. nazaj dojievai, sg-Zeadai vračati se. 2. nasproti, nasprotno, eineiv odgovarjati, ugovarjati. 3. iznova, zopet, naliv nove zopet enkrat, drugokrat, naliv noieb ye-govra izpremenim zopet v starčka. nahv-dyg£zog 2 {aygeco) ep. kar se da nazaj vzeti, oporečen, preklicljiv. naliv-avtofiolog 2	(polsiv) uskok,
ubežnik, ki se zopet vrne k nasprotni stranki (drugič ubežnik). nahvdiuta, rj obnovitev pravde. nahv-dgpevog 2 ep., naliv-ogaog 2 ep. (ogvvfii) ki plane nazaj, nazaj se obr-nivši, (zopet) nazaj hiteč. naliv-zizog 2 {Tivat) ep. zopet poplačan, povrnjen, kaznovan egya. naliv-zovog 2 (veivco) ep. ion. poet. prožen, nazaj napet; o loku, ki je na obeh koncih navzgor zakrivljen. naliv-zgiprjg 2 {Tgijdco) poet. iznova odrgnjen, zvit, prekanjen, premeten. naltv-zgonog 2 (vgenco) poet. nazaj obrnjen, vračajoč se. nahvcodta, f) [naliv, doidog) preklic, oporek.
nahg-go&iog 2 (gofieco) ep. nazaj šumeč (tekoč, drveč), nazaj bobneč, hrumeč.
naliggoia, rj ion. oseka in plima (tek valovja semintja), vrtinec.
naltg-gvzog 2 in nalig-goog 2, skrč. naltggovg {geta) poet. nazaj tekoč, aifza na novo (v maščevanje) prelita kri.
nalia-avzog 2 (oevco) poet. hitro se vračajoč, nazaj hiteč (drveč), dgdjiij-/j.a vcoTiaai naglavce, skokoma pobegniti.
nal-ico%ig, scog, rj {icozfj) ep. zopetno odbijanje, zavrnitev in preganjanje sovražnikov.
IlalldSiov, to gl. Ildllag.
nallaKEVopai d. m. ion. imam prilež-nico Tiva.
nallanrj, rj in nallanig, id o g, fj ep. [Et. sor. Tlallag, adog, Ilalladiov, prv. pom. mlada ženska] nezakonska žena, priležnica.
Ilalldvziov, to mesto v Arkadiji.
Ilalldg, ddog, tj [Et. ni od ndllco! gl. naXXaxrj\ Atenin pridevek; to Ilalld-Siov 1. Paladin kip (v Troji) 2. prostor v Atenah, kjer je stalo Atenino svetišče.
nal-levnog 2 {nav, levv.og) poet. ves bel, snežnobel.
nallrjvtj, fj 1. zapadni del polotoka Halkidike. 2. atiška občina (dijuog); preb. Ilalhjvevg, 6, udi. fem. JJalltj-vig, id o g pridevek Atene, ki je imela tam svoje svetišče.
ndllco ep. ion. poet. [Et. inf. nijlai iz ndlaai, nalzo iz nalovo; sor. nsle-/.li^at, nolefzog; slov. plah (iz polso-)'; strslov. plahi, - strah. — Obl. a or. enrjla, ep. nfjla, redupl. nenalov, pf. nemila, a or. med. 3 sg. enalzo, nalTO, pf. p. nenalpai-, nenaleofiai, nendlea&E in nenaldo&ai, nendlaa&e je inf. oz. imp. pf. med. od naldaaco {nalagat)] I. act.
I.	trans, maham, vihtim dovge, tresem, stresam, potresam, zlfjgovg žrebam, Udov mečem, viov ujčkam, v.h)-goig enrjlav avTovg razvrstili so jih po žrebanju. 2. intr. in pass. tresem se, trepetam, deipiavi ndllopai strahu se tresem, strah me stresa (trese).
II.	med. a) tresem se, drhtim, skačem, utripljem, poljem, tjzog ndllezai dv d oTOga srce mi hoče skočiti iz, mi utriplje, mi hoče počiti, sv dvvvyi
udarim, treščim ob ščit; b) vihtim, y.?.rjQQ) žrebam fisTa Tivog. jzakog, 6 (rcdk/.co) ion. žreb. jzakto gl. jzdkkoo.
jzakrov, to (nd/./.O)) (metalno) kopje. jzakrog 3 (adi. verb. od jvak?M) poet.
zavihten, nvg blisk. jzakvvco [Et. od jedki] prah, moka moko mešati] sipam, posipavam, poj tresam, tzvž s čim, mesim. nafi-paoikevg, ecog, 6 vseoblasten, najvišji vladar.
jzap,/3čbzzg, (dog, r/ (f!6ay.O)) poet. ki vse preživlja, hraniteljica vsega. napila o g, o južni pritok Peneja v Tesali ji.
jiafi-fia^og 2 (]xdyopzaz) vse premagujoč, vsemogočen.
jiafi-p.syag 3 ) zelo velik, velikanski, jiafi-p,eye/d"r]g zelo težaven (težek), ze-2 (pzd/edog) J lo važen. jiapi-fiekag 3 ep. popolnoma (ves) črn. jzapz-]zi)n.r]g 2 (pzrjnog) poet. zelo dolg, dolgotrajen, neizmeren, silen -/oog. jzdfi-firjvog 2 (urjv) poet. ki traja vse mesece (celo leto), neprestan, nepre-nehljiv, veden.
jzag-fiijzcog, ooog, r\ (]zi)tt]q) poet. prava mati, mati v pravem pomenu. jzdfi-fiLHgog 2 zelo majhen. jzdfi-pioQog 2 (uopog) poet. zelo (popolnoma) nesrečen.
jza/n-jzdkaiog 2 zelo star, prastar. jzdfi-jzav in jzapz-jzrjdrjv adv. (jzdg) popolnoma, docela, povsem. jzafijzkrjdsz adv. vsi skupaj NT. napi-jzkrj^rjg 2 (ir/.rp&og) premnog, zelo mnogoštevilen, s celo množico. jzdfi-jzkrjnzog 2 (jzkr/OGO)) poet. poln udarcev, bogat udarcev dedka, jza/z-jzoznzkog 2 ves pisan, ves v vezeninah.
jzdfi-jzokzg, s tog, 6, r\ poet. po vseh mestih (povsod) veljaven. jzdfi-jzokvg 3 zelo mnogoštevilen, premnog, zelo velik. — adv. jzdpznokv zelo mnogo, zelo daleč. jzafi-jzov7]Qog 2 zelo slab, prav hudoben.
jzdfi-jzQcorog 2 ep. najprvi. — adv. jzdfi-jzgcozov, -ra najprej. jza(i-zpdyog 2 (zpayelv) poet. požrešen, vse uničujoč jzvq.
jzafi-zparjg 2 (pdog) poet. I zelo svetel, jzafi-cpeyyrjg 2 (<peyyog)poet. j bliščeč. jzap.(paiv(x> ((paivco) [samo praes in impf., pt. praes. jiapupavocov, ocooa, gen. ocov-roc] ep. zelo se svetim, bliščim, žarim; pt. zelo svetel, blesteč, žareč. jzap,-(peyyrjg 2 gl. jz a/j,- <pai) g. jzdpz-epksnzog 2 (g>keyco) poet. s svetlim plamenom, ves v plamenu /?cu/to/, plapolajoč, plameneč jtvo. jza/z-cpogog 2 (cpegco) vse donašajoč, v vsakem oziru rodoviten, za vse pridelke prikladen, posebno koristen. nafupvkta, ?) pokrajina na južni obali Male Azije; preb. oi ndpzzpvkoz. jzdfi-yjv%og 2 (ipvyi)) poln življenja, poln zavesti, nesmrten. ndv, Uavog, 6 bog gozdov in pastirjev. jzav-aygog 2 (cr/oeco) ep. ki vse (u)lovi (ujame).
nav-adrjvaza, vd Panateneje, velik atenski praznik, ki se je obhajal vsako četrto leto v avgustu Ateni na čast udi. navadi] vazno g 3. jzav-adkiog 3 poet. zelo (ves) nesrečen. jzav-azdog 2 (aidco) ep. ves goreč, bliščeč, zelo sijajen, zelo svetel. jzav-azokog 2 ep. ves svetel, zelo bliščeč (leskeč).
ndvamov, to trdnjavica na meji med Ati k o in Bojotijo. jzav-dfiegog 2 gl. jzav-rpiegog. jzav-dficofiog 2 popolnoma brez graje, čisto brez napake.
jzav-ajzakog 2 ep. prenežen, zelo mladosten).
jzav-djzozpzog 2 ep. zelo (ves) nesrečen. jzav-aqyvQog 2 ep. ves srebrn, iz čistega srebra.
jzavapfiovzog 3 (dguovia) vsem primeren ali priležen.
jzav-agyog 2 (dg/co) poet. vseoblasten, vsemogočen.
jzav-acprjkil;, iy.og, 6, f] ep. popolnoma brez vrstnikov, jzavazprjkmd nva rt-drjfu ugrabim komu vse vrstnike. jzav-acpdzzog 2 poet. popolnoma neminljiv.
nav-a^azoi, oi Panahajci, Vsegrki. jzav-acogzog 2 ((bgtog, (boa) ep. popolnoma negoden, prezgoden, komur je namenjena prezgodnja smrt, kratkega življenja, kratkoživ.
nav-daidakog 2 poet. veleumeten, zelo umeten.
nav-daiaia, y, ion. -it] (daig) popoln ali obilen obed.
nav-ddxgvrog 2 poet. 1. od vseh opla-kovan, objokovan. 2. žalosten, beden, pomilovanja vreden, poln solz.
nav-dapa-zcog, ogog, 6, r) (dapaoo) ep. poet. ki vse ukroti (premaga), vse-vladen, vsemogočen.
Havdagsog, 6 Krečan, Aedonin oče.
Hdvdagog, 6 zaveznik Trojancev.
nav-deipavzog 2 (deipaivco) ki se ga vse boji, vsem strašen.
na.v-det.vog 2 1. zelo strašen, grozen, ogromen, silovit. 2. zelo spreten (pripraven), vrl.
nav-degnrjg 2 (degzopai) popolnoma viden.
navdr/psi adv. s celim narodom, s celo vojsko, z vsemi četami, v velikih trumah.
nav-drjpiog
2 ep.
nav-drjpog
2
na v-dmog pravičen.
(drjpog) ki pripada celemu narodu (skupnosti), splošen, skupen, občen, javen ; občinski nToo^og; jroAtg cel, ves, z vsemi prebivalci; /?oeg skupna, še nerazdeljena goveja živina. 2. preprost, polten, čuten egoog.
(dlxrj) poet. popolnoma a dv. navdincog po vsej pravici, popolnoma pravično. navdoTtevg, ecog, d, NT -doftevg (de^o-/ta<) gostilničar.
navdonevco (navdoy.svg) ion. (vsakega) sprejemam (pogostim). navdo%eZov, to gostilnica, prenočišče NT.
nav-dvgzog 2 (dvgopai) poet. vedno žalujoč (žalosten), ki vedno toži atjdcbv. nav-sMrjveg, ot Vsegrki, skupno ime za vse Grke.
ndvefiog, 6 dorsko ime za atiški mesec Boi)6gopid)V.
nav-e reg a dv. (st o g) (skozi) celo leto. navr)yvQL^03 (navt)yvgig) praznujem (obhajam) narodne praznike, Ig u odidem k narodnemu prazniku (svečanosti).
navrjyvQt.n6g 3 javen, slovesen, slavnosten.
nav-r)yvgig, soog, r\, ion. -tog (ayvgig) slavnosten, naroden zbor ali praznik, narodna svečanost; sploh: skupščina, zbor.
nav-rjpag a dv. ep. ves (celi) dan. nav-rjpsgiog 3 ep. in nav-r/pegog 2 (dor. navap.) ki traja celi dan, celodneven, od jutra do večera; neutr. = ndv. navr)p8Qiov neprenehoma, nepretrgoma (celi dan).
Havrjpog gl. lldvepog. nav-fieknzeiga, /'/	ki vse očara.
navfitjg, r)Qog, 6 panter, pard. Hav-fioog, 6, skrč. Havfiovg, ov Apolonov svečenik v Troji. — Harfi o id rj g, ov, 6 njegov sin (Polidamant in Ev-forb).
jidv-figrjvog 2 poet. vedno tožeč, poln solz, pretužen.
nav-fivpadov adv. (fivpog) ep. zelo srdito, razjarjeno.
nav-fivzog 2 (fivco) poet. od vseh z žrtvami čaščen, zelo spoštovan, presvet. nav-ipegog 2 poet. zelo zaželen (ali poln hrepenenja).
Ilav-ubviov, to zavezniško svetišče dvanajstih jonskih mest pri Mikali; zavezniški praznik se je imenoval Havicovia, Ta.
ep. poet. ion. (vvg) celo (vso) noč (trajajoč), ave-poi ki pihajo celo noč, V7)vg ki plove celo noč. — a dv. jidvvv%a celo noč. navvv^ig, tdog, 7) nočni praznik ali nočna svečanost (na čast Demetre). nav-odvgzog 2 (odvgopai) poet. splošno ali zelo objokovan. nav-oiHrjaia, nav-ouci (si) NT in nav-oiHir) ion. adv. s celo hišo, z vso družino.
nav-okfdiog 2 popolnoma (ves) srečen. nav-opcpaiog, 6 (dpcpi)) ki daje vse pro-rokbe, vse znaneč, vseveden (Zevsov pridevek.)
Havonsvg, ecog, 6 mesto v Foltidi; preb. navoneig, ot.
navonkia, t), ion. -ir) popolna bojna oprava hoplitova, vse orožje NT. nav-onkog 2 (onkov) popolnoma (težko) oborožen.
nav-ogpog 2 ep. pripraven za izkrcanje (pristajanje) žt/tereg.
nav-vv%iog
3
ndv-vv%og
2
lldv-ogfiog, 6 miletsko pristanišče. navovgyeco (navovoyog) poet. pregrešno, brezbožno ravnam, storim hudodelstvo, ooia pobožno grešim, t. j. izvršim bogoljubno delo, ki ga drugi smatrajo za navovgyt]^a. navovgyt]fia, atog, vopoet. hudodelstvo, zločin.
navovgyia, 17 (nav-ovoyog) prekanj enost, zvitost, zvijača, hudobnost, lopovščina, zločin.
nav-ovgyog 2 poet. in navz-ovgyog 2 (nav, soyov) vsega zmožen, za vsako delo spreten, zvit, prekanjen, zloben, brezobziren; subst. 6 lopov. nav-oipiog 2 (oipig) vsem viden, pred očmi (vpričo) vseh eyyog. navoay La, fj (samo dat. sg.) poet. v popolni bojni opravi. jiav-oeArjvog 2 (aekrjvrj) s polnim mesecem, tj navoekrjvog (sc. čopa) čas polne lune, ščip.
nav-aoepog 2 zelo moder, čisto pameten.
nav-azgazia, fj, ion. -ifj samo dat. sg. s celo (vso) vojsko, in gen. sg.: nav-ozgauag yevo/j,svrjg splošen poziv na vojsko.
nav-avdL (naa-avdL) in nav-ovSLrj ep., naa-avSLa adv. (osvo/aai) z vso naglico, jadrno, kar najbrž, z vso silo, z vso vnemo, popolnoma. nav-ovgzog 2 (ovgco) poet. ki vleče vse s seboj, prebogat, prepoln česa uro g. navza, navza dor. ndvvrj. navz-ayfjgeog 2 gl. navvo-yfjg(og. IIavza-xA.7jg, sov g, 6 lakedajmonski efor
1.	406.
navza-naai(v) adv. povsem, vseskozi;
v odgovoru: seveda, vsekakor, kajpada. navz-ag%og 2 poet. vsevladen, ffecov vladar vseh bogov. navzayfj, navzayrj adv. (nag) 1. povsod.
2.	na vse strani. 3. na vsak način, v vsakem oziru, povsem, sploh.
navza^o-^ev adv. 1, od vseh strani (krajev), povsod. 2. v vsakem oziru. navzayoi, navza%6os adv. na vse strani, vsekam.
navza^ov adv. povsod, -ra navza/jrd bogastvo vse zemlje.
nav-zsAfjg 2 (reAeco) čisto dovršen, popolnoma dokončan, popoln, čd/u-ag
prava (z otroki oblagodarjena) žena, ki je uživala vse pravice, fiovaoyja neomejen, ves, soydgai presvet; vsi (Antig. 1016); adv. eig to navvs/Jg NT, nav-zsAcog, ion. -ecog popolnoma, čisto, sploh, vobče.
navzr/, navzr/ adv. vsepovsod, v vsakem oziru.
IlavzLudnr/g, o Dneprov pritok. nav-zlfiog 2 (zi/iaco) poet. zelo spoštovan, čislan.
nav-zkr/ficov 2 poet., dor. -zAd/zcov popolnoma nesrečen, prenesrečen. navzo-yfjgcog 2, gen. -gco (yrjgag) kdor vse postara ali obvlada, vse oslabi vnvog; (drugi bero: navv-ayqoo)c ki se nikoli ne postara, vedno mlad; ali navv’ dygd>v ki vse ujame). navzoSanog 3 navvolog raznovrsten, mnogoličen, iz različnih krajev do-
ma.
navzo-ftev adv. (ndg) od vseh strani. navzo-fffjgag ki vse ulovi (ujame). navzoZog 3 vsakovrsten, različen, raznovrsten, marsikak, na razne načine, dgo/iog tekanje semintja, navvolog yiyvo[Aai izpreminjam se v različne oblike, vse poskušam, navvoloi sy£-vovvo 6eofzevoo vse so poskušali s prošnjami, mnogo jih je prihajalo prosit. — adv. navzoLcog na vse (mogoče) načine.
navzo-ttgazcog, ogog, 0, fj vsemogočen. navzo-nogog 2 poet. zelo spreten, iznajdljiv, ki si zna povsod pomagati. navz-onzr/g, ov, 6 in -nzag (dor.) poet.
ki vse vidi, vseviden. navzo-ae adv. (ndg) na vse strani, vsekam.
ndvzo-ze adv. (ndg) vsakikrat, vedno, vselej NT.
navzovgyog 2 poet. - navovgyog. nav-zgocpog 2 (vgšgpco) poet. ki vse hrani (živi).
navzcog adv. (ndg) popolnoma, povsem, v vsakem oziru, na vsak način, docela, vseskozi, navvcog ov nikakor ne; v odgovoru : seveda, kajpada, gotovo, brez dvoma.
navv adv. (nag) 1. zelo, povsem, popolnoma, docela, vseskozi, vsekako; 6 navv odličen, slaven, splošno znan, 6 navv TJsginkrjg veliki P.; ov navv
ne posebno, ne ravno ov; ndvv u nikakor ne (posebno). 2. v odgovoru: seveda, kajpada, da, zares, gotovo, brez dvoma ndvv ye, xat na vv ye. nav-vnegrarog 3 ep. najzgornji, najvišji.
nav-vaxatog 3 ep. poet. izmed vseh najzadnji; neutr. zadnjikrat. navcoke&gia, f/ popolni propad, pogin, navcokeijgig. do tal, popolnoma. nav-cbkeftgog 2 (okeftgog) ion. poet. in nav-cbkr/g 2 (dkkvgi)poet. 1.popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.
nd.ofj.ai d. m. [fut. ndoogac, aor. enaoa-gr/v, pt. nenagai, fut. 3 nenaaogac] pridobivam; pf. imam (v posesti). nanaZ poet. vzklik bolesti ali začudenja: gorje! ah! joj! dete! kapa kosmata! nanjid^co ep. imenujem koga očeta, rečem komu „papa“. ndun(n)ag, ov, 6 [voc. nanna] oče, očka, papa, ata.
nannog, 6 poet. stari oče, ded. najijzčoog 3 dedov.
ndngaš, ccv.og, 6 neka močvirna riba. nanzatvco [fut. ep. nanvaveco, aor. nan-Trjva] gledam, deivov strašno gledam, plašno se oziram okrog sebe, ogledujem, oprezujem, varujem se, pazim fjff, gledam po kom Tivd. nag ep. poet. 1. = naga. 2. = naga, nag-EOTlV.
naga, ep. nagai, ep. poet. nag [Et. idevr. pr, lat. por-, n. pr. portendo] I. adv. Poleg, ob strani, zraven, mimo.
II.	praep. pri, poleg, zraven. 1. z gen.
a) o prostoru: iz bližine kake osebe (kraja), od (koga sem), posebno pri glagolih premikanja 'so/ogai, slpu, ffjico, nkeco naga nvog, nadalje pri glagolih rpegco, dyyekko) itd.; 6 nag ’ v/joj v dg-goovfig od vas postavljeni namestnik, ot naga Niktov od N. poslani poslanci, oi naga jdaockecog ayyskoi kraljevi poslanci, danavf/oaoa ta nag’ afivfjg potrošila je vse svoje imetje NT, oi nag’ avtov njegovi sorodniki, | rojaki NT, nag’ egavTov didco/u dajem iz lastnega (premoženja); egvo-odgevog <paoyavov naga gr/gov od boka, ■Tap5 da nič o g e^ecpadvfjr/ izpod ščita,
va nag’egov moje mnenje, vogov ffeg nag’bgov po mojem nasvetu; b) preži. naznanja početnika in izvir kake stvari: a) pri glagolih: aheogai, ka/ifldvoj, deyogai, gavftavco, dvvidgoj itd. nagci nvog-, yiyvogai nagci nvog izhajam iz česa, nag’ euavvov svvEvorp/.a iz lastne moči, del vndg^ac nag ’ vgcov z vaše strani; kšyco naga nvog govorim v čigavem imenu; yS) pri pass. naga 'dedov didovai n od bogov se kaj podeli, 6/iokoysivcu naga ndvvcov vsi soglašajo, rd naga oov keyogeva tvoje besede; y) pri subst. va naga vd>v 'dedov božje zapovedi, vd naga Kvgov Kirova naročila, 6 nag’egov koyog moja izjava; vb nag’ egov dbivjr/ga od mene storjena krivica; c) poet. ob, pri (-^ nagci z dat.) nag’ vygdbv geefjgcov, nag’ zvaveoov nekayecov. 2. z dat. pri (zlasti pri osebah), poleg, zraven, ob, blizu, oi nag’ egoi moji ljudje, va nag’egoi moj položaj, moje razmere, nag’ samci) doma v svoji hiši, nag’ egavvoj yiyvogai zavem se, pridem k zavesti, okrevam, xavakvco naga nvi (Tuk. naga nva) ostanem (pomudim) se pri kom, oi nag ’ fjglv dvftgconoi tukajšnji ljudje, oi nag’ ezdovoig ngočovac izdajalci v posameznih državah, fj naga nvi dvvagig čete, ki jih ima kdo pri sebi, zgvn-tco y.axov nag’ vglv prikrijem vam; pos. nag’ egoi, nao’r)gZv po mojem (našem) mnenju, naga Aageico kolti/ po Darejevi sodbi, tov g naga ocpioc avToioi dcr/.eovTag okfiiovg sivcu ki se sami smatrajo za srečne, 6 nag’av-tcp [iioTog lastno življenje. 3. z acc. a) kraj.: a) pri glagolih dotikanja (zadenem, ranim): na, ob ovTa nag og-cpakdv, /ta/le nag’ bogov, dr/oagevog Tskagdjvc naga ocpvgov; /3) pri glagolih premikanja: tja do, k sigi nag’ ”Hcpai-otov, cpoivaco naga tov žorv.gdvj], neg-nco uoeojfeic naga nva, el g c naga vijete, rjyayov naga Kvgov, y) izraža premikanje (razprostiranje) ob čem: ob, poleg, blizu, kraj /3fj d’dxecov naga ■diva iJa/.dooj/g, Mr/kida nag’ kigvav, naga ndoav epikiav (sc. yfjv) y.ogioih)-oeTai; S) mimo (česa) naga Tr/v Ba-flvkcJjva ndgeigi, nagci nokiv ayco,
576
n agd
naga ozoniijv šooevovto; e) pri glagolih mirovanja: ob, pri, blizu, k 6 jžaga tov 'A/ggovta ilsdg dvdoocov; Aoia, r) jtag’ akgvgav cika jisZtai, naga tr/v bdov xgf)vr) rjv, naga n6-<5a takoj; slično fjoo nag ’ avtov u-sedi se k njemu, eijovto nag’ Atgei-dt]v, ks^dodcov naga tacpgov; b) čas: za, ob, skozi (celo življenje) nag’ okov tov [Hov, naga notov med pijačo, nag' p gag (fjgegav) vsak dan, dan na dan, naga trjv £orjv v teku življenja, jmpti navta tov /govov ves ta čas, naga tov "/.aigov ob svojem (ugodnem) času, naga rti g gayag v bitkah, nag' avta Tadixf)gaTa takoj, ko se je krivica storila, naga rf)v izeivov dg/f/v za njegove vlade;
c)	pr en. a) mimo česa, črez kaj, proti, jrctpti dvvagiv črez svoje moči, naga d far) v proti pravici, naga golgav proti usodi, naga tov g vogovg proti zakonom, naga to eiordog proti navadi, naga yvcbpr)v proti pričakovanju, naga dogav drugače nego se je mislilo, naga to ftektiotov proti dolžnosti, naga to dozovv f)gZv proti naši volji, naga rr)v a^iav nezasluženo, brez lastne krivde; P) v primeri z, pred, nad, enote tov Aageiov otokov naga tovtov (v primeri z) grjdsv ipaivs-odai, xats(pg6vr]oe tov mvdvvov naga to alo%QOv ti vnogeivai v primeri s sramoto bolj nego sramoto, naga tov g dkkovg bolj nego drugi, nagci ta dk/M Q(pa bronen Oeoi fhotsvovoiv ol dvdgconoi v primeri z drugimi živalmi; sem spadajo tudi zveze z dk-kog, stegog in s komparativi: akka keyovoiv naga vijv eavtčdv docav drugače govore nego mislijo, naga tav-ta navta stsgov ti poleg (razen) vsega tega nekaj drugega, gr) yga-cpeiv naga tavd' stega ne predlagati temu predlogu nasprotnega, šyogev ti naga tavta dkko keyeiv ali moremo nasproti temu kaj drugega reči? %eiga)v gsi^orv naga vr)v xads-otgzvZav &gav hujši mraz nego je bilo v tedanjem letnem času pričakovati ; y) izraža oddaljenost ali razliko : naga tooovtov k/eveto avtip gr) negmeoeZv toig Adrjvaioig tako malo
nagajlaoig
je manjkalo, da ni padel v roke, naga vtr/na syevsto kafleZv samo še ena noč, pa bi bil osvojil, naga tooovtov yiyvcboy.co tako zelo sem drugega mnenja, nag’ ekdyiotov r)?.ds aipeksodai prav malo je manjkalo, da ni, naga. nevte vavg razen petih ladij, nag ’ sv nakaioga sdgage vr/.dv razen borjenja je zmagal (samo v borjenju je bil premagan); sem spadajo tudi zveze: nag ’ okiyov dneipir/eg (komaj), nag' ovdšv dyco, noiovgai zaničujem, preziram, nag' dk'iyov malo cenim, naga nokv (dk'iyov) šoti velik (majhen) razloček je, naga no?A rjoodogai hudo me porazijo, navteg nag' okiyovg z malimi izjemami vsi; d) vzročno: zaradi, vsled, po: naga tr)v savtov agekeiav zaradi (po) svoje brezbrižnosti, naga vfjv exeivov dg-yiav vsled njegove lenobe. naga 1. = nageoti, nagsioi. 2. naga v anastrofi.
jiaga-flaivco [tut. nagajhjoogai, pass.pt'-nagaftejiagai, a or. nagejtadr/v, ep. pf-pt. nagfisfiacbg] 1. hodim poleg koga, hodim ob strani; pf. tivi stojim poleg koga, hodil sem komu na strani-2. hodim mimo česa, prekoračim, prekršim vogov, o nov dag, prestopim, razžalim, pregrešim se proti komu tivci daigovcov, sx tivog izpadam iz česa, zapuščam. 3. zanemarjam, ne omenjam, molčim o čem -rti decbv nagefiav-naga-P&kkco I. act. 1. trans, a) mečem pred koga ti tivi, mečem na kaj eig, sni ti, ogrinjam nagafikrjgata; b) postavljam nasproti (poleg česa), primerjam, p o vračam titivi, noče, naga ti; c) obračam ocpdakgib, nagnem yscpakf)V; vavv gg :Icoviav prepeljem se; d) izročam, zaupam komu kaj tivi ti; e) preziram, varam. 2. intr. bližam se, jadram, veslam, plovem etg ti NT. II. med. 1. mečem od sebe, postavljam v nevarnost tpv ipv%r')Vi naZdag, ovn Zoa; tsxva zastavim svoje otroke, idiov nlvdvvov oorgdtcov lastno življenje. 2. postavljam poleg koga, primerjam dgr/vovg, povračam cind-taig. 3. preslepim, varam v iv d sv tivi-nagafiaaig, scog, f) (naga-flaivco) prestopek, pregrešek, prekršek NT.
naga-ftdoxco stopam (poleg koga) na bojni voz, borim se ob kom na bojnem vozu.
naga-ftdzrjg, ov, 6, ep. nagaiftdzrjg (naga-ftaivco) 1. kdor stoji pri kom na bojnem vozu, borilec na vozu. 2. NT prestopnik (postave), brezbožnik.
nagaftazog 2 (odi. verb. od naga-ftaivco) poet. kar se sme (more) prekršiti ali poškodovati.
naga-ftua^opai med. silim, tiščim v koga. nadlegujem koga s prošnjami NT.
nagaftArjdtjv adv. (naga-ftd/./M) ep. (z udarcem) od strani, zbadljivo.
nagdftAzjpa, a Tog, to (n aga-ftdU.co) ladjin oklep.
naga-ftAcoaxco [samo pl', n a g /1 ep ft Z oj z e] ep. hodim ob strani, stojim ob kom, pomagam.
na.gapA.cbzp, mnog, 6, Tj (naga-ft/.enm) ep. ki gleda vstran, plaho (vsled sramu).
naga-ftorj&šco hitim, prihajam na pomoč, pomagam.
nagaftoA.Evop.aL med. (nagafto/.og) Tfj 'ipv/fj postavljam svoje življenje v nevarnost NT.
nagaftoArj, ij (naga-fta/lm) prilika, primera, zgled, moder izrek, pregovor, prislovica NT.
nagd.ftoA.og 2 (naga-ftdl/,a>) (pre)drzen, vratolomen, nevaren. — adv. jiaga-ftoAcog predrzno.
naga-ftovAezjopab med. slabo skrbim za v iv L
naga-ftcopLog 2 poet. pri (na) oltarju.
1.	oklic, oglas, oznanilo; naznanilo, vest.
2.	zapoved, ukaz, povelje, and nagayye?.-oscog na ustno povelje.
3.	nauk NT.
nag-ayyeAAco 1. prinesem sporočilo
od koga h komu, sporočam, javljam, naznanjam, raz-, oglašam, oznanjujem. 2. dajem povelje, velim, ukazujem, zapovedujem, JiaQayysA./.ovv6g tivog na povelje (poziv); sni v6 dsln-1’0i' povabim na obed, slg tu. on?,a Pokličem k orožju. 3. a) dg/pjv poganjam (potegujem) se za kakšno službo etg n, rt; b) dogovorim se s kom Ttvl z inf. 4. naročam, (po)učim, opo- |
min jam NT, Tri nagayysA).6peva povelje, ukaz, naročilo.
naga-yiyvopai med., ion. -ytvopai
1.	sem (zraven) prisoten, sem navzoč, udeležujem se, doživim, postanem deležen česa, sodelujem s kom sv tj/ pd/r/ t ivi. 2. a) prihajam zraven, zadenem (namerim se) na, do-spem, približujem se, prikažem se, svTV/pa sreča doleti koga, kg tcovto nagayiveTai nastane (pride) zopet ob istem času; b) prihajam na pomoč, pomagam.
naga-yiyvcboxco napačno ali kriv(ičn)o
sodim, n egi Tivog o kom, vneg vivog komu v prid.
nagayxdAiopa, avog, to poet. objem, ljubica, žena.
jtag-ayogog 2 dor. nag-T)yogog tolažeč, tolažnik.
naga-ygacpco (zraven) pripišem, dostavim.
naga-yvpvoco ion.razkrivam, pojasnjujem, razlagam.
nag-dyco I. trans. 1. a) peljem poleg ali mimo česa, (pri)peljem noter staro, vpeljem kam, kličem pred se, poživljeni k sebi; b) o vojaških četah: velim stopiti vštric, razvrstim (postavim) čete vštric slg peTconov, razvrstim čete na potu v bojni red, razvijem bojno vrsto, nag’ aonlda velim na levo se razvrstiti, eni (pd./.ay-yog velim postaviti se v bojni red tako, da prva enomotija ostane, ostale pa se razvrste druga ob drugi na njeni levi strani, eig Ta nkayia postavim čete sovražniku v bok; c) Tiva sv iJoidpftoj peljem koga poleg sebe v zmagoslavnem izprevodu.
2.	odklonim, odvračam, odpeljujem, odvajam; v.aAvppa odmikam, odstranjujem; a) izpreminjam, zavijam poigag, vopovg; b) zavajam (na stranska pota), zapeljujem sg tl, piaHoi-oiv podkupim, varam; pass. dam se zapeljati, vno vivog od koga, Tivi s čim; c) izvajam (besedo). II. intr. in med. NT 1. grem mimo, grem naprej, minevam, prehajam, izginjam. 2. napotim se kam.
nagaycoyfj, Tj 1. vožnja ob obali. 2. prevara, zapeljevanje. 3. različnost na-
nagayycAia, T/ nagdyyeA.pa, avog, TO nagdyysAcng,
so g, z)
37
Grško-slov. slovar.
rečja. 4. hitro veslanje v stran, /odo/tat vf) nagaycoyrj tiho, brez šuma veslam v stran.
naga-Sagtidvco [inf. a or. ep. naoadga-tissiv] spim pri kom (poleg koga) Tivi. nagd8siyp,a, aTog, to (naga-dsixvvpu) primer, (svarilen) zgled, vzor, vzorec, dokaz.
na.Qa.8eiy/nari^co postavljam v sramoto, osramotim NT.
naga-Seinvvfu odkazujem, nakazujem cpogovg.
nagačeiaog, 6 [Et. iransk. izvora] lep vrt, park, zverinjak; raj NT. naga-8exo/u.ai d. m., ion. -denofiai sprejemam, dobivam orjpia, prevzemam ag%r)v, /xdyyv nadaljujem boj, ki so ga drugi začeli.
naga - dyX6co mimogrede naznanim (razodenem), ovajam. naga-Siargiflrj, y nepotreben opravek NT.
naga-8iScofii [gl. didcofu, NT. pr. cj. 3 sg. nagadidoi, a or. nagadoi, impf. pass. 3 sg. jrapEdtdsro] 1. (po)dam, predam, izročim vi, vivi vi, tivgoov sx yegoiv, pisTgcp yr)v vivi izročim komu prav izmerjeno zemljo, š/navTov pre-, vdam se, vij vvyy (preveč) zaupam sreči, onha vdam se, položim orožje (Ksen. Kir. 4, 4, 6 brez on/.a). 2. prepustim vrjv vixrjv vivi; dovolim, dopustim 6 tieog ov nagedidov vovvo; abs. tov tisov nagadidovTog ker ti je bog milosten,
6 nagnog nagadidcooi ko sad dozori NT; dam nazaj to innixov vr/ no/.si.
3.	izročim komu v oblast, izročim, izdam, prepustim Ti, Tivd, Tiva sig tov drj/nov izročim v obsodbo, slg xgioiv da ga obsodijo, sig oTcivgcotifjvcu da ga križajo NT. 4. izročim, razširim, razglasim, ovvtigpia dam geslo ; nags-didovv avToig cpv/.doosiv -rti d6y/uaTa naročili so jim.
naga8o^oXoyia, r) pripovedovanje neverjetnih stvari.
nagd-8ol-og 2 (do|a) nepričakovan, čuden, čudovit, neverjeten, poseben; to nagddo^ov izjema, redkost, redek do- ; godek.
nagaSoaig, scog, rj (naga-didcopi) 1. pre-, podaja, vdaja, izročitev. 2. ustno izročilo, sporočilo NT.
naga-So^rj, rj kar smo prejeli, običaj, navada.
naga-dgatieeiv gl. naga-dagtidvco. naga-Sgapeiv gl. naga-Tgsyco. naga-Sgaco ep. [pr. 3 pl. nagadgcbcooi] služim, delam komu. nagadgofirj, r) (naga-dgainsiv) prehod, prepotovanje (dežele) Tivog. naga-dvramevco vladam poleg koga, sem sovladar.
naga-dvopai med. [aor. nagsdvv, inf. ep’ nagadvpisvai] mimo smuknem, pre-plazim se mimo, prikradem se kam. nagaScoaeico (desider. od naga-didcoiu) hočem izročiti, pripravljen sem kaj odstopiti (dati).
nag-aeiSco ep. vivi pojem pred kom, zapojem komu.
nag-aeigco poet. [aor. pass. ncigrjšcjtirjv]
1.	pobesim na stran; pass. ep. padem (po) na strani, (p)obesim se na stran.
2.	cpgšvag obračam, zmešam, zmedem. naga-^rjX6co razdražim, razjarim, vnamem za kaj NT.
naga-tiakaacidiog j31?	(°,bJ
0	c	ležeč (stanujoč),
Q , /	0 primorski, h pri-
napa-tiaiiaaaiog 3	.	’ '
K	J morje (yrj).
naga-tiainco poet. ogrevam, mirim, tolažim cpgsva /.ivtioig. naga-tiaggtivco in -tiagavvco hrabrim, bodrim, osrčujem, izpodbujam. naga-tieco tečem mimo (poleg) koga;
pretečem, prehitim Tivd. naga-tiecogeco 1. primerjam, Tivd ngdg ti koga s čim. 2. zanemarjam, preziram, zaničujem NT. naga-tifjyco brusim, ostrim. naga-tirjnr), rj nagcv/.aTatirp/.rj. nagai gl. naga. nagai/ddrrjg, d gl. nagajdavgc. nag-aitivaaco švignem (zletim) mimo česa Ti.
nagaiveoig, scog, y prigovarjanje, opomin, svarilo, svet, nauk. nag-aiveco [fut. nagaivšoco, pass. pi-nagr/vij/nai, aor. nagrjvetirjv] na-, prigovarjam, opominjam, svetujem, priporočam, zapovedujem, učim. nagai-nenitirjai in sl. gl. naga-neitico. nagaigeaig, scog, rj zmanjšanje. nag-aigeco (gl. algeco) 1. act. a) jemljem proč, odtegujem, zmanjšujem,
uničujem ojrAa; b) odstranjujem, odpravljam voglov g; c) slabo porabljam, zapravim piav (sc. dgdv). 2. med. jemljem zase proč, odpeljem, iztrgam, izneverim, odtujim TLva vivog. nagaigrjpa, vo kar se proč vzame, kos platna, zanka.
nag-aiaftavopaL d. m. mimogrede opazim (slišim), nvog od koga. nag-aicnog 2 (alaa) ep. usoden, pogubo-nosen oi)pava.
nag-aiooco ep. [aor. nagr/iga] dirjam, hitim mimo koga viva, k čemu ini rt. nag-aizsopai d. m. 1. izprosim si kaj, prosim, zahtevam; (s prošnjo) omečim, ublažim, pomirim, potolažim 'deovg; b) prosim koga za koga negi vivog. 2. a) izgovarjam se, opravičujem se NT; branim se, odvračam kaj od sebe, odklanjam, prepovedujem si kaj; b) izogibljem se čemu, zavračam, odtegujem se NT.
nagaizrjaig, ecog, r\ prošnja (za odpuščanje), opravičevanje, izgovor. nag-aLziog alviog. nagai-ipapevog gl. nagd-q>r)pi. nagai-LprjpL naga-cprjpi. nagaicpaoig, ecog, ep. = jzagagmoig
1.	pri-, nagovarjanje, izpodbujanje.
2.	zapeljevanje.
nag-airngsopai pass. ion. visim na strani (ob boku) naga tov prjgov; sz vi)g ^(bvrjg nagaicogrjpevog ob pasu viseč. naga-nafSfiaJie gl. naoa-y.avaftd/j.O). naga-Mafrs^opai dep. usedem se poleg koga v iv L
naga-Ka&rjpaL d. in. sedim (brez dela) poleg koga tlvl.
naga-naihSgvco postavim, posadim poleg koga rm; pass. postavljen sem, ležim poleg česa.
naga-Ma{K£oo [fut. -zadul), aov. -eyaftioa, med.fut. -y.adiLriooi.iai, a or. nagszaiitad-pi)v\ 1. trans, postavim, posadim, poleg koga vivd. 2. intr. sedim pri kom tlvl, naga vovg nodag NT. naga-Ma&Lozrjpi postavim na stran, pridružim.
naga-x.aLop.aL pass. ion. gorim zraven (poleg) česa.
naga-MaAeco 1. kličem (na svojo stran), vabim, pozovem (na pomoč). 2. a) prosim, opominjam, nagovarjam k če-
mu,	svarim, izpodbujam, (za)netim, vnemam <pXoya\ b) NT tolažim, utrjujem.
jiaga-MaAna£a> dirjam poleg konja. nagaMaAvppa, atog, to 1. zastor, zagrinjalo 2. pretveza, izgovor.. naga-MaXvnzco 1. act. pokrivam, zakrivam, skrivam; pass. sem prikrit, skrit NT. 2. med. skrivam se, zagrinjam se. naga-KazafiaAAeo ep. [samo a or. naga-y.dijij]a/.e\ mečem kaj pred koga na zemljo v hi) v, devljem (dajem) komu kaj £cbpd tlvl.
naga-MazaftrjMr], f/ (naga-zavaTi{h)pt) ion. zastava, talnik, zaupano imetje (denar).
naga-Maz&KELpai d. in. ležim poleg koga TLVL.
naga-Mazakš%opaL med. [aor. nagzave-Asy.vo] ep. uležem se, počivam, spim pri kom trm.
naga-MazanrjyvvpL zabijam zraven, (poleg) česa ovavgovg. naga-MazazL&spai med. zastavim kaj pri kom, izročim komu kaj v varstvo, dam komu kaj shraniti, dam v shrambo.
naga-Kaze/co (pri sebi) pri-, zadržujem. jiaga-KazoLMi^co naselim koga poleg koga drugega, ipdftov zal (pgovgav tlvl tov pr) vecovegigeiv tl postavim komu stražo, da ga tako odvrnem od novotarij (upora). naga-MSLpai [impt. iter. nagezeozevo] 1. ležim ali stojim poleg česa ali pri kom (pred kom), postavljen sem pred koga vodnega tlvl, (h g At d a nagazsipevog kot bi ležal v naročju smrti. 2. sem pripravljen, sem pri rokah diovog, /Aalva, vplv nagdzsi-vai rje pazeoftai f) cpevyeLV na izbiro vam je (samo).
nagane^evpa, arog, tro = nagaze/.evopa.
naga-MsAsvopac d. m. 1. pozivljem, izpodbujam, priganjam, opominjam, kličem tlvl tl. 2. zapovedujem, velim, svetujem tl tlvl. nagaMsAevaLg, ecog, ry j poziv, klic, iz-nagaMsAsvopa, arog, I podbuda, iz-ro	I	podbujanje, o-
jzagaME^Evopog, 6 I pomin. nagaHelEvozog 3 na pomoč poklican tlvl ; subst. d pomočnik, pristaš.
jiaga-mvdvvevoig, ecog, /) drzen čin,
nagazivdvvevaiv noiov/iai upam si, drznem se.
jtaga-KLvdvvsvco 1. upam si, drznem se z inf. 2. postavim se v nevarnost; pt. pf. pass. nevaren, drzen svzsvgig. jzaga-zlveco 1. trans, premikam, krenem v stran, ganem, zmedem, zmešam. 2,intr. in pass. zmešam (zmedem) se, zblaznim.
jiaga-Hico ep. (v tmezi) grem mimo koga živa.
jtaga-xArjito ion. izključujem, izpodrivam živci.
jzagdvA-^aig, sag, r/ (naga-zaAsco) 1. kričanje, poziv, opomin, klicanje na pomoč, sz nagazh)oecng po dogovoru. 2. tolažba, prošnja NT. jzagdzkrjzog^ (naga-zaheoo) prizvan, poklican; subst. 6 pomočnik, tolažnik, priprošnjik, zavetnik NT. jzaganl-i6ov adv. ep. umikajoč se, izogibaj e se, izvijajoč se. jzaga.-xA.tvco 1. trans, nagibam na stran zecpaAf)v, naslanjam na stran, odpiram nv/.7]v. 2. intr. nagibam se na stran, umikam se, izogibam se. jzaganAlz-gg, ov, 6 sosed (tovariš) pri mizi. d
jzag-axpid^co odcvetem, uvenem, izgubim moč, oslabim (-eti), staram se; ot naggzgazozsg že stari, dosluženi. jzag-azcfj, j) neposlušnost, nepokorščina NT.
jzaga-zoivtjg, ov, 6 (zoizrj) ep. mož, soprog.
jzagd-xoizig, tog, fj, dat. -komi ep. žena, soproga.
jiao-aKokov&Ecn 1. hodim poleg koga, spremljam koga, sledim (grem) za kom tim. 2. razumevam, spoznavam, vem NT.
jtaoazopidj], f) prevoz, prevažanje, sc zi dovoz.
jzaga-zopiljco 1. act. do-, privažam, uvažam, donašam, priskrbujem, prepeljem, spravljam kam, spremljam. 2. pass. a) dovažam (prevažam) se; b) vozim se mimo zi, napotim se kam. 3. med. uvažam sebi, priskrbujem si.
jzag-anovaco zraven ostrim; pren. zraven izpodbujam, hrabrim.
jzagd-KOJtog 2 (naga-zonto) zmešan, blazen tpgevaiv.
jzaga-KOJtrco 1. udarjam na stran, odbijam, odsekavam; potvarjam, varam. 2. ipgšvag zmedem, zmešam, zblodim.
jiag-anovco 1. mimogrede slišim, skrivaj čujem. 2. napačno slišim (razumem). 3. ne slišim, ne poslušam, sem neposlušen zivog NT; preslišim. jiaga-zgEptdvvvpii ep. [pt. aor. nagazoe-fiaoag] pustim, da visi ob strani %siga. jzaga-zgivopai pass. ion. postavim se (postavijo me) poleg drugega v bojni red, naga xov aiyiaAov ob obSli-jiaga-xgovco in med. [pf. pass. migazš-zgov(o)f.iai, aor. pass. nagszgovoftrjv] sunem v stran, udarjam na stran, p os. udarim (pritisnem) na eno stran tehtnice, goljufam, (pre)varam,opeharim; pren. zmotim, zmedem avpicpoga. jtaga-Kzdogai med. ion. zraven si pridobivam, privzemam si rogovc; pt-imam.
jiag-dxziog 3 (dzzfj) poet. na obali, obrežen.
jiaga-nvjizco pripognem se, sklonim se (da bolje vidim) slg zo gvrjgeiov NT; napeto zrem, gledam kam, ogledujem kaj, oziram se na kaj, sni zov noAsgov malo se brigam za; eig rogov pregledam, spoznam NT. jzaga-Aagjddvco [gl. Aagfidvco, ion. fot. nagaXdgtpogai, NT aor. 3 pl. nage/.d-fiooav] 1. vzamem, sprejmem, dobim; (hfttuov vzamem v roke; zadobim, prevzamem : a) ca st, službo, opravilo: ft odrov, flaoiArjtriv, b lazov tav NT; za. naga-Aagflavogsva prevzeto opravilo; b) šege, zakone, običaje (od prednikov) 0Q' yia, vogovg naga zivog-, c) odgovor enog; izvem kaj azofj, naučim se, prejmem zrjv ootplav naoa zivoc, fb svayyeXiov sprejmem NT. 2. vzamem komu, osvojim si, zasedem, podvrženi noAiv, ovdsv zfjg soodov ne morem vzeti vhoda z naskokom, zivd ulovim, prestrižem. 3. vzamem k setih jemljem s seboj, spravim pod svojo oblast, pridobim koga na svojo stran (kot zaveznika) zivd, z iv d natdeveiv prevzamem v odgojo; vzamem za ženo NT, sni gsivia povabim.
Jiaga-Aeyojiai med. peljem se mimo vf]v Kgr/vrjv NT.
Jiaga-Asijico 1. pustim mimo sebe, zamudim -/.aigdv. 2. a) opustim, preskočim (v govoru), ne omenjam ti day.sjvvov, sv jiovov nagaAeinetai treba je še pripovedovati; b) zanemarjam, pustim kraj nezavarovan acpvAaztov; prizanašam ovdev.
xaga-Ač%opai med. ep. [nor. nage/.sgato, cj. 1 sg. nagiu.sgojiai] uležem se h ko- | mu tivi, pridružim se, družim se s kom.
nog-aAiog 3 in 2 (aAg) pri (ob) morju (ležeč); f) jiagaAia (sc. ^copa) obrežje, primorje, obal, posebno južna in vz- j hodna obal Atike; subst. ol IlagdAioi. in IldgaAoi prebivalci ob morju, pri-morci.
nagaAAayrj, fj (nag-aXXdooco) izpre-memba, premena, menjava NT.
JiagaAAaŠ adv. (nag-aX?ydooco) 1. menjaje se, izmenoma. 2. poševno drug za drugim (v tej obliki: ****.***)•
nagaAAal-ig, ecog, f) zamena, premena, izprememba.
nag-aAAdaam, at. -ttco 1. trans, a) menjam, izpreminjam, zamenjavam, (pge-vag /grjotdg preobračam, izpridim;
b)	grem (pridem) mimo česa eveČgav, peljem se mimo česa; vooov prebolim.
2. intr. a) grem mimo, oddalim se, oddaljen sem, odstranim se, uidem, utečem; b) presegam, odlikujem se s čim tivi, sem močnejši od koga;
c)	razlikujem se, sem različen; d) zmešam se, X6yoi nagaAAdooovteg 'sgsdgoi cpgevcbv brezumni, zdravi pameti nasprotni govori.
nag-dAAr]Aog 2 drug poleg drugega, vzporeden; subst. fj vzporednik.
naga-Aoyi£op,ai d. m. motim se v računu, uštejem se, varam, goljufam NT.
naga-Aoyiapog, 6 napačen sklep, prevara, ukana.
naga-Xoyog 2 1. proti računu, nenavaden, nepričakovan ; subst. 6 jzagd-Xoyog in to nagdXoyov napačen račun, iznenadenje, presenečenje, razočaranje. 2. nespameten, brezumen.
ndg-aAog 2 (aXg) ki ob morju leži ali biva; primorski, ol IldgaAoi prebivalci atiškega Primorja; /y IldgaAog državna atenslca> ladja.
jiaga-Avjieo) žalostim, žalim, nadlegujem, sem nadležen, škodujem komu. jiagaAvTMČg 3 mrtvouden NT. naga-Avco l.act. a) odvezujem, odstranjujem, ločim ti; b) pren. odpuščam, odstavljam, odvezujem koga česa, oprostim tivd trjg otgatiag, trjg otoa-tr)yhjg, dg%rjg itd.; c) osvobodim, rešim česa; pomirim, tolažim dgyfjg;
d)	slabim (-iti), ohromim (-iti) eno stran. 2. pass. oslabim, ohromim (-eti), pt. pf. NT mrtvouden, td nagaXeXv/.ieva ydvata šibeča se kolena NT. jiag-agsifico 1. act. (za)menjam, izpreminjam, grem mimo, pretečem koga, prekašam oocplav oocpig.. 2. med. hodim, korakam, potujem, peljem se, tečem mimo česa tivd, ti. jtag-afieAeco ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne uvažujem, ne zmenim se tivog; ol nagpjisAij/.išvoi preprosti ljudje (za katere se nikdo ne briga). jiagapsufiAcoKa (pt. k naga-^/.cbonco; nav. naggeg^Aor/Ji) hodim ob strani, pomagam.
naga-fievco, ep. jiag-pisvco in naga-pifivco 1. ostajam pri čem (kom), vztrajam pri čem tivi NT. 2. ostajam pri življenju, trajam. naga-pEtgeco merim po čem,primerjam. jiaga-fftjgidia, td (sc. onAa) oklep za konjska stegna, bedrni oklep. naga-fiiyvvfii primešavam. jiaga-fiifivtfanojiai med. ion. poet. [pt4. -/.is/ivrjiiai] prilično (o priliki) se spominjam ali omenjam tivog. jiaga-fiijivco gl. naga-fievco. jtaga-fiiayco gl. naga-uiyvvj.ii. nagajiovijiog 2 in jiagdjiovog 2 (nagu-jišvio) stalen, trajen, stanoviten, vztrajen, zvest.
jrag-agjcEftco poet. zagrnem, prikrijem, skrivam, rabim kaj (ti) kot izgovor Xoyovg.
naga-jiv&sojiai d. m. 1. na-, prigovarjam, bodrim, ohrabrujem, izpodbu-jam, svetujem. 2. a) mirim, tolažim NT; b) ublažujem, olajšujem, prego-varj am.
nagajivftia, i (nagajivdsojiai) 1. na-, fj	I prigovarjanje, vzpod-
jiagafivihov, I buda. 2. tolažba NT. 3. to	I olajšanje, pomirjenje.
rtag-avayiyvcoaxa> berem poleg česa, primerjam.
nag-avadvoppi med. molim, štrlim (poleg česa) iz česa, prihajam (lezem) iz česa (na vrh) ey. Tivog^ naga-vaiezda> poet. stanujem poleg česa vi.
rtag-avdAionco potrošim, porabim po nepotrebnem.
jiaga-vrjvšco (veco2) ep. (na)kopičim, nagrmadim poleg česa, nasujem, postavljam v obilici pred koga. jiaga-vrjftopai d. m. ep. plavam poleg (mimo) česa; pos. plavam ob obali. nag-avia^m vzdigujem zraven česa, držim kvišku poleg česa. nagdvota, f] nespamet, blaznost. rtaga-vopea> [augm. nagev- in rtagr]v-\ (rtaod.-vop.oq) 1. act. ravnam protizakonito v čem, kršim postave ti, eg viva proti komu, pregrešim se, 6>]p6oia proti državi, prelomim postavo. 2. pass. nepostavno sem sklenjen, y.dftodog rtaoavoppdeioa nezakonita vrnitev.
(nagd-vopog) 1. nezakonitost, nepostav-nost, prelomitev postave, zločin, eg vrjv diaivav, eg va emtrjdev-para razuzdano življenje, nenavaden način življenja. 2. brez-božnost NT. naga-vopit,a) krivo (napačno) sodim. nagd-vopog 2 (vopog) 1. nezakonit, ne-p o staven, nedopusten, nepravičen, ygd.ipopai v iv a rtagavopiov tožim koga zaradi nezakonitega predloga. 2. o ljudeh: krivičen, brezbožen. naga-voog 2, skrč. -vovg 2 blazen. ndg-avza adv. ep. v (na) stran, po strani. rtaga-vvxregevco stražim ponoči pri kom eni Tivog.
naga-rtaia> udarim vprek; zabredem, zblaznim, sem neumen. naganav adv., nav. z d jiaganav popolnoma, docela, povsem, sploh; pri števnikih: vsaj, najmanj. nag-artatpiaxa> [aor. 2 rtaopnaipov) ep.
zapeljem, omamim, preslepim. naga-rtei-frco [aor. nagertsioa, ep. rtaoai-rte:ndov, ej. 3 sg. rta o a trtertithjci, pt.
rtagrtertidjcbv] 1. pregovorim, zapeljem, preslepim, odvrnem od. 2. pomirim, (po)tolažim.
naga-nepna) 1. pošiljam (spremljam, vodim) mimo česa, puščam mimo sebe, grem mimo koga, ne oziram se na koga, zaničujem. 2. pošiljam (na pomoč), odpošiljam, nazaj pošiljam ovovov, spravljam kam, prevažam, spremljam, dajem varno spremstvo rtaganoprtpv.
naga-nezaopa, avog, to zagrinjalo; pren. izgovor, pretveza.
naga-rtezopai med. poet. [aor. rtagento-prjv] letim mimo.
-rtaga-rtrjyvvpi [pf. rtagartirtrp/a] 1. trans, pritrjujem, pripenjam zraven česa; 2. intr. sem trdno pripet na čem.
naga-rtixgaCva> razdražim se, razsrdim se NT.
rtagartixgaop6g, 6 razdraženost, ogorčenje, srd, jeza NT.
rtaga-rttrtzco 1. slučajno zadenem (trčim) na koga, (slučajno) se sni dem, srečam, 6 nagajiertvcov.ibg -/.aigog ugodna prilika. 2. a) padem poleg česa, zaidem; NT odpadem (od vere); b) motim se, grešim peyiova.
Uagazitza, >) Farnabazova žena.
rtaga-jzAatja) ep. poet. [aor. rtaoen?.ayga, pass. rtaQertA.dyxdj>p>] 1, act. odvrnem s prave poti, obrnem v stran, zanesem; pren. zmedem, zbegam vorjpa. 2. pass. zaidem, zabredem, zgrešim pravo pot Tivog.
naga - rtAevgidia, vd (drt/.a) stranski oklep za konje.
rtaga-rtA.ea>, ep. ion. rtaga-rtkd>a> [gl-rtMo>, aor. naotrt/.on', pf. rtaoarten/.or/M
1.	plovem ob obali, plovem mimo česa. 2. prijadram, priplovem kam, pristanem k bregu.
rtaga-rtAfj£, fjyog, 6, >) ep. in rtaga-rtkrjK' zog 2 (rtaga-rtfojooco) poet. l.v, na stran udarjen, malo položen, nizek, od strani opljuskan fpoveg; plitev, raven-
2.	besen, blazen, nor
rtaga-nAfjaiog 3 in 2 [comp. rtaoartbjor
aivegog, sup. nagart/.rjoiaitavoc] 1. približujoč se, skoraj enak, sličen, podoben. 2. približno enako velik, skoraj ravno tolikšen. — adv. naga-rtA.r]oia>g skoraj ravnotako (enako,
rtagavopTjpa, azog, to nagavopia, fj
slično), z enako bojno srečo (aequo Marte).
nagd-nAovg, ov, 6 vožnja ob obali, prevoz, fj vrjaog zai.dog sv rib nagankop ri)g 'Irakiag zeirai otok leži ugodno za prevoz v Italijo. rtaga-nkdoco ep. ion. naoa-n/.šco. naga-jiveoo ep. vejem, pišem mimo (izpuščam zaprti zrak). rtaga-noSi^co oviram. rtaga-noisopai med. dam si kaj (vi) slično napraviti ali ponarediti. nag -aji6AA.vp.cu. med. [pf. 2 act. nag-ano-žrož«] poginem pri čem. rtaganopnfj, i/ (naga-ne/.mco) 1. varno spremstvo, nagansf-cnco dajem spremstvo. 2. dovoz, prevoz. naga-nogevopat d.p. hodim (grem, potujem) mimo česa NT. dlaga-nordfiioi, oi mesto v Fokidi. rtaga-noxdfiiog 2 na (ob) reki ležeč. naga-ngdaaco, at. -xxco, ion. -ngfjooco 1. ion. delam kaj zraven, bavim se s postranskimi rečmi. 2.poet. sodelujem, pomagam pri čem. nagangeapeta, i) poslanstvo, ki je kršilo svojo dolžnost, lažiposlanstvo. naga-jtgsoflEvoo in med. opravljam nezvesto svoje poslanstvo. rta.Q-6.nxco poet. trdno držim ali prijemljem n)Ar a yegai naganrojitva. rtagcL-nrcoua, aro g, ro pregrešek, greh NT.
naga-ggdnzco ion. prišijem, naši jem. naga-gpEco (gl. peča) 1. tečem mimo, odtekam, odpadem, yi,cbv zdrsnem doli, izgubim se. 2. pridem ob kaj, uide mi kaj NT. 3. prikradem se, ngog nva h komu. rta.Qa-QQr]yvv[u (gl. gfjyvvfo,t) 1. act. raztrgam, razpršim, razkropim. 2. pass. počim, odprem se, začnem od jeze kričati, ro nagsogo]y/ršvov vrzel, presledek (v vojski), ro nagsggcoyog vrzel, Praznina, predor (v zidu), ra nag-sggaoyora prepad, brezdno. rtagaggrj^tg, scog, o) raztrganje, razpršitev cpd?.ayyo g.
naQa-QQ7]xog 3 (ggdgvai) ep. ki se da Pogovoriti, pregovorljiv, ra naga-oggrd svet, opomin. rtaga-gginrco poet. vržem v (na) stran, ne oziram se (gledam) na kaj, ne me-
nim se za kaj, rig nagaggiopei /,a/i-jlavcov kdo bi se drznil nase vzeti.
nagd-g(g)vp,a, arog, ro (gvoLiai) pregrinjalo, odeja (posebno odeje iz usnja, ki so jih obešali na obe strani ladje, da sb prestregle sovražne puščice).
nag-agxdco, ion. -sco in med. pripravljam si kaj, pripravljam se, oboro-žujem se sg n.
nagaadyyrjq, ov, 6 (perzijska izposojenka) parasanga, ura hoda = 5>/2 km (= 30 stadijev).
naga-odooco ion. [aor. nagtaags) nama-šim si, natlačim si, nabašem si (na strani) ri naga n.
naga-arjfiog 2 (arpia) 1. napačno zaznamovan, vopuafoa slab denar. 2. čuden, slab gprooo, neslaven, nespodoben, ničvreden dofa. 3. zaznameno-van NT, slaven, znan, ro nagdao]Luov znamenje.
naga-clrsco jem pri (s) kom.
naga-ansvdijco [ion. plpf. pass. nags-azsvadaro, adi. verb. nagaay.sva.ortov)
1.	act. a) pripravim, priredim, napravim, doženem, dokončam, uredim ri, ri nvi kaj za koga, slg n, šm n ; pos. a) oskrbim, oborožim, opremim ri nvi; P) priskrbim, dam, podelim komu kaj nvi rt; y) z dvojnim aceus. naredim koga za kaj ro ado,ua Pšk-rtov, nva svoefteorsgov; d) z acc. c. inf., oncog itd. delam nato, skrbim za to, da, storim, učinim da, ra nag-eazsvaapšva priprave, oi nageazevaa-/usvoi urejena vojska; b) napravljam koga sposobnega za kaj, naščuvam, izpodbujam nva slg n, nagaazsvaa-/j,evog pripravljen, voljan, odločen.
2.	med. a) pripravim, priredim, oborožim, oskrbim kaj sebi, rrjv yvcb-firjv pripravim se; b) dam si kaj narediti onka slg nokspcov; c) pripravim se k čemu, oborožim se, ra š/oavrov izvršujem svoje priprave; trudim se, nameravam kaj eig, ngog n, oncog, mar s, dog s pt. fut.: dog amcov pripravljam se na odhod, dog ptdyi)g Hao/ASvr/g, oizads pripravljam se na povratek domov.
nagaattEvaarfjg, ov, 6 kdor kaj pripravlja (pospešuje).
nagaaxevaaxix6g 3 sposoben (zmožen), da kaj pripravi ali nabavi. jtagaazEvaavog 3 (adi. verb. od naga-ozevd^co) kar se more nabaviti (pridobiti).
jtaga-azEvrj, rj 1. priprava, uredba, na-redba, pripravljanje, oboroževanje, dobava, šz nagaozsvijg naročen, jidyr\ prava (redna) bitka. 2. konkr.: orožje, bojna sredstva, prtljaga (poveljnikova), zaloga, vojska, brodovje. 3. spletke, kovarstvo, dogovor. 4. dan priprave za soboto - petek NT. naga-azr/vsco in -oco taborim (počivam) poleg koga.
jiaga-axojtEco gledam na koga, opazujem koga od strani. jiaga-cncbmco zabavam, kratkočasim. naga-cuzdco 1. act. odtrgam, potegnem na stran, viva yvcbjirjg odvrnem od sklepa, dizaicov adizovg cpgevag sni Iciiftg zapeljem srca pravičnih v greh (in jih tako pogubim). 2. med. spravim, potegnem na svojo stran, osvojim si vi roji' d/.on' ngapjj.dvcnv, izneverim, vivd vivog koga komu. jiaga-ajiovSsco (nagd-onovdog) ravnam proti pogodbi (dogovoru), kršim dogovor.
nagaančvdrjjia, avog, v o verolomnost, prelomitev (kršenje) dogovora. jiagd-anovSog 2 (onovdrj) ki prelomi besedo, verolomen, proti dogovoru (zvezi).
nagaavadov ndv. (nag-Lovajiai) ep. pri-stopivši.
jtagaazdg, cldoc, rj (nag-iovrjfu) poet. steber; pl. stebrišče, stebrenik, veža, preddurje.
nagdozaaig, scog,r) (nag-iovijui) stojišče, mesto poleg koga, vij g diavoiag obup. nagaozazECo poet. stojim poleg koga, sem blizu koga, stoj im komu na strani, pomagam komu.
nagaazdzrjg, ov, 6 (nag-iova/nai) kdor stoji poleg koga, sosed, sobojevnik, spremljevalec, pomočnik. nagaazazig, id o g, >) ki stoji poleg koga, spremljevalka, pomočnica. naga-axeiyco poet. hitim (grem) mimo oyovg; vstopim v bbtiovg. naga-axQaxr]yEco vmešavam se v vojaške zadeve, v posle vojskovodje.
jtaga-ozgazojisSevco in med. utaborim se poleg česa, oblegam, taboru j eni na nasprotni strani. jtaga-ocpdXXto ep. odbijam, potiskam (odvračam) v stran. jiaga-o^EfiEv gl. nag-eyco. naga-ayt^co ion. zarežem, napravim zarezo poleg česa naga vi. jiaga-zavvco (v tmezi) ep. razprostiram pred kom, postavljam pred koga. jiagazal-ig, ecog, fj razvrstitev vojske, bojni red, bojna vrsta, sz nagavd-Šeoog v urejeni bitki, stoječ v bojnem redu.
jtaga-xdaaa>, at. -xxco 1. act. in pass. postavljam (razvrščam) drugega poleg drugega, postavljam (poleg koga) v bojni red v o ovgdvsvjia, vij v ovga-vidv ngog vb vei/og, naga vo Avzsiov ob; z inf. t, ovc cp gongov g nagšvaga (pv/.dvvsiv vb vsiyog s poveljem, da naj stražijo zid. 2. med. a) postavljam se v bojni red, grem v boj, bojujem se; b) postavljam zase, svoje čete (ladje), nagevdgavvo dXXf)Xoig postavili so se drug proti drugemu v bojni red, nagavagd/iievog in nagave-vaypievog v bojnem redu, za boj pripravljen; c) pripravljam se k čemu ngog vb dnozoivsoilat. naga-vsivco (gl. vsivco) 1. act. trans, a) raztegujem, razpenjam (poleg česa), kopljem, napravljam (poleg, ob) yd-gaza, sXvvgov, pritrdim zsgaiav; b) zadržujem, mučim z zadrževanjem (Ksen. Kir. 1, 3, 11); podaljšam žo-youg NT. 2. intr. in pass. a) raztegujem se, razprostiram se, ležim, segam do did vivog, fie/gi vivog, z acc. vd ngog vrjv sonegrjv cpegovva b Kav-zaoog ncigavsivsi na zapadni strani se razprostira K.; b) vzdržim se, vztrajam do konca noXiogziit sig vod-oyavov; c) utrudim se, sem utrujen jiazgov odbv nogevdidg; /.iiup naga-vsivofmi umiram lakote. jzagaxEtyiap,a, avog, vo (naga-ver/jEco) nasprotni zid, stolp, trdnjava. naga -zsKzatvofiai med. ep. napačno tešem; a) eno g preobračam besedo, izmišljam laž, lažem; b) pretešem, dXXco g izpreminjam, n ar e jam drugače.
Jtaga-zrjgEco in med. pazim, prežim na kaj, opazujem kaj, oncog puf\ oprezno stojim na straži,	stražim pri
vratih, ^/.teoac obhajam (zvesto) praznike NT.
nagazfjgtjoig, 60)c, t/ opazovanje, /tern nagavggrfascog tako da bi se mogla znamenja opaziti, vidno, očitno NT. naga-zi&rj/u [gl. vv&rjfu, ep. nagviihjuc, pr. 3 sg. jvagvud sl, nor. act. ind. 3 pl. migi) saav, cj. nagajivim,	a or.
med. pt. nagfie/.ievoc,] I. act. in pass.
I.	polagam, postavljam pred (poleg) koga vlvl vi, >tgea prinašam na mizo; ponujam, dajem, podeljujem dvvapuv, £elvia, predložim naga[lofo)v NT, primerjam. 2. razlagam NT.
II.	med. 1. a) postavljam, polagam pred se, poleg sebe ali zase, dam si prinesti (jedi), onla odlagam; b) razlagam, dokazujem ovi NT. 2. dajem komu kaj shraniti, zaupam, izročim (kaj komu v varstvo), NT priporočam, naročam. 3. zastavljam, postavljam v nevarnost y.s(paXag. 4. navajam (kot zgled), omenjam.
naga-zgejico 1. act. proč (v stran) obrnem, odvrnem innovg, 6%roc odov, izpeljem mimo Jtova/Aov, napeljem drugam aXXrj vo vdeog; preobračam, zavijam (resnico) Xoyov, nagibam na stran, izpreminj am vi. 2. med. obračam se v stran, krenem kam, zavijem kam sig Tevsdov. naga-zge^co 1. tečem (hitim) mimo česa vi, (pri)hitim, (pri)tečem h komu sni viva. 2. prehitim, pretečem koga vivd. 3. prehodim, pretečem kaj vi. naga-zgsco [ep. a or. nagšvgeooa\ skočim plaho v stran. naga-zgtflco ion. drgnem kaj na (ob) čem vi vlvl
naga-zgojteco ep. (Irekvcnt. od naga-vgenco) umikam se, izogibljem se, delam se nevednega, potajim se. naga-zgconaco ep. pregovorim, pomirim, spravim ifeovg Oves o m. naga-zvyxdvco (gl. vvy/dvm) pridem slučajno zraven, naletim slučajno na koga, sem slučajno navzoč ali zraven vlvl, sig naigov pridem ravno o pravem času; 6 nagavvycbv kdor je ravno pri kom, kdorsibodi, kateri-
koli, sv vd) nagavv/dvvi pri prvi priliki, ngbg vo nagavvyydvov kakor nanese (ugodna) prilika, kakor se ravno naključi, nagavvyov (abs. pt. z inf.) kadar (ker) se ponudi ugodna prilika, ker se je ravno tako naklju-čilo; 8ia<pvy‘i) nagavvyyaveL nudi se prilika za beg.
jzag-avSda> ep. prigovarjam, mirim, tolažim, davavvv vlvl koga zaradi smrti, vama svetujem, hvalim. ndg-avXog 2 (av/.rj) poet. ki zraven stanuje, soseden, bližnji. jiag-avzina adv. takoj, precej, ta tre-notek, kar, pri tej priči NT. naga-cpaivm 1. act. kažem, (po)svetim komu domov. 2. med. pri-, pokažem se, sem viden.
jiaga-cpegco (gl. (psgoi) 1. act. trans, in
pass. a) nesem mimo, prinašam, nosim, prinesem ali postavim jed na mizo; b) navajam (kot vzrok), omenjam, pripovedujem dX6yiova; c) odnašam, spravljam proč, prenašam (drugam), odstranjujem NT,^etpa gibljem, maham; nmnag veslam; d) zapeljujem, zavajam; pass. dam se zapeljati, zaidem. 2. intr. razlikujem se, fjfisgfnv 6Xiymv nageveyxovamv z razločkom le malo dni ipiegag ov noX-Xdg nageveyxovoag le malo dni več ali manj.	[bežim mimo.
jiaga-qoevyco [inf. a or. ep. nagcpvys£Lv] jtagd-cpij/zL in med. (gl. (prjf.iL), ep. Jta-gaitprjfu in ndgcpTjfii [inf. med. nag-<pdodat, pt. nagcpdfisvog, aor. nagel-nov) 1. prigovarjam, svetujem, opominjam. 2. pregovorim, (pre)varam, (pre)slepim.
jiaga-cpffdvco [ep. aor. opt. 3 sg. naga-(pdairjOL, pt. jvagatpftdg, med. -fpddus-vog] prehitim, pretečem koga, prekosim koga, vlvl v čem. naga-cp'd'Eyyofiai d. m. govorim vmes, segam komu v besedo, delam opazke. naga-cpogeco (gl. naga-cpsgm) postavljam (prinašam) na mizo. jtagdepogog 2 (naga-<pegm) s pravega pota zaveden, blodeč. jiaga-cpgay pa, aro g, vo (cpgdooco) plot, ograja, branišče, prsobran. jiaga-(pgovEco (nagd-cpgmv) sem brezumen (neumen, blazen).
nagacpgovia, fj in nagacpgoovvrj, fj (naga-ipgtov) blaznost, neumnost, nespametnost).
naga-cpgovipog 2 (<pgr')v) poet. nerazumen, nespameten, neumen, blazen. nagd-cpgcov, ovog, 6, ?) (cpgoveio) naga-(pgovipog.
naga-cpvXdaoco, at. -rrco, stražim, čuvam kaj, gledam na, pazim na, opazujem kaj, imam v oblasti, imam pod ključem.
naga-^eipa^co prezimujem NT. naga%eipaoia, fj prezimovanje NT. naga-^eco ion. do-, prilivam, sipljem, nasipavam (zemljo na kaj). naga-%oco ion. nasipavam, nasipljem poleg česa.
naga-%gaopai d. m. in -eopai [praes. 2 pl. naga/gaoHe] ion. 1. rabim mimogrede, smatram za postransko stvar, malo cenim, ne upoštevam, vib fU(p zaničujem smrt, sem brez strahu pred smrtjo. 2. napačno ali brezobzirno ravnam s kom st g v iva. jzaga-%gfj[ia ndv. ( naga to /of/ua) v trenotku, v hipu, takoj, precej, dno (ez)vov nagayvgr)pa brez priprave, na mestu, z mesta, ai naga^gr/pa fjdovai hipni (trenotni) užitki, to naga/gfjpa sedanjost, trenotek, sv vib naga^gfjpa za hip (trenotek).
naga-ftcogeco 1. stopim v stran, izogibam se, ognem se, Tivi vrjg odov grem komu s pota, pustim, da gre mimo. 2. dam komu prednost, prepuščam (dovoljujem, dopuščam) komu kaj, odneham. nagd-xpoyog, d prilična graja. nagafte/3aa>g gl. naga-fiaivto. nag8aXerj, fj ep. ion. — nagdai.r/ par-dova koža, pardovina. nagdaiig, soog, fj in nogdaiig panter, p ar d NT.
nag-eyyvaco 1. vročam, izročam, priporočam, tl tivi, Tiva Ttviobetam oijpeia fjgsiv. 2. sporočam dalje geslo ali povelje, dam povelje, zapovedujem, velim, pozivljem, izpodbujam, opominjam.
nag-eyyvrj, /y zapoved, povelje, geslo (parola).
nag-eyni.ivop.aL pass. nagibljem se na stran, odstranjujem se, sem različen.
nageynXiaig, ecogpfj nagibanje na stran. nag-eSgevco sedim poleg koga tiva, sem prisednik.
nag-edgog 2 (srjpct) poet. ion. ki sedi pri kom (poleg koga), pridružen Tivi, subst. 6 prisednik (pri sodišču), tovariš (pri obedu), gost, pomočnik vivog. nag-e^opai d. m. ep. usedem se, sedim poleg koga Tivi. nageia, fj, nav. pl., ep. nagfjiov, to, poet. nagrjig, idog, fj 1. lice, obraz, 2. uzdni okras na konjskem gobcu inncov. nageiag, ov, 6 neka kača. nag-eiSov gl. nag-ogdco. nag-eiffr/ gl. nag-itjuu. nag-einco [aor. nagsizaffov] 1. umikam se, odneham, vdam se, dopuščam, zavit to asi nageizov tov z.gijpvcbdovg kjer je dopuščala vsakokratna strmina. 2. impers. dovoljeno je, mogoče je, nudi se prilika, zaffooov nag-eizei kolikor je mogoče. nag-eipi (sipi) [ep. praes. ind. 3 pl-nageaoi, inf. nag-eppsvai, impf. 3 pl. nagsoav, fot. nagšoaopai, ion. praes. pt. nageobv; naga, nag ndgeoTi, nagsioiv] 1. a) sem zraven, sem navzoč ali prisoten Tivi, naga tivi pri kom, sv nvi, sni tivi pri (v) čem; b) nahajam se, bivam, mudim se pri kom; c) stojim ob strani, pomagam Tivi; d) udeležujem se česa, pd/r/ sem v bitki. 2. a) prišel sem, dospel sem zraven Tivi, ngog viva, sv tivi, sig in sni ti, sv daivijoi, elg žagdsig-, eni to jffjpa nastopim na govorniškem 0-dru; b) sem na ponudbo, na izbiro, pri rokah, na razpolago, vršim se lega ovpjdovi.fj, služim komu, sem v oblasti koga; o ar/ dvvapig ye nageoti kolikor morem, oi nagovveg podložniki, navzoči, zbrani, svedoki; c) xb nagov, ra nagovra sedaj, sedanjost, sedanji položaj, sedanje razmere; zaloga, premoženje; sv toj nagovTi v sedanjem času (položaju), za sedaj, sz vibv nagovvcov sedanjim razmeram primerno, eg in ngog to nagov sedaj, v teh razmerah. 3. impers. nageoti, nagfjv, naga, nag mogoče je, sme se, dovoljeno je, morem, nageoetai ti tivi prejel bo; pt. nagov ker je mogoče ali dovoljeno, ker morem.
n&g-EigiZ (tl;a) gl. jrag-sg/ogai. nag-sinov gl. jzagd-cprjgi. nag-sigvco ion. (ob straneh) izpeljem, napravim, zgradim rpoaygov. nag-siodya) (skrivaj) vpeljem, uvedem. nagsioanzog 2 skrivaj vpeljan, ki se je skrivaj priplazil ali prikradel NT. nag-Eic8syogai d. m. poet. privzamem, sprejmem koga k sebi kot nadležno breme nvd cpogtov. nag-slodvofiai med. skrivaj se zraven priplazim, vrinem se. nag -Eiasgyopai d. m. zraven koga ali skrivaj pridem noter NT. nag-Eiacpega> zraven prinašam, Jiaoav
o.iovdijv uporabljam vso pridnost, prizadevam si na vso moč NT. nag-sn, jiag-E^ ali jiageŠ (pred vok. in konz.) ep. ion. 1, adv. a) mimo česa vun, na strani poleg vun, na (v) stran, orf/ de naoeg stopil mu je ob stran; b) mimo tega, še tudi, d/./.a -'Topel psptojgetia še kaj drugega, .'Topel >j razen, izvzemši; c) p rezi. mimo resnice, proti resnici, nespametno , neumno simlv, dyogeveiv. 2. praep. a) z aec. a) mimo česa, preko česa, črez kaj (vun); /3) onkraj, na oni strani naghv ’Ayu.i]0. za A. hrbtom, brez njegove vednosti; ziagey. i’6ov nespametno; b) z gen. zunaj, spredaj, razen.
nag-Exjdaiva) zaidem, izpridim se, krenem v stran.
nag-EK^aoig, so}g, >) oddaljitev, ovinek, izprijenje, slaba ustava. nag-£HECKExo ep. gl. nagd-zsigai. nag-ExxXivco umikam se, ogibljem se, bežim.
nagsx-ngocpevyco ep. neopaženo uidem, odidem, ubežim.
nag-Enzsivo} 1. intr. razprostiram se, raztezam se, ležim ob čem (poleg česa). 2. trans, razširjam ob čem vT«pd ti.
nagexzsov gl. 7tao-eyo}. nag-SKTog adv. razen, poleg tega NT. nag-EXavvco [gl. ekavvco, ep. fut. nao-s/.daao}, nor. naos/.aooa] 1. trans, ženem, peljem kaj mimo vi, nvd. 2. intr. a) mimo grem (jašem, se peljem, jadram, plovem) ti, nvd, prehitim koga nva innoioiv; b) prijašem ngog ni’a.
nagel&siv gl. nag-ig/ouai. nag-eXxco in nag-EXxvco [gl. e/.y.o>, ep. ion. brez augm.] 1. act. a) trans, a) vlečem zraven (ob, na strani), vlečem (spravim) v (na) stran, vlečem za seboj ; /3) zavlačujem (boj); b) intr. a) obotavljam se, odlašam; fd) o reki: tečem mimo. 2. med. (skrivaj) vlečem k sebi, zvijačno si kaj pridobivam, spravljam v svojo last dinga. nag-EgjddXXa} vtaknem, vrinem kaj vmes, napravim proti komu nasip ydoav.a.
nag£gfdoXt), ij (jiag-egftd/./.a)) razvrstitev, razvrščena vojska, bojna vrsta, trden tabor, gradišče, vojašnica, vojska NT.
jtag-spfiEvai gl. nag-eifuK nag-Egninzco priderem, vderem. napadem od strani.
nag-EpnoXdco poet. skrivaj vpeljem, yaluovg sklenem skrivaj drugi zakon. nag-spcpaivco 1. act. kažem mimogrede na kaj, merim na kaj; načrtam, opišem. 2. med. kažem se, pojavim se poleg česa.
nagevrjVEOV gl. naga-vr/vsoo. jio.gEvftrjmr/ (:cag-evvu)i]ui) ion. stranska zgradba, vmesna stavba, dostavek, vstavek, Tzagevihp/.rjv ?.oyov 710180} vstavljam v govor. nag-EvoyXE(x} (augm. nagr]V(oy).-) vznemirjam, nadlegujem NT. nag-evrsivco (5Avagayogav) navijam, ubiram (A. strune), uporabljam (A. nauke).
jcag-sl;, nagel; gl. jvao-ez. nag-sl-dya> (v tmezi) ep. popeljem mimo česa, vun zapeljem, prevaram, prekanim.
nag-e^sigi = rcag -tgt g/ o a a i.
nagslg-Eigecsia, ?/ sprednji del ladje, ladjin rilec.
nag-e^sXavvco [gl. t/.avvO}, ep. a or. act. cj. 2 sg. Tvagege/.dmjafia, ion. plpf. 3 sg. naoBtgehf/.dzee] 1. trans, ženem, tiram mimo česa vr)a. 2. intr. jadram (peljem se, hodim, jašem) mimo česa Ttaod ti.
nag-E^Egyop.ai med. 1. hodim mimo živa, naga ti; zredimo grem po ravnini. 2. prekoračim, kršim, prelomim, varam.
nag-e^Evgionco ion. iznajdem, izumim, zraven si še izmislim vopiov. jiag-E^Crjfu ion. pustim, da poteče, čakam fjpisgag veoosgag. nag-enaivog, 6 mimogredoča (prilična) pohvala.
nag-Enidijpog, 6 priseljenec, tujec NT. nag-£nXco gl. naga-n/.soj. nag-enofiai d. m. sledim ob strani, spremljam %lvL
ndg-£gyov, to postranska stvar, postransko opravilo, dodatek, privesek,
d)g sv nagegycp vrjg epifjg dvongagiag da, kajti to je v primeri z mojo nesrečo manj važno, ex nagsgyov noi-ovpiai ti smatram kaj za postransko (manj važno) stvar, šv nagegyq> Dov ,ue vzemi me kot nameček, (d)g) sv nagegycp, sk nagegyov mimogrede, zra-nag-igycog adv. lahkomiselno.	[ven.
nag-egyop.ai d. m. (gl. eg/ofiai) in jtag-Eifu (gl. sim) 1. grem (pridem, korakam, tečem, peljem se, jadram, plo-vem, letim) mimo česa, hodim (vozim se) ob tiva, vi, naga to, xv/ua, ovvdrjfia nagr/si geslo je šlo od moža do moža. 2, o času: potečem, minem ygovog, xav/ia, 6 nage/.fidtv ygo-vog prešli čas, vd nagekflovva preteklost, prošlost 6 nage?.r)?,v$(bg ygovog), nov o g trud, ki smo ga prestali, nags/.fiovoai odoi pota, katera si prehodil. 3. pren. a) pretečem, prehitim snsiyopisvog, prekosim veva no-oiv, oXftcp, sv doloioiv, vdg diafiokdg odvrnem; b) pridem iz česa, uidem, uide mi kaj nagegysvai vi veva, rovni iuxgov /us nagrj/Msv einelv skoraj bi bil pozabil to povedati; c) varam, prekanim snel ov nags/.evasai; d) grem mimo koga (česa), puščam vnemar zgioiv, aydnv)v NT, prelomim, prestopim vopiov, svvokf/v NT; ne omenim, izpustim svalgov. 4. a) pridem kam, pristopim eioco vivog, do/iovg, si g to; vderem eioco Ilvkčbv, fUg sig olv.iav, b) grem skozi kaj, odrinem, prepotujem to’; c) nastopim (kot govornik) oi nagiovveg, sig v o pieoov; d) pren. pridem do česa sig dvvaoveiav. jidg-soav ep. gl. nag-sipuh jidgeoig, ecoc, i) (nag-ir/ut) odpuščen)e NT.
jtag-soKEvaSavaL ion. gl. naga-oxsvdg(0-nag-Eorapievai gl. nag-iavrppu. jiag-Eonog 2 (eovia) poet. ki sedi pri ognjišču, domačin.
nag-EvfrVivco poet. odvračam s pravega pota, ysgoi vodim koga kot otroka, ravnam s kom po svoji volji. nag-EVva^opiac pass. ep. ležim, spim pri kom v iv L
ndg-evvog 2 (evvrj) pri kom ležeč, mož, žena.
jiagsvgeoig, scog, g izgovor, pretveza. nag-EvgioKco zraven še izmišljam, najdem kaj na kom.
jiag-EvzgEJziZ/co poet. dobro uredim, pripravim.
nag-£yco in nag-ioyco [gl. šyoy, ep. aor-int. nagao%epiev, adi. verb. nagexveov] I. act. 1. imam pripravljeno, pri rokah: a) nudim, ponujam, molim, nastavljam oiayova NT, podarjujem, podeljujem, dajem, priskrbujem isgr/ia, dčbga, altov, vgocpr/v; r/av/iav mirujem NT, oiyfjv molčim, v v'/gr/v ustvarim, pripravim srečo; b) izročam, prepuščam vr/vipv/r/v dsganevsiv, dyco-vi^eoficu bojno polje, X6yov vivi postanem predmet razgovora; c) pov-zročujem, v.onovg delam skrbi NT, dajem povod k čemu, aioSh/aiv vzbujam pozornost, noaypiava delam težave, nadlegujem, tr/vr/osig napravljam, sgevvav poizvedujem, (poSov pripravljam v strah, strašim; d) kažem, iz-, dokazujem svvoiav, vdgtv, cpgevi ydgiv ustrezam; e) naredim koga za kaj yrjv dov/.ov, vivd fts/.viovov, veva vansivov delam ponižnega, ponižujem; f) dam priliko za kaj šgco-vdv. 2. a) efiavvov kažem se, vedem (obnašam) se, ponujam se, sv cpavsgcp izkažem se javno, dvdga kažem se vrlega moža, Evnev&fj kažem se poslušnega; z inf. dopustim, dovolim; efiavvov diacpftagrjvai vivi pustim, dam se pogubiti (uničiti),vivixglvai (sig zgioiv) podvrženi se njegovi razsodbi; pvon. refl. se včasih izpusti Plat. Prot. 384 a, Her. 9, 17, Sof. Aj. 1145; b) impers. nageysi vivi nudi se prilika, mogoče je, sme se, nagsyov ker se sme, ker je (bila) prilika (ugoden čas), slično nagaoyov. II. med. 1. ponujam se,
dajem iz lastnega (premoženja), iz svoje volje rta;, ludovvga pokličem (navedem) za pričo, naoav ngoDvjii-kažem komu popolno vdanost, nvd gčovva nudim komu življenje, TkY.tu)(jiov navajam za dokaz, zpozo-deikovg imam (v sebi), svvoiav kažem. 2. a) imenujem (naredim) koga (iz svoje srede) za kaj nvd ao/ovva, dg-'//uovatov M)v o g smatramo se za najstarejši narod; b) pridobim (priskrbim) si kaj, naredim (si) za kaj tov-tovz niavovg, rove avdgag dfi/.atisig, nerilo/nevovg tov g ovgavudvag napravim (si) vojake pokorne. 3. ponujam, nudim, obetam kaj aipevdea pavvgia, to evngsneg Trjg div.gg ponudim (predlagam) sodnijsko razsodbo, viva dnpk/.eiav nagegevai dui/.ia kakšno korist bo donašala?
nag-gfideo (po)staram se, odcvetem, prekoračim moško dobo. nagt]yogeoo in med. ion. poet. pri-, nagovarjam za kaj, izpodbujam, mirim, tolažim nva.
nagyyogia, ») opomin, prigovarjanje, tolažba NT.
tog-rjyogog gl. nagayogog ki tolaži, to-lažnik.
nag-TjEg&g gl. nag-asigeo. nag-giov, naggig [Et. iz naga A- avo-, soi\ lat. os, oris ali auris] gl. nageid. nag-rjnco 1. raztezam (razprostiram) se poleg česa, segam do naga, ngog, d g ti. 2. približujem se, e|ca stopam, grem vun iz česa.
nag-TjA.il;, r/.og, 6, g ki se stara, po-staren; komur pešajo moči. ndg-guai, d. m. ep. sedim poleg koga, pri kom, bivam, nahajam se, navzoč sem pri kom Tivi.
nag-Tjvcbftfo)p,ai, -gvcbykovv gl- nag-evo/kšo).
nagrjogtai, ai (nagijogog) ep. oprava (jermenje) pripreženega konja. nag-rjogog 2 (naga, deigoo) 1. a) poleg vprežen, innog vnanji, priprežen konj, pripreženec, ki ni vlekel; b) iztegnjen, zleknjen sv xoviyoiv. 2. pr en. a) nestalen, lahkomiseln; b) nepremišljen, nespameten, brezumen. nag-rjnacpe gl. nag-anaipLov.co. nagTjranTjvot, ol medijsko pleme.
nag-depevog gl. naga-vidg/u.
jiag-frevsiog 3 poet., nag&Evinog in orag-frsviog 3 ep. deviški, dekliški; o nag-ftsviog sin device, g nagftevr/.ij devica, deklica.
nag&svEvopai med. ion. živim kot devica, ostanem neomožena.
nagftevLa, t) devištvo NT.
Ilag&sviov, to mesto v Miziji.
llag^sviog, 6 reka v Paflagoniji.
Ilag^ev-analog, o Atalantin sin, eden izmed sedmih, ki so šli proti Tebam.
nag&Ev-ontnrjg, ov, 6 (omnevco) ep. [voc. nagdevonlna] ki zija po deklicah, zijalec deklet.
nagftsvog, g [Et. iz nag - Litvo g, kor. gwhen, bujen, cvetoč; sor. evfieveia] devica, deklica, dekle, mlada žena, 'dv/avgg deviška hčerka; adi. deviški, čist, nedolžen, 6 nagftsvog samec, ne-oženjenec NT.
nagftevcbv, čbvog, o, nav. pl. deviška (dekliška) soba; sg. partenon, svetišče Atene nagflevog na Akropoli v Atenah.
nagfrsoav gl. naga-TrOg/M.
Ilagfroi, ol narod v južni Hirkaniji ob Kaspiškem jezeru.
nag-iavco ep. spim, počivam poleg koga (s kom) nvi.
nag-L^co ep. ion. 1. act, trans, posadim koga poleg koga vivd tivi. 2. act. intr. in med. usedem se, sedim poleg koga Tivi.
nag-Lgpu (gl. igpu) I. act. in pass. 1. doli
spuščam, nageiflg ugoivOog novi yalav nit je padla na zemljo; naslonim nksvgothv nksvgdv nagsig sheito tesno se oklenivši matere; pren. odpenjam, popustim,utrudim, slabim (-iti), to xeag omehčam; pass. zleknem se poleg koga, utrudim se, nagsijievai utrujene, zleknjene. 2. a) mimo puščam zkvdcov ’ ecpmnov; puščam noter (v kaj) elg, sni Tgv cE)./.d<)a, eig vgv azgonohv; pren. pig nagimpisv slg Tgv ipv/gv, tog ne prepuščajmo se misli, da; b) o času: pustim, da poteče, mine, evdev.a gpiegag nagerveg pisTa vgv sge/.aoiv enajst dni po odhodu;
c)	zamudim, zanemarjam y,aigov, ne brigam se za kaj Tivog, ne omenjam Ta avvijjv n/.ea), pozabim ihatiojv ov-
dev, izpustim ovdev shvog, zamolčim snog. 3. a) dovolim, dopustim, prepustim, volg {IgovoZg aavtov ovsidog ne daj ljudem povoda, da te sramote, z inf. vavao/Jsiv vivi prepuščam poveljevanje na morju, naorjzev cbavs <pouaat; pij nagrjg to pij ov (podaat. ne obotavljaj se povedati; b) spav-vov vivi zaupam se komu, obupam nad seboj. II. med. 1. prosim koga česa vovvo vpcbv jragispai, a ir/, av nagsiprjv nikomur ne bom prigovarjal. 2. priznam nagišpsaha zazčbg (pgoveiv.
IlagtK&vLCH, oi nomadsko pleme v Mediji.
Ildgiov, to mesto v Miziji; preb. oi j
HagiavoL
nag-mnevco jašem mimo, iz česa, okoli česa ec zvz/.ovg, prijašem.
nag-ima piat,	naga-nevopai.
Hdgig, ičog, ion. -tog, 6 Priamov in Hekabin sin.
nag-iaoco 1. act. enačim, primerjam.
2. med. merim (enačim, primerjam) se s kom vivi.
nag-iazavca nag-tavrjpi.
nag-iazrjpi [gl. iavrjpi, ep. nor. c/, du. nagavfjevov, opt. nagavair/v, pt. Jiag-avdg, pf. inf. nagavdpsvai] I. trans.
1.	act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, vivd nvi pred sodišče NT, -ret /.te/.?; dajem svoje ude, hvaiav dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; onka postavim tik (poleg) oboroženo vojsko ; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel sv vfj yv(bpy vovvo, predečim komu kaj;
c)	povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj tL 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. cbavs vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor.
2,	pf., plpt. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim j ob strani, sem navzoč (pri rokah,
prisoten, blizu), vtij {hripavi stojim pred sodnim stolom; vd nagsavcbva sedanje razmere; p os. 1. priskočim na pomoč, pomagam komu. 2. podvržem se, vdam se, prestopim h komu, a"g yvcbprjv pridružim se mnenju koga.
3.	nagiavavai /tot obide me, loti se me misel (strah, želja), aidebg nagi o taval vivi sramežljivost obide koga, začne se sramovati; vshvdvai jdov-/.sahcu polasti se me želja po smrti, pride mi na misel doga pioi nageavdiJ tj', nagsavrjzbg gaov ker jim je sedaj lažje prišlo na misel. 4. a) dogodim se, pojavim se, nastopim, nagsavcbvog hegovg v tekočem letu, vcov jzagsovd)-vo)v v sedanjih razmerah, nagiavapen vep Ccoyod(p(t) „sedim“ slikarju ; b) blizu sem, pretim, čakam hdravoc, zazi) atarj, vv/ai, avpepoga. nag-iayco gl. nao-syo). nag-izrjzsov adi. verb. od .vag-tg/opcu■ nag->cazeA.sKzo gl. naga-zava/.tyopat. na.g-KEip.ai nagd-zsipat. nag-psp^kcoKa ep. gl. szaoa-jH/.ibc/M. HagpEvidrjg, ov, 6 slavni modrijan iz Eleje (okoli 500 pred K.). nag-pevco gl. naoa-pevoo.
Ilagvaaog, 6 (tudi -aaoc), ep. ion. Ilag-vrjaog gora v Fokidi; a di. Uagvaciog 3; adv. Ilagvrjoovde na Parnas. Ildgvrjg, rjftog, i] gorovje na meji med A tik o in Bojotijo.
nag-odog, /; 1. pot mimo česa, stranska pot, prelaz, prehod, pristop, dostop, dohod. 2. hoja mimo česa, tv nagodcp, zavd vijv ndgodov mimogrede NT, spotoma. 3. prihajanje (nastop) zbora v tragediji, pesem vstopnica. ndgord-efv), [ep. poet. nago ih' 1. adv-a) kraj.: (od) spredaj, na prednji strani, oi ndgoihsv predniki; b) čas.: poprej, preje, nekdaj. 2. praep. z gen-pred, nasproti.
nag-oiKsco 1. stanujem, prebivam zraven, sem sosed v ivi. 2. NT prebivam (živim) v mestu kot tujec. nagoiKtjaig, scog, r\ sosedstvo, soseščina.
nagoiKia, rj (ndg-oizoc) prebivanje v tujini, tujinstvo NT. nag-oiKiijopai pass. ion. naselim se zraven koga vivi.
nag-oiKodofieco zraven zidam ali gradim.
nag-oinog 2 (orv.eto) 1. ki zraven stanuj e, soseden, sosed. 2. tujec, priseljenec NT.
Jtagoifiia, f/ (oi/M] pesem) pregovor; prispodoba, prilika.
nagoiveco (ndg-otvog) [aor. ejzagtovrjoa]
1.	sem pijan, vinjen, v pijanosti se vedem nedostojno. 2. v pijanosti grdo ravnam s kom Tiva.
Jiagotvia, fj (ndg-otvog) nedostojno vedenje, prepir pri vinu, grdo ravnanje, razžaljenje.
Jtag-oivog 2 (oivog) pijan, vinjen; subst. 6 pijanec.
Jtapoi-zegog 3 (comp. od jtdoog) (s)pred-nji, prejšnji.
Jiag-okopat d. m. [pf. jmodr/^/MU, jtag-oiyojy.a in nagtpyijy.a) 1. a) mimo grem, potekam, minevam, potekel, minil sem, xay.d JtagOLyofteva minula zla, vd jio.Qory6f.LEva preteklo(st); b) oo-zoavov uidem pregnanstvu. 2. zgrešim svoj cilj, zaidem, zmotim se v svoji usodi fcoigag.
Jiag-onco^fj, fj Jtaooyjj.
Jtap-oiiycoQ£co malo (nekoliko) zanemarjam.
nagofioLa^co sem podoben (enak) NT.
Jtag-opotog 2 in 3 skoraj enak, sličen, podoben NT; jzagopoiov eoviv onoe — nago potov sotl tovtlo, 6jveq to je ravno tako kakor.
JiagoŠvvzinog 3 vzpodbujajoč, priganjajoč elg TL.
nag-o^vvco 1. ostrim, dražim, zbadam, izpodbujam, naganjam tlvo , ngog (eni) tl. 2. razsrdim, razjezim, razkačim ; pass. sem ogorčen, srdim se, jezim se.
Jtagol-vapog, 6 vzpodbujanje, priganjanje, razsrjenost, ogorčenost NT.
nag-ogaco (gl. opatu) 1. vidim, opažam kaj na kom tlvi tl. 2. gledam kam, upiram kam pogled. 3. izpregledam kaj, ne opazim, zanemarjam, ne pazim na kaj tl, tlvo.
nag-ogyiijco (raz)dražim, razkačim NT.
nagogyiapog, 6 jeza, nevolja NT.
nag-ogpaco na-, priganjam, izpodba-dam eig tl, siti tl, inf.; med. marljivo se bavim s čim.
jtag-ogprjotg, etog, fj izpodbujanje, priganjanje.
jiag-ogvaaco kopljem zraven, izkopljem T d(pQOV.
jiagog ep. ion. poet. 1. adv. a) kraj.: spredaj; b) čas.: poprej, preje, nekdaj, sicer, navadno, 6 Jtagog prejšnji, nekdanji; pred časom, prezgodnji; s sled. ngiv ys (pos. ov mio o g) ne prej nego, ne prej ko. 2. praep. z gen. pred, prej nego. 2. veznik z inf. prej, predno. lldpog, fj kikladski otok; preb. oi JldgLOL.
jzag-ozgvvco (- = nag-ogpdto) nadražim. jiagovoia, fj (ndg-eipt) 1. navzočnost, prisotnost, sedanjost, Jtagovoiav eytu = ndoeipi prihajam, nohg peigon’ Ti)g r/peTegac naoovoiag mesto, ki je večje nego naša (tukaj) navzoča moč.
2.	ugodna prilika, ugodne razmere, pomoč. 3. prihod (povratek) Kristusov na sodnji dan NT; gl. xolv6jlovc. jtag-oyEopat med. sedim poleg koga (tlvl) na vozu.
jzag-o^ezsvco odvedem drugam, umikam, odvrnem.	[vetov.
jiagoyfj, v) (nag-eyco) dajanje, dobava jiu.Q-oyog, 7] (6yog) poet. družica. ji ag-oipig, id o g, tj (otpov) 1. posebna skledica z izbranimi jedmi (slaščicami). 2. mala skledica NT. jzag-jisjtr&cbv gl. naoa-jesfOo). Haggaaia, fj, ion. -it] mesto in dežela v Arkadiji; preb. oi IlaggdoLOL. llaggdaiog, 6 slaven slikar iz Efeza. jiaggrjaia, fj (nav, oijOig) 1. svoboda govora, odkritosrčnost, iskrenost, prostodušnost, peza naggrjoiag odkrito, odkritosrčno, naggtjoia, ev naggtjoia javno, očitno NT. 2. NT pogum, zaupanje.
jtaggijataijopat [atzgm. ejiagg., redupl. jrejrapp.] d. m. sodim, izgovorim (oznanjujem) odkritosrčno, svobodno, odkrito povem NT.
jzag-ozairjv, Jiag-azfjecov in sl. gl. jcao-LOTTjfLL.
jiag-zLftsL gl. jcaga-viihjiM.
Ilagvaazig, tdog, fj žena Darejeva, mati Artakserksa II. in Kira Mlajšega. jtag-vtpaivco tkem na čem; pren. postavljam krog in krog oborožence onka.
jiag-cpapai gl. nagd-cprjpu. jtagcpaoig gl. naoaicpaoig. jiag-cpevyco gl. jzaoa-cpevym. jiag-cofteco porivam, suvam v stran, preziram, zapostavljam; eocoza prikrivam.
jia.Q-coxea.vios 2 ob morju ležeč (stanujoč).
jtag-cogsia, fj obronek, pobočje, pogorje.
Ilagcogerjtai, ol prebivalci pogorja v Arkadiji.
jiag-oogocpig, telo g, ?/ (ogocp')']) ion. (vun) moleč o kraj ek (napustek) strehe, jrag, jiaoa, jiav \Et. tesal, navoa, lesb. naloa iz navzja; (jr iz kw), idevr. khvant-. — gen. navzog, naoijg, navzog, dat. navzi itd., gen. pl. navzcov, naodiv, ep. naodcov, naoecov, dat. ndoi, ep. navzeooi] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak jrag nezezai (	6/a-
orog); jrag cE/.h']vcov zovzo figosi, srag dvrjo, jraoa av^g tonov 'ipv/i/ vsaka človeška duša, jrdg 6 y./,vcov vsak, ki sliši, jrag Ttg vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, jrag oartg vsak, ki, nav ooov vse kar; pl. navzsg vsi, navzsg dvdoconoi vsi ljudje; ojačuje se s diju, djiov, jidhi: dua navzsg vsi skupaj, navzsg doiavoi vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln ( ožog) jrdg d’ aga (ves) yah/.(p /mutce, jvdoac (cela) jcv/mc, ndvza v.oofiov (ves), naoav dlrjijeiav xazd/.etov popolno (čisto) resnico, nav -/.odzog vsa (popolna) oblast, nav dslpa nesramnež, kar te je, jto-žtg n do a vdov 'ip/oviisvojv sove cela država je v oblasti voditeljev, naoa nohg celo mesto, naoai noKeig vsa mesta; sv no/.euioig ndoc med samimi sovražniki, naoa dvdyy.i? vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: svvea navzsg vseh devet (nobenega ni manjkalo), er/.ooi ndvza celih dvajset, ne manj nego dvajset. — 2.s spolnikom: a)predikat iv no izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: ov/j.sgaoa naoav zi]v scovzrjg 6vvapuv vse svoje čete, eigip/.ajiev d’ vjilv naoav v>)v d/.ijdsiav popolno resnico, nav zovvavziov čisto (ravno)
nasprotno, navzsg ol dvdoojnoi vsi ljudje (ki smo jih že omenili), nag 6 no/.ejiog cela vojska (o kateri se ravno govori), naoa r) nohg celo mesto; b) atributivno izraža nag celoto nasproti posameznim delom: r'd nav nXrpjog celotna (skupna) množica, 6 nag agifijiog skupno število, celota, ol navzsg avftgoonoi celo človeštvo, zo nav zodzog cela (najvišja) oblast, ‘fj naoa fi/Ajdr] najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, z\ naoa nohg celo mesto z vsemi deli, al naoai no/.eig vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva jrdg (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: ol navzsg vsi skupaj (vkup), za ndvza sl/tooi ezrj v celem (celih) dvajset let, snza rjjiegag ndoag vseh (celih) sedem dni, zgiaxovza zag ndoag r/-jiegag v celem trideset dni. 3. = nav-zolog različen, vsakovrsten, mnogovrsten, ndvza xaXd no)J A vsakovrstne (različne) lepe stvari, daičai.a ndvza, oicovoioi ndoi vsakovrstnim pticam brez razlike, ndvza yiyvopcac postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) to jz a v vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar zov navzog dnaozdivoi. p d g'/j) zov navzog poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto navzcog, ztp navzi n/.eovsc, z d nav oZeofiar, b) jiav vse (mogoče), nav jia/J.ov fj oznaziTjv vse prej nego, negi navzog noiov/iai nad vse cenim (čislam), nav noičb ( ndvza noicb) dncog, može vse poskusim, napnem vse žile; navzog (ye) ji&D.ov bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, navzog jia)J.ov ov nikakor ne; elg nav dcpixvsopiai pridem v naj večjo nevarnost; pogosto z gen.: eg nav xaxov dcpiy.veoj.iai padem (zabredem) v naj večjo nesrečo, sv navzi ddvpiac eijU sem v popolni obupanosti ali v naj večjem strahu, sv navzi el/M (yiyvojiai) sem v največji nevarnosti (skrbi); t<m jiavzi v vsakem oziru, sploh; Sia jiavtog vobče, sploh, vedno; c) (to.) jidvza a) vesoljni
svet, vesoljstvo, vse, ai žvgijy.ovoai ?)odv ol ndova Sirakuze so mu bile vse; /3) v vsakem oziru nama vo/j-ftoneg, vd navva doy.igog; y) ndovag popolnoma, docela, povsod; nav v' didoig (dva/.y.ig), rd ndvva or/. (7/ povsod, ret no/.?.d .vdova večinoma, y.avd ■vdova popolnoma, v vsakem oziru;
d)	jtaai po mnenju (sodbi) vseh, ol eni vdoi zadnja straža, zadnje čete. naadur/v, ndaaoftai gl. naveogai. Haaagyd8ai, ol najstarejše in najimenitnejše perzijsko pleme; ai njih glavno mesto. naoacov, naoeav gl. nag. naoi-ueAovoa, /) ep. od vseh slavljena, veleslavna ’Agyti/.
Haaicov, aoog, 6 poveljnik Grkov v armadi Ki ra Mlajšega. naooaZevco pribijem. vdcoaAog, 6 [Et. iz vdr/.ja/.og, nor. n/jy-vvpu. — gen. naoaa/.opi] ep. ion. (lesen) klin, žebelj.
naooaoftai in sl. gl. naveogai. nd.c-ao<pog 2 ndvaocpog. nao-avdi in nao-ovčia gl. nav-ovdi. ndoaoo [fut. ndoo/, aor. enaooa, pa.ss. vvdoi)i)o\ ep. sipljem, trosim, potre-sam na kaj, ti/, o c sol, polagam na rane (pdogana, vtkem, vpletam športi, deft/.ovg.
naoeav gl. na/vg.
vaozag, cidog, ?/ 1. lopa, veža, preddverje, stebrenik, hram, soba. 2. a) ženinova ali nevestina spalnica; b) grobnica; c) obednica. ndoya, avog, v6 velikonočni praznik, velikonočno jagnje NT. vdovca [Et. iz navo^co, q"ntsk’ho; fut. neioogai iz nsvv-o-, qwentsh-, sor. vi o dog, vd. — Obl. fut. neioouao, aor. tvaOov, pf. nenovfta, plpf. šnenovftr); ep. aor. cj. 2 sg. ndfti/afta, 3 sg. ndOijot, inf. nafteeiv, pf. ind. 2 pl. nenaafte, ne-Koofte, pt. nsnaftvla] 1. trpim, pretrpim, prestanem (opp. dga, noid) itd.); ®) izkusim, trpim, doživim kaj neprijetnega, hudega y.ax.d, migava, vo/./.d (sr. y.ay.a) nafteio, diy.aia ngog v<oog trpim pravično kazen, y.av.oo vdoyo) vno no o g doleti me zlo od koga; b) zgodi se, pripeti se mi kaj, ri oiogsfta neioeoftai kako se
nam bo neki godilo, vr/.ov nao/st godi se mu kakor svinjam, ovdev ftavgaovov nao/a nič čudnega (nenavadnega) se mi ne pripeti; naftar eyvav po škodi sem prišel do spoznanja, sem se spametoval; c)evfem. nao/a vi zgodi se mi kaj hudega = umrjem, poginem, rjo vi nafto/ ako se mi kaj primeri, rjo vi v avg nafti] ako bi se ladja potopila; tudi o telesni kazni (opp. dnov iv a denarno kazen); d) vi ndftm; kaj bom doživel, kaj me bo zadelo, kaj naj počnem, kaj bo z menoj ? e) vi naftar (gl. vi gaftav) kaj se mi je pripetilo, kaj mi je prišlo na misel, da zakaj? t) določa se z adr. a) y.a-y.ag nao/a nahajam se v slabih razmerah, sem nesrečen; p) sv nao/a doživim, zadene me, pripeti se mi kaj dobrega, uživam dobrote, sv ndo/a e/, vivog uživam zabavo od koga, zabavam se s kom; namesto adr. stoji tudi adi.: no)j.d ayaftd prejemam mnogo dobrot, no/./.a (pi/.ix.d mnogo dokazov prijateljstva, ye).oiov vi nao/a/ pripeti se mi nekaj smešnega. 2. o dušnem stanju: dobim vtis, sem kakega mišljenja, godi se mi: voiavva nao/ovoi vno var napifjlan tako se jim godi, kadar zagledajo velblode, o vi vgsig nendvftavs vno var xavr)yogav kakšen vtis ste dobili od tožnikov, kaj so pri vas tožniki opravili; ogoiov nao/a ngog vira aoneg ravno tako se mi godi sem enakega mišljenja nasproti komu, nenovfta vd var no/./.d/v godilo se mi je ravno tako kakor veliki množici, ovdev voiovvov snao/ov ničesar takšnega nisem občutil, ftelov nafto g nenovfta pripetilo se mi je nekaj božanskega.
nav6. slvitska beseda y.veiveiv.
naxayia poet. ropotam, hrumim, šumim, vršim (-eti).
navayog, 6 (navdooa) ep. ion. poet. ropot, hrup, šum, ploskanje, pokanje, hreščanje, topot, treskanje, škripanje odovvav, Por) v.ai ndvayog krik in vik.
Ilaraitioi, ol in Harainoi, ol slike egiptovskega boga Ptah na sprednjem delu teniških ladij.
Grško-slov. slovar
38
Ildzaga, vd pomorsko mesto v Likiji. vtazdoaio [fut. navdcor, aoi\ snavaga, pf. pass. nsndvaypai, a or. p as s. sna-vd/Jdrjv]	1. trans, udarim, tolčem,
tepem, zadenem, ranim viva vm, nhp/rjv zadam udarec, umorim. 2. intr. o srcu: 'd v ud c evi ovrjrleooiv srce mi v prsih bije, utriplje, polje. jtareoficu med. ep. ion. poet. [Et. kor. pa, jesti, živiti se; lat. pasco, pabulum, pastor, panis; slov. pasem, pitati; nem. Futter, fiittern (got. fodjan). — Obl. fut. ndoopai, a or. enaodp7)V, ep. tudi jtdooaoidai, plpf. ep. nenaovo] pokusim, jem, uživam, (po)trošim. jzazsco 1. stopam na kaj, pristopam jrgog vi, hodim po čem. 2. tlačim, drozgam, teptam z nogami, zaničujem, razžalim, kršim, prelomim ropov, d izr) v. 3. mnogo se bavim s čim Tioiav.
nazr/g, 6 [Et. idevr. peter-, lat. pater, Ju-piter, nem. Vater (stvn. fater); sor. lat. patruus, očetov brat, nem. Vetter. — Obl. navgog, navgi, navsoa, ndveg, navegeg, navegoov, navodoi, naveoag, ep. gen. navšgog, dat. navegi, gen. pl. jv at g dt v] 1. oče, praded, prednik, začetnik rodu. 2. ustanovitelj, stvarnik, začetnik.
nato g, 6	1. hoja, stopinja, korak.
2. pot, steza.
Ildzovpog, 7) mesto v spodnjem Egiptu na robu Arabske puščave. nazga, -zgrj, f) (gl. navoic) 1. domovina.
2. pokolenje, sorodstvo po očetu. Ilazgai, ai mesto v Ahaji ob Korintskem zalivu; preb. UazgŠEg, -et?, ol. nazg-akoiag, ov, 6 in nazg-akcpag, 6 (dAotdto) očetomorec; trdosrčen, brezsrčen sin NT.
nazgid, f), ion. -ifj (navij o) 1. a) rod, pleme, pokolenje; b) narod, oddelek naroda, stan. 2. družina, rodovina NT. nazgi-dg^rjg, ov, 6 začetnik rodu, očak, NT.
nazginog 3 (navij g) oceten, očetov(ski), od očeta podedovan, prirojen, rodo-vinski, deden jdaouelai. nazgiog 3 in 2 (navij g) 1. očeten, oče-tov(ski), po očetu podedovan. 2. domač, domovinski, deden, običajen, vd navgiov starodavna ustava (kakor so
jo imeli predniki), navgiov sovi stara navada (običaj) je, ;tava vd navalov po domačem običaju. nazgtg, idog,i) domovinski -/ata; subst.
domovina, domačija, rojstno mesto. nazgicozrjg, ov, o (ndvgiog) rojak, someščan.
nazgofisv adv. (jravijg) od očeta sem, po očetu ovopd^co; dvaygdcpopai na-vgoftsv sv ovijkr/ imenujem se na stebru po očetu, t. j. z dostavkom očetovega imena.
nazgo-zaoiyvrjzog, 6 očetov brat, stric. Ilazgo-xkog, 6 in Ilazgo-nkrjg, šovg [gen. -rjo g, a ec. -z/.r/a, voc. IJavgoz/.sig, -esg] Ahilejev prijatelj. nazgo-nzovog 2 (zvsivco) poet. ki umori očeta; subst. 6 očetomorec; /slo merilna očetova roka. nazgo-nagačozog 2 (naga-didcopi) od očetov podedovan NT. nazgov%og 2 (s/co) ion. nagUšvog dedna hči, hči dedinja (ki je podedovala celo premoženje po očetu). nazgo-epovog, d poet. in nazgo-epovevg, ecog, d ep. in nazgo-cpovzrjg, ov, 6 poet. očetomorec.
nazgcoiog in nazgčoog 3 in 2 1. očeten, očetovski, očinski. 2. po očetu podedovan, starodaven, rd navgepa očetovo premoženje, dedščina po očetu, ffsoi očinski, domači, državni bogovi, epovog umor očeta, ogz.ia očetu pod prisego dana obljuba, nrjpava muke, ki jih trpi oče.
ndzgcog, Giog in a>, d ion. [dat. -to, acc.
-tol'] očetov brat, stric. ndzzco in sl. gl. jrriooto itd. jtavka, r) (jravto) prenehanje, odmor, počitek, konec.
navgiSiog 3 majhen, neznaten. nav-gog 2 [Et. lat. parvus, parum (jZ parvom); sor. pauper; (iz pau(o) -j-pa-ros: pario, paro)]ep.poet.,nav. pl. majhen, neznaten, malo (njih), maloštevilen.
Uava-aviag, ov, d, ion. -Lrjg 1. zmagaleC pri Platejah. 2. vnuk prejšnjega, špar-tanski kralj.	_	] joč.
navoi-kvnog 2 (kvnrj) bolečine olajšu-navai-novog 2 poet. ki olajšuje ali končava trud, težave, nadloge. navazsov adi. verb. od navor.
navoxfjQ, l]Qog, 6 (navoj) poet. in nav-arrjpiog 2 poet. končujoč, dovršujoč, odrešujoč; subst. 6 odrešitelj, odrešenik, ozdravitelj.
navacohfj, fj ep. počitek, odmor, mir.
navco [fut. navoto, pass. pf. nenavgai, a or. enavfhjv itd., ep. pr. inf. navegev-(ot), impf. iter. navsoKsv in navt.oy.Evo, a or. cj. 3 sg. navojjoi, 1 pl. nav o o/lev]
I.	act. 1. trans, storim, da kdo neha, ustavim, ukinem, končam, odstranjujem, odpravljam; zadržujem (oviram) koga, da ne stori česa v iv d rt rog, odvračam od česa; pomirim, tolažim, olajšujem (bolečine), rd|o-r pustim, da počiva, Xbyov končno sklenem, ayo-ofjvrjv storim, da umolkne usmrtim; Tivd vfjg do/fjg odstavim, pahnem s prestola, šx zazcnv rešim iz (oprostim) nesreče, ye/Mvvd nva preženem komu smeh, evoyXovvTd Tiva naredim konec nadležnostim. 2. intr. samo imper. nav e, navsTS nehaj (te), stoj(te), miruj (te), molči(te)> tiho!
II.	pass. in med. 1. a) neham s čim,
odneham od česa, opustim kaj tov yoov, s part. oizTelgcov neham pomilovati, leycov govoriti, sklenem govor, umolknem; b) umirim se, mirujem, peham (končam) se,	ugasne,
dvegog veter se poleže; navoTeov treba' je odpraviti. 2. oprostim se, osvobodim se česa m-og, izgubim (službo), odstavijo me, odpovem se službi.
TLa<pXayovia, 1] dežela v severni Mali Aziji; preb. IIa<pXay6vEg, or, adi. Ila-(pXayovin6g.
nacpM^co ep. vzkipim, vrem, šumim, pljuskam.
Udtpog, fj mesto na Kipru s slavnim Afroditinim svetiščem; preb. II&cpLoi, oi.
ndyexog, ndyioxog gl. nayvg.
na%vT], fj [Et. iz nazora, gl. nfp/vvut] slana.
nayvoogai pass. ep. strdim se, otrpnem, odrevenim vsled strahu, groza me obide, Xvnr) žalost me obide ali prevzame.
nd%og, ovg, to (nayvg) debelost, moč, sila.
na%vva> (nayvg) debelim, pitam, redim; pass. debelim se, otopim (-eti), posta- |
nem topoglav, zagdia nayvvevai srce otopi (otrpne) NT.
nayyg 3 ep. [Et. idevr. bhng’hu-s. — Obl. comp. nayvTegog in naoocov, superl. na-yvTavog in ndyiovog] in ndyexoc 3
1.	debel, rejen, mesnat, močen, težek, masten, obširen, trden, gost, alga strjena kri; subst. o mastnjak. 2. bogat, premožen, ol nayelg bogataši. 3. top-(oglav), neumen, neotesan, zarobljen, sirov.
nayvxrjg, r/vog, fj = ndyog.
nsda ajol. gevd.
nsddco [Et. lat. pedica, compes, edis, expedio, impedio. — Obl. fut. nedfjoco itd.; ep. praes. 3 sg. nedaa, impf. iter. neddaozov, a or. nedijoa) 1. priklenem, privežem, zvežem, vklepam vi, uvd.
2.	pr en. a) oviram, ustavljam, preprečujem; b) zapletam, užugam, silim.
ned-eyco gev-eya).
neStj, fj veriga, spona; pl. okovi (posebno na nogah), nožna veriga; Sof.
0.	T.: jermeni v prebodenih nogah, nedecov £svyog dvojica spon.
nsdiančg, b kmet v ravnini.
nsdiag, adog, fj udi. (nsdiov) ion. poet. plan, raven, v ravnini, koyyjj bitka na ravnem (odprtem) polju; fj nsdiag ravnina, plan(i).
nsdieig, ecov, oi prebivalci mesta J7e-dLeia v Fokidi.
nediAov, to (nedov, nov g) ep. ion. poet. podplat, opanek, črevelj, obutev, obuvalo.
nsdivog 3 (nsdiov) raven, plan, plosk, yd>Qog planjava, plan(-i), poljana, ravnina NT.
nsdiov, to (nedov) plan(-i), ravan, ravnina, poljana, polje, zemlja, tla; ffeco nedioio letim po poljani (ravnini), ne-diovds na polje, na zemljo.
nedov, to [Et. idevr. pedom, gl. ngdov]
1.	tla, zemlja, ngog nedcp na zemlji, nedcp na zemljo. — adv. nsdovds na tla, na zemljo, neSoffev od tal, od mladih nog, iz dna srca, temeljito, popolnoma. 2. = nedtov.
nsdooe na zemljo.
nebo-aTififjg 2 (ovei^co) poet. po zemlji, po suhem (vozeč) dyog.
ns£a, fj [Et. iz ned) a, gl. nov g; negog iz nedjog, -jo-g iz kor. ei »iti«] noga;
kraj (konec) kake stvari, svocotij e rti sv igr j prav na koncu. jič^-ag/og, 6 (sve^og, o.q/co) poveljnik pehote.
jiE^-eraipoi, ol izbrana četa pešcev, težko oborožena pehota pri Makedoncih, telesna straža kraljev. jie^evco (sve^og) hodim peš, potujem po kopnem (suhem) NT.
Jie^fj adv. (sc. 6dq>) peš, po kopnem, po suhem, 'šsvogcu sledim peš (po suhem).
ns^inog 3 (nego:) ki hodi peš; subst. to <ne£ix6v pešec, pehota, vojska na suhem, dyaddg vd stegind izvežban v peštvu.
negoga/eco (svego-gd/og) borim se peš (na kopnem); op p. vavga/eo). ns^oga/ia, 1), ion. -ir] 1. bitka na suhem (opp.vavj.ia-/ia). 2. boj med pešci (opp. isvsvoga/ia).
jis^o-ga/og 2 (ud/oum) ki se bori peš ali na suhem.
jieijog 3 (gl. svedov) 1. ki hodi peš; subst. 6 pešec (opp. isvsvsvg), to sveCov pehota, pešci. 2. ki hodi po suhem (opp. vav-rpg), to svetov vojska na suhem. jieidap/sco in med. poslušam, sem poslušen, ubogam, sem pokoren Tivi. riEidap/ia, f/ pokorščina, poslušnost, ubogljivost.
jieidap/og 2 poslušen, pokoren. jcev&og 3 pregovorljiv NT. neidco \Et. lat. fldus, foedus; fido (iz bheidho). — Obl. t'ut. sveiaco, aor. esteiaa, pf. svesveiv.a, pass. pf. svesveiogai, aor. šsvsioifrjv; med. tut. sveioogcu, pf. 2 act. siesroida ; ep. impf. sv sodov, fut. inf. scsiosgev, aor. 2 svesudov. cj. 3 sg. svesviilr/oi, k temu fut. svemdrjoco, pf. 2 cj. 1 pl. siesioidogsv, plpf. siesvoidea, 1 pl. esvesudgev, aor. 2 med. nemdogrjv, sedlo gr\v] I.act.l. trans, a) prepri-čam, pregovorim, preverim, uverim, nvaTi koga o čem; to sveldov razlog, sveidco egavvov prepričan sem, verujem, vav-ta 'esveide to mnenje je zmagalo; b) pregovorim (koga k čemu) Tivd ti, pridobim, pripravim koga k čemu, napotim koga, skušam pregovoriti, svetujem z inf., cbg; steli)cov, sveioag s prigovarjanjem, z dobrimi ali prijaznimi besedami (razlogi), ra

sveiilovTa sadim jem, kar vzbuja tek, (pv/.u.TTOjiiu vd sveti) ovtci varujem se pred izkušnjavo; c) premamim, (pre)-varam, zapeljem yvvar/.a, podkupim /gijgaai, dcbooig, najmem giailčb; d) izprosim, pregovorim s prošnjami, potolažim, pomirim, podpihujem NT; e) vzbudim, razburim ilve/./.ag. 2. intr. pf. svssvotila a) sem prepričan, sem uverjen ; b) verujem, zaupam, zanašam se, računam na kaj, nadejam se, opiram se na kaj tivi, sv tivi, eni tivi, esvi Tiva NT, acc. e. inf. II. pass. in med. 1. dam se pregovoriti (prepričati, pripraviti, preprositi), vsvo ti-vog od koga, rt, si g tl k čemu, acc. c. inf., cbg, djore, osico g itd. 2. slušam, sem pokoren, pokorim se, yv)ocu vdam se potrpežljivo prenašam, daivi vdam se želji po obedu, vv/.vi sledim vabilu noči, uležem se k počitku, sveti)sode goi gajddov/ov e/.eadai ubogajte me in izvolite. 3. verujem, zaupam Tivi, TavT' eyd> ooi ov sveidogcu tega ti ne verujem; pf. svesveiogai prepričan sem, uverjen sem. neidcb, dog, ovg, f) 1. prepričevalna zgovornost, pregovorljivost; pregovarjanje, prepričevanje, preverjanje.
2.	poslušnost, pokornost. 3. neidcb,
i)	boginja pregovarjanja.
Jieiscco ep. grebenam eioia. jceiva, f], ep. ion. rišiva] glad, lakota. n Eivaco [Et. k or. pe-f- n, lat. paene, pe-nuria, paenitet, p ati or. — Obl. inf. neivrjv, NT sveivav, ep. neivr)gevai, fut. sveivr/aco, NT sveivdoco] 1. sem lačen, stradam, gladujem. 2. zelo poželim, hrepenim po čem vivog; ti NT. ne Z pa, r/, ion. jisipr) [Et. iz sveoja, kor. p er, prodreti, lat. per-iculum, ex-per-ior, nem. Gefahr (strn. fara)] 1. poskus, izkušnja; izkustvo, kagfldvCD napravljam poskus, poskušam, iv egavtd) sveloav /.agSdrco poskusim na sebi, vem iz lastne izkušnje; siei-oav d id 0) gi, sv.aoe/o) dajem dokaz, dokazujem, uresničim se (Dem. 18. 195), ev sv si cj a vivog yiyvogai poznam koga iz lastne izkušnje, občujem s kom, dsvd sceiopg yi/vevai ti po poskušnji prideš do česa. 2. podjetje, naklep, nakana, napad.
neLQd£co ep. NT poskušam, izkušam, zapeljujem vivog.
Usigaievg, tej g, 6 [gen. tud/ tog, dat.
el, acc. ti] atensko pristanišče. neigalvco ep. [aoz-. eneigrjva] 1. pri-, navezujem kaj (na kaj) sz vivog. 2. pf. pass. 3 sg. nsnslgavvai dovršeno je (= negalvo).
neigag^, arog, vo cp. [Et. iz neg-rr-, kor. per; gl. Jteigto] 1. kraj, rob, konec, meja yalr\ g, jzovvov. 2. pr en. a) dovršitev, odločitev, izid, nelgag al-geopai grem po razsodbo, razsodi se mi; b) glavna stvar, ezaovov nsigav' seiuev vse mu je natančno razložil; c) ve/vrjg umetno orodje, sredstvo, pomoček. nslgagZ, arog, rti vrv, povodec, vojka, vajet; vizpg vesloav' eyovvai sv dda-vdvoioiv dsoloi vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; vol <V egi-dog zed Jio/.eujuo vcelgag sna/J.dgavveg ejv’ dptpovegoioi vdvvooav izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ena/./.dooto); pren. zanka, zadrga d/.šdgov, otftioc (= poguba, beda). nelodaig, i (neigdto, neigdCto) iz-ecog, i)	kušnjava, izkušanje,
rcetgaapog, d I izkušnja NT. vcsigarrjgiov, vo poet. poskus, nevarnost, tpovia krvava sodba. nEigdvrjg, ov, d (nsigdto) morski razbojnik, gusar.
neigdco, ion. jceigeco, nav. med. jieigd-opai (jzelgu) [fut. neigdoto itd.-, ep. nsigi)oto, med. hit. Jieigdoopai, aor. snsigaodprjv in s.vsigddrjv (tudi v pas. pom.); pf. jiensigapai, udi. verb. Jisi.ga-viov; ep. ion. Jieigfjoopai, aor. pass. inf. ns/grjlMpsvtu; ion. praes. opt. 3 pl. izei-gipavo, plpf. 3 pl. snsnsigeavo] poskušam 1. izkušam, poskušam, trudim se, prizadevam si, lotim se česa, P odvzamem kaj; s tog, ojzcog, el, pij ali inf. 2. preskusim kaj, poskusim, izkušam kaj, preiskujem, poizvedujem, izprašujem vivog, vi; posebno
a)	uživam, pokusim kaj (ironično) diovoi vdrv vd/ ’ spsk/.ov neig^oeodai;
b)	poskušam svojo srečo v (na) čem,
egyov, dd/.ov; c) poskušam se v čem 'enem, pvdoig, nooiv, sy/sly, ev vrvem;
d)	poskušam napad, napadam nd-
1.	etog, pij/.tov, /toglov; tudi merim se s kom, začnem boj s kom vivog;
e)	izkušam, hočem zapeljati viva. 3. pf. vem iz izkušnje, doživim, vadil sem se v govoru vivog, tog.
nelgrj ion. = nelga.
IlEigrjvT), r) studenec v Korintu. jzeigrjzl^co [intens. k Jteigdco, samo praes. in impf.] ep. izkušam, poskušam vivog in inf., izprašujem, posvedujem po vivog, ovlyag dvčgcbv poskušam napad na koga, merim se s kom. TLeigl-d-oog, d kralj Lapitov. nslgivg, ivd-og, rj ep. pleten vozni koš, spletenica, kovčeg pri vozu (za shranjevanje hrane).
IlEigog, d reka v Ahaji. neigeo ep. [Et. kor. per, prodreti, slov. na-periti, na-perim - prebosti, lat. porta, porto, are, nem. fahren, fuhren. — Obl. aor. eneigtt, pf. pass. nenag-pai, ep. impf. sisige, aor. emoa] 1. prebadam, nabadam, natikam na zgta vivi, odvvrjoiv nenagpevog mučen od,
f)	Aoioi nenagpevog z glaviči obit.
2.	prediram; prebrodim, prejadram,
peljem se skozi zvpava, prehodim ze fevdov.	[korščina, mir.
neioa, t) (nsldopai) ep. poslušnost, po-llEiol-ovgarog, d 1. najmlajši Nestorjev sin. 2. atenski tiran (560 — 527); njegova sinova sta se imenovala IletGiozgazldcu.
neiapa, arog, rd [Et. iz nevd-opa, idevr. bhendh-, nem. binden, Band] vrv, ko-nopec.	[korščina NT.
jiEiopovrj, f) (neldto) pregovarjanje, po-nslcsopai gl. n doy to in nsldto. jzeigveov (udi. verb. od nsldopai) treba je poslušati ali se pokoriti.
^	pridobljiv, pri-
jiEioziKog 3 j kuPljiv’ Prepričevalen.
ztEKco [Et. sor. zrete iz pk’ten-, lat. peeten, inis; peeto, pexi, pexus. — Obl. aor. enega] ep. češem, grebenam; med. češem se.
nekayigu> (jieAayog) stopam čez bregove, razlivam se, poplavljam, ns/.a-yi£ei vd nedla stoji pod vodo.
jisAdyiog 3 in 2 {nekayog) na morju (bivajoč), po morju se vozeč, na širokem morju.
nsAayog, ovg, rti [Et. kor. pela-g-, raven, gladek; nem. flach; lat. plaga, pokrajina (prv. pom. ravnina)] 1. (širno) morje, valovi, morska gladina (površina). 2. (neizmerna) množica, obilica y.ay.cbv, dvr\g.
jzeAa£co (neAag) in neAdco, vzpor. obl. nAd&co poet. in niAvapiai ep. [fut. ne-Xdoco in neXd>, a or. sne/.aoa, pass.pf. nenXr]]iai, a or. ene/.doftrjv in en Adihjv, med. aor. eneAaodgrjV; ep. a or. (i)ne-Aaooa, cj. 1 pl. neAdooogev, aor. 1 med. opt. 3 pl. neAaoaicivo, 3 sg. n?.rjvo, aor. pass. 3 pl. neAcioftev] 1. trans, bližam, približujem, primikam v iv d v m, lovov lavod6y.ij spustim (postavim) jambor v jambornico, Tgcbag vrjvoi pustim, da se Trojanci približajo ladjam, ovijflog 'dcO.daor) uležem se s prsi na morje (da plavam), v iv d čg vijoov ženem (tiram) na otok (k otoku), ev ongsooi y.vr'jluava spravim v votline, odvvrjoi peham (spravljam) v bolečine, v iv d /JJovi (ovdei) mečem (podiram, polagam) na tla; enog eosco ddd/.iavn ne/.aooag (sc. avto) hočem povedati besedo, ki je trda (nespremenljiva) kakor jeklo. 2. intr. in pass. bližam se, približujem se vivi, vivog, (eg) rt; prihajam h komu, pridružujem se, družim se opioiov bpoicp, /jf ovl spustim se (padem, zgrudim se) na zemljo.
neAavog, 6 [Et. prv. pom. širok kolač; lat. planus, gal. Medio-lanum iz -pla-numj daritveni kolač, potica, pogača, gibanica.
neAag 1. adv. blizu, v bližini, 6 neAag bližnji (sorodnik), sosed, prijatelj. 2. praep. z gen. blizu pri, ob vivog, vivt.
IIsAaoyoi, ol prvotni prebivalci Gretij e, UsAaay Lij in IIeAaoyig, ičog, fj staro ime Grecije; adi. IIeAaoyix6g 3.
neAdzrjg, ov, o (ne/.dgo>) 1. poet. kdor se (pri)bliža ndoa evvoia, vov neAdvav Xey.vocov nove ker se je hotel približati postelji. 2. dninar, težak, najemnik.
nsAdco gl. ne/.dZo).
nsAs&pov, rti ep. n/.eihjov. neAsia, fj ep. poet.	1 divji
neAeiag, tidog, r/ ep. ion. poet. J golob. jieAsx(7t)dco (neXey.vg) ep. [aor. neXey.~ y.rjoa} obsekam, obtešem s sekiro. neAsni^co (neXey.vg) obglavljam NT. neAekkov, rti toporišče, sekirišče. nsAsrtvg, ecog, ion. -tog, 6 (dat. pl. ne-Xexeooi, acc. ne).ey.eag\ sekira, bradlja; pren. (fasces) butara s sekiro. neAsfii^co ep. [gl. ndAAco. — a or. ep. neXe]ii'^a, pass. nsXeiuyJJriv\ 1. act. vihtim, maham, majam, pretresam, stresam, vo^ov prigibljem, zavijam. 2. pass. tresem se, drhtim, opotekam se, (plašno) bežim nazaj. neAsorcezo, jieAev gl. nekco.
IleAiag, ov, o, ion. -ir]g kralj v Jolku. IIsAiv(v)a, r) mesto v Tesaliji. nsAuvog 3 [Et. lat. palleo, bledeti; slov. plav (iz polv-), n. pr. plavi lasje] svin-čenobarven, bel(kast), plav(kast), bled. IleAAa, r) glavno mesto v Makedoniji; preb. o IIsAAciiog.
nsAAa, f] ep. [Et. lat. pelvis, skleda, strelov. poli,, posoda za zajemanje] ka-blica, golida.
rtsAAr/vr], fj mesto v vzhodni Aliaji; preb. ilsAArjvevg, o. neApia, avog, rti podplat, stopalo. neAofiai gl. neAco.
UeAoniSag, ov, o slaven tebanski vojskovodja.
IIeAon6-vvr]aog, rj Peloponez, Pelopov otok, sedanja Moreja; preb. IleAono-vvrjoiog, 6, a di. nsAonovvrjoiarcog 3. IUA-orp, onog, 6 Tantalov sin, kralj v Elidi, ol neAoniSai njegova sinova Atrej in Tiest.
neAzd^co (neAvrj) sem peltast, služim kot peltast.
IHAzai, ai mesto v severni Traki ji. neAzaozrjg, ov, 6 (neAvrf) peltast, lahko-oboroženec (oborožen z lahkim ščitom, s krajšo sulico in mečem). nsAnaazinog 3 lahkooborožen, ro neX-vaavr/.ov ol neAvaavai lahka pehota. jieAzi], i) [Et. od neAAa koža; prim. lat. scutuin od cutis] 1. majhen lahek ščit, narejen v obliki polumeseca iz lesa in z usnjem prevlečen. 2. dolga sulica ali kol.
neAzo-cpopog, o (cpegco) = neAvaovrjg.
nekcog, to indecl. ep. nskcogov, to
nekco, med. nekopou ep. poet. [Et. kor. qwel, vrteti se; lat. colo (iz qwelo), in-cola, inquillnus; colus, preslica; slov. kolo, koleno. — Obl. ep. impf. 3 sg. nekev, sink. a or. snkov, 3 sg. enke; imper. med. nekev, impf. iter. nekeov.evo, aor. 2 sg. enkeo, enkev, 3 sg. en/.evo, pt. nkopevog] 1. vrtim se, gibljem se, premikam se, nastajam y/.ayyij, prihajam nad koga, (pri)bližam se yrj-oag y.ai fidvavog', izhajam iz česa e% vivog, nahajam se na čem. 2. a) = sipi sem, bivam, nahajam se; b) yi-‘/vopo.i nastajam, postajam, zgodim se.
[Et. poleg vskcoo, po dis-simil. iz qweror, sor. ve-oag] orjak, velikan; pošast, nestvor; strah. nekcogiog 3 ep. in nekcogog 2 orjaški, ogromen, neizmeren, silen, strašen.
nep.ua, avog, to (neooo)) pecivo, kolači, sladkarije.
nepndS-ap^og, 6 (cio/co) poveljnik petih mož.
nepnd^co in med. ep. [aor. med. cj. 3 sg. nepndooevcu] (na prste) štejem, naštevam.
nefijidg, ddog, p pet mož, petorica mož. nepjizaiog 3 pet dni star, petega dne. nspnzog 3 (neme) peti. nepnzog 3 (adi. verb. od nepnco) (od)-poslan.
ne unčo [/uč. negipo), aor. snspijm, pf. ntjzoLUpa, p as s. pf. neneppai, aor enepcpdpv, fut. nepcpAgoopai, med. fut neppjopai, aor. eneppiappv, a di. verb. nepnveov, nepnvog, ep. praes. inf. nep-nepev(ai), aor. med. opt. 3 pl. nepipaia-to, ion. impf. iter. nepneoxe] I. act. 1. a) (od)pošiljam, tivd (vi) vivi koga (kaj) h komu, vroog, naoa viva, sig y-o.vaoy.onpv kot ogleduha, na stražo, eni nva pošljem po koga, en’ včcog po vodo, sni ftofjfieiav po pomoč, eni no kepo) v vojno, sni gvkkoyf/ ovoa-vimvdtv da naberejo vojake, y.avd £?)-vpaiv dvdgog da poišče moža; namen se izraža tudi z inf. ali pt.: nepnco vwd cpegeiv, ayeiv, zakovvva, soovvva da nese, prinese, pokliče, pove; navoi vvpftevoai yodg da nesem na očetov grob pitno daritev; nepnet ,us ooi <pe-
govva vdcrd ’ smovokag cpvkaooeiv pošilja me k tebi s tem naročilom, da ga čuvaš; b) pošiljam poslance (povelje), nepipaoiv p piv dvvsnepipev (Fojb) je odgovoril našim poslancem, nepncov v.ekevco pošljem poslance s poveljem, nepnovoiv oi ecpogoi ano-kmovva Aagioav ovgaveveofiai efori so poslali poslance s poveljem, da naj zapusti L. in; c) pren. ngbg avkdv noda grem k stanovanju, slg 'Atbao umorim, fiaiav nepne koycov cpdpav tiho mi povej, keaypv skličem. 2. a)doli pošiljam, naklonim komu kaj y.av,ov v ivi, eni v ivi; b) kvišku pošiljam, pustim, da raste, dajem aia. 3. a) pošiljam domov, odpuščam sg navgida, obcabs, vov tgeivov, b) izženem ypg anor/.ov, dvdovavov. 4. spremljam, 6 nepncov ('Egppg) ki spremlja, nopnpv spremljam slovesen izprevod, obhajam (bogu na čast) slovesen obhod. II. med. 1. pošiljam po koga ncbg bpva o ’ uv nspipaiai) . 2. pošiljam koga h komu (da ga pripelje k meni) Tt v d eni veva.
jiepn-cbfiokov, to (d/9e/.og) ep. petero-zob raženj, na katerega so nabadali meso pri žgalnih daritvah. jisppug, soj g, p, ion. log (nepnco) po-šiljatev, pošiljanje, odprava. neveozpg, ov, b najemnik, dninar, rob, suženj (ime podanikov v Tesaliji). nevijg, prog, 6 (nevopai) [comp. neveo-vsgog, sup. nsveovavog] ubog, siromašen, reven.
nev&ega, p ženina mati, tašča NT. nevtiegog, b [Et. iz kor. bhendh, nem. binden, gl. jrsča,ičaj ženin oče, tast, sorodnik NT.
Jlevfrevg, so)g, o tebanski kralj. jzev&sco [fut. nevdpoco itd., ep. pr. 3 du. nev&sievov, int. nsvihjpsvcu] žalujem, sem žalosten, tožim, objokujem, pomilujem, ya<7Tsgč žalujem s postom. nevfr-ppegog 3 (ppega) petdneven, y.ci-vd nevftfjpeoov vsakih (po) pet dni. nevd-pzgia, p (nev&eoo) poet. žaloval-ka, žalujoča, ocbv y.ay.d)v da objokujem tvojo nesrečo.
nev&Mog 3 (nevikog) žalosten, žalujoč. — a d v. nev&LKČbg s/o) v iv 6 g žalujem po kom.
jiev&og, ovc, to [Et. iz qwenthos, s or. nda/co] 1. a) žalost, toga, žalovanje, nvog po kom; b) bol(est), nadloga, šv cievftei siju — nsvftog ngon^e/zai, noiov,uai žalujem. 2. a) žalosten dogodek, nesreča; b) predmet žalovanja /.<,£“/a tcevDoc cpi/.oig. nevia, rj, ion. -irj (cch’Oj.au) uboštvo, siromaštvo, revščina, beda, pomanjkanje. jiEvi-^gog 3 = stsvrjg ubog NT. nEVOfiac dep., samo praes. in impi. [Ei. kor. pen, napenjati se, truditi se; sor. slov. -pnem, -peti] 1. intr. a) delam, trudim se, imam opravka s čim negi čelnvov; b) sem ubog (reven, potreben). 2. trans. ep. pripravljam, pri-, oskrbujem kaj vi, izvršim ravvn. jievza-Sga^fila, t) pet drahem. nevzd-dga^/zog 2 (dga/jcr/) ion. pet drahem vreden.
nevz-dedkov, to ion. jtevv-ad/.ov pent-atlon, petero vrstna borba, tekma v petih načinih borjenja (prim. Simoni-dov pentameter: d/.jia, nočconeirjv, članov, <in,ovva, ccd/.rjv). nevz-dedkog ion. nevv-adkog. jiBvraETTjgiKog 3 ki se vsako peto leto obhaja dycov.
jtEvza-EzrjgCg, ičoc, /y doba petih let, petletje.
jievza-Ezrjgog 2 ep. j (evog) petleten; adv. jiEvza-Ezrjg 2	jtevzdezeg pet let
(in -Ezrjg)	| (dolgo).
nevzaezia, f/ doba petih let, petletje. nevzadkevco poet. vadim se (v), bavim se s pentatlom.
nevz-adkog, o 1. kdor se vežba v pent-atlu in zmagalec v pentatlu. 2. pren. kdor se trudi, drugega v vsakem oziru prekositi.
nEvzamg adv. petkrat. jtEvzama-pvgioL 3 petdeset tisoč. jtevzaxto-xiki.oi pet tisoč. jtevzaxooL-agxog, o pentakoziarh, poveljnik 500 mož.
jiEvza-KocLOL 3, ep. ion. jievzijkooioi. petsto.
jtEvzaKooio-fiEdifivog 2 državljan prvega davčnega razreda, ki je pridelal najmanj 500 medimnov (mernikov) žita na leto.
jiEvzd-nrj^vg 2, gen. so c ion. pet vatlov dolg.
nevza-nkdaiog 3, ion. -jzkrjoiog petkrat tako velik, petkraten. jzsvza-jzokig, fcoc, ion. tog, f/ petero-mestje, zveza petih mest. jiEVza-azo/iog 2 (ovo/ia) ion. (reka) ki ima pet ustij (izlivov).
adv. na pet delov razdeljen, peteren, noa/zrjdevreg v petih vrstah postavljeni, nozapog dia/.e/.appevog KEvtayov ki je razdeljen na pet rokavov. jievze indecl.[Et. idevr. penqwe, lat. quin-que (iz kwenkwe po assimil. iz penq" e), slov. pet iz penkt-.] pet. jievze-8gaypla in jievze -Sga/pog gl. nevvačga/jua.
nEvzE-Hai-ČEna indecl. petnajst. nevzEHac8exazog 3 petnajsti. jievze-zakavzog 2 pet talentov vreden. jiEvz-ezTjgig, ičoc, f) 1. doba petih let, petletje, dtd nevvevrjgidog vsako peto leto. 2. praznik, ki se obhaja vsako peto leto.
jievzrjxovza indecl. petdeset. jiEvzTjnovza-Ezig, ičoc, /y petdesetletna. jievzrjx6vz-egog,	>) ion. — nevzijndvT-
ogo g.
jievzehovz7]q, r/gog, 6 vodja (poveljnik) petdesetih mož.
jisvzrjxovzd-yvog 2 ep. 50 oralov velik. jiEvz'gxovz-6gyvLog 2 (dgyvia) ion. 50 sežnjev (globok).
jt£vzrjx6vz-ogog, ov, /y (sc. vavc) pet-deseteroveslarka, ladja s 50 veslarji-jcevzrjxovzovzr]g 2 (iz nevvfjy.ovTa-ETi]C) petdesetleten.
ji£vz7jxdoLOL ep. gl. nevvanootoi.
J ji£vcTjxoaz6g 3 petdeseti 1. »y nsvTtj-y.oov)'i (sc. fzoiga) petdesetina (carina). 2. NT /y (sc. i/pega) petdeseti dan po Veliki noči, binkošti. jtEvzT)xoozvg, vog, >/ oddelek vojakov, ki je imel 50 mož, petdesetorica. jievz-r/grjg, fj sc. vavg (sgeaaco) ion. pe-teroveslarka, bojna ladja s petimi ves-larskimi klopmi na vsaki strani. jiezcadvla gl. ndayco. jtenaivto (jtejtujv) [aor. pass.. EJitndvčhjV, lut. pass. nenavdgoopai] sezorim; med. dozorim; pren. v pass.: omehčam se, potolažim se ogyr/. jtenaizcgog gl. netkov.
jiEvza%a
ep.
jtevzayov
ion.
nendkay pai, -uto gl. na/.dooo). nenakeafrai in nEndkea-d-e gl. nd/./.O). Jienapai, nendoopai gl. ndopai. nendgip&og, fj sporadski otok, severno od Evboje.
nenagpevog gl. neigcn.
JiEJtao&E - nenooih: gl. ndo/co. nendapr/v gl. naviotiai. neneigavzai 3 sg. pf. pass. od negaivco. nsneigog 2 in 3 (gl. nencov) poet. zrel; pren. blag, nežen, ne prehud dgyr). Jiensgaopai gl. negaivco. nenegrjpai gl. negam in nmgday.m. nenr]ya gl. nip/vvpi. neni-d-eiv, jismftrjoco in slič. gl. neiiico. JiEnkrjya, -ycbg, nenkrjyov gl. n h) o 00). nenkr/pevog gl. nekaka.
[Et. slov. plenica, lat. pal-la (iz palna)] 1. obleka, peplos (moška in ženska obleka), (slovesna) obleka. 2. tkanina, odelo, odeja, preproga, pregrinjalo. nejtvvpai gl. nvem.
Jičnoi&a gl. neifto). nenoi-d-rjoig, ecog, f) zaupanje. nenov-d-a, jcsjtoc&E gl. jzdojro). nsnozr/azai gl. noTaopai.
JiEJig-rjo&aL gl. mngdonoo in nipngrjpi. nsngrjopai gl. nipngr/pi. nengcozai, nengcopEvrj gl. nogeiv. nejczapai gl. nevdvVvpi.
Jienzecoza gl. nimm. nenzijcog gl. mrjocm. nsnzcbg gl. tlimo).
nenvftoizo, nenvopai gl. nvvddvopai. nencov 2, gen. -ovog [Et. sor. s neoom (— od solnca ožgan)] 1. (od solnca) (pre)kuhan, zrel. 2. pren. ep. poet. a) mehek, blag, nežen, ljub, drag, premil, po/dog lahek; b) mehkužen, strahopeten, malopridnež cb nenoveg. neg enkl. [Et. lat. per-magnus, per-vi-deo] 1. a) popolnoma, docela, celo, zelo; b) vsekakor, povsem, na vsak način; pri adi. in pt. (kjer je potreba dostaviti mv) kolikorkoli, čeprav, da-si, četudi, dy«#og tiso ecbv če prav si (sicer) vrl. 2. ravno, prav; tako zlasti pri relativih in veznikih: a) oojzeg ravno (prav) ta, ki, ki ravno, ki pač, oiooneg ravno takšen kakor, kakršen ravno (pač), ooooneg kolikršenkoli j
nenkog, o ninkcopa,
avog, to
pač, kolikor ravno; b) dtdmneg prav zato, ker, eineg, eavneg če sploh, če zares, tudi če, oveneg, dzavneg ravno tedaj ko, kadar ravno, eneineg ker ravno.
n ega [Et. kor. p er, gl. jvsigo), nem. tern (got. fairra)] 1. adv. a) preko, črez, dalje, del j, nadalje, ovketi nega ne dalje, ne več; b) preko, več (bolj) kakor, nad, črez to, še več, razen tega; nega ker/m, cpgdCm še dalje govorim.
2.	praep. z gen. črez, preveč, več (dalje) kakor, zoper, dvioTrjpi viva nega v iv 6 g povzdigujem koga nad koga, nega peoovorjg f/pegag popoldne, nega tov deovTog več (dalje) nego je prav (potrebno); nega tov elv.oTog proti pričakovanju, nega 6iy.rjg črez pravo mero, proti pravici, brez pravice.
3.	comp. negaizsgco še dalje, še v večji meri, še več, črezmerno; tov čeovvog delj nego je potreba.
negdaane gl. negam.
negti-frev adv. od one strani (sem), od-ondod.
Ilegcu/Soi, oi pelazgijski narod v Epiru.
negaivco, ep. in ion. nsigaivco [Et. iz negkavj to, gl. nslgag. — Obl. fut. ne-gavm, nor. enegdva, pass. pf. nenegao-pat, nor. enegdvdrjv, adi. verb. neoav-teov] 1. act. a) izvedem, dovršim, učinim, dokončam, izpeljem, izdelam, izposlujem, pridem do svojega namena, ovy. av (ptldvoic negaivco)’ le (hitro) dovrši; predavam, pripovedujem (do konca); o potu-, peljem eni n. 2. pass. izpolnim se, izvršim se, ovp-jia/ia se sklene.
negalog 3 (jteoa) ion. enostranski; subst. ion. nsgait], // enostranska obal (dežela).
negaioco 1. act. a) prepeljavam, spravljam črez morje (na ono stran); b) Ti prepeljem (peljem) se črez kaj 2. med. dam se prepeljati, prepeljem se, etg ti na drugo stran.
negaizegco gl. nega.
negav, ion. ep. negrjv 1. adv. onkraj, onstran (reke, morja), na nasprotni strani (obali), na ono stran, negav yiy-vopai pridem na drugo stran, ij negav yfj enostranska dežela, oi negav čete na enostranskem bregu, rd ni-
gav enostranski breg, xa negav y.a-).d)g yiyvexat stvari na oni strani se srečno razvijajo. 2. praep. z gen.: nasproti, onostran, črez kaj. jtegag, axog, xo meja, konec, kraj, cilj;
adv. naposled, slednjič. jie^datfiog 2 (negdeo) poet. kar se da prebresti, prehoden. negaaig, ecog, f) (negam) poet. prehod ;
dovršitev, konec /j tov. jtegdzrj, j) (sc. yrj) skrajni konec zemlje, skrajni zahod ali vzhod, ev ne-odvrj na skrajnem koncu, na skrajnem zapadu.
jtegazog 3 ( negaotptog) črez kar se more pluti, prehoden, ploven vavaiv. negam [fut. negaaco, a or. enegaoa, pf. jxenegay.a, ep. pr. negomat, negaav, impf. iter. neodaoze, ep. ion. fut. negr)-oco, a or. enegrjaa, ep. fut. inf.negrjcte-ftevat; trans. fut. negdom, a or. (e)ne-gao(o)a, pf. pass. nenegrjftai] 1. trans, prederem (do nasprotne strani), prebodem, prerežem odovzag; b) o prostoru: prehodim, prepotujem, preplo-vem kaj, plovem, prepeljem se (jadram) črez kaj fidlaooav, ndvxov, i.aix-fta, xdcpgov prekoračim, prebredem; xeolua xov (Uov pridem do konca življenja, umrjem; xov (Hov preživim, (pv/.ay.dg grem, pridem skozi; b) ( nt-ngaay.m) spravljam črez morje, prodajam. 2. intr. a) (pre)peljem se, vozim se po ali skozi eni novxov, etp7 vygr)v, dt’ 7Qxeavoio, vit7 oidftaatv;
b)	dospem do smotra, dta yi)gmg entnovcog prerijem se skozi starost;
c)	prederem do 6oxemv etaco, dta xtvog, pridem, odpravim se iz česa 6o)fta-xav egeo; grem predaleč negav negiben; abs. negdg ydg, negdg predaleč greš, oxav ffaftov negdoipg ko se ti bo jeza ohladila.
jiegyaftov, xo in jzegya.ua, xa, ep. Ileg-yapog, r) 1. grad, trdnjava; posebno trojanski grad. 2. IIegyaftov, xo me- j sto v Mizi ji.
IIegy7), fj mesto v Pamfiliji.
IlegSiHKag, ov, ion. -tjg, gen. eo, 6 makedonski kralj. jzegSt^, r/.og, 6 jerebica. jzegrp&ev, jzegr/v ep. ion. negcv&ev, ne-gav.
ji egftco [fut. negam, a or. enega a in en gadov, inf. noadeeiv; s pas. pom. fut.: negooptat, a or. engadopvgv, inf. kor. a or. neoftai) 1. (raz)rušim, raz derem, uničim, opustošim, ubijem. 2. (u)gra-bim, (u)plenim.
negt 1. a dv. a) na okrog; b) izredno, zelo, silno, strašno, na vso moč. 2. v anastrofi	negi; b) - negieoxt.
jz egi praep. I. z gen. 1. a) krajevno: okoli, okrog xexdvvoxo negi oneiovg ffftegig, negi x go mo g fiefia(bxa ko je sedel okobalo na gredlju; b) pr en. pri glagolih fidyoptat, ptdgvaptat, dftv-voftat, dtjiom, anovddgm itd. navaja predmet, za katerega se borimo, katerega branimo, oz. katerega hočemo doseči: o, za, zaradi negi viy.r\g, negi zfjg naxgidog, xoeym negi xginodog da bi dobil, ptayi)oovxat negi oeio, negi nxoltog ptayf)oexai da bi osvojil mesto, vepatvov rnove negi )pvyrjg kot bi šlo za moje življenje, dyd)v negi ipvyf)g, negi xmv fieyiaxcov boj za življenje in smrt, egit,eoy.ov negi xoqmv tekmovali so v streljanju z lokom;
c)	pri glagolih uegij.rjg{Qo), (pgovxigm, /tijčoptcU skrbim za koga ali kaj, nevftog epegm žalujem za kom, epo-fteoptat negi xtvog bojim se za koga, zaradi česa; slično pri glagolih naftno), rjxo), d(ptxveoftai negi xtvog zastran (zaradi) česa; negi ovftftayiag neptneo zaradi zavezništva, da bi sklenili zavezo, negi mv dcpr/.optrjv zaradi česar sem prišel; d) pri glagolih oiču, dy.ov(o, Xeym, <)ia/.eyouju, nvvddvoiuu, ygivco itd. navaja osebo ali stvar, o kateri se ve, sliši, govori, izve, sodi; negi voozov ijx,ovoa slišal sem o vrnitvi, nvvftdvopzat negi xtvog popra-šujem po kom, vopuo ygdoftat negi xtvog postopam s kom po zakonu; e) zastran, glede na, kar se tiče, ov fjagam negi xtvog v skrbeh sem zastran koga, epgovtptog negi xtvog preudaren glede česa, xd negi xtvog kar se koga tiče, njegova usoda, xd negi xfjg ftdyrjg tek bitke, negi xov ygr)OX7)-giov glede na prerokovanje, negi navxcov glede vseh stvari, xd negi zfjg dgexijg kar se tiče kreposti (hrabrosti). 2. črez (nad) kaj, bolj nego,
603
negi
nenl n avtov riov nad vse, it egi nav-rov {Ugorcbv oe aivigopai bolj kot vse ljudi, yiyvopai negi allcov prekašam (presegam) druge, voov neoi figotcbv eon; negi no/./.ov (n).eiovog, nkeiatov) noiovpai, f)yeouai nva zelo (bolj, najbolj) cenim, negi navrog trotovimi cenim nad vse, bolj kot vse drugo, negi ndvvcov nad vse, pred vsem. II. z dat. 1. krajevno (na vprašanje kje?) okrog, na, ob rd ipe?ua negi raig ‘/egai, e/o Acdgaz.a negi rolg oregvoig, negi rf/oi y.epa?.fjoi ei/ov ndgag (na glavah), -/.eivai vezgog negi vezgcjj mrlič ob mrliču, negi /goi eipar’ ei/ov, ndgda).ig negi dovgi nenagpevr) naboden na kopje od kopja preboden, ehacopevi] negi zdnvo v dimu; slično pri glagolih premikanja evdvve negi orrjih.ooi '/trdiva, si gara čooe negi /got, /sinag ftdi.ko) negi cpao-ydvcp položim roko na meč primem z roko meč. 2. pr en. o čuvstvih, ki koga popolnoma prevzamejo: neoi zr/oi (pt/.eo) iz celega srca (prisrčno) ljubim, dne/Hopai negi zfjgi zelo omrzim komu, /.vzoi rolo iv re negi cpgeoiv donevog d?.y.i) v katerih (srcu) biva neizrečena moč, d/.vooovreg negi -ijv-,udi besneči v svojem srcu. 3. pren. izraža hrambo ali zaščito pri glagolih pd/opai, zivdvvevoi, ayov eon itd.: za, cog rig re /.sov negi oioi vezen o iv (earrp/.ei) kakor stoji lev okrog svojih mladičev (da bi jih branil), /.id/opai negi Čairi borim se za obed (ki mi ga hoče kdo ugrabiti), zvfievo negi roig cpi/.rdroig postavim naj dražje v nevarnost. 4. pri glagolih ipofieogai, deipaivo, dggodd) itd.: za, zaradi negi opici avrolai dei/mivovreg. 5. izraža povod pri glagolih nraico, oipaVopai itd.; po, vsled, rjv dggodii), /.irj negi Magdoviop nraiar/ f/ 'E/J.dg bali so se, da ne bi doživela Grecija po M. poraza (da ne bi M. porazil Grecije), edozei negi avrio zaralvdrjoecAai zdelo se je, da bo sam po sebi poginil. III, z acc. 1. kraj. (na vprašanje kam? in kje?): okoli, okrog, blizu, v bližini, pri, do, v, negi de ipgevag i]h:d" lovi) do njih je prišel glas, negi tpgevag ij/.vile olvog vino mu je sto-
neoi
pilo v možgane (ga je omamilo); negi vezgov rj?.aoav in nov g okrog; zaiHorrifii negi jdaoileiov postavim okrog palače; negi IleAonovvrjOov n).eo krožim (z ladjami) ob peloponeški obali, olzeo negi rrjv fta/MO-oav ob (pri) morju, el/ui negi Bvtjav-rtov sem blizu B., negi aorti negi-ggei zruši se samo vase, rj negi Aeo-ftov vavua/ia pomorska bitka pri Lezbu, ol negi avrdv njegova okolica, spremstvo, pristaši, vojaki, učenci, oi negi rov "Agiaiov A. in njegovi ljudje, negi nacav ri/v Ir/, e/lav ozovv prebivali so po celi Siciliji, negi rov g jdagftdgovg pri barbarih, /g ovilo negi Aiyvnrov mudim se v Egiptu. 2. pri glagolih: etui, yiyvouai, diargiflco, nivo fiat, noveopai negi n bavim se s čim, ukvarjam se, trudim se s čim, negi deinvov nevovro pripravljali so obed, negi agiorov yevouevog ko se je usedel k zajutreku, oi negi rag re?.erdg ki so v misterije posvečeni, oi negi r-gv rov cdtparog rgotppv trgovci z živili. 3. a) čas.: ob, o, negi /.ieoag vvzrag o polnoči, negi ra Mrj-dtzd ob času perzijskih vojsk, negi rovrovg rovg /govovg ob tem času, tačas, negi rag rj/negag ezeivag one dni; b) pri števnikili: blizu, okoli, do negi ejddopgzovra, negi enrazoaiovg.
4.	pren. glede, z ozirom na, nasproti, kar se (koga ali česa) tiče (posebno kadar se govori o ravnanju, obnašanju, mišljenju nasproti komu): roiovrog el tu (yiyvouat) negi nva tako se obnašam nasproti komu, tako ravnam ž njim, oia e tori) e yiyveot)ai negi rovg ogpavovg kakor se navadno godi s sirotami, ra negi Mihrjrov yevopeva kar se je z M. zgodilo, ev-oefieo negi rovg fteovg pobožen sem proti bogovom, roiovrog negi e.ue nasproti meni, adr/.og, avociog negi nva, ij negi nva ageri) usluga, katero smo komu izkazali, o n novrjgov negi rd cdipa kar je telesu škodljivo, ro ngdyua rd negi oe vsa ta stvar, ki tebe zadeva; ?,eyo negi n govorim o čem, zaivoropeo negi rd Heia uvajam novotarije v verstvu, -ret negi rov Kvgov vse, kar se tiče Kira,
trd negi trdg vavg brodarstvo, mornarica, ra negi fteovg bogočastje, trd negi trdg rdgstg taktika. jiegi-ayyeAAco razglašam na okrog (povsod), dajem povelje (ukaz) na vse strani, oidrjgov y.avd nva naročim železo, zahtevam od koga, da daje železo.
jtegL-ayeCgo/u.ai med. ep. (v tmezi) zbiram se od vseh strani, negi d ’ u?Jm dyr}yegaokrog pa so bile od vseh strani zbrane druge.
TtEQL-ayvv[ia.i poet. ep. o glasu: lomim se, odbijam se, odmevam od vseh strani otp "Ezvooog. ji£QL-dyo) in med. 1. trans, vodim, su-čem; med. vodim s seboj okrog, imam vedno pri sebi NT. 2. okoli hodim, okoli se klatim, prepotujem trdg no-žetg NT.
Ttsgi-aigeco 1. act. in pass. a) krog in krog (popolnoma) snamem, odvzamem, velyoq krog in krog poderem, dam zidovje popolnoma porušiti, popolnoma razdenem, dyy.voaq vzdignem sidra NT; b) odvzamem, odpravim, oropam; pass. e/.nlg upanje izgine NT. 2. med. a) vzamem si proč, snamem si, odložim vaiviag, ocpgrjyida; b) act. odvzamem, oropam trd on/.a, odpečatim [hfi/dov.
nEgi-aAyeco silno me kaj boli, zelo sem žalosten zaradi česa trm. nsQL-akyrj<; 2 (d/.yog) ki trpi silne bolečine, zelo žalosten, negia?.yi)q yiy-voirai trpim hude bolečine. ztegi-aAsitpco krog in krog namažem, popolnoma prevlečem. jzegi-aA/la adv. posebno, zlasti, zelo. jiEgi-aujtEftco 1. act. krog in krog obdajam, popolnoma zagrinjam vi /tetra vivoc. 2. med. popolnoma se ogrnem (zavijem) v kaj' vi.
IlEgi-avdgog, 6 tiran v Korintu. negiamov, trd privesek, amulet. jtEgi-anrco1 1. act. vržem kaj okrog česa vi trm, obesim, ogrnem komu kaj, storim, prizadenem komu kaj, dya'd~6v, aia/vvtjv, pripravim, podeljujem trtctdg, zvračam na koga ai-viav, nakopavam si očitanje, da nisem plemenitega mišljenja dve/.evih-giav. 2.med. oblačim si, ogrinjam si kaj.
jiegi-djirco2 zažgem, zanetim nog NT.
jiegi-agzaco obešam okoli vrata (krog vratu).
jiegi-aovgdnrco obsijem (okoli in o-koli) cp(bq v iv a, negi veva NT.
nEQi.-a.vxEvio<; 2 (av/t)v) ki gre okoli vratu, ovgenvog verižica okoli vratu.
jz£QL-f}aivco [aor. ep. neoijdrjv] ep. poet.
1.	hodim, stopam okoli koga, obsto-pam, obdajam, negi vgomog fiejdaibva ko je sedel okobalo na gredlju, gl. negi; stopam pred koga, da ga ščitim; sploh: varujem, branim vivoc, vi-vi. 2. donim okoli česa, trm prihajam komu do ušes.
jtegt-jSaAžlcu [gl. jdd/./.O), ion. plpt'. 3 pl-jr6pte/3e/9ž)/atroj I. act. in pass. 1. trans, a) vržem (denem) okoli česa, ogrinjam, oblačim vivd trt NT, obdajam, ovijem /sige. objemam dž/.r/žoug;preu-vivd y.ay.oiq zapletem (pahnem) v nesrečo, uvi dya/dov dajem, pripravim, podelim, podarim komu kaj, vavv negi eg,aa potisnem ladjo na pečino ali čer, veiyoq nokei obdam mesto z zidom, jT/./)t?og iydvcov ujamem, nalovim ; b) peljem se okoli česa, ob-jadram vov "Aikov, žovviov; c) presegam, prekašam pivr/ov^gag dibgoioi-
2.	intr. sem boljši od koga, presegam v čem oooov hioi dgevf/ negiSd/./.kvov innoi. II. med. 1. mečem na se, ogrinjam, odevam, oblačim si kaj; prem lastim si, prisvajam si, pridobivam si, spravljam v svojo last trt, dosegam dogav. 2. postavljam, zidam si kaj (v svojo obrambo), eozoc delam si plot, ograjo; obdajam z jarkom-
3.	vrtim se, sučem se okoli česa, obkoljujem, obstopam, zajemam, ro negidtji/.rjiievov okolica, y.vy./.(p skušam kaj s praznimi besedami prikriti, /tctzpdv hodim po dolgi stranski poti.
nEQif}A.E7iToc 2 ugleden, slaven, znamenit, spoštovan, občudovan.
7i£Qi-j3\ejico 1. act. gledam okoli, oziram se na kaj vovvdr/.ov, občudujem vi. 2. med. oziram se okoli, oziram se po kom, pogledam vivd NT.
Tiegi^Eipig, ecoc, f) opreznost, pozornost, nadzorstvo.
TiEgiftorjvos 2 (negi-jiodio) 1. a) krog in krog znan, slaven: b) razvpit, na
slabem glasu. 2. ki vzbuja na vseh straneh jok in stok 'Agrjg. rtegi^o^aiov, r6 (.reoi-fid/./M) pokrivalo, pajčolan, odeja, zastor, obleka NT. negipoArj, f/ (jzsgi-jdd/./.a)) 1. objem, ob-jetje, f/z o c /siga)v jzegifio/.ag /.aftsiv naravno je (spodobi se), da se objamejo. 2. obdajanje, obseg oiv.irjg, ob-koljenje, negifio/.rjv noiovpiai naredim krog (kot, ovinek), rov /rngiov o&lav 'v.ai yo)vizbdi) vi)v jzegifto/j/v eyovrog ker je tvorila pokrajina (obrežje) oster kot. 3. prizadevanje za, hrepenenje po dgyrjg. 4. a) ogrinjalo, obleka, plašč; b) zavitek, ovitek (nit, ki je okrog pisma ovita in s pečatom pritrjena).
negi/dolog, 6 (negi-fld/Aco) obzidje, o-gradba, ograja.
negi-figaftioviov, vo (jdga/Jore) oklep na roki, rokobran.
negi-f}gv%ioq 2 ki se krog in krog dviga ali kopiči; drugi: zelo globok o
:rzegi-yiyvop.ai, ion. -ytvop.cn 1.postanem močnejši od koga rivog, obvladam koga, premagam, zmagam, prekašam, presegam, nadkriljujem, sem močnejši rivog nvi. 2. jzsgiyiyverai pokaže se, izhaja, izvira iz česa, posledica je (ityiorai vuiai žz rivog; nsgisyevEVo, tiare y.a/.žbg e%eiv pokazalo se je, da je bilo v redu (prav). 3. ostanem pri življenju (živ), ot JiegipEvopevoi ki so ostali (pri življenju); preživim, rešim se, srečno jo odnesem, rovrov rov srdflovg uidem tej nesreči, rjv n jzegi-yiyvr)vai avroig rov jzo/J-pov ako bi jim vojna dopustila, (poleg glavnega namena) tudi to storiti. negi-ylayr)q 2 (y?.ayog) ep. poln mleka, z mlekom napolnjen.
^egt-pAcoorffog 2 (y/.žbaoa) poet. zgovoren, spreten v govorjenju. °zsgi-yvdpjzrco ep. ukrivim, jadram okoli česa, objadram ri. ltEQiyQam6g 2 očrtan, omejen; subst. rb nsgiyganr6v ozko omejen okraj. n£gi-ygdcpct> očrtam, obrišem, začrtam krog, narišem, omejujem /govov, odrejam, določujem, zaznamujem. nEQi-Seijg 2 (dsog) zelo boječ, prestrašen, plašijiv; jzsgtdei)g yiyvopai silen
strah se me loteva. — adv. jtEgiSežog boječe, v strahu.
jiegi-deidco ep. [aor. ep. Ji£gi(d)dEioci, pl', negidsidia s prež. pom.] zelo se bojim, sem v silnem strahu, v velikih skrbeh sem, rtvi za koga, rivog zaradi koga.
jiegi-oEiJivov, ro pogrebščina(pojedina, ki se je obhajala deveti dan po pogrebu).
jieql-8elgiog 2 ep. ki rabi obe roki kakor desnico, zelo spreten. jtegi-Seco 1. act. privežem, o vi jem NT.
2. med. ion. privežem si kaj ri jzsgi-SiSopai med. [aor. cj. 1 du. Jitgi-doopsilov] stavim za kaj, zastavim kaj, rivog na kaj, š/ie&ev avrrjg samo sebe (svoje življenje) hočem zastaviti. jiegi-divEco 1. act. vrtim v krogu. 2. med. obkrožam, vrtim se okoli česa, jro-fav tečem okoli mesta. jzsgi-Sico jcsoi-deido). jzsgi-dgapov aor. od jrsgi-rgeyoj. jisgi-dgopog 2 (dgapeiv) ep. 1. ki teče okrog, obkrožujoč, okrogel. 2. okrog katerega se more teči, prosto stoječ (ležeč); subst. 6 nsgidgopog hodnik, lopa, mostovž, stebrenik. jiEgi-SgvJiropai [aor. pass. ep. jzsgibgv-iptl-rjv] popolnoma si oderem ri. jzsgi-Svco [aor. ep. nsgidvoci] popolnoma slečeni ri.
jiEgidcbps&ov gl. negi-didopai. jiegi-sidov gl. jzegi-ogdat. jiEgi-Eilsco ovijam ri jz Egi n. jzegi-eiAiaoco ion. jzegi-e/.irro). jiegi-sipA (sipi) 1. sem krog in krog česa, obdajam krog in krog -rtvi. 2. sem močnejši, nadkriljujem, presegam, rivog koga, nvi v čem, sem prvi, imam prednost, ez nsgiovrog z večjo silo (močjo). 3. preostajam (živ), ostajam nepoškodovan, rešim se, ostanem pri življenju, preživim koga nvi, šg srog doživim leto, rb negiov ostanek. 4. nsgieori nvi n preostaja za koga, posledica je. jzEgi-EifiL^ (elfu) 1. a) intr. hodim okrog zvzžtp, obkolim koga vivd; b) hodim v vrsti okoli, prihajam na koga, prehajam na do/;); c) o času: potekam, minevam, nsgiiovn rži) iHgi-i tekom poletja, /govov jzsguovrog ko je čas
potekel. 2. trans, obhajam, obiskujem (fv/.ay.uc, prepotujem, vi]v 'E/./.ada celo Gredjo.
jtsQL-Eigyco krog in krog obdajam, zapiram, ogradim okoli in okoli (od vseh strani).	[ bijam %vXa.
jtsgi-eigco ion. vtikam, pritrjujem, za-jiEgisAaaig, ecog, 1) ion. 1. jahanje (vožnja) okoli mesta. 2. prostor (pot), kjer se vozi, jase.
jisgi-elavvco 1. trans, a) v tmezi ep. napravljam ograjo okoli česa egzog, od vseh strani obdam; pass. od vseh strani sem obdan (stiskan), sem v zadregi, vcvi od česa, vsled česa; b) gonim (podim) okoli. 2. intr. jaham, peljem se okoli (mesta), obdam, obkoljujem, zajemam. jtEgi-Ehiocco, at. -ztco in jzeql-elXlzxco 1. act. ovijam, omotam kaj okrog česa vi vtvi, Jtegi vi. 2. med. ovijam si kaj vi, ovijam se vivi. nsQi-eXnco vlačim koga okoli, vodim koga za nos, vi v čem. jiegi-evvvpi (v tmezi) ep. oblečem koga s čim vsv/ea.
ji£Qi-sjzco [impl. itegiEiitov, fut. jieoi-stpco, a or. jtsgiEOJtov, inf. negianelv, pass. Ttsgiecpihp’] 1. act. ukvarjam se, bavim se s čim vi, upravljam, oskrbujem kaj, strežem komu, gojim, častim, čislam, vivd koga, v gazečo g vivd ravnam s kom grdo ; pass. trdo ravnajo z menoj, hudo se mi godi, cbg dvdgdnočd v tv a postopam s kom kakor s sužnjem; aeutsir) vivd sramotno ravnam s kom, storim komu sramoto. 2. med. obdajam od vseh strani, skrbim za, viva tog Jtoi.Ep.iov ravnam s kom kakor s sovražnikom. jiEgi-£Qyd£oficu d. m. ukvarjam se s čim po nepotrebnem, bavim se z nepotrebnimi rečmi, vmešavam se v tuje zadeve NT.
jiEgi-sgyog 2 ki se po nepotrebnem trudi za kaj, preveč skrben ali delaven, malenkosten, prenatančen, radoveden, nepotreben, odveč, vd itsgi-egya čarovnije, vraže, jzsgiegyov (se. sovi) je odveč.
7t£Qi-sgyco gl. Jt£gi-eigyco. jiEgi-sg/o/jat med. 1. intr. a) hodim okoli česa vi, potujem okrog po y,avd j
vi, krožim, vračam se v krogu, pridem (po vrsti) na koga eig vi, š.ii viva, vivd dosežem, zadenem koga vioig, zabredem v kaj, sig vvgavvidag pridem pod oblast tiranov; b) o času: potekam, minevam; pren. fj vovoog jtsgišg/svai sc (f Oioiv bolezen prehaja v sušico. 2. trans, obidem, obkolim, potujem po vi; pren. prekanim, prevaram vivd vivi.
itegi-ea/avog 2 ion. malodane skrajni; subst. vd nsgiEO/ava skrajni rob, o-krožje, okolica.
jzeqi-e/co [gl. 6/(0, aor. med. ep. jtegi-o/ofjrjv, imp. jtegio/so] vzpor. obl. negi-io/co I. act. 1. a) obsegam, oklepam, obdajam, objemam; oblcrožujem, oblegam; 'ddfijdog groza me obhaja ; b) imam kaj zajeto (obkoljeno), držim, stiskam; vd negie/ov obdajajoči zrak, ozračje, zračni prostor; c) impers. NT jtegie/Bi tv vy ‘/gacpfj pismo vsebuje (se glasi), pisano je. 2. nadkri-ljujem, presegam, sem močnejši. II. med. 1. a) oklepam se, držim se koga, visim na kom, vdan sem komu, ljubim koga; b) imajo me zaprtega od vseh strani, držim se česa, ne odneham od, poganjam se za, iskreno prosim itEgisi/svo avvov, p>h 2. zavzamem se za koga, branim, varujem koga.
it£gi-^vya, vd nadštevilno jermen j e, jermenje v zalogi.
jisgt-^cbvvvfiai med. 1. izpodrecam se, opašem se, oborožim se s čim vi NT. 2. predpašem se za daritev. jt£Qt-riy£Ofiai d. m. ion. vodim koga okrog česa, ovgog vi vi pokažem komu pot okrog gore. jiEQi-7jy7]oig, E(og, r) ion. obris, opis, jt£Qi-f]dr) gl. itegi-oida.	[obseg-
jzegi-rjxco 1. prišel sem okrog, naletel sem na koga, vd viva JtsgidpAOvva kar je koga zadelo, kar se mu je prigo-dilo; jtEgir]y.(o vd itgcbva dosegel sem največjo srečo. 2. prišel sem (po vrsti) na koga rj dg/rj (sig viva). jtegi-rji-vcng, eco g, r/ ion. 1. obhod, preseljevanje (duše). 2. obkoljenje, zajetje.
3zeqi-7]fisKVEco ion. sem ves iz sebe, sem zelo nejevoljen, žalosten, jezen, vivi,
vivog na koga (kaj); tudi s d)g in nom. pt.: zato, ker.
nsQL-rjvewa ion. gl. negi-ipegoj. n£Qi-rj%Eco ep. krog in krog zvenčim, razlegam se, donim. negi-ftEOig, 60)g, 17 (neoi-viOrjui) nave-šanje (zlatnine) NT. nspi-tisco tekam (hodim) okoli, oblekam , obdajam kaj vi, vrtim se v krogu donig.
Hsgi-tioidcu, oi atiški okraj;preb. IIeql-'d-oidrjg, ov, 6.
Hsgi&oog, 6 IlcUjiOoog. nEgi-’&giyxoco ogradim, zgradim. negi-fHipog 2 ion. zelo jezen. — adv.
-ftvficog er/oj zelo sem jezen (razjarjen). nsgi-idftco (v tmezi) ep. krog in krog odmevam, se razlegam. nsgi-iSfiEvau ep. gl. negi-oida. nsgi-i^opai d. m. ion. usedam se okoli, sedim okoli česa vi, oblegam vtvd. nefjL-iunEvaj jašem okoli, objašem, ob-jezdim.
negi-iavrjpi [gl. iovijfu, ep. a or. 2 act. negiovijv, cj. 3 pl. negiavrjcooi, pass. negiovdihjv] I. trans. 1. (raz)postav-ljam okrog česa vi negi vi; pr en. po-vzročujem, zanetim no/.epov, prizadenem, storim komu kaj. 2. prestavljam, obračam, izpreminjam, spravljam v drugo stanje, ngdypava eig viva izročam. 3. med. postavljam o-krog sebe, dam narediti krog okrog sebe, obkrožujem se s čim. II. intr. 1. (raz)postavljam se okrog česa, ob-stopam, obdajam, obkoljujem; pf. stojim okoli; oi negieoveajveg okoli stoječi, poslušalci; pren. oblegam, žugam, pretim, stiskam (pofiog JEndgvrjv. 2. izpreminjam se, obrnem se, vovvav-viov negieovrj avvco izvršilo (zgodilo) se mu je ravno nasprotno (uspeh je bil povsem drugačen, nego je pričakoval) ; eg vovvo negieovrj r/ vv/rj tako se je izpremenila (obrnila) sreča; prihajam na eig eva. 3. NT ogibljem se.
nsgi-io/co = negi-eyco.	[NT.
nEgi-Kaftagfia, avog, vo izvržek, smet negi-Hdftrjficu, ion. Jisgi-xdx7jpai [ion. S pl. impf. negi-y.aveavo] sedim okrog česa vo velyvo g, obkoljujem v iv d, vivi, oblegam vijv no?uv.
nsgi-naico, -xdco [pf. pass. negizezav/uai] ion. krog in krog zažigam, palim. jtsgi-xaxEoo obupavam.	[sen.
jtsQi-xaA.A.fjg 2 (zd/J.og) prelep, prekra-jcEgi-xa^vnxco (tudi v tmezi) popolnoma za-, pokrivam, zagrinjam, zavijam v evvivi, obdajam; prevlečem, obdajem, okujem s čim vi vivi NT; pren. ep. avvčjj negi zaip ’ eza/.vipa spravil (zazibal) sem ga v trdno spanje. negi-xaxakapl3dvco obdajam, oklepam na vseh straneh.
nEQi-xaxagpfjyvvpai med. strgam s sebe vov nenlov (v znak žalosti). nsQi-xdxr]fj,ai ion. = negi-y.duJr/(.10.1. jiegi-x£ipcu d. m. 1. ležim (položen sem) okrog česa, obdajam, obkrožujem kaj, objemam koga vivi; pren. ovčev jioi negizeivai nimam nobene koristi od česa. 2. pf. pass. k negi-viffijfu: obdan sem, obkrožen sem, imam na sebi, oblečen sem, vkovan sem v kaj vi, liffog negizeivai negi vbv vgdyjj/.ov (mlinski) kamen se mu obesi na vrat NT.
nEQi-x£igoj ion. krog in krog ostrižem; med. popolnoma si ostrižem VQiyag.
nEQi-xe<paXaia, r) (zecpaMj) pokrivalo za glavo, šlem, čelada, zaščita NT. negi-xfi&opai med. ep. sem zelo v skrbeh, zelo skrbim za koga v iv 6 g, vivi fliovov skrbim za premoženje koga. nEgi-xrjkog 2 (y.fj/.ov, yaico) ep. popolnoma suh.
jtEQi-xicov 2, gen. -ovog poet. obdan s stebri vaoi.
nsgi-xXdco u-, odlomim, upognem, za-krenem na stran, zavišem, odvračam, odpeljavam vi eig vi; pass. postavljen sem napošev ali vprek. nEgi-xAeixog 3 = negi-zhvvog. nEgi-nheico, -xlfjoj in -xA.i]ico in med. zaklepam, zapiram, oklepam, obdajam, obkoljujem.
Uegi -xA.rjg, love, d [voc. llegfy./.eig\ slaven atenski državnik. nEgi-xXivfjg 2 (zUvcn) na vse strani nagnjen, viseč, položen, strm, brežen. nsQi-xXv£eo obdajam z valovi, opiram, oblivam.
negi-xX.vx6g 2 ep. preslaven, veleime-niten, sloveč, slovit.
7i£Qi-xo/j.L^co nosim, vozim, vodim okrog česa rt; med. vozim se okoli. 7iEQL-KOjvf), fj obsekavanje, obrezovanje, okrnjenje, poškodba cEgpcbv. jisQi-Homco 1. krog in krog ob-, odsekam. obrežem, odbijem, okrnem, poškodujem, (o)pustošim, oropam, oplenim, ugrabim /d)oav. 2. omejujem, oviram, brzdam. jxegi-ngaxijg 2 (zorimo) premagujoč; jTEQixoaTijg yiyvopai premagujem, zadržujem nvog NT.
jxEgi-xgvjcxco [aor. NT Jiegie-Aovpoi'] popolnoma skrijem, eavvfjv Jiegib/.gv^s skrivala se je (ni šla iz hiše) NT. nsgi-KTELvo) ep. pobijam, morim (krog in krog).
JZEQl-KXlOV£q, COV, Oi in JIEQL-XX 1X0.1, oi
ep. okoli stanujoči; subst. sosedje, okoličani.
jtEgi-Kvnkoopcu med., ion. -eopai (NT -oco) obkoljujem, obstopam, oklepam, oblegam.
jiEOL-xvxkcoazg, sog, f) obkoljenje, zajetje.
jiegz-kapfldvco 1. objemam jzalda. 2. o-klepam, obdajam, obkoljujem, zajamem, obstopim, navor/ui] s celo družino. 3. povzamem, omejujem, označujem, sestavljam pia idea. 4. umevam, posnemam iz česa ez nvog. jzsgi-kdpjzco 1. trans, krog in krog razsvetljujem, obsevam NT. 2. intr. svetim se, sijem.
jiEgL-heijiopaz pass. (pre)ostajam, preživim, ostanem živ NT. jzeql-Xejxu> (tudi v tmezi) ep. ion. popolnoma olupim, obelim. ox£Qi-?.eayrjVEvxoq (kso/rj) ion. o komer se povsod govori, preslaven, daleč sloveč.
jzegi-fapvdtZco obdajam krog in krog z močvirjem.
jtBQi-Xix,udco ližem, oblizujem. jisgt-^oLJzog 2 preostal. jtsgi-^vjtog 2 (Avnšopai) zelo žalosten. jiegi-pcupaoo ep. [samo pt. praes. negi-patpcbcooa\ obtipavam, hlastno iščem po o/.6jce/.ov.
jiEgi-udgvapoLL med. ep. borim se za kaj nvog.
jrepc-judftTfzog 2 preporen, zelo iskan, zelo zaželen.
jtegz-pd/opai med. bojujem (borim) se krog in krog.
jiEgL-pEvco ostanem, čakam, mudim se, vztrajam, dopuščam, čakam na koga, pričakujem nvd, rt. jiegl-psazog 2 prepoln, ves poln, nvog česa, bogat česa.
jiegC-pezgog 2 (psvgov) ep. ion. zelo velik, črezmeren, i) negipsrgog (ygcip-prj) obseg, okrog.
jiEQi-pr]HEXog 2 ep. I (pip/, o g) zelo dolg, jCEgi-pTjurjg 2 ep. , zelo velik, zelo ion.	I visok.
jiEpL-pij^avdopai d. m. ep. [3 pl. praes. nEoiprp/avocovnu, impf. Jiegipp/avo-covroj izmišljam, nameravam, zelo zvijačno snujem, pripravljam rt nvi. jt£QL-vaLexdco ep. prebivam, ležim, nahajam se okrog.
jtEgi-vaLEzpg, ov, 6 ep. okoličan, sosed. jtsgL-vECO ion. in -vrjeco ion. 1. kopičim, nalagam okoli. 2. kupoma obdajam, obkrožujem kaj s čim n nvi. jiEgi-vEoog, Eio, 6 ki ne vesla, (navaden) popotnik.
negivfrog, p mesto v Traki ji ob Pro-pontidi; preb. ol IlEgtvfrioL. jiEgi-vosco poet. na vse strani (natančno) premišljam, preudarjam. jzegzvoia, p prepametnost, prevelika modrost, bistroumnost, jregižj (Jiegi) adv. 1. krog in krog, okoli in okoli, (dcopia jzčgii objemajoč oltar (na domačem oltarju), negig kap-jdavco objemam, p negi^ nohg bližnje mesto NT, rti nsptf okolica. 2. praep. z gen. in acc. okrog, okoli česa. jzegi^eazog 3 ep. okoli in okoli (oglajen) gladek.
jzsgi-i-vgsco ion. strižem okoli (in okoli). ji£gC-odog, fj 1. a) hoja okoli česa, obhod, obisk; pot okoli česa; b) obseg, (ob)tek, obod, kroženje, reden povratek zvezd in časov, reden povratek bolezni ; c) prva, druga jed itd; d) obko-1 j en j e, ob j et j e, zaj etj e. 2. obseg, okrožj e, oris; yijg popis zemlje, zemljevid. jzegi-oiSa pf. s prež. pom. [ep. int. jzegi-idpsvai, plpf. 3 sg. jiegipdr)] natančno poznam, dobro razumem, vem; nvoc bolje poznam (vem) nego drugi, bolj sem vešč česa, nadlcriljujem koga v vednosti.
nEQL-oixico stanujem okoli, v bližini, viva koga, tov IIovtov stanujem ob Pontu; 6 nsgiOLzcbv sosed. nEQL-oLxiq, i] gl. negi-OLZog. negc-omodofiEco krog in krog zgradim, obzidam, ogradim, zazidam, to negi-oizodo/urjfišvov ograja. negl-oinog 2, fem. JisgioiHlg, (dog, rj
1.	okoli stanujoč, bližen, soseden.
2.	subst. a) f) negL-OLzig (sc. /cbga) okolica ; b) 6 nsgioizog okoličan, naseljenec okoli česa, sosed; pl. ol negi-olzol periojki v Sparti (državljani, ki so bili osebno svobodni, a niso imeli državljanskih pravic).
negLomsog 3 (adi. verb. k Jiegi-ogaco)
1.	na kar je treba paziti, negLonveov* vivi eotlv oncog paziti mora kdo, da.
2.	ion. ov negionveog vig dno/J.v/ievog ne sme se pustiti (trpeti), da kdo poginja.
negi-onrog od vseh viden, občudovan, čudovit.
negL-ogaco (gl. ogdco) 1. act. in pass. a) gledam, oziram se, viva po kom, pričakujem kaj vi; b) gledam črez kaj, preziram, mirno gledam, trpim kaj, pripuščam, puščam v nemar, ne menim se za kaj vi, s pt. rj/rag dia-cpdagevvag, z inf. jragievcu. 2. med. oprezno se okrog oziram; a) pričakujem kaj, prežim na kaj onovegcov rj vizr) sovcu; b) vivog skrbim za koga, v skrbeh sem za; c) pomišljam se pri čem, bojim se, ogibljem se zlvSvvovg. negi-ogvfjg 2 (°6YV) zelo jezen, nagle jeze.
nsgi-og&gov, to (ogflgog) jutranji svit. negi-ogl^co krog in krog omejim; pass.
od vseh strani sem omejen s čim uvi. negi-ogfieco krog in krog se usidram (in oblegam).
negi-ogfil£o[iau med. usidram se okoli česa.
negi-ogvooco, at. -rrco krog in krog izkopljem.
negiovola, rj (negi-ei/M1) 1. prebitek, Preostanek. 2. obilica, obilnost, premoženje, bogastvo, sz negiovoiag brez Potrebe, prevzetno. 3. premoč, pre-težnost.
nsgiovcuog 2 (negi-eifu1) izbran, izvrstne j ši od drugih NT.
negLo^rj (negi-e%co) vsebina. jzegijta&sa) sem zelo žalosten, silno razburjen, vznemirjen. jiEgi-naftrjg 2 (nafJaiv) zelo žalosten, razburjen, patetičen, strasten. nsgc-navEco hodim okrog, izprehaj am se; pren. ravnam se, živim po čem NT. nsgC-nazog, 6 1.izprehajanje, izprehod. 2. izprehajališče, šetališče; lope, veže, hodišče s stebri, stebrenik. jtsgi-jiElgco prebadam, odvvaig viva povzročujem (prizadevam) bolečine NT.
jiEgL-jislofiai d. m. ep. [pt. a or. 2 sinkop, negcn^o^evog] 1. vrtim se, pomikam se v krogu, neginAo/uevcov eviamav v letih tekočih, v teku let. 2. aavv obdajam, obkoljujem. jtEgi-jtEpnco pošiljam okrog, odpošiljam (na vse strani). jtsgiJtETEia, i) preobrat v dramatičnem dejanju, razvozlanje, peripetija; nepričakovana nesreča (dogodek). nsgrnEvijg 2 (negi-ninvco) 1. kdor pade okoli česa, objemajoč, negmevsa enon)oavvo ocpioL clvvolol ra ngfjyiuua storili so, da se jim je obrnil položaj na zlo (o nagli izpremembi sreče), nsgmevijg yiyvoiial v ivl zadenem na koga, padem komu v roke. 2. šy%og meč, na katerega se je kdo nabodel (v telo zaboden meč). jiEQi-jt£Tofiai d. m. letam okoli, obletavam.
nEgi-nEvxv\g2 ep.zelo oster, zelo grenek. nEQL-nriyvv[iL okrog utrjujem; pass.
strdim se okrog, primrznem. nEQL-nL[JLnXr](ii [aor. p. negiEn/.fio{h)v] popolnoma (do vrha) napolnim. jiEgi-nlfingrjfiL krog in krog za-, sežgem.
jiEgL-jtunrco (gl. ninvco) 1. padem okoli česa, črez kaj, na (v) kaj, navalim (planem) na koga, napadem v ivl, zabredem, zaidem v nesrečo šni ov/j,-(pogijv, zapadem dovhoovvrj, cl6lzolol yvcb[Ar)OL (krivični sodbi), n/:r]yfj prizadene mi kdo rano, rani me. 2. slučajno naletim na koga ali kaj tivl, vonov, snidem se s kom, srečam koga; sv tlol udarim se s kom, ep,avT(p spotaknem se nad seboj, postanem (sam) vzrok svoje nesreče,
Grsko-slov. slovar.
39
avvoi sv a (pi a iv avtolg jtegmeoovveg socpdXr)aav sami s seboj so trčili skupaj in so bili uničeni; Taoaoaopsvcov te t&v vsčov jmi jzegijtuvvovoecov negi
d).h)).ag ker so se ladje zapletale in udarjale druga ob drugo. jiEQi-JiXavdofj.cu pass. 1. blodim, potikam se, klatim se okoli. 2. neodločen sem v čem, omahujem rt. jzepi-jtAsnco [aor. pass. jtegisjv?Axrjv, ep. jvsguc?Jyih]v] 1. act. ovijam kaj okrog česa rt rtrt. 2. pass. ovijam se okrog česa, oklepam se česa, objemam. jtegl-JtXeog 2 = jieoi-jz/.sojc. jtsput^EVfiovia, i) (n/.EVucov) vnetje pljuč, pljučnica.
jieql-jcXeco okoli jadram; vozim se, plovem okoli česa, objadram rt. jtsgl-jvXscog, cov [neutr. pl. neoinkea] 1. prenapolnjen, zelo poln. 2. obilen, ^vXa v veliki zalogi. jtEpL-jikrjftrjg 2 (jtArjftog) gosto naseljen, zelo obljuden.
nEpuiXox7), i} (nsgi-JvXsy.co) objem. jiEQijcX6fi£vog gl. negi-JteXopai. negi-7iXoog, oi', skrč. neglnkovg, ovv 1. vožnja (jadranje) okoli česa. 2. ob-jadranje, fjpegčbv teoodgcov vožnja štirih dni.
jtEQi-jtXcbco ion. = jvegi-jvXeco. jiEgL-jtoiEco 1. act. a) storim, da ostane kdo pri življenju, rešim; storim, da kaj preostane, pri-, ohranim ret Iga, rr/v Jtohv, b) pripravim, pridobim, preskrbim, nabavim, ra mjdv/uava eg. epavvov spravim pod svojo oblast, pridem do vlade. 2. med, a) rešim kaj svojega, sebi ro ycoglov, rag 'ipv-ydg rešim svoje življenje; b) priskrbim, pridobim si kaj dvvapuv, oropa epavvcp, prihranim si kaj dn’ 6?.iyo)v.
nEpinoitjaig, ecog, fj 1. pridobivanje, dobiček. 2. posest, last(nina) NT. jiEgutoX-agyog, 6 (jvegl-JvoXog) poveljnik mejne straže.
jz£qi-jioXeco hodim okrog, potikam se, tavam, klatim se po svetu. 7iEQLJtoXiov, ro trdnjavica, stražnica (obmejne straže).
nEQL-noXog 2 (jveXco) ki hodi okoli; subst. 1. 6 stražar ob meji, graničar, mejni stražnik; pl ogledna četa, ob-
hodna straža, fj (vavg) ladja stražnica.
2.	7] stražarica, spremljevalka, tovarišica.
nEQL-noQ<pvQog, rj s škrlatnim trakom obrobljena toga, eoik/jg = toga pvae-texta.
jiEgv-jiordopai med. poet. letam okrog, obletavam.
jt£QL-jtpo adv. ep. krog in krog, na vse strani idvsv.
nege-ngoyeo pav pass. ep. [aor. pt. jieoi-jvgoyvi)slg] razlivam se na vse strani, popolnoma prevzamem epog i)vp6v. negi-malco zadenem ob koga (kaj), spotaknem se, poginem. jiegp-mvaoa) 1. ovijam, obdajam, pokrivam uvd rivi. 2. oklenem, objemam, obsujem, evfiev xai Evi)sv od vseh strani. 3. med. act. negmxvyr\g 2 poet. 1. omotan, pokrivajoč. 2. preboden od česa cpaoyav(p■ nsplmcopa, aro g, ro (jvsgi-jvinvco) slučaj, naključje, nezgoda. jiegv-ggalvco 1. act. pokropim okoli in okoli. 2. med. pokropim se z blagoslovljeno vodo, očistim se. jtEgiggavrrjgLov, ro kropilnik (posoda z blagoslovljeno vodo). nspi-ppeco [gl. geco, impf. ep. jvsgiogso)’] 1. tečem okoli česa, obtekam, oblivam rtrd, rt. 2. a) razlivam se; b) doli zdrknem (zdrsnem), padem s česa na zemljo eXe(pavvog, odpadem jvsdcti-
3.	sem v obilici, sem v zalogi, ooi tropi' ppstrto log imej v življenju vsega 0-bilo, ovdevog jvegiggeovvog ker (dasi) ni bilo nič odveč.
jiEQL-ggijyvv/iL 1. act. strgam okoli in okoli, raztrgam NT. 2. med. (sc. tO' idijta) pre-, strgam svojo obleko (v znak žalosti). 3. pass. lomim se, delim se 6 NslXog.
jvEgi-ggijdrjg 2 ep. opotekajoč se, zvr-nivši se, vgajve^rj črez mizo. jtsgi-ggorj, ») obtek(anje), tek. jvegl-ggoog 2 ion. in jvsgl-ggvzog 2 (gsto) krog in krog od vode obdan, popolnoma od morja oblit. jtEQi-(o)oalvco ep. migam, mahi jam z repom nasproti komu ovgfjoi, dobrikam se rivd.
jtegi-a&EVEco ep. sem zelo močan, pre' mogočen; samo pt. pr. jvegioftevscov.
negi-oneArjg 2 (ayJ;/j.co) poet. zelo trd ali krhek oidrjgog-, pren. neupogljiv, svojevoljen ipgeveg. negi-onenvopai d. m. pazljivo se oziram okoli, opazujem, preudarjam, premišljujem.
megi-onenrog 2 ep. razgleden, krog in krog zavarovan %d)gog.
Hegi-OHOnECO = negionenvopcu. negi-anaigco utripljem, drhtim, cepetam, borim se s smrtjo vnb nfo)-'dovg voavpdvojv.
negi-onaco 1. act. na vseh straneh vlečem proč, odtegujem, odvračam, jro-Aepov prestavljam (drugam). 2. pass. veliko si dam opraviti, preveč se ba-vim s čim negi ti NT. 3. med. snemam si viagav. negi-aneiv ion. gl. negi-enco. negi-oneg^eco sem vznemirjen (ogorčen) vfj yvcbpy.
negi-ojtegxy? 2 (oneg^co) poet. sem nagel, prehiter, prenagel. negi-ooaivoo gl. negi-oaivco. negi-ooeia, y (negiooevco) obilica, obilnost.
nEgi-ooeiopai pass. ep. frfram, vihram, plapolam efteigcu.
nEgtooevpa, avog, vo 1. množica, obilica, obilnost NT. 2. (pre)ostanek NT. negiaaevco, at. negizzevco (jregiooog) 1. intr. a) sem v izobilju, nahajam se v obilici, sem obilen NT; vooovvov HegmAei enegiooevoev tako velika sredstva je imel Periklej na razpolago; b) sem preobilen, nepotreben, vd negiooevovva vdov Xoycov nepotrebne besede; vo negiooevov (pre)ostanek, obilica, obilnost, v6 negioosvov vdov ^aopavcov, vd negiooevoavva aXdo-pava ostali kosci NT; c) imam v obilici, obilujem, prekašam, nadkri-1 j ujem (z množico), imam daljšo bojno vrsto vivog; d) preostajam, odlikujem se s čim, množim se, rastem, sem večji vivi NT. 2. trans, obsipljem z bogastvom, obilno dajem, obogatim viva v ivi, vi el g viva, pass. negiooev-'drjoevai imel bo v obilici (preveč) NT. negiooog 3, at. ne g izr 6 g 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen,
pomemben, večji (več) nego kdo vivog NT; vd negiooov premoč, prednost, večina, vdov evdov el negiood bolj žaluješ nego (sestra), negiooov nglpa preostra sodba, vd negiood vdov dg-kovvvcov več nego je zadosti, vd ne-giooov vovvcov kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, vd negiooov prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. negiooov eovi ni treba, ex vov negiooov zelo, še povrhu, od prebitka NT. — adv. -cog črez mero, na vso moč NT; comp. negiooovegov, negiooovegoog še bolj, posebno, obilneje, Daipai sijaj ne j e. negioradov (negi-iovapai) a dv. okoli stoječ, obstopivši, od vseh strani. negiazd^rj ep. a or. pass. od negi-tovr/pi. negioraoig, ecog, r/ (negi-iovvjpi) prilika, okoliščine, razmere, težaven položaj, nevarnost, ki preti od vseh strani. negi-ozavgoco 1. act. ogradim s koli, utrjujem. 2. med. utrjujem se, obdam se z okopom.
negi-arei%a> [aor. ep. negioveiga\ stopam (hodim) okrog česa, obstopam vi. negi-azeklco 1. na vseh straneh uravnam, skrbno izgotovim, pripravim ocpayea; oskrbim vacpov, gojim, skrbim za kaj xaxa; pren. a) ščitim, branim, uredim nohopa, podpiram d/.-Xy?.ovg-, b) varujem, spoštujem vo-povg, vd vdpaia. 2. a) oblečem umrlega, • krasim, zaljšam, (častno) pokopljem vd depag, izkažem poslednjo čast; b) za-, prikrijem yX(dooy vadota. negi-azeva^i^opai med. ep. razlegam se, odmevam okrog. negi-azevopai pass. ep. napet sem od česa, prepoln sem česa, tesno mi je. Heglovega, y (domači) golob.
,	1 ovijam, venčam, ob-
negi-azecpavoco dajam od vseh strani, negi-azecpco J okrožujem n- TlVL
negi-ozetprjg 2 (ovegico) ovenčan, okrašen, obdan.
jiegi-ovrjcooi gl. negi-iovrjpi. negi-ori£co [aor. negi-eonga] ion. 1. za-, natikam kaj na kaj vd vel%og. 2. postavljam (po vrsti) v krogu. negi-azoi/i^co in med. razpostavljam mreže okoli, omrežim.
jiEgi-ctgaTonedeveo in med. utaborim se okrog česa, oblegam. jiEQi-arQE<pco 1. act. vrtim, vihtim, su-čem okrog. 2. pass. in med. vrtim se, sučem se okrog, obračam se. TCEQL-oxgcotpdofiai med. ion. vrtim se (hodim) okrog, navTa m XQVavVQia motam se okoli vseh preročišč. jtegi-axvXog 2 ion. krog in krog obdan s stebri.
Ttegt-ovAdco popolnoma (povsem) oropam, okradem; pass. nsgtovAdofiai vt ukrade mi kdo kaj. jiEgi-ocpaArjg 2 (otpaAAai) zelo polžek, opolzel.
jiegtocpvgiov, to ion. vrvce, trakovi, okrasek okrog gležnjev.
JlSgl-GftEO gl. USOl-k/O).
jtspi-ax^co popolnoma razcepim, raztrgam ; pass. cepim se, delim se, tečem na obeh straneh mimo česa, ob-tekam, hn')ev zal svifsv sv -/.ooiuo negieo/J^ovTo razdelili (razcepili) so se v redu na obe strani.
Ttegi-aco^co ohranjujem, rešim komu življenje (v boju), rešim iz nevarnosti Tiva.
jiegt-ocogsvco krog in krog nanesem, nakopičim.
jiEQt-xdfjvofiai med. ep. ion. gl. jvsgt-
TSfJVOO.
TtEQi-xacpQ£vco obdam z jarkom (z okopom).
ti£ql-telvco napnem okrog česa, raz-pnem črez kaj vi negi -rt, rt vi.	•
jr£gt-T£i£tf<u 1. utrjujem, obdam z zidom, obzidam, ogradim. 2. popolnoma obdam, obkolim, oblegam. jiEguEiftcoig, etog, f)
ji£Qix£l%iOfja,
aro g, to
jiepLTEi^tOfiog, 6
ji£Qi-XEXXop,a.L d. m. ep. poet. završujem svoj krog, potekam, dovršujem (ob)-tek, TcegtTsAAofišvcov eviavTČbv ko poteče leto, vsako leto, nsgtTeVMfJŠvaig cogatg v teku (tekom) časa, dtp itegi-TsAAofišvov svovg ko je leto preteklo, ko se je leto povrnilo. jiegi-xefivco 1. act. a) obrezujem NT; b) odrežem, obstopim, obkolim, dg-fAaTa JisgiTS/ivotisva vno rd>v Innscov
zajeti vozovi, negtTafjvofievoi yfjv noA-Ar/v ker jim je bil velik del zemlje uropan (ugrabljen). 2. med. a) obrezujem si aidola, dam se obrezati NT, flga/Jovag urežem se in s tem ranim; b) odrezujem, obkoljujem zase (da se česa polastim), ugrabim ftovg. jTEguEftvrjtug, ecog, rj prekanjenost, zvitost.
(ep. samo v tmezi.) 1, act. (raz)postavim okrog česa, obdam, ogrnem, oblačim, ovijam okoli česa, devljem na kaj, natikam n vi rt; b) pridevam, dajem, podeljujem dg-/r\v, jtodrog, pripravljam komu, delam, prizadevam, dTtfiiav sramoto. 2. med. devljem nase, ogrinjam si, devljem si na glavo, oblačim si, nosim.
jcegc-zcAAco ion. okoli in okoli oskubem, oberem figidaKa. jteguofirj, fj (jtegi-TŠ/Livco) obreza; met.
(na duši) obrezani, stan svetosti NT. TtEguga^rjAtov, to (zgd/pj/.og) verižica okrog vratu, za-, ovratnica. nEQL-xQEJC03 (tudi v tmezi) 1. trans, obračam; prevrnem, poderem, uničim, preprečim Aoyov; spravim koga v kaj, stg fmviav jemljem razum NT-2. intr. in pass. v krogu se vrtim, obračam se.
jt£Qi-TQe(pop,ai. pass. ep. krog in krog se strdim, zgostim se yaAa; oazeeooi jzegiToefieTO xgvovaAAog na ščitih se je delal (prijemal) led. jiEgi-Tgsftco [aor. ep. jvsgtdgafiov] 1. intr. tečem (tekam) okoli, vrtim se, tečem okoli koga, napadem. 2. trans, govorim o čem, obravnavam, razpravljam.
Jtsgi-Tgsco [ep. a or. negtTgsaa] razkropim se, razpršim se na vse strani-jtegizgififia, ctTog, to (jcegi-Tglfico) navihanec, ayogag zvit potepuh s trga-TCEgL-xgofj.EOf.iat med. ep. ves drhtim, atigzeg fjeAeooiv treslo se mu je meso na vseh udih.
Tt£QCrxgojiEco ( negtTgsnco) samo pt-praes. ep. pogosto se obrnem, vrtim se v krogu evtavTog.
TtegugoTO], fj (negi-Tgenco) premena, tek (časa), sv nsgtTgojifj drug za drugim, po vrsti, izmenoma.
1. obzidanje, utrditev, obkolitev, obleganje. 2. konkr. obzidje, utrdba, okop.
^egr-zgo^akog ^egt-zgo^og 2
(vgE/yco) ion. ep. v krogu se vrteč, okrogel. — adv. negivgo-yaXa ■/.eigoum dam se okrog in okrog (čisto) ostriči. negizzog in sl. gl. negiooog itd. ^egi-zvy^dva> slučajno srečam, pridem zraven, naletim na koga, najdem Tivi; o stvareh: zabredem, zaidem v kaj, nsgiTvyydvsi pioi ovpupogd zadene me nesreča.
nBgi-vfSgi^co ion. zelo grdo ravnam s kom, zelo zasramujem, žalim koga. nsgi-cpaivopiai pas,s. ep. (samo inf. in pt.) sem od vseh strani viden, sv negi-(pcuvofzeva) (sc. ycogcg) na (prostem) razglednem kraju, na goljavi, v jasi. ^egupdvEia, rj ion. jasnost, razločnost, natančno poznavanje, Tivog česa.
(negi-rpaivopiai) 1. od vseh strani viden, pred očmi vseh, zelo jasen, razločen, vsem očit ali znan vooog. 2. odličen, sijajen, slaven, izvrsten.
nepKpegeia, i) obod, krog.
^Bgt-cpegf/g 2 okoli se vrteč, okrogel, obel.
nEQL-<pavfjg 2 nEgi-cpavzog 2
negi-cpegco 1. act. a) okoli nosim, prenašam tov AeovTa (zaril) to ret/o g (ob zidovju), raznašam, dajem okoli y-gša, vlačim, podim okoli orgaTicoTag; med. ozsAr) eig ogOov nsgupsgoiievoL ki Postavijo pokoncu (stegnejo kvišku) svoje noge; b) spravljam kam, prinašam Tovg zazčbg syovTag NT, eig vo.vt6v prinesem nazaj na isto mesto, EfzavTov prisvojim si, spravim pod svojo oblast, pivr/firj tivog negicpegei Ms začnem se česa spominjati, ovdšv Me negicpegei sidevai ne morem se spomniti; c) vztrajam, prenašam do konca. 2. pass. a) nosijo me okoli, gibljem se, sučem se, klatim se, ave-Mcp veter me goni semtertja NT; b) 0 času: potekam, minevam, eviavrov ^Bgicpegopievov ko preteče leto, po preteku leta; c) o govorici: raznašam se, Prihajam med ljudi, razglašam se £M?M«; d) o bolezni: razširjam se, razsajam, divjam; e) vračam se, sig Tav-
to na isto mesto (pogovora); i) v glavi se mi vrti piezeftei (vsled velikosti) tčov ToAfzrj/LiaTCOV; g) dam se zapeljati tivL NT.
jiegi-q)Evyco (vtmezi) ep. uidem, ubežim, izognem se tL
jtEQi-q)A.Eva> [pf. pass. ttsginscpAsvaucu] ion. sežgem krog in krog; pass. zgorim t siyog.
jisgi-cpofoog 2 zelo preplašen, ves v strahu, boječ.
aiegi-cpogd, ») 1. (negi-cpegco) donašanje, raznašanje, razdeljevanje jedi, prva (drugaitd.) jed. 2. (negicpegogai) a) premikanje, vrtenje v krogu; obtek, obod, krog, Ta /zr) sv t?) amf/ negicpogči. ovtu (zvezde), ki niso v istem okrožju; b) družabna zabava, družabnost, občevanje Plut. Per.
jiegicpogrjzog 2 (jtegicpogeco) ki se nosi okrog, okrog prenašan. jiEgicpogrjzog 3 ion. kar se da okrog nositi, premekljiv,prenosljiv om^ta-ra. atEgicpgaSrjg 2 ep. poet. zelo preudaren, razumen, pameten, previden, oprezen. — adv. -Ecng previdno. jiEgi-cpgdŠofzcu med. ep. skrbno preudarjam, razmišljam o čem Ti. jisgi-cpgdaoco, at. -zzco od vseh strani za-, ogradim, obdam. jtEgi-cpgoveco preziram, zaničujem, o-malovažujem, ne maram za kaj ti-vd, NT Tbvog.
jtegKpgovrjoLg, ecog, 17 zaničevanje, pre-* ziranje.
jiEQL-cpgovgeco stražim na vseh straneh, Tivi okoli česa. jtEgi-cpgcov, ovog, 6, r) ep. (negi-cpgoveco) zelo moder, razumen. jtEgi-cpvoficu med. [fut. itegicpvoo)iai, aor. negiecpvv, pt. negicpvg, int. nsgupvvai, pf. negmecpvza} rastem okoli, trdno se oklepam, objemam koga Tivi. negi-cpcovsco razlegam se, odmevam. nEQLyagf]g 2 (yaigar) zelo razveseljen, prevesel, ves vesel, to negiyageg vij g v izr) g preveliko veselje nad zmago. negi-^ECo [gl. ys(ti; ep. a or. Jiegi%eva, med. negiyevdpir)v, c/. 3 sg. negiysvsTai\ 1. act. vlivam, raz-, izlivam, sipljem črez kaj, obsipam, obdajam s čim, prevlečem, ygvoov tivl pozlatim. 2. med. a) oblivam zase, ygvoov pozlatim si;
b) razlivam se črez kaj, razprostiram se bm; c) obdajam, obstopam, obsujem, vdiram v; d) jregi d’ djifigo-oiog v.t/vfl-’ vnvog spanec se je razlil po udih, ga je objel. jieql%()vo6co ion. pozlatim, obrobim z zlatom.
jiEQi-%eboficu med. ep. [aor. Jtegi/cboavo] zelo se jezim, srdim, vivi vivog nad kom zaradi česa.
JtEgi^cogsco ion. hodim okoli, obidem, si g v iv a pri-, prehajam po vrsti na koga.
jtsgi-^cogog 2 (%(bga) NT okrog ležeč, obmejen, soseden; subst. fj negi/^cogog (sc. yfj) okolica, soseščina. jtsgt-iprjfia, aro g, vo nesnaga, izmeček, izvržek NT.
jtegi-jpihoco ion. popolnoma ogolim; pass. razgalim se, sem brez česa, vcbv vsugmv vag oaguag jieguijjihjjffevvcov ko je odpadlo od kosti vse meso. ji£QLco6vvta, fj velika bolečina. jtsgt-cbSvvog 2 (odvvrj) zelo boleč, skeleč, bolesten.
jtsgt-co&Eopcu pass. [aor. jcsoidjofhjv} zapodijo me, izobčijo me, zavržejo me, iz-, odrivajo me, izpodrivajo me, stiskajo me od vseh strani, ex nvog iz česa, sv vivi pri kom. jcsgi-cojtrj, rj (gl. ojzcojia) 1. stolp za stražo, stražnica, opazovališče, opazovalnica. 2. previdnost, preudarnost, jzegiGjnfjv vivog tcolovuju sem (v čem) zelo previden ali oprezen. jtsgi-cbcnov [Et. od nsgio-, sor. Jtsgi\ adv.
ep. zelo zelo, preveč, črezmerno. jtEQU-vog 3 [Et. kor. perk’, pisan, lat. pulcher (pisan = lep, iz perk-ros, pel-kros), stvn. forhana = nem. Forelle] (temno)lisast, pisan, pegav; subst. neke vrste orel.
IlEQxčbvrj, fj mesto v Mizi ji. jisgvaoft , jcEgvdpevog od jregvrjfu. jtsg-vrjfu [Et. lat. par, pariš (prr. pom. enakovreden), comparare. — Obl. pr. pt. jrsgvag, pass. uegvapevog, impf. iter. negvaoze, jzegvao//] ep. prodajam v tujino, ■/.vrputva jvsgvdiieva 'ir/.si je prišlo po prodaji.
jtsgov&co ep. [aor. brez augm.] 1. act. prebodem, predrem v iv d vivi. 2. med. pritrdim, pripnem si %Xaivav.
jtsgovrj, ij ep. ion. j	sponka, za-
JZvig idoc v p0n(k)a’ igla’ žre' poet	) belj’ klin-
jtegocoot gl. jisgdoj.
negjtEgsvopai med, hvalim se, široko-ustim se NT. nsggat^oC gl. Ilsgaifioi. jtEpoa gl. negffco.
nsgasTdai, oi Perzidi, plemenita perzijska rodbina iz rodu Ahajmenidov, iz katerega so volili kralja. n.£go£jtoXig, ecog, f) staro glavno mesto Perzije.
IlEgoEvg, im g, 6 [ep. ion. /j o g] Zevsov in Danajin sin; IlEgoEidrjg, ov, o ep-IlEgorjiddrjg Perzejev sin = Stenelos. IlEgoEtpovEia, j) in Uspascpovij, fj, r£eg-oecpovr] in	s g o e ep ar v a Zevsova ih
Demetrina hči, Hadova žena. nšgorjg, ov, 6 Perzijec; fem. Jlegalg, idog, rj Perzijanka, Jlsgoig, f/ (sc. yv) Perzija; adi. IlEgaiKog 3, vo IIeqgix6v perzijski ples.
jisgai^co vedem (obnašam) se kakor
P., posnemam P., govorim perzijski jezik.
jtEfjaiori adv. po perzijsko, v perzijskem jeziku.
jt£gvoi(v) adv. [Et. dor. Jisgvvi(g), idevr-per-uti-, nem. firn lanski (got. fair-neis = star) iz n ep- -(- uti, iz F sv-, gl-sr o g] pred letom, prejšnje leto, lani, dno negvoiv od lani NT. jtsgvaivog 3 lanski. jtsg-tpegEEg, cov, oi ion. donašalci, spremljevalci.
jiEGEsiv in sl. gl. n inv oj. jtEorjpa, aro g, ro (jteosiv) pad(ec); lconkr-podoba, ki je padla z neba. jteooBia, fj kocka, kockanje. jtscGEvriKog 3, at.jtsrr. ki spada h kockanju, fj neooevviy.f) spretnost v kockanju, umetnost kockanja. jtsooBvco, at. jtszzEvco kockam, igram s kockami.
jtEGGog, 6, at. jiszzog kamenček za koc kanje, kockanje (primeri naš „šah“)> Evr. Med. 68 - kraj, kjer igrajo S kockami.
jiegoco, at. jtEZzoJ [Et. idevr. peq"jo, la^ coquo (iz quequo, po assimil. iz pe' quo), slov. pečem, pekel, pekla, Pe'
klo; nenvog iz ptiqwtos = lat. coctus. — Obl. fut. nerpco, a or. eneipa, inf. pr. ep. neooepzev] 1. act. a) mehčam, kuham, pečem orna; ra nevvopzeva eni vgdnelfav pecivo za obed; b) zorim (-iti); c) prebavljam, yega uživam, /o/.ov požiram, kuham, xf)dea gojim, vdajam se, /?šAog čutim posledice. 2. med. pečem si jte/A/iava. nerafov, trd, ion. nixi]Xov (nevdvvvpu), nav. pl. 1. list. 2. plošča. rzezdvvvfu in -vco [Et. lat. pateo (iz p°t-), patulus; nem. Faden (prv. pom.: toliko preje (niti), kolikor se je s stegnjenimi rokami zmeri). — Obl. fut. nevdoco in nevcb, a or. enevaoa, pf. nenevay.a, pass. nenva/tai, poet. nene-vaouai, a or. šnevaofhjv, ep. a or. ne-vao(o)a\ 1. act. razprostiram, razpenjam, razvijam, odpiram nvXag, ffv-fiov razširjam, razvedrim, razveselim. 2. pass. razprostiram se, odpiram se; pf. sem odprt ali razprostrt. nsTdofial gl. netopzai. nezfejecvog 3 j krilat, leteč, goden;
ion.	. subst. trd neveivd in ne-
nererjvog 3 ep.J verjvd ptice NT. nŠTOfiau d. m. [Et. lat. peto, prae-pes, -petis, penna (iz pet-na), nem. Fittich, Feder, kor. pet leteti. — Obl. fut. nvrjoof.cai, a or. envofzrjv, inf. nveaflaz in envdprjv, envtjv, nvdodai, nvrjvai; vzpor. obl. jcoraofiai, jzorsopai, pf. 3 pl. nenovijavai, in ncozdopai] 1. letim, letam, frfotam, drevim, dirjam, hitim, odletim, odpadem, zdrknem. 2. pren. nevo/.iai d’ e/.nlai plavam v nadah, gojim nade, omahujem; vvv ydo nevei sedaj si zelo razburjen.
'pa, ■>), ion. nezprj 1. skala, pečina, kleč, skalovje, skalna votlina. 2. (velik) kamen.
-fterpa, f) kraj pri Korintu. nezpaiog 3, jz£XQf)sig ep., jzsrpfjprjg 2 poet., nexpivog 3 ion. (netrpa) kamenit, skalnat, skalovit, pečevnat, v skalovju prebivajoč.
nexQo(!ax£co (jfaivco) lezem, plezam po skalah.
nexp0/3oXta, r) metanje (lučanje) kamenja, aQyyco začnem metati kamne. nexQo-poXog, 6 (ftd/./.co) ki meče kamenje, pračar.
jiEzpog, 6 kamen, skala. nszpcodrjg 2 (elčog) poet. skalnat, kamenit.
jzexxog itd. gl. neooog itd. atEv&ofiou [Et. kor. bheudh-, bdeti; slov. bdeti, bdim, buditi (rusko boder, bodriti); nem. -bieten: gebieten, ver-, anbieten, Bote, Buttel] gl. nvvffdvopzai. jzsvn-dAzpog 3 ep. razsoden, razboren, bistroumen, pameten, moder, preudaren.
jzEvn-sdavog 3 oster, hud, poguben nofepzog.
jzevkt), f), dor. jtEima [Et. nem. Fichte (stvn. fiuhta)] smreka, bor, borova treska, plamenica, baklja. jzEvnfjEig 3 poet. in jzevnzvog 3 poet. smrekov, "Hzpazovog nevxfjsig ogenj smolnic ali smrekovih plamenic, nevzivov čaxgv smola. jzsvaojicu in sl. gl. nvvddvoiiai. jzscpavzai, jzecpdvfdaL, jiEtpaafievog in jtExpf]Oop,az gl. (paivcn. jzszpavrcu, jiEcpdaffai, jzitparai, jiEcpfj-oop.ai, jzscpvov gl. cpevco. necpaC[iEV03g (adv. od pt. pf. pass. od cpatvco) očitno, očividno. jzezpzdeo&cu in sl. gl. (peičo)iai. jzezpo^rjiiEvcog (adv. od pt. pf. pass. od (pojdeco) boječe, plaho, plašno. jzecpgačov gl. cpga^co. jiEzpplna gl. (pgiooco. jiEzpvaoz in sl. gl. q)vco. jzE(pvyfievog, jzscpv^ozeg in sl. gl. zpevya>. jze<pvXayfi£vcog (adv. od pt. pf. pass. od
g)v?.dooco) oprezno, previdno. jzszpig, ecog, r) (neooco) kuhanje, prebava.
jzfj, jzfj, dor. jz&, jz a, ion. xfj, xrj 1. dir. in indir. vpraš. členica: a) kam? nfj yfjg rjxco kam sem vendar prišel? kje? b) kako? na kak način? zakaj? čemu? 2. indefinitum: nfj pzev — nfj če tukaj — tam, sedaj — sedaj, deloma — deloma.
trt), trt), ion. xf), xfj enkl. a dv. 1. nekam, nekje, m) aXXr) nekam drugam, nekje drugje, ov nrj nikjer, si nr/ dXXy če kje drugje. 2. modalno: nekako, pač, ov ny nikakor, el nr) če morda, ovče ny eon nikakor ni mogoče, otirat nr) tako nekako, vatna xr) tako približno.
nrjyavov, to [Et. od kor. pag’, gl. m)y-vvfu, lat. pagina] ruta, rutica (rastlina).
Ihjyaoog, 6 (nrjyvv[ii) krilati Perzejev konj.
nrjyEOL-fiakkog 2 (nrjyvvfu) ep. gosto-dlak, z gosto volno. nrjyrj, V> d or. nayd 1. vrelec, (iz)vir, studenec, potok (solz), reka. 2. izvir, vzrok, povod jcaričbv. nrjyvvpu [St. kor. pag’, pritrditi, lat. pango, pepigi (iz pe-pag-I), pagus, compages, pax, paciscor, palus (iz paxlos), slov. paž (iz pagjo), paziti, paz Fuge; nem. ftigen, Fuge, Fach, ein-fach. — Obl. lut. nrj^co, a or. enrj^a, med. nrjyvv[.iai, pl. nenrjyfiai, a or. en-dyrjv, fut. Tcayf]oouai, adi.verb. jcr/zvog, pf. 2 a et. nemjya, plpf. knenrjyeiv, ep. a or. p as s. km'/y/Jr]v, ndyrjv, 3 pl. nayev, Jirj/fiev, 3 sg. kor. a or. med. ejr7jy.ro ] I. trans. act. in pass. 1. pritrjujem, pribijam, pričvrstim, zabijam, nasajam, natikam y.ecpaXf)v vivi, eni ti, da-fiata upiram oči v, ogov postavljam, napravljam. 2. spajam, narejam, tešem, gradim vrjag, OKrjvrjv; med. tešem si, narejam si ajca^av, oajvdg. 3. storim, da kaj zamrzne (zmrzne, ozebe, odreveni), strdim. II. intr. 1. zapičim se, sem pritrjen (zabit), tičim; pl. čvrsto (neomajljivo) stojim ngrjy fiata; ey%ea sulice so zapičene v tla; obtičim dogv, dovga. 2. zamrznem, zledenim vdcog, otrpnem, odrevenim yovva, strdim se, postanem trd d/.eg.
nrjyog 3 ep. jedrovit, močen, debel, rejen tnnog, silen zvua. nrjyvX'ig, (dog, rj (nfjyvvfu) ep. mrzel kakor led, leden, mrazovit vv^. Ilrjdaiov, to kraj v Troadi. nrjSakiov, to (mjdov) krmilo. nrjdaaog, rj mesto 1. v Kari ji (tudi Ibjdaaa, ra); preb. ol IlrjSaoEEg. 2. v Meseniji.
n rjdda> (gl. JU) v g) [fut. nrjdrjoofiai, a or. eji7jdr]oa itd.] skačem, poskakujem, (od)letim, zdrknem azcov, bijem, tolčem y.ao()ia, fieičova (sc. jirjdrjaaTa) bližam se z večjimi skoki, napadam besneje, ned (a predirjam, hitim po.
nrjdrjfia, arog, to skok, utripanje (srca). nrjdov, to ep. spodnji, ploščnati del vesla, veslo.
nrjKzig, (dog, fj ion. lidijska harfa, plun-ka.
nrjKTog 2 (nr)yvvfu) 1. dobro pritrjen, zasajen, zataknjen sv tivi. 2. močno zložen, staknjen, spojen. 3. strjen, zmrzel vdata, nfjkai, nfjke gl. Jid/J.cn. nrjkevg, ecog, ion. fjog, eog, o kralj Mir-midoncev, Teti din soprog, Ahilejev oče; IlTjkEtdrjg, ep. nrjkrjiddrjg, ao, eco in IlrjkEioov, covog, Peiejevič Ahilej; adi. Itrjkrjiog 3 ionu, adv. UrjkEicovdds k Pelejevemu sinu. nrjkrjl;, rjxog, rj ep. čelada, šlem. nrjkbtog 3 [Et. idevr. qwa-li-ko-s; trjki-y,og iz ta-li-kos, sor. slov. kolik, tolik, lat. qualis, tališ] kolik(šen)? kako velik? koliko star? NT. nrjhvog 3 (nrjAog) iz ilovice, glinast, lončen.
Ihjkrov, to gorovje na tesalski meji; adi. Ilrjkrdg, ddog, rj pelijski, z gore Pelion.
nrjkodofiEco delam, napravljam iz ilovice ali blata (gnezdo). nrjkog, 6 [St. slov. kal, kaluža, kalen, kaliti, lat. squalus] 1. glina, ilovica. 2. močvirje, glen, blato, omet. Ilrjkovaiov, to mesto v spodnjem E-giptu.
nrjkvr ajol. - trjAooe in trjkov. mjkcbdrjg 2 (stdog) glinast, ilovnat, blaten, močvirnat.
nrjfia, arog, to [Et. kor. pei, sovražiti, škoditi, nem. Feind] 1. trpljenje, prenašanje y.ay.olo, dvrjg. 2. bol, bridkost, nadloga, nezgoda, nesreča, škoda, poguba; konkr. človek ali stvar, ki povzroča nesrečo.
nrjfiaivco [lut. nrjfiavčb, ion. -eco, a or. knfjfirjva, pass. enrjfidv&rjv, fut. med. nrjfiavovfcai Sof. Aj. 1155 s pas. pom.] 1. act. storim komu kaj žalega, povzročim nesrečo (škodo), škodujem komu, oškodujem koga; napadem, pogubim, ranim, uničim, vneg ooy.m začnem sovražnosti proti prisegi, prelomim prisego. 2. pass. oškodujejo me, trpim škodo. 3. med. škodujem sebi.
nWoovvV, V 1	nfma.
nrj/Movrj, Tj |	u
ILrjvsiog, 6 glavna reka v Tesaliji. UrjvE-^ojtEia in IIrjvE-X6mj, rj Odisejeva žena, Telemahova mati. nrjvina adv. kedaj ? kako zgodaj ? ob kateri uri?
nrjviov, v6 [Et. lat. pannus, slov. ponjava = velika rjuha iz debelega platna, nem. Fabne (got. fana), gršk. nrjvog obleka] ep. votek; drugi: vitel, cevka v tkalskem čolničku, tkalski čolniček.
ntjog, o [Et. dor. naog, idevr. pas-os, lat.
paro; paricida] ep. sorodnik, svak. nr/pa, Tj, ion. jtrjpr] ep. popotna torba, naramnik, vreča NT.
Htj^elt], 7] pokrajina v Tesaliji. nrjpog 3 ep. pohabljen, mutast, slep. (II. 2. 599)
nr/poco pohabim, ohromim (-iti), oslabim (-iti), polomim.
IlTjpcb, ovg, tj Biantova žena. nr/pcoaig, ecog, 7] (nijpom) pohabljanje, poškodba, bcpdakpmv slepota, cbcoijg gluhota.
nfjv&ev (= enrj/Jhjaav) gl. nr)yvvpu. nrj^vaZog 3 vatel dolg. tiTj^viog 3 poet. = nrp/vaZog, sni nr\-%mov %qovov malo časa.
JtVXv?> £(Ug, ion. eog, 6 [Et. idev. bhag’-hu-s, nem. Bug; pl. mj^etg, ecnv, ion. nrjyssg, kov, NT nr)ymv, -saiv, -etg]
1.	komolec, laket, pos. podlakti, roka.
2.	komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel.
3.	a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca
Tiia^co ----- nie^m.	[na liri.
maivco debelim, pitam, gojim, bogatim, napolnjujem. nZap, to [Et. iz nlfao, lat. pinguis, opi-mus, nem. teist (stvn. feizzen — rediti), strslov. piteti = rediti] ep. (samo nom.in acc.)tolšča, mast, debela (mastna) zemlja, rodovitnost. nZSaŠ, azog, 7] [Et. podaljš. kor. ni-\-d, sor. nZap] ep. ion. vrelec, studenec. nZSrjEig 3 ep. bogat vrelcev, studenč-nat.
nte, jzisfiEv gl. nivco. nie^co [Et. idevr. m (sor. sni) -|- ošdjm, kor. sed, gl. e£(0. — Obl. fut. nišam,
a or. enieoa, pass. pf. nenisapai, a or. eni-šaOrjv, ion. ep. vzpor. obl. jue^eco, impf. mštpvv, pr. pt. pass. nie^ev/nevog] 1. pritiskam, tlačim, stlačim, zmečkam, pestim ysgaiv, trdo držim, imam uko-vanega sv deogoig-, NT zgrabim, popadem, ujamem, ulovim. 2. stiskam, zatiram, nadlegujem, mučim, spravljam v stisko (zadrego, škripce); pass. pridem v stisko, trpim, tlači me, tare me kaj (glad). nisipa gl. nimv.
Ihepia, ion. -Itj, tj in Ihep Zg, id o g, 7) pokrajina na meji Tesalije, sedež Modric ( Ihepideg); preb. UispEg, ol, adi. JJiepinog 3.
nidavoXoyia, 7] pregovorljivost, sladke besede NT.
mdavog 3 (nekim) 1. act. a) o osebah: kdor lahko pregovori ali prepriča, zgovoren, prepričevalen, zanimiv, priljubljen, prikupljiv; komur se sme verjeti ali zaupati, vpliven, veljaven, Xšysiv spreten v govoru; b) o stvareh: verjeten, sličen, naraven. 2. pass. kdor se da lahko pregovoriti, lahkoveren, poslušen, pokoren. — adv. -mg prepričevalno, zvesto. mdavozTjg, ijtog, r\ pregovorljivost. mdšadai in sl. gl. nekim, nidšm, vzpor. obl. k nek)ouai [fut. ni-Thjom, a or. pt. nidrjoag] zaupam, zanašam se; sem pokoren, ubogam. jiidrjKog, 6 [Et. idevr. bhidh-, lat. foe-dus, slov. bes (iz bed-s)] opica. nki7]K0(pay£m ion. jem opičje meso. mdrjaag, mdr/am gl. mdem. n id'o g, b [Et. iač.fidelia (iz fides-lo-), fiscus (iz fids-co)] velik vrč, sod, kad; v pregovoru: j.kj ovfiftaivrj sv n klop Tj '/.eoaiisia yiyvoušvij da ne začneta z najtežjim.
cninpaLvco o-, zagrenim, razdražim, (raz)-jezim;pass. hudujem se nad kom, razjezim se ngog tiva NT, ogrenim (-eti). niupia, rj (nr/.gog) grenkost, grenkoba, trpkost, razdraženost, srd, sovraštvo, strogost NT.
nmp6-yap.og 2 (ya.fišm) ep. komur zagreni svatba, ženitev, n. yiyvopai zagreni (omrzi) mi svatba. mnpog 3 in 2 [Et. idevr. pik’ros, slov. pester pisan (str iz sr); gršk. noi-
žctlog] 1. režoč, bodeč, šiljast, oster, presunljiv, rezek od [ir). 2. grenek, trpek, gorjup, bolesten, skeleč ; o glasu: zveneč, doneč. 3. neprijeten, mr-zek, mučen, zoprn, hud, silen, strog, krut, sovražen, mngcbg s/oo vivi jezen sem na koga. jcocpozrjg, rjvog, zy = JUngia. jcikvapai med. ep. približujem se, bližam se.
jzikog, 6 [Et. iz zu).oog-, lat. pilleus, -um, čepica iz klobučine] klobuč(ev)ina, klobuk, črevelj, odeja, oklep (iz klobučine).
Ilikcopog, f\ mesto v Makedoniji. jtipskrj, r] (nicov) ion. poet. mast, debelost.	[sti podoben.
jzipekcbSrjg 2 (etdog) masten, tolst, ma-jiLp.Jckd.vco ep. vzpor. obl. k zdpzi?.7)pi. jtipjikr^pL [Et. kor. pele poln biti; lat. pleo, plere, plenus; slov. poln (iz pjnos); nem. voli (stvn. fol); sor. nkrj-■ftog (iz ple-dh), lat. plebs, plus, ris, plurimus, nem. Volk. — Obl. 3 pl. zctpzc/.doi, impf. izdpzi/.aoav, fut. nh)-oco, a or. ezi?.rjoa, pf. ziizihy/.a, pass. pt. jvšnkfjopai, a or. Enkrjofirjv, fut. nkrj-od rjoopai, ep. praes. imp. 2 sg. zdu-zchjih, aor. zckfjoa, pass. 3 pl. jci.fjoihv, med. kor. aor. 3 sg. Jilfjvo, 3 pl. nkfjv-vo, fut. inf Ji/.r/oipsv; ion. zdzc/.rjpi, pt. zunkdg, impf. pass. 3 pl. šiuzz^eavo] 1. act. (na)polnim, vi v iv o g (zevi) kaj s čim. 2. pass, napolnim se, vivog s čim; a) poln sem česa, nasitim se, sera nasičen, sit sem česa; b) NT o času: potečem, izpolnim se. 3. med, napolnjujem za se vi vivog, utešim, potolažim, zadovoljim. jTipjiprjpi [Et. kor. pere, izvirati, vreti, slov. para. — Obl. 3 pl. mpztodoi, im-per. zzipzior)-, vzpor. obl. jcgfjffcn, zinijOO), sngpoa, zcizcorjo pm, zcszioijoopai, e-jcgrfoitrjv] 1. a) brizgam, capa avd oropa kri se udere (brizgne) skozi usta; b) piham proti čemu, napenjam kaj ioviov. 2. podpiham, podkurim, po-, sežigam, pustošim yijv; pass. gorim; o ranah: vnamem se NT. jilv — mslv (nivo).
jtivaniSiov, jicvduLov, V d (demin. od zlivat) deščica, ploščica; pos. pisalna deščica, knjižica.
jiLva%, azog, b [Et. slov. panj, panjač, (strslov. pant)] 1. deska, tabla, (lesena) skleda, krožnik, pisalna tablica. 2. podoba, slika, risarija, načrt. 3. zemljevid. 4. pisemce, pozivnica (pred sodišče). 5. sanjske bukve. ffivdapog, 6 lirski pesnik iz Teb (522 do 442).
Ilivdog, 6 gorovje na meji med Te-salijo in Epirom. jcivrj, i) (gl. jieivrj) glad, lakota. jcivog, o poet. nesnaga, umazanost. juvoco umažem; pt. pf. pass. jzezuvojpivo g umazan, očrnel. jiivvooco ep. izmodrim, spametujem, poučim; zienvvpcu sem moder gl. nveco. juvvzfj, fj ep. razum(nost), pamet. jiLvvzog 3 [Et. sor. vfjmog iz vij-zvrio-, v7]-nv-viog\ ep. moder, razumen, pameten.
juvvzo-cppcov 2 (cpgoveoo) moder, razumen, pameten.
jtivco [Et. bibo (iz pi-bo), potus, po-culum (iz po-tlo-m); slov. piti, pivo, pir. — Obl. fut. niopai, aor. emov, pt. zzencov.a, pass. pf. neziopai, aor. izidi) ijv, fut. jcothjoopcu, adi. verb. novo g in zio-veov; ep. pr. inf. juvepev(cu), impf. iter. jziveov.E, aor. cj. 2 sg. zdi)oda, inf. zai-psv in zaisiv, NT fut. 2 sg. meocu, aor. imp. zui, inf. zteiv, ziiv] 1. pijem, izpijem, popivam. 2. posrkam, popijem, usrkam, navzamem se česa (o jzlov, juozazog gl. nlcov.	[ zemlji).
jziozijg, »/rog, »/ (ziicov) tolšča, debelost, sok.
jtLJtpdoKco [fut. at. in ion. se nadomešča z dzToddjoopcu, zvcobjcoj, aor. z dzcedd-pijv, szc(x>M)oa, pf. zcizcg0.7.a, pass. zce-zzgdpcu, fut. 3 zcezvgdoopai, aor. pass. izigdih]}’, adi. verb. zcodvog; ion. jcl-Jigr/GKCO, zvizcgrjpcu, izcgrpfrjv, vzpor. obl-jtspdco, jzepvrjpi] prodajam (v sužnost) vivd ali vi, vivog za kaj, izdajam; pf pass. sem prodan ali izdan, neziga-pivog i) zib vi jv dpaoviav suženj greha NT.
jiijzzco [Et. fut. neoeopai iz zceviopai, sor. nevopai, ziovapog. — Obl. fut. zcs-oovpai, aor. ezceoov, pf. zvizivor/.a, ep. fut. zceoiopai, inf. ziEoieoihu, aor. nioov, cj. 3 sg. szEorjoi. inf. zusoeeiv, pf. pt. zce-nvemg, poet. zisztvdig; NT aor. sneoa,
pf. 2 sg. nenvcozsg, 3 pl. nšnvcoxav] 1. a) padem (na tla), zvrnem se, zgrudim se sni /J)ovi, sni ya.	(ngog)
nedq>, zagdčig, sgd^s, nedicp, vno algooi pod kolesa, sv novirjoiv v prah, geva noaoi yvvaixog rodim se, s%, dno vi-vog padem s česa, si'g vi treščim (o blisku); metafor, ov žagal neoelvai ne bo ostalo brez uspeha; b) vržem se, skočim, planem ex vr/og (z ladje v morje); planem (navalim) na kaj, napadem svl vfjsooi, Sv jlovoi, ngog im)~ A a, nsgl Igiipsi nasadim se na meč; c) padem v boju, vno vivog od koga, vexveg ninvovvsg, oi nenvcozoveg (v boju) padli vojaki, v n’ ^Avgeičij vsled udarcev Atridovih. 2. a) zrušim se, poderem se oxfo]ga cpgovrjgava, poginem yevog, uničijo me, podležem, trpim škodo, r) no/a g ovx av snsos voiovvov nvčbga mesto bi ne bilo doživelo takšnega poraza, gsydka ngi)y-fiava ninvsi vno rjooovoov velika podjetja propadajo vsled manjših, avvbg vn’ egcovvov sam sem vzrok svojega padca, no/J.a ovgavonsda rjdr) snsos v n' elaooovcov je bilo premaganih od manjših; b) padem, grešim NT, motim se (Plat. Fajd. 100 e), dno bo gr/g motim se v upanju. 3. a) zaidem, zabredem (v kaj) eg yM-/.6v, sg dvayxag, dvonga^iaig, alo/vvrj; eg bdv/.ova ude-rejo se mi solze, slg vnvov zaspim, slg egov vov gafleiv obide me želja izvedeti; nol yvdjgrjg neoco kaj naj pomislim; b) ex vivog padem iz česa, sx 'dvgov izgubim naklonjenost (ljubezen) koga, vovgna/uv cpgevcbv zopet izgubim razum. 4. a) poležem se avsgog nšos, b xAfjgog snsos sni viva kocka je padla za koga; b) pripeti se mi kaj, zadene me kaj, va nenvamova usoda, nesreča Evr. Hip. 718; c) izidem (iztečem) se, obnese se mi kaj, posreči se mi kaj y.a$ag-,uog, vfj neoesvai f) gdxv kako se bo končala bitka.
nigcopig (egipt.	človek) = y.a/.og xd-
yaH6q ( plemenit).
Uioa, r] staro glavno mesto Pelopove države v Elidi; udi. Ihoazig, idog, >).
Ihaidai, oi roparski narod v deželi ILoidia v Mali Aziji.
moog, ov g, vo (nivco) ep. loka, trata, livada.
niaoa, f], at. n izza | Et. iz nr/.ja, lat. pix, cis, slov. pekel] smola. mozevzmog 3 ki vzbuja ali napravlja vero neiikb.
mozsvco (niovig) 1. act. a) (za)upam komu vivi vi, zanašam se, verujem (komu); verujem kaj, uverjen sem, prepričan sem, priznavam, pričakujem kaj od koga; slg Xgiovov verujem v, na Kr., bnl Kvgiov NT; b) zaupam, izročim komu kaj. 2. pass. zaupa mi kdo, verujejo mi, zaupa (izroči) se mi kaj vno vivog. [NT. mozinog 3 (movog) resničen, pravi, čist. jiiozig, ecog, i) 1. a) zaupanje, vera stg, ngog Xgiov6v NT; nioviv cpegco, s/oo vivi zaupam, verujem komu;
b)	priznanje, ugled, veljava, up(anje), kredit, nioviv exco uživam ugled;
c)	zanesljivost, zvestoba, poštenost, vestnost. 2. zagotovilo, poroštvo, jamstvo, obljuba, dana beseda, prisega 'dedov, dogovor, pogodba; nioviv Xag-(ddvco dam si priseči, dobim poroštvo, nioviv didoo/u (noisopiai) dajem poroštvo za zvestobo; niovi xal ogy.ioioi /Mgjldvco zavežem koga s slovesno prisego ; nioviv ve y.ai ogxia noiovgai sklepam zavezo, prisegam zvestobo, egjldiJ.co jzetpdc nioviv sežem v roko v zagotovilo. 3. verjetnost, resnica. 4. dokaz, dokazilo.
mazog 3 (gl. nsidco) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; oi niozoi zvesti prijatelji, zaupniki, rd motov, za. moža zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (didcogi, lag-jldvco dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; va mova eyevevo zaveza se je sklenila; va movd didovai ital /.agftdveiv medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, oi niovoi verniki NT. mozozTjg, r/vog, i) (movog) zvestoba. mozoco (movog) 1. act. storim, da je kdo zvest (zanesljiv) viva vivi, potrdim v veri, uverim, prepričam koga, vivd opžtotg zaprisežem koga, zavežem koga s prisego. 2. pass. a) dam
se prepričati, uverim se, verujem, zanesem se, sem prepričan, uverjen, mazcofteig uverjen, prepričan; b) zaupam komu, evi ftvg,(b jamčim, porok sem za koga. 3. med. a) zavežem si koga, zavežemo se med seboj, damo si poroštvo, zajamčimo si medsebojno zvestobo v prijateljstvu; b) pridobim si, zagotovim si koga.
jiiazcoaig, ecog, 17 (mozoco) zatrdilo, potrditev.
jziavvog 3 (jzsitlo)) zaupajoč, zanašajoč se «w; zčp d f) ravno na to dejstvo.
jtiavgeg a;o/. = zeooagsg štiri.
lludvt}, fj 1. mesto v Mizi ji nasproti Lemnu. 2. eden izmed štirih mestnih delov v Sparti; adi. Ihzavfjzrjg, dor. -vdrt) g.
jzizvacn in jtizvrjfiL ep. [praes. pt. mx-vag, impf. 3 sg. itizva, med. 3 pl. fdz-vavzo] razvijam, širim, razprostiram; med. razširjam se, razprostiram se, razprostiram svoje peroti, -/aizai mz-vavzo lasje so bili razpuščeni (so vihrali).
jtizvcn = mjzzoo 1. a) padem, (z)rušim se jjgr/z.dg 66[icov, padem na kolena; b) poginem, preminem. 2. a) napadam, planem na sv jioiuvcug; b) iztekam se, končavam se y.ay.d>g, za y.ay.čog nizvovza nezgoda, nesreča.
n izza - nioaa.
Ihzzanog, 6 iz Mitilen, eden izmed sedmih modrijanov.
Ilizvag, a, 6 efor v Sparti.
Ilizveia, fj mesto v Mizi ji.
jtizvXog, 6 (jtezofiai) poet. 1. tlesk ali udar vesla po vodi, veslaj, (umerjeno) veslanje, gl. em)gr)g. 2. razburjenost, vihar f.laviag, dangvcov ploha (potok) solz.
jtizvgov, zo, nav. pl. otrobi, mekine.
ji izv g, vog, fj [Et. idevr. pltu, lat. plnus iz pit(s) - nos. — dat. pl. ep. mvvooi\ smreka, bor.
jiLcpavoKco in med. [Et. od <paog[ ep. 1. pokažem, cpXoya storim, da se pokaže, pokažem svetel plamen. 2. dajem znamenje, razodevam, oznanjam, javljam, pripovedujem, sporočam, sjteri vivi nagovarjam.
jitcov, 6, 7), neutr. jelov, gen. niovog, fem. jiisioa. [Et. iz jziPcov gl. mag. — comp.
mozegog, sup. mo vaz o g] 1. tolst, rejen, debel, masten, smolnat dgvg. 2. rodoviten. 3. premožen, obilen, bogat.
jtXa ya — nX‘r\yr\.
jtXaycdtco obračam, urejam po razmerah zL
jiXdyiog 3 [Et. gl. ite/.ayog] (v)prečen, poševen, postrani (postavljen); šx nXayiov (-Lav) od strani, v bok, eig JtXayiov anozezapevog počez stegnjen; subst. za JtXdyia krilo, stran vojske, nXayiovg Aaujddvo) zovg izole ulov g zgrabim (napadem) sovražnika od strani, stg zd nXayca Jvagayo) postavim proti boku sovražne vojske.
jilaynz6g 3 (jiXd£a>) 1. okoli gnan, tavajoč, blodeč; preži, zmešan, nor, blazen ; subst. 6 postopač, klatilec. 2. u-darjajoč, IIXayxxaL, al (sc. nszgat,) skali pri Karibdi, ki udarjata druga ob drugo in ki sta zdrobili vsako ladjo.
jzXayxzoavvt], ?) (n/M^co) blojenje, blodite v, potikanje (po svetu).
jiXdt.cn ep. poet. [Et. iz nXdvzdco, nXay-yja>, lat. plango, planxi, sor. n/Nioaco. — Obl. fut. jc/.dygoj, a or. sn/.ayga, fut. med nXdy£o/.iai, a or. p as s. sm.dyyjh]v\
1.	act. udarim ob kaj, odbijem, porinem, potisnem nazaj ali v stran, odvrnem od pravega pota, zanesem, odganjam, zmedem, podim okrog.
2.	pass. zanese me, podi me okrog, blodim, potikam se, klatim se, yaX-yog odbije se, odleti, odskoči; zig jtXdy/'dzj jco/.vuoydog sto) kdo — poln nadlog —- je ušel, se je rešil tega?
jtXd’d'co poet. bližam se.
jtXaiaiov, zo 1. (pravokoten) četvero-kot, četverokotna bojna vrsta Jtžžjgeg; razvrstitev vojakov na potu. (Na potu so bili vojaki večkrat postavljeni v četverokotniku in so imeli pratež v sredi.) 2. četverooglat oder Plut. Al. 67.
IIXdxog, zj hrib v Miziji.
jiXavdco, ion. -eco [Et. iz kor. pela, udariti. — Obl. fut. nXavr)o(0 itd., pass. p/. jvsji).dvrji.uu. a or. en?Mvipjriv,fut. jc/.avi)-oo/xai\ 1. act. zavajam, zapeljujem, (pre)varam, (pre)motim NT. 2. pass. a) dam se zapeljati, zgubim se, blodim, tavam semtertja; b) zaidem, zgre-
Šim pravo pot Aoyog, krenem v stran, motim se, omahujem, grešim NT.
(jtAavdco) 1. blojenje, blodite v, potikanje, tavanje, popotovanje, pohod. 2. NT zmota, pomota, blodnja, kriva pot, sleparija; 'ipvftrjg zmedenost, pokvarjenost, blodeč, potikajoč se (po svetu), nestalen, brez stalnih bivališč; aotr/g zvezda premičnica, planet; subst. 6 klatež, potepuh.
JiAdvrjatg, scog, fj = jz/.dvrj.
JiAavog 3 in 2 1. adi. blodeč, potikajoč se, varajoč. 2. subst. o a) slepar, potepuh NT; b) - jvldvrj blodnja.
jiAai;, nAamg, r\ [Et. lat. plancus, podplat, slov. ploskev, ploščat] plošča NT; ravnina, poljana, (visoka) planota, tabla; novtov površina morja.
JtAd^-ijtjtog 2 dor. — n).rj^-utnog.
JcAtiotov ajol.	jiArjolov.
JiAdafia, atog, to (jvAaooco) 1. tvor, podoba, slika NT. 2. a) upodobitev, izmišljotina, izmišljava; b) posnetek, izdelek. 3. predavanje, enakomerno izpreminjanje (glasa), modulacija.
nAaoaco, at. jtAdzzco [Et. iz jzAafijco, sor. nA&fravov. — Obl. fut. jiAaoco, med. JiAdoo/icu, a or. sjvAaoa, enAaod/i^v, pf.
m.	p. nšrcAaapai, a or. šnAaod^v, a di. verb. jrAaotog] 1. act, a) tvorim, upodabljam, izdelujem, delam, ustvarjam NT, tisov predstavljam si; Aoyovg govorim umetno (prisiljeno); b) izmišljam Aoyovg Tpitivgovg. 2. med. hlinim se, pretvarjam se, skrivam svoje misli, tfj mpet jvAaoapevog ngog vt)v ov/.i-(pogdv v obrazu se je kazal ravnodušnega nasproti temu dogodku; b) izmišljam kaj (v svojo korist) 'ipevčfj.
nAaozrjg, ov, 6 kipar, podobar.
JtAdaziy£, iyyog, i) [Et. kor. pela, širok, raven] 1. skledica na tehtnici. 2. bič.
nAaozLnrj, i) plastika, podobarstvo, kiparstvo.
nAaazog 3 1. upodobljen, narejen, napravljen. 2. izmišljen, podvržen, podtaknjen, zlagan.
IIAdzaLa, f/, nav. HAazaiaL, at Plataje, mesto v Bojotiji; adv. HAazaiaaiv
v ali pri Platajah; preb. IIAaraisvg, eoog, 6; dežela IIAazauMrj in IIAazcuLg,
idog, f).
nAazdvLOrog, ep.ion. ) (u/.avvg) plata-jcAazavog, ?)	| na, laški javor.
TIAdzeia, fj (vijoog) otok blizu kire-najske obale.
nAazeia, i) sc. odog (jtAatvg) ulica, cesta, široka pot NT. jiAdtrj, f/, dor. jiAdza poet. ploščnati (spodnji) del vesla, veslo, ladja, brod. jtAazog, ovg, to [Et. sor. IIAazeiaL, ll/.d-taia; lat. planta, podplat; slov. plesna (iz pletsna), pleče (iz pletjom)] širina, širjava, obseg, ravan NT. jcAdzzco gl. nAaooco. jzAazvvco (raz)širim, (po)večam; med. (raz)širim se NT.
jiAazvg1 3 1. raven, ploščnat, prostoren, širok, na daleč razkropljen al-noAia, velik, širokopleč cpčateg; subst. to nAatv širina, ravan. jiAazvg2 3 ion. slan, solnat. jzAazvzrjg, fjtog, i) širokost, (velik) obseg, debelost.
HAdzcov, covog, 6 Sokratov učenec iz Aten (427—347).
jiAeyfia, atog, to (jvAskco) pletenica, koš, mreža; pl. kite NT. jcAeeg, acc. rcAsag, ep. = JtAeLovsg, -ag. jtAstigiaiog 3 en pletron dolg (širok). jiAstigov, to, ep. jteAetigov [nšAofiai)
1.	pletron (ca 30 m — šestina stadija).
2.	oral = 0'087 lia.
nAeidSeg, at, ion. HArjidSeg Plejade, gostosevci, sedem majhnih zvezd v ozvezdju bika, vidne od srede maja do konca oktobra; ta čas je bil ugoden za plovbo. jiAeiv at. = jiAeov. nAelog 3 = nAecog.
jtAeiozegog ep. (comp. od jzAelog) gl.
nArjgr) g.
nAeLozduig a dv. (jzAelozog) večinoma, navadno, zelo pogosto. jzAelozog, ji Ae Leov gl. jvoAvg.
jiAsicn gl. jcAeco.
jiAenzog 3 (jtAexa>) pleten, zvit, sukan. jiAehco [Et. lat. plico, are; pleeto, ere; nem. flechten; slov. pletem (iz plekt-). — Obl. fut. rcAegO), a or. p as s. sjiAti/tirjv in ettXdxr)v, fut. p as s. nAe^tifjOOfzai] 1. act. pletem, spletam, sučem, kujem,
JiAdvrj, tj JiAdvrjpa,
atog, to
JiAdvrj g, tjtog, 6 JtAavfjzrjg,
ov, 6
snujem jirj/avag. 2. med. pletem, su-čem zase. jzXsov gl. no/.v g.
jzheovaljco [/ut. jrIsovdoco] 1. intr. obilo je česa, imam (pre)obilo česa, rastem, prevzemam se, postajam prevzeten, uvi vsled česa NT. 2. trans, pomno-žujem, napolnjujem nvd uvi NT, širim, pretiravam rL jzAsovamg adv. (jr)lov) večkrat, pogosteje.
jzXeovekxeoj (n/.sov-ty.Trjc) = jtleov syco 1. imam več (večji del), imam prednost, sem na dobičku, nadkriljujem uvog, povečujem vpliv, tov xpvyovg, f]?Jov laže prenašam mraz, solnčno vročino. 2. imam korist, obogatim (-eti), prevaram, ukanim, opeharim koga NT, prikratim komu kaj; pass. pri kratijo ali prevarajo me, trpim škodo vito Tivog. 3. hočem več imeti, sem pohlepen, lakomen.
(jv?.eov-£xvr)g) 1. prednost, korist, dobiček, premoč, oblast, nadvlada. 2. lakomnost, skopost, pohlepnost; drznost, oholost, prevzetnost; prevara, sebičnost, vladoželjnost. nXeov-EKvr}g, ov, 6 (jr?lov, syco) [superl. jrXsovsxnoTarog] 1. dobičkaželjen, sebičen Aoyog, pohlepen, lakomen, prevzeten, oblasten, (pre)drzen. 2. ki prekani (opehari, izkoristi) sovražnike
T(OV 3T0?.ELliCdV. —- iidv. JzheoVEmZKČbg
lakomno, pohlepno, sebično. jiAsovekttjteov udi. verb. od n).eovey.TS(o. nksovE^ia, fj = nXeovšxTr]fia. jzAsovcog (jrAsoov) adv. več, preveč. jzZtog 3 = nhkog.
jiAevficov, ovog, 6 [Et. lat. pulmo, slov. pljuča; Jtvsv/LUOv je po ljudski etim. od jvvšco] ep. poet. pljuča; drob. jzAevv ion. = n/lov. jiksvvojg ion. = n/.eovojg.
JzA.EVpd, fj, ep. ion. jzAsvgrj, ep. ion. poet. jiAsvgov, nav. pl. 1. stran (telesa), la-kotnica, bok, rebra. 2. sploh: stran, krilo (vojske).
jzkevpoffev adv. poet. od strani sem. jtA.£VQOKOJi£Oo (xonvco) poet. tolčem po rebrih, polomim rebra.
jikeovEHTr/fia,
ar o g, v6
JlX.EOVE^ia, 7]
jzXrjyfj, fj, dor.
jzXdyd, fj jzAfjyjia, aro g,
ro poet.
jzhsvpov gl. n/.evod.
n^svpcbr, Cbvog, fj mesto v Ajtoliji;
preb. 6 Il^evpcoviog. jtXsvax£ov udi. verb. od jv/1o>. jzAeco [Et. lat. pluit, pluvius, slov. plo-vem, pluti, plavati, plov, (s)plav; nem. flieBen. — Obl. fut. nXsvoo[X(u, at. nhevoovjicu, a or. 'sn/svoa, pl. nenhevna, pass. pf. nsnf.evoj.icu, a or. sn/.svcrdijv, tut. n/.evofftjoojicu, adi. verb. nkevoTog; ep. jtAetču, ep. ion. poet. jzAcbco, fut. ji/jooouai, a or. sn/.cooa, pf. nen/,a>y.a, ep. kor. a or. sn/.cov , pt. (eni) jrAcdg, jrAcorrog] 1. a) plovem, jadram, ladjam; b) plavam vrjoog. 2. prijadram, plovem, vozim se po fld/.aTTav, vyQd Ksf.evffa.
jiAecov gl. jroAvg.
jzkecog gl. nkelog in nhjprjg.
(n/l/ooco) l.NTudar(ec), sunek. 2. rana. 3. pretep.
4.	NT nesreča, nezgoda, šiba božja, kazen, Aiog strela, blisk, grom. jzhfjfdog, ovg, to ep. in jzArjffvg, dog, fj (nijinkrjjii) [dat. ep. n/.rjfivi\ 1. veliko število, množica, čete; ljudska množica, ljudstvo, prebivalstvo; velika množica, preprosti narod, ljudski zbor; večina, premoč; ljudska vlada, demokratija; vojska; n/.fjffei dipecog deivoi pogled na veliko množico je strašen; ovgavov nkfjf} og mnogoštevilna vojska, T(p nf.fjffsi po številu, sg nkfjffog številno, obilno; cog sni to nfn/dog navadno, večinoma. 2. obseg, dolgost, širolcost, velikost, raztezanje.
jtlrjfhovco (n/.r)ffv g) [fut. nhjfjvvcb, a or. enkfjfjvva, pass. snArjdvvfhjv] 1. trans. (na)polnim, (po)množim, (po)večam, (raz)širim NT. 2. intr. in pass. (na)-polnim se, (po)množim se, rastem, naraščam, razširjam se NT. jiAtj&vg, dog, fj gl. nkfjffog. jtA.Tjffvco samo	sem (postanem) poln,
pr. in impf.	(na)polnim se, rastem,
ep.	naraščam, sem bogat,
jzAfjffco [pf. ne-	oekfjvrj n/ljflovoa pol-
nhrjffa, impf.	na luna, nkfjffovoa a-
ep. n/ljf) ov]	yood gl. ayoQa.
jzArjffcbptj, fj ion. 1. polnost, množica, obilica, tiyoodg čas, kadar je trg poln,
predpoldan. 2. nasičenje, zadovoljitev, evizgrjUijg popolna sreča. nkrjiabsg gl. JJXeidbeg.
ov, 6 {n).rjoa(o) pretepač, prepirljivec NT.
nlijmitjopai d. m. ep. pretepam se, prepiram se s kom vivi.
*z?>rjr.xQov, v6 1. tolkalo, palčica (iz lesa ali slonove kosti, s katero so udarjali na citre). 2. ion. veslo. nXrjppeXsia, ')) {izXr)p-peXrjg) napaka, prestopek, pregrešek, pomota. nXrjppeXeco (izXr)p-psXrjc) ravnam napačno, grešim, pregrešim se, zmotim se v čem vi, razžalim, oskrunim, vd izXrjppeXrji)evva pregreški, krivice proti komu sig v iv a. zcXrjppeXrjpa, avog, vo JzXrjgpe?<.eia. nXij p-pekr/g 2 [El. iz izXijv -j- fxeXog\ neskladen, neubran, pogrešen; pregrešen, napačen, brezbožen.
| (nipizXrjpi) pritok I (morja),plima,val-(ovje), povodenj, I poplava. nfojppvgsco in nXrj(p)pvgco stopim črez bregove, razlijem se, sem prepoln.
nXrjpvr), ij (icipizErjgi) ep. pesto, glavina (na kolesu).
nhr)y 1. praep. z gen. razen, biagizdoai enevgeipe izXijv dvbgaizobcov dovolil je ugrabiti vse razen sužnjev; gl. sizivgeizco in vizeyyvog. 2. adv. razen, izvzemši, samo, le; a) v zvezi s posameznimi besedami in za nikalnicami: ovk dg5 A^aioig dvbgsg eioi izXi]v ode ali nimajo torej Ahajci mož razen tega? d/U/ ov zdvoiba jz M] v širi opizgov cpgd-oai toda ne vem natančno, razen kar morem na kratko povedati; pogosto stoji za nag, izdvveg, dXXog in sl.: ndvv’ EKizogitjei itXrjv vo pij vooslv spe vse da, le tega ne, da bi bolan ne bil, izavvcov šoijpovg izXi]v ooov vo oov pego g izvzemši to, kar jima ti daš, vizav izavvayov iz/.ijv sig os samo pri tebi ne, oqgč> yag fjpag ov-bev ovvag d/J.o izXijv sidrn/.a vidim, da nismo drugega kot prazne sence, iz/.ij v si c vig razen enega, <iXX ’ sovi, nXr]v ooi samo pri tebi ne; b) uvaja cele stavke: a) razen da, samo (da),
nhjpfpjvga, ij NT nXrjp(p)pvQiq,
ibog, ij ep.
jzXi]v vovg <pevyovvag ob xavrjyov razen da izgnancev niso poklicali nazaj ; p) toda, pa vendar; iz/.r/v viz’ ovbevbg ezivrjfrrj toda nobena stvar ga ni vznemirila Plut. Per. 34; c) v zvezi s členicami: nXi]v ij, izkijv el razen dbijXov izavvi 7zXi]v ei včb HeCp; jiXi]v oxi razen (samo) da izi.rjv ye bij on ipdgpaz.ov lucov aizoddvoi; nlrjv ooov, jz/.ijv ooov aEXXr)vsc skovat izvzemši kraje, kjer stanujejo Heleni, izo?.Xovg dizsKvsivs it/Jjv ooov sz vgicbv vsobv izvzemši moštvo treh ladij.
jzXrjvxo gl. izipizkrjpi in iceXdgco.
jzXij^-iiijtoq 2 ep., dor. nXal;-iJiJzog (izXi)aom) ki biča konje, krotilec konj, jezdec, jahač.
jtXrjQTjg 2 (mpixXr)pi), at. itlecog, a. cov, ion. in ep. izXsog, rj, ov, ep. nXeZog [comp. izX'ijgeovegog in ep. jzXei6vsgoc] 1. a) poln čes&vivog, napolnjen, opremljen, dobro preskrbljen s čim izo?ug oivov zal oivov; NT poln olvog; izo-vapog narastla reka, vavg z moštvom napolnjena (preskrbljena); b) ves, popoln pioHog; o času: veooega evea izhjgea štiri cela leta; c) nasičen, sit, naveličan, vi Urjevpevog sipi icPr/gr/g nagledal sem se česa. 2. pomazan, oskrunjen [Hcopog.
jiXr]QocpoQeco popolnoma izpolnim, dovršim, prepričam v iv d; pass. izpolnim se, popolnoma se prepričam, u veri m se, gotov sem NT.
nXr]Qo<poQLa, ij polnost, popolno prepričanje ali zaupanje NT.
nXr]()6co in med. 1. trans, a) napolnim, izpolnim cpdgayya, v iv 6 g, vivi, ev vivi, elg vi; vavv oborožim ladjo s posadko, preskrbim z moštvom; nasitim, zadovoljim, ustrežem smiJvi.iiag, Hvpov ohladim jezo, maščujem se nad kom; c) dopolnjujem, doplačujem, nadomestim ’/gelav; d) izpolnim, dovršim bgopov, dokončam egyov, opravim biazoviav, izpolnjujem vo-pov; pass. sem poln, izpolnim se yga-(pr/, Xoyoi NT; izoXXoi eizX'tjod)ihjoav zbrali so se polnoštevilno. 2. intr. sem poln, ij obog izXijgoi vd ovabia eg vov dgiHpov vovvov pot izpolnjuje število stadijev do tega števila = šteje ravno toliko stadijev.
1. polnitev, (na)polnjenje, napolnitev. 2. vse, s čimer se kaj napolni: posadka, moštvo na ladji, veslarji, oprema. 3. obilica dairog, bogastvo, polnost, množica etivov NT, rov tisov milost božja jiAppoaig,	NT, ovdor/.ovva srsa gopg
eog, p	jc/.pooiia /tazoorarov jvoo-
jzAppoofia,	y.sirai osemdeset let je
aro g, ro	najdaljša doba (največja
starost), ki jo kdo doživi; jtvoag postavljanje grmade. 4. izpolnitev, izpolnjevanje voglov NT; ij Iti e ro nApgopa rov%govov čas se je dopolnil NT. 5. nasičenje, zadovoljitev rij g sv-dsiag.
jtApaai, nApasiv in sl. gl. nipnAppu. jiApoiatico [/'ut. n/.poidoo itd.] bližam se, pristopam, prihajam blizu nvl, nvog, sem blizu, občujem s kom, družim se s kom, ol nkpoid^ovreg prijatelji, učenci.
jiApaiog 3 [comp. nApoiairspog, sup. jtAp-oiairarog] ki je blizu, bližnji, soseden rtvi, nvog; subst. o ji/.polog bližnji sosed. jiApaiov l.adv. v bližini, blizu, 6 (ol) JtApoLov blizu stoječi (stanujoči), bližnji. 2. praep. z gen. jiApoio-^opog 2 (/cbga) bližnji sosed, mejaš.
jiApa-iaziog 2 (jilpuiAppi, ioriov) ki polni ali napenja jadra.
jiApapovp, p (jdg/r/.pui) (pre)obilnost, napolnitev, (pre)nasičenje. jiApaoco, at. jiAprrco [Et. iz JtAdzjo, lat. plango, nxi, slov. plakati (= v žalosti se tleči), nem. fluchen.— Obl. act. in med. v at. prozi navadno rvJtro) ali naico, pass. pf. jienXpypai, fut. 3 /uejv/.pgopai, aor. sjtXpypv, fut. pass. nAp-
yj)oouai; v sestav Ij. -sn).dypv, -nXayp-oojiai; ep. fut. nXp%o in -o/uai, aor. s ji/.p ga, jc/.pga in sjz/.pgdapv; red. aor. enenXpyov, inf. nsjtXpyepsv, pf. jzs-nXpya, jzenApycbg\ 1. act. tolčem, bijem, tepem, udarjam, ranim, teptam, suvam, zadenem, ^ogov jvoocv plešem, udarjajoč z nogami ob tla, aovtoaAov vzdigujem prah, innovg ig Jto/.suov
podim z bičem konje v boj; odbijam, nazaj poženem, zaženem jwpd piv avtiig Ji/.pgsv; oviram, premagam. 2. pass. a) zadenejo me, premagajo me (v boju), sem zadet, tepen, ranjen, ugrizen; b) dam se podkupiti, sem podkupljen ddgoiai; c) sem prestrašen, vznemirjen, od nesreče zadet. 3. med. bijem se, tolčem se ppqd, y.s(paXpv (v znak žalosti). jtApro gl. jziujz/.pui in jcs/.dgo. jiAivtisvco (jii.ivtiog) 1. izdelujem opeko (ypv iz zemlje), žgem opeko. 2. zgradim iz opeke.
jtAivtipdov a dv. (jvAlvtiog) ion. kakor strešno opeko ovvritippi. IIAivtiivprpg x6Xnog, 6 Plintinetski zaliv v Egiptu.
jiAlvtiivog 3 (jzAivtiog) iz opeke (sezidan).
jtAivtilov, ro, demin. od jzAivtiog (majhna) opeka.
jtAivtiog, p [Et. idevr. spli(n)d-, razklati] opeka, yptvp na zraku posušena, djtrp žgana, jzAivtiovg sovo, š/.zvoj delam opeko.
jtAloaopai d. m. ep. korakam, stopam
JVOČEOOIV.
azAoiapiov, ro, demin. od nkolov čolnič, brod, ladjica. jiAoipog 2 gl. JtAcbipog. jtAoiov, ro (jvAeo) vozilo, ladja, pos. tovorna, prevozna ali trgovska ladja, pay.Qa jr/.ola bojne ladje. jiAouapog, 6 ep. ion., jiAo%pog, 6 ep-(jzAsy.o) kita, koder; pren. perje, listje. jzAoKfj, p (jzAšzo) tkanje, tkanina, pletenina.
jtAčnog, 6 (jzAey.o) kita, koder, verižica krog vratu, venec. jiAoog, skrč. jiAovg, 6 (jzAso ; gen. NT JiAoog) 1. vožnja po morju ali reki, plovba, plovstvo, jadranje, vožnja, odhod, povratek; rov nAovv noiovpai plovem, jadram, čevrspov nAovv jVQayparevopai lotim se ponesrečenega podjetja z boljšim uspehom, poskusim vnovič. 2. ugodna plovba, ugoden čas (veter) za plovstvo, nAoog eoriv veter je ugoden za plovstvo. jiAovaiog 3 (n?.ovrog) bogat, imovit, premožen, imeniten, plemenit, mogočen, obilen.
JtAovzeco (jrAouTog) sem bogat (premožen).
nAovzt^co (nAovvog) (o)bogatim (-iti), osrečujem koga; pass. obogatim (-eti). niovzo-dozrjg, ov, b (dovrjg) delilec bogastva.
nkovzoKgazia, fj (zgavelv) vlada (go-spodstvo) bogatašev, plutokrati)a. JtAovzog, 6, NT n/.ovvog, ovg, to [Et. od nohjg „obilica“] bogastvo, premoženje, obilnost, obilica, blagostanje, sreča; pl. zakladi, moč. nKovzo-jfocov, 6, rj poet. yovog prirastek, plod bogate zemlje. n^ovzcov, covog, 6 (jtlovvog) Had, bog podzemlja.
Ji/lo%p6g, 6 ep. gl. jv?Mxa/.iog.
JtXvvoi, oi (jrkvvco) perilnik, perišče, umivalnica (sezidano korito, v katerega je neprestano tekla voda). nhvvzrjgia, vd atenski praznik, na katerega so osnažili leseni kip in obleko Atene.
JzAijvoo [Et. iz jtAvv-jco, kor. plu, sor. Jtžčf/j. — Obl. fut. JvLvvd), a or. sjc/.vva, fut. ep. n/.vvko, impf. iter. JtAvrscv/.ov] perem, izpiram, čistim, snažim. nAvacg, ecog, fj pranje, umivanje, čiščenje.
rrZ<tii'£<y (at. itAcp^co) plovem, brodarim, bavim se z brodarstvom.
(jz/mco) 1. ploven, vozen, jtXcbip,d sonv more se plu-ti, jckcotj-tcoTega eyeveto postalo je bolj varno, voziti se po morju; jtXcoi-/tcovegcov ovvcov ko je bilo bolj varno, voziti se po morju. 2. sposoben (ra-ben, pripraven) za plovbo. nlcozfjg, ijgog, d (jt/.o;oj) mornar, brodnik.
nkclufiog in nAoifiog 2 JiA.cboL/j,og 2
poet.
nkcazog 3 1. plavajoč. 2. ploven.
nhcoco -= jz/‘.SCO.
Jzvstco = jtveco.
nvevga, drog, to (jtveco) 1. a) dih, piš, Pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo Ugoden) veter, avegcov piš viharjev; pren. nvevfia avgcpogag povod za zlo-nosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, duš ek, življenje, duh, duša NT; S 'delov 6d/u,fjg jzvsvpa nebeški vonj
pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, to ayiov sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).
nvevpazMog 3 duhoven, duševen, od sv. Duha, božji; Ta jcvevgavizd (božje) duhovne stvari NT. jtvevpcov, covog, 6 gl. jz/.evfioov pljuča, drob(ovje), čreva.
jivevozl&co (jtveco) težko diham, sopiham, sem brez sape. jtveco, ep. jtvEico [fut. nvevoofzat, a or. EJtvevoa, pf. Jzejcvsvza; med. ep. jtejtvv-(icu, pt. Jtsjcvvfišvog, plpf. 2 sg. jzejzvv-oo] 1. vejem, piham, fj Jtveovoa (sc. avg a) (ugoden) veter NT. 2. dišim tjdv. 3. diham, sopem, sopiham, živim. 4. izdihavam Jtvg, /Aevea sem poln srčnosti, nveicov fzevea s pogumom navdahnjen. 5. pf. jtejtvvfiat imam pamet, sem pameten (moder); jiejivv-fievog pameten, razsoden, preudaren, moder.
jivZyr)g6g 3 (jrviyco) zadušen, zatohel soparen.
jtviyog, to zadušenje, zadušna sopara. jtviyco [fot. Jtvlfo), aor. 'sjzviga, pass. pf. nenvtyi.cai, aor. ejtvcyr)v, fut. jtvtyf]oo-jitai\ 1. act. a) (za)davim, (za)dušim; b) ion. pražim, pečem. 2. pass. intr. zadušim se, utopim se, utonem NT. jtvlycbSr]g 2 (eldog) zadušen, zadušljiv, soparen.
jtvmzog 3 (jtviyco) zadušen, zadavljen NT.
jtvot), tj, ep. Jtvoifj (nveco) dih, sapa, veter, tJtmzat puhanje, sopihanje, jtvoii] ‘HcpaioTOto (žar) plamen ognja. IIvv%, tj [gen. Llvzvog, dat. Hv/.vi, acc. Ilvz.va] grič v Atenah, kjer se je navadno vršil ljudski zbor. jioa, 7), ion. jioLt} trava, paša, rastlina, zelišče, travnik, trata, klaja. jtod-aflgog 2 ion. nežnih nog, mehko-nog, mehkužen.
jtod-dyog voditelj, spremljevalec, sluga. jtoS-dyga, fj spona (zanka) za noge. noSakelgiog, b Mahaonov brat, slaven zdravnik.
jzoSa-viJizrjg, rjoog, 6 (jrong, vijtvco) ion. posoda za umivanje nog. jiodavtjizgov, to voda za umivanje nog. jtod-ajtog 3, NT jrorajrdg [Et. jtod- (iz q"od-, pron. ntr.) -j- -anog (iz nqwos)
Grško-slov. slovar.
40
gl. dAAod-ajrog] odkod doma? kak rojak ? iz katere dežele ? kakšen? IIoS-dQyr], fj (apydg) brzonoga, ime ene Harpije.
jioS-agKTjs 2 (dgxeco) ep. krepkih nog, brzonog.
3toSecov, čovog, 6 (jvovg) ion. 1. konec odrte kože pri repu ali nogah, usnjat meh za vino ali olje. 2. ozek pas, kos zemlje.
3toS-7]yog = jvod-ayog. jtod-TjvEnr/g 2 j ki sega do peta, ki (rjvsyy.ov) ep. ion. I pokriva noge, oble-jtod-fjgrjg 2	j ka dopetača.
jvod-fjvepog 2 (avepog) ep. hiter kakor veter, brzonog.
jiodi£opai pass. (jvovg) zvezan sem na nogah, za nogo sem privezan ob kaj. jioScbneva, fj ep. hitrost nog, brzonož-nost.
jiod-coxr]g 2 (dncvg) brzonog, hitrih nog. jioelv, jioijocu, jiorjtfjg in sl. gl. jvovelv itd.
3zofteivog 3 (jvoUsco) po čimer kdo hrepeni, zaželen, dobrodošel, željno pričakovan, jvaDog JVoHeirotatov naj ljubeznivejši značaj, jvoUsvvog day.gvovoi ovpvpogd objokovanja vredna usoda. 3io-{hev adv. [Et. istega izvora jvd-ih, jvov, jvol, jvoos; iz qwo-, qwe-, qwa-; lat. qui, quae, quod; slov. lt(do), strslov. kito; gen. če-sa ; nem. wer (stvn. hwer, got. hwas)] 1. odkod? rtg jvoHev sl g dvdgcbv kdo in odkod si ? jvoUsv av evgoig agrj^iv odkod (— kje) pač najdeš pomoč? 2. zakaj ? čemu? 3. kako pač ?
jioHev adv. odnekod, odkoder koli, svifšvde (svtevHev) jvoffev od tukaj (tam) nekje, ajvo iyvgov JvoHev iz nekega utrjenega kraja, ex [hfi/.iov jvo-ftev dnovoag iz neke knjige.
310‘d'Eco (jvoHog) \fut. JvoHfjoco in jvo-Heoopai, a or. ejv oihjoa in EJVoHeoa, ep. jvoffeaa, ep. inf. pr. jvoHr/pevai, impf. iter. jvoHeeoke, adi. verb. JV0'brjt6g\ 1. act. a) hrepenim, koprnim po čem ti, želim kaj, ta oircače toži se mi po domu; b) pogrešam ti. 2. med. = act. jvoHovpevr) vpgsvi s hrepenečim srcem. 3ioftrj, fj ep. = jvoHog.
3io'9'fjvai a or. pass. od jvivco. jvo-ih adv. (gl. jvov) kje ?
3io'd'i enkl. adv. (jvov) nekje, nekoč, nekako, morda, pač.
3io'9'og) 6 1. hrepenenje, koprnenje, želja, tivog po čem, odg po tebi; pl. hrepeneča ljubezen. 2. pogrešanje, pomanjkanje.
3ioZ adv. kam ? kje? jvov K/.vtaipvijovga kje je KI.? jvov yfjg kje na zemlji? jvov peveig kako dolgo boš čakal ? jvov (pgevobv sXiIco kaj naj mislim?
3toL enkl. adv. nekam, kam, nekje.
3ioia gl. jvoa.
jvovdeig gl. jvoif/stg.
IloCag, avtog, 6 Filoktetov oče; adi. Iloidvtiog 3.
3VOLECO \Et. iz jvoi-r-šco, kor. q"'oi-, slov. činiti (iz ql'i). — Obl. fut. jvonjoco itd., impf. iter. jvoieeozov, med. ep. jvoisvugv, ep. a or. tudi brez ang m.; NT plpf. JVE-jvoifjv.siv] činim, delam, izdelam. I. act. in pass. 1. trans, a) naredim, napravim, ustvarim etegov <Pi/.uvjvov, posebno o rokodelcih in umetnikih: zgradim dčbpa, sezidam teiyog, ody.og, jvv/.ag sv jvvgyoig, daidaka jvo/J.d sv tivv napravim na čem mnogo umotvorov, (Jcopov y.al vaov, vnodf/pata itd.; jvoicb ti tivog, ex tivog, ajvo tivog napravim kaj iz česa, jvkoia £■/. tfjg andvfhjg, vpoivr/.og ai iivgai nBJion) utvar, v.agjvov donašam, devdgov v.la-dovg poganja, 6 jvoičov stvarnik NT; b) storim, izdelam, izvršim, priredim, žrtvujem, darujem Uvoiav to) Oeco, Iga, ta tq> Heq> jvoievpeva kar se stori Bogu v čast, pvotijgia, TI viha, 'lofiuia obhajam, Bx.yJ.rjaiav skličem, vpvkazrjV stražim, diya to atgatevpa razdelim, ropov g dajem zakone, aycbvag priredim, payijv bijem bitko, jvoooočovg pribavim, priskrbim, xaxa, dyabd delam slabo, dobro, tadeovta, ta div.aio. delam, kar je potrebno, kar je prav; agiota jiejvoirjtai naj večja dobrota se je izkazala, d pa sjvog ts y.ai egyov Ejvoies kakor rečeno tako storjeno, ta Jioiovpeva čini, dejanja, to jvgoo-tayHev jvokJ) vršim ukaz, 2jvagtirjtixd obnašam se (ravnam) kot Spartanec; tfjv povoLxfjv bavim se z glasbo; ovdšv jvoičb nič ne opravim; c) o pesniškem delovanju: zlagam pesmi, pesnim, pojem, Qeoyovir)v, zcopcgdiag pišem, s’ig
tiva zložim pesem na koga, enr) ev petgep, slikam, opisujem 'Ayaiu:uvova dyatiov avb ga, "O/irjaog [laodeag ti-pmgovgevovg opisuje v svoji pesmi kralje, ki, EvnoXig nenoh]xev ev Arj-goig avtov ovtmg egmtovvta negi avtov E. pravi v svoji šaloigri, da vprašuje o njem tako; pr en. a) izmišljam piijtiovg, xaivovg tisove; p) mislim si, vzamem, postavim noim vpag eganavgtievtag rjzeiv, acpeag noi-em la ovc exeivoioi elvai; d) o strasteh, čuvstvih in razmerah: povzročam, prizadevam, napravljam, vnemam, zakrivim, vdahnem tegipiv, ipoftov, te-ksvttjv, vdoovg, oimnrjv naga navteov, dbeiav xai xdtiočov pripravim varnost in omogočim povratek, tgonrjv, <pvyf)v tivog zapodim v beg, nvXegov povzročim vojno, sigr/vrjv (onovdag) napravljam mir; e) spravim kam, vavg eni tov £vgov izvlečem na suho, vo7]/.ia ivi (pgsolv dal mi je misel, sv aioyvvij vfjv noXiv pripravim v sramoto , (o)sramotim, 0ettaXiav vno $iXinnop spravim pod Filipovo oblast, efto fleXmv postavim izvun lučaja, tv geocp vzamem v sredo, sig <pv?,ax7)v postavim na stražo; vojaški 1.1. X6yov (raz)postavim, Xbyovg bgtiiovg postavim stotnijo v dolgi vrsti; f) smatram za kaj, deivči enoiovv smatrali so to za strašno, so bili zelo nejevoljni ; navadno stoji v tem pomenu medij; g) storim (izkažem, prizadenem) komu kaj tivd ti, xaxa, ayatid, sv, xaxmg noirn tiva kaj dobrega ali slabega, lepo (grdo) ravnam s kom, tiva tmvtb tivi storim komu ravno to, kar komu drugemu, ovx bge g6-tov tavta nenoir)xev ni samo meni tega storil; o stvareh: agyvgiov teovto tovto enoiee napravil je ravno isto s srebrom; h) naredim koga za kaj tiva Zaodrja, yegovta, tivag nohrjtag, tiva dovXov zasužnjim, noico elvai storim, da živi, 'tieav axoitiv 'tivi]t(p dam smrtniku boginjo za ženo, vecb-tegov ti snujem prevrat, upiram se; i) storim (da se kaj zgodi), trudim se, prizadevam si; acc. e. inf.: 'tieoi noitjoav iz.eodai sig olr.ov, aioyv-veo-dai, xXaieiv tiva; mote z inf.: mote
/xfj note 6vvaotiai, enoipoa avtov, mote do^ai pripravil sem ga do tega, da se je odločil; onmg z ind. fut.: noim, oxmg eotai rj ’Im v ir) ekevtiegi), nav, onmg toiovtog eotai, tudi opt.: enoiovv (dosegel sem), mg av aocpal.eotata ei-6eii)v; j) o času: bivam, prebijem, pomudim se ygovov, ftijvag, vvytif)/.iegov. 2. intr. a) delam, ravnam, obnašam se, nav. v zvezi z adv. nmg, 5>de, ev izkazujem dobrote, čglfmg, xaXmg itd.; učinkujem ovtmg avto noifjoei (sc. to q>dggaxov), 7) evvoia adV.^v enoiei eg tov g Aaxedaigoviovg je držala bolj z L.; b) s pt. ev (xa).mc) inoiijoag aipi-xogevog prav si storil (prav je), da si prišel, ev '/’ šnoir/oag ava/ivfjoag ge prav je, da si me spomnil, xaXmg noimv dobro, naj bo; xaXmg noiovvteg prav ravnajoči po pravici. II.med. 1. storim, naredim (zgradim, pripravim, nabavim itd.) kaj sebi (za svoje, iz lastne moči) oix.ia, nen/.ov, x.Xeog noieitai avtfj pripravlja sami sebi slavo, onovdag sklenem zavezo, tii)oav priredim, <pvXaxag razpostavim, nai-dag rodim, naidiov ex tivog dobim od koga otroka, ovyygagga spišem knjigo; tudi: dam si narediti onXa, ava-7h)fia. 2. pogosto se veže medij s samostalniki, da opisuie glagole: noieogai noXegov no/.e/iem, ovXXoyf)V = ovXXe-yogai, dČ7)oiv = deogai, Xoyovg Xeym (pa tudi: pogajam se), eig7)vr)v sklepam mir, agnay7)v plenim, aotganag sijem, ?.oyov de vam v račun, jemljem v misel, govorim o čem, avXXoyov zbiram si, priredim pohod na koga, 'timvga 'čudim se, kyxXf\gata dolžim, gdErjoiv poučim se, tivrj/Mjv omenjam, 6gyfjv jezim se, flovX7)v posvetujem se, odov hodim, tgonTjv zapodim v beg, (pvyf)v bežim, yvmgr)v predlagam itd. 3. naredim si koga za kaj, izvolim, proglasim, tiva (piXov (etaigov) naredim si za prijatelja (tovariša), nva axoitiv (d).oyov) vzamem si za ženo, naida posinovim, tiva 'tivyatega vzamem za svojo hčer, na7>tag ovg izpremenim vse v svinje, tov g ovg-gdyovg ngativgovg napravljam svoje zaveznike pogumne, anoggrjta taygr)-otfjgia skrivam, ta xgea evtvzta dam
pripraviti, skavtov svojim (lastim) si.
4.	smatram za kaj, cenim, avpepogdv
smatram za nesrečo, <5šivov u za strašno, pšya, gsydXa smatram za najvažnejšo (poglavitno) stvar, sv ovdsvl	ne menim se za kaj, nič
mi ni mar, prav nič ne cenim, sv xsgdet (ovsidst, sXacpg(p, 6?,iya>gtg., opfj-goov Xoyq)) smatram za, slično nag’ oXiyov, (Jisoi) nofJ.ov {nXsiovoc, nXsi-otov) malo, zelo (bolj, najbolj) cenim.
5.	spravim kam, nva sg gwXam\v zaprem, postavim pod stražo, sg to avppayjy.6v sprejmem v zavezo, v n’ spcovTtb podvržem si, tov novaubv omoffsv postavim tako, da imam reko za seboj, sv bgyij Tiva sr dim se na koga.
no h), fj ion. ep. noa. noif/eig 3 ep., dor. noideig travnat. noirjpa, aTog, to (noteco) 1. dejanje, delo, tvor, proizvod, izdelek; pos. izdelek iz kovine. 2. orodje. 3. spis, pesem, pesniško delo ; tudi: izmišljotina Arrian. nonjgog 3 — noif/sig. noirjoig, sen g, fj, ion. -tog (jroteco) 1. dejanje, delo, izdelovanje, napravljanje, stvaritev, proizvajanje. 2. pesniško stvarjanje, pesnikovanje, pesništvo, pesniški proizvod, pesem, pesnitev, snebv epsko pesništvo. noLTjtEog 3 (adi. verb. od noišoj) kar se mora (more) storiti, mogoč. noirjvfjg, ov, 6 (noteco) 1. izdelovatelj, stvarnik, začetnik, izumitelj, pesnik. 2. NT storilec, krivec. noLTjtiKog 3 stvarjalen, tvorilen, pesniški ; subst. fj pesništvo. noLtjzog 3 (noteco) narejen, napravljen, izkopan (studenec), dobro izdelan, dobro zidan, zgrajen.	[zelišči.
noirj<payšco ion. jem travo, hranim se z noimXia, . 1. pisanost, pestrost, raz-fj	| ličnost, mnogovrstnost.
noimXpa, j 2. pisan vzorec, okras, aTog, to ) nakit, vezilo. noLKiXXco (notxi?Mg) [/ut. nomXa>, pf. p as s. nenoUt?nat\ 1. naredim pisano, pestrim, (o)krasim, umetno izdelujem (slikam, upodabljam, vezem, pletem). 2. zvijačno izmišljam, zvito vprašujem ali govorim, lokavo ravnam.
noindo-frgovog 2 na pisanem (bogato okrašenem) prestolu (kraljujoč). noimXo-prjT7]g, ov, 6 ep. [voc. -prjTa] iznajdljiv, bistroumen, prebrisan, zvit, prekanjen.
notKiX6-vcozog 2 (včotov) poet. s pisanim, izpreminjastim hrbtom. noimX6-nzegog 2 (nzegov) s pisanimi perotmi, pestrokril. noMtXog 3 [Et. kor. peik’, vrezati, vdelati; slov. pisati, pisan, pester, postrv; sor. pingo (iz kor. peig), pinxi, pietor] 1. a) pisan, pester, izpreminjast, razno-bojen, progast, marogast nagdaf.štj, vsjdgidsg; b) umetno izdelan, pisano ali umetno tkan (vezen), okrašen s cvetkami (vezeninami). 2. a) umetno zavozlan dsapog, zapleten, zamotan, težaven vopog; b) zvijačen, zvit, prebrisan, premeten; c) različen, mnogovrsten dyaff6v. — fj noixiXrj (en o n) pisana, s slikami okrašena lopa. — adv. nomiXcog a) pisano, nor/.iXcog noog sysi Tama stvar je precej pisana (pestra), to je pač različno; b) lokavo, zvito.
noLKiXo-odpj3aXog 2 -odvda/.og s pisanimi opanki.
notKiXd-ozoXog 2 (otsXXco) poet. pisano opravljen, opremljen, svečano okrašen vavg.
nottukzfjg, ov, 6 (notni/J.oo) 1. vezec, izdelovalec vezenih oblek. 2. poste-klinar.	[gonetke,	lokav.
noiKiX-q)Sog 2 (deideo) poet. ki poje za-noipaivco (noipf/v) [impf. iter. notpai-vso>tov, fut. not pav d), a or. snotptjva, NT -ava] 1. act. sem pastir; pasem, gonim na pašo /ni}?.a; pren. redim, gojim, negujem, skrbim za NT. 2. med. pasem se.
notfievtog 3 poet. selski, pastirski. notpfjv, evog, 6 [Et. iz poi, sor. gršk-nav čreda] 1. pastir, ovčar. 2. čuvar, voditelj, (po)glavar, poveljnik. noipvrj, fj, dor. noipva | „	,
notuviov, To NT	j Cle a'
noipvfjiog 3 (noipvrj) ep. ki spada k čredi, azafdpog (kravji, ovčji) hlev. noivaoficu med. (noivfj) [fut. notvdoopat] kaznujem, maščujem se nad kom Tiva-noLvfj, fj, dor. -va ep. ion. poet. [Et. iz q"oina, slov. cena, kor. qwei-, kazniti,
lat. poena, izpos. iz gršk.] 1. a) odkupnina, odškodnina (za prelito kri), krvni denar; b)plačilo, darilo. 2. a)maščevanj e, krvna osveta, kazen, globa; b) pokora, zadostitev, sprava, poravnava.
noevrjzeg, edoc, I maščevalen, kaznu-V poet.	joč A izr}, Egevvg; jva-
noevepog 2 poet. | tisa muke za kazen. zcoeog 3, ion. xoeog [Et. iz qwoiwo-] vprašalni zaimek v dir. in indir. vprašanju : kakšen? kateri? kak? včasih v zvezi s spolnikom ali zeg; žolci zavzel keyeeg-, na katere stvari misliš s tem? zoeov pes zeva v o pego v o ev eevae za kakšnega moža me neki imajo? zoirj (6(5(5) kako ? zakaj ? noeog 3 nekateri, nekak(šen). noiozrjg, rjzog, rj kakšnost, kakovost, lastnost.
noL-zcvvco ep. [aor. jvoijcvvoa] težko diham, sopem, sopiham, hitim, podvizam se, sem marljiv, marljivo strežem, dam si opraviti, dcbpa zogf/oaze Jioenvvoaaaepometite (počedite) hitro hišo.
nouhdrjg 2 (jvoia, sebog) ion. travnat. noxa jzoze.
zioxog, 6 (jvezco) ostrižena volna, ovčja koža, runo, kosem. nokesg — jvokkoe gl. uokve. nokE[i-aeyeg, edog z bojno egido, s ščitom.
^okspap^Eiov, zb polemarhovo stanovanje (sodišče).
zeokspap^Eco (jvokepe-ag/og) sem pole-nrarh.	[ čast.
nokepap^ea, i) polemarhova služba in ^okep-ap^og, 6 (ao/co) polemarh 1. v Atenah: tretji arh o n t, t. j. vojskovodja, Poveljnik; pozneje: sodnik v sporih in e d onimi, ki niso bili atenski državljani. 2. v Sparti: poveljnik ene more. 3. vojskovodja.
^okepsco [fut. med. Jcoksprjoouai s pas. pom.] 1, a) vojskujem se, bojujem se, vtrt, jv{>6g (ejvi) zeva s kom, ovv zevi v družbi s kom (= peza zev o g); NT feszd zevog proti komu = zazd zevog, nokepov jvokspšco voj ujem vojno; b) prepiram se, upiram se, pravdam se. 2. zeva vzdignem se z vojsko nad koga.
nokepr/eog 3 (jtokepog) ep. ki spada k vojski, epya bojni čini. jiokEprjaeeco (desid. od jvokepso)) hrepenim po vojski, sem bojaželjen. ji(z)okepiljco (jtokepog) nokepeoj. nokspixog 3, jzokepeog 3 in nokepi-azrjpeog (nokspog) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) r/ nokepexr) vojna spretnost (umetnost); b) to jzokspezov bojni krik, znamenje za napad; za nokepexd in ra jioke-pea vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, za jeokepiozr/pea vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); jvokspe-ozijgiog avdpsia hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) yi) sovražno ozemlje = ^ nokepea (sc.^cbga); c) nasproten, poguben, škodljiv ekaeov,
d)	6 nokspeog sovražnik, nasprotnik, oe nokspecbzazoe naj večji sovražniki;
e)	zb nokspeov sovražna vojska, sovraštvo; zb epvoee nokšpeov naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. — adv. -xcog in -icog sovražno, Jtokepimg zevi, Jvgog zeva sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.
nfzjokzpeeazrjg, ov, 6 (jezo/.e pego)) ep. borilec, vojak.
jzokspov-de ep. a dv. v vojno, v vojsko, v bitko.
jiokepojioišco povzročim (vnemam) vojno.
jiokspog, b, ep. nzokepog (gl. JiekepiCco) vojna, vojska; boj, bitka; bojni me-tež, prepir; nokepov noieco povzročam (začnem) vojno, noiovpai vojskujem se, za eig (itpbg) zov nokepov vojne potrebščine, vojne vaje, vojna služba, vojaščina.
jiokspoco (nokepog) 1. act. razprem, vnamem sovraštvo med. 2, med. razprem se s kom, naredim si koga za sovražnika. 3. pass. zasovražim se, postanem komu sovražnik. jiokevco (noi.og, nekco) poet. 1. trans, (pre) obrnem, (pre)orjem yrjv. 2. intr. ep. vrtim se, izprehajam se, hodim, mudim se, bivam, živim kje. nokimv nokkčbv gl. nokvg. nokr/eg in sl. gl. nokeg.
noAidg, dčog, fj (jvoAig) poet. ion. zaščit-nica mesta, Atenin pridevek. jtoAiazijg, ov, o = JtoXivrjg. noAl£co (jvoXig) ep. [aor. jzoAiooa, plpf.
p.	jvsjv6Xiozo] ustanavljam, gradim, zidam (mesto); /cogiov obljudim, naselim.
jioAifjzrjg, ov, 6 ep. ion. = moAlzrjg. noAiv-Se adv. (jtoXig) ep. v mesto. jioAio-Kpozacpog 2 (jvoXiog) ep. s sivimi senci, sivolas, siv.
jioAiopnsco [fut. jvoAiog-ziTjOCO, -oopiai s pas. pom.; adi. verb. JvoXiOQy.rjZeog]
1.	act. a) obdam, obkolim, oblegam, obsedam (mesto); b) pren. stiskam, mučim živci. 2. pass. oblega me kdo, dam se obkoliti, prestanem obleganje.
IIoAiopmjzrjg, ov, 6 Oblegovalec (mest), priimek Demetrija (337—283). noXioQHia, fj, ion. -irj in jioAiogKijcug, sag, 'fj obkoljenje, obleganje, obseda. noAiog 3 siv(kast), belkast; sivolas, star.
nohovyog 2 (jvoAig, s/co) ion. zaščitnik, (-ica) mesta; pridevek bogov, posebno Atene.
jzoXid-ypcog, cozog poet. (jvoAiog) belkaste kože, bel.
noAig, t), ep. nzoAig [Et. staroindsko pur, pura-m, trg, trdnjava. — Obl. at. jvo-/eo>g, JioAei, jvoXiv, JvoXi; noXsig, jvo-Xecov, noAsoi, jvoXsig; ep.: gen. noXiog, nzoAiog, n6Xr\og, dat. jtoXrji, jvvoXsi, acc. jvzoAiv, pl. jvoXieg, jvoXrjeg, jcoAlcov, ttoAisooi, JtoAiag, noXr]ag; ion.: dat. jvoXi, pl. jv6Xioi, acc. JtoAig; poet. gen. sg. jvoAeog] 1. mesto; p os. a) glavno mesto (Atene, Troja); b) mestni grad, zgornje (utrjeno) mesto ( angojvo-Xig); c) trdnjava; d) rojstno mesto.
2.	domača dežela, domovina, občina, (svobodna) država; zd z?j g jvoXecog (jiQdyfMtza) državne zadeve, državni posli, državna uprava. 3, meščani, državljani.
jtoAiofia, azog, zo {jioXiQo)) 1. utrdba, mestece, mesto. 2. OC 1496 meščanstvo, občina.
jioAlz-dpftrjg, ov, b (doyco) mestni glavar. noAZzela, fj, ion. -zrjItj in jioAZzev/ua, azog, zo (jvoAizevco) 1. a) državljanska pravica, državljanstvo, meščanstvo;
b) obnašanje, vedenje, življenje državljanov. 2. a) državna uprava, oblast, vlada, ustava, država NT; b) politika, politično delovanje, ljudovlada, de-mokratija; politična odredba. jzoAZzevco (jvoAtvrjg) [{ut. med. in pass.Jto-Xizevoof.iai, aor. eJvoXizevodp,rjv in sjio-Xizsv'drjv, pf. pass. jvejvoXlzsv/nai\ 1. act. sem državljan, živim v državi, udeležujem se javnega življenja, opravljam državne posle. 2. med. in pass. a) -act.; b) udejstvujem se kot državljan, vladam, upravljam državo, bavim se z javnim življenjem, sem državnik, opravljam državno službo, oZ jvo/.iVEVousvoi državniki; c) napravljam, povzročujem kaj kot državnik. 3. pass.vladam se, upravljam se jvoAig.
jioAZzrjhi, rj ion. = jioXizeia. noAizr/g, ov, b (jzoXig) (so)državljan. meščan, rojak.
jcoAZzinog 3 1. meščanski, državljanski, iz državljanov sestoječ, zb jvoAizmov meščani, meščanstvo. 2. a) državen, javen, političen, ustaven; b) izveden (spreten) v državnih poslih, državniški ; 6 JToXizixog državnik, fj jioAi-zixf) državništvo, državoznanstvo, zd jvoAizmd javne zadeve, politika, politične razmere. — a dv. -nčog ustavno, strogo pravično, kakor se spodobi državljanu.
noAizig, idog, fj (so)meščanka, (sodržavljanka.
UoAZyya, fj, ion. -vtj 1. mesto v Troadi.
2. na Kreti; preb. JIoAi^vZzai, oi. noXiypvrj, fj in noXiyyiov, zb (jvoXig) mestece, vas.
jioXXaxi(g) adv. često(krat), pogosto, mnogokrat; za el, edv, el fifj = morda, morebiti.
jioAAa-jiAaoiog, ion. -nArjoiog 3 mnogo-ternat, mnogoteren, mnogo več(ji), velikokrat večji, mnogobrojen. — adv. jtoAAajzAdoia mnogo bolj (več). jioAAa-nAaoicov 2 = JioXXajvXdoiog. jtoXXaxfj adv. (jvoi.vg) velikokrat, mnogokrat, pogosto, na mnogih krajih, ob različnih prilikah. jzoAAaftoffsv adv. (jvo/.vg) od mnogih krajev ali strani (sem), iz mnogih vzrokov.
nolhaftofri adv. (no)>vg) na mnogih krajih.
noA.ho.x6oE adv. (rcolvg) na mnogo krajev ali strani. noAAa/ov adv. jzo/./.tv/fj. nohhaxčog adv. na mnogo (več) načinov.
nohhdoov, moAAscov, jiohhog gl. nohvg. noAAoozog 3 (super], od jrohvg) eden izmed mnogih, eden kakor mnogi drugi majhen, neznaten, rd noh-ž.oovdv /negog najmanjši del. nohog, 6 (ne?.co vrtim se) 1. tečaj, pol, nebesni svod. 2. ion. solnčna ura. nohv-acvog 2 (alveto) ep. zelo cenjen, slovit, preslaven.
nohv-dl^, lx.og, 6 (dioaoo) ep. hrumeč, viharen, buren, težaven. nohvavSpeoo (jzo/.v-avdgog) imam mnogo mož (ljudi), sem gosto naseljen, zelo obljuden.
nohvavdgiov, to skupen grob, skupno grobišče. nohv-dv&egog ,
2 (dvfiegov) | z bujnim cvetjem, nohv-avifrrjg 2 ( poln cvetlic, pisan.
(dvfteco) I
nohvavfrpcojiLa, y množica (obilica) ljudi.
nohv-dv&gconog 2 ljudnat, obljuden. nohv-avoog, ogog, 6, y (avr/g) ljudnat, mnogoobiskovan.
noAv-dgyvQog 2 ion. bogat srebra, sre-brovit.
nohv-dgr/zog 2 (agdojucu) ep. zelo zaželen, zelo všeč, dobrodošel. nohv -agttrjg 2	(&gyJco) ion. bogato
opremljen, bogat, blagoslovljen. nohv-dggazog 2 (dgfia) poet. bogat z vozmi.
nohv-agvi dat. k noAvagvog (dgyv) ep.
ki ima mnogo ovac, bogat ovac. nohv-agx^a> V (ao^co) mnogovladje, pomanjkanje edinstva v vrhovnem povelj ništvu.
noAv-fiazog 2 (jdaivco) poet. po čemer jih mnogo hodi, ljudnat. noAv-jSsv&ijg 2 (ftev&og) ep. zelo globok.
Hohvfiog, 6 korintski kralj, ki je vzgojil Ojdipa.
nohv-ftozgvg, vog 2 grozdnat, vinoroden.
nohv-fiovAog 2 (ftov).r)) ep. zelo razumen (moder).
jiohv-fiovzrjg, ov, 6 (fiovg) ep. ki ima mnogo goved, bogat goved. nohv^rj^rjg 2 ep. zelo razveseljiv, prevesel, preradosten. jzohv-yhcoooog 2 (yhd>ooa) poet. a) mnogo jezičen, obrekljiv, opravljiv ; b) daleč razširjen.
3tohv-yvcb[uov, ovog 2 razsoden, preudaren.
IIoAv-yvcozog, 6 slaven slikar s Taza, ki je naslikal na Akropoli bitko pri Maratonu.
nohvyovia, f/ plodovitost, rodovitnost. nokv-yovog 2 (yiyvop,ai) plodovit, rodoviten.
nohv-ygap/iazog 2 (ygd/z[ia) z mnogimi črkami, bogat črk, komur je vrezana črka; o Samljanili osramočen. jzohv-SaiSahog 2 ep. veleumeten, pre-umeten, umetno kovan ali izdelan. jtoAv-Sdngvog 2 (čazgvov) noAv-dangvg 2 (ddugvov) nohv-8dxgvzog (dangvco)
nohv-ddnavog 2 (danavaco) ion. razsipen, razkošen, dragocen. jzoAv-dsigag, ddog, 6, ij (dsiga) ep. grebenast, z mnogimi vrhovi ''OAviinog. nohv-devdgsog in -devdgog 2 (devdgov) ep. (dat. pl.^no/.vdevdgEooC) z mnogimi drevesi, drevesnat.
jiohv-Seofiog 2 (deo/nog) ep. z mnogimi vezmi, dobro zvezan (zgrajen, narejen) oxečir].
]JoAv-devxr]g, ov g, 6 Poluks, Kastor-jev brat.
noAv-8iyuog 2 (diynog žejen, dnpda>) ep. zelo žejen, malovoden, suh(oten). nohvScogia, r) darežljivost,radodarnost. jiohv-Scogog 2 (dcogov) ep. kdor prinese veliko doto, bogato opremljen, z veliko doto; drugi: radodaren, darežljiv. IIoAv-Scogog, 6 tebanski kralj, Lab-dalcov oče.
jiohv-edgog 2 (edga) z mnogimi sedeži. jtohv-eiSrjg 2 (eldog) mnogoličen, raznovrsten, različen, noAveidrj <pdeyytoOai avayy.d£ovvcu prisiljeni so vse vprek kričati.
ep. zelo (mnogo) objokovan, pre-solzen, prežalo-sten, solzonosen.
jioAv-evKtog 2 (evftOficu) zelo zaželen. jzoAv-evojzAayyyog 2 (asiAdyyva) zelo usmiljen, milosrčen. jzoAv-svftETos = noAvevzvog. jzoAv-^rjAog 2 I poet. zelo zavidan, zelo jzoAv-^fjAcozog cenjen, zelo zaželen, 2 (^ijAoco) | ljubljen. jzoAv-£vyog 2 (£vyov) ep. z mnogimi veslarskimi klopmi, trden. jtoAv-7jy£Qrjg 2 (ayeigco) ep. v velikem številu zbran, mnogoštevilen. jzoAv-fjzoog 2 ki je mnogo slišal, ki mnogo ve.
jzoAv-fjgazog 2 (ega/^ai) ep. zelo zaželen, ljubljen, dražesten, ljubek. noAv-rj^rjg 2 (fj/sco) ep. zvočen, zvonek, šumen, bučen,glasno odmevajoč. jzoAv-ffagofjg 2 (ffdgooc) ep. zelo drzen, zelo srčen, pogumen. jzoAv-ffsdficov 2, gen. -ovog (ffsdojiai) kdor je mnogo videl. jzoAv-^sg/zog 2 zelo topel, vroč. jzoAv-ffrjgog 2 [fffjg) poet. z mnogo divjačino, poln divjačine. jzoAv-ftgrjvog 2 (ffgrjvea)) kdor mnogo joče ali tarna.
jioAv-ffgvAtjzog 2 ('dgv/.šco) o komer se mnogo govori; dobro znan, slaven. jzoAv-ffvgog 2 (ffvga) poet. z mnogimi vrati, mnogolisten, deAtov jiohrOvooi dianxv~yai večkrat zganjeno pismo. jzoAv-fdvzog 2 (ffvco) poet. z mnogimi daritvenimi živalmi, no?,vfhjxovg ocpa-yag xevyeiv pzeAAco hočem darovati veliko daritvenih živali. noAvidgEirj, fj ep. veliko izkustvo, velika razumnost, modrost, voov no/,v-idgeirjoiv z zelo veščim razumom. jzoAv-zdgzg, tog, 6, fj (idgig) ep. kdor mnogo ve, zelo izveden, prebrisan, moder, razborit.
jzoAv-uzjzog 2 ep. ki ima mnogo konj, bogat konj.
jzoAv-zayzfjg 2 (zaico) ep. zelo suh(oten), pekoč, hud džipa.	[pridelki.
jzoAvzagjzia, fj bogata žetev, bogati jzoAv-zagjzog 2 (zagnog) z mnogimi sadeži, plodonosen, rodoviten. jzoAvzegdeia, fj, ion. -etrj [dat. pl. ion. noAvzegdeiijoiv] velika zvijačnost, premetenost, zvitost.
jzoAv-zegSijg 2 (zfodoc) ep. zelo zvit, premeten, prekanjen.
jzoAv-zegcog, črnog, 6, fj poet. z veliko rogovi, (povog umor mnogoštevilne rogate živine.
jzoAv-zsazog 2 (zeovog) ep.bogato vezen. jzoAv-zrjSfjg 2 (zrjdog) ep. poln skrbi, prežal(ost)en.
jzoAv-zAavzog 2 (zAaico) zelo objokovan. IIoAv-zAeizog, 6 grški slikar ok. 1. 430 pr. Kr.
jzoAv-zAfjig, id o g in -tcArjig, idog, 6, fj (zJ.sig) ep. z mnogimi vesli, veslat, mnogoveslat vavg.
jzoAv-zArjgog 2 ep. z veliko dedščino, premožen, zelo bogat. jzoAv-zArjzog 2 (zaAeco) ep. v velikem številu poklican, od mnogo krajev (od vseh vetrov) sklican. jzoAv-zAvazog 2 (zAvtpS) ep. z mogočnimi valovi, zelo razburkan jiovvog. jzokv-zfitjzog 2 (zapcvco) ep. skrbno iz-, obdelan, umetno izdelan, trdno zgrajen.
jzoAv-zvrjfiog 2 (zvrjjiog) ep. z mnogimi tokavami (brdi), brdovit, lesovit, gozdnat.
jzoAv-zoivog 2 poet. vsem skupen, ki vse sprejema.
jzoAvnozgav La, fj, ion. -Lij mnogovladje. jzoAv-zgdvog 2 mnogoglav(en). IIoAv-zgdzrjg, ovg, 6 1. tiran na Samu.
2. grški stotnik v Kirovi vojski. jzoAv -zzfjficnv 2 (zvijfia) bogat, premožen.
jzoAv-zdjicov 2 (zvpa) zelo valovit, razburkan.
jzoAv-Kcozvzog 2 poet. zelo tarnajoč, zelo tožen, prežal(ost)en. jzoAv-zcojzog 2 (zcbni)) poet. z mnogimi vesli, veslat.
jzoAv-Afjzog 2 (hfjiov) ep. bogat žitnih polj, z obširnimi polji. jzoAv-AAiazog 2 (Uoao/uai) ep. mnogo (iskreno) prošen, jzo)mAAioxov os izavco prihajam k tebi z iskreno prošnjo. jzoAvAoyLa, fj blebetavost, zgovornost, mnogo besedi NT.	[ren.
jzoAv-Aoyog 2 (Aeya>) blebetav, zgovo-jzoAv-pafffjg 2 (pavffdvco) kdor se je mnogo naučil, učen. jzoAv-pEAfjg 2 mnogočlen, zelo člen-kovit.
jzoAv-[iega>g (/negog) adv. velikokrat, mnogokrat NT.
nokv-[ir]xdq, ci(5oc, r\ ion. mnogo (rad) meketajoč.
nokv-firjkog 2 (f.ifjkov) ep. z mnogimi čredami, bogat drobnice. nokv-prjzig, log 2 ep. zelo iznajdljiv, zelo zvit, zvijačen, prekanjen, premeten.
nokv^rj^avia, ij, ion. -ir] iznajdljivost, prekanjenost, premetenost, razumnost.
nokv-prj^avog 2 (firj^avdoficu) ep. iznajdljiv, prekanjen, premeten, zvijačen.
nokv-p.vr)ozr], i) (uvdouai) ep. od mnogih zasnubljena.
IIokvpLVLa, f/ modrica glasbe in lirskega pesništva.
nokv-fio^og 2 poet. težaven, mučen, nadložen.
nokv-pvfrog 2 ep. mnogobeseden, blebetav.
Hokv-veinrjg, ovg, 6 mlajši Ojdipov sin.
nokv-%evoq 2 poet. (zelo) gostoljuben, mnogo obiskovan.
nokv-i-eozog 2 poet. skrbno uglajen, ostružen nvkai.
nokv-oivog 2 bogat vina, vinoroden. nokv-ogvifrog 2 (dovig) poet. ki ima obilo ptic, bogat ptic. nokvoipia, rj obilica mesa, množina prigrizka; pos. obilica rib, bogata ribja letina.
nokv-nainakog 2 (ncunahf) ep. premeten, prekanjen, zvit, navihan. nokv-nagcov1 2 (nd]ia) ep. zelo premožen, velebogat.
zzokv-na/zcovZ 2 (jzrjfia) poet. kogar zadene mnogo nesreč, zelo nesrečen. nokvneigia, r) veliko izkustvo, velika izkušnja.
nokv-nevftrjg 2 (jrsvftsco) ep. zelo otožen, prežal(ost)en.
nokv-nrj/zovidrjg, ov, 6 Polipemonov (Prenesrečnega) sin (tako imenuje Odisej svojega deda). noXv-nr]]ia>v 2 (n>']/ica) zelo škodljiv. nokv-nZSa.%, «xog, 6, ep. z mnogimi vrelci, studenčnat.
nokv-mngog 2 ep. zelo grenek, bridek, bolesten.
nokv-nkayxxog 2 (nkd^co) ep. 1. pass. kdor se mnogo okrog potika (po-
tepa) A.r)iotr)Q, mnogo blodeč, preganjan ; evr) leta tekoča. 2. act. ki daleč zanaša (podi) avefiog. nokv-nkavrjzog 2 (n/.avdoucu) ion. poet. daleč okrog blodeč, nestalen, poln zmešnjav (zmotnjav). nokv-nkoxog 2 (nkexco) poet. drobno spleten, zelo zapleten, z mnogimi zavoji.
nokv-noixikog 2 zelo pisan, mnogo-ličen, raznovrsten.
nokv-novog 2 (novog) zelo mučen, nadložen, reven, stiskan; trudapoln, težaven, zo^a mnogo bolečin ali težav povzročujoč.
nokv-ndzvia, f] veličastna gospa. nokv-novg, nodog, 6, f], ep. novkv-novg mnogonožen; suh st. mnogonožec, polip, sipa, riba črnica. nokvngtiy [lovečo, ion. -ngr]y]iovea> 1. imam mnogo opravkov, ukvarjam se z različnimi stvarmi. 2. vmešavam se v tuje zadeve; sem radoveden (zvedav). 3. a)napravljam ali začenjam prepire, hrepenim po novotarijah ali prevratu; b)skrbno (marljivo) kaj preiskujem, poprašujem, poizvedujem ti. nokvngdyfioavvrj, f] ukvarjanje z raznimi stvarmi, nepotrebna prizadevnost, umešavanje v tuje zadeve, radovednost, zvedavost, prepirljivost. nokv-ngaypcov 2, gen. -ovog {jxouyua) 1. kdor se ukvarja z mnogimi rečmi, kdor se meša v tuje zadeve, radoveden, sničav. 2. pohlepen po novotarijah, nemiren, prepirljiv. nokvngr]y poveoo ion. nokvngaypLOve(0. nokv-ngofiazog 2 (nodflavov) ion. bogat ovac, z velikimi čredami. nokv-nxv%og 2 ep. poet. z mnogimi gubami, poln globeli (tokav, jarkov, klancev).
nokv-nvgog 2 ep. bogat pšenice. nokv-ggacpog 2 (gajuvco) poet. na gosto ali dobro sešit.
jzokv-egrjv, Vvog, 6, | bogatovac zmno_ 7] (agrjv, aovog) ep.	5redami.
nokv-ggr/vog 2 ep. ) nokv-ggvzog 2 (geco) obilno tekoč. nokvg, nokkr], nokv, ep. tudi no vkv g, novkv, ep. ion. nokkog, nokkov [Et. idevr. polu-, nokkoi iz nokjo-, nokfjo-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pele,
gl. stipstArjpi. — Obl. gen. stoAAov, -fjg, -ov, dat. sco/./m, stoAArj, sto/./m, a ec. stoAvv, stoAArrjv, stoAv, pl. stoXXoi, stoA-Xai, stoAAa itd.; ep. gen. sg. stoAeog, acc. stovAvv, stoXX6v, pl. nom. stoAeeg, stoAelg, neutr. stoAea, gen. mase. stoAecov, fem. stoAAdcov, stoAAecov, dat. stoAeoot, sco-Aeoi, stoAeeoac, acc. stoAeag, stoAeZg. — comp. stAeicov, stAecov, stAeZov, ji Asov, pred rj tudi scAelv, gen. stAeiovog, stAe-ovog itd., acc. stAeico, stAeco, nom. in
acc.	pl. stAeiovg, stAeico, stAeco, ep. pl. nom. stAeeg, dat. stAeoveooi, acc. stAeag; ion. sg. nom. neutr. stAevv, gen. stAevvog, acc. scAevva, pl. stAevveg, stAevv a, stAev-vov, stAevvag. — superl. stAeZatog] A. Pozitiv. 1. adi. a) mnog, mnogo-teren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, stoAAov rjv torno to e st o g ta beseda se je pogosto izgovorila, ovvo-pa rjv stoAAov ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen sto-Aepog; c) močan, silen dvd.yy.rj, mogočen, glasen fiogvflog, trd oiyrj, vst-vog, drag(ocen). — Baba: a) z drugimi adjektivi je zvezan s v.o.i: stoAeeg te zal eoHAoi mnogi vrli, stoAAa te zal beivd mnogo nevarnosti, stoA-Aoi zal za/.oi /ptčbveg mnogo lepih oblek, peyag zal stoAAog velik in močen; (}) predikativno; prevaja se adverbialno: stoD.bg pv Aiooopevog prisrčno (silno) je prosil, stoAAog alveo-pevog mnogo (pogosto) hvaljen, stoA-/.og ezeito zleknil se je daleč po tleh; stoAvg eipt pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. Aeycov veliko (marljivo) govorim; stoAArj (rjv) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; y) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe (stvari): 6 stoAvg tov ygovov večina časa, 6 stoAvg (Uog dolgo bodoče življenje, to stoAv sti.fj-$og glavna četa, 6 otgatog 6 stoAAog J velika vojska, večji del vojske, vije g ai stoAAai večina ladij; S) brez spol-nika pomeni: velik del, stoAAai vgcrj- j getg velik del troveslač, stoAv tov i otoatevpatog mnogo vojske, vij g yrjg stoAArj velik del zemlje, stoAArj trjg j obov velik del pota, stoAArj (sc. odog) dolga pot. 2. kot subst. oi stoAAoi ve-
čina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (to) stoAv velik del, največji del, večina, glavna četa, org to stoAv večinoma. 3. adverb. a) stoAv, stoAAa mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, to stoAv, ta stoX?M večinoma, navadno, ta stoAAa stdvta večinoma, povsem; stoAv in sto/.Atb pri komp. in superl.: daleko, čim; b) dia. stoAAov v veliki razdalji (oddaljenosti), črez dolgo časa, iz stoAAov od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, isti stoAv, <»g esti to stoAv daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ig stoAAa v vsakem oziru, isti stoAAco za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, zato. stoAAa v mnogem pogledu (oziru), pet’ ov stoAv ne dolgo potem NT, stapa stoAv daleko, odločilno (vizav), stgo stoAAov pred dolgo časa, stepi stoAAov stoiovpat zelo cenim. E. Kompar. stAeicov, stAeZov, stAicov, stAiov 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)šte-vilnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, stAetovog dstobibopai dra-že, stAeicov vvg večji del noči, al stAei-oveg vije g večina ladij, tov otgatov tov stAeco večji del vojske, rj stAecov organa glavna vojska, stAeicov ygovog več časa. 2. subst. a) oi stAeoveg večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) to stAeov večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; stAeov eyco imam več (dobiček, prednost); stAeov elpi (yiyvopai) pomagam, koristim komu, stAeov ti stoico izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, oiibev stAeov hoti nič ne pomaga; ovbev stAeov ecpegovro nič niso opravili. 3. adv. a) stAeov več, dalje, ov tb stAeov . . . rj manj nego; b) to stAeov, ta stAeco večinoma, praviloma; c) Sia stAeovog delj (časa), iz stAeiovog iz večje daljave, stepi stAeiovog stoi-ovpai bolj cenim, ig to stAeov dalje, isti stAeov več, bolj, obširneje, stAe-ovcog (pre)več. C. Superl. stAeZatog 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, naj-navadnejši, zelo velik del, stAeiotrj yrj zelo velik kos zemlje, stAeZatog
ei/iu vf/ yvo'j/i7) najbolj se nagibljem k temu mnenju; &>g nAslotog kar največ, oti nXslatog čim dalje, oaoi nAelotoi kar največ, 6 nAelotog tov (Uov naj večji del življenskih potreb. 2. sufost. (ol) oiAbZgzol večina, svet, ljudje; to jz le lot o v največji del, glavna moč. 3. adv. otAeZozov, (ta) ocAeZaza največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri superl.: nAelatov ydxi.ozog najslabši izmed vseh, <5ta otAeiazov v največji oddaljenosti, eig otAeZozov največ, ex oike Lazov naj dalj e, eni oiAeZ-ozov največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, sy. tov, sni nAsi-otov od najdavnejših dni, to otAeZozov kvečjemu, otepi otAeiazov noiovjicu najbolj cenim.
noAvoagxLa,Tj velika debelost, rejenost. otoAvalzLa, ij obilica žita, rodovitnost. noAv-aZzog 2 kdor mnogo je. otoAv-oocafp&fLog 2 (oyaLgco) ep. ki krepko skoči, skolconog, hiter, uren. otoAv-aoteprjg 2 (onsigco) ep. daleč na okrog posejan, povsod razkropljen avftgconog.
noAv-GotAayyvog 2 (anAdyyva) zelo milosrčen, usmiljen NT. noAv-azdcpvAog 2 (otacpvAfj) ep. poln grozdov, grozdnat, vinoroden. noAv-ozetprjg 2 (otezpco) poet. bogato ovenčan, zivog s čim. noAv-ozovog 2 (otovog) ep. poet. mnogo vzdihujoč, zelo nesrečen, nadložen, pregrenek, bridek.	[stebri.
noAv-ozvAog 2 (otvAog) z mnogimi noAv-o%LGzog 2 (oyigoj) ki se cepi na več strani, zelo razcepljen, razdeljen y.s/.evda.
noAv-zenvog 2 (texvov) poet. ki ima mnogo otrok, bogat otrok, apuAAa tekma v obilici otrok, želja po mnogih otrocih.
noAvzeAsta, fj, ion. -eir\ veliki stroški, potratnost, sijaj(nost). noAv-zeArjg 2 (teAeco) drag(ocen), sijajen, razkošen, zapravljiv, potraten. noAv-zeyvfjg 2, gen. -eco (teyvtj) ki zna veliko umetnosti, veleumen, preume-telen "Hcpaiotog.
noAv-zeyvog 2 (zeyvrj) ki potrebuje mnogo rokodelcev ali mnogo umetnosti, umetno izdelan, umetelen.
otoAv-zifitjzog 2 (tijido) otoAv-zZfiog 2
(ti/fl)
otoAv-zZzog 2 (žico) ep. HoAv-ztfirjzog,
otoAv-zAag, 6 (samo nom.) otoAv-zAtjjicov,
ovog, 6, r/
zelo spoštovan, cenjen, dragocen.
6 reka v Sogdijani. (tAfjvcu) 1. ep. kdor mnogo pretrpi, velik trpin, vztrajen, stanoviten. 2. poet. smel, drzen.
otoAv-zArjzog 2 (tAfjvai) kdor je mnogo pretrpel, preizkušen. otoAv-zpfjgcov, covog, 6, fj ep. bogat golobov.
otoAv-zgrjzog 2 (zitgdco) ep. luknjičast, luknjast, preluknjan. otoAvzpootLa, tj, ion. -ir\ iznajdljivost, premetenost, spretnost, zvitost. otoAv-zpootog 2 (tgsnco) 1. ep. iznajdljiv, spreten, izkušen; premeten, zvit, zvijačen. 2. mnogoličen. otoAv -cpapjiaHog 2 ep. bogat zdravilnih zelišč, ki pozna zelišča, vešč zdravilnih zelišč.
otoAv-zprjjiog 2 (q)i)[.Lrj) 1. ep. a) ki veliko govori ali poje, z mnogimi pesmimi, pevec; b) zelo glasen, hrupen dyoQf). 2. slaven, glasovit, eg noAv-cpfjfvov exg)eoco spravljam med ljudi, raznašam, razglašam.
IIoAv-cprjjLog, b Kiklop, Pozejdonov sin otoAv-cpfrogog 2 (cpftsLga)) poln pobojev, poguben, nesrečen. otoAvcpiALa, fj množica (obilica) prijateljev.
otoAv-cpAoiofiog 2 ep. glasno bobneč, močno šumeč.
otoAv-cpogjiog 2 in 3 (fpogjUtj) ep. kijih mnogo hrani ali redi, yi) reditelj ica. oioAv(ppoavvfj, rj ion. pamet, razumnost, prebrisanost.
otoAv-cpgcov, ovog, 6, fj (cpgoveco) ep. iznajdljiv, zelo razumen, pameten, vele-preudaren.
otoAv-yaAuog 2 ep. bogat medi, meden, bronast.
otoAv-yeig, 6, f) poet. z mnogimi rokami, mnogorok.	[nikov).
oioAv^eipLa, fj množica rok (pomoč-otoAv-yopdog 2 (yoodfj) z mnogimi strunami, mnogoglasen.
nokv-%()6vioq 2 (/goro;) ki dolgo časa traja (živi), dolgotrajen, trpežen. jzoAv-^gvoog 2 bogat zlata, z mnogimi zlatimi posodami, z zlatom okrašen.
jio^vzprjgpia, fj veliko število glasov. jioAv-iprjcplg, idog, 6, ij (cpricpog) prodast, kremenast, peščen.
noAv-covvfiog 2 (oropa) poet. z mnogimi imeni (pridevki), mnogoimen-(ski).
jzoAv-cojtog 2 (6m)) ep. z mnogimi pentljami ali zankami, pentljast. jiofia, atog, to ion. pijača, požirek, pitje NT.
jzopjzatog 3 (jzepjzco) poet. ki spremlja;
subst. 6 spremljevalec, vodnik. nopnsia, fj (jzopjzsvco) svečani Bakhov izprevod; psovke, sramotilne besede ob takem izprevodu. nofijtevg, t’ojc, 6 (jvspjzco) 1, udeležnik svečanega izprevoda, spremljevalec, vodnik. 2. sel, služabnik, glasnik. nojuievco (no p, jv sv g) 1. spremljam, vodim tiva; 'Egpov te/vr/v opravljam Hermejevo glasniško službo. 2. prirejam svečan izprevod, udeležujem se svečanega izprevoda. 3. zasramujem, psujem, grdim uvog. nopjir), r) (jze/tjzco) 1. pošiljanje, (od)-pošiljatev, poslanstvo, spremstvo, odpust, odpravljanje v domovino. 2.božja volja (naredba), usoda. 3. n upravljanje, dobava %vXcov. 4. slovesen izprevod, obhod.
nopjtmog 3 krasen, veličasten. jzopjiipog 3 (jzeujzo)) poet. 1. spremljajoč, odpošiljajoč. 2. od-, doposlan tivi. nofinog, 6, (jzspjzco) 1. spremljevalec (-alka). 2. donašalec, sel, glasnik. jioficp6Av%, vyog, f) (vodeni) mehur. jzoveco in med. [pf. jzsjzovrjpaz z akt. in pas. pom.; adi. verb. jzovrjtsov; ep. brez augm., impf. jzovsoprjv, pt. jzovsvpsvog, a or. jzovfjoato, cj. jzovrjoopai, ion. pt. 3 pl. pass. Jiejioveavcu] 1. intr. a) trudim se, prizadevam si, delam, mučim se, ukvarjam se s čim, borim se (z naporom), zata u pri (v) čem, vivi s čim, ?.iooopevog s prošnjami, jzovovg izvršujem dela, prevzamem trud, rjdecog sig ti rad delam za kaj, ovk aXXcog avtolg jzejzovr/tai niso se
zaman trudili; b) trpim, sem v zadregi (stiski), čutim bolečino, stiska me kdo, sem poškodovan, to jzovovps-vov acpčov stiskani del, jzovr/oavtcov avtih tčov OKSvihv ako so bila jadra poškodovana, JzsjzovrjpEvog utrujen, izmučen, oi jz en ovrj/aev o ib olniki. 2.trans, a) pridelam, pridobim si s trudom Zgf/pata; b) napravim, naredim, izvršim s trudom tvpftov, ta egya, trudim se, tivi za koga.
jzovrjfia, atog, to poet. delo, izdelek, pridelek.
jzovrjgta, f/ slabost, zanikarnost, malopridnost, hudobnost, zloba.
jzovrjgog 3 (jzoveco) 1. naporen, težaven, nadležen, slab. 2. a) hudoben, strahopeten, neraben, bolan, nesposoben; nevaren, škodljiv, sovražen; b) malopriden, ničvreden, zloben; subst. ra. jzovrjga zločinstva, hudobna dejanja, d jiovrjgog zločinec, hudobnež. — adv. -gčog slabo, hudobno, s trudom.
jzovog, b (jzevopai) 1. a) trud, delo, (bojni) napor; b) težava, nadloga, stiska, trpljenje, nesreča, bolezen, jzovov jzoveco borim se. 2. kar se z delom pridobiva, sad, plačilo napora, tov g f/petegovg jzovov g e/ei uživa sadove našega dela ima dobiček od našega napora.
jzovzlQco (jzovtog) poet. vržem, potopim v morje.
jzovziog 3 (jzovtog) poet. v (na) morju bivajoč, (po)morski; subst. rj morska boginja.
jzovro-ftsv adv. (jzovtog) ep. iz morja.
jzovzov-Se adv. ep. v morje.
jzovzo-jzogsvco in jzovzojzogeco [ep. inf. -epevai] vozim se (potujem) po morju, plovem, jadram.
jzovzo-jzogog 2 (jzsgdco) ep. poet. ki po morju vozi, po morju ploveč, pomorski vavg.
jzovzog, 6 [Et. iz kor. pent-, priti, hoditi; = pot za ladje; lat. pons, ntis, slov. pot (strslov. p^tt); prim. jzdtog iz jev tog. — ep. gen. jzovtocpiv] morje; pos. odprto (široko) morje.
Ilovzog, 6 1. Črno morje - 6 Ev^eivog jzovtog. 2. dežela v Mali Aziji na južni obali Črnega morja. — adi. IIovzi-xog 3.
nonoi, nav. cb nonoi ep. poet. vzklik začudenja, nejevolje ali bolesti: oho, ah, joj, strašno, grozno, neverjetno! nogdaAig, ecog, 6 ep. = nagda?ag. nogsia, fj (nogsvco) 1. hoja, hod; pot, potovanje, pohod. 2. pot življenja, življenje NT.
nooelv inf. a or. z ind. smogov, ep. nogov (gl. nsigco) 1. act. izvršiti, pripraviti, preskrbeti, pribaviti, poslati, ponuditi ; podeliti, dati ( = nogico) vivi vi. 2. pf. pass. ningcovai od usode je določeno, namenjeno (usojeno) je; pt. nsngcofievog določen, dodeljen, namenjen, usojen; alorj smrti zapal; subst. r] nengcofiEvr) (sc. fioiga) in vo nengcopikvov usoda. nogsvoifiog 2 (nogsvofiai) kjer se more hoditi, hoden.
nogsvco (nogog) [fut. act. nogevoco, med. pass. fut. jvoQSvoo/.icu, a or. enogevfhjv, pf. nsnogEVf-iai} 1. act. odpravljam na pot, spravljam (prinašam) kam, pošiljam, spremljam, vodim, pripeljem, vi črez kaj, kg, noog rt kam. 2. med. pass. a) grem, hodim, potujem, korakam; peljem se; jadram; b) prehodim , grem skozi (črez) kaj ogrj; c) odpravim se na pot, odrinem, odpotujem, napotim se; odjadram; d) NT živim po (zapovedih), onioco vivog grem za kom, pridružim se komu, onioco ocigy.bg strežem poželjenju; e) urarjem NT.
nogffeco (nsgffco) [fut. jrogfhjoco itd.] 1. (raz)rušim, podiram, uničim, (o)pu-stošim, ropam, plenim. 2. napadam, oblegam mesto, (o)skrunim. nogftfisZov, vo, ion. -fjiov (nogffpcevg) 1. brod, kraj, kjer se prevaža, prevoz, nogd/jf/ia trti Ktf.iij.8oux kraj na Krimu. 2. ladja, sredstvo, s katerim se prevaža, plav, prevoz. 3. prevoznina. nogfffievg, 80)g, 6, ep. fjog (nogff/jog) ion. (pre)voznik, brodnik. nogfdfj.svoo (nogfffisvg) ion.poet. 1.trans, prevažam, prepeljavam, odvažam, spravljam kam, od-, prinašam; noda prestavljam naprej, pomikam se naprej, dicoyf.iov odpravim se, hitim na zasledovanje. 2. intr. in pass. prepeljem se, dam se prepeljati. nogfjfirjtov, vo ion. = nocrOuslov.
nogffpig, idog, fj poet. brod, vozilo, plav.
nogfffiog, b 1. prevoz, prevažanje. 2. kraj prevoza, brod, morska ožina, morje.
Ilogfffiog, b 1. pristanišče na Evboji.
2, Evripos (pri Evboji). nogitjco (nogog) [fut. nogico, aor.knogioa, pf. nsnbgma, pass. pf. nenogio/jai (z act. in pas. pom.), a or. knogioffijv, adi. verb. nooiovsov; med. fut. nogiovfiai, a or. knogiodciijv] 1. act. a) odpravljam (na pot), popeljem, pošljem (domov) ngog fikkaffga-, b) pripravljam, preskrbujem, nabavljam, dajem, ponujam, podeljujem vi, ffečbv nogi^ovvcov xa?Mg ker so bogovi to naklonili (= ker je to darilo bogov); c) do-, izvršujem, napravljam vi. 2. med.
a)	preskrbujem si, nabavljam si; b)dajem, podeljujem komu kaj iz svojega.
nogijiog 2 (nogsiv) ki je sposoben, potrebno pripraviti, iznajdljiv, spreten, prebrisan.
nčgig, ecog, fj ep. = nogvig. no g to/jo g, b (nogigco) pridobitev, pridobivanje, vir zaslužka. nogiavfjg, ov, b (nogiljcn) 1. pripravlja-lec, pridobivalec (v Atenah oblast, ki je morala priskrbovati denar za izredne stroške). 2. za-, početnik, povzročitelj včov Kantov, nogiarmog 3 iznajdljiv, spreten v pridobivanju, zmožen, kaj pridobiti. nogrn/g, ov, 6 [Et. iz kor. p er k’, okleniti, oklepati; lat. compesco (iz com-parc-sco), slov. prsi, prst] ep. okov, obroček, s katerim je bila pritrjena ost na kopjišče.
nogvsia, f/ (nogvsvco) nečistovanje, prešuštvovanje, malikovalstvo NT. nogvsvco in med. nečistujem, prešuštvujem, malikujem NT. nogva/, fj nečistnica, nesramnica, pre-šuštnica, malikovalka NT. nogvo-ffooKog, b (jjbonco) zvodnik (-ica), podvodnik.
nogvog, 6 prešuštnik, nečistnik, hotnik. nogo g, 6 (nsigco) 1. a) pot skozi kaj, prehod, prelaz, prevoz, brod, pot črez plitvo vodo, preliv, morska ožina, morje, reka, sv nogcp na prevozu;
b)	pot, cesta, steza, most, brod. 2. iz-
hod, sredstvo, pripomoček, pomoč, novci, dohodki. 3. pridobivanje, zaslužek y.aza %gfjpdzcov nogov. nognai;, ay.og, 6 poet. ščitov ročaj, držaj. jzogjzrj, fj ep. spona, zapona, zaponka. nogpco, poet. jzogaco, ep. ion. jzgdaco (ngoooto) [Et. lat. porro, sor. ngo. — comp. noggcozegco, ngoocozegco, superl. noggcozdzco, ngootozazco in Jipoocuraraj I. adv. 1. kraj.: naprej, dalje, predaleč dnozeivto ).oyov, daleč noter, globoko v vivog, zd ngooco dalje, naprej, tov ngooco sipi pojdem dalje (naprej), d»g ngoacozdzco kar naj dalj e, zd ngooco oddaljena mesta. 2. čas.: v bodoče, (na) dalj e, (za)naprej. II. praep. z gen. (pre)daleč od, proč od, (pre)daleč v, globoko v, pozno v, vv/.zdg v noč, prepozno noggco zčdv vvkzcov; nog-gco zfjg rjXiyiag fjv davno že je pre-k oračil mladeniško dobo, jvgooo) sipi zivog sem daleč od (ne poznam) česa; ngoocozegco zov y.aigov dalje kakor pripušča čas, predaleč. jiaggco-ftev adv. 1. kraj.: od daleč, iz-daleka, iz daljave. 2. čas.: pred davnim, zdavnaj, davno. jzogaatvoo, fut. nogoaveco = nogovvco. jzogoijvco [od noggco; fut. nogovveco, -ved, a or. šnogovva, pass. snogovvdijv] 1. act. pripravljam, o-, preskrbujem, izvršujem, opravljam zd zov fleov; gospodarim y.azd d topaza, dajem, podeljujem, Xe%og pripravljam in delim s kom posteljo; prizadenem y.ay.d, javljam peya ngdypa; cbg zd zov no-zapov šnogovvezo ko je bila tako stvar z reko v redu. 2. med. priprav-jzogaco poet. = noggco. [ljamsi-kaj. jzogza£, ay.og, d ep. in nogzzg, tog, 6, p ep. poet. [Et. lat. p ari o, ere, roditi; slov. zaprtek, zaprtka] tele, telica, junec, junica.
jzogcpvga, fj 1. bager, škrlat, škrlatna barva; škrlatnik. 2. škrlatni plašč, škrlatna obleka, škrlatna preproga. jzogfpvgEog, ea, ion. -er), -sov, skrč. jzog-cpvgovg, d, ovv bagren, škrlatast, škrlaten, rdeč z vsemi izpremeni do vijoličastega, temnordeč, višnjev-kast, krvavordeč, krvav ffavazog. nogcpvgevg, ecog, d ion. 1. ribič, ki lovi škrlatnike. 2. bagrnilc.
jzogcpvgevzMog 3 ki se rabi za lov na škrlatnike.
jzogtpvgzg, idog, fj bagrenina, škrlatna obleka (odeja).
jzogzpvgo-jzcoAtg, idog, fj (ncoZsco) prodajalka bagra.
nogcpPgco (redupl. od cpvgco) vrem, kipim, ženem valove neXayog; sem vznemirjen, srce mi polje xgadit). jzooduzg adv. kolikokrat? nooa-nXdoiog 3 kolikeren? kolikernat? jzoad-jzovg, nodog, 6, fj koliko kvadratnih črevljev (obsegajoč)? jzoos adv. ep. kam.
HooeiSdcov, covog, d, skrč. IIooEidčov, tbvog [acc. -diva, voc. Iloaeidaov, 116-ostdoi'], ion. EIogelSecov, dor. IIoGEidav, poet. tudi nooEidacoviog ffeog sin Krona in Reje, Zevsov brat, vladar morja; adi. IIooLdfjiog 3 Pozejdonu posvečen; Iloaidfjiov, at. Ilooeidtb-vlov, zo Pozejdonovo svetišče.
HoolSecov, čdvog, d, ion. IIoGiSrjicbv šesti atiški mesec (december - j anuar). jzoozg1, sto g, tog, 6 [Et. idevr. potiš; lat. hospes, itis (iz hosti-potis), potiš = premožen, potens, possum (iz potiš sum), compos. — dat. et, ep. et, acc. pl. tagj mož, soprog. noaig-, ecog, fj, ion. tog (nivco) pitje, pijača, popivanje.
jzooog 3, ion. xooog kolikšen? kako dolg(o)? kako daleč? koliko? tzooog zig kolik pač ? eni noocp in nooov za koliko? za kakšno ceno? jzoocd pri komp. (za) koliko ? — adv. jzooov kako daleč od.
jtooo-rjpag adv. ep. koliko dni? v koliko dneh?
jzoooi-Kgozog 2 (novg, y.gozeco) ep. z nogami teptan.
noozaZog 3 kateri dan? v koliko dneh? noazog 3 (jrooog) koliki? nozatvzog 2 poet. nov, svež, nenavaden, nepričakovan.
nozdpzog 3 in 2 ki spada k reki, rečen tjgtioog, In no g povodni (nilski) konj. jzozapog, d (Et. od kor. peta, valiti se, gl. nezopai] 1. reka, veletok, (rečna) struga, prekop, nvgog ognjena reka, nozapovde ep. v reko. 2. rečni bog. norapo-cpogrjzog 2 (<pogeco) od reke odnesen ali odplavljen NT.
nozdofiat gl. nšvopiai. nozanog 3 = nodanog NT. nore, ion. kote adv. kedaj ? eg kote doklej ?
nore, ion. kote enklit. adv. [Et. iz q""o-, gl. nodev) 1. nekdaj, nekoč, kdaj, svoje dni, (vendar) enkrat; det nove od nekdaj, izdavna, rjčr) nove vendar le, vendar enkrat, ov nove ert nikdar več, note pev — note de zdaj — zdaj. 2. v vprašalnih stavkih: morda, pač, neki, rtg nove kdo pač, kdo neki, kdo pravzaprav, vi nove kaj neki (pač). 3. ocrtg nove kdorkoli, ote nove kadarkoli.
HozsiSaia, f), ion. IloziSairi korintska naselbina na Halkidiki; preb. 6 IIo-z(E)ida(i)dzijg, ov, -Ssdzrjg, ion.-r/zzjg; adi. tu UozEL&oiLaziKd dogodki, ki se tičejo Potidaje. nozsogai gl. nsro/tat. nozEov gl. ntvco.
no-zegog 3, ion. Ko-zegog [Et. iz q"'o-, gl. nodsv, sor. slov. kateri (strslov. koten,)] 1. kdo, kateri (izmed obeh); v dir. in indir. vprašanju ji drenov (jto-vsgu) -rj utrum-an, ali-ali. 2. brez vprašanja: eden izmed obeh, tL ovv žeyet nozsgog vgčhv eden izmed vaju. nozegcofti adv. na kateri od obeh strani? kje?
nozegcog adv. na kateri od obeh načinov? kako?
nozčgcooE adv. na katero od obeh strani ? kam ?
Ttozr/, r) (nevopai) letanje, (po)let. nozrjvog 3 (nozdo/iai) krilat, hiter. nozrjgcov, to (ntvco) kozarec, kupa, čaša, vrč.
nozrjg, fjzog, ») (ntvco) ep. pijača, pitje. nozrjzog 3 (nozdouat) ep. krilat, to no-vrjvov ptica. noži gl. noog.
nozL-f}dXXco, nozi-/]X£nco ngoo-fldl/.o), ngoo-flXenco.
HoziSaia in sl. gl. Iloveidaia. nozL-8eyixEvog gl. ngoo-dsyof.caL nozL-SeQKop,aL, -&EvopLcu, -Sečo gl. ngoo-degvogai, -devopcai, -deco. nozi-Sogmog 2 (dognov) ep. ki služi za večerjo; (Od. 9, 234, da bi si skuhal z njim večerjo). nozi^co (jrorog) dajem piti, napajam.
jzoziKEKXi,zai gl. ngoo-y.Xivco. nozcKog 3 (jrorog) pijači vdan. nozLfiog 2 (jrorog) piten, sladek, udara kraj s pitno vodo, Xoyog pohlevna, sladka beseda.
nozi-viooofiat med. ep. poet. = ngoo-viooopcai prihajam, bližam se, dospem, dohajam eg rt (o dohodkih). nozL-nzrjooco [pt. pf. nounenvrjcbg] ep. spuščam se, nagibljem se, rtvog proti čemu.
nozi-zegnco ep. razvedrim, razveselim, zabavam, kratkočasim (dalje). nozi-cpcovr/Eig 3 ep. zmožen nagovoriti koga.	[nem se.
nozi-zpavco poet. - ngoo-ipavco dotak-jiozfiog, o [Et. od ninzco, kakor lat. ca-do: casusj ep. poet. kar koga zadene, usoda, nesreča, smrt. nozvca, f) ep. poet. ion. (samo nom. in acc.) [Et. sor. nooig iz noTig, dson6zr)g, gl. Jtooig] 1. subst. gospa, vladarica. 2. a di. častna, spoštovana, vzvišena. ndzvLOU, ul 1. ep. Evmenide. 2. pri Sof.: Demeter in Kora.
IIozvLui, ai mesto v Bojotiji. nozvidofiau d. m. (kličem d) novvta) zdihujem, tožim, milo prosim, kličem (milo) na pomoč. jzozvidg, ddog nozvia. nozog (nivco) piten; subst. nozov, to pijača, pitje.
jzozzcog dor. = jrort zchg — ngog zovg. nov, ion. kov adv. 1. kje ? z gen. nov '/ftovog ? 2. pr en. o razmerah in stanju: v katerem slučaju? v kakšnih razmerah ? kako ? kov ys d rj oir/. dv Zcoofisir) v katerem slučaju ne bi vsekakor bi; nov aot vtr/p/g sotijkev; kakšna usoda ga je zadela? nov noz’ slpd ngdypcazog; kaj se je z menoj zgodilo? nov noz’ sl cpgsvcbv; kje so tvoje misli? kje je tvoja pamet? nov yjgij ziileoilat zavra, nov alvelv; kako naj razlagam, kako naj hvalim to ? nov ov 0Tgazr]yeZg tov6s; s kako pravico si njegov vodja? 3. tako zlasti v nejevoljnih vprašanjih nikakor ne nov ov udvvig el oocpog; 4. včasih (pri glagolih premikanja) navidez = kam? nov oot dneiAai olyovzar, kje so tvoje grožnje ? nov /Mvroc rj nov ozdvzog kam je šel ali kje je stal?
nov enkl. adv., ion. nov kje, nekje, nekako, morda, gotovo, bržkone, pač, el nov če le.
novAv-floTeiga, fj ep. ion. (/?dozCt)) ki mnoge redi, hraniteljica, krušna mati mnogih.
novA.v-[uyrjg 2 (usivvv/m) zelo pomešan, večkrat zmešan, mnogoličen. novkv-novg, nodog, 6, >) = nohj-novg. novAvg ep. = noAvg. novg, nodog, 6 [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. FuB (got. fotus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. — Obl. dat. pl. nooi, ep. noool, no-deooi; gen. dat. du. nodolv, nodoliv]
1.	a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; §vAivog lesena noga, eg nodag ez zegoaAi)g, sz xe(pa?,rjg eg no-dag dzoovg od nog ali pet do glave; noda e/o) egoj rJ.av/idtojv živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, s| evog nodog na eni sami nogi, d go’ r)ovyov nodog vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje noool egi^co, vixčo, cbg nodcbv eyei (tayiota) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: iv nooi pred nogami, blizu, ta. ev nooi kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; eni noda dvaycooeco, aneifu, avd-yco odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; zard noda(g) za petami, tik za, takoj za, hitro; naga noda zraven noge, blizu, ta naga. noda bližnje, znano, nagai nooi ndnneoe '&vgog pogum jim je upadel; n go no-
dcov pred nogami, blizu = ngog nooi.
2.	pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca SO cm).
ngdy/j,a, azog, to, ion. ngrjyfia, poet. ngayog, ovg, to, ngat-ig, ecog, >], ion. ngrjl-ig (ngdooco) A. bolj abstraktno (pos. nga^ig) dejanje, delanje, (iz)de-lovanje, ukvarjanje, opravljanje; ra v- |
nanje,postopanje, obravnavanje. 2. izterjevanje. B. bolj konkretno 1.1. delo, čin, opravilo, opravek, z ata ngrj^iv zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, ulo-ga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, ti to ngdygd eotiv; kaj se je zgodilo ? ngr)yfid šoti (epoi) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, ov ng ngf/-£ig eyiyveto avtto nič mu ni pomagalo, ngi)ygd šoti tivi pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; HQ&y/xd ti nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), ovtco eo-yov ngog to ngay/.ia tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, ovdev ngdypd eotiv je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, egol ovdev ngdy/,ia ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; ta ngdygata tčbv 'Ekkijvcov Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine toiavta tak, naoovta sedanji, trenotni (= ta eveotdbta), to oov ti šoti to ngdyga kako je s teboj ? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, ngdygata eyco imam opravke (težave, neprilike), mučim se, ngdy[iata nageyco delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, ngdypata noie-opai posle napravljam, delam sitnosti, ov noieogai ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) zoivai ngd^eig (zoira ngd-ygata), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; ol ev tolg nody/xaoi dvteg ki so pri vladi, oblastniki; td ngayfiata eyco imam moč v rokah; vecbtega ngaypata prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva. ngayfiaxeia, tj (n o a yu at ev o 11 a. t) 1. poslovanje, (naporen) posel, opravilo, delavnost, napor, pridnost, marljivost, zanimanje za kaj, gataiog brezkoristna obširnost. 2. razprava.
ngay/zarevo/iai, ion. ngrjy/iaTevo/iai,
d. m. [z aor. p as s.; pf. z akt. in pas. pom.] 1. a) sem delaven (marljiv), delam; ukvarjam se, bavim se s čim, prizadevam si, trudim se za kaj sni živi, negi tr, b) NT kupčujem, trgujem. 2. a) izvršujem, izdelujem kaj; pf. p as s. izdelan sem noirjficvta; b) izvem, doženem. ngayog, ovc, to gl. nody/Mi. ngaeog, ngaecov gl. ngavg in ngaog. ngatisiv in sl. gl. neg-dco.
JlgaiacoL, oi prebivalci mesta Ilgaioog, r/ na Kreti.
ngaucogcov, to (lat. praetorium) palača rimskega namestnika, vojašnica ali šator cesarske telesne straže, kraljevi dvor NT.	[mora storiti.
ngdmsog 3 (adi. verb. k ngdooco) kar se ngamrjg, rjgog, 6, ion. ngr/mf/g 1. izvrševalec, izvršitelj egycov. 2. trgovec. ngaminog 31. sposoben za delo, spreten pri opravilu, vešč, izveden v poslih (praktičen), prizadeven, delaven, podjeten. 2, kdor kaj doseže, naga %ivog od koga.
ligam 10g, 6 reka v Troadi. ngamcog, ogog, 6, rj (ngdooco) 1. storilec, izvršilec, početnik, povzročitelj zivog. 2. a) maščevalec, osvetnik; b) izterjevalec denarja; c) NT berič, sodnij ski sluga.
Uga/iveiog olvog ep. pramnejsko vino (neko močno in rezko črno vino). ngavfjg 2, ep. ngr/vfjg 1. z glavo naprej , naprej nagnjen, na obraz(u), na glavo, strmoglav. 2. strm, brežen, %arti tov ngavovg po strmi rebri navzdol, slg to ngaveg naravnost navzdol, to ngaveg reber, strmina. nga^ig, 60)g, r) gl. ngay/ia. llga^i-TsA-gg, ovg, 6 slaven kipar iz Aten (364—300).
ngaog (ngaog) 2 in ngavg, ngaela, ngav, ion. ngrjvg [Et. iz ngaifog, kor. prai = ljubiti; slov. prijati, prijatelj, prijazen; nem. Freund (stvn. friunt), freien (got. frijon, ljubiti] 1. krotek, pohleven, tih, mil, blag, rahel, mehek,
(u)domač(en). 2. prijazen, milosten, naklonjen, ljubezniv. — a dr. ngaeog ngaeog in ngaovcog mirno, ravnodušno, hladnokrvno keyco, q)šgco.
ngdorrjg, r/zog, r/ (ngaovr/g) in ngav-zr/g, rjvog, g lcrotkost, pohlevnost, potrpežljivost, blagosrčnost, prijaznost, nogeiag mirna, umerjena (dostojanstvena) hoja.
nganig, idog, fj nav. pl. ep. [Et. idevr. q"'rp-, lat. corpus (iz qwrpes-). — dat. pl. nganideooi\ (prečna) mrena; pren. duh, srce, čuvstvo, razum, pamet, misli.
Ilgdg, Tlgavzog, rj mesto v južni Te-saliji.
ngaoia, r), ep. -irj 1. greda, gredica, leha. 2. lega, vrsta, oddelek, ngaoiai nga-oiai vrstoma, v vrstah NT.
Ilgaoidg ki/zvr/, r/ jezero v jugozahodni Traki ji.
ngdai/iog 2 (ningdaxco) prodajen, na prodaj.
ngdoig, ecog, r/, ion. ngfjocg (ningdoKCo) prodaja(nje).
ngdooco, at. ngdzzco, ion. ngfjooco [Et. iz nga -y.o- prodreti, sov. nega, negav. — Obl. fut. ngdgoj, pf. trans. nenga%a, intr. nengaya, pass. pf. nengay/zai, fut. med. nga^o/zai tudi s pas. pom., a or. pass. sngdyOrjv) A. act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. odov), bdoio prepotujem kos pota. 2, a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, ov Ti nggooei nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, uvi Ti delam za koga, priskrbim komu kaj, tovtcov ngazzo/zevcov med tem, rov-Tov nga^evzcov takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, rti č/xavtov ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; ev Ta ye-(ogyiKa (lavoizd) ngdzzco sem dober kmetovalec (zdravnik); b) ra notva oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, rti Tf/g nokecog (nokinna) sem državnik, b/.avbg ngdz-TEiv spreten državnik, odvetnik, branitelj ; oi ngazzeiv dvvd/zevoi pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogovarjam se, pogajam se s kom uvi, ngog, eig tiva posredujem, vneg Tivog zaradi česa, oi ngdooovTsg posredovalci; d) delam na kaj, potegujem
Grško-slov. slovar.
41
se za kaj, stremim za čim, nameravam, snujem kaj, (pMav, eigfjvrjv trudim se za prijateljstvo, mir, ravnam ngovorjvizčbg. 4. a) storim, naredim, prizadenem komu kaj, vivi držim s kom, izkažem komu kaj, delam za koga; b) zahtevam kaj od koga, pobiram, izterjavam, izžemam, opominjam koga, da plača dolg ygfj-piava, %geog. II. intr. sem (nahajam se) v gotovem stanju ali položaju, imam se, sv ngavvco imam uspeh, uspevam, gre mi srečno od rok, dobro se imam, dobro se mi godi, imam srečo; ovdev sv ngavvco nič se mi ne posreči (slično zcdcdg, %o-xčbg, ipkavgcng ngavvco), va agiova ngavvco zelo sem srečen, jcaAcog ngd-|ag z dobrim uspehom, srečno; va-nsiva ngavvco živim v skromnih razmerah ; d vi av vv/cooi, vovvo nga^ov-oiv godilo so jim bo, kakor pač pride, 6 u-roAog ovvio sngr]^e pohod se je tako iztekel (končal). B. med. 1. delam, vršim kaj zase (v svojo korist). 2. zahtevam (izterjavam, pobiram) zase, dam si plačati, vi kaj, izsilim iz koga, zaslužim si (denar). 3. vd div.aia kaznujem koga s pravično kaznijo. ngazog dor. = ngcbvog. ngazog 3 (adi. verh. od nmgaoKCO) poet. prodan.
agdzzco gl. ngdaaco. ngavvco, ion. ngrjvvco [aor. sngdvva] (po)mirim, (u)blažim, (o)lajšam, (u)to-lažim; pass. postanem milejši, ublažim se, od-, poneham '/sipiuov. ngavnafteia, f/ pohlevnost, krotkost ngavg gl. ropaog.	[NT.
nge/zvov, vo panj, štor; konec debla, rkelj, klada.
ngeaovzcog (adv. pt. pr. od ngšnco) pristojno, dostojno.
agenco 1. odlikujem se, dia navvcov pred, /zeva. naoi med vsemi, izkazujem se; (po)kažem se. 2. sličen (podoben) sem komu v čem vivi vi, vivi /Liogpfj, cbg vvgavvog sioogav, agensi coove ftggog aygavXov cpojUr) podoben je dlaki divje zveri. 3. spodobim se, sem primeren, pristojam ngenov vov daipiovog = dgioc; nav. impers. agensi
spodobi se, primerno je, verjetno je Vivi, inf. ali acc. c. inf. ngencoSrjg 2 (slčog) spodoben, primeren, dostojen.
ngea^d [tem. k ngeoflvg) vzvišena, častitljiva, častivredna, častna. ageofieia, f] in ngeafdevaig, ecog, rj (ngsofisvco) 1. prvorojenstvo. 2. poslanstvo, poslanci.
ngea/3elov, vo, ion. agea/lfjiov 1. prednost, prvo mesto. 2. častno darilo, častna služba.
ngeofieiga, fj ep. poet. (fem. k ngsoflvg) = ngeofia.
ngea/3evaig, ecog, fj = ngeofleia. ngeofisvzfjg, ov, 6, nav. pl. oi ngeofisig
I.	poslanec. 2. lat. legatus = podpoveljnik.
ngea/devco I. act. 1. intr. a) sem starejši od koga vivog, sem naj starejši dno vivog-, b) imam prednost, sem na boljšem, vladam vivog; c) sem poslanec, potujem kot poslanec, sem poslan; pošiljam poslanca. 2. trans, častim, spoštujem, čislam, cenim, nkeov bolj.
II.	med. a) pošiljam poslance naga (ngog) viva, eig vi; b) sem poslanec, posredujem kot poslanec.
ngeafif)iov gl. ngeofteiov. ngea^vyeveia, rj ion. prvorodstvo. ngeofiv -yevfjg 2 (yevog) ep. prvorojenec), (pra)star, starodaven. ngea^vg, 6 [Et. iz ngeo-yvg\ prv. pom. „ki pred drugimi hodi", ngeg, sor. nagog, -yvg sor. fiovg. — Obl. samo nom. acc. voc.\ fem. ep. ngeofda, ep.poet. agea^eiga ; pl. ageaficig (k ngeofiemf/g), comp. ngsofivzegog 3, superl. ngeaflv-zazog 3] 1. star, prileten, postaren; subst. starček, starec; oi agsoflvvegoi starejši ljudje, predniki, NT duhovniki, starejšine. 2. a) častitljiv, spoštovan, čislan; važen, pomemben, mogočen, velik; b) oi ngeojdsig poslanci. ngea^vzegiov, vo zbor(nica) starejšin, sodišče NT.
ngea^-dzrjg, ov, 6 starček, starec; fem.
ngea/3vzig, idog, f] starka. ngeapvziKog 3 po stari šegi, starčkom lasten, otročji.
ngev-fievrjg 2 poet. (ngrjvg, fisvog) dobrohoten, blag(ohoten), milostljiv, prijazen.
Jigrjy(ia, jigrjyp,azEvou.ai, jigrjnzrjg, Jigrj^ig, jtgrjooco gl. ngdfpta itd. ngrj&co gl. ni/rngr/pu. ngrjvrjg gl. ngavrjg. ngfjaai gl. nipingrjfu. ngrjoig gl. ngaoig.
ngrpozfjg, rjgog, 6 (norjdco) ion. vžigajoča strela, blisk.
ngrjzfjgiov, zo ion.	ngavrjgior> (ni-
ngaov.co) tržišče, trg, sejm(išče). ngrjvvco gl. ngavvco. ngrjvg gl. ngaog.
Ilgiafiog, 6 trojanski kralj; IlgiapiiSrjg, gen. soo, ao, 6 Priamov sin. ngiaaftau [Et. iz q"'ri-. — Obl. a or. k praes. (i)V80[MU, ind. snoidurjv, 2 sg. engico, 3 sg. ep. ngiavo, cj. ngicopiai, opt. ngiaipirjv, pt. ngiapisvog] kupiti vivd, vi, y.Tsd.T£oaiv solo tv za svoj denar (s svojim denarjem), zanvov oufig, eniOTavrjv tomivtov za talent, pungov po ceni, no?dov drago, ovdevdg X6yov za nobeno ceno, jrapti Tivog od koga; pren. mnogo dati za kaj (= da bi se kaj zgodilo), Ti)g rpvyi)g cdove pit) glavo (življenje) dati, da ne bi, vov-to ngo ndvvorv '/jvrjimTuiv ngiaipirjv av zato bi dal vse svoje premoženje. ngioco = ngico.
Ugirjvrp, r) mesto v Joniji; preb. oi Jlgirjveeg, scov.
ngiv [Et. sor. slov. pri, lat. prior, pri-mus (iz prismos)] 1. adv. a) prej, poprej, nekdaj, sicer, 6 ngiv prejšnji, nekdanji, to ngiv v preteklosti, nekdaj, svoje dni; b) preje, rajši ( po-tius). 2. veznik: prej nego, preden, preden ne, dokler ne, ov ngovegov — ngiv rj ne prej — preden, ngiv r) xai že prej ko ; ojačuje se z yš, dr), xai dr) in s nagoiilev, ngoodsv, ngovegov; veže se z ind., cj. (z av) ali opt., a ko pa je odvisen od trdilnega stavka, z inf. in acc. c. inf.	[jen.
ngiazog 3 ep. razžagan, (o)piljen, oglasno [Et. iz ngioco, sor. neigio, negdco. — Obl. fut. ngioco, a or. engioa; pass. Pf. nengiopiai, a or. engiorfrpv] 1. žagam, režem, pilim, diya prežagam (na dvoj e). 2- ugriznem, popadem z zobmi; pass. sem krepko zgrabljen ali privezan, Tivi s čim, ex v tv o g na kaj. ngtcov, ovog, o poet. pila, žaga.
n go [Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Duorh ngo spredaj pred Ilijem, ovgavofh ngo spredaj na nebu, pod nebom, ngo cpocoode vun na svetlo. 2. čas.: (po)-prej, rjčb-dt, ngo prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, nod Ti)g Kifaniag pred Kilikijo, na mejah Kilikije, ngo odov yiyvopiai prehodim kos pota, ngo yeigdrv pred seboj v rokah, ngo avar.vog v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, ngo tov pred tem, poprej, ngo xaigov pred časom, prerano, prehitro, ngo noXXov pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, ngo tov dsovvog preden je treba, ol ngo spiov moji predniki, ngo paag rj/išgag dan poprej. 2. pren. a) = vneg za, v korist, v obrambo, ngo To^svpidvcov v obrambo proti puščicam, piayopiai ngo naidcov za otroke, ngo Tgcbcov v obrambo Trojancev, ngo Ti)g 'Ehkadog dnoxhrjoxco za Grecijo, slično aygv-nveco, ftov/.svo/.iai, ngdvvco ngo Tivog za koga; b) = dvTi namesto, v imenu koga sgdr, cpcoveco ngo vdrvds; c) za označenje prvenstva ali prednosti (lat. prae): poprej, bolj, rajši nego; posebno pred komp. in besedami kompar. pomena: cenim, spoštujem (noieopiai, npidopiai), hvalim (enaiveco), izberem, dam prednost čemu, aigeopiai ti ngo Tivog rajši imam kaj od česa, nav {lovXopiai /ioi šivat ngo vij g Xvnrpg vse mi je ljubše kot žalost, nav ngo tov dovZevoai ine:§soyopiai vse poskusim prej, nego se vdam v sužnost, nsgi nisi ovog noieopiai to tjrjv ngo tov di-■z.aiov bolj cenim življenje nego pravico, oloi r) vvgavvlg ngo s/.evdegirjg rjv donaovovsgov r) sksrrdsgir]; tako tudi za d/J.og: fiaoUsvg ovdsig d/J.og ngo osv eovai - r) ov; d) vzročno: zaradi, od cpoftoio.	[vem.
jigo-ayy£XXco naprej naznanim, napo-
jigodyyeAcriq, ecog, rj napoved, poziv k čemu Tivog.
jtgoayopevoig, ecog, r\ napoved(ovanje), prerokovanj e.
aiQo-ayoQsvco [fut. ngoegdr, ao r. ngo-einov, pf. ngoeigrp/.a, pass. pf. ngo-eigrp-
pai, a or. JTQOVQQ't]'d'r)v} 1. a) naprej povem, prorokujem; b) naprej napovem, sporočim, naznanim, naročim, pripovedujem; poprej odredim, ukrenem, določim, svetujem, opisujem. 2. govorim pred kom (glasno), javno govorim, razglašam, slovesno oznanim, dam razglasiti, javno ukazujem, vnb xrjgvxog nolspov napovedujem, §eivirjv tivi imenujem koga gostoljuba; z nikainico: prepovedujem.
jzQo-ayco in med. (gl. ayco) I. trans.
1.	naprej iz-, popeljem, vodim, ženem; dalje tiram, podim, odvedem, spravim, 6 %govog ngorjyEv avtov čas ga je spravil naprej, postal je starejši. 2. pren. a) pripravljam, na-, priganjam koga do česa, izpodbujam, nagovarjam koga k čemu; zavajam, zapeljujem v kaj eni ti, Eig ti, zivdv-veveiv, eig ye).cota spravljam v smeh, eig ngaypata v nevarnosti, giojdov poskusim strašilo; pass. vdam se čemu, eig cpilonociav pijančevanju; b)po-mikam naprej to otgdtsvpa, povišujem, povzdigujem, slg tov to ngo-'tp/p.eva ta ngdyiuata tako daleč je prišlo z državo, šg tovto ocpea ngo-7]ydyovto tako visoko so svojo moč povzdignili. II. intr. grem, hodim, pomikam se naprej, hodim spredaj pred kom tbvd, ti NT; napredujem, grem predaleč; pt. nQodycov prejšnji ngo-cprjteiai NT.
jiQo-aycov, oovog, 6 (dycbv) prvi boj, predigra, priprava na kaj tivog.
jzQo-aycovi^opai d. m. [pf. tudi s pas. pom.] 1. poprej se bojujem s kom tivi.
2.	bojujem se za koga tivog.
jzgo-adineco najprej storim krivico, razžalim prvi; pass. trpim prvi krivico.
jigo-aidsopac d. p. [ion. ngoaidevpai, plpf. 3 pl. ion. ngoaidšato] dolžan sem hvalo, tivi komu.
jtgoaigeoig, ecog, fj 1. prosta odločitev, izvolitev, izbor, sklep, nagnjenje, namen, volja, ek ngoaigsoscog, z ata ngo-aigsoiv namenoma, s premislekom. 2. a) načelo, znanstveno mišljenje, javno mišljenje, strankarstvo, ttov koivčov državna oblika, stranka; b) u-loga; šola.
jtQoaiQExixog 3 ki hoče (izbira). jigo-aigEco [gl. alg e h), adi. verb. nno-aigsteov] 1. act. jemljem iz česa ek tivog, Evtevftev. 2. med. a) jemljem zase, izbiram si; volim kaj, dajem čemu prednost pred čim; imam kaj rajši od česa avti tivog; b) sklenem, namenim se, odločim se za zaodia NT. jtgo-aio&dvofiai med. na-, poprej zapazim, zaznavam, spoznam, slutim, tivog o čem, ti kaj, tivd s pt. o kom, da. ngo-aitidopai med. poprej obdolžim, dokažem tiva NT.
ngo-anovco [ion. plpf. ngoazijzoei] poprej slišim, čujem NT. ngo-a^fjg 2 (dl/.oiiai) ep. strm(ovit), brežen.
jcgo-apagravco poprej grešim NT. jcgo-ap.vvofj.ai med. naprej se branim, varujem, že naprej odvračam, odbijam, tivd tivog koga od (zaradi) česa. jtgo-avafiaivcD prvi pridem, stopim na kaj, zasedem kocpov. jtQo-avdyofiac med. poprej odplovem, odjadram.
jiQo-avaiQsco poprej odstranim, ugrabim.
jzgo-avaioifioofiai pass. [ion. pf. pass. ngoavaioipcopai] o času: poprej potečem, minem.
ngo-avdlioKco poprej potrošim, porabim, izčrpam.
ngo-araasico pred seboj vihtim, dvigam; prej naščuvam, podpihujem; dizai ngoavaosiovto pravde so se prej natvezle.
jtgo-avaoteMco naprej zadržujem, krotim, brzdam ti tivi. jzgoavaftcbgrfcng, ecog, fj prejšnji odhod, umik.
jcgo-avvtco poprej izvršim, izdelam. jtgo-anavrdco prihajam, pridem poprej nasproti.
jiQo-aji£Q%ofjai med. poprej (naprej) odidem.
jiQo-ajirjy£ofiai med. ion. ngo-aipij' yeopai poprej povem. ngo-ajio^vfjOKCo poprej umrem (pred
časom).
jiQo-anoxdpvco poprej se utrudim, ob-nemorem.
nQO-ajio?Av[u [med. a or. ngoanoj/.opipi pf. 2 act. ngoamUeoAa] (po)prej uni-
čim ali ugonobim; med. poprej poginem.
ngo -ajtojiEfinco ngo-anoaxeXXco
naprej pošljem, prej odpošljem;me</. pošljem pred seboj. ngo-anotgenopai med. poprej se obrnem proč, odneham, odstopim od česa dicbnovteg.
ngo-anocpalvopai med. (prej) razodenem (povem) svoje mnenje. ngo-ajtoxcogeco (prej) se vrnem ali odidem and tivog.
ngo-agna^co naprej vzamem, vzamem iz ust aV.rjhcov -rti Zsyopsva. ngo-aoKEco poprej (iz)vežbam, urim tiva.
ngo-aanl^co krijem, branim koga s Ščitom tiva.
ngoaoteiov, to, poet. ngodatiov kraj pred mestom, predmestje, posestvo na kmetih.
ngo-avhov, to (avlrj) prostor pred hišo, preddverje, preddvor NT. ngo-agpMveopai med. prej pridem, do-spem.
ngo-acpiotafiau med. [fut. ngoanooti)-oopai, a or. ngoaneotr]v, pf. ngoacpe-otrjna] prej odpadem, odstopim od česa, odneham, puščam kaj Jtgiv dv. ngo/SdSrjv a dv. naprej (pred kom) hodeč. ngo-flalvco [gl. {Salvo); ep. pt. ngofiiftdg, ngo{Si{S&v\ 1. a) hodim, grem, korakam spredaj ali naprej, tivog pred kom, prodiram, pomikam se naprej; b) nadaljujem Xoyov, pripovedujem naprej; c) prihajam iz česa Sof. Ant. 387. 2. o času: pomikam se naprej, potekam, minevam, postaram se; šv talg rjpegaig ngo{hi{h]Kd)Q elpi postaral sem se NT. 3. napredujem, razvijam se, iztekam se, gre mi od rok; presegam, tivog tivi koga v čem; egyov ngofSairsi delo uspeva, Kanov nastane; to M)vog ngoeftaive dcr/ov je širil svojo oblast.
ngo -^an^ijiog, 6 kolovodja, voditelj bakhantinj.
ngo-f}dkXco [gl. fld/J.o), aor. ep. ngo{Sa-Xov, iter. JtgofSd/.eone] A. act. I. trans. 1. a) mečem, vržem, postavljam kaj Pred koga ti tivi, sgida začnem prepir; porivam naprej, tiščim naprej NT, postavljam nasproti; pass. postavljam
se pred koga (proti komu), ngo{Se{ihf}-pevoi tov g ficoganoipogovg zavarovani od; b) očitam komu kaj, zastavljam komu vprašanje, žrtvujem koga; držim pred kom, Xoyog ngo{Sa)Mpevog na katerega se vsi sklicujejo, tov-vopa elgf/vr)g nosim na jeziku, govorim o miru. 2. mečem od sebe, zametavam; ftepiv zasmehujem, špav-tov mečem se na tla, obupavam, spavzov elg agag 6eivag prepuščam se, izpostavljam se, sv antrj acpdov izpostavljam, mečem na; pass. ngov-{SXrjlh]oav vložila se je proti njimpred-tožba. II. intr. poganjam, poženem kal NT. B. med. 1. držim pred seboj (v obrambo), donida krijem se (s ščitom), ščitim se, branim se, odbijam udarce z roko; tdcpgov izkopavam pred seboj. 2. izgovarjam se s čim, navajam, omenjam koga (kaj) v obrambo, za zgled, “Oprjgov sklicujem se na. 3. mečem, sujem pred sebe, sipljem ovXoyvvtag, postavljam si 'd-eipefaa. 4. nadkriljujem, prekašam, presegam koga v čem tivog tivi.
5.	predlagam koga, nasvetujem koga (v izvolitev); pass. predlagan sem, izvoljen sem.
jigofiaaig, emg, f/ (jigo-jdaivco) ep. živo blago, črede.
ngo/Sazinog 3 (ngo{iatov) ovčji, f) ngo-{latinri (sc. nvXrj) Ovčja vrata v Jeruzalemu NT.
jzgofidriov, to ovčica. jtgof}azo-Kdjir)Xog, 6 kupčevalec z drobnico (ovcami).
ngo/Satov, to nav. pl. [Et. od ngo{iaivei kar naprej hodi, nasprotno xsipf)Xia\ živina (na paši), drobnica, ovce, koze. cxgo-/3e/3ovXa (pf. defect. od ngo-flov/.o-pai) ep. prej, rajši hočem, tivd tivog koga nego koga drugega. jTQo-f}i/3d£co 1. naprej odvedem, peljem, privedem do česa; Big ti pripomorem k čemu. 2. NT a) izvlečem iz česa ex tivog; b) naučim poprej. jigoflifldg gl. ngo-paivo). jtgo-/}Xejiopai med. vidim prej, ngeittov ti Jiegi tivog pripravim komu kaj boljšega.
jtgo^rjpa, ato g, to (ngo-{SaXXco) 1. pomol, štrlina, nos, rt, skala, strma
obala. 2. a) nasip, hramba, obrana, zaščita; b) hranilno orožje (oklep, ščit, sulica); pren. pretveza, izgovor.
3.	znanstvena naloga (problem). jtQopXrjq, rjvog, r) (noo-^d/J.a)) ep. poet. iznad česa moleč (štrleč), o-p/jA?? podporni steber, opornik, palisada, f) itgofikfjg pomol, strma obala, skala. jigo^krjrog 2 (izoo-fid/J.oj) poet. vržen pred koga, izročen komu uvoov. ngo-pkdjouco [inf. pr. ep. -oxŠubv, a or.
izg6p,oXov] grem, prihajam vun. jtQo-($odcQ ep. poet. glasno kličem, kričim.
ngoflokcooog, 6 ion. kopje, sulica, ščit. ngofiokf], '// in izgo/iokog, 6 (noo-fid).-Aoo) 1. pomol, štrlina, predgorje, kleč, čer, strma obala. 2. a) branilo, hramba, obrana; ngoflokog sulica, ščit; pos. lovsko kopje; b) nasip, jez. 3. za napad pripravljeno orožje, napadni nastop; napad, ra dogava eig itgopo-Xi]v anoveivco nagnem (nastavim) sulice za napad, bnX%Tao eavcbteg šv itgofJokij ki stoje z nastavljenimi sulicami (z golimi meči). 4. javna obtožba pred narodno skupščino zaradi državnega prestopka; ngofloh) šoti nv o g smatra se kdo začasno za obtoženca.
ngojioandg, 6 ion. pastir(ček). ngoflovAevfia, avog, to (ugo-ftovkevco) (predhodni) sklep, ukrep zbora svetovalcev, ki ga je morala potrditi še narodna skupščina, da je bil veljaven. ngo-fiovAsvco 1. act. a) vnaprej se posvetujem, razmišljam itego vovog, oitcog; vnaprej sklenem, storim predhodni sklep; b) skrbim za koga (s posvetovanjem) vovog; c) imam prvi glas v zboru ali odločilen glas pri sklepanju. 2. med. vnaprej preudarjam, premišljujem (pri sebi). ngo-flovAog, 6 1. kdor se vnaprej posvetuje, član svetovalstva, ki se vnaprej posvetuje, svetovalstvo. 2. odposlanec, zaupnik, poverjenik k slovesnim daritvam ali odposlanci, ki so jih pošiljale jonske države k Panj oni ju (Ilavocbvoov). jigo-ftcoftsco ion. — itgo-jfoop&šco poprej prihitim na pomoč. jzgo-yafieco poprej se oženim.
ngo-yevfjg 2 {yevog) ep. poet. [comp-itgoyeveoregog] prej rojen, star, prileten, prastar, starodaven. itQo-ysvvrjTCog, ogog, 6 poet. praded, prednik.
Jtgo-yoyvo/nao d. m., ion. ngo-ytvofiao 1. poprej se rodim, rojen sem (prej), nastanem, poprej se zgodim (sem, živim), oo JtgoyeyBvrjp,švoo predniki, ta itgoyeyevrj/xšva kar se je prej zgodilo, prošlost, preteklost, f) itgoyeyo-vvoa ydgog zahvala za prejšnje dobrote. 2. a) prikažem se, pojavim se tdya\ pridem naprej na potu odov-jzgo-yiyvcboxco, ion. jigo-ylvcbo}cco 1. naprej spoznavam, poprej izvem, vem naprej, od prej poznam NT, poprej določim za kaj. 2. poprej sklenem, storim predhodni sklep eg to poekkov. jtg6yvcoaig, ecog, rj poprej storjen sklep, previdnost NT.
jtgoyovox6g 3 podedovan, r/goov rodbinska grobnica.
ngo-yovog, o nav. pl. (ngo-yoyvopoao)
1.	subst. prednik; pl. predniki, roditelji, pradedje; icb itovoo itgoyovoi itovcov o težave, ki rode vedno nove težave. 2. adi. prej rojen, starejši.
jTQo-ygd(pco 1. poprej napišem, naprej opišem, vnaprej zaznamujem NT.
2.	objavljam z javnim razglasom; ■/ogioov tovo pošiljam komu poziv pred sodišče, pozivljem pred sodišče.
jigo-Sasig 3 (darjvao) ep. naprej sluteč. itgo-daveo^co naprej posojam, poprej porabljam.
itgo-Ssodco poet. [pt. a or. jioodemag] naprej se bojim, sem v skrbeh, tovo zaradi česa.
jigo-SsoKvvfio, ion. jtgo-Ssmvvco \fut. itgodso^co, ion. a or. ngošde^a] 1. kažem pred seboj, yaoav ozr/itTom iščem, preiskujem tla pred seboj s palico. 2. naprej pokažem, objavim, naznanim, razodenem, zapovem tovo to, inf. jigo-8so/j,aov<x> ion. = itgo-dsodco. jigodetcTcog, ogog, 6 ion. = itgodsouTCog (izgo-debivviTo) oznanjevalec (bodočnosti), tov6g komu. jigo-Sr/kog 2 popolnoma jasen, očit(en), očividen, obče znan; šx ngodfjkov = itgodfj/.cog; izgočr/kov šoto, on jasno je, da.
Jigo-8r)Xoco poprej razglašam, razkrivam, izdajam.
ngo-drjAcocig, ecog, f/ napoved, naznanilo.
jiqo - diafiaivco poprej se pripeljem, prekoračim.	[ničim.
n go -8ia(}&XXoo vnaprej obrekuj em, sum-MQo-SiayiyvcboKCO poprej preudarim, sklenem poprej.
ngo-dLoupftELgco poprej uničim; pass. poprej poginem.
ngo-diSaoKco in med. poprej poučim, učim, podučujem vivd. ngo-SiScopi I, trans. 1. naprej dajem, plačujem /Moftov NT. 2. a) izročam, izdajam Jtgog Tiva, puščam na cedilu, prodajam, ogxovg prelomim prisego; b) opuščam, popuščam, izgubim f)do-vag. II. intr. usiham, ne zadoščam norap-og, majem se, ne držim več (pQay/j,a.
rego -8iEgy&£opai med. poprej obdelujem, pripravljam na kaj, storim dovzetnega ngog ti. Jigo-SiEgsvvdofiaL med. poprej poizve-dam, preiskujem.
ngoSiegsvvrjrrig, ov, 6 naprej poslan oglednik.
Jxgo-8ir)y£Ofiai d. m. poprej povem. rego-Senog, 6 (dixrj) razsodnik, varuh (oskrbnik) spartanskih kraljev. ligo -Siv.og, 6 sofist z otoka Kecog, Sokratov vrstnik.
ngo-dicoKco naprej preganjam, prodiram pri preganjanju (zasledovanju). ngo-SoKEi impers. [pf. pass. JtgodečoKTCu] prej je bilo sklenjeno %ivi, %a Jtgodečo-y(ueva prejšnji sklepi. ngo-8onr), 7) (dr/jj/Mu) ep. kraj, kjer čaka kdo divjačine, zaseda, staja. ngo-Sopog, 6 ep. preddverje, predhišje, prednja soba, veža. regoSooia, 7), ion. -ir) (ngočidcofu) izdaja, veleizdajstvo.
n go Sort) g, ov, 6 (nQ0-dida>)u) izdajalec, veleizdajnik, uskok, begun. regoSorig, idog, f) poet. izdajalka. ngoSorog 2 (jcgo-dičco/ui) poet. izdan, zapuščen.
rego8gofxrj, r) (jzgodga/rsiv) skok, tek-(anje) naprej.
ngoSgofiog 2 (ngodgap,elv) 1. adi. ki naprej (s)teče (hiti, beži). 2. subst. pred-
hodnik NT, prednik, sprednik; naprej poslani ogledniki, poizvedova-lec, prednje čete, razkropljeni strelci. jigo8coo-ExaLQog 2 (jtgo-didcofn, etalgog) ki izdaja prijatelje ali tovariše. jcgosSgia, r), ion. -ir) 1. prvo mesto, prvi (častni) sedež (v gledišču, zboru, itd). 2. predsedstvo, prednost. ngo-sSgog, o (edga) predsednik. jTQo-££Qyco ep. ustavljam, zadržujem. jego-šrjTca gl. ngo-ir)/.u. jigo-siH^co [pf. pass. jigoEi/Oio/iai] poprej na-, privadim. jigo-stdov gl. jvgo-ogda. jtgo-ELfu1 ep. (samo v tmezi) sem (po)-prej xd ngoeovva.
jigo-ELfifi (el[xi) 1. grem naprej ali spredaj, naprej korakam (pred kom), naprej prodiram, krenem naprej, staro ftgayv počasi, polagoma. 2. pren. a) o času: potekam, minevam, ngoiovtog tov ygovov ko je potekal čas, v teku časa; b) nadaljujem (govor), jigocov-Tog tov X6yov tekom govora; c) prekoračim pravo mero, grem dalje nego je prav tov statpou. jigo-EiJiov, jcgo-Eigrjrca in sl. gl. Jigo-ayogsva.
jtgo-scodyco 1. act. spravljam poprej noter. 2. med, poprej spravljam zase (v mesto).
jigo-EiCJtEfuico poprej pošiljam noter v. jigo-EK&eco tečem (planem) poprej (pred kom) iz česa, pretečem koga. jtgo-EKKOfiiŠco ion. spravljam poprej vun.
jigo-Ex?Jyco naprej pobiram, izterjavam ygr)piava.
jcgo-EKJiE)iJio3 prej pošiljam iz tabora. jtgo-EKJtAECo poprej odplovem, odjadram.
jigo-EKTi^Efiac med. prej razlagam, tolmačim.
jzgo-EKcpo/Seco prej strašim; pass. prej se prestrašim.
ngoEKcpofirjaig, ecog, 7) prejšnje ostra-šenje (oplašenje).
jigo-eXavvco grem naprej, pomikam se (jaham) naprej, jaham pred kom; impers. Jtgooco tfjg vv/.Tog ngoekrjIaTo bilo je že pozno v noči. jigo-eXjti^co poprej upam, ev Ttvi na koga NT.
Jigo-ep/3dkkco (gl. ftakkco) 1. intr. poprej zadenem na kaj, vderem, prvi napadem, planem v kaj. 2. trans, poprej vdahnem (vcepim). ngo-Efiev gl. noo-irjfu. ngo-evag^ofAcu poprej začenjam. jtgo-Evvsjico, jigotivvEJtco 1. prej povem. 2. javno povem, glasno zapovedujem, ftalgeiv pozdravljam. jigoevoimjaig, t) (ngo-evoixEco) prejšnje prebivanje v čem tivog. jiQo-e^ayyeHco naprej povem, javljam, poprej naznanjam.
jtqo-EŠdyco 1. act. poprej peljem iz česa, spravim čez mejo. 2. pass. poprej odrinem, odjadram vavoi. Jigo-E^aiaaco, at. Jzgo-£l;q.GG6) [aor. pt. ngos^avtEg] poprej vun planem, poletim iz bojne vrste, drevim predaleč naprej.
ngo-e^aviara/aai med. [fut. nooE^ava-otrjoo(j,ai, aor. ngos^avsotrjv, pf. ngo-e^avEovrjKa] prehitro vstanem, vzdignem se prej kot kdo drugi; krenem prezgodaj proti sovražniku, vstanem; odidem, odrinem pred danim znamenjem (prezgodaj) na borišče (pri tekmah, borbah).	[oder.
jiqo-e^e8q7], 7j poseben (odličen) sedež, ngo-E^sifiL in 7tQo-E^EQ^o[iai med. poprej se napotim, odrinem, vzdignem se, pridem prej iz česa, korakam, grem naprej.
jtgo-EŠscpCEficu med. poet. naprej zapovem (zahtevam).
jtgo-s^ogpdco poprej se vzdignem, odrinem, pia r/fiega en dan poprej. jigo-EJtayyekkopai poprej obetam NT. jigo-EJtcuveco že naprej hvalim, odobravam.
jego-enavaGELco [aor. pass. ngosnavs-oeiofirjv] naprej pretim, žugam, grozim.
jtgo-EJiipovksvco 1. act. prvi zalezujem (prežim na) koga. 2. pass. prvi postanem žrtev zasede ali zalezovanja, ubijejo me iz zasede.
Jtgo-ejiiotapai d. p. poprej ali naprej vem.
JiQo-£jtt%sigEO) prvi (poprej) napadam, prehitim koga z napadom. jzqo-EQyd£o{iai [augvn. ?)gy- in slgy-, redupl. ečpy-] prej delam, trudim se
za koga, narejam kaj za koga, pridelujem, pridobivam si kaj; pt. ngo-eigyao/xsvog prej pridobljen (dogo); subst. ta jvgoeigyaopeva prejšnja dela.
jigo-Egeaaco [aor. ep. ngoEgsooa] naprej veslam, jadram, vr/a ženem naprej z vesli.
nqo-eqeco ion., at. jtgo-egco gl. ngo-ayo-
gevco.
jigo-egvco [aor. ep. ngosgvooa] naprej vlečem; aor. dal sem potegniti vi) a akade.
jiQo-EQxopaL med. (gl. eg%opcu) 1. naprej grem, hodim, korakam (pred kom), grem dalje NT, odhajam, odrinem. 2. o času: potekam, minevam, ngoekikovtog tov %govov tekom časa, oi n g o skr) /.v 'do te g ra tc rjkixiaig vojaki višje starosti, starejši vojaški letniki. 3. nadaljujem (govor), grem naprej, napredujem, razvijam se, pomikam se naprej; ra IlegoEcov ngi)y-joara čig tods ngoskikovta so se dvignile do tega viška, ol doskyeiag se je povzpel do tolike drznosti, etg nav /noft-drjgiag. 4. prihajam iz česa, javno nastopam. 5. prihajam mimo koga, prehitevam tiva NT.
Jtgo-£odyo/j,ai gl. ngoeiodyco.
jigoExwoq 3 (noo-irj/u) zapravljiv, potraten.
jiqo -eroi{id£co l.act.poprej pripravi j am. 2. med. pripravljam si kaj v svojo korist, prej pri-, uredim svoje priprave.
jtQo-EvayyEki^opai med. prej prinašam veselo oznanilo, prej oznanjam NT.
jtgo-E^co, skrč. jtgov%co I. act. 1. trans.
a)	držim kaj pred kom vi tivog;
b)	imam prej (v lasti), dobivam prej;
c)	poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost ti tivog, ti-Mv. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, tivog tivi v čem, imam dobiček, ov ti ngo£’/yei nič ne koristi ali pomaga; ngoe^cov napuščen, vun moleč, to jigoe%ov prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo dovgata, imam (podim) pred seboj tavgovg. 2. a) ponujam; b) izgo-
Varjam se s čim, navajam kot izgovor ngoipaoiv, navajam kaj kot vzrok Sof. Antig. 80. 3. NT sem boljši od koga.
ngo-r]yepcbv, drog, 6 vodja, vodnik. nQo-rjyeofiai d. m. 1. naprej hodim, grem, kažem pot, hodim na prvem mestu, sem vodnik, vodim. 2. NT premagujem, prekašam koga s čim vivd v IVI.
npor)yr)xf\p, ijpoc, 6 }
„	" ' 'r’	’	> = ngo-nyepoov.
nQOT)yt]XT]g, ov, oj c ^
n()OT]yoQ£co (dyogevco) govorim za koga, branim, zagovarjam koga vivog. ngprjK&fitjv = ngoeiprjv gl. ngo-irjpi. ngo-rjKTjg 2 (ti'/./j) ep. spredaj oster, z ostrim robom.
ngo-r/nm (nav. s pf. pomenom) 1. po-meknil sem se naprej, napredoval sem, va nQa.yp.aTa eg vovvo ngofj/e razmere (položaj) so tako daleč prišle. 2. sem pred kom, prekašam, nad-kriljujem koga, Tivi v čem. ngo-rjzzdopai poprej sem premagan, prej podležem.
nQo-&aXrjg 2 ($uAAft)) ki dobro (lepo) raste.
ngo-i‘dsA.vpvog 2 ep. 1. temeljito, s korenino, do tal. 2. čvrst, mnogoskladen ocbcog.
ngo-ftčovcn gl. ngo-viOrjpi.
ngoe ganeva) 1. zavežem si koga vivd.
2. poprej pripravljam, oskrbujem. ngo&eoig, ecog, r/ (noo-viUrjpi) 1. na-, razstava, oi aovoi vrjg ngofhjoeag ogledni kruhi, posvečeni kruhi, položeni na mizo v „svetem“ NT. 2. (trden) sklep namen, volja. ngo-fteapiog 3 (fieopog) poprej določen, fj ngoHeopia (sc. f/pega) poprej določeni (ob)rok, čas, da kaj zastara (zapade); plačilni dan NT. Tigo-^eanl^co poprej prerokujem. ngo-fteco [impf. iter. ngoHeeo/e] ep. spredaj ali naprej tečem, -zrtvog pred kom. ngo-tivijoKco umrem prej, pred kom vivog.
ngo-tigcpaKco [aor. 2 pt. ngodogcnvj naprej skočim, poskočim. ngo&vpeopai d. p. [/ut. ngodvpfjoopai in -r/drjoopai, aor. ngoeflvprjftvjv, pf. HQove{fvpr]pai, adi. verb. ngofivprjveov, ion. pt. praes. ngoihpevpevog] 1. a) sem
pripravljen (voljen, vnet) za kaj, imam veselje do česa, zelo želim, hočem; vrjv ovpftaoiv želim, mir, va eg Boico-vovg vnet sem za zvezo z B., v iv L radovoljno pomagam komu; b) trudim se, skušam kaj doseči, prizadevam si, stremim inf., dneog. 2. sem dobre volje ali vesel; (oppos. dDvpeoo). ngoftvpia, f), ion. -ir] 1. nagnjenost, pripravljenost, prizadevanje, vnema, želja, ngodvpiav e/co sem pripravljen, težim, želim, s% ngoftvpiag vivog na željo koga. 2. naklonjenost, ljubav, vdanost, uslužnost. 3. dobra volja, veselo srce, pogum, srčnost, vnb ngo-dvptag pazljivo, vig noib5 rj nnoitv.uia zakaj si se odločil? ngo-frvpog 2 1. naklonjen, dobrohoten, vdan, voljen, pripravljen, rade volje, željan. 2. vnet, marljiv, rad, prizadeven, uslužen, postrežljiv, požrtvovalen, srčen, bojaželjen, vo ngofrvpov dobra volja, vnema. — adv. ngo-frv-pcog voljno, marljivo, vneto, rad, brez strahu.
jzgo-frvgov, vo (ftvga) nav. pl. 1. sprednja vrata, ki držijo s ceste na dvorišče, dvoriščna vrata. 2. prostor pred hišnimi vrati, vhod (v hišo), preddverje, dvorišče. 3. sprednja dvorana II. 15, 124.
jigo-ftvco poprej žrtvujem. ngo-idXXo> ep. (od)pošiljam. ngo-idnzco ep. [/ut. ngoiaipo), aor. jtqo-iaipa] proč vržem komu, (od)pošljem vi uvi.
ngo-it^opai med. ion. predsedujem, prevzamem predsedništvo. ngo-irjpi [gl. irjpi; at. impf. ngoieiv, ep. aor. ind. nootrp/a, inf. ngoepev, med. opt. jipdotrro) I. act. in pass. 1. naprej pošiljam, od-, dopošiljam viva, vi, elg, ngog, eni vi; namen se izraža tudi z inf. ali part. lut.: nootei ievai, pvth)-oaodai, dyye/Urjv sgeovva; pos. mečem, streljam /?sAog, iyyog, diovov; vda g izlivam. 2. izpustim, pustim, da pade noba, nr]6dXiov e/ yeigcbv pustim iz rok, Malova pustim, da odide, oprostim, vfjvds fle<p ngosg (bogu na ljubo); enog izgovorim, olvog ngoer)xe šnog vino je izvabilo besedo. 3. a) dajem vivi vi, izročam '/gr/pav ti vivi, epavvov
mi to f/dv vda jam se, prepuščam se nasladi; b) dovoljujem djzdyeo$ar, c) podeljujem xvdog. II.med. 1.izgovarjam (govorim) prazne besede loyovg. 2. izročam se, vdam se, zaupam se, darujem se, spuščam se v kaj epiavtov eg tl. 3. a) prinašam, darujem, izkazujem evegyeoiav (brez upanja na povračilo); b) izročam, puščam na cedilu, izdajam, prepuščam; c) dopuščam, dovoljujem, s pt. ali inf.: dopustim, da se kaj zgodi. 4. odpošiljam od sebe, opuščam, zametavam, zanemarjam, ne brigam se za kaj to nagov.
jzgoZxa gl. jz noti;.
ngoLKTrjg, ov, 6 (ngoig) ep. berač,prosjak.
jtgoifiog 2	= jvgdnpiog NT.
jzqoi^, skrč. jtgotf, Jigor/.bg [Et. iz ngo -j- kor. siq - roko iztegniti; s or. ixco, r/.evgg] 1. dar, darilo. 2. dota. — adv. jtgoZxa (acc.), ep. ngomog (gen.) zastonj, brezplačno.
ngo-Znnevco spredaj jaham, jezdim, dirjam pred kom.
jiQo-toTrjpi (ioTgf.ii) I. act. 1, trans, postavljam pred koga, postavljam na čelo Tira Tivog. 2. intr. a) postavljam se, stopam pred koga, postavljam se nasproti, maščujem se nad kom zaradi česa Tivog tivi; b) stopam pred koga; a) varujem, ščitim, branim proti Tivog; fi) prosim koga česa; y) stopam na čelu Tivog, pf. stojim na čelu, postavljen sem črez kaj, zapovedujem, vodim, vladam, oskrbujem, izvršujem (porov, delam, xala>v egycov dobra dela NT, bavim se s čim, oi ngoovdvTeg, oi ngosoTobveg predstojniki, poglavarji, voditelji. II. med. 1. postavljam kaj predse(be). 2. stopam, skrivam se za koga; izgovarjam se s čim, navajam kaj kot pravi vzrok eyffgav. 3. stavim kaj nad kaj, dajem čemu prednost ti Tivog.
ngo-toftco = jrgo-e/co.
jZQoxa adv. ion. vedno s te [Et. od adi. ngoxo-g, lat. reciprocus] takoj, precej, neutegoma.
jiqo	fiat med., ion. -xazrjfiai 1. spre-
daj sedim, sem pred kom, sem na izpostavljenem mestu, ji g 6 vi) g dl/.gg
'Ellddog bivam (tako daleč) pred ostalo Helado. 2. stojim pred kom v zaščito, varujem, branim, ščitim Tivog. jtgo-nafH^co, ion. -xazt£co usedem se pred koga, sedim v javni seji eg ti (da sodim), imam javno sejo; med. grem k javni seji, eg ti kam. jzgo - Ka-dtazauai med. intr. [pf. Jigo-y.af)'eoT7]y.a] pf. spredaj stojim, postavljen sem pred kaj cpvlaxg. jigo-xad'ogdco ion. [/ut. jzgoxav6ipoiiai] poprej poizvem, ogledam. jtgo-xaico spredaj (poprej) na-, se-, zažigam, n g 6 Tivog pred kom. jzgo-xalsco [gl. xaleco; ep. a or. med. jzgOKaleoadpirjv, cj. 3 sg. ngoxaleooe-Tai\ 1. act. vun kličem, zovem eg xgi-oiv. 2. med. a) vun kličem k sebi, vabim k sebi; b) kličem na boj ydgpiy, izzivam, podpihujem, dražim, vzpodbujam, priganjam eg, eni ti; c) zahtevam, predlagam dixgv, sep’oig ngov-y.alovvvo pod pogoji, ki so jih predlagali; tl) povzročujem, napravljam. jigo-Kalijofiai[pr.imp. ngoxali^eo, impf.
jigoxah^6/zrjv\ Jigo-xaleco. tiqox6.1v /zfia, a rog, to 1. zastor, zavesa, zagrinjalo. 2. izgovor, pretveza. jzgo-Kalvnzco l.act. zastiram, zavešam, zakrivam (spredaj), pokrivam kaj s čim rt' tivi, oi dixaoTai ngo Ti)g ipv/ijg olov to o d) g a ngoxexa/.v iiiievoi so zagrnjeni (odeti) s celim telesom. 2. med. zastiram, zakrivam si kaj bpipiciTa, držim pred seboj, izgovarjam se s čim.
jzgo-Kaizvco poet. 1, vnaprej se trudim, poprej trpim, zbolim, Taig yvcb/xaig prej izgubim pogum. 2. trudim se za koga Tivog.
jtQo-xazayysllco naprej oznanjam, poprej obetam NT.
jiQO-Kazayiyvcboxco (gl. yiyvd>oxco) l.(že) naprej mislim o kom kaj slabega. 2. že naprej obsojam, dolžim koga. jiQoxazaycoyr), fj poprejšnje izkrcanje. Ttgo-Kaza-freco spredaj tečem, hitim naprej (doli), četujem (pred drugimi četami).
jiqo -xazaxaico poprej požigam, pustošim pred kom.
tiqo -Kazalafiflavco 1. a) naprej zavzamem, poprej zasedem, si osvojim;
b) poprej pridobim koga na svojo stran. 2. odvračam, preprečim, ubranim, poprej se zavarujem oncog [irj z ind. fut.
ngo -xazaXsyco [aor.pass. noozars/n/ !hjv\ poprej opišem, povem, omenim.
ngo-nazakvco 1. act. poprej razvežem, razderem, odpravim vbpiovg, poprej opustim, ustavim nkovv. 2. med. poprej popustim, utolažim sy&gav.
mgo-xazagzt^co vnaprej pripravljam NT.
ngo -xazdgyopiai med. Z6)v igčbv Živi poverim, prepuščam komu slovesen začetek žrtve.
ngo -xazaaxejizofiai d. m. poprej poizvem, ogledam, preiščem.
ngo-xazaaxEvd£co poprej uredim, pripravim ; med. pripravim potrebne stvari.
zcgo-xazacpevyco poprej ubežim, uidem
etg viva zonov.
JiQo-xaxexcD 1. act. a) poprej dobim v svojo oblast, zasedem nokiv; b) prej imam kaj v svoji oblasti to dy.gov. 2. med. držim kaj pred seboj xa-Xvnvgrjv.
ngo-xazr]yoQEco že naprej zatožim koga zivog negi zivog.
ngoxazrjyogia, ?) poprej začeta (vložena, podana) tožba.
ngo-Kazr)fiai, jigo-nazi^co ion. gl. ngo-
v-dčhpiai itd.
ngo-xax6ipo/zai ion. fut. k ngo-zaftogaco.
ng6-xeip.ai med. [impf. noovzsiiirjv, 3 pl. ion. ngoev.eazo, hkrati pf. p as s. k ngo-zičhjiu] 1. a) ležim pred čim zivog-, molim, štrlim (v morje) sv zfjčfakdzzrj, razprostiram se, z tj g eyo[zevr]g yi)g segam dalje v morje kakor sosednja dežela; b) nahajam se, sem pred kom oveiaza; ayd>v boj je pred kom, ga čaka. 2. a) javno sem izpostavljen, ležim pred očmi vseh, ležim na prostem nepokopan vengog, nahajam se v nesreči, sem v sramoti, /topo) ob-nemorem, podležem; b) pripravljen sem, sem pri rokah (na razpolago), zb ngoxeif.ievov predmet razprave, Ta ngo-'teifzsva sedanji slučaj, zčbv jigov.eipie-vcov zi nodoou) naredim najpotrebnejše (pogreb in očiščenje mesta), ovdsv afjf.ia zčbv ngonei/zevcov noben
dosedanji znak; c) sem določen, namenjen, naložen, odrejen, obljubljen, usojen čjr\\jiia, r/iJ.čoai, ar)ušla-, d) impers. ngov.sizai rt komu je ukazano, dolžnost, naloga je.
jigo-xr]8ofiai d. m. poet. skrbim za koga zivog.
jtgo-Htjgaivco (xf]g) poet. v skrbeh sem za koga zivog.
jtgo-nrjgvooco, at. -zzco poprej javno razglasim, naprej oznanim.
Tcgo-mvdvvEvco 1. postavim se, grem pred drugimi v nevarnost, sem med prvoboritelji, zivog živi za koga proti komu, borim se v prvih vrstah (na čelu vojske). 2. postavim se za koga v nevarnost, branim, ščitim koga (imeg) zivog.
jigo-HivEoo naprej pomikam, velim komu, da se naprej pomakne; pass. naprej se pomaknem, naprej odrinem.
ngo-nkaico ion. poet. 1. trans, naprej objokujem živa. 2. intr. glasno tarnam ali tožim.
TcgoKkrjoig, emg, fj (xakeco) 1. poziv, izzivanje, klic na boj, ex ngox?,i]oe(og po pozivu. 2. poziv, predlog.
jtQo-xkiva> poet. naprej nagnem, oprem, naslonim zi eg zi.
jigo-nkvzog 2 ep. 1. prej slišan, prastar. 2. preslaven ensa.
IIg6xv7j, fj hči atiškega kralja Pan-diona, Terejeva žena, Itijeva mati.
ngo-xo/zi^co ion. naprej spravljam, odpravljam.
IlgoHOvvrjOog, fj otok v Propontidi; preb. 6 Ugo^ovvr/oiog.
jtgoKonfj, 7] napredek, uspeh, prospeh NT.
jiqo-v.6jzxco 1. trans, raztegujem s tem, da tolčem, naprej spravljam, pospešujem, podpiram, zivl zivog koga v čem. 2. intr. pridem, grem naprej, napredujem NT, razvijam se, uspevam, fzeya /J.egog zivog zelo uspevam v čem; o času: naprej se pomikam, minevam NT.
ngongi/za, azog, zo predsodek NT.
jtgo-nglvco 1. izberem, izvolim koga pred drugimi zivd zivcov, dajem prednost čemu; bolj cenim, stavim koga nad kaj ; pass. daje se mi (imam)
prednost pred drugimi, sem bolj v čislih, veljam za najboljšega. 2. izvolim koga za kaj, imam, proglašam koga za kaj uvd tl Ilgoregig, tdog, fj Erehtejeva hči. jigo-rcgizog 2 (fcgo-xgivco) poprej določen (izvoljen).
jtgo-rcgooaog 2 (xgoooa) ep. ion. stop-njema razpostavljen, vrjeg tako razvrščene na bregu, da tvorijo nekake prage.
IlgortgovoTrjg, ov, 6 priimek atiškega razbojnika Polipemona. jigo-rtvrcksco poet. (pri)valim iz česa; intr. valim se iz česa.
jigo-nvkcvdsopaL
jigo-rcvkivdopai
med. 1. naprej se valim. 2. vržem se (padem) pred koga na kolena, kleče prosim koga tlvqq. jiqo -kvjitco naprej se nagnem, vun pokukam, pogledam izza česa. jiqo-xvqoco poprej potrdim NT. jiQo-kap.pdvco (gl. kapfidvoj) 1. naprej dobim, poprej odvzamem, ugrabim, vzamem, ngokaftovTeg empekovTar (oi vopoi) skrbijo že vnaprej ; poprej si osvojim, zasačim ev uvi NT, pretečem ; prehitim nokkčg; -zri)g (pvyfjg prehitim na begu, ngokappavco enrj poslušam prej, ngoekafie pvgioai prva je pomazilila NT. 2. stavim nad kaj, bolj cenim, zi ngo Tivog dajem čemu prednost. 3. naprej (in napačno) sodim ali mislim ngozegov. jiQo-ksyco 1. naprej (poprej) pravim, izjavim, razglasim, napovem, prerokuj em. 2. javno ali slovesno oznanim, ukazujem, zapovem. 3. ep. (pt. pf. pass. ngokekeypevog) izbiram pred drugimi. jcqo-ksLJioo 1. zapuščam, puščam na cedilu (osamljenega), z inf.: opuščam, neham. 2. intr. minevam, pojemam. jigo-kEOjprjvevopai d. m. ion. poprej se pogovorim, dogovorim s kom %nvi. jigo-kevooco poet. naprej vidim, zrem v daljavi pred seboj. jiQo-koyog, 6 uvod, prolog, del drame do zborovega nastopa. jiQo-ko%i£co 1. poprej kaj zasedem (in prežim), napravim zasedo. 2. postavljam koga v zasedo; pass. sem v zasedi.
jzpokvjiEopaipass. poprej se razžalostim. jtgo-pakaaaco, at. -ttco poprej omehčam, ublažim, pripravim, obdelam dr} po v.
jigo-pav&avco [aor. ngovpaftov] 1. poprej se učim. 2. dalje (vedno bolj) se učim z inf.
jtgopavreia, fj, ion. -xrjtrj prednost pri popraševanju preročišča, pravica vprašati pred drugimi delfsko preročišče.
jtgo-pavTEvopai med. naprej napovem, prerokujem, naprej vidim, slutim. jtgo-pavzig, SCO g, ion. rog, 6, r) 1. udi. ki (na)prej napove ali pr or okuj e, zlzxa napovedujoča se Pravičnost. 2. subst. svečenik (-ica), ki prorokuje v imenu boga (P iti j a v Delfih), prva prerokovalka, namestnica prerokujočega božanstva.
jtgo-pagzvgopai vnaprej pričam, izpričujem NT.
jiQO-payeco, ep. jigouayi£co in jigo-payopai 1. spredaj se borim, bojujem se pred kom z iv 6 g, nvi s kom; borim se v prvih vrstah, sem prvo-boritelj, Tgcooi med Trojanci. 2. bojujem se za koga, branim koga zivog. jiQopa%E<bv, čbvog, 6 (jtgo-pdyopai) bra-nišče, branik, obrana, utrdba. jigopa^og 2 (ngo-pdyopai) ki se bori pred drugimi, dogv kopje prvobo-ritelja; subst. 6 prvoborec, prvobo-ritelj zivog, iv ngopayoioi v prvi bojni vrsti.
jigo-peiyvvpai [inf. a or. pass. ep. ngo-piyrjvai\ ep. poprej se združim (spojim) s kom (telesno) uvi. jigo-pekezaco poprej se vežbam, poprej preudarjam, prej skrbim NT. jigo-pegipvaco poprej skrbim, sem v skrbeh NT.
jzgo-fiEzcojiidiov, to (pezamov) 1. odrta koža na konjskem čelu. 2. pokrivalo, oklep na čelu konja. jtgoprj^Eia, r/, ion. -'deirj, -ir], at. -ia (jtgo-prjihjg) 1. previdnost, opreznost, preudarnost; jcgoprj&eiav jioiovpai sem previden. 2. skrb, ozir, oskrbovanje, spoštovanje, ngopfjdeiav eyo) uvog skrbim za koga, ev Jtokkfj ngo-pr]iHri eya> vivd zelo obzirno ravnam s kom.
npofiTj-d-sofiai d. p. (ngo-fzrj^g) [aor.
■ jiQov(jir]'d'rj'&riv] naprej mislim, (dobro) pomislim, imam skrb za koga, skrbim za vneg vivog in vivog, oziram se na kaj (koga) vov dde?.<pov. Ugo-firj&svg, ecag, 6 Japetov in Kli-menin sin, Devkalionov oče. npo-firj^rjg 2 [Et. od /ifjflog skrb; kor. mendli, prizadevati se za kaj, sor. pavftdvco] previden, oprezen, skrben, skrbi j iv, vov fluvelv boječ se smrti, vo ngopiv^eg previdnost.
JipofiTj&ia, f/ gl. ngo/rrjfteia. rtgo-lvfinrjgZ (pirp/.og) spredaj podolgast, dolg, podolgovat.
ngo-firjvčco (na)prej povem, izdam. Jipo-]iiyvvficu gl. noo-iudyvvi.MH. Jipo-]ivdo]iai d. m. 1. a) snubim za koga, fj 3iQop.v7ioap.evri snubačica; b) skušam komu kaj pridobiti, priporočam, svetujem vivi vi. 2. naprej slutim ngo-pvavai vi ]ioi yvd>[ia.
Jipo-fivTjovZvog 3 ep. drug za drugim, vsak posebej, po vrsti.
Jtgofivrjorgia, Tj	) (ngo-fivdofiai)
JipofivTjovpig, idog, fj ( snubačica. Jipo-fio/leZv gl. m)o-ft/.b)0'/.0). npo-]iog, 6 [Et. lat. primus iz prismos] ep. poet. 1. najsprednji, prvi, vodja, knez, prvak. 2. prvoboritelj, prvoborec.
Jipo-vouog 3, poet. Jipo-vdog 2, ion. npo-vrjiog 3 1. (ki je, stoji) pred svetiščem; 6 jigbvaiog veža, preddverje svetišča; fj repovrjir\ pridevek Atenin, ker je stalo njeno svetišče pred Apolonovim.
zipo-vavfMftEco ion. borim se na morju za koga vivog.
ngo-vEfioficu poet. naprej grem, pasem se naokrog, razširjam se. npovrjiog gl. jvgovaiog. npo-vrjotsvco ion. poprej se postim. npo-vZnaco poprej zmagam, prerbagam. npo-voseo [a ugm. jvposv-, ngovv-; a or. Jtgovorjoa, pass. npoevorj^rjv] 1. act.
a)	poprej opazim, vidim, slutim vi-,
b)	poprej izmišljam, raz-, premišljam vi, o vi; c) skrbim za kaj, mislim na vi, vivog, vo nagayyeXX6fiEvov da se zapoved izvrši. 2. med. a) skrbim v svojo korist za koga (kaj) vivog, mislim na, sklepam, trudim se ev (pegeiv,
v skrbeh sem, oyg cpgevog zaradi tvoje namere ; b) sem oprezen, varujem se. jipovoTjziKog 3 (ngo-voeco) skrben, oprezen, previden, moder, xai vov v o jv go-vorjUKOv tudi to je dokaz njih (božje) skrbnosti.
npovoia, f), ion. -voirj (ngo-vovg) 1. previdnost, opreznost, preudarnost, prerokovanje, ez ngovoiag nalašč, s premislekom. 2.previdnost božja. 3. skrb, sltrbljivost, vivog za kaj, jvgovoiav e/oo skrbim za (negi) vivog. jcpovofiaia, 7) (ngo-vepno) slonov rilec. npo-vofjiEvoo priskrbujem klaj o, plenim. jtpovo]i7], 7] (jvgo-ve/nco) nabiranje, dobava hrane (živeža, klaj e), četovanje (in plenjenje) radi dobave klaj e. jipo-voog 2, skrb. jipovovg [comp. jigo-vovovsgog] ion. poet. previden, oprezen, moder.
npovcbmov, vo poet. (pred)dvor, veža, lopa, preddverje.
ji p 6%, ngoy.bg, 17 ep. (gl. neguvog) srna, jelenče.
jtpo-ŠEivog, 6 ion. gl. ngo-igevog. jipo^EVECo [impf. ngov^evovv] 1. sem komu (državni) gostinski prijatelj. 2.potegujem se za koga, skrbim za, priskrbuj em, dajem, pripravljam komu kaj, pomagam komu, priporočam koga vivi viva.
npot-svia, fj (državna) gostinska zveza, gostoljubnost, gostoljubna zaščita (obramba), služba, dolžnost gostinskega prijatelja (proksena). oipd-^evog, 6, ion. jipo-^sivog 1. državni gostinski prijatelj, državni gostitelj, zastopnik in varuh tujcev (prim. naše konzule v tujih državah). 2. poet. gostilničar, gospodar, gospodinja. Ilpo-^svog, 6 grški strateg v Kirovi vojski.
jipo-^vyyiyvofiai d. m. poprej se sni-dem, se pogovorim s kom vivi. jipo-odonoiEco delam (pripravljam)pot. jipo-odog, 7] pomikanje, odhod. npo-oi&a [inf.jigo-eidevai,plpf. jvgotfdsiv] poprej vem, (po)znam. jipo-oi]ud^o/zaimed.[fnt. nnoouiidaofuu] napravljam uvod, vpeljujem, začenjam (govor), rečem v predgovoru. npo-oifuov, vo 1. predigra, uvod, začetek (govora), predgovor. 2. hvalna
pesem, slavospev. 3. slepljenje, prazne obljube.
nQO-oi%op,ai d. m. naprej (prej) sem odšel.
ngo-opivvpi prej prisežem.
ngo-o/j.oXoyeco poprej dopustim, prej priznam.
ngo-onvsov (adi. verb. k jzpo-ogaco) treba je skrbeti.
ngo-onvog 2, skrč.ngovnxog (noo-ogaco) očiten, očit, oči viden, jasen.
ngo-ogdvog 3 kar se da (more) naprej videti.
nQO-OQČ.ca in med. [gl. ogaco; ion. praes. pt. ngoooecov, NT impf. med. ngoogcb-/j,r)v in ngocogcb/Lirjv] 1. naprej ali predse gledam, vidim pred seboj, v daljavi, od daleč, iz daljine zapazim xivd, vi. 2. naprej vidim, zapazim, spoznam, vem, slutim, vidim v bodočnost vi. 3. a) skrbim za koga, pazim na kaj vivog, oziram se na kaj
vi-, b) sem previden, imam pred očmi;
c)	premišljam, preudarjam.
ngo-ogiijco poprej določim, odberem NT.
ngo-og^idco in pass. naprej se pomaknem," hitim, vozim se, spredaj grem.
ngo-ogpitjco za-, usidram tovorno ladjo pred čim bXxdda nego vonov.
ngo-oq>£iXco, skrč. ngovrpeilco [fut. ngo-o(peiXrjo<x>] 1. act. od prej dolgujem, sem dolžen. 2. pass. od poprej sem dolžen, se dolgujem, še nisem (poplačan, povrnjen, /ttai?6g nnoogjeuopevog neplačan, zaostal; ey$ga ngooipeiXo-/.išvi] slg v iv a sovraštvo, ki je kdo že zdavnaj goji proti komu, evsgyenia še ne poplačana (nepovrnjena) dobrota.
ngooipig, ecog, fj (ngo-ogaco) poprejšnji pogled, dvsv ngoo^pecog avvobv ako jih poprej ne vidijo.
ngo-nannog, b praded.
ngo-nagajjdXXopai med. poprej si zložim (v vrsto).
ngo -nagaCKEvd^co 1. act. že naprej pripravljam, oskrbujem kaj vi vivi, oborožujem. 2. med. že poprej pripravljam sebi kaj, že poprej se ob- j orožujem, vavva pripravim (preskrbim) vse potrebno, «bt noXXov ngo- \
nageoxevaofievoi že zdavnaj pripravljeni.
ngo-nage^co 1. act. naprej ponudim, dam, epiavvov ooi ovpixa%ov ponudim se ti naprej za zaveznika. 2. med. naprej se preskrbim s čim vi.
jtgo-jidgov&s(v) ep. 1. adv. a) kraj.: spred(aj), naprej; b) čas.: (po)pred, (po)prej. 2. praep. z gen. (ki stoji pred njim ali za njim) pred, spredaj na, poleg, ob, vpričo.
ngo-nag, -ndoa, -nav ep. poet. ves, cel; pl. vsi skupaj vrjeg.
ngo-ndo%co (gl. ndo%(D) poprej čutim, (pre)trpim, zgodi se mi poprej krivica, ngonsnovfta dpak)6v vi prejel sem prej kaj dobrega, ngonenovftcbg užaljenec.
ngo-narcog, ogog, b začetnik rodu, praoče, praded; pl. predniki.
ngo-naiga, f} (poprejšnji) poizkus.
ngo-nefinm [augm. noosn- in ngovn-]
1.	act. 1. a) naprej ali dalje pošiljam, poprej odpošiljam, odpuščam, odpravljam, (do)pošiljam as. 2. javljam, oznanjam. 3. dajem, donašam ijicpog fj (jsXecov vi. 4. spremljam, vivd ’/0o-vog iz dežele, nov d \ . . %oi ngonepi-'ipavvsg cpiXcov spremstvo prijateljev, ijHoliov jemljem (k vsakemu grižljaju kruha) grižljaj mesa. 5. viva ngog vi grem za kom, preganjam, zasledujem. II. med. 1. odpošiljam od sebe.
2.	naprej pošiljam, velim komu, da gre naprej.
nQo-nexdvvvfxi [aor. pt. ngonevdoag) spredaj razprostiram, spiavvov v iv o g postavljam se, stopam pred koga (da ga branim).
npončvEia, f) prenaglost, nepremišljenost, predrznost.
ngo-nevrjg 2 (ngo-ninvio) 1. naprej nagnjen ali ležeč, zleknjen, £ij trdno speč. 2. a) vhlj an, pripravlj en; b) prenagl j en, nepremišljen, predrzen. — adv. -čbg prenagljeno, predrzno, nepremišljeno, hitro.
ngo-nevopai med. spredaj letim (pred kom).
ngo-nr]Xaxitja> teptam koga (v blato), pometam s kom, grdo postopam (ravnam) s kom vivd, sramotim, ponižujem, trpinčim koga.
ngonrjAaMOfiog, 6 grdo postopanje, grdo ravnanje, sramotenje, poniževanje, trpinčenje.
ngo-nivco [gl.nivco, augm. ngovn-] 1.poprej pijem, napivam, nazdravljam komu vivi. 2. darujem komu kaj pri pijači, lahkomiselno dajem, prepuščam, izdajam, zapravljam v^v eXev-ftegiav v iv L
ngo-nlmco in ngo-nirvco ep. poet. 1. naprej padem, zrušim se, zvrnem se, padem v kaj, dam se obvladati.
2.	pren. a) naprej se nagibam, sklanjam (pri veslanju), delam z velikim naporom; b) vržem se komu pred noge, ponižno prosim; c) prodiram, grem dalje.
ngo-nXeco spredaj plovem, jadram. ngonXoog 2, slcrč. ngonl.ovg ki spredaj jadra (plove), naprej poslan vavg. ngo-nXcbco ion. - ngo-nXea>. ngo-no&i^co ep. naprej postavljam nogo, naprej stopam, korakam. ngo-noiico 1. poprej na-, pripravim, naredim ngoe^ebg^v. 2. poprej (prvi) izkažem, delam, storim ^g^ova el g uvci.
3.	poprej storim, prehitim Tule. S, 13. ngo-noXep.ico vojskujem se, borim se
za koga vneg vivog, vo ngonokegovv vojaški stan.
ngo-noXog, o, f/ (nekco) ion. poet. služabnik, sluga, služkinja, svečenik (-ica), predstojnik.
ngo-nopnevco grem v slovesnem iz-prevodu pred kom vivog. ngonopnog, 6, r) (noo-neimoj) spremljevalec (-valka).
ngo-novico 1. act. a) (po)prej delam, poprej se trudim, včbv evcpgoovvcbv Pred zabavami, vd ngonenovrjgeva prejšnji napori; b) delam, trudim se za koga vivog. 2. med. sem v veliki stiski (nadlogi) yrj. ngo-novog 2 poet. zelo težaven, truda-Poln.
Rgo-novrig, ibog, r/ Propontis, Mar- J toarsko morje.
ngo-nogevo[icu d. p. naprej grem, potujem, vivog pred kom. ng6nooig, eco g, fj (ngo-nivco) napivan j e, nazdravljanje.
ngo-novg, nobog, 6 prednja noga; pl. Predgorje, podgorje, vznožje gore.
ngo-ngrjvrjg 2 ep. naprej nagnjen (pri-pognjen), na obrazu (licu) ležeč, naprej, na lice envavvco. ngongo-nvAivdofiai med. ep. 1. venomer, neprestano se valjam, zvijam se pred kom vivog (in ga prosim). 2. potikam se, klatim se vedno dalje.
1. preddverje, dvor, lopa, veža pred templjem. 2. v Atenah: vd ngonvkaia vrjg dxgono-Aecog vhod k atenskemu gradu. n g o -nvv&dvo/za c d. m. poprej (po)izvem. ngo-gico, ep. ngo-ggico privrem, pritekam iz česa, tečem naprej (eig) aXa.de.
ngo-ggij&rjvcu gl. ngo-ayogevco. ngo-ggijaig, ecog, ?; 1. napoved(ovanje), ex ngaggi/oecog nokepeco vojskujem se po (prejšnji) napovedi vojske; p os. prerokovanje. 2. ukaz, zapoved, povelje, navodilo. 3. prepoved. ngoggrjzog 2 poet. poprej povedan, nasvetovan, zapovedan vivL ngo-ggi^og 2 (gi^ci) ep. ion. poet. s korenino vred, do korenine; pren. popolnoma, do tal.
n go g, ep. ngozi, ep. poet. novi [Et. iz idevr. proti nasproti;nastalo izngovj;
n.	pr. ngooamov iz ngovjeonov; sor. slov. proti, protiven; gršlc. sigovi] A. ativ. zraven, povrhu, vrhu tega, razen tega, ngbg bi povrhu pa. B. praep. I. z gen. 1. o prostoru: a) od, od (strani) . . . sem: 6 svgog ždgbeoov rjkev.vgog (ki prihaja) iz S. = sardski, sigog Ilka-vaiecov od P late j sem; b) v bližini česa, ob, na, pri, elol ngog ftakd-oor)g leže pri (ob) morju, vi)ooi ngbg ''Hkibog otoki poleg Elide, pri Elidi, ngbg tov novapov na strani, kjer je reka; c) ngbg psopp^giag z juga, južno, proti jugu, ngbg agv.vov s severa, proti severu, ohelv ngbg vozov; d) pri osebah: ngog vivog elvai, yiyveoi)ai stati na strani koga, stopiti na stran koga, biti njegov pristaš, ngbg Aiog eioi £eivoi so pod Zevsovim varstvom, ngbg Aiog eigvavai dipiovag varujejo po Zevsu, dobivši od njega nalog in oblast. — 2. pren. od, od . . . sem, a) izraža izvir, početek: od, po: ngbg
ngo-nvka, vd
(nvkrj)
ngonvkaia, vd
656
ngoo-ayogevco
ngog
navgog po očetu, oi ngog yevovg, ai-piavog rojaki, sorodniki; b) pri pass. in glagolih kagjldvco, axovco, ndo%co, agvvpuu, piavfiavco itd.: od (= vno): ngo g Aiog vipiifv %co, axovco ngog Trirog, snaivov kapijldvco ngog vivog, sgr]-piog ngog ipikcov zapuščen od prijateljev, diddozofMu ngog vivog, to noisvpievov ngog Aaxs6aipioviaiv, pivr)-firj ngog vivog, nsifim ngog xaxov av-dgog; c) a) po sodbi, po mnenju, na povelje, pred, v korist, v prid: piag-vvooi sovcov ngog fiatov pcaxdgcov, Sgcp-fisv av ddir.ov ovčsv ovvs ngog fiatov ovvs ngog dvfigcbncnv ne pred bogovi ne pred ljudmi, ngog akkr/g vcpaivco na povelje (v službi) druge; ksyco ngog vivog komu v korist, skniaag ngog ecovvov vov /or/opiov sivcu da je zanj ugoden; fl) primerno, pristojno, spodobno: vavva ovx fjv ngog vov Kvgov vgonov to ni bilo primerno (lastno) Kirovemu značaju, avona ke-ysig xai ovdapitbg noog oov kar ti nikakor ne pristoji, ngog y.ay.6iv soviv hudobnim pristoji, ngog ?,oyov soviv stvari je koristno, ngog fjpiscov sovi za nas je ugodno, ov ngog vpievegag bo^rjg vdds to se ne ujema z vašo slavo, ngog 6 ing g ov ovšvei g po pravici; d) pri prošnjah in prisegah: pri (zaradi) ngog vdov fiečbv, vd ngog fiatov ooia kar je pri bogovih sveto, s/.STjoavs ngog naldcov, yovvdijopiai os ngog dkdpov, ixsvevco ngog vtbv fistbv. II, z dat. 1. o prostora : pri, pred, ob, sia, blizu, jjdkkoo novi yair/, novi nevgrj vržem na zemljo, ob skalo, ngog nsdcp ■/.sifMU na zemlji, ngog vgmkalg dfici-Šivolg, vdngog nooi kar j e pred nogami, najbližje; yiyvopiai, sifiingog-rmuk var-jam se, bavim se (marljivo) s čim. 2. razen, poleg tega : aaodv pi’ svagoi ve xaxoi ngog voioi vs vnvog in razen njih še spanje, ngog vtp afiavavog sivcu ne glede na to, da je nesmrten, ngog voig akkoig poleg tega še, še razen tega, ngog vovvoig vrhu tega, mimo tega. III. z accus, 1. o prostoru : k, v, proti, na ngog ijbcpov, ngog ’Htb, ngog eonsgav, nkeco ngog oixov domov, diaocofirjvcu ngog vr\v 'Ekkada \ v Grecijo, xaxd ngog vov g epikov g ovei- \
/orna, sipa ngog vovg nokepiiovg, ksyco ngog viva, opivvfu ngog v iv a prisegam pri kom, piagvvgeco ngog vovg di-xaovag pred sodniki, ngog viva eipu bivam, mudim se pri kom NT. — 2.o času: proti: ngog fjpišgav proti jutru, novi eonega, ngog okiyov za malo časa. 3. pren. a) (o prijaznem ali sovražnem razmerju) nasproti, proti, v, na csnovdag noiovpiai ngog jlaoikea, nokspišeo, pia/opiai ngog viva, ngog daipiova proti volji boga, evvoia (gvi-kia, e%figa) ngog viva, svoejlrig ngog vovg fisovg; b) proti, v primeri z ngog vo ueyefiog vi)g nokeag, ovdev vd %gr)piava ngog agevrjv, 6 skeyyog ovčsvog djjiog sovi ngog vgv ahfffisiav, xolog vig dvgg 6oxsoi slvai ngog vov navsga; c) po, v zmislu, zavoljo, zastran, glede na, kar se tiče, z ozirom na: jlovkevopiai ngog vovg xaigovg sklepam po razmerah, z ozirom na razmere, vd ngog vov nokepiov kar se tiče vojske, vojne zadeve, vd Kvgov ngog vpiag Kirovo razmerje do vas, vd ngog fisovg kar se tiče bogov, razmerje do bogov, verske razmere, ngog vd nvvfiavopiai z ozirom na to, kar slišim, ngog spiavvov v sebi, fiavpia^co ngog vi čudim se čemu, xaxog ngog aiifirfv bojazljiv v boju, svoipiog, y/gtj-oipiog ngog vi; ngog vi čemu? zakaj? ngog vov vo, ngog vavva zato; d) finalno : za, zaradi, k, v namen: ksyco ngog %dgiv govorim komu na ljubo (po volji), nivco ngog i]6ovf]v zaradi slasti, po volji, xavakvco ngog vo dog-nov, naidevco ngog agevr/v, 'dnavvo noog rfdovrfv jjgvšco; e) adverb. ngog rjdovr/v rad, ngog ogyr)v v jezi, ngog xaigov o pravem času, ngog navva vobče, sploh, ngog jiiav šiloma, prisiljen, ngog epikiav prijateljsko. ngo-aajdfiatov, vo dan pred soboto, petek NT. [njam, javljam, sporočani-ngoa-ayyekkco prinašam vest, nazna-nQoo-ayoQ£vco [fut. ngoaegtb, a or. ngoO-einov, ep. ngooeemov, opt. a or. ep. ngovisinoi, aor. tudi ngoosina\ 1. (prijazno) nagovarjam, viva paigeiv pozdravljam. 2. imenujem, zovem, vov-vo s tem imenom. 3. govorim, rečena, izgovarj am.
Jigoaaygvjiveco bedim, čujem za koga
živi.
Jigoa-dyco [gl. aya>; fut. med. tudi s pas. pom., a or. Tuk. 2, 97 jiooorj^a, udi. verb. jcgooavzeov] I. act. 1. trans, a) privedem, (pri)peljem, spravim kam živa % ivi, ji o6 g nva, ftoovripaza, v Ig oe ngoa-fjyaye ftgeia •, b) približam, pomaknem kam prjftavdg zfj noAer, c) predstavim koga komu, storim, da kdo koga sprejme, pripravim avdijenco živa nvi, jigog tov črjpov ov Jigoor)yov niso peljali (poslancev) v narodno skupščino ; pass. pridružim se komu, družim se s kom nvi; d) pri-, donašam ftvoiag, dčbga, <pogov; ogvov nvi prisilim (pripravim) koga do prisege;
e)	rabim, uporabljam dvdyv.ag, zoA-pav, cpofiov strašilo, ijjiia peza za ioyv-gd; I) postavljam pred koga, ponujam nagoipidag, priskrbim jcdvva ivava;
g)	povzročim nf/pa, dAsftgov; h) pripravim, naklonim koga k čemu; pass. pripravi, nakloni me kdo k čemu. 2. intr. približam se komu, potujem, grem, pomikam se naprej NT; jigog to vegag napadem od strani. II. med. 1. potegnem nase, spravim k sebi, pridobim koga zase, naklonim si, pridobim si koga nva, avppd%ovg; {Ua živa podvržem si koga. 2. naklonim, silim, pripravim koga k čemu eig ti, ovoneiv.
ngoaaycoyrj, fj 1. trans, nabavljanje, pridobivanje avppd^cov, pri-, dovažanje. 2. intr. dohod, dostop NT, pristop (avdijenca), svečani obhod, iz-prevod (k svetišču).
JiQoaaycoy6g 2 mičen, vabljiv, prijeten, ngog to ngooaycoy6zsgov na prijetnejši način.
Tigoa-aSco 1. zraven pojem, spremljam petje. 2. govorim kaj, kar se s kom strinja nvi n, skladam, ujemam se s kom nvi.
ngoa -aigeopai med. zraven privzamem, pridružim, izberem si koga za tovariša (pomočnika) epavzm nva.
ngoa-a'£aaco ep. [aor. pt. nooaatgag] prihitim, pridrevim, priskočim.
ngoa-airsco 1. zraven še zahtevam, zahtevam več, piaftov da se mi plača
poviša, zivd od koga. 2. nagovorim, prosim, prosjačim nva, Tivdg NT. jigoaaiirjg, 6 pr os jak, berač NT. ngoo-avovco povrhu, zraven tega še slišim.
jigoa-aAsicpco ep. prevlečem, na-, pomažem, zi nvi koga s čim. jigoa-d.AA.opai d. m. poskakujem. jtgoo-dpf}aaig, scog, r) poet. dohod; stopnja, klin; pl. stopnice. jigoa-apiJvco ep. hitim na pomoč, pomagam, koristim nvi. jtgoo-avapaivco grem, plezam gori, pomikam se više NT. jiQoo-avaytcd£co (pri)silim koga k čemu nva živi, nva. sg ti ali inf. jigoa-avaygdcpa) zraven še napišem. jigoa-avaigeopai med. poleg tega vzamem, jemljem še nase, začenjam jzoAepov.
jigoo-avaiaipoco [plpf. pass. jroooavai-aipcozo] ion. - jigoa-avaAiovco. jigoa -avaAiovco zraven še porabim, (po)trošim, zapravim. jcgoa-avajiArjgoco povrhu še iz-, dopolnjujem, izpopolnjujem. jigoa-avaazeAAco povrhu še zadržujem, ustavljam innov.
jiq o a-avari&Epai med. 1. zraven še kaj nase vzamem, prevzamem, naložim si še kaj NT. 2.posvetujem se s kom, zaupam se komu, do-, pridam komu kaj zi živi NT.
jigoo-avEifii prihajam še zraven, prihajam še gori.
jigoa-avEutEiv [inf. aor. k jigoo-avayo-peuco] povrhu še razglasiti, oznaniti ozi.	[jem.
jigoa-avEgcordco povrhu še povprašu-jtgoa-avB/co približujem se živi. jigoa-avvrjg 2 [Et.iz ngog-\- avza, avzrjv] 1. strmo se vzdigujoč, strm, to jtqoo-avzeg breg, brežina, reber. 2. težaven, nadložen, okoren, sovražno proti komu obrnjen.
jigoa-ajiayysAAco povrhu še napovedujem, oznanjam.
jigoa-ajtEiAsco in med. povrhu še (za)-pretim NT.
jigoo-ajiofiaAAco povrhu še izgubim
zi živi.
jtgoa-ajioygdcpco poleg tega še pismeno ovadim.
Grško-slov. slovar.
42
jtQoa-ajtodeLxvvfu vrhutega še dokažem.
jzgoo-ajtoKzsivco povrhu, zraven še ubijem, umorim.
jtQoo-an6XXvp,i in -Xvco [intr. ngoo-anoXXv/.iai, fut. noooanoXov pai, a or. -ana>X6p,r]v, pf. -anoXco?.a] 1. trans, zraven ali obenem še pogubljam, uničujem, morim, izgubljam. 2. intr. obenem tudi jaz poginem, propadem, se izgubim.
jtQoa-ajtoazeXXco (od)pošiljam za kom (v ojačenje).
jigoa-anzco, dor. ep. jigozi-ajizco I. act. 1. trans, a) privezujem, pritikam, pri-devljem živi zi, zš/.rj ustanavljam, vpeljujem; b) dajem, podeljujem, na-klanjam xvdog živi. 2. intr. pristopam, pridružujem se, zevi čemu. II. med. dotikam se česa, lotevam se, bavim se s čim.
jigoo-agagianco ep. \pf. inf. ngooaga-gevai, pt. ^rpooap^gcog] pridevam, priklopim, pritikam; pf. pt. pridejan, prikovan, prikladen, priležen. jzgoo-agnEco poet. 1. zadostujem, zadovoljujem, dajem, izkazujem, o/My.ga majhno uslugo. 2. pomagam komu Živi.
jzgoo-agfio^co, at. -ttco 1. pridevljem, pritikam, dodajam, prilagodim, prikrojim. 2. intr. prilegam se, strinjam se, ujemam se.
ngoa-agzdoo 1. act. privezujem. 2,pass.
privezan sem na kaj, vdan sem komu. ngoo-avSaco [impf. ngoor/vdcov, du. ep. jigoaavdfitrjv] govorim komu, nagovarjam, imenujem živa živi, zivd -rt; pass. dčslcpfj ooi jtgoorjvdcb/zrjv imenoval si me sestro.
jigoo-avo) poet. pri-, nažgem, sežgem. ngoo-acpLKVEopai med. zraven še pridem, še dospem, pridružim se še. ngoa-acpiaxi]pi zraven še druge izneverim, še drugim prigovarjam, da naj odpadejo.
ngoo-flaivco [gl. /?atrti); a or. 3 pl. ep. ngoaeflav, med. ngoos^fjoevo] pristopam, grem, prihajam, stopam gori (kam) h komu, stopam na ngog rt; tiragjror grem po stezi; pren. popadem, obidem, rtg os pzavia ngoos^rj kakšna blaznost te je obšla?
jiQOO-f}dXXco, dor. ep. jigozi-/ddXXoo, v tmezi tudi jtoxi-/3dXXco I. act. 1. trans, a) vrženi proti čemu, na (ob) kaj yair/; rejivoig %elga položim roko na otroke, opipcaza zenvoig obrnem oči (pogledam) na otroke; aipida nszgtp pritisnem; spravim v potrebo, da, prisilim dvdyyrj-, podeljujem, prinašam Kvdog, postavim nasproti, nastavim zq> ^icpEL zo ozegvov, zadevam, obsevam auzloiv; živa Xeyoov obračam se na koga; b) pren. a) pri-skrbljujem, napravljam, povzroču-jem, prizadevam aor/v nažgi-, fd) nalagam oozor; y) jemljem si k srcu rt. 2. intr. a) vržem se, planem na kaj, napadem koga, drevim, grem proti komu, navzoicog napadam na vse načine; b) pristanem k bregu, dospem kam rtrri, zevi, ngog živa; c) zadenem, trčim ob kaj. II. med. 1. = act. intr. 2. a) napadam koga, zmerjam; b) prispevam iz svojega. ngoafdaou;, e o) g, f] (ngoo-fdaivco) dostop, pristop, dohod, pomikanje (navzgor). jigoofdazog 3 (ngoo-jdaivco) dostopen, pristopen, dohoden, kamor se more priti.
jcQOG-fUd£opai med. prisilim koga k čemu, uporabim proti komu silo. jtQoo-fdi/dd£c0 privedem koga k čemu, z<p Xoycp pripravim (pridobim) koga z besedami za svoje mnenje, žaret rt napravim po čem, priličim čemu. jtgoo - PXejcco (po)gledam, opazujem, zagledam, vidim.
jzgoa-fdodoficu med. ion. [aor. ngooejdcb-oazo] (glasno) kličem k sebi živa. ngoa-fdorjfdEeo, ion. -/dco-d-sco hitim, prihajam na pomoč, pomagam zevi. ngoo-fdoXrj, r\ (ngoo-fidXXco) 1. trans, nametavanje, objem. 2. intr. a) prihajanje, dohod, pritisk, naskok, naval, napad; b) pristajanje, izkrcanje;
c)	pristajališče, pristanišče, sv ngoo-jdoXfj sifu zri g žizeXiag sem na kraju, kjer se lahko izkrcam na Sicilijo. jzgoo-fdcoffECo ion. — ngoo-jdorjffsto. ngoa-yELog pri zemlji, blizu zemlje. jtgoa-yEXdco nasmejem se komu živa. jzgoa - yiyvofiaL d. m., ion. -yivop.ai 1. a) zraven prihajam, pridružim se komu, stopim na njegovo stran;
b) sem prisoten, sem navzoč. 2. pripadem komu, zadenem koga, doletim koga, pripetim se, naključim se komu.
Jigoa-ygdzpco pripišem, dodam.
Jcgoa-SavEi^ofiai med. zraven si še izposodim, vzamem na posodo.
Jigoa-8ajzavaco zraven še potrošim, porabim NT.
7iQoa-dey/u.a, avog, to (jiqoo -de%o/.icu) poet. sprejem.
Jigoa-Sel impers. zraven je treba še česa, manjka še česa.
npoo-denoficu ion. jvgoo-ds^ofiai.
ngoa-Siopiai d. p. [fut. Jtgoodsfjoo/J.ai, a or. -edei){h)v, pf. -čederj/vai, at. neskr-čeno ngoodesofiai, impf. jtgooedeevo] 1. vrhu (razen) tega potrebujem še česa vivog, vi ; impers. ngoodsivai manjka še česa, potreba je še. 2. a) želim še več, hrepenim še po večjem; b) (iz)prosim še, to vivog kaj od koga, vivog uvog prosim vnovič koga česa.
Jigoa - degnofiai d. p., dor. ep. jton-degnofiai [aor. ngoosdeg/^rjv] p ogledujem, gledam viva, oziram senavva^fj.
Jigoo-SE^Ofiai, ion. -dsnofiai, dor. ep. jiou-dexo[icu d. m. 1. vzamem k sebi, sprejmem, dovolim dostop, pripuščam viva, dopuščam, odabravam to ex AeXqid>v. 2. čakam na kaj, prežim na kaj, pričakujem s strahom, bojim se, nadejam se, upam to', uva, acc. c. inf., dnov' dv, si; uvi JVQOode%opcevq) eaviv kdo kaj pričakuje, nag’ a ngoasde-%evo proti pričakovanju. 3. slutim, verujem.	[kaj.
jzqoo-8šco ion. privežem, vi vivi kaj na
Jigoa-8r)Xsopiai med. ion. obenem pogubim, uničim, potegnem v pogubo.
Jigoa-8ia^aXXco povrhu še obrekujem, opravljam, opuliav pristudim, omra-zim.
Jigoa-8iaXEyopai d. p. [aor. Jigoodiehs/-ffr)v\ zraven se tudi jaz razgovarjam, udeležujem se tudi jaz pogovora, odgovarjam komu na vprašanje v iv L.
Jigoa-StavEfiofiai med. poleg tega si še pri-, dodelim, razdelim med.
Jzgoa-Siajzgatvopai med. vrhu tega si še pridobim, dosežem, vrhu tega izposlujem kaj od koga vi naga vivog.
jigoa-diagj^sigco poet. zraven (hkrati) uničim, pogubim še koga viva. jigoa-SiScopi zraven dam, pridenem, dam komu kaj, pri-, dodam. jzgoo-Sojzdco, ion. -8oheco pričakujem (z veseljem ali strahom), pripravljen sem na vse navva; slutim, nadejam se, upam, bojim se viva, inf. jigoa-Soneco vrhu tega se še zdim, jvgoodov.ei poi zdi se mi še (dobro), smatram še (za umestno). jtgoo-8oxia, fj (jvgoo-dozdco) 1. pričakovanje, slutnja, ngbg vrjv ngoodouiav kakor se je pričakovalo, jzgoodor.iav eftco pričakujem. 2. nada, upanje, strah ngoodonia fjv, pzfj.
jigoa8oxifiog 2 lcar se more pričakovati (slutiti), pričakovan, ngood6xipi6g ei[u pričakujejo me. jigoa-sdco pripuščam; z nikalnico: branim NT.
jiQoo-EyyL£(o približujem se NT. jiQocf-£yyQdcpc0 ion. zraven še pri-, zapišem, vrežem.
jiQoa-EyKeXEVo[iaL d. m. še prigovarjam komu, še vzpodbujam vivi. jzgoaEdgeia, f) obsedanje, obleganje. jcqo0e8qevco (ngoo-edgog) zraven sedim (jvg6g) vivi, ostajam v čem, marljivo se ukvarjam s čim, služim vivi NT, pazim, prežim na jvgdypaoiv. jigoa-sSgog 2 (sdga) poet. zraven sedeč, obdajajoč, obkrožujoč Xiyvvg. jzgoa-eftišco pri-, navadim koga na kaj (čemu) v iv d z inf. jzgoa-EiSov gl. tcgoo-ogaco. jtQoo-Bixd^a> 1. napravljam slično, upodabljam, izražam egya vivi. 2. primerjam to' vivi.
jigoa-EME^og 2 ion. precej podoben, enak.
jzgoo-EiKEvau gl. jzgoo-eor/.a. jiqoo-eiXeco, ep. jiqoueiXeco ženem, gonim, tiščim, porivam kam sni vi, napadam.
jzgoa-Eifii1 (stjitt) sem zraven, sem navzoč, sem s kom zvezan, združen, spojen, ra ngooovva vivi lastnina, premoženje, lastnosti, napake; kpoingoa-sovi vi imam kaj, moje je, ngooeovi vi na čem je kaj.
jigoa-Eifii2 (elfu) 1. a) zraven pridem, približam se, pristopim, obiščem,
pridružim se; b) zgrabim, napadem koga. 2. o denarju: pri-, dohajam, ta ngooiovta dohodki. jigoo-eijtov (-a) gl. jtQoa-ayoQSvco. jigo-otico stresam pred kom, pustim, da se spredaj vali (vsiplje) jt?,oxafiog, držim (vihtim) pred kom ftakkov, spravljam v strah, strašim cpoflov. jigoo-sH^d^kco vrhu tega še vlečem vun in vržem v reko vskqov. jiQoa-EKnefiJia> vrhu tega še odpoš-ljem.	[zoren.
jigoasMiKot; 3 (nooa-E^co) pazljiv, po-ji^oa - sAavvco 1. trans, priženem k. 2. intr. prikorakam, prijašem, pripeljem se, bližam se, ijzjiq> na konju, čemu n«, jigog tiva. jiqoo-e:\ho pai med. poet. vlečem, potegnem k sebi.
jigoa-efifdaivco poet. vrhu tega še teptam z nogami, še zasramujem koga 'davovvi.
jtQoa-E[i^aXkci) vrhu tega še noter mečem, polagam, devljem. jigoo-efijiiTipaivopai p as s. ion. [fut. ion. JZQooe/u,my.Qaveofj.cu\ še bolj se razsrdim, razjezim, hudujem nad kom tivi. rcQoa-Efi<pEQrjg 2 sličen, podoben tivi. npoa-EWEJico poet. nagovarjam, pozdravljam.
jigoo-Evtihkofiai d. m. povrhu še naročim, zapovem.
jigoo-el-aigeopai med. ion. [impf. 3 sg.
ion. ngoos^aigeeto] izberem si še koga. jcpoa-E^aax£co še dalje urim, vežbam. jiQoo-£oixa (pf. def. s prež. pom.) sem sličen, podoben, enak, ta ngoasiKota spodobno, primerno, pristojno. 7tQO0-ejia.LQco še bolj bodrim, osrčujem. jigoo-EJiaitidopai d. m. vrhu tega še tožim, še obdolžujem. npoa-EJiELJiov vrhu tega sem še rekel. jigoa-ejie^evpianco vrhu tega še iznaj-dem.
jtpoo-EJtiKzdoficu d. m. ion. pridobim si k čemu še kaj ti tim. jtpoo-Enikagfidvco 1. act. zraven ali hkrati dobim kaj ti; razširim, pomnožim. 2. med. hkrati se udeležujem česa, pomagam komu pri čem tivi tivog.
jtgoo-ETtioKcbmco povrhu se še rogam ali norčujem.
jzgoo-EJtiotaficu razen tega še vem. jigoa-EJiiatslhco vrhu tega še naročam, ukazujem, velevam. jiQoa-£Q‘yd^opai d. m, [augrn. f)Qy- in etoy-, redupl. eigy-\ 1. a) pridelam, zraven še začnem z delom, delam, vrhu tega izkazujem dya/&d tivi; b) vdelam, pristavljam, prilagam to %Qvaiov. 2. pridobivam (z delom), pridelam NT.	[ opiram.
jipoa - EQEidco podpiram, naslanjam, npoa-Epea&aL inf. a or. med. (k jvqoo-SQCOtdoo) vrhu tega ali dalje vprašati. jipoo-£Q£vyofiai d. m. zaganjam se, pljuskam, udarjam ob kaj ti. 3iqoo-eqeco gl. nQoo-ayoQSvco. nQoo-£Qttco poet. priplazim se, približujem se, prihajam, to jiqoosqjiov bodočnost.
nQoa-£Q%o[ia.i d. m. (gl. eq%o(zcu) 1. prihajam, pristopam, prikorakam, približujem se, grem, lezem kvišku; obiskujem, stopim, grem nasproti komu, napadam tivi, ti, sto6g ti. 2. obračam se h komu, prestopim h komu (o vojakih), pridružujem se komu. 3. lotevam se česa, udeležujem se česa, tf/ cco/.itmi ukvarjam se s politiko. 4. nastopam javno kot govornik, tip drpup pred narodom; o denarju: dohajam.
JlQOO-£QČO gl. JlQ0O-ayOQ£V(O. jtQO0-£Q<x>tdc0 vprašujem še dalje. npoo-Eoti^e gl. vcQoo-otei%Gj. npoo-Etaipiijopai med. ion. privzamem koga za tovariša (zaveznika, spremljevalca) tiva.
jiQoo-EtaiQiot6g 3 privzet kot tovariš, pridružen, pridobljen za udeležbo. jipoo-Eti adv. razen tega, poleg tega, vrhu tega.
npoa-Evpiono) poet. najdem še koga, matov tiva da mi je zvest. npooev^fj, t] molitev, prošnja ; kraj molitve, molilnica NT. jiQoa-Ev%opai d. m. 1. molim h komu tivi, vnšg tivog za koga, prosim za kaj vizrjv, izprosim kaj. 2. častim, molim koga NT.
jiqoo-eXV? 2 ion. ki se drži česa, ki meji na kaj, soseden, bližnji. Jtpoo-čftco in jigoo-ia^co [pt. a or. jvgoo-)a)x(bv] I. act. 1. držim nasproti komu,
obračam, vodim kam, proč peljem, dovedem kam; a) vavv vodim ladjo h kakemu kraju, približam se, jadram, priplovem (dospem) z ladjo kam vi vivi, ngog vi, šg vi, vrjvde yr/v; b) vov vovv vivi, vijv yvd>pr)v: obračam pozornost na kaj, sem pozoren, pazljiv na kaj, pazim na kaj, brigam se, ukvarjam se s čim, skrbim za kaj, mislim na kaj, epavvcp premišljam pri sebi; c) rm'zaupam komu, vdan sem komu, poslušam koga NT, spoštujem, cenim, ubijam se s čim, imam opraviti s kom NT; d) pazim, varujem se edamci) and v iv o g NT. 2. razen tega še imam. II. med. in pass. 1. držim se koga, drži se me kaj vivi. 2. obtežen, podvržen, okužen sem ayei.
Jigoo-^rjpioco vrhu tega še kaznujem.
ngoo-rj^og 2	blizu zrele mla-
deniške dobe, skoro dorastel, blizu mladeniške zrelosti.
nQooT]yoQEco (ngoo-r/yogog) poet. nagovorim, pozdravim.
ngoarjyogia, f) 1. nagovor, pozdrav. 2. ime, naslov, naziv(anje).
ngoo-rjyogog 2, dor. jigoo-ayogog 1. act. kdor nagovori, pozdravi, proseč ITaA-Aadog svypavcov. 2. pass. nagovorjen, pozdravljen, znan.
ngoarjuovzcog adv. k noooijv.orv.
npoo-rjKco 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa vivi, sni, ngog vi. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva ^gog viva, pripada mi kaj, 6 ngoorjKCUv kdor ima pravico do česa, 6 pdhova ngoorjncov cpilig. ki ima največjo pravico do prijateljstva, vovvo avvovopia. ngoar}xei to se da združiti z neodvisnostjo; b) impers. a) jigoorjKEi poi vivog imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, vovvop vi)g Boi-omag ovdev ngoor/zsi nima nič opraviti z B.; /?) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se dyard'Oig v piv ngoorjzei elvar, y) pt. ngoorjncov: (d>g) ngoorjnov ker se je spodobilo, <bg ob ngoorjxov brez vzroka.
ngoarjKcov 3 (pt. od ngoo-r/xco) a) ki pristoja, soroden komu, ol ngoorjnov-veg sorodniki; b) podedovan,prirojen, ai ngoof/Kovoai agevai; c) dostojen, spodoben, primeren vivi. — a dv. ji goorjHovvcog primerno, pristojno; subst. vd ngoar)xovva dolžnost. jigoo-rjAoco pribijam, pritrjujem, križam, vi ngog vi kaj na kaj NT. jigoorjAvzog 2 (ngoo-eg/opai) tujec, iz-preobrnjenec NT.
jigoo-rjpai dep. poet. [inf. ngoorjoHai] sedim poleg česa, na čem vivi. ngo-orjpaivco 1. naprej naznanim, dam poprej znamenje, razglašam, javljam, prerokujem. 2. oznanjam, zapovedujem vivi vi.
jigoa-rjvr/g 2 1. prijazen, dobrotljiv, naklonjen, mil; heyco povem kaj prijetnega. 2. dober, sposoben, pripraven za kaj vivi.	[mevam..
jzgoo-rj^eco zraven donim, bučim, od-jzgoo-ftaHEco poet. zraven sedim, sedim na sdgav.
Jig6a-He(v) [Et. sor. ngoo(o)co iz ngov-jco] 1. adv. a) o prostoru: spredaj, naprej, elg v b ngooHev bolj naprej, dalje, -ra ngooHev bojno ospredje, sprednja vrsta, četa, čelo, elg vd ngooHsv na sprednji konec, slg vd ngooiisv ayco imam rajši, bolj cenim, dajem prednost; b) o času: (po)prej, nekoč; rajši (s sled. i) ngiv), vo ngooiisv poprej, 6 ngooHev prejšnji, oi ngooHev predniki. 2. praep. z gen.: pred, vo ngboHev vdov oni.cov prostor pred taborom. jzgoo&eoig, ecog, rj (ngoo-vibhjpi) 1. pristavi j anj e, pri-, naslanjanje nhpdv.cov.
2.	dostavek, dodatek, pomnožitev.
3.	seštevanje.
jigoo&Eziov adi. verb. od ngoo-vibhjpi. ngoa-^Evog 2 1. dodan, nataknjen, %o-pai narejeni, nepristni lasje, vlasulja. jigoo-fteco pritečem, hitim nasproti komu, napadam vivi.
(ngoo-viUrjpi) 1. dostavek, dodatek, privesek, vstavek, vmetek (pri pripovedovanju), sv ngoo{h]Kr)g psgei ylyvopai postanem privesek ali postranska stvar. 2. okrepljen)e, pomoč Usov.
jigoa^rjmj,
v z
jzgooihjpa,
avog, vo
jigoG-ftvfpdvco [fut. jvgoo^l^ofiai, a or. jvgooeft^ov] poet dotaknem se česa rivog.
jigooftiog 3 (jvgoofte) sprednji, jvodeg sprednje noge.
jigoo-i^dvco in jvqoo-C£co zraven sedim, sedim na čem.
jvgoa-irjpa [gl. irjpu; a or. 1 med. Jtgoorjud-/Lirjv] 1. act. pripuščam zivd jvgog zi. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam eig b(u).Lav, elg zavrov ij/uv pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam (pd.gp.aKOv; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam ra y.exrjgvyfzeva, sprejemam geivv/.d, vo-fiaia; ov jvgooie/zai ne odobravam, nočem alvov, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, rjzzav dam se premagati, zovzo ov jvgooiepiai tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem ovdev jvgooiezo pav.
jvgoo-CxeXog 2 ion. = jvgoo-elxeXog.
jigoo-utjievco prijašem k čemu z iv L
nQoo-Cazr]/u.il. trans.zraven postavljam, obračam nasproti. 2. intr. med. a) pristopim, pridem, stopam h komu, stojim komu na strani živi; b) prihaja mi kaj na misel, domislim se živa, živi.
JlQOG-Ca%CO gl. JZ Q O O-S/OJ.
jtQoo-x,a.'d-s£opai d. m. [fut. jvgooKafiedov-jiai] 1. usedem se pred kaj, sedim (taborim) pred čim, oblegam jvohv. 2. marljivo se ukvarjam (bavim) s čim z iv C.
jigoo-Kaftrjfiai d. m., ion. -xdzrj[iai 1. sedim poleg česa, pogosto občujem s kom živi. 2. oblegam mesto.
jtQoo-xa&C£co zraven se usedem, sedim poleg koga.
jtQoa-xaiQog 2 (naigog) časen, minljiv, kratek NT.
jtQoa-xakea> 1. act. prikličem, pokličem, nagovorim živa. 2. med. a) (po)-kličem k sebi (na pomoč ali za pričo), pozovem kam eig zi NT; b) pos. pozovem pred sodišče, vložim tožbo proti komu, zatožim, eig drjjzooiav dimrjv podam (naperim) proti komu javno (državno) tožbo, z iv 6 g zaradi česa.
jtgoa-Hagzegeco 1. nadalje vztrajam, rivi pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.
jtgoo-HagzegTjolg, ecog, fj stanovitnost, vztrajnost NT.
jiQoo-xazaieyco zraven še dodam, še izberem.
jiQoo-xazaXeCjvco 1. vrhu tega še zapustim zi živi. 2. poleg tega izgubim še svoje imetje zd ejiavrov. jZQoa-xazrjyoQeco vrhu tega še (za)to-žim, obdolžim, očitam živi ali rivog, ori.
jiQoo-xdzrjp,ai ion. = jvgoo-Kdddrjjiai. jiQoo-xazoixC^co zraven še naselim živa. jiQoo-xsifiai [ion. jvgoo-xeop,ai, impf. 3 pl. jvQOoexearo] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, 6 jvgooxeifzevog ijv jv o g levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem ovaza; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, %agig prihaja zraven, xaxcp obtežen sem, podvržen sem, eftftga 'davovzi jigooxeioei (=eoei) sovražnica boš umrlemu, ajdov-Xia Jvgoa>ieirai xay.ov je zlo ; c) zabredem v aygaig, zgrjartp dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu oivcp, naklonjen sem komu živi, pridružim se komu, soglašam s kom X6ycp, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, vavai lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam zivl, zd jvgooxeCj.ievov sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od jvgoo-riilrjfu: dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se živi n jvgooxeezai.
jiQO-ox£jizofiai gl. jvgo-oaojveco. jiQoa-x£(pdAaiov, zd vzglavje NT. jiQoo-xrjdrjg 2 (xijdog) 1. ep. prijazen, prisrčen, skrben. 2. ion. soroden živi. jiQoo-xrjQvx£vojiai d. m. pošiljam h komu glasnika.
jiQoo-xXrjQ6opai pass. pridružim se komu NT.
jiQ6oxXrjaig, ecog, rj poziv pred sodišče.
Jigoa-xktvco, dor. ep. Jtozi-xkivco[pf.pass. novixsxkivai\ 1. trans, prislanjam, naslanjam kaj na kaj vi vivi. 2. pass. pridružim se komu vivi NT.
jigoaxkiaig, ecog, fj naklonjenost, pristop, Kava ng6oxkioiv iz postranskih ozirov NT.
Jigoa-xkv^co udarjam z valovi ob kaj, pljuskam ob, oplakujem kaj.
Jigoa-xvdopai [med. inf. jzgooKvfjoffai] drgnem se ob čem vivi.
jcgoa-xokkdco 1. act. prilepim. 2. pass. prilepljen sem, trdno se držim koga, zvesto sem vdan komu vivi, sigog
v	iv a NT.
Jigoa-xopi£co 1. act. dovažam, pri-, do-našam vi sigog vi, pripeljem kam vavv, pass. peljem se, veslam kam. 2. med. donašam, dovažam sebi, prilastim si kaj.
Jtgoaxoppa, avog, v d (sigoa-Kosivco) NT spotika(nje), pohujšanje, spotikljaj; zapeljevanje, povod k grehu, pre-grešek, prestopek.
Jigo-axojtea> in med. poleg d. m. jigo-axEJixofiai [plpf. sigovaKssivo s pas. pom] 1. (najprej zagledam, opazim, vidim, za-, izsledim. 2. naprej gledam, pregledavam v duhu, preudarjam, premišljam. 3. skrbim prej za kaj.
Jtgooxojifj\, fj raz-, pregledovanje, poizvedovanje.
ngoaxonfj2, fj stgooKoppa. [nik.
Jigoaxojiog, 6 (okojveco) ogleduh, ogled-
Jigoa-xonxio 1. udarim, zadenem ob oixia, svoda sigo g klikov NT. 2. spotikam se, pohujšujem se v ivi, sigog
vi	NT.
Jigoa-xoapeco dodam še v okras, še bolj okrasim.
Jigoaxgov(a)pa, avog, vo (sigoa-Kgovco) spotika; nejevolja, sovraštvo; pre-grešek, pomota, nezgoda.
Jtgoa-xgova> 1. udarim, zadenem na kaj v ivi. 2. pren. a) pohujšujem, (raz)-žalim vivi; b) nejevoljen sem, jezim se; c) imam nesrečo (v podjetju).
sigoa-xvd.op.ai d. m. zraven si še pridobim, spravljam, pridobivam (koga) na svojo stran vivd.
Jigoa-xvkico privalim vi vivi, ssii vi NT.
svgoa-xvv£co [fut. jvgooKVvr/oco, a or. pt. svgooxvvf)<Jag, a or. poet. ngooŠKVoa] pa-
dem pred kom na kolena, pokleknem pred kom in poljubljam tla pred njim, pri-, poklanjam se komu do tal, častim, molim (na kolenih), prosim NT.
jigoaxvvjjaig, scog, fj čaščenje, oboževanj e, poklanjanje.
jtgooxvvT}zfjg, ov, 6 molilec, častilec NT.
jigoa-xvgeco [fut. svgoOKvgaco, a or. sigoo-ŠKvgaa] pridem, dospem kam; da’ eytb sigoosKogo’ fjdrj kar sem že izkusil, kar me je že zadelo.
jtgoa-xcojiog 2 (kcosit]) veslajoč; subst. 6 veslar.
jiQoa-Xay%dvco dixr]v vivi zraven (za)-tožim še koga.
sigoa-kakeco govorim s kom vivi, nagovorim koga NT.
jtgoo-kappdvco in med. 1. hkrati zgrabim, zagrabim, primem (z roko), lotim se česa, vgoipfjg jemljem (= uživam) jed NT. 2. jemljem k sebi NT; a) privzemam (na pomoč), zbiram epikov g; pridobivam si za prijatelja, pridružujem si; b) povrhu še sprejemam, dobivam še zraven, polastim se, aio/vvrjv nakopljem si; c) jemljem nase, prevzemam Kivdvvovg.
jigoa-kevaaco poet. gledam proti komu, za-, pogledam, vidim viva, vi.
jzgoa-ke^opai (samo ep. a or. 3 sg. svgoo-ekeKVo) uležem se poleg.
jigookrjipig, scog, fj (sigoo-kapfddvco) sprejem, sprejetje NT.
jigoa-kijiagsco vztrajam, ostajam pri čem, držim se česa vivi.
Jigoo-Aoyi£opai [adi. verb. sigoakoyia-Tsog] prištejem, priračunam.
Jtgog-pagzvgeco izpričujem, potrjujem komu kaj vivi vi.
ngoa-paaaopai pass. poet. tesno se prilepim, primem se, ovijam se vaig sikevgaig.
jzgoa-paxopai d. m. bojujem se proti, naskakujem, sigoopa%opevog siokiv ai-geco vzamem mesto z naskokom.
ngoa-peiyvvpi, -vvco in jzgoa-piayco 1. trans, po-, primešam, spajam, družim vi vivi. 2. intr. a) primešam se, zvežem se s kom, združim se, zedinim se, strnem se s kom vivi\ b) približujem se, dospem, prihajam, pri-
stajam (z ladjo); c) napadam, udarim, spoprimem se s kom tivi, ngog ti. ngoafiEt^ig, ecog, f] (pri)bližanje, napad, spopad.
ngoa-pivco 1. zraven ostajam, vztrajam pri čem tivi NT. 2. čakam, pričakujem ti, tivd, scog, aee. c. inf. NT. jigoo-fiEtajiefiJtofiai med. zraven pošljem še po koga tivd. jiQoa-(iiyvv[u, jtgoa-piayco ngoa-/j,eiyvvij,i.
jtgdofii^ig ngoopsi^ig. jzgoo-pio&oopcu med. zraven si še najamem (vojake za plačo), privzamem si še vojake v službo tivd.
Jt goofioAeiv inf. a or. (-ftXd>cxco) priti, pristopiti otgatfjyiov. jtgoa-vavrn]yeofiai med. ion. gradim si še več ladij vavg.
jtgoa-vEpco 1. act. in pass. pri-, dodelim, posvetim, darujem, epavtov posvetim se čemu; pass. prideljen sem komu, pridružim se komu. 2. med. izkazujem (dajem) komu kaj x^Qlv jtgoo-vEoo priplavam.!	\tivi
Jt^oa-vfj^co opiram, udarjam ob (o vodi). jtgoa-viaaopai, dor. jton-viaaopai d. m. ep. poet. prihajam, primikam se, bližam se.
jigoa-vcofiaco poet. primikam se, bližam se, grem eig ti. jtgoa-lgvv- gl. Jtgoo-ovv-. jtgoa-oSog, f] 1. a) dohod, dostop, (približanje, prihod, pristop; b) napad, naskok, prodiranje; c) nastop (govornika) ; d) slovesni izprevod (obhod). 2. dohodek, vir dohodkov, dobiček. jtgoa-oiSa pf. defect. s prež. pom. vrhu tega še vem.
jtgoo-oiKEco zraven stanujem, prebivam poleg česa, pri kom tivi. jtQoo-oixi£a> zraven še naselim. npoa-oiKoSopeco do-, prizidam, tivi ti čemu kaj.
aigoa-oinog 2 (olxog) bližnji, soseden; subst. 6 sosed.
jtgoa-oAoiptigopau d. m. (po)tožim komu svojo nesrečo (nadlogo). jtgoa-opagtEco spremljam koga tivi. jtgoo-opiXsco 1. občujem s kom, prihajam h komu, kratkočasim (zabavam) se s kom tivi. 2. bavim se s čim tivi, sieioa napravljam poizkus.
npoa-opvvfii povrhu še prisegam. jtgoa-opoXoyea> priznavam, obetam, da hočem kaj storiti, sprejemam mirovne pogoje, vdam se. jtgoa-opovgog 2 ion. = jzgoo-opogog (o/mg, opog) mejni, soseden, bližnji. jtgoa-ovopdijco imenujem, zovem. jtgoo-ogaco in med. ogledujem, zagledam, vidim; z dvojnim acc. smatram, imam za kaj.
jtgoa-ogsyopai pass. ion. ponujam, molim komu kaj, silim, tiščim v koga s prošnjami, skušam koga zase pridobiti.
jtgoa-ogpiijco 1. act. velim komu, da se naj usidra. 2. med. usidram se, izkrcam se, pristanem z ladjo k bregu ngog ti.
jtgoaogpiaig, scog, fj usidranje, pristajanje, izkrcanje.
jtgoa-ogog 2, ion. jtgoa-ovgog mejni, sosednji, bližnji, avtog ngooovgog svoj lastni sosed (izraz osamljenosti). jtgoa-ovdiijco [aor. inf. ngooovdioai] mečem na tla ti.
jtgoa-ovgog 2 ion. poet. = ngoa-ogog. jtgoa-o(peiXa> [fut. Jtgoooq>BiXfjoco, aor. -cog)siXr]oa\ in jtgoa-ocpXiandvoo [fut. ttgoaocph)oco, aor.nooodjrplov, inf. ngoo-oipAEiv] 1. povrhu še dolgujem, sem še dolžen, moram kaj plačati, ngoo-oipei^opevog zaostal, neplačan, neporavnan. 2. zraven se še zadolžim, povrhu si še nakopljem aio^vvgv. jtQoo-oxd'iijco (o^eco) srdim se, togoti m se, tivi nad čim NT. jtgoaotpiog 2 poet. viden, očiten. jtgoa-oifng, eco g, f) 1. pogled, razgled.
2. vnanjost, postava. jzgoa-naitjco igram se, šalim se s kom tivi, zasramujem koga, rogam se komu tivd, vlivov ngoonai^oo tivd zapojem komu na čast slovesno pesem. jtgoa-jtaXaico borim se, bojujem se s kom tivi.
jiQOO-jtagayga<pa> zraven še pripišem, zapišem poleg česa.	[koga.
jtgoa-jtagaxaXeoo zraven še pokličem jigoa-nagaanevdijco vrhu tega še pripravljam, oborožujem; med. vrhu tega še pripravljam zase. jigoa-nagexto in med. vrhu tega še dajem, prodajam, ponujam.
ngoo-nagoijilvco še bolj razdražim, razsrdim.
ngoa-naoaaXevco ion. na klin obešam, pribijam ti .to d g ti. ngoo-ndo%co vrhu tega moram prestati, izkusiti, trpim. ngoo-neivog 2 (nelva) zelo lačen. mgoo-nsAdijco 1. act. trans. ep. pritiram, priženem, približam ti tivi. 2. a ct. intr. in med. pass. približujem se tivi. ngoo-nefinco dopošiljam, pošiljam kam tivd, ti, .tod g tiva.
ngoo-nsgi^dXXco 1. act. obdajam še s čim, postavljam (gradim) še kaj okoli česa. 2. med. spravljam kaj na se, prisvojim si kaj, polastim se česa. ngoo-negovdco pripenjam, pritrjujem kaj na kaj ti ngog ti in ti Jtgog tivi. ngoa-nitofiai [aor. ngoo-sntrjV, -entav, med. -eJttd/Ai]v] priletim, pridrevim, pridirjam, tig do/i/ tov xaxov ngoo-entato kakšen je bil začetek te nesreče ?
ngoo-nevftofiai d. m. poet. — ngoa-nvv-ftavofiai.
ngoo-nrjyvvpi pritrdim, pribijem, križam ti tivi NT.
ngoo-niA.va.ficu ep. bližam se, približujem se.
ngoo-ntmco (gl. Jtitrttoo) in poet. ngoa-nitvco padam v kaj. 1. padam pred koga (na kolena), poklekam pred kom, kleče prosim, rotim tivi, tiva-, obešam se komu okoli vratu, pritečem, pribežim, pridružim se h komu tivi. 2. drevim nad koga, naskočim, napadam, lotim se; o ladjah: pristanem (k bregu). 3. zadenem na koga, naletim na, zabredem v, nastopim, dogodim, zgodim se; o glasu: razširim se, pridem komu do ušes. ngoo-nA&tjco ep. udarjam, pljuskam ob tivi.
ngoo-nAdooco ion. [fut. ngoonAdoco] na-rejam, gradim na čem (.to d g) tivi. ngoo-nkeco priplovem, prijadram nasproti komu tivi.
ngoo-nArjgoco in med. vrhu tega napolnim ladje z vojaki, izpopolnim, dopolnim do ti sig ti. ngoonAcoxoq3 ion. ladjam dostopen, ploven notafiog.
ngoo-nXcoco ion. = ngoo-jvAeco.
ngoo-noieco 1. act. pri-, dodam, pridobim koga komu, spravim na njegovo stran tivi tiva. 2. med. a) dam si narediti, naredim si kaj §v?uvov jioda; b) pridobim si koga <piXovg; dobivam, prisvojim si, lastim si, pripisujem si kaj; c) spravim pod svojo oblast, podvržem si kaj; d) hlinim se, delam se, trdim o sebi (da kaj vem, da sem kaj, da sem zmagal eidevai, sivcu, vik&v); /ir) z inf.: delam se nevednega, preziram; z inf. fut.: obetam.
ngoonoirjoig, ecog, rj 1. pridobitev, po-množitev, prirastek, ojačenje. 2. la-stitev, prisvajanje. 3. hlinjenje, hlim-ba, hinavščina, videz, pretveza. ngoonoirjtMog 3 avdgeiag ki se dela hrabrega.
ngoo-noXefisco tivi vojskujem se s kom, grem nad koga z vojsko. ngoo-noXsfi6ofiai med. napravim si koga za sovražnika, sprem se s kom tiva.
ngoo-noXeofiai d. m.poet. prihajam, približujem se.
ngoo-noXog 2 (jteAco) služeč; subst. 6, f\ sluga, služabnik (-ica), spremljevalec (-valka), svečenik (-ica). ngoo-nogevofiai d. p. prihajam, pristopam, tivi h komu NT. ngoo-nogi^co zraven še pridobim, pripravim, ngooodovg nove dohodke. ngoa-maico 1. zadenem, udarim se ob kaj Jtgog ti, razbijem si koleno to yovv. 2. pren. a) vzbudim nejevoljo, zamerim se komu, razžalim koga; b) trpim škodo, imam nesrečo v čem, sem pobit,poražen vavga^hj, fisyaXcog. ngoo-ntvooofiai, ep. noti-mvooofiai med. ep. poet. [/ut. ngoo-ntv^ofiai, a or. -ejztvijdfiriv, c/, ep.-ntvijofiai] 1. stiskam se h komu, ovijam, oklepam, opri-jemljem se koga, objemam, poljubljam tiva. 2. pozdravljam, priklanjam se, prijazno ravnam s kom tiva, nagovarjam, prosim koga [ivtim. ngoo-nvvftavofiai med. vrhu tega še poizvedujem, izprašujem, vprašujem. ngoo-geco ion. pritekam, stekam se. ngoo - gfjyvvfu [aor. NT. Jtgoošgrj^a] priderem kam, udarim ob kaj tivi NT.
ngoagrjfia, avog, I (jzgoa-egslv) 1. ogo-t6	vor, pozdrav. 2. nazi-
jiQ6aQfjaig,EOog,7] | vanje, ime, priimek. jigoa-gijivco vržem, mečem, pošiljam h komu Tivi.
ngoa-aaLvcn poet. prijazno maham z repom komu, laskam se komu. ngoaao-tiev adv. ep. = ngootiev pred seboj.
jcgoa-avavgoco gl. jzgo-ovavgoco. jtQoa-ax£Cyco ep. poet. [aor. nooašaTiyov) približujem se, pristopam, grem gori
na ,'0?M/xnov.
jtQoa-axsXAofxai med. dobro se primem; pt. pf. noOGEOva/.uevog 3: a) ki se dobro prijema, priležno ukrojen, tesen, napet; b)preprost, skromen, ponižen. jtpoa-avfi^dkkofiat med. vrhu tega tudi jaz pripomorem k čemu Tivog. jiQoa-avvoLxeco hkrati se naselim s kom Tivi e g ti.
JtpOOOCO gl. JlOQQCO.
jcQoaxay/xa, aTog, I (ngoa-Taoaoj) ukrep, to	povelje, ukaz, za-
Jig6axa^ig, scog, rj I poved. nQoa-xaXaiJicoQeco zraven prenašam težave ali nadloge, trpim, trudim se za tiv L
ngoava^ig gl. ngooTayp,a.
jiQoaxa.csLa, i) (nooaTdTi]g) nQoaxaxeia, r)
(ngoovavevco)
načelništvo, vodstvo , nadzorstvo, vlada, oskrbovanje javne službe. jiQoa-xaaaco, at. -xxco [plpf. 3 pl. p as s. ion. JtgooeTETd%aTo] 1. postavim pred koga, razvrstim poleg Tivd tivi, ngog ti, eg Ti; a) pri-, dodelim Ivdoi nooa-STSTd^avo (pagva^dfigr), prištevam med koga ngog tivi, spiavTov ngog, eni tivi stopim, prištevam se h komu; b) postavim v bojni red, ngoaTETay-/xevog v bojni red postavljen; c) postavim koga za kaj Tiva dgyovva, poverim komu kaj, pooblastim koga; d) postavim koga črez kaj, postavim na čelo Tiva sni tivi; pass. stojim na čelu, zavzemam prvo mesto. 2. odredim, določim, ukažem, zapovem, naročim, zahtevam (da kdo kaj naredi) ti tivi, inf., acc. c. inf.; innov ukažem služiti v konjenici; pass. ngooTaooopiai ukaže, zapove se mi kaj, vno Tivog, Tivi od koga, nianso
ngooETaytirjaav kakor jim je bilo ukazano, to jtgooTaTTo/AEVov, Ta. ngoo-TaytisvTa, to ngoovsTay iievov zapoved, povelje, to. ngooTaytir)o6[iEva ukazi, ki se pričakujejo. jiQoaxaxeia, f) gl. ngooTaaia. jtQoaxaxsva> in -eco 1. a) sem na čelu, načelujem, sem predstojnik, nadzorujem, vodim, vladam, zapovedujem, 6 ngoovaTEvajv nadzornik, predstojnik, upravitelj; b) s oncog: uravnam stvar tako, da; skrbim za to, da. 2. poet. (o času): bližam se, 6 ngoaTa-tcov ygovog bodoči čas. jiQoaxaxrjQiog 3 poet. ki ščiti, brani, (ki) odbija nesrečo.
jiQooxdx7]g, ov, 6, fem. jigoaxaxig, idog (ngo-ioTapiai) 1. vojak, ki stoji spredaj, prednjik; pl. prva vrsta. 2. poet. kdor stoji pred oltarjem, pribežnik, varovanec tov tisov. 3. zaščitnik, branitelj, rešitelj, NT ngooTaug pomočnica. 4. predstojnik, glavar, vodnik, nadzornik; pos. a) va>v c E/J. fj voj v država, ki je imela vrhovno vodstvo (hegemonijo); b) tov dgpiov zastopnik naroda (narodovih pravic); c) pravni zastopnik, patron, varuh, ov Kgšovvog ngoaTdTov yeygdipo/nai ne potrebujem Kreontovega varuštva. jtQoo-xdxxco gl. ngoa-Taoaco. jiQo-axavQoco spredaj obdam, zavarujem kaj s koli (s palisadami). jcQoaxsyiov, to (oTeyog) nadstrešek, lopa, veža tivgag.
jiQoa-x£iyi^co (zraven) obdam še kaj z zidom, še kaj obzidam, sprejmem v obzidje.
jiQo-axeixo) naprej grem, odhajam. jiqoo-te\eco vrhu tega še plačujem paatiov.
jtQo-axek\a> 1. naprej porivam, potiskam pred kaj, odpošiljam. 2. pass. poet. hodim naprej, bdov po potu. jtQoaxEQvidiov, to (oTsgvov) prsni oklep za konje.
jtQocs-x7jxofiai pass. [fut. ngooTav.fioo-piai, aor. nnoasvdxj]v, pf. ngooTETrjxa\ trdno se držim, tesno se prijemam česa, prilepljam se, tivi na kaj. ngoa-Titirjfu [gl. Titirjiu, aor. cj. ion. ngootišco, adi. verb. ngootisTsov] I. act. 1. pristavljam; polagam, postavljam
na, pred kaj Xi'&ov, pri-, zaslanjam, zapiram 'dvgag, naslanjam, pristavljam z/.itvazag. 2. pr en. a) nalagam vi vivi, 'Crjiiiav, naročam; pripisujem aiviav, prištevam, vcepim komu kaj, navadim koga na kaj v vvv to dvvaoftav; delam silo, prisilim koga avdyxrjv; povzročujem, napravljam; b) do-, pristavljam, podeljujem; pomnožu-jem, (po)večam, dodajam, primaknem jvfj%vv, izročam JtoXvv, dajem komu za ženo yvvavxa, pridružujem se komu epvavvdv; vrhu tega še storim kaj xai vovvo. II. med. 1. pridružujem se komu, pristopam h komu, držim s kom; privoljujem, pritrjujem, odobravam yvcb/.T>]. 2. pri-, dodam iz svojega, iprjvpov glasujem za, ugodim komu, ustrezam mu, hvaležen sem /optv, pvrjvvv kuham jezo, naletov začenjam vojsko, napadem z vojsko. 3. pri-, dodevam si kaj, prisvojim, nakopavam si y.axov, pridobivam zase (sebi), ia^vv povečam (pomnožim) si moč, uva JtoXepvov totg aXXovg napravljam si še koga za sovražnika, dapagva jemljem za ženo, JteXag ^copag spremljam v svojo bližino.
ngoa-zlfidco prisodim ali predlagam večjo kazen, poostrim kazen.
ngoa-ufiov, to prisojena (odmerjena) kazen.
ngoa-rgenco in med. obračam se na koga (s prošnjo), ponižno prosim koga česa vivd tv.
ngoa-vge^co 1. pritečem, prihitim, pribežim, uvv, jrptig uva h komu NT. 2. pridrevim, prihrumim, udarim na koga.
ngoa-Tgtfdco drgnem ob kaj, dajem, podeljujem ; med. poučujem koga v čem.
vtgoargonaiog I (jtgoo-vgejtco) ponižno 2	proseč (pomoči); subst.
ngoargonog 2 | 6 pribežnik.
ngoavgonv), f\ (jtgoa-vgsjtco) obračanje na koga, ponižna prošnja, molitev; $edg JtgoovgoJtijv š%co obračam se s prošnjo (molitvijo) do boginje, sem svečenica boginje.
zi()oa-Tvy%dvco 1. slučajno zraven pridem, slučajno zadenem (naletim) na koga; 6 jtgoovv%d)v na kogar najprej
naletim, vsak, kdorsibodi. 2. dobivam, dosegam vvvog. ngo-OT&oVjTo (GTod) lopa, veža, hodnik. ngo-ovyyiyvopav gl. jtgo-^vyyiyvopav. ngo-avpfiiayco ion. poprej zmešam, združim, zlijem, včcog Jtavveg eg tcov-t6 vsi v isto strugo. jvgo-ovvovtceco ion. poprej stanujem s kom, jVQoawoixrjoaoa ki je bila poprej omožena s kom uvi. jtgo-avpdyvov, to jed, prigrizek (poseb. riba) NT.
jtgoa(paypa, aro g, ro (jroo-o^drrco) žrtev, krvava daritev. ngoa-cpdcrd-av gl. Jtgoo-vprjpvv. ngoo-cpaTog 2 (vpev) svež, nov NT, mlad, ravnokar umorjen "Ezvcog, vsx-gog mrtvec, ki še ni začel trohneti, še neizpremenjen, prvoten (o poslopjih, ki še tako stoje, kot jih je stavbenik postavil). — adv. nedavno. npoa-cpeprjg 2 1. podoben, sličen. 2. prikladen, koristen.
ngoa-vpegco [gl. vpegco, nor. pass. ion. jvgoorjveiftftrjv] 1. act. a) prinašam, do-našam, dajem, podajam, ponujam (jedi), darujem (daritev) NT, žrtvujem (bogovom), Xavgeiav služim NT, vi vvvv, Jtgog uva; /svgag vvvv sežem z rokami po kom, delam silo, avay-xr]v, fiiav uvi delam komu silo, silim koga; b) prinašam, polagam kaj pred koga, pokažem, uvi u, Xdyov ali Xoyovg uvi (Jtgog uva) začnem pogovor s kom, predlagam komu kaj, razgovarjam se s kom, Xoyovg pri-, nagovarjam koga; c) dajem, izkazujem, podeljujem kaj, plačujem uvi v v;
d)	pridevam, dodajem, pomnožujem, jrdAe,adv uvv začnem s kom vojsko; naročam, nalagam ngifr/Liava; e) do-našam, nosim (o dohodkih). 2. med. in pass. a) primikam se, (pri)bližam se, prijadram, pristanem k bregu (o ladji) uvi, Jtgog u; b) pridružim se komu, sem na potu proti komu;
c)	sovražno: pridrevim na koga, napadam, nadlegujem koga uvv, jtgog uva; ravnam s kom, obnašam se, kažem se komu uvv NT, y.axobg, toA/tz?-govsgov, d>6e; Jtgog Xoyov odgovorim;
e)	približam se komu, sličen sem komu uvv, eg uva; f) uživam, jem
kaj gltov; g) prinašam svoje, prinašam s seboj tl TIVI.
3iQoa-cpr][iL in med. ep. [inf. med. ngoa-(paotiat] govorim komu, nagovarjam koga vivd.
jtgoo - cpfr£yyofuu d. m. poet. nagovarjam, pozdravljam.
jiQoacp'd‘£ym6q 2 poet. nagovorjen, pozdravljen, Tivog od koga. n poa<p'd'Eypa, aro c, to poet. nagovor, pozdrav.
jzgoa-Lptioveco vrhu tega še zavidam, sem nevoščljiv (ljubosumen). jigoa-ipL^g 2 (gjtAeoo) 1. priljubljen, prisrčen, ljub, mil, drag; ugoden, ljubek, prijeten. 2. ljubezniv, prijazen, dobrohoten, naklonjen, vdan, cog /t’ sOsads no o a (pi):?] (kako naklonjenega ste me naredili ) kako prisrčno vas ljubim; adv. ngooguhcbg s/to uvi prijazen sem s kom. jigoa-cpoLzaco pogosto prihajam, zahajam h komu, kam ngog tl, tlvl. jzgoacpogd, 7] (ngoa-cpegco) 1. prinašanje, dar(ilo), daritev, žrtev, darovanje NT. 2. pomnožitev, prirastek. jtgoa-tpogsa) do-, prinašam. jigoatpogog 2 (ngoa-cpegco) 1. prikladen, primeren, koristen, potreben tlvl. 2. sličen, podoben tlvl. jipoacpvfjg 2 (ngoo-cpvco) 1. prirastel, pritrjen, pričvrščen. 2. rojen za kaj tlvl, prirojen, naraven, primeren, spreten. — a dv. jigoacpvčog primerno ).eyco. jigoo-ipvofiai med. intr. [fut. ngoocpfloo-fiai, aor. noootcpbv, pt. ngoocpvg, pf. ngoanecpma] prirastem, oklenem se koga, čvrsto se držim česa tlvl ; pf. zvezan sem s kom, zrastem na čem Jiegaze y.oavi.
jiQoa-(pcov£oo 1. zakličem komu, (po) kličem koga Tiva, NT tlvl. 2. nagovarjam, pozdravljam, ttjvčs cpaTiv s to besedo.
jigoacpcbvrjpa, aro g, to poet. nagovor, pozdrav.
jigoocpcbvrjGLg, Etog, r) posveta, posvetilo.
ji goa^rjpa, aro g, ro (noo-e/co) kar kdo pred seboj drži: 1, kras, lišp, lepoti čj e, sijaj, ponos uvog, dostojanstvo. 2. izgovor, pretveza, slepilo, ngoa^pia noieo/J,aL izgovarjam se, delam se, ka-
kor da, na videz kaj delam tog; ngo-oyv)fLa (abs. acc.) pod pretvezo. jiqoo-%6co [fut. noooycboco\ 1. nasipam, delam (gradim) nasip; o reki: naplavljam, nanašam. 2. zasujem, zajezim.
ji go o-%gao pa l d. m. vrhu tega še rabim, jemljem na pomoč. jigoo - %gr]£co poet., ion. jzgoa - ^grjt^co
1.	vrhu tega potrebujem še česa uvog.
2.	zraven še zahtevam, želim si še česa uvog, tl. 3. prosim, rivog koga.
jtgoa^vaig, e tog, i) (ngoo-%eoo) polivanje, kropljenje NT.
jigoa-^cogEco [fut. ngooyoogf]0(oin -oopai}
1.	prihajam, približujem se, nasproti prihajam tlvl. 2. pren. a) sem sličen, podoben, tlvl tl komu v čem; b) pristopam h komu, stopim na njegovo stran, pridružim se komu kg opo).o-yir]v, c) podvržem se, vdam se tlvl, spuščam se v dogovor.
jigoa-^cogog 2 (ycbga) soseden; subst. 6 sosed.
jigoaftcooLg, etog, rj (ngoa-yoco) nasipana), naplavina, prod. jigoa-ipavco dotikam se, prijemljem za tlvl NT.
JigOGCO gl. JlOQQCO.
jzgoaco-ftev a dv. od daleč, iz daljave. jzgoacovvpia, f) (dvoua) priimek. jzgoacbjiaza in Jigoacbjiaai gl. ngooco-nov.	[ izlivu.
IlgoGcojiLTLg vrjaog, 77 otok ob Nilovem jigoocojzoArjjtzeco gledam, oziram se na osebo NT.
jigoGcojio-hfiJir^g, ov, 6 (/.afifidvo)) kdor gleda (se ozira) na osebo, pristranski NT.
jtgoaoojto^rjipLa, rj ozir na osebo, pristranost NT.
jtgoo-cojtov, to (gl. <xnp, petcotcov) [ep. pl. ngoacbnaTa, dat. ngooobnaoi] 1. obraz, obličje, oko, pogled, xara ngoa-oonov v oči, v obraz, pred očmi, spredaj, ngo ngoocbnov pred očmi NT.
2.	podoba, oseba, človek, postava, lice Aapifidvco, jSAejto) elg, davud^O) ngoa-conov gledam (oziram se) na osebo NT. 3. krinka, uloga.
jtgoocbzaza, -zazco, -zsgco gl. noggco. jigoo-axps).£co pomagam komu tlva in
TLVL.
JtgoacoipiXWa, ato?, 1 poe<> pomo6>
,,	, podpora, korist.
Jtgoocoq>eXi]0ig)ecog,r) |
Jigoxaxxšov gl. jvgo-Tdooco.
Jigo-rafiieiov, to soba pred shrambo za jedi, predsoba.
Jigo-zapvco ep. ion. = ngo-Tspivvn.
Jigo-zag/dsco poet. prej se bojim, Tivog za koga.
Jtgo-xagi/Eva> ion. poprej nasolim.
ngo-raooco, at. -rzoo 1. najprej ali spredaj postavim, postavljam na čelo, v prvo vrsto Tiva, storim, da stopi kdo naprej kot (za)govornik ocpcbv avTČbv; pass. sem na prvem mestu, stojim na čelu; to JvgoTa/ftev in ol jvoove-vaygsvoi prednje čete. 2. poprej odredim, določim /govov.
Jigo-zsivco (gl. veivaf) 1. act. a) (predse) iztegujem, molim, (po)dajem /siga, de^iav, razprostiram pred kom, ipaoi tiva (trdo) povežem z jermeni, šfiav-tov paxgov uležem se po dolgem; b) zastavljam, postavljam v nevarnost rpv/rjv: c) nudim, predlagam, ponujam, obetam Ti nvi; d) mamim, slepim s čim, jvgocpaaiv navedem vzrok, izgovarjam se s čim ftsovg; Xoyovg kažem od daleč kot vado. 2. med. a) postavljam pred koga, kažem na egooTa, navajam av&gcbjvovg, ponujam, predlagam 6iaXvosig; b) zahtevam za sebe gioftov.
Jigozsi/iaga, avog, to prednji (zunanji) zid, prednja zgradba, vnanje zidovje.
jiqo-teXeco poprej plačam (porabim).
ngorsfiEVLopa, avoc, to (ts/isvoc) sprednji prostor, sprednji gaj, prostor pred svetiščem.
ngo-TEfivoo [ep. ion. Jvgo-Tapivo), a or. pt. Jvgova/.id)v,med. opt. jvgoTafvoifirjv] 1. act. poprej raz-, narežem, spredaj odrežem, odsekam, obsekam. 2. med. delam, režem pred seboj, d>Xxa brazdo.
ngoxsgaTog 3 (jvgoTsgog) prejšnji dan (prejšnjega dne), fj JvgoTegaia včerajšnji, prejšnji dan, JvgoTegaia dan poprej.
ngorsgEco (JvgoTsgog) 1. sem spredaj (naprej) na potu odov. 2. poprej pridem, preidem. 3. imam prednost pred kom, imam korist, dobivam kaj prej.
jigoTsgrjfia, aTOg, ro prednost, dobiček, zmaga.
jvgozsgog 3 [Et. iz pro-ter-, sor. itgo, nem. vorder] 1. kraj.: sprednji jvodeg. 2. čas.: prejšnji, starejši, jvaideg otroci prvega zakona, oi jvgoTegoi predniki, junaki starodavnosti, tt) jvgoTsgrj prejšnji dan, dan poprej, včeraj, 6 jvgoTsgog yevopevog starejši; z gen. ali rj: epeo jvgovegog prej nego jaz, ro) jvgoTegcg evei rj leto prej kakor; tako stoji pogosto adj., kjer bi v slovenščini pričakovali adv.: jvootsooc r/ vpsig etcoi-rjodfirjv dmaoTag prej nego vi. 3. o dostojanstvu in vrednosti: odličnejši, boljši, vplivnejši, močnejši od koga Tivog. 4. adv. a) jtgozegov, to JigoTegov preje, poprej, prejšnjikrat, hitreje, laže, 6 jvgovegov 6 jvgoTegog, to JigoTegov včbv avdgobv tovtcov (prejšnji čas) pred temi možmi; jvgoTsgov rj predno se veže kakor jvgiv z inf., c/., in d. JtgoTsgov rj flaoiXsvaai, ov jv goTegov . . . jvgiv rj (ali fjv pifj) ne prej, dokler ne; jtgoregco dalje naprej, sil-neje, močneje.
jigo-Tsv/co ep. [inf. pass. pf. jigoTSTV/-fiai] poprej naredim; pf. poprej sem narejen, poprej je izvršeno, prej se je zgodilo.
jtgoti gl. jvgog.
jtgoxi-djixa>, -fldXXco, -dsgxofiai, -eiAeco
gl. Jtgoo-djvTco itd.
jigozi-sLuoi gl. jvgoo-ayogsvco.
jtgo-ziftrjfu [gl. Tifhjpi; ep. praes. ind. 3 pl. jvgofteovoi, impf. 3 pl. jvgoTiilev; ion. praes. med. 3 pl. jvgoTiffeaTai] I. act. in pass. 1. spredaj postavim, postavim pred koga čaiTa, položim, vržem pred koga, tivd xvoiv pred pse za hrano (pogjddv, ijeivid tivi izkazujem komu gostoljubnost; pos. a) prinesem ojvočov tivi, prepustim, izročim Tiva Tcupevoiv, podam '/siga; b)izpostavim Tiva; c) določim ovgov vrjg £o??g, vopov e/uavvčp dam si zakon; d) dam na izbiro fj md-deoiJai fj jveidsiv; Xoyov dam besedo; e) držim pred kom, ai-Tiav navedem kot vzrok, s/.jvida mamim, slepim z upanjem; f) stavim kaj nad kaj, dajem čemu prednost, bolj cenim Ti Tivog, 'ijiidg /grjfiaTCOv, rjdovrjv avu tov xaXov. 2. javno iz-
postavim, postavim na ogled zov vengov; a) določim, razpišem kot nagrado ozegpavov a#Aa, ddvazov £tyxiav določim za kazen smrt; b) priredim aymva (apiiXXav) Aoyoov pozivljem na boj ali tekmo, ayd)va novijgiag, deft-Aoug; c) javno razglasim, ukažem, naročim zi, inf.; d) predložim v posvetovanje, dam v razgovor jHovfojv, jtgdy/xa eg fieoov, A oyov n egi zivog, yv(bfzr]v stavim predlog; noozidezai ov.onelv negi ngaypidzcov javne zadeve so predmet posvetovanja. II. med. 1. a) postavim kaj pred se, držim pred seboj nenXov dfipidzcdv; b) dam si postaviti, prinesti na mizo y.gea, balza; c) sklenem, namenim se, od-menim si NT, smatram za svojo dolžnost zi ali inf. 2. izpostavim kaj svojega (na ogled), izložim, izpostavim nozfjgia, vey.gov, pieya nevftog kažem veliko žalost. 3. določim ygovovg (rok), ovgov eviavzov, napovem nb/.e/iov, e/Jinav, skličem Xeoxz]v; evXajdeiav zivog odvrnem. 4. bolj cenim, stavim kaj nad kaj zi zivog, zi nagog zivog. jzgo-zlpdco [/ut. ngozipifjoopai s pas. pom.] 1. act. in med. bolj častim, cenim koga z iv d zivog, dam prednost komu, odlikujem koga pred kom z iv d zivog; imam rajši koga, bolj se oziram (gledam) na kaj; posebno čislam (cenim), zdi se mi kaj vredno truda. 2. pass. sem bolj čaščen ali čislan kot drugi, imam prednost pred kom, imam ugled zivog, jz g 6 zivog in inf.; odlikovan sem s čim. ngozifirjoig, ecog, f/ odlikovanje, čislanje pred drugimi, ngozifzfjoei s tem, da se da prednost, da se pripisuje važnost.	[ živa.
jz g oz i-fiv&e o/zal med. ep. nagovorim jzgo-zlficogeco 1. act. prej pomagam živi. 2. med. prej se maščujem, zivd nad kom.
jzgozi-oaoopai d. m. ep. 1. pogledam na koga, zrem, gledam v koga zivd, fj o’ sv yiyvd>ay.U)v jzoozioooofmi pač te dobro poznam, zroč v tvoj obraz (= po tvojem obrazu). 2. slutim. jtgo-zico dam prednost komu pred kom, odlikujem koga, bolj čislam (cenim, spoštujem) kakor.
ngozfirjoig, ecog, f/ [ngo-zepivco) ep. popek, trebuh.
jzqo-zoA/idco poprej si upam, storim kaj.
jzgozofifj, rj (ngo-zepivcn) živalski obraz. jzgozovog, 6 (jigo-zeivco) nav. pl. prednja vrv (ki je vezala vrh jambora s prednjim krnom).
ngozgenzmog 3 opominjajoč, izpod-buden, izpodbudljiv. jzgo-zgejzco (gl. zgenzo) 1. act. in pass. a) obračam kam, vodim kam; b) ženem, spravljam, priganjam, vzpodbujam k čemu kni, ngog zi, silim zivd dvdyxy zfjde. 2. med. a) obračam se k čemu, odpravim se, grem kam eni zi, eni zivog; b) obračam se na koga (s prošnjo) živi; c) vdam se, prepustim se d%ei; d) act.priganjam, opominjam, izpodbadam, izpodbujam zivd, eig, ngog zi, inf., einag zd y.azd zbv TeXXov.
jzgo-zgeftco naprej tečem, hitim NT, zivog pred kom, pretečem, prehitim koga.
jzgo-rgiza adv. (zoizog) tri dni poprej. jzgo-zgonadrjv adv. (zgenco) naprej obrnjen, vedno naprej, neprestano, naglo, na vrat na nos, ngozgonabrjv e?MVV0fzai v divjem begu me podijo naprej.
ngozgonfj, ») (ngo-zgenco) opomin, iz-podbuja, izpodbuda, nagib, razlog, nauk.
jzgo-zvnzco [aor. noovzmpa] intr. naprej derem, drevim, prodiram. jigovfdrjue, ngovneizo in sl. gl. ngozi-fh)iu, ngoueipiai. jzgovvvejzco gl. ngo-evvenco. jzgov^Ecpisfiai gl. ngoeh,ecpiepiai poprej zahtevam, zapovem. jz g o -vjzdgftco [impf. ngovnrjg/^ov] 1. trans, začenjam s čim, prej n ar e jam kaj zivog, živi, zd ngovnrjgyp,eva prej izkazane dobrote. 2. intr. sem prej tukaj (pričujoč, pri rokah). jzgovjzzog 2 gl. ngo-onzog. jzQovgyov (skrč. iz ngo egyov) važen, koristen, pospešljiv, priležen, priličen, ngovgyov zi noičo napredujem v čem; comp. jzgovgyiaizegog 3 koristnejši, važnejši, -ra epavzov ngovgyiaizegov noiovpiai bolj gledam na svojo korist.
JigovTE&rjv = ngo-ETkdr/v gl. jinovhh)/M. Jigov<peiXco gl. ngo-oq>eLX(o.
Jigov^co, ngovftcbgei gl. ngo-e/co in ngo-
X(OQECO.
Jigo-cpaivco [gl. cpaivco, pf. p as s. 3 sg. ngonepavTat, aor. p as s. pt. noopaveig] I. act. tr. in pass. 1. (po)kažem, storim, da se kaj pokaže, spravljam na svetlo (na dan) TŠgaTa; mšXr\ ovgavčo iztegujem, molim noge proti nebu; izrečem, izgovorim. 2. naprej na-, oznanjam, omenjam, razodevam, pomenim godoga, obetam, prerokujem tl tlvl. II. act. intr. in med. z aor. pass. od daleč sem viden, se po-, prikazujem, svetim, sijem oeh)vr); jasno se pokažem, ngonecpavTai popolnoma svetlo (jasno) je, ovde ngovcpaivsT’ ideofiai tudi ni bilo svetlo (da bi mogli videti). 2. nastanem, pridem na dan, pojavim se, ngovipavr) mvnog se je zaslišal.
jigoipavrjg 2 viden, očiten, očividen, zelo jasen, ex tov ngocpavovg v bitki na odprtem (planem) polju, odkrito. ngotpavaig, scog, y (ngo-ipaLvco) poet. napoved, prerokovanje.
Jigocpavrog 2 (ngo-<paiva) ion. poet. (najprej pokazan, napovedan,prerokovan, vo ngocpavvov izrek preročišča, prerokba.
ngoopaoL^ofiai d. m. izgovarjam se, delam izgovore (ovinke), opravičujem se. ngocpaoig,' ecog, fj (ngo-cpatvco) 1. namišljen vzrok, izgovor, ovinek, pretveza, opraviče(va)nje; videz, sni, dno ngopaoecog, ngopaoiv, ngopdoei, šv ngocpdosi, dia, Kava ngocpaoiv pod pretvezo, na videz, baje, po (njegovih) besedah, češ. 2. resničen razlog, vzrok, povod, prilika, namen, nvog za kaj; z inf., &ote, tog; ngocpaaeig e/to imam vzrok, an’ ovdspudg ngoipdoscog brez vsakega vzroka.
ngocpaa15,2 ecog, y {ngo-cp^pu) napoved, prerokovanje, navodilo. ngo -tpcgfjg 2 [comp. ngocpegEOTegog, superl. ngotpegšovaTog, tudi -pegvsgog, -(pegvavog] ep.poet. spredaj postavljen, izvrsten, odličen; pri Sof. ngopegva-vog naj starejši.
ngo-tpsgco in med. [gl. epegeo; praes. cj. 3 sg. ep. ngo<pegyoi] nosim pred kom
I. trans. 1. a) naprej nosim, naprej spravim, odnesem, ugrabim ({fveXXa), tl, TLvd etg tl ; pren. pospešujem, pomagam /j,eya eg to HTTjaaoffai; b) prinašam, donašam pdoTaaa. 2. a) pripeljem pred koga, privedem ocpapia; spravim na dan, kažem, dokažem pLEVog, začnem noAspov; sgida kažem vnemo, spuščam se v tekmo; b) navajam, omenjam [ivffov, gvvmpoolav; javljam, zapovedujem (o preročišču); ovstdsa obkladam (obsipam) s psovkami; c) predlagam, nasvetujem, ponujam sgida; d) očitam, oponašam komu kaj tlvltl, (koga. — II. intr. odlikujem se, presegam, nadkriljujem Tivog tlvl, etg ti z ozirom na kaj, v čem.
jigo-(pevyco [aor. opt. 2 sg. ep. ngocpv-yotcr$a] odbežim, ubežim tl, uidem. jtgofprjzEia, y prerokovanje, preroštvo NT.
jiqocprjzevco sem prorok, prerokujem, imam dar prerokovanj a, razlagam izreke preročišča.
jigocprjvrjg, ov, 6 (ngo-(pryu) prorok, tolmač božje volje, vedež. ngocprjZLKog 3 proroški NT. ngocprjzig, idoc, y prerokinja NT. ngo-epfr&vco [aor. ngovcpffrjv in ngov-cpftaoa] prehitim, pretečem Tiva NT. jigo-cpofisoficupass. (na)prej se bojimo?). ngogpoprjTiKog 3 poprej se boječ. jigo-tpga^co ion. naprej ali odkrito povem, rečem tl tlvl.
jigo-cpgcov, 6, y ep. poet., fem. ep. jiqo-cpgaaaa [Et. iz ngo -j- (porj v} 1. naklonjen, dobrohoten, prijazen, milosten, dobrotljiv. 2. iz celega srca, rad, drage volje, voljen, vesel. 3. premišljen, resen, odločen. jigocpvXaxri, fj (ngo-cpvMooco) 1. sprednja straža, predstraža. 2. razvrstitev bojnih straž, dia ngo<pvXa>irjg previdno, oprezno. 3. obrana, branišče. jtgocpvXaxCg, idog, y (sc. vavg) ladja stražnica.
jigo<pvXa%, axog, 6 pl. predstraža, prednja straža.
jtgo-cpvkdooco, at. -ztco 1. act. stojim na straži pred čim, sem v sprednji straži, stražim pred kom, stražim koga Tiva, Tivog. 2. med. skušam se
ubraniti, česa fteX7], skušam preprečiti, odvrniti hpov, Tiva, varujem se česa, sem oprezen. jigo-tpvojiai [samo a or. noovcpvv] poet.
sem (rojen) pred kom Tivog. jigo-tpvzsvco poet. napravim, naredim. jigo-cpcovsco 1. storim, da se razlega, da se glasi, da odmeva, rj^cb klic. 2. javno zapovedujem, velevam ri ali inf. jiQO-xsiQi£opau d. m. 1. a) vzamem v roko, izberem, izvolim si Tiva vnrj-getTjv NT; b) (na)prej določim, odredim, sklenem. 2. pripravljam komu kaj, oskrbujem, opremljam koga s čim. 3. pf. p as s. poprej sem določen NT, sem naznanjen (pripravljen), sem pri rokah.
jrgd-^eigog 2 (yeig) 1. pri rokah, pred očmi, pripravljen, gotov, zraven; odločen (z inf.). 2. kar se lahko pridobi, po ceni, dober kup, malovreden, navaden. 3. lahkomiseln, razmišljen. — adv. jtpoftELgcos, sx ngo/sigov na-lahko, lahkomiselno, takoj, brez obotavljanja.
jigo-%EL()ozovEa> poprej glasujem (določim, volim).
jtQo-%Eco (gl. %eco) [aor. ngot/ea, pf. jcQoy.eyvy.a] ep. ion. 1. act. izlivam, prelivam. 2. pass. izlivam se, vrem, valim se iz.
nqo%vv adv. (jzqo, yovv) ep. padši na kolena, kleče, na kolenih, strmoglavo, popolnoma 6Xeoi)ai. jiQoxoai, al (ngo-xeco) ep. ustje, izliv. jipoxotq, tdog, fj ponočna posoda, po-čepnica.
Jip6xooq, skrč. jigoxovg, f/ (nQO-yšco) vrč, ročka, polivalnik, kupa. jiQo-x(>tc0 [impf. jvooir/otov] poet. poprej namažem.
jipoxvoLq, ecog, f], ion. log (ngo-xeco) 1.izlivanje,izsipavanje. 2. naplavljena zemlja, naplavina, nasipina. jiqo-x(oqeo3 1. grem naprej, dalje se pomikam, napredujem, prodiram jvqog, elg ti, eni viva, en° otaov grem domov, prihajam. 2. pr en. napreduj em, uspevam; imam uspeh, posreči se mi, gre mi od rok, rd lega žrtve se posrečijo, so ugodne. — impers. ngo-Xcogei(poi) imam uspeh, gre mi od rok, primerno, prikladno, prijetno,
mogoče je, uspeva; šyšvsvo noosvs-o-dai syovTi o ti noo/mnoiri (sc. e%eiv) smel je popotovati imajoč to, kar mu je bilo koristno (prikladno) = s tem, kar je ravno imel pri sebi. ngo-co&sco naprej porivam, suvam, tiščim.
jigo-cbXr]g 2 (oXXvpu) popolnoma uničen, iztrebljen.
jigvXeeg, scov, ol ep. [dat. ngvXsooi in ngvXšeooi] prvoboritelji, težko oboroženi pešci.
jtgvpva, f\, ion. -vrj, (ngvpvog) zadnji del ladje, krn,krma, ngvpvav dvay.govop.ai nazaj veslam, se peljem (počasi se umikam, tako, daje prednji del ladje obrnjen proti‘sovražniku). adv.jigv-pvrjftev s krna, na krnu. jigvpvfjoia, Ta vrvi, s katerimi se je privezala krma ladje na kopno. jigvpvz]zf\q, 6 = ngvpvfjOia. jtgvpvog 3 ep. [Et. od p er, sor. negi. — superl. ngvpvoTaTog] skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; dogy konec (vrh) kopja, yXd>aoa koren jezika, ^gayicov rame, nadlaket, nadkomolec, vir) pri korenini, y.egag spodnji del roga; ngvpvov ftevagog zapestje.
jigvpv-cbpEia, f/, ion. -geirj (ngvfivog, ogog) podnožje, vznožje gore. jtgvzavEia, f), ion. jigvzavrjirj (ngvza-vevco) slu,žba (dostojanstvo) pritana, predsedstvo v zboru, vrhovno povelj-ništvo, ki se je vsak dan menjavalo. jtgvzavEiov, to, ion. jigvzavfjiov 1. pri-tanej, mestna hiša, kjer so se zbirali in zborovali pritani; posvečena je bila Hestiji. V eni dvorani (fto-Xog) te zgradbe so se pogoščevali pritani in zaslužni državljani na državne stroške. 2. središče, ognjišče (države).
jigvzavEvco (ngvzavig) sem pritan, predsedujem v zboru, stojim na čelu česa, vodim, vladam, upravljam ; pass. dam se voditi od koga naga Tivog. ngvzavrjit], jigvzavfjiov gl. ngvTaveia, -velov.
jigvzavig, ecog, 6, ion. -cog (sor. ngvpvog) 1. pritan, načelnik, predsednik, predstojnik, voditelj, vladar; pos. a) ol ngvTaveig tčov vav/.odncnv predstoj-
ni ki navkrarij; b) odbor svetoval-stva, t. j. 50 članov svetovalstva, ki so opravljali državne posle. 2. redijo? = ngcot.	[telj (bojnih iger).
ngwaixEgog gl. ngdnog. ngcprjv adv., ep. tudi ngcoi-^d, jrgou'£’ [Et. iz noorfidv, gl. noo>l\ pred kratkim, nedavno, predvčerajšnjim. ngcofrrjf}r], ?) ep. (fem. k ngco&rj/hjg, ov, 6) ravnokar dorastla mlada deklica. ngcot, at. jigco [Et. idevr. prowi, nem. triih (stvn. fruo), sor. ngo. — comp. ngooi-vegov, Jigcbvegov, ngcoianegov, superl. Jigcoivara, mgmuiivava]. 1. zgodaj, zarana, to n gori jutro; aga ngcot, ano ngcot NT. 2. prezgodaj, pred časom, prerano.
ngcoi-^a, ngcoit,’ = ngdrrjv. ngcoifiog 3, ngcoivog 3, ngdnog 3, at. ngčpog zgodnji, zarana, jutranji, ?/ ngcoia jutro, ngcoiag zjutraj NT, det/.?/ ngcoirj rano popoldne. ngcdv, ngdrvog in ngcbovog, 6, nom. pl. op. jigcooveg ep. poet. štrlina; vrh, višina, brdo, grič, predgorje, rtič, nos, obrežje.
ngcpga, r), ion. ngcpgrj [Et. iz ngcoEaiga, ngcoragja, od prwo-s, prejšnji, slov. prvi] sprednji del, nos ali rilec ladje. — adv. ngcoga&sv na sprednjem krnu, s sprednjega krna. ngcpgsvg, ecog, 6 (ngorga) podkrmar. Hgcox-ayogag, ov, 6 sofist iz Abdere (480—411).
ngcox-aycovioxT]g, ov, 6 prvi igralec, tov Xoyov ngcovayooviovr)v nageoneva-osv je odkazal dialogu prvo mesto, glavno vlogo. ngcoxaxa superl. k ngcp. ngcoxEtov, to (ngcdTog) 1. prva nagrada, darilo, tov Magaftdrvog za bitko pri Maratonu. 2. prvo mesto, prvenstvo, prednost.
RgcoTEOL-kaog, d, ion. -Xscog, sco iz Te-salije, je bil prvi izmed Grkov ubit pred Trojo.
UgooTsvg, ecog, d pomorski bog, ki je znal prerokovati in se izpreminjati v razne stvari.
ngcoxEvco sem prvi, sem na prvem mestu, imam prednost, sem najboljši Ttvog, (sv) Tivi v čem NT, naga tivi Pri kom.
ngd>xLoxog 3 (gl. ngčbTog) najprvi.
ngcoxo-yovog 2 ep. poet. prvorojen(ec), zelo plemenit, star, starodaven olrcog.
ngcoTo-rca&edgia, f) in ngcoxo-xXcota, 7] prvi sedež pri mizi, častno mesto, predsedstvo NT.
ngcoTO -nayrjg 2 (n7jyvv/iu) ep. prvič (ravnokar) zložen, nanovo narejen (izdelan).
ngcoxo-nXoog, skrč. -nXovg (n/.ico) ep. vavg ladja, ki prvikrat plove (jadra), prvoplovka.
ngcoTonogeia, f/ prednja četa, pred-voj.
ngdrxog 3 [Et. sor. ngo, nem. vor (stvn. tora).— sup.ngcbTLOTog] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, naj višji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, ngebvov Icdv spredaj idoč, iv ngcoTcp gvfiq> spredaj na ojesu,r}yyeiXa ngčoTog javil sem najprej. 2. subst.
a)	ol ngčoxoi prvi, najodličnejši; pogosto = ngopa^Oi sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža;
b)	to ngarzov Tivog začetek, ngdrTov vopitjevai velja kot prvi (največji) zakon, eni tov ngdrTov (iegeiov) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; c) t d n gdrxa naj večja dela, prva nagrada, TangčbTa cpegogai dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ecbv) Ta ngcdTa glavna oseba. 3. adv. a) iv ngcdxoig največ, posebno, zlasti, sg Ta ngcbTa do naj višje stopnje (mere), posebno; b) ttjv jtgcbx7jv prvič, prvikrat, zasedaj; c) ngcoxcog najprej; d) ra ngarra, to ngoorov prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, snel dr] ngdrTov odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).
ngcoxog 3 ( nsngauivog) usojen, določen.
ngcoxo-axdxr]g, ov, d (iovauat) 1. kdor stoji v prvi vrsti, sprednjik; pl. prva bojna vrsta. 2. vodnik, glava, predstojnik NT.
ngcoxoxoxia, Ta prvorojenstvo NT.
ngcoxo-xoxog 2 (tčv.tco) prvorojen(ec) NT.
ngcoxo -xoxog 2 ep. ki prvikrat rodi; o kravi: ki se prvikrat oteli (prvikrat stori).
Grrško-slov. slovar.
43
(malgco) in magvvuai med. [Et. lat. sternuo, kihati, iz kor. pster-. — Obl. a or. sntagov, inf. ntageiv] kiham, kihnem.
maZopa, ato g, to zadet j e, udar, spo-tikljaj,pregrešek, prestopek; nezgoda, nesreča, škoda, poraz. mako [Et. iz kor. peta, valiti se, sor. netopai. — Obl. fut. Titulo m, a or. šntaioa, pf. srnama] 1. zadenem ob kaj, trčim, spotaknem se ngog -rt. 2. a) grešim, pregrešim se; b) omahnem, zabredem v nesrečo ev tivi NT; sem nesrečen, poražen sem, podležem, n egi Magdovlco v boju z Mar-donijem.
jttdfievog, maofdai, mažo gl. neto pa i. mavog 3 dor. = nvijvog. magpog, 6 (ntalgco) kihanje. mdgvvpai gl. ntaigco. jitekea, fj, ep. ion. -et) brest (drevo). IIzskEog, fj 1. primorsko mesto v Te-saliji. 2. mesto v Elidi. 3. trdnjavica v Joniji.
IIzEgla, fj, ion. -Irj mesto in dežela v Kilikiji; preb. ol IIxeqioi. megva, rj [Et. iz Tivrjoovd, lat. perna (iz persna)] 1. peta. 2. gnjat, pleče. msgoeig 3 krilat, perotast, naglo leteč, (u)bežen, nagel, lahek (kot pero). megov, to [Et. iz kor. pet(e), leteti, gl. netopai; slov. pero, nem. Feder (iz fethro, idevr. petra), lat. penna iz petna] 1. (letalno) pero, perot(nica), krilo, perje, letalna kožica netopirjev. 2. kar je narejeno iz perja: perjanica (na šlemu). 3. ptičje (pomembno) znamenje (— olcovog), polet, vodstvo, motov sf v pon’ ntegov zanesljivo od vas dano znamenje. 4. a) spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu; b) krilata puščica, mečevo rezilo. megoggvsco (geto) izgubim perje, po-bešam, spuščam perotnice. mego-cpoizog 2 (cpoizaco) s perotmi hiteč, leteč.
megocpvsco dobivam perje (perot). megoco (ntegoi’) 1. act. dajem peroti (krila); o ladjah: opremim z vesli in jadri, pripravljam za vožnjo. 2. pass. dobivam perje, zgodim se. megvyiov, to (ntegvf) majhna perot-(nica); vrh ali streha templja NT.
migni-, vyog, fj (Titanov) 1. pero, porotnica), krilo. 2. spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu, ki so bili gibljivi, da niso ovirali hoje. 3. mečeva ostrina, rez nonldog. 4. pren. yocov (neoviran) tek tarnanja (žalovanja). megcopa, ut o g, to (jizegoio) perje, krilo, perotnica.
meg-covvpog 2 (oropa) po perotih imenovan.
msgcozog 3 in 2 (jttsgoco) krilat. micr&ai, mfjvai gl. netopai. mrjvog 3 in 2, dor. jixavog (natopat) 1. a) krilat, perotast, leteč, iifjgai lov na ptice, ta nzrjva ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel. mfjoig, ecog, fj (ntfjvai) let, polet, vzlet.
jitfjoopai, mfjzai gl. nstopal, jtvrjooco [Et. iz Titan-j0), sor. ntdc, Jitco-yo g. — Obl. fut. Titrjjo), a or. entrjca, pf. intr. envrj^a, ep. pt. nsjitrjcbg, (btoc, fem. jvsjitrjvZa\ in mcoooco ep. ion. poet. 1. trans, (pre)plašim, strašim, pripravljam v strah, potarem, pobijem. 2. intr. plašno se potuhnem, boječe počenem, skrivam se pred kom (vsled strahu), plašno bežim, prestrašim se, tresem se, bojim se, plašim se, srce se mi krči (strahu); nenvrjibg k tlom se tiščeč, čepeč, prihuljen; ntihoooo nato. dfjpov hodim okoli kot berač.
mikov, to (netopai) perje, puh, perot, letalna kožica, veslo. miooco [Et. kor. p(t)eis-, zdrobiti, treti; lat. pinso, ere, pistor; slov. phem, phati (h iz s), pšeno, pšenica, pesta. — Obl. a or. entica] ion. olupim, oluščim, stolčem, razdrobim. moico in moieco ep. ion. [pf. sntoijpai] 1. act. a) (pre)plašim, strašim, pripravljam v strah; b) očaram. 2. pass. a) prestrašim se, plašim se, bojim se; b) strastno sem razburjen, sem nemiren, hlepim, drhtim po čem eig, sni ti; to niorpHv blaznost. molrjoig, ecog, fj strah NT, bojazen, strast, gorečnost, vnema negi ti. mokspog, mokspl^co, nzokspiazfjg gl. nokepog itd.
mokleidgov, to (nof.ig) ep. mesto.
nzoki-nog^iog
2 ep.	(negflco) ki ruši mesta;
nzoAi-nogffog	subst. 6 rušilec mest.
2 ep.
ntohg, tog, fj ep. — nohg. nzog&og, 6 mladika, vejica, veja, odrastek, poganjek.
nx vypa, ato g, to (nvvoaca) ep. guba, pola.
nzvxz6g 3 (jr-ruoato) zložen, preganjen. (jtxv%), ntv%6g, f) ep. poet. in	fj
poet. 1. a) guba, pola, plast, sklad, vrsta, stran; b) kovinska plošča. 2. dolina, globel, klanec, prepad, sedlo; zaliv.
nxvov, to ep. [gen. ep. ntvocpiv] velnica, vejača NT.
nvčpco plašim, strašim; pass. plašim se, bojim se ti; dam se ostrašiti NT. nxvop.a, ato g, to (ntvco) slina NT. nzvaaco [fut. ntv^co, pass. pf. sntv/gai, a or. enttr/JIr/v, udi. verb. ntvztog] 1. act. zgibam, zložim, zvijem (iifilLov NT; naberem (denem) v gube, nagubam, ^stpag eni tivi ovijam okrog koga, objemam z rokami. 2. med. šibim (krivim) se, upognem se ey%ea. nxvxy ^1- ntvg.
nxvco [Et. iz (s)pju-jo, lat. spuo, ere; nem. speien; slov. plju-jem (iz spju-j-). — Obl. fut. ntvoco, aor.entvoa] 1. pljujem, bljuvam, izpljunem NT. 2. pren. preziram, nooocbnco s pogledom kažem preziranje.
nzconag, ddog, fj (ntcb^) poet. plah, plaš-ljiv, boječ.
nx cbfia, ato g, to (nintai) 1. a) pad(ec), padanje; b) (mrtvo) truplo, mrhovina NT. 2. nesreča, poraz, poguba. nzcol;, ntcozog, 6, fj ep. poet. plah, plaš-ljiv, boječ; subst. zajec. nzcoaig, ecog, fj pad(ec) NT.
Hxčoov, to Apolonovo svetišče na gori Ht(pov v Bojotiji.
nxcoaxa^co ep. - ntcboom ; intr. sem v strahu, skrivam se od strahu, trepetam, bežim pred kom fino tivi, kam fino ti, y.ata ti.
nzco%£La, rj, ion. -rjLij beračija, beraštvo, uboštvo, siromaštvo NT. nzco^evco (ntar/og) 1. intr. sem berač NT, beračim, prosim. 2. trans, izprosim, priberačim kaj ti.
nxo3%ix6g 3 (ntco/og) beraški, pros-jaški.
nxooxog 3 in 2 [Et. sor. ntcboaco, prv. pom. prihuljen] 1. ubog, da prosi, siromašen; subst. 6 berač, prosjak NT. 2. beraški, prosjaški diaita.
Ilvavorpicbv, toro g, 6 četrti atiški mesec (oktober - november).
nvyaiov, to ion. zadnjica, dngov repek, mrda (ptic).
jtvy-apyog, 6, fj ion. beloritka, vrsta gazel.
nvyeka, ta mesto v Joniji.
nvyrj, rj — nvyaiov.
nvyfiaiog 3 ep. ion. palec dolg, dlan visok, dvr)g palček; odtod Hvyjialoi dvdgeg ime bajnega pritlikavega naroda na jugu.
jivyfia%eco ion. sem rokoborec, borim se s pestmi.
nvyfiaxia, fj, ion. -it) rokoborba, boj s pestmi.
nvy-fiaxog, 6 ep. rokoborec.
nvy[ifj, fj [Et. lat. pugnus, pugnare, pu-gil, pugio] 1. pest, nvyjiTj s pestjo, skrbno NT. 2. rokoborba, boj s pestmi, udarec s pestjo.
nvyovaiog 3 ep. komolec (laket, vatel) dolg ali širok.
nvycbv, drog, fj komolec, laket, vatel, (= 20 daxtvXoi ali ca 4 dm).
IlvSva, f/ mesto ob termajskem zalivu v Makedoniji; preb. 6 JJvSvaTog.
jvdeAog, fj [Et. po dissim. iz nf.vekog od nXvvco (s)prati] 1. korito, kopanja. 2. rake v, krsta.
IIv'd'-ay6pag, ov, 6 modrijan z otoka Sama (okrog 570 — 496); IIvd'ay6-qeioi njegovi pristaši.
IIv&Eag, ov, o, ion. -erjg atenski govornik, Filipov pristaš.
Tcvfifeaffai gl. nvvffavojiai.
Hvffia, fj, ion. -irj Apolonova svečenica v Delfih.
JJvfdia, ta pitijske igre, ki so se vršile vsako četrto leto v Delfih.
IIvfifiKog 3 pitijski, delfski.
Ilvfhov, to Apolonovo svetišče pri Atenah.
IIvfiho-vtKTjg, ov, o (vmdco) zmagalec v pitijskih igrah.
Ilijihog 3 pitijski, delfski; ot Ilvfihoi pri Spartancih 4 od kraljev izbrani
poslanci, ki so prinašali prorokbe iz Delf.
nv&firjv, svog, 6 [Et. iz rpvflpofjv, nem. Boden, lat. fundus, tla] tla, dno, (morska) gladina, noga (pri postelji ali trinožniku), podstavek; stožer, tečaj, podboj; konec debla ali korenine (pri drevju).
nv&o-fiavrig, scog, 6 poet. delfski pro-rok (Apolon), eavia proroško svetišče v Delfih.
jtv’&‘6-xeVaz0V’	izrek delfskega pre-
ročišča.
itčfrco [Et. lat. p us, puteo, putredo, nem. faul (stvn. ful). — Obl. fut. nvoco, a or. šnvoa] ep. 1. act. storim ali pustim, da kaj (se)gnije ali (s)trohni; oso dovea jivoei agovga tvoje kosti bodo trohnele v zemlji. 2. med. (s)trohnim, (se)-gnijem.
Ilv&d), i naj starejše ime kraja ob Par-ovg, f) | nasu v Fokidi, sedež Apolo-
ffijftcbv, I novega preročišča Delfi; dtvog,fj1 IIv&ol v Piti, Hv&čoSe v Pito.
nvftcov, covog, 6 vedežujoč; subst. vedeževalec, nvevfia Pitonov duh, vedeže-valen duh NT.
nima adv. ep. 1. (po)gosto ^dkko/nai, trdno, močno. 2. skrbno rgscpco, pametno, premišljeno (pgovšoo.
nvnd^co [fut. mr/do ot, a or. ep. nvnaaa, pf. pass. nettvxaop,ai, a or. pass. srcv/d-o{fr]v\ ep.ion. poet. 1. zgostim, stisnem, dobro zaprem (hišo). 2. tesno zakrivam, pokrivam, zagrinjam, skrivam, odevam, zavijam, nv/.aofteig na debelo zavit v volno. 3. oblagam, okujem xgvoq>. 4. gtgsvag nvi objamem, obidem, prevzamem. 5. intr. zavijam se, ogrinjam se.
nvm-firjSrjg 2 (mr/.a, pr)doiuu) ep. pameten, premišljen, razumen, zelo skrben.
nvnivog 3 ep. = nvzvog.
TIvkvL gl. Hvvg.
nvnvo-jitegog 2 (nvegov) poet. gosto-p er nat, vgostih trumah letajoč, mno-gobrojen drjdoveg.
jivnvog 3 1. a) gost, čvrst, trden titit-ggš, fidkapiog, stisnjen, sklenjen, nabit, dobro zaprt (zaklenjen), dobro skrit (pdkayyeg, dšvdgea; b) pogosten, mnog, mnogoštevilen fafiadeg. 2. a) močen,
velik, mogočen, silen a%og, axr\; b) razumen, premišljen, pameten, skrben, premeten eVrog. — adv. nvx-včog, itvx(l)vov, nvnvd pogosto, neprestano, zelo, silno, pametno. nvxvooxixxog 2 (ovigot) poet. zelo pisan, pester, z gostimi pegami eAa<poi. nvHvoirjg, t]vog, fj (izvnvog) gostota, trdnost, množica, gneča, stisnjenost; preudarnost, jedrnatost, jedrovitost. jtvhvoco (jiv/vog) zgostim, namestim, razpostavljam na gosto, stiskam, utrjujem.
nvnrakt^co \ borim se (s pestjo) NT, nvnrevco J sem rokoborec. nvnrtjg, ov, 6 (jtu£) rokoborec. nvnriHog 3 ki spada k rokoborbi, spreten v rokoborbi; subst. 6 spreten rokoborec; fj nv/.Tim) (sc. xe/vrj) umetnost rokoborca, rokoborba, boj s pestmi.
nvHToavvrj, fj poet. = TCV/.tr/.fj. nvk-ayogag, (nv/.ata, dyeigco) posla-ov, 6	nec (govornik) amfik-
jivk-ayogog, tionske zveze v Pilah, 6	Pilajevec.
icvkayogeco sem poslanec amfiktionske zveze.
IIvMSrjg, ov, 6 Orestov prijatelj. Ilvkata, fj, ion. -air/ (sc. ovvočog) zborovanje amfiktionske zveze v Anteli pri Termopilah; pravica, pošiljati poslance k temu zborovanju, pravica, pri tem zborovanju sodelovati in glasovati emftvjieco rij g Ilv/.aiag. Ilvkaiog 3 v (pri) Pilah (= Termopilah).
nvk-dgxtjg, ov, 6 (agagionco) ep. vratar, Hadov priimek.
IIvkdxig, idog, fj poet., fem. k Ilvkaiog. nvka-cogog, 6 ep. = nvkatgog. nvkrj, fj 1. vratnica, vrata. 2. vhod, dohod, odprtina, ustje. 3. soteska, klanec, sedlo. 4. Ilvkai, dtv, ai a) = Osg-iuonvkai; b) trdnjava v soteski, ki pelje iz Mezopotamije v babilonsko nižino.
nvkfjvrj, f/ mesto v Ajtoliji. nvkig, idog, fj vratca. n.vkoi-y£vfjg 2 ep. v Pilu rojen. nvkog, 6 ep. = nvkrj (dvoriščna) vrata, ev nvk(p pri vratih.
Ilvkog, 6, fj 1. mesto v Meseniji, kjer je stanoval Nestor; Uvko&Ev iz (od)
Pila, IlvkovSe v Pil; preb. Ilvkiog. 2. mesto v Elidi. nvk-ovgog, 6 ion. = nvk-cogog. nvkoco (nvkrj) poet. obdam z vrati, zaprem (z vrati) vov Tleigaid. nvkcoga, aro g, to poet. vrata. jrvAtor, (drog, 6 (nvkrj) 1. (glavna) vrata, portal NT. 2. prednja soba (atri-um) NT.
nvk-cogdg, 6, fj, ion. nvk-ovgog, ep. nvk-acogog (nvkrj, doda) vratar(ica), čuvar, stražnik, varuh, branitelj. nvpavog 3 [Et. iz (a)nvgavog, sor. ano\ ep. skrajnji, poslednji, zadnji, nvga-vov zadnjič, poslednjikrat, sv nvgd-tcp končno, naposled. nvv&dvopai [fot. nsvoo/MU, a or. šitvfto-grjv, pf. nenvagai, ep. a or. 3 pl. nviloi-avo, 3 sg. redupl. nenv&oivo, pf. 2 sg. nenvaoai, ion. a or. imp. nvfkev, nvifev]
1.	povprašujem, poizvedujem, vprašujem, vi, viva, vivog, v neg, negi vivog po kom (čem), vi dia vivog s pomočjo česa; pri kom vivog, napa vivog.
2.	izvem, za-, doznam, slišim, zapazim; pogosto s perf. pomenom — izvedel sem, vem; veže se a) z a ec. osebe ali stvari: Emnlovvo g EV d Tgco-eoolv "Apr)a opazili so, da je Ares s Trojanci, xvvnov, y.ekadov; b) s ovc vov eniovva nvvfjavsai, ovi Ilegarjg dvijo gekkei; c) z acc. part.: si nvfkoi-avo ovkčbvva vdgd ko bi slišale, kako si plenil, kar je mojega, vov Iivgov ngooekavvovva da se Kir približuje, nvfkdgrjv vavvrjv očbv boimivovva da je namer j al to pot; d) z acc. c. inf. nkoia ngoonkeiv; e) z gen. osebe ali stvari, o kateri kaj slišimo: navgog o očetu, Alavvog, gd/p]g, tudi z gen. part. ovna nv&eofhjv Ilavgonkoio 'i)a-vovvog da je Patrokel umrl; negi vivog, negi včov ocpicov; f) z gen. osebe, od katere kaj slišimo: ov yag civ nv-'d-oio gov nikdar ne boš slišal od mene; namesto gen. stoji tudi naga vivog, nagci nvgacav po ognjenih znamenjih, ey. vivog. — gen. part. stoji, a ko se kaj izve neposredno, acc. part., a ko izvemo kaj posredno (od drugih) kot gotovo; acc. c. inf. pa, a ko izvemo kot (negotovo) vest.
m&Š adv. s pestjo, v rokoborbi.
nv^ivog 3 ep. Zelenikov (pušpanov), iz pušpanovine.
nvg, nvgog, V6 [Et. nem. Feuer (stvn. fuir) od kor. pu, čistiti, sor. lat. purus. — Obl. pl. metapl. vd nvgd\ 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ev nvgi yiyvogai pridem v ogenj, zgorim, eig nvg akkogai postavim se predrzno v največjo nevarnost, oi nvg nveiovveg (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, Ta nvga stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.
nvga, fj, ion. nvgfj 1. grmada; grob.
2. darilnik, žrtvenik. nvgayga, fj (kovaške) klešče. IIvg-ai/fiTjg, ov, 6 vodja Pajoncev. nvgameco (ayco) ep. vrtim v ognju, razbelim, razžarim. nvgagig, (73 o g, r/ piramida. nvgago-eiSfjg 2 (eidog) piramidi podoben, piramidast.
Ilvgagog, 6 reka v Kilikiji.
Ilvgaaog, fj mesto v Tesaliji; preb. llvgdaioi, ol.
nvgyrjS6v a dv. (nvgyog) kakor stolpi, v strnjenih ali sklenjenih vrstah, v četverokotnem bojnem redu. nvgyoga%eco napadam, naskakujem, oblegam stolpe.
nvgyog, 6 [Et. tujega izv.] 1, a) stolp, zid-(ovje) s stolpi; b) oblegalni stolp; c) grad, trdnjava. 2. a) obrana, zaščita; b) sklenjena bojna vrsta, bojni IIvgyoq, f) mesto v Elidi.	[red.
nvgyoco in med. (nvgyog) 1. obdam s stolpi ali obzidjem, obzidam, utrjujem. 2. povzdigujem do neba, slavim, pretiravam ydgiv.
nvgycoSr]g 2 (eidog) stolpu podoben, stolpast, visok kakor stolp. nvgycoga, avog, v6 (nvgyoco) poet. stolp, trdnjava, grad.
nvgeia, vd, ion. nvgfjia vžigalo, kresilo, netivo.
nvgeooco, at. -vvco imam mrzlico, trese me mrzlica NT.
nvgevog, 6 (nvg) vročina, vročica, mrzlica NT.	[(Prut).
Ilvgevog, 6, skitski Ilogava pritok Istra nvgfj ion. nvga.
jivgrjia ion. = jtvgeia. jtvgfjv, rjvog, 6 ion. koščica, pečka. Ilvgrjvr], fj mesto v deželi Keltov ob izlivu Donave.
jtvgrj-cpogog 2 ep. — nvgo-cpogog. jtvgia, fj, ion. -it] (jtvg) parna kopel. jtvgi-y£vfjg 2 poet. v ognju narejen, kovan, utrjen.
jtvgt-yovog 2 ki napravlja ogenj, ognje-roden, ki daje ogenj.	[vit.
jtvgi-E&Eiga, f) poet. plamenolas, ognje-jtvgi-rjmjg 2 (dx-o//JC<J)) ep. v ognju po-, izostren, z razbeljeno ostjo [AoyXog. jtvgi-navozog 2 (naico) ep. v ognju ožgan, utrjen oxčbAog. jivgtpavsco (piaivopiai) lahko ali silno vzplamenim, prasnem. jtvgtvog1 3 (nvgog) pšeničen. jtvgtvog2 3 (mig) ognjen NT. IIvgi-cp^Eftcov, ovtog, 6 ognjena reka v podzemlju.
jtvgi-(pA.£yfjg 2 (cpleyco) žgoč, goreč. jtvgi-(pXeycov, ovtog, 6 od ognja (v ognju) goreč.
nvg-rtaid, rj, ep. -Ir] (v.aico) 1. grmada, pogorišče. 2. ogenj, požar. jtvgvov, to (nvgog) pšeničen kruh. jivgo-stdrjg 2 (eldog) = nvgcbdrjg. jtugog, 6 in pl. [Et. slov. pira, Spelt] pšenica.
jtvgo-cpogog 2 ((pego) ep. ki rodi pšenico, pšeniconosen, žitoroden, pšeničen.
jtvgoco 1. act. a) zapalim, se-, zažigam, pustošim z ognjem, (raz)vnemam; b) čistim z ognjem. 2. pass. gorim, zgorim, razvnamem se, razsrdim se NT.
jtvg-jtvoog 2, skrč. -Jtvovg ki ogenj puha ali bruha, ognjen. nvgnokecol. ohranj uj em (stražni) ogenj, skrbim, da ogenj ne ugasne. 2. opu-stošim z ognjem.
Ilvgga, fj, ion. -grj Devkalionova žena. nvggd^co (jtvggog) žarim se ovgavog NT. jtvggijgij, rj ples(anje) v orožju, orožni ples.
jtvggi/iorfjg, ov, 6 (nvggiyr)) ki pleše orožni ples, plesalec v orožju. jtvggog 3 (nvg) ognjene barve, rjav, žareč, (rumeno)rdeč NT. jtvgoevco (jtvgoog) zažigam, dajem z ognjem znamenja.
jtvgoogi, 6 (nvg) požar, (stražni) ogenj, plamenica, živ ogorek, ognjeno znamenje, stražniki, ki dajejo ponoči znamenja z ognjem. jtvgaog2 3 = Jtvggog. jtvgacodrjg 2 = nvgcbdrjg. jtvgcpogog 2 (cpegco) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, /.ir)de nvgcpogov jzegtyeveod'cu niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Zev g ki meče strele, Kanavevg ki vihti plamenico, Jtvgcpogog #eog bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: /JeAog ognjena puščica, aiyhai baklje, plamenice.
jtvgcbdrjg 2 (eldog) ognjen, ognjevit, žareč, ognju podoben, plameneč. jtvgcooig, ecog, fj (nvgoco) požar, pre-skušnja v ognju.
jtvotig, ecog, fj (nvviidvoucu) 1. povpraševanje, poizvedovanje, vprašanje, izpraševanje, vjteg tivog po kom, Jtv-otiv egcotaco povprašujem, xata nvo-ttv tivog da poizvedujem po kom. 2. vest, glas, poročilo. jtcb enkl., ion. neb [Et. iz qwo-] 1. še, v zvezi ovnco, pirjnco še ne. 2. kedaj, kako, nekako, kakorkoli. jtcoycov, covog, 6 [Et. predi. Jtco-\-ycov, sor. yevvg, lat. gena, lice] brada. Ihbycov, covog, 6 pristanišče v Troj-zenu.
jicoA.eog.cu d. m. [Et. prv. pom. gibati se, sor. jtokeco in neAopai. — Obl. ep. 2 sg. Jt0)?.e5 (= ncokeeai), impf.iter. nco-AeoKsro; ion. praes. ncolevpai, pt. nco-Aevpevog, impf. ncoAevprjv] zahajam kam, pogosto prihajam kam elg ti, eni ti, pet’ d)j.ovq občujem s kom. jtcoMco [Et. nem. feil (stvn. fali), slov. plen dobitek. — Obl. fut. ncoA.fjoco, ion. impf. ncoA.eeoxe] ponujam na prodaj, prodajam; z gen. pretii: no/J.ov, nkeiovog drago itd. jtcoArjg, ov, 6 prodajalec. jtcohrtog 3 (nčbkog) žrebeten, dnrjvrj voz, v katerega so vpreženi mladi konji ali žrebeta.	[vzgajam, vodim.
jtcoAodapveco krotim (urim) žrebe,
ncbAog, o [Et. lat. pullus, nem. Fullen, Fohlen (stvn. folo), od kor. pu, gl. naZc\ 1. mladič, pos. žrebe NT. 2. preži. poet. mlada deklica. n čo/ia,1 aro c, r d [Et. iz kor. po(i), varovati, čuvati] ep. pokrov.	[ jača.
ndifia^, aro g, ro (gl. juVco) požirek, pi-ncbnore adv. (sploh) kdaj, nekoč, nekdaj, od<5etg jecojeovs še nobeden. ncopivog 3 lifdog ion. lehnjak, marmor. ncopoco okamenim (-iti), storim, da otrpne(m), zakrkne(m) NT. ncopcooig, ecog, fj trdovratnost, zakrknjenost NT.
ncog, ion. ncog 1. vpraš. členica: kako, na kak način, zakaj ? Včasih izraža
željo: ji oj g dv fhdvoiju o da bi umrl; nčbg ydp kako neki? elipt. gotovo ne, nikakor ne; jrrog čr); kako vendar to? jEčbg ov kako ne bi, vsekakor. 2. v vzkliku: kako zelo! NT. neb g, ion. ncog enkl. adv. a) nekako, na kakšen način, kakim potom, kakorkoli, sploh, cods ncog tako nekako, ov ncog ovde nikakor, rebrnem g ječo g precej spretno; b) skoraj, takorekoč;
c)	slučajno, morda, pač, el ncog ako bi morda, nemara. ncozdofiac ep. = nevof.iai. nčov, so g, ro [Et. gen. nebsog iz n (disko g iz kor. po(i), varovati, gl. nčbjiai. — Obl. pl. jtebsa, dat. jzcbeoi] čreda ovac.
P.
P, p (qčo) sedemnajsta črka grškega alfabeta, kot številka q' 100, ,p — 100.000.
pa, q ’ ep. [Et. iz r, sor. a p a] = apa. pappt, pafl[lec rabi, (moj) učenik, častni naslov judovskih učiteljev zakonov paBfiofvjvi, -si oajjfU NT. [NT. pa/?<$t£a> (pa/?dog) bičam, šibam NT. paftdogaftia, fj borjenje z lesenimi palicami, boj na palice. pafjHovofisco [impl. poet. papdovogovv] sem pri bojnih igrah sodnik, pafidog, fj [Et. iz kor. wjb (sor. slov. vrba, lat. ver b er) ali wrp (sor. panigoj) kor. werp, pregniti, upogniti] 1. šiba, prot, palica NT; a) čarodejna palica (Hermejeva, Kirkina in Atenina); b) protica; c) šiba (za bičanje) NT;
d)	vladarska palica, žezlo NT; e) kol, drog. 2. klinci na ščitu, prečke. pap8ov%og, 6 (pdpdog, s%co) 1. nosilec palice; a) razsodnik pri tekmah; b) vladar, kralj. 2. sodnijski sluga, berič NT.
§ap8o-<poQog, 6 (cpepco) nosilec palice, reditelj, liktor.
papdcozog 3 progast, pisan, marogast. ’Payai, ai mesto v Mediji. pay8atog 3 (Qi)yvvju) poet. deroč, silen, silovit, močen, strasten. paSaAog 3 ep. šibek, vitek, gibljiv. PaSdfiav&vg, vog, 6 sin Zevsa in Evrope, sodnik v podzemlju.
paSivdnrj, fj ion. (črno) kameno olje. padivog 3 in 2 [Et. iz kor. wrad, vzdigovati se, rasti; lat. radix, Icis, ramus (iz wrad-mo-s), radius; nem. Wurz, Wurzel, Gewiirz, wtirzen; gršk. pida iz Epič] a, wredja, lesb. Ppioda] 1. šibek, vitek, nežen. 2. gibčen, gibljiv, hiter, uren.
$aSiog 3 in 2, ep. ion. prjidiog [comp. pcicov, o (lov, superl. paovog; ep. ion. prjivepog, ofjiovog, ihjivavog] 1. lahek, brez truda, srečen, lahko umljiv enog. 2. a) ugodljiv, prijenljiv, naklonjen, vdan; b) lahkomiseln fjffog. 3. adv. padicog, padiov, ep. ion. prjiSicog, ep. psa, peta [comp. odov, sup.paova, ep.prjivava] lahko, brez truda, lahkomiselno, rad. pa8covpyeco živim, ravnam lahkomiselno, breskrbno.
§adLovpyr]/j.a) aro g, to lahkomiselno (hudobno) dejanje NT.
§a8iovpyia, fj 1. lahkomiselnost, nepremišljenost. 2. a) mehkužnost, lenoba, ohlapnost, zabavoželjnost; b) hudobija NT. 3. pl. kratkočasni, zabavni opravki.
$adiovpy6g 2 (padiog, spyov) zloben, poreden, lahkomiseln.
£ai9-a/uyt, 177 o g, fj [Et. iz wren-d, gl.
paivco] ep. kaplja, nov ir) g zrnce prahu. ga&vfieco (pd.ftvg.og) sem lahkomiseln, živim lahkomiselno (brezskrbno, malomarno, udobno), zabavam se.
fcaifv/iia, fj 1. lahkomiselnost, brezskrbnost, gaflv/iia tov Xoyov govorjenje tja v en dan. 2. a) malomarnost, nemarnost, lenoba; b) udobno življenje, želja po zabavah; c) brezbrižnost, brezobzirnost, preziranje Evr. Med. 218.
gd-fhv/iog 2 (gadiog, fhj/rog) 1. lahkomiseln, brezskrben, brezbrižen. 2. zabave željen, delomrzen, udoben, miren /?tog, to gqfh)/iov brezskrbnost. £dif<n [inf. a or. gaioai) spočijem se od truda, odpočijem se, okrevam, popravim se.
gaivco [Et.izwrn-jo, slov. roniti (solze r oni ti). — Obl. fut. gavčb, a or. sggava, pass. pf. sggao/iai, 3 sg. sggavTai, a or. sggavfhjv, ep. aor. imp. gaooaTS; pf. pass. 3 pl. eggadaTcu, plpf. 3 pl. igga-daTo] (po)škropim, posipavam, Tivi s feaiOTijg, f/gog, fj ep. kladivo. [čim. gafco [fut. gaioco, aor. pass. sggaiofhjv, ep. inf. fut. gaios/rsvai] 1. act. razbijem, zdrobim, vfja potopim ladjo; treščim, (vržem) ob tla; uničim, grdo ravnam s kom. 2. pass. razbijem se, starem se v avg, gaio/rivov ko se mi je ladja razbila; potopim se, razpršim se, brizgnem eyxe(paA.og; pr en. mučim (trudim) se Sof.
§axa puhloglavec, malopridnež, ne-spametnež NT.
gaxog, ovg, to [Et. idevr. wy-q-, slov. vreskniti, vreskati (iz ver-sk-), vra-ska (iz vor-sk-)] capa, cunja, krpa, raztrgana obleka.
‘Pafivovg, ovvTog, 6 atiška občina. gavig, idog, fj (gaivco) poet. kaplja. gavzi^co [aor. eggavTiaa] (po)kropim, očiščujem NT.
$avziapog, 6 kropitev, kropljenje, očiščevanje NT.
paničen [Et. od ganig, idog palica, krepelce] tepem s šibo, bičam, šibam, bijem za uho, klofutam NT. gamo/ia, aTog, to udarec za uho, klofuta, zaušnica NT.
fcanzog 3 sešit, zakrpan, Ta ganTa prešite (mehke) preproge. gdnzco [Et. iz wrp-jo, kor. werp, pre-gniti, upogniti. — Obl. fut. gacpco, aor. sggaipa, pf. pass. sgga/ipiai, aor. pass. iggdcpr/v, ep. aor. gaipa] 1. šivam, se-
šijem, spajam, zlagam, všivam sv tivi; pass. sem všit sv hm; b) snujem, napravljam, prizadevam xaxri rm; izmišljam, delam na kaj q>6vov in t tivi, /rogov Tivi. gdcaaze gl. gaivco. gaazog gl. gadiog.
gaordbvT], ion. $r]ozcbvt]t fj (g(Javog) lahkota 1. ročnost, pripravnost, spretnost. 2. naklonjenost, postrežljivost, uslužnost, ix gaoTcbvr/g iz prijaznosti, Tivog do koga. 3. olajšava, ggoTcbvrjv Tivog nagaoxevd£o/x,ai olajšam si kaj; oddih, odpočitek, ozdravitev, okrepitev, korist, noXXfj gqoT(bvr/ yiyvsTai zelo koristno je. 4. a) udobnost, ugodnost, mir; b) nemarnost, popustljivost, lenoba. gacpf/, fj (ganTCO) šiv. gacpig, idog, f/ (gdnTO)) šivanka, igla NT. ga^a = gav.a.
ga%ia, f/ ep., ion. gvjj/irj [Et. iz kor. wrag’h, slov. u-, poraziti, po-raz] 1. bibavica, kipenje morskih valov, valov j e, plima. 2. obala, obrežje. $axi£co poet. [xdggd%i£e = xai žpp-] razsekam (na kose), razkosam. gaxig, ecog, fj (gl. gayja) 1. hrbet, hrbtenica, hrbtovina. 2. pr en. tov ogsog gorski greben, gorsko sleme.
(in prilog) 6, ion. grjxog (gr) a o co) ion. trnov grm, trnjeva ograja, živa meja. gatpcodico (gaipopdog) predavam, deklamiram pesmi, recitiram,“0/irjgov Ho-merove pesmi.
gaipcodog, 6 (ganTCO, cpdfj) 1. rapsod, pevec ali deklamator Homerovih pesmi. 2. adi. f) gaipcodog xvcov peva-joča zver (sfinga). gacov gl. gadiog.
‘Psa, ep. ion. Peirj Kronova žena, Zevsova mati.
gea, g sla, gsi’ adv. k ggdiog ep. lahko, brez truda, brezskrbno, po želji. gsyxco poet. smrčim. gedrj, fj (lat. raeda) voz NT. gseffgov, to ep. ion. poet., skrč. ^siffgov (gico) kar teče, potok, reka, veletok, val(ovje), tok, struga, rokav. ge^co [Et. iz rgeyjo), gl. sgyor. — Obl. impf. egegov, giifov, iter. gs£eoxov, fut. gs^co, aor. sg(o)sga, giga, cj. 1 pl. gi-go/iev, aor. p. pt. gs/JMv] ep. poet. vršim
1. a) činim, delam, tvorim, narejam, izvršujem, Tiva prizadevam komu kaj, xaxov (zaztog) v iv a grdo ravnam s kom, trpinčim, sv Tiva, &yafkd Tiva storim komu kaj dobrega, izkazujem dobrote, geyftev kar je narejeno (storjeno), kar se je zgodilo ; b) koristim, pomagam voog. 2. darujem, žrtvujem, opravljam, prinašam daritve lega, Tivog zaradi česa.
§č&og, ovg, to ep. 1. ud. 2. obraz, lice. $eZa = gea.
^sZ^gov gl. geeffgov.
'PeZ&gov, to pristanišče na Itaki.
'PeZzoi, oi majhna slana jezera pri Atenah.
PeZzog, 6 potok pri Korintu.
§EXTrjQ, fjgog, 6 (ge£a>) storilec, krivec. gčnco [Et. iz Pgenco, kor. werp, gl. ga-jvtco. — Obl. fut. gerpco, a or. eggerpa, ep. impf. genov] 1. nagibam 'se, spuščam se, padam (o tehtnični skledici), odločujem, dobivam premoč, zmagujem t avTa geipeiv e pek/, e, aioipov rjpag Tivog njegova usoda se je odločila. 2. nagibam se kam, obračam se, zadenem koga eni ti, cpikei yag tovto prj TavTrj geneiv to se navadno ne odloči tako, oacpobg tovt’ šoti Tovg-yov eig špe genov jasno je, da bodo mene (ob)dolžili umora.
§£vpa, aTog, to (peto) 1. a) tek, tok, val(ovi), potok, reka, veletok, vodovje; b) izbruh ognjenika, potok lave, struga; c) krvavenje. 2. (valeča se) množica, sila, OTgaTov silna vojska. §ey{f£v gl. peCto.
§eco in med. [Et. iz ogePco, kor. sreu-, slov. o-strov, nem. Strom (str iz sr), reka Strimon v Traciji. — Obl. fut. gvfjoopai, gevoopai, NT gevoco, a or. eggvrjv, eggevoa, pf. eggmp/.a, udi. verb. gvTog; ep. impf. ego sev, geev, a or. gvrjv] 1. a) tečem, curljam, kapljam, lijem, žara, ez Tivog iz česa doli, izlivam se, ofeog tov gevpazog tečem s hitrim tekom, yala aipau plava v krvi, letam ez yeigmv (iekea, idgčbTi pot mi lije ali teče; b) pren. odpadam, izpadam Tgiyeg, za-zr’ ovgov grem svojim potom. 2. a) razpadam, razpuščam se, minevam, ginem, končam se ooopa; b) ogovoru: tečem (gladko
in obilno); c) o govorici: širim se, raznesem se; d) privalim se, pride-rem, planem na koga, nokvg Mira Tivog obilno in obširno govorim proti komu.
Pfjyiov, to grško mesto v spodnji Italiji; preb. oi ‘PrjyZvoi. grjypa, aTog, to (gfp/vvpi) 1. prelom, razpoka, špranja, kila. 2. NT podrtija. §r)yptv, Ivo g, f] ep. poet. kipenje, lomljenje morskih valov ob obrežje, bibavica, plima.
gfjpvvpi [Et. iz kor. wreg’. — Obl. trans, fut. gfjico, a or. eggpga, pass. pf. eggrjy-pai, a or. eggdyr]v; med. fut. gfjlgopcu, a or. eggc/gapr/v, intr. gi)yvvpai, fut. ga-yfj00uai, aor. eggdyrjv, pf. eggcoya, ep. 3 pl. pr. grjyvvoi, impf. iter. gf)yvvoxe, aor. gr/ga, gijgdupv, cj. 1 pl. gpcopeda]
1.	trans. 1. act. in pass. a) (z)lomim, prelamljam, (raz)trgam, prediram; razpršim, razstrelim, pre-, razbijem Teiyog, nvkag, {Ivgag, odxog, vevgijv, cpakayyag, ouyag, to peaov; b) storim, da kaj izbruhne, povzročim egida, cpcovfjv izpregovorim, začnem govoriti; NT tudi brez gnovfjv: izpregovorim ; daxgvcov vapaza začnem se jokati, zajočem se, 6 yčbgog gfj-yvvoi avTofti nrjyag na onem kraju izvirajo (topli) vrelci. 2. med. zase kaj prederem, razkropim Teiyog, cpa-kayyag, ouyag; egida povzročim, vnamem. II. intr. 1. lomim se zvpa, pokam, razpočim se, razbijem se v avg.
2.	vderem, nastopam, nastajam, vnemam se, prihajam nad koga zazri.
grjyog, ov g, to (ptfto barvam) ep. pisana odeja, preproga, blazina, prevleka.
grj^sLg 3 (gl. eigco i) izrečen, izgovorjen;
to mp)ev izrek. grj&Tjpev = gr/ffcjvai, gl. eigco *. grjtdiog, -Lea g, grjuegog, gfjiazog, grjtzaza, gl. ggldiog.
grjHzog 3 (gfjyvvpi) ep. kar se da raztrgati (prebiti), ranljiv. gripa, ara g, to (gl. eigco) 1. a) beseda, izraz, reklo ; b) izrek, stavek; pl. govor, gfjpaTi dobesedno, po besedah, do-slovno; c) vest, pripoved, razgovor;
d)	povelje, zapoved, zakon. 2. NT pravna reč, nauk, stvar, dejanje.
cPijveia, ion. 'Prjverj kikladski otok. grj^rjvogZrj, f) moč, sila, ki predira čete (vrste) junakov.
gg§-r)vcog, ogog, 6 (gr)yvvgi, dvrjcj) ep. ki predira vrste junakov, predirač, razdiralec.
gijoig, ecog, fj (gl. grjga) 1. govorjenje, govor, način govorjenja. 2. beseda, izrek, pripoved(ovanje). 3. sklep Aay.s-daigovicov.
grjoaco (vzpor. obl. k gr'/'/v v/m ) 1. ep. udarjam (bijem) (z nogami), teptam vivi. 2. NT (raz)trgam, razženem, lomim; semtertja mečem, stresam. grjarcbvrj, rj ion. = gaovdrvg. gg vsov (adi. verb. k slgco1) treba je reči. ggvgg, ijgog, 6 ep. — gfjvcog. ggvogevco (grjvcog) bavim se z govorništvom, nastopam kot govornik, govorim.
ggvogmog 3 (grjvcog) govornikov, govorniški, j] ggvogr/.g zgovornost, govorništvo. 2. zgovoren; 6 govornik. — adv. ggvogbnoog kakor govornik, zgovorno.
ggrog 3 (adi. verb. k ecgcol) 1. izrečen, izgovorjen, povedan, dogovorjen, domenjen, določen, £ni ggvolg pod določenimi pogoji. — a dv. ggvčbg izrečno NT. 2. kar se sme povedati, izrekljiv.
grjrga, g, ion. ggvgg 1. beseda, govor, ggvgav lagftdvcn dobim besedo (pravico do govora). 2. dogovor, pogodba.
3.	od-, naredba, sklep, postava, zakon. grjvcog, ogog, 6 (etpco1) 1. govornik; pos. ljudski govornik, državnik. 2. učitelj govorništva.
QVX[V> V ion- = Qdyja. grjxog, 6 ion. = gayog. gZysSavog 3 (ptyog) ep. grozen, strašen, strahovit.
gZysco [aor. eggi/rjoa, ep. giygoa, pf. sggZya s prež. pom., 3 sg. cj. ep. kggi-yyai\ ep. poet. 1. mraz me trese, tresem se (mrazu), zebe me, otrpnem. 2. strah me pretresa, zgrozim se, tresem se strahu, trepetam, bojim se. giyiov [cornp. od giyog, snp. giyiovog 3] ep. mrzlejši, strašnejši, hujši; superl. adv. gi/bova najstrašneje, pregrozno. gZyog, ovg, vo [Et. iz srlges-, lat. frlgus, oris, frigeo, frigidus] mraz, slana.
gZyoco [skrd. at. v co mesto ov: giyd>, -tog, to, cbgev, inf. gcycbv in iji/ovv, fut. gi-ycboco, a or. eggiycooa, ep. inf. fut. giyco-aegsv] prezebam, zebe me, mraz mi je. gb£a,g (gadbvog) 1. korenina. 2. a) mladika, poganjek; b) potomci; c) izvir, rod, koleno, vzrok. gi£6co (oiCja) 1. act. storim, da se kaj ukorenini, utrjujem, pritrjujem vij a, vvgavvida. 2.pass.pf. ukoreninjen sem vvgavvig, sem utrjen oddg, sem zasajen a?Mg, NT ev vlvc v čem. gigcpa adv. ep. [Et. nem. ge-ring (stvn. ringi, lahek)] lahko, urno, jadrno, brzo, hitro.
gbgcp-dggavog 2 (doga) poet. s hitrim vozom, cpevyovveg ncb/.ObObv f) gegcpao-gdvoeg agii.Xa.bg bežeč na konjih ali vozeh, drvečih kakor za stavo. gtvrj, f) [Et. iz wrina] pila. gZvov, •fo in gZvog, 6 ep. \Et. iz wri-no-s]
1.	koža na človeškem telesu. 2. odrta koža, usnje. 3. ščit iz volovske kože jdodrv.
gevo-vogog, 6 (givog, vsigco) ep. ki predira kože na ščitu ali ščit. giov, vo ep. [Et. iz fgioov, iz kor. wer-s-, vzdigovati se, gl. aeigco; nem. Rie-se (stvn. riso)] vrh, predgorje, nos, rt. 'Fincu vv/iai sever. gZmj, g (ginvco) 1. lučaj, met, strel, vzlet, polet, naglica, moč, sila nvgog.
2.	naval, pritisk Bogeao, vihar; a) nag-cpeyyslg gcnai solnčni žarki; nvsgvycov udar, mahanje s perotmi, frfotanje; b) £v genij ocg&ai.gov v trenotku NT.
‘PLnrj, f) mesto v Arkadiji. gZni^co 1. premetavam, zazibam, zibljem NT. 2. podpihujem, netim, vnemam.
gZnog, ovg, vo ion. — g ir p. gZnva^co ep. poet. [impf. iter. ginvacMOv] mečem semtertja, premetavam; pass. zibljem se semtertja, omahujem. gZnvog 3 poet. vržen, gogog smrt vsled padca.
ginvco in gZnveco [Et. iz Fgcn-)co, iz kor. wri-p-, gl. gajddog. — Obl. fut. gi-'ipco, a or. sggirpa, pf. eggccpa, pass. pf-sggiggcu, a or. eggicpdgv, fut. guprhjoo-gai, a di. verb. gcnvog, ep. praes. 3 pl. runvevcu, a or. girpa, ajol. aor. pt. girpcug', NT a or. egirpa, pf. pass. eoiggai in gš-
683
9tg
gipi/Mu] 1. a) mečem, Inčam, treščim; b)doli prekucnem, strmoglavim, epav-rov doli se vržem, strmoglavim se, X'd'Ovi mečem na zemljo; c) zvoi mečem pred pse. 2. mečem iz česa, izvrženi, ey.yJlov6g iztiram, izženem, epiav-rov sz yjfovog grem v pregnanstvo, izpostavljam eig aftarov ogog, spavrov gmreco valjam se. 3. a) mečem proč, odmetavam, odlagam onka, oly sr ai n avta tavr’ sggippeva vse to je minilo, je zavrženo; NT zanemarjam;
b)	agag preklinjam, Xoyovg govorim;
c)	naga rov g nodag polagam pred noge.
gig, (nvog, fj [Et. iz sri-, ser, gl. bgpfj\ nos, pl. nozdrvi, nosnice, nosovi.
giazog, 6 zaboj, rakev, krsta. tip, gmog, fj [dat. pl. ep. gineooi[ ep. ion. šiba, mladika, prot(je), rogoz^ loček, biček, trstje, pletenina iz ločja, rogoznica, štor j a.
girpo-ztvdvvog 2 (ginteo) kdor se postavlja v nevarnost, predrzen, vratolomen egyov; subst. predrznež, vrato-lom.
godavog 3 ep. gibljiv, gugav; omahljiv, šibek.
godeog 3 poet. = godoeig.
PodCog, 6 reka v Troadi.
godo-ddzrvXog 2 ep. rožnoprst(n)a "Hcbg.
godoeig 3 (podor) ep. rožnat, dišeč po rožah.
godo-noXnog 2 z rožnimi prsi, rožno-prsen.
godov, to, ajol. figodov [Et. iz Pgodov orient. izvora; lat. rosa iz gršk. (s iz d)] roža.
Podojtrj, fj gorovje v Trakiji.
'Podog, rj otok v Ajgajskem morju; preb. Podlog, 6.
gor}, rj (geco) reka, tok, val.
goifeco (goftog) poef.šumim, bučim, hrumim, mrmram, godrnjam.
goftiog 2, fem. gofhag ep. šumeč, kipeč, peneč se, to gofhov 1. kipenje (šumenje) valov. 2. glasno udarjanje z vesli.
go&og, o [Et. iz kor. sredh, strslov. strada, vlaga, moča; nem. strudeln (stvn. stredan)] šum, šumenje; krik, vrišč; naval, sila, evog gorlov z enim naskokom.
gvtj
pota, fj, ion. goifj granatovo jabolko (drevo in sad).
goi/ldeco (golffdog) ep. srkam, srebam (s šumom).
goijidog, 6 poet. fofot, fofotanje, frčanje nregčbv.
goi^eco [aor. ep. goiffrjoe] ep. šumim, žvižgam, sikam.
goi^rjdov adv. s prasketom, hrupno, s šumom NT.
goi£og, 6 ep. brenčanje, brnenje, žvižganje.
goifj, fj ion. = goia.
Poireiov, to predgorje in mesto vMiziji. gojicpata, fj velik, širok meč; pr en.
velika bolečina NT. goog, 6, skrč. govg ep. ion. tek, tok, potok, reka, val, z ara goov doli po vodi, s tokom reke, z vodo, Jtgbg goov proti toku reke, proti vodi. gonahov, to 1. kij, bat, (pastirska) palica. 2. trkalo (na vratih). gonfj, f) (gsneo) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; psydhj gonfj eonv velike važnosti je, mnogo odločuje; gonfj (Uov poi življenje se mi nagiblje h koncu, dsdogze cpcbg eni a ur/, g ag no ref j g življenje mu visi na niti, pizga. gonfj avtebv ion na njih je malo ležeče, malo pomenijo, ov fuzgav gonfjv noich zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, sv gonfj r oig.de z.elpai nahajam se v takšnem nevarnem položaju, opizga gonfj majhen povod ali vzrok. gonrgov, to (gsneo) 1. trkalo (na vratih). 2. kij, meč Aizrjg Evr. Hip. 1172. govg, 6 gl. pdog.
gocpeco [Et. kor. srebh, lat. sorbeo, ere, slov. srebati] srkam, srebam, požiram; izsrebam agnjgiag.
go^ffeco [impf. sgnd/JJovv, ep. o6y/)ovv] ep. šumim, bučim, kipim, penim se. gocbdrjg 2 (poog, etdog) tekoč, kipeč, deroč, vzburkan fldlaooa. gvti£, 6/tog, 6 (geco) prodirajoči tok (lave), ognjena reka rov nvgog. gvazo, gvaz’ gl. gvopai. gvdrjv adv.\ potokoma, obilno, bogato, gvdov a dv. j gvdov acpveiog prebogat. gvrj ep. — eggvrj gl. geco.
gv&gi^co (gvftpiog) (raz)delim v po-samne člene, spravim v pravo mero (v kakšno stanje), prav uredim, uravnam; preudarim, presodim; Tgv Xv-ngv hočem najti pravi sedež bolečine (žalosti).
gv-ftfiog, 6, ion. gvofiog [Et. od @eaj enakomeren tok] 1. mera, takt, ritem, sv gvdfid) po taktu, gvftgovg aalni^co trobim po taktu, dajem takt. 2. a) razmerje, somernost, skladnost, ubranost; b) lepa postava ali oblika;
c)	čud, značaj, narav. gvga, arog, to 1. (šgvco) tetiva, sx to-%ov gvfiaTOg kolikor doseže strel, za (na) streljaj (daleč). 2. (gvo/zai) rešitev, zaščita, zavetje, obrana. g-Ofig, g 1. a) prevrat, preobrat, izpre-memba vv%gg; b) napenjanje, naval, napad, pritisk, sila, gvfig z močjo. 2. cesta, ulica.
ovfifia, avog, to 1. nesnaga. 2. čistilo, lug, milo.
gvgog, 6 ep. ion. oje. gvofiai d. m. [/ut. gvaofiai, a or. sggvad.fj.gv, ep. praes. inf. gvodcu, impf. iter. 2 sg. ovoxev, aor. gvadfigv (tudi ao), impf. 3 pl. gvavo, aor. 3 sg. eggvvo; NT: aor. sgvodpigv, p as s. sov af)gi>\ 1. k sebi potegnem, rešim, odrešim, osvobodim nva, vi, sx Tivog, vnsx Tivog iz česa, and tov novggov hudega NT, Tiva fig xav'd'avelv smrti; voaov ozdravim, šx čov/.oavvgg iz sužnosti, eni tivi pod kakimi pogoji; 6 gvofisvog odrešenik NT. 2. a) varujem, branim, ščitim, vno Tivog pred kom; b) popravim alriag 'egyq>; c) zakrijem /ig-6ea; d) zadržujem, oviram ’Hd>. gvna, Ta metapl. pl. od gvnog, 6 [Et. iz srup-, od peto] nesnaga, umazanost, nesnažnost.	[dežujem.
gvna iv co umažem, onesnažim, oma-gvnagevofiai p as s. onesnažim se, sem omadeževan NT.
gvnagia, fj nesnaga, umazanost, nečisto mišljenje NT. gvnagog 3 (gvna) umazan.
$vndco ep. in gvndco [pt. praes. od gv-ndco: fjvnoojvva = gvncbvva; pt. pf. pass. od gvnoco-, hsgvnojfisvog] ep. sem umazan, zamazan, nečist, pt. pf. pass. zamazan.
Pvneg, čbv, al mesto v Ahaji. gvnog, 6 gl. gvna NT. gvoai, gvoftai gl. gvofiai. gvai-pcofiog 2 poet. ki čuva (ščiti) oltarje.
g-Ooiov, to (egvco) ep. poet. 1. ugrabljeno, (bojni) plen, rop slavvofiai. 2. a) zastava, zalog; b) kazen, povračilo, odkupnina, odškodnina, cpovov cpovov gvoiov Teioco s svojo smrtjo bom njih smrt poplačal. gvoi-n(z)oXig, scog, g (gvopiai) poet.
braniteljica, zavetnica mesta. gvoig, ecoc, g (gsco) tok; aifiavog krvo-tok NT.'
gvonev ep. — sgvov gl. gvouai. gvofiog, 6 ion. = gvftfibg šega, čud, značaj.
gvoog 3 (gl. gvvig) ep. z razoranim (zgrbančenim) obrazom, zgrbljen. gvozd^co ep. frekvent. od sov oj [impf iter. gvoTd£eoxev] vlačim semtertja gxava dcb/iava, grdo ravnam s kom uva. gvozanzvg, vog, g ep. vlačenje, grdo ravnanje, sramotenje. gvzfjgi, ggog, 6 (egvco) ep. poet. kdor vleče: 1. fiioii napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. oj-nice, vajeti, vojke, and gvvggog brez uzde (pustivši uzdo). gvzfjg2, ggog, d (gvofiai) ep. čuvar, varuh, zaščitnik Tivog. gvzig, id o c, g [Et. iz wru-, gl. igvco}
1.	grba, guba. 2. NT madež, napaka. gvzov, to čaša, rog, iz katerega se pije. gvzog1 3 (geco) tekoč, vdcog živa voda. gvzogi 3 (čgvco) privlečen, dovlečen. gcoyaXsog 3 (pd)|) ep. raztrgan, razsekan, luknjast, preboden.
gcofiaiozi adv. v rimskem jeziku, latinsko NT.
gco[iaXeog 3 krepek, močen, trden ne-dai, silen sv toj ).eysiv. gcbfiTj, g (gcbvvv/u) 1. telesna moč, jakost, sila. 2. politična ali vojna moč, vojska. 3. duševna moč, srčnost, hrabrost, pogum, odločnost. gcbvvvfu [/ut. gcboco, aor. eggcoaa, pass. pf. eggcofiai, aor. sg g oj odg v] 1. act. na-pravljamkogamočnega, krepim,krepčam, jačim, osrčujem ti svavdgig-
2.	pass. a) postanem močen, okrepim se, ojačim se; pf eggčbofiai močen,
mogočen, zdrav, krepek biti, sggcooo bodi zdrav, z Bogom, zdravstvuj NT; eggčbofiai vivi keya poslovim se od koga, odslovim (ne maram se več z njim prerekati); b) odločen, srčen sem, poganjam se, trudim se (na vso moč) eig tov nokspov.
Qcoyog, rj(Qriyvv/u) ep. razpoka, reža, špranja, lina, predor, p,eyaQoio ozki dohod do orožarnice.
pcoopai d. m. [fut. pcooopai, a or. eqqco-oaprjv, ep. impf. 3 pl. (šq)qcoovto] hitro se premikam, hitim, tečem, drobim, stopicam, tekam okrog česa, plešem; o laseh: maham, vihram. pcomrjia, va (gtinp) grmovje, grmičevje, gošča(va).
Qa>Xp6g, 6 ep. = pri|. prit//, gamog, f) [Et. iz wrop-, gl. mmi-!«] ep. dračje, grmovje, grmičevje.
2, a (olypa) osemnajsta črka grškega alfabeta, kot številka o' = 200 ,o 200.000.
o 1. = oe (redko ooC). 2. era. aa (= aria) gl. očbog. oafiaftftavt, -sl zapustil si me NT. oa/Sacb-fr vojne trume, vojna krdela NT.
oa^anapog, 6 sobotni počitek, dan počitka NT.
odrazov, to [dat. pl. odftfiaoiv] sobota, teden, Tijg piag oa^aTeov prvi dan v tednu NT.	[Bakha).
<Ja/Sot vzklik pri slavljenju Sabacija (= odyaQLg, scog, rj [ion. tog, acc. pl. tc] dvorezna bojna sekira skitskih narodov in Amazonk.
2a.yaQTi.oi, oi perzijski narod v Iranu. 2ayyagiog, o reka v Bitiniji. oayt]vsvco lovim z veliko mrežo (z vlakom), omrežim.
aayrjvt], rj velika mreža, vlak, sak NT. <?ai9~Qog3 1. trohnel, trhel, počen. 2.pren. a) razpadljiv, minljiv, slab(oten), bolan; b) prazen, puhel, ničev; c) oa-'doov n slabost, boječa (malodušna) misel.
oaivco ep. poet. [Et. iz oav-jco, idevr. twn-jo. — Obl. a or. eor]va( 1. maham, ovgy z repom migam. 2. pren. a) dobrikam se, prilizujem se, prijazno pozdravljam, smehljam se, paidgadn’ oppdvcov oalveipengoooTei^ovaa z jasnimi očmi me pozdravlja, bližajoč se meni nasproti, <p#oyyog /te tiho prihaja do mojih ušes; b) pretresam, plašim, NT pass. omahujem.
<saIqco [aor. sorjga, pf. aeoijoa] poet. čistim, snažim, pometam.
2.
2aig, eoog, t) [ion. gen. tog, dat. 2di[ mesto v Spodnjem Egiptu.
2axai, oi skitski narod.
oanso-jtakog, 6 (ads.og, ndkkoi) ep. ki vihti ščit.
aanea-epogog, 6 (ocbcog, ipegco) poet. ki nosi ščit, ščitonosec.
oanlov, to vrečica, mošnjiček.
aaxxEco ion. precejam.
oax(x)og, 6 [Et. iz hebr. saq, odtod izpos. lat. saccus, slov. sak, nem. Sack] vreča, (žalna) obleka NT.
oauog, ovg, -ro ep. poet. [Et. iz vFamg, gl. oaTTeo] ion. velik ščit.
aanog, 6 dor. = orjuog.
2akap.lv-acpETt]g, ov, 6 (acp-irjpi) izdajalec Salamine.
2aXaplg, Zvog, 17 otok in mesto v Baronskem zalivu; adi. 2aXaplviog 3 ; preb. 6 2aXaplviog.
aakevco (ocUog) 1. trans, vihtim, majem, tresem, p otresam; razdražim, premaknem, vzdignem (ljudstvo) NT. 2. intr. in pass. majem se, zibljem se, zganem se, dam se oplašiti, omahujem, to. oaksvopeva omajane (izpre-menljive) stvari NT; pren. nokig oa-ksvEi je v nevarnosti, 'EkŠKTga je nesrečna.
aakog, 6 poet. zibanje, guganje, valovanje, kipenje, naval valov, valovi, q>oiviog krvavi valo^ji, yftov6g potres, nemir; vihar, nevarnost Ta vij g no-keoog.
oakjti(y)xTrjg, ov, 6 (oakm!jo>) trobec, trobentač.
adkniy!, tyyog, ij [Et. iz ofakn-, idevr. k’swlp-, žvižgati] 1. trobenta, tromba. 2. znamenje (glas) trobente.
oahni^co [/ut. oa/.jvr/goj, a or. iod).myga, ep. od).myga; NT fut. oa/.moco, a or. eodhmoa] trobim, trobentam, dajem s trobento znamenje; donim, bobnim ovgavog.
ca\jtiozrjg, 6 = oa/.myxvr)g. capa orjpa.
oapaiva, fj samijska ladja, ki je imela na sprednjem krnu podobo merjasca. Zaprj, ij in Zapog, rj otok pri Itaki, pozneje Kefalenija; preb. oi Zapahu. Zapog, f] 1. = Zapri. 2. Zapog &gr)ixir), Zapo&gaHTj, ion. Zapo&grjcKT] Samo-trake, otok v severnem Ajgajskem morju; preb. ol Zapo&grjiKeg; adi. Zapo&grjircLog 3. 2. otok v Aj gajskem morju blizu jonske obale; preb. oi aav dor. = oiypa.	[Zapioi.
oavSaAiov, to ion. in aavdaAov, to poet.
[Et. azijsk. izv.] opanek, podplat. oavSagdmvog 3 ion. s surikom pobarvan, svetlordeč.
Zdvrj, 7} mesto na Paleni v Trakiji. aavidiov, to deščica, tablica, zapisek, imenik.
oavig, (dog, r/ [St. iz idevr. twn-, gl. oaivco] 1. a) deska NT, podnica, oder, zaboj; b) pisalna deščica. 2. pl. krila, vratnice 6rxMdeg. 3. kol, sramotni steber (na katerega so privezovali ali pribijali zločince). aaog [Et. iz oaFog, TF a F o g iz kor. te-wa-, napeti, napihniti; gl. TvXr} in ocb-xog] = ooog gl. oobg. aao<pgoavv7], r], aao-cpgcov gl. ococpgo-ovvrj, oobcpgcov. aačco ep. poet. = oib^co.
Zajiaioi, oi trakijsko pleme na gori aam)rj gl. or/na).	[Pangaju.
aaicco — orjjvoo.
aangog 3 [St. iz qjaq"', sor. or]mn] 1. gnil, pokvarjen (o ribah); slab, trohnel devdgov NT. 2. neraben; nečist Aoyog NT.
cduicpELgog, f/ safir NT.
Zampco, o v g, rj grška pesnica z Lezba. Zagayyai, oi prebivalci perzijske pokrajine Sogdiane.
ZagdavajiaX(XJog, 6 asirski kralj (okr. 880 pr. Kr.).
aagyavrj, rj [Et. iz TFagydvr}, kor. twer, plesti; slov. tvoriti] poet. pletenina, koš(ara), jerbas NT.
oagdavLov adv. (oaigco) zlobno, 'porogljivo, posmehljivo yeXdco, peididco. Zagdsig, ecov, ai [ion. ZagSieg, icov, toi, (g) glavno mesto Lidije; a di. Zagdi-avog 3 ; preb. ZagSiavot in Zagdnjvot,
01.
aagdiov, to 1 sard, karneol (dragi aagdi(v)og, 6 j kamen) NT. aagd(i)-ovv£, v/og, 6 sardioniks (dragi kamen) NT.
Zagdcb, odg, fj [g-en. tudi -ovog, acc. Zagčcb, oi'«] Sardinija; preb. oi Zagdo-noi; a di. Zagdoviog 3 in Zagdovinog 3. oagioa, r] makedonska sulica. aagiao-cpogog, 6 (cpegco) kopjenosec, suličar; pl. lahkooborožena konjiča Makedoncev.
oagxi£a> (odg|) ion. degpa ostržem meso s kože.
cagmnog 3 (odg£) mesen, polten, čuten, grešen NT.
oagmvog 3 (adg§) 1. mesen, od mesa.
2.	polten, čuten, pregrešen NT. oagxo-jtayrjg 2 (odg|, mip/vvpi) mesnat,
iz mesa sestavljen; drugi: okamenel. oagxo-cpdyog 2 (odgg, <payeiv) kdor je meso, mesojeden.
aagKcbSrjg 2 (eldog) mesnat, mesen, od mesa.
crag£, oagxog, r) [St. iz TFagy.~, idevr. twrk’-, razrezati, razkosati. — ep. dat. pl. odgxsooi] meso; a) telo, truplo; b) kar je umrljivo, grešno, grešnost NT.	[NT.
oagoco (oaigco) snažim, čistim, pometam Zagnrjdcov, ovog, 6 [ep. tudi Zagnfjdov-Tog, voc.Zagnrjdov] 1. Zevsov sin, poveljnik Likijcev. 2. Pozejdonov sin, katerega je ubil Heraklej v Trakiji; po njem se imenuje ZagmjSovCrj dxgr] trakijski rt nasproti Imbru.
Zdgzrj, r/ makedonsko mesto na jugu polotoka Sitonije.
Zaajiecgeg, oi skitsko pleme med Medijo in Kolhido.
aazav, aazavag, d, 6 nasprotnik, satan, hudič NT.
Zazvioeig, evzog, o rečica v Miziji. aazov, to sat, merica (za žito) NT. Zazgai, oi trakijsko pleme na gori Pangaju.
oazgajtEia,r),ion.-ji7)i7j satrapija: l.čast (služba) satrapa. 2. pokrajina.
oargansvco sem satrap (namestnik), vladam kot satrap Tivog. oargdjtrjg, ov, 6 [Et. perz. izposoj. = varuh kraljestva] satrap, namestnik v perzijskih pokrajinah. aarroo [Et. iz oay.]o), twnq-jo, kor. twenq-, tlačiti. •— Obl. a or. pt. oa§av-xeg, pf. atoayuai, ion. plpf. pass. 3 pl. šasoa^avo] 1. napolnjujem, natlačim, napham. 2. opravim, obtvorim, preskrbim s čim vdaxi, oborožim. aaxvgix6g 3 1. satiru podoben, razposajen, satiričen, satirdrami lasten.
2.	gšgog satirska drama kot četrti del tetralogije.
Sazvgog, 6 1. Satiri, bajna bitja, ki so spremljala Bakha. 2. eden izmed enajstnikov v Atenah. oavga, fj, ion. oavgij in oavgog, 6 kuščar, zelenec.
Savgojidzai, oi narod med Donom in Volgo; adi. fem. Eavgopatig /obor) Sar-matska dežela.
oavgcorfjg, rjgog, 6 ep. ion. sulični konec, ki je bil okovan. oavzov, oavrrjg gl. oeavvov, osavvrjg. o dtp a a dv. jasno, razločno, gotovo, natanko, točno, resnično. ocupfjveia, fj jasnost, gotovost, določnost.
oacprjvrjg 2 ion. = oaipfjg. — a dv. -včdg, -vscog.
aacprjvi^co 1. raz-, pojasnjujem, razlagam. 2. javljam, kažem, tr/v flaoi-Xeiav določim naslednika. cacprjg 2 1. svetel, jasen, viden. 2. razločen, očiten, razumljiv, umeven; to oag>šg jasnost, določnost, razločnost.
3.	gotov, zanesljiv, natančen, točen, resničen. — a dv. aacp&g in ocupscog očitno, jasno, gotovo.
<7ct<yi ion. presej am, prerešetam dia uvog.
oda>2 gl. ocp^co. oaeoTEgog 3 gl. ocbog. oacovrjg poet. acoTrjg. ofievvvfii [Et. idevr. zgwes-neu-mi, kor. (z)gwes, (z)g"'os, slov. gasiti (iz gwos), u-gas-niti. — Obl. trans. fut. o/deom, aor. sojdeoa, inf. ep. ofieoocu, pass. pf. Eo(deojiai, a or. šojdeofhjv, adi. verb. o(de-otog. — intr. ojdevvvfuu, fut. ojdrjoofuu, a or. eofdrjv, pf. eofh]y.a\ 1. trans, po-,
ugasim, u-, zadušim, ukrotim, (po)-tolažim, pomirim v (Ig iv, d lipov, %6-Xov; b) oviram, podkopavam, preprečim. 2. intr. in pass. ugasnem, poneham, minem, poležem se NT. o^Eorfjgiog 3 (ojdevvvfu) ki se rabi za gasitev, pripraven ali koristen za gasitev, to ojdeovggiov gasilo. oeavrov, fjg, skrč. oavTov, xfjg, ion. oecovtov (samo gen., dat. in a ec. sing.) pr on. reflex. 2 osebe (ti) sebe (samega); pl. vgčbv avTobv itd.; oi oeavTOv tvoji. aefddljojiai [aor. ep. oejddooaTO, NT soe-fdaoffrjv] sem komu v strahu, bojim se, spoštujem, častim tL NT. oefdag, to (oefho) [samo som. in acc.; pl. oe/dp] 1. sveti strah, sveta groza, spoštovanje, bogaboječnost, sramežljivost. 2. strmenje, čudenje, ae(dag pi’ sysi strmim. 3. a) svetost, sveta moč, vzvišenost, veličastvo Zrjvog; b) ponos, dika, čast, slava vnsgxaTov. OE^aoga, axog, to (otjddCoi.iai) 1. predmet verskega čaščenja NT. 2. sveta podoba, kip bogov. osficiOTog 3 (oe(td£o/uai) častitljiv, vzvišen, cesarski onsiga NT, 6 2e(daoTog (Kaioag) cesar Avgust.
Ue/devvvzTjg vouog, 6 okrožje v Nilovi delti.
aspt^co poet. [aor. šoejdioa] bojim se, spoštujem, častim.
<re/?<y in d ep. [Et. iz kor. tjegw, otavo g iz oeflvog. — aor. pass. miipihjv} 1. bojim se, strah me je česa, sramujem se. 2. a) spoštujem, častim, molim; b) zelo čislam, cenim.
OE&EV, OEIO, o El’ = OOV gl. OV.
2siXr]v6g gl. 2iXrjvog.
oeiXrjvcbdr)g gl. oiXr/vd)dr]g.
oeigd, ion. oeigfj, fj [Et. iz twerja, kor.
twer, prijeti] konopec, vrv, veriga NT. osigaiog 3 poet. (tudi s innog) ki je privezan na konopcu, Innog vnanji konj, ki ni vprežen v jarem, temuč gre zraven jarma.
oeigd-opogog 2 poet., ion. aeigrj-ipogog
= oeigaio g.
Heigrjveg, ai Sirene (dve sestri, ki sta stanovali med Ajajo in Skilo in sta popotnike s svojim lepim petjem k sebi vabili in jih ubijali). oeigog, 6 = o igo g.
aeiad^fieia, t) tokcov olajšanje, znižanje obresti, odpustitev dolgov. CEiaZ-^ficov, ovog, 6 (osico, /JJojv) ki zemljo stresa, zemljo tresoč. oeiopog, 6 potres; tudi s trjg yrjg, /fio-vog NT.
gelco [Et. iz tweis-o, stresti. — Obl. fut. aeioco, aor. sosioa, pf. aeoeuca, pass. pf. ososcopai, aor. šosiofirjv, adi. verb. celoto g-, ep. impf. oslov, med. osioprjv, eoosc-ovto, aor. oeloa, med. oeioaprjv] 1. act. a) trans, tresem, stresam, po-, pretresem, maham, vihtim oavidag, £v-yov, fjviag, y.aga majem z glavo, 6 fieog oeiei (sc. r?)v yr)v) bog je poslal potres; b) intr. oeiei potres je. 2. med. in pass. tresem se, trepetam, drhtim, premikam se semtertja sivi figovca, bojim se, majem se odovtsg. aekayEoo in med. (aeAag) žarim, svetim se, bliščim se. aekavva ajol. oelfjvr). g s,las, cto c, to [Et. iz ore/.ag, kor. swel, žareti; gl. rjhog. — Obl. dat. os/.cu, oe/.a, aškai; nom. pl. os?.a] ep. poet. blesk, svetloba, luč, žarek, žar, ogenj; 2ekaoia gl. Ee/./.aoia.	[pl. iskre.
CEkrjvaZog 3 poet. od lune razsvetljen, mesečen.
cekrjVTj, ij, dor. aelavd [Et. iz oEs/.dova; gl. i)?uog] 1. a) mesec, luna, Jtkf/fiovoa polna luna, ščip, vsa mlaj, 7] oek.fjvr) ezkektei mesec mrkne; b) mesečina, lunin svit (svetloba). 2. pers. Selene, boginja lune, Helijeva sestra. cskrjvidšofiai med. sem mesečen NT. aekZvov, to ep. zelenjava, peteršilj, bršljan.
2sXivovg, ovvTog, 6 1. reka v Elidi, Alf e jev pritok. 2. mesto v Siciliji; preb. 6 2eXivovolos in 2eXivovvTiog. 2s(X)XaaZa, fj mesto v Lakoniji. 2eXXfiEig, svvog, 6 1. reka v Elidi med Penejem in Alfejem. 2. reka v Troadi. 2eXXoi, oi stari prebivalci Dodone in svečeniki dodonskega Zevsa. asXpa, arog, to [Et. iz swel-mn, nem. Schwelle (stvn. swelli)] poet. krov, ve-slarska klop.
2epeXr), rj Dionizova mati.
GEpiddkig, soj g, r/ [Et. tujega izvora kakor lat. simila, nem. Semmel] bela, pšenična moka NT.
2epigapig, ecog, fj bajna kraljica Asirije, Ninova žena.
GEp.vo-k.6yog 2 (Aeyco) ki vzneseno (slovesno) govori, znamenit govornik (Dem. 18. 132 ironično), aspro-pavzig, ecog, 6 poet. častitljiv pro-rok (Sof. 0. C. 566 ironično). aspvopvfiEco (aei-tv6g, pvfiog) poet. vzneseno (slovesno) govorim; tl ospvo-pvfisZg čemu pridigaš? oepvog 3 (gl. oejdco) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b)ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; to ngog do^av ospvov ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. — adv. -6og resno. oEfivorrjg, rjTog, ?) (ospvog) dostojanstvo, vzvišenost, resnobnost NT, veličastvo, slovesnost, svečanost; sijaj, ponos.
aspvoco (oepvog) ion. (v govoru) olepšavam, pretiravam. aepvijvco 1. act. a) sijajno, prekrasno uredim, tavTa negi bcovTov obdal se je s takim sijajem (veličastvom); b) povzdigujem, častim, olepšavam, pretiravam. 2. med. z aor. med. in pass. ponašam se, baham se, ustim se, sem ponosen. oso gl. ov. g smo g = oe/ivog.
2eg(}oovls Aipvrj jezero v Spodnjem Egiptu.
2egicpLog, b prebivalec kikladskega otoka Serifa.
2eqqelov, to rt v Trakiji. oeorjna gl. ogrcco. aeariga gl. oaigco. gev ion. gl. ov. aev a, gev aro gl. oevco. gevoo ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. — Obl. impf. eoosvov, aor. eoosva, med. šoosvdprjv; ep. impf-osvov, aor. osva, oevdprjv■ asvopai-impf. eoosvoprjv, aor. 2 med. soovprjV, soovo, eo(o)v to, ov to, pt. ovpevog; pass. eoovfirjv, pf. eoovpai, pt. eoovpevog, plpf. šoovprjv, ep. med. praes. 3 sg. oev-tcu] I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj bitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim,
podim, priganjam, ščuvam na sni Tivr, b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem and yffov6g; c) storim, da se ulije, izvabim alga. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, dre-vim (se), vihram, planem iz česa; adv. soavgsvcog hitro, urno ; b) nahv hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, soovgsvog zelo željen česa, pohlepen po xivog. oscovtov ion. aeavTOV.
07)xdt;co (arpAOc) [aor. pass. 3 pl. ep. ofj-xaoffsv) zapodim (ovce) v ograjo, zaprem v hlev sv avkico. orjKo-Kopog, 6 (xogsco pometam) pometač hlevov, hlevski hlapec, hlevar. orjuog, d [Et. iz tweq-, tlačiti, gl. craTTft)] 1. ograja, osek, hlev. 2. poet. ograjen sveti okraj, svetišče. 3. ograjen oljčni štor.
Srjkvpffpia, fj, ion. -irj mesto ob Pro-pontidi; preb. fSrjkvg^giavog, 6. ofjga, avog, xo, dor. c d. na [Et. iz kor. dhja-, misliti] 1. znamenje, znak; a) (od boga poslano) usodno znamenje, pomembno čudežno znamenje, čudež; b) sled; c) znamenje, naj se kaj stori; v vojni: geslo, povelje. 2. slika, podoba; a) pečat; b) črke, pismenke; c) bojno znamenje, zastava, znak; d) grob(išče,) nagrobni spomenik, ofjga/Jco napravim (nasujem) gomilo; e) dokaz Tivog. arjfiaia, fj zastava.
orjgaivco [fut. cnjgavib, a or. sofjgrjva, (-/lava), pf. osoi'jfiayy.a, pass. pf. oeofj-guogai, 3 sg. -avvai, inf. -dvdai, pt. -aogsvog, a or. karjjiavtfrjv, fut. orjgav-ftfjoogai; med. fut. orjgavovgai, a or. sorjgrjvdgrjv, ep. tut. act. orjgaveco, a or. ofjgtjva] I. act.l.zaznamenujem, označujem, zapečatim; nkfjffog obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, xo noks(uxov dajem (s trobento) znamenje, ava/cbgrjoiv za umik, impers. oijgaivsi zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (po veljnik)rm, xi-
voq (ep.), sni tivi, z inf.-, c) kažem, razglašam vi; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) ngog xiva-, s pt. Kgsovva nQoooxsiyovxa da se Kreon bliža; b) tolmačim,razlagam; c)dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.
ar/pavzpig, /doc, fj (orjgaivco) ion. pečatna zemlja (glina), v katero se vtisne pečat yfj.
af/fiavTpov, to (orjgaivco) pečat; poet. znamenje.
arjpavTcop, ogog, 6 (otj/naivca) ep. ion. poet.
1.	vodnik, poveljnik, ukazovalec, za-povedovalec, gospodar, /Socbv pastir.
2.	sel, poročnik.
orjfisZov, to 1. znamenje, znak, geslo, zastava, d ji 6 orpisiov na dano znamenje, č|co tčbv oi)g,sicov zunaj ograje (tabora), orjgsia vifjsjmi obtaknem (meje mesta), napravljam načrt.
2.	sled, usodno znamenje, čudež NT.
3.	dokaz. 4. pečat ftaoikscog.
arjpELoco 1. act. = oijjiaivco. 2. med, NT
zaznamujem si, spoznam Tiva.
afjgsgov, at. Tfjgsgov [Et. iz y.jdpsgov, k’jo, ta (gl. szsivog, s-tcsl) -]- fjgsga] a dv. danes, fj oijgsgov današnji dan NT.
arjgfjiov, to ion. ■= orjgslov.
orjfUKivfhov, to opasnik, predpasnik.
arjneScbv, ovog, fj (ofjnco) gniloba, trohnoba, gnojen tvor.
ofjnco [fut. of)\j>co, a or. sorjipa, pass. a or. soanrjv, fut. oanf/oogai, adi. verb. aijn-Tog, pf. 2 osorjna, ep. aor. pass. cj. 3 sg. oanf/rj] 1. trans, storim, da kaj zgnije, pokvarim. 2. intr. (se)gnijem, (s)troh-nim.
orjgapš, of)gayyog, fj [Et. od oaigco usta odpreti, zazijati] razpoka, duplina, prepad, brezdno.
orjgiKog 3 svilen, svilnat, to orjgmov svila NT.
ofjg, ar/Tog in oeog [Et. iz TFrjg, twe(i)s, lat. tinea, molj, od oivogai škodovati] molj NT.
atjodfiLvog 3 iz sezama narejen.
Grško-slov. slovar.
44
orjoapov, to sesam (rastlina, koje seme so jedli ali pa napravljali iz njega olje).
Srjoafiog, r/ mesto v Paflagoniji. 2rjor6g, f) mesto na trakijskem Herzo-nezu nasproti Abidu. orjro-pgcotog 2 (o?) g, fhfigd)Gxa) od moljev izjeden (sneden) NT. o-frsvagog 3 (ofievco) ep. poet. krepek, močen, silen, mogočen.
2-d-eve-kog, 6 l.Diomedov voznik. 2. Per-zejev in Andromedin sin, Evristejev oče.
od-svog, ovg, to ep. poet. [Et.iz zgwhenos] 1. jakost, moč, krepkost, oftšvog ’Ido-pevfjog jaki, močni Idomenej. 2. moč, mogočnost, oblast, vojna moč, voj-stvo, navu oftevec s celo vojsko; pogum, junaštvo.
oftsvoco krepim, krepčam NT. o&evco (oftevog) samo pr. in impf. 1. sem močen (krepak), imam moč (veljavo, ugled, oblast), veljam, vladam. 2. premorem, sem zmožen. očakov, to slina, pljunek. ocakog 6 [Ed. iz of-c-akog, slov. sv-inja, nem. Schwein] tolst, pitan; 6 (avg) pitana svinja.	[homa.
olya adv. molče, tiho, (na)lahno, nati-ocya£co velim komu, da naj molči, mirim koga, pripravljam k molku Tiva. oZyakoecg 3 ep. svetel, bliščeč, sijajen, leskeč, blesteč.
ocydco [/ud. oiy7]Ooluai\ 1. intr. molčim, sem tih, ne govorim; a or. umolknem NT. 2. trans, zamolčim tč NT. 2iyyog, f) mesto v Makedoniji. 2tyscov, to rtič in mesto v Mali Aziji. oZyij, r), dor. oZya [Ed. iz oFZya, kor. swig, nem. schweigen (stvn. swigen)] 1. molčanje, molk, tihota, mir. 2. molčečnost, oiyr]v sya molčim. — a dv. ocyfj molče, tiho, mirno, brez šuma, skrivaj, ocyfj s%a zamolčim. ocy7]kog 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, oa^ovTsg Ta t’ sx nodav aiyrjka xai ykcboor)g dno ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).
ocykog, 6 šekel, staro ime za perzijski Srebrnjak = 1'20 K. ocyfia (olypia), aTog, to črka 2 (znamenje na ščitih Sikioncev).
acyvv(v)tjg, ov, o ion. 1. kopje. 2. mali trgovec.
2cyvvvac, oi pastirsko pleme ob Istru. ocdago-dsTog, ocSagog gl. oidrjgo-devog, ocdrjgog.
ocdrjpEca, f/ obdelovanje (kovanje) železa, kopanje železne rude. ocdrjpeog, ea, ion. ep. -sij, sov, skrč. olStj-govg, a, ovv, ep. tudi acSrjgscog 1. iz železa, železen, jeklen. 2. pr en. a) trd, trdosrčen, okruten; b) močen, trajen, neomajen, neprenehljiv 6gvf.iaydog. ocSrjgcov, to železno orodje ali orožje. ocdrjgo-^gcog, čoTog, 6, f] poet. ((h^gaoxa) ki izjeda (ostri ali brusi) železo 'fhj-yavr).
ocdrjgo-Sszog 2 (četo) ion., dor. ocdago-derog z železom obit ali okovan. ocdrjpo-Hfiijg, f/zog, 6, f) (xduva) poet. z mečem ubit (umorjen). ocdrjgog, 6, dor. ocdagog 1. železo, jeklo. 2. meton. a) kar je iz železa narejeno, železnina, železno orodje, orožje, meč; b) prodajalnica železa, železarija. ocdrjgovg gl. oidr/gsog. ocdrjgocpogEco in med. ((pega) nosim železno orožje, hodim oborožen. acdrjgoco obijem (okujem) z železom-2cdovg, ovvTog, 6 trdnjava na Istmu. 2zScov, avog, rj mesto v Feniciji; preb. 6 2cScov, ovog, 2cdcovcog, ep. 2c8ovcog; r] 2cdov’crj dežela okrog Sidona; a dv. ŽJcdovcrj-d-sv iz Sidona, crdfeo ep. [Ed. onomatopoet.] sikam. 2rd-avcrj, rj srednji od treh halkid-skih polotokov.
ocxdgcog, 6 (lat. sicarius) zavratni morilec, razbojnik NT.
2cxskca, fj Sicilija. — adi. 2cxskog in 2cxekcxog 3; preb. 2cxsk6g, 6 in 2cxe-kccbzrjg, 6.
cLxsga, to indecl. opojna pijača NT. 2cxvcov, avog, r) in 6 mesto v pokrajini 2ixvavia v severnem Peloponezu. 2ckrjvog, 6 (in žeikrjvog) Silen, vzgojitelj in spremljevalec Bakhov; pl-veliki Silenovi kipi, ki so se dali odpreti in so jih rabili za shranjevanje majhnih, a dragocenih kipov. ockrjvadrjg 2 (elčog) silenski. ockkc-xvngcov, to ion. čudotvorno drevo — xixi kloščevina (ricinus commu-nis).
aikcpiov, to [Et. ni indoevr. izv.] ion. sil-fion (dišeča rastlina; njeno stebelce so jedli, sok pa se je rabil kot zdravilo in začimba). oi/iiKivIhov, to predpasnik NT. Hifipiag, ov, 6 Tebanec, Sokratov učenec.
SifioELg, er to g, 6 Skamandrov pritok v Troadi.
alfio-jigoaconog 2 (ngoaoonov) s topo-nosim obrazom.
aifidg 3 1. navzgor upognjen; a) s topim ali (navzgor) zavihanim nosom; b) jvgog to oi/.iov navkreber, vbreg. 2. upognjen, otel yaarrjQ. oZfiovrjg, rjvog, f) zavihan nos. aifzcofia, avog, to, vscbg navzgor zakrivljeni prednji del (nos) ladje. Hificovtdrjg, ov, 6 1. lirski in elegijski pesnik s Keja (556—467). 2. jambski in elegijski pesnik iz Amorga. oivaficogeco ion.poškodujem, opustošim. oivd-ficogog 2 (oivoficu, -/zoogog) ion.
škodljiv, poguben, vivog čemu. aivdni, ecog, v6 gorčica NT. oivScov, ovog, o, r/ [Et. orient. izv.] 1. tenko tkano indijsko ali egiptovsko platno; tenčica fjvooivrj. 2. iz njega narejena: obleka, srajca, robec, zagrinjalo, rjuha, zastava NT. aiviofiai ion. — aivo/uu. oividijco presejem, čistim NT.
Sivvig, id o g, 6 glasovit razbojnik na Istmu, ki ga je ubil Tezej. otvofiai, ion. aiviopai [Et. iz oiv-jo-, idevr. twi-n-. — Obl. impf. iter. ep. oi-veokovvo, ion. impf. 3 pl. eoiveavo, a or. soivavvo] 1. delam (prizadevam) škodo, poškodujem, škodujem s čim vivi. 2. ranim, pustošim; uplenim, ugrabim komu kaj tivd vi. oivog, ov g, to ion. škoda; nesreča, nezgoda.
aivvrjg, ov, 6 ep. roparski, grabežljiv;
suhst. ropar, razbojnik.
Sivvisg, oi narod na Lemnu.
Sivcojtrj, f/ miletska naselbina v Pa-flagoniji; preb. oi Sivconeig. oiog, gen. vd) oicb lakon. — li so g; v sing.
za Zevsa, v du. vd) oicb za Dioskura. SLnvkog 1. 6 gorovje v Mali Aziji med Frigijo in Lidijo. 2. f\ mesto ob tem gorovju.
2lgig, tog, fj 1. mesto v Pajoniji; preb. Slgojiaioveg, ol. 2. mesto v Lukani ji v Tarentskem zalivu; preb. 6 HZgivrjg. olgog, 6 (in osigog) jama, luknja (v kateri so shranjevali žito). oiovga, tj, ion. oiovgva kosmata suknja, kožuh.
oiovgvo-tpogog 2 (cpegco) ion. ki nosi kožuh, v kožuh oblečen.
Siovtpog, 6 1. Ajolov sin, Glavkov oče, po drugi pripovedki tudi oče Odisejev, ki se zato imenuje SiovcpiSrjg, ov, 6; Sizif, zelo prekanjen človek, je ustanovil Efiro Korint. 2. priimek Derkilidov. oZva, vd gl. olvog.
oZv-aycoyog 2 (olvog, ayco) ki vozi žito, žito vozen, n?.ola ladje za žito ali z žitom.
Suanrjvog gl. 2ivvdxr).
2ixdXxag (-nrjg), 6, gen. ov, eco kralj Odrizov v Trakiji ob času Darija I.; t ov 2iva?,xav adcov p e vaj o č pesem v slavo Sitalka.
oZveofzai d. p. (olvog) [impf. iter. ep. oi-veonovvo] hranim se, jem, uživam v vri, vi.
olvEvvog 3 pitan, rejen. oZtevco ion. [impf. iter. oivevsoy.ov] hranim, krmim, pitam, redim. oZv-rjyog 2 (olvog, ayco) ki vozi žito, nkola ladje za žito. aZvggsaiov, v6 1. jed, živež, hrana, oskrba, hranjenje. 2. mezda, plača, denar za hrano.
oivrjoig, scog, fj (oivsofzai) 1. jed, hrana, živež. 2. hranjenje na državne stroške v Pritaneju.
aZviiju) 1. act. hranim, redim. 2. med. hranim se, jem.
oZvinog 3 ki se tiče žita; vo/zog zakon, po katerem je dobival vsak državljan na mesec mero žita za polovično ceno. olviov, to gl. olvog.
olviavog 3 (adi. verb. od oivUjoo) pitan;
subst. pitanec, Ta aiviova pitana žival. alvofloA.iov, to žitnica. olvoSsia, ion. -Srjirj, f) (deouai) pomanjkanje žita, draginja, lakota. oZzoSovEOfiai (didcopu) p as s. dobivam žito (hrano).
oZtofievgiov, to živež, hrana.
aZxo-vopog 2 (repco) poet. ki daje hrano, slmg upanje na živež. oZto-jioleco 1. act. pripravljam kruh ali hrano, dajem komu hrano Tivi, hranim koga. 2. med. pripravljam si jed, jem.
oZtojtouKog 3 potreben za pripravljanje kruha, ogyavov žrnev, žrmlja. oZro-noiog 2 (noieoo) kdor pripravlja hrano (jed); subst. 6 pek, r/ pekarica, kuharica.
aZzonopnia, r) (ntuTco:>) dovoz žita ali živeža.
oZro-jicbhrjg, ov, 6 (ncoteco) trgovec z žitom, žitar.
oZrog, 6, pl. alta in gZtlov, to žito, pšenica, rž, jzegi okov by.ll o/.g v ob času, ko gre žito v stebla, ko se žito stebli. 2. moka, kruh; pl. a) živež, jed, hrana; b) jedila, živila. oZTo-cpdyog 2 {(payslv) ep. ion. kdor je kruh ali se živi od kruha (ob kruhu). aZzo-cpogog 2 {(psgoo) ion. 1. ki nosi žito ali živež, jtapr]?.oi velblodi, ki nosijo živež. 2. žitoroden yrj. aZxo-cpvXaxeg, oi žitni (tržni) nadzorniki v Atenah (bilo jih je 5 v Pireju, 10 v Atenah).
Ultzolkt], fj mesto v južni Asiriji; preb. 2ixxawtjvoi, oi.
aZt-covTjg, ov, 6 (cbvsopai) nakupovalec žita (urad v Atenah, ki je nabavljal žito ob času vojske). aupkocn ep. oslepim (-iti), zaslepim. 2Lcpvog, f/ kikladski otok; preb. oi
SicpVLOL.
olco du. od otog.
aicondco [fut. atomrjoouai, aor. eoubjrr]-ou] molčim; a or. umolknem. cHconrj, 7) molčanje, molk; adv. oioonfj molče, tiho, skrivaj. mcoji7]A.og 3 poet. molčljiv, molčeč, tih. analen ep. [Et. idevr. (s)kng-jo, nem.
hinken] šepam, šantam.
GxaLog [Et. iz oyaiEog, lat. scaevus] 1. a) levi, na levi; subst. oy.au) levica, b) večeren, zapaden, 2yai,ai nv?.ai za-padna vrata v Troji. 2. a) okoren, neokreten, nespameten; b) neugoden, nesrečen, slab, škodljiv yTrjpa, ovo/ia.
OHaioovvt], fj in oxaiox7]g, TjTog, r\ 1. neokretnost, nerodnost, nespamet,
topost, okornost. 2. neotesanost, robatost.
onatgco ep. [Et. sor. OKigvdoo] skačem, poskakujem, plešem. analrjvog 3 poševen, agid-pog liho število.
crxd/Uco ion. [Et. iz sql-jo. slov. skala, školjka (strslov. skolaka), nem. zer-schellen (stvn. slcellen), Scholle (stvn. scolla)] okopavam, sekam, kopljem-oxaXpog, o poet. [Et. slov. čoln, kor. (s)qel, gl. oydXXm\ klin (kol), na katerega se je natikalo veslo; drugi: luknja, v katero se je vtikalo veslo. 2xdpav8gog, 6 1. reka v Troadi (= Sdv-ilog). 2. bog te reke. — adi. 2napdv-dgiog 3.
oy.av8aXZ^co 1. act. pohujšujem, dajem pohujšanje NT. 2. pass. pohujšujem se nad čim, sem nejevoljen, jezim se sv Tbvi NT.
andv8aXov, vo [Et. prv. pom. zagozda v pasti (ker se sproži!), kor. sqend-, skočiti, lat. scando, ere] spotikljaj, pohujšanje NT.
2xdv8eia, f/ pristanišče na Kiteri. 2yanxrj vktj kraj na gori Pangaju. an&jtzov, to dor. azfjTCTgov. oxdnz(o [Et. kor. (s)qap-, slov. kopati-— Obl. fut. oyaxpco, aor. tozaipa, pf-eoya(pa, pass. pl. 'toy.ap.[iai, aor. eoxd-cprfv] kopljem, prekopavam; td sozap-peva majhen jarek (kot mera pri skakanju; kdor je dalje skočil, je bil zmagalec).
anagSapvaoco, at. -rrco (ozaigco) pome-žikujem, mežikam, tripljem.
Sttaggprj, r/ mesto v Lokridi. oxd(pTj, fj (ozdjiTCo) 1. posoda, skleda, korito, kopanja. 2. čolnič NT. onacpig, idog, p posoda, latvica (za mleko), golida.
ondtpog, ov g, to (ozajZTCo) 1. ladjin trebuh. trup. 2. čoln, ladja. antSdvvvpL in neSdvvvpL, (a)yi8vrjP^ [Et. sor. oyj£co, lat. scindo. — Obl. fot-oyeddoco, at. ozedcb, gg, g, aor. eozedaoa, med. pass. ozeddvvvpai, (o)xidvapai, aor. šozsdaofhjv, pf. ioztdaopai, a di. verb. ozedaoTog; ep. aor. act. ozedaoa in sxedaooa\ 1. act. raztresam, trosim, razsipljem; razpršim, razpodim, raz-ganj am, raztepem, velevam raziti se;
prelivam aljva; fhifAOv obupavam. 2. pass. in med. raztresam se, razpršim (razkropim) se, razhajam se, a/za f)).i(o ozidvapievco ko solnce^vzlia-ja, s solnčnim vzhodom. azsSaoig, ecog, fj ep. razkropi] en j e, razpršitev ; ozedaoiv ftslvai ozsdaoai razgnati, razkropiti.
Szeigcov, covog, 6 razbojnik med Me-garo in Atiko, ki ga je ubil Tezej, žzsigcovlg odog pot od Megare proti Korintu.
ozsAAco [fut. ozsXd>, opt. a or. ozfjXsis, a or. 2 eozXrjv, pf. sozXrj>ta] 1. trans. ep. (po)sušim. 2. intr. in pass. posušim se. ozsAog, ovg, %6 [Et. kor. sqele, upogniti, zaviti; slov. člen, koleno] krak, stegno, golenica, noga. ozeppa, atog, to - ozeipig. ozena^co (ozenag) pokrivam, ščitim, branim.
azenagvov, to ep. [Et. slov. ščap = krepelce, palica] sekira, bradlja. ozenag, aog, to ep. odeja, pokrivalo, hramba, varstvo, zavetje, Tivog proti čemu.
ozenaapa, aTog, to (ozena^co) odeja, pokrivalo, obleka NT. azEjzaco [3 pl. praes. ep. ozsnocooi] krijem, pokrivam; odvračam od česa, varujem, branim pred kom rt' Tivog, ščitim.
ozejzij, fj (ozenag) 1. odeja, pokrivalo. 2. varstvo, varnost, ev ozenrj sipi no-Xepov sem v varnosti pred vojsko. ozemopau d. m. [Et. sor. ozoneco, po me-tatezi iz kor. spek’, lat. -spex (n. pr. au-spex), ozonog, specio, speculum, nem. spahen, Spaher. — Obl. fut. oze-'tpojicu, a or. šozstpdprjv, pf. eozeuuai tudi s pas. pom.] 1. a) gledam (okrog sebe), ogledujem, opazujem goltov, (po)gledam koga eg Tiva, /tetd nva; b) o-, zapazim, spoznam sz Tivog, motrim, gledam Tivd, vi. 2. opazujem položaj, preiskujem, preudarjam, premišljam, pregledujem, pretresam, izmislim Tvyrjv, nobg euavvov pri sebi, s sledečim al zsv, si, eav, no-tegov . . . fj itd.; eozeppevog fjzco pridem s premišljenim predlogom, eozeppeva Xeyco govorim, kar sem dobro preudaril (premišljeno). 3. skr-
bim za kaj, oziram se na kaj Ti, to dizaiov.
oxevaycoysa> spravljam prtljago, sz tcov dygcbv eig Tfjv n6Xiv bežim z vsem svojim imetjem z dežele v mesto. ozev-aycoyog, 6 (ozevog, ayoo) ki odpravlja prtljago; nakladač, tovornik. azeva^co (ozevoc) [fut. ozevaoco, ion. pf. pass. 3 pl. eozBvddaTCu, plpf. eozevadaTo]
1.	act. a) pripravljam, izgotavljam, prirejam, narejam ti tivl, fhjgia; b) pre-, oskrbim s potrebnim (orožjem), opravljam, oborožim, krasim, oblačim Tiva tivl 2. med. a) pripravljam, prirejam zase; b) zasnujem, izmišljam, povzročam ngodoaiav, noXepov.
ozEvaorog 3 (adi. verb. od ozevdgo)) umetno napravljen, prirejen. azevfj, fj in ozevog, ovg, to 1. obleka, oblačilo, noša, okras, lišp, preobleka.
2.	oprava, oprema, orožje, konjska oprava, odeja v vojski. 3. a) posoda, orodje, pohištvo, prtljaga, pratež NT; b) ladjina oprema, vrvi na ladji NT.
ozEvo-jzoiog, o izdelovalec gledališčnih potrebščin.
ozEvocpopeeo (ozevo-cpogog) nosim prtljago, sem nosilec prtljage. azEvoepopizog 3 ki spada k prenašanju prtljage, (fagog tovor, ki se naklada na tovorno živino, tovor za eno živinče.
ozevo-cpogog 2 (cpegco) ki nosi prtljago (tovor), obtovorjen, nXoZa tovorne ladje; subst. a) oi nosilci prtljage, tovorniki, pratež; b) Ta ozevocpoga tovorna živina, prtljaga, pratež. ozsvo<pvXazEco čuvam, stražim prtljago. ozeveogeopcu d. m. (ozevog, ogdco) 1. pazim na prtljago; pr en. preiskujem, pregledujem olziav. 2. pripravljam, snujem kaj (zvijačno). ozezpig, ecog, fj (ozemopai) opazovanje, gledanje, razmišljevanje, preudarjanje, preiskovanje. oztjAeie gl. ozeu.o).
ozijvaco (-eco) in ozrjvoco (ozrjvfj) 1. act. a) sem pod šatorom, bivam v šatoru, taborim, nastanim se; b) v šatoru obedujem, jem; praznujem. 2. med.
a)	dam si napraviti kočo zaXvf}rjv;
b)	bivam, stanujem, nastanim se sv
TIVl.
oxtjvfj, fj \Et. dor. oxdva, sor. oxta] 1. ša-tor, tabor, stanovanje, koča, svetišče, sveti šator NT. 2. oder, gledišče, ra and anrjvfjt; pesmi, ki so se pele na odru. 3. hladnica, senčnica. 4. obed, pojedina. 5. baldahin, nebo (na vozu). OKrjvrjfia, aro g, ro (oxrjvdco) senčnica, hladnica.
axrjvidtov, to majhen šator. axrjvoypacpia, fj slikanje (olepšanje) sten na odru, poslikane stene, dekoracija.
oxrjvojtTjyia, fj (nfppvvpi) praznik šato-rov NT.
axtjvo-noi6g, 6 izdelovalec šatorov NT. axfjvog, org, ro ( oxi)vcopa) prebivališče, telo kot prebivališče (duše) NT. axrjvo-cpvXa\, axog, 6 čuvaj, stražnik šatora (tabora). cktjvoco gl. oxr)vd(0. anrjvcofia, ato g, to (oy.r)voa)) šator, prebivališče, stanovanje NT. axrjji-aviov, to ep. = ozrjntgov. axtjnx6g, 6 (oxi]sctO)) 1. blisk, strela, vihar, piš, vihra, nevihta. 2. poet. nenadna nesreča.
ox7]jttov%os 2 (ozfjntgov, e%co) ep. poet. 1. kdor ima žezlo, žezlonosec; subst. o vladar. 2. na perz. dvoru: visok dostojanstvenik, dvornik, komornik, kraljev namestnik.
oxrjjitQov, to 1. palica, gorjača. 2. palica kot znamenje časti ali vladarske oblasti: žezlo; pren. vladarska oblast, vlada, palica svečenika, glasnika, sodnika; b) opora, podpora. oxrjjizco [fut. ozrppo), aor.Eoy.rppa,pf.lozr]-(pa, pass. pf. sozrjuuat, med. fut. ozrppo-fiai, a or. e.ov.rjipaprjv] I. act. 1. a) trans, opiram, naslanjam, podpiram; b)mečem (ščuvam) na koga jfskog, akaatopa eig nva; c) izgovarjam se. 2. intr. udarim, planem na koga, vderem. II. med.
1.	opiram se, naslanjam se na tivi.
2.	izgovarjam se ti, to pij sldevat češ, da ne vem, trdim kaj, opravičujem se ngog tiva, izgovarjam se na tivi.
axijgijixopai d. m. ep. opiram se, naslanjam se, upiram se tivi. axrjipig, scog, fj (oxfjntO)) izgovor, pretveza, razlog, vzrok, oxfjipiv noid) izgovarjam se, oxfjripiv noiovpai tt jemljem kaj za izgovor, tpovov ov.fj^ig
obdolžitev, oxrjxpiv deixvvpt sklicujem se na kaj, axfjiptv cpsgco tivi opravičujem koga.
axia, fj, ion. axtfj, [Et. iz oxi]a, kor. sk’i, slov. sen-ca, sijati, siniti, nem. schei-nen (got. skeinan)] 1. senca, tema. 2. sence, breztelesne podobe umrlih, duše umrlih. 3. pren. videz, ničevnost: praznota, malenkost. oxiayga<pia, fj senčna podoba, prikazen, mamilo, slepilo. axialja>, ep. axiaco [impt. pass. 3 pl. ep. oztocovto] senčim, obsenčujem, zatemnim, omračujem; pass. oblačim se, mračim se.
2xia{bog, fj otok ob severni Evboji. axiapaxeco (pd%opai) bojujem se s senco, maham po zraku, delam kaj brez uspeha.
oxiag6-xopog 2 (xoprj) od listja obsen-čen.
axtaxgoq)sco) ion. axir]XQOcpECO (oxid, tQS-tpco) 1. trans, vzgajam v senci (t. j. mehkužno). 2. intr. pass. ležim, prebivam v senci, živim mehkužno. axiaco gl. aziatjco. axidvrjpi gl. ozsddvvvpi. axifj gl. oy.td.
axirjxQO(pEOo gl. oziatgotpsoo.
axtEQog 3 (oxia) senčen, senčnat, košat,
dacpvrj.
oxikka, fj morska čebula.
2xiXkovg, ovvtog, 6 vas pri Olimpiji. axip-novg, nodog, 6 nizka postelja, po-čivalnica.
axio-Eidfjg 2 (eldog) senci podoben, senčnat.
axt6sig 3 (oxia) senčnat, osojen, temen, hladen.
oxbio3v, covog, 6 ion. palica.
2xigixig, tdog, fj severozapadna stran Lakonije.
oxiQxaco (azaigco) skačem, plešem, poskakujem NT.
axigxt]pa, aro g, ro skakanje, ples, zidkov ayco ozigtfjpaaiv plešem.
2xigcov gl. 2zeigcov.
2xi<dvij, fj mesto ob Termajskem zalivu; preb. oi 2xicovatoi. axXrjgo-xagdia, fj trdosrčnost NT. axkrj-Qog 3 {ozekkaf) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, ocbpata napet, poln, to azktjgov ne-
ravna tla, ev ozkrjod) v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, figovvai zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ipv/j), utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv <pgovfj/iava, rjftog, krut doidog; b) o stvareh: silen, močen avs/iog NT, trd, težaven vgoq>i); CKkrjgov davi težko je NT; subst. vd axlr)Q& kar je neugodno, neprijetno, pogubno; daxvei va onkrjga trda beseda peče, boli, ozkrjgd [lakfta-y.d>g keyco krijem svoj krut namen s sladko besedo, vd ozA??pd navgog agco-[isvov strašna očetova kletev. — adv. oxkrjgcog težko, siromašno fhovevoo. oxkt]g6xijg, i]Vog, rj trdovratnost NT. oxkt]Qo-xgdx,r]kog 2 trdovraten, trdo-glaven NT.
oxkrjg'Ovco (oxkr)gog) otrdim, zakrknem (srce); pass. odrevenim, otrpnem NT. oxokiov (onokiov), to pesem, peta pri obedu, napitnica.
oxokioq 3 1. kriv, skrivljen oidrjgog, upognjen, poševen, nagnjen, zamotan. 2. nepošten, krivičen, lokav, zvijačen, hinavski, hudoben tiepoio'reg. 2xokonoeig, er rog, 6 mesto pri Mikali. axokoip, oirog, 6 ep. ion. 1. a) priostren kol (palisada); b) poet. trn, drevo.
2.	pren. NT bridka bolečina. 2xojiddai, oi tesalska knežja rodbina
v Kranonu.	[dnih čet.
OKOJi-agftog, 6 (azojrog) poveljnik ogle-oxonekog, 6 ep. skala, pečina, čer. ohojieco (oKonog) [at. samo praes. in impf., ostali časi od crzčjrroaat] I. act. 1. gledam, ogledujem (se), uvidim, opazujem, prežim, motrim. 2. nameravam, gledam, mislim na kaj, skrbim za, oziram se, pazim na kaj.
3.	preudarjam, premišljam, ngogkgav-vov pri sebi premišljam; okoiveco efiav-vov, ar) varujem se NT; ay.6icst, [ir) glej, da ne boš, varuj se vi, vi vali. med, 1. premišljujem zase (pri sebi), preudarjam negi vivog. 2. vprašam, izprašujem, povprašujem si.
3.	= act.
oxojtfj, f/ in OHOJtia, r), ion. -irj (ozoitog) 1. ozir (an j e) - ogledovanje, motrenje, straženje, straža, oKomrjv e/co — ozo-ma^co stražim, stojim na straži. 2. stra-
žni stolp, ogledovalnica, višina, Stražišče, stražnica.
oxomdijoo (oxoma) ogledujem okrog, prežim, stražim, iz-, zapazim, zasledim v iv d, vi.
enonog, 6 (oxenvo[iai) l.a) ogleda,oglednik, ogleduh; b) paznik, čuvaj, stražar; glasnik. 2. cilj, kraj, kamor se strelja, namen, namera, smoter, and ononov proti naši misli in nakani. onogoSov, to češenj, luk. oxogniijco razsipljem, razpodim, razkropim NT.
axogniog, 6 škorpijon, ščipalec NT.
(azorog) 1. temen, mračen, v temi, v mraku naveflaivov oxovaioi, vd okovbivov tema. 2. a) skrivaj ysivavo-, b) slep; c) ne-umeven, nerazumljiv. OKoria, rj tema, mrak, ozona yiyvevai zmrači se, stemni se. oxoxitjcn po-, zatemnim; pass. o temnim ax'oxiog 3 gl. ozoratog.	[NT.
OKovo-firjviog 2 ([ir/vrj) brez luninega svita, temen vv£.
oxoxog, 6 in axoxog, ovg, vo [Et. nem. Schatten, (stvn. scato, got. skadus)] 1. tema, mrak, vno okovov y.avs%co vi skrivam kaj; a) noč; b)slepota; c)podzemlje ; d) tema smrti; e) nezavest, omotica, omedlevica. 2. pren. a) zaslepljenost, zmedenost; b) skrivnost, skrivališče, nejasnost.
2xoxog, 6 oče Evmenid. oxoxdoo (ozorog) o-, zatemnim, pomračim; pass. stemnim se NT, oKovov/iai tema se mi dela pred očmi. oxoxcoSr]g 2 (et<5og) temen, mračen. axvfiakov, vo smeti NT. oxvS[iaiva) ep. in oxv£ofiai (samo praes. in impf.) [Et. iz oy.vd-jo[iai, kor. squd-, nejevoljen biti] jezim se, srdim se, sem nejevoljen, vivi na koga.
2xijftrjg, ov, d narod ob Črnem morju; adi. 2xiyd"rjg in 2xvd'ixbg 3; 2xv-19-1X1], i) (sc. /čopa) skitska dežela; a dv. 2xvd'ioxi v skitskem jeziku. oxvd'Qcondijco sem čemeren,nejevoljen, jezen, žalosten.
oxvd'Q-cojtbg 2 (oy.v^O[iai, dnp) temnega pogleda, grdogled, čemeren, godrnjav, žalosten, pobit.
oxoxeivog 3 oxoxaioq 3 in 2
axoxioq 3
2-H.vXa.ia], r) mesto na Propontidi pri Kiziku.
axvXa.xd)8r]q 2 (el d o g) pasji, vo or.v/.a-y,d>deg pasja navada, priliznjenost. axvXa\, azog, 6, f) ščene, psiček, pes; poet. tudi mladič drugih živali Evr. Hipp. 1277.
axvXevpa, aro c, ro plen. anvXevco (oxvAov) vzamem ubitemu sovražniku bojno opravo, (o)plenim, (o)ropam, ugrabim rt ajro nvog. 2tcvXXa, f), ep. -Xrj morska pošast, ki je prebivala v skalnati votlini med Italijo in Sicilijo nasproti Karibdi. anvXXco 1. act. raztrgam, razmesarim, mučim, stiskam, nadlegujem NT. 2. pass. trudim se, eov.vApevog zapuščen NT.
anvXov, ro (okvAov) plen; pos. bojni plen, ubitemu sovražniku odvzeta oprava NT.
anvpvog, 6 ep. poet. mlada žival, mladič, levič.
2nvQog, fj otok vzhodno od Evboje; preb. 6 2xvQLog, 6. — adv. 2xvq6'&‘ev s Skira.
ox.vTa.X-r], r/ 1. palica, gorjača, bet. 2. okrogla palica, okrog katere so ovili jermen z napisanim sporočilom; brati je mogel le, kdor je imel enako palico, okrog katere je ovil poslani mu popisani jermen ; tajno sporočilo, oxvzaXig, idog, r) ion. majhna palica. oxvraXov, ro palica, kij, bet. oxvvsvg, e<y c, 6 (ozdrog) stroj ar, črev-ljar, jermenar, sedlar. ohvtevco sem črevljar, bavim se s črev-ljarstvom, delam črevlje.
OHVTivog 3 (ov.vvrivog) usnjen, usnjat. GKVTo-ds-ipog, 6 (de-ipco) stroj ar, kožar. OHvrog, org, ro [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skttra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.
OHVTozopeZov, to (oy.vTo-v6p.oq) črev-1 jamica.
oxvzozopsco sem črevljar. oxvzozopia, rj (o/.rro-rd/toc) črevljar-stvo.
axvzo-zopog, 6 (vepra) stroj ar, črevljar, j ermenar, sedlar. oxv<pog, 6 ep. kozarec, čaša, kupa.
oxa>Xr]x6-/3()coxog 2 (fhjdgcboKCo) od črvov sneden NT. oxcoXt]%, r]yoq, 6 ep. črv NT. axooXog, 6 ep. priostren kol.
2xčoXog, d 1. mesto v južni Bojotiji.
2. kraj v Makedoniji pri Olintu. OKcoppa, avog, to (oy.c!)Jiva>) šaljiva pesem ali beseda, šala, zasmehovanje), posmeh, dovtip. ohcojzzco [fut. oadbrpopai, a or. eonoorpa, pass. eaztoip-fh]v) 1. šalim se, posmehujem se, dražim. 2. sramotim, zasramujem, rogam se viru; pass. rogajo se mi.
oxcoyj, ozconog, 6 ep. sova, čuk, skovir.	[(enak) NT.
opa(>dydivog 3 smaragdu podoben opdpay8og, r] smaragd NT. apaQayeco ep. grmim, odmevam, razlegam se, donim.
apa.03 [Et. kor. smei, otirati. — Obl. skrč. opfig, fj, rjv itd., ion. opavai] l.act. otiram, brišem. 2. med. a) otiram si, brišem si rt; b) namažem se, mazilim se, rt, uri s čim. opEgd-aXEog 3 ep. in opepd-vog 3 ep. [Et. kor. (s)merd-, nem. Schmerz, lat. mor-deo] grozen, strašen, grd, umazan. opfjvog, ovg, vo 1. roj, ulj, panj; čebelnjak. 2. množica, krdelo. aprj%u) odrgnem, umijem ez xecpa?,f)g /vdov.
apixQoXoyia, opinoog, opiHpozrjg gl.
piy.oo?,oyia itd.
opixpo-Xoyog 2 malenkosten.
2piXa, f] mesto v Makedoniji. opZXa%, ay.og, 17 slak (bršljanu podobna rastlina z belim cvetjem; rabila se je pri vencih).
Zpivftevg, ecog, r)og, 6 Apolonov pridevek (ker pokončuje poljske miši = ouivdoi).
opZvvt], rj rovnica, kramp, kopača. apvyEQog 3 poet. težaven, reven, beden.
apvpva, ion. opvpvrj, f] mirta (drevo, ki raste v južni Evropi), mira, balzam (posušena smola grma, ki raste po južni Arabiji).
2pvgva, f] mesto v Mali Aziji blizu Efeza.
apvpvt^co potresam, pomešam z miro NT.
Ofiv%co ep. počasi sežigam; pass. počasi zgorim, nvgi v ognju.
OfičodiŠ, tyyog, f] ep. proga, modrica, klobasa.
oofiapog 3 1. hiter, uren, silen. 2. a) odličen, plemenit, sijajen; b) prevzeten, ošaben, ohol, ponosen. oofleco intr. hitro grem, hitim, šopirim se.
Soydoi, oi prebivalci pokrajine 2oy-diavf) v Aziji med Oksom in Jaksartom. (Tosco poet. = oevco [impf. ooec]. aorj gl. ocb^co. aoio gl. oog.
S6Xol, oi 1. pristanišče na severni obali Kipra. 2. mesto v Kilikiji. aokoitd^io ion. govorim napačno. aoh-oiKog 2 [Et. ni gotovo, če od 2oXoi] ki napačno (nepravilno) govori, neizobražen, sirov, kmetski, neotesan. 0oAo5, 6 ep. okrogla železna plošča = Stonog.
SoAvfioi, oi bajno pleme v Liki ji. Sokcov, oovog, 6 atenski zakonodajalec 594 pr. Kr.
ooo/iai med. poet. [3 pl. oovvvai, imper.
oovotico, impf. oovto] hitim, drevim. <7005 3 gl. 0(5g.
oopog, 6 ep. [Et. iz tworos, gl. osipa] žara, krsta, rakev, oder NT.
06 5, ai), oov [Et. iz Tro-g, v F d-, lat. tuus, tvoj, gl. oi5. — Obl. ep. gen. mase. ooio, pl. tem. oecov, ep. tudi teog] 1. tvoj. 2. a) 6 odg tvoj sin (oče, soprog); b) f/ or) tvoja žena; c) to oov, to. od tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. oi) notirj želja, hrepenenje po tebi. oovdapiov, to potni prt (ruta) NT. oovfiou gl. odopcai in aoeco.
Sovvlov, to 1. jugovzhodni rt Atike.
2. kraj istega imena v Atiki.
Sovca, Ta prestolnica perzijskih kraljev (glavno mesto pokrajine Sov-OLavf)); preb. oi Sovoiavoi in Sovoiot, fem. r\ Sovotg Suzijanka (Panteja). oocpta, f), ion. -ti) (oocpog) 1. spretnost, izurjenost, sposobnost, umetelnost. 2. a) bistroumnost, previdnost, razbo-ritost, prekanjenost, zvijača; b) učenost, veda; c) modrost, spoznanje, modroslovje, modroznanstvo, zdrava pamet.
oocpt^co (oocpog) [aor. eodcpcoa, pass. pf. oeoocpiopai, aor. eoocpiotirjv, plpf. 3 eoe-oocpiovo] 1. act. (iz)inodrim, spametujem, (po)učim koga NT. 2. med.
a)	sem pameten ali moder, oocpi^o-peotia tololv daigoocv ovdev nasproti bogovom je naša modrost ničeva;
b)	pametno si izmišljam, modro uredim (naredim) nvt -rt; modrujem, pametno preudarjam. 3. pass. del oo-cpiotifjvac, oncog treba je pametno izmisliti (izmodrovati), kako, oeoocpio-/AČvog izmišljen NT.
ootpiopa, aTOg, to (oocpt^co) 1. vse, kar je razumno ali zvijačno izmišljeno, umetna iznajdba, velika znanost; izmišljena stvar, izmišljotina. 2. zvijača, zvit ali moder naklep, prevara, izgovor, lažimodrost; napačni sklep, nespametno postopanje Tfjg tisov, o o ep lotov co sem sofist, učim govorništvo, sem govornik. cocpiOTTjg, ov, 6 (oocpt^od) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, Zoycov pisatelj ; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist; t. j. a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoust-než, slepar.
aocpiGTiKog 3 sofističen, zvijačen, (pre)-varljiv; f/ oocpioTinf) sofistika, modri-janstvo, zgovornost, lažimodrost. Socpo-nlrjg, eovg, d slavni tragiški pesnik s Kolona v Atiki (od 496 do 406 pr. Kr.).
oocpog 3 1. spreten, ročen, okreten, vajen, umetelen. 2. pameten, razumen, moder, previden, izveden, iznajdljiv, vešč; zvit, prebrisan, bistroumen, učen, ro oocpov pametna misel, zvijača, modrost, razumnost, ved-00<y gl. ocp^oo.	[nost.
onadt^co (ondod) ion. [aor. eonddctga] oderem kožo komu, potegnem kožo s koga degpa zevog. onatideo 1. zapravljam, razsipavam, trošim /gr/pava. 2. začenjam, snujem TL.
anatir), 7) [Et. iz kor. spe(i)-, razprostreti, gl. 0Jud))c\ 1. veslica, lopatica.
2. širok, dolg meč. 3. treska, cpoivrnog palmova veja, mladika.
Gnana (perz.) ion. pes. anavi^co in pass. (anavig) trpim pomanjkanje, imam malo, sem v potrebi, nimam, primanjkuje mi Ttvog. onaviog 3 (anavig) potreben, reven; redek, redko posejan, pičel, boren, malo(številen).
anaviozrjg, ijTog, fj in anavig, SCO g, r\ pomanjkanje, potreba, sila, redkost. anaviazog 3 (tuli. verb. od a navijaj) poet.
pičel, boren, skromen. onavooZzia, fj (anavig, oivog) pomanjkanje žita ali krme. onagaypa, avog, to (onagdoaoo) poet. (raz)mesarjenje, odtrgan kos, raztrgano ali razmesarjeno truplo (mrlič).
anagaypog, 6 poet. in Plut. 1. trganje, krč. 2. (raz)trganje, (raz)mrcvarjenje, (raz)mesarjenje.
anagdaaco, at. -zzco in med. [Et. podaljš. kor. spereg-, od s(ph)er(e)-, razklati, razdrobiti. — Obl. a or. eanaga^a, aor. pass. eonagd%fhf)v] 1. doli vlečem, vlačim, (raz)trgam, (raz)mesarim vi dno nvog. 2. dražim, mučim, grdim. anagyavov, to (nav. pl.) poet. plenice, povoji.
anagyavoco povijam v plenice NT. anagyaco [Et. iz kor. spereg, gl. ana-odooco] 1. sem otekel (zabrekel, jedrnat, napet), sem prepoln česa. 2. hrepenim, hlepim po čem eni, ngog ti. Snagztj, fj glavno mesto v Lakoniji; adv. Sndgzrjfiev iz Sparte, Snagztjvde v Sparto; preb. 6 Snagziazrjg, fem. tj Enagziazig.
andgzov, to vrv, konop(ec), motvoz. anagzog 3 (oneigco) posejan, vsejan, avdgeg iz zmajevih zob (ki jih je posejal Kadem) nastali Sparti = Tebanci.
fSnagzcoAog, fj mesto na Halkidiki (severno od Olinta).
andapa, aTog, to 1 ,	, ..	. , x
onaapdg, 6	j (onaco) trganje,krč.
anazaXaco razuzdano (razkošno) živim NT.
anaco [Et. lat. spatium, kor. spe(i), razširjati se. — Obl. fut. ondoco, aor. eona-oa, pf. eonax.a, pf. pass. eonaapai,
aor. eondafhjv, fut. anaafjfjaopai, udi. verb. onaoTog; ep. aor. onaoa, med. pt. anaaodpevog\ I. act. in pass. 1. vlečem, vlačim, potegnem, izderem £t'<pog; iz-vinem, izpahnem pijgov. 2. proč potegnem, odtrgam, (iz)pulim no pij v.
3.	preslepim, prevaram neiffco. 4. raztrgam, razmesarim. II. med. 1. potegnem zase, izderem svoj meč NT, eanaapevog to Šipog z golim mečem. 2. vlečem k sebi ey%og, izpahnem si tov pijgov.
aneZv, Gnečo in sl. gl. enoj. aneZog ep. = aneog. anelga, fj poet. [Et. iz anegja, iz kor. sper, pleti, viti] 1. kar je spleteno, zanka, mreža, vrv. 2. ovinek, zavi-nek. 3. NT četa, oddelek vojakov, kohorta.
aneigiov, to lahka (letna) obleka, plašč. oneZgov, to ep. 1. odeja, odelo, mrtvaški prt. 2. obleka, cape. 3. jadro. oneigco [fut. onegoo, aor. eoneiga, pf-eanagna, pass. pf. eonagpai, aor. eond-grjv, adi. verb. onagTog, ion. impt. iter. aneigeanov] 1. (u)sejem, obsejem, posejem, rodim, zaplodim. 2. (raz)tro-sim, (raz)sipljem, razkropim, raznesem, (raz)širim, sporočam, pripovedujem; pass. razkropim se. a ne taco, aneiaaane gl. anevdco. anenovkazcog, ogog in cogog, 6 (lat. spe-culator) oglednik, telesni stražnik, rabelj NT.
anevdco [Et. lat. spondeo, respondeo, sponsa. — Obl. fut. oneioco, aor. eaneioa, pf. sonetna, pass. pt. eaneiapai (pass. in med. pomen), aor. eoneioihjV, med. fut. aneioopai, aor. eoneiadpijv, ep. praes. cj. 2 sg. anevdijaffa, impt. iter. anšvdsans, aor. oneioa, iter. ansiaaane, cj. onsiaopsv] I. act. 1. a) raz-, izlivam (vino), darujem, prinašam pitno daritev; b) sploh: darujem, žrtvujem, prinašam v dar. 2. sklepam zavezo ali pogodbo anovdag, oig eoneiazo s katerimi je bila sklenjena pogodba; pass. darujem se, sem darovan NT. II. med. 1. sklepam (s slovesno pitno daritvijo) pogodbo (zavezo, mir, premirje). 2. a) po pogodbi se zavežem, določim, zagotovim, obljubim kaj; b) izgovorim si kaj po pogodbi; c) mir-
no poravnam kaj velxog; d) sprijaznim, spravim se s kom tivi. oneog, to [gl. onrj/.acov; ep. anelog, gen. onšsog, onsiovg, dat. oneec, anfjc, ornjec, pl. onsooc, onesoc, onrjeooc] votlina, jama, špilja, pečina.
onegga, aro g, to (onelgoo) 1. kar se vseje, seme, zrno; pren. kal, iskra nv-gog. 2. kar je vsejano, setev; pren. otroci, sin, zarod,rod. 3.sejanje; pren. zakon, zakonski objem. onEgjio-koyog 2 (?,eyco) ki pobira zrnje;
subst. 6 blebetač, klepetec, kvasač NT. Uneg^ecog, 6 reka v Tesaliji, ki se izliva v Malijski zaliv. onsg^co l^t. iz sper-g’h-, kor. sp(h)er, napetost. — Obl. aor. pass. eoneg/ftrjv, ep. ion. 3 pl. opt. pr. pass. oneg/oiavo] 1. act. pritiskam, gonim, tiram, podim. 2. intr. pass. a) hitro se premikam, hitim, (pri)drevim, (pri)vihram, sgetpcolg hitro veslam; b) jezim (sr-dim) se nad kom tcvl; pt. onsgyv6jievog, oneg/fleig nagel, hiter, srdit. oneoftac gl. enco.
onevdco [Et. iz kor. spe(i), razprostreti, razširiti se, gl. onaftij. — Obl. fut. onev-oco, ep. onsvoo/mi, aor. eonevoa, ep. onevoa, cj. 1 pl. anevoopcev, pf. pass. eonevopcac, udi. verb. onevotog, onev-oteog] 1. hitim, (po)žurim se, dirjam, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim; s pt. se prevaja s: hitro: onevdco novrj-odjievog hitro opravim. 2. hitro (marljivo, resno) delam, poganjam se, sig to avto rjpclv za isto stvar; skušam kaj doseči, trudim se, težim za čim, hrepenim po čem vi, abs. onfjc, onr/Ec in sl. gl. oneog. onrjkacov, to [Et. iz kor. (s)pes, pihati (glede pomena avtgov: dvsuog)] jama, votlina, špilja.
onrjkaccbdrjg 2 (sldog) jami podoben, špiljast.
oncdrjg 2 ep. [Et. lat. spissus (iz spid-s-o), kor. spe(i), gl. ondijt]] raztegnjen, prostran, širok.
oncd-apcrj, r/ ped, pedenj (polovica komolca).
onckagi, adog, rj pečina, peč, čer, skala. onckag2; adog, ?) (steptan ilovnat) tlak;
NT madež, nesnaga. onikog, 6 (anlkog) madež, sramota NT.
onckoco oskrunjam, omadežujem NT. onivftrjg, r/gog, 6 ep. iskra ankayyyit,opac pass. usmilim se, (za)-smili se mi kdo tivog, eni tivi (veva), jv egi tivog NT.
onkdyyyov, to, nav. pl. 1. drob(ovje); pos. srce, pljuča, jetra. 2. meso in kri, sorodstvo, od)v ex onkdyyvcov iz tvojega rodu. 3. NT srce, čut, mišljenje, misel.
onkrjv, rjvog, 6 [Et. iz onkrjy%, lat. lien, is; slov. slezena (iz spelg’h-)] slezena, vranica.
onoyyi^co obrišem z gobo. onoyyvd, Tj j	NT.
cuioyyog, oj
onodsco (onodog) poet. zdrobim, razbijem, razpršim.
onodid, tj, ion. -irj ep. ion. pepel, žerjavica.
anobog, Tj ep. ion. poet. pepel, žerjavica, prah NT.
onokag, adog, rj ( otokag) usnjat jopič ali prsni oklep. onovdagyiai, al (onovdij, ag/co) ion.
pravica, najprvi darovati pitni dar. onovSr), rj 1. izliv pitne daritve, pos. čistega vina ali tudi mleka in olja, pitna daritev. 2. pl. s pitno daritvijo slovesno sklenjena zveza (pogodba, premirje, mir), onovdag noiovpiai izlivam pitno daritev komu na čast, sklepam pogodbo (zavezo), onovddg ekrjkvftevai da je pogodba potekla, eio-egyopai sig tag onovddg pristopim k zavezi, sv talg onovdalg siju sem v zavezi, sv talg onovdalg za časa pogodbe (premirja), motevco tivi onovddg zaupam komu pri sklepanju pogodbe. 3. pogodbena listina eigij-tac sv talg onovdalg. onoga, rj = o no go g NT. anogddrjv adv. razpršeno, posamič, raztreseno, tupatam, vsak posebej. onogdg, adog, d, rj (oneigcd) raztresen, posamezen, vfjooi otoki ob obali Male Azije.
onogrjtog, 6 onogog. onogipiog 2 (onslgco) posejan, za setev pripraven; ta onogipia setve, žitna polja NT.
onogog, 6 (oneigco) 1. sejanje, setev, posevek, čas setve. 2. seme, rod, ple-
me, izvor, rojstvo. 3. setev, sad, potomec, zarod, otroci. a nov (skitsko) = oko Her. 4, 27. anovdd^co (g nov (h)) [/'ut. anovddoouai, a or. eanovdaaa, pf. ianovday.a, pass. p f. eanovdaapai, a or. eonovddoffrjv, a di. verb. anovdaavdg; NT fut. anovddaa>[ 1. intr. a) (po)hitim, (po)žurim se elg, sni vi; p os. sem marljiv (vnet, prizadeven, delaven) negi vi, negi vivog; b) trudim se (resno), bavim, ukvarjam se s čim, brigam se (skrbim) za koga, prizadevam si za kaj, zanimam se za koga negi uva, negi invog, eni trm, inf.; d) sem resen, ravnam resno, smatram (vzamem) za resno, imam s kom važne (resne) pogovore ngog viva, cbg ngog epikov ravnam kot s prijateljem; onovdačjeov resno, v resnici, brez šale. 2. trans, a) pospešujem, marljivo se bavim s čim trt, skrbno pripravim, oiva pdka eonov-daapie v a skrbno pripravljene jedi; b) hrepenim po čem, želim, skušam si kaj pridobiti; pass. onovda^opai vnd uvog ceni (ljubi) me kdo; c) resno govorim (razpravljam, mislim). anovdaiokoyeofxai med. (keyco) pogovarjam se s kom o resnih (važnih) zadevah, resno govorim s kom. anovdaiog 3 (anovdf)) \comp. anovdai-ovegog, sup. -otavog, Herod, -eavegog, -eavavog] 1. a) uren, nagel, hiter, prizadeven, delaven, marljiv, vrl, izvrsten ; b) pravičen, častivreden, čislan, cenjen. 2. a) resen, varen, pomemben, imeniten, popoln; b) dragocen, drag, eig otpt/v pogleda vreden. onovdq.()X£a> (doyf/) poganjam se, hrepenim po častnih službah. onovSaofia, avog, vo (anovda^m) (marljivo) prizadevanje, zanimanje, težnja, umetniško delo (izdelek), umotvor ; napor.
anovdaazfjg, ov, 6 (anovdd^co) 1. dobrotnik, zaščitnik. 2. pristaš, prijatelj, občudovalec.
anovdf), f\ (anevdeo) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, onovdijv e/co, noiovpai trudim se, delam z naporom (vneto) na
kaj, iv anovdfi fioi eaviv je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3.resnost, dostoj nost, resna volj a, važnost, anovdf) Xoyov važna vest. —- adv. anovdfj, dno onovdfjg, y.ava onovdijv, avv anovdf) a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, aveg onovdfjg brez truda; b) resno, v resni stvari %agi£vvi!fo[xai, nalašč, hotoma. onvgig, idog, f) ion. (s)pleten koš, mreža za ribe, sak.
Szdyigog, f) primorsko mesto na Hal-kidiki, rojstno mesto Aristotelovo; preb. Szayigixr)g, d. axaycov, ovog, r/ [Et. lat. stagnum] kaplja, epovov sraga krvi. ozadiov, vo [Et. staro: onddiov, gl. ondeo■ — pl. v d avddia in ol avadioi] 1. dol-gostna mera „stadij" (ca 192 m). 2.dirkališče. 3. dirka, avadiov dyojvifopcu tečem za stavo.
aza-diog 3 (iavr/iM) stoječ, vajiivi), jidyj) in f) avadir) bitka iz bližine, spopad, praska, majhen boj, boj iz bližine. oza£co [Et. iz avayjco, gl. avaycbv. — Obl-fut. ovdgm, a or. savana, pass. pf. eovay-pai, a or. šavd/phjv, iavdyr)v, a di. verb. avay.vog, ep. a or. ovdlfa] 1. intr. kapljam, rosim, tečem, sk v iv o g iz česa, vivi in vivog s česa, iv aipavi ova-!fovaa %eig okrvavljena (krvava) roka, idgcbvi potim se. 2. trans, kapljam, lijem, vlivam, vivi ve komu kaj, ev vivi v kaj.
azdffev 3 pl. a or. pass. poet. eovd-drjaav gl. iavrpu.
ozaftsgog 3 (iavrjfu) stoječ, trdno stoječ, stalen, /.learjpi^gia ko stoji solnce v zenitu.
aza&fiaco in med., ion. oza&fieofiai, aza-fbpoofiai (avdflirr)) [pt. ovaflpeo.uevog in ovafffAEvpievog, lut. avadurjaouat] 1. merim (z merilom), izmerim, preračunam. 2. a) preudarjam, pretehtavam, presojam; b) domnevam, sklepam, vivi po čem.
oza&prj, i) (iavg/ii) ravnilo, merilna vrv, merilo, pravec, pravilo, zakon. czaftpoofiai gl. ovaffuaco. oza-ftpog, 6 (iavr)ui) [pl. ol avati.uoi in -ra avaffpa] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, ovailiiovde v hlev;
b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, oza$/.ibv noieopiai ustavim se, postojim ; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež. teža; b) tehtnica. ozaig, tog, to (iatrjju) ion. pšenično testo.
azatzivog 3 ion. testen, iz pšeničnega crraAd, fj — atr/^tj.	[testa.
ozdXaypia, ato g, to poet. kaplja. aza^daaoo poet. - azdgo). ozdfisv(ab) ep. otrjvai gl. lotrjpu. aza-fitg, Ivog, 6 (lotrjpu) [dat. pl. ep. otag,iveooi\ 1. stojalo. 2. prečna bruna, ki so vezala ladjine boke, oporni steber. 3. podpora, ki je vezala lad-jina rebra s podom (sdacpog z i'xgia); po drugih: ladjina rebra. oza-fivog, 6, rj (iozrjfu) vrč, pisker, lonec. azdv ep. = sottjoav gl. lottjfi,i. azd\' sotage gl. ota^co. ozaaid£co (otaoig) povzročim vstajo, upor; vstajam, upiram se, vzdigujem se proti komu; sem nesložen (razprt), prepiram se, tivi, ngog tiva s kom, vneg tivog, negi z tv o g zaradi česa.
azaaiaapiog, 6 — otaoig. azaaiaazrjg, ov, 6 (otaoid^co) vstajnik, upornik NT. azaaiaatMog 3 uporen. azdaipog 2 kdor trdno stoji, stalen, miren; to ozdoijtov pesem zadejanka, ki jo je pel kor med dvema dejanjema. azaoig, ecog, ij (iotrjfu) [ion. gen. otd-oiog, dat. ozaoi] 1. stanje, ustop, mirovanje; b) obstojanje, obstoj, stalna smer, držanje, otdoiv s%cn (ob)stopim NT; c) stran, kraj, lega cbgecov; d) stojišče, bivališče, stališče. 2. vstajanje;
a)	vstaja, upor, prevrat, strankarstvo;
b)	razpor, prepir NT, razprtija, zdraž-ba,Aoycoi'pričkanje; c)stranka, krdelo, četa.
ozaoicbdrjg 2 (elčog) prevraten, uporen, vstaj en, needin, strankarski. azaaicoz^g, ov, 6 (otaoig) 1. upornik, vstajnik, pristaš stranke, strankar, sozarotnik.
ozaoicozmog 3 uporen, prevraten, xata zb otaoicotiKov uporno, kot upornik.
czdoHS gl. iovrpu.
azatEov (adi. verh. od iovgui) treba je postaviti.
aratrjg, rjgog, 6 (iavgiu) stater (utež in denar) 1. srebrni stater = ca. 3 K. 2. zlati stater ca. 24 K. ozazog 3 (iozr)(u) ep. poet. stoječ, mnog (v hlev) postavljen, v hlevu stoječ, spočit, vbcog stoječa voda, mlaka. azavgog, 6 [Et. lat. (re)staurare, slov. -staviti] 1. kol, priostren kol (pali-sada). 2. NT križ.
ozavgoco 1. zabijam kole (palisade), obdam s priostrenimi koli (palisa-dami), obkolim. 2. NT križam. ozavgcofia, atog, to zabijanje kolov, kolje, palisade, s palisadami utrjen kraj, obkop.
ozavgcoaig, ecog, tj zabijanje priostrenih kolov (palisad). ozacpvkr), 7] grozd NT. azazpvXr\, fj ep. svinčnica, ravnilo, ota-cpvh) eioai čisto ravne črte, popolnoma raven.
oxdyyg, vog, 6 [Et. kor. ste(n)gh-, nem. Stange, Stengel, slov. stožje, stog] ep. klas, sad, zarod, otrok, yrjyevr)g o Spartih, ki so vzrastli iz zemlje. azeag, o t sat o g, to [Et. iz ovgjag, ota-jao iz kor. stili, zgostiti se, slov. stena, nem. Stein] 1. tolšča; mast, loj. 2. ribja mast.
azsyd^co pokrivam ocnpiaza, vnvog ote-ya£ei bpie mirno spim. azeyavog 3 (oteyco) 1. pokrit, skrit. 2. pokrivajoč, dobro zapirajoč, čvrst, gost.
azey-aQx°?i d (oteytj, dg%oo) ion. gospodar, hišni oče.
Gzeyaaga, atog, to - oteyt]. azsyaazQig, idog, rj ion. pokrivajoč, odevajoč dicpftega.
azeyr], 7] in azeyog, ovg, to 1. a) pokrivalo, odeja; b) streha, krov, hiša, stanovanje, soba, šator egv.eiog. 2. pl. (s nezgi^geig) votlina, pečina, špilja; žara Sof. El. 1165.
azeyv6g 3 = ozeyavog 1. pokrivajoč, varujoč, gost, čvrst. 2. pokrit, zavarovan; zb oteyvov hiša, stanovanje, šator.
azeyco (Et. kor. (s)teg, pokriti; strslov. ostega., obleka, lat. tego, tegulum,
toga, nem. Dach. — Obl. a or. savska]
1.	krijem, po-, zakrivam; a) obdajam, shranim, obsežem; b) skrivam.
2.	a) varujem, branim, ščitim, odvračam vogevuava, vavg ,ur/ aveyovaa ladja, v katero vdira voda, razpokana; b) zamolčim, ne izdam aiyfj; b) prenašam, pretrpim ndvva NT.
azeifhj = ovifhj.
azeiflco [Et. slov. steblo, gl. aveag. — Obl. fut. oveOpoj, a or. eavsirpa] ep. poet. (trdo) stopam, hodim po čem, skačem, teptam, pohodim, gazim, fj oveifto-fievr) odog izhojena (utrjena) pot, cesta. azeikeifj, fj ep. in aieileiov, vo ep. 1. luknja, uho (sekire). 2. sekirišče, to-porišče, ngcbvrj gornji del toporišča. azeivonogog, azeivog, azeivco, azeivozrjg, azeivconog, azeivog gl. ovevonogog itd. azeiojiev ep. = ovobpisv gl. lovr/iu. azemzog 3 (adi. verb. od oveifico) steptan, gost.
azeiga1, fj ep., ion. azeigrj gredelj, pod-sek ladje.
azeiga2, fj [Et. iz avegja, lat. sterilis] ki še ni rodila, nerodovitna, jalova, fiovg jalovica.
Šzeigievg, ecog, o prebivalec atiške občine 2veigia.
ozeiftco [Et. kor. steigh-, slov. steza, stegne, nem. steigen, Steg, Steig. — Obl. a or. 1. 'eoveiga, 2. eovi%ov, ep. impf. otei%ov\ ep. ion. poet. 1. stopam, korakam, hodim, potujem, grem. 2, odhajam. 3. grem (prihajam) kam vi, ngog, dva, eig vi, eni vi, mi, ngog viva. ozeke^og, ovg, vo štremelj, panj, štor. azekkco [Et. iz ovekjco, slov. -steljem, -stlati. — Obl. fut. o ve/m, a or. eaveika, pf. eavakxa, pass. pf. eovakjiai, a or. eava-krjv, fut. ovakfjoopiai, med. fut. ovskov-piai, aor. eoveikdjirjv, ep. fut. ovskeco, a or. a v sika, ion. plpf. 3 pl. iovdkavo] A. act. 1, trans, a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvza-mem, opremljam, oborožujem vfja, avgavov, nkovv, b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, vivi s čim. 2. spenjam, snemam lavia.
3.	a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim vpiag eoveik’ inšodai; b) odpravljam, odpošiljam koga viva eni viva, eig /id/pjv pošiljam v boj.
II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B. med.-pass. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra iovia-, koyov skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se fzfj, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga vovg ejiovg;
d)	oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ecp’ aavdkr) = ecp ’ d eavakrj; cbaneg fjv eavakjievov kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj vivi.
azefifia, avog, vo (avecpco) 1.obveza. 2.volneni trak, ki so ga imeli pri daritvi okrog glave svečeniki in daritvene živali. 3. venec. 4. z volnenim trakom ovita oljkova vejica tistih, ki so prosili varstva.
azevavua, avog, vo I ...
| vzdihovanje,
poet ,	,	ječanje NT.
azevaypiog, o	I
azeva^co ( avevcoi) [fut. ovevdgco, aor.
eoveva^a] 1. intr. vzdihujem, tarnam,
ječim NT. 2. trans, objokujem, opla-
kujem, tugujem, žalujem po kom vi,
viva.
azevanzog 3 poet. 1. vzdihujoč. 2. pomilovanja vreden.
azeva%i^03 in ozeva%co in med. [impf. iter. ovevdx£Oxe] 1. intr. a) vzdihujem, ječim, tarnam, stokam; b) donim, bučim, hrumim, vršim. 2. trans, objokujem, oplakujem, viva koga. azevo-nogog 2, ion. azeivo-nogog (nogog) ki ima ozek (tesen) prehod, tesen, to ovevonogov soteska, klanec. azevog 3, ion. azeivog [Et. iz ovevFog. — comp. at. ovsvovsgog, sup. ovevovavog] ozek, tesen, droben, neznaten; subst. a) i) ovevf) ozka proga (dežele); vo ovs-vov in ra ovevd ožina, soteska, klanec; b) ro ovsvov skromne razmere, pomanjkanje, sila, zadrega, stiska. azevozrjg, rjvog, fj, ion. azeivozrjg in azevog, vo, ep. azeivog, 6 1. tesen (ozek)
prostor, ožina, soteska. 2. tesnoba, gneča, stiska.
ozEvo^cnpecn (/cogo) stiskam, pripravljam v zadrego; p as s. tesno mi je, plašim se, sem prestrašen NT. oxEvo%oi>gia, fj ožina, soteska, klanec;
pren. stiska, zadrega NT.
Szsvzoplg, (dog, fj Xifivrj jezero v Tra-kiji pri izlivu reke Hebra. Szevv-ultjpog, fj mesto v severni Me-seniji.
ozevco,1 ep. ozsivco (samo praes.in impf.)
1.	act. stiskam, tesnim, zožujem.
2.	pass. a) postanem ali sem (pre) ozek, (pre)tesen, porivam se; b) sem obložen (obtežen, obremenjen) s čim vivl; c) polnim se, napolnjujem se, sem natlačen s čim vivog.
ozevco2 in med. [Et. iz. ovevjco, kor. (s)ten, slov. stenj ati, achzen, nem. stoh-nen, lat. tonare, tonitru, nem. donnern. — samo praes. in impf.] 1. intr.a) vzdihujem, ječim, stokam, tarnam; b) donim, bučim, šumim, vršim. 2. trans, zdihujem za kom, objokujem, opla- j kujem, vivd koga.
ozev-conog 2, ion. ozsiv-conog (onfj) ozek, tesen; subst. 6 soteska, klanec, morska ožina, ozka pot, ulica. ozEQyt]'d'Qov, vo I poet. ljubezenski čar, oxepyrjiia, avog, J vez ljubezni, ljube-vo	I	zen.
oz£oyco [fut. ovegeco, aor. eoveg^a, pf. eovogya, pass. pf. eovegypiai, aor. eoven-%fhjv] 1, (nežno) ljubim, rad imam, čislam. 2. zadovoljujem se s čim, vdajam se, potrpežljivo prenašam vivd, vi. 3.poet. (spoštljivo) prosim vivd z inf. ozepečg 3, ion. oz sipo g 3 in 2, skrč. ozsp-pog 3 in 2 [Et. nem. starr] 1. odrevenel, otrpel, trden, trd Xiffog; napet, nategnjen fooeai. 2. a) močen, čvrst, krepek vgocpij NT; trpežen, vztrajen, stanoviten; b) trd, osoren en o g, trdovraten, trdosrčen, grozovit djjidgvrjpia, neprijazen, neusmiljen ngadirj. ozEpEo-cppoov 2 (cpgoveco) poet. trmast, trdovraten.
ozepeoco utrjujem, krepim, jačim; med. utrdim se NT.
azspeco [fut. ovepfjoco, aor. eovegrjoa, pf. eoveprjKa, pass. pf. iovegtjpiai, aor. eove-gfjfhjv, fut. ovegfjOOjiai, ep. inf. aor. act.
ovegeoai; vzpor. obl. ozepioHco in oze-popai] 1. act. oplenim, oropam, uvd vivog koga česa. 2. pass. oropam se, izgubljam, nimam; oropan sem vivog, noXecog pregnan sem iz domovine.
ozepčcopa, avog, vo podpora, trdnost
vfjg niovecog NT.
ozeprjoig, ecog, fj (ovegeco) oropanje, izguba dg%r) g. azEpioHco gl. ovegeco. azepicpog 3 (ovegeog) 1. trden, močen. 2. nerodoviten.
azepKziKog 3 (ovegyoo) ljubeč, vo ovegx-vikov ljubezen.
azepnzog 3 (ovegyco) poet. ljubljen, ljubezniv, zadovoljiv.
ozepvov, vo [Et. kor. ster (ovogvvfu), slov. stran (iz storn-), nem. Štirn] prsi, srce, duša, mišljenje, oliven d id oveg-vcov eyco takih misli sem. ozegvov%og 2 (ovegvov, e/to) širokih prsi, širok, prostran, obširen. ozepoficu pass. oropan sem, pogrešam, nimam vivo g.
ozeponfj, fj, dor. -na ep. in poet. lesketanje), blisk, sijaj, žar. ozEpon-TjyepEza, ao, 6 (eyeigco) ep. kdor meče strele, metalec (lučalec) strel. ozep-ocp, onog, 6, fj (aovfjg) poet. svetel, migljajoč, leskeč. azeppog 3 gl. ovegeog. ozeppozrjg, r/vog, f) trdota, trdnost. ozsvfiai med. [Et. got. stiurjan, pritrditi; stvn. stiura, nem. steuern, Steuer. — Obl. samo ovevvai, ovevvvai, ovev(v)vo] postavim se, stojim; nameravam, obetam, pretim, delam se, diipacov kakor da bi bil žejen; ar.ovoai trdim, da sem slišal, ev^dfzevog pohvalim se. ozscpavTj, fj ep. 1. rob šlema, šlem, vebv Xocpcov rob skale, obronek. 2. šapelj, venec, načelek, diadem. ozEipavrjgpopEco (epegen) poet. nosim venec. ozsepav-rj-epogog 2 (epegeo) ki nosi venec, ovenčan, dycnv tekma, v kateri je dobil zmagalec venec za nagrado. azEcpaviztjg, ov, 6 (ovecpavog) dycbv = ovecpavrjcpogog.
azecpavog, 6 (ovecpco) 1. krog, kolobar, venčanje, navvrj yag oe negi ovecpavo g noXe/zoio dedrjev okrog tebe žari vojni kolobar, okrog in okrog tebe se je
vnela vojska. 2. konkr. a) venec, krona, načelek, šapelj; b) častni venec kot nagrada za zmagalce, venec zmagalcev; c) plačilo, nagrada NT, kras, slava, zmaga. azEcpavoco 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)ven-čam, krasim; olepšam, odlikujem; pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) negi vi, djicpi viva ležim okrog česa, obdajam, dovga vd v’ ovgavog ecvecpavcovat, s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 2. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim vivL azEcpavcofia, avog, vo (ovecpavoco) poet.
1.	venec, plačilo, kras, slava. 2. venec stolpov, obzidje nvgycov.
azscpavcozgig, idog, fj (ovscpavoco) za vence pripraven.
azstpog, ovg, vo poet. 1. venec. 2. lavo-rova ali oljkova vejica pribežnikov. czscpco [Et. od kor. steib-, gost, nem. Štab, gl. a-0VEfupr)g. — Obl. fut. ovsy)co, a or. 80 v sipa, pf. pass. eovs/zpai, aor. eovecpfhjv] 1. popolnoma obdajam, oklepam, ogrinjam, odevam, ovijam.
2.	venčam, častim, jiogcpfjv šnsoi obdam z milino, obilno podeljujem milino; kacpvgoig počastim.
azecofiEv, ozfj, azfjrj gl. lavr/ui. ozrj&og, ovc, vo [gen. dat. ep. ov>)i)eo(pi\ prsi, srce, duša, mišljenje, razum. azfjKco (trdno) stojim, vztrajam pri čem, prav ravnam, ne grešim NT. avrj^T], rj, dor. oz&ka (gl. ove/.hn) 1. steber, stolp. 2. nagrobni kamen ali spomenik. 3. a) steber na koncu dir-jališča (lat. meta), mejni steber, mejnik ; b) spomenik; c) častni ali sramotni steber; d) steber, na katerem so bili vrezani zakoni; e) pogodba, ukrep, sklep.
ozrj^tzrjg, ov, 6 čigar ime je bilo napisano na sramotni steber, osramočen. azfjjiEvai ep. = ovfjvcu gl. lovrjju. avfjpcov, ovog, 6 [Et. lat. stamen, inis, gl. lovr/fu] osnova (osnutek) na statvah. ozTjQiyfz6g, 6 trdnost, stanovitnost NT. ozrjgL^oo (gl. ovsgsog) [fut. ovrjoigo), aor. eovtjgi^a, pass. pf. eavfjov/ gai, aor. eovrj-giyfhjv, NT fut. ovijgioco] 1. act. trans, a) storim, da trdno stoji, podpiram,
opiram igidag, ydo/.ia; utrjujem, xdgij ovgavcn vzdigujem, dotikam se (segam z glavo do) neba; b) potrjujem, vzpodbujam, hrabrim viva NT; c) ngooco-nov sklenem, nameravam NT. 2. act. intr. in med. trdno stojim, opiram se, naslanjam se NT; oyoXa počivam, nooiv čvrsto (trdo) nastopam, eg vfjv ■/.agdiav (novog) stiska se polasti, prevzame srce; xaxov xaxčb eovr/giKVo zlo je na zlo pritiskalo, >ivpc’ ovgavčo ovrjgi^ov proti nebu se dvigajoč (do neba segajoč) val, xXeog ovgavtp avrj-gi^ov slava, ki sega do neba, ngog ovgavov eovr/gi^e cpcng nvgog dvignil se je (švignil je) proti nebu. ozfjcooi ep. = ovčboi gl. 'Lovrjju. oztfi-agog (oveiflco) ep. močen, čvrst, trden, krepek.
oziflag, ddog, fj (aveijlco) stelja, slama, listje, ločje; postelja, ležišče iz stelje (slame ali ločja).
ozi/dico (o vi [log) poet. [pf. pass. eovifhjvcu] zasledujem, preiskujem. azifSr), fj ep. slana.
ozt/3og, 6 1. izhojena pot, steza. 2. sled, stopinja, xava ovifiov za petami, po sledu.
azLyevg,ecog, 6 (ovi^o)) zaznamovalec, vžigalec sramotnih znamenj. axiy[ia, aro g, v 6 (uvigoj) vbod(ljaj), pika, vžgano sramotno znamenje, madež; NT rana.
ozLypaztag, ov, 6 (avigoo) zaznamova-nec, osramočenec.	[NT.
aziypfj, fj (ovicco) pika, yoovov trenotek ozitgco [Et. iz aviyjto, lat. in-stlgo, are; nem. stechen, Stich, Stachel. — Obl. fut. ovicco, aor. sovina, pass. pf. sovcyjuac, aor. eavi^&zjv, a dl. verb. ovrxvog] 1. act. a) bodem, vbadam, pikam; b) sramotim, vžigam (sramotna) znamenja, zaznamujem, tetoviram. 2 med. vbadam si, tetoviram se, vd epuvgooffsv ndvva avffepua sovv/uevoi spredaj popolnoma z vbodenimi cvetlicami okrašeni.
ozMzog 3 poet. pikast, šaren, marogast; fhjg pisan.
ozLkpbzrjg, vjvog, fj '\ svetlost, svetloba, aziknvoztjg, rjvog, fj j lesk, sijaj. azihflco sijem, žarim, svetim se, bli-ščim se NT.
ariknvog 3 (avikflco) ep. svetel, bliščeč, leskeč, sijajen.
(vrtiš), t5Xtyog, fj (aveZyto) ep. (bojna) vrsta, četa; y.ara, sni otipat; v vrstah. arinrog 3 = avemvdg. arZcpog, ovg, vo [Et. kor. stai, gl. oraap] kar je gosto stisnjeno, gosta četa, (natlačena) množica, truma, gneča, trop, vetov brodovje. artya.op.ai d. m. ep. [samo impf. 3 pl. saviydcovvo[ hodim, stopam, korakam v vrstah.
ariyog, 6 1. vrsta, red, bojna vrsta.
2.	vrstica, verz, stih.
arkeyyZg, idog, fj 1. česalnik, strgača, strgalo. 2. lep glavnik. arod, r/ [Et. iz avcoFja, gl. avv/.og, avav-pog] stebrišče, hodnik, lopa. orotfiag, ddog, fj veje z dreves. arot/eiov, vo (gl. oroyrog) 1. črka; pl. abeceda, začetna vodila. 2. temeljni početki znanosti, začetni nauki, avoi-yela vov zoapov ukazi sveta NT.
3.	prvina, začetek, element. 4. načelo (princip).
aroty£co korakam v vrstah, stojim poleg koga v bojni vrsti; hodim, sledim, živim (po navodilih vere) NT. arotyr]yoQ£co pripovedujem, naštevam po vrsti.
crotyog, 6 1 vrsta, red, (ravna) črt& 2. bojna vrsta. oroAdg, ddog, fj = anokdg. arokfj, fj (avekkto), dor. ar o Id oprava, oprema, obleka NT, fj nsoaixfj dolgi kaftan.
aroktdcorog 3 gosto nabran, gubast. crroAtg, tdog, i) obleka, nenkcov gube obleke.
orokog, 6 (avekkoo) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; vov navgtpov ovo/.ov sandprjv odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, Idico avof.tp v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), dvjpoaitp avoktp v korist države (od države poslan), v Ivi avoktp iz kakšnega povoda, vig o’ efijper avof.og kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje vavvmdg, vav-pavijg. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.
oropa, avog, vo [Et. nem. Stimme (pot. stibna; bn iz mn)] 1. usta, avopa nQog avopa kakšco govorim iz ust do ust (osebno) NT ; a) pogostopren. grlo, jezik, govor, beseda, vo vag evcpfjpov avo pa tpgovvidog ievveg pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, 'tir]Xv-vopai avopa postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, vnlkkco avopa pokorno molčim pred kom, skevdegoZ avopa ohrani si jezik čist, vo avopa d^vvco nabrusim jezik, and avopavog keyto povem na izust (na pamet); v d fkeZov avopa božje besede, božji glas, ava avopa (ava, dta avopavog, sv avopaatv) eyco ali ayto viva imam na jeziku, vedno govorim o kom; sv evl avdpavi dofafti) enoglasno hvalim (slavim) NT; jcpcVco S/C vov avopavog sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, snvanvkov avopa sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad nokepov, vapivrjg; e) odprtina, razpoka, širina, vo xavco avopa spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, oi xava avopa sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, xava avopa v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c)rob, rez(ina), ostrina meča.
ar'op-apyog 2 (dpyog) poet.blebetav, jezičen, opravljiv, obrekljiv; opravljivec.
aropayog, d [Et. avopa, prv. pom. odprtina] 1. odprtina, žrelo, goltanec. 2. želodec NT.
arbptov, vo (demin. od avopa) 1. odprtina, vhod (v jamo), izliv. 2. uzda, žvala, deyopai avopiov vdajam še uzdi, pokorim se.
oropoco (avopa) 1. ion. zavežem (zamašim) usta. 2. poet. a) (pri)ostrim; b) pripravim (za napad), jeklim, utrjujem, krepim.
aropcooig, s ti) g, fj (avopoco) poet. ostrenje, brušenje; oster jezik, jezičnost, (lokava) zgovornost, no?J,fjv ovopcooiv syco imam nabrušen (zbadljiv) jezik.
arovaysco ep. poet. 1. intr. vzdihujem, stokam, tarnam. 2. trans, pomilujem, objokujem.
Grško-slov. slovar.
45
azovaftrj, r\ ovovog. ozovaxl£co avova/čo). azovoeig 3 1. a) šumen, bučen nogfi-/J.og; b) stokajoč, vzdihujoč, tožeč. 2. prežal(ost)en, prebeden, grenek, ki povzroča vzdihe, prinaša nesrečo, nesrečen /JšAea, oiovoi. ovovog, 6 (ovevco) 1. vzdihovanje, stokanje, ječanje, tarnanje, hropenje. 2. šumenje, vršenje, bučanje (morskih valov).
azogyTj, i] prisrčna ljubezen.
OZOgEVVVfll = OVOgVVfU.
ozogvvfii in ozgcbvvvfu, NT ozgcovvvco [Et. lat. sterno, ere, stravi; slov. (pro)-strem, -streti, (pro)stor, strm, nem. streuen.— Obl. tut. oropa) in ovgcooco, a or. eovogeoa, eovgcooa, pass. pf. 'sovo ojača, plpf. eovgcovo, aor. eovgcofir/v, ep. a or. ovogeoa] 1. a) razgrinjam, razprostiram, razširjam, nastiljam, pri-, napravljam, postiljam i-e/og, depivia, ■/Xivr)v; dvfiga/ii)v razgrinjam žerjavico; b) pokrivam, pogrinjam vi vivi, 666v naredim, izravnam, posipljem (pivgoivr/oiv), potlakam. 2. pren. a) potolažim, pomirim novvov, ogyr/v; pass. /vpia eovgcovo valovje se je bilo poleglo; b) epgovrjpia ponižam. czo%d£o[icu d. m. (ovo%og) 1. merim na kaj, skušam kaj zadeti ali doseči, namer j am kaj, težim po čem vivog, prizadevam si za kaj, iščem, gledam, oziram se na kaj vivog; /givcov izberem si (najboljše) sodnike. 2. a) zadenem, pogodim, dosežem kaj; b) slutim, ugibljem, presojam. ozoxaofia, avog, vo (ovo/aČoiKa) (metalno) kopje.
ozo^aozinog 3 bistroumen, prebrisan, spreten.
ovovog, 6 merjenje, ugibanje, cilj, tarča.
ozgdnzco poet. bliskam (se). ozgaz-dyezdg, ov, 6 dor. ovoav-f]yog vojskovodja, poveljnik. ozgazdofiai pass. [impf. 3 pl. eovgavo-covvo] utaborim se, taborim. ozgaz-ag^rjg, ov, 6 vojskovodja, poveljnik.
ozgazsia, rj, ion. azgaztjir] (ovgavevco) 1. a) bojni pohod, vojska, vojna; oi-y.oi xai eni ovgaveiag domi militiae-
que; b) vojna služba; pren. boj, vojskovanje NT. 2. redko vojstvo, vojska, armada.
ozgdzevfia, avog, vo (ovgavevco) 1, vojska, vojne čete, vojaki, armada, vojstvo, innr/ov konjenica; NT posli, služabništvo. 2. tabor. 3. bojni pohod, vojna.
ozgazevoifiog 3 za vojaško službo sposoben.
ozgazevoig, ecog, fj = ovgaveia. ovgavevco in med. [aor. med. eovgavevod-fzrjv, poet. eovgavevfirjv] 1. začnem vojsko, grem na vojsko, odrinem v vojsko eni viva, eig vi. 2. sem v vojski, udeležim se vojske, služim kot vojak, paofiov za plačo; vojskujem se, borim se, bijem boj, ■/ava vij g 'ipvftfjg vojskujem se zoper dušo NT; oi ovga-vevopievoi vojaki, oi ovgavevod/aevoi ki so se udeležili vojske; pos. vodim (peljem) vojsko, etg vi kam. ozgaz-Tjyezr]g gl. ovgav-ayevdg. ozgaz7]yeco (ovoav-r]y6g) 1. a) sem poveljnik, vojsko vodim, poveljujem vivog, vivi, eig vi; b) pos. sem vojskovodja ali eden izmed desetih vojskovodij v Atenah; v Rimu: sem pretor; vavvrjv vi)v ovgavr)yiav sem poveljnik na tem pohodu; navva vneg vivog vodim (vojskujem) celo vojsko v čigavo korist (za koga). 2. sploh: a) poveljujem, zapovedujem, upravljam, vodim, vladam i) vv%7); b) urejam, določam, vci £evy?) r)/.icov avgavi)yei vozovi določajo našo pot; pass. pustim, da mi kdo zapoveduje v n’ e/eivov. 3. na-rejam, izvršujem kaj, podvzemam; pass. vd ovgavr)yovpieva podjetja (vojskovodje).
ozgazr)yr][ia, avog, vo poveljnikov načrt, zvijačen načrt, vojna zvijača. ozgazr]yia, rj (ovgav-r)yog) 1. vrhovno poveljstvo, poveljništvo, poveljniška čast in služba; a) v Atenah: služba strategova; b) v Rimu : pretura. 2. vodstvo vojske; spretnost, vojna umetnost, taktika.
ozgazrjyidco (desider. od ovgavr)yeco) želim postati poveljnik. ozgazrjyix6g 3 (ovgav-r)yog), fem. ozga-zrjyig, id o g 1. ki se tiče poveljnika, poveljniški, safir)g poveljnikova oble-
k a, -rd ovgavrjycxd poveljnikove dolžnosti, fj ovgavrjyig (vavg) poveljnikova (admiralska) ladja; nvXai vhod k poveljnikovemu šatoru. 2. sposoben za poveljevanje, izveden v vojni umetnosti, vešč vojni, avi)g izvrsten voj sko-vodj a.
axgaxfjycov, to (ovgav-rp/og) 1. poveljnikov šator. 2. v Atenah: shajališče desetih strategov. oxgavr]yig gl. ovgavr)yixog. oxgaxrjy6g, 6 (ovgavog, ayco) 1. vojskovodja, poveljnik, voditelj, vodja, načelnik. 2. v Atenah: strateg, katerih je bilo 10, najvišja vojaška oblast; v Rimu: pretor, ovgavriydg vnavog — consul. 3. stotnik (tempeljske straže) NT, poglavar templja. 4. namestnik, upravitelj provincije, višji uradnik NT.
avgavtjtrj, f) ion. ovgaveia. oxgaxv]Aaairi, V (ovgav-rjZdvrjg) 1. vojni pohod, vojna. 2. vojska, armada, vojaki.
csvgavTjkaveco vodim vojsko na pohod (v boj), sem poveljnik, poveljujem, zapovedujem.	[»yydg.
oxgax-rjA.dxT]g,ov, 6 (s/.avvo)) - o vnav-ovgavca, r/,ion. avgavcf) (ovgavog) 1. a) vojska, vojstvo, armada, vojaki, vojna moč (v taboru in na potu), jve^f/ ali ne£ixr) zal vavvr/.f) pehota (pešci) in vojska na morju (mornarica); b) četa, krdelo, množica NT. 2. vojni pohod.
Svgavir], 1) mesto v Arkadiji. oxgaviog 3 (ovgavog) ion. ki spada k vojski, bojevit, Zev g ovgaviog Zevs vojne sile, narodni bog pri Karcih. ovgavicovrjg, ov, 6 (organa) 1. vojščak, vojak, boj(ev)nik; prostak, pešec, va vdov ovgavccovcbv razmere vojakov; pl. vojaki, čete. 2. a di. dat/, o g (ostala) vojaška množica.
ozgavicovinog 3, fem. avgavičovig, idog ki se tiče vojaka ali vojske, vojaški, vojni; fjfania za vojaško službo sposoben; pren. bojaželjen, bojevit, sirov; subst. a) fj avgavičovig (vavg) ladja za prevoz vojakov; b) rd ovgaviconza vojaštvo, vojska, vojništvo, vojaki (= to ovgavicovmov); /grjpara denar za vojsko.
ozgatoneSsia, f] orgavojtedsvaig,
eco g, f]
axQa.xoA.oyeco 1. act.nabiram vojake, novačim, 6 ovgavo\oyr)oag vojskovodja NT. 2. pass. vzamejo me v vojake, potrdijo me v vojake.
ovgavoopai d. p. ovgavaofiai.
ovgavojceS-dg^vjg, ov, 6 poveljnik tabora (cesarske telesne straže) NT.
1. narejanje (postav-lj anje) tabora. 2. a) taborišče, tabor, stani-šče (ladij); b) vojska v taboru.
ovgavonedsvco in med. napravljam ali postavljam tabor, utaborim se, taborim, sem (živim) v taboru, usidram se.
ovgavo-nedov, to (ovgavog, vcedov) 1. taborišče; tabor, obkop, utrdba. 2. vojska v taboru, armada; brodovje, ladjevje.
ovgavog, o [Et. prv. pom. razprostrto, razpoloženo; sor. ovoovvpu. —- gen. sg. ep. ovoavocpiv] 1. vojska, vojstvo, armada, vojaki. 2. množica, četa, narod, zbor. 3. tabor.
argE^Aovrjg, rjvog, fj krivina, sločina alZRf/g.
ovge/HAoco [Et. sor. ovgecpco] vrtim, obračam, sučem, pri-, zavijam NT; mučim, trpinčim, jv oda uravnam izvinjeno nogo.
avgififia, avog, vo (ovgecpco) izpehljaj, izpahnjenje.
ovgemog 3 (adi. verb. od ovgepco) 1. a) zavit, spleten, (močno) tkan; b) gibljiv, upogljiv, vodljiv cpgeveg, okreten, zgovoren y?,čbooa. 2. subst. 6 ovgenvdg, pl. va ovgenva: a) vratna verižica, ovratnica (nakit odličnih Perzijanov); b) presta, povitice (pecivo).
ovgsnvo-cpogog 2 (cpegco) ion. ki nosi verižico okrog vratu.
avgsvpogai d. p. [Et. slov. strgati, s tržem, strugar] ep. upeham se, (u)tru-dim se, pešam, slabim, ginem, ev vivi v čem.
ovgecpeSiveco (diveco) [ep. a or. pass. 3 pl. ovgecpedivrjffev] vrtim; pass. zavrtim se, oooe vrti se mi.
ovgecpco [Et. kor, streb(h)-, vrteti, viti. — Obl. fut. ovgecpco, a or. eovgeijm, pf. eovgo-epa, pass. pf. eovgapipiai, a or. eovgecpfhpv in eovgdcprjv, fut. ovgacp^oopccu, adi.
verb. avgercvog-, med. fut. nvoeipou.at, nor. šovgeipa/irjv; ep. a or. or osip a, iter. ovghpaozev; ion. a or. pass. avod(pdrjv\
1.	act. trans, vrtim, sučem, obra-
čam, pletem, vijem; onagva šovga/i-/ieva dobro spletene vrvi; ovghpav ovgov obrnili so veter in napravili za vožnjo ugoden veter; pos. a) premikam (vrtim) v krogu, obračam semtertja, podim, vodim innovg; b) preobrnem, prekucnem, vi dva zal ■/.dva obrnem vse narobe; c) izvinem, izpahnem; d) obračam h komu kaj, nastavljam komu vi vivi NT; e) pregovorim, izpreobrnem, izpremenim vi eig vi NT. 2. act. intr. in pass. a) obračam se, vrtim se, odvračam se, eovgetpe 6 Oeog Bog se je obrnil (od njih) NT; naredim obrat, obrnem se nazaj, vrnem se; sz "/.dgr/g obrnem se in odidem; b) potepam se, pohajkujem, mudim se kje dvei/ievi/; c) stiskam se h komu, čvrsto se zavijem v kaj ovgegideig advov, d) obračam se h komu, oziram se na kaj, mar mi je česa vivog; e) obračam se semtertja, obotavljam se, delam ovinke, ustavljam se vi e%av ovgeipei, dva zai zdva; f) izvinem si jvoda; g) izpreobrnem se NT, izpremenim se dv/iog. 3. med. obračam kaj od sebe, avgavev/ia sig vi vrnem se z vojsko kam.	[košno	NT.
ovgr/vida sem prevzeten, živim raz-cvgrjvog, ovg, vo 1. moč. 2. prevzetnost.
3.	razkošnost, razkošje NT. ovgoyyvXog 3 1. zaokrožen, okrogel, vavg, n/aiov široke, trebušne trgovske, tovorne ladje. 2. zaokrožen, dober, lep (izraz).
ovgo/ifiog, 6 (ovgecpa) ep. 1. vrtalka, brij a.
2.	polževa hišica.	[bec	NT.
ovgovdiov, vo (demin. od ovoovdog) vra-ovgovdog, 6, f), njol. ovgov&og 1. vrabec.
2. zavayeiog, /ieyag noj. axgo<pdXiyg, iyyog, f/ ep. vrtinec, gneča, vrvenje.
azgotpali^a ep. (frekv. od ovg sipa) pridno sučem, r/ldzava sučem predivo, predem.
ovgocpdg, adog, 6, t) vrteč se, obračajoč se, zekevffoi dgzvov kroženje (krogi) severne zvezde na nebu.
argocpiov, vo (demin. od ovgocpog) šapelj, pajčolan, okras na glavi duhovnikov ali kraljev.
Svgčepiog, 6 1. Skamandrijev oče. 2. Pi-ladov oče, kralj v Fokidi. avgocpodiveco poet. ovoeipedivea. ovgocpog, 6 (ovgeipa) ep. ion. vrv, kono-pec, trak, pas.
Svgv/n/, r] mesto v Traki ji.
Svgv/idv, ovog 6 reka med Traki j o in Makedonijo, sedaj Struma; preb. o-krog te reke oi Svgvpovioi-, ndi. 2tqv-poviog (dvepo g) severni veter (ki veje od S trume).	[čemeren.
avgvcpvog 3 trpek, kisel, neprijazen, ovgd/ia, avog, vo (ovgavvv/u) kar je razprostrto, preproga, odeja, blazina; ležišče, postelja.
ovgco/iavo-Seo/iog, 6 (ovga/ia, čea) in -ov, vo vreča (v katero so devali posteljno opravo za potovanje; nosil jo je navadno suženj). ovgcofiavo-cpvA.aŠ, azog, b nadzornik posteljne in namizne oprave. avga/ivr), f/ — avgd/ia. avgdvvv/ii in ovgcovvva gl. ovoovv/a-avgavog 3 (ndi. verb. od ovgdvvvpu) razprostrt, razgrnjen. avgcotpaa ep. ion. poet. 1. act. vrtim, sučem; predem. 2. med. vrtim se, občujem, mudim se, prebivam kje dva vi, sv vivi, zava /ieyaoa. axvyegbg 3 (ovvyea) ep. poet. zasovra-žen, mrzelc, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. — adv. -cog na strašen način, nesrečno. ovvyeg-d>n7]g, ov, 6 odurnega pogleda. oxvyeco ep. ion. poet. [aor. sovir/ r/aa, ep. eozvga, eavvyov, pt. eovvpr/za (s prež-pom.), pf. pass. eovvyr//iai, aor. eavvfrp fh/v, med. fut. avvyi)oo/iai (s pas. pom.)] 1. a) mrzim, sovražim, studim, mrzi mi kaj, gabi se mi kaj; b) bojim se, tresem se, groza me je v iv d, vi in inf. 2. aor. sovo ga knvznt. napravil sem komu kaj strašno, va ze vsa avv^ai-/.u /isvog učinil bi, da bi se marsikdo tresel pred.
avvyr]vbg 3 in 2 (ndi. verb. od ovvyea) sovraštva vreden, (za)sovražen, oduren, mrzek NT.
Svvyiog 3 in 2 gl: žvvg.
axvyvdijco sem žalosten, sem oblačen, oblačim se NT.
axvyvog 3 (ovvyeco) 1. zasovražen, mr-zek, sovražen; zoprn, oduren, grozen, strašen. 2. žalosten, nesrečen, čemeren.
GxvXog, 6 poet. slop, steber, stolp, podpora NT.
2xvfi(pdkog, ion. 2xvpcprjkog, ry 1. mesto v Arkadiji ob reki istega imena; preb. 6 2xvptpdktog. 2. 2xvp<prjXig Aip-vt) Stimfalsko jezero.
2xv%, 2vvyog, fj 1. reka v podzemlju. 2. rečica v severni Arkadiji; adi. 2xv-yiog 3 in 2 stigijski, mrzek, strašen.
axv^aipi opt. a or. od ovvyeco.
oxvn(ji)EZov, to konoplj a, predivo, tul j e, kodelja.
GxvjixrjQia, 'fj, ion. -ltj galun.
2xvqcl, rj mesto v južni Evboji.
cnvpdmov, vo demin. od arvpa^ l.
crrvpal1, axog, 6 spodnji konec sulice, kopje, sulica.
oxvQai-,2 axog, 6 in fj storaks (drevo, ki daje (drevesni) klej, gumi).
axv<peki£co ep. poet. [Et. kor. stu-bh-, lat. stuprum, sor. vvnvco; gršk. še ovv(p(e)-Aog. — Obl. a or. iovvcpšh^a, ep. ovvcpš-/U§a] 1. a) suvam, udarjam, stresam; b) peham, podim; c) (iz)tiram, prepodim, razpodim (oblake) vi, ex vtvog. 2. bijem, mučim, grdo ravnam s kom viva.
oxvcp(e)kog 3 in 2 poet. 1. gost, čvrst, trd, grbast, hrapav. 2. robat, sirov, osoren, krut, strog.
Gvcopvlog 2 (ovopa) kdor ima dober jezik, zgovoren.
av, ajol. in dor. xv, ep. vvvrj, ojačeno ov-ys, avjiep pron. pers. 2 os. [Et. idevr. tu (tu), lat. tu, slov. ti, nem. du; acc. os iz vre; gen. osio iz v F ki o; dat. gol iz vFoi ; aog iz twos, tewos, lat. tuus, slov. tvoj. — Obl. sing. gen. oov (in enkl.), ion. ep. poet. oso, oev, ošiisv, osio, osi’, vsoto; dat. gol, dor. in ion. voi, ve tv; acc. ge ; (razen ov, vvvrj, celo, vsoto, velv so navedene oblike tudi enklitične); dual. nom. in acc. otpcoL, Gcpco, gen. in dat. otpčoiv, Gcpčov; pl. nom. vpeZg, ep. ajol. vppsg, gen. vpčov, ion. vpecov. ep. vpeicov, dat. v piv, ep. poet. vpiv, v piv, ajol. in ep. vppi(v), vpp > acc. vpag, ion. vpeag, ajol. in ep. vpps] ti.
2v/3aQLg, ecog, ion. -log, fj mesto v Lu-kaniji; preb. 6 2v^apixr]g, ov.
ovfiooiov, vo (Gvfionsiov; avg, @6oxco) ep. čreda svinj.
av-ficbrrjg, ov, 6 (fioanco) ep. svinjski pastir, svinj ar.
avyyevsLa, ry (ovyyevfjg) 1. sorodstvo. 2. sorodniki, družina, rod(bina) NT.
GvyyEvfjg 2 (ovy-yiyvopai) [NT dat.pl.avy-yevevai] 1. skupaj rojen, prirojen, rodbinski. 2. istega rodu ali plemena, soroden, vivog, vivi komu; subst. a) oi ovyyeveTg sorodniki; vo ovyyev£g sorodstvo, rodbina, naravna nadarjenost; c) 6 avyyevrjg rojak NT; d) na perzijskem dvoru so dobivali člani vladarske rodbine in drugi odlični možje častni naslov ovyysvsZg. 3. podoben, sličen, skladen, soglasen.
ovyysvi>c6g 3 (ovyyevr/g) prirojen, so-rodniški.
GvyyevCg, idog, fj sorodnica.
ovy-yevvdco skupaj rodim; med. rodim se (nastopam, razvijam se) obenem.
ovy-yr]()doxco staram se skupaj s kom
VLVL.
avy-yiyvopai d. m., ion. avyytvopcu
1.	shajam se, družim se, bivam, občujem s kom, prebivam pri kom vlvl ; pos. a) pomagam komu v tv L; b) sem učitelj koga, učim koga, sem učenec koga, učim se od koga vlvl, 6 avyyiyv6psvog učenec; c) razgoVarjam se s kom o čem vlvl jveql vtvog.
2.	telesno se združim s kom, živim s kom v zakonu vlvl, sni yduoj vlvl oženim se s kom.
ovy-yLyvd>G>LCO, ion. ovyyivdboKco I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom vlvl, p sv d vtvog, vi v čem, p sv d noXX(bv vi)v duaoviav £vveyvcooav z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj vi, vdajam se v tv L, s pt., inf., acc. c. inf., naifovvsg av §vyyvoi-pev rjpagvrjKČveg kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: avyyiyvd>ox(x) špavv(b fjpaQvty/,(bg zavedam se, da sem grešil, ovyyLyv(bo/toluev avvoioi ijpiv ov
noiTjoaoi dgftcbg da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam tivi -rt, tivi tivog. II. med. 1. priznavam (o sebi) in/., aec. c. inf., oir/.iu sivcu dvvatog da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, ovyyiyvcooy.6p.evog od-j eni j iv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, uvi kaj.
ovyyvoia, fj, avyyvcbfirj, fj (ovy-yiyvcboy.co) in avyyvcofioavv7], f) (ovyyvcbjicov) odpustitev, odpuščanje, pomiloščenje, prizanašanje, prizanesljivost NT, ovy-yvcbprjv s/co (anovepco, noiovpai) tivi (jzegi) tivog odpuščam, ne zamerim, prizanašam komu v čem, fj tv‘/7j ovy-yvcbprjv %st zasluži odpuščanje ali prizanašanje, ovyyvcbp7jv ti e/co imam kaj za opravičbo (v opravičilo), ovy-yvcbpri/ yiyvevcu ez spev odpuščam, ovyyvct>p7j eotiv more se oprostiti (odpustiti).
ovyyvcopovixog 3 dober, prizanesljiv. avyyvcopcov 2 (ovy-yiyvojoxco) 1. a) ki odpušča, prizanaša, popustljiv, obziren, uvi nasproti komu, tivog zaradi česa; b) ki pri-, dopusti, ovy-yvcbpoveg eote y.o).d'Qear0(u dopustite (dovolite), da se kaznujejo. 2. kar se da odpustiti, odpustljiv, dovoljen avyyvcop6v u yiyvetai xai ngog Usov. ovyyveoot6g 2 (yiyvcboxco) ki se more odpustiti, odpustljiv, opravičljiv, gvy-yvcootoi eloi nofdovvteg da ali more se jim odpustiti, jih opravičiti, ako hrepene.
ovy-yovog 2 poet. = ovyytvf/g. avyygappa, ato g, to (ovy-ygdcpco) kar je spisano, spis, pismen sestavek, razprava, (zgodovinska) knjiga. avyyQacpevg, ecog, 6 1. pisec, (s)pisatelj, zgodopisec, zgodovinar, prozaik (opp. jioirjtfjg). 2. sestavitelj, oi ovyygacpeig odsek, ki se je izvolil leta 411. v Atenah, da bi sestavil načrt za novo ustavo.
ovyyeaq}fj, fj (ovy-ygdcpco) 1. zapis, za-beležba. 2. a) spis, razprava, knjiga, zgodovinsko delo, zgodovina; b) (pisana) pogodba, pogodbena listina, za-rti ovyygacpfjv po pismeni pogodbi. ovyygatpixčbg zelo natančno, točno kakor po pogodbi eineiv.
ovy-ygdya> in med. 1. a) spisujem (si), na-, zapisujem, sestavljam vopovg-, b) (p)opisujem nolepov. 2. a) sestavljam (zakonski načrt), stavim pismen predlog ev tcb čfjpcp; b) zapisujem sklep narodne skupščine; c) sklepam pismeno pogodbo.
cvy-yvpvafopcu pass. urim (vežbam) se s kom. ovye gl. ov.
ovy-xa,&aigECO, ion. avy-xaxaigeco 1. podiram, rušim skupno s kom tov g negifiokovg, premagam skupno s kom ftdgjiagov. 2. ayd>vag tov g peyiotovg pomagam komu v najvažnejših bojih. ovy-xa'd'agp6£a> poet. [inf. a or. -pooai] skupaj s kom pokopljem koga tivd. ovy-xa,d'£^opai dep. = ovy-y.d07]i.uu. avy-nafte igyco [aor. -"v.afteigga] zapiram koga skupno s kom tiva uvi, apa/cp ngaypati prikujem koga na kaj. ovy -ndifr)pai dep., ion. avy-xdxt]pai 1. sedim skupaj, imam sejo, ev uvi v čem, posvetujem se s kom, negi tivog o čem. 2. sedim pri kom, stanujem pri kom ali skupaj s kom tivi. ovy-xad'i^co 1. trans, posadim skupaj NT. 2. intr. sedim skupaj s kom, usedem se poleg koga NT. avy -TtafHrjjii [ int. aor. 07jyy.af)eivcu[ 1. trans, doli spuščam. 2. intr. ponižam se do česa, ravnam se po kom, vdam (podam) se.
ovy -naftUrzijpi 1. pomagam komu ustanoviti, postavljam skupaj s kom, tivd ti za kaj. 2. vooov pomagam odstraniti (pomiriti).
avy -HciKona&ECO in ovy -xaxov%Eopai pass. trpim s kom vred (zlo) NT. ovy-xaA.Eco 1. act. kličem skupaj, skličem, zbiram, povabim koga skupaj s kom (k obedu) tiva tivi. 2. med. NT sklicujem, kličem k sebi. Gvy-xa\vnxco 1. act. skupaj s kom zakrivam, skrivam, popolnoma pokrijem, zagrnem, skrijem. 2. med. pokrivam se, zagrinjam se. ovy-xdpvco poet. 1. trudim se s kom vred, pomagam komu tivi. 2. trpim s kom vred.
avy-xapnxco 1. skrivim, sključim, zvijem, potegnem k sebi, ovyxapcp&eig s sključenimi nogami. 2. NT vatov
upogibam hrbet ( spravljam v slab položaj).
ovy-Kaoiyvfjzr]) fj poet. (prava, rodna) sestra.
avy -Kazafiaivco grem, stopam s kom vred doli (nazaj), vračam se s kom vred.
ovy-Ka.Ta.ycD (po)peljem s kom vred nazaj.
avy-xazaSicoKco preganjam , zasledujem s kom vred.
ovy -Ka.zadovA.6co pomagam podvreči (podjarmiti); med. podvržem si vi ef.La.vvcp.
ovy-Kazo.^evyvvfu poet. združim, zvežem s kom, vivd avy zapletem koga v nesrečo.
avy -Kazafranzco pokopavam koga s s kom vred vivd vivi. ovy-xazdid'£Oig, ea)g, fj (-vifisfiat) soglasje, skladnost NT. ovy-KazafrEco četujem s kom, udeležujem se s kom pohoda. ovy-KazaC'd'co poet. sežigam kaj skupaj s čim.
ovy-xazaiv£co odobravam, pritrjujem
Vivi TL.
ovy-xazaivog 2 kdor pristaja na kaj, pritrjujoč, zadovoljen s čim vivi. ovy-Kazaigeco ion. = ovy-y.af)cuoeo). ovy-KazaKaico (zaco) sežgem (vse skupaj).
ovy-KazdKELfiai d. m. ležim, sedim, sem skupaj s kom vred pri mizi nvi. ovy -xazaxAe£co, ion. -xXyLcd zapiram, zaklepam koga s kom vred. ovy -xazaxonzco posekam, potolčem, pobijem koga s kom vred uvd vivi. avy-xazaxzdopiai d. m. pridobim, osvojim si skupno s kom, pomagam osvojiti vi vivi.
ovy-KctzcLKZElvco \pt. uo!\ ov/zavazvdg, aor. 2 ovyzavezvavov] pobijem, umorim hkrati.
ovy -xazaXapi(3dvco vzamem kaj s kom vred, osvojim hkrati, pomagam osvojiti.
ovy-xazaXeiitco zapustim hkrati cpgov-gav.
ovy-xazaXvco pomagam odstraniti, odpraviti drjpiov.
avy-Kazavs[iofiai med.posedujem,imam kaj skupno s kom yyv.
avy-xazangd.zzco in med. pomagam kaj izvršiti (izpeljati), izpeljem kaj skupno s kom.
ovy-Kazaoxeddvvvfu in med. izlijem kaj hkrati s kom vi usta vivoc. ovy -KazaOKEvd^co ustanavljam, pripravljam, urejam kaj s kom vred, pomagam komu kaj izvršiti vi vivi, pripomorem k čemu.	[ šatorih.
ovy-xazaoxyvoco nastanim skupno v ovy-xazaandco potegnem obenem s česa vivd, vi; pass. eig vijv Hvgcov em-zgdveiav pridem pod asirsko oblast. ovy-KazaozQEcpco 1. act. hkrati dovršim, sklenem vov jdiov. 2. med. skupno podvržem, pomagam podjarmiti, hkrati spravim v svojo oblast vyv agxyv. avy-Kazazdooco, at. -zzco uvrščam, postavljam z drugimi vred vivd eig vi. ovy-Kazazi'd'£fiai med.pristajam na kaj, zlagam, strinjam se s kom NT, vyv avvtjv do^av negi v iv o g sem o čem istega mnenja kakor kdo drugi. avy-xazayjy<pi£co izberem, izvolim, pri-štejem med kaj NT. ovy-Kaz£^avLOzafiai medi hkrati se vzdignem zoper koga. ovy-Kaz£gyd£ofiai d. m. 1. izvršim skupno s kom, pomagam izvršiti (osvojiti, pridobiti). 2. pomagam, vivi vi komu v čem.
ovy-Kaz£Qxopiai med. nazaj prihajam, vrnem se skupno (obenem) s kom vivi, fieza vivog.
ovy -KazEv%opiai d. m. poet. (iz)prosim obenem vama.
ovy-xazyyogecD tožim koga skupno s kom vivog fieva vivog. ovy-Kdzt]fiai ion. -- --- ovy-zdnhjiuai. ovy-xazoix£co poet. stanujem (skupaj) s kom vivi; pren. čvrsto se držim koga vivi.
ovy-xazoixi^co 1. pomagam naseliti (obljuditi, ustanoviti), obljudim deželo yfjv, postavim obenem fivrjfiela. 2. pustim, da kdo kje stanuje, naselim koga kje.
ovy-KazoiKzi^ofiai med. poet. s kom vred objokujem, hkrati potožim oia nda%(D.
ovy-K£ifiai d. m. 1. ležim (sem) s kom skupaj. 2. (pf. pass. od nvvvifhjLu) a) sem (sestavljen) zložen, sestojim
iz česa en zovog; b) sem spisan, napravljen, narejen, izmišljen; c) sem dogovorjen s kom zovi, noog zova, inf.; avyy.eozai zovo dogovorjeno je s kom, avyxeopoevov acpo ker je bilo ž njimi dogovorjeno, pt. avyxeifoevog dogovorjen, določen, to avyy.diis.vov (in pl.) dogovorjen kraj, dogovorjeno, dogovor; v.azd za. avyy.eif.oeva, dno gvyy.Eiuevov ?.oyov, ex v drv avyxeofoevcov po dogovoru.
ovy-xekEvco zapovedujem, pozivljem hkrati.
ovy-xevzsco ion. prebodem z drugimi vred.
avy-xepdvvvfio [aor. med. avvezegdoavo, pass. avvey.omh]v, ion. -exgfjfhjv, pf. med. pass. avyy.ey.Qd.foao, ion. -xexQr)foao\ 1. act. mešam kaj s čim zo zovi, zlagam NT, sklepam cpokiav; pomešam, družim, pridružujem. 2. pass. sem zmešan (spojen, združen) s kom, zapleten sem v kaj; dva, ooxz<p utopljen (pogreznjen) sem v bridko žalost, nayymavcp prepojen (prožet) sem s čim. 3. med. a) družim se s kom, pomešavam se med druge, seznanim se, sprijaznim se ž njimi zoog i]).o-■/.ocbzaog; b) sklepam (si) tesno prijateljstvo s kom ngog Seg^rjv (pokor;v. avy-xepavv6co (kot strela) strem, zdrobim x),adovg.
ovy-xscpaXao6co 1. act. seštevam; med. zdg noa^eog združujem, osredotočim, centraliziram. 2. pass. no)J.ai ngageog dkiyoog snoozdzaog so združene v rokah malega števila uradnikov (so izročena malemu številu uradnikov). avy-xovdvvevco sem s kom vred v nevarnosti, postavim se s kom vred v nevarnost zovi.
avy-xlvEco podražim, podšuntam NT. avy-xkaco zlomim, zmečkam. ovy-xkEcccg, e org, f] (^vyxXrj a og) 1. zapiranje. 2. spajanje, združenje, sklepanje (bojne vrste, ščitov) zovog. avy -uksoco (-xXfjco, -xXrjoco) I. act. 1. trans, a) spajam, sklepam, vežem, nvkag zapiram, ftkepagazatisnem, azo-foa zaprem usta, umolknem; b) stisnem, strnem, združujem, aanidag strnem ščite, da tvorijo strnjeno vrsto ali ščitilo streho (testudo), ov gvy-
■A/.rjofiev odprt prostor (vrzel) v bojnem redu; c) zajamem nkrjftog iydv-cov NT, obdajam, zapiram, obkoljujem, obsujem (od vseh strani); d) zapiram pod kaj, izročam komu v oblast eog zo, vno živa NT. 2. intr. a) tesneje se sklepam, strinjam se; b) ležim zdržema (skupaj) r) nokefoia. II. med. - pass. 1. zapiram se, sklepam se. 2. sem zvezan, sklenjens kom zovi, sem obkoljen od česa. ovy-xXrjgov6fiog, 6 sodedič NT. avy-uXr]Qog 2 poet. po žrebu določen komu s kom.
avy-xXt]Qoco dodelim, odkažem komu po žrebu.
ovyxXrjccg avyy./.etaog. avxyXrfzoxog 3 ki se tiče senata, se-natski; suhst. 6 senator. avyxXt]zog 2 (ovy-xa/.eco) sklican, zbran; subst. f) senat.
avy-xXifico in ^vy-xXf]co gl. avy-yJ,eia>. avy-xXivofiao pass. ležim pri kom zovi. avy-xXovEco ep. popolnoma zmedem ali zmešam.
avyxkvg, vdog, 6 o množici, ki se je slučajno natepla ali zbrala, av&gmnoo druhal, sodrga.
avy-xoofodofiao d. p. poet. ležim s kom, spim s kom zovi.
avyxo o fiTf a og, ecog, 17 spanje skupaj s kom.
avy-xoivoofoao d. m. delim kaj s kom, napravljam koga za sodeležnika kake stvari zovi zo.
avyxoovcovEco udeležujem se česa, v duhu sem deležen česa, pomagam zovi NT.
avy-xoovcovog 2 sodeležen; subst. so-deležnik, tovariš zovog, ev zovo v čem NT.
ovy-xoXXdco spajam, zlagam, spehujem. avyxofoodff, fj 1. znašanje, donašanje, spravljanje, žetev, letina. 2. stekanje, shod ex zovog eg zo. avy-xofoo^co 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam zo, zova; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom zova NT; pass. ležim, evzavfta t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvaj am si si g zijv (pv/jfv; zo ngog šfoavzov združujem v sebi; b) zbi-
ram okrog sebe mgog kjiavzov, kličem k sebi zivdg.
avy -kotczco [aor.pass. ovvezomjv] 1. zbijam, raz-, pobijam, pretepam, zdrobim. 2. razderem, razrušim, uničim, zoojiov nakit, da se kovina porabi za kaj drugega.
avy-xogv^avxidco sem s kom vred navdušen.
avy-Koo[iEco hkrati krasim, delam čast, sem v čast komu živa. a-vyngdaig, e tog,fj (ovy-xegdvvvju) 1.mešanje, zmes, spojitev, piergia ovyxga-aig gg -roug okiyovg zai gg tov g molkov g eysveto zmerna spojitev oligarhičnih in demokratičnih načel. 2. poravnava.
ovy-KQivco 1.sestavljam,spajam, (z)družim, vežem NT. 2. primerjam NT, presojam, razlagam. ovyxgioig, e ©g, fj 1. sestavljanje, spajanje, druženje. 2. primerjanje. avy-xgoxsco 1. zbijam, sklepam, y£igs ploskam z rokami. 2. urim, vežbam ovyxsxgozrjjievog td tov nokEjiov izurjen, izvežban v, pripravljen za vojsko, vrjeg ovyxsxgotr)ji£vai ladje z dobro izvežbanim moštvom. avy-xgovco 1. trans, zbijam ; razprem koga s kom, naščuvam, nadražim koga zoper koga, napravljam z dražbo, sovraštvo. 2. intr. udarim, trčim s kom, razprem se.
avy-xgvnxo3 1. popolnoma po-, zakrivam ti 2. skrivam z drugimi vred. avy-xxdojiai (za)dobim s kom vred, pomagam osvojiti, pripomorem komu do česa tivi ti.
avy-xxi^co sezidam, ustanovim s kom vred tivi ti.	[novitelj.
avyxxiaxrjg) ov, 6 sozgraditelj, sousta-avy-nvfisv(o ion. igram s kom (im) kocke, kockam s kom. ovy-uvvt]yEXEco lovim (sem na lovu) s kom.
ovy-xvvijybg poet., dor. -dyog, 6, f) tovariš na lovu.
ovy-xvjtxa> 1. pripogibam se, počepam s kom vred; a) stiskam se, skrčim se; b) pomikam se skupaj; c) družim se, zbiram se, sem s kom enih misli, zarotim se skupno s kom. 2. NT sem (popolnoma) sključen yvvr'j.
ovy-xvQeco in med. [fut. avyy.vQijoco, -zvgoo), a or. ovvezvgrjoa, -čzvgoa, pf. avyxexvgijxa, med. ovpzezvgrjjiai] ep. ion. poet. 1. snidem se s kom, srečam koga, udarim (zadenem, trčim) skupaj s kom, na (ob) koga, zabredem v kaj tvy>j, mejim na ngog ti. 2. pripetim (primerim, zgodim) se, s pt. -ov/nflaivsi, ovyzvgei jioi zadene me kaj Tv/Tj, ta ovyzvgr)oavza dogodki, pri-godki.
avyxvgia, rj naključje, slučaj, z at d ovyy.vgiav slučajno, po naključju NT. avy-xcojiog 2 poet. tovariš veselega obhoda, udeležnik slovesnega izprevoda. avy-yaigco veselim se, radujem se s kom vred tivi NT.
avy-ysco in avy-yvvco [fut. cvyy eco, a or. ovve%£a, pf. avyzeyvza, ep. impf. ovy-'/e ov, a or. ovyy sa, ovv£ysva, 3 sg. med. ovy/yto\ I. act, 1. skup zlivam, sipljem. 2. pr en. a) spajam, družim; b) zmešam, skuštram, zamotam, spravim v nered; avco zdzco mdvta vse preobrnem, tjvia ovy/vto so se zamotali, ai yvd)/xai ovveyeovto mnenja so si nasprotovala; c) vznemirjam, (z)be-gam, (na)liujskam, sramotim NT; jemljem pogum avdoa, potarem, motim Ovjiov, ovyyv(i£ig potrt, prestrašen, zmeden; tl) uničim, zdrobim 6 ygovog mdvta, zasipljem odov, razkopljem zdipovg, razrušim dojiovg; e) razveljavim, prelomim, kršim ogzia, ogzovg, onovddg, vzamem veljavo, pokazim, izjalovim zrjv%dgiv, zdjiazov. II.med,-pass. 1. zamotam se, mešamse, uprem se. 2. zmešam se, groza me obide, prestrašim se NT. ovyxoQ£vxrjg, ov, 6 soplesalec. avy-yoco 1. zasipljem, zaspem, zakopljem, sipljem na kup. 2. rušim, podiram do tal vsiyea. avy-ygaojiai d. m. občujem s kom NT. avy-yvvco gl. avyyšco. avy-yvaig, ecog, rj (ovy-y£(o) 1. zmešanje, zmešnjava NT, zmeda, upor, vstaja. 2. prelomitev ogzcov, kršenje onovččbv. avy-ycovEvco topim, raztapljam, razpuščam.
avy-ycbvvvj.il avy-yo(0. avy-ycoQE<x> [fut. ovyycogf]oco, -o opiat ] 1. grem, hodim s kom, sklepam se
avyxcogovaae nevgae skale, ki udarjajo druga ob drugo = žvpnkejpddeg; pren. dogovorim se, zedinim se, soglašam, pogodim se s kom ngog viva. 2. a) umaknem se, odstopim od česa komu v prid, prepuščam komu kaj v ivi vevog, zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim bovkeveev; b) pristopam, vdam se, dovoljujem, dopuščam, pripoznavam, popuščam vivi ve; ov ovy%coQeco odbijam, zabranju-jem. 3. impers. ovyxcogsč sme se, dovoljeno je, mogoče je.
1. dopuščanje, priznanje, dovoljenje. 2. pooblastilo, odkaz.
ovStjv adv. (aevco) silno, silovito, vih-aveeog 3 (avg) svinjski.	[ravo.
av-ijacn živim s kom (vivi) NT; živim in gibljem se v čem, neprestano se bavim s čim cpckonoaypeoavv7j. av-^£vyvvfiL [aor. pas.s. ovvcgmr/ihjv, avv-e£vyr)v] vpregam, zapregam skupaj (v en jarem), združujem NT, spajam; oženim, omožim; med. dam napreči do pa.
av-^rjvEco poizvedujem, preiskujem, razpravljam s kom vred, prerekam (pričkam, prepiram) se s kom v ivi, ngog veva NT.
av^rjvrjaeg, ecog, i/ razprava, raz-, pogovor, prepir(ka) NT. av^t]vr]vrjg, ov, 6 preiskovalec, učen prepiralec NT.
ov£vyca, rj (ov-£jvyog) dvojica, par; dvovprega.
av-ijvyog 2 (av-'C,Evyvvtu) in av-t,v\, vyog, 6, rj skupaj vprežen, združen; 6 tovariš, sodrug NT.	[NT.
ov-tjcoonoceco oživim koga s kom vred Svrjvrj, i] najjužnejše mesto v Gornjem Egiptu. ovfrrjvae, av&eig gl. aevco. avndpZvog, fj murba, murva NT. avnrj, avnerj, ep. ion. i) smokva, figovo drevo NT.
avnopogia, ?) ovndpeevog.
ovnov, v6 [Et. tujega izvora kakor lat.
ficus] figa, smokva NT.
GvnocpavvEco (avno-cpdcvvgg) 1. (krivično) ovajam NT, obrekujem, krivično dolžim ali tožim, dražim, nagajam ko-
mu veva, vi (s čim). 2. varam, goljufam, ve vevog koga za kaj NT. avnoepdvvrjpa, avog, v6 = ovnoepavvia. avno-q}dvvr]g, ov, b [Et. ovnov, cpaevco; prv. pom. tisti, ki smokve naznanjaj sikofant, ki je ovajal tiste, ki so proti prepovedi izvažali smokve iz Atike; lažnjiv ovaduh, obrekovalec, klevetnik, tožitelj, spletkar, goljuf. ovnoepavvia, rj krivična zatožba ali obdolžitev, obrekovanje, nagajanje. ovka gl. avkov.
ovkaycoyeco (avkov, ayco) zaplenim, odpeljem kot plen, zapeljem NT. ovkaco, ep. ov koven (avkov) [fut. avkpaco, ep. impf. du. avkT] vv)v, 3 sg. a v/m j 1. jemljem proč, odvzemam, snemam vi vevog. 2. snemam, slačim veva vsv-yea, oropam, oplenim, okradem, prevaram, oškodujem veva ve, dno vevog. avkrj, 7} = avkov.
avkkaflri,y) (ovk-kafzjddvco) kar se skupaj vzame, zlog.
avk-kayxavco sem po žrebu dodeljen komu, združen s kom v ivi. ovk-kakeco raz-, pogovarjam se s kom ngog veva, fesvd vevog NT. ovk-kap/davco I. act. in pass. 1. vkup jemljem, na kratko povzamem, spajam, združim, nopejv pograbim; a) posnemam v malo besedah evi en e e navva; b) zbiram ostanke čet vovg negeyevopevovg; c) zatisnem (oči umrlemu) ; d) obsegam, objemam vevnb veve. 2. jemljem s seboj, odpeljem, odvedem veva, epavvov en yrjg hitim proč; a)zgrabim, ujamem, primem, zapiram veva, vi; b) sprejemam, dobivam, spo-čnem NT; c) umevam, pojmujem, razumem vi] v cpcovrjv, nava v b oo-Hov razumevam kaj na pravi način.
3.	lotevam se česa s kom vred, prijemam se, sodelujem s kom, pomagam komu, podpiram koga, potegujem se za koga veve ve. prinašam, avk-kapfidvec veve ve e g ve kaj pomaga komu k čemu. II. med. lotevam se s kom česa veve, pomagam komu pri čem, sodelujem veve vevog, pripravljam koga na kaj ngog ve; v tmezi §vpe peoe kdjdeaHe vov pintov (Plat. Fajdr. 237 a). ovk-keyco [fut. ovkkego), aor. ovvekega, pf. avveikoya, pass. pf. avveikeypeae, ion.
avyxcoQ7]pa, avog, v6 cvy-xcbQr]Ocg,
^vkkšksypai, aor. ovvskeypv, ion. ovvs-ke/ffvjv, ep. aor. med. ovkksgdppv]
1.	act. a) na-, pobiram, zbiram, spravljam skupaj, znašam r.veava; b) sklicujem, zbiram ovgavicbmg-, c) nabiram, zbiram vojsko, novačim. 2. pass. zbiram se, shajam se, zbran sem; pren. rj nokvkoyia avvskeysTo avvčp navadil se je po malem, mnogo govoriti. 3. med. a) znašam si, na-, zbiram zase; b) zbiram svoje.
ovkkfjfidijv adv. (ovk-kapjidvoo) sploh, vobče, ltratkorečeno, enkrat za vselej. avkkrj^ig, 60)g, p (ovk-kay/dvo>) zveza, združitev.
avkkr/jiTgia, >) pomočnica, pomagalka. avkkfjjtTcog, ogog, 6 (ovk-kap^avco) pomočnik, pomagalec, Tivog v (pri) čem. avkhpipig, scog, fj (ovk-kapftdvco) ujetje, zajetje, zapiranje.
ovk-kid£opcu d. p. ep. (v tmezi) zaklo-pim se, sesedem se. avkkoyfj, f) (ovk-kšyco) 1. zbiranje, nabiranje, zbirka. 2. zbor, shod, skup-ljanje v trumah. 3. nabor, ovkkoyrjv noiovpai nabiram vojake. avk-koyiijopai d. m. 1. preračunam pri sebi, pre-, pomišljam v (pri) sebi NT, preudarjam. 2. sklepam, izvajam vi ex uvog.
avkkoyoq, 6 (ayA-žeyto) 1. a) zbor, skupščina, shod, avkkoyov noiovpai zbiram, diakvco razpuščam zbor; b) nepo-stavno zbiranje v trumah. 2. a) zbirališče ; b) zavezni svet. avk-koyixT)<;, ov, 6 (ko%og) ion. vojak iste stotnije, sobojevnik. Gvk-kvjtEop.au pass. \t'ut. ovkkvnrpijpoo-pai\ žalujem s kom vred, sožalujem, milujem koga eni tivi NT. avk-kvco poet. razrešim s kom vred, pomagam poravnati ali spraviti. avkov, to in avkrj, rj 1. rop(anje), (o)ple-njenje (templja). 2. a) zaplenjenje; b) pomorski rop, gusarstvo. avpa, to — fjvpa.
avp-fiaivco \fut. avp^poopai, aor. ovv-efirjv, pf. ovp(jt.firjxa; pass. aor. ovvs-[ld{)t]v; pf. inf. pass. ovpfisfldirOai, ion. pf. inf. act. ovp[iefidvai\ 1.' skupaj grem, hodim s kom vivi, noči pomagam.
2.	prihajam, stopam skupaj, shajam se; a) o času: ujemam se, vivi s čim;
b) pogodim se, dogovorim se, zedinim se, zavežem se, sklenem pogodbo, pomirim se, spravim se, vivi, ngog Tiva s kom; vi, negi v iv o g v čem, glede česa, sni tivi pod kakim pogojem, tudi (acc. c.) inf., cbove; pass. ovpfiai-vevai doseže se sporazum, negi tov nksiovog o nadaljnjih korakih; c) skladam se, ujemam se, zlagam se s kom Tivi, koyoig v besedah, enak sem ko-
mu.	3. zgodim se, dogodim se, uresničim se; a) o vsotah in računih: znašam, ov nksov ne vržem več; b) pri sklepanja: sledi kaj iz česa ex Tivog, Ta avpftaivovTa kar sledi, posledica, učinek; c) izpolnim se (o prerokovanjih), izvršim se, izidem se, tov-vavziov v nasprotnem zmislu, xaxeog ovpjjdvTog nokspov ker se je vojska nesrečno končala; imam uspeh, posreči se mi, obnese se mi p nslga;
d)	dogodim se, doleti (zadene) koga kaj dvai; včasih — Tvyyvdvo), sipi: to. prjTgog s/pjiovdi poi ovpfišfhp/.s materino srce mi je zelo sovražno, p admia peyioTov y.axbv ovpjdaivsi je naj večje zlo; xarn to ovpfisjipTiog po naključju, slučajno. 4. impers. ovpftaivEi pripeti se, zgodi se (mi) kaj, posreči, obnese se kaj, ovveflp pot nogsveoffai bil sem ravno na potovanju. ovp-f}aM%Evco obhajam z drugimi Bak-hov praznik, nag avvs^a^^sva’ ogog cela gora je obenem vriskala. ovp-flakkeo [fut. ovpfiakd), a or. ovvs-/lakov, pf. ovpfjšflbjv.a; ep. pr. cj. du. ovpfidkksTOV, aor. ovpjdakov, 3 du. ovp-ftkf)Tr]v, inf. jvpjikppsvai, med. ind. 3 sg. (s pas. pom.) ^vpftkrjTO, 3 pl. ŠvpfikpvTo, cj. 2 sg. Švpftkpeai, 3 sg. ^vpffkpvai, pt. Švp/3kf)pevog (tudi v tm.); ion. fut. nvpfiakto)] A. act. I. trans. 1. a) skupaj mečem, spravljam, ohranjujem sv Tfj r.agdig. NT, zbiram, stekam se pode, vdeog, nasipavam zptiMg, sklepam aonidag, združujem, zedinjam eig TavTov, snp xaxd vračam (pravim) grenke besede; b) začenjam nokspov, pdyj)v, s/ilgav, egiv vivi. (razprem se); koyovg prerekam se, pričkam se, prepiram se s kom nvi; ščuvam, hujskam, dražim koga proti komu, sprem koga s kom viva Tim, velevam ko-
mu, se s kom boriti fidv/so&ai; c) posojam komu novce. 2. skupaj postavljam, primerjam vi v ivi, sv ngog sv prispodabljam, sklepam, domnevam, tolmačim, razlagam vovvag, slutim, r) očdg dva . . . ovfiflefl?.r]vai fioi izraču-nil sem, da znaša pot, po moji sodbi je pot . . dolga, včo vovvo avpifla?.d)v 'syeig; iz česa sklepaš to? II. intr. in med. a) skupaj zadenem, sestajam se, shajam se, pridružim se vivi, strnem se, stekam se, zlivam se, združujem se očoi, ovfifld/./.svai če no/J. d tov d e čeifiavog imam mnogo vzrokov za ta strah; b) spopadem se, zgrabim se s kom vivi, sni, no6g viva, ngog ve; c) vivi prepiram se, ngog viva posvetujem se NT; d) srečam koga, zadenem na koga vivi. B. med. 1. primerjam se, dogovarjam se, pogajam se, sklepam (pogodbo), §eviav sklepam prijateljstvo. 2. a) zlagam, prevažam, včcog izlivam se, donašam (denar), prispevam iz svojega premoženja gf/fiava, dajem otodča (svojo ladjo), pripomorem fišya eg vi NT; pomagam, no/J.d avfi-ftdkkevai v o fii] dyavaxvsiv da se ne jezim, temu je vzrok; koristim vivi, sig, ngog vi; b) Xoyov g negi v iv o g razpravljam o čem, yvcbfir)v predlagam, stavim predlog, (pa tudi: dodajam svoj glas), izrekam svoje mnenje, posvetujem se ngog viva; razkladam, pogovarjam se. 3. a) sestavljam v duhu, štejem tov g fifjvag; premišljam pri sebi sv vr) r.agčia; preudarjam, primerj am predmet predmetu, sumim, slutim, sodim, sklepam šx vivog, domišljam si; domnevam; b) razumevam, zaznavam, ovx syo> oviifld/J.eiv ne morem razumeti.
ovfifiaaeicn (desider. od av/nftaivo)) želim skleniti s kom pogodbo, rad bi sklenil pogodbo vivi.
ovfv-fiaaihevco kraljujem, vladams kom vred vivi NT.
ovfifiaoig, ecog, r/, ion. log (ovu-flaivco) pogodba, dogovor, zaveza.
avfiSavrjgiog 2 in ovufiaxixbg 3 kar se tiče sklepanja pogodbe, pomirljiv, spravljiv, prijenljiv, Xoyoi predlogi o miru; subst. ovčev gvfiPiavr/.ov nič pomirljivega, nikakšno popuščanje.
ovfi-jiid^ofiai d. m. (pf. s pas. pomenom) spravljam s silo skupaj, nama va vvv ovfifiefhaofieva vse, kar je sedaj s silo (po)tlačeno ali podvrženo. ovfi-/h/3a£co 1. skupaj spravljam, znašam, sestavljam, zedinjam, združujem NT. 2. a) pomirim, spravim viva vivi; b) primerjam; c) slutim, domnevam, spoznavam, NT prepričan sem; d) NT dokazujem, poučujem. avfi-fhoco [/ut. ovf.ifhcoooi.iai, aor. ovve-(Hicov] živim skupaj s kom v.oivi/ vivi. ov[i(3ia>oig, ecog, fj skupno življenje, zakon.
ovfi-^oaco 1. kričim s kom vred vivi, pridružujem se kričanju. 2. kličem, sklicujem viva.
avfi-Porpfreia, fj skupna pomoč, združena pomožna vojska. cvfi-floii&eco prihajam (prihitim) skupno s kom na pomoč, skupno pomagam vivi komu, eni viva proti komu, sni vi kam.
avfifibhaiog 3 (ovfiglo/.ov) po pogodbi določen, pogojen, pogodbi primeren, po pogodbi; subst. v6 ovfi/loAaiov 1. promet, kupčija, trgovina, va vov ■/.att’ rjfiegav fhov ovfifič/.aia zasebnopravne razmere. 2. pogodba, zadolžnica, dolg, posojilo. 3. poet. znamenje, znak.
ov/j,/3oA.rj, fj (ovfi-fIdAf.co) 1. a) sestajanje, srečanje, spajanje, sprejem, spopad, spor, naskakovanje, bitka, napad; b) premislek, preudarek. 2. a) člen, sklep, stik, spona, zaponka; b) (pl.) prispevek, donesek (v denarju). ovfifiokov, vo (avii-fid/J.co) 1. dogovor, (trgovinska) pogodba (med dvema državama). 2. a) (dogovorjeno) znamenje, dokaz Xvnr)g, znamenje, znak, razznamek; b) (tessera hospitalis) znamenje, po katerem sta se spoznala gostinska prijatelja; Plat. Sjmp. 191 d: odtrgan kos, polovica; c) priporočilno pismo; d) znamka za sodnike v Atenah (za katero so dobili pozneje plačo) in za udeležnike narodnih skupščin.
avfi-^ov^svco' 1. act. svetujem vivi vi, inf., acc. c. inf. 2. med. posvetujem se, preudarjam, vprašujem za svet, povprašujem, sklepam vivi.
avp-povAfj, fj in avfj.flovA.ia, fj (avp-flovkog) 1. svet, nasvet, fj lega. avp-flovA.rj ).syopšvrj takozvani sveti nasvet, t. j. po znanem pregovoru (ovp-flovATj iegov yofjpa) zabičevana svetost (vestnost) nasveta. 2. posvetovanje, pouk. 3. seja svetovalstva. ovpffovhov, to (avp-pov?.og) 1. posvetovanje, svet NT. 2. posvetovalni zbor NT.
avp-povkopai d. p. hočem kaj hkrati s kom, pritrjujem vivi tl avp-flovAog, 6 (flovhj) svetovalec, svetnik.
avpsvog 3 gl. asvco.
žijfit], rj otok med Knidom in Rodom — adv. Svprp&sv s Sime. avp-paffrjzfjg, ov, 6 součenec NT. avp-pavffavio učim se hkrati s kom, izvem s kom vred, navadim se; a or. ovppafteiv: ovdsig to nog smavavai pe ovppaffeiv nobeden kraj ne ve o Ajantu, da bi tudi jaz mogel izvedeti, jcavv fjdv ovppaflovTi v6 nčopa fjv za tistega, ki se je navadil. avp-pdgjzzco (tudi v tm.) [aor. pt. ovp-pdgipag] ep. poet. hkrati zgrabim, pograbim, popadem Tiva, nalomim, naberem dovaxag.
av/j- pagzvgeco sem s kom vred za pričo, (iz)pričujem (potrjujem) s kom vred Tivi NT.
avp-pagzvg, vgog, 6, fj sosvedolc, priča. avppdysig a/o/, pt. pr. — avppayčbv. avppayea> (avp-payog) borim se s kom vred, stojim komu v boju ob strani, pomagam komu (tivi) v boju, sem sobojevnik, sem zaveznik, sploh: pomagam komu, podpiram koga. avppayta, fj, ion. -irj (avp-payog) 1. pomoč v vojski, pomožna vojska, vojno zavezništvo, zaveza za boj in odboj; sploh: zaveza, zavezništvo. 2. zavezniki, sobojevniki, zavezne čete. avppayixog 3 (avp-payog) zavezen, zavezniški; subst. to avppayixov 1. zaveza, zavezništvo. 2. zavezniške čete, zavezniška vojska in mornarica; zavezniška blagajna. 3. zavezniki. avppayig, (dog, fj (fem. k avp-payog) zavezen, zavezniški, nohg zavezna država, vfjeg zavezna mornarica, zavezniško brodovje.
avp-payopai d. m.bojujem (vojskujem) se skupno s kom, podpiram koga v boju, pomagam komu, sem zaveznik Tivi.
avp.-p.ayog 2 (payopai) 1. adi. kdor se skupno s kom vojskuje ali bojuje, kdor komu pomaga, zavezen, zavezniški. 2. subst. a) 6, fj zaveznik, sobojevnik, pomočnik; b) to ovppaya pomožna sredstva za vojno. avp-peiyvvpi in -vvco (piyvvpi) [aor. p as s. ovv-speiy'&rjv in ovvepiyr)v] l.act. trans, (skupaj) zmešam, pri-, pomešam; spajam, zedinim, združujem vi tivi, ngog t i; a) yeigag tivi udarim se, spopadem se s kom v boju; b) xoivov ngijypa povem, sporočam. 2. act. intr. in pass.
a)	zmešam (primešam) se, združim se, pridružujem se komu, približujem se, shajam se s kom Tivi, xaxbv avp-piyvvvai zlo se pridruži komu, ovp-pepiy$cupomešan ostati (Plut. Per.ll)-,
b)	a) občujem s kom (tudi o spolnem občevanju), obiskujem koga; /3) trčim s kom skupaj, spoprimem se eig yeigdg tivi, opooe uvi pohitim v boj s kom sg payrjv, y) pogovarjam se s kom Tivi, spuščam se v razgovor o čem Tivi ti.
avppeiHtog 2 gl. avppiffjg. ovppeilgig, ecog, fj (avp-psiyvvpi) 1. mešanje, druženje. 2. možitev, ženitev. avp-peva [pf. ovp-pepEvrjKo] 1. ostajam skupaj s kom, ostajam pri kom Tivi. 2. vztrajam, obstojim, trajam, držim se q>dia.
avp-psgi^opai med. sem ali postanem s kom vred deležen česa, imam svoj delež od česa NT.
ovp-pezanoapeopai med. izpreminjam s kom vred svojo obleko (nošo) uvi. avp-p£zeyco in avp-peziayco sem ali postanem s kom vred (tivi) deležen česa, imam svoj del(ež) pri čem Tivog, (so)udeležujem se sgyov. avppszo/og 2 sodeležen; subst. 6 so-deležnik Tivog NT.
avp-pezgeopai 1. med. izmerim, od-, premerim, preračunim, vi tivi kaj s čim. 2. pass. izmerjen (odmerjen, dodeljen, določen) sem komu, fiiog ujemam se, skladam se s kom Tivi, eipfh-to ovppergovpevog Tip paxQ(jp roovop
izenačen dolgemu življenju (= zelo star).
avjijiezgrjoig, ecog, fj merjenje, prera-čunanje, ^vpifievgrjciiv v iv o g /.aufidvco izmerim kaj.	[sklad.
ovpfiezgia, fj pravo razmerje, somerje, ovfi-fiszgog 2 (jisvgov) 1. od-, izmerjen, (so)razmeren, v pravem razmerju, skladen, primeren (po času in prostoru), rog kIveiv v primerni bližini, dosti blizu, da se sliši; ov ^v/n/zsvgog nogeia razmerno zelo dolga pot; o času: voiče avčgi enako star, vv%rj pravočasno, o pravem času. 2. primeren, prikladen, pripraven. ov/z-fitjzidofiai d. m. ep. [inf. aviz/Mjvid-aoffai] skupno se s kom posvetujem. ovfi-fi7)xavao{icu d. m. 1. skušam kaj skupno s kom priskrbeti, pripraviti, pribaviti -rti smvfjdeia. 2. napravljam (snujem) skupno s kom načrte ali naklepe vivi.
avfifuya adv. ion. pomešano, hkrati (skupaj) s kom vivi. ovfi[uyrjg 2 in cviifieinzog 2 (-juv.vog) 1. zmešan, pomešan, vsakovrsten, na-mešan, sestavljen, oxia gosta senca, čgv/nog gosta šuma (grmovje). 2. združen, zavezan, skupen xand. cvfi-^iiyvvfu, -fuyvvco — ovii-/iEiyvv/M, -jieiyvv(o.
avfifUKzog 2 gl. ov/iiiv/fjc. ovfi-fzifirjzfjg, ov, 6 (so)posnemalec NT. ovfifii^ig, ecog, fj gl. ov/z/augic. ov[i-fiCayco ep. ion. 1. act, družim, mešam skupaj. 2. pass. a) mešam se (med), spoprimem se, spopadem se, trčim skupaj; b) družim se s kom, občujem s kom uvi, shajam se (na pogovor) s kom.
ovfifiogia, fj simorija t. j. davčna skupina ali davčni oddelek. V Atenah je bilo 20 takih skupin po 60 mož, ki so posojali državi denar ali gradili ladje in potem ta denar izterjavah pri državljanih; na čelu vsakega oddelka je bilo 15 najbogatejših meščanov.
ov/j,-/zogog 2 (^opog) (s kom vred) davku podvržen, podložen. ovfifLogcpi^cD in ov/zfiogcpoco naredim (koga) podobnega ali sličnega; pass. sem enak ali sličen NT.
avfi-fiogcpog 2 (fzogcpfj) enake podobe, postave, enak po postavi (po obličju) NT.
ovfi-fiox/d'Eco poet. trpim s kom vred vivi.
avp-fivsojiaL pass. vpeljejo me s kom vred (uvi) v svete skrivnosti. ovp-fivco sklepam se, zapiram se, stisnem se, £Žxsn rane se zacelijo. ovpnafteco trpim s kom vred, imam usmiljenje s kom uvi NT. ovfi-jiafffjg 2 (naffelv) usmiljen, milosrčen NT.
ovfi-nai^co [/iit. oviuvaigo/uu ] poet. igram se, šalim se s kom skupaj
uvi.
ovfijiaittzcog, ogog (-jzaiovcog) 6 tovariš pri igri, soigralec.
ovji-jtaico poet. zadenem, trčim, udarim s čim ob kaj vi uvi. ov/z-jzagayiyvofiai d. m., ion. -jzaga-yivofiai prihajam s kom vred, sem hkrati navzoč (prisoten), grem, hitim komu na pomoč, sem (stojim) komu ob strani NT. ov/z-jiagcv&Eco tečem s kom vred, tečem za kom uvi.
ovfi-naganakeco 1. hkrati kličem (na pomoč), prosim (pomoči), vabim hkrati koga kam viva eig vi. 2. tolažim, razveseljujem skupno s kom NT.
avfi-jzaga^ofii^co spremljam ob čem; pass. dobivam spremstvo, v spremstvu plovem ob čem, vov ovputaga-zo/zioftfjvai da bi v spremstvu odplule ob obrežju.
avfi-JtagaA.ap,{l&vco hkrati privzemam kaj, vzamem s seboj, pritegnem viva, vi NT.
ovfi-jtagajiEvco ostanem s kom skupaj, živim še dalje s kom NT. ovpi-jiagane/uzco hkrati spremljam vov
'AČb/ZOV.
ovfi-jiagaoKEvd^co skupno s kom prirejam, pripravljam, pribavljam, pri-skrbujem.
ovfi-jiagaozdvrjg, ov, 6 poet. pomočnik, pomagalec.
avfz-jtagazdzzopai med. postavljam se s kom vred v bojni red, bojujem se skupno s kom, sem njegov zaveznik
vi vi.
avfi-jtagaepsgofzae pass. tečem s kom vred (črez mejo), potegnejo, vlečejo me s seboj vred (črez mejo). ovfz-jtagee/ze1 (sif.ee) sem hkrati s kom (pri kom) navzoč ali prisoten zeve NT. avp-jiapEifii2 (eifu) hkrati korakam, grem vštric s kom. ov fe-jtagsno peae d. m. 1. sledim hkrati komu, spremljam koga, hodim s kom ali poleg koga, sv la (p zovzep stojim s kom v istem redu. 2. hkrati pripadam komu, sem hkrati podeljen komu zefzae.
ovn-jiaQ£%<x> hkrati ponujani, nudim doepaleeav, s kom vred pripravljam koga v strah (poflov zeve. avfi -jcageazafeae med. intr. poet. [/ut. -nagaozr)aofeae, a or. -n ageozrjv] postavim se, stopim hkrati poleg koga, pomagam komu zeve. av fe-nago fzagzeco = avfi-Jt a g snop a i. av/z-ndg, -aoa, -av (okrepljen nag, lat. cunctus) ves, cel, vse skupaj, pl. vsi skupaj; subst. zb cvfenav in za av/z-navra celota, cela država, cela vsota, glavna stvar, poglavitna reč; adv.zo ovfuzav, za ovpenavza ako se vse vzame, sploh, vobče, zb ovfenav sineev da vse to povzamem, na kratko (v kratkem povedano).
ov/z-jtdoftco trpim s kom vred, imam isto bol s kom NT. ovfi-jtECftco s kom vred pregovarjam, pomagam pregovoriti, napotim, pripravim koga k čemu z iv d. ovfz-ns/zjico pošiljam koga s kom vred veva zevi NT; hkrati odpošljem, dajem komu kaj s seboj (na pot). ovpe-negaevco in med. 1. iz-, dovršim kaj skupno s kom, epgovzeda preudarjam, pomagam izvršiti. 2. popolnoma dovršim, izposlujem, zevi s^dgav ngog zeva nakopljem komu sovraštvo s kom.
Gv/z-nEQedyco 1. act. hkrati vodim povsod s seboj. 2. pass. hkrati me vodijo povsod okrog.
GVfz-jtEpehafzfdavco hkrati ali popolnoma objamem zeva NT.
GVfi-nBgiJiarsco hodim, izprehajam se s kom okrog zeve.
av/z-jtEpe<pEQco 1. act. nosim hkrati, vodim s kom okrog. 2. pass. (fut. avfeice-
gesvs^tfgaofiae) premikam se s kom vred Jtsgeepogdv, občujem s kom, ravnam se po kom zevi. avfz-nrjyvv[ze 1. act. a) spajam, speliu-jem, pustim, da se mleko strdi (za-siri) yaAa\ b) sestavljam, postavljam, gradim. 2. med. a) gradim, sestavljam sebi; b) intr. s pf. -jzsnr]ya čvrsto sem sestavljen, zgostim se. ovpztrjuzog 2 ion. čvrsto spojen, zložen, zvezan, postavljen.
avfz-jtiE^co stiskam; obsežem, povzamem, primem zgibat;, avfz-nivco [fut. ov/z-mouai] pijem (popivam) s kom vred, udeležujem se pijančevanja pri kom naga zeve. av/z-nijizco 1. zrušim se, podiram se, sesedam se oexea, hiram, propadam ačb/za. 2. a) trčim skupaj s kom; udarim se, spoprimem se s kom, napadem koga zeve, ngog ze; b) zlagam se, ujemam se zeve. 3. zgodim se (ob istem času), pripetim se, primerim se zevi, jvgog zb ovpeninzov po potrebi, kakor potreba nanese; pogosto impers. ovfz-nenzEi primeri se, dogodi se, pripeti se, ovvsjzeoev e g zovzo dvayx?] g prišlo je do te neizogibne (nujne) potrebe.
4.	zabredem kam xaxoeg, zapadem čemu zeve, eg ze.
ovpe-rtlazayEa> ep. sklepam roke, ploskam z rokami ^spat. av/z -mAskco [aor. pass. ovveji).dxi[V j 1. act. spletam, zapletam, zvezujem ze zeve, sklepam roke na hrbtu rti) %eege eg zovmoco. 2. pass. spletajo, opletajo me, zapletam se, sem zapleten, objemam zeve; navadno: spoprimem se s kom, prepiram se, bijem se; borim se s kom zeve, ngog zeva. avfi-jt^Eco plovem, jadram, vozim se, potujem s kom vred /zezd zevog. av/z-Jt^Ecog 2 ves poln česa, napolnjen s čim zevog.
av/z-n^rp^vco ion. in avfz-nhr\gbcc> 1. act. a) popolnoma napolnim (reko z vodo), storim, da naraste, vavv popolnoma napolnim ladjo z moštvom zevi-, b) do-, izpolnjujem. 2. pass. NT: aj) dopolnjujem se, izvršim se, prihajam rjfes-gae-, b) napolnjujem se. avpenkonf], fj (ovu-jz/.e',y.m) spletanje; 1. objem. 2. spoprijem, borba, boj, spopad.
avp-nkoog, skrč. -nkovg, 6, ») (ovp-nMco) tovariš na ladji; pl. mornarji, brodniki; pren. poet. družica, tovarišica tov ndftovg.
avp-nvsco sem složen, strinjam se, sporazumevam se s kom. ovp-nvtya> popolnoma udušim, stiskam od vseh strani NT. avp-nodi£co [aor. ovvenodioa, pass. ovve-aodioftrjv] zvezujem noge, vklepam, zapletam xi, vivd, sv vivi v kaj. ovp-nolepsco borim (bojujem) se skupaj s kom, pomagam komu v boju vivi, [isva vivog; proti komu npog v iv a (vi).
avp-noXiopxso3 oblegam skupaj s kom
vi VI V L
avp-noklvEvco in med. živim s kom v isti državi, sem sodržavljan, tvorim s kom (vivi) državo. avp-nokivpg, ov, 6 someščan, sodržavljan NT.
cvp-nopnsvco udeležujem se slovesnega izprevoda.
avp-novsco 1. trudim se skupno s kom, delim s kom trud, napor, težave vivi, prenašam s kom nesrečo. 2. pomagam, sodelujem vivi. avp-nopsvopai d. p. [/'ut. ovpnopevoopai, aor. ovvsnopsvfh]v\ 1. potujem, korakam s kom, spremljam koga vivi. 2. shajam se pri kom NT. avp-nopi^co znašam, priskrbujem, pri-bavljam skupno s kom vivi; med. na-, prib avl jam si kaj. avpnooi-ap%og, 6 (dQ‘/co) predsednik pri pojedini ali popivanju, stolorav-natelj.
avpnoaiov, to (ovp-nivco) 1. pojedina, obed, pitje, popivanje. 2. NT omizje. avpnovrjg, ov, 6 (ovp-nivco) sopivec, sojedec, gost.
cvpnovmog 3 ki spada k pojedini (pijači), ki se tiče popivanja. avpnpdnvcop, opog, 6, ion. -npfjnrcop pomočnik, pomagač, odov tovariš, sopotnik.
avp-npdaoco, at. -vvco, ion. -npf/aoco 1. act.^ delam skupno s kom vivi, opravljam, izvršujem s kom vred kaj, pomagam mu (kaj doseči), podpiram ga, grem mu na roko v čem vi vivi, vivi n spi vivog, acc. c. inf., coave.
2. med. ion. pomagam komu kaj maščevati vivi VI.
ovp-npEofteva> in med. sem s kom vred poslanec, sodelujem pri poslanstvu. ovp-npsaflvg, scog, 6 soposlanec, vivi s kom.
av /i-jipeoflvTEp o g, 6 sostarejšina, so-duliovnik NT.
avp.npf1v.x03p, ovp-npfj ooopai gl. ovp-
npanvcop, ovpnpdaoco. ovp-npiaofrai (inf. aor. k ovv-covsopai) nakupujem vi.
ovp-npoftvpsopai d. p. [s tut. med. -pfjaopai in a or. pass. - sdvpfj-drjv ] sem enako vnet za kaj, marljivo sodelujem, rade volje delam za kaj, marljivo se trudim s kom za kaj, zagovarjam, podpiram, sem pripravljen kaj storiti vi, inf., oniog, Vivi komu. 2. naklonjen sem, vdan sem komu.
ovp-nponspnco [impf. ovpnpovnepnov] spremljam koga skupno s kom vivd vivi.
Gvp-nvvoaoo poet. ravnam, zlagam. ovp-nvcopa, avog, vo (ovp-ninvco) naključje, slučaj, nezgoda, nesreča. ovpcpavfjg 2 (ovp-ipaivopai) popolnoma jasen.
avpepspovrcog (adv. od pt. ovpcpepcov) v prid, v korist, koristno. [njen. avpcpEpvog 3 ep. znošen, združen, zedi-avp-ipepco [gl. cpepco; ion. aor. act. ovv-f/vsi/ia, pass. ovvrjvei’/Jhjv; praes. opt. 3 pl. ovpipspoiavo] I. act. 1. trans.
a)	nosim na kup, znašam, zbiram, donašam, prispevam, sg peoov objavljam; b) nosim kaj skupno s kom, prenašam s kom vred neviav, stojim komu na strani, koristim, pomagam komu vivi, sg, n o 6 g vi, vi v čem, a ec. c. inf.; ovpipspcov 3 koristen, prikladen, vo avpepspov, vci avpepe-povva korist, dobiček, prid. — impers. ovpipepsi a) koristi, prija, bolje je;
b)	pripeti se, zgodi se, slučaj nanese, primeri se, posreči se. 2. intr. a) sem primeren, prilegam se komu vivi; b) sodelujem s kom, ugajam, ustrezam komu, nama vivi v vsakem oziru; c) pritrjujem, vdajam se voig ‘/.psivvooiv. II. pass. 1. a) shajam se, prihajam skupaj, sestajam se
eg u, eg zavra; v zvezi z yvcbur/ (yvcb-paig): soglašam, pristajam na kaj, privoljujem, ujemam se, covvog elvai kažem se kot povsem isti (v istem pomenu tudi brez subst.); b) spravim se, pomirim se s kom, hočem živeti s kom, pomagam v iv L r i; sig epav-rov združujem v sebi; c) občujem, bivam s kom, trčim s kom skupaj; spoprimem se, borim se s kom no-/.epovče, pdyr/ uvi. 2. zgodim se, pripetim se, primerim se, zadene me (nesreča) y.av.(p; impers. avpq>egexai zgodi se, pripeti se komu kaj uvi u. avp-q>Evyco 1. bežim s kom vred, spremljam koga na begu, izgnan sem s kom vred uvi, avv uvi. 2. pribežim kam.
avfi-qj7jp.il. intr. pritrj uj em uvi. 2. trans, potrjujem, odobravam, pri-, dovoljujem, obetam ri.
cvp-gjiAeco poet. ljubim s kom vred. ovp-qnA.ovixeco potegnem (vlečem) s kom, stojim na njegovi strani uvi. avp-qnkoxZpeopai d. p. tekmujem s kom, podpiram koga iz častihlepnosti uvi.
ovp-q>A.eyco hkrati sežgem; pass. zgorim vno uvog.
avfL-q>o{d&opai pass. hkrati se prestrašim ali zbojim.
avp-qjoixdco pogosto hodim, zahajam s kom {uvi) kam (v šolo). | nec. avpq}oix7jxrj<;, ov, 6 (ovp-cpoiraco) souče-avpq>ogd, tj, ion. -gfj 1. dogodek, naključje, slučaj, usoda; a) sreča (aya-fhrj); b) nesreča, nezgoda, bolezen, izguba, trpljenje, poraz; pl. slučaji nesreče, ovpcpogijv noiovpai u ženem si kaj k srcu, smatram kaj za veliko nesrečo, žalostim se, ovpcpoga %gaopai uvi imam nesrečo, sem nesrečen, vdam se žalosti nad nesrečo.
2. posledica, izid, uspeh. avpcpogevg, ecog, 6 {avp-cpegco) spremljevalec, pribočnik spartanskega voj- j skovodje.
avp-q>ogeco znašam, zbiram, nabiram aiviag; innog ehifj ovpnecpogrjfievog brez načrta sestavljen, nepravilne postave.
avpqj6grjaig, ecog, »/ kopičenje, stekanje, pritisk, množica.
avp-q>ogog 2 {ovp-q>egco) prikladen, ugoden, pripraven, priležen, tesno združen uvi, eg, ngog n, ev uvi, inf.; subst. ro ovpcpogov, ra. ovpcpoga kar je koristno, korist, prid, dobiček; 6 ovpcpogog tovariš.
Gvpq>gddpcov, ovog, 6, fj ep. ki s kom vred svetuje, sosvetovalec. avp-qigd^opai med. ep. poet. [fut. avp-cpgaooopai, ep. a or. ovpcpgdoaaro, pf. poet. ovpnecpgaoTai] 1. a) posvetujem se s kom [dov/.dg uvi, dogovarjam se s kom, svetujem komu kaj; b) frv-pčp preudarjam, premišljam pri sebi. 2. izmišljam si, najdem cpvyag. avp-q>gdaaco, at. -xxco stlačim, zma-šim, stiskam skupaj, vavg postavljam ladje vzporedno drugo poleg druge. avp-cpgoveco 1. sem enakih misli s kom, sem složen (edin), soglašam s kom, stojim na njegovi strani. 2. spoznavam, sklepam, zavem se, osvestim se, spametujem se. avp-cpgovgog 2 poet. kdor je ali vztraja pri kom; subst. d) peXai)gov ^vpcpgovgov ejioi moj dom, moj a zaščita (obramba). avp-cpvydg, ddog, 6 sopregnanec, tovariš v pregnanstvu. ovfiq>vfjg 2 (ovp-cpvopai) zrastel, tesno zvezan, v tesni zvezi. avp-cpvla^, axog, 6 sostražnik, sova-ruh, sobranitelj, uvog česa, uvi s kom. avp-q>vkdaaco, at. -xxco varujem, stražim skupno s kom ri. avp-q>v\Exr\g, ov, 6 (cpvfoj) rojak NT. ovpcpvgrog 2 poet. vprek ali križem zmešan.
avp-cpdgco [aor. ovvecpvga, pf. pass. pt. ovpnecpvgpevog] zmešam, pomešam, združujem; pass. sem pomešan (zedinjen, združen) uvi, p er d uvog. avp-q>vxEvco vsadim kaj s čim vred uvi n, napravljam, zasnujem, po-vzročujem kaj s čim vred ri uvi. ovpcpvTog 2 1. skupaj zrastel. 2. prirojen, podedovan, lasten, naraven, enak, soroden, ^vpcpvrov epuoičb ri uvi storim, da postane kaj komu druga narava.
Gvp-qjvco [fut. cvpcpvoco, aor. ovvecpvoa, intr. fut. ovpcpvoopai, aor. ovvecpvv, pf. ovpnecprna] 1. trans, storim, da se kaj zraste; pren. združujem, spajam
Grško-slov. slovar.
46
eig to avv6. 2. intr. zrastem se eig tv. avfi-<pcovsco hkrati zvenim: 1. zlagam se, soglašam, strinjam se, sem složen, ujemam se, Tivi s kom, sv tivi v čem. 2. dogovarjam se s kom, ze-dinjam se; NT uvi ex dyvagiov pogodim se za denar, sklepam pogodbo. av[upd>vyaig, scog, y ujemanje, soglasje. avfiq)covia, y 1. ujemanje, soglasje.
2. NT petje, godba. avfi-tpcovog 2 (gcoveco) 1. skladen, soglasen, ubran, ujemajoč se, privolju-joč v kaj. 2. složen, edin, primeren; subst. to ovpignovov dogovor, sx tov avpigcbvov po dogovoru, s privoljenjem.
cvfi-yjaoo [inf. pra.es. av/uprjv, aor. act. avvexpyad\ ion. skupaj grabim; o reki: odnesem in pokrijem s peskom, pogoltnem.
avfi-yjtj(pL^a) seštevam NT. avp.-ipycpog 2 soglasen, skladen, ujemajoč se s kom tlvL	[NT.
ovfi-ipiiftog 2 (ipvy,y) enodušen, složen avv, %vv I. adv. hkrati, vkup. II. praep. z dat. 1. s, skupno s, s kom vred; pri osebah izraža: a) spremstvo: avv Tolg cpiloig s prijatelji, eiid avv uvi stojim na strani koga, oi avv avToZg njih zavezniki (ali njim podvrženi narodi), oi avv uvi spremljevalci; b) pomoč: avv fisci), avv fteoZg z božjo pomočjo, ako bog da, če bog hoče. 2. pri stvareh izraža: a) čas: hkrati s; b) način in sredstvo: s, z, med, avv yygg v starosti, avv y.gavyy s krikom, avv pieydXcp z veliko izgubo, drago, avv ToZg cpi/.Tdvoig aigovpiev z naj ljubšim, s tem, da žrtvujemo najljubše, avv tco čixaicp pravično, avv T('v/u hitro, avv ry dgin kakor se spodobi, avv Tip o<p dpaftm na (v) tvojo korist, avv 6o^y slavno. avv-ayyekog, b ion. soposlanec, poslanec tovariš.
avv-ayeigco [gl. dyeigoo; ep. aor. ovvd-yeiga, med. ovvayeinduyv, pt. avvaygb-frsvog] 1. act. zbiram, sklicujem, skupaj grabim; e/navTov pridem k sebi, umirim se. 2. a) med. zbiram, skup-ljam sebi (zase); b) med.-pass. zbiram se, shajam se; pridem k sebi, umirim se.
avv-dyvvfii (tudi v tmezi.) [ep. a or. avv-ea§a] zlomim, razbijem, (z)drobim, starem.
avv-ayogevco [fut. avv en d), aor. avveZ-nov] 1. govorim s kom vred za kaj Tivi, pritrjujem, odobravam, izpričujem s kom, govorim komu, nasvetujem. 2. govorim za koga, branim koga, pomagam mu tivi. avvaygdfievog gl. avv-ayeigco. ovv-dyco [pf. avvfj/a, ep. impf. avvayov] I. act. in pass. 1. skupaj vozim, nosim, gonim, zganjam, spravljam vkup, zbiram, sklicujem, kličem uva, rt; a) sprejemam gostoljubno eig T))v oi-y.iav in abs. NT; b) pobiram NT; c) nabiram, gubančim ngooconov. 2. tesnim, zožujem, potegujem skupaj, zagradim, omejujem, združujem; av-ftgcbnovg eig xydeiav sklepam med ljudmi zakone. 3. a) vnemam, začenjam ''Agya, jvo?.eluov, egida; sestavljam, pišem o čem. II. med. in pass. 1. zbiram se, shajam se, zadevam skupaj, sestajam se. 2. vlačim si vkup, tesnim se, ožim se, bližam se.
3.	sprejmejo me, sprejet sem. ovvaycoyevg, scog, b I zbiralec, sklica-avvaycoy6g, b (avv- ! telj, združevalec, ayco)	I posredovalec.
ovvaycoyfj, y (avv-dya>) 1. zbiranje, združevanje, združitev. 2. NT zbirališče, shajališče, shodnica. 3. vzpodbuda, priprava tov jioasjuov. 4. stiskanje, zoževanje.
ovv-aycovi£o/j,cu d. m. 1. borim se s kom vred Tivi, pomagam komu v boju. 2. prem pomagam, podpiram, sodelujem uvi, Ti v čem, ngog ti k čemu.
avvaycoviOTyg, ov, b soborilec, sobojevnik, pomočnik v boju. ovr-dSeAipoi, oi ljudje, ki imajo brate in sestre.
avv-adineco delam s kom vred (tivi) krivico.
ovv-ddco 1. pojem ali glasim se skupaj s kom Tivi. 2. sem enak, strinjam se, zlagam se, Tivi s kom, ev tivi v čem.
avv-aeigco^ ep. - avv alg (n. avv-aeigco2 in med. ep. zvezujem, na-pregam skupaj.
ovv-a&keco borim se, trudim se skupaj s kom ali za kaj vivi, vf/ niavei vov evayyekiov NT.
avv-a^goi^co 1. act. hkrati zbiram, nabiram, sklicujem, združujem v celoto. 2. pass. zbiram se, združujem se, shajam se.
avv-ai&gid^co nav. impers. hkrati se razvedri ali zjasni. ovv-aipog 2 (alga) poet. (po krvi) soroden, v rodu, vivi komu; dgga bratsko oko, veixog avdgcbv fvvaigov prepir med krvnimi sorodniki, Zev g zaščitnik rodbine; subst. 6, ry brat, sestra, oi sorodniki. ovv-aiveco 1. s kom vred hvalim ali slavim vi. 2. odobravam, pritrjujem, privoljujem, obetam vi vivi ali inf. avv-aivvfiau med. ep. skupljam, zbiram. ovv-aiQ£a> [gl. aigeco, a or. ep. ovvekov]
1.	zgrabim, vkup vzamem, pograbim, poberem /J.alvav; povzamem, posnamem; pren. razumem, (cdg) ovvekov-vi (eircelv) da na kratko povem (povzamem), skratka, kratko in malo, z eno besedo, ^vvekdov keyco, cprjgi povzamem (povem) kaj na kratko (z nekoliko besedami). 2. a) pograbim, napadem vooog; b) osvojim skupno s kom, pomagam osvojiti Zvftagiv, jtokiv; c) popolnoma premagam, uničim, starem, zmečkam, razrušim bcpgvg, v d v drv 'Ai)rjvaion>; d) odtrgam, poberem.
avv-aigco [gl. aigco, ep. avvaeigco, a or. avvrjeiga (tudi v tmezi.)] 1. act, vzdi-digujem skupno s kom eni vi, ).6yov Luevd vivog obračunam s kom, računam NT. 2. med. a) jemljem skupno s kom kaj nase >dvdvvov, zivdvvov (del nevarnosti); b) začenjam, lotevam se s kom česa jvgdygava. ovv-aiviog 2 in 3 kdor s kom vred kaj povzroči, sokriv(ec), sopovzro-čitelj; ovvaiviog sipi vivi vivog povzročim komu kaj.
Gvv-ai^gakcovog, 6 soujetnik NT. ovv-aicogsopai pass. visim hkrati, vivi s čim.
Gvv-angdigco cvetem hkrati s kom. Gvv-aKokov&eco 1. sledim, spremljam s kom vred, vivi, geva vivog koga (kaj).
2.	spojen sem s čim.
avv-anovco slišim s kom vred vi vivog, akkfjkcov avajHocbvvcov slišim obojestranski klic (poziv). cvv-angodopiai d. m. slišim, poslušam s kom vred.
avv-akaka^co zaženem radosten krik, vriskam.
Gvv-akyeco čutim s kom vred bolečino, trpim s kom vred vi.
Gvv-aki^co [aor. act. avvfjkiaa, pass. ovv-rjkiofhjv, pass. pf. GVvfj/.iGjUU, ion. aor. act. ovvdkioa itd. brez augmenta] 1. act. spravljam skupaj, zbiram. 2. pass. prihajam skupaj, zbiram se, shajam se NT.	[vred vivi.
ovv-akioHogai pass. ujamejo me s kom avvaA.ka.yfi, fj (ovv-akkdvvcn) 1. medsebojna izmenjava, zamena, izpre-memba; a) občevanje, druženje kex-vgcov, koyov pomirjevalen govor;
b)	dkeftgiai ovva)j.ayai sestanek z Nesom, vooov napad bolezni, bolezen;
c)	poravnava, sprava ex ovvakkayf)g. 2. usoda, dogodek; pl. slučaji usode. daigovcov od bogov naklonjena usoda.
Gvvdkkayga, avoc, vo (ovv-akkavvco) občevanje, dogovor, pogodba, pravda. avv-akkdoaco [aor. pass. Gvvrj/j.d/pjrjv in -r)kXdyr)v\ I. act. 1. trans, zamenjavam, spravljam, združujem, pomirim vivd vivi. 2. intr. občujem s kom, družim se s kom vivi. II. pass. 1 spravim se, pobotam se, pomirim se s kom jtpog v iv a, vivi. 2. poet. združen sem, oženjen sem s kom vivi. avv-akkopai d. m. skačem s kom vred. avvapga, aro g, ro (ovv-djrvco) vozel. Gvv-ap,ep6xEQog 3 1. (v sg. samo neutr.) oboje skupaj (združeno). 2. pl. oba hkrati, oba skupaj, oba enako. ovv-avafiaivco potujem, grem skupaj s kom (vivi) gori (v notranjo deželo). ovv-ava/3odco zakričim s kom vred vivi. avv-avayiyvcboxco berem s kom vred vivi.
avv-avayvM^co 1. prisilim, primoram skupno s kom vi. 2. silim hkrati. gvv-avaigcco hkrati uničujem, ugo-nabljam, odstranjujem, ubijam. avv-avdx£igai d. m. ležim, sedim skupaj s kom (vivi) pri mizi NT. Gvv-avd.kiaH.co 1. hkrati potrošim, porabim. 2. hkrati izgubim vi.
avv-avapEiyvvpai pass. občujem s kom, pečam se s kom tivi NT. avv - avciTCGLvolicu med. odpočijem se skupno s kom tivi. avv-avansi^co hkrati pregovarjam koga t ivd.
avv-avangdaaco, at. -zzco pomagam komu izterjati /iiafiov nagci tivog. avv-avargexco tečem s kom vred gori lista tivog.	[ vred.
avv-ava<p'd'eyyofiai d. m. zakričim s kom avv-avaxcoQEa> d. m. grem skupno s kom nazaj usta tivog.
avv-aviat7]fu 1. act. postavljam skupno, pomagam komu zopet zgraditi.
2. med. intr. (z a or. avvaveovpv) vzdigujem se, vstajam s kom vred tivi. avv-avzdco in med. [impf. du. ep. avv-avttjtrjv] 1. sestajam se s kom, srečam koga, pridem komu nasproti, naletim na koga tivi NT. 2. zadene me, prigodi se mi kaj NT act. ap. 20, 22. avvdvzrjaig, scog, r/ srečanje, k^ŠQXO(iai sig ovvdvtrjoiv grem nasproti NT. avv-avzid£co = ovv-avtdco. avv-avzilafi^avopai med. lotim se s kom česa, pomagam komu pri čem ttvi NT.	[= avv-avtaco.
avv-avzofiai med. [aor. avvavttai)r/v] avv - al-ioco želim (zahtevam) hkrati, hočem isto z acc. e. inf. ovvaopEco spremljam, pridružen sem. avv-dopog, ep. avv-rjopog (ovv-asigco2) pridružen, zvezan; subst. 6, fj drug, mož, žena.
avv-andyco 1. act. odpeljem, odvedem s kom vred, ti tivi kaj komu. 2. pass. NT dam se zapeljati (potegniti), pridružujem se komu, zlagam se s kom tivi.
cvv-dnag 3 ves, cel; pl. vsi skupaj. avv-djiEifu odhajam, odpotujem skupno s kom.
avv-aniazrjpai ion. = avv-afpiatppi. avv-ajto/daivco hodim (izkrcam se) na suho, tivi s kom vred. ovv-anoftvfioKco umiram (padem) s j kom vred tivi.
avv-anoKd/ivco poet. utrudim se (opešam) s kom vred.
cvv-anokafi^avco prejemam, dobivam obenem nazaj (kar imam pravico I terjati).
avv-an6l\vpu 1. act. uničujem (ugo-nabljam, izgubljam) skupno s kom tiva, ti. 2. med.- intr. poginjam, umiram skupno s kom tivi. avv-anov£vco nagibi jem se s kom vred doli; tolg ocb/iaoiv laa tfj dogy nemirno se premikam (s telesom) primerno dušnemu stanju (pričakovanju).
avv-ajzojtEfinco odpošiljam skupno s kom ti.
avv -anoazE^kco odpravljam, odpošiljam skupno s kom ti. avv-anzco A. act. I. trans. 1. spenjam, spajam, zvezujem ay.ga, zavozlam, sklepam v.vkaov; ato/ia poljubljam, XSioa podajam roko, ^stps iv ^oo/.oig vklepam. 2. pren. a) združujem, sprijaznim, nrjdsiav tivi stopim v sorodstvo s kom, xaxa tivi naklanjam, pošiljam komu nesrečo, ydiiov sklepam, svog y.axcb napravljam, sg ftld-(h)v zapletam v; b) n6?.sfiov, /idxov tivi, noog tiva začenjam bitko (boj), spoprimem se, veixog vnemam, tivag vzpodbujam na vojsko; c) ioyoiai pogovarjam se, začenjam pogovor, posvetujem se; d) dvag eg ipilovg nanašam na prijatelje. II. intr. 1. a) dotikam se, mejim na, držim se česa, nahajam se pri kom Ivnrj; b) spajam se, zedinjam se, bližam se, eig Xogsviiata družim se v kolu. 2. udarim se s kom, spopadem se s kom. B. med. 1. zvezujem (spajam) kaj svojega, y.fjdog {ivpatgog udajam hčer, omožim jo. 2. pt. pf. pass. avvr/uiiivoc spojen, združen tivi. avv-agaaaco (aor. ep. ovvdnaša) ep. ion. poet. udarjam s čim ob kaj, bijem skupaj, razbijem, razdrobim v avg; pass. sem zdrobljen, razbit. ovv-agsoKEi impers. kaj ugaja (je všeč) tudi meni, zadovoljen sem s čim, tudi jaz mislim to uoi.
avv-agfio^co in avv - agfiozzco I. act.
1.	trans, zlagam, spajam, prirejam, združujem ti tivi, dipiv dfifidtcov zaprem oči, zamežim. 2. intr. ujemam se s kom, prilegam se, sem primeren (dostojen) tivi. II. med. 1. = act. tr.
2.	prilagodim se, vdajam se. avv-appoXoyEco združujem, gradim NT.
avv-aamSoco
ovv-aojzi£co
avv-agnd^co pograbim s silo; 1. hitro popadem, zgrabim, odnesem, odpeljem, odženem, zanesem NT. 2. ipgevi dosegam z umom, hitro razumem. avv-agvaco 1. act. družim, vežem yevog (sc. Ejiov v& [taoilecog yevei). 2. pass. pf. obvisim na čem, zatikam se na kaj negi vi, xav’ dvayxr]v v stiski. avv-ag/aigsaia^co podpiram pri iskanju službe.
avv-agyco sem sopoveljnik, vladam, zapovedujem skupno s kom, vivog nad kom; 6 ovvdgycov sopoveljnik, tovariš v službi.
avv-aoKsco vežbam skupaj s kom.
1.	držim ščite gosto skupaj, stojim v (gosto) sklenjenih vrstah.
2.	pomagam komu v boju.
ovvaomop,6g, 6 gosto sklenjena bojna vrsta (tako, da se drži ščit ščita), boj v sklenjeni bojni vrsti. avv-aajiiavfjg, ov, 6 poet. soborilec, sobojevnik, tovariš v boju. [hkrati. avv-avaivco posušim; pass. posušim se ovv-avdaco govorim hkrati s kom, pritrjujem, zlagam se. ovv-avAog 2 (av).f]) kdor stanuje blizu (skupaj) rego g ycbgoig; pren. vivi udarjen (z blaznostjo).
avv-avlgdvco in avv-av^co 1. act. po-množujem, množim, razširjam, povišujem, slavim dgyi)v. 2. pass. rastem, razširjam se, pomnožujem se s kom vred vivi.
avv-acpaigsco in med. [tut. fvvacpaigi)-ao/nai] ugrabim skupno s kom, pomagam osvoboditi. avvacprj, r\ (avv-anvoo) združitev, vnetje <pXoyog.
ovvacpfjg 2 (ovv-dnvoo) v zvezi, zvezan, vivi s kom.
avv-aipiovrjfu, ion. avv -ajtiazrjfii [ion. praes. 3 pl. opt. avvamovaiavo] 1. trans, act. zvabim, pregovorim s kom vred k odpadu, izneverim viva. 2. intr. in med. odpadem, izneverim se s kom vred vivi.
ovv-acpofioioco napravljam (s kom vred) sličnega, enakega kpiavvov vivi. avv - dft&opiai dep. [/ut. ovvay{laat)rj-oopai, aor. ovvrjz&eoJhjv] žalostim se,
žalujem skupaj s kom radi koga vivi eni Vivi; Vivi s pt. ali z rjv. avv-Sai^co poet. umorim, ubijem skupno s kom v iv d.
ovv-dangvco jočem s kom vred. avv-demvEco jem, obedujem s kom vivi, oi ovvdemvovvveg tovariši pri mizi (obedu).
avv-dsmvov, vo obed, pojedina. ovv-dsiTcvog 2 (demveco) soobedujoč; subst. 6 soobedovalec, gost, avvdem vov noiovpiai viva povabim koga na obed.
avv-d£Kd£co podkupim, podmitim skupaj viva, s čim vivi. avv-Ssofiai [fut. avv d er/a 0/za i, aor. avv-ederjftrjv] prosim skupno s kom vivi. avv-Ssa/iog, 6 (deap,og) [pl. ovvdeo/ioi in avvdea/ia] 1. vez, vezilo, obveza, zveza NT. 2. spletek, vpletek. 3. vezi, spona. avv-Seafubrrjg, ov, o soujetnik. ovvdsvog 2 zvezan, vklenjen. avv-Seco [fut. avvdf/aco] zvežem, vklepam, zavezujem, ob(v)ežem e?.xog; spajam, združujem, vivi s čim; NT avvdede/ievoi soujetniki. avv-St]/iaycoyEco vodim ali pridobivam ljudstvo s kom vred vivi, privedem ljudstvo do česa avdga ayanav. avv-Sia^aivco grem (peljem se) s kom vred (vivi) na drugo stran, preskočim, prebredem s kom kaj. avv-8iaj3dkXco 1. prepeljem se, prejadram, preplovem skupno s kom v.oknov. 2. obrekujem, tožim s kom vred viva, vi.
ovv-8iafh/3dt;co prepeljem s kom vred koga, pomagam koga prepeljati. avv-SiayiyvcboKco razsodim, odločim s kom vred vivi in inf. ovv-diaivaofiai pass. prebivam, živim skupaj s kom vivi. ovvSiaizr/oig, ecog, fj skupno življenje, enak način življenja, ov z iarj avvdi-aivrjaig eig viva prevzetno (oholo) obnašanje proti komu. avv-SiamvSvvEvco postavljam se s kom vred v nevarnost, bijem s kom vred odločilni boj vivi, pieva vivog. ovv-SiaAvco hkrati razrešim, poravnam, pomirim vi.
cvv-Sia/ičvco ostajam, vztrajam skupaj s kom.
cvv-diartegaLva) pomagam dokončati ali dovršiti vov Xoyov. Gvv-8ianoXsfiECO vojskujem se s kom vred do konca (do odločitve), pomagam komu dokončati boj [isvd v iv o g.
Gvv-8ianogeco preiskujem skupno s kom.
avv-8iavtgdaacoj at. -vrco 1. act. dosežem, izposlujem, izvršujem kaj skupno s kom. 2. med. pomagam komu skleniti pogodbo, posredujem za koga fmšg vivog.
ovv-6iaoxBJito[iou d. m. in avv-Siaaxo-jieco preiskujem, prešo jam, razmišljam skupno s kom vi [isvd vivog. ovv-8iaacp£a> rešim, ohranim skupno s kom, pomagam rešiti. avv-8iaraXauccogECo ubijam se, trudim se skupno s kom, trpim (prenašam) skupno s kom nadloge. avr-SiarsAsco intr. trajam, obstajam s kom vred.
ovv-Siargtpco prebijem čas skupaj s kom zgovov; bivam, živim, občujem s kom TLvt, /.isvd vivog; oi ovvdiavgi-fiovvsg učenci.
ovv-dicupsgco [/ut. ovvdioioco, a or. ion. ovvčifjvsir.a] prenašam s kom vred (do konca); rov noXe[iov pomagam komu vojno dovršiti, pomagam komu d ii a vivi.
Gvv-dia^sigi^co ion. dovršujem skupno s kom, pomagam komu izvršiti vi. ovv-Sist-sifii (slfju) preiskujem, razpravljam, razgovarj am se o čem skupno s kom vi vivi. ovv-8ixd£co sodim s kom vred. gvvSikeco poet. zagovarjam, branim koga (vivi) pred sodiščem, potegujem se za njegove pravice. avv-8ixog 2 (dizrj) 1. vsem skupaj lasten. 2. kdor zagovarja pred sodiščem; 6 odvetnik, zagovornik, zastopnik. avv-8icbxa> preganjam, zasledujem koga s kom.
ovv-Sokei /j,oi impers. tudi meni se tako zdi, tudi moje mnenje je, sem istega mnenja, pritrjujem, ovvčokovv r/fiiv anaoiv po skupnem sklepu nas vseh, ovvdo^av navgi z očetovim dovoljenjem; pass. vd v e?, o g vow X6ycov naoiv £oiy.8 g v v d s Č o y pi sv o v sivcu ob
sklepu govora so, kakor se zdi, vsi istega mnenja.
avv-8oKi[i&£co izprašujem, preiskujem s kom vred.
avv-8oi;d£co hkrati slavim; pass. hkrati se proslavim (slovim) NT. ovv-8ovXog, 6, ovv-8ovXrj, fj sosuženj, sosužnja, sohlapec NT. avv-Sgaco delam, storim, učinim kaj s kom vred vivi vi. ovvdgofiag, ddog, fj ki steče skupaj, ki skupaj udarja; ovvdgopiadeg ne-voai skupaj udarjajoče skale (== 2v[i-Jt/.r)yadeg).
avvSgofirj, fj (avv-vgejrco) stekanje, naval, pritisk, ovvdgo/uf] eyevevo Xaov ljudstva se je nateklo NT. avv-Svd^co (avv-dvo) 1. act. združujem.
2. med. združujem se v par, parim se. avv-8vo dva skupaj, po dva, paroma. ovv-ealgE gl. avv-dyvv[u.	[ vivog.
Gvv-Eyyvg adv. zelo blizu, v bližini česa Gvv-£ysigco obujam s kom vred NT. avv-sdgevco (ovv-edoog) imam sejo, posvetujem se.
ovvsSgia, fj in avveSgiov, vd 1. seja, posvetovanje. 2. a) posvetovalni zbor, svetovalstvo, starejšinstvo, starej-šine; b) NT sodišče, sodba, sinedrij, naj višje duhovno in svetno sodišče pri Judih; c) zbor, društvo. 3. posvetovalnica, zbornica, zborišče. avv-sdgog 2 (sdga) 1. skupaj sedeč, posvetujoč se, pri posvetovanju zbran: subst. a) 6, fj prisednik (-ica); b) član svetovalstva, svetnik. 2. Aiv.rj ovved-gog vojioig ki ohranjuje zakone. gvv-Seikogi ep. dvajset skupaj. avv-EEgya'd'ov, avv-Esgyco gl. ovv-eigyco. Gvv-stjKa gl. avv-irjfii. ovv-efteAco hočem isto s kom, tudi jaz sem pripravljen, oi ovveffehovreg somišljeniki.
ovv-efH^co navajam, privajam koga čemu; pass. pf. ovveifho[iai navajen sem česa.
ovv-Eidsvai gl. ovv-oiča. avvEi8r]Gig, scog, fj sovednost, svest, zavest, uverjenje, vest NT. GVVElSfjGU) gl. avv-oiča. gvv--eZ8ov gl. ovv-ogdco. avv-siMco stiskam skupaj, zganjam, sig sXavvov zganjam na ozek prostor.
avv-eifiii (eipii) 1. sem (živim) s kom
skupaj, sem v njegovi družbi, oiljvZ doživim nesrečo, sem nesrečen, voocp = vooeco, zanoZg nokkolg sem nesrečen, ovq> to Lvij za/.or fvvsoti kdor se druži s krivico, kdor se vda krivici, ydfioi gl. evnior.OJ; dzai asi gvv-ovoai nkoveovoi Tovde neprestano ga vznemirjajo nesreče, ki nikoli ne počivajo; 6 gvvmv /govog dolga vrsta mojih let; pos. a) občujem s kom, družim se s kom, obiskujem koga z iv L, olv.eicog živi, tiezd Tivog; b) o občevanju med učitelji in učenci: oi ovvovvsg prijatelji, tovariši, pristaši, družabniki, učenci; c) o zakonu: živim s kom ali pri kom; d) živim sam zase e/nam m; e) hmoig redim konje, imam s konji opraviti. 2. stojim komu na strani, svetujem, pomagam komu; pogajam se s kom l'uk. 4, 83.
gvv-slul2 (eii.u) [ep. impf. omizr/v, 3 pl. ^vvioav] 1. skupaj pridem, shajam se, snidem se, zberem se, združim se eig tov lo-d/nov, sestanem se na enem mestu, eig Tamov tgjv vo/noov zedinim se v čem, tjvvodov avveipu priredim sestanek (shod), avvei/ni Tim eig zr)v Oodaoivog or/lav shajam se s kom v Trazonovi hiši, /novog pio-vco avveipd tivi posvetujem se s kom na samem (brez prič). 2. sovražno: spoprimem (spopadem) se s kom eg pieoov, eg toovto, §vviovodtv tčov nokecov ko sta hoteli začeti med seboj vojno. 3. o denarju: dohajam, dotekam dno Tivog.
ovv-eZjzov gl. ovv-ayogev(o.
Gvv-eigyco, ep. Gvv-£egya> [aor. 2 ep. ovveegya,d'ov[ zapiram, zaklepam koga skupaj s kom, zavezujem, zvezujem, zadrgnem.
avv-£igrjxa gl. avv-ayogevco. ovv-stgco 1. trans, a) združujem, spajam; b)nabiram, vzporejam, vežem; koyovg govorim zdržema, zvrstoma, nepretrgoma, hitro. 2. intr. avveZgov (fti/piaza) amovzeg odšli so, ne da bi se kaj ustavili, nemudoma. ovv-Biadya> vpeljavam, uvažam, spravljam v kaj.	[ kaj ti, eig ti.
ovv-eiofiaLvco vstopam hkrati s kom v
avv-eiafidkkco vderem kam Ig ti, napadem kaj s kom vred zvvL, pieza Tivog.
avv-eiaeg^o/iai grem, vstopim s kom vred v kaj.
avv-EianijiTco vderem, vpadem v kaj, napadem koga s kom vred (ovv) tivi eig ti, eig Trjv 'ddkaooav planem (vržejo me) s kom vred v morje.
avv-Eionkeco peljem se, jadram hkrati v kaj eig ti.
avv-EiacpEpco do-, prinašam, prispevam, tudi jaz kaj tl
avv-EK^aivcn stopam skupno, obenem gori.
avv-£K/3dkkco iztiram, izženem koga skupno s kom, pomagam izgnati.
Gvv-EKpipdijco spravljam (skupno) s kom vred vun, pomagam vun spraviti.
avv-endrjfiog, b potni tovariš, sopotnik NT.
avv-£x8t8co[u 1. izročim, predam s kom vred. 2. preskrbim ('d'vyaTega) s potrebno opravo in jo omožim Tivi.
avv-£xSvo/iai med. ion. slečem hkrati, izgubim trjv aidčb.
ovv-EHKai8exa, oi, ai, Ta po šestnajst, vseh šestnajst.
Gvv-EHHaicn 1. vžgem, zapalim, napolnjujem s plamenom dega. 2. vnamem, osrčim 'thj/iov.
ovv-£Kxop,iijc3 1. pokopljem skupno s kom Tivazivi. 2. prenašam do konca; Kvnoiv pomagam komu pri ljubova-nju.
gvv-skkojitco izsekam skupno s kom, pomagam izsekati.
gvv-£xkqovco 1. act. izbijem, prestrašim s kom vred. 2. pass. hkrati osupnem, prestrašim se.
Gvv-enkEKTog 3 hkrati izvoljen, soiz-voljen NT.
Gvv-sKrtEfiJico hkrati odpošljem živa.
avv-£XJitvco izpijem s kom vred, pomagam izpiti.
avv-ennimco 1. padem s kom vred vun iz česa, soglašam; tako posebno o glasovnicah: ai yvčo/iai v.ava Tortno ovve^enmTov mnenja so se ujemala (skladala), ai nkelozai yvd>piai ovvetj-eninzov vavuayeeiv večina (glasov) je bila za pomorsko bitko, ^AAefavdpog
ovve^ejzijzzb xčb jzgzbzzp A. žreb je pa- j del s prvim vun, ol jzoXXoi avve^-ejzljzvov zgivovzeg uva glasovi večine so glasovali, odločili zanj. 2. dam se zapeljati vjzo zivog. avv - exjzXeco, ion. avv - exjtXebco odjadram, odplovem skupaj s kom, peljem se skupaj s kom %ivi, /xsxd rivog. gvv-ekjzveco poet. izdihnem, umrem s kom vred živi.
ovv-ezjiotsofiaL d. m. imam česa dosti, izhajam s čim uvi. ovv-ekjzoveco pomagam komu kaj izvršiti cpvyag.
avv-EKnogitgco pridobivam kaj skupno s kom, pomagam pridobiti živi xi. ovv-£KnQrioGopaL med. ion. pomagam komu kaj maščevati ali se maščevati, xivl xi zaradi česa. avv-Euaco^co pomagam rešiti (iz nevarnosti) zivd.
avv-Ezzdaacn, at. -xxco pomagam uvrstiti v bojni red, postavljam skupno v bojni red.
Gvv-EHzeov (udi. verb. od ovvb%(o) treba je vkup držati.
ovv-£KTQ£cpa3 hkrati vzgajam koga s kom, pomagam komu vzgajati koga xiv L xw a.
avv-E^zge^co planem skupno s kom iz trdnjave.
ovv-£)tcpEQco pokopavam s kom vred, spremljam pogrebni izprevod. ovv-eXavvco [gl. ehavvar, ep. pr. inf. j avvsXavvB/xsv, aor. avvšXaaaa] 1. trans, a) zganjam, znašam, gonim vkup, 6dovxag stiskam zobe; b) dražim, ščuvam na boj fieovg sgidi; c) pritiskam, priganjam, opominjam, slg slgrjvrjv mirim; d) syyiaxa iJavdvov spravljam v naj večjo (smrtno) nevarnost; pass. prihajam v nevarnost.
2. intr. trčim skupaj (sovražno), borim se, snidem se v boju, sprem se, ' spopadem se sgidi.
GVV-eXev gl. OVV-aiQBCO. avv-eXEv6'£g6u) pomagam osvoboditi koga, sodelujem s kom pri osvoboditvi koga (česa) živa, tl, xivog. gvv-eX‘hco potegnem (zvlečem) skupaj deo/ia e jz i xi.
ovv-ep,fldXXco vderem, napadem skupno szg xi.
ovv£[il3oXri, r/ hkratno enomerno udarjanje vesel zcbjz^g.
avv-efinogog, 6, r\ poet. potni tovariš, sopotnik, spremljevalec (na potu). avv-£v8L8copi popolnoma prijenjam, umaknem se, vdam se xivi. ovv-ev8vco oblačim hkrati. ovv-Ev&ovoza^co sem hkrati zelo navdušen.
Gvv-e^aiQ£u> 1. zatiram, uničujem, po-končujem s kom vred. 2. pomagam razdejali ali osvojiti. ovv-el-atgco povzdigujem, vzbujam, iz-podbadam s kom vred. avv-E^azovco poet. (natančno) slišim s kom vred.
avv -E^afiagzavco grešim, motim se (skupno) s kom xivi. avv-E%avtoxap,au intr. med. vstajam, dvignem se, odidem s kom vred; sem razkačen.
avv-E^anazaco varam (slepim, zapeljujem) s kom vred.
avv -efeifu, avv-EŠEfjftopcu odhajam, izidem, odrinem skupno s kom v boj xivi, lUExd xivog. ovv-£Šexd£oficu pass. prištevam se h komu, spadam h komu, xivi držim s kom, pomagam komu. ovv-EŠogpdco 1. trans, hkrati priga-nj am, hrabrim koga k čemu. 2. intr. hkrati napadam, odrinem, odhajam skupno na koga.
Gvv-EOftnog, 6 ep. [Et. kor. seg’h, gl. e%co] združitev, sklep, stik, spah. Gvv-£ndycn 1. hkrati peljem, pripravim koga h komu sjzž xiva. 2. priganjam skupno s kom k čemu. avv-EnazvEO} 1. hkrati odobravam, pritrjujem, pri-, dovoljujem. 2. hvalim skupno s kom, pristajam na kaj xiv d, xi.
avv-Enaivog 2 ion. priznavajoč, stri-njajoč se s kom, pritrjujoč, odobravajoč.
avv -snaizidopai d. m. hkrati dolžim (krivim) živa xivog. avv - Ejzcucogsofiai pass. hkrati visim (plavam) nad čim vjzeg z iv o g. avv -£jiaxoXov‘&‘£co hkrati sledim, spremljam.
avv-EJia/j.iJvco hkrati pomagam komu v čem živi xi.
avv -snaviavafiai med. intr. [aor. ovv-ejvaveovrjv] vzdigujem se, uprem se s kom vred, oi avvenavaovavveg sozarotniki, d,ua v iv i s kom. avv-endnvopai ion. = avv-eq>aJtvopiai. ovv-ejielSov gl. avv-eipogdoo. ovv-EJt£L(u napadam skupno s kom nvi /.leva vivog.
avv -enekatpgijvoo ion. olajšujem, pomagam komu v čem vi vivi. avv-Ejtejio(icu ion. = avv-ECpeno(iai. ovv-snegeidoo hkrati upiram, naper-jam, obračam kaj na kaj, vnovoidv vivi zvračam sumnjo na koga. avv-EJiEVftOfiai med. 1. hkrati obetam z inf. fut. 2. hkrati molim k bogovom.
ovv-£ji7]x£co kričim (pojem) skupno s kom, zapojem s kom vred. avv-em/dd^oo prihajam ob istem času zraven, dogodim se. avv-Em/Sovcevoo zalezujem skupno vivi. avv-emnaAeo(iai med. kličem (prosim) koga skupno s kom uvd vivi. avv-emnovgeco prihajam na pomoč, odvračam skupno kaj od koga. avv-emnvgoco potrjujem, odobravam kaj s kom vred vi vivi. ovv-EJiiha(i[Sdva> in med. lotim se česa skupno s kom, pomagam komu, podpiram koga v čem vivi, zavzemam se za koga vivog, prispevam k čemu vivi vivog.
ovv-EJii(iaQxvQea> pričam, izpričujem kaj s kom vred NT. avv-Eni(ieMo(iai d. p. skrbim skupno s kom, vivog za kaj, tudi s dncog; 6 ovv-£Jii(ieh)a6(iEvog pomočnik. avrempekrjxrjg, ov, o sooskrbovalec, so-pomočnik.
ovv-EJiiQQibvvv(ii krepim, ojačujem, dajem moč, pomagam viva. avv-emanenxo(iai med. in avv-emano-nsco preiskujem, opazujem, preudarjam skupno s kom vivi vi ali z relat. stavkom.
avv-Emanao(iai med. 1. vlačim, potegujem za seboj, pridobivam zase. 2. vlačim za seboj v pogubo viva. ovv-EJiioji£vdco pospešujem skupno s kom, pomagam izvleči vozove vdg d(id^ag.
avv-£jtiano(iEvoq gl. ovv-e<peno(iai.
avv-sniavafiai d. p. vem s kom vred za kaj vi.
avv-emaxgaxevco grem skupno na boj (vojno) proti korfcu vivi. ovv-sjiia%voo pomagam hkrati komu pri čem vivi.
avv-emvekECO pomagam dovršiti. ovv-EmvifrEpai med. lotim se skupno s kom česa vib egyq>, napadam s kom vred vivi; NT pritrjujem tudi jaz. avv-Emvpi/dco uničujem, pogubljam skupno s kom.
ovv-EJtix£i()£eo napadam s kom vred
vivi.
avv-sjiofiai med. 1. sledim skupno komu, spremljam ga, grem skupaj s kom vivi, (ieva vivog. 2. pristajam na kaj, dam se prepričati. avv-EJi6(ivO(ii prisegam skupaj. avv-EJiovpvvco poet. (v tmezi) hkrati priganjam, izpodbujam. avv-EnQid(irjv aor. k ovvojvio/iai. avv-sgdoo ljubim tudi jaz, vračam ljubezen.
avv-Epyd^o(iai d. m. 1. sodelujem, delam skupno s kom, pomagam, Jtgog vi k čemu. 2. pt. pf. p as s. obdelan, ob-sekan ).ii)og.
ovvsfppdvrjg, ov, 6 poet. sotrudnik, pomočnik.
cvv£gyico (ovvegyog) [augm. ovvrjoy.\ sem sotrudnik, sodelujem, delam skupno, pomagam vivi vi, eig vi NT. avv-egyog 2 (avv-egyog, egyd£o(iai) kdor pomaga, sodelujoč ngog, eig vi; subst. 6, f/ sotrudnik, pomočnik NT; vivog pri čem (koga), vivi komu. avv-Egyco at. = ovv-eiQyco. avv-egSco [fut. ovvegtgoo] poet. delam skupaj, pomagam.
avv-Egeidco (tudi v tmezi) ep. poet. stiskam, zatisnem (usta), zvezujem (roke). avv-eglftog, 6, i/ sotrudnik, sodelavec, pomočnik (-ica).
avvsg^ig, ecog, f) zakonska zveza. ovv-£Q%o(iai med. 1. grem skupaj s kom. 2. snidem se, shajam se, zbiram se eig vi; družim se, vavvrjv v>)v ovgaveiav ^vvijkOov to vojno so združeni začeli; pos. a) dogovarjam se, pogajam se vivi, zedinim se; b) trčim skupaj, zadenem skupaj (sovražno), spoprimem se, udarim se;c) zdru-
žim se (telesno) to aov As/og; d) o denarju: pri-, dohajam; e) zgodim se, dogodim se ob istem času rama avv-sgcd gl. ovv-a-finevo).	[ navra.
avvEig gl. Gvv-irjiu.
ovv-eo&lco jem skupaj s kom nvi NT. Gvveoig, ecoq, ion. tog, r/ (avv-črjfu) 1. ep. družitev, stek norapčbv. 2. pamet, razum, modrost NT; avveaiv eyco sem pameten (razumen). avvsazeov (adi. verb. od ovv-eipi) treba je biti skupaj ali občevati. Gvv-eaxi6.op.aL pass. gostim se, obedujem skupno s kom. gvv-egtlt], i] ion.skupna pojedina, obed. Gvv-Eoziog 2 (earla) kdor živi s kom pri istem ognjišču, v isti hiši; subst. 6, fj domačin; gost.
GvvEazcb, ovg, fj (avv-suu) skupno bivanje ali življenje. ovv-EzaLQog, 6 ion. tovariš, sodrug, prijatelj.
avvEzog 3 (ovv-irjpi) 1. razumen, razsoden, preudaren, pameten, to ovv-ezov izprevidnost, preudarnost, razsodnost, razum(nost). 2. razumljiv, umeven.
avv-EvdaipovEco sem srečen s kom vred.
avv-svdoKECo po-, pritrjujem, privolju-jem v kaj NT.
ovv-Evdco poet. ion. spim skupaj s kom nvi.
ovv-Evvdtjopai pass. poet. in avv-evvd-opai ion. [aor. nvvevvdaiirjv in avv-evvrjjhjv] ležim, spim skupaj s kom nvi.
avv-EvvEzrjg, ov, 6 poet. in ovv-svvog 2 (evvri) poet. kdor s kom leži, (zakonski) drug, soprog (-ga), mož, žena. ovv-Evjzdoftco (piše se tudi razstavljeno) imam tudi jaz hkrati dobiček ali korist, nvi od česa. gvv-£vjzoqeco podpiram tudi jaz s čim, pomagam s svojim premoženjem komu nvi rtvog.
gvv-evxv%e(x> poet. srečen sem s kom vred.
ovv-£v%opaL d. m. 1. zaobljubim se s kom vred. 2. molim skupno s kom, pridružujem se molitvi koga. avv-Evco%£opai pass. gostim se skupno s kom nvi NT.
gvv -scpdnzopai, ion. ovv - EJidjzzopai med. lotevam se s kom vred česa, borim se s kom proti komu, napadam skupno s kom nvog. avv-EipE^Kco vlečem, potegnem (hkrati) s seboj.
avv-EipEjtopaL med. [pč. a or. ovvemono-pevog] grem skupno s kom, spremljam koga; pridružujem se komu
nvi.
avv-Ecpiazapai med. intr. 1. postavljen sem hkrati črez kaj, oi ^vvecpearmreg sonadzorniki. 2. vstanem, vzdignem se proti komu ‘/.ara nvog NT. avvE^sia, 7] neprenehljivost, stanovitnost, vztrajnost.
ovvsftTjg 2 (avv-eyoo) 1. a) ki se drži skupaj, neprestan, nepretrgan, zaporeden, tekoč; b) ki se drži česa, držeč se, soseden nvgpocg. 2. o času: trajen, neprestan, stalen, nepreneh-ljiv novo g; dvvapig stalna vojska, to avveyeg rov drjpov stalno občevanje z narodom, Ta ovveyeorara stalne (redne) potrebe. — adv. avvE^eg, ion. -yicog, -%(og nepretrgoma, zdržema, neprestano, venomer. avv-sx'd'co poet. sovražim skupno s kom. gvv-e%co [gl. e/0); ep. impf. avveyov, pl'. avv6ya>y.a] I. act. 1. trans, a) skupaj držim dvvapiv, vežem Ta dara, obdajam, oklepam xicov ovgavia, ara zatisnem ušesa NT; b) obdržim (imam) pod orožjem argarevpa, imam v redu, krotim, brzdam eioeoiag, držim trdno (ujetega) NT; c) priganjam, izpod-bujam ayam/ nvd NT; d) stiskam o^Aog NT; e) obdržim, ohranim, obvarujem pe/.aftgov, y.6apov, dcbpara; subst. to avveyov glavna stvar, dru-žilna vez. 2. intr. ep. vežem se, skupaj se držim o/ijeg; pf. avvoycoy.d>q eni n zožen proti čemu. II. pass. 1. vkup se držim, sem tesno zvezan, držim se česa, rQoyoi obtičim. 2. kroti (stiska) me kdo, nargi avveyopai oče me strahuje; pos. muči (stiska, tare) me kaj, voacp sem bolan, cpojlg} bojim se, strah me je, dhpzj sem žejen, nvoercp muči me mrzlica, alyjif/oi napadajo me s sulicami, šx rav dvo avveyopai dve čuvstvi gospodujeta nad menoj NT; nd>q avveyopai kako bridko
mi je NT. 3. imam opraviti s čim, (resno) se bavim s čim vivi, sv vivi, vip ?.6yco (neprestano) trdim NT. ovv-rjflaa) poet. preživim s kom mladost BM.
avvrjyoQŠco (ovv-rjyogog) 1. pritrjujem komu. 2. branim koga, sem njegov branitelj (zagovornik) vivi, ujemam se s kom.
cvvrjyopCa, f) (ovr-zjyogog) zagovor, obrambni govor.
ovv-ijyo(>og 2 (d/ooeuct)) 1. kdor zraven govori pri obravnavi %ivi; subst. branitelj, odvetnik, zagovornik. 2. ki se ujema (soglaša) vivi. avv-rjSsaze ion. plpf. od ovv-oida. ovv-rfdofiac d. p. 1. veselim se, radujein se skupno s kom nvi, sni vivi česa, ov avvr)dopbai ne morem se veseliti, obžalujem d),ysoi%, včasih zelo se veselim Evr. Hipp. 1286, NT. 2. želim (voščim) komu srečo, čestitam ort. avvrjfrsLa, fj 1. (zaupno) občevanje, druženje, prijateljstvo, zaupnost. 2. navada, šega, običaj, vajenost, veščina. avv-rjtirjg 2 (rjtiog) 1. kdor je navajen koga, znan komu, zaupen, prijeten, ljub komu; subst. 6 prijatelj, (dober) znanec, zaupnik. 2. na-, privajen, običajen, navaden; vo ovvrjtisg kar je običajno, česar je kdo navajen, navada (= ovvrjtisia), enakost šeg. Gvv-rjtcco snidem se, prišel sem ali sem skupaj.
ovv-ijAiKicozrjg, ov, 6 sovrstnik NT. avv-rjfiEpsvco sem ves dan s kom skupaj, občujem s kom celi (vsak) dan nvi. avv-rjfioavvrj, 1) ep. (ovv-irjfzi) dogovor, pogodba.
avv-rjogog 2 ep>	ovv-dogog.
avvrjpsreco (egsvrjg) poet. veslam skupaj; pren. sem prijatelj komu nvi. avv-Tjgecprjg 2 (egegpco) ion. črez in črez pokrit, nvi s čim.
avv-rjzzaopiai pass. premagan sem s kom vred, podležem s kom vred psvd ovv-rj%eco odmevam.	[nvog.
avv-tianog 2 (tiarog) poet. pri kom sedeč, pridružen; subst. 6 prisednik, tovariš, Zgvi i^pdvcovstoluj očnaprestolu poleg Zevsa.
avv-ti&nza) pokopljem skupno s kom nvl NT.
ovv-tisdogai med. ogledujem, opazujem kaj skupno s kom vi.
Gvv-tieXa> poet. hkrati želim, hočem isto, pristanem na kaj. avvtieaiai, ai (ovv-viih)ut) ep. pogodba, dogovor.
ovv-tisaig, scog, r/ (ovv-vitivjpii) sestava, združenje, zveza, ngayptdvoov razpo-stava, porazdelitev skupine; Xoycov prazne besede.
ovvtiszog 2 (ovv-ziilrjjju) 1. sestavljen, zložen. 2. pren. urejen, dogovorjen, sx ovvtievov po dogovoru. avr-tiem ep. tečem skupaj s kom;
pren. posrečim se, po sreči se izidem. ouv-ftecogeco 1. opazujem skupno s kom, gledam s kom vred kaj. 2. dobro spoznam.
avv-ti^to brusim s čim, dražim, iz-podbadam.
avv&rj^rj, ij (ovv-vitirj/ii) 1. sestava.
2. dogovor, pogodba, zveza, mir. avvtirjpa, avog, vo (ovv-vitirjpii) 1, sestava, znak, znamenje ovpupogag. 2. kar je dogovorjeno, pogodba, dogovor, dogovorjeno ali določeno znamenje, geslo, beseda, mov’ asi §vv-tirj/nava znak večne zveze, ano (er.) ovvthjptavog po dogovoru. avv-tizjpda) in -evco in med. poet. 1. lovim s kom vred, spremljam koga na lovu. 2. ulovim, ujamem, zgrabim skupno s kom vivi. ovvtirjpazrjg, ov, o (-ihjgdco) 1 lovski to-Gvvtirigevzrjg, ov, o (-tirjgevco) variš, so-avv-tirjgog, 6 (-ih] g a)	J lovec vivi.
avv-tiXaco razbijem, zdrobim NT. ovv-tiXiflco stiskam NT. avv-tivfjoxco poet. umiram skupno s kom vivi.
avv-tipdv6a> razbijem, razrušim. avv-figo-vco razbijem, (z)lomim. avv-tipvnzco (z)lomim; pren. ganem, omečim ragdiav NT. avv-tivco darujem, žrtvujem s kom vred vivi.
avv-ideiv gl. ovv-ogaco. avv-iso) gl. Guv-ipiu. ovv-i£a> ion. sedim skupaj s kom, imam sejo.
avv-ir]pii [gl. h]iu; praes. 2 sg. tudi gvv-ieig, 3 sg. gvvisi, 3 pl. NT ovviovoi, impf. 1 sg. ovvieiv, ep. impf. 3 pl. gvv-
lev, aor. tvvsrjv.a, imper. gvvsg, med. 3 sg. ovvevo; NT ovvisco in ovvico]
1.	act. 1. pošiljam (spravljam) skupaj, spravim v prepir, zanetim prepir, sqi6i pid^Eo^ai naganjam, ščuvam k boju. 2. a) zaznavam, čujem, slišim, opazim vi vivog; b) urnem, razumem, uvidim, spoznam, vem vivog, viva, va vavvixd sem vešč mor-narstva. II. med. 1. dogovarjam se.
2.	= act. slišim vivog.
ovv-lkezevco prosim skupno s kom
vivi.
avv-ipev ep. ovv-iivai gl. ovv-sifu.
avv-innapyog, 6 ion. sopoveljnik konje-ništva.
avv-LOfiEv in sl. gl. ovv-oida.
avv-iaav gl. ovv-siai.
avv-iazdvco in ovv-iozdco = ovv-iovrj/ni.
ovv-iazrjgi [gl. iovtjfu, pf. pt. ep. avv-sovacbg, ion. avvsovscbg] A. trans. I. act. in pass. 1. postavljam (spravljam) skupaj, sestavljam; a) združujem, skupljam, zgoščam; b) ščuvam, podpihujem, razvnemam eni viva, sg vi., sni vivr, avvinci/.ov šp.avvo) postavljam si sovražnika nasproti. 2. a) seznanjam, predstavljam, priporočam v iv d vivi; b) NT kažem aydnr]v, potrjujem div.aioovvrjv, hvalim s/navvov, povzdigujem. 3. a) dokazujem, izpričujem, razlagam NT; b) urejam, snujem, ustvarjam, povzročujem dXiyaqyiav, /lavvizijv sjiavvdj pridobivam si,!'Aoirjv šgavvu) podvržem si, ildvavov sni vivi obsodim koga na smrt. II. med. sestavljam (spravljam) sebi skupaj, ustvarjam (napravljam, povzročujem, nabavljam) sebi. B. intr. in med. 1. prihajam skupaj, shajam se, stopim skupaj, združujem se, držim se skupaj. 2. zbiram se, derem skupaj, nolef-iog vojska se začenja, Xšyog vivi vdajam se komu, možim se s kom; a) uprem se, zarotim se, oi ovvsovcb-vsg zarotniki; trčim skupaj, spoprimem se, borim se, prepiram se; yvco-,uai mnenja si nasprotujejo, se ne ujemajo; c) moram se s čim boriti no-vco; zabredem v kaj, zapletem se v kaj vivi, h,[x(b pridruži se mi kot tovariš glad; d) postanem, nastanem, začenjam se, izbruhnem noXef.iog; vfjg
pidyv]g ovvsovcborjg v začetku bitke. 3. a) stojim skupaj (pri, s kom), držim, ostanem skupaj; b) stojim trdno, ovvsovrjKobg vivi trden, samostojen v čem; trajam dalje, živim, sem (pri rokah), vovvo ovveovijv.ee ta boj je trajal (trpel), navva ovv-siavr)XEi vse je bilo urejeno; c) ustavim se, postanem, prestanem (z vojsko) ; d) držim s kom, pomagam komu; e) sestojim, sestavljen sem iz česa.
avv-iazirj, f) ion. = ovv-eovir). avv-iozcop, ooog, 6 (ovvoida) sovedec, svedok, priča.
ovv-io^vgi^co hkrati krepim, podeljujem moč.
avv-iayco OVV-efiCO. avv-ico = ovv-iripi.	[vivi.
avv-vaico poet. stanujem skupaj s kom avv-vdooco [aor. pt. ovvvdga:} ion. stiskam, tlačim, pham vkup, zbijam. avv-vavfldzrjg, ov, 6 sopotnik (na ladji). avv-vavua/Eco borim se skupno na morju, udeležujem se pomorske bitke, vivi s kom.
avv-vavazoMco poet. vozim se s kom vred na ladji vivi.
ovv-vavzrjg, ov, 6 sopotnik na ladji, popotni drug. ovv-vepco raz-, dodelim. avv-vsvsazai gl. ovv-vsoi. avv-vsvco poet. 1. prikimam, pritrdim, obljubim. 2. skrčim se, stisnem se, podiram se, zrušim se. avv-veopEkog 2 (vEipskrj) v oblake zavit, oblačen.
avv-vEco, ion. -vtjeco [pf. pass. ovvvevt)-jLiai, ion. 3 pl. ovvvevsavai] spravljam na kup, kopičim, nalagam. cvv-vZxdco zmagam skupno s kom vivi, txsvd v iv o g.
gvv-voeco in med. premišljam, preudarjam nahaicpava.
avvvoia, fj, ion. -voirj (avv-vovg) 1. razmišljanje, misel, premislek, preudarek. 2. poet. skrb ftovhsvsi. ovv-vofiog 2 (ovv-ve/lico) skupaj se pasoč, družeč se s kom, Xsovvs par levov; subst. o, fj tovariš (-ica), drug, družica, prijatelj; mož, žena. ovv-vooeco boleham za isto boleznijo (strastjo), vivi s kom.
avv-vovg 2 (skrč. iz -voog) pri sebi razmišljajoč, premišljajoč, zamišljen, preudaren.
cvv-odevco potujem, hodim s kom vred vivi NT.
avvodia, fj (avv-odog) druščina na potu, skupno potovanje NT. ovv-odoin6()og,d(bd6g, nogog) sopotnik. avv-odog, rj 1. sestanek, stek, shod, skupščina, zbor, posvetovanje, zborovanje, družba. 2. a) spopad, spoprijem, napad, boj; b) /grjgdvcov dnevni dohodki.
avv-oida def. pf. s prež. pom. [gl. olda-, 2 sg. avvoiaHa, 1 pl. avviagev, fat. avv-eiaogai in avreidr/aco, ion. pf. 1 pl. ovv-oidagev, plpf. 3 sg. ovvr/dee, 2 pl. ovv-rjdeave] 1. vem kaj s kom vred, vem isto (kar ve kdo drugi), vivi %i vem kaj o kom, Iva rov roj zavra ovv-eidčbgev da izvemo, kaj misli storiti; avvoida vooov poznam bolezen; egov ovveidozog z mojo vednostjo. 2. avvoida epavzčo v svesti sem si, zavedam se, dobro vem, dgaiHav poznam svojo nevednost; veže se: a) navadno s pt. a) v nom. avvoida egavvčp ooipog &v da sem moder, jravva hpevogevog avvov da sem ga popolnoma prevaral ; P) v dat. avvoidagev viuv krvni nooilvgovdvoioi da ste, gol Hvp-oxovn ovveior) boš priča moje smrti, avvf/dr] egavvčp ovdev emovagevcp dobro sem vedel, da nič ne razumem, voig ),oyoiq §vvoida ovoiv akagooiv vem, da so besede bahave; y) v acc. /floviov ovva, d/ji mvvovva; si veoioi n xQr)GTdv avvpdee nejioirjgevov ako je vedel, da je kdo izvršil kak nenavaden čin; b) s on, tog ali indir. vpraš. £,vvioao’ evvai, oaa -dppvčb, el emognčb, §vvoida egavvčp, on ovx av zaovegrjoaigi. 3. subst. a) avvsidcbg so-vedec, sozarotnik oi ovveidoveg vi]v ngd^iv; b) vo avveidog znanje, vednost stvari.
gvv-oikeioco 1. act. približam, prilagodim, priličim. 2. med. prilagodim se, priličim se; pf. sem soroden. gvv-oikeg> 1. intr. a) prebivam, stanujem, živim skupaj s kom NT, občujem s kom vivi; b) naselim se pri kom, družim se s kom (tudi telesno),
oženjen sem s kom, imam za ženo vivi, vovveoov avvor/.rjoavvcov yivevai iz tega zakona; c) združen, zvezan sem s kom, obtežen sem s čim, imam kaj gvgiov djfidog, op ^vvoizei. 2. trans, prebivam, stanujem s kom kje AiPvpv vivi
avvoittrjga, avog, vo skupno prebivanje;
konkr. sodrugi, soprebivalci. avvoin-paig, ecog, i] skupno prebivanje, občevanje, zakon.
avvoiuia, ij (ovv-oixog) 1. hiša, kjer jih več skupaj stanuje, zadruga, družina. 2. v najem dana (najemna) hiša, skupno stanovanje. avvoiKia, vd (ovv-oizog) (ieoa) praznik zedinjenja (v Atenah, ki se je obhajal vsako leto v spomin, da je združil Tezej vse državljane v eno mesto). Gvv-omiigco 1. naseljuj em skupno, spravljam v eno bivališče nva vivi, združujem prebivalce v eno mesto ndvvag eg noXiv\ naselim, ustanovim (zopet) naselbino, obljudim n oXiv; p as s. zedinim se, naselim se, stanujem kje. 2. dajem hčer komu za ženo nvd vivi. Gvvoituaig, ecog, ij združitev v eno mesto, naselbina.
ovv-oixodopEco 1. hkrati sezidam, zgradim skupno. 2. zidam, zlagam; pass. NT vzida me kdo ev nvi eig n. avv-oiKog, 6, f) skupaj stanujoč, živeč, pridružen vivi-, d sostanovalec, domačin, sosed, tovariš vivi, nvog. avv-oiKOVpog, 6 poet. sovaruh hiše;
xaxčbv drug, tovariš. avv-OMzi^co pomilujem tudi jaz koga, žalujem tudi jaz za kom nvd. ovv-oiopai d. p. sem istega mnenja (istih misli).
avv-oioouai gl. avg-cpegco. ovv-oAia&aivco [pf. ovvo)/.icnh]"/.a} spodrsnem s kom vred, stekam se, tiščim kam eyxecpa/.og. avv-oAoAv£co zaženem hkrati krik, zakričim, zavreščim.
avv-oilog 2 in 3 cel, ves, skupaj. — adv. vo ovvohov sploh, vobče, popolnoma.
avv-ogaigoov 2 poet. soroden; subst.
sorodnik, brat, sestra. avv-ogapzeoo hodim s kom, stojim mu na strani.
ovv-oplA.eco kratkočasim se, pogovarjam se s kom tivi NT. ovv-opvvpi, in -vco 1. prisegam s kom vred, prisegam na skupno delovanje, zavezujem se s prisego. 2. a) act. zarotim se, zavežem se s kom zoper koga tivi eni tiva (tivi); b) med. zarotim se zatahvoeiv tov drjpov. ovv-ofioA.oysa> 1. zlagam se, pritrjujem, priznavam, ti kaj, obetam tivi ti. 2. zedinim se, dogovorim se, pogodim se s kom glede česa tivi ti. avv-opopeco mejim na kaj, sem tik česa tivi NT.	[joč.
avv-ojiadog 2 hkrati sledeč, spremlja-avv-ogdoo [impf. avvecbgcov, fut. avv- j (hj> opal, a or. avv sodov, inf. avvideiv, med. a or. pt. avveidopevo g] 1. gledam, motrim, pregledujem skupaj s kom, vidim hkrati, dXb)?.ovg avvecbooovdajali so si med seboj znamenja z ognjem.
2. vidim, spoznavam, opažam, avvideiv fjv 7] aQ’/i) iayvQd ovaci moglo se je spoznati (videlo se je), da je. ovv-oQyi^ofiai pass. jezim se, srdim se, razkačen sem s kom vred tivi. cvv -og&oco zravnavam, pospešujem hkrati, iv tq> zaiF ezaatov iznovov-pevco gvvocjitovzao to nav alt o se posamezne stvari skrbno izdelajo, napreduje tudi celota. ovv-oqZvco ep. (tudi v tmezi) 1. act. popolnoma razvnamem, razburim, ganem, omečim 'dvpov. 2. meti. hkrati se premikam, vzdignem se, prodiram (drug proti drugemu). avv-oppi^co usidram ladje hkrati ali eno poleg druge vavg. ctvv-opog 2, ion. avv-ovpog (oooc) mejen, soseden, soroden.
Gvvovaia, f/, ion. -iij (ovv-eiui) 1. skupno (pre)bivanje, družno življenje. 2. a) občevanje (med učiteljem in učencem), razgovor, pogovor, znanstveno razpravljanje; b) spolno občevanje. 3. družba, tovarišija, pojedina. avvovaid^co sem pri kom, živim skupno s kom tivi.	[ jatelj, učenec.
avv-ovaiaazfjg, ov, 6 družabnik, pri-avv-ocppvoopai d. m. poet. nagrbančim (obrvi), nagubančim čelo. aw-oxv> V (avv-e%oo) 1. zveza, zedinjenje, združenje, iv ^mo/j/oiv odov kjer 1
se pota družita ali križata, na razpotju. 2. NT težava, stiska, strah. avv-o/og 2 (avv-eyco) ki se ujema, skladen tivi.
ovv-oftcoKcog gl. avv-eyco. avv-ocpig, sag, 7] pregled. avvzaypa, atog, to (avv-taaaco) 1. kar je sestavljeno, urejena vrsta, sklicana vojska, oddelek vojakov, množica vojakov, ki jih mora kdo dati, kontingent. 2. ustava.
avv-xaXamoQsco poet. trpim (prenašam) skupno nesrečo ali bedo, peta uvog s kom.
avv-zapvco ion. — ovv-tepvco. avv-zavvco skrajšam, povzamem, posnamem, iv PQa%ei v malo besedah. ovvzai-ig, ecog, fj (ovv-tdaoco) 1. sestava, ureditev, razvrstitev, uprava, naredba, ustroj, organizacija, piav ovvtagiv ei-vai.. . tov /.aiifidvetv zal tov Jtoieiv td deovza da je eden in isti red i za sprejemanje denarja i za izvrševanje dolžnosti. 2. a) sklicana vojska, urejena vrsta, oddelek vojakov, bojni red, razvrstitev vojske; 'EiApvizp avv-ta^ig iz vseh helenskih zaveznih držav sestavljena vojska, ovvta^ig yiy-vetai vojska se zbira; b) davek (atenskih zaveznikov); c) (državni) dohodki zavaazevd^eiv; tl) plača (iz državne blagajne), pokojnina. avv-zapdcaco (tudi v tmezi) 1. popolnoma spravim v nered, zmešam, zgfj-rrjv skalim; pass. skupljam v trume, napravljam vstajo. 2. strašim, zmedem, spravljam v strah, vznemirjam, vnemam nozepov.
avvzaoig, ecog, 1) (avv-teivco) napenjanje, napor.
avv-zdooco, at. -zzco I. act. in pass. postavljam skupaj; 1. urejam, razpo-stavljam po redu, devljem v red, sem reditelj, uravnavam, iiAovtov elg oiz.o-vopiav uvedem upravo za premoženje; a) združujem v celoto; b) uvrščam v vojsko, postavljam v bojni red, avvtevaypevog ozQat7)y6g pameten, razsoden; c) dovršujem, narejam, sestavljam, spisujem; d) pass. zavem se, umirim se noiv lgvvzayjfr)vai tfjv yvcb-prjv (drugi bero ovvtaoif/vai: predno bi potrebno ukrenili). 2. a) odrejam,
zapovedujem, naročam, nalagam, t>e-gaitsiav zapišem zdravilo (povem zdravilno rastlino); b) dogovorim se, najemam koga za kaj. II. med. 1. sestavljam, urejam sebi, razvrstim se, stopam skupaj, oi ovvxexay[ievoi zarotniki Ksen. Hel. 3, 3, 7. 2. postavljam svoje čete v bojni red, avvva^d-jAsvoi, ovvxExay/j,evoi v (bojnem) redu. 3. določujem, nalagam cog e^fjy.ovxa vav g.
ovv-za/vvco ion. 1. trans, pospešujem skupno vi/v sm/sigrjoiv, /Hov krajšam. 2. intr. podvizam se, hitim, 6 (Uog hiti proti koncu, se bliža hitro koncu. ovv-zeivco 1. trans, a) napenjam vevga, nategujem, priganjam dgo[ir)ga y.v-v&v, oeavvov fvvvelve pazi; oxEgyryO'ga cpgevčov tesneje zvežem, pritegnem; b) obračam, nanašam na kaj etg trt. 2. intr. merim na kaj; napenjam se, trudim se.
ovv-zel/l^co gradim skupno s kom zid (utrdbo), utrjujem s kom vred, pomagam komu utrditi. ovv-zsKfiaLgofiau d. m. sklepam, preudarjam, presojam iz mnogih znamenj.	[(trm) otroke.
ovv-ZEKvojtoieco rodim (dobim) s kom ovv-ZEKzaivofiaL d. m. (tudi v tmezi.) iztešem, naredim s kom vred, pzr\-ziv izmišljam, snujem skupno s kom. avvzs^Eia, 7] 1. a) skupno plačevanje, skupen prispevek, donesek; b) v Atenah: davčna skupina, t. j. 5—15 ljudi, ki so morali skupno opremiti eno triero. 2. dopolnitev, izvršitev, konec NT, Xapzftdvco ovvxe/,eiav dovršim se, končam se.
ovv-zeXeco 1. a) dokončam skupno s kom, končam, popolnoma dovršim, izpolnim; pass. končam se, izpolnim se, minem NT; b)	sklepam
zavezo NT. 2. prispevam, pošiljam trt' trm, plačujem (davke) skupaj s kom, spadam k davčni skupini, n. pr. etg zovg ittnsag k viteškemu stanu; sem podvržen davku, sem podložen. avv-zsh^g 2 (trsAog) kdor plačuje davek skupaj s kom; dolžen plačati davek, podložen.
ovv-zeij.vco, ion. ovv-za/zvco 1. raz-, pri-, urežem /izmvag. 2. obrežem, (prikraj-
šam trd g Jtnojoag eg e/mooov, skrajšam NT; a)omejujem, skrčim fuofiocpogiav;
b)	grem po najkrajši poti, veslam, jadram naravnost, po bližnjici (odov);
c)	hitro doidem ali dohitim, dosežem /?Ad/?at; d) hitro izvršim; e) hitim, ovvzdfzvovzog zov /odrov ker čas hiti.
avvzEzayfiEvcog (adv. od pt. pf. pass. od ovvzdooco) dobro urejeno, po dogovoru, po načrtu.
avvzszafiEvcog (adv. od pt. pf. p. od ovv-zstvco) napeto, naporno, marljivo, vneto.
avv-zezgaivco ion. in ovv-zizgdco (pre)-vrtam, prederem skupno s čim; oi y.dXnoi trot)g pzv/ovg dXXfjXoig (zaliva) prodirata (segata) s svojima koncema skoro drug do drugega, se s svojima koncema skoraj dotikata; pf. pass. ovvzezgf/oflac po predorih (rovih) zvezan ali spojen biti. avv-zfjHCo 1. trans. act. stopim, raztopim, spajam, združujem, /govor dax-gvoig preživim čas v solzah. 2. intr. pass. raztopim se, topim se, ginem, medlim (žalosti); pf. upadel sem, žalosten sem, opfia oko je motno. avv-zrjgeco (o)hranim, varujem, obdržim v spominu NT. ovv-ZLftrjfu [gl. xii)rj/u; ep. a or. med. 3 sg. ovviisvo, imper. 2 sg. ovvdso, ion. a or. med. ovveffrj^dfzriv] I. act. in pass. 1. a) postavim, spravim skupaj; skladam, zlagam on?.a sv x(p vam; pos. povzamem, posnamem v malo besedah, o/zvv ovvzifteig diiav yevog ftecDV prisezi skratka pri celem rodu bogov, kv (iga/ei ovrdsic Xsyco ob kratkem povem; b) sestavim oy.Evt), zložim, združim, zvežem žtt^ovg, jz/Jv-ftovg, sešijem /ivdjvag; c) pridenem, naredim, delam, gradim trpttjpectg; vo-tiov napravljam načrt zakona; d) sestavim, spišem, opisujem, pripovedujem A o •/or, 'EV.rjvma, izmislim ah’iy-fia, b avvftsig xads ki si je to izmislil, zvijačni podpihovalec; e) yd?Mv no-Xvv hkrati se zelo (za)smejem; f) določim 6 ovvzefteig /gdvog. 2. preudarjam, premišljam, presojam, primerjam. II. med. 1. sestavljam (pridobivam) sebi dvva/buv, uredim trd zrjg ndXecog.
2. zaznavam, (za)pazim, poslušam, čujem, slišim 'dvpep, epgsaiv. 3. dogovorim se, sklenem (s kom pogodbo) vivi, bfxaiyuLrjv ngog v iv a, epikiav; določim vvzva, obljubim NT; vavkov obljubim po (dogovoru) prevoznino; ovv&epsvog združen, po dogovoru, tavta ovvfišpsvoi po tem dogovoru.
4.	pritrjujem, dovoljujem. avv-zifida) častim, cenim s kom vred. Gvv-zizgdcv gl. ovv-vevgaivco. Gvv-zizgcoaKco (večkrat) ranim, zadam več ran.
avvzopia, f) kratkost, okrajšan j e. avv-zopog 2 (ovv-vepvco) zrezan, obrezan; skrajšan, kratek, rj ovvvopiog (sc. bdog) krajša pot, bližnjica, vd ovvvopa vfjg odov bližnjice, vb ovvvo-pcbvavov, f) ovvvopcovavr) najkrajša pot. — adv. avvzopcog, comp. avvvoud)-vsgov, superl. avvvopcovavcog; a) (na) kratko, v kratkem (času) NT; b) takoj, brez ovinkov, kratko in malo. Gvv-zovog 2 (ovv-veivco) 1. napet, nategnjen, avvvovcp ysgi z urno roko, dodprjpa uren (hiter) tek; močen, silen avkebv nvevpa ; strog, hud, skrajnji nevia. 2. vnet, marljiv, prizadeven egcog. — a dv. avvzovcog fiksna napeto, pozorno; ovvzova (ek.za) spretno, pripravno.
avv-zgdne^og, 6 tovariš pri mizi (obedu). avv-zgeig po tri (skupaj). avv-zQEcpco 1. act. vzgajam, redim koga skupno s kom, pomagam odgajati viva vivi {list d v iv o c). 2. pass. vzgajam se, zrastem, nastanem skupaj s kom £qja, tesno sem zvezan s kom £r)kog, navadim se česa. avv-zpe^G) 1. tečem skupno s kom, tečem hkrati tudi jaz, vivi pogep avv-vgsysi v kakšno smrt hiti? 2. skupaj tečem, stekam se zgavr/g, pren. do^a;
a)	zbiram se, kopičim se veipsa;
b)	združujem se, zlagam se, ujemam se elg ramo ai yvd>piai ovvsdgapov; totc zgivalg zedinim se, dogovorim se o volitvi sodnikov, vfjds vovvo ovvvgeyei sreča in radost hodita skupno; c) derem, drevim se proti komu, spopadem se sig ysigag.
ovv-zgifico 1. act. a) drgnem kaj ob čem (kaj); starem, zdrobim, (po)lo-
mim NT, zlomim, razbijem v avg; b) pokončam, pokazim. 2. pass. zlomim se, razbijem se v avg, gvvvsvgiu-pevoi ozškrj zal nksvgdg z zlomljenimi, razbitimi nogami . . ., ovvve-vgpupsvog vi/v zagdiav potrt v srcu NT.
ovvzgippa, avog, zb (avv-zgifico) podiranje; nezgoda, pogin NT. avv-zgocpog 2 (avv-vgeepa) 1. s kom vred vzgojen ali zrejen, kdor s kom skupaj raste; subst. 6 sodojenec, sovrstnik; kdor s čim ali v čem živi. 2. a) zaupen, soroden, prirojen, n sv la krušna sestra; b) navajen, navaden, običajen, lasten živi. avv-zvyydvco 1. trčim, zadenem skupaj s kom, sestanem se, snidem se s kom, srečam, namerim se na koga, prihajam do koga živi NT, d avvvvyebv katerisibodi; sgyov ovvzvyovnavadno, malovredno delo; zivog zazov av-6gbg spoznam koga kot hudobnega človeka; poiga š^ikiovi zapadem sovražni usodi. 2. zgodim se, dogodim se, pripetim se, primerim se, zadene me kaj (včasih impers.); to ovvvvybv naključje.
avvzvyla, f], ion. -irj (avv-vvyydvco) 1. dogodek, slučaj, naključje, zavet ovvvv-yir)V slučajno. 2. usoda, stanje, položaj ; sreča, srečen izid, uspeh; nesreča, nezgoda, neprilika. avv-vnorigivopai pass. hlinim se s kom vred vivi NT.
ovv-vjiovQysco delam s kom vred, pomagam komu vivi NT. avv-vtpaivco (skupaj) stkem; osnujem (naredim) načrt s kom vred pr/viv. ovv-codtvco čutim (porodne) bolečine, žalostim se skupno s kom NT. avv-opdog 2 (tidrj) skladen, soglasen, ujemajoč se, priležen, primeren vivi. ovv-cofteco porivam, tlačim, stiskam vi sig, no 6 g vi.
avvcopoaia, rj (ovv-opivvpi) 1. s prisego potrjena zveza, zakletev, zarota NT. 2. (političen) sestanek, skrivna družba (klub).
avvcopovrjg, ov, 6 (avv-bpvvui) sozarotnik, zaveznik.
avvcbfiozov, vo (avv-bpvvpi) kar je s prisego potrjeno, zaveza, zveza.
ovv-coveoficu med. [impf. ovvsoivovpirjv, pf. ovvecbvrjficu, a or. ovvsjinidiirjv] pokupim, nakupim, najamem innov. ovv-dovvjjiog 2 istega imena, vb negi ovvcovvfuov knjiga o istoimenskih pesnikih in pisateljih. cvv-oopi^ofiai med. (ovvcopig) %špa segam v roko.
ovvcopig, (doc, ry (gl. ovvdogog) dvo-vprega, par, dvojica. avv-cocpekeco pomagam, koristim s kom vred, viva sl g u komu v čem; p as s. imam hkrati korist.
ZvgdKovGai, ion. ZvpfjKovocu, ai mesto v Siciliji; adi. Zv pano o 10 g 3; preb. 6 Zvpauooiog, ion. Zvpijnoaiog. Zvpia, rj, ion. -itj dežela med Evfratom in Sredozemskim morjem (s Fe-nicijo in Palestino); preb. oi Zvpoi, tem. Zvpa, fj; Zvpioi, ol Asirci. — adi. Zvpiog 3; adv. Zvpiovi v sirskem jeziku.
OTjQiy[ia, aro c, vo (ovgifoj) žvižganje (piskanje, glas) piščalke. avpiyfi6g, 6 (ovoivvo)) žvižganje, trobentanje (slonov).
ovpiy%, iyyog, tj [Et. sor. oco?.fjv, rjvog cev] 1. cev; pastirska piščalka. 2. ep. tul, tok (shramba za kopje). 3. poet. pesto, glavina. 4. poet. žila dovodnica. avpi^co in Gvpuzzco f/ih. ovoigoi.iai, a or. eovp(|a] 1. žvižgam, piskam na pastirsko piščalko, šumim, bučim (o vetru); škripljem itrjddhov. 2. sikam, izžvižgam viv d.
ovpiT)-y£vrjg 2 (yiyvoiuai) asirski, v Asiriji narejen dgj.ia. avppaia, »), ion. avpp.airj čistilno olje, čistilo, čistilna redkev. ovQp.a'i£co ion. rabim čistila (odvajalna sredstva).
Zv po g, 6 gl. Zvpia.
ovppa^ig, ecog, rj (ov-ppdooco) napad, spopad, spoprijem. av-ppamco za-, sešijem. av-ppdaaco, at. -rrco trčim skupaj s kom (sovražno), udarim na koga, napadem ga vivi.
av-ppeco stekam se, shajam se, zbiram se.
Gv-pprjyvvjiL [pass. fut. Gvpnayf/ooucu; aor. ovvsppdyrjv,pt. ovvegpcoya] 1. trans, zlomim, polomim, starem, poderem,
xaxoig ovvsggijzvai je potrt (strt) od zla. 2. intr. a) novajioi ovggrjyvvoi šg vi se stekajo (družijo) s šumom; b) udarim se, spoprimem se vivi; c) no-hejiog se vname, se začne, nastane. av-ppovg 2, skrč. iz ovggoog 1. stekajoč se. 2. v zvezi, zvezan s kom vivi. Zvpzig, scog, ion. cog, //»Sirta (ime dveh zalivov na severni obali Afrike). avpepetog, 6 (avgeo) smeti, druhal, tolpa.
avpco [fut. oupa)] vlečem, vlačim (iz česa), potegnem, (iz)vlečem (pred koga) NT.
avg, avog, 6, fj [Et. po izvoru različno od v g] prašič, svinja, merjasec. av-oxsvd£co 1. act. in pass. skupaj spravljam, pripravljam (stvari) na pot, ngayjiava napravljam (povzročam, vnemam) razprtije. 2. med. a) spravljam svoje stvari skupaj, pripravljam se na pot (pohod) vrjv jtopeiav; a voxev a a/iev o g za pot (pohod) pripravljen; b) pripravljam zase, priskrbujem si sjuvfjdeia; snujem ; c) pridobivam si, spravljam si zvijačno na svojo stran, prisvajam si; Jtohv spletkarim v mestu, xavrj-yopiav vložim (povzročim) tožbo, vi-vog zaradi česa, xa jigdyjxava snujem spletke; navvag dv!)gdmovg sni viva podpihujem, ščuvam. avansvaaia, fj priprava za pohod (pot). av-Gxevcopeojiou d. m. grem komu na roko, pripravljam kaj hkrati s kom vi.
avaurjvsco, -oco 1. stanujem (sem) s kom v istem taboru. 2. jem, obedujem skupaj s kom. avarnjvia, fj (ov-ozTjvoc) skupno obedovanje.
av-anrjvog, 6 (omjvdco) sostanovalec, tovariš, sodrug.
av-0}iid£co gosto obsenčujem, pokrivam, zagrinjam.
av-GHLog 2 (oMa) senčen, obsenčen. Gv-OHojiEco ogledujem, preudarjam kaj skupno s kom vi.
avaHord^Ei impers. temni se, mrači se, noč se dela.
av-OH.vfrgcond^cn sem čemeren, godrnjav, žalosten s kom vred. av-Gjzapdaaco trgam, tresem NT.
Grško-slov. slovar.
47
ov-onevSco
av-ajzov8d£co
ovonaozog 2 kar se da vkup potegniti.
av-ojtaco vlečem vkup, sešivam. av-ojiEipaopai pass. in med. zvijam se, zamotam se, krčim se; pren. stisnem se, sklenem se, čete tvorijo močne (goste) vrste ovoneigafišvveg e/jbnovv.
prizadevam si, trudim se skupno s kom, pomagam komu, sodelujem, pospešujem vi V IVI.
ava-arjpov, vo (afpia) dogovorjeno znamenje NT.
ava-aZzeco obedujem skupaj s kom vivi. ava-aiziov, vo 1.skupen obed. 2.skupna obednica.
ovo-oizog 2 {aiveopai) ki skupaj obeduje; subst. 6 tovariš (drug) pri obedu. ova-ocb^co rešujem skupno s kom, pomagam rešiti.
ovo-ocopog 2 v enem telesu združen, subst. soud NT.
avozadov adv. (ovv-iovapai) skupaj stoječ, pdjjr) boj iz bližine. ov-azaoia^co udeležujem se razprtije (upora, zarote, vstaje). avozaaiaazrjg, ov, 6 soupornik NT. ovozaoig, ecog, rj 1. (ovv-iovr]fu) sestavljanje, sestava; a) jzgootiznov nagu-bančenje obraza, resen, strog izraz v obličju ali resen pogled, resnost; b) naredba, uredba, uravnava, razvrstitev čet, bojni red. 2. (ovv-iovapai) shajanje, zbiranje (na upor, boj), zborovanje; a) združevanje, sestanek, shod; b) obstanek, trdnost, stanovitnost ; c) zarota, upor, vstaja, stranka, privrženci; d) spopad, boj, bitka;
e)	stanje, kakovost, položaj, gzgevdzv razburjenost, razdraženost yvdzpzr)g. ov-azacucbzT]s, ov, 6 ion. soupornik, somišljenik, pristaš.
avozazmog 3 priporočen, priporočilen NT.
av-ozavpoco križam skupno s kom v iv d v iv i NT.
ov-ozeya£co popolnoma pokrijem ali zagrnem.
ov-azekkco 1. a) skupaj postavljam, zlagam, skladam, sestavljam, urejam; b) pokrivam, zagrinjam NT. 2. a) skupaj vlečem, spenjam ihvia, pošiljam
vkup, krčim, omejujem, prikrajšujem, zmanjšujem, slabim; pass. omejujem se, pritrgujem si; stisnem se, sklju-čim se, skrivam se; b) ponižujem, uklonim; c) vkup zganjam, zapodim elg rti vsi/v).
ov-ozevd^co vzdihujem skupno s kom NT.
ov-azEtpavrjtpopEco ovenčam se s kom vred.
ozjozzjpa, aro g, vo (ovv-iovrjpi) združitev, celota, truma, druhal, društvo, zbor, oddelek; sistem.
ov-azoi%£co stojim v isti vrsti, pripadam isti vrsti NT.
ovozokzj, rj (ov-ovekkco) omejitev, prikrajšanje.
avazpazeia, z) skupno vojskovanje, skupna vojska.
ov- azpazevGo in med. vojskujem se skupno s kom, grem skupno s kom na vojsko, vivi, uevci v iv o g s kom, sni viva proti komu.
ov-ozQazz]yeco sem s kom vred vojskovodja, sem sopoveljnik.
av-ozQazT]y6g, 6 sopoveljnik, sovojsko-vodja.
ov-ozpazicbzrjg, ov, 6 sovojščak, sobojevnik, soborilec NT.
av-ozpazonedevopai d. m. utaborim se skupno s kom, postavljam skupno tabor ovv vivi.
ov-ozQE<pco 1. act. hkrati vrtim, zvijam, vkup vlačim, zbiram NT, združujem, stiskam, sklepam (skupaj). 2. pass. sklepam se, združujem se, zbiram se, grjpa ovveovgappevov krepka in jedrnata beseda.
ovozpotprj, z) 1. zbiranje množice, truma, krdelo, četa. 2. hrup, vstaja, zarota NT.
ov-o<pd£co, -ozpdzzco koljem, morim, žrtvujem vivi s kom vred ovaipayi)vai.
ov-o^zj pazijo pai med. ravnam se po kom vivi NT.
ov-a pokalico imam hkrati čas, učim se s kom vred, oi ovvsoxo?.ax6veg ki pripadajo isti šoli.
OVZO gl. OEVCO.
avcpe(i)og, 6 ep. svinjak, ovgzeovde v svinjak.
av-tpopPog, 6 ep. svinj ar, svinjski pastir.
ov^vog 3 [Et. iz TVJ-avo-g-, tuq- od twe(n)q-, sor. odvvco iz twnq-jo] 1. pogosten, številen, nepretrgan, mnog, obilen, izdaten. 2. o prostoru : daljni, dolg, prostoren, širok. — adv. avyvov daleč, v daljavi, v velikih presledkih. 3. čas.: mnog, dolg, neprestan, trajen, ov/vag ij/iegag več dni zaporedoma. acp acpš, ocpi gl. ov I. o(payEvg, ecog, 6 (acpa^co) 1. pobijalec, klalec, morilec. 2. morilni meč. agpaprj, f] (acpa^co) 1. klanje, žrtvovanje, umor, uboj, poboj. 2. a) smrtna rana; b) grlo, goltanec (mesto, kj er se j e žival zaklala).
acpayid^co in med. (acpayiov) prerežem vrat, zakoljem (žrtve), žrtvujem, darujem, velim žrtvovati. ccpdyiov, to (ocpd^co) darilna žival; pl. žrtva, proroški znaki, prorokbe (iz gibanja darovane živali in iz droba). acpayiog (acpa^co) moreč, /.logog umor, samomor.
ccpada^co 1. utripljem, brcam, spenjam se, postavljam se na zadnje noge (o ranjenem konju). 2. sem nestrpen, silno želim kaj, nestrpno koprnim po čem sni rt.
acpd^co ep. ion. poet., at. cnpazrco [tut. o(pdgo), a or. eacpa^a, p as s. pf. sacpaypLai, a or. eacpdylh]v in šacpdyr]v, tut. acpa-yfj00piai, ep. aor. ocpdija[ prerežem vrat, (za)koljem, žrtvujem; velim darovati, ubijam, pobijam, morim. atpaZ^a, ij [Et. sor. anaioco, acpvQOv] krogla, obla, žoga. ocpaiptj-Sov adv. ep. kakor žogo. ocpalgtšco (o<paiQa) bijem žogo. acpaigo-eiSrjg 2 (stdog) okrogel, okrog-last, oblast.
cr<paxe/lt£<» imam ali dobim vnetje ali prisad (raka), prisadim se, vnamem se.
oq)dxsAog, 6 krč, vnetje, prisad, rak. a<pakeQog 3 1. polžek, opolzel, gladek; pren. mamljiv, goljufen, prevari j iv. 2. omahljiv, negotov, nezanesljiv, nevaren.
ocp&AAco [fut. o (p a)m, aor. eocprj/.a, pf. eocpaXxa, p as s. pf. eocpaX/xai, aor. eocpa-Xr,v, fut. 0(paXf]00ii(u\ I. act. 1. storim, da kaj pade; podiram, rušim, omajam, mečem na tla, prekucujem,
uničujem, slabim, (o)škodujem, spravljam v nesrečo. 2. pren. motim, begam, spravljam s pravega pota; varam, goljufam, zapeljujem, spravljam v zadrego (zmoto); vrjg yvchprr)g Tivd zmedem komu naklepe (načrte). II. med. in pass. 1. omahujem, spotaknem se, padem (v nesrečo), propadem, doživim poraz. 2. poginem, zaidem v nesrečo, ponesreči se mi, imam škodo. 3. motim se, varam se, grešim, izgubljam kaj, oropa me kdo česa sv v m, tceol ti, yvd)wij, Tivog.
acpdhpa, aTog, to 1. padec, nezgoda, nesreča, škoda, poraz, izguba. 2. zmota, pomota, prestopek, pregreha, pre-grešek.
o<paQay£Ofiat med. ep. [Et. kor. sphereg, počiti (pokati), razpočiti se, lat. sp argo, nem. sprechen. — Obl. impf. 3 pl. oqxiQay£vvTo] 1. prasketam, sikam, cvrčim. 2. sem napet, sem (pre)poln, sem nabrekel.
acpag, acpag gl. acpelg.
acpaTtco gl. acpa^co.
oep e, acpeag gl. acpelg.
ocpsdavog 3 ep. [Et. sphed, sor. ocpada-£eo] silen, hud, silovit, viharen, vihrav.
atpeZg, neutr. ion. acpsa [Et. od se, lat. si-bi, slov. se-bi. — Obl. gen. ocpdtv, ep. ion. ocpecov, ocpeicov, dat. acpiai(v), ep. ion. poet. ocpi(v), acp’, acc. acpag, ep. ion. poet. acpeag, acpag, ocps, acp’; ocpi(v), acpe, acpag samo enklit.] pron. 3 osebe:
1.	demonstr. — avToi sami; Sof. O. C. 1490 je ocpi avTČp. 2. reflex. = eav-T(bv itd.: sebe, sebi, se; kot indir. reflex. pa se prestavi: njih itd.; II. 10. 398 = v/JEig; pogosto v zvezi z avTot.
Gcpehag, aog, %o [Et. kor. (s)phel, slov. pol-ica. — Obl. pl. acpeXa[ podnožje, podnožnik, pručica.
S<pevSaXeZg, ol prebivalci atiške občine 2q)evddXr).
acpEvSovaco mečem, lučam, streljam s pračo.
acpEvSovrf, fj (gl. o<padd£co) 1. prača.
2.	a) volneni trak pri prači; b) kamen za pračo. 3. okvir prstana (v katerem je bil vdelan biser).
ocpEvSovfjvrjg, ov, 6 (ocpevdovdco) strelec s pračo, pračar.
o<pevdovr)xixfj, fj (sc. repvrf) umetnost streljati s pračo, spretnost v streljanju s pračo.
a(pETEQL^ofiai med. prisvajam si, lastim si kaj ti.
arp&cepog 3 (g(pelg) red. pron. poss. 3 os. pl. (redko sg.): svoj (lasten), pogosto se ojačuie z avrav. — subst. 1. ol ocpe-tspoi svojci, lastni ljudje, pristaši. 2. to ocperegov osebna korist, rd ocpe-reoa lastno imetje, položaj, korist, stranka; oi rd o (pereča (pgovovv reg somišljeniki, pristaši. — Ksen. Kir. 6, 1, 10 = naš. ocpecov gl. acpelg.
o<prjxoa (acpfjlg) tesno zvežem, zadrgnem.
o<prjA.sv gl. ocpd/./.a. acpfj%, acpip/.og, o osa, sršen. atpi gl. acpelg.
2(pty%, 2gnyyog, fj bajno bitje, ki je bivalo pri Tebah in dajalo mimogre-dočim uganke. a <piv, acpiai gl. o (pet g. ocpodga adv. hudo, zelo, silno, vestno, ov acpodoa ti ne ravno posebno, xai acpodoa kajpada, seveda, gotovo, vse-kako; to acpodga prenapetost, sila. oipodgog 3 (ocpada^co) 1. hud, silen, strasten, močen, delaven, odločen, krepak, goreč, natančen. 2. o stvareh: težek. — a dv. ocpodgag silno, zelo. oipodfioTTjs, r/rog, rj sila, hitrica, naglica, divjost.
acpovdvhog, 6 vretence; pl. hrbtanec, hrbtenica.
acpog 3 — ccpereQog; včasih — njegov, njen.
o(pQayi£c0 l.(za)pečatim, zapiram, skrivam, shranjujem, zavarujem, potrjujem NT. 2. zaznamujem, aijg,avrQoig deivolg eacpgapiapcevog grozno zdelan. ocpQayiq, (dog, rj, ion. a<pQtjyig 1. pečat, pečatnik, pečatni prstan NT; pečatni vtis, odtis(ek). 2. potrdilo NT. ocpgdpiopa, arog, to (acpQayi^a) pritisnjen pečat. o<pQ7)ytg gl. acpQayig. o<pvyjiog, 6 (acpvgoi) utrip (an j e), bitje srca ali žile, drgetanje, og)vypidv epa drgetam.
acpvija bijem, utripljem, oiov rd aq>v-tovra kakor žile utripalnice.
acpvQa, fj ep. (kovaško) kladivo. a<pvQ-rjXaxog 2 (ekavva) s kladivom obdelan, kovan, trden. ocpvgig, (dog, fj košarica, jerbašček. otpvgov, to ep. sklep, gleženj,peta, noga. ocpcb in acpai [gen. dat. acpalv, ocpčpv] vidva oba, vaju obeh, vama obema. acpcoE enkl. ep. (ace. du. od acpelg) [gen. dat. a (p oiiv] ona (dva) oba itd., njima obema.
acpcoirE^og 3 ep. vaju obeh, vajin. apalja [Et. kor. sk’(h)ei, lat. scio; prv. pom. ločiti, razločevati, sor. lat. seco, slov. sečem, sekati] prerezujem, (raz-) param, (iz)puščam kri, oviram, motim.
apedrjv a dv. {opelv) polagoma, počasi, oprezno, previdno.
a ped ta, fj, ion. -ir) [Et. fem. od a/ediog (so. vavg ali yecpvQa)\ 1. p lav, brod, čoln. 2. most na ladjah (čolnih). apedid^ofiai brez priprave, hitro, nenadoma nastanem, se pripravim ali sestavim.
apsdirjv a dv. ep. blizu, v bližini. opsdo-ftev a dv. ep. iz bližine, od blizu. ape-dov a dv. [Et. od apelv, epa] 1. blizu, v bližini; od blizu; v bližino; pren. pid?.a apedov eav zelo bližen rojak. 2. skoraj, malodane, približno, nekako.
apefdeiv, aps^EELV, a pege v, apeofdai in sl. gl. epa.
Spepirj, fj dežela, kjer so prebivali Fejaki.
apiaig, eag, fj (apelv) apfjfra. aperha^a (aper/aog) tarnam, stočem, tožim, vzdihujem, eni rivi zaradi česa. op£xXiaapoq, 6 tarnanje, nejevolja. apsrfaog 3 in 2 [Et. od apelv, epa] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Zevg. 2. beden, nesrečen. opero, opira gl. epa. oprjpia, arog, ro [Et. od apelv, epa] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba e/ravrov apij-pia ano/.apijldva; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; /9iov živi j en-
ske razmere (položaj), rexvcov podoba, obraz, pogtpfjg podoba prikazni, noXecog stanje (razmere) mesta, no-Xtreiag državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost oyf)p,a nergač;	nerga-, c) bojni red, razvrstitev
vojske; d)noša oro/rijg 'E?J.adog, obleka, nošnja y.oop,og-, e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, rvgavvov eycov v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, Xoyov prazna beseda, fraza. ayr)paxL^co 1. act. a) dajem podobo (obliko), upodabljam, oblikujem, obrazujem, rov figayiova yvptvov olov ecp ’ vpget oyj]uariCojv nagacpegco dvignem golo roko pripravljeno za nasilni čin; b) lepšam, krasim, gvd-pioi ayr)pari^op.evot ritem v kretanju. 2. med. a) upodobim sebi, krasim svoje, uredim si 3iop,r)v; b) delam se, hlinim se egcov, vedem se kakor da bi d/j, ati el g elvat, big d i a n g a troti evrj. ayijp,dxtov, r6 ion. način, oblika plesa, ples.
a yr) par to po g, 6 pretvarjanje, potaja. ayt£a, fj ep.poet., ion. -£rj poleno, treska. ayt^a> [Et. kor. sk’(h)id, (raz)klati; lat. scindo, nem. scheiden. — Obl. fut. oyioco, aor.eo/toa, pass. eoyiaih]v] l.act. (raz)cepim, (raz)koljem, raztrgam NT, delim, ločim; vnodf/para umetno urežem (prikrojim). 2. pass. ločim se, delim se, cepim se, yvd>pat mnenja so bila razdvojena, eoyio{h) ro nXf)-\Xog množica je bila razdeljena NT. G^ivo-KEcpaAog 2 (y.e<pa),fj) s podolga-sto glavo (podobno morski čebuli). aylvog, i) 1. ion. mastika, mastikovo drevo. 2. morska čebula. o/Ccug, ecog, 77 (oyigoj) cepljenje, razcepitev, ločitev; stranska pot. oytopa, aro g, ro (oyi^co) razpoka, raz-por; razdor, razkol, razprtija, nesloga NT.
ayiaxog 3 (udi. verb. od a/tfto) razcepljen, odog razpot(je), razcestje, križ-ayotaxo, ayoirjv gl. eyco.	[pot(je). ;
ayoLvtov, ro vrv, konopec NT. ayolvog, b 1. sit(je), loček, ločje. 2. vrv, konopec. 3. merska vrvica, dolgostna mera Egipčanov in Perzijanov (po Her. 60 stadijev).
SyoZvog, 17 mesto v Bojotiji. o y o tv o -revij g 2 (ayolvo g, reivco) ion. raven kakor napeta merska vrvica, raven, v ravno mer, oyotvoreveg not-eopat potegnem premo (črto). o%oAa£co (ayoXrj) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, cbrd nvog ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, olxog oyoXd^a)v prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga rtvi NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim ngog rt, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se. ayoXaZog 3 (nyo):rj) [comp. oyoXairegog, -atoregog, superl. rsyoXalrarog\ brez posla, brez dela, nezaposlen, počasen, nedelaven, len, oyoXaiav notbb ri)v odov zavlečem (zadržim) pot. — adv. -atcog polagoma, počasi, (pre)leno. oyoXai6xr]g, -grog, »7 počasnost, lenoba. ayoXaaxwog 3 brezdelen, brezposeln, ro oyoXaonxov brezdelnost, praznovanje, prosti čas.
ayoXrj, fj [Et. od oyetv, eyco] 1. brez-delica, brezdelje, prosti čas, mirovanje), počitek, rtvog pred kom; odmor, ura počitka; o%oXr/ sort av-rCp ima čas, ngog rt za kaj, oyoXi) yiyverai rtvi and nvog kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; oyoXi)v ayoo imam čas, praznujem, počivam, oyoXijv dyco eni rtvi posvetim prosti čas čemu, oyo?.rjv notovpat ngog n vzamem si čas za kaj, oyoXgv eXajdov vzel sem si čas, eni oyoXrjg, xara oyoXr)v počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, eni oyoXrjv v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, ayoXr)v ayco odlašam.
4.	adv. oyoXfj a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; el de pri) . . . oyoXfj ye še manj. o^opevog, oyov, ayd>v gl. 6/to. ato gl. oobog.
OCOEOKOV gl. OCp^CO.
oq>£co [/th. ocboco, aor. eocooa, pf. oe-ocona, pass. pf. oeo(o(o)pai, aor. eaorihjv, hit. ocodgoopat, adi. verb. oeooreov;
ep. poet. oaoa, a or. eoaaoa, aor. p as s. 3 pl. eodaftev; oaapi: imp. oda, impf. 3 sg. oda; ooa: cj. 2 sg. oorjg; oda: pt. odovzeg, impf. iter. ocoeonov] 1. act. rešujem, ohranjujem koga nepoškodovanega ali pri življenju v iv d, sploh: ohranjujem, (ob)varujem, odrešim, zveličam, ozdravim, pomagam; pos.
a)	shranjujem, spravljam, varujem;
b)	srečno pripeljem do cilja ali domov; c) izpolnjujem, držim vopovg;
d)	obdržim zase, skrijem, zamolčim. 2. pass. in med. a) rešim si življenje, rešim se, odnesem pete, ohranim se, zveličam se; b) vrnem se zdrav domov, varujem se; to dnoappov ov ocp^svai ne more obstati; c) ohranim si v spominu, zapomnim si kaj Tl.
oaxea (odnog) poet. morem, sem zmožen dyeiv.
oanog 2 [Et. iz twoq-o-s] krepak, močen.
iSa-npazrjg, ovg, 6 [aec. r]v, rj\ slavni grški modrijan (469—399). oahfjv, rjvog, 6 cev, rov, vodovod. capa, avog, to [Et. iz Trapa, twomnt; kor. tewa, napihniti, odebeliti se, gl. Tvkrj\ 1. telo, život, truplo (tudimrtvo), mrlič, mrtvec. 2. a) oseba, človek, odpaza e/.eirOeoa svobodni ljudje; b) suženj NT. 3. a) življenje; b) čutnost, poltenost, mesenost; c) glavna, poglavitna reč ; stvar, snov; d) skupnost, celota NT.
aapaanea urim telo, telovadim, tov jzo/.epov pripravljam se na vojno. oapaonia, fj telesna vaja, telovadba. oapazinog 3 telesen, čuten NT. aoopazo-Eidfjg 2 (sidog) telesen, telesu podoben, tvaren.
capazo-cpvAa%, axog, 6 telesni stražnik. oaog 3 odg.
adpanog, 6 pletena košara, jerbas. odpev pa, aro c, rti kup, kopica, grmada. odpeva (na)kopičim, preoblagam, napolnjujem, obsujem NT. oapog, o [Et. iz tworos, kor. tewa, gl.
odpa\ kup, kopica. oag (odog), 6, i), oav [Et. odog iz zFa-Fog, oaog iz zFa-Fog, kor. tewa, gl. oapa. —■ Obl. acc. sg. oav, pl. nom. od, oa, acc. oag, oa; ep. ion. oaog 2,
comp. oadzegog in odog, fem. o or], neutr. pl. oda] 1. zdrav, nepoškodovan, cel, živ, rešen. 2. gotov oleffgog.
odozpov, to (oojCor) nagrada, plačilo za rešitev; 1. zahvalna daritev za rešitev iz nevarnosti. 2. nagrada za ohranitev kake stvari (za nazaj pripeljanega ubeglega sužnja), odozgov dvay.7]QVTTa zivog razpisujem nagrado za koga.
odzeipa, fj rešiteljica, o hraniteljica.
oazf]Q, rjgog, 6 (od£a) [voc. ocorep] rešitelj, oprostitelj, osvoboditelj; branitelj, zaščitnik ; zveličar, odrešenik NT.
aazrjpia, f], ion. -ir] 1. a) rešitev, oprostitev, ohranitev, srečna vrnitev NT, /Hov ohranitev življenja, ozdravljenje; b) rešilno sredstvo NT. 2. a) odrešenje, zveličanje, blagor, sreča NT, blagostanje; b) varnost, obstoj, obstanek, trpež.
oazfjpiog 3 in 2 (oazrjg) 1. rešilen, rešujoč, ohranjujoč, koristen, zdravilen), oazrjgiov 6eyopai rešim; subst. za aazrjpia a) zahvalna daritev (za rešitev) rfva; b) blagor, korist, blaginja, odrešenje, zveličanje NT. 2. rešen, zdrav, cel.
oacppovea (odcpgav) 1. a) sem razumen, pameten, preudaren; b) sem pri zdravi pameti, trezen, zmeren, skromen, prav sodim o kom jreož tov g ffeovg. 2. ravnam (nastopam) pametno, vdam se, slušam, sem pokoren.
aacppovpzmog 3 razumen, preudaren, pameten; zmeren, skromen, to oa-cpgovpzr/.ov razumnost.
aa<pgovLt,a [inf.pf. pass. oeoacpgovioidai, aor. eoacpgovicOrjv] 1. act. izpametu-jem,izmodrim, opominjam, poučujem, svarim, kaznujem, krotim. 2. pass. izpametujem se, izmodri me kaj, povrnem se k pokorščini, poboljšam se.
oacppovinog 3 (odcpgav) razumen, pameten, moder.
aacppoviapog, 6 svarilo, strahovanje NT.
oagpgoviozfjg, ov, o (oacpgovi^d) stra-hovalec., kaznovalec, krotilec; adi. strahujoč, kroteč.
acocpgoavvr], fj, ep. aaocpgoavvrj 1. (zdrava) pamet, preudarnost, zdravo-miselnost, razum(nost). 2. nravnost, spodobnost, poštenost; zmernost, vzdržnost, samovlada; skromnost, pokorščina.
acocpgcov 2, ep. aao-tpgcov (aaog, cpgo-veco) pri zdravi pameti; 1. razumen, preudaren, pameten. 2. zmeren, skromen, spodoben, pošten, dostojen, pokoren.
acoco ep. — ocp^co.
T.
T, z (vav) devetnajsta črka grškega alfabeta, kot številka r,= 300, ,v
300.000.
r’ a) = te in; b) vol tebi; c) vol zares.
zafisgva, fj (lat. taberna) gostilna, krčma. zdya/&a, xdyaXp.a in sl. = -ra dyai)d, vo dyaX]ia itd.
xdy£la, j) vrhovno poveljstvo, nadpo-veljništvo (služba tesalskega zavez-nega kneza).
xdyevco (vayog) sem poveljnik, poveljujem, načelujem, vladam, f] Qev-va/.la vaysv£vai v Tesali ji vlada za-vezni knez.
tdyp.a, avog, vo (vavvco) 1. kar je v bojni red postavljeno, oddelek vojske, vojska, legija. 2. red NT. zayog, 6 (vavvco) poveljnik, vojskovodja, zapovednik, vladar, zavezni knez (poglavar). rade gl. ods. z aids Ig, rdidr/ gl. vslvco. zal ai (gl. 6) in ai (gl. 8c).
Talvagov, vo in Talvagog, 6 južni rt Lakonije, sedaj Matapan. z a iv la, i/ [Et. iz udi. vaivog iz vavjog; idevr. tn-jos, gl. vslvco] 1. trak, preveza, načelek, vpletek, diadem, venec s trakovi. 2. (ozka) pokrajina. zacvcoco (vaivla) okrasim s trakom; med. ovenčam se.
zanegog 3 (vrjKCo) topeč se; pren. koprneč, hrepeneč.
zatiziKog 3 (vavvco) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, ol vazvmoi dgcid]col pregledovanje vojskinih od- j delkov. 2. v razvrščevanju vojske | spreten ali izveden; subst. taktik, 7] vazvr/.r) (sc. ve%vt]) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red). zaxzog 3 (vavvco) določen, odrejen, ukazan, zapovedan.
zaxco dor. vrp/.co.
zaXa-egyog 2 (v/.rjvai, reoyov) ep. vztrajen pri delu, dober (močen) za delo, delaven.
TaAaiovldijg, o Talajev sin (Adrast in Mekistej).
zaAauicogeco (vaAai-Jtcogog) 1. intr. (in pass.) trpim revščino ali muko, mučim se, trudim se, prenašam stisko (bedo), trpim, sem nesrečen; vno vivog utrudi, zdela, oslabi, potare me kaj. 2. trans, utrudim, zdelam, mučim; prenašam, trpim vi.
zaAautcbgTjcug,
ECO g, 7]
xaXacncogla, 7), ion. -Ir]
zaXai-ncogog 2 [Et. od vXr\vai in jrcogog, gl. nrj]ia\ kdor prenese napore, utrjen, težaven, nadležen, mučen, nesrečen, beden, reven. — adv. -cog s težkočami.
zakal-cpgcov 2 (v?>7jvai, cpgi)v)poet. l.kdor mnogo trpi, nesrečen, beden, reven. 2. stanoviten, vztrajen, pogumen.
zaXa-xagSiog 2 (vXr)vac, zagdla) mnogo trpeč, nesrečen.
zaAavzcacog 3 talent težek ali vreden NT.
trud, napor, nesreča, težava, nadloga, stiska, beda, muka.
zaAavzov, vo (vfojvai, tollo) l.tehtnična skledica, važnica; pl. tehtnica. 2. kar je iztehtano, talent; a) utež, teža, pri Hom. vedno v zvezi s /gvoov; pozneje 36 ali 26 kg. Solonov a tiski talent; b) kot denar (srebrni talent) = 60 min = 6000 drahem == 5400 K; veljava pa je bila v raznih državah različna; zlati talent je bil desetkrat toliko vreden ; NT sirski talent = približno 1170 K.
TaXaog, 6 eden izmed Argonavtov iz Argo v, Adrastov oče (gl. TaXaiovl5r]g). zaXa-nelgcog 2 (vkrjvac, nscga) ep. ki je prebil, prestal mnogo izkušenj, v brid-
kosti izkušen, mnogo izkušen, nesrečen.
xaXa-jzEvd'rjg 2 (vkrjvai, niviloc) ki trpi nesreče, nesrečen, vztrajen, potrpežljiv.	[ niča, pletarka.
xdXagog, 6 (vkrjvai) ep. košarica, plete-zakag, Td.ka.iva, rakav (gl. tkfjvaL) [gen. Ta/.avog, voc. rakav, sup. vakavvavog]
1.	trpeč, beden, nesrečen, ubog, reven.
2.	predrzen, nesramen, smel. zakaaia, r) volnarstvo, volnopredilnica,
predilnica za volno. xaXaaiovgy£(o predem volno. xaXaaL-ovgyta, ij Takaoia. zakaot-Lpgcov 2 ep., zakd-cppcov ep. vztrajen, stanoviten, potrpežljiv. xakdaaai, zakdaarjg gl. vkrjvai. zakavgZvog 2 [Et. iz raka (gl. rakaooai) -j- Egivog, gl. o(rog] ep. ki nosi ščit, ščitonosec, junaški, bojevit, hraber. zaka-cpgcov gl. Takaai-cpgav.
Tak&vjiiog, 6 Agamemnonov glasnik, njegovi potomci so Tak&v/hadai, ol. zakifta (aramejska beseda) deklica. zakig, tdog, f) [Et. lat. talea] poet. deklica (v cvetu mladosti), devica, nevesta. zaXXa =ra alka. rdfia va ijid. xd(ie, zafiEEiv gl. rifiva. zausiov vafuelov. xap,£oi-xQcog, oog, 6, f/ (vaiieiv, /o oj g) [acc. sg. -%Qoa, pl. -%Qoag] ep. ki prebode (predere, rani) telo. xa/ita, r], ep. -Lij ključarica, oskrbnica, hišnica.
vajiLag, ov, o, ion ep. -Lijg [Et. sor. Tij-jiekelv] 1. hišnik, upravnik, oskrbnik, vladalec, gospod(ar), zapovednik. 2.za-kladnik, blagajnik, kvestor. zafiLELov, to shramba, skladišče, zakladnica, blagajna.
zajusvoi (vauiag) [impf. iter. vajiieveaze] 1. act. a) sem oskrbnik, upravljam, oskrbujem, hranim, čuvam, varujem, v iv 6 g kaj, uvL pri kom; b) odmerjam, določujem tl. 2. med. odmerjam sebi, določujem po svoji volji, prihranju-jem, razpolagam s čim. zafiLrj, vaji Lij g gl. Tauia, va/iiag. zdjivco gl. vejiva.
Tapvvai, al mesto na Evboji.
zajicov gl. vejiva.
zav, xdv (co Ttiv) dragi moj!
rav = tol av. zav dor. = vav. zav = ra iv.
Tdvayga, ion. -ygrj, rj mesto v Bojo-tiji ob Azopu; preb. o TavaygaZog in Tavaygm6g. — adi. Tavaygix6g 3. zava-rjxijg 2 (vavaog, azrj) ep. z dolgo ostjo (ostrino), z dolgim rezilom, dolgokoničast ^aA^og; zleknjen, raztegnjen.
Tavaig, (dog, 6 reka na meji med Azijo in Evropo, sedanji Don. zavavzia = ra evavvia. zavaog (gl. Tavva, veiva) ep. zleknjen, iztegnjen, dolg, vitek alyaverj, z.djirj. zavav-novg, nodog, 6, fj ep. in zavv-novg poet. z iztegnjenimi, dolgimi nogami, tenko-, brzonog Ernvvg, [ifjka. zava-vcprjg 2 (vcpaiva) dolgotkan, dolg Tcejzkog.
zavSov, zavSov = ra ivdov. zdvSpi	r a dvČoi.
xav-rjX£yrjg 2 [Et. od kor. ten (gl. rs(-va) -j- akeya, aAyog] nemil, zelo boleč, prebridek, prebolesten ftavavog. Tavizrjg vojiog, 6 okraj v Spodnjem Egiptu.
Tdvzakog, 6 [Et. po disssim. iz Tat.-Tak-, gl. raAarrorj Zevsov sin, bogat kralj v Frigiji in ljubljenec bogov; bil je oče Pelopov in Niobin; potomci njegovi so se zvali ol TavzakLSai. zavxaXoco poet. vihtim, sučem, mečem. zdvzog = ra evvog. zavv-ykoocoog 2 (ykaooa) ep. dolgoje-zičen, z dolgim jezikom zogavai. xavv-ykcb%Zv, (rog, 6, rj ep. z dolgo ostjo, dolgokoničast diovoi. zavv-rjKijg 2 ep. — vava-ijzr/g. zavv-frgi^, ro(/oc, o, i) (Ogig) dolgolas, dolgodlak, z dolgimi ščetinami. zavvv tcl vvv gl. vvv. zavv-nsjzkog 2 ep. v dolgem krilu, dolgokril.
xavv-novg gl. vavav-jzovc. zavv-nzegvyog 2 (nve-pv|)	razpetih, Siro-
va vv-;rcr£gu£, vyog, 6, kih peroti, ši-ij ep.	rokokril, br-
zavvot-jizegog 2 (nve- zokril. gov)
zavvazvg, vog, rj (Tavva) ep. napenjanje vo^ov.
zavvzai gl. zavvco.
zavv-ocpvgog 2 (ocpvgov) tenko-, vitko-nog.
zavv-cpXoiog 2 (cpkoiog) ep. s tenko skorjo, tenkolub, vitek kgavsia. zavv-cpvXXog 2 (cpvXXov) ep. dolgolist-nat, z dolgim listjem, senčnat skaLr). zavvco ep. [Et. lat. tenuis, slov. tenek, nem. diinn. — Obl. fut. ep. zavvco, a or. ep. xdvvo(d)a, pt. pass. xszdvvopiai, pipi. 3 sg. zezavvazo, a or. pass. 3 pl. ep. zdvvofjev; vzpov. obl. zavvzcu praes. pass. 3 sg. od zdvvpi] 1. act. a) raztegujem, nategujem, napenjam, ravnam, vodim, podim ffosirjv, innovg;
b)	razgrinjam, razprostiram igiv;
c)	mečem (treščim) ob tla sni yahj, xXt]ida zapahnem, zgduegav, syyog po-stavljam^d^T^sgtdavnemam. 2. med. napenjam si zogov, iztegnem se, zleknem se 6ia pirjkcnv, hitim, drevim 'innoi. 3. pass. razprostiram se vfjaog; napenjam se, postanem poln yvaijfzoi, vijem se fjgegig, sem razprostrt (položen) zdnr]g, jj/.az.dzrj.
za%iag%eco sem taksiarh(podpoveljnik). za^i-ag^rjg, ov, 6 in za^i-ag^og, 6 (zd-|tg, &qxco) 1. taksiarh, podpoveljnik, ki je vodil oddelek vojske (100 pešcev ali konjenikov); polkovnik; pri Atencih je bilo 10 taksiarhov. 2. stotnik (centurio).
zal-ig, ecog, i\ (zdooco) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, zcbv dAcov uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (vozegov) zfj zdtei z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; bnXocp6gov zd^ig = bn/,ocpogog, odmevov zdgiv s/co opravljam suženjske posle, sem suženj, aigsogai zr/v vnsg zivog za^iv zasedem mesto komu v korist, zb nagov zrjv zov ov/ijov/.ov zd^iv anaizel zahteva (modrega) svetovalca, zdvzojicu zdgiv odkaže se mi mesto; t) zfjg dgezf/g zd^ig častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), sv (f/dovov (snrjgeiag) zdgei noičb zi storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); r) zfjg evvoiag za^ig fj ev-voia. 2. v vojaškem zmislu: a) ureja-
nje, razvrstitev vojaških čet, zb apicpl zdgsig pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, zd-Igiv noičb postavim v bojni red, sv zaljei, xaza žaljiv v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče z!}v zdjiv Xeinco, diacpvlazzco, jievco sv zajet; c) vojaški oddelek, čete, stotnija ovv snzb zajeoiv; d) (vojaški) tabor or.g-veco sv zajet.
zaneivog 3 [Et. iz kor. tap, stiskati, tlačiti] 1. nizek, raven, plan. 2. o stanu : nizek, majhen, siromašen o^fjga, neznaten, zavesiva ngdzzco živim v skromnih razmerah. 3. a) o mišljenju : ponižen, vdan, skromen, zmeren, pokoren; b) pobit, malodušen; c) preprost, podel.
zaneivozr/g, gzog, f) 1. nizkost, nizka lega. 2. a) neznatnost, onemoglost, slabost, siromašne razmere, siroma-šnost; b) pobitost, klavrnost, malodušnost; c) ponižnost; d) poniževanje.
zajteivocpgoavvi], z) ponižnost NT. zaneivo-cpgcov 2 (cpgovšco) malodušen, ponižen NT.
zaneivoco (zaneivog) 1. tlačim, slabim, zmanjšujem. 2. ponižujem, devljem v nič NT.
zanetvcocug, ecog, j] nizkost, slabost.
ponižnost, poniževanje NT. zanrjg, rjzog, f/ ep. [Et. tap- iz tmp od kor. temp, razpeti, slov. tetiva (iz tempt-), lat. tempus, templum] in zdmg, idog, ?/ preproga, ogrinjalo, odeja, rtijrd	zb dno.
zdni	zb sni
zag = z’ ag, zš dg. žaga, z&ga zoi aga. zagayp.og, 6 poet. = zaga/ij.
Tagag, avzog, 6 mesto v južni Italiji (lat. Tarentum).
zag&oaco, at. -zzco [Et. iz §agdyjco, gl. jjgdooco. — Obl. lut. zagdjco, fut. med. s pas. pom.] 1. act. zmešam, zmedem, pretresem, novzov razburim, razburkam, vdeog kalim NT. 2. a) spravljam v nered, vznemirjam nagdiav NT, begam, strašim, plašim innovg; pass. sem nemiren (razburjen, zmešan) cpgsvag, osupnem, prestrašim se, pla-
šim se, zgražam se; b) podpihujem, (na)ščuvam, povzročujem, vnemam, snujem, napravljam vei-v.og, no?.efzov. 3. pf. zezgr)ya sem razburkan, sem nemiren ali razburjen, ayogr) zezgf)yei zborovanje je bilo viharno. xagayrjt») in zagayog, 6 1.zmeda, zmešnjava, nered, hrup. 2. vznemirjenost, nemir, potrtost, strah NT. 3. vstaja, prekucija; razdor, razpor NT. zaga^codrjg 2 (eidog) 1. zmešan, zmeden, neurejen, v neredu, vznemirjen, nemiren. 2. a) omahljiv, nestanoviten; b) jezen, razkačen; c) osupel, pobit;
d)	vznemirjajoč,razdevajoč, sovražen, rag^aiiog 3 (zdgfiog) poet. boječ, bojazljiv, prestrašen, zagjdaAeog 'dvpo-v.co umiram od strahu. zag/dsco ep. poet. sem nemiren, bojim se, plašim se, ustrašim se, strah me je, trepetam, spoštujem. zagjiog, 6 in zag^oavvrj, rj [Et. iz tergw, lat. torvus, temen, mračen] strah, bojazen, boječnost, plašnost. zagi^evaig, ecog, fj ion. maziljenje, balzamiranje.
zagZyevxf)g, ov, 6 ion. kdor mazili. zapiševa (zagiyog) 1. (po)sušim, (na-) solim; vkuham (sadje). 2. mazilim. zagZ^rjiai, TagZ%rjicu, ai pri-, naprava za sušenje rib in kraj ob izlivu Nila. zagZyog, ov, 6 in o v g, zb 1. slane ikre, nasoljeno meso, prekajeno meso. j 2. maziljeno truplo, mumija.
Tagvrj, r\ mesto v Lidiji, poznejše Sarde.
zagrni)[levai, zagnijvai gl. zegnco. zagaog, 6, at. zaggog, pl. tudi zagodi (zeg-oofzai) 1. spletena lesa, sušilnica, oz-dica za sušenje sira ali smokev, y.a-/.dpuav rogoznica. 2. a) podplat, stopalo; b) spodnji ploščati del vesla, lopatica pri veslu, veslo.
Tagaog, ry in Tagaoi, oi glavno mesto v Kilikiji.
Tagzagog, 6 1. Tartar, temni podzemeljski prostor, kjer trpe Titani in sploh brezbožniki, pekel. 2. prepad, brezdno.
zagzagoco pahnem v pekel NT. Tagzrjaaog, 6, r) mesto in dežela v Južni Hispaniji; adi. Tagzrjaaiog 3. zagvpftr), zagcp&EV gl. zegnco.
zagcpog, ovg, to (zgecpco) ep. gošča(va), šuma, grmovje.
zagcpvg 3 in 2, nav. zagcpseg, ea, fem. -etat (zgegno) gost, mnog, mnogoštevilen; neutr. pl. &dv. pogosto, vedno iznova.
zagyvco ep. mazilim, pokopavam. zaaaco, at. -zzco [Et. kor. vay razpostaviti, urediti. — Obl. fut. za^co, a or. draga, pf. Tezama, p as s. pf. zezay/zai, a or. szdy{h)V, fut. zajjlrjoopai, fut. S zeza^of.iai, med. fut. zdgo/zai, a or. eza-gdfzrjv, ion. at. 3 pl. pf. p as s. rerd/jizai, plpf. ezszdyazo\ I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), yco-gig postavljam vsaksebi (narazen), evavziov nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red ozgaufjv, on/.izag, sig )ia-yrjv na boj pripravljene čete; Kqgv-y.ag d/J.ovg aXXy zdgag odpravil je tega tja, drugega drugam; živa sni živa: a) postavim koga proti komu; P) postavim črez (nad) koga sni zovg inneag; s/zavzov eni zi služim komu za kaj, sv reda iv e/zavzov sraga prevzel sem vsa mesta (sam), 6 ayad'bg epikog eavzov ngog nav zazzsi se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj z zv d elg zr)v zdgiv, zivd eig 6ovXeiav prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj agyovzag. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, nb/ug yag fjfuv a iie ygr/ zdoaeiv egei kaj naj ukažem, 6 vo/zog zazzsi; noX-Xov agyvgiov določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; cpbgov živi naložim davek (dan); z inf. srage /ziaifov nageyeiv da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen sig rt; pf. stojim, zavzemam mesto, zf/ ovbeig szezay.ro cpv/.a-y.og kjer ni stala nobena straža, zdz-zopzai zdgiv odkaže se mi mesto, ov-beva y.oa/zov zayj)svzeg brez reda; eg zb ogog ezay{fi)oav postavljeni so bili na goro; ne^fj ali eg nsgbv zdizzouai služim pri pehoti, naga zi ob čem, apicpi (negi) zi pri čem, blizu česa, eni (y.aza) živa zezayfzai stojim nasproti komu, sip’ enza nvkaig pri vratih, /zeva živa za kom, i.iszd zivog,
ovv uvi sem poleg koga, sem njegov zaveznik, to dngayuov /m) uevd tov doaovrjoiov veTay/xevov ako ni združena z odločnostjo; jrpog vi) v ovufia/lav vdzvo/iai pristopim k zvezi; vevaypevog urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj vavTo/MU eni uvi, eni Tt; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, to taydev nalog, ukrep, zapoved, vetaypevog odrejen, zapovedan, določen cooa, r/pega, /topa; dvoia redna (določena) daritev; fj vaydeioct edga odkazano mesto, ev vib vevay/ievcp na določenem mestu; cpogog vaydelg naloženi davek, oi eni vovvoig ve-taypevoi vopoi za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) vi-, b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, (pogon (glede plačevanja davkov), eg vi/v dcoger/v, čcbga, ygr/p,ava, dgyvgiov zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) gripirjv;
d)	vagapevog dnodidcopi (od)plačujem v določenih obrokih.
Tavyezov, to, ion. Tt)vyezov visoka gora na meji med Lakonijo in Mesenijo.
zadgeiog 3 in 2 goveji, volovski, iz goveje kože ali volovskega usnja donic, 'Avvetj.
tavgtjdov adv. (vavgog) ep.srepo, strmo, flAenio izbuljim oči.
Tavgixog 3 tavrijski.
Tavgoi, oi narod na Krimu.
zavgo-tcegcog, to poet. (zegag) z volovskimi rogovi, deog rogati Bakli.
zavgotcroveco poet. pobijam, koljem bike.
zavgo-nzovog 2 (v.veivco) poet. ki pobija ali mori bike.
Tavgo-noAog in Tavgo-noAa 'Agvepig poet. pri Tavrih čaščena Artemida (drugi: bike podeča).
ravgog, 6 [Et. idevr. (s)teuro-, lat. tau-rus, slov. tur, nem. Stier (got. stiur)] bik, vol, junec.
Tavgog, 6 gora na meji med Pamfi-lijo in Kilikijo.
zavgo-ocpayog 2 (ocpavvco) kdor pobija ali kolje bike, fjpega dan volovskih daritev.
tavgoco (vavgog) 1. act. izpreminjam v bika. 2. pass. poet. divje (srepo, strmo) gledam oppa uvd. zavocog 3 dor. = vr/voiog. zavra = Ta avva na isti način, popolnoma enako.
zavrtj adv. 1. a) po (na) tej poti, tod, na tej strani, na tem mestu, ondi, tu, tam; b) na to stran, semkaj, tjakaj. 2. na ta način, tako, v tem oziru, zaradi tega. zavri gl. ovvog. zavzo = to avv6 gl. avvog. zavzofiazov to avvdpavov, dno tav-vopdvov iz lastnega nagiba, sam od sebe, slučajno.
Tavyecga, zd mesto v Libiji. zatpe, racpeZv gl. vedrina, zacpevg, sok, d (danvco) poet. kdor pokopava, pokopovalec, grobar. zagpf), fj (danvco) pokop, pogreb. za(pt)i.og 3 (vacpog) ep. ki spada k pogrebu, pogreben, cpdgog mrtvaška obleka.
Tagpog, tj otok, severno od Itake; preb. Tagpioi, oi.
za<pog,i ovg, to (vedrina) ep. strmenje, začudenje, zavzetje. zdcpog? ov, 6 (danvco) 1. pokop, pogreb, pogrebščina, sedmina, daivvpi napravim pogrebščino, noiovpai udeležim se je. 2. grob, grobišče, nagrobni spomenik.
zacpgeia, ij (vacpgevco) naprava (izpeljava) jarka.
zacpgsvco napravljam, kopljem, izpeljujem jarek.
zagpgog, r) (danvco) jarek, struga, jama, rov, obkop.
zaipcov gl. vedrina.	[/■ug.
rct/a, ra/ecog, radiov, zdyiozog gl. ra-ra/trog 3 hiter, uren. ra/og, ovg, v6 in za^vzfjg rjvog, ?) (vayvg) brzina, naglica, hitrost, and noiov vdyovg s kakšno hitrostjo, tog eiye vayovg kakor hitro je mogel.— adv. ra/og hitro, urno (= ev, ovv vd-yei, d ta, pevd vdyovg); ngog, xava vd-yog naglo, hitro, jadrno, ooov (ovi) vayog kar najhitreje.
zayv-dXcozog 2 (dXiay.Ofx.ai) ion. kar se da (more) hitro osvojiti. zayvegyia, f/ naglica (hitrost) pri delu (izvrševanju).
zayyvavzbco hitro jadram, plovem. zayvvco (tayvg) 1. trans, poet pospešujem -rt, zametov hitro napravim, izvršim. 2. intr. hitim, podvizam se, požurim se.
zayv-Jiovg, izodog, 6, »/ poet. brzonog. zayv-nzEgvog 2 (ntegva) urnih nog, brzonog, isker.
ra^u-jicoAog 2 (jccbžog) ep. z brzimi konji, na urnih konjih, dober konjik. zayv-ggcoozog 2 (gcdo/zai) poet. uren, nagel, brzokril.
rayvg, sla, v [Et. iz '&ayvg dhnghus-. — comp. ftdoaoov, ftattcov, zayicov, tdyiov, ion. zayyzsgog 3, sup. zdyLcszoq 3] uren, hiter, nagel, ročen, okreten, modag brzonog, ta/iott] dddg najkrajša pot, to tdyiotov najhitrejši del vojske. — adv. 1. x ayy, talečo g brzo, urno, hitro, jadrno, ročno, takoj, precej, pri tej priči; comp. fratrov hitreje, preje, rajši, prav hitro ; superl. zd^zaza najhitreje, prej ko mogoče; v zvezi z enei, £JTeidr'i, enav, čog, rjv - čim prej, kar najhitreje, brž ko. 2. Sia zaxecov urno, zrjv xayioxr)v (tudi s odov) zelo hitro, čim prej. 3. rd^a a) hitro, brzo, kmalu; b) morda, pač. zayvzfjg, rjtog, rj gl. zdyog. zacov = tcov gl. 6. zacog, d), d pav.
zb enkl. členica [Et. iz q"'e, lat. -que, ne-que] 1. veznik: in; veže navadno stavke, pa tudi posamezne pojme; zb ... zb in re ... nat i ... i, deloma . . . deloma, ne le . . . ampak tudi, kakor... tako dg Xovotjv d/n(pij3s(3r]y.a.g KU./.av t£ tjafrerjv Tevedoio te lipi dvdooeig, navrjo dvdoujv te d e di v te, dvoeto t’ f/eJ-iog ozioaivtd te Jiaocu dyviai, avto g te edijoa zal nagthv Ez/.voouai; ovze (fzzjtB) . . . zb sicer ne . . . pač pa (lat. neque . . . et). 2. v epskem jeziku pristopa te (indefinitum) k relativom, relativnim členicam in veznikom, da tesneje veže stavke: dg te, ydg te, de te, ejzei te itd.’, navadno se v tej zvezi ne prevaja. zb’ = ted gl. teog.
Tsagog, d reka v Trakiji. zByyco [Et. lat. tingo, nem. tunken ; kor. teng-, zmočiti. — Obl. fut. tey^co, a or. etepf-a, pass. eteyyfr)]v[ 1. act. a) (z)mo-čim, (po)rosim; b) prelivam (solze); c) omehčam, ganem. 2. pass. a) izlivam se, lijem, o/tflgog ya?.d£r)g teče; b) dam se omečiti ali ublažiti. Teysa, ion. Teyer], ■// mesto v Arkadiji; preb. d Teyedzr]g, ion. Teyerjzrjg; adi. ion. Teyer]ZLK6g 3.
zeyeog 3 ep. trdno (dobro) pokrit, z visoko streho.
zeyog, ovg, to (oteyco) 1. streha, strop.
2. soba, hram, dvorana. zeblo gl. ov.
zEfrahvZa, zefrrjla gl. frd/./.lo. zsfrdcpazaL ion. pf. pass. 3 pl. od iId.ttco. zsfrrjjza (gl. t) di Liji o c) [det. pf. s plpf. ete-frrfmea in a or. etacpov, pt. t a(pdiv\ ep. ion. strmim, osupel sem, čudim se; občudujem ti,
zefrfiog, d (dor. freofzog) šega, postava, zakon.
zefrvafri, zsfrvdvai, zBfrvBcbg in sl. gl.
frvijozoi.
zefrvduriv a/o/. = tefrvrjzevai ( mrtev biti).
ZEfrogvfirj/ZBVcog (adv. pt. pf. pass. od fro-gvjjeoo) v neredu, zmedeno avaycogeco. zsfrgLJtJzo-fldzTjg, ov, d (jHaivoo) ion. kdor se vozi s štirimi konji (s četverovprego).
zBfrgLnnov, to četverovprega, četvero-vprežen voz (sc. agpia). zefrg-LTcnog 2 (tettaga, ijtnog) poet.
četverovprežen oyog. ze&girtjzozgotpsco ion.redim štiri konje, imam četverovprego. zefrgLnno-zgocpog 2 (tgecpco) ion. kdor si redi štiri konje (za četverovprego). želv ooi gl. ov.
zb iv oo [Et. iz tevjco, lat. tendere, nem. dehnen. — Obl. fut. tevob, a or. eteiva, pf. tetaza, pass. pf. teta/uu, aor. etd-frrjv, fut. tafrrjoo/tai, adi. verb. tatdg, tateog; med. tut. tevov/zai, nor., eteivd-prjv; ep. a or. teiva, pass. rdi/// v, plpf. tetdfztjv, du. tetdodrjv] A. act. I. trans. 1. iz-, raztegnem, napenjam, napnem tdljov, natezam rjvia, vaog moda, trdno privežem, obešam ti ez tivog, //e/?/ eni tiVL mečem, streljam na; pren.
loov veivco nočJuov ve/.og enako (daleč od obeh) napnem ali raztegnem, postavim odločitev (izid) boja, sem nepristran, obema sem enako naklonjen; pos. a) @or)v, avdav zaženem krik, kričim; b) A6yov eig viva merim z besedo na koga. 2. razpenjam, raztegujem, razširjam, XaiXana vzdignem vihar, filov dolgo živim; p,a-y.ciovg /Mfovg imam dolge govore, /aa-y.ociv dolgo (obširno) govorim. II. intr.
1.	stremim za čim dyav, hitim ngog vi, dvoo; eni vivog grem nad koga.
2.	razprostiram se, raztezam se etg viva, segam do, zadevam, tičem se, letim na koga, nanašam se, merim na koga (kaj) jrptig viva (vi), eyyvg vi veivco vivog sličen sem komu, e^rjg vlečem se, ležim v pravilnih vrstah. B. pass. 1. a) sem raztegnjen ali napet iovia vevavai, ve/.aiid>vs, cpdcyavov (napet sem in) visim, obešen sem; pren. /id/j) eni ioa vevavo je bila enako napeta = neodločena, dgo/nog innoioi evdih) konji so dirjali na vso moč, vop,ivr) boj se začenja (se bije); b) napenjam se, trudim se, stremim za čim. 2. zleknem se, iztegnem se; pf. zleknjen sem, ležim (mrtev): a) razprostiram se vv§, obračam se, eig viva proti komu. Č. med. iztegujem svoje, %eiQe razprostiram svoje
reto g gl. vecog.	[roke.
Teipsaiag, ov, 6, ion. -irj g slaven tebanski vedež.
retgog, ovg, v6 ep. ozvezdje, zvezde (samo pl.).
veigco ep. poet. [Et. iz vegjco, lat. tero, tri vi; slov. trem, treti] tarem, starem, zatiram, pritiskam, upeham, stiskam, slabim, mučim.
veioai, veiaco gl. v iv en.
Teiaapevog, d vedež iz Elide.
xeij(tai-nXr)-xr]g, ov, 6 (voc. -nkrjVa) ep. naskakovalec, rušilec (rušitelj) zidovja.
x£i%£co gl. veiyi'Q(o.
xeix-rjQr]g 2 (agagionco) v zidovju zaprt, od zidovja obdan, obkoljen, oblegan, noicn viva ver/p)or] oblegam, veiftrjgr)g eipd oblega me kdo.
x	[fut. vei’/id), a or. evei/ioa, ep.
a or. med. evsixioodp,r)v\ 1. act. a) zi-
dam, postavljam zid, zidam (gradim) trdnjavo; b) obdajam z zidom, obzidam, utrjujem, zavarujem vi. 2. med. zidam zase, postavljam si zid ali trdnjavo, vivi okrog česa. vei^ioeig 3 (ver/og) ep. obzidan, (dobro) utrjen.
x ei^iov, v d majhen zid, zidek, ograja. xeiyiaig, ecog, r) (ver/J^co) postavljanje zidu, (ob)zidanje, zgradba trdnjave, zid, obzidje, obkop, obleganje. xeiyiaua, avog, v6 (vei/jgco) zid, obzidje, trdnjava, ostrog, branišče. x£i%io[i6(;, d utrjevanje, zidovje, obleganje.
reiftofiafteco (veivo-ud/og) bojujem se okrog zidovja, naskakujem zidovje, napadam obkope.
vsi^ofia^ta, r\, ion. -irj 1. boj okrog zidovja (za zidovje), naskakovanje gradu, obleganje. 2. umetnost obleganja.	[skakujoč.
xEixo-p,dyog 2 zidovje oblegajoč, na-xEiyo-jioi6g, d (noieco) stavbni poverjenik ali nadzornik, kateremu je poverila država denar za zgradbo in popravo mestnega zidovja. xsixog, ovg, vo [Et. kor. dheig’h, gnetem; lat. fingo, figura, figulus; nem. Tei g, Tiegel; slov. deža (iz dheig’h-ja), zid, zidati (iz g’heidh po metatezi iz dheig’h)] zid, obzidje, utrdba, obkop, trdnjava, grad, nasip, branišče. xEixooxojiia, i) gledanje raz (mestno) obzidje.
x£ixo-(pvA.ai;, a%og, 6 ion. poveljnik trdnjave.
xeixv8qiov, vo trdnjavica, gradič. vstcog ep. ion. = vecog. xEtcp.aigop.ai1 med. (vezimo') odrejam, ukrepam, določam, naklanjam y.axd, naznanjam, javljam nopnrjv, označim odov, prerokujem, napovedujem oAe-figov.
vEKfiatgco2 nav. med. (vezuag2) [fut. vex-pagovpai, a or. evEKprjgdprjv] spoznavam iz znamenja, opažam, uganem, sklepam, slutim, vivi po čem, iz česa. xexpagl, vo smoter, cilj, konec, meja; evgiozco najdem pomoč, izhod, 'D.iov razrušen j e.
xexpag2, vo poet. znamenje, znak, dokaz, potrdilo, zagotovilo.
zEKpiagoig, egu g, /'/ (t£x/acuqo(uu2) sklepanje, izvajanje iz česa; dokaz, vzrok. zexfirjQLov, to [St. sor. ver/.piao iz teko-^ctap, idevr. qweks-men-; icor. q" eks, videti, pokazati se; siov. kaz-ati, ukaz] znak, znamenje, dokaz, dokazilo, potrdilo, spričevalo, razlog. zsKprrjgLoco 1. act. izpričujem, dokazujem. 2. med. sklepam, sodim. xEH[i7]Qicoaiq, ecog, rj dokaz, spričevalo. Texpn]ooa, fj Ajantova žena. zsKpicog ep. = TEV.piag.2 zekvlov, to detece, otročič(ek), sinček NT.
z£KvoyovEco rodim (imam) otroke NT. z£xvoyovia, fj roditev otrok NT. zEKvosig 3 poet. [tem. TSKVOvaoa] ki ima mnogo otrok, bogata otrok. zEKV-oAsreipa, fj (tekvov, (Havlu) poet.
oropana otrok ali mladičev atjdcbv. zekvov, to, poet. zsKog, ovc, to [St. kor. teq, gl. tcztcu. — Obl. dat. pl. vekeool in T£xe£oac] otrok, dete, sin, hči, potomec, mladič; gw'Ae tekvov dragi sinko.
zehvotcoleo[igli med. (TEKvo-noiog) rodim otroke.
zekvojzollol, 7) roditev otrok. zEKvo-jzoičg 2 (jtoleco) otroke rodeč, yvvr) rodovitna.
zeKvozgocpBco (tgecpco) redim (izrejam) otroke NT.
zsHvovg 3, fem. TEuvovooa gl. TEzvcSecg. zekvoco in med. (tekvov) poet. 1. rodim otroke; pass. dobivam otroke (potomce). 2. pren. rodim, stvarjam vvx-vag; pass. nastajam, začenjam se yoog. zeKvcooig, 8(0g, fj 1. roditev otrok, tsz-vcoolv noiovpiai = tekvoco dobim potomce. 2. rod, pokolenje, tekov ep. = stekov gl. TCZTCU.
ZEKOg gl. TEKVOV.
ZEKzaivofiai d. m. (tektcov) [aor. 1 med. EVEKVrjvdpirjv] izdelujem, narejam, gradim, tešem, napravljam; pren. izmišljam, kujem, snujem, pripravljam pifjviv; z dvojn. acc. narejam koga za kaj.
zEKzoviKog 3 (tektojv) ki se tiče stavbarstva; spreten (izveden) v stavbarstvu; subst. 6 stavbenik, stavbar, graditelj, tesar; fj vey.TOviy.ri (tudi pl.) stavbna umetnost, stavbarstvo.
zekzoovvtj, r) ep. stavbna umetnost, tesarstvo, stavbarstvo. zekzgov, ovog, 6 [Et. kor. tek’tli-, lat. texo, slov. tesati, teslo, nem. Dachs, stvn. dehsala, sekira] delavec, rokodelec, tesar, mizar, ladjedelec, rože-ninar, kolar, kovač, kipar, umetnik; pren. a) izdelovatelj; b) povzročitelj, povzročnik zazcur.
zekapicov, (drog, 6 ep. ion. poet. 1. oprta-(vnica), jermen, na katerem so nosili ščit ali meč, naramnica. 2. obveza, preveza (iz platna).
Ts^apccov, ebvog, 6 kralj na Salamini, oče Ajantov in Tevkrov; TeA-apicovia-drpg, ov, o — Ajant; adi. Te^apubviog 3. zsA-eftco ep. poet. (samo praes. in impf.) sem (postal), bivam, pri-, pokažem se, nastajam, nastopam vv£. zekebog 3 in 2 in zslsog 3 in 2 1. a) dokončan, dovršen, dopolnjen, popoln NT; polnoštevilen, eig tl v čem, to tekeiov popolnost NT; čil, leporasel, brez madeža, izbran lega, alysg; b) dorastel, polnoleten civfjg; c) določen, brezpogojen, neizpodbiten ipfj-cpog. 2. a) izpolnjujoč, dovršujoč, te-keioTaTog nsTsrjvčbv naj zanesljivejši proroški ptič; b) izvršen, uspešen, ki se izpolni ocpig dveigov ov te/.ez]. — adv.zekeov, zsAscog NT popolnoma, docela; naposled.
zsAELozrjg, ljvog, fj popolnost, dovršenost NT.
zsAbloco, zeAsoco 1. act. delam kaj popolno, dovršujem tc, izpopolnjujem NT; izvršujem anovddg, pospešujem, končam, srečno izvršim Xoyov, dogoto-vim navva; posvetim, eteXecooe pav (to) je odločilo njegovo izvolitev. 2. pass. a) izvršim se, izpolnim se NT, končam se, uspevam, posrečim se, obnesem se, pridem do cilja, TEhecoffevTCOv dpupovegoig ko se je obema ugodilo; b) dorastem, popolnoma se razvijem, sem (postanem) popoln NT.
zsAeicooLg, ecog, fj 1. izvršitev, izpolnitev, vef-eicooig sovai zgodilo (izpolnilo) se bo NT. 2. popolnost, dovršenost NT. zEkELcozfjg, ov, o (veheioco) kdor do-vršuje, dokončevalec, dopolnitelj, do-, izpolnjevalec NT.
zEAeo-prjvog 2 (gr/v) poet. polnomesečen, popolnoma potekel agoTog. reže o g, režedco gl. režetog, režetoco. reZe(HovQy6g 2 ki delo dovršuje, pospešuje, pospeševalen, uspešen; subst. to zmožnost, kaj v vsakem oziru pospeševati, hrepenenje po popolnosti; to TeAsoLOvgyov ded navTcov sposobnost, da napreduje v vseh delih. zEAsoztjgLov, to (režečo) 1. sveta (ob-ljubna) kapela, tempelj za misterije. 2. pl. zahvalna daritev za srečen izid. Teže<m%dg 3 (režečo) ki se tiče svetih obredov ali posvetitve, skrivnosten, duhovski /?t'og, sninvoia. zeAeocpogEco dozorim, donašam sad NT.
zeAco-cpogog 2 (režog, goegco) 1. ki do-vršuje, izpolnjuje ali izvršuje; kise izpolni ali uresniči, sgcog režeacpopog yiyv£Tai želji se ugodi, želja se izpolni ; didco/M xgrjOfiov TeAsacpbgov izpolnim prerokovanje, %agiv TeAsocpd-gov čiboo/M izkažem se dejanski hvaležnega, dog TsAeocpoga tč. (pdagaTa stori, da se prikazni uresničijo; Alkt) vsemogočna, kaznujoča. 2. dovršen, popoln, rsAsazpogov sig eviavTov vse (celo) leto.
zekEzrj, f/ (režečo) 1. posvetitev v misterije. 2. (verski) praznik, svečanost. Teže-uTatog 3 (reževrr/) 1. poslednji, zadnji, končni (po kraju, času in številu), to teAevtalov BKjddv končni izid, obor vdv teAevtaiav bgizdoiuu nastopim zadnjo pot (življenja), 6 reževratog /?cog ki poteka; pogosto se prevaja adverbialno: naoe/.tlovTsg re-ževratot ki so nazadnje nastopili; subst. oi zekevzaZoL zadnja straža, z) zekevzaia (sc. fjfzšgd) poslednji (zadnji) dan. 2. najvišji, najhujši vflgcg. — adv. (to) zeA.evzo.lov, Ta reže vrača nazadnje, naposled, zadnjikrat. zeAsvzaco [ion. pt. praes. TeAevtbcov, tut. TeAevTriGCO, med. reževrr/aouac tudi s pas. pomenom]. 1, trans, a) dovršim, dokončam, ogKOV izgovorim do konca, tov [hov (tov aitbva) urarjem; kakor navopiaL tudi z gen.: Aoyov sklenem govor, tov enaivov ereževra ig rade ra enr) svoj pohvalni govor je končal s temi besedami, tov jtiov urar-
jem ; b) izvršim, izpeljem, izpolnim
egya, a gevoivag, to evlJev, yduov, rivi Kanov t)/j,ag pripravim, evzopievoiOL rade egya uslišim, podelim; pass. izpolnim se, dovršim se, zgodim se. 2. intr. a) o času: končam se, bližam se koncu, potečem, minem erog, rov {begovg reževreovrog; b) o dejanju in stanju: končam se, izidem se vav-ga/ia, Kava vdov 6 noAspiog vojna se srečno konča; eg tov to reže v rdi tako se končam, ro KSLpaAaiov eg rovro re-ževra teži po tem, obstoji v tem, o pu) sig Tama reževrejč, sig tl noTE eAnig TavTa reževrijoac kakšnega konca se moremo pri tem nadejati; reževraco eni tl dospem (naposled) do česa; c) izpolnim se oipig tov dveigov, d) o osebah : umrjem, poginem, vno Tivog umori me kdo, vovocp umrjem za boleznijo, yt)gaZ vsled starosti; e) neham (govoriti), KaAcbg reževrag konec tvojega govora je dober, dobro govoriš, reževraco žtaraže/cov neham naštevati; f) o prostoru: končam se, neham f/ Ts/.svvg Ta Tfjg At/?vryg, rf/ /'/ Kvlčlt] '/jhgrj eg vi]v rjnsioov reževret, eg ygapipia končam se s črko; g) pt. zeAevzcov se prevaja adverbialno; re-Aevtčov sine naposled (končno) je rekel, Ti]v Tvgavvida reževroooar (naposled) %aAenr]v yevopiev7]v.
zeAevzt], r) (režečo) 1. končanje, konec (življenja), smrt [Uov, j?coroco; reževrag Tvyxava> najdem smrt, umrjem. 2, cilj, namen, uspeh, posledica, reževrryv jvoiECD dosežem namen, pivftoLo re-ževrr/ namen pogovora; eg reževTt)v, eni reževrag proti koncu, naposled, končno. 3. izvršitev, ftavaToio reževrr/ = Dav ut o g, kokov d v uov reževrr/ posledica.
zeAčco [fut. režeoco, režeo, a or. erežeoa, pf. tetsAbku, pass. pf. rerežea/cac, aor. ETB/Joilriv, ep. praes. tbAelco, tut. re-žecraco, ion. reže'co, aor. erežeooa, te-žeoa; ion. praes. pt. reževccerog, ajol. pt. praes. režeaacg] I. trans. 1. končam, sklenem /Sčov, odov, Tonov prepotujem NT, dovršim dgopiov NT. 2. a) iz-, dovršim, storim, izpeljem, uresničim /ivftov, ogKia, to Ta/jdšv izvršim, ded-žovg prestanem (bijem) boje, izpol-
nim vnoa^eaiv, vojjbov; nasitim, ustre-žem emftvpiiav aagxog NT, ohladim si, potolažim yoXov, kotov, b) doživim rjliov roo/org, fUov, dosežem teXevTyv tov fiiov; c) dam, podelim vootov, na-, pripravim komu kaj xa-xov ttrt, xaxd, ?,vygd, pripeljem 7//mio; p as s. izpolnim se, uresničim se, zgodim se, raražeo^erog izpolnjiv, ra-TeXeo/ievov eora' more se izpolniti.
3.	donašam Saga, plačujem ygy/.iaTa, cpogovg, aovvgiov, oZtov dajem (mesto davka) žito, potrošim, porabim tI elg Ti', pos. režečo el g Tivag plačujem komu, pripadam komu, spadam kam, elg darov g sem meščan, elg Inneag pripadam vitezom; elg yvvaZxag e£ dvSgog postanem iz moža ženska.
4.	posvetim v misterije, ražerag praznujem (obhajam) misterije; pass. posvetijo me, dam se posvetiti režerag. II. intr. 1. (sc. oSov) prehodim, prepotujem; dospem, pridem kam elg, ngog ti ; pren. ngog Tuva dosegam koga, sem komu enak. 2. izpolnim se, uresničim se.
reArjsig 3 (ražog) 1. popoln, dovršen, brez madeža. 2. uspešen exaTo/iftai.
te A Atu [aor. eretža] 1. trans, dokončam, dopolnim. 2. intr. in pass. nastanem, vzhajam i]Xlov režžovrog.
Tskpa, aTog, to 1. mlaka, luža, močvirje. 2. malta.
xeXfiaTcbdr]g 2 (eldog) močviren, močvirnat.
zeXog!, ovg, to [Et. iz q"'eles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek konec; sor. režžco] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, režog s/co po meni je NT, mrtev sem, f) ag/j) zal to ražog začetek in konec NT, elg razo g tov tr/v d<pixve-o/iai dospem na rob življenja, ngog ražog yocov acpizveo/iai neham tarnati, režog yiyveTai Ty rjpiega dan se bliža (nagiba) h koncu, y {koala ražog et/er daritev je bila končana; /ivftcov konec govora, ov ražo g ('/.so /.wrdon> nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b)(določen) rok ygovov, /u-aftolo čas plačila; c) cilj, namen, smoter; Trjg nloTecog namen vere NT, režog {'/aoieaveoov) početje, dejanje;
ftavavoio raž o g = Davavog, slično ya-/xoio, voavoio raž o g	yd/io g, roorog;
d)	a dv. režog, to ražo g končno, naposled, nazadnje, slednjič, elg ražog naposled, do konca NT, Sia tekov g neprestano, popolnoma. 2. do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, ražog e/et tl izpolnjuje se kaj, er e/iol ražog ylyveTai v mojih rokah je odločitev, tovtov ražog ev #eq) eortr o tem odločuje bog; ražog Tid-rj/u žtažcog srečno dokončam, Toaaov režog e/or dotod (tako daleč) so bili narejeni, ražog /id^r/g yiyvexai bitka se konča, eg ražog hr/o/iai rarog dospem do konca, končam {/m-vlag rešim se blaznosti), ražog em-Tifirj/il Ttvi končam kaj, o naai volg ngoTegoig ene-Hr/zev ražog s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, ražog ylyvevai en’dgfjoiv kletve se izpolnijo; ražog noiov/zal rarog dovršim kaj; b) uspeh 6Sov, zmaga noXe/.ioio, posledica raor yevo/.ievcov, Sldcopu aya/0'bv ražog podelim uspeh, laov tsIvco no-Xepiov ražog postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, tčov naidcov popoln razvitek, popolnost, vzor, tov Te/.ovg (itcto/uu do sežem vzor, at er režet yvvaZxeg zakonske (omo-žene) žene; ražog Xa/n(3dvco dozorim (o žitu), T/Pr/g ražog mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, ngiv ražog ra tovtcov e/et predno bi postali pogoji pravnomočni, ražog e/co imam oblast, elg ražog xa{HoTa/uu, ev raže) yiyvo/xai nastopim službo; pos. Ta Te/.rj (e/orreg), oi ev režet orrag višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, ot /zrižtora er ražet najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, rang oncetotg (Idioig) TeXeoai na lastne stroške, TeXy Xveiv (= XvaiTeXeZv) koristiti ran'; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, eyxagna sadni darovi, ndyya?,xa Te?.rj bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slav-
nost, praznik, vvpcpind svečano ven-čanje.
xsAog2, ovg, to [Et. iz qweles, strslov. čeljadt, družina] krdelo, četa, množica (pvX&>icov, vojaški oddelek, stotnija, del brodovja rpta rbAt) noigoavTsg
TCOV VE&V.
xeAoo-če adv. do cilja, do konca (— eig rsAog).
teAgov, to cp. 1. obmejna brazda, omet-ljaj. 2. končni razor. 3. meja.
TsA-cbvrjg, ov, 6 (rsžoc, (bvEopai) zakupnik državnih dohodkov, mitni-nar, carinar NT.
xsA.cbvi.ov, to carinska hiša, carinišče, mitnica NT.
TE/ndftiov, to košček.
xEfia%og, 6 (te/avoo) odrezan kos (slane ribe).
x£p,Eviog 3 (Tspsvog) poet. ki spada k posvečenemu gaju.
TsfiEvhrjg, ov, 6 in dinga i) TafisvZ-xig hrib pri Sirakuzah.
x£fisvog, to (re/rvco) 1. odločeni in kakemu bogu posvečeni kos zemlje, sveto zemljišče, posvečeni gaj, sveti okraj. 2. kraljevo posestvo, kronska imo-vina, državno zemljišče ali posestvo.
Te[1£07), fj mesto na Kipru.
TEfivco [Et. iz tm-no, slov. tnala, strslov. ti>nq, teti, razklati, cepiti. — Obl. fut. TBfid), TBfiovp,ai, aor. btb/iov, BTBpoprjv, pf. TBT[XT)/ia, pass. pt. TBTpcrpiai, aor. BTpfjfhjv, fut. TupOr/oopai, fut. 3 tet ur) -oopai, adi. verb. r/n/rdc, TprjTŠog; ep. ion. Tdfivco, aor. BTapov, Tauov, cj. 3 sg. TagrjOi, inf. TagBBiv, med. aor. Bta-fidjurjv; ep. xepco in xpfjyco, pt. aor. 1 Ttrijgag, aor. 2 act. ev/uayov, pass. 3 pl. BTfj,ayBv\ I. act. in pass. režem. 1. o zdravniku: režem, izrezujem; pass. pustim, da mi izrežejo rano, tpfjpa Tspvopai urežejo me. 2. razrežem, dt'xa razdelim na dva dela, žaret rt razdelim v (na) kaj, TSTpr/pBvog s£ Bvog dvo iz enega na dva dela razdeljen; pos. a) razrežem, razdelim dčgpa, y.gša, iz Ovg, koto. gs/.rj razkosam; b) razsekam, prebodem, ranim ZQ,m XciAxqt; c) zakoljem y.an-gov Au (Zevsu na čast); ognia moTa prisegam (z daritvijo) zvestobo, sklenem trdno zavezo (pogodbo), 'Oava-
tov rot opzta stapov tebi v smrt sem sklenil zavezo; abs. Tapvco uvl sklenem s kom pogodbo; Topfjv povzročim razkol (razpor). 3. odrežem a) etrov kosim, žanjem; (po)sekam dev-dgsa, dgvv, gv/.a; z dvojn. acc. šgivsov tdpvs ogrci)zag z divje smokve je odsekal mlade vejice; rpt^ac, nAd-xov itd. strižem; odsekam zscpaAfjV, zapa, TgdzrjAov, b) izrežem IpavTag bk uvog, /is A o g sz prjgov; te p. sv 6 g uvl oddelim, odrežem, nakažem; o rekah: ločim, delim Ai(ivr)v. 4. obrežem, ob-sekam dodpara; pren. opustošim #co-gav, yf)v, rfjg yr)g opustošim kos zemlje. 5. izkopljem o/eroug, napravim odov, odbg TETprjpBvr) uglajena pot. 6. (pre)režem (zrak ali vodo), vozim se, peljem se, prepotujem nvpaTa, 'OdAaoaav, odov krenem po poti, ttjv pEodyaiav vij g odov po sredini, psoov krenem po srednji poti. II. med. 1. (raz)režem, (raz)sekam, koljem zase; or jem (sebi), Air) ovg obdelujem, lomim. 2. odrežem, posekam zase, ogxia sklenem zavezo. 3. ulovim, polovim, odženem si kaj, apepi (loobv aysAag odrežem na obeh straneh, prestrižem, polovim.
Tepjisa, skrč. Tipni), Ta dolina med Olimpom in Oso.
te(ico gl. repvco.
xevayog, ovg, r d plitvina, plitvost, močvirje, barje.
TEvaycbdr]g 2 (sldog) plitev, močvirnat.
Tevsdog, f) otok v Ajgajskem morju; preb. Tsvidiog, 6.
tevcov, ovTog, b (retVtu) kita, žila, Jto-dog peta, avzBvioi tilnik, kita na za-tilku.
Teščo gl. rtzrco.
teo, teo, TEoiac uvog, TLvbg gl. rtg, rtg.
TEO 10 = oov gl. OV.
teolol nat, nat gl. rtg, rtg.
reog 3 ep. adg tvoj.
vegapvov, to poet. hiša, dom, soba, prebivališče.
xigag, aro g, ro [Et. iz qwer-, sor. jtb-?.cog iz qwer-or (po dissim.), kor. qwer „narediti“; slov. čar, čarati. — Obl. gen. ep. rep a o g, ion. rspsog, pl. nom. rspara, ep. repaa, ion. repsa; gen. rs-gavoov, ep. Tsgdcov, ion. Tegscov, dat.
Grško-slov. slovar.
48
regam, ep. regaeooi, ion. regeeaoi] 1. pomenljivo znamenje na nebu (grom, blisk, mavrica), (od boga poslano) znamenje, čudežno znamenje NT, čudež, čudo. 2. pošast, prikazen, grdoba, plašilo, strašilo.
,	, i (ononeco) vedež(eva-
Tepa-OKonoc, o ,	,	'	, ,v , „
c	’ lec), razlagalec cudez-
zepazo-GHonog, ,	. '	. , .
5	” mh znamenj, tolmač
I	čudnih prikazni.
rsgaroA.6yog 2 o komer se čudne reči pripovedujejo, čuden. zepazsvopai d. m. (vegag) baham se, širokoustim se, pripovedujem neverjetne stvari.
zEpazcbdtjg 2 (eldog) čuden, čudovit, nenavaden, važen, pomenljiv. zEgeflivihvog 3 (= reguivthvoc) od ter-pentinovega drevesa (smole), %gl[ra terpentinovo olje.
zege/hv&og, fj (= regtuvi) oc) terpenti-rspefivov = regapvov. [novo drevo. ZEgsivog 3 nežen, droben, repszpov, z6 ep. sveder. zeppScov, ovog, Tj kukec. zeptjv, regeiva, reg sv (gl. reigco) nežen, mehek, gladek, rahel, bisern daagvov. zspfia, arog, ro [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt fUov, 'davarov. TsgfiEgEvg, ecog, 6 prebivalec mesta Term era (Teg/rega, ra) v Kari ji. rspuivfhvog, zepfuv&og gl. regefltvdivog, regefibvffog.
Teppihcu, oi praprebivalci v Liki ji. zEgfiiČEig 3 lepo obrobljen; s širokim robom aonig, z lepim obšivom /.ircbv. zepfiiog 3 (regjia) poet. skrajnji, zadnji, smrtni fj/zega. zeq/.icov, ovog, 6 (regjia) poet. meja. repni-KEpavvog 2 (rgenco) ep. ki meče strele, metalec bliskov (strel); drugi od regneo: ki se veseli (raduje) bliskov. zsgjzvog 3 vesel, razveseljiv, ugoden, mil, vešč, prijeten, ro regnvov veselje, sreča, zabava.
ZEgjzco [fut. regipto, a or. eregtpa, pass. a or. eregepdrjv, med. tut. regipouai, a or. eregipdjzrjv, ep. a or. 1 ej. rtinpouai,
a or. 2 eragno/urjv, redupl. reragnoperjv, cj. 1 pl. ragnebjiefja in reragnebpeeffa, a or. pass. erdgepfdrjv, 3 pl. rdg<pOev, a or. 2 (e)rdgnrjv, cj. 1 pl. r ganeiopeev, inf. ragnfj/revae] 1. act. nasitim, poživim, krepim, krepčam; razveseljujem, razvedrujem reva, Xoyoig tolažim, ffa-jiov razvedrim se, fj/.ig regnei rov fjhza enako se rado druži z enakim. 2. med. in pass. a) nasitim se, naužijem se uvog, ydoio naj očem se (do sita); b) pren. krepčam se, uživam, naslajam se, veselim se, radu-jem se revi, ri, eni reve, s pt. ogocov cpgeva regvpopiac.
zepncokfj, fj ep. zabava, veselica. zepoaivco in zepaco [Et. kor. ters, suh biti; nem. Durst, diirr (dorren, Darre); lat. torreo (iz torseo), terra (iz tersa suha zemlja). — Obl. a or. ep. reg-or/va; od regaojiai: inf. rego'ijvai, ep. regoppievac\ 1. act. (po)sušim, brišem, otiram, ustavljam (kri). 2. pass. reg-ooptai posušim se.
zegipL-jiflgozog 2 (regneo, jdgorog) ep.
ljudi razveseljujoč. zepipig, ecog, t) (regneo) radost, veselje, zabava, razveseljevanje.
Tepipi-ftopa, ion. -pij, fj ki se raduje plesa, modrica plesa. zEoaapd-/3oiog 2 (gl. fiovg) ep. štiri goveda vreden.
zEGaap&Kovra, at. zezz-, ion. rEoaeg-indecl. štirideset.
zEGaagaKovra-Ezrjg 2 štiridesetleten NT. zEGoapanoazog 3 štirideseti; subst. fj reaoagazoorfi V40 (denar na Hiju 1/2 drahme).
zsaaapEg, zeaaapa, at. zezzapeg, -pa, ion. zeoOEgsg, ajol. niovpeg, -pa [Et. bojot. nerrageg, ajol. niovgeg, idevr. q"'etwor-, lat. quattuor, slov. četiri, četvero (po štiri)J štiri. zEOGagEOKaideHa in zsaaspean- štir-najst.	[naj sti.
zEGoapsoHai8exazog 3, ion. zeoGEp- štir-ZEOGEganovza	reooagdxovra.
zsaoEgaxovz-6gyviog 2 (ogyvia) ion. 40 sežnjev dolg.
zEGGEpeg itd. ion. reaoageg itd. ze-zay-dov pt. aor. 2 z redupl. [Et. lat. tango, tetigi, in-tegerj ep. zgrabivši za
nvog.
zezaAfiai gl. TE/./.O).
zEzavo-frgt£, rgtyog, 6, f\ (veivco) z dolgimi lasmi ali kodri, dolgolas. zezdgjiszo in s/, gl. regnco. zezagzaiog 3 (rsragrog) četrtega dne, četrti dan.
zszagzrj-gogtov, to četrti del, četrtina. ztcagzog 3, ep. zezgazog četrti; subst. fj vevdgvr]: a) četrti dan; b) četrtina, četrt (mera). — adv. to Teragrov če-trtikrat.
zezao&rjv, zezazat gl. Teivoi. zezdftazai gl. rdoooo. zezevfta, žetev yazat gl. Tevyco. žetevftrjoftcu (inf. pf. pass. od nerabnega Tev%eco) ep. oborožen (opremljen) biti. zEzevftcbg (narejen, napravi j en) gl. tev/.co. zeztjko. gl. rzjzti).
zszti)(tai ep. pt. pass. s prež. pom. [pt. pf. act. renpcog) sem nejevoljen, otožen, žalosten; pt. žalosten. zezkafh, ZExXrj(bq in sl. gl. T/.fjvai. ZEZfiELV ep. [del. nor.; ind. ETETfTOV, TET-(iov] doseči, dospeti, dohiteti, najti, sniti se s kom uva.
ZEZOKa gl. TL7.T0).
ZEzopeg dor. ajol. = TEOoagsg. zEzga-yvog 2 (yvrjg) op. štiri orala velik; subst. to Tevndyvov polje, ki obsega štiri orala.
zezgaycovo-Ttg6ocojzog 2 ion. s četvero-oglatim ploščatim licem (obrazom). ZEzgd-ycovog 2 (ycovia) 1. četverokoten, četverooglat, četverorob; subst. to Tsvgdycovov četverokotnik, kvadrat. 2. pren. popoln, krepek, čvrst vo(p. zEzpadiov, to četverica vojakov orga-
TICOTČOV NT.
TEzga-Ezfjg 2 (eroc) ion. štirileten. zezga-fteA.vfj.vog 2 ep. s štirimi skladi (plastmi), sestojcč iz štirih kož otizog. zezgatvco [Et. sor. rsigco, lat. tero, ere; gršk. tgvnavov sveder, rogog dleto. — Obl. fut. Tergavd), a or. ŠTEvgava in ETETgrjva, ep. a or. tet grjva, ion. fut. te-rgaveco; vzpor. obl. zizgaco, a or. ergrjoa, pf. pass. TETgi]/xai\ (pre)vrtam, (pre)-luknjam, prediram, prebadam. zezgdnig a dv. štirikrat. zEzgatuo-gtigioi 3 štiridesettisoč. ZETgaKio-ytXiOi štiritisoč. zerga-Kogvfi^og 2 s štirimi češuljami, grozdnat.
zEzganooioi 3 štiristo. zEZQd-KvttXog 2 ep. četverokolesen, če-tverokolen.
zEzga-fiezgog 2 (iifrnov) ki sestoji iz štirih mer (metrov) t. j. daktilov ali štirih dipodij t. j. osem stopic (jambov ali trohejev), osmerostopen; to TETgdgEvgov četveromer, tetrameter. zEzpd-firjvog 2 ((igr) štirimesečen. zezgagoigia, rj četverna plača, četveri na.
zszg-aogog 2 (gl. ovv-asigoo) ep. poet. 1. četveren, četvero vprežen, ijtjioi četver, četverovprega. 2. četveronog. zezgd-jiaAcu a dv. že davno. zezga-ndkatozog 2 (jvai.aioTrj) ion. štiri dlani širok (dolg).
zezgd-nedog 2 s štirimi plosk vami, kiifog
četveroogeln rezan (štirjašlci) kamen.
zezga-mj^vg, v, gen. eog štiri lakte
(komolce) dolg.
T£zpa-jzXdaioq 3 1 _ ,	„ .
*	, _	; četveren, cetvernat.
zEzga.-TtA.ovq 3 j
zEzgaTtAfj a dv. ep. četverno.
zezgd-Ttoktg, 60)g, f) iz štirih mest se-
stoječ; subst. zveza štirih mest.
TEzgd-jzovg 2, gen. nočog 1. četveronog-
(at); subst. ra TETgdicoda četveronožci.
2. štiri stopinje dolg, obsegajoč štiri
kvadratne stopinje.
TEzgajizo gl. TgsJico.
zezga-ggvfiog 2 s štirimi ojesi, četvero-
o jesen.
zezgag^Eco sem četrtnik (tetrarh) NT. TEtgdgftTjg, ov, o (dg/.co) četrtnik, knez, vladar NT.
ZEzgagyia, z) 1. dežela, v kateri je vladal četrtnik, tetrarhija. 2. oddelek konjenikov, sestoječ iz številnih stotnij (Xo%oi). 3. pl. štiri namestništva, ki jih je postavil Filip 1. 342. v Te-saliji.
zezgag, ridog (vsoaaosg) četverka, štiri ca, četrti dan (meseca). zezgazog 3 ep.	tetagrog.
zezga-cpdArjgog 2 (cpdlagov) s štirimi kovinskimi glaviči oziroma s štirimi rogovi, štiriglavičast; drugi: s štirimi grebeni, četverogrebenast zvver). zEzga-cpahog 2 (tpdXog) ep. s štirimi rogovi, štirirogat; drugi: s štirimi obroči ali grebeni, četverogrebenast. zezgdtpazat, -zo gl. rgenco.
zEzgd-cpvXog 2 (cjovArj) ion. na štiri ple- j mena razdeljen.
z£zga%a, zezga^fj in ep. zszga^dd ud v.
četverno, na štiri dele diave,ueiv. zszgrjpai, zszgrjva gl. zezgaivco. zezg-rjgrjg, fj, gen. ovg četveroveselnica. zEZQyya in sl. gl. zagdooco. zEZQiya gl. zgi^co.
XEZQOCpa gl. VQ£(pco. zszgcogog 2 at. zezgaogog. ZEzg-cbgocpog 2 (6go<py) ion. s štirimi nadstropji, četveronadstropen. rerra ep. [Et. lat. tata, oče (v otroč. gov.), slov. teta] očka. zezzageg gl. zeocaosg. rerrt|, r/og, 6 ep. 1. škržat, čriček.
2. lasna igla, ključica, bucika. zszvy[iai, zezvkeZv, zezvl-ai, z£zvyffai in sl. gl. zsvyo). z£zv%r]Ka gl. zvyydvco. zev, zev gl. zig, vig.
Z£V%£CO gl. ZEVEV/fjOliai.
Tevftgavia, t) mesto v južni Miziji. Tevtcgog, 6 1. Telamonov sin, polubrat Ajantov. 2. Skamandrov sin, trojanski kralj; Tevngoi, ol Trojanci, Tsv-Ttgig, f) trojanska zemlja. zevyog, ovg, zb (zevyoo) orodje, priprava ; pos. 1. pl. orožje. 2. (bojna) oprava. 3. posoda (vrč, sod), žara, jvdyygvoov darilna skledica. 4. vesla, ladjina oprava.
ZEvyco [Et. sor. zvyrj, zvyydva>; nem. taugen (got. dugan = tauglich), tiich-tig, Tugend. — Obl. fut. zev^co, a or. ezevga, pf. zezevya, pass. pf. išzvy/iou, inf. zezvy{l(H, plpf. szszvygr]v, fut. 3 xezEv§oluai, a or. ezeir/jhjv, kxvyfh)v,
adi.	verb. zvxzog, med. fut. zsvgoucu. — ep. impf. 3 du. EXBvyeZOV, a or. 1 zev ga, a or. 2 (redupl.) zezv/.ov, inf. ze-zv/celv, pt. pass. 3 pl. zevsvyazai, plpf zezvyp.rjv, 3 pl. (e)zezevyazo, aor. 2 med. zezv/.ofzrjv, inf zezv/.ioDai, ion. plpf
act.	ezezevzea] ep. poet. I. act. 1. pripravljam dehzvov, narejam, izdelujem, gradim, tešem dcbpaza, vrjbv, ei-dcoXov; tkem sipaza. 2. prirejam, po-vzročujem, učinjam, izmišljam 6oXov, zaženem krik fiofjv, vnemam, začenjam egiv; zivd zi narejam koga za kaj ayvcoox6v živa; zi a’ sz’ zevgco kaj naj še s teboj naredim (počnem) ?
II. med. dam si kaj napraviti, pripravim si kaj zi. III. pass. 1. pripravljam se, izdelujem se, zezvyps-vog dobro (lepo, umetno) izdelan jcgij-zf)Q, zivog iz česa, dypog dobro obdelano polje, voog zdrav, popoln, zevi preskrbljen, okrašen s čim. 2. zgodim se, postanem dvoyeza egya, nastanem, vnamem se vsiaog, pdyy, Kanov, usojen (določen) sem opoir) poiga, (porog umor je sklenjen; pogosto (- -■ sipi, vzcdgya) sem Z sv g zapipg, Aiog igsvg, gsivog zezvkzo, yvvaiy.bg ag’ avzi zezv^o obnašal si se kakor ženska.
IV.	pf. zEzevya 1. ion. sem pripravljen (narejen), zivog iz česa; s pt. slučajno kaj delam, EzezsvyeE emaitb-pevog Kapflvoy slučajno je prišel s Kambizom. 2. ep. pt. Z£ZEvycbg napravljen, narejen.
ZEcpga, fj, ion. -grj [Et. iz dhegwh(s)ra;
lat. favilla iz fovilla] pepel. zEcpgdco upepelim NT. zeyvd^oo, zeyvdco in med. (zejVTj) 1. u-metno ali spretno izdelujem, napravljam, narejam, obdelujem. 2. rabim (upotrebljam) umetelnost ali zvijačo. 3. hlinim se, delam se, da; zvijačno kaj izmišljam (snujem), prebrisano (zvito) napravljam zi ali inf; s djrcog: prizadevam si na vso moč, da. zeyvaapa, azog, zb 1. umetelno delo, umetnina. 2. zvijača, slepilo, umetelnost, sleparstvo. zsyvrj, y [Et. iz ZEgvd od zekzcov tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo. 1. a) (ročna) spretnost, peza zeyvr]g spretno, avev zsyvr)g nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; oi zag zeyvag eyov-zsg umetniki, eyco zpv zeyvrjv izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); donečo zeyvr)v dejanski izvršujem, kv zfj zeyvr) sipi izvršujem umetnost (obrt), e m zkyvy pavfiavco temeljito se učim česa, eni zkyyy Xeyopsva umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; c) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, naoy zeyvy y.al pyyavy
na vse mogoče vrste in načine, /xrj-defurj Tt/vp na noben način, nikakor ne; ve^vp z zvijačo, fflep ze^vp naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
zE^vpeig 3 ep. veleumeten, umetelen, umeten, izveden v umetnosti. — adv. zE^vpivzcog umetno. ze^vrjpa, avog, tu (ts/vclco) 1. spretnost, zvijača, prevara, zvijačen naklep; konkr. spletkar, zvijačnik. 2. umetno delo, umotvor, umetnina. zs^vpzog 3 (adi. verb. od tE%vdco) umetno ali zvijačno narejen. zexvixog 3 (ve/vt]) 1. umetniški, umetelen, umeten. 2. vešč, izveden v strokovnjaški umetnosti. 3, pravilen, moder, ov te'/vixov y’ dv sip bilo bi pač nespametno (nemodro). zE%vtzpg, ov, 6 (zt/vp) 1. a) umetnik, veščak, strokovnjak; b) rokodelec, iz-delovatelj, obrtnik. 2. slepar, spletkar. re<», reto, reto v, reto v gl. rte, rte. zecog, ep. zfjog, zelo g, zetcog adv: 1. de-monstr. a) dotlej, tako dolgo, do tedaj, tačas, nekaj časa, med tem; b) do sedaj, odslej; nekdaj, sicer. 2. relat. = srn g dokler, dotlej da, medtemko. Teto?, o), 7) mesto v Joniji nasproti Samu; preb. Tpiog, o.	[vzemi!
zrj ep. poet. na, nata, nate, tu imaš, zfj adv. (dat. od p) 1 a) tu(kaj), tam, rp pev ... rp če tu . . . tam, na eni strani ... na drugi strani, nekaj . . . nekaj; b) tako. 2. rel. a) kjer, koder; b) kako, sort zf) tako rekoč, nekako. zpfievvog, p moška obleka; pos. rimska toga.
zfjye adv. ravno tukaj, prav semkaj. zfjde adv. 1. tukaj, tam. 2. tako (le), tem potem, na ta način. zrj-fh7, p [Et. iz Upih] (prv. pom.: dojka), sor. Ueiog, gl. tMo)] stara mati, babica. zrj&og, org, ro ep. ostriga.
TpUvg, vog, fj Uranova hči, Okeanova Tpiog, 6 gl. Tecog.	[žena.
zrjKsScbv, ovog, fj (vpxcQ) hujšanje, su-šica, jetika.
zpxw, dor. zdxco [Et. kor. ta, tajati se, lat. ta-beo, tabesco; slov. tajati se, tal. — Obl. fut. rzjgco, a or. evp^a, pass. a or. ezdxpv, fut. vaxpoo]i(u, pf. 2 tetpxa[
1. trans, topim, raztapljam, izjedam, razjedam, slabim, žalostim, oip(oyav vpxa> ,Ayapepvova topim se, ginem žalosti po Agamemnonu. 2. intr. topim se, kopnim, ginem, venem, medlim, propadam, topim se v solzah; razpuščam se, trohnim. zpk-avyfjg 2 (avyp) poet. daleč sveteč, daleč viden. — adv. zpXavy(dg ([lXš-jtco) bistro, jasno NT. zpXe [Et. a/o/. m)/.vi, sor. nakai, reAog] adv. v daljavi, daleč, daleč od Tivog, dno, hi Tcvog.
TpXe{l6ag, 6 1. Evfratov pritok. 2. Tp-Xsfl6ai, oi oddelek Leležanov. z7]Xe8anog 3 iz daljnih dežel (prihajajoč), oddaljen, daljen, tuj. zpXE/d'dco (ild/./.oj) [pt. pr. vpkeUocov] ep.
cvetem, zelenim, poganjam. zpXs-xXeiz6g3 (xAšco) ) ep. (na) daleč slo-zpXe-xXvzog 3 (xXvco) J več, preslaven. TpXs-fia%og, 6 Odisejev sin. zpXi:-noQog 2 (nopevopai) poet. ki se na daleč razteza, daljen.
TpXe-nvXog, fj mesto Lajstrigonov. zpXe-ax6nog 2 (oxojzeco) kdor daleč gleda.
zpXe-<pavpg 2 ((paivopai) ep. poet. daleč viden, razločen, ki se (na) daleč razlega, sliši.
TpXecpog, 6 1. Ileraklejev sin; njegov sin Evripil se zove TpXs<pi8pg, ov, 6. zpXixog 3 ep., zpXix6o8e, -pde, -ovde in zpXix-ovzog, TpXixavvp, vp?.ixovTo(v) [Et. iz Td-kr/.-og od kaz. zaimka to-, lat. tališ, slov. tolik] l.tolik(šen), tako velik (važen, mogočen), tako majhen, vpXixovrov tako zelo. 2. tako star, v tej starosti, tako izkušen, tako mlad. zpXo-d'ev adv. (ri/Ae) ep. poet. od daleč, iz daljave, Tivog daleč od. zpXo-ih adv. (Tpks) ep. daleč od Tivog. Tfjkog, fj sporadski otok. zi]X6-oe adv. (Tfjke) ep. poet. v daljavo, daleč tja.
zpXozazco adv. ep. naj dalj e, najbolj oddaljeno.
zpXov adv. (vpke) ep. poet. v daljavi, daleč (od) nvog, v tujini. zpXvyEzog 3 ep. poet. prisrčno ljubljen, nežen, razvajen, pomehkužen; Evrip. I. 7. 828 oddaljen; drugi: mlad, v cvetu mladosti.
z rj^-cojičg 2 (vij/.s, m p) 1. (od) daleč viden ali slišen. 2. daleč proč (stran). xtj[ieA.£co poet. strežem, gojim, skrbim za tivog.
Tfjp,£vog, o Heraklejev potomec, kralj v Argih; njegovi potomci so se imenovali ol Trjpevidai.
ztjpLEpov adv., ion. crjgsgov danes, f] vr/-fzegov fjgega današnji dan, to mjfiegov za danes. r-fjfiTj = vij Efirj.
Trjfivizrjg gl. Tepcev Lvgg. x rjfiog ep. in z rjfzooSs a dv. [Et. iz kaz. zaimka to -in -(tog (prim. rjfiogj] ob tem času, ob tej uri, v onem času, tedaj, nato, potem. zijVEt a dv. tam.
zt]vixa poet., zr]vixdS£, zrjvLKavza a dv. 1. tedaj, tisti trenotek, potem. 2. ob tem času, tako zgodaj. zrjvog vriva, tijvo dor. exsivog. zrjog gl. Tčtog.
zfjjisg ep. ion. (jtcso kjer; kjer pač, kjer dejansko.
T^geir/g ogog, to gora pri Kiciku. zrjgeoo [fuč. med. trjgfjoopai s pas. pom.]
1.	a) zaznavam, opazujem, pazim na, držim, izpolnjujem vo/rov, svtoMg NT, odpjdatov posvečujem NT, ohranim nagadoaiv, motiv NT, prihranim oivov; b) držim v ječi, zapiram v ječo NT, (pvlay.Y]v stražim; pass. zaprt sem v ječi (iv) vij (pv/.cv/.f/ NT; to sgcoffev (tel%og) etijgelto je bil zastražen; c) varujem se, čuvam se, ohranim se, ct/?a-grj Eftcivtov varujem se biti nadležen; ex tov novtjgov obvarujem zlega NT.
2.	pazim, prežim, čakam na kaj vvxta, KEifzčbva, Jtogft/tov na čas prevoza, d/ovg jvagaotsi^ovta da pridem mimo voza, svdov ovta tggrjoavtsg avtov potem ko so se prepričali, da je notri, avepup v.azacpegsoffai pazili so, da bi prišli v pristanišče, ko bi bil (močen) veter.
Trjgrjg, ov, ion. eco, 6 kralj Odrizov v Trakiji, praded Sevtov. zrjgrjoig, scog, f/(trjgeco) 1.opazovanje,izpolnjevanje NT. 2 a) ohranitev, stra-ženj e, čuvanje, varovanj e; b) shramba, ječa NT.
ZTjtdofiai pass. poet. [Et. dor. tataco, slov. tat, tajiti, taj(en)] oropan sem česa,
trpim pomanjkanje, pogrešam kaj, stradam tivog, to trjtdaOai pomanjkanje.
zžjzeg a dv. [Et. iz y.j a-hsteg (erog), prim.
orjpisgov] letos, v tem letu.
Trjvyezov, to gl. Tavyetov.
ZTjvoiogS ep. brezkoristen, brezuspešen, očog zaman.
zidga, rj, ion. zidgrjg, zirjgrjg, ov, 6 tiara (perzijsko pokrivalo, podobno turbanu, spredaj viseče na čelo; le ti-dga dgfffj „pokončna tiara“, ki jo je nosil kralj, je bila čisto navpična). Tiagavzog, 6 Istrov pritok. zLdgo-Eidijg 2 (eldog) tiari podoben. Ti^agrjvoi, ol skitski narod ob Pontu. Tiygr/g, prog in Tiygig, idog, 6 [Et.
iranskega izv.] reka v Mezopotamiji. zteoKov gl. tico. zieco gl. tetirjgai. tir) (iz ti rj) zakaj, zakaj neki. zirjgrjg, 6 gl. naga.
ziifai/dcbooco ep. gnezdim, delam gnezdo, pripravljam strd. ztifaofojsvco krotim, udomačujem. zt&aoog 3 krotek, domač, privajen. rifhazai ion. ttilevtcu. ztihjfu, vzpor. obl. ziffeco [Et. kor. dhe, deti, dejati, /ač.facio; fec(i) = (e)$p%(a); slov. de-ti, dejati, delo, (blago)det; nem. Tat, tun. -—• Obl. at. pr. ind. 2 sg. ttifrjg, ztifsig, ttifsZg, 3 sg. rtih]oi, rti}si, ttifeZ; pl. tidsfisv, rti}ere, ttiHaoi, cj.ti-'ddi, opt. tiiJetijv, imper. tiOsi, ttifetco, inf. tiiMvai, pt. ttiieig, impf. ertihjv, stitlsiv, pl. sttilsuEV, -ste, -eoav; tut. 'dr]GO), med. fhjoo/rai, aor. Eihp/.a, svetov, edsasv, cj7 #d), opt. 'deirfv, med. sfie/rrjv, redko E/drp/.dfirjv, pf. act. tš-f}r)xa, pass. aor. etedgv, tut. te&ijoofzai, adi. verb. detog, ffereog; za pf. pass. KsT/zai; ep. pr. ind. 2 sg. tiihjoila, 3 pl. ttifeloi, inf. tiOfjuevai, med. pt. tiilrj-izevog, impf. 3 sg. rti}el, aor. ind. ihpv.e, 1 pl. ffe/tev, 3 pl. fleoav in (e)f}r)xav, cj. flrjo), deioj, 2 sg. ff ijpg, 3 sg. ffr/rj, fffjaiv, 1 pl. {}r]0i.iEV, 'delogEv, inf. tH-[tevai; med. fut. 2 sg. fhjoeai; aor. 3 sg. ind. ffeto, ihjv.ato, 3 du. i}e:oi}r]v, cj. jhjouai, 'deio:uai, opt. ffeigrjv, imper. iMo; ion. impf. act. 1 sg. itideci, 3 sg. stiifse, aor. cj. {leoj, 'dšcouev, ffecooi, med. sileo, cj. 2 sg. flf/, 3 sg. ffrjtai,
opt. fteoito in čjoito. — pozn. a or. eftrj-napsv] I. act. 1. denem, postavim, položim, posadim Xiijov, itspeAiov, jjgovov tivi, n oda hodim, korakam, ta avto ndtco vse preobrnem (zmešam), sv tivi, šg ti na kaj, sv %sgai izročim, sg %eiga dsijiav sežem v roko, sv Xe-•/esaai položim v posteljo; sg Xagvaxa, nanetov, sv taipcp, sv tacpoiai položim v grob, pokopljem; sg peaov položim v sredo (o bojni nagradi); sg to volvov izročim splošni uporabi; tivi (poet.) n. pr. dog noXeq> vtaknem, xgčj-fiata pv^čp dvtgov; sni tivog (tivi), sni n, ava tivi (ti), vno ti itd.; pren.
a)	trjv 'ipv/j/v vnsg tivog zastavim (dam) svoje življenje za koga NT; plačam to yiyvopevov, dam ime 0V0-pa tivi; b) določim, odredim, uredim, ukrenem, obrnem oOTtog, naXCog; z inf. storim (učinim), da ansigai; dečjXa določim bojno nagrado, dsnag, jdovv itd. določim za bojno nagrado; ropov dam zakon, ayčbvag priredim, dyogdv skličem; c) položim v srce, vdahnem, vlijem pevog svftvpčo, dam, podelim voov, thftov ijvpbv, upr/v; ngoiivpiav tivi skrbim za koga, egiv pst’ avtoig vnamem med njimi prepir; d) štejem med koga, prištevam komu sv toig q>iXoig, sig tivag, sig tov dfjpov; vrjg dpsXsiag pripisujem nemarnosti; pren. smatram (imam) za kaj, sXsry/og za sramoto, daipovičv ti smatram za božji ukrep, svsgye-ttffia ti za dar, dobroto, <bg dXr)'drj ovra za resnično, tog adimjpa za krivico, sv altiyoi tiva pripisujem komu krivdo, dolžim koga; e) mislim si, denem, čfčnpev dvo eidrj tčbv ovtcov denimo, da, vzemimo ... 2. a) naredim, pripravim, napravim, zgradim, n. pr. ČSčopa, oivla, dognov, vsiov, aXa>7jv;
b)	pren. povzročim, napravim dXysa, sgya, snujem naXico^iv, neXadov, ne-Xsvrdov odprem, yeXcota vzbujam smeh, ipojg toig etaigoig pripravim rešitev;
c)	z dvojnim acc. napravim koga za kaj ai^prftifv tiva, pavtiv, (jgafti), aXo-%ov dam za ženo, avg etaigovg iz-premenim v svinje, tiva Xiftov (Xaai’) izpremenim koga v kamen, oinovg dvaatatovg uničim, naida tiva vza-
mem za sina, posinovim; tiva tv-cpX6v, všov, nggbv, svdaipova; vengovg umorim, dvdnvata razglasim. II. med. ima iste pomene kakor aktiv, poleg tega pa še izraža, da vrši kdo dejanje zase, v svojo korist, s svojimi sredstvi ali na sebi. 1. postavim si, položim si, dicpgov, figovov dam si postaviti, postavim sebi, sv nagdig spavtov ženem si k srcu NT, elg ta čbta zapomnim si, šv nvevpati sklenem v duhu, jjovXrjv sklenem NT; yovalna vzamem za ženo, naida vzamem za svojega sina; d čopa zgradim sebi hišo, oinia naselim se, avXiv utaborim se (pod milim nebom); posebno a) ayogrfv sklicujem, rjpegav postavim si rok; b) vopov dajem si zakon (o narodu); c) tifv ilrijcpov glasujem, spav-tčp glasujem za sebe; d) trjv yvcbprjv izrekam svoje mnenje, svetujem, pij otgateveo&ai glasujem proti vojni, yvcbprjv tavtrj sem istega mnenja, soglašam ; e) shranim, spravim ta ovta, ta %grjpata naga tiva; f) %dgiv tivi izkažem komu uslugo; g) ra onXa ti&epai gl. onXov; naga tiva, peta tivog prestopim oborožen h komu, negi trjv onrjvrjv obstopim z oboroženo silo šator, tijv danida odložim; toda odnog apcp’ čbpoiaiv vzamem na rame; h) n6Xepov tičlepai: a) vojskujem se; fl) končam vojno; i) to vsi-nog poravnam, sv to dngsneg prikrijem na lep način sramoto; to nagov uredim svoje razmere, sv ta spavtov uredim si dobro svoje zadeve. 2. a) naredim koga za kaj, ye-Xcotd tiva smešim koga, smejem se komu, tog p ’ sftsa&e ngoocpdrj kako prisrčno vas ljubim, tovg niatovg spavtčp pridobim si (sam) zveste ljudi; dygiov ■ftvpov sv otrjfteooiv zelo sem razkačen (v srcu); b) sodim, mislim, smatram za, nov XQV tavta ti/deaihu; kako naj si to razlagam ? ta din.aia en tivog presojam pravico po čem, sXey-%sa tavta to smatram za sramoto; ov psyaXa tiOspai ne smatram za važno, nag’ ovdev (ovn bv Xoyq>) ne menim se za, sv votegcp zapostavljam, manj cenim, noggco tiOspai ti tivog smatram za manj važno, sv adinfj-
gazi smatram za zločin; ev jzagsgycp, EV EV%EQSl, EV olcOVCjb gl. JldQEQyOV, EV-%Egr)g, olcovog. 3. opisuje različne glagole: cpsidcokf)v, oiyf)v, cpovov, cpoovzido, zacpov, grjzog, sv zigrj — (psidouai, ai-yaco, ipgovzi^co, ddnzco, grjzvvco, zi-pidcn itd.; novov zal 6rjgiv srdito se bojujem, pidyyr)v začnem boj. zidrjveogai d. m. (zidfjvi)) dojim, gojim, vzrejam, oskrbujem zivd, laskam se, dobrikam se živa. zidfjvr], fj dojka, dojilja, strežnica. zidrjvrjzeiga, r) poet. = znbjvrj. zidrjada ep.	v idr) g gl. v idr) pa.
Tidogea, t) severnozapadni vrh Parnasa.
Tidcovog, 6 mož Zore (’Hcbg). zlkzco [Et. iz vivy.a) (xri-zezco), nem. Bege n (prvotno: fant), gršk. rozoc, zea-vov. — Obl. fut. TsjgO), -oucu, a or. eze-kov, pf. zšzoza, pass. a or. ETE/drjv; ep. impf. zizzov, a or. zezov, inf. zekebiv, med. (E)tE"AO[xr)v] 1. act.rodim, porodim, r) zezovoo, v izzovem mati, 6 vez d) v oče, ol zsAOvzsg roditelji, starši; o živalih: skotim, storim, ožrebim se, povržem, cbd nesem jajca; pren. rodim,povzro-čujem, napravljam rt. 2. med. poet. = act.
zikkco ep. ion. [aor. inf. vikar, pf. pass. med. ZBZikgai] 1. act. (iz)rujem, (iz)-pulim, skubem, razmršim, razkuštram aa6/mt)v, trgam (klasje) NT. 2. med. (iz)pulim si yaizt)v (v znak žalosti), riva objokujem, pomilujem koga (s tem, da si pulim lase). zikeov, covog, 6 tilon, neka riba. zZga-ogog 2 (ogdeo) zigcngog. zifiaco (npirj) \fut. upajočo in -oijau ; udi. verh. zipa)ZEOv\ I. act. in pass. 1. določim ceno; a) cenim, ocenjam, smatram za vredno, rcokkov zelo cenim, nksiovog bolj cenim, ngo navzog bolj cenim kot vse drugo; b) določim kazen, obsodim na kako kazen, dovozov na smrt. 2. a) čislam, cenim, spoštujem, uvažujem, častim; b) odlikujem (z nagrado), nagradim, obdarim, gostoljubno sprejmem, poplačam živa, yagiv izkazujem čast; pass. izkazuje se mi čast, sem spoštovan ; c) podelim častno službo; pass. pidkioza imam naj večji vpliv;
oi ZEZipa)piEvoi višji dostojanstveniki. II. med. 1. = act. 2. a) predlagam kazen za koga (o tožitelju), živi dovozov predlagam smrtno kazen; b) o tožencu:s/aavzcppredlagam zase kazen. zlfifj, i) (žico) 1. cenitev, določitev cene;
a)	cena, vrednost, izkupilo NT, ot-gazog krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa zivco, zipif)V agvv-gai pridobim zadoščenje; škoda nav-zcog ov or/ avzi) rj zigrj. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast;
b)	ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, zigi)v dnovEgcn živi gledam na, menim se za koga, zigag e/0) mnogo veljam, sem spoštovan, zigijv epigeo živi sem komu v čast, častim ga, zigag cpsgogai izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, a/agig zigf) neprijetna služba; častno darilo /.gvoi) zigf); vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.
zlpbf)Eig 3 ep. [acc. zigfjvza] 1. o osebah: čaščen, čislan, cenjen, spoštovan, ugleden. 2. o stvareh: dragocen, drag. zigrjga, azog, zo (zigdeo) 1. določitev cene, cenitev, (cenjeno) premoženje, davčni razred, dohodarina; cena, vrednost. 2. (denarna) kazen, globa. zZgrjvza gl. ziufjEig.
ztgrjaig, scog, f) (zigdeo) cenitev, štetje, cenjeno imetje. zZgrjzfjg, ov, 6 cenzor. zifuog 3 in 2 = zigf)Eig. zZgiovrjg, rjzog, f) (zigiog) 1. dragocenost NT. 2. cena, vrednost. Tigo-deog, o Kononov sin, slaven atenski vojskovodja. zZgovyog 2 kdor ima častno službo, čaščen, spoštovan.
zZgcogeco in med. 1. a) maščujem koga, sem maščevalec koga, pomagam komu (živi) do zadoščenja, preskrbim komu zadoščenje živi z iv o g, vjzžg zi-vog, TJazgozkcp cpovov maščujem Pa-troklov umor ; b) pomagam komu, stojim komu na strani, podpiram koga, hodim na pomoč; pass. zigco-govgai dobim zadoščenje; c) branim, zigcogovgsvog v obrambo. 2. živa maščujem se nad kom, kaznujem, po-
korim, strahujem koga, škodujem komu; pass. sem kaznovan, trpim kazen.
vlgcogrjga, aro g, ro = vigeogia.
vZgotg^vrjg, rjgog, 6 ion. (rigeogeeo) pomočnik.
vZgcogia, fj, ion. -it] (vigeogeto) 1. maščevanje, osveta, zadoščenje, kazen, kaznovanje, muka. 2. pomoč, podpora, rešitev.
vZgcogog 2 1. kdor se maščuje, ki nagovarja k maščevanju; subst. maščevalec. 2. kdor ščiti ali pomaga, ki pospešuje čast; subst. zaščitnik, pomočnik r ivl.
xiv dor. = ooi.
xivdxxcog, ogog, 6 poet. stresalec, ma-jalec.
rivdooco ep. poet. \ fut. vivdgo), nor. evivaja, pass. a or. evivd/^rjrjv, ep. 3 pl. eviva^rhev]
1.	act. vihtim, maham, sučem, tresem, po-, stresam, raznesem, razmečem jh]-gebva, preobračam, prekucujem; potegnem (koga, da ga na kaj opozorim), jioooi 'd-govov porinem od sebe.
2.	med. nvega maham s perotmi, frfotam, rotg onjoig vihtim, maham z orožjem.
vivvgai med. ep. dam si plačati, kaznujem, maščujem se vivd, vi.
xivco [Et. iz v iv r oj, gl. rtVo. — Obl. fut. veioco, -opiat, a or. eveioa, pf. veveixa, a or. pass. čveiofitjv; ep. a or. 2 cj. pl. vi a eve, a or. med. cj. 1 pl. v Zoogeorla, opt. 3 pl. vtoaiavo] 1. act. plačam, poplačam rt; a) trpim ali plačujem kazen NT, delam komu pokoro za kaj, pokorim se rt, rt vi, vivdg za kaj; b) poplačam, p o vraču jem daxgva /?e-keooiv, £codygia, gioflov. 2. med. dam si plačati; kaznujem, strahujem, maščujem se, osvetim se veva, vi; vivdg zaradi česa; v iv d vneg v iv o g nad kom zaradi koga, vivi s čim.
xi-jixe, vieptf ep. - vi nove zakaj neki ? zakaj pač? vinvE egyov katero delo neki ?
Tigi/3a£og, 6 namestnik v Armeniji.
Tigvvg, vvftog, f) mesto v Argolidi. — adi. Tigvv&iog 3 ; preb. ol Tigvv&ioi.
xig, vi [Et. tesal. xig, lat. quis, quid? — Obl., gen. v iv o g, rov, dat. vivi, veji), pl. nom.vivsg, viva, gen. v iv O) v, dat. vioi, acc.
vivag, viva, ep. ion. gen. vso, vev, ion. dat. vtki), ion. ep. gen. pl. vecov, dat. pl. veoioi, voioi.] 1. pron. interr. v indir. in dir. vpraš., subst. in adi. kdo ? kateri ? kakšen ? kaj ? včasih novegog in noiog; vig ovvog spisat kdo si ti, ki sedaj prihajaš ? rtg nojjev eig dvdgeov kdo si in odkod prihajaš ? vi ovi ali Iva vi yevr]vai valiva /Jysig zakaj, čemu? vi goi egidog kaj me briga prepir? rt' naflcbv (gafjcbv) gl. ndo^co (,uavddvco); ooi de xai vovvoioi voioi ngr)ygaoi vi sovi kaj imaš s temi stvarmi opraviti? vi ovv ov dirjjftsg; zakaj nam torej nisi tega povedal pripoveduj nam vendar, vi egoi xai ooi kaj imam s teboj opraviti ? NT; vi xgrjpia; vi vovvo; kaj naj to pomeni? vig ecov kaj si, da .. .? xava-gegaih]xag vovg vi noiovvvag ro dvoua vovvo anoxaXovoiv; ali si opazil, kaj delajo tisti, ki jih nazivajo s tem priimkom ? vCov vi ooepebv na kaj se nanaša njih znanje ? dia vi zakaj ? čemu ? eg vi kako dolgo ? čemu ? ngbg vi čemu ? — 2. adv. vi kako ? zakaj ? čemu ? kako zelo ? NT; vi ydg kako (kaj) neki? vi dr) zakaj pač? zakaj vendar ? vi drjva kaj le (neki) ? rt' vv zakaj pač? vi de kako pa? kako torej ?
xlg vi enkl. pron. indef. [gen. vivdg, rov, dat. vivi, v ep, neutr. pl. viva, dvva; ep. ion. gen. vso, vev, ion. dat. v sep, neutr. pl. aooa, gen. pl. vecov, dat. veoioi.] 1. nekdo, neki, nekak, nekateri, nekaj (včasih se ne prevaja; lat. quidam) Hebg vig, iledjv vig, i) vig r) ovdstg skoraj nobeden, ov vig nikdo. 2. a) ta in oni, marsikdo, marsikateri cbde de vig elneoxe, vig dV.og marsikateri drugi; pl. marsikateri, nekateri; b) vsakdo sv gev vig dogv 'drigdoOco, vovvo vig epgovebv ioveo. 3. pri adi., adv., num. in pron. daje besedam splošen pomen: a) docela, izredno, zares, precej, syyvg rt precej blizu, deivt) vig dvvagig izredno velika moč, ftavgaovr] vig dv-dgeia admirabilis quaedam virtus; no/.v vi prav mnogo, ov ndvv vi ne ravno posebno; b) nekako, nekam, v nekem oziru, takorekoč, cpairjg xe ljdxovdv ve v iv’ eggevai rekel bi, da
je takorekoč (pravi) pustež, ng nekako neumen; c) nekoliko, le (malo), nekaj, slg de ng agybg sorto le eden, oXiyot nveg le malo (njih), ov ydg uva noXXov /govov ne ravno dolgo, rj ga ri [xot xe%oXcboeat ali se boš kaj jezil, nago^vvai n (nekoliko) avrovg, sptnstgoregog n nekoliko bolj izveden, ptdXXov rt nekoliko več, zal rt zal vnoipia nekoliko tudi zaradi suma; d) morda, približno, pač: otei rt, fjooov rt rovro šivat ala%gov meniš morda, da je to nekoliko manj grdo? rgstg nveg približno trije, švt-avrov nva približno eno leto, noXXdg ng ezstro kot orjak je ležal; noooinvsg koliko (njih) pač, szaarog ng vsak, nag ng vsak posamezen, vsakteri.
4.	pregnantno: (^ aliquid) važen, znamenit, olovrai n šivat ovrsg ovdevog tigiot, osjMvvvovrat tog rt ovrsg, Xeyto n povem kaj važnega (imenitnega, resničnega), imam prav, naoyto n pretrpim nekaj hudega.
ziotg, sto g, 1] (rtvco) 1. nadomestitev, kazen, pokora, maščevanje, osveta; riotv dib to ut trpim kazen; ai Tioteg boginje osvete. 2. povračilo, zadostilo, plačilo.
Tia(a)a<psQvrjg, ovc, 6 (acc. ?; in rj v] perzijski namestnik v Joniji in Kari ji.
maivco [Et. iz nrav j to, gl. reivco, ravvco. — Obl. pt. a or. nrfjvag] ep. 1. act. a) naravnavam, po-, raztegnem, raz-, napenjam ro^ov, stegnem, držim kvišku ra/.avra, vlečem dgua, agorgov, razprostiram, ovijam ystgs, postavljam rgane^av; b) intr. tečem v diru (dgoptov), tisto nratvo/rsvog dirjam v skoku. 2. med. a) raz-, napenjam zase, nregvysoot razprostiram peroti; pren. trudim se, napenjam se.
Tizdv, avog, ion. Tlvfjv, rjvog, 6; pl. Ttzavsg, oi [Et. gršlt. rtrcb = dan, lat. titio, onis, požar, Ttrdv solnčni bog] Titani, sinovi Urana in Gaje, katere je Zevs premagal in pahnil v Tartar.
ziztitj, rj dojka, dojilja.
rlzXog, 6 (lat. titulus) napis NT.
z izd g 3 (rlvco) ep. povrnjen, poplačan, sgya nrd maščevanje, osveta, povračilo.
ztrpaco gl. rergaivco.
ztzgcboHco in zgcbco [fot. rgtboto, a ov. srgcooa, pf. rergcoza, pass. pf. rsrgcoptat, a or. srgcbtirjv, tut.rgcotifjaofzai, adi.verb. rgcorog, med. hit. rgcbooptat, a or. srgco-odfzrjv] 1. prevrtam, predrem, prebodem, ranim, razžalim Evr. Hip. 703. 2. poškodujem, omamim, preslepim olvog nva.
Ttzvog, 6 Gaj in sin, velikan; ker je zalezoval Latono, sta ga njena otroka ubila, v podzemlju pa so mu neprestano jastrebi kljuvali jetra.
zt-zvoKopat med. ep. 1. — revyco pripravljam, prirejam, napravljam, zanetim nvg, napregam innco. 2. merim, hočem zadeti nvog; pren. nameravam tpgsot, ženem se, trudim se, hrepenim (stremim) po.
ztcpti' rinre.
žito [Et. iz kor. q""ei, spoštovati, čislati, slov. cena, gršk. rtvco, nurj, ritne in notvt) (idevr. qw gršk. n ali r). — Obl. impf. iter. rieozov, fut. rtom, a or. srioa, pf. pass. r tv tuni, ep. pr. inf. nefiev, impf. nov, rtov, a or. rtoa, aor. med. cj. 2 sg. riosat, 3 sg. riosrat]
1.	častim, spoštujem. 2. določim ceno, cenim yvvatza reooagdftotov.
zXr][ioovvi), 1} trpežnost, potrpljenje, vdanost.
zXfjpcov, ovog, 6, tj, dor. zkdficov 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.
zXrjvat aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tjnO), pf. sustuli; tuli od fero), latus (iz tlatos = gršk. rXcj-rog). — Obl. ind. srXrjv, ep. rXr)v, 3 pl. sr/.uv, opt. rXairjv, imper. r/Sj Ot, pt.rXdg, fut. rXijoofiat, pf. ršrXrj'/.a s prež. pom., 1 pl. rsrXa/isv, opt. rsrXairjv, imp. re-rXatit, inf. rer/.dusv(at), pt. rerXr)tng, vta, gen. orog, adi. verb. rXr)rog, ep. aor. izdXaooa} 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten.
2.	upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, ov ršrXrj'/ta tivpttp srce mi ne da, nisem imel poguma, rXair]g zev bi se pač drznil (odločil).
zlr/zog 3 ep. poet. (r/.rjvai) 1. potrpežljiv, strpi j iv, vztrajen, stanoviten.
2. kar se more pretrpeti (prenesti), znosen, ov zkrjvog neznosen. z(irjyco (vs/avco) [fut. xpr j go j, a or. 'svar/ga, a or. 2 expayov, a or. 2 pass. sx/idy>]V, 3 pl. ep. vpayev] 1. act. režem, sekam. 2. pass. ločim se, razkropim se. zprj-drjv adv. (vepvco) oprasnivši, t/t?)-drjv enfjhfte je zdrsnila po vratu in oprasnila.
zpijpa, avog, xo (vepvco) rez, prerez, odrezek, kos, del.
zpfjoig, scog, r/ (vepvco) rezanje, rez, zareza, yf)c, opustošenje. zprjzog 3 (adi. verb. od vepvco) lepo urezan ali izrezan.
Tučokog, 6 gora v Lidiji pri Sardah. to neutr. k 6, fj gl. 6 [Et. iz zaimka to, ta, slov. ta, ta, to, lat. is-te, nem. das, der, gršk. rov, vr)v\ adv. zato, zavoljo tega.	[radi tega.
zo-ye ep. z ozirom na to,' (ravno) žaro-de ep. adv. (pri glagolih prihajanja): 1. sedaj, semkaj. 2. zavoljo tega. zo-fti ep. adv. tam, ondi, kjer. zol ene/, partic. (dor. in ep. dat. od ov) torej, zares, vendar, gotovo, brez dvoma, ov voi gotovo ne. zoi ep. a) = ol; b) = ot kateri (gl. o g), rot = ooi tebi (gl. ov). zoL-ydp ep. poet., zoi-yap-ovv, zoi-yap-zol zato torej, torej, potemtakem, tako na pr., tedaj, zato pa. rot tv	to t v gl. 6.
zoi-vvv adv. (se zapostavlja) 1. zato, (za)torej, potemtakem, pa. 2. nadalje; en vocvvv nadalje pa; pogosto se ne prevaja.
zoZo ion. ep. - Xov gl. 6. zoZog 3, zoioode 3 in zoiovzog, voiavvrj, xoiovvo(v), okrepljeno zoiovzoot tak, takšen, tale; pregnant. toliko star, tako lep, izvrsten, zal, okruten itd. ekeyov xoiade takole, sv včp voiovvco v takih razmerah, voiavva taki slučaji (vzroki, odnošaji), sv včp voičpde v teh razmerah, v takem položaju, xavd votovde na takšen način, takole, iz tega vzroka; to tog peyag tako prostran (velik); adv. zoiov tako zelo, (prav) tako, 'čdapd xolov tako pogosto, oiy(] rotor prav tiho. zoiovzo-zpojtog 2 takšen, takov. zoZaSsofoJi gl. ode.
zoZ%og, 6 (Tet/og) stena, zid (hiše), bok (ladje).
zoix(oqvj(eco prediram steno, vlomim (vderem) v hišo, kradem. zoi^-copv^og, d (Tot/og, ogvooco) vlomilec, lopov, tat, slepar. zoxag, adog, f\ (vixvco) ep. poet. poro-divši, ki je porodila, ang prašiča, Xe-aiva levinja z mladiči. zoHsvg, sto g, 6, r) (vUvco) roditelj, oče, mati; pl. ol zoasZg, ecov, ion. vov.eeg, ep. voxrjeg starši.
zoniljco (roxog) posojam na obresti, odiram.
zoniozrjg, ov, 6 oderuh. zČMog, 6 (vixvco) 1. rojenje, porod, rojstvo. 2. kar je rojeno, potomci, otroci, otrok, sin, mladič. 3. NT dobiček, obresti, pridelek.
zokpa, fj (vkrjvai) pogum, neustrašenost, smelost, (pre)drznost, predrzen čin, zločin, hudodelstvo. zokpdco, ion. tudi zokpeco [Et. sor. v?.fj-vai, vokpa. — Obl. fut. vokprjoco itd.] 1. drznem se, upam si, opogumim se, lotim se česa, ne bojim se kaj storiti. 2. pretrpim, prenašam, vztrajam. zokprjsig 3 ep. [super 1. TOAppovavog]
1.	trpeč, vztrajen, stanoviten. 2. srčen, pogumen, drzen, podjeten.
zokptjpa, avog, to (vok^paco) pogumno delo, pogumno (nevarno) podjetje. zokprjgog 3 (vokprj) (pre)drzen, smel, nesramen.
zokprjzrjg, ov, d (vokpaco) podjeten, predrzen človek, predrznež NT. zokprjzog 3 in 2 (adi. verb. od vokpaco) to, kar si lahko kdo upa, navva exeivq> vokprjva sovi oni si lahko vse upa, se sme vse (pre)drzniti.
TokptSrjg, ov, d atenski vojskovodja, ki je padel v bitki pri Koroneji 1. 447. zokvnevco ep. navijam volno v klobčič; pr en. snujem, kujem dok.ovg, s trudom iz-, dovršim, s težavo dokončam nd-
kSfAOV.
zopdco (vojATj) potrebujem prereza; nfj-pa vopčbv rana, ki se mora izrezati. zopr), r/, dor. zopd (vepvco) 1. izrezovanje, žaganje; rez, urez, udar (ec), rana.
2.	sečna (obsekana) plošča, rkelj, štor, konec bruna doxčbv; voprjv vepvco povzročim razkol.
zo/iog 3 (te/avco) ki reže, oster o(payevg, o Aoyog NT.
Topvgig, tog, r/ kraljica Masagetov. zovog, 6 (veivco) 1. a) kar je napeto, vrv, konopec;pl. napete vrvi; b) struna. 2. a) napenjanje, natezanje, napetost, moč, povdar; b) glas, zvok, nagla-šanje; c) mera (stihov), iv s^afAsvgcp tovco v šestomeru.
ro!-d£o[icu med. (vogov) ep. streljam z lokom, Tivog na koga. zol--dQxVS> ov’ ° 1 vodja (poveljnik) zo^-agxog, 6 j lokostrelcev, ro^evfia, ciTog, to (to^evco) 1. strela, strelica, puščica. 2. strel, streljaj. 3. meton. pl. (loko)strelci. zo^svzijg, ov, 6 (vo£eva>) (loko)strelec. zoj-Evzog 3 poet. od puščice zadet, ustreljen.
zol-evco (to§ov) 1. streljam z lokom, zadenem, prebodem, ustrelim s puščico tiva. 2. merim na kaj, nameravam, težim, stremim za čim Tivog; pren. izredno srečno pogodim, zadenem; pass. ustreljen sem, zadet sem. zo^iKog 3 (vofor) 1. ki spada k loku. 2. spreten (izveden) v streljanju z lokom, 7] Togr/.rj (tr/vrj) spretnost (u-metnost) v streljanju z lokom. zot-o-dapvog 2 (dafAaco) poet. ki premaga z lokom, z lokom mogočen, silen strelec.
zol-ov, to [Et. lat. taxus, tis; iz tisa so prvotno loke izdelovali] 1. lok. 2. strelica, strela, puščica; pl. strelivo. 3. u-metnost streljanja z lokom, streljanje f) Teftvr) tčov tožcov, jvoog to^ov ngioiv v boju z lokom. zo^oavvrj, 17 ep. (Togov) strelska spretnost, izvedenost, spretnost v streljanju (z lokom).
zo^ozrjg, ov, 6 (rogov) (loko)strelec; v Atenah: redar, orožnik. zo^o-epogog 2 (gjigco) ep. ion. ki nosi lok, z lokom oborožen; subst. 0 (loko)-strelec.
zondfjiov, To topas NT. zondtjco (Tonog) merim na (kakšen) kraj; menim, domnevam, ugibljem. zo-nagdnav = to naganav. zonog, 6 [Et. toqwos, kor. teqw, razprostirati se, seči; sor. Tond&iv] 1. kraj, mesto (pos. v knjigi), prostor, pokra-
jina, okolica, dežela, ozemlje, xaTa zo-novg povsod. 2. a) naravna lega, kakovost kraja, svet; b) priložnost, možnost NT; c) stan, dostojanstvo, položaj.
z o ji g tv = to ngiv.
zogsvzrjg, ov, 6 (Togsvco) rezbar, vrezo-valec.
zogsvco (Togog) vrezujem, vdolbem, napravim vzbokle podobe. žogico [ep. a or. ezogov] prevrtam, prebodem.
zoggog, 0 (vsigco) ion. luknja. zogvevco stružim, strugam. zogvog, 6 (Tsigco) točilo, šestilo (naprava, s katero so tesarji napravljali . krog).
zogvoo/iai med.ep. [aor. 3 pl. TogvcboavTO, cj. 3 sg. vogvcboETcu] izmerim s šestilom, obšestilim, zaokrožim. zogog 3 (tetgco) predirajoč, presunljiv, glasen, jasen, razločen, razumljiv,natančen.
Togcovrj, fj makedonsko mesto na si-tonskem polotoku na Halkidiki; preb. oi Togcovaloi.
zoaavz-dnig adv., ep. zoaa-dm tolikokrat, tako pogosto. zoaog 3, ep. poet. zoaaog; zooooSe, zo-arjde, zoaovde, ep. zoaadabe 3; zoaov-zog, TooavTr), tooovto(v), ep. zoaaovzog, ojačeno zooovzoat, TOoavTrji, togovtovL in zoaoaSt 3 tolik(šen). 1. tako velik, (dolg, širok, globok, močen), tako mogočen, tako star; tako obilen (mnogoštevilen). 2. pl. toliko, zgig toggoi trikrat toliko ; a) ravnotoliko, akhovg Toaovzovg ravno toliko drugih; bte-gov Tooovde ravno toliko; b) le (samo) toliko elnelv, Toaoide ovTsg le malo njih, tako malo njih; včasih odgovarja besedam ooog, oooonsg itd. t 3. a dv. a) in zogovSe, eh zogovIz tolikšne daljave, od tako dolgega časa, od tega časa, tako dolgo, iv togovtco medtem, ig Tooovde, ig tooovtov, im tooovtov tako daleč, tako zelo, tov xqovov tako dolgo; b) zooco, zogcoSe, zooovzco (nav. s komp.) toliko, za toliko, tem (več), o a to . . . ToaovTcp čim ... tem; c) zooov, zog(g)6v8e, zogovzov tako zelo, tako daleč, tako dolgo, toliko, tem več (bolj), samo (le) toliko, tako malo;
d)	zooovzco . . . dačo za toliko .. . kakor, ov tooovtov . . . oaov ne tako zelo . . . kakor.
zooovz-agidgog 2 tako mnogoštevilen, zooo-am gl. toaavt-ancg. [ obilen. zooooofSe) in sl. gl. toaoode itd. z 6-te adv. 1. a) v onem času, tedaj, 6 vote tedanji, ol tore tedaj živeči ljudje, sodobniki, predniki, elg td tote do tedaj, en tote od tedaj; b) nekdaj, poprej. 2-k orel. k ote, el, inei tedaj, nato, potem, tedaj še le. tote adv. včasih, tote gev . . . tote <5e zdaj . . . zdaj (pa).
TOTTjvLna = trjvina tedaj. torotoZ poet. vzklik bolečine: joj! gorje! tov gen. sg. 1. od 6 in to. 2. od. tig (tivog).
tov = tivog (gen. sg. od tig). zovAayiozov, zovgnaAiv, zovgngoadsv, zovvavziov, zovvoga, zovvzsvdev, tovni, zovnioco, tov no g, zoiigyov to
s/.dyjotov (egna/.iv, egngoodev, svav-tiov, ovoga, evtevdev, eni, oniom, en o g, egyov itd.).
tovvena = tov evena zato, zategadelj. zovzeozl = tovt’ sati to je, to se pravi zotizegov to st egov.	[NT.
zovzi gl. ovtooi.
zocpga (korel. k dcpga) adv. 1. tako dolgo; do tedaj. 2.medtem, tačas. zgay-eAa(pog, 6 bajna žival, sestoječa iz kozla in jelena.
zgayrjgaza, td (tgmym) poobedek, sladkarije, sladčice.
zgayin6g 3 (tgayog) 1. kozlovski, kozji. 2. a) tragičen, žaloigri primeren (lasten), dvrjg tragik (pesnik žaloiger); b) vzvišen, veličasten, slovesen, pretiran.
Tpayo-Ht6vog 2 (nteivco) kozle moreč, alga klanje kozlov. zgdyog, 6 [Et. prv. pomen: lizavec, od tQcbyco, etgayo-v] kozel. zgayo-OKeAr]g 2 (onelog) s kozjimi nogami, kozonog.
xgaycpdsco (tgay-codog) vprizarjam ali igram žaloigro; pren. slikam; opisujem kaj slovesno kakor v žaloigri; pt. pf. pass. iz tragedije znan. zgaycoSia, i) (tgay-cpdog) pesem kozlov (t. j. pevcev, ki so bili oblečeni v kozje kože), žaloigra, tragedija; res-
na drama; vzvišena pesem, žalosten dogodek.
zgaycpdco-ygdcpog, 6 pisatelj žaloiger.
r gaycoSu zgayco8o
zgaycp8o-6cddonaAog, 6 pisatelj žaloiger, ki je sam izvežbal zbor ter igralce in v starih časih tudi sam igral glavno ulogo. xgay-mddg, 6 (tgdyog, mdr)) 1. tragik, pesnik ali pisatelj žaloiger. 2. igralec v žaloigri.
TgdAAecg, Sto g, al mesto v Kari ji. zgavrjg 2 (teigco) poet. predirajoč, jasen, natančen.
Tgavirpac, ol narod v Trakiji. zganeta, f/ [Et. iz qwtra-pedja, štiri-noga, teaoage g in nov g] 1. miza, obed-na miza. 2. obed, jedi. 3. oltar, žrtveni k. 4. menjalnica, prodajalna miza, prodajalnica. 5. plošča. zgane^evg, emg, 6 ep. ki spada k mizi, nvveg domači psi, ki so smeli priti v obednico.
zgans^itrjg, ov, 6 menjalec NT. Tgane£ovg, ovvtog, t) 1. mesto v južni Arkadiji. 2. mesto na južni obali Črnega morja; preb. ocTgane^ovvzioc. zganeiogev gl. tegnm in tgenm. žganico ep. [Et. lat. trepido, slov. trepetati] mečkam, stiskam, tlačim (grozdje).
zgdnco, zganrjvac, zganrjzeov gl. tgenco. zgavAi^co in med. šepetam, jecljam, blebetam, čvrčim, žvrgolim. zgavAog 3 ion. nerazločno govoreč, jecljav.
zgavga, atog, to, ion. zgcbga (tctgm-onco) 1. rana ,poškodba, razpoka, luknja, skozi katero sili voda v ladjo. 2. izguba, poraz, polom. zgavgaziag, ov, 6, ion. -ir]g ranjenec. zgavgazi^co, ion. zgcogazi^co ranim. Tgavog, b rečica v Trakiji. zgacpEgsv, zgacpogEV, zgdcpev gl. tgecpm. zgacpsgog 3 (tgecpco) ep. trden, čvrst, gost, i] tgacpegi) kopno, suha zemlja. zgayr]Ai^co (tgdv/rg.og) odkrivam, razodevam NT.
zgd%r]Aog, 6 vrat, tilnik, v not idr] g c tov tgdyr]Aov šgavtov postavim se v nevarnost NT.
,	, ) (nočem) tragik,pes-
r-nocog, o '	...	, L .
, ’ , } nik ali igralec zalo--nocog, o j iger
Tgdyig, Iv o g, ion. Tgrj^ig, fj mesto v Tesali ji; preb. ol Tgdyivioi, a di. Tga-ytviog 3.
xgdyuvco [pf. p as s. zszgdyv(o)pcu, inf. zsz gayvv,d'ai, a or. pass. pt. zga/vvfieig] 1. act. a) trans, naredim kaj hrapavo; pren. napravim koga čemernega ali divjega, razjezim, razsrdim, razdražim ; b) intr. sem divji (srdit, razkačen), 2. pass. pren. razsrdim se, (raz)jezim se, sem razburjen. zgdyvg 3, ep. ion. zgrj^vg, fem. ion. zgt]-Xer) 1. hrapav, grapav, robat, kame-nit, skalnat, divji, deroč. 2. pren. trd, osoren, divji, hud, razkačen, strog, bgyi)v k jezi nagnjen, jezljiv. zga^vzrjg, rjzog, p hrapavost, hrapa, hribovitost; pren. ostrost, osornost, strogost, nagla jeza. zgelg, zala [Et. idevr. trejes, lat. tres, tria, slov. trije, tri, nem. drei (stvn. dri). — Obl. gen. zgibov, dat. zoioi] trije, tri.
zgspco [Et. kor. t(e)rem, tresti se; lat. tremo, ere, tremor; sor. slov. tresem se (iz kor. teres- in t(e)rem)] drhtim, tresem se, drgetam, trepetam, bojim se, z iv d, zi koga (česa), negi v iv o g za koga, z inf., pfj, ozi. zgenco [St. lat. trepit vertit, ion. zga-nco. — Obl. fut. zgscpco, a or. 1 ezgeipa,
2	szganov, pf. zezgocpa (zšzgacpa), pass. pf. zszgappai, a or. 1 szgšcp{h]v, 2 szgd-nzjv, fut. zoanijooiuu; med. fut. zgeipo-pai, a or. 1 szgsipaLvgv trans.; 2 ezga-noprjv intr.; ep. pf. 3 pl. zezgdcpazai; plpf. (e)zezgdcpazo; ion. zganco, impf. iter. zgdneozov, a or. pass. ezgaipd-pv]
I. act. trans, (za)vrtim, (za)sučem, obrnem; a) krenem, obračam, sig yt)v proti zemlji, nagibam, vodim, gonim stg rt, ngog ogog; sig evvfjv spravljam v posteljo, zb ngrjypa sg ys-kooza smešim, avco zravnam pokoncu; b) odvračam, odbijam, zadržujem, oviram; e) obračam nazaj na?uv, gonim nazaj innovg, zapodim v beg sig cpv-yfiv; d) pregovarjam, izpreobračam, ! izpreminjam yvcbp,ag. II. act. intr., pass. in med. 1. a) obračam se na koga (s prošnjo), krenem kam, napotim j se kam, obov krenem na pot, uda- j rim jo po poti; ciiypf) se zavije; osta- j
jam, prenočujem pri kom ngog živa; b) vdajam se, prepuščam se, obračam se k čemu; eig (ngog) dlzfjv postavljam se v bran, branim se, sig r/dovag vdajam se veselju, razveseljujem se, sni gg&vpiav vdam se lahkomiselnosti, eni £ijzpoiv začenjam preiskovati, sni egya lotim se dela, grem na delo, začenjam delo ; zad' ’ vnoipiav živo g imam koga na sumu, sumim koga, sni zb apeivov obračam se na boljšo pot, sni, ngog zi poprijemljem se česa, mislim na kaj. 2. obračam se od koga, sig ipv-yf]v zapode me v beg, spustim se v v beg, bežim. 3. izpreobračam se (ion. zgdnopai), izpreminjam svoje mnenje (mišljenje), pripravljam se na drugo prepričanje. III. med.(aor. ezgsipappv) 1. odvračam koga od sebe, zapodim ga v beg. 2. pregovarjam, zezgappe-vog obrnjen k, ležeč proti, ukvarjajoč se, misleč na; pa tudi: kdor se je premislil.
zgecpco [Et. morebiti iz kor. dher-g’h-, pritrditi, držati; lat. fortis (starolat. forctus), slov. držati (iz drgeti). — Obl. fut. {loeipoj, aor. silgsipa, 2 ezgacpov, pf. act. z sz g o (p a, pass. pf. zsiloapjMU, inf. zsilgdupnJai, aor. 1 sflgtcpilpv, aor. 2 szgdcpr]v, tut. zgacprjoonai, adi. veri. figenzeog; med. fut. {fgeipopai, aor. k&geipdprjv; ep. impf. zgegjov, aor. {Josipa, zgacpov, inf. zgacpepev, pass. zga-cprjv, 3 pl. zgapsv] I. trans. 1. act. a) zgostim, strdim, storim, da se sesiri yaXa; b) hranim, redim, preživljam, gojim, negujem, vzdržavam, vzgajam; c) krmim, pitam, redim (živali) ; d) gojim (rastline),yaizi)vpustim, da raste. 2. med. redim (odgojim, zredim) sebi viov. II. intr. (aor. ezgacpov, pf. zezgocpa, fut. med. Ogeipouat in pass.). 1. hranim se, vzgajam (odgajam) se, rastem, odrastem, živim se živi, ano, sx zivog. 2. zgostim se, strdim se, trdno se prijemljem česa negi ygoi zezgocpsv a/.tir).
xgeyco [Et. idevr. dhregho, got. dragan = nem. tragen. — Obl. fut. 6gap.ovp.ai, aor. sdgapov, pf. bsbgdprp/.a, ep. poet. aor. (spiJosiCi, iter. ilgsgaozov, pf. 2 bedo opa, ion. fut. bgapšopai] 1. hitro se
premikam, tečem, derem, drevim, hitim, vi skozi kaj. 2. a) o teku za stavo: edgape vezav premagal je, dosegel je zmago v teku; tečem za stavo, tekmujem v teku ay(bva; b) sem v nevarnosti, postavljam se v nevarnost, negi vivog za koga; eg 'zevov zastonj se trudim NT. rgeco \Et. iz vgeoco, a or. Hom.: vgeooa-, lat. terreo (iz terseo), slov. tresem se; kor. teres, gl. vgepco. — Obl. a or. evge-oa, ep. vgeooa, adi. verb. rpsarog] tresem se, drgetam, trepetam, bojim se, begam, preplašen bežim, pobegnem, utečem, 6 vgeoag begunec, ubežnik. tgrjfia, avog, v6 (vevgaivco) luknja, lina, odprtina, predor.
zgfjgcov, covog, 6, fj ep. plah, boječ, bojazljiv.
vgrjoai, rgrjaco gl. vevgaivco. vgtjvog 3 (vivgaco) prevrtan, predrt, lepo izdolben, izrezljan Ae^og. vQ7]xecog, vgrjxvg gl. vgtv/ecog, vga/vg. tQVXcS S1-
vgi-aiva, rj trizob.	[ zobom).
zgiaivoco (vgiaiva) pretresem (s tri-zgiazag, adog, fj, ion. vgajzag 1. tri-desetica. 2. trideseti dan meseca.
3.	trideseterica, zveza tridesetih hiš | ali rodbin.
vgia.Kovd' -rjfiEgog 2 (f/pega) tridesetdneven, tridesetdanski. rgidnovza, ep. ion. zgifjzovza trideset, oi vgidzovva a) trideset samosilnikov v Atenah 1. 403; b) trideset svetovalcev spartanskih kraljev. vgidHovva-Evrjg 2 (evog) tridesetleten. vgiaKovza-Evig, idog, fj, ion. rgirjzovro-ivig tridesetleten, onovdai tridesetletno premirje.	[ ranov).
vgia.}covv-agxia, V vlada tridesetih (ti-vgidttovv-ogog, ov, fj, ion. vgirjHOvv-egog (igeooco) bojna ladja na 30 vesel (za 30 veslačev).
vgidzovzovzr/g, ov, 6 (skrč. iz -vaevrjg) in fem. vgiazovvovvig, idog = vgia-zovvaevrjg.
vgtdzooioi 3, ep. ion. vgitjnooioi tristo; j a) ol vgiazooioi v Atenah: odbor najbogatejših meščanov, ki je načeloval j simorijam; b) Leonidova četa pri Termopilah. vgianocvog 3 trideseti.
zgiag, adog, f/ trojka, trojica, tri. TgijSakkoi, oi trakijsko pleme v današnji Srbiji in Bolgariji. — a di. Tgi-/lakkizog 3.
vgcfivj, fj (vgijfco) trenje, drgnjenje.
1.	opravljanje, izvrševanje, opravilo.
2.	odlašanje, odlog, obotavljanje, zamuda, prebivanje, trajanje, pfj vgijidg evi ne obotavljajmo se, nobenega obotavljanja več; vgijffjv evdideopi puščam čas za kaj, eg vgifidg ekdco zavlačujem. 3. vaja, navada, vajenost, spretnost oi innsig dia vfjv vgififjv izavoi. 4. zabava, kratek čas.
vgi-flokog 2 (ftdkkco) bodeč, trnjev; 6 osat NT.
vgiflog, d, fj 1. steza, pot, cesta NT. 2. vgifh’j.
vgt/3co [Et. iz vgly-wo, got. thriskan (iz trig-sko) — nem. dreschen ; sor. veigeo, lat. tero, slov. treti. — Obl. fut. vgOpco, a or. evglipa, pf. vevgicpa, pass. pf. ve-v gl tipal, a or. evgtcpfhjv, svgiihjv, fut. vgifhjoopai, a di. verb. vginvog; med. fut. vgtipopai, a or. evgčipapijv. ep. pr. inf. vgiflepevai, ion. pf. pass. 3 pl. ve-vgicpavac] 1. (s)tarem, (z)manem zeb-veiov, drgnem vo oze/.og; vrtim d/Aor; a) zgi (o)mlatim; b) odrgnem, obrabim, ogulim, ponosim (obleko), porabim. 2. pren, a) ugonabljam, zatiram, mučim, stiskam, slabim, pustošim, Xgovog vgiftevai čas poteka; b) (Hov preživim, prebijem življenje, životarim ; c) oviram, zadržujem, mudim; intr. mudim se; d) pass. mnogo se ukvarjam s čim, vadim se v čem, navadim se česa nokepep. zgificov, covog, 6, fj 1. a di. izurjen, vajen, premeten, zvit, vivog, vi česa, v čem, koycov spreten govornik. 2. subst. d ponošen (oguljen) plašč. xgi-ykijvog 2 (yhjvrj) ep. s tremi zre-nicami ali biseri okrašen. xgi-ykvcpog, fj (pkvcpoo) in zgiykv<pov, vo triglif (trirezka), okrasek na pročelju dorskih svetišč. vQi-ykcbxiv, Ivog, d, fj ep. s tremi ostmi, tri koničast, trirezen, trizob. xgiyovia, fj tretji (za)rod; tretje poko-lenje.
xgi-ycovov, vo (ycovia) 1. trikotnik. 2. neko glasbilo (harfa).
xgt-8ovXog, 6 poet. trojen suženj; suženj v tretjem rodu (kolenu). xgi-eXtxzog 2 (šXioaco) trikrat zavit. zgi-szrjgtg, idog (sc. eogvf]), f) praznik, ki se obhaja vsako tretje leto. xgi-Exr\g in -zxf)g (sxog) 2 trileten; adv.
zgieteg tri leta. rgcszta, i) doba treh let NT. xgt^co [Et. iz strei-g-, prim. pf. xexglya; sor. lat. strideo (iz strei-d-). — Obl. pf. xexglya s prež.pom., pt.xsxgiycbg, čovog, plpf. 3 sg. ep. xsxgiysi\ ep. ion. čivkam, cvrčim, ščrlim, brenčim, brnim, rov g ddovzag škripljem z zobmi NT. xgit]xdg, zgifjxovxa in sl. gl. xgiay.ag itd. rgirjgagftEco (vgigg-ag/^og) sem trierarh, sem poveljnik troveslače, poveljujem troveslači.
zgirjgag^ta, f] (vgifjg-ag^oc) trierarhija, oboroženje (oprema) troveslače, povelj ništvo na troveslači. xgi7]gagx3 ki zadeva (se tiče) trier-
arha vofiog.
xQLfig-agxog, 6 (vgifjgrjg, dg/co) trierarh, poveljnik troveslače. V Atenah se je imenoval trierarh tisti, ki je triero opremil in ji poveljeval. rgirjg-avkrjg, ov, 6 (avXeoo) piskač na ladji, ki je dajal takt veslarjem. zgi-fjgr/g, ov g, i], sc. v avg (xgig, sgsooco) triera, troveslača, bojna ladja s tremi vrstami veslarskih sedežev. xgm]gixr\g, ov, 6 veslač, mornar; pl. mornarji (na troveslači).
Tgixdgavov, xo trdnjava v Fliaziji. xgi-xagrjvog 2 ) (xdgr/vov) ion. triglav-xgt-xgdvog 2 j (en).
Tgix(x)t], rj mesto ob Peneju v Te-saliji.
xql-xXZvov, x6 (lat. triclinium) obednica s tremi ležišči ali klopmi (zklvaC) za šest ali devet oseb. xgi-xogvg} vftog, 6 s trojno čelado, s trojnim čeladnim nastavkom (kakor bi imel tri čelade, drugo na drugi) Koovfiavveg.
xgi-xvpta, r) (xvfia) poet. velik val, zaplet treh valov, visoko kipeč val, morsko kipenje, pljuskanje valov. xgt-XXiazog 2 (/Jono/iat) ep. trikrat iz-prošen, srčno (zelo) zaželen. zgC-fiszgog 2 (fievgov) ki sestoji iz treh mer (metrov), šesterostopen xovog.
zgt-prjvog 2 (/irjv) ion. poet. trimesečen, fj vgtfzrjvog, x'o xgip/i]vov čas treh mesecev, četrtletje NT. zgipgog, o (xgiflco) steza. zgipoLgta, ?) trojna plača. rgi^og 3 = vgionog [Ef. iz zni/Jj-joc, prim.
xgixa\ ion. trojen, troj nat. zgt-odog, fj (ddog) tripotje, križpotje, razpotje, križišče.
Tgiojuov, xo rt pri Knidu v Kariji. xgi-ogyviog 2 (6gyma) tri sežnje dolg (širok).
zgi-ndXaiaxog 2 (jia?i,aioxfj) ion. tri dlani širok.
xgi-jir)xvg 2, gen. sog tri komolce ali vatle dolg.
xgt-nXa£, axog ep. trojen, troj nat. xgutXaaid^a> potrojim. xgi-nXdoLog 3 troj nat, trikrat tako velik (tolik), xivog kakor kaj. zgL-nke&gog 2 (rtAeftgov) tri pletre dolg (širok) (ca 92 m).
zgi-nXoog 3, skrb. zguzXovg, fj, ovv troj-nat, trigub(en), bčog, zekev&og, apa-£ixog tripotje, križpotje; adv. xgmXfj trojno, na tri načine. xgi-no\iaxog 2 (jroXi£co) poet. trikrat obrnjen, pre-, zoran, glasovit, obče-znan olxxog.
xgt-noXog 2 (neXco) ep. trikrat obdelan ali zoran, dobro obdelan veto g. zgt-nog, 6 zginovg. zgt-novg, nodog, 6, fj trinožen, na treh nogah; subst. trinožnik, trinožen kotel, miza s tremi nogami. xginxt]g, ov, 6 (vgiftco) drgalec, maser, kopališčni sluga, ki drgne. Tgi-nzokepog, o ustanovitelj elevzin-skih misterij.
xgi-nxvxog 2 (nzvooco) iz treh plasti, trigub(en), troj nat. rgig adv. trikrat.
zgi,o-d&Xiog 3 poet. trikrat nesrečen, zelo nesrečen.
zgta-dapEvog 3 trikrat rad, kaj rad. xgio-xai-8exa trinajst. zgiaxac8exa-azdaiog 2 (ioxr]pu) ion. trinajstkrat toliko tehtajoč ali vreden
XQvaiov.
xgioxaiSsxaxog 3 ep. trinajsti, xgto-fiaxag, agog, 6, f/ ep. trikrat srečen, zelo srečen, presrečen. zgia-piJgioi. 3 tridesettisoč.
zgi-anovSog 2 (onevdco) poet. trikrat izlit (darovan); iocj.1 pitna daritev, se-stoječa iz vina, mleka in medu. zgiaaog, at. zgizzog, ion. zgi'§og 3 trojen, trojnat; pl. tri.
zgi-ozsyog 2 (oTeyi]) s tremi nadstropji, trinadstropen, to TgioTeyov tretje nadstropje NT.
xQ[-ozoi%og 2 (tjTožjzog) ep. s tremi vrstami. — adv. zQiazoLx'i v treh vrstah. zgia-xiXioi 3 tritisoč. zgcoxcXioozog 3 tritisočen. ZQizayc3vi0Z£co igram tretjo ulogo, sem tritagonist.
zgiz-aycoviazr]g, ov, 6 tritagonist, tretji (najneznatnejši) igralec, statist. TgizaisZg, ecov, ol 1. prebivalci ahajskega mesta TgiTaia. 2. TgizaisZg in Tgizeeg, ol prebivalci mesta Tritaje v Fokidi.
zgizaZog 3 (TgiTog) 1. tretji dan (se vršeč), tridneven. 2. tretji. 3. pred tremi dnevi; tri dni star. zgi-zaXag 3 poet. zelo nesrečen. zgizazog 3 ep. poet. volvog. zgizij-fiogiog 2 (fzogog) ki znaša tretji del; subst. to zgizrjpogiov in fem. zgi-zrjfiogig tretji del, tretjina ovgavov. Tgtzo-yevEia in Tguo-yEvrjg, rj Atenin pridevek (ker je bila rojena ob bo-jotskem potoku Tritonu). zgizog 3, ep. zgizazog [Et. lat. tertius, slov. tretji, nem. dritte(r)] tretji; Tgi-vog avvog samotretji (t. j. z dvema drugima), fj volvi] (sc.rj/zega) tretji dan, t. j. predvčerajšnjim ali pojutrišnjem; to tgivov: a) tretjina; b) tretjikrat,. tretjič, eni TČg voivcp na tretje zna-zgizzog 3 = Tgiooog.	[menje.
zgczzvg, vog, y tretjina (atiške občine). Tgizcov, covog, 6 1. reka v Libiji. 2. reka v Bojotiji. 3. bog jezera Tgovcovtg v Libiji. 4. Pozejdonov in Amfitritin sin, pomorski bog.
Tgizcov ig, tdog, tj, Xlpvr] jezero v Libiji. zgi-cpaocog 3 ion. (lat. trifarius) trojen, trojnat, tri.
zgi-<pvXXov, to (cpvXXov) rastlina s tremi listi, detelja.
zgi-cpvXog 2 (gwXy) ki sestoji iz treh plemen ali rodov.
Tgt^a a dv., ep. zgL^fj (rj) in zgi^fra ep. v treh delih (oddelkih), v tri dele,
trojen, trojnat, Tgiza vvxTog v tretjem (zadnjem) delu noči. zgi^a-ZKEg, ol [Et. dor. Tov/drizeg pridevek Borcev: „deleč se v tri rodove"; -fi/teg, lat. vicus, gršk. J=oZxog, slov. vas] ki se deli v tri plemena (rodove), ki sestoji iz treh plemen.
gk ^ o Ig.
reLXfi>	gl- rgiya.
zgtxivog 3 (frgiŠ) iz las narejen, las-nat, dlakav, rašev.
zgi-xotvMog 2 ki drži tri merice (xoi-vixeg) t. j. približno tri litre. zgrozi ion. a dv. na treh mestih ali krajih.
zgtxcofia, ciTog, to rast las, lasje. zgZyng, ecog, rj (zgificn) 1. drgnjenje, masiranje. 2. tipanje, občutek pri tipanju; mehkost, voljnost. xgt-cb/3oXov, to (oj3oX6g) trije oboli okrog 48 vinarjev.
zgi-cogocpog 2 (ogocpi)) ion.trinadstropen. zgi-cogvyog 2 (6gyvid) tri sežnje visok. Tgo^rjv, Tgo^rjvLOL gl. Tgoi^jv, Tgoitgr)-
VLOl.
Tgoia, f], ion. Tgoirj Troja. 1. pokrajina (tudi Tgtgdg, fj) v severozapad-nem delu Male Azije, tako imenovana po Erihtonijevem sinu Tgcbg, Tgcoog; adi. Tgcgog 3 Trojev. 2. Tgoia., Tgoirj, Tgcbcov noXig glavno mesto te dežele; a di. Tgannog 3 in Tgcgog 3, ion. Tgcbiog, fem. Tgcoiag, r/ trojanski, 7] Tgandg Trojanka; to. Tganxd desetletna trojanska vojska. 3. a dv. Tgoi-7]frev, ano Tgoi7]frs(v) iz Troje, Tgoi-t]v8e v Trojo.
TgoL^Tjv, fjvog, t\ mesto v južni Argo-lidi; preb. TgoL^Tjvioi, ol. zgogegog 3 (vpduog) drhteč, bojazljiv, plah.
zgofiEco in med. ep. [opt. 3 pl. Tgopeoi-aro] 1. tresem se, trepetam. 2. bojim se.
zgogog, 6 (vgeiMo) tresenje, trepet, strah, bojazen, tgogog eXe navzag vse je obšel strah, vsi so vztrepetali. zgonaZog 3 (tudi t gonaiog; zgonf/, T gena) ki zapodi sovražnika v beg in podeli zmago Zevg-, to zgonacov spomenik (znamenje), ki se je postavljalo na bojišču v znak zmage; v pl. z v 1x7]g znamenja zmage; trofeje.
Grško-slov. slovar.
49
zgonaio-cpogog 2 {cpegco) z zmagoslavnimi znamenji okrašen, rgonečo ep. obračam. zgonfj, fj {vgenco) 1. obrat, obrnitev, okret, v gonai fjeUoio zapad, solnčni obrat; %eig&vog zimski obrat solnca, tov ftspovg poletni obrat solnca (kres). 2. a) obrnitev sovražnika, beg, poraz ; b) zmaga. 3. izprememba, premena NT.
zganit;, ecog, fj, ion. tog podladje (bruno na dnu ladje), gredelj, hrbtica. zgonog, 6 (vgenco) jermen, s katerim je bilo pritrjeno veslo na veslarsko klop.
zgonog, 6 (vgenco) 1. obrat, okret, mer, smer dicogv%eg n avvoiovg t go nov g e%ov-oiv, nav ra vgonov na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost /eipčbvog. — adv. vgonov Xoy-%r)g (na način) kakor sulična ost, tov avvov vgonov na isti način ( rol avvčp vgonco); vivi vgonco, viva v gonov kako ? ovdevi vgonco nikakor ne, na noben način, sz navvog vgonov, nami vgonco na vsak način, (žara) nav ra vgonov vsekako, vgonov vivd nekako, v nekem oziru, evog ye vgonov vsaj na en način, /j,eva bvovovv vgonov na katerikoli način, ovz and vgonov zelo primerno, ndvvag vgo-novg na vse mogoče načine, ano vgonov neprimerno, ngog vgonov vi-vog po njegovem mišljenju (želji, okusu).
zgonocpogsco potrpim z vedenjem, prenašam koga NT.
zgonoco in med. privezujem (vesla). zgonoozrjg, rjgog, 6 = vgonog. zgocpela, vd poet. 1. potrebni živež, hrana. 2. vzgojnina, plača dojilje. zgocpsvg, ecog, 6 = vgocpog. zgocpsofiai (vgegjco) ep. naraščam. zgocprj, fj, dor. zgocpd (vgecpco) 1. prehranite v, hranjenje, oskrba, vzreja, postrežba, vzgoja, odgoja. 2. način življenja, življenje. 3. živež, hrana, jed, denar za živež (prehranitev). 4. gojenec, potomci.
zgocpipog 2 in 3 (vgecpco) vzrejen, od-gojen, vzgojen; 6 gojenec, rejenec.
zgocpig, t, gen. tog ep. ion. (vgepco) 1. dobro rejen, debel. 2. obsežen, velik, močen.
zgocposig 3 (vgocprj) ep. dobro rejen, narastel, kipeč.
zgogpog, 6, fj {vgecpco) 1. hranitelj(ica), rednik (-ica), reditelj (ica), odgojitelj (-ica). 3. dojka, dojilja NT, strežnik (-ica).
zgotpotpogeco (cpegco) donašam živež, redim, gojim.
Tgocpcoviog, o ki je zgradil s svojim bratom Agamedom delfsko svetišče; po svoji smrti je imel v podzemeljski jami pri Lebadeji svoje preročišče.
zgo%aiog, 6 (sc. nov g) trohej. zgo%a(l;)coep.[pt.Tgoz6cov] letam, dir j am. zgoft-rjAazrjg, ov, 6 (vgonog, ekavvco) poet. voznik.
zgoft-rjhazog 2 (vgo/dg, eAavva)) poet. ki se premika (suče) na kolesih, jiavia okrog besneč. zgo%ia, fj (vgoxog) kolesnica, tir, pot, kolovoz NT.
zgo%tA.og, 6 (vgenco) ion. priba, vivek. zgo%o-ei8fjg 2 (vgo%6g, elčog) ion. krogu (obroču) podoben, okrogel. zgo%og, 6 (vge/co) 1. kolo (pri vozu), okrogla plošča, krog. 2. lončarski krog ali kolovrat. 3. okroglo satovje.
4.	mučilno kolo, orodje. zgonog, 6 (vgenco) 1. tek, obtek, vaja v tekanju. 2. dirkališče, tekališče. zgvflkiov, to skledica NT. zgvyaco [praes. ind. 3 pl. vgvyocooi, opt. vgvyocpev] ep. žanjem, pobiram, trgam (grozdje) NT.
zgvyrjzog, 6 (vgvyaco) trgatev, čas žetve, žetev.
zgvycov, ovog, fj grlica NT. zgv^co ep. grulim, mrmram, godrnjam, blebetam.
zgvgaha, fj (vgvco) luknja, ušesce (igle) NT.	[mošt.
zgolj, vgvyog, fj ion. poet. gošča, drože, zgvnavov, vo velik sveder, durgelj. zgvnaco [Et. podaljš. kor. ter, lat. tero, terere, gršk. veigeo, vgvco, vov/jo. — Obl. praes. op h 3 sg. vgvncp j vrtam, prevrtam.
zgdnijjia, avog, vo luknja, uho (šivanke) NT.
zgvo-dvcog, ogog, 6, tj (zgvco, avg g) kdor muči može, avba mučen glas, glas izmučenega človeka. zgvzavg, f] jeziček na tehtnici, tehtnica. zgv-cpdksia, rj ep. čelada, šlem. zgvcpdco (zgvcpf]) 1. živim razkošno (mehkužno, požrešno) NT, sem brezskrben. 2. baham se, šopirim se, moško se nosim, sem prevzeten (napihnjen).
zgvcpegog 3 razkošen, mehkužen, nežen, mehek, ro TgvcpsgcbTEgov večja razkošnost, mehkužnost. zgvcpf], r] ('frgvnvco) 1. razkošnost, požrešnost, mehkužnost. 2. prevzetnost, napuh, ošabnost, sijaj. zgvcpog, ovg, to (ffgvnzof) ep. ion. odlomljen kos, odlomek, krhelj. zpvftoeo in zgvxco (gl. zgvco, zeigo), zgv-naco) [/ut. rou|m] 1. obrabim, zatiram, (iz)mučim, slabim, stiskam, nadlegujem, Tgvyopevog potrt(ega srca). 2. potrošim, zapravljam. zgvco [fut. zgVoco] zmanem, zatrem, (iz)-mučim, zdelam, stiskam eg to šoyazov xaxov.
Tgcnai, Tgcoag gl. Tgoia. zgcoyXg, g mišja luknja, duplja, votlina.
zgcoyXo-8vzgg, pv, 6 (dvopai) troglodit, stanovalec v votlinah, dupeljnik. zgcbyco [fut. zoibgopai, aor. evgayov] (o)-glodam, (o)grizem, mulim, jem, žrem NT.
Tgcoiag, Tgcomog in Tgcoiog 3 gl. Tgoia. zgconza, Ta (zgcbyco) sadje, pos. orehi, mandelji itd., katero se je jedlo kot poobedek; copata zrelo sadje, ki je sirovo užitno, ogodpov xai peXivog pecivo iz sezama in strdi. zgcbttzgg, ov, 6 (Tgcbya>) ep. slepar, goljuf.
zgcopa, z g co pazit] g, zgcopazi^co gl. Toav-pa itd.
Tgcoog, Tgčbg gl. Tgoia. zgconaco (frekv. k Tgšnco) 1. act. vrtim, obračam, sučem, izpreminjam cpcovgv. 2. med. [iter. zga)ndoy.evo] obračam se, vrtim se, sučem se, krenem nazaj (poflovde, mg6g tl ali inf. zgčooig, ecog, g ranitev. zgcozog 3 (udi. verb. od zizgcbOKCo) ki se da raniti, ranljiv.
xgcoxdco ep. tečem, tekam.
zgcoco = ziTgcbov.co.
zv d or. ajol. = ov.
zvyxdvco [/'ut. zsvgogat, aor. stv/ov, pf. zszvygy.a, ep. aor. (f)zvygoa, zir/ov, cj. 1 sg. zvycopi, 3 sg. Tv/jjoi, pt. zvygoag, ion. pf. zšzevya, plpf. 3 sg. evevev%ss, NT pf. tetv/a] 1. a) zadenem (s strelom) TLvd, Tivog; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), vv-%oi]u av sijzobv bi pač prav imenoval, si pf] tl "Migov Tvyxdvco ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom Tivog; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, o g xe Tvyg komur se posreči, zal dyav ei zvyoipev celo v najugodnejšem slučaju, ovx evvygo£v sXi^ag ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), yagig, gvnsg zvyydvo:>v vneo/o-pgv zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; vvycbv komur se je kaj posrečilo, kdor j e imel uspeh; vfjg fiovi.goEog ugodim želji, 6 Tvyd>v zf/g yvcbpgg kdor je prodrl s svojim mnenjem; (oi d,aXXoi sva^avzo) cog 8/caoToi STvyov kakor je (pač) vsak mogel, onofisv zvyoiev odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa voozov, ovyyvcbpgg; (Ut)g silo mi dela kdo, posili me; Tivog Tivog dobim kaj od koga, Ti Tivog, en, naga, vno, mg6g zivog; dnoicov zivčbv p p div ezvyov kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; oži av zvycooiv, tovto Xsyovoiv kar jim ravno pride na misel, ort av zv-ycooiv, tovto ngdgovoi kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, pr/ ov ye y.t-;h% zv-yoig, ote da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, sineg te zvygoi pd/.a oy£dov ako je ravno (slučajno) zelo blizu, vvv d’aygoioi Tvyydvsi nahaja se ravno sedaj na deželi, dnov szvy-yavEV em oz o g kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim nezgg, ngcbv; 6 rv^cor katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen dvvapig NT, oi zvy6v-
reg navadni ljudje, Ijud(stvo); on<5e yag &v exvy’ fjv ni bil navaden človek ; pogosto se veže xvyydvco s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se vvy-ydvco prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. eno g xi xvyydvet (3a-Xcov slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, xd voecov xvyydvco kar ravno mislim, 6 nalg exvyyave xaXbg &v naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti:	xvyydvei evdov (sc. div)
ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga noXXa fioi exvye, ooi cpovog s| efj&dev xev^exai zadela te bo smrt od moje roke;
c)	nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, fjviy.’ dv xvyy kadar se ravno naključi, oncog exvyoluev kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli,
d)	g exvyev kakor je ravno naneslo; dv ovxco xvyy če tako nanese, morda, dndxe xvyot včasih, el xvyoi ako se primeri, morebiti, morda, na primer ; pt. xvyov slučajno, morda, morebiti.
Tvdevg, ecog, ion. rjog, poet. eog, 6 sin kralja Ojneja v Ajtoliji; TvSetSijg, 6 njegov sin Diomed. rviSe ajol.	xfjde semkaj, tukaj.
tvxog, ovg, x6 ion. kladivo, bojna sekira. xvxxd (perz. beseda) = xeXsov (deZnvov) sijajen obed, gostija. xvxxog 3 (adi. verb. od xevyco) ep. (dobro) pripravljen, dobro (lepo, umetno) narejen, ^Agifa . . . xvxxdv xaxov popoln (cel) hudobnež (zločinec). xvXy, fj in xvXog, 6 [Et. kor. teu, oteči, narasti; lat. tu-meo, totus; slov. istega korena tilnik (iz tyl-)] 1. okrogla, napeta stvar, grba, žmula; žulj, ožu-ljek. 2. žrebelj, kolček, glavič. xvXoco ion. 1. act. napravljam žulje, storim, da kdo dobi žulje. 2. pass. sem okovan (obit) z žreblji (glaviči). xvXcoxog 3 ion. z žreblji (glaviči) okovan ali obit, grčav. xvfi/Hevfia, hrog, x6 poet. grob, gomila, grobnica.
xvfipevu) (xvfj.Bog) poet. 1. pokopavam, yoag xivi izlivam komu pitno daritev na grob. 2. intr. sem pokopan, počivam (ležim) v grobu.
xv[i,/3-rj()r]g 2 (agagioxco) poet. pokopan, grobu podoben, groben ‘ddka.fj.og. xvppog, 6 [Et. iz tum-gwo-s, lat. tumu-lus, od kor. teu, gl. xvXog] grob, gomila ; pren. yegcnv xv[xftog starček blizu groba, ki stoji z eno nogo že v grobu.
xvfi^oyoeco (yeco) ion. nasipam, dam nasipati gomilo.	[ gomila.
xvfL^oy6i], rj nasipanje groba, grob, xvfij36-ycooxog 2 (ycbvvvfu) poet. nasut kot grob, obokan kakor grob. xvfinavi£eo (xvfjnavov) tepem, pretepam, mučim NT.
xvfuiaviaxgia, ») igralka na ročni boben, bobnarica.
xvp.navov, xo bobnič, ročni boben s kraguljčki, tamburin.
Tvvdageog in -gecog, 6, gen. -geco [Et. sor. Tvdevg, kor. (s)teu-d ; lat. tun-do, tudes, itis = kladivo; nem. stoBen (got. stautan), sor. xvnxco\ spartanski kralj, mož Lede, matere Klitajmnestre, Helene, Kastorja in Polidevka; oi TvvdagZdai Kastor in Polidevk. — adi. TvvSageiog 3.
TVVTj = ov.
xvjtrj, r/ (xvnxco) ep. udar(ec). xvmxcog (adv. od xvmxog) zgledno, vzorno.
xvnog, 6 (xvnxco) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana xd>v ijXcov NT: b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, oi xvnoi poteze, črte, xv n ep v glavnih potezah, v obrisu,
d)g xvnq> (pgaoai da na kratko povem ali opišem; c)zgled, vzor, primer NT, xaxa xov xvnov po zgledu NT. xv7ioco upodobim, izobrazim, tvorim, izdelam, vtisnem. [je treba tolči. xvnxr)xeog 3 (adi. verb. od xvnxco) kar xvnxoo [Et. slov. tipati, teptati, nem. tupfen, kor. (s)teup-, sor. lat. stuprum; prv. pom. natepsti koga za kazen vsled onečaščenja. — Obl. v act. navadno naico, nXrjooco, fut. xvnxrjoco, a or. exvipa, ep. ion. poet. (e)xmpa, ep. impf. xvnxov, pf. pass. vezvfuuu, a or. pass. evvnrjv] 1. act. udarjam, tolčem,
bijem; sujem, dregam; tepem, šibam, bodem, ranim vi, viva; fyvia nodeoai stopam v stopinje koga, hodim za kom; p os. a) vvjtvco /j}6va pevcbncp padam, telebnem na tla, tika egev-polg veslam; b) razžalim, pobijem, poparim y dkipdvjir) evvipe Kapftvoea.
2.	pass. tepejo me, ehlea do' evvnr) kolikor ran so mu zadali, zaigip ve-vvppai dobil sem smrtni udarec.
3.	med. bijem se, v d ovčjih) na prsi v znamenje žalosti; viva objokujem koga, žalostim se po kom.
zvncopa, avog, vo (vvnoco) 1. podoba, oblika. 2. posoda, žara s pepelom, pepelnica.
rvgavvsvco in -eco sem samosilnik, vladam kot samosilnik (trinog), sem neomejen vladar, hrepenim po neomejeni vladi; pass. sem pod vlado samosilnikovo, samosilno (trinoško) se ravna z menoj.
rvpavvizog 3 (vvgavvog) 1. a) tiranski, samosilen, nasilen; b) trinoški, kraljevski, knežji. 2. pristaš tiranstva (samosilstva).
zvpavvig, id o g, fj (vvgavvo c) tiranstvo, trinoštvo, samosilstvo, samovlada, kraljevska vlada, ai vvgavvldeg = oi vvgavvoi (ion.).
vvgavvog, 6 1. subst. tiran (neomejen) vladar, samodržec, samosilnik, trinog, gospod(ar), kralj, knez. 2. adi. vladarski, kraljevski, gosposki, gospodovalen, nasilen, silovit, vvgavva dgčb izvršujem kraljevsko oblast, vladam, vvgavvov oyrjp’ e/a>v v kraljevskem sijaju.
Tvgag, a, ion. -grjg, 6 reka Dnjester; preb. Tvgizai, oi.
zvg/3d£opai med. skrbim, trudim se, prizadevam si NT.
zvgPjtj, f) [Et. iz kor. tvver, sukati, vrteti ; lat. turba (= vrvenje)] zmešnjava, gneča, stiska, vrvenje.
TvgoSi^a, »/ mesto v Trakiji.
zvgog, 6 in pl. sir.
Tvgog, r) mesto v Feniciji; preb. oi Tvgioi.
Tvggrjvoi, oi, ion. Tvgatjvoi 1. roparski narod, stanujoč najprej v Lidiji, pozneje na različnih grških otokih in obrežjih. 2. Etruščani, njih zemlja je
bila Tvgarjvir], rj; a di. Tvggrjvatog 3, Tvgorjvmog 3 in Tvgorjvdg 3.
zvgoig, soog in log, rj stolp, grad, utrjeno prebivališče.
zvv&og 2 ep. majhen, mlad, vvvHov eovva v mladih letih, vvv&a zeaoai na drobno razcepiti; adv. zvv&ov malo, malce, oiide ,ue vvviJov evioev prav nič, niti najmanj, komaj rjkevavo, s trudom, tiho (pHeyyopai, rahlo.
zvcpkog 3 [Et. kor. dhubh, nem. taub; istega korena dumm (stvn. tumb); prv. pom. slabega uma] 1. act. slep, zaslepljen, topoglav. 2. pass. skrit, neviden, temen, mračen, tajen, neopažen, zamašen, vd vvcpka tov ocb-pavog hrbet.
zvcpkooo (vvcpkog) 1. a ct. oslepim (-iti) viva NT, zaslepim. 2. pass. oslepim (-eti),izgubim vid, postanem (topoglav) slep.
zvcpog, 6 dim, hlap, tema; domišljavost, nadutost.
zv epom napolnjujem z dimom; pass. sem napihnjen (nadut, nespameten) NT.
zijcpco [Obl. pf. pass. všilvppat] poet. ion.
1.	act. napravljam dim (zanvov), napolnjujem z dimom. 2. pass. kadim se, tlim.
Tvtpcosvg, ecog, Tvcpčog, Tvcpcdg, gen. in voc. cb in Tvcpoov, c'ovog, 6 Gaj in in Tartarov sin, simbol podzemeljskih ognjenih sil.
zvcp&v, čovog, 6 in zvcpcog, cb, d vihar, burja, piš, vrtinec.
zvcpcoviKČg 3 viharju enak, avepog vihar, vrtinec NT.
zv%r), dor. zv%a, rj (vvyxavco) 1. kar doseže človek po božji naredbi, uspeh, sreča si i/ vvyrj Emonotvo poi, ildg Tvxy, sz ileiag Tv%rjg po božji odredbi (volji), ovv vv%y (itgooipsge) brez skrbi.
2.	kar človeka zadene: usoda, slučaj, nezgoda, sreča, nesreča; pl. slučaji (izpremembe) usode, dogodki, vij g vv-/fjg oj nesreče! preklicano! sni vv-/yoi %grjovfjoi ob ugodnih znamenjih, avayzaia vv%rj suženjska usoda, suž-nost, e£ avayxaiag vtr/rjg nasilne smrti (po neizprosni usodi), sv vv%y yš vco s kako srečno besedo, ayaihj vvyy na srečo, v božjem imenu, sv vv%y yir yvevai v tv c uspeh je dvomljiv; vvyy,
xava Tvyjjv, ano, sz tvyr]g slučajno, po naključju, sv Tv/pj srečno. 3. fj Tv%r] boginja sreče. rvXVQ°S 3 kar je odvisno od sreče, slučajen, srečen, yogrjyia Tvyr]gd bogastvo.
zv^rjcag, zv%ov gl. vvyydvo).
zco, zq> = tIvi, nvL
zco (dat. sg. od to) 1. zato, vsled tega.
2. potem, nato, v tem slučaju, na ta način.
z<oyaXfia, ztoArj&sg, zidno, zednofiaTvov, zcog^aiov itd. - vo dyaXp,a, to akrjftšg, to dno, to anojdaivov itd. zco&d^co dor. rogam se komu, zasramujem Tiva. zcdg ep. poet. tako.
zcovzo ion. TavTo, to avTO gl. amog.
Y, v (v ipiXdv) dvajseta črka grškega alfabeta, kot številka v' = 400, ,v —
400.000.
'Yd8sg, cov, al (vco) Hijade, zvezde v glavi ozvezdja Bika. v a iv a, fj (vg) ion. hijena.
'Fa^m^ta, Ta spartanski praznik, ki se je obhajal tri dni v Amiklah (v spomin smrti spartanskega kraljeviča Hijakinta).
va.}uvihvo-f3a<prjg ■) hijacintove barve,
2 (jdanTco)	[ vijoličast, višnjev,
vanLvihvog 3 (vaz- j moder, temnordeč ivftog)	J NT.
van-Lv&og, 6, i) hijacint. 1. cvetlica.
2. dragi kamen.
vaXivog 3 steklen, prozoren NT. vaXog, 6, ion. veXog 1. kristal. 2. steklo NT.
cYafineirj, rj ion. strma skalnata stena Parnasa pri Delfih. cYdfinoXig, ecog, r\ mesto v Fokidi. vf}-fldXXco ep. = vno-fid/./.o).
"F/?Aa, ion. "YfiXrj, rj 1. r'Y(i).a rj fceigcov Velika Hibla, mesto na Siciliji, južno od Etne; preb. ol 'YfiXaZoi. 2. Megar-ska Hibla ali Megara v sirakuškem okraju td Meyaga. 3. Herajska Hibla v južni Siciliji 'Hgaia fj s?mttcov. v/?gt£<v [/ut. v [i o id), a or. v [loto a, pt. vjioiza, p as s. pf. viigiofiai, aor. v[ioi-ofirjv, fut. vjUgioftrjoofcai] 1. intr. sem ali postanem prevzeten (ohol, ošaben), sem (pre)drzen; ravnam (pre)-drzno (nasilno), govorim prevzetno, živim razuzdano (razkošno), trošim, zapravljam; o živalih: podivjam, zdivjam (tudi o deroči reki); negi, ngog Tiva grešim proti komu, očitam komu kaj. 2. trans, ravnam prevzetno |
(sramotno) s kom sig Tiva, razžalim nva, grdo ravnam s kom, mrcvarim, (o)skrunim, sramotim, onečastim Tiva, ti ; pass. trpim sramoto, grdo se ravna z menoj, vfigi^ojisvog ano-ftvpozei umira vsled grdega ravnanja, otoXz) ovdev vfigtauivrj ne preveč gizdava (sijajna) obleka. vfigig, scog, z) 1. prevzetnost, ošabnost, predrznost, oholost, razuzdanost, trdovratnost, divjost, trmoglavost. 2. prezirljivo (grdo) ravnanje, hudodelstvo, nasilnost, oskrunjenje, sramotenje, žalitev, NT poškodovanje, izguba. 3. pers. Kogog, ''Yflgiog vlog. vflgiafia, avog, to (v[lgi'Qo:j) vflgig prevzetno ravnanje, zasramovanje. v^giozrjg, ov, d (vfigigo)) 1. adi. = vflgt-ovizog. 2. subst. prevzetnež, zlobnež, hudobnež.
vjigiozMog 3 (vjlgig) prevzeten, (pre)-drzen, smel; zloben, nasilen, razuzdan, razposajen; o živalih: besen, divji, neukročen, to vfigioTizov prevzetnost.
v/jgiozozsgog in vflgiozozazog 3 (comp. in superl. k vjlgiovzjg) (naj)predrznejši, bolj (zelo) nagajiv, razposajen. vyidtjco zdravim.
vyiaivco [fut. vyiavčb, aor. vyidva] 1. sem zdrav (močen), dobro se počutim; aor. ozdravim, okrevam. 2. pr en. a) sem zdrave pameti (razumen, pameten), sem domoljubnega mišljenja, to Blairov trjg E?,Xadog pametni del Gre-cije; b) sem koristen (zdravilen); sem čist, nepokvarjen didaozaUa NT. vyteia, ion. vyieirj, fj (vyir)g) zdravje; pridevek boginje Atene: ayaXfca vij g '!Yyieiag ki podeljuje zdravje.
vytEivog 3 zdrav(ilen), koristen zdravju. — adv. vyieLvčog notčb ti naredim kaj zaradi zdravja (da bi koga ozdravil).
vyirjgdg 3 in vyirjg 2 [Et. iz su g"'i-jes,. sor. z /?tog, lat. vivo, slov. živ. — Obl. aec. vyta in vyiij, ion. vyiša; sup. k vyi7]Qog: vytr]g6vavog in ^irjgeara-Tog 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten [ivftog; c) pošten, resničen, dober, koristen.
vygalvco (u/pog) škropim, namakam, (z)močim.
vygog [Et. lat. uvidus (udus), umor, uvor iz ugwe-] 1. moker, vlažen, tekoč, sočen, r) vyQt), to vygov mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina, vodovje, morje. 2. pren. a) prožen, gibčen, vitek, mehek, upogljiv; to vygov šaljivost, humor; b) surov, zelen igvkov NT; c) slab, vel, upehan ysig. vyg6xr]g, TjTog, rj 1. vlaga, mokrota, tekočina, djijidvcov poželjive oči, poželjiv pogled. 2. pren. vlažnost, prožnost, gibčnost.
v8o.ti.ov, to majhna voda, vodica. vdaro-rgEcpfjg 2 (vgšcpco) ep. v vodi rastoč, vodo ljubeč. vSarcbdrjg 2 (etdog) voden, vodnat, poln vode.
"Y8rj, 7] mesto v Lidiji. v dog, ovg, to poet. = vdcog. vdga, 7], ion. -grj in ep. ion. iiSgog, ov, 6 [Et. sor. vdcog, slov. vidra] povodna kača, hidra (pos. lernajska). vdgaivco [aor. vdgava, ep. vdgijva, med. vdgijvdjirjv] 1, act. namakam, škropim s sveto vodo, /odg izlivam komu pitni dar. 2. med. umivam se, kopljem se.
vdgeia, fj donašanje (zajemanje) vode. vSgeZov, to, ion. vSgrjtov vrč, vedro, škaf, kebel.
cY8g£7j, 7] ion. otok v Hermionskem zalivu pri Argolidi. vSgevco in med. (vdcog) hodim po vodo, zajemam (donašam) vodo; med. hodim si po vodo, nosim si vodo NT. vdgfjtov, to = vdgeiov. vSgijkog* 3 (vdcog) ep. moker, vlažen, namočen.
vSgia, f/ (vdcog) 1. vrč za vodo, vedro. 2. ročka, žara (za pepel) in posoda za glasovanje. vdgonoaia, fj pitje vode. vSgojtoTEco pijem vodo. vdgo-jtoTTjg, ov, o (nivco) Vodopivec. vdgog, 6 gl. u<5pu.
vdgotpogeco (vdgo-cpogog) nosim vodo. vSgo-cpogog 2 (cpšgco) ki nosi vodo;
subst. 6, 7] nosilec, nosilka vode. vdgconruog 3 vodeničen NT. vScog, avog, to [Et. kor. ud, wed, slov. voda, nem. Wasser (got. wato), lat. unda] 1. voda, vodovje, plovna voda Tuk. 6, 42.; n/.citv vdcog morje; pot, znoj sv vdan jdgšftopiar, vdcog nivco pijem vodo, sem trezen (s tem so hoteli označiti pustega človeka); šv vdavt ygacpco (o brezplodnem delu). 2. dež(evnica) — vdcog ovgavov, vdcog (šnt)yiyvevai dež gre, dežuje. 3. voda v vodni uri (xkecpvdga), šv tčo šptčp v davi delavca naj dokaže v meni odmerjenem času. 4. pren. vdcog ijčbv, vr\g fcofjg živa voda NT. iiš, vetg in sl. gl. utog.
' YŠktj, Tj in c YEkfj ion., at. ’Ekša (lat.
Velia) mesto v Lukaniji. vekog, 6 in všktvog = uaAog in vaktvog. vŠTiog 3 (vevog) ion. ki prinaša dež, deževen.
v ero g, 6 (vco) dež, ploha NT. vi]g, ov, 6 Bakhov priimek (glTArnjg)
v-&kog,d (vsi) prazno govorjenje, čenče, burke.
v la, vidai in sl. gl. vlog. v id tov, to (demin. odug) prašiček, prase. vidovg, ov, 6 (mog) vnuk. viKog 3 (vg) svinjski, viv.ov ndo%co godi se mi kakor svinjam. vlo&eoia, fj (vlog, viftrjju) posinovljenje, sinovstvo NT.
vlog, 6 [Et. kor. su, roditi; slov. sin, (starslov. synT.) nem. Sohn (stvn. sunu; iz su-nu). — Obl. ep. pogosto u U merjeno; at. viov, <p itd.; poleg tega vlšog, visi in visi, viša, du. više, višoiv, pl. vlšeg in vielg, višcov, višat, višag in vleig; ep. gen. vlog, dat. vit, acc. vla, voc. vi s, pl. dat. vidot, acc. vlag] sin, potomec, vnuk, mladič, NT učenec, dedič.
vlcovog, d ep. vnuk.
vAaypa, avog, to | poet. (vAaaoco = vAaco) vAaypog, 6 ep. j lajanje. vAdeig 3 = vAr/eig.
'YAati], rj ion. gozdnat kraj vzhodno od Boristena.
vAano-pcogog 2 ep. glasno ali rad lajajoč.
vAaxxecD, ep. vAaco in med. [Et. lat. ulu-lare, ulula, čuk] 1. intr. bajen, xgadtr) vAcmtei srce se togoti, se jezi; toi-avva predrzno, nesramno govorim. 2. trans, Tiva lajam nad kom, zadiram se nad kom.
vArj, f] 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; aygtrj divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga. vArjeig 3 in 2 ep., dor. vAdsig gozdnat. 'YAr], 7] mesto v Bojotiji ob Kopajskem jezeru.
"YAAog, 6 1. Hermov pritok v Lidiji.
2. Heraklejev in Dejanejrin sin. vAo-xopog 2 (Tepvco) ki seka drva; subst. 6 drvar.
vAo-cpoQp6g 2 (cpeg(ko) poet. kdor se pase v gozdu.
vAcoSrjg 2 (eidog) gozdnat, z gozdi ob-rastel.
vpet g, vpeta v [Et. ajol. v p peg iz jus-mes; got. j us, ihr] gl. ov. vfievcuog, 6 1. svatovska pesem, sva-tovnica. 2. svatba. 3. bog svatbe. vpeTsgog 3, ep. vpog 3 vaš, z gen. vpe-tsgog avtcov ihjfioc vaš lastni, vpe-Tegog exaoTov vsakega od vas, vpe-Tegovde v vašo hišo, to vpevegov vaše ravnanje ali postopanje, vaš način, kar vi morete, kolikor se vas tiče, al vpeTsgai šAnidsg nade, ki jih stavimo na vas, rj vpeTega nagaxsAev-oig opomin do vas, Ta vpeTega vaš položaj, vaša stvar.
'Yprjaaog in cYprjxxog, 6 gora južno od Aten.
vppe, vppi in sl. gl. ov. vpvcco (vpvog) [lut. vpvrjoco itd.; ion. pt. pr. fem. vpvevoa, pass. pf. 3 pl. vpveavai] 1. a) (za)pojem pesem vpvov, naiava-, b) slavim s pesmijo, opevam, slavim, poveličujem, častim, a TTjv noAiv vpvrjoa kar sem hvalil na
naši državi. 2. a) tožim, togujem xaxd; b) zmerjam, preklinjam am-OToovvav. 3. vedno govorim o čem, imam vedno na jeziku, to vpvovpevov det stara pesem. vpvt]xrjg, ov, 6 pevec, slavitelj. vpvo-noAog, 6 (neAopai) pesnik slavospevov.
vpvog, 6 1. petje; pesem, hvalna pesem, slavospev. 2. napev, melodija aoičrjg.
vpog 3 gl. vpeTegog. vov, vog in sl. gl. viog. vo-ngcogog 2 (ngcpga) v avg s sprednjim krnom, kije bil kakor prašičev rilec navzgor zavit.
vnayndAiapa, aTog, to poet. objem (a-nje).
vn-ayoQEvoo narekujem. vjt-aygoi.xog 2 malo kmetski, malo neolikan, neotesan.
vn-ayco A. act. I. trans. 1. ženem, vedem, peljem pod kaj Tiva, Tt; a) hz-jiovg (vjv6) ^vyov vpregam v jarem, zapregam, uva eg /eigag Tivog spravljam koga pod oblast koga; b) (dt-xr\v) ženem, peljem, tiram pred sodišče, tožim, Tiva fiavaTov na smrt; Tiva, vno tl, vjx6 Tiva. 2. a) polagoma zapeljem, pripravim koga kam, ne da bi opazil, zapeljem, prevaram, ukanim, zavedem, slg avayxrjv spravim v zadrego, primoram, silim k čemu; b) odpeljem koga skrivaj izpod česa, skrivaj odstranim, umaknem, odtegnem, spravim iz ex fleAecov, velim počasi se umakniti to oTgd-Tsvpa. II. intr. 1, polagoma grem, se pomikam naprej, počasi prodiram. 2. (počasi) se odstranim, neopaženo se umikam, skrivaj odhajam, vnaye idi, poberi se NT. B. med. 1. pridobim zase, zvabim k sebi (na svojo stran), zapeljem. 2. podvržem si, spravljam pod svojo oblast noAiv. vnaycoyrj, rj 1. umik(anje), odhod, povratek. 2. prevara.
vna - dedgopana = vnodedgoprjxa gl. vjvozge%co.
vn-astSco (ep. v tmezi) vmes (zraven) pojem.
vna-^ev^aioa ajol.	vnogevttuoa.
v nat gl. vno.
tijt-acSeofiat d. p. imam nekaj spoštovanja do koga, malo se bojim. vnac-Aa adv. (vnai) ep. 1. kraj. spodaj v stran, mimo. 2. z gen. ob strani, poleg, mimo koga, v stran. vn-acftgEcog 2 i (alflgia, al-dr/g) pod tin-alfrgcog 2 | milim nebom, na pla-in 3	I nem, sipi živim pod
vjt-ac&gog 2 ' milim nebom. vjz-acfrco poet. podžigam, sežigam. vn-acgeco ion. = vcpacgeco. vn-acaoco ep. poet., at. vjt-aoaco [/izt. vnac^co, aor. pt. vnac^ag] 1- skočim, švignem izpod česa, iz vi jem se izpod česa vevog. 2. švignem, skočim, odhitim pod kaj vi. vjt-aca^čvopac d. p. nekoliko se sramujem, veva vc pred kom radi česa. vn-aizcog 3 kriv, vevog česa, vevi odgovoren komu; vnacvcov kavi poi vc ngog vevog (ob)dolži me kdo česa, očita mi kdo kaj.
vjzaxorj, 7] poslušnost, pokorščina NT. vjz-anovco [gl. dzovco, ep. aor. vndzovoa] 1. slušam, poslušam, vevog kaj, vcvc koga, pazim na kaj. 2. uslišim, ubogam; a) odgovarjam noeprjv, b) odpiram , spuščam noter fivgcogbg; c) prihajam pred sodišče eig jcgeaev. 3. sledim, pokoravam se, sem pokoren, privolim vcvc, vevog; v čem vi. vji-aAsicpco namažem; pass. mazilim se. vji-aA.Evop.ac d. m. ep. [aor. pt. vnuJ.evd-psvog] izognem se, uidem, (u)bežim vi, odidem.
vjtaAv^cg, ecog, fj, ion. tog ubeg, izogibanje vevog, ov voc sv’ eo#’ imaAvgcg ne moreš več ubežati (izogniti se). vji-aAvajcco [aor. vndi.vgaj - vn-a/.sv-opae.
vji-avdA.iaxco [aor. vnavri?.0)oa\ popolnoma porabim (potrošim) vi. vn-ava/cogsco polagoma se umikam, grem nazaj.
vn-avSgog 2 omožena, možu podložna NT.
"Ynavcg, tog, 6 reka v evrop(ej)ski Sar-matiji.
vji-aviazapac med. \fut. vnavaavrjoopae, aor. vnaveovrjv, pt. vnavkavrp/.a, ion. praes. 3 pl. vnavcoveavac] vzdignem se, vstanem, vevi pred kom; o zverinah: planem kvišku.
vji-avzaco in med. NT grem, prihajam nasproti, stopam nasproti, srečam, najdem vevog.
vjtdvrrjacg, ecog, rj srečanje, k^egyopae slg vndvvcjocv grem nasproti NT. vji-avzedijco (vevi, veva) 1. = vn-avvaco.
2. donim nasproti. vji-ajzEcAeco skrivaj pretim. vji-dcjtEcpc polagoma odidem, neopažen odrinem. vjz-ajzzco ion. = vep-anvco. vjiag, v6 indecl. 1. resničnost, resnična (vidna) prikazen. 2. a dv. v resnici, zares; bede, čuječ. vjc-agyvgog 2 srebronosen. vjz-apKzcog 2 severen, proti severu ležeč.
vjzag^eg, ecog, rj (vn-dgyco) imetje, zaloga, premoženje, blago NT. vji-agjzdijco ion. vep-agna^co. v jz-ag^rj, r) začetek, e| vnagyr)g od začetka, iznova, zopet. vjz-agyog, 6 podpoveljnik, podkralj, namestnik, satrap.
vn-dgyco [/‘ut. v nagico, pt. pf. pass. ion. vnagypavog] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, adodrjg prvi delam krivico, vcvoc, vc, vevi s čim, veva dbetea noečbv storim komu prvi krivico; oeaneg xac oi Aaxedaepbveoe vnrjgtjav s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. vnrjgK-vo avvov začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; vd kx navgbg eig vpag vnggypsva kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga evvoca naga vevog, y.).avpa!F vndggec vocg ayovocv kazen bo zadela, ndoc vndg%ec vo pcaeloftac; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), vocovvcov vnagyovvcov dasi obstoje taki razlogi; d d’vnagijac dec nag’ vpobv za kar morate vi poskrbeti; vovg vndgyovvag exaovoc noAivag vsak svoje državljane, ngonocrjfteloac vnfjg-yov bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, vd 6’akAa vnagyec ostalo je izgotovljeno; pogosto eivac: vcavov vnagyec, evpageea nogov vndg-yec; vep yoogccp zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na
uslugo, pomagam komu tivi, /ostat' donašam korist; pt. vnap^cov pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; ra vnap^ovra kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere ; pass. to. naga tojv ileojv p piv vnrjgypsva to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. vnap^si (poi) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, ov% vnag-/et eldevai ni mogoče vedeti, vndg%si ae pij yvmvai Tiva tako je, da te nihče ne pozna, cog vnrjg%e kakor je bilo ravno mogoče, &>g vndg%ov poi ker mi je bilo mogoče; vndg%ov vplv nokspslv ker se morete (smete) vojskovati; s pt. efiei.ovvag i: mig/siv -- sUskeiv, slično: eidovag, syvcoops-vovg\ z inf. siti/jhgiov elvai vnrjg%s navada je bila v oni deželi. vn-aanidiog 2 ep. poet. pod ščitom;
s ščitom pokrit; neutr. pl. kot adv. vnaaniazfjg, ov, 6 ščitonosec, oproda, telesni stražnik; s ščitom oborožen. vn-aaaco poet. = vn-aiooco. vnazsia, r/ konzulat.
{inazsvco sem konzul. vnazmog 3 konzulu lasten, konzulski; 6 bivši konzul.
vn-azonog 2 brez okusa, nekoliko neokusen, neslan, precej nenavaden (v tmezi: v jz 6 ti dvonog Plat.G org. 493. c.). iinazog 3 in 2 [Et. iz upm-to-, lat. sum-mus (iz sup-mo-), od sub, super, gršk. vno\ 1. adi. naj zgornji, naj višji, zadnji, poslednji, sv nvgfj vnaTij na vrhu grmade. 2. subst. konzul. vn-avAog 2 (avi.fj) poet. pod streho, av.ijvijg pod šatorom, v šatoru. vn-acpgcov 2 ion. [comp. vnacpgovsovs-pog] precej preprost, neizobražen (prismojen).
vnsag, aro g, ro ion. šilo. vn-saoi gl. vn-sipi1.
■i>n-syyvog 2 ion. pod poroštvom, odgovoren, nhijv Havavov za vse kazni razen smrtne. vn-sSSsiaav gl. vno-dsidco. vn-ečsHzo gl. vno-dszopai. vn-siSoprjv gl. vcp-ogaco. vn-eSgaps gl. vno-Tgs%co. vn-EiK&ftco gl. vn-siyM.
vnsmzsov adi. verb. od vn-siz.co. vn-EMCo [fut. vnsigoi itd., ep. praes. vno-sixco, impf. vnosixov, fut. med. vno-eigopai, aor. vnosna, cj. 1 pl. vno-ei^opev, vzpor. obl. v ne malico) 1. umikam se, izogibljem se, odstopam, odhajam, v iv 6 g od česa, r ivi sdgrjg vstanem pred kom s sedeža, dam prostor komu, '/.slgag ubežim, uidem, noog ti nagibam se k čemu. 2. pren. vdajam se, uklonim se, odjenjam, odneham, popustim, sem podložen, pokoravam se, rt vi ti komu v čem; koycov tivi dovoljujem, prepuščam komu prvo besedo; s pt. zcoopsvog neham se srditi.
vn-sipi1 (sipi) [ep. 3 pl. praes. vnsaoi\ 1. sem vmes, ležim, sem skrit, tičim pod čim r trt; vcp’ agpaTi sem vprežen v voz. 2. zraven sem, sem pri rokah (blizu, v pomoč, na razpolago), vnsovi poi imam.
vn-sipi2 (sipi) 1. neopažen se priplazim, skrivaj pridem h komu. 2. polagoma se umaknem, skrivaj odidem.
vn-elnov [pf. vjiidorp/.a, pass. vnsigrjpai]
1.	zraven sem pri-, dostavil, dodal, opomnil, rekel sem kaj v predgovoru.
2.	rekel sem kaj skrivaj, namignil sem (v predgovoru), pošepetal sem.
3.	tolmačil sem, razumel sem (tako). vjieiq ep. = vneg.
vnEig-Eftco ep. — vnsQ-s%(0. vneig-ozog 2 (vnsg-š%co) ep. ion. odličen, nadkriljujoč Tivog. vn-Eig ion. = vcp-sig gl. vip-irjpi. vn-siaag ion. = vip-soag (pt. aor. od vcp-e£co) postavivši v zasedo rivd. vn-Eiodvopai med. [z aor. 2 act. vneio-edvv] ion. skrivaj se prikradem ali priplazim noter, vplazim se. vn-sx, pred vokali vns% ep. ion. 1. a dv. spodaj vun, proč, v stran. 2. praep. z gen. spodaj ob čem, izpod česa, vstran, proč od česa, naprej. vn-sxSvopai med. [tut. vnev.dvoopai, aor. vnsigedvv] skrivaj se izmuznem, uidem, utečem, umikam se izpod česa Tivog.
vn-Exxavpa, aTog, to snov, s katero se (pod)kuri, gorivo, netivo; mik, izpodbuda, bodrilo.
vjt-eKKSifiau (pf pnss. k vn-exvi{h)/zi) skrivaj sem spravljen v varnost, sem varen (na varnem). vn-Emiopi^co 1. act. skrivaj odnesem, odpeljem, odstranim. 2. med. odnesem skrivaj kaj svojega, spravljam svoje v varnost, jemljem skrivaj s seboj.
vn-EKJtefiJtco skrivaj odpošilj am, spremljam viva, vi kam, vivog iz česa. vjt-EKJzgo&ECo ep. tečem naprej, pretečem, prehitim koga viva. i>jz-EXjtgoXvco ep. izpregam, odpregam, vivog iz(pod) česa.
vjt-eungogeco ep. vrem, tečem, pritekam iz globočine.
v jt-EKJtQocpEvyco ep. skrivaj ubežim, utečem, viva komu. vjt-exgeco [ a or. pt. {mey.gveig\ tečem izpod česa, minevam, polagoma se oddaljujem.
vjt-BKoaoa) ep. in vjc-ehoco^co skrivaj rešim (odpeljem).
vjt-EKvi&epai 1. med. skrivaj odpravljam, spravljam (svoje) v varnost viva, eg vi kam. 2. pass. spravijo me skrivaj v varnost.
vjt-EKvpenco l.act. skrivaj obračam (odvračam) kaj od česa n oda. 2. med. odvračam se od česa, opuščam, zanemarjam, izogibljem se, izbegavam. vn-enzgE^co (gl. vge%co) ion. poet. 1. srečno odnesem pete, ubežim, uidem. 2. prekoračim.
vji-EHcpEpcn 1. trans, skrivaj odnesem, odvedem nva noXepoio, nekoliko odmaknem, odtrgam viva, vi. 2. intr. odhitim, pretečem, sem pred kom, {/pegrig ddčb za dan hoda. vjt-EK<psvyco skrivaj uidem, pobegnem, ubežim viva, vi.
vn-EKxcoQEoo skrivaj se umikam, polagoma ali neopažen odidem, izogibam se.	[ nasproti.
vn-eXavvo3 (sc. innov) jaham (jezdim) bji-EfiEiva gl. {mo-pevco. vji-Efivrjoa gl. {mo-fup,vyay.(0.
■bn-Ep.vrjp.vKE gl. vji-rpivo). vji-evavviooficu d.p. [aor.{mr)vavvicb{h]v\ nekoliko ugovarjam, nasprotujem, protivim se.
vn-evavziog 3 nasproti stoječ, nasproten NT, protiven, nasprotujoč NT;
subst. 6 nasprotnik, protivnik NT, vo vnevavviov nasprotje, nasprotno. vjt-Evdidoofii. nekoliko odjenjam, popustim (umaknem se). vjt-Eveg^efv) adv. ep. 1. adv. spodaj, doli, pod zemljo. 2. praep. z gen. pod, vn-s% gl. vn-EK.	[doli za.
vn-E^dyu> (gl. ayco) 1. act. a) trans, skrivaj iz-, odpeljem (rešim) koga iz česa viva sz vivog; b) intr. polagoma se umikam, skrivaj odhajam. 2. med. spravljam (svoje stvari) skrivaj v varnost.
vn-e^aigeco [gl. aigeco; ion. pf. p. vne^-agaigrj/nai] 1. act. skrivaj jemljem iz česa, jemljem kaj izpod česa, jemljem proč, odjemljem, spravljam v stran, odpravljam, odstranjujem, uničim (prostost), aipa odjemljem kri ^ubijam; olflov skrivaj zapravim. 2. med. izvzamem, ne štejem koga. vn-e^angi^co (dy.gog) poet. grem (plezam) počasi na vrh gore Jtgog Xejvag. vji-£%aXeop,ai d. m. ep. [aor. inf. vn-e^aXeao{Xai\ skrivaj se umikam (izogibljem) vi.	[(odplovem).
vn-£%avayo[iai pass. skrivaj odjadram vji-E^avaSvopai med. ep. \pt. aor. vn-e^avadiig] pokažem se, dvignem se, prihajam iz česa, tiAog iz morja. vn-e^aviatapai med. [aor. vnegaveovgv] vstanem pred kom vivi. vjt-E^si/u 1. grem skrivaj ali polagoma iz česa, skrivaj odidem, umaknem se, polagoma se oddaljim. 2. polagoma minem, skopnim %ubv. vji-el-Eigvco ion. - vn-e^egvco vlečem izpod česa, iztrgam, rešim. vn-e^eXavva> ion. polagoma gonim (podim) nazaj (sc. va nvrjvea). vji-E^egx°lJ-ai‘ med- grem polagoma ali skrivaj iz česa, odhajam, odplazim se, prvi ubežim, umikam se, izseljujem se, eg ti kam, viva pred kom. vn-et-E^m intr. ion. [aor. vJtegeoyov] skrivaj odrinem, odpotujem, odhajam. vn-e^iorapai med. [aor. 2 vnslžEOVrjv] 1. vstajam, dvigam se, vij g dg%rjg odstopim, odpovem se. 2. izogibam se, umikam se, vivi komu. vjteg, v anastrofi vneg, ep. vnsig [Et. sor. vno, vitega; nem. (der) obere, lat. i super, supernus (iz s -|- upero-)]
A. adv. poet. v obrambo (sc. yrjg Sof. Ant. 518); NT še več, še bolj 2 Kor. 11. 23. B. praep. I. z gen. 1. krajevno na vprašanje kam? in kje? a) črez, nad, na oTegvov vneg parolo, oi Xi-xeXoi oi vneg ttov av.gcov na višinah, to ovgog to vneg vij g Teyep g ki se dviga nad Tegejo, ovij d’vneg y.eqra-Xfjg nad glavo (pri glavi), yiTcovioxovg evdedmeaav vneg yovaTcov nad koleni so bili oblečeni v; b) onkraj, ono-stran vneg novvov, vneg Xeggovrjoov. 2. pren. a) za, v obrambo, v korist vneg vetov veiyog noipoaotlai, pd/opai, xivdvvevco, rlorplea), ■ilvijov.o), Xeyco vneg Tivog, ezaTOf.iflrjv gsgoj vneg nvog; sipi vneg nvog sem na strani koga NT; b) namesto (v imenu) koga anoagivo-pai, egcoTaco, ngoXeyco, aio’/vvoLaai vneg Tivog; c) zavoljo, zaradi alviaTai epe vneg tov nokepov, evdaipovičjoo v iv d vneg nvog, ipofteopai, (poovvigo), di/.av didiofii vneg Tivog-, d) pri kiaoopai vneg nvog; vneg tov z inf.: zato, da;
e)	( negi) o aio/e’ rr/.ovco vneg rseilev, 6iaXeyopai vneg Tivog, Ta Xeyopeva vneg Tivog; t) bolj nego, nad tav exnayXa Tipag vneg naoav no/.ecov. — II. z acc. nad, preko, črez, onkraj. 1. kraj.: vneig d/la xičvavai 'ijibg, vneg thpov doiotegov rjž.viF dv.orv.)); fjadiEjco vneg H6Xag, vneg yrjv nad zemljo, oi-ksco vneg KlhjanovTOv. 2. čas.: vneg Ta ovgavevoipa yeyova prekoračil sem leta, ki so vojaščini podvržena; včasih = pred 6 vneg Ta Mpdiy.ii no-Xepog. 3. pri določilih mere in pri števnih ih : a) črez, nad, več (bolj) nego, vneg dvvapiv črez moč, 6 (pi/.ihv navega vneg epe bolj kot mene NT, vneg avilgconov ipgoveco več si domišljam nego bi si kot človek smel, ovopa vneg tov g no/J.ovg eyvco imam ime, ki nadkriljuje druge; ei n vneg tt\v eavTov ipvaiv axovei ako kaj sliši, kar presega njegove zmožnosti (moči); eneoov vneg diauooiovg avdgag padlo je nad dvesto mož, vneg fjpiov nad polovico; b) proti: vneg poigav (/topov, aioav) proti usodi (zoper usodo), vneg Deov proti božji volji, vneg vi)v a^iav proti zaslugi, vneg vpv e?.nida proti pričakovanju.
vnega, p, ep. ion. -gp vodilna vrv, ki je šla od obeh koncev jadrnice do krova, vrv na jadrnici. vneg-a.yap.ai d. p. [aor. vnegayaat}eig] jako se čudim, zelo (silno) občuduj em.
vneg-aydv adv. (v tm.) poet. preveč, pre-silno, zelo.
vneg-ayanaco neizmerno, črez mero ljubim, posebno spoštujem, zelo sem vesel česa ti.
vneg-dpg 2 (appi) ep. ki silno piha, silno hlideč, preburen aeXXa. vneg-atgco 1. trans, dvignem nad kaj, presegam rt. 2. intr. in med. pridem vun črez kaj, prevzamem se NT; dvignem se proti komu eni riva NT. vneg-aiaygog 2 zelo (silno) grd. vneg-aiayPvopai d. p. zelo se sramujem.
vneg-aicogeopai pass. ion. molim iznad česa, visim visoko nad čim; pokažem se (prijadram) nasproti kakemu kraju Tivog.
vneg-axpog 2 (dxpp) prepostaren, dozorel NT.
vneg-angio g 2 (axga) ion. na vrhovih (hribih) ležeč; subst. Ta. vnegaugia gorata zemlja, pogorje, hribi, ot vnegazgioi gorjanci, hribovci, prebivalci atiškega pogorja. vneg-akyeco ion. poet. preveč žalujem, silno se žalostim, čutim neznosne bolečine Tivog, Tivi; ur) ti ndilpA’
d)g vnega?.ytn kako me peče skrb (sem v skrbeh), da ne bi se vam kaj hudega pripetilo.
vneg-akypg 2 (a/.yog) poet. silno skeleč, prehud yoXog.
vnsg-akkopai d. m. [aor. vnsgaATo, pt. vnegakpevog] skočim črez kaj, preskočim Tivog, TL.
vneg-avazeivco molim, raztezam se črez kaj.
vneg-avzkog 2 (avzkog) poet. prepoln, preobložen s čim Tivi. vneg-avco adv. visoko zgoraj, yiyvopai nadvladam, pridem na vrh, Tivog visoko nad čim (črez kaj) NT. vneg-anoftvTjaKco umiram za koga (kaj), vneg Tivog, Tivog.
vneg-anokoyeopai d. m. govorim za koga, branim, zagovarjam koga Tivog
{ijteg-aggcoSsco ion. = vneg-oggcodeco zelo ali preveč se bojim, vivi za kaj. vjieg-aofteviig 2 zelo slab, preslab. vjteg-aojtL^co pokrivam (branim) s ščitom, ščitim koga vivog. vneg-av^dvco intr. preveč (črez mero) rastem, zelo se množim NT. imeg-avyEoo preveč se baham (široko-ustim).
vjieg-av/og 2 (avyeoo) preveč prevzeten, predrzen, preohol. fmegd-cpavog 2 vnsgr/ipavog. vneg-d^ftopai d. p. poet. ion. [pt. a or. vjisga/iiso^švveg] zelo sem nejevoljen ali žalosten nad čim vivi. vjt£Q-/3aivco [gl. flaivco; ep. a or. in d. 3 sg. v jz to [h], 3 pl. vjvegpaoav, cj. vneg-lh)y] 1. grem, korakam, plezam črez kaj, prekoračim, prestopim vsZyog, ovdov; preseljujem se; izstopim, izlivam se sig vijv ycbg7]v. 2. pren. a) prestopim, kršim, prelomim ro-/.lovg; b) pregrešim se, grešim NT; c) preidem, ne omenjam, zamolčim viva, vi ali inf.; d) segam predaleč, prevzamem se.
vnEgj3aXA.6vxcDg adv. preveč, neizmerno, črezmerno NT.
'ujieg-fldkkco [gl. fld/./M; ep. aor. vjzeg-fiahov, vrteigejdahov] I. act. 1. a) mečem črez kaj (preko česa) vi, vivog, ar)-pava navvcnv, Jiavvdg ayd>vog, čovgi ffojkrja prekosim v čem. 2. pren. (tudi intr.) a) prekoračim (mero); a) prekipim iejdgveg, poplavim 6 jzovapog agovgag; fi) več ponudim, prekosim, aXh)Xovg, /gr/paoi; y) pretiravam; stavim pretirane zahteve yvei vo-oavva vnegftd?J.cov; 6) presegam, prekašam, nadkriljujem, odlikujem se, vivi v čem, vi prehitim; šzavov svy živim nad sto let; yoovov mudim se črez čas (predolgo); e) sem nezmeren (prevelik, pretiran), py y).cooo ’ vjzeg-[Jakr) zazoZg da ne bi vsled nesreče preveč govoril; pt. vnegjdd^kcov nezmeren, prevelik, preobilen, črezme-ren; f)hog prevroče solnce, va vjzsg-(id).Aovva prevelika moč, aiaysi vnsg-ftalkoov neizmerno grd; b) grem črez kaj; prekoračim (goro), zava kozpovg prodiram po hribih, sig Kogvvffov [ prodiram proti Korintu, jrpog 'rovg
Ogazag prekoračim goro in prodiram proti Tračanom; v6 vjctopdl/.ov vov avgavsvpavog del vojske, ki gre ravno črez goro ; c) grem (peljem se) mimo česa, objadram Mai.šrjv, azgav. II. med. 1. presegam, več ponujam ygfj(iaot; odlikujem se, krotim, užugam, premagam viva vivi. 2. odložim, odltla-dam; odlašam vi. vnsg/daoav gl. vjzsg-paivco. vjteg/daaia, ?), ion. -ir\ (vjieg-flaivco) ep. poet. prelom, kršenje (zakonov), prestopek, hudobija, predrznost, prevzetnost.
vnegPaaig, ecog, fj (vjzeg-jdaivco) prestop, prehod.
vjiegpazog 3 (vneg-jdaivco) 1. ki se da prekoračiti. 2. prestavljen, preložen. vnsg/de^rjfievcog (vjcsg-fidu.hn) a dv. prenapeto, pretirano. vneg-fifiii gl. vjzeg-jdaivco. vjteg-fiid^opai d. m. sem premogočen, nadvladujem.
vneg-jiiog 2 (Pia) ep. premogočen, pre-silen, silovit, nasilen, predrzen, prevzeten, ohol, svojeglav. — a dv. vneg-fiiov nezmerno, črezmerno, pregrešno, drzno zveivco.
vnEg/3oAfj, f/ (vnsg-Pdkkco) 1. a) prehod, prehajanje; b) prehodišče, prelaz, klanec, vrh. 2. kar je čez mero, pretiravanje, obilnost, izobilje, velika množica, pretežnost, premoč; pre-kašanje; prednost, višek, vrhunec paviag, z aif v it e g p o h) v črezmerno, preveč, preobilno NT. 3. obotavljanje, odlog, zavlačevanje, odlaganje. ’Y3ieg-f}6gEoi in -sioi, oi bajen srečen narod, ki je prebival na skrajnjem severu.
vjiEg-PgZfrrjg 2 (figifico) poet. pretežek ay&og.
VJi-Egyd^opai d. m. (pf. tudi v pas. pom.) 1. podvrženi, pokoravam, napravljam si koga podložnega. 2. izkazujem komu (skrivaj) usluge (piXa. vjtEg-yfjgcog 2 (yfjgag) zelo star, prastar.
vneg-daovg 2 zelo kosmat. vjtEg-dsfjg 2 (dsopai) [acc. vjztgdta] ep.
zelo majhen, zelo maloštevilen. vnEg-deidco [aor. pt. vjzsgdsioag, pf. vjzsg-dsdoiza) ion. 1. zelo se bojim, viva
koga. 2. zelo sem v skrbeh za koga, preveč se bojim za koga nvog. vnsg-dsL/iaivco ion. = vnsg-dsidco. vjieg-SeLvog 2 (deivog) zelo strašen, grozen, nevaren.
vnsg-ds^iog 2 1. nad desnico (ležeč), više ležeč, ra vnegčš^ta više ležeči kraji, višine, vrhovi, e| vnsgds^iov in e?« včov vnsgde^icov iz višin, od zgoraj. 2. močnejši. vjzEg-didcofii dajem za kaj, darujem. vnsgSiTtEco branim, zagovarjam (pred sodiščem) koga nvog. vjieg-dmog 2 (Siy.y) poet. zelo pravičen. cYjiEQEia, fj 1. studenec v Ferah ((Pegai) v Tesali ji. 2. staro bivališče Fajakov. cYnEQEL8y]g, ov, 6 atiški govornik in Filipov nasprotnik. vjisg-sTSov gl. vneg-ogaoo. vn-egeidco podlagam kot oporo vi uvi, podpiram s čim.
vn-sgeinco [aor. 2 vnrjgijior] ep. 1. intr. zrušim se, zgrudim se. 2. trans, izpodkopljem, omajam vi. vjiEg-EKEiva adv. z gen. onkraj česa NT.
vjibq -EKJtegLooov a dv. črez vso mero, prav zelo, več kot preveč NT. vjtEg-EKjtArfoGogaipass., at. -xxofiai [aor. vnege^enMyrjv] zelo se (za)čudim (zavzamem), ne vem, kaj bi počel (od veselja ali strahu) sni vivl vjt£Q-£KX£ivco predaleč raztegnem,grem predaleč šgavvov NT, prekoračim mejo.
vjt£Q-£K%vv(v)o[icu pass. razlivam se; pt. zvrhan NT.
vjTEQ-£[ittig7iA.a/xcu pass. [aor. vnegeve-nfojo&rjv} prenapolnim se nvog. vjt£Q-£vxvyxoivco prosim za, zagovarjam koga vneg nvog NT.	[lim.
vneg-EJiaivEco preveč (črez mero) hva-vji£q-Evu'8'vp.Eco silno (na vso moč) želim.
vn-£Q£jcxco ep. [impf. 3 sg. vnegenve] izpodjem, odnesem, spodaj sperem, nodoliv pod nogami. v jzeg-£Qxo{icu dep. grem črez kaj, prekoračim kaj vi.
vneg-eoftico preveč (nezmerno) jem. v ji sg-EG^Efrov gl. vnso-s/O), vrt eg-sv a dv. prav izvrstno, posebno, izborno.
vjtsg-EV^Evrjg 2 zelo plemenit. vneg-E^ftaigco poet. prav zelo sovražim.
vjzeg-sftco in vjt£ig-£%co [gl. eyco; ep. impf. vneigeye, aor. 2 iter. vnegeoye-'dov) 1. trans, držim kaj nad kom, %eiga(g) branim, ščitim nvog, vivl. 2. intr. a) presegam, prekašam, nadvladujem, zajamem (sovražnika), nad-kriljujem, sem odličen, odlikujem se nvog; vi, zavd n, nvi s čim; o zvezdah: vzhajam, prisijem; to vnegeyov prednost, preobilnost NT; b) visim črez kaj, molim nad kaj, stojim iznad česa, to vnegeyov kar moli nad kaj, rj vnege/ovoa nerga štrleča stena. vjieg-fjSogaL [pass. aor. vnegfjoihjv] silno (zelo) se veselim nvi. vnsg-ijSicog a dv. [sup. vnegfjdiova] zelo rad.
vjtEg-fjgegog 2 (fjgega) črez določeni dan, kdor zamudi določeni plačilni rok ter se mu zato imetje zarubi. vjt£Q-f)[uGvg, v nad polovico, več ko polovica, črez polovico, večja polovica TtVOg.
vjvsg-rjvogecov, ovvog (f/vogerj) ep. zelo moški, ohol, prevzeten. vjieg-fjGEL gl. vneg-irjfj.1.
‘Yji£grjair), fj staro mesto v Ahaji. vjzEQ7](pavEG) (vnegf/-q>avog) ep. prevzamem se, sem prevzeten, ošaben, ohol.
vnsgrjtpavia, fj poet. ponos, prevzetnost, ošabnost, napuh NT. vji£Qf]-<pavog 2, dor. vnsgd-cpavog (vn-egrj, tpaivo/.iai) 1. vzvišen, izreden, odličen. 2. prevzeten, ponosen, ošaben, ohol.
vn£g-&aA.aaai8iog 2 (i&d?.aaoa) ion. onkraj morja, nad obrežjem ležeč, prek-morski.
vnsg-ftavga^co, ion. -■&covp,d^co neizmerno se čudim, silno strmim, zelo občudujem.
vnsg-ftsfv) a dv. 1. a) od zgoraj; b) zgoraj, nad nvog, vd vnegftev gornji deli. 2. pren. še več, še bolj, vneg-dev siju rj sem večji (močnejši) od koga. vnsg-^gcpancn (gl. dgsiioza), fut. ep. in ion. vnegftogeogai, aor. ep. vnegfiogot’, inf. ep. ion. vnegftogeeiv] skačem črez kaj, preskočim.
vjzsg-ftvgog 2 ep. prehraber, velesrčen, zelo srčen, pogumen, velikodušen. vneg-frvgiov,	to	\ vga) prečno	bru-
ep.	|	no nad vrati,	nad-
vnsg-frvgov,	to	|	dverje,(gornji) prag,
ion.	i	venec.
vjtsg-i^covfid^oo ion. = vrteg-Hav/na^in. vneg-iosiv gl. vrteg-ogaco.
■umsg-irjgi vržem preko česa (črez kaj). vjzsg-ixxaivo[iai med. ep. stopicam, dro-' Yn£giovi8yg gl. 'YrtEgicov.	[bim.
vneg-icnagai med. [aor. vrtegsotrjv] ion. poet. postavim se nad koga, vstopim se k glavi koga nvog, branim, ščitim koga uvog.
■unsg-iazcog, ogog, 6, r) poet. le predobro vedoč uvog.
vneg-ioxvgog 2 silno močan, premočan, zelo trden ali čvrst. vneg-LO^co ep. = vnsg-e^co.
'Yjtegta>v, iovog, 6 Helijev pridevek; ' Ynegiovi8rjg, o = sin Hiperionov = r'H/aog.
vjieg-K&frrificiu d. m. def. sedim (ležim) na čem sni tivog, taborim nad kom, prežim na, žugam, pretim komu uvog. ■ujteg-naMrjg 2 (zct/.žog) I zelo lep, pre-vjzsg-xaXog 2 (zaAog) | lep. vjc£Q-xdfivco trudim se za koga uvog. vaieg-xaza^aivco ep. stopim s česa črez kaj, skočim črez kaj, preskočim kaj ti. {uteg-xeifiai d. m. ležim nad tivog. vneg-xonog 2 (kojztco) poet. prevzeten, ošaben.
v neg -KQE[ia[iaipass. p oet. visim nad čim. v?t£g-xxdo/zai d. m. poet. nakopljem si kaj po lastni krivdi. vjiEg-xvSag, avtog, 6 (xvdaivco) ep. preslaven, veleslaven; drugi: slave pijan. vneg-hagngog 2 prekrasen, presijajen, preglasen.
vjzeg-Aiav adv. črez mero, zelo, preveč. v neg-Avjieo fiai p ass. ion. silno sem žalosten, preveč žalujem. vrteg-fiaftEco j poet. borim, bojujem v neg-fidftogcu | se za koga tivog, brati. m.	) nim koga.
vjiEQ-(isyE'd'r]g 2, ion. vjiEgluEyd-&yg (geye-ftog) silno velik, prevelik, črez mero visok, neizmerno (zelo) težaven egyov. vjisg-fisftvOKOfiai p ass. ion. [aor. vnsg-epie&voihii’] preveč se napijem, upijanim se.
vjieg-fiEvecov, ovtog ep., vjisg-psvrjg 2 ep. (pievog) 1. premogočen, presilen. 2. prevzeten.
vozeg-firjxyg 2 (/.irjzog) ion. prevelik, predolg, silno dolg.
vjiEg-fiZaeco neizmerno (silno) sovražim.
vneg-fioga in vji sg-fiogov a dv. (/.iogog) ep. preko usode, proti usodi, po lastni krivdi.
vjisg-vixdco zelo zmagujem, premagujem NT.
vnsg-vosco poet. premišljujem še dalje o čem.
vnsg-voziog 2 (votog) ion. onkraj juga (vetra).
vozsg-oyxog 2 (dyxog) 1. zelo nabrekel, otekel Kvrj/iirj, preobsežen, prevelik NT ; pretiran; vrt egoyxov o'/Ji um za-'d'iotiyA,i odkazujem (postavljam na) previsoko mesto. 2. prevzeten, ošaben, to vrtegoyxov .ponos, samozavest; velikodušnost.
vnsg-oiKsco ion. prebivam nad kom (severno od česa), stanujem nad čim (onkraj česa) tivog.
vneg-oixog 2 ion. zgoraj (onkraj) stanujoč (prebivajoč); trjg /cogrjg kdor stanuje v severnih krajih dežele.
vnsgov, to (vrtdg) in vjiegog, 6 tolkač, kij, bet, krepel j.
vjisgojt^ia, ?), ion. -it], ep. (vrteg-Ortkog) oholost, prevzetnost, predrznost.
VJiEgonli^opai d. m. ep. [aor. opt. 3 sg. ep. VrtEQOrtXiooaito\ oholo preziram, zaničujem; drugi: premagam.
vnsg-onkog 2 ep. prevzeten, ošaben, ohol, predrzen, zloben.
vjteg-ojcvrjg, ov, 6 (vrtsg-ogdco) poet. 1. zaničevalec, preziralec. 2. adi. ohol, prevzeten, ošaben tivi.
,	, „ ^ kdor prezira, prevze-
vjtegojtziKog 3 | teil) ošaben, ohol,vneg-vjzsg ojizog ^ . onT;a {jogcu hodim -P06 ‘	J po pregrešnih potih.
vneg-ogdco 1. ion. gledam od zgoraj doli ti. 2. gledam preko česa, preziram, ne oziram se, zaničujem, malo cenim, ti, tiva, tivog koga (kaj), 6id, natd ti zaradi česa. vnsg-ogiog 3 in 2 (6 ogog) onkraj meje, inostranski, vnanji, tuj, y vrteo-ogia(yrj) inozemstvo, tujina.
vjtsg-ogvvfiai med. poet. dvignem se nad kaj, priderem, pridrevim črez kaj tivi.
vnsg-ovgaviog 2 (ovgavog) onstran nebesnega svoda, nadneben. vji£Qo%r], i] (vnsg-š/^co) štrlenje iznad česa, preseganje, vzvišenost, visokost, prednost, ugled, čast, oi sv vnsgo/f) ovtsg prvaki NT.
vjtsgo^og 2 (vjtsg-s/co) vnsigo/og. vnegoipia, 7] {vneg-ontgg) prevzetnost, ošabnost; preziranje, zaničevanje. vnsg-jratiEco (jzatisiv) silno trpim, zelo sem žalosten.
vjieg-na%vg 2 neizmerno (preveč) debel. vjreg-jiegiaasvco sem v izobilju, postajam prevelik; pass. imam preobilo česa rw NT.
■Onsg-jiEgiaaodg adv. črez vso mero, presilno NT.
vnsg-jistopai med. ep. poet. [aor. vneg-ntato, poet. vjzegsjivr), dor. vTcegsntav\ letim preko česa, frčim nad (črez), preletim, šg ti spuščam se, letim na kaj.
vneg-jtrjSdco skačem črez kaj, preskočim ti, ne maram za kaj. vjtEg-jtipjtAafiai pass. poet. [aor. vneg-sjiArjatirjv) prenapolnim se tivog, tivi. vneg-nivoo preveč pijem, prenapijemse. vneg-nintco [aor. cj. vnsgjteoTj] ion. padem preko česa, pretečem, minem (o času).
vjiEg-nAeovd^co sem zelo obilen, preobilen NT.
vneg-nArjgoco prenapolnim. vnsg-jiAovaiog 2 neizmerno bogat, prebogat.
vnsg-noAvg, -noAArj, -noAv premnog. vnsg-jiovsco 1. preveč delam, preveč se napenjam ali trudim. 2. silno trpim za koga -vi avti tivog; med. trudim se za koga, trpim za koga t (rog.
vnsg-novog 2 (jzovog) utrujen, zdelan, upehan.
{ijieg-jtovtiog 2 in 3 poet. onstran morja prebivajoč, prekmorski, vjisg-novtiog (poitm grem črez morje. vjisg-jttazo gl. vnsg-nstopiai. vjtEQ-jixa>%og 2 (tetor/6 g) silno ubog. ’t)n-eggdy7] gl. imoggrp/vv/.u. vneg-a/stieiv, -o/rj gl- vnsg-e/co.
vnsg-xaxog 3 (sup. k vneg, gl. vneg-tegog) naj gornji, najvišji, naj večji, najmočnejši.
vjtEQ-xELva> 1. trans, razpenjam, razgrinjam, razprostiram črez kaj ti Tivog, raztegujem xegag; jvoda stopim, skočim črez breg tivog. 2. intr. molim iznad česa, črez kaj imšg tivog, razprostiram se, segam črez kaj vjtEg-xeArjg 2 (reAog) poet. ki je prišel črez cilj, atiAcov ki je prestal, dovršil boje.
vneg-xeAAco ion. [aor. pt. vnegtsiAag] vzdigujem se, vzhajam ek yi)g. v7tEQXEgii], 7] ep. vozni koš, gornji del voza.
vjzsg-XEQog 3 (comp. k vneg) ep. poet. 1. ki je bolj gori, gornji, višji, xgsa meso zunanjih delov daritvene živali. 2. pren. odličnejši, močnejši, mogočnejši, boljši tayj slad pisati a piav-tscov vjisgvegov morda bomo vedeli bolje (natančneje) kakor vedeževalci; ovdev vnegtegov (oida) nič več. vjtsg-xitiri(ii in med. [gl. ritirjpu, ion. impf. vjiegetitisa, med. ion. aor. cj. vneg-tisco/ncu] 1. a) povem, naznanjam, sporočam, izročam, zaupam komu kaj; b) postavljam nad kaj, povprašujem za svet. 2. odložim, preložim na drugi dan (nav. med.)
vneg-zipdco poet. zelo (posebno) častim
rivd rog svsgystr]v.
vjieg-tge/co poet. 1. pretečem koga, prehitim, premagam tiva. 2. prekršim, prelomim vdp.ipia tiscbv. vn-egvtigog 2 nekoliko rdeč, rdečkast. vnsg-vtprjAog 2 zelo visok, previsok. vjieg-vipoco povišujem črez mero NT. vneg -ipaivofmi pass. prikazujem se nad čim uvog.
vjteg-cpa.Aayyeco (cpaAay£) razvijem bojno vrsto, presegam z bojno vrsto, obkoljujem, zajemam (z vojsko). vnsg-epegco (gl. cpšgco) 1. nosim, prenašam, spravljam preko česa, črez kaj, tag vavg tov iatipidv; pass. premikam se črez kaj. 2. intr. molim črez kaj, odlikujem se, presegam, nadkrilju-jem, prekašam, tivog koga, ti kaj (s čim), tivi s čim.
vn£g-<pevyco (v tmezi) poet. bežim preko česa, črez kaj.
vneg-opiakog 2 ep. 1. prevelik, premo-gočen, presilen. 2. ošaben, predrzen, silovit, nasilen, zloben ftvpiog, snog. ;ulv. -cpialoog neizmerno, preobilno, preveč.	[bim.
vneg-<piA.eco nad vse (neizmerno) lju-vjisq-cpo^eofiai pass. silno (zelo) se bojim pit),
vneg-cpoflog 2 (<pofteogai) zelo boječ, zelo v skrbeh.
vneg-cpgovEoo (vneg-gtgcov) 1. sem prevzeten, ošaben, ponosen, vivi na kaj NT. 2. preziram, zaničujem, malo cenim Tiva, tl ali tivog. vneg-cpgcov 2 ((pgovsco) 1. blagega srca, visokomiseln, visokodušen, to vneg-(pqov blagosrčje, velikodušnost. 2. prevzeten, ošaben, ohol. vjtEp-ipvijg 2 (<pvop,ai) 1. prevelik, izreden, nenavaden, poseben, velikanski. 2. nenaraven, grozen, strašen, čuden. 3. adv. vnegepvčog zelo, črez mero, izredno.
vji£Q-<pvofiai med. ion. [aor. imegepvv] rastem iznad česa, prerastem, presegam, prekašam, nadkriljujem, uva tlvl koga v čem.
vnsg-^aigco neizmerno (posebno) se veselim doogoig; s pt. delam (storim) kaj zelo rad /uavdavcov. vjreg-^Afco in -%Ai6dco poet. sem zelo ponosen, prevzeten, ošaben. v3i-EQx°fiai d- m- 1- grem, stopim, zlezem pod (v) kaj tl, yi)v pod zemljo, v grob. 2. a) polagoma se približujem (prihajam, prodiram), priplazim se; b) zvijačno napadam, zalezujem, ukanim, prevaram; c) prilizujem se, dobrikam se, priljubim se komu ttrd, sig tl; d) obidem, izpreletim, prešinem cpofiog, 'davpia, i/negog itd. vnegcoa, ion. -cotj, rj ep. nebo (v ustih). vn-egcoEco ep. [ep. aor. vnsgcb^oa] grem nazaj, umikam se.
vnegclnov, to ep. ion. in vnegčoov (gornje) nadstropje NT; gornjica, gornji j prostori, gornje sobe, izba. — adv. vnegcoioftsv iz gornje sobe (nadstropja).
vn-sgcordco vrivam vprašanje, vmes (natihoma) vprašam.
‘dn-EOtrjv gl. vrp-iovrjfu. vn-softEftov gl. vji-e^co.
vn-Evftvvog 2 (evrdvva) dolžen, dati račun, odgovoren, tlvl komu, Tivog za kaj.
vn-s^oo [gl. s%co; aor. 2 vir-EOftefiov, adi. verb. vcpev.Teov] 1. držim pod čim /etpa, polagam pod kaj, 'dr)/.sag %n-itovg pripuščam kobile, pustim, da se ubrejijo. 2. pr en. a) držim nasproti, molim, dajem, dopuščam, ovag poslušam, žfiavTov tlvl vdam se, podvržena se, epiavTov 8&/.eygai dam se izpraševati, dovolim, da me kdo izprašuje; b) sprejmem kaj nase, podvržem se čemu, trpim, prenašam aTrjv; dhvgv trpim kazen NT; dajem račun, ttjv ahiav tlvog prevzemam odgovornost, Xoyov tlvl odgovarjam, sem odgovoren, dajem račun; slično vne%a> evdvvag dajem račun ali sem odgovoren.
vn-r/xoog 2 (axovco) poslušen, pokoren, podložen, podvržen, odvisen Tivog, tlvl; cpogco dolžen, plačati davek; subst. 6 vnrjuoog podložnik, oi vn/)y.ooi zavezniki, ki so morali plačevati davek, vivr/Koog yiyvopiai postanem podložnik koga, vdam se komu. vn-rjfiico ep. [samo pf. 3 sg. vns^vrj-pivne] pobešam glavo (oči), pt. sem potrt, navTa vnepivripiv/ie popolnoma je potrt.
vn-rjVEMa gl. vno-cpegco. vn-rjvsgog 2 (dvsjiog) poet. proti vetru zavarovan, v zavetju, v zavetrju. vn-rjvr), f] poet. brada, brke. vnrjvrjzrjg, ov, 6 bradat, izgčbTov kateremu poganja prvi mah, ki je v prvem cvetu mladosti. vn-rjoiog 3 (r/cdg) ep. v jutru, ob zori, zjutraj, ovijdr] jutranji mraz (slana). vntjgeoia, f/ (vit-rjgŠT7]g) 1. mornarska (posebno veslarska) služba; pl. mornarji, veslarji, moštvo na ladji. 2. težavno delo, služba, strežba, pomoč, usluga TLVL.
vnrjgeoiov, to (vn-rjgeTrjg) blazina, se-dalnica na veslarski klopi, veslarska klop.
vnrjgETEco (vn-rjgeTrjg) opravljam službo (veslarja), služim, strežem; podpiram, pomagam, skrbim za kaj, oskrbujem, pripravljam; sem poslušen, pokorim se, ustrezam tlvl, sg nva

Gršlco-slov. slovar.
50
komu, vi v čem, tpihxd izkazujem usluge.
vnrjgevrjpa, avog, to služba, pomoč, usluga.
im-t)Q£tt]s, ov, 6 (sgevgg) 1. veslar, mornar. 2. sluga, služabnik, strežnik, pomočnik, tovariš, spremljevalec, vojaški sel, raznašalec ukazov v vojni, pribočnik; a) krvnik, birič, liktor; b) sluga oklepnikov, ki je nosil prtljago, ščit in živež. imrjgeTinog 3 veslarski, za službo sposoben ali določen, on/.a podrejene bojne čete, orožje najemnikov, nedrje brzoplovka v službi, f) vmpgsTiv.i] služba, ww za koga, pri kom, to vrtrjgevr/.bv (rtkoiov) čoln, ladjica. im-rjguiov gl. vrtegetrtio. vn-rjoio ion. gl. irt-trpii. vjt-7]%£co poet. zraven donim, zvenim Ti, odgovarjam, odmevam poleg česa vivi
vn-irjfiL ion. = vcp-Lrpii. im-ikkco (iXXco) zavijem (pobesim) rep ; pr en. uvi oto pia zaprem (stiskam) usta, boječe molčim. vji-iozrjfu ion. — vip-iOTrpu. im-iayv£Ofiai d. m. [/ut. VrtoayrjOO/.iai, aor. VJiEa/jUirji’, imper. vrtboyov, ep. vrtooyso, pf. vrtsa/rj/MU, ion. praes. pt. vniayvevuevog-, ep. ion. tudi vnLayop.ai, impt. 2 sg. ep. imioyeo\ 1. obetam, ob-ljubujem tl, tlvl ti, acc. c. inf. hit., inf. aor., posebno: a) obetam komu svojo hčer, zaročim; b) zaročim se. 2. za-trj uj em, zagotavl j am, izj avl j am sldevai. imvofiayeoo (pi&yopiai) borim se s spanjem, upiram se spanju. vjivog, o \Et. iz ovrtvog iz svvopnos; lat. somnus iz swepnos, sopor; slov. spati, sen (iz sa.pn-)] 1. spanje, dremanje, zaspanost, spanec. 2. p er s. bog spanja, ydXxsog smrtno spanje. vnvoco in pass. [pf. vrtvcofzat] ep. 1. intr.
spim, dremljem. 2. trans, uspavam. vjtvcoSrjg 2 (vjivog, sldog) zaspan, spanja potreben.
vrtvcoTiKog 3 (vrtvoco) uspavalen (pijača), to imvioTT/.ov uspavalo. vrtvebeo ion. = vrtvoco. vno, v anastrofi ihto, ep. poet. tudi vnai [Et. lat. sub, got. uf, nem. ob (n. pr. Ob-dach)] A. adv. spodaj, Tovg d’ &g’
vrtd vgopiog ei/.ev (spodaj, t. j. v nogah), pod njimi vnto d’ ij/xiovoi vala-sgyoi. B. praep. I. z gen. 1. krajevno na vprašanie odkod ? (in kje ?): pod, izpod, Irtrtovg ?.vco vno t,vyov izprežem, ?.vopiai vrt’ dgveiov, vsy.gov v rt' Alolv-Tog sgvco iztrgam iz rok, imo yifovog pod zemljo, t d vrtd vr/g yi/g kar je pod zemljo, osel ngfjvr) vntb ortsiovg teče iz(pod) votline, tov fioyhbv vno o.no-dov ij/.aoa pod (v) žerjavico. 2. pren. sc rabi pri osebah, katere kaj povzročijo: a) tako zlasti pri pasivu in pri glagolih pasivnega pomena ( lat.ob): od, po ddgvagai, drtaihri/ozo), drto/.-kvfiai, rtirtTco vrtd Tivog itd., ipoBsouai (ipevyoo) vrtd Tivog bežim pred kom, ezrtirtTCO, dviovauia imo Tivog izžene me kdo, prisili me kdo, da se izselim, tog didv-sipiai vrtd Ti)g vdoov kako me je bolezen zdelala, rtgdy-gaTa eya> vrtd Tivog nadleguje me kdo, 6 tovtcov zvgiog zaTaovag vip' vgcbv ki ste ga vi postavili za gospodarja; diy.rjv dideofu Vrtd Tivog kaznuje me kdo, sv av.ovco imd Tivog na dobrem glasu sem pri kom; b) vzročno: iz, vsled, zaradi, od: vijsg y.ovdfh]oav vrt’ avadvTiov ’Aycu6)v vsled kričanja Ahajcev, vip ’ i)dovrjg od (iz) veselja, imo i.vrtrjg vsled (od) žalosti, vrtd cpbfiov iz (od) strahu, im’ dvaioyvvTiag iz nesramnosti, imd artsigiag zaradi premajhne izkušnje, vrtd Tamrig vij g doyoXia g zaradi teh opravkov, ovx e/iojv vn ’ dyye/.o>v rtogsv-svai ne prihaja na moje povelje; c)izraža spremne okoliščine: pod, med, v rt’ av?,i]Tgido3v (avi.ibv) med glasom piščalk, sovgavevsTo imo ovgiyyo)v, imd ftgovvijg med gromom, imd nogrtfjg e|dyo) v slovesnem izprevodu, vn’ evnkeiag drtoilvrjov.o) na dobrem glasu (slavno), vnd fMWTiycov pod biči, pod vplivom bičev. II. z dat. 1. krajevno a) (na vprašanje kje ?): pod vntb ildui-vip y.avdy.ei(iai, (idgvaiuu vno Teiyei, imd jXiip pod zidovjem Ilija, svdeo imd rtŠTgr/, eyco imo Tip igavicp, vno Tpubhp na vznožju Tmola, oi imd Tolg agpiacnv irtrtoi (v voz) vpreženi konji; b) pri glagolih premikanja (na vprašanje kam?): vidr/ui vrt’ alUovorj
787
vioygaip))
vio
postavim na mostovž, 2agirjdova sloav vib (pip/m pod bukev, xara-y. ovito) vib ■/.<)). m v, s^sv^av v (p ’ dp-/.laoiv v (pred) voz, iiitco vio Tip 'iiiip pod konja. 2. pren. a) pod oblastjo, dedfirjTO ds Xa.bc, vi’ avvcp narod mu je bil podložen, v<p’rjvio-%(p pod vodstvom voznika, elf.il vio vivi sem komu podložen, e%0) vi’ suavvčb imam v svoji oblasti, ovga-vevofiai vio vivi služim (kot vojak) pod vodstvom koga, yiyvopiai vio tcvi pridem pod oblast koga, ioiov-aai vi’ efiavTip spravim pod svojo oblast, podjarmim si, vio laidoTgifiif d/aflcp pod varstvom dobrega vzgojitelja; b) vi6 z gen.: od, po, vsled, zaradi ddpivafiai vio dovgi (vio %egoi nvog), ’Avgeidso) vio yegoiv pod Atri-dovimi udarci, slično Tvieig vio dovgi, vi’ Argeidrj lOTfiov dvaiXi)oav-vec, -/.Teivopievog vio llaToozJ.ip, sipo-jhpfrev vip’ "EzTogi so bežali pred Hektorjem, ialda vixvo) vio vivi rodim s kom, 6pfiTj 0sv Te g vio ikrp/fj-oi7’ gnani od udarcev; c) vio okotco v temi, vi’ dfj.Vf.iom iouif/ pod varnim spremstvom. III. z acc. 1. krajevno (na vprašanje kam? in kje?): pod, tja . . . pod, vio Tgoirjv rjX'0'Ov prišel sem pod (v) Trojo, elpu vio yaiav grem pod zemljo, vi’ avyag r/eXioio pod solnčnimi žarki, podnevi; pred viayco vio tov drjfiov, vib di-■/.aavifgiov ayco-, vio tov KrOaioova vaog eotiv pod K., 6 vio yrjv ygv-oog. 2. pren. pod oblast(jo), pod var-stvo(m), pod zaščito, vi’ spiavTov 101-ovpiai spravim pod svojo oblast, podvrženi si, yiyvofuu vio nvi pridem pod oblast koga, eifii vio j3aoiXea sem pod oblastjo kralja, oi vio v iv a podložniki, oi vio Tiva vidg/ovveg podpoveljniki; eipii vio tov ie£ov oTgaTov sem pod varstvom pehote, slično xava(p£vya) vio tov OTgaTov pribežim pod varstvo vojske (na suhem). 3. časovno: pod, proti, ob, vio vvktu pod noč, proti noči, ponoči, vio tov g avTovg ygovovg ob istem času, vio Tag fjfiegag exeivag one dni, vio vrjv y.aTdXvoiv tov io-Xspiov kratko pred sklepom miru;
vio tov oeiopiov ob času potresa, idvi) ’ vio firjviftpiov dokler se je srdil, vio TavTa ob tem času. 4. vio ti: nekoliko, nekaj to.vt’ bot iv vib ti avoia.
vno-fia&ga, Ta (ftaivoo) podstavek pri postelji, da se je lahko zibala (kakor pri nas pri zibelki). vio-flaivco (gl. flaivco) ion. doli grem s česa, grem pod kaj, vsoosgdzovTa 16-dag vioftag vyg evšgrjg tiovto /j.eya-fiog sezidal je z isto velikostjo za 40 čevljev niže od druge. vio-fldXXco [gl. jdd/./.O), ep. praes. inf.vjl-ftd.XXei7>] I. act. 1. mečem pod kaj, pod-metavam, podlagam, izročam spiavTov.
2.	a) segam v besedo, prekinem govor komu; b) nagovarjam,podpihujem koga Tiva NT; c) spominjam na kaj, razlagam. II. med. 1. podmetavam, podlagam si kaj (pod se), pustim, da se mi podtakne (otrok). 2. izmišljam, širim lažnjive govorice fivftovg.
vno-pXenco in med. po strani (grdo, zavidno, pisano) gledam koga, Tav-grjdov igog Tiva upiram oči v koga. vno-fi\rfbrfv adv. (vio-fidXX(o) segši v besedo, dpisijlofiai prestrežem mu besedo, prekinem ga. vio-pXr]Tog 2 (vio-j3aXXo)) poet. 1. podvržen, podtaknjen, nepristen. 2. izmišljen, prevarljiv, lažniv. vnof}oXrf, rf (vio-(ldXXo)) svarilo, opominjanje).
viofloXi(iaiog 3 — vibflkrjTog. vno-f3gv%ioi; 3 pod vodo, poplavljen, v globočini; acc. sing. ep. ion. vno-Pgv%a (od viojlgvij, ki pa se ne rabi) pod vodo.
vn6-yaioq 2 (yij) ion. podzemeljski. vno-yiyvofiai, ion. -yivo[iai d. m. (polagoma) nastanem, nastanem (rodim se) pozneje yeverj.
vjtoygafifia, drog, to napis na podstavku.
vno-ygafifiaTEvg, eoog, 6 podrejeni (drugi) pisar.
vnoyQafifiaxEV(o sem drugi pisar. vioygafifi6g, 6 (vio-ygd(poo) zapoved, zgled, vzor NT.
vnoygacpi), 1) 1. podpis. 2. oris, načrt.
3,	poslikanje, lepotičenje (barvanje), tčov 6<pjjaXfi(bv pod očmi.
vno-ypdcpco 1. a) podpisujem, pišem pod (na) kaj vivi; b) pišem za kom, zapisujem. 2, narišem poprej, napišem komu (črke), kot vzorec na-črtam, opišem, označim, podpisujem vogovg.
vno-yv(i)og 2 (yvlov) pod rokami, v rokah, pri roki, blizu, eg vnoyviov takoj, nenadoma, iznenada. vno-Saieo ep. (v tmezi) podžigam, podkurim.
vno-Sdfivrj/u ep. p odvržem; med. dam se užugati, podvržem se, uklonim se. {mo-SSeioag in sl. gl. vno-deidco. vno-8syfisvog gl. imo-de/^opiai. vno-8seorepog 3 (komp. od nerabn. vno-defjg, deogai) slabejši, neznatnejši, manjši, nižjega rodu, preslab. — adv. -epov, -epcog.
vn68eiyfia, avog, v6 (vno-dei>ivv/Ai) vzor, zgled, podoba, slika NT. vno-8ei8co ep. poet. [aor. vnedeioa, ep. vneddeioa, pt. vnoddeioag; pf. imode-dor/.a, vjiodeidia, plpt. 3 pl. vnedeidioav] malo (na tihem) se bojim, strah me je koga viva, ti.
vno-8eixvv/.n in vno-8eixvvco [ion. aor. pt. imode^ag] 1. a) skrivaj pokažem (odkrijem); omenjam, v misel vzamem, namigavam; b) dam povelje ali ukaz. 2. a) poučujem, naznanjam, navajam NT ; b) dokazujem, izpričujem, razlagam.
vno-8eipiaivco — vno-deido). vno-8eioag gl. vno-deidco. vno-Sexofiai ion. = vno-de^ogai. vno-Segco ion. [aor. imedeiga] podzi- : davam, postavljam podzid ali temelj vi, iz česa v iv 6 g.
vnoSe^irj, f) (vno-de^ofiai) ep. gostoljubnost, gostoljuben sprejem, pogostitev.
vno8e%iog 3 (imo-de%o/aai) ion. sprejemajoč, prostoren, obsežen fapieveg. vnodeoig, ] (imo-deco) 1. podvezovanje, ecog, i) ( obuvanje (črevljev). 2. kar vnoSrjga, je privezano, podplat, opa-a-rog, to J nek, črevelj. vjio - 8exofiai, ion. vno -8exofiai [aor. vnede^d/Afjv, pt. vnode/deig; kor. aor. imedeygr]v, 2 sg. v ned ego, 3 sg. ime-dey.ro, inf. vnodey_ihu, pt. v no d ey/zev o g] j 1. a) sprejemam y.oXncn, jemljem pod
streho, pogostim, vabim k sebi nrjfza vnodfr/svai viva žalost čaka koga; b) (sovražno) napadam, postavim se nasproti komu, postavim se v bran, upiram se; c) zanosim, spočnem. 2. a) jemljem nase, prevzemam, pod-vzemam, prenašam, (pre)trpim vi; b) obetam, ponujam se; dovoljujem, priznavam, odobravam, trdim, 3. mejim na kaj, dotikam se česa $d?,aooa ngog vi.
vno-8eco [fut. vnodi)aco itd.] 1. act. spodaj pri-, navezujem, podvezujem, privezujem na nogo, obuvam viva vivi. 2. med. privezujem si, obuvam se, imodedegevog obut.
vno-8rjX6co namigavam, označujem, kažem na, ohveigcov kažem pomilovanje.
vno8rjA.coaig, ecog, f) posebna razlaga, podrazlaga.
vnoSijga, avog, vo = vnodeoig. vno-SiScogi popuščam, izročam. vno-8ixog2(dixr\) 1.kazniv,kriv. 2.podvržen, podložen vivi NT. vno-8gcbg, <oog, 6 hlapec, služabnik. vno8oyrj, -g (vno-de^o/zai) 1. sprejem, eig vnodopjv na sprejem; a) pogostitev, gostija; b) sprejem sovražne vojske. 2. domneva, mnenje. vno-8ga a dv. (vn 6, degzopiai) od spodaj in postrani pogledavši; vedno v zvezi: vnddga idcnv izpod čela, jezno, srepo, pisano, zaničljivo pogledavši. vno-Spdooofiai med. izkušam se skrivaj česa polastiti, poganjam se skrivaj za kaj.
vno-8gaco ep. [pr. 3 pl. vnodgcbcooi] delam pod kom, strežem, služim vivi. vnodgrjorfjg, ijoog, 6 ep. strežnik, služabnik.
vno-Spcocooi gl. vno-dgaco. vno-8ijvco ion. in vno -Svofiai intr. [fut. imoddaof-iai, aor. vnedvv, pf. vno-dedma; ep. fut. 2 sg. vnodvoeai, aor. mixt. 3 sg. vnedvoevo] 1. potapljam se pod kaj; a) grem (lezem, smuknem, skrijem se) pod kaj, grem ali vderem v kaj; b) počenem, sklonim se, pripogibam se pod kaj, jemljem kaj nase vov piev vnodvvve cpepevgv; c) oblečem spodaj, podoblečem si kaj, pod-obujem si kaj pod kaj vi vivi; d) pri-
kradem se, prilezem, izkušam priti komu do živega; e) lotevam se česa, izvršujem, jemljem nase, začenjam noi.epov; f) izpreletim, obidem yoog;
g)	prilizujem, prikupim se komu tiva.
2. prihajam izpod česa (na vrh) pomolim iz (vode), prilezem izpod česa iJapvcov; pr en. izkopljem se iz česa, osvobodim se česa y.axdiv. vjio-eiKco ep. - vit-Eiy.cn. vno-^&KOpog, r/, 6 ion. podduhovnik, nižji duhovnik (-ica). vjio-^evyvvfu 1. act. napregam, vpregam rt. 2. pass. poet. (z a or. inf. vjio-^vyfjvai) vprežem se, prevzamem itovcp. vno-£vyeov, to vprežna (tovorna, vozna) živina.
vno-^cbvvvpi [gl. £(bvvvpi; pf. pt. pass. vitE^cn(o)pšvog] 1. act. podvezujem, podpašem, povežem, ovijam. 2. pass. podpašem si kaj, £etgdg vns^cnopevoL rjoav imeli so podpasane halje, pod-recali (podpasali) so si bili halje. vno-fteppaLvco ep. nekoliko segrejem; pass. nekoliko se po-, segrejem, rivi od česa.
vno-^sppog 2 ion. nekoliko razgret, nagel, strasten.
vnč&EOig, ecog, t) (vito-vidppi) 1. podlaga; a) temelj, osnova, itohtsiag \ osnova javnega življenja, politika, j politični oziri; b) načelo, vodilna misel, princip, ideja; c) tvarina (snov) razprave, glavna misel (vsebina.) govora; d) predmet posvetovanja, predlog, nasvet, tema; e) načrt, obrazec, vzorec, model, vitoftsoig yQacpmr) snov za opis. 2. domneva, podmena (hipoteza), pogoj, povod, pretveza, vzrok; namera, naklep, načrt, itobg vnofteoiv rij g it avg id o g ngazvco oziram se pri svojem delovanju na korist domovine.
vno-{i'Ev gl. vjvo-viihiui.
‘Vno-tirj/dai, at mesto v Bojotiji. vnod-rpurj, 1) (vito- I (na)svet, opo-zifrrjfu)	min, svarilo,
vnoftrjpoovvr], r) | pouk, nauk. vno-ftogvfiEco nekoliko ropotam (razgrajam), med ropotom (hrupom) povem etg uva.
vno-ftgvmopaL pass. sem nekoliko mehek ali prijenljiv, malo popuščam.
vno-ftconsvco ion. malo se laskam ali dobrikam.	[oborožujem.
vno-^cogrjooopac med. ep. skrivaj se vno-ted^rjpat, ion. vno-Kdrrjpai 1. usedem se, naselim se kje ev r trt. 2. sem skrit v zasedi, čakam, prežim na koga rt vd.
vno -naiH^opat med. postavljam se (uležem se) v zasedo. v no-na. Leo ion. podžigam, sežigamkaj rt. vno-iedpnrco (tudi v tm. )ep. upognem, zavijem pod kaj rt. vno-tcara/daLvco polagoma grem (stopam) doli, odhajam nazaj. vno-xa.Tax\Zvopcu pass. uklonim se, vdam se, pokorim se uvi. vno-ndrtjpat ion. — vito-nddrjpai. vno-tc&zco adv. spodaj, pod, doli pod r ivo g.
vno-xEtpat (tudi v tmezi) ležim pod čim; pren. 1. sem za podlago, tvorim podlago, podpiram kaj. 2. ležim komu pod nogami, sem podložen, pokorim se rm. 3. ležim pred kom, sem zraven, nahajam se, šfatig vitoKscvac Ttaaiv vse navdaja nada. 4. trdno sem sklenjen, določen, tovtcov otira) vno-Ksipšvcov, vitOKEivai poe, ovi ravnam se po načelu, da.
vno-X7]Qvooopai med., at. -TTopat dajem javno razglasiti, špavzov sig itdvvag glasno se hvalim ali poveliču-čujem.
vno-KLVEco 1. trans, nekoliko (malo, rahlo) premikam; pren. nekoliko dražim, vznemirjam. 2. intr. nekoliko se premikam, ganem se. vno-KkaLco poet. tiho (malo) se jočem. v no-Kvinto pat pass. skrivaj me ogoljufajo, okradejo, oropajo za kaj evvag. vno-n\Zvopai pass. ep. [dor. vitEy.Uv{hjv] uležem se pod kaj, ležim pod čim o%olvtn.
vno-Tt^ovEopac pass. ep. derem, dirjam v divjem begu pred kom uvi vnonAonsopcu med. {'/j.OJtfj, yJ.Bicvo)) ep.
skrivam se, sem skrit pod čim. vno-nvi^opaz pass. občutim skriven mik ali skrivno poželenje, antpev vnonvi^opevoi odidemo z vzbujenim poželenjem.
vno-KokaKEveo skrivaj se prilizujem I (dobrikam).
vjio-xoqi£o[icu d. m. 1. govorim kakor otrok, božam, razvajam; rabim po-manjševalne besede, pomanjšujem, olepšavam, prikrivam. 2. ponižujem, poniževalno nazivam Kaxiav, grdim, obiram.
vjto-^grjzrjgidiov, to ion. podstavek pod mešalnim vrčem. vjio-ugivopiai med. 1. izrekam na vprašanje svojo sodbo, odgovarjam, odvračam. 2. tolmačim, razlagam tL (sanje). 3. sem igralec, igram, pretiravam kakor igralec; hlinim se, delam se NT.
vjiongiaig, scog, 1) 1. ion. odgovor. 2. NT hinavščina, hinavstvo,potaja. 3.umetnost gledališkega igralca. vjtongizTjg, ov, 6 1. tolmač, razlagalec.
2. igralec. 3. NT hinavec. vjioxgaixog 3 ki se tiče (zadeva) igralca, 7] vjroy.oaiy.ri igralska umetnost.
vjio-xqovco dajem (bijem) takt. vjio-xgvjizco 1. act. in pass. skrivam pod kaj, pokrivam v iv L 2. med. skrivam se ali svoje stvari. vjio-xvxkog 2 ep. kar ima spodaj kolesca, na kolescih, spodaj zaokrožen Takagog.
vno-uvofiai med. ep. obrejim se, zanosim, spočnem.
vno-xvnz(o ion. sklonim se, pripogibam se pred kom vivi; pren. podvrženi se, sem podložen uvi. vjio-ncocpog 2 (y.coq>og) nekoliko (malo) gluh, naglušen. vjio-kap^avco (gl. kafzfiavco) 1. spodaj primem (zgrabim), primem pod pazduho, podpiram av/.rjToig, jemljem na hrbet, naprtim si Tiva; z iv d cuio ■ vd)v ogifiak/nobv jemljem izpred oči NT; pren. a) sprejemam gostoljubno, jemljem v varstvo (v svoje okrilje) Tovg <pevyovvag; b) (sovražno) napadam, popadem, zgrabim; avta obdolžim radi tega; c) primem, ulovim vavg; d) skrivaj (od)jemljem, odtegujem, izmikam ojrka, izneverim vav-rag; bfjpiov izkušam pridobiti; e) pren. napadem, zalotim, popadem /sifzcbv, /iiavia, koipog, vocog, čvo%cogia vjis-kafte avvovg prišli so v težaven kraj. 2. a) (po)primem za besedo, sežem
v besedo, prekinem koga v govoru koyov, pieva^v, odgovorim, odvrnem; b) sprejmem predlog koyov, menim NT, mislim, slutim; smatram, imam za kaj sgcova u; c) urnem, razumem ogftčbg. 3. sledim, nastopam, vavpia.-yjrj vjzokafiovoa sledeča pomorska bitka, koipiog vnokaficov temu sledeča kuga.
vao-kdfijzco 1. sijem, svetim, prisvetim v kaj eig vag jtaovddag. 2. napočim, nastopim sag.
vjto-keyco gl. v a-siji o v.
vnokEififia, avog, to (pre)ostanek, prebitek.
vjto-keljico (gl. ksijuri) 1. act. za seboj puščam, zapuščam, ostavljam, prepuščam nokeiiov tivi, kbyov uvi priznavam, da je mogoče. 2. pass. a)puščaj o me zadaj, zaostajam za kom tivog, to vjtokein6/.ievov zadnja straža, zaostajale!, upehanci, betežniki; b) (pre)ostajam aeftkov, ovdsv vjto-keijcsTai dkk' fj jioisiv; c) o času: potekam, minevam v v g. 3. med- (za)pu-ščam kaj sebi, pridržujem si kaj, puščam kaj za seboj, puščam koga nepokopanega.
vjiokevnciivoficu pass. ep. postajam spodaj bel, belim se.
v no -krjviov, to posoda pod stiskalnico, tlačilnica NT.
vji okrjipig, sto g, f) (vno-kapiftdvro) 1. nadaljevanje govora, odgovor, ugovor. 2. misel, mnenje, slutnja, podmena.
vn-oki^cov 2 (komp. k okiyog) ep. nekoliko manjši.	[NT.
vno-kipnavco (— vjzo-ksijcco) zapuščam
vjzo - koyi£o[iai med. [adi. verb. vjio-koyioTeov] upoštevam, jemljem v poštev, uvažujem kaj, oziram se na kaj, mislim na vi.
vno-koyog 2 (žoyog) kar pride v poštev, kar se upošteva, na kar se gleda, vjzokoyov ti JcoiovLuai gledam, oziram se na kaj.
vjio-koyog, 6 (koyoc) ozir, upoštevanje, uvaževanje.
vjio-kouiog 2 (žotjrog) 1. preostal, zaostal. 2. še živeč, preživeč, to vjio-koutov ostanek.
vjio-koxdyog, d podlohag, podstotnik, poveljnik 50 mož.
vjzo-hjco [gl. Av(O, ep. aor. 2 med. 3 pl. vnef.vvvo] 1. act. (spodaj) odvežem, odrešim, osvobodim, oprostim; pass. a) izpregam innovg; b) sezuvam (črev-lje) vivd; c) yvla storim, da kolena klecnejo, da se kolena šibe, ohromim (omrtvim) ude, fievog slabim. 2. med. a) osvobojam, odrešujem, opraščam skrivaj, v iv d vivog koga česa; b) odvezujem, sezuvam si črevlje; c) yvlci vnikvvvo kolena omagajo, oslabe, se šibe, klecnejo.
vno-fiakatti^ofiai pass. postajam mehkejši (popustljivejši), vnofiakaju^ofie-vog /.eyco govorim mileje, krotkeje ali bolj boječe.
vjz o-fiapyog 2 (fiagyog) ion. nekoliko blazen, malo aboten, trapast, norčav.
vjzo-fieiyvvfii (-/uyw(u) skrivaj se približujem kakemu kraju, skrivaj prihajam kam vivi.
vno-fieCcov 2 nekoliko manjši ali ne-znatnejši (v Sparti neka vrsta državljanov).
vnofiEVEzeov (adi. verb. od imo-fiEVCo) treba je počakati, strpeti.
vjiofisvEziKos 3 stanoviten, zmožen kaj pretrpeti.
vjio-/xevco 1. a) (za)ostanem sv vn>i, ol vnoiišvovveg ki so ostali ( ki niso zbežali); v d vnojiievov preostanek; ostanem na svojem mestu, vztrajam, ostanem pri življenju Her. 4, 149; iv ddw mudim se na potu; b) čakam, počakam, pričakujem vivd, ovy. vneli s iv s ■/vibfievai ni pa čakal, da bi ga spoznali, ni se dal spoznati, boa fjfiag vnifievev ki so nas čakala. 2. čvrsto stojim, ne bežim, uprem se, ustavim se vivd vag	ngooipegovva, igm-
ijv IlgvsAECDo, Udvgoy./.ov, vnofieveovoi y_eigag ifioi avvaeigofievoi drznili se bodo, se proti meni v bran postaviti. 3, pretrpim, prenesem, sem stanoviten, vztrajam do konca, vzdržim, trpim, pripustim Sov/.eiav, dXyijdova; aicr/gov vi, vnofievovoa noveiv priprav ljena se truditi, vnofieva vovvo noif/oai upam si to storiti; s pt. xt]dev(Ov.
vno-fiifivr/OKCo, dor. vjiofiifivdoHCO [aoz'. vnifivrjoa, dor. vnifivdoa\ 1. act. a) spominjam koga česa, pokličem v spo-
min, jemljem v misel, omenjam vivd (negi) vivog, vivd vi, vi kaj; b) opominjam, svarim viva vivog, vivd vi, inf. 2. pass. spominjam se, pomnim vi, ovi, vivog NT.
vjzo-fivdofj.au med. ep. [impf. 2 pl. vne-fjvdaoffe] skrivaj snubim yvvaiy.a. vjzofivrffia, avog, v6 in vjzofivrfoig, ecog, ff (ynofii[ivf/oy.a>) 1. a) spominjanje, spomin; omenitev, omemba; vno-fivrjoiv vivog noiovfiai spominjam se česa, omenjam kaj, vnofivtjoiv vivog sxco spominjam se česa; b) opomin, svarilo NT. 2. spomenik; pl. spominski zapiski, znamenitosti. vjz-čfivvfiai med. izjavim pod prisego, da je kdo zadržan priti pred sodišče, ter prosim, da se rok odloži. vjzofiovff, fj (vno-fvevco) (po)trpljenje, vztrajnost, stanovitnost, potrpežljivost, prenašanje NT. vjzo-vEicpco nekoliko snežim, vvig vno-veupofievr) noč z majhnim metežem. vjzo-vffiog 2 ep. na vznožju gore Nffiov stoječ.
vjzo-voeco mislim pri sebi, slutim, zdi se mi NT; sumim, sumničim, imam na sumu; domnevam, menim, pričakujem NT; sklepam iz česa, uganem diavoiav, vi, a ec. c. inf., ib g, oncog, vdov Xey6vvo)v cbg sumim, da govorniki.
vjzovoia, fj 1. sumnja, domnevanje, misel, mnenje, sum, natolcevanje NT. 2. zmisel, podoba, prilika. vjzovofirjdov adv. po podzemskih prekopih ali rovih.
vjzovofiog, b (vno-vifiofiai) podzemski predor, prekop, rov. vjzo-vooveco vračam se, odstopam; zmanjšujem se, upadam, utekam se (o vodi).
vjzo-vvota^co malo p o dremljem. vjzo-jzdacu) ion. [lut. vnondoco] potresem, nasteljem spodaj noiijv. vjzojzEfuzvog 2 skrivaj odposlan. vjzo-jzifijico skrivaj (z zlobnim namenom) odpošiljam, nagovarjam, naščuvam, podkurim. vjzo-jzEjzrrjdjreg gl. vno-nvfjooio. vjzo-jzegnd^co ep. polagoma se barvam temno, polagoma zorim (-eti) (o grozdju, ki začne zoreti).
v no -nszdvvvfii ep. (v tmezi) [aor. pt. vnoneraoag] spodaj pogrinjam rt. vno-nezgog 2 (nerga) ion. spodaj ka-menit, kamenitih tal. vnonia^co 1. = vno-me^oo stiskam, zatiram. 2. — vnconid^co nadlegujem, mučim.
vno-nifinkafiai pa,ss. [aor. vnen).t)ai)i]v] pomalem se napolnjujem s čim vivog, ndbycovog ijdrj v no nipink du evog ko je že imel precejšno brado. 2. reuvcov dobivam otroka za otrokom. v no-nCfijiQ?]:ui ion. [aor. inf. vnongfjoai] podžigam, spodaj zakurim. vno-nivco 1. malo pijem. 2. vdam se pijači, upijanim se, vnonenconcbg pijan, natrkan.
vno-ninzco padam, spuščam se na kolena, uklonim se, uvi zapadem, etg rt zabredem, zaidem v kaj, naletim na.
vno-nXdxiog 3 ep. pod goro Ukdnog ležeč.
vno-nkeog 2 ion., at. vno-nkecog precej poln, 6ei,uarog precej me navdaja strah.
vno-nkeco jadram pod čim, ob čem, mimo česa Kvngov NT. vno-nveco rahlo piham, vejem, dve/nog veter potegne.
vno-nodiov, ro (novg) podnožje, pod-nožnik.
vno-noieco 1. act. skrivaj povzročujem £fjkov. 2. med. a) izkušam po zvijači (polagoma) zase pridobiti ali spraviti na svojo stran; b) privabim si, pri-hlinim si kaj, lastim, prisvajam si (ime) o^rj^a-, naggr/oiav slepo posnemam.
vno-nogcpvgog 2 (nogcpvga) bagren, škrlatast.
vno-nzegog 2 (nregov) krilat. vno-nzevoo [vn-onrrjg; impf. vncdnrevov] 1. act. a) domnevam, slutim; sumim, sem nezaupen, bojim se rt, nvd, eig riva, [if]; b) imam koga na sumu, sumim koga, gledam nezaupno koga (kaj) nva cbg, smatram za sumljivo okov od ngrjyp,a. 2.pass. sem na sumu, sumničijo me, bojč se me; &>g vnco-nrevero kakor so sumili, 6 koyog vno-nreverai eig rt govor se smatra za kaj.
vn-onzrjg, ov, d (dipoj.iai) poet. sumljiv, nezaupen, nezaupljiv eig riva. vno-nzrjooco [gl. jmjooft); ep. pf. pt. imo-nenri]d>reg] potuhnem se, počenem, prihulim se, plazim se pred kom, bojim se, ponižujem se, podložen sem nva, imam spoštovanje pred kom ti vi.
vn-onzog 2 (oipo/iai) 1. act. ki sumi, nezaupen, boječ, bojazljiv, ro vnonrov sumnja, sumljivost, vnonrov rrjg yvd>-f.irjg sumnja. 2. pass. a) sumen, sumljiv, rq> vnonrip pov ker me imate na sumu, eni r to rjperegcp vnonrip ker smo sumljivi, rade vnonra rjv to je vzbujalo sum; b) nevaren, pomisleka vreden vnonrov san z inf. — adv. vno-nzcog e%co nvi sem nezaupen nasproti komu, didv.eipai sem na sumu (sumljiv) komu. vno-nxv%ig, tdog, 1] (nrvooco) guba, zgib, sklep, obšiv '&cbgay.og. vn-ogvvfMi [aor. 1 vndinoa, 2 vncugogov, pt. vnogcoga, plpf. vnogcdgeiv; kor. aor. med. vncogro ] 1. trans, (polagoma) vzbujam, obujam, povzročujem rt. 2. intr. in med. hkrati nastajam, se vzdigujem, se začenjam. vno-ggeco tečem pod čim, curljam izpod česa.
vno-ggfjyvvpai pass. [aor. vneggdyr)v] ep. spodaj se odpiram (se razdelim), razpočim se alfrtjg. vno-ggijvog 2 (dgijv) ep. z jagnjetom, jagnje doječ.
vn-oggooSeco nekoliko se bojim y.ay.ov. vn-ogvooco, at. -rzco (iz)podkopavam, polagoma razdiram rst^og. vno-GTjfiaivco 1. dajem znamenje, zapovedujem z znamenjem rt. 2. dajem skrivaj znamenje, kažem na, naznanjam diaipogav.
vno-axeki^co podstavljam komu nogo, izpodbijam komu nogo; prekanim, prevaram koga.
vno-OKiog 2 (oy.id) v senci, senčnat. vno-onavi^ofiai med. poet. [pf. vneond-viofiai] trpim pomanjkanje, pogrešam nvog.
imo-ondo) potegujem, vlečem izpod česa, noda <pvyf) ubežim. vno-aneigco skrivaj sejem, raztrosim, nvi med koga.
vno-onovbog 2 (onovdr)) med premirjem, po sklenjenem premirju, pod varstvom sklenjenega premirja ali dogovora, po dogovoru, rorg veagovg vuoonovdovg dvatgeoptat pokopljem padle vojake po sklenjenem premirju, aicodidco/Lu dovolim komu premirje, da pokoplje padle vojake. vno-ooeico op. vno-asko spodaj vrtim (sučem) rL.
vjto-GrdfrfMr), tj gošča, troska, usedlina.
vno-axaaig, sto g, r\ NT 1. podlaga, temelj. 2. resničnost, bistvo, snov, tvarina. 3. stanovitnost, trdno zaupanje. vno-axayyoptat med. (oxayvg) ep. grem v klasje, uspevam, rastem, množim se. vjzo-areyog 2 (oxeyr)) 1. pod streho, v hiši. 2. pod streho, v hišo (stopivši). vjio-areU.co 1. act. a) doli (nazaj) potegnem ali vlečem, podstavim pod kaj; b) potlačim, zadržujem, utajim, skrijem, ne kažem česa, eptavxov umikam se NT. 2. med. a) umikam se, odtegujem se NT, odjenjujem, odnehavam; b) zamolčim (od strahu), izpuščam NT, ovčev ne bojim se ničesar.
vno-OTEVco, vjzo-otev&Šco in vjio-gte-va%it;co 1. globoko (tiho) vzdihujem, stokam. 2. ep. bobnim pod čim xtvi. vnoaxoXfj, fj (vno-oxek/ico) umikanje, boječnost, malodušnost, om sop,ev vnooxokyg nismo izmed onih, ki se umikajo NT.
vjto-aropevvvfiL [inf. aor. ep. vzvoaxoge-oat\, vno-axoQvvfiL, vjio-orgcbvvvfit NT in vjio-gxq(ovvvco raz-, pogrinjam, podgrinjam kaj pod čim xi xtvt, postiljam ; med. pogrinjam sebi. vno-oxgaxrjy£co sem podpoveljnik, vivi pod kom.
vjco-oxQaxr]yog, 6 podpoveljnik (lat. legatus).
vjto-ax()£(pa> (tudi v tmezi) [aor. pass. pt. vnoorgecpfreig] 1. act. trans, (za)-obrnem, okrenem, zakrenem tunov g, dpukkav. 2. intr. act. in pass. okrenem se, obračam se, vračam se "'dlv/inov, sg xt, šm xt; pos. a) polagoma se umikam, spustim se v beg; b) izognem se (odgovoru), zasučem govor; c) brigam se, skrbim za kaj xtvog.
vnoaxgocpx], r/ (vjvo-oxge<pco) obrat, okret, vračanje, povratek, umikanje, beg, ef vjiooxQog)rjg obrnivši se. vjtoaxQcofxa, aro c, xo kar se spodaj pogrne, podloga, odeja. vjioaxQcbvvvfii gl. v no-axopivvvfu. vjio-Gfte&eZv gl. vn-eyco. vjio-oftso&cu gl. vn-toyveoptat.
i (vn-tayveofxat) ob-vnoayEaix], fj \ ljuba,obetanje,wro-vnoa^eatg, ecog, fj I oyeoig dnejhj oblju-' ba se je izpolnila. v jiooycbv gl. vn-eyco. vnoxayfi, fj (vno-xdooco) pokoravanje, podložnost, pokorščina NT. vjto-xa.fiva> ion. — vno~xeptvco. vjzo-zavvco ep. = viro-vetvco. v no -xagaaaco, at. -xxg> vznemirjam, prestrašim; pass. ustrašim se. vno-xaQpEco ep. bojim se koga xtvd. vjio-ragrtigtog 2 ep. kdor je (stanuje) doli v Tartaru, v Tartaru 4eot. vnoxaaig, ecog, fj poet. razprostiranje pod čim, nedtcov ravnine, ki se spodaj razprostirajo.
vjio-xaxxco 1. act. postavljam pod kaj, podrejam, podvržena NT. 2. med. podvržena se, vdam se, sem pokoren (podrejen, podložen) NT. vno-xELV(o (gl. xetvco) in vjio-xavva> 1. razpenjam, razprostiram, razgrinjam, polagam pod čim xi. 2. joren. a) držim kaj pred kom, molim nasproti, ponujam, vzbujam nado na kaj, obetam (tudi med.); b) vzbujam, povzročujena, pomnožujem ddvvag;
c)	med. zastavljam komu vprašanje xi xtvt.
vno-xeiyt^co spodaj gradim zid; pod-zidam, sezidam (po)prečni zid. vjiox£Lytatg, i posipavanje. pod.zi-
^e®c, »/	dan obkop, poprečni
vnox£tyLGjMa, zid
aro g, ro ’
vjxo-xsAeco plačujem cpogov; a^trjv plačujem kazen, sem kaznovan; tudi abs.: plačujem davek.	[ gov.
vjio-xekfjg (reAog) davku podvržen cpo-VJio-xčp,vco in med., ion. vno-xdptvco [gl. xe/xvw, aor. ep. ion. vuevcuov] spodaj (od)režem, izpodrežem, odrežem; skrivaj (zvijačno) prerežem, zaprem, presekam komu pot do česa xtvd, ro
dno vdov veav, nkovv preprečim, oviram, eAnidag (od)jemljem. vno-ZL&rifiL [gl. Tbfhjpu, ep. a or. med. imp. 2 sg. vnofisv, tudi v tmezi.] I. act.
1.	a) postavljam, polagam pod kaj, podlagam, podstavljam y.vx?.a nvff-gevi; b) delam (gradim) temelj, jemljem za temelj, vnoffsobv vzamem za podlago, (dgovg sprejemam kaj na svoje rame; c) eAnidag vzbujam (dajem) upanje, io/vv dajem; evngayiav obetam, obljubujem. 2. izročam, dajem (v zastavo), zastavljam to sve-Xvgov; trQdx*)/.ov svoje življenje NT. 3. mislim si, domnevam. 4. vcepim, vdahnem kaj veyyag. II. med. 1. podlagam si kaj, postavljam si kaj kot temelj (načelo), jemljem za predmet razprave, trdim kaj. 2. mislim si, predstavljam si, predočujem si kaj, sklepam; lotevam se česa, nameravam kaj. 3. grem na roko, pripomorem komu do česa, nasvetujem, svetujem jdovAr/v, enog; pomagam, opominjam, naročam NT; ukazujem, rovi komu, ti, inf., d nag.
vno-Toneco, -evco in med.-pass. [aor. vnsTom)'&rjv z akt. pom.] 1. sumim, slutim, menim. 2. imam koga na sumu, sumničim koga tlvA, inf., acc. c. inf., inf. in gr/.
vno-rgefico tresem se, trepetam, umikam se, bežim pred kom. vjto-tpecpogai 1. med. (skrivaj) redim, gojim pri sebi vrjv roAgav. 2. pass. rastem iznova (zopet). vno-TQf:xco [aor. vnedgagov\ 1. tečem, utečem izpod (vzdignjene) roke vno trt, trm; pritečem h komu vivi, vij-oiov jadram mimo, zanese me na (otočič) NT. 2. dirjam za kom, prehitim v teku koga in ga ujamem hjovdg. 3. uležem se na kaj trm, prikupim se, priliznem se. vno-Tgeco ep. [aor. vnetosoa] 1. (malo) se tresem, vztrepetam, bojim se.
2.	ustrašim se, bežim nazaj pred kom, umikam se Tivd.
vjio-rgofieco ep. [impf. iter. vnorgoge-eoxov] trepetam, tresem se, kolena se mi šibe, bežim pred kom tnva. vno-rgopog 2 (vgofiea) kdor se trese, boječ.
vnorgonfj, fj (vno-tgena) umik(anje), (po)vrnitev, povratek. vnorgonog 2 (vno-vgenco) vračajoč se, na povratku, vrnivši se otzade. vno-vvnTco ion. doli porinem, pogreznem xovvq) sg Aluvrjv, vnorvipag y.ij-Aavrjia avvAeei spustil je vedro v vodo in jo zajel.
vnovuncooig, sag, fj posnetek, načrt, osnutek, zgled, vzor NT. vno-zvgpog 2 (vv<pog) nekoliko ponosen, domišljav, napuhnjen. vno-zicpco polagoma ali skrivaj zažigam; pass. skrivaj tlim noAsuog. vn-ovAog 2 (ovAfj) 1. spodaj ali znotraj gnojen, zunaj cel in zdrav, znotraj pa ves gnil in bolan. 2. pren. a) skrivaj bolehajoč, bolehav, y.ay.av poln tvorov(uljes), napolnjen z nesrečo; b) znotraj pokvarjen, lokav, potuhnjen, lažniv, 6 vnovAog hinavski prijatelj. — adv. vn-ovAcog š/a ngog uva imam piko na koga, sovražim koga.
vn-ovgavLog 2 ep. pod nebom (bivajoč), podneben; nebotičen, do neba (segajoč).
vnovgysco (vnovgyog) 1. služim, strežem, pomagam, ustrezam, ugajam komu, lotim se s kom dela trm. 2. izvršujem, storim, narejam komu kaj trt, ol vnovgyovvveg pomočniki, rd vnovgyrjf.beva kar smo komu storili. vnovgyt]/u.a, azog, vo in vnovgyia, fj (vnovgyog) služba, usluga, ljubav, dobrota.
vnovgyog 2 (vno, egyov) postrežen, uslužen, pospeševalen, koristen. vozo-cpaivco 1. act. trans, potegnem kaj izpod česa, pokažem izpod česa #p/y-W7’ zgane^rjg. 2. act. intr. in pass. polagoma se pokažem ali pojavim; fjgšga dan se zasveti (napoči), sao pomlad napoči (nastopi). vnč-cpavoig, sag, fj (cpdog) neznatna razsvetljava skozi eno okno ali odprtino, tesna odprtina, ozek prostor (med prostoroma).
vno-epsidopai, d. m. nekoliko prizanašam, ravnam obzirno; vnospeido-gšvag obzirno.
vjco-cpegco [gl. (pega, ion. aor. vntjvsiza] 1, (od)nesem izpod česa, odpeljem,
odvedem, rešim (iz nevarnosti) Tiva; pren. premaknem, zmešam sogvdg, zapletem, zapeljujem. 2. vozim, peljem navzdol; nXr)-/r)v udarim od zgoraj ; pass. a) plovem, vozim se po reki navzdol tco nova/iup, drevim doli črez drn in strn; ta) dam se zapeljati ngog n; skrit sem pod čim, izgubim pogum, propadem. 3. držim kaj nasproti; a) ponujam onovdag; ta) izgovarjam se s čim pirjvag; c) vzbujam e2.szida. 4. nosim za kom onka. 5. pren. prenašam, trpim vi NT. vno-cpevyco (tudi v tmezi) skrivaj ubežim, uidem, pobegnem, umaknem se vivd, vi.
'uno-cpfjrrjg, ov, 6 ((p)]pi) ep. razlagalec, tolmač, prorok.
vno-cpftavco ep. [aor. vivšcp-lhjv, pt. vno-rpftdc, ep. med. vnocpftdf.iEvog] pretečem, prehitim koga vivd; s pt. se pre- j vaja s „prej“, pt. pa z verb. fin.: vno-cpftd/iEvog ktsIvev prej ga je ubil. vno-cpfd'syyo[iai d. m. tiho govorim (donim, zvenim).
v no-cp&oveco skrivaj zavidam, sem nevoščljiv Tivi tivog.
vnocp&ovcog (adv. k vno-ipdovog; (pfto-veto) skrito, nevoščljivo, s prikrito zavistjo, vnoipUovoog syco ngog uva sem skrivaj (nekoliko) nevoščljiv komu.
vno-<poga, )) izgovor, pretveza, ugovor, sklicevanje na kaj vtvog. vno-yd^opai med. ep. (po)malo se umikam, Tivog od koga. vno-yagdoao}, at. -ttco spodaj včrtam, vdolbem.
(ysig) kar je v (pri) roki, v oblasti koga, podlo- 1 žen, podvržen, vnoysi-giov noiovpai, nagšyco vivd podvrženi, podjarmim si koga, vnoysigiog j yiyvo/rai pridem pod oblast koga,imoysigiov syjo ; imam v svoji oblasti; imo/sigiov /.au)2dv(o vivd dobim v svojo oblast. vno-ysoo in med. [yeco, aor. ep. bnt/.Eva]
1. sipljem, naspem, nasteljem kaj pod čim ti imo tivi; cpvi/.a vnozEyvTai listje je nasuto ali nastlano. 2. raz-
grinjam, razprostiram kaj pod čim u imo Tivog. 3. nalivam med kaj, cpvoioXoyiav dajem; povzročam, prizadevam, amaTh] vjvev.e/vto avTO) na tihem je dvomil, ni mogel verjeti. vno-^ftoviog 2 in 3 (y/dchv) podzemeljski.
■ujr-o^Aeo) (v tmezi) ep. valim naprej;
pass. valim se naprej. vnoyog 2 (vn-eyco) 1. podložen, pokoren, podvržen ti vi. 2. kriv česa Tivog. vno-ygEcog 2 (ygšog) Tivi odvisen od koga, zavezan komu. vno-ygico spodaj po-, namažem, lepoti čim se Ti.
vjto-ycogsco 1. umikam se, odhajam NT, odstopam, bežim, Tivi pred kom, Tivog od (iz) česa, ovdsva oyXov. 2. grem (počasi, neopažen) naprej. vno-ipappog 2 (spodaj) peskovit, s pe-skovitimi tlemi.
vnoipia, ij, ion. -ir] (vn-OKTOg) sumnja, sum, sumljivost, nezaupljivost; pl. razlogi sumnj e, p osumki; v mn p Lav eyco sumim, imam na sumu. vnoipiog 2 (vn-onTog) ep. preziran, zaničevan, Tivog od koga. vnua^opai pass. (vnviog) poet. nagibam se nazaj, omahnem žaga. vmioopiai pass. zvrnem se, prekucnem se.
vjinog 3 (vno, lat. supinus) 1. nazaj nagnjen ali naslonjen, vznak, na hrbtu ležeč, nazaj, ritenski s| vnTir/g dia-veo). 2. obrnjen narobe, aonig vnvia obrnjena (votla) stran ščita. 3. raven, plan Alyvmog.
vncopooia, ij (vn-6/J.vv/u) s prisego potrjen ugovor zoper zakonski predlog. (Ako se je predlagal kak nov zakon, je moral tisti, ki je hotel kot tožnik proti njemu nastopiti, svoj namen pod prisego izjaviti, na kar se je novi zakon na nedoločen čas odložil). vn-coma, Ta (dnp) ep. lice (pod očmi), obraz, obličje.
vncomd^eo bijem v obraz, mučim NT. vn-cogsia, f), ion. -gea, -gerj (ogog) pod-gorje, podnožje, vznožje, koren. vn-cogogs gl. vn-ogvvpu. vn-cogogpiog 2 in 3 (dgocp))) pod isto streho (bivajoč), v hiši; subst. 6 gost. vnobgoa, vncogto gl. vn-ogvvfu.
vno-pip, og, 6, r/ poet. vno-yeigiog 2 in 3
796
vip-aigšof
"Yqyic
"Ygyiq, log (žvgyig), 6 Tanajev pritok. cYgirj, f) 1. mesto v Bojotiji. 2. mesto v Japigiji (med Tarentom in Brun-dizijem).
'Ygtiavia., fj dežela med Kaspijskim morjem in Medijo; adi. ‘ Ypnaviog 3. 'Ypfiivrl/, rj mesto v severni Elidi. kg, vog, b, rj [Et. lat. sus, nem. San (stvn. su); lat.suinus = svinjski, slov. svinja, nem. Sclrvvein. — Obl. acc. vv, pl. v g, ep. dat. pl. vsooi, acc. pl. tiag] svinja, prašič, merjasec.
voyZvo-pa<pr)g 2 (voyivov, fiajrvco) škrlaten, bagren. v od o g, 6 a/o/. - o£og. cYoiai, ai mesto v Bojotiji. vofitvT], f) [Et. iz jeudh-s, kor. jeudh, stresti koga; sor. lat. iubeo, (osorno) kaj zapovedati. — dat. vopivi] bitka, boj; jtgcbvr) v o ji iv f) prednja bojna vrsta; adv. vofiivr/vds v boj. vojzArjt;, rjyog, fj vrv, ki je bila potegnjena preko dirkališča in za katero so stali tekmovalci pred tekmo. vooog, 6 (lat. pilum) kopje, sulica. vooconog, ri hizop (dišeča trava) NT. ' Yozdanrjg, ov in ovc, 6 [dat. fj, acc. tjv, voc. rj, a, ion. gen. so g, dat. ei, acc. ea, voc. c'Yovaoneg] ime odličnih Per-zov: 1. prijatelj Kira Starejšega. 2. Darijev oče.
skrajnji, zadnji, najpo-vozdnog 3	znejši, poslednji, napo-
ep.	sled, nazadnje. — adv.
vozazog 3	vovavov, vovava zadnji-
krat, naposled.
vazega, fj, ion. -pij [Et. gršk. vovgog trebuh; sor. slov. vedro] maternica. vozegaiog 3 (vovsgog) sledeči, naslednji, poznejši; r/ vovsgaia (sc. rj/iega) drugi, naslednji dan, eg vijv vovsgaiav, (iv) vij vovsgaia drugi dan, drugega dne, vf/ vovsgaia vi)g udyjjQ dan (dne) po bitki.
vozegeco in v are p it, co (vovsgog) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) vivog, zakasnim se, zapoznim se, vivi pridem prepozno h komu, vi)g jid^fjg fjjišgaig nsvvs pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko anavvcov v vsem, xo sidivai izvem kaj zadnji (prepozno), vcbv xaigčbv zgrešim, zamudim ugodni čas, xgavyr) ovdsv vovs-
vozeptjjia, aro g, v6 v azeprj a ig,
scog, fj
voxegi£co
gi^ovoa vov Xayd> krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem dicb^si. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši -rtrog NT; b) treba mi je česa vi, zmanjka mi česa oivov, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.
pogrešek, pomanjkanje, uboštvo NT, avsjvXfjgo)oav vo v/itbv vovsgrjpa nadomestili so (vas), da vas nisem pogrešal NT. vovsgsco.
vozepog [Et. iz vo-vsgog, got. ut = stvn. uz ----- aus, heraus, lat. us-que] 1. o prostoru in času: bolj zadaj, bolj zadnji, naslednji, drugi, poznejši, pozneje, vivog za kom, ysvsi mlajši; tudi dsvvsgog 11. 16, 479; vovs-gcp pozneje, prepozno; vovegag s/co ncbkovg zadržujem, vovsgog sg/opiai pridem prepozno; vovsgog vno/išvco ostanem zadaj, zaostanem, vovsgoi dcpixovvo vi/g ov/i,flo?.i)g prišli so po bitki, vovsgog vovvcnv za temi dogodki. 2. nižji, slabši, zaostajajoč, slabotnejši yvvaixog, ovdsvog vovsgog kdor za nikomer ne zaostaja, yvcbjir) v modrosti, ndvva vovsga sovi vse je manj važno. 3. adv. v or e go v, vozega, sv vovsgio, s g vovsgrjg, sg (vo) vovsgov pozneje, vbodoče, potem, zatem, naposled, vovsgov vovvcov za temi dogodki, sv vavigcp vii)spai vi manj cenim kaj.
vozego-cp&ogog 2 (cpOsigoo) poet. ki pozno ugonobi ali kaznuje. iiozegiJ, v/og, b, fj ion. jež, ježevec. ihpaijiog 2 s krvjo zalit, podplut. vcpaivco [Et. kor. webh, tkati, nem. we-ben. — Obl. tut. vipavib, a or. vipfjva, pass. pf. vtpaoiuu, a or. vipavilr/v, adi. verb. vipavvog; ep. praes. cj. 3 sg. vcpai-vrjoiv, impf. iter. vipaivsov.ov, ep. vzpor. obl. vcpdco, praes. 3 pl. vcpomoi] 1. act. tkem, predem; pren. snujem, izmišljam (naklepe). 2. med. tkem sebi vi. vcp-aipeco (tudi v tmezi), ion. vn-aipeco [gl. aigsco, ion. pf. pass. pt. vnagaigij-
tuevog] 1. act. spodaj prijemam, jemljem izpod česa vi vivog, odstranjujem, odpravljam vi vnoipiag, odtegujem, izneverjam ^vpcpidyovg. 2. med. jemljem skrivaj zase, zmikam, kradem vi ex vivog, spravljam izpod nog, (u)morim, odstranjujem vivd.
vcp-aAog 2 (alg) poet. pod vodo (bivajoč), podmorski.
vcpdvvtjg, ov, 6 (vcpaivco) tkalec.
vcpavvinog 3 (vcpaivco) spreten v tkanju, fj vcpavvm) (sc. vB/vrj) tkalstvo, tkanje.
vcpavvog 3 (adi. verb. od vcpaivco) tkan NT; subst. v a vcpavva tkanina, sukno, platno z vtkanimi (vvezenimi) podobami.
vcp-anrco, ion. vn-dmco skrivaj podžigam, podžgem, podnetim; pren. razvnamem vivd.
vep-agna^oo, ion. vn-agna^co (tudi v tmezi) skrivaj zmikam, kradem, (u)-grabim, Aoyov vivi prestrižem komu besedo, sežem komu v besedo, prekinem ga, vbv nogov prebredem z nepričakovanim (nenadnim) napadom.
vcpaapa, avog, vo (vcpaivco) tkanje, tkanina.
vepaco (veprj) ep. = vcpaivco.
vcp-B^co gl. VJi-eicsag.
vepsipevcog (a dv. pt. pf. p as s. od vep-irjpa) popustljivo, malodušno, plaho, ponižno.
vcp-eAttco [impf. vcpeiAnov, ep. vcps?.xov] (skrivaj) proč potegnem, vlečem, odstranim yovv, veva nočoiiv koga za noge.
vcp-egjtco [tudi v tmezi; impf. vepeignov) poet. skrivaj se priplazim, prilezem, se prikradem, vepeigne yag noAv zopet in zopet sem moral na to misliti; drugi: novica se je namreč na tihem daleč širila.
vcpfj, rj = vgiaoga.
vcp-r\yiogai d. m. 1. grem, korakam počasi naprej, kažem pot, vodim. 2. (na)svetujem komu kaj, napeljujem, navajam.
vcpv)yr]aiq, ecog, f) navodilo, izpodbuda, poduk, nasvet.
vcprjyrjxfjg, f/gog, 6 in v<prjyrjvfjg, ov, 6 kažipot, vodnik, svetovalec, učitelj.
vcp-rjvioyog, 6 1. pri Ksenot.: podvoz-nik, voznikov služabnik. 2. ep. ki drži uzdo, voznik.
v<p-i£dvco usedem se, uležem se, udiram se y(bpia.
vcp-ir/pi (pogosto v tmezi), ion. vn-irjfu [pt. a or. vcpevveg] I. act. trans, in pass. a) podložim, podstavim, spodaj pritrdim, vivi vi kaj pod kaj; b) doli pošiljam (spuščam, mečem) vivi vi vno vivi pod kaj, vivi s čim, eg vi na> kaj; Ao/ov napravljam zasedo, lovia spenjam, zvijam; c) skrivaj pošiljam, nagovarjam, podpihujem, naročujem, narejam, v iv d vi koga za kaj; d) prepuščam, izročam aAyt]d6oi; e) popuščam, dovoljujem, odnehavam, ponižujem. II. act. intr. in med. 1. a) dopuščam, priznavam, pri-, popuščam, vivi komu, vivog v čem, vo vdeog vni-evai vov ipvygov voda izgublja mrzlo-to; b) zaostajam, zanemarjam se, vcpei/ievri nAsco plovem s spetimi (zvitimi) jadri = plovem ponižno. 2. doli se spuščam, usedam se, umikam se, vdajam se, podvrženi se vivi, pogum mi upade. 3. dopuščam, dovoljujem, priznavam ovdevi. 4. pripravljen sem na kaj. 5. priplazim se vivi <bg eyidva; stiskam se h komu, ovijam se koga.
vcp-iaxrji.il, ion. vji-iavrjpi [gl. iavrjf.ii, a or. 3 pl. ep. vneavav] I. act. trans, in pass. 1. podstavljam, podlagam kaj pod kaj vivi vi, vivi pod kaj. 2. skrivaj nastavljam (na prežo) v iv d, yvcb-gagoocpag dajem modre nauke. II.act. intr. in med. 1. a) podstavljam se pod kaj, stojim pod čim, podvržem se komu, podredim se vivi; yala usedam se; b) postavljam se skrivaj na prežo, v zasedo ev vivi. 2. ustavim se (ne bežim), postavljam se v bran (nasproti), upiram se, vztrajam, zdržim vivi, Jigog vi, vivd. 3. a) jemljem nase, prevzemam dgyfjv, ponujam se, Me-Aovvfjg oglasim se (javim se) kot prostovoljec; b) obetam, obljubujem.
vcp-ogaco in med. [aor. vneidov] 1. gledam od spodaj, gledam po strani (sumljivo, zavidno), nezaupno. 2. sem preplašen, vidim nerad.
v-cpogjiog, 6 ep. svinjar, svinjski pastir.
vcp-ogpt^opai med. usidram se, pri-plovem v pristanišče. vcpo-coot, gl. vepaivo). vtp-vSgog 2 (vdcog) pod vodo. vyj-ay6gdg, ion. -grjg, ov, 6 (ihpi, d'/o-gevco) širokousten, bahav, ošabno govoreč.
vip-av^rjv, er o g, 6, fj (av/j/v) z visokim tilnikom (vratom), visokovrh, ponosen.
vip-EgEcprjg 2 (egecpco) visokostrešnat, z visoko streho, visok. viprjld-vovg 2 visokomiseln, velikodušen , to inppkovovv veledušnost, visokomiselnost.
vipr/kog 3 (vyn) 1. visok, visokoležeč, strm, to mpr)/lov višava, vet inpp/.d nebo, višine; adv. vyj7)Xa visoko. 2. a) vzvišen, odličen, povzdignjen, krasen; b) prevzeten, ponosen, ošaben X0jjn£(0.
vifjrjAo-cpgovico prevzetujem, sem prevzeten NT.
vip-r/gecpfjg 2 ep. — mp-egeepfjg. vip-rj/rjg 2 (f/%eco) ki glasno rezgeta mnog.
vipi adv. ep. [Et. sor. vno, slov. visok (iz v-ypsok-), nem. auf (stvn. uf)j 1. visoko, v višini, na višavi, zgoraj, na visokem morju. 2. kvišku, navzgor; sup. vipiozog 3 poet. najvišji, najbolj vzvišen; td ihpiova nebesa NT. znpt-flazog 2 (fiaivco) poet. visok(onog). vipi-flgE/iszTjg, ov, 6 ep. ki visoko grmi, visoki gromovnik.
vipi-£vyog 2 ep. kdor sedi visoko na krmilu, v višavah vladajoč, vele-oblasten.
vipi-nagrjvog 2 (nagrjvov) ep. visoko-glav, visokovrh.
vipt-negcog, cov (xtgag) ep. poet. visoko-rogat, z visokim rogovjem. vipi-n.op.og 2 (x6jLij) ep. visokolisten. vyjix6fincog adv. (x6jj.nog, xouneco) prevzetno, širokoustno, bahato. vip i - jtEzfj e tg, sooa, sv, v^pi-nEZtjg in vipL-nezrjg 2 (nšvojiai) ep. poet. kdor visoko leta, visokoleteč. vtj)L-jiEZT]kog 2 (nevakov) ep. visokolisten, visokovrh.
vipi-nokig 2 poet. najvišji, najodličnejši, najuglednejši v mestu. vipt-novg, ovv, nodog (novg) poet. ki visoko hodi, vzvišen, visoko nad zemljo.
vipt-nvkog 2 (nvkij) ep. z visokimi vrati.
vipt-nvgyog 2 (nvgyog) poet. z visokimi » stolpi.
vipiozog 3 gl. mpi.
inpo-tisv adv. (vipog) ep. poet. 1. od zgoraj, iz višave. 2. v višavi, zgoraj. vipo-frL adv. (vipog) v višavi, visoko. vtp-ogocpog 2 (sgeepoo) visok, z visoko streho, visokostrešnat. vipog, ov g, to (vneg) višava, višina, visočina, vrh, vzvišenost, visokost NT.
vipo-os adv. v višavo, kvišku. vipov adv. ep. ion. poet. visoko. vipoco povzdigujem, povišujem NT. vtpcopa, avog, to višava, višina, poviševanje NT.
vco [fut. v 00), a or. voa, puss. pf. v o pat, a or. vofhjv, med. fut. voojiai (pass.)\
1. intr. dajem dež, dam, da dežuje, vsi dežuje, vovvog nokkcp ker je zelo deževalo. 2. trans, premočim (z dežjem), vofhjoav drjjlcu v Tebah je deževalo, i) yfj vsvai dežuje v deželi.
ep (q>sl, <pl) enoindvajseta črka grškega alfabeta, kot številka ep' = 500, ,cp = 500.000. cpdavfrsv, epadvdrj gl. epaivco. cpaav-zazog 3 (superl. k epaeivog) ep.
naj svetlejši dovfjg. [dobno ulje. <payE8aiva, f) razjedljivo, raku po-ipayeiv [Et. prv. pom. delež dobiti jesti; slov. bogat, u-bog; tudi Bog
delivec. — Obl..inf. def. a or. ecpayov k Eodtco; ep. <pdyov, cj. 3 sg. rpdy>joi, int. (payeeiv in (payepev, NT fut. (pdyo/mi, 2 sg. godyeoou\ snesti, požreti, uživati, použiti, potrošiti, zapraviti.
<pdyog, tj — cpr)yog. epdyog, 6 požeruh, snedež NT. Š>dygr]g, rjvog, o, f\ mesto v Makedoniji.
cpde (aor. 3 sg. od (pdco) ep. prikazal se je, nastopil je, napočil je fjpešga. cpaea (acc. pl. od cpaog) gl. pobe. pas&cov 3 (<paivco) ep. poet. svetel, bli-ščeč, navvv%a xa'e pasfrovva ponoči in podnevi.
<paeevog 3 ep., ajol. paevvog, at. cptivog svetel, bliščeč, blesteč, cpasiven ep. [aor. pass. (s)(padvd'r]v, 3 pl. pdavftsv] 1. intr. sijem, svetim se. 2. trans, razsvetljujem, svetim; pass. (po)kažem se, vidim se, svetim se daae.
cpasai-fifigovog 2 ep. ((pdco, figovo c) ki sveti ljudem, cpa&i gl. cprjpd.
^aiaJg, cixog, 6, pl. ep. (fraLijneg, oi Fa-jaki, prebivalci otoka Sherije.
paid-e/eoseg j ^a{(5-gog) 1. blesteč, sve-fif'	i tel, bliščeč. 2. krasen, zal,
TinTep I P°staven 5 slaven.
<Paedgr/, f) Tezej eva žena. paed-gog 3 ((paivco) svetel, jasen; pren.
veder, vesel, dobre volje, cpaedgoco in paed(g)vvco (paid-gog) razvedrim, razsvetljujem, čistim; pren. razveseljujem; pass. sem vesel, sem dobre volje.
fhaedoov, covog. 6 Sokratov učenec iz Elide.
Š>audcbv5dg, ov, 6 Sokratov učenec iz Teb.
(packovr/g in paevokijg, ov, o potni plašč (lat. paenula). paivco [Et. kor. bhe, svetiti se; slov. bel ( svetel), lat. fenestra, gršk. on-(pr/g, cpdog (iz p,dfog), pakog, pakeog.
—	Obl. fut. (pavd), aor. epr/va, pf. 1 ne-cpay/.a, 2 nepr/va, pass. pf. nspaapeac, inf. ceepdvijai, aor. 1 spdvdr/v, 2 spd-vrjv, fut. (pavfjoo/iai, culi. verb. (pavvoc.
—	med. fut. pavovpeae, aor. spr/vd/er/v; ep. inf. pr. paivepeev, impf. cpalvov, pass. paevoper/v, iter. paevsoxsvo, aor. pass. (pdvrjv, 3 pl. (fdvev, cj. pavi/rjg, inf. epa-vi/pesvai, iter. (pavser/.s, lut. 3 nepfioe-vai, ion. lut. med. paveouae] I. act. 1. trans, a) storim, da se sveti, spravim na dan (na svetlo), od-, razkrijem xaxa eg to pdbg, kažem odov veve, pokažem, pošljem vegag, oveegava, orj/isea, ofjiiava, odkrijem ur/o ovc, xs-
(pakv)v, dam, podelim, naklonim yd-vov, Kagaxoeviv nvc, veva dečkov slikam koga kot bojazljivca; epr/va d(pavvov (pobg izzval sem skrito iskro; b) pren. o sluhu: storim, da se kaj sliši (razlega), doedf/v zapojem, začnem xcoxvgava; c) (po)kažem, odkrijem vor/peava, agevf/v, deexeeag, ev-vocccv, vfigev; sjvrj uresničim, potrdim;
d)	razjasnim, razložim kdyov, koycov odovg; e) sodno: naznanim, ovadim, zatožim tov g dgdbvvag; f) o vojski: skličem vojsko pgovgav srn veva, eeg veva. 2. intr. a) sijem, svetim se, bleščim se NT; b) svetim komu v iv e. II. med. trans, kažem kaj svojega, vd vo^a kažem kot svoj plen. III. med. intr. in pass. 1. pri-, pokažem se, pridem na dan (na svetlo,) sem viden, svetim se oaos, ovdapeov cpaevsvae Kvgog nikjer ga ni videti, ovdapcov paevo/eae nikjer se ne nahajam = malo me cenijo, nič ne veljam; no-Hev paevee odkod prihajaš ? paevo/eae jvaga vevog prihajam od koga; rodim se, postanem ex fiaoekecog idedovr/g, nastanem ovgoe, nastopim vekog; pos. o zvezdah: vzhajam aovga, du’ f/oi paevo/eevr/pev z jutranjo zarjo, s prvim svitom. 2. v zvezi z določili: a) s subst. ali adi.: kažem se kot kaj ov dgiovr/ paevevo fiovh), paivo/eae ipevdf/g = 'ipevdo/eae, sv noiovvveg paLveoDe jasno je, da; b) z inf. zdim se, kažem se Jidbg v/e/uv avi/g ode (paivevac eevar, d/i(0 (kov, rjveg voe do to vi] cpaevsvae ee-vae; pogosto - doxeev: ovde vovvo sepai-vsvo avvčp niti tega ni veroval; vd ex tov koyov (paevdpeeva kar se vidi iz govora; c) s part. očitno, očividno (je), da (— dr/?,og ei/u), paivo/eae ejve-ogxobv očitno je, da sem po krivem prisegel, eav paevco/eae adexdhv ako se pokaže, da sem storil krivico;
d)	v odgovoru: paevo/eae da, tako je. cpaeog 3 črnkast, temen, siv.
(pacovog, r/ mesto na Kreti. <paxek(k)og, 6 sveženj, butara. pakayyr/dov adv. (cpdkaylg) ep. v trumah, trumoma, krdeloma. pakayyeov, vd ((pdkayg) pajek. cpakayyofiax£G> borim se proti falangi ali pehoti.
<paA.ay%, ayyog, rj [Et. nem. Balken, 1 at. sufflamen, tram za zavoro (iz sub-flagmen)] 1, ion. okroglo deblo, bruno, rkelj. 2. členki (na prstih), pajek.
3.	falanga; a) široka bojna črta; bojna vrsta, bojni red, ki ima široko ospredje;b)bojne čete, oddelek vojske; pos. čete težko oboroženih, ini ipd-).ayyog v bojni vrsti, v ospredju. ipakangoopai pass. ion. postajam plešast.
(pak-angog 3 (cpa/.og svetel, bliščeč, ay.QOg) plešast.
cpakagov, to (ipakog) 1. kovinski glaviči ali rogovi na šlemu. 2. konjski nakit na glavi.
ipakr/gida [ep. pt. ipa/.rjgioav] tvorim vzbokle grbe, grbim se, penasto se kopičim nvpiata.
^aktjgov, to atensko pristanišče; preb. <&aXi)gsvg, 6; adv. ^akrjgoi v Faleru, ^akrjgo^sv iz Falera, (pakrjgovbe v Faleron; udi. (PalijgiKog 3. cpakXixog 3; zb (pakkinov (ipakkog) pesem, ki se je pela pri slovesnem iz-prevodu na čast Dionizu. cpakkog, 6 lesen klinec (ki je predstavljal moško rodilo in ki so ga nosili ob Bakhovih svečanostih v izpre-vodu).
ipakog, 6 greben, locenj, obroč (na šlemu), drugi: rog na šlemu.
<pdpd dor. = (prIgr], cpapev, (pav gl. (pr\g'i. cpavev in sl. gl. paiva.
(pavegog 3 in 2 ((paivco) 1. a) viden, očiten, svetel, jasen, razločen; b) javen, pred očmi vseh, znan, ovala nepremično premoženje; trjv ipfjpov tpavegav diapiga javno glasujem, pa-vegov noid tiva razglasim NT. 2. odličen, ugleden, znamenit, slaven jtav-tcov pavegdtatog iysveto, cpavegai | jzokeig, (pavsgov pirjdev xategyd^Eod'ai. j 3. s pt. imanevdav pavegog rjv očitno je (bilo, da je) delal z vnemo na to, iiuftovkevav ipavegog sati očitno je, 1 da zalezuje, ikvav (pavegog rjv znano je bilo, da je daroval; tudi s o ti in onag: (pavegoi yiyv6pevoi, oti jzoiov-oiv; oaa p,r\ (pavegog rjv, onag eylyva-oxev o čemer ni bilo znano, kako je mislil. 4. subst. zb (pavsgov kar je
očitno, vidno, plan, javnost, odlično mesto; navadno v zvezi s predlogi: ix tov (pavsgov (aplatagai) iz javnosti, izpred oči dnopevya; iv za cpavegčp eipu, nagega suavtov javno se pokažem (nastopim); ig zb pave-gov na plan, v javnost, pred oči vseh tov altov (pega, anodvvteg vpričo vseh, al ig to ipavegov keyopievai ai-tiai javno povedani razlogi, eg to ipavegov eg%ogai pridem na svetlo, razglasim se NT, eg to ipavegov aya spravim na svetlo, razglasim, ig to ipavegov zadiatrj/tl tiva postavim koga na odlično mesto; eni cpavegoig ^vvrjk^opiev sešli smo se v mnenju, da je vse jasno. 5. a dr. pavsgag javno, očitno, odkrito, vpričo vseh, razločno.
9oavsgoco 1. act. storim vidno, razjasnim, razodenem, odkrivam, prikazujem, razglašam NT. 2. pass. prikazujem se, (po)kažem se, razodevam se, postajam znan (slaven) NT.
cpavigcoaig, sag, fj razode(va)nje, razodetje NT.
ipavšale, (pavrjrjg, pavrjfievai gl. (paiva.
ipavog 3 = paeivog.
ipčivog, 6 svetilka, plamenica, baklja, svetilnica NT.
cpavza^opai pass. [fut. ipavtaadrjaouai, a or. ipavzdoftrjv] 1. postajam viden, pokažem se, pojavljam se, to pavta-fogevov prikazen NT. 2. kažem se v lepi opravi, dičim se, ponašam se, šopirim se.
cpavzaaia, fj 1. predstava; pojav, prikazen, podoba, slika (v duši), pred-očitev, domišljija. 2. blesk, sijaj NT.
cpdvzaapa, atog, to (pavtdCo/iai) 1. prikazen, pojav, podoba, slika, predstava. 2. prikazen v sanjah, duh, strah NT.
<pavzi dor. — (paai.
cpao praes. imper. ep. gl. (pijpl.
9odog, oti g, to [gl. (paiva. — dat. ipdei, pl. ipdea, paeav, ipdeoi in ipdeoci, ep. ipoag, at. skrč. pcog, patog, (pati; pl. ipata, ipdtav] 1. luč, (dnevna ali solnčna) svetloba, dan, iv paei podnevi, ipdoade, poaade na svetlo, na dan, eti (pdiovg ovtog dokler je še dan; a) luč življenja, življenje, gotiog
ogcb, flkenco živim; b) javnost, sig cpcbg (paivco (keyco) javno, odkrito povem;
c)	sreča, blagor, rešitev, zmaga, up;
d)	rešitelj, dika, ljubljenec. 2. plamenica, baklja, svetilnica, svetilka.
3.	luč oči, vid; pl. oči.
<pagayycb8r]g 2 poln prepadov. <pagay%, ayyog,?? [Et.gršk.cpagogbrazda,
cpdgco razklati; kor. bher, razklati, lat. ferio, ire, forare; slov. brana, nem. bohren] (skalna) globel, jarek, predor, brezdno, prepad, dolina. ^agpai^ivrjg vofiog, 6 okraj mesta cJldg^ard-og v Spodnjem Egiptu. <Pageeg, oi ion. mesto v zapadni Ahaji. cpagevga, rf, ion. -gr/ in cpagevgEcov, obvog, 6 (cpegco) tul(ec), (strelo)tok. cpagtno) = cpgdcoco.
(pagpan(e)ia, fj (goag[xayevco) 1. raba (uživanje) zdravil, zavdajanje, zastrupljanje, čaranje, čarovnija. 2. zdravilo.
tpag/zaxevg, ecog, 6 in fem. cpagfzanig, idog kdor napravlja zdravila, čarovnik, zavdajalec NT.
<pagp,aK£va> (cpagfiaxevg) rabim čarovniška sredstva, čaram, dajem zdravila, eg tov novapiov rabim kaj kot pomirilo (tešilo) proti reki. cpagn&Kiov, to demin. od cpdgfiaaov. cpagfiaKov, to 1. zdravilno ali čarodejno zelišče, čarodejna pijača, mamilo, bajilo. 2. izdatno sredstvo, zdravilo, lek, strup. 3. barva. 4. nenavadna čudna tvarina, n. pr. nafta.
(pagfianonooia, 1) (nivco) 1. pitje zdravila (strupa) 2. omamljenje, omotica (vsled zastrupljenja). cpagfianog, 6 = (pagfx.ay.evg NT. cpagfiaaaco, at. -xxco 1. uporabljam umetna sredstva, rabim zdravila; mešam s čim n«, nekenvv kalim, trdim. 2. začaram vivd.
&agva/Sa^og, 6 satrap v Frigiji in Bi-tiniji.
Š>agvdKT]g, ovg, 6 perz. satrap okoli
1.	430 pr. Kr.	[šega.
<Pagvaamjg, ov, 6 tast Kira Starej-cpagog, ovg, to ep., cpagog poet. 1. velik
kos tkanine ali platna; platneno ogrinjalo, (mrtvaški) prt, odeja.
2.	plašč, obleka. 3. jadrovina, jadro.
4.	pajčolan.
I
Š>agog, rf otok ob Nilovem izlivu. cpagoog, oug, to ion. odtrgan kos, del, četrtina no ho g.
(pagvy%, vyyog, 1] [Et. sor. <pdgayg\ žrelo, goltanec, grlo. cpag gl. (pr\fxi.
<paoyavov, to (ocpdvvco) ep. nož, meč. (paorjhg, idog, rf pristanišče v Likiji; preb. oi Č&aarfkiTai. cpdoftai gl. (prjfxl.
cpaoig, ecog, ff (cprffii) 1. naznanilo, ovadba. 2. glas, govorica NT.
^aaig, log, 6 1. reka v Kolhidi. 2. reka v Armeniji, gornji tek Araksa; preb. oi (Ptioiavoi.
(pdonco ((piffii) 1. rečem, pravim, trdim, obetam, menim; zanikano: tajim. 2. hvalim se, ponašam se. cpaafia, avog, to ((paivco) 1. prikazen, čuden pojav, čuden dogodek, podoba, slika. 2. prikazen v sanjali, duh, pošast, strašilo.
cpdaoa, rf, at. cpdxxa divji golob, grivar. cpaaao-cpovog 2 (cpovevco) divje golobe moreč, igrfš golobar.	[cpdvo.
<paz’ 1. dor. = (pavi, at.cprfcsL 2, ep. = cpaxi£co [aoi'. ecpaviaa, pass. šepavi,ofhfv] ion: poet. 1. govorim, pravim, pripovedujem, to cpavi^ofievov kakor pravi pregovor, kakor se pravi. 2. imenujem.
cpdvig, ff (cprffii) ep. ion. poet. [aec. cpdviv, voc. cpavi] 1. glas, govorica, sporočilo, novica, vest, eofikif cpavig dober glas, slava, xaxif cpdvig hudobna govorica, jlageia cpavig huda (trda) beseda; cpdvig elai avdgčbv fivr\-ovifgcov govorica o snubačih se bo razširila; cbg (cbaneg) 17 cpdvig kakor se govori, cpavig (en)egyevai vest prihaja, glas se širi; cpavig eyei vivd govori se o kom, cpdviv vivd eyei dvi)g govori se o njem, da. 2. govor, (božji) izrek, prerokovanje, an’ olcovčov iz ptičjega leta.
cpdvvrf, 1) korito, jasli NT. cpdxxa gl. cpdaoa.
cpavki^co smatram (imam) za slabo, malo cenim, zaničujem, preziram vivd, vi.
epavkog 3 in 2 in tpkavgog 3 1. a) slab, slaboten, preprost, navaden, uboren, siromašen ipidviov, oivia, nova, dani-
6eg navaden (ki jih kdo ravno ima); j
0	osebah: nizkega rodu, navaden, oč (pav).oi preprosti (navadni ljudje),
01	(pav/.ovavoi najnižje vrste vojaki; b) lahek, ne težak egcbzgpa; c) majhen, neznaten, brezpomemben agyf], grd to eldog, prazen enrj; argavid neznaten, majhen, pavka empegco navajam stvari, ki so brez pomena.
2. a) slab, neraben, brez vrednosti Tel/iaiM, aga (pav//g dv eh] g anočgpia ali bi bila to slaba selitev ? b) o osebah: a) nesposoben, neraben, zanika-ren, neizvežban, neizobražen va ygap-paza, pavkog vgv yvcbpgv nerazsoden; slab zo^ozgg; /?) len, bojazljiv, lahkomiseln; c) (moralno) slab, izprijen. — to pavkov malopridnost, hudobija.
—	3. adv. pavkcog in pkavgcog av.ovco obrekujejo me, sem na slabem glasu, ngazzco sem nesrečen, e%co slabo se mi godi, zgv ze%vgv pkavgcog e/co sem neizkušen (nevešč) v umetnosti. 1
pavkotgg, gzog, g 1. preprostost, slabost; siromašnost zg g ozokgg, zčbv ftgcopazcov. 2. nevednost, kratkovid- j nost, nesposobnost.
(paco (pdog) ep. [3 sg. impt. ali a or. 2 cpde] svetim, žarim.
peflopai pass. [Et. iz bheg-, slov. beg, pobegniti, bežati, poftog] prepodijo me; bežim, umikam se, viva, vno tlvl pred kom.
<peyyog, ovg, to — (pdog luč, solnčna (dnevna) svetloba, sijaj, dan, ogenj; pl. peyyg stražni ogenj.
tpeyyco svetim, razsvetljujem.
cpeiSopaL d. m. [Et. kor. bhei, bati se.
—	Obl. fut. peioopai, a or. epeLOapgv, pf. n ep s lopat,; ep. a or. peiaazo in ne-pidopgv, opt. nepidotpgv, inf. nepi-deoidcu, fut. nepičgoopai] 1. vzdržim se česa, opustim kaj, odtegnem se, izognem se čemu zivdvvov; varujem se pg NT, fhov gledam na življenje, pg (petčov vse poskusi, nič ne odnehaj, pg (peičov didaoxeiv ne obotavljaj se. 2. a) prizanašam, varujem zivog; prizanesljivo (milostno) ravnam s kom; b) varčujem, varčno ravnam s čim, štedim %ggpazcov; sem varčen, skoparim.
cpsidopevcog a dv. skopo, pičlo NT.
cpeidco, ovg, \ (petdopaf) 1. prizanaša-
f]	I	nje, varovanje, usmilje-
peidcokg, g j nost. 2. varčnost, šted-ep.	I	ljivost, skopost.
pecdcokog 3 (peidopac) prizanesljiv, varčen, štedljiv, skop %ggpazcov. $etScov, covog, 6 1. kralj Tesprotov. 2, samosilnik v Argih. 3. eden izmed tridesetih tiranov v Atenah. cpeikapevog 3 (pckeco) ljubljen. pekovgg gl. packovgg.
(pEvaxt£a> varam, slepim, goljufam Tivd.
cpEvdKiapog, 6 prevara, slepilo. t&Evsog, g mesto v Arkadiji.
(psvco [gl. ifelvo); a or. enepvov in nepvov; int. nepvepev, pt. nepvcbv, pf. pass. ne-papac, fut. 3 nepgoopai] ubijem, umorim, iztrebim, zatrem, pokončam.
<Pegat, ai mesto v Tesaliji; preb. 6 <Pe-gaZog.
psg-av&gg 2 (goegco, avti o g) ki prinaša rože.
(pegfico [Et. iz bher-b-, (pogftfj (lat. for-bea izpos.)] 1. act. pasem, hranim, krmim, preživljam zeva. 2. med. hranim se vno nvog, pasem se, srebam, srkam iz česa.
peg-eyyvog 2 (eyyvg) 1. kdor daje poroštvo (jamči), porok, nvog za kaj, <pegeyyvog sipo nagao%elv sem zmožen, morem, tl yag nekevecg, div eyd> pegeyyvog kar bi mogla storiti. 2- zadosten, zanesljiv, vesten, ngog to. deivu pegeyyvcbzazog ecpdvg v nevarnostih je pokazal največjo požrtvovalnost (vestnost). 3. pripraven, sposoben diaodtocu -rag veag.
<psQ£-£vyog 2 (£'vyov) ki nosi jarem, vprežen Innog.
^egE-ngdzgg, ovg, 6 pesnik stare atiške komedije.
cpegs-OMog 2 ion. ki nosi hišo s seboj.
(pšgsoKE gl. pegco.
pegE-ozapvkog 2 (ozapvkg) ki nosi grozdje.
cpsggv dor. = pegeiv.
$Eggg, gzog, 6 Admetov oče. pegiozog 3 gl. pegzegog. psgvg, g (pega) poet. dota, oprava, bala.
$£go£(pdxzg, g gl. Ileooepovg. pEgZE gl. pegco.
cpeg-zegog 3 (pegco) ep. poet. vrlejši, hrabrejši, močnejši, odličnejši, boljši, koristnejši. — sup. <peg-zazog in 9oeg-Lozog 3 zelo vrl, najboljši, najodličnejši (posebno v ogovoru: preljubi, predragi, moj ljubi, dragi moj).
9oegzgov, to ep. mrtvaški oder, nosilnica, nosila.
cpegco [Et. lat. fero, ferre; nem. gebaren (stvn. beran, nositi), slov. berem, brati, nabiram ; lat. fors, feretrum, -fer, fer-tilis; nem. Bahre, Biirde, frucht-bar. — Obl. fut. oho), a or. rjveyxa, -ov, pf. evf/vo/a, pass. Evr/veypai, -vsygai, -vsy-y.Tai, a or. f/ve^dr/v, fut. ivsi/pOf/Cjopai, olai}fjOou<u, udi. verb. olatog, olateog, (psovog; med. fut. oloopcu (tudi pass.), a or. r/vsyxdpr/v, -6 ur/v, imp. ivf.yy.ov. — ep. praes. cj. 3 sg. (pior/ai, imp. 2 pl. (peoTe, inf. cpegepev, impf. cpegov, iter. cpegeoxe, fut. act. inf. oloepev; a or. act. ijvfi.y.a. sver/.a, inf. iver,ispev, švely.cu, med. r/vsixd.pi]v in ivsizdvM/v, a or. mixt. imper. oiae, oIgetco, olaetE, inf. oloe-pev(ai). — ion. a or. inf. oioai, pass. pf. Evi/veiypai, aor.r/VEiy{jr/v. — vzpor.obl. cpogeco, ep. praes. cj. 3 sg. (pogir/Gi, inf. cpooEEiv, ipogr/vai, cpogf/pevai; impf. cpogeov, iter. (pogšsozs, a or. cpogr/os-, NT fut. (pooioco, a or. egoopsoa] I. act, trans. 1. a) nosim, imam na sebi ipa-nov, '/egpadiov, bitka sem oborožen, y.ovgov yaotegi nosim pod srcem, a\pocpov jddaiv = aipbipcog [daivco; b) prinašam, n ngog tiva kaj h komu; pt. (pegav pogosto = s, z: ngEojdeig rjkftov dcbga (pegovteg z darili, rjkftov va, bitka cpegovteg z orožjem; pt. (pegav stoji tudi pogosto za natančni opis dejanja: sy/og sotr/oe (pegav prinesel je sulico in jo je postavil, altov itaoifhjKE (peoovoa prinesla je jed in jo je postavila pred njega; c) pren. prenašam, pretrpim, vzamem nase kvygd, y.ay.d, tv/ag, tag diatgi-pag prenašam, ggota tov [Hov, ovp-<poor/v; dkyeivčbg, '/aksnchg cpegco težko prenašam, težko mi de, žalosten sem. zamerim, nejevoljen sem, tudi z dat. tip nokepcp, eni tfj ftokiooy.il/; o jedi: prenašam, prebavim eoiHovoi nkeico r/ dvvavtai cpegeiv. 2. a) (nosim in) premikam, odnesem, odpeljem nodsg
/uv Eipegov, pevog hJvg Tuvo g grem naravnost nad koga; o ladji: vozim, pripeljem Evftdde, sni itovtov; o vetru: ženem, podim dvepog vfjag (dvepog (pegav ugoden veter); zanesem aekkai siti itovtov, podim semtertja svila y.ai evda, raznesem nvg, odnesem eno g-, dgpa vlečem, vozim, peljem nokivde. — pass. a) meče, zanaša, podi me kdo avepoig (pegopai, (pegopai tf/ eni-fivpia žene (prevzame) me poželenje; P) padam, tečem, letim nav d’ tj gag cpegopr/v, rjxe cpegeoikai vrgel ga je, da je padel; nbda ngoer/xe (pegeoftai izpustila je nogo, da je padla, dpbae drevim, planem na kaj eni tivi, eig, siti tiva, y.avd vdov nergav zvrnem se (padem) s skale, dgopip ngog tiva v skoku dirjam proti komu; o konju: mnog [Ha cpegetai uide, uteče; eni tip agpan vozim se; (pvyfj eig Tiva bežim h komu, onoi yrjg gl. onoi; to jdekog dmkdoiov cpegetai sega (nese) dvakrat tako daleč; part. cpegopevog naglo, hitro, urno, nenadoma; cpego-,pevoi eaenintov hitro so napadali, >j£si (psoousva ta v.av.d hitro bo prišla nesreča, cpyopr/v (pegopevog and ti)g eknidog bil sem nenadoma razočaran; y) uspevam, imam uspeh, srečno se iztečem, vopoi ov xakag cpegovtai slabo se godi zakonom, xakag (en) cpegopai dobro se mi godi, xaxag cpegopai slabo je z menoj, slabo se mi godi; b) odnesem, u-, pograbim tevyea, evaga, grem si po kaj tevyea naga tivog, (pagpaxa; p os. a) pridobim, več dosežem, pioHov dobivam plačo, imam korist; fi) dya xai (pega robim in plenim, oropam do golega, zasužnjim; c) a) nosim kam, pri-, donašam, dajem, dcbga, plačujem cpogov, pianov; 'iprjcpov glasujem, %doiv izkazujem ljubav, ustrezam, storim kaj komu na ljubo; toda Sof. O. 7. 764 ydgiv cpegco izkaže se mi milost, hvaležen mi je kdo; pren. prispevam, pripomorem stg rt; P) prinašam vest, sporočam, javljam pvilov, ayyekiav; cpegetai (lat. fertur) govori se, baje; pos. govorim o čem, pripovedujem, xkeog razširjam; pass. sv ipegopai sem na dobrem glasu;
oppos. novrjgmg (pegogai sem na slabem glasu; d) a) nosim, rodim, do-
našam y.agnov NT, (pagpiana, cogia navva; abs. r/ yrj ipegei zemlja je rodovitna ; donašam korist, do^av vzbujam mnenje; p) nosim v sebi; vd nav tov noXefiov ai veeg (pegovoi odločitev boja je odvisna od ladij; y) naredim, povzročim, pripravim vd aco-'drjvai, ‘/.and, vimrjv, noXepiov vnamem, ddoneg vd di/.aiov eipege kakor je zahtevala pravičnost. II. act. intr. 1. žene (podi) me kdo, hitim, (pegovoa (sc. eamr/v) svefia/.e vrji (pi/.hj z vso silo (naravnost) se je zagnala na prijateljsko ladjo. 2, a) razprostiram se, segam do Xipif)v, ležim proti čemu fj sni {faXaoaav (pegovoa zcbgr]; b) o potu (tudi brez odog): vodim, peljem kam odog (pegei eg Igor, ai eg v tj v noXiv (pegovoai nv/.ai, fj ngog eco eni Hovoa (pegei-, c) nanašam se na kaj, merim (kažem) na kaj, fj yvd)jnj eipege mnenje je bilo, vov ovgavijyov d voog eipege poveljnik je menil (mislil), da, ai yvd)fvai vd avvd eipegov so isto mislili ; d) sem (služim) za kaj elg axe-oiv, (pegei eg aio/vvrjv sem v (delam) sramoto, vd ngog vd vyiaiveiv (pegav v a kar pripomore k zdravju; e) vd ex ftečbv cpegov božja volja, usoda; f) imper. (pege prinesi; nav. kot adv. daj (te)! hajdi(te)! urno! kvišku! (peg’ eine dr/ jioi daj, povej mi, povej mi no! (pege dnov o Q) povej (da slišim), 95606 di) tdtojuerpoglejvatorej! III.med.
1.	od-, prinašam zase (s seboj), ugrabim si, jemljem s seboj, grem si po kaj, olvov pijem, zauživam; prinesem s seboj vdcog, nodavmvga, nosim s seboj <pogftr)v, olvov oi/.odev prinesem si z doma, (pegogai vi iv %egolv nosim kaj v svojih rokah. 2. pridobivam si, prejemam, imam, dobivam (dosežem) zase dcbga, denag, nXeov več dobim ali dosežem, piav-vig nXeov (pegevai je modrejši.
cpev 1. vzklik holesti ali nejevolje: ah! joj! gorje! tudi dvojno: (psv (pev; (pev dfjva da, gorje! veže se z nom. (cpev vdXag) ali z gen. cpev vfjg dvoiag.
2.	vzklik strmenja ali veselja: ah ! joj! (pev vov avdgog kakšen mož! (pev vd
Xafieiv ngoo(f'd'eypca kakšna radost, da slišim!
9oevyco [Et. lat. fugio, fuga; nem. biegen, beugen, Bogen. — Obl. fut. (pevgopiai in cpev^ovpiai, a or. eipvyov, pf. ni(pevya, a di. verb. (pev/.vog, (pev/.veov, acpvxvog; ep. praes. inf. (pevyepiev(ai), impf. (pev-yov, iter. qjevyeoxe, a or. (pvyov, cj. 3 sg. (pvyr/oi, opt. 2 sg. (pvyoioda, inf. ipvye-eiv, iter. (pvyeoy.e, pf. act. pt. ne<pevyo-veg in necpvijoveg, med. pt. ne(pvypie-vog] 1. bežim, pobegnem, utečem, uidem viva, vi, umaknem se, rešim se iz česa vivog, ex, iinez, ano vivog; fjvia e/ %eigobv zdrsnem, padem iz rok; vno vivog požene me kdo v beg, bežim pred kom; eg, eni, ngog viva pribežim h komu; včasih izraža (pev-y(0 samo poskus, dočim se dovršeno dejanje izraža s sestavljenko peXve-gov og <pevycov (kdor hoče uiti) jtgo-(pvyr) xaxdv. 2. bežim iz domovine, preženejo me, sem pregnan, grem v pregnanstvo, 6 (pevy(ov iz-, pregnanec, ubežnik vno vov dfjpiov, ex navgidog; eni vivi cpevyco pregnan sem zaradi česa. 3. umaknem se, odtegnem se čemu (noieiv); ogibljem se, varujem se česa; pomišljam se, bojim se, zavržem. 4, vfjv dixtjv sodnij sko me preganjajo, zapletem se v pravdo,vfjv yga(pfjv vno vivog poklican sem pred sodišče, tožen sem od koga; (pevyco vivog tožen sem zaradi česa; 6 (pevycov zatoženec. (pevxvog 3 (cpevy(o) čemur morem uteči, odtegniti, izogniti se, ov (pev/.vog neizbežen.
(pevi-ig, ecog, fj poet. beg.
(pf), (pr) ep. kakor (bi), kot (bi).
(pij gl. (prjiii.
(pfjyivog 3 hrastov aijcov.
(prjyog, 1) [Et. dor. (payog, lat. fagus, nem. Buche, Buchstabe, Buch] 1. hrast, dob. 2. želod.
<pfjpi1, v), dor. cpapia (lat. farna) 1. a) glas, govorica; b) znamenje, slutnja. 2. a) božji izrek, beseda, prorokba, prerokovanje ; b) govor, raz-, pogovor, dogovor; c) vest, naznanilo, sporočilo, pripoved; d) javno mnenje, glas, sloves. 3. <Pdpa pers. Govorica, poslanka Zevsova.
<prj[iL [Et. kor. bha-, govoriti, lat. for, fari, fatum, fabula, fateor, farna, fas; slov. bajati, basen, balij zdravnik = ki zagovarja. — Obl. 2 sg. cprjg, (pfl g, 3 sg. prjoi, imper. (pcvdi, (padi, inf. pavai, pt. pag; impf. 2 sg. eprjoifa, eprj g, tut. prjaco, a or. eppesa, odi. verb. pavog; — ep. pr. 2 sg. ppoffa, cj. 3 sg. epfjoiv, pvjrj, inf. (pripev; impf. prjv, 2 sg. eprjg, (pijg, pijoffa, 3 sg. (pij, 1 pl. pdpev, 3 pl. epaaav, šepav, paaav, (pav; iter. epaoyov, paozov, med. praes. 2 pl. pdoffe, imper. 2 sg. pao, inf. (pdaOai, pt. pdpevog, impf. (ejrpdiipv, epavo, epdro, epavvo, pavvo, vzpor. obl. pa-chco\ I. 1. a) povem, (iz)javim, rečem, govorim, pravim, pripovedujem vi, vivi vi NT, ngog veva, z inf., aec. c. inf., cbg, ort. Včasih stoji sredi stavka (= lat. inquit): eyd) pev, eprj, oipai; £/.ey£ pag = eprj Xeycov, paoi kakor pravijo, kakor pravi pregovor; b) z dvojnim aec. imenujem koga kaj veva avdXy.iča; c) trdim, obetam xai ve pe pijoč pa/jj Tgcoeaaiv agr)yeiv; d) odgovarjam; e) (o govornikih) predlagam, nasvetujem ngčbvov pev vgi-ijgeig nagaay.evaoaoffai pr/pi deiv. 2. po-, pritrjujem, pravim, da; v odgovoru: prjpi da; padi f) piij, d egeo-vib reci „da“ ali „ne“! ov prjpi a) zanikam, tajim, pravim, da ne; b) prepovedujem sive pij ov pij g. 3. mislim, menim, verujem pij yag dy, aigrjoeiv nohv. II. med. 1. = act. 2. ep. loov v im primerjam se s kom, smatram se komu enakega.
prjpUjco (pijpag) izrekam, razširjam govorico.
&rjpiog, 6 pevec na Itaki. pfjpig, log, ij (prjpi) ep. govorica, glas, pogovor drjpoio. prjv in sl. gl. prjpd. prjvrj, fj ep. morski orel. prjg, prjgog, 6 ep. (=ffrjg) zver, pošast, grdoba (pos. Kentaver).
^rjgai, at, ep. (prjgrj mesto ob Mesen-skem zalivu.
pij?, pij?, pij oda gl. prjjii pifapevog, pffav in sl. gl. pfldvco. pffdvco [fut. pdfjoopai, a or. epffaaa, epfhjv (pila), pdairjv, pdijvai, pffdg); pf. e p daz a; ep. a or. 2 pfHjv, iml. 3 sg.
epffij, 3 pl. pdav, cj. 3 sg. pdijrj in pdijoi, pfhjrjoi, 1 pl. pdecopev, 3 pl. pdecooi, opt. 3 sg. pdairj, pdairjdi, med. a or. pt. pdapevo g] 1. prehitim, pretečem koga vivd, preje (hitreje) pridem, prej (hitreje) naredim, izvršim kot kdo viva, vi hitro naredim kaj, e g vi prihajam prej kam; s pt. prej, poprej, hitreje (nego), ep-daoav va d.y.ga y.ava).aj!6vveg vovg no-kepiovg zasedli so vrhove prej nego sovražniki; s ngiv; pdaoai jlovkope-vog ngiv nadeivhoteč prehiteti, predno trpi škodo; pdavco vivd apeiftopevog odgovorim prej ko kdo, epdrjoav avaonaoavveg potegnili so ladjo na suho prej (nego je nastopila nevihta), ovz epdrjoav enio%siv niso mogli pravočasno zadržati; ou% av pddvoig key(ov povej vendar takoj (pač ne poveš ali ne boš povedal prezgodaj), ovz av cpdavoive ay,o).ovdovvveg ali mi ne boste takoj sledili, sledite mi vendar takoj; ovy. av pdavoive vrjv va/Jovrjv oniam dna/J.aooopisvoi odpravite se vendar kakor hitro mogoče ; pt. pffdpievog poprej. 2. dohitim, dotečem, pridem, dospem eni v iv a, elg vopiov NT. pdagvinog 3 (pffeigco) poguben, uničujoč, škodljiv.	[NT.
pdagvog 3 (pffeigco) minljiv, trohljiv pdeyyopai [fut. pffey£opai, a or. £pdey-gdpr\v, pf. epdeypai, -eygai, -eyy.vai, a di. verb. (pi)syy.v6g; ep. a or. (pdeygd/ir]v, cj. pdey^opai\ 1. oglašam se, glasim se, povzdignem glas, kličem, kričim, zaženem krik; oakmy^ se glasi, zapoje, doni, se razlega; o konju: rezgetam; o orlu: vreščim, vpijem. 2. govorim, povem, rečem, črhnem, zinem, godrnjam.
pif&ypia, avog, v6 glas, zvok, šum, klic, beseda, govor.
pffeig, gog, 6 ion. uš; smrekov storž. pffeigidco (pdeig) trpim za ušivostjo, sem ušiv.
pdeiQorgayeco ion. jem smrekove storže. pffeigco [fut. pffegčb, a or. epdeiga, pf. epdagza in epffoga, p as s. pf. epffag-pai, 3 pl. epdagavai, plpf. epffagavo, a or. pass. epffagrjv, fut. pass. pffagrj-oopai, a di. verb. pdagvog, med. fut.
(pffsgovpiai (s pas. pom.), ion. fut. cp-Oegeco] l.act. uničujem, pokončujem, zatiram, poškodujem, (raz)rušim, pustošim, (u)morim, pokvarim, onečastim, zapeljujem živa ti, dno Tivog odvrnem od česa NT. 2, pass. propadam, poginjam, izginjam, pogubim se, poškodovan sem; pf. sem razrušen ali opustošen, vno Tivog od koga, -rivi po kom, ngog nva pridružim se v svojo nesrečo komu.
^O-Eigcov ogo g, to gora v Kari ji. (pfrecofjiEv, cpfdfj in sl. gl. cpOdvco.
ZOffirj, fj [ep. dat. 'Pffiijgu] mesto ob Sperheju v Tesaliji, Pelejeva država; preb. iPd-Zog, 6 in ^'OZcbnjg, ov, 6; adv. ep. •P&Ztjvde v Ftijo, fcrn. ZPO-icdug, <PftZrjrig, «5og, fj pokrajina v Tesaliji. cpO-ipevog gl. pffivco. cpfhvag, d <5 o g, fj poet. ((pfHvoi) ki uničuje (razjeda), poguben, slabeč; vo-oog sušica.
(pfhvoncopivog 3 ((pfhv-oncogov) poznojesenski NT.
cpffiv-oncogov, to (cpffivco, dncbga) pozna jesen.
cpO-ivvO-co [samo praes. in impt; iter. pfhvvffsoKsv] = (p{Hvco. 1. trans, pokvarim, pokončam, pogubim, uničim, izpijem oivov, ohiov, trapim, mučim zijp. 2. intr. ginem, venem, medlim, umiram -rodg d’ sa (pOivv-ffeiv; poginem, pogubim se. ipO-ivco (Z in (), vzpor. obl. cpffico in cp&ivvftco [Et. lat. sltis, gršk. (pOlo), cpffivvifco. — Obl. fut. (f/Oioco, a or. sipfh-oa in eipfhov, pf. eipOr/.a, pass. pf. hpOipmi, pipi. icpfHfitjV, a or. scpOifJrjV, adi. verb. cp-OiTog, med. fut. (piHooucu, a or. S(pA) L ar jv; ep. a or. (pOioa, plpf. pass. 3 pl. eipfHaTO, a or. pass. 3 pl. ikpOiflsv, a or. med. cj. 3 sg. cpfHsTCU, 1 pl. (pfhousof) a, opt. (p{H/M]v, (pOivo, imp. (piHodo), pt. (pfJiptsvog, inf. q/0i-a-i^cu] 1. act. 1. trans, uničim, pogubim, (raz)rušim, umorim, ubijem Tivd, Ti. 2. intr. a) pojemam, ginem, medlim, venem alcbv, fjfhj; b) umiram, poginjam rivi, vno, and, Iz Tivog;
c)	o casu: minevam, potekam vmTsg, pirjvsg; [if/v cpOivcov zadnja tretjina meseca; d) pren. ponesrečim se, ne uresničim se piavvevpiaTa, ne izpol-
nim se -Oso (pata. II. med.-pass. act. intr.; ipfKpievoc, kdor je izginil, ubit, mrtev, minul. cp-OZc-rjvoog, ooog (cpfKo_>, dvi)g) ki mori (uničuje) može.
cp&Zai-pflpoTog 2 (cpOico, [3qot6c) ljudi moreč, ljudomoren /.id%rj. cpfHoig, so)g, fj (cpO-ivco) 1. pešanje, pojemanje. 2. sušica, jetika.
<pO-Zro ep. 3 sg. opt. a or. med. od cpfHvco. cpfhrog 3 (adi. verb. od (pfUvco) preminul, rajni, umrl, mrtev. tpfHco gl. (pfMvo).
‘IffhZcnTrig, d in 'Pfhčozig, fi gl. OAjirj. cp'9'oyyfj, fj in (pO'oyyog, 6 (<p'0eyyopiai) — (pffeppia.
cpffovepog 3 (ipffovog) nevoščljiv, za-viden, zavisten, zavidljiv Tivi. cp-d-oveco 1. zavidam, po strani gledam, ne privoščim, sem zaviden (nevoščljiv), Tivi ev ngfjooovTi zavidam, da gre komu dobro. 2. odbijem, odrečem komu kaj Tivog-, ne maram, nerad gledam, branim se, upiram se; pass. cpffovov/.iai zavidajo me, ne privoščijo mi. cp-Oovrjaig, ecog, fj =*= cpOovog. cpffovog, 6 zavist, zavistnost, nevoščljivost, nemilost, odrekanje; ovdeig cpfOovog ne odrekam (ugovarjam), prav rad dovolim, <5(d cpfdovov iz nevoščljivosti.
cpffoga, ion. tp-d-opij, fj in tp&ogog, 6 (cpffeigco) 1. uničenje, razrušitev, po-rušenje, opustošenje; popačenost,pokvarjenost. 2. poguba, pogin, poraz, propast, smrt; izguba; minljivost, trohljivost NT. 3. kuga, bolezen. <pi(v) pripona, ki se obeša na deblo samostalnikov; po pomenu = gen. in dat. sg. in pl. ftiijcpi, vav-<pi, o^eo-ipi, i§ svvfjcpi, sz fhinpiv (= sz 'Osd)v) itd. cpiakrj, fj 1. skodelica, skledica, (darilna) čaša, repuljica. 2. kotel, žara, pepelnik.
&iyaX.£vg, stog, 6 prebivalec mesta <Piya?da v južni Arkadiji.
<piduiov, to skupna obednica Spar-tancev; pl. skupni obedi Spartancev (= ovc> a ima).
tpiX-dya-Oog 2 dobro ljubeč, blag. (piXa8eX<pia, fj bratoljubje, bratovska ljubezen.
cpil-aSelcpog 2 kdor ljubi brate in sestre, bratoljuben. epTlai gl. (pilečo, cpilaizegog gl. epilog, cpil-aiziog 2 (aitia) kdor rad graja (toži), grajav(en), oponašav. cpil-drtgrjzog 2 ion. poet. epil-angdzog (y.egdvvvpi) ki ljubi nemešano, suho vino.
(pil-ale^avSgog 2 Aleksandrov prijatelj. (pil-avayvcoozrjg, ov, 6 (dva-yiyvcboxco) kdor rad bere, prijatelj čitanja. cpil-avSgog 2 1. ki ljubi moža (soproga) NT. 2. moške ljubeča, moža željna.
cpilavffgcojieco ravnam s kom dobrohotno (prijateljsko).
<pilav&gconia, rj ljubezen do ljudi, ljudomilost, človekoljubje, priljudnost, prijaznost, ljubeznivost, dobrota, dobrotljivost.
cpil-dvfrgoonog 2 kdor ljubi ljudi, človekoljuben, ljudomil, priljuden, ljubezniv, prijazen, dobrotljiv, mil, blag, ta cpildvrlgcona dokazi dobrote in prijaznosti.
cp ilane jp^rj po avvrj, fj prepirljivost, sovražnost.
(pil-anejpfrfjpcov 2 (an-e/fldvopai) prepirljiv, sovražen, zavisten. (pil-anoSrjpog 2 (dfjpog) kdor rad potuje, potoljuben.
<pilagyvgia, fj pohlep po denarju, lakomnost, skopost NT.
<pil-dgyvgog 2 pohlepen, lakomen, skop.
cpilag^ia, rj želja po vladi (časteh), vladoželjnost, zapovedljivost. cpil-ag%og 2 (ag^rj) vladoželjen. epilazo gl. (pilečo.
(pil-avlog 2 (avlog) poet. ki ljubi piščalko).
<pil-avzog 2 sebičen, samopriden, samoljuben NT. epileeone gl. (pilečo.
cpil-elevftegov, v 6 svobodoljubnost, ljubezen do svobode.
<pil-ellrjv, rjvog, 6, fj prijatelj Helenov. tpil-egaozrjg, ov, o (egaco) prijatelj lju-bovanja (ljubezni), zaljubljen. epilegaozia, fj zaljubljenost.
<pil-egaazog 2 (egaco) poet. zaljubljen, zaljubljenim naklonjen.
tpilsgyia, fj veselje do dela, delavnost, pridnost.
cpil-čzaigog 2 ki ljubi svoje prijatelje (tovariše), ljubezniv, prijazen nasproti prijateljem, družen, nesebičen.
<pilečo [fut. epilfjoco, a or. ecpilrjoa itd., med. fut. <pilfjoopai (tudi pas. pom.) adi. verb. cpilrjteog; ep. praes. cj. 3 sg. cpilerjoi, inf. cpilfjpevai, impf. cpileov, iter. (pileeo>is, fut. inf. (pilrjaepev, a or. a at. (pilrjoa, med. (e)(pilato, imp. cpilai, pt. (pilduevog, p as s. 3 pl. (pilrplev; dor. pr. 3 pl. cpilecovti] I. act. 1. ljubim, imam rad, tivd sem komu naklonjen, izkazujem komu ljubav cpilovrjta. 2. a) ljubeznivo ravnam s kom, ljubeznivo sprejemam, prijazno pogostim ; b) tčp otopavi poljubljam, ljubkujem, božam v iv d, ti. 3. o stvareh: odobravam epya, rad gledam, rad imam, rad delam, sem navajen kaj delati; pogosto se prevaja z „rad“, „navadno“; n. pr. cpileei yiyveo'dairado pride do česa (se zgodi), oneg cpilel kar se navadno dogaja, kar je običajno. II. med. (eepilaprjv) brigam se, skrbim za tiva, negi ndvtcov. cpilrj, fj (lem. od epilog) prijateljica, ljubica.
epil-fjSovog 2 (rjdovrj) željan veselja, zabavoljuben NT.
cpil-fjKoog 2 (dy,ofj) kdor rad posluša, pazljiv, pozoren, ukaželjen. cpilrjpa, atog, to poljub NT. cpilfjpevai gl. (pilečo. cpil-fjgezpog 2 (egetpov) ep. ki ljubi veslanje, ki rad vesla. cpilrjteog 3 gl. (pilečo, cpilrjzindg 3 ((pilečo) k ljubezni nagnjen, cpihjtiy.og eipi tivog hrepenim po čem.
Cpilia, Tj, ion. -irj ljubezen, naklonjenost, dobrohotnost, vdanost; prijateljstvo, prijateljska zveza, dia, zatd, ngog (piliav iz prijateljstva, iz ljubezni, fj orj cpilia ljubezen do tebe; dpi d id epiliag tivi prijateljsko občujem s kom.
epiliazgeco (iatgog) sem prijatelj zdravilstva, to (pihatgeiv ljubezen do zdravilstva.
(pilmog 3 (epilog) 1. ki se tiče ljubezni, ki spada k prijateljstvu, lju-
bezenski, prijateljski, prijazen, Ta cpdr/.d (sc. egya) prijateljsko ravnanje, dokazi prijateljstva. 2. ki vzbuja ljubezen, to grdmdrvavov vfjg rpvftrjg vzor ljubezhivega (prikupljivega, milega) značaja duše. — adv. <pdixcog prijateljsko; cpdindrg sywco ngog uva sem komu prijatelj, cpdiy.org /gaopai (didneipat) uvi občujem s kom prijateljsko.
cpdiog 3 in 2 1. ki se tiče prijatelja, prijateljski, prijazen, naklonjen, ljub, drag; r) grdia (jatga, yr)) prijateljska dežela. 2. cpdiog (Zevg) varuh, zavetnik prijateljstva. — epdtcog prijazno, kot prijatelja če/opai. cpdmni^co sem Filipov pristaš.
<pdirtJziKog 3 (govor) proti Filipu. cpdmmopog, 6 nagnjenje, naklonjenost do Filipa.
grd-uznog 2 konje ljubeč, prijatelj konj. $d-injzog, 6 makedonski kralj (359— 336), oče Aleksandra Velikega. cpdiazog 3 gl. epilog, cpdtziov, to prijateljska (ljubezenska) pojedina = cpičiuov. cpdiatv gl. cpdog.
grdo-^aodovg, ecog, 6 kraljev prijatelj. cpdo-yeXoiog 2	^ ki se rad smeje, ki
cpdo-yelcog,arvog, d J ljubi šale, smejav. cpdoyvfivaazeco ljubim telovadbo, rad telovadim.
qrdoyvpvaozta,f]\iubezen do telovadbe. tpdo-yvvaiKeg, ol (metaplast.pl. od cpdo-yvvt]g 2) ženske ljubeči. epdo-Seanozog 2 (čeonovr]g) ion. ki ljubi svojega gospodarja. cpdo-8daiog 2 pravicoljuben. cpdoSiuEco ljubim pravde, rad se pravdam.
<pdo-dixog 2 (ddr]) prepirljiv, prav-darski.
cpdo-doljog 2 slavohlepen. cpdo-Scogog 2 (Čargov) darežljiv, radodaren.
grdo-£cpog 2 (£qrov) 1. ki ljubi žive stvari. 2. ki ljubi življenje, življenja vesel, boječ, strahopeten.
<pdo-fte&ficov 2 (fieaopcu) kdor rad gleda (igre), radogled. grdo-dsog 2 bogoljuben, boga ljubeč NT.
<pdo&rjgta, f] ljubezen do lova.
ep do-tir] g o g 2 (tfrfga) kdor ljubi lov, prijatelj lova.
(pd-OMZLQflCOV 2 (odvigeo) grd-odziazog 2
(odvi^ar) poet.
1. usmiljen, milosrčen. 2. nagnjen k tarnanj u (j oku), rahločuten, občutljiv. cpd-oMzog 2 (odvog) poet. kdor rad tarna.
cpdoivta, rj, ion. -irj ljubezen do vina, pijanstvo, pijančljivost. cpd-oivog 2 vdan pijači, pijančljiv. cpdonaMar 1, sem prijatelj lepega, ljubim lepo in blago. 2. iščem svojo čast v čem, sem častihlepen, prizadevam si, trudim se (vneto). grdo-xcdog 2 kdor ljubi lepo in blago, ljubitelj lepote, bleska, sijaja; negi onXa kdor ljubi lepo orožje. epdoKsgdeco hrepenim po dobičku, sem pohlepen, dobičkoželjen, iščem dobička, želim obogateti uvog. cpdo-xeg8rjg 2 (negčog) dobičkoželjen, lakomen.
gtdo-xegzopog 2 ep. kdor rad zmerja, porogljiv, psovalen. grdo-xddvvog 2 kdor ljubi (išče) nevarnost, predrzen, pogumen. Š>do-x()dzT)g, ovg, o Filipov pristaš, Demostenov nasprotnik. grdo-xz£avog 2 (nveavov) ) lakomen, grdo-xzrjpcov 2 (y.vt]pa) J samogolten. $doxzr]Z7]g, 6 iz Meliboje v Tesali ji; bil je slaven strelec in je imel He-raklejev lok in njegove puščice, s katerimi edinimi se je mogla Troja osvojiti.
grdo-xcopog 2 (natpog) ki ljubi vesele izprevode in gostije. grdo-Xdxcov, arvog, 6, rj pristaš Lake-dajmoncev in njih ustave. <pdo-loyog 2 kdor ljubi (zabavne ali znanstvene) razgovore, prijatelj učenih pogovorov, učenjak. grdodotSogog 2 (loičooeco) ki rad zmerja, psovalen, sramotilen, opravljiv.
(pdopafteco sem vedoželjen, izobražujem se.
<pdo-paftrjg 2 (pavftdvco) kdor se rad uči, ukaželjen, vedoželjen uvog. cpdopafrLa, r) ukaželjnost, vedoželjnost.
cpdo-palico iščem bitke, sem boja-željen.
pik-o.uftgog 2 (o^gog) ki ljubi dež in mokroto.
piko-pp.eidr)g 2 [Et. iz rpt/.o-ou£idijq, slov. smejati, nem. schmeicheln] ep. ki se rad (ljubko) smehlja. piko-povoog 2 (juovoa) prijatelj modric, prijatelj lepih umetnosti (glasbe, pesništva).
piko-pv&og 2 (p^vilog) ki ljubi bajke (pravljice), zgovoren, gostobeseden. piko-ficop.og 2 (jucbjuog) grajav, opo-našav, ki rad graja, grajalec. pikovsineco, -v e m la, piko - VElKOg gl.
pi?.ovMeco, -vMia, piko-vMog. pikovinseo (piko-VMog) ljubim zmago, potegujem se za zmago ali prednost, tekmujem, borim se, pričkam se, prepiram se, pravdam se, trdovratno se držim česa, trdim svojo, sem svojeglav, sem častihlepen oncog, ngogvi; inf. s vi ali oncog.
pikovinia, r\ in pl. 1. hrepenenje po zmagi (prvenstvu), tekmovanje, častihlepnost, ljubosumnost. 2. prepirljivost, pričkanje, jrpog viva (vi) s kom, negi v iv o g o čem.
piko-vinog 2 (vimf) 1. zmago ljubeč, hrepeneč po prvenstvu, po zmagi, častihlepen, slavohlepen, tekmujoč, to pikovmov poganjanje, tekmovanje. 2. prepirljiv, svojeglaven. 3. adv. pi-kovineog s/.co ngog viva tekmujem s kom, potegujem se, poganjam se za čim, trudim se na vso moč, sem svojeglav, hočem imeti prav. piko-^Eivog 2 ep. (piko-csvog. pikolgevia, f/ gostoljubnost, postrež-ljivost NT.
piko-^evog 2 goste ljubeč, gostoljuben, postrežljiv.
piko-jiaiy/ncov 2 ep., at. piko-naioficov 2 (nai^co) kdor ljubi šalo ali veselje, vesel.
piko-naig, naidog, 6, r/ ki ljubi dečke. pikonkovvia, r) pohlep po bogastvu, lakomnost.
piko-nkovxog 2 poet. kdor se poganja za bogastvo.
piko-jtokspog 2, ep. piko-nvokepog 2 kdor ljubi boj, bojaželjen, bojevit. piko-nokig, idog, 6, f/ kdor ljubi svojo domovino, domoljuben, v o pikonoki ljubezen do domovine, domoljubje.
epiko-jtokivrjg, ov, 6 ki ljubi sodržavljane.
cpikonovEco ljubim delo, sem delaven (priden, marljiv).
epikonovia, f) delavnost, pridnost, marljivost.
epiko-novog 2 (novog) 1. delaven, priden, marljiv negi vi. 2. naporen, težaven, trudapoln. — a dv. -novcog e%co ngog viva sem marljiv, vnet proti komu.
epikojioaia, 7] pijanstvo, pijančljivost. piko-novrjg, ov, 6 vdan pijači ali pijančevanju.
epikongdyp,oavv7], ?) 1. delavnost, marljivost, neumornost, prizadevnost. 2. prepirljivost.
piko-ngaypicov 2, gen. ovog (jigayfxa) kdor mnogo dela, delaven, marljiv; prepirljiv; radoveden. pikongcovEvco hočem biti prvi NT. <piko-jtx6kepog gl. piko-nokspiog. piko-ggcol-, cbyog, 6, rj ki ljubi grozdje, ki rodi ali prinaša grozdje. epik-oQxrjficov 2 (og'/.r]pia) ki rad pleše, ljubitelj plesa, plesav. epikog 3 [voc. pike in pikog-, comp. piak-kov pikog, pikvsgog (poet.), sup. jahava piko g, pikvavog; redko p ik (livno o g, pikcbvavog; pikaivegog, pikai-vavog;ep. pikicov, poet.pikiovog] l.pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. 6 pikog prijatelj, tovariš, zaupnik, f) pikri žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali lasten pikov rjvog, oi pikoi svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, pika pgoveco (oida) vivi naklonjen sem komu, pika noiovpiai vivi sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. a dv. pikcog, pikiKČog, pikicog rad, prijazno, ljubeznivo.
piko-OKcbpficov 2, gen. ovog ion. (oKČbpi-jita) porogljiv, zabavljiv, zabaven. pikooopeco (piko-oopog) ljubim ali iščem modrost, sem prijatelj modro-slovja (znanosti, vede), bavim se z vedo (znanostjo), modrujem, sem modrijan, učeno razpravljam, razmišljam o čem, pikooopiav skrbim
za modrost, bavim se z modroslov-jem, pt. cpikooocpčbv kot modrijan; pos. 1. glavo si belim, modrujem. 2. opravljam kaj po gotovih pravilih, izmod-rujem, izmislim kaj. epikoaoepia, 1. ljubezen do modrosti ali znanosti, vedoželjnost, modro-slovje, znanosti. 2. posvetna modrost, modrijanstvo NT.
<piko-ootpog 2 (oocpia) 1. adi. ki ljubi modrost, modrosloven, modrijanski, vedoželjen, znanstven. 2. subst. 6 mo-droslovec, modrijan, učenjak, ironično: idealist.
cpiko-ozscpavog 2 ki ljubi vence. <pikoozogyia, fj ljubeznivo obnašanje, nežna (prisrčna) ljubezen. <piko-ozogyog 2 (oTegyco) NT nežno ljubeč, prisrčen, ljubezniv, to cpiko-ovoQyov nežnost.
tpiko-ozgazicozrjg, ov, 6 prijatelj vojakov. cpiko-ocopazog 2 (očbga) kdor neguje telo, telo ljubeč. cpikoz&oiog = cpikoTrjOiog.
<piko-zsxvog 2 (teuvov) ion. ki ljubi (svoje) otroke NT.
<pikoze/veco (cpiko-Te/vog) bavim se (marljivo) z umetnostjo.
<piko-ze/vog 2 (Te/v-rj) ki ljubi umetnost, umeten, umetniški. cpikozrjg, rjzog, f) 1. a) ljubezen, prijateljstvo, prijazno razmerje, dobrohotnost, naklonjenost; goUovrjza zagvco sklenem prijateljsko zvezo,sličnocpiko-vrjza /jdžžto in TiiJrj/M; b) gostoljubje, gostoljubnost nags/co. 2. (čutna) ljubezen, uživanje ljubezni. 3. konkr. v nagovoru: & (pikovr/g = & epike, cpikozr/oiog 3, dor. cpikoz&csiog ki spada k ljubezni ali prijateljstvu, prijateljski, ljubezniv, prijazen diaiva; (pt/.o-vr/oia sgya uživanje ljubezni, lju-bavni užitek.
cpikozipsopai d. p. (cpiko-Tigog) \tut. (piko-Tigr)oogai, aor. ecpikovigijflojv, pf. nscpikovig^gai] 1. sem častihlepen (častilakomen), iščem slave v čem, ponašam se s čim, štejem si kaj v čast ev nvi, sem ponosen na kaj eni t.lvi, <p ik o tl ur j Dev v e c oti v svojem ponosu razžaljeni, iz užaljenega ponosa, ker. 2. sem proti komu (iz častihlepnosti) darežljiv, tekmujem s
kom ngog veva. 3. marljivo se trudim, prizadevam si, hrepenim po NT. cpikozipia, f), ion. -irj 1. želja po časti, častihlepnost, častilakomnost, slavo-hlepnost, tekma, marljivo prizadevanje Tivog, sni nvi, negi vivog; tudi: trmoglavost cpikoTigir) nvfjga anaiov.
2.	stvar, ki se tiče časti, častna zadeva, čast, pravica do odlikovanja, cpikozigiav e/ei nvi dela komu čast.
3.	radodarnost, darežljivost, velikodušnost, plemenitost, sijaj.
cpiko-zlpog 2 {v igr j) 1. častihlepen, častilakomen, slavohlepen, marljiv, prizadeven, vnet, to qoikongov častihlepnost; negi Tiva radodaren, cpiko-Tifioog e/co ev tivi sem slavohlepen v čem, ngog ti marljivo (vneto) si prizadevam za kaj. 2. gizdav, bahav, prevzeten, ponosen eni oocpig.. gpiko-zoiovzog 2 ljubitelj omenjenih stvari, cpikozoiama posebno veselje do česa, prevzetnost. cpiko-zvgavvog 2 prijatelj samosilnikov. cpiko-cpikog 2 prijatelje ljubeč, cpckocpgoveo/zai dep. (cpiko-cpgcov) [aor. e<piko<pgovr)oagr)v in ecpikocpgovrpih)v\ sem prijaznega mišljenja, ljubeznivo ravnam s kom, sem komu naklonjen ali prijazen, izkažem komu svojo naklonjenost nvi, noičb ti cpikocpgo-vov/nevog storim kaj iz prijaznosti; Tiva prijazno pozdravljam, prijazno se poslavljam.
cpikoopgocsvvr), f) prijaznost, ljubeznivost, naklonjenost, dobrohotnost, družnost, prijazno ravnanje, pogostitev; pl. dokazi ljubezni (prijateljstva).
gpiko-cpgcov, ovog, 6, r/ (cpgoveco) prijazen, ljubezniv, dobrohoten, naklonjen. — adv. cpikocpgovcog e/co ngog Tiva sem komu prijatelj. cpiko-/ogog 2 ki ljubi ples, kdor rad pleše kolo.
<piko/gt]gazia, r) lakomnost. epiko-/gr) gaz o g 2 (/grjga) lakomen, pohlepen. to ep iko/gi) parov lakomnost, samogoltnost.
epiko -/gr) az o g 2 (/gr/ozog) kdor ljubi dobro (dobre), pošten, pravičen. cpiko/cogeco ion. rad prebivam (se mudim) na kakem kraju.
ipiko-yj£v8fjg 2 (rpevdog) prijatelj laži (prevare), lažniv.
piko-rpoyog 2 (rp6yog) ki rad graja, grajav.
cpikorpv^eco [adi. verb. <pikorpv’/r]TEOv\ ljubim življenje, rad živim, sem bojazljiv.
cpiko\pv%Ca, f], ion. -irj veselje (ljubezen) do življenja; plašljivost, bojazljivost. <piA.6-yjv%Qog 2 (rpv^gog) kdor ljubi mraz, mrazoljuben. cpikzegog, cpikzazog gl. cpikog. cpikzgov, to (cpi?ySO)) sredstvo, s katerim se vzbudi ljubezen, ljubavno sredstvo, ljubavna pijača, čarovno pitje; vabilo, mamilo.
cpik-vpvog 2 (vpvog) kdor ljubi petje. cpikvga, f], ion. -grj lipa.
<pik-codog 2 (q>6rj) ki ljubi petje, ki rad poje, pevoljuben. cplfioco zavežem (zamašim) usta (gobec); pass. umolknem, nscpijunoo umiri se NT.
^IveiSrjg, ov, 6 sin Fineja, kralja v Salmidesu v Traki ji; pl. Finejeva sinova Pleksippos in Pandion.
<pZzgog, o ep. [Et. sor. slov. bi-ti, schla-gen] deblo, bruno, klada,rkelj,poleno. cpltvco [fut. cpiTkoco] poet. sadim, rodim. •Uka, f) otok v jezeru Tritonidi v Libiji.
cpkavgL^co (pavkam smešim. cpkavgog gl. (pavkog. ipkavgovgyog 2 [cpkavgog, egyov) poet.
kdor slabo dela, avr/g slab delavec. cpkeperkco gl. g>kšyco.
<pk£ypa, azog, to [cpkeya)) 1. požar, ogenj, žar; plamen, zubelj, vnetje.
2. sluz, slina, sluzotek, pot.
<pkey/uatvco vnamem se, prisadim se, otečem; pr en. sem razburjen (razdražen); pt. praes.: bolehen, nezdrav. epksypate!)drjg 2 (<pkeypa, sldog) pri-saden, slizav, sluzen. cpkeypovr'], 7) vročina, vnetje.
<I>k£yga, rj, ion. -gr) staro ime za polotok Palene na Halkidiki.
<pkeyco [Et. kor. bheleg, svetiti se, goreti ; lat. flagro, flamma, fulgeo, ful-gor, oris, fulgur; nem. blitzen (iz blikzen). — Obl. fut. (pksgo), a or. ecpks-£a, pass. pf. neg>keypcu, a or. ccpkt/drjv; | vzp or. obl. tpkepefrco in <pkoy tf a>] 1. trans.
(za)palim, zažigam, vnemam, razsvetljujem, se-, požigam, uničujem ri, utclv ovonviav razplamenim nesrečo do neba; pren. razburim, razvnamem, mučim. 2 intr. in pass. žarim, svetim, sijem, gorim, plamenim; pren. vnamem se, razburim se.
•HkEiovg, ovvrog, 6 mesto na severovzhodnem delu Peloponeza; preb. •PkeiaOlOl, ol. cpkerp, cpkejiog, fj žila. cpkZa, rj, ep. ion. cpklf], nav. pl. podboj, b anger, prag.
9oktfico - tiki flor [fut cpkkpco] stiskam, mučim, odrgnem, ožulim.
$kZovg, <PkL&oiog gl. (frkeiovg. tpkoy£og 3 (<pAo§) žareč,plameneč, svetel. <pkoyt£co poet. 1. act. zažigam, zapalim, sežigam NT. 2. pass. žarim, svetim, sijem.
cpkopiozog 3 (cpkoy££co) poet. sežgan. <pkoypog, 6 (<pkšyco) požar, ogenj. <pkoycb8r]g 2 ((p?.oeldog) goreč, plameneč, ognjen, cpkoyd>dr)g yiyvopai vzplamtim, vzplamenim, plamen buhne.
<pk6yco<ng, ecog, r) vročina, požar, vnetje. p kotvo g 3 (<pkoog) ion. ločnat, iz ločja (ličja).
tpkoiog, 6 ličje, skorja; lub, vlakno. cpkoZofiog, 6 1. valovanje, šumenje valov. 2. vrvenje, bojna vreva. cpko%, (p?Myog, f) ep. poet. požar, plamen, ogenj, zubelj, vročina, ovgavia blisk. cpkoog, b, skrč. cpkovg ion. neka vodna rastlina v Indiji, ločje, sitje, bičje. $kva, f] atiška občina. — <P kurja iv v Fliji.
cpkvčigEco, ion. pkvrjgsco (cpkvagog) klepetam, besedičim, govoričim, kvasim, nok?M kvasim mnogo praznega, uganjam burke, Tiva novggoig /,6yoig obrekujem koga NT. cpkvagia, r) klepetanje, prazno govorjenje, čenče, neumnosti, neslanosti, burke.
cpkvagog 2 (pkvco) blebetav, jezičen NT; subst. 6 cpkvagog = (pkvagia. pkvrjgeco — cpkvageco.
Š>kvrjai gl. (Pkva.
cpkvKzaiva, f) mozolj, kožni mehur(ček). cpkvco [aor. ecpkvna} ep. (za)vrem, (vz)ki-pim.
cpofiegog 3 (goo/?og) 1. strašen, strahovit, grozen, grozovit; tčov cpofiegčbv ovtcov j rfj noXei -/svšoOai ff/EiMjjv povzročitelj nesreč, o katerih se je bilo bati, da zadenejo mesto; piaXa cpoflegoi fjoav, /.lij JTOirfaeiav zelo se je bilo bati, da bodo storili. 2. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, boječ; to cpoftegov strah. cpojlsco (cpojlog, cpejlopiai) [fut. cpofirjoco, a or. ecpoftrjoa, ep. cp6fir)oa ; pass. pr. pt. cpoftevpievog, impf. 3 pl. cpojleovvo, plpf.
3	pl. mcpofirjaro, aor. 3 pl. (e)(p6[h](h:v, I ion. pr. 2 sg. cpojleai, imp. 2 sg. cpo-jileo in ep o (lev] I. act. prepodim, spodim, zapodim v beg, preženem; plašim, strašim koga v iv d. II. pass.
1. dam se prepoditi, zapodijo me v beg, preplašen bežim pred kom tivd, vn6 Tivog. 2. a) dam se preplašiti, strašim se, plašim se, bojim se, sem v strahu, wo uvi pred kom, Tivd, xi koga, česa, n egi v iv o g, diKpi t ivi za koga, slg, ngog n z ozirom na kaj, tudi oncog pifj, z inf. pomišljam se, ne upam se; b) častim, spoštujem, oi cpofiovpievoi tov fleov izpreobrnjenci NT. '	'	[2. listje.
9oo^Tj, 7) poet. 1. dolgi lasje, griva.
<poftrjftsv = eipofhphjaav gl. (po3so). cpo^rppa, citoc, to (cpofieco) strah, strahota, groza.
cpo^rjrog 3 poet. strašen, grozen. cpofirjTgov, to (ipofleco) strahota, groza, strašilo NT.
<po(3og, 6 {cpe^opiai) 1. ep. beg, no6 cpo-floio zaradi bega, <p6/3ovde v (na) beg, k begu; pooseblj. <Po(log sin in spremljevalec Arejev. 2. a) strah, bojazen, groza, q>o(kp, sz, vno cpoftov, dia cpo- j (lov, ovv grofico iz (od, zavoljo) strahu, ; dia cpofiov elpii sem v vednem strahu, Tivog pred kom, jv egi v iv o g za kaj z inf., fifj, oncog piri; b) kar zadaje strah, strašilo, strahota, grožnja, nevarnost.
Š>oifirjiov, to Fojbovo svetišče pri Sparti.
cpoi^o-Xapinxog 2 (Aapiftavco) od Fojba navdahnjen (navdušen). cpoZfiog 3 ep. bliščeč, žareč, svetel, čist;
pridevek Apolona kot solnčnega boga. cpoivrjeig 3 (cpoivog) ep. krvavordeč. cpoivizsog, slcrč. cpoivZzovg 3 (cpoivilg) rdeč kot škrlat, škrlatast, bagren.
oiviurj, tj Fenicija; ‘PoivZzeg, oi Feni čani; fem. tj ČPoiviaaa Feničanka, kot adi. feničanski; adi. tPoivizrjiog 3 in <!>oivixi>c6g 3 feničanski. ipoivlHTjiog 3 (cpoiviig) ion. iz palme, palmov, oivog palmovo vino, eoftfjg obleka iz listja ali lubja palme. cpoivZzig, idog, r\ škrlatna obleka. epoivZziozfig, oii, 6 kdor nosi škrlatno obleko, dvorni perzijski uradnik (dostojanstvenik), ki je smel nositi škrlatno obleko.
cpoivZzo-eavog 2 (eavog) poet. v škrlatni obleki.
cpoivZzoeig gl. cpoivizeog. cpoivZzo-vcoxog 2 (vobvov) z rdečkastim hrbtom.
(poivZno-nagijog 2 (nagsid) ep. rdečeličen ; vTjvg ladja z rdeče pobarvanim bokom.
cpoivZzo-godog 2 (godov) poet. od rož rdeč, rožnat. cpoivZzovg gl. cpoivlzoeig. cpoZvi%, izog, 6, 7] 1. adi. rdeč kot škrlat, temnordeč, rjavkastordeč, škrlatast, bagren. 2. subst. 6 a) bager, škrlat, škrlatna barva; b) 6, 7) palma (p os. dati jeva palma); c) čudoviti ptič „feniks“; d) od Feničanov izumljena lira.
ČPoZvi%, izog, b 1. Agenorov sin, Kadmov in Evropin brat. 2. Ahilov odgojitelj.
3.	Azopov pritok v tesalski Ftiotidi.
4.	Feničan.
cpoiviog 3 in 2 ep. in poet., ep. cpoivog 3 1. pass. rdeč kot kri, krvavordeč, temnordeč, krvav, aipia kri iz rane. 3. act. krvoločen, krvoželjen, smrtonosen, okrvavljen.
cpoiviaca, 7] (fem k cpoivig) poet. cpazag = kri.
cpoiviooco [fut. cpoivigcn, pt. aor. pass. (poivivilslg] (po)rdečim Ti nvi; pidov iyi cpoivr/Psig do krvi bičan včbva. cpoivog — cpoiviog.
cpoizag, ddog, fj poet. okrog blodeč, ki se širi voaog; besen, ki blazno hiti si g ti.
cpoudco, ion. cpoueco [ep. impf. 3 sg. (e)cpoiTCl, 3 du. CpOlT7}T7]VJ 1. a) pogosto hodim (zahajam) kam, pri-, dohajam, obiskujem koga sig, n go g, naga t iva; hodim semtertja, okrog hodim (hi-
tim, letam, dirjam); stg didacr/.dXov, -cov (sc. olždav) hodim, zahajam v šolo, eig avto vcvi pogosto se shajam s kom, hodim na razgovor s kom; b) rojim, blodim, klatim se, fiavcdoiv voooig okoli besnim. 2. hodim na trg, dohajam (o dohodkih), dovažam se (o stvareh), ovopca prodiram do .. ., razširjam se (o slavi in govorici).
cpourjoig, ecog, f/ pogostno prihajanje, zahajanje elg vi.
cpoXxog 3 ep. Svedrast, krivonog. ^oX6rj, fj gora na meji med Arkadijo in Elido.
cpovdco (cpovog) poet. hrepenim po moritvi, sem krvoločen, krvoželjen. cpovevg, ecog, ep. ion. fjog, o morilec, ubijalec; adi. morilen yeig. cpovevco sem morilec, morim, ubijam. cpovr), fj ep. umor, moritev, uboj, klanje, prelivanje krvi; pl. smrtne rane. cpovinog 3 (cpovog) 1. ki se tiče uboja, vopcoi zakoni o uboju. 2. krvav, okrvavljen, željen umora, krvoločen, krut, poguben, morilen. cpovcog 3 in 2 poet. 1. morilen, poguben, krvoločen. 2. krvav, okrvavljen.
(porog,1 6 1. umor, moritev, uboj, pobijanje, klanje, prelivanje krvi, poboj, smrt, smrtna kazen, drjpiof.evovog smrt s kamenanjem. 2. a) morilno orodje, kopje; b) vzrok umora Od. 21. 24; c) (po umoru) prelita kri; d) kraj umora.
cpovog,2 6 ep. alf.ba.vog kepa, gruda krvi, krvave kepe mesa. cpovcboaicn poet. Xoyyaig s krvoželj-nimi sulicami. cpovog 3 ep. šilast.
cpoga, fj 1. (cpegco) nošnja, do-, prinašanje, odnašanje; a) pokop, b) plačevanje (davkov), davek; c) rodovit- J nost, donesek, množina, obilica, pri- [ delek, setev, žetev vivog. 2. (cpegopiai) hitro premikanje, tek ngayfiavcov; moč, sila, silovitost, aZfbavog izguba krvi. 3. a) strast, nagon; b) breme, tovor.
cpogddijv adv. (cpegopiai) poet. 1. zelo hitro, kar najhitreje. 2. na nosilnici J (ležeč).
cpogfdag, ddog, 6, fj (cpegfko) poet. 1. redeč, hraneč yfj. 2. Znnog ki je na paši, pasoč se.
cpogfir}, fj, dor. cpog/dd ep. ion. poet. paša, krma, hrana, piča, živež, živilo, jed. cpogeiov, vo nosilo, nosilnica. cpogevg, ecog, 6 (cpegco) nosač, nosilec. cpogsco gl. cpegco.
cpogrjfia, aro g, vo (cpogsco) 1. breme, butara, tovor. 2. nakit, lišp. cpogfjfiEvcu (inf. od cpogeco) gl. cpegco. <&6gxvg, vvog, 6 morski bog, Pontov in Gaj in sin, oče Gorgon; po njem se imenuje zaliv na Itaki <f>dp)ivvog Kipbfjv.
(pogprjSov a dv. (cpogpiog) kakor spletena rogoznica, križem, navzkriž, po dolgem in počez.	[tre, plunka.
cp6g/iiyŠ, iyyog, fj ep. poet. forminks, ci-cpogpii^co ep. brenkam na citre, udarjam na plunko, plunkam. cpogfiog, 6 (cpegco) 1. pleten koš, košara, rogoznica. 2. korec, merica za žito = pcedipivog. 3. pletena odeja. cpogov, vo (lat. forum) trg. cpogog, 6 (cpegco) prinašanje, prinos, davek, carina; pl. dohodki. [den. cpogog 2 (cpegco) ki „nese“, nesoč, ugo-cpogvtjpeoo (<pogv-r)yog) ion. nosim (vozim) bremena ali tovore. cpogvt]ycx6g 3 tovore noseč, nkolov tovorna ladja.
cpogr-t]yog, 6 (ayco) težak, nosač. cpogtt^co in med. (cpogvog) nalagam, ob-tovarjam, obtežim NT. cpogxix6g 3 (cpogvog) 1. o osebah: nadležen, siten, vsiljiv, nesramen, neroden, neokreten, štorast, neotesan, podel, nadut. 2. o stvareh: zoprn, neroden, robat, sirov.— a dv. cpogvixa>g nerodno, cpogvizcovegov (6iaXeyeof)ai) nesramno, nedostojno. cpogziov, vo, demin. od cpogvog (cpegco) NT teža, breme, butara; tovor, prtljaga, vozno blago, pratež. cpogcig, (dog, fj (cpogvog) ep. sc. v avg tovorna ladja.
cpogvog, 6 ep. ion. poet. = cpogviov. cpogrocpogeco (cpogvog, cpegco) nosim breme (tovor).
cpogdvco in cpogvaaco ep. (cpvgco) pomažem, ponesnažim, blatim, omadežujem, oskrunim.
cpogvzog, 6 (cpvgcn) zmes, mešanica, smeti, pleve, dračje.
<pocog, cpocnode gl. cpaog.
<pgayE^iov, to (lat. flagellum) bič NT. cpga.ysAA.6co (lat. flagello) bičam NT. cpgdypia, avog, to in <pgayjiog, o (cpgdo-ocn) 1. ograjenje, zamašen j e, zapiranje, zapor, 2. (ločilna) stena ali pre-graja, plot, zid, ograja, obkop. cpgdyvvju cpgdaacn. cpgadijg 2 (cpga^cn) ep. razumen, pameten, pazljiv, pozoren, moder.
(pgadjicov 2, gen. -ovog ep. ----- cpgadfjg. cpga£co [fat. cpgaocn, aor. scpgaoa, pf. ns-<pgaxa, p as s. pf. itecpgaojiai (a ct.), aor. ecpgdofhjv (act.) ep. aor. 1 cpgaoa, 2 redupl. (e)itšcpgadov, inf. necpgadepisv in itecpgadeeiv, pass. praes. imper. cpgd-Cso, -sv, impf. iter. (pgaCeozETO, med. fut. (p g do (o) o/.t (H, aor. ecpgao(o)dpir)v, cj. cpgdooouai] I. act. 1. naznanim, (po)kažem rrjv odov, dia piavnzfjc, dam znamenje %eigi, označim, razlagam td IIcnAov jiovaeia, raz-, pojasnim, odkrijem tivi ti. 2. a) povem, naznanim, poročam a Asr/si, viv.pg to ,u6y£#og; b) svetujem, zapovem, ukrenem, odredim Tivi inf., d del itoieiv; j c) menim, mislim, izmislim, nasvetujem dtizog fjv 6 cpgaoag. II. med. in pass. 1. raz-, premišljam (preudarjam) pri sebizi,ffvfičn,zaTa ilv/iov, ivi cpgsaiv, si, r/... fj; dpicpi tivi o čem; dpicpig ipgdijo-/lai sem različnega mnenja, sem nesložen; p os. varujem se, čuvam se pifj z inf., ^vAivov TsZ%oq, itgog ti česa.
2. izmislim, snujem, naklepam, sklenem %axd, d/.sJjgov, ddvavov, polov \ Tivi sklenem postaviti; tudi s d it en g, ing in inf. 3. a) gledam na kaj, opazujem odov, b) opazim, vidim, spoznam tivd itgooiovva, navra, pren. uvidim, spoznam, razumem. cpgaaaco, at. cpgaTTtn [Et. lat. farcio, frequens. — Obl. fut. cpgaocn, aor. ecpgatja, pass. pf. izecpgayptai, a or. scpgd-/frrjv, NT E(pgdyy]v, fut. (pocv/dpao/au; med. fut. cpgagopiai, aor. stpgagdfirjic, ep. aor. cpgaoa; včasih z metatezo (pdg-|ft), eipagiža, vzpor. obl. cpgayvvui\ 1. act. in pass. a) zapiram, delam ograjo, obkolim, zagradim, ogradim, obdam, zazidam, oav.og oazei (dogv dovgi) ti-
ščim, pritiskam ščit na ščit; b) obdajam z obkopom, utrjujem, zaprem, zamašim o to/.ca NT, zagatim, zajezim NeiAov, c) a) varujem, ščitim, branim, cpgay$evTeg odv.eoi obvarovani s ščiti, itscpgaypisvog zavarovan, oborožen; /3) zaprem, ovrem, zasto-pim pot. 2. med. zagradim sebe (sebi), (za)varujem se, branim se, Tivi s čim.
cpgaavfjg, fjgog, d (pga^co) razlagalec, tolmač, odtnv kažipot, vodnik. cpgazrjg, sgog, d in cpgdzcog, ogog, d [Et. lat. frater, slov. brat, brater, brat-ra (na Kor.), bratranec, nem. Bruderj član istega rodu (plemena, družine). cpgdzgia, fj ((podrt) o) fr atrij a, bratovščina (pododdelek atiške občine), pleme, rod(bina).
cpgsag, aTog, to, ep. cpgeiag [Et. iz (pgij-Eag, kor. bhrew, vreti, variti, nem. Brunnen] 1. studenec, vodnjak, shramba za vodo (sod). 2. NT brezdno, prepad.
cpgeazia, f) (cpgeag) vodnjak, vodovod. cpgslag, to = cpgeag. cpgsv-anazdco varam, slepim špiavrov NT.
cpgEv-andzrjg, ov, d (cpgfjv, dnarden) zapeljivec, slepar NT. cpgsv-fjgrjg 2 (cpgfjv, dgagioy.cn) ion. razumen, pameten, moder. cpgsvizidco bledem v vročinski bolezni, zmešano govorim. cpgevo-dgdg = (pnev-fjopg. cpgEvo-^Aa^fjg 2 (cpgfjv, jl/.dutTcn) ion. blazen, zmešan, neumen.
(ppEvo-dsv adv. (ipgf/v) poet. po svoji pameti, z zavednostjo, iz lastnega nagiba, toooov čiv’ agiorega e (dag tako daleč si na stran zašel. cpgsvo-fiogcog vooecn sem na duhu bolan, sem umobolen. cpgsvčco (cpgr/v) izpametujem, izmod-rim, pripeljem na pravo pot, pod-učujem, svarim tiva. cpgfjv, cpgevog, ?) 1. prečna mrena (med prsmi in trebuhom); prsi. 2. a) duša, duh, zavest, zavednost, pamet, razum, iv, /ista cpgeoiv viihuai, ji d)./.o atu preudarjam, premišljujem; b) mišljenje, čut, srce; volja, namen; misel, upanje, ra ngebra cpgevcbv naj-
višja stopinja spoznanja, di’ axgcov cpgevčbv z bistroumnostjo. cpQrjTQT), 7] [dat. pl. ep. (pgrjvgrjcpiv] — cpgatgia pleme, rod, rodbina. cpgtKri, fj (cpgiooco) drget(anje), trepet, groza, zona, kurja polt, (sveti) strah, spoštovanje do bogov Jtgdg ti. cpgiKcbdrjg 2 (eldog) grozen, strašen, strahovit.
<PgIxcovig, 7) pridevek ajolskega mesta ]\varj.
cpgiudaaofiai d. m. ion. [aor. inf. cpgipcd-igaoftai] puham, sopiham in skačem, sem nemiren.
cpgi%, <pgixog, 7) ep. morski valček, valovanje morja, zibanje valov.
(pgiaaco, at. -ttco ep. poet. [Et. sor. cpgif, čxog. — Obl. a or. ecpgiga, pf. necpglv.a\ 1. sem otrpel,hrapav, neraven; sršim, ščetinim se, ježim se, molim (štrlim) kvišku. 2. drgetam, groza me je, trepetam, strah me je nva, vi; strmim, drhtim, egcoti od veselja; pt. Jietpgi-xcbg s strahom, z grozo. cpgoipud^opai d. m. poet. delam uvod (predgovor), začenjam govor, ti q>goi-fua^ei veo^piov kako čudno začenjaš svoj govor.
cpgoipiov, to uvod, začetek, predigra. cpgovsco [/ih. <pgo7’7]oco itd.; ep. 3 sg. cj. praes. cpgoverjoi, impf. cpgoveov] 1. mislim ; a) intr. a) sem pri zavesti, zavedam se, živim spis dvottjvov en cpgo-veovta; fl) sem pri (zdravi) pameti, imam pamet, sem razumen (pameten, moder), (prav) sodim, e^iotrj/M tov g)goveiv pripravim ob razum, zmedem, e^co tov cpgoveiv ekavvorv ako se mu pamet (um) zmede; keycn j cpgovčbv govorim pametno, nkeov cpgoveco sem razumnejši, sv (zakčbg) cpgoveco sem pri zdravi pameti, sem pameten, prav ravnam, zazcog sem nespameten, neumno ravnam, to xaxobg cpgoveiv zlo mišljenje, ošabnost; ioov, tovto, ta avta sem istega mišljenja, ujemam se, fkeoioi ioa smatram se za bogovom enakega, cpoovčbv ngdo-aco storim kaj vedoma (s premislekom); b) trans, premišljam, preudarjam, umevam, spoznam, vzamem si k srcu, opazim, pomislim, cpgovčb de £VU<pogdg iv~ earauev vem, dkrjdeir)v
uvidim, fjpiegav spoznam (praznujem) dan NT; dmda, ekerjtvv poznam, brigam se za kaj; veže se tudi s on, tog, aec. e. inf. 2. sem kake misli, občutim, menim, aya/d'd tivi (epika) sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj ali naklonjen, epika cpgovecov dobro želeč, blagohoten, kot prijatelj, y.a-xčbg cpgoveco sem nenaklonjen (sovražen), pieya (pceyaka) cpgoveco sem ponosen, ohol, domišljav, pogumen, samozavesten, pietgicog sem skromen, pimgov sem ponižen (malodušen), apicpig sem različnih (nasprotnih) misli, dtakd sem vesel, dgiata sem najboljši pri posvetovanju, ev cpgovcb ta od popolnoma sem ti vdana. 3. namer jam, nameravam, mislim na kaj, hočem, želim ayard'd, xaxd tivi, td dpoeivco držim se boljših načel, bolje mislim, lili)g cpgoveco stremim, silim (naravnost) naprej, piei-£ov mislim na višje stvari, td tivog sem pristaš koga, držim s kom, ol td fjnetega cpgovovvteg naši somišljeniki, pcij nat’ avtigcoirov ne mislim, kakor se spodobi človeku, tovto cpgovel fj elg tov g okiyovg dycoyf) ta namen ima zato ste nas pripeljali pred ta maloštevilni zbor.
cpgovrjfia, atog, to 1. a) zdravo mišljenje, razum, pamet, razumnost, modrost; b) misel, načrt, osnova, namera, volja. 2. način mišljenja ali čustva; a) pogum, srčnost, zaupanje do samega sebe, samozavest; b) plemenito mišljenje, plemenitost, blagodušnost; c) oholost, ponos, ošabnost, prevzetnost.
cpgovgoig, ero g, f/ (cpgoveco) mišljenje, razum, pamet, čut.
cpgovLfiog 2 1. pri zavesti, pri zdravi pameti. 2. razumen, pameten, preudaren, moder, to cpgovipiov razumnost, razboritost, razumno bitje. — adv. -vipicog.
cpgčvig, ecog, log, r/ (cpg7pv) ep. z opazovanjem pridobljeno znanje, previdnost, modrost.
cpgovovvrcog poet. (adv. pt. pr. od cpgoveco) = cpgovipLCog.
cpgovti^co [fut. cpgovtičb, a or. ecpgovtioa. pf. jvecpgovnza, adi. verb. cpgovtioteov]
1. mislim; premišljujem, preudarjam, razmišljam, belim si glavo, modrujem. 2. mislim na kaj, skrbim, brigam se, trudim se za kaj vivdg, nego, vnsg vivoc, ojvorg, ur j, sl, inf. in pt. cpgovzig, ičog, y (rpgovsco) 1. mišljenje, premišljevanje, preudarek; misel ai devvsgai pgovvidsg; vsa (pgovvig mladostno mišljenje, mladina; razum Sof. Fil. 863; gl. sv(pr)pog. 2. skrb, misel na kaj, skrbljivost, briga, no/.h) temeljito razmišljanje, (pgovvida ey(o vivog = (pgovvi^co; sv cpgovviči sud sem v skrbeh, sv gogovvidi yiyvsvai >mi skrbi me.
cpgovzcorfjg, ov, 6 (cpgovvi^co) raziskovalec, modrovalec, mislec.
<pgovziozitcčog adv. skrbno, brižno, premišljeno.
9ogovdog 3 in 2 [Et. iz jzgo in odocj poet. kdor je odšel, kogar ni več, proč, v stran, v kraj, minul; p os. a) umrl, mrtev; b) prazen, brezkoristen vansihrpiava.
cpgovga, ion. -gr), f] [Et. iz ngo-oga, gl. ogacoj straža: 1. straž en j e, varstvo, čuječnost, pazljivost. 2. a) posadka, straža; b) ječa; c) tpgovgdv rpaivco nabiram, sklicujem vojsko (vojstvo). cpgovgagxia, fj poveljništvo, zapoved-ništvo v trdnjavi.
(pgovg-agyog, 6 (<pgovga, dgyco) poveljnik posadke ali trdnjave. cpgovgsco (cpgovgog) [fut. cpovgijoco, med. -gf)oop.ai (pass.)] 1. a) sem na straži, stražim, služim v posadki, ol cpgov-govvvsg straža, posadka, telesna straža; b) varujem se, sem oprezen oncog. 2. trans, a) stražim, čuvam, branim vivd, vi; b) pazim na kaj, imam kaj zasedeno, zasedam vi, ygšog izpolnjujem svojo dolžnost; pass.sem ujet.
(pgovgrjpa, avog, vo poet. 1. ki straži; straža, zaščita, varstvo. 2. ki se straži, ^ovnokcov (pgovgf/p.ava črede v varstvu pastirjev. cpgovgmog 3 (cpgovga) ki spada k po- 1 sadki; subst. vo (pgovgc/.ov posadka.
9ogovgiov, vo (cpgovga) 1. utrjeno mesto, trdnjava. 2. posadka, straža. cpgovgig, idog, f/ stražna ladja. cpgovgog, 6 stražnik, čuvaj, paznik; pl. stražniki, posadka.
cpgvaypa, avog, vo (cpgvdaacn) prhanje, puhanje (konj).
cpgvaaaco prham, puham, divjam, to-gotim se, razgrajam NT. cpgvyavLop6g, 6 (cpgvyavov) pobiranje dračja, nabiranje suhljadi, cpgrČyavov, vo ((pgvyco) nav. pl. suh les, suhljad, dračje, treske, hosta NT. $gvyia, f), ion. -irj Frigija (v zapadni Mali Aziji); preb. <&gvyeg, ol, adi. &gv-yiog 3; adv. gvyiazi po frigijskem načinu ali napevu. cpgtjyco [Et. lat. frigo, pražiti, peči. — Obl. fut. (pgv^oo, a or. sgpgv^a, pl. pass. nšcpgvyjia(; a or. pass. srpgv/JJrjv, scpgv-yr)v] sušim, pražim, pečem.
9ogvKzog 3 1. a di. opražen, posušen. 2. subst. a) goreče poleno, živ ogorek; b) znamenje z ognjem, cpgvHzcogeco obvestim z ognjenim znamenjem.
cpgvnz-cogog, 6 ((pgvzvog, (oga) kdor daje znamenje z ognjem, čuvaj, ki je bil na kaki višavi in je naznanjal pretečo nevarnost z ognjenimi znamenji.
<&gvviyog, 6 1. atiški pisatelj žaloiger. 2. pesnik stare atiške šaloigre (436— <pv = egpv gl. (pvoo.	[401).
cpvya-8e ep. adv. v (na) beg.
<pvya8eia, f] beg, pregnanstvo. <pvyadevco (cpvydg) preženem, izženem, iztiram (iz dežele); pass. izženejo me iz dežele.
cpvya8wog 3 ki se tiče pregnancev, pregnancem lasten (pristojen), jigo-ffvp.ia prenapetost pregnancev. cpvyagyec3 (dgyf]) izogibljem se državnih služb.
cpvyag, ddog, 6, fj (cpvysiv, <psvyco) bežeč, ubežen, pregnan; subst. begunec, pregnanec, ubežnik, uskok naga vivog. cpvyydvco poet. = (psvy(n.
(pvyeoxov gl. <psvyco. cpvyf), f), dor. cpvyd (cpsvya>, lat. fuga) 1. a) beg, bežanje, <pvyy (psvyco urno bežim vi; b) izbegavanje, ogibanje, (od)pomoč, lek, zdravilo voocov. 2. (tudi pl.) a) pregnanstvo; konkr. iz-, pregnanci = <pvyddsg; b) pribežališče, zavetje sv vivi.
gpvyopa%E(x> izogibljem se (umikam se) boju.
<pvyo-/iaxog 2 (jlid/tj) kdor se izogiblje boju, bojazljivec, strahopetnež. <pvyo-moXepog 2 ep. boja se boječ, strahopeten.
<pv£a, p (sramoten) beg, strah, osuplost. cpv^avLKog 3 ep. ubežen, plah, plašljiv, strahopeten.	[ život.
cpvrj, p ep. poet. vzrast, rast, postava,
<pvnioeig 3 ep. halugast, poln haluge ali morske trave.
cpvHLOv, to j j iiaiUga morska tra-cpvHog, org ro ya 2 (rdeee) lepotilo. ep., uav. pl. j	v '
ipvHTog 3 (<pevyco) ep. čemur se da uteči, ov/iSTt (pvvnd ni več mogoče ubežati.
cpvXaxf), i) ((pvXa|) 1. a) nočno čuvanje, straženje, straža, ponočna straža (pri Grkih so bile tri nočne straže, pri Rimljanih pa štiri), &[i<pi trjv tel.svTaiav (pvXax.f)v o tretji straži, v tretjem delu noči, (pv7.ay.dg (pv/.dvTO), (pv).ay.i)v noioj stojim na straži, stražim, pazim; b) preži, čuječnost, opreznost, pazljivost, oprezna naredba, hramba, sv (piday.fi (pv7.axr\v e%(D sem oprezen, varujem (čuvam) se; iv (pv).ay.f) exa tl strogo čuvam kaj, pridržim, ohranim, dia <pv).ay.rjg (tov nXovv noiovpai) iz opreznosti, dia (pv?.axfjq sy(OV oprezno, previdno, ia/vgag cpv-kavag noiovpai dobro pazim, zelo sem previden (oprezen), jrpog uva nasproti komu. 2. čuvaj, stražnik, (telesna) straža ai negi to otipa, posadka, <pvXay.ag noiovpai (y.a{Hovapai) postavim straže. 3. a) Stražišče, stražnica, stražarnica; b) ječa, zapor, sv 7pvXay.f1 noiovpai zaprem, sv <pv/.axfj exco držim v ječi.
$vXaxT], 7] mesto v južni Tesaliji. <pvXaxtffco ((pv7.ay.rf) spravljam (vržem) v ječo, zapiram NT. tpvXaxixog 3 ((pv7.axv)) čuječ, straži j iv, spreten v čuvanju. ppvXaxog, b ion. = cpvXag. cpvXaxxEog 3 (adi. verb. od (pv7.aooti) kar se mora stražiti ali varovati, na kogar se je treba ozirati; (pv7.ay.Teov sovi, [X7j treba se je varovati. cpvXaxvriQ, fjgog, 6 ep. = <pvXa'§. <pvXaxT7jQL0v, to 1. stražni stolp, straža, stražnica, zastražen kraj, z vojsko
zasedeno mesto. 2. branilo za odvrnitev hudega, amulet (listek iz pergamena, na katerem je bilo napisanih nekaj vrstic iz sv. pisma) NT. (pvXaxxix6g 3 ((pv/.doooo) 1. kdor dobro straži ali shranjuje. 2. čuječ, previden, oprezen, pazljiv. cpvXa%, ay.og, 6 [Et. lat. bubulcus, volar (iz bos -(- bulcus). — Obl. dat. pl. ep. ipv7.dxeooi], ep. ion. cpvXaxog, ep. cpvXaxT7jg, fjgog, 6 1. stražnik, paznik, čuvar, čuvaj, varuh, branitelj, strežaj. 2. a) straža, (pv7.axsq XbyoL nadomestne stotnije; pl. posadka, telesna straža; b) oi omoUsv (pv7.axsq zadnja četa, zaplečje, zadnja straža. <pvX-agx°S> d ((pvXfj, agxa>) 1. filarh, predstojnik ali načelnik atiške občine. 2. podpoveljnik konjištva (bilo jih je deset, iz vsake občine eden). (pvXdooco [fut. (pvXaqo3, a or. scpv7.alfa, pf. nscpvXaxa, p as s. pf. ne(pvXaypai, aor. srpv/.dx07jv, a di. verb. cpvXaxTsov; med. fut. (pvXa§opai (tudi pass.), aor. ecpvXa-^dprjv; ep. pr. inf. (pvXaooepevai, aor. ind. (pvXaga, cj. <pvXa§opsv] I. act. 1. intr. a) bedim, čujem, stražim (g>v-
7.axag (pv7.aooco), stojim (sem) na straži, stražim, vvxTa črez noč, vso noč, tlvl za koga, nsgi tl pri čem, okrog česa; b) pazim, gledam, čakam, prežim jxr)viv.a sasaffe. 2. trans, a) čuvam, varujem, stražim kaj, ohranjujem, branim Tivd, tl, dtipa ostanem v hiši (ne zapustim hiše), tLva dno Tivog varujem koga pred kom, branim koga česa NT, tlvl tl shranim, spravim kaj za koga; b)prežim, čakam na kaj vootov, ivrjoiag, gledam, pazim sv povov, brigam se za kaj ngaypa; c) ohranim albo) v.ai (pL?.0TT)Ta, to moTov vero, obdržim TayaiXd, x.bXov gojim jezo; častim, spoštujem, izpolnjujem ovvTeftsvTa, vopov NT, ogxia, sirog sem poslušen; pass. p frovog ipv?,daosTai nag’ epoi gojim zavist. II. med. 1. = act. intr. bedim, stražim II. 10, 188. 2. ohranim pri sebi (zase) ra Xe7.eypeva, vbpov izpolnjujem NT. 3. zavarujem se, tlvl s čim; varujem se, ns<pv7,aypsvog sipi sem oprezen (previden), and Tivog varujem se česa NT, tl, Tivd
.Grško-slov. slovar.
52
varujem se česa (koga), izkušam uiti, izogibljem se; (pvMvvopai ur} (tog pf\, oncog ur}, oj a ve pur] ali acc. c. inf.)
caveo, ne; cpv/.dvvouiu vedru, ur) bojim se za ladje, da ne bi; cpvXav-vopsvog nogevopai oprezno (previdno) hodim.
(pvAčvrjg, ov, 6 (g)v?a']) član iste občine, rojak.
<&vkevg, ecog, 6 Avgejev sin v Elidi;
6 4>vXsi8r)g njegov sin Meges. cpvXf], 7] ((jpvco) 1. narod, rod, pleme, občina, okraj, soseska, lat. tribus. 2. oddelek, krdelo vojakov, vojska. (pv/Urj, fj ep. divja oljka, potni trn. cpvXXdg, dr) o c, r/ ((pvl/.ov) ion. poet. listje, kup listja, (listna) stelja. 2. listnat log, gaj.
<pvXXivog 3 iz listja, listnat.
<l>vXXig, idog, fj dežela v Trakiji. <pvXXo-xopog 2 {zoprj) poet. košat, go-stolisten.
<pvXXov, v6 [Et. lat. folium, flos] list, pero; pl. listje.
<pvXo-(SaoiXevg, 60)g, 6 predstojnik ati-ške občine.
cpvXoxglvE(o {zgivof) delam ali iščem plemenske razlike, upoštevam plemensko sorodstvo in sodim po plemenskem sorodstvu.
<pvXov, vo {(pvco) 1. rodbina, družina, rod, pleme. 2. narod. 3. vrsta, raz- j red, množica, truma, roj, krdelo. <pijXojzig, idog, f/ ep. bitka, boj; bojna vreva, bojni hrup; prepir, razpor. cpvfia, avog, vo {(pvco) oteklina, ulje, tvor.
<pvt-7]Xig, log, 6, r/ {g>evyco) = (pvCavtzog. <pv\ipog 2 {cpevyco) 1. kamor lahko bežimo, vo cpv^ipov pribežališče, zavetje. 2. kdor more komu ubežati j vivd.
cpv^ig, scog, 7] ep. {cpevyoo) beg.
(pijgdpa, avog, vo (<pvgaco) testo, ilovica NT.
cpvgdco [fut. cpvgaaco itd.] mešam, gnetem, mesim.
cpvgSrjv adv. (cpvgco) zmešano, brez reda, zmedeno.
cpvgco [Et. kor. bhur, valiti se, zaganjati se; slov. burja; lat. furo, ere, furia. — Obl. fut. cpvocb, aor. scpvga, pass. pf. necpvgpai, aor. icpvgt)r]v; ep.
aor. ecpvgoa, c j. cpvgaco] 1. act. a) (po)-škropim, omočim, ponesnažim, umažem, oskrunim, vivog, vivi s čim; b) pomešam, mesim vi vivi {vivog); dXXov v gonov zmešam, zvarim. 2. med. pomešam (zmešam) zase (v svojo korist), zmedem.
cpvaa, f) 1. meh, pihanje. 2. veter, vetrovi, napenjanje.
cpvadco, ion. cpvaeco [Et. kor. phu-s-, slov. pihati (iz pyhati, h iz s), puh, puhati] 1. intr. puham, piham, vejem, bučim, sopiham, avopaai z usti, alpa dehtim po krvi. 2. trans, a) napihnem, napnem, rcgoflava drcodagevva zal cpvai)-ftevva napihujem (nagačenej ovčje kože; pass. napihnem se, sem prevzeten em vivi; b) storim, da švigne ali curlja, poženem kvišku alpa dvco iz nXr)yrjg, piv o g pi/.av — alpa Sof. Aj. 1412; c) piham, piskam, trobim zoyXovg.
(pilar]pa, avog, vo (cpvadco) dih(anje), sopihanje, prhanje, puhanje, šumenje.
tpvarjvrjg, rjgog, 6 ion. pihalo, pihalnik, cev za pihanje.
(pvaidco ep. poet. [pt. pr. cpvaiocov] sopem, piham, težko diham, hropim. cpvai-^oog 2 (cpvco, £etd) ki žito rodi, žitoroden ala, yfj.
cpvaiKog 3 (cpvaig) ki se tiče narave, naraven, naravi primeren NT, prirojen, Xoyog prirodoslovno znanje. — adv. tpvoiKČog naravno NT.
(pvoioXoyia, 17 prirodoslovje, fizika, naravno modroslovje. • cpvaio-Xoyog, 6 prirodoslovec.
(pvaioco (— (pvaidco) napihujem; pass* napihujem se, postajam prevzeten NT.
cpvaig, ecog, 17 {(pvco) 1. narava a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, cpagpazov lastnost, jvivgov (pvaig jcsvgog, Aaiov postava, stas, vo-tcov lega; Tuk.2, 45 spol; b)prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, iayvg cpvaecog zavednost duha, (pvaiv, zcivd (pvaiv od narave, po naravi, naravi primerno, (pvaei po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, f) vdov navvcov (pvaig svet,.
vavvgv (hovrjg pvoiv e%co na ta način živim, xava pvoiv nepvzcbg takšen, kakršen mora biti, naraven, fj naga pvoiv avoia protinaravna nespamet (ki presega vse meje), pvoei nepvv.a cpcovslv po naravi sem tak, da; pvoiv e%ei vi naravi primerno je kaj, cpvaiv ovz e%ei proti naravi je, (pvoiv e%ov kar je naravno, mogoče, zcbg (pvoiv e%ei kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, fj pvoei pev rjv jjaoLXeia po rojstvu, (pvosi vecbvegog mlajši, ngog aipavog (pvoiv rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, novvov eivakia pvoig (ribe). pvoicooig, ecog, fj (cpvoioco) napuh, ponos, ošabnost NT.
<&voxog, 6 Tigridov pritok v Asiriji. pvraha, ?), ep. ion. -vr\ (pvvov) nasad, rastlinje, vinograd, vrt.
<pvzdA[iiog 2 (<pvvov) ki kaj rodi (naredi, povzroči), a/.ačbv oppaicov dga zal fjoffa pvvd?,piog ali si slepoto sam zagrešil, zakrivil ? drugi: ali si se slep rodil?
pvveia, f) nasad, rastlina NT. pvvevpa, aro g, vo (pvvevco) — ipvvov. pvvevoig, ecoc, fj (pvvevco) zasajanje. pvvevvog 3 rojen, vsajen, ustvarjen. pvvevco (ipvvov, pvco) I. act. 1. sadim, zasajam devdga, apnekovg. 2. a) rodim, donašam, proizvajam, 6 pvvev-oag oče, oi pvvevoavveg starši; pv-vevfhig Kazov sin nesreče; b) izmišljam, snujem, pri-, napravljam, nameravam, povzročujem zaza, pogov, cpovov. II. med. zasajam (obdelujem) svoje polje aygov.
pvvov, vo ((pvco) rastlina, zelišče, sadika, steblo, drevo, grm. pvvovgyog, 6 (ipvvov, egyov) \ poet. rodi-pvvo-onogog, 6 (oneigcn) j telj, oče. (pvco [Et. lat. sov. fui, futurus, slov. biti (iz by-ti), sem, bivati, nem. (ich) bin, bauen (stvn. buan), gršk. pvoig, pvvov, pvkov. — Obl. y pred vole., v pred kom.; fut. pijočo, a or. ecpvoa, ep. impf. 3 sg. cpvev; intr. in med. (p voglu, fut. pvoopai, a or. epov, cj. 3 sg. cpvrj, 3 pl. pvcooi, opt. cpvir), pvr), inf. pvvai,pt. pvg, pf nepvza; ep. impf. med. ipvovvo,
a or. 3 sg. pv, 3 pl. epvv, redupl. a or. inepvzov, pf. 3 pl. nepvzaoi, nepvaoi, pt. mase. nepvcbveg, -čbvag, fem. nepvvia, plpf. nepdzee(v), NT pt. cpvev, fut. pv-fjoeoffai] I. act. 1. trans, storim, da kaj nastane, storim, da raste ali uspeva; povzročam, pripravljam no-vovg vivi, ustvarjam, podelim pgevag vivi; poganjam, rodim, donašam; ddtjka spravljam na dan, ncbycova puščam si rasti brado, dobivam brado, ykcbaoav dobim, pgevag izpametu-jem se (Sof. El. 1463 postanem prevzeten), do^av napihnem se; 6 pvoag oče, oi pvoavveg starši, fj f)pega pv-oei oe dan bo pokazal tvoj rod (kdo te je rodil). 2. intr. sem, postanem, rastem 11. 6, 149, NT Hebr. 12, 15. II. pass. 1. nastanem, rastem, rodim se, sem kakega rodu, izhajam od koga vivog, iz, and vivog, v d (pvbpeva rastline, va ez vrjg yfjg pvbpeva zemeljski pridelki, peya ngaypa velika nevarnost nastaja, ev v5 dga oi pv %eigi stisnil mu je roko, odaf ev %eikeoi vgriznem se v ustnice; aor. epvv postal sem. 2. (pf. nepvza) sem od narave tak, sem sposoben za kaj, sem (bistroumen), oi va obupava ngog čigav (oi vag pv%ag ngog vf]v agevf/v) ev nepvzoveg od narave bogato obdarjeni z lepimi telesi (z lepimi dušami), ovvcog nepvzovcov v teh (takih) razmerah, dvffgconog nepvzcbg človek, kakor je od narave ustvarjen, 6 avffgconog nepvzev vnegpgo-velv je po svoji naravi nagnjen k ošabnosti, nokv gaov e^ovvag pvkdv-veiv fj zvfjoaoffai nepvze navva naravno je, da je lažje; devdga nepv-zova čvrsto ukoreninjena drevesa; va volg innoig nepvzova (fjdea) naravi konj (konjem) primerno.
bfrcbnaia, ion. -airj, fj mesto na jonski obali; preb. 6 ^onaievg, pl. ion. <&co-naiČEg, fem. <Pcoxaig, idog.
punci), fj ep. ion. tulenj, morski pes.
$>coxig, idog, r/ pokrajina v srednji Greciji; preb. b &coxevg, adi. <&omi-xog 3.
fkconicov, (ovog, 6 atenski državnik in vojskovodja.
pcokeog, 6 votlina, jama, brlog NT.
9?a>Xsvco zlezem v votlino, skrivam se. <pcovaaxE(o (cpcovf), aozeco) urim svoj glas, napravljam kot govornik veliko hrupa.
<pcovaaxia, fj vežbanje v govoru, zgovornost, deklamacija. cpcovacKMov ogpavov glasbilo, piščalka, s katero se daje gotov glas. cpcoveco [aor. ep. epcbvijoa] 1. intr. (o)gla-sim se, (za)donim, govorim, kličem, ,us/a glasno govorim, ona povzdignem glas, kričim; zakikirikam, zapojem NT; z acc. c. inf.: velim, zapovem. 2. trans, pokličem, nagovorim, imenujem, povabim v iv d, govorim, evcpTjga cpcbvsi — EvcprpiEi. tpcovr], rj (sor. <prj[ii) 1. glas, zvok, šum; pl. vpitje, krik. 2. a) govor, jezik, narečje, cpcovf] po govorici; b) izrek, izraz, beseda , cpcovrjv tr/pa govorim, naoag cpcovag depirjpa razvijem vso govorniško zmožnost, napnem vse govorniške sile, piovov ovyi ipcovrjv acpi-stg toliko da ne kriči, vpije skoraj na ves glas.
cpcovfjeig, 3 z govorom obdarjen, go-
voreč.
ipcbvrjfia, ctTOg, to (cpmveco) cpcovf]. cpcop, cpcogog, 6 tat. cpcogaco [fut. cpcogdoco] zasledujem tata; skrivaj poiščem, izsledim, zasačim, odkrivam, najdem; pass. zasačijo me, Dem. 2, 10 cpcogaTai pokaže se, spozna se (da je slaba moč). cpcogiapog, i) (epegeo) ep. skrinja, zaboj, kovčeg (za obleko). cpcog, (pcovoc, 6 ep. poet. [gen. pl. <po-vdjv] človek, mož, soprog, junak. cpčbg, cpcoTog, to (gen. pl. (pd>T(ov) gl. epao c.
cpcoavf]Q, i]QOQ, 6 1. zvezda NT. 2. nebeška luč, svetloba NT. cpcoo-cpogog 2 (epegeo) ki prinaša svetlobo, razsvetljujoč; subst. 6(sc. doTr/g) danica NT.
cpcoTEivog 3 (cpcog) svetel, razsvetljen, jasen fjkiog NT.
cpcori^co (cpčbg) obsevam, razsvetljujem, spravim na svetlo, obelodanim n NT.
cpcozio/zog, d razsvetljenje, svetlost, lesk NT.
X.
X, y (/st, /t) dvaindvajseta črka grškega alfabeta, kot številka /' = 600, ,/ = 600.000.
/dSe, %adE£iv gl. yavddvco.
/dfogat [fut. ydoopiai, a or. eyaod/.i7]v, ep. irnpf. ya^opi7]v, fut. ydooopiai, a or. yaood/u,7]v in y.iy.ad6/LU]v (pt. nenadcbv gl. w']dco)] 1. umikam se, ogibljem se, bežim Tivog, sx, vno Tivog. 2. odstopam, odneham, sem daleč od koga pcoTog, pustim, da počiva dovgog. yafvco [Et. iz kor. g’he, zijati, gršk. yavog brezdno, yrjXfj, /dog iz yafog; lat. hiare, slov. zijati, nem. gahnen. — Obl. a or. eyavov, pf. y.syr]va, praes. ydoxco\ 1. režim, zijam, zevam, odpiram se, zeham, odpiram usta, zazijam ngog ti (da požrem), hlastnem, šavsnem po čem, poželjivo ali zaljubljeno gledam koga. 2. deiva gfj-juaTa zcitcI Tivog izgovarjam sramotilne besede proti komu, psujem koga.
Xai(i£-xQdzT]g, ovg, 6 Atenec, Sokratov prijatelj.
Xaipe-cpu>v, čbvTog, d Sokratov učenec.
/atgco [Et. kor. g’herei, poželeti; lat. hortor, ari, izpodbuditi, nem. gern, begehren, Gier, Begierde ; gršk. ydgig. — Obl. fut. yaiQ7]Oco, a or. syc\gr]v, pt. xeydg7]xa (s prež. pom.: sem vesel), adi. verb. vacjTog, ep. irnpf. yaigov, iter. yaigeoxov, fut. redupl. xeyagfioco in ■/,syaQ7)oo/xai, inf. xeyag7]OE/jsv, aor.ya-Q7jv, opt. yageir]v, a or. 2 med. xeyagofX7]v, opt. 3 pl. xeyagoiaTO, a or. 1 med. 3 sg. yf]gavo, pf. pt. xeyag7]cbg ; poet. pf. med. xsydgr][iai in xsyagpiai; NT fut. yagčb in yagf)oo/uai] 1. veselim se, radujem se, sem vesel, imam veselje nad čim, imam rad, zadovoljen sem s čim; pogosto v zvezi s '&v/.ičb, pgeoiv, cpgsva; ev Hv/JCp pomeni tudi: pri sebi, skrivaj, vocp oprezno, pametno; veže se s Tivi, sni, ev Tivi, s pt., oti, tog, ov vezji ; vvv maoi yaigco vsi me imajo radi,
z vsemi se dobro razumem; xai6co noičov z veseljem (rad) storim, delam kaj navadno; pt. %aigcov a) vesel, radosten, rad, z veseljem; b) srečen, zdrav, brez kazni dnaXXdtta>; ov yaigcov nerad, ne brez kazni, ne v svojo korist adiv.rioa), čpetg; ovde tiv’oico zaigrjoeiv ne bode se, menim, veselil, slabo se mu bo godilo; ov yaiga> os ftvyo-/.ovta ne veselim se tvoje smrti. 2. posebna raba: a) %aXQE, Xaigeze bodi(te) pozdravljen(i)! na zdravje! nasvidenje! zdrav! srečno! z Bogom! b) ^atpeiv živa q>a0KCO (?Jyco, ngooeinov itd.) pozdravljam koga, tdXXa o ’ srpi'satu /aiasiv druge želje se ti naj izpolnijo; tudi v začetku pisma: tivi yaigeiv (sc. Xeyoo) pozdravljam koga; c) % alg e iv e <5, Xsyco, zeAevco opustim kaj, pustim v ne-mar, ne maram, ne brigam se za, odrečem (odpovem) se, yaigeiv Xeyco Kvngiv ni mi mar, preziram; yaigeta> -rte naj se pobere, ne maram imeti s kom opraviti; yaiget(o ta ngoodsv fiovXevpara z Bogom prejšnji sklepi, sgnetat yaigovoa naj gre v božjem imenu.
Xaigcov£ia, t) mesto ob Kefisu v Bo-jotiji.
XaizTj, f) 1. (dolgi) lasje, kodri. 2. griva, čeladna perjanica.
X<iXd, ')) dor. = yj]Xr\.
ydXa£a, f) [Et. iz yaXad-ia; / iz gh, slov. žled (iz gheld-), žledica] toča, opjdgog yaXa^rjg alpdtcov krvava toča.
ydX-agyog 2 (yrjXr}, agyog) poet. brzo-nog, hitrih nog.
yaXag6g 3 (yaXda>) rahel, ohlapen, nenapet.
XaXaco [tut. yaXdoa}, a or. e^azetoa, a or. pass. syaXdo'd'r)v, ion. pf. ze^riAaza; a/o/, pt. pr. yaXa^aig\ 1. trans, a) popuščam, odnehavam, odjenjam, zrahljam, izpuščam, odpenjam, odvezujem; b) spuščam zgafiftatov, vržem diztva NT; c) snemam, odstranjujem ti and tivog; d) odpiram, od-pahnem 5dij$pa. 2. intr. a) popuščam, obnemorem, odneham, odjenjam, zrahljam se bvai; b) vdam se, uklonim se; c) sem odprt, yaXcboai nvXai odprta vrata.
XaX8aicu, oi 1. bojevito pastirsko pleme v Armeniji. 2. svečeniki Babiloncev, ki so se mnogo bavili z astrologijo in čarovnijo.
XaXsji aivco [fut. yaXsnavd), a or. kyaXe-nr/va, pass. syaXsndin)rjv\ 1. act. a) sem nejevoljen, sem hud (jezen) na koga, jezim se, srdim se, togotim se, zamerim, grdo ravnam s kom, grdim, zmerjam koga, razžalim vivl, eni rad, n go g v iv a na koga; tivi, tivog, ngog ti, eni tivi na kaj, zaradi česa, tivi tivi jezim se nad kom zaradi česa; pass. grdo se ravna z menoj; b) o nevihti: priderem, besnim, razsajam. 2. med. z a or. pass. (raz) jezim se, (raz)srdim se nad kom tivi, ngog tiva.
XaXenog 3 težaven, zel, hud(oben):
1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; pvfiog, snsa trde (osorne) besede, (prjpig slaba govorica, ycogiov nezdrav; tudi osebni sklad: yaXsnr) toi eyd> pevog avtiipegeoftcu težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, yaXs-noi {teol cpaiveofrai svagyeig nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; to yaXenov tov nvsopar o g silovitost vetra. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; to yaXenov sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, ta yaXend težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. XaXencdg težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, yaXsnd)g (pegat ti, tivi nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj sni tivi, tivog-, yaXenebg eya> srdim se nad kom, tivi slabo se počutim, vno tivog zaradi česa, yaXend)g eyei težko je, ya-Xencbg ygdopai tivi hudo ravnam s kom.
XaX£ji6t7)g, rjtog, fj 1. težava, težkoča, težavnost, nadležnost. 2. nejevolja, čemernost, sitnost, zadirljivost, neusmiljenost, strogost.
XaX£ntco ep. stiskam, nadlegujem, mučim tiva.
XaXeazgaZov, to soda, zemeljna sol.
XaXeazg7j, 7) ion. mesto v Makedoniji ob izlivu Aksija.
XaXZvaycoysco (ayco) brzdam NT.
XaXZvog, 6 1. brzda, uzda, žvala, vajeti, yahvčbv eyo/xcu držim vajete.
2.	poet. ladijske vrvi (s katerimi so se privezovale ladje na suho ali na katerih so bila sidra).
yaXivoco (ob)uzdam, brzdam vi.
XdXi£, uto g, d, 7} [Et. odtod izpos. lat. calx, cis, nem. Kalk] apno, omet.
yaXi(pQoveco (yaZi-<pgcov) ep. sem preprost ali lahkomiseln, sem slaboumen, aboten.
XaXi(ppoovv7], 7) ep. lahkomiselnost, slabost, zanikarnost.
yaXt-cpQcov 2 (yaZaco, cpgrjv) ep. lahkomiseln, slaboumen, prismojen.
XdXx-aamg, (dog, d, Tj (danig) poet. z bronastim ščitom.
XaXxeia, tj (ya).y.svco) kovanje, kovaška umetnost.
XaXx£Zov, to, ion. xa^tcVl0v (Za^x{:^S)
1. kovačnica. 2. bronasta, bakrena posoda, kotel.
XaXxeiog 3 ep. poet. ydXxeog.
XaXxe6-yop,<pog 2 (yop(pog) z bronastimi žreblji zbit, okovan dčb/za.
XaXxeo-'d‘cb(>7]Š) 7]>tog, ep. ion. -Licoga^ z bronastim oklepom.
XaXxeo-xgdvog 2 (xgaviov) poet. z bronasto konico (ostjo).
Xdkx£og 3, skrč. yaXxovg, ep. xaXxeiog, ion. xaXx7jiog 3 1. iz kovine, iz medi, kovinski, bronast, meden, bakren, kovaški, dco/ra, dopogkovačnica. 2. močen, trden, vnvog smrtno spanje.
3.	d ya.Zy.ovg bakren denar v Atenah (l/s obola)
XaXxeo-<pcovog 2 (<pcovrj) ep. z brona- ; stim, močno donečim glasom.
XaXxevg, ecog, ep. Tjog, 6 (yaZxog) kovač, zlatar, kotlar, ključavničar.
XaXxevzixog 3 (xaZxevco) spreten v kovanju, kovaški; 6 kovač.
XaXxevco (yo.Zy.evg) sem kovač, kujem, ukvarjam se s kovanjem; to yaZ-xeveiv kovanje, kovaštvo.
XaXx£(bv, Covog, d (yo.Zx.6g) ep. kovačnica.
XaXx7]dcov, ovog, 6 kalcedon (dragi kamen) NT.
XaXx7]dcov, ovog, ij (KaZ/Tjdcbv) mesto v Bitiniji; preb. oi XaXx7]8ovioi.
XaXx7jiov ion. yaZxsiov.
XaXx7jiog 3 ep. ydZxeog.
XaXx-TjXazog 2 (eZavvco) iz brona kovan.
Xa.Xx-7jQ7jg 2 (dgagioxa>) ep. z bronom okovan, kovan, bronast.
XaXxL8ixrj, ti makedonski polotok med Termajskim in Strimonskim zalivom; preb. oi XaXxc8eZg.
XaXxL-oixog 2 v bronasti hiši (templju) prebivajoč; Atenin pridevek v Sparti.
XaXxLov, to (ya/.xog) bronasta, kovinska posoda, (bakren) kotel.
yaX)tig, (dog, t) (yaZxog) roparska ptica, ponočni jastreb ( xv[uvdig).
XaXxLg, (dog, 7] 1. glavno mesto Ev-boje; preb. 6 XaXxi8evg; adi. XaX-xi8cxog 3. 2. mesto v Ajtoliji. 3. mesto v južni Elidi.
XaXxo-/3aQ7jg2 (jidgog) s pos. fem.xaXxo-fidgEia z bronom obložen, bronast.
XaXxo-jiaxrig 2 (fiaivoj) ep. z bronastim pragom.
yaXKo-flodg, ov, 6 (/loaco) poet. -ftoTjg z bronastim (močnim) glasom.
Xa.Xxo-yXcbxZv, Ivo g, 6, rj (yXcoylg) ep. z bronasto ostjo ali konico, bronasto-osten fveZi/rj.
XaXx6-8ezog 2 (deco) poet. z bronastimi pločami obložen ali okovan.
XaXxo-&d>gd£, axog, o, 7] poet. =yaZxeo-
'd'COQ7j^.
XaXxo-xv7jpZg, zčog, d, 7] ep. z bronastimi golenjaki.
XaXxo-xogvozrjg, ov, o (v.ogvooco) ep. z bronastim oklepom, bronastooklepi.
Xa.Xxo-XLIia.vov, to zlata ruda, napol zlato, svetlo zlato NT.
XaXxo-ndQT]og 2 ep. (jzageia) z bronastim licem xvveij.
XaXx6-jzXevgog 2 (jzZevga) poet. z bronastimi stranmi (stenami), bronast.
XaXxo - 7tXrjxzog 2 (nZrjooo)) poet. iz brona kovan.
XaXxo-jzovg, jrodog, d, fj ep. poet. z bronasto (močno) nogo (kopitom), bronast, odog z bronastimi stopnicami, Eoivvg s čvrstim korakom.
XaXxo-jzvXog 2 (jrvZtj) ion. z bronastimi vrati.
XaXxog, 6 [ep. gen. xaXxo(prv] 1. kovina, baker, bron, med. 2. bronasto orožje ali orodje, posoda, bakreni denar NT.
XaXno-czofiog 2 (ozdu,a) poet. z bronastimi usti.
XaXn6-zevxzog 2 (rec^to) iz brona na- j rejen, bronast.
XaXxo-zvjcog, 6 (zvjzzco) ki obdeluje kovino, kovač, kotlar.
yaXx6-zvnog 2 (zvjzzco) ep. od bro-na(stega orožja) zadan, usekan co-zeikfj.
XaXxovg 3 gl. ydXxeog.
XaZxo<piv gen. sg. ep. gl. /a/.VMC.
XaXxo-xucov, covog 2 (yizcbv) ep. z bronastim oklepom, v bronastih oklepih.
X&Xxoo[ia, azog, to (yaX-/.oco) lcovinasta, bakrena ali bronasta posoda.
XaXog, 6 reka v Siriji.
XdXv^£g, ol narod ob Pontu (ob Črnem morju).
X&Xvrip, vftog, 6 poet. jeklo.
Xap.a-Sig \ adv. ep. (jajiaf) na tla, na
Xa[ia-£e 1 zemljo, po tleh.
Xa[ia-‘d'£v, ion. ftafio-ftev (y a fiat) adv. od zemlje, od tal.
yafiaL adv. (Et. star. loc. = lat. liumi, kor. g’hm, zemlja; lat. humus, humi-lis; slov. zem-lja, zmija; gršk. xdcbv (iz xrd'(bfz), yi)ovoc, veo-yj_i6g nov (na zemlji)] 1. na zemlji, na tleh. 2. na zemljo (tla).
Xafj.ai-yevrjg 2 poet. na zemlji rojen.
Xafiai-£vvr]g, ov, 6; pos. ep. fem. yafiaz-evvag, cidog, fj (evvrj) kdor na zemlji leži (spi).
Xafcat-£rjXog 2 (grjkoco) majhen, nizek; subst. 6 (sc. dtcpgog) nizek stol, pod- I nožnik, podnožje.
Xafiac-xotzrjg, ov, 6 (zoizrj) poet. kdor I na zemlji leži (spi), na tleh speč.
Xa[iau-ji£zrjg 2 (jzmzoj) ki je padel na zemljo, na tleh (v prahu) ležeč.
Xafievviov, to (evvrj) ležišče na tleh, nizka postelja, posteljna odeja.
Xaf.ro-ftev gl. yaudH)ev.
Xdfiyjai, ol ion. egiptovski krokodili. !
X&v y.ai a av.
Xavddvco [Et. a or. e-xad-ov, lat. pre-hendo, slov. gadati, gadam; uganiti (iz u-gad-niti), nem. ver-gessen (got. bi-gitan, najti). — Obl. tut. xeiaofzai, a or. eyadov, yddov, inf. yadeeiv, pf. ze-
yavda, plpf. xeydvdei\ obsegam, držim, imam prostora za e| fiezga ydvdave xgrjzfjg; objemam, yoXov zatajim, prikrijem jezo, tgig fiev fjvaev ooov ze-cpa/.rj ydde (prozog kolikor je mogel usta odpreti ( na vse grlo); &g ol yeiQeg eyavdavov du(pijja/.6vzi kolikor je mogel z rokami obseči, ovdog dji-(pozegovg ode yeioezai bo imel prostora za oba.
Xav-dov adv. (yaivco) ep. z odprtimi usti, pohlepno, požrešno, hlastno.
yai>£Zv gl. yaiv(o.
ydog, ovg, zo [Et. iz yarog, sor. ydoy.(o, yaivco, nem. Gaumen] haos, prazen (svetovni) prostor, praznina.
yagd, tj (yaLQ(o) NT veselje, radost, slast, blaženost, užitek, ugodnost, priljubljenost; ngog yagav Xdycov pristojno veselemu poročilu, yaigco /a-gav pceydXrjv zelo se veselim NT.
Xagayfia, avog, zo (yagdooco) 1. ugriz, pik tyidvrjg. 2. NT podoba, (vdolbeno) znamenje, pečat, kov.
Xagd8ga, tj, ion. yagdSgTj [Et. podaljš. kor. g’her-d-, praskati, iz g’her-, sršiti se, praskati, sor. yagdooco, yegadog = yegdg, adog grušč] razpoka: 1. klanec, kotlina, globel, prepad, soteska, tokava. 2. hudournik; žleb, struga, jarek, potočina.
XagaSga, ion. -dgrj, tj mesto v Fokidi.
XagadgaZog 3 (yagadga) ki se nahaja v odtočnem žlebu U.vg.
Xagadgiog, 6 (yagddga) deževnik (zelo požrešen ptič); pren. yagadgiov (Hog požrešno (zapravljivo) življenje.
Xagadg6ofiai pass. (x<xgddga) ion. sem po hudournikih razoran ali razkopan.
Xagaxoco o-, zagradim.
Xagaxzfjg, rjgog, 6 (^agrirrto) kar je vdolbeno ali vrezano: 1. kov, vtisk, pečat, podoba, znamenje. 2. izrazita lastnost, značaj, bistvo, kakovost, posebnost, znak, yX(baoijg narečje.
Xagdx(ofia, azog, zo utrdba, trdnjava, nasip, obkop.
ydga£, azog, 6, fj 1. priostren kol (pa-lisada). 2. kolje, utrdba, obkop, utrjen tabor NT.
Xagdaaco [gl. yvagddga; tut. yagd^a) itd.] 1. ostrim, brusim, razpraskam, raz-rijem. 2. pren. dražim, razjarim; pass
jezen sem na koga radi česa Tivi ti.
3.	vdolbem, vrežem, vtisnem.
XaQeiV> Xdev gl- '/aigco.
Xagieig, yagisaaa,yagiev in ydgiev (y.agig)
1.	mil, ljubek, prijeten, krasen, čeden, lep, dražesten, mikaven. 2. o osebah: izobražen, duhovit, šega v, dov-tipen, ljubezniv, prikupljiv, dobrodošel, drag. 3. ironično: yagiev, ei ta bi bila lepa, ko; subst. ra yagievTa ljubki darovi. — adv. ^agievrcog in Xdgiev dražestno, milo, lepo, ljubko, duhovito.
XagisvTi^ofiai d. m. norčujem se, šalim se, oicovdfi iz resnih reči.
Xagi£ofiai d. m. (ydgig) [fut. -/agiovuai, a or. eyagiodfir)v, pf. xeyagiap,cu (z akt. in pas. pom.), plpf. ep. xeydgioTO; NT fut. yagioofiai, p as s. yagioi))]oolu(u, a or. exagio$r)vj 1. intr. a) kažem se prijaznega (naklonjenega), izkazujem usluge, storim kaj komu po volji, ustrezam, ugodim komu, sem uslužen, uvi komu v čem; b) ffeoig pridobivam si (z uslugami) naklonjenost bogov; c) o ženi: naklonim svojo milost, efift/Jnovoa osrečujem s pogledom ; d) vdajam se, strežem ffvfup, vaovgi, ao/iavi, rjdovf/-, pt. yaoig6/ievog komu na ljubo, po volji, zavoljo koga.
2.	trans, a) storim kaj komu na ljubo, rad dajem, to p/.ejzeiv dam vid NT, obilno darujem, podeljujem tivi tl, Tivog od česa, godov oTfjifeooiv natikam rožo na prsi; b) NT izdam, izročim Tiva, Tivd tlvl pomilostim koga komu na ljubo; c) odpuščam naga-Jivcafiava NT. 3. pf. pass. xe%dgLOficu sem komu všeč (mil, prijeten, po volji), Tolg Evfloevoi ey.eydgioTO Evboj-cem se je izpolnila želja; pt. xeya-giofievog drag, prijeten, dobrodošel, xeyagiofieva eidcbg naklonjen, mil, xs-yagiofieva tiOrjiu tlvl storim komu ljubav (uslugo), cog y.eyagiofievoi kakor da so dobili dar.
Xagi-xXfjg, sov g, 6 atenski vojskovodja v peloponeški vojni in eden izmed tridesetih tiranov v Atenah.
Xdgig, LTog, fj (yaigo)) [acc. ydgiv in ydgiTa, dat.pl. ep. yagiveooi\ 1. a) veselje, radost, slast, užitek, jdiov veselje do življenja; b) milota, milina,
lepota, ljubkost, f/ tov Aoyov yagig lepe besede NT. 2. a) naklonjenost,
nagnjenost, ljubeznivost, prijaznost, milost NT; ljubav, usluga, uslužnost, postrežljivost; dobrota, dar(ilo) NT; ydgiTL toov Meoorjvicov iz prijaznosti do M., ydigiv (pego (jtageyo) tlvl izkažem komu ljubav, ustrežem (ugodim) komu, yagiv dfieifloiiai p o vračam ljubezen, ydgiv didofii čgyy ustrezam jezi, yagiv eyco Jtgog Tiva rad me ima kdo, uživam naklonjenost koga, ooiydgcv tpegovaa tebi na ljubo, ydgiv Tivog ogaco izkaže mi kdo ljubav; ydgig ayagig gl. ayagig-, b) hvala, hvaležnost, plačilo, nagrada, Tivog za kaj; ydgiv (dno)didoui, ey.nvo, avvo izkažem se hvaležnega, Tivog za kaj, vneg Tivog zaradi česa; slično yagiv syo, olda, yiyvd>ay.o, ematauai sem hvaležen; NT^rigtr eyo tudi: pridobim, si hvaležnost koga; djiofUfivyay.ofiai spominjam se s hvaležnostjo, yagiv y.aTaTiffsfiai pridobim si hvaležnost, ydgiv jigooTiftefiai ustrežem (ugodim) želji, yagiv ocpei/.co dolgujem hvalo ; ydgiv ).afifidvo Tivog hvaležen mi je kdo. 3. adverbialno: a) xdQLV Tivog komu na ljubo, v prid, zavoljo koga, zaradi česa, vij v oyv ydgiv zavoljo tebe, vi)v tov 'Alhjvaioiv ydgiv zavoljo Atencev, enovg afiiy.gov ydgiv dasi bi zadostovala majhna beseda; b)xdQLXL iz milosti, ydgiTi fisvt/o z zahvalo uživam NT; c) iv ^dgirt Jtoio Tivi ti naredim kaj komu na ljubo (po volji), rtdco v milosti prepevam NT;
d)	e Ig xdQLV ezgdtvo) Tivi storim kaj komu na ljubo (po volji); e) fieta Xagucov zelo ljubko (lepo); f) jtgog Xdgiv na ljubo, po volji komu ngaTTO, dia?.eyoficu, /.eyo) izlepa; y.ogevvv/iai po volji.
Xdgig, f) Hefajstova žena; pl. Gracije, Vile, boginje lepote.
XdgiOfia, ciTog, to (yagigouai) duhovni dar, dar božji, dar milosti NT. XagiOTfjgiog 2 (/agi^Ofiai) kar spada k hvaležnosti ali k zahvali; subst. Ta yagioTfigia zahvalna žrtev, zahvalna daritev, znaki (dokazi) hvaležnosti.
X<xgiria, f] (%rigtg) šala, burka.
/aptrdro pomilostim, obdarujem z milostjo, y.eyag iTooaevtj milosti polna NT.
yagpa, avog, v6 (yaigco) ep. veselje, radost, zabava, predmet veselja, zasmehovanje), roganje.
Xagpdv8rj, fj mesto v Mezopotamiji.
K&gfir], fj ep. bojaželjnost, junaštvo, boj, bitka.
XagpL8rjg, ov, 6 Platonov stric, Sokratov učenec.
Xagpovfj, fj (yagpa) radost, veselje, slast.
/agpoavvog 3 (ydgpa) ion. vesel, radosten, yagpoovva Jioiob obhajam veselico ali vesel praznik.
yag-ojiog 3 ep. poet. veselega pogleda, vesel; jasnook, divjega, junaškega pogleda, žarnook, z divjimi očmi.
yagojibxr]g, rjvog, fj svetlomodra barva oči.
X&Qvr]g, ov, 6 list papirja, papir NT.
Xagxog 3 (yaigco) razveseljiv, zaželen, prijeten, ugoden.
Xdgvft8ig, e rog, ion. tog, fj pers. morski vrtinec (pozneje v sicilski ožini blizu Mesine).
ftdonco [Et. iz kor. g’hei, zijati, lat. hi o, hisco; slov. zev, zevati, zijati, ziniti, nem. gahnen (stvn. ginen)] gl. yaivco.
ydopa, avog, xo (yaivco) razpoka, globel, brezdno, prepad, žrelo.
Xa.ofidop.ai d. m., ion. xaopeopai stojim z odprtimi usti, zijam, sem v zadregi ali zmešan (osupel).
X&xe(>a — y.ai svsgg.
Xaxea> in /attfro ep. [Et. iz kor. g’he(i), zapustiti, prazen sem; gršk. yfjgog, ima, y(hgog, /roptg, yfjvog, /dvig ne-dostatek; sor. lat. heres, edis] 1. potrebujem, sem potreben vivog. 2. želim, hrepenim po, željno pričakujem vivog ali inf.
Xav\.i-o8cov, dčovvog, 6 ion. vun štrleč zob očovg; subst. 6 čekan.
Xavvog 3 in 2 [Et. iz /df-vog, gl. /dog]
1.	zevajoč, ohlapen; slab, oslabel.
2.	napihnjen, nadut, ničemuren, za-nikaren, ohol, prevzeten, nespameten.
Xavvbxt]g, r/vog, fj napihnjenost, nadutost, prevzetnost, zanikarnost, razuzdanost.
Xavvoco (/avvog) napravljam prevzetnega, napihujem; pass. napihujem se, sem prevzeten.
/eat, /eacn^at gl. /sto.
/eta, ion. xEiVi V (gl- /aov.co) luknja, jama, votlina, brlog.
/etAtot 3 ion. — yi/.ioi.
/etAog, oug, vo 1. ustnica NT; gl. odd|.
2. rob, krajec, breg NT.
XsZpa, avog, %6	/eipcbv.
Xsipd8iov, to zimovišče, zimovnik. /etpdf^co (/stun) [/‘ut. /sipaoco itd.] 1. trans, a) pošiljam nad koga nevihto (vihar), preganjam z nevihto, vzbujam nevihto,postavljam na mraz; pass. vihar ali nevihta me napade; b) napadam, nadlegujem, stiskam, mučim, vznemirjam, strašim; pass. vznemirjam se, muči me kaj, pridem v stisko, d/J.r/ sv vv/rj trpim. 2. intr. a) prebijem zimo, prezimujem; b) sem viharen, treskam, besnim ; c) impers. /etgdfet grdo (hudo) vreme je, nevihta je, vihar besni, voiavva tako silno. Xeipatvco (/sipa) = yupa£a>; pass. trpim vsled nevihte.
XEipd-ggoog 2, skrč. xELpaggovg, ep. Xeipaggog, 6 deroč, narastel, kipeč; subst. d hudournik, gorski potok. X£ipaaia, fj, ion. -Cij zimovišče, zimov-/Etjttegtfro ion. —' /et/tdfro.	[nik.
XeipeQLvog 3 in /et^tegtog 3 in 2 pozimi, zimski, viharen, deževen, mrzel, rog rt g d/.rd ■/.vpavoji/.ifs. /sipsgia kot obal, od valov pozimi bičana; pren. oster, hud, silen Xvmj.
XEL,pd>v, rovog, 6 [Et. kor. g’hejem-, sor. /sipa zima, yubv sneg; lat. hiems, hibernus (zimski iz heimrinos), bi-mus, trimus (iz bi, tri-himus, dve, tri zime star), slov. zima (z iz g’h)j zima, mraz, burja, vihar, nevihta; pren. sila, stiska, nevarnost, nesreča; pdXa /sipčbvog ovvog dasi je bila huda zima, /sipčbvog, (šv) /sipčbvi pozimi; sv dogog /sipčbvi v bojnem viharju, v bojni vihri, ffohsgog ysi-pcbv vihar slaboumja, vihar strasti. /eig, /sigog, fj [Et. iz kor. g’her, prijeti ; sor. /egijg podložen, sv/sgrjg. — Obl. at. e samo /sgolv in /sgoi, sicer si; ep. ion. ysg6g, ysgi, /Ega, toda /st-golv in ysigeo(o)i] 1. a) roka, dlan,
pest; šapa, taca; sz yeiQog od (človeške) roke (ne od divje zveri) Sof. Aj. 27.; (leva, desna) stran, šn agiovega ysigog na levi strani; yeigog aigeco (e/to, aviovTjfu, zgavsoo) zgrabim (držim, vzdignem, primem) za roko NT ; ysigog nioviv šujjdk/.oj dam roko v poroštvo, obljubim; /elgag Jigoocpegco vivi zgrabim z roko koga, dia yeigobv kap^avco vzamem v roke, dia ysigog e^to držim (imam) v roki (oblasti, oskrbi), did vdov yeigobv šysvevo oppsla po rokah (z rokami) NT; šz yeigog (xčbv ysigčbv) k/iim z roko metani kameni, ol šz yeigog fiakkovveg suli-čarji; n go %eigčbv eyco imam (držim) pred seboj v rokah, cpegco nosim pred seboj; šv ysgaiv, [ista ysigag šyco imam v rokah, bavim (ukvarjam) se s čim, sv ysgoi vitirpu izročim v roko, jrobg siii/v yeiga ngo-yd)QEi k meni, na mojo stran, šv ysigi vivog s pomočjo koga, po kom NT. 2. izraža yeig a) bližino, boj v bližini, spopad, tepež, eig yelgag 'eg-yo(icu, sl\ii i.ivi spopadem, spoprimem se s kom, sig yeigag dsyo/xou sprejmem (začnem) boj od blizu, spopadem se, eig ysigag ayo[xai podvza-mem kaj, lotim se česa, sz yeigog v boju od blizu, v bližini, mož z možem, v spopadu, f) sz ysigog pdyy spopad, boj od blizu, šv yegaiv el[u sem blizu, spopadem se, sem navzoč, yeigčbv adizcov agyco začnem se biti; šz yeigog apvvo/mi zapodim iz svoje bližine, ovvdnvto eig yelgag spustim se v (začnem) bitko, y fidyrj šv yegoi šoti bitka se vrši; b) dejanje, delo, delavnost; hrabrost, sila, moč, oblast, nasilnost, sig yelgag egyolucu pridem v oblast koga, vij yeigi ygdop,ai rabim roko, delam, sneai zal ysgaiv dgrjya> z besedo in dejanjem; yegoi nŠJVOiHa zanašam se na svojo moč (hrabrost), vno yeiga kaugdvo) (jvoi-ov/uai) p odvržem si, 6 vno yelga čov podložen; ysigobv vo.uog pravo močnejšega, pravica pesti, šv ysgnlv 6izy s pravom sile. 3. pren. a) lastnoročni podpis NT; b) oidyga železna kljuka, maček; c) peščica, krdelo,kopa, četa, moštvo, vojska (gl. lat. manus).
yEigaycoyea> NT vodim, peljem za roko; pass. dam se voditi. yeig-aycoy6g 2 ki vodi za roko, vodnik NT.
yeiQ-anxd^oo ion. vzamem v roko, dotikam se z roko.
y£iglScox6g 2 ion. z (dolgimi) rokavi
ziiimv.
yeigt^a> (yeig) imam v rokah, oskrbujem.
yeiQiog 2 (yeig) poet. ki je v rokah, v oblasti koga, ysigiav šrpiy\ii vivi dajem komu v oblast. yEigtg, Idog, y (yeig) 1. (dolga) rokavica.
2. dolg rokav. 3. vreča za denar. %sigiop6g, b (yeigiCco) izvršitev. XELgL-ooqpog, b Lakedajmonec v vojski Kira Mlajšega. fteigiOTog 3 najslabši, najnižji. yeigo-yga(pov, vb (ygdcpco) rokopis, dolžno pismo, zadolžnica NT. yeiQo-5dizxog 2 (čai£co) poet. z roko razsekan, razkosan. yEig6-dsizrog 2 (deizvvpi) poet. z roko (s prstom) pokazan, očiten, očividen. yELgo-r/,d'7]g 2 (rjfiog) na roko navajen, domač, krotek; ubogljiv, poslušen, vodljiv, miren, fisog bog, ki se da z rokami prijemati in voditi. yEigozgaxw6g 2 kdor izvršuje pravico močnejšega; vgonog pravica močnejšega.
ysig6-pazxgov, v 6 (pacam) brisača, prtič, otirača.
yeigo-pvXr], tj žrn(ev), žrmlja, ročni mlin.
yeigovopeco (vepco) maham (kretam se) z rokami ali nogami pri plesu po določenem pravilu volg azekem. ftEigoopcu d. m. (yeig) 1. med. dobim v svoje roke (v svojo oblast), podvržena si, premagam, obvladam, nadvladam, osvojim si, ubijem, umorim, v iv d koga, vivi s čim. 2. pass. obvlada, premaga me kdo, ovvco šyeigcb'd'yoav tako so zapadli usodi.
yeiQo-nkt]'d'rig 2 (nkrpico) ki napolnjuje roko, pest velik kiftog. %£igo-jtoieopai med. poet. narejam si kaj z rokami vi.
%£iQOJioir)Tog 2 z roko narejen, obog umetno narejen. yBiQotEgog gl. yeigcov.
/ecpo-Te/v^g, ov, 6 (V£yvrj) rokodelec, umetnik, strokovnjak, lavogiag zdravnik.
%£iqotov£co (/Eto, vsivoj) iztegujem roko, vzdigujem roko (pri glasovanju), glasujem, sklepam, potrjujem, volim, izbiram -rt, v iv d, negi vivog, eni vi za kaj.
Xeigoxovia, f\ glasovanje, volitev, izbor.
XEigovgysco (/Big, egyov) narejam (izvršujem) z roko, sem ranocelnik.
XEiQovgyT]fia, I ročno delo, delo z arog, vo	rokami, rokodelstvo,
y£igovgyia, r\ \ ranocelstvo.
XeiQcoga, avog, vo poet. premaganje, ■ftavdoigov nasilna smrt.
%eiqcov 2 [adv. yelgov, ep. /ecporegog 3, sup. yeigiOVog 3, ep. poleg tega ^sgsicov 2, /egetorepog 3 (od yeg7]c, od katerega se nahajajo yegrji, -rja, -rjeg] comp. h xaxog ( deterior) manjši, slabši, nižji, neznatnejši, hudobnejši, vivog od koga, vivi za koga, yeig6v vivi eou slabejše je za koga, škodi mu, ov vi /egeiov z inf. boljše je, koristnejše je.
Xeigcov, ojvog, 6 (at. Xigcov) kentaver, Zevsov sin, učitelj Asklepija, Hera-kleja in Ahile j a.
%EiQ-coval;, axvog, 6, f) (dvaf) ion. rokodelec.
/scgcovafnr, f/, ion. -Ctj ročno delo, rokodelstvo, izdelek rok.
%£iaopai gl. yav8dvm.
XEico gl. /eco.
%EX(s)i8ovig, (dog, r) poet. ye/.idojv.
XeAt8cov, drog, r) [Et. iz kor. ghel, zveneti (ime po glasu!), nem. gellen, Nachti-gall] lastovica, lastovka.
XČ Avg, vo g, rj želva; lira.
XeAcbvij, f) 1. želva. 2. hranilna streha (testudo).
Xsfifiig, (og, rj 1. mesto v Gornjem Egiptu. 2. otok v Nilovi Delti. 3. Xeg-giv^g vouog okraj v Egiptu z otokom istega imena.
Xsgadog, ov g, %6 ep. gramoz, prod.
XEQEi6tEQog 3, /epeccor 2 gl. yeio 07v.
XEQ7jg [Et.sor.xeig.— samo y^6VL> ~Va> -rjeg] nizek, slab, hudoben; nizkega rodu, preprost.
leggdSiov, vo ep. ) kamen (za pra-
Xeg-gdg, adog, f/ poet. J čo), pračnik.
XEQvfjvig, (dog, ?) ep. yvv7) rokodelka; pos. predica (za plačo).
XEQ-vi(lov, vo (vinvco) ep. umivalnica, medenica.
Xegvinxo[iai d. m. [aor. ep. yj:;gviymvvo\ ep. poet. 1. umivam si roke. 2. škropim z blagoslovljeno vodo in posvetim, izlivam pitni dar.
X£gviyj, iflog, 7) (/e/p, vinvoS) 1. voda za umivanje rok. 2. blagoslovljena voda.
X£Qo-jiAr)Kxog 2 (nlTjooco) poet. z roko udarjen ali zadan dowrog.
XEQQO-vr]Oog, 7] -- yeoo6-'vi]Oog.
XEgaaiog 3 (/e;p0og) na suhem (kopnem) živeč, celinski, suhozemeljski; o ljudeh: kine poznajo morja; opp. vav-VTjg.
Xeqoov-8e adv. (/epoog) ep. na suho zemljo, na kopno, na celino.
XEQOovr]Oo-Ei8rig 2 (eidog) ion. polotoku podoben.
Xeqoo-vrjoog, 7} (yegoog, vijoog) polotok; pos. 1. 7) 6gaxia trakijski Hersonez; preb. oi XeggovrjOixai. 2. XegaovrjOOg 7) TgrjXE7j vzhodni del tavrijskega polotoka (Krim).
XBQOog 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g’hers-, odreveneti, sršiti se; /epoog	pust,
neploden; lat. liorreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. v) /sp00g brežina, celina, suho, kopnina.
XEvai, xEvav gl. /eco.
XEVfia, avog, vo ep. ion. poet. 1. izlivanje), pitni dar. 2. vlita čaša (za pitne daritve).
/e<o [Et. kor. g’heu, liti; lat. fundo, fudi (iz g’heu-d-), nem. giefien (got. giutan, stvn. giozan) — Obl. fut. /eco, aor. e/ea, pf. xeyvxa, pass. pf. xeyvfiai, aor. eyy7}r}v, fut. /otD/ao/iCH, adi. verb. /urog, med. fut. /čouai, aor. syed/j,7]v; ep. impf. yeov, fut. /evoo, aor. s/eva, leva, cj. 1 pl. yevogev, imp. /evov, int. yevai, pt. /Etlag, plpf pass. 3 sg. xe-X'uvo, aor. med. (e)yevdm}v, cj. 3 sg. /evevai, kor. aor. (e)yjjg7]v, 3 sg. yvvo, pt. yv[ievog, ion. pl. 3 pl. xeyvavai\ I. trans. 1. act. a) o tekočinah: lijem, iz-, po-, razlivam vdcog, olvov, o Zevsu: vdcog pustim, da dežuje, pošljem dež;
/cova pustim, da sneži; /eei sneg pada, sneži; dti/cgya prelivam solze; b) o suhih stvareh: a) sipljem, su-jem, po-, nasipljem, stresam (na tla) cpvKKa, dKcpcza, dovgaza mečem, zvpcfiov, ofjpca nasujem (napravim) gomilo, postavim spomenik; /S) pustim, da pade r)via, y.aKdpcr)v pokosim; y) pustim, da se razlega, pojem geKog, (pcovrjv, Kecga nežno pojem; 6) pustim, da visi, pobešam devdgea xagnov;
e)	razprostiram, razgrnem, razširim dvepcovg, d/Kvv vaz'6cpidaKpcčbv, vnvov. 2. med. izlivam svoje (od sebe), (iz)-sipljem sebi zoviv, zevi komu, vaza uva na koga, stg n kam, ngog zeva proti komu obrnjen, /odg izlivam pitne daritve komu na čast, /?e2ea streljam, nr//ee d p, epi uva ovijem roke okoli koga, objamem. II. intr. (med. pass.) 1. iz-, razlivam se, tečem, razprostiram se črez kaj, širim se, razpršim se, /videvzog nayov kadar je led zemljo pokrival, <ppt£ eni novzov e/evazo se je razlilo črez morje, dr)g naKiv/vzo megla se je razpršila (je izginila), a/Ki)g v.az' dcpida/.udrv tema se je razgrnila črez oči, vooog xe/vzca bolezen se je razširila po celem telesu. 2. sem nasut (nakopičen), ležim (zbiram se) v trumah, stekam se (o ljudeh); v.e/vvzo didgooi ležali so drug na drugem (v kupih), dpcpi živi zbiram se okrog koga, objemam ga d/i(p' avzčp /vuevr).
XV XO( 7).
/rjKevzog 3 (udi. verh. od /rjKevoo) ion. spleten (z iglo).
/r)Krj, dor. /dKa, f) (/aivco) 1. kopito, parkelj, krempelj, škarje, klešče. 2. jez na obrežju, nasip (iz kamenja, da odbija morske valove).
/rjKog, 6 (/aivco) ep. skrinja, zaboj, kovčeg.
/rj)ieXg = y.ai r/fielg.
XVv, XVV°£> o, r) [Et. lat. anser (iz han-ser), slov. gos, nem. Gans] gos.
/Tjv-aXcbm/f, exog, 6 ion. lisičja gos. /rjveog 3 (/jrjv) ion. gosji.
XV6a, V vdova NT.
/rjgafiog, 6 (/aovco) luknja, razpoka, XVQaxo gl./aigco.	[jama.
/ijgsta, f) vdovstvo.
/rjgevco ep. poet. intr. 1. sem oropan, sem prazen, sem brez česa zivog, sem vdovec (vdova). 2. živim samotno, sem osamljen (zapuščen).
/rjgog 3 [Et. iz kor. g’he(i), zapuščen sem, gl. /azeco] ep. poet. NT gol, prazen, oropan, ovdovel; subst. 6, t) vdovec, vdova.
/rjgoco ep. ion. oropam, napravljam prazno, opustošim, razselim; oropam česa (moža), napravljam za vdovo yvvalxa.
/rjgooazrjg, ov, 6 [Et. daljni sorodnik, ki podeduje /rjgov, prim. lat. her-es, -edis] ep. stranski, (daljni) sorodnik, dedič.
/rjzog, ovg, zo ep. (gl. /azeco) [.samo dat. /rjzei in /r)zei\ pomanjkanje, pogrešanje, želja, hrepenenje po zivog. /idapaKog 3 ep. pri zemlji, nizek, raven. /ideg, i/ideg udv. [Et. iz ghies, lat. heri (iz hesi), hes-ternus, nem. gestern; sor. /idi^og, /ideoivog] včeraj, nedavno, one dni, pred kratkim.
/idi-£6g 3 ep. ion. včerajšnji; pogosto adverbialno: /diCbg efh) včeraj je odšel. — adv. /■frizov in pl. /idi£d včeraj, /idi^ct ze Ttai ngcoi^a včeraj in predvčerajšnjim, ne dolgo od tega, nedavno.
/xdoviog 3 in 2 (/idcov) 1. ki pripada zemlji, v (na) zemlji rojen, rojak, domačen) jiayoc, deželan ( = avzo/idcov) "Ege/ideidai; iz zemlje rojen 'E/icov. 2. podzemeljski eozia (o očetovem grobu), pavzelov, r)/cb ki prihaja iz podzemlja, Zev g /idoviog Pluton, vladar podzemlja, 'Egpf/g ki spremlja duše v podzemlje, ideal /idoviat De-meter in Perzefona, pri Sot. = Brini j e ; cpapa ki prodira do podzemlja, /agig /Hovia hvaležnost, katero so si /iddvioi ideoi zaslužili, ker so milostno sprejeli Ojdipa.
/idovo-axifdr\g 2 (ozei/3co) poet. ki hodi po zemlji, zemeljski, na zemlji. /idcov, /Hov6g, f) (gl. /apiai) ep. poet. 1. tla, zemlja, prst, /idova dvpevai (iti pod zemljo) umreti. 2. pokrajina, (domača) dežela, kraj, trata, livada. /iKi-ag/rjg, ov, 6 j (ag/co) poveljnik /iKL-ag/og, ov, ion. , tisoč mož, hili-eco, 6	J arh, polkovnik.
^iAiag^ia, V 1- hiliarhija, povelj ni-štvo nad 1000 možmi, vojaški tribunal. 2. oddelek vojske, ki šteje 1000 mož (pešcev).
Xl?adg, ddog, fy (yiXioi) tisočica, tisoč
XZXi-evr/g 2 tisočleten.	[mož.
XiXioi, j on. ^etAtot 3 [Et. ion. yeiXioi, dor. yr//uoi, lezb. yeXXioi iz yeaXioi, lat. mille iz srni (= gršk. /da) -j- g’hsl-i = en tisoč] tisoč; sg.yi/.ia mnog tisoč konjenikov.
XlXco-vavrrjg, ov, 6 poet. (sestoječ iz) 1000 mornarj ev, ovv nama, /Uiovavvf/. z brodovjem, ki šteje 1000 ladij.
XZXioaxog 3 tisočni.
XZXiooxvg, vog, i) četa tisoč mož.
XlXio-xaXavxog 2 (vdXavvov) tisoč talentov vreden (težek).
yZX6g, 6 zelena krma (trava), §tygog seno.
XZXoco ženem na pašo, krmim, hranim
Innov.
XiXcov, (ovog, 6 iz Sparte, eden izmed sedmih modrijanov.
xZpaipa, r) [Et. od yelpa eno zimo (leto) stara (koza); enako yJpagog kozel] 1. koza. 2. person. Xipaiga strašna pošast, ki je ogenj bruhala; imela je spredaj podobo leva, v sredi koze, vzadaj pa zmaja.
Xibveog 3 (yicbv) snežen, snežnat, snežnobel.
Xiovi£co ion. 1. trans, zasnežim, pokrijem s snegom, sneg zapade vrjv '/(!)-pr/v. 2. intr. yiovl£ei sneži.
Xiovb-xxvnog 2 (zvvneco) poet. od snega bit, s snegom pokrit, snežen.
Xiog, fj otok v Ajgajskem morju; preb. 6 Xiog; adi. Xiog 3.
Xtgcov, covog, b gl. Xelgcov.
Xircbv, cbvog, 6, ion. m&cbv [Et. semitska izpos., aramejsko kithuna; odtod lat. tunica (iz ktun-ica)] 1. volnata, platnena spodnja obleka za moške in ženske (lat. tunica), srajca (brez rokavov); bila je včasih dolga, včasih kratka, prepasana s pasom. 2. a) obleka, halja; usnjata, s kovinskimi ploščicami obložena vojaška suknja, oklep; b) podšiv, urbasi (pri obuvalu). 3. stena, ol teiyecov ziftčbveg sezidan branik, obrambno zidovje, Xdi-vog kamenit plašč.
Xixcoviaxog, o poet. kratka spodnja obleka, srajca.
yicbv, ovog, i] (gl. yeipcbv) sneg. yXaiva, fj, ion. xXaZvrj 1. vrhnja obleka, plašč, ogrinjalo. 2. odeja, preproga, pregrinjalo.
yXapv8ovgyla, fj (yj.apvg, eoyov) izdelovanje plaščev.
xXapvg, vdog, n) vrhnja obleka, široko ogrinjalo, plašč, vojaški plašč, škrlaten plašč, obleka višjih državnih uradnikov NT.	[šček.
xXavidiov, vo ion. majhen plašč, pla-xXaviSojtoiia, r\ (noieco) izdelovanje vrhnjih oblek.
xXavig, idog, fj dragocena vrhnja obleka, dragocen plašč višjih uradnikov. yXevdlja> 1. intr. šalim se, rogam se. 2. trans, zasmehujem, zasramujem koga, posmehujem se komu v iv d. xXevaop.bg, 6 zasramovanje, roganje; yXevaopbg zal yeXiog zasmehovalen krohot.
yXevx], ») šala, zasramovanje. yXZagbg 3 ion. mlačen, topel. xXidačo poet. sem mehkužen (razsipen, prevzeten), baham se, šopirim se, im vivi s čim.
xXi8ri, f/, dor. xXi8d [Et. kor. ghlid, nem. gleiflen (stvn. glizen), glitzern] l.meh-kužnost, bujnost, razkošnost, sv yXi-df/ mehkužno. 2. a) kras, nakit, zagd-%opoixXidai na glavi odstriženi okras, t. j. bujni lasje; b) ponos, prevzetnost, domišljavost. xXoegog 3 poet. )	,	,
xXorjp7]g 2 poet. j X Q 9-xXot), r\ [Et. kor. g’hel-, lat. helvus, rumen, slov. zelen, zel, zelje, nem. gelb (stvn. gelo), sor. yXoog, yXcopog] sveža zelen, mlado zelenje, zelenjava, trava, listje, mladika, brst. xXovv7]g, 6 ep. merjasec avg. yXcog7]ig, idog, f) (tem. k xXcoq6g) ze-lenkastorumen, žoltozelen. yXcog6g 3 (gl. yX6rj) 1. zelenkast(oru-men), žoltozelen; bled, rumenkast. 2. a) o lesu: zelen (= svež, ne posušen) ; b) mladosten, v cvetu mladosti, svež alga; dazgvov svetel. yvoaljco (yvoog) poet. dobivam prvi puh (prvo brado); Sof. 0. R. 742 dobim prve sive lase, začnem siveti.
Xv6rj, f) poet. [Et. iz qsneu, praskati, brusiti] pesto, glavina, pušica, os.
Xvoog, 6 ep. [Et. iz qsneu, praskati, brusiti] pena, skorja, puh.
Xoavog, 6 (yeco) ep. topilnik.
X°V> V (/sto) izliv(anje), pitni dar (za mrtve), očiščevalna voda.
XO-t\qt]c, 2 (dgagioxco) poet. ki drži en vrč (yovg) = 33/4 1 dyyog.
Xoi — xai ol.	[lje NT.
Xomog 3 (yoog) prsten, glinast, iz zem-
Xolvi%, iv.og, rj 1. merica (za žito)
4 xoTvkai = l-08 1; pren. o g xev Efrfjg yoivixog amvrjvcu kdor je moj kruh. 2. železje (vezi, spone) za noge.
Xoigdg, ddog, fj (yoioog) pečina, skala, kleč, čer.
Xoipecu, ai kraj na Evboji.
XOiQ£iog 3, ep. xoiQEog 3 (yoiQog) svinjski, 7tQea svinjsko meso, svinjina.
XOLpog, 6 in ^otptdtor, to prašiček, prašeč, svinja.
XoM6eg, ai ep. čreva, drob(ovje).
x6Xaioi ajol. = ^aAcoai (ya?Aco).
XoXdco hudujem se, jezim se, sr dim se v iv i.
XoXrj, fj in ^oAog, 6 ep. ion. poet. [Et. lat. fel, fellis, slov. žolč (iz gtlkt), nem. Galle, ime po barvi, slov. žolt (kor. ghel-)] 1. a) žolč; b) grenka pijača. 2. jeza, srd, sovraštvo, mržnja; besnost, steklina.
yoX6co (/oAog) [fut. yoXcoaa> itd., fut. 3 pass. xeyoX(boof.iai, ep. inf. fut. /o/mok-usv, a or. med. oj. 2 sg. '/o/Moeai, plpf. pass. 3 pl. xeyok(baTo} 1. act. razsrdim, razjezim, razkačim, v iv d rivi koga s čim. 2. med. in pass. razsrdim se, razjezim se, jezim se, uvi na koga; v iv 6 g, sz, evsy.d vivoc, df.icpi vivi radi česa.
XoAcodt]g 2 (eidog) žolčen, čemeren.
XoAc0Tog 3 ep. razkačen, srdit, jezen.
XOvSpog, 6 ion. [Et. po dissimil. iz ygov6-gog; idevr. gheren-dh-, treti, tarem; lat. frendo, ere, gršk. ygaivco] košček, drobtinica, zrno, zrnce.
xbog, 6 gl. yovg.
XOQ-dyog, o gl. yoo-r]y6g.
XoQdofuoi, oi narod ob spodnjem Oksu.
XOQ&fj, f) [Et. lat. haru-spex, ki na čreva gleda; nem. Gara (prv. pom. s strunami iz črev vezati)] črevo, struna (iz črev).
XOQEVTfjg, ov, 6 (yogevoo) plesalec v zboru, korevt, zborov plesalec, član zbora v atiški drami.
X0qevco in med. ('/ooog) 1. intr. igram, plešem v zboru (kolo), rajam bogu (Dionizu) na čast; sploh: igram (rajam) komu na čast. 2. trans, slavim, častim koga s plesom vivd.
XOQt]y£co (ZOQ-rjy6g) 1. vodim zbor (kor), sem načelnik kora vivi. 2. sem ko-reg, t. j. plačujem stroške za opremo in izvežbanje igralskega zbora; yog-r]yiag poravnavam stroške za vpri-zoritev drame. 3. opremljam (oskrbujem) koga s čim uva vivi, plačujem za koga vivi, dajem, podeljujem, podpiram NT. 4. pass. podpira (oskrbuje) me kdo s potrebnimi sredstvi sz, dno Tivog.
XOQr]yia, ») (yog-rjyog) 1. koregija (t. j. poravnanje stroškov za opremo, izvežbanje in nastop kora v drami). 2. oprava, oprema, stroški za vpri-zoritev igre; darilo v denarju, dohodek, vojne potrebščine (plačilo in živež).
XOQrjyixbg 3 (yog-r]y6g) ki se tiče voditelja igralskega zbora (korega), zoi-nodeg trinožniki, katere so darovali zmagoslavni voditelji zbora.
XOQ-t]yog, 6, dor. xoQ-dyog, 6 (yogog, fjyEOfiai) koreg, t. j. 1. načelnik ali voditelj zbora v drami. 2. v Atenah tisti, ki je plačal stroške za opremo, izvežbanje in nastop kora v drami; pren. darovalec, plačevalec stroškov, podpiratelj.
XOQixog 3 (yogog) ki se tiče zbora, zboren, korski, vci yoQixd igra ali ples kora, to yogixbv korska pesem.
Xopiov, to jed iz strdi in mleka.
Xoqoizvti1t), f) ep. udarjanje z nogami pri plesu, kolo (ples), rajanje.
Xoqov-Se adv. (^opog) ep. k plesu, k rajanju.
Xopo-noiog, 6 (noieco) poet. reditelj ali voditelj zbora (kora).
Xopog, 6 1. a) ples, rajanje, kolo; b) kor, zbor (pevcev in plesalcev v atiški drami). 2. plesišče Aeir)vav <5s yogov. 3. množica, krdelo, roj.
XOQTd£a> (yoQTog) krmim, nasitim; pass. nasitim se NT.
Xogxaopa, avoc, xo živež, živilo, jed NT.
/ogrce, 6 (Et. lat. hortus = ograjen prostor; cohors, dvorišče,posadka(7z co -j-g’hrtis), kor. g’her, obseči; nem. Gar-ten, Gurt, s or. slov. grad ograjen prostor] 1. ep. ograjen prostor, ograja, staja, dvorišče, vrt, selo. 2. pašnik. 3. krma; trava, seno. 4. setev NT. /ottg1, skrč. od /dog, gen. yov, 6 (/eco)
1.	nasuta zemlja, nasip, sipina, groblja. 2. NT prah.
^ovg2, /oog, 6 [gen. pl. yočbv, ace. /oag] (/eco) mera za tekočine, maj olika, vrč (^=12 kotvZcu	S1/4 1).
x 'oco, vzpor. obl. /(urrčgtt [Et. iz yoE6o), gl. /odg, /eco. — Obl. fut. ydtooo, aor. £/eooa, pass. pf. nE/coopuu, aor.^cnofrr/v, fut. /olo&f/oo/icu, adi. verb. /coorog in /cooreor] 1. sipljem, nasipavam, namečem, napravljam (gradim) nasip.
2.	zasipavam (z zemljo).
/gatrco (gl. /ordgog) [fut. /gard), aor. 6/odra, pass. 6/pdrdt/i'] 1. act. in pass. omadežujem, oblatim, oskrunim, onečastim -rt, xivd. 2. med. oskrunim si (/etga svojo roko).
/ganrpeeo (g\.yor/, /gt/ot/cog) [fut. /gata-/if/oco, inf. /oata/tr/ae/ter, aor. 1 /gato- j /ir/oa, aor. 2 sxqcuo/ib, /patente, ej. y_Qaioi.tr/, ygato/j,o)oi, inf. /gata/tetr]
1. koristim, pomagam, rtrt komu (navadno z nikalnico odrt nič). 2. od- j vračam, odbijam, rtrt rt od koga kaj, branim rtra.
XQo.vco [Et. sor. eyygavco udariti v kaj, d/ga?/g nedotaknjen. — 067. aor. 7 e/garoa, cj. 3 sg.XQa.vor/, aor. 2 e/gaor]
1. zadenem, oprasnem, lahko ranim rtra. 2. napadam, stiskam, pritiskam na koga rtrt, rt.
/gačo [St. 7z /gj/jco, gl. XQf/. — Obl. act. ion. /geco, ep. /getco in X6V°°> vzpor. obl. «t'/gppt; at. pr. in jmpf.
zer/e» zsf/, hov, Jon- zqv?,jq&, /gor, j
Xqecoo(i, fut. xqY/oco, aor. Eygi/oa, pf. y.EXQr/y.a, pass. y.Byor/(a)fj,ai, aor. pass. i.yQrjoilr/v. — med. ion. /gccogat; at. XQd>/iai, XQf/, XQi/xcu, /gco, XQrjoftcu, ygcbpsvog, e/gcorro; ion. /garat, /gd-a#at, e/garo, imp./geco, pt./geoo/terog, impt. 3 pl. 6/gecorro (poleg tega: /gi/-vai, /geerat, /geo, /gt/ad-at, XQEso'd'cu,
/gedjtterog, d/georro), fut.yof/oofiat, aor. EyyQi/odgr]v, pf. yJy_Qr/uai, fut. 3 x£XQf/-oogcu, aor. pass. Eyoyoi}r/v, adi. verb. /gt/arog, -reog] I. act. 1. poet. zahtevam, želim, hočem d /gpg, etre /g»/ -daretr. 2. dajem komu v porabo, podelim, posodim rtrt rt, dgroug NT. 3. naznanim božji izrek, prorokujem rt, rtrt rt, rtrog o čem, cdg ydg ot /getcor /jivdr/oavo Pol Bo g, tov :An6)./.oj xav-xl/v xf/v yr/v ygf/oat olxsZv A. mu je po preročišču to deželo odkazal za bivališče; pass. prerokuje se mi, pride mi (dobim) prerokovanje, xavxd o<pi XQr/oxf/Qta BXQr/o{h/ to se jim je prerokovalo, ro zs/gr/o/ievov xaxov (ftavaTog) prerokovano, napovedano zlo (smrt), ro '/or/oiltv, ra /gpaderra prerokovanje, izrek preročišča, /g?/-adir eturep tovto jvafisiv ker mu je bilo prerokovano. II. med. 1. potrebujem, želim si česa, hrepenim, koprnim po čem rtrog; pt.pf xex6i/fievog potreben, hrepeneč po ya,uov. 2. vzamem na posodo, izposodim si kaj rt jtaga rtrog. 3. dam si prerokovati, izprosim si božji izrek, vprašam preročišče za svet rtrt, Jiegt' (aptepi) rtrog, 'ipvyf/ TsigEoiao. 4. rabim, poslužujem se česa, imam; pass. at rt/eg 6g ro /eer bzioif/fh/aav, ovx s/grfoih/oav se niso porabile za to, za kar so bile narejene; p os. a) porabim za kaj, obrnem v kaj, rt /gt/oeade (sc. Ot/-jflatotg) kaj bodete počeli, t/troget, 6 rt /gt/oatro ni vedel, kaj bi počel, etre rt d A/l o XQf/o(ovxai ali kaj naj z njimi narede; /g(p goi o rt dr (lovZr/ ravnaj (postopaj) z menoj, kakor te je volja, o rt XQf/oi/xat rep nagovTt ngf/y-/iaxi kaj naj počne v pričujočem položaju; b) rtrt rabim kaj, imam, poslužujem se česa, aZr/dsUt. govorim resnico, /?ot/ /tat xoavyf/ kričim, GvuApond, Gvvxvyla,evxvyia imam srečo, sem srečen, tetri/ zat jrgaaet kupujem in prodajam, tM?/ no/uif/ ygr/od/i£vog pod. božjim spremstvom, pdgep urarjem, 6gyp XQO)gEvi/ v jezi, fta^Zdoor/ vozim se po morju, 'dvoiatg prinašam žrtve, vo/noig držim se zakonov, rotg ngdy/iaoiv dobro porabim priliko, olcovolg opazujem, rotg detrotg xaAeog
dobro se obnašam v nevarnosti, bpeo-Xoyia ujemam se (soglašam) s kom; cpgeoi yag zšzgrjr' dya{h~)oiv imel je, vecpsrcb trpim vsled snega, rolg dya--dolg izvršujem, delam dobro, agsrfj kažem se hrabrega; c) občujem, družim se, ravnam, postopam s kom, oi ygobpisvoi avrčp njegovi prijatelji, cpehzcbregov reve prijazneje ravnam s kom, revi dedaay.dXcp imam koga za učitelja, valg veyvcug ravraeg na-ganerdopcaacv ezgr)oavro so jih rabili kot pretvezo, /paopiae %ivi cbg avdgi cpevarrj ravnam s kom kakor z lažnivcem, imam koga za lažnivca, tog (p i/m , reve nsiboiisvco (marci)) imam koga za prijatelja, spoznam koga za poslušnega (zvestega), cbg no?.spiicp nvi ravnam s kom kakor s sovražnikom, sovražno nastopam proti komu, rolg deoZg imam bogove za prijatelje (za zaveznike).
/peta, t) (/pp) 1. a) raba, uporaba, sv /oeia elpei rabim se, sem v rabi, uživam se, sv naaaeg rov acbpearog ygsiaig pri vseh telesnih opravilih; b) služba, opravilo rig /gsia as ngoai)yayev, sni rij g zgeiag y.adiarrjpu NT; c) namen, ngog ri zgeiag čemu. 2. porabnost, korist, avdgconivr) za ljudi, rrjg grj-rogczf/g. 3. a) potreba, pomanjkanje, sila, stiska, yvgsiav syco revo g potrebujem, treba mi je, sem v stiski, ygeia lis sy.ee potrebujem, ra negiovra rij g Zgeiag nepotrebne stvari; sv ygsia do-gog v bojni stiski; n/.r/goco rijv ygsiav nadomestim nedostatek (škodo); gl. egevvaco in Zarrjpu-, b) hrepenenje, želja cpogftrjg, n/.ijgoo) rr/v ygsiav izpolnim željo NT.
XQsCrj opt. pr. od ygrj.
XQ£iog, rd ep. = /peog.
XQeicb, f] ep. - ygecb.
Zgeicov pt. pr. ep. od /pctio.
/petto? gl- /peog.
/pe/tertfto [Et. kor. ghrem-, slov. grmeti, grom; nem. gram, grimmig, ergrim-men (got. gram jan == srditi se] rezgetam.
/pcor ion. = /gecbv.
X&oq, ovg, ro, ep. /peto?, /peitog, at. /pecog (ygdoiiai) 1. a) potreba, sila, želja s^avvco; imetje, blago Sof. O. C.
251; b) stvar, zadeva, sov avrov zgsZog ee/.dopcevog zaradi svoje zadeve, aov /peog rode avevgiazeiv tvoja stvar (dolžnost) je, žara /peog Tecgeoiao zavoljo T., ro aov /geog cpgovgrjaac tvoja dolžnost je. 2. dolg stg n /peog eyvco, dupiorauai ygslog poravnam ali povrnem dolg, /oeiog dcpeilerac odškodnina (za ugrabljene živali), rj?.-'dsv pieru zgelog da bi izterjal dolg; krivda ngoadnrco rfj noXsi.
/peto, ovg, i) in /pettu ep. [dat. /psioi] (ZQV) 1. potreba, sila, stiska, hrepenenje, želja, T«'dg po kom; ygsol dvay-zaiy vsled silne potrebe; rj n pcaka ygsti) zares, bilo je zelo potrebno (da sta prišla), Zv ’ ov /ped) nsiauarog Za rev kjer ni potreba vrvi. 2. /peco čari (yiyverai, Zx.sc, izdvec) potreba je (nastane, nastopi) /g?j; yeže se z acc. osebe in gen. stvari: spce yge<b yiyverac vyog potrebujem ladje, ov ri pes ravryg /ped) uperjg ne potrebujem te časti; rinrs de as zgecb čemu potrebuješ to? /peča ion. = /pata.
/pecbpisvog 3 ion. pt. od zgdofiae. XQscov (pt. od /p/)), ion. xqeov l.pt.abs. ker je potrebno, ker moram, ker je spodobno, primerno, ker smem, ro Zgecbv yeveo'&ae kar se mora zgoditi, ov zgecbv česar ne bi smeli; kot adv. vpceZg dv ov zgecbv dgzoers pač nimate pravice vladati. 2. subst. ro indecl. kar je potrebno ali primerno, dolžnost, potreba, usoda, ov d’san /aoigag rov zgecbv r’ ana?J>ayy ni mogoče uiti neubežni usodi; zgecbv san XQd-
XQ£cog, ro at. = /peog.
XQE-oocpecAez7]g, ov, 6 (/peog, dcpsi/.o)) dolžnik NT.
/prj [Et. iz kor. g’here(i), poželeti; sor. yaigco, z.dgtg, zgseog (iz ZOV.jog), XQV’ fia, /peta (iz ZQrkrl)- — 067. pravzaprav subst. ( potreba, gl. /peto), ki se veže z glagolom elpei-, cj. ZQV, °Pt-Xgeir), inf. /pf/rcu, pt. zgecbv, impt. (§)-Zgijv, fut. ZQyorae in zgr/ase] 1. treba je, mora (dolžan je) kdo, sme se, prav je z acc. c. inf. ali z inf. ZQV pesv rov um) ov dnoeensZv, /pr) os nd-Xs/iov navoac moraš. 2. usojeno je <bg /irjrgi pesv zgeiy pes pcerzdrjvai, zel
/p?) pe navvekoj g ftavelv. 3. x&V pv rivog potrebujem česa, pvdvjaeiai, ozre 6 ae xqt] kaj potrebuješ; ov de vi oe /p?) aepgoavvr)g ni treba, da bi bil nespameten, vi pe yvgi] prjtegog aivov kaj mi je treba mater hvaliti. 4. (č)-XQ'fjv treba bi bilo z inf. ali acc. c. inf.
XQJ]tco [at- samo praes. in impf., ep. ion. XQ7]C£co) ion. fut. y¥QV)ioco, a or. e/p?)c0ci] 1. a) potrebujem NT, treba mi je, vivog vivog od koga česa, X6V^(0V potreben, ubog; b) zahtevam, prosim, hočem, želim, potegujem se za, hrepenim vivdi, vi, vivog, inf. 2. poet. prerokujem Sof. 0. C. 1426.
XQr)Laxopai ion. (iter. od/gdopai) d. p. navadno potrebujem, roj vdan XQV~ tovovvai navadno nimajo dosti vode.
XQVpa, avoS> vo (xgdopai) vse, kar se potrebuje: 1. sg. a) stvar, reč, predmet, kos, nekaj, včasih se ne prevaja: vi x.QVpa dgdaeig kaj boš storil ? volov vi XQWa šrtoirjoag kaj si naredil? vi ygVPa kaj je to? kaj se je zgodilo? ndvva xQV!-iavd (vse) sovo em-ovr/pr); pos. velik (lep) kos, vakov vi XQVPa lep eksemplar (jelen), ovbg XQrj,ua peya velikanska svinja, /Etjitcd-vog XQVpa sila nevihte, peya XQVPa nevgag ogromen kamen; b) dogodek, zadeva, podjetje, vavov vi XQVPa ne* kaj hudega, jzgčbvov ndvvcov XQrl/JC’-~ vcov najvažnejša izmed vseh zadev, nav XQVtia %tvša> na vso moč si prizadevam; c) veliko število, množica napnokv vi XQV,ua Gcpevdovrjvojv, stoikov vi /pij/ca i:^>v vevvojv; d) cena, vsota NT, eni voocp av xevpavi flov-koiavo za kakšno ceno ? 2. pl. imetek, imetje, premoženje, denar, blago, posest, moč.
Xgrjpazi^co (ygfjpa) 1. act. a) opravljam posle, oskrbujem kaj, obravnavam, razpravljam, dogovarjam se, posvetujem se, vivi, ngog viva s kom, vi, negi vivog, vneg vivog o čem; b) opravljam državne posle, dam (predlagam) kaj v posvetovanje, poročam o čem negi vivog; c) prerokujem, razodevam, odkrivam NT ; d) nosim ime, imenujem se NT. 2. pass. dobim božje povelje, opominjam se, prerokujem se NT. 3. med. a) pogajam se (v last-
nih zadevah), vivi s kom; b) opravljam posle (v svojo korist), (zaslužim si denar, obogatim se.
XQ7]paxiap6g, 6 (yygr)pavico) 1. opravljanje državnih poslov, izvrševanje rokodelstva, obrt(nija), zaslužek, vir dohodkov, pridobivanje denarja, dobiček. 2. NT božji odgovor, prorokba.
XQr]pariarfiQiov, vo (xgrjpavi^co) prodaj alnica, trgovska lopa, zbirališče kupčevalcev (borza).
Xgt]pariavr]g, ov, 6 (xgrj pavica) kdor se bavi s trgovino ali obrtom, kdor zna pridobivati denar, trgovec, kup-čevalec, obrtnik.
XQrjpaxiaxiKog 3 1. adi. ki oznanja dobiček (bogastvo) olcovog. 2. subst. a) oi denarni ljudje; b) rj XQVPavi°vimi umetnost pridobivati si denar, pri-služljivost.
X6VPVf V (/ptico) pomanjkanje /Hov.
XQrjpoovvrj, v) (/ptico) revščina, siromaštvo, uboštvo, ubožnost.
XQrjv iippf. od XQV-
XQrjOaO'd'ai inf. a or. od XQaopai.
XQrjoEL fut. od /ptico.
XQijo'&cu inf. praes. od /ptio/zcu.
XSVGipog 3 in 2 (xgdopai) 1. (po)raben, koristen, srečen, spreten, fjyovpevoi kot vodniki, vo yyQVOipov korist, /ptj-aipog eipi koristim. 2. mnogo obiskovan vepevog. 3. o osebah: vrl, dober, sposoben, zaslužen. — adv. xQrjoipcog koristno, uspešno.
XQrjaig, eojg, rj (ygdopai) 1. raba, uporaba; porabnost, rabljivost, korist, oi vaigoi v oj v eig va nokepivd /jjijoeojv ugoden čas za vojna podjetja. 2. NT uživanje.
XQrjapo-X6yog 2 (xgrjopog, keyco) prerokujoč, proroški, vedežujoč, avr/g vedež, prorok; subst. 6 razlagalec prorokb (božjih izrekov).
Xgrjap6g, d (/ptico) božji izrek, odgovor preročišča, prorokba, prerokovanje.
XQi]opoovvr), i) (zpy£co) 1. revščina, uboštvo, siromaštvo. 2. a) hrepenenje, želja; b) dar prerokovanja Her. 9, 33.
Xgrjapq>dEco (xgi]op-q)b6g) prerokujem, vedežujem.
Xgt]apcp6ia, f) (xgrjop-q)b6c) prorokba, prerokovanje.
XQT)0fi-cpd6g 2 (ačco) prerokujoč; subst.
6 vedeževalec, prorok.
XQfjaxcu gl. ZQV-
Zgrjotsov adi. verb. od /pao/rcu. XQ7)ax£vo(uu d. m. (zgijovog) sem dobrotljiv NT.
Zgrj ovij gia^o pat d. m. (zgrjovfjgtov) povprašujem preročišče, dam si prerokovati, xwi po čem ali kom, s čim, siti vtvt, n sol -rti'o c o čem, voj Osoj vprašam boga za svet.
XQt]axrjQtog 3 in 2 (zgdoj) proroški; subst. to X6Va'rfgiov a) proročišče;
b)	prorokba, izrek preročišča, božji izrek, prerokovanje, ZQVavVQl0v yty-vsvat prerokuje se; c) darilno ži-vinče, daritev.
ZQrjaxoXoyia, fj (Xšya>) sladke besede, prilizljiv govor.
ZQX]axog 3 (adi. verb. od zgdopat) 1. o stvareh: (po)raben, sposoben, koristen, ugoden, prijeten, dober, srečen. 2. o osebah: pošten, spoštovanja vreden, vrl, dober, plemenit, pravičen, odkritosrčen, blag, dobrotljiv; preprost. 3. subst. xo x6Var°v (jn P^-) dobro, dobrota NT; pl. usluge, dobrote.
ZQrjax6xr]g, rjvog, fj porabnost, poštenost, pravičnost, dobrota, plemenitost, dobrotljivost NT.	[mast.
Zgtpa, to (tudi /gio/ra, y_ql(») mazilo, ZQ iunxco [lut. zgifiipco, a or. ezgiiiipa, pass. ezgtfMpfhjv] 1. act. dotikam se, zadevam ob kaj. 2. pass. prihajam blizu, približujem se.
Zglafia, o.voq, to gl. zjfipa.
ZQiaxog 3 maziljen(ec), Xgt0xtdv6g, 6 kristjan NT.
ZQl<.w [Et. iz kor. ghers-, otirati. — Obl. fut. z.oiooj, a or. szgioa, pt. KŠ/olua, pass. pf. pt. y,szgi(o) pevog, a or. zjjlerdsig, med. aor. szgtoapijv, ep. impf. zglov, aor. /pida] act. in pass, a) mažem, po-, namažem Tiva, vi; prevlečem s čim tivi; b) (po)barvam, pobelim;
c)	mazilim, ličim; d) bodem, mučim, ttvi s čim. 2. med. a) namažem si kaj (s strupom) lov g; b) mazilim se s čim Ttvi.
XQoa, /poid, XQ0LV gl- ZQO>S-XgdfiaSog, 6 (ygepetigoj) škripanje ye-
vvcov.
XQovi£co (/porog) [fut. zgovtdj] prebijem, preživim čas, pomudim se, odlašam, obotavljam se eX'deZv NT.
XQovtog 3 in 2 (/porog) 1. črez dolgo časa, po dolgem času, pozno eX{X(hv, (paveig. 2. dolgo časa, dolgotrajen, dolg noXspog.
XQovog, b čas, doba (življenja), starost; pl. določen čas, doba, rok, oi tivcofiev zqovoi prejšnji časi. — ad-verb. a) fiatov, ov pazgov /poroo v malem času, v kratkem; b) (tco) zgoraj s časom, polagoma, pozno, končno, Zgovcp nove naposled, sv, avv /poro) s časom, črez dolgo časa; c) zgovov nekaj (dolgo) časa, sva zgovov enkrat, v trenotku, tov asi zgovov za vse čase, venomer, ovdeva zgovov noben tre-notek ; d) dta zgovov črez dolgo časa, dva zgovov v teku časa, s časom;
e)	sni zgovov nekaj časa, eni ovzvov Zgovov črez dolgo časa, sep'oaov zgovov dokler; f) elg tov anavva zgovov za vse čase, za vedno; g) Kava tov avtov zgovov v istem času. XQovoxQifieoiJ (Tgifico) 1. po-, zamudim se NT. 2. zavlačujem noXspov.
XQoog, /pot gl. /pmg.
XQvo-aXdxaxog 2 dor. = ZQvo-rjXd"/,atog. XQvo-dfinv%, vv.og, 6, f) ep. z zlatim načelkom.
XQvo-dviog dor. — /poo-?jr(og. Zgva-aogog 2 (aop) ep. z zlatim mečem.
XQvo-avyfjg 2 (avyi)) poet. svetel kakor zlato, zlatorumen.
Zgvostog 3 - z.gooeog, xa /pdoeta (sc. pštaXXa) zlati rudniki.
Zgvoso-itkonog 2 (nXsxco) z zlatom vezen, z zlatom prepleten.
ZghOEog, 3, skrč. zgvoovg, rj, ovv (XQV~. odg) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; d zlat-(nik).
Xqvot), fj 1. mesto na obali Troade.
2. majhen otok pri Lemnu.
Xgvorjtg, tdog, j) Hrizova hči. XQvo-r]XdxaTog 2 (ifi.ar.dvjj) ep. poet. z zlatim vretenom, z zlato puščico (strelico).
ZQv0-rjXaxog 2 (eXavvco) poet. iz zlata kovan (narejen).
%Qva-rjvio<; 2 ([fjvla) ep. poet. z zlatimi brzdami, z zlato uzdo.
XQva-rjQr]<; 2 (agagtazco) poet. z zlatom spojen, z zlatom okrašen, iz zlata.
Xgbar]g, 6 Apolonov svečenik v Hrizi.
XQVol8lov in xQvotov, ro (demin. od Zgvoog) košček zlata, kovano zlato, zlatnina, cekin, zlat denar, zlat.
XQvatg, idog, rj, ion. xQvaZxLq, idog, r) zlatonosen; snbst. r/ zlata posoda.
^pucro-da^TilAtog 2 (da/cruAtog) z zlatimi prstani (okrašen) NT.
XQvao-dezog 2 in 3 (deco) z zlatom okovan ali okrašen; egxr) iz zlata spletene (zlate) mreže.
XQvao-EiSrjg 2 (s td o g) zlatorumen, zla-tast, kakor zlato.
XQvoo-£vyog 2 (Qvyov) z zlatim jarmom.	[hči.
Kgvoo-fts/ug, «3 o g, r/ Agamemnonova
XQvo6--d'govoq 2 ep. na zlatem prestolu (sedeč).
XQvao-x6[itig dor. = -nbfirjg, ov, 6 in XQvao-xofiog 2 ('s.Ofzr}) ion. z zlatimi kodri, zlatolas, zlatast, zlatorumen.
XQvab-Xi,'d'og, 6 zlati kamen, topas NT.
XQvao-fitrgag, ov, 6 (= -vgr)g) z zlatim trakom na čelu, z zlatim načelkom (okrašen).
%Qvab-vooTog 2 (včbvov) poet. z zlatim hrbtom, fjvia z zlatom okrašen, z zlatom prepleten.
XQvao-jiaarog 2 (jtaoaco) z zlatom pretkan (prepleten, okrašen), zlatovezen.
Zgvoo-jiedlAog 2 (nedilov) ep. z zlatimi črevlji.
XQva6-ngaaog 6 hrizopras, zelenkast kamen NT.
Xgvab-nxEQog 2 (nregov) ep. zlatokril.
XQvgo-qoijg, ov (geco) poet. zlatonosen, ki naplavlja zlato.
ZQvao-ggamg, tog, 6 (gamg) ep. z zlato šibo ali palico.
XQvab-(g)gvxog 2 (geco) poet. v zlatu tekoč, yovcU sad zlatega dežja.
XQVOog, d | Et. izpos. iz semit.; bebr. charuts] zlato, zlatnina, zlata posoda, zlato orodje, zlat nakit, zlat denar, zlat(nik), Xevxog s srebrom pomešano zlato.
Xgvao-axgocpog 2 (ovgecpco) poet. iz zlatih niti spleten, ayxvirj z zlato tetivo (napet).
XQvoo-xEvuxog 2 (redečo) poet. iz zlata narejen.
XQvaovg gl. xqvobog.
XQvoo-cpa7)g 2 poet. svetel kakor zlato.
XgvaocpoQEG> ion. nosim na sebi zlat nakit (zlatnino).
Xgvao-cpbgog 2 (cpegco) ion. ki nosi zlato obleko (nakit).
Xgvao-cpvka£, axog, 6, f) ion. kdor čuva ali straži zlato.
Xgvao-x&A.Zvog 2 (jahvog) z zlato uzdo
Innog.
XQvao-xoog, 6 (^sca) ep. zlatar, po-zlatar.
XQvaoco (^groog) pozlačujem, zlatim NT.
XQVG-cbip, oblrog, 6 zlat, zlatožaren ftvgoog.
Xgcb = igrico gl. XQdop,ai.
xev gi- zstig.
XQ(b£co [fut. xqcooco, a or. exQO)oa, pass. pf. xexQCQO[icu, a or. e/gcboftrjv] (na)ma-žem, prevlečem, pobarvam; dotikam se; pf. pass. xexQČbo'd'(u ngog uvog.
XQčb[ia, atog, to (jgcbg) 1. barva (kože), polt. 2. lišp, lepotilo. 3. izpre-minjava glasu (modulacija).
Xecbg, 6 [gen. /gco-rog, dat. zgcnvi, XQ«>, acc. XQČOTa, ep. poet. XQOog, XQot, ZQ°a, vzpor. obl. XG°a> X60L<*> *on- XSOLV1 1. koža (na telesu), polt, telo, truplo, meso; ev ^gro xexagjxevog do kože (polti) ostrižen, |ygst ev XQČg reže do mesa (krvi), ev XQ(p ciaganZeovteg prav blizu. 2. barva kože, polt, /gttig vgenevaz barva se izpreminja (vsled strahu).
XvSt]v adv. (xeco) raztreseno ; obilno, kupoma, v trumah, v krdelih, brez reda.
XV‘d'ELTj, x^flsv°g> X’*)VX0 gl- XŠco.
XVp,Zv = y.ai v piv.
Xvpog, 6 (xsco) tekočina, (sladek) sok, izvleček.
Xvaig, ecog, r/ (zeco) ep. poet. izliv, izlivanje; daritev; kup listja cpvkkcov.
Xvxkoo[iac med. ep. kopljem in poma-zilim se.
Xvxo gl. yeci>.
Xvxog 3 (adi. verb. od ^eco) 1. a) izlit, prelit; b)raztopljen, tekoč, Zifhvazma raztopljeno steklo. 2. nasut, yala grob, gomila; subst. 6 x,vvog nasip.
/vrpa, r) (/eto) ion. lonec, pisker, vrč. /urglg, (dog, rj ion. (demin. od /vroči) lonček, piskrc.
Xvrgoi, oi topli vrelci pri Termopilah, /vrgog, 6 (/eco) lonec, pisker, kuhinjska posoda, kotel.
/<u = zač 6.
/toi9~ev - y.ai oi)ev.
Xa>A.evco (/coAog) sem hrom, šepam, švedram; pren. no/./.ai (\pv%ai) /cožsv-ovvai ohrome, so tope.
/coAog 3 hrom, šepav, kruljav, pohabljen, polomljen, slaboten, bolan NT.
XG>pa, aro g, ro (/Oto) nasuta zemlja, (pristanski) nasip, molo, yfjg gomila, grob.
/(»vi;, 7) (/eco) topilnik; lijak.
ftCOVVVfU, ftCOVVVCO gl. /00).
X<i>opai d. m. [ep. aor. (e)%(boavo, cj. 3 sg. %cboevcu] ep. srdim se, jezim se, sem nejevoljen, žalostim se, zard 'dvpdv, (p o en iv v srcu, rm- na koga, mio g zaradi koga (česa), vode zaradi tega.
/d5 jr tog = zač oncag.
/<upa, ion. /togi? [St. prv. pom. prazen prostor, s or. /copig ločen, /ropč£to, /i)rog, /i)pog] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor ovde n nokkr) /topi? peoor)yvg. 2. a) dežela, okraj, pokrajina aovivag «ceo /topag dvftgcbnoov; domovina, šni /topag ečjC« sem doma; zemljišče, posestvo, polje didcopi; b) (oppos. nokig) dežela, posestvo na kmetih 6 ez vfjg %(bgag oivog, zard vij v % cagav igyd^opai. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ivi /ropy viftrjpi postavim na svoje mesto, za$-iavapai eig /tdpar rcrog stopim na mesto koga, žara /copar dneipi grem na odkazano mesto, %cbgav kapftavcn dobim prostor, uredim se, yiyvopai ev vij /topp (na odkazano mesto v bojni vrsti), ninvca, ano-dvr/aiico ev %cbgq. v boju, /cdpar keinca; eto žara /cupar ne vznemirjam, pevca xavc\ %cbgav ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, er piaftocpdgov /topa ečpu sem najemnik, er ardpajrodcor /capa etpi sem
(kot suženj) brez moči in ugleda, er ovdepia /čopa brez moči in brez ugleda, ;?r avipcg /capa ayco malo cenim, preziram.
/capeca (/capog) [fut. ‘/mgrjoca, nav. /co-gcjoopai, ep. aor. /cap?;aa[ I. intr, 1. a) grem z mesta, naredim prostor, umikam se nakiv, revi komu, vivog, dno, ez, e|ca nrdg od česa, iz česa; vdam se vivi; b) odhajam, odrinem, krenem na pot, grem, korakam, prihajam, potujem, zard yrjv po suhem, jrpog viva bližam se komu, eig vi grem v kaj NT. 2. a) naprej se pomikam, grem nad koga, napadem koga eni veva, eni vi, noog viva, opooe vivi prodiram proti komu; b) grem na kaj, lotim se česa eni, eig vi, eig (jrpog) ep/or grem na delo, eig (in/.a zgrabim orožje, eig a?.xr)v postavljam se v bran, eig pevavoiav obrnem se k pokori NT; c) tečem vdeog, daxgva, nrj-yai, vavg ladja plove; o govorici: razširim se, raznesem se Aoyog, epa-vig; d) grem skozi kaj, prederem eig vi, 6id včav donidcav, dia ndvvcov, prodiram do jrpog rjnag, o#’ vjigig ig vovd ’ Avgeidav nao ’ ž/copec ko sta mu Atrida delala krivico; e) izpolnim se koyicav evia. 3. posrečim se, napredujem, dobro se mi izteče, posreči se mi kaj ev, evvv/Jcog; 6 koyog ov /®peč ev vpiv moja beseda ne najde mesta v vaših srcih NT. II. trans. 1. obsegam, držim, imam prostora za n/.eovegiav, vivd, vi NT. 2. pren.
a)	pojmujem, umevam, razumem kd-yov NT; b) sprejmem koga /copijoare fjpag NT.
/togčdtor, V6 (demin. od /topčor) majhno posestvo, pristav(ic)a.
/topilcu (y,cogig) [p/, pass. ze/topcopai, 3 pl. ion. ze/copidarai] 1. act. a) oddaljujem, odkažem mesto, postavim;
b)	delim, ločim, razdružujem, razstavljam vi, and v iv o g NT. 2. pass. ločim se, oddaljujem se, odidem djrd vivog NT; p/, sem ločen tijro v iv o g NT, sem različen od koga (česa), razlikujem se vivog, vivi, and vivog.
ftcogiov, v6 (demin. od /cepa) 1. prostor, ozemlje, kraj. 2. posestvo, njiva, polje. 3. bivališče, trdnjava.
xoogig 1. adv. a) sam zase, ločen, posebej, vsaksebi, narazen; b) različen, drugačen, /ycoglg sifu sem ločen (odsoten), sem različen, Sof. 0. B. 608 sam zase, ti sam; c) zcogig fj okoooi razen kolikor, izvzemši one, katere, Zoogig f) on razen, izvzemši da, /co-gig de poleg (povrhu) pa. 2. praep. z gen. proč od koga, zunaj, razen česa, izvzemši kaj, daleč od, brez česa NT. XCogiop6g, 6 (zcogi^co) ločitev. ftcogiOTog 3 ki se da ločiti, ločljiv.
ZeogZTTjg, ov, 6 (zcdga) seljak, kmet, poljedelec.
XcogZnnog 3 selski, kmetski. — adv. -čog kmetsko.
ftčdgogi, 6 ograjen prostor, mesto, kraj, okolica, obmestje, bivališče; posestvo, polje, %ara %ovg z.cdgovg (lat. ruri) na deželi, na kmetih.
Zmgog2, 6 NT severovzhodnik (veter).
%cdocg, ecog, fj (zoco) 1. nasipanje, nasip. 2. zagraja, zajez hgevcov.
X&n - xai on.
w.
W, \p, ipel (ipl) triindvajseta črka grškega alfabeta, kot številka tp' — 700, pp = 700.000.
%paxdg, ion. ipenag, adog, f) (ipaoo) zrnce, kapljica, kaplja, droben dež, pršica; 'ipoiviooa kri.
1paMco [Et. kor. (s)pel, dotakniti se, lat. palpo, are, nem. fiihlen (stvn. fuo-len), slov. pal-ec. — Obl. fut. 'ipahcb, a or. eiprjha] 1. pulim, rujem, skubem. 2. napenjam strune, brenkam na strune, prebiram strune, prepevam, slavim NT.
ipaApog, d 1. psalm, hvalna pesem, hvalospev NT. 2. godba, brenkanje na strune.
yjaXxrjQLov, to (ipaZzfjo) gosli. ipdArgia, r) citrarica, plesalka. ipdfia&og, rj ep. poet. = ipdfzfiog. tpdppt], f/ = ipduLiog. ipappivog 3 (ipaggog) ion. peščen, pe-skovit.
Wdp,fxig, iog, 6 kralj v Egiptu. tpdfifiog, rj [Et. iz 'tpdcppiog; kor. bhsa-, streti, zmanem; lat. sabulum iz psaf-lom, bhsabhlom ; 'ipfjcpog, dor. ipacpog-, sor. ipdiiadog, ipaco, ipdozco, iprp/pa) pesek, prah, prhka zemlja, obrežje, prod, peščina, sipina. ipappcbdrjg 2 ion. peščen, peskovit. Wdjnpa = žajicpdj.
ip&g, ipdgog, 6 ep., ion. ipzjg [Et. lat. p ar ra = ptič, čigar glas je pomenil nesrečo (iz paresa), nem. Sperling (stvn. sparo)] škorec. ipavco [fut. ipavoco, a or. sipava a, p as s. pf. hpavofiab, a or. sipavodrpv; ep. impf.
ipavov] 1. potegnem z roko črez kaj, dotaknem se, potipam, drgnem se ob kaj Ttrog, Tl, nvd, nagr/idog božam; II. 16, 216 je vevdvzcov gen. abs.
kadar so se naprej nagnili. 2. pren. a) uživam, pokusim, ydgcov mislim na zakon; 'c) napadem zegaiv, Usov sv nw razžalim s čim. ipaco [3 sg. xpfj\ poet. intr. razpadam, drobim se.
\peyco [fut. ipegoo, a or. sopeta] karam, grajam, ponižujem, nvd, n koga, im nvi, dia n zaradi česa, on. tpedvog 3 (ipaco) ep. tenek, redek, plešast.
ipenag, adog, fj ion. = ipay.dg kaplja. ipenzog 3 (ipeyco) grajan, graje vreden.
ipiAiov, to nav. pl. zapestnica. ipsXio-<pogog 2 (cpegco) ion. ki nosi zapestnice.
ipeAA.l£op.ai med. jecljam, blebetam. ipevd -ayyelog, 6 lažniv sel ali poročnik.
ipevd-ddeAcpog, 6 lažibrat, lažniv brat (ki služi samo na videz Gospodu) NT. ipsvS-anooToAog, 6 lažniv apostol, laži-apostol NT.
tpevS-evedga, f) namišljena (navidezna) zaseda.
1pevSfjg 2 (ipevdog) 1. lažniv, lažnivec. 2.izmišljen, zlagan, kriv, neresničen; subst. to ipevdeg laž. ipevdo-Sbdaotea^og, 6 kriv, lažniv učitelj NT.
ipevdo -nrjgvl-, vy.og, 6 poet. lažniv glasnik.
ipev8oXoyia, y ('tpevdo-Xoyog) pripovedovanje zlaganih stvari, lažnive besede, laganje.
ipEv8o-Xoyog 2 (Xeyco) kdor uči krive nauke NT, kdor potvarja resnico, lažigovornik.
ipevSo-fiavTLg, smg- 6, y ion. poet. lažniv (kriv) prorok.
ipsvSofiagzvgeco (ipevdouaijTVc) krivo pričam NT.
ipEvSofiagzvgia, f) nav. pl. krivo pričevanje NT.
ipevSo - pagzvg, vgog, 6 kriva priča NT.
ipEvSo-Jiagfdevog, y ion. lažidevica, samo po imenu devica. ipEv8o-jtgo<prjzyg, ov, o lažniv (kriv) prorok NT.
ipsvSogKiog 2 ion. ) kdor krivo ipsvS-ogKog, 6 (opzog) ! priseže, poet.	)	krivoprisežen.
y.'£vSog, ovg, to (ipevdco) laž, neresnica, prevara, goljufija. ipEvSoazopEco poet. lažem. yj£v8o-(p7]fiog 2 poet. (cprjpi) lažnivo prorokujoč, lažniv. yjsv8o-x()iozog, 6 lažniv Kristus, Laži-kristus NT.
yjsv8co [Et. strslov. spytE.ni, brezuspešen, zastonj; frizinški sp.: v spitnih rotah v krivih prisegah. — Obl. fut. 'ipevoo), aor. eipevoa, pass. pf.hpevo-pai, aor. hpevmhp’, fut. '>j>i-vry>h'jGO>uu, fut. 3 &(psvoo/ncu, med. fut. y>evoofzcu, aor. Eipsvodpyv\ I. act.. 1. postavim kaj na laž, (po)kažem, da je kaj laž
f]	hnivoia vi]v yvo’)uyv, ovčev nfjiia ipevdovTeg nobeden njihov znak ni varal. 2. a) varam, pokazim, uničim ehzldag; b) goljufam, zapeljem, (pre)-slepim ura, Tiva uvog (vi) koga v čem. II. pass. nalaže (prevara, preslepi) me kdo, (z)motim se, sem prevaran, vfjg yvo'jur)q ali vy yvo\uy v mnenju, jisol tivog, sv tlvi, tl v čem, did to ELpsvoftai eavTČbv ker samega sebe ne poznajo, y toLtz) tčov odiov pahoTa eipevoTcu je popolnoma (najbolj) napačna, y ipevofisioa vnoo/eaig obljuba, ki se ne drži. III. med. 1. intr. lažem se, govorim neresnico, varam, nezvesto ravnam, tlvl, .to d g, elg tlvu, žara Tivog proti komu, tl,
negi Tivog v čem. 2. trans, a) izmislim ydp,ovg, dfpavij negi Tivog; b) nalažem koga, (pre)varam do^av, goljufam, Tiva tl koga v čem, %gy-jttara glede denarja; p os. kršim, prelomim ogKia, ovv&fjKag, fmoo/eoiv ; ovk hpsvaavvo tag djteiXdg uresničili so grožnje.
ipEvd-cbvvfiog 2 (ovopa) krivo, napačno (tako) imenovan NT.
ipsvofia, aTog, to — ipevdog.
ipEvozEco ep. govorim neresnico, lažem.
ipsvczrjg, ov, 6 ('ipsvdopai) lažnik, lažnivec, goljuf, slepar.
npfj gl. ipaco.
ipfjypa, aTog, TO ('tpfj/co) ion. zrnce, prašek, %gvaov zlat pesek.
ipfjuzga, y {ipfizo)) poet. konjsko česalo, čohalo.
yj7]X-a<pdco [Et. sor. 'ipa?,Xco. — Obl. pt. praes. ep. 'ipyXacp6cov] 1. intr, tipljem okoli, tavam sv okotel. 2. trans, dotikam se česa, (po)tipljem, otipljem Tiva, tl NT.
iprjv, 'iprjvog, b (ppdcf) ion. šiškarica (osa).
ipfjg, b ep. — 'ipag.
ipfjzza, y neka vrsta širokih tenkih rib, kambala.
iprjcpiSo-cpogog, b ('iprjcpig, (pego)) ion. glasujoč, glasovalec.
iprjcpt^co [fut. 'iprjLpicb, aor. ey)fj<pioa, pf. E^fjcpiKa; pass. pf. fipfppiapai, aor. hpy-cpiaflr)v, fut. '>py(piodrjOOum, med. fut. ipy<piovf.iaL, aor. £ipr]cpiodpr)v] 1. act. in pass. (pre)računam, izračunam NT, 6LKTjv žara Tivog dam glasovati (z glasovanjem odločiti), obsodim. 2. med. a) oddam svojo glasovnico (svoj glas), glasujem; b) sklepam, določam, odločam (z večino glasov), ra EvavTio. nasprotno glasujem; c) tlvl tl dovoljujem komu kaj (po narodnem sklepu), prisodim komu kaj. 3. pass; odločen sem, sklenjen sem, odobren sem, ra ippcpioilsvTa, tipy-(piapLŠva sklep.
-iprjcpig, Ido g, y ep. kamenček.
ipfjcpLapa, aro g, ro ('iprjLpi^to) 1. skupni sklep, sklep (ukrep) narodne skupščine, yiyvsTai pride do sklepa. 2. predlog, nasvet, zakonski načrt.
eprjepo-noiog, 6 (menečo) poet. kdor dela glasove, zkejttrjg kdor prevara koga za glasove.
eprjepog, i) 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, zalagal epfjepoc čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 zailaigenoiv = z.ailaooi čboiv). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), epejepoe ematrzal volitev konzulov, čmdyeo, dideofii tivi pripustim k glasovanju, pustim glasovati, epfjepog avtaj enr/zto n egi epvyfjg predlagalo se je zanj pregnanstvo, epi)epovg diavepco delim glasovne kamne, glasujem, epfjcpov epegeo, tiileiiai, ngotlDepai, diaepegco, emiepegeo izrekam svojo sodbo, glasujem, epeavtep zase, eprjcpoi’ zata-epegeo glasujem, odobravam NT, epij-epov epavegav g>egco javno glasujem; epfjcpov ?Mpefidvco dobim glas, el g yel-gag dobim pravico glasovati, aiteco vfjv eppepov zahtevam glasovanje; pug epejcpco dnoztelvco obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)-sodba, povelje tvgdvvcov; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag dola epvjcpog. epfjyco [fot. epfjgco, pas s. pf. hprp/pcu] gladim, božam, češem, čoham. epidg, ddog, f] (cpaco) ep. kaplja, epi^vgl^co šepetam, šešljam. epiftvgiopog, 6 podpihovanje, opravljanje, obrekovanje NT. epiftvgeozejg, ov, 6 opravljivec, podpihovalec, obrekovalec NT. ipiftvgog 3 poet. šepetajoč, šešljajoč, obrekujoč.
eplkog 3 ('ipaeo) 1. a) gol, gladek, razgaljen, nag vezvg, degga brez dlake, Ifhg vfjv zecpakf)v epDog brez perja; nedlov, agooeg prazen, pust, nerodoviten, brez drevja tčov devčgecov, to epikov kraj brez dreves; b) brez česa, prazen innecov, tgomg (brez desk). 2. a) neoborožen, nezavarovan, ze-epah) brez čelade; pren. slab, zapuščen, ogpca (o Antigoni, ki vodi Oj-dipa) slab; b) lahko oborožen, azevej lahko orožje; subst. oi epikoi lahko oboroženi vojaki, pračarji (opp. onki-vtjg). 3. zgolj, sam, preprost, pdycuga
sam meč (brez nožnice), noie^aig epska poezija (opp. lirska poezija), kd-yot same besede. — adv. epikčog le samo keyco, ov epikebg - ov pidvov. eplkoco 1. act. ogolim zeepa?,rjv, izpraz nim, slečem, razgalim, oropam kogc česa tl nvog, ločim, razstavljam oykoe 2. pass. izpraznim se, ločen, zapušče sem od koga tivdg, 6 kdepog eepikovt tčov Inneeov konjeniki so zapustil grič.
ipifiv&eoco (epipiejfhov) lepotičim se, ličim se, mažem se z belilom. epipejfhov, to in eplpv&og, 6 lepotilo, belilo (za lice).
1pZylov, td košček, drobtina NT. epoyog, 6 (epeyco) graja, ukor, očitek, poniževanje, svarilo, karajoča pesem, ep6yov ejuepegco karam, grajam. epokoeig 3 (ep oko g dim) ep. sajast, dimast, zakajen.
epocpeoo (epoepog) povzročim šum, razgrajam, ropočem, hrumim, bučim, zvenim, donim, škripljem. epoepo-Seijg 2 (deog) boječ, strašljiv, bojazljiv, plašljiv.
epoepog, 6 1. zvok, glas, šum, ropot, šumenje, hrušč, hrup, hreščanje. 2. prazno govorjenje, vpitje Sof. Aj. 1117.
epvftog, o v g, to poet. laž. epvHtrjg, fjgog, 6 (epvyco) hladilnik, hladilnica (posoda, v kateri se je hladila pijača), kupa.
^Pvkkoi, ol narod v Kirenajiki.
\Pvglrj, 7] otok med Lezbom in Hijem. WvtTdkeia, 7] majhen otok pri Salamini.
epvyaywyeo3 (epvyf), ayco) 1. vodim duše umrlih v Had. 2. vodim, vzpodbujam, ravnam duše živih, vplivam na duše; zabavam, razveseljujem, kratkočasim koga tivd, did tevog s čim. epvyaycoyla, 7] 1. vodstvo (vladanje, vzpodbujanj e) duše. 2. razveseljevanje, zabava, veselje.
epvyaycoyex6g 3 dušo zanimajoč, razveseljujoč, zanimiv. epv^eivog 3 (epvyog) mrzel, hladen. epv^rj, dor. epvy&, 7] 1. življenjska sila,
dih, življenje: epv/fj e/.mev avtov življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), dycovl£o/mi, pid/opiai negi tf/g
e-re-1
fpvp.fjg borim se za življenje, vgt/po (tieco) negi vfjg ipv/f/g, 6 dy<hv negi v tj g fpvpijg boj na življenje in smrt, Mvdvvevco negi vij g fpv/jjg gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, fpvpfjv nagavitiepai zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), vribv ve/.evvrjodvvcov sence umrlih; b) (— oseba, človek) peyd-'koov cpvx<x>v lelg na visoke ljudi, dr.vcb yjvxai dieacbtifjaav osem duš (ljudi) NT, 'ipv/.ai <boei vgcopi/.icu tritisoč duš NT. 3. duša (opp. adhfza) kot sedež du-
ševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek fj ipvxV oivov ov ngooievo;
vijg fpvpijg iz (celega) srca NT; ex vij g 'ipvxijg cpikog pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje 'ipvprj osebo: {.irjdelg xgaveivco vijg e ur/g ipv/P/g (moje osebe), rj ipvxf) /rov in r) e/zij fpv/jj — spri), r) )pvxji uov nageonevaovcu pripravljen sem, hočem; tudi v nagovoru : (pi/.rj )pvxr), rib dpatifj zal movij xpvxr).
ipvpocog 2 (ipvxi/) živ, čuten, mesen, telesen, posveten NT.
cpvpo-ggapfjg 2 (gfjpvvju) poet. s smrtjo se boreč, umirajoč. ipvyog, ovg, vo (cpvpo)) hlad, mraz, zima; pl. hladno vreme, huda zima. yjvxgta., rj (fpvpgog) mraz. cpvpgog 3 (fpvxog) 1. hladen, mrzel, krepilen, hladilen; zb ipvpgov a)mrzla voda, studenčnica; b) mraz, hlad, zima. 2. pren. a) puhel, neslan, brez duha; b) brezčuten, neobčutljiv, brezsrčen, trdosrčen, neusmiljen NT;
c)	brezuspešen, prazen, ničeven. ipvpgozrjg, fjvog, f) 1. mraz, nizka temperatura. 2. neslanost, ravnodušnost. tpripa \fut. ipvgo), a or. eipvga, p as s. hptip-tiijv] 1. act. a) diham, piham, živim; b) (o)hladim. 2. pass. a) ohladim se NT, omrznem; b) posušim se. ipcofittjco (cpcopog) NT (na)sitim, krmim, redim, razdajem v živež. cpapdov, vo in tpcofiog, 6 [Et. deblo bhs-em- iz kor. bhsa, gl. fpa/njiog] drobtina, troha, košček, založaj, grižljaj NT.	[ srab.
xpcbga, ion. ipcbgtj, fj (ipaco) krasta, garje, cpagaa (fpcbga) sem krastav, sem garjav.	[NT.
cpapa (fpaco, ipfj/.O)) starem, zmanem
Si, co, (rib fzeya) štiriindvajseta črka grškega alfabeta, kot številka co' = 800, ,co 800.00CK
d)	in di [Et. lat. o, oh, slov. o, oh, oj, nem. oh (got. o); sor. ribico javkati, (orj hej!] 1. rib znak vokativa. 2. vzklik začudenja in žalosti: o! oj! gorje! & p.": šyu> gorje meni! dat. od o g.
’yatie, copati e rib ayatie.
‘S2yvyir], rj (vijoog) otok, na katerem je stanovala vila Kalipso.
<byvyiog 2 in 3 1. ogigijski Oi/ftai.
2. prastar, star, starodaven. cbde adv. (ode) 1. tako, takole, na ta način, ribde ncog tako nekako; a) ngo-pcoX’ ribde pridi, kakršen si, takoj, precej, brez obotavljanja; b) tako zelo, tako gotovo; c) le tako, v tem slučaju. 2. semkaj, tukaj NT. adee gl. oldeco.
codeiov, vo hiša za petje ali glasbo;
dvorana za glasbene prireditve. codrj, fj (iz aoidrj) petje, pesem.
(bdi okrepljeni ribde. d>div, ivog, fj — cbdig.
(bdivco [samo praes. in impf.] 1, zvijam se v porodnih bolečinah, imam porodne bolečine, porodim v bolečinah. 2. zvijam se od bolečin, čutim (trpim) hude bolečine; pren. strah me je, plašim se, sem v strahu, (idgog ovinpog&g težo nesreče prenašam z bolečino. cbdig, ivog, fj 1. porodne bolečine, popadki; rojenje, rojstvo, porod otrok NT. 2. huda bolečina NT. codog, d (= riotdog) poet. pevec.
<bdvocazo gl. odvoaojicu.
'Siegotj, fj rečica v Bojotiji.
<brj interj. hej! hoj! slišiš! atiea [Et. iz Fcotiejco, kor. vvedh, udariti. — Obl. impf. šcbtiovv, fut. oboo),
a or. ecooci, pf. šcoza, pass. pf. ecoofiai, aoj\ šcbotirjv, fut. cbotiijoouai, adi. verb. cborog in cboreoc’, med. fut. (boogai, a or. scoodugv; ep. impf. odtisov, 3 sg. cotisi, iter. cbtieoze, fut. inf. (boe/asv, a or. cj. 1 pl. (boopiev, iter. oboaoze, a or. med. oboaro, cj. 3 sg. čdosvai; poet. fut. Cdtiij-oo), a or. (6tir)oa; ion. a or. (bos, pf. pass. (borcu, pt. cbo/zevog] I. act. in pass.
I.	a) suvam, rinem, tiščim, odrivam, odbijam, nazaj porivam, potiskam; b) izdiram 6oqv sz nvog; c) valim Xdav dvoj, pahnem nazaj, odpodim vetpog dre ’ b(ptiaXudn>, (boa naoeg odrinil sem od suhe zemlje, atianrovg mečem na stran, zametavam, |t<pog dia nvog porinem meč skozi kaj, d ji’ orzeov odpodim, eni zecpakfjv postavljam na glavo, š/mvrov sg nvg vržem se (planem) v ogenj; d) suvam naprej, premikam s silo z mesta. 2. prenaglim (se), prehitro storim kaj ngfjy(iara.
II.	med. 1. rinem se, rijem naprej, derem (tiščim) naprej eig rd ngo-otisv, planem na kaj. 2. odrivam od sebe rivd, nvog in djtd uvog; izpahnem, izobčim nva sz nvog.
d>tiltjofiai ion. pass. tiščim kam, rinem se, rijem; prepiram se, pričkam se. čotiiopog, 6 1. porivanje, suvanje, gneča, pehanje, bojno vrvenje. 2. Xoycov prepir, pričkanje. d>lyvvvzo, coi^a gl. oiyvv(u. cjIezo, d>lotit]v gl. oloficu, oloo. d>xa (gl. cbzvg) hitro, urno, naglo. 'Sixaket], f] vas pri Haliartu v Bojotiji. ’£2xeav6g, 6 [Et. iz cb-zeavog; kor. k’ej, ležati, stati; sor. zelfzai] 1. pri Hom. velika široka reka, ki obteka zemljo, ocean. 2. person. Uranov in Gaj in sin, Tetidin mož. dixioza, coxiozog gl. cbzvg. d>xv-akog 2 (aXXogai) ep. poet. ki se hitro premika, brzoploven, vavg brzo-plovka.
d>xv-fl6kog 2 (jld?.X(o) poet. ki hitro zadene, leteč.
d>xv-Sgofiog 2 ep. hitro tekoč, v urnem teku dsXXa.
dixv-(iogog 2 1. ki hitro umrje, ki kratko živi. 2. ki hitro umori. ddKv-jtezrjg, dor. -dg, ov, 6 ep. poet. [Et. cbzvg in nevo/uai, prim. lat. accipiter
iz acupeter] brzoleteč, hiter, uren, jadrn.
d>xv-no(inog 2 (ne/unco) poet. kdor hitro spremlja ali odpravlja, v hitrem teku.
d>xv-Jtogog 2 (nogevogat) ep. hitro vozeč, brzoploven, vavg brzoplovka.
d)xv-novg, ovv [gen. -n ob o g, acc. -novv] ep. poet. brzonog, hitrih nog, inmzcbv cbzvnovg aycbv tekma brzih konj. d>xv-nz£Qog 2 (nrsgov) ep. brzokril, s hitrimi perotnicami; subst. rd (h zornega krila, peroti.
ddHv g or/g l poet. 1 (giaj) hitro tekoč. coxv-(g)goog 2 ep. J ’ d>xvg [Et. lat. ocior, ocissimus. — Obl. ep. fem. (bzea, sup. cbzvrarog, ion. cbzc-orog, adv. d>xa, sup. o)xioza] uren, nagel, hiter.
d>xvzt]g, grog, fj hitrost, uren beg. d>xv-zoxog 2 (rlzrco) ion. poet. hitro oplojajoč, rodeč; subst. rd (bzvrozov pospeševanje poroda, hiter (lahek) porod.
mkevt], t] poet. [Et. lat. ulna iz olena: stvn. elina — Elle; strslov. lanita = lica] laket, komolec, roka.
’£lksviz] nezgt) Olenska skala v Ahaji. "fikevog, g 1. mesto v Ajtoliji 2. mesto v Ahaji pri Patrah. d>Xeol-xagjtog 2 (oXXvpu, zagnog) ep. ki otrese sad, predno je dozorel; nerodoviten.
cokezo gl. bXXvLU. cbkkoi — oi a?.Xoc.
3)k£, f] [samo acc. cbXza[ ep. brazda. odfi-gazfjg ov, d (cbpiog, sdco) ep. poet. kdor je sirovo meso, mesojeden, mesožrten ; požrešen, samogolten, krvoločen, nečloveški, grozoviten. d>fio-/36£Log 3, ion. -fiČEOg (ibfidg, (lovg) iz neustrojene goveje kože narejen;
f]	d>pofioEt] (sc. doga) neustrojena, neudelana goveja koža. cbgo-floivog 3 ion. — (b/uojldeiog. cb[io-yEgo3v, ovrog, 6, fj krepek (čil) starček.
odfiotiezEco in med. (d) ud g, ritirj/u) ep. polagam sirove kose mesa na kaj sji’ avrtov.
d>po-tivfiog 2 poet. trdosrčen, neusmiljen.
oofioi oj! gorje mi; gl. (o.
(bfiotcgarrjg 2 fd)iM>c, 'Aodvog) poet. širokih, krepkih pleč, plečat. a>fiog, 6 [Et. iz omsos, lat. umerus iz omesos. — Obl. gen. dat. du. ep. &pouv\ pleče, rama, pazduha.
<bpog 3 [Et. sor. lat. amarus, grenek, nem. Ampfer] 1. sirov, nekuhan; nezrel, negoden; zgoden, svež, krepak, yrjgag prezgodnja starost. 2. krut, sirov, divji, strog, trdosrčen, neusmiljen.
<bfio-alrog 2 poet. kdor je sirovo meso, divji, okruten.
ujfiozrjg, »7rog, i) (d/mg) sirovost, krutost, neusmiljenost, trdosrčnost. mp.o-cpayog 2	(<payelv) poet. kdor je
sirovo meso, požrešen, /dgig veselje nad sirovim mesom. d>p6-<pgcov 2, ovog (cpgoveco) poet. trdosrčen, neusmiljen, krut. ippco^a gl. oluoj^o). dr ion. = ovv.
3>va, cbval; — d dva, d ava§. d>vd'd't]v, mvdprjv gl. dvivrj/M. oivaro gl. ovo/licu.
(bvEopai med. [Et. iz Fcoveopai, od drog. — Obl. impf. icovovprjv, fut. d>vf)aopai, a or. ejvgidfifjv, NT cbvrjoaprjv, pf. icb-vrjpai (med. in pass.), a or. p as s. ico-vipdrjv, adi. verb. cbvrjvog, -eog, ion. impf. cbveoprjv] 1. kupujem, nakupim, v iv 6: za kaj (s čim), sf ayopag na trgu, jrapa rtrog od koga; pass. kupim se Plat. F ajd. 69 b; pos. a) podkupujem; b) jemljem v najem (zakup). 2. hočem kupiti, ponujam, kupčujem, pogajam se.
turi), ») (drog) 1. kupovanje, kup, nakup, zakup. 2. kupna cena, vrednost = denarji.
mvfj&ijv, dbvfjfirjv, dovrjaa in sl. gl. ort-vrjpi.
turi)g ion. = 6 dri)p.
CbvTjzog 3 in 2 (adi. verb. od (bveopai) i. kar se more kupiti, kupljiv, naprodaj. 2. kupljen, najet (vojak). mv&gcons = d avflgcojte. čbvfrgconoL = oi avUgconoi. covLog 2 in 3 ki se more kupiti, kupljiv, ki je na prodaj; subst. vd &via tržno blago, živila, turoe, 6 [Et. iz wesno-, wosno-; lat. venus, prodaja; vendo, ere, veneo,
ir e (iz venum -j- do, eo)] 1. kupna cena, vrednost. 2. kupovanje, kupčija, (na)kup, zamena. dovoodprjv gl. dvo/.icu. tugl. olyvv[M.
epov, to [Et. iz d/mr, lat. ovum, slov. jajce (strslov. aje, jaje), nem. Ei, sor. lat. avis] jajce.
rQmg, idog, f) mesto v Asiriji.
(brneti gl. opatu.
dg, f) (dat. pl. &geooi) ep. = oap. tuga, ion. dogrj, r) [Et. sor. dgdeo, ecbgcov, lat. vereor] skrb, briga, pažnja, ozir, upoštevanje, spoštovanje, dpar e/tu Tivog skrbim za koga; dpar noiovpai uvog oziram se na koga, ei navgbg re/tot Tiv’ dpar tov xaXd>g jrparrstr do%etr ako bi se vsaj nekoliko brigal za očeta, da bi si mogli misliti, da se mu godi dobro, cuga, fj, ion. togi; [Et. iz jcbga, slov. j ar, j aro žito ; nem. Jahr (stvn. j ar), heuer (iz hiu j aru), lat. hornus, letošnji (iz hojorinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba : 1. (tov eviav-tov) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, dpi/ evovg spomladi, poleti, dpa '/eipdovog zima ; pl. letni časi, leto, negi d’ evganov dpat leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, negi-Tellopevaig cbgaig v teku let, eig cbgag v naslednjem letu. 2. dpat a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, vij čbga tekom časa, er tfj &gr) o pravem času, det eig dpag vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, dpa (ion) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, ot er dpa mladeniči. 5.r£2gcu person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.
mgaiog 3 (dpa) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, ydpov, dvčgog zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času ; subst. rj dpata dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, vrjv cbgaiav o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; Ta doata poljski pridelki, letina, sadje, vgeovad cbgala sadje, ki se je
sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.
tugavog, 6 ajol. ovgavog.
’i2geC-tivia, r) (ogog, tivco) 1. Nereida.
2. Erehtejeva hči. cbgeaac gl. čbg.
{opero gl. ogvvpu. dogi) ion. = ropa. a>grj ion. = ropa.
(bgrj-cpogog 2 ki zori sadje.
Sigenog Xi[it)V in ’f2gmog} 6 mesto v Iliriji.
cbgZva, dogtvov gl. ogvvfu. cogiog gl. cbgaZog. čbgimog — 6 agiotog.
’£2gZeov, covog, 6 slaven lovec iz Bojo-tije, ki je bil po smrti postavljen med zvezde.
cbgfiearai, -to gl. oglato, cbgoge redupl. a or. od ogvvfu. dbgoe, 5>gxo gl. ogvv/M. d>gvyfj, r) [Et. kor. reug’, lat. rugio, ire (rjoveti); slov. rez-getati, rz-ati] rjovenje, tuljenje.
tbgvofiau med. [Et. (h (tu je medmet) -j-gbofiai, slov. rjoveti, lat. ravus, hripav] tulim, rjovem; tarnam, tožim, žalujem; vriskam NT. d>QxaZog, a>gxcov o dp^atog, 6 ag/cov. 'Sigconbg, 6 mesto na Evripu, na meji med Bojotijo in Atiko; preb. oi’f2gco-
JtlOl.
dogcbgei gl. dgvvpu.
<x>gMQExa-xai gl. dpeyro. cogcbgvnto in sl. gl. ogvooco. dog, cbg (adv. k demonstr. o, o g) 1. tako, na tak način, ravnotako, nič drugače, 7.ai cbg tako in tako, tudi tako, kljub temu, vendar, oud’ rog, /u,r)6’ cog tudi tako ne, niti tako, kljub temu ne, d>g .. . rog kakor . .. tako, rog .. . rog tako . .. kakor. 2. v tem slučaju, potem. 3. tako na primer. 4. tako torej, potemtakem.
dbg1 [Et. sor. lat. sic, si, nem. so] I. adv. načina in primerjanja: kakor, tako-rekoč, kot, kakor bi (ako stoji za primerjano besedo, se naglasa rog) 1. a) pri primerah; v prejšnjem stavku stoji (ali se more dostaviti): ovtcog, (bde, tug; kakor navta d/ogsvegev, rog CTtTeJU.ro, diatitisi to '/mgLov ovtcog,
rog d^iov f/, EMvrjbrj f) ayoga rog migata /Mv/.gd tiaXdaat)g, rog av sycb simo), (ovvco) msiticbgetia navtsg; b) v omejujočih in pogojnih vmesnih stavkih: rog ?,syovoi kakor pravijo, rog egoi (doy.el) po mojem mnenju, kakor sodim, rog dnovco, cbg ogats; pogosto je v teh stavkih rog (z inf. ali a ec. c. inf.) = kolikor, ako, če: cbg /ringov gs-yaXcp slndoai ako (da) primerjamo majhno z velikim; rog šge sv gsgvfj-otiai kolikor (ako) se prav spominjam, rog sinaaat kolikor se da soditi, bržkone, rog šgoi donsZv po moji sodbi, rog smog slnsZv, cbg ovve-Xovti slnslv gl. smog in eimelv; cbg av slvai'Podcbmiog za Rodopine razmere; dtg svgioneiv kolikor najdem (ako preudarjam pri sebi); c) z gen.: cbg no-dojv el/ov kakor hitro so mogli rog si/s vd/ovg snaotog. 2. v zavisti ih vprašanjih: kako ( o?rrog): gsggr/giEjs n at d cpgšva, cbg "A/t/S/a ti gr/a s is. 3. pri adi. in adv. a) pri vzkliku: kako (zelo) rog ativgcog e/ere, rog avoov ngadir/v s/si, rog i]6vg si, cbg vnsgčšdoina oov kako zelo sem v skrbeh zate! rog goc dš/stai yay.ov en nanov kako (mi) pač sledi nesreča za nesrečo; tiavgaaicog (tiavgaotdbg) rog čudo veliko,vnegcpvdbg rog /aigco prav izredno se veselim; b) pri superl: kolikor (je) mogoče, kar: rog dvvavto adrjbotata kolikor mogoče skrivaj, rog dvvatov vd/iova kar najhitreje, rog olov vs dgiova kolikor mogoče dobro, kar najbolje; rog [ieXtiotog kolikor mogoče dober, rog eg d/.d/iovov eig cbg eXa/iotov, dog olov ve gaXiota mscpvXaygevcog kolikor mogoče previdno; slično: cbg abr/tidog povsem zares, rog stegen g popolnoma drugače, cbg str/tvgcog prav zares, rog fjnicog prav tiho; c) pri števnikih: približno, okoli, blizu, pri ovv avtigcbnoig cbg sinoči, cbg to vgi-tov gegog, naZg cbg entastf/g; cbg sna-otog skoraj vsak, cbg ta, moX/m, cbg (šmi) to noXv, cbg sni nXsZotov večinoma, večjidel, navadno. 4. pri. subst. in pronom. a) kakor, kot rog tisov oe-(istai, cbg tagisicp s/gf/to tip oinggati, smiotagai rog tig nai a/J.og gaXiata tako dobro kot vsak drug; b) (orne-

jujoč) za, po razmerju: cbg Aa/edat-/lovtog ovz advvaTog siji siv za La-kedajmonca (== kolikor se more od L. pričakovati), ntoTog cbg vo/ievg avr)g kolikor se more zahtevati od pastirja; cpgovsl ydo cbg yvvij /ieya ako pomislimo, da je ženska, /ca-y.gav yao drg yeoovn oddv noovoTdhjg za svojo starost si prehodil dolgo pot, dm/.iaušvoi cbg sv voig bgeotv r/avdrg za gorske prebivalce so bili dobro oboroženi; dbg dn’o/i/idvarv kolikor se more videti, veog fjv cbg sv d/.hj ju6lei ako sodimo po drugih državah, cbg s/ioi za človeka v mojih razmerah, cbg sx totv dvvavdbv (vnaoyovTorv) kolikor se da vsled razmer storiti, cbg e/ Tcbvde pri (v) teh razmerah. 5. pri part. a) da izraža subjektivni vzrok, domnevek ali mnenje: kakor da, češ da, meneč da, ker, s pretvezo (včasih je treba part. dostaviti): cbg av OTQa.Trjyiy.cp (sc. ovn) kakor da si izkušen vojskovodja, cbg (iovko/isvog kakor bi nameraval, no/J.oi tov fia-varov dediaoiv cbg sv eldoveg, ort us-yioTov tcov y.ay.dtv eotiv kakor bi vedeli. Tako stoji tudi pri abs. gen. in acc. cbg tov g ib sov g y.d/./.iova eldorag češ da bogovi to najbolje vedo, cbg ovvcog syovTtrrv = f]yov/isvog, on ov-Torg eyet, sodna o n j cm/.st, cbg Ta/.rjdrj egovvTog /nov prepričan, da ti bom resnico povedal; '/Trinog cbg TStgo-/cevov tov kakor od človeka, ki, cbg /ca%r)g čoo/tevrjg ker je bil mnenja, da se bo vnela bitka; b) pri part. fut. izraža namen: cbg ano/TSvdrv (z namenom) da bi ga umoril, oi Arjrj-valoc naoso/svdgovvo cbg uayovusvot;
c)	namesto cbg s pt. fut. stoji pogosto cbg s predlogi: avr)yovTO cbg eni vav-uayiav cbg vavuayr)oovTsg, <pgvyava ovvške^av cbg sni nvn (da bi si zakurili), •/aTskafte vijv a/gonofav cbg sni Tvgavvidt da bi se polastil; sne-y.a/inTsg cbg sig y.vy./,urotv kakor bi hotel obkoliti, cbg ngog tč kaj misliš, da ? cbg ngog n /.e^orv kaj da pove? nkelv cbg ngog olzov da ploveš proti domu. II. veznik 1. v povednih stavkih ( - on) da, yvotev, cbg dr) sybr no-
).e/ioio nenav/iat, oioiE, org nosojvve-oo to tv ’Egtvveg asi snovTat. 2. v posled. stavkih (= čboTs): (tako) da z inf. ali acc. c. inf.: mprjkov ds ovvco dr) tc ).e-ysTai to ovgog, drg mr/, ola ts šivat ide-odat; posebno za komp. r) cbg: kakor da bi oi av.ovnoTai /3gayvvega f/nov-Ttljov r) cog sgr/vslof)at. 3. v namernih stavkih: da bi ( - Iva, cm cog) (iov).ijv vjiodr/odusda, cbg /ir) ndvreg bkcovTat, Moo/iev sv.rjkov avTČv, org av elg vnvov nšorj. 4. v časovnih stavkih: ko, potem ko, brž ko, dokler: dojdeoTOg d ’ <xp’ svargvo yekorg /la/dgsoot rjeot-otv, org tdov ''HcpatoTov notnvvovTa, "E/tcoo org ovy. svdov tst/isv d/otTiv. 5. v vzročnih stavkih: ker, org de do a ko pa torej, dig dr) češ da, yaiget /not fjTog, cbg/nov asi /cš/ivrjoat; pogosto kajti: org /takkov av 'ektrtvo /is kajti raji bi mene ujel, d)g ovn olda kajti ne vem, org Tam’ enloTor boorueva kajti vedi, da. 6. v želelnih stavkih: o da bi ( strle, el yag): org eotg sr/ ts fJsdrv sy. t’ avftgdrnorv anokotTO; navadno stoji v zvezi org dr (pekov z inf.: org drcpek.eg avToff’ dkšoffai o da bi bil tam poginil!
org2 praep. z acc. (na vprašanje kam ? stoji navadno samo pri osebah): do, k nogevo/iat cbg flaotksa, avr)y{h]oav drg fiaot/.sa, dtpr/sTo cbg IIsgdtr/-/av, rjkffov org v/iag. oraa, aroaGKs gl. drrjear. aroavei kakor da bi, takorekoč. cboavva hozana NT. cbo-avzorg (adv. od 6 avTog) pogosto v tmezi: drg d’ avTcog, drg ds avTtrrg, ravno tako, na isti način, enako, tudi; z dat. drg d ’ avTcog vfjoi ‘/vol ravno tako kakor psi, ovve^fj/ovov draavTorg č/toi obenem z menoj. orosi (= cbg el), ep. poet. tudi orosi ts 1. kakor, če; kakor (da bi). 2. —- droneg kakor, takorekoč NT. 3.pri števnikih: približno, blizu, okoli, orosi kirfov /?o-
h)v približno za lučaj kamena NT. coo-jieg adv. 1. kakor ravno, kakor pač, prav kakor bi, kakor na primer; dronso siysv (sTvys) kakor je ravno bil, takoj, neutegoma; s pt. dtonsg deov kakor da je treba, droneg s^ov kakor da bi bilo mogoče. 2. sko-
raj, takorekoč aoneg vnepivrjOEv tis, v) diavoia aoneg yxy.adaniit.vr). d>ajiEQ-av-ei, čjaneg-ei ari v. kak or (bi), kakor n. pr., takorekoč, prav kakor. čoa-te I. a dv. (pri Hom. tudi bi g te) 1. d)g tako, kakor, ijoihev aovs Mav. 2. kot, ker, a ots ffsog kot boginja, ker je bila boginja, aovs jv egi ipvzfjg ker je šlo za življenje, cboTs q>vXaooopievav Tav očav ker so bila pota zastražena. II. veznik 1. v glavnih stavkih: torej, zato, tedaj, in tako, in zato. 2, v žavisnih stavkih: a) kon-sekutivno: a) z ind., ako izraža resnično posledico: tako da (nikalnica ov): ov-rag donel navTog a^ia sivcu, aote navTeg (pEvyoiiev da se vsi varujemo ; P) z inf., ako je posledica namišljena, možna ali nameravana (nikalnica tu'j): fjčr/ yag vnecpaive ti fjjiegag, a ote naTaipavfj avvov ysvs-offai tako da sem ga mogel videti; posebno za lcomp. fj obare: jiei^ov na-nov fj &ots qjsgsiv kakor da bi se moglo prenašati; tudi za pozit. ipv^gov aovs Zovoaoilcu premrzlo, fjjueig yag vsot, (premladi) aovs dis?,eoffar, dv stoji pri inf., ako bi stal v nezavisnem stavku opt. z dv: &ots xai Idiavrjv dv yvoJvai; b) kondicionalno z inf.: pod pogojeni da, da le, samo da, samo ako (bi): %gf]f.iaTa sdidooav, a ots /m) s/ifju/J.Eiv; d enayysXXoivTO, a ots £nnXeiv; ftovXsTai novslv, a ots noXspisiv samo da se more vojskovati; c) finalno: da bi (za glagoli Inavog eifu, 'e§eovi, iue/.el goi, Čianodv-Togat itd.): egeXrjoev &ots eidevai, avfjXaosv yvvr/ Xoyav šXey/ovg &ots obaco gl. cbffea. [ ofjv nsioai cpgeva. <x>r-a.r.ovaxECO (ovg, anova) vlečem na uho, prisluškujem, z napetostjo poslušam ; poizvedujem, ogledujem,
d)	rav gl. Tav. aragiov, to = ojtLov NT. d>TeiXfj, fj [Et. iz o-Fa-Teikf), kor. wen, nem. Wunde, wund (got. win-nan = (bolečine) trpeti)] rana; brazgotina, zarastek.
Carlov, tro (demin. od ovg) uho NT. d>rig, Ldog, fj (ovg) droplja (ptica). '£2rog, 6 Efialtov brat, silni velikan, katerega je Apolon ubil.
ardaeig 3 (ovg) ep. z ročajem, uhat Tgljvovg.
covrog in covrog ep. ion. = 6 avTČg. obcpEke gl. 0(psLXa.
djcpeXeia, fj, ion. <n<peXlr] (ocpeAog) 1. pomoč, podpora (posebno v vojni). 2. korist, dobiček, prid, en’ dxpeXsiq. eipii sem v korist, imam koristen namen, s jv’ (bcpeXsia v korist, eni ti] E/if/ acpe-Xeia v mojo korist, na mojo srečo. dapeleco [/ut. ibcpefifjoa itd., fut. p as s. d)(psXfjOo/uai in ojgjsXrj ih'j oo/ia<] 1. act. prihajam na pomoč, pomagam, podpiram, koristim, izkazujem uslugo, pospešujem uva, poet. nvl, Tivd ti koristim komu v čem, slg, ngog ti za kaj, fišyioTa zelo, <5id Ti s čim, ovdev nič ne opravim NT; ovdsig sgarog tov d’ ecpalvsT’ acpeXav nihče mi noče te želje izpolniti. 2. pass. koristi (pomaga) mi kdo, podpira me kdo, dobivam pomoč (dobiček), imam korist (dobiček), vno, ngog ti-vog od koga, and, en Tivog od česa; Plut. Arist. 5 obogatim (-eti) na nepošten način nXi]v si Tivsg snelvov Xa-ffovTeg acpeXfjfhjoav.	[biček.
dnpfjk-rjjia, aTog, to dobrota, korist, do-d)cpEXrjaig, sag, fj dxpšXeia. dxpEXfjaip.og 2 = dxpeXifiog. dbcpEXr]TEog 3 (a(psXea) ki se mora podpirati.
djcpekla, ion. -It] = (b(peXeia. d)(peXifiog 2 in 3 (cb<psXeia) koristen, ugoden, pospešljiv, prijazen, dobrohoten uvi, eg uva za koga, slg, ngog Ti za kaj; ro dnpsAifiov korist; Sof. Aj. 1022 noXXol jiev syj) g oi, nav g a d’ cbgjs/jjOijua le malo prijateljev. ab<peXXov gl. ocpefJ.a. obtpeAov gl. o<psLXa. a>xQdco ep. (p)obledim ygda. d>XQ°g 3 bled, obledel. d>xQog, ov, b ep. bledost, bledota, bledica. obtp, anog, fj [jEt. iz kor. okw, sor. lat. oculus, slov. oko] oko, obraz, obličje, slg ana Ideoffai v obraz (oči) pogledati, fisijg slg ana somev po obrazu ( zelo) je boginjam podobna, slg cona Tivog komu v oči (pogledati), ov ydg slg & na nana ecpnsiv na videz ni podoben hudobnemu človeku.
| 'finog, b Evriklejin oče.
Dostavki in popravki.
Debelo tiskane besede so začetne (iskalne) besede. Dostavki se nanašajo večinoma na Platonov dialog Fajdros, čigar besedni zaklad sem ob času tiskarske stavke slovarju dodal. Besede brez pristavka so navedene, da se označi dolžina ali naglas.
(Vrsta = v.)
aflazog, v. 4 dost.: ipv^rf čist, nedolžen.
"Aflvdog.
dyaXXCd<ng.
dyavdxzrjobg, v. 3 dost.: negi xd ovXa bolečina v dlesnih.
Ayytarjg.
d-Sbdbp^ogog, v. 2: 2. neminljiv (poleg dfidvatog).
asfbcivTjrog 2 (živečo) ki se vedno giblje ali premika.
asGbcpgoavvrj, v. 2: nespametne. AYyvnzog, v. 5: Alyvm6vde.
’Aidog, v. 1: ^Aidoode.
a Mia.
aigaz-en^vaCa.
ATvog, ij. dtaaco (d). aia%vv7j.
alzeco, nam. kor. a j egi' beri: ajeq"'.
dxga-%oXog.
dxgZ/3eca.
dxgZ/36co.
dXscogd, ion. -rf.
d-Xryd'rjg 2, dor. dhd&rjg.
aAtfto1.
dXCaxofjcu, v. 3: podstava.
<m\
a.XXog, v. 25: zlasti; dXcozog, v. 2: to grjVOViMvov. dfj.eC/3co, nam. kor. meigv beri: meigw. dfieXexr]Gba, f/ zanemarjanje (vaje)
dfuXXdofiab, v. 6: poganjam se. d-ftv&rjzog.
dfjcp-aXeC(pco, ep. mazilim. Aficpi-agdog, 6, at. -gecog. dfbtpC-Xocpog, v. 3: £vyov. dficpC-<paXog, v. 2: po drugih: z dvema rogovoma, dvorogat.
dva-fiiyvvfu.
dva-ggZnzeco, v. 3: veslam, mvdvvov. dv-azog.
dv-rjKco, v. 17: zavisno je. dvr/g, v. 5: avegeg. avtigcontonog, 6 = av&gcbmov. avfrgconog, nam. kor. seqTnom beri: seqwnom.
dvfrgcponco ion. = dva-figcbcACO. avzb-nagazeCvco tudi jaz razširim, postavim nasproti alkov Xoyov. dvzb-zC&rjfu, v. 2: TC TbVb. dvzb-(pbXozZfieofiab, v. 3: Td>v. dvz-ovofia^co, v. 1: zrjv. avvco, v. 3: sn-new-. — Obl. fut. AneigaCrj, t).
an-eg/opai, v. 3: oddaljujem se, an-Znoco.
a-jzXrjxzog 2 (nXrj00(o) ki ne potrebuje udarca, ki ga ni treba poganjati. ano, v. 45: an’ egov. dn6xXeiObg, at. dnovAr/Obg. dno-fieozoofiai p as s. do vrha se napolnim.
dno-noXefieco borim se s česa. dno-zogvevco izoblim, skrbno izdelam. dno-zgcondco, v. 2: vi. dno-%gdco, v. 12: z impf. ion. djve%gdzo. dngeneia, 17 nespodobnost, neprimernost.
dgyvg6-xol-og 2 (ro^ov). dgr)ycnv, ovog, d, r\. dgjjovbndg 3 harmoničen, skladen, ve-ščak v glasbi. dapa, azog, to (gdco). a-onovdi. dzag, lat. at, pa.
d-cpbXbaocpog 2 nefilozofski, filozofiji nasproten diacva.
d-cpgovgog 2 nezastražen 7pvx'0-fldXXca, v. 52: en’skavtov.
fhaztjg.
/3gaxv-zgdx7]Xog 2 s kratkim vratom. I3qe[ico, v. 2: nem. brummen. pgEv&Tuo/zai. fivveca.
yagyaXi£ca, v. 2: pass. ščegeta me. yevvMog 3 yevvaZog. regyig, lOog, preb. ol FEQyZ'&Eg. yEQQO-cp6pog.
yiyvcaanca, v. 10: yZvcaanca. yvcbfirj, v. 30: udar) tfj yvcbp,r). yvcap,oXoyia, 7] govorjenje v prego-rpvvsiov.	[ vorih.
SamvXr]'d'Qa, 7).
Adjicav.
3a.nd.v7], v. 3: d m ju?.)] g.
Se, v. 15: coxa; v. 25: de y.ai. S7]]i-co<pEX7jg 2 občekoristen ?.oyoi.
8ia, v. 45: di’ 6(pd'aX]i(bv. Sia-ftegfiaivca raz-, pregrejem. Sia-XEinco, v. 9: and nvog;
8 ca-p. Larv XX ca.
8leh, pred vok.
8ovsco, v. 5: Azija je bila.
8ig, v. 2: dui, sor. dno.
Sva-, Sv-, iav.
Etcovaiog, v. 2: s| ezovoiag, eXavvco, v. 14: zcbnTjv.
Efi-nZnzca, v. 3: ev vivi. čvavziog, v. 7: tovvavtiov; v. 9: sovražen. E^agnovvzcag adv. pt. praes. od e^agzeco. e£co$£v, v. 2: to egojiiev.
En-ayco, v. 23: ovyx(agr]oai. inei8-av.
EnL-8evr]g 2 ep. - em-derjg.
'Eppog, b.
igdnca, v. 3: 7]Q'0xaxov, egdnaKOv.
szaigia gl. svaioeia.
f]8vvca.
■f]VLOXEVca, v. 2: vajete. fjzzcav, v. 12: Tjaacov eljii-Tjcaog.
‘d'dXea, ecov.
■da^epog, v. 3: ai^poi. tidofiail.
&cLQoaX£og, v. 11: {jagoa/.eov sati 1toieZv. tisa, v. 4: pt. {hjev/nevog.
&EO-flZOTjg 2.
#speča gl.
‘d-eoneaiog, v. 1: a en, sonete.
ftsca, v. 4: odov.
'frecopEco, v. 6: otgatuatag.
•d'7]XiJvca.
ftgaovvca, v. 1: eftgaovv&rjv; v. 7: $ga-”Iaxxog.	[ ovv6/J.evov.
iaaig.
187] (Z). ih ca (Z). iXa-8ov. i'Xaog (Z). ifiazLOv. ipsipca. ifispog (Z).
Inmuog, v. 6 : &ycbv. ig (Z), Ivog.
'Iapapog.
‘Iaziaia, f], ep.
ix&vg, [Et. i prothet. -)- -’/??-■
‘V CO-
na i, strslov.nam. če beri: ce, v. 3: etero-.
KafipvcfTjg.
nagndXifiog.
nagzvvca.
HElpai, v. 29: 'deoj.ua.
KzjcpZaog.
ngazai-gZvog.
uv8aivca.
KvSi-dvEipa.
nvSiazog.
nvSgog.
| nvXica. nijpco.
AdjiSanog, v. 3: Aa/38axi87]g.
XZfiaivca.
Xtg 1 in 2.
XvOL-p.eX/rjg.
Xvai-ZEXr]g.
fiaXivog.
jidXLg.
jidxop,ai, v. 12: negi tun. pegfiZg, Zelo g. jiEzaigca, v. 3: 2. intr. jiZnzog.
Šdca.
' Oaaig.
08L
oloca, v. 2: pass. oiaazo.
; čtca, diojiaL. dnzd-ggvfiog.
” Ogfl7]Xog.
ozi, v. 32: oti nkeZotoi. ozgvvca, v. 4: otgvva.
ovg-dyog.	glyiov.
ovzoal.	giyj, gmog.
jzaidoyovia, roditev.	gZzpo-ztvSvvog.
JZaZZOCO.	§v fj.bg.
jzaXcuoxiaZog: ali dolg (pri nahiiozga	gvofiau, gj)oolu<u, v. 4: sggOvo.
črtaj dolg).	fcvaog.
jzav-t/negog.	gvoza^co, v. 3: zavd dcb/uam.
naofiai, ndoo/uu, Endod/zrjv, nejva,ucu,	SsgicpLog.
nendoof.cai.	aZyr\kbg.
jzaga-ozevvd^a), v. 11: ('mac.	2jzagzrj, v. 3 : žnagndvrjg.
jzsigaco, neigdoco, nsigdoogai.	2zayLQog, v 3: 2vayigtvr)g.
jzsgdoL/iog.	azQazt]yLKog (str. 706 zgoraj).
jzigdoig.	ovy-zgox£co, v. 2: vežbam.
jzEgazog.	avy-%coQ£co, v. 14: ovy-y(ogEt.
n ega«, fut. nsgdoco.	avv-dXL£co.
jzEgiflgau/Zdviov;	ovv-ajztazrjfii.
Jiivt].	OVV-EJtO[lVVfU.
jtXaxog, sor. ll/.avaiai, ll/.dveia.	ovv-ftrjgazfjg.
jzkvvoi, v. 3: v katero.	a<pgdyig.
nvEVficov, ovog.	2%Egir\, v. 2: Fajaki.
Ho Ldg.	očofia, nam. twomnt beri: tvvomnt.
noifiaivco, v. 3: NT šnoiudva.	zdXag.
jzoXvjzgdyfioovvrj, v. 3: vmešavanje.	Tavzalog, po dissim.
jtogjiaš, azog.	Tdgag.
npaog, ngavg, ngavla, nodv.	zayyg, comp. $dootov, ildvtojv.
jzgdaaco, v. 54: godilo se jim bo.	zekog i, v. 49: dosežem ; v. 57: ev teXel
jzgtco, fut. ngtoco, pf. nengiopicu, nor.	Tz&covog.
engtofhjv.	zgi^co.
jigoo-ds^ofiai, v. 4: odobravam.	TgZzoyevBia.
jtgoo-ovXXa/j,/3dvoficu med. vrhu tega	zgi^d-ZzEg.
se še udeležim uvog.	vXtj (v).
jigo0-ovfi/3dXXoficu v. 2: vi.	zuzo-ds^ofiac, v. 6: k sebi, nrjpia.
Jivgo-cpogog.	<patvco, v. 46: afi’ tjol.