Izhaja vsak četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (caseila post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna St. 35 lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 356 TRST, ČETRTEK 22. JUNUA 1901, GORICA LET. X. PREDSEDNIK VLADE NA OBISKU V TRSTU SLOVENSKI ŽUPANI PRI FANFANIJU Izročili so mu spomenico, ki jo je odobrilo sto slovenskih občinskih in pokrajinskih svetovalcev Na vabilo štirih slovenskih županov s Tržaškega ozemlja se je v nedeljo zbralo v Gregorčičevi dvorani v Trstu sto slovenskih občinskih in pokrajinskih svetovalcev s Tržaškega ozemlja, iz goriške in videmske pokrajine ter po daljši in izčrpni razpravi soglasno odobrilo vsebino pisma, ki je naslovljeno ministrskemu predsedniku g. Fan-faniju in obravnava temeljne zahteve slovenske manjšine. Zborovalci so prav taKo soglasno sklenili, naj slovenski župani v njih imenu izročijo pismo predsedniku vlade ob njegovem obisku v Trstu. V odposlanstvu so bili župani občin De-vin-Nabrežina, Dolina, Repentabor, Zgornk, Doberdob in Sovodnje. Vsebina pisma, ki je bilo izročeno ministrskemu predsedniku, je tale: »Podpisani župani, v svojem imenu in po pooblastilu izvoljenih pokrajinskih in občinskih svetovalcev slovenske etnične skupine s Tržaškega ozemlja, iz goriške in videmske pokrajine, zbranih na zborovanju dne 18. junija 1961 v Trstu, si Vas dovoljujemo opozoriti na stanje, v katerem se še vedno nahaja slovenska etnična skupina v Italiji. Poteklo je 13 let od uveljavitve republiške ustave in skoro 7 let, odkar je bila v Londonu podpisana spomenica o soglasju, ne da bi italijanska vlada zagotovila Slovencem pravice, predvidene v J. in 6. členu ustave in v londonski spomenici. Posledica tega je, da italijanski državljani slovenske narodnosti ne uživajo vseh pra-vh, ki jih jamčijo republiška ustava in mednarodni sporazumi. Ta neenakopravni položaj ovira gospodarski, socialni in kulturni razvoj Slovencev, onemogoča normalne odnose sožitja med Slovenci in Italijani v obmejnih predelih, daje potuho ostankom fašizma in zavira razvoj odnosov med obema sosednima državama. Predstavniki slovenske etnične skupine so Že večkrat opozorili vlado na to stanje in Zahtevali, da se s primernimi zakoni-uveljavijo ustavne pravice Slovencev. Ob tej priliki se sklicujemo, gospod predsednik, na vse spomenice in vloge, predložene vladi, in ugotavljamo, da so ostala skoro vsa osnovna vprašanja nerešena, zaradi česar Vam jih v glavnih obrisih ponovno Predlagamo v rešitev. 1. Slovenska etnična skupina v Italiji zahteva, da se izdajo zakoni za izvajanje določb, predvidenih v 3. in 6. členu republiške ustave, in da se uveljavi londonska spomenica o soglasju. 2. Čimprejšnja ustanovitev samoupravne dežele Furlanije - Julijske krajine s posebnim statutom bi mnogo prispevala tudi k rešitvi narodnostnega vprašanja. 3. Zajamči naj se uporaba slovenskega jezika v vseh javnih uradih na ozemljil, kjer bivajo Slovenci. Zato je nujno, da se predvsem ukinejo fašistični zakoni, ki prepovedujejo uporabo slovenščine ali kakor koli kratijo pravice Slovencev. Zajamči naj se sorazmerno zastopstvo Slovencev v javnih ustanovah in organih. Imenuje naj se v javnih uradih potrebno število funkcionarjev in uradnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik. Ravno tako je potrebno, da se uvedejo tudi slovenski napisi povsod, kjer bivajo Slovenci. 4. Pospeši naj se uzakonitev slovenskih šol in zadevna zakonodaja naj se raztegne tudi na področje videmske pokrajine, naseljene s Slovenci. Prizna naj se veljavnost spričeval in diplom, doseženih v Jugoslaviji. Na Tržaški univerzi naj se ustanovi stolica za slovenski jezik in slovstvo. 5. Vlada in krajevni organi naj zagotove sorazmerno pomoč iz javnih sredstev slovenskim kulturnim, vzgojnim, socialnim in športnim organizacijam. 6. Prepreči naj se raznarodovanje slovenskega življa, ki se izvaja z načrtnim razlaščanjem slovenske zemlje in umetnim naseljevanjem v slovenske predele. 7. Z zakonom naj se kaznuje netenje narodnostne mržnje in tako učinkovito prispeva k mirnemu sožitju in sodelovanju obeh etničnih skupin na tem ozemlju. Zavedamo se, da sta obsežnost in narava navedenih problemov taki, da jih ni mogoče izčrpati na tem sprejemu. Zato Vas prosimo, gospod predsednik, da v najkrajšem času sprejmete delegacijo predstavnikov slovenske etnične skupnosti, da Vam lahko obrazloži te zahteve. Neposredni stiki narodne manjšine z vlado bodo olajšali rešitev odprtih vprašanj in prispevali k pomiritvi in medsebojnemu razumevanju med prebivalstvom obmejnih predelov. Sprejmite, gospod predsednik, izraze našega globokega spoštovanja. Po sprejemu so župani izjavili: Po sprejemu pri predsedniku Fanfanlju so slovenski župani izdali tole poročilo: »Dne 21. t. m. je predsednik vlade g. Fan-fani ob prisotnosti vladnega generalnega komisarja dr. Palamare sprejel v vladni palači delegacijo, ki so jo sestavljali slovenski župani občin Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repentabor, Doberdob in Sovodnje. V imenu odposlanstva, slovenskih občinskih ter pokrajinskih svetovalcev in prebivalstva je dolinski župan Lovriha pozdravil pred' sednika vlade in nato prebral pismo, sprejeto na zborovanju izvoljenih predstavni kov z dne 18. t. m. V odgovoru se je ministrski predsednik zahvalil za pozdrave, glede na vsebino pisma pa je izrazil te misli. Poudaril je najprej željo, da bi tudi Italijani, ki žive v tujini, uživali toliko pravic, kot jih imajo narodne manjšine v Italiji. Nato je pripomnil, da uresničenje zahtev, ki jih postavlja manjšina, temelji na načelu recipročnosti. Glede ugotovitve o množičnem naseljevanju italijanskega življa v slovenskih krajih je izjavil, da ustavna določila dovoljujejo svobodno gibanje prebivalcev po vsem državnem ozemlju; zato se ni mogoče sklicevati na ustavna načela in hkrati zahtevati nekaj, kar je v nasprotju z ustavo. Nato je predsednik dejal, da bi poleg nor vili zahtev morali v pismu navesti že izpolnjene obveznosti, kot na primer na področju šolstva, kulturnih in finančnih ustanov. Pri tem je poudaril, da so bila marsikatera vprašanja že urejena, ostala pa spadajo v pristojnost posameznih ministrstev in parlamenta. Glede na predlog, da bi delegacija slovenskih predstavnikov podrobneje obrazložila svoje zahteve v Rimu, je predsednik izrazil stališče, da bi se vprašanja lahko reševala na tukajšnjih pristojnih mestih. Razgovor z ministrskim predsednikom je trajal 20 minut. Za vsebino razgovora slovenski župani niso izrazili zadovoljstva«. —0— Naši bralci so že iz teh besed spoznali, da izjave predsednika vlade nujno zahtevajo daljši komentar. S svoje strani za sedaj le ugotavljamo, da g. Fanfani ni povedal nič novega, temveč v bistvu samo ponovil, kar smo že tolikokrat slišali od generalnega komisarja dr. Palamare. Ni seveda treba posebej poudarjati, da se Slovenci v Italiji s takimi izjavami nikakor ne moremo zadovoljiti. (NMtadJvrai^a m 2. afranl) RAIMO TRST A • NEDELJA, 25. junija, ob: 9.30 Iz slovenske pesmarice; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Divji labodi«, pravljica (H. Christian Andersen - Lojzka Lombar), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Kronika tedna v Trstu; 14.45 Dolinski trio; 17.00 Tvornica sanj — Obzornik iz filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Pesmi in plesi raznih narodov; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Device tri kresujejo« (Le.lja Rehar); 22.10 Ne delja v športu. • PONEDELJEK, 26. junija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Mladi solisti: Mezzosopranistka Rosa Laghezza, pri klavirju Livia D'Andrea-RomaneIli — Wagner: VVesendoncklieder; 19.00 Znanost in tehnika — Mario Kalin: »Papirni stroj izdeluje tkanine«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Henry Purcell: »Didona in Enej«, opera v 3 dej. Približno ob 20.50 »Opera, avtor in njegova doba«; ob 21.20 »Nove knjige in izdaje«. • TOREK, 27. junija, ob: 18.00 Radijska univerza — Miran Pavlin: Nova obzorja sodobne metalurgije: »Zaščita jeklenih konstrukcij pred korozijo«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne — S. Martelanc: »Ozadje Hirošime.«; 21.30 Koncert pianista Pavla Šivica; 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev — Franc Jeza: »Staroindijska poezija«. a SREDA, 28. junija, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah — Dušan Pertot: »Prve in zadnje skladbe: Schubert in Čajkovski«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 »Kamniti bogovi«, igra v 3 dej. (Paolo Levi - Lada Mlekuž), igrajo člani RO; 22.45 Zafred: Koncert za trio in orkester. Orkester Tržaške filharmonije vodi Luigi Toffolo. Sodeluje Tržaški (rio. a ČETRTEK, 29. junija, ob: 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Spominčica«, radijska pravljica (Zdravko Ocvirk), igrajo člani RO; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Vokalni tercet »Metuljček«; 18.00 Predavanje — Mara Kalan: »Peary ali Cook?«; 19.00 Širimo obzorja — Rado Bednarik: Slike iz goriške preteklosti: »Leto 1848«; 20.30 Veliki simfonični orkestri. Pr>bl:žno ob 21.25 Književnost — Rene Dollot: »Trieste et la France«; 22.10 Umetnost — Jožko Lukeš: »Odmevi po šestem »Sterijinem Pozorju« v Novem Sadu. • PETEK, 30. junija, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Šola in vzgoja — Ivan Theuerschuh: »Pomen šolskih izletov za spoznavanje mladinec; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert'operne glasbe; 22.00 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Deset let od okupacije abadanskih rafinerij«; 22.15 O slovenski klavirski glasbi — Janko Grilc: »Aleksander Lajovic«. • SOBOTA, 1. julija, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 15.30 »Vampir«, pr gode v verovanju in književnosti (Silvio Bernardini - M'rko Ja vornik); 18.00 Sprehod v prirodo — Tene Penko: »Srečamo jih v planinah«; 18.30 Rajičič: Koncert št. 3 za klavir in orkester. Pianist so'ist Branko Pajevič. Simfonični ork. Jugoslovanske RTV vodi Zivojin Zdravkovič; 19.00 Pomenek s poslušalkami; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 »Pikova dama«, zgodba (A. Sergejevič Pušk'n - Vlado Borštnik - Jožko Lukeš), igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 25. junija, nedelja: 5. pobinkoštna, Viljem 26. junija, ponedeljek: Janez in Pavel 27. junija, torek: Hema 28. junija, sreda: Irenej 29. junija, četrtek: Peter in Pavel 30. junija, petek: Spomin apostola Pavla 1. julija, sobota: Presv. Rešnja kri KNJIŽEVNI ODNOSI V dvorani Likovne umetnosti v Moskvi so prejšnji teden odprli razstavo jugoslovanske knjige. Pri otvoritvi so bilj navzoči sovjetski vrhunci literature in umetnosti. Predsednik Združenja založnikov Ju goslavije Ivan Bratko je v pozdravnem govoru povedal, da izide v Jugoslaviji vsako leto 500 novih knjig v 26 milijonih izvodih. Knjige se tiska o v enajstih jezikih. Razstava bo odprta do 24. junija Potem jo bodo prenesli v Leningrad in Kijev. Jeseni pa bo odprta podobna razstava sovjetske knjige v Beogradu. Položaj na Južnem Teroristični atentati na Južnem Tirolskem, pri katerih je bilo porušenih 37 podpornikov za daljnovode in so električne centrale ter njih naprave pretrpele približno milijardo in 250 milijonov lir škode, so imele za posledico, da so policijska oblastva poostrila nadzorstvo po vsej deželi, pri čemer jim pomaga tudi vojaštvo. V Bočen, glavno mesto Južne Tirolske, se je v nedeljo pripeljal sam notranji minister Scelba in zbranim županom, ki so v ogromni večini pripadniki južnotirolske manjšine, deželnim svetovalcem ter državnim poslancem iz tamkajšnje pokrajine med drugim povedal, da je vlada trdno odločena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da se preprečijo nadaljnja teroristična dejanja. Prav zaradi poostrenega nadzorstva pa je pred dnevi prišlo do dveh hudih nezgod, pri katerih sta zgubila življenje dva mlada domačina. Vojaki, ki so stražili industrijske naprave in neko poslopje, kjer so nastanjeni častniki, so ponoči oddali nekaj strelov proti mladeničema, ki sta se nahajala v bližini zastraženih poslopij, ter ju smrtno ranila. Kmalu se je pa ugotovilo, da sta bila oba nedolžna, kajti oba sta biia ubita na poti proti domu. Kljub zapletenemu položaju je bil v ponedeljek v Bocnu napovedani izredni občni zbor Južnotirolske ljudske stranke, na katerem so predstavniki manjšine ponovno zavzeli stališče do spornega vprašanja. Zborovanje je toliko bolj pomembno, ker se v soboto prično v Ziirichu nova pogajanja med Italijo in Avstrijo. Zborovalci so po peturnem razpravljanju sprejeli dve resoluciji, od katerih prva obravnava položaj manjšine in njene zahteve, druga pa odločno obsoja teroristične atentate, češ da nasilna sredstva manjšini samo škodujejo. Prva resolucija med drugim poudarja, da »Italija ni ničesar ukrenila v korist dejan- Šnlslri zah n n Zvedeli smo, da je tudi senatna komisija sprejela osnutek zakona za slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem. Svoje stališče o zakonu smo mi že v zadnjem uvodniku jasno in določno izrazili. Zaradi par drobtinic, ki so padle z rimske mize, ne moremo vpiti, da je zakon sprejemljiv za slovensko manjšino. Tržaški in goriški šolski sindikat sta ta teden poslala posebne vloge na prosvetnega ministra Bosca s prošnjo, da še popravi, kar je mogoče, v prid šolnikom. Ponovno poudarjamo, da, če nam zakon v politični liniji nič ne da, v sindikalni ne pripusti nikakršnih ugodnosti, je bolje, da ga ni. FANFANI JE ZADOVOLJEN V nedeljo in ponedeljek so volivci na Sardiniji izrazili svoje mnenje. Proti pričakovanju je Krščanska demokracija narast-la. Pri pokrajinskih volitvah je dobila 46,3 odstotka glasov. Za njimi so komunisti z 19 odstotki in socialisti z 9,7 odstotka. Vse tri stranke so pridobile na račun monarhistov, ki so pri teh volitvah zgubili dve tretjini glasov. Kljub povišku glasov pa bo Krščanska demokracija najbrž poiskala zaveznike v drugih strankah. Fanfani je časnikarjem povedal, da je z doseženimi uspehi prav zadovoljen. Tirolskem se zapleta skega pomirjenja na Južnem Tirolskem, kot bi bilo v skladu s priporočilom Organizacije združenih narodov. »Namesto tega — nadaljuje resolucija — se je položaj zaostril zaradi policijskih ukrepov in zaradi zakonskega osnutka o državljanstvu, ki je uperjen proti Južnim Tirolcem«. Pojasniti moramo, da je rimski senat na predlog vlade razpravljal o zakonskem o-snutku, ki v nekaterih členih bistveno spreminja dosedanji zakon o državljanstvu z dne 13. junija 1912. Ce bi predlagani zakonski osnutek postal veljaven, bi vlada lahko odvzela državljanstvo tistim Južnim Tirolcem, ki so na osnovi Gruber - De Gasperijevega sporazuma po vojni ponovno optirali za Italijo, če bi se izkazalo, da so ti zagrešili kakšno protidržavno dejanje. Nevarnost takšnega zakona je na dlani, saj daje izvršni oblasti pravico, da tako rekoč po mili volji odloča o usodi posameznih državljanov. V tej zvezi je južnotirolski poslanec dr. Mitter-dorfer pred dnevi izjavil v parlamentu, da je ta zakonski osnutek »fašističnega in nacističnega kova«. V najvažnejšem delu resolucije, ki je bila sprejeta na občnem zboru, se Avstrija in Italija pozivata, naj ukreneta, kar je potrebno, da bocenska pokrajina čimprej postane resnično avtonomna. »Če bi v Ziirichu — je rečeno v resoluciji — ne dosegli nobenega sporazuma, občni zbor poziva Avstrijo, naj ponovno predloži vprašanje Južne Tirolske glavni skupščini Organizacije združenih narodov«. Manjšina torej odločno vztraja pri zahtevi, da sc ji z ustavnim zakonom prizna avtonomija, ker le v tern vidi učinkovito jamstvo za svoj obstoj in razvoj. —0— ZVIŠANE PRISTOJBINE V petek je Uradni list objavil nekatere poviške poštnih pristojbin. Zvišana je tudi cena dopisnic, in sicer od 15 na 40 lir. Mo2 na je tudi poštnina s plačanim odgovorom, kar znaša še drugih 40 lir. Dopisnice so enake prejšnjim, le vtisnjena znamka in cc-na na njej sta rdeče barve. Fanfani v Trstu (Nadaljevanje s I. strani) Za slovenskimi župani je predsednik Fanfani sprejel odposlanstvo, ki so ga sestavljali dr. Makuc in dr. Bratina iz Gorice ter dr. Simčič, ing. M. Sosič in M. Udovič iz Trsta. Po razgovoru je dr. Simčič izjavil, da je odposlanstvo izročilo ministrskemu predsedniku več spomenic, ki med drugim zahtevajo uveljavitev določil londonskega sporazuma in italijanske ustave. Kaj je temu odposlanstvu povedal g. Fanfani, nam doslej ni znano. Morda pa nismo daleč od resnice, če napišemo, da je ministrski predsednik najbrž le ponovil, kar je nekaj minut prej povedal slovenskim županom. Zato je naravnost nerazumljivo, čemu so o m en j c-ni gospodje smatrali za potrebno, da so zaprosili za poseben sprejem pri ministrskemu predsedniku. Dosegli niso nič drugega, kot da so poglobili razcepljenost slovenskih vrst. Kako je to politično nemodro, bo P°" kazala že bližnja bodočnost. Pogled na Portorož Afriško prosvetno /borovanie Sredi prejšnjega meseca se je zbralo 300 odposlancev iz vseh novih afriških držav k prvemu prosvetnemu zborovanju v Addis Abebi. Seje so imeli pod pokroviteljstvom UNESCA, mednarodne organizacije za izobrazbo in pouk pri Združenih narodih. Posvetovanja je otvoril abesinski cesar v novozgrajeni »Palači Afrike«. Za njim je govoril glavni ravnatelj zveze odvetnik Vero-nese, ki je med drugim poudaril, da je naloga UNESCA pomagati afriškim narodom do enake stopnje izobrazbe, kot jo imajo drugod na svetu. Kolikšna je ta potreba, je povedal prosvetni minister republike Gha-ne. Samo v osrednji Afriki, ki ima približno 127 milijonov prebivalcev, je 25 milijonov otrok v šolski starosti. Od teh jih je 17 milijonov, ki nimajo nobene možnosti za pouk. Osem milijonov obiskuje povečini misijonske osnovne šole, a ne pridejo do zadnjega razreda. Komaj 260.000 učencev od vseh teh milijonov pride na srednje šole in samo 10 tisoč na višje srednje ali tehnične šole. Odposlanci so sestavili načrt, da bi večina otrok prišla vsaj do osnovnošolske izobrazbe. Navzoči zastopniki evropskih držav so pbljubili vso pomoč. Afričanom je treba knjig in svinčnikov, ne pa pušk in bomb. Zgodnji začetek Hude ure je preživela v Milanu na policiji mati nekega desetletnega pobiča. Prišlo je namreč na dan, da je fant pisal grozilna pisma 45-letni gospe Anversa, ki je stanovala v isti palači. V pismu, s podpisom »črna roka«, je zahteval pol milijona lir, aii pa bo smrt. Pisma so prihajala na naslov gospe pet dni zaporedoma. Peti dan je od groze omedlela. Policija je začela preiskovati in je v isti hiši povpraševala, kdo pozna pi savo na ovojnici pisma. Spoznala jo je prav dečkova mati. Dečko se je pa izpovedal, da Je bil jezen na gospo Anversa, ker mu je prebodla žogo, ki je padla v njeno sobo. Na policiji je mati prisolila svoji »črni ro ki« dve klofuti in dečka odpeljala domov. ZASTAVE V SENCI _ V Združenih državah stavka že teden dni -■>5.000 pristaniških delavcev in pomoršča-kov-.^koro tis?Č ,adij’ J'e zasidranih v pri staniscih tei čaka na izkrcanje tovorov. Skoda gre že v milijone dolarjev, člani sindikalne zveze National Maritime Union pa vztrajajo pri glavni zahtevi, da ne smejo a-nteriške ladje pluti »pod zastavami v senci«. S tem mislijo na tiste ladje, katerih je nad petsto, ki niso vpisane v domače ladij-. sezname, ampak v sezname malih republik Liberije in Paname. Z vpisom v tuji register se brodolastniki izognejo pristojbinam in mezdam po predpisih. Mornarji, ki so navadno pritepeni od vseh strani, delajo ha teh ladjah na pol zastonj, domačih mornarjev je pa vedno več brezposelnih. Stavka je naperjena proti bogatinom, ki izrabljajo tujo delovno moč v škodo domači. :NOVICE se kmetje upirajo, ker ne morejo oddajati svojih pridelkov po primernih cenah. V prvi vrsti se opaža zastoj trgovine z žitom, krompirjem in sladkorno peso. V znak protesta so kmetje popustili delo na njivah in so začeli sabotirati s podiranjem brzojavnih drogov in z oviranjem prometa. Mesto Lannion v Bretaniji so prejšnji teden popolnoma odrezali od sveta. Dohodne ceste so zaprli s traktorji, orali in kmečkimi vozovi, da ni mogel nihče pripeljati kaj zeie-njave in drugih živil na trg. S tem načinom punta upajo, da bodo prisilili vlado, da ugodi njihovim zahtevam. Kino propada? Po številu obiskov kino dvoran v mestih bi morali soditi, da se zanimanje za filme venomer stopnjuje, številke pa pokažejo drugačno lice. V Italiji ne hodi v kino ali pa le v prav redkih izjemah okoli 20 milijonov ljudi. To število se je v zadnjih dveh letih pomnožilo za dva milijona. Oseb, ki opuščajo kino, je več med ženskami koi med moškimi.,Kaj je vzrok, da danes kino ne vleče več tako kot prejšnja leta? Odgovorov na to vprašanje še nimamo pri rokah. Brez dvoma so mnogo odnesle televizija, ki je cenejša, in druge zabave. V drugi vrsti so vzrok za propadanje kina tudi umetniško slabi filmi. Čuden romar Iz Pariza se je te dni odpravil na pot 24-letni stavbenik Dragotin Vrbota. Po rodu je iz Trsta, priimek pa kaže, da je iz slovenske družine. Mladi mož je sklenil, da pojde peš okoli sveta. Najbolj zanimivo pri tem romarju je to, da nosi na ramenih težak lesen križ. Na pot se je dvignil 27. maja; vsak dan prehodi 50 do 60 kilometrov. Iz Pariza je šel v romarsko svetišče Lurd, od tam pa ob ligurski obali proti Rimu, kjer upa, da ga bo sprejel papež v posebni avdijenci. Iz Rima namerava oditi v Sveto deželo. Ko bo končal romarsko potovanje okoli sveta namerava spisati knjigo o svojih doživljajih. KRVAVA NOČ Pod takimi naslovi izhajajo uvodniki dunajskih dnevnikov, ki tolmačijo zadnje a- tentate na Južnem Tirolskem in ustrelitev dveh domačinov. V Innsbrucku je oblast u-kazala, naj razobesijo žalne zastave zaradi dveh padlih žrtev: Sprengerja in Locherja. Dunajska vlada je imela sejo, kjer so ministri izrazili mnenje, da bo težko prišlo do sporazuma med Italijo in Avstrijo zaradi Južne Tirolske. Organizacija Berg Isel Bund je pa poslala brzojavko na Združene narode, naj pošlje v bocensko pokrajino posebno komisijo, ki naj izvede ljudsko glasovanje. Kakšno bo poletje? Nekaj dni že pritiska vročina, ki je ni smo bili vajeni. Prehod iz zgodnje pomladi v poletje je prišel kar nenadoma. Marsikoga, zlasti kmeta in letoviščarja, zanima, kakšno bo letošnje poletje. Vremenoslovci v Italiji predvidevajo, da bo poletje toplo, a da bo nastopilo kasneje, in sicer v juliju in v avgustu. Dostavljajo pa tudi, da bomo imeli v juliju tudi nekaj deževnih dni. Za severovzhodne alpske kraje, torej tudi za naše, napovedujejo 11 do 13 deževnih dni v mesecu juliju, medtem ko bo na jugu države precej suho. Avgust bo precej suh, razen nekaj zadnjih dni v mesecu. Tako se glasijo poročila vremenoslovcev. Kako bo v resnici, bomo pa vedeli ob koncu ne prav suhega poletja. NOVI »NESMRTNIK« Med najbolj slovite znanstvene družbe na svetu prištevajo francosko akademijo znanosti in umetnosti, ki sega v dobo Ludvika XIV. Za njene člane imenujejo samo nekaj desetin največjih francoskih učenjakov ali pisateljev, ki jih imenujejo s ponosnim naslovom »nesmrtniki«. Imenovanje novega člana se pa izvrši, če kateri izmed nesmrtnikov umre. Pred meseci se je izpraznilo mesto svetovnoznanega fizika De Broglie. Člani so izvolili na njegovo mesto kardinala Tisseranta. Novi član akademije, ki je tudi dekan kardinalskega kolegija, je znan kot dober poznavalec večine starih in novih orientalskih jezikov. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiia Tiska tiskarna »Graphis« - Trst. ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 20477 Kmečki punti Francija doživlja zopet stare čase kot v dobi vladanja kralja Ludvika XIV., ko so se fu pa tam vžigali kmečki punti, znani pod unenom »jacqueries«. Posebno v Bretaniji T> s ri/j /* r* rf XIII. TRŽAŠKI VELESEJEM Ministrski predsednik Fanfani je v sredo svečano otvoril XIII. tržaški velesejem. Trinajst let je torej že poteklo, odkar je leta 1948 britanski general Airey, tedanji poveljnik angloameriškega področja STO-ja, odprl v prostorih Pomorske postaje prvi velesejem in hkrati prvo tovrstno prireditev v Trstu. Odtlej je velesejem gotovo napredoval tako po številu razstavljalcev kot po svoji notranji organizaciji ter višini zaključenih trgovinskih poslov. Dobil je tudi svoje stalne prostore na Montebeliu in brez dvoma postal pomemben gospodarski činitelj našega mesta. Na letošnjem velesejmu razstavlja 12 držav, 23 pa jih je zastopanih po raznih podjetjih. Poleg italijanskih firm je treba omeniti predvsem razstavljalce iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske, ki tvorijo naravno zaledje našega mesta in ki predstavljajo 45 odstotkov vseh razstavljalcev. Od vzhodnih držav je prisotna Romunija, ki prvič razstavlja v Trstu, od zahodnih pa Portugalska, ki je prav tako prvič pripeljala svoje najznačilnejše proizvode v Trst. Od afriških držav sodelujejo Libanon, Kamerun in Gabon ter Madagaskar. Ta nova republika prvič razstavlja na kakem inozemskem velesejmu. Jugoslavija, ki je poleg Avstrije najstarej ša udeleženka tržaškega velesejma, razstavlja svoje značilne proizvode lesne industrije, obrtništva in novejše težke industrije. Zanimivo je, da je sosedna država tokrat razstavila tudi motorna vozila, ki jih izdelujejo v novi tovarni Tomos v Kopru. Omeniti je treba nadalje predvsem Romunijo, ki sodeluje na velesejmu zlasti z izborom najrazličnejša lesa in lesnih izdelkov in ki se očitno hoče trdno usidrati na italijanskem tržišču. Afriške države razstavljajo predvsem različne vrste eksotičnega lesa, ki je na tržiščih že resno začel tekmovati z evropskim lesom. Zanimive so tudi razstave vseh ostalih sodelujočih držav in podjetij, tako da si vsak obiskovalec lahko ustvari sliko o današnjem industrijskem, trgovinskem in sploh gospodarskem razvoju v svetu. Velesejem bo odprt do 5. julija, in sicer vsak dan do 24. ure. Vstopnina znaša 250 lir. Nabrežina: SEJA OBČINSKEGA SVETA Na torkovi seji občinskega sveta so svetovalci najprej pooblastili odbor, da razpiše natečaj za dodelitev stalnega mesta učiteljici občinskih otroških vrtcev ter da reši še nekatera upravna vprašanja, ki zadevajo službeni položaj nameščencev in uslužbencev. Zatem je bila imenovana dvočlanska komisija za sestavo seznama oseb, ki imajo pravico, da lahko postanejo ljudski sodniki. V komisijo sta bila izvoljena svetovalca Josip Terčon in Sergio Bandini. Svet je nadalje sklenil, da del glavne ceste skozi Sesljan postane odslej last države. Da se pospeši delo občinskega sveta, je odbor predlagal, naj se izvoli komisija svz tovalcev, ki naj prouči preostale točke dnev- nega reda ter svetu predloži natančne predloge. O teh bi zatem razpravljali na javni seji občinskega sveta in jih odobrili. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da bo svet o tem vprašanju sklepal na prihodnji seji, ki bo v torek, 27. t. m. Novi živinozdravnik Ker je dosedanji živinozdravnik dr. Bia-si bil upokojen, je Konzorcij za tehnično, zdravniško in živinozdravniško službo, ki obsega ozemlje devinsko-nabrežinske, zgo-niške in repentaborske občine, v ponedeljek začasno poveril to službo živinozdravniku dr. Mirku Legiši iz Mavhinj. OBNOVLJENA ŽELEZNIŠKA POSTAJA Tik pred povratkom v Rim je predsednik vlade Fanfani otvoril tudi obnovljeno glav no železniško postajo v Trstu. Obnovitvena dela so trajala štiri leta in so zanje potrošili eno milijardo 400 milijonov lir. Staro poslopje je bilo sezidano pred 80 leti. Pri sedanji obnovi so med drugim zgradili nove perone, dozidali k prejšnji stavbi nova poslopja, kjer so različni uradi. Večji prostor ob vhodu je bil določen za kapelo, katere oltar je pred dnevi posvetil tržaški škof. Na splošno lahko rečemo, da sedanja postaja naredi na potnika, ki prvič pride v Trst, lep in prijeten vtis. Opčine: RAZSTAVA ROČNIH DEL V soboto, 17. t. m., je bila ob 11. uri dop. v prostorih Industrijske šole otvorjena razstava deških in dekliških ročnih izdelkov. Razstava je bila odprta še v nedeljo ves dan. V ženskem oddelku smo imeli priliko občudovati lepo tkane preproge, celo vrsto ženskih predpasnikov z izvirnimi motivi, barvanimi s pasteli. Poleg tega so pridna dekleta pripravila precej peciva, nekaj tort m raznovrstne likerje. V moškem oddelku smo lahko opazovali kromirane izdelke iz mehanične delavnice, dalje mizarske izdelke, ki pa niso bili vsi razstavljeni, ker niso bili dokončno izgotovljeni. Razstavljene so bile tudi lepo izdelane dekliške proste in deške geometrične risbe. Obisk razstave je bil zlasti v nedeljo zelo velik. Razstavo so si ogledali tudi predstavniki oblastev. Priliko smo imeli videti šolskega skrbnika dr. Pugliarella in njegovega namestnika, jugoslovanskega podkonzula ter druge, ki so se vsi pohvalno izrazili o razstavi. TUJSKI PROMET V TRSTU Letošnje slabo vreme je vplivalo tudi na tujskoprometno dejavnost na Tržaškem. Na splošno so zabeležili manjše število prihodov in nočnin v raznih »campingih«, ki so bili doslej takorekoč skoraj prazni, če izvzamemo velik mednarodni »camping«, ki se nahaja v Sesljanu ob morju. Stanje je torej slabše kot lansko leto, kar še bolj potrjuje splošno ugotovitev, da turisti čedalje bolj opuščajo taborjenja in raje stanujejo v hotelih. V tej zvezi je treba ugotoviti, da so lani zabeležili v raznih tržaških hotelih povprečno 16.879 nočnin na mesec, v aVgustu pa celo 29.829 nočnin. Od tujskega prometa je Trst lani imel skupno 5 milijard lir dohodr kov. Ricmanje: PRETRESLJIVA NESREČA V noči med sredo in četrtkom se je v Ricmanjih zgodila nesreča, ki je terjala smrt 57-letnega domačina Ivana Komarja. Pokojnik je zvečer zapustil vaško gostilno in se napotil proti domu. Med potjo je šel mimo napajališča in si hotel otešiti žejo pri tamkajšnji vodni pipi. Zaradi spolzkih tal je Komar zgubil ravnotežje in hudo treščil z glavo ob zid ter s polovico telesa telebnil v napajališče, ki je bilo polno vode. Mimoidoči domačin ga je našel, ko ni bilo zanj več nobene pomoči, ker je bil že mrtev. Pokojnik je bil po poklicu zidar. Naj v miru počiva. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. OBISK IZ AMERIKE V torek je prijadrala v tržaško luko bivša ameriška poslanka v Rimu Klara Luce Z velikim spremstvom križari ob dalmatinski obali do Istanbula. Gospa Klara, katero je sprejel na pomolu bivši župan Gianni Bartoli, je izrazila mnenje, da bo Trst še dosti uspeval. Na razstavi cerkvene umetnosti je gospa Luce kupila za en milijon dragocenosti. Na vprašanje časnikarjev je izjavila, da se ne bavi več s politiko, pač pa da jo vežejo še vedno tesne vezi z Italijo. Gospa Luce se je za časa svojega bivanja v Rimu močno prizadevala, da bi Tržaško ozemlje ponovno prišlo pod upravo Italije. Zato jo vežejo tako tesne vezi z bivšim tržaškim županom Bartolijem. PLATIŠČE Prvi dan tega meseca je umrl naš najstarejši sosed Riko Cormons, po domače Pak&n, v starosti 83 let. Pokojnik je marsikaj preživel v tujini in doma. Kot mlad fant je šel v Kanado, potem je prišel domov in moral na fronto, ker se je pričela svetovna vojna. Po vojni je spet šel s trebuhom za kruhom v daljno Kanado. Leta in leta je ril pod zemljo, dokler se ni ponesrečil in se je vrnil pohabljen v rodno vas. Vzredil je sedem sinov. Enega je izšolal za duhovnika, ki je bil za kaplana v Srednjem v Nadiški dolini. Vse življenje je bil rajnik zaveden Slovenec. Sosedje so ga zelo spoštovali in so ga izvolili tudi za občinskega moža. Naj prejme poštenjak po smrti večno plačilo. VIDEM — TRBIŽ V senatu so že večkrat razpravljali o ureditvi velikih prometnih cest v Furlaniji. V načrtu je avtna cesta Benetke - Trst z odcepom Palmanova - Videm. Predvideni so izdatki 40 milijard lir za ta cestna dela, ki so velike važnosti ne samo v notranjem merilu, marveč še bolj v meddržavnem. V zakonskem načrtu pa niso omenjena dela za moderno avtno cesto iz Vidma do Trbiža. Senatorji iz videmske pokrajine so zato sredovali pri ministru za javna dela Zacca-gniniju, ki je obljubil, da bo poskitiel fi' nančna sredstva za prometno žilo Videm ■ ŠOLSKI USPEHI Ravnateljstva slovenskih srednjih šol so že razobesila na oglasne deske ocene dijakov ob koncu šolskega leta. V prvem razredu liceja je izdela'a ena dijakinja, trije dijaki imajo popravne izpite v jeseni. V drugem liceju so izdelali vsi dijaki, v III. so pa vsi pripuščeni k maturi. Vseh maturantov na liceju je 11. Na višji gimnaziji so v IV. razreda štirje dijaki izdelali, dva imata popravne izpite. V V. razredu je pripušče-nih k izpitom za prestop na licej 6 dijakov. Na učiteljišču so uspehi sledeči: v I. letniku sta dva izdelala, ena ima izpite, dve dijakinji sta zavrnjeni. V II. letniku je ena izdelala, štirje imajo popravne izpite. V III. letniku so štiri dijakinje izdelale, en dijak bo ponavljal. V IV. letniku je pet dijakov pripuščenih k učiteljski maturi. Na nižji gimnaziji je v I. a ra;redu uspešno končalo šolsko leto 12 dijakov, 7 s popravnimi izpiti, 4 so zavrnjeni. V I. b je 11 dijakinj izdelalo; Nevina Brešan in Marija Koren z odliko, 9 popravlja, dve bosta ponavljali razred. V II. a razredu je 13 dijakov izdelalo; Zdenko Hvala z odliko. Šest dijakov ima popravne izpite. V II. b razredu je 16 dijakinj uspešno končalo leto; Tatjana Brisco in Neva Budal sta prejeli odliko. štiri dijakinje bodo imele popravne izpite. Na strokovni šoli so se pa naši dijaki tako izkazali: v I. a jih-je izdelalo 18, popravni izpit ima 12 dijakov, 5 je zavrnjnih. Dijakinj iz I. b je izdelalo 12, popravne izpite jih ima 9. Zavrnjena ni nobena. V II. a je pa polovica dobrih, polovica s'abih. Izdelalo je 13 dijakov, med njimi odličnjaka Danilo Peterin in Janko Prešeren. Popravne izpite ima 9 dijakov, padli so 3. Dijakinje II. b so povečini izdelale, in - HnnrilbhfM r/ollfifi Trbiž. V ta namen se bo ustanovila posebna družba, ki jo bodo sestavljale pokrajinska uprava, občine in Trgovinska zbornica. Minister je tudi priznal, da so zahtevana dela za izboljšanje velikih prometnih žil skozi Furlanijo in Benečijo res neodložljiva TRBIŽ Prejšnja nedelja je res bila prva poletna nedelja, saj po tolikem času ni bilo dežja. Zato je po cesti od Rokovskega sedla v Trbiž kar mrgolelo tujih avtomobilov. Zvečer so pokazali njih seznami, da je prešlo preko meje 15 tisoč motornih vozil; v veliko večjem številu v Italijo kot iz nje. Ugotovili so tudi, da prihaja manj motociklov. Nemška mladina uporablja spet bolj ko'esa. Avstrijski turisti so v nedeljo napolnili vse izletniške točke do Gradeža in Lignana Kljub velikemu prometu po cestah D’’ ni imela policija dosti nepriHk in tudi niso zabeležili hujših prometnih nezgod. OBMFJN/V KOMISIJA V petek, 16. t. m., sta se v Kopru sestala italijanski in jugoslovanski nredsdenik mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Predsednika Forte in Gerin^sta se dogovorila o dnevnem redu prihodnjega zasedanja mešane komisije, ki bo v Vidmu menda še ta mesec. Na sporedu bo baje tudi razgovor o tehničnih olajšavah pri obmejnih prehodih. sicer 13, Mirjam Pavletič je odličnjakinja. Popravni izpit bo moralo delati šest učenk. Zavrnjena ni nobena. Iz III. razreda so pa vsi pripuščeni k zaključnim izpitom. Vsem voščimo mnogo uspeha! RIBJA TRŽNICA Na goriškem pokritem trgu se vedno nekaj presnavlja in popravlja. Do končne ureditve pa še ne bo prišlo zlepa. Zadnje dneve so spet začeli nekaj prenavl;ati. Pri ribjih stojnicah gradijo steklene stene, da ne bo zanašalo prahu in smeti s ceste na nesrečne ribe. Pobuda je prišla malo kasno, a vendar bo še koristila. Ker smo že pri ribah, moramo tudi dodati, da se gospodinje pritožujejo, ker prihajajo ribe na trg že nekoliko postane in tudi predrage. Upamo, da bo prihodnji župan goriške občine tudi v tem oziru napravil nekaj reda. DOL Pokrajinski tehnični urad je odobril načrte za nekatera nova javna dela v goriški pokrajini. Med drugimi so predviden" izboljšave električnega omrežja v vaseh v Dolu. Električna družba Selveg je dobila pristanek za napeljavo daljnovoda, ki bo vezal kabino v Palkiščah z vodom Ronki - Peč pri Rupi. Napeljava toka bo pospešila razvoj industrijskh naprav, ki se razvijajo na tem področju. PASJA RAZSTAVA V nedeljo dopoldne se je slišalo v parku mestne hiše močno pasje lajanje. Ob navzočnosti oblastev so odprli četrto mednarodno razstavo pasjih pasem. Svoje lovske in domače ljubljence so pripeljali na razstavo gospodarji iz Anglije, Jugoslavije. Nemčiie. Holandske in Francije. Najbo'j številno so bili seveda zastopani čistokrvni psi iz Ttalije. Razstavljenih je bilo 260 štirinožcev, ki so predstavljali 67 različnih pasem. PEC Kaj izrednega se v zadnjem času ni pripetilo pri nas. Ljudje so po'ni del? na po-liu in pri žetvi. Včasih j" opravilo pri žetvi trajalo tudi po več dni. Zdai so na razpolago moderni stroji in se vse hitro naredi. Letos pa še hitreje kot lani ker je pšenica manj obrodila. Muhasto vreme je precej škodovalo drugim pridelkom. Škoda se pozna posebno nri krompirju, ki ga ne bo toliko kot drusa leta Ne manjka pa trave; samo kako jo posušiti, to je spet vprašanje. SOVODNTE Ljudska šola v Sovodniah ie ena najbolj de’avnih. že lani so učiteljice poskrbele, da so otroci pokazali na šo'ski razstavi, kaj znajo. Letos so se "a združi15 učenci iz Sovodenj in Gabrij ter Priredili prav leno uspelo zaključno prireditev. Poleg razstave ročnih del je bil na sporedu tudi srečo-iov. Popoldne so na otroci nastopili na šo'-skem dvorišču s petjem deklamacijami in šaljivimi prizori, številni ob;sVovalci in starši so zlasti ploskali pri zadnjem prizoru »Katrca in gospa«. Učenki Ivica in Neži-ka sta se kar lepo postavili. Vsi vnščani smo učiteljicam hvaležni za njih trud. ŠAHOVSKA TEKMA Prejšnjo nedeljo so bili povabljeni na šahovsko tekmo v Novo Gorico šahisti kluba »Bratuš«. Gostitelj je bil šahovski klub »Nova Gorica«. V restavraciji Park hotela se je zbralo lepo število šahistov, ki so pazljivo kibicirali šesterim dvojicam Izmed povabljenih gostov so zmagali: Slavko Bednarik, Danilo Nanut in dr. Cotič. Končni izid je bil 3:3. Po tekmi so imeli šahi iti kosilo in so se zadržali v prijateljski zabavi. V kratkem bodo pa šahisti iz Nove Gorice vrnili obisk. RUPA Prejšnji petek se je dogodila v naši papirnici nenadna nesreča. Po čudežnem nakjuč-ju je prišlo samo do precejšnje materialne škode. Povod za nesrečo je treba iskati v neprevidnosti nekaterih delavk, ki so pozabile spustiti vodo v' osuševalni kotel. Najprej se je začutil po vsej tovarni velik smrad, nato pa se je velik kotel nenadoma razpočil. Priš'o je tudi do majhnega požara, ki na je na srečo kmalu prenehal. Zaradi okvare važnega stroja bo menda prišlo do prisilnih dopustov. Priznati pa moramo ravnatelju, da je bolje, če da delavcem dopust, kakor pa da bi bilo delo ukinjeno. JAVNA DELA Tehnični odbor pri pokrajinskem skrb ništvu za javna dela je odobril načrte za večje število javnih naprav. Predvidevani stroški znašajo nad pral milijarde lir. Za gradnjo stanovanjske hiše v štandrežu je določenih 9,970.000 lir. Ime’a bo štiri stanovanja. Za koga? V Dolenjah b'do popravili in opremili ljudsko šolo. V Tržiču bodo zgradili veliko stanovanjsko poslopje za 12 begunskih družin, kar bo stalo 35 milijonov lir. Sezidali bodo še štiri poslopja z 38 stanovanji za 93 milijonov ter športno igrišče za 55 milijonov. Za cestne naprave v tržiški okolici bo šlo 180 milijonov. Za cestno priključitev Zagraj - nova avtomobilska cesta iz Trsta v Benetke bo potrošenih 128 mihjonov lir. Pohvaliti je treba to živahno delavnost, opažamo na. da ni nobenih postavk za slovenske občine, oziroma ni takih postavk, ki bi prišle v korist slovenskemu prebivalstvu. CESTNI PREKRŠKI Goriška mestna policija je imela v mesecu maju precej pos’a 7 vozači, ki se niso držali prometnih predpisov. Zapisali so kar 544 nrekrškov, ki so ’ih zagrešili avtomobilisti in motorni vozači in jih tudi primerno oglobili. Nihče ne more seveda ugovariati proti oblastem, ki zahtevajo od državljanov, da spoštujejo cestni zakon. Vendar je treba nri tem nekai prinomniti, zlasti kar tiče pravil in znakov za pristajanje vozil. Po goriških ulicah se namreč opaža, da se ti znaki prepogosto menjujejo. Včasih ne d>-že niti en teden na istem mestu. Zato se marsikomu, zlasti onim z onstran meje, zgodi, da v hitrici ne opazijo tablic in postavijo na primer motor na isto mesto, kjer je bilo morda še pred tednom dni dovolieno. Stražnik pa mora neprevidneža oglobiti in pride zatorej do mučnih prerekanj. IZ KULTURNEGA ŽIVJLJENJA Pesniška zbirka (Brune ‘J er to to v e Ta drobna knjižica, ki je te dni izšla v Trstu v založbi revije »Mladika«, natisnila pa jo je Lskar na Graphis, pomeni enega najbolj razveseljivih dogodkov letošnje sezone, kar zadeva kulturno življenje Slovencev na Tržaškem. Ne gre toliko za abso lutno umetniško vrednost prve zbirke mlade pesnice, ki se še ni mogla otresti začetništva, ampak za pogum, da se je končno našla ustanova na Tr žaškem, ki je bila pripravljena izdati prvo delo mladega človeka, ki se ukvarja s slovenskim pisanjem, ne glede na ekonomsko tveganje, in da se je našel mlad človek, ki je upal doma stopiti pred javnost s svojim prvim delom, namesto da bi se skrival za avtoriteto velikih založb in osrednjih slovenskih kulturnih centrov. V tem smislu je knjižica pojav kulturnega optimizma, ki ga moramo pozdraviti iz dna srca. Bruna Pcrlot spada k mladi generaciji, ki jo je oblikovala povojna slovenska šola v Trstu. To obeta biti tista generacija, ki se je končno, po eni ali dveh v glavnem izgubljenih ali žrtvovanih gen-neracijah, spet zavedla svojih nalog in jih začenja samozavestno in z zaupanjem v svoje sile in v bodočnost, zlasti v bodočnost svojega naroda reševati. Literatura je samo eno izmed področij, na katerih začenja prihajati do izraza ta nova vitalnost mlade intelektualne slovenske generacije v Trstu in njena nova, samostojna smer v življenju. Kvalitet' bo prišla z delom. Glavno je, da je nova generacija aktivna, miselno samostojna, da se je znala odklopiti od pasivnosti generacije pred njo in da pogum no ter vedro gleda na življenje Tak občutek nas navdaja pri prebiranju kakih treh desetin drobnih pesmi, ki jih vsebuje zbirka Brune Pertot »Moja pomlad«. Res je, te pesm ce je navdihnila in narekovala pomlad, pomlad življenja, SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V petek, 23. junija, ob 20.30 na Kontovelu Jožko Lukeš »PRGIŠČE ZEMLJE« V nedeljo, 25. juriTja, ob 17.30 v Avditoriju Emmerich Kalman »CARDAŠKA KNEGINJA« opereta v treh dejanjih Napisala: Leo Stein in Bela Jenbech ZADNJIC V MESTU! ZNIZANE CENE! Prodaja vstopnic od petka, 23. junija dalje v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20 ter dve uri pred pričetkom v baru Moscolin, Ulica Teatro Romano (nasproti Avditorija) hrepeneče, sanjajoče deklištvo, doživljanje k raške ' narave in morja, letnih časov v bregu nad morjem, sredi paštnov in vinogradov, z mestom, ki žari v mraku onstran zaliva, in s čolni, ki rablo butajo ob pomol in čakajo na zaljubljeni par, da se odmakne od brega v poetično samotnost večera na morju. Vse to so morda majhna doživetja, a iz njih je stkano dekliško življenje. Bruna Pertot jih je znala iskreno in prisrčno izraziti na straneh svoje k ijižice. Zaradi te iskrenosti in pristnosti človeškega in pesniškega doživljanja radi spregledamo drobne nedostatke v jeziku in izvirnem izražanju. Tu-patam zazveni med tiho petje verzov mlade pesnice kak odmev iz Župančiča, ali kakega drugega modernega slovenskega pesnika, kar pa se zdi popolnoma organsko in samo potrjuje njeno resno pripravo. Želimo, da bi »Moja pomlad« Brune Pertot ne ostal le osamljen klic dekliškega hrepenenja v naši pomladi, ampak da bi bila znanilka novih stvaritev nje same in vse njene generacije. E. Z. Prizor iz jugoslovanskega filma »Kapetan Leš« ■< ž vorada Mitroviča Svetovna razstava v Moskvi Nikolaj Dudorov, vladni pooblaščenec za organizacijo svetovne razstave, ki bo leta 1967 v Moskvi, je dejal na tiskovni konferenci, da je v grob h ob risih že pripravljen osnutek razstavišča, ki bo zavzemalo 520 ha površine. Paviljoni bodo porazdeljeni na zemljepisnem načelu, sovjetska razstavišča bodo zavzemala v celoti 135 ha, prav tolikšna površina je namenjena tujim deželam, razen tega naj bi razstavljale mednaro, ... organizacije na površini 20 ha, razvedr.lu pa je namenjena površina 105 ha. Moskovska svetovna razstava naj bi imela simbol prav kot vse dosedanje: za prvo pariško so zgradili znani Eilfelov stolp, za bruseljsko atomij, v Moskvi pa bodo pripravili arhitektonski objekt z geslom »Napredek -or«. KRATKE NOVICE « Na univerzi v Perugi so podelili častni doktorat iz agrarnih ved slavnemu ameriškemu znanstveniku prof. Selmanu A. Waksmanu, strokovnjaku za agrarno mikrobiologijo in iznajd telju streptomicir a in neomicina. a V Buenos Airesu je začela v španščini izhajati revija »Studia croatica«, za politične in kulturne študije. a V zbirki »Bela krizantema« pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla nova pesniška zbirka Daneta Lokarja »Zakopani kip«. Knjiga obstga okrog 100 strani. » Jože Javoršek (Brejc) je objavil pri založbi Lipa v Kopru svoj prvi roman z naslovom »Obsedena tehtnica«. Doslej je bil znan kot pesnik in esejist. • Ljubljanska revija »Naša sodobnost« najavlja za eno svojih prihodnjih številk pesmi Edvarda Kocbeka. • Umrl je hoIlywoodski filmski igralec Jeff Chan-dler. Star je bil šele 42 let. Izčrpal se je pri snemanju' nekega filma na Flipinih. » Dr. Albert Schvveitzer je zbolel. Leži v svoji bolnišnici v Lambafene v bivšem Francoskem Kongu. Pred kratkim je začel pisati knjigo o svetovnem miru. Pravi, da bo to zadnja njegova knjiga. Razstava cerkvene umetnosti v Trstu V prostorih pomorske postaje je odprta te dni mednarodna razstava cerkvene umetnosti, na kateri so poleg italijanskih umetnikov prisotni še kiparji in slikarji enajstih drugih držav, in sicer iz Avstrije, Brazilije, Francije, Grčije, Izraela, Japonske, Zahodne Nemčije, Poljske, Španije, Švice in Združe nih ameriških držav. Vsa razstavljena dela pripadajo trem raz.Lčnim skupinam umetniškega podajanja. Najmočneje je seveda zastopano slikarstvo in kiparstvo. Razstavlja 132 slikarjev in kiparjev, skupno 215 del. Uporabna umetnost je zastopana s 40 deli, katera je napravilo 22 umetnikov. Končno nas pa še 45 loto grafskih povečav seznanja z nekaterimi pomembnimi projekti arhitektov na področju cerkvenega stavbarstva. Obisk na razstavi cerkvene umetnosti je izredno zanimiv. Ta mednarodna prireditev privablja poznavalce umetnosti in široke mncžlce občinstva predvsem zato, ker lahko na njej spoznajo stvaritve umetnikov mednarodnega kova, obenem pa se lahko pri ogledu razstavljenih del tudi pouče o vpiivu, ki ga ima moderna oziroma sodobna umetnost na obMkovanje del, ki so namenjena cerkveni rabi oz: roma nam prikazujejo dogodke, o katerih pripovedujejo štirje evangeliji. Koliko se novodobne, spremembe slikarske in kiparske govorice projecirajo na področje cerkvene umetnosti? Razstava nam kaže, da je večina del upodobljena v snvslu figurativne umetnosti. Vendar pa slog kipov in slik s figurat:vnim podajanjem ni zgrajen po tradicionalnih zakon h upodabljanja prejšnjih stoletij, temveč izraža umetniško hotenje našega časa. Poleg figurativnih sl'k pa lahko spoznamo tud; nekatere abstraktne upodobitve. To so na primer olja Enrica Accatina, tempere francoskega slikarja Jacquesa Le Chevallerja ali pa izredno lepo stek'eno okno, katero je Nemec Johannes Schreiter sestavil iz rdečih in zelenih podolžnih form lomljenega stekla. Umetnik, ki ustvarja dela s pobožno vsebino, se ne more predajati le zagonu svojega notranjega razpoloženja, temveč mora marsikdaj zavreti ustvarjalno silo in predstaviti svoja dela v taki izvedbi, da bodo všeč tudi cerkevnim oblastem. Slednje namreč žele, da bi bile cerkve okrašene z upodo- bitvami, katere bi razumeli tudj tisti verniki, ki niso imeli posebne umetniške vzgoje in zalo ne ra zumejo skrivnostne govorice marsikaterega sodobnega umetnika. Konstitucija sinoda tržaške škofije na primer pravi: »Cerkvena umetnost navaja s svojo lepoto k češčenju lepote in absolutne popolnosti Boga. Zato naj ne bodo v svetih prostorih nameščena taka dela, ki so iznakažena in grda.« Taki zahtevi pa vsekakor ne. ustreza Zadkinova »Pieta«, ki je s cer bogata na umetniški vsebini, » svojo ekspresionistično grotesknostjo pa ne posr^ d uje vtisa božje narave Matere božje in mrtvega Jezusa, pa čeprav je Ossip Zadkine s svojo leseno skulpturo odlično pokazal bolečino matere, ki je izgubila sina. Posebna zanimivost so tri oljnate sli.e, katerih avtor je japonski sl''kar Leonard Foujita. čeprav je bilo v zadnjih letih precej govora in pisanja o tem upodabljalcu, vseeno ne odkrijemo v nj gov h delih elementov, ki naj bi opravičevali tol kšen sloves. Foujita komponira svoja olja z izredno dobro risbo, barvnemu elementu pa posveča le malo pozornosti. Zato bi lahko njegove, podobe označili za risana olja. Foujita tudi ne sledi miselnosti naše dobe, temveč obnavlja tradicijo renesanse, predvsem tiste, ki so jo podajali nemški umetniki renesančnega umetniškega obdobja. Naj še orne imo podobe Georgesa Rcualfa in obenem opozorimo, da so se med inozemci najbolje uveljavili nemški in ameriški upodabljalci. Zelo močna je udeležba tržašk’h umetnikov. Ce pomislimo, da je ta razstava mednarodna in ne vsedržavna lahko rečemo, da je števi'o tukajšnjih umetnikov celo nekoliko previsoko. Zanimiva je primerjava Križanega, ka e' ega je Marcello Mascherini s prefinjeno eleganco oblikoval v bronu, z ekspres'vnim Alberiijev;m Križanim in kipom iste tematike, katerega je Ne.grisin s primitivnim občutjem prikazal z leseno skulpturo. Med tržaškimi slikarji opozarjata nase predvsm Romio Daneo in Edoardo Devetta. Od treh del Campltelli ja bi opozorili predvsem na s trnjem kronano Jezusovo glavo. Franco Orlando pa razstavlja vel ko oljnato sliko Jezusa. Razstava zasluži, da jo obišče vsak, ki ima kaj smisla za umetnost. A. B. GOSPODARSTVO Za izboljšanje kmetijstva V . ogih državah smatrajo kmetijstvo, junija: zadružništvo in razvoj gospodarskih za zelo bolno gospodarsko panogo, ki ved-, ustanov; 22. in 24. junija pa razvojne načr-no bolj hira. Mlade delovne sile zapuščajo j te. kmečko delo in iščejo rednega in boljšega Člani vseh 3 komisij se bodo sestali 30. zaslužka v drugih poklicih, predvsem v in-j junija, ko bodo prečitali in predložili v dustriji in v mestih, ki nudijo tudi več za-; razpravo zaključke posameznih komisij. Ta bave. Obširne, zlasti gorske površine so že popolnoma opuščene, druge pa bodo, če ne bo učinkovitih ukrepov. Umljivo je, da take razmere hudo skrbijo vse državnike in gospodarstvenike. S posameznimi šibkimi ukrepi ni mogoče mnogo pomagati, bolnik ne ozdravi. Potrebno razprava bo verjetno trajala do 10. julija, ko bo sklicana skupščina, kateri bodo zopet predložene posamezne resolucije. Razprava bo trajala verjetno do 18. julija. Končno bodo zaključki konference predloženi vladi in parlamentu, ki naj čimprej sprejme te potrebne zakone, da bo kmetij je temeljito zdravljenje, potrebna so izdat- stvo zopet prosto zadihalo in se razvijalo v na dobra zdravila. To je imela pred očmi italijanska vlada, ko je za konec letošnje spomladi sklicala posebno zborovanje, ki naj prouči stanje in sestavi seznam nujno potrebnih ukrepov. Dne 8. junija se je v Rimu začelo zborovanje predstavnikov vseh organizacij, ki imajo količkaj stika s kmetijstvom. Teh pa je mnogo, ker spadajo sem: industrialci kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in kmetijskih potrebščin sploh; lastniki zemljišč, najemniki, spolovinarji — koioni in kmečki delavci; zbiralci, predelavci, in razdeljevalci sploh; zastopniki kmetijskih in kon-sumnih zadrug, hranilnic in posojilnic ter denarnih zavodov, ki dajajo kmetijstvu posojila: zastopniki posameznih kmetijskih panog od živinoreje, sadjarstva in vinogradništva do poljedelstva in posameznih kultur. Pri tem delu sodeluje nad 200 različnih organizacij, 175 poročil so predložile sindikalne in druge organizacije, poleg tega so izvedenci imeli 40 izčrpnih predavanj o sedanji kmetijski stvarnosti. Prvi dan zborovanja so bile ustanovljene tri komisije, v katerih sodeluje 105 izveden cev. Delo v komisijah se zaključi 24. junija- Dnevni red prve komisije je bil tale: 9. junija: proučitev sestave prebivalstva; od 10. do 12. junija: gibanje preibvalstva; 14. in 15. jun.: izobrazba in družabno življenje na deželi; 16. in 17. junija strokovna izobrazba kmetovalcev; 19. in 20. junija: so cialna oskrba in pomoč; 21. junija: industrializacija kmetijskih okolišev; 22. junija: izboljšanje javnih služnosti; 23. junija: socialni vidiki glede na obrate in kmetijske pogodbe; 24. junija: načrti za bodočnost. Na dnevnem redu druge komisije: 9. in 10. junija: lastništvo zemlje: 12. junija: velikost kmetijskih obratov; od 13. do 15. junija kmetijske pogodbe; 19. in 20. junija: zboljšanje zemljišč in sprememba kultur; do 24. junija: načrti za nadaljnji razvoj. Tretja^ komisija je obravnavala vprašanja, ki se tičejo predvsem trga in donosnosti kmetijskega podjetja. 9. in 10. junija je proučila ceno industrijskih predmetov in služnosti; od 12. do 14. junija: katastrska in davčna vprašanja ter različne dajatve, bolniška in starostna oskrba; 15. in 18. junija: trg za najvažnejše kmetijske pridelke, cene in zaščito pridelkov; 19. in 20. junija: stroške in vire kmetijskih prihrankov; 21. in 22. korist vsega prebivalstva. —0— NE ZANEMARJAJTE TRT! Če hočemo obvarovati trte in pridelek, nam ne preostane drugo, kot da se borimo proti peronospori in oidiju. Najbolj primerno se borimo s škropilom, ki ga napravimo iz 100 litrov vode, 250 do 300 gramov asporja in 100 gramov koloidnega žvepla. Najprej premešamo aspor z nekaj vode, potem pa med mešanjem prilijemo ostalo vodo do 90 litrov. Ostalih 10 li-trov služi za mešanico z žveplom: najprej premešamo koloidno žveplo z malo vode, nakar prilijemo še ostalo. Končno zlijemo mešanico žvepla v raztopino asporja, dobro premešamo in škropimo. Aspor lahko nadomesti »vitex«, koloidno žveplo pa »co-san«. Lahko pa napravimo škropilo tudi z modro galico in apnom ter primešamo koloidnega žvepla ali cosana. Nesmiselno ravnajo vsi, ki za napravo 100 litrov škropila uporabljajo po iy2, 2 kg ali celo več kg modre galice. Taki imajo preveč denarja, da ga tako razmetavajo. Naj raje pazijo, da bo apno res prvovrstno. Čeprav smo škropili tudi s koloidnim žveplom ali s cosanom, moramo po odcvet-ju zarod poprašiti z navadnim žveplom. ZAKAJ SE JE GROZDJE OSULO? Mnogo zaroda se je letos po cvetju osulo. Zakaj? Ali ni kakšnega zaščitnega sredstva? Zarod se je osul, ker ni bilo cvetje pravilno oplojeno. Vzrokov zato je sicer več, a glavni — posebno letos — je tale. Zaradi slabega vremena med cvetenjem, posebno ker je bilo mokro in mrzlo, se cveti niso popolnoma odprli in torej niso mogli ne ploditi ne biti oplojeni. Mnogi cveti pa so se odprli, a jih je dež izpral in cvetni prah ni mogel oploditi ženskega dela cveta. Posledica tega je, da je trta odvrgla neoplojen zarod. Ker ne cvetejo vse sorte istočasno, se niso vse vrste trt enako močno osule. TRGOVINSKE TEŽAVE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO V trgovini med Jugoslavijo in Italijo so nastale težave, katerih vzrok sta izvoz oziroma uvoz živine. Jugoslavija želi, da bi Italija uvozila vse v trgovinskih dogovorih določene količine živih živali in njih mesa in da bi se količina še zvišala. Na italijansko vlado pa pritiskajo domači živinorejci, naj uvoz čimbolj omeji in sploh prepove, če so v notranjosti nabavne cene pod določeno višino. To se je zgodilo tudi letos in zato je jugoslovanski izvoz v Italijo mnogo nižji, kot so ga pri sklepanju pogodb predvidevali. London - središče za zračni prevoz živali Tudi živali potujejo po zraku in pravijo, da je danes med petimi zračnimi popotniki vsaj ena žival. Marzotto, lastnik veleposestva pri Portogruaru, kjer redijo več kot 1500 holstanjskih krav in od koder vozijo mleko v Trst, Benetke in drugam, je z letali prepeljal iz Amerike v Italijo prve bike, telice in krave. Dirkaške konje pa sploh prevažajo samo z letali. Tako prevažajo tudi živali za živalske vrte, itd. Zaradi tega pa so nastala posebna vprašanja, ki jih je bilo potrebno rešiti, saj ni dovolj, da neko žival kar naložimo na letalo in prepeljemo. Določiti je bilo treba tudi, kako naj se prevoz izvrši, da bo žival najmanj trpela, da ne bo obolela ali postala prenervozna itd. Na tem področju pa ima največ zaslug angleška ustanova za zaščito živali. Najprej so ugotovili, kako je najbolje urediti prevoz posameznih živali, od male orientalske ribice, do opice, leva in slona. Opazili so, da ribice najbolje potujejo v vrečicah iz politena, le da imajo dovolj prostora. Za živali, ki potrebujejo staje ali kletke, te naprave morajo biti tako velike, da žival lahko stoji in se obrne in da jo lahko krmiš ali napajaš, ne da bi kletko odpiral. če imajo ljudje na razpolago čakalnice in restavracije na letališčih, zakaj ne bi uživale takih udobnosti tudi živali? Ali niso tudi živali potrebne, da se odpočijejo, nahranijo in morda dobijo bolniško oskr- bo? Tudi na to in podobno je družba za zaščito živali mislila in pred 8 leti uredila na letališču v Londonu poseben hotel — zavetišče za živali. Strošek je znašal 20.000 šter-lingov ali okoli 40 milijonov lir. Sedaj ima mesečno okoli 50.000 gostov. Ker pridejo mnogi iz tropskih, to je toplih krajev, je bilo treba misliti na posebno ogrevanje. Med prvimi gosti je bil neki na pljučnici bolehajoči noj. Več dni so ga morali držati preden je prispel na svoj cilj. Zavetišče na londonskem letališču ima moderen veterinarski oddelek. Nedavno je prispela nepričakovana pošiljatev 400 opic in 5.000 tropičnih ptičev, ki so morali zaradi mrzlega deževnega vremena ostati 4 dni v zavetišču. A zaloga hrane je vedno polna: dovolj je žit, najrazličnejših semen, sadja, zelenjadi, mesa, mleka in vse živali dobivajo potrebno oskrbo. Osebje je seveda podvrženo tudi različnim nevarnostim. Nedavno je neki asistent obolel za psithacosis, za boleznijo papig, drugi so večkrat imeli različne motnje, pri čemer se je izkazalo, da so tropskega značaja. A uslužbenci ostanejo, preveč jim ugajajo različne živali. Do novembra 1960 so šli skozi zavetišče že 4 milijoni živali, med njimi ptiči, plazilci, žuželke, psi in mačke, levi, tigri, sloni in krokodili, opice in pingvini ter še kakih 100 različnih drugih vrst živali, ki morajo biti vse hvaležne »Kraljevi britanski družbi proti krutostim do živali«. 29. Priredil R. B. S težavo se je obrnil v postelji in je pozvonil ženi. »Kaj želiš, Rudi?« je pristopila. Na njenem gospodovalnem obrazu je ležal zmagovalni nasmeh. Mislila je, da je mož menjal prejšnji sklep in da je opustil misli na De-lico. »Želim, da Ralfu takoj sporočiš mojo že-ijo,« je z muko spravil iz sebe. »Brzojavka ga ne bo več dosegla, toda njegov ravnatelj, ki ve, v kakšnem stanju sem, ga bo brž poslal k meni. Potem...« za trenutek je zaprl oči. »Obvesti tudi dr. Trtnika, Berta.« Mrzel strah je spreletel ženo. Trtnika kliče! Ta je njegov odvetnik, čemu ga kliče? Otresla se je nevšečne misli. »Dobro, Bert, ga bom poklicala, saj imam že tako nekaj opravka zaradi sladkorne tovarne. Veš, da sem se dobro zavarovala, da ne izgubim vplačanih jamstev. Bolnik, je samo prikimal. Zadeva ga ni zanimala in se že spočetka ni hotel udeležiti kupčije. Zena pa mu je prigovarjala in nazadnje je kot po navadi popustil. »Prav bi bilo, da obvestiš tudi ravnatelja,« je nadaljeval s tihim glasom. Če bi se mi kaj pripetilo, preden bo Ralf tukaj, prosim, da mu oddaš to pismo. »Zanesi se name, Rudi, vse bom uredila.« Spet je zaprl trudne oči. Obšle so ga mučne misli. Ko se je spomnil preteklosti, si je srčno zaželel, da bi Ralf prišel, preden njega pokliče Bog k sebi. —0— Medtem je Matilda uredila svoje zadeve v mestu. K odvetniku sploh ni šla; se bo že kako izgovorila pri možu. K ravnatelju Bal-menu pa je sklenila, da pojde. Dvakrat je morala povprašati, kje je podjetje, pri katerem je bil Ralf v službi. Prijazen vratar jo je peljal k ravnateljevim uradom. Pred vrati je pobledela kot kredq, roke so se ji začele tresti. Na vratih je čitala: Tajnica SRCA Deliča Vrhovec. Mislila je, da jo varajo oči. Toda ne! Ime je na vratih. Morda pa je le slučaj in ni v nikakršni zvezi s tisto Adra-no in še manj z Delico... Ne, ni mogoče, saj je otroka oddala v rejo k revnim ljudem in ni torej mogla postati tajnica tako mogočnega ravnatelja. Jezilo jo je, da jo ime spominja na prejšnje čase. Zadeva je že zastarela. Samo mož jo je spomnil na to in se je zaradi njega preplašila pred tem imenom. Ime jo je spet spomnilo, da hoče njen mož narediti oporoko. Zato jo tudi pošilja k odvetniku. Naglo se je odločiia in potrkala. Ko je stopila v sobo, je spet kazal njen obraz običajni prezirljivi izraz. »Javite me gospodu ravnatelju,« je ošabno ukazala in se obrniia k izredno lepi gospodični, ki je sedela za pisalnikom. Spoznala je velike, temne oči; spoznala je podobnost, ki je ni mogla varati. Prav ona je! Ni se mogla motiti. To dekle je Adra-nin otrok, tista Deliča, o kateri ji je govoril mož pred nekaj urami. V glavi se ji je kar vrtelo. Na misei so ji prišle besede, ki jih je pred dvajsetimi leti spregovoril stari Žitko: »Kakor naš otrok bo... ni potreba, da bi kdaj Deliča zvedela, čigava hči je.« Da, tako sta rekla mož in žena. Sta pa res držaia besedo? Morda... sicer pa že tako nista natančno vedela, od kod je njih rejenka. »Smem vedeti za vaše ime, gospa,« se je oglasila Deliča in pogledala osuplo obiskovalko. »Moje ime? Ali je potreba,« se je Matilda ugriznila v ustna. Kako nespametno, da se ni znala obvladati in skriti svojega vznemirjenja. Deliča se je tudi znašla v zadregi. Obnašanje te gospe ji ni kar nič ugajalo. Samo po sebi je razumljivo, da pove obiskovalec svoje ime. »Ah, da... saj je naravno,« se je nasmejala gospa Matilda. »Ravnatelju morate pač povedati, kdo želi govoriti z njim.« Spet je pogledala prečudno lepo dekle. Morda je celo lepša, kot je bila njena mati. Za trenutek jo je obšel čut zavisti, kakor pred davnimi leti, ko je kot druga Vrhovčeva žena prestopila prag novega doma. Jeza, ker je pastorka tako lepa, je bil tudi eden izmed glavnih vzrokov, da je Adrano tako preganjala. »Naznanite gospodu ravnatelju, da želi govoriti z njim gospa Vrhovčeva,« je rekla z mirnim glasom. »V važni zadevi,« je še dodala. Deliča je prikimala. Ni mogla spraviti besedice iz sebe, kajti ta gospa ji je vlivala kar nekak strah. »Gospod ravnatelj prosi,« je rekla, ko se je vrnila iz ravnateljeve sobe. Ko je sedla k svojemu delu, se ni več mogla zbrati. Venomer je pogledovala proti vratom. Kaj neki hoče ta elegantno oblečena gospa pri ravnatelju? Kakih poslovnih zvez pač ne more imeti. Minilo je deset minut, ko so se vrata zopet odprla. »Zanesite se name gospa, brž ko bo prišel, ga bom obvestil,« je govoril ravnatelj s potrtim glasom. »Prosim, pozdravite gospoda soproga. Prišel ga bom obiskat, toda če je tako slab, bi mu ne bil obisk še prijeten.« »Oh, ne, kar veselilo ga bo,« se je sladko smehljala gospa Vrhovčeva. Ravnatelja pa ni prepričala. Poteze njenega obraza so ga svarile, naj ji nikar ne zaupa. Bil je dober poznavalec človeških značajev. Nehote se mu je vrinilo vprašanje, kako more Ralf vzdržati pri taki ženski in če je njegova mati. Tako zelo različna sta si po značaju. »Veste, kdo je bila ta,« je rekel Deliči, ko so se zaprla vrata za gospo Vrhovčevo. »Seveda morate vedeti,« je hitro dodal, »ime Vrhovec vam je gotovo znano po našem najmlajšem predstavniku v Južni Ameriki.« Deliča je pogledala šefa rahlo rdeča v obraz. Ce omenja najmlajšega zunanjega zastopnika podjetja, je ta gotovo Ralf. O njegovih poznanjih pa ona ne ve nič. (Dalje) Po namenih prof. Magnussena naj bi predstavljala »Libertv« miniaturno človeško družbo, čimbolj razčlenjeno in pestro. Ljudje so se nemo gledali, še nikoli prej se niso videli in zdaj so se znašli tu združeni v najbolj fantastični pustolovščini svetovne zgodovine. Vsakdo se je boril s svojimi čudnimi občutki. Toda nihče jih ni pokazal. Vsak se je lotil svojega deia kakor v laboratoriju ali tovarni. Velika večina se je znašla zdaj prvič v vesoljski ladji, vendar pa so bili že točno priučeni, kaj je njihova naloga. Najbolj mučno je biio, da skoro ni bilo slišati glasne besede. Le dr. Magnussen in ljudje iz njegovega štaba so skušali z glasnim, brezskrbnim govorjenjem pregnati težko vzdušje; vsak hip so se prignali v ta ali oni oddelek in ga napolnili z vzpodbudnimi besedami, ali pa je njihov zapovedovalni, krepki gias prekinil rahlo, vedro glasbo, ki je milo valovila iz zvočnikov, vdelanih v stene. Vsako polno uro je prof. Magnussen ponovil svoj poziv, da si lahko še vsakdo premisli in zapusti vesoljske ladje, če meni, da se je prenaglil s svojo odločitvijo. Že proti večeru se je razvedelo, da se je premislilo neko dekle. Zagrabila jo je živčna kriza in izbruhnila je v jok. Odpeljali so jo in kmalu nato pripeljali drugo, iz rezervne skupine, ki je bila pripravljena nekje v gorovju. Drugače nihče ni smel iz vesoljske ladje. Nihče nepoklican ni smel zvedeti za njen odhod. Z neba ni bilo opaziti niti znaka ne o ladji, ne o obsežnem omrežju podzemeljskih hodnikov in dvoran, v katerih so jo zgradili. Odprtino, iz katere je imela švigniti, jč prekrivala ogromna plošča, na kateri se je zdel gozd K. *. 15. celo za najbolj izkušeno oko in najpreciznejše fotoaparate nedotaknjen. Ta prvi dan v vesoljski ladji, ko je šele čakala na start v podzemlju, pa je bil že v vsem enak tistim, ki so jih čakali na vožnji skozi vesolje, le da se ljudje nikakor niso mogli znebili občutka, da so vendarle še ne Zemlji in povezani z njo. čutili so se še blizu svojemu dosedanjemu življenju in tistim, ki so doslej predstavljali njihovo človeško okolje. Vedeli so, da bo to čisto drugače, ko bodo že enkrat švigali skozi vesoljski prostor in čas. Tedaj bodo tudi v tem sami. Preostali jim bodo le še spomini. Vsake tri ure je glasba iz radiotelevizijskih aparatov utihnila in zaslišal se je glas napovedovalca ali napovedovalke, ki je bral poročila, katerim so sledili kratki komentarji ali odlomki iz in-tervjuvov z najvišjimi osebnostmi Svobodnega sveta. »Seja zvezne vlade Svobodnega sveta še vedno traja. Na njej razpravljajo o ultimatu Enotnega sveta...« je napovedovalec redno pričel brati svoja poročila. To je vzbujalo vtis neke brezupne pasivnosti in ne-izhodnosti. Če bi mislila vlada Svobodnega sveta zavrniti ultimat, bi bila morala svojo odločitev že objaviti in ljudi pripraviti na odpor. (Dalje) Š 1P O Ti T IV I 1P li E G ]L E X} lil'h,'n in Ii[i'ijci >-H k 2 O, -