Uto ^Llll - št. 75 - CENA 6 di Kranj, torek, 25. septembra 1990 >3n3 Če vlada ne bo zaščitila družbene lastnine, bo razlaščenim ostalo malo Gore' jfravjj? Sora, Planica, 22. septembra - V soboto sta bili v Kranjski gori dve slovesnosti. Eno so pri-mi °b °dprtju 1100 metrov dolge nove vršiške obvoznice, drugo pa ob novem turistično rckreativ-tlaVh ntru Relax. Oba projekta sta velika pridobitev kranjskogorskega turizma, ki ga je po besedah ' l( ,°stnih Kjj * slovesnosti ob otvoritvi Odprtega prvenstva Jugoslavije v lokostrelstvu v Planici poudaril dr. 1 Kožic. Treh slovesnosti so se poleg številnih turističnih delavcev in domačinov udeležili tudi govornikov treba dograjevati predvsem ob zasebni pobudi, pa tudi ob povezavi s športom, 2a turizem in gostinstvo Ingo Paš, podpredsednik republiške skupščine dr. Vitodrag Pukl, iar, pr< # V. Stanovnik, foto: G. šinik pL?^ skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar, predsednica izvršnega sveta Rina Klinarjeva ""i drugi gostje Denacionalizacija Čeprav so predvolilne Demosove obljube, da je treba moralno in materialno popraviti povojne krivice, predvsem pa ljudem vrniti razlaščeno, zaplenjeno ali kako drugače vzeto premoženje, izgledale kot "vaba za volilce", pa je zdaj vse bolj jasno, da ne gre samo za obljube. Slovenska vlada naj bi namreč že do konca leta pripravila za skupščinsko obravnavo prvi zakon, pri tem pa naj bi, kot smo slišali na petkovem pogovoru o denacionalizaciji v Kranju, dala prednost kmetijskim zemljiščem in gozdovom. Če so bili nacionalizacija in drugi ukrepi povojne revolucionarne oblasti ideološko-po-litično dejanje za preobrazbo pomembnega dela zasebne lastnine v državno in kasneje v družbeno, je denacionalizacija ena od poti, kako bi v procesu "lastninjenja " gospodarsko neučinkovite družbene lastnine prišli do lastnine z imenom in priimkom. Ker v preobrazbi družbene lastnine postajajo lastniki tudi ljudje z edino kvaliteto, da so bili v pravem trenutku na pravem mestu, je človeško pravično, da se vzporedno s privatizacijo izpelje tudi denacionalizacija, in da se nasilno razlaščenim in oškodovanim vrne nekdanje premoženje, se jim izplača odškodnina v denarju ali v obliki obveznic, se vzpostavi delničarsko-upravljalsko razmerje... Ker je država doslej zaščitila pred razprodajo le družbeno lastnino, s katero razpolagajo občine in republika, ne pa tudi lastnine podjetij in drugih družbe-nopravnih oseb, je predvsem med razlaščenimi ali kako drugače oškodovanimi precejšnja negotovost, koliko premoženja jim bo še ostalo. Denacionalizacija ne bo preprosto dejanje. Ne samo zato, ker gre po nekaterih ocenah za 200.000 razlaščenih v Sloveniji in za veliko število različnih primerov, ampak tudi zato, ker ob lastninski prekuciji in ob "poslu stoletja" za advokate in vse, ki bodo reševali lastninska vprašanja, ne bo mogoče doseči absolutne pravičnosti. Če bodo eni zadovoljni, bodo drugi nejevoljni... • C. Zaplotnik Ped enideset let kranjske tovarne Sava V četrtek bo seja republiške skupščine pa je navajena na mednarodni prepih Slovenija uveljavlja svoje zakone % k}* Si'Ptembra - S slavnostno sejo delavskega sveta v prosto-Jbi^: nJske skupščine je kranjska tovarna Sava proslavila visok 'kov ^e('e,n<'esc"t*',1'cw Pm" jugoslovanske tovarne gumijevih iz-• Slav Nsiv" !?'avnostni govornik je bil Milan Kučan, predsednik pred \\ J ^publike Slovenije IhT^e vlade dr med gosti pa so bili tudi podpredsednic t"1* Yiaae ar JO*e Mencinger, predsednik gospodarske 'omaž Košir in predstavnik Semperita dr. Seitner. h'dj2a0nia 'e spregovoril gla- Vh • °r Save vilJcm ?-ener' Naj da je Sava že dolgo lili ^ na mednarodni pre-fo'p0e.ndi»r ob prehodu v tržno stVo Pr'iv prebo-hda rani° kri/o. Napovedal Se s tovarno avtopnev- matike Sava-Semperit vključila v koncem Continental, ki bo z dodatnim investiranjem v povečanje proizvodnje dosegel v njej večinski delež, Sava pa bo tako vključena v družbo, ki predstavlja četrto velesilo gumarske industrije na svetu. ,?V"0stni KuCa *0vornlk na proslavi 70-letnice kranjske Save je bil Mi-n< Predsednik predsedstva Slovenije, loto: J. Cigler Slavnostni govornik Milan Kučan je Savi čestital ob visokem jubileju in dejal, da je bila začetnica slovenskega izvoza in vključevanja slovenskega gospodarstva v mednarodne gospodarske tokove ter v nadaljevanju spregovoril predvsem o preoblikovanju lastnine, ki je trd, vendar ključni oreh reforme. Iskanja razumnih rešitev so še preveč necelovita in pre-splošna. Zaskrbljujoča je brezbrižnost, s katero se je obšel v sedanjih razpravah zanimiv domač predlog za reprivatizacijo gospodarstva, ki temelji izključno na osnovi svežega domačega denarja, kar ne bi omogočilo le dokapitalizacije gospodarstva, temveč hkrati ustanovitev pokojninskega sklada, ki bi ljudem omogočil netvegano nalaganje sredstev za starost, kar je v navadi v tujini. Namesto tega pa čedalje večjo težo dobivajo predlogi o privatizaciji preko podržavljenja. Na slovenosti so najvišje Savsko odličje - zlato plaketo izročili Brunu Skumavcu, ki je Savi posvetil 40 let ustvarjalnega dela, letos pa je odšel v pokoj. Priznanja z denarnimi nagradami pa je prejelo 25 delavcev Save. (več na 8.strani) • M. V., Koto: J. Cigler O vsebini nove slovenske ustave tokrat še ne bo govora, zato pa bodo osrednja točka dnevnega reda dopolnila k slovenski ustavi in ustavni zakon za izvedbo teh dopolnil. Z njimi Republika Slovenija uveljavlja pritnamost republiške ustave nad zvezno in pristojnosti pri obrambi. Kranj, 25. septembra - Seja se bo začela ob desetih in po današnjih informacijah iz skupščine predlogov za spremembe in razširitve dnevnega reda ni. Ker je dosedanja razprava v skupščinskih telesih in poslanskih klubih prinesla dokaj različne poglede na zasnovo nove slovenske ustave, skupščina o tem gradivu ne bo razpravljala. Dopolnila k slovenski ustavi in ustavni zakon pa bodo sprejeti. Pomembnejših ugovorov doslej ni bilo in Republika Slovenija bo odrekla veljavnost vsem tistim določbam zvezne ustave in zveznim zakonom, ki so v nasprotju s slovensko ustavo in zakonodajo, za nove, sprejete po deklaraciji o suverenosti Republike Slovenije (2. julija), pa bo potrebno poseb- no soglasje republiške skupščine. Predvsem se izločujejo zakoni in predpisi s področja obrambe, kjer bo Slovenija imela odslej glavno besedo, tudi pri imenovanju komande teritorialne obrambe, kar je sedaj v Sloveniji problem in kar je bilo konec tedna tudi predmet polemike med dr. Jožetom Pučnikom in Milanom Kučanom. Med zanimivostmi četrtkove seje bosta nedvomno predlagani zakon o amnestiji (obveznosti skupščine do stavke zapornikov na Dobu) in odgovor na interpelacijo glede odgovornosti republiškega sekretarja za pravosodje Rajka Pirnata v primeru vplivanja na predsednico slovenskega vrhovnega sodišča Francko Strmole - Hlastec. Zanesljivo pa skupščina ne bo mogla mimo aktualnih do- godkov v Sloveniji in Jugoslaviji. Social.sti utegrrejo pozvati skupščino, naj se opredeli do izjav Jovića in Markovića ter sodelovanja dr. Drnovška na sejah zveznega predsedstva, vprašanja pa najavljajo tudi nekatere druge stranke. Skupščinski četrtek bo torej zanimiv. • J. Košnjek Kranj - Dvoran.« kranjske Gimnazije je bila v nedelji) zvečer skoraj pretesna za vse. ki so hotel i slišati koncert Akademskega pevskega zbora I rance Prešeren K ran), ki se je že na začetku letošnje pevske sezone predstavil z novim programom. Vendar pa je bil koncert Še posebej privlačen, ker je pevce vodil znameniti Švedski zborovski dirigent Eric Ericson. Mojstei zborovskega poustvarjanja je tri dni na Brdu pri Kranju voJil t irovski seminar za okoli sto slovenskih zborovodij, pri tem pa so mu pomagali kraniski pevci, s katerimi je pripravljal koncertni program. APZ I rance Prešeren Kranj se je pod njegovim vodstvom predstavil tudi na koncertu v Velenju, danes pa s koncertom v Slovenski filharmoniji dirigent Ericson zaključuje svoje gostovanje pri nas. # I.. M. - Foto: (iorazd Sinik V petek med 14. in 15. uro so delavci organov za notranje zadeve s splošno opozorilno stavko podprli zahteve policijskega sindikata Slovenije po uskladitvi osebnih dohodkov z določbami J. poglavja Zakona o delavcih v državni upravi. Kljub stavki so se bili policisti pripravljeni odzvati, če bi bila ogrožena varnost ljudi ali njihovega premoženja. Na Gorenjskem je ura minila dokaj mirno, nekaj zastojev je bilo le na mejnih prehodih. • II. .1., slika K. Premni Poslanska ura Kranj, 25. septembra -Kranjske politične stranke so dobile prostore v nekdanjem Hotelu Evropa v Kranju, Poštna ulica 3. Vse stranke skušajo utrditi stalne vezi med vodstvi strank, odborniki in poslanci ter volilci. Kranjska Slovenska demokratična zveza uvaja novost - poslansko uro. I a bo vsak ponedeljek med 19. in 20, uro v sejni sobi Demosa v 4. nadstropju, telefon 26-622, V tem času bodo na vprašanja odgovarjati strankini funkcionarji, poslanci in odborniki. • J. K. h. 5MEHGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 25. septembra 1990 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Srednja Evropa in Slovenci Za nami je že peta Vilenica, srečanje literatov, kulturnikov in "kulturnih"politikov srednjeevropskih dežel, letos na temo Srednja Evropa Evropi. Preden jo komentiramo, bi morali seveda vedeti, kaj Srednja Evropa sploh pomeni. Da je več kot "zgolj meteorološki pojem" (Peter Handkej, je gotovo, pomeni pa enim to, drugim ono. Slovita Mitteleuropa (pastorja Naumanna iz leta 1914) je Srednja Evropa, kakor si jo zamišljajo Nemci: prostor med Baltikom in Jadranom, obvladovan po njih. Zdaj, ko so spet združeni, bodo gotovo pritisnili na jug in proti vzhodu, ne z Wehr-machtom. temveč po poteh kapitala. V najnovejšem času se pogosto omenja Pentagonala. pobuda za krepitev sodelovanja Avstrije, Madžarske, ČSFR. Jugoslavije in Italije italijanskega zunanjega ministra Giannija de Michelisa; to je v bistvu postavljanje mostišča za italijanski prodor v srednjeevropski prostor, ki je (bil) sicer vseskozi nemška domena. Če odštejemo še močno nostalgično razsežnost našega pojma (Ah, kje so že tisti cesarskokraljevi časi!) in tej nasprotno bojazen nekaterih (denimo Srbov), da gre pravzaprav za ponovno konstituiranje podonavske monarhije oz. konfederacije, se še vedno sprašujemo, kaj Srednja Evropa pomeni nam, Slovencem? Da je to prostor, v katerem je ta čas osredotočena slovenska zunanja politika, je očitno. Sem sodi delovna skupnost Alpe-Jadran. pa tudi večina poti nove slovenske vlade v prvih stotih dneh je vodila v Celovec, Trst, Gradec, na Dunaj in v Miinchen. Prav v zadnjem času pa beležimo še obisk predsednika Kučana v Budimpešti in pot vladne delegacije v Prago in Bratislavo. Pri vsem skupaj gre (po mnenju popotnikov samih) predvsem za pragmatično obujanje starih vezi s sosedi. Ker smo bili nazadnje pri Čehih in Slovakih in ker je že včasih med Slovenci veljalo reklo "Učimo se od Čehov.'", omenimo, da danes tudi pri njih velja prepričanje, naj Evropa po zatonu razdeljenosti na Vzhod in Zahod postane Evropa narodov in regij. Češki kulturnik Ludvik Vaculik je za letošnjo Vilenica med drugim zapisal: "Mislim, da bi bilo prav deliti narode celotne Evrope na notranje in zunanje. Zunanje narode delim na obmorske in na Ruse. Veliki obmorski narodi, na primer Francozi ali Nemci, in mali, na primer Portugalci in Nizozemci, so pri svojem širjenju lahko šli preko morja, Rusi so imeli na razpolago velikanske kontinentalne prostore Azije. Notranji narodi, ki ne v eno ne v drugo smer niso imeli prosto, so rasli in se zgoščali vase. kondenzirali so svojo energijo v kljubovanje proti oblastnejšim sosedom, da bi obdržali svoj jezik, svoj življenjski slog in druge znake samobitnosti. Francoski katolik je zagotovo bil nekaj drugega kot češki katolik iste dobe, današnji nemški luteranec je drugačen od slovaškega. Evropski notranji narodi, lahko rečemo, so v svojem boju zmagali, vendar pa hkrati s to zmago ničesar dobili. Vsa njihova energija, telesna in duševna, je izgorela za ohranjanje samobitnosti, pri čemer iz samobitnosti same... hm. ali iz nje sploh sledi kaj posebej dragocenega9" Vaculik sam je prepričan, da to kljubovalno izgorevanje vendarle ni bilo zaman. "Medtem ko je velika zahodna in vzhodna Evropa svojo zgodovino zafrčkala za minljive blagre tegu sveta in za prazno slavo, smo mi gojili svojega duha, svojo neodvisnost, pravico do samega principa drugačnosti posameznika in skupine ljudi pred okolišnjo premočjo in silo. Tu v Srednji Evropi te je spopadalo za celotnega duha Evrope." Medtem ko večina pripadnikov zunanjih narodov živi v (pre)obilju, živi večina vzhodnih v revščini. V Srednji Evropi pa smo tudi v tem oziru nekje na sredi. Sklep: Slovenci krepimo svoje vezi s srednjeevropskimi sosedi, ker si od tega obetamo korist, hkrati pa prav s tem prispevamo svoj delež k vseevropskemu povezovanju. Miha Naglic Zasedanje kranjske skupščine Kranj, septembra - V sredo, 26. septembra, ob 15. uri se bodo vsi trije zbori kranjske skupščine najprej sestali na ločenih sejah, potrdili zapisnike prejšnjih sej, na dnevnem redu pa so še delegatska vprašanja in odgovori. Nato se bodo sestali na skupni seji, zanjo je predsedstvo skupščine pripravilo predlog o spremembi poslovnika skupščine, s katero bo določen postopek medzborovskega usklajevanja in odločanje na skupni seji. Nato pa bo sledilo skupno zasedanje skupščine, odbornikom je v sprejem ponujen osnutek odloka o posojilih za pospeševanje obrti in podjetništva, predlog odloka o simbolih občine Kranj, predlog dopolnitve odloka o davkih občanov, predlog odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, predlog odloka o spremembah letošnjega občinskega proračuna, poročilo o uresničevanju finančnih načrtov družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture v letošnjem prvem polletju s predlogi popravkov in kadrovske zadeve ter delegatska vprašanja in odgovori &EHGLAS Ob H Imiifi j> kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug i srtbrno zvezdo t tlaamilelj in izdajatelj C p Uas, Kraaj, tisk ( l.p Delo Ljubljana. IO/.I) I ( h Ljubljana 1'reikCilim .i i .i,.>|mm»v i < i Kristina Kobal rSarolaina /a III. trimeWje je 120,00 din Gorenjfki glas urejamo iti pišemo Štefan /argi (glavni urednik in direktor). Ieopoldina Bogataj (v d odgi pVornega urednika I. Vilma Stanovalk I špml tun/t-m pOClbvnC informacija) Danica Dolenc (za doni in druiino, z.immivosi i I ri'\i | Danica Zavrl - /lebir (socialni politika, gorenjski kraji in Ijudie). Andrej Zalar (aortnjlki kraji in ljudje, komunalne dejavnosti) Lra Mencinger (kultura). Helena Jetovčan | i/obi.i/ev anjC. i/ šolskih klopi, kronika Skofja Loka), 4 vetu Z.aplolnlk (kmetijitvo, Radovljica) Darinka Sedej (razvedrilo, lescnice), Stojan Saje (družbam organ i/.ici|c ekologi |a). Joie Kntnjek ( not ran |a politika, šport (, Marija Voljjak (gospodara! ii' k ran 11. (iorazd Sinik (fotografija) Igor Pokorn (oblikovanja) Ivo Sekne Nada Prevc m Mirjana Drakvler (tehnično urejanje) in Marjeta Vo/lič (lektoriranja). Naslov ■rednitiva in uprave: Kranj, Mote Pijcdeja I, Kranj T*k«*i račun pri SDK: J1500 603-31999 IclefoaJ: direktor m glasni urednik 21-463, uredništvo 2I-K60 m 21 -K vS. ekonomska propaganda ?V°K7. računovodstvo, naročnine 28-46.V mah oglasi 27-0 Neobjavljenih pisem il slik ne vračamo Časopisje oproščen prometnega daska po pristoinein RIMUJU 421-1/72. Resen pomislek slovenskih socialistov: ali naj dr. Drnovšek sploh še hodi v Beograd Izhodišča za konfederacijo so slaba seminarska naloga Sploh v slovenski skupščini nekateri radi ponujajo v sprejem razne seminarske naloge. Takšna ali drugačna konfederacija, če je sedaj sploh še aktualna, ni strankarski dogovor pod mizo, ampak zadeva referendumske, plebiscitarne odločitve Slovencev. Sedaj je priložnost, da vsak Slovenec o tem izreče svoje mnenje. Ali Slovenci s konfederacijo spet iščemo same* mu sebi novega gospodarja. Ljubljana, 21. septembra - Socialistična stranka Slovenije je skozi usta svojega predsedstva v petek slovenski in jugoslovanski javnosti jasno sporočila svoj odnos do Jugoslavije, do delovanja njenega predsedstva, do izhodišč za konfederalno pogodbo, ki jih je pripravila slovenska vlada, in do poskusov uvajanje verouka v šole. Socialisti so nezadovoljni tako z zasnovo konfederalne pogodbe kot s poskusi ponovne ideologizacije šole. iz zgodovine nismo ničesar naučili, slepi pa smo tudi za iz- kušnje in prakso sodobne tv rope. • J. Košnjek Predsedstvo republiškega odbora Socialistične stranke Slovenije predlaga najvišjim organom republike, da analizirajo dogajanje na zadnji seji predsedstva države, kjer je edini način odločanja preglasovanje, in ocenijo, ali ima sploh še smisel da dr. Janez Drnovšek, ki zasluži priznanje za svoje nastope na sejah, še sodeluje na sejah zveznega predsedstva. Nastopa dr. Joviča in Anteja Markoviča v imenu zvezne vlade sta obsodbe vredna in sta na strani okupacije Kosova. Posledice bomo občutili vsi. Pritisk na Jugoslavijo se bo povečal, vprašljiva pa je tudi mednarodna finančna pomoč. Jugoslavija je na poti naglega razkrajanja, zato so poteze v prid konfederacije nujne, vendar je osnutek konfederalne pogodbe slaba seminarska naloga. Socialisti so zoper parcialne, bilateralne konfederacije. V tem primeru se dela nekaj pod mizo. Iz osnutka ni razviden interes Slovenije, prav interes pa je bistvo vsake pogod- be. Ali ne iščemo Slovenci samemu sebi spet novega gospodarja, čeprav je ta trenutek priložnost, celo zgodovinska, da se vsak Slovenec sam odloči, plebiscitarno, referendumsko, o usodi in položaju svoje države. Sedanji čas ni čas prehodnih rešitev, kot pravijo predlagatelji osnutka, ampak čas dolgoročnejših rešitev. Socialisti prav tako s posebno izjavo nasprotujejo ideologizaciji šole. Kot laična stranka so za ločitev cerkve in države, so pa za to, da šola poskrbi za dodatna znanja o verah, krščanstvu, nikakor pa ni sprejemljivo, kot je dejal v intervjuju za Ognjišče šolski minister dr. Vencelj, da bodo kateheti lahko sodelovali na šolskih konferencah. To je povsem nasprotno njegovi izjavi ob izvolitvi, da enega katekizma ne kaže zamenjati z drugim. Cerkev naj ostane v mejah civilne družbe kot moralna sila. Če bomo nadaljevali s tako rekatolizacijo slovenske družbe, bomo samo pokazali, da se Viktor Žakelj: Jugoslavija se hitro razkraja "Proces teče hitreje, kot je bilo misliti še nekaj tednov nazaj-ri se tako hitro odvijajo, da je vprašanje kakršnekoli komunike je na federalni ravni po seji predsedstva države samo vprašat), nekaj dni. Vse skupaj zaostruje še dejstvo, da predstavnik repu* ke Hrvaške Mesič še ni verificiran, da ga izključujejo iz vsa Ar* navzočnosti v zveznem predsedstvu, da se je zoper njega sVr0'"\ prava gonja, da pride lahko v času, ko bo skupščina o tem odloc la, do incidentov, ki bodo pretrgali komunikacije. Nastop b°'e* Drnovška na televiziji je bil frapanten, da človek njegove odmer) nosti tako nesporno in jasno pove, da komunikacije več ni, sklepi preglasovani, da so nujna samo izločena mnenja. Mi fas vili na slovenske državne organe apel, naj razmislijo, ali je ^r všek še v tej kabariji. To dodatno zaostruje položaj. Srbija se p~ vsem izolira, da je v svetu izolirana, da se bo čez nekaj deset i odločalo o finančni pomoči Jugoslaviji, in po moji sodbi se Z" zgoditi, da te pomoči ne bo. Druga stvar je nerazumno ravnan' Markoviča in njegovega kabineta. Jaz sem med tistimi, ki izrazejj vse priznanje naporom, ki jih je ta kabinet v začetku 5t.i: uspel, jaz takrat kritičen in menil, da bi moralo biti razmerje nar : marka 9 : 1, sprejeli so ukrepe, ki so Jugoslavijo af'r_'n' za to zasluži kabinet priznanje kot eden najboljših v povojni zg dovini. Ustanovitev nejasne partije, nekaj socialdemokratske^ pa je nerazumljivo. Vse to govori, da je Jugoslavija na poti nag ga razhajanja. Poskus konfederacije je za nas nujen, moramo F reči, da za to verjetno več ne obstaja možnost. Slovenci in Hy pri tem nismo odigrali kakšne pomembne vloge, kar se sedaj P nuja, je slaba seminarska naloga na kakšni politologiji. Jaz b> dentu odložil izpit, če bi prišel s takim projektom. KonfederO pogodba bi morala sedaj biti na zelo operativni ravni." V Radovljici ustanovili odbor Socialistične stranke Slovenije Zaščita človeka in njegovega okolja Za predsednika radovljiškega občinskega odbora Socialistične stranke Slovenije je bil i/voljen Tone Kapus, za tajnika pa Brane Grohar. ampak tudi do dela drugi"-predlagal, da stranka lzrcCje|e' hvalo organizatorjem ,n. hpi' žencem, predvsem pa " sVe-kom kolajn, na nedavnem ^ lovnem padalskem Prv* Razložil je. zakaj stranka ru ^ pila v prenoviteljsko vlado «. ci. Čas za to potezo ni bil nji. stranka bi / vstopom ^j..^-v senci tvegala svojo idenji m predvsem pa hi si ,u<*' ugjifl> Radovljica, 21. septembra Ra dovljiški socialisti, ki so na volitvah dosegli zavidljiv uspeh in so na Gorenjskem najštevilčnejša občinska organizacija Socialistične stranke Slovenije, na petkovem ustanovnem zboru, niso sprejemali posebnega programa Menili so. daje republiški strankarski program okvir za delovanje, prav tako pa tudi program, s katerim so šli pred volilee na spomladanskih volitvah. Novoizvoljeni odbor bo sicer pripravil tudi operativni program, pogled bo segel tudi naprej, saj utegnemo po sprejetju nove ustave imeti v Slo veniji spet volitve, sicer pa je povezava med slranko in njenimi odborniki ter poslanci dobra. Radovljiški socialisti računajo na tesnejšo povezavo s socialdemo- kratsko siranko v občini. Njen predsednik se je tudi udeležil ustanovnega zbora socialistov. V razpravi na zboru so pa le menili, da je treba ta irenulek nameniti več pozornosti socialnim vprašanjem. Ta problematika se ho zaradi Elana in podobnih pod jetij v stiski zaostrila, ljudje bodo oslali na cesti, brez kruha, zato socialisti terjajo več pozornosti tem ljudem. Na zboru so dejali, da je prav socialna plat reševanja I Luki najbolj pomanjkljiva. Drugo težišče delovanja stranke pa bo varovanje okolja. V občini ni zelenih, zalo bo postalo to področje bistveno za delovanje so CiaHstOV. Z gradnjo avtomobilske cesic m drugimi plani grozijo občini hudi posegi v okolje in bojilo te, tUdI po jeseniških izku- šnjah, da ne bi bili ljudje izigrani. Socialisti bodo pobudniki organiziranja krajanov pri varova-rviii svojih pravic. Ustanovnega zbora radovljiških socialistov se je udeležil tudi predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj. Povedal je. da so že v več kot polovici slovenskih občin ustanovljeni strankini odbori in da predenje organizacijske mreže dobro napreduje. Dejal je, da morajo bili socialisti pošteni ne le do svojega dela. JO, v rala za sodelovanje /. "^trU' saj želijo bili socialisti klivna opozicija. Socia ,\. si tanka zavrača tako k?n™j^»» no pogodbo, koi je PriP.r?;V sedaj, saj m razvi...... bo koristnega prinesla. s0zJ^n sedaj pravi trenutek /a 0» vojiiev Slovenije, ne i1' hm Socialisti so proti spoji vo verouka v Sole, amp** ,~Mt laično državo, za ločitev od države, k.ti je \ sodobni pi običaj. • J. Košnjek Mejni prehod Ljubelj zahteva kompletno ureditev Najprej ureditveni načrt Tržič, 1*). septembra - Interes /a poslovni prostor na mejnem prehodu Ljubelj je izredno velik, /anj se potegujejo Kompas Ljubelj, llistria Umag in H . I Tržič ter 1 moiia Koper in KiT Tržič, ki so že prejšnjemu vodstvu tržiške skupščine poslali svoje predloge in ponudbe /a ureditev platoja. Delegati nove občinske skupščine so na 4. seji 21. junija sklenili, naj posebna komisija ugotovi pravilnost dosedanjih postopkov. Na b. seji 1°- septembra je bilo sklenjeno, da mora hiti za I ju bel j najprej narejen ureditveni načrt, šele potem bi se lahko dogovarjali s podjetniki. Komisija, ki jo vodi Ivan I ler, je temeljilo proučila ves kronološki potek dosedanjih postopkov in ugotovila, da je bilo pri tem storjenih več nepravilnosti. Med drugim mora odločbo za izvzem iz javne rabe potrdili zbor krajevnih skupnosti, ni bilo upoštevano negativno mnenje KS Pod- l|uhel|. lokacijsko dovoljenje je bilo izdano uprav nemu organu namesto skupščini občine in to v času, ko zemljišče sploh še ni bilo v lasti bodočega investitorja, brez prošnje investitorja, za oddajo zemljišča ni bil razpisan lavni natečaj. Povrhu vsega pa |c bilo vse skupaj urejeno brez ved- S tržiške skupščine Komisija za preimenovanje ul»c Tržič, 19. septembra - Na predlog zadnjega zasedanja zbor<* pO* činske skupščine, da bi v I ržiču preimenovali nekaj u''Vv sebna komisija pripravila predlog komisije, v kateri naj hi v« stopam zgodovinarji, slavisti, predstavniki KS. geodetske ~*\epf in oddelka /a notranje zadeve SO Tržič. Na seji v sredo st> ^met«1' ti komisijo soglasno potrdili Vodil jo bo Pavel Pazlar, Preo'fesot učitelj slovenskega jezika, člani pa bodi) 1 dvard Roblek. PU|lt /.i slavistike in literarne zgodovine, Tatjana Klemenčič. re'er r\1J' pt ijav no odjav no službo, Boris Tomazin, inženii strojni« ' rija Petek, upokojena zgodovinarka, Silvo (irobovšek. &° tehnik in predstavnik krajevne skupnosti isiiii.' V svet poslušalcev in gledalcev RI V Slovenija je '*,,;„ P imenovala delegata zbora združenega dela Robeiia predsednico svela ai preventivo m vzgojo v cestnem pr Anko Sn,n predmelno učiteljico in delegatko zhoni iklipnotti. • l>. Dolenc --~7^if l leij* nosti skupščine. /a ureditev mejnega platoja na Ljubelju je Že Z doigoiočuini družbenim planom občine Tržič predviden ureditveni načrt, ki naj bi ujel kompletno uredilev, med dt tiuim I tuli problem požar ne i n sauilai ne v ode. |av ni h si ra nišč. stare ceste, trelje^a cestnega pasu. garaže za pregie« .t,j|.iK podobnega. Komisij8 v. jv' skupščini občine, da SC 'rcK, danji postopki, ki so b'1' JfaM do izdaje lokacijskega j slui nja, odpravijo, izvrSni * q$0" seme občine pa naj taKOJ izdelavo ureditvenega "'"'pol«* g**. 25. septembra 1990 NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21860 3. STRAN I$JJ©5EnGLAS ^ORovor o denacionalizaciji Če vlada ne bo zaščitila družbene lastnine, bo razlaščenim ostalo malo ^'ada naj bi prvi zakon o vračanju razlaščenega ali kako drugače odvzetega premoženja Pnpravila za skupščinsko obravnavo že do konca leta. Prednost naj bi dali kmetijski zemlji ln gozdovom. septembra - Stranke kranjskega Demosa so v petek zve-„ar Pr'Pravile pogovor o denacionalizaciji. Da je bila tema aktual-m ^e P°kazala že številna udeležba in polno zasedena velika skup- I ,ns'4a dvorana. Na vprašanja udeležencev, med katerimi so prev-de°iVa** V0J"' raz,aščeni občani ter ljudje, ki jim je oblast priza-„_Wa krivice, so odgovarjali Vitomir Gros, kranjski župan in pred- j. n'k republiške komisije za preobrazbo družbene lastnine, Karel plaveč, sekretar za občo upravo občine Kranj, ter predstavnika čustva lastnikov razlaščenega premoženja dr. Edo Pirkmajer in r°ne Podgoršek. krat, ko so jemali. Kar zadeva obdobje, za katero bi veljalo popravljanje krivic, v društvu zagovarjajo stališče, da ne bi smeli postavljati zgornje meje in da bi morali popraviti vse krivice, ki so bile storjene po vojni, predvsem v prvih letih, in delno tudi med vojno. ►> .potem ko je pravnik Karel J,v*c nanizal predpise, na Karel Erjavec je povedal, da je določene primere mogoče rešiti že zdaj, še pred sprejetjem nove zakonodaje. Zakon o upravne postopku omogoča razveljavitev odločbe in vrnitev premoženja ob treh izpolnjenih pogojih: če se ugotovi, da je šlo za kršitev materialnega zakona: če z vrnitvijo soglaša tudi tisti, ki razpolaga s to lastnino, in če s tem ne prizadenejo nekoga tretjega. °blakaterm s0 povojne v|;a Stl .razlastile številne držalo p- ln organizacije, je dr. "•kmajer predstavil priza- mogoče, ker je država revna in za to nima dovolj denarja, tretji živijo v nevoščljivosti in v bojazni, da ne bi vračanje premoženja povzročilo novih socialnih razlik. Dr. Pirkmajer je na pomisleke "odgovoril" s stališči društva. Kar zadeva bojazen, da bi lastninska prekucija povzročila nove krivice, je dejal, da te v glavnem niso mogoče, ker je večina razlaščenega premoženja zdaj družbena lastnina. Je država dovolj bogata, da bo "odškodovala" razlaščene in vse druge, ki jim je tako ali drugače vzela ali zaplenila premoženje? V društvu lastnikov razlaščenega premoženja zagovarjajo stališče, da je država odgovorna za plačilo odškodnine in da tega ne more jamčiti s proračunom, ampak s premoženjem, ki je nastalo iz razlaščenega premoženja. Po mnenju Dr. Pirkmajerja je tudi bojazen pred prevelikimi socialni razlikami odveč, ker ima država na voljo dovolj ukepov, predvsem pa davčni sistem. Ker je bilo ljudem premoženje odvzeto na različne načine V kakšni obliki popravljati krivice? "Razlaščeni" se zavzemajo za to, da bi v vseh možnih primerih vrnili ljudem prav tiste stavbe, zemljo ali gozdove, ki so jim bili odvzeti. Če to ne bi bilo mogoče, naj bi jim dali primerne nadomestne stavbe ali zemljišča; šele nazadnje pa bi jim ponudili odškodnino v denarju ali v obliki obveznic, za katere bi jamčila država. Vitomir Gros je dejal, da bi še pred začetkom lastninjenja Tone Podgoršek: "Pri denacionalizaciji bomo upoštevali več načel: načelo pravnega egalitarizma, načelo pravičnosti, poštenosti, korektnosti državnih organov, prednosti in jamstva, načelo vsem razlaščenim vrniti vse premoženje in po pravi vrednosti. " ki naj bi ga vrnili razlaščenim lastnikom, ostalo bolj malo. Gostje so v pogovoru z udeleženci okrogle mize tudi precej razmišljali o tem, kakšen naj bi bil zakon, ki bi urejal denacionalizacijo in sploh materialno popravljanje povojnih krivic. Večina je soglašala s predlogom, da bi moral biti zakon dovolj širok, uporaben za številne različne primere in tak, da bi dopuščal različne variante. O tem, kako širok naj bi bil krog ljudi, ki bi bili upravičeni do vračila premoženja ali odškodnine, pa so bila mnenja bolj različna Kranjski odvetnik Stanislav Klep je na podlagi dolgoletnih izkušenj iz sod- Un V^a^anje. "H bodo pri popravljanju povojnih krivic iz kroga ^""■iccnccv i z vzeli ljudi, ki so za odvzeto premoženje dobili v/Jj"'"" plačilo, je dr. Pirkmajer dejal, da samo to, ulije nekdo Po ,h" "I' ne< ne oi smelo vplivati na položaj razlaščenih v fr'il'/h'1"'' denacionalizacije, tudi zato ne. ker so bile številne po-' "' sklenjene pod prisilo, podpisi pa izsiljeni. Vitomir Gros je dejal, da ob primerih, ko razmišljajo o prodaji Litostroja Kruppu ali komu drugemu, ni nobene logike, zakaj industrijske lastnine ne bi vrnili domačim državljanom. Kar zadeva tovarno IBI, gre za dva nekdanja lastnika, ki bosta ob denacionalizaciji verjetno zahtevala del "v naravi" ali delnico v to- ''le Pirkmajer: "Narod' ^ "prava m samo pieleta do v^'r/,'i. ampak tudi popra-J«r,/(, invi(. kjer je to mo-^ Mrtvih se ne da oživiti, n'i'r'H' P° (vsaJ delno) vr-■. [Premoženje in dobro ime. Uto mnogim odvzeto ■><' k!' i"'" w bili podjetni-frev.,;"""'"' P° ožigosani s """»> pridevki." 11 stališča *en.ii!! iv razlaščenega premoga r, l^jal |c, da ima društvo Pajev} oJtro8 2000 članov, da Do lo P« nekaterih ocenah 2%(Jj°ini razlaščenih do bjVa K) Društvo vsak dan do-t>0Vr»nOVc Prijave, ki odražajo :?s|jiv,> voj„ vi[n razmere, in kažejo na S?tovri!r*fiine Primere. Bra .resUiVr?tn'h rmc"1 1° Prav pre-P°rab|| .nekat"a bi lahko l)r i>' , 1 os'io\ o za roman k iSoVti-m*Jcr ie (,C|aL da K S , 'Ml tudi nekaj pomisl e|ii h't\r Prizadevanja in n ruS,va lastnikov raz Ren V I j. - --• lit.-mi,i |in r.iu I W^JJJ'nikih odnosih pov Premoženja. Nekateri j..'' l|a h taksna prekuci- mJ()' tla vVcvkrivice, drugi me Ci|o n !?Lfii'° Premoženja in ua4kodnine ne bi bilo (z nelegalnimi in nezakonitimi DOKCgi, s tatvinami ali na podlagi zakonov), problema ne bo mogoče rešiti na hitro in z enkratno potezo, ampak bo treba pripraviti enega ali več zakonov in doseči, da bo o teh zakonih v skupščini vsaj minimalno soglasje strank, je dejal, dr. Pirkmajer in v nadaljevanju nanizal načela, za katera se v procesu denacionalizacije zavzema I )rustv o lastnikov razlas čenega premoženja. V društvu sodijo, da naj se razlaščenim vrne tisto premoženje (zemlja, hiša, stanovanje, gozd...), ki jim je bilo odvzeto, in da naj se postopek denacionalizacije vodi vzporedno s privatizacijo družbene lastnine. O tem, kako izpeljati denacionalizacijo, je za zd,i| se več modelov, eden med njimi predvideva, da bi iz vsega družbenega premoženja vzeli del, ki bi ga namenili za "odškodovanje" nekdanjih lasi m kov. Pn vračanju ne bi smelo biti omejitev, kot jih ni bilo ta- •#S'Vv5 H H '!z''%'Ni^lK ' OD OZ. preobrazbe družbene lastnine v lastnino z znanim lastnikom morali "odškodovati" prejšnje lastnike. Ker nekatera podjetja, organizacije in skupnosti hitijo s prodajo razlaščenega ali kako drugače odvzetega zasebnega premoženja ter z oblikovanjem delniških družb in holdingov, ki so po nekaterih ocenah zadnja prevara boljševizma pri nas, v republiški skupščini že pripravljajo zakon o zaščiti družbene lastnine. Na podoben problem je opozoril Ione Podgoršek. Ker se zakon o začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini nanaša le na tovrstno lastnino družbenopolitičnih skupnosti (občin in republike) in zajema vsega dva odstotka spornega premoženja. Društvo lastnikov razlaščenega premoženja predlaga, da bi ga dopolnili in zaščitili tudi lastnino, ki je v rokah družbeno pravnih oseb (podjetij, organizacij itd.), ("c skupščina tega dopolnila ne bo sprejela, bo od premoženja. niške prakse zagovarjal predlog, da bi bilo treba omejiti krog upravičencev na nekdanje lastnike razlaščenega ali kako drugače odvzetega premoženja ter na njihove dediče iz prvega dednega reda, večina pa je menila, da omejitve ne bi bile pravične. Vitomir Gros se je vprašal, le zakaj ne bi dedovali tudi vnuki, če pa si lastnino pridobivajo "strukture", ki za to nimajo moralne in materialne pravice ne kakršnegakoli lastninskega dednega stika. Ker je tudi v kranjski občini precej lastnikov razlaščenega premoženja, so v Kranju že pred poldrugim mesecem na pobudo Društva oblikovali pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice. Kot so povedali na petkovem pogovoru, imajo svoje prostore v nekdanjem hotelu Evropa na Poštni ulici J. • C. Zaplotnik, slike: G. ftinik Ustanovili sindikat nezaposlenih V četrtek, 13. septembra, je bil ustanovljen sindikat nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije. To je organizacija vseh tistih, ki ne vedo, kako bo jutri z njihovo zaposlitvijo in preživetjem. Organizirati in razviti nameravamo naslednje dejavnosti: pravni nasveti, posredovanje in pomoč pri iskanju začasne zaposlitve, na splošni ravni pa bomo spremljali politiko zaposlovanja ter zakonodajo s področja varstva brezposelnih in ogroženih. V prvi vrsti pa želimo organizirati nezaposlene in jih aktivirati pri reševanju lastnih problemov. Za ustanovno skupino Andrej Magajna Politični shod slovenske demokratične zveze Kranjski izvršilni odbor Slovenske demokratične zveze se je v ponedeljek zbral na rednem delovnem sestanku, tokrat prvič v novih prostorih v nekdanjem hotelu Evropa. Kranj, 20. oktobra — Stranka se pripravlja na volilni zbor članov, zato so obravnavali novo organizacijsko shemo kranjske SDZ. V Kranju bo zaživela mladinska iniciativa (MLIN), politiko kranjskega zbora Slovenske demokratične zveze pa bo med posameznimi zbori članov poslej določal Svet Slovenske demokratične zveze Kranj. Na volilnem zboru bodo sprejeli tudi svoj statut. Pri obravnavi delovnega gradiva za slovensko ustavo je prišlo do razprave predvsem pri vprašanjih razmerja med parlamentom (državni zbor po novem), vlado in predsedstvom (predsednikom) ter pri odnosu do manjšin. Člani izvršilnega odbora SDZ Kranj so se zavzeli za parlamentarni sistem z dokaj formalno vlogo predsednika, narodnostnim manjšinam pa je treba zagotoviti kar največji obseg pravic. Tudi to bo naša vstopnica med evropske države. Pokončna drža Slovenske države je tudi največja podpora slovenski manjšini, te vloge jugoslovanska zunanja politika ne more (noče?) opravljati. Pozdravili so določilo zadnjega, 164. člena ustave, ki pomeni dokončno prekinitev z jugoslovansko skupnostjo. V soboto, 29. septembra, bo Slovenska demokratična zveza organizirala politični shod z družabnim srečanjem: SLOVENIJA, MOJA DRŽAVA. O usodnih odločitvah pred samostojno Slovenijo bodo govorili: dr. France Bučar, dr. Dimitrij Rupel, dr. Rajko Pir-nat, dr. Peter Vencelj, Janez Janša, Tone Peršak, dr. Marko Kos, Mojca Šifrer, Igor Omerza, Marijan Cerar, Spomenka Hribar, Rudi Šeligo. Shod bo ob 15. uri, na Šmarjetni gori nad Kranjem. Oktobra pa pripravljajo dvodnevni seminar za vse občinske odbore SDZ iz Slovenije. Slovenska demokratična zveza je na zadnjih volitvah dobila kar precej predstavnikov v občinskih in republiških organih. Kot način komuniciranja svojih predstavnikov javnostjo uvajajo zanimivo novost - poslansko uro. Vsak začetek tedna bodo v nekdanjem hotelu Evropa na voljo poslanci Slovenske demokratične zveze v republiški in občinski skupščini. Sprejemali bodo predloge, vprašanja in kritike občanov in predstavljali svoje delo javnosti. Poslanska ura Slovenske demokratične zveze Kranj bo vsak ponedeljek od 19. do 20. ure v sejni sobi Demosa Kranj (Pošta 3 - nekdanji hotel Evropa, IV. nadstropje, telefon 26-662). Javnosti so naslovili naslednje sporočilo: NOČEMO: — živeti v državi, ki izganja mednarodne mirovne poslance; — sklepati samomorilskih gospodarskih povezav po »bizantinskih« pravilih; — pošiljati mladih fantov služit vojsko v kraje, iz katerih bežijo celo tamkajšnji prebivalci; — »uživati« slovesa države, ki oskrbuje z orožjem največje mednarodne zločince; — sprejeti vloge evropskega »bantustana«, kamor razviti izvažajo le še zastarelo in ekološko sumljivo tehnologijo ter mednarodne teroriste; — biti prvi med nerazvitimi, ker je bolje biti zadnji med razvitimi; — živeti v državi, ki ni sposobna zaščititi svojih manjšin po svetu; — živeti v državi, ki nasilno združuje SEST NARODOV ŠTIRI JEZIKE TRI RELIGIJE DVE PISAVI ENO KOSOVO — živeti v državi, v kateri se smeji le še njen predsednik; — živeti v državi, v kateri so vsi enaki, le da so nekateri še bolj enaki; — živeti v državi, kjer v mirnem času civilnim osebam sodijo vojaška sodišča v tujem jeziku; — živeti v državi, ki uporablja neobjavljene pravne predpise; — živeti v državi, ki zoper legalno izvoljene državne poslance razpisuje tiralice. ZATO: JUGOSLAVIJA - NE HVALA! Za IO SDZ Kranj Andrej Šter Tretja seja občinske skupščine Jesenice V sredo, 26. septembra, bo skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Jesenice. Na njej bodo obravnavali predlog za podelitev občinskih priznanj 1. avgust za leto 1990, predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnosti, sestavi in delu občinske skupščine Jesenice ter predlog o spremembah in dopolnitvah Začasnega poslovnika Skupščine občine Jesenice. M. A. CELOVEC D0MGASSE 4 Tel.: 9943-463-55400 1.*VV GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR 25 let fare na Primskovem Nova stara cerkev Primskovo - Prejšnjo nedeljo so Primskovljani z otvoritvijo prenovljene cerkve in s svečano mašo, ki jo je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar, svečano proslavili 25-letnico svoje župnije. Cerkev, katere zavetnica je Marija Vnebovzeta, je bila sicer zgrajena leta 1729, vendar je danes njeno starost (razen po pozno baročnem stilu) težko ugotoviti. Z obnovo, tako znotraj kot zunaj, je danes cerkev resnično prava lepotica in ne le pomemben kulturno zgodovinski spomenik. Za veliko noč, potem ko so pridobili vsa potrebna dovoljenja, so začeli obnovo cerkve in njene okolice. Cerkev je zunaj in znotraj prepleskana, narejena je bila nova fasada na zvoniku in cerkveni ladji, opravljenih pa je bilo tudi nekaj drugih del, ki so se pokazala za potrebna: zamenjana je bila stara električna napeljava zunaj in znotraj cerkve, na novo so izolirali cevi za centralno kurjavo, v cerkvi pa so zamenjali tudi nekaj radiatorjev, spet so uredili dotrajani strelovod na zvoniku, vsa okna imajo nove, pločevinaste police, tlakovali pa so tudi prostor okrog cerkve ter uredili reflektorje, ki ponoči osvetljujejo "lepotico ob Jezerski cesti". " Zahvaliti se moramo vsem faranom, ki so za obnovo cerkve prostovoljno prispevali denar, predvsem pa vsem tistim, ki so jo s svojim delom tudi prenavljali. Domači električarji so vsa dela okrog električne napeljave opravili zastonj, priključili pa so tudi nov lestenec, ki smo ga kupili pred kratkim. Vsa dela pa so bila opravljena v skladu z navodili Zavoda za naravno in kulturno dediščino," je ob tej priložnosti povedal župnik primskovške tare Franc Godec, ki je na Primskovem nekaj več kot dve leti. Primskovljani pravijo, da že dolgo niso imeli tako skrbnega župnika. "Imamo željo, da bi cerkvene zvonove priključili na javno električno napeljavo, saj je elektrika kar velik strošek za župnijo, razmišljati pa velja tudi o širitvi cerkve, saj je vedno več ljudi, ki prihajajo k bogoslužju," je končal župnik Franc Godec. • Igor Kavčič, foto: Katja Premru Mednarodni dan gluhih Jesenice - Medobčinsko društvo slušno prizadetih Kranj letos praznuje 35 let delovanja, 29. septembra, ko bo v Mariboru praznovanje mednarodnega dneva gluhih, pa naj bi se srečanja udeležili tudi gluhi in slušno prizadeti z Gorenjskega. V jeseniški občini so slušno prizadeti tudi zelo zadovoljni, ker jim je društvo invalidov odstopilo svojo pisarno. V pisarni na Titovi 65 na Jesenicah lahko gluhi zdaj vsako sredo od 10. do 12. ure kupijo baterije za slušni aparat (izjemoma tudi od 16. do 18, ure, ko deluje društvo invalidov). Sicer pa bo sestanek vseh slušno prizadetih iz jeseniške občine 18. septembra ob 16. uri v sejni sobi družbenih dejavnosti (nasproti gasilskega doma). V Kranju so uradne ure za člane društva slušno prizadetih vsak ponedeljek od 16. do 18., ob sredah od 9. do 12. in 14. do 16. in ob petkih od 9. do 12. ure. Takrat je članom na voljo tudi strokovni delavec, dobijo pa lahko tudi tolmača. Za člane društva invalidov Jesenice pa tale informacija: Društvo vabi člane 1. oktobra na letovanje v Rabcu. Cena letovanja je zelo ugodna. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo od 16. do 18. ure. • (až) Kranj - »etek je bila v Šorlijevem naselju svečana počastitev 20-lelnice amkajšnjega potrošniškega centra. V /tvilinem Mar-ketu so poleg že ustaljenih akcijskih prodaj ob petkih, tokrat /a okrog 40 odstotkov znižali cene tehničnemu blagu, ozimnici, cenejši pa so bili tudi mesni i/delki ter sladkarije, v mesnici so v dveh dneh prodali toliko mesa kot ga drugače v štirinajstih dnevih, /nižanja so bila tudi do 40 odstotna, po 17. uri pa se je do zadnjega kotička napolnil tudi bife, kjer so krajani ob živi glasbi tudi zaplesali. Predsednik KS Ivan Jelen je podelil svečana priznanja vsem štirim enotam, ki delujejo v okviru PC Sorlijevo naselje. Naj na kuncu omenim še Marijo Pavič, Miro Rogelj, Marijo Vrtačnik in Ani Dolenc, ki so, prva v bifeju, ostale pa v mar ketu, vseh teh dvajset let ostale zveste prebivalcem Šorlijevega naselja. • I. K., Foto: K. P. Sejem na Dovjem Dovje - V nedeljo, 31 oktobra, bo prizadevna lekcija, ki deluje na Dovjem v okviru kulturnega društva laka Rabič, pripravila že drugi sejem. Sekcija skrbi za ohranitev starih ljudskih običajev na Dovjem. Med drugimi zanimivimi in dobro obiskanimi prireditvami so se lani odločili, da tako kot nekoč pripravijo sejem sredi vasi. Na sejem, ki bo imel tudi svoj glasbeno - zabavni del, vabijo poleg domačinov tudi obiskovalce iz drugih gorenjskih krajev. • D. S. Krajevna skupnost Trboje Javna razsvetljava, trgovina, mrliške vežice • M Trboje, 22. septembra - Precej prireditev se je v Trbojah zvrstilo pred mesecem dni, ko so krajani praznovali praznik svoje krajevne skupnosti. Letos je bilo še posebej slovesno, saj so praznovali 100-letnico šole in 65-letnico kulturneg? društva (po nekaterih virih celo 90-letnico), tako so sklop prireditev poimenovali kar Teden kulture. V osnovni šoli je bila razstava "Šola nekoč in danes", kjer je sodeloval tudi šolski muzej iz Ljubljane, dramska skupina KUD Simon Jenko je nastopila z dvema predstavama Čudež in Modra ogrlica, imeli so slavnostno akademijo, Trbojski večer, osnovnošolci so se pomerili v nogometu in krosu, gasilsko društvo pa je imelo "sektorsko gasilsko vajo". Pred kakima dvema letoma so po vasi uredili telefonsko omrežje, v tem srednjeročnem načrtu pa so na vrsti javna razsvetljava, nova trgovina, mrliške vežice... Za telefonsko omrežje so krajani poskrbeli sami, saj so za to prispevali precej lastnih sredstev, pa tudi dovode za telefonski kabel so kopali sami. Skoraj štiri leta so čakali na zeleno luč s strani pristojnih organov, ko so le-to dobili, je po štirih mesecih, v kar 120 od okrog 130 hišah zazvonil telefon. "Prva zadeva, ki jo je potrebno urediti, je gradnja ja- vne razsvetljave v nekaterih delih vasi. Na občini so nam zato dodelili okrog 110.000 dinarjev, kar pa je za ureditev razsvetljave v treh ulicah, v katerih so že stanovalci zbrali nekaj sredstev, premalo, potrebujemo namreč še okrog 200.000 dinarjev. Res je, da se zadeva najbrž že malo vleče, sedaj je zadeva v fazi nakupa materiala in upam, da bomo izgradnjo javne razsvetljave Janez Pire letos pripeljali do konca," je povedal predsednik KS Trboje, Janez Pire in nadaljeval, da imajo v novem srednjeročnem obdobju namen zgraditi tudi trgovino in mrliške vežice. Glede trgovine so v dogovorih z Živili, začeli naj bi v naslednjem letu, medtem ko bo gradnja mrliških vežic še nekoliko počakala, odvisno od finančne zmogljivosti KS. "Skozi Trboje vsak dan iz Kranja pripelje osem avtobusov z delavskimi in šolskimi vred in že pred časom smo poskušali pri Alpetourju doseči še eno linijo z odhodom iz Kranja okrog 18. ure (med četrto in sedmo uro popoldne namreč ni nobenega avtobusa), gre predvsem za dijake in študente, ki po četrti uri pridejo iz Ljubljane v Kranj, vendar Janko Stare tu zaenkrat ni bilo še nobenega uspeha," je problem z avtobusnimi zvezami opisa'-namestnik predsednika KS Janko Stare, saj je nekoč to tudi sam občutil na svoji koži. "Lahko bi tudi obnovili otroški vrtec, saj je v šoli do~ volj prostora, vendar je za f*j lovanje vrtca potrebno vsaj petnajst otrok, potrebnih va«" stva, v Trbojah pa jih je i*£ stva trenutno potrebnih štirinajst. Tako starši te otroke *e vedno vozijo v vrtce v Kranj a" v Čirče." Težav in problemov imaj0 v Trbojah torej dovolj, naloge so si zastavili, kako 'n kdaj jih bodo izpolnili, pa Je odvisno od njih samih, pa še od koga drugega, kajne! • Igor Kavčič, foto: Katja Premru Najstarejša in vendar lepa Zlata poroka na Posavcu Besnica - Najstarejša hiša v Besnici v kranjski občini je stara že skoraj 250 let. Hišno ime je pri Banku, sicer pa je to domačija Sušnikovih in v njej zdaj živi z družino (zraven pa ima tudi že novo hišo) po starosti drugi najstarejši od štirih sinov - Janez z dru- žino. Ima pa še tri brate. Starejši je Valentin, mlajša od Janeza pa sta Marjan in Miha. Tako kot je nasploh na hišah v Besnici povsod veliko rož, jih ima tudi domačija pri Ranku, v Zgornji Besnici 14. Ko smo se z Janezom in njegovo ženo Marico pogovarjali o častitljivi starosti Sušnikove domačije, sta povedala, da ima hiša dve letnici. Na vhodnem portalu je letnica 1X°7, v hiši, na lesenem stropu, pa je vklesana letnica 1744. Sicer pa je Janezova skrb poleg službe tudi gospodarjenje na domačiji, Maricina pa so (med drugim) tudi rože. • A. t.. V nedeljo v Gradu pri Cerkljah Sobota sredi avgusta je bila za vaščane Posavca pravo prazni doživetje. Ta dan sta Llato poroko praznovala Rezka in Maks ^ pova s konca vasi, z njima pa se je veselila vsa vas. l>r'P.raV _j zlatoporočenca, priče in svate popeljali proti Brezjam, sredi pa so jim pot zaprli Žagarji drv, mlatiči, klekljarice, Čebelar s beljimi panji, vaška "mojškra", navijlka "cvirna" in kdo ve. ^ vse še. Nič ni pomagalo, zlatoporočenca sta morala z voza 1 ^ pogajati, kot pred petdesetimi leti, mladi harmonikar Kle Stern iz Goric pa je ves čas množici vneto igral na vozu. N1 ^ tako lahko šlo s tole šrango. Kar lep čas sla lomanova J?n^j0v Mojca žagala tisto drevo sredi poti, Justinov Vinko in sm1 a.a Rudi sta vso slamo omlatila, da je Tomanova Tatjana *t°n.ia'!a|t sproti pometala. Smidov Štefan je čisto na tanko koso s fihc-l-relihova Slavka je pridno šivala, njen Anton pa je pridno <- ^ laril in obiral satje. Kranjčevi Viki so kleklji na punklju v T°- \$ letali kot za stavo, Smidova Rozalija pa je še bolj pridno naV,.rjt)-"cvirn" na klekeljne, kajti brez nje Vika ne bi mogla nobene ^ ce" napraviti. No, da so svatje in vaščani lahko zdržali tako* j£ go, sta skrbeli Justinova Tončka in Tomanova Marjanca, * pridno stregli in ponujali domače dobrote. Ko so se vendar' ^ govorili za odkup, je gospodar šrange Franc Toman "ka**-^ stopiti in spustiti svate naprej. Vseh narodnosti so bili in s j^e. bilo govorice od primorske, italijanske, do angleške, holan ^ Dvajset let Lapova namreč oddajata turistične sobe in ob rt.lu prazniku so se ju spomnili tudi njuni gostje. "Krompirjev dan" Grad pri Cerkljah - V nedeljo, 30. septembra, popoldne bo Ciril Zupin, gostilničar iz (prada pri ( erkljah spet priredil tekmovanje za pridelovalce krompirja. Ko smo ga v nedeljo obiskali, nam je povedal (in tudi pokazali, da je do zdaj 20 pridelovalcev krompir).! iz različnih krajev poslalo že več kot 50 različnih nenavadnih krompirjev; pa tudi zelo težkih. Seveda je še vedno čas, da se tudi tisti, ki imajo morda nenavaden ali težak krompir, vključijo v tekmovanje, ki se bo začelo v nedeljo ob 14. uri v Okrepčevalnici na vasi v Gradu pri Cerkljah. Poslane vzorce bo ocenila posebna komisija, pridelovalci pa bodo dobili lepe nagrade, ki so jih prispevali: Turistično društvo ( erklje. Gorenjski glas. Kmečki glas, Revija Moj mali svet. Kmetijska zadruga ( ei klic. Živila trgovina Cerklje, Diskont (erklje, trgovina Pri Klemenu in Okrepčevalnica na vasi. Nedeljski "Krompirjev dan" v Gradu pri Cerkljah bo prva prireditev povezana z letošnjimi pridelki. Turistično društvo ( erklje bo namreč prihodnji mesec pripravilo podobno prireditev, vendar za vse pridelke in za pridelovalce iz vse Slovenije. • A 7 Nad tolikšno pozornostmi sta bila lapova zbilop0' je| kar ganjena Dobro se držita, oba Rezki je 70, Maksu pa ^„jfr ju je samo ljubo zdravje in dobra volja. Oba sta bila v na ((r nošah, sin Janez, ki je ostal doma, jima ju je kupil za ''"'"Vjgjdjj ko. Veliko lepega pa tudi težkega sta preživela \ teh Pe ^jtA letih. Najtežje |c bilo, ko sta hišo delala, pravita in ko so po svetu odhajali. Hčerka Meta živi v Avstraliji, Neža pa ^jj siiiii In kdaj je bilo najlepše? Ata Maks pravi, da . prišla svoboda, mama pa. ko so se otroci možili in žcnju -jij* si želita le zdravja I nako jima želijo tudi vaščani in "i1111! 9 voščilom pa se pridružujemo tudi mi pri Gorenjskem g' D. Dolenc Torek, 25. septembra 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR dobrodelni koncert za zdravje otrok Pomembno je dovolj zgodaj odkriti okvare otroških kolkov ^Zdravstvenem domu Kranj trenutno najbolj potrebujejo sonde pri ultrazvoku za pregledovanje r°skih kolkov. Z zgodnjim odkritjem okvar na njih lahko preprečijo kasnejšo invalidnost. Kr tanc^ SePtemr>ra - Konec tedna bo na Gorenjskem sejmu veliki SolcAf , katerega izkupiček je namenjen kranjskemu zdravstvu. Vi ^«ireUvon»»„---j_ ______: ______i...__ii,_:.,„:„ „i_____ lt ..j^kventna sonda, s katero pri ultrazvoku odkrivajo okvare skih kolkov, stane 84 tisoč dinarjev. . »Ultrazvok že imamo, po-ebne so nam dodatne sonde a Jemanje otroških kolkov,« am Je povedala rentgenologi-P dr. Ana Slobodanka Čop, ki ukvarja tudi z ultrazvočnimi EJfoK »Te smo doslej prepevali z rentgenom, vendar U J* ne pokaže mehkih de-Jv kolka, vrh vsega lahko ul-S0int Poglede brez škode ig&at ponavljamo. Na ultraz-ku si lahko takoj prvi dan rojstva ogledamo kolke, ali se morda ne nagibajo k anomalijam ali pa jim kaže normalen razvoj. Ko kolk slikamo z rentgenom, pa že zakosteneva, kar je lahko že prepozno za preprečitev okvare.« Dr. Aleš Paternoster, pedia-ter iz Zdravstvenega doma Kranj, pa dodaja: »V Mariboru imajo že dolgo urejeno, da novorojencem z ultrazvokom pregledajo kolke. Ce nam uspe Dr. Ana Slobodanka Čop z akcijo kupiti sondo, ki manjka našemu ultrazvoku za pregled kolkov, si bomo lahko tako rekoč že v porodnišnici privoščili pregled otroških kolkov, nato v otroških dispanzerjih nadzirali njihov razvoj, motene primere pa bi prevzeli na skrb pediatri in otroški rentgenologi. Doslej smo le malo kolkov poslali na rentgensko slikanje, pač pa smo se zanašali večidel na klinično sliko. Toda skrbijo nas "klinično nemi" kolki, kjer pri kliničnem pregledu ni opa- Dr. Aleš Paternoster žiti znakov okvar. Kakih deset primerov na leto odkrijemo, da se kolki ne razvijajo normalno. Pomembno je Čim zgodnejše odkrivanje nepravilnosti, ki jih je moč odpraviti s pravilnim povijanjem in ortopedskimi hlačkami. Pri večini to zadošča, nekaterim pa sta potrebna bodisi mavec bodisi operacija. Naj še omenim, da je "spiritus agens" ultrazvočnih pregledov kolkov naša ortopedinja dr. Tatjana Veličković.« • D. Z. Žlebir, Foto: Jure Cigler robi emska okrogla miza na tednu jeseniških upokojencev Dodajajmo življenje letom tj* fn °krogle mize, ki je otvorila teden jeseniških upokojencev, je %n S s Sv°j° dejavnostjo in problemi seznaniti tisto družbeno li^^st, ki lahko kakorkoli pripomore k reševanju problemov šest ci9li,C ' uP<»kojenske populacije. Tokrat je bil poudarek na so-0 zdravstveni problematiki. c«vs e.n'*ka društva upokojen-dtn ,*e lani sklenila v svoj te- °d|oči|- itj nekaJ n«vega in h ^-j1 !*° se za okroglo mizo, ene so tislemu dcIu druž" t Vidnost , so se, da bo tema % f m,ze leto* ožja in da se ^j^upnosti, ki je največ v ' °jo jUP°k°Jenci, predstavili n probleme. 5lVp„:POsvetili socialno zdrav Qb republiške Skupnosti '"' ega in invalidskega zavarovanja in Zveze kulturnih organizacij, ki je bila tudi pokroviteljica celotnega tedna upokojencev. Janko Burnik, predsednik Zveze društev upokojencev, pravi, da so z udeležbo kar zadovoljni, pogrešali so le več predstavnikov občinskih upravnih organov in samou-pravljalski del republiške pokojninske skupnosti. Uvod v okroglo mizo sta pripravila Božo Pogačar s Centra za socialno delo in dr. Novak, specialist medicine dela in direktor Zdravstvenega doma. Prvi je opisal oblike socialne pomoči, ki jih center nudi, in navedel tudi podatke o tem, koliko starejših ljudi je vanje vključenih, drugi pa je spregovoril o zdravstveni problematiki starejših občanov. V dobri in nepričakovano aktivni razpravi, ki je sledila uvodnima na- stopoma, je skoraj vsak udeleženec okrogle mize prispeval predloge za izboljšanje socialno zdravstvene pomoči. Predstavniki društev so posebej poudarili veliko pripravljenost, da po svojih močeh in po strokovnih napotkih pomagajo. Sodelujoči na okrogli mizi so se dogovorili, da bo Zdravstveni dom pripravil podrobno analizo v zvezi s svojim delom, Center za socialno delo pa bo s pomočjo društev pripravil pregled težjih primerov starejših občanov, ki sami ne zaprosijo za pomoč. V krajevnih skupnostih, kjer najbolje poznajo vse primere, bodo organizirali skupine upokojencev, ki bodo vsem pomoči potrebnim aktivno pomagali. Ob zaključku okrogle mize so se tudi domenili, da bo osrednja tema okrogle mize naslednje leto telesno-kulturna aktivnost. Janko Burnik je povedal, da se v času po volitvah predstavniki društev še niso uspeli srečati z novo občinsko oblastjo in da čutijo potrebo, da se predvsem z njimi pogovorijo o svojem delu in problemih. Če do srečanja ne bo prišlo prej, bodo vodilne občinske može povabili na svojo volilno skupščino. V zvezi z dosedanjimi in letošnjim tednom upokojencev je njihov predsednik povedal, da bodo nadaljevali z dosedanjim konceptom spleta športnih tekmovanj in kulturnih prireditev, ki v ospredje postavlja družabnost. Letos je iz predvidenega programa odpadla folklorno-pevska prireditev na Javorniku, saj je bilo veliko pevcev odsotnih. S pevci in pevovodji imajo tudi sicer precej težav, saj jih vedno manjka. • T. Jurjevec, Foto: K. Premru •šnica za ginekologijo in porodništvo zbira denar ^ zdravega otroka Ste*,™ "'kiii, .K'nekologijo in porodništvo se znova lotevajo akcije Pod geslom »Za zdravega otroka« v kranjski ■ ^bat..n<>vi" aparatur. Potem ko so uspešno zaključiti akcijo /a ki D*tor i'i '"''^'h' /,-':'"' ,>:l,,KTavaJ° kupili dva kardiotokografa, aparata, ^dohT^111 u,r'lu' P" *e "^»jenih otrocih. Medtem ko bodo 1 s posojilom zavarovalnice, bo drugi sad dobrodelnosti. prvimi so spoznali smisel navzočnosti očeta pri porodu, pa bivanja otroka pri materi po porodu. posojil ^ovb-jsk iaš3 pred 1 porodnišnic n* Cj,ljen' Pred Km. J^njiJcLu' °<1 leta 1964 l2no 7 s >rih, otrok. V Vil! . pa v doslej zdravilo ,'.U><)0 žensk, opravili 'Udi ,, ?-nun° '' """"'O "pera ((.{'"•Vi jc h||a po porodih < vii '"brv "^»"iranih poro Si le^;"Mu otrok pri nepra ■n Sem, "'•»ern.u. po skrbi Nu1 'Nui četverčkov raka 'godnjem odkri na maternici. Med Kranjska porodnišnica ima 104 bolniške postelje in 46 posteljic za novorojenčke. Tu se rodi približno 2000 otrok na le-lo, večina GorenjC4V, dobro ime bolnišnice pa je privabilo tudi porodnice i/ I jubljane, Domžal, Kamnika m drugih ki.i|r\ Slovenije Na|si |e bolnišnica še tako na dobrem glasu, se ni izognila težavam, ki tarejo slovensko zdravstvo. 2e lep čas se borijo za preživetje tako kot vse bolnišnice, le da je njih še toliko bolj prizadel sistem indeksiranja, ker io se dolga leta obnašali varčno in racionalno pri zaposlovanju. Zadnja leta je zaradi denarnih težav težko obnavljati zlasti drago medicinsko opremo in aparature, ki so jih zaradi tega pogosto kupovali z darovi podjetij in posameznikov. Prof. dr. Marko Lavrič je ondan na tiskovni konferenci omenil pobudnika ene takih akcij obrtnika Rada Berganta, porodnišnici je daroval tudi kan Kramberger, ki je pred poldrugim letom k podobni potezi spodbudil več kot sto darovalcev. Tudi tokrat upajo, da se bodo ljudje odzvali klicu po pomoči. Denar za kardioto-kograf zbirajo na žiro računu Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj 51500-603-30372 (geslo: za zdravega otroka). Kot poudarja prof. dr. Marko Lavrič, direktor BGP, bolnišnica ni velika, toda to je pravzaprav prednost, saj pacient tod ni številka, temveč človek, ki mu skušajo pri najboljših močeh pomagati. Pomanjkanje udobja v bolnišnici, ki nima denarja za adaptacijo, skušajo nadomestiti s prijaznostjo, dobro nego, kar najboljšo hrano, s sproščenim režimom obiskov v bolnišnici, skratka z vsem, kar pomaga k počutju in pospeši okrevanje. # D. Ž. 5. STRAN (MEmm&miGLAS POMISEL Dobrotniki Dobrodelne akcije so se nam sčasoma nekako usedle v srce, čeprav smo se še predlani nemara nezaupljivo zmrdovali nad njimi. Morda nismo preveč verjeli, da bi služile še čemu drugemu, razen dobremu imenu darovalca, oziroma razbremenitvi njegovih davčnih obveznosti. Če dobro pomislimo, ob osnovnem cilju dobrodelnih akcij, dobrodelnosti namreč, niti z gornjima ciljema ni nič narobe. Nekdo se je pač odločil, da bo na svojstven način vlagal v lastno propagando, oziroma da bo namesto državi denarce raje odrinil revnim, socialnim ali zdravstvenim ustanovam. V prihodnosti, ki nam obeta velike razlike v imovitosti med ljudmi, bo še več ljudi, ki se bodo hoteli za svoje zemeljsko bogastvo odkupiti z dobrimi deli ali si z njimi na svoj način postaviti spomenik. Toda vrnimo se k osnovnemu namenu dobrodelnosti. Kar pomnim, ljudje namesto cvetja na grob ali daril ob dnevu žena darujejo Onkološkemu inštitutu. Majhna, drobna darila, ki ustanovi v denarnem smislu prav gotovo ne pomenijo veliko, v moralnem pa veliko, saj utrjujejo v ljudeh prepričanje, da so storili nekaj dobrega. Žal obdarovancem moralni del dobrodelnosti ne odtehta materialnega, kajti pri njih gre navadno za povsem konkretno potrebo: morda invalidni otrok potrebuje ortopedski pripomoček, morda porodnišnica nov inkubator, morda bi bolnišnica z novim, sodobnejšim aparatom lažje kljubovala odkrivanju hude bolezni. Toda denar za te razmeroma drage cilje se ne nateče tako hitro, razen če akcija ni medijsko sijajno domišljena, če ne gre za razstavo ali koncert širokega obsega, ali če akciji ne načeljuje izjemno priljubljena in zaupanja vredna medijska osebnost. Za vse ostale pa velja, da je potreben realen cilj. Neprenehoma se mi vrača na misel ena neuspelih akcij za medicinsko aparaturo, za katero naj bi se odrekali ob dnevu žena pred nekaj leti. Zbrali so tako malo denarja, da o aparatu kajpada niso mogli niti sanjati, kupili so nekaj cenejšega, a zdravstveni ustanovi prav tako potrebnega, tako da so pred darovalci za silo upravičili svoj cilj. Toda zaradi nevšečnosti okoli akcije česa takega prav gotovo ne bodo kmalu ponovili. # D. Z. Žlebir VESTI Izlet v Medijske toplice Društvo sladkornih bolnikov iz Kranja vabi v soboto, 6. oktobra, člane in svojce na enodnevi izlet v Medijske toplice (kopanje in kosilo) in ogled Limbarske gore. Prijave in informacije pri blagajničarki v čakalnici diabetične ambulante v Zdravstvenem domu Kranj, v torek, četrtek in petek dopoldne. Piknik v domu oskrbovancev Bil je lep sončen dan, ko smo se zbrali na pikniku v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Potočah nad Preddvorom. Ta delovni kolektiv res lepo skrbi za svoje varovance. Znajo prisluhniti njihovim željam, zato so na srečanje povabili tudi svojce. Po pozdravnem nagovoru tovariša Bojana Križaja in direktorja Petra Starca so vsem postregli z jedačo in pijačo. Priredili so tudi tombolo s prav lepimi dobitki, vmes pa nas je zabaval harmonikar s pevko, tudi citre niso manjkale. Prav lepo je bilo videti srečne obraze oskrbovancev in svojcev. Kolektivu tega doma pa gre vsa pohvala. • D. V. Višje socialnovarstvene pomoči Republiški odbor za usklajevanje programov socialnega varstva je na predlog Republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo sklenil, da se v naslednjih dveh mesecih zvišajo socialnovarstvene pomoči in prispevki. Tako bodo višje družbene pomoči otrokom, in sicer s 1. oktobrom za 18 odstotkov. Najvišji znesek tega gotovinskega izplačila bo tako znašal 815,40 dinarja in najnižji 108,60 dinarja. Edini vir sredstev za preživljanje se s 1. novembrom zvišuje za 30 odstotkov, tako da bo znašal 2.340 dinarjev. Za prav toliko, 30 odstotkov, se z novembrom zvišuje tudi dopolnilni vir preživljanja. Napovedujejo tudi, da bodo s 1. oktobrom višji tudi prispevki staršev v vrtcih in zavezancev v socialnih zavodih. Zaposleni - nezaposleni Informativni bilten Republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo navaja zaskrbljujoč podatek o nezaposlenosti v Sloveniji. Po navedbah Ekonomskega inštituta Pravne fakultete je bil junija letos v Sloveniji na 19 zaposlenih v družbenem sektorju en delavec, ki išče zaposlitev. V Jugoslaviji pride na skoraj vsakega petega delavca, zaposlenega v družbenem sektorju, ena oseba, ki išče zaposlitev. te Zavarovalna skupnost Triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Oldhamska 2, Kranj Obveščamo vse občane oz. naše zavarovance z območja občine .Škofja Loka, da bomo s 1. 10. 1990 preselili naše predstavništvo v Skofji Loki v Dom ZZB NOV, Kidričeva c. 1, pritličje, Skofja Loka, tel.: 064/620-196. Uradne ure za stranke bodo vsak delavnik od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 16. ure. Ogled poškodovanih avtomobilov bo vsako sredo v času od 7.30 do II. ure. Priporočamo se za vaš obisk v našem novem predstavništvu, kjer vam bomo lahko posredovali sklenitev vseh vrst zavarovanj, posredovali prijavljanje škod in vam nudili vse potrebne informacije v zvezi z vašimi zavarovanji in uveljavljanjem pravic iz teh zavarovanj. (mWšWWm,GLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 25. septembra 1990 Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občine Škotja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/78), komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1990 Občanom, podjetjem, drugim organizacijam, skupnostim in društvom, se podeljujejo naslednja priznanja: 1. VELIKA PLAKETA za dolgoletno, izredno uspešno družbeno pomembno delo ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena, ali ki so prispevali k vsesplošnemu napredku, razvoju ter ugledu občine. Samo v izjemnih primerih se velika plaketa podeli občanu, ko je ta s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ali javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospodarskemu razvoju. 2. MALA PLAKETA za večletno uspešno družbeno pomembno delo, za zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu, za požrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri drugih humanitarnih dejanjih in akcijah, kar je prispevalo k ugledu in napredku občine. 3. NAGRADA za pobude, dejanja ali dosežene uspehe, ki so prispevali k napredku občine, kraja delovne in druge organizacije oziroma društva. 4. PISMENO PRIZNANJE za vzgledno delo, ki je v korist družbene skupnosti, ali za delo in uspešno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, delovnih organizacijah in društvih. Predloge za podelitev priznanj lahko posredujejo podjetja, druge organizacije, skupnosti, društva, politične organizacije, organi občinske skupščine in občani. Predlogi za priznanja morajo biti pisni in podrobno obrazloženi. Predloge zbira komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, do 20. oktobra 1990. t ♦ ♦ ♦ KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA . KOROŠKA 5 64000 KRANJ TEL (064 ) 23-650 (HOTEL CREINA) MJHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Take so bile seveda razmere tedaj, sedaj pa je stvar marsikje iz različnih vzrokov in novih pridobitev (nove ceste in poti) povsem drugačna, marsikje pa so žal opustili in prenehali izkoriščati večje površine pašnikov in koše-nic. Ker se takšni moji predlogi in zahteve kljub dokajšnji podpori drugih poslancev niso dovolj upoštevali, sem to vprašanje obširneje opisal in obrazložil ter to gradivo na svoje stroške razposlal skupno s predlogom resolucije za rešitev tega vprašanja oziroma teh vprašanj svojim številnim prijateljem in znancem -ljudskim poslancem, da bi pripravili razpravo o kmetijstvu in gozdarstvu na seji Ljudske skupščine Razprava o predlagani resoluciji in aktualnih problemih kmetijstva in gozdarstva je bila zelo živahna in tudi dokaj ostra. Predlog resolucije je podpisalo od skupno 120 poslancev republiškega zbora kar 61 ljudskih poslancev tega zbora, poleg tega pa 20 poslancev iz zbora proizvajalcev od skupnih 80. Po tej razpravi je predsednik izvršnega sveta umaknil predlagano gradivo zaradi dopolnilne proučitve in vsaj delnega upoštevanja določenih predlogov in zahtev. Zatem sem tudi jaz umaknil svoj predlog resolucije, ki pa ga še vedno hranim v svojem arhivu. Predloga s podpisi nisem izročil za skupščinski arhiv zato, da ne bi kdo od podpisnikov imel nevšečnosti in škodljivih posledic. Te sem na neki način tako le občutil Jaz- I no pomembnejših mojih poslanskih dolžnosti in aktivnosti sem opravil potem še leta 1959. Tedaj sem se spopadel z vprašanjem nepravilne in znatno previsoke obdavčitve kmetov, še po-icbej v hribovitih območjih Slovenije. Tedaj se je s prevedbo košenic in pašnikov v kategorijo travnikov, čeprav v nizki vrednostni razred, računsko zelo povečal katastrski dohodek s teh površin in s tem tudi odmera davkov iz kmetijstva, kar je prizadelo predvsem kmete v hribovitih predelih. Tedaj so me iz raznih hri-bovških krajev vabili na zbore volivcev z namenom, da bi to vprašanje proučili in da bi se potem zavzel za ustrezno rešitev. Katastrski dohodek in s tem odmera davkov sla od primera do primera zelo nihala, pač odvisno od velikosti površin košenic in p.iMiikov posameznika. V povprečju pa seje odmera davka povečala znatno več v hribovitih predelih kot v ravninskih. Problem je še povečalo dejstvo, da so bile marsikje znatne površine košenic in pašnikov že zaraščene z gozdom, sprememb kulture pa lastniki niso prijavili pristojnim katastrskim uradom, da bi spremembe Vpisali v kataster. Jesenski izlet naročnikov in ljubiteljev Gorenjskega glasa Jesen je in spet je pred nami izlet za naročnike in prijatelje Gorenjskega glasa. Pripravila ga je agencija Kompasa iz Kranja. Na pot se bomo odpravili v soboto, 6. oktobra, in sicer na Sveto goro - Goriška brda - Šte-verjan. Cena izleta je 500 dinarjev, odhod avtobusa pa bo iz Kranja (hotel Crei-na) ob 7. uri, povratek bo v večernih urah - kot običajno. Seznam izžrebanih naročnikov bomo objavili v petkovi številki. Danes objavljamo program izleta, kot so ga pripravili pri Kompasu: Vožnja po Selški dolini do Petrovega brda, odkoder se bomo spustili v skoraj 30 km dolgo Baško grapo, kjer prebivajo preprosti, pošteni in dobri ljudje z neuničljivim humorjem in s svojsko govorico - mešanico narečja nekdanjih prebivalcev in nemških priseljencev. Ustavili se bomo pri domačinu Ivanu, pri katerem se bomo okrepčali z odličnim domačim sirom, s pršutom in tolminskim želodcem. Skozi Most na Soči bomo prispeli v turistično živahen kraj Kanal in si ogledali galerijo slikarja Rika Debenjaka, tik pred solkanskim mostom pa se bomo začeli vzpenjati na Sveto goro, 450 let staro slovensko romarsko pot. Ogledali si bomo baziliko, v muzeju pa prisluhnili razlagi kustosa, ki nam bo predočil zgodovino krvavih bitk in ofenziv soške fronte. Nova cesta po pobočju Sabotina nam bo skrajšala pot do etnografsko zanimive vasice Šmartno, kjer nas čakajo primorske speeiali-tete: mineštra, kotleti, repa polenta; kosilo bomo zalili v Poldetovi kleti z briškim tokajem in refoškom. Po ugodni ceni bo vino tudi naprodaj. Skozi »staro« Gorico, kjer je lahko tudi krajši postanek, se bomo napotili v Števerjan, najmanjšo občino goriške pokrajine. Čez Podgoro in Pevmo nas bo vinska cesta pripeljala k našim gostite Ijem in vinogradnikom, ki pridelujejo vrhunska in zaščitena vina z oznako col-lio. V vinski kleli gospoda Alojza (Luigija) bomo poskusili beli in sivi pinot, sauvignon in renski rizling. Da bi se nam v glavi ne zvr-telo prehitro, bomo segli tudi po okusni paštašuli in domačih klobasah. V večernih urah se bomo nato po najkrajši poti odpeljali proti domu. 5COK) TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem tocfcj sle na dobri poti: V asa \ urnost so zavarovani \ sako leto pari nerjem zagotavljata varnost ko HC \ il lil dobite dodatna miren zafetek Zagotovili sh Šolan j Starost \ as ne skrbi, tla boste u/i\ ali \ aree\ al ne Tudi. fc I m > slo kaj narobe, prebrodili z i 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo. se |m>\ecujejo. zi\ ijensKitn si \ zajemno skupnega življenja roth ot rok. sredstv a za no\ (»ga življenja sred si \ a za ol rok. ker že danes v rste« *ado\ e razumne odločitve, \ živ ljenju kdaj boste krizo manjšimi leža\ an" Z izpolnitvijo z;ii v uro val ur policr* Ziv Ijcti^kt^cti sfttiv iirt>* mM* pri Zavarovalnici I ii^l;t\ / mini poj pitoni lahko izpolnile \hca Ericsona je pač na zbo-t0vskem področju tako znano, aa Priložnosti ne gre izpustiti iz rok zb0 Dvainsedemdesetletni '"orovski dirigent je seveda že Jeset let upokojen, tako da se *% Čas posveča seminarskemu p1" na tečajih in simpozijih ^gostuje pri uglednih pev-k'n zborih po vsem svetu. &°t dober poznavalec zborov-*• fSlasbe tako v Evropi kot v *e'« lahko ocenite, ali je te vr-ejlasba dovolj cenjena? c kislim, da ni. Povsod je si-*r zelo veliko pevcev in zbo-°v- tudi pri vas je tako, toda oorovska glasba ni tako cenje-Ja' kot bi morala biti. Zato je v?.e Hoje delo, ki ga zdaj opra-Jarn. namenjeno dvigu ravni oorovskega petja. Seveda pa jem za kvaliteto zborovskega petja. Prav ta zbor je ponesel sloves švedskega zborovskega petja po svetu, posnetke, plošče smo jev. Po tem sklepam, da je treba za popularizacijo zborovske glasbe najti le najprimernejši način, pa učinek ne izostane." ne na|n kislim, da imajo profesio- pr ' zbori kakšno prednost sem amat.erskimi, nasprotno, $ke ,prePričan pristaš amater-skrfa zk°rovskl-'ga petja. Toda n- vnost uspeha je izobraževa-v0rln le tu je treba iskati odgo-r0 e' ''daj in kako naj se zbo-ska glasba bolj uveljavi." intr Sle pred ,em kaJ bolje po-ui, ' slovensko zborovsko ^jalnost? Poz bi 00161 trdlt', da sem s|0vnava'ec slovenske ali jugo-J>re?r]sl(e zborovske glasbe. s||e 'et' sem z zborom šved-des^a radia, ki sem ga vodil trijem k- 1 n;ls,°pil na zagreb-V h bienalu zborovske glasbe. kafr°firi'rnu smo imeli tudi ne-|JL h skladb. Toda bolje se g|a , Seznanil z vašo zborovsko sei h ° ^e'e zc*a'' ko r>om °dne-8laSOgtl?,ov vrsto parlitur z vašo p fcfjf*,v*' Zbor švedskega radia, Ra vodili, je bil vsa leta po- lahko kupovali tudi pri nas. Koliko je ta nesporna kvaliteta pripomogla k popularnosti zborovske glasbe na Švedskem? "Imel sem srečo, da sem delal v okoliščinah, ko je radio še lahko pomenil izjemno uveljavljanje zborovskega petja. Današnji čas pripada še drugim medijem: televiziji se zdi predvajanje zborovskih nastopov dolgočasno. Vendar pa seje temu tudi možno izogniti. Ko sem predaval zborovsko petje na švedskem konservatoriju, so dlje časa pripravljali televizijsko oddajo in jo potem predvajali v dvanajstih ali štirinajstih delih po petnajst minut. Moram reči, da je bila oddaja lepo sprejeta med ljudmi, moja popularnost je narasla, saj so me poznali celo vsi vozniki taksi- Eric Ericson je nesporno vodilna osebnost evropskega zbore vstva, tako v oživljanju tradicije starejših dob kot v uresničevanju modernih in najnovejših izraznih tendenc. Vodil je dva slovita pevska zbora - moški pevski zbor Orphei Drdngar v Upsali, kar trideset let pa tudi Zbor švedskega radia. Razen tega je predaval več let dirigiranje in zborovstvo na glasbeni akademiji ter vzgojil vrsto uspešnih nadaljevalcev švedske zborovske tradicije. Izjemno obsežna je njegova diskografija, za katero je prejel najvišje nagrade. Kot eden največjih poznavalcev zborovske glasbe v svetu gotovo preizkušate doma tudi nekatera spoznanja drugih? "Seveda je koristno spoznavati delo in izkušnje drugih. Toda pri tem se je kot povsod treba varovati direktnega posnemanja. Ko gre za kulturo zborovskega petja neke dežele, je seveda treba upoštevati njeno avtentičnost; seveda pa je treba petje tudi bogatiti z nekaterimi elementi, za katere menimo, da bi nam našo kulturo petja pomagali bolje izraziti." Ali imajo vaši amaterski pevski zbori tudi kaj finančnih problemov? "Povsod je za šport veliko več denarja kot pa za petje. Naši amaterski pevski zbori imajo nenehne finančne bitke, izjema so seveda radijski zbori. Vsi drugi iščejo sponzorje za svoje programe, za gostovanja. Kaže, da je enako v pretežni večini dežel. Toda, če je zbor kvaliteten, je lažje. Zato je treba nenehno dvigati kvaliteto, le tako se zborovsko petje lahko uveljavlja. In za to se nenehno tudi sam po svojih močeh trudim." V treh seminarskih dneh z vmesnimi predavanji ste "izpili" tudi koncertni program s kranjskimi apezejevci. Kakšno je vaše mnenje zdaj po prvem koncertu? "Kar trdo smo delali. Posebej pa občudujem pevce, da znajo ob tako pičlem času za pripravo, pravi trenutek - na koncertu - dati od sebe najboljše, kar znajo. Zame je bila še posebej zanimiva izkušnja s slovenskim delom koncerta, saj poprej te glasbe nisem poznal, jezika z vašo posebno intonacijo pa tudi ne. Odhajam z dobrimi vtisi o glasbi vaše dežele." APZ France Prešeren potuje ta konec tedna na koncertno turnejo na Švedsko. Tudi vas vodi pot domov? "Se ne. Povabili so me v Španijo, nekaj tednov bom predavatelj v dirigentskem razredu. Potem pa znova kam drugam, saj je moj koledar prepoln. To samo kaže, kako ljudi zanima zborovsko petje in glasba sploh." • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik Prešernovo gledališče Kranj PREMIERA HIŠNIKA Kranj — Otvoritvena predstava nove gledališke sezone. Kot gost bo nastopil Polde Bibič. Pintei n angleški prvič k ^ četrtek, 27. septembra, w° Prešernovo gledališče . ranj premiersko upn/ori u^delo Harolda J^'k. Odlični rarr>atik ho tokrat Pri/orjen v Prešernovem f'edališOu, ki se je v reper-drnem pogledu prihodnje ti« e °brnilo predvsem v om dramska besedila, ki |JJ2*°cajo izjemen prostoi * •,|skiin kreacijam. Komu 5JJt.,Vn?»l Pinterjeve dra lil.. i« izrazito tudi v U, ku- Pinter je mojster ^'nske atmosfere in navi šU'" nePomembnth * love j J *godb. Precizen srhljiv °8 se preliva iz grotesk- Posnetek z vaje za predstavo Hišniku v Prešernovem gledališču. -FotOi lure Cigler nega in komičnega v tragičen dramski ritual junakov, ki nekje na obrobju s svojo posebno silovitostjo polnijo prostor in čas. Po novem prevodu Janka Modra je predstavo režiral Jaša Jamnik, režiser mlajše generacije, ob sodelovanju dramaturginje Martine Bre-mec ter scenografa in ko-stumografa Tomaža Štruc-la. Kot interpreti Pinterje-vih likov se nam bodo predstavili igralci Polde Bibič, Tine Oman in Matjaž Viš-nar. Pokrovitelj predstave je Merkur Kranj. (ar) KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 uprizorili otvoritveno predstavo sezone - Harolda Pinterja - HIŠNIK - za izven. V soboto, 29. septembra, ob 19.30 pa za abonma sobota I in izven. V galeriji Prešernove hiše razstavlja avstrijski slikar Joe Sagd-berger. V Mestni hiši pa je še do 30. septembra na ogled razstava Kranj, ki ga ni več. JESENICE - Do konca meseca je v galeriji Kosove graščine na ogled razstava Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kino kluba Radovljica. V Gledališču Tone Čufar bo danes, v torek, ob 19.30 gostoval sovjetski ansambel Krasnodarske filharmonije s plesi, pesmimi in glasbo ruskih pokrajin. VRBA - Prešernova rojstva hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. Skupine se lahko naročijo na tel. (064) 802 - 092. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. Telefon: 802 - 168. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slovenske knjižne ilustracije. Ob četrtkih ob 16. uri Jaka Čop pripoveduje ob diapozitivih pravljico o Triglavskem Zlatorogu. RADOVLJICA - Danes, v torek, ob 19.30 bo v radovljiški knjižnici Marjan Marinšekdb diapozitivih in glasbi posredoval vtise iz New Yorka, VVashingtona, Clevelanda, West Virginie z naslovom Zgodba z zahodne strani. TRŽIČ - V galeriji Slovenija razstavlja fotografije Boštjan Gun- ORGELSKI KONCERT Kranj - Jutri, v sredo, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi nastopil mladi organist Johannes Strobl iz Salzburga. Predstavil bo dela Muffata, Bacha, Regerja in Haillerja ter tri sonate neznanega slovenskega mojstra iz 18. stoletja. SPOMINSKA RAZSTAVA Železniki - Jutri, v sredo, ob 19. uri bodo v Iskri Železniki odprli spominsko razstavo likovnih del Mirka Polajnarja, slikarja in stalnega člana likovne skupine Iskra. Spomin na prezgodaj umrlega vsestranskega kulturnega delavca bosta s svojim nastopom počastila tudi najboljša mlada jugoslovanska kitarista Uroš Rakovec in Jan Plestenjak. ISKANJA Kamnik - V župnijski cerkvi sv. Benedikta v Stranjah pri Kamniku bodo poslej pripravljali kulturna srečanja pod skupnim naslovom Iskanja. Prva prireditev bo že prihodnji petek, 28. septembra, ob 20. uri. Organizatorji so povabili v goste znanega novinarja Silva Terška. Pogovor z gostom bo vodil France Pestotnik. Sodeloval bo tudi mešani pevski zbor France Ga-čnik iz Stranj. Za glasbeno podobo bo skrbel Krt Dominik. Sponzor srečanja je Industrija pohištva Stol Kamnik. Razstava fotografij v Doliku BOGATA RETROSPEKTIVA Jesenice - V razstavnem salonu Dolik te dni razstavljajo člani Foto kino kluba Radovljica. Za razstavo sta dr. Cene Avguštin in Adi Fink odbrala 57 fotografij štirinajstih avtorjev. Bogata fotografska bera članov radovljiškega Foto - kino kluba je posebej opazna ob skupinskih retrospektivnih razstavah, kakršna je te dni na Jesenicah. Ob takih priložnostih se spet srečamo z mojstri, ki so s svojimi dosežki predstavljali in še predstavljajo kvalitetno srž celotne fotografske skupine. Mednje sodi Jakob Gnilšak, ki je s svojimi zanimivimi kompozicijskimi prijemi, z graditvijo prizorišča v vertikalni smeri, s poudarjanjem prvega plana v sliki, z modernim pojmovanjem predmeta v fotografiji posegel v sam vrh slovenske fotografije in vplival tudi na mlajšo generacijo fotografov. Edvard Gnilšak je predstavnik nekoliko starejše, k slovenski klasiki obrnjene generacije, v katero pa že vdirajo elementi novega fotografskega strujanja tako v oblikovanju kompozicije (Zima II in III) kot v zanimanju za strukturalno motiviko. Svet strukturalnih oblik, ki jih sestavljajo nakopičene skupine predmetov ali njihovih delov, privlači tudi Ivana Pipana. V zadnjem času se njegova pozornost obrača v svet starih arhitektur, ki dobivajo ob uporabi različnih svetlobnih efektov drugačen, razpoloženjski prizvok. Razpoloženje v krajini, ki neredko dobiva kar baladne oblike, nam v svojih fotografijah posreduje Polda Mihael. Iskanje razpoloženjskosti v krajini je značilno tudi za Zdravka in Joži Lukan. Zdravko se mu približa s pomočjo poudarjenega prvega plana oziroma lesorezu podobno obdelavo vodne površine, Joži pa z izrazitim chiaro - scuro načinom uporabe svetlobe. Zimski pejsaž z ograjo, ki spominja na konceptualistične posege v krajino, je delo Janeza Senice. Svetlobno in kompozicijsko izvirna je tudi njegova Vrsta stolov. Ritmično menjavo svetlih in temnih ploskev, nemalokrat pa tudi fantastično osvetljenih figur uvaja v svoje krajinske prikaze Peter Čadež. Med prave, čeprav zaenkrat še v tradiciji zasidrane kraji-narje, štejemo Tadeja in Mateja Rupla. Enak interes za krajino kot za figuro kaže Franc Ferjan. Fotografija Zimska krajina z letečima pticama ali temno zorana Njiva vzbujata v gledalcu tesnobno razpoloženje in sodita med najboljša dela na razstavi. V figuralni del Ferjanovega opusa se uvršča Krik rekorderja, ki ga lahko uvrstimo med po sebno uspele dosežke naše športne fotografije. figuralna tematika je značilna tudi za fotografska prizadevanja Roka Razborška. Njegovi Klovni so sproščen in neposreden fotografski zapis. Edini avtor na razstavi, ki se že vrsto let načrtno ukvarja v barvno fotografijo, je Justi Fink. Njene barvno učinkovite po potne impresije s potovanj po Bližnjem vzhodu skrivajo v sebi na eni strani elemente kvalitetne dokumentarne in na drug' strani osebno občutene fotografije. • Cene Avguštin @®SI1SJqII©IK3GLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 25. septembra 199° Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/78), komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1990 Občanom, podjetjem, drugim organizacijam, skupnostim in društvom, se podeljujejo naslednja priznanja: 1. VELIKA PLAKETA za dolgoletno, izredno uspešno družbeno pomembno delo ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena, ali ki so prispevali k vsesplošnemu napredku, razvoju ter ugledu občine. Samo v izjemnih primerih se velika plaketa podeli občanu, ko je ta s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ali javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospodarskemu razvoju. 2. MALA PLAKETA za večletno uspešno družbeno pomembno delo, za zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu, za požrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeških življenj, pri preprečevanju škode na premoženju in pri drugih humanitarnih dejanjih in akcijah, kar je prispevalo k ugledu in napredku občine. 3. NAGRADA za pobude, dejanja ali dosežene uspehe, ki so prispevali k napredku občine, kraja delovne in druge organizacije oziroma društva. 4. PISMENO PRIZNANJE za vzgledno delo, ki je v korist družbene skupnosti, ali za delo in uspešno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, delovnih organizacijah in društvih. Predloge za podelitev priznanj lahko posredujejo podjetja, druge organizacije, skupnosti, društva, politične organizacije, organi občinske skupščine in občani. Predlogi za priznanja morajo biti pisni in podrobno obrazloženi. Predloge zbira komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Škofja Loka. Poljanska c. 2, do 20. oktobra 1990. KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA . KOROŠKA 5 64000 KRANJ TEL (064 ) 23-650 (HOTEL CREINA) T O MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Take so bile seveda razmere tedaj, sedaj pa je stvar marsikje iz različnih vzrokov in novih pridobitev (nove ceste in poti) povsem drugačna, marsikje pa so žal opustili in prenehali izkoriščati večje površine pašnikov in košenic. Ker se takšni moji predlogi in zahteve kljub dokajšnji podpori drugih poslancev niso dovolj upoštevali, sem to vprašanje obširneje opisal in obrazložil ter to gradivo na svoje stroške razposlal skupno s predlogom resolucije za rešitev tega vprašanja oziroma teh vprašanj svojim številnim prijateljem in znancem — ljudskim poslancem, da bi pripravili razpravo o kmetijstvu in gozdarstvu na seji Ljudske skupščine. Razprava o predlagani resoluciji in aktualnih problemih kmetijstva in gozdarstva je bila zelo živahna in tudi dokaj ostra. Predlog resolucije je podpisalo od skupno 120 poslancev republiškega zbora kar 61 ljudskih poslancev tega zbora, poleg tega pa 20 poslancev iz zbora proizvajalcev od skupnih KO. Po tej razpravi je predsednik izvršnega sveta umaknil predlagano gradivo zaradi dopolnilne proučitve in vsaj delnega upoštevanja določenih predlogov in zahtev. Zatem sem tudi jaz umaknil svoj predlog resolucije, ki pa ga še vedno hranim v svojem arhivu. Predloga s podpisi nisem izročil za skupščinski arhiv zato, da ne bi kdo od podpisnikov imel nevšečnosti in škodljivih posledic. Te sem na neki način tako le občutil jaz. Pno pomembnejših mojih poslanskih dolžnosti in aktivnosti sem opravil potem še leta 1959. Tedaj sem se spopadel z vprašanjem nepravilne in znatno previsoke obdavčitve kmetov, še posebej v hribovitih območjih Slovenije. Tedaj se je s prevedbo košenic in pašnikov v kategorijo travnikov, čeprav v nizki vrednostni razred, računsko zelo povečal katastrski dohodek s teh površin in I tem tudi odmera davkov iz kmetijstva, kar je prizadelo predvsem kmete v hribovitih predelih. Tedaj so me iz raznih hribovskih krajev vabili na zbore volivcev z namenom, da bi to vprašanje proučili in da bi se potem zavzel za ustrezno rešitev. Katastrski dohodek in s tem odmera davkov sta od primera do primera zelo nihala, pač odvisno od velikosti površin košenic in pašnikov posameznika. V povprečju pa se je odmera davka povečala znatno več v hribovitih predelih kot v ravninskih. Problem je še povečalo dejstvo, da so bile marsikje znatne površine košenic in pašnikov že zaraščene z gozdom, sprememb kulture pa lastniki niso prijavili pristojnim katastrskim uradom, da bi spremembe vpisali v kataster. Jesenski izlet naročnikov in ljubiteljev Gorenjskega glasa Jesen je in spet je pred nami izlet za naročnike in prijatelje Gorenjskega glasa. Pripravila ga je agencija Kompasa iz Kranja. Na pot se bomo odpravili v soboto, 6. oktobra, in sicer na Sveto goro - Goriška brda - Šte-verjan. Cena izleta je 500 dinarjev, odhod avtobusa pa bo iz Kranja (hotel Crei-na) ob 7. uri, povratek bo v večernih urah - kot običajno. Seznam izžrebanih naročnikov bomo objavili v petkovi številki. Danes objavljamo program izleta, kot so ga pripravili pri Kompasu: Vožnja po Selški dolini do Petrovega brda, odkoder se bomo spustili v skoraj 30 km dolgo Baško grapo, kjer prebivajo preprosti, pošteni in dobri ljudje z neuničljivim humorjem in s svojsko govorico - mešanico narečja nekdanjih prebivalcev in nemških priseljencev. Ustavili se bomo pri domačinu Ivanu, pri katerem se bomo okrepčali z odličnim domačim sirom, s pršutom in tolminskim želodcem. Skozi Most na Soči bomo prispeli v turistično živahen kraj Kanal in si ogledali galerijo slikarja Rika Debenjaka, tik pred solkanskim mostom pa se bomo začeli vzpenjati na Sveto goro, 450 let staro slovensko romarsko pot. Ogledali si bomo baziliko, v muzeju pa prisluhnili razlagi kustosa, ki nam bo predočil zgodovino krvavih bilk in ofenziv soške fronte. Nova cesta po pobočju Sabotina nam bo skrajšala pot do etnografsko zanimive vasice Šmartno, kjer nas čakajo primorske speciali-tete: mineštra, kotleti, repa polenta; kosilo bomo zalili v Poldetovi kleti z briškim tokajem in refoškom. Po ugodni ceni bo vino tudi naprodaj. Skozi »staro« Gorico, kjer je lahko tudi krajši postanek, se bomo napotili v Števerjan, najmanjšo občino goriške pokrajine. Čez Podgoro in Pevmo nas bo vinska cesta pripeljala k našim gostiteljem in vinogradnikom, ki pridelujejo vrhunska in zaščitena vina z oznako col-lio. V vinski kleti gospoda Alojza (Luigija) bomo poskusili beli in sivi pinot, sauvignon in renski rizling. Da bi se nam v glavi ne zvr-telo prehitro, bomo segli tudi po okusni paštašuti in domačih klobasah. V večernih urah se bomo nato po najkrajši poti odpeljali proti domu. Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem to«?*! sle na dobri poti: V aša \ arnost so zavarovani \ sako leto Z vašim partnerjem zagotavljata \ arnost Ko se \ a m dobite dodatna miren začetek Za<£oto\ ili str šolanje Starost vas ne skrbi. da boste uživali \ aree\ allie Tih 11. če I M) šlo kaj narobe, prebrodili / i 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo se po\ ecujcjo. ži\ I jenskim si \ zajemno skupnega življenja rod i ot rok. sreclst\ a za no\ eir,a življenja. sredsl\ a za ot rok. ker- že danes vesttN sadov v razumne odločitve. \ /i\ ljenju kdaj boste krizo manjšimi le/a\ am1 Z izpolnitvijo /a\urin uliir (»olirr. Zi\ Ijennkcjni y.a\ai'o\uiM*' I »i i Zavarovalnin Trijuhn / enim |mmI|m*ohi lahko i/|>olnili VtM'll /gornjih -tth-m torki zavarovalnica triglav Ki K/l\I II Ml /'i 11 Hl III II \ \KM>Sl STUDIO NIT KOPER Ig&ki 25. septembra 1990 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. stran 'mmmsmmjiLAs Švedski gost - Eric Ericson CAR ZBOROVSKEGA PETJA Kranj - Čeprav so dogovori o gostovanju znamenitega švedskega zborovskega dirigenta Erica Ericsona trajali najmanj tri leta, pa je p nadvse zaposleni gost šele letos spomladi našel v svojem koledarju prosto obdobje - in prišel v Slovenijo. Znansrvo s Tomažem Sanelom, zborovodjem kranjskega Akademskega pevskega zbora France Prešeren, srečevala sta se na simpozijih za zborovsko glasbo tujini, je bilo odločilno. Minuli vikend je Eric Eric-S(?n preživel na Brdu pri Kra-"VV' kjer je potekal zborovod-&kl seminar. Če namreč pride "a obisk takšna osebnost s po-^r°čja zborovske glasbe, je se-^.eda treba priložnost izkoristi-Sj Zveza kulturnih organizacij Avenije, ki je bila eden od organizatorjev obiska, je zato pobila na javne vaje, ki jih je "??jster imel s kranjskim pev-s*jm zborom, okoli sto sloven-stcih zborovodij. Na seminar pa Prišli tudi nekateri zborovo-jJe iz zamejstva - iz Avstrije in »talije in celo neki navdušen glasbenik iz Munchna. Ime tn-ca Ericsona je pač na zbo-^0vskem področju tako znano, ^Priložnosti ne gre izpustiti iz Dvainsedemdesetletni zborovski dirigent je seveda že ^eset let upokojen, tako da se es čas posveča seminarskemu pu na tečajih in simpozijih e/. gostuje pri uglednih pev-klr> zborih po vsem svetu. Kor dober poznavalec zborov-JJ* glasbe tako v Evropi kot v j*1* lahko ocenite, ali je te vr-*8lasba dovolj cenjena? Mislim, da ni. Povsod je si-r zelo veliko pevcev in zbo-, v> tudi pri vas je tako, toda °orovska glasba ni tako cenje-JJ« kot bi morala biti. Zato je V|? '"oje delo, ki ga zdaj opra-,Jarn, namenjeno dvigu ravni oorovskega petja. Seveda pa * rnislim, da imajo profesio-a'n' zbori kakšno prednost amaterskimi, nasprotno, P8 Prepričan pristaš amaterji e£a zborovskega petja. Toda ^■"'vnost uspeha je izobraževa-vJQe 'n le tu je treba iskati odgo-rei kdaj in kako naj se zbo-vska glasba bolj uveljavi." 4ji ste pred tem kaj bolje po-slovensko zborovsko St}!?rjaln„st> e bi botel trditi, da sem jem za kvaliteto zborovskega petja. Prav ta zbor je ponesel sloves švedskega zborovskega petja po svetu, posnetke, plošče smo jev. Po tem sklepam, da je treba za popularizacijo zborovske glasbe najti le najprimernejši način, pa učinek ne izostane." N IW. 0Iel trcmi< aa sem S|0 navalec slovenske ali jugo-Prgj^ke zborovske glasbe. 'eti sem z zborom šved-deJ? ra-dia, ki sem ga vodil tri-S|(e ' K nastopil na zagreb-V D blenalu zborovske glasbe. IjJ^ogramu smo imeli tudi nebom ih skl-idb. Toda bolje se •eimanil z vašo zborovsko šele zdaj, ko bom odne ^asb« se| h 8las0Qn?,ov vrst0 Pi*rtitur z vašo h ;*"r švedskega radia. Ha vodili, je bil vsa leta po- lahko kupovali tudi pri nas. Koliko je ta nesporna kvaliteta pripomogla k popularnosti zborovske glasbe na Švedskem ? "Imel sem srečo, da sem delal v okoliščinah, ko je radio še lahko pomenil izjemno uveljavljanje zborovskega petja. Današnji čas pripada še drugim medijem: televiziji se zdi predvajanje zborovskih nastopov dolgočasno. Vendar pa seje temu tudi možno izogniti. Ko sem predaval zborovsko petje na švedskem konservatoriju, so dlje časa pripravljali televizijsko oddajo in jo potem predvajali v dvanajstih ali štirinajstih delih po petnajst minut. Moram reči, da je bila oddaja lepo sprejeta med ljudmi, moja popularnost je narasla, saj so me poznali celo vsi vozniki taksi- Eric Ericson je nesporno vodilna osebnost evropskega zborovstva, tako v oživljanju tradicije starejših dob kot v uresničevanju modernih in najnovejših izraznih tendenc. Vodil je dva slovita pevska zbora - moški pevski zbor Orphei Driingar v Upsali, kar trideset let pa tudi Zbor švedskega radia. Razen tega je predaval več let dirigiranje in zborovstvo na glasbeni akademiji ter vzgojil vrsto uspešnih nadaljevalcev švedske zborovske tradicije. Izjemno obsežna je njegova diskografija, za katero je prejel najvišje nagrade. Kot eden največjih poznavalcev zborovske glasbe v svetu gotovo preizkušate doma tudi nekatera spoznanja drugih? "Seveda je koristno spoznavati delo in izkušnje drugih. Toda pri tem se je kot povsod treba varovati direktnega posnemanja. Ko gre za kulturo zborovskega petja neke dežele, je seveda treba upoštevati njeno avtentičnost; seveda pa je treba petje tudi bogatiti z nekaterimi elementi, za katere menimo, da bi nam našo kulturo petja pomagali bolje izraziti." Ali imajo vaši amaterski pevski zbori tudi kaj finančnih problemov? "Povscd je za šport veliko več denarja kot pa za petje. Naši amaterski pevski zbori imajo nenehne finančne bitke, izjema so seveda radijski zbori. Vsi drugi iščejo sponzorje za svoje programe, za gostovanja. Kaže, da je enako v pretežni večini dežel. Toda, če je zbor kvaliteten, je lažje. Zato je treba nenehno dvigati kvaliteto, le tako se zborovsko petje lahko uveljavlja. In za to se nenehno tudi sam po svojih močeh trudim." V treh seminarskih dneh z vmesnimi predavanji ste "izpili" tudi koncertni program s kranjskimi apezejevci. Kakšno je vaše mnenje zdaj po prvem koncertu? "Kar trdo smo delali. Posebej pa občudujem pevce, da znajo ob tako pičlem času za pripravo, pravi trenutek - na koncertu - dati od sebe najboljše, kar znajo. Zame je bila še posebej zanimiva izkušnja s s'ovenskim delom koncerta, saj poprej te glasbe nisem poznal, jezika z vašo posebno intonacijo pa tudi ne. Odhajam z dobrimi vtisi o glasbi vaše dežele." APZ France Prešeren potuje ta konec tedna na koncertno turnejo na Švedsko. Tudi vas vodi pot domov? "Se ne. Povabili so me v Španijo, nekaj tednov bom predavatelj v dirigentskem razredu. Potem pa znova kam drugam, saj je moj koledar prepoln. To samo kaže, kako ljudi zanima zborovsko petje in glasba sploh." • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik Prešernovo gledališče Kranj PREMIERA HIŠNIKA Kranj — Otvoritvena predstava nove gledališke sezone. Kol gost bo nastopil Polde Bibič. boVj>Ctrlek' 21 ■ Sl-'ptembra, j, Prešernovo gledališče 1q "?J Premiersko uprizori-Hi« H«roU1;i Pinterja dra£ 0t"'cm angleški u ^itik bo tokrat prvič . .'""ZOri.«« .. n_-x--.......... Nal Tjen "šču, ki se Ce-obrni| Prešernovem : je v reper-u prihodnje predvsem v u.......lit- i . - "iMiino preuvsem v 0m„ dramska besedila, ki '&rai L- "z.jemen prostor k"» kreacijam. Komu- o« n:_•____ j__ n'kai,„ "' ""-"»-ijoiH. rvt Utatil ?sl Pinterjevc dra-'e izrazito tudi Pinter je mojster 0>amiU Pinter je mojster de*n atmosfere in navitih ""^'"cinhnih t lovi-diajQ '8°db. Precizen srhljiv 8 •* Preliva iz grotesk- Posnetek / vaje za predstavo Hišnika v Prešernovem gledališču, lulu: Jure ( igler nega in komičnega v tragičen dramski ritual junakov, ki nekje na obrobju s svojo posebno silovitostjo polnijo prostor in čas. Po novem prevodu Janka Modra je predstavo režiral Jaša Jamnik, režiser mlajše generacije, ob sodelovanju dramaturginje Martine Bre-mec ter scenografa in ko-stumografa Tomaža Štruc-la. Kot interpreti Pinterje-vih likov se nam bodo predstavili igralci Polde Bibič, Tine Oman in Matjaž Viš-nar. Pokrovitelj predstave je Merkur Kranj. (ar) KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 uprizorili otvoritveno predstavo sezone - Harol-da Pinterja - HIŠNIK - za izven. V soboto, 29. septembra, ob 19.30 pa za abonma sobota I in izven, V galeriji Prešernove hiše razstavlja avstrijski slikar Joe Sagd-berger. V Mestni hiši pa je še do 30. septembra na ogled razstava Kranj, ki ga ni več. JESENICE - Do konca meseca je v galeriji Kosove graščine na ogled razstava Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kino kluba Radovljica. V Gledališču Tone Čufar bo danes, v torek, ob 19.30 gostoval sovjetski ansambel Krasnodarske filharmonije s plesi, pesmimi in glasbo ruskih pokrajin. VRBA - Prešernova rojstva hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. Skupine se lahko naročijo na tel. (064) 802 - 092. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. Telefon: 802 - 168. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slovenske knjižne ilustracije. Ob četrtkih ob 36. uri Jaka Čop pripoveduje ob diapozitivih pravljico o Triglavskem Zlatorogu. RADOVLJICA - Danes, v torek, ob 19.30 bo v radovljiški knjižnici Marjan Marinšek ob diapozitivih in glasbi posredoval vtise iz Nevv Yorka, VVashingtona, Clevelanda, West Virginie z naslovom Zgodba z zahodne strani. TRŽIČ - V galeriji Slovenija razstavlja fotografije Boštjan Gun- ORGELSKI KONCERT Kranj - Jutri, v sredo, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi nastopil mladi organist Johannes Strobl iz Salzburga. Predstavil bo dela Muffata, Bacha, Regerja in Haillerja ter tri sonate neznanega slovenskega mojstra iz 18. stoletja. SPOMINSKA RAZSTAVA Železniki - Jutri, v sredo, ob 19. uri bodo v Iskri Železniki odprli spominsko razstavo likovnih del Mirka Polajnarja, slikarja in stalnega člana likovne skupine Iskra. Spomin na prezgodaj umrlega vsestranskega kulturnega delavca bosta s svojim nastopom počastila tudi najboljša mlada jugoslovanska kitarista Uroš Rakovec in Jan Plestenjak. ISKANJA Kamnik - V župnijski cerkvi sv. Benedikta v Stranjah pri Kamniku bodo poslej pripravljali kulturna srečanja pod skupnim naslovom Iskanja. Prva prireditev bo že prihodnji petek, 28. septembra, ob 20. uri. Organizatorji so povabili v goste znanega novinarja Silva Terška. Pogovor z gostom bo vodil France Pestotnik. Sodeloval bo tudi mešani pevski zbor France Ga-čnik iz Stranj. Za glasbeno podobo bo skrbel Krt Dominik. Sponzor srečanja je Industrija pohištva Stol Kamnik. Razstava fotografij v Doliku BOGATA RETROSPEKTIVA Jesenice - V razstavnem salonu Dolik te dni razstavljajo člani Foto kino kluba Radovljica. Za razstavo sta dr. Cene Avguštin in Adi Fink odbrala 57 fotografij štirinajstih avtorjev. Bogata fotografska bera članov radovljiškega Foto - kino kluba je posebej opazna ob skupinskih retrospektivnih razstavah, kakršna je te dni na Jesenicah. Ob takih priložnostih se spet srečamo z mojstri, ki so s svojimi dosežki predstavljali in še predstavljajo kvalitetno srž celotne fotografske skupine. Mednje sodi Jakob Gnilšak, ki je s svojimi zanimivimi kompozicijskimi prijemi, z graditvijo prizorišča v vertikalni smeri, s poudarjanjem prvega plana v sliki, z modernim pojmovanjem predmeta v fotografiji posegel v sam vrh slovenske fotografije in vplival tudi na mlajšo generacijo fotografov. Edvard Gnilšak je predstavnik nekoliko starejše, k slovenski klasiki obrnjene generacije, v katero pa že vdirajo elementi novega fotografskega strujanja tako v oblikovanju kompozicije (Zima II in III) kot v zanimanju za strukturalno motiviko. Svet strukturalnih oblik, kijih sestavljajo nakopičene skupine predmetov ali njihovih delov, privlači tudi Ivana Pipana. V zadnjem času se njegova pozornost obrača v svet starih arhitektur, ki dobivajo ob uporabi različnih svetlobnih efektov drugačen, razpoloženjski prizvok. Razpoloženje v krajini, ki neredko dobiva kar baladne oblike, nam v svojih fotografijah posreduje Polda Mihael. Iskanje razpoloženjskosti v krajini je značilno tudi za Zdravka in Joži Lukan. Zdravko se mu približa s pomočjo poudarjenega prvega plana oziroma lesorezu podobno obdelavo vodne površine, Joži pa z izrazitim chiaro - scuro načinom uporabe svetlobe. Zimski pejsaž z ograjo, ki spominja na konceptualistične posege v krajino, je delo Janeza Senice. Svetlobno in kompozicijsko izvirna je tudi njegova Vrsta stolov. Ritmično menjavo svetlih in temnih ploskev, nemalokrat pa tudi fantastično osvetljenih figur uvaja v svoje krajinske prikaze Peter Čadež. Med prave, čeprav zaenkrat še v tradiciji zasidrane kraji narje, štejemo Tadeja in Mateja Rupla. Enak interes za krajino kot za figuro kaže Franc Ferjan. Fotografija Zimska krajina z letečima pticama ali temno zorana Njiva vzbujata v gledalcu tesnobno razpoloženje in sodita med najboljša dela na razstavi. V figuralni del Ferjanovega opusa se uvršča Krik rekorderja, ki ga lahko uvrstimo med posebno uspele dosežke naše športne fotografije. Figuralna tematika je značilna tudi za fotografska pri/a devanja Roka Razborška. Njegovi Klovni so sproščen in nepo sreden fotografski zapis. Edini avtor na razstavi, ki se že vrsto let načrtno ukvarja / barvno fotografijo, je Justi Fink. Njene barvno učinkovite po potne impresije s potovanj po Bližnjem vzhodu skrivajo v sebi na eni strani elemente kvalitetne dokumentarne in na druj.' strani osebno občutene fotografije. • Cene Avguštin GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Namesto komentarja Sanacija tovarne športnega orodja Elan v Begunjah Kranj, 4. junija - Na današnjem zasedanju OLO Kranj sta oba zbora na ločenih sejah razpravljala o predlogu za sanacijo podjetja Elan iz Begunj, ki je bilo s sklepom občinskega ljudskega odbora Radovljica postavljeno pod prisilno upravo. Po večurni razpravi sta se oba zbora načelno izrekla za sanacijo podjetja in dala poroštveno izjavo za 65 milijonov dodatnih obratnih sredstev in 24 milijonov investicijskega kredita. Pri tem pa je OLO dal pripombe in priporočila za bodoče delo organov delavskega upravljanja podjetja in vodstva podjetja, tako da podjetje ne bi ponovno prišlo v težaven položaj, v kakršnem je /daj. Podjetje bo v prihodnjih devetih letih moralo odplačevati približno 25 milijonov anuitet letno in bo spričo tega potrebno najbolj smotrno gospodarjenje, da bo podjetje ta bremena zmoglo. P.S. Objavljamo članek, ki je bil 5. junija 1958 objavljen v Ljudski pravici. Zgodovina se torej ponavlja, poroštveno izjavo, na kakršno zdaj čaka kranjsko sodišče, so poznali že pred tremi desetletji. V kako hudi krizi je bil Elan, pa pove dejstvo, da je moral kredite odplačevati še devet let. V kako hudi krizi je zdaj, po vsem, kar smo že slišali na kranjskem sodišču, ni potrebno pripovedovati, čeprav še ni predložil izračuna, kako dolgo bo moral odplačevati dolgove. Slovenska vlada bo nedvomno potrebovala veliko poguma, bolje rečeno denarja. Kako je z denarjem, vemo, manjka ga na vseh koncih in krajih, grenko resnico je glasno zamrmral ugledni zagrebški odvetnik, ki je v razpravni dvorani sedel poleg mene: "Ja, ja, vse bi išlo, ak bi vlada imala pare." • M. V. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Sedemdeset let kranjske tovarne Sava Iskra Terminali podpisala dve pomembni pogodbi Iskra Terminali iz Kranja je te dni z zahodnonemškim Siemensom podpisala pogodbo, po kateri bodo zanj izdelovali telefonske aparate in sicer 500 tisoč letno, pogodba pa velja pet let. Ze ob podpisu so dobili prvo naročilo v vrednosti 1,5 milijona mark, izpolnili ga bodo v letošnji zimi. V Iskri Terminali so doslej za Siemens že izdelali 15 tisoč tiskanih vezij. Ker je kvaliteta ustrezala, jo je Siemens priznal za ustreznega partnerja. Pogodba v prvi fazi predvideva proizvodnjo celotnih tiskanih vezij, ki predstavljajo 60 odstotkov vrednosti telefonskega aparata, kasneje pa izdelavo celotnega telefonskega aparata po Siemensovem designu. Iskra Terminali si je s to pogodbo odprla vrata do Siemensovih nabavnih virov, kar bodo lahko izkoristili pri izdelavi naših telefonskih aparatov. Z berlinsko firmo DeTeVVe pa so podpisali pogodbo o skupni proizvodnji visoko inteligentnega malega telekomunikacijskega sistema, prav tako za pet let. DeTeVVe bo proizvajal centralno enoto. Iskra pa inteligentne aparate, nadaljevali pa bodo s skupnim razvojem sistema, ki bo poleg telefonije krmilil tudi druge funkcije. Skupne izdelke bodo prodajali v več držav, dogovorili so se, da bo prodajal tisti, ki bo imel na določenem območju večje možnosti in uspeh, kar pomeni, da se bodo sproti dogovarjali o pravicah nastopanja na posameznih trgih. Oba nemška partnerja se zanimata tudi za kapitalno vlaganje v Iskro Terminali, vendar šele tedaj, ko bo lastninsko kapitalno preoblikovana, kar bodo storili, ko bo (slovenska) zakonodaja povsem jasna. Direktor Miroslav Marc je ob tem dejal, da sta pogodbi zelo pomembni za utrditev njihovega podjetja na evropskem trgu, saj jim bo le kvalitetna povezava z evropskimi podjetji omogočila trdo, vendar zanesljivo preživetje. V Lesu podaljšali moratorij V Ljubljani so se v petek, 21. septembra, sestali člani upravnega odbora banke Les d.d. in se odločili, da bodo moratorij za izplačilo hranilnih vlog podaljšali do 5. oktobra letos, kar je seveda povezano s prisilno poravnavo, ki za Elan poteka na kranjskem sodišču. Elan je namreč največji dolžnik banke Les. Posvet o varstvu pri delu Zavod Republike Slovenije za varstvo pri delu s sodelo vanjem ljubljanske Univerze pripravlja posvetovanje "Varstvo pri delu in gospodarnost poslovanja", ki bo od 24. do 26. oktobra potekalo na Bledu. Napovedana je udeležba uglednih strokovnjakov, kot sta prof. dr. Janez Milčinski in prof. dr. Anton Trstenjak, sodelovali bodo predstavniki slovenske vlade, po-\etovanje pa bo odprl predsednik Lojze Peterle. Posebej zanimiva bo nedvomno zaradi tujih izkušenj na tem področju, saj bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz. Zahodne Nemčije, Avstrije in Cehoslovaške. Sava se bo s tovarno avtopnevmatike vključila v Continental Kranjska tovarna Sava je danes vredna 600 milijonov mark, 60 odstotkov premoženja predstavljajo stroji in oprema. Kranj, 22. septembra - Kranjska tovarna Sava je visok jubilej - sedemdesetletnico tovarne praznovala v trenutku, ko se pripravljajo na postopno organizacijsko in kapitalsko preobrazbo. Do konca leta naj bi tovarna avtopnevmatike Sava-Semperit postala mešano podjetje, v katerem naj bi koncem Continental z dodatnim investiranjem imel večinski delež. Vzporedno pripravljajo preoblikovanje Save Commerce v trgovsko podjetje, nemara tudi mešano, ki bo tržilo na domačem in tujem trgu. V podjetja se bodo preoblikovali tudi drugi proizvodni programi, za kapitalsko in deloma tudi funkcionalno povezavo pa bo skrbelo krovno podjetje Sava Kranj. Kranjska Sava sodi danes po svežin podatkih na 29. mesto na lestvici največjih gumarskih tovarn na svetu in je prva in največja jugoslovanska gumarska tovarna, predstavlja približno četrtino jugoslovanske gumarske industrije in slabo tretjino pnevmatične. Njen izvoz predstavlja približno 30 odstotkov jugoslovanskega izvoza pnevmatike, na tuje pa proda približno 40 odstotkov čiste prodajne vrednosti proizvodnje. Sava se je zgodaj vključila v mednarodno delitev dela Pomemben mejnik v povojnem razvoju Sava je leto 1966, ko je z avstrijskim Semperitom sklenila pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, leta 1972 pa je Semperit vložil sredstva v povečanje in proizvodnjo radialne pnevmatike. Semperit je pred štirimi leti kupil zahodnonemški Continental. Procesi združevanja pa v svetu nezadržno napredujejo, pred dnevi smo izvedeli, da se bosta združila Pirelli in Continental, kar pomeni, da bo 80 odstotkov svetovne produkcije avtomobilskih gum združenih v štirih velikih koncemih. Sodelovanje med Savo in Semperitom je preraslo golo finančno sodelovanje in prenos znanja, postalo je pravo partnerstvo, ki ga zaradi obstanka na mednarodnem tržišču, kjer sami ne moremo konkurirati velikim koncernom, ki letno obrnejo po 10 milijard dolarjev, naš letni proizvod pa znaša 150 milijonov dolarjev, je na nedavni tiskovni konferenci vključevanje v Continental pojasnil Dušan Kveder, direktor tovarne Sava-Semperit. Vendar to ne bo preprost nakup, temveč bo Continental v prihodnjih letih dodatno investiral v proizvodnjo, ki bo tako leta |y95 za polovico večja, s 40 tisoč ton naj bi narasla na 60 tisoč ton, danes izdelajo 12 tisoč potniških pnevmatik dnevno, čez pet let naj bi jih 17 tisoč, proizvodnjo tovornih plaščev pa naj bi s 1.200 povečali na 2.000. Predvidene so tudi neka tere specializacije in Sava bo postala ekskluzivni proizvajalec zračnic za koncem Continental. Pri razgovorih o našem prihodnjem sodelovanju imamo odprta vrata je dejal Dušan Kveder, za povezovanje namreč pridejo v poštev le tovarne, ki so na ustrezni tehnični ravni, in ki dosegajo ustrezno produktivnost. V Savi-Sempe-rit namreč prav zdaj zaključujejo investicijo v vrednosti 45 milijonov dolarjev. Sava je koncepcijsko in poslovno zdrava, ko je Continental pred štirimi leti kupil Semperit, je s tem dobil tudi delež v Savi, zdaj kaže zanimanje za dodatno vlaganje, kar je za Savo izredno pomembno in navsezadnje tudi priznanje, saj Continental izredno zahteven pri kvaliteti, je dejal Bruno Skumavc. Začelo se je "Na žametu" Zelo zanimiva je predvojna zgodovina Save, ki jo velja predstaviti ob njeni 70-letnici, saj veliko pove tudi o njenih mednarodnih povezavah, prav tako s Semperitom in Contine-talom. Več kot polovica Savi-nih sedemdeset let je bila na tak ali drugačen način povezana s Semperitom, je na slovesnosti dejal njegov predstavnik dr. Seitner. Brunu Skumavcu, ki je po štiridesetih letih dela v Savi letos ^- . * pokoj, so podelili najvišje Savsko priznanje, zlato plaketo. Fo'0' Cigler sebni uradnik dr. Milan Pod-gornik iz Čepovana pri Gorici ter posestnik in trgovec Joško Veber iz Zalega Loga) odločitev sprejeli na sestanku v kranjski kavarni "Na žametu". Taksnega podjetja namreč v Jugoslaviji še ni bilo, tovarna pa naj bi izdelovala predvsem gumene podpetnike, ki so bili takrat zelo moderni. Direktor nove tovarne gumijevih izdelkov Vulkan je postal družabnik At-lante Franc Šumi, ki je še istega leta na Dunaju kupil in pripeljal nekaj rabljene opreme, hkrati pa tudi pet gumarjev, ki so izučili domače delavce. V začetku leta 1921 se je družba Atlanta odpovedala pravicam in z obrtnim dovoljenjem prenesla na novo družbo Vulkan. Leta 1922 je bilo zaposlenih že 53 delavcev, izdelovali so gumene podpetnike, leto kasneje radirke, obroče za otroške vozičke, plinske cevi, tesnilne plošče in cevi za železnico. Vulkan je zaradi tuje konkurence in slabe kakovosti i/ Sava je prve izvozne korake napravila leta 1954, ko je izvoz znašal 377 dolarjev, letos bo izvoz znašal dobrih 83 milijonov dolarjev, v celoti na konvertibilno tržišče. Kar polovico proizvodnje je letos že namenjene neposrednemu izvozu. V zadnjih 45 letih SO v Savi produktivnost povečali skoraj osemkrat, merjeno v kilogramih na zaposlenega, k čemur je potrebno dodati, da so visokokakovostni izdelki bistveno lažji. Kolikor je torej delavec pred 45 leti naredil v enem "ših-tu", danes naredi v eni uri. Leta 1946 je proizvodnja znašala 775 ton, letos bo dobrih 60 tisoč ton. kar pomeni, da je 78-krat večja. Leta 1946 je bilo v Savi zaposlenih 430 ljudi, letos 4.390, torej 10-k rat več. Letna proizvodnja Save je zdaj vredna približno 250 milijonov dolarjev. Rojstni datum kranjske Save je 22. september 1920, ko je trgovska družba Atlanta iz Ljubljane pri Okrajnem glavarstvu v Kranju prijavila izdelovanje gumijevih izdelkov, ki je v ta namen najela pristavo Zdrav k.i Kranjca. Dodati velja, da so poslovodje Atlante (kranjski trgovec Franc Šumi, ljubljanski posestnik Pavel Cvenkel, za- "Prevečkrat se zdaj spogledujemo tudi z dejstvom, da sta podjetništvo in podjetniški duh sankcionirana z rizikom in izgubo lastnine. Nam, in ne samo nam, pa je tveganje še tuje, kar je po svoje razumljivo, saj se kot ekonomsko manj razviti nismo mogli izogniti izkoriščanju. Ta prostor tudi ne prenese oziroma se ni navzel tekmovalnosti, privoščljiv je poražencu, še zlasti če izgubi lastnino. Ne prenaša resnice, da svet današnjega kapitala ni svet enostavne blagovne produk-i■//(\ ampak xvet multinacionalnih korporacij, v katerem sije ( OCa i ola privoščila spremeniti olimpijski rek "Važno je sodelovati" v "Važno je zmagati". Zato tudi ne želi poslali det produkcijskega dela zahoda, ker si največkrat v svojih pral stavah želi biti le del njegovega potrošniškega sistema O tem. kako je nam riziko še vedno tu/, kure tudi podatek, da fš med V. /90 podjetji, kolikor jih /e v gospodarstvu konci /u lija naštela statistika v Sloveniji, kar 7.776 takih z orne/eno odgovornost/o. to /<■ i odgovornostjo, ki nc prenese neka/ starih milijard,"je med drugim dejal Milan Kučan, slavnostni govornik na proslavi 70-lctnice Save. delkov zašel v težave. I. februarja 1925 ga je kupila firma Vladimir Mandulič iz Zagreba, katere lastnika sta bila Semperit in Berson Kautschukge-sellschaft. II. julija 1931 je to-\ ,ii ii.i dobili ime Semperit, razširili so proizvodni program in povečali število zaposlenih, na začetku leta je bilo zaposlenih 158 delavcev, konec leta pa že 510. Obseg proizvodnje pa so s 400 ton v letu l*>M) povedali na 1.335 ton v letu 1938. Podjetje je leta l*W ponovno zašlo v težave, polovico delnic je kupil Continental Gummiwerke A.G. iz Hanno-vra. Spremenilo se je ime tovarne, ki seje poslej imenovala Jugoslovanska tvornica gume, družba /.oz. Kranj. I eto k.is neje je Continental odkupil še drugo polovico delnic in postal edini lastnik tovarne. Obrat so znatno razširili, začeli so izde lovati veloplašče, velozi.ičnicc, vse vrste cevi, gumitane tkani ne ter vrsto stiskanih in kon-fekcioniranih izdelkov, konci leta PMO pa tudi lahke avlomo bilske gume, vendarle do začetka okupacije, ko so bili stroji poslani nazaj * Nemi i jo Sava ima največ premoženja v strojih in opremi Podjetje, ki se ne razvija. )c podjetje v zatonu, Sava je ve no spoštovala to osnovno^* nomsko pravilo, skrbela Je , investicije, kar se vidi v PT°\{, vodnji, pravi Vinko Perčič, rektor računovodstva, Sava J danes vredna 600 milU°n,e. mark, 60 odstotkov prern0:,j. nja pa ima v strojih in °P[ J. zanjo ni zadolžena, to Je kaL tal, ki ga je zaslužil Savski" lavec in ga ponovno inves" V Savi so torej /nuli '°VjJ,' pravo razmerje med pora no investiranjem, ki je bilo ir>% vno zlasti v zadnjih petih IJjj ko so uspeli posodobiti sk° celotno proizvodnjo V vr«đ sti 70 milijonov dolarjev. Proizvodnjo skušamo žati na čim vis ji ravni, *'1 $ savsko pravilo v vseh kn nj. razdobjih, saj je tveganje &^y še kol zastoj tovarne i" P°.fle. vanje fiksnih stroškov, ki V* se mrtvilo, padec produkt' ^ sti, ljudje postanejo IH'rV%ii pravi Franc Balanč, fi«*J je direktor Save. Seveda P* ^ prodajno tveganje ve^je. j( nutno dvomesečno vreO -0 prodaje s strani kupcev n"" y,j. plačane. Z uravnovešeno 0' zno bilanco pa so odporni P ti precenjenemu dinarju : Zaradi dolgov kupccVje# imela Sava ob polletju r ,41) številke, izguba |c ",|S'' )VIhI milijonov dinarjev, raču'11' ^( sko so namreč odpisali teu jji do kupcev, /.1 katere up-'l< ' jih bodo uspeh i/terjali. *■ ^ ■ • \ eda .premenilo P? jit> uspeh / vidika pohirarjJfljj' kov je odpis neplačani'1 J te\ upra\ičen, saj bi sicej 1 ,„ jetja morala dajatve P1'"-'1,, H1 . ■ l/ nI11 di od ie ilt/ncije, ki je k"' u^1 so plačali. Će bi v K J| obračun zajeli tudi /a '' fCjjl'' |oiio\ dinarjev neplačan .jjjfll zacije, bi imela Sava PPup} 10 milijono\ dinarjo lU. ftr/ in od r p pravi Vinko Perftić" 11 zacije, ki ni bila plačali približno 50 "^f* dinarjev davkov. • Pek, 25. septembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. STRAN d®IMiKJcJJ©3ESGLAS Rezultati poskusa pridelovanja koruze v Škofji Loki Pri poznih sortah je tveganje preveliko Kmetijska zadruga Škofja Loka oz. njena svetovalna služba izvaja že več let proizvodno-demonstracijske poskuse z različnimi poljščinami in travnodeteljnimi mešanicami. Sedaj, ob zaključku rastne sezone, so znani rezultati takega poskusa pridelovanja koruze. - Poskus smo opravili na kmetiji Janka fontarja v Sv. Duhu pri Škofji Loki, pri jfm Pa poskušali ugotoviti, kateri hibridi ;£ruze so za pridelovanje na območju kojj'e Loke in Sorskega polja najprimer-neJši. Žlahtnenje koruze je pri nas dobro razvita dejavnost, zato so na trgu vedno novi hibridi, ki jih je zaradi zelo različnih Pogojev pridelovanja potrebno preizkusi- 1 v konkretnih razmerah določenega območja. Za poskus smo se odločili tudi za-l0> da bi kmetje videli in sami ocenili posamezne hibride koruze ter se tako lažje odločali, kakšno seme bodo kupili v na-slednji sezoni. v torek, 18. septembra, smo pripravili og ed poskusa razgovor o tehnologiji pridelovanja. Udeležba kmetov je bila do- ra- kar kaže na to, da se zavedajo pomembnosti uporabe kvalitetnega semena, Primernega za njihove razmere. . pri odločitvi, katere hibride bomo iz-za setev, moramo upoštevati nasled-nJe kriterije: rodnost hibrida, ** talne razmere; za težka tla priporočajo 3 x hibride (imajo v imenu oznako ;>TC), *" Jjačin rabe pridelka: za siliranje uporabljamo za razred poznejše hibride. • Posamezni hibridi koruze se razlikuje-J.°. "led seboj tudi po tem, da imajo pohrle (PT) in trdinke (T), ki imajo izboče-va zrna steklastega izgleda hitrejši razvoj . mladosti, pozneje pa počasneje oddajajo vlag0 - počasneje zorijo, v poskusu smo ocenjevali zrelost po-ameznega hibrida koruze, skupni pride-,ek zelene mase in pridelek surovih stor-*\.z hčjem vred. Na območju Sorskega r0,Ja naj bi po priporočilih strokovnja-J0V sadili za siliranje koruzo FAO razre-a 350-380, kar se je pokazalo pravilno Rezultati demonstracijskega poskusa pridelovanja različnih hibridov koruze Suša julija in avgusta je slabo vplivala na rast koruze, posebej še na plitvih, peščenih tleh. Posledica je slabša oploditev, zato so storži na vrhu v večji ali manjši meri brez zrnja, kar zmanjšuje pridelek povprečno za 10 odstotkov. Rastline koruze so prizadete tudi v rasti, tako da ocenjujemo, da bo skupni pridelek manjši za 15-20 odstotkov. Skoda je večja na slabše gojenih in slabše oskrbovanih posevkih. hibrid FAO razred tip zrna zrelost po zadoksu skupni pridelek t/ha pridelek surovih storžev z ličjem t/ha delež surovih storžev % OPOMBA BC 4821 430 Z 85 61,5 20,0 32,5 mehka voščena zrelost ZPSC 42 420 Z 85 80,0 26,2 32,8 mehka voščena zrelost ZPDC 448 440 z 83 60,0 18,9 31,5 zgodnja voščena zrelost MEĐ1MUREC 38 380 z 79 67,7 23,8 35,2 pozna mlečna zrelost ZPSK37t 370 PT 87 56,9 20,0 35,1 trda voščena zrelost PIONEER MIRNA 330 Z 87 63,1 23,1 36,6 trda voščena zrelost PIONEER DEA 290 PT 91 43,1 16,6 38,5 zrno težko prelomimo BC 278 270 Z 91 52,3 21,5 41,1 zrno težko prelomimo BC 264 260 Z 91 43,7 16,9 38,7 zrno težko prelomimo OSSC247 350 z 87 61,8 23,8 38,5 trda voščena zrelost Z = zobanka PT = poltrdinka tudi v tem poskusu. Poznejši hibridi dajo praviloma tudi boljše pridelke, zato kmetje želijo saditi tudi hibride iz začetka FAO razreda 400. Pokazalo se je, da ob ugodnih rastnih razmerah sicer dozorijo do voščene zrelosti, vendar je tveganje veliko. Strokovno je namreč opravičljivo saditi hibride koruze, ki 80 odstotkov zanesljivo dozorijo. To pomeni tveganje, da ko- ruza dvakrat v 10 letih premalo dozori. Hibride koruze razreda 200-350 smo preizkušali za pridelovanje na območju Poljanske in Selške doline ter za poznejšo setev (po 2 odkosu mnogocvetne ljulke) na območju Sorskega polja. Ugotovili smo, da so za pridelovanje silazne koruze na Sorskem polju, na lažjih tleh primerni (ob večjem tveganju) tudi nekateri hibridi iz razreda 400. Hibrid Medimurec 38 se je pokazal kljub deklariranemu FAO razredu 380 za to območje prepozen. Za setev koruze na Sorskem polju lahko na osnovi rezultatov poskusa priporočamo hibride PIONER MIRNA, B 278, 0SSS 247. Za setev po prvem odkosu mnogocvetne ljulke je še primerna PIONEER DEA in BC 264 ter drugi ranejši hibridi. Pospeševalec za rastlinsko proizvodnjo v KZ Škofja Loka mag. Miran Naglic, dipl. ing. Klasične ozimnice letos ne bo septembra - Kakšna je bila letošnja letina krompirja, in na j? odkupna cena in cena za ozimnico, kako je z odkupom Sfti0Vozorn krompirja - o tem in še o nekaterih drugih vprašanjih kin -S-C P°KovarJal' z Janezom Šumijem, direktorjem Gorenjske s|juet,Js'te zadruge in predsednikom odbora za krompir pri Poslovni n°st i za sadje, krompir in vrtnine Slovenije. lU* Da Je lc,oSnJa odkupn; ..^Poznega krompirja? 3 so 0vcniji je cena enotna -Vod, lnarJa za kilogram, v Voj-K. ožji Srbiji m v Bosni, kjer 5 dllsa zmanjšala pridelek, pa je ,c>*n» dobra ali slaba? pr«k;C .uP°števamo kupno ■ B°iva|S|. pno moč n podjetij ter dej- ;iv0 .i ■ ..... , — ... Uvj kr0rtl |L mogoče uvozili cenejši n<* d 1""' ko1 Jc Polem Je cc_ vsern dobr;i 1(1 vd-''' (>rcd' Povn/i1 tisl<-'- k' *<> dosegli nad-vo Dr , , C hcklar^«-> pridelke oz io„ ;,cl;ili na hektar več kot 2^ 8a je „enjSka kmetijska zadru 'Hiclj.,;/' 1,11 "'HM. zaprosila /a po c;i ln n>zozcmskega proizvajal-V(1r d i' '^davnim dobila d 'ahko dobi krompir, do stavljen po železnici na Jesenice, pO ceni 2.71 dinarja za kilogram." Je kaj bojazni, da bi tudi pri krompirju podobno kot pri mleku in mesu prišlo do nenadzorovanega uvoza? "Do uvoza lahko pride, vendar pa nakup ne bo povsem prost, ker je omejen s kontingenti. Zdi se mi, da za uvoz krompirja tudi ni velikega zanimanja, ker gre za precej hitro pokvarljivo blago in s tem ludi za precejšnje tveganje." Omenili ste sušo. Ali to pomeni, da je v Jugoslaviji krompirja premalo za normalno oskrbo in predelavo? "Predelovalna industrija sicer zahteva uvoz krompii ja, vendai SMETAR :ofja fl|allu k hum i iske zadruge V%li i :| "'' I rall s., nun po "i krmit sc cene umetnih gnojil Polil■.sp,a,""i-'i<> "ll pošiljke ""sla 1,1 d;i i1/'lltl " i'"i' Ha, ■Cd,. ^"•Ujilce*"6 nckaiere druge Mi- 11 spelo pa nam je zu [ i'dclke. pndelke leri;ilt-,'15orP" /;i ozim. S*«........ H >j«.niKn;Lze,eni k* ^icter K »ehenik kos Sr/:'Au"io kos 3t»'i £ h 1 kov, *"s y<\ ....i kos rira., s*-kit,, eaou cena <\ din) 3,00 4,80 42,00 531,50 129,00 ■t 1,10 44,10 108.50 16,00 177,411 ★ * ★ Mleko (v trgovini) K je v enem lelu realno podražilo Analiza, ki je sicer zaradi časovne odmaknjenosti že nekoliko izgubila na vrednosli, namreč kaže, da je bilo junija lani mogoče v Sloveniji za povprečno plačo kupiti 933 Ilirov, junija lelos pa le 723 Ilirov. I o pa, na primer, ne velja za kruh in /a lediinoolje Lani junija je Slovenec s povprečno plačo lahko kupil 467 kilogramov kruli, i (i/ moke tip NMl), letos pa že 542 kilogramov. Pri olju je razlika šc večja, letos junija ga je bilo mogoče v povprečno slovenko plačo kupiti domala 29 odstotkov več kol lam. ★ * ★ Kolegij direktorjev kmetiiskili zadrug so na nedavnem sestanku podprli prizadevali ta republiške v zvezni grupaciji za krompir za to nismo dali soglasja, ker menimo, da je krompirja dovolj domu in da ga je le treba pravilno prerazporedili." Kolikšni so bili letošnji pridelki poznega krompirja? "V Sloveniji smo pridelali povprečno 15 ion na hektar, na Gorenjskem, odvisno od sorle, 18 do 21 ton, v ožji Srbiji samo 5 ton na heklar, v Vojvodini 8 ton, v Bosni 7 Ion. Razlog za tako nizke pridelke ni samo suša, gre tudi za problem nizke strokovnosti. V Sloveniji in na Hrvatskem je bil pridelek dokaj dober, nasadi so bili zdravi, zalo tudi ni problemov z. gnitjem." Po koliko je krompir za ozimnico? "Letos klasične ozimnice ne bo: ljudje ga bodo zaradi pomanjkanja denarja kupovali bolj sproti pa tudi vloga sindikata se je spremenila. V Gorenjski kmetijski zadrugi ga prodajamo v 30-kilogramskih vrečah po 5,50 dinarja za kilogram, v 10-kilo-gramskih pa po 5.70 dinarja." Odkupne cene krompirja v Jugoslaviji so različne, v Sloveniji celo nižje kot na jugu. Ali to kaj vpliva na odkup? "Kupci prihajajo v Slovenijo in na Gorenjsko tudi z juga države, vendar ga plačujejo po štiri dinarje za kilogram, kar pa ni došli več od slovenske odkupne cene. Z odkupom krompirja v naši zadrugi ni posebnih težav, v skhi dišču v Šenčurju ga imamo že okrog 9000 ton, največ desireja, nekaj pa ludi igorja, ki pa ga bomo zaradi okuženosti z virusom "y" skušali dali v predelavo. Igor se izrojeva, na Gorenjskem pa ga je še vedno dosti, ker za zamenjavo nimamo ustreznih domačih sort. Za prihodnje leto bomo u\o/ili sorti s Škotske in iz. Kanade, za kateri upamo, da bosta \s;ij delno nadomestili igorja." • C. Zaplotnik vlade za ureditev razmer v živinoreji, vendar so menili, da je sedanja odkupna cena 25 dinarjev /,i kilogram (mladega pltanega goveda ekstra kakovosti) lahko le začasna rešitev. Kolegij vztraja (mi odkupni ceni 28 dinarjev za kilogram, ki je še vedno za sedem dinarjev nižja od izračunanih stroškov prireje. I ★ ★ Po koliko so gnojila iz tovarne INA Kutina ? ( ene. kijih navajamo, so proizvajalčeve cene. od katerih je odštel regres, vendai brez vračunanih pievoznih izdatkov in trgovskih marž. Veljajo za gnojilo, pakirano v nolivinila- ste vrečke po 20, 40 oz. 50 k i lo- gramov. vrata gnojila čena (v din) za tono NPK 10-20-20 2.547.40 NI'K 1 1-11-16 1.946,30 NPK 13-10-12 1.907.40 NPK 15-15-15 2.402.20 NPK 5-20-30 S 3.715,20 NI'K 6-18-36 2.548,20 NPK 7-20-30 2.598.90 NPK 8-26-26 2.946,50 NPK 10-30-20 3.179,90 UREA 58% N 2.508.70 KAN 27 % N 1.378.00 AN 33,5 % N 1 600.20 tlAN 30 °o N 1.420,30 Bo kranjska vlada ukinila prispevek za kmetijstvo? Eden od članov kranjskega izvršnega sveta je na predzadnji seji dal pobudo, da bi ukinili prispevek za pospeševanje pridelave hrane in za zagotavljanje oskrbe in da bi tako vsaj delno razbremenili preveč obremenjeno gospodarstvo. Izvršni svet je o pobudi na kratko razpravljal tudi na zadnji seji, na kateri je bilo slišati nekaj različnih mnenj: od tega. da sklada ne bi smeli ukiniti in da bi morda bilo treba razmisliti le o drugačnem načinu njegovega financiranja (z denarjem od dajatev na uvoz hrane oz. kmetijskih pridelkov), pa do mnenja, da bi ga morali ukiniti, če gre denar za zadruge in za družbeno kmetijstvo; sicer pa je vlada sklenila, da bo o pobudi razpravljala, ko bo dobila na mizo podrobno poročilo o tem, kako se denar zbira, za koliko denarja gre in za kaj se porablja. Glavni argument pri pobudi za ukinitev prispevka naj bi bilo dejstvo, da industrija posluje z izgubo, kmetijstvo pa kaže pozitivne rezultate. Argument je na precej majavih tleh, predvsem zato, ker iz poslovanja treh kmetijskih zadrug (Sloga, Naklo, Cerklje) in M-Kmetijstva Kranj še ni mogoče sklepati, da kmetijstvo posluje pozitivno. Kaj pa kmetije? Ne spominjam se, da bi kmetije -in te v kranjski občini prevladujejo - kdaj pripravile "periodične ali zaključne račune", da bi se kdo kdaj sploh vprašal, kako poslujejo, ali niso nemara zaradi težkih gospodarskih razmer številne med njimi prav tako v izgubi, kot so, denimo, tudi prenekatera kranjska podjetja. Ker je živinoreja na Gorenjskem in v kranjski občini glavna kmetijska dejavnost, navedimo podatek, ki kaže, da se tudi na kmetijah ne "cedita med in mleko": po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije so stroški prireje kilograma goveda na povprečnih kmetijah, ki se po produktivnosti lahko primerjajo s sosednjimi, 35 dinarjev za kilogram, odkupna cena pa je po zadnji podražitvi samo 25 dinarjev. Pri mleku je razlika sicer manjša, vendar iz meseca v mesec večja. Pa ne gre le za igro številk. Že od nekdaj velja načelo, da je za kmetijstvo dobro tedaj, ko gre tudi industriji in ostalemu gospodarstvo dobro. Če je zdaj industrija v težavah, bržkone velja, da njeno usodo bolj ali manj deli tudi kmetijstvo. Ker osnovne življenjske hrane ni mogoče primerjati s telefoni, računalniki in drugim "blagom", kmetijstvo v nobeni razviti državi ni povsem prepuščeno tržnim zakonitostim, ampak povsod razvijajo nekakšen "omejeni trg", na katerem ima s svojimi ukrepi in denarjem zelo pomembno vlogo država. Alije denimo bogati Švici treba razvijati lastno kmetijstvo, ko bi vendarle lahko kupila dovolj hrane v tujini? Načelno ji ne bi bilo treba, pa vendar: prav ta Švica in še številne druge države zbirajo velike denarje in ga usmerjajo v lastno kmetijstvo: ne samo zato, da bi imele lastno hrano v primeru svetovnih političnih ali vojnih nevarnosti, ampak tudi zato, ker ne gre samo za litre in kilogram in ker kmet ni samo pridelovalec, ampak je (naj bi bil) tudi krajinar, ekolog... Če bi pri nas ukinili prispevek za kmetijstvo, s tem pa tudi sklad za pospeševanje kmetijstva, pomeni, da bi naredili korak nazaj od Evrope, v katero si tako zelo želimo, in da bi ponovno zaostrili nekatere probleme, ki tudi z zdajšnjo politiko pospeševanja kmetijstva niso povsem rešeni. Za kaj gre? Nesporno je. daje pridelovanje hrane v hribovskih območjih zaradi težjih naravnih okoliščin težje kot nekje na ravnem in da je razliko v pridelovalnih stroških treba pokriti - ali z razlikami v odkupnih cenah, z regresi iz kmetijskih skladov, kako drugače. In če gre ob tem tudi za vsenarodni interes ohraniti hribovska območja poseljena, pokrajino pa negovano, potem je tudi to treba plačati. Razlogov, ki govorijo proti ukinitvi skladov, pa je še več, eden med njimi je tudi ta, da ima država s tovrstnim skladom možnost spodbujanja ali zaviranja določene kmetijske dejavnosti, odvisno od tega, ali gre pri določenih pridelkih za presežke ali za primanjkljaje. Ogovor na vprašanje, kmetijski sklad - da ali ne, je jasen: država takšen sklad potrebuje, večje dvomov o tem, za kaj se namenja in kako učinkovito se porablja. Veliko dvomov izhaja že iz tega, da je oblast v preteklosti pri razdeljevanju tako zbranega denarja dajala prednost družbenemu kmetijstvu, da se je denar namenjal tudi za pokrivanje izgub, ki s pospeševanjem kmetijstva niso imele dosti skupnega, da se je delil drobnjakarsko in včasih bolj pod mizo kot na podlagi nekih javnih meril... • C. Zaplotnik Iz (kmetijske) preteklosti Veliki uspehi rajonizacije! Živinorejci so na posvetovanju Okrajne zadružne zveze Kranj septembra 1958 leta sklenili, da bodo Gorenjsko po naravnih in kmetijskih možnostih razdelili na tri območja. V prvem, ki bi obsegal ravninski del Gorenjske, od Škofje Loke, Cerkelj, Mavčič in Trboj prek Kranja, Šenčurja in Nakla do Preddvora, Križev in Kovorja. naj bi se ukvarjali samo s prirejo mleka, v drugem, ki bi zajemal Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Selško dolino, področje severno od Tržiča in Jezersko, bi redili plemensko živino ci-kaste pasme, v tretjem območju, ki bi zajelo predvsem Poljansko dolino, pa bi bila dovoljena kombinirana reja goveje živine in prašičev. ln uspehi tedanje rajonizacije in vseh nadaljnjih poskusov: z Jezerskega, pa ne samo od tod, ampak še iz številnih drugih hribovskih krajev tudi zdaj oddajajo mleko in ga vozijo v oddaljene zbiralnice in mlekarne. Kmečka žena se prebuja iz zaostalosti Žene z Gorenjske so oktobra 1958 na sestanku v Kranju razpravljale o nalogah kmečkih žena pred volitvami v zadružne svete. Ugotovile so - le kaj bi sploh lahko drugega - da so zapostavljene: čeprav so tedaj predstavljale kar 62 odstotkov delovne sile na vasi, je bil njihov delež v upravnih odborih zadrug le 4,7-odstotni. Da bi se razmerje popravilo v njihovo korist, so sklenile, da bo treba (tedanji) akciji za kandidiranje žena v zadružne svete posvetiti posebno pozornost. Ena od žena je tudi dejala, da "žena ne volimo v zadružne svete samo zato, ker so žene, ampak zato, ker so večidel dobre in nemalokrat naprednejše proizvajalke kot možje". Seveda pa kmečke žene niso bile povsod zapostavljene, ponekod so se "že prebudile iz zaostalosti in postale enakopravni člen v razvijanju socialističnih odnosov na vasi". V kmetijski zadrugi Selca, na primer, je bilo na občnem zboru tudi po 60 do 70 žensk. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Anton Erlah, trener ženske ekipe KK Kranj Cilj: republiške prvakinje Nova sezona 1990-91 v prvi republiški ženski košarkarski ligi se začne 6. oktobra. V tej ligi igrajo tudi košarkarice košarkarskega kluba Kranj. Boj za prvaka v končnici prvenstva bo trd in zagrizen. Favorizirane ekipe so Ilirija (Ljubljana), Odeja Marmor iz Škofje Loke in Kranj. Želja in cilj ekipe Kranja je, da bi v novi sezoni postale republiške prvakinje. Prvak je nato avtomatično že član I B zvezne košarkarske lige. Kakšni so načrti ekipe Kranja nam je povedal poklicni trener Anton Erlah. Njegov pomočnik je Peter Jakše. V sezoni 1989-90 je članska ženska ekipa Kranja igrala v prvi republiški ligi. Ekipe Ilirija (Ljubljana), Mengeš, Odeja Marmor (Škofja Loka) in Kranj so v končnici prvenstva igrale za republiškega prvaka. Boljšo igro je pokazala vrsta Ilirije in postala republiški prvak. Ekipa Odeja Marmor je bila druga, Kranj tretji in Mengeš četrti. Ker se je Ilirija kot prvak odpovedala nastopa v I. B ZVL, bo tako ta ekipa skupaj z Odejo Marmor in Kranjem spet kandidat za ponovni republiški naslov. Ekipa Kranja je mlada. Katere igralke so v ekipo prišle in katere so prenehale igrati? Kdaj ste začeli s pripravami? »S pomočnikom Petrom imamo res mlado ekipo. Iz ekipe Rogaške je k nam pristopila ena najboljših skakačic I. B ZKL Mojca Ciglar, iz Bara pa je prišla mlada perspektivna igralka Mirjana Sušič, sestra Sušiča, ki igra v članskem moštvu Triglava. V ekipi so še Anka Zrnič, Darja Gartner, Goranka Žnidar, Divna Brkič, Dika Hodžaj, Alenka Podrekar, Simona Čufer, Marjana Kump in Vesna Gerbajs. Občasno bodo v ekipi še ka-detinje Tina Lesar, Vesna Franko in Branka Jerkič. Od lanske ekipe so aktivno prenehale igrati Mirjana Šoštarič, Mojca Horvat, Andreja Rakovec in Janja Merlak. S treningi smo začeli 6. avgusta na stadionu Stanka Mlakarja in v dvorani na Planini. Dvakrat dnevno so tako nabirali kondicijo in moč. Nato smo s pripravami nadaljevali po načrtu. Vmes smo odigrali tudi tri turnirje Alpe-Adria, pri nas na Planini, v Veli Gorici (Hrvaška) in v Rogaški Slatini. Na dveh so naše igralke pokazale dopadljivo igro in bile dvakrat druge. Za začetek v ligi bomo konec meseca imeli še vikend priprave, verjetno v Tolminu.« Vaše želje po uvrstitvi? Favoriti za prvaka smo Ilirija, Odeja Marmor in mi. Res je to mlada ekipa ter ima pravi pristop do same igre in treninga. Torej ni bojazni, da ne bi uspeli tako, kot smo načrtovali. Startali bomo na prvo in drugo mesto v ligi. V končnici pa se bodo nato borili za republiškega prvaka. Če nam bo to uspelo, bo to pika na i. Tako bi se v sezoni 1991-92 spet avtomatično vrnili v I. B ZVL« • D. Humer Tudi na Gorenjskem šahovska šola za pionirje in mladince Dogovor v četrtek v Lescah Kranj, 25. septembra - Republiški šahovski trener, mednarodni mojster Iztok Jelen v svojem programu načrtuje tudi organizacijo regionalnih šahovskih šol za boljše pionirje in mladince, ki bi bili kandidati za republiško šolo za perspektivne šahiste. Gorenjska šola naj bi bila vsako drugo ali tretjo soboto, vodil pa naj bi jo izkušen šahist, tudi s pedagoškim znanjem. Izvršni odbor Šahovske zveze Gorenjske je sklenil organizirati tako šolo. Vodil bi jo mojster FIDF Rudi Osterman, pomagal pa naj bi mu tudi drugi mojster FIDE Vojko Mencinger. Šola naj bi bila ob sobotah zjutraj v Družbenem centru v Lescah. Šahovska zveza Gorenjske zato vabi vse zainteresirane predstavnike klubov, mentorje po šolah in starše obetavnih šahi-stov na sestanek, ki bo v četrtek, 27. septembra, ob 18. uri v Družbenem centru v Lescah. Na sestanku bo govora o udeležencih šole, višini delnega samofinanciranja, urniku šole in stvareh, da bo šola nemoteno potekala. • J. K. Balinanje Radovljičani zmagujejo Radovljica, 21. septembra Balinarji Radovljice so se udeležili izredno kakovostnega turnirja na Reki. Razen domačih klubov sta iz Slovenije sodelovala BK Šiška iz Ljubljane in Radovljica. Radovljičani so igrali odlično, premagali vse nasprotnike. V finalu so premagali domačo ekipo Turnič s 13 : 4 in bili deležni simpatij domačega občinstva Za Radovljičane so igrali Rehec, Uran, Domanevšček in Tonejc. Če bodo Radovljičani še naprej v taki formi, lahko resno posežejo v boj za uvrstitev v prvo zvezno balinarsko ligo, kar je tudi njihov cilj. • J. Kole Balinarji na Godešiču Športno društvo Kondor z Godešiča je priredilo balinarsko tekmovanje za posameznike. Med 20 balinarji je zasluženo zmagal Miha Krajnik, ki je v finalu premagal Pavla Krajnika. Tretji je bil Iztok Avguštin, četrti pa Igor Pintar. Na Godešiču pa se že pripravljajo na prvenstvo dvojk, ki bo organizirano v počastitev krajevnega praznika. • J. Starman Nove razsežnosti akcije Podarim - dobim Za slovenske zmage! Akcija Smučarske zveze Podarim - dobim, s katero je bila v zadnjih šestih letih zbrana večina sredstev za delo naših smučarjev, bo letos pomagala tudi ostalim slovenskim vrhunskim športnikom. Ljubljana, 20. septembra - Čeprav je bilo že nekaj časa slišati, da bo letošnja akcija Podarim - dobim drugačna kot vsa dosedanja leta, so jo prvič uradno predstavili v okviru minulega sejma Marketing klub 90 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Poglavitna novost je, da letošnja marketinška akcija ne bo več zbirala denarja samo za smučarje, ampak so jo razširili v nacionalni projekt in je namenjena slovenskim vrhunskim športnikom. Tako naj bi denar, zbran seveda z nakupom kartic vseh ljubiteljev športa, že letos dobili tudi: Tomo Česen, Borut Bilač, Marjana I.užar, Lojze Kolman, Jernej Abramič, Rajmond Debevec, Robert Krašovec, Milan Janša, Jure Zdovc pa tudi mlada Kranjčanka Barbara Mulej, "Letošnja akcija Podarim -dobim je velika motivacija nas vseh, tekmovalcev in trenerjev. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so dosedanje priprave preko poletja potekale po načrtih in z optimizmom pričakujemo tekmovalno sezono. Res je, da nas je nesreča naše mlade skakalne ekipe na Češkem globoko pretresla, in da je nastala vrzel v naši mladi skakalni vrsti, vendar mislim, da moramo tudi to prebroditi in nas mora spodbuditi, da bomo z delom čimprej nadoknadili vrzel. S tem bodo naši skakalci, pa tudi ostali tekmovalci, tako alpski smučarji, kot tekači in biatlon-ci, tudi v prihodnje posegali po najvišjih dosežkih. Mislim, da bomo o ciljih za letošnjo sezono še govorili, saj imamo vsi svetovna prvenstva, tako alpske kot nordijske discipline in biatlon. Cilje imamo visoko zastavljene in seveda vemo, da denar nujno potrebujemo in ga je brez akcije Podarim - dobim nemogoče dobiti," je na četrtkovi predstavitvi novega koncepta športne propagandne ak- Samo letos so slovenski športniki osvojili na evropskih in svetovnih prvenstvih 16 medalj (zlatih, srebrnih in bronastih). cije, ki jo je pripravila Smučarska zveza Slovenije, povedal direktor klasičnih reprezentanc Lojze Gorjanc. Tomo Levovnik iz Zveze te-lesnokulturnih organizacij Slovenije pa je po predstavitvi ostalih vrhunskih športnikov, ki bodo letos poleg smučarjev deležni denarja akcije Podarim - dobim, med drugim dejal: "Naš osnovni cilj vključitve ostalih športnikov je, da bi jim zagotovili še boljše pogoje za priprave in nastope. Zavedamo se, da s sredstvi, ki bi jih v tej fazi dobili od akcije Podarim - dobim, ne moremo pokrivati v celoti programov, vendar uporno in si želimo, da bomo v pO' hodnje z razporeditvijo in s se boljšimi rezultati, ki jih bodo tj športniki dosegali, zagotovi'1 večji delež sredstev in še boljse pogoje. Naš cilj v letošnjem 'e' tu je animirati tudi druge špof" tnike, da bodo spoznali, daje* vrhunskimi športnimi rezultat, moč doseči afirmacijo znotraj slovenskega prostora. To pa Je tudi zelo pomembno, saj verno, da so smučarji zelo popularn'. z njimi pa se lahko izenačijo tudi ostali športniki." Tako priljubljena akcija P°* darim - dobim dobiva nove raZ' sežnosti, Slovenci pa bomo s svojim prispevkom za vse šport' ne panoge gotovo dokazali. » nismo le narod smučarjev, tel"' več tudi dobrih atletov, veslače^ alpinistov, teniških igralcev.■••^,, da držimo pesti ZA SLOVENSKE ZMAGE. • V. Stanovnik Nogomet Alpina in Visoko vodita Kranj, 25. septembra - V slovenskih nogometnih ligah so upoštevajoč tekme sobotnega in nedeljskega kola odigrali 6 oziroma 5 kol. V slovenski ligi je Naklo doma premagalo Zalčane s 4 : 0, v območni članski ligi sta Sava in Triglav zgubila, Jeseničani pa so doma premagali Slavijo Papir iz Vevč, v slovenski mladinski ligi je Britof premagal Vevčane s 3 : 2, v območni mladinski ligi pa sta Triglav in Jesenice zgubila. Dolgujemo izide gorenjske nogometne lige in tekmovanja za pokal Jugoslavije na območju Gorenjske. Tekme zadnjega kola niso upoštevane. Gorenjska liga - člani A, 3. kolo: Bitnje : Polet 0 : 4, Creina : Britof 2:1, Alpina : Trboje 7:1, Tržič : Lesce 0:1, Mavčiče : Zarica 2 : 2, Bled : LTH 1:6; vrstni red po 3. kolu: Alpina 5, Bled 5, Creina 5, Zarica 4 itd.; člani B, 3. kolo: Kokrica : Podgorje 0 : 3 b.b., Velesovo : Šenčur 1:1, Kondor : Preddvor 1 : 1, Visoko : Hrastje 1 : 0, Grintavec : Podbrezje 0:1; vrstni red: Visoko 6. Šenčur 5, Kondor 4, Velesovo 4, Preddvor 3; kadeti - 2. kolo: Jesenice : Naklo 8 : 0, Tržič : Britof 5 : 0, Šenčur : Creina 0 : 8; mladinci 2. kolo: Visoko : Bled 3 : 3, Lesce : Naklo 14 : 0 (prekinjeno), Creina Primskovo : Tržič 4 : 2, Bitnje : Zarica 2:8; pionirji 2. kolo: Bled : Jesenice 2 : 6, Lesce : Tržič 3 : 2, Creina : Naklo 5 : 0, Velesovo : Visoko 3 : 5, Triglav A : Triglav B 8 : I, LTH : Alpina 1 : 5, Hrastje : Šenčur 8:1, Zarica : Sava 3:1, Bitnje : Mavčiče 0 : 2; I. kolo tekmovanja za pokal Jugoslavije člani: Alpina : Sava 0:1, Grintavec : Bled 2 : 5, Podbrezje : Triglav 0 : 2, Bitnje : Kokrica 6 : 2, Kondor : Jesenice 2 : 5, Polet : Visoko 0 : 2, Zarica : Naklo 1 : 5, Podgorje : Creina 0 : 5, Trboje : LTH I : 4, Lesce : Tržič 4:1, Britof : Mavčiče 1 : 2, Šenčur : Velesovo 2 : 1; mladinci: Bled : Sava 2 : 5, Mavčiče : Tržič 6 : 2, Visoko : Jesenice 0 : 3 p.f, Creina : Triglav 0 : 4, Alpina : Trboje 6 : 0, Naklo : Lesce 4 : 8 in LTH : Zarica preloženo. • R. Antolin V nedeljo skoki v Kranju Kranj, 25. septembra - Smučarska zveza Slovenije in S K Triglav iz Kranja prirejata v nedeljo, 30, septembra, ob pol desetih na Gorenji Savi, na 65-metrski skakalnici, poletno prvenstvo v skokih na plastiki za starejše pionirje in meddruštveno tekmo za mlajše mladince. Prijave bodo sprejemali do 9. ure, med 9. in 10. uro pa bo trening. Žrebanje številk bo ob 10. uri. • .1. .1. Obvestilo ŠD Vodovodni stolp Športno društvo Vodovodni stolp Kranj obvešča člane, da pričenja z rednimi treningi v streljanju z zračno puško in v šahu po enakem razporedu, kol je bil preteklo sezono. Šah bo vsak petek oh 17. uri, streljanje pa vsak torek in četrtek prav tako ob 17. uri. Obenem vabimo vse krajane, ki bi se želeli vključiti v rekreacijo, da se prijavijo na sedežu društva v vrtcu Janina vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Če bo dovolj prijav, bomo pričeli z rekreacijo novembra Prav tako vabimo vse krajane, ki niso vključeni v športne aktivnosti, bi pa to želeli, da se prav tako lahko vpišejo v ke gljaško, balinarsko, strelsko, šahovsko, košarkarsko in druge sekcije prav tako vsak ponedeljek v vrtcu Janina. Festival košarke 90 Kranj, 23. septembra - Tokrat je Festival košarke 90 organiziral KK Kokra Lipje. Na turnirju bi morale sodelovati ekipe Gradine Pula, Jezice iz Ljubljane, Triglava i/ Kranja in organizator Kokia Lipje. Košarkaši (iradiii so odpovedali udeležbo, zato se je igrali) po sistemu vsak / vsakim Rezultati liiglav Jezica S0.4S (44:20), Kokra Lipje : Jezica 71 : 69 (62:62) (29:35), Triglav: Kokra Lipje 88:52 (40:29). Vrstni red - I. Triglav, 2. Kokra I ipje. V Jezica. Vse tekme so vodili Majce, Geltar, Kovačič in Premrl • V. S. Tržiške novice Gorski tek na Javornik - Športno društvo Lom je organiziralo pod pokroviteljstvom GT Šport iz Tržiča II. gorski tek na J*" vornik. Proga je bila dolga 8 kilometrov, imela je 600 metrov visinske razlike, teklo pa je 48 tekmovalk in tekmovalcev. Tekač' so bili razdeljeni v pet starostnih skupin, najhitrejši pa je nJ Klemen Dolenc iz Radovljice, ki je progo pretekel v 45 minut«*1 in 23 sekundah in zboljšal stari rekord za pol minute. Med članicami je zmagala Andreja Grašič. med mladinci Marjan Z-"" pančič, med člani Klemen Dolenc, med mlajšimi veterani Srečo Pirman in med starejšimi veterani Janez Ambrož. Zmagal Stane Valjavec - Tržiiki šahisti so odigrali redni mesečni hitropolezni turnir. Med 14 šahisti je zmagal Stane Valjavec z 10 točkami pred Andrejem Locem. Simonom Rabičem >n Martinom Aljančičem, ki so zbrali 9 točk, Pavel Loc pa ji" Je /bral 8. Prvi teniški zmagovalci znani - Teniški klub Tržič je organiziral občinsko prvenstvo za članice in veterane. Igralo jc -igralk in igralcev. M-.d članicami je zmagala Grela Pehare (K» Že), med veterani nad 60 let Jane/ kališmk (Društvo upokoje^" ce\ ). med veterani od 45 do 60 let Štefan Jakšič (OŠ Križe) i" med veterani od 35 do 45 let Janez Slapar ( Pristava). • J. ^I'te Radovljiško prvenstvo v kegljanju niza- Radovljica, 25. septembra - Zveza telesnokulturnih °r#? nju, cij Radovljica razpisuje občinsko delavsko prvenstvo v keg'.l'j1 ,0, ki bo predvidoma od 6. oktobra dalje na kegljišču v hotelu vica na Bledu. Kegljači in kegljačice bodo razdeljeni v tri s ^0 ne: do 40 let in nad 40 let ter registrirani tekmovalci. vsa_^£ imel na voljo 53 lučajev (3 poskusne, 25 na polno in 25 na a nje). Prijavnina za kenljača je 35 dinarjev, prijave pa ^P1^-1 • J. K. i je). Prijavnina za kegljača je .O dinarje Z TKO Radovljica (telefon 75-350) še jutri V Škofji Loki Tudi letos delavske športne igre Škofja Loka, 25. septembra - Desete jubilejne ens,va v golfu, ki je bilo minule dni na Bledu, sta kakovome v'*8 Š,ev'lmh najboljših amaterskih igralcev golfa iz Ev-n dež, ki je spremljal večino tekmovanja. Kljub temu so tekmovalci navduši'i z odlično igro, v konkurenci 75 tekmovalcev pa je bil najboljši član angleške amaterske reprezentance Gary Po-oley, ki je prepričljivo zmagal. Poleg njega so se izkazali tudi Ceh Juhanjenek, Drevves iz ZRN in Dollhaubl iz Avstrije. Kljub temu da naši tekmovalci niso posegli po najvišjih mestih, se je izkazal Marko Vovk, ki je z 22 točkami zaostanka zasedel 7. mesto. Janez Grilc pa je bil enajsti. Poleg moških je nastopilo tudi enajst žensk (med njimi ni bilo naših tekmovalk), najboljša pa je bila Av-strijka Natascha Fink. • V. Stanovnik, Foto: G. Šinik Tl športne prireditve na Kokrici £«iagi Boruta Nunarja in Andreje Grašič bot0 ,llrustvo Kokrica je v 80-prirC(jP(r'Pravilo kar m športne ^ruii'T N;i asfa,lni Pr°8' 80 li ml kai 101 naš stiski u'k^ iz vseh slo-lck,,vo\ Sv u0a,sklh lekaških ko-V °'iku ("lanskl konkurenci in °stalj "r.t,,1l-'i junioi k sta zmagali riglavu \/ Kri renči je bil i;ir, p V,SI n,i |o km 80,.^ Nu-Jpv,' ' iuniorkah, s km, pa nič ry5ie. "ska kolegiea Andreja r" I. pjSf " ml PtODlrll (1 km) :|4 fufl (Dol) [m, 5 Gricai 3.2s . »niKiui lud,i ()l i n i pi i ,i i VrhnikllPo",ri| ~ 1- Bergina Mok?,?*5' 2 Gros 2:5* I «inci ^Kokrica) 1:93, nI. mla-2-4l \ K*> - I. Kavka (Dol) ?>ut|, T*1 * (Bled) 12 51, 3. UrK,0l.; , km> ~ L M. Poklu '"••>.IU. 2. Mali (Kokri Ca) 12:01, 3. Jcvsenak (Olimpi|.i| 12:25. juniorji (10 km) - I. Zupan (Triglav) 23:16, 2, Zevnik 24:32, 3. Zepič (oba Kokrica) 25:03. člani (10 km) - I. Nunai (I rigla\) 24,02,2 J Sorli (Kokri-ca) 24:32, 3. Kordez (Triglav) 24:43. ml. pionirke (1 km) — I. N. Zihert (Kokrica) 3:20. 2. Šlr-gič (Olimpija) 3:57, 3. S. Žemva (Ooi je i l "S, st. pionirke — I. Iglic" (Kokrica) 2 58, 2 Stamfcli iHuloi J |4, 3 ( vini (Olimpija) 3:15, ml. mladinke (3 km) - 1 V Zevnik X:27. 2. Eržen 8:45. 3. R Seljak (vse Kokrica) 8 45, st. mladinke (S km) - 1. Smrkol K:I4, 2. Paternoater (oba Dol) 852, 3. Markić (Kokrica) l> 05, Jaalerke (5 km) - I. (irasič (Trigla\ I 13:10. Darinka Erzetič najhitrejša med koreninami ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO STA POTREBNA DVA KORAKA PRVI KORAK Tega smo že napravili mi. V sodelovanju s proizvajalci Gorenje Varstroj Lendava, Gorenje MGA Nazarje, Gorenje GA Velenje, Tovarna meril Slovenj Gradec, TIK Kobarid, Black & Decker Grosuplje, Iskra ERO Kranj smo ZNIŽALI CENE POSAMEZNIH PROIZVODOV od10do35% DRUGI KORAK Ta je vaš. Obiščite eno od naših prodajaln do 20. oktobra. Odločite se lahko za gotovinski nakup ali pa za potrošniško posojilo. Pa še to: znižanja veljajo le v prodajalnah KRANJSKEGA MERKURJA FOTO AKI MIRA MOHORIČ ŠKOFJA LOKA OBČANI Ml SMO Z VAMI SLIKE ZA DOKUMENTE VAM NAREDIMO TAKOJ - 10 min. r064 .621-278; «tu:s PODJETJE ZA SVETOVANJE, ZASTOPNIŠTVO, IZOBRAŽEVANJE IN PRODAJO 64220 SKOJA LOKA Spodnji trg 2 telefon 064/622-686, telefax 064/631-747 Podjetje ARES d.o.o. Škofja Loka, Spodnji trg 2, telefon 064/622-686, telefax 064/631-747 izvaja inženiring, dobavlja in montira vso potrebno opremo za opremljanje mesnic, vseh vrst hladilnic ter trgovskih in gostinskih lokalov. Kupca zadovoljimo hitro, poceni in kakovostno! sport Dol). B - 1. Lagonder, 2. Uršič (obe Jup-Dol). moški - K - 1 — 1. Zupančič (Rok-I ranek), 2. Čuk (Jane/ Petemel), 2. Florjančič ( Kokrica). K - 2 - 1. Krek (J. Pe-ternel). BI B. Dezmau (Kokri ca), C - 1. Novak. 2. Buna (oba Kokrica), D - L Šink (J. Šumi). 2 Kane (Šmartno ob Paki). E - L I rznožnik (Alpina z*iri). Cankarjeva 76 Radovljica Šestnajsti pokal Kokrice Slabo vreme dan pred dirko je prepieeila več|<> mlele/bo kole-iarje> na seslnajsiem pokalu Ko krice , Vrstni red - pionirji II. n»"ed _ i. Dejan Dežman, III. razred — I Rok Dežman (oba Kokrica) keteki * I Kllsl'm (Jup" Sekcija za rekreacijo pri ŠI) Kokrica |c organizirala Ick za •>Ka\el|ce in korenine« po Udin-borštu Udeležba je bila res rekordna, saj je v obeh kategorijah leklo 'Ni tekmovalk in tekmovalcev Zaradi blata so organizatorji skrajšali progo. Ženske so pretekle K km. moški pa 16 km. Rezultati - ženske — I. hrzelič (Kranj) 33:03,13, 2. Horvat 37:25,24, 3. ("amernik (obe Lju-bljana) 39:45,7, molki — l Ore- goni ll iubl|.ma) 5ft:4X.s). 2. Pir-nian (Škot|a Loka) 57:33.2. 3. Po-i,h nik (Zali l og) 58:11,51. • D. H u Uf VIC - MLADI VOZNIK d.o.o. Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato polje L Kranj razpisuje prosta dela in naloge za MLADI VOZNIK • «• i----------- w VOZNIKE INŠTRUKTORJE A, B IN C KATEGORIJE Splošni pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - veljavno inštruktorsko dovoljenje - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - nekadilec Zaposlitev je možna redna ali honorarna. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter opis o dosedanjih delovnih izkušnjah, pošljite na naslov VIC -MLADI VOZNIK, d.o.o. Zlato polje 1, KRANJ Vse dodatne informacije dobite po tel. št. 064/38-602 v večernih urah. od 4475,oo - 5750,oo din^ Pridite m se prepnćajle.da se vam bo j nakup .zplatal v vsakem primeru PODJETJA, ZASEBNIKI! PERLA d. o. o. ZA VAS IZDELUJE: — ŠTAMPILJKE VSEH VRST Oglasite se na Poljanski 3 v Škofji Loki oziroma nas pokličite po lel : 620-050 CARINARNICA JESENICE Titova 37 Jesenice razpisuje JAVNO DRAŽBO L POČITNIŠKA PRIKOLICA IMV ADR1A 450, LETNK 1977 - izklicna cena 10.000,00 din Javna dražba bo 27. septembra 1990 ob 10. uri v sejni sobi uprave Carinarnice Jesenice. Udeleženci morajo pred pričetkom javne dražbe položiti varščino v višini 10 % izklicne cene. Prodaja bo potekala po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Davek plača kupec. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC 4^ O^^MJL MANJŠE NOVOGRADNJEHEi NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE ■IP0PRAVIM0E0LEPŠAM0KPR0DA JAM0MPRIPELJEM0BGRAMOZL1PESEKL1BETON IPR0JEKTIRAM0I I KALKULIRAMO NADZORUJEMO SVETUJEMO! REALIZIRAMO NAKUP BREZ PROMETNEGA DAVKA IN 5 % POPUSTA NA PONUDBO IZ PROGRAMA PODJETJA GRADNJE DEL. ČAS VSAK DELOVNI DAN OD 6. -14. URE OB SREDAH OD 6.-16. URE ISKRA KIBERNETIKA Savska loka 4, KRANJ objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev inv. št. 1. 4778 2. 4779 3. 931 1 4. 16441 5. 56620 6. 27773 7. 16502 8. 16530 9. 16496 10. — 11. 16474 12. 16475 13. — 14. 50193 15. 2448 16. 36487 17. — 18. 36880 19. 36885 20. 36873 21. 36744 22. _ 23. 10460 24. 33126 25. 49760 26. 12880 27. 12881 izklicna cena din hidravlična stiskalnica 1NDOS - 65.000.00 hidravlična stiskalnica IN DOS 65.000.00 hidravlična stiskalnica BUSMAN 45.000.00 rezkalni stroj TOS 22.000.00 kalilna komorna peč 30.000.00 namizni vrtalni stroj OUERBECK-72 8.000.00 namizni vrtalni stroj Iskra 5.000.00 namizni vrtalni stroj Iskra 5.000.00 namizni vrtalni stroj Iskra 5.000.00 podstavek za vrtalne stroje 2.000.00 stroj za rezkanje zobnikov SAFAG 6.000.00 stroj za rezkanje zobnikov SAFAG 6.000.00 navijalec traku 0,75 KVV 250/200 17.000.00 stroj za roliranje STRAUSAK 35.000.00 stroj za roliranje STEINEL 9.000.00 stroj za oblikovanje stekla ARNOLD 3.000.00 manjša stružnica HABEGGER (nekompletna) 4.000.00 revolverski stružni avtomat BOl HY 45.000.00 revolverski stružni avtomat BOLEY 50.000.00 univerzalna stružnica K1KINDA 1000 mm 28.000.00 univerzalna stružnica PRVOMAJSKA 1500 mm 80.000.00 manjša stružnica SCHAUBLIN 7.000.00 ploščinski brusilni stroj VEB tip SFS 1000 mm 75.000.00 slana komora 80.000.00 električni ročni viličar 1000 kg 50.000.00 ločna žaga BUDAPEST 25.000.00 ločna žaga 15.000.00 Prometni davek ni vključen v ceno. Licitacija bo v petek, 05. 10. 1990, ob 12. uri v učilnici nad delavsko restavracijo, ISKRA Kranj, Savska loka 4. Osnovna sredstva so na vpogled isti dan, dne 05. 10. 1990 od K. do II. ure v skladišču rabljene opreme pri ambulanti Iskra v Savski loki. Interesenti morajo do pričetka licitacije vplačati skupno kavcijo v znesku 500.00 din pri blagajni na mestu licitacije. S tem pridobijo pravico do licitiranja vseh pozicij. Kupci bodo morali preostanek kupnine plačati v 8 dneh po licitaciji in v istem času prevzeti izlicitirane stroje, sicer kavcija zapade. Vse informacije dobite v investicijski službi telefon: 064 22-221, 24-351, int. 34-63. Aerodrom Ljubljana, p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v varnostni službi: VAROVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV TER RENTGENSKA KONTROLA PRTLJAGE Pogoji: - družboslovna, tehnična ali kadetska šola za miličnike V. stopnje zahtevnosti - pasivno znanje angleškega iczika izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za nošenje orožja ter gibanja in muditve na mejnem prehodu I )elovno razmerje bomo sklenili za določen čas (I leto) s polnim delovnim časom s petimi (5) kandidati, kasneje je možna sklenitev za nedoločen čas. Pri zaposlitvi imajo prednost pripravniki z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati bodo opravljali izpit za varnostnika, poslani bodo na dodatno usposabljanje za rentgensko kontrolo prtljage in blaga. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o končani šoli pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: AERODROM LJUBLJANA, Kadrovska služba, 64210 Brnik. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. Kaj bomo kuhali ta teden Svetuje Jože Zalar šef kuhinje hotela Creina v Kranju. Ponedeljek: kuhano piščančje meso, krompirjeva solata. Torek: krompirjev golaž, solata. Sreda: zelenjavna juha z drobtinami, ocvrt kotlet, pomes frites, solata. Četrtek: pružena jetra, fižolu*a solata. Petek: sirovi št ru kiji, miksano sadje s smetano. Sobota: kokošja juha z jajčnimi vlivanci, nadevana telečja prsa, prazen krompir, solata. Nedelja: goveja juha z rezanci, pečen piščanec, pire krompir, solata. Pripravimo se Sataraš Zreli paradižniki, mesnate paprike. Zrele paradižnike zrežemo na nepredrobna kolesca in jih de-nemo na cedilo ali sito, da se odcedijo. Mesnate paprike zrežemo na rezance in jih dušimo v lastnem soku. Po 10 minutah dodamo odcejene paradižnike in vse skupaj dušimo na močnem ognju še 10 minut. Še vrelo spravimo v kozarce, ki jih takoj zapremo in zavijemo v odejo, da se vsebina pasterizira zaradi lastne vročine. Pozimi uporabljamo to konser-vo za pripravljanje mesne omake, dušenega mesa, rižote ali kot solato. Mešana solata za zimo 11/21 vinskega kisa, 1/4 I olja, 15 dkg soli, 10 zrn popra, 8 dkg sladkorja. 1 kg čebule, 1 kg zelenih paradižnikov, 1 kg zelenih paprik, I kg neolupljenih kumar. Zelenjavo operemo, očistimo in odcedimo. Paprikam izločimo semenje, kumare pa izberemo mlade, ki še nimajo razvitih semen. Vso zelenjavo zrežemo na koleščke, debele 5 do 6 mm. Kis, olje, poper, sol in sladkor prevremo; ko ta kis z dodatki na zimo zavre, denemo vanj zrezano zelenjavo, ki naj vre 3 minute. Potem posodo odstavimo in počakamo, da se vse skupaj malo ohladi, nato pa s tem napolnimo kozarce. Kis razdelimo enakomerno na vse kozarce. Zelenjava mora biti z njim pokrita. Kozarce zavežemo s celofanom in jih shranimo v hladni in temni shrambi. Zelenjavna mešanica za zimo 2 kg korenja, 1 kg peterši-Ija, od tega samo 3 korenine, drugo pa le zelenje, 2 kg čebule, 5 kg paradižnikov, 2 cvetači, 1 velika glava ohrovta, 3 drobne zelene, 8 velikih porov, 2 rumeni kolerabi, 3 nadzemske kolerabice, nekoliko majarona. Vse operemo, otrebimo in zmeljemo na mesnem stroju. Na vsak kilogram primešamo 10 dkg soli. Mešanice vložimo v steklene kozarce ali dobro pološčene lončene lonce. Zavežemo s celofanom ali pergamentom. Čez dva dni odveže-mo. prilijemo v vsako posodo toliko olja, da pokrije površino, in spet zavežemo. Konser-vo hranimo v hladnem in suhem prostoru. Jedi, ki jim dodamo to mešanico, solimo šele nazadnje. Jesen zahteva tudi lahke plašče. Letošnja moda prinaša spet široke "svving" plašče, ki so posebno priljubljeni pri mladih. Kroj je enostaven, preprost, blago lahek volneni ve-lur. Plašč se zapenja na eno vrsto gumbov, ovratnik je majhen, ob vratu, rokavi raglan, žepi so skriti v stranskem šivu, na hrbtu pa ima naborke, daje čim širši. Dolžina plašča sega do kolena, tako da se krilo, ki je tudi kratko, vidi izpod plašča ali pa ga ravno zakriva. In še mimogrede: spet so modne pletene bluze z luknjičastim vzorčkom, "bubi" ovratničkom in okroglo odprtino pod njim. Nov kotiček v stanovanju Garderobne omare za zavesami Za garderobo navadno vedno primanjkuje prostora. Kako prl 1 poceni do garderobnih omar, ki nam ne bodo preveč zaprle pr štora? Uporabimo stare omare, snemimo jim vrata, police na novo prebarvajmo z želeno barvo, jih postavimo ob stene v kotu i11 kot podaljšek okenske zavese potegnimo zaveso tudi čez oma#*j da jih tako prekrijemo. Na strop nad omarami pritrdimo nekaj reflektorjev, da bomo imeli v omarah dovolj svetlobe. Mar potrebujemo še kaj? Zmerjanje boli V šoli je nekega dne zašumelo o meni, da sem Smolski Grozd. Smolski je prišlo od mojega priimka. Grozd pa zato, ker mi je ime Gorazd. Začel sem loviti sošolce, ki so me zmerjali, in tisti, ki sem ga ujel, jo je skupil. Ko so videli mojo jezo, so me začeli še bolj zmerjati. Vse moje pretepanje in divjanje za prijatelji ni nič koristilo, zato sem odnehal. Toda v srcu sem nosil hudo bolečino, hujšo od greha. Vedno sem sedel sam, sošolci pa so potegnili skupaj in vlekli svojo lajno: "Smolski Grozd." Bil sem žalosten, da bi najraje izginil s sveta, da bi me kdo ubil ali ugrabil. Kljub moji žalosti so me zmerjali in mislili, da se samo šalim, ker sem žalosten. Ko sem tiho sedel sam, so me začeli suvati. Nekaj časa sem se branil, a bilo bi nesmiselno, če bi se še naprej. Spoznal sem druge prijatelje, ki so me vprašali, zakaj sem tako žalosten. Odgovoril sem: "Vsi moji sošolci me zmerjajo." Andrej je vprašal: "Kako, kako?" "Smolski Grozd," sem nerad povedal. Nekaj časa so novi prijatelji držali z mano, potem pa so me tudi oni pustili na cedilu. Čez nekaj dni mi je sošolec Dominik, ko me je srečal pri trgovini, spet zbadljivo rekel: "Smolski Grozd, kaj delaš tukaj?" Potrto sem ga zavrnil: "Nisem noben Smolski Grozd, ampak Gorazd." Nekaj časa se mi je še smejal, pa sem stekel, da ne bi več slišal grdih besed, ki so me tako bolele. Vendar je pritekel za mano in me vprašal: "Ali me imaš še za prijatelja?" Presenečeno sem ga pogledal in mu zabil: "Ne!" Nato pa sem ga še vprašal, zakaj me je tudi on začel zmerjati. "Ne vem," je rekel in skupaj sva odšla v trgovino. V šoli sem spet pričakoval zmerjanje, tudi od Dominika. Vendar me je on nehal zbadati. Postal je moj prijatelj in ludi dru gim sošolcem zagrozil, naj me nehajo zbadati, zmerjati in se mi posmehovati. Potem so začeli zmerjati še njega. Po nekaj dneh pa se je vse skupaj nehalo. Od tedaj naprej sva z Dominikom največja in najboljša pri jatelja. l'a tudi na druge sošolce nisem več hud Gorazd Smole, 6. b r. 0$ Komenda-IVfoeta Dimnikar Glej, kdo dimnike ometa, skače gor in dol po strehi, z metlo v roki ne odneha Črn je kot kak zamore, hiter pa kot bel pnmore, briga ga, če umazan je. da le delo dobro je. Ljudje, ki njega vidijo, za gumbe brž poprime/o, morda pa sreča vendar čez grič prišla nedeljo to. Alenka Smid, 6. a r. OS Ivana Groharja Škof ju Loka Dežnik Moj dežnik je modre barve. Dobil sem ga za pet" rojstni dan. Rabim ga za v šolo, kadar dežuje. Imamo več vrst dežnikov. Majhne in velike. Veliki nam služijo za na terase in plaže za senčnike. Če je vreme sončno, »e kaj rado zgodi, da ga pozabim v šoli ali v avtobusu. Franci Valjavtc, PŠ ti* V knjižnici Danes smo šli v ^»SJ knjižnico, (iospa knjižnic* nam je najprej pokazala rac.' nalnik. Z njim lahko ugoto'j.j katero knjigo si je izpos"0-kakšen učenec. Potem smo * ogledali knjige. Na polica'1J veliko otroških in mladin^, knjig. Z branjem se veliko " učimo, zato bom moral večkr v knjižnico. . Grega /avasnik, 2. a r. OS 1« tije Valjavca Pf* Taborjenje na vrtu bi- Začele so se moje pete počitnice in kot vse prejšnje, m> J ifl lo tudi letos prve dni kar dolgčas Nisem vedel, kaj bi P1 | jat, kam bi se dal. S prijatelji smo kolesarili po vasi in hodili g'L če je bajer že dovolj topel za kopanje. L,|ili S kopanjem še ni bilo nič, na srečo pa smo že po .^ehi-dneh počitnic odpotovali na morje. Tam je bilo teh dni kar p ^, lr--1 t J Med počitnicami sem dobil novo kolo - Narisal Durio l.ovrie, 4. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka tro konec. Hotel sem podaljšati počitniško vzdušje iz kamp**' ,,j to sem pregovoril ata, da je s podstrešja privlekel šotor. ^* w Vse se je dogajalo ob šotoru. Ponoči sem \ njem spal 'V^j sako noč imel tudi obiskovalca: prijatelja ali koga od <( ■ raj vsa čih. Naibolj zabaven |>a je bil teden, ko sem gostil bratranca ■ j| moža in Jureta /večei smo \ šotoru kartah in se pogov^fft| 50-s.i\'' >č Zal pa ic bila luč všeč tudi komarjem 111 Sljj ,_.raj zbudili vsi opikani. Tudi zajtrkovafi smo PJ*g™ , nato pa po navadi odšli na kopanje k bajerju on • ^ večeru smo igrali namizni tenis in s tem privabili Olf* okolice, tako da smo imeli večkrat pravo tekmovanje -^c Tudi deževalo je in tista noč je bila v šotoru sc posel1"1' . , pozno v noč smo se /|ui toiom Proti ve nitna. Naslednji dan je bilo oblačno in odšli smo na i^ICl lez V naslednjih dneh smo obiskali se kino in se s kolesi ki so usmerjene v izboljšanje finan- (,0°~mu'erialnega položaja delavcev orga-^ Za notranje zadeve in da bo v okviru (nj?nosti, ki jih bo omogočil priliv finan-Na Srec*stev v republiški proračun, skle-o dvigu osebnih dohodkov". j, ^*j*ečji revolt je med člani policijske-l0y '""likata povzročil dvig osebnih dohod-!L i Vfem zveznih organov (carine, voj-'■ ''računali smo, da za njimi zaostaja- mo za celih 76 odstotkov,« je pred stavko povedal sindikalni poverjenik gorenjskega policijskega sindikata Alojz Grmovšek in dodal: »Povsem razvrednoteno je tudi določilo Zakona o notranjih zadevah, po katerem smo delavci organov za notranje zadeve zaradi narave dela dobivali za 20 odstotkov višje plače kot ostali delavci državne uprave. Osnovna plača policista na Hrvaškem je že za več kot 2000 dinarjev višja kot v Sloveniji, v Bosni in Hercegovini pa za več kot tisoč dinarjev. S plačo, kakršno dobimo, moramo živeti, ne smemo se ukvarjati z nobeno drugo "popoldansko" dejavnostjo.« Živko Drekonja: »Policijski sindikat Slovenije je na presoji vseh svojih članov. Med osnovna načela novega sindikata smo namreč zapisali "za pošteno delo pošteno plačilo". Če tega delavcem ne bomo uspeli zagotoviti, bo sindikat v njihovih očeh izgubil pomen. Zato ne moremo odstopati od zahtev, čeprav v republiškem sekretariatu za notranje zadeve trkajo na naša čustva, češ da moramo deliti usodo z delavci, ki nas plačujejo.« Anton Suhadol-nik: »Posluh za delitev usode z gospodarstvom imamo. Zato že nekaj let nazaj zaostajamo s plačami, zato smo izgubili tudi 20-odstotni dodatek na zahtevnost našega dela, zato se danes ne moremo primerjati z delavci v družbenih dejavnostih. Če ne bi bilo nočnih dodatkov in nadur, bi bile naše kuverte zelo zelo tanke. Mi gledamo osnovne plače, drugi pa, žal, kuverte.« • H. Je-lovčan, Loto: K. Premru SgRENJSKA NOČNA KRONIKA li r| NA SONČNI STRANI ALP Popadljivi kuia v m a ^az,'n sodnika za prekrške očitno ni spametovala S. IM ?ov kuia je namreč pred dnevi, na dopoldanskem spre-I Zc drugu' okušal človeško meso. Tokrat je prijava prišla $ ^ na Moše Pijadeja 44. Bo sodnik drugič uspešnejši, bo Xq * ty°Je8a ljubljenca vendarle pripenjal na krajšo vrvico, če ljU(je' * f,('K"b( tukom noče siliti? Morda je res zabavno gledati dati'. ''" Pred potuhnjeno mrcino, a takšna zabava je ven-e Prenevarna in predraga. Omagal pred Globusom Cp Kj"^°!imc Je Pred Globusom obležal S. K. iz Tavčarjeve uli-Jta, p':a.*. 5eJe v tekmi z maligani očitno precenil. Policisti so "a'"/>"'*'" f"' ?'đv'' naJPreJ odpeljali v zdravstveni dom. * \i. Možje v modrem so ugotovili, da je V D bolan m "Predah Centru za socialno delo v Ko <>m **** na cesto l"'1 "" "'s'" n'Vi':" kl "<""" ' "Policisti napotili k socialnim delavcem B i s Ceste Kokrskcga odreda se je oglasil na lVrnjeni ljubimec ^e^'^karieu ir lokalo na avtobusni postaji /e poklicala va-ijK(>,„1 ,"■ b> spametovali pijanega gosta, ki je razgrajal v"< h,*'' ro> 'i" »• junak V. M. s Partizanske ceste, natakan-to»Oi,,.'/"• najbrž m mogel sy *e ho prvij U)(lf„Loni :a prekrške 'ariižanske (Csie mogel sprijaznili : avrmtvijo /a Nevarni radon iz tal Škofja Loka, 24. septembra - Škofjeloški parlament je pred tednom dni sprejel predlog pristojnim republiškim organom, naj čimprej pripravijo strokovne rešitve /a obnovo stanovanjskih hiš na območju z visoko vsebnostjo radona ter ustrezne predpise o zaščiti prebivalcev in morebitne omejitve poselitve rizičnega območja. Hkrati je predlagal tudi vključitev republiškega ekološkega denarja za odpravo posledic ter za nadaljnje meritve, potrebne tudi po morebitnem zaprtju Rudnika urana Žirovski vrh. Meritve, ki jih je od februarja do maja letos opravil Inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani, namreč potrjujejo rezultate nekaterih prejšnjih meritev' koncentracij radona v stanovanjskih hišah, kjer je zaradi višje radioaktivnosti tal in zaradi specifičnega načina gradnie (iz materialov, vzetih iz tamkajšnjih tal) koncentracija radonovih potomcev zelo visoka, celo višja kot na delovnih mestih v jami rudnika V razpredelnici petindvajsetih merjenih hiš iz nepo-siedne okolice Rudnika urana Žirovski vrh je na nezavidljivem prvem mestu hiša Rajka 1 reliha iz Gorenje Dobrave, v kateri so od 17. februarja do 19. maja namerili kar 1688 be-kerclov na kubični meter. Dokaj visoke koncentracije radona so izmerili še v hišah Albina Miklavčiča (589 bq na kub. meter), Staneta Homca (774 bq) in Girila Trčka (553 bq) v Gorenji Dobravi, Janeza Oblaka (700 bq) v Lučinah in Janeza Šubica (685 bq) v Zirovskem vrhu nad Zalo. V vseh drugih hišah so meritve "pokazale na nižjo koncentracijo radona od 500 bekerelov na kubični meter, najnižjo (47 bq) v hiši Franca Oblaka v Zirovskem vrhu. Občinska vlada je že lani priporočila prebivalcem najpreprostejši m najcenejši ukrep, to je čim pogostejše prezra Čevanje hiš, med dražjimi ukrepi pa zatesnitev med bivalnimi prostori in tlemi z betonskimi ploščami. • H. Jelovčan 13. stran 'mmm-::. glas Najslabši vozniki v Evropi Podatki o prometni varnosti v osmih mesecih tega leta, s katerimi so postregli na petkovi tiskovni konferenci na republiškem izvršnem svetu, zbujajo precej mešane občutke. Število nesreč z mrtvimi in ranjenimi se je v primerjavi z enakim časom lani zmanjšalo za 12,5 odstotka. Torej bi smeli biti zadovoljni, ker smo celo presegli cilj akcije "-10 odstotkov", če... Če ne bi imeli pred seboj tudi podatkov o posledicah nesreč. Število nesreč z lažje ranjenimi se je resda zmanjšalo za 14,4 in s huje ranjenimi za 12,8 odstotka, vendar pa je bilanca smrtnih žrtev ostala skoraj nespremenjena, zmanjšana za vsega 1.1 odstotka. S prometno varnostjo smo na evropskem repu. bojda je slabša samo še na Portugalskem. Na zahodnonemških cestah, denimo, pride na 100 milijonov prevoženih kilometrov štiri do šest smrtnih žrtev, pri nas jih je trikrat več. Slovesa, da smo slabi vozniki, se ne bo lahko otresti, skromno je tudi upanje, da bomo res uspeli vsako leto za desetino zmanjšati število nesreč. V sicer dobro zamišljeni akciji od nosilcev namreč zaslužita pohvalo predvsem prometna policija in republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki pa sama seveda ne zmoreta čudežev. Velike vrzeli so še vedno v kaznovalni politiki, pri vzgoji in izobraževanju, prometni infrastrukturi, zavarovalništvu, izdelovanju varnih vozil pa tudi na področju strokovnega spremljanja prometne problematike, za kar imajo, denimo, v Avstriji poseben državni inštitut. • H. Jelovčan Pojasnjeni vlomi v jeseniški občini V skupini tudi mladoletniki Kranj, 24. septembra - Kriminalisti l NZ Kranj so 10. septembra "na delu" zalotili Sakiba L. z Jesenic, delavca brez zaposlitve, ter njegovega mladoletnega sina N. L., prav tako brez zaposlitve. Oče in sin sta del skupine, ki je tri leta na veliko vlamljala in kradla po jeseniškem koncu. Preiskovalni sodnik je podaljša! pripor za Sakiba L. in Huseina J. Kriminalisti namreč očitajo Sakibu L. in njegovemu sinu da sta sama ali v sodelovanju s sostorilci Huseinom J., delav cem brez zaposlitve, Sadikom L. ter dijakoma E. T. in G. H. v letih 1988, 1989 in 1990 na območju jeseniške občine z vlomi zagrešila vrsto kaznivih dejanj velikih tatvin. Spisek je res zajeten: 29. oktobra 1988 vlom v kiosk Toba ka na Koroški Beli, 2. do 5. junija 1989 vlom v vrtec Cilke Zu pančič na Koroški Beli, v noči na 22. junij 1989 vlom v bencin sko črpalko Petrola in kiosk Tobaka na C. Borisa Kidriča na Jesenicah, 14. decembra 1989 vlom v stanovanjsko hišo D. D. in I. M. v Ratečah, v noči na 15. maj letos vlom v klet A. B. na C esti železarjev na Jesenicah, 18. maja letos vlom v kletne prostore V. O. in P. K. na Hrušici, 22. maja vlom v stanovanjsko hišo F. T. v Logu pri Kranjski gori, 20. julija vlom v stanovanjsko hišo S. F. v Straži, 1. avgusta vlom v gostinski lokal Kali-mero na Jesenicah, 17. do 20. avgusta vlom v vrtec Cilke Zupančič na Koroški Beli, v noči na 28. avgust vlom v videoteko Inn na Cesti M. Tita, 31. avgusta vlom v gostinska lokala Kali-mero in Puck bar ter 6. septembra vlom v trgovino Živil na Cesti železarjev. Iz gostinskih lokalov so vlomilci odnesli igralne avtomate v vrednosti 210.000 dinarjev. Od šestih ukradenih so doslej našli štiri pri Sakibu B. v vasi Liskovac, Bosanska Gradiška. Drugje so tatovi "posvojili" več predmetov v vrednosti 50.000 dinarjev, ki so jih delno (razen hrane) našli pri Aleksandru V. v vasi Kosierovo, občina Laktaši, Muju C, Bosanska Gradiška, ter Avdiji N., Zvornik. • H. J. Krivolovca v Kokri Kranj, 24. septembra - F. S in M. K. iz Cerkelj, sicer člana lovske družine Jezersko, sta 23. avgusta ob desetih zvečer v Kokri odstrelila mladega jelena. Policisti so jima stopili na prste drugo jutro, še preden se je divjačina dodobra ohladila. Kaznivo dejanje krivolova sta lovca iz Cerkelj zagrešila v lovišču podjetja Kozorog Kamnik. M. K. je ostal v avtu, F. S. pa je po odstrelu jelena odri in ga naložil v vozilo. Doma sta si meso razdelila, nakar je F. S. jelenovo kožo v peči pokuril. Previdnost je bila očitno odveč... NESREČE Fičko s ceste Jesenice. 23. septembra Ob 0.40 je Ljuban Vučić, roj 1960, iz Kranja iepreglednem ovinku na lokalni cesti \ Planini pod Golico zaradi prevelike hitrosti s ličkom zletel s ceste na travnik, kjer se ie prevrnil. Med prevračanjem je voznika in sopotnika Boža Brčinovič, roj. 1943, začasno stanuje v Kranju, ki nista bila privezana, vrglo iz avta. Huje ranjenega sopotnika so obdržali na zdravljenju v jeseniški bolnišnici. Zaspal za volanom Podbrezje, 23. septembra - Oskar Skulj, roj. 1969, iz Škofje Loke je na cesti Tržič-Kranj, zunaj naselja Podbrezje zaradi utrujenosti ob 5.30 verjetno zaspal. Namesto da bi izpeljal rahli desni ovinek, je zapeljal čez. nasprotni vozni pas na travnik, kjer je po približno 40 metrih vožnje trčil v smreko. Huje ranjenega so odpeljali v UKC. • H. J. Halo, 93 Kranj, 24. septembra - Kranjski poklicni gasilci so minuli teden samo enkrat imeli opravka s pravim požarom. V sredo so gasili avstrijski avtodom na delavskem mostu. Sicer pa so tega dne reševali še dva uslužbenca UNZ Kranj, ki sta dve uri tičala v pokvarjenem dvigalu. V Lesnini jih je javljalec požarov lažno klical h gašenju. V petek so prali mastne madeže na cesti na Mlaki, v nedeljo pa mirili sosede v Gradnikovi ulici, ker je spodnji kuril, pri zgornjem pa se je dim valil ven. • H. J. glas 14. STRAN RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Letošnji Živ-žav je bil prelomen Fešto rešilo pozno sonce Petkova večerna filmska projekcija je odpadla, prizorišče napovedane otroške veselice pa je sobotno deževno jutro pričakalo v žalostnem stanju. Postavljene stojnice in izposojeno stezo za tekmovanje rol-karjev so ponoči podrli nepovabljeni in od tekoče omame preveč razgreti obiskovalci na motorjih. Peščica organizatorjev je vse sprav i I a v red, na vreme pa so tudi učinkovito pritisnili. Deževati je nehalo, Andrej Šifrer je po radijskih valovih sklical občinstvo in z majhno zamudo se je fešta kmalu po poldnevu le začela. Od napovedanih nastopajočih ni bilo Boža Kosa, zato pa sta vskočila Cena in Matjaž (Moulin Rouge). Nekateri so se, kot kaže, ustrašili neobetav-nega vremena, zato je odpadlo risanje in kiparjenje, friziranje in iskanje obetavnih malih nogometašev. Za številne obiskovalce, ki jih je končno privabilo popoldansko sonce, so bile najbolj zanimive vratolomije rolkarjev in hot-dogerjev na veliki ponjavi, dogajanja na odru pa že zaradi premočnega ozvočenja ni bilo moč prezreti. Najmlajše, ki jim je živ-žav menda namenjen, je zaposlilo nastopanje na odru sramežljivih, plezanje po igralih, občudovanje številnih štirinožnih obiskovalcev, najbolj pa med-sedojno spoznavanje in oh, čudoviti, raznobarvni, živi in igrivi baloni vseh barv in oblik. Bolj ko sivi, raje ima Andrej takole prikupno družbo. Vsak ga je hotel imeti, cena sploh ni bila vprašanje, najbolj pa "so šli" tisti srebrni, polnjeni s helijem, ki so neprevidne-žem v trenutku ušli v zrak. Teh pisanih papig, slonov, levov, delfinov in drugih begavčkov je bilo vedno nekaj v zraku, čeprav je prodajalec malim kupcem vrvice zavezoval okrog zapestij. Zaradi poznega začetka se je dogajanje zavleklo do mraka in obiskovalci so vztrajali. Takole v gneči, je bilo sicer večkrat slišati, da tole letos le ni bilo tisto pravo, kot prejšnja leta, a organizatorji pravijo, da je ob vseh težavah pri pripravi vse skupaj kar dobro teklo. Dosedanjim vpreženim je v desetih letih že zmanjkalo moči, pa tudi prireditev je čisto prerasla prvotno raven spontanosti in Kramarski sejem v Gorenji vasi Luštno, potem pa dež Sašo in petnajst gostov Zasebno Trgovsko podjetje Tabor v Gorenji vasi v Poljanski dolini je v nedeljo pod po kroviteljstvom DO Živila, ki podjetje oskrbuje z izdelki, pri- Male gorenjske vasi Gozd Piše: D. Dolenc "Ne Gozd, to je Paradiž!" Kdor pozna to malo vasico, bo rad pritrdil, da je ena najlepših gorenjskih vasic. Enkraten je pogled s poti, ki vodi na Kriško goro, še lepši s pobočja, kadar dolino pokriva morje megle, na gojžanske hiše in sadovnjake pa sije sonce. Ko se je nekoč popotnik povzpel do Gozda po poti iz Golnika, je Martineževo Micko vprašal, katera vas je to. "Gozd," mu je dejala. "Ne, to ni Gozd, to |e Para diž!" ji je odvrnil ves vzhičen nad to nepričakovano najdbo vasice osemsto in več metrov visoko. Skrita je dolincem, le tisti, ki se radi vzpnejo na kn ško goro nad njo (1482 m) ali Tolsti vrh (1715 m), jo poznajo. Spokojna, tiha, mirna vasi CA, kot bi se tu nikoli nič ne zgodi lo, kot bi bila zavarovana pred Najvišja redilo Kramarski sejem in Go-renjevaSko noč. Če bi malo pretiravali, bi reklf, da se je pol Poljanske doline trlo na prireditvenem prostoru pred Do- Šturmov Jože ni domačin, a je danes eden najbolj aktivnih vaš-čanov; dolgo let je bil cestar in šest letnih in štiri zimske sezone sta bila z ženo Tončko oskrbni ka na Kriški gori, vsem hudim na tem svetu. Verjetno so se pred veliko stoletji ljudje naselili prav zaradi varnosti. Cerkvica Sv. Miklavža nosi danes sicer letnico I6y5, vendar takrat je bila le prezida-na in popravljena, zgrajena pa je bila že leta 1451. Menda je bila to nekoč protestantska cerkev. Kot obarvana čipka Prinčeva Kati je bila doma in tako prijazna, da je odprla in tazkazala cerkev. Ohranjen je gotski prezbilerij, najmočnejši vtis pa naredijo freske in rezljan oltar Kot obarvana up Karte že v trgovinah Živilinih Napovedani pojoči sestrici Tina in Anika Horvat sta se pokazali prej kot pojoči damici. Popold- ne sta ob tehtni pomoči Andreja in Josa odpeli in odplesali še vedno obvezno lambado. Kranj, 24. septembra - Glasbena agencija in založba Pan Pr'reJ* sodelovanju z Gorenjskim glasom, Radiom Kranj in Gorenjskih sejmom dobrodelno zabavnoglasbeno prireditev Gorenjci - Gorenj' cem. Začela se bo v soboto, 29. septembra, ob 18. uri v dvorani OOj renjskega sejma, kot napovedujejo, pa bo trajala kar šest ur. Tor J šest ur dobre glasbe in mode ob hrani in pijači. Izkupiček od prodanih kart, ki so že v predprodaji v vseh Živilinih trgovinah po gorenjski, in od prispevkov podjetij, obrtnikov in posameznikov, ki J' sprejema gorenjsko zdravstvo na žiro račun št. 51500-603-32Uvy-Za ultrazvok, je namenjen napravi za ultrazvočno pregledovanj kolkov pri dojenčkih. Vse darovalce bomo objavili v Gorenjske glasu! Tokrat predstavljamo nekatere od dvanajstih zabavnih in narodnozabavnih izvajalcev, ki bodo nastopili v soboto v dvo- rani Gorenjskega sejma in se * prid gorenjskih dojenčkov W obubožane zdravstvene blagaJ* ne odpovedali honorarjem. Za vsak primer imam kar tri prostovoljnosti. Kot kaže, je njena prihodnost možna le v okviru profesionalne organizacije, ki pa je zaenkrat ni prevzel še nihče. Interes kaže kranjska ZKO. ki je sodelovala pri pripravi že prvo leto, zdaj pa si prireditev zamišljajo kot igrivo, spontano ustvarjanje najmlajših in hkrati predstavitev dosežkov tistih mladih, ki se res- neje posvečajo določenim dejavnostim. Zaenkrat je usoda Ziv-žava povsem v zraku, vsaj dokler se zainteresirani ne pogovorijo. Vse se da, če se hoče in za otroke nam običajno ni žal truda. Sicer bi bilo pa preveč nepošteno vzeti jim Živ-žav zdaj, ko je nepreklicno postal njihov. # T. Jurjevec, Foto: J. Cigler California, ena najperspektivnejših pop skupin na Gorenjskem, igra ameriški pop ročk, kar je dokaj neobičajno za slovensko "zabavnjaško sceno" tipa Agropop. Fantje so tik pred izidom svoje prve kasete in CD plošče. V meni je California, Vrag in Nočna ptica so gotovo pesmi, ki jih bo prihodnje leto marsikdo prepeval. California so: Matjaž Zupan, Andrej Volčjak, Franc Logar, Igor Potočnik in Janez Arzenšek. Helena Blagne, zmagovalka lanskih Melodij morja in sonca, letos druga. Izid četrtega albuma pri Jugotonu je pred vrati. Čaka jo tudi novoletna avstralska turneja. Spremljala jo bo skupina Abrakadabra, udeleženka YU-vizije Romana Krajnčan, če ne ravno vsi starši, jo zagotovo poznajo vsi otroci. Bolho band je ena najbolje prodajanih otroških kaset. Tudi Romana je pred izidom nove kasete, na kateri bo gostila nekatere zna- ne slovenske glasbenike, med drugimi Ota Pestnerja. Avtor njenih pesmi in aranžmajev Je vrhunski pozavnist Krajnčan, Romanin mož. Na prireditvi bo nastopila z otroškim programom, morda tudi * sestavi otroške modne revije Triglav je poklicni narodno-zabavni ansambel, ki ga na Gorenjskem premalo poznamo, sosednji Avstriji so pravkar izdali četrto kaseto. Z založhj Pan pripravljajo izid slovens*e verzije. • H. J. Ane, kolk" n's je mom partizana, saj so bile vse mize in klopi zasedene do zadnjega kotička, ko pa je nastopil kateri od najavljenih gostov, se je "dren" naredil tudi pred odrom. Plesno razpoloženi pa Poljanei vsekakor niso, saj bi lahko na prste ene roke prešteli tiste, ki so se "zasukali" ob glasbi narodnozabavnega ansambla. No, če je tistih nekaj stojnic, kakih deset jih je bilo. na kate- ka se zdi. Bivši kriški župnik -pred kratkim je šel na drugo službovanje - se je zavzel tudi zanjo in pred tremi leti je v njej položil nov tlak, dal obnoviti stene, ki so bile prej od vlage kar zelene, narediti drenažo, zračnike, streho pa je dal na novo prekriti. Skoda je Milo prelepih starih rezljanih klopi, ki jih je vlaga popolnoma uničila in jih ni bilo moč popraviti. Maša je tu le prvo nedeljo v oktobru, ko je tu semenj. Danes vasica ni več tako lepa, kot je bila pred vojno, ko so tu čepele stare, nizke hišice z obokanimi vrati, malimi zelenimi okenci iz peračiškega tu-fa. Prinčevo hišo s starim vodnjakom v ospredju je nek trži-ški fotograf vzel prav za motiv za razglednico. Vas je bila med vojno požgana in po vojni so zgradili večje hiše. Da, svojo razglednico je imel Gozd že pred vojno. In živahno je bilo. Gostilna je bila pri Princu, po vojni pa pri Pod logarju. Zdaj je živo le ob koncu tedna, ko sko/i vas prihajajo planinci. Svoje zavetfsče imajo na začetku vasi, le ob sobotah in nedeljah je odprto. Sicer pa < iozd sameva. Danes je v vasi le še 22 prebivalcev, kot jih štejemo pri rih so prodajali tekstil, papirnato galanterijo, male živali in rekaj prehrambenih artiklov iz frgovine Storžic iz Kokrice, kramarski sejem, naj pač tako velja. Omenjeni "kramarji" so prodali, kar so prodali, dopoldne, medtem ko je bila od tretje popoldne naprej okrog štantov prava suša, saj je pozornost obiskovalcev pritegnil oder, na katerem so se menjavali najavljeni gosti. Najboljša S*. Miklavž je bila nekdaj protestantska cerkvica, grajena v gotiki. Na njena najlepša leta spominja rezljan oltar. Zrncu s Sturmovima dvema, pa jih je bilo leta 1869 70, pred vojno, 1931. leta celo 73, po vojni pa |c število občutno pa dalo. Leta 1948 jih je bilo le 52, l%l še 49, 1966 pa 48. Danes je kar pri dveh hišah, pri Mežnarju in pri Jurju zaprto, Pri Martinežu je ostala samo še Micka, pri Koržmu so štirje, pri Zrncu sta dva, a še ta dva priseljena, pri Knobežu so trije, pri Oraču dva, pri Koširju in Podlogarju po trije in pri Princu štirje. Otrok skorajda ni: le Podlogarjeva Karmen hodi v 6. razred v Križe, pa še ta je doma le vsak drugi teden, ko se z mamo vozi v dolino, sicer pa je pri stari mami v Sna je bila Romana Krajnčan, so rekli otroci, ki so bili precej bolj živahni kot pa njihovi "ta-stari". Eni so plesali, drugi so peli, tretji so pa ploskali, skratka, v Poljanski dolini živi novi Pogorelič ali pa vsaj Nace Jun-kar. Dovolj duhovit je bil tudi Sašo Hribar, multimedijski človek, ki je s seboj pripeljal kakih petnajst gostov, ki so bili priklopljcni na en jezik, njegov. Gorenjevaško noč so pre kovem, in Koržmov Peter hodi v Skofjo Loko na lesarsko šolo. Drugih otrok v vasi ni. Včasih JC res kot izumrla, le kakšna žaga se kje zasliši, traktor. I judje se ukvarjajo vsak s svojimi skrbmi in vsak s svojim delom. Kres kliče po pozidavi Predolgo ni bila urejena cesta do Gozda, da bi mladi ostajali doma in bi od tu vozili na šihte v tržiške tovarne. Tako pa so za začetek ostajali v dolini pri sorodnikih in znancih le čez teden, čez zimo, počasi pa so si tam ustvarjali domove in odšli selili kar v dvorano, saj .•. ,0 pol sedmih one na nebu P™ m na VVC ali pa so točili sol« se je tako "uscalo". . za|. Množičen obisk je P°KLjj-da takih in podobnih P.r' nj-tev v Poljanski dolini P/'j^r-kuje, prav gotovo pa Kr'_ prj-skemu sejmu napoveduje hodnost, le ljudje bi ^ °° ^[e. zovalcev lahko prelevili v ki se zabavajo. • lg°r M foto: Katja Premru za vedno. Tudi vikendov ^ dovolili graditi tod, le *tlfJ cStO. jijo. Zdaj imajo krastu' ^ razširjeno, asfaltirano j< do vrha, kakšen kilometer* |L-manjka do vasi. DenaO ^ zmanjkalo m je tako °^,a.^fal( je škoda Cesta je bila 711 ttf* pripravljena vse do vrha, pa je ze ia/iu i . .jati V vas bi bilo treba pfPV (,i življenje, razmišljajo. (,° jj|r morali pozidati z novim ,,, mi. Kres, hrib nad GoH"J p ki pod sebo, sknva p mu no lahko la/j^ra''"' ^ zasebne hišice To je {eTe '.eiedeljka do petka, od 7. do 14. 13703 VIKENDI NEMŠČINE ~" 6 vikendov = intenzivni tečaj r* 2 vikenda = osvežitveni tečaj lnt- Po tel. 622-942, Kon. ^^"novo PEČ kiperbusch, s j^12?J8M8J^_ 13970 fodarrTrabljeno trajnožarečo PEČ 0Oiiterm' 25 ccaL- brez b°JlerJa-Popoldan. Likozar, Breg 17, vor 13973 Prodam VRTALNI STROJ RSB 2, nov, 20 odstotkov ceneje. Možno je tudi rezanje navojev. Praše 34, Mavčiče, « 40-002 14009 Ugodno prodam malo rabljeno PEČ za etažno centralno kurjavo, znamke KIV Etaž 25. « 68-396 _14012 Ugodno prodam nov oljni GORILNIK. «35-626_14017 Prodam trajno žarečo PEČ iz pe-čnic. « 23-013, po 18 uri 14021 Prodam VIDEOREKORDER Pana-sonic. Cena 600 DEM. Anton Ro-dež, Rudija Papeža 30, Kranj 14049 GRADBENI MATERIAL Prodam večjo količino rabljene strešne OPEKE Kikinda. Virmaše 60, Škofja Loka,-S 631-813 13997 Prodam 3.5 kub. m. hrastovih PLOHOV. Ogled možen popoldan. Edi-ka Muschet, Hrušica 12, Jesenice _14015 Ugodno prodam rabljene DESKE in PUNTE. Bašelj 6, Preddvor, « 45-372_ 14025 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO Kikinda. Prebačevo 3, Kranj_14036 Ugodno prodam smrekov OPAŽ, 100 kvad. m. «68-385 14039 Prodam eno vezano OKNO KLI, dim. 100 x 120 cm. Ogled zvečer. Požun, Poljče 34, Beaunie 14045 2 trgovini na enem mestu sredi Tržiča ČIPKA ^ JOKER Trg svobode 20, tel.: 50-534 Vse za šivanje sPodnje perilo za vso družino °troške trenirke, puloverji ZA JESEN IN ZIMO: modni jeans bunde, trenirke puloverji za vso družino modna ženska krila, bluze, jakne, kostimi, usnjene torbice VSE ZA VSAKOGAR - UGODNE CENE S^rrTj^rnbiniran ŠTEDILNIK (3 1 elektrika), nerabljen. j*?i^98__ 13977 C?8™ GRADBEN0 DVIGALO na Voi j.z vsemi priključki, ročno NA-jfjJNO ČELJUST, do 2 coli in nov s ."trski stoječ BOJLER Potočnik, ^jjhJ4, Škofja Loka 13985 ^anTrrmnjšo lutzovo PEĆ U na ^Odirr « 25-866 13986 ^rvni Ty ijj nokja nov z garan-Prodam. Ogled, od 19. do 21. ^ij^doslje 65, Kranj 13988 KUPIM V Kranju ali bližnji okolici kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO. Šifra: KRANJ OKOLICA __13695 Kupim smrekove PLOHE in DESKE prizma, deb. 8 cm. « 64 103 13713 ^AjN obnovlJen enoredni KOM Qp>„ za siliranje, znamke Puttin-JP^621_-8Q2 13989 '35°rn° Pr°dam rabljen, mali, f0Jl,rski HLADILNIK Gorenje. Indije na «23 302, popoldan _13995 2kwart1 ternioakumuTacijskt) PEČ, j^Lgjg 529_14005 ^Udi° prodam dobro ohranjen forrr, ,l-NlK i vgradno omaro. In-J0 nacije na «52 391. od 18. do Ure 14007 Rodita ženitna ~~ Va5edovalnica iz Kranja je 'Vse osamljene moške, Posebej pa ženske, da gasijo. In -10. bo nov delovni čas k Irl P°neoeljek, torek WdL0od8do14. 19 7ek in petek od 14. • ure, i?3'17l ali 35-972. do 5VEIOVANJE vMARKElING REKLAMA D.O.O L J U B L JANA LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem. Informacije ponedeljek, torek, sreda od 10. do 15. ure po tel. 061/571-125. P.t, P°DJETJE KRANJ, IVlirka v»d»»va 13 UnP°d^',Jl> Kra,,J obve*" st0ri,"')ri,h»'ke telefonskih "'•tak* S področja avto-CeV|,?f telefonske centrale ^fteiSkda bo /aradi ob~ °l"*iii sa,,»tijskih del na ""»•en . ,TC CERKIJE, S od £fonskl f,r ,11 MIHI 1990 do 15. n "« 2 SP^W|;.. da obveatilo S*^™*« » razumevanjem. MOTORJI KOLESA Prodam MOTOR APN 6, letnik 1986 g 75 721 _13971 BT 50 S, rdeče barve, registriran, poceni prodam Cena 12.000,00 din «57 688 1 4006 Prodam otroško dirkalno KOI O na tri preatave. 9 34-588 14030 MOTOR CTX 80, ugodno prodam «48 118 gastALria sejem S ara cesta 25, t€l. 21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke... Odprto; vsak dan od 11.-23. ure sobota od 19.-23. ure nedelja od 8. -13. ure Prisrčno vabljeni! Prodam MOTORNO KOLO ATX 50 C, letnik 1987. «69-237 14060 OBVESTILA ELEKTRO SERVIS - popravilo ma lih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, «37-427 9668 TV - VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno. Informacije na «39-886. SE PRIPOROČAMO! _12463 Če imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje, POKLI ČITE na «41-950. SE PRIPOROČAMO! 13407 Potrebujete KONSTRUKCIJSKE in ESTETSKE REŠITVE na vašem gradbenem objektu ali NAČRT zunanje ureditve? Pokličite na «78-455, po 18. uri 13804 NUDIM OBNOVO starega stilnega pohištva Informacije na «622-725 14024 Postanite član ONE FOR TVVO IN TERNACIONAL. « 061 /621 816 14057 Hitro in kalitetno vam PREBELIM stanovanje. Upokojencem nudim popust! «74-352 14067 Kupim HRUŠKE - tepke. «70 260 13976 Kupim rabljeno zidno OPEKO - zi dak, za tlakovanje. « 47 386 13996 LOKALI_ V najem vzamem PROSTOR, pri meren za trgovino, na relaciji Kranj Radovljica - Lesce Bled Jesenice. Najemnina po dogovo ru « 81 650, po 20. uri 13998 V Kranju ali okolici iščem gospo darsko posloplje primerno za SKLADIŠČE Šifra: GLAS 14066 OSTALO Prodam RISALNO DESKO na stojalu, velikosti A - 1, Reiss. Cena 1.000 DEM. Naslov v oglasnem od delku. 13979 Bukova DRVA prodam. « 70 227 __13983 Kopalno KAD, dim. 160 x 70 cm, Doceni prodam Kajuhova 2, Kranj (zgoraj)_13991 Ugodno prodam montažen BUNGALOV, primeren za vrtno uto ali gradbeno barako. « 721 -631 14016 Prodam hrastova DRVA. Dolenc, Sopotnica 15, Škofja Loka 14022 Prodam ijtroško POSTELJICO z jo-gijem. «39-916 14023 Prodam otroški VOZIČEK Buggy Informacije na « 74 569, po 15. uri 14026 Prodam VREČE za krompir. Kurirska pot 7, Kranj_ 14028 Prodam otroško POSTELJICO z jo gijem in odejo ter OBLAČILA za otroka do 2. leta starosti. «633-479_14033 Prodam sladki MOŠT. Eržen, Za bukovje 2, Zg Besnica 14055 Prodam VVestern SEDLO, popol noma novo « 57 669 14061 Pmdiim 10 staro, cepljeno, Ll MONO, primerna za tople grede. Kovor 60. Tržič 140B2 Mercator KMETIJSTVO Kranj, d.o.o. - VRTNARIJA PI N 0 - Drevesnica In cvetličarna: Prišel je čas urejanja vrtov. Drevesnica Pino v Stražišču, Križnarjeva pot 4 vam ponuja bogat izbor okrasnega drevja in grmovja. Tel: 21-600 PRIČAKUJEMO VAS! PRIDELKI Prodam semenski KROMPIR igor in erla ter nekaj drobnega KROM PIRJA. Lahovče 13, Cerklje 13990 Tretje razredna JABOLKA kupim Pobiram ali otresem Plačam od 1 00 do 1,50 din za kg. Šifra: JA BOLKA_14018 Drobni KROMPIR prodam. Prosen, 14059 Strahinj 10, Naklo. «48-525 14035 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR dezire. Ažman, Suha 5, Kranj (pri Predosljah) 14054 Prodam JABOLKA - voščenka, rjavček, befler, ajdared. Cene ugodne! Franc Križaj, Godešič 42, Škofja Loka 14063 POSESTI Gozdno PARCELO, 2.43 ha, na Jesenicah - pod Mežakljo, ob cesti, ugodno prodam. Jelena Košak, Betovnova 6, Ljubljana 14027 Na Kočni - nad Blejsko Dobravo, prodam PARCELO, z dovoljenjem za takojšnjo gradnio. « 74-078 PRIREDITVE Vse ljubitelje Jošta VABIMO v nedeljo, 30. 9. 1990, na "Dan Joštar-jev". Zabaval vas bo ansambel OBVEZNA SMER. Domačih speciali-tet bo dovolj! Vabljeni! 14037 RAZNO PRODAM Kupim rabljene SALONITNE PLOŠČE in prodam 4 mesece starega črnega VOLJČJAKA. Lom 21, Tržič, «51-756_13992 Prodam MOPED APN 6, potreben manjšega popravila. Cena 4.500,00 din. Prodam tudi zamrzovalno SKRINJO, potrebna manjšega popravila. « 70-524 14014 Prodam vlečno KLJUKO za Citroen AX. Turuk, Pot v Bitnje 55, Kranj Prodam VW 1200, letnik 1971, regi-strirana do oktobra 1991. Cena 2.600 DEM v dinarski protivredno-sti. «41-808_14041 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1987. Tušek, Podlubnik 153, Škofja Loka, «622-214 14065 Prodam dobro ohranjen SPAČEK Charleston. letnik 1987. g 39 006 Prodam R 5, letnik 1976 z motorjem 1300 cem, potrebno popravilo prednjih zavor. « 70-430. R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MILJE 13 64208 ŠENČUR 061/50-720 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese. VOZILA Prodam KOMBI IMV 220 D, letnik 1980, 8 + 1. «73 850, od ponedeljka do petka, od 7. do 14. ure OPEL ASCONA 1,2, letnik 77, ugodno prodam, popoldan. Trnje 5, Škofja Loka Prodam GOLF diesel, letnik 1989 C. na Brdo 43/a, Kranj - Kokrica Prodam Z 126 P «46-702 13980 JUGO 45 Koral, nov, ugodno pro-dam. «68 106_13994 GOLF JXD, prva registracija marca 1986, modre barve, garažiran, redno vzdrževan, prevoženih 70 000 km, prodam za 16.500 DEM. «633 893 14000 Prodam VISO 11 RE, letnik 1986, garažirana, prvi lastnik. « 77-274, popoldan 14001 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980, dobro ohranjena, karambolirana Marija Fengle, Savska c. 19, Ribno - Bled 14008 Prodam Z 101, celo ali po delih in malo rabljene GUME, dim. 145 x 13 Britof 100, Kranj 14010 Prodam AUDI 80, prva registracija 1976. Huje 8, Kranj, « 34 898 Prodam novo LADO Samaro 1300. «83 355, popoldan 14019 Prodam Z 750, letnik 1977, dobro ohranjena, z avtoradiem. Ljubic, Sr Bitnje 117, Žabnica, « 24-600 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1981, prevoženih 64.000 km, gara žirana. Informacije na « 51 837 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo TVT Central Special, 24 kW in dve manjši sobni PEČ ter več POSTELJ z vložki. « 74-07« STAN. OPREMA Prodam POHIŠTVO za otroško so bo, zeleno - bele barve in dve POSTELJI «37 725_13999 STANOVANJA Mlada slovenska družina najame STANOVANJE, v okolici Škofje Loke. «620 430 13972 Zamenjam družbeno STANOVANJE, 81 kvad. m., za dve manjši stanovanji. Šifra: POTREBA 13978 V Škofji Loki ali okolici, najamem 1-sobno ali 2-sobno STANOVA-NJE. «622-033_14040 Fant, nekadilec, antialkoholik, išče SOBO s centralnim ogrevanjem. «26-327 14046 VSE PROBLEME CARINJENJA PRI UVOZU IN IZVOZU REŠUJE PODJETJE KOLI ŠPEDICIJA UVOZ - IZVOZ d. o. o. KRANJ OPRAVLJANJE CARINSKEGA POSTOPKA STROKOVNI NASVETI S PODROČJA ZUNANJE TRGOVINSKIH IN CARINSKIH POSTOPKOV Podjetje KOLI ŠPEDICIJA UVOZ -IZVOZ d. o. o. KRANJ, Planina 3, tel. 064/33-184, 34-582. int. 15, Delovni čas od 7. do 17. ure. Žensko za POMOČ pri pospravlja-nju, 1 x do 2 x tedensko, sprejmemo takoj. Informacije na « 621 -748, v popoldanskem ali večernem času 14043 "Timit" d.o.o. - Poslovalnica Bled, zaposli redno ali honorarno INŠTRUKTORJE za poučevanje motornih vozil B kategorije. Informacije vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure na «061/348-338, Kumer 14044 Na področju zastopstva honorarno ZAPOSLIMO študente in vse ostale, ki jim delo ni odveč. Po poteku poskusne dobe, možna redna zaposlitev. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, oddajte na-oglasni oddelek. Šifra: Z DELOM DO USPEHA_14050 V popoldanskem času VODIM poslovne knjige in ostalo administracijo. Šifra: AŽURNOST 14064 ŽIVALI ZAPOSLITVE KV ŠIVILJA nujno išče delo na domu. Šifra: ŠIVILJSTVO 13492 Honorarno zaposlim DELAVCA, zaželeno znanje varjenja. Hrastje 81, Kranj_13974 Gostišče "Tulipan" zaposli NATAKARICO. Informacije osebno v Gostišču "Tulipan", Lesce 13975 Dobro plačilo nudim natančni Šl-VILJI ali KROJAČU, za honorarno šivanje ženskih jaken. Modeli so izkrojeni. Šifra: KVALITETA 13982 ŠOFER s C in E kategorijo s prak so, dobi zaposlitev. Šifra: ŠOFER -VOZNIK 14011 Iščem popoldansko DELO - sestavljanje, leplenje, na domu. Ponudbe na « 35-794, zvečer 14029 Iščemo ČISTILKO za čiščenje stopnišča. Zglasite se osebno! Dulc, Tomšičeva 30, Kranj 14032 Če ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poizkusite kot POTNIK DZS. Tedenska izplačila provizije! «622-343 14038 Občasno oddam DELO na dom (šivanje). «77-143 14042 BIKCA simentalca, odstavljen, za nadaljno rejo, prodam. Mulej, Selo 20, Bled 13969 Prodam mlado KRAVO, breja 8 mesecev. Jama 8, Mavčiče 13981 Prodam KRAVO frizijko in 9 mesecev brejo TELICO. Kalan, Zapoge 11, Vodice_13984 Prodam KOBILO Haflinger ali zamenjam za mlado govedo. Tirin-ger, Smarjetna gora 2, Kranj 13993 Zamenjam mlado KRAVO za jalovo. Žabnica 1 14002 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Možjanca 6, Preddvor 14003 Prodam dve KOZI. Ivan Bokal, Zminec 23, Škofja Loka 14047 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca in eno leto stare KOKOŠI, za nadaljno rejo ali zakol. Až man, Suha 5, Kranj (pri Predosljah) _ _14053 Cankarjeva 4, Kranj, tel. 24-787 PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO Prodam dva TELETA, simentalca, stara 3 mesece. Bukovščica 15, Selca, « 64-360_14058 Prodam 180 kg težkega BIKCA in TELICO. Zg. Besnica 14, «40-503 Prodam BIKCA simentalca starega 3 mesece. Jekovec, Sr. Bela 29, Preddvor 13682 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, stare mame, sestre in tete BERTE KLEMENČIČ roj. Poljanec, iz Sebenj 12, Križe se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se tako številno poslovili od nje, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala gre sosedom za nesebično pomoč, teti Heleni Po-Ijančevi, družinam Peternel, Grgič, Perne in Justin. Zahvaljujemo se dr. Tonetu Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, osebju bolnišnice na Golniku. Hvala g. župniku za pogrebni obred in bratom Zupan za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Peka, Iskre-orodjarne, Gozdnega gospodarstva Tržič in Planinskemu društvu Križe. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: vsi njeni Sebenje, Tržič, Kropa, Medvode, Koroška Bela, Ljubljana, 18. septembra 1990 ZAHVALA Vsem, ki ste nam v trenutku, ko nas je zapustil naš dragi ata in stari ata JOŽE KEPIC Tilkov ata iz Zg. Brnika priskočili na pomoč, se iskreno zahvaljujemo, posebej pa sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred, Cerkljanskim pevcem za zapete žalostinke, gasilcem iz Zg. Brnika za spremstvo na zadnji poti in poslovilni govor, ZB Cerklje, dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje ter zdravniškemu osebju iz Golnika. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Jože ter Ivan, Milan, Viktor in hčerka Ani i. družinami NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21 860 Položaj turistično gostinskih organizacij se je letos še poslabšal Turizmu je potrebna šok terapija Čeprav vlada govori o močno povečanem deviznem prilivu v Jugoslaviji, pa se je treba zavedati, da je ta povečan le na račun večina uradne menjave deviz in pa precejšnjega prometa v brezcarinskih prodajalnah. Ljubljana, 21. septembra - Ekonomski položaj turističnega gospodarstva se ves čas slabša. Tako je v lanskem polletju znašal delež akumulacije v (bruto) dohodku le še 15,4 odstotka, konec leta 1989 nekaj več kot enajst odstotkov, v letošnjem prvem polletju pa le še dobrih pet odstotkov. Izguba v gostinstvu je v prvi polovici leta štirikrat večja od akumulacije, ugotovilo pa jo je šestinosemdeset podjetij oz. organizacij gostinstva in turizma. Kot so poudarili na petkovi seji odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa je predvsem zaskrbljujoče to, da turistični promet še kar naprej upada. Tako teoretiki turizma v vseh ključnih emitivnih deželah navajajo za glavni vzrok upadanja turističnega prometa v Jugoslaviji notranje politične razmere, poleg lega pa Se zaostajanje jugoslovanske infrastrukture, omejen asorti-ma in kvaliteta storitev in blaga ter drastičen porast cen in storitev v izvenpenzionski potrošnji. Nasploh se v Evropi nadaljuje stagnacija turističnega prometa proti Sredozemlju, obenem pa se povečujejo potovanja proti zahodnim in severozahodnim evropskim deželam. Vse bolj so popularne izvenevropske dežele. pred\sem dežele jugovzhodne Azije in Amerike. Pri nas pa poleg izpada gostov iz tujine beležimo še velik izpad domačih gostov. Kot ugotavlja Irena Žabkar. ki je predstavila rezultate poslovanja gostinstva in turizma v le- tošnjem letu na seji sekcije za gostinstvo in turizem, tudi ni izdelanih predpisov o tujih vlaganjih, eden največjih problemov poslovanja turističnih organizacij pa je nerealni tečaj. Zato predlagajo, da se tečaj dinarja do tujih valut oblikuje na trgu. S spremembo predpisov pa se mora zagotoviti, da bo republika Slovenija spel evidentirala ustvarjen devizni priliv od turističnih storitev. Če ne bo rešen tečaj dinarja, pa naj se s spremembo zakonov doseže, da Slovenija sama razpolaga z de-v i/umi in stimulira neto izvozno turistično gospodarstvo preko celega leta ali dopusti, da turistično gospodarstvo samo razpolaga z devizami, Ker učinki razbremenitve gospodarstva še vedno niso prinesli ustreznih rezultatov, predlagajo, naj zvezna in republiška vlada znižata davčne in pri- V Sloveniji je, v primerjavi z Jugoslavijo, manjši upad gostov in prenočitev, izpad turističnega prometa pa gre na račun domačih gostov, saj je njihovih prenočitev kar 12 odstotkov manj kot lani v istem času. V nasprotju s podatki za Jugoslavijo, Slovenija še vedno beleži rast števila tujih gostov (za en odstotek). Znatno se je povečalo število gostov iz Belgije, Finske. Francije in Italije, zaskrbljujoč pa je izpad pre-'nočitev gostov iz Nemčije, Avstrije in Velike Britanije. spevne stopnje, prometne davke na prodajo pijač v gostinstvu in spremenita osnovo za obračun prometnega davka od prodajne na nabavno ceno. Pri sekciji za gostinstvo in turizem opozarjajo tudi na nizke osebne dohodke, ki v gostinstvu zaostajajo kar za 13 odstotkov od povprečnih izplačil v gospodarstvu. Poleg tega ni sredstev za razvoj in tudi ne za nove investicije. Razmere se še slabšajo, zaradi političnih in ekonomskih raz- mer v državi pa se izpad turističnega prometa še nadaljuje. Večkrat ponovljeni predlagani ekonomski ukrepi za turizem niso uveljavljeni, izgube pa so vse večje. Kot je opozoril predsednik odbora sekcije Janislav Vehovar (direktor UNITEL HOTELI), pa sta v turizmu ta čas v ospredju dva problema. Eden je razvojni (večino časa ob tem vprašanju se posveča tujim vlaganjem), drugi nič manj pomemben pa je sanacija obstoječih problemov v turizmu. "O intenzivnem razvoju znotraj turizma je nemogoče govoriti brez sanacije obstoječe problematike, brez tega je razvoj nemogoč," je poudaril Janislav Vehovar. Mitja Logar iz Obalno kraške turistično poslovne skupnosti pa je prepričan, da turistično gospodarstvo zahteva "šok terapijo", če hočemo do konca leta rešiti panogo, od katere si v prihodnje toliko obetamo. Kot je poudarila Nataša Pobega iz republiškega sekretariata za turizem, pa bo pred sanacijo še kako pomembno rešiti problem lastnine. Zaradi nakopičenih težav v turizmu je Miro Pretnar, sekretar združenja, predlagal, naj se problematika razjasni tudi na eni od prihodnjih sej slovenske skupščine • V. Stanovnik V Kranjski gori nova vršiška obvoznica in turistično rekreativni center Relax Pomembna koraka pri razvoju kraja in občine Kranjska gora, 22. septembra - "Današnje slavnosti niso samo simbolična znamenja tega trenutka. Gre za nekaj več. Kranjska gora postaja vse bolj moderno turistično središče, ne samo v novih lokalih, trgovskem centru, obvoznici, ureditvi Jasne, temveč je predvsem napredek v novi miselnosti naših ljudi, ki so se začeli zavedati, da je turizem postal gospodarska panoga, ki jim nudi boljše in bogatejše življenje. Je pa tudi poskus nadomestiti tisto, kar je Kranjska gora zamudila v preteklih letih," je ob sobotnih slovesnostih v Kranjski gori in Planici dejal predsednik kranjskogorskega Turističnega društva Jože Borštnar. pa k bo okolice. Tako je bilo že ob otvoritvi Odprtega prvenstva Jugoslavije Alpe Jadran slovesno v Planici, kjer je predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič poudaril velik pomen povezovanja turizma in športa, ki lahko prav za Kranjsko goro pomenita veliko priložnost. "Izgradnja nove cestne obvoznice proti Vršiču mimo Kranjske gore je ena pomembnejših aktivnost i, ki naj prispeva k izboljšanju turistične ponudbe v Kranjski gori. Pomembno je, da se tranzitni promet umakne iz samega kraja. Pričakujemo namreč, da bo Kranjska gora drugače zaživela, saj ni pomembna le varnost krajanov in šolarjev, ampak tudi dejstvo, da Kranjski gori vrnemo središče. Sam prihajam z Jesenic in se dobro zavedam, kaj pomeni, če poteka glavna cesta skozi center kraja. Tu-kajšnjc turistično društvo namreč prireja skozi celo leto najrazličnejše prireditve tudi na prostem - zdaj jih cesta ne bo več toliko molila. Prav gotovo bodo tudi prireditve zaživele čisto dru- gače. Seveda pa lo obvezuje tudi krajane, da uredijo okolico hiš. Kajti turist sedaj ne bo več gledal, kje ga bo povozil avto. am- imel več časa za ogled je dejal slavnosti govornik predsednik Skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar ob odprtju I 100 metrov dolge obvoznice. Na kanalizacijo ob cesti bodo priključili tudi naselje Jasna, treba pa bo uredili ludi okolico obeh jezer. Denar izgradnjo obvoznice je prispevala sredstva Republiška uprava za ceste in Komunalna skupnost Jesenice "Na občinski ravni smo ustanovili komisijo za turizem, ki bo skrbela za skladen razvoj turizma V novem Turistično - rekreativnem centru Kilav katerega investitorja sta Miro Brkovič in Intertrade II A Ljubljana je pen/ion Landerholz, ki ima 48 postelj im sedem apartmajev, restavracijo, savno, fitness, solarij, bazen, diskoteko, ambulanto in pokrita teniška igrišča. Preuredili so tudi nekdanje gostišče Mojca in drsališče, na katerem so teniška igrišča. Naložba v Turistično rekreacijski center je vredna okoli 25 milijonov nemških mark. Foto:G.Šinik na celotnem področju občine Jesenice. Čaka nas ogromno dela. usklajenega (udi s posegi v prostor. Treba bo dosti dogovarjanja in usklajevanja stališč, kar se liče zahtev "zelenih" in Triglavskega narodnega parka je moje stališče jasno: ko bomo enkrat opredelili pomembnost neke naravne dediščine se zavedajmo, da vzdrževanje te vrednote nekaj stane. Potrebno bo veliko sodelovanja in tolerance." je poudaril dr. Božidar Brudar. Slav nosi ni govornik ob otvoritvi Turistično rekreativnega centra Kelav. pa je bil republiški minister za turizem in gostinstvo In go Paš, ki je številnim gostom m Kranjskogorcem med drugim dejal: "Glede spoznanja, da je letni turizem za Kranjsko goro zelo pomemben, pa bi se želel dotaknili vprašanja, ki buri javnost. Gre za vprašanje topov, ki naj bi zasnežili tukajšnja pobočja. Reči moram, da je stališče sekretariata tako. da naj ne silimo narave lam, kjer ni sama poskrbela za določene vrste turizma. Kranjskogorska smučišča so nizkoleže-ča, ne smemo pa pozabili na infrastrukturo in ljudi. Zato mora bili takšen podvig omejen na tisti program, ki je omejen na trženje, nikakor pa ga ne gre širiti v ponudbo za dnevne goste, lo pomeni v nobenem primeru izven ob-stoječih smučišč in predvsem za stacionarne goste". • V. Stanovnik Kranj, 21. septembra - Konec tedna se je v Kranju mudila delegacija italijanske sindikalne konfederacije CGIL iz Torina, s katero kranjski sindikati sodelujejo že dve desetletji. Delegacijo je vodil generalni sekretar t 1)1 Torino Damiano ( esare, poleg sindikalnih predstavnikov pa so v njej sodelovali tudi poslovni predstavniki multinacionalne družbe Olivetti. Morda se poleg sindikalnih r Italijani stke jo tudi poslovne vezi, O čemer je bilo govora v četrtek in petek v Iskri Telekom in Kiber-netiki, kjer so sodelovali predstavniki Oliveltija. V petek pa je delegacijo, v kateri je bil tudi župan mesta Ivrea, Roberto H>gu, sprejel tudi kranjski župan Vitomir Gros. (d/) - Koto: Jure Cigler Goste škofjeloške delavske univerze i/ sorodne /ahodnonemške ustanove v Keutlingenu je včeraj dopoldne sprejel župan Škofje Loke Peter llavvlina (na sliki). Danes jih bodo odpeljali v Ljubljano, kjer se bodo na Filozofski fakulteti pogovarjali o izobraževanju an-dragognv, jutri, v sredo, pa jim bodo v Iskri Železniki predstavili sodelovanje delavske univerze s tem podjetjem in obiskali izobraževalni center Intertrade v Radovljici. Z zaključnim pogovorom o sodelovanju škofjeloške in nemške ustanove za izobraževanje odraslih ter izmenjavo projektov se bo v četrtek sklenil povratni obisk delegacije iz Reutlingena v Škofji Loki. - Koto: J. ( igler Je to prehitevanje po desni? Podljubelj ima že verouk v šoli Tržič, 25. septembra - THSŠki izvršni svet bo na današnji seji poleg gibanja zaposlenosti in problematike komunalne dejavnosti ter imenovanja direktorja Komunalnega podjetja Tržič, razpravljal tudi o uvedbi verouka v osnovni šoli r Podljubelju. Vse kaže. da je Podljubelj prvi primer v Sloveniji, kjer so zelo enostavno, le z dogovorom med župnikom in ravnateljem šole odločili, da se verouk lahko uvede v šolo. Z začetkom novega šolskego leta se je začel tudi verouk kot podaljšana peta oziroma šesta šolska ura, torej kot sestavni del rednega pouka, župnik pa v razredu začasno namesti tudi cerkvene rekvizite, ki jih potrebuje za svoj pouk. Res je, da Podljubelj nima svoje cerkve in župnišča in so se dosedaj morali otroci, ki so žele/i obiskovati verouk, vozili v Vržič. Tako so bi/i .še dodatno izpostav/jeni nevarnostim prometa, ki jim grozijo na vsakem koraku in želja, da bi jim omogočili verouk i' Podljubelju, je bila med ljudmi že dlje navzoča. Vendar kar tako cmi.stavno vendarle ne gre. V našem pravnem sistemu še vedno velja, da morajo bili verske skupnosti ločene od šole ter vzgojnih '" varstvenih ustanov, verski obredi se lahko opravljajo le v cerkvah-hramih in drugih prostorih verskih skupnosti. O tem. katere prostore bo uporabljala, mora obvestiti tudi pristojni občinski organ zo notranje zadeve, ki edini lahko dovoli opravljanje verskih dejavnosti zunaj cerkvenih prostorov. Verski pouk se lahko opravlja le (j prostorih, ki so določeni z opravljanje verskih obredov oziroinO kjer verska skupnost stalno opravlja versko dejavnost, za obisk verskega pouka pa je poleg privolitve otroka potrebno tudi soglasje staršev. Od vsega naštetega, kar zahteva zakon, v pod/jubeljskem pri' meni ni bilo nič upoštevano. Vsekakor bo zanimivo, kaj bo o tem rekel današnji izvršni svet. 0 D. Dolenc Volitve 90 Sem antikomunist — volil bom Kučana Idealen slovenski politik je izobražen, govori več tujih jezikov, ima posluh za navadnega človeka in bogate gospodarske izkušnje. Ljudje pač neradi priznajo, d* bi volili nekoga tudi zato, ker jim je enostavno - sim* patičen. Ljubljana, 21. septembra — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka letos že drugo srečanje ponudnikov in porabnikov storitev, mate* riala in opreme MARKETING KLUB 90, na katerem se lahko poslovneži udeležijo tudi zanimivih strokovnih forumov. Knega takšnih je v p4" tek pripravila ZSMS - Liberalna stranka. O volilni kampanji kot delu političnega marketinga so spregovorili Pavle Gantar, član predsedstvi ZSMS - LS, ter Vlado Miheljak in Drago Kos, predstavnika podjetja VARIANTA, ki ponuja usluge političnega marketinga, in na katereg« se je v predvolilni kampanji obrnila Liberalna stranka. »Tako kot kupec na trgu izbira med različnimi opcijami, izbira tudi politični človek - državljan, ki nato s svojim glasom prispeva k pf 4 /en >ObOte, od 7. do 15, ure in ob sredah do 17. ure. Ic'*-' 1 ska številka je ostala nespremenjena 21-327. Vabijo, da J obiščete. Likovna kolonija V 50" Kranjska gora I ikovna sekci|a KUD Veriga I esce delovanju s sorodnim društvom iz Varaždina pripravlja n" k) kolonijo v hotelu Kompas v Kranjski gori. Začela se bo v če,oVa-'■' septembra, in ho trajala tlo nedelje Kl septembra Sode ^ lo bo šest slikarjev iz Verige in štirje iz Varaždina V"