St. 102.________________ Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter 8 .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejomana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse loto.......13 K 20 h. ali gld. «60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3, 40», , 150 PosamRSne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulic jtv. 7. v Gorioi v »GoriSki Tiskarmc A. Qfcbr3fiek vsa)* dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd g. do 12. ure. Na naročila brei dopoalane naročnin« se ne oziramo. Oglasi la poslani«« so računi j o po petit-vratah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. '-^" Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednHt in izdajatelj Ivan Kavčič v sredo dne 21. decembra 1904. Tečaj XXXIV. .»Vse za omiko, svobodo in napredekl* Dr K. Lawii Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici gt. 7 v Gorioi v L nadsp. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8, do 32. dopoludne ter od'2..do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od-9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loeo Sorlea Dopisi nij se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo, v dolokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravniStvu. „PRIMORKC" leto 3 S f 0 h ah gld. 1-60. «So8a» In .Primoreo. se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v SolsM ulioi «n JellerBiU v Nunski uhcr; - t Trstu v tobakarai Xavren5i5 n8 trgu della Caserma. — Tolefon it. 83. >Gor. Tiskarnac A. Gabršcek" (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kako rujejo proti dobrim društvom. Kobljeglava. 13. decembra 1904. Solze, solze britke žalosti in kesanja so nam zalivale preteklo nedeljo oči, ko so nam gospod Cen če k, majhen, a zato bolj debel nune, grozno potrti in žalostni, naznanili strašno novico: »Tudi v Kobljeglavi se snuje društvo, kije pa p ro tikatoliško. To razvidim vže iz tega, ker si iSCe prostora v gostilni.* Nadalje so govorili g. nune tudi takole: »Ne zamerim Štanjelcem, da so si ustanovili društvo, toda oni niso imeli takih milosti, kakor vi! Takrat sem poklical misijonarje in vsakokrat ste pod misijonskim, križem storili obljubo (da se ne ustanovi društvo??), ako pa imate vi, možje, posebno pa starešine, gluha ušesa, obračam se do vas, krščanske žene in kršč. otroci (sic!!), da me podpirate, da se društvo razpusti." Ako vam nočejo pomagati obč. možje, obračate se na kršč. žene! Dobro veste, da kar zlodej ne more, baba pomore. Toda za takrat ste se malo vrezali! Le rohnite, žugajte, agitirajte proti društvu, saj vas nikdo ne posluša več, kakor par tretjerednic in pa »Evine hčere"; še otroci se iz vas norca delajo in pravijo: »Tako pridigo bi znal tudi jaz napraviti." Poslušajmo gesp. nunca, kaj pravijo še nadalje : »Jaz nimam nič proti društvu, tod» slišal sem, da se bo bral tudi »S !ov, N a-Tod* in »Soča". Teh dveh časopisov se ne sme brati. Dobri časniki so pa: »Bogoljub«, »Detoljub«, »Domoljub«, »G.etje iz vrtov sv. Frančiška", »Slovenec«, kateri izhaja vsako soboto (njegovo politično obzorje je tako veliko, da ne ve ta duševna reva, da je »Slovence* dnevnik). Da, da, gosp. nunček, gori citirani listi vam ugajajo in tudi vam povemo zakaj: V i invaša compagnia be 11 a b i radi imeli ljudstvo še na,vrvici, radi bi, da bi ljudstvo ostalo v temi, zakaj v kalni vodi se dobro ribari. Toda mi smo ustanovili društvo iz tega namena, da se ljudstvo izobrazi v vseh mu potrebnih vedah, da se mu o d-pro oči, da sedi samo, kaj je zanj dobro, kaj slabo. Tega se pa vi bojite! Zato tak krik in vik proti društvu.Toda mi se vas ne bojimo, ne vaše divje armade Amaconk! Končno še pripomnimo: Človeček, kateri bi moral hvaležen biti, da mu pušča občina stanovanje in biro, povrhu tega da ima isti samo 16 sto reči: tisočšeststo kron pokojnine, naj grč tja, kamor spada, ako ne, naj se store primerni koraki od slrans občine, da dobimo drugega g. nunca. Slednjič svetujemo Genčku, da naj prav lepo pri miru pusti društvo, ker drugače se mu še kaj posveti tako, da se ne bo dva dni potil, ampak še malo več. Vrl podpiratelj, reete podrepnik gosp. nunca je možicelj, o katerem gre govorica, da je več časa študiral v nekem samostanu za »kozla*. V samostanu pa mu ni dišab, zato je odjadral iz mirnega samostanskega zatišja med burne valove posvetnega življenja. S seboj pa je prinesel kot sad bivanja v samostanu oni duh, kateri vlada po istih. Postal je vnet pristaš onih, kateri imajo po 24 ur na dan prosto. S pomočjo nunčka se je spravil na podžupanski stolček. Mi bi mu te časti in slave gotovo ne zavidali, ako bi tudi možicelj ne roval proti društvu ter vtikal svoj nos tudi tja, kjer nima nič iskati in kjer ga nič ne briga. Toda vže ko se je snovalo pevsko in bralno društvo, je dajal brezplačno svoje .svete", za katere ga ni nihče vprašal. Slednjič pa je še v »Prim. Listu" prav po farško legal,.da se snuje društvo v ta namen, da bo lahko prirejalo plese. Na oni nesramni dopis nismo reagirali zato, ker smo čakali rešitve prošnje, katera je s pravili vred ležala pri vis. c. kr. namestništvu v Trslu. Sedaj, ko je za nas ugodno rešena in pravila potrjena, povemo »kmetu", kateri je pisal ono poročilo v »Pr. List", sledeče, kar naj vtakne za zrcalo: Društvo se ni osnovalo radi plesa, ampak da se vsestransko izobrazi. To jo razvidno tudi h pravil. Ako bo pa hotelo prirediti kako veselico s plesom, se pa tudi njega zato v najmanjši meri vprašalo ne bo. Toliko za danes. Slednjič povemo lahko še, da naše društvo vrlo napreduje ter šteje vže blizo 60 članov, kateri kaj pridno segajo po časnikih. Odbor je v dobrih rokah in upajmo, da bo društvo lepo napredovalo, in v to mu kličemo: Rasti, cveti in rodi obilen sad v veselje in ponos društvenikov, v jezo in zavist nasprotnikov. DOPISI. Iz Puščavo na Štajerskem. — Tukaj nas je doletela strašna nesreča: namreč naš gospod nune odide iz te klerikalno-zapuščene puščave. Vsa dekleta in tudi žene vmes točijo za njim britke solze, ker tako pridnega »gouspuda« pač več ne bodo videle, in ki je še tako »šikan" navrh. čuden je ta naš Adam, da ga imajo poparjene device tako rade. Vse mora biti, kar je prav, nič preobilo pa ne premalo, toda naš župnik je ta poparjena dekleta čisto znoril s svojo spovedjo in dekliško družbo, nekatere žene pa, katere so šle v žagrad poslušat nauk te družbe, so se kar zgražale nad njegovimi klobasarijami. V jutro so nekatera dekleta pri obhajilu, potem bele pri procesiji in zvečer ali ponoči pa.... pri fantih spe; dokazov kolikor hočete. Sedaj se vidi, da naše device samo za-volj župnika gredo v cerkev, a ne zavolj Boga; zakaj bi se potem jokate, ako gre nune proč, on se gotovo nikdar še ni jokal, ko je coklal zadej za pogrebom, črno oblečen in s palico v roki, namreč zato, ker je bil oni, ki je umrl, preubog, da bi plačal, če bi šel nune zadej za rakvo belo oblečen. Koliko so jih tukaj že pokopali, da ni ne jedenkrat zvon zapel in nune zraven pri rakvi šel; ako mu ne plača, pa on ne gre, ko bi ga tudi s sklenjenima rokama za to prosil. Še kateri mu plača, mora vsakikrat polovico ali pa še več plačati kot bi mu po postavi šlo. Takšni so ti božji namestniki. Vse za denar in zopet denar, drugače ni nič. Ako bi le mato usmiljenja imel, če vidi da je oni ubogi in da ne more plačati, da bi nune poleg pogrebcev šel, bi storil to iz ljubezni do bližnjega. Ali je naš Odrešenik tako učil, kaj, gospodje nunci. To je vaša naloga, da si nakopičite veliko denarja v nikdar sito malho. To je ravno tako, kot bi kakšen kmet imel hlapca, pa bi mu dal plačilo na mesec, potem bi mu še pa moral zopet po- sebej plačati, ako bi kaj delal pri njem, kaj ne, to bi bila lepa, in naši nunci so tako; on ima itak plačilo, potem pa če kdo umrje, pa zopet zasluži do 200 goldinarjev. Vse to stori tisti nesrečni denar, »ki je tako zapeljiv", kakor se pogostoma čuje s prižnice. Ta nune je tudi osnoval »katoliško delavsko društvo". Ko bi bilo to na pravi podlagi, bi že kaj veljalo, pa ker je klerikalnega kalibra, pa ni za drugo kot za raruzdane veselice in za dolgove delati. Še zastave niso mogli plačati, jim je moral neki žagar denar posoditi, kadar bo pa kateri bolan, pa Iako si tisto zastavo na život ovije in čudežno ozdravi. To društvo mu tudi nese, ker siromak včasih dobi goldinar, ko bere mašo za to društvo. Sto in stokrat bolje bi bilo, ko bi ti delavci prej svoje dolgove plačali, potem si šele zastavo kupili; tukaj ni jed-nega trgovca v št. Lovrenci in Puščavi, kateremu bi ti društveniki ne bili kaj dolžni. Takšni so klerikalci; kakoršni so pri denarju, kakšni so pri jeziku, tukaj je veliko klerikalcev, kmetov, ki se štejejo, da so Slovenci, pa kakšni, ako se s kakim »tojčfarderberjem« st-ečata, pa se nemško koljeta, tako da morajo vrane, če na bližnji smreki Cepijo, uiti, doma s svojimi otroki govore tudi nemško, v šoli se mora njegov otrok posebej po šoli učiti nemški, na zavitkih imajo slovensko-nemške napise; kaj ne, da so izvrstni Slovenci 1 Gradiva imam še dovolj, pa še drugikrat kaj več, ko dobimo novega gospoda župnika. Ve Puščavske rujave device se pa leki-sajte, drugega dela sedaj itak ni, da pa bo-dete še bolj vesele, sem spisal to za »Abšid« našemu Adamu. Amen. Ig So voden j. — (Še enkrat: Kapelica Matere Božje ali trajni sp ominek hudobije in škodoželjnosti sovodenjskih klerikalcev.) Do dna njih pregrešne duše jih je zadel zadnji dopis iz Sovodenj v »Spči*. — Sapa jim je pojenjala, dušilo jih je, kajti, ljudje božji, njih grehi so se začeli maščevati, in resnica, tista grozna resnica, katere se vsi klerikavci boje, jih je začela preganjati. 3rez dogmet Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Halje.) Pohvaliti moram teto, da je ohranila hladno krv; samo na njenem čelu sem zapazil nekoliko lf.ipljic znoja, ki ga je takoj jela brisati z robcem. Angelica je bila ganjena, razveseljena do najvišje stopinje in srečna. Oba sva jela čestilati teti, in celo gospodična Zavilovska je izrekla nekoliko francoskih fraz, ki so bile kakor posnete iz razgovora gospe Boquel. Kmalu so znanci obkoljili našo kočijo in tetina zmaga je bila popolna. Tudi jaz sem bil pijan tega Angeličinega stiskanja rok. Zam&n sem si govoril, da se je moglo to zgoditi brezzavestno, ker znovič mi je prišlo v misel, da ženski upor pogostoma, kadar se ima presititf, se prosili navadno v trenutkih vneme in nepre\ darnosti, bodisi že vsled zabave, ali krasnih prizorov, ali nekakih drugih okoliščin, ki so povsem različne od navadnih Pogojev življenja. Takrat nakrat nastane nekako raz-tresenje živcev, vspričo katerega je izguba vsakdanjega ravnotežja lahko razumljiva. VzemŠi v račun temu podobno Angeličino, sem se prepričal, da se je ona že nehala bojevati z občutki, ki so jo obdajali, in sklenil sem biti odločen. Dopuščam, da v Ploševu ne bo nedostajalo pri' ožnosti. Jutri se vrnemo tj6. Današnji moj obod, raz- govori in zabava so odigrali daljšo ulogo kapljic nar-kotina. Ona noče niti verjeti, da čaka naju oba sreča — mora migsamo dati za to popolnoma svojo dušo, brez izjeme in meje. D asi je teta naznanila gospej Celini, da morda ostane z Angelico do jutra v Varšavi,^ smo se imeli vrniti še danes, po mojem obedu, med tem pa se je pripetil slučaj, ki nas je zadržal. Obed, po katerem smo šo pili čaj, je trajal do desetih, v enem trenutku, ko so poslednji gostje odšli, pa je dospela novica, da je Naughty-boj zbolel. Nastala je velika zmešnjava. Predno^smo poslali po živinozdravnika in predno so ga našli, je bila polnoč. Teta ni hotela niti misliti na odhod. Angelica bi se bila kaj rada vrnila, toda zapazila je, da se oprijemljem vsakoršne prilike, da bi jo odpeljal v Plošev — ona pa se še boji. Teta ji je dejala, da vrnivši se tako pozno, spravi vse na noge v hiši, in končno je dejala : »Leon mi ne zameri, da se smatram tukaj kakor doma, sato si tudi ti doma pri meni. Tudi takrat, ko bi mu oddalaJPlošev ter še sama bivala dlje v njem, ne pustila bi vaju od sebe, dokler Celina ne ozdravi.« Te besede so pripravile Angelico do tega, da je ostala. Sedaj ježe ob treh po polnoči. Že se dani, toda na dvorišču in okrog hleva še neprestani migotajo svetilnice ljudij, ki hodijo okrog Naughtyvboja. Ko sva se ločila, je dejala teta, da ostane še črez dan v Varšavi. Jaz pa sem dejal, da sem pustil važne papirje v Ploševu, da grem po nje in obenem odpeljem Angelico. Ko bova sama, ne bom omahoval dalje. Vsa kri se mi rire do srca pri misli, da morda odpeljem to ljubljeno bitje, pritiskajoče se mi na prsi, in da za-čujem njeno izpoved, da me ljubi tako, kakor jaz njo ljubim. Vreme je mračno in deževno, toda dani se čim-dalje bolj. Samo nekoliko ur me še loči od tega trenutka, ko začne zame novo življenje. Seveda ne spim in ne mogel bi zaspati za noben denar na svetu. Niti najmanjša vtrujenost mi ne teži trepalnic. Pišem in se spominjam. Na dlani še čutim toploto njene roke in rahel drget njenih prstov, ki se niso odtegnili, ko sem jih stiskal. Jaz sem obdelal to dušo, jo vzgojil, razvil in pripravil za ljubezen; jaz sem kakor poveljnik, ki je vse naprej videl, vse premislil in preraču-nil, ki ne spi pred dnevom, v katerem se ima odločiti njegova usoda. Angelica nasprotno spi na drugi strani hiše — verjamem, da celo njen spanec deluje zame; mogoče da me vidi v stfii in stega proti meni roke. Kar mrav-jel gomaze" po meni, kadar mislim na to. V tem morju zla, budalosti, negotovosti in dvomov, kakoršno je življenje, je vsaj ena stvar vredna, življenja, ki je nedvomna in močna kakor smrt — in to je ljubezen. Ničesar ni večjega od nje... Dne" 6. rožnika. Danes sem odpeljal Angelico in sedaj se vprašujem, če morda nisem zblaznel? Ne! nisem je pripeljal v naročju, nisem čul njene izpovedi ljubezni. Bil sem odpahnen tako brez omahovanja ter s takim krvavim razburjenjem sramežljivosti, da ni ostalo od mene ničesar. Kaj je to? Ali mar jaz nimam pameti, ali pa ona nima srca? S čim sem se boril? ob kaj se -llfflllllllfff« Pa možem takega kalibra, kakor sonaSi sovodenjski »poštenjakoviči", ni nobene težave pokriti in zatajiti tudi resnico, kar perč v roke pa: 1. .ni res", 2. adokažite* in 3. »zopet ni res* itd. Tako so tudi v »Gorici* zabili celo vrsto klinov z napisom: »nirres* in »dokažite*. Pa vedite, da to dosežete le pri svojih pajdaših okoli .Gorice*, ampak v očeh sovodenjskega občinstva, ki pozna iu vidi vaSa zlobna hi-faavska početja, ste in ostanete vedno tisti neprekosljivi surovi hinavci in škodoželjneži, če tudi svoje ,ni-rese" in »dokažite* z meter-sko velikimi Irkami nattisnete. Posebno debelo tiskan , ni-res" je oni, v kojem trdijo, da niso bili na škof ijskem or-dinarjatu. Nesramneži, ali mislite, da ste se pred svatom oprali ? Nikakor ne, ampak Se v večje Bato se zagazili.Resluca je Tri ostane, da vaš namen' je bil iti na škofijo ter tam ugovarjati imenovanju sedanjega našega g. vikarja, pa ne samo to, ampak še več, ce!6 potom županstva ste hoteli to doseči, kar pa mož poštenjak prejšnji g. županov namestnik ni hotel vašim zlobnim naklepom ugoditi. Zato pa je fakt, da ste šli pa sami v Gorico s tem zlobnim namenom, mi pa gotovo nismo stopali za vašimi pregrešnimi stopinjami do Gorice. Ako so se pa morda tam v gostilni vsled pritiska mOža-poštenjaka izjalovili vsi vaši hinavski naklepi, tega ne moremo tukaj vedeti. Pakt je pa in ostane, da ste poskusili vse mogoče, da bi sedanji naš g. vikar ne smel v Sovo-dnje. Ha! hinavci, težko vam je bilo kaj ne sestaviti rubriko ad 3. v »Gorici* kajti: »Res-.nfoa oči kolje*. »Slovesno izjavljamo* kričijo v Gorici" da g, vikarju kot takemu (?) nismo bili nikoli proti njemu*. Lažnjive duše! čemu je pa bil res tisti šum in ropot proti njegovemu imenovanju ? »Bolezen* njegova, kaj ne? Ha! »Bali smo se, da ga kmalu zgubimo*, kričijo v »Gorici*. Hinavci! zakaj ne govorite resnice ter rečete: »Bali smo se, da ga dobimo!* — Pa kričite kolikor hočete ter iztikajte svojo strupeno želo, kolikor vam drago, pa pred domačim občinstvom in tudi gotovo pri g. vikarju se ne operete; kajti mislimo, da vas je tudi on že dobro spoznal, ker sam pogled v tisti potuhnjene hinavsko smehljajoče obraze in človek spozna, da ima pred seboj živelj, s katerim ni dobro se pajdašiti ne samo v cerkvi ampak nikjeri. In dalje zopet ta kapelica. Kako se zvijajo z izgovorom, da je na občinskem zemljišču, katerega je občina »drago* plačala. Hinavci! ali se nočete sedaj več spominjati, da ravno vaša »banda* je pred leti trdila, da je na istem mestu cesta preozka, ter zahtevala, naj občina pokupi hišo Eodermaca .ter jo posuje, da bo cesta širša, kar je imenovani tudi ugodil, toda gotovo ne iz do-bičkaželjnosti, kajti po isti ceni je moral istočasno pokupiti občinsko zemljišče na nasprotni strani. — Torej ako ste pred leti spoznali potrebo takega prostora, čemu ga pa zdaj na ? ^.Jorunski način zapirate? Ali ni to zlobnost, ,'• izkoriščate čas in odsotnost oseb v svoje bogoskrunsko delo ? Ako se niso pošteni ljudje odzvali v vašo sejo (pardon — pogovore), čemu jih lovite v pozni noči okoli a podpisi ? Ako vam je g. načel nik sam, kakor se bahate, podpisal na domu vaš bogoskrunski sklep, je naredil to, ker je bil zvijačno prevaran, kajti na papirju je bilo »uradno" počečkano, da bode stala kapelica na desni strani cerkve, ne omenivši blizo meječih lokalov. — In g. načelnik je bil gotov, da se to zgodi ob Roj-čevi hiši (desna altarna stran cerkve), da je to Rojčeva pobožna želja, ki bi mu znala spečati nekaj opeke iz biljenske opekarne ter njegovemu bratu nesla masten zaslužek za morebitno kovaško delo. Torej, nesramneži, čemu skušate oprati svoje demonske duše? čemu vpijete, da se hoče vam krasti čast in poštenje, ko ste sami uverjeni, da je stvar težavna in nemogoča krasti kaj tam, kjer ni« — Ni treba torej, da vas šuntamo proti občinstvu in tudi ne proti g. vikarju, saj vas vaša hudobna škodoželjna dejanja sama kažejoTvsvitti luči: kajti ni je osebe v občini in niti najpobož-neje stare ženice, ki bi ne bila uverjena, da kar delate, delate iz zlobne škodoželjnosti, posluživši se pri tem na bogoskrunski način celo podobe nebeške matere. Pfuj, hinavci! In konečno kot paralelo dopisu v »Gorici*, kateri je močno zabelj^n s ptujimi nemškimi in ital. frazami, naj bodi omenjeno, da hudomušno sovodenjsko občinstvo ne navaja spominka njih hudobije drugače nego: »La Madonna dei dispetti*. — Mislim pa, da bi bilo mnogo umestnejše, ako bi se zval: »La Madonna dei dispettosi*. »Glas občinstva*. Ia Bol. Vrtojbe. — Pred 30 leti so uvideli naši očetje potrebo po omiki in izobraževanju našega kmetskega ljudstva, in ustanovili so Čitalnico, katera je takrat tudi delovala v korist ljudstvu in čast ustanoviteljem. A ko so ti ustanovitelji in vzdrževa-telji pomrli ali se razšli sirom sveta, je zaspala tudi Čitalnica, in še le v letu 1896. so jo naši narodni možje in mladeniči spetsrpe-budili. Od takrat naprej se je zbirala zavedna mladina in možje okoli društva, ter je vzdrževali pri življenju do danes. In pogled v račune in društveni inventar na občnem zboru dne 4. t. m. nam je dokazal, da čitalnica stoji danes precej trdno. Pristopilo je tudi več novih udov. Sklenilo se je ustanoviti v Čitalnici prepotrebno knjižnico, in danes stoji res na razpolago udom več knjig, po katerih društveniki pridno segajo. Že je začelo postajati bolj živahno v bralni sobi — posebno ob nedeljah — kar dobi Čitalnica pismeno odpoved prostorov od 1. januvarja 1905. naprej. Pa to bi še ne bilo tako hudo, saj se je takoj preskrbelo za drugo bralno sobo, najhujše je to, da hoče nekdo odvračati od Čitalnice ude, posebno pevce s tem, da jim obljubuje usta- noviti novo društvo! Ako bi bil s tem združen namen koristiti komu z novim društvom, ter ko bi bilo kako novo društvo potrebno, bi končno nihče ne oporekal tej misli, ali ker se snuje vse to le radi osebnega sovraštva do ene osebe, naj le premislijo oni, ki bi radi podpirali ustanovitev novega društva, kako dolgo bode to društvo živelo; upamo pa, da umrje, predno se rodi, kajti nobeden zaveden čiovek ne bode sedel na limanice praznim obljubam. Držimo torej trdno skupaj, da bodemo zamogli slovesno obhajati v prihodnji pomladi 30 letnico obstanka Čitalnice. Vam pa, ki rujete proti Čitalnici, samo to: Ne podirajte tega, kar je Vaš pokojni oče ustanovil. Č i t a 1 n i č a r. Iz Devlna. — Bralno-pevsko društvo »Lidija* v Devinu je imelo v nedeljo dne 11. t. m. svoj redni občni zbor. V nedeljo dne 18. t. m. pa se je konstituiral društveni odbor. Predsednik je zopet g. Josip Sorč, nadučitelj, podpredsednik g. Ivan Pecikar, blagajnik g. Franc Pecikar, knjižničar g. Ferdo Herkov; odborniki so: Anton Peric, Josip Pahor, Miroslav Colja in Josip Mervic. Društno »Ladi?«* priredi na dan Sv. 3 kraljev slovenski šolski mladini božičnico s pomočjo drugih rodoljubov. Opozarja se na to božičnico in prosi podpore. Društvo »Ladija* je za Devin neprecenljivega pomena, zato pa je pričakovati, da bo stopalo naprej p započeti poti ter vršilo svojo nalogo, kar pa je mogoče v glavnem, ako ima veliko število udov in pa ako občinstvo podpira naše prepotrebno društvo. Naprej! Domače in razne novice. Imenovanje. — Minister trgovine je imenoval dr. Avrelijana Jeroniti v Trstu visim poštnim komisarjem. O tržaškem namestniku se je te dni pisalo po listih, 1a utegne biti odpoklican iz Trsta ter da bi bil namenjen celo za naslednika Korberju. Vse take vesti so pač malo verjetne, ker ne moremo si misliti, da bi izvedla vlada premembo na tako težkem mestu, kakor je v Trstu, kar tako naglo, ter da bi se igrala s provizoriji v naših deželah, kjer pravijo, da je nujno potrebno, da imamo namestnika, pa seveda namestnika v p r a-vera pomenu besede! Vabilo k »Božlcntel*, katera se priredi v Kobaridu dne 22. decembra ob % popoldne v dvorani »Občinskega doma". K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. BIcmanje. — Pišejo ,Ed.«: Položaj se jasni. Razna znamenja kažejo, da hočejo merodajni faktorji našo afero še nadalje reševati po — svoje, da nočejo miriti duhov, marveč jih še razburjati. Za danes ne govorimo dlje, ali bomo govorili, ko bo primeren trenotek za tu. V podkrepljenje gornjega našega izreka naj zabeležimo tu dve značilni dejstvi iz zadnjih časov. Vaški župan ricmanjski Ivan Berdon je zopet enkrat v sodni preiskavi. Sedaj so ga izvestni ljudje ovadili, da je nekako tam v mesecu oktobru razžalil cesarja in — govoril za Rusijo. Trpke besede nam silijo iz peresa. Ali, ker je stvar »sub ju-dice", vzemimo vode v usta in molčimo! Ali potem bomo govorili sam žolč in pisali bomo, da bo izvestnim ijudem šumelo po ušesih. Drugo dejstvo je, da se že več časa širi govorica, da dobimo v Ricmanje — orožniško postajo. Kaki »stvarni* razlogi govore* za to spremembo, moremo sklepati iz tega, da je sedaj postaja nekako v središču orožn:s':ega okrožja, v Boljuncu, dočim bi bila v Ricmanjih prav na — periferiji' okrožja. Le toliko pripominjamo, da naj si nikdo ne domišlja, da mu bo iz te poslednje na-redbe cvela zaželjena pšenica v naši vasi. Smo prepametni za to, ker imamo za sabo dobro in dolgo šolo! Dalmatinske parobrodne dražbe, „Lloyd' In akcljti ljubljanskega župana. — Dalmatinski trgovinski promet si je bil tekom let s pomočjo vlade primonopolizoval avstrijski ,Lloyd". Malomarna uprava pa je spravila v najneugodniši položaj vsa lokalna parobrodna dalmatinska podjetja. Ker »Lloyd* kljub državni podpori ni vršil svoje naloge ter hii pasiven, se je končna osrednja vlada lotila misli, da združi propadajoče dalmatinske parobrodarje v eno celoto ter vstvari tako intenzivnišo zvezo s Trstom in se tudi lokalni' promet povzdigne. V tej situaciji razmer se je lotil ljubljanski župan Hribar dela ter predložil vladi skrbno izdelan načrt, na podlagi katerega naj bi nova delniška družba z že zajamčenim kapitalom 10 milijonov K prevzela ter reorganizovala ves dalmatinski pomorski promet. Hribar je namreč ustanovitelj in predsednik »Ljubljanske kreditne banke", katera ima svojo filijalko v Spletu. Na merodajnih mestih so z veseljem pozdravili Hribarjev načrt, in spočetka se je sodilo, da se ta načrt tudi uresniči, to še toliko bolj, ker je »Lloyd* ponovno povdarjal, da bi se rad otresel dalmatinske službe. Ali to je bilo le nekaj časa, kajti kmalu je začel »Lloyd* intrigirati, dalmatinske družbe pašo jele omahovati, češ, da se taka ideja ni spo-čela v glavi Dalmatinca, začeli so pisati proti Hribarjevi akciji, in uspeh je bi t*-., da je ,Lloyd" predložil konkurenčni načrt, pa katerem zahteva 400.000 K letne podpore več nego Hribarjev. Vlada sicer sama odobrava lep in previdno sestavljen Hribarjev načrt, ali mogoče je le, da zmaga »Lloyd*. Paro-brodniki se bodo v tem slučaju brez dvoma kesali in gotovo pride čas, ko bode Dalmacija bridko občutila, ker se je protivila tako gospodarsko eminentno važni združitvi v slovanskih rokah i (Dalje t prilogi.) razbil? radi česa me ona odriva? V moji glavi je nastala taka zmešnjava, da ne morem misliti, pisati, modrovati; le to, to vprašanje si ponavljam .neprestano: ob kaj se razbijam? Dne 7. rožnika. Napravil sem nekako neizmerno pomoto, Česar v tej ženski nisem zapazil in na to ne računal. Cela dva dni sem si prizadeval razumeti, kaj me je doletelo, imel pa sem glavo tako zmedeno, da nisem mogel niti mislili. Sedaj zbiram vso hladno kri in vso zavest, da si ogledam položaj. Bil bi kaj jasen, ako bi Angelici branila ljubezen do moža; takrat bi razumel to raz-žaljenje in razburjenost, s kakoršno me je to bitje, tako nežno in potrpežljivo, pahnilo proč od svojih kolen. Toda tega ne morem dopustiti. Toliko možgan mi je še ostalo v glavi, da pomnim, da zreti na reči preveč črno, je isto taka blodnja in budalost, kakor zreti na nje preveč rožnato. Od kod se je imela vzet? v njej ljubezen do Kromickega ? Preračunajmo vse še enkrat. Omožila se je ž njim brez ljubezni; čas, ki sta ga prebila skupaj, je obračal v spodkopanje njenega zaupanja, prodal je njen rojstni kotiček, s čemur je provzročil bolezen njene matere. Otroka nimata. V ostalem dete ne uči Ženske, bolj ljubiti moža, pač pa jo uči, jemati ga bolj v po-štev, zavaruje ga, ali z drugimi besedami: dela tesnejšo zvezo rok ne pa srca. Anf -3iitSofie" tt. 102. i rine 21. decembra 1904. Včeraj smo čitali poročilo, da so zastopniki parobrodnih družb 'meli posvetovanje z dalmatinskimi poslanci; na tem posvetovanju se je baje povedalo, da je Zupan ljubljanski odtegnil svoj načrt, da si pa pridržuje, priti ž njim zopet ne dan, ako ti vlada ne odobrila sporazumljenja med dalmatinskimi družbami in »Llovdom*. Jeza na laške ministre ! — V Benetkah se je imel vršiti velik'shod, fta kateri so bili povabljeni župani, politiki in drugi, da bi slovesno protestovali proti dogodkom v Ino mostu. Laška vlada pa je ta shod jednostavno prepovedala 7- in vse veselje »neodrešencev« je splavalo, poi vadi.. Po laških listih najradikalnejše barve v Avstriji je radi tega krik in vik, posebno obdelavajo laška ministra Giolitti in Tittoni. »Alto Adige« iz Tridenta pravi, da naj se Giolitti nikar ne predrzne prikazuti še kedaj kje v Tridentu, kajti tam utegnejo pomesti ž njim ter ga iztirati iz hotelov.... naj %re v Char-lottenburg I Jeza je umevna, ker so hoteli vprizo-riti v Benetkah bržčas kaj sličnega, kakor lani v Vidmu in Čedadu! Tudi goriški »Corrtere* je radi ••»* povedi shoda v Benetkah ves iz sebe. Umevno, da zato Giolitti tudi v Gorico ne sme, ker bi ga veliki »Corrhre« hitro pognal preko CrnožoiUh mejnikov 1 — Ta lekcija iz Italije same bi pač morala poučiti razsodne Lahe, kje je meja za izvestne stvari, ali kako naj jih poduči, ko pa ni take razsodnosti med njimi! Radi slovenskega braniteljevega govora pri laški obravnavi v Trstu se je bil razvnel .Piccolo" ter napisal članek, v katerem hoče dokazovati, kaka strašanska nepravilnost je to, ko je pri laški obravnavi, obtoženec je bil Slovan, govoril branitelj slovenski. »Piccolo* je to žigosal, pri tem pa bleknil tudi par neuronostij o »lingua del foro". Kako pa delajo laški odvetniki. Nešte-vilno je bilo že slovenskih obravnav v Gorici, pri katerih je samo laški odvetnik govoril laško. Za nje je torej prav, da koncem čisto slovenske obravnave govori laški odvetnik laško, nasprotno pri laški obravnavi pa ne bi smtl slovenski odvetnik govoriti slovenski. To je logika! — Lahi kažejo na tak način le svoje sovraštvo do slovenskega jezika, drugega nič. To pa se jim mora iz-biti počasi in pokazati jim treba z njih vzgledi* da se mora naš jezik upoštevati jed-nako z laškim 1! Lep kateLat! •— V nedeljo zvečer okoli 8. ure je šel orožnik v Gradišču ob Soči v tamkajšnje župnišče aretirat kaplana, ki se piše don Giuseppe Galligaris. Ta sveti mož si je dovoljeval z dekletci nedovoljene reči; baje je zapiral tune simpatije občinstva na sploh, baj šele slovanskega, ki pač iz srca rado čuje vselej krasno rusko pesem. Molče* je potrdila slavna Gregorčičeva »Gorica" svojo brezbrižnost za veljavo slovenskega jezika glede lepakov h koncertom in drugim predstavam umetnikov, ki pri-, hajajo med nas. Če bi bila le mogla kaj reči, bi se bila klepetavka oglasila, ali ker je njeno izdajsko stališče docela razkrinkano, se je vgrizla v jezik ter lepo molči. Ta molk govori dosti. Jemljemo ga na znanje. Božična priloga »Gorice*. — »Gorica* izda v soboto posebno Božično prilogo — namreč Kerševanijevo veliko »Poslano*, katero obeta narasti na kolone in kolone, ker se v zadnjih dveh številkah kar ni hotelo razširiti, marveč se je z 19 vrst v št. 101. celo reduciralo v 102. štev. na borih o vrstic. — Ko je dobil »direktor*, kar je po nepotrebi iskal, je postal zbegan, kakor pričata imenovani »Poslani*, zgovarja se na g. H. D., ki je pač v stiski govorila ter zvrhala krivdo na odsotnega g. K. Pač priča, podobna Kerševaniju! Zmagoslavno je povedal v 101. štev. »Gorice«, da »posmodi* prihodnjič Gabrsčeku, ali ko smo pogledali v 102. štev., smo videli — »posmojenega* Ker-ševanija, ki ni nič odgovoril, marveč je od- govor »odložil radi posebnih vzrokov*. Ali se je morda bal, da ga že danes primerno »posmodimo«, da je odložil za soboto P — Kar je bilo stvarnega, sta g. K. in G. že zavrnila »direktorja« tako, da je vsak na jasnem, kaj in(kako ima soditi o teh rečeh. Kerševani pa rad skače od stvarnosti v stran, in če misli nablebetati morda zopet kake druge reči, ki bi potrebovale kolone, da bi se pojasnile, se vara, če misli, da se mu bo odgovarjalo. Naj ima on zadnjo besedo, besedo klepetulje, ki je kazala s prsti, da se striže in ne reže, ko se je že p o ta p 1 j a 1 a... Ako bo pa kak odgovor le potreben, ga dobi drugod! To v primerno direktivo njemu in dr* F^lleli^ u» kaM Kerševanise je že _ pohvalil nasproti ,prij&teljem% da dr. Pavi. že »posveti*... Tako je torej dr. P. res sokrivec na vseh teh podlostih?! Pohvalil se je tudi, da »Gorici« ne plača niti groša za vse poslanice. Že verujemo l Za lumparije je v »Gorici* vedno dovolj prostora, dasi ga je Bicer malo in ga krade či-tateljem z oglasi, katere navadno maBtno računa. Bazglas. — Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo letnih 240 kron, katero podeli iz dohodkov zaloga prevzvišenega deželnega glavarja Franca Coroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nadvojvodinje Marije Valerije. Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežene grofoghie gorifiko-gradiške ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebne med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetjih. Prošnje je podati do 31. decembra 1904. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je: 1. spričevalo županijskega urada do-tičnega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstvi: pfistojnostne občine, ¦— v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživita prosilčeva,. kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje. 2. zdravniško spričevalo, potrjujoče pro-silčevo bolehavost ali pohabljenost, ki za-kivlja njegovo nesposobnost za delo. Če se poizve, da je kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora. — Deželni odbor. »Kakor jež.* — »Gorica* ima to sreče da ima takoj pri roki za vsako kritiko strokovnjaka; mi nismo tako srečni. Posebno jih ima na razpolago glede glasbe in petja. Koncert Nadežde Slavjanske je ocenil neki X., seveda popolnoma strokovnjaško. Med drugim piše... »Kako se vendar v teh zborih sliši prehajanje od močnega »fortissimo* na lahki »piano«, ko se glasovi slišijo k a-k o r j e ž, in to najnežnejši otročji glasovi ženska. Nimam ničesar, kar bi skrival pred seboj! Doživel sem tako popolen poraz, da ko bi imel moči, ko bi imel nekak drug razlog do življenja, pa bi moral danes oditi. Dopustimo, da me ljubi, ali kaj imam od tega, ako ta občutek ne raztrga nikdar vezi, ki jo vežejo, ne dospe nikdar na površje, se ne uresniči nikdar z nikakim činom? Tako si lahko predstavljam, da me ljubi grška Helena, Kleopatra, Beatrice ali Marija Stuart! Tako more biti ono čutilo, ki ničesar noče in ničesar ne zapoveduje. Mogoče, da to srce pripada meni, toda to je majhno, za dejanje nesposobno srce! Ona morda »pozuje« sama pred seboj kot vzvišena duš?, ki žrtvuje na oltarju dounosti svoje Čuvstvova-nje ter se zdi sama sebi lepa. To je zadoščenje, ki je vredno, da se kaj stori za isto! Prav! Žrtvuj sebi mene, toda, ako si misliš, da če žrtvuješ svoje čute, mnogo žrtvuješ, in da nahraniš ž njim dolžnosti — pa se motiš! Ne morem ni misliti, niti pisati ne morem več mirno ! Dne 8. rožnika. Koketka je oderuhinja, daje le malo, toda zahteva visoke obresti. Danes, ko sem že mirnejši in ko morem že misliti jasneje, moram priznati, da vsaj v tem oziru nimam Angeliei ničesar očitati. Ona mi nima ničesar očitati. Ona mi ničesar ni dala, in ničesar ni zahtevala od mene. To, kar sem smatral v njej v Varšavi za odsev koketerije, to so bili zgolj trenutki dobi'e volje in veselja. Torej sem jaz izzval vse to, kw se je pripetilo, jaz sam storil celo vrsto pomot ter sem sam vsega — kriv. Vedeti nekaj in jemati v poštev, to sta dve različni reči. Dobro si moremo predstavljati vpliv tujih fakrtojev, delujočih v duši nekakega človeka, v obče- vanju ž njim vendar jemljemo najpogosteje zgolj sami sebe za točko izhodišča. Tako se je pripetilo tudi meni. Jaz sem vedel, ali vsaj čutil, da jaz in Angelica sva dvoje bitij, ki sta tako nasprotni drugo drugi, kakor bi prihajala z dveh različnih planetov — toda nisem znal si to stanovitno ohraniti v spominu; zato sem | nehote računal na to, da bo ona v danem slučaju postopala tako, kakor bi jaz postopal. In navzlic temu čutilu, da sva dvoje bitij pod solncem, ki si nista niti trohico podobni — dva tečaja, še sedaj zapisujem to z nekakim začudenjem, še sedaj mi je težavno spoprijazniti se s to mislijo. Ali vendar je to resnica. Jaz sem tisočkrat bolj podoben Lavri Davisovi, nego Angeliei. Sedaj pojmim, ob kaj sem se razbil. Ob to, česar jetiko Čutim v sebi že da »no, ob to, česar pomanjkanje je v resnici razbrzdalo in osvobodilo moje misli, ki pa je prineslo ob enem v&me zarodek smrtne bolezni ter postalo moja tragedija. Ob katekizemsko preprostost njene duše. Sedaj si dajem iz tega razločno poročilo — mogoče, da še ne dovolj obširno, ker sem človek tako zamotan, da sem zgubil smisel za preprostost... »Čujem tvoj glas, toda ne vidim te...« Moj duševni pogled trpi na neke vrste dattonizmu ter ne razločuje nekaterih barv. Meni se ne more na nikak način urediti v glavi, kako je mogoče, ne ogledati si načelo, bodisi Še \ teku stoletij ne vem kako posvečeno, z obeh strani j, ne razkrojiti ga na kose, koščeke, atome, z eno besedo ; razkrajati dotlej, da se razsuje v prah in se ne d & več skupaj zložiti. Angeliei nikakor ne more v glavo, kako je mogoče na načelo, ki je priznano za dobro in posve- čeno ob enem po veri, kakor tudi po človeštvu sploh, zreti drugače, nego na nekako dolžno pravo. Meni je to vse eno, ali je to v njej vestno ali nagonsko, primodrovano z lastnim duhom, ali pridobljeno, dovolj, da je to danes zrastlo že' v njeno na- Začul sem že nekako svarilo v tem, kar mi je povedala v zadevi gospe Koricke: »Vse je mogoče dokazati, toda kadar človek ravna slabo, pa mu svet zmerom pravi: slabo je slabo! ter se ne da* z ničemur prepričati.c Takrat nisem pripisoval temu take važnosti, kakor bi jo smej pripisati. V Angeliai ni nikakoršnega omahovanja, nikakoršnih dvomov. Njena duša preveva pleve zrna tako temeljito, da o kaki zmedi ne more biti ni govora. Ona se ne trudi z iskanjem lastnih pravil, a sprejema jih gotove iz vere in splošnih nrav-nih pojmov, toda osvojuje si jih tako močno, da postanejo one njena last, ker prehajajo v njeno kri. Čim preprostejša je ta raziika slabega in dobrega, tem bolj je ona krepka in neizprosna. V tem etičnem kodeksu ni najti milejših okoliščin. Ker pa po tem kodeksu soprogu pripada možu, zato dna, ki se vda drugemu, ravna slabo. Ondi ni razprav, obzirov, raz-mišljevanj — ondi je zgolj desnica za pravično, levica za grešnike, nad njimi usmiljenje božje, toda med njima — ničesar — nikakega središča. To je kodeks vrlega Jamej a in poštene Magde, tako preprost, da oni, ki so podobni meni, nehajo razumevati ga. Nam se zdi, da življenje, da človeške duše so preveč tesno zložene, da bi se kaj takega moglo v njih uvrstiti. In res, nam ni mogoče uvrstiti se v njem. Na nesrečo, mi nismo iznašli ničesar drugega, in radi tega se skitamo nalik zablode-lim ticam — v puščobi in strahu. kakor tudi najnižni glasovi mogočnega basa«, — Torej: kako se slišijo najnežnejSi otročji glasovi? — Kakorježl — Kako se slišijo najnižni glasovi mogočnega basa? — Kakor ježi — Jež je torej postal imenitna žival v petju. — Ker pravi kritik X. tako o otrobih glasovih in basu, je najbrže mnenja, da je tudi Nadežda Slavjanska pela... kakor jež.... ter da se je slišal ves kon-ceft... kakor ježi — To kritiko si pač shrani Slavjanska. r- Pa se je moral smejati g* Mrcina, ko je bral primero z ježem 11 .Slovanska knjižnic«.' — Razposlali smo prvo kijigo Sienkievieevega .Potopa*. Obsega 672 stranij drobnega tiska. V primeri s poprejšnjim je v tej knjigi ravno t r e t) i n a več berila. ----Ta knjiga velja za 9 snopičev »Slov. knj.* —Tudi vezane knjige razpošljemo te dni. Plesni klub gor. slov. mladine vabi vse vabljenee, gospice in gospode, k plesnim vajam na Štefanov dan; obenem se opozarja, da imajo z ozirom na tesne prostore pristop k vajam izključene le vabljeni. Proti novemu občinskemu redu piše »Gorica« na dolgo in široko. Pa šele sedaj, ko je bil ta občinski red sprejet v deželnem zboru. Tudi protestni shodi se obetajo, — Zakaj se pa vendar ni poprej ganil dr. Gregorčič? 1 Po toč: zvoniti je prepozno. — V zasedanju deželnega zbora je hlapče-val dr. Pajerju ter mu storil vse, kar je hotel — zakaj tudi ni zase kaj zahteval? Ostal je v zbornici s svojim« »pajdaši, da je omogočil Pajerju kmetijski urad — zakaj ni takrat rekel: Prav, jaz omogočim kmetijski urad, zahtevam pa zase, da se občinski red ne sprejme, marveč se vrne dež. odbora, da se poizvedo mnenja občin, ako mu je res t oliko pri srcu nov občinski red. — Ker pa vsega tega ni storil dr. Gregorčič, je vsa gonja po .Gorici* sedaj le humbug, samo da dražijo in bujskajo. Gregorčič je bil koncem zasedanja z vsem zadovoljen, celo zahvaljeval je Pajerja in občudoval — čemu sedaj drug obraz! Nov občinski red ni všeč politiku-j o č i duhovščini, zato intrigirajo. Bojijo se, da se ne bi po dobrih tajnikih omejil vpliv nuncev na občinske zadeve. To je pravi ? Protin revmatične bolečine • Zolt&novo mazilo toli priznano kot najbolje mazilo se dobiva v vsaki večji lekarni, steklenica K 2-— Razpošilja po pošti lekarna Zoltan, Budimpešta, V. Szabadsagier. vzrok piotivenju in nič drugega. — Kar se tiče odvisnosti od dež. odbora — ponavljamo, naj slovenska odbornika tam vršita svojo dolžnost energično in previdno, pa ne bo nobene nevarnosti l Kažipot po Goriškem dobijo na::;aiki danes teden v prilogi aSoče*. Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih pa priložimo okoli novega leta. . ________ Vojna med Rusi in Japonci. Zadnje vesti. Japonci so zavzeli pred Port Arturjem forl Kikuanšan po hudem boju, ki je trajal 10 ur. — V Mandžuriji je hud mraz; 16 do 20 stopinj pod ničlo. — v* delu japonske armade v Mandžuriji jeTiastala baje kuga. Tretja ruska armada. Novi tretji armadi, ki gre sedaj na bojišče, bo pfidodeljen poseben, izbran samostojen veči zbor konjeništva. To je novose-stavljena, mešana kavkazka kozaška divizija, ki obstoji iz samih zbranih kavkažkih polkov, ter je vzeta iz kozakov prvega reda. Ista divizija je pod poveljstvom generalnega majorja Karzeva, ki je na glasu kakor posebno energičen častnik. Avstrijski nadvojvoda o vojni. »Novoje Vremjaw poroča iz Mukdena 16. t. m.: Iz pisem nadvojvode Leopolda Salvatorja na princa Jaime bourbonskega je razvidno, da vlada v višjih avstrijskih vojaških krogih prepričanje, da se je na bojišču od bitke pri Liaojanu izvršil velik preobrat v prilog Rusom. Nadvojvoda, kot dober pozna-vatelj topništva, je kar presenečen nad bojnimi zmožnostmi ruskih baterij ter prerokuje ruskemu topništvu odločilni pomen v bodočih bitkah. Božičnih prazniki v Mandžuriji. Dopisnik »Bušev. Vjedomosti* poroča iz Mukdena, da se vsa operacijska armada pripravlja na slovesno praznovanje božičnih praznikov. Pri vseh oddelkih čet se pripravljajo božična drevesa. Neprestano prihajajo v veliki množini božična darila. General SteselJ ranjen. Iz Gifu so sporočili Daily Telegraphu, da je generala Steslja zadela kroglja ter ga ranila, vendar pa rana ni nevarna. Prejšnja rana se mu je zacelila. Maj prlčno Rusi zopet z ofenzivo? O vprašanju, kdaj Rusi v Mandžuriji prično z ofenzivo, je rekel odposlanec generala Kuropatkina, grof Adierberg, ki je došel v Peterbarg, sledeče: „Za sedaj mislijo Japonci le na brambo. Dobro razumejo, kolike izgube so trpeli, da so prišli do reke Šaho. Toda tedaj so imeli pred seboj le slabotnega sovražnika, sedaj pa, ko stoje pred grozečo in veliko silo, jim ne preostaja drugega, ko misliti na brambo. Na to delajo sedaj z vsemi silami. Japonci ne morejo sedaj vojevati niti guerilla-vojne, ker nimajo zato pripravne konjenice. Kar se tiče splošne ofenzive ruske armade, je po grofovem mnenju za sedaj še ni pričakovati. Ofenzive ne nameravajo pričeti pred koncem januarja ali začetkom februarija. Vendar se izvede gotovo z uspjhom. Tudi morebitni slučaji ne izpre-mene sklepa. Sploh ni dvoma nad premočjo ruske armade in vsi, od generala Kuropatkina do zadnjega vojaka gledajo mirno in v prihodnjost. Koliko Izgub so Imeli doslej Eusl % .Sibirskaj a Vračebnija Vjedomosti" (Sibirski zdravniški glasnik) poroča na podlagi podatkov, da znaša število ruskih izgub do 21. okt. v večjih bojih in bitkah 68.441 mož ter 1913 častnikov. Tu so ušteti mrtvi, ra-jenih in vjeti. Koreja je odpoklicala svoje poslanike na zunanjih dvorih. Tako se poroča iz Tokia. Že prej je Koreja svojo armado uvrstila v japonsko armado in nje čete so se pod japonskim poveljstvom pojavile na severu Koreje proti kozakom, odpoklicanje poslanikov pa znači, da je izgubila popolnoma svojo samostalnost in da bo le raikadova vazalna drŽava. Iz Seula se poroča, da so Rusi v Koreji pričeli prodirati proti jugu. Pori-Artnr. Iz Čifu poroča Reuterjev biro: Rusi, ki so dospeli iz Port Arturja, potrjujejo, da so se pogreznile ruske vojne ladije ter izjavljajo, da bi bili zamegli Japonci storiti to že pred par meseci, da so pa raje obstreljevali utrdbe. Učenje ladij po Japoncih se da po mnenju Rusov tolmačiti v smislu, da so Japonci zgubili nado, da bi trdnjavo osvojili. V zadnjih tridesetih dneh so Japonci izgubili tri torpe-dovke, tretja se je pogreznila povodom nočnega napada dne 14. t. m. Na visokem griču so Japonci izgubili baje 12.000 mož. Isti hrib bi zamogli rabiti le kakor opazovalnico. Od glavnih fortov ni padel nobeden. V zadnjih 14 dneh so prišli baje v Port-Artur trije parniki z živili. Nade je, da se bo trdnjava držala še mnogo mesecev. Dopisnik »Biršev. Vedomosti" je spo-~ ročil iz Č'fu, da smatrajo osebe, ki dobro poznajo krajevne razmere v Port Arturju, trditve, češ, da bo posadka sedaj prisiljena, pribežati v Liaotiežan, za smešne. Preden pride posadka v ta skrajni položaj, bi se morali Japonci polastiti glavnih fortov, ki obdajajo Port Artur, kar bo zahtevalo mnogo časa in žrtev. SteselJ ne kapitulira. Berolinskemu ;LokaIanzeigerju' se br-zojavlja iz Tokija: General Steselj je na j>-ponski poziv, da naj kapitulira, odgovoril, da ima on, kakor tudi posadka resno voljo, vztrajati do zadnje kaplje krvi in pod nobenim pogojem nikdar ne kapitulirati. Japonski fanatizem. Nemirovič Dančenko piše v „ Ruskem SIovu": Polkovnik generalnega štaba Zapol-ski, eden izmed najuglednejših naših častnikov, mi je pripovedal: Pri Liaojangu si neki japonski praporščak videč, da je njegov oddelek obkoljen in uničen, ni vede! drugače pomagati, da bi rešil polkovno zastavo, da si je razparal irebnb, odrezal z droga zastavo in jo skril v svojem trebuhu. To ni navdušenje, to ni osebno junaštvo, pripomnja Dančenko, to je fanatizem. A sedaj si mislite, kaj znači vojna s takim sovražnikom, pri katerem niso taki ljudje izjema, marveč pravilo. General Steselj o Port-Artnrju. Brzojavke generala Steselja od 25., 28., 30. novembra in 2. decembra opisu* ?jo silno ljute dvanajstdnevne. napade na Port Artur, ki so pričeli dne 20. novembra ter bili v noči ojl 2. decembra končno odbiti. Japonci so glasom izjav vjetnikov izgubili najmanje 20.000 mož. Brzojavka generala Steselja od 10, t. m. poroča, da so Japonci dne 6- t. m. zasedli visoki hrib ter obstreljavajo ladije, nahajajcče se v pristanišču. General Zerpinski, ki je bil v prejšnjih bojih ranjen, je za ranami umri. Razpoloženje čet je izvrstno. General SteselJ generalu Noglja. Pismo generala Steslja na generala Nogi v stvari bolnišnic se glasi nastopno: »Čast mi je poročati, da obstreljeva Vaše topništvo naše bolnišnice, ki jih je lahko spoznati po rudečem križu. S pozicij Vašega topništva je videti te zastave. Prosim Vas, da prepoveste to obstreljevanje. Na ta korak me je prisililo gostovanje do naših hrabnih junakov, ki se nahajajo sedaj v bolnišnicah rudečega križa, potem ko so se bojevali z Vašimi vojaki. Med temi junaki je tudi nekoliko ranjenih Japoncev. Zagotavljam Vas svojega spoštovanja. Pismu je bil priložen listek sledeče vsebine: S tem pooblaščam glavnega voditelja bolnišnic rudečega križa, Barašova, da se z Vašo Ekscelenco pogaja, da med obstreljevanjem pazite na naše bolnišnice. Ni treba omenjati, da Vam pripo-znavam pravico povspeševati vspehe operacij. General Nogi je ukazal izročiti svoj odgovor na domenjenem kraju. Isti se glasi: Čast mi je zagotoviti, da ni jap. armada, ki spoštuje človekoljubje in pogodbe, od početka oblegovanja nikdar namenoma streljala na poslopja in ladje, ki imajo zastavo rudečega križa. Veči del trdnjave se ne vidi s pozicij topniJ^va, in kakor Vam znano, ne pogode* vsi streli, da to tem več, ker vsled dolgotrajnega odpora topovi čimdalje slabeje pogajajo svoje cilje. Z velikim obžalovanjem, da ni možno zabraniti, da ne zamorejo naši topovi doseči zaželjenega namena, zagotovljam Vas svojega globokega spoštovanja. Japonsko brodovje, ,DaiIy Telegraph* poroča iz Čifu od 18. t. m.: Del japonskega brodovja je oi-plul v Singapore. Dne 15. t. m. je bilo zbranih pred Daljnem 25 vojnih ladij. Japonski transportni parniki imajo sedaj tudi topove. Mnogo trgovskih ladij je lahko oboroženih, da lahko prevzamejo blokadno službo. Tretja i tiska e (kadra. Oboroženje in vodstvo tretje ruske eskadre je poverjeno poveljniku brodovja in pristanišč v baltiškem morju, admiralu Biri-Iovu. Isti je odpotoval v Libavo. Naskok na Icašan in Bondt. »Daily Telegraphu* so dne 18. t. m. sporočili iz Čifu: Del oblegovalne armade je prinesel podrobna poročila o napadu Japoncev na forta Icašan in Bondi od dne 3. t. m. Fort Bondi so Rusi obdali s 600 čevljev dolgim in 300 čevljev širokim rovom. Rov je bil pokrit s koradinovim oljem, drvi in slamo. Ko so japonske kolone prodrle proti rovu, so istega Rusi zažgali. Mnogo stotin Japoncev je ptpolnoma zgorelo. Požar je trajal celo noč in ves naslednji dan. Sledečega dne • so prodrli Japonci v malih oddelkih, pri če- Toda večina žensk, zlasti večina žensk pri nas, j še priznava ta kodeks. Celo one, ki odstopijo v življenju od njega predpisov, ne usojajo si niti za trenutek dvomiti o njega svetosti. Kjer prične kodeks, ondi konča modrovanje. Pesniki si napačno predstavljajo žensko kot za-gonetko, kot nekako živo sfmks. Stokrat večja zagonetka, stokrat večja sfinks je moški. Ženska, ki je zdrava in ne histerična, more biti zlobna ali dobra, močna ali slaba, toda duševno je bolj preprosta nego moški. Ona se v vseh vekih in v vseh času zadovoljuje z nekimi »Deseterimi«, brez ozira na to, ali se s temi »Deseterimi« strinja, ali morda vsled slabosti narave prezira njih predpise. Ženske duše so tako dogmatične, da sem poznal , v katerih je celo ateizem krasil vsa znamenja vere. — Posebna stvar je to, da ta »kodeks poštene Magde« ne izključuje enski niti bistrovidne inteli-gencije, niti preumeteljnosti misli, niti njih poleta. Ženska duša ima v sebi nekaj od kalibra, ki se zna kretati svobodno sredi gostega grmičja, da ne trči ob nobeno večjo oviro, ne zadene ob noben list. To se da prilagoditi pred vsem drugim Angeliei. Največja finost občutkov in mislij se druži v njej z največjo preprostostjo nravstvenih pojmov. Njene »Desetere« Magde — samo da pri Magdi so bile všite na platno iz hodnika, pri Angeliei pa na tkanino, nežno kakor čipke. Čemu jaz razpravljam o tem? Saj to je vendar za-me ne nekako odkrhneno vprašanje, marveč skoro vprašanje življenja; govorim o tem, ker me to boli in tvori mojo nesrečo, kajti Čutim, da jaz teb preprostih »Deseterih« ne premagam s svojo zamotano in zloženo filozofijo ljubezni. In kako naj jih premagam, ko pa jaz prvi ne verjamem brez izjeme v to filozofijo ter pogostoma celo naravnost dvomim o njej, med tem ko Angelica veruje mirno in neomahljivo v svoje — zapovedi. Samo taka usta* ki so že pila iz vira dvomov, je mogoče prepričati, da zabranjen poljub ni pregrešen. Versko žensko more podreti ljubezen, kakor vihar podere drevo, toda ne prizna je nikdar. Ali pa se mi posreči kedaj ugrabiti Angelico ? Mogoče, da je to globoko obupno nezadovoljstvo, ki se me v tem hipu polaščuje, le začasno, mogoče da bom jutri z večjo nadejo zrl v prihodnost, danes pa se mi zdi to prav neverjetno. Nekoč sem zapi al sam v tem spominskem listu da se v nekaterih hišah pii nas vceplja z odgojo skromnost ta'co kakor osepnice. Treba mi je računati tudi s tem, da to pravilo, ki pravi: »Žena ima pripadati možu« in v katero Angelica sveto veruje, čuva v njej v dodatku še sramežljivost, ki je tako bistvena in tako zraščena ž njo, tako predelana v njeno naravo, da si stokrat poprej morem predstaviti Angelico, ležečo na parah, nego da bi odkrivala pred menoj svoje prsi. Ali jaz se morem še mamiti, morem od take ženske še česa pričakovati? To je vendar preprost Že vem, kaj mi je storiti! Odriniti ? Ne odidem! — nočem in ne morem ! Ostanem — in ker je moje čutilo brezmiselno, hočem tudi postopati brez smisla. Dovolj je že sestav, preračunov, predvidenja. Naj bo, kar hoče in kakor hoče. Ona pot ne privede nikamor. Dne 9. rožnika. Ona ni srečnejša od mene. To, kar sem videl danes, me je prepričalo, da se tudi v njej vrši hud boj, za katerega mora zajemati moči samo v sebi. Misli se mi tako zapletajo, da se ne morem pomiriti. Po odhodu gospoda Zavilovskega, ki je bil danes s hčerko v Ploševu, ko je teta začela z očividnim namenom poveličevati vrline gospodične.Helene, me je pograbila nakrat jeza ; bil sem vtrujen, nezaspan; živce sem imel potrgane, torej sem v trenutku razdraženosti zaklical: •Prav! Ako je vam več mar moja ženitev, nego moja sreča, pa morem že jutri. snubiti gospodično Zavlovsko, kajti končno mi je že vse eno!« Očividno je vendar bilo, da to govorim vsled razdraženosti, ne pa iz prepričanja, in da tega, kar govorim, nikdar ne bi storil, vsekakor pa je Angelica postala nakrat bleda kakor papir. Dvignivši se nakrat brez opravičenega vzroka s sedeža, je jela odvezovati motvoze valjarja ob oknu, pri čemur so se ji roke tresle kakor v mrzlici. Na srečo tudi teta skoro nikdar v življenju ni bila tako zbegana, torej ničesar ni zapazila. Nekaj mi je odgovarjala, toda ne vem kaj, kajti v tem hipu je razun Angelice, vse prenehalo v meni. S svojim modrovanjem sem res prišel do sklepa, da sem nekaj v njenem srcu, toda modrovati in videti nekaj, to sta dve različni stvari. Niti do poslednjega trenutka svojega življenja ne pozabim te bledice in teh tresočih se rok! Sedaj sem imel neovrgljiv dokaz, kajti, ko bi tudi kak del tega vtisa pripieal slučaju, da je moj odgovor padel na njo tako naglo, pa ga vendar zame še dovolj ostane! Nagle novice ne le o ženitvi, marveč celo o smrti osebe, za katere nam. ni mar, ne za-čujemo z bledico. (Daije pride.) tnur so se prikrivali za velike lesene Ščite. Prišlo je do boja z bajoneti. Konefino so Japonci osvojili pozicijo ter so ujeli 150 Rusov. Poleg japonske zastave je bila razobe-sena na dosedaj nerazjaSnjen način tudi kitajska. Nekemu japonskemu generalu je granata odtrgala roko in nogo. Razgled po svetu. Zadolženost občin na Štajerskem. — Štajerski deželni urad je izdal statistične podatke o gospodarstvu občin na Štajerskem. O dolgovih, ki so jih. imele občine, koncem-leta 1901., podajamo sledeče o spodnji Štajerski : Vse občine za Spodnjem štajerskem (kjer bivajo Slovenci) dolgujejo skupaj kron 2,125.641. Za poplačanje dolgov in obresti so te občine plačale 147.097 kron. Na osebo prihaja na Spodnjem Štajerskem povprečno 9 kron 38 stot. dolga. Spodnještajerske občine so najtnanje zadolžene: na Gornjem Štajerskem imajo občine 6,131.116 kron in na Srednjem Štajerskem 2,945 531 kron dolga. To pa radi tega, ker so kraji večinoma gorati in nerodovitni. SpodnjeStajerski slovenski del krono-vine, ki je najbogateji, mora skoro vzdrževati vso kronovino — a v zameno tiSče ta-mošnji narod ob tla narodno, kulturelno in gospodarski. Mladi roparji. — Blizu Pragerskega na Štajerskem so našli te dni ubitega in oro-panega delavca Josipa Gmeinerja. Oropan je bil za tedenski zaslužek 8 kron 70 vinarjev. Zločina sumljiva so aretovali dva sodelavca v tovarni, prvi je star 16, drugi pa 15 let Bazilika sv. Marka t Benetkah. — V zbornici v Rimu je naučni minister izjavil v svojem odgovoru na več interpelacij glede bazilike sv. Marka v Benetkah, da so bojazni, da se nekateri deli bazilike zrušijo, neosnovane. Na zgradi se ni pokazala nobena nova razpoka, kateri bi bilo pripisovati kako nevarnost, Manfredi, na katerega se je obrnila vlada radi pojasnil, je dal tozadevno pomirljiva zagotovila. Enaka zagotovila je poslal tudi beneški župan. Sploh ne bo vlada štediia s stroški, da ohrani to dragoceno spomensko zgradbo. Šolstvo t PnlJI. — Puljski list »Om-nihus* je priobčil zanimivo statistiko o šolstvu v Pulji. Pulj ima 36.000 prebivalcev. Po snani statistiki je okolo 23.000 Italijanov 8.500 Slovanov in 4.500 Nemcev. Italijanske šole raznih vrst štejejo 2.530 otrok, nemške šole pa 1435 učencev. Po statističnemu razmerju bi Italijan* morali imeti 2.750 šolskih otrok, Slovani 1.000, a Nemci okolu 500. Med tem pa vidimo, kako so nemške šole pogoltnile okolu 1.000 otrok. Slovani pa ni-majo v Pulji niti enega razreda! Njihovi (večinoma hrvatski, nekoliko tudi slovenski) otroci morajo hoditi v italijanske in nemške šole. Evo, take so istrske šolske razmere! Značilno je, kako močno je tukaj ponem-čevanje. Italijansko odlikovanje kralju Petra; — Iz Belegagrada javljajo, da je tamošnji italijanski odposlanec v soboto na svečan način izročil kralju Petru naj visi italijanski red »Gollare deirAnnunssiata*, s katerim ga je odlikoval kralj Vikior Emanuel. Zverinski oče. — Porotniki v Lincu so obsodili kovača Turina, ki je svojo dveletno hčerko tako neusmiljeno pretepal in trpinčil, da ji je polomil več reber ter je otrok umrl, v petletno ječo. Tabak Ji zdržuje življenje. - V | Kuztownu (Pensilvanija živi neka Judit Moyer, W je ravnokar izpolnila 96. leto. Da živi tako dolgo zdrava, pripisuje tabaku. Starka pokadi po 24 pip tabaka na dan. Velika tatvina. — Iz orijentnega vlaka, s katerim se je peljal knez Ferdinand z Dunaja v Sofijo, je bila vsa pošta za Bolgarijo >n Turčijo ukradena. Belo v kaznilnicah. —¦ Po nalogu vlade pregledava posebna komisija, obsto« ieia iz uradnikov v trgovinskem injustičnem toinlsterstvu, iz dveh tajnikov trg. zbornic ler »z enega zadružnega inštruktorja, avstrijska kaznilnice. Komisija bo potovala tudi nr. Bavar»ko, Wirtemberško, Prusko in Saško, ^a «a podlagi teh študij predloži vladi, kflko bi se dala uravnati dela kaznjencev, ne da bi to škodovalo industriji, obrtu ter delavstvu. Krttgerjev pogreb v Pretorljl — V Pttek je bil v Pretorijl slovesno pokopan bivfii burski predsednik Krftger. Pastor Bos-man je naglas al, naj Buri vedno hodijo po ' poti razvoja, kakor je to želel pokojnik. Tudi Burger, Dewet in Botha so govorili. Na povelje angležkega kralja je bilo oddanih 21 strelov iz topov. Pogreba so se udeležili zastopniki Burov iz vse južne Afrike in odposlanci angl. vlade ter angležkih naselbin, Nad 30.000 oseb se je, udeležilo pogreba. " ^ ^M^mii^tmmAr Evropi. — Gdč. Emiljr Greene Balch, ki predava na vseučilišču Welesby College, potuje o novem letu za celo leto v Evropo, kjer bo prepotovala vse slovanske dežele, da temeljito prouči slovanske narodnosti. Učena Američanka govori precej dobro češko ter razume tudi ostale slovanske jezike. Iz NewYorka potuje na Češko, od tam na Slovensko, Hrvaško, Dalmacijo, Bosno, Crnogoro, Srbijo, Bolgarsko, Ogrsko, Poljsko in Rusijo. Poslanec Fresi v kurjem hleva. — Kakor znano, je z nekega shoda pri Plznu moral posl. Fresl bezati pred socijalnimi demokrati ter se skriti v kurji hlev. Delavec Maček, ki je prizadjal Freslu največ bridkosti, je bil te dni obsojen v 4mesečno ječo. Tat čudodelne Marijine slike r Kr,-zanu, Stojan Čajnn, je obsojen v 12-letno prisilno delo. Sliko je bil zažgal, po-bravši ž nje drago kamenje. Bndnlke pod velebltom prodal je reški konsorcij neki belgijski družbi, ki prične kmalu z delom. Testi Iz Amerike. — Razstrelili hišo odvetnika. — Omaha, Nebr., 23. nov. V minolej noči se je v hiši tukajšnjega odvetnika Elmer E. Thomasa, kateri zastopa tukajšnjo Givic Federation, razletela dina-mitna bomba. H&i je deloma razdejana, do-čim se odvetniku in njegovej rodbini ni nič zalega pripetilo. Ker je ponoči na verandi hiše nekaj zašumelo, se je probudila Tho-masova soproga, katera je tudi njega takoj probudila. Misleč, da so hišo obiskali tatovi, hitel je odvetnik na verando, kjer je opazil neki kadeči se prostor. Na to je pobral preprogo, da bi dozdevni ogenj rešil, ko se je pripetila razstrelba, ki je bila tako jaka, da se je prednji del hiše podrl. Takoj po raz-strelbi prihitelo je več policajev na lice mesta, vendar pa niso našli niti sledov zločincev. V zadnjem času je odvetnik po naročilu Givic Federacije vložil več kazenskih ovadb proti raznim gostilničarjem in s tem si je nakopal sovražnikov. Uvoz iz Japonske. — San Fran-cisco, Cal., 23. nov. Tukajšnji carinarski urad naznanja, da se uvoz iz Japonske vedno bolj množi tako, da morejo carinarski uradniki jedva vse delo zmagovati. Vzrok tolikemu izvozu je ta, da so Japonci sedaj prisiljeni svoje izdelke kolikor mogoče po ceni prodajati, da dobe saj nekoliko prepo-trebnega denarja. Smrt vsled svinčnika. — Ho-mestead, Pa., 23, nov. Petletni sinček Charles Evansa je včeraj umrl vsled poškodbe, katero je zadobil minoli četrtek. Deček je nekoliko zamudil šolo in je radi tega tekel. Pri tem je padel in sicer tako nesrečno, da se mu je svinčnik, katerega je držal v roki, zabodel skozi oko v možgane. Prešič — morilec. — Mobile, AI», 25. nov. Včeraj je tukaj umrl farmer Simon Earlj, katerega je nedavno ugriznil neki prešič. Par dni nato je prešič poginil vsled stekline in kmalu nato je tudi Early dobil to bolezen. Pet Italijanov zgorelo. Lan-caster, Pa., 25. nov. Včeraj je v North Bendu zgorelo neko staro žitno skladišče. Pri tem je bilo pet Italijanov usmrtenih. Skladišče je imel neki pogodbenik Pennsvl-vania železnice v najemu in v stavbi je prenočevalo kakih 60 italijanskih delavcev. Neki Italijan je pral svojo obleko v gazolinu in kadil. Pri tem je padla iskra iz njegove pipe v gazolin, kateri se je takoj razstrelil. Požar se je hipoma razširil. Italijani so se borili za izhod. Jeden je skočil skozi okno in si zlomil nogo. Šestletni samomorilec. — Norfold, Neb., 25. nov. Šestletni Dewey Newhill iz Tildena se hoče na vsak način usmrtiti in je že dvakrat skušal poslati se v večnost. Da ga ozdravijo od čudne bolezni, potovala je njegova mati z njim na deželo, da tako preraeraba kraja vpliva na njegove možgane. Deček trdi, da hoče oditi k svojemu umrlemu očetu, ki ga vedno k sebi kliče. Kmalu, ko so njegovega očeta pokopali, zabodel si je velik nož v grlo, toda k sreči so mu ga pravočasno odvzeli. Drugič si je pa skušal s kladivom razbiti glavo. Ko mu je mati pretila, da ga vrže v jamo, ji je odgovoril: ,Baš to si želim. Tam leži tudi oče in k njemu hočem iti«. Injižefnost Soseda Bazumuika prašičja reja je naslov ravnokar izišli, 153 strani obsegajoči knjigi s 44 podobami, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Knjigo je pre-vel, oziroma priredil za naše razmere družbeni ravnatelj g. Gustav Pire, in sicer po nemški knjigi dr. Steuerta, c. kr. profesorja na kmetijski akademiji v Wejhensteph?nu. Slovenci dosihdob sploh nismo še imeli strokovne knjige izključno za prašičjo rejo in prav gotovo še nobenega strokovnega spisa tako poljudno in vsakemu razumljivo pisanega kakor je omenjena knjiga. Kmetovai-čevi bralci že poznajo Razumnikove dobre svete, ker je bil spis priobčen v letošnjem »Kmetovalcu". Ker se je pa kmetijski družbi važuo zdelo izdati spis v celoti, zato se je oskrbel ponatis, ki bo vsakemu prrsičerejcu dobro služil, zlasti tfstim, ki ne bero »Kmetovalca*. Na izredno poljuden način v obliki pogovora s sovaščani razklada, poučuje, bodri in svari Razumnik svoje sosede glede prašičje reje, spodbija napačne ugovore in napeljuje k umni /n pravi prašičji reji. Na ta način se razpravlja v 43 poglavjih vse, kar se tiče vzreje, reje, krmljenja in oskrbovanja prašičev, pomoči pri porodu, ter o poglavitnih navadnih in kužnih boleznih pri prašičih. V knjigi se upošteva izključno sama praksa; nerazumljivih reči ni nič, in tam, kjer se mora kaj vednostnega povedati, je vedel pisatelj izvirnika res tako mikavno in poljudno razložiti, da mora vsakdo razumeti. Dr. Steurt je spisal celo vrsto takih poljudnih knjig za nemške kmete, in da je z nji».,i pravo zadel, spričuje njih ogromno razširjenje. Prepričani smo, da bo njegova poslovenjena knjiga »Soseda Razumnika prašičja reja* tudi pri nas imela isti uspeh in da ne bo slovenskega prasičerejca, ki bi knjige ne prebral. Kmetijska družba je izdala knjigo v svrho pospeševanja prašičje reje, zato ji je nastavila ceno samo na 1 K s poštnino vred, dasi nemški izvirnik stane 3 K. Knjiga se naroča pri omenjeni družbi ter je denar naprej poslati. Opis Sv. Krila. — Spisa! Peter Med-vešček, nadučitelj. Opis Sv. Križa na Vipavskem je izšel v uradnem pou-čilu o stanju ljud. šolstva v okraju goriškem za leto Da bo pristopen opis tudi širšemu občinstvu, je izšel v knjižici, ki obsega 54 strani s 4 podobami. Stane 40 vin. I; ^troTan! narodni koledar 1905. -~ Leto XVI. Uredil prof. dr. A. Dolar. Last in zaloga .Zvezne tiskarne* Dr. Hribar v Celju. Stane 1 K 50 v. Koledar obsega poleg običajnih rečij mnogo berila; ima tudi ,več slik. Ruski lak sem dobil direktno iz Moskve. Zagotavljam, da je bolj trpežen kot navadni lak. Imam v zalogi tudi lepe glage in navadne lak-čevlje za dame, kakor tudi vsakovrstne otročje čevljičke. čeuljar o Gorici, Gosp. ulica 14. Gorica # Gorica Hčtel ji zlaiei jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko eprazdroj* -pivo. Nova trgovina v Gorici. Otvorili smo novo trgovino, ki ima: knjigo, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 4000 vzorcev), ^med temi vse možne4 slovanske, narodne ali izdelki slovanskih jetnikov. Pre-kupcem velik popust. Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipi: Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kersnik,-Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetuost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo »Goriška Tiskarna" A. Gatsršček. Razglas. V seji dne 15. t. m. je sklenilo načelstvo in nadzorstvo tukajšnje »okrajne posojilnice«, da s 1. januvarjem 1. 1905. zniža obrestno mero in sicer: pri posojilih proti vknjižbi na 5%, proti poroštvu pa po 5l4%. Hranilne vloge se bodo obrestovale po 4%. Naeelstvo okrajne posojilnice v Kobaridu, dne 15. decembra 1904. Velika zaloga pristnih čelih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom' in razpošilja po železnici na vse kraje avatro-ogersko monarhije v sodih od 56 I naprej. Na Ij zahtevo pošilja tudi uzorce. r^arol Praščik,, pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače *z: birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu la mnogobrojna naroČila ter obljublja soiMn. postrežbo po jako zmernih cenah. SALAME IZ SUNKE zelo priporočljive m dbbroznane kg 2*40, ¦ meso ali špeh suh po K 1*60 kg, kranjske klobase velike 40 h jedna, brinovec pristni K 240 liter, kisla repa brez sodov K 16 100 kg in drugo pošilja po povzetju Janko Ev. Sire, prekajevalee in razpošiljalee živil v Kranju. Trj>oV5ko-obrtqa reLi5tro\/aqa zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna «109« obrestuje po 41/,*, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obreBti. — Bentni davek plačuje zadruga sama. Pnsnjlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-htno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačavanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Priporoča svojo prodajalnico zlatanlne, srebrnine ter žepnih, ;L zlatih in srebrnih ur. n? Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. %& Velika izb6r srebrnine za darila. *«* Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. j^ :.,: Cene zmerne. zz=^=z *5* Stanje i D. junija 1904: OaUil: a) podpisani.........K 1,174.800* - b) vplačani.........» 376.103-— Daaa po-jojll«...........> 1,930.929-— Vlog*................» 1,828.591-- Slično dunajskim tvrdkam Sem znižal tudi jaz povodom božičnih praznikov jako občutno eene vsega zimskega blaga in sicer: Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago, raznovrstne okraske za obleke itd. Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, beiega perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd. J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. )\nton Ivanov pečenko -Gorica Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zatee-Zaiki Jrg in plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče češke Mme-šeanske pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cana šmarna. Postrežba poštena In točna. ZLATAR DRAGOTIN VEKJET (C. VECCHIET) Corso 47 - TRST - Corso 47 = Lekarna Cristofoletti v SoFiGi na travniku. ^Trskino (Stokfiževo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez nim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato je^no olje. Raba tega olja je sosei o priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne naravo. j Trskino jetrno Olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. : --------..—-—c- Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče so vedno v mojem kom. | laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem j&mčiti svojim če. odjemalcem | glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. | 4K Cristofolettijeva pijača iz kine in železa Hfr I najboljši pripomoček pri zdravljenju s Irgkuim oljem. Ena steklenica stane 1 krono GO vinariev. ¦ ¦ — Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 5 Ciuilna uojaška in uradniška krojačnica. j Trgovina z manufakiurnim blagonf in gotovimi oblekami. \ Vse oprave za vojaške, častniške in uradniške uniforme. Blago na meter in gotove obleke se prodaja po najnižjih cenah brez konkurence. 5010 IhTOV MjuY štiri pare čevljev samo za gld. 2 80 se prodaja radi velikega nakupa raznih čevljev samo dokler traja zaloga. 1 par čevljev za gospode, 1 par za dame, črne ali rjave z vruro, I. vrste galoširane z dob o ohitimi podplati, nadalje 1 pnr modnih čevljev za gosp de in 1 par za dame, elegantne, novejše fasone, izde ane z i zimo, jako čedne in lahke. Velikost na cm. Vsi 4 pari stanejo le gld. 2-80. PoSilja proti naprej poslanemu znesku ali po povzetju S. Urbach, eksport čevljev Krakovo št 452. Zamena dovoljena, I udi denar se pošteno vrne J. Medved - Gorica Corso Giuseppe Verdi št. 38. priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek za gospode, gospe, dečke -5?c- -S;c- -»k* -&• J-'- in r\olc\\na J.e Je Je Je Je = j&pecijalitete $ l