i i JjS Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanilslse zaracunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 4 0 D, na >u strani. 2-JO D, na strani 100 D, na 'Iu strani 65 D, na >/u strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par?, najmanj pa SKupa) 6 D Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če'se navede vir 8t 16. Ijubljana, 31. avgusta 1922. Ietnik XXM. Obseg: Kmetovalci "iz Srbije! Pozdravljeni' v Sloveniji! — Načrt poučnega potovanja srbskih kmetovalcev po Sloveniji od 5. do 16. septembra 1922. — Počim utegne biti modra galica letos pozimi in prihodnjeletno pomlad? — S katerimi umetnimi gnojili naj gnojimo jeseni ozimnemu žitu? — Enketa vinskih trgovcev v Zagrebu in izvoz našega vina v inozemstvo. — Gnojnična jama — zlata ruda. — Ocena knjig. — Kmetijsko šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Spored konjskih premovanj za 1. 1922. — Družbene vesti. — Inserati. Kmetovalci iz Srbije! Pozdravljeni v^Sloveniji! Bratje Srbi! Dne 5.septembra pridete v Slovenijo, da nam vrnete poset, ki smo ga Vam slovenski kmetovalci napravili lansko jesen. Pridite, da obiščete svoje tovariše na njih domovih, da spoznate njih življenje, njih šege in navade, njih delo in trud na kmetijskem polju. Spoznali pa boste tudi slovensko dušo, slovensko gostoljubnost, četudi se ta ne more pri nas tako udejstvovatl kakor v Vaši domači pokrajini, kajti slovenska zemlja ni tako rodovitna, ni tako bogata kakor Vaša neizčrpna gruda. Navzlic temu Vam bo slovenski kmet kakortudi vsak drug Slovenec brez razlike stanu bratski nudil radodarnim srcem, kar premore. Pred letom dni bili smo pri Vas v junaški šumadiji in občudovali smo junaški rod, ki je priboril sebi in nam zlato svobodo. Sprejeli ste nas z odprtim srcem kakor brata, razkazali nam svoje domove in kmetije, poučili nas o svojem življenju in svojih navadah, izkazali pravo srbsko gostoljubnost. Po Vašem prisrčnem sprejemu smo bili naravnost vzhičeni in naša srca so bila ginjena tolike ljubavi, ki smo jo tedaj pri Vas užili. Tudi mi smo Vas sprejeli v svoje srce in odhajali smo z Vaših gostoljubnih domov s čustvom najtoplejše bratske ljubezni. Dokler mi sami nisino prišli k Vam, Vas nismo poznali. Predaleč smo si bili in previsoke so bile meje, ki so nas skozi stoletja delile. Toda, ko smo si prvikrat podali roke, smo Vas tudi takoj vzljubili. In ko Vi nas spoznate, potem se nadejamo, da odpadejo zadnje ovire tudi za duševno ujedinjenje obeh plemen. Ko boste prebili to kratko dobo, ki Vam je namenjena med nami, želimo, da ponesete tudi Vi iz naše Slovenije najboljše utise, kakor smo jih mi prinesli s seboj iz divne Šumadije. Bratje Srbi! Počutite se med nami tako kakor v domači hiši, kajti naš dom je Vaš dom, naš narod je Vaš narod. ____ ____________ _ Iz globine srca Vas pozdravljamo in Vam kličemo: Bratje Srbi! Dobrodošli v Sloveniji! Kmetovalcem Slovenije! Slovencem vseh slojev! Od 5 do 16. septembra se bodo v Sloveniji mudili naši bratje, srbski kmetovalci, da si ogledajo našo pokrajino, da spoznajo naše življenje, naše šege in navade, posebno pa kmetijsko-gospodarske razmere. Lani smo bili slovenski kmetovalci v Srbiji deležni prisrčnega sprejema in bratske gostoljubnosti ne samo od strani kmetov, ampak od strani vseh slojev, tako da nam je to potovanje po^ Srbiji ostalo v neizbrisnem spominu. Da se Srbom za ta prisrčen sprejem oddolžimo, se nam' sedaj nudi prilika. Srbske kmetovalce moramo tako sprejeti, da se ne bodo čutili kakor gosti, ampak kakor brati v domači hiši. Da to dosežemo, je potreba sodelovanja vseh Slovencev brez razlike mišljenja, brez razlike stanu. Pri tem se spomnimo krasnega srbskega izreka: „Brat mi bio, koje vere bio!" Ta izrek moramo ob tej priliki uva-ževati in svoje srce na široko odpreti našim bratom Srbom. To ljubav do svojih tovarišev-kmetovalcev pokažimo tudi javno. Za dobo bivanja Srbov v naši sredi, se naj z zastavami in cvetjem okine&jo naši domovi. To naj bo našim bratom zunanji znak, da so nam res dobro došli, da jih z veselim srcem sprejmemo v svoje domove, da jim nudimo vse, kar je v naših močeh. Pozivljemo torej vse Slovence, posebno pa naše kmetovalce, da s prisrčnostjo in znano slovensko gostoljubnostjo sprejmejo brate Srbe v svojo sredo in jim pripravijo bivanje v Sloveniji čim prijetnejše. S ponosom moramo stremeti za tem, da odnesejo fe Slovenije najlepše spomine. Načrt poučnega potovanja srbskih kmetovalcev po Sloveniji od 5. do 16, septembra 1922, Srbski kmetovalci in kmetijski strokovnjaki, približno 100 po številu, odpotujejo v ponedeljek, 4. sept. zvečer iz Beograda in dospejo v Ljubljano v torek, 5. sept. ob 14. uri 21 minut (2. uri 21 minut pop.). V Brežicah, na prvi večji postaji Slovenije, bodo ob 10. uri 30 minut sprejeli prvi slovenski pozdrav. V Ljubljani bo ob 14. uri 21 minut sprejem na kolodvoru, nakazanje prenočišč, sprehod na Grad in potem skupna večerja. V sredo, 6. septembra si Srbi dopoldne ogledajo Ljubljanski velesejm; na obed so povabljeni od kmetov iz ljubljanske okolice, ki jim popoldne razkažejo svoja gospodarstva. V četrtek, 7. septembra je določen sprehod po mestu, ob kateri priliki si ogledajo ljubljanske znamenitosti: Čebelarsko razstavo, državno žrebčarno in drugo. V petek. 8. septembra: Odhod do Dobrave, skozi Vintgar na Bled. Ogled živinske razstave na Zaki; kmečka veselica; konjske dirke; sprevod narodnih noš itd. Prenočišče na Bledu. Sobota,' 9. septembra: Polovica izletnikov gre v Bohinj; polovica do Kranjske gore-Rateče. Zvečer se vsi skupno vrnejo v Ljubljano, kjer prenoče. Nedelja, 10. septembra: Odhod zjutraj v Celje, kjer se razdele v tri skupine: ena za Celje in okolico, druga gre v Žalec, tretja v Šoštanj. Izletniki bodo gostje kmetov, ki jim tudi razkažejo gospodarske razmere v Savinjski dolini. Zvečer pridejo vsi v Celje prenočit. Ponedeljek, 11. septembra: Odhod v Št. j ur, kier si ogledajo rastavo tamošnje živine, mlekarno, kmetijsko šolo, zalogo strojev in drugo. Popoldne odidejo v Rogaško Slatino, kjer prenoče. Torek, 12. septembra: Odhod v Maribor; obisk Obrtne razstave, Vinarske in sadjarske šole in mesta. Sreda, 13. septembra: Ogledovanje podjetja „Vrt"; nato z avtomobili v F a 1 o ; pregled elektrarne v Rušah, tvornice za dušik, vžigalic in jeklarne. V Rušah obisk kmečkih domov in posestev; ljudska veselica. Prenočišče v Mariboru. Četrtek, 14. septembra: Odhod v Ljutomer: V Radgoni in nadaljnjih postajah pozdravi narodnih društev in ljudstva. V Ljutomeru sprejem; popoldne kasačka dirka v Cvenu; ogled kmečkih posestev. Prenočišče v Ljutomeru in okolici. Petek, 15. septembra: Peš-odhod iz Ljutomera po vinogradih v Jeruzalemu, v Ivanjkovcih, z vozovi do Ormoža. Ob 22. (10. zvečer) odhod iz Ormoža v Ptuj, kjer je priskrbljeno prenočišče. Sobota, 16. septembra: Ogled Ptuja in okolice, zadružne kleti „Vinaria" in drugih ptujskih znamenitosti. Ob 17. odl od proti Pragerskem in zaključno potovanje proti Beogradu. Opozarja se, da se je za sprejem Srbov ustanovil v Ljubljani Centralni odbor, ki ima svoj sedež pri Kmetijski družbi. Razen njega so se v ta namen izvolili krajevni odbori na Bledu, v Celju, Žalcu, Šoštanju, Št. Jurju ob juž. žel., Rogaški Slatini, Mariboru, Ljutomeru, Ormožu in Ptuju. Naloga vseh teh odborov bo, da se srbski kmetovalci čim dostojneje sprejmejo. Kdor želi kakih pojasnil, se naj obrne na Centralni odbor v Ljubljani, ali pa na tu navedene krajevne odbore. Počim utegne biti modra galica letos pozimi in prihodjeletno pomlad? Modra galica je žveplenokisla bakrena sol ter je njena najvažnejša sestavina baker, ker on je tisti, ki uničuje trose gliv in ker je od njegove cene najbolj za-visna cena modri galici. V modri galici je 28% bakra, ostanek (72%) so žve-plena kislina, kristalna voda in 1 do 2% tujih primesi. Tudi žveplena kislina, ki poprej ni veliko stala, je sedaj razmeroma draga. Pri določanju cene modre galice mora danes tvor-ničar računiti s 40—45% pribitka na tržno ceno bakra, in sicer za stroške in režijo izdelovanja, ki se sestavljajo iz nakupa žveplene kisline ter dragega premoga, iz režijskih stroškov za upravo, za delavce, za amortizacijo in obrestovanja glavnice, ki je založena v stavbo tvornice in njeno notranjo opravo, za obrestovanje glavnice, s katero se kupijo sirovine (baker in žveplena kislina) dotlej, da se za izdelano galico denar dobi. Seveda končno priračuni tvorničar še svoj podjetniški do-.biček. Če se vse to upošteva in tržno ceno bakra, potem ni težko izračuniti primerno približno ceno modre galice pri nakupu večje množine celih vagonov. Prvi kupec modre galice na debelo pa mora prira-čuniti k tvorniški ceni danes silno drago vožarino po železnici (pri nas tudi carino okoli 1 K za 1 kg), vskla- diščenje, obrestovanje nakupne glavnice, svoje režijske stroške in končno istotako svoj trgovski dobiček. To je prva roka. Galica pa gre iz tvomice skozi več rok, preden pride v nadrobno razprodajo na kilograme v roke vinogradnika, zato se na tem potu znatno podraži in zato za vinogradnika ni vseeno, če jo kupi iz prve, druge ali tretje roke itd. Tvorničarji in veletrgovci sklenejo v sedanjih razmerah kupčije za modro galico v več vagonih že meseca junija in julija; v tem času je ves izdelek modre galice že v trdnih rokah in z ozirom na zaloge se prične špekulacija in cene se dvigajo (če gre tesno z izdelavo in zalogami) do konci aprila prihodnjega leta. Dokler je podpisanec vodil pri Kmetijski družbi blagovni promet, je bila družba „prva roka", ki je galico v pravem času kupila, zato so njeni udje za časa bivše Avstrije dobivali nadrobno najcenejšo galico. Tudi letos bo bržkone tako. Kakor gori povedano, je cena modri galici najbolj zavisna od cene bakra, ki je sedaj silno visoka, kajti bakra se manj pridela nego se ga potrebuje in izdelovalni stroški so se tudi v Ameriki podvojili. Evropa izdela prav malo bakra in tudi v Ameriki je izdelava padla. Svetovno ceno bakru določa Amerika in za ameriški baker je naš trg v Londonu. Svetovni izdelek bakra je sedaj veliko manjši nego pred vojno in se še vedno manjša. Po ameriškem uradu za kovinsko statistiko se je izdelalo bakra: leta 1921. leta 1920. na vsem svetu 529.643 ton 975.344 ton od tega samo v Južni in Severni Ameriki 356.149 » 799 691 » od svetovne izdelave pride na Evropo 56.420 » 46.965 » Vsled vojnih poškodb in obnove se potrebuje sedaj ogromnih množin bakra, zlasti za električne naprave (baker za galico prihaja komaj v poštev), ki se venomer širijo in potreba je večja nego izdelava, kajti medvojne in povojne zaloge zadnjih 3 let so iz/črpane, zato je cena bakru tako visoka. V maju in juniju je notiral baker v Londonu za tono 61—62 angleških funtov, pričetkom meseca avgusta pa 65^ funtov ter je konci avgusta vsled plačilne nezmožnosti kupcev iz kontinenta padel za 1 funt. En angleški funt je stal v drugi polovici meseca avgusta na Zagrebški borzi okoli 1600 naših kron. Ako stane tona (1000 kg) bakra v Londonu 64 angleških funtov, stane 28 kg, ki so potrebni za izdelavo 100 kg galice, 18 angleških funtov in v našem denarju (18 X 1600) 28.800 kron, t. j. 1 kg 28*8 kron. K tej ceni je prišteti vsaj 40% za žvepleno kislino in gori navedene ostale stroške, torej je danes svetovna cena za kilogram modre galice basis merodajnega Londona 40'32 naših kron. Ta cena bo pa to zimo in pomladi 1923. bržkone višja. V Jugoslaviji pa ne moremo kupiti galice v Londonu, ampak v Nemčiji ali v Nemški Avstriji, vsled česar imamo vsled višjih izdelovalnih cen in zaradi dvojne carine (uvozna carina za ameriški baker v imenovane države in uvozna carina za galico v Jugoslavijo) ter velikih prevoznih stroškov i. dr., računiti pri nakupu modre galice za kg s 45 K in pri nadrobni razprodaji prihodnjo pomlad po trgovcih s ceno 50 K, morda 60 K in tudi več! Vse to je pa le moje preračunavanje na podlagi tržnih poročil in izkušenj, ki sem jih pridobil v 30 letih, odkar sem galico za Kmetijsko družbo kupoval. Kupil sem modro galico za Kmetijsko družbo že konci maja t. 1. za dobavo od septembra dto konci t. 1. "kupne cene se je moralo takoj plačati, ostanek pa sproti, kakor se vagoni odpremljajo. Galica je kupljena po ceni, izraženi v angleških funtih (ker je nihče drugače ne proda) in ker se ne ve, kakšen bo pri plačevanji! kurz, zato danes družbi še ni mogoče določiti cene za kilogram. Modra galica je hudo borzno blago; vsaka taka kupčija je obenem valutna špekulacija in najizku-šenejši trgovec se pri današnjih razmerah lahko močno iireže, kajti en ali drug dogodljaj lahko vse domneve popolnoma predrugači. Za jesen je bržkone pričakovati velikih političnih dogodljajev v Nemški Avstriji ter v Nemčiji in Bog ve kaj še pride, kar ne bo brez vpliva na trgovanje in torej tudi na ceno modre galice! Končno "pripomnim, da imamo v naši državi dve tvornici za modro galico, in sicer državno cinkarno v Celju (ki je sedaj dana zasebnikom v najem) in tvofnico „Danica" v Koprivnici. Zadnja dobiva baker iz Nemčije po londonski ceni. Jugoslavija potrebuje letno 600 vagonov modre galice, a imenovani dve tvornici jo .utegnejo narediti le dobrih 100 vagonov in sta zato brez vpliva na ceno, če bi imeli tudi svoj ceni baker, ki ga pa nimate. Edini bakrov rudokop v Jugoslaviji je v Boru v Srbiji, ki je po Nemcih razdejan; dan je že iz predvojnih časov v izkoriščanje neki Belgijski družbi, ki ima glasom pogodbe z državo dolžnost doma oddajati baker po londonski borzni ceni. Srbija dobi to zimo 40 vagonov modre galice iz Nemčije na račun vojne odškodnine, in sicer kg po 1 '20 v zlatu, kar je toliko kakor po 18 Din. ali 72 kron v papirnatem denarju za kilogram. Gustav Pire. S katerimi umetnimi gnojili naj gnojimo jeseni ozimnemu žitu? Kmetijska družba je letos spomladi razposlala nad stopetdesetim kmetovalcem različna umetna gnojila, da njih učinek preizkusijo pri različnih rastlinah. V to svrho so dobili vsi prosilci od družbe tudi natančna pismena navodila, koliko, kdaj in kako morajo pravilno uporabiti brezplačno jim podeljena umetna gnojila. Te dni nam ravno prihajajo potlačila o uspehih tega umetnega gnojenja. Že prvi poročevalci zatrjujejo v svojih pismih, da so nad učinkom poslanih umetnih gnojil docela očarani. Ko dobi tajništvo vsa poročila, jih bo nekaj objavilo v svrho vzpodbude kmetovalcem tudi radevolje v »Kmetovalcu". Iz teh poročil se lahko sklepa, kako malo so naši kmetovalci zaupljivi v dober učinek umetnih gnojil. Polovico izmed njih komaj veruje v nepričakovani uspeh, ki ga je povzročalo to gnojenje; družbi pa obljubljajo in zatrjujejo, da se hočejo odslej več zanimati za uporabo umetnih gnojil. Dosedanji neuspehi umetnega gnojenja tiče v nepravilnem ravnanju, nepravočasni uporabi ter napačnem mešanju umetnih g n o -j i 1. Vsi trije vzroki so tako važni za povoljen uspeh, da vsak od njih lahko zmanjša za 50% gnojilno vrednost. Letošnja slaba letina ima svoje vzrotke v suši in iz-podjedanju črva. Toda vkljub temu bi se lahko dosegla boljša žetev, če bi naši kmetovalci zadostno gnojili izčrpani zemlji. Z gnojenjem bi dosegli buj-nejši in močnejši razvoj rastlin, kar bi bolje kljubovalo obem neprilikam. Ako hočemo imeti prihodnje leto boljšo žetev, je zelo važno, da priskrbimo zemlji jeseni dovolj hranilnih snovi za ozimne rastline. Po oranju zemlje, kamor pride ozi-mina, naj se raztrosi 5—8 dni pred setvijo na en ha (8 mernikov posetve) sledeča umetna gnojila: 120kgapnovega dušika, 300kg Tomasove žlindre in 300 kg k a j n i t a. Vsa tri umetna gnojila se lahko tik pred štupanjem medsebojno pomešajo in skupno raztrosijo. Takoj nato pa se jih mora s težko brano dobro podvleči, tako da pridejo vsaj 6—8 cm v zemlja Kjer se orje plitvo, n. pr. 8—12 cm globoko, tam naj se ta mešanica umetnih gnojih raztrosi na celino in takoj podorje. Mešanje teh treh umetnih gnojil se priporoča vsled tega, ker vsebuje tri najvažnejše rastlinske hranilne snovi; to so du š i k , f o s f o r n a kislina in kali. Poleg teh treh pa ima Tomasiova žlindra še 25% zelo koristnega, za razvoj rastline važnega apna, ki ga tudi ponekod v zemlji primanjkuje. Opisano gnojenje je sedaj, ko so nam umetna gnojila na razpolago, najpriporočljivejše in najporabnejše z ozirom na čas in delo. Glede stroškov za nabavo teh gnojil ni potreben strah, ker so cene v primeri z večjim pridelkom zelo nizke. Če računimo, da pri tem gnojenju na 1 ha posetvene ploskve pridelamo samo 2 metrska stota pšenice več, so nam že poplačani vsi izdatki za gnojila. Pri Kmetijski družbi veljajo za ha potrebna gnojila 792 dinarjev. — 2 metrska stota več pridelane pšenice na 1 ha pa donese, po 5 dinarjev za 1 kg računjeno, že 1000 dinarjev. Da se pa pridela na pognojeni zemlji izlahka V« več kakor na nepognojeni, to nam dokazujejo najbolje poročila kmetovalcev, ki poročajo, da je po gnojenih parcelah zraslo polovico, pri nekaterih celo še enkrat v e č. Ciril Prijatelj. Enketa vinskih trgovcev v Zagrebu in izvoz našega vina v inozemstvo. Glasom časniških poročil se je v soboto, 3. t. m. pri trgovski in obrtniški zbornici v Zagrebu vršila enketa vinskih trgovcev in vinskih producentov v stvari i z -voza domačega vina v inozemstvo. Kot glavni referent na tej enketi se je baje udejstvoval gospod prof. Kajtner; soreferentov se pa ne omenja, mogoče iz previdnosti, kajti, če so vsi tako točno in temeljito refe-rirali kakor glavni referent, potem so zborovalci odnesli zelo dvomljivo prepričanje in pregled o vinskem stanju in vinski trgovini..V Jugoslaviji. Ze o sedanjem vinskem pridelku v Jugoslaviji, je omenjeni g. referent podal popolnoma napačne, skrajno pretirane podatke. Pravi namreč, da se v vsej Jugoslaviji pridela 13 milijonov hektolitrov vina, od katerih odpade na Srbijo, na Hrvatško-Slovenijo ter na Bačko, Banat in Baranjo kar po 3 milijone hektolitrov, na Bosno in Hercegovino 1,600.000, na Slovenijo 1,550.000, na Dalmacijo 650.000, na Macedonijo 500.000 in na Črno goro 300.000 hektolitrov, tako da pride na vsako osebo v Jugoslaviji po 21.6 litra na leto. Ze to preračunanje zadošča, da pokaže nezanesljivost teh podatkov. Recimo, da se res pridela 13,000.000 hektolitrov, potem odpade na vsako osebo v Jugoslaviji, ki šteje sedaj okroglo 12 milijonov prebivalcev, ne 21.6 litrov, temveč 108.4 litra na leto. V resnici pa znaša naš pridelek v Jugoslaviji komaj tretjino od prof. Kajtnerja navedene množine. Glede Sl> venije se je g. referent zmotil samo za en milijon, kajti prošlo leto se je pridelalo v Slovenji, torej na Kranjskem, Štajerskem in v Prekmurju okroglo 540.000 hektolitrov vina. Dalmacija z 21.000 ha vinogradov naj bi producirala samo 650.000 hI, a Črna gora z 200 ha pa kar 300.000 hI, t. j. nič manj kakor 1500 hI na hektar, ko še toliko pitne vode nima. Čudno, da ni takim pretiranim številkam nihče ugovarjal. Ali se je morda namenoma tako poročalo?! (Dejansko znaša namreč lanski pridelek komaj 4 milijone hektolitrov vina.) O trenutni nadprodukciji se spričo take množine pridelka, namreč 3 in pol do največ 4,500.000 hI na 12 milijonov prebivalcev, ko pride torej komaj 30 do 37 litrov ra osebo, more govoriti le o Dalmaciji, Vojvodini in Sla/o-niji, eventuelno tudi o nekaterih krajih Hrvatske; nikakor pa še ne o drugih pokrajinah, kajti le v Dalmaciji, Vojvodini in Slavoniji vinska trgovina nekoliko zaostaja, drugače se pa vsako leto vse proda, odnosuo bi se lahko vsako leto pravočasno vse prodalo, če bi se tupatam cen preveč ne pretiravalo, oziroma če bi se vinsko veletrgovino nekoliko bolje organiziralo. Da je izvoz naših vinskih pridelkov zlasti v Češkoslovaško, na Poljsko, v Švico in avstrijsko republiko forsi-rati, stoji na dlani, ker vinska produkcija v Jugoslaviji bo od leta do leta večja. Zato se morajo ti trgi, kateri si skušajo sedaj druge sosednje države osvojiti, odnosno so-si jih že večinoma osvojile, za jugoslovanski vinski trg pridobiti. To je pa pri sedanjih visokih vinskih cenah in istotakih prometnih tarifih in prometnih razmerah jako otežkočeno. Zategadelj pridejo pri sedanjih razmerah glede izvoza le finejša, močna vina v poštev. S temi vrsticami ne zasledujem morebitne polemike, ker g. prof. Kajtnerja niti ne poiznam, marveč mi je le na tem, da se naši vinski producenti in konsumenti ne infor-mujejo preveč napačno o pravem stanju našega jugoslovanskega vinarstva in vinske trgovine. Fr. Gombač. Gnojnična jama — zlata ruda. (Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji). Kar ti eden do zvezd povzdiguje, to ti drugi v blato gazi. . Da se bo kmet naučil umno gospodariti in primerno obdelovati zemljo, mu je treba primerne izobrazbe in dobrih naukov. Kdor hoče biti pravi gospodar in umen kmetovalec, se mora že od očeta marsikaj naučiti. Navadno pa niti oče ne zna ceniti vrednosti gnojnice, kako naj šele sin presodi, da pomenja gnojnica, ki se odteka po klancih, cestah in jarkih, za kmeta veliko izgubo. Večkrat se po vsej vasi, od hiše do hiše, opaža ta za-pravljivost. Navadno odteka ta zlati potok po jarkih kakor škodljiva tekočina, ki je doma ni treba, ali se pa nabira v smrdljivo mlako v sredi vasi, kjer žabe jutranjo in večerno pesem regljajo. Če se pa taka luža celo na dvorišču blišči ter se vanjo spravlja celo živalski gnoj, ne more biti posebno izdaten niti gnoj niti gnojnica. K temu se še vsa voda s streh in okolu hiše priteka na gnojišče, da gnoj izpira in najboljše redilne snovi odplav-lia v daljnje kraje. Smelo lahko trdimo, da je gnojnica odrasle živine na leto vredna najmanj 800 kron. Ako ima posestnik 10 glav živine, tedaj je dotična gnojnica v enem letu vredna 8000 kron. Ta svota gre vsled naše nemarnosti v izgubo samo pri enem posestniku. Ako pa upoštevamo vse občine, okraje, vso državo, pridemo do ogromne svote, ki jo moramo racuniti z milijardami. Po izkušnjah umnih gospodarjev in mojem prepričanju je gnojnica ene živine skoraj tolike vrednosti kakor njen gnoj. Kdor kupuje umetna gnojila, gnojnico pa pusti brez koristi odtekati v potok, ta zapravlja svoje premoženje. Tudi jaz sem v začetku svojega gospodarjenja smatral gnojnico za nevarnega sovražnika, ker sem pustil, da je odtekala. Na prigovarjanje raznih strokovnjakom sem pa začel delati z gnojnido poizkuse na travnikih, vrtu in njivah, nakar sem spoznal njeno vrednost. Potem sem si postavil gnojišče z gnojnično jamo vred tako vzorno, da sem za to svoje delo od bivšega c. kr. kmetijskega ministrstva na Dunaju prejel nagrado. Ako te, dragi kmetovalec, take naprave zanimajo, si jih lahko vsak čas pri meni ogledaš. Danes imamo v Sloveniji skoraj v vsaki vasi po eno ali več vzornih gnojišč in gnojničnih jam. Na teh se lahko naši starokopitni kmetovalci ogledajo in posnemajo napredne kmete. Žal, da je našega kmeta težko pripraviti do nekaj umnega in koristnega, četudi je sam prepričan, da se mu bo to izplačalo. Resničen je pregovor, ki pravi: „Dobro napravljeno srnojišče z gnojnično jamo je kmetovalčeva hranilnica." Ta izrek si naj dobro zapomni vsak kmetovalec, in mu *e bo žal, če ga ho tudi temeljito izvajal. OCENA KNJIG. Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Šarabon. Ge»a vezani knjigi 45 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je kot 3. in 4. zvezek „Znanstvene knjižnice" izdala to velevažno in za naše trgovske in gospodarske kroge prepo-trebno knjigo. S pričujočim ličnim delcem je Šarabon izpolnil zevajočo vrzel. Hvaležno bo temeljita njegova predavanja sprejel vsak izobraženec pa tudi preprost človek. Prepotrebno priročno knjižico je izročil vedno naraščajočemu številu trgovskih strokovnjakov, poklicanih, da zatro v trgovini nesolidno dimado šušmarjev, verižnikov, navijalcev cen in drugih nikdar sitih zajedalcev. Naprednemu kmetovalcu je odprl pogled po širnem svetu. Narodnemu gospodarju je podal v kratki, jedrnati, lahkoumljivi domači besedi to, kar smo poprej iskali v mnogih spisih najbolj kulturnih narodov. Da je knjiga res dobra in posnetek najboljšega, jamči nam že ime pisateljevo. ŠarabonNpiše dokaj zanimivo in zelo pregledno. ..Zgodovinski razvoj trgovine" zanima pač vsakogar. ..Človek v naravi", ,.kolonizacija" nam vzbudita mlade spomine, ko smo čit.ili Gerstackerja. V „produkCiji" se seznanimo z malone vsemi rastlinami, ki nam nudijo živež, odejo, leke in nasladila itd.;, tu srečamo koristne živali ter prepotrebne in dragocene rud-jiine. Kako neznatna je jugoslovenska produkcija in kako primitivno še trgujemo in prometujemo! Slušajoč „o morju", vzklikamo z nesrečnimi vojniki Cira ml., morje, morje. „Gradba ladij in pristanišča" zaključujeta vzorno delo: ..Naravno zaledje Trsta in Reke je slovansko. S pristanišči imamo odprto pot v ves svet, tu na morju bomo dobili velikopoteznost in se oprostili ozkih teritorialnih spon." Več nego sto (nemških, angleških, francoskih in italijanskih) spisov je proučil pisatelj (znan (udi kot odličen poliglot), polagajoč temelj prvi slovenski gospodarski geografiji. Odveč bi bilo knjigo posebej priporočati; želeli bi ji prav skoro druge izdaje; toda žal, podatki zadnjega desetletja (svetovna vojna) nam ne bi podaii jasnejše slike nego je pričujoča. KMET. ŠOLSKI VESTNIK. Gospodinjska šola v Repnjah. Na zimski kmetijsko-go-spodinjski šoli v Repnjah, p. Vodice na Gorenjskem, se prične novo šolsko leto s 16. oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev, od 16. oktobra t. 1. do 15. aprila 1923. V zavod, ki je v rokah šolskih sester iz reda sv. Frančiška, se sprejeme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 325 Din. na mesec. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 15. septembra t. 1. pri vodstvu kmetijsko-gospo-dinjske šole v Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko. Enoletni tečaj na drž. kmetijski šoli v Sv. Jurju ob južni železnici. Ta tečaj se prične početkom novembra t. 1. in bo tiajal do konci septembra prihodnjega leta. Ražfoietoma kratka učna doba ima namen omogočiti posestnikom, ki težko p grešajo svoje sinove za dlje časa, da se slednji v svoji stroki vendar dobro izvežbajo. V tem kratkem času se tudi ne odtujijo domačim razmeram. Učenci so na zavodu oskrbljeni s stanovanjem in hrano, pa tudi perilo se jim snaži. Za vse to se plačuje po 200 Din. mesečno, in sicer v polletnih obrokih naprej. Ako bo rasla draginja, se zna zvišati tudi ta oskrbnina. Šolnino 10 Din. mesečno plačujejo samo učenci, ki so domu izven Slovenije. Nekaj mest je tudi prostih polovico in cele oskrbnine. Ta se oddajo le sinovom manj premožnih kmeto,-, ki so take podpore res potrebni in se zavežejo ostati zvesti kmetijskemu stanu na domačijah. Pogoji za sprejem so: 1. Dovršeno 16. leto starosti; 2. dobro dovršena ljudska šola; 3. pj-tolno telesno in duševno zdravje ter krepka postava in brezhibnost značaja. V prvi vrsti se upoštevajo sinovi kmečkih staršev, posebno, če so se že doma bavili s kmetijstvom. Za sprejem naj se pošljejo prošnje najkesneje do 25. septembra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti na celo polo lastnoročno pisane ter kolekovane s 4 Din., za rešitev se pi r.aj priloži kolek 10 Din. Priložiti se morajo tudi sledeče listine: 1. Krstni list; 2. domovnica; 3. zadnje šolsko izpričevalo: 4. nravstveno izpričevalo; 5. zdravniško izpričevalo; 6. reverz staršev ali varuha, s katerim se zavežejo redno plačevati vse narasle stroške ter poravnati vsako prizadeto škodo in 7. one, ki hočejo kako oljašavo glede oskrbnine, morajo priložiti tudi uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih lazmerah. Obveznost plačevati vse stroške razen dovoljenega jim popusta na oskrbnini, velja pa tudi za te, kakortudi, da mora plačati polno oskrbnino za nazaj, ako dotični učenec izstopi brez tehtnega vzroka iz zavoda pred koncem tečaja ali če izgubi zaradi malomarnosti ugodnosti znižane oskrbnine. Po predpisu za pol leta naprej plačane oskrbnine se ne vrnejo, če kateri izmed učencev odide svojevolno poprej. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. — Sv. Jurij ob južni železnici, 21. avgusta 1922. — Ravnateljstvo drž. kmet. šole v Št. Jurju ob južni železnici. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Podrobna navodila k vprašanjem glej 1. Številko. Vprašanje 98. Ker je letos pomanjkanje živinske krtns, sem obral listje divjega leostanja in bele jelšfe ter napravil iz niega vejnike. Kakšno krmilno vrednost ima listje kostanja !u bele jelše? (P. I. v N.) Odgovor: Listje divjega kostanja ima precej hranilne vrednosti in se da lahko primerjati z listjem vrbe, akacije, hrasta, bukve in breze. Tega žro najrajše ovce in koze, ako je popolnoma razvito. Najtečnejše pa je listje bele jelše, ki ima posušeno približno 17% dušičnatih, 48% brezdušičnatih snovi in 5% tolšče. Po vsebini je to listje povprečno nekako tako rcdilno kakor travniško seno. Prebavljivost je pa večinoma manjša kakor od dobrega sena in to tem bolj, čim starejše je listje. S starostjo se mncži tudi vsebina čreslovine. Če se lioče letos napraviti dobre vejnike za krmo živine pozimi, se mora to nemudoma storiti, dokler se v listju nahaja še dovalj redilnih snovi. Največ tečnosti ima vejnik, napravljen v solil čilih, toplih dneh proti večeru, najmanj pa oni, ki se ga 'ia-pravi proti jutru. 2e v zadnji številki ..Kmetovalca" smo opozarjali na napravo vejnikov- in to danes nujno ponavljam ., ker je že zadnji čas za priskrbo te vrste krme, kajti zima bo za našo živino izredno huda. Vprašanje 99. Spomladi nameravam napraviti gnojnično jamo. Ker pa ne vem, kako naj bo velika, vprašam: Koliko prostora za vsako govedo naj ima gnojnlčna jama? (A. K. v X.) Odgovor: Gnojnične jame je napraviti tako velike, Oa se zbere v njih lahko gnojnica iz vsega leta, in to tedaj, če se izvaža gnojnico samo večkrat na leto na travnike, ali pa v manjšem obsegu, če se izvaža gnojnico večkrat na leto. Za pivi primer je računiti, da potrebuje vsako veliko govedi, oziroma konj do 2 kubična metra vsebine; v drugem primeru pa, če se gnojnična jama večkrat na leto izpraznuje, zadostuje pol do 1 kubični meter vsebine. Gnojnična jama naj bo po možnosti v bližini gnojišča in istočasno tudi v bližini hleva, da se stekajo gnojnični jarki po najkrajši poti vanjo. Gnojnično jamo je napraviti iz cementa, oziroma betona, ki trpi dolga vrsto let. Marsikateri živinorejec pa dandanes ne bo mogel izdati precejšnjih vsot za dragi cement. Ta si bo pomagal na ta način, da namesto cementa dobro zmeša ilovico in jo zabije na dno jame kakortudi ob straneh slično kakor se to dela z betonom. Taka jama sicer ni tako dolgotrajna kakor betonska, vendar pa traja lahko mnogo let, če je ilovica dobro zbita. Vprašanje 100. Pri nas imajo mlinarji navado, da kot mlevnino jemljejo gotovi znesek v denarju in del moke, oziroma žita. AH smejo mlinarji jemati mlevnino v denarju in žitu? (I. P. v N.) Odgovor: Mlinarji imajo pravico jemati mlevnino samo v denarju, nikakor pa ne več v žitu. Ta mlevnina v moki ali žitu se je med vojno s posebno naredbo odpravila in dandanes noben mlinar ni upravičen, kot plačilo za mletev žita si vzeti merico. Mlevnina v denarju je določena v vsakem kraju posebej in mora o tem biti obveščeno okrajno glavarstvo. Če si kateri mlinar prisvaja razen mlevnine v denarju tudi mlov-rino v blagu, je to kaznivo in dolžnost vsakega je, takega mlinarja naznaniti sodniji, ki ga bo pošteno kaznovala. Vprašanje 101. Ali sme lovski zakupnik svojevoljno brez občinskega privoljenja sam podaljšati lov na daljnjo dobo 5 le, ne da bi se lov zdražil potom javne dražbe? (M. A. v S.) Odgovor: V ukazu c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 15. decembra 1852., ki pri nas na Kranjskem še vedno velja, se glasi § 10. takole: »Izjemno, in kadar zakup sam zadostuje pogojem, v tem ukazu izrečenim, zamore politična okrajna gosposka (t. j. okraj, glavarstvo) že obstoječe zakupne pogodbe, potem ko je dotično občino zaslišala, tudi brez očitne (javne) dražbe po predpisu tega ukaza podaljšati." Iz tega je razvidno, da je podaljšanje lovskega zakupa odvisno od okraj, glavarstva po zaslišanju občine. P—j. Vprašanje 102. Na prošnjo več kmetovalcev iz naše vasi Vam pošiljam po pošti sivega črva, ki nam dela v str-ženn koruznega stebla občutno škodo. Prosimo uredništvo ..Kmetovalca", da dožene škodljivca in svetuje obrambo proti ujemu. (F. L. naduč. v L.) Odgovor: Škodljivec, ki ste ga nam poslali, je gosenica metulja Botys nubilalis Hb. Ta je do 20 mm dolga, gola, svetii-kasta, zgoraj umazanosiva s temno črto po hrbtu, spodaj belkasta. Glavo Ima črno. Ako pregledate natančno napadena koruzna stebla, opazite lahko na njih majhne okrogle luknjice, katere iiapravlja ta gosenica, da zleze v notranjost stebla. Tu se živi cd stržena koruznega stebla in napravlja pri tem silno občutno škodo. Posledica te škode je zastoj rasti pri koruzi. Napadena stebla se prav rada zlomijo na onem mestu, kjer gloda ta škodljivec. Povzročena škoda te gosenice ie lahko za pridelek usodna, posebno takrat, ko napada vsesplošno. Ker je pri Vas, kakor sami trdite, ta škodljivec že zelo razširjen, Vam priporočamo edino in najučinkovitejšo obrambo, da takoj od-režete vse napadene koruzne steble tik pri tleh ter jih se-žgete. S tem uničite gosenico in nadaljnji razvoj tega škodljivca. Uspehi take obrambe se pokažejo v polni meri le tedaj, če na ta način pokončavajo istočasno to gosenico tudi ostali sosedje. Glasom deželnega zakona z dne 17. junija 1870., št. 21. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčes, ima občinski predstojnik po § 1. in 2. pravico občane prisiliti na vsakovrstna dela, ki so potrebna, da se odvrne nevarnost rastlinam. P—j. KMETIJSKE NOVICE Razstava goveje živine na Bledu. 8. septembra t. I. se vi ši v Zaki na Bledu razstava goveje živine, za katero je .ni-nistarstvo Poljoprivrede i Voda dovolilo prispevek 10.000 dinarjev. Za razstavo odbrana živina naj se prižene ob osmih zjutraj na razstavni prostor, kjer se bo takoj po skupinah (biki, krave, mlada plemenska živina nad enim letom) razvrstila. Razstave se smejo udeležiti le udje Kmetijske družbe iz Radovljiškega političnega okraja, katerih živina je za to odbrana. Zaključek razstave in razdelitev daril bo opoldne. Lastniki ob-darovatiih živali se morajo zavezati, da bodo držali iste /saj še eno leto v plemenske svrhe. Ta razstava je za Gorenjce velikega pomena, ker jo obiščejo srbski kmetovalci in kmetijski strokovnjaki, ki tedaj potujejo po naši domovini. Pokazati jim bo treba res najlepšo živino, da jih s tem opozorimo za primer potrebe na našo gorenjsko, sicer skromno, a dobro mlečno živino. Zato bo treba živino res strokovnjaško odbnti po sledečem načinu: Izvoljeni zaupniki po vaseh naj takoj po pišejo za razstavo primerno živino in jo takoj prijavijo z navedbo starosti, barve ter pokolenja kmetijski podružnici na Bledu. Na pod'agi teh prijav bo državni živinorejski inštruktor sestavil zbirko in pripravil potrebno za tiskanje kataloga. Dobro organizirana odbira je letos potrebna, ker so živali vsled pomanjkanja krme večinoma v slabem stanju. Vspiičo obiska srbskih kmetov priporočamo našim živinorejcem, da se postavijo s svojo najlepšo živino, tudi planinsko, osobito že zaraditega, ker se redno premovanje drugo leto na Bledu vsled po manjkanja sredstev ne bo moglo vršiti. Koristno in častno bo , za nas, če najlepši planinski kraj pokaže tudi najlepšo živine. II. Ljubljanski vzorčni velesejm od 2. do 11. septembra 1922. se bo vršil v 70 paviljonih na sejmišču, ki obsega 40 tisoč kvadratnih metrov. Na tem prostoru razstavilo bo svoje najboljše izdelke 800 razstavljalcev. Trgovcem, obrtnikom in poljedelcem se nudi z obiskom te važne velesejniske prireditve prilika za nakup prvovrstnega blaga, katero bo ravno na sejmu najcenejše naprodaj. Legitimacije, veljavne za ves čas velesejmas stanejo 40 Din. S temi legitimacijami je združena ugodnost polovične vožnje po vseh železnicah naše kraljevine do Ljubljane in nazaj, poljuben prost vstop v vse velesejmske prostore in v historično razstavo. Legitimacije se dobe pri denarnih zavodih v vseh večjih mestih in trgih. Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma priskrbi na željo ugodna in zdrava stanovanja. Legitimacije za enkratni obisk stane 10 Din. Obiščite II. Ljubljanski velesejm! Letošnji vinski velesejm v Ljubljani. Združeni bizeljski in dolenjski vinogradniki prirede na letošnjem od 2.—11. septembra trajajočem velesejmu posebno vinsko razstavo dolenjskih ter brežiških vin v lastnem, nanovo za to zgrajenem paviljonu, ki stalno ostane na sedanjem veseličnem prostoru. Ta paviljon ima obširno prav praktično, po ameriškem načinu zgrajeno klet za 250 hI vina. Gotovo, da bo imel ta paviljon veliko privlačno silo ter da bo nudil to, kar občinstvo, zlasti ljubljansko, željno pričakuje in zahteva, t. j. v resnici dobre bizeljske in dolenjske kapljice. Pokazati se hoče, da imajo ti vinski kraji poleg dobrega navadnega namiznega rdečega in belega vina, tudi izvrstna buteljska vina iz raznih najboljših vinskih goric. Vabijo se torej vsi cenj. konsumenti, zlasti gostilničarji in vinski trgovci na mnogobrojen obisk tega sejma, kjer se bo nudila najlepša prilika na najcenejši način seznaniti se z najrazličnejšimi vini z Bizeljskega in vse Dolenjske ter Belokrajine. V drugih posebnih privatnih paviljonih od „Vinarje", Cučka in Fiirsta iz Ptuja, Zadružne zveze iz Celja, Valjaka iz Maribora, Boviera iz Gor. Radgone itd., se bodo pa točila razna vina še iz drugih štajerskih vinskih krajev, Vinska razstava v Mariboru. Na Pokrajinski obrtni raz stavi v Mariboru, ki bo od 8. do 17. septembra 1922., bo vsakega obiskovalca zanimala tudi vinska razstava. Zastopana bodo vina iz sledečih vinskih okolišev: Ljutomerski, Radgonski, Mariborski, Ptujski, Haloškl, Pohorski, Celjski, Slovenje-graški in Bizeljski vinski okoliš. Prijavili so se in bodo razstavili svoja vina pod okriljem Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru vinogradniki v velikem številu; razstavljenih bo nad 160 vinskih sort. Ta vina bodo razstavljena v posebni dvorani, ki obsega kakih 90 in5. Vsak obiskovalec obrtne razstave bo imel priliko prepričati se o kakovosti proizvoda naše vinske trte iz vseh krajev mariborske pokrajine. Za vinske trgovce, hotelirje, g )-stilničarje, kavarnarje, celo tudi za vinogradnike same bo to pravi zaklad v zmislu spoznavanja, kaj premore vinogradništvo v naši ožji domovini. Pa tudi konsumentu bo dana priložnost za spoznavanje, kakšno vino sme s polnim pravom z-htevati v javnih lokalih. Poleg vinske razstave bo točilnica izbranih vin lastnega pridelka iz mariborske pokrajine. Vinaiski in sadjarski odsek priskrbi vina za to točilnico. Točenje ti'-vin pa prevzame odličen vinogradnik in gostilničar v Mari boru. Vinska razstava v Mariboru bo zlasti za trgovino in konsum vina v nevinorodnih krajih velikega pomena, zbo? česar vabimo zanimance iz nevinorodnih krajev Jugoslavije in inozemstva na obisk obrtne razstave v Mariboru, oso-bito pa zanimance iz naše bratske ljubljanske pokrajine. Sadno razstavo v Celju priredi Slovensko Sadjarsko društvo od 15. do 22. oktobra. Tisti sadjerejci in trgovci s sadjem, ki se hočejo udeležiti te razstave, se naj nemudoma priglasijo pri Slov. Sadjarskem društvu v Št. Jurju ob j u ž. ž e 1. V prihodnji številki „Kmetovalca" prijavimo natančen spored te razstave. Z ozirom na izredno dobro letino sadja bo ta prireditev velike važnosti za promet s sadjem, in sicer tako za producente kakortudi za konsumente, Vsled tega priporočamo vsem interesentom, da se je v čim večjem številu udeleže. Velika kmetijska razstava v Zagrebu od 17.—23. septembra. Hrv. slav. Gospodarsko društvo priredi od 17. do 23. septembra veliko regionalno kmetijsko razstavo, s katero hoče pokazati stanje današnjega kmetijstva na Hrvaškem in V Slavoniji. Konji in goved bodo razstavljeni le od 17. do 19. septembra. Prigon te živine je dovoljen le iz bližnje in daljnje zagrebške okolice, v kolikor se živina prižene lahko po cesti. Na razstavi zelenjave, sadja in vina, ki bo trajala od 17. do 23.^ septembra, imajo prednost kmetovalci iz širše okolice mesta Zagreba, medtem ko na vinskem sejmu lahko razstavijo vinogradniki in yinotržcI iz vse Hrvatske in Slavonije. Ker je ta kmetijska razstava dosedaj največja v naši mladi državi, na kateri hočejo bratje Hrvati pokazati, kaj zmorejo, se moramo tudi mi Slovenci zanjo zanimati. Ne samo to, ampak vsaka kmetijska razstava je za kmetovalca izredno poučna, kajti na njej se veliko nauči, kar bi se iz knjig nikdar ne. Vsled tega toplo priporočamo našim kmetovalcem, da se v čim večjem številu udeleže kmetijske razstave v Zagrebu. Kmetijske razstave Srpskega Poljoprivrednega Društva 1922. V svrho pospeševanja našega kmetijstva priredi „Srpsko Poljoprivredno Društvo" potom svojih podružnic, letošnjo jesen kmetijske j-izstave na Rudniku, v Cačku, Bitolju, Bajni, Bašti in Beogradu, na katerih hoče razstaviti pridelke iz vseh kmetijskih pokrajin kakortudi vse kmetijske potrebščine. Iz le sestavljenega načrta ter iz pripravljalnih del za razstave v Čačku in Bitolju, se da sklepati, da bodo te prireditve izpeljane v širšem obsegu. Poleg razstavljenih kmetijskih pridelkov vseh pokrajin, posloval bo tudi poseben oddelek za prodaio kmetijskega blaga, orodja in strojev. Razstava v Cačku b) otvorjena od 12.-15. oktobra, v Bitolju pa od 15.—18. oktobra. Vsem našim uglednim izdelovateljem kmetijskih strojev, orod-ia in drugih potrebščin iz vse naše kraljevine najtopleje priporočamo, da se udeleže teh razstav ter nanje dopošljejo svoje blago na ogled in v prodajo. Za pojasnila se je obrniti neposredno na podružnice „Srpskega Poljoprivrednega društva" na Rudniku, v Čačku, Bitolju, Bajni, Bašti in Beogradu. Snetjavost na žitu je letos v Sloveniji napravila ogromno škodo, vsled česar obstoji nevarnost, da bo prihodnje leto še hujše, če bomo sejali snetjavo pšenico in rž. Vsak umen kmetovalec bo semensko žito temeljito razkužil, preden ga bq.vse-jal. Kot razkuževalno sredstvo se uporablja: modra galica, in sicer 1 % raztopina; U s p u I u m , sredstvo, ki je v ta namen napravljeno; formalin, v Yi% raztopini; topla voda, s katero se za kratek čas opari žito. Kmetovalci, bodite previdni in sejte le čisto žito! Preizkusi z umetnimi gnojili k ozimini. Delegacija proizvajalcev čilskega solitra bo tudi letos uvedla preizkuse gnojenja z umetnimi gnojili k ozimini, in sicer k pšenici in rži. Ker je potrebno, da se kmetovalci v večjem številu od zovejo temu vabilu, se pozivljejo, da se čimpreje priglase -a te preizkuse. Umetna gnojila se bodo brezplačno razdeii i vsem onim, ki se za to zanimajo, se zavežejo, da bodo preizkuse-natančno izvršili in poročali o uspehih. Gnojilo se bo jeseni z apnovim dušikom, s Tomasovo žlindro oziroma su-perfosfatom in kajnitom oziroma kalijevo soljo. Spomladi pa s čilskim solitrom. Natančnejša navodila za gnojenje se objavijo v prihodnji številki „Kmetovalca". Kdor želi te preizkuse izvesti, naj se takoj javi Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva. da pravočasno pošljejo vabila in spored občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ..Kmetovalca". Za volitev podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor je merodajen § 31., točka 6., po kateri se število udov, ki ie merodajno za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačaii do 31. marca tistega leta, ko je družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se je ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, ie torej brez pomena. Desnica pri Kranju, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob treh popoldne v župnišču; Borovnica, v nedeljo, 17. septembra 1922 takoj po popoldanskem cerkvenem opravilu v šoli; Brezovica, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob polosmih zjutraj v šoli na Brezovici; Brusnice, v nedeljo, 17. septembra 1922. po prvi sv. maši v občinski pisarni; Dolenja vas pri Ribnici, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob pol- štirih popoldne v šoli, I. razred; Gorje pri Bledu, v nedeljo, 24. septembra 1922. ob treh popoldne v dvorani v Gorjah; Horjul, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob treh popoldne v mežnariji; Kranjska gora, v nedeljo, 1. oktobra 1922. ob dvanajstih opoldne pri Kravanji št. 23; Loka pri Zidanem mostu, v nedeljo, 8. oktobra 1922. ob devetih dopoldne v društveni dvorani; Mala Nedelja, v nedeljo, 17. septembra 1922. po rani sv. masi v šoli; Maribor in okoliš, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob devetih dopoldne v dvorani Vinarske in sadjarske šole v Mariboru; Mošnje, v nedeljo, 17. septembra 1922. zjutraj po prvi sv. maši \ v stari šoli; Radeče, v nedeljo, 1. oktobra 1922. ob polosmih zjutraj v dvorani Narodnega doma v Radečah; Radomlje, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob treh popoldne v gostilni Jerman v Radomljah; Sevnica pri Trebnjem, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob treh popoldne pri načelniku v Račjem Selu; Št. Rupert v Slov. goricah, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob osmih zjutraj v novi šoli; Šmarjeta ob Pesnici, v nedeljo, 17. septembra 1922. po rani službi božji v šoli: Št. Peter pod Sv. gorami, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob pol- devetih dopoldne v občinski pisarni pri Sv. Petru; Št. Vid nad Ljubljano, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob treh popoldne pri Zibertu na Trati; Tomišelj, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob desetih dopoldne v šoli; Trojane, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob štirih popoldne pri g. Končku v Trojanah; Vače pri Litiji, v nedeljo, 17. septembra 1922. po prvi sv. maši ob sedmih zjutraj v kaplaniji; Žabnica pri Škofji Loki, v nedeljo, 17. septembra 1922. ob štirih popoldne v „GasiInem domu". Podružnicam v vednost. Udnino za leto 1923. je po sklepu zadnje odborove seje pobirati v višini 20 dinarjev (80 K), kateri znesek se naj zaenkrat v celoti dopošlje Kmetijski družbi v Ljubljano. Šele občni zbor meseca novembra bo končno-veljavno določil celotno udnino in prispevek, ki odpade podružnicam, na kar se jim eventuelno vrne njim pripadla vsota. Podružnice naj torej za vsakega uda, ki se vpiše za leto 1923., do-pošljejo Kmetijski! družbi celo udnino 20 dinarjev (80 K). Spored konjskih premovanj za leto 1922. Konjerejski odsek 1. priredi letos sledeča premovanja: 2. septembra ob devetih dopoldne v Kranju; 5. septembra od devetih dopoldne v Mengšu; 6. septembra ob osmih zjutraj v Št. Vidu nad Ljubljano; 7. septembra ob devetih dopoldne na Igu; 8. septembra ob devetih dopoldne na Bledu; 11. septembra ob osmih zjutraj v Mokronogu; 12. septembra ob osmih zjutraj v Št. Jerneju; 13. septembra ob osmih zjutraj v Novem mestu. — Izvzemši na Bledu, v Kranju, na Igu, v Mengšu in Št. Vidu, se vrši premovanje le za konje toplokrvnih plemen, na Bledu, v Kranju in v Mengšu samo za mrzlokrvne, na Igu in v Št. Vidu nad Ljubljano pa za konje mrzlo- in toplokrvna pasme.______ _ Posebna določila za obdarovanje posameznih vrst so sledeča: Kobile z žrebeti. Kobilam z žrebeti se prisodijo darila pri mrzlokrvnih plemenih od njih četrtega, pri toplokrvnih od njih petega leta naprej biez omejitve na starost tako dolgo, dokler so zdrave, krepke in dobro oskrbovane, imajo last-losti dobrih plemenskih kobil in pri sebi sesajoče ali že odstavljeno žrebe; pri enaki kakovosti se upoštevajo predvsem mlajše kobile in pri teh pa zopet one, ki se izkažejo z dobrim zarodom. Darilo se sme priznati le, če se dokaže s spuščalnim listkom, da sta kobila in žrebec potomec državnega ali pa licencOvanega zasebnega žreb-ca. Izjemoma se bodo pa premovale tudi plemenske kobile, ki so jih kupili lastniki od vojaških oblasti, toda le tedaj, če lastnik s potrdilom županstva ali uradnega ži-vinozdravnika dokaže, da se nahaja kobila v njegovi lasti že najmanj dve leti. Mlade kobile. Obdarovati se smejo: pri toplokrvnih plemenih triletne nepripuščene in štiriletne pripuščene žrebice, pri mrzlokrvnih plemenih pa triletne pripuščene ali nepri-pušččne in štiriletne pripuščene žrebice. Zaskočene morajo biti omenjene žrebice po državnem ali pa po licen-covanem zasebnem žrebcu, kar je treba dokazati s spuščalnim listkom. Žrebice. Eno- in dveletne žrebice se lahko obdarijo, ako so tako dobro vzrejene, da obetajo postati dobre plemenske kobile. Eno- in dveletni žrebčki. se bodo le obdarovali, če obetajo postati dobri pleme-tijaki. Pri žrebčkih. ki tekmujejo za darilo, se mora dokazati tudi rod matere s spuščalnim listkom, na katerem je uradno potrjeno, da je tega žrebčka res povrgla določena kobila. Oprema konj. Kobile-in dveletne žrebice ter žrebci brez izjeme se morajo prignati na uzdah z žvalami, pri enoletnih žrebi-cah zadostuje dober povodec. Živinski potni list se mora za vsakega konja, ki se prižene na prostor premovanja, s seboj prinesti. Pri tej priliki se bodo nakupovali mladi žrebci za pleme. Pred začetkom premovanja se vrši zborovanje konjerejcev, na katerem lahko ko-njerejci izrazijo svoje želje. Konjerejski odsek 1. Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, 18. avgusta 1922. Tečaj za podkovstvo. Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra 1922. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 15. septembra 1922. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo: 4. učno izpričevalo; 5. ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učee knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. <— Državna podkovska šola v Ljubljani, 18. avgusta 1922: , Priglasila za seno in slamo sprejema Kmetijska družba za Slovenijo takoj. Naročila je večjo množino sena in slame v Banatu, ki bo v kratkem dospela v Slovenijo. Seno in slama bo stisnjena v balah. Naročila se sprejemaj; samo na cele vagone, najprej od strani podružnic, potem od posameznikov. Cene bodo primerne. Družba prejeme v kratkem nekaj zimske grahore mešane z ječmenom oziroma ržjo, ter jo bo oddajala po Din 6:25 za kg brez vreč, franko skladišče Ljubljana. Semena: Ajda, črna in siva, čiščena po Din 5— za kg. Vreče se računajo posebej. Sladkorna pesa, po Din 8 — za kilogram. Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave: črna ali domača detelja........27*— Din za kg lucerna ali nemška detelja.......26'— „ „ „ brezpredeničnl mačji rep ......,14-— „ „ „ pasja trava........... ; 20'— „ „ „ ar.tleska Ijulika, 844 ..................9-— „ „ „ angleška Ijulika, 843 ..................12 — „ „ „ laška Ijulika......... .... 11'—...... prvovrstna travniška mešanica . . . . . 12 — „ „ „ Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, k) Hm bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik z 19% dušika, z oliem prepariran, po 240 Din 100 kg, dobi se v vrečah po 75 kg. Kajnit, 12—14%, po Din 70:— za 100 kg. Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 140-— za 100 kg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 190 Din 100 kilogramov z vrečami. Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosfo-rove kisline po 185 din sto kg. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosfo-rove kisline po 150 dinarjev sto kilogramov. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg. Thomasova žlindra 18% po Din 200-— za 100 kg z vrečami vred. Krmila: Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6-—kilogram, v manjših množinah po Din 7-—kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8-— za kg, na drobno Din 8-50 za kg. Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 -90 Din za 1 kg z vrečami. Uradno glasilo Kmetijske družbe z« Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na strani 200 D, na /u strani 65 D, na Vm strani 35 D. Vsaka beseda r .Malih naznanilih" stane 25 pan, najmanj pa skupaj 6D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir Št. 16 Ljubljana, 31. avgusta 1922. Letnik MM. Rmetijs&a družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so z ozlrom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Ilustrovan gospodarski list. Antiklor (gl. salojidin). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej. Gumijeve cevi po Din 15"— za meter. Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12-50 Din 1 kg v posodi kupca. Rafija, majunga extressima, po Din 10 za kilogram. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg. Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din. Poštnina 25 dinarjev. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine. Urania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9 — za komada Vinometrl so zopet rta razpolago. Komad stane Din 40-—. brez poštnine. Zveplalniki, ročni po 70-— Din za kornad. Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram. 2eiatlna za čiščenje vina po 45 Din kilogram. Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjše množine po Din 4-50 za kg. Razne kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev. Bergamaški brusni kamni so v zalogi sledeče vrste: 25/26 cm po Din 12-—; 21/22 cm po Din 6 — za komad. Rogaški brusni kamni po Din 2 — za komad. Plužni trupi AW 5 po Din 225 —. Brane, V a po Din 455 — za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Ročni okopovalnlkl po Din 280 —. Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komad! A 3 57 kg po Din 600-—; B 3 55 kg po Din 600-— komad. Univerzalni plugi D 8 MN po Din 700 — za komad. Univerzalni pluli ul MN po Din 650 — za komad. Dvoiemežni plugi Z 61 po Din 800 — za komad. Obračalni plugi UW 5 po Din 650 za komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad. Obračaln Iplugi U\V 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400 — za komad. Izoravačl za krompir po Din 300-— za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug UW 7 po Din 50 — za par. Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10 — za komad. PosncmalnikI Jubllca za 75 1 po Din 700:—; 100 1 po Din 1250:—; 125 1 po Din ;300:; 1501 po Din 1500:— komad. Stroji za izdelavo surovega masla C Gr 3 po Din 800:— komad. Poljudno navodilo za merjenje lesa, II. izdaja, sestavil inž. A. Šivic. Kmetijska družba za Slovenijo je založila drugo, predelano izdajo leta 1914. izdanega, že popolnoma razprodanega XIV. zvezka ..Kmetijske knjižnice", ki nosi gori označeni naslov. Knjižica obsega navodila, kako se izračuni telesnina debel posekanega in' rastočega, stoječega drevja ter celih gozdov, kakortudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako izračunanje potrebne tabele. Gozdni posestnik se pouči, kako se določa prirastek v gozdu, izračuni prostornina lesa v ogljarskih kopah ter kubična mera drva. V knjižici so tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro. Navodilo je namenjeno predvsem kmečkim gozdnim posestnikom, dalje gojencem kmetijskih šol, gospodarskim odborom za skupna gozdna posestva, zadrugam, upraviteljem cerkvenih in župnih nadarbin, cenilcem in drugim, ki se za stvar 7aiiimajo, v Cena broširani knjižici pri Kmetijski družbi v Ljubljani je 10 dinarjev. Pozor gospodari na životinjske bolesti! Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečlca, vranlčni prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod. Mala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 5'— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Služkinjo 17 do 18 let staro, z dežele, pošteno in zdravo, sprejme družina v Ljubljani. Ponudbe s sliko na upravništvo ,,Kmetovalca". Čisti čebelni vosek kupi A. Sušnik, trgovina z žeieznlno. Ljubljana, Radvinske kokoši le^šnje, se dobe pri Društvu za rejo perutnln, Radvina pri Mariboru. Sodi za namakan.e sadja so naprodaj. Pogleda se jih pri: Repič, Ljubljana - Trnovo. Kdor potrebuje železna pregibliiva korita za svinjake, fine klešče ze merjenje lesa, tehtnico za 100—500 kg, štrigelne, štedilnike, drate za peči, omrežja za okna, vrtove in stopnice, nagrobna omrežja in križe, železna okna za hleve, naj se obrne pismeno ali osebno na: ključavničarstvo Jakob Malenšek, Boh. Bistrica. Vešč in praktičen vrtnar kateri bi moral samostojno voditi na novo osnovano drevesnico, trtnico in zelenadni vrt se sprejme. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Ponudbe naj se pošljejo na g. Dr. Z. Had-žija, odvetnika u Našicama, Slavonija. Pošten in marljiv hlapec za poljska in živinorejska opravila, se sprejma takoj. Marija Rozman, posestnica. Nemški Rovt št. 3, pošta Boh. Bistrica. Plača po dogovoru. Volčji psi mladi, se prodajo po 200 kron. — Cesta v mestni log štev. 31. Oglas. Absolvent vinarske-sadjarske šole, z večletno prakso v kmetijstvu, posebno pa izurjen v vinogradništvu, sadjarstvu in tudi v vrtnarstvu, oženjen, srednje starosti, želi kot upravnik (ekonom) službo premeniti. Cenjene dopise pod ,,Zvestoba" ita upravo ,,Kmetovalca". Gepelj, mlatilnico in novo reporeznico prodam. Ogleda se pri Janez Brezar, Prlmskovo pri Kranju. Ženitna ponudba! Kmetski mladenič okoli 30 let star, prijetne zunanjosti, izobražen, iz dobre hiše, z milionskim premoženjem se želi priženiti na večje posestvo v lepem kraju, oziroma na gostilno ali kako drugo podjetje. Ponudbe na upravo lista pod št. 100. Oddam lepe breje telice pincgavke, dobre mlekarice. Fr. Skerjanc, Radomlje. vseh vrst priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik I Mlinske kamne, Ržene rožičke (Mutterkorn), sušeno iekovito bilje i cveče i dr. kupuje i plača najvišn cenu trgovina s semenom Tirna Vladisavljevlč, Beograd. ANDREJ OSET —Maribor Aleksandrova cesta 57. — Telelon it. 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. B r z o i a v i : Andrej Oset, Maribor. lnkarnat deteljo priporoča tvrdka Sever & Ko.. Ljubljana. Naprodaj ima 3 lepe, 6 tednov stare pse težke ovčarske pasme Ivo Svetina, posestnik v Žirovnici, Gorenjsko. Prodam stroj za izdelovanje cementne in ilovnate zidne opeke; izdeluje po 4 komade naenkrat. — Franc Berlič, Zapuže it. 3, p. St. Vid nad Ljubljano. Obvestilo! Vsem, ki so vprašali za gepelj, in jim nisem nič odgovoril, naznanjam da sem gepelj že prodal. Val. Babnik, posestnik, Glince št. 9. p. St. Vid nad Ljubljano. Imam naprodaj par odsluženih žrebcev, dobrih za vsako delo in težko vožnjo. Severln Rozman, Zg. Otok, p. Radovljica. Vosek in voščine kupuje po najvišji ceni M. Schmiedholer, Črna pri Prevaljah. Želim premeniti službo kot vinogradniški ekonom (nadviničar). Sem absolvent sadjarske-vinarske šole, imam večletno prakso posebno v vinoreji in sadjereji ter sem zmožen tudi poljedelstva in vrtnarstva — oženjen in srednje starosti. Jezik slovenski in nemšKi. Cenjene dopise pod ,,Ekonom" na upravo lista. Krasno posestvo pol ure od Maribora ob glavni cesti v ravnini, njive, travnik, gozd, vinograd, vrt, sadonosnik,* vsega skupaj okrog 12 oralov, lep hram, hlevi za konje, blago, svinje in dosti drugih prostorov itd. s celim inventarjem proda takoj Franc Podllpnlk, Maribor, Tezno 37. Prodam lepega, 13 mesecev starega bika, domače sivo-črne barve in kobilo, staro 3 in pol leta z 3 mesece starim žrebetom, široke simodolske pasme. Kobila vozi sama ali s parom in ie garantirano-dobra za težko vožnjo in zdrava. Jakob Truden, Kozaršče, p. Staritrg pri Ložu. Hmetovalcž! Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetova I c a'! Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas ie že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli! Upravništvo ..Kmetovalca" sprejema primere itisepate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti „kme- tovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. sekane iz najboljše bele. ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju. TuH! Iplnc kupuje R. LUCKMANN v Ljub-1 ItUl ICIUS |jan| na Martinovi (Ahacljcvl) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje iu semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. Priporoča se tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 7. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa. potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čev. Ijarje in sedlarje. Prodam benz.-lokomobilo 4—6 HP, 1 prevozno mlatilnico s čistilnico, 1 parni stroj 4—6 HP, stoječ kotel, neprevozno, 1, 6 HP mlatilnico z motorjem. Vse v dobrem stanju. Proda se tudi par komadov novih ročnih mlatilnic in raznih drugih strojev. Martin Herge, Sv. Lenart, p. Vel. Nedelja. Prodam 3000 litrov vina, in sicer 2300 litrov rdečega in 700 litrov belega. Vino je dobro in vsebuje 11 do 12 odstotkov alkohola. Cena po dogovoru. Več pove uredništvo ..Kmetovalca". — Vinogradnik pri sv. Križu na Dolenjskem. Ekonom absolvent vinarske in sadjarske šole, ter tudi vi-ničarske šole v Silberbergu pri Lipnici (vojaščine prost), tačas vodja državnih nasadov, želi vstopiti vsled slabih eksistenčnih razmer v privatno službo. Ponudbe na upravništvo pod ,,Samec". Vinometre »Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanki — Žveplo v prahu — Limo-novo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni drcgerija ANTON MU Ljubljana, Židovska ulica 1. Iv. Jax in m Ljubljana. Gosposvetska cest. šivalni stroji in strojizapletenje Izborna konstrukcija !n elegantna izvršitev iz tovarne v Llncu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A D L E RM Ceniki zastonj infranlro. Kolesa iz prvll" tovarn: dDrkopp, styria, waffenrad. za vino, žganje, olje, mast, med petrolej za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino Franjo Repič sodarski mojster Trnovo, Ljubljana Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila. Solidno delo! Cene zmernel Točna postrežba! dobro ohranjena za dva konja, ima naprodaj Anion Bukovje, Ljubljana, Turjaški trg 3. Stiskalnice za sadje in grozdje, mline za grozdje in vso drugo železnino priporoča po znižani ceni A. Suinik, trgovina z železnino, Ljubljana. Mesarskega vajenca iz pošlene hiše, dovoli krepke postave, sprejme za 3 letno učno dobo z vso preskrbo Anton Zlaj-pah, mesar in gostilničar v Mokronogu. Dolenjsko. Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik. Zidarski mojster. Al. in Val. Accetto, — Ljubljana Trnovski pristan it. 14. Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunaj specieino praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve). Izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesijoni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Hlode, gojzdove, trame, deske in drva ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene Gospodarski upravitelj strokovno izobražen, oženjen, vešč v vseh panogah gospodarstva, išče primerno mesto z nastopom i. oktobra ali kasneje. Ponudbe sprejema Ivan Stampar, upravitelj vlastellnstva Zorkovac, pošta Draganiči, Hrvatska. Kmetijska družba ZA SLOVENIJO je izdala in prodaja naslednje knjige: Zvezek Cena D 1 2. Fr. Štupar: Apno v kmetijstvu.....1.— 3. Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . . . 1.— 5. M. Kostanjevec: Oužit- nini od vina in mesa 3.— 8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških ključev ......1.— 10. B. Skalick.v: Kmetijske razmere na Češkem . 2.— 12. Pridelovanje in razpe- čavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. (B. Ska-licky).......1.50 13. O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Turk).....2.50 14. Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....10.— 15. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........2.50 Živnozdr. ' ovro Tepi- na: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerejcem .......12.— Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsa- _____kovrstnih i v ■" - :■. -z^^^f^fug/ poljedel-1skih strojev. Iz najslovitejšib tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsia". Bukovih dru klanih 1 m dolgih kupi vsako.množino tvrdka Patenost & Remic Ljubljana, Slomškova ul. n. na katero je poslati ponudbe. Brzojavl: »Parem«. Telefon 589. 77 Svapilo. Društvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike i. t. d., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpu-carjem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj. Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih še strokovnjaki za njim popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvaritelje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo. V Ljubljani, dne 25. julija 1922. J. Križnar, predsednik. 78 Gril, tajnik Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti obrestovaniu. S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce. Hranilnica ie sirotinskovarna in Jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Cisti dobiček je, v kolikor se ne porabi zi okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se ie doslej darovalo 8,698.000 kron.' Pismene pošiljatve ie nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9. KOSE prlma avstrijski produkt, 1 BRUSOV! uz originalne tvornlčke cljene kod ORBIS" d.d. t* Paromlinska cesta 1. Telef. lO 1 1230 — Telegr. „Orbis'' W8 RS HR! Kupujem po najvišjih dnevnih cenah: lipovo cvetje, jedilne gobe, kakor tudi različna zdravilna zelišča, korenine itd. Ponudbe se prosi na: V. H. R o h rman n, Ljubljana. av. av_ v>. vv va v« 7(r5jf?tr5jr}(fv4vv|7vtvvjr