Poštnina platana v potrobit
Uftubliaiti. srnin 2. binlla 1937
Cena din 1
Stco. 12«
E Ilustrirano nrn^ar ••Teden o slikali'4
lete il.
Posledice obsodbe, ki Jo |e nad verskim preganjanjem v Nemčiji izrekel čikaškl kardinal:
Nemčija pretrga zveze s sv. Stolico
Vesti 2. junija
Berlin 2. junija. Nemčija je poslala drugi protest v energičnem tonu Vatikanu v zvezi z govorom kardinala Mundeleina v Čikagu. Ta druga spomenica nemške vlade izjavlja, da mora sveta stolica upoštevati, da so z odklonitvijo javne obsodbe kardinala izginili potrebni pogoji za ohranitev normalnega razmerja med nemško vlado in sveto stolico.
Po mnenju nemških političnih krogov je treba drugo spomenico nemške vlade Vatikanu tolmačiti kot ultimat sveti stolici. Nemška spomenica grozi, da bo s sveto stolico prekinila vse diplomatske stike, če javno ne obsodi ameriškega kardinala Mundeleina.
Zaradi nedostojnih napadov propagandnega ministra Gbbelsa in notranjega ministra Fricka na katoliško Cerkev, je vatikanski državni tajnik kardinal Pacceli odklonil odgovor tudi na to nemško spomenico. Sv. Stolica bo nemški vladi odgovorila na njeno ravnanje tako, kakor tako ravnanje zasluži. Izdala bo vse gradivo, ki ima zbrano o preganjanju nemške katoliške Cerkve in nemške duhovščine.
Zaradi ultimativnega značaja druge nemške spomenice je treba smatr ati, da so diplomatske zveze med Nemčijo in sv. Stolico pretrgane. To poudarjajo tudi nemški listi sami. Sedanji nemški poslanik v Vatikanu von Bergen bo odpoklican s svojega služ-
benega mesta v kratkem in sicer pod pretvezo, I da mu v jeseni itak poteko službena leta. Na njegovo mesto Nemčija ne bo poslala drugega poslanika vse dotlej, dokler ne bo sv. Stolica obžalovala dejanja čikaškega kardinala. Na tak korak s strani sv. Stolice proti kardinalu, ki si je dovolil obsoditi | versko preganjanje v Nemčiji, pa ni misliti.
Papeški nuncij v Berlinu msgr. Orsenigo je I včeraj odpotoval v Rim. Njegov odhod razlagajo v Berlinu kot posledico zadnjih nemških uradnih 'napadov na katoliško Cerkev. Domnevajo, da bo zaradi novega položaja miinchenski kardinal Faul-chaber z vsemi nemškimi škofi odpotoval v Rim I na posvetovanja s papežem. Napovedujejo tudi od- j 'poved konkordata z nemške strani.
Prvo razburjenje zaradi bombardiranja Almerije se Je poleglo
Anglija rešuje Evropo nevarnosti
Ženeva, 2. junija. AA. (Havas.) V krogih Zveze narodov so istega mnenja kakor v Parizu in Londonu, da je mednarodna napetost popustila. To mnenje se je utrdilo posebno zato, ker zastopnik va-lencijske vlade Alvarez del Vayo že drevi zapusti Ženevo, čeprav to ne pomeni, da bi se njegova vlada odpovedala namenu, da se ponovno vrne v Zvezo narodov.
Odbor za nevmešavanje bo imel, kakor je Reuter izvedel, svojo sejo šele tedaj, ko bodo proučena vprašanja, ki so v zvezi z incidentom z nemško oklopno križarko »Deutschland«.
V	včerajšnjih diplomatskih razgovorih so podčrtali potrebo, da se zasebniki vzdrže nadaljnjega proučevanja okoliščin, ki so v zvezi s španskim vprašanjem v odboru za nevmešavanje, da se tako prepreči vsako otežkočevanje že tako dovolj napetega položaja.
Britanska vlada bo ostala v tesnih štikih z drugimi vladami, ki so zainteresirane pri politiki ne-vmešavanja, v prvi vrsti zato, da se dožene načrt za preprečitev ponovnega bombardiranja vojnih ladij, ki vrše nadzorstvo, nato pa z namenom, da se najde način za izpopolnitev vrzeli, nastale v
nadzorovalnem načrtu zaradi začasnega umika nemških in italijanskih vojnih ladij.
Angleška vlada pripravlja za rešitev napetosti, ki so jo glede španske državljanske vojne v Evropi povzročili zadnji nepričakovani dogodki, nujen poziv obema vojskujočima se španskima strankama. Ta poziv vsebuje zahtevo, naj tako valencijska vlada kakor nacionalisti opozore svoje letalce in poveljnike svojega brodovja, da ne smejo streljati na bojne ladje, ki izvršujejo nadzorstvo in naj jih ne
bombardirajo. Obe vladi morata zagroziti z najhujšimi kaznimi za morebitne prestopke. Prav tako pa I naj obe vladi nemudoma določita v svojih pristaniščih varne predele za inozemske ladje. Angleška in francoska vlada bosta Storili vse, da obdržita Nemčijo in Italijo pri nadzorstvu, ker je nemogoče, da bi Francija in Anglija sami nadzorovali španske | obale in meje.
Iz vseh teh dejstev je razvidno, da alera zaradi bombardiranja oklopnice »Deutschland« in zaradi porušitve Almerije ne bo imela nobenih takih posledic, kakor je Evropa domnevala v prvem tre-nutku. Položaj valencijske vlade se je tako omajal zaradi zadnjih nacionalističnih uspehov na bojiščih, da ne Angliji, ne Franciji ni na tem, da bi se kaj posebno zavzeli zanjo in s tem izzvali kak mednaroden spor, Nemčija je to najbrž domnevala, zato je tvegala tak odgovor na bombardiranje svoje oklop- j nice.
„Prvi in zadnji nemški poseg v špansko državljansko vojno"
Berlin, 2. junija. (DNB). Nemški vladni krogi potrjujejo, da so sd z naglim, odločnim in pravičnim nastopom nemške vlade po zločinskem napadu na oklopnico »Deutschland« maščevali nad postopkom špansko-boljševiških oblastnikov in da je ta nastop sedaj končan. Pobudo za nadaljnje
Nemške zahteve glede Španije
Berlin, 2. junija. AA. (Havas.) Trenutni diplomatski položaj Nemčije so snoči takole pojasnjevali:
1. zločin, ki so ga napravili španski boljševiki, fe maščevan;
2. Nemčija se je umaknila iz kontrole in odbora za nevmešavanje, toda se pokorava načelom kontrole, kakor je to nemški zastopnik že potrdil Edenu;
3. Nemčija se bo vrnila v odbor, ko bo slednji sprejel varščine, ki naj preprečijo slične dogodke. Obe sprti stranki v Španiji naj odbor opozori, da bo za vsako tako dejanje prišla kazen v obliki skupne mednarodne akcije.
V	Berlinu hite poudarjati, da so sedaj odnošaji med Rimom in Berlinom tako popolni, kakor niso bili še nikdar. V Berlinu trde, da ima moskovska
vlada še zmeraj odločilen vpliv na vlado v Valenciji, Nujno je, da se položaj v Španiji popolnoma nevtralizira.
Zasebno izjavljajo, da se hoče Nemčija čim prej umakniti iz španske zmede. Zato bi Nemčija po rešitvi konflikta z »Deutschlandom« prav rada sodelovala pri vseh poskusih, ki naj omeje špansko državljansko vojno.
Pariz, 2. junija. AA. (Havas.) Francoska vlada proučuje zelo vestno italijanske in nemške zahteve
E o varščinah. V Parizu soglašajo, da bi bilo naj. olje, da se vse ladje, ki izvajajo kontrolo, obvežejo, da sploh ne bodo plule v nobeno špansko luko in da bodo stalno križarile samo izven španskih teritorialnih voda. V španske luke bi smele te ladje pluti samo v izrednih slučajih in če se temu za nobeno ceno ne bi mogle umakniti.
Italija za svoboden nastop v Španiji
Rim, 2. junija. AA. (Havas.) Iz številnih razlag fiatov izhaja, da smatra Italija položaj po zadnjih dogodkih v Španiji za zelo resen, da pa sama ne bo storila ničesar, kar bi ga poslabšalo. Tako piše Tribuna med drugim:
Smrt italijanskih in nemških mornarjev dokazuje očitno, da obstoji volja do vojne. To ni več volja rdeče Španije, ki je izgubila vsako samostojnost, marveč volja Moskve. Regime Fascista piše: Vojaški položaj valencijske vlade postaja za rdeče čedalje bolj nevaren, ker so nacionalne čete že precej daleč prodrle in ker je treba računati s tem, da bodo dobile v kratkem nova in močna ojačenja. Edina rešitev za rdeče je še v tem, da povzroče evropsko vojno, ki si jo žele moskovski voditelji že
o	dizbruha državljanske vojne v Španiji. Stampa piše med drugim: Sedanji trenutek je zelo resan. Os med Rimom in Berlinom je jasna obramba civi-
Vesti s španskih bojišč
Madrid, 2. junija. AA. (Havas.) Snoči so v vse-učiliški naselbini obkroženi uporniki skušali razbiti obroč republikanskih čet z nepričakovanim napadom. Boj je trajal dve uri. Uporniki so se morali s hudimi izgubami umaknti v veeučiliško naselbino. Davi se je boj vnovič vnel med tretjo in peto uro. Tudi to pot se upornikom napad ni posrečil.
Sevi)ja, 2. jun. AA. Havas: General Oueipo de Liano je po radiu objavil, da bo vlada profesorja Negrina morala odstopiti, ker eo anarhisti zasedli vse ceste iz Valencije. General je tudi zanikal vesti, češ da 60 republikanci odbili nacionaliste na baskovski fronti in na Guadarami .
Madrid. 2. junija. AA. Havas: Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo po radiu. Republikanske čete so na fronti ob Guadalajari zavzele postojanke pri Cavezu del Grande. Uporniki so se umaknili s hudimi izgubami.
fizacije in zoper boljševizem. »Corriere 'della Sera« priobčuje članek, v katerem pravi: Umik vojnih ladij iz nadzorstvenega sestava ne pomeni, da umikamo svoje pomorske sile iz zapadnega Sredozemskega morja. Nasprotno! Naša varnost in naš ugled sta združena z vprašanjem Sredozemskega morja. »Giomale dTtalia« piše, da skušata Italija in Nemčija doseči popolno svobodo nastopa, da bi mogle primerno varovati svoje koristi.
ukrepe v zvezi z napadom rdečih na nemško oklrip-nico v mednarodni nadzorstveni službi je treba sedaj po nemškem mnenju prepustiti londonskemu nevmeševalnemu odboru.
Nemški politični krogi trde, da je bilo bombardiranje Almerije prva nemška intervencija v španski državljanski vojni in da je tudi zadnja, če se ne bodo zgodili zopet novi dogodki. Zjutraj je bilo v Berlinu še precej napeto, zvečer pa je napetost že zelo popustila.
Nemčija zapušča odbor za nevmešavanje in bo odpoklicala tudi svoje brodovje iz mednarodne kontrole. Slično je storila tudi Italija. To skupno stališče sta včeraj izdelala in sprejela italijanski veleposlanik Attolico in nemški zunanji minister von Neurath. Poudarja se, da zadnji dogodki ne bodo nič vplivali na potovanje nemškega vojnega ministra Blomberga v Rim, kamor je odpotoval. To je tudi okoliščina, ki dokazuje, da v Berlinu menijo, da položaj ni kritičen.
Možno je sedaj samo to, da bi se Italija in Nemčija v Rimu odločili, da bosta odkrito podprli generala Franca. Baje noče Nemčija po uradnih izjavah nekaterih osebnosti izkoristiti ta slučaj, da bi dobila od odbora za nevmešavanje varščine, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Šele tedaj bi ta slučaj lahko pospešil zaključek španske krize.
Nemški listi soglasno odobravajo plačilo za napad na oklopnico »Deutschland«. »Vdlkischer Beobachter« piše, da je Nemčija na ta način pokazala nov način pojmovanja proti pojmovanju demokratske nevtralnosti, ki je računala na to, da jo bo boljševizem boljše razumel. Toda danes Nemčija izjavlja, da noče več žrtvovati življenja svojih ljudi za londonsko politiko napram boljševizmu.
»Lokalanzeigerc piše, da so nemški topovi pred Almerijo pokazati boljševikom v Valenciji in Moskvi, kaj se pravi, dotikati se nemške zastave in da imajo sveto voljo, da postopajo z boljševiški-mi napadalci tako, kakor zaslužijo razbojniki, ki so sebe postavili izven zakona in vsakega prava.
Nasa kraljica v Bukarešti
Bukarešta, 2. junija. AA. (Rador) Nj. Vel. jugoslovanska kraljica Marija je prispela včeraj. Na postaji eo jo pričakovali in pozdravili Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Mihajlo, prometni minister Fra-naeovič, dvorni maršal Urdareanu in druge ugledne osebnosti. Nj. Vel. kraljica Marija se je napotila z avtomobilom v dvorec Cotroceni, kjer prebiva Nj. Vel. kraljica mati Marija in kjer bo ostala več dni. I.
Vojni minister se je vrnil iz Prage
Belgrad, 2. junija. AA. Minister vojske in mornarice, armad, general Ljubomir Marič, se je nocoj vrnil v Belgrad s svojega večdnevnega potovanja po Češkoslovaškem. Na postaji so ga sprejeli in pozdravili minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, kabinetni šef predsednika ministrskega sveta Jovan Gasič, v imenu predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. M. Stojadinoviča, ki je zastopal ministra Mariča za njegove odsotnosti v tujini, armadni general Vojislav Tomič, prvi in drugi pomočnik ministra vojske in mornarice generala Stanisavljevič in Petrovič, načelnik glavnega generalnega štaba, načelniki oddelkov, mnogi visoki častniki in številni osebni prijatelji armadnega generala Mariča. ^
Poroka vojvode Windiorskega - jutri
Tours, 2. junija. Poroka vojvode Windsorskega z gospo Warfieldovo bo v četrtek med pol 12. in 12. uro. Na dvorcu Cande ne bodo razobesili nobene zastave. Nameščenci dvorca bodo pripuščeni k poročnim obredom, nakar se udeleže skupnega kosila.
Mislijo, da bo vojvoda Windorski izročil županstvu v Monsu primemo darilo za občinske siro- j make.
Šofer, ki je že 18 let v njegovi službi, je prispel v Mons s svojim vnukom, kateremu je bil krstni boter vojvoda Windsoiski .Ta šofer je vodil avto, s katerim je potovala ga. Warfieldova svojčas v Cannes. Zdaj pa bo po poroki vodil avtomobil, s katerim bosta mlada porocenca odpotovala na svoje | ženitovanjsko potovanje.
Nemški zunanji minister von Neurath bo v j
kratkem obiskal Budimpešto, odkoder bo odpotoval na uradni obisk v Sofijo.
Vrhovni poglavar abesinske cerkve Abuna | Ciril je včeraj dospel v Rim, kjer so ga sprejeli z vsem sijajem.
Vsa Palestina mora ostati arabska in ne sme niti ped zemlje priti pod oblast Judov. Tako reso-1 lucijo je sklenil vrhovni arabski narodni odbor v Jeruzalemu na seji, ki jo je imel po atentatu, ki
iga je na jeruzalemskega veljkega muftija poskusil neki judovski nacionalist,
Grški kralj in prestolonaslednik sta obiskala v zadnjih dneh zgodovinske samostane v grški meniški republiki na gori Atos.
Za ljudskega sovražnika je mestni -sovjet V Stalingradu proglasil predsednika in podpredsednika pokrajinske uprave v provinci Studeno, češ da sta trockista.
Nedeljski nemiri v Bombaja, kjer je prišlo do spopadov med Indijci in angleško policijo, so zahtevali tri smrtne žrtve, ranjenih pa je bilo čez 100 ljudi. Ves promet v milijonskem mestu je zaradi nemirov ustavljen.
Predsednik turške republike Kemal Ataturk jo sprejel transjordanskega vladarja, emirja Abdulaha. Ta sprejem je v zvezi z ustanovitvijo bloka prednjeazijskih držav.
Pooblastilo za sestavo nove japonske vlade jo oesar dal princu Konoju, ne vedo pa ali bo princ mogel vlado zaradi odpora političnih strank sestaviti.
Cikaški kovinarji stavkajo naprej, ker ni pri
pogajanjih med lastniki tovarn in med delavstvom prišlo do sporazuma glede kolektivnih pogodb.
Romunski zunanji minister Antonescu je včeraj dopoldne imel dolg razgovor s svojim francoskim tovarišem Delbosom v Parizu. Francija si prizadeva, da bi vplivala na Romunijo, da ne bo sklenila prijateljske pogodbe z Italijo, kakor je to storila Jugoslavija.
Nemčija računa letos na velik obisk tujcev. Tako je dejal pri začetku 11. kongresa mednarodne zveze uradnih zavodov za tujski promet, nemški državni podtajnik Funk. Nemčija se zaveda, da bo imela sama največ koristi, če tuji obiskovalci od-neso iz nje dobre vtise.
Gospodarska pogajanja med Anglijo in Ameriko se bodo v kratkem spet začola. Londonska vlada hoče samo izvedeti, kakšno stališče imajo do nove trgovske pogodbe z Ameriko angleški domi-nioni.
Pogodbo o kulturnem sodelovanju bosta v kratkem sklenili Poljska in Madžarska. Zato bo poljski prosvetni minister danes odpotoval v Budimpešto, kjer bo ostal teden dni.
11-letnico državnega vodstva je praznoval včeraj sedanji predsednik poljske republike Moscicki. Poljsko ljudstvo je to obletnico slovesno praznovalo, ker vidi v sedanjem predsedniku moža, ki je s sodelovanjem pokojnega maršala Pyisudskega začel novo dobo v poljski zgodovini. ..............
13 mednarodni železniški kongres se je začel včeraj, v Parizu. Prve seje se je udeležil tudi predsednik republike Lebrun.
Nov politični in informativni dnevnik je začel izhajati danes v Parizu. Dnevnik izdajajo uredniki in delničarji, ki so zapustili »Echo de Pariš«. Novi dnevnik bo glasilo vojske in desničarskih katoliških krogov.
Na polet okoli sveta se je dvignila ameriška letalka Amelia Earhardt. Preletela je prvi kos svoje poti iz Miami na Floridi do Portorice srečno.
Poslaništvo pri vladi svobodne irske države je sklenila ustanoviti Itaii a.
Vojvoda Windsorsk! bo po poroki z ex-Simpso-novo prebil nekaj časa na Prinkipskih otokih v Mannarskem moHu.
Kitajsko finančno odposlanstvo je dospelo v Pariz in 6e bo s francoskimi denarnimi in političnimi krogi razgovarjalo o morebitnem posojilu za financiranje kitajskih javnih del.
23. zasedanje mednarodne delovne konference se je začelo danes v Ženevi. Konferenca se bo ba-vila z uvedbo 40-urnika v tkalni, tiskarski in kemični industriji, z določitvijo najmanjše starosti za delavce ter o odškodnini pri nesrečah, ki se zgode med delom.
Bivšega angleškega ministrskega predsednika Baldwina so imenovali za ravnatelja Severnovzhod-ne železniške družbe.
40.000 funtov je zapustil škotski bogataš Grant
svojemu prijatelju, bivšemu voditelju angleške delavske stranke in ministru Ramsayu Macdonaldu.
0	osnovah narodno-socialistične Nemčije je govoril Hitlerjev namestnik Hess na velikem zborovanju v Oldenburgu. Dejal je, da ni bila Nemčija še nikdar tako zdrava in ni nikdar tako zaupala svojemu vodstvu in svoji moči, kakor danes.
Angleški kralj Jurij VI., bo po nasvetu zdravnikov odšel na daljši oddih, ker so veliki napori pri kronanju zelo izčrpali njegove moči. Morda bo odpotoval v inozemstvo.
Od 230 paviljonov na pariški razstavi jih je zdaj odprtih komaj 20. Razstavo je do zdaj obiskalo okrog pol milijona ljudi.
Nov zakon o trgovini z jajci pripravlja avstrijska vlada. Predpisom tega zakona bo podvrženo domače in inozemsko blago. Jajca bodo morala biti natančno odbrana po kakovosti, po njej se bo ravnala cena.
Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš
je pred dvema dnevoma obiskal praškega nuncija msgr. Ritterja. To je prvič po ustanovitvi češkoslovaške države, da je predsednik obiskal papeževega zastopnika. Ta dogodek spravljajo v zvezo e sklenitvijo konkordata med ČSR in sv. Stolico.
Za jadrnico na pot okoli sveta se je odpravil nemški grof Luckner, ki bo te dni odplul iz pristanišča Delgado na Azorih proti Južni Ameriki.
Štiri angleške bolničarke za nemške mornarje z oklopnice »Deutschland«, ki leže v gibraltarski bolnišnici, je poslalo angleško vojno ministrstvo z letalom iz Londona v Gibraltar .
Novo češko nacionalistično stranko so osnovali nekateri voditelji Krainaf-eve stranke, ki so se odcepili. Stranka se bo imenovala »Ljudsko gibanje« in ima v svojem programu boj za unitaristično češkoslovaško državo, za močno vojsko in za zvišanje dlavskih in uradniških plač.
Bivši voditelj GPU Jagoda je še živ iri moskovska uradna poročila zanikavajo vesti o tein, da so ga v ječi tajno ubili.
Do prvega spopada na pariški svetovni razstavi je prišlo pred dvema dnevoma, ko so komunistični delavci napadli švicarsko vojaško godbo, ki je igrala pri slavnostni otvoritvi švicarskega oddelka na razstavi. Policija je komunistični napad na švicarske goste mirno gledala,
Nerešena slovenska pravda
Ljubljana, 1. junija.
Zgodba onega gospoda, ki je pri raznih »nadležnih« oblasteh iskal uveljavljenje slovenskega uradovanja, o čemer smo z zanimanjem brali v »Slovencu«, je res žalostna. Ker pa zadeva naš narod v zelo občutljivi točki, vam prosim, gospod urednik, da daste v svojem listu prostora za nekaj misli o tem perečem vprašanju. Prav bi bilo, da bi se oglasil potem še kdo, da bi v slovenski tiskovni mlaišri kdaj izbili poleg Številnih plev kaj več. zlatih zm, kakor smo jih vajeni. Saj če beremo na primer skozi tedne na celih straneh o starih pantih, ki se tičejo dveh ali treh neznanih in končno tudi ne kdovekaj pomembnih oseb, kakor da se papir v resnici ni n?č podražil, potem bo morda dobrodošla kaka »kost«, ki bi jo lahko glodal ves narod.
Najvišja inštanca, ki je odločila, da mora Slovenec sprejeti na znanje pismeno uradovanje v srbohrvaščini, ima morda prav. Saj je srbohrvatski jezik s slovenščino čisto enakopraven. Osnovna ustavna določila glede uradnega jezika so pri nas brez dvoma širokogrudna, za nas Slovence pa na žalost f>reširokogrudna, zakaj pravično bi bilo, da bi S2 ta širokogrudnost nekoliko omejila in dala Srbom, Hrvatom in Slovencem zakonito pravico zahtevati uradovanje v onem jeziku, ki ga razumejo po materi in ne v poljubnem državnem jeziku. Da je to izvedljivo, dokazujejo mnogi primeri držav, kjer živi več narodov. Če bi na primer v Švici začeli naenkrat uradovati samo v enem od treh državnih jezikov, bi bil to škandal, ki bi odmeval po vsem svetu. Pri nas pa še med nami doma noče odmevati; vsaj složno od vseh sten hkrati ne. Slabo bi s* tudi obneslo, če bi skušali uradovati kje na jugu naše države v slovenščini, saj je znano, da jim ni slovenščina nič manj tuja kakor češčina in da obeh teh jezikov niti šolani ljudje vedno ne razlikujejo. O tem se je lahko uveriti v naših obmorskih letoviščih, kjer se slovenščina ne čuje pogosteje od češčine.
Tudi večji del našega preprostega ljudstva srbohrvaščine ne razume. Če dobi naš kmet v tem jeziku nekaj pisanega v roke, mora iskati človeka, ki je tej tuji učenosli kos, prav tako kakor v času, ko še ni znal brati in pisati.
Opozoriti je treba še na drugo važno dejstvo. Nam Slovencem je sicer zakonito dovoljeno obračati se na vse urade v slovenščini. Vprašanje pa je, ali nas res povsod tudi razumejo. Kako naj si sicer razlagamo dejstvo, da naše vloge in prošnje, pisane v slovenskem jeziku, po . raznih centralnih uradih tako pogosto obleže kar za vedno. To so stvari, ki se dogajajo, odkar smo osvobojeni.
Res se ne more nihče pritoževati, če neslovenski uradnik slovenščine ne razume (nauče se je izredno težko in malokdaj pravilno) ali slabo razume. Iz tega dejstva pa moremo izvajati le ta zaključek, da bi bilo prav in potrebno, da bi prišli tudi Slovenci v vse one urade in instance, s katerimi imajo posla Slovenci. Izven Slovenije bi prišli v poštev vsi centralni uradi, ministrstva, diplomacije, višja vojaška mesta, socialne ustanove itd. Potem bodo izključene vse zadrege z nerazumljivimi vlogami in prošnjami, odpravljen pa s tem glavni vzrok pri nas kronične uradne neekspeditivnosti. Prijemljivejša bo postala tako tudi naša enakopravnost.
Naj se spomnimo pri tej priliki še onih, ki bj radi ta problem rešili preprosteje, tako da bi tri državni jezike zamenjali z enim — jugoslovanskim. Tudi naši ideologi te vrste sodijo, da slovenski jezik v ta namen ne bi prišel v poštev, ker se mi lažje priučimo tujim jezikom, kakor drugi našemu in pa ker je, recimo, nas manj. Iz slovenščine bi prevzeli morda one besede, ki so skupne vsem trem jezikom. Kaj bi na ta način dosegli? Marsikaj! Potem bi imeli Slovenci en razlog manj za zahtevo po dostopu na vsa višja in visoka uradna mesta. V šoli, cerkvi in uradih bi slišali recimo samo jugo-slovanščino, ki bi se je s časom brez dvoma privadili, saj smo Slovenci brihten narod ... Potem bi prišli nekako na to, kot so sedaj cigani, ki zelo dobro obvladajo jezik onega naroda, v katerem žive, kadar so pa sami med seboj ali pa kadar hočejo, da bi jih drugi ne razumeli, pa udarijo zopet po cigansko. Če pa bi se med zagovorniki jugoslovanskega jezika našel morda ta ali oni, ki upa, da bi jugoslovanski iezik zadušil slovenskega in iz Slovencev naredil nekaj, kar danes niso, se najbrž moti.
Občni zbor Ljudske univerze
v Mariboru
Maribor, 1. junija.
Sinoči se je vršil v predavalnici na Slomškovem trgu občni zbor Ljudske univerze v Mariboru. Dasi je bil bolj pičlo obiskan, udeležili so se ga skoraj izključno sami odborniki, od 250 članov pa je bil navzoč samo 1, je bil vendar ta občni zbor pomemben in zanimiv po svoji vsebini. Odprl je vpogled v zelo intenzivno in požrtvovalno delo na polju ljudske prosvete v Mariboru, ki je bilo v lanski sezoni nagrajeno tudi z lepimi uspehi. — Občni zbor je vodil predsednik inž. Kukovec, poleg tega pa sta poročala še tajnik prof. Bizjak in blagajnik učitelj Matelič.
Ljudska univerza je imela v pretečeni sezoni 60-prireditev, katere je obiskalo 8800 oseb. Med temi prireditvami je bilo 10 potopisnih, 10 literarnih, 6 naravoslovnih in bioloških, 4 glasbena, 3 vzgojna tn 3 politično socialna predavanja. Poleg tega je uvedla v lanski sezoni predvajanje kulturnih filmov. Predvajali so se 4 taki filmi, ki so vzbujali splošno pozornost. Filme je dobila Ljudska univerza od Kolarčeve univorze v Belgradu. Predvajanja so bila velikega vzgojnega pomena za šolsko mladino, žal samo, da so se vodstva mariborskih zavodov tega premalo zavedala. Sodeloval je pri predvajanju filmov prof. Baš z in-struktivnimi predavanji. V bodoče bo Ljudska univerza posvečala predvajanju kulturnih filmov še več pozornosti.
Zelo razveseljivo je, da so v minuli sezoni predavanja v slovenščini stopila v ospredje. Slovenskih je bilo 48 predavanj, hrvaških 8, nemška 3 in francosko 1. Ta sezona jo pokazala, da razpolagamo Slovenci z dovoljnim številom sposobnih predavateljev, ki se lahko inirno kosajo z najboljšimi predavatelji i iz inozemstva. Tudi slovenski predavalni pripomočki (filmi in fotografije) so izvrstne kakovosti. Zal je Maribor sam glede predavateljev še pasiven, pa je morala zaradi tega Ljudska univerza braniti dosežen nivo ustanove s pomočjo predavateljev iz univerzitetnih mest.
Uspeh vseh prireditev je bil nadvse zadovo-
Tragična smrtna nesreča v tovarni
Maribor, 1. junija,
V Hutterjevi tekstilni tovarni, v kateri se zaradi vzornih rn modemih zaščitnih naprav pri strojih le redkokdaj sliši o kaki nesreči, se je pripetil danes tragičen slučaj, ki je zahteval človeško življenje. Predilniški mojster Ivan Cize je po lastni neprevidnosti prišel med jermenje, kjer je dobil take poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Cize je danes okrog 1 popoldne hotel spraviti gonilni jermen s transmisije s stroja. To delo je dosedaj vedno opravljal navaden delavec že svojih 10 let, pa vedno brez vsake najmanjše nezgode. Ta delavec pa je pred dvemji dnevoma zbolel in radi tega je odstranjeval sam mojster gonilni jermen na stroju! Tako je bilo tudi danes ob navedenem času, ko ga je nenadoma jermen zagrabil z» suknjič ter ga na ta način zavlekel med jermenje. Nesrečneža je zasukalo parkrat naokrog ter ga potem treščilo na tla. Zadobil je strahovite poškodbe. Levo roko mu je sploh odtrgalo od telesa, obe nogi mu je zdrobilo, zadobil pa je še poškodbe na glavi, na prsih in'sploh po celem telesu. Takoj so bili poklicani reševalci, ki so nesrečneža prepeljali v bolnišnico, pa je takoj po sprejemu v bolnišnici izdihnil. Cize zapušča tri že odrasle otroke, ki so vsi zaposleni pri Hutterju ter soprogo, ki se sedaj nahaja na zdravljenju v Dobrni. Bil je vesten in priden nastavljenec tovarne ter je njegova nenadna nesrečna smrt vzbudila splošno obžalovanje.
Incident pri Sv. Juriju ob Donački gori
Ljubljana, 2. junija.
Pri Sv. Juriju ob Donački gori, srez Šmarje pri Jelšah, ee je v nedeljo, dne 30. maja t. 1. v gostilni Marije Vrešak zbrala večja družba kmetskih fantov. Vsled izzivanja Jožefa Egartnerja je prišlo med fanti do ostrega prerekanja. Egartner je pograbil železno palico, e katero se zabija trtno kolje ter ž njo mahnil proti Josipu Mohorku. Družbi se je posrečilo, da je Ergartnerju palico izvila, nakar je Egartner planil v kuhinjo po nož, ž njim udaril najprej Josipa Mohorka in mu prerezal klobuk in sukno na desni rami. Nato je Egartner napadel z nožem še Antona Artiča ter ga ranil v tilnik. Artič je poskušal Egartnerja pomiriti. Ko pa ee mu to ni posrečilo, je iz revolverja ustrelil v tla, da napadalca uplaši. Tudi sedaj še Egartner ni odnehal, temveč je z nožem mahal proti Artiču in ga ranil v čelo. V silobranu je Artič Egartnerja ustrelil v trebuh.
Egartner je med prevozom v bolnišnico rani podlegel.
Artič je bil aretiran in oddan sodišču.
Incident se je dogodil po končani proslavi obletnice majske dklaracije in nima z njo nikake zveze. Vzrok je iskati v medsebojnih osebnih nasprot-stvih udeleženih oseb in v alkoholizmu, li pisarne kraljevske banske uprave ▼ Ljubljani, dne. 1. junijza 1937.
Požar v Nadgorici
Ježica, 2. junija.
Včeraj dopoldne okrog 10 so kmetje pri svojem delu na polju nenadoma opazili, kako se v bližnji Nadgorici dviga pod robom gozda ogromen steber dima. Domačini so pohiteli v vas ter ugotovili, da pri »Hribarju« v Nadgorici gori. Prvi je prihitel na pogorišče Lukežič Andrej, ki se mu je še posrečilo, da je iz hleva izpustil živino. Medtem pa je ogenj objel že vso hišo s hlevom vred.
Gospodar »Hribar«, Rožman Leopold, je šele od sosedov izvedel, da mu gori domačija. Ob usodni uri se je z otroci nahajal v produ pri košnji, medtem ko je njegova ženp r ostalimi otroci bila na polju pri okopavanju. Tako ni bilo ob nastanku požara nikogar domačih doma. Pripovedujejo, da je ogenj nastal v šupi zadaj za hišo. Ker je bilo na poslopju dovolj stelje ter krme, ki jo je Rožman imel pripravljeno za živino, se je ogenj seveda zlahka razširil takoj na vso hišo in hlev. Prihiteli so sicer nadgoriški gasilci s svojo motorno brizgalno, toda njih delo je bilo prav za prav čisto brezupno. Hribarjeva domačija je pogorela do tal, ostali
so le zidovi.
Obenem s hišo trpi Rožman precejšnjo škodo tudi na premičninah, ki so jih v naglici nosili iz hiše, pri tem pa precej poškodovali in uničili. Rožman je bil zavarovan pri dveh zavarovalnicah, pri Vzajemni in Jugoslaviji.
Pogorišče si je še dopoldne ogledalo tukajšnje orožništvo ter je bilo pri tem ugotovljeno, da je požar najbrž nastal zaradi slabega dimnika, ki ni bil ometan niti znotraj niti zunaj. Obenem so orožniki ugotovili, da so se pri tej hiši že lansko jesen v oktobru vnele saje v dimniku. Tedaj so bili ljudje takoj pri roki in so ogenj pogasili. Zdaj bi bilo enako najbrž mogoče rešiti hišo pred požarom, ko bi bil kdorkoli takoj ob nastanku polil plamen z enim samim škafom vode,. .Na žalost pa *o bili domači pa tudi vsi sosedje izven vasi na svojih njivah.
Hribarjeva domačija stoji na samem tik pod gozdom. Pri hiši jc že to pot četrtič gorelo. Dvakrat je hiša pogorela že pred vojno, tretjič je nastal požar leta 1920, zdaj pa je domačija zopet žrtev ognja.
ff
Detektiv" brez detektivskega čuta
Jožica. 2.
junija.
Pred nekaj dnevi smo brali v časopisih, kako je neki premeten potepuh okrog Maribora poskušal svojo srečo pri ljudeh 8 tem, da jim je prišel v hišo pregledovat denar, izvajal je preiskave ter se sploh predstavljal kot organ državnih oblasti, ki ima vse pravice nad ljudmi.
Podoben slučaj se je zdaj pripetil tudi pri nas. V bližnji Nadgorici so v soboto popoldne doživeli enako zgodbo, Sredi vasi stoji domačija Kurent Jnneza, trdnega kmeta, ki ima obenem tudi skromni vinotoč čez cesto. V soboto popoldne je bil Kurent sam doma v hiši, medtem ko sta zadaj na vrtu sedela domača hči ter Orehkov Janče, domačin invalid iz sosedne hiše. Tedaj sta na dvorišče h Kurentu prišla dva neznanca s kolesi, ki sta se takoj predstavila kot detektiva. Ukazala sta Kurentu, naj jima odpre hišo, ker bosta napravila preiskavo. Priletni mož je skoraj verjel obema potepuhoma, ki sta sicer napravljala gospodovalen vtis. Bila sta dobro oblečena, oba gladko počesana, nastopala pa sta povsem v 6tilu ljudi, ki imajo v resnici oblast, preiskati človeku hišo ter po potrebi izvesti tudi aretacijo. Kurent je zato oba »detektiva« gladko spustil v vežo, toda medtem se je v njem že začel pojavljati sum in dvom. Preiskave v njegovi hiši doslej ni bilo še nobene, mož poštenjak si ni mogel očitati nobenega greha, — počemu torej kar naenkrat preiskava?
In Kurent se je nato uprl ter »detektivov« ni pustil dalje v hišo. Toda »detektiva« sta zdaj že postala nasilna ter sta kar sama vdrla mimo njega v hišo. Kurent se pa ni dal ugnati ter je pričel na oba človeka kričati, da nimata nobeno pravice
Ijiv. Omenili smo že visoko število obiskovalcev. Povprečno je obiskalo vsako prireditev 140 ljudi. Največji interes je bil za potopisna in literarna predavanja. Najlepše je uspela proslava 15 letnice Ljudske univerze, na kateri je nastopil kot predavatelj pisatelj F. S. Finžgar. Zelo uspeli so bili tudi Gregorčičev večer s prof. Pregljem, Prešernov večer z dr. Kidričem, Puškinova in Dostojevskega proslava.
Zal je bila ta važna mariborska kulturna ustanova navezana v pretečeni sezoni zgolj sama na sebe ter ni dobila nobene javne podpore. Zaradi tega zaključuje svojo sezono s 7000 Din deficita. 1’omagala si je med letom samo s članarino in podporami uvidevnih dobrotnikov, ker vstopnina sama ni zadostovala za pokritje stroškov za- predavatelje. Kljub težavnemu gospodarskemu položaju pa je dajala po 30—40 brezplačnih vstopnic za revne dijake in brezposelne inteligente. Mestna občina ji je sicer obljubila podporo, vendar doslej še ni bila realizirana. Tudi je občina obljubila, da bo dala na novo preslikati prostore Ljudske univerze.
Občni zbor se je zaključil z volitvami. Za predsednika je bil zopet izvoljen požrtvovalni inž. Kukovec, ki vodi ustanovo že od njene ustanovitve, podpredsednik pa je zopet prelat dr. Kovačič, tajnik je prof. Bunc, blagajnik Matelič, organizator strokovnih tečajev in izletov prof. Crnek, referent za glasbo prof. Druzovič, člani upravnega odbora so ga. Maistrova, dr. Vekoslav Kukovec, prof. dr. Dolar. prof. Bizjak, prof. Richter, Šolski nadzornik Senekovič, prof. Kos, sodni svetnik dr. Travner, ravnatelj dr. Tominšek, preglednika pa sta dr. Poljanec in dr. Rapotec.
„Jutru'1 za klobuk...
Ljubljana, 2. junija.
Pri »Jutru« so zmerom veseli, če se morejo kdaj pa kdai malo zaleteti v jSlovenski dom«, rv-.ji i j*r.. »„* «r« SH L.tU « '
* / . * ‘ ; -♦ . ** , V.. £ J- /•* n, V ’ Jv v ir • y * r*	%	v	.	-	.	.»
f 1 f Y	I
^ v o‘*~ »Vj invt Hiliv »V ^	«
Natakarji za svoje pravice
Ljubljana, 2. junija.
Izmed vseh nameščenskih strok so pač natakarji v najneprijetnejšem položaju, kadar se morajo sestajati na kake sestanke ali občne zbore. Ves dan in pozno v noč so zaposleni in jim ne preostane drugega, kakor da si občni zbor skličejo ob — 2 zjutraj.
Občni zbor natakarjev, ki ga je vodil njih predsednik Renko Stanko, je trajal potem do pol 5 zjutraj. Vršil se je v dvorani Delavske zbornice, ki je bila polno zasedena, dokaz, da med natakarji pač ne manjka stanovske zavesti in solidarnosti. Zborovanju je prisostvoval tudi zastopnik Delavske zbornice g. Golmajer. Natakarji so se zlasti zavzemali za sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj bi jim izboljšala njih socialni položaj. Poudarili so tudi, da bi taka pogodba, primemo sporazumno sestavljena, koristila tudi delodajalcem, ker bi uravnala in poenotila plačilna razmerja v vseh podjetjih v enakem obsegu. Taka kolektivna pogodba bi se morala seveda skleniti za vso banovino ter v skladu z nedavno izdano uredbo o najnižjih mezdah.
Pri obravnavi tega vprašanja pa se je na občnem zboru izkazalo, da gledajo nekateri natakarji drugače na celotni položaj. Zaradi tega je bil občni zbor deloma ..precej živahen. Kljub temu pa je bila končno sporazumno in soglasno sprejela
pred-
reso-
primerna resolucija, ki jo bodo natakarji ložili oblastem ter svojim delodajalcem. V luciji poudarjajo natakarji predvsem, da se pravično uredi plačilni sistem, enotna pravična delitev napitnine v, odstotkih, urediti pa je treba tudi delovni čas ter odškodnino za stanovanje in hrano, kakor tudi vprašanje založenih kavcij ter končno tudi kvalifikacijo osebja.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 1. junija, m. Včeraj se je pripeljal v Belgrad na povratku iz Ženeve državni podtajnik v turškem zunanjem ministrstvu Numan Rifat Mene-nien Džioglu. V spremstvu turškega podanika na našem dvoru Alija Hajdarja Aktaja je obiskal^ tudi predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stoja-dinoviča.
Sarajevo, 1. junja. m. Včeraj je bil končan kongres zvaničnikov finančne kontrole. Pri volitvah je bil zopet izvoljen g. Klobučar.
Naročajte Slovenski dom!
stikati po njegovi hiši, naj se sploh pobereta odkoder sta bila prišla.
To kričanje je napotilo sosedovega Jančeta. ki je bil zadaj na vrtu, da se je na svojem invalidskem vozičku pripeljal bližje k hiši. Obenem je prišla bližje tudi domača liči. »Detektivoma« je polagoma postajalo vroče pod nogami. V veži sta še odprla pipo pri sodu, misleč, da je v njem vino, pa se je v nastavljeni umivalnik nateklo le nekaj kisa, ki sta ga »detektiva« sicer pokusila, potem pa pipo 6eveda razočarana zaprla. Zatem sta oba Iz hiše odšla, zasedla svoji kolesi ter se odpeljala dalje proti Podgorici.
Zdaj pa se je ob teh detektivskih dogodivščinah vžgal pravi detektivski čut v domačem dekletu. Mislila 6i je pri sebi: vsaj naznaniti je treba tiče, da ne bodo poskušali z enakimi pustolovščinami še drugod. Toda, kako ugotoviti, kdo sla bila potepuha? Pa je sedlo dekle na svoje kolo ter oddrvelo za »detektivom« v Podgorico. Tam sta oba sedela v gostilni pri Zajcu ter pila. Dekle je previdno počakalo tam, vprašalo sicer gostilničarja, če neznanca morda pozna, kar pa je on zanikal. Eden izmed obeh se je zdaj ponovno ludi gostilničarju predstavil za detektiva. Gostilničar Zajc pa je neznanca Uikoj odločno prijel: »Kaj vi 6te detektiv, prosim legitimirajte sel«
Pri tem pa ee je izkazala resnica, da oba detektiva pač nista nobena prava detektiva, marveč povsem _ navadna pustolovca. Oba sta jo namreč pri priči popihala iz hiše, čim ju je Zajc hotel legitimirali. Kurentovo dekle pa je pri tein brž zapisala številko od kolesa, a katerim se je eden od lažnih detektivov odpeljal proti Beričevem. Drugega kolesa pa ni mogla več točno zapisati.
Ježenski orožniški komandir Jenko je seveda na podlagi številke lahko ugotovil pravega lastnika kolesa. Izkazalo se je namreč, da je bilo kolo pod tako številko izdano Sešek Slavku, 28-letnemu mizarskemu pomočniku iz Šmartnega pod Šmarno goro. Tja 6e je orožnik Jenko odpeljal, toda Slavka ni bilo doma. Naročil je domačim, da želi govorili z Jankom zaradi nekga dečka, ki ga je menda Janko na Ježici povozil; ker Slaka ni doma, naj pride čimpreje na Ježico na orožniško postajo, kjer bo zaslišan.
Zvijača sc je posrečila, »Detektiv« Slavko očitno ni imel niti najmanj potrebnega detektivskega daru, da je gladko sam prišel v past, ki mu jo je komandir Jenko nastavil. 2e popoldne se je z istim kolesom pripeljal na Ježico, odtod pa je skupno z orožniki moral oditi v Nadgorico h Kurentu, kjer se je potem začelo izpraševanje in pojasnjevanje. Sešek je sprva odločno zanikal, da bi bil on v soboto sploh v Nadgorici. Ko pa je domače dekle odločno potrdilo, da je prav on tisti, ki je v hiši hotel delati preiskavo, se je fant končno udal, ni pa hotel izdati svojega tovariša, češ, da ga ne pozna in da ga do zadnjič sploh nikdar še ni bil videl. Tudi njega samega je on prvi hotel legitimirati, potem pa sta skupno odšla na pot. V Nadgorici sta hotela popiti Tiekaj vina, zato sta vprašala za kako gostilno. Sosedje so jima povedali, da točijo pri Kurentovih čez ulico, zato sta šla tja ter vprašala za vino. Ta izgovor seveda ni nič zalegel ter mu nihče ni hotel verjeti. Slavko bo seveda moral v zapor, kjer bo pač nekaj časa premišljeval o »voiih neusoelih detektivskih podvigih.
I, *
'mt ^ »
Ni še namreč minulo 14 dni, kar se je tudi »Jutru« pripetila precej podobna neprilika. Ob uboju in samomoru v Topolah je »Jutro« pisalo tako, kakor da bi bil vse nesreče kriv edinole Zarnik Peter, ki je ubil najprej ženo, potem pa še sebe. Nam je prav žal, da moramo zdaj ugotoviti, kar sprva nismo hoteli, da je bil oče morilca Petra, France Zarnik iz Suhadol, tudi kar natančno tri dni pred nesrečnim dogodkom v Topolah, hodil kazat po hišah znamenito »Jutro« s še bolj znamenitim njegovim člankom oJavorju. Pri tem je Zarnik France z neko posebni$jSfrlado kazal ljudem tisti članek iz »Jutra« terpff tem skrivnostno namigoval ljudem o nagibih tega umora na Javorju. Ljudje v Suhadolah so j)i^ tem dobivali vtis, da želi Zarnik France nB5$j5j>dlagi »Jutra* dokazati, da je umora v resnici kriv le župnik... Obenem smo tedaj v Suhadolah ugotovili, da je Zarnikova družina iz Suhadol znana, da rada zahaja v Sokolski dom v Komendi, da morilčeva sestra in brat Se zdaj zahajata med Sokole Jn igrata na sokolskem odru.
Zarnikova družina, ki jc bila dovolj udarjena z bridkim dogodkom, o katerem smo prav mi najbolj točno in zgolj objektivno poročali, kar jo Zarnik France priznal sam osebno našemu poročevalcu, naj se zdaj gospodi pri »Jutru« zahvali, če smo morali navesti te stvari, ki smo jih bili prvotno lojalno zamolčali. Pri >Jutru« očividno takega obzira nimajo, zato prihajamo tudi mi na dan... Kaj bi bilo »Jutro« tedaj reklo, če bi bili mi zapisali, da izhaja morilec Peter Zarnik iz znane sokolske družine v Suhadolah, di» >je našel 1*	.	'v	„	V'.*-
. * 1 ’ I '	',b l t V
Ali res ne moremo nehati z gnusnim političnim izrabljanjem teh človeških blodenj in slabosti, ki žal prihajajo v ljudi in ne vprašajo po političnem prepričanju!?
Goliške narcise in svetokriška naprednost
Pred dobrimi dvajsetimi leti je bil naš kraj le malo znan v svetu, saj pred vojno še ni bilo dosti smisla za turistiko in marsikdo je poznal goliške narcise samo iz pripovedovanj. Dasi sta že tedaj stali dve planinski koči, so bili obiskovalci zelo redki. A danes? Mirno lahko rečemo, da pride v naš gorski paradi eno samo nedeljo več ljubiteljev narave, kot prej vse leto. Binkoštne praznike je vse mrgolelo, po rebrih, travnikih, na pobočjih, vsaka narcisa je imela svoj obisk. Narcis so nosili v dolino cele kupe. Privoščimo jim to veselje, samo to bi želeli, da bi se nekateri izletniki nekoliko dostojneje vedli ra ne bi delali škodo, ker je mogoče tudi drugače priti do rož.
Kakor znano, je naš kraj prištet med letovišča, čemur se moranio zahvaliti tujskoprometnemu društvu pri Križu, zlasti agilnemu tajuiku, našemu župniku č. g. Krašni.
Pred dnevi smo čitali, da na Jesenicah nič kaj dosti ne zidajo. Toliko bolj živahno pa je pri nas. Vsem pa prednjači krasna stavba planinskega hotela ki ga je zgradil^ g. Boštjan Belcian iz Komende. V najkrajšem času bo dograjen in v nedeljo 6. junija odprt. Vse naokoli je polno planinskih vil, sredi^ med njimi pa planinsko zavetišče, zgrajeno v sličnem slogu kot vile. Saj si pa tudi skoraj ni mogoče misliti bolj idiličnega kraja. Vsepovsod rajski mir, nobenega prahu, samo cvetje in zelenje, Rošca in Golica pa varujeta pred ostrim severom.
Napravili smo nove, velike kovinaste orientacijske table, na več točkah v vasi javno električno razsvetljavo, v kratkem pa dobimo tudi telefon.
I »Slovenski dom"
se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kjer se sprejemajo tudi oglasi za naš dnevnik
Kulturni koledar
Anton Kriič
2.	junija 1846 se je rodil v Rakitni pri Borovnici pisatelj Kržič Anton. Gimnazijo in teologijo je dovršil v Ljubljani. L. 1891 je postal profesor veronauka na drž. moškem in ženskem učiteljišču. L. 1907 je bil imenovan za častnega kanonika. Umrl je v Ljubljani 3. decembra 1920. — Kržič je znan predvsem kot mladinski pisatelj. L. 1887 je ustanovil Angelčka, ki je izhajal pozneje tudi kot priloga Vrtca, ko je prevzel uredništvo tega lista. Poleg tega je napisal veliko število versko-mladinskih knjig. L. 1888 je ustanovil list Krščanski Detoljub, ki ga je do 1901 tudi urejeval. —
V Koledar kat. društva je napisal Oceno slovenskih knjig za mladino in ljudstvo, ki je pozneje izšla tudi kot ponatis. Mnogo je pisal tudi v Zgodnjo Danico. Kot predsednik Kat. društva rokodelskih pomočnikov je napisal tudi nekaj iger (Zamujeni vlak, Zgubljena suknja itd.), objavil je tudi veliko število cerkvenih govorov. — Zelo zaslužno je tudi njegovo delo pri Dijaški in ljudski kuhinji. —
V slovenski literaturi je tudi znan zaradi svojega stališča do Gregorčiča.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 2. junija: Marcel. Četrtek, 3. junija; Klotilda.
junija; Klotilda.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccolli, Tyr-ševa cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
Drama: Rivala. Red Sreda.
Opera: Veseli studenček. Red A.
Kino Union: Markiza Pompadur.
Kino Sloga: Sever vabi.
Kino Matica: Vihar.
šole
dn€ i. u 111. UU x\j Ul V/Cin v
dvorani. Programi za to produkcijo bodo od petka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Prelovčev pevski vokalni kvintet se predstavi kot novo komorno združenje na vokalnem koncertu v petek, dne 4 t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani. Izvajajo celo vrsto umetnih in narodnih pesmi. Solistično nastopijo tudi 3 gojenci konservatorjia in sicer Gostiša Alojzij (tenor), Lupša Friderik (bas) in Rakovec Ladislav (bariton), pri klavirju jih spremlja kons. Zupanič Darko. Kvintet vadi skladatelj Zorko Prelovec. Na ta zanimivi koncert opozarjamo glasboljubivo občinstvo. Vstopnice po 15, 10. 8, 6 in 3 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 3. junija izlet skozi Kranj na Primskovo, v Predoslje, Velesovo, Cerklje in Komendo. Odhod iz Ljubljane ob dveh s Kongresnega trga. Avtobus 20 Din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih.
SLOGA
Nad 700 nesamostojnih zobotehnikov se bori za svoje pravice
Velika ljubavna zgodba
Sever vabi
Rochelle Hudson	Robert	Kent
Veliki francoski Hager po Utolmenem gleda-litkem komadu Menry)a Bernsteina
VIHOR
Charles Bojer — poznan lz filma ..MaTerlln*" Gaby £arlay
UNION
Samo dva dnll Krasen film o globoki ljubezni slavne žene
MARKIZA POMPADUR
Kfttbe Naggy - wllly Klchberger . Leo Slezalc
NatnovelSl Jhirnali — dosedat nalboltSl posnetki katastrofe ,,Hindenburga" i.t.d., l.t.d.
Predstave danes ob 19.15 tn 21.10. Obenem znižane cene v Matici ln Unionu na Din 2.80, «.80, «.80, 8.- m 10.-, v Slogi pa Din 2'50, 4.80, 6.60 1n 9.-
Liubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri.
Sreda, 2. junija: Rivala. Red Sreda.
Cetrek, 3. junija: Cyrano de Bergerac. Premierski abonma.
Petek, 4 .junija: Florentinski slamnik. Red A. Sobota, 4. junija: Cyrano de Bergerac. Red B.
OPERA. Začetek ob 20. uri.
Sreda, 2. junija: Veseli studenček. Red A. Četrtek, 3. junija: Car Kalojan. Red Četrtek. Petek, 4. junija: zaprto.
DRAMA
»Rivala«, ki sta jih spisala Anderson in Stel-lings, slovita ameriška pisca, je igra o neomajnem tovarištvu dveh vojakov, captaina in sergean-ta, ki tekmujeta za isto dekle Predstava bo v sredo 2. junija za rid Sredo.
Za Premierski abonma bodo odigrali Rostan-dovo heroično komedijo »Cyrano de Bergerac« z g. Ivanom Levarjem v naslovni vlogi in go. Miro Danilovo v vlogi Roksane v četrtek 3. junija.
OPERA
V sredo 2. junija se bo izvajala Jankovoeva opereta »Veseli studenček« za abonente reda A. Glavno žensko partijo poje ga. Marica Brumen-Lubejeva. Vedra in zabavna vsebina dela in ljubke muzikalne točke so privlačnost za publiko, ki ljubi lahki žanr umetnosti. Dirigent: Zebre.
V četrtek 3. junija se poje opera Vladigerova »Car Kalojan« za abonente reda Četrtek. Naslovno partijo poje g. Janko, v glavnih partijah gdč. Olj-dekopova in g. Gostič, Libreto je zajet iz bolgarske zgodovine, jedro dejanja tvori usodna ljubezen carice Marije do ujetega cesarja Balduina, Dirigent: dr. Švara. Režiser: prof. Šest.
Mariborsko gledališče
Ljubljana, 2. junija.
Zveza nesamostojnih zabotehnikov Jugoslavije ima svoj sedež v Ljubljani in Meje iz vse države nad 700 članov. So to zobotehniki, ki leta 1930 ob izidu zobozdravstvenega zakona niso imeli 13 let prakse in katerim zakon onemogočuje vsako osamosvojitev. Ti zobotehniki so torej danes s pravnega in socialnega stališča krivično postavljeni na cesto s svojimi družinami vred, kajti onemogočen jim je vsak pošten zaslužek. Ker torej gre za pravice zdravstvenemu razredu, se hočemo s vprašanjem nekoliko pobaviti.
Društvo nesamostojnih zobotehnikov pripravlja sedaj za tisk brošuro, spomenico, v kateri bo zaobsežen ves zobozdravniški problem od začetka do danes; obenem bo vsebovala brošura pregled čez vse boje zobotehnikov za njihove pravice, s podpisi in izjavami soglašajočih pa bo na kraljevo vlado in poslance naslovila svoj predlog za spremembo krivičnega zakona. Pripominjamo, da je k zakonu izšla leta 1933 že novela, ki je deloma popravila krivico prvega zakona. Brošura in zborovanje zobotehnikov, ki se bo vršilo v septembru v Ljubljani, pa hoče na podlagi novele, ki je že nekako priznanje zakonodajalca, še korak naprej do končne zmage.
Po statistiki imamo v Jugoslaviji 517 zobozdravnikov, 441 dentistov in 703 nesamostojne zo-botehnike. Na enega zobarja, ki normalno zmaguje in zadostuje kvečjemu za 2000 pacientov, pride v Jugoslaviji 22.162 ljudi, v Nemčiji recimo le 1000, v Češkoslovaški 2900 itd. Kar neverjetna se zdi ta številka za Jugoslavijo, a razumeli bomo, če se spomnimo na številne bolezni (n. pr. tuberkuloza), ki tudi kot posledica nezdravega zobovja uničuje naše ljudi. Dejstvo ostane, da za Jugoslavijo rabimo še okrog 3000 samostojnih zobarjev.
Neumljivo je tedaj, kako je mogel zakon 575 od 18. nov. 1930 z novelo 69 od 26. avg. 1933 tako kruto prizadeti one, ki so sc posvetili izboljšanju ljudskega zdravja.
Zaupanje v sedanjo vlado
Raz,umljivo bi se nam zdelo, da bi zobozdrav-niki-specialisti deloma iz kruhoborstvo deloma iz tega, ker smatrajo zobotehnikc za nezadostno strokovno naobražene — kar pa ni ugotovljeno in se
o	tem samo teoretsko razpravlja — na merodajnih mestih dosegli, da se zobotehniški stan z zakonom uniči. Nikakor pa ne moremo razumeti, kako je mogel zakon prizadeti one, ki so bili it pri poslu. Trinajstim letnikom, ki so se vendar odločili za zobotehniški poklic radi prej dovoljenih pogojev, je zakon vzel pravice, ki si jih je po vojni sam priboril.
Isto stanje je prav za prav nastalo v večini evropskih kulturnih držav (Češkoslovaška, Nemčija, Avstrija, Francija itd.), a povsod so brezpravno stanje kmalu odpravili in zobotehniški problem ugodno rešili. Tudi pri nas kriče razmere po pravični rešitvi: saj po občem državljanskem pravu zakon pač ne more prizadeti onega, ki je že pri delu, uničiti more kvečjemu nove letnike zobotehnikov.
Oglejmo si posledice teh 700 brezposelnih nesamostojnih zobotehnikov: trpi predvsem ljudstvo, ki nima dovolj sposobnih ljudi, ki bi skrbeli za nego njegovih zob; oškodovana je nadalje državna blagajna (na davkih, taksah, carinah uvoženih predmetov) in to za kakšne 3 milj. dinarjev letno; socialno pa je prizadetih nad 700 zobotehnikov, ki so ob izidu zakona imeli manj od 13 let prakse. Te je zakon vrgel nazaj v brezpravno stanje, v kakršnem je bil stan pred vojno. Kjer je pravica deljena z dvojno mero, vzbuja to nezaupanje in nelojalnost državljanov.
Strokovna organizacija zobotehnikov, ki ima že ogromno borbo za seboj, a je doslej 3e vedno naletela na gluha ušesa, ker se nikomur ni ljubilo uži-veti se v bistvo krivic — saj bi jih sicer morali rešiti — ima zaupanje v sedanjo vlado, da bo rešila življenjski obstoj 700 zobotehnikom in njihovim družinam.
Od tu in tam
Kleparskemu pomočniku ukradel 18.000 Din prihrankov
Subotica), Elektra (Osijek) in Žak (Pitrovgrad). V vzhodni skupini: Slavi ja (Varaždin), Borac jaluka); v lej skupini igra tudi prvak ljubljan-
Sreda, 2. junija ob 20: >Bela bolezen« Red C. Zadnjič
Četrtek, 3. junija ob 20: »Školjka«. Znižane cene. Red B. Zadnjič.
Petek, 4. junija: Zaprto.
Soboto, 5. junija ob 20: >Triie vaški svetniki«.
V	korist Združenja gledaliških igralcev.
Celje, t. junija.
Dopoldne se je po Celju zvedelo, da je bilo vlomljeno v neko stanovanje, odkoder jo neznanec odnesel 18.000 Din. Iz zanesljivih virov pa smo dobili o tej stvari sledeče poročilo.
V	zafetku meseca maja je prišel stanovat k neki najemnici za Grofijo, 17-letni dijak Josip M. iz Vinice pri Črnomlju, in sicer fe stanoval poleg treh obrtniških pomočnikov. Izdajal se je za uradnika pri nekem znanem celjskem odvetniku, in odhajal zjutraj pravtako kakor drugi, ki gredo v službo, z doma; zvečer pa spet domov. V zadnjih dneh jo pripovedoval svoji gospodinji, da bo od-
Kdo bo deseti klub v ligi?
Letošnje državno prvenstvo je končano, toda meseca junija in julija bo med 14 klubi, ki so prvaki posameznih nogometnih podzvez ogorčena borba, kdo bo deseti klub, ki bo letos na jesen igral v ligi za državno prvenstvo.
Jug. nog. zveza je radi lažjega igranja razdelila vse klube, ki pridejo v poštev za te tekme, na štiri skupine.
V vzhodni skupini se bore belgrajski, skopljan-ski, kragujevaški in niški podzvezni prvaki. To so: Obilič (Kruševo), Jedinstvo (Belgrad), Šumadija (Kragujevac) in Gradjanski (Skoplje).
V severni skupini: Vojvodina (Novi_Sad), Bačka (Subotica), Elektra (Osijek) in li'
(Banjaluka);
ske podzveze, ki bo igral samo v finalu z zmagovalcem prvih dveh klubov.
V južni skupini se bore tudi samo trije klubi: Sašk (Sarajevo), Osvit (Šibenik); v finale pa pride direktno Crnogorac (Cetinje).
Prva tekma, ki naj izmed teh 14 klubov desetega ligaša odloči, bo že prihodnjo nedeljo. Naslednjo nedeljo (13. junija) bo med prvima dvema kluboma revanžna tekma. Koncem tega meseca bo vsaka skupina imela svojega prvaka.
Od slovenskih klubov se bo za vstop v ligo boril mariborski železničar, ki je prvak ljubljanske nogometne podzveze. Ker pride v svoji skupini takoj v finale, ima čas počivati do 20. junija. Tedaj se bo pa moral boriti z zmagovalcem v tekmi varaždinske Slavije in banjaluškega Borca.
V nadaljnem izbirnem tekmovanju se bosta srečala prvo nedeljo v juliju zmagovalca severne in vzhodne skupine, na drugi strani pa zmagovalca južne in zapadne skupine. Zmagovalec južno-za-padne skupine in severno-vzhodne skupine, se bosta pa udarila v finalu, ki mora biti končan že meseca julija, kdo bo deseti izbranec v ligi.
Poizkusno škropljenje hmelja
Groblje. 30. maja.
Če te pot povede v Savinjsko dolino, opaziš, da je ta čas vse zaposleno z oskrb rvanjem svojih hmeljišč, ki so vsa tako vzorno urei«na, kakor da bi posamezniki kar tekmovali v tem. Vsled toplega, ugodnega vremena rastl:na bujno raste, vendar se je bati, da bi ga napadla bolezen peronospora.
Proti tej bolezni so uvedli škropljenje z bakreno brozgo ali pa tudi z modro galico, ki se je dobro cbneslo. To škropljenje je združeno z mnogimi tež-kočami, ker si morajo hmeljarji nabaviti sredstva za škropljenje in brizgalne, ki pa precej stanejo.
Da bi pokazali potek škropljenja in delovanja raznih brizgaln, je v nedeljo dopoldne hmeljska zadruga napravila poskusno škropljenje hmelia ob državni cesti na hmeljišču, ki je Iait g. Sadnika na Grobljah. Škropili so z brizgalnami treh tvrdk in sicer z Holderjevo, Lorberjevo in Cimperškovo, ki pa so vse dobro delovale.
Škropljenju so prisostvovali številni hmeljarji od blizu in daleč, ki so z zanimanjem ogledovali delovanje posameznih brizgaln. Tukaj je lahko vsak interesent presodil, katera brizgalna je bolj priporočljiva. Zaradi nevarnosti pred peronospero si jo bo gotovo treba nabaviti.
Knjigo »Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije« bo
prihodnji teden v razpečavanju ter stane v prednaročilu 110 Din. Obsega 820 strani, ima 450 elik,
vezana je v celo platno. Knjiga je edinstvena v slovenski vojni literaturi. Naročila sprejema: Sreska organizacija prostovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. Društvena pisarna posluje vsak dan od 5 do 7 zvečer.
šel drugam v službo, bržkone za občinskega tajnika. Včeraj dopoldne je ostal doma s pretvezo, da si bo spravil svoje stvari, ker bo že nastopil svojo drugo službo. Takoj, čim so odšli sostanovalci v službo, se je fant zaklenil v sobo, zamašil ključavnico in vlomil v skrinjo kleparskega pomočnika A. Alojzija, iz katere je ukradel 18.000 dinarjev, ki so bili izključno prihranki tekom več let. Ko je mladi prefriganec storil svoje dejanje, je pustil v sobi svoj kovčeg in izginil neznano* kam. Ko jo prišel sinoči A. Alojzij domov je z grozo opazil vlom in tatvino, ki jo je takoj javil policiji. Policija upa. da bo skoraj izsledila mladega vlomilca in tatu ter ga izročila pravici.
Advokat
dr. Josip Klepec
je preselil svojo pisarno
v Gledališko ulico št. 14./1. Proslava Sv. Konštantlna
patrona naših železničarjev, bo v četrtek, 3. junija, in sicer: oficielni del ob 10.30 v glasbeni dvorani »Sloge« — Ljubljanski dvor, neoficielni del pa kot »zabavni sestanek ob Sork, v — Ljubljančanom priljubljenem kopališču Gorenja vas-Releče. Sodeluje godba »Sloge«.
Udeleženci izleta uživajo sledeče vozne ugodnosti: vsi železničarji in njih rodbinski člani, ki imajo železniške legitimacije, imajo pri vseh vlakih in iz vseh smeri prost prevoz, ostali (neželez-ničarji) polovično vožnjo, za kar kupijo pri odhodu celo karto, ki velja za brezplačen povratek. Da se omogoči udeležba čim večjemu številu (posebno rodbinskim članom), bo vozil tega dne do postajališča Gorenja vas—Reteče izredni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 14 in za povratek z odhodom iz Gorenje vasi—Reteče ob 20.25. Oba izredna vlaka imata na vseh vmesnih postajah in [x>stajališ<'ib postanke.
Udeleženci neželezničarji, ki se bodo poslužili vožnje z rednimi vlaki, morajo imeti poleg vozne karte še obrazec K13, ki se. za povratek žigosa na postajališču Gorenja vas—Reteče. Udeleženci, ki se bodo vozili s posebnim vlakom tja in nazaj, ne potrebujejo tega obrazca.
Za zabavo bo dobro preskrbljeno. Vstopnine ni. Ugodna prilika za kopanje v topli Sori. — K obilni udeležbi vahi Oblastni odbor Združenja jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev.
Celjske novice
Preimenovanje celjskih ljudskih šol in krajevnih šolskih domov. Po izvršeni združitvi mestne občine celjske z upravno občino Celje-okolica je nastala potreba dati celjskim ljudskim šolani in celjskima krajevnima odboroma nove, sedanjemu stanju ustrezajoče nazive. Na predlog obeh Šolskih odborov jo banska uprava izdala odlok, da se krajevni šolski odbor za Celje-meslo imenuje odslej »krajevni šolski odbor za šolski okoliš I«, oni za Celje-okolico pa »krajevni šolski odbor ita šolski okoliš II«. Šoli, ki spadata v področje prvega krajevnega šolskega odbora, sta dobili naziv »državna I. deška ljudska šola« in »državna dekliška ljudska šola«, bivša okoliška deška šola pa »državna II. deška ljudska šola«.
Spomenik vojmn žrtvam v Podgorju
Blagoslovitev spomenika v svetovni vojni 1914-1918 padlim žrtvam je potekla na prav slovesen način. Že med sv. mašo, ki jo je daroval dekan in častni kanonik č. g. Rihar Matej, je bila Podgorska idilična cerkvica prenapolnjena. Med sv. mašo se j* pa tudi že zunaj na prostem, kjer stoji spomenik, zbrala nepričakovno velika množica ljudi. Takoj po sv. maši je blagoslovil č. g. kanonik spomenik, nakar je imel tudi krasen govor in kateremu so sledili Sc gg- govorniki: član banskega sveta in župan Štein Janez, predsednik inv. združenja Bokalič France, tajnik zveze bojevnikov Lukež Rudolf in zastopnik podpred. bojevnikov Košir France. Blagoslovitvi so prisostvovali poveljnik mesta Kamnika g. polkovnik Paunovič in njegov adjutant kapetan Turk, zastopnik polit oblasti komisar Koščak, predsednik kraj. org. JRZ iz Kamnika g. Stele Janko, predsednik združenja invalidov g, Bokalič Franc in tajnik zveze bojevnikov g. Lukež Rudolf ter profesor g, Svetelj Blaž, ki je podgorski rojak in drugi.-
K članku pod naslovom »Motociklistična nesreča in drugo«, moramo dodati še to pojasnilo, ki smo ga prejeli od prizadetega, da nekega ljubljanskega trgovca Rafka ni pri domačem prepiru udarila zena e polenom, pač pa je trgovcu prizadejal poškodbe na rokah in prstih mladoletni stanovalec podnajemnik, ki je pograbil za likalno desko in ga udaril.
Mož, ki odlično govori srbohrvaščino in ki sijajno pozna Jugoslavijo, v kateri je preživel šest let, je pravkar zasedel važno mesto v predsedstvu francoske vlade. Gre za Iva Chategnauxa, bivšega lektorja na belgrajskem vsučilišču, ki ga sicer poznajo kot zemljepisen, zgodovinarja in slavista.
( hategnaux je postal po vrnitvi iz Belgrada šef odseka v francoskem zunanjem ministrstvu. Po volitvah lanskega leta so mu zaupali važno službo v vladnem predsedstvu, kjer je sedaj postal generalni tajnik.	D
Garčinu pri Brodu so se v nedeljo pred cerkvijo udarili fantje. Mijo Sošnik in Mato Gjurič sta se bila dva dni prej sprla. V nedeljo popoldne pa sta sc nenadno srečala na cesti pred cerkvijo Iijani Sošnik je začel izzivati Gjuriča, da je nazadnje ta res priskočil in ga udaril, šoškič pa jo potegnil noz in ga zasadil nasprotniku v hrbet. Ko so to videli drugi fantje, so jo ucvrli za Soš-lucein in ga dohiteli. Vrgli so ga na tla in ga neusmiljeno pretolkli, nazadnje pa še z noži obdelali. Jako so morali oba težko ranjena prete-paza prepeljati v bolni&nico.
4 litre žganja je popil asa stavo Vaso Jovetič iz vasi Kalenderov, potem pa obležal in umrl. Vaša so poznali v vasi kot človeka, ki je mogel popili, kolikor se je dalo. Tako se je iz nedolžne 2?» • ™d .Ktava 20 8t0 dinarjev, da bo popil kar »tiri litre zganja. Pri treh se mu še ni poznalo, da je pijan, toda pri četrtem, je že omagal. Da bi pa dobil stavo, je pil še naprej. Komaj pa je zadnji kozarec odmaknil od ust, se je že zgrudil na tla in izdihnil.
V	Pobrdjanih pri Bosanskem Novem sta umrla dva dečka, ki ju je bila pičila kača. Mirko in Rade sla gnala svoje ovce na pašo. Ko se je živina pasla, sta pa onadva nabirala jagode. Nenadno sta skoro istočasno oba začela klicati na pomoč. Na-.,?'a_s,a na ve'iki kači, ki sta vsaka enega ugriznih. Pik pa je bil tako hud, da sta dečka še isti večer v groznih mukah umrla, še prej, preden je prišel zdravnik.
5 sekiro je razklal glavo priležniku svoje matere kmet Josip Kazič iz Jastrebarskega. Že priletni kmet Banič je bil stalno gost v Kazičevi hiši, čeprav to m bilo po volji mlademu Kaziču. Vsiljivega starca je sicer večkrat nagnal, toda nevšečnostim s tem še ni naredil konca. Prav zaradi tega sta se sprla tudi v ponedeljek. Stari Banič je pograbil vile in z njimi naskočil Kaziča. Ta je bil pa urnejši in je s sekiro udaril starca do ulavi da mu jo je razklal.
... '°Ianoni je zaspal šofer tovornega avtomobila tvrdke Poljanec iz Zagreba, nakar je avtomobil zadel ob brzojavni drog ter se prekucnil, ugodilo se je to na cesti med vasema Vrapča in Kustošija. Sreča v nesreči pa je bila, da je ostai šofer nerar.jen, čeprav se je avtomobil ves razbil/
^ 50.000 ovc bi lahko izvozili lani v Francijo iz
nase države, pa so jih izvozili le okrog 5000. Štort, vilka je zanimiva, še bolj pa razumljiva, ker ljudjo-ovc nočejo prodati zaradi prenizkih cen.
Na Lopudu jo včeraj umrl najstarejši jugo-slovanski škof Franjo Uccellini. Dosegel je lopo starost 90 let, škof v Kotoru pa je bil 43 let. Pokojnik se je bil tudi literarno udejstvoval, saj je prevedel iz italijanščine Dantejevo »Divino Co-medio«.
Pod vlak je padla na postaji Perkovii-Slivno gostilničarka Zofija Pečarič tako nesrečno, da je obležala na mestu mrtva. Pečaričeva je potovala z vlakom v Zagreb obiskat sina, ki tamkaj študira. V Perkoviču pa je stopila z vlaka z namenom, da na postaji nekaj kupi. Prav ta hip pa je vlak potegnil. Žena je skušala vlak dohiteti, toda pri tem je padla in se znašla pod kolesi.
Zadnjega maja bi morale biti izvršene volitve v mearifsko-vakufski sabor, ki je organ uprave muslimanske verske zajednice. Toda v vseh okrožjih je bila postavljena le ena lista, katere nosilec je bil dosedanji prometni minister dr. Spaho. Brez volitev je bila tako izvoljena njegova lista.
Pri Banjaluki sta se stepli dve ciganski družini zaradi mlade ciganke, ki jo je bil ženin kupil za 350 Din. Bili sta to rodbini Alikičev in Musičev. Hajo Alikič je kupil ciganko Emo Ibrišagič. Toda s tem ni bila zadovoljna sestra cigankine matere, ki je bila poročena z nekim izmed Musičev. Iz tega se je porodila mržnja vse Musičeve družine proti Alikičem. Seveda so morali te račune na krepek način poravnati. Prilika za to je jjil sejem. Ko sta se obe družini srečali, vseh ciganov je bilo 68^ sta se udarili. Nehali so šelo potem, ko je obležal mrtev eden izmed njih, dočim so vsi drugi odnesli več ali manj hudo poškodbe.
Na prepreden način so si cigani v okolici Tuzlo preskrbovali goveje meso. Skrivaj so se vtihotapljali v hleve in z žico poškodovali živini goltance, da je nekaj dni pozneje poginila. Ko so kmetje goveda potem pokopali, so prišli cigani 111 jih odkopali. Več tednov se je to dogajalo in kmetje so nazadnje mislili, da je živino napadla kaka bolezen. Šele potem, ko so poklicali živinozdravnika, so prišli do spoznanja, da so cigani uničevali njihovo živino. Preko 30 goved je poginilo samo v eni vasi. Orožniki so zaradi tega prijeli družbo 22 ciganov.
Bata je kupil v dolini reke Strumiee precej zemlje in bo tam postavil tekstilno tovarno. Obenem bo tamkaj uredil veliko bombažno plantažo. Dolina reke je za kulturo bombaža kot nal&šč.
V	novi tovarni bo našlo dela spet nekaj tisoč delavcev.
Skupina 50 Angležev je dopotovala v Tuzlo pred dvema dnevoma, izletniki so vso Evropo prepotovali z avtobusom, ki je prav svojevrsten. Njegova karoserija namreč ni taka, kakor je to običajno, pač pa vsa iz stekla.
Primer skoro neverjetnega praznoverja so doživeli prebivalci vasice Radovište v Južni Srbiji.
H kmetu Kostadinu Jovanoviču je prišla ciganka in mu prerokovala. Nazadnje je povedala, da se pod njegovo hišo nahaja bajen zaklad, star že tisočletja. Kmet je nekaj dni samo tuhtal in mislil, kako bi prišel do tega zaklada, še bolj pa je bila lahkoverna njegova žena, ki je vanj kar silila, naj vendar izkoplje zaklad. Kako so bili vaščani presenečeni, ko so sredi dneva zagledali Kostadina in njegovo ženo, kako podirala svojo hišo. Kmet je razrušil vse, kopal v globino, toda zaklada ni bilo. Ostal pa je sedaj brez zaklada, pa tudi brez hiše.
6
Ljubezen, ki ubija
Kadar je sedela pri klavirju, v tem svojem elegahtnem pribežališču, ki si ga je uredila med pisanimi preprogami, zelenjem in med drobnim okrasjem, sem jo opazoval z neskončnim oboževanjem. Zaradi nje sem se silil, da bi pazil na svojo obleko, kljub temu, da sem bil žei po rojstvu jako neroden. In vedno bolj in bolj je izginjala iz te sobe strašna podoba morilčeva'. Vsa ta naša sreča je bila plačana z njegovim delom, z delom očetovim. A smo vsi kar nekam pozabljali na to. Kajti današnje moderno življenje je že tako, da ne prenese ne krvavih žaloiger, ne muk in trpljenja, tako, da se celo udom družine, ki so bili priča žalostnih dogodkov, vse skupaj brž, brž zdi kot nekake sanje, strašilo, o katerem sicer ni mogoče dvomiti, a kljub temu ne verjamemo vanj z vsem prepričanjem.
Da, življenje je že teklo skoraj popolnoma po navadi, ko so mi naznanili, da se je mati poročila. Vsega se do minute natančno spominjam. Bil sem na počitnicah pri edini svoji teti, sestri mojega očeta. Bila je stara devica petintridesetih let in je stanovala v Compič-gneu. Njena hiša je bila na koncu mesta. Tam je živela s tremi služabnicami, od katerih je bila ena moja nekdanja pestunja Julija.
Julija ni ugajala mami zaradi svojega posebnega značaja.
Teta Luiza je bila majhna ženica s kmeč-
kim obrazom.
Ko je še živel moj oče, je na redke čase kdaj pa kdaj obiskala Pariz za kakih osem in štirideset ur. Njena obleka je bila za vratom in za pestmi vedno okrašena z belim trakom. Okrog vratu je teta nosila staro zlato verižico, tako dolgo, da je segala pod obleko do pasu, kjer je imela obešeno urico s starinskim zlatim obeskom.
Kadar ni imela na glavi robca, ki je bil tudi črn kakor obleka, je bilo na osivelih laseh videti trakove, s katerimi je imela lase zvezane. Lasje so , ji obkrožali čelo in oči ter jim dajali tako sladek izraz, da je teta morala vsakomur na prvi pogled ugajati, čeprav je imela zelo dolg nos, preširoka usta in preveč dolgo brado.
1	Prav v tisti hiši, kjer je prebivala sama, je vzgojila mojega očeta. Dala mu je od svojega imetja vse, kar si je mogla pritrgati od svojih tako skromnih življenjskih sredstev. Ko se je hotel poročiti z mojo materjo, mu je dala doto, da bi ga v materni družini prijazneje sprejeli in ga ne bi postrani gledali.
Koliko je teta v dveh letih po očetovi smrti trpela, sem lahko najbolje videl na razliki med sliko, ki sem jo hranil v svojem albumu in med njenim obrazom, ki sem ga zagledal, ko sem prišel k njej. Lasje so ji bili čisto zbledeli, lice so ji zarezale gube in njene trepalnice so bile vse ovenele.
Vendar ni ves čas, ko sem bil pri njej, nikakor kazala svojega trpljenja.
Jaz, ‘mali opazovalec, kakršen sem bil,
sem razlikoval materin značaja od tetinega po različnosti njunega trpljenja.
Težko mi je bilo razumeti, zakaj se je stara žena kazala tako zaprto nedostopno in ni nikomur nič potožila, dasi sem na drugi strani dobro poznal, kako zna biti nežna. Moja mati je bila tudi nežna, tako nežna, da ni čutila v sebi moči, da bi mi bila odkrila svoje novo življenje. Teta je bila tista, ki se je zavzela za to.
Teta ni hotela iti na drugo materino svatbo. Pozneje sem izvedel, da se je gospodu Ter-mondu zdelo boljše, da tudi mene ni bilo zraven. To je bilo nedvomno zato, da ne bi otrok iz prejšnjega zakona vzbujal njene občutljivosti, ker bi se ji ob pogledu nanj morda vrnili stari spomini.
Kako je teta Luiza jokala, kljub temu, da se je tako znala obvladati, ko me je odpeljala na konec tistega vrta, kjer se je igral včasih moj oče, ko je bil še tak otrok kakor jaz. Klopca, na katero sva sedla, je stala v senci vinske trte. Jagode na trti so bile že rumene in so vabile nase roj brenčečih os.
Teta je vzela moje roke v svoje in je začela takole:
»Andrč, moram ti povedati veliko važno novico.«
Boječe sem jo pogledal.
Od pretresa, ki mi ga je povzročil očetov umor, je ostala v meni neka bolestna občutljivost. Za vsako najmanjše presenečenje mi je
I	srce tako silovito utripalo, da mi je kar slabo * bilo.
»Tvoja mati se bo spet poročila,« je preprosto rekla stara ženica, ki moje vznemirjenje ni moglo uiti njenemu malenkostnemu očesu.
Čudno, ta nepričakovana novica ni naredila name takega vtisa, kakor bi bil pričakoval. Sklepajoč po tetinem glasu sem mislil, da mi bo povedal, da je mati bolna ali pa da je umrla. V svoji domišljiji sem videl take in podobne strahove.
Vendar sem teto še kolikor toliko hladnokrvno vprašal:
»S kom pa?«
»Ne uganeš sam?« je dejala teta.
»Z gospodom Termondom?« sem vprašal osorno.
Še danes si ne morem priti na jasno, zakaj mi je ušlo to ime iz zraka.
Gospod Termond je res velikokrat prihajal k nam, odkar je bila moja mati vdova. Ampak to ni moglo nič pomeniti, saj je hodil prej tudi in še bolj pogosto, kakor po očetovi smrti. Res, da se je navadno zvesto bavil in ukvarjal z našimi najmanjšimi zadevami. To se mi je zdelo nekaj redkega in posebnega.
Zakaj, za Boga, se mi je novica, da se bo mati poročila z njim, zazdela tako žalostna, bolj, kakor če bi vzela ne vem katerega moškega na svetu. Zdelo se mi je, da se je zgodilo nekaj nenavadnega, nekaj čisto nasprotnega, kakor pa bi bil človek pričakoval.
Tako dolgo sem že poznal tega človeka! Vedno me je razvajal, tudi takrat, ko sem bil v šoli.
»Slovenski dom* izhaja vsak delavnih oh 12 Mesečna naročnina 12 Dia za Inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 ta 2996, Uprava« Kopitarjeva K " - -	Telefon	29»	Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: EL Ceč. Izdajatelj; Ivan Rakoveo. Drednlk; Joze Koiiček.  ---------—-----------
Štev. 121.
Lov na slanike
Iz majhnega, vendar ribičem in mornarjem dobro poznanega norveškega mesteca Alesund, je nedavno odrinilo celo brodovje ribiških ladij na lov na slanike. Lov na slanike je sicer precej vsakdanja stvar, zanimivost tega lova pa je v številu in moči ladij ter v obsežnosti lovišč.
To največje zapadno-evropsko visokomorsko ribiško brodovje je last nekega angleško-norveške-ga podjetja. Največja ladja je poveljniška ladja »Tliorland« 8 7.500 tonami. Nato sta še dve ladji kitolovki in več manjših ladji. »Thorlandc ima nekaj več kot 200 najbolj izkušenih in najizbranejših ribičev. V svoji pekarni speče dnevno 250 hlebov kruha. Premoga vozi s seboj 3800 ton, meseca avgusta pa bo naložila še 2500 ton na Labradorju. Lov bo namreč trajal najmanj pet mesecev in to po vseh velikih ležiščih slanikov, kar so jih odkrili v zadnjih stoletjih od Severnega rtiča mimo Nove Fundlandije in GrSnlandije pa vse do Davisovih vrat. Tukaj je namreč šele pred kratkim odkril ve-
likanska lovišča mornar Johan Olsen iz Alesunda, katerega je zato sam kralj Haakon odlikoval z viteškim križem reda sv. Olava.
Zanimivo je, da ladja nosi s seboj tudi celih 150 ton ledu, dasi plove tako daleč proti severu. Ladja ima namreč pravo ledenico in najmodernejše hladilne naprave, ki omogočajo, da ima moštvo krepko in svežo hrano skoro pol leta.
Takele velike ribiške ekspedicije, ki so možne le za tistega, kdor ima kapital, pa imajo tudi svoje temne strani. Lahko si je misliti, s kakšnimi razpoloženjem gledajo na tako velikopotezne love ubogi norveški ribiči s svojimi zastarelimi jadrnicami in razmeroma majhnimi mrežami ali drugačnimi, še od pradedov podedovanimi sredstvi. S sovraštvom in nejevoljo opažajo moderni razvoj ribolova, vendar se s krčevito trmo, lastno vsem starokopitne-žem, drže svojih prastarih načinov, dasi so jim le v škodo. Toda ukloniti se bo treba novotarijam, saj gre za vsakdanji kruh in obstanek celega naroda.
tovo. Plemska družba mu ni prav nič nrnr; tudi politika ga dolgo časa ni posebno zanimala. Že v zgodnji mladosti je čutil posebno veselje in poklic za trgovino in takrat je tudi dobil priimek »Fown clerk« (podeželski pisač), ki se ga še danes drži. Veliko je takih, ki si od začudenja drgnejo oči nad to neverjetnostjo, da bi tak človek postal prvi minister.	.	..
V svojem nastopu nima prav nič divnega. Človek bi skoraj mislil, da je boječ, tako je prijazen, skromen in molčeč. Njegova največja strast je, razen športa, vrtnarstvo, To ga je gotovo najbolj priljubilo vsemu narodu, plemstvu, kakor preprostemu ljudstvu, ker s tem kaže, da ima ista občutja kot vsak navaden človek in tudi čisto srce.
Zelo dobro ga javnost pozna kot ljubečega soproga. Kar neprestano pripovedujejo, kako neizmerno srečen je v svojem zakonu.
V javnosti je začel delovati šele leta 1916, že 47 let star, ko mu je Lloyd George poveril nadzorstvo javnih del. Minister je bil samo enkrat, leta 1924, ko ga je Baldvvin imenoval za. ministra narodnega zdravja. V tem je njegova edinstvenost. Kajti angleški prvi ministri so dosedaj morali biti vsaj kakih devetkrat ministri raznih drugih področij. Kot predsednik državnega zaklada pa je imel veliko uspeha.
Njegovi govori so zgled jedrnatosti in poštenosti. Vsa njihova moč je v tem. Nobenih visoko donečih besed, pesniških oblik, demagoških spak, praznih obljub, slovesnosti ali strastnosti, ampak čista, mirna, dobro premišljena stvarnost odseva iz njih.
Neville Chamberlain zastopa londonsko boga-taštvo (plutokracijo) in konservativno stranko. Kot finančnik je imel vedno izredno lepe uspehe, posebno nagonsko nadarjenost za spoznavanje plodo-nosnih podjetij; takemu človeku pa Anglež, ki je v prvi vrsti praktičen človek, odkrito zaupa. To je morda prvi človek, ki pozna angleško dušo do dna samo iz lastnega spoznanja, predstavnik Anglije, vse pristno angleške lastnosti in hotenja v eni osebi.
(G.)
Švabski sedmorčki
Švabska vasica Bonnigheim hrani v svoji cer kvici silno zanimiv bakrdrez iz 15. stoletja. Na njem je upodobljena morda najčudovitejša ženska, kar jih je sploh kdaj bilo na svetu, kakor nam pojasnjuje napis pod podobo. Če bi gospa Schmotzer živela v današnjih časih, bi radi svoje ^ posebnosti ne bila tako ubožna kot v davnini. Saj je kanadska mati petorčkbv prav radi tega obogatela in vendar je bil njen rojstni rekord že v 15. stoletju
Radovedna mladina.
Smrt živega mrtveca
23. maja ob 4.05 zjutraj je umrl v svoji zimski vili na Floridi John D. Rockfeller. Zadela ga je srčna kap. Prvi srčni napad je dobil sicer ze v petek, vendar pa si je tako hitro opomogel, da je bil že v soboto bolje razpoložen kot sploh kdaj. Prijazno se je pogovarjal s svojim osebjem in se zhmtnal za razne malenkosti. Ponoči pa se mu je nenadoma obrnilo na slabše, dokler ni končno iz-
dlhllPokopali go ga začasno v grobnici na njegovem posestvu, kamor je bila pred 22 leti položena tudi njegova žena. Pozneje pa bodo truplo prenesli v Cleveland, kjer je preživel svojo mladost in kjer ga že tudi čakajo kosti njegove žene.
Starega milijonarja so večkrat imenovali živega mrtveca, tako da bo vest o njegovi smrti marsikoga začudila, češ, ali je mar se živel. Njegov pergamentni obraz je bil res bolj podoben mumiji, kot živemu človeku, pa tudi zanimal se zadnja leta ni skoro za nobeno stvar več.	......	•,
»Hranite v mladosti in bodite dobri kristjani!« ie večkrat ponavljal svojim sorodnikom in znancem. On je pač vedel iz lastne skušnje, kako je potrebno hraniti. Saj je s 23. letom imel ze 4000 dolarjev samih prihrankov svojega trdega ročnega
dela. Na teh prihrankih je osnoval prvo petrolejsko podjetje, ki mu je v 20 letih rodilo 70 milijonov dolarjev.
Tudi dober kristjan je bil. Kakor bi mu bilo hudo, da ima sam tako ogromno bogastvo, je hotel, da bi tudi drugi imeli kaj koristi od tega. Koliko milijonov in milijard je izdajal za razne znanstvene ali človekoljubne ustanove, se niti še ne ve.
Zadnja leta pa je imel samo še eno željo, da bi učakal 100 let. Da bi svoj cilj čimbolj gotovo dosegel, je vzdrževal nekako »zdravstveno komisijo« prvovrstnih in sijajno plačanih zdravnikov, katerih edina naloga je bila, proučevati zdravstveno stanje svojega najbogatejšega pacienta in najti potrebna in učinkovita sredstva za podaljšanje življenja. Med temi sredstvi je bil baje tudi samo zanj tiskan časopis, ki je skrbno zamolčaval vse vznemirjajoče vesti, tako da je stari človekoljub moral biti miren in zadovoljen.
Sicer pa je vse skupaj: zdravstvena komisija, njegovo pravo delovanje in resničnost »optimističnega časnika« zavito v nekako skrivnostno meglo, ki se bo sedaj po smrti milijonarja razčistila.
Ljubljanski velesejem
Spet bodo znižane cene na železnici, seveda predvsem za one, ki bodo potovali na spomladanski ljubljanski velesejem. Z rumeno izkaznico, ki jo za 2 Din dobite pri blagajni na postaji, kupite celo vozno karto do Ljubljane, kjer vam na velesejmu na to izkaznico jx>trde obisk, nakar se lahko z isto vozno karto brezplačno vrnete domov. Za odhod v Ljubljano velja ta popust od 31. maja do 14. junija, a za povratek od 5. do 19. junija.
Samo v trafiki na velesejmu si bomo lahko od 5. do 14. junija privoščili posebej v ta namen izdelane izložbene cigarete »Vardar« in »Drina«, ki ne bodo nič dražje, vendar pa znatno boljše od cigaret tega imena v navadni prodaji. Na velesejmu priredi Monopolska uprava kraljevine Jugoslavije veliko reprezentativno razstavo tobaka in tobačnih izdelkov.
Vso želje gospodinj bo prikazala gospodinjska razstava Zveze gospodinj v paviljonu »K« na velesejmu v »Vzornem stanovanju«. Arhitekti so realizirali te želje v pobudo onih, ki si hočejo ustvariti pravo udobnost in domačnost. S sodelovanjem naše domače obrti in industrije bodo prikazane preskušene novosti na polju popolne izrabe kurjave, praktične ureditve prostorov in lepe, enostavne opreme. Opozarjamo na nov talent go. inž. arh. Katjo Grasselli. Ob popoldanskih in večernih urah bo v dvorani tega paviljona modna revija domače oblačine obrti. .
V pokoj stopata gg. dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka kr. banske uprave, in inž. Matko Prelov-šek, direktor mestnega gradbenega urada. Oba gospoda sta bila ljubljanskemu velesejmu zelo naklonjena in sta mu tekom vseh 17 let njegovega obstoja stala jx»žrtvovalno ob strani z dragocenimi nasveti in dejansko pomočjo. Obema gospodoma je upravni odbor ljubljanskega velesejma na svoji seji dne 26. maja izrekel svojo globoko zahvalo, želeč jima zdravje in vso srečo tudi za bodoče.
Posebne razstave na spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 5. do 14. junija. Poleg splošnega dela, kjer bo prikazan napredek naše domače industrije in obrti v preteklem letu, bodo na sejmišču posebno me6to zavzemale:
1. Lovska razstava, ki naj zbere vse kar premoremo na tem polju. Tu bo posebno razsodišče potem od vsega izbralo najboljše in to bo jjoslano na svetovno lovsko razstavo v Berlin. Zato bo ta razstava zelo zanimiva izbirna razstava.
2. Glavna v letošnji prireditvi naših gospodinj bo velika modna revija. Prireditev bo prikazala dobro blago in okusna oblačila domače proizvodnje, ki ustrezajo tako našemu narodnemu značaju kot našim potrebam. Dolžnost naših mater in go-
Neville Chamberlain - prvi minister Anglije
Kakor je že znano, je na mesto sedanjega ministrskega predsednika Stanleya Baldwina stopil mož, ki je v politiki prav za prav še novinec, kar je edinstven slučaj v novejši angleški zgodovini, da bi namreč tak človek postal prvi minister.
Chamberlaini so v Angliji že zelo poznani. Oče, Joseph Chamberlain, ki je več let imel v rokah usodo britanskega imperija, je imel iz prvega za-
kona sina Austina, ki je pred kratkim umrl. Ta je bil bogataš in upodobljeno plemstvo. Nosil je monokel kot njegov oče in v vsakem njegovem gibu je bilo videti, da se zaveda svojega dostojanstva in da je rojen za visoka mesta. Res je po vrsti zavzemal vsa ministrska mesta, razen predsedniškega. Tega naj pa sedaj zavzame njegov polbrat, sin iz drugega zakona, Neville, ki je živo nasprotje bra-
potolčen ne samo z ozirom na enkrat rojenih otrok,	......	,	.	•	j	--	,	.,7
ampak po številu otrok sploh, švabinja je rodila	epodin; je da oskrbe svoje družine le z obleko,
namreč vsega skupaj 53 otrok, in sicer 38 sinov in	ki so jo izdelale naše domače tvornice in obrti m
15 hčera; imela je enkrat petorčke, enkrat šestor-	ki po kakovosti nikakor ne zaostaja za inozem-
čke in enkrat celo sedmorčke. Ob rojstvu so bili	skimi izdelki po nizki ceni pa jih celo daleko
otroci vsi živi, zdravi in brez vsakršnih napak. Van-	prekaša. Modna revija bo prepletena z varietejm-
dar pa niso dočakali visoke starost«; 19 jih je umrlo	mi vložki — prvovrstne točke priznanih artistov in
še v otroški dobi, pa tudi drugi so vsi umrli prej	artistk.
kot starši	3- Pohištvena razstava bo vsebovala izdelke
naših domačih mizarskih podjetij: spalnice, kuhinje, salone, delovne kabinete, otroške 6obe itd. S fino izdelavo, praktičnostjo in arhitektonsko dovršenostjo bodo v okras vsakemu stanovanju. Za vsak dom, preprost in bogat, ogromna izbira!
4. Avtomobilska razstava bo združila v dveh paviljonih najnovejše modele 6koro vseh svetovnih znamk. Ne bo se težko odločiti: elegantne limuzine in športni vozovi ter praktični tipi^Sa no uporabo bodo v lepoti, solidnosti in cotT TftSči-kurirali za vašo izbiro.	,
5. Razstava »Živalce« je namenjena predvsem ljubiteljem živali in ptic, imela pa bo šfc3p6šeiWn jjomen za rejce malih živali. Kajti poleg vseh vret perutnine, kuncev, golobov, ptic pevk in nakičenih eksotičnih lahkokrilcev bo nudila obiskovalcem praktičen pregled čez V6a najnovejša dognanja in izkustva v reji malih živali.
Programi Radio Ljublfana
Sreda. t. junija: 12 Glasba južnih Slovanov (plošče) — 12 45 Vreme, poročila — 18 Cas spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče,' kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura — 19.50 Sah — 20 Josephina Baker (plošče) — 20.10 Koko potujemo g. Janko Siberl) — 20.80 Vesel večer: Sodelujejo — Jožek in Ježek in Radijski orkester — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Akademski pevski kvintet.
Drugi programi
Sreda, 2. Junija: Belgrad: 19.50 Slovenske pesmi 20.30 Humor — 21.30 Plesna glasba — Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Opera »Medvedje kože« — Budimpešta: 21 Ciganska glasba — 22.20 Koncert na dveh pianinih — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21.40 Komorni koncert — Bim-Bari: 21 Pihala — 22.15 Zbor — Praga: 19.10 Radijski film — 20.55 Orkestralni koncert — 22.20 Latvijske melodije — Varšava: 20.05 Plesna glasba — 21 Chopinov koncert — 22 Poljska glasba iz XVII. in XIX. stocl-ja — Berlin-Vratisla-va- Koln-Frankfurt-Stuttgart-Monakovo- 20.10 Kmečki večer — Beromiinster:	20	Opera <Luha< — Stratt-
bourg: 21 Opera.
Elektrotehnični muzej v Osaki na Japonskem. Na stolpu so postavili protiletalski top za primer napada z zraka.