Katollšk cerkven list* Te&u XIII. V Ljubljani 26. mali travna 1860. I Asi 9. K poterjeiiju Njih Milosti. Prečastitljiviga Gospoda Gospoda doktorja sv. pisma, Kneza in Škofa Ljubljanskiga. Ko bil sim o šolskih vakaneali doma V letih mladostnih veselga serca. Sim vidil gospoda, k' je v larovžu bil. Še mladga takrat sini duhovna čestil. V rojstni sini liiši priprost stanoval. Gospoda-Očeta je on obisk'val. Ta zmisel presladkih spomina me dni, K' jili človek na zemlji le enkrat živi. Doveršil sim šole. izvolil si stan. V duliovšnico stopim odločeni dan; V duhovšnici vidim gospoda pa spet. Učitelj tu naš bil v perveni je let'. Razkladal nam dohtar v gladkem je tok1 Navade in šege hebrejskih otrok. B'li časi so mirni, mladostno serce Si sanja prihodnosti dnove zlate. Cvetero preteče kar liitro ini let. In pridem duhoven 'z duhovšnice spet. Gorenska odločena za - me je stran. V lepo Cerklansko sini faro poslan. Gospodovega tukaj očeta spoznam. Od sina na Dunaju večkrat kramljam; Zapustil je namreč Ljubljano in Kranj, Beč. mesto mogočno, doin novi je zanj. Preteklo zdaj let je že dvajset in čez, Dost zgodlo pri dobrem se hudga je vmes: Peklenske zakletbe. kervave vojske Nas v drugo že strašjo. nam plašjo serce; Pravica se joče. resnica ječi. Od strupa krivice Evropa medli: Na cerkev vsa meri brezbožna pošast. Kraljvati začele ste slast ino strast. Ko kača v raju zalezje nje rod Z lažami človeka hinavsko povsod; Ko Juda sinovi v Krista reže. Sovražniki vere zdaj Rimu prote; Središč v cerkvi podkopat*. ovreč', Hudobna teli ajdov očitna je reč: Omajat , zrahljati prepričanje vsili. Svet verni odpraviti — misel je njili. V takih pa stiskali ozera oko Po varnem zavetju se plaho skerbno. In najde, kar iše. zavetje zares. Se radost leskeče 'z nebrojnili očes. Naj burja zdaj brije, naj treska, gromi, Brez straha se varni v zavetju derži: Ce sila tud raste, se stiske množe. Na roki vodnika je mirno serce. Zato pa tud sreča, o verni, za nas. Ak najde v zavetju nas puntarski čas! Ker vidnio zročene vodniku se vsi, K' bo luč nam vodivna v zmede tami. Vesel' se Ljubljana, vdova dozdaj. Tvoj ženili se bliža, vdovstva je kraj. Zvest Krajne je sin. On visoki gospod. Bo vodil prot raju slovenski naš rod. Zvolitev Njegova spomina me dni. K' jih človek na zemlji le enkrat živi. 1/čitelj predragi, na Dunaj pozvan. Spet pride — po milosti Božji poslan — Ko knez ino škof z apostoljsko močjo Iz Beča nazaj v Ljubljano — zato: Raduj se školija. vdova dozdaj. Branitelj se bliža, vdovstva je kraj. JuH larl. VnntUo rretinitfvo / rudne reči mi mislijo nekteri kmetiški ljudje od pisma vdanosti, ki se bo sv. Očetu papežu poslalo: torej bi ne bilo napčno, razkladanje natisniti, ktero smo slišali o ti reči h prižnice neke duhovnije, ktera ni deleč ne od Ljubljane, ne od Kamnika. Na čelo svojiga govora so gospod duhoven postavili četerto Božjo zapoved: ...Spoštuj očeta iu mater, de boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji;" potem pa so jeli — kolikor se spomnim — govorili tako le: ..Veste ljubi moji. kaj se je lansko leto na Laškim godilo, šuntarji so prišli na Laško, denar trosili, mirno ljudstvo podpihovali, de so sceni podšuntani in podkupljeni zoper svoje jim po lložji volji postavljene vladarje vzdignili iu »puntali, iu so vladarje pregnali. Naš svitli cesar, ki so tem pregnanim vladarjem v žlahli, so imeli s sardinskim kraljem vojsko, v kteri je francoski cesar, ki je sardinskimu kralju pomagal, del nasiga l.aškiga v oblast dobil, namreč l.ombardijo. To deželo je francoski cesar svojimu prijatlu sardinskimu kralju dal. kteri pa še ui zadovoljili s to deželo, ampak svoje roke steguje še tudi po deželah pregnanih vladarjev, in po nekterih spuntaiiih okrajinah papeževe, ali prav za prav cerkvene dežele, ktero pa sv. Oče papež v svoji skerbi imajo. Ker sc tedaj papežu sila in krivica godi. zato žalujejo vsi pravoverni in dobri kristjanje ves-Voljniga >veia. iu .lini pošiljajo pisma, v kterih Jim svojo vdanost naznanujfjo; take pisma so Jim že poslali z Nemškiga. Anglcškiga. Francoskiga, Spanjskiga. še celo iz nekterih krajev l.aškiga. iu iz Amerike. I'a ne samo pravoverni katoličani Jim pošiljajo pisma vdanosti, še celo veliko takih, ki ui«o naše katoliške vere. je spoznalo silo in krivico, ktera se papežu godi, in so Jim tudi pismo poslali, v kterim so svojo nevoljo zavolj te krivične sile razodeli. Tudi naša škofija sc bo pridružila dobrim katoličanam s takim pismam, in zalo smo dobili pismo vdanosti, kakoršniga bomo mi papežu po-lali. Na to pismo se je dobrim in poštenim katoličanam naše škofije podpisovati. De se bote pa brez vse skerbi iu radi podpisali, vam bom razlozil L kaj to pismo v sebi ima. II. zakaj naj se podpišemo. I. Kaj je v tistim pismu vdanosti, na ktero se b o 111 o p o d p i s o v a I i ? /apopadek vsiga pisma je tale : I. Vemo. kaj sc godi v papeževi deželi, in zavolj papeževe dežele; de se je del papeževe dežele spuntal. in dc hoče -aidiu>ki kralj spuiitauc mesta in kraje sebi prilastiti. '2. Vemo. de papež nad to krivico žalujejo, in sicer ne zavolj -ile in krivice, ktera se Njim godi, ampak zato, ker gre za blagor katoliške Cerkve, ker hočejo sovražniki kaioli-ke Cerkve vzeli papežu časno posestvo, de bi Jim polkopali -amosiojnosi in duhovno oblast. Mi katoliški kristjanje s papežem vred žalujemo. Jih milujeiiio. iu nikakor ne poterdimo krivice in sile. ktera sc godi pape/.u in pravicam katoliške Cerkve. 4. Kakor papež zaupajo v Boga. de ne bo pustil tiste skale podkopati. ua ktero je Jezus zidal Svojo Cerkev, tako zaupamo ludi mi. ."». Molimo iu bomo še bolj goreče molili, dc bi Bog razsvetlil v*e zaslepljene, moč iu silo terdovratuih sovražnikov katoliške Cerkve v nič djal iu osramotil. To je vse. v kratkim povedano, kar pismo vdanosti v sebi ima. ua ktero sc bomo podpisali. Lahko tedaj spoznate, de ne vzamete na se nobene dolžnosti, de se k nobeni reči ne zavežete > tem pismam. Bralo se vam bo to pismo od perve besedice do zadnje iu v roke sc vam bo dalo pismo, in sc hote prepričali, de ni nič druziga v njem, kakor va>a vdanost do sv. Očeta je naznanjena. II. Pa kdo poreče: Kdo pa mara za našo vdali o s t do papeža? Kdo mara za to, če mi p o t e r-d i m o ali ne p o t e r d i 111 o krivične sile. ktera se papežu in katoliški Cerkvi godi? Kaj bo pomagalo to papežu, če se podpišemo? Na to vprašanje odgovorim: Pred sovražniki sv. Cerkve ne bo — po mojih mislih — kaj dosti pomagalo; zakaj sovražniki katoliške Cerkve terdo vkup derže in imajo vojakov in kanon več kakor zadosti , de svoje namene dopolnijo. Čiinu tedaj se bomo podpisovali? Podpisali se bomo, ker se to spodobi, iu ker je naša dolžnost deržati s sveto Cerkvijo in s Kristusovim namestnikain. Kako to ? Sv. Avguštin je zapisal neko prigodbo, ktera nas uči, de smo se dolžni potegniti za našiga sv. Očeta, če tudi naša beseda nič ne zda. Pripoveduje namreč od neke matere vdove v Cezareji v Kapadocii, ki je imela deset otrok, sedem fantov, tri dekleta. Nar stareji fant je bil hudobin, se je z materjo prepiral in mater še celo vdaril. lludo razžaljena mati pogleda okoli sebe na svojih devet otrok, če se bo kteri za njo potegnil; tode nobedin ni besedice rekel, še zmenil se nobedin ni za nečast iu razžaljenjc, ktero je nar stareji brat materi storil. Ta nemarnost drugih devet otrok je mater tako stogotila. de je v cerkev tekla in pred kerstuim katiinani v Boga klicala: Pravični Bog! pokori Ti moje otroke, de bodo po svetu tavali, in lepi jih zavolj njih greha tako, de bo groza vsaciga, kteri bo slišal od njih greha iu vidil terpljenje, s kterim se bodo pokorili zavolj storjeniga greha. — Potem gre iz cerkve, iu ko donni pride, se jc nar stareji sin začel tresti na vsim životu, iu kmalo za pervim se je jel tresti drugi, in nazadnje so se vsi tresli, tako de si niso bili v stanu z delam vsak-danjiga kruha služiti. Razkropili so se, in po svetu potikali, kruha si prosili in grozo delali ljudem, ki so njih terpljenje vidili in od njih greha slišali. Eden zmed njih. Pavi, je prišel s svojo sestro Pa ladij o v Hipon v Afriko, iu je pri svetinjah sv. Štefana zdravje zadobil. — To piše sv. Avguštin; in ta resnična prigodba je vzrok, de na Kranjskim še zdaj imajo pripovest od ..desetiga brala." Pa ta prigodba tudi sleherniga opominja: ..Spoštuj očeta i n mater, de boš dolgo živel in ti bo dobro na z e m 1 j i!" Iu zdaj. ko ste strašno prigodbo slišali, vas vprašam: Kdo je duhovni Oče vsih vernih kristjanov? kdo jc duhovna mati vsih vernih katoličanov ? Duhov ni oče vsih vernih kristjanov so papež. Te resnice nobedin tajiti ne more: zakaj papež so gospodar v katoliški Cerkvi, kakor je oče gospodar v sleherni hiši; in sv. Očeta so imenovali papeža in jih še imenujejo po vsim katoliškim svetu vsi katoliški cesarji, katoliški kralji in poglavarji, vsi školje. nadškofje in kardinali, in vsi verni. — Ravno tako se imenuje katoliška Cerkev: mati katoliška Cerkev, iu imenitin cerkven očak je pisal: ..Nobedin si ne more imeti Boga očeta, kteri ne spozna katoliške Cerkve za svojo mater." Ko jo tedaj zares katoliška Cerkev mati vsili vernih kristjanov, je tedaj tudi naša mati. Kakor očeta iu mater moramo tedaj spoštovati papeža in Cerkev. To spoštovanje pa ima v sebi ljubezin. češenje in pokoršino; tedaj smo dolžni papežu ljubezin. čast in pokoršino skazovati ob vsakim času; posebno ljubezin. čast in pokoršino smo dolžni na znanje dajati o posebni priložnosti; in taka posebna priložnost je ravno zdaj. Zakaj pa ravno zdaj ? Precej bote spoznali. zakaj ravno /.daj. če se spomnite na unih nesrečnih deset otrok, kterili edin je mater vdaril, drugih devet se pa za to nesposto-vanje nar starejiga brata še zmenilo ni; vprašajte sc, zakaj so bili listi, ki niso mater vdarili, vender od Boga vdar-jeni? Zato. ker se takrat niso za mater potegnili, iu niso materi posebne ljubezni in časti skazali, kadar je bila njih mati hudo od cniga zmed njih razžaljena in zaničevana; ko bi ga bili svarili, ko bi se bili potegnili za svojo mater, bi ne bili deležni njegove pregrehe, iu šiba Božja bi jih ne bila zadela; zato pa. ker so molčali, so bili deležni greha, iu ta greh jih je tepel vse njih žive dui. Kadaj so bili otroci tiste žene v Cezareji posebno dolžni, ljubezin, svoje spoštovanje in svojo pokoršino do svoje matere razodeti ? Takrat kader se je njih materi posebna nespoštija godila, kadar je bila posebno hudo žaljena. In iz tega lahko spoznate, zakaj smo mi ravno zdaj dolžni, prav posebno vdanost, prav posebno ljubezin in posebno spoštovanje do svojiga svetiga Očeta papeža iu do svoje matere katoliške Cerkve razodeti? Zdaj, zato ker so sveti oče papež ravno zdaj posebno hudo žaljeni; zdaj, zato ker se materi katoliški Cerkvi posebna krivica zdaj godi od nekterih, kteri se imenujejo in vender niso otroci sv. Očeta in sv. matere katoliške Cerkve; zdaj, ker papežu in katoliški Cerkvi kos dežele po sili vzeti hoče sardinski kralj, in pri tem početji ima pomočnika mogočniga francoskima cesarja. Oba se sicer izgovarjata s tem, de spun-tano papeževo ljudstvo hoče biti pod Sardincam; ali treba jc vediti, dc ves punt v manjših laških deželah je bila napeljana reč, napeljana s puutarskimi zlati, s kteritni so bili puntarji pridobljeni in kupljeni, in od sardinskih vojakov podpirani, de se zvesti papeževi podložni niso mogli sili puntarjev ubraniti. Zdaj je francoski cesar vzel kos laške dežele; dežele nekterih pregnanih vladarjev in lepiga kosa cerkvene dežele se jc pa sardinski kralj polastil, in tako si med seboj delita to, kar sta drugim z zvijačami, s pod-pihovanjem in s svojimi vojaki vzela. Veste, kako se pravi takim, kteri po zvijačah ali po sili ptuje reči jemljejo? Veste, zoper ktero Božjo zapoved in kakšin greh je to? Smemo li molčati k takimu grehu? Sinemo li molčati pri taki krivični sili. ktera se našimu sv. Očetu dela ? Smemo li molčati k taki škodi, ktera sc godi katoliški Cerkvi, naši sveti materi ? Vsak katolišk kristjan je dolžan zavreči tako gerdo iu silno krivično djanje. Zares! kne škode ne poda. Nobene nevarnosti ui. nobene škode ni; dobro delo usmiljenja pa jc. žalostuimu sv. Očetu milovauje. ljubezin in špostovanjc ua znanje dati. dolžnost je s pravico deržati. za pravico potegnili se. Spolnite tedaj. kar Bog v ceterti llozji zapovedi veleva, rekoe: ..Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo z i \ e I. iu ti ho dobro u a zemlji!** 10fj9i'fi i*o Sforen*iiim in tiofri*i. I.juhi vrednih Zgodnje Danice! V vašim predzadnjim listu sim bral pi-mo ča»tivredniga kaplana g. Volčiča, s kterim ponuja vsem bukvice zoper žganje, ki jih je spi«al. Rekel je. tle natis teh bukvic mu je za 200 gidd. stroškov naredil, de pa jih je It* za 2'» gold. prodal iu de hoče o>tale zastonj dati. ako se za vezanje plača le bukvovezu Gcrberju I o kraje. n. ti. To me je sinilo. Omislil sim si ene. iu potem, ko sim le bukvice prav dobre iu koristne najdel, posebno za proste ljudi, sini si jih več priskerbel in sicer vse za hišo zapi-rtih na Zah-jeku. Tam jih bodo ubogi brali ali slikali brati, iu prepričan sim. tle to branje ne ho brez dobriga sadu. Ako -c tudi le en *am re-nicno spreoherne iu zapusti hudo pijanost, gospod kaplan Volcic bo dobil duhovno plačilo, ki več velja kot milijon zlata in srebra. Zraven lega pa »e čutim * ) Gotovo pa je tudi.de veči ko je množica larih podpisov. bolj ta duhovna leža tlači so\ražnikc sv. 1'erkvr in jih - slraham na pol nuje. ker volijo toliko sere zoper M'bf . in lako podpi>i tudi k ziii »ci resnice pripomorejo, ko hi se kat»li -Maje do z.nlnjpo>lpi>ali. ali bi ne kilo gr»Aa roparja, ker ki nikogar no imeli na svoji strani? — De kdo ne ho pa v k.iki zmoti, opomnimo. kar se tako vr, de vera *>ama se nr rn -re nikoli z zemlje zatreti. ko hi papeža nesramoi roparji in tolovaji tudi do kože oropali. \r O dolžniga, mu se zahvaliti za to njegovo lepo darilo. Vse kar sim bral v imenovanih bokvih, je gola resnica, in žalostno je, kako tudi na Kranjskim žganje zmiram več in več škode nareja; gotovo je, in dolga skušnja mi je to po-terdila, de saj polovica hudodelstev, ki se pri sodnii pre-iskavajo in kaznujejo, izvira iz pijanosti. Zatorej priporočim te bukvice vsim gospodarjem, naj si jih kupijo po 10 kraje. n. d. in jih bero družini, posebuo ob nedeljah zvečer, z Bogam! Joseh. predsedkih c. k. deželue sodnije. Bris ta vek. V pojasnilo naj pristavimo opombico, de smo ta spis prejeli v čisti slovenšini spisan od blagorodniga gospoda predsednika samiga. ki pred malo malo leti še besedice slovenskiga niso umeli; zavednost pa, de le s pri-lastenjem slovenske besede zamorejo svoje dolžnosti popolnama zverševati. so se tega nauka tako poprijeti. dc zdaj ne le samo slovensko čisto umejo, ampak tudi pišejo. Vredništvo. Iz Ljubljane. S v i 11 i cesar so za polajšanje revšine :ia Dolenskim in Notranjskim 20.000 gold. dovolili; svitla cesarica Karolina je poslala 1000 gold. in Njih milost knez in škof ljubljanski gospod Jernej Vidmar 1000 gold. Iz Ljubljane. Prcčastitljiva uamestnija škofijska pri-poročuje s posebnim razpisani nemško-slovenski besednjak, ki je ravnokar popolnama natisnjen prišel na svitlo pri ljubljanskim tiskarji gosp. Jožefu Blazniku. Razdeljen je v dva dela in obsega na veliki osinerki 12*» 1 4 pol ter 2^12 strani. Natis je izverstin: slehern sc bo prepričal, de ima vsestranske prednosti pred m noži m i mnozimi enaciini deli. Ponaša se slovar z napisani tim-le: Deutsch - slovenisches \\ orterbuch. Ilerausgegeben auf Kosten des Hochvviirdig-sten llerrn Kiirstbischofes von Laibach. Anton Alois \Volf, Grosskreuz des i»sterr. kais. I.eopold-Ordens itd. .. . I.aibach 1M»«. Gedruckt bei Josef Blasnik. Oba dela prosto sušita t gehollaiidcrt ) veljata samo ti gold. avstr. velj. iu se dobivata v knezješkofijski pisarnici št. 282. Zunanji zamorejo to delo tudi po kteri si bodi ljubljanski bukvaruici dobivati. Cisti dohodki tega velikiga in silo trudniga dela. ki stane nad 11J.IMM) gold.. so po dobrotni naredbi rajnciga milost, škofa odiiiciijeni za ljubljansko duhovno uiladeiišnico ali Alojzjev i-e; torej je tolikanj bolj želeti, de bi se slovar prav hitro iu obilno razprodaja!. Ilog daj poslednjič. de bi besednjak namen dosegel, s kterim so ga blagi ranjki škof na ilan -»pravili, ter pospeševal domorodno oliko v čistim slovenskim duhu in ne manj v čisti slovenski nravi, ter služil v povzdigo slovenskiga naroda, in v Božjo čaM. Pro-simo tudi slavne bratovske vredništva slovanskih časnikov, naj blagovolijo to delo v misel vzeti iu priporočiti. Iz Ljubljane. Maloktera družba v tako kratkim času s tako malimi ........... toliko dobriga stori, kakor nova bratovšina sv. Rešnjiga Telesa. Se ni leto. kar se je slovesno pričela in že smo vidili undan lepo razstavo obilnih eerkveiiih izdelkov v samostanski dvorani zraven nunske cerkve v Ljubljani. Desiravno biatovšina šteje kouiaj nekaj č«*/. TiMI družuikov iu deležnikov in se je še le mesca rožnika lanskiga leta očitno pričela, je vender vsa mnogotera cerkvena oprava, ki je bila razstavljena in je zdaj raznim cerkvam razdeljena, nar manj H)0 gold. vredna. Pri-derže si za drujikrat bolj natauki popis za zdaj samo cerkve imenujemo, kterc so bile pervo leto od te bratovšinc obdarovane: le-te so namreč: Spodnji Suhor, Dragatuš. Ra-dovica. Sela. Javor. Bela skala, t a te/.. Breloka, Adlešič, Podzemelj. Št. Milici pri Zužcnbergu in frančiškanska cerkev v Novim mestu. — Tako je tedaj 12 cerkev vsaka z več cerkvenimi rečmi obdarovanih; še več pa so vredni duhovni darovi, ki jih dau na dan toliko pobožnih sere sv. Rešnjimu Telesu daruje in so le Bogu znani in Njegovim pričujočim angelam. Brelcpa zares je ta bratovšina. ki se ho odsihmal še le prav razznanila in prav serčno mora vsaki prijatel sv. Rešnjiga Telesa in potrebnih naših slovenskih cerkev želeti, de bi se prav hitro razširjala. Ako do prihodnjima leta ne bo saj trikrat ali štirkrat več družnikov kot jih je zdaj, bomo komaj zadovoljni. Ako jih njih malo toliko cerkev razveseli, kaj še le, ko bi jih veliko število bilo! Zanesemo se tudi, de bo Gospod obilno oblagodaril tolikanj skerbno predstojništvo prečastitih gospodov in go-spej, ki si za življenje te bratovšine tolikanj prizadevajo, kakor tudi vse marljive brate in sestre, ki ko pridne čbe-lice večne in časne zaklade zbirajo. —n. Iz Ljubljane. Milostni opat prečastitljivi gospod Matija Vodušek so nain iz Celja naznanili, de odsihmal cerkev sv. Jožefa poleg Celja z bratovšiuo s s. Cirila i n Metoda vred pripade č č. o o. L a z a r i s t a m ter je nje ločenje od celjske duhovnije in izročenje imenovanim misijonarjem že pred pragam. (Naj berže se je zdaj že izveršilo.) Torej bo nabira darov odsihmal pošiljati čč. očetam Lazaristam pri sv. Jožefu. Naznanimo ljubim Slovencam, de sc ta slovenska bratovšina neprenehama prav pridno razširja. Undan smo poslali čez 800 družuikov v Celje, in spet jih imamo čez polčetertisto, ki jih bomo zdaj zdaj odpravili, tedaj skupaj čez dvanajst sto od lanskiga leta. Poslali so nam jih meni več iz Krajnskiga poslednjič tudi marljivi gosp. Furlani te dni blizo 300 iz Goricc s 25 gold. detiara za bratovšiuo, in jih še veliko obetajo. Lepo Vam je to. dragi Goričanje! Torej pa tudi ni čuda, de slišimo pri toliki molitvi zmiraj več od povernitev ločenih grekov, naših bratov, v katoliško Cerkev. Bog daj vsim spoznanje; potlej ne bo več slišat kavsanja za svete mesta v cerkvi Božjiga groba v Jeruzalemu, — pa še marsikaj druziga ne. Iz Ljubljane. Gospod Baniel Komboni. kije bil z druzimi misijonarji iz vstava g. Mazzatoviga na Beli reki se je boleheii povernil v Verono in zdaj ondotne misijonske rejence uči zamurskiga jezika naroda Dinka, med kterim je delj časa bival, kteriga 4 rejenci že po nekoliko govore. Pravi. de se zopet več duhovnov v afrikanski misijon na-pravlja: 1 v Veroni, 1 v Neapeljni, 1 v Aleksandrih Ob svojim popotvanji proti domu se je v Kgiptu mudil 3 tedne, in je bil z g. Blažam Verri-em, ter ga je tamkaj popustil s 5 zauiurskimi otroci, ki jih turške oblastnije imajo pri-pertc: on (»a je šel v Rini sc pri kardinalu vikarii in škofu Serra popečati za rešenje tih otrok. Taiukej je dobro opravil. nič pa nc ve, kako je zdaj z g. Verri-em, ali kje de je? Tudi od g. Olivieri-a ne ve. kje de jc. — Zanesljivo je, de kjer si bodi — pomočkov iše za nadaljevanje svojiga zmiraj bolj težavniga misijoua. Iz Ljubljane. Nove š mamice, ki jih jc nabral marljivi gospod Janez Volčič, obsegajo veliko duhovniga blaga. V mikavni pesmici se bukve darujejo Marii prečisti Devici. Premišljevanje, ki je za vsaki dan mesca včliciga travna določeno, je izverstno. Tvariua za premišljevanje je pa tale: C.jvckov poklic, smertni greh, smert. posebna in vesoljna sodba, pekel, potreba spokorjenja. dvojna pot, ljubezen Božja, molitev, čistosti, spoved, sv. Rešuje Telo, pokoršina, ponižnost, ljubezen do Marije, poterpcžljivost, samotnost, zatajevanje samiga sebe, nečistost, nevarnost sv. čistosti, lenoba, pregrehe z jezikam storjene, svet, nekteri pregreški mladosti, resnična in puhla pobožnost, nekteri pripomočki Bogu služiti, stanovitnost, nebesa. Tem premišljevanjem, ki um jasno podučujejo, serce močno spod-bu lujejo iu voljo jako nagibajo, so še pristavljene molitve pred branjem in po branji, lavretanske litanije. mašne, stio-vedne in obhajilne molitve, in pa sveti križev pot. — Že-leti je. dc bi se te bukve, ki so z veliko gorečnosijo za čast Božjo in hvalo Marije prečiste Device pisane, pridno kupovale in še pridniši prebirale. Bog pa tudi daj, de bi njih branje obilno dobriga sadii obrodilo! —c. Z Dolenskiga, 13. mal. travna. Za h valjenje. — Spodaj podpisani duhovni pastir, ki je po Danici št. 6. 15. sušca t. 1. za reveže milošuje prosil, se priserčno vsim miloserčuim dobrotuikam v imenu revežev zahvaljaje, rekoč: Bog Vam poplačaj stotcrnokrat. Reveži pa obetajo za Vas moliti. — J. —s — , t. j., Jož. Orešoik. Z Dolenskiga. De na Kranjskim vera ne peša tako, kakor po mnozih deželah, se vidi iz tega, ker se po naši domovini cerkve dan na dan čez dalje bolj lepšajo, ali tudi se nove zidajo. Gotovo je to lepo znamnje cerkveniga življenja in napredovanja. Ker nam, „Danica,u rada cerkvene slovesnosti donašaš, ti hočem tudi z Dolenskiga nekoliko naznaniti. Velikonočui ponedeljik pridejo v S to p i če visokočastiti gospod prošt Jernej Ark^ z dvema prečast. gg. kanonika>na blagoslovljat nove prelepe podobe na altar-jih, postavo (štatvo) Matere Božje, britko martro za na pokopališe in taberuakelj, ki je bil ravuo pred velikonočjo dodelan, in je tako lep, de ga je veselje viditi. Pridigovali so vis. č. g. Svetličič v pričo velike množice od več krajev iu so živo razkladali pomen te slovesnosti. Kesuično je, kar so gospod pridigar med družim opomnili, de je ni kmalo tako ozališane cerkve, kakor je zdaj stopiška. Pač lepa hvala in čast torej posebno v. č. gosp. fajmoštru Janezu Verščauju. ki so si toliko perzadjali. dc so farno cerkev spodobno olepšali. Bila jc grozno zanemarjetia iu še zadolžena. ko so jo sedanji gospod fajmošter prevzeli. Ali z umnim gospodarstvam cerkvenih dohodkov so krnalo dolgove splačali iu potem cerkev jeli popravljati. V malo letih so ji vso drugo obleko dali. Oskerbeli so za vse tri altarje nove podobe, ktere je g. Stroj lepo zmalal; dali so tudi altarje vnc prezlatiti, postavili so nove orgle, ktere je J. Mandlin prav soglasno izdelal. Potem so dali narediti za križev pot nove pozlačene oklepe. De so z vsem tem delam imeli skerbi iu še marsikaj sitnost, ini ni treba praviti. Delo mladiga podobarja Načeta Oblaka, s Trate nad Loko, se samo hvali. Pomagal je taberuakelj izdelati in naredil je tukaj v kratkim času dva kerubina, štatvo Matere Božje iu britko martro, 5 čevljev in pol visoko, vse tako umetno, de jifi nobeden prehvaliti ne more. To ui tesarsko delo, kakor se vidi tolikrat po cerkvah, ampak vse je tako živo in pomenljivo, dc vsaciga giue in k pobožnosti budi. Ker ne vem. dc bi bil že kdo tega podobarja očitno pohvalil, ker je še mlad. sc mi potrebno zdi, mu tukaj vso h\alo dati in ga vsacimu živo priporočiti. On ni le priden delavce, ampak tudi pošten iu dober kristjan, in le tak zamore cerkvene dela vredno iu dostojno narediti. — Preden te verstice sklenem, opomnim le še to, de so tukajšnji v. č. g. fajmošter več kot 5000 gold. za cerkvene popravila v kratkim izdajali, pa vender niso farmanov nadlegovali, ker le za orgle so posebej skladali, vse drugo so poplačali s tem, kar so prihranili in kar so ljudje radovoljno in z lahko darovali. Res so dandanašnji časi slabi, ali komur je mar za Božjo čast, bo še zmiraj kaj storil. Veliko premore: ^Dilc.vi dccorcm domus tuae." — n. Iz Celovca naznanja rSI»v. Prijatel." de se je za duhovno mladenšiiico „M arij a ni še" že toliko darov nabralo, de sc bo ta dobrotna naprava že prihodnje leto za 24 mladenčev pričela. Z Dunaja vemo iz zauesljiviga vira, de so bolehni in s tolikimi opravili obloženi škof gospod Andrej Me-šutar naprosili gosp. Frid. žl. Hurter-ja, dc naj jih na-mestova ko predsednik Marijne družbe za pospeševanje katoliške vere v srednji Afriki. Iz Gorice 21. mal. travna. —J. F.— Iz pridjaniga lista, kteriga svojimu cilu in koncu pospešiti blagovolite, bote povzeli, de je bratovščina ss. Cirila in Metoda po prizadevanji bogoljubnih prijateljev še precej obilno novih udov pridobila, ne le v našim mestu ampak tudi v drugih bližnjih krajih, med drugim tudi v laškem Gradišči in clo v Vidmu na Bencčaiiskiiii. Razširjanje te bratovščine bo vsa-kiga prav mislečiga katoličana razveselilo, toliko več, ker se po njej bratovska ljubezen clo drugovereov djansko vdi-huje ter se očituo in vidno spoznava, de zjedinjena moli- tev pobožnih sere oblake predira, ako so resnične naznanila mnogih časnikov, ki nam gostejekrat mem nekdaj na-znanujejo od zjedinjevanja starovereov s katoliško Cerkvo. Pervo nedeljo po veliki noči so učenci nemških glavnih šol obhajali pervo sv. Obhajilo v farni cerkvi sv. Ignacija. Pervoobhajanci so z gorečo svečo v rokah najpred pesem o presvetim Rešnjim Telesu prepevali, na kar je daritev sv. maše sledila. Čast, gosp. Auton Selič, katehet spodnje realke, za dušni blagor kot za nravno obnašanje svojih učeneov ves vneti gospod, jih je med mašo neposredno pred sv. Obhajilam ogovoril vneinaje jih k vredni in pobožni prijemi Tajistiga, ki je nekdaj male in nedolžne otroke na svoje naročje prejemal iu blagoslavljal. Sklenila se je ta slovesnost z blagoslovam. pri kterim so novoobhajanci Jezusu, ki so Ga ravnokar pod podobo beliga kruha zavžili. trikrat sveto po nemško odpeli. Z Nemškiga R. Slednjimu je znano hrupno veselje protestanštva in sploh nekatolištva nad udari, s kterimi sa-inosilna besuost sveti prestol ogreba. Čuditi se ni, ker ou mu je živa nasprota in doznana rimska nespogljivost ga mora derviti v obupno groženje in nespametno divjanje, čeravno ob njegovim padu tudi njemu žila usahne, ako namreč ni katolištva več, zoper koga bo protestiral? Ko se toraj papeštvo ž njegovo zaiiikavnosijo ne more znašati, in ga tudi ko svetno vladarstvo po podložnih deželah gotovo ne more ljubovaje podpirati, se mu krik uad ncpoterpljivo papeževo vlado saiu od sebe vzdigujc iz stiskauih pers s sledečim vprašanjem: „Ali pa more papež nekatoličane po svojih deželah terpeti, iu kaj — ali ni verska svoboda nedotakljiva človekova last?- To se pravi: papeštvo zoperva pervotnim človeškim pravicam, zatoraj naj neha vsaj svetna vlada njegova, duhovsko pa — naj jo nosijo katoličani, ako jim je všeč. Na to pa odgovori imenovani spis: rl»o papeževih deželah biva ven in ven po več tavžent protestantov; in mnogo njih po več let ondi živi; papeževa vlada tedaj jih ue more posebniga kaj nadlegovati. Med papeževimi podložniki ni nobenih protestantov, iu jih tudi ue bo. Na Piemonteškim sc že deset let trudijo z osnovanjem pro-testanških občin, pa še uič niso doveršili: zakaj tisti, ki so jih pod košem protestanštva nabrali, niso ne kristjani avgustanci ali helvctci. temuč so za Laško to, kar so bili za Nemško liougeani - ljud. ki se oponaša le z imcuam verske občine, de bi zavest božjo med človeštvam kolikor mogoče zaterl. Pri njem sc ue gre za versko svobodo, temuč dc bi se vse vernije znebil, kar so nedavno očitno ko potrebo in načert praviga napredovanja zglasovali. Do takovih pajdaštev utegnejo tudi po rimskih deželah sc povzdigniti. ako jih z Božjim pripušenjem prekucijska povodinj preoblije. do protestanških občin pa nikdar ne. Brez vere v vladanje nad zemeljskiga osebniga bitja ni misliti nobena kakoršuakoli vernija. Brez verne enakosti in edinosti je verska občiua kratkima! nemogoča prikazen. Brez vernije je zastonj deržava sklepati, zastonj kakor gromovite stavbe po zraku graditi. To je vedila in spoznala pagauska staro-davnost. Nekaka nagiba si nezavedna bojazen pred nekaj vikši m čeznatornim ne more v naših razkisanih in razjedav-nih časih tiste moči razodevali, s kakoršno je pagatiski svet vezala. Po keršanstvu ni nobene vernije več, ampak ostane le pogin, grozen sramoten pogin. Društvam tedaj nasproti, ki zatirajo verno moč iu skupnost, se mora deržava naravnost v bran postavljati, in sicer tolikanj bolj. kadar se šemijo s krinkami verskih občuij. Drugači pa je s pravimi občinami. Katoliško prepričanje nikakor ne brani katoličanain z drugoverstnimi verniki vred v deržavi bivati, proti njim vsih dolžnosti dcržavljana in človeka spoluovati, in ž njimi vred v ohranjenje pravniga in nravniga reda v deržavi pripomoči. Ali olikarija je to reč za napčni konec poprijela. Vse verstva, ona modruje, vso so enako namenjene kakor ptice pod nebam z raznimi glasovi Višnjiga slavo prepevati, in v imenu poterpljivosti ali tolcrancije se je katolištvo opominjalo, de naj se tiho in pohlevno v ver-sto enako veljavnih verstev vstopi. Ko se je ta struna po-brenknila, je pač tista misel gospodovala, de je sicer Bog v nebesih in človeška duša neumerjoča; de je pa Bog dober oče, kteriga se je njegovim otrokam zavoljo kacih slabost in hudih poželenj malo bati, in na tem sloni jedro ver-nije; vse drugo pa je prazen, inorde še škodljiv priveržek. Zraven tega se je še od večne očetovske ljubezni in o združenji unkraj groba marsikaj nežniga in sladkočutniga počenčalo. Ali to je bila polzka reber, po kteri se ni moglo dolgo terdno stopati. Treba jc bilo tedaj pomakniti se ali navzgor proti zapušenim višavam, ali pa zdcrčati v globočine, in navzdol je šlo jaderno. dokler se ni prišlo do neoscbuiga bitja, ki je vse v vsim in se utegne tudi bog imenovati. Zdaj sc jc vernija zoblikala v zgolj domišljijo, s ktero se je absolutno ali večno poleg potrebe strojilo in se za vse verstva o njih času in na njih mestu popolnama pravica terdila. To pa je obveljalo za vse človeško mišljenje iu djanje; kakor verstva ste si resnica iu laž, čednost in preg.eha verstnici postale. Dc se je tako zgodilo, je očitno, in komii more to všeč biti? Ako se pa ni moči s tem dobičkam spoprijazniti. naj sc toraj dovoli tudi katoličanu njegovo prepričanje, de je nauk njegove cerkve resničen, in tavno zato nasprotni neresničen. Tudi pošteni protestant terdi nauk, v kterim je bil zrejeu. za resničniga. dokler morde ne sprevidi, dc je Luter krivično ravnal, ko jc cerkvi božji iu svoji domovini krivoverno progo zasekal, in sc po tem verne v cerkev svojih prednikov. Ta nasprota ui sovraštvo. Pravi katoličan protestanta ne čerti: on vitli nad njim odrešeniga po Kristusu in se nadja, tle v nezadolzeni zmoti živi. Ker pa nasprota neprijaznosti in prepira gotovo ne odganja, prepiranje pa tudi draži in kači. zatoraj miru ne bo iskati v kaki sodergi verstev, ampak v njih uatan-kim ločenji. V rečeh, v kterih si nasprotujemo, se hočemo drugi tlruziga ogibati iu vsak po svojim potu hoditi, jot v cerkev, ti v tempelj. V rečeh, v kterih se vjemamo in vsi eno terdimo. se hočemo družiti in skupaj hoditi ter delati. To je gotovo po človeško, jc pametno in tudi lahko spolnovati. Tako ravnajo katoličani in bodo tudi ravnali, zatoraj kje jc krivica, ki se v tej zadevi očita papežu in vladi njegovi? Vse te tožbe pa —ali je res nezadovoljnim u svetu z njimi resnica0 Ko bi bila Kampanja obdelana ko angleško polje, iu l»i bilo pontiiisko mahov je rodovitno ko za ca»a mesta Policije, ko bi bilo gosto železniško mrezje preprezeno po rimskih deželah, ko hi tudi nov Aristotel razlagal na Sapienci modroslovjc. in bi krojivniki pervaki iu naravoslovci preglasov iti svojo učenost ondi prodali, kdo neki meni. tle bi se en sam teb vpijateov, prckucuhov in spodkopuhov s papeštvam spravil, od svojiga kovarstva odnehal? Podpihovanc nezadovoljnosti ne bo potolažil prena-rejen zakonik, tudi ne ostudno čenčanjc po kouslitucionalnih sobanah, ne divjaško zakonstvo. ne kakoršnekoli vladne osnove." Sklenili so mogočniki preklici jo. in papeža s svet-niga prestola pahniti, kdo bi se ž njimi pregovarjal za resnico in pravico, ki jim ni mar! Zdaj jim je sv. Oče kn namestnik Kristusov s svojim nar bujiin orožjem odgovoril, ki ga bo gotovo nepremagljiva roka Božja poprej ali po-znej nad njihovimi tertlovratnimi glavami sukala, ter jim sklenila sodbo, nad ktero bo svet stcrmcl. in se bo za vekomaj v zgodovino zaiisala za svarilo in spomin. -- V na-daljnim razgovoru spis še marskaj zanimiv iga pov e. in posebno zgodovinske siutlence razkrije, iz kterih se sedanje gibanje tolikanj obilno cedi. Proti koncu pa pravi: „Pre-kucijsko pero se je vdinjalo zoper katoliško cerkev , v kteri se /.daj edino le keršanstvo sovraži, ko bi imelo avgustan-stvo dovolj moči. tle bi zdatno besedovalo za zakon samogib-nosti. ki ga je pisalo jagnje Božje s svojo kervjo. bi ouo pri teh ljudeh nobene veči prijaznosti ne vživalo. kakor jo katoliška cerkev v živa. Ali je namreč pree po skrivnostnih besedah pri povzdigovanji, ali pa šc le v trenutku oLhajanja Sin božji pričujoč ko Bog in človek skupaj, je za katoličana pač velik razloček, ali za današnjiga nasprotnika resnice brez kaj pomena. Zatoraj se prekucijskimu peresu vsa le mogoča samopašnost dopusti, če tudi valovje na dnu globočin zašumi. Bodi sveta ie last in posest kapitalnikov! Sveta? Kje je kaj svetiga še, ako je vživanje časnih blagot človeka nar viši konec in dobrota, vse pa, kar ga stavi pod viši oblast in postavo, sanjarija le in zgolj vraža? — Tako tedaj se godi, in ta resnica se je očitno pričala, ko se je jelo sv. Očetu velevati, de naj se zniža s svojiga prestola, kajti on ko kristjan iu škof ne more zadostovati opravičenim potrebam podložnikov svojih. — Kdor o belim dnevu terdi, de je noč, se o solncu ni prepirati ž njim. Ali poštenosti jc treba povsod, kjer se junačijo človeške moči in če se tudi le za par venarjev gre. Bodi toraj pošteno ravnanje tudi v nar iinenitniših človeških zadevah! Ako viši vladanje sveta ni tajiti, se mu mora pozemeljsko uklanjati. Ako ga pa ni, jc Bog in neuinerjočnost, pa tudi dolžnost in pravica zgolj prazna beseda, in nič druziga ne ostane, kakor od natore dana pravica Spinozova, poleg ktere somi ribice goltajo ! Preč toraj z besedami, ki le o podkladi tistiga, kar se taji, kaj pomenijo. Ako se pa čuti. de jc nespametno tajiti veljavo tistimu, kar te besede pomenijo in obsegajo, naj se pa tudi dozua , de unkraj vid-niga sveta tudi nekaj obstoji, česar bivnost se ravno tako občutno naznanja, kakor (»otipljivih reči, čeravno sc nc more ne meriti z vatlam, ne težkati s tehto, in bodi jih groza pregrehe, unašati iskro iz svetiša. de bi svetišč celo z njo zapalili. zakaj svetišč je Gospodovo, iu on bo sodnik!u — Mtazgleti po kersanskitu svetu. V sekovski školii je na pismu verne vdanosti do sv. Očeta čez sto in dvajset tavžent imen podpisanih. Zagrebški kardinal vikši skof so podarili za sv. Očeta 300(1 gold. ondotno korarstvo petnajst sto gold. li-ceja in bogoslovstvo 177 gold. V Poznim ste sc dve zgubljeni ovčici. Suzana llo-leczv iti Kva Jedlicz, iz protestanštva povernili v katoliško Cerkev. — \itranski škof Avg. Koskovanvi so poslali bra-tovšini sv. Rešnjiga Telesa v Pešt 100 gold. za take vernike njih škofije, ki bi radi k bratovšini pristopili, pa jih težko stane letni dar odrajtati. u Metli.") Vcsprilliski škof dr. Rauolder so darilo H cekinov poslali vredništvu lista ..Tauotlai lapok4* za nar boljši odgovor na vprašanje: rKako naj se nauk in odreja obravnava, de se učenci ne olikujejo samo za šolo ampak za življenje? Aon scholae, sed vitac. Moravski spričcvavcc ali marternik Janez Sar-kander bo G. majnika za svetnika razglašen. K tej slovesnosti bo šlo zraven vikšiga škofa tudi nekaj družili odbornikov iz Olomovea, in tudi Seutniihelski v. č. g. fajmošter Florijan Schon. ki brani svetinje tega Božjiga služabnika. Časniki pa spet rožlajo kakor krav ji zvonci . ker so mcnde neki avstr. škof opomnili t a ceikvcno iztdičeuje. ki je razpelo nad katoličani, ako g«'edo k judani v službo; češ. tle je to novi ces. postavi zastran jinlov nasproti. Kakor tle bi postava ukazovala kristjanu k j uda m v službo, ki mu le prepoveduje ne. kakor poprej! Koga neki ces. postava obesi, če n. p. velikonočniga sv. Obhajila ue opravi? Vender ga pa sv Ceikev iz svoje občine loči. V liurtsclicid-u na Pruskim je v katoliško Cerkev prestopil dr. Kvlert. sin poprejšti iga protestanškiga škofa. V Vorilis-ll se tlvije delo tlela: l/.tlelava stoljne cerkve, in spominek za I.utra. Stoljna cerkev v spomin kliče čas. ko je bila vsa Nemčija edina v veri. spominek Lutrov pa tisto pripetenje. iz kteriga izhaja nemška nezloga. Tako govori mil. niogunški škof baron Ketteler v predgovoru k: rln Christo a 11 c i n ist lleii! Sechs Pretlig-ten fiir uuserc Zeit v. Dr. Fr. Ktin/cr, Can. u. Dompred. in Brcslau.4* K unim tehtnim besedam nj. milost nekoliko dalje pristavlja: ^Kolikorkrat me dolžnost pelje v oblagreno vormsko okrajino, nad ktero so to čudovito poslopje polno skrivnostne lepote in veličastva visoko povzdiguje, očitno od vsih strani, vselej se polasti moje duše neizrečeno boleče čutilo, ko pomislim, kako lep je bil čas, kadar so se še vsi prcbivavci daljniga okroga pri ravno tistim altarji k molitvi zbirali in ravno tisti Kruh življenja prejemali, ko so se ob visokih praznikih glasi stoljniga zvona po okrajini razlegli. O de bi po Božjim usmiljenji že skorej prišel srečni čas sprave.... Zneski imeuovaniga delca so odine-njeni za stoljuo cerkev v Vorms-u. V Villniergeii-u na {S vaj carski m je bilo letaš nekih posebnih pustovavcov viditi. Veliki vozovi saninci s težkimi kamni obloženi dan na dan v mesto dersajo; vprežene so danes vanje rajde šolskih otrok, jutri mladenčev, drujikrat zopet mož, žen, deklet. Vse med bobtianjem, trobentami, z handeri, smrekovimi veršički lepo s trakovi ovitimi. Kaj jc to pomenilo? Vozili in pripravijali so kamenje za novo zalo cerkev v gotiškim zlogu, ki sc ima zidati. Pač hvale vredno pustovanje! V Itiiliu se natiska na vladine stroške delo, ki bo obsegalo vse ckrožuice, pisma verne vdanosti itd. katoliškiga škofovstva zastran rimskih zadev. V pervi knjigi bodo okrožnice italijanskiga, v drugi fraucoskiga iu belgijauskiga. v tretji iiemškiga, slovenskiga itd. škofovstva. Tako piše prijatel iz Bitna v Zagreb. Iist.u — Dvajset predstojnikov raznih vradov in dost druzih vradniko\ se jc ua pol leta vsi plači odpovedalo, de sc bo nova vojna ložej ua noge spravila. Z veliko gorečnostjo se delajo orožne priprave. — Mladi francoski vojvoda jc za papeževo vojno podaril 12 dolzih topov, parski kralj pa. pravijo, »le 15 topov. — Med vojskovodi je tudi grof Boui bon-Chalus, iz kraljeve rodovine. Francoski general Lauioricičrc, veri katoličan in pošten mož , jc prevzel povelje nad vso papeževo vojno, iu zanesljivo ho ua noge spravil krepko vojništvo, pred kterim se blezo marsikomu že naprej hlače tresejo. Veliko francoskih vojšakov in celo piemonteški častniki pristopajo k njemu. Kraljica Izabela je mende privolila . dc se bo kar-dclo dobrovoljcov na deržavue stroške iz Spaujolskiga poslalo na Rimsko. To reč pa sovražniki sv. Cerkve pisano gledajo. Dva dunajska lista sta zgodej začela veliko vojaško slavo l.amoricičrovo osenčevati iu prerokujeta tudi. dc hrabrim Piemontezam — na čelu. češ de, slabe papeževe vojne nc bo mogel kej. Ce se skaže. dc sta ta lista laž-njiva preroka, naj sama „gori" gledata! kakor Vodnik pravi. Tri potepinske dopisnike so iz Rima odpravili, ker so puntarske laži od ondot razširjali in celo katoliške liste z njimi slepili. Njih imena so: Fabrc. Fortis iu Sil-vagni. — Pošteni listi so že davno svarili, de bo treba naznanila iz l.aškiga s posebno previdnostjo sprejemati, ker puntarji rudečkarji so povsod potaknjeui in vedo tudi resnične dogodbe tako prestrojiti. de so duhovstvu, resnici in katoliški Cerkvi v škodo. Noben Človek naj tedaj prenaglo ne verjame, zakaj sleparjev iu lažuikov je. kakor ku-šarjev in čukov povsod nastavljenih. V spomin, ko so sc bili sv. Oče 12. mal. travna 1850 v Rim vernili. so bili ta dan letaš Rimljanje posebno poči-slaujc razodeli. Ko so namreč šli k sv. Nezi zunaj mesta maševat, jih je spremljala velika množica ljudstva, in čez 500 jih jc bilo od Njih obhajanih. Ko so nazaj sli, jim je prebivavstvo v živo slavo klicalo; zvečer jc mesto bilo razsvitljeno. Veliki četertik so sveti Oče v cerkvi sv. Petra 12 duhovnam noge umivali in jim pri tnizi v Vatikanu stregli, po vsih opravilih pa. ki so jih sami zverševali, so znad bazilike sv. Petra ljudstvu iu vojaštvu podelili blagoslov s popolnama odpustki. Tudi velika kueznja rusovska, Marija, je bila pri slovesnosti v Vatikanu. — V Bolonii so že iz precej samostanov mnihe pregnali in sardiuske vojake vanje vstanili: tako n. pr. avguštine, frančiškane, dominikaiie. — Pač svobodna Italija — za samosilnike in roparje! — Kardinal Orfei, škof v Červii, je bil v konsistorii 26. sušca vikši škof v Raveni poterjen; sardinska vlada pa mu je dohodke obeh škofij zaperla. — Naj gleda Viktor Gmanvel. de ne bo kje poprej on stradal kot pastirji sv. Cerkve, kterim on kruh ropa. Med služabniki Božjimi. ki se bodo v kratkim očitno za svetnike razglasili, je tudi Marka Križevčau S. J.. iz zagrebške škofije, ki se ie v Gradcu od I. Itill do 1615 modroslovja učil, je bil potem v Ostrogonu in jc v Kaša vi 1610 za sv. vero kri prelil. Predsednik sardinske zbornice v Tu rimi je bil undan tisti trenutek zadet od mertvuda, ko je imel pregledovati pooblastila poslaucov iz Romanje. Neki časnik se je k temu dogodku takole pokremžil in dolgočasno poucrgal: Man kaun sich leiclit vorstellen, iu uclchcin Sititic dieser Vor-fall von geuissen Pcrsoneu ausgebcutet \vird.u — Poglavar v Turinu se je mende svoji službi odpovedal. Sreča in svoboda, kakoršno l.ombardi pod novo vlado vživajo. se kaže iz ondotnih dogodkov. V stol j ni cerkvi je bil stoljui vikši duhoven prepovedal zavolj zedi-njenja Romanje s Sardinijo zvoniti; derhal pa prihrumi v cerkev, zvoni dve uri. iu tako tudi po druzih cerkvah, ker niso vedili, kaj sc jc v stoljui cerkvi dogodilo. Derhal ise poleni vikšiga duhovna in nekoga drujiga gerdo /.deluje, misleč, de je on. — Ravno listi dan zvečer je ferčalo kamenje v veliko oken, ki niso bile razsvitljcne, pa ne v vse. ker je bilo tacih veliko. Nar hujši so dervili kauinjc v poslopje gospej Jezusoviga narsv. Serca. desiravno so bile pod hrambo fraucoskiga poročnika. Te gospe so veči del fran-coznje iu ena zmed njih še iz deržine Bonapartovih. Med svojimi učenkami imajo celo eno iz cesarske rodovine. Pri vsim tem. ko so bile zmiraj nadlcgovanc, so svoj dom zročile fraticoskiinu poročniku v varstvo iu so se izselile ua Avstrijausko, v Beuedkc. — Zavolj ravno le okolišiue sta bila škofa v l.odi in Kremi zasramovaua. Bergamskimu so bili takrat zanesli, ne pa osebnim i..>am. ktere niso bile razsvitljenc. Iz Jakilia (Ankonc) pišejo, dc jc med novouabrano papeževo vojno popolnama zadovoljnost, vse se jim natanko spolnuje, kakor jim je bilo rečeno, in ne cuiga nczadovoljca dozdaj ni bilo. Torej jc tamkej pravična razdražcimst nad zunanjimi listi, ki nasprotno trosijo in lažejo. V Jakill prihajajo od vsih krajev junaki za papeževo vojsko. Zgodilo sc jc neke krati, de so stare žlahtne rodovine svoje sinove kakor prostakc dale v vojno sv. Očeta. Vsaki dan dohajajo ponudbe iz Avstrijaiiskiga, Franco-kiga, Pruskiga, Saksonskiga in 1'arskiga. Spanjskiga, Belgijauskiga. V llolonji upajo, de ho Lamoricierc že v nekterih tednih ua terdnih nogah, in kos, proti llolonji stopali. Vsi pošteni katoličauje se vesele l.amoricičroviga početja in stavijo nanj veliko upanje; zauikarui in neverski časniki pa obirajo in ccrnijo keršanskiga junaka in marsil-.Jcrc puntar-ke duhove že mer/. I i ca ohha|a. Časnik ..Sitcic' tudi v l.amoricirra dreza z dolgim nošam, ki ga je dobil pri pravdi zoper škofa Dupaiiloup-a. Tudi ga hudo koža >kli. de jc lijonski škof priporočil milovšino za sv. Očeta ter pravi, de hi se to ne zgodilo, ako bi imel on zapovedati. Francosko. Neki slu/.abuik perviga fraucoskiga punta, Lazarctz, ki je potlej od beračenja živel, je strašin konec storil. Od božjasti napaden, je padel v neki kmetiški hiši v oginj in sc je pri živim truplu pekel. Bil je nekdaj tajnik tistiga gerdiga Carrier-a. ki je v Nautes-u strašne neusmiljenosti počenjal. Imel jc ta ncsrečucž že *»7 let. Diipanloup-ov zagovornik Berner jc pri znani pravdi „Siecleu-u terde lupine pred zobe metal in vse slušavstvo je bilo v njegov imenitni govor zamaknjeno. Zagovornik Sieclov pa je dolgočasno govorničil; prav zagojzdeno je neki gledal ko je škof precej v začetku njegoviga govora svoj brevir iz žepa vzel, in je eden govoril, eden pa inolil — tri dolge ure kardinal vikši škof v Parizu v pastirskim listu svoje ovčice opominja, de so se nevarnosti za sv. Cerkev še le narasle in ne zmanjšale; torej verne k molitvi budi. Knaki pastirski listi so bili veliko nedeljo po vsih francoskih cerkvah brani, in gorečnost za sv. Očeta se med ljudstva m zmiraj bolj vnema, desiravno sc vlada za nasprotno prizadeva. — Pravijo pa, de je tudi cesar Napoleon papežu 12 novih topov podaril. Pričujočnost generala Lamoriričra v Rimu ima tako moč, de jo piemontiški puntarski snovači ali pobirajo ali pa kotov išejo, ker vedo, de se pravi rimljanje za nje ne menijo, ki pa Lamoricieru slavo kličejo, in sami fran-cozje častno pozdravljajo premagovavca Abd - el - Kadera. Ko se je general prišel 12. t. m. papežu za zaupanje naj višjiga povelstva zahvalit, so bili sv. Oče tako ginjeni, de so mu med solzami podelili apostoljski blagoslov. Od blizo in od deleč se višji in nižji vojaški častniki in radovoljci generalu v službo ponujajo. V kratkim bo imel vojno, ki bo zanesljivo kos dosti številnišim nasprotnikam. Zdaj mcnde šteje papeževa vojna blizo 42.000 mož. — Mislijo pa, de vojvoda Romanje ne bo napadal. Tudi francoski vojvoda Laroehefocauld s svojim bratam je prišel med druzimi v Rim in je papežu ponudil svoje dohodke: pet sto tavžent frankov na leto, in še samiga sebe - za prostiga papeževiga vojaka. Ima seboj pripo očilno pismo od orleanskiga škofa, kteri se je v slavni zmagovini povernil v svojo škofijo. — Poljak, grof Potočki v Krakovim. je sv. Očetu ponudil namiga sebe in 1000 vojakov; kueznja Luvnes 200.000 frankov; neka druga gospa 18.000 tolarjev; grof žl. Robiano v Belgii veliko denara in samiga sebe. Iz Spanje dohajajo študentje in vojaki, zlasti zdaj po dokončani afrikanski vojski. — Darovi dohajajo iz Francoskiga. Belgijanskiga. Avstrijanskiga, Nemškiga in od drugod v obilnosti ter dan na dan spričujejo detinsko ljubezen do Očeta vsih vernih. Tudi Piemont veliko stori, in Loitibardija pošilja svoje poinočke, desiravno so okrajne gosposke nabrane darove večkrat pograbile in darovavce zapirale. Take reči sc pišejo iz Rima ^Tirolskim listam." Pomešanje cerkvene in svetne oblasti. Tatovski izgovor in pregovor sploh je: „Sej ima dosti:" Bsej se mu nič ne pozna;" rsej brez tega lahko živi." Današnji roparji pa svoj rop nad kat. Cerkvijo izgovarjajo s p o m e š c v a n j e m svetne in duhovske vlade. De bi nevedne in priproste oslepili, se štulijo, češ, de spoštujejo papeževo duhovno oblast in de z njim obravnavajo zgolj zavolj čisto svetne reči. De se papežu nekaj njegove zemlje odterga. pravijo, je potrebno, le samo tega oni hočejo, de pa duhovno papeževo pastirstvo s tem celo nič ne terpi. Kdor ima le malo zapopadka, kaj jc pravica in kaj krivica, mu ni treba nobeniga dokaza, de tako modrujejo tatovi in njih harambaši. Dosti je nam vediti de le samo sovražniki sv. vere v tem spoznajo zgolj svetno zadevo; vsako ravno in odkrito serce pa. ne le katoličanov ampak tudi protestantov, s papežem in škofi enoglasno spozna, de v to reč zadeva naj tehtniši reč sv. vere. Ker je francoski minister Thouvenel, ki se je prederznil sam papežev razpis do škofov sv. Cerkev rešetati, to staro laž zopet žvečil in terdil. torej je stari in častitljivi škof v Arras-u v lastnim pismu do imenovaniga ministra to terditev ohravnal in stanovitno o\ergcl. (To pismo sc dobiva tudi pouemčcno z napisani: „Das Geistliche und das AVeltliche in der Kirche," v. 1*. L. Parisis.) Preobširno bi bilo dokaze iz tega lista ponavljati; opomnimo samo, kako imenovani cerkveni pastir toži. de se je ta kriva misel silo razširila, in de je papeževo razlaganje samo zopergovor našlo — celo v očitni ministrovi obravnavi. „Kar mene tiče," pravi škof, „očitno rečeni: ako bi se bilo ravnalo zgolj za časno reč, bi se ne bil čisto nič v to mešal. Za take boje niso bile moje roke dvakrat pri altarji posvečene, in pravde, naj si bodo velike ali majhne, nasprotvajo moji mašnikovi duši. Jest in moji častitljivi bratje v službi smo se vzdignili k duhovni vojski zgolj in edino zato, ker smo vidili, de je prid naše sv. vere v nevarnosti; moja katoliška vera je bila znepokojevana, in s kraljevim prerokam rečem: Credidi, propter quod lo-cutus sum — verujem in torej sim govoril (Psalm 115.)" — Veri, sovražnim časnikam in fraimaurarjem gre zaslu-ženje, de je kriva misel zastran papeževe zadeve tudi zunaj Francoskiga — še pri nas razširjena; je pa gotovo, kakor beli dan, de je na strani Antikristovi vedama ali nevedama, kdor ni na strani papeževi in škofov, ki so vsi ene misli. V Sirii razširjajo sedanji čas naslednji pobožni redovi keršansko katoliško vero: 1. 00. frančiškani, ki imajo 6 hiš z 9 cerkvami iu kapelami, 1 sobivališem, 6 fantinskimi in 3 dekliškimi učilnicami. 2. 00. kapucini z nekterimi šolami. 3. 00. karmeliti imajo malo učilnic. 4. Jezuiti, poprej po vsi Sirii, so se zdaj spet začeli razširjati in imajo že 6 hiš in ravno toliko šol, 1 semenišč in 1 sobivališe. 5. Lazaristi s 5 vselbami, ki oskerbujejo zlasti začetne nauke. višji pa jezuiti. 6. Usmiljene sestre so v Bejrutu in Damasku. Cerkveno izobčenje se loči v manjši in veči izobčenje. Pri pervim se odtegne izobčencu le nekaj cerkvenih dobrot, pri poslednjim pa vse. Veliko izobčenje človeka popolnama izloči iz družbe katoliške Cerkve in vzame mu vse njene dobrote in pravice. Izobčenec torej 1) ne sme biti pri očitnih molitvah v cerkvi in on nima nič deleža nad splošnimi cerkvenimi molitvami, ktere siccr vsim vernim pomagajo, ki niso izločeni iz družbe svetnikov. 2) Izobčenec ne sme k maši, če pa pride, mora mašnik precej od altarja iti, ako ni tako deleč z mašo, de še sme. Sme pa vender izobčenec pri pridigi biti, ki ga utegne k pokori buditi. 3) Izobčenec je izločen od vsih cerkvenih zakramentov. 4) Ce nespravljen umerje, zapade cerkveni pokop. Duhoven, ki bi takimu Božjo službo opravljal ali kak zakrament podelil, zapade hudim cerkvenim kaznim. Vprašanje je, če morajo izobčenimu kralju njegovi podložni še pokorni biti? Sploh mu morajo pokorni biti, samo v tisti reči ne, s ktero si je izobčenje nakopal. ker sicer bi sami v ravno to zapadli; tudi duhoven mu ne sme pokoren biti, ako bi od njega tirjal kak zakrament ali Božjo službo, dokler ni spravljen z materjo sv. Cerkvijo. Velika zvezda repatica, ki se je vidila pred tremi sto leti, t. j., 1556, se bo neki mesca velikiga serpana zopet prikazala. Je mende zmed nar svitlejših enacih metlic, in čez 100 zemeljskih stopinj ali gradov seže njena sija-nja metla. Duhovnike zadere. V ljubljanski škofi i. Mestna dekanijska fara Kočevje je gospodu Jožefu Boucrju, fajmoštru v Radečah, podeljena. Radeče so torej 20. t. m. razpisane. — Po prenaredbi tega, kar je bilo zadnjič naznanjeno. pride za administratorja v Ljubno gosp. Anton Zarni k. in gosp. Fr. Božič za beneficiata na njegovo mesto v Vogle. — Gosp. Matija Ren k o, duhovni pomočnik v pokoju, je 16. t. m. v Čatežu umeri. R. L P.! Mili darovi. Neimenovan za ubožno derž. na Dol. 3 11. Pogovori. V. č. g. —č: Pri nar boljši volji zdaj ni bilo moč; — pa drujikrat. Tudi obljubljeno bo boljši ko dobro. Prosimo!