KATOLJSK CKRKVEN LIST, »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr.. za »/, leta 1 gl. 80 kr.. za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprt,. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 3. mal. travna 1896. List 14. Marija pod križem svojega Sina. Tam stoji pri križa lesu, Kjer Njen Sin je po telesu Bičan, s ternjem kronan, križan, Vsled pregreh za nas ponižan. Žeblji grozni, kaj ste strili? Sina Materi vmorili! Grešnik moreš še grešiti Ko njo vidiš solze liti? Vidiš, Njo kak roke vije! Kak serce kipi in bije Vsled bolesti oh največe, Ki Njo v dušo žge in peče. 0 zares uboga Mati, Kak Ti hočem pomagati, Ker sem sam Ti to uzročil? 0 da b' vedno solze točil! Prav do smerti je vgrenjena Od britkosti duša njena. Ker tak močno Ga ljubila, Ki je Njega Mati bila; Smela se je imen'vati Za resnico Božja Mati; In sedaj Ga vidi tuki, V neizmerni smertni muki! Kdo popisal bi čutila, Ktera so serce polnila? O da bi se k Njej vsi zbrali, Ž njo pod križem žalovali! Saj smo z grehi zakrivili, Da so Sina nanj pribili; Kdaj nek' bomo zadostili Kdaj Ti žalost povernili! D. G. Sin Božji oznanjen, prišel, svet odrešil, umeri. Ta praznik je sicer ža minul, je pa tako imeniten, da se moramo k njemu nazaj verniti. Ta praznik je eden najstarejših, pa tudi eden najlepših praznikov sv. Cerkve. Ta dan je Marija dosegla čast Božje Matere. Po starodavnem izročilu je bil ta dan, 25. sušca, Adam vstvarjen. Kristus se je včlovečil in tudi umeri. (P. Leonh. Goffine, katb. Haddpost. str. 4H8.) List sv. maše tega dneva obsega pretehtno obljubo našega Odrešenika. Ta obljuba je bila storjena blizu 740 let pred Kristusovim rojstvom po preroku Izaiju kralju Ahazu na povelje Boga samega. Obljuba se glasi: „Tiste dni je govoril Gospod Ahazu. rekoč: „Prosi si znamenje od Gospoda svojega Boga ali od zdolaj iz globočine, ali od zgorej iz visočine.** In rekel je Ahaz: „Ne bom prosil in ne skušal Gospoda." In rekel je prerok: „Poslušajte tedaj. Davidova hiša! Vam je li premalo nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu? Za tega voljo vam bo dal Gospod sam znamenje: glejte, devica bo spočela in rodila Sinu. in se bo imenovalo njegovo ime hmanuel. Surovo maslo in med bo jedel, da bo vedel zavreči hudo in izvoliti dobro." Da se misel tega berila bolj razume, naj bode opomnjeno: Kralj Ahaz je kraljeval v judovskem kraljestvu (743—728 p. Kr.i, ki je obsegalo dva rodova, .Juda in lienjamina. Glavno mesto je bilo Jeruzalem, kjer je bil tudi tempelj, postavno svetišče Božje za vse ljudstvo. Druzih de9et iodov se je bilo 1. 975 pod Jeroboam-om od kraljestva judovskega odtergalo, in vstanovili so kraljestvo Izraelovo ali sama-rijsko. Ti prebivalci so služili večji del poganskemu malikovalst\ ii, ktero je bil zanikarni kralj zapovedal. Iz svetega pisma so sprejeli samo pet bukev Mozesovih. druge svete knjige stare zaveze so pa zavergli. Za časa kralja Ahaza se je bil zveza) izraelski kralj Facee s sirskim kraljem Kazin-om, z namenom osvojiti si judovsko kraljestvo in Ahaza pahniti s prestola. Prihrumela sta s severa doli v deželo, jo opustošila. prebivalce nekaj pomorila, nekaj pa kot jetnike odpeljala. Oblegala sta Jeruzalem in Aliaz je bil v njem zaptrt. Razun tega so se vzdignili na jugu Fili.Vani in Idumejci zoper njegovo kraljestvo. V tem nevarnem položaju pride pred kralja prerok Izaija. Zagotavljal mu je v imenu Božjem, da bode Jeruzalem in celo njegovo kraljestvo gotovo rešen«* sovražnikov: v dokaz za to lahko zahteva od Boga kakoršen koli čudež. Ahaz pa zaničljivo od verne ponudbo in Božjo pomoč ter se sklicuje hinavsko na prepoved Mojzesovo 5. Mojz. l»i.>, da se Boga ne sme skušati. Ahaz je bil namreč udan inalikovavstvu in ni veroval v v sega mogočnost pravega Boga, temveč se je veliko bolj opeial na pomoč poganskih Asircev in svojih lastnih malikov. Tedaj je Izajija svaril odpadnega kralja in hišo Davidovo, katere ohranitelj je bil Ahaz, rekoč: ..Ali vam še ni dosti, da mučite poter-pežljivost človeka, preroka? < 'elo poterpežljivost in nezmerno prizanašljivost Božjo si prederznite mučiti! Prerok je hotel s tem reči: „Ti, o kralj, in vi iz rodovine Davidove sicer niste vredni rešitve in ohranitve kraljestva Judovega: toda vsled prejšnje obljube Božje, po kateri ima priti iz rodii Davidovega prihodnji Mesija iJerem. 23, bode pri vsi vaši nezvestobi obstajalo kraljestvo vaše še tako dolgo, dokler ne pride od-rešenik človeškega rodu. Fmanuel. Bog-človek. Ta bode premagal še vse drugači mogočne sovražnike. kot so Sirci in Samarijani, Filiščani in Idumejci, namreč, „satana, greh, smert." In celo za časa brezbožne kraljice Atalije, ktera je dala vse potomce Davidove pomoriti, je skerbel Bog za to. da je ušel smerti saj deček Joas iz rodu Davidovega. Proti Božjemu sklepu ne more nič ne človeška ne peklenska zlobnost. Zarad prihodnjega Mesija je bilo pod Aha-zom — ne zarad brezbožnega kralja, ampak zarad Božje obljube — tudi kraljestvo judovsko rešeno iz rok sovražnikov, in celo še prej, kakor deček Emanuel, kteri se je skozi dve ali tri leta hranil s surovim maslom in medom, dokler ni prišel do odločilnih let, ko je hudo zavergel in (.obro izvolil. Zavoljo Odrešenika je zadobilo vse človeštvo spravo z Bogom. Kot mater prihodnjega Odrešenika, Ema-nuela. je imenoval prerok posebej od Boga izbrano. pa ne kterokoli nedoločeno Devico. Kar je 740 let pred Kristusom preroški glas napovedal, to nam poroča sv. evangelij tega dneva kot doseženo. Kden izmed najimenitnejših nebeških knezov je poslan od Boga v Nazaret, mestice v Galileji. Komu velja obiskovanje nebeškega poslanca ? Stermite! Ubogi devici, katera izhaja iz rodu Davidovega. Živela je kot navadna ženska v samoti. Angelj jo je našel pri molitvi. Kakšen ukaz ali sklep Božji ji oznanja nadangelj Gabrijel? Ji morda ponuja kraljevo krono kraljestva judovskega? O tem ni besede. Kaj ji je rekel angelj? Pred vsem jo je v največjem spoštovanju ogovoril s pozdravom „Ave". S tem pozdravom je združil več častnih naslovov. r< eščena,u tako jo je nagovoril, ,.milosti polna," „Gospod je s teboj," ,,blažena si med ženami." Vzrok teh častnih naslovov je pojasnil z besedami: ,.Našla si milost pri Bogu." ,,Glej, spočela bodeš in Sinu rodila, in njegovo ime imenuj Jezus." „Ta bode velik in Sin Najvišjega imenovan. In dal mu bo Gospod Bog sedež Davida, njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Jakopovi vekomaj, in njegovemu kraljestvu ne bo konca." Da pomiri milosti polno, vendar ponižno devico, ktera se je cenila nevredno tolike časti, pristavi angelj: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč Najvišjega te bo obsenčila: zato bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, Sin Božji imenovano.1 „Pri Bogu ni nemogoča nobena reč." (Luk. 1.) To je pomen preslavnega praznika Oznanjenja." Zato list „Stimen von Karmel," ki to popisuje, pristavlja navdušene besede: Razveseljuj se, o zemlja! Slavite vsi narodi Gospoda Jezusa Kristusa in častite njegovo Mater, brezmadežno Devico Marijo! Jezus Kristus je nam resnično obljubljeni Emanuel: Bog — z — nami. Le po njem, Bog-človeku, dosežemo srečo in zveličanje za čas in za večnost. Hvala torej Jezusu Kristusu vse večne čase! In tebe, o Marija, častimo kot od Boga izbrano Mater našega Odrešenika! Zveličar sveta je bil tedaj pervim staršem že po perven) grelni obljubljen, prišel je na svet, delal, učil, s čudeži svoj nauk poterjeval in današnji dan, veliki petek, sv. Cerkev obhaja 8mert, britko smert Njegovo. Nehvaležni judje so ga v dan pred velikonočjo izročili Ponciju Pilatu, neusmiljeni nererski vojaki so ga strahovito tepli in bičali, s ternjem kronali, med pso-vanjein in zasramovanjem s težkim križem obložili. peljali na goro mertvaških glav in med dvema razbojnikoma so Ga s toliko grozovitostjo križali in s križem povzdignili, da se ne da dopovedati. Vse to je pa storila strahota človeškega greha in vsakterih pregreh, hudobij in ostudnostij. V najgrozovitiših britkosti!) in bole-rinali je dušo izdihnil in doveršil odrešenje za-grešenega človeštva. S tem je jasno pokazal Jezus Kristus, kako strašno veliko hudo je greh, ker zanj je moral Sin Božji umreti, da je zadostil božji pravici. S tem je pokazal nezmerno svojo ljubezen do ljudi: zakaj kolikor več kdo za koga stori in terpi, toliko večo ljubezen kaže do njega. S tem je pokazal, kako nezmerno veliko ceno ima človeška duša, in kako je resna Njegova volja, da bi vse rešil, vse zveličal. Kristus tedaj nima zadolženja, ako se grešnik pogubi, ker je toliko storil, da bi vsem milost pridobil in jih zveličal. P. Leonli. Goffine.) Kaj nam je tedaj storiti, da se odrešenja udeležimo? O veliki Bog in Zveličar, usmili se nas! MIHAEL, ^ ^ v ~ ~ ; w~ iiio' ' ' ri »-*> — i c m t* o rv ,, y k, w /ij i liiilJC^i aH ___i i.»uj^iii a knez in škcf lavantinski, mnogoČastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro cd Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha! II. (Dalje.) K poveličevanju prevzvišenega imena Jezusovega mnogo premore mično znamenje imena Jezusovega, katero prav pogosto nahajamo v cerkvenem in zasebnem življenju Sveti se nad cerkvenimi vrati, pa krasi altarje, križe, bandera. slike in kipe, masno opravo, kelihe. monštrance in drugo cerkveno orodje. Vem, predrajri mi v Gospodu, da ste že vsi to podobo videli in ogledovali : ali pa ste jo tudi vsi umeli. tega ue vem tako gotovo. In zato se mi ne dozdeva odveč, to mikavno znamenje, imenovano tudi monogram ali imenopis Jezusov, vam pobliže rzajasniti. Svmbol ali znak božjega imena Jezusovega obstoji iz treh latinskih pismen I H S, katera imajo navadno v sredi nad seboj še križ in pod seboj tri žeblje, stika joče se s svojimi konicami. Celo podobo obkroža še semtertje žarni venec. Posamezni pisatelji razlagajo ta sveti gerb: Jesus hortator Sanctoriim. Jezus hrabrost svetnikov. I >rugi: Jesus hotno salvator, ali Jesus hominuni salvator. Jezus človek odrešeni k. ali Jezus odrešeni k l judi j. Se drugi berejo: In hoc salu*, ali tudi. Jesus hostia salutaris. V njem je zveličanje. ali Jezus je daritev zveličavna. < astiti očetje jezuiti značijo s to podobo svoje redovno geslo: Jesum habemus soeiuni. Jezusa imamo tovariša. Toda te tri skr:v-nostne čerke so bile že davno v navadi, predno je bila družba Jezusova ustanovljena. Slovenski bi ta tri pismena brali in tolmačili: Jezus brana svetnikov: ali. Jezusu hvala, slava: ali pa tudi Jezusa hvalijo Slovenci. Neredko srečamo razlaganje. po kterem te tri čerke s pogled,,m na križ zgoraj in na žeblje spodaj izražajo Mavck: Jezusa so judje. hajdje. sovražniki na križ pri-bili. — Najpravilnejše tolmačenje vtegne biti pač ono. po kterem rečene tri čerke pomenjajo skrajšano ime .lezus. Toda kako? Pervo čer k o I in tretjo S nahajamo v imenu Jezus, ne pa druge H. Sicer pa je bila navada, pisati ime Jezus ne kakor sedaj s petimi čerkami. marveč med I in e stavi jati goltnico h. tako da se je beseda Jezus glasila s šestimi čerkami Jliesus. To pričajo rokopisi sv. Pisma, masnih knjig, brevijarijev in molitvenikav iz dobe pred iznajdbo tiskarstva. Celo v najstarejših natiskih nahajamo ime s šestimi čerkami. Lastna .mena so navadno skrajševali. kar se je posebno rado dogajalo s tolikokrat pisanim imenom Jezusovim. Pisali so pervi dve čer k i in pa zadnjo, torej Ihs. in sicer po tedanji šegi z malimi latinskimi ali innogoveč z gotiškimi voglatimi pismeni. < ertica preko srednje čerke h je značila, da se je lieseda skrajšala. Ta poprečna čertiea čez gornji del malega lati kega i, pa izgleda kakor križ. Da dotične tri čerke res ne obsegajo nič dru-zega, kakor imenokaz božjega Zveličarja. je razvidno tudi iz nastopne razlage. Te tri čerke se namreč smatrajo za okrajšavo gerškega imena ///2*0r-i; /jjtoiv, torej IHS. Da na koncu ne stoji temveč S prihaja od ondot, ker so gerški imenopis polatinili. ( erko H so prideržali ali zato, ker so pisali in izgovarjali Jhesus, kakor Johannes namesto Joannes; ali pa je H gerški H ali Kta, tako da je IHS toliko, kakor IH±\ — Kazložitev, da pomenjajo znane tri čerke ime Jezus, poterjuje pač tudi pogosto združenje obeh imenopi80v IHS in XPC, to je Jezus Kristus ; kakor tudi obeh znamenj IHS in MA, to je Jezus, Marija.*; S pripomočjo cerkvene zgodovine se da ta mična staroslavna podoba Jezusovega imena tudi prav pametno pojasniti. Cesar Konštantin Veliki je po pripovesti Evsebija, očeta cerkvene zgodovine, leta 311 v vojski zoper Maksencija, zakletega sovražnika kerščanstva, ob solčnem zahodu v žarečih se večernih oblakih zagledal križ z napisom: Tn hoc signo vinees. Začetne čerke teh četirih besedic so vtegnili stari italijanski slikarji v spomin na ta izredni dogodek, morebiti zavoljo pogrešanja potrebnega prostora, rabiti le s pervimi tremi začetnicami. Ne redkokrat vidimo podobo križa nad srednjo čerko in tri žeblje pod njo. Ako si namesto treh žebljev mislimo čerko V, katera se je menda iz nevednosti spremenila v tri žeblje, imamo četiri čerke: IHVS, to je: In hoc signo vinees. V tem znamenju bodeš zmagal. Glejte, v Kristusu ljubljeni škofljani, kako umnostna in pomenljiva je podoba imena Jezusovega. Kader jo v prihodnje zagledate, spomnite se, kaj pomenja in naznanja. Sploh pa hočemo vsi presladko ime svojega božjega Zveličarja vedno v sercu nositi, je z besedo in dejanjem posvečevati in spoštovati, kakor je storil slavni apostol sv. Pavel, ki navaja v svojih zlatih listih to presveto ime 219krat in ime Kristus 400krat. Z vso pobožnostjo in vsem spoštovanjem hočemo klicati to najsvetejše ime in nikdar ga nočemo nepotrebno in nepremišljeno izgovarjati, še manje pa isto zlorabiti za kletev ali rotitev. Z vernim zaupanjem v moč in krepost tega •i V drugem delu znamenite knjige »Anton Joseph Bin terim. Denkuurdigkeiten der christkatholisrhen Kirche« stoji na strani 361 opomba, da se »me I/IŽOT2. v genskem jeziku nahaja tako le skrajšano: XHC- — Na Agleškem in Irskem je najti starih cerkev, v katerih se to ime nahaja takole pisano: lho. Ta h s»* ujema z gerškiin // ali j;, o ob koncu pa je druga oblika za gerSki —, ki je bil v srednjem veku. ko so se v gerščini malo pedali, zamenjam s latinskim S. — Sicer se pa tu in tam nahaja Se tudi oblika IHIT, katera znači tožilnik ll/2.'()T\. - Spomina vredno je Se razlaganje, da so imenovane tri čerke IHS soglasnice hebrejskega samostavnika JehoSua. ki pomenja to, kar Jezus. odreSenik. vzvelifar. imena hočemo klicati Jezusa z ozirom na obljubo našega Gospoda in učenika: „Karkoli bodete Očeta prosili v Mojem imenu, vam bode storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Ako me bodete česa prosili v Mojem imenu, vam bodem storil." (Jan. 14, 13. 14.) Klicati hočemo premogočno ime s čistim in ponižnim sercem, to se pravi, v stanu posvečujoče milosti, v svetem Duhu; ker nihče ne more reči Gospod Jezus, kakor samo v svetem Duhu. (I. Kor. 12, 3.) Posluževati se hočemo najlepšega in najčastitljivšega pozdrava: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pri tem se vdele-žimo še odpustka petdeset dnij, kolikorkrat pri medsebojnem pozdravljenju izgovorimo te hvalne besede in se nam odgovori: Amen. Konečno še želimo po apostolskem opominu vse, kar storimo v besedi ali v dejanju, storiti v imenu našega Gospoda Jezusa (Kol. 3. 17), da bodo tako naša imena zapisana v knjigo večnega življenja. Da, Jezusu hočemo živeti, Jezusu hočemo umreti, Jezusovi hočemo biti živi in mertvi. Blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus! (Dalje naši.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Vstajenje Gospodovo. Narava mlada, glej, blesti Se v svitu mlade zore. Gospod je vstal! — Veselja klic Prešinja vse prostore. Zatert je pekel, ž njim pa smert, In nam spet rajski dom odpert. Aleluja! Hudobnih bil je sklenil svet, Pravičnega končati, Da bi potem resnice se Ne bilo več mu bati. Naklep je sicer zveršil svoj; A kratek bil mu je pokoj. Aleluja! Vložili ga v skalovje so, Oh, zemlje mu sovražne, In zapečaten grob Njegov Moči obdale stražne; A zmage dan se je pričel, Nam pa rešenja dan vesčl. Aleluja! Čuj silni se vzbudi potres, Skalovja stan razpoči; In glej. Zveličar dvigne se Iz groba v lastni moči. Obraz mu rajsko je krasan, In svit odseva mu iz ran. Aleluja! Pač prazen bil je tvoj naklep, In vsi brez vspeha trudi, Skušnjavec pekla, idi zdaj, Pri nas se več ne mudi. Sramotno, glej. premagan si, In nimaš več do nas moči. Aleluja! Pozdravljen pa Rešitelj nam V zahvale bodi glasih, Ki si zaterl peklensko moč V vseh krajih in v vseh časih ! Zastavo zmage dvigni zdaj, In vodi nas v svoj mili raj. Aleluja! Oh, mnogo pač jih spava še, Ki v grob zmotnjav so legli; Želimo, da bi vstali spet In večni raj dosegli. Pomagaj vstati jim, Gospod, In spravi jih na pravo pot! Aleluja! Človeštvu pride zadnji dan, In revi vsej njegovi; Življenja slast, terpljenje vse Mu vzamejo grobovi. Takrat pa Zmagovalec naš Z močjo nas novo spet obdaš. Aleluja! Tvoj sod nji glas, strašan tako, Vso zemljo bo pretresel, In angelj tvoj terpljenja križ V znak zmage bo prinesel. Mi vstali bomo iz grobov In s Tabo včk začeli nov. Aleluja! Zato pa prosimo, Gospod, Ti vodi naša pota, Da nas v pogubo ne spelja Pekla sovražna zmota. Naj milosti nas Tvoje vir Pripelje vse v nebeški mir; Aleluja! J. P. Belostenski. Ljubljana. (Naredbe za veliki teden in zoper potres.) V stoljni cerkvi in po vsi škofiji se slovesno veršijo opravila velikega tedna. V Šenklavžu je veliki petek ob l/2 6ih zjutraj križev pot; prično se druga opravila ob 3/, 9, po molitvah je odkritje križa, procesija k božjemu grobu in naposled pridiga (nemška). Veliko soboto je o '/* zjutraj blagoslovljene ognja; ob V* 9 se prično druga opravila: blagoslovljenje velikonočne sveče, Bprofecije," posve-čenje kerstne vode in ob lOih velika sv. maša. Popoldne ob 4ih slovesne velikonočne jutranjice, potem slovesno vstajenje in procesija. (Vsi verni kristjani pokleknejo, ko se s presv. Rešnjim Telesom mimo gre in možki odkriti ostanejo pri procesiji. Ljubljana se šteje k omikanim mestom in tega je pričakovati toliko več pri tako slavnem opravilu, kakor je procesija z Najsvetejšim.) Oznanilo v Šenklavžu pravi: „Najvljudniše ste povabljeni vsi, zlasti pa udje bratovščine vednega češčenja, da se prav mnogoštevilno vdeležite procesije, s svečami spremljajoči od smerti vstalega Zveličarja. Sveče naj se zaradi nevarnosti ognja prižgo še le zunaj cerkve. Na veliko nedeljo po slovesni veliki sv. maši bodo prevzvišeni gospod knez in škof podelili papežev blagoslov s popolnim odpustkom za vse tiste, kteri ta dan prejmo sv. Obhajilo, ki so navzoči pri blagoslovu in ki molijo za sv. Cerkev, za sv. Očeta in za škofa. Koliko dobrega morejo s tem storiti za se, in za svoje ljube mertve! — Vsi trije zadnji dnevi velikega tedna — četertek, petek, sabo ta — so še posebno ostri postni dnevi, prepovedane so mesne jedi in dovoljeno je, le po enkrat na dan do sitega se najesti. Vsled obljube, storjene 12. maja lanskega leta, verstila se bode procesija ljubljanskega mesta s S. Rešnjim Telesom iz stoljne cerkve h kapelici Matere Božje, ki je blizo farne cerkve sv. Petra, v zahvalo, da nas ni zadela še hujša nesreča, in da Boga prosimo, naj šibo potresa milostno za zmeraj odverne od našega mesta in naše dežele. — Ako bi bilo vreme nevgodno, da bi se morala procesija opustiti, izpostavljeno bode od treh do štirih S R-išnje Telo, potem bodo litanije; kerščanskega nauka ne bo ta dan Druga obljuba, ta dan storjena, zadeva vstano-vitev peterih ss. maš na Čast svetnikom, ki se kot posebni pomočniki zoper šibo potresa častč in na pomoč kličejo. V ta namen, da se za vstanovo večnih maš nabere potrebna glavnica, postavljene bodo veliko nedeljo in veliki ponedeljek skrinjice, da verniki darujejo po svoji prosti volji in zmožnosti v ta namen, s čimur se tako priporoče v varstvo božje tudi za prihodnje čase. — To so cerkvene naredbe za te dni, zlasti potrebna reč pa je še to, da bi se vsi verniki prav iz serca k Bogu obernili, prav vredno opravili velikonočno spoved, da bi se grešniki in slaboverci resnično poboljšali v lastno korist, v prid svojih in v zveličavni izgled svojemu bližnjemu Monitum ad Clerum de electionibus politicis denuo inculcatur. (Iz ljublj. škofijskega lista) Gra-vibus malis et scandalis, occasione electionum poli-ticarum non raro enascentibus, occurrere volentes, Nostro monito, die 9. octobris a. e. publicato, serio praecipimus, „ut quicunque de clero ad munus de putati aspirat sive ipse, sive proponitur ab aliis, an-tequam caodidaturam pro tali munere suscipit, epi-scopum de hoc certiorem reddat, quidque ille sentiat exquirat." Quum nullum majus dioecesi afferri possit de-trimentum, quam si viri de clero ipso Superiorum suorum praecepta parvipendant talique agendi modo etiam laicis inobedientiae praebent exemplum, quod nuper factum vehementer dolemus: hinc dictum monitum non solum denuo inculcamus, sed etiam sub poena suspensionis ipso facto incurrendae obser-vandum hisce praecipimus. Datum Labaci, die 6 Martii 1896. t JACOBUS, Pr. Eppus. O položaju. Neka kmetica piše v dunajski list te-le važne besede: Dandanes hočejo skoraj vsi ljudje dobro živeti, jesti in piti; delati pa ne. Ko sta nekdaj Abraham in Lot imela premalo paše za svoje čede. in so se hlapci med saboj prepirali, rekel je Abraham Lotu: „Naj ne bo prepira med nama, saj sva brata; ločiva se. Lot izvolil si je lepi in rodovitni kraj ob Jordanu in je bival v Sodomi. Tudi dandanes tiščč ljudje v Sodomo: vsaki hoče le vživati. Veliko jih gre v mesto :ato. da bi se odtegnili kmetskemu delu, če tudi dostikrat pomanjkanje terpe Veliko zlo sedanjih dni je brezverstvo. Dosti jih je, ki so le po imenu kristjani; veliko jih je. ki gostilno raji obiskujejo, kakor cerkev, kterih Bog je denar. Dostikrat pridna gospodinja doma joka in zdihuje radi pomanjkanja denarja in živeža; mož pa sedi v gostilni. se napije in razsaja potem doma. Razkošno življenje se je pri vsih stanovih vdomačilo, pri visokih in nizkih, pri učenih in neučenih. Poglej. kaka mčimernost je pri obleki, koliko se časa in denarja potrati? Odtod izvirajo tožbe o pomanjkanji in dolgovih. Se hujše pa bede. če pride do vojske, ko bode v*čina možkih pri vojakih in bemo zavidali me rt ve v grobih. Vernimo se k pravi veri. brez vere ne more nobena deržava obstati. Začeli smo novo leto. pover-nimo se v duhu. vzemimo v roko katekizem, knjigo, ki leži toliko zanemarjena in pozabljena, ta knjiga naj pride v roke imenitnim in pri prostim in tudi posta voiiajaleein. da nam oskerhe postave in se ljubi mir ohrani Kno novo knjigo ima gotovo vsaka hiša, to je. koledar. To leto |>«m» je prestopno leto. ki ima :;m; dni. morda tudi m* d njimi kaki čemi in oso-dopolni dnevi, o kterih bode llog nad nas šibo svojo stegnil. Toda naj pride, kar koli. delajmo in deržimo se dobrega, in zvesto spol nuj m o dolžnosti do Boga, do samega seb»\ do bližnjega in do domačih — in ljubi H« g bod** tudi naše delo blagoslovil. A. K l>una.j. »Lepo priznanje i Z veseljem Vam naznanjam. da Ma se dva koncerta dragih ljubljanskih rojakov izverstno ponesla. Naj očitno priznam: Od društva. k;ik«>r je ^Glasbena Matica " tembolj, ker ima veliko število krepko izurjenih članov, se je veliko pričakovalo; in vendar z radostjo poterjujem. da so v spe h i t< ga društva vsako pričakovanje še močno presegali. Sklep članov, da se očitno skažejo na šumnem kra ju, kakor je Dunaj, je bil sicer videti derz«»vit. a zopet zelo srečen Vsi pevci in pevke. — videlo se jim je precej. — so bili čisto in celo pri svoji stvari; napevi so izredno vstrezali. splošno so hvalili izgledno izurjenost. — burno ploskanje in živahna pohvala je bila v vsej meri zaslužena. Tedaj, ne da bi kaj več govoril, razun kar je čista resnica. Vam moram poročati: Naši rojaki so s serčnirn nastopom splošno občudovanje zbudili, pridobili si čast in priznanje. t»*r tudi dokaz, da Hovenci. čeprav se vsled sv« je skromnosti ne štejejo ravno med perve in men dajne narode, se vendar na širnem polju lepili umetnosti morejo poskušati z vsakim narodom. Castitam torej iz. serca k tako lepemu in srečnemu vspehu. Prof. J. R lz Torina la-na Malica« ont- dni poslala lepo število svoje»a izurjenega pevstva na l>unaj zahvalit se verliin Dnna ."anoni v nekleriii koncertih /a prthlago pomoč, ki so jo skazali Kranjcem o veliki škodi. ki jo je hil naredil potres lansko |.-io o veliki noči. Ta dopi< tedaj kaže. kikošen vspeh je do-.»glo omenjeno pevstvo v glavnem mestu cesarstva. nikom in pomočnicam našo priserčno zahvalo in zagotovilo, da iskreno prosimo Gospoda, naj bi obilno zlival nebeški blagoslov na nje in njihove družine. Tudi papež Leon XIII so poslali Svoj očetovski blagoslov vsim pomočnikom, kteri se bodo zbrali k sa-lezijanskim konferencam, in to se je zgodilo, ko je naš Don-Erione o prazniku sv. Frančiška imel čast ter bil vsprejet v posebnem zaslišanji, — žal mi je, da poprej nisem imel časa naznaniti to veselo novico ... Z vsim spoštovanjem, Vaš ves vdani sluga, duhoven, Mih. Rua. Dopis iz .hiiroslavenije (Kem-o ) Bilo bi dobro in koristno; ako bi imela vsaka cerkvena pokrajina samostan redovnikov Trapistov. Koliko bi se z molitvami in s službo Božjo, celo v noči zadostovalo za velike nečasti. za mnoga žaijenja. ki se godijo s pregrehami noč in dan Gospodu Bogu. in bi se spro-silo, pridobilo usmiljenja, milosti in blagoslova Božjega! Naravnalo in pripomoglo naj bi se s tem, da bi poleg samostanov Trapistov bili tuli sirotnih dečkov zavodi, v kojih bi vzgojevali in učili Trapisti, ali bi pa dobili Salezijance, ktere bi trapiški samostan oskerboval z delom, obertnijstvom in gospodarstvom svojim in jih vzderževal. Slavna lavantinska, biskopija ima opatijo trapiško. dobro in velepotrebno bi bilo prositi in nakloniti Trapiste, da bi i oni napravili sirofnih dečkov zavod; ako še nimajo zadostno slovenskih vzg~jilnih in učilnih močij. naj bi sprejeli v deški zavod Salezijance; ako pa teh še ni slovenskih, naj bi se zmožni mladenči poslali v Don Boskov-sal-zijanski zavod (kakor jih je že več iz Kranjskega). In tako bi se to od prave strani, od cerkvenih dostojanstvenikov sprožilo, vzbudilo, prosilo in naročilo; gotovo bi dobrodelni trapisti to storili Tudi bivši apostoljski vikarij so s pogojo. ako bodejo napravili zavod sirotnih dečkov, sprejeli trapiste v bosanski tedanji apost. vikarjat Zal. da sposobnih, razumniških in vernih Slovencev tako malo pristopa v ta spokorni c rkveni ml; pa še ono malo. kar jih pride, mnogi kmalu odstopijo in premalo jih ostane redovnim sinovom sv. Bernarda. Ako Francozi in Nemci postanejo in ostanejo verli Trapisti, kako ne bi imelo več vernih Slovencev tolike serčnosti? Kaj s> Slovenci manj verni in bolj omehkuženi? Pokoro infra delati vsak. ktior hoče priti v nebesa; čisto nedolžnih odraslih je malo, pa tudi nedolžni, ako hočejo takovi ostati in se zveličati, morajo spokorno živeti. Zatoraj Slovenci ne bojte, ne plašite se strogega in spokornega cerkvenega reda! Ne strašite se postati Trapisti: tudi ni tako težavno in neprenesljivo trapiško živ ljenje. kakor se morebiti dozdeva Trapisti so krepki, mirni, zadovoljni in notranje veseli menihi, akoprav nimajo goljufive nasladnosti tega sveta, samo treba je več žive vere in ljubezni do terpečega. križanega Jezusa, potem je lahko biti stregi spokorni redovnik Trapist! Kako srečen bo marsikteri revež liberalec, brezverski soeijalist. ki ga groza hvata pred potresom, ako bi rajše v Ljubljanico ali v Savo vergel svoje strupeno pero ali drugo orodje, s kterim si je pogubljenje zaslužil, in šel k Trapistom pokoro delat, ter bi se rešil večne nesreče, ki mu je morebiti že prav blizo. In če tega ne. glej saj, da se resnično poverneš h kerščansko-katoliškim vernikom in vredno opraviš velikonočno spoved in sv. Obhajilo. A. Razgled po svetu. Dunaj, (t P. Maks Klinko\vstrom.) 29 marcija, ob 3 4 2 je umeri v kolegiju v Kalksburg u preč. P. M. Klinko\vstrom, duhoven družbe Jezusove. Rojen je bil na Dunaji 21. oktobra 1819, pristopil v red 1. 1834. Pogreb je bil v ponedeljek 30. u m. Ranjki je bil biser redovnega in sploh duhovskega stanu. Zlasti je slovel, kakor pokojni brat njegov Jožef, po krasnih in jedernatih cerkvenih govorih. Pridigoval je po več mestih, med drugimi tudi pri nas v Ljubljani dalj časa. Govoril je s tisto močjo, ki presune po besedah aposteljnovih usožnost devet torkov, pa obljubila očitno razglasiti, ako lom uslišana. In zdaj je že tako terdna in zdrava, da je veselje. Hodi čast in hvala Sv Družini in sv. Antonu Pad.! Od Št Vida na Dolenjskem. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Prihodnji četertek, 9. aprila, bode v uršulinski cerkvi ob r»ih zjutraj sv. maša pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom za ude bratovščine _vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa-in slovenska pridiga. Med sv. mašo je skupno sv. obhajilo za ude. Tudi ob 4ih zjutraj bo sv. maša za žive in umerle ude bratovščine. Ljubljana. Razpisana je župnija Št Vid v Cir-kniški dekaniji — Prošnje za faro Št. Vid so ober-niti na slavno lastništvo patronskega posestva Nad-lišek. Zadnji rok za vlaganje je 12. april 1890. Kanonično vmeščena sta bila čč. gospoda: Matija Novak na župnijo Pollandl. 14 januvarija, in Jožef Pristov na župnijo Prežganje, 22, januvarija 18«.»»; Premeščeni so naslednji čč. gg. kapelani: Frančišek Kušar iz Begunj kot župni vpravitelj v Št. Vid pri Cirknici. Anton Hribar iz Dobrove v Horjul, Janez Dolinar iz Šempetra pri Novem mestu v Černomelj in Jakob Pokom v Stari Terg pri Poljanah. I meri je dne 22. februvarija č. g. Janez Ci-bašek. župnik pri sv. Vidu pri Cirknici — Priporoča se v molitev častiti duhovščini. <šk. List.) Za pirhe! Pomladni Glasi, posvečeni slovenski mladini, z 8 slikami. VI. Vredil in založil Matija Prelesnik 1896 , v katol. tiskarni v Ljubljani. Prišli so nam ti dragi „Glasi" ravnokar pred oči. Tebi, ljuba mladina, so posvečeni in ponudijo ti velik snopič prelepega cvetja v prozi in poeziji; torej ne moremo v naglici več povedati razun tega: Mladina, sezi urno po njih; prelepe pisanice so za Veliko noč! Skof zgorel. „Kremser Zeitung" piše: 12. marcija okoli petih je pričelo goreti šolsko poslopje v Varni na Bulgarskem. kjer je stanoval armenski škof. — in v nekoliko minutah je bil že žertev ognja. Zastonj je klical na pomoč; zgorel je. Najstrašnejše pa je to, da so zanetili turki, ki so posebno škofu po življenju stregli. Goreti je namreč jelo pri stopnicah, potem pa na vsih štirih straneh poslopja. Škof si je nakopal sovraštvo turkov s tem. da je v Dobriču in Varni spodbujal Armence, naj podpirajo bedne svoje rojake v Mali Aziji. (Pač marsikteri imajo tukaj priliko, kosmato vest si izpraševati. Prav vesele velikonočne praznike — Bog daj našim predragim bralcem, dobrotnikom naših dobrih dijakov, in vsem ljubim Slovencem! Opomba blagim dopisovalcem- Več prav lepih spisov pride prihodnjič, zlasti tudi dopisov iz Afrike, ker veliki taden je nastopila neka gnječa. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: »Za pirhe« 5 gld č. g. župn. J. D. s Št. Vida. — Slavna kmetiška posojilnica na Verhniki 20 gld. s prošnjo, da bi se marljivemu dijaku O. podpora po zmožnosti zvikšala. (Zgodilo se bode; serčna hvala! Vr.) — Mislil sem; Zgubljena sta — ranjška dva; ker sta pa dobljena bila — naj ju »miza ima. — Za sv. Detinstro: Katar. Mulej 1 gld. — Č. g. S. Ažman, župnik na Boh. Bistrici, 8 gld. — Č. g. A. Budolf. kap. v Ter-novem. SS gld. 21 kr. — Č. g. J Žagar, kap. v Hirjah. 40 gld. — C g župn Martin Narobe 2 gld. Zi cerkev sr. Jožefa v Frjedoru: M Z. 10 gld. — Iz idrije več oseb. 5 gld JK) kr.: da bi sv Jožef prosil zaa nas v sedanjih hudih bojih, posebno pa o smertni uri. — Č. g. župnik Martin Narobe 2 gld. Za vaše Salezijance: Č g. Janez Eder. žup. v. p. 3») gld. Zi rarhi Božjega groba v Jeruzalemu: Farni vrad S Trojice na Dolenjskem 2 gld. 35 kr. — Semiška fara 11 gld. 10 kr. — Č. g. župnik Jan Keršič 7 gld. 50 kr. zbirk. Za misijone oo. Trapistov v Bosni: G. Anton Kocmur 5 gld. Za Armence, vdove in sirote