Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ marec 2016, {tevilka 1, letnik 5 ISSN 1848–4360 Reka, marec 2016 Uredništvo: Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mir kovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Dionis Juri} Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.300 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 Iz svetov 14 Iz pouka DPS 14 Si-T 17 Literarni koti~ek 20 Pogled z onkraj Sne`nika 21 Sre~anja 22 Foto koti~ek 24 Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek in ~etrtek: 10.00 12.00, 18.00 20.00 MePZ, vaje: ponedeljek: 18.00 20.30 Dramska skupina: etrtek 18.00 19.30 Folklorna skupina: sreda, 19.00 21.00 Plesna skupina: ponedeljek, 19.00 20.30, etrtek, 20.00 21.30 Planinska skupina: torek, 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek, ob 18.00 Glasbena skupina: torek, 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek, 17.00 20.00 Mladinska skupina: po dogovoru www.bazovica.hr/mladinci Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 P rvi meseci tega leta so v ozra~je na Hrvaškem, predvsem glede položaja narodnih manjšin, vnesli zaskrbljenost in strah zaradi stopnjevanja splošne ne­strpnosti in etnocentrizma, sovražnega govora, krše­nja manjšinskih pravic in revizije zgodovine oziroma poveli~evanja ustaštva. In saborske poslanke (svoje) albanske ter (formalno) bošnjaške, ~rnogorske, make­donske in slovenske narodne manjšine Ermine Lekaj Prljaskaj ni slišati, objavljeno je le, da je pristopila k t.i. Eti~nemu sodiš~u, pravzaprav hujskaški skupini, ki "razsoja" o posameznikih, ki da naj bi blatili RH in med katerimi so doslej "obsodili" tudi nekdanjega predsednika Mesi}a in rojakinjo Vesno Teršeli~, tudi v svetu izjemno ugledno mirovno aktivistko. Razlogov za pridružitev poslanka ni navedla. ^aka se tudi prora~un RH, Svet za narodne manjšine je prejel ve~ kot tiso~ sto programov v vrednosti dobrih petdeset milijonov kun za leto 2016, namenjenih delo­vanju manjšinskih organizacij. V okviru slovenske skupnosti pa se kljub vsesplošnemu var~evanju nada­ljujejo dejavnosti in – kot poudarja vodstvo KPD Bazo­vica – te od nekdaj v velikem delu slonijo na ple~ih zanesenjaških in prizadevnih ~lanov, zato se za priho­dnost ni bati. Sopotja tokrat spremljajo dogajanja KPD Bazovica, od decembrske prazni~ne prireditve in pre­davanja do razstav in proslave kulturnega praznika, znova z bistriškimi kulturniki, ter gostovanj: mešane­ga pevskega zbora v Marini}ih in na Drenovi, folklor­ne skupine v Pore~u in Zagrebu ter fotografov, ki letos slavijo desetletnico uspešnega delovanja, na Knežaku in v reški Narodni ~italnici. Omenjamo znanstveni sre~anji v Kostreni in na Reki – s predstavitvijo ljubljan­skega Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) –, v katerih sta sodelovali sestri dr. Barbara in dr. Kristina Riman, ter odmevno letno prireditev KPD Sne­žnik v Lovranu. Planinska skupina nadaljuje pestro dejavnost in napo­veduje novo za letos, rubrika DPS prinaša prispevke udeležencev z Reke in ^abra, Literarni koti~ek pa znova izpolnjuje poezija Marije Šenk, ki je izdala že peto zbirko. To omenja tudi rubrika Si-T, poleg predstavitve knjige o dialogu z isla­mom dona dr. Ivice Križa, gostujo~e razstave o glasbeniku Tartiniju, protesta proti ži~nati ograji na meji in slovensko obarvanega za~etka pustnega veselja na Kastvu. Naša sodelavka Dragica Jakšeti~ se v svojem zanimivem Pogledu z on­stran Snežnika med drugim spra­šuje, ali je še kje kakšen topel jug. Naši gostji v rubriki Sre~anja, Mar­gita Miri} in Lucija Sin~i}, pravita, da je toplo in prijetno v zboru KPD Bazovica, zato v njem vztrajata in dejavnost društva prizadevno sou­stvarjata že desetletja. K sodelova­nju pa vabimo tudi vse rojake in zainteresirane za vklju~itev v kate­ro izmed skupin društva, posebej pa tiste, ki bi se želeli pridružiti pri­pravi glasila s svojim prispevkom, prozo, poezijo ali fotografijo. Želi­mo vam prijetno branje. y Uredništvo Uvodnik OBVESTILO Govorimo slovensko, te~aj slovenš~ine Zaradi velikega zanimanja za študij v Sloveniji in u~enje slovenš~ine se bo v KPD Bazovica marca za~el dodatni te~aj, namenjen predvsem maturantom, ki nameravajo študirati v Sloveniji. Vodila ga bo u~iteljica Vida Srdo~, informacije v tajništvu v uradnih urah. 27. november, Narodna ~italnica, Kostrena Življenje, kultura in zgodovina Kostrene N a šestem znanstveno-strokovnem sre~anju na temo Ko­strene, obmorskega mesteca v neposredni bližini Reke, ki ga organizira tamkajšnja Katedra ~akavskega sabora, sta so­delovali tudi ~lanici KPD Bazovica, dr. Barbara Riman in dr. Kristina Riman, oba prispevka pa bosta tudi objavljena v Ko­strenskem zborniku. Dr. Kristina Riman je spregovorila O podobi Kostrene v perio­di~nem tisku, raziskovala je gradivo na Hrvaškem in tudi šir­šem, jugoslovanskem prostoru ter med drugim tudi slovenski tisk. Kot je poudarila, je Kostrena kot mestece z mo~no pomor­sko tradicijo seveda manj znana kot denimo Reka in Bakar v njeni neposredni bližini, a vseeno ponuja zanimivo gradivo, ki ga velja raziskovati in jo tako bolje spoznati. Dr. Kristina Ri­man sicer trenutno raziskuje delovanje duhovnika slovenskih korenin Janka Barleta, ki je veliko pisal za otroke in mladino ter ve~ji del življenja deloval v Zagrebu in je po njenem mnenju premalo poznan, predvsem na Hr vaškem. Premalo znanemu gradivu se posve~a tudi sestra, dr. Barbara Riman, ki je predstavila življenje in delo Tereze Golmajer, slo- Sestri dr. Barbara Riman in dr. Kristina Riman. Foto: Marjana Mirkovi} 5. december, Slovenski dom LPD Bazovica V gosteh MePZ DVD Drenova P oleg našega pevskega zbora zborovodja Zoran Badjuk vodi še dva: na Viškovem in na Drenovi. Ker je v letu 2015 MePZ DVD Drenova praznoval svojo desetletnico delovanja, smo ga ob tej priložnosti povabili, da nam priredi celove~erni nastop v našem Slovenskem domu. Za dobrodošlico je na za~etku naš zbor zapel dve pesmi, nato pa so naši gostje napolnili dvorano z ubranim petjem. Raznovrsten spored je pritegnil pozornost navdušenega ob~instva, ki je vsako to~ko nagradilo z aplavzom. Kmalu je bil program pri koncu in venske u~iteljice v Kostreni, rojene v slo­venski družini Sosi~ v Op~inah pri Trstu. Tereza Golmajer spada med rojake s po­membno vlogo v prosveti in delovanju za krepitev narodne zavesti. V tem smislu je v obdobju po prvi svetovni vojni delovala v Kastvu in Buzetu, leta 1922, po moževi smrti, pa se preselila v Kostreno in tam živela do svoje smrti leta 1950. Tereza Golmajer je ena izmed številnih u~iteljic, ki v zgodovini šolstva na Kvarnerju in Hrvaškem nasploh še vedno nimajo me­sta, ki bi si ga s svojim delovanjem za­služile, poudarja dr. Barbara Riman in dodaja, da je požrtvovalno in pomembno delo številnih u~iteljic, v primerjavi z nji­hovimi moškimi kolegi, še mo~no prezr­to. Svoje raziskovalne izzive bo zato v prihodnje namenila temu podro~ju, po­sebno še tudi prou~evanju zelo težkega položaja deklet, ki so iz krajev na obmo~ju današnje Slovenije prihajale služit k premožnim družinam na prosto­ru današnje Hr vaške, in bile po njenih besedah "nevidne", pogosto so delale na ~rno in bile brez varnosti, za name~ek pa – zaradi življenja v ve~jih mestih – nered­ko tudi stigmatizirane v svojem doma~em, vaškem okolju. y Marjana Mirkovi} po dodatkih smo se z aplavzom pevcem še enkrat zahvalili za nepozaben glasbeni doživljaj. Naš skupni zborovodja je bil pa še posebej ponosen in zadovoljen. Po nastopu smo goste povabili na prigri­zek v naše klubske prostore, kjer smo do poznih ur ob prijetnem kramljanju in pe­smi tkali niti novega prijateljstva, z željo, da skupaj pripravimo še takih dogodkov. y Zvonimir Stipeti} 5. december, Dom obrtnikov, Pore~ Slovenski ve~er F olklorna skupina KPD Bazovica se je z veseljem odzvala vabilu SKD Oljka iz Pore~a k sodelovanju na Slovenskem ve~eru in obenem desetletnici njihovega društva in prednovoletnem sre~anju. Program je potekal v Domu obrtnikov, novi, lepo urejeni stavbi v samem središ~u mesta. Do~akali so nas prijazni ~lani slovenske skupine s predsednico društva Miriam Pran. Program se je za~el ob 19. uri z nastopom vokalne skupine Ajdovke iz Umaga. Naša folklorna skupi­na se je najprej predstavila z istrskim ba­lunom, saj smo bili gostje v Istri, za konec prireditve pa smo zaplesali ven~ek go­renjskih in prekmurskih plesov, vse ob spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a in basista Ivana Hareja. Program je povezo­vala Miriam Pran, z nekaj besedami o folklori pa nas je predstavila naša plesal­ka in podpredsednica društva Bazovica, Jasmina Dla~i}. Naš nastop je bil zelo dobro sprejet in ob~instvo nam je z veseljem ploskalo. V preddverju doma je gostitelj, SKD Pore~, prikazal zanimivo, zelo posebno razstavo izdelkov svojih ~lanov, in sicer delavnice filcanja volne in kerami~ne delavnice. Slikoviti izdelki so bili ve~inoma okrašeni z ljudskimi motivi Slovenije. Za konec je gostitelj vse udeležence programa povabil na okusno ve~erjo in marsikdo je užival v razkošni potici, tradicionalni slovenski sladici in drugih dobrotah, ki so jih pripravile ~lanice poreške­ga društva. Sledilo je druženje v dobrem razpoloženju, kjer smo se ~lani vseh treh društev bolje spoznali. Veselimo se nasle­dnjega sre~anja na Reki. y Slavica Vukovi} Ba~i} 6. december, Zagrebški velesejem, Zagreb Boži~ni bazar 2015 M ednarodni klub žensk Zagreb (IWCZ) je tudi v letu 2015 organiziral hu­manitarni boži~ni sejem. Povabljena so bila veleposlaništva, da se predstavijo. Na priljubljen predboži~ni dogodek v Zagre­bu, letos dvaindvajseti, se je odzvalo kar 46 držav in na stojnicah predstavilo naci­onalne specialitete, na odru pa pesmi in plese. Visoka pokroviteljica letošnjega ba­zarja je bila predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarovi}. K pomenu bazarja je s svojim prihodom pripomogel zagrebški župan Milan Bandi}, ki je ob 11. uri ura­dno odprl dogodek. Ves dobi~ek bo name­njen nakupu prepotrebne opreme za dve ustanovi, Center za vzgojo in izobraževa­nje Zajezda v Budin~ini in Psihiatri~no bolnišnico v Lopa~i. V samo nekaj urah je ve~ kot sedem tiso~ obiskovalcev uživalo v razli~nih nacio­nalnih izdelkih, darilih, ~estitkah, toplih in hladnih jedeh, slaš~icah, pija~i in še marsi~em. Poleg okusov sveta so obisko­valci uživali v kulturnem programu, ki ga je povezovala predsednica Mednarodnega kluba žensk Zagreb, Johanna Parnis iz Ve­like Britanije. S pesmijo ali plesom so se predstavili ^ile, Japonska, Indonezija, Ma­kedonija, Ruska federacija, Poljska, Irska, Švedska, Ukrajina, Španija, Kosovo, Slo­venija in Hrvaška. Za konec je organizator priredil še žrebanje vstopnic, saj je bila vsaka tudi sre~ka. Slovensko veleposlaništvo je za predstavitev narodnih plesov in pesmi svoje dežele povabilo naše folklorno društvo Bazovica. Na odru smo zaplesali ven~ek gorenjskih in prekmurskih plesov ob spremljavi harmonikarja Ivana Simi}a in basista Ivana Hareja. Prekrasne in bogate noše ter vesel plesni ritem so navdušili ob~instvo. Takoj nas je poiskal za~asni odpravnik poslov na vele­poslaništvu dr. Marko Rakovec, malo poklepetal z nami, naredili smo skupno fotografijo. Ogledali smo si slovensko stojnico z zna­nimi izdelki iz kristala, s ~okolado, mesninami, etno spomin~ki... Obiskali smo tudi druge stojnice, kot so kitajska, korejska, gruzij­ska, izraelska, kanadska, britanska, bosansko-hercegovska in uživali v ~udovitem, zabavnem vrvežu... Nismo mogli oditi iz Zagreba, ne da bi doživeli advent na Zrinjevcu in Jela~i}evem trgu ter obiskali katedralo. Zadovoljni in v dobrem razpolože­nju smo sre~no pripotovali na Reko. y Slavica Vukovi} Ba~i} Uspešen nastop. Foto: Milan Grlica S predstavnikom veleposlaništva. Foto: Milan Grlica IZ DRU[TVA 11. december, KS Marini}i pri Reki Nastopil MePZ KPD Bazovica B oži~ni in prednovoletni ~as je poln veselja in pesmi. V kra­jevni skupnosti Marini}i so priredili pevski ve~er, na kate­rem je ženska pevska skupina proslavila svojo obletnico. Povabili so še sedem zborov in pevskih skupin, med njimi tudi našega. Na za~etku je bila slavnostna podelitev nagrad in di­plom ob obletnici ženske pevske skupine, ki je nato zapela kra­tek program. Takoj zatem je nastopil MePZ Bazovica s tremi slovenskimi boži~nimi pesmimi in prejel velik aplavz nabito polne dvorane. Po kon~anem nastopu smo se pevci družili ob prigrizku in kapljici ter se v veselem razpoloženju razšli. y Zvonimir Stipeti} 11. december, Galerija Laurus, Lovran Letno sre~anje KPD Snežnik K PD Snežnik iz Lovrana je decembrsko sre~anje v letu, ko je društvo slavilo desetletnico delovanja, pripravilo v galeriji Laurus, tokrat dale~ premajhni za vse, ki so si želeli ogledati bogat in pester program. Pripravili so ga v sodelovanju z društvi iz Istre in z Reke, in med nastopajo~imi so se zvrstili številni rojaki: predsednica SKD Oljka iz Pore~a Miriam Pran je ob glas­beni spremljavi na harmoniki študenta ljubljanske akademije za glasbo, Daniela Šimka iz ^avlov, znova razveselila s svojim le­pim petjem, legendarni gledališ~nik reškega KPD Bazovica Alojz Usenik je doživeto interpretiral pesem Zdomec reškega rojaka Slavka Arbitra, koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovi­ca Vitomir Vitaz je recitiral poezijo Franceta Prešerna, s krajšim nastopom pa sta ob~instvo navdušila še pevska skupina Encijan iz mešanega pevskega zbora SKD Istra iz Pulja in Trio Lipa iz istoimenskega slovenskega društva iz Buzeta. Ti so za vedro razpoloženje poskrbeli tudi med poznejšim druženjem. Navzo~e je nagovoril predsednik KPD Snežnik Vasja Simoni~ in ob tej priložnosti predstavil tudi deseto številko letnega glasila Liburnijska priloga ter posebej spregovoril o jubileju. Pozdravne besede in voš~ilo z najboljšimi željami za praznike pa je izrekel tudi predsednik krovne organizacije, Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Darko Šonc. Program je povezovala ve~letna vod­ 19. december, Slovenski dom KPD Bazovica Prednovoletna prireditev P rednovoletna prireditev je dvorano Slovenskega doma napol­ nila do zadnjega koti~ka. Novost je bil program, ki je bil po­ leg doma~ih skupin društva pripravljen tudi v sodelovanju z rojaki, tokrat s SKD Ajda iz Umaga in gostom iz Ljubljane. Uvodoma je nastopil mešani pevski zbor KPD Bazovica in pod vodstvom zborovodje Zorana Badjuka zapel priložnostni, prazni~no obarvan repertoar pesmi, za klavirjem je nastop spre­mljala reška pianistka Vjera Lukši}. Na odru se je zatem v ve­drem ritmu in spletu slovenskih plesov zavrtela folklorna skupina, ki jo vodi Nataša Grlica, za glasbeno spremljavo njiho­vega nastopa pa sta tudi tokrat poskrbela Ivan Harej na basu in Ivan Simi} na harmoniki. Poseben gost ve~era in prijetno presene~enje je bil operni pevec Luka Ortar, ki v Zagrebu kon~uje študij pri profesorici Dunji Vejzovi}. Po poletnem gostoljubju dru­štva Bazovica, kjer je vadil za nastope – v Hrvaškem narodnem Darko Šonc in Vasja Simoni~. Foto: Milan Grlica ja ustvarjalne delavnice v KPD Snežnik Branka Širola in predstavila tudi razstavo ro~nih del ter umetniških izdelkov z na­slovom Naših deset let. Razstava je bila na ogled do 6. januarja in prizadevne ~la­nice so zanjo zasluženo prejele ve~ ~estitk in pohval. y Marjana Mirkovi} gledališ~u Ivana pl. Zajca na Reki je sode­loval v predstavi Don Giovanni –, se je rad odzval vabilu na decembrski nastop in zapel dve serenadi, za klavirjem pa ga je spremljal prijatelj Tadej Horvat. Oder so zatem prevzele gostje iz Umaga, pevke Aj­dovke, in pod vodstvom Irene Car navdu­šile z nastopom ve~ slovenskih ljudskih pesmi, ki so sicer ogrodje njihovega reper­toarja, je poudarila predsednica SKD Aj­da, Danica Bojkovi}. Program prireditve je povezoval koordinator kulturnih dejav­nosti v KPD Bazovica Vitomir Vitaz in ob koncu na oder povabil še glasbeno skupi­no KPD Bazovica, Mimo ritma, ki jo vodi IZ DRU[TVA Andrej Mohar, strokovni vodja pa je Ivan Harej. Program priljubljenih boži~nih in drugih uspešnic je s pevskim nastopom tudi tokrat lepo obogatila Zdenka Kallan Verbanac. Ve~er se je z obilico dobrih želja in praz­ni~nih ~estitk nadaljeval še dolgo v no~, z druženjem ob vedri glasbi, za katero je skrbel Trio Asi, ter pesmijo in plesom v dobri družbi. y Marjana Mirkovi} 21. december Filozofska fakulteta, Reka Slovenci na Hrvaškem, vizija prihodnosti N a reški filozofski fakulteti so pred­stavili delovanje Inštituta za na­rodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane in sre~anje z okroglo mizo na temo Slovenci na Hrvaškem – vizija priho­dnosti. Dogodek je pripravila dr. Barbara Riman (INV), ki prou~uje zgodovino slo­vensko-hrvaških odnosov in delovanje posameznikov. Udeležili so se ga dr. Da­mir Josipovi} (INV), dr. Kristina Riman (Univerza Jurja Dobrile v Pulju), dr. Budi­slav Vukas ml. (pravna fakulteta na Reki) in dr. Vera Kržišnik Buki} (INV), pobudni­ca in dolgoletna raziskovalka položaja in zgodovine Slovencev na Hrvaškem. Ob tej priložnosti se je tudi z optimizmom ozrla na novejši razvoj slovenskih organizacij in med drugim poudarila vlogo in pomen posameznih rojakov pri ohranjanju jezika in kulture.Navzo~i so bili tudi predstavni­ki slovenskih organizacij: podpredsednica KPD Bazovica dr. Jasmina Dla~i} (eko­nomska fakulteta na Reki) je predstavila razvejeno dejavnost društva, predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Pri­morsko-goranske županije in KPD Sne­žnik Vasja Simoni~ je spregovoril o slovenski skupnosti in položaju manjšin na Hrvaškem, predstavnica slovenske na­rodne manjšine Varaždinske županije in 22. december, Slovenski dom KPD Bazovica Hribi 2014, predavanje Že po tradiciji je imel v veliki dvorani društva vodja planinske skupine Darko Mohar predavanje s pregledom de­javnosti v preteklem letu. ^isto na za~etku smo se spomnili naših dolgoletnih ~lanov in dragih prijateljev, ki jih ni ve~ med nami: Jasne Zazijal Ma­ruši}, Milice Pejovi} in Tolje Hromina. Predavanje Hribi 2014 so popestrile šte­vilne fotografije, zajelo pa je pregled vseh aktivnosti planinske skupine v tem letu, podpredsednica SKD Nagelj Barbara Antoli} Vupora pa je opozo­rila na pomen u~enja slovenš~ine, ki na njeno pobudo uspešno poteka v Varaždinu in na obmejnem obmo~ju Varaždinske župa­nije, ter se dotaknila vprašanja krepitve manjšinske samoupra­ve. Rojakom na Reki je ob tej priložnosti podarila tudi zanimivo novo publikacijo SKD Nagelj iz Varaždina z naslovom Slovenci v Varaždinski županiji avtorja dr. Filipa Škiljana, pri pripravi kate­re je tudi sama tvorno sodelovala. Po razpravi je v drugem delu sledila predstavitev publikacij INV in zbirke Medetni~ni odnosi v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hrvaško, avtorjev dr. Vere Kržišnik Buki} in dr. Damirja Josi­povi}a. Sre~anje je sklenila razstava Bogastvo razli~nosti, izre~eno s fotografijo, katere pobudnica je bila fotografska skupi­na KPD Bazovica, predstavila pa jo je tajnica društva Eva Ciglar. y Marjana Mirkovi} kot so lastno organizirani planinski pohodi, naša udeležba na pohodih v organizaciji drugih planinskih društev, organizacija rednih planinskih te~ajev, organizacija fotografskih razstav naših ~lanov in gostov iz drugih planinskih društev, sodelova­nje s slovenskimi planinskimi društvi v Sloveniji in zamejstvu ter organizacija skupnih pohodov in ve~ predavanj s tematiko planinskih in alpinisti~nih pohodov in podobno. Poleg naših ~lanov so predavanju prisluhnili številni ~lani pri­jateljskih planinskih društev z Reke in iz okolice ter Slovenije in skupaj z njimi smo se z užitkom spomnili vseh teh dogajanj. y Ivo Maruši} 15. januar, Pumpa bar, Knežak Impresije z morja, razstava fotografske skupine KPD Bazovica Fotografi zadovoljni. Foto: Stojan Speti~ V okviru ve~letnega sodelovanja s fotografsko skupino KPD Bazovica z Reke so v razstavnih prostorih fotografskega kluba Sušec na Knežaku odprli razstavo z naslovom Impresije z morja. Dejavnost gostov in njihovega društva je predstavila vodja fo­tografske skupine KPD Bazovica Anita Hromin in pri tem pose­bej izrazila zadovoljstvo nad stiki in uspešno izpeljanimi skupnimi projekti. Kot je povedala, je bila tokratna razstava že peti skupni dogodek, na njej pa se je predstavilo deset od sku­pno štirinajstih ~lanov, kolikor jih danes šteje skupina, in sicer 21. januar, Slovenski dom KPD Bazovica Moj kraj, fotografski nate~aj Mini format P rogram Kulturni mozaik je bil od 21. januarja do 19. marca v društvu zasnovan v po~astitev kulturnega praznika. Po-leg osrednje proslave Prešernovega dne (13. februarja), pred­stav gledališke skupine (komedija Niti tat ne more pošteno krasti, na besedilo Daria Foja in v režiji Ser|a Dla~i}a, 27. fe­bruarja in 19. marca) in knjižnega ve~era v društvu (11. marca) se je v program z ve~ dogodki tvorno vklju~ila tudi fotografska skupina KPD Bazovica z vodjo Anito Hromin: najprej z razsta­vo Moj kraj v okviru nate~aja Mini format, nato 11. februarja z razstavo Potepuh Dionisa Juri}a, dan zatem z razstavo “?” v Narodni ~italnici na Reki in 1. marca z razstavo fotografij ~la­nov planinske skupine z naslovom Obzorja. Skupina letos praznuje desetletnico delovanja. Za seboj ima petinštirideset razstav doma in na tujem in Anita Hromin na­poveduje, da bodo jubilej med drugim po~astili s posebno raz­stavo. Koledarsko leto pa so za~eli zelo aktivno: predstavitvi na Knežaku 15. januarja je sledila razstava fotografij z medna­rodnega nate~aja Mini format na temo Moj kraj v organizaciji KPD Bazovica. Spremlja jo lepo oblikovan katalog, delo obliko­valke Tee Tadej, na ogled pa je že bila septembra lani v galeriji Kult 3000 v Ljubljani. Po besedah vodje projekta Eve Ciglar je Zanimanje za fotografije. Foto: Marjana Mirkovi} Đilio Arbula, Mirjana Brumnjak, Du­bravka Dijani}, Jasmina Dla~i}, pok. To­lja Hromin, Dionis Juri}, Darko Mohar, Ira Petris, Istog Žorž in Anita Hromin. O odli~nem sodelovanju kluba Sušec – ta združuje fotografe z Bistriškega in Piv­škega – z rojaki z Reke je na odprtju spre­govorila tudi njegova ~lanica Neta Vergan. Kulturni program ob tej priložnosti je z interpretacijo svoje pesmi o morju lepo obogatila ~lanica KPD Bazovica Zdenka Kallan Verbanac, z vedro glasbo na har­moniki in kitari pa sta navzo~e razveseli­la še mlada glasbenika, brata Aljaž in Blaž Godina s Knežaka. O dogodku sta poro~ala tudi televizijska postaja TV Ga­leja iz Ilirske Bistrice v oddaji Bistriški utrinki (5. februarja 2016) in ~asopis Pri­morske novice. y Marjana Mirkovi} bil nate~aj namenjen ljubiteljskim in pro­fesionalnim fotografom iz Slovenije in vseh sosednjih držav; v sodelovanju z re­škim fotografom Borislavom Boži}em se je prijavilo petdeset avtorjev in skupno poslalo 168 fotografij. Izbor najboljših je opravil selektor, samostojni reški ume­tniški fotograf in mentor fotografske skupine Istog Žorž. Prvo nagrado je prejel Pavao Toth iz Bjelovarja, med drugim tudi ~lan reške­ga fotografskega kluba Rijeka in tako dobil priložnost za samostojno predsta­vitev v KPD Bazovica. Drugonagrajen­ka je bila Ana Neki~ iz Slovenije, tretjo nagrado pa so podelili Hanziju Re­ichmannu iz Avstrije. Tri enakovredne diplome so prejeli Silvija Butkovi}, Miro Dežulovi} in Danica Horvatin Šabac, pohvale pa Anita Hromin, Dionis Juri} in Antonija Lasi}. ^estitamo! Eva Ciglar je spregovorila o projektu, predstavila društvo in fotografsko skupi­no ter napovedala, da bo razstava, zasno­vana kot potujo~a, obiskala tudi Madžarsko, Avstrijo in Italijo – slednjo predvidoma najprej, in sicer Tržaško knji­žno središ~e v Trstu. Kulturni program na odprtju razstave sta z glasbenim programom na violini in IZ DRU[TVA violon~elu obogatila mlada ~lana dru­štva, desetletna Eva Lon~ari} in njen leto dni starejši brat Miron, ki se je predstavil še s samostojno to~ko. Razstava je privabila številne obiskoval­ce, med njimi tudi sodelujo~a avtorja iz 27. januar Slovenije, ~lana Fotografskega kluba Sušec iz Ilirske Bistrice, nekdanjega nagrajenca nate~aja, Stojana Speti~a iz in Neto Vergan. Odprtja pa se je na povabilo dr. Barbare Riman v okvi­ru pouka na terenu udeležila tudi skupina študentov, ki na re­ški filozofski fakulteti obiskujejo njen predmet, Slovensko-hr­vaške kulturne vezi. y Marjana Mirkovi} Smiljana Knez nova veleposlanica RS v RH H rvaška je dala soglasje za imenovanje nove slovenske veleposlanice v Zagrebu Smiljane Knez, ki je sicer lani kon~ala veleposlaniški mandat v Pragi. Dosedanjemu veleposlaniku Vojku Volku je s kon­cem avgusta potekel mandat in veleposlaništvo je vodil odpravnik poslov Marko Rakovec. Smiljana Knez bo novo dolžnost veleposlanice RS v RH predvidoma za~ela opravljati do 1. marca letos. V Zagrebu jo vsekakor ~aka veliko dela, posebno glede na sedanje odnose med državama, predvsem zaradi izstopa RH iz arbitražnega sporazuma in razli~nega pristopa obeh držav do krize s prebežniki. 11. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Dionis Juri}: Potepuh, razstava fotografij D ionis Juri} (1973) je doktor znanosti in izredni profesor na reški pravni in ekonomski fakulteti, veliko svojega pro­stega ~asa pa preživi v okviru dejavnosti KPD Bazovica. Fotografija je postala nje­gov konji~ek leta 2002, v ~asu, ko se je ni~ manj strastno zapisal tudi med planince. V KPD Bazovica se je v~lanil leta 2008 in postal dejaven v fotografski in planinski skupini – vklju~en je tudi v PD Opatija –, v zadnjih letih pa rad sodeluje tudi v glas­beni skupini. V okviru fotografske skupine je sodeloval na številnih skupinskih razstavah v Slo­veniji in na Hrvaškem, tokrat pa se je pr­vi~ samostojno predstavil. V izbor iz svo­jega bogatega in zanimivega arhiva ga je po ve~ letih naposled uspelo pregovoriti vodji skupine Aniti Hromin, ki je njegovo nadarjenost prepoznala že pred leti. 12. februar, Narodna ~italnica, Reka Dionis Juri} pri fotografiranju izbira razli~ne motive, ne zgolj s planinskih iz­letov, temve~ od krajine in narave na­sploh pa do arhitekture in najrazli~nejših predmetov iz našega okolja. Zaradi pre­tanjenega posluha za kader in perspek­tivo nam s svojimi fotografijami – kot piše v katalogu, ki spremlja razstavo – ponuja pogled na svet z druga~nega zor­nega kota, kot smo ga sicer vajeni. Na ogled je dvaindvajset del Dionisa Juri}a, ki so posebna tudi zato, ker pozornemu gledalcu poleg vizualnega užitka prene­sejo tudi ~ustveno razpoloženje, ujeto na fotografije. Kulturni program na odprtju razstave je s sodelujo~im nastopom Dionisa Ju­ri}a izpolnila glasbena skupina Mimo ritma. y Marjana Mirkovi} Vprašaj, razstava fotografij V okviru sodelovanja z reško mestno knjižnico je fotografska skupina KPD Bazovica znova gostovala v Narodni ~i­talnici na reškem Korzu. Zanimiva razstava z naslovom Vprašaj pred­stavlja abstraktne motive, ki so jih v svoj objektiv ujeli ~lani fotografske skupine, za postavitev pa so izbrali predvsem barvno bogata dela. Razstava je bila že na ogled v KPD Bazovica, kjer je predsta­vila enajst avtorjev, v Narodni ~i-talnici pa jo je pomagala uresni~iti prijazna roja­kinja Andreja Sili} Švonja, v mestni knji­žnici sicer pristojna za razli~ne kulturne in evropske projekte te ustanove. Naslovnica kataloga. Oblikovanje: Andrej Hromin Za popestritev programa sta na odprtju v narodnih nošah so­delovala mlada ~lana folklorne skupine KPD Bazovica, Marti­na Grlica in Ivica Kurjega. Dogodek o razstavi, ki je bila na ogled do konca februarja in organizirana v sklopu projekta Kul­turni mozaik v KPD Bazovica, je posnela tudi lokalna TV posta­ja Kanal RI. y Marjana Mirkovi} V Narodni ~italnici. Foto: Ivo Maruši} 13. februar, Slovenski dom KPD Bazovica Prešernov dan, prireditev ob kulturnem prazniku Belokranjski ples. P roslava v po~astitev kulturnega praznika je tudi letos pote­kala v sodelovanju z ilirskobistriško izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). V razmerah, ko smo na Hr vaškem vsakodnevno lahko pri~a so­vražnemu govoru, uprtemu tudi proti narodnim manjšinam, je sporo~ilo, ki ga je v uvodnih besedah na prireditvi izrekel po­vezovalec Vitomir Vitaz, koordinator kulturnih dejavnosti v društvu, toliko pomembnejše: spoštovati druga~ne jezike, kul­ture in molitve ter skrbno ohranjati in predstavljati svoje kul­turno izro~ilo kot vez in zagotovilo za obstoj. In s kulturo, ki naj bo tudi na~in življenja, naj bo prežeto vse leto, ne le febru­ar, je še poudaril Vitomir Vitaz. Pr vi del programa je s krajšim nastopom napovedal mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Zorana Badjuka in ob spremljavi reške pianistke Vjere Lukši}, solist v pesmi Nocoj, pa, oh nocoj, je bil Boris Rejec. Na odru se je zatem v spletu belokranjskih plesov živahno zavrtela in tudi zapela folklorna skupina, ki jo vodi Nataša Grlica, nastop pa sta tudi tokrat na harmoniki in basu spremljala Ivan Simi} in Ivan Harej. Drugi del ve~era je izpolnil nastop kulturnikov z Bistriškega. Program sta povezovala Iris Dovgan Primc in Igor Štemberger, vodja ilirskobistriške izpostave JSKD, in ga tudi dopolnila s po­ezijo Dragotina Ketteja, ki mu bodo ob letošnji 140. obletnici rojstva na Bistriškem posvetili ve~ kulturnih dogodkov in sim- D ramska skupina društva že leto dni pripravlja novo pre­miero, napovedano za 27. februar. Avtor besedila je Dario Fo, režijo je prevzel Ser|o Dla~i}, igrajo pa Eva Ciglar, Ivana Bakovi}, Milan Grlica, Nataša Grlica, Anita Hromin, Ivo Ma­ruši} in Vitomir Vitaz, šepetalka je Anita Hromin, za tehniko skrbita Ivan Harej in Andrej Mohar, za fotografije za katalog pa sta poskrbela Darko Mohar in Andrej Hromin, ki je tudi pozij. Nastop gostujo~ih pevcev je z bi­striško himno za~ela moška pevska skupina Ahec, ki jo vodi Saša Boštjan~i~, stari in priljubljeni znanec dvorane KPD Bazovica. Pevce je zbral na željo svojega sina, sicer pa razen njega vsi pojejo tudi v drugih zborih. Zatem se je predstavila ženska pevska skupina Ko~anke, ki je, kot je povedala vodja Magda Logar, na­stala iz naklju~nega nastopa pred deseti­mi leti, ~lanice pa ohranjajo krajevno pevsko dediš~ino in jo rade predstavljajo v ožjem in širšem okolju. Polno dvorano pa je tudi z igranjem na predmete za kme~ka opravila posebej navdušil živa­hen in slikovit nastop skupine Jasenski kerglci in proti koncu jim je pritegnilo tu­di precej polne dvorane. Po besedah vod­je Bojana Dovgana je tudi njihova sku­pina nastala po naklju~ju, a jo uspešno ohranjajo, pohvalijo pa se tudi z gostova­nji pri rojakih v Avstraliji. Za bogat program se je gostom v imenu društva zahvalil Vitomir Vitaz, gostova­nje pa je znova obogatilo knjižne police društva z novo publikacijo (Moji spomini za mlade Bistri~ane), ki s spomini Anto­nije Mikuleti~ Žnidarši~, zapisanimi pred sto leti, oživljajo takratno življenje v Ilir­ski Bistrici in okolici. Druženje ob pesmi in plesu ter vedri glasbi Jasenskih kerglcev je z dogovori za prihodnje okrepilo odli~ne stike z JSKD: v bistriški knjižnici Makse Samsa bo tako predstavljena knjiga o Alojzu Useniku, marca bo na Reki gostovalo Li­terarno društvo Ilirska Bistrica, KPD Ba­zovica pa bo s folklorno skupino aprila sodelovala na obmo~nem sre~anju fol­klornih skupin za Južno Primorsko in MePZ tudi letos na Ob~inski reviji pev­skih zborov v Ilirski Bistrici. y Marjana Mirkovi} oblikoval katalog. IZ DRU[TVA PLANINSKA SKUPINA KPD BAZOVICA, IZLETI 28. november, Pe}nik na U ki T radicionalno se proti koncu leta odpravimo na U ko. Letos je bil cilj povzpeti se na Suhi vrh (1333 m), vendar smo ga zaradi nepri akovano veliko padlega snega prestavili na nekoliko nižji Pe}nik. V Poljanah, kjer smo za eli pohod pod vodstvom vodnika Borisa Rumca, se nas je zbralo 23. Pot nas je na za etku popeljala skozi vas Ani i}i, potem pa nas je akala približno ena ura zmernega vzpona. Pod vrhom se je nabralo tudi kar nekaj snega, tako da je bilo nujno hoditi zelo previdno, naš pohod pa je tako postal skoraj zimski vzpon. Pe}nik (641m) je gol vrh, o katerem pravijo, da je poleg Vojaka najlep ša razgledna to ka na Opatijski planinski obhodnici. Pred sabo smo imeli enkraten pogled na U ko, Reko, Reški zaliv, otoke in celo slovenski Snežnik. Navdušene in napolnjene z dobro energijo nas je Boris z vrha popeljal na še en zanimiv kraj: jamo (pe ino), po kateri je Pe}nik dobil ime in leži na nje govem južnem vznožju. Prekrasno in ~udovito! Prelepo jutro na U ki smo kon ali v planinski ko i na Poklonu. V pri akovanju naslednjega obiska pre lepe Borisove U ke smo se veselo in v dobri družbi posladkali z doma imi sladicami, ki so jih pripravi le pridne ~lanice Marija, Maja, Silvina in Mira. y Dubravka Dijani} V jami Pe}nik. 22. december, 36. zimski pohod na Javornik Foto: Dubravka Dijani} N a pohodih v spomin na 47 padlih borcev Anejevega bataljona sem so­deloval že desetkrat in do leta 2013 sre~eval številne planinske prijatelje pa tudi nekdanjega predsednika Slovenije Milana Ku~ana. Doslej smo pristopali na vrh s kmetije Grom nad ^rnim vrhom ali iz Loma, letos pa s planinske poti števil­ka 31a, speljane pod ^elkovim vrhom. Pristop traja urico in pol, višinska razli­ka je nekaj ve~ kot 400 m. Zaradi izredno tople zime na stezi ni bilo snega, žal tudi ne planincev z Reke, sicer rednih udele­žencev. Pod samim vrhom je planinska ko~a, Pirnatov dom, postavljen leta 1952 (PD Javornik, ^rni vrh). Prispeli smo na za~etek proslave in lahko poslušali ~us­tveni nagovor enega izmed udeležencev bojev davnega leta 1943, ki je ljudem za­želel veliko razumevanja, strpnosti in življenje brez meja in žic. Sre~ali smo tu­di prijatelje iz Obalnega PD iz Kopra in SPD Trst iz Trsta. Vsa naša sre~anja so vselej vesela, smisel pohodov so druže­nja s prijatelji in vsako snidenje znova je za nas sre~nejše. Po krajšem po~itku smo krenili še na 1240 metrov visok vrh in razgledni stolp. Razgled je enkraten, saj Dolomiti, Julijske Alpe, Karavanke, Savinjske Alpe ter Snežnik in Tržaški zaliv ležijo kot na dlani. Kot vsako leto se je izlet kon~al v vasici ^rni Vrh in ob žlikrofih ter refošku smo obujali spomine na pretekle po- Na vrhu Javornika. hode. y Zoran Bistri~i}, prevod Darko Mohar Foto: Zoran Bistri~i} 1. januar: Vojak na U~ki, novoletni vzpon nadaljuje tradicijo M ila jesen in za~etek zime ter nadpovpre~no visoke temperature so omogo~ili prijetno hojo v hribe in veliko lepih in toplih doživetij. Tu­di tradicionalni novoletni vzpon na najvišji vrh U~ke je – v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo veliko snega – potekal v lepem vremenu. Novole­tnega izrekanja voš~il in druženja se je udeležilo 15 ~lanov planinske skupine Bazovice. To~no opoldne se je odprlo kar nekaj steklenic penine in tako stopilo v novo planinsko leto z obilico dobre volje. Z rahlo zamudo so se letos druženju priklju~ile tudi tri dolgoletne prijateljice naše sku- pine iz Ljubljane in Ilirske Bistrice, kar je sre~anju dalo mednarodni pomen. Popoldansko druženje v ko~i na Poklonu in pred njo se je nadaljevalo vse do son~nega zahoda. Želja udeležencev je, da bi se za planince leto 2016 nadaljevalo v enakem Vzpon na Vojak. Foto: Darko Mohar vzdušju. y Darko Mohar 10. januar, Še malo tradicije z Istro P o Istri lahko hodiš leta in leta, in ~e le potuješ z odprtimi o~mi, boš vedno videl in se nau~il ~esa nove­ga. Naš pr vi "ta pravi" letni izlet je vedno v Istro, in tudi leto 2016 ni bilo izjema. Diana, Silvina, Mira, Ago in Mario so dobitna kombinacija za organizacijo, to je res njihov teren! Potepanje se je za~elo v Vodnja­nu, s kratkim podukom o suhozidni gradnji istrskih hišic – kažunov. O tem je spregovoril arhitekt Branko Orbani}, velik ljubitelj teh pripovedi o Istri. Poln avtobus udeležencev je pozorno spremljal razlago, tako da upamo, da ga bomo imeli priložnost poslušati tudi v društvu. Od Vodnjana do svete Foške ni vzponov niti spustov, toda pot je vseeno izredno zanimiva. Številni olj~ni nasadi, kažuni, arheološko najdiš~e pri cer­ 31. januar, Te~aj hoje v zimskih razmerah – Sviš~aki 2016 S nega letos na Snežniku ni bilo, tako da prakti~no predavanje ni moglo bi­ti izpeljano. Proti Snežniku smo zaradi blata na planinski poti na Vladovo priporo~ilo krenili po cesti. Na vrhu naj bi nas pri~akala mo~an južni veter in megla. Dom zaradi hišnikove bolezni ni odprt. Po cesti smo prispeli do sedla pod Sne­žnikom, od koder se je peterica vrnila v dom. Preostali smo z vodniki odšli proti vrhu, kamor smo prispeli kljub nekaj snega in ledu na poti ter megli, ledu in mrazu na vrhu. Tam smo se zatekli v od- Planinska skupina KPD Bazovica: izleti in druge dejavnosti v 2016. letu prt bivak. Ni nas motilo preve~ opreme in vlaga, tudi brez ognja je bilo toplo. Na vrh se nas je povzpelo osem iz planinske sku-pine in štirje vodniki. Na Viševici. Foto: Darko Mohar M AREC 5. 3. 13. 3. APRIL 3. 4. 17. 4. M AJ 7. ali 8. 5. 23.–29. 5. JUNIJ 18. 6. 24.–26. 6. JULIJ 1.–3. 7. AVGUST 27.–28. 8. SEPTEMBER 4. 9. 11. 9. 17.–18. 9. OKTOBER 2. 10. 16. 10. NOV EMBER 30. 10. 27. 11. DECEMBER 10. 12. K astavski gozd ("Ženske v hribe") Krk – Hlam, Mala luka spomladanski sprehod po Krasu Prijateljst vo brez meje otoka Grgur in Goli dalmatinski otoki: Hvar Golte – Dan slovenskih planincev Psunj – Dnevi hr vaških planincev slovenske Alpe planina Kuhinja Bazoviški pohod Vela Pliš – Platak Posavje Pohod na Slavnik Rakitna – Krim Mirna gora U~ka in ^i}arija Ljubljana – Šmarna gora lastni prevoz lastni/avtobus lastni/avtobus organiziramo mi! ladja iz Baške avtobus lastni prevoz lastni prevoz lastni prevoz lastni prevoz avtobus lastni prevoz lastni prevoz lastni prevoz lastni prevoz/avtobus lastni prevoz/avtobus lastni prevoz lastni prevoz Spremembe datuma/cilja izleta so odvisne od vremenske napovedi ali dejavnosti društva. V na~rtu imamo še tri fotografske razstave (eno gostujo~o) in pet predavanj (tri z gosti). Datumi bodo ob­javljeni pozneje. Sestanki planinske skupine so ob torkih od 20. do 22. ure, stik: tajništvo KPD Bazovica v uradnih urah in Darko Mohar (gsm:+385 91 573 0362). 26. januar, Mestna hiša, Reka Sprejem za predsednike manjšinskih svetov R eški župan Vojko Obersnel s sodelavci je sprejel nove pred­sednike svetov in predstavnico ~eške narodne manjšine na ravni mesta. Po podatkih ljudskega štetja iz leta 2011 na Reki živijo pripa­dniki prav vseh dvaindvajsetih manjšin, naštetih v ustavi (in še Aškali), skupno 17.785 oziroma 13,83 % prebivalstva. Na manjšinskih volitvah 31. maja lani je bilo izvoljenih devet ma­njšinskih svetov (albanski, bošnjaški, ~rnogorski, italijanski, madžarski, makedonski, romski, srbski in slovenski), prvi~ pa S sprejema pri županu. Foto: http:/vnm.rijeka.hr DPS v KPD Bazovica je pravico do svojega predstavnika oziro­ma predstavnice dobila (in izkoristila) tudi ~eška manjšina. Sprejema pri reškem županu se je med drugimi udeležil tudi novi (stari) predse­dnik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka, Boris Rejec. Za delovanje manjšinske samouprave v letu 2016 so mestne oblasti zagotovile znesek 900.000,00 kun, na~in sofinanci­ranja dejavnosti pa prinaša še ne pov­sem jasne spremembe, ki bodo po bese­dah Borisa Rejca zapletle delovanje. Seznam manjšinskih svetov kot pravnih oseb v posebnem registru vodi hrvaško ministrstvo za upravo. Objavljen je na spletni strani http://www.appluprava.hr/ RegistarVNM/login, a za pridobitev po­datkov je potrebna kar dobra mera potr­pežljivosti – ~e vam sploh uspe priti do njih. Ve~: http://vnm.rijeka.hr DPS – Dopolnilni pouk slovenš~ine (DPS) v Primorsko-goranski županiji poteka v KPD Bazovica na Reki in v okviru SKD Gorski kotar v ^abru in Trš}u. Vodita ga u~iteljici Vida Srdo~ in Dragica Motik. V DPS na Reki je prijavljenih skupno 23 udeležencev. Pouk po­teka v dveh skupinah za za~etnike, po dve šolski uri na teden. Vida Srdo~ je med prispevki za objavo izbrala naslednje: Kako sta se spoznala? V sedmem razredu je na sredini polletja k nam v razred prišel nov fant. Bil je živahen in neroden, pa ga je u~iteljica dala se­deti k meni v klop, ker je vedela, da se z njim ne bom pogovar­jala in igrala. Meni je šel na živce, ker me je stalno motil, š~ipal in žge~kal. Zdel se mi je neumen. Ko je bilo konec osemletke, sva se videla samo med poletnimi po~itnicami, ko sem bila v Puntu. Mamica pravi, da je bil tako smešen, ker je delal samo tisto, kar sem delala jaz. ^e sem re­kla, da grem v morje, je šel tudi on, ~e sem rekla, ne, jaz ne grem tja, tudi on tega ni hotel. Povabil me je na proslavo svojega rojstnega dne. Zbral je mo~ in mi rekel, da me ima rad. Od tega dne so minila tri leta. Še je neumen, ampak zdaj ga imam rada. y Nika Adamovi} Kako sta se spoznala? Svojega moža sem spoznala na novoletni zabavi. S prijateljicami smo se dogovorile, da bomo novo, 1986. leto šle pri~akat v kul­turni dom Kostrena. Ena od prijateljic nam je rekla, da bo pova­bila svoje tri prijatelje, ki so se vrnili iz JLA in nimajo kam iti na zabavo. Ugotovile smo, da ~im ve~ nas bo, tem boljše nam bo. V nekemu trenutku mi je na tla padla zlata zapestnica. Ker je bila tema, je nisem mogla najti. Prosili smo organizatorja, naj prižge lu~. In zgodba gre tako, da moj mož pripoveduje, da me je, ko se je prižgala lu~, zagledal in se zaljubil. Ker se je v~asih praznovalo ve~ dni, me šest dni ni mogel dobiti na telefon. Tako je bil obupan, da je prosil prijatelja, naj mu pomaga. Ta se je tudi zaljubil v eno od mojih prijateljic, tako da me je ona klicala, da bi šli v ki­no, kje smo se vsi skupaj našli. Gledali smo film Tarzan in Jane in s~asoma se je od takrat nabralo 31 let skupnega življe­nja. y Dragica Adamovi} Intervju: Kje ste v službi? V službi sem v osnovni šoli. Kaj delate? U~iteljica sem. Koliko ~asa ste u~iteljica? U~iteljica sem 25 let. Imate kakšne probleme v službi? Vsaka generacija je druga~na in ima razli~ne probleme, ampak vse to je v opi­su dela. Imate kaj ~asa zase? V~asih moram popravljati teste, da izgu­bim pol dneva, v~asih pa imam tudi pro­sti ~as. Imate kakšne hobije? V prostem ~asu rada kolesarim in plani­narim. y Alana Afri} li, koliko poznamo Slovenijo skozi zgodovino in zemljepis. Na obisk je prišel tudi sveti Miklavž, ki je bil zelo vesel naše predsta­vitve in vsakemu od nas podaril majhno darilo. Otroci smo se ga zelo razveselili. Program se je kon~al s petjem slovenskih ljud­skih pesmi, ki smo jih peli s starši in u~iteljico. Na koncu smo se posladkali s piškoti, ki so jih spekle naše mamice in babice. Bilo nam je zelo lepo in upam, da se bomo prihodnje leto spet veselili skupnega druženja. Marina Fonio: Nekega dne nam je u~iteljica pri slovenš~ini dala vabilo za miklavževanje. V ~etrtek sem s sošolkami prišla v ^abar. U~iteljica nas je že ~akala v razredu. Vadili smo, dokler niso prišli starši. Ko so prišli, je u~iteljica povabila sv. Miklavža v razred. On je prej pekel piškote v nebesih. K nam je prišel sam. U~iteljica je napovedala, kaj bomo predstavili. Najprej smo poslušali najmlajše, potem smo Nika, Isabela, Emili in jaz povedale kratko pesem o sv. Miklavžu. Reševali smo križanke, peli pesmi in poslušali u~ence iz drugih skupin. Tudi Andrija, Jakov in Josip bi lahko sodelovali, ampak niso mogli priti. Mi­klavž je bil zelo zadovoljen in mu je bilo vše~. Ko je bilo konec, je Miklavž razdelil darila. Bilo je zelo lepo in komaj ~akam, da drugo leto spet pridemo. Nika Ignji}: Miklavževanje je dan, ko pride sveti Miklavž. Na ta dan je polno otrok, ki se ga veselijo in ga želijo videti. Tako je bilo tudi pri nas v ^abru. Polno nas je bilo. Vsi smo pri~akovali svetega Miklavža. Ko je prišel, smo otroci, ki hodimo na sloven-š~ino, imeli nastop. Peli smo, reševali križanke in pripovedovali pravljice. Na tem dnevu je bilo zelo lepo, ker smo se zabavali. Po vsem tem je Miklavž prinesel darila. Darila niso bila takšna kot doma, bila so takšna, kakršna so bila v davnih ~asih. Potem smo se u~enci in starši lahko malo posladkali. Bilo je lepo! Živi stik u~encev in odraslih udeležencev s slovensko kulturo Pri pouku veliko pozornosti namenjam živemu stiku u~encev s Slovenijo, s slovensko kulturo in življenjem. Navdušila sem jih za ob~asne obiske ljubljanskih gledališ~. Tako smo v novembru in decembru 2015 obiskali Ljubljano in si v Operi ogledali pred­stavo Labodje jezero in v Lutkovnem gledališ~u Mojco Pokraj­culjo. To je bil naš že deveti obisk hramov kulture v slovenski prestolnici, v kateri smo si ogledali znane dramske, baletne in operne predstave (Kralja na Betajnovi, Aido, Carmen, Gorenj­skega slav~ka, Hresta~a) ter lutkovne in dramske predstave za otroke in mladino (Martin Krpan, Janko in Metka). Seveda bo­mo tako nadaljevali tudi v letu 2016, saj si tega želijo otroci, mladostniki in odrasli udeleženci ter starši u~encev. V Ljubljani. Arhiv Dragice Motik. U~ence spodbujam tudi k aktivnemu so­delovanju pri odkrivanju oz. raziskova­nju Slovenije in njenih geografskih ter zgodovinskih zna~ilnosti. V eni skupini smo novembra spoznavali alpske in pre­dalpske dele Slovenije. Na to temo smo izvedli tudi tekmovanje v znanju. U~ence sem spodbudila, da pripravijo vprašanja in križanke. y Dragica Motik, prof., u~ite­ljica DPS v ^abru in Trš}u V Operi V novembru 2015 smo šli v Opero Ljublja­na in gledali Labodje jezero. Ko smo prišli v Ljubljano, nam je u~iteljica šla kupit karte. Ko smo se vsi zbrali, smo šli v gledališ~e. Predstava mi je bila zelo vše~. Kostumi so bili razkošni in zelo lepi. Ko se je predstava kon~ala, smo šli ven in se fotografirali. Malo smo se sprehodili po Prešernovem trgu, Tromostovju... in na koncu smo šli na topel ~aj. Pogovarjali smo se in zelo mi je bilo vše~. y Antonella Ožbolt Moj v~erajšnji dan V~eraj sem se prebudil ob šestih. Umil sem si zobe, se umil in pojedel zajtrk. Ko sem pojedel, sem šel poslušat glasbo. Ko sem prišel v šolo, sem se igral s prijatelji. Prvo uro smo imeli fiziko in smo se u~ili o sili. Drugo uro smo imeli biologijo, kjer smo u~ili o mehkužcih. Ko sem prišel do­mov, sem pojedel kosilo in se odpravil v glasbeno šolo. V glasbeni šoli smo imeli koncert, ki je bil zelo dolg in lep. Ko smo prišli domov ob devetih, sem bil zelo utrujen. Umil sem si zobe, se umil in šel spat. y Josip Malnar Jakob Aljaž Jakob Aljaž je bil sin kajžarja Antona Aljaža in Elizabete. Najprej se je šolal v Smledniku, šolanje je nadaljeval na lju­bljanski normalki, potem pa v nemški gimnaziji. Leta 1866 je odšel študirat na Dunaj. Želel je postati profesor, ampak je na materino željo opravil bogoslužje in bil posve~en v novomašnika. Jakob Aljaž je dolgo mislil, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi slu­žil kot planinsko zavetiš~e. S tem se niso strinjali ljudje, ki so držali z Nemci. Obramba Aljaževe ideje je trajala pol leta in na koncu mu je uspelo obraniti svojo idejo in je zgradil stolp. y Jakov Malnar 2. december: V Kastvu predstavili knjigo o dialogu z islamom dr. Ivice Križa D ialog ali... (Dijalog ili...) je knjiga ak­tualne vsebine, nastala po prou~e­vanju medverskega dialoga med kato­li~ani in muslimani v Bosni in Herce­govini. Avtor don dr. Ivica Križ, rojak iz Prezida, je kot prvi kristjan magistriral na fakulteti za islamske vede v Sarajevu in temi dialoga namenil tudi doktorski štu­dij, rezultat disertacije pa je njegova tretja knjiga, Dialog ali... Don dr. Ivica Križ, sta­rokatoliški duhovnik, v svojem delovanju opozarja na pomen tega dialoga nasploh pri reševanju religijskih izzivov in priza­devanju za vzpostavitev ve~je družbene pravi~nosti in trajnega miru v svetu. V nabito polni dvorani mestne hiše so navzo~e pozdravili predstavniki mestnih in županijskih oblasti, o knjigi pa so spregovorili mag. Hidajet ef. Hasanovi} iz Islamskega centra na Reki, dr. Bene­dikt Perak z reške filozofske fakultete in Vedran Obu}ina iz Društva za mediteranske študije. Don dr. Ivica Križ je dogodek sklenil s predavanjem z naslovom Islam, izziv ~asa in se v njem ozrl predvsem na krizo v Siriji. Program je povezoval Zoran Stevanovi} iz Regionalnega Info centra za mlade. Don dr. Ivica Križ je izjemno in vsestransko dejaven: predava na fakultetah v Osijeku in na Reki, kot starokatoliški duhov­nik službuje na Rabu, vodi društvo Tetrijeb za varstvo ogrože­nega divjega petelina, sodeluje v lokalnih in evropskih projektih ter piše knjige. Za svoje delo je prejel tudi ve~ priznanj in nagrad. 4. december: V mestni hiši na Reki predstavljena nova zbirka Marije Šenk R ojakinja Marija Šenk je v prepolni dvorani mestne hiše predstavila že svojo peto pesniško zbirko z naslovom Zaljubljena v morje. Tema je podobna kot v prejšnjih štirih zbirkah – Mojih prvih sto pesmi (2012), Podari mi nasmeh, Ar­cobaleno (2013) in Lanterna (2014) – in sega od krajine do družbeno angažiranih ter zelo ~ustvenih in ljubezenskih pesmi. Predstavitev je tudi tokrat spremljal lepo pripravljen kulturni program z nastopom mešanega pevskega zbora reških upoko­jencev pod vodstvom Vinka Badjuka (o~eta zborovodje KPD Bazovica), v kate­rem že dolgo poje tudi Marija Šenk. Glas­bena skupina Aledory pa je ob tej pri­ložnosti predstavila tudi novo zgoš~enko, Lahko no~, svet, na kateri je Alen Škrobo­ Don dr. Ivica Križ. Foto. Marjana Mirkovi} Predstavitve Marije Šenk vedno dobro obiskane. Foto: Marjana MIrkovi} Marija Šenk (prva z desne) je tudi ~lanica zbora. Foto: Marjana Mirkovi} 4. december: PPMHP, Reka: Tartini 1692–1770 V sodelovanju s pomorskim muzejem Sergej Mašera iz Pira­na so v Pomorskem in zgodovinskem muzeju Hrvaškega primorja (PPMHP) odprli razstavo Tartini 1692–1770, v Mar­morni dvorani pa je potekal tudi krajši koncert na njegovo glasbo. Kot je povedala avtorica razstave, kustosinja Duška Žitko, je to prva razstava o skladatelju Tartiniju zunaj Pirana, kjer se nje­gova dediš~ina varuje v spominski sobi, in prva celovita raz­stava o njegovem življenju in delu. Nastala je v sodelovanju z arhivi, RTV Slovenija in Skupnostjo Italijanov, postavitev na Reki pa s PPMHP, ki je aprila lani gostoval v Piranu z razstavo o reškem zdravniku dr. Franju Kresniku, izjemnem goslarju. Na razstavi so bili na ogled dragoceni predmeti iz Tartinijeve dediš~ine, kot so razli~ni rokopisi – tudi s podro~ja matemati­ke, saj je bil Tartini široko izobražen –, dokumenti in pisma, Zanimiva razstava. Foto: Marjana Mirkovi} 19. december, Lipa, Protest proti žici Ne rezilni žici. Foto: Marjana Mirkovi} 6. januar, Izšla slovenska mobilna aplikacija za zgodnje u~enje jezikov M obilna aplikacija Pravljica o Luni je prva slovenska knji­ga, ki je animirana in v sedmih jezikih dostopna v obliki mobilne aplikacije in je tako zaokrožila celoten koncept MINI POLIGLOTINI zgodnjega u~enja jezikov. Najboljša uporabniška izkušnja je na tablicah. Namen je, da ~im ve~ slovenskih otrok in potomcev slovenskega rodu po svetu lahko prisluhne slo­doprsni kip, kopija posmrtne maske in 3D-predstavitev Tartinijeve violine, ~e naštejemo le nekatere, ter dokumentar­no-igrani film Vražji Tartini v režiji Tuga Štiglica. Kot zanimivost velja omeniti, da mladega Tartinija v filmu iz leta 1995 igra grobniški rojak Zdravko Pleše, ta­kratni študent na ljubljanski akademiji za glasbo, danes vsestranski ustvarjalec, violinist, skladatelj, organizator festiva­lov in pedagog. Duška Žitko se s Tartinijem ukvarja že skoraj trideset let in poudarja, da jo je prevzel kot ~lovek sodobnega ~asa, ki se je v 18. stoletju odlo~il za svojo, ne za pot, ki so mu jo za~rtali starši, se z vso vnemo posvetil glasbi in postal vrhunski violinist v Evropi, pou~eval množico u~encev, bil inventiven v glasbi, genij, a tako skro­men, da se nikoli ni želel upodobiti. Zna­no je tudi, da je nadarjene u~ence pou~eval brezpla~no, ~e niso imeli sredstev. Znal je slovensko, hrvaško, italijansko, poznal je kulturo, ki združuje te prostore, in denimo v V sonati pastorale je denimo slišati istr­ski melos. Moramo se zavedati, da tako znanega glasbenika, kot je Tartini, na teh naših prostorih nimamo ve~. y Duška Žitko in Franco Juri O b maloobmejnem prehodu Lipa-No­vokra~ine se je ob nadzoru policij obeh držav zbralo približno dobrih sto lju­di. Pobudo za protest proti žici je dala Pri­morsko-goranska županija (PGŽ), župan Zlatko Komadina je dejal, da je Evropa ka­pitulirala, odstranitev žice pa so zahtevali tudi predstavniki ob~in in mest PGŽ ter številnih organizacij, od lovskih do bor­~evskih in prebivalci z obeh strani meje. Ob siceršnjem razumevanju razmer zara­di množice prebežnikov so govorniki opo­zorili, da žica škoduje predvsem lokal­nemu prebivalstvu in pod vprašaj po­stavlja evropske vrednote, kot so svoboda, dostojanstvo, enakopravnost in solidarnost. venskemu jeziku na aplikaciji. Dostop do aplikacije na Apple Store: https://itunes.apple.com/app/id1060991174 dostop do aplikacije na Google Play: https://play.google.com/store/apps/ details?id=com.minipoliglotini.luna. 17. januar, Karneval 2016, Kastav Z a peti letni ~as, namenjen maška­ram, gradiva tudi letos ni manjkalo in v kratkem ~asu do reškega karnevala 7. februarja in pepelni~ne srede se je zvr­stila množica dogodkov. Uradnemu za­~etku pustnega veselja na Antonovo so se v Kastvu tudi letos pridružile maška­re iz Slovenije, škoromati iz Podgrada in Topolške šjme iz vasi Topolc pri Ilirski Bi­strici, in pomagale preganjati zimo sku­paj z doma~ini, predvsem zvon~arji, ki zvesto ohranjajo krajevno tradicijo. Te pa ni brez glasbe s polkami in val~ki, s slo­venskim pridihom, ki je tako ali druga~e vtkan v tukajšnjo tradicijo. Pozorno oko strokovno podkovanega ljubitelja in po­znavalca tovrstnega ljudskega izro~ila, znanega kastavskega kulturnika in foto­grafa Branka Janija Kukurina, je pri eni izmed glasbenih skupin, ki so spremljale zvon~arje, opazilo kape z napisom Plani­ca, Slovenija. V rubriki Beseda v reškem Novem listu z dne 11. februarja je objavil zanimiv in duhovit zapis z naslovom Prava naša slovenska pusna muzika, nam pa poslal fotografijo, za katero se mu najlepše zahvaljujemo. 29. januar, Biograd, No~ muzejev V dalmatinskem mestecu Biograd je slovensko kulturno društvo Lipa iz Zadra organiziralo razstavo slik z naslo­vom Mostovi prijateljstva. Nastale so na likovnih kolonijah, ki jih od leta 2005 pripravlja SKD Lipa in povezujejo pred­vsem ljubiteljske in akademske slikarje iz slovenskih društev na Hrvaškem. Na razstavi so bila tako tudi dela treh reških rojakinj, Marije Omerza, mag. Marije Do­nadi} in Vide Grbac, ki so svoje ustvarja­nje predstavile tudi v KPD Bazovica, mag. Marija Donadi} pa je v društvu petnajst let tudi uspešno vodila dopolnil­ni pouk slovenš~ine. Razstava v biograj­skem domoznanskem muzeju je bila del humanitarne akcije za društvo Nasmeh, ki povezuje starše otrok s posebnimi po­trebami. SKD Lipa je v ta namen podarila tudi 25 knjig z naslovom Vsakdanje stvari, dvojezi~no zbirko poezije in krat­ke proze svoje ~lanice, zadrske književ­nice Andreje Malta Jezeršek. y Marjana Mirkovi} Maškare prevzele oblast. Foto: Marjana Mirkovi} "Piše Slovenija?! Pa ~igavi so oni? A klobuki so res šik!" Foto: Branko Jani Kukurin Vida Grbac. Foto: Marjana Mirkovi} Mag. Marija Donadi}. Foto: Marjana Mirkovi} Marija Omerza s h~erkama. Osebni arhiv. Slovenski kulturni praznik Praznik je, ko Prešerna slavimo. o njem s spoštovanjem govorimo, njegove pesmi pojemo, deklamiramo in se veselimo. Veliko je že let minilo, na Prešerna se ni pozabilo, tudi nikdar se ne bo, dokler mi živimo, bo tako. Poet je bil brez premca, spomnimo se Sonetnega venca, Balade o povodnem možu, O lepi Vidi in Kralju Matjažu. France Prešeren je bil doktor poezije, balade, romance in gazele. Zelo važna pesem je Zdravljica, to je himna vsakega Slovenca. Kaj bo tedaj Sre~na sem, ali se bojim, kaj bo tedaj, ~e ne prideš nazaj, kaj takrat naj storim. Vrata bom odprta držala, vsak dan te pri~akovala, v upanju živela za novi dan, kakšen bo, samo tebi je poznan. Sre~a me opaja, morska daljina razdvaja. Živim za tisti ~as, ko ne bo ni~ lo~evalo nas. Marija Šenk Na Reki, 26. novembra 2015 Margita Mari} in Lucija Sin~i}: Da bi le še kakšno leto D ejavnost mešanega pevskega zbora KPD Bazovica so ves ~as od nastanka leta 1947 z veliko predanosti dolga leta poleg rojakov soustvarjali tudi številni drugi pevci in pevke, ki jih je v društvo pripeljala ljubezen do slovenske pesmi ali petja nasploh, pogovor z njimi pa vselej odstre tudi nov pogled na reško zgodovino. Med pevkami, ki že vrsto let predano sodelujeta v delu zbora, sta tudi Margita Miri} (87) in Lucija Sin~i} (76) in njima smo name­nili tokratno rubriko Sre~anja. Za predano in ve~letno delovanje sta obe prejeli tudi ve~ zahval in priznanj društva. Margita Miri} na vaje letos (še) ne prihaja, okreva po poškod­bi noge in upa, da se bo kmalu znova pridružila zboru. Njeni spomini segajo v pr va leta nastanka društva (1947): "Takratna predsednica društva Zora Ausec nas je pritegnila k vklju~itvi, ker sem živela v reški ~etrti na Štrangi, kjer je tudi Slovenski dom. Bila sem v ve~ skupinah, najdlje pa v zboru. Ja, ostarela sem v Bazovici. Jože Grlica - Pepi in jaz sva najstarejši inventar zbora, haha. Pojem sicer tudi v reškem upokojenskem pevskem zboru, ki ga vodi Vinko Badjuk, o~e našega sedanjega in prilju­bljenega zborovodje Zorana Badjuka. A veste, zame so dobri vsi pevovodje, poslušam jih in upoštevam, saj kar re~ejo, je njiho­vo delo in velja ga spoštovati, da gremo naprej. Zelo rada po­jem, v~asih pa sem tudi rada plesala, bila sem v vseh mogo~ih društvih, tudi folklornih, vsega je bilo veliko. Tako je bilo tudi v Slovenskem domu, družilo se je staro in mlado. Spomnim se bifeja, baliniš~a in roštilja, prihajali smo z družinami, tudi moj sin je veliko ~asa preživel v igri na vrtu Slovenskega doma. Plesalo se je in družilo, lepo smo živeli, ni bilo razlike med Hr- Margita Miri}. Foto: Marjana Mirkovi} vati in Slovenci. ^lani društva so bili ve~inoma prebivalci te reške ~etrti, bili smo ena sama velika družba, uživali smo in se družili. In bili smo mladi, ja. Lepo smo se razumeli, sama po se na­sploh nikoli nisem marala kregati z ni­komer in morda sem tudi zato še vedno tukaj, haha. Veste, meni je vselej lepo: družabna sem, povsod se dobro po~utim, tudi danes, ko sem v letih." Dodaja, da so v Slovenskem domu vsi vedno prisko~ili na pomo~, kjer je bilo treba: "Tudi jaz sem pogosto poprijela za delo, povsod, najraje pa v kuhinji, kjer sva bili z Dragi­co Rizman prava in ustaljena ekipa: ne­kaj smo skuhali doma, nekaj v društvu, vsakdo je kaj prinesel od doma in miza je bila polna. In vse to je bila dobra volja sodelujo~ih. Zadovoljna sem z vsem, kar smo delali in ustvarili skupaj. Slo­venš~ino razumem, vendar je ne govo­rim, nisem niti poskušala, pa~ ni bilo potrebno. Nekaj slovenskih pesmi poje­mo tudi v upokojenskem zboru, ki pa je druga~e bolj usmerjen v repertoar doma~ih pesmi, iz tukajšnje, krajevne tradicije. Naš zbor v Bazovici, v katerem ves ~as pojem prvi alt, veliko nastopa in gostuje, rada imam vse nastope, poglejte samo, koliko se je nabralo krožnikov v spomin na sre~anja v Šentvidu pri Sti~ni, pa tudi drugod, ves zid v kuhinji jih je poln. In ~e le ni treba kje prespati, mi go­stovanja tudi danes niso problem. Ja, spomini so res lepi." Margita Miri} se je na Štrango priselila oziroma poro~ila s Sušaka, ki je bil v ~asu njenega rojstva mesta na drugem bregu Rje~ine. Delati je za~ela kot natakarica v hotelu Kontinental, a je bila pravzaprav, kot je bilo takrat obi~ajno, pravi, deklica za vse, od sobarice do kuharice in perice. "Vse smo morale znati, toda najraje sem bila pri šanku. Potem sem ve~ let delala tudi v prodajalni sadja in zelenjave ter na­zadnje tobaka, v kiosku na Žabici, kjer sem bila do upokojitve." Simpati~ni in zgovorni Margiti Miri} smo ob koncu pogovora zaželeli ~imprejšnje okrevanje, glede na to, da je od bolnišnic do zdaj spoznala zgolj porodnišnico, pa je pri~akovati, da se bo zboru pridružila v kratkem. pela v Bazovici! SRE^ANJA Lucija Sin~i} je odrasla v reški ~etrti Kantrida, od leta 1976 pa živi na Pod­murvicah, nedale~ od Slovenskega do-ma. V društvo se je vklju~ila po upokojitvi in je v zboru aktivna že ve~ kot dvajset let. K temu jo je nagovoril takratni zboro­vodja Franjo Bravdica, potem ko je v de­vetdesetih letih razpadel zbor Željezni~ar, ki ga je tudi vodil in v katerem je pela. Kot pravi, jo je bilo malce strah zaradi slovenš~ine, vendar v prijaznem ozra~ju in odprtem društvu to ni bila ovira. "Je­zik danes razumem, ni težav pri petju, niti pri izgovarjavi, imam vse glasove tu­di zapisane, da ga ne bi kaj polomila. V Bazovici mi je lepo, prišla sem – in ostala. Z nekaterimi ~lani sem se tudi spoprijate­ljila. Pojem samo v tem zboru, precej na­stopamo tudi izven društva, vendar hodim zdaj samo na enodnevna gostova­nja in na pevskem sre~anju v Šentvidu pri Sti~ni se tako nekateri udeležimo le kon­certa na predve~er tabora. Na nastopih in tam, kjer je pesem, je vselej lepo. Naš zbor poje razli~ne pesmi, vse so mi pri srcu, slovenske so zelo ~ustvene, tudi naš mae­stro jih obožuje. Ja, on je zelo priljubljen, dobro nas vodi in u~i, nenehno opozarja na napake in v~asih tudi poviša glas, a moramo ga poslušati, on pa~ ve, kako mora pesem zveneti." Lucija Sin~i} je prva štiri leta hodila v italijansko (dvojezi~no) osnovno šolo na Kantridi. Bila je najmlajša v družini s še­stimi otroki. O~e, po njem je podedovala veselje do petja, je bil namre~ iz Pore~a in doma so govorili italijansko. "Ve~ina otrok na Kantridi se je v letih po drugi svetovni vojni sporazumevala v italijan­š~ini, in to mi je v šoli prineslo težave s hr vaš~ino. Kljub materini želji se nisem želela vpisati v hrvaški oddelek. Pri štiri­najstih letih mi je mati umrla, po osem­letki nisem mogla nadaljevati šolanja, ostala sem doma, skupaj z o~etom in bratom, ki sta bila zaposlena. Prevzela sem skrb za vsa gospodinjska dela. Pri šestnajstih letih sem se zaposlila, najprej kot natakarica v luški restavraciji na Ža­bici in zatem na Trsatu, pri enaindvajse­tih pa v reški tekstilni tovarni Rio in tam do~akala upokojitev. Spominov je veliko, od številne družine sem ostala sama. Živim skupaj z možem, imava h~er in dva odrasla vnuka, oni so na ^avlih. Za Bazovico tako ostaja ~as, rada imam to društvo, rada sem v družbi, z veseljem tudi za­plešem, samo v teh letih me noge ravno ne poslušajo preve~, ~eprav ne dajo miru, dokler igra glasba. Moram re~i, da bi brez petja in ~asa, preživetega v društvu, v mojem življenju nastala velika vrzel. Vsi se med seboj dobro razumemo, lepo nam je in ostala bom, dokler bom mogla." Lucija Sin~i}. y Marjana Mirkovi} Foto: Marjana Mirkovi} Devin. Foto: Dionis Juri} Buzet. Foto: Dionis Juri} Jasenovac. Foto: Dionis Juri} Prisojnik. Foto: Dionis Juri}