Iz ljubljanskega občinskega proračuna Visoko število aktivnega in upokojenega osobja — Najemnine v mestnih hišah dajejo letno 2*4 milijona Din — Nova gradbena posojila v znesku 18 milijonov Din - 24 milijonov za novo carinarnico Ljubljana, 27. februarja. Včeraj smo poročali o splošnem pregledu osnutka proračuna ljubljanske mestne občine *a 1. 1931. Danes prehajamo k potankostim. Prejemki mestnih uslužbencev Prejemki aktivnega osebja Vseh mestnih uslužbencev je 452 (lani jih je bilo 438), upokojencev pa 188 (lani 104). Največ uslužbencev odpade na mestni zaklad, in sicer na splošno mestno upravo 134, na poslopja in zemljižča 3, na mestne davščine 87, na ceste, ulice in trge 15, na socijalno politiko 8, na zdravstvo 24, na šolstvo 44, na prenesen delokrog 11 in na raznoterosti 15, skupaj torej 341. Pri poedinih mestnih podjetjih je zaposlenih: pri klavnici 14 oseb, pri vodovodu 12, pri elektrarni 53, pri plinarni 14, pri pogrebnem zavodu 7, pri zastavljalnici 0 in pri pripregi 5, skupaj torej z onimi pri mestnem zakladu 452 oseb, ki prejemajo letno 1S*7 milijona dinarjev plače. Prejemki upokojencev, vdov in preskrbo-rančer Največ upokojencev odpade na mestni zaklad, in sicer na splošno mestno upravo 107 in na mestne davščine 37. Na mestno klavnico odpadejo 3, na mestni vodovod 4, na elektrarno 10, na plinarno 4, na pogrebni zavod 2 in na zastavljalnico 1. Skupaj je vseh upokojencev, vdov In pre»krl)ovan*ev 168, ki prejemajo letno 3*3 milijona dinarjev. Celokupni osebni izdatki zna-8ajo torej 17 milijonov dinarjev. Splošna mestna uprava Županova plača se poviša od letnih 96.000 dinarjev na 120.000 Din. Na plače in draginjske doklade uslužbencem po posebnem izkazu odpade 4*6 milijona dinarjev. Za predvidena nova sluibena mesta, in sicer za strojnika cestnega parnega valjarja, ca zdravnika in 2 sestri pomočnici je določenih 90.368 Din. Redna napredovanja iu prevedba uslužbencev po novi službeni pragmatiki bodo zahtevala nad pol milijona dinarjev, pokojnine in poskrbnine pu po posebnem izkazu 2*4 milijona dinarjev. Ža stvarne potrebščine Je določenih 1*5 milijona dinarjev. Mestna poslopja in zemljišča Za vzdrževanje mestnih poslopij in zemljišč jo določenih 3’4 milijona dinarjev. Od dohodkov odpade na j vet na najemnino v mestnih hišah V znesku 2‘4 milijona dinarjev. Vzdrževalnina v znesku od 100.000 do 542.000 dinarjev je določena za inagistratno poslopje, ra hišo v Sredini št. 8, za hišo na Dunajski cesti štev, 62, za hišo za Bežigradom, za kolonijo 16 zasilnih stanovanjskih liiš na Vodovodni cesti, za hišo ob Jegličevi cesti št. 10, za hišo v Svabičevi ulici št. 15 in za ljubljanski grad. Občinske davščine in takse Občinske davščine, takse in drugi dohodki bodo dali po proračunu 36'0 milijona dinarjev (lani S2'7). Od tega odpade na doklade na dr-lavne davke 7*2 milijona dinarjev, ostanek pa na občinske davščine, od katerih zavzemata najvišjo postavko občinska trošarina v znesku 12‘6 in davščina na blagovni promet v znesku 7'3 milijona dinarjev. Kakor smo že včeraj poročali, znašajo izdatki iz tega naslova 57 milijona dinarjev. Občinska posojila Za obresti in odplačevanje mestnih dolgov je določenih 63 milijona dinarjev, dočim znaša kritje 3 milijone. Od skupnega zneska 63 milijona dinarjev je določenih za obrestovanje novih posojil 1*3 milijona Din. Najamejo se naslednja posojila: za regulacijo Ljubljanice 2 milijona Din, za zgrad- bo mostov 1*5, za napravo kanalov 8*5, za popravo magistralnega poslopja 1*4, za mehanizacijo cestne oskrbe 1*2, za nakup Ileinriharje-vega sveta ob Gosposvetski in Beiweisovi cesti 0-7, za zgradbo novega nrudnega poslopja za mestni dohodarstveni nrad 3, za nakup Vrhov-čevega sveta za ureditev sejmišča 0‘2 in »a zgradbo nove šole v Svetokrlškem okraju 5 milijonov dinarjev. Ceste, ulice in trgi Izdatki za ceste, ulice in trge znašajo 9'8 milijona dinarjev (lani 10'6). Od tega odpade na redno vzdrževanje 6‘2, na čiščenje mesta 2'3, na razsvetljavo 0*7 In na plače in draginjske doklade uslužbencem 0'4 milijona dinarjev. Od dohodkov v skupnem znesku 47 milijona Din odpade največ na doneske za vzdrževanje in uporabo cest, ki jih plačajo predvsem mestna elektrarna, vodovod in gradbena direkcija. Socijalno skrbstvo Za socijalno skrbstvo je določenih 51 milijona dinarjev. Od tega gre za starostno preskrbo: za redne in izredne podpore, obleko in obutev, oskrbo bolnikov na domu in v zavodih 17 milijona Din, za mestno zavetišče za onemogle 1*3 In za mladinsko skrbstvo: za redne in izredne podpore, obleko in obutev, za podpore za šolske potrebščine, za dnevna zavetišča, otroška igrišča, počitniške kolonije, oskrbo v zavodih, za rejnine, generalno varu-štvo, za skrbstvo za dojenčke in za podpore sirotam padlih na Zaloški cesti 1*1 milijona Din. Zdravstvo Izdatki za zdravstvo so proračunani na 1*8 milijona Din. Na mestni fizikat odpade 0-5 milijona Din, na reševalno postajo 0'4, na osrednjo protituberkulozno ligo 0'1, na bolniško skrbne stroške 0 3, na Ljudsko kopel 0'8, na letno kopališče ob Ljubljanici 0-1, na kopališče na Taboru 48.000 in na kopališče v Mednem 30.000 Din. šolstvo Izdatki znašajo 4'1 milijona Din, dohodki pa 0'5. Za znanost, umetnost in prosveto Je določenih 0 6 milijona Din. Od tega odpade na podpore v znanstvene in kulturne namene 0*2 milijona Din, na Narodno gledališče 02, na Narodno galerijo 150.000 Din in na nakup slik 35.000 Din. Prenesen delokrog Izdatki znašajo 2-l milijona Din. Od tega odpade na vzdrževanje državne policije 1*8, na vojaški urad pa 0-4. Izdatki za mestno delavsko zavarovalnico: za bolniško in za starostno zavarovanje delavcev znašajo 06 milijona dinarjev. Raznoterosti Med raznimi izdatki v skupnem znesku 2 milijona Din je določenih za poklicno gasilstvo 05, za reprezentacijske stroške mestne občine 0‘2, za vzdrževanje grobov in spomouikov 0*1, za tujski promet 0’1, za podpore raznim društvom in drugo 01, za doklade cerkovnikom in orglavcem 01, za pravoslavno cerkveno ob- čino 80.000, za prostovoljno gasilsko in reševal-no društvo 70.981 Din itd. Izredni promet Izdatki znašajo 46'5 milijona Din (lani 37 milijonov). Izdatki so le navidezno narasli, ker je med izdatki vnešenih 23*8 milijona Din za novo carinarnico, ki jo občina zgradi na račun kaldrminskega fonda. 6-odstotno obligacijsko in gradbeno posojilo Izdatki za 6% obligacijsko posojilo znašajo 4*1, za 6% gradbeno in investicijsko posojilo 1*8 in za meščansko imovino 0*5 milijona Din. Mestna podjetja Izdatki za mestno klavnico znašajo 4*1 milijona Din, za mestni vodovod 6*5, za mestno elektrarno 13*7, za mestno plinarno 3*7, za mestni pogrebni zavod 2, za mestno zastavljalnico 0*4 in za mestno priprego 1*5 milijona Din. Kot smo že poročali, izkazuje proračun 97 milijonov 45.570 Din izdatkov, dohodkov pa 87,255.507 Din. Za primanjkljaj v znesku 9 milijonov 790.063 Din se bo najelo posojilo. Lekarnar Sušnik predsednik Mestfne hranilnice Ljubljana, 27. februarja. Danes ob 17. uri se je vršila seja novega upravnega odbora Meatne hranilnice, ki je bil izvoljen na četrtkovi seji ljubljanskega občinskega »veta. Izvod jen je bil za predsednika občinski svetnik mag. ph. Rihard Sušnik, za podpredsednika pa občinski svetnik g. Josip Turk. Cia,™ direktonija so: prof. dr. Pavel Pestotnik, obftinski svetnik Miroslav Urlms; občinski svetnik Josip (Hup; podžupan prof. Evgen Jarc; ta Občinski svetnik dr. Miroslav Lukan. Odborniki: Andrej Belič, posestnik in gostilničar; občinski svetnik dir. Joža Bohinjec; občinski svetnik Ivan Dachs; občinski svetnik dr. Tomaž Klinar; ravnatelj Rude in kovin d.d. Evgen Lovšin; občinski svetnik dr. Josip Pipenbacher; tovarnar Anton Rojina; občinski svetnik Josip Rutar; občinski svetnik Pero Sterle; finančni inšpektor Albin Zajec in mesarski mojster Ivo Žan. Seja je bila končana že ob 18. uri. Slovenski krožek na Dunafu je imel v nedeljo 8. februarja nvoj četa'ti občni zbor v svojih lepili prostorih restavracije Fuchs na Mairiaih/iilfersteasse. — Predsednik Gabršček se je v nagovoru spomnil umrlega soustanovitelja dr. Zdravka ZwiMe>rja La v počast njegovega spomina odredil tišino za dobo enega Očenaža. Spomnil se je tudi umrlega vrlega dunajskega rojaka g. Vinka KruAi&i. — Tajnik Toroš je preči tal ponočiiilo o delovanju v preteklem letu, na kar »e je razvila kaj živa lina debata o bodočem delovanju. — Po običajnih poročilih itd. je biil izvoljen soglasno novi odbor, ki se je takale sestavil: Predsedstvo: Andrej Gabršček, Jakob Volk, prof. Anton Trost. — Tajništvo: Srečko Toroš, Joža Nograšek. — BlagajniStvo: Fran Blazina, gospa Roza Boek. — Knjižničarja: med. Rado Kopač in akademik Fran Ogris. — Gospodairnik Fran Kurinčič. — Odborniki: Ignac Dobrin, Frančiška Podlipiuiik, Josip Schmeigart, Avguštin Suiigoj, Anton Križnič. — Pregledniki: Valentin Širše, Krumpak Vincenc, Nagel e Anton. Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovino tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont- Jiaste, ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dam« mehke ščetine), za gospode(trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za veScratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 50 — Ustanovitelj in dosedanji predsednik Andrej Gabršček je bil »oglasno izvoljen za čaatnegi' člana. Slovenska jezikovna šola v dveh tečajih leto* dosti dobro uspeva. Tu je poskrbljeno, d« m nimianje ne bo ponehavalo, marveč rastlo. Do slej je 24 učencev m učenk. — Poučuje koroški rojak g. Joža Nograšek. Poleg okteta bo v kratkem začel s vaj e delovanje taiuburaški zbor. Tamburice no ie n< potu iz Zagreba. Po vzgled u »koroSkega večera c bo 8. maroa tudi »primorski večere s predavanjem in premnogimi skopuškimi slikami. Morda bo • feni v zvezi tudii predavanje o enaki usodi južnotirol-ske nemške manjšine in enako bo veliko slik iz domovine Andreja Hoferia, borca za svobodo svojega naroda. — V aprilu bo »akademski večer« z večjim sporedom umetniške višine. Slovenski Krožek na Dunaju ima svoje redne sestanke vsako nedeljo v svojih prostorih. Gostije so vedno dobro došli. Občni zbor Ciril-Meiodo-vib podružnic v Trbovljah V ponedeljek se je vršil v mali dvorani tukajšnjega Sokolskega doma 30. občni zbor moške in ženske podružnice Ciril-Metodove drul-be. Občni zbor je vodil predsednik g. Jože Letnik, ki se je ob otvoritvi spomnil treh med poslovnim letom umrlih članov gg. Molla Jožeta, Franchettija Franca in gdč. Kostanjšek Štefanije, katerih spomin so zborovalci počastili. Iz poročil namestnice vsled bolezni zadržane predsednice gdč. Čarge in tajnika B-Pavliča je razvidno, da sta podružnici kljuo težkim prilikam, ki so v naši dolini nastale, tudi v tekočem letu z velikim uspehom vršile svoje nacijonalno dolžnost. Marsikdo je napačnega mnenja, da je misija Ciril-Metodove družbe z nastankom naše narodne države zavržena kar je pa povsem pogrešno, kajti družba se je poleg svojega temeljnega smotra posvetila z velikim uspehom karitativnemu delu med najrevnejšimi med revnimi — med bedno In siromašno rudarsko deco. Gospod Kos Mirko je podal blagajniško po ročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo Din 15.788-95 dohodkov, kateri znesek je v večini porabilo v zgoraj navedene namene Učitelj g. Šuligoj je pregledal blagajniško po slovanje ter ga našel v polnem redu, radi česar je predlagal blagajniku odvezo in zahvalo, kar je občni zbor soglasno sprejel. — Pri volitvah je bil izvoljen z vzklikom stari odbor t g. Letnikom in go. inšpektor Hamrlovo ter go. Sentjurčevo kot častno predsednico na čolu Pregledovalcem računov sta bila na novo izvaljena g. Sušnik in g. Persoglio, razen tega sta pa bili na novo Izvoljeni v odbor ge. učiteljic) Pleskovičeva lika in Černetova Frančiška. Kon čno se je sklenilo, da se tudi letos priredi božičnica revnim rudarskim otrokom, ki so po moči potrebni. — Nato je predsednik zaključil dobro uspeli občni zbor s pozivom, da se delovanje društva v bodoče podvoji ter vsi odbor nikf in člani skušajo pridobiti novih članov. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama Sobota, 28. februarja: »Glavni dobitek«. Dija ška predstava po globoko znižanih dramskih cenah. Ive.n. Opera Sobota, 28. februarja: »Bela garda«. Gostovanje Hudožestvenikov. Izven. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Sobota, 28. februarja: »Extemporale«. Nedelja, 1. marca: »ExtemporaIe«. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 28. februarja ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje g. Marija Šimenci. Izv Uspeli Krleževe drame. V četrtek se je v ljubljanski Drami vršila premi je ra Miroslav« Krleža drame Gospoda (ilembajevi v režiji dr. Branka Ga veli e. Uprizoritev je doživel« zelo lep uspeh; gledališče je bilo vkljub poznemu datumu skoraj docela potno, režija bi igrailoi so želi lovorike kakor redkokdaj. Višek je dosegel Kralj s kreacijo Leona in pa Levo« kot stani Glenibay. Kralj ta Nabloclca sta bila deležna cvetja. Avtorja, Id je bil navzoč, pa vsi gromoviti aplavzi niso mogli priklicati na oder. Cužda: ‘Fanemziov ‘Rcman 12 Jasni, poredni glas, ki ga je dražil izpod krinke, mu je udaril v uho kakor nenadno veselo zvonkljanje srebrnega zvonca in Farnmor se je zdrznil. Ko je vstal in se okrenil, se je živo spomnil večera pod lipo v Češkem lesu. In začudil se je, da se ni že prej spomnil tega glasu. Črnooka plavolaska s praške slavnosti sv. Nepomuka, beli domino iz slavnostnih dvoran vojvodinje Luilhier-sove — Marion, markiza Vavasour je stala pred njim. V zlatorumenih laseh ji je tičala Škrlatna cvetlica, oči so se ji poredno bliskale, njen čudoviti stas je bil odet z višnjevo svilo in s čipkami. Očarujoča, omamljiva prikazen! Nasmehnila se je, ker je zapazila, da ga je vsaj za hip spravila iz ravnovesja. In to ni uspelo pred njo še nobeni ženski. Tako si je upravičeno domnevala. Farnmor se ji je priklonil kot uglajen velikosvetski kavalir. »Prav gotovo sem si zaslužil še hujšo usodo, kakor mi jo je prerokovala ciganka, ker nisem prepoznal po očeh zakritega obličja lepe gospe. Ali mi bo kdaj odpuščen ta greh?« je rekel. Nasmehnila se je in mu podala roko. »Odpuščam vam. Uslugo, ki ste mi jo tedaj izkazali, mylord, je bila tako velika, da moram biti prizanesljiva z vami. Svoje življenje vam dolgujem, zato vam moram biti hvaležna.« Te besede so bile kratke in skromne. Mlado dekle, ki je jedva prišlo iz samostana, bi jih ne moglo bolj resno in ganljivo izgovoriti, kakor jih je izrekla svetska dama. Izumetničene, konvencionalne besede bi ga bile odbijale, toda njen govor ga je očaral, zakaj v njenem glasu je odmevala iskrenost. »Za tako veliko plačilo, kakor je vaša hvaležnost,« je odgovoril, »bi se drugi možje radi podali še v veliko večje nevarnosti, kakor sem se jaz. O tem sem prepričan.« Zagoneten nasmešek ji je zaigral okrog lepo zaokroženih ustnic in pogledala ga je izpod črnih žametno mehkih vek z dolgim pogledom, medtem ko je sedla na stolico, katero ji je primaknil. »Glede poklonov ne pridete nikoli v zadrego my-lord,« je rekla. >Ivoliko pa je v njih resnice? Vi ste diplomat in vaše vsakdanje opravilo je, da lepo govorite samo zaradi govorjenja. Je to vaša posebnojt, ki vam prinese nekoč kakšno poslaniško mesto iu odlikovanja. Po vsem, kar sem slišala o vas, stremi vaše častihlepje za tem, dragi prijatelj,« je zaključila, igrajoč se koketno s pahljačo, ki je v njenih rokah več povedala kakor besede. Preden ji je utegnil odgovoriti, so se odprla vrata salona in grajski gostje so prišumeli notri. Njim na čelu je bila domača gostiteljica ob strani postavnega dvornega prelata. Farnmor je vstal, da pozdravi odlične goste. Na njegovo mesto je sedel medtem duhovnik, ki so mu ga predstavili za ntonsignorja Villaflora.. Dvorane so se polnile in kmalu so oznanili, da je obed pripravljen. Farnmorova naloga je bila peljati k mizi lady Georgijo Dashvvood. S svojimi razgovori o komorni glasbi, starem porcelanu in modi ga je strašno dolgočasila. Lady Vavasourjeva je sedela predaleč od njega, da bi se mogel z njo pogovarjati, vendar pa se ni mogel premagati, da se ne bi oziral po njenem obličju, ki je gledalo iz okvira bleščečih se zlatih kodrov. Na žalost so mu razgled ovirali listi neke tuje rastline. Vkljub predsodkom, ki se jih je še vedno trdovratno držal, se je zavedal, da ga je znala očarati s svojo osebo, glasom in pogledi. Ko so končno dame vstale od mize in odhajale Iz velike banketne dvorane, v kateri je bila nekoč znamenita Valois Guizenska pogoščena, je morala mimo njegovega stola. Čipke njenega oblačila so se dotaknile njegovih ramen, vonj njenih las ga je za hip omamil, da so se vsi njegovi predsodki omajali. Tedaj ji je zdrknila na tla zapestnica, vendar ne namenoma. Farnmor jo je pobral, in ko Jo je zapenjal na njenem zapestju, je ugotovil, da je njen laket krasno izoblikovan. V zahvalo se mu je nasmehnila in moral si je priznati, da ni videl še nikoli tako očarujočih in omamnih ustnic. Umetniški album za Nj. Vel. kralja in kraljico Zagrebška tvrdka Griesbach in Knaus je izdelala krasen album s slikami o priliki bivanja NJ. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu, katerega Jo zastopnik tvrdke Gjuro Griesbach ml. izročil preteklo nedeljo Nj. Vel. kralju v Beogradu. Zunanja oprema albuma v zlatu, srebru in emajlu je prekrasno delo filigranske umetnosti, ki Je NJ. Vel. kralja zadivila. Julvi 1 dne 1. marca bomo pričeli objavljati velezanimivo fantastično zgodbo: »POTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI« Ako hočete zares razveseliti svojo deco in sebe — NAROČITE TAKOJ »JUGOSLOVANA«! Naroča se ustmeno in telefonično v upravah v Ljubljani, Mariboru in Celju ter po pošti za samo 20 Din na mesec. — Civilna letalska šola v Beogradu. Aeroklub ▼ Beogradu bo letos otvoril civilno letalsko šolo, ▼ kateri se bodo izurili za pilote ne samo ljudje, ]d premorejo veliko učnlno in pa denar za ■voja letala, temveč tudi mladi za letalstvo navdušeni pilotski kandidatje, katerim bo aeroklub dal na razpolago vsa sredstva in letala. V šolo bodo sprejemali tudi ženske. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398—1 — Pred prezidanjem cerkve sv. Marka r Beogradu. Lani je bil sprejet načrt za novo cerkev sv. Marka v Beogradu, katerega sta napravila beograjska arhitekta brata Krstič. Definitivni načrt je sedaj izgotovljen. Ko bodo pa izvršeni tudi podrobni načrti, bodo začeli z zidanjem monumentalne cerkve sv. Marka. Stala bo 15,000.000 Din. Sredi marca bodo začeli podirati staro zgradbo v ulici Kralja Aleksandra, kjer bo stala nova cerkev. — Nova telefonska centrala v Skoplju. Skoplje je mesto v naši državi, ki se je po vojni najhitreje razvijalo. Kot sedež armije in banovine je potrebovalo pred vsem dobre telefonske zveze in novo telefonsko centralo. Zato je mesto »klenilo, da si nabavi novo telefonsko centralo, ki bo otvorjena v nedeljo 1. marca. Zahvala Ker mi ni mogoče zahvaliti se na nebrojnih pismenih in telegrafičnih čestitkah, ki so mi dosle ob priliki moje sedemdesetletnice od raznih strani, se začasno tem potem vsem najiskrenejše zahvaljujem. Ljubljana, 28. februarja 1931. NOTAR HUDOVERNIK. PoEožaf v rudarskih revirjih se slabša •tevilo praznovalnih dni se bo v marcu pomnožilo — Intervencija II. skupine — Nove redukcije čimbolj se bližamo pogajanjem za sklep nove dobavne pogodbe med prometnim ministrstvom ln privatnimi rudniki, tembolj se poostruje kriza v rudarskih revirjih. Dočim smo v februarju praznovali razen nedelj še 8 delavnikov, Je v mesecu marcu napovedano praznovanje 10 delavnih dni poleg nedelj, tako da bo delavstvo delalo 16 dni, praznovalo pa 15 dni, torej polovico dni v mesecu, če računamo, da zasluži velik del rudarjev dnevno 40 Din, od katerih ■e odbije za bolniško, nezgodno in pokojninsko blagajno ter druge dajatve pribl. 5 Din na delavnik, bo zaslužil rudar v marcu komaj pribl. 560 Din. Je pa mnogo družinskih očetov s petimi, šestimi ali še več nepreskrbljenimi otroki, katere je treba poleg prehranjevanja še oblačiti zlasti v sedanjem zimskem času z gorkejšo obleko, obutvijo 1. dr. če pogledamo samo gornje skromne številke, mora postati vsakomur jasno, v kako težkem položaju se nahajajo rudarji, osobito družinski očetje, ki s težkim srcem gledajo z dneva v dan se stopnjujočo revščino in bedo v svojih družinah, porajajočo se oslabelost in bolehnost svojih otročičev, ki Jo poleg slabega ozračja v rudarskih revirjih v znatni meri pospešuje vsled dolgotrajne krize povzročeno pomanjkanje in nezadostna prehrana. — Pri vsem tem žalostnem dejstvu je treba imeti pred očmi, da so naši rudarji najrevnejši del našega jugoslovanskega delavnega naroda, ki v najtežjih in najnevarnejših prilikah dvigajo globoko izpod zemlje bogate zaklade prirodnega bogastva naše zemlje, da so vsled tega velevažen faktor našega narodnega gospodarstva, katerih težave in neprilike se ne morejo in ne smejo prezreti. — Odkar so potrkali težki časi na vrata naših rudarjev, so pričela še bolj upadati od slabega Industrijskega ozračja že itak obledela lica naše rudarske mladine. Spričo take situacije bo pač' treba misliti na čimprejšnjo ustanovitev protl-tuberkulozne lige v rudarskih revirjih, kajti znano je, da je znašal odstotek umrljivosti vsled tuberkuloze 13% od vsega umrlega prebivalstva. Novoizvoljeni zaupniki II. skupine rudarske zadruge so Izvršili v sredo svojo prvo intervencijo. Kakor znano, Je bilo v priliki redukcij leta 1926 prestavljenih okrog 80 delavcev od rudnika k podjetju Dukič i dr. na dnevni kop Dobrna. Med temi delavci Je bilo tudi mnogo profesijonistov, n. pr. kovačev, strojnikov, kurjačev, pa tudi kopačev in navadnih delavcev. 2e takrat Je II. skupina prosila, da bi se ti delavci, ki so v večini starejši rudarji z velikim številom službenih let, sprejeli v slučaju ukinitve dnevnega kopa zopet nazaj k rudniku Ker se je pričelo v zadnjem času vsled naraščajoče krize v rudarski industriji delo na dnevnem kopu omejevati ter je bilo letos odpuščenih d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 15. z dne ‘28. februarja 1931. ima sledečo vsebino: Pravilnik o zdravniških pregledih učiteljev in učencev narodnih in srednjih šol; Objave banske uprave v občinskih trošarinah, lu jih bodo pobirale občine v letu 1931. d Imenovanje. Inženjer sekcije v Ljubljani g. Stanko Šubic je imenovan za šefa te sekcije v Ljubljani. d Otvoritev bežigrajskega sokolskega odra. Sokolsko društvo Ljubljana III je ustanovilo — izvršujoč svoj prosvetni in kulturni program — med drugim tudi lastni dramatični odsek. Dasiravno obstoja društvo komaj pol leta, bo stopilo s svojim odrom že to soboto pred širše občinstvo in bo priredilo svojo prvo dramatično predstavo. Agilni društveni prosvetni odsek je premagal z intenzivnim delom in neumorno energijo vse zapreke in težkoče, poslavil si je lasten moderen oder ter zbral okrog sebe lepo število nadarjenih mladih igralk in igralcev diletantov, ki so se vrgli takoj na delo. Otvoritvena predstava bo v soboto ‘28. t. m. ob 20. uri v društveni telovadnici — Topničarska vojašnica ob Dunajski cesti — in se bo igrala velezabavna burka »Babilon«. Predstava se ponovi v istih prostorih v nedeljo 1. marca ob 17. url popoldne. Kakor čujemo se bodo predstave vršile v doglednem času redno, zato je ustanovitev in otvoritev Sokolskega odra za Bežigradom največjega pomena. Nedvomno je, da bo tudi prebivalstvo tega okraja pozdravilo njega ustanovitev z velikim zadovoljstvom in veseljem. Mlademu društvu, ki nesebično in požrtvovalno deluje na Sokolskem, kulturnem in prosvetnem polju, je le častitati. Sokolsko društvo Ljubljana III opozarja svoje članstvo ter članstvo bratskih društev in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se bo vršila v Soboto 28. t. m. ob 20. uri otvoritvena predstava Bežigrajskega Sokolskega odra v telovadnici — Topničarska vojašnica ob Dunajski cesti. Igrala se bo velezabavna burka »Babilon«. Blagajna se odpre ob 19. uri. Vabljeni vsi. d Vreme. Barometer je kazal v Ljubljani včeraj 761-2, termometer 5-6, relativna vlaga 70%, smer vetra W, oblačnost 9. V Mariboru je kazal barometer 765-5, termometer 3, relativna vlaga 80, smer vetra S, oblačnost 10. Povsod v državi je bilo oblačno. Mirno je bilo v Mostaru, Sara- Avto strmoglavil v Drino Iz Užic poročajo o veliki nesreči nekega avtomobila na nesti Rogačica—-Bajina Bašta, ki po zaslugi šoferja Milorada Kovačeviča ni zahtevala smrtnih žrtev. Kovačevič je vozil avtomobil na omenjeni progi in prevažal pošto in potnike. Ko je v četrtek vozil iz Rogačice, je med vožnjo opazil, da se Je pokvaril volan in da vozila nima več v oblasti. Spojnice na kolesih so počile in nesreča je bila neizogibna. Na tem mestu se dviga na eni strani visoko brdo, na drugi v globini 30 m pa teče hitra in globoka Drina. Vse to se je zgodilo v trenutku, da šofer ni utegnil opozoriti potnike na nevarnost. Avtomobil je strmoglavil 30 m globoko v Drino, k sreči je pa padel v valove tako, da se ni prevrnil. Šoferja je vrglo pri tem iz avtomobila. Videl je, da so njegovi potniki v smrtni nevarnosti, izgubil pa ni prisotnosti duha in kot močan človek in dober plavaš se je vrgel v reko in pričel reševati potnike. Posrečilo se mu je izvleči iz valov na suho vse tri potnike in njegovega pomočnika, katerega reševanje je bilo najtežje, ker je bil težko poškodovan na glavi. Preiskava glede smrti narednika Brodnika Pred meseci smo poročali o zagonetni smrti Slovenca narednika Brodnika, ki je bil komandir orožniške postaje v Bosanski Krupi. Pozneje go našli njegovo truplo v nekem gozdu pri Bihaču im uvedli preiskavo, da ugotove ali je narednik Brodnik žrtev zločina ali je izvršil samomor. Narednik je nenadoma izginil v petek 10. oktobra lani. Po dveh in pol meseca so ga našli v neki goščavi. Prvi je opazil njegovo truplo pastir in prijavil najdbo orožnikom. Sodna zdravniška komisija iz Bihača je odšla na lice mesta in ugotovila, da vse kaže, da si je Brodnik sam vzel življenje. Po tem so j>a izsledili, da je Brodnik padel kot žrtev zločinca. Po mnenju zdravnika, ki je preiskal njegovo truplo, je Brodnik podlegel poiHtodbi na spodnjem delu glave. Njegovo truplo so pa našli sedeče. Bil je oblečen in držal puško v roki. Nekaj metrov za truplom so našli njegove golenice in torbo. Vse to je bilo pokrito z mahom. Niso pa našli samokresa. Poškodba, ki jo je imel na glavi je izvirala od šiber. Narednikova puška je bila popolnoma čista, dokaz, da ni streljal z že nad 300 delavcev, katerim bodo sledile naj-brže še nadaljne redukcije, ako ne pride do sklepa ugodnejše pogodbe med prometnim ministrstvom in privatnimi rudniki, Je II. skupina prosila po svojih delegatih Trboveljsko premo-gokopno družbo, da sprejme te delavce nazaj k rudniku. — Kakor se je zaznalo, Je družba pripravljena sprejeti te delavce nazaj k rudnika pod pogojem, da sprejmejo tudi profesijonistl delo, ki se jim bo odkazalo. Ker družba sta-leža vsled premestitev teh delavcev od podjetja Dukič k rudniku ne bo zvišala, bo najbrže sledila v kratkem redukcija onih rudniških delavcev, na katerih mesta bodo prišli ti delavci od podjetja Ing. Dukič in drug. — Na vsak način je položaj v rudarskih revirjih jako težaven, zato delavstvo z nestrpnostjo pričakuje ugoden izid pogajanj med državnimi železnicami in privatnimi rudniki, ki naj bi prinesla zaželjeno rešitev. jevu in Skoplju. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 8-5, najnižja 2-8, v Mariboru 0, v Mostaru 2, v Zagrebu 2, v Beogradu —1, v Sarajevu —2, v Skoplju —2, v Splitu 4. Vsa opazovanja ob 7 uri. EsjuhljancL Sobota, 28. februarja 1931., Roman. Pravoslavni 15. februarja, Onisim. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti n Hočevar v šiški. * ■ Zanimivo predavanje o pokojninskem zavarovanju, ki ga je imel poddirektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič pri Levu se nadaljuje v torek 3. marca ob 20. uri v salonu »pri Levu«. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev vabi vse interesente, posebno pa nameščence, k temu važnemu predavanju. P.ra davatelj se bo bavil pri tem predavanju z oi nutkom novega zakona o soeijalnem zavarovanju. ■ Društvo poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljubljani naznanja, da ima svoj redni občni zbor v soboto 7. marca t. 1. ob 20. uri v gostilni »Mrak« na Rimski cesti. Člani so prejeli posebna vabila z dnevnim redom. ■ Naša drama pripravlja za prihodnji teden premijero poljske drame »Dom osamelih žena« v režiji ge. Marije Vere. Drama, ki jo je napisala poljska pisateljica Nalkoivska, ima sedem izvrstnih ženskih ulog. Dan premijere javimo. dl Repriza Čapkove drame RUR, katere uprizoritev v nedeljo 22. t. m. v Delavski zbornici je vzbudila veliko zanimanje, bo jutri v nedeljo 1. marca ob osmi zvečer ravno tam. Vsakdo, ki je videl to dramo, ne more prehvaliti njene lepe vsebine. Preskrbite si vstopnice če danes v predprodaji v Del. zbornici, I. vhod, I. nadstropje, uprava »Ognja« Glej tudi plakate! ■ Ga. Pavla Lovšetova, koncertna in operna pevka si je izbrala za svoj letošnji koncert celo vrsto programnih točk iz svetovne literature. Zastopani so skladatelji Čajkovski, Novak, Smetana, Gliere, Leoruks, Thomas Curran, Hamilton, Proh, Blech, Kienzl, Marx, Schubert kakor njo. Nekaj dini po najdbi trupla so našili tudi Brodnikov kontrolni list in legitimacijo. Fotografija v legitimaciji je bila na več mestih poškodovana. Komisija je tudi mnenja, da ni mogoče, da je v kraju, kjer so ga našlii, truplo ležalo več ko 2 meseca. Domneva se, da je bil Brodnik umorjen. Neke njegove predmete so poslali v kemično preiskavo. Od rezultatov, ki ji bodo pri preiskavi ugotovili, je odvisen na-dailjni potek zasledovanja tega zločina. Zanimivo pa je, da je preiskovalni sodnik dobil že vt>5 anonimnih pisem, v katerih neznani ljudje iz okolice Bihača navajajo sumtjiivce, ki naj bi bili Brodnikovi morilca. Aretiran trgovec z dekleti Nedavno smo pisali o dekletih iz Banata ln Bačke, ki so čez noč brez sledu izginila in padla v roke trgovcem z dekleti, Policija je ugotovila, da Je bil neki Jovan Moholj, ki se je pečal s prodajanjem deklet v javne hiše. živel je v Banatu in menjaval bivališče, da so mu prav težko prišli na sled. Pred dnevi so objavili beograjski listi oglas, da se iščeta dve strojepiski za neko večje podjetje. Ponudnice naj se javijo na naslov, ki je bil na razpolago v upravi listov. Nekaj deklet se je res ponudilo za to službo. Javile so se nekemu moškemu, ki je bil Moholj in ki je izbral izmed njih najlepšo ter jo odpeljal v vas Sv. Mihajlo, kjer naj bi bila njegova tovarna. Dekle je prišlo namesto v tovarno v neko sumljivo gostilno V tej vasi, kjer ji je Moholj pojasnil, da mora tam prenočiti, naslednje jutro pa da bosta odšla v tovarno. Ker je' vas v bližini romunske meje, je imel Moholj namen dekle spraviti čez mejo, kjer je imel pomagače, ki bi mu vnovčili njegovo žrtev. Dekle je še pravočasno spoznalo, kaj namerava lažni tovarnar z njo in je pobegnilo ter Moholja ovadilo oblastem. Moholja so aretirali in izročili sodniji. b Pojasnjena tajila groba v gozdu. Včeraj smo poročali o tajinstvenem grobu nepoznanega častnika pni Mladenovcu. Po fotografiji, ki jio je objavila beograjska »Politika« in katero našli pri častniku, ki je bil pokopan v tem grobu, je lekarnar Krsta Novakovič iz Kraševca spoznal tri svoje znance. Ugotovil je tudi, da so ti trije dali fotografijo leta 1914 trgovskemu pomočniku Cedi Miladinoviču im je to častnik, ki je pokopan v gozdu pri Gor. Mlademovcu. tudi Verdi. Program je izredno pester in brez dvoma je, da ga bo podala odlična solistinja s svojimi sodelavci v vsakem pogledu dovršeno umetniško. Pesem se vrsti z arijo, mnoge so še nepoznane in prvokrat pete pri nas. Opozarjamo, da se vstopnice že dobijo v Matični knjigarni po koncertnih cenah. Prihodnje dni bo na razpolago tiskano besedilo vseh pesmi, ki so na sporedu. ■ Pevski zbori včlanjeni v Hubadovi župi JPS bodo nastopili na koncertu, ki bo v nedeljo 8. marca v veliki Unionski dvorani. Nastopilo bo 13 zborov, deloma iz Ljubljane, šiške, Most, pri Ljubljani, Domžal, Trbovelj, Hrastnika in Celja. Na programu so dela 19 jugoslovanskih skladateljev odnosno harmonizatorjev narodnih pesmi. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. ■ Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske izvaja v četrtek 12. marca eno najlepših del P. H. Satfnerjevo kantato Oljki za soli zbor in veliki orkester. Koncert bo v počastitev 80-let-nice velezaslužnega slovenskega. komponista. Vse podrobnosti javimo. ■ Šentjakobski oder vprizori danes in jutri zabavno veseloigro »Extemporale« v režiji g. Karusa in v glavnih vlogah gdč. Gorjupove, Bučarjeve in Pirčeve ter gg. Kunca, Lavriča in Cuka. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Kar-ničnika na Starem trgu. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najpozneje pol ure pred pričetkom predstave. Pričetek vsakokrat ob 2015. ■ Lutkovno gledališče na Taboru. V proslavo stoletnice rojstva Frana Levstika se b.o v nedeljo 1. marca t. 1. ob 15. uri vršila slavnostna premijera igre »Martin Krpan«. Društveni orkester pod vodstvom kapelnika br. Švajgerja bo odigral potpuri slov. narodnih pesmi, nakar bo avtor br. Jaka Špicar iz Radovljice imel govor o značaju in pomenu tega dela. ■ Društvo Brak-jazbečar javlja, da se vrši njegov redni občni zbor 5. marca 1931. ob 20. uri v gostilni »člnkole«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4 z običajnim dnevnim redom. ■ Poročeni v Ljubljani v januarju: Avsenek Josip in Žumer Josipina, Čampa Alojzij in Salmič Slava, Pirc Josip in Paranos Ksenija, Puhan Štefan in Gorišek Ana, Šarec Janez in Pirnat Terezija, Erjavec Alojz in Vrečar Hema, Kukec Franc in Jesenovec Ivanka, Conino Ivan in Kranjc Marija, Lilik Jožef in Zajc Marija, Sax Miroslav in Pogačnik Alojzija, Režen Janez in Klemenčič Neža, Hrovat Leon in Robas Jožefa, Švigelj Gašper in Bergant Marijana, Papež Oto in Dietrich Helena, Trobiš Stefan in Vajevec Draga, Fux Ludvik in Prašnikar Štefanija, Vend Jernej in Ajdišek Marija. Nem-čišky Ivan in H61bl Angela, Kirar Franc in Martinčič Terezija, Šuštaršič Jožef in Gnjidovec Antonija, Godešar Andrej In Petkovšek Frančiška, Zakrajšek Janez in Žnidaršič Kristina, Bizjak Andrej in Pavlin Antonija, Bavec Ferdinand in Zidar Marija, Pirc Andrej in Istenič Ivana, Pirc Lovrenc in Veber Jožefa, Oblak Martin in Cedilnik Ana, Leon Čebular in Marija Kovačič, Bogomir Jeršič in Ana Sterle, Franc Tomažič in Lea Pavčič, Ivan Lazar in Marija Jaklič, Alojzij Vole in Pija Bračič, Valentin Brauc in Marijami Kosec, Frančišek Knez in Terezija Marovt, Herman Zupančič in Elizabeta Zgauk, Josip Lepšina in Justi Veber, Jožef Šparovec in Amalija Ratajec, Ivan Fefer in Leopolda Hlebš, Anton Strah in Leopoldina Zupančič, Jožef Valenčič in Kristina Mlač, Nedeljko Ždralovič in Marija Tancak, Kosmač Ludvik in Bonča Marija- Šmuc Alojzij in Likar Matilda, Strgar Ivan in Kolovič Marija, Pestotnik Rudolf in Babnik Leopolda, Korpar Viktor in Ana Rulner; v šiški v decembru: Klopčar Izidor in Kanoni Josipina, Pahor Josip in Sušnik Marija, Čebulj Franc in Tovornik Frančiška, Bonča Anton in Baloh Amalija, Loger Franc in Kersnik Ana; v januarju: Kolman Ludovik in Krnc Kristina, Nabergoj Ivan in Mulej Alojzija. — Vič: Zavašnik Jožef in Knez Marija, Knez Mirko in Pance Marija, Bevc Ciril in Bambič Franica. — Št. Vid nad Ljubljano: Jemec Franc in Cedilnik Ljudmila. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli bo Srdonar Ana, 48 let stara, vdova sprevodnika juž. žel., Zaloška c. 45, Lončar Marija, 8 let »tara, hči posestnika, Dvor 8 pri Št. vidu, Matevžič Ivana, 45 let stara, mati cestarja, Pod žago 9 pri Vel. Laščah in Golobič Franja, 53 let stara, žena vratarja direkcije drž. žel., Kolodvorska 39. N. p. v m.! Žalujočim naše sožalje! ■ Potepala se je... Na Marijinem trgu je bila aretirana radi potepuštva in beračenja služkinja Š. Pavla, rojena 1. 1908. v Primskovem in pristojna v Staro loko. ■ Za plačilo ga je okradla. Neka B. Antonija je prenočila pri nekem tuk. obrtniku ter mu ob tej priliki ukradla 50 Din in po izvršeni tatvini neznanokam pobegnila. ■ Morilec Lakner izročen sodišču. V četrtek popoldne so prepeljali morilca mengeškega nadžupnika Kušarja Ivana Laknerja iz policijski!) zaporov v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Obenem z njim so izročili sodišču njegova tovariša ValentinaFertiča in Antona Lampreta, ki sta obdolžena več vlomov. ■ Kaznjenec pobegnil iz jetnišnice. V četrtek okoli 14-30. ure je pobegnil iz jetnišnice 18-letni kaznjenec A. F.; splezal je čez ograjo Misonovega vrla ter se skril v poslopje Jugo avta. Kmalu na to je prispela na lice mesta varnostna straža, ki je preiskala vse prostore ter našla kaznjenca skritega v šupi v listju. Straža je odvedla kaznjenca nazaj v zapor, kje' ima odsedeti 3 leta v poboljševalnici. ■ Torbico ji je ukradel. Na Vodnikovem trgu je ukradel neznan tat Avsenik Frančiški iz košare torbico * 45 Din gotovine, ključem in nekaj računi v vrednosti 150 Din Jz ©i?avsko banovine Jz €lwu.€gib banovin ftteivibov m Predavanje Fr. ,S. Finžgarja. V četrtek zvečer je pri Prosvetni zvezi predaval pisatelj Fr. S. Finžgar o duhovnem liku slovenskega kmeta. Obsežna dvorana je bila nabito polna, tako da so morali nekateri celo oditi, ker niso več našli prostora. Predavatelj je v krepkih in jedrnatih besedah orisal naše kmečko ljudstvo, ki ie predvsem stvarno in resno religiozno, polno čuta vzajemnosti, gostoljubnosti itd. Vse te lastnosti mu je dalo trdo delo na polju in drugod, borba za življenje in za pravice. Njegove lastnosti pa se zrcalijo tudi v krepki govorici, ki je ustvarila slovenski jezik. Manjka pa mu še močan državljanski čut, kar je posledica tisočletne tuje nadoblasti. Za lepa izvajanja se je predavatelju zahvalil g. prof. Sedevy, ki mu je obenem tudi čestital k 60-letnici, ob koncu pa so pevci še zapeli nekaj pesmi. Pisatelj se je s popolnočnim vlakom vrnil v Ljubljano. m Imenovanje. Za železniškega zdravnika-specijalista za kirurgijo v Mariboru je bil imenovan tukajšnji zdravnik dr. Josip Majcen. m Usoda kavarne »Park«. Kavarno »Park«, o kateri se je zadnje čase po Mariboru precej govorilo, so na tajni seji mestnega občinskega sveta v četrtek oddali v uporabo mestnemu olepševalnemu društvu. m Vzpostavitev avtobusnega prometa. Mestno avtobusno podjetje je z včerajšnjim 'dnem spet vzpostavilo redni promet na vseh svojih progah v mestu in na deželi. V ponedeljek 2. marca pa bo tudi avtobusna proga Maribor— Sv. Lenart spet v redu in bodo avtobusi vezali po trikrat na dan Maribor s Sv. Lenartom. m Umesten in pravičen sklep. Naši domači mesarji in tvorničarji mesnih izdelkov morajo plačevati klavniške pristojbine od goveda po 75 Din, prašiča in teleta nad 50 kg teže 33 Din, pod 50 kg teže pa 23 Din in prodajati svoje mesne izdelke po isti ceni kakor zunanji tvorničarji in mesarji, ki plačujejo samo 5 Din, odnosno 1'50 od zaklane živali. Da se ta krivica odpravi in se podprejo domači tvorničarji in mesarji, je mestni občinski svet na svoji seji v četrtek sklenil, da se bo odslej pobirala uvoz-nina za predelano in drugo meso po 0'50 Din od kilograma. S tem si bo pa opomogla tudi mestna blagajna, dočim konzumenti ne bodo prizadeti, ampak nasprotno še zaščiteni pred eventuelnimi neužitnimi in pokvarjenimi izdelki. Gelfe * Druga seja celjskega srezkega cestnega od bora bo v ponedeljek 2. marca ob 14. v uradnih prostorih odbora v Ljudski posojilnici. * Sprejemanje strank na Breškem načelstvu. Sresko načelstvo objavlja, da so bodo odslej sprejemale stranke samo ob torkih in sobotah od 8. do 12. Ostale dni se stranke ne bodo sprejemale, razen v izredno nujnih in neodložljivih slučajih. Stranke se naj točno ravnajo po tej določbi, da ne bodo zaman tratile časa in denarja. * Premestitev v državni službi. Uradnik predstojništva mestne policije v Celju g. Škot Ivan je premeščen k sreskemu načelstvu v Gornji grad. * Predavanje. V ponedeljek 2. marca ob 20. bo v Ljudskem domu predaval g. Ratej Miroslav »O Trbovljah«, pesnik g. Boštele pa bo či-tal svoje pesmi. — V meščanski šoli bo v ponedeljek 2. marca ob 20. predaval g. prof. Brodar Srečko >0 najnovejših odkritjih na Potočki zijalki« s številnimi skioptičnimi slikami. * Izlet Zagrebčanov na Mozirske planine. Kakor smo že javili, so zagrebške »Novosti« organizirale večji izlet Zagrebčanov v Mozirske planine. Ziinsko-sportni odsek SPD v Celju bo izletnikom pridelil nekaj svojih članov smučarjev kot vodnike. To priliko bo izkoristilo tudi večje število Celjanov za izlet v Mozirske planine. Zgrebčani pridejo jutri zjutraj v Celje in nadaljujejo takoj pot v Savinjsko dolino. * Pregled motornih vozil iz celjskega sreza. Pregled vseh osebnih in tovornih avtomobilov, ki še niso bili letos pregledani, se bo vršil v torek, dno 3. marca ob 11. uri dopoldne v Celju na Sp. Lanovžu pred mestno garažo. Pregled motornih koles se pa izvrši dne 17. marca istotain ob 11. uri. Vsi lastniki motornih vozil naj pripeljejo v omenjenih dneh svoja motorna vozila, ki naj bodo očiščena, opremljena z novo evidenčno številko za leto 1931 ter v neopore-čenem stanju. Proti vsem lastnikom motornih vozil, ki bi so ne odzvali, se bo postopalo po zakonu. * Lovski ples. Že dolgo pričakovana in zaže-Ijena lovska prireditev se končno bliža uresničenju. — Lovski ples se ne vrši v običajno s trakovi in lampijoni okrašeni dvorani, marveč dvorana sama je zelena narava. Dekoracija sama ni več dekoracija, ampak pravcat pristni gozd, kjer vidi lovčevo oko visokega pevca gozdnih vrhov, ruševca s korajžnimi krivci, ponosnega gamsa, brzega srnjaka in prebrisano zvitorepko. Za vsakega lovca in ljubitelja narave krasen pogled! Razen modernih komadov, ki lovskemu škornju niso všeč, je v najizdat-nejši meri preskrbljeno za priljubljen valček, ki ga bo do skrajnosti predvajal znani godbeni orkester »Merkur« iz Ljubljane. Preskrbljeno je ▼ pristnih planinskih kočah za vsa lovskim in ‘drugim želodcem primerna okrepčila. Pridite vsi, ki vam je še kaj do prelepe narave in neprisiljenega veselja! Začetek 28. II. t. 1. ob 20-30 v Narodnem domu, konec...? 712 * Nocoj vsi na lovski ples, ki se bo vršil v sijajno okrašenih prostorih Narodnega doma. Pričetek ob 20 30. Svira »Merkur« iz Ljubljane. * Nesreča nikoli ue pride sama. Pred dnevi smo poročali o nezgodi železničarja Valanda, ki mu je lokomotiva na celjskem kolodvoru odrezala levo roko. Včeraj je njegova žena prijavila policiji, da je, ko je zvedela za moževo nesrečo, hitela na kolodvor, pri teni pa na poli izgubila večji denarni znesek iz torbice. N;ij se najditelj ozira na nesrečno žensko, ki ima tri male otroke in naj odda denar na policiji. Dobrolniki pa naj pomagajo s kakim darom bedni rodbini, ki stanuje v Gaberju št. 08. * Od žalosti zblaznela. V Mestinju je pred nekaj dnevi nenadoma umrl mali posestnik Gunže Matija. Njegova 47-letna žena Uršula *i je moževo smrt tako vzela k srcu, da se ji je omračil um. Zaletavala se je z glavo ob zid s tako silo, da se je hudo poškodovala na glavi. Prepeljali so jo v celjsko javno bolnico. Njeno stanje je po nevarni poškodbi na glavi še bolj brezupno. * Nezgoda. 40-letni posestnik Žlavs Karel iz Škofje vasi pri Celju je padel z drevesa na Ljubljana, 27. februarja. V dne 1., 2. in 3. marca se bo vršila v vseh dvoranah hotela Union velika II. kuharska razstava. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel ban dr. Marušič. V krog častnih dam so vstopile častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, soproga ministra za šume in rude ga. Gabrijela Sernečeva, soproga poslanika ga. Anči Kramerjeva, soproga podbana ga. Marija Pirkmajerjeva in županja ga. Olga Pucova. V poslovnem odboru II. kuharske razstave, ki vodi glavno skrb za prireditev, so naslednji gg.: predsednik Babinek, šef kuhinje hotela Union, podpredsednik Rudolf \Vand, šef kuhinje restavracije Slon, tajnik Rihard Vospernik, Viktor Seidenglanz, Alfred Dolinšek, Ivan Krenu, patiser parne pekarne Dolinar, Charles Rist, Lojze Dežman, poslovodja parne pekarne Dolinar in nadarjeni učenec g. Babineka Milan Kokalj. Razstavili bodo: Teslič iz Siska po svojem zastopniku Ivanu Jelačinu mineralne vode in likerje, ki jih bo tudi obilno delil, tovarna Eta iz Kamnika gorčice, Jože Rozman iz Ljubljane kranjske klobase, Hag d. d. iz Zagreba kavo, ki jo bo tudi delila in Meinl iz Ljubljane; ta bo seveda tildi delila svoje dobrote. S svojo originalno mizo se bo udeležil razstave sloviti gostilničar Ivan Maček od »tam za vodo«. Svoje izdelke bo bogato delilo tudiCentralno mlekarsko društvo iz Ljubljane. Novost za Ljubljano bodo slaščice Voltmannove slaščičarne iz Prešernove ulice, dalje razstavni predmeti: Ribe, Motoha in Keršiča iz šiške. Razstave se udeleži tudi prvi slovenski strokovni kuhar Josip Foršek, ki se pripelje v Ljubljano naravnost iz Skoplja. Poleg Krekove gospodinjske šole iz Zg. šiške z 11 šolskimi kuhinjskimi platami, razstavi tudi šolska kuhinja Kraljice Marije. Dalje tovarna keksov Pauer, slaščičarna Galle, tvrdka •svojem posestvu in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico. * Knez je živ in zdrav. Mesarski pomočnik Knez, o katerem jo vse mesto mislilo, da Jo mrtev, se je spet javil svojim znancem in povedal, da je bilo vse samo nesporazumljenje. Vsekakor ima to zaslugo, da ie vse mesto in okolico tri dni pošteno razburil. Agnola, Legat iz Ljubljane, dvorni dobavitelj Verbič, izdelovat el j slovečih kranjskih klobas Urbas, parna pekarna Depa, Golob z Lesnega brda, pekarna Franc Dolinar, »Julian«, domača tvrdka za juhin ekstrakt, Bežek, Anton Duša, gostilničar iz Zelene jame. Senzacijo bo vzbujala lovska miza kavarnarja Leona Pogačnika. V koji bo razstavila Adrija Coloniale; tam bo lahko vsak vzel paket dobrot te tvrdke. Po veliki dvorani bo vozil vagonček s hladilno omaro Jugoteline, tako da se bo lahko vsakdo prepričal, kako imenitno je, če je pri hiši. Razstave se udeleži z jedili, ki jih bo v dneh razstave oddajala, tudi javna kuhinja Delavske zbornice. Ob tej priliki bo pokazala, da zna po naročilu napraviti najfinejše stvari. Načrt za ureditev razstave Delavske zbornice je napravil mladi arhitekt Marjan Mušič iz Novega mesta. Z medom bo zastopan blagovni oddelek Čebelarskega društva. Senzacijo pripravljata Klasek in Roth od hotela Slon. Zaostajati seveda ne bo hotel Konrad Rist za Union. Kakor zatrjujejo poznavalci razmer, je pričakovati največ iznenadenj prav od Slona in Uniona. Bo-laffio bo seveda tudi letos delil brezplačno po-kušanje svojih vin, tako da bo, kakor je videti po seznamu razstavljalcev, prišel pač vsak obiskovalec na svoj račun. Pripravljalna dela naglo napredujejo. Danes preurejujejo z največjo naglico veliko unionsko dvorano. Dvorana bo okrašena na prav umetniški način. Dekoracije so poverjene renomi-rani tvrdki Korsika, ki se bo potrudila, da zadosti tudi najbolj razvajenemu okusu. Njena skupina tulp, obstoječa iz sedem vrst, bo nedvomno vzbujala globok vtis. Slavnostna otvoritev nad vse zanimive in za naš tujski promet zelo važne razstave bo v nedeljo ob 10. dop. z vojaško godbo v veliki dvorani Uniona. Že danes opozarjamo, da bo razstava trajala nepreklicno le tri dni. poslovodja zadruge. V vnešenih besedah je pojasnjeval zadružna pravila, katere Je z zanimanjem poslušalo veliko interesentov. Predavanja se Je udeležil med drugim tudi leški župan g. Ažman. Vič Prosvetni odbor Sokola na Viču ponovno obvešča svoje članstvo in viško javnost, da je otvoril v nedeljo 22. t. m. javno knjižnico, ki posluje vsako nedeljo od 10. do 12. dop. v Sokolskem domu. Knjižnica Ima na razpolago vse novejše knjige in revije, tako, da ni prav nikomur potrebno zahajati v ljubljanske knjižnice. Knjige dobi lahko prav vsakdo, ki se zadostno legitimira. Obisk knjižnice prav toplo priporočamo. Zdravo! Trbovlje Imenovanje v okrajni cestni odbor. Banska uprava je imenovala v okrajni cestni odbor rudniškega ravnatelja g. inž. Pauer Julija. To imenovanje je povzročilo pri nas veliko zadovoljstvo, ker je znano, kako je ravnatelj inž. Pauer že v bivšem cestnem odboru skrbel, da je bila zlasti naša glavna cesta od kolodvora do Trbovelj vzorno urejevana in da so se zgradili ob cesti prepotrebni trotoarji, ograje, kanalizacije i. dr., kar je Trbovlje na zunaj jako dvignilo. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Trbovljah priredi v nedeljo 1. marca ob pol 8. uri zvečer v dvorani Forte plesni večer, katerega čisti dobiček je namenjen za zgradbo planinske koče na Mrzlici. Prijatelji planin, pridite. Prosvetni večer v Unionu Ljubljana, 27. februarja. Nocoj je Imel zdravnik dr. Brecelj na XVIII. prosvetnem večeru v Unionu zanimivo predavanje o »fatalnih lapalijah ali usodnih ničevostih«. Dr. Brecelj, ki je znan ljudski predavatelj, se je v poldrugournem predavanju, l Din v blagu. Tukajšnja trgovina Klobasa in Smolčnik je pred 3 meseci sprejela v službo služkinji A. C. in A. M. v starosti 18 in 20 let, ne sluteč, kakšni nevarni tatici je sprejela pod svojo streho, ki sta mu dva meseca izmikali manufak-turno blago in ga »izvažali« iz trgovine s pomočjo 30-letne perice L. F. na zelo pretkan na čin. Trgovca Klobasa in Smolčnik imata v I. nadstropju skladišče raznovrstnega blaga, kjer Sta tatici lahko brez skrbi zbirali raznovrstno blago, ker je bilo skladišče skoraj ves dan radi dela v spodnji trgovini brez kontrole. 55e omenjena perica je hodila po perilo k trgovcema in nihče ni sumil, da je pod perilom v košari razno ukradeno manufakturno blago, ki ga je spravljala pri posestniku V. na Gmajni, kjer je poročena sestra tatinskih služkinj. Tatvine bi se gotovo še nadaljevale, ako bi ne bile tatice po usodnem naključju razkrinka- Tragedija slovenskega rudarja v Ameriki Umoril je svojo ieno, s katero je živci v večnem prepiru, in se nato usmrtil z dinamitom. V slovenskih ameriških listih beremo: Homer City. Pa. — Frank Verhovšek, star 42 let, je zadnjo nedeljo zvečer v bližnjem Coyu, Center tovvnship, umoril svojo ženo in nato izvršil samomor z dinamitom, ki ga je raznesel na drobne kosce. Tragedija se je izvršila v stanovanju Verhov-škoVe družine. Sosedje so slišali eksplozijo in le so pritekli v hišo pogledat, lcaj se je zgodilo, so našli v kuhinji na Meh ženo z razbito glavo. Zraven je ležal krvav ročnik krampa. Verhovška ni bilo nikjer. Preiskali so vso hišo in ko so se spustili v majhno klet pod hišo, v katero so vodila vratiča v podu jedilne sobe, so našli kosce trupla. Nesrečnež je legel na več kosov dinamita in ga zažgal; ker je s svojim telesom absorbiral vso silo razstrelbe, ni dinamit naredil nobene druge škode. Sosedje so povedali policiji, da se je Verliov-šek vedno prepiral s svojo ženo. Njuno zakonsko življenje je bilo neprestan ravs. Tudi zadnjo nedeljo je bilo slišati prepir, ki se je začel zunaj na porču. Krvave lise na porču so pričale, da je tem dobila žena prvi udarec, nakar jo je mož odvlekel v kuhinjo im tam dovršil strašno delo. Nesrečna dvojica zapušča dva sina v siaro-rosti 21 in 20 let ter hčer Mao-y, staro 17 let, ki se nahaja v Clevelandu. Oba sinova sta bila v Homer City in nista bila priči tragedije. Ver- ne. Tatica si je dala delati obleko iz ukradeno svile pri neki šivilji v Pamečah pri Slovenj-gradcu. Ker je šivilji zmanjkalo pri obleki svile, je poslala učenko v trgovino Klobasa-Smolčnik po košček istega vzorca, ki ga je spoznal trgovec g. Klobasa za ukradenega. Po natančni ugotovitvi je spoznal, da mu manjka v skladišču še drugo blago, in tako je bila tatvina razkrinkana in tatice takoj izsledene. Po temeljiti preiskavi našega vrlega orožni-štva so zasledili in zaplenili vso manufakturno zalogo svile, blaga za rjuhe, za ženske in moške, blazine, letne in zimske odeje, nekaj izgotovljenih moških in ženskih oblek in drugo v skupni vrednosti preko 20.000 Din. Kaj so hotelo tatice s tako množino blaga, ki bi kmalu zadostovala zn kako podružnico trgovine kje na . deželi, ni znano. Najbrže se pošteno obleči in nato razprodati preostalo ukradeno blago. Tatici sta bili takoj aretirani in izročeni v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča, tretja pa, ki je prejšnji dan ušla, ne bo dolgo časa uživala zlate svobode. Kam plove naša mladina, čeprav ni brezposelna in ne živi v pomanjkanju! hovšek je živel v Ooyu kakih 15 let. Njegova žena je prišla iz stare domovine pred štirimi le tii. Hlada rfatfinslta zalega Hrastnik, 27. februarja. V našem Narodnem domu so že večkrat opazili, da so izginjale razne stvari, ki jih je pri prireditvah kdo v dvorani pozabil. Te dni jo služkinja opazila, da sta stikala po končani predstavi med stoli dva 16, 17 letna pobalina H. in K. Ker so baš tiste dni izginile neke pozabljene sneške in pri predstavi rabljeni škornji, so bili orožniki opozorjeni na oba pobalina, kjer so res našli izginulo obutev. Fanta sta priznala, da se že delj časa pečata s takimi nepoštenimi posli, da sta že tudi u-kradla zajčke ter kopala vso jesen Zavraškov krompir in ga pekla. Edina rešitev za take pokvarjene delomrz-neže bi bila stroga poboljševalnica. Lesce SSivinjski sejem. Po daljšem času je bil pri nas zopet dobro obiskani živinski sejem. Kupcev in mešetarjev je bilo veliko, zlasti v gostilni Pernuš, kjer se jih je kar trlo. Na svoj račun je prišel tudi g. Zavrtanik, ki je veliko prodal čokolade, ki jo izdeluje sam v svoji tovarni. Predavanje o brezplačnem posojilu. Kakor znano, se je ustanovila v Ljubljani zadruga »Jugrad«, ki ima v načrtu dajati potrebnim posestnikom brezobrestna posojila, ki pa morajo izpolniti prej potrebne prednje pogoje. V nedeljo se je vršilo v gostilni Pernuš v Lescah predavanje, katerega je imel gospod Miha Iskra, Druga kuharska razstava v Ljubljani K jutrišnji slavnostna otvoritvi — Važna razstava za naš tujski promet Stran 4 JUGOSLOVAN Sobot«, 28. februarji 1US1. ftmeviSbo moderno sad/avslvo Kot« metod« m podvig plemenitosti in rodovitnosti. Statistika našega sadnega izvoza v preteklem letu, prikazuje prav lepe in zadovoljive rezultate. Jugovzhodna področja srednja Evrope »o leto« prav posebno dobro izkoristil* slab pridelek sadja na zapadu Evrope. Švica, Nizozemska, Nemfija, Še celo Danska bo vsled vremenskih neprilik doživele v preteklem letu ogromno škodo na sadju, posebno jabolkih, zato je bilo samo ob sebi umevno, da bodo morale druge dežele pokriti ta primanjkljaj. Naša država je, kakor rečeno ta konjunkturni ./Val v veliki meri izkoristila. Ce bi razpolagali po vsej državi * dobro in smotreno prodajno organizacijo, bi se dosegli seveda Se znatno večji uspehi. Za naše sadjarje in sadne izvoznike pomeni pretekla seaija važno učno dobo, kako naj se dela in tudi kako se absolutno ne ime •klepati kupčij v tem poslu. Ni naS namen na tem mestu pokazati na nedostatke naše izvozne trgovine sadja, pač pa hočemo opozoriti naše •adjarje nove metode produkcije same. Kdor občuduje enakomerno zdrava ameriška jabolka s svojim brezmadežnim olupkom, se nehote vpraša, na kak način se to sadje vzgaja. Ameriški 6adjar zavrača vsako plemenito podlago ln vzgaja svoje jablane Izključno na divjaki. S tem doseže dober in zdrav razvoj korenik, dobro razkošateno krono in odporno zdravo deblo. Moderno gozdarstvo polaga veliko važnost na ohranitev zdrace in naracne gornje zemeljske plasti, ker »o s tem ustvarjeni pogoji za dobro ■tanje gozdnih dreves; osigurana je produkcija zdravega in dobrega lesa ter rodovitnost semenja. Travnate plasti v gozdu zavirajo razvoj dobrega lesa in njegovo plodovitost. Iz tega nauka se je razvilo moderno sadjarstvo v Ameriki. Kar velja za gozd, mora najmanj v isti meri veljati tudi aa sadno drevje. Ameriški sadjar sadi mladike v pripravljene jamice — tudi na travnatih tleh — ter pokrije obrobno zemeljsko plaet s debelo plastjo slame. Do štirikrat se v poletnih dneh pokosi trava na površini in potrosi na debelo pod vsako drevo. S tako travnato in slamnato odejo se zavira preveliko izhlapevanje, medtem ko se padavinam omogoči naglo pronicanje. Pod stalno vlažno odejo se pričnejo travnate rastline razkrajati. S tem pospešujemo raz vaj bakterij, ki vežejo dušik ia večamo humuana hranila zemlje. Na ta način »o ameriški sadjarji dosegli lepoto in sijajen okus jabolk. Slični poskusi v državnih preskuševalnicah so pokazali v primeri z drugimi vzgojnimi metodami mnogo večjo in dragocenejšo plodovitost. Jablane kar kipijo zdravja in dobre letine so postale pravilo. Pri nas se smatra travo kot dragocen pridelek, vendar razpolaga vsako gospodarstvo i dobrimi nadomestki. Biti pa moramo pri izberi primernih odej previdni, da ne uporabljamo snovi, ki tvorijo kisline in bakterijam sovražne primesi. Predvsem ne smerno uporabljati šote, mahu žaganja M. Ta metoda sadne odeje, kakor bi jo imenovali, se posebno dobro obnese pri starejših jablanah in jih nekako poživi. Take jablane bolujejo običajno na dobri koreninski asimilaciji, ali pa so vgled kvarljive tvorbe krone izravnovešene. Sadna odeja se mora vedno na novo prenavljati s polaganjem novih snovi. Eventuelne tvorbe plevela se morajo uničiti. Kot jesensko, oziroma zimsko sadno gnojenje lahko uporabljamo apneno mleko, s katerim odejo polivamo. S tem bomo ogromno dvigolH hranilno vrednost ze-meljsih plasti, in s tem Bevedn tudii plodovitost sadja. Gospodarske vesti X Zaključek šesttedenskega kmetijskega te-faj* v Vuhredu, srez dravograjski. Šestteden-ski zimski kmetijski tečaj, ki je trajal od 20. januarja do 22. februarja 1931, je bil v nedeljo dne 22. februarja t. 1. primerno zaključen ob navzočnosti načelnika sreskega kmetijskega odbora g. inž. Franja Pahernika, sreskega banovinskega kmetijskega uradnika g. Alfonza Zdolška in občinskega kmetijskega odbora. — Udeležba je znašala 35 oseb na dan. Na tečaju so predavali sledeči gg.: sreski načelnik dr. Dionizij Maraž, položaj kmetijstva v srezu. Breški podnačelnlk Ivan Milač, kmetijski zakoni, kmetijski uradnik Zdolšek, sadjarstvo, živinoreja, travništvo, poljedelstvo, zadružništvo, planšarstvo, umetna gnojila, prašičereja, sadjarstvo in sadni škodljivci, sreski šolski nadzornik Močnik Peter, kmetijsko računstvo, knjigovodstvo, kletarstvo, vrtnarstvo in konzerviranje sadja. 0 gozdarstvu je predaval inž. Palior-nik, o higijeni dr. Maks Pregelj, okrožni zdravnik iz Vuzenice, živinozdravništvo je poučeval uradni veterinar Kolenc. X Gostilniška pivovarna d. d. Laško. Priprave za ustanovitev pivovarne d. d. Laško so končane. Predsubskripcija je imela popolen uspeh. Te dni izidejo razglasi o redni sub-skripciji, ki naj prinese še ostanek potrebne delniške glavnice. Predkoncesija je podeljena; prošnja za izvirno koncesijo bo te dni rešena pri ministrstvu v Beogradu; pravila so v tisku, stavbišče je kupljeno, ustanovni občni zbor pa se bo vršil tekom meseca aprila t. 1. Piva varna v Laškem bo domače podjetje; vodili ga bodo domačini. X Razdelitev žitnih zalog bodoče žetve. Pri prevzemu predsedniškega mesta v odboru za razdelitev žitnih zalog bodoče žetve je francoski državni podtajnik g. Francois Poncet imel govor, v katerem je dejal, da je Število odgovornih članov v tem odboru omejeno, da pa so neke države, kakor n. pr. Romunija, Madjar-Bka, Bolgarska ln Poljaka odposlale vanj svoje opazovalce. Poncet je pristavil, da se za presežke žitaric zanimajo svetovna tržišča. Evropa, ki ne prideluje dovolj žitaric, uvaža iz prekomorskih dežel 100 do 150 milijonov kvintalov pšenice in 80 milijonov kvintalov koruze. Tudi če se v Evropi pokupijo vsi presežki žitnega pridelka, ostane še vedno 70 do 80% žitnega konzuma, ki ga je treba kriti z uvozom iz prek-morja. Poncet je nadalje poudaril, da je treba želeti, da odbor krona svoje delo s sporazumom evropskih držav napram prekomorskim deželam. To skupno stališče naj pride do veljave na prihodnji žitni konferenci v Rimu. V to svrbo bo treba proučiti preferenčne Bisteme, ki naj se uveljavijo napram prekmorju. Odbor naj nadalje prouči kvaliteto evropskih žitaric in organizira žitno trgovino. Naposled naj prouči predloge za bodoči kreditni zavod za poljedelstvo ter predloge za bodočo evropsko konferenco o cerealijah. X Proti nkinjenju pomorske zveze z Levun-tom. Gospodarski krogi na Sušaku so vznemirjeni radi vesti, da namerava Jadranska plo-vidba ukiniti redno paroplovno linijo z Levan-tom, kjer imamo dobre trgovske odnošaje. Bilo bi celo treba podaljšati to linijo do izliva Donave v Crno morje. Pravijo, da namerava Jadranska plovidba ukiniti to linijo radi domače konkurence in ker država ne podpira v zadostni meri onih paroplovnih prog v Sredozemskem morju, ki jih je na vsak način treba vzdrževati. X Zakon o poljedelskih šolah. Poljedelsko ministrstvo je izbralo posebno strokovno komisijo, ki ima nalogo, da izdela zakonski osnutek poljedelskega šolstva v naši državi. X Tarifne ugodnosti ▼ rečni plovidbi. Da olajša izvoz, je direkcija rečne plovbe Jugoslavije določila za izvoz moke, mlinskih proizvodov in fižola preko obmejnih postaj iste znižane tarifne postavke, ki veljajo tudi za izvoz žitaric po železnici, pod pogojem, da gre za kompletne vlačilce z najmanj 30 vagoni. X XII. draiba kol divjadi bo dne 23. marca t. 1. na velesejmu v Ljubljani. Opozarjamo vse posestnike divjih kož, da je to zadnja dražba kož divjadi v tem letu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prodajne priložnosti. Kože se sprejemajo že sedaj in najpozneje do 20. marca. Letošnja januarska dražba je navzlic neprili-kam, ki jih povzroča splošna gospodarska kriza, dobro uspela. To je posledica organizacije >Divja koža«, v kateri sta sedaj zvezana pri-dobitelj in prodajalec. Ugodne posledice njenega dela čutijo danes vsi jugoslovanski lovci. Kože sprejema in daje navodila »Divja koža«, Ljubljana, velesejem. X Zveza tekstilne industrije. 23. t. m. se je vršila pod predscdnlštvom Vladimirja Iliča glavna skupščina Zveze tekstilne Industrije kraljevine Jugoslavije. Udeležili so se je zastopniki iz vse države. Sprejeta je bila resolucija, ki naproša vlado, da po zgledu drugih držav podpira domačo industrijo, zlasti tekstilno. Posebno prosijo tekstilni Industrije! zaščite pri sklepanju mednarodnih trgovskih pogodb. Nadalje se prosi posebnih ukrepov zoper prenašanje starih tovarn s starimi stroji v našo državo. Resolucija se nadalje protivl uvedbi zavarovanja delavcev za starost in prosi, da se sedanji zakon o delavskem zavarovanju ne izpremenl, in prosi, da se pri zakonu o skupnem davku na poslovni promet kot najnižja stopnja ne vzame 1%, nego 5%. X Za milansko razstavo. Ministerijalni svetnik g. Jaša Grgaševič odpotuje v Maribor, da pregloda živino, ki Je namenjena za milansko razstavo, kjer bo tudi iz naše države razstavljeno večje število plemenske živine. Dobave Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 kg razne žice; do 6. marca t. 1. pa glede dobave 300 doz čistila za kovine, 40 kg stenja za petrolej im olje, 1500 komadov nalučnikov, 30 kg voska, 5000 polsteiklenega papirja, 2500 pol gladilnega platna, 200 m hesiana, 100 komadov metel, 200 komadov krtač za ribanje, 10 omel za prah in 20 omel za pečne cevi. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca 1.1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih). — Direkcija državnih železarne Vureš sprejema do 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave 0000 kg masti dn 10.000 kg riža. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg olja, 2500 kg kave in 5000 kg riža. Direkcija drzuvnegu rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave mansmanovih cevi, žičnikov in druge železnine. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave balat jermen in gonilnih jermen. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave 80 komadov sodov, 110 komadov elementov, 9 komadov armatur in 2 zobatih koles. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 27. februarja 1931 Devizna tržišča Ljubljana, 27. februarja. Amsterdam 2283, Berlin 13-5125—13-5425, Bruselj 7'9343, Budimpešta 99178, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9763—8-0063, London 276-10—276-90, Newyork 56-815, Praga 168-01-168-81, Trst 296-90-298-90. Zagreb, 27. februarja. Amsterdam 22-83 bi., Dunaj 797-63-800-63, Berlin 13-5925-13-6225, Bruselj 79343 bi., Budimpešta 991-78 bi., London 276-10-276-90, Milan 296-968-298-968, New-vork ček 56-715-56-915. Pariz 22209—224-09, Praga 168 01—168-81, Curih 1094 40—1097 40. Beograd, 27. febr. Berlin 13-5125—13-5425, Budimpešta 990-28-992-28, Curih 1094-40 do 1097-40, Dunaj 797-68-800 03, London 276-10 do 276-90, Milan 296-90-298-90, Praga 168 01 do 168-81, Sofija 3229—3379. Dunaj, 27. februarja. Amsterdam 285-54, Beograd 12-4963, Berlin 16910, Bruselj 9920, Budimpešta 124-09, Bukarešta 4-2325, Kopenhageu 190-20, London 34'5525, Madrid 74'50, Milan 37-2425, Newyork 711-40, Pariz 27 875, Praga 27-875, Sofija 5-1550, Stockholm 190-30, Varšava 79-68, Curih 136-91. Curih, 27. februarja. Beograd 91260, Pariz 20-3625, London 25-2375, Newyork 519'46, Bruselj 72"375, Milan 27-195, Madrid 54"25, Amsterdam 208"375, Berlin 123"45, Dunaj 72*91, Sofija 3*7625, Praga 15-3875, Varšava 5815, Budimpešta 90-525. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb Zagreb, 27. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-50—87-50 (86, 87-50), voj. škoda ar. 416-50—417. kasa 416 50—417 (410-50, 417). voj. škoda inare, april, maj, junij 416—417 (marc 417), 4°/o agr. obv. 51-51-75, 7% Bler. 81-75 do 82 (82), 8% Bler. 92—92-50 (92-375), 7»/o pos. hipot. 81*50—82. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975—980. Udružena 193-50 do 194, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 69-50 d.. Narodna banka 8110 d. — Industrl-j a : Šečerana Osijek 282-50—285, Trboveljska 333-334, Slavonija 200-202, V*vče 128 d. Beograd, 27. februarja. 7% inv. pos. 87 do 87-50, 4% agr. obv. 51—52, 7"/o pos. drž. hip. banke 81-75, 1% Blaire 82*25-82*50, 6% be-gluške obv. 68-75-69. vojna škoda 41625 do 416-50. Dunaj, 27. februarja. Bankverein 16-45, Kreditni zavod 46-70, Dunav-Sava-Adria 75-65, Prioritete 93'27, Trbovlje 41*10. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 27. februarja. 7% Blaire 79—81. Newyork, 27. februarja. 8% Blaire 91*50 do 92*50, 7°/o Blaire 81*25-82, 1% pos. drž. hip. b. 81-81*75. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 1 vagon anten. 2itna triišču Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, promet: dva vagona pšenice. Novi Sad, 27. februarja. Pšenica: baška okolica Novi Sad 79-80 kg 152-50—155, baška okolica Sombor 79-80 kg 142-50—145, ostala ne-izpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 18 vagonov, koruza 33 vagonov, ječmen 2 vagona, otrobi 7 vagonov. Tendenca: slaba. Sombor, 27. februarja. Oves: baški 150 do 155, sremski, slav. 147-50—152-50. — Koru-z a : baška garant. 77-50—82-50, baška marc 80 do 85. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: nespremenjena. Promet: 97 vagonov. Budimpešta, 27. februarja. Tendenca neenotna. Promet: miren. Pšenica: marc 14*69 do 14*75 (14*75-14-77), maj 14-80—14-92 (14*90 do 14-91). — Rž: marc 11*17—11*23 (11*22 do 11*23), maj 11*20-11*26 (11*25-11-26). - Koruza: maj 12*40—14*58 (12*54-12-56), julij 12-72. l Paberki z bohinjskih tekem Hotel Sv. Janez je bil glavni stan JZSS in novinarjev. Tu so bili nameščeni tudi češki in avstrijski tekmovalci. Tu smo prebili največ prostega časa. Hotelske odnosno restavracijske sobe so prav čedno razdeljene, vsaka je dobila za časa mednarodnih tekem svojo zgodovino. V prvi, ležeči nasproti kuhinji, smo navadno kraljevali novinarji. Ob vhodu na desni strani so se utaborili naši skakači, med njimi Norvežan Gut-tornsen, nad katerim je plapolala norveška zastava. Fant ima tako rdeča lica, da je bolj podoben pristnemu Gorenjcu. Prav postaven in čeden je — marsikatero žensko oko je z globokim vzdihljajem obtičalo na njem. Posebno dobro se je razumel z neko... pardon — le ni-kake indiskretnosti, kdor je bil pri Sv. Janezu, ta že ve. Nasproti je bila avstrijska delegacija — med njimi neka prav čedna rožica Celovčanka. Salonski tigri iz Ljubljane so tukaj dominirali. V sobi na desni je bila miza Čehov. Tu je bilo zelo resno. Le po končanih tekmah je tudi ta kotiček pokazal, da ni brez temperamenta. Prav neradi so odhajali naši severni bratje, ni čuda spričo številnega nežnega spola. Soba na levi je imela znanstveno obiležje. Resni obrazi zdravniške komisije so spominjali človeka, da bacili še niso izumrli. Hvala Bogu, so imeli opravka le s tekmovalci — kočljivih slučajev ni bilo. Zvečer je v tej sobi ob dolgi mizi triumfiral cviček, kapljica, kakršne v Ljubljani ne dobiš zlepa. Po hodniku dalje si prišel v salon. Jazz Sokola I. iz Ljubljane je tu privzdigoval podplate, plesa željni so prišli na račun. Nekaj korakov od hotela stoji trafika. Ljubljanski časopisi so bili vedno že zgodaj razprodani. Pri tej priliki moram omeniti, da je napravila konkurenca daljšo turo na smučeh:'od hotela do trafike. Precej masivni kolega je vozil s tako hitrostjo, da smo se bali, da ne bo izdržal peklenskega tempa. Pa se je pokazal dobro treniranega — vozil je celo brez palic. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je možakar nataknil smuči le radi razmočenega dvorišča, jaz za svojo osebo tega ne verjamem. * Zabave je bilo dovolj, za njo sva preskrbela konkurenca in jaz, kar moram navzlic prirojeni ponižnosti priznati. Nekega večera smo priredili boks-mateh. Nastopila sva z »Ribo«, kot sodnik je fungirala »konkurenca«, moj sekundant je bil Tegetthof. Tisočglavi množici je nastop ugajal, bila je pač dobrodošla sprememba. »Tegetthof« in »Riba« sta se sploh izkazala kot allround-umetnika. Njihov solo ples na mizi je razgrel vse. * Kdor ni bil strokovnjak. Se mu je slabo godilo. Nekega poročevalca je hudobnež potegnil, da vodi tekmovalna proga na Mali Triglav, Raznesla se je tudi govorica, da Je maratonca Sporna zasul med tekmovanjem plaz, škoda, da je neki nepoučeni savezni funkcijonar pokvaril šalo. Stvar je nato popravil * senzacijonalno vestjo, da je Nemecky diskvalificiran, ker jo skrajšal progo in da je prvak naš Janša. Bliskovito se je kmalu nato raznesla vest, da je Nemecky padel v vodo in je moral napraviti testament. Vsebina istega, da je tako zanimiva, da bi jo morali objaviti vsi Časopisi. Se več krepkih je bilo. Iz tega Je razvidno, da smo morali biti poročevalci sila previdni, da nismo zašli v babilonsko zmešnjavo. * »Jaj elskedraj!«, cenjene čitateljice, to je sladka ^ beseda, ki vam najbrže ne bo znana. Kdor je bil pri Sv. Janezu, ve, kaj pomeni. Bila je v ponedeljek zvečer po končanih tekmah v splošni uporabi — pri moških in ženskah. Ne bom vas mučil — »jaj elskedraj« je norveško in pomeni po naše: ljubim vas. Ko smo se raztepli ob koncu na vse vetrove, smo se poslavljali le norveško (seveda z nežnim spolom). Celo naši severni bratje so stiskali ro-Uce lepim Slovenkam, mrmrajoč pri tem iai elskedraj... M. P. Smuška tekma na Josciiicuh Alpsko smuško tekmo za prehodno darilo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah pri- H T* TK- >Skalet "« Jesenicah v nedeljo dne 8. marca t. 1. Start: Rožca sedlo; cilj: Planina—Sv. Križ nad Jesenicami. Proga je dolga 6 km in znaša vtsinska razlika 660 m. Pismene prijave je poslati na jeseniško podružnico TK. »Skale« naj-Kasneje do 6. marca. Naknadne prijave se bo-do sprejemale še na dan tekme pred žreba-"t'X % B« ob 8. uri pri »Kopišarju« ' na.d pšenicami). Startanje je dovolje-Rfizfi?tnS PriK f ,Xerifiuirauim tekmovalcem. 3 uri ,pr-eje^“ °bjaVlli M dan popoldn0 Poleg prehodnjega darila, ki Je razstavljeno v trgovini g. Riharda Mežika je raznisanih 8» troje ličnih diplom I.—HI. zu posamezne tek-movalce. Iskreno vabljena vsa društva. Radio Ljubljana, sobota, 28. februarja. 12.15 PloSfe (slovenske pesmi, plesni šlagerji). 1945 vrt_ rtA«? dnevni*r in zimskošportne X 13.00 Ca«, naipoved, nato plošče. 13.90 Borzne vesti. 17.30 Popoldanski koncert. 18.30 B. Pleničar: Šahovska ura. 19.00 G. dr. Veber- nfcSk lja ,eT?n«olrv- i9-30 G«- Orthaber poučuje angleščino. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz narodnega gledališča v Beogradu. 22 00 Časovna napoved, dnevne ve^r^oTvreme 23 00 Naipoved programa za naslednjii dan. Ljubljana, nedelja, 1. marca. 9.00 Kmetsko predavanje (mg- Edo Fugina: O osuševanju zemfljise). 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 1000 Ve-rak-o predavanje. 10.20 G. F. Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in dnevne vesti. 15.00 Kmetski dom — ponos kmetske žene. 15.30 Reproducirana slo-glasba. 16.00 Humoristično čtivo (gosp. Milčinski). 16.80 Radio orke»t«r. 17.00 Turce-njev- »1 liji kruh«, igra (Sl. Ljudskega odra). 20.00 Koncert Dravske divizije. 22.00 Naipoved časa, dnevne vesti, šport, vreme, Hawai-jazz. 23.00 Naipoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 28. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.80 Poročila. 17.00 Popoild. koncert Radio orkestra. 18.30 Novice. 18.45 Abstinenca. 20.20 Uvod k prenosu. 20.30 Beograd. 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, nedelja, 1. marca. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Zvonenje. 12.05 Koncert, 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba akademskega Ikvarteta. 20.05 Uvod k prenosu. 20.15 Dunaj: »TaminhHuseir — Parodija«, K. Binder. 22.15 Novice in vreme. 22.25 Lahka večerna glasba. Beograd, sobota, 28. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Koncert radio orkester. 19.30 Tiskarna v Beogradu. 20.00 Tam-bura&ki koncert. 20.30 Prenos iz narod, gledališča (operni solista in orkester, akad. pevski zbor »Obiilič«). 23.20 Plošče. Beograd, nedelja, 1. marca. 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.90 Komedija. 18.00 Narodne pesmi. 19.30 Žena in svetovni mir. 20.00 Narodni napevi. 20.40 Koncert: petje in flavta. 21.25 Plošče. 22.00 Novioe. 22.20 Po Evropi. taksi Ogluši socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmunj Din 5'—. Ogluši reklamnega in trgovskega znata ja: najmanj Din 10’— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 pur. Za pismene odgovore priloiite znamko. Telefon 2059 Premog suha drva Pogata iL, BohoriCcva ulica 5 Zakoni v kniiži-cah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«. GradiSče 4. Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubllana, Židovska ulioa in Stari trg Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din fl-—, ESegantaa hiša z zelenjadnim ter sadnim vrtom poceni za prodati: VimiL« pri Celju, SoriaL. (>77