v«« DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME w m f 1.4 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 89 CLEVELAND, OHIO,. TUESDAY MORNING, APRIL 14TH. 1936 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. Ameriška liga se orga- Mussolini je spremenil Celo Hooverjev sin je nizira za ohranitev miru v Ameriki v ogromen vojaški stroj Washington 12. aprila. Državni oddelek vlade jr pravkar naznanil, da je dobil od treh latinskih republik v Ameriki predlog, da se ustvari ameriška ligi';, katere namen bi bil ohraniti mir tako v Severni kot v Južni Ameriki. Predsednik Roosevelt je že pred par meseci naslovil na vse vlade ameriških republik poseben poziv, da pošljejo svoje zastopnike na konferenco miru v Buenos Aires. Do danes je na Rooseveltov poziv odgovorilo že 37 držav Južne iti Centralne Amerike. Nekatere države so predlagale, da tuko Severna kot Južna Amerika začneti z razoroževa-njem, zopet druge svetujejo, da si ameriške republike medsebojno na ekonomski način pomagajo, tretje so pa za ustvaritev Ameriške lige za mir. Tri ameriške republike se do-sedaj še niso odzvale pozivu predsednika Roosevelta, Ecuador, Paraguay in Bolivia, toda pričakuje se tudi njih odgovora. Konferenca ameriških republik se bo vršila v poletju v Buenos Aires, Argentina. Predsedniki vseh omenjenih sedemnajstih ameriških republik so poslali predsedniku Ropseyel-tu pisma polna priznanja, ker je začel prepovedovati prijateljski sporazum med ameriškimi republikami. Vsi so obljubili polno sodelovanje. Predsednik Ubico ocl republike Guatemala je svetoval, da se ustvari Liga ameriških narodov, katere namen naj bi bil skupno sodelovanje in da se člani te Lige zavežejo, da pridejo eden drugemu na pomoč v slučaju, da so napadeni cd kake tujezemske sile. -o- Deževno vreme Vrtnarji okoli Cilevelanda, ki sadijo in prodajajo vsakovrstno zelenjavo, se bridko pritožujejo radi dolgotrajnega deževnega vremena, ki je povzročilo, da vrtnarji ne morejo saditi na prostem sadik za razno zelenjavo, že sedaj so tri tedne kasni in vremenski prerok trdi, da bo tudi ta teden večinoma dež. Ko se vreme vsaj deloma uredi, bodo začeli vsi naenkrat saditi, kar bo povzročilo, da bo v juniju mesecu toliko zelenjave na trgu, da bo cena silno padla, zlasti kar se tiče pese, redkvice, špina-Če, čebule, zelja, solate, korenja, Peteršilja, graha in enakega. Vrtnarji torej z žalostjo gledajo v bodočnost, dočim se gospodinje vesele nizkih cen. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Stanley Tome, 613 E. 112. St., in Miss Louise Kapel, 19209 St. Clair Ave. Mr. Frank Vidmar, 14313' Sylvia Ave., in Miss Rose Petro, 18522 Underwood Ave. Mr. Frank Opalek, 6213 Glass Ave., in Miss Julia Bouka, 5803 Superior Ave. Mr. Joseph pevec, 1019 E. 66th St., in Miss Florence Kolker, 1958 W. 57th St. Bilo srečno! Rim, 13. aprila. Mussolini je tekem zadnjih par let popolnoma preobrazil Italijo v ekonomskem in vojaškem oziru, tako da je Italija danes popolnoma pripravljena za novo vojno, ki bo na. vsak način izbruhnila v Evropi. Radikalne spremembe so se izvršile v bančnih postavah, v vseh industrijah, pri poljedelstvu in rudarstvu, in vse to v namenu, da postane laški narod kolikor mogoče neodvisen od drugih držav in tujezemske trgovine. sevell načrta Washington, 13. aprila. Da Rooseveltova administracija ni gledala na levo ali desno, ko je delila farmarjem podporo v njih najhujši stiski, je dokaz ček, ki ga je dobil Alia Hoover, sin bivšega predsednika Hooverja, ki je največji kritik administracije predsednika Roosevelta. Sin bivšega predsednika v Bakersfield, Cal., je potrdil vest, da je dobil od poljedelskega oddelka vlade ček za $4,800.00, ker se je ravnal po določbah AAA, kot je narekovala postava. Mlaj Nadaljne spremembe prihaja- « Hoover je lastnik nekega ran-jo, in te so večinoma političnega ^ v Bakersfield, in ker ni nasa-in upravnega značaja. Po izja-M'1 toliko bombaža kot sicer, je vi Mussolinija samega so bile te spremembe izvršene radi abe-sinske vojne in radi bližajoče se evropske vojne. Obenem pa namerava Mussolini Italijo preustvariti tako, da bo dobila "kontrolirano gospodarstvo' 'in "mobilizirano industrijo." Skratka, Italija bo absolutno pripravljena, kadar se zavrtijo vojna kolesa evropskega militarizma. Mussolini je prepričan, da čaka Italijo še velika bodočnost, da bo v bodoči vojni igrala Italija največjo vlogo in da bo prišla zmagovita iz vojne in bo lahko imela prvo besedo pri od ločevanju usode evropskih narodov, kakor jo je imelo starodavno rimsko cesarstvo. Mussolini je samo pozabil, da se je najmočnejše cesarstvo, ki je kdaj obstalo na svetu, rimski imperij, zrušilo v prah in pepel po primeroma kratkem obstanku. -o-- Ta je znal hraniti! j Katoliški m o n s i g n o r Kongresmani v sporu Boljševiki odgovarjajo ... • s, .. r. m ex | I IBtl • Včeraj je policijski načelnik v Clevelandu suspendiral iz službe policijskega kapitana Louis J. •''adeka, potem ko je bil zaslišan od državnega prosekutorja in velike porote. Prosekutor bi rad dognal, kako je bilo kapitanu čadeku mogoče prihraniti $109,000 v 30. letih, odkar je bil policist, dočLm je vsa njegova napada Rev. Cough lina radi politike Eden najbolj radi preiskave Town send poslovanja na Hitlerjeve napa-de s "kulturo" Beilin, 13. aprila. Ni dolgo Cleveland. — Eden najbolj Washington, 13. aprila. —, -....... - -.- prominentnih katoliških pro- Med kongresmani, ki tvorijo tega, ko je nemški diktator fesorjev v Ameriki, monsig-1 poseben odsek, katerega na- Adolph Hitler imel skrajno za-nor John A. Ryan, ki poučuje; loga je bila preiskovati pošlo-; ničevalen govor o boljševiški sociologijo na univerzi v VVa-! vanje Townsend organizacije,; kulturi, manirah, običajih in ne-poiicist, aocun je vsa megova shingtonu, je govoril te dni vije nastal oster spor radi sisce-j taktnosti. Sovjetski poslanik v plača v 30. letih znašala le $67,- Clevelandu in izjavil, da se'ma in načina, kako se vodi Berlinu, Jacob Suritz, ni odgo- ----nnKo io in riviofooi Rcnr Prviifrh- nHAial/oim >\nr»f! ni* wnvil 1.0 H Hlovipvo TlfmSldp 7. I if*- 966. Včeraj je pričalo pred veliko poroto devet bivših butlegerjev, ki so izjavili, da so kapitanu plačevali denar, da je mižal z obema očesoma, ko so tekom prohi-bicije prodajali žganje. Neki ex-butleger je pričal, da je plačal čadeku nad $2,000.00. Enako so se izjavili drugi. nahajajo pristaši Rev. Cough-lina enako kot nasprotniki predsednika Roosevelta na popolnoma zgrešeni poti. Msgr. Ryan je v govoru pred City klubom v celoti odobril ves program predsednika Roosevelta. "Mojstri industrije so se tekom zadnjih 3. let v Ameriki čudovito hitro dobil od vlade prispevek $4,-800.00. Administracija pred sednika Roosevelta je nalašč dala v javnost to vest, da dokaže, da pod sedanjo demokratsko vlado niso dobivali koristi in ugodnosti samo demokrati, pač pa tudi republikanci in da je bila postava za vse ljudi enaka. Vlada bo s tem dokazala, da oni, ki najbolj kričijo proti novemu dealu, so imeli enako korist od njega kot demokrati ali vsak povprečen ameriški državljan. Republikanci so dolgo časa trdili v javnosti, da je administracija predsednika Roosevelta podpirala samo demokratske farmarje, sedaj pa< ko je prišlo na dan, da je celo Hooverjev sin dobil plačilo od demokratske administracije, so republikancem seveda usta zaprta. -o- Kapitan čadek je bil velik ^ temeljito spremenili," je de-prijatelj bvišega župana Harry Velikonočno vreme Mladi John F. Terček, urednik "The Club O-Pal News, je pred dvema tednoma napisal notico v dotičnem listu glede velikonočnega vremena. Dotična številka je izšla 10 dni pred velikonočno nedeljo. Mr. Terček je napisal tedaj, da bo za Veli-konoč še precej jasno, in da bo okoli posijalo solnce na velikonočne šetalce. In v resnici se je tako tudi zgodilo. Mr. Terček pravi, da je pogodil vreme za Velikonoč, potem ko je pregledal razne pratike, koledarje, almanahe in ko je opazoval stanje zvezd. Prepričani smo, da bi bil Mr. Terček boljši vremenski prerok kot pa naš Mr. Mize, ki sedaj vrši to delo v Clevelandu. Močna zavarovalnica John Hancock zavarovalna družba izkazuje v svojem letnem poročilu premoženja $731,500,-916.33 ter ima za leto 1936 pripravljenega lastnikom zavarovalnih polic za dividende lepo vsoto $15,974,706.37. Slovenski zastopniki pri tej zavadrovalni družbi so: Robert Sternen, L. Mrhar, Thomas Germack, Edward Kovačič, John Centa, Louis Levstik, Alvin Oblak, William Tofant. Distriktni manager je pa Joseph F. Furlan. Smrtna kosa Kot je bilo že poročano je preminul v nedeljo večer 11 letni Marion Shemrov. Poleg žalujočih staršev Franka in ivtary, za-AJOZdrav(i iz 'Californije pušča tudi brata dvojčka, Fran-Iz sončne Californije pošilja- ka. Pogreb se vrši iz hiše žalosti, 15180 Broadway Ave., Maple Heights, O. pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis L Mestni proračun Sledeče številke povzemamo iz mestnega proračuna za leto 1936: mestna vlada namerava popraviti letos 613 cest, kupiti 25 novih trukov za pobiranje odpadkov, 23 traktorjev. V oddelku za ceste in javno postrežbo nameravajo zvišati plače mestnim uslužbencem za $246,-000. Nadalje je odmerjenih $15,500 za nove policijske avtomobile $18,000 za zboljšanje policijskega signalnega sistema, 127 novih varnostnih zon nameravajo zgraditi, nakupilo se bo 15,000 cevi za ognjegasce, 50 novih signalov za ognjegasce. Ognjegascem se zviša plača za 293,000. V mestni bolnici bodo popolnoma preustrojili kurilni sistem, nadomestili bodo 35 novih bolniških strežnic, nastavili 12 novih zdravnikov. Plača se bo zboljšala za $306,000. Očividno ima mestna vlada precej denarja. . L. Davisa. Ko je bil Miller župan je čadeka degradiral in celo suspendiral iz službe, toda med tem je bil Davis izvoljen in njegovo prvo delo je bilo čadeku vrniti vse časti in ga povišati v službi. Dočim preiskujejo državne oblasti "poslovanje" čadeka, se je pa zanj začela zanimati tudi zvezna oblast. Izredni agent Kirk je začel preiskovati, če je čadek sporočil zvezni vladi, koliko dohodkov je imel in če je od dohodkov plačal davek. Ako ga ni, tedaj ga samo zvezna sodnija lahko kaznuje z sporom 20 let. Svoje "prihranke" je kapitan čadek najraje vlagal v razne posojilnice. Ko je imel dovolj denarja, je pa prenesel denar v pokopališke lote, take, kakor so jih predajali sleparji našim ljudem. Čadek je kupil za $80,000 takih lotov in jih prodajal naprej, zlasti našim ljudem, ki so imeli denar v posojilnici. In tu je isti grm, za katerim tiči zajec. Izvedelo se bo marsikaj še o teh sleparijah. O podrobnosti poročamo jutri. Kapitan čadek je bil več let poveljnik 4. policijskega okraja, ki se razteza od 40. ceste do Norwood Rd., in kjer se nahaja slovenska naselbina. -o- med člani odseka jal Msgr. Ryan. | Odsek je odgodil vsa na- "Toda ko se bliža čas poli- daljna zasliševanja za naj- tične kampanje je prišla iz j manj tri tedne, ker se člani preiskava proti Townsend or- j voril na Hitlerjeve napade z be-ganizaciji. sedami, pač pa s kulturo. V preiskovalnem odseku sei Suritz je povabil vse diploma-nahaja osem članov, in sicer te v Berlinu, zastopnike časopis-štirje demokrati in štirje re-! ja in voditelje nemškega družab-publikanci. Ta odsek je bil j nega in kulturnega gibanja v formuliran na nestrankarski i svojo palačo na izredno predata-podlagi, da se ne bi moglo od-lVo in koncert, seku očitati strankarstva. To- če bi prišel kak tujec v čarob-da vseeno je prišlo do spora 1 n0 krasno palačo, v kateri prebiva zastopnik proletarske in bolj-ševiške Rusije, tedaj ne bi niko- Wall Streeta zahteva, da se'odseka ne morejo sporazumeti li verjel, da se nahaja na boljše-višlrih tleh. Ruski poslanik in i - : njegov štab, vsi so bili oblečeni vrnemo "k starim, dobrim ča- medsebojno. Glavni viri ne-i v' Rjjajnjh frakih, dočim o njih som." To priča, da se ameri- j sporazuma so sledeči: 'soproge bleščale v oblekah naj- ški industrijalci niso ničesar 1. Zakaj ni bil poklican naj novejše pariške mode. naučili iz strašne depresije, pričevanje dr. Townsend sam, podanik Suritz je sprejemal Oni nam hočejo vsiliti ono ma-iki je ustanovitelj in originator ,ro,(.e popolnoma po "burnij-šinerijo za bodočnost, ki se je |Townsend načrta za starost-1 s)fe!V1" sitemu. Da celo roke jo tako klaverno izkazala v pre- no pokojnino. Dr. Townsend, poljubljal aristokratičnim žen-teklosti." j je sam pisal načelniku kon-,kam in se priklanjal, kot bi bi! Tekom vprašanj in odgovo- grešnega odseka, da pride pro-, jx-en v c,|rski tjružini- Ko je rov pred članstvom kluba je stovoljno, kadarkoli ga pokli- r.e')a laškega poslanika, neka Msgr. Ryan izjavil, da veruje v 30-urni delovnik, ki bi skoro gotovo odpravil brezposelnost. Glede Coughlinove politike, Townsend načrta in idej ranj- cejo. , . . , , ,. grofica, prišla pozno k koncertu, 2 Zakaj ni bilo dovoljeno, ^ ^ njej nasproti in .. U /. u4- f " 1 rtvvi ntirnn r r< t im l/n r A Robert Clementsu, tajniku te organizacije, ki se je pred ne-j jo osobno peljal v prvo vrsto kaj tedni odpovedal, da bi po- edežev. " TT j , T? • ' i ' r m ' I ' V ogromn marmornati dvo- kega Huey Longa se je dr. da točno in popolno shko vse- , , . . . ... t» • • -i i j * , •m , , run poslanske palače se je vršil Ryan izjavil sledeče: Iga poslovanja Townsend or- , 1 j . ' . , «xT X vi • , ■ . .. koncert, pri katerem sta nasto- "Nas problem ni ekonomski!gamzacne. 1 1 pač pa industrijski. Načrt dr Townsenda bi pač spravil neštete milijone med ljudi, to- 3. Zakaj se zavlačuje pre-!»ila iskava od dneva do dnevu?: umetnika, d^ doka^eta da una _ _ v , . .... , , Hudi Rusna kultu.ro, dasi Hit- sieie iimijuiic meu ijuui, lu- i Vec demokratskih kot repu-i da v kratkem bi dognali, da jblikanskih članov odseka tr- ler J™1 "e ^obrava ne moremo zmagovati davkov,Idi, da je preiskava proti tej 1 rof- David Ostrach je igiai ki so potrebni, da se izpelje!organizaciji " enostrankarska,' na d^ceno violino, o kateri se Townsendov načrt. Najbolj- da se sliši samo ena plat zvo-!Je poslanik Suritz izjavil, da je ša točka Townsend načrta je na, dočim se drugim ne pusti I državna last, toda Rusija ne za- zahteva, da se mora pokojninski denar potrošiti v enem mesecu. "Coughlinov načrt je, koli pričati. Štirje člani preisko- j takih umetnin v muzeju, valnega odseka so se napotili j kot to delajo v Nemčiji, pac pa v razne države, kjer privatno I Pljuje umetniške instrumente zaslišujejo pristaše ali na- imetnikom, ki so vredni prizna- \JV Ugllimu« IIOV.Il Jt, nuii- «ai>n.jujvjv --- --------. . . kor morem jaz razumeti, sa- sprotnike Townsend načrta. I nja. Pro*. Ostrach je igral mo denarne vrednosti. Jaz Na vsak način je gotovo, da j kompozicije Tartinija, Beethow-nikakor nisem prepričan, daje kongresni preiskovalni od na Schumanna m \V lemawskija. se nahaja Coughlin na pravi sek dospel na mrtvo točko, ki Po koncertu je boljseviski po-poti. Coughlin neprestano tr-1 ne ugaja načelniku odseka,! danik peljal goste v obedmeo, delati denar. To se vrši danes Operna vstopnina V korist kulturnih vrtov v Clevelandu bodo proizvajane vj| Clevelandu tri odlične opere in & vstopnina k tem operam je ta-ko poceni, da lahko sleherni pride. Vstopnice so od 50c naprej. Svoje dni je bila najcenejša di, da samo vlada bi smela kongresmanu Bellu, in bo pre-, kjer so se vsedli k najbolj boga- iskava skoro gotovo potlačena. | to opremljenim in obloženim -o--| mizt'.m, kar so jih še kdaj videli Bomba za pivnico ! v življenju. "To je več kot kra- jo Pozdrave: Mrs. Marie Pris-!and, Mrs. Bara Kramer, Jos. J- Sterbenk, Mr. in Mrs. Anzick, ^-------------------v Mary Slanec, Ana Skala in The- Ferfolia, v sredo zjutraj. Nase resa Sterbenk. globoko sožalje preostalim. Mlada žena umrla V pondeljek popoldne je preminula Ana Kekič, rojena Apa-naitis, stara 33 let. Umrla je kmalu po operaciji v bolnici. Nekaj dni prej je bila še popolnoma zdrava in je bila zaposlena v tovarni. Ranjka zapušča soproga Nikolaja Kekiča, šest let starega sina Richarda, štiri sestre, Helen, Mary, Adele, Margaret in brata Williama. Družina je stanovala na 1215 E. 81st St. Pogreb ranjke se bo vršil iz hiše družine Peter Jeleničeve, kjer ima soprog Kekič svoje sorodnike. Hiša se nahaja na 1394 E. 26th St. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Nikolaja in potem na Calvary pokopališče pod vodstvom A. Gr-dina in Sinovi. Prizadetim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! vstopnina k operi $2.50 in so se vstopnice prodajale tudi po $8 do $12. Vodstvo Kulturnih vrtov je bilo mnenja, da se da slehernemu priliko udeležiti se opere. Tri opere bodo podane: 28. aprila "Rigoletto," 29. aprila "Ca-valeria Rusticana" in 30. aprila "Aida." Opere proizvaja San Carlo Opera Co. v mestnem avditoriju. Vstopnice lahko dobite tudi pri tajniku Jugoslovanskega kulturnega vrta, pri Mr. Jos. Grdina, 6121 St. Clair Ave. Msgr. Ryan je napadal tu- Včeraj zjutraj okoli 3:30 je Ijeva gostija!" so vzklikali gosti di kapitaliste, ki trdijo, da je rekdo vrgel dinamitno bombo Na mizi so bili najbolj drago uprava predsednika Roosevel- v pivnico Oriental Gardens, ceni kavijarji in jedi, o kater.: ta socialistična. "Kdorkoli je! 11807 Buckeye Rd. Toda bom- priprosti ruski proletarec še n čital platformo socialistične j ba se ni razletela. Lastnik piv- dar sanjal ni. Iskreča se vina Velikonočna parada V nedeljo kmalu potem, ko so ljudje pričeli prihajati iz cerkva, se je pričela silna velikonočna parada po Euclid Ave., in sosednih cestah. Tudi sonce je storilo svojo dolžnost in nekaj časa prijazno obsevalo paradni-ke. Računa se, da je bilo pri popoldanski velikonočni paradi skoro 200,000 ljudi. Louis Kovačič umrl V Charity bolnici je sinoči umrl Louis Kovačič, 1243 E. 61st St. Podrobnosti poročamo jutri. Pogreb bo vodil Frank Zakrajšek. stranke iz leta 1932, bo takoj dognal, da (nima ,niti ene točke skupne z demokratsko platformo. Mr. Roosevelt skuša olajšati gorje ljudem sedaj ko so najbolj potrebni, in ne gleda v bodočnost in čaka, da ljudje danes umirajo od lakote," je rekel Msgr. Ryan. -o- Za Kulturni vrt Za Jugoslovanski kulturni vrt je prispevalo društvo Presv. Srca Jezusovega vsoto $5.00 in sicer $2.50 za spomenik Simona Gregorčiča in $2.50 za Ivana Cankarja. Mr. Frank Stego je pa daroval za spomenik Simona Gregorčiča $1.00. Zavednemu društvu in rojaku iskrena hvala! — I>r. Naš Dom št. 50 SDZ nice .na vraga ne more dognati, Krima, Italije in od drugod, zra-kdc je bil tako prijazen in mu ven pa najfinejša vodka-, poslal tako nenavadno veliko- Ko so se gosti nagostili do nočno šunko! ; skrajnosti, so se umaknili v so- Zadušnica sednjo dvorano, kjer je najfi- V blag spomin druge obletni- nejša godba začela igrati plesne ce smrti pokojnega Charles komade. In plesali so proletarci Kralla se bo brala sv. maša v » kapitalističnimi ženami, diplo-Četrtek .16. aprila ob 8. uri zju- mati in žurnalisti, civilisti m vetra j v cerkvi Marije Vnebovze- jaški atašeji v briljantnih unite na Holmes Ave. Sorodniki formah do zgodnjih jutranjih in prijatelji ranjkega so prijaz- ur. no vabljeni, da se udeležijo. * Ves teden je nemško časopisje Lincolnova smrt 0 leJ >lj8eviSk. kulto- j Danes poteče 71 let, odkar je ti" in je moralo priznati, da bil predsednik Abraham Lin- znajo proletarci in boljševiki fi-coln ustreljen v Ford gledališču nejše jesti in piti in zabavati kot v Washingtonu. , P* nemški kapitalisti . . . Direktorska seja ■ , ., , Danes zvečer se vrši redna Stanley Kuznik umrl direktorska seja direktorija S. Nagloma je preminul sinoči N. Doma. Pričetek ob 8. uri. Stanley Kužnk, 3572 E. 8T2nd Pozor, člani! Radi izrednih j Vsi direktorji so prošeni, da St. Podrobnosti poročamo ju-razmer v naselbini sklicujemo 8e gotovo udeležijo. i tri. Pogreb bo vodil Louis L. redno sejo točno ob 7:30 v sredo večer, 15. aprila. Vdeležite se v Fara sv. Kristine I Ferfolia. Seja skupnih društev fare Unija za soc. pravico polnem številu. Na seji boste [sv. Kristine* se vrši v četrtek Unija za socialno pravico, po-z vedel i, zakaj se gre! — John večer 16. aprila. Povabljeni družnica št. 17, ima v četrtek Požar, predsednik, .Frank Stem-so vsi zastopniki, da se seje zvečer ob osmih sejo v SND na berger, podpredsednik. udeležijo. ' 80. cesti. Vsak je dobrodošel. £ —'-TT^ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 14TH, 1936 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME IX1T Bt. Olalr A v«. SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Oleteland. oblo Published dally except Sunday* and Holidays Za Kulturni vrt NAROČNINA: Za Ameilko lu Kanado, ua leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pofttl, pol leta 13 50 Za Cleveland, po rasnašalclh: celo leto, $9.60, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo! Ne vem, kaj je bilo temu vzrok? Pred par tedni smo sklicali sejo, da se organizira akcija za Jugoslovanski kulturni vrt. Pa je bil odziv tako malenkosten, da se je morala seja odložiti. leto, 18.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $S.&0 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. 8. and Canada $3.00 tor 8 months; Cleveland, by mall, $3.SO lor 8 month«. Cleveland and Euclid by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 8 months. Single copies I cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3d, 1879 Da ni zanimanja za izpopolnitev s našega kulturnega vrta in postavitev spomenika Ivanu Cankarju in Simonu Gregorčiču, ne morem verjeti. Po vseh naselbinah v Clevelandu in okolici so že podvzeli potrebne korake tozadevno, samo pri nas se ni še nič storilo. Zato tem po Da, pripravljeni smo, da postrežemo kar najbolje in vam pripravimo prijazen večer. Torej pridite na to našo prireditev ter bodite zagotovljeni, da boste zadovoljni. Ker je obstoj tega zbora odvisen od obilne udeležbe od strani cenjenega občinstva, zato vas prijazno vabimo, da nas blagovolite posetiti v obilnem šte-bilu. Saj veste, da brez vaše pomoči pevski zbor ne more obstati. Program se prične izvajati točno ob 6:30 in ne ob 3:30 kot ! omenjeno na vstopnicah. Za šali do sedaj 22,360,938 lir v zlatu. Kako je drugod v Italiji s cestami, ne vemo, vendar pa je gotovo, da marsikje vsled ogromnih stroškov v Abesiniji dela zastajajo in ceste postajajo zanemarjene. To gotovo ne bo v nikakem razmerju z| Euclid Rifle and Hunting Club Piše F. Sober, tajnik Na seji 7. aprila je bilo sklenjeno, da se preselimo v mesecu velikimi koristmi, ki si" jTh'obe-1 maj u ,iafar1mek streljanju. To-tajo z zavzetjem Abesinije. IZ DOMOVINE Dragoceno priznanje Amerikancev Slovencem Victor J. Požar, predsednik. No. 89, Tues., April 14, 1936 j tom prav iskreilo prosim in po-;1)evski zbor Cvet: zivam vse zastopnike in zastopnice društev kakor tudi vse dru-1 ge, ki se zavedajo važnosti te; akcije, da se prav gotovo udele- IZ PRIMORSKEGA Stoteri in stoteri Jugoslovani v Clevelandu so bili pre-;žijo seje, katera se vrši v sre- teklo velikonočno nedeljo prijetno presenečeni, da, njih srca I do ob 7:30 večer 15. aprila vi - so se dvignila višje na velikonočno nedeljo, ko so z narod-1cerkveni dvorani. Torej prosim,, _Mladenič iz Slivja konfi- nim ponosom, z ameriško lojalnostjo in priznanjem zrli na, da pridete, da ukrenemo vse po-jniran za dve leti. Postojna, tedenske potniške listke, katere izdaja družba cestne želez-j trebno, da tudi naš Collinwoodjmarca 1936. _ Konec januar- nice vsak teden enkrat, in ko so naši ljudje opazili na teh'stori svoj del k izpopolnitvi na- Ja se je nekj mladenič iz Sliv-voznih listkih sliko kipa svojega lastnega rojaka — škofa šega kulturnega vrta. ; ja pri Materiji peljal s kole- —V Ljubljani je v 84. letu starosti umrl zasebnik Jernej Jenko. — V Splošni bolnišnici je umrl Anton Brolih, bivši gostilničar in lesni trgovec, i rej bo streljanje vsako sredo popoldne na Močilnikarjevih farmah, seve, na lončene golobe. I Tako bo tudi prihodnja mesečna seja na farmah ter ste pro-šeni, da se je udeležite vsi. Kot običajno, bo tudi na prvem ma-jevem stirdljanju malo "treta-nja" od strani naše ljubljene blagajne, ki je naš up sedaj in -V Dolenji vasi je 15. mar, " Za zad"J0 T' , b° ca umrla Uršula Zobec. Za.l Močilmkar pustil ,se bo vrsi tu-| pušča 4 sinove in eno hčer, ki di Ples na strmfiču m tam, kjer, so deloma že v lastnih druži- Me bil° lansko leto k»renje. Am-| nah, gospod Ivan je okrajni] Pak plesavci naj pridejo v bu-j načelnik v Celju. cah- da ne bo kaJ naPek" čez' teri se bodo obravnavale hudo važne stvari. Streljanje na lončene golobe bo pa po potrebi in pride na dnevni red pod rubriko razno. Fantje, bodite pametni in pridite prvo sredo v maju na strelišče. Po nobeni viži vam ne more biti žal. če vam pa bo, je nekaj narobe z vami. Torej na svidenje pri kantini. Izid streljanja na 7. aprila: Šepic ........................69 Dolenc J................. 88 Gole ........................ 91 Baraga .................... 82 Dolšak .................... 81 Rožanc .................... 59 Sober ...................... 82 -Huda nesreča. V Šenčur- baro se nam bo režal Drenikov j pridelek, ki bo tako jezen, da bo I Lavrence Leskovec. isom jz Trsta. V mraku ga je -o--ustavila cestna milica in dobii Naši Škrjančki ke 2(J-2(\lir globe' Ker nJimel J i dovolj denarja pri sebi, je jvzdihnil, da je treba v drža- Da ne bo kdo mislil, da na na- j j ši strani tukaj v beli Ljublja-i vi plačevati takse, davke in Friderika Barage, katera slika je natančen posnetek sporne-1 nika slavnega škofa, kot se nahaja danes v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelndu. Kot smo včeraj na kratko pojasnili med novicami, izdaja družba cestne železnice v Clevelandu tedenske vozne listke, veljavne za en teden, in ki veljajo $1.25. S temi prevoznimi listki je sleherni upravičen voziti se ves teden po vseh progah družbe cestne železnice v Clevelandu in v pred- j »i kar spimo, naj vam kar na- -m 0 ki je globoko|februarja 1876 v prelepi oko- kaj bi bolj veselega in zanimivega napravili za stare in mla- pretresla vso okolico, se je ne- ikarskega mojstra g. Albina ^knjižice in lastnikom plačal le Iz Dol i Valanda iz Krškega, ki je za-[določen znesek na račun, zagledal luč sveta na dan 29. vezaval pa se je, da bo ostanek plačeval v obrokih. Doslej je znano, da je nad 150 lici Celja! Svoja mladostna tu so ga odpeljali v zapore v davno zgodila pri 'nalaganju ita je Preživel na Vidmu in vlagateljev oškodovanih za ne-Reko, kjer ga je konfinacijska |kolja za vinograde K" so v Krškem> kjer je obiskoval kako dva milijona dinarjev. komisija obsodila na dve leti konfinacije. Domači dolgo časa niso vedeli za njegovo uso- de, no, pa bolj za mladino. Tu-|do in še]e> ko je bil odpeljan kaj stanujemo različni ljudje, ;v konfinacijo, so dobili sporo-zato imamo pa tudi različne za-j£ji0 0 njem. bave, to pa zato, da se istih lah-; —Zanimiv boj s tihotapci v Postojna, 8. marca, Ko so namreč peljali k posestnici Jožefi Habinc težko obloženi voz s kol j i, je zavora pri vozu popustila, mladi Iv. Omer-zu ga je skušal zadržati, pri i čemer se je pa voz prevrgel [in silna njegova teža je navalila na ubogega Omerzu, ki je par trenutkov nato izdih- nil. Truplo ponesrečenca sol mrtvašnico na meščansko šolo in se nato napotil v Zagreb, kjer se je izučil soboslikarstva. Kot iz redno nadarjeni in spreten pomočnik se je kmalu osamosvojil ter obratoval v Ljubljani, pozneje pa dolgo dobo na Dunaju, kjer so mu bila poverjena razna slikarska de-lla tudi na dvoru. Tamkaj je prepeljali Zdole. —V vodo je skočila našel življenjsko družico Klo-tildo, s katero se je ob pre-Most vratu za stalno preselil v Kr- , , , ...,.,, ,v Medvodah postaja most sa- ri so pa tudi za stare m mla-]med tihotapcev in jih je hotel !momorilcev. Ni še dolgo, ko de, da je tako, lahko bi rekel, joslepariti, pa se mu ni po-|je skočn g tega mostu v vodo večina lahko navzočih, ali da so srečilo, je šel in iz maMeva-j stnik Josip Peternel> či. vsaj podporni člani teh zborov, jnja opozoril na to miličnike. Igar truplo s0 p0Zneje poteg- vrtu v Gordon parku, toda ideja je nad vse častno priznanje slovenskemu narodu v Clevelandu in vsem Jugoslovanom, ki so sodelovali ob priliki odkritja in blagoslovitve sporne- ^ nika škofu Frideriku Baragi. Enake časti in priznanja od izbori pa prirejajo veselice, I Miličniki so obkolili hišo ter; , , ■ Brežicah Te strani najširše ameriške publike slovenski narod še ni dozi-'igre in druge zabave- Ce komu J ujeli enega izmed tihotapcev L . . £ ... mostu v vel dosedaj ne samo v Clevelandu, pač pa nikjer v Ameriki, j veaelica ni po godu,'naj pridejter nekaj konj. Ujetega tiho-L J £ ženska srednje po-Pomislimo, da nas je vseh naših slovenskih bratov in pogledat igr0( ki jo priredijo tapca so pretepli, drugim palstave in utonila ' železničar sester po širnem svetu, zaeno z našimi najožjimi brati in škrlančki. Kakor sem zvedel,!se je posrečilo uiti. Pri pre- ,jv.ul Jakel jo je hotel Se za. sestrami v domovini, komaj en milijon in pol. In če pri tem bo igra prav imenit!na. Zato tepanju se je zlasti odlikoval držati 'a ;e'tako hitro skočila icesti' ki vodi na Sušak- ugled- pomislimo, da bo zrlo rta sliko kipa našega blaženega slo- pa reg ne smemo zamuditi, dajkapetan milicije. Nato so te-ja ni' mogel preprečiti samo- ------"" ~ venskega sina — škofa Friderika Barage — v milijonskem ne b- videlj igre «županova Mic-lga ujetnika odpeljali na ko-' ško, kjer še danes v izredno zadovoljnost občinstva izvršuje s svojimi sinovi slikarsko obrt. —Zlata poroka pri Ceneto-vih. Znamenita Cenetova hiša v Ribnici je praznovala 1. marca pomembni praznik: sedanja lastnika te hiše, ki stoji ob južnem koncu Ribnice ob mora. Kakor so dognali, je samomorilka 81 letna preu-žitkarica Helena Šubičeva iz Zgornjih Pirnič. —Najstarejši slovenski lovec 92 letni Franc Lenarčič ni gospodar in gostilničar g. Andrej Podboj in njegova dobra življenjska družica ga. Ana sta praznovala zlato poroko. Praznik ugledne Cene-tove hiše nam kliče v spomin znamenite in zaslužne predni- mestu Clevelandu, tekom tega tedna, skoro tri milijoneL,, Pa da ne bo kdo mislil, mando. Bil je spremljan od Amerikancev in pripadnikov mnogih narodnosti, tedaj smojda je to hčcrka naših tukaj-i petih miličnikov in kapetava lahko upravičeno ponosni, ker je ameriška družba iz svoje šnjih županov. Ta Micka je ter uklenjen. Sredi vasi so to lastne volje in ideje odlikovala bas naš narod s tem, da je prav iz starega kraja kmečka družbo čakali trije tovariši za velikonočni teden dala priliko milijonom spoznati ses z; komjžna punca. Zato'si jo mo-ujetega s, poleni. Tako so se vw ^ 1BWii rittUC ^^^ našim največjim ameriškim Slovencem — s skotom "ide-jramo og]edati Posebno bi ape- razdelile sile obeh strank: šest doma jz žabje vasi je umrl teike in marsikaj iz naše narod rikom Barago. 1 " - — Vsi oni naši bratje in sestre, ki se mogoče dosedaj niso j "jih prijatelje Vsi veste, za- trem s poienn rnceia s strinjali 7 idejo Jugoslovanskega kulturnega vrta v Cleve- kaj gre, namreč brez finance nei iandu, so že lansko leto spoznali, ko je bil odkrit spomenik gre nobena stvar. Gre največ največjemu ameriškemu Slovencu - škofu Baragi, da je.^o. da bo mogoče še naprej ^ J Tihotapec, naš narod 90 procentno za to idejo. 40,000 naših ljudi ob vzdrževati mladinski zbor. -^ proslavi odkritja in blagoslovitve Baragovega spomenika je!Prav gotovo pa ljubitelj, petja . Baje . gl bilo priča temu! , , , , ne T ' f T t vse tako hitro, da 1 jud]e, ki uit z orožjem pr.otiidnj poleni! Pričela se je _Prva mesaraka pomočni- onec ca v litijskem Srezu. Te dni nekaj miličnikov je ob- je pri mesarju gtefanu Koširju v Zagorju izvršila s prav dobrim uspehom pomočniško If «>mna m tiha je zvesto de-preizkušnjo za mesarsko obrt|la,a za do_m Po1 veka rečnega Kmalu potem se je oglasila sama ameriška vlada, ki je j aprila zvečer ob sedmih omenje- ____dila nekaj nad $50,000, da se nadaljuje in izvrši delo vino igro na Recher Ave., v Slo- _ iugoslovanskem kulturnem vrtu, pod pogojem, da naš na- venskem društvenem domu. - ličlliki so rod sam nabere $3,500.00 kot prispevek k temu. To'se bo v Vstopnina je tako nizka, da seLj • pretekli 1 , 1. ________A\ \ ~ I ^ /-v« n^llinin rl f 1 I '7 K <5 r»f»CtnO ne more nihče izirovariat.i. risi ie1 ne zgodovine. Slavijenka ga, Ana, ki je Hočevarjeva iz Vel. Lašč, po domače Padarjeva, je vzor slovenske matere in žene. Marljiva ko čebelica, gdč. Mici Drofenikova, hči me sarja in gostilničarja g. Lu- ,zakona. Znano je, da je tudi tedaj, ko se je pripeljala od ---------- « - . , . i> u a 01 Iso prihiteli, niso dobro vedeli, I j_,,;i,n n..r.fa»iira Rm Si™.™ poroke, takoj sama začela ku- odredila nekaj nad $50,000, da se nadaljuje in izvrši delo v | no ^^ Ave.^ Slo-|zak^. gre gcle stokajoči mi. d^tamofen^ iz^Bevškega. |hatj za gogte jjm strefi srezu je prvi pri- in ples. Godba bo tudi izvrst na, Sešek orkester. France, j ---o- Pevski zbor "Cvet" vas vabi kratkem zgodilo. In sedaj prihaja družba ccstnc železnice, ki je izmed spomenikov vseh kulturnih mož vseh narodov počastila za velikonočni teden spomenik našega lastnega rojaka škofa Barage in s tem povzročila, da se je raznesla ideja našega Jugoslovanskega kulturnega vrta med najširšo i ameriško publiko. Spoštuj se sam, da ne boš podlaga tujčevi peti, pravi star pregovor, in ko smo videli v nedeljo krasne prevozne listke družbe cestne železnice z lepim slovenskim imenom škofa Baraga, smo bili prepričani, da nas Slovence v Clevc-landu spoštujejo, in to na odličen način, tudi — Amerikanci! Na vsak način smo nekaj vredni, na vsak način smo kulturni in dostojni, smo dobri ameriški državljani ker si- ,iH na spomiadanskem koncertu cer Benjamin med svetovnimi narodi, kot je nas slovenski: pevsk€ga društva Cvet Ko.n. narod, ne bi dobil tako odličnega priznanja v najširši amen-•:ki javnosti. Na tem mestu izrekamo The Cleveland Railway Co., družbi cestne železnice v Clevelandu, v imenu Jugoslovanskega kulturnega vrta, v imenu tisočerih in tisočerih Slovencev, ki delujejo za to idejo — iskreno zahvalo. S tem, da je družba počastila nas, je počastila samo sebe, ker je dala priznanje našemu največjemu ameriškemu Slo- ne more nihče izgovarjati, da je; preveč, saHe'samo 25c za igro Idrija> marca 1936 Prig,a vest, da je (v Abesiniji podlegel Istenič Maks, doma iz Črnega vrha, jojen leta 1909. — Pokojni se je bil sicer javil j kot prostovoljec, a sklepali so, da le iz obupa nad razmerami, v katere je zašel. —Ceste grade v Abesiniji, pri nas jih zanemarjajo. — Postojna, marca 1936. — Ka- h opozorili na ko- mer> da se jc ženska p08vetila |Njena delavnost, združena z dogodek. [mesarski obrti mnogimi drugimi lepimi last- —Nova žrtev Abesinije. -J _Lokomotiva ga je vrgla v!nostmi' je mnogo Pripomogla c jarek. Med Zalogom in La- Cenetovemui domu do sedanje-zami je bilo te dni zaposlenih fa u^leda" Slavlj«nca sta krep- j o par mesecih miru, smo zopet pripravljeni v naselbini na Jutrovem, da se bomo razvese- vencu Več jesti, manj piti, geslo kralja Edwarda cert se vrši v nedeljo dne 19. aprila v Slovenski delavski dvorani na P'rince Ave; prioetek ob pol sedmih zvečer. Podal se bo program izvrstnih pesmi pod vodstvom peviovodje g. Louis Senieta. Navzoči bodo tudi pev- kor poročajo, so pustili cestoIjc odletel v bližnji jarek, kjer od Senožeč do Postojne nedo- [je. obležal s prebito lobanjo, vršeno. Dela so nedavno usta-'Ponesrečenca so prepeljali v vili. ker ni denarja. Cesta je bolnišnico, postala vsled napol izvršenih j —Star je 00 let, slavi pa del zelo slaba, se udira in ob šele 14. rojstni dan. Res čud-deževju jc mnogo blata, da se no, a resnično. Šele 14. roj- na železniški progi več delav-j^ 111 z?rava, čeprav jima je cev, med njimi tudi okoli 40-f^vljenje postlano s tr-letni Jakob Kokalj. Pa jc d,m dclom-pripeljal po progi vlak, ka-< —Milijonske špekulacije, teremu so se vsi delavci pra- Lani novembra so bila odkri-vočasno umaknili, le Kokalj ta v Ljubljani sleparstva s je bil prepočasen. Lokomotiva hranilnimi knjižicami. Nadalj-je nesrečneža zagrabila in ta-|nja preiskava pa je objela ko močno treščila v stran, cla skoroda vso Slovenijo in še druge kraje izven nje. V mi- —Novi grobovi. V Medvodah je umrl ugledni posestnik, lesni in vinski trgovec, g. Ivan Bohinc, star 68 let. —Pod vlak je skočil. Na progi med Litijo in Savo se je odigral grozen prizor. Ko je osebni vlak odpeljal z litij-ste postaje proti Zidanem mostu, je strojevodja opazil, da sedi na zapornici ob cesti, ki pri tako imenovanem Ravber-grabnu prekriža progo, neki moških V trenutku, ko se je vlak približal križišču, se je neznanec pognal s pregraje pod lokomotivo. Vlaka seveda ni bilo mogoče ustaviti in kolesje je neznancu odrezalo glavo, zmečkalo oprsje in vleklo mrtveca še nekaj časa za seboj. Strojevodja je vlak kmalu ustavil, a ko so videli, da ni pomoč, je vlak nadaljeval vožnjo. Kakor so dognali, si je vzel življenje zaradi bede odpuščeni trboveljski rudar Jože Zibert, star 32 let. Pokojnik se je bil pred leti priženil na Kobiljak pri Št. Lambertu, kjer zapušča vdovo z otročičkom. mm^m&^mmsim^šmssmam Če verjamete al' pa ne ci in peyke zbora Jadran, da vam | niso mogn dati niti za pot do-za poj o par pesmi, kot znajo loj mov. o tem fašistični časopisi molčijo. Pač pa poročajo London, 13. aprila. Novi an- menili v delavnice. Kralj je pa gleški kralj Edward VIII je dal tudi odredil, da se razširijo ku-povelje, da se odpravijo ogrom-1 hinjc in shrambe za živila. Novi no 'vii!,,ke kleti v St. James kra-1 kralj je poznan kot velik jedec, jjčvi pajaci. Kleti bodo spre* toda pijs pa !e malo. oni. Po koncertu bomo videli burko v enem dejanju "Pri j zobnem zdravniku." Po igri se vrši ples, za katerega bo skrbel poznani orkester Anton Trinkota. Za fin prigrizek in razna okrepčila bu preskrbljeno najbolje afe&sgm Radoveden sem, če bo Barbie vzdržal ta teden, ko. bo moral ves teden prevažati potnike na ulični železnici, ki imajo vozne listke s sliko škofa Barage. Naročil sem našemu Jožetu: "Jože, če boš videl Barbiča pri žlaj-fu, mu pokaži vozni listek. Boš videl, kako bo srečen in vesel." Jože se pa odreže: "Kaj bi rad da bi me povozil!" Pa so res čudna pota usode. Lansko leto je moral Barbič stati z vozom ulične železnice in čakati, da je šla parada mimo, ko smo šli k odkritju Baragovega spomenika. • Na, zdaj pa pridejo še ti vozni listki s sliko spomenika škofa Barage, če Barbič zdaj ne bo iz kože skočil, je trden. A Balincarski sport je "za vogalom." Ponekod jih že mečejo. Na uho mi je prišlo, da misli odpret Tone Ahčin šolo za učenje balincarsko umetnosti. Rojaki, zlasti pa rojakinje, posluži te se tc lepe prilike, ki se vam nudi. A Časopisje poroča, da je sedaj več razporck kot jih je bilo v času depresije. No j«, zdaj je več dela in moški mislijo, da so že toliko na dolžini od 8 do 44 metrov, --'ga štirikrat krepko podčrtal,'stotke, kakor so bili sa vloge I negah, da lahko skrbe sami za- avtubus ustavlja. Proti koncu je delalo še nekaj delavcev, stni dan obhaja, pa šteje 60 let. Tako je poskrbela štor- katerim so ostali dolžni in jim kija in ta nesrečni koledar s prestopnimi leti. No, ker se o velikanskih delih v Afriki, jc pa k temu nateklo še toliko ur in minut, da je leto 1900 ostalo neprestopno, je naš ju-kjer pravijo, da so zgradili že bilant v vseh 60 letih svojega 475 km nove ceste in 100 km j življenja mogel svoj rojstni .kulacij je obstajal v bistvu v da jo jc^v gradnji. Pri tem J dan obhajati samo 14krat. In item, da je lastnikom knjižic so morali" graditi 14 mostov v če je ob takih prilikah vsake- obljubljal mnogo višje od lijonsko afero je zapleten kot glavni posredovalec Jože Grašek, ki je imel svojo pisarno v Gledališki ulici ter je imel povsod razpredene svoje kupčije. Zaradi sleparstev s hranilnimi knjižicami je bil Grašek novembra lani aretiran in izročen sodišču. Pri okrožnem sodišču jc bila nato uvedena kazenska preiskava, ki še doslej ni končana, zakaj dnevno prihajajo nove ovadbe proti Grašku. Način njegovih špe- ^Strnški. .saj* . gradnj r- so zr^;.J3mJli_?jmere. Kdo ne- flozna gotovih denarnih zavodov obi-'se. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 14TH, 1936 KRIŽEM PO JUTIOVEM Po iniikiH Irrtrmlk* K. Iters Kako kuje življenje Dekle pripoveduje o življenju "Rada bi videla, ali bi se dalo trgovati z vami." "Kako blago pa prodajata?" "Zaenkrat še nisva nič prinesla s seboj. Najprvo morava videti, kaj potrebujete." "Zakaj pa sta torej do zob oborožena, če sta le radi trgovine prišla k nam?" "Orožje sme nositi vsak svoboden človek. Kdor potuje brez njega, tega se ima za sužnja." "Torej pa povejta svojim trgovcem, naj nam pošljejo orožja. Kajti tod živi mnogo svobodnih ljudi. Zelo poguma sta, da si upata v naše dežele. Imata priporočila?" "Da. Budjeruldi padišahin imam." "Pokaži ga!" Dal sem mu svoj turški potni list, prebral ga je. Gotovo je bil izobražen človek, kajti v Kurdistanu je pismenost redek Pojav. "Pod visokim varstvom potuješ, ki ti pa tukaj nič ne pomaga. Vidim pa, da nista navadna človeka, in to je dobro za Vaju. Zakaj govoriš le ti sam, tvoj tovariš pa molči?" "Ker ne zna kudijski. Govori le jezik svoje dežele." "In kako sta prišla v to samotno hribovje, kjer ni ne ljudi ne vasi, s katerimi bi se dalo kupčije sklepati?" "Našla sva sledove boja pa sva šla za njimi." "Kje sta prenočila?" "V Gumriju," sem odgovoril brez obotavljanja. Radovedno in bistro me je gledal nekaj časa, po obrazu mu je šinilo, kot da se je nečesa spomnil. Nekaj je hotel reči, Pa premislil si je in dejal: "V Gumriju? In to mi tako ravnodušno poveš?" "Da. Zakaj ne?" "Torej si bejev prijatelj—i Kako da se nisi boril ob njegovi strani?" "Zaostal sem. Nisem mu mogel priti na pomoč, ker so prišli tvoji ljudje med njega in med naju." "Moji ljudje so vaju napadli?" "Da." "Ste se branila?" "Ne mnogo. Ko sp prišli nad naju, sva oba ležala na tleh. Padla sva. Jaz sem bil v nezavesti, moj tovariš pa se je s svojim konjem spotaknil nad mojim in izgubil orožje. Eden konj je ubit in dvoje tvojih ljudi je ranjenih." "In kaj je bilo potem?" "Slekli so naju do spodnje °bleke, privezali na konja in Peljali k tvojemu bratu." "Kako pa bi vedel, da sem lagal?" "Poznam te. Ali nisi ti tisti, ki se je s Haddedini boril zoper njihove sovražnike?" "Da." "Ali nisi ti tisti, ki se je z Jezidi boril zoper mosulskega mutasarrifa?" "Da. Ampak—." "In nisi ti tisti, ki je osvobodil Amad el-Gandurja, sina Mohammed Emina, iz amadij-ske ječe?" "Da. Pa povej mi—." "—in ki je prisilil anradij-skega mutasallima, da je moral dva Kurda iz ječe izpustiti?" "Da." Vse bolj sem se čudil. Odkod je ta nestorijanski melek vse to vedel?" "Odkod veš vse to, melek?" sem ga vprašal. "Ali nisi ozdravil neko dekle v Amadiji, ki se je zastrupila?" "Da. Tudi to veš?" "In njeni prababici je ime Mara Durirne?" "Da. Jo poznaš?" "Pri meni je bila. O tebi mi je pripovedovala. Vse to in še mnogo drugega, kar je zvedela od tvojega služabnika, ki sedi tamle med ujetniki. Vedela je, da prideš v te kraje, pa me je prosila, naj bom tvoj prijatelj." "Kako pa veš, da sem prav jaz tisti človek?" "Ali nisi včeraj v Gumriju pripovedoval o svojem potova nju in o svojih doživljajih? Prijatelja imamo v Gumriju in on nam sporoči vse, kar se tam zgodi. Zato sem tudi vedel, da. pridete danes na lov, in da boš tudi ti poleg. In ko sem opazil, da te ni v bejevi družbi in da si zaostal, sem poslal četo svojih ljudi, da te primejo in odvedejo. Naročil sem jim, da ti ne smejo nič hudega storiti." Komaj sem verjel, tako čudno je vse to donelo. Polagoma sem razumel, zakaj so Nestori-janci tako prizanesljivo ravnali z nama. Da so nama obleko tudi vzeli, to je šlo seveda samo na njihov lasten račun, tega jim melek gotovo ni naročil. "In kaj boš sedaj storil z nama?" sem ga vprašal. "Vzel te bom s seboj v Lizan. Moj gost boš." "In moji prijatelji?" "Tvoj sluga in Amad el-Gan-dur bodeta prosta." "In bej?" "Bej je moj ujetnik. Naši Barbara Standish je položila slušalko telefona nazaj na stojalo ter se naglo ozrla okrog po sobici v Waldorf hotelu. Tresla se je, krčevito sklenila roke in bila vesela, da je bila njena sobarica Annette zunaj v tem času telefonskega pogovora. Glas, ki je prišel po telefonu, je bil glas njenega moža. Bil je to glas iz preteklosti, da — ko iz groba, saj je bil mišljen mrtev že zadnja štiri leta. In strašen fakt, da je bil to glas njenega moža, da je še živ in sedaj v New Yorku, kjer je sedaj ona, ji je šel na živce. Zaškrtala. je z zobmi in stisnila ustnice v ozko črto odločnosti. "Obiskal te bom v tvoji oblačilni sobi," je rekel. To je bilo vse. Toda ne sme je obiskati, enostavno ne sme! Preprečiti mora to na kak način. Vse svoje življenje se je tresla pred javnim škandalom in njega posledicah za njeno tedne vse od onega časa, ko je odprla vrata svoje oblačilne sobe in zrla v obraz drznega Keats Foster j a. Skušala se je umakniti njegovim očem. Vendar je čutila, da jo nekaj vleče k njemu, kot vleče magnet železo in od tistega trenotka je vedela,; da ga ljubi, da ga ljubi z vsem srcem. In nocoj, je obljubil Keats, da jo bo čakal pred glediščem. Vedela je, da jo bo čakal in da ji bo govoril besede, ki jo bodo storile nepopisno srečno. In sedaj ! Ustavila se je sredi sobe, obraz naguban v silnem sovraštvu nad to nenadno potezo čez njene račune. "Allen ne sme in ne more priti! Najti moram kako pot, da se ga odkrižam za vedno!" je zavpila onemoglo, si pritisnila stisnjene pesti ob čelo in strmela v lepo oblikovan nož na omari. Kar hipnotiziral jo je. Počasi je šla preko sobe, vzela bleščeči nož v ro- moškimi ni šla na sestanek, ker je potrebovala mnogo spanja in počitka, če je hotela doseči svoj cilj. Lannigan ji je dal plačo tisti večer, ko je prišla v klub ob osmih. Spravila je denar v nedrije. Nihče je ni videl priti notri, razen Lannigan, ki je prišel v njeno oblačilno sobico, ji plačal ter se nato vsedel, da preštudira nocojšnji program. Ob 10:30, ko je imela nastopiti, je stopila iz svoje sobe ter se obrnila doli po hodniku. Napravila je komaj par korakov, ko se nenadoma ustavi, videč, kako je Allan Markham zasadil dolg nož v hrbet Lanniganu, njenemu gospodarju. Lannigan se je nagnil naprej in se zgrudil na tla. Markham se je brutalno obrnil proti nji. "Drži jezik za zobmi, razumeš! Ničesar nisi videla!" Prijel jo je za rame in jo trdno držal. Njen obraz je bil bled. Ni mogla govoriti, niti zavpiti. Grozen pogled na umorjenega moža ji je vzel vse moči in po glavi ji je šumelo kot v panju. Markham jo je tresel, pa ni ničesar čutila. Potem se ji pa naenkrat glediško kariero. Še kotma-jke, pa ga zopet spustila, dal^0^' v »lavL Na misel .ji I- - < ■< ..... 'pride škandal, ki jo čaka jutri, ko pride stvar v časopise, Zgrudila se la deklica je vedno skrbno pa- je padel na tla. žila na to, da je imela dobro j je v naslanjač, ime. In v letih, ko se je tru-l * dila priti na vrhunec svojega cilja, je imela vedno v srcu strah pred škandalom. Ob-., , , • • , , „ ...... . . , . i let, ki so minila od one stras- 1.1 ubila je sama sebi, da bo os- , r • . , ., , . j1' , . ' . . ne afere v Chicagu, je bilo ce-tala nedotaknjena pred vsakim , •• , , 1 . jlo prijaznih do neke mere. — pn" Toda - ta Barbara se je čutila kot ze-j Jo postarana ženska. Osem škandalom. Žrtvovala je jateljstvo in se izogibala družbe, kadar je pretila senca obrekovanja. Odrekla si je ljubezen in srečo dekliške dobe, prijaznost se prav lahko izbriše po tem možu, ki se imenuje njen mož; mož, ki ga je prvič videla komaj eno ... , , o j • ,uro Pred poroko; mož, s kasarno radi tega strahu. Sedaj, , . . , v. , , . , *. , , . , , ;tenm. ni nikdar živela niti ko je stara 24 let, je dosegla i, „ ,, • , , . v. . , ,. . . J., trenotka in katerega ie sma- najvecjo cast, ki jo more dati , , , . , , , , J , .. ' , .... trala mrtvim vseh osem let. kako gledišče ter je najbolj r/„ . ■ •• . , .... .. , Zaprla je oci m pred nje- slavljena igralka na Broadwa- ,„ .... . , ... ,. ,. J " 'ne oci so ji zopet stopili tisti u' .,,,.... grozni trenotki one strašne no "Sedaj bo prišel," si je mi-jči v Chicagu pred osmimi le-slila, "in me bo uničil." Hodi-'ti, ko je bila stara samo mala je po sobi gori in doli. Ne-1 lo nad šestnajst let. Zapos-nadorna se ustavi pred velikim iJena je bila v Passion nočnem ogledalom in si pogleda ob- klubu, se je domislila sedaj, raz. Lepa je, prihodu j ost se ji smehlja naproti. Toda kaj bo jutri, če pride ta škandal v časopise? "Ne sme, ne bom tega dopustila!" je mrmrala. In kot bi si hotela dati več poguma, je pristavila: "Ne, ne sme me videti nocoj." ter je imela malo vlogo v petju in plesu. Celo takrat je priznal njeno zmožnost Lannigan, lastnik kluba. Nastopila je ob 10:30 in zopet ob 1:00 ponoči. Kako se še vsega dobro spominja. Lannigan ji je dobro plačal v tistih dveh tednih, kar je bila tam. Sto Nocoj! Zdrznila se je ob j dolarjev na teden je bilo že svojem glasu. Ako bo zahte-j precej za mladega dekleta. Ni val, da jo vidi, bo napravila pila, ni kadila. Stanovala je nekaj desperatnega. Nekaj ta-,v skromni sobici ter se pridno kega, na kar ni nikdar prej j učila in vadila za bodoqnost. mislila. Ker nocoj je noč, o Z nobenim dekletom ni skle-kateri je sanjala zadnje tri pala prijateljstva, z nobenim da je bila navzoča pri umoru Lannigana. To bo konec njene kariere, konec njenega gledališkega življenja. Strah jo je prevzel. Z grozo na očeh je zrla na Markhama, ki jo je še vedno držal. Tedaj zabr-ni zvonec, znamenje za nastop. ,,Peljite me od tu," je zastokala. "Res, ne smejo naju najti tukaj," je siknil on. "Poleg tega pa ni daleč do Dell Pointa. Navadnega avtomobilista vzame poldrugo uro do tje. Jaz bom prevozil pot V eni uri. To bo nama zelo prav prišlo." Kakor se ji je to razkladanje zdelo divje, vendar je čutila, da bo šlo. V glavo ji je šinilo, da se bo izognila škandala. Sreča je bila ž njima. Nihče ni bil pri vratih in prej kot v desetih minutah sta že dirjala v avtomobilu iz Chicaga. Skoro da se ni zavedala, kaj se godi ž nje. Samo proč si je želela od strašnega kraja, da pride kolikor mogoče več milj med njo in nočnim klubom. Toda mrzla sapa, ki jo je sekala v obraz, ji je vrnila zavest. Zdaj jo bodo pogrešili. Šli jo bodo iskat v njeno oblačilno sobo. Našli bodo Lannigana mrtvega na tleh. Poklicali bodo policijo in ta bo hotela vse vedeti. Povedali bodo policiji, da jo čakajo za nastop. ■ Posledica bo, da bo ona, Barba- ra Standish obtožena umora. Krčevito je prijela Markhama za roko in zavpila: "Obrnite na-za.W Obdolžili bodo mene!" "Bodi brez skrbi, jo bom že jaz izpeljal." "Toda kako morete to? Nikdar ne bodo verjeli, da nisem jaz . . ." "Molči! Mislil bom jaz za oba. Poslušaj. Sedaj se peljeva v Dell Point, kjer se bova poročila. Odšla sva iz kluba ob 9:30, ali reci ob desetih. Me razumeš? V tridesetih minutah bova v Dell Pointu. Ob 11:30 bova že poročena in se vrnila takoj nazaj." "Toda nama ne bodo verjeli." "Zakaj ne? Kaj si že kdaj slišala, da bi kdo postal morilec eno uro pred svojo poroko? To ni naravno. Poleg tega si pa ti samo priča in ako ne poročiš, ti ne bo treba pričati. Si razumela?" Pripeljala sta se pred hišo mirovnega sodnika. Markham se je izkazal kot popolnega gen-tlemana, ko ji je pomagal iz avtomobila. Vstopila sta v hišo in Markhani je rekel da sta se poročila, da je tako speljal policijo za nos. Toda bil je moj mož in poroka z vami je bila neveljavna." "Hvala Bogu! Hvala Bogu!" je vzdihnila Barbara. "Seveda, saj je prav, da pridete skupaj danes zvečer." Zdaj se je Barbara že smejala, čeprav skozi solze. Zdaj bo lahko zopet srečna, ker ničesar ni na potu do njene končne sreče. In ko je tisti večer nastopila na odru, je igrala kot še nikdar poprej. . . DNEVNE VESTI Dr. Condon bo moral iti pred veliko poroto Trenton, N. J., 13. aprila. Ally ne Freeman, načelnik velike porote v Mercer okraju države New Jersey, je pozval dr. J. F. Condona, da pride v sredo pričat pred veliko poroto. Slednja že dva tedna preiskuje slučaj bivšega odvetnika Paula Wendela, o katerem se trdi, da ,m .... , s0()niku: j je on umoril Lindbergh otroka Poročite naju, gospod sodnik! Dr, Condo-n, ki je plačal zločin-To rek si je vrgel dvajsetak na cu $50000 odškod„ilief da vrne mizo. Sodnik je vzel bankovec v roke, ga skrbno ogledal od vseh strani in ga spravil v žep.. Potem je šel k pisalni mizi ter vzel formo za poroko. Takrat je udarila ura enajst. "Ravno ob enajstih se bova poročila. Ali bi to zapisali v poročno dovoljenje, gospod sod-podsodnik?" je ljubeznivo pripomnila Barbara. . Markham je nervozno pogledal na svojo uro. Bila je pol dvanajstih. Sodnikova ura je bila torej pol ure v zamudi. Zasmejal se je, jo potrepljal po roki in rekel: "Ali lahko to napravite,, sodnik?" "Oh, zakaj ne," odvrne ta. otioka, je spoznal v pokojnem Hauptmannu, da je Hauptmann morilec otroka. Paul Wendel pa, ki je bil na skrivnosten način aretiran v državi New York še februarja meseca, tam mučen in preganjan, dokler ni priznal umora, je bil prepeljan v državo New Jersey, kjer je takoj nemudoma vse preklical, kar je izjavil pod pritiskom policije v New Yorku. V Vatikanu so imeli mirno veliko noč Rim, 13. aprila. V Vatikanu so imeli najbolj mirno veliko noč v zadnjih letih. Papež Pij radi rahlega zdravja ni mogel darovati slovesne sv. maše v ka- j. ... .. uiaoc v Iv«— /enske imajo včasih svoje mu-j. , u , . . , .. . * , . ..,, 0 , . . tedrali sv. Petra kot je bil to he, kaj ne! Sodnikova zena 111 najstarejši sin sta bila za priči.1 "In sedaj ste spet tukaj ? Ka- starešine bodo sklenili, kaj bo je to mogoče?" "Ušla sva." "Ušla—? Pripoveduj!" Pripovedoval sem mu natančno vse, kar sva doživela \ 'ujetništvu" in kako sva ušla njegovemu bratu. Njegove oči s° se vse bolj širile, nazadnje je Ves začuden vzkliknil: "Za Boga — vse to mi pra-viš tako ravnodušno? Velik ju-nak si ali pa zelo lahkomiseln c'ovek! Ali pa se prostovolj-110 Podajaš v smrt!" "Ne eno ne drugo! Povedal Scni ti, kje da sva bila in kako Se nam je godilo, ker kot kri-stj an ne smem lagati. Pa tudi sato, ker mi ugaja tvoj obraz. z njim. "Mu bodete življenje vzeli?" "Mogoče." "Potem ne pojdem s teboj!" "Zakaj ne?" "Bejev gost sem. Njegova usoda je tudi moja usoda. Boril se bom ob njegovi strani in z njim zmagal ali pa padel." "Mara Durirne mi je pravila, da si emir, torej pogumen človek, junak. Toda pomisli, da je pogum lahko tudi nevaren, posebno če je nepremišljen! Tvoj tovariš tule ni razumel I najinega pogovora. Govori z njim pa ga vprašaj, kaj naj j storiš,!" TVE GOT TO SAVE MY SURPLUS POR A RAINY DAY WlSW I COULD SAVE MINE POR A DRV SPELL Deset minut pozneje je bila ceremonija pri kraju. Allan in Barbara sta brzela nazaj proti Chicagu. "Poslušaj," ji jt> rekel Allan. "Peljala se bova naravnost nazaj v nočni klub. če si bila kdaj igralka, bodi nocoj. Poročena sva bila ob enajstih. Tako je potrjeno tudi na certifikatu. Dobro, da je bila ura zakasnela." Barbara se je še zdaj prav dobro spominjala, kako prija- običaj zadnja leta. Nadomesto-val ga je državni tajnik kardinal Pacelli. Papež je daroval velikonočno sv. mašo v privatni kapeli. Popoldne je poslušal koncert, ki ga je igrala palatinska godba, a pozneje je sprejel svoje sorodnike. Papež bo star 80 let v maju mesecu. MALI OGLASI Seno naprodaj Proda se 4 tone dobrega sena. Jako poceni radi odhoda iz mesta. Vprašajte pri John Kor-zna je bila takrat policija. Ver- i dish, 20731 Goller Ave., Euclid, jeli so ji vse radi poroke in celo, Ohio. (90) telefonirali so mirovnemu sodni- 1-iča mi, da liisi ne ropar ne To mi je bilo zelo ljubo. Lah trinog, ki se ga je treba bati, j ko sem se sporazumel z Lind-ampak da si pošten knez in'sa,veni o načrtu, ki mi je prav v°dja svojih ljudi, ki ljubi res- *ico in ki hoče resnico tudi zvedeti. tedaj šinil v glavo. Dejal sem mu torej: 'Sir, niti sanjalo se nama ni, "Gospod, prav govoriš, nisi | da naju bo melek tako spre-zmotil v meni! In tvoja sre- jel! ča Je, da si resnico govoril! Da Tako- Zelo slabo?' 'agal, bi se ti bilo zgodiloj "Ne. Zelo prijazno. Pozna kakor tvojim tovarišem tamle, i naju, oziroma vsaj mene ki so moil nip+niVi » I "Pozna—? Odkod?" -o j i ujetniki." Pokazal je na ?ručo. Dalje prihodnjič) ku, ki je stvar potrdil. Potem sta z Allanom zapustila nočni klub. Stisnil ji je v roke šop bankovcev, rekoč: "Glej, da se izgubiš iz mesta!" To je bilo vse. In sedaj, po osmih letih, je prišel nazaj. Njeni prsti so se krčevito oprijeli stola. Saj ni mogoče. Ne sme ji zabraniti poti do sreče. Keats ne sme zvedeti ničesar, živa duša ne ve, nihče ne more vedeti. Zdrznila se je, ko je stopila sobarica Annetta v sobo. Skočila je pokonci in skušala napraviti ravnodušen obraz. "Kmalu bo ftsem, gospodična," reče Annetta. Sobarica se je zdela nekam nervozna, iz reda. Nenadoma šepne: "Prosim, gospodična. . ." "Kaj bi radi, Annetta?" jo vpraša Barbara ostro. Breskvina drevesa so naprodaj, visoka od 5 do 7 čevljev. Tri najboljše vrste. Cena 2oc, 5 za dolar ali 100 za $18.00. Naročilo pripeljemo tudi v Cleveland in okolico. Math Hribar S. Route 86 blizu Five Points pri Painesville, Ohio. (89) Proda se posestvo z gostilno, ki ima licenco za pivo, vino in žganje. Restavrant z gostilno. V plačilo se vzame tudi hiša za eno ali dve družini. Hiša mora biti plačana. Kdor misli kupiti naj pusti svoj. naslov v uradu tega lista. (89) NIKAR BITI SUŽNJI NEPREBAVNOSTI "Nikdar vam nisem povedala, iTrjnerjevo (Jreflko yjno da sem omožena. Moj mož bi moral nocoj telefonirati sem in mi povedati, da me obišče v vaši oblačilni sobi. . ." "Annetta!" zavpije Barbara, "vaš mož?" "Oprostite, gospodična. Vsa vas reši tega "Zahvaliti so Vam moram za Tri-nerjevo grenko vino. Skozi leto dni sem trpel radi neprebavnosti — karkoli sem použil, je ustvarilo plin v inojem želodcu. Tred tremi tedni sem opazil vnš oglas, kupil .steklenico . . , , v , . , , , • , ,ln od prve tajne žliCke. ki sem pu ta lota sva Ul zala to kot! sKriV- použn, .ie moja Želodčna sitnost pre* nost. Pred desetimi leti sva se Sla. Bilo je kol, oprostitev kupnjen-... /--n • m i , cu. Mo)h Oreva fieda.) delujejo red- poročlja v. Chicagu. lakrat semj^ ko*uJra ln bedaj Jen- -s slastjo. v,u bila pravkar prišla iz Francije. Izvesti, Wallave a. Comb:. Ril« «va 7p1o ^rpčim Potem me I Ako trpite vsled neprebavnosti slabila sva zeio srečna, rotem meapetua, zaprtnice, plinov, glavu- je najel lannigan za nočni klub.'bola, nervoznosti, nemirnega spanja, Hnfpl mi ie vsiliti svoio liube-' prevelike utrujenosti, kupite si Tri-notei mi je-vsiliti svojo ijuoe |iierjevo grejlk0 vino; jenlUite ga red- zen. Povedala sfem to mojemu i no po eno Čajno žU6ko pred obedova- KourotfH ki' je bil ves divji radi i«>J^n. v vsei. lekarnah Nekega večera je odšel vi'' ™NKU'.8 .KI.lXIR m< BITTER WI.Ni; tega. nočni klub'in tam zabodel Lan- j nidana, Potem vas ^ pninoral, I Iggj cumaw. pWows. 'AMERIŠKA DQMOVT^A, AFfllL 14tfk. 19?$ Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HEnderson 3113 I)OBEI£ PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ki je za vedno zatisnila svoje mile dne 14. aprila 1935. Bledi mesec in migljajoče zvezde obsevajo samotni jrob, kjer spijo naša ljubljena mati, katero smo tako ljubili. Mnogokrat sedimo in se pogovarjamo, kako ste umrli, ko niste niti mogli reči: z Bogom, ko ste zatisnili za vedno svoje oči. Leta izbrišejo marsikaj, toda tega ne bodo nikdar. Nikdar ne bomo pozabili srečnih dni, katere smo preživeli skupaj. Draga naša mati, ki ste zdaj v nebesih, naj Vam Bog podeli večni raj. Žalujoči ostali: F. J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS soprog', sinovi, hčere, mali sestre in bratje. Cleveland (Newburg), Ohio, 14. aprila 1936. bele crepe, taffeta in chiffon obleke v raznih vzorcih in merah $2.25 in $2.95 pa jcol a ni $1.00—$1.50—$1.98 Lepa izbera ženskih svilenih in pralnih oblek, vseh mer. Najfinejša slovenska plesna dvorana v Clevelandu Dominik Krašovec, lastnik ! \ M ANZLOVAR'S f | B \3> 6202 St. Clair Ave. t * t. BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA -"IT'S TOASTED" Vsak Potegljaj Manj Kisloben MOKROTNA KONTROLA GOSH, nip A 2EGULA12 MU^EU M — LOOK.lT THE OLD > M2JJ510 m. AND HEQB'J* AN OLD ST£|2£OSCOP£/ SEE, —THE12£{P ^RAN'PACP OLD sqlJl£l2EL QIFLE, —----and hei^e^ an old booK v ' \ called TEiueY, a •■•' ___ .. 1—^ Kajvažnejši posamezni dodatek k cigaretam, poleg samega tobaka, je vsebina mokrote. Njenemu vplivu dolgujemo možnost, da napravimo edinstvene cigarete, kontroliramo gorenje ter urejamo kakovost kajenja. Preveč mokrote ovira pravilno gorenje ter napravi cigaretni dim neokusen. Nezadostna mokrota dovoljuje cigareti suh, prašen dim, ki pridejo vstik na občutljive slinavke kadilca. Luckics so manj kislobne Preobilica Kislobe Drugih Znanih Vr»t Nad Lucky Strike Cigaretami LUCKIES SO MANJ KISLOBNE! Zadnje kemična preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. • Izidi Potrjeni Od Neodviinih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupin IT'S TOASTED-Zaščita vašega grla-proti draženju • I " V I * ' .......* " ' ' ............* -T • " m proti kasl|u rm on mbob *wIH gm\'m$ ATTIC? -x Copy right 1036, The American Tobacco Company }