GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 22 — Leto III.
Murska Sobota, 7. junija 1951
Cena 4 din
Kmalu bo govor o novem finančnem sistemu
Te dni dobimo v roke osnutka zakona o splošnem finančnem sistema in zakona o splošnem družbenem načrtu. Ta dva osnovna zakona je pripravil Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri zvezni vladi in bosta izročena v obravnavanje naši javnosti, Ljudska skupščina pa bo o njuni vsebini sklepala na jesen.
Bistveno načelo novega finančnega sistema je osamosvojitev gospodarstva, gospodarskih podjetij in združenj. To se bo izrazito pokazalo v določanju proizvodnih načrtov. Podrobno načrtovanje od zgoraj bo odpadlo; pristojni državni organi pa bodo določali samo osnovne proporce načrta.
Z osnovnim načrtovanjem zagotavlja država krepitev glavnih gospodarskih panog, vse drugo pa je prepuščeno kolektivom naših podjetij. To praktično pomeni: država bo z osnovnim načrtom zagotovila razvoj metalurgije, strojegradnje in elektrifikacije, kolektivi sami pa bodo načrtovali po tržnih potrebah. Sami bodo torej odločali, ali bodo izdelali več tekstilnega blaga, čevljev in drugih potrošniških predmetov. Kolektivom bo dana pobuda, da izdelujejo blago, za katerim je na trgu največje povpraševanje.
Samo to ne zagotavlja kolektivom dovolj pravic, če hkrati ne bi sami razdeljevali splošni dobiček. Osnutek zakona prinaša tudi v tem pogledu korenite spremembe. Vzemimo n. pr. podjetje, ki ima v enem letu 110 milijonov dinarjev dobička. Po novem zakonu bo odvedlo v državni proračun 40 milijonov dinarjev, samo pa bo razpolagalo s preostalo vsoto 70 milijonov dinarjev. To spet pomeni, da si bo država zagotovila najnujnejša denarna sredstva za razvoj osnovnih gospodarskih panog, sredstva za splošne državne potrebe (vojska, obramba itd.).
S tem bo zagotovljeno samofinansiranje podjetij in osnovno načelo novega finančnega zakona, t. j. rentabilno poslovanje podjetij po dejanskem gospodarskem računu. Kolektivi bodo odslej preko delavskih svetov sami razdeljevali pretežen del ustvarjenega dobička za napredek podjetja, za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev, za dodatne plače, nagrade itd.
Glavni namen takšnega načina razdeljevanja dobička je popolna zainteresiranost kolektiva in vsakega posameznega delavca; da ustvari čimveč dobička, katerega glavni koristnik je zopet celoten kolektiv. Tu bo zavladalo načelo: večja, kakovostno boljša proizvodnja, večji dobiček, boljše plače, nagrade, boljše življenje delavcev. Razumljivo je, da novi način razdeljevanja dobička povezuje delavca s koristmi podjetja in gospodarstva na splošno. Delaven, ki bo presegal normo, pripada po vnaprej določeni lestvici del skupnega dobička. Vidimo torej, da bo vsakemu posameznemu delavcu v korist, če bo v svojem delu ustvarjal presežke.
O rentabilnosti podjetij smo že govorili. Novi zakon daje pobudo delavcem, da povečajo proizvodnjo, izboljšajo kakovost proizvodov in organizacijo dela, znižajo polno lastno ceno itd.; kajti od tega bodo imeli sami neposredno korist, v tem pa je tudi garancija za rentabilnost podjetij. S tem zamenja delovanje gospodarskih momentov vse dosedanje administrativne ukrepe o upravljanju in organizaciji dela, podjetja pa ne bodo več podobna ustanovam, ki čakajo na dotacije iz državnega proračuna, marveč postajajo samostojne gospodarske enote.
To je pravzaprav gmotni temelj upravljanja podjetij po delovnih kolektivih, obenem pa družbeno koristen značaj novega finančnega sistema.
Znebili se bomo zastarelega načina gospodarjenja, ki smo ga prevzeli od Sovjetske zveze, ki pa je bil v fazi administrativnega socializma nujen. Ker so postali delovni kolektivi gospodarji svojih podjetij, jim pripada tudi presežek proizvodnje. Doslej ga je uprav-
ljala država, zbirala v splošni proračun in ga spet povračala podjetjem in gospodarskim panogam, z njim pa je tudi krila državne in družbene potrebe. Ta način razdeljevanja dobička je zagotavljal gmotne temelje okorelega birokratičnega centralizma, medtem ko proizvajalci niso bili soudeleženi pri njegovi razdelitvi.
Novi finančni sistem odpravlja to protislovje: neposredni proizvajalci bodo naposled dobili pravico, da sami razdeljujejo pretežen del ustvarjenega dobička. To je pot do pravega samoupravljanja podjetij po proizvajalcih, ki postajajo s tem zakonom neposredni koristniki tistega, kar so si z žuljavimi rokami sami ustvarili. Predlagana zakonska osnutka bosta torej z uzakonitvijo pomenila velik preobrat v našem socialističnem gospodarstvu.
„Daj izbiro in imel boš promet!"
Sprostitev prodaje industrijskega blaga je imela tudi v Prekmurju vidne posledice. Predvsem se je v trgovinah občutno dvignil denarni promet. Kmetje, ki prej niso imeli dovolj bonov, pač pa dovolj denarja, so izrabili takoj prve dni proste trgovine in nakupili velike količine raznovrstnega blaga: tekstila, železnine in pohištva. Veliko je bilo povpraševanje prav po teh zadnjih predmetih, ki jih prej ni bilo mogoče nabaviti. V Murski Soboti je bilo že v prvih tednih prodanih več deset spalnic, kuhinjskih oprem in samskih sob. Povpraševanje po teh izdelkih pa je še danes veliko.
S sprostitvijo prodaje gradbenega materiala se je denarni promet v zadnjih dneh še bolj dvignil. Toda tega materiala v Prekmurju še vedno močno primanjkuje. Kljub znatno povišani ceni je povpraševanje po cementu, strešni opeki in zidakih veliko.
Ljudje kupujejo to blago večinoma s popustom na industrijske in kmečke bone. Le okrog 30 odst. blaga je bilo doslej prodanega po višjih cenah. Zato tudi proti koncu četrtletja, ko industrijski boni ljudem že zmanjkujejo, promet občutno pade. V aprilu je bilo na primer v soboškem okraju v mnogih trgovinah z industrijskim blagom le polovica prometa v primeri s februarjem in marcem, ko so ljudje imeli še bone.
Ker je zdaj mogoče kupovati z industrijskimi in kmečkimi boni najrazličnejše blago, je povpraševanje po tekstilu znano padlo. Ljudje kupujejo zdaj povprečno za okrog 40 odst. tekstila manj, kot so ga kupovali pred novim načinom trgovine.
Temu je vzrok tudi dejstvo, da ljudje ne pokupijo več vsega, kar dobe, kot se je to dogajalo prej, marveč že izbirajo blago, ki ga trenutno najbolj potrebujejo. Če bi bilo takega tekstilnega blaga dovolj, bi bil tudi promet mnogo večji. Zdaj, v začetku poletja je n. pr« v Prekmurju veliko povpraševanje po raznih vzorčastih svilah. Teh pa v trgovinah ni. Pač pa. je zdaj na zalogi dovolj zimske flanele. Se vedno primanjkuje v prekmurskih trgovinah ženskih naglavnih rut, moških, ženskih in otroških nogavic. V Murski Soboti že dalje časa ni dobiti plenic In opreme za novorojenčke. Prav tako ni zaves, ljudje vsak dan povprašujejo. Prek-
murske trgovine imajo na zalogi velike količine delavskih čevljev, ni pa nikjer mogoče kupiti otroških od 18 do 25 številke. In tako dalje. Če bi se proizvodnja bolj ravnala po željah potrošnikov, bi tekstilna trgovina kljub visokim cenam ne zabeležila takega padca.
Nedavno so v Murski Soboti odprli nov trgovski lokal: prvo delikatesno trgovino. Tu je mogoče kupiti odlična vina v buteljkah, čokolado, razne želeje, sire in drugo. Te izdelke kupujejo potrošniki skoraj izključno na bone. V prvih dneh je trgovina naredila za preko pol milijona dinarjev prometa.
Z uvedbo novega načina trgovanja so na splošno vse trgovine v Prekmurju mnogo bolje založene z blagom kot so bile prej. Kjub pomanjkanju prej naštetega blaga, so na primer manufakturne trgovine polne drugih vrst tekstila. Prav tako je v železniških in galanterijskih prodajalnah. To dejstvo in pa nov način nagrajevanja uslužbencev v trgovski mreži, pa je prinesel v prekmurske trgovine tudi novega duha. Uslužbenci trgovskih 'podjetij so začeli
borbo za večji promet. Kako se to na zunaj izraža? Predvsem v večji ustrežljivosti. Še pred nekaj meseci je bil v marsikateri soboški trgovini kaj nenavaden prizor, če bi kupec blago natančno ogledoval, vpraševal za ceno, se posvetoval in premišljal ali naj ga kupi ali ne. Kaj lahko bi se mu zgodilo, da bi to blago odšlo iz njegovih rok v druge. Danes se taki prizori ne dogajajo več. Pred kupci so zdaj na mizah razložene bale najrazličnejšega blaga in prodajalci radi svetujejo kupcu pri izbiri. Velika je razlika pri postrežbi v špecerijskih trgovinah. Pred izidom nove uredbe o plačevanju uslužbencev trgovske mreže po opravljenem prometu, je bilo videti v času, ko se je začela prodaja moke, pred trgovinami najrazličnejša prevozna sredstva. Ta je prišel z otroškm vozičkom, drugi s kolesom, tretji s samokolnico, da si je lahko spravil moko domov. Danes pa se Že marsikateri potrošnik pohvali, da mu tega ni več treba, ker so poslovodje tako prijazni, da pošljejo to blago po želji tudi na dom.
V ljutomerskem okraju ustanavljajo živinorejska selekcijska društva
V ponedeljek, 28. maja se je vršilo v Ljutomeru prvo plenarno zasedanje Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Razen štirih zadrug, so vse članice poslale svoje zastopnike.
Predsednik Zveze je v obširnem poročilu obravnaval splošni gospodarski položaj. Prikazal je izreden pomen splošnih kmetijskih zadrug, ki so prva stopnja v socializaciji našega gospodarstva na podeželju.
Iz poročila je bilo razvidno, da obstoja v okraju večje število splošnih kmetijskih zadrug, ki so se preveč spuščale v trgovino, niso pa posvečale pažnje ostalim odsekom (živinorejskim, sadjarskim itd.), preko katerih naj bi zadružniki dvignili kmetijsko proizvodnjo.
Pred zadruge je plenum postavil nadlogo, da do 1. junija izterjajo vse dolgove, ki presegajo tri milijone dinarjev, ter da poravnajo vse obveznosti do upnikov, ki jim dolgujejo prav takšno vsoto denarja.
Novost so tudi živinorejska selekcijska društva, ki bodo prevzela skrb za pospešitev živinoreje. Vanje bodo včlanjeni vsi živinorejski odseki zadrug. V okraju bodo ustanovili dvoje takšnih društev:	v Križevcih za simendolsko
pasmo, v Ivanjkovcih pa za pinegavsko pasmo. Nadalje mislijo ustanoviti po vseh večjih središčih sadjarska društva, pri vseh zadrugah pa kreditno-hranilne odseke.  Z ustanavljanjem teh odsekov so že pričeli. Ker pa jim primanjkuje strokovno sposobnih knjigovodij, so
sklenili, da bodo te odseke povezali z večjimi centri, kjer bodo delali sposobni ljudje. Predvidevajo ustanovitev hranilno-kreditne in sadjarske službe v centrih Ljutomer, Križevci, Mala Nedelja, Tomaž, Ivanjkovci, Miklavž in Kog.
Predsednik je na koncu opozoril zborovalce na vprašanje vajencev, ki pogosto izrabljajo položaj in se ne brigajo za lastno vzgojo. Zadruge naj poskrbijo, da bodo vajenci pošteno vršili svoje delo.
Predsednik izvršilnega odbora OLO tov. Joha je podal izčrpen pregled vseh. gospodarskih in političnih momentov našega družbenega razvoja. Tolmačil je zlasti ukrepe, ki so izvedeni v cilju izboljšanja kmetijske proizvodnje.
S 1. junijem bodo pri Okrajni zvezi ustanovili trgovinsko posredništvo, ki bo povezano navzgor s slično republiško ustanovo, istočasno pa s kmetijskimi zadrugami na vasi. Naloga tega posredništva je, da posreduje zadrugam kakovostno blago, za katerim je med zadružniki največ povpraševanja. Z ustanovitvijo tega organa bo odpadlo posredništvo kakršnih koli grosističnih ustanov, ker bodo zadruge nabavljale blago neposredno od proizvajalcev. To je korak naprej k osamosvojitvi zadrug, do trdnih gospodarskih temeljev in lastnih obratnih sredstev. Okrajna zveza pa postaja organizacijsko-posvetovalni organ, ki bo s svojimi strokovnjaki pomagala, da se čimprej postavijo na lastne noge.
ZADNJI DOGODKI NA KOREJI
Pekinški radio priznava neuspehe Kitajcev in severnih Korejcev
Po poročilu poveljstva VIII. ameriške armade v zadnjem času ni bilo na fronti večjih spopadov. Edino severno od mesta Indžeja so severni Korejci in Kitajci napadli enote Združenih narodov. Napad je bil zelo silovit in eden najmočnejših od pričetka pomladanske ofenzive, a so ga enote Združenih narodov odbile. Močno deževje ovira obe
vojujoči se stranki za večje podvige. Ameriške čete so za 3 km napredovale v odseku mesta Jangua, ki leži 15 km severno od 38. vzporednika.
VIII. ameriška armada nadalje javlja, da je padlo samo v enem dnevu 559 Kitajcev in severnih Korejcev. V splošnem so kitajske in severnokorejska izgube zelo velike. Množijo se pobegi preko fronte k Amerikancem, število
dezerterjev narašča. Izgleda, da na strani severnih Korejcev in Kitajcev ni več prvotnega elana.
Pekinški radio je prvič od pričetka vojne v Koreji priznal neuspehe Severnokorejcev, a dodal, da je pomanjkanje oz. premajhno število letalskih sil, topništva in drugega vojnega materiala krivo tem neuspehom. Kakor je
znano, je Sovjetska zveza zalagala Kitajce in severne Korejce z raznim materialom. Že koncem lanskega leta je Sovjetska zveza odpoklicala svoje vojaške svetovalce iz Koreje. To je bilo po prvih večjih neuspehih, ki so jih pretrpeli Kitajci in severni Korejci. Morda so to prvi znaki, ki kažejo, da Sovjetska zveza že uvideva, da ne morejo Združenih narodov na Koreji premagati.
Tudi korejski otroci so žrtve vojne vihre na Koreji. Slika: Sestradani otroci
na begu.
Konferenca zunanjih ministrov štirih velesil?
Sovjetski predstavnik na pariški konferenci zastopnikov zunanjih ministrov Gromiko je sprejel noto zapadnih velesil, v katerih zahtevajo, da se naj vrši konferenca zunanjih ministrov 23. julija v Washingtonu. Gromiko je izjavil, da bo note izročil svoji vladi v Moskvi.
Naš novi veleposlanik na švedskem
Z ukazom Prezidija FLRJ je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega ministra FLRJ na Švedskem dr. Darko Černej, ki je bil do sedaj veleposlanik v Mehiki.
V Egiptu pripravljajo nacionalizacijo naftne industrije
Egiptski minister Soliman Ghannam paša je podal izjavo, v kateri sporoča, da je Egipt zahteval od ameriške petrolejske družbe Socony  Oil, naj prenese svojo upravo na Egipt, kakor je to že storila anglo-egiptovska petrolejska industrija. 
Jugoslovanski novinarji v Angliji
Jugoslovanska delegacija novinarjev je na povabilo angleških novinarjev obiskala London, kjer si je ogledala važne kulturne ustanove ter razna industrijska podjetja. Pred dnevi so se jugoslovanski novinarji napotili v Škotsko, kjer so gostje tamošnjih novinarjev. V glavnem mestu Edinburghu so si ogledali edinstvene zgodovinske znamenitosti, nadalje zidavo električne centrale v severni Škotski, veliko pristanišče in industrijsko središče Glasgow ter ladjedelnico na reki Clide.
Najhujša rudniška nesreča v zgodovini angleškega rudarstva
V Durhamu v Angliji se je v preteklem tedu zgodila največja rudniška katastrofa, kar jih pomnijo. V nekem premogovniku je ostala eksplozija, ki je zasula 81 rudarjev, ki so vsi izgubljeni. Reševalne ekipe so do sedaj, potegnile izpod ruševin 38 trupel.
Slovenski rojaki iz Amerike v stari domovini
Nad 100 Slovencev, ki stalno prebivajo v Ameriki, se sedaj mudi na obisku v svoji stari domovini. Do 1. avgusta jih pričakujemo še kakih 300. Svojo staro domovino je posetil tudi znani in neustrašeni borec za pravice slovenskega delovnega ljudstvi pisatelj Etbin Kristan. Najavljeni so tudi člani pevskega zbora »Zarja« iz Clevelanda, v Ameriki rojeni Slovenci, ki bodo prvikrat videli in spoznali junaško domovino svojih staršev. Na potu preko morja je skupina ameriških dijakov, ki bodo v Jugoslaviji študirali naše gospodarske prilike. Med njimi je več v Ameriki rojenih Slovencev.
Jugoslavija na petih mednarodnih velesejmih
Letošnje leto bo naša država razstavljala na petih mednarodnih velesejmih v Trstu, Smirni (Turčija), Stockholmu (Švedska), na Dunaju in v Frankfurtu (Zapadna Nemčija). Na vseh velesejmih bomo razstavili kmetijske pridelke, izdelke težke industrije ter predmete naše domače obrti, za katere se kupci v inozemstvu zelo zanimajo. V Smirni bomo razstavili tudi transformatorje, elektromotorje in druge izdelke.
Staro železo prihaja iz Pule na Jesenice
4000 tom starega železja je že  letos poslalo podjetje »Brodospas« jeseniški železarni. Železo so dobili s potopljenih ladij »Cagliari«, »Mercurio« in »Pula«, ki so jih dvignili iz morja. Te dni zopet nakladajo 1000 ton starega železa s starih ladij. Jeseniške topilnice bodo staro železo pretopile.
Novi predsednik avstrijske republike
Pri prvih volitvah za predsednika avstrijske republike ni noben kandidat dobil potrebne večine. Zato so se v nedeljo 27. maja vršile zopet volitve, kjer sta bila le dva kandidata. Zmagal je dr. Theodor Komer, kandidat socialistične stranke in dosedanji dunajski župan. Prejel je 2,172.808 glasov. Njegov protikandidat in kandidat ljudske stranke gornjeavstrijski deželni glavar dr. Heinrich Gleissner je dobil 2,004.290 glasov.
Petrolejski spor med Anglijo in Perzijo
Perzijska vlada je podržavila vso petrolejsko proizvodnjo, ki daje eno tretjino svetovne produkcije. S podržavljenjem je najbolj prizadeta Anglija, saj dobiva preko, svoje Anglo-iranske družbe ves bencin, petrolej i. dr. brez carine in davkov iz Perzije. Iz Teherana poročajo, da bo perzijska vlada plačala angloiranski družbi vse izgube, ki bodo nastale zaradi podržavljenja petrolejske industrije.
Osem in pol milijarde dolarjev za pomoč tujim državam
Predsednik Truman je predložil ameriškemu senatu program za pomoč tujim državam v proračunskem letu 1951/52. Program določa skupaj 8500 milijonov dolarjev za to pomoč. Za gospodarsko obnovo je določenih 2250 milijonov, za vojaško pomoč pa 6250 milijonov. Pomoči bi bile deležne države Južne Amerike, Srednjega in Bližnjega vzhoda ter Azije in Evrope. Dolarske pomoči ne prejmejo države, ki so pod sovjetskim gospostvom in njeno kontrolo.
Leteče bolnišnice
Na korejskih bojiščih ranjenih amerikanskih vojakov le malo umre. Povprečno na sto ranjenih niti dva. V drugi svetovni vojni pa je bila umrljivost mnogo večja. Umrlo jih je okrog osem od sto. Da toliko ranjenih vojakov še ozdravi, se je treba zahvaliti hitremu prevozu v bolnice in pa novim učinkovitim zdravilom. Kjer koli je mogoče, prevažajo Amerikanci svoje ranjence z letali. Na Koreji, ne ostanejo dolgo. Z letali, letečimi bolnicami, jih prepeljejo najprej v Tokio, glavno mesto Japonske. Od tod letijo 13 ur do Havajskih otokov na Tihem oceanu in nato zopet približno 13 ur daleč do Amerike. Potem jih zopet z letečo bolnico prepeljejo v bolnišnice, ki so njihovim domovom najbližje.
VSEM NAŠIM NAROČNIKOM!
Iz tehničnih razlogov smo sedanjo naročnino od din 260.— znižali na din 200.— letno. Posamezni izvod je odslej naprej po din 4.—. Vsi oni naročniki, ki so že plačali razliko med staro in prejšnjo naročnino, se jim višek naročnine vknjiži v dobro za leto 1952. Vse prejšnje naročnine se s to objavo razveljavijo.
Opozarjamo pa tiste naročnike, ki še za lani naročnine niso poravnali, da jim bomo list ustavili, ako naročnine tekom tega meseca za lani in za letos v celoti ne poravnajo. Ravnotako prosimo, ostale naročnike, da čimprej poravnajo svojo obveznost do lista.
Uprava
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 7. junija 1951
Z zbiranjem odpadkov bo treba pohiteti
Že večkrat smo v našem listu omenjali važnost zbiranja odpadkov za našo industrijo, ki naravnost čaka na domače surovine, na tisto skrito ropotijo, katero najdemo vsepovsod, kamor koli se obrnemo.
zdaj pa na kratko o uspehih in neuspehih dosedanjega  zbiranja odpadkov v murskosoboškem okraju. Odveč bi bilo govoriti o gospodarski moči našega prekmurskega okraja, ki je precej razsežen, povrhu pa gospodarsko zelo zmogljiv. Toda, pri zbiranju odpadkov ne moremo biti zadovoljni z dosedanjimi rezultati, ki so zelo skromni.
V	letošnjem letu so zbrali v okraju 60 ton vsega odpadlega materiala, od katerega odpade 33 ton na kosti, ki jih redno dobavlja podjetju »Odpada« tovarna mesnih izdelkov v Soboti.
V	tej skromni številki se odraža pasivno gledanje članstva množičnih organizacij do tega vprašanja. Mar ni tako? Kar prepričajmo se  iz podeželja so kupili borne količine odpadkov: v KLO Mačkovci 600 kg in v KLO Vaneči 160 kg starega železja. To je vse!
Takšna je torej resnica, ki nas uči, da moramo v interesu skupnosti začeti drugače. Obrtniki se kaj dobro zavedajo, da z rednim oddajanjem odpadkov pomagajo našim tovornicam, slednjič pa sebi. Le tako lahko namreč pričakujejo, da jim bo industrija izdelala nove železne proizvode, novo tekstilno blago itd. Evo, nekaj obrtnikov, ki jih lahko vsi posnemamo: Horvat Franc iz Šalamencev je oddal 800 kg železa, Bokan Alojz, kmet iz Sobote, 1200 kg, soboška krajevna podjetja 1200 kg, mestno kleparstvo 5,5 tone starega železja itd. Tudi nekatere ustanove so se izkazale pri zbiranju papirja, ki je prav tako važna surovina za naše papirnice. Med najboljšimi je soboška Banka z dvema tonama starega papirja in OLO s prav takšno količino zbranih odpadkov.
Kaj pa cunje, ali jih kdo oddaja? Zelo redki ljudje, povečini obrtniki. Trdoglavi podatki pri »Odpadu« vsaj tako govorijo. Zdaj pa se kar odkrito, vprašajmo, ali smo storili vse, da bi krpe prišle na svoje mesto? Zelo malo, saj iz vasi ni nobenih veselih sporočil, čeprav se po podstrešjih kmečkih hiš v prašnih cunjah nahaja na stotine novih oblek. Tu naj bi se zganile množične organizacije, kajti zbiranje odpadkov je njihova hvaležna naloga, povezana s pridobitvijo potrebnih denarnih sredstev, ki jih prav našim frontnim, mladinskim, pionirskim in drugim vaškim organizacijam zelo primanjkuje.
Z novo Uredbo je uzakonjena dolžnost, ki obvezuje vsa podjetja in ustanove, da zbirajo odpadke. Zlasti sindikalne odganizacije naj bi se za to zavzele. Nekam čudno namreč zveni sporočilo, da soboška tovarna perila ni izpolnila svoje naloge do »Odpada«. 4. aprila t. l. se je oglasil v tovarni zastopnik »Odpada«, ki so ga zelo rezervirano sprejeli. Na večkratno intervencijo pri vratarju je slednjič smel govoriti s komercialnim referentom, ki mu je zagotovil, da podjetje redno odpošilja odpadke po dispozicijah naravnost v tovarne. No, tudi to je mogoče! Vendar pa bi lahko dali zastopniku »Odpada« zaprošene podatke o odpremi odpadnega materiala; kajti ta človek je bil vsaj doslej pooblaščen, da se o stvari zanima v podjetjih in ustanovah.
Po vsem prikazanem vidimo, da so vsi dosedanji skromni uspehi pri zbiranju odpadkov zgolj rezultat samoiniciative odkupovalce pri »Odpadu«, ki je tudi zato plačan. Sicer pa mu lahko verjamemo, da ima težave pri vskladiščenju odkupljenih odpadkov. Njegova poslovalnica namreč nima primernih skladišč, zlasti še za metalne odpadke. Staro železje odlagajo na prostem, na utesnjenem in močvirnatem
travniku, kjer je dostopno vsakomur, da ga lahko po mili volji odnaša. Ob obisku mi je nakupovalec povedal, da je približno 500 kg starega železja ostalo v močvirnatih tleh, kjer sedaj propada. Torej bo treba poskrbeti primerna skladišča. Kamor bi lahko breg skrbi odlagali odkupljene odpadke. Kazalo pa bi tudi, najeti terenske nakupovalce, ki naj bi stopili v kmečke hiše na podeželju, kjer je skritih na tisoče kilogramov dragocenih surovin.
Zbiranje odpadkov je stalna naloga množičnih organizacij in vseh državljanov. Pod tem pojmom nima mesta kampanjsko delo, zbiranje odpadkov samo v določenem tednu. Toda, tudi prosluli teden zbiranja odpadnega materiala ni rodila zaželenih uspehov. To nam dokazujejo izjave nakupovalca, ki preteklo soboto (predzadnji dan Tedna) ni imel nobenih podatkov o poteku akcije po prekmurskih vaseh, niti ni v tem obdobju odkupil večjih količin odpadkov.
Zares! Treba bo drugače gledati na zbiranje prepotrebnih surovin, ki nam doma pred nosom propadajo, medtem ko jih za drage devize kupujemo v inozemstvu. Se enkrat: množične organizacije so poklicane, da se za stvar odločneje zavzamejo, potem pa prav sigurno uspeh ne bo izostal.
Zadružno delo mu ne diši
V Bolehnečicah imamo kmetijsko delovno zadrugo, ki pa je precej na slabem glasu. Do tega so ji pomagali posamezni zadružniki, prav takšni, kot je Žajdela Jožef, vaščan Berkovec.
Njemu je zadruga zaupala skrb za 24 svinj, ki jih hrani v hlevih na ohišnici. Zadružniki pravijo, da Žajdela lani ni imel sreče: priredil ni nobenega prašička, čeprav je prejel potrebna krmila. 
Lansko leto zadruga ni pognojila vsega polja, ker ji je primanjkovalo gnoja. Žajdelo to seveda ni motilo. Proti volji zadružnikov je odpeljal kar 10 voz gnoja na travnik, ki je bil poprej njegova last. Žajdela prav gotovo upa, da bo nekega dne izstopil iz zadruge, zato pa že zdaj skrbi, da bodo njegovi travniki dobro pognojeni. Njegov odnos do zadruge je vse prej kot pošten. Trem otrokom — rejencem — brani, da bi pomagali na zadružnem polju. Otroci bi radi šli na delo v zadrugo, toda njihov krušni oče jim tega ne dovoli; skrije jim motike in orodje, ki je njegovim varovancem pri delu potrebno.
Nič čudnega ni, če mu pošteni zadružniki očitajo, da je lenuh, povrhu pa zadružni škodljivec. Pametno bi seveda bilo, da se za stvar zanimajo poklicni organi, kajti Žajdelovo početje ne bi smelo ostati nekaznovano.
Semenič Anton je najboljši obrtni mojster
V Ljutomeru je dobro poznana Semeničeva delavnica, v kateri izdelujejo nove pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje. Mali kolektiv popravlja tudi stroje za ves ljutomerski okraj. Dva pomočnika in trije učenci so pod spretnim vodstvom svojega mojstra Antona Semeniča sposobni, da izvršujejo številna naročila za kovaško stroko, katerih je čestokrat preveč.
Semenič ni samo dober obrtnik, marveč tudi znan organizator. Že prva leta po osvoboditvi je ustanovil Okrajno obrtno združenje, nabavno-prodajno zadrugo, pred kratkim pa Obrtno zbornico za ljutomerski okraj.
Svet za lokalno gospodarstvo pri OLO v Ljutomeru ni prezrl Semeničevih zaslug za razvoj obrtništva. Pred kratkim mu je podelil naslov najboljšega obrtnega mojstra in kovača v ljutomerskem okraju.	
V ljutomerskem okraju je bilo uprizorjenih 79 iger
Letošnji obračun ljudskoprosvetne društev ljutomerskega okraja bo lahko nadvse časten. Zlasti so poživele svoje delo dramatske skupine, ki so letos uprizorile 79 iger. V tekmovanju je zmagala dramska skupina IZUD Križevci, na drugem in tretjem mestu pa sta dramska ansambla iz Male Nedelje in Koga. Naj češče smo videli na odru Finžgarjeva dela, Nušičeve satire in Lipahov »Glavni dobitek«. Te igre so se med prleškim ljudstvom docela udomačile in jih kmečko ljudstvo zelo 'ugodno sprejema.
Radgončani so ozvočili svoj trg
Radgončani vedno držijo besedo. Tako so tudi pred nedavnim sklenili, da bodo ozvočili svoj prijazni trg. Zdaj že lahko pokažejo tujcem, kaj so novega napravili. Sicer pa lahko spremembe opaziš, saj so na vseh koncih namestili zvočnike, ki kratkočasijo vse, kar živi in hodi po Radgoni.
Za ozvočenje radgonskega trga Je poskrbelo domače podjetje »Elektroradio«.
Kmetu Janezu Zemljiču v Lokavcu je pogorela domačija
• Pred tednom je v Lokavcu v radgonskem okraju iznenada izbruhnil požar. Vnela se je hiša z gospodarskim poslopjem, last kmeta Janeza Zemljiča. Zgorela je krava, tri svinje, telice pa so reševalci morali zaklati.
Ognja gasilci niso mogli omejiti, ker se je prehitro širil in tudi dovolj vode ni bilo na razpolago, poslopja pa so bila lesena.
Kdo je povzročil požar? Spet otroci, bolje rečeno: štiriletna pastorka kmeta Zemljiča; Pekova Anica, ki se je igrala z vžigalicami. Verjetno ni nihče pazil na otroka, ki je prav zaradi nebudnosti domačih povzročil požar. Cenilci so ugotovili, da znaša po požaru povzročena škoda nad 400.000 din. katero vsoto ho prizadeti Zemljič le deloma kril z zavarovalnino.
V Rakičanu preurejujejo bivši grofovski grad
Murskosobški okraj je bil doslej brez doma za onemogle, domači starčki pa so morali v ostale kraje, kjer se takšne ustanove nahajajo.
Svet za socialno skrbstvo pa je pred tedni  sprejel sklep,  da pripravi dom onemoglim v okraju. Zdaj so že začeli s preurejevanjem bivšega grofovskega gradu v Rakičanu, ki leži izven Murske Sobote sredi prijetnega parka. Tu bodo v bodoče prekmurski onemogli starčki počivali.
Pričakujejo, da bodo letos z delom 'deloma končali. V tem času bodo preuredili del gradu, ki bo lahko zaenkrat sprejel 40 starčkov.
Zbor volivcev v Ivanjkovcih
Pred nedavnim so imeli zborovanje volivci KLO Ivanjkovci in Veličane. Zbranim je govoril poslanec tov. Pihlar Ferdo o razvoju našega gospodarstva, tov. Kročel pa jim je objasnil nadaljnji razvoj ljudske oblasti.
Volivci so z zanimanjem poslušali oba govornika in so tudi živo diskutirali. Skoda le, da se je zborovanja udeležilo samo 100 volivcev, kar je za dve veliki vasi sigurno preslaba udeležba.
V	Žepovcih so ustanovili kulturno-umetniško društvo
Pred dnevi so Žepovski vaščani v radgonskem okraju spet nekaj novega pogruntali. Zbrali so se na množičnem sestanku, kjer so se dogovorili o ustanovitvi domačega kulturno-umetniškega društva, ki bo nosilo ime največjega slovenskega misleca Franceta Prešerna.
V	novoustanovljeno društvo so vstopili vsi mladinci vaškega aktiva in mnogi frontovci. Osnovano društvo ima vse pogoje, da se razvije v enega najboljših društev v okraju. Žepovčani so znani iz minulega šestmesečnega tekmovanja kot dobri tekmovalci in zadružniki, imajo pa tudi sredi vasi dokončno urejeno prosvetno dvorano v zadružnem domu.
Preko Mure gradijo nov lesen most
Ob rokavu Mure pri Bistrici in Razkrižju gradijo 50 m dolg leseni most.
Most je sicer na razkrižki strani, vendar ga gradijo prostovoljci iz Gornje in Srednje Bistrice.
Vaščani obeh krajev se hočejo izogniti nemogočih kotanj pri prehodu na svoja polja. Graditelji so z delom zelo pohiteli, saj računajo, da bodo že v tem mesecu z gradnjo gotovi.
V	par besedah o soboških
udarnikih
V	zadnjem času se je tudi sindikalna podružnica železničarjev v Murski Soboti večkrat udeležila prostov. dela na dovozni cesti v Murski Soboti. 94 članov omenjene podružnice je pri cestnih delih opravilo 316 prostov, delovnih ur, navozilo 72 kbm kamenja, pomagalo pa je tudi pri razkladanju razbijanju kamenja.
Bakovčani bodo zgradili gasilski dom
Vaščani Bakovec v murskosoboške okraju bodo v kratkem pričeli z grad« njo modernega gasilskega doma. Predvideni objekt bo zelo prostoren, saj bo  v njem tudi prosvetna dvorana in pisarniški prostori KLO.
Gradili bodo z materialom, ki so ga že pričeli pripravljati iz krajevnih virov. Vsa nestrokovna dela bodo opravili prostovoljci.
Slovesna otvoritev novih garaž v Ljutomeru
 V nedeljo je kolektiv Okrajnega auto-prevozniškega podjetja v Ljutomeru praznoval skromno, a pomembno slovesnost. Kolektiv je ob navzočnosti predstavnikov oblasti in sindikatov otvoril nove garaže, ki bodo služile namenu podjetja. Podjetje za svoje avtomobile do sedaj sploh ni imelo primernih prostorov. Avtomobili so morali biti vedno na dežju. Z novimi osmimi garažami pa je ta problem rešen. Podjetje, ki je po svojih uspehih na petem mestu v Sloveniji, je prispevalo pri gradnji garaž nad 640 delovnih ur. Posebno priznanje zaslužita pomožna delavca Mirko Zabavnik in Robin Franc, ki sta prispevala največ prostovoljnih ur. Kolektiv ima v načrtu gradnjo mehanične delavnice in skladišča.
„Če ne bo mletja, bodo ivanjkovski zadružniki brez kruha!“
Take in podobne pogovore že več mesecev slišiš med zadružniki vinogradniških zadrug v okolici Ivanjkovec, ki so v lanskem letu ostali skoraj dva meseca brez kruha in to kljub 33 mlinom, ki jih imajo v okraju. Pa ne da bi jim primanjkovalo žita? Tega so imeli dovolj — kriva je bila le slaba organizacija in pa enostransko planiranje »Žitofonda«, ki je v času največjih krajevnih potreb zasegel mlinska podjetja. Vse te napake bi se lahko letos pravočasno odpravile, saj kapaciteta obstoječih mlinov popolnoma krije potrebe okraja. Vsled malomarnosti poedinih KLO pa obstoja tudi letos bojazen, da bo ponovno prišlo do navedenih pomanjkljivosti. Kar poglejmo v Ivanjkovec! Tukaj imajo večji krajevni mlin, ki s svojo kapaciteto lahko v celoti zadovoljuje potrebe okoliških zadrug pa tudi zasebnih kmetov — le da mlin stoji že od novega leta, odkar je prišel z odločbo v last in upravljanje KLO Ivanjkovci. Mlin je bil v lanskem letu zaplenjen bivšemu lastniku Vaupotiču, Vsled nerednega poslovanja, prikrivanja merice, odtrgovanja itd.,
kar so mu potrošniki zelo zamerili ter tudi odobravali zaplembo. Tembolj nerazumljiva pa je malomarnost KLO Ivanjkovci, ki se menda noče »zameriti« bivšim lastnikom ter že več mesecev opušča v nemar obratovanje mlina. In to kljub velikim potrebam potrošnikov, ki mimo mlina odnašajo žito v oddaljene obmurske mline, ki so že tako preobremenjeni z mletjem. Nič boljše ni stanje v Slaptincih, kjer mlin že več mesecev stoji vsled špekulativnega poslovanja starih gospodarjev. Tudi tukaj se KLO ne zgane, da bi poskrbel za mlinarja, ki bi bil bolj pošten od prejšnjih lastnikov. Pa ne, da se morda tudi tukaj bojijo zamere! Kakšno poslovanje so imeli prejšnji lastniki, vedo najbolje domači kmetje, ki so ostali celo dvakrat brez moke in vreč. Kar vzorno poslovanje!
Takih in podobnih primerov bi lahko našteli v okraju še nekaj — vse to pa dokazuje skrajno malomarnost dotičnih KLO, ki jim niso mar potrebe lastnega prebivalstva. Tu bodo morali tudi sveti državljanov izreči ostrejšo besedo.
Cankovčani so spet nekaj pridobili
Preko pet let je stala sredi cankovske vasice poškodovana tehtnica, ki je bila prava zapuščina minule vojne. Nobeden se zanjo ni zmenil? Medtem ko je tehtnico razjedala rja, so morali kmetje v oddaljeno vas Serdico, kjer so lahko stehtali svojo živino in poljske pridelke. Zato so večkrat upravičeno godrnjali.
Lani izvoljeni odborniki KLO so se za stvar zavzeli, tehtnico so popravili in sedaj odlično deluje. Ljudski poslanec tov. Šiftar Vanek je izposloval ekipo, ki je pomagala pri popravilu, pridni pa so bili tudi mehanik Šiftar Ernest, kovač Hari, predsednik KLO Segeri z dvema odbornikoma, tesarji in posamezni vaščani. Ljudstvo Cankove jim je za trud hvaležno, vprašuje se pa, kje so bili ostali odborniki KLO, ko so popravljali tehtnico.
Ta sicer mala akcija je zgovoren dokaz, da bi se dalo v Cankovi še marsikaj narediti.	I. O.
Tudi duhovniki se lahko socialno zavarujejo
V skladu s splošnimi določbami Zakona o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, je vlada FLRJ izdala Uredbo o socialnem zavarovanju duhovnikov.
Po tej Uredbi se lahko duhovniki priznanih veroizpovedi zavarujejo, če vrhovni predstojnik posamezne verske skupnosti (cerkve) sklene  pogodbo s Svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. V tem slučaju se smatrajo duhovniki kot nameščenci verskih  skupnosti.
S to pogodbo o socialnem zavarovanju bo duhovnikom in njihovim družinam priznana pravica do brezplačne zdravstvene zaščite, do gmotne pomoči v slučaju bolezni in zmanjšanja delovne sposobnosti, pravica do invalidske, starostne in družinske pokojnine, pravica do gmotne podpore in do pogrebnine.
MIŠKO KRANJEC:
Še enkrat „Kralj na vasi"
Gospod Stefan Kuhar iz Puconec, kakor se je označil sam, »mali kmet«, je poslal priloženo pismo, ki ga objavljamo v celoti:
KUHAR ŠTEFAN
mali kmet	dne 11. maja 1951 
Puconci 18
VAŠKEMU ODBORU OF
v PUCONCIH
Podpisani sem skoraj od začetka osvoboditve član OF, ter sem plačeval tudi mesečno članarino v znesku od din 10.— vedno redno.
Za tekoče leto plačal sem samo za 4 (štiri) mesece s pripombo, da za nadalje preneham biti član organizacije. To mojo takrat podano izjavo potrdim sedaj pismeno, s prošnjo, da se me briše iz seznama članov OF vse dotlej dokler ne dobim zadoščenje za storjene mi krivice kot članu OF.
Razlogi:
1.	Meseca februarja 1947. je izšel v »Ljudski pravici« podlistek iz rok pisatelja Miško Kranjca pod naslovom »Na kmetih«, v katerem članku v četrtem poglavju, z podnaslovom »Kralj na vasi«, je mene moralno grdil in kompromitiral, ter z lažno trditvijo, da sem se »vrinil v OF« dolžil
 neresničnega dejstva, ker sem imel za to najmanj pogoja. Pri pobiranju članarine sem zadevo nabiralcu omenil  ter naprosil, da se ta zadeva razčisti, odnosno naj sr ugotovi, če sem se res vrinil v OF. Ker sem ponovno vprašal rešitev in ni dosedaj nobenega obvestila, niti popravka nikjer, torej ni se zavzel nihče za razčiščenje zadeve, čeravno bi se moralo razčistiti brez moje prošnje že samo v interesu OF, da ni članov, ki ne spadajo tja.
2.	Po krivem, s potvorbo zakona, odnosno s potvornim tolmačenjem zakona o agrarni reformi se mi je odvzelo cca 6 ha zemljišča zato, ker imam še obrt. Ta postopek je bil brez primera v celi Sloveniji.
3.	Nacionaliziral se mi je mlin, z mlinom v banki naložena gotovina celokupnega mojega takratnega gospodarstva, tako da sem postal brez vsakih sredstev, posebno ko sem še bolan. Zaprošene akontacije na vrednost nacionaliziranega mlina tudi ne dobim, ker — baje — tega nisem potreben, a nacionalizirana gotovina se mi tudi ne vrne, ako ravno bi se mi po zakonu morala vrniti.
4.	Na OLO z odločbo mi priznana vsota od din 46.423 in od ministra za finance LRS odobreno za izplačilo, ki so mi nezakonito pobrali pod naslovom »višek« že leta 1949, se mi ne vrne.
5.	Ker nacionalizirani mlin želi večje dvorišče in, ker  se je družina povečala, odnosno, ker je stanovanjsko poslopje ne samo malo, temveč tudi v slabem stanju, sem se mislil
podati v zidavo nove stanovanjske hiše in pri tem na gornje zneske računal. Materiala nisem moral dobiti tudi proti plačilu ne, ki bi ga še potreboval.
Ker smatram, da se mi godijo vse te krivice samo radi tega, zakaj da sem član OF in zoper te krivice ni imela vaška organizacija OF ravno tako ne besede, kakor ni imela besede zoper tako nesramno pisavo' Miško Kranjca: Sem se odločil izstopiti iz OF. Smelo trdim tudi to, da se je tako vaški odbor, kakor tudi okrajni OF odbor strinjal s pisavo Kranjca, ker ne morem verjeti, da članka noben član od teh odborov ne bi čital, ter tako smatral za dolžnost ali mene izključiti, kot tja ne spadajočega, ali pa Kranjca opozoriti za popravek.
Zena, Kuhar Helena, solidarna z menoj, tudi odstopa kot član, ter vračava obojica člansko izkaznico, ki nama več ne pripada kot ne članoma.
S. F. — S. N.!
Kuhar Stefan
Ne oglašam se, tako rečem, »k besedi« zato, ker se gospod Kuhar očitno hudo jezi name. Žal bi mi bilo, če bi razžalil človeka, ki niti najmanj ni zaslužil tega. Po tem njegovem pismu bi si celo pomišljal to storiti. Takrat, ko sem tisto stvar pisal, pa je vsekakor vsaj malo zaslužil.
Glavne točke tega pisma, ki pa jih je gospod Kuhar postavil »v ozadje«, govorijo o materialnih dobrinah tega sveta: Zemlja, mlin. denar. Čudno, da ne navaja tudi svinj in kakšno kravo. V teh petih letih smo tudi to jemali. In lahko bi navedel še žito, koruzo, krompir itd. Ali s tem namerava priti kdaj kasneje? Ali pa nam je to dopustil? Ne glede na te »drobne« krivice je gospod Kuhar navedel toliko velikih, da je opravičen vrniti legitimacijo OF.
Marsikdo bo. ko bo prebral njegovo zgoraj navedeno pismo, rekel, da so se mu res zgodile same krivice. Še več bo pa takih, ki bodo dobili spodbudo v tem in rekli: Saj so se nam vsem godile krivice!
Gospod Kuhar se strašno skromno naziva »mali kmet«. Če smo mi po zakonu o agrarni reformi vzeli »malemu« kmetu šest hektarov zemlje, je to vsekakor krivica. Hkrati pa smo
mu vzeli še mlin in denar! Pa če je bil srednji kmet, smo mu napravili krivico. In še tiste svinje, ki mu jih je bil nekoč odpeljal Trači Ciril! In vse to malemu kmetu! Kaj bi šele počel z njim, če bi bil velik kmet!
Pustimo šalo na stran. Nevem, kdo je zdaj »mali« kmet — ali tisti prekmurski ljudje, ki imajo dva, tri, štiri orale zemlje ali pa gospod Kuhar, ki mu je bilo odvzetih kar 6 ha zemlje, mlin in še glavnina v banki. Jaz zase sem bil prepričan, da je gospod Kuhar v Prekmurju eden redkih velikih kmetov. Prav gotovo bi se po svoji podjetnosti počasi razvil v industrialca, da ga ni pred vojno oviral Benko, potem pa ga je čas prehitel, mu zlomil krila in zdaj spet onemoglo čepi in tarna. Jaz razumem. Ne morem pa z njim sočustvovati. Veliki kmet je iz te bitke v teh letih izšel zlomljen. To se ni zgodilo po naključju, temveč namerno. Morebiti gospod Kuhar danes po velikosti zemlje spada med »male« kmete; po duši nikakor.
Vsekakor je to pismo malce čudno. Gospod Kuhar vrača legitimacijo OF, ker njegovim zahtevam ni bilo zadoščeno. Popravo teh krivic naj bi bil dosegel »Vaški« odbor OF. Zdi se, da se ta »Vaški« odbor OF niti potrudil ni za to. Vsaj meni ni poslal protestnega pisma, nisem znal za njegovo zemljo, ne za njegov mlin, ne za njegov denar. Jaz mislim, da je to bilo zelo pametno od njega.
Kar se tiče krivic— ne bom rekel, da se v teh letih ni nobenemu zgodila krivica. Bile so razne sorte. Dogajale so se napake po vsej državi. O raznih krivicah posameznikom smo na okraju mnogo govorili; poskušali smo popraviti, kar se je dalo. O tem se je govorilo v Ljubljani, v Beogradu in včasih je moral poseči vmes sam maršal Tito, da so se napake odpravile. Marsikaj se je popravilo, marsikaj smo včasih nekako obšli, marsikaj se pa pri najboljši volji ni dalo popraviti. Neglede na to, kako je bilo, mi danes ne moremo iti v revizijo vsega preteklega. Prepričan sem, da bi razen redkih izjem vsi naši ljudje prišli in rekli, da so se jim godile krivice. Prav tako je bilo često, če Že ne vedno vzrok, da so se krivice godile. Na sestankih naši ljudje niso rekli: Temu in onemu se je zgodila krivica, pač pa so po navadi dejali: Vsem nam se godi krivica! Razume se. da se tako ni dalo popraviti napak. Naši ljudje so pozabili eno in drago, in bodo pozabili. Veselijo se, ko gremo v drugačne čase. Pri tem jim ne pride na misel, da bi kdaj stavljali pogoje in vračali legitimacije OF, Če pa jo že kdo vrne, tega ne stori iz čistega namena.
Murska Sobota 7. junija 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Naš Jože je zaslužil medaljo dela
Komaj štirinajst let so mu našteli, ko je Hladnjak Jože prestopil prag borečke opekarne. Zgodba o njegovem življenju ni rožnata, saj se je od rane mladosti pehal za boren, vsakdanji košček kruha. Potil je ilo-
vico, iz katere so nastajali desettisoči komadi opeke, garati Je moral za gospodarja, ki je pobral sadove njegovega dela v svoj nenasitni žep.
Štiriintrideset let je kvasil ilovnato zemljo. Naporno delo ga je izoblikovalo v resnega, vendar značaj nego človeka. Pozna vsak kotiček delovnega mesta, vsak prijem je siguren v njegovih žuljavih rokah. Odlikujejo ga lastnosti, vredne vztrajnega graditelja: marljiv in vesten delavec je. Ne pozna oddiha. Nihče mu ne more očitati, da je kdajkoli izostal od dela Odkar je nastopil službo v obratu, ne samo enkrat ostal na bolniškem dopustu.
Najdemo ga kot brigadirja pri borečkih pečarjih, tistih ljudeh, ki se ne ustrašijo vročine pri 90 stopinjah C, če gre za načrt. Da! Jožetove pobude, njegovi zgledi — jih družijo v nepremagljivo družino, ki složno ustvarja za jutrišnje dni.
Jože ponosno načeljuje brigadi, ki si je trikrat zaporedoma pridobila prehodno zastavico republiške vlade. Svetel napis na njej jih vzpodbuja: »Najboljša skupina pečarjev v LRS«.
Za Jožetovo ime so zvedeli v Beogradu, v Prezidiju zvezne skupščine. Na praznik Osvobodilne Fronte so mu pripeli na nedeljsko suknjo medaljo dela, kot zasluženo priznanje, ki je sledilo po osemkratnem udarništvu. Uprava podjetja ga je denarno nagradila. Stisnil je roko svojemu direktorju tov. Svenšeku, ki se je z njim 
veselil visokega odlikovanja. Voditelj in delavec sta se rokovala, z njima je dihal ve, kolektiv najboljšega podjetja gradbenega materiala v Sloveniji. Svetle strani svoje zgodovine si piše naprej, ko v teh dneh z naporno borbo nadaljuje, iskajoč si novvih poti do uspehov.  C. K.
Ali si že naročil zbirko ,,Kmečke knjige"?
Založba »Kmečka knjiga« bo izdala letos zelo zanimivo in za vsakega kmečkega človeka koristno knjižno zbirko. Zbirka bo vsebovala pet knjig.
»Kmečki žepni koledar za leto 1953«. Koledarček bo za vsakega kmeta in kmetijskega strokovnjaka nepogrešljiv. Izhaja že več let, letos pa bo še posebno praktično in smotrno urejen. Vseboval bo vsakovrstne strokovne tabele in zapiske za dnevno uporabo ter razne zanimivosti. Imel bo tudi nekaj praznega prostora za kmetovalčeva zapiske.
»Vzreja mladih živali«, knjiga znanega veterinarskega znanstvenika
dr. Marjana Pavšiča bo prav posebno razveselila naše kmetovalce in živinorejce. V njej nam pisec v prijetnem slogu opiše, kako naj ravnamo z mladimi živalmi — govedom, konji, svinjami, kozami in drugimi— od njihovega rojstva do zrelosti. Vzroki zgodnje umrljivosti in različnih bolezni pri mladi živini so ponavadi ti-le: nepravilno hranjenje, neprimerni, to je vlažni in premalo zračni hlevi, slaba paša in razne druge okoliščine. Na vse to nas opozarja knjiga »Vzreja malih živali«. Ta knjiga bo opremljena z mnogimi slikami in je že v tisku.
»Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu«, je knjiga, ki nam bo odprla pogled v širni svet. Naši strokovnjaki so potovali po Angliji, Ameriki, Švici, Holandiji, Nemčiji in še drugod. Mnogo, mnogo zanimivega so videli. Se posebno so proučevali živinorejo, sadjarstvo in poljedelstvu. O vsem tem pišejo poljudno, poučno in tudi zabavno.
»Gospodinjski nasveti«. Tudi za naše gospodinje bo nekaj. Prav vsaka žena si želi knjigo, ki bi jo poučila, kako naj si uredi svoj dom in kako bo v njem vzdrževala red in snago. Tu bo našla nasvete za pranje, likanje, čiščenje madežev in že sto drugih praktičnih nasvetov. Knjiga bo dobro služila vsem gospodinjskim tečajem, in šolam.
V »Zali«, povesti Ivana Tavčarja, bo knjiga, ki jo bo vsakdo z veseljem prečital in težko Odložil. Že dolgo ni bilo na knjižnem trgu spisov priljubljenega pisatelja Ivana Tavčarja, zato vam bomo z njo prav gotovo zelo ustregli.
Zbirka, bo lepo opremljena. Koledarček bo v platno vezan, druge knjige bodo tudi ilustrirane. Kdor bo zbirko naročil in takoj plačal, prejme že v Juliju prvo knjigo: »Vzreja mladih živali«, ostale pa konec novembra. M. K.
Priznanja najboljšim v soboškem okraju
Okrajni odbor Osvobodilne fronte v. Murski Soboti je pred dnevi podelil najboljšim vaškim odborom Fronte diplome in prehodno zastavico. Diplome so prejeli vaški odbori: Sodišinci, Cankova, G. Petrovci, G. Lendava, Sebeborci, Markovci, Markišavci, Puconci, Kuštanovci, Prosenjakovci, Lončarovci, Andrejci in Bakovci. Prehodno zastavico pa je prejel vaški odbor v Čepincih, ki je najboljša vas v okraju že nekaj let zaporedoma.
 Okrajni sindikalni svet pa je podelil pismena priznanja sindikalnim podružnicam: tovarni mesnih izdelkov, državnemu posestvu Rakičan, Kleparski delavnici in Mestnemu storitvenemu podjetju.
V soboškem okraju bo v kratkem slikanje pljuč
Po odobritvi Sveta za ljudsko zdravstvo pri OLO v Murski Soboti se  bo začelo v murskosoboškem okraju dne 25. junija t. L fluorografiranje, ki je ena najvažnejših zdravstvenih akcij in ki bo zajela veliko večino našega ljudstva. Fluorografiranje bo zajelo vse ljudi od 15 let starosti dalje.
Ta zdravstvena akcija ima namen odkriti ljudi, ki ne vedo, da bolujejo in so tako raznašalci TBC. Vsem bolnikom se bo nudilo takojšnje brezplačno zdravljenje.
Prosimo vse prebivalstvo murskosoboškega okraja, da se odzove pozivu zdravnika, ko bo klicano k flnorografiranju. Neupravičen je vsak strah in oklevanje. Zavedajmo se, da bomo s tem koristili sebi in vsem tistim, s katerimi živimo. Fluorografiranje bo predvidoma trajalo šest tednov.
Referenti za zdravstveno prosveto pri KLO, kakor tudi vsi ostali zdravstveni aktivisti, naj ljudstvu pojasnjujejo važnost fluorografiranja.
Kaj bo v nedeljo?
V nedeljo dne 10. junija t. l. bo na pobudo kmetijskega sveta pri OLO v Murski Soboti ekskurzija na državno posestvo v Rakičanu in Beltince. Vabijo se vsi kmetovalci murskosoboškega okraja, kakor tudi ostali iz bližnjih okrajev, da se te poučne ekskurzije udeleže. Predvsem je zaželeno, da si ogledajo posestva odborniki KLO, kmetijskih zadrug in množičnih organizacij.— VOOF naj organizirajo čim več ljudi, da si ogledajo napredek našega kmetijstva v poljedelstvu, živinoreji, vrtnarstvu, sadjarstvu itd. Zbirališče bo v nedeljo ob 8. uri zjutraj pred kmetijsko šolo v Rakičanu.
V soboškem okraju imajo pionirji na razpolago 4850 knjig
V prekmurskih osnovnih šolah so v letih po osvoboditvi tudi šolske knjižnice vidno napredovale. V tem obdobju je bilo kupljenih 4850 knjig, ki jih sedaj z veseljem prebirajo šolski otroci.
Na mladinske knjige in časopise je naročenih 28 odstotkov več učencev, kakor pa pred preteklo vojno.
SPORT
LJUTOMER : LEDAVA (ČRNELAVCI) 8:0
V nedeljo predpoldne je bila na igrišču SNK Mure v Murski Soboti odigrana prvenstvena nogometna tekma med Ledavo in Ljutomerom. Zmagalo je z visokim rezultatom moštvo Ljutomera.
Prvih 20 minut igre se je enajstorica Ledave uspešno upirala, sicer tehnično precej boljšim Ljutomerčanom, pozneje pa so popustili in do konca prvega polčasa prejeli 5 golov, predvsem po krivdi obrambe. V drugam delu igre so prejeli ie tri gole.
Moštvo Ledave je prikazalo do sedaj eno, svojih najslabših iger, in je kot celota popolnoma odpovedalo. Čeravno je napadalna vrsta imela predvsem v začetku igre nekaj zrelih priložnosti za dosego gola,. iste ni izkoristila, ker pač ni bilo strelca. Ravno tako tudi obramba, ki se nikakor ni znašla in zato so tudi prejeli 8 golov.
Ljutomerčani so v igri tako tehnično, kakor taktično daleč prekašali svojega nasprotnika. Moštvo Je kot celota zadovoljilo, posebno se je izkazal srednji krilec, kakor tudi branilca. Tekmo je vodil objektivno Vezjak iz Sobote.
ELAN (Radgona) : ORM0Ž 4:2 (1:0)
Približno 200 ljudi je prisostvovalo v nedeljo 3. Janija 1951 prvenstveni nogometni tekmi Obmurja, ki je bila odigrana na igrišču Elana v Gornji Radgoni med domačim Elanom in Ormožem. Zasluženo Je zmagalo domače društvo, ki je pokazalo dokaj lepo igro.
Že takoj v začetku je bilo domače moštvo v premoči in doseglo po Kralju v četrti minuti prvi gol. Nato je Ormož strnil svoje vrste tako, da se je igra hitro prenašala iz polja v polje.
V 21. minuti drugega polčasa je vodja napada Masonovič povišal rezultat na 2:0, v 30. minuti pa je Kukec II. zmanjšal rezultat na 2:1. Tekma je v početku dragega polčasa bila nezanimiva, v 40. minuti Je vodja napada Elana povišal rezultat na 3:1.	
Najboljši igralec je bil vsekakor vratar Ormoža, ki Je s svojo požrtvovalnostjo rešil goste le večjega poraze. Od domačih pa se je odlikoval srednji krilec Kralj, ki je predvsem z  glavo reševal nevarne poteze gostov. Sodil Je tov. Andrejek iz M. Sobote.
REZULTATI IV. KOLA:
Mura II                        3    2   1     0      11:4      5 
Panonija	 3 21   0	8:6	5
Rakičan	2      1   1    0	4:3	3
Nafta  II	1       1   0    0	5:1	2
Elan	2        1   0   1	7:3	2
     Ljutomer	3        1   0  2	7 :7      2
Ledava	3        0   2   1	8:14	     2
Ormož	2         0    1  1	5:7	       1 
Mladost	3         0    0 3	 2:12	     0
RAZPORED ZA 17. JUNIJ Elan : Rakičan, ob 15. uri (Škafar Jože). Mladost : Ljutomer, ob 15. uri (Gal Ladislav). Nafta : Ormož, ob 14. uri (Larnšek Josip). Panonija : Mura, ob 15. uri (Cih Nikolaj). Ledava Je prosta.
Vsi igralci društev se morajo zdravniško pregledati ter potrdila le pred tekmo predložiti službujočemu odborniku.
Komisija za verifikacijo je pri pregledu igrišč ugotovila mnogo pomanjkljivosti, katere se naj čimprej odpravijo, kot to zahtevajo pravila. V nasprotnemu slučaja se igrišča ne bodo verificirala.
Nogometna zveza Slovenile poverjeništvo M. Sobota
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA MUTA OB DRAVI
razpisuje natečaj za sprejem učencev v industrijsko kovinarsko šolo v šol. letu 1951-52 ter vabi vse učence, ki imajo veselje in voljo postati dobri kovači in livarji, da takoj, najpozneje pa do 1. julija t. l. pošljejo upravi Sole lastnoročno pisano prijavo in prilože:
1.	zadnje šolsko spričevalo;
2.	potrdilo KLO o imovinskem stanju staršev ali varuha;
3.	pismeno obvezo staršev ali varuha, da bo učenec po končanem šolanju delal v podjetju, kamor ga bo dodelila pristojna direkcija;
4.	pismeno obvezo staršev ali varuha, da poravnajo stroške šolanja, ako bo učenec vsled slabih ocen ali nediscipline odstranjen iz šole, oz. če bo šolo samovoljno in predčasno zapustil;
5.	točen naslov prijavljenca.
Na osnovi spričeval bo oprava šole določila, kateri učenci bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenščine in matematike.
Sprejemamo samo zdrave In fizično krepke učence, ki so dovršili najmanj 14, a niso prekoračili 17 leto starosti, ter so dovršili najmanj dva razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole.
Šolanje traja tri leta ter je poseben poudarek na praktičnem delu v šolski delavnici zaradi dosege kvalifikacije. Učenci prejmejo poleg popolne oskrbe še mesečno nagrado od 80 do 240 din, v II. in III. letniku se nagrada stopnjuje. Ves čas šolanja stanujejo učenci v domu, kjer se učijo in vzgajajo pod vodstvom kvalificiranih vzgojiteljev in učiteljev.
V svojem prostem časn goje učenci fizkulturo, se izpopolnjujejo v krožkih Ljudske tehnike, sodelujejo v LMS ter obiskujejo razne kulturne prireditve in se tako pripravljajo na svoj bodoči poklic.
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA Mata ob Dravi
R A Z P I S za
dvoletno poljedelsko šolo Rakičan pri Morski Soboti
Pogoji za sprejem:
Uspešno dovršenih 5 razredov osnovne šole in izpolnjenih 18 let starosti. Pri vpisu imajo prednost fantje, in to iz državnega in zadružnega sektorja.
Vpis se vrši pismeno ali osebno od 20. do 30. Janija 1951 v upravi šole. Za vpis je treba predložiti prošnjo za sprejem, v šolo, zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in zdravniško potrdilo.
Uprava Sole
POZIV UPNIKOM in DOLŽNIKOM!
Državno trgovsko podjetje Okrajni magazin v Murski Soboti jo na podlagi IO OLO Murska Sobota št. 7192-2 s dne 81. V. 1951 prenehalo obstojati in je s 1 V. 1951 prešel v likvidacijo.
Vso upnike pozivamo, da najkasneje do 80. VI. 1951 priglasijo svoje terjatve. Poznejših priglasitev ne bomo upoštevali. Istočasno pozivamo vse dolžnike, da do omenjenega roka poravnajo svoje obveznosti, sicer bomo iste
sodno izterjali ______
LIKVIDATORJI
KRITIKA JE DOBRO DELOVALA Iz Runča smo dobili sporočilo, da se je po objavljeni kritiki stanje v šolski kuhinji precej spremenilo. Neki tovariš, oče treh otrok — nam piše, da prejemajo otroci boljšo hrano, pa tudi nakazila za mleko malčki redno dobivajo.
ZAHVALA V zahvali umrle
OBAL EME,
katera je bila objavljena v prejšnji številki, je bila pomotoma izpuščena zahvala za vso požrtvovalno pomoč, ki so jo nudili pokojnici primarij dr. Starc, dr. Hercog in ostalo zdravniško osobje. Žalujoča družina OBAL v Pertočih.
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 8. do 10. junija 1951 angleški film: »Andy Hardy je zaljubljen«, in
od 12. do 14. junija 1951 švedski film: »Ko cvetijo livade.
INVALIDSKO PODJETJE MIZARSTVO v Murski Soboti, sprejme takoj 3 mizarske pomočnike in 1 lesostrugarja. So lahko tudi priučeni. — Zglasiti se na upravi podjetju »Industrijski tir«, Murska Sobota.
RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico reg. štev. 4725, ser. štev. 0384145, na ime Ren Ludvik, Murska Sobota, Mojstrska 1.
»TELEKI «-radioaparat ugodno prodam zaradi selitve. Naslov v upr. lista.
OKRAJNO ODKUPNO PODJETJE POLJEDELSKIH PRIDELKOV V MUR. SOBOTI 
je s 1. junijem 1951 prešlo po sklepu IO OLO Murska Sobota v likvidacijo. Zaradi tega se pozivajo vsi upniki in dolžniki, da do 30. junija 1951 priglasijo vse svoje terjatve ali obveznosti. Po pretečenem roku se obveznosti ne bo priznavalo, dolžnike pa se bo izterjalo sodnim potom.
Odkupno podjetje poljskih pridelkov Murska Sobota telefon: 89
Uprava
METALURŠKO-INDUSTRUSKE ŠOLE GUŠTANJ
razpisuje
sprejem učencev v Metalurško-Indnstr. šolo za izučitev livarskega, strojnokovaškega, modelno-mizarskega, ključavničarskega, struparskega in rezkarskega poklica. Roki za vpisovanje so od 20. junija do 15. julija 1951 in od 1. do 10. septembra 1951.
Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ, stari štirinajst let, a ne starejši od 17 let, M so uspešno dokončali vsaj šest razredov osnovne šole ali najmanj dva razreda gimnazije.
Kandidati morajo pri vpisovanja predložiti upravi šole:
L lastnoročno pisano prošnjo;
2.	navedbo točnega naslova in pošte;
3.	zadnje šolsko spričevalo;
4.	zdravniško spričevalo;
5.	kratek življenjepis;
6.	pismeno izjavo staršev ali skrbnika, s katero dovoljujejo vpis in se zavezujejo, da bodo povrnili vso stroške, ki bi nastali za časa šolanja učenca, ako bi le-ta neopravičeno in samovoljno zapustil šolo;
7.	pismeno obvezo učenca, da bo po uspešno dokončanem šolanja delal še pet let v podjetju železarno Guštanj;
8.	učenci, ki ne prihajajo direktno iz šole, morajo predložiti tudi potrdilo o prejšnji zaposlitvi, katero izda KLO.
Učna doba traja tri leta.	l
V časa šolanja je učencem zajamčena materialna in vzgojna oskrba v domu šole.
Sprejemni izpiti se bodo vršili po 25. avgustu: učenci bodo na Izpit pismeno poklicani.
Uprava
METALURŠKO-INDUSTRIJSKE ŠOLE železarne Guštanj
Gospodu Kuharju se celih pet let ni mudilo, da bi vrnil legitimacijo. Maja 1951 pa je nenadoma čutil potrebo, da pohiti in da to znamenito izjavo. Zakaj prav zdaj? Ali zato, ker je Šele zdaj do kraja obupal. Ne, vzroki so drugod. Gospod Kuhar je star politik. Vedno naprej vsaj sluti, če že naravnost ne ve, kaj se bo zgodilo. Dognal je, da se pri nas dogajajo velike spremembe. Nekaj se v osnovi spreminja. In gospod Kuhar je dognal, da se bo vse spremenilo, v glavnem seveda vlada in nazadnje oblast. Prehod od obveznih oddaj k prosti trgovini — to je popuščanje; prvi znak. Prehod k široki demokraciji — popuščanje vlade. Prišla bo drugačna. In namesto OF bo več — strank. Pa tako pameten Človek ne bo do zadnjega čakal v podirajoči se hiši, zlasti, če hoče igrati kakšno vlogo drugod.
Gospod Kuhar v tem ni sam. In to je tisto pomembno. Tako mislijo po Sloveniji vsi stari politiki: dr. Gošar in njegovi, reakcija te in one sorte in celo prevzvišeni Knezoškof lavantinski Pomembno je, da so se vsi ti ljudje zganili v mesecu maju. Vsi so si pomeli roke, vsi so pohiteli s tem ali onim.
Mi seveda njegovo legitimacijo sprejmemo. OF ni zrasla po njegovi milosti, še manj bo po njegovi volji propadla. Gospod Kuhar je ostal v OF, dokler je upal, da mu bo ta vrnila zemljo, mlin in denar, nazadnje pa še prašiče. Danes pa je prepričan, da bodo prišli drugi, ki bodo popravili njegove krivice, če si ne bo sploh sam našel zadoščenja.
Moti se. Spet enkrat se je zmotil. Kakor vsi taki, tudi gospod Kuhar ni do danes v tej Jugoslaviji ničesar razumel. Zato tudi naprej ne vidi ničesar pravilno. Misli, da smo mi začeli popuščati in odstopati od obveznih oddaj in raznih ukrepov zato, ker smo slabi, radi pa bi bili še na oblasti in hočemo tako prevarati ljudi. Ne, mi smo zato začeli z odpravo nekaterih obveznosti, ker danes že lahko brez njih izhajamo, obveznosti pa bi nas samo ovirale. Ko bomo lahko izhajali sploh brez vseh obveznih oddaj, bomo vse odpravili. Mogoče bo to že k leti. Moti se pa, kdor misli, da smo v teh letih mogli živeti brez vseh teh obveznosti in strogih ukrepov. Moralo je tako biti in bilo je pravilno, da se je pri tem zgodilo marsikaj narobe.
Nekaj se mi pri vprašanju teh krivic zdi čudno: Ljudje vidijo samo tiste krivice, ki so jih napravili naši aktivisti in naši operativci in drugi. Da pa so v teh letih oni napravili kup krivic do skupnosti, tega nihče ne vidi. Koliko je bilo
tistih, ki so lahko dali, pa so rajši skrili! Kdo je mešal v mast krompir, sol itd? Kdo je vlival vodo v mleko? (Mislim, da se je mnogo vode prodalo v teh letih.) Kdo je dvigal ceno masti do 1000 din, moki do 500 din in še sto drugim stvarem, ki so bile prehrana našemu delavcu? Pa pri tem ni nikogar vest pekla, ker to niso bile »krivice«! Vse to menijo, je bilo pravi Samo aktivisti so delali krivice!
Danes mi odpravljamo stari sistem gospodarstva in prehajamo k novemu. Pa ne zato, ker nas je, kakor mislijo nekateri, po petih letih nazadnje le »pamet srečala«, ali pa kot mislijo, ker se nam vse skupaj podira nad glavo. Ta sistem, ki je bil nujen in pravilen, je opravil svojo nalogo. Samo s tem sistemom smo mi v petletki lahko ustvarili pogoje, da lahko gremo naprej k novemu gospodarskemu sistemu. Nedvomno bo ta boljši. Ni pa. to zadnji korak v našem razvoju.
Nekateri, in med njimi verjetno tudi gospod Kuhar, mislijo, da je zdaj konec socializma in s tem seveda tudi kmečkih delovnih zadrug. Resnica je to, da smo mi s prvo petletko ustvarili pogoje, da bomo lahko na njih gradili socializem, pa v doglednem času tudi dalje zadruge po vaseh. Ker prihajamo k široki ljudski demokraciji, mislijo nekateri, da je zdaj konec ljudske oblasti, da se bo vrnila neka stara, ali prišla neka druga oblast, ki bo po godi tem ljudem, da je zdaj konec neke diktature in se bo lahko počelo kar bo kdo hotel. Mi prehajamo k širši demokraciji, k svobodnejšim oblikam te demokracije, zato ker smo v teh letih sovražnika že toliko potolkli, da ni več tako nevaren in ker je našim poštenim ljudem že prišlo globoko v zavest pojem ljudske oblasti in ljudske demokracije. Tudi v tem še nismo napravili poslednjega koraka. Dolga je še pot.
Hudo je; če človek vseh teh stvari ne razume in samo tak je mogel priti do spoznanja, da je ljudske oblasti konec in da bomo imeli več strank, da bo vlada drugačna, da ne bodo vladali več samo komunisti itd. Ne smete misliti, da samo nekateri naši prekmurski kmetje tega ne razumejo. Tudi mnogi gospodje tega ne razumejo in celo sam gospod mariborski knezoškof tega ni mogel razumeti.
Pač še so mislili in mislijo nekateri, da so nas Amerikanci prisilili k popuščanju in nas bodo še prisilili še dalje, ker. so nam dali pomoč v denarju in kruhu. Najlepša je ta, ki mi jo je povedal neki kmet te dni (Prekmurec seveda): Tito nam kruha ni več mogel dati. Če nas ne bi Amerikanci rešili, bi bilo po nas. Zato naj oni vladajo.
S to modrostjo se ne bom prerekal. Bojim se, da je v to modrost padel tudi naš mali kmet Kuhar iz Puconec in se že zasanjal, kako mu bodo z ameriško pomočjo popravljene vse krivice, vse do one, ko bo spet postal župan in bo vladal Puconcem. Pa Je zato ob pravem času vrnil legitimacijo OF. Bili so namreč časi, ko je ta »mali« kmet Kuhar vsemogočno vladal Pucončarjem. Tako daleč je prišlo, da je gospod Kuhar kot župan, če sta se dva kmeta prepirala za mejo, prišel tja, gledal kak list pa pokazal odločno dol, rekoč modro: »Tu je meja, tu!« in meja je morala biti, kjer je pokazal, če tudi je tam nikdar ni bilo.
Gospod Kuhar je najbrž mislil, da je prišel čas, ko se lahko postavi na sredo njive naše demokracije in reče: »Tu je konec demokracije! Prišel je čas, ko so moje krivice popravijo in iz malega kmeta postanem največji kmet.«
Gospod Kuhar se je spet enkrat zmotil! Pa zelo!
Pravi, da sem mu očital, da se je vrinil v OF. Kaj pa drugega. Saj se ni samo on. Mislil je: Dokler je dež, bo dobro biti pod streho. Zdaj pa se mu je zazdelo, da se je začelo vedriti in že odhaja pa nam kriči zbogom! Mudi se mi, da bom prvi na gostovanju.
Gospod Kuhar se je zmotil v napačno stran. Kar obrnite se, gospod Kuhar, tja ni poti, kamor Vi greste. Legitimacijo smo sprejeli Vi ste mislili, da danes še lahko živite brez OF. Jaz pa Vam pravim: »Mi smo lahko živeli brez Vas vedno, danes pa samo še bolj! Ni še prišel vaš čas in tudi nikdar ne bo. Ne računajte na nikake spremembe. Samo ena sprememba bi kdaj lahko začasno nastala (pravim začasno!), da bi Rusi napadli Jugoslavijo in okupirali take drobne pokrajine kot je Prekmurje. No jaz mislim, da si »mali« kmet Kuhar take spremembe ne Želi, drugi ljudje pa še manj. »Ameriških« sprememb pa pri nas, gospod Kuhar, ne bo. Bodo že spremembe pri nas: To je pot čedalje širši demokraciji. K Čedalje večjemu blagostanju; še mnogo teh sprememb bo in koristile bodo, le da. Vam ni zanje.
Onih drugih sprememb po Vašem srcu, po srcu tega malega kmeta, ne bo, tu ste se vračunali! Upam, da me ne boste pozabili in se me boste za tri. štiri leta spet spomnili, seveda brez vračanja legitimacije, ker ste zdaj pohiteli. Lepo pa je, da je vsaj žena solidarna z Vami, ko drugi niso!
Pozdravlja Vas Miško Kranjec.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 7. junija 1951
Prekmurski čebelarji so le spoznali, da
med ni voda
Letos se čebelarjem ponuja izdatna paša — akacija je v cvetju, pa tudi travniki so polni cvetličnega nektarja. Le vreme, ki je zadnje tedne močno spremenljivo, nagaja čebelam. Kljub temu pričakujejo čebelarji razmeroma dobro letino. Čebelne paše v Prekmurju je dovolj za vse. Domače čebelarsko društvo — ki je letos ponovno zaživelo v Murski Soboti — si je že predčasno razdelilo na pasišča 1300 panjev.
Čebelarstvo v Prekmurju ni novost
—	temveč ima že stare tradicije. Ugodne podnebne razmere, Široke livade in obširni gozdovi akacije — vse to je omogočilo uspešno čebelariti že pradedom današnjih čebelarjev. Žal pa je bilo čebelarstvo kot postranska panoga
—	dolga leta nepovezano, vsled česar se je pri nekaterih čebelarjih do današnjih dni ohranil stari način čebelarstva. Najstarejši način čebelarjenja predstavljajo koši, ki jih vidimo v poedinih predelih na Goričkem. Navadno je čebelar, ko je odvzel med, moral uničiti čebelno družino, kar pa mu je bilo v občutno škodo. Pri naprednih čebelarjih — in takih je v Obmurju danes velika večina — so sodobni »Žnidaršiči« že docela izpodrinili koše. Po osvoboditvi so bili domači čebelarji povezani v čebelarskem društvu v Ljubljani, ki pa je naslednja leta stopilo v likvidacijo. Iniciativo bi morali prevzeti gospodarski odseki pri splošnih kmetijskih zadrugah, kar pa se skoraj v nobeni zadrugi splošnega tipa ni zgodilo. Ta leta pomanjkljive organizacije in zasebnega tavanja čebelarjev gotovo niso bila zdrava za nadaljnji razvoj čebelarstva v Prekmurju.
V tem letu pa so se čebelarji ponovno postavili na noge, ustanovili so svoje društvo, ki danes zajema že nad 250 članov, kar je razveseljivo, ker so med njimi tudi mladi čebelar j i začetniki. čebelarji imajo 3000 čebelnih družin. Društvo ima po vsem okraju 8 okolišev, ki pa so tesno povezani z okrajnim vodstvom. Društvo si je zadalo že letos prvo veliko nalogo: ustanoviti plemenilno postajo za matice, to pa vsled velikega pomanjkanja dobrih matic, kar čutijo domači čebelarji. Vzgajali bodo kranjsko sivko«, ki slovi po skromnosti, vzdržnosti in marljivosti ne samo doma,  temveč tudi v zamejstvu. Prva leta bo plemenilna postaja krila potrebe domačih čebelarjev, nakar bodo čebelarji lahko izvažali matice v zamejstvo. Letno bodo vzgojili do 300 matic, pozneje pa tudi več. Žal pa ugotavlja-
mo, da so med člani čebelarji le zasebniki; zadružnikov, ki bi imeli najboljše pogoje za čebelarjenje, pa doslej ni bilo opaziti. Žalostno je, vda v Kramarovcih in Fikšincih, kjub vsem pogojem, v vasi ni niti enega čebelarja. Primer iniciative pa so pokazali v zadrugi Sebeborci, kjer si že letos pripravljajo prve panje. Seveda naenkrat ne gre, sčasoma pa se da marsikaj doseči, če je volja. Treba se je ozreti na ugodno ceno, ki jo ima med na tržiščih. Lani se je prodajal po 350 do 500 din kilogram, letos bo verjetno cenejši. Če računamo, da prinese ob povprečni paši ena čebelna družina 20 kg medu, od česar porabijo čebele za svojo lastno prehrano eno tretjino, šele vidimo, kako rentabilno je čebelarstvo. Seveda pa je računati tudi na slaba leta, ko tolikokrat čebelarji-novinci vržejo puško v koruzo. Tedaj priskoči v pomoč organizacija, ki pomaga čebelarjem.
Novoustanovljeno društvo vlaga Vse sile, da se uničijo in izolirajo kužne bolezni čebel, ki jih je v poedinih primerih tudi v Prekmurju opaziti. Državni zavarovalni zavod v Murski Soboti je y ta namen prispeval 40.000 dinarjev. Seveda bodo morali pri tem ozko sodelovati vsi člani, in ne bo potreba, tudi žrtvovati okužene družine. Kritje pa čebelarjem omogoči zavarovanje, ki ga lahko sklepajo z DOZ — kateri jim v slučaju nezgode izplača polno vrednost uničenih panjev. Društvo čebelarjev pripravlja v zimskih mesecih strokovna predavanja, ki bodo imela namen čim bolj razširiti čebelarstvo v Prekmurju.
Veliko na njive - še več v kašče
Po ravninskem predelu Prekmurja proti avstrijski meji, nedaleč od glavne ceste, je vas Domajinci. Med polji je; med žitnimi polji, a žita že cveto. Kmetijski strokovnjak, ki se pelje tod, tehta: kakšen bo hektarski donos? Tujec se radovedno ozira: kakšno je tod življenje — kakšno bogastvo in kaj je novega tod. Ni velikih tovarn, ni velikih gradenj, toda nekaj se vendar ustvarja! Povsod po naši republiki se ustvarja... 
Kmet bi vedel o tem pripovedovati; kmet zato, ker mu prvi pogled obstane na žitnem klasu. Ob bujnem žitu in težkem klasu obstane in občuduje. V Domajincih in povsod, kamor segajo polja zadružne ekonomije, je že marsikateri obstal:
»Boljša je od naše.«
Je to zavist ali priznanje. Privatnik-kmet ne pove. Strokovnjak z okraja pove Še bolj določno:
»Če je v okolici hektarski donos deset — enajst, je na ekonomiji štirinajst.«
V pisarni zadružnega sklada, na kmetijskem poverjeništvu in še kje na okraju povedo, da je tu ekonomija, kakršne ni v okraju. Še več povedo: da je celo boljša od obdelovalnih zadrug, ker je organizacijsko krepka in se gospodarsko krepi vedno enakomerno in postaja vzorno, vedno bolj mehanizirano gospodarstvo.
»Samoiniciativni so in dobrega strokovnjaka imajo!«
To so besede okrajnih funkcionarjev, ki z zadovoljstvom zrejo na delo te ekonomije. Da, Pic Verner je človek, o katerem tako pohvalno govorijo. Pic je krepak kmet; praktičen kmet in da-
leč naokoli spoštovan. Mlajši kmetovalci vedo, da je njegova beseda tehtna in koristna, zato neštetokrat stopijo k njemu po nasvet. Rad pomaga, toda nerad pojasnjuje. Težko mu jp povedati o sebi — kot da njegovo delo ni vredno besed. Pa je! Štirje silosi, novi svinjak, številni novi stroji, plodna polja. Vse to je njegova zasluga. Pa še marsikaj. Toda to je le doslej. O tem, kar namerava, pa ne pove. Pa bodo v kratkem kupili traktor. Nekje iz Italije ga bodo dobili. Na zadružnem skladu so se o tem že pogovorili. Močan dieselmotor je nekje staknil, da bodo lahko napeljali vodovod v hleve. Tudi konjske hleve, ki so nekoliko pretemni, bodo preuredili. Vse to stane nekaj stotisoč, a zgube le ni.
»Veliko na njive — še več v kašče!«
To je poslednje pojasnilo začudenemu obiskovalcu, ko se ozira po bujnih žitih na polju ekonomije. Veliko gnojila je treba prepeljati na njive, da postanejo tako plodne. Čez dva vagona umetnega in Še veliko voz naravnega letno. Toda dodelijo ga manj in včasih ne prav tistega, katerega želijo oni in zemlja. Pa to ni ovira! Če ga ni. ga je treba najti. Pic pojde tudi v sosednje okraje, če ga je tam mogoče dobiti.
Čez devetnajst hektarjev so pognojili z gnojem, pridobljenim v hlevih, kjer je obilo govedi vseh starosti. Njihovi konji so tudi takšni, da jih je težko kjer koli videti. Svinjam pa polagajo še posebno pažnjo. Velik del dohodka si obetajo od njih.
Da, gospodarijo dobro, dohodek je dober... Tu pride do izraza, kaj pomeni dvajset delovnih ljudi na štiridesetih hektarjih orne zemlje, še poleg dvajsetih hektarjev travnikov in s hlevi, v katerih je na desetine govedi, konjev in svinj, ki odvzemajo o veliko časa in precej delovnih ljudi.
Lenuhov ni, zato pa je uspeh in zaslužek primeren. Do 36.000 din 14.000 bonov je bil višek lanskega leta. Kateri izmed delavcev ne bi bil zadovoljen s takšnim letnim dohodkom, ki bo letos morda še višji.
Pravočasno žetev oljne repice
Od vseh poljskih posevkov je najbolj važna pravočasna žetev oljne repice. Pravzaprav imamo dve vrsti oljne repice in sicer repica z gladko površino lista slično zelju, ki jo nazivamo ogrščica in repico s kosmato površino lista. Prva zahteva boljšo zemljo, druga uspeva tudi na slabi zemlji. Ta razločitev je važna zaradi tega, ker prva dozoreva kasneje.
V naših razmerah se žanje oljna repica v prvi polovici meseca junija. Ne smemo jo žeti prezgodaj, še manj pa prepozno. Če smo z žetvijo repice zamudili. izgubimo lahko ogromni odstotek pridelka, ker se stroki v zrelem stanju lahko odpirajo in seme izpada. Če pa žanjemo repico prezgodaj, dokler še ni dovolj zrela, nam sicer seme ostane, ima pa zato mnogo manjši odstotek olja. Olje namreč nabira seme najbolj v zadnjih dnevih zoritve. Prideloval mora zato biti točno poučen, kedaj je pravi čas žetve oljne repice, da ne ko izgub na količini in v olju. Praksa in poizkusi so dokazali, da je zato najprimernejši čas žetve takrat, ko barva repice prehaja iz zelene v temnorjavo barvo. Če v tem času odpremo srednje stroke, vidimo, da prehaja seme iz svetlorjave v temnejšo barvo, tedaj je najpravilnejši čas žetve.
Zorenje repice se opazi v spreminjanju barve in je zelo kratko. Tako lahko posebno v vročih suhih dnevih repica prezori že v enem dnevu. Pridelovalec naj v dnevih zoritve dnevno opazuje, še posebno, če bo žel s strojem. Takoj ko pridelovalec opazi, da je večina zrn zapustila svetlorjavo barvo, naj oljno repico požanje.
Žetev izvršimo zaradi manjših izgub v jutranjih ali večernih urah, ker so stroki v tem času vlažnejši in se težje odpirajo.
Kepica dozori na polju ter jo v ta namen po žetvi vežemo v snope in po-
stavljamo po konci v plaste oziroma križe. V 8 do 14 dnevih je repica popolnoma dozorela, nakar jo oprezno odvežemo in izmlatimo. Tudi odvoz repice s polja mora biti zelo oprezen, da izgubimo čim manj semena, ker seme repice v dozorelem stanju rado izpada. V ta namen pregrnemo vozove pred nakladanjem z rjuhami ali konjskimi gunjami Na voz ne mečemo več snopov skupaj, da se zmanjša izguba semena. Isti postopek velja tudi pri mlačvi repice.	
Seme omlačene repice razgrnemo v sloj od 2—5 cm višine in jo večkrat na dan premešamo, da se hitreje posuši. Seme je zaradi velike vsebine maščob hitro pokvarljivo, zato naj se najboljše takoj, ko se posuši, odda ali zamenja za olje.
Kmetovalci, v oljni repici je velik zaklad mnogo iskanih maščob, zato izvršite žetev in mlačev oljne repice tako, da bo čim manj izgub, kar bo le Vam v korist.
Če mi petrolejka smrdi,
pa mi elektrika sveti!
Pred novim transformatorjem v Moravcih se je v nedeljo zbrala vsa vas. Kmetje so proslavili otvoritev elektrike kot svoj največji delovni praznik. Saj zanje to tudi pomeni. Desettisoče ur dela, nešteto poti in truda, pa tudi denarja, jim je zdaj obilno poplačano! Stare, smrdljive petrolejke so pospravili, hiše pa jim razsvetljuje svetla luč. Marsikatera potna kaplja in žulji jim bodo v bodoče prihranjeni, ko bodo rezali sečko, mlatili in žagali z električnimi stroji!
Skoraj vsaka družina v Moravcih — nekaj pa je tudi izjem — je pri tem delu ogromno žrtvovala. Tov. Karol Bencik je brezplačno odstopil zemljišče za zgraditev transformatorja. Cmor Ludvik je noč in dan hodil za delavci. Levji delež pa gotovo nosi Jožef Kuhar, predsednik KLO in predsednik odbora za elektrifikacijo, ki je vsa dela odlično vodil. Težave, ki so jih imeli, je odbor pogumno premagoval. V času največje nevarnosti, da se delo zato, ker ni bila elektrifikacija v planu, ne bo moglo nadaljevati, je odbor sklenil, da bodo vsa dela opravili sami in tudi sami kupili ves material. Tako  so ob podpori »Elektropodjetja« iz Maribora z direktorjem Sakelškom  in obratovodjem DES-a iz Murske Sobote, tov. Gradišnikom, Moravčani vse težave srečno  premostili. In Moravci so prva vas v Prekmurju, ki se je elektrificirala popolnoma iz lastnih sredstev.
Otvoritev elektrike v Moravcih je bila za vso vas res svečan dogodek. Prisostvovali so mu tudi številni gostje iz Murske Sobote, Ptuja in Maribora. Moravčani pa so za to priliko pripravili lep in pester program. Najprisrčnejša točka je bila gotovo deklamacija malega pionirja Jožefa Kuharja, ki je deklamiral pesmico, ki jo je za to svečano priliko pripravil svojim sovaščanom šolski upravitelj, tov. Bežan:
»ELEKTRIKA JE ZGRAJENA — NAPELJANA...«, 
 Mesecev nekaj je poteklo preden dobro vse je steklo...
Naša vas danes — kakor v ognju praznuje, mogočna zastava vihra prav tja do neba!!
Le mogočno vihraj naša trobojnica, trobojnica delavcev raz naš transformator!
Simbol si, kot reformator, naših prvih skupnih naporov skupnih žuljev, v skupni borbi
za lepše življenje Moravčanov, in vsega slovenskega naroda.
Le mogočno vihraj naša trobojnica!
In sleherni vetrič naj prenaša naše srečne pozdrave, naši socialistični Jugoslaviji in našemu vodji, maršalu TITU!
PO DOMOVINI
Nad štiri milijone litrov vina je mariborska vinarska zadruga prodala v zadnjih petih letih v inozemstvo. Samo lani so ga izvozili nad en milijon. Pošiljke so šle v Švedsko, Finsko, Nizozemsko, Dansko in Združene države Amerike. Vinska klet mariborske zadruge, ki je dolga 250 metrov, je najmodernejše opremljena.  V klet  lahko spravijo 1,600.000 litrov vina. Pred kratkim so zgradili 19 novih cistern, dve od teh lahko sprejmeta 140.000 litrov viha. 
Sod, ki drži 32.000 litrov, so izdelali sodariji iz  Tacna blizu Ljubljane. Sod je naročilo podjetje. »Slovenija vino«. To je menda največji sod v  vsej Jugoslaviji. Izdelujejo pa tudi ogromne lužne kadi za naše papirnice. Eno tako kad je naročila papirnica v Goričanah in bo držala 100.000 litrov.
Paveliča, bivšega krvoločnega poglavnika takozvane neodvisne države Hrvatske, zahteva hrvaško ljudstvo, da ga izročijo Jugoslaviji. Zahtevajo tudi izročitev njegovega notranjega ministra Artukovića, ki jo odgovoren za nešteto strašnih zločinov nad nedolžnim hrvaškim in 'srbskim prebivalstvom v času nemške okupacije. Pavelič živi v Argentini, Artukovič pa v ZDA in sta obe državi kakor Jugoslavija članici Združenih narodov.
Gigantski podvigi ljudske oblasti:
Kmalu bo uresničena želja —
elektrika iz podzemlja
Reka Rečina, ki teče med Reko in Sušakom, bo kmalu izrabljena za pogonsko silo hidrocentrale, ki bo imela 51 megavatov. Ta centrala bo posebno važna za elektrifikacijo reške oblasti, predvsem pa mesta Reke in industrije, ki se v nji razvija. Projekt zanjo je izdelal ing. Mladen Žugalj, član zavoda »Hidroprojekt« v Zagrebu. Predvidena pa sta dva načrta. Po prvem bi se elektrarna gradila v bližini Sv. Marije, nad ladjedelnico »Tretji maj«,  po dragem pa blizu struge reke Rečine, nad mostom, ki spaja Reko s Sušakom.
Geološka in hidrografska raziskovanja izvira reke Rečine so dala zadovoljive rezultate. Povprečna energija izliva reke Rečine bo dala 200 milijonov kilovatnih ur na leto. V deževnih letih se bo kapaciteta dvignila na 300 milijonov kilovatnih ur, v suhih letih pa na 100 milijonov. Na osnovi teh znanstvenih podatkov so izdelali obsežen elaborat in projekt za gradnjo akumulacijskega jezera ob izviru reke Rečine, ki bi imelo 16 milijonov kub. metrov vode. Zgrajeno bi bilo s pomočjo velikega betonskega, 370m dolgega in 35 m visokega nasipa. Izvir reke Rečine je 325 m nad morjem, akumulacijsko jezero pa bi bilo 323 m in bi merilo v globino 35 m. Po svojem obsegu bi bilo to lepo gorsko jezero v romantičnem kraju in bi nedvomno tudi mnogo vplivalo na razvoj turizma.	 |
V jezera akumulirana voda bi šla po 4800 m dolgem cevovodu do zbirališča na Sv. Marijo, kjer bi imela nad 20 m padca. Zbirališče bi bilo v višini 205 m, a od tod bi bil speljan 750 m dolg cevovod do hidrocentrale nad ladjedelnico z 280 m padca. Hidrocentrala bi bila 5 m nad morjem in bi se pri tako močnem padcu Izkoristila vsa voda do poslednjih možnosti.
Vsa hidrocentrala bi bila zgrajena v kamnu pod zemljo in bi se
sploh ne videla. Taka rešitev bi bila najboljša zaradi estetskih, strateških in vseh dragih razlogov.
V kolikor pa bi se hidrocentrala gradila po dragem načrtu nekje blizu mosta na Rečini, bi se na isti način gradil cevovod od brane do zbirališča, samo  da bi stranski tlačni vod šel po drugi trasi do centrale, ki bi bila prav tako pod zemljo. V vsakem primera pa bi imela hidrocentrala na Rečini tri agregate, kapacitete po 17 megavatov (1 megavat je 1000 Kw) ter bi dala letno približno 2000 milijonov Kw ur električne energije.
Ves projekt je sam po sebi zanimiv in. dp popolnosti zgrajen ter predvideva za izgradnjo 725 milij. din. V primeri s koristjo, ki bi jo imeli od hidrocentrale, ta vsota ni velika. Po proračunu bi stalo proizvajanje ene Kw ure 0.22 din, kar znaša štirikrat manj kot proizvodnja v termoelektrarnah.
Gradnja akumulacijskega bazena, cevovoda in podzemske centrale ne predstavlja za tehnično izvedbo nobenega težkega problema, ker imamo v Jugoslaviji z gradnjo hidrocentral že mnogo izkušenj.
Nova centrala ne bo v ničemer škodovala vodovodu za oskrbovanje Reke in okolice, temveč bo akumulacijsko jezero še pripomoglo k temu v času suše. Na izviru Rečine bi zgradili naprave za vodovod večje kapacitete, le cevi sedanjega vodovoda bi prestavili na drugo področje. Tudi vodo, ki bi sc iztekala iz hidrocentrale po svojem obtoku skozi turbine, ki lahko izkoristili za raznovrstne potrebe, preden bi se zlila v morje. 
Po tem projektu bi se voda reke Rečine vsa izkoristila in njegova realizacija bi ugodno vplivala na nadaljnji razvoj industrije in celotnega gospodarstva, na Reki in njeni okolici. Kakor računajo, bodo s prvimi gradbenimi deli pričeli še letos.
Iz  kronike š olnika  Miroslava   11
(Iz dni okupiranega Prekmurja)
Trnjeva pot
 Prvo skupino Štefana Kovača Madžarom ni bilo težko razbiti: gibanje OF v Prekmurju je prehitro rastlo in vrinili so se kaj lahko tudi omahljivi in celo sumljivi ljudje. K temu pa je pomagalo tudi dejstvo, da so prejšnje protiljudsko oblasti stare Jugoslavije tudi okupatorju pripravile kaj zanesljive spiske o »nezanesljivih« v Prekmurju. Kako so ti spisi — imenovali so jih tudi liste — nastajali, lepo kažejo nekateri izvlečki iz ohranjenih originalnih zapiskov beležnice žandarmerijske stanice v Puconcih:
»31/VlIl 1940 je prišel dopoldan v Puconce neki študent Bukvič Franc (oče Franc) k  šolskemu upravitelju Titanu in rekel, da se mu je mudilo. Zvečer je bil v mraku še tukaj... Prilikom poseta pri Titanu je rekel: Veste kaj je novega. Sinoči so spet komunistične letake razbacali po mali kaniži in drugod. Cvetni itd Kurir stanuje v Palfijovi hiši....«
»10. IX. 1940... Nekako pred 3 tedni je Kuhar Štefan prišel na ciglenico in tamkaj med delavci agitiral za Sovjetsko Rusijo. Svedok je Šantavec Štefan iz Vaneč, ki je v opekami za pečarja. Svedok je tudi mož od Fanike...«
»... Kolar Marija 23. III. 1923. leta na Vaneči št. 77 zakonska hči Janeza in Karoline roj. Jonaš, evang., samska, poljedelka. Imenovana zaslišana izpove: Da je bila med državnim praznikom in sejmom v Puconcih ko je šla zvečer domov pobrala na križpoti pri pisarni nekaj komadov letakov ne-
kaj pa na železniškem križišču. Skupaj je bilo 9 in sicer »Prekmurskim delavcem in kmetom«, »Komunike 1 in 2« in »Vsemu delovnemu in množicam delovnega ljudstva«38) Nesla jih je domov in na drugi dan je bil dež in ni šla na delo. Med tem je prišel k njim Temlin Štefan iz Vaneča kateri je prečital in ji je svetoval, da naj jih vrže v peč. Ko je Stefan odšel so zakurili in je vse v prisotnosti matere vrgla v peč. Razven Štefana Temlina ni letake čital nikdo drugi.
Dalje je dobila od Flisar Ferda knjigo komunistične sadržine z napisom »Spoznavanje Sovjetske zveze«36) Knjigo je imela doma 2—3 dni in  potem mu jo je dala nazaj. Od tega je minilo že 3 tedne. Letake, je pri ponovnem zaslišanju izjavila, da je letake dobila od Flisar. Ferdinanda predsednika društva kmetskih fantov in deklet v Vaneči. Pišta in Ferdi sta se večkrat na ciglani skupaj shajala. Dalje je Kolarova izjavila da sta letake turila po cesti Lanjšček Geza in Flisar Ferdinand. Kovač je prišel nekako 1 teden pred tem v ciglano in je je baje prinesel on. Samo takrat jih niso delili. Ko sta jih metala Kovača ni bilo poleg ker jih je prinesel baje neki četrtek ko je bila ravno plača...«
Take, tudi malenkostne izjave, so se iz žandarskih beležnic zlivale k policijskim referatom srezkih načelstev. Porajale so se »liste nezanesljivih«, sigurni »vizumi« za preganjanja, zapore Bileče. Madžarski »kakastollasi«37) so se poslužili te
dediščine Karadjordjevićevih žandarjev. Tudi dejstvo, da so ob racijah 22. julija 1941 iskali na domovih tudi ljudi, ki jih ni bilo doma že dalje časa — n.pr. Štefana Kuharja-Petra, ki je bil v ujetništvu v Nemčiji — potrjuje, da so bile racije Izvedene na podlagi prej pripravljenih spiskov. Seveda so jih madžarski žandarji vztrajno in zanesljivo izpopolnjevali, pri čemer jim je pomagala skrbna mreža ovaduhov.
Ni čudno torej, če je Kovačeva prva skupina bila tako hitro likvidirana.
 Iz te prve skupine so Madžari izbrali — kot že omenjeno — Štefana Cvetka, Evgena Kardoša, Kolomana Cigita, Rudija Zrinjskega, Kolomana Flisarja, Bojana Gabrijelčiča in Stanka Šerbeca, ki so jih postavili pred preki sod. Nad Cvetkom in Kardošem so izvršili smrtno obsodbo, Cigita pa so pomilostili. Pomiloščenega Cigita in ostale obsojence so skupno z drugimi obtoženci odpeljali v zapore v Budimpešto in Vácu, ženske pa so, pozneje premestili v ženske zapore v Marianostri.
 V dneh 4. do 5. dec. 1941 se je vršil v Vácu proces zoper obtožence iz Kovačeve skupine, ki niso prišli pod preki sod v Soboti 31. okt. 1941. V tem procesu so bili obsojeni: Taljan Miška in Zrim Vendel iz Mur. Sobote, Perš Aleksander, Perš Sida. študent medicine, Camplin Ivan, provizor, Smodiš Štefan, kmečki sin, vsi iz Gornjih Petrovec, Jerič Miška, kaplan, Čurman Ludvik; evang. kaplan, oba iz Kuzme, Hanc Martin, študent iz Črensovec, Kranjec Nace, jurist in Halas Daniel, župni upravitelj iz Velike Polane, Hedžed Jožef iz Razkriške grabe, Senčar Metod, Kovač Ivan, lekarnar s sinom Pavlom iz Štrigove, Čerpes Justina, uradnica iz Maribora, Könye Laci in Štiftar Jože iz Petanjec in drugi, na zaporne kazni od 3 do 20 let.
(Dalje prihodnjič)
36) Tu so naslovi očitno zgrešeni. Prav n. pr. »Spoznavajmo Sovj. zvezo«.
37) Beri »kakaštolaš«. Tako so ljudje imenovali žandarje, ki so na čeladah nosili petelinje perje.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uedništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota. Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Naročnina: Celoletna 320 din, polletna 160 din, četrtletna 80 din — Tiska Mariborska tskarna