Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva v parlamentu. Za »Dalmatinski klub« je sprejel deputacijo poslanec dr. M. Cingrija, katerega sta nagovorila tov. L. Jelenc in M. Strebl. Dr. Čingrija je izrazil, da bode vedno in dosledno podpiral vse učiteljske zahteve. Zastopnike čeških poslancev socialno uemokratične stranke posl. Ant. Nemca, Vlast. Tusara in G. Habermanna sta nagovorila tov. B. Skala in M. Strebl. Poslanec A. Nemec je izjavil, da se učiteljstvu ni bati, da bi socialni demokratje storili kak sklep, ki bi bil v škodo učiteljstvu. Socialno demokratska stranka hoče prostega, svobodnega učitelja, dostojno plačanefa, ki bo vzgajal ljudstvo v pravem duhu. Stranki, kateri zastopa on v parlamentu, pripadajo največ delavske množice, ki uživajo svojo izobrazbo le v ljudski, a največ v meščanski šoli. Zato pa stranka hoče dobrega ljudskega šolstva, kar največ večrazrednih ljudskih in štirirazrednih meščanskih šol. Takih meščanskih in tudi večrazrednih ljudskih šol je na Češkem jako malo, Nemci imajo Ijudsko in meščansko šolstvo veliko bolj urejeno kakor Čehi sami. Izjavlja v imenu čeških socialnih demokratov, da ti v polni meri priznavajo upravičenost učiteljskih zahtev, kakor tudi izpremembo § 55 in zahteve glede znižanja voznih cen na železnicah; za vse to se bode socialno demokratski klub zavzel z vsemi močmi. Poslanec Vlast. Tusar povdarja, da so socialni demokratje v moravskem deželnem zboru z obzirom na učiteljstvo prenehali z bojem proti nepopularnemu zvišanju doklad samo zato, da bi se moglo v ti korporaciji kaj storiti za učiteljstvo. V klubu nemških krščanskih socialcev je govoril s poslancem Jodokom Finkom tov. Strebl. Posl. Fink je izjavil, da predloži učiteljske zahteve svojemu klubu, ter upozoril na povoljno regulacijo učiteljskih plač na Vorarlberškem ter se dal točno informirati glede zahteve po znižanju železniških voženj. Zadnja intervencija tega dne se je vršila v klubu nemških socialnih demokratov v navzočnosti poslancev tov. K. Seitza in J. Seligerja. Po nagovoru tov. Strebla je posl. tov. Seitz izjavil, da v imenu kluba popolnoma soglaša z obema prvima zahtevama avstrijskega učiteljstva. V odseku za službe državnega uradništva je hotel doseči, da bi bilo učiteljstvo uvrščeno z državnim uradništvom, ki ima srednješolsko izobrazbo v isti činovni razred. Klub je sklenil, da se doseže podpora posameznim kronovinam z izrečno označbo, da ta svota služi le za regulacijo učiteljskih plač. Glede tretjega vprašanja, namreč kar se tiče znižane vožnje, klub še ni zavzel svojega stališča, predloži pa te zahteve klubu. Na vprašanje tov. Freingerja glede Steinwenderjevega predloga je izjavil posl. Seliger, da klub nemških socialnih demokratov soglaša z njim. Deputacija je bila v parlamentu od pol enajste dopoldne do pete popoldne. * Dne 25. aprila se je v spremstvu poslancev tovarišev Konečnega. Exnerja in Wedre deputacija učiteljstva oglasila v »Unio latini« (zvezi italijanskih in rumaniških poslancev) in govorila s poslancema Val. Maliattijem in Ab. Tonellijem. V imenu učiteljstva so govorili tov. Strebl, Freiinger in dr. Kanarek. Posl. Malfatti je odgovoril da znači zboljšanje učiteljskih p!ač zopetno obremenenje prebivalstva, ki se že nahaja tako v kritični situaciji. Vrhu tega bi ne bilo primerno po njegovem ninenju urediti povsod učiteljskih plač po enem principu. Ker življenje n. pr. na Tirolskem ni tako drago, kakor je drugod. Treba se je ozirati na krajevne razmere in se tudi po njih ravnati. Ako pa da država primerno podporo, tedaj se bo dalo o stvari resno govoriti. Italjansko pr&bivalstvo monarhije je v veliki večini jako siromašno in obremenjeno z jako visokimi občinskimi dokladami. Po nekaterih občinah na lirolskem plačuje prebivalstvo poleg 80 % do 100 % deželnih doklad, tudi 300 % do 500 %, da celo 1000 % občinske doklade. Večje obremenitve prebivalstvo ne bi moglo prenašati, a to zvišanje bi nastalo, ako bi morale dežele same prispevati za učiteljsko regulacijo. Na kak način naj bi se izvedla regulacija učiteljskih plač se še ne da povedati. Na pripombo tov. dr. Kanareka, da ima državno učiteljstvo povsod brez razlike krajevnih razmer enake plače, razlike so le v aktivitetnih dokladah, odgovarja poslanec Malfatti, da je po njegovem mnenju izključeno, da bi bilo učiteljstvo povsod enako plačano. Ravnatelj magistratnih uradov v Roveredu (kjer je Maliatti župan) ne more biti in tudi ni enako plačano kakor ravnatelj dunajskega magistrata, dasi imata oba enako predizobrazbo, a sredstva in pripomočki so v obeh mestih jako različni. Tudi deželni uradniki nimajo enakih plač v vseh kronovinah. Izjavlja pa konečno, da najde učiteljstvo v slučaju, ako da vlada dovoljne podpore, tudi v vrstah italijanskih poslancev zagovornike učiteljskih teženj. Poslanci J. Maštalka, K. Exner in R. Wedra so nato peljali učiteljsko deputacijo k njegovi ekscelenci železniškemu ministru vitezu Forsterju. Tov. P. Skalicky je v češkem jeziku v imenu vsega učiteljstva predložil spomenico glede znižane vožnje po železnicah na način, kakor ga je leta 1910. dovolila ogrska vlada učiteljstvu. Učiteljstvo ne zahteva tega za sebe, nego le v prospeh šolstva. Kar je pa dovolila radevolje ogrska vlada, more storiti tudi avstrijska. Vemo sicer, da prihajamo s svojimi zahtevami v jako neugodnem času, vendar upa učiteljstvo, da bo ministrstvo ugodilo predlogom, ki jih navaja predložena spomenica. 2elezniški minister vitez Forster odgovarja, da gre spomenica vsekakor predaleč. Železniški odsek je izročil vprašanje o znižanju voznih cen posebnemu pododseku. Splošno mnenje, pa tudi železniški odsek je zato, da se omeji pravica do znižane vožnje v kar največjem obsegu z ozirom na to prepričanje in na dejstvo, da imajo državne železnice vsako leto znatne deficite, bo jako težko ugoditi učiteljskim zahtevam. Dasi dobro pozna neugodno materijalno razmerje učiteljstva in je sama mnenja, da je ta zahteva raz stališče učiteljstva opravičena, vendar opozarja na velike zapreke, ki se stavijo nasproti učiteljskim zahtevam. Poslanec J. G. Mastalka konstatira, da je predložil v državnem železniškem svetu predlog, da se dovolijo učiteljstvu iste olajšave, katere je dovolila ogrska vlada leta 1910. vsemu učiteljstvu. Z doseženimi znižanimi vožnjami bi se omogočila učiteljstvu potovanja, ki so pri vzgoji velikega pomena, ker se tako širi duševno obzorje, a učiteljstvo bi moglo potem svoje skušnje, ki jih je doživelo na potovanju, porabiti v prospeh šolske mladine, a obenem bi bilo to tudi v korist šole in kulturnega razvoja prebivalstva samega. Kliub vsem težkočam, ki nasprotujejo povoljni •rešitvi. je vendar potrebno, da se ugodi učiteljskim zahtevam. Minister Forster prizna na to, da je prepričan, kako velike koristi bi bilo znižanje za učiteljstvo, zlasti v sedanjem njegovem gmotnem položaju. Posl. tov. Wedra navaja, da bi ne bilo nikakor pravilno degradirati učiteljstvo do nekega manjvrednega stanu, ker bi se čutilo na tak način ponižanega. Učiteljstvo ne zahteva olajšav za sebe, temveč za mladino in njeno vzgojo. Zato govornik prav izrečno prosi, da naj se vlada ozira na učiteljske zahteve. Na vprašanje ministra Forsterja pojasni tov. Freiinger. da znaša število učiteljstva v Avstriji nad 80.000. Tovariš Strebl se v polnem obsegu pridružuje prednešenim zahtevam in povdarja, da mora država skrbeti tudi za izvenšolsko vzgojo, kar pa stori, ako ugodi učiteljskim zahtevatn. Minister Forster odvrne, da bo stvar dal preučiti, pripomni pa, da je gmotni položaj ogrskih železnic veliko boljši, nego avstrijskih in da je deiicit r.eprimerno manjši. Tov. posl. Exner pripomni, da je vladi le v korist, ako gre učiteljstvu na roke, ker s potovanji bi učiteljstvo spoznalo tuji svet in razmere v drugih deželah in državah, kar bi veliko pripomoglo k dosedanji medsebojni narodnostni znosljivosti, kar si mora država le želeti. Forster odgovori, da bo treba upoštevati tudi ta razlog, in še enkrat obljublja, da bo dal vso stvar resno proučiti. (Dalje prihodnjič.)