Leto V., Stev. 2f/d ____ _ fuDnana, četrtek, 20. novembra 1924	Poštnina pavgaflrana	Cena 2 Dtn
Izhaja ob « t|atra|.
Stan« mesečne 20-— 01b sa tnozemstro 30— % neobvezno
Ogiaai po tarifa Uredništvo s
Miklošičev« cesta «. 16/1 Telefon it Vi.
		
1	r -".' i "v;	
F		
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravniStros '
L)obl|ana. Prešernom ui. it 64. Telet. tt. 36»
Podružnici« ^ Maribor. Barvmraka oL L': Cel|a, Aleksandrova o.
pri poitn. tekov-uvodu i tev. 11.842.
Ljubljana, 19. novembra.
Dne 11. septembra t. L je objavil •Slovtnecs uvodnik, v katerem opisuje smernice, ki so jih dale Slovencem »manifestacije katoliškega gibanja*. »Slovenec* piše, da je katoliški shod naglasa! cveonoveljavna načela katoliškega verskega in moralnega na-zoras. Marijanski kongres, da je po-
Narodni blok konstituiran
DEFINITIVNI SPORAZUM MED RADIKALI IN SAMO. STOJNIMI DEMOKRATI O SKUPNEM NASTOPU PRI VOLITVAH. — VRHOVNA VOLILNA INSTANCA NA. RODNEGA BLOKA.
Beograd, 19. novembra, p. Danes
označenemu komiteja Šefov Narodnega bloka v končnoveljavao rešitev.
Glede podrobnosti enotnega mastopa Narodnega bloka je po informacijah
Avstrijska vlada sestavljena ^
DR. RAMEK ZVEZNI KANCELAR. — MATAJA ZUNANJI
MINISTER.
kaza! na «eeščenje Matere božje kot dopoldne so se v predsedništvu vlade enega najglobljih virov notranje po- sestaii jianj ožjega izvršilnega odbora božnostis, mariborski mladinski dnevi ra(jikalne stranke gg. Pašič, Trifkovič
da so dali direktivo »kako našo kul- j,, jovanov:č ter delegati samostojnih __________........_____________
turo prešiniti s pravim narodnim du- demokratov gg. Pribičevič. Žerjav in Vašega dopisnika smatrati sledeče kot hom», moderni napredek pa <*popleme- \viider. Na seji, ki je trajala do 1. po- dogovorjeno:
niti s krščanskimi življenskimi vidiki.j po!dne so nadaljevali ter zaključili raz! V Srbiji nastopita obe stranki vsaka Vsi ti shodi, da so pokazali na zajed- govore 0 definitivnem volilnem spora-1 s svojimi posebnimi listami. Samostoj-nice človeškega soživljenja, ki družijo zumu ^ej 0bema grunama Narodnega ~	" ' "	- —-
svoje člane med seboj po ^ljubezni, bioka sklenjeno je bilo:
moralni solidarnosti in duhu krščan-st.va». Naglašali da so, kako se ljubezen do naroda ^izpopolnjuje po ljubezni do vsega človeštva» in kako da se oboje med seboj sklada «ako je živa vera v božji izvor in moralno dostojanstvo vsake posamezne duše.*
♦Slovenec* jo takrat povdaril, da so omenjene katoliške prireditve zbudile v vsakem udeležencu živo zavest, da je izrodkom naše civilizacije mogoče pomagati edinoie z »obnovo krščanskega mišljenja v vsaki duši in po zasidran.^ krščanskega duha v naši notranjosti.* Materijo je treba podrediti duhu, duha pa Bogu. Tako da bo »člo-vek človeku postal brat, ne pa volk.» Odkloniti je treba vse, kar stanove, narode, države razdružuje. »Te misli in pobude morajo v naših srcih tiho zoreti, dokler se ne začne nova doba v človeštvu.s Datum teh lepih izvajanj: 11. september 1924.
Sedaj pa november istecra leta! Vze-mito v roko samo eno številko »Slovenca*, ali »Domoliuba*, da se prepričate. kako goljufivi, lažnivi in nemoralni so listi ljubljanskega škofa.
Radikalna in samostojna demokratska stranka skupno nastopite pri volitvah. Med šefi obeh strank
ni demokrati bodo v vseh okrožjih postavili svoje kandidature proti Davi-dovičevcem ter imajo velike šanse.
Za vse ostale pokrajine velja, da se načelno postavljajo enotne kandidatne
je bil glede načina enotnega nasto-jliste Narodnega bloka, torej v Hrvat-pa dosežen definitivni sporazum.' ski, Sloveniji, Dalmaciji. Vojvodini in Vzajemno je bilo stiiizirano navo-iBosni. Le kier bi lokalne razmere kadilo na vse okrožne odbore obeh zale, da bi paralelni nastop obeh strank, ki se obveščajo o zaključku j strank bil za končni uspeh Narodnega šefov Narodnega bloka ter pozivajo,' bloka koristnejši, bodo posebne liste, da v roku petih dni sporočijo svoje j V politični javnosti je vzbudil sklep predloge glede enotnega nastopa Na.! šefov Narodnega bloka ogromno porodnega bloka v svojem okrožju, zornost ter se mu pripisuje največji |>o-odnosno javijo že dosežene sporama- men. Z njim je postala nacijonalna me. Sporna vprašanja, ki bi se po- fronta nepremagljiva, tem bolj ker se javila v postajanjih med okrožnimi je istočasno popolnoma razbila fron-odbori se imajo predložiti zgoraj ta opozicijskega bloka.
Velika potrtost v opoziciii
DEMORALIZACIJA V VRSTAH BLOKAŠEV VEDNO VEČJA. NOTRANJA KRIZA V KLERIKALNI STRANKI.
Beograd. 19. novembra, p. Razbitje pogajanj za enotni nastop opozicije je znatno pojačalo pesimizem glede njenih volilnih Izgledov. Vzpostavitev enotne iron-te Narodnega bloka in Radičeva bo.na napoved v današnjem «Slobodnetn Dcmu»
Vsi katoliški, marijanski in mladeni-: pa je blckaSke šefe naravnost potrla ter
ški shodi, ki jih prirejajo slovenski ka toiičani. vsi članki o duhovni obnovi, ki jih priobčujejo tkzv. katoliški listi, so le ordinarria prevara za zaslepljeno ljudstvo, dokler se vsak dan na novo vali iz škofove tiskarne smrad klerikalne gnilobe in nemorale. Kaj ooma-
povzročila v vrstah njihovih pristašev naraščajočo demoralizacijo. Ta demora-lizacija povzroča vedno večjo razcepljenost. Dayidovičeva stranka bo imela celo vrsto dvojnih in trojnih kandidatur in se pojavljajo vedno ostrejša nasprotstva med njenimi poedinimi frakcijami. K!eri-
ga govoriti in pisati o duhovni obnovi, ' kalna stranka ;e po avtentičnih informa ko pa lindstvo vidi. da prihaja v ško- j cijah, ki so jih dobili davidovičevci, v ve-fovi tiskarni tiskano in pod škofovim ! likih notranjih težkečah. Dr. Korcšec in nadzorstvom ter njegovo komando ; vodstvo SLS sta imela namero, da pri stoječe časopisje med narod kakor kn-! predstoječih volitvah pcpolncma iztisnega. ki podira v dušah in srcih zadnje \ ta tako zvane mladine (pristaše dr. Go-štebričke morale, pameti pa poslednje sarja, op. ur.), katerih zastopnik v klc-
govornega povzroči tel. a ponesrečene Špekulacije.
Sanse Nastasa Petroviča v moravskem okrožju so popolnoma padle. Radi tega se je obrnil na Radiča. naj Izpolni svojo javno obljubo ter ga kandidira na kateri cd list HRSS.
Z vseh strani se že pojavljajo kandidature. Pašič bo kandidiral kot nosilec najbrž v Beogradu, v Sremu in Banjaluki, Prib:£cvič v Liki in Srbiji, 2'riav v Ijub-.ansketn okrožju in najbrž tudi Je v kakem srbskem vol. okrožju, Jovanovič v Dalmaciji, Ljuba Davidovič v Beogradu in Črni gori, Radič bo m. dr. nosilcc v Hercegovini, da tam popolnoma pebije ostanke klerikalne stranke. Srbski republikanci so odklonili skupen nastop z davidovičevci ter kandidirajo v Beogradu Ljubo-mira Stanojeviča, JoSo Prcdanoviča pa v Kragujcveu. Govorice o nameravani kand'daturi Lj. Davidoviča v Ljubljani so se izkazale za izmišljotine. PREISKAVA PROTI DR. PERNARJU.
B^ogrcd. 19. novembra, p. Kakoi doznava vaš dopisnik namerava nimi-
Dunaj, 19. novembra, s. Novi kabinet je definitivno sestavljen. Izvzemši štirih oseb, ki so bi!e žc v Sciplovem kabinetu, obstoji iz samih novih ljudi. Lista mi« nistrov se glasi:
Zvezni kancclar dr. Ramek (kršč. socialec);
podkancelar dr. W a b e r (velcnemec);
zunanji minister dr. M a t a j s (kršč.
socialec);
finančni minister dr. A h re r (kršč. so« daleč);
trgovinski minister dr. S c h ii r f f (vc> lenemec);
poljedelski minister Buchingcr (kr« ščanski sociacc);
minister za soc. skrbstvo dr. Resch (kršč. socia'ec);
vojni minister Veugoin (krščanski socialec);
prosvetni minister dr. Schneider (kršč. socialcc).
Najbolj značilni sta izprememba v fi« nančnem ministrstvu, ki ga prevzame do> sedanji deželni glavar Štajerske, in izpre« memba na mestu podkancelarja, na ka*
Nov kurz angleške zunanje politike
PRVI KORAK ZA REVIZIJO ŽENEVSKEGA PROTOKOLA. OSTER TON NAPRAM RUSIJI.
London. 19. novembra, v. Danes se je' ženevski protokol. Generalni tajnik Zve-vržila seja ministrskega sveta, katere so , ze narodov je dobil nalog, da motivira, se udeležili vsi ministri in ki je trajala ta sklep. Generalnemu tajništvu v Zene-nad dve uri. »Star« doznava. da se je vi je že dospel odgovor angleške vlade, poleg diskusije o poročilu komiteja za ki veli. da vlada še ni imela Časa, da pro-proučevanje Zinovjevega pisma vršil tudi uči ženevski protokol in da svojim dele-ra7govpr o vsebini prestolnega govora, patom pri Zvezi narodov potrebna navo-Prihranki v upravi to bo glavna smernica dila za zasedanje Zveze narodov v Rimu. Baldvvinove politike. Znižanje državnih , Angleška vlada prosi zaradi teira. da 60 izdatkov bo omogočilo znižanje dohodni- j z dnevnega reda rimske konference ©d-ne in drugih davkov ter domači industri-, stavijo vsa vprašanja, ki se tičejo žeji olajšalo eksistenčno možnost. Naravno je. da se bo v prestolnem govoru omenila tudi socijalna politika.
V govoru na noto Rakovskega ugotavlja angleška vlada, da veruje v pristnost Zinovjevega p sma. in povdarja. da ni pr-
tero stopi mesto dr. Franka dr. Waber; ki je tudi velcnemec. Dosedanji velenem ški podkancelar je izjavil, da se je pro« več navadil na Seiplov režim, odnosno j se identificiral a Seiplom. tako da t no> vem kabinetu nc more prevzeti mesta podkancelarja.
Koalicija med velenemci in krščansld« mi socialci sloni v bUtvu na isti podlag kakor dosedaj, predvsem na lojalnih od« nošajih v kulturnih vprašanjih. Glede upravne reforme se je dosegel spo raze um. da bodo uradniki imenovani na do« sedanji način. Kakor javlja neki večer« ni list, pa namerava dr. Mataja posta* viti zunanjo politiko na novo podlago. Hoče jo povsem podrediti trgovski in gospodarski politiki, še bolj kot jo to storil dr. SeipcL Dr. Mataja ima v ino» zemstvu precejšnje rveze. Ako bo hote! izvršiti vse svoje namere, bo v vseh so« sednjih državah našel mnogo razumeva« nja. Stopil je že v zvezo s kompetentni« mi gospodarskimi krogi, da ustvari vse predpogoje za svojo zunanjo politiko.
nevskega protokola iu razorožit vene konference.
K temu javlja Reutc-rjev urad: >Zahteva ansleške vlade, da se v Rirnu ne bt ra-t /!ja!o e ženevskem prutokohi, nikakor ne pomeni, da bi se opustil ta pro-vič. da prihajajo taki dokumenti iz Rusije tokol. Vendar pa čas do 8. decembra ne v Anglijo. Nadalje zahteva, da mora so- j zadošča, da bi se natančno prouflile pod-vjotska propaganda v Indiji prenehati. j lage za posvetovanja 7. dom nični. Vlada i London, 19. novembra, s. »Da;Iy Tele- ne želi prevreči piedstoječi načrt, ne da grsph« javlja, da je sedaj trotovo, da na- bi na njegovo mesto prišel drug načrt.« merava konservativna vlada revidirati I	■ -
mostove k treznosti in prevdarnosti. j rlkalnem klubu je bil zlasti posl. Krem-Kdo naj še spoštuje politikujočo du- j žar. Po katastrofalnih neuspehih oficijel-bovščino. kdo naj ne prezira njenih nega vodstva klerikaine politike, pa je voditeljev? Saj dan za dnevom v svo- ta struja se ojačila in se pripravlja na jih glasilih mesto krščanske ljubezni oster obračun. Zahteva večjo udeležbo umetno vzbujajo najstrunenejšo strast pri kandidaturah ter grozi, da bo sicer ster za notranje' stvari uvesti preiskn-sovraštva. saj neprestano 2 lažmi in nastopila samostojno. S to skupino sim- vo proti Radičevtmu poslancu Pernar-obrekovanjem vzgajajo politično no- patizira tudi posl. Gcstinčar, katerega ju_ kj je haranguiral mase zagrebške fa
vodstvo SLS ni več nameravalo kandi- kinaže proti policiji ob priliki impro dlrati. Težkcče so tudi s posl. Sušnikom,' v-iziranega sprejema Kadičevega zeta katerega bi klerikalci zbeg znane korup- Košutiča. Zatrjuje se, da je odrejena cijske aterc radi skrili kot formalno cd- Pcniarjeva aretacija.
zrelo lindstvo v nauku, da človek ne sme biti svo;emu političnemu nasprotniku človek in brat, temveč da mu mora biti volk. Kako naj nastane nova doba z duhovno obnovo, ako se najvišji cerkveni dostoianstveniki postavljajo na čelo amoralne. in v svojem jedru nekrščanske druhali, kateri ni nobena stvar sveta?!
To vprašanje se vsiljuje še posebno, bo čitamo najnovejšo številko škofovega tednika «Dr»molruha». Ves H=t je en sam kun laži in obrekovanj, ki imajo samo ta namen razbesneti v ljudstvu slepo strast sovraštva, zamoriti v njem zadnio trohico razsodnosti ter ga tako snremeniti zopet v slepo orodje v rokah brezvestne in sleparske politike PLP. Pogleimo samo uvodnik v »Domoljubu*, v katerem so razglašena volilna gesla SLS in ki se glase takole: «Za državne tatove, ki kradejo m:lijarde n??e<»a denaria — ali proti niim.5. «7n Velesrhe ki bočeio Slovence in Hrvate v babilonsko sužnost
—	ah" nroti niim?» «7a narodne izda-jlce. ki so nas prodali centralizmu — ali prori niim.> *Za Juda Tškariota, ki nas dan za dnem izdaja in prodata v gospodarsko, politično in versko smrt
—	ali proti n;emu?» «Za svobodno Slovenijo — ali proti niej.s
Tako niše in rovrh še m7<r1nša. da Tre borba za «kri* ?acfU, škofov list.
Odpoved zvezne pogodbe 6rči'i
JUGOSLAVIJA JE ODPOVEDALA GRČIJI PRED DESETIMI
LETI SKLENJENO P0C0D30. PRIPRAVLJENA JE ZAČETI
POGAJANJA ZA SKLEP NOVE POGODBE.
Beograd, 19. novembra, p. Danes po-! da uraden komunike, ki veli: »Zveza med poldne ie grški poslanik Kamados pi/setil Grčijo in Srbijo je bila sklenjena 19. ma-
ministrskega predsednika Paš:ča; o tem sestanku je bil izdan naslednji komunike: 'Ker ie zvezna pogodba, ski.njena med Srbijo in Grško 19. maja 1913. za 10 let, lansko leto potekla ter ne odgovarja več izpremenjenim razmeram, jo je vlada kraljevine SHS odpovedala. Pogodba velja še eno leto od dne odpovedi. Obenem je naša vlada izjavila pripravljenost, da začne pogajanja za novo pogodbo ki bo odgovarjala novi situaciji. Obenem sc bodo reševala tudi vsa druga vprašanja, ki so tekom zadnjih let postala nujna. Razume sc, da ostanejo odr.ošaji med našo kraljevino in grško tudi nadalje zelo prijateljski.
Atene, 19. novembra, s. Uradno se potrjuje. da je Jugoslavi a odpovedala Grčiji zvezno pogodbo, sklenjeno leta 1913,
ja 1913. Naravno je, da pogodba iz leta 1913. v celoti ne odgovarja več v obeh državah nastalim teritorijalnim In dru-, gim Izpremembam. Poslanik kraljevine' Srbov, Hrvatov In Slovecev :e sporočil sklep svoje vlade, da se mora smatrati; zveza med obema državama za končano, j Obenem se je izrazila želja obeh državi pričeti pogajanja za novo pegodbo. Od- ! nošaji med obema državama ostanejo še j nadaije prijateljski in trdni.»
Beograd, 19. novembra, p. Komunike o odpovedi zvezne pogodbe, ki je bila leta 1913. sklenjena med Grčijo in takratno Srbijo, je vzbudil veliko pozornost Splošno je namreč znano, da jc smatrati korak naše vlade kot energično gesto napram Grčiji, ki se te pogodbe ni nikdar resno držala in jo je ba$ v zadnjem času zopet kršila, ko se je na lastno
med Grčijo in takratno Srbijo. Očividno
, na direktivo vlade grško časopisje o tem i pest in proti določilom zvezne pegodbe čegnr odeovorni faktorji so še pred koraku molči, pač pa objavlja grška vla- i začela pogajati z Bolgari, kratkim o znan in! i nuinost duhovne obnove v duhu krščanskega mišlienia in čustvovania. Ni neresnice srovorii oni katolišVf duhovnik, ki ie r<rražaioč se nad podivianosfio politikn;oče duhovščine te dni dejal, da je postala ljubljanska škofija sdavni izvor vsega po-htttšamia ter največje nesreče za nas Slovence.
IMENOVANJE.
Beograd, 19. novembra, p. Podpisan je ukaz. s katerim je imenovan Zmasro Zt-renfeld pri gozdni direkciji v Ljubi :anl za gozdnetra nadupravnika v šesti skupini L katecoriia
Pogajania z Italijo
Vedno nove težkoče.
Beograd, 19. novembra, p. V Rimu dc» Iuje naša komisija z italijansko komisijo na reševanju vprašanja o zamenjavi kronskih novčanic s področja bivše tret* je cone. Sef naše komisije je g. Jablano« vič » Cortelazzo. Italijani delajo velike neprilike in zahtevajo posebne privilegi« je posebno z i Banco di Esconto Dalma« to. Njihove zahteve so take narave, aa jih naša komisija ne more sprejeti in bo
Machar odložil generalni inšpektorat
Praga, 19. novembra, s. Predsednik republike je vzel na znanje demlsljsko proš-1 njo generalnega inšpektorja češkoslovaške vojske Machcrja. Opozicijonalni listi pra- ] vijo, da je Machar izstopil iz državne službe, ker se ni hotel prilagoditi zunanjemu vojaškemu pritisku. Vprašanje nasledstva še ni rešer.o, pričakovati je ps, da bo skoraj gotovo imenovan za nje-
jiu »j aju nviiuoiju "v »»»v/1 v j|/> vjvii	j ua UU onuioj fcv/tuvv iiiikiivt uu <>u iijw- ■
zato po vsej priliki morala prekiniti delo. i govega naslednika vojaški strokovnjak.]
Po^ska in Ma"a anfanta
Zopetne vesti o vstopu Poljake.
Parit, 19. novembra, j. Pariški poročevalec »Malina« doznava Iz verodostojnega vira, da se bodo med vladami Male antante in poljsko vlado v kratkem pri čeli razgovori glede vstopa Poljske v Malo antanto. Ta dogodek bi zelo ojačil stali"če Male antar.te napram sovjetski Rusiji In bi mrogo prioomocel do vzdrževanja miru v S ednji Evropi. Najbrže sredi decembra se bedo sestali v Bukarešti dCcati Male antante in Poljske, da razpravljajo o tem vprašanju.
DVo***aiske zade«/e
Beograd, 19. novembra, r. Danes jc v Beograd dospel novi francoski poslanik Grcnard in takoj posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča. — Iz Prage ie da» nes dospel poslanik L'uba Nešič. — Jutri odpotuje v Sofijo poslanik Milan R a k i č.
Beograd, 19. novembra, r. Danes d op ob dne je minister trgovine in industrije dr. Grisogono konferiral z zunanjim mini« strom dr. Ninčičem o nizu trgovinskih konvencij, ki jih mora naša država 3e skleniti s poedinimi inozemskimi drža= vami.
Beograd, 19. novembra, r. V Budimpc« šti bo jutri likvidiral svo'e posle finan& nt odbor za pogaianja z Madžarsko, ker sc bo delo nada'jcva!o v Beogradu. Z naše strani sc v tem odboru nahajajo dr. Ilacin. dr. Mi'an Radosavlievid. dr. Gr« gin, dr. Juraj Vrbanič in dr. Miinarič.
Atentat na angleškega poveljnika v Egiptu
Lo-don, 19. novembru s. Proti vrhovnemu poveljniku egipčanske vojske, angleškemu generala sir Lee-Stacku. je bil danes ob 13.45. ko se je v Kairu peljal v vojno ministrstvo, izvršen atentat. Atentator je vrgel bombo, ki pa ni eksplodirala. Nato je nekaj oseb oddalo reč strelov, ki so ranili generala, njegovega pobočnika, Šoferja in nekega stražnika. General je bil prepeljan v bolnico. Atentat so izvršile tri ali štiri osebe, ki so pobegnile.
Po zadnjih vesteh iz Kaira je bil general po treh strelih ranjen v želodec. Njegovo stanje je resno. Očividno gre za dobro pripravljen napad egiptovskih nacionalistov.
Afera Adriatisclie Bank
na
Dunaju
Dunaj, 19. novembra, g. cVTiener ATIgemeine Zeitung* javija: Pol'im Bance Adriatica v Trstu zavzema vedno fritše kroge. Vodite!,h" tega bančnega zavoda so tudi na Dunaju izvršili zelo dvomljive transakcije Zlasti pri ! izpremembi filijalke »Jadranske ban-: ke» v delniško družbo so S9 dogodile manipulacije, ki bodo povzročile kazensko postopanje. Delniška družba j se je izročila novim lastnikom na pod-j la ari nonareienih dfkumentov. tako da ' bo dunajski zavod vložil kazensko j ovadbo proti onim jugoslovenskim biv-|?im upravnim svetnikom, ki so izpeljani celo transakcijo. Pri predaji so namreč predložili napačne podatke o bi-ilanci ter skušali izkazati aktiva. Ven-I dar pa je po teh manipulacijah ostal šo j velik pasivum, ki so ga kasneje sku-Išali kriti r. vrednotami, ki so se pa izkazale kot ponarejene. Polom »Banca Adriatica« bo vsled tega povzroči' tudi na Dunaju nekaj afer.
AVDIJENCE V DVORU.
Beograd, 1» .novembra, p. Daneg po. poldne od 15. do 16. je bil v avdijenci dcoru minister Triftmovič, od 17. do lfl minister dr. Ninčič. od 18. do 19. pa nister dr. Žerjav. Nato sta bila sprejet* v avdijenci ministra Lnkinič in Božft Maksimovič. Minister dr. Žerjav je pred. ložil kralju v podpis več ukazov, ki st tičejo imenovanja gozdarskih ravnateljev v Bosni in Hercegovini.
19. novembra:
CURIH: Beograd 7.525. New York 51P.75. London 21.04. Parit 27-22. Milan 22.45. Praga 15.45. Budimpešta 0.00695, Bukarešta 2.70. Sofija 3.75. Dunaj 0.0073.
DUNAJ: Beograd 1027-1031. Budimpešta 94.90— 95.70. Milan 3064- 3076. Pra. ga 2117—2127. Curih 13685—18.735. dinarji 1023-1029, dolarji 70.430—70^60 lire 3035--8035.
PRAGA: Beograd 49.4, Dunaj 4.705, Beriin 8.10. Rim 146.75, London 157.80 New York 88.98.
BERLIN: Borza radi praznika ni po« slovala.
NEW VORK: BeogTad 145.25, Pariš 525.50, Curih 1927, Dunaj 0.1412, Praga 298.75.	- -
Pripravite se na volitve
Kako mora postopati opštinski sud | macija rešena od navedenega sodišča, t reklamacijami. V Sloveniji rešujejo j Pritožba se v vsakem slučaju vlaga
potem nobena pritožba ni več. mogoča, pri županstvu, ki mora potem pritožbo in dotične spise poslati naprej sodišču tekom dveh dni. Kadar je občinski reklamacijski odbor zavrnil rekla-
tam. kjer obstoja občinski odbor, reklamacije takozvani opštinski sudovi (reklamacijski odbori). Ti odbori obstojajo iz župana in dveh občinskih odbornikov, ki jih zato izvoli občinski odbor. Ta odbor mora vsako reklamacijo rešiti najkasneje v 5 dneh. Rešitev mora dostaviti onemu, ki je reklamacijo vložil in onemu, za katerega ščenca. slovenskega pokolenja in jezi-je reklamaciia vložena. Rešitev se m - j ka). lahko vložite reklamacijo ponov-ra dostaviti proti pismenemu prejem-I no, opremljeno s takimi dokazi, če ni 3iemu potrdilu." Kadar vložite reklama-'5« potekel reklamacijski rok. Zato je cije. zahtevajte od županstva, da vam 1 važno, da vladate reklamEcije čimpre-
Nova vlada v Avstriji
Dunaj, 18. novembra.
Dr
jenom
politikom, ki niso hoteli pristati na ni-kake koncesije dežel napram Zvezi. Avstrija pa je finančno preslaba deže-
potrdi vložitev. Ako tekom petih dni občinski reklamacijski odbor ne izda nobene rešitve, se smatra, da je reklamacijo zavrnil in reklamam se lahko šesti dan pritoži naravnost na pristoj
no (deželno sodišče v Ljubljani za , ni občinskega odbora. V takih občinah ljubljansko in okrožno sodišče v No-1 se reklamacije ne rešujejo pri župan* vem mestu za novomeško okrožje),. stvu. marveč, pri pristojnem okrajnem Sodišče v takem slučaju takoj zahteva sodniku. V-Ljubljani, na nrimer. rešu-spise od županstva. — Občinski rekla-I ie sedaj reklamacije okrajni sodnik v macijski odbor ne reši reklamacij Lhibljani. ki je ns mestu občinskega
. Sefpel je končno odklonil pover- la, da bi vzdržala federativno, kaj še-
,_____n u sestavo kabineta in za njego- le konfderativno ureditev. Intransi-
vega naslednika je izvoljen dr. Rudolf genci v lastni stranki se je pridružila Ramek. salzburški odvetnik, bivši pra- še popustljivost socija;n:h demokratov, vosodni in notranji minister.	ki so vztrajali na izvedbi starostnega
Odstopivši državni kancelar je bil in invalidnega zavarovanja in na zvi-macijo. ker ji niso bili priloženi pol- P3^ najniarkantnejša oseba povojne Sanj« brezposelnih podpor, a niso pri novePavni dokazi (o bivanju, staroVti,	Avstrije. Dooa od njegove izvo- pogajanjih hoteli dat, prav t^vnoga
državljanstvu, značaju javrie^a name- ] »tvena vodilno mesto države 31. ma- »irottmla. da bo parlament delazmo-* -	- - - - - - ja 1922. pa do letošnjega Jesenskega , žen, vsled česar je bil v nevarnosti
- -	"	pravočasni sprejem proračuna.
V očigled tem težavam jo dr. Se;pe! odklonil kancelarsko mosto in je prepustil krmilo doslej malo znanemu dr. Ramcku. ki je eden voditeljev avto-nomistov. Pričakuje sr. da bodo socijalni demokrat?« delali novemu kancelar rn manj težsv. ker vidiio v njegovi vladi pravzaprav le volilni kabinet. Volitve r>?.j bi se izvršile spomladi. Socijalisti in krščanski sociialisti npa'>
je in ne čakate zadnjega dne, kajti po preteku reklamacijskega roka ne morete reklamacije ponoviti niti ji uspešno priložiti potrebnih dokazov.
Kdo rešuje reklamacije v občini, kjer
dil meščanski blok. koalicijo krščanskih soci.falc.ev z veiikoneirici in konč-re.klamacijskega odbora. Isto velja za n0 odstranil sociialno-lemokratičm vse druge občine, kjer ni občinskega odbori. Reklamaciie pa se vlagajo seveda tudi pri takih občinah pri občin-
zasedanja Zveze narodov v Ženevi pomeni nedvomno periodo počasnega, toda nepretrganega ozdravljanja avstrijskega gospodarskega in političnega življenja. In vsa ta doba je najožji vezana na ilr. Seiplovo ime. Oo je prijel za državno krmilo sredi najve^čje-ga razsula in po komaj par meseuh dela mu je uspelo zadobiti zaupanje inozemstva in izvesti to. kar se ni posrečilo njegovim prednikom, — doseči stabilizacijo skoro povsem zavožene | na po^olen poraz velenemcev. kar bi avstrijske valute. On je stvoril in znrra-1 privedlo Avstrijo k sistemu dveh
končnoveljn vno. ampak mora svoje re-Sltve dostaviti reklnmn.otom in jih potem poslati tudi pristojnemu (deželnemu ali okrožnemu) sodišču, ki rešitev občinskega reklamacijskega odbora potrdi ali pa izpremeni. Šele kadar pri le ... ,.. _____ ... _____________ _____________
rešitev sodišča nazaj na občino, se iz-'Okraji -sodnik- potem reši reklamacije in, c-nemogočila sannciie de«»le. Pr;
sk~m tiradu. ki iih mora takoi predlo-	-	, ... . .. ,	. . __
žiti pristomemn okrajnemu sodniku.	obremenila svojega gospodarstva njihovim socmlnor«,l,tiČPim zahtevam.
■	J —	-- i:- -------------a-«-!- v>-:'a obenem obraniti zaenkrat še brez-
zannanie In podporo Zveze narodov, ki ie Avstrijo rešila katastrof« in zahteva od nje varčevu-pje? Dr. Seirilov prihod »e pomenil začetek sana^iie Avstrije. bližn;a prihodnost bp pokarala, če ne pomeni njegov padec polom ozdra vstvenih prizadevanj in oživlienie papjrermanske agitacije za združitev Avstrije z Nemčijo.
Politične beležke
vpliv iz vodstva državnih zadev. Na ta način je v inozemstvu potrdil pri čakovanje, da Avstrija pe bo z dale-kosežnimi sociialnimi reformami pre-
strank.
Vlada dr. Ramekr, bo imela reševati teS1™ morda pere^lilvp probleme. Kako hoče ?" 'nsfiti 7,r>n nanju. ki ga imajo vanio a\ t(»rorp5=ti ip nevtralnosti sc,-ei'alnib demokratov. ki pričakujejo, da bo dr Ramek mani trdovraten naj rem
pridobitnih slojih prebivalstva je njegova politika vživala zaupanje, ker je navzlic nepristnim bremenom omoiro-
Trše izpremembe v volilnem imeniku in obvesti proti dostavnici rek'aman (vpisi. 1'brisi a'i poprave). ' J ta in onega, za katerega sre. Končno KnJ storite, idto je Vašo reklamaci-' veliavno pa potem reši reklamacije Jo občinski reklamacijski odbor zavrnil pristojno zbo-no (deželno oz. okrožno),^'3 neko stalnost v kalkulaciji in mir-ali pa Vam ni izdal tekom 5. dni re-1 sodišče. Tudi proti rešitvi okrajnega j ™ ^npčro. Seiplovo ime je vživalo litve? V takem sluča ju imate pravi | sodnika je torej dana pritožba ravno " co tekom treh dni od prejema rešitve j tako kakor, preti rpšitvrm občinskih oziroma šesti dan po vložitvi reklama-j reMamaciisVih odborov (v roku treh cije pritožiti se na pristojno (deželno.dni od prejema rešitve), oz. okrožno) sodišče. Kadar je rekla-1	-
Korupcromst?, pa se goljufi povrh
Nova razkritja o klerikalni kupčiji s prevoznicami. ^Kmetijski list® priobčuje iz predzgo« celi stvari tudi samo 50 tisoč K stroš«
sjwštovanie tako dorna kot v inozemstvu kot jamstvo, da je Avstrija voljna živeti in pomagati si iz gospodarskega razsula, kamor io je p?b-;ia de-magogičpa in anarhistična politika prvih povo'nih let.
Z nspehi Seiplovo politike na ni bila zadovolina «oc!.?aldemokratič.na opo-ziciia. ki ie bila od vsega početka na
dovine klerikalne goljufije z p-ovoznimi listi zanimive podatke. Piše, da se je, predno se je začelo moko s <?0«odst,
-}- Dobra lekcija. Povodom imenovan nja vlade Narodnega b'oka so gotovi sprotna ženevskim protokolom in je praški listi, na če u jim židovsko g asilo virHa v nijh oroiie zn m^itžpAr- crTrihuna® pričeli sistematično kampanjo kov. Niti najbolj zaru<can k'erika'ec nc ' sfrije. Posftbno ji .ie bil na poti od Zve- proti novemu režimu v Jugoslaviji. Prav more biti tako neumen, da bi tc k'eri- z„ narodov imenovani »eneraln? kom: krepko in hvalevredno se° je proti po«
1-_1__1 ---------1t t—: t „ cl-c	>	.. . . ____..	.	r
javnost v 2maoto,
. po« | kalne laži ne spoznali® Glasilo SKS do« snr Holand^c .Zimmermann. ki se je skusom zapeljati čsl. j vseh ! stavlja končno. da_so »lažnivi klerikalci j v(Hjno na o-Tlofneiše upiral od soHia- postavilo znano legijonarsko glasilo.
pustom prevažati, vršil sestanek
treh zadružnih zvez. kjer se je sklenilo I izVrši i novo goljufijo® ter »hoteli izko« ^jefov predl.a-ranim soriHiInim refor-	«28. Rijen«, ki v posebnem članku pro«
paziti posebno strogo na to. dn se tovor« j ristiti bedo ljudstva, da bi si navlekli mam_	;z nj;{, ^haiajoča ob	testira proti tendencioznemu pisaniu
ni listi s pravico popusta v nobenem slu.- ( spet par milijonov v svoje b;sage». «Na j remenitev proračuna itnjčila sanacij-	zgoraj omenjenih glasil. «Pri nas pozab,
čaju ne bodo naprej prodajali.	| račun siromašnega ljudstva ste hote'i pri« ( dHo. Soci'aldemokrati »o zato tr-	ljamo», pravi «Rijcn», »da je naša do'ž.
Kmetijski list pravi nato: <.Komaj pa , ti do velikega vo'i nega fonda. To je bi« ,]ili. da se vrši ozdravlienje Avstrije	nost podpirati tudi pri naših zaveznikih
se je seja končala, na kateri se jc o tem | la vaša namera in nič drugega. Goljufi na	delavstva in so Protestirali	tiste skupine in stranke, ki se priznava«
govorilo, so klerikalci tovorne liste že ( in s'epariil»	| proti temu, da mora vse žrtve dopri-	jo k državi in ki so državotvorne nc le
ponujali trgovcem po 500 Din za komad.. Razkritja v »Kmetijskem listu, v po!« ( na?ati ravno delavski razred. Dr. Sei-	po besedah, temveč tudi po dejanjih in
Še na dan seje so nam prinesli trgovci : nem obsegu potrjujejo vse to. kar smo st ^ nnfeo,^] 7amero sociialistov	ki stremijo za tem. da bi zgradile silno
pokazat tovorne liste, ki so jih za nave« t mi pisali o tej sramotni aferi g. Sušnika tort| s svo;imi klerikalnimi namerami	in mogočno državo... Razmere v Ju«
deno ceno kupili od klerikalnih lažniv. ! it. nlegovih pomočnikov pri »Zadružni | na r.ro«vot»»«m polju ker je na občnem	goslaviji imajo mnogo podobnosti s pri.
eevK.	| zvezi®. Naj si cSovcnec® in «Domoljub» zfc0n, kr?čan«Vo-«ocliaIne «=tranke na-	iikami na Slovaškem in v Podkarpatski
dinarjev. Z njim se nadomestijo razco. frani in šmfrasti papirrati dinarji, ki se. jih boji žc vsak razen mežnarja s pu« ščico, posebno maj obrtnik ir. trgovec. »Slovenec* pa to komentira: «Tudi za tem se n a j b r ž(!) skriva atentat na dr. žavni denar (na razccfrane dinarje?). Ker je j a s n o(!) ..itd., pa zopet škofov« sko zmerjanje. Končno šc nekaj spccial« nega glede dr. Zeriava. «Slovenec» nam. reč v posebni brzojavki poroča, da «naj« večji del reparacijske kvote ra novem, ber dobi minister za šume in rude, da z njimi kupčuje...» Skoda, da je tudi ta »največji del® c-Slovcnčev® in pasje zla« gsn. Minister Z3 šume in rude bi z njim vseeno ne zmogel kuniti pameti ško« fovskirn ziikovcem.
~'r Zemijoradniki proti vsem. Že vee« raj smo poročali, da sta klub zemljorad« niških pos ancev in glavni odbor zemljo« radr.iške stranke na skupni seji (katere se je od strani r iše SKS udeležil g. Bu« kovec) sk'enila, da sc stranka pri bodo« čih skupščinskih volitvah ne veže z no« beno drugo stranko. Tozadevni sklep se glasi tako«ic: »Savez zemljoradnikov' iz. :de na volitve popolnoma samostojno. Z vso odločnostjo se prepoveduje skupne liste s katemsibodi drugo stranko. Č ani zemljoradniške zajednice se imajo poko. riti temu sklepu. Kdor se proti njemu pregreši, se bo smatral, da je s samitu tem izključen tz stranke. Savez zemljo« radnikov po postavil svoje liste v vseh okrožjih cele države®. Končno ie bil iz« voljen odbor, ki bo vodil volilno akcijo stranke ter določal kandidature za posamezna okrožja. V tem odboru, pod ka« terega kompctenco spadajo tudi slovenska volilna okrožja, ni nobenega S'oven« ca, pa tudi nobenega Hrvata. Poročila o volilnih izgledih zatriujeio. da bodo zcm'joradn:ki tokrat še slabše odrezali neao pri zadnjih volitvah, pri katerih so bili kakor znano hudo decimiranL
»Kmetijski list® p'i5c nadalje, da so k'e= | še to'iko prizadevata, da s farhan;em rikalei, ko je njihovi storjeni »lumpari« j svojih bra'cev pres epita tudi ostalo jav. ji* tak.oj sledila obsodba javnosti, v svo« j nost o rcsnici. ki je za SLS tako sramot«
sto^l za kopfejnVinalne šole.	Rusiji. Če n.tm je zgodovina učiteljica.
Tudi v lastni stranki se je položaj potem vemo, da je Italija od I. 1850. do dr. SeMa-. začel majati zadnje mesece. 1870. preživela krute notranje ujedinje.
jih listih sicer priznali, da so tovorne li« ; na in žalostna, se jima to nikdar ne bo , Voditelia fronderipv sta bila nekdanji	va'ne roje. Ali bi danes eksistirala jed«
ste prodrjali nepoklicanim ljudem, toda i posrc:i'o. Slovensko liudstvo zna vedno finančni minNer dr. Oiirtler in "rornje-	notna Ita'ija, ako hi se bi'a kralj Vittorio
oni so trdili, da so zaračunali samo to. , bolj ločiti besede od dejanj. Prevarant. \ avstriiski deželni glavar prelnt Hauser.	Emanue'e in Garibaldi božala in spo«
liko, da bi pokrili gotove troške. Cs so ! skih obljub kerikanih tigrov ne bo več of,a nasprotnika zveze z velenemci in	razumevala s separatisti? Tako je tudi
.vo isanapoveif!
Povsod bo postavi! Radič proti svojim zavezr.ikom lastne kandis dature. Hvali se, da bo klerikalcem odvzel deset mandatov in jih zasrarnuje, da bo s tem povzdignil njihov «ug!ed pred Evrcpcn!
jc, da se jih
žel. ki hočejo iztrgati Zve7j skoro vsa slavija brani. Zavezništvo z Jugoslavijo ^Zni"šOJ2!>hnlf,eia n	Pust't' 'e upravo ima za nas pomen in ceno, če jc ta dr«
armade in menda še pošte.	i žava silna in močna. One novinc, ki sc
Avstrijska uprava je organizirana postavljajo proti današnji jugoslovenski skrajn-o neekonomična Vzdrževanje vladi, pišejo tudi proti našim lastnim zveznega in deželnega uradniškega interesom. To bi si morali končno že aparata stane vsote, ki niso v nohe- enkrat reči ako se nočemo pripraviti ob nem skladu z dohodki. Zato je Zveza zadnji ostanek simpatije v bratski dr« narodov pri zadnjih ženevskih pogaja- žavi®. Možate besede odličnega češkega njih zahtevala od avstriiske vlade lista kažejo, koliko neprijetne pozorno« upravno reformo in novo ureditev fi- sti je vzbudila grda in očividno z inte« _	. Doslej so glasovali večinoma za svojo pnnčnesra odnošaja med Zvezo in de- resirane strani inspirirana kampanja go«
Davidovicu in da posebno ne bo pardom-1 povovsko stranko in so leta 1920. izvolili 2elami. Ze pri prvih orvrajannh me- tovih praških žurnalov proti režimu Na« ral Korošca m Spaha, se obist nujejo. | 5t ri, 1923. pa tri poslanec, ki so bili see3 oktobra so zastopniki dežel po-' rodnega bloka.
Včeraj so dobite prvo of.cijclno pr.trd.lo mn(:K0 bolj pepovci kakor Hrvati in so kazali nrav malo volje podpirati vla-1 -f Od milijard na milijone, od doIat=
rih za varčevanje in jev na krone je reteriral »S'ovcnec® v dan z najialeknsežnej- svojih gorostasnih razkritjih »režimske
Zagreb. 19. novembra. Napovedbe. da bo Radič ociganil vse
na ravnopravnost in svoboda . . . V Ranatu, Bački in Baranji je nsd 120
svoje zaveznike, da ne bo poklcnil nobc- tisoč Bunjcveev in Sekcev, ki so Hrvati, nega mandata niti Nastasu Petroviči! niti i
v komunikeju šefov širšega bloka, še jas- j zato tudi stopili v klerikalni ali popovski fo"v nj^jj, nar,t,
nejše pa v članku St epana Radiča v da- klub dr. Korošca. To so storili na.več iz|s0 prihajali na' da.. . ....................................-.....-........—
našnjem »Slobodncm domu, pod našlo-j bojazljivosti, ker so mislili, da bodo na;5inli feden>H«t. in podeželskimi težnja- ' korupcije«. V nedeljo je najordinarnejše vom »Volilna obvestla za vse crgamza-; vladi aii vsaj blizu nje. Tokrat pa se bo Spopad je dozorel že tako daleč. ! lagal, da je finančni minister Stojadino.
rito in nricloco HUSs - Tn crv nnVr,mn(». _______it ____ ________urCC .. ___t__ .	1 '	. _	.__ .	.	.	..	...
,po predlogu organizacije HRSS. v subo-; da se ie več dežel s krSoansko soci-	vič dvigni! dve milijardi dolarjev za vo«
V°" ^ županiji izpolnila želja tamošnjega ;a]ro večino navilo z mislijo, da toži-	lilni fond. Ko smo ga razkrinkali in po«
seljaštva, da tudi v Vojvodini pride škat-,j0 Zvezno vlado in finančnega minislra	bili z dokazom, da jc dolarje pobnsala
Ija HRSS. V subetiški županiji bodo vsi: (]r Ki^nbftcka pri ustavnem sodišču	prejšnja vlada, — <S'ovenec» molči ka.
nos lci i seljaške i republikanske liste pr- radj oitegovanja deleža od državnih	kor obešenee. Da pa te še ostane nekaj vaki HRSS. iz Hrvatske. Kandidati bodo dogodkov
liino slogo in šanse sporazumašev.
Radič piše:
«V Dalmaciji ne bo HRSS. vodila r.ika-kih pogajanj in sporazumov z nobeno gosposko skupino aii stranko. (S tem je odžagan dr. Trumbič). Tudi z zetnljorad-
sami preizkušeni republikanci volilnega j p0 palcu, ki ga je zadala sanacij
I korupcijskca masla, so včeraj niegovi
______ ¥ staroavstrijski hra'ci — drugih menda
sporazuma z nebeno gesposko monarhi-' gfcj m;„|j veljaj, žel('žničarska »tavka. nima — doznali, da ie vlada odo'nri'a 100
niki se v Dalmaciji nt bomo pogovarjali j stično stranko. Za HRSS. bodo gotovo _ je naletel dr. Seif>el še na huiši od-	milijonov kron za popravo cest. Tudi po.
c volitvah, ker je njihove vodstvo docela | glasovali vsi Hrvati. Slovaki. Rrsni in por de?ol«kih avtonomi=tih v lastni	prav'ianic cest je klerikalcem korupcija
Kum: ni. velik del Madžarov in Nemcev (stranki. Drže'e so zahtevale avtono-	in «S'ovencc=> naravno škofovsko psuie
in vsi Srbi republikanck ki jih jc v VOjVO- mij0 na pf>iju fplstva. nprare in fipanc.	dr. Žeriava. Nadalje je vlada sklenila !
,.	Kancelar je v lastni stranki podlegel	kovati nikljasti denar za 20«) milijonov
gosposko in nrti malo republikansko. Za Južno Dalmacijo, ki veli 10 poslancev, bo nosilec liste dosedanji spliiski poslanec Snž. Košutič (Radičev zet), za severno Dalmacijo pa Pavle Radič (Radičev nečak).
V Bosni muslimani povsod izprašujejo j s*a.'» Tako preti koncu poudarja Radič organizirane pristaše HRSS., ali gre Spa- 1 Kiede svojega najožjega zaveznika in ga ho z Radičent in ali je isto. glasovati za tolaži s posebnim poslednjim oljem:
dini več, kakor se misli.
S Slovensko Ljudsko Stranko, ki jo vodi dr Korošec, ne bo nikakega volilnega sporazuma, ker ta stranka ni republikan
Spaha kakor za Radiča. Na to vprašanje
toda od strani HRSS. ne bo proti
je treba povs. d odgovoriti, da stvar ni SLS nikake voline borbe niti kakih volil
ista, ker Spaho ni n'ti za republiko, niti za seljaške pravice. Blazno in strahopetno je. namreč da se organizacija muslimanov ne .zove hrvatska nego jugoslovenska! Ne more torej biti r.ikaki-ga posebnega volilnega sporazuma z JMO. Zato vseeno ni treba nikakega sovraštva napram tej organizacij, ker je Spaho pošten in izobražen politik. Toda ker so za
nih napadov ... Dr. Korošec kot umen politik (!) vrlo dobro ve, da pet, šest. ali deset slovenskih republikancev ne bo njemu prav n'č škodovalo, temveč le še bolj ojačalo položaj in dvignilo 'tigled (!) I v Beogradu i v zunanjem svetu.* To je naravnost zasramovan.te . : .
Glede Cme gore in Srbije ne napove-I duje ničesar, češ da noče škodovati Ljubi
vso bodočnost Bosne in Hercegovine te Davidoviču. No. zato se mu bo v celoti voiitve odločilne, je potrebno, da seljaški j osve(;] v pre£anskih krajih. Kolka jc Ra-republikanei tu dobijo absolutno ali vsaj j^eva doslednja periidnost, se vidi konč-relativno večino. Ako bedo tudi muslima- : no že iz tega> da namerava v Hercegovini, ki so v duši vsi republikanci, po ve- ! ni> k)er hrvatski klerikalci računajo na čini glasovali za HRSS., tedaj bo ta ime- j ed n pomembnejši uspeh, sam nositi listo, la nad 20 poslancev, JMO. pa 10. Skupno | da tuJj tnm i2trei,j popovce. kakor dru-jih bo nad 30 (od 48) in v tem slučaju bo j goj romcta s svojimi zavezniku I Hrvatstvu' i Islamu i scljaškemu naredu ■
v Uosni !u 21 -rcegovini zasigurana popol-1	■	i
Mora
Zv?za ku!tnr!i!h
V	nedeljo 23. t tn. se vrše po deželi 3ledeča predavanja ZKD:
V	St. Vidu nad Ljubljano predava profesor Fran Dolžan ob 3. popoldne v šoli «0 pračtovekn». Opozarjamo na to zanimivo predavanje, ki bi se imelo vr-Siti že v nedeljo 9 t. m., ki je pa moralo vsied znanih vzrokov odpasti, vs« Šentvid čane.
V	Kosezah pri Kamniku predava ratn natelj g. Lovro Tepira v sokolski dvorani ob S. zjutraj «Preskrha plemenja-kov in rjih odreja*.
Na Rečici pri Bleda predava g. prof. Josip Breznik «!z zemljepisja in zgodovine Jugoslavije s.
V	Pogradu pri Novem mesta predava ob 7. zjutraj v gostilni g. Ivana Ambro-žiča «0 splošnih vprašanjih v poljedelstvu« gosp František Malasek, strokovni učitelj na Grma.
V	Gornjem Logatca se vrši veleza, nimivo predavanje %. Josipa Zupančiča v prostorih g. Lena&ija ob jiol 4. popoldne «0 Inkviziciji in njenih ustanovl-te!jih». Ker je imenovani gospod vedno zelo zaposlen, opozarjamo na to n:egovc> predavanje tudi prijatelje iz Dol. Logatca.
V	Krškem predava g. VL Knret, okr. ekonom ob 10. dopoldne v sokol6ki dvorani «0 splošnih vprašanjih naSega kmeta«.
Isti predavatelj predava o isti temi ob 7. zjutraj v Leskovcu pri Krškem.
V	Kotredežu ima g. živinozdravnik Ivan Pestotrik ob 9. z;ntraj v gostilni g. M. Drnovška v Potoški vasi predavanje »O živinoreji «
V	Kočevju predava cb 10. dopoldne * telovadnici osnovne šole g. dr. Fran Čadež, profesor, cO skrivnostih elektrike)..
V	Borovnici se vrii ob pol 8. zjutraj predavanje g. ing. A^te Ružiča, gozd. svetnika. »O agrarni reformi®.
Na Vrhniki predava g. dr. Joža Bohinjec o «Nezfodrem i-n bolniškem zava-rovanjtm cb 8. popoldne v sokolski dvorani.
V	Mojstrani se vrši ob 8. zvečer p-e-davanje g J. Verhiea «G varstva zeto-liiSVe rosestia.
G. Fran Črrat;o.i. nadzornik v p * predava ob 9. dcpoldne v sokolski dvorani v Domžalah tO padjarstvuv/.
V	Sms>rcl pri Kamniku predava cosp. Anton Likozar, nadučitelj v p. ob 3. popoldne eO fplošrlh gospodarski!« vprašarllh».
V	soboto 22. t. m. predava g. prof. Dolžan r.0 pra čin ve'? u<', v Litiji. Predavanje se vrši v soVolckem domu ob P. zvečer. Na to predavan'« onoza^rmo oso. bito vse flanstv o Sokola, kakor tudi drn^p občinstvo.
Ivan Keižar:
Sušnikove sanje o korupciji«
Po svetu
— Razdelitev turškega državnega dolga med Turčijo in ona ozemlja, ki tedaj ne spadajo ve-č k njej, je izvršila mednarodna komisija za tuirke tdržavne dolgove v zniiBiU lausannske mirovne pogodbe. Na Turčijo o'ipade 5-850.f»00 zlatih funtov, na ostale države skupaj pa 2.700.000. Velika Britanija ;e udeležena za Palestino in Me7.opotanij<^ ca tem dolgu s 675.000 7latih funtov. Delež naše države mpmentano Se ni znan.
Rnska emisrarija protestira. Rusi, ki živijo v emigraciji v Parizu, so poslali ministrskemu predsedniku Herriotu protestno spomenico, ker je Francija oficijelno priznala Zvezo sovjetskih republik. V spomenici se naglaša. da ru«kf emigranti ne bodo nikoli priznali sovjetske Rusije, ker vlada tam teror, kakršnega ne pomni zgodovina Človeštva.
Naši Kraji in ljudje
SERENADA NA ČAST JUBILANTU.
Kako časte prostovoljni gasilci svojega starosto, so pokazali včeraj zvečer s se-renado, katere se je udeležilo 21 društev
France Barle
(K 60 letnici njegovega rojstva.) Danes praznuje 60 letnico svojega rojstva mož, ki si Je stekel zlasti na polju Iz vseh krajev Slovenije. Povorka, kl se
je ustavila na Bleiwesovl cesti pred stanovanjem jubilanta. Je štela čez 400 uniformiranih gasilcev, njim pa se je pridružilo še veliko število civilnih častilcev zaslužnega, tihega delavca. Bakljada je vzbudila po mestu splošno pozornost. Ko Je pevsko društvo «Krakovo-Trnovo» od-
Zasilstva nevenljlvih zaslug. Ime Barlč je znano širom naše domovine, saj Je današnji jubilant starosta in duša naše gasilske organizacije. Zgodovina slovenskega gasilstva Je kar najtesneje spojena z današnjim jubilantom.
France Barlž se je rodil dne 20. novem-
bra 1864. v Cerkljah pri Kranju kot sin 1 P^o pesmi .Predragi čuj voščila«., »Pod trdnega in zavednega slovenskega kme- | noi" in »Slovanski brod», Je med svira-ta. Po končanih študijah ln vojaških le-
tih je stopil dne 1. januarja 1894. v ma-glstratno službo pri mestni občini ljubljanski, kjer še danes neumorno deluje kot ravnatelj mestnega vojaškega urada.
2e kot dijak se je živahno zanimal za gasilsko organizacijo, kl je bila takrat šele v prvem štadiju svojega razvoja. Z vstopom v magistratno službo pa je aktivno posege! v to koristno organizacijo. Leta 1899. ga je ljubljansko gasilsko društvo sprejelo med svoje člane in Istega leta izvolilo za svojega zaupnika in mu
njem vojaške godbe odšla v slavljenčevo stanovanje posebna dcputacija, da se mu pokloni. Pcdstarosta Gasilske Zveze ln
nenadoma tn ravno tako hitro zgine. Značilno je, da ga povzroča vedno samo ena vrsta mikroorganizmov, ki se pojavi v velikanski množini (Anabaena, Englena, Polycystis I. dr.). Od organizmov Je odvisna tudi barva, ki Je aii zelena ali rumenkasta, rdeča 1. dr. Ribam In drugih vodnim živalim pojav ne škoduje, vsaj direktno ne. Cez nekaj dr! postane voda čista kot Je bila prej in organizmi Izginejo skoraj brez sledu.
Kaj fe storila bivša vlada za drž. nslnžbence
Izšel je novi pravilnik o voznih olaj-predšcdnfkTTubljarrskosr pro"stovoUncga j$»vah na železnicah, ki pravi: Splošen gasilskega društva, g. Josip Turk je po- o0 P°F'«*t na voznino gre samo zdravil jubilanta v vznešenih besedah, aktivnemu uslužbencu. Rodbinski njo-poudarjajoč njtgove Izredne zasluge zai?ovl člani P* te ugodnosti delež-razvoj gasilstva v naših krajih. Ob tejini p;lino trikrat v letu. Tudi upoko-priliki je bila Izročena g. Barletu spomin-J jenci sami in njih rodbinski člani ter ska diploma « Gasilske Zveze.. Imenom 1 vdove in sirote dobe popust le ra tn-ljnbljanske župc jc izročil slavljencu na-ikratno vožnjo. Izvzemši torej aktivne
čelnik g. Zupan jubilanta srebrno palico j "službonce. ki so brez rodbine, tedaj . „,	, in srebrno dozo. Z lepo spominsko sliko1 pravilnik za vse ostale ni prinest
ga leta izvolilo za svojega zaupnika in mu	,	delavnega starcv | nlkakejra zboljšanja prejšnjega stanja,
poverilo funkcijo društvenega blagajni- j ste tu<Ji s!lsko društvo Trbovlje-rudnlk. i Nasprotno ima določila, ki so celo ka. To svojo službo je slavljenec vestno gledite sQ čcstj{kc posamezn!h drn5tev.jna škodo tako aktivnim kot upokoje-
V delu osiveli stavi enec se je gin jen za-; r"-m državnim uslužbencem prve :n hvaljcval In spregovoril tudi na zunaj!druge stopnje H. kategorije in t. »top-zbrane tovariše, naglašujoč, da smatrale III. kategoriie. Le-te pri svojih itak slavje ne toliko kot znak prlznanla lastni "kraino skromnih prejemkih ne »">0'10 .	.	, . .	. .. osebi, ampak kot priznanje niesovemu de-' smeli nporabliati ne zase ne za svojce
vedne, narodne može ter pripravil knjige :,n na	M cd tem so mu m ra-reda. Gre jim namreč samo L
In gasnske predpise v lepem slovenskem	^ najstarejši člani ali kvečjemu II. razred. Tesra prizna-
jeziku. Reorganizacija ljubljanskega ga- z	d	metl Bjtel zo.;pjn brni o vsekakor zelo veseli,
sllskega društva mu Je krasno uspela, j ^ Ignacij Mrhar iz Dolenje vasi pri ~
dalje postopilo po ČL 24S, odnosno 239 pomenutog zakona. Dakle, komisije ku, držeči se zakonskih prepisa, tre bale i mati a vido samo te dve grupe siužbenika, medju koje ne spadajo i oni iz drugega dela drugoga stava či. 239, jer sam zv kon čini za njih izuzetak.
Sa izJoŽeoog, a na osnovo č!. 17. i 34. zakona o Drža eno tn na ve tu i npravnim sudovima, IV. ode^jenje Driavaog aa-veta predsodjoje: Da so odbaci tožba Glavne kontrole.«
Dano* Ane 30. t. m. velik eirkuiki n!n
»Cirkuška kri"
drama t 6 dejanjih. V slavni vlogi Kssnt Ja.
Besni.	*38!»
Predstave ob «'ti.. V, 8. in 9. nri.
Ktno .Lfublianskl dvor*
opravljal do leta 1921. Procvit ljubljanskega prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva jc bil tesno združen z Barietom, ki je marljivo opravljal številne funkcije. Zbral je okoli sebe za-
bro uspel«. Meščani so to pot zopet iz» pričali, kako sprejemljivi so za priredit« ve take vrste. ČUna kr. opere v Ljub* ijanl, gdč. Ljubica Sfiligojeva in g. An* ton Subelj sts si osvajala od nastopa da nastopa srca poslušalcev. Posebne je I ugajala arija ia opere aCarmen*. katero je morala gdč. Sfi.igojeva ponoviti in p« arija cRigoletto«, katero je dovrSeno prednašal g. Subelj. Na klavirju je sprem ljala gdč. Vogelnikova. G. prof. Joža Kovač je v kratkem govoru orisal Gre« gorčica — poeta. H koncu govora j« prikazal pesnika kot nacionalista. Nje* gov govor je izzvenel v Gregorčičevem klicu po ujedinjenju. Občinstvo Je pas* ljivo sledilo njegovim izvajanjem ln ga ntgradile z obilnim aplavzom. Gotovo smo g. profesorja Kranjčani tako veseli, kot pa Novomcščani težko pogrešajo. Moški zbor je zapel pod vodstvom g. nadzornika V. Rusa štiri Gregorčičeve pesmi. Zbor jc bi! temeljito naštudiran in je gotovo mnogo pripomogel, da je bil veter tako iep. V drugem delu Je nasto* pil sedmošolec g. Ivo Koželj in nam prav ljubko recitiral dve Gregorčičevi pesmi. Proslavo je zaključil moški zbor s Foew sterjevo «Umrl je mož».
KRŠKO. Dramatični odsek Sokola ▼ Krškem jc uprizoril dne 8. in dne 9. no* vembra veseloigro ^Sladkosti rodbinske* ga življenja*. Predstava sc je vršila oba« krat pred razprodano dvorano. Pavze je izpolnil s preciznim izvajanjem salonski
Dopisi
JEŽICA PRI LJUBUANL Prvo pre da van je Sokola v tej sezoni bo skiop. tično predavanje g. dr. Iv. Laha »Dalma« cija in Jadransko morje«, katero se vrši v soboto dne 22. novembra ob 8. uri zvečer v Soli. Vstop Jc vsakomur prost. Prihajajte točno! — DPO.
STARI TRG PRI RAKEKU. Naj mi bo dovoljeno zopet par vrstic iz naše loške doline. M rtz Je začel že pritiskati orkester. Dne 22. in 23. nov. uprizori
Dramatični odsek Sokola v prid društva Kola jugoslov. sester žaloigro oMlinar In njegova hči*, na kar okoličane že sedaj opozarjamo. — V nedeljo se je poslovil od Krčanov in šolske mladine prezaslui* Z ozirom na dej. j n) 0;;r. j0L nadzornik, g. Ljud. Stlasny.
ki je bil upokojen po 42«!etnem službo* vanju. Odhodnica se je vršila v sokol«
in najbrž nc bo dolgo ostalo brez snega. — Dne 5. t. m. smo dobili novega župni' ka g. Jerneja Hafnerja. Upamo, da bo boljše razumel svoj poklic, kakor njegov prednik Anton Demšar, ki je odšei v McngcS za k.-plan*.
stvo, da smo 21 km oddaljeni od želez. Za vse pa velia. da bodo morali preti, njce< M ZK revnejše in uradniške sloje
T«?. Vnl nnrfi pten m ni e svnliml nrvlmf	v • s ™ ■ - <■"	- ;	r--hum, w «	•«	..ujv ; vanju. tJUnoaniC« se je vršila v SOKOI«
mn4.lt* ^kTnr rT hll	7e I Ribnici" Za tem * iesti{a! iubllantu «v- ložlt, »a novo nennlephene fotografij« razmere mnogo slabše, kakor za posest. j ski dvorani. Odhajajoči g. nadzornik
uspehi še nikakor nI bil zadovoljen Ze-.nate, dr_ Zarnk jmenom mestne ob. v Vf.i;^ti R X 10 cm. kar pomeni nikCt kl Jmajo swja vozila. Avto stane
L21^^65^^	S'ri P°-'čine, nadsvetnlk Gcvckar kot predsednik nov oVuten iz-W za o,«> ki '
dežeIsklh gasHskih društv.h in celo v ga-; k ma2htratnlh uradnikov, dr. Kodre doi uporabljali kakor^ookoli
«i 1 r-1.1 nv.Ani	U/\nnKtl/\	<«(. i/. Kr\	*	I _	. ,
so do- namreč do Rakeka in nazaj 80 Din. kar
j nam jc predaval za slovo o svojem pota« vanju na Spitzberge na podlagi skioptiS*
.	za družbo sicer ni veliko. Je pa občutno , niv, slik, nekaj učencev in učenk mešč.
imenom Zveze magistratnih ushižbenccv. j Dalte h<vl-^nove legitimacijo po l0 l>in za onc revne sloje, ki hočejo potovati i je pa recitiralo odlomke iz njego«
silskl zvezi. Posebno odločno se Je boril proti temu, da bi bilo naše gasilstvo j	'	2 Din), vsaka ponovno ir«tav-; rLjublja^'ali kam dnigam"- Odkar naslonjeno na nemsKo gasiisKo zvezo, rja j ushj?bencev. Osvbno jc pozdra- i Ije.na legitimacij pa bo prizadetega | ne cvetc yei tako bujno tihotapstvo, jc
vseh zborovanjih je odločno zagovarjal to j yjJ slavJjenca tud| njeK0V 5„iskf tovariš, j vellala celo 100 Din.
tezo ln neprestano dokazoval, da se mora slovensko gasilstvo oprijeti slovanske gasilske zveze. Tudi v tem pogledu }e France Barlč popolnoma zmagal.
Jubilant ni klonil tudi v najhujših časih. Prišla je svetovna vojna, gasilci so odšli na bojišča, gasilski domovi so samevali in nesreče so bile ua dnevnem redu. V tej veliki krizi je Barlč pričel organizirati gasilski naraščaj ter pritegnil k gasilskemu delu ženske moči in vojaštvo. Združil Je gasilsko zvezo z reševalno službo.
Ko pa je prišel državni prevrat, se je tudi na polju gasilstva na inicijativo Barleta Izvršil velik prevrat Barlč Je združi! razdvojeno gasilstvo in pritegnil v skupno gasilsko zvezo vse gasilstvo Slovenije. Gasilstvo je poznalo njegove velike zasluge In ga je zato tudi izvolilo za starosto svoje prve enotne gasilske zveze. Barlč Je delal dalje In stremel za tem, da se osnuje državna in tudi vse-slovanska gasilska zveza. Prva ideja se mu zaenkrat še nI posrečila, a druga je postala dejstvo na vseslovanskem gasilskem kongresu v Varšavi dne 16. avgusta tega leta.
Barlčtove številne zasluge nI visoko cenilo le gasilstvo, ampak tudi ostala javnost, ki se ie dobro zavedala, kako vitalnega pomena je krepka gasilska organizacija. V priznanje njegovih zaslug ga ie mestna občina ljubljanska že leta 1910. imenovala svojim meščanom. Tudi bratje Cehi niso pozabili tega marljivega gasilskega delavca. Češkoslovaška gasilska zveza ga je lansko leto imenovala svojim častnim članom ter ga odlikovala s krasno gasilsko kolajno. Visoko odlikovanje mu je podelila tudi po!jska državna gasilska zveza.
Jubilant pa ne deluje za priznanja In odlikovanja, ampak iz čistega Idealizma te požrtvovalnosti. Umestno je torej, da se ga ob današnji njegovi 60ktnici spomni vsa slovenska javnost z žel.io, da bi še dolga leta vztrajal čvrsto ln čilo na čelu gasilske organizacije.
priče! propadati v našem kraju alkoho.
i kapelnlk g. dr. Ccrin. Ko je vojaška god-1 V celiti torej novi pravilnik ne |H> j ijzem. — Omenim naj šc čudr.e nazore ba zaigrala še zadnji pozdravni koinad, meni i7holjšania. marveč dejansko po-1 gotovih krogov, o učiteljstvu v obče. Ne*
Je bila serenada zaključena.
»Vodni cvet" na Blejskem jezera
Na Bledu se jc dne 14. t m. opazilo, da plavajo na površini jezera, pesebno v Zaki, sluzaste kepice, ki dajejo vodi rdečkasto barvo. Drobnogled je pokazal,
slabšanie preišnje skromne ngodnosti. Vse obljube bivše vlade rela in pravico so ostale res le obljube.
Važno za redocVance in unokoience
i kateri mislijo, da je učiteljstvo šc vedno odvisno od mežnarjev in duhovščine. Ta doba je minula in se ne bo nikdar več povrnila. — Znani klerikalni učitelj Smo.ek je premeščen nekam nad Skofjo
vih potopisov. Tekom 23-Ietnega siužbo* vanja v Krškem si Je pridobil srca vseh Krčanov, ki so se prav težko poslovili od njega. Želimo mu vs*. da b: užival svoj zasluženi pokoj v Ljubljani v nesk«* ijeni sreči, miru in zdravju še mnoga let«, vsebine ne bi sme! plakatirati. Ker se zadnjima dvema obtoženeama ni moglo dokazati s kakšnim namenom sta hotela razširjati letake, jih )e sodišče oprostilo.
X zakon z I^l« imajo i * * ^ f	! < zapora, ki ga jo pa že odsedel v
... .	'	. lavedaioS. da le nuhova Do'iti>ca noool« «r». uk<w.'Tiem ?r.rmrti
Državni uslužbenci, ki so bili reduci- ^ napredujejo
_________ rani. odnosno upokojeni s polnimi službo- i' sMI F.nNnf
da so kepice kolonije neke modričaste "imi leti. ko je bil v veljavi že nori urad.1
alge (najbrž Po1ycyst!s). ki se jc nacn-,niški zakon z dne 81. julija 1923, j™jo!z	dl Je njihova Iitika popo,
krat pojavila v neizmernem številu, - j pravico do pokojnine po novem rakonu.,	2afurflna. so privlekli klerikalci na
Modričaste alge (Cyancphycea) so naj-1 V nekem konkretnem pnmern * pn-; dan	8t ^non aavtonomiJo,.
enostavnejše rastline In spominjajo na znalo mmistrs vo za; taMbjrt<o m ; ros!;lne'c Brodar pravzaprav ni povedal bakterije (coccus). ?" -^nične so. p<v utadmkn s poln.m. slu^en n, le^ ki je	P P
dobne krogHcam, kl merijo komaj nekaj hi'vpokojen z drugimi redu^imnimi urad- . ...	_	.	. . >„
Loko, sem pa pride domačinka iz znane i Josip Kramarič jc bil pa vsled tiskovne, narodne rodbine A!. 2nidaršlč iz Loža. : jja precreška, da ni presedal vsebine ro* — Priprave za elektrifikacijo doline le. | kopisa in ga dal v ccnzuro in ker je iz*
| pustil pri tisknnju navedbo kraja in tis« SMLEDNIK. V nedeljo dne 16. t m. ^arne obsoien na 200 Din globe sli na
tisočink milimetra v premeru, brez pravniki, pokojnino po novih pre«lp|sih. vega 'edra in se razmnožujejo potom eno- j Proti tej odločbi nr" * stavnega deljenja (cepljenja). Barvajo glavna kontrola tožbo jih poleg Ustnega zelenila (klorofila) še ' js izdal sledečo raz druga barvila, posebno neko modričnsto bra t. L, br.81581.:
hodil v Reograd samo po poslanske di«
preiskovalnem zaporu.
SREDISČE OB DRAVI. V proslavo 50.1ctniee pisatelja F. Ks. Me ški, našega ožjega rojaka, priredi sreaiški Sokol v nedeljo dne 23. t m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu «Me$kov večera. Slev«
no privoščil.
stvo iu vse narodno občinstvo, da s ksr
aruga uarviia, poseono neito modričnsto "ra i- >-,	, t . k!eHk«W(»a zaveznika ln nro« i	-------. i * l i
barvilo (phycocyan). k! prevladale. Slu-! »Pošto je X. Y. napunio sakonskl broj ^	JZ ' ^^ ff^^^jL^
n,e, ki Postanejo vidne tudi prostemu | — b-J-
Voda. ki Je bila zajeta z algami vred ' nioa drugoga stava. Ne može se primiti {jJJ^J^J j2£ SS iz jezera, je dobila v nekaj dneh modro-, tvrdjenje Glavne kontrole, da imeno.am	»^T™^
vi.oličasto barvo. Alge so namreč le in skozi mrtvo stanično mren pronicalo barvilo in obarvalo
Podoben pojav so opazovaii istotam prea ■	—. — — —— ' , t.„_t,„ r ■..j,,.... n. „,inv „i«_ a ,u
sedmimi leti in le vzbudil takrat kot s-dai menntog zakona ne postavi a uslov, da ksp.an. LJndstv« pa sploh niso daH tx>
sekano nozornost.	činuvnlcl. koji sn navr,ili zakonski broj sede. Očividno so mislih: Naš, backl
spiosno pozornost.	, ____.... u-.;____J__I „ nnm t»to V!» veru-eio! Toda motilo se.
Pojav jezerih <vodnl
FaAHOTepMa HO KynaTHno JlauiKO 203»»
je OTBopHao 3:mcKy ce3on>-. Ciy»:6eito KOHCT3THpaiia BHCOKa pajHO,1XTHB'IOCT H3-paBHO Ton. or Bpca.i 38* G ileiH pcn.Ma-TH33M, oo.ui y 6capy, »ehcke 6o.iccth h HepB03y. Ilomj-Ho ojjip>i;ai5aibe no VMepetiHM ucHanta y Kyna-inuiTy. 3a co6y h kvocah 50 •/» cHifHcepe ueHe. JIcmhhui je vaaACHa 5 MHHjTa oji craHftue /lamKo.

ne da donose odluku o službenicima po- j samega in tudi vas vse, vas ne bom za. menutim u drugoj rečenici drugoga de-! drževa! ter zaključujem shod. mu odgo. la čl. 239. Ove su imele reševati, koji varjamo: «Da, zeblo vas je v nedeljo če ee državni službenici i dalje zadržs- j dne 16. t. m, še bolj pa vas bo dne 8. ti n službi I prevesti po novom zakonu. | februarja, kajti takrat boste zmrznili kar Dakle. to su službenici. koji sn sposobni za Štiri letali.
ra službu. pa su se morali i prevesti. I KRANJ. Gregorčičeva akademija, ka. Medjutlm, službenici. za koje se na«© da tero je priredil kranjski akademski kro. »n suvišni lil nesposobni za državna žek v soboto »večer v gimnazijski te'o. službu, nisu bili prevedeni I s njima se vndnlcl. Je moralno kot gmotno prav do
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Četrtek, 20.: €Zora. dan. noC». E. Petek. 21.: cPri Hrastovih*. A. Sobota, 22.: »Sestero oseb išče avtorja. C.
Nedelja, 23.: »Sumljiva oseba». Izv. Pondeljek, 24.: «Pag!avka». B.
Ljubljanska opera. Četrtek, 20.: Cavalleria rusticana, vodnjaku. D.
UMETNOSTNA RAZSTAVA V LJUBLJANI.
Pripravl a se na tihem umetniška razstava, ki obeta biti et;a najzanimivejših
spod Mestek je jako priljubljen član pl-zenske opere in velja za najboljšega tenorista v Piznu. Drugo njegovo gostovanje se vrši v nedeljo, dne 83. t. m. in sicer p-j;e Jnnks v »Prodani nevesti«.
WitdgacsOva »Beda« na Sentjakob-
v Dubrovnika cvetela slikarska umetnost gotskega stila. Domneva se, da je bila slika poškodovan« pri požara L 1708.
Boris Pepov, član ljubljanske opere, poučuje solo-petje. Sprejema stranke od 17. novembra od 14. do 16. ure v prosto-
skem odru v Ljubljani V soboto, 22. no- rih pevskega društva »Ljubljanski Zvon«,
vembra sc !>o vršila premijera Wildgai>-aove moderne žaloigre »Beda«. Drama je
razstav zadnjega časa. Na in.cijativo in krasna ,„ pr^re.ij;^ dcjanje napeto, pod vodstvom slikarja Malile Jame se jc toko da bodo vsi posetniki predsta-"	naj- :ve velik užitek. Vstopnice so v predpro-
daji v kavarni Zalaznik na Ptarcm trgu. Celjsko mestno gledališče. V potek.
starejših do najmlajših z 158 deli. F. Vesel razstavlja po daljšem pre-
sicdku 23 večinoma novejših slik. J. Ko- dQQ 2, t_ m. tuje MMrnb! mriborske-V , bila, ki se .zvzemš. prvih razstav sploh narodnega gledališča z Herman Bahro-j tU več udeleževala umetniških priredi-1 vo kolnod£ Otroci«, ki je v Mariboru
Narodni dom. L nadstr. desno. Preirkni nja glasu 50 Din.	3110
Petindvajset letnica pevskega društva »Zvonimir«. Pevsko društvo »Zvo-cimir« v Boki Kotorski je prosiavUn te dni 25 letnico svojega obstoja. Predsednik društva g. Ivo Sircovič je na proslavi v svečanem govoru opisa) historijat in kulturni pomen pevskega društva »Zvonimir«. Sijajno prirejena akademija je
Petek. 21.: «Trnbadur». Gostovanje tev, razstavi 5 tihožitij (cvetlice) R. Ja-12e]o dohro uspela. ^ 'toreU. dne 25> t ni. j ime!a prav ,eP moralni in gmotni uspeh, tenorista Jana Mesteka lz Plzua. F. kopic 22 skic in študij razne vscbme, M. priprav,j!1)0 domafi ifrraIci „ pr03UvD j Poljski nmetniški »vod. Poljsko
Sobota. 22.: »Rnsalka.. E.
I Jama 37 slik, med tem! nekaj figuralnih
Nedelja. 23.: »Prodana nevesta*. Go- ' študij, /v. Vavpotii 10 portretov In po-
; našega pisatelja Fr. Ke. Moška dramo; časopisje poroča, da se v kratkem usta-; »Pri Hrastovih« v režiji g. Ferdoja Gra-! novi v Varšavi umetniški zavod, ki bo
visoko cenimo našega velikega pesnika in gorečega rodoljuba.
2ALEC. Ob priliki 20detnice Sokol« skega društva v Žalcu je daroval istemu g. Riiner, graš&ik na Plevni pri Žalcu 200 Din. Srčna hvala! — Odbor.
RAČJE. Račje so nedvomno na viška kar se tiie nemškutarske zalege. Povsod se moraš nehote povprašati, ali smo V Avstriji aii v Jugoslaviji. Kdor govori nemški, pričara takoj naročeno, druge pa zapostavljajo. Nemci in nemškutarji se redno sestajajo in Magrujejo minule Čase, ko so Se lahko pljuvali na naš na* rod. Podpirajo jih v tem še somišljeniki ie Avstrije. Pred kratkim si nalete! v ne« ki trgovini na cigaretni papir, ki je imel mesto traka monopolne takse, be!o«rdeč« bel trak. Vsekakor bi bilo potrebno, da se prične čimprej s temeljitim čiščenjem. Poživljamo vse narodno • zavedne lju« di, da se pridružijo veliki nacionalni ide« ji. da zadamo našim nasprotnikom smrt* ni udarec.
PODČETRTEK- Dne 16. novembra smo spremili k večnemu počitku komaj 38--!etnega posestnika in gostilničarja, bivšega obč. odbornika in člana kr. Sol« skega sveta v Podčetrtku, g. Edvard« Staroveškega. Bil je mož kremenitega značaja, vedno odločen Slovenec in vri naprednjak. Ds je bil od mnogih ljub* Ijen, od vseh ps spoštovan, je pokazal* naravnost ogromna udeležba pri pogre: bu. Dragi Edo. slava Tvojemu spomina, prelep vzgled Tvojega odkritega značaja odločnega narodnjaka in naprednjaka pa ostani med nami v blagor domovine, ki si jo tako iskreno ljubil! Žalujoči go* spej vdovi in drobnim otročičem iskreno sožalje.
Sah
Llubllanski šahovski klub obvešča svoje člane in prijatelje šaha, da se vrši
stovanje tenorista Jana Mesteka iz krajin. F. KUmenilč 12 oljnatih in Pastel- dijnika, k5 nast0pi r glavni vlogi prvič'širil znanje o poljski umetnosti in pro-: redni klubov občni zbor v četrtek, 20. te-—	""" °	' —<--«- = '------------^	sveti. V zavodu se bodo vršili razni: ea meseča točno ob 30. ur! v klubovem
Plzna. Izv.
Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota. 22.: «Beda». Premijera. Nedelja, 23.: Gostovanje v Mojstrani.
Celjsko gledališče-Petek, 21.: «Otrcci». Gostovanje ansambla mariborskega narodnega gledališča.
Mariborsko gledafl&e. Četrtek. 20.: »Apolonov hram* Premijera.
nih slik, S Šantel 6 pokrajin, F. Zupan 14 akvarelov. A. Sodnik-Znpcnčeva 5 j oljnatih slik !n 12 akvarelov. B. Vavpotii! 5 akvarelov.
na celjskem odru.
Koncert Jndite Bokor. V četrtek nastopi v g'asbenem zavodu v Zajrreba velika umetnica na violinčelo, Judita Bokor, ki js znana v celi Evropi kot prvakinja Ljubljansko gledališče. Danes, v če- svojega instrumenta. To je prvi nastop trtek se vprizori v opernem gledališču ; umetnice v Zagrebu m sploh v naši dr-
»Cavalleria rusticana« in »V vodnjaku«. V operi »Cavalleria rusticana« poje vlogo Turidda gospod A. Darian kot gost. — Jutri, v petek gostuje v operi gospod Jan Mestek. tenorist opere v Plznu in sicer v vlogi Manriea v Trubadur iu. Go-
žavi.
Novo odkritje naše domaČe umetno.
s ti. Na podstrešja cerkve sv. Vlaha v Do brovniko so pri popravljanj« cerkve odkrili zelo staro sliko, e kateri sodijo strokovnjaki. da izvin iz XV. stoletij ko k
koncerti, gledališke predstave, kiparske ln slikarske razstave. Zavod bo stopil v stike s Inozemskimi agenturomi glede medsebojnega gostovanja umetnikov, skladateljev, pisateljev in drugih učenjakov. Ustanovitev zavoda podpira zlasti prosvetno ministrstvo, ki upa, da bo institucija mnogo pripomogla k ugledn in procvftu poljske republike. Načelnik zavoda postaae g. F. Cbodoviecki, mestni poročevalce n gledališča In predsednik DruStva nriiateUev tecrib mnetnoetL
lokala (Narodna kavarna, zadnja soba). Ker vsebuje dnevni red m. dr. demlsljo starega ter volitev novega odbora, nadalje določitev dneva predvidene obsežne dr. Vidmarjeve šahovske slmultanke ter predpriprave za letošnje klubove turnir, je. poživlja šahovski klub k polnošte-vilnemu posetn občnega zbora po vseh klubovih članih. V slučaju nesklepčnosti, se vrši občni zbor pol ure kasneje istotam. in sicer v smislu klubovih pravil brez ozira na število prisotnih čbaov, •
Domače vesti
KAKO SO TIGRI UP1TIVAU.
(Prilog »Slovenčevemu« arhivu za čisto slovenščino.) V originalu pa tudi v prepisih čuva Beograd med številnimi interpelacijami klerikalnih tigrov nastopni upit, ki ga v očitnejši prilog škofovskemu arhivu za čisto slovenščino ponatiskujemo tudi mi. In se glasi:
»iUPIT
nar. poslanca Janeza Brcdarja in tovarišev na g. ministra poljoprivrede in vode Krste Miletiča v zadevi prodaje stoke iz Nemci.e. Gospodir.e ministre, v letu 1922 je ministarstvo poljoprivrede i Voda, vodilo prodajo več liiljade glav stoke, kojo je morala kot reparacije odstopiti
sam pisca, ki je pisal dve pismi g. dr. Gradniku pod naslovom «Iskajte itd.», naj pošlje točnejše podatke, ki so mu morda znani o »šimranih pismih«. Event. se naj oba pisca osebno zglasita pri me« ni. Tajnost jima jc zajamčena. — Poli« cijski direktor: dr. Gustin.
* Zima. Pišejo nam: Begunjščico na Gorenjskem je pobelil sne«. Pobeljena sta tudi Stol in Dobrušče. V gozdu Go« bovce pri Podbrezjan sem našel evotoče resije in telohov cvet. V nekaj dneh go« tovo oz:
cJadranaka StraT.a». Novembrska šte-
Neppekosljlvl so le ilvalnl stroji.
Nedoscžui v
konstrukciji ia nate-rijalu. Izredno nizke l	cene.
ts«Ja
Oglejte st jih pred nakupom! J. GOStEOj Ljubljana
(palača Ljublj. kred. banke).
,o ne bo več sieduo teh zapozneua , ,a 24 2abojev manufaktU7I1C!:a b?2ga nanjevalkah spomladi.	katero je plačala 39.000 Din carine it
Ctra:,, iV nvflmr.rc j, cto—
sukna, 30 m klota, več metrov blaga za ženske obleke in perilo, čez 30 kg pod« plutov, rute, kože in razne pletenine. Skupna škoda znaša okrog 2S.000 Din.
® Kc'cr zna, pa zna ... Zagrebška tvrd« ka Nafusi ti Halpem ic nejavno preje«
za
naši kraljevini, republika Nemčija. Javna
tainost je, da so r.ekoli odgovorni Hudi &ek, v Katerem se s posebnim ozirom na pri tej stoki zaslužili (zaradili) ogromne j ustanovitev -Jadransko Straže* v Pragi dobičke. To se je zgodilo na ta način, da : Podčrtava važnost Jadrana kot točka, na
in ga
prepeljala v svo:e skladišče. Pozneje pa
_ . . , , i'1"1""" j se ;c dogn.-Jo, da	je bila teža blaga na*
ped naslovom sPutevi slovenske pomor- „„.' .. ,.___. ... ... „ ,
,	'	I nacno prijavljena	:n ca bi ona m:>ra'a
ske ekspanzije® na uvodnem mes.u tla- -
plačati 89.000 R:n carr.c. Po dovršeni preiskavi ?e bila tvrdka obsojena na de« na -no globo v znesku pol milijona Din. Samomor ravnatelja celovške študij«
2. All je g. minister voljan razkriti javnosti kako je povzročil prodajo stoke, kdo zaradil velike svote, koliko znaša zaroda, ki so zaradili posamezniki v tel zadevi?
Beograd, 27. septembra 1923. Janez Strcin, Janez Brodar, K. Skulj, Josip Ncmanič, Štefan Falež, D. Kranj, Andrej i Nemanič, Gostinčar, Ivan Stanovnik, Vlad.j nici Pušenjak, Jurij Kugovnik, Stiftar Geza, J. Vesenjak, nar. poslanci.*
Amin, Bože! Takih upitov in Slovencev Čuvaj nas, o Gospod!	K. L.
in razno drugo zanimivo gradivo, portre.. nc,£cm du colov5vc okoHcc Revolver, amariskega admirala Andrevvsa ki je v s	,e je dr S| , ustre!i!, jc Ic7al
zadnjem času obiskal dalmrtrnska mesta,; nofe trun!a> M :c 2e mo5no ra2j,sd!o. grafično sliko angleških pomorskih ma- j.,; =c nesrečnež moža en.! nevrov, sliko z velikih manevrov italijanske vojne mornarice, pogled na Sušak iu njegovo pristanišče itd. cjadrsn-ka Stražam izhaja v Splitu enkrat mesečno. Naročnina znaša IGO dinarjev na Itto. * Kdo ima zasluge za otvoritev
Kaj jc nesrečnega moža gna!o v smrt, ni znano.
Tv, ii
* Prosimo 2e enkrat vse zamudnike, da poravnajo zaostalo naročnino, ker
Oi;r.o; « Ljutomer « Murska Sobo« To vprašanje žc v par številkah «Straže» muči k'erika'ccm možgane. Si« nečnja <tStro:"a» poroča turoono vest, ki pa ne bo nikogar užnlostila, da namreč k otvoritvi nc pride dr. Korošec, ki je baje kot državni poslanec na Dunaju z dr. Ploicm izpoeloval trasiranje te želez*
..... „ „ 1 nicc. On	ic baie tudi kot jugoslovcnski
smo ze v drug, polovic, mesca. Da sej	- m izJc;a!J pro.;ckt za
nam delo, olajša, prosuno cenjene na- j	" v državi in ;e pr,e5ko
ročnike, da plačajo naročnino do kon- j	stavil med najpotrebnejše. Pri
ca leta. Upravmštvo .jutra,. otvoritvi	baje n9jbrž bodo niti ,
Izpremembe v politični upravi Sio; venije. Premeščeni so: vladni tajnik Ivan Poklukar iz Konjic v Logatec, dr. Janko
slanci SLS, ki so uporabili pri vseh pro« računskih razpravah v zbornici in finanč« nem odboru vse mogoče prilike, da pr>-
Vidic iz Radovljice v Ljubljano, dr. Tina spešijo zgradbo tc žeicznicc. K sreči pa Cuš iz Kočevja v Krško, vladni komisar Vsak Prlek ve in zna. da ima za otvori« dr. Janko Šiška pa iz Krškega v Kočevje. .tcv te železnice vsak Prlek več z t utg Dosedanji odvetniški kandidat Ivan For« j kot ves Jugosiovcnski klub z dr. Koro« česin pa je imenovan za komisarja v m.",« | šcem vred.
riborski oblasti s službenim mestom v Ptuju.
• Izpremembe v državni službi V ca« rinarski službi so imenovani: Fran Men« cinger pri glavni carinami v Mariboru (doslej v Sarajevu), pri glavni carin.".-« nici na Rakeku pa Fran Lah, Miroslav Medanič, Branko Bakalovič, Kazimir Mi« hajlovič in Peter Gojtan, ki so službo« vali doslej pri ukinjeni carinarnici v Lo« gatcu. Reaktiviran je višji agrarni zera.
9 Volitev župana in svstovelstva v Središču ob DtavL Občinske volitve v Središču so bile končno vendarle potr« jene. Tri mesece je zavlačevala prednja vlada «zokonitosti, rcJi in poštenja« po« trditev in to radi neuLctrseljencca rei.ur« za, ki so ga vložili klerikalci, čep-a v so se vršile volitve v najlepšem redu. line 17. t. m. sc :c končno vrši'a volitev žu« pana in svetovalstva. Za župana je no« novno izvoljen dosedanji župan g. Fra«
W se spsti troovma
tam •> ved SO ec coseiši n^ltup. Mo.'ko eu-.n) mtniuo volneno blago za d me, a\i a po eoiovinii ceni sama pri
los. Sedrači, BizksaBdrovi G2S13 šl 12.
Hiti;e!	Prenričajte se:
Iz
u— Na I. mestni dekliški meščanski 5oii v Ljubljani je razpisano mesto rav« cateljice s terminom do 15. decembra.
u— Osebna vest. G. Ivan Forčcsin, odvetniški koncipijcnt v Ptuju, je irne« novan za srezke^ja komisa.-ja 8. grupe I. kategorije in je dodeljen srezkemu po« glavarstvu v i'tuju.
u— Konfliktov z novinarji in novinami si menda želi g. š;f kriminalnega oddel« ka na poHcijskcm ravnateljstvu. Prav rde mu ni prav, da si znajo poročevalci poiskati tudi svojih informacij in da imajo o raznih kriminalnih zadevah svo« ic mnenje. Mi seveda nc moremo niko« raur braniti, da si privatno ustvarja šc tako predpotopne nazore o pomenu no« vinarstva v kriminalistiki, portali pa bo< mo prav neprijetni, ako sc bo nadaljeva« la na policijski direkciji dosedanja takti« ka napram poročevalcem. Kdor meni, da se novinarji interesirajo za dogodke 'n imena iz nepotrebne radovednosti in kdor mi. li, cia bodo novinc \sc smatra« lc za prav, kar on sam ukrene, ta doku«
Ijemerec v p. Albin Zakrajšek ter dodc« j njo Lukr.eič, vri narodnjak in niprod« , ljen generalni direkciji katastra. Profe«; njak, za občinske svctovaice pa naša od« i mentira, da nima pojma o notranji vza«
in
boru Adolf Schaup pa v 1. skupino II. rodne, napredna kategorije. Gcomctcr katastrske eviden« njnva.
ce v Logatcu Anton Dc Toni ie trajno > * Za naša pri no.ska kopališča. Zveza upokojen, suplcnt na rudarski So.i v Cc« naiih kopališč, ki :e lineki te dni na S-.:« lju Vasilij Pavio^dč pa je podal ostavke : šaku sejo, je mej drugim sklenila, da na državno službo.	! prične v svrho uspešne propagande v
• Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je j prid našim primorskim kopališčem v ino« se je valil iz šttpe vrtnarja g. .Vojzija umrl v Ljubljani v starosti 81 let, gosp. I zemstvu tozadevno akcijo. IzJa'i se bo« | Korzike na Vrtači. V h!pu c bila šupa v Anton Luckmann, industrijalec in j do lično izdelani prospekti kopališč in : piamenu; hišnica je takoj obvestila o po« hišni posestnik. Pokojnik sc je mnogo ; letovišč z ilustracijami naših krajev in ■ žaru v hiši se rahajajočo orožniško po« udejstvoval na gospodarskem po'.ju. Bil morskih bregov. Na Sušaku se ustanovi ! stajo. Požarna br.".m'ia jc priš'a k sreči je med ustanovitelji Kranjske stavbene podružnica «Puinikaa, ki bo dajala po« žc ter nekaj minut na kraj nes clc. Su«
jC lit o^luuv; iiu* j
demokratska trd« irna mnogo povoda izzivati d:skusijo o svojih U5pe!iib in sposobnostih.
u— Ojenj na Vrtači. Včeraj, okrog četrt na 7. zjutraj jc zapazila hišnica na Blehvcisbvi ccsti 5t. 3, Marija Rataj, ko c šla odpirat hi.!n3 vrata, gost dim, ki
podružnica tPutnikaa, ki bo dajala po« družbe, sodeloval pri ustanovitvi ljub« ! trebne informacije o naših kopališčih. Ijanske mestne plinarne in ustanovil j * Krasjske novice. V soboto to je z^o« skupno z g. Bambergom tovarno za klej dila v bližini Kranja težka avtomobilna v Ljubljani. Svojeeasno je bii tudi dru« nesreča. Neki avtomobil in motorno ko žabnik ugledne I. C. Luekmanr.ovc pri« !0 sta trčila s tako silo, da sta sc oba vatne banke. Kot jako ljubezniv in tio« ' zelo poškodovala. Pri tem si ic z'.omii brotljiv človek, je bil splošno spoštovan, nogo poslovodja predilnice v Tržiču g. Pokojnikovo truplo bo dne 21. t. m. ob j Stranskv. Ps-epeljeli so ga v ljubljansko 11. uri dopoldne blagoslovljeno v hiši ža« j bolnico. — Trgovec Kokelj jo kupi. hišo losti. Gradišče št. 4, nakar bo prepelja« i 5t. 49 v kokriikoro predmestju od gc. no na Verd pri Bistri in položeno r.a 1 Marije Volčič za 1,150.030 K. — V sobo« tamkajšnjem pokopališču k večnemu po« j to zvečer jc priredil akademski krožek čitku. Bodi mu ohranjen blag spomin, v spomin 2C«lctnicc rojstva našega pes« žalujočim naše sožalje!	j nška S. Gregorčiča Andemijo. Spored
* Dravinjske doklade za invalide. Po ; je bil zelo prikladen za ta večer ter je členu 278. budžeta za leto 1924.—25. je j bilo občinstvo pri izvajanju posameznih ministrski svet pooblaščen, da sme po j točk jako zadovoljno. 2c'.imo si še več svoji uvidevnosti zvišati draginjske do« ; takih večerov. — Tiskarna Sava je na« klade invalidom in njihovim rodbinam pravila okrog svoic hiše troioar, ki se za dobo, dokler nc stopi v veljavo nov i podaljšuje do Narodnega doma. — G.
zakon, ki bo to vprašanje uredil. Po ž;« j Holzhakcr je napravil v pritličju svoje Iji Njeg. Vel. kralja je finančni minister , hiše poleg Jadranske banke nov trgov« določil posebno komisijo, ki bo izdela« ■ ski loka', v katerega sc p.ese:i Obrtna
Umrl jo železniški uradnik
la načrt za zvišanje draginjskih dokiad : hranilnica, v okviru finančnih sredstev, ki so mini« ! g. J. Tusina. strstvu na razpolago. Pripominja pa se, i * požar v S oko i ske m domu v Splitu, da ss bo skušalo zasigurati invalidom ta« j V Sokolskem domu v Splitu je v pondc« ke dodatke, kakor jih predvideva sam Ijek zvečer na doslej nepojssnjan način zakon.	izbruhni! požar, ki je napravil v posiop«
* Gasilci zapomnite si! Bivši prometni ju mnogo škode. Uničeni so prostori minister Sušnik je izdal pravilnik o voz« j Filharmonije in velika dvorana. Le z ve«
i iikim naporom se je gasilcem končno
t *
nih olajšavan na železnicah in pri tem f
prezrl eno najpotrebnejših, najkoristnej« j posrečilo" ocenj omejiH in pogasiti ter ših in najvažnejših organizacij, namreč ; tako vsaj deloma rešiti, kar so
stari
pa, v kateri so sc na!iaja'a vrtnarska ok< na, lončki in drugo orodje, jc skoro po« pokiorna zgorela. Ogenj jc tudi že grozil da p-clde na za barako se nahajajoče skladišče lesa Kranjske stavbene dru?« be, kar pa se je posrečilo p-ep ečiti. Po izjavi g. Korzike znaša škoda, ki jo ic prizadejal požar 25 do 30 tisoč Din. Ka« ko jc nastal požar, ki bi lahko posta! usoucn za velik četrt mesta, šc ni ugo« tovljcno. Bržkone pa jc bi! podtaknjen.
u— Policijske prijave. Od torka nt sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine. 1 pijanost, I posest orožja brez dovoljenja, 1 izgred, 1 pri« reditev p'esa brez dovoljenja, 2 prestop« ka prekoračenja policijsko ure, 1 nczgr>« da in 1 požar. Aretaciji sta sc izvršPi dve in sicer: 1 radi vlačuganja in 1 radi beračenja.
u— Martinov večer »Ljubljanskega Zvona« sc jc vrši! v soboto v Narodnem domu. Dvorana se je napo!ni'a še'e pro« ti deseti url. Pevske točke cZvonovcga« mešanega "zbora so bile sprejete z veli« kim odobravanjem, plesalo sc je neumor« no do ene po polnoči. Marljivi pevski zbor »Ljubljanskega Zvona* je letos mnogo žrtvoval. Petkrat je konccrtirak končno še pe! na Martinovem večeru. Povabi! bo letos svoje prijatelje še na Silvestrov večer, ki edini prinese dru« štvu dohodkov, kaiti koncertno prirc ditve so po večini dcficitnc.
u— Avto ga je podrl. Na Dolenjski ccsti je prišel dne 17. t. m. posestnik Francc Oven, stanu :oč na Cesti v mest«
in ga močno poškodoval na rokah in no« gch. Poškodovanca je nato šofer naložil na voz in ga odpeljal v javno bolnico, u— Drsališče S. K. Ilirije otvorjeno.
Drsališče S. K. Ilirije pod Cekinovem gradom je danes otvorjeno. Drsališče ima krasno zrcalno p!oskev ledu, ki se bo dnevno obnavljala. Otvorjeno je od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer ter ima zvečer krasno razsvetljavo. Drsalcctn jc na razpolago kurjena garderoba s po« gledom na drsališče ter mal bufet. Vstop niče sc dobe pri blagajni, sezijske vstop« nicc pp. v trgovini J. Goreč.
u— Tes volčje pasme se je zatekel si« noči. Najditelj se naproša, da javi svoj ccnj. naslov upravi »Jutra«.
u— Občni zbor pomočniškega zbora Grcmija trgovcev v Ljubljani sc vrši da« nes v četrtek dne 20. novembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v prostorih Grcmija tr» govcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Dnevni red: 1.) po-oči!o predsedstva in tajnika; 2.> volitev odbora; 3.) raznote« rosti. — Odbor.	3129
u— Čevljarska obrtna zadruga v Ljab« Ijar.i naznanja svojim čljr.em in interc« sentom, da sc vrši pomočniška preizkuš« nja v nedeljo dne 30. nov. 1924. Pri« glasiti se jc v zadružni pisarni. Hrenova ulica 4, najkasneje do 26. novembra t. L — Načeistvo.	3130
u— Plesne vaje tehnikov « akndemi« kov. Prihodnja p'csna vaja tehnikov > akademikov sc vrši v soboto dne 22. t. m. ob 20. uri v dvorani Kazine. — Odbor
3128
Iz Cel? a
e- Mestni kino v Celju. V č> trtek. dne 2<J. t. m. otvori g. Čtplak kot najemnik mestni kino Celje v salona hotela t-ko-beiiie. Oiv iritvena predstava je »Pensio-nat Grooiien«. Začetek ob po! 19. uri. — Vsakokratne predstave se bodo vršile ob poi 19 in ob pol 21. uri.
c— Francoske predavanje v Celju. V soboto, dne 22. t. m. ob 18. uri bo predaval v mali dvorani Narodnega doma g.	Martel. prof. ljubljanskega vse-
učilišča o nedavno umrlem pisatelju Ar,atole France-u. Predavanja se lahko udeleže poleg članov francoskega krožka tudi vsi diugi, ki se zanimajo za fran-cofki jezik in literaturo.
e— Podružnica družbe sv. CM za Ga-berjs priredi v nedeljo dne 23. t. m. v gostilni g. čečeka v Gaberju veselico z raznovrstnim sporedom.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Otvoritveno predavanje Ljudskega vseučilišča se vrši v pondeljek. dne 2!. t. m. ob 20. uri v ri^alnlci meščanske šr.!e. Predava! bo g. Fdunid fcimnie »O veseljaškem življenju starih Araboev«. Ker je snov zelo ranimiva je pričakovati, da se predavanja udeleži občinstvo v kar največjem številu.
Iz Matvbsra
a— Demokratsko zborovanje v Mari« boru. V nedeljo dne 23. t. m. sc bo vr« šila ob pol 11. uri v mali dvorani Narod« nc;.'a doma seja oblastnega odbora JDS za mariborsko oblast, pomnožena z uc!e« pati krajevnih organizacij iz vse ohlasti in delegatov srerkih organizacij Brcžicc. Sc%nlca, Laško. Seji bo prisostvoval mi« nister g. dr. Žerjav,
a— Mariborski drobiž. Včeraj zjutraj je kazal toplomer v Mariboru minus 7 stopinj Celzija. — V Grajski kleti so včeraj prvič zakurili in so sc ob tej pri« liki vnele saie v dimniku, tako da je mora'a priti požarna bramba. — Isti dan so v Grajski kleti popravljali električno napeljavo iu jc pri tem monter Čclofigi nep-evidno odvil petelina pri plinu ter se zastrupi!. Rešilni oddc'ck mu jc nu« di! p, vo pomoč. — Schmidcrcrjcvo hišo v Cankarjevi ulici jc kupil notar dr. Bar!e.
kino „idbal" predvaja v četrtek, petek ln soboto NordljSKl film
»Zadnji ples"
Krasna drama s predigro in 6 dejanji.
pride 23. novem&ra.
Kino
Filmski fiira
■
Da ker naravnost povem: jaz sem stare sorie človek in nim n, rad kina:! in sem tiste sorte človek, ki nima rad kina, pa redno hodi v kbo. V gledališču sem aboniran in imam vsak teden po enkrat praznik, če gledam lepo opero ali dramo. Toda včasih me pa muka vgrizue iu si mislim: »Kako, vrega, pa ljudje tam zunaj v velikem svetu živ?V Kaj je tam uovega?> In grem v kino. ki je zamo nekak okenček, skozi katerega gledam v veliki svet.
Sed3j imamo v Ljubljani štiri kino-gledališča ta reči se mora. da imajo sedaj na zimo. ko je gledališka sezona ca višku, zares prav lepe iu podučn» filme. t Se sedaj ne morem pozabiti prekrasnega . židovskega f:'n;a <Stari z:ikoa>, ki sem ga videl v »DvoruBil je predvsem za-] nimiv ravno za Ljubljančane, ki Židov ne poznajo iu nc njihovih verskih in živ-ljenskik navad, strr.sti in bojev. V filmu ni briljiral samo Ernest Deutsch, ki spada med najboljše berlinske igralce, ampak
prav- vsi do zadnjega. Takih filmov bi si človek »e ielcl.
Podoben židovski film je bil c3eneški trgovec* v Matici. Prvič že same Benetke, co£i aa korzu ia gondolah, Bel-mont, Rialto, doževa palača, potem pa tudi histeričnost, izvrstni igralci ia scene. Seveda se bo vsak poznavalec Skale£5-po-.rjj grabil za glavo, ko bo videl, kaj vso je čifutski šmok izumetničil iz pesnikove umetnine, samo da proslavlja Židov?': vo. Imamo cele scene iz Shjdockove družine in drage, o katerih v igri ne duka ne sluha ni, ki pa ne vplivajo slabo in tudi nc motijo, ker — no. moj Bog — ker smo namreč v kinu. Kdor pa to le za trenulek pozabi, ne uživa več. Slavna sodnijska scena je bila izvrstno narejena ia tu je bil igralec Sby'ocka brezdvomno na višku. Seveda pa je imela Porzija toliko nežnosti :n humorja, da so zadnje 6like, v katerih seveda nastopa še vedno Shvlock, ohranile ves čas, napetost in zanimanje. Film je bii — če ne zametavamo filmskega ba!asta — zares kolosalno opremljen.
Zadnj č sem gledal v istem kinu <Ro-dovnikovo skrivnost*, historijsko snov iz španske revolucije. Slike so bije zelo lepe in na igralcih sem opazil nekako mirnost in verjetnost v podajanju, česar v Ji'iLiu nisi vajen. Jaz za svojo osebo ne ljubim tipičnega filmskega igranja. Zato pa sem užival v Matici Jackie Coogana. Jaz nič re vem. kaj je res in ne na tem čudežnem otroku, tudi sc mi gabi ameri-kanska reklama, ki so jo zadnjič uganjali ž njim od papeža do kronanih glav, toda ta otrok je gotovo umetnik in to še prav redke vrste. Neverjetna naravnost, ne vsiljivost, čudovita iskrenost in resničnost v podrjan-u najrazličnejših Čustev ter skromna ia simpatična zunanjost so vrline terra igralca. Mimika njegova je tako odlična, da so vsi pojasnevalni napisi odveč. Prisrčen smeh. potrtost, iskrenost v ljubezni, humor !n EOlze, vse to je na njem resnično in ima v tein oziru prav malo enakih igralcev, pa najsi bodo to tudi starejši. — Bil sem pri popoldanski predstavi, pri kateri je bilo mnogo otrok. Opazil sem. da ga naši malčki že posnemajo v frizuri in obleki. Kako velik v"!iv ima kino posebno na otroka! Kaj še!p v velikih mestih! Saj smo zadnjič čitalu da od 3000 londonskih ofrok revnih starišev samo 80 še ni bilo v kinu. To je za cenzuro prevelike važnosti. — Sicer pa je bil ta »Cirkuški otrok> precej amerikcnskL Kot je bila scena, ko ja^a Cocan kot mladostna jahalka v cirkusu, ko^osalna in zares polna hu-morjn. je bila nevihta naravnost smešna ia zoprno pretirana. Ampak v Ameriki to že mora bi'i in v filmu tudi. Kaj hočemo!
Te dni sem gledal v »Dvoru> <Or!a-kove roke>. Konrad Veidt in Fr. Kart-ner. fo le pa že nekaj prav jwebnega. Amp k ž-^ibog tipični moderni nemški »živčni* film. Jaz sem bil tistih dolgih mrtvaš' ih rok navsezadnje že tako naveličan, di jih nisem mo!?el več gledati. Seveda je ta film le za ljudi močnih živcev. a m na k kar ie preveč. Je preveč. Toda ta dva tako različna, tako močna in veleizrnzita igralca te neprestano zanimata. In pa ko'osa!na ekspresiionfstiSna reži 'a! primer: očetov slugi, novi-n-rji pred sodnijskimi vrati, unniki, bez-nica. slika pred in v očetovi sob!, vse to je nekaj neverjetno močnega in gre resničen na živce v dobrem in slabem smislu.
Tedenski žurnal je zimo skoro najbolj zanimiv iu 'u ima kino predvsem velik in najvažnejši pomen. Saj tudi nas. megleno z.ispanre. zanima nolet Z. R. Ilf. nad New Vorkorn. jahalne dirke in sr-ortne prireditve. Najbolj pa se veselim fPma, v katerem bom gledn! morje, lepe orfjentalske pokrajine, Afriko, otorane in pragozdove. f"e ga v kratkem v:d!m. v m bom že pisa!.	Z. V.
Helena?
IZJAVA.
V zadoščenje in rehabilitacijo časti najinega sina visckošolca Franceta Hodnika zanikava lz avo z dne 5. novembra 1924. najodločneje, ker sva bih v hudobnem namenu mistificirana.
3131	Fr. M. Hodnik.
gasilska društva, katera ni smatral vsaj ! rodoliubi izgradili tekom dccenij. toliko vredna in pomembna kot orlov« j • Neznan požigalee. Dne 11. t. m. ska društva. Gasilci zapomnite si to! j zvečer je nekdo podtaknil na hlev po«
Novo vlado pa prosimo, naj zagotovi tu«! sestnika Ivana Suhadolnika v Borovnici! r; iog pod avtomobil trgovca Ivana La« di gasilnim društvom vsaj isto vozno št. 117, kjer jc bilo nakopičeno seno, go« ] pajnete. Avto jc podrl nesrečneža na tla
olajšavo na železnicah kot jo uživajo or= j rečo svečo. K sreči so plamen še nedoso« ___
lovska društva, kajti gasilna društva so i rele svečke pravočasno opazili in je bil eminentno važna humanitarna društva in tako preprečen požar. Brezvestnega po«
žigalca zasleduje orožništvo.
" Vlom v Borovnici. V noči na 14. no« vembra so neznani svedrovci vlomili v trgovino Franca Balona v Borovnici in se oskrbeli z različnim blagom, a katerim
tudi v interesu države.
* K umoru Ferdinanda Pipana. Pisca pisma z dne 6. t. m., ki je bilo oddano na pošto na železniški progi Maribor > Ljubljana, naprošam vnovič, da mi po« ]
Sije obljubljene podatke, ki bodo goto« j so neznano kam izginili Pobrali so 62 vo v korist preiskave. Istočasno napro« 1 metrov moSkega sukna, 40 m ženskega
Medsrn in liakor nov
bo zopet Vaš klobuk, ako ga Vam preoblikuje znana najboljša 6370,'a preoblilcovalnloa klobukov Barbopič - Završan Ljubljana, Sestal trg.
Linldjaoa 19 novembra 19'?4
poročilo
l.iuhijani ?06 nad moriem
Krat 1 opazovan ia	ob	Zračni tlak	Zračna t*®"rratura	Veter	oblačno 0-10	Padavine mra 1
Linbljana .	7.	;63 1	-10	sev. vzb.	pol obl.	—
I.jnldjaoa .	14.	7683	02		jasna	—
Ljutdjaua .	21.	769 2	—22	brezvetra	„	—
' Zapreti . .	7.	770 7	—1-0	aev vih	pol. cblač	—
| Beocrad .	7.	76*8	—20	capad	eaeg	8-0 i
[ Duuaj . .	7.					— i
! 1'no . .	7.	773 8	-20	«ev. zapad	oblačno	1-0
Inomost .	7.					
V Ljubljani barometer stan. temper viSja Solate vzhaja ob 7-10. sabaia ob 16 22
Vremenska napoved za četrtek: Od [tura. južno vreme, severozapadai vo-časa do časa oblačno, višja tempera- i trovi
»d 21. t.
pride v
. dalji
Nezadostno darilo
Angleški admirali in generali, ki so dobili za svoje zasluge v svetovni vojne od države precejšnje denarne zneske kot častno darilo, so prišli sedaj do spoznanja, da uživajo le obresti darila ter je glavnica last njihovih dedičev.
Tako je naklonila država earlu (nekakemu grofu) Beattvju 100.000 in vi-seountu (grofu) Jellicouju 50.000 fun^ tov kot poveljnikoma angleškega bro-dovja, ki je porazilo celokupno nemško mornarico v bitki pri Skaggeraku dne 31. maja 191G. Maršalu earlu Hai-gu je je bilo kot poveljniku angleških čet v Fra.nciji naklonjenih tudi 100.000 funtov.
Samo na sebi mučno dejstvo, da se o darovih domovine kritično razpravlja v javnosti, postaja tem hujše, ker nekaj obdarovanih sploh nima potomcev. Na ta način pripade po smrti teh visokih gospodov denar zopet onemu, ki ga je podaril, namreč angleški državi.
Sicer pa so ti gospodje lahko vseeno veseli, da dobe vsaj obresti ogrom nih glavnic, ki jim jih je darovala država. Res je, da so zaslužili, da se jih domovina spominja in se jim izkaže hvaležno, res pa je tudi. da se da z obrestmi v našem denarju mnogomili-jonske glavnice prav udobno živeti. Mislimo, da najmanj poldrugi milijon dinarjev obresti na leto tudi niso mač-kine solze in se da s tem denarjem že živeti, posebno ker ti dohodki niso edini, ki jih imajo tako visoki gospod-
tovne vojne skoraj vedno v sprednji črti /n pokazal dovolj poguma. Zato da mu je zahtevana »usluga* bagatela, za katero se je zadovoljil s polovico honorarja, namreč samo s 1000 iranki.
Naš vir ve povedati, da jc sedaj morilec že rešen vsega človeškega trpljenja in da jc šel posel v resnici prav gladko diletantu izpod rok. Komu pa je zaupalo sodišče v Altdorfu to važno uradovanje, pa žalibog nc vemo povedati. Glavna stvar je, da je šlo, ila se je pokazala tudi na tem polju zaslužka, za pripravne ljudi nemara prav lahkega, občutna konkurenca in da je dokazala altdorfska sod-nija svojim birekratičnim koleginjam v Švici, da je bolj napredna kot one in da uradujc lahko povsem neodvisna od njih.
Knez in inilijarderka
Zveze med evropskimi aristokrati in ameriškimi dolarskimi princesami navadno niso srečne, pa tudi ne dolge. Tudi zakon rimskega kneza Luigija Pignatelli-ja d' Aragona z lepo in bogato Ruto Wa-tersovo iz Little Silverja v Ncw Jerscyu v Severni Ameriki, o katerem se sedaj mnogo govori, nc dela nobene izjeme v tem pogledu.
Mlado kneginjo so zadnje čase mnogo imenovali v zvezi s sinom veleindustrij-ca Andreusa Reida iz Baltimorea. Nekega
sveta
ni dopustil, da bi »e njegova hči na tak način poniževala pred mladim možem. Prepovedal je Teodori sestajati se z nezvestim ljubimcem, kar pa je dekle občutilo kakor olje v ogenj, še silnejše je v nji vzplapolala strast ljubezni in poslej so imeli zanjo veljavo in vrednost samo tisti trenutki, katere je preživela z Rusom.
Kmalu je govorila cela mestna četrt o Teodorini l jubezenski norosti. Oče je dal poklicati hčer predse, napravil ji je pridigo ter .io izpraSeval po vzroku njenega početja. Teodora jc z drhtečim glasom razkrila tajnost. Povedala je, da se čuti mater in da pomeni zanjo Rus več kakor ves ostali svet.
Oče je pri teh besedah vzkipel. Vrgel se je r.a hčer, ki mu je pripravila toliko ponižanje, jo prijei za vrat ter jo zadavil z rokami. Mati Teodorina, ki je na otrokove obupne klice stopila v sobo, je našla na postelji Se napol toplo truplo mrtve hčere,, oče pa ji je brez olepšav razložil, da je to storil on, ter se uato prijavil policiji. O tej drami govori sedaj pol Grške, posebno mnogo pozornosti pa ji i>osveča atensko časopisje.
neiru. Dama se je seveda branila, pa ni nič pomagalo. S prvo ladjo se je morala v zanesljivem spremstvu povrniti k starišeni, ki nočejo nič vedeti o tem, da bi njihova plemenita hči postala nuna.
X Napoleonova sablja, ko je bil Napoleon prvi konzul, in nekaj drugih osebnih spominov na velikega cesarja je bilo te dni izročenih iz Louvrea in drugih muzejev princu Viktorju Napoleonu. [»glavarju dinastije Bona[ar-te. Leta 1880. je bivša cesarica Evge-jnija zahtevala od države, naj ji vrne celo vrsto predmetov, ki jih je ral>:l Napoleon I. Šele leta 1902. je bila izrečena prva razsodba, ki je priznala dedičem pravico do teh zapuščin. Država je vložila priziv proti tej razsodbi, ki pa je bil v višji instanci zavr njen in pravica do predmetov Napoleonovih končno priznana dediču bivše
cesarice Evgenije, princu Viktorja Napoleonu.
X Kuga v Indiji. Iz Hajderabada po flfrčajo, da se je pojavila ondi bubon-ska kuga, ki strašno razsaja is se vedno bolj širi. Doslej je zahtevala že preko 4000 žrtev, ki so skoraj brez izjeme podlegle tej strašni bolezni, prod i kateri skoraj ni leka. i X Zlato sredi mesta. V sredini Mel-bournea v Avstraliji so naleteli dela.v-j ci pri kopanju zemlje nasproti razstave na kepo zlata, ki je tehtala 25 une. Najdba je naravno povzročila veliko vznemirjenje, na eni strani zaradi vprašanja lastništva tega kosa zlata, na dru gi strani pa ker se zbujajo upi, da naj-jden zlati zaklad n« bo edini. Zato jc j začelo sedaj vse kopati na onem me-jstu, kdor ima pravico, pa tudi oni, ki je nimajo.
H*Ba.Y PI?!t. v tilmn
Maharadža iz Baradžistana
j« n e t re k o s 1 i i v ' 6383» Od nedelje 23. novembra
V KINO UUBUAN.i \I DVOR
X Zračna zveza Pariz-Moskva. Pr-
dne jc prišlo v kazinu v svetovnem iran-coskem kopališču Biarritzu do neljubega škandala, ki je tudi formalno napravil konec nesrečnemu zakonu. Knez in kne-
ginja sta sedela v restavraciji poleg igral- vo francosko letalo, ki se jc dvignilo nie, ko ie nenadoma vstopil mladi Reid.; pred kratkim v bližini Pariza za polet D'Aragon je skočil k njemu, ga udaril in v Rusijo, je dospelo v nedeljo v Moje. kot so omenjeni admirali in mar-|Ka začel psovati. Rcid pa ni reagiral, skvo.
šali in grofje povrhu. Seveda, če bi j ampak jc vtaknil žaljivke mirno v žep, le! X Preko Afrike v avtomobilu. Štir-bila še glavnica zraven, bi bilo življe- skomizgnil z obžalovanjem rame, se ka-lje francoski avtomobili nameravajo te
nje se prijetnejše,
Konkurenca Med krvniki
Poročali smo pred kratkim, da je bil v Altdoriu v Švici obsojen na smrt neki roparski morilec in da se ima giljetiniranje izvesti v najkrajšem času, prvikrat zopet
valirsko naklonil dami in popolnoma mir- dni nastopiti v Colomb Beeheriu vo-110 vsedcl k sosednji mizi. Kneginja ;e ta- žnjo preko afriških puščav. Ekspedici-koj vstala in se ostentativno vsedla k svo- . ja upa. aa bo v 24 urah že v Begi Ah jernu prijatelju. S tem je pred vsem sve-1 basu. Vodja ekspedicije je francoski tom javno prelomila z možem.	: maršal in prijatelj našega naroda Fran-
Ves iz sebe jc zabrusil knez v divji jezi chet d' Esperay. ki se bo udeležil vse svoji ženi v obraz: »In kaj bo z dragulji, vožnje. Vsega skupaj šteje ekspedicija ki sem ti jih dal?* Hitro si je snela mlada 15 člar.ov. Sled njimi se nahaja tudi
po dolgih letih, da pa ni bilo mogoče do- : žena prstane, odpela krasno biserno znani francoski kapitan Delincette.
biti krvnika, ki naj bi izvršil to ne baš preveč prijazno delo. Altdorisko sodišče si ja hotelo izposoditi rablja od drugod, pa mu ga niso mogli odstopiti iz raznih, večinoma birokratskih vzrokov. Tako
ovratnico in jih zalučila svojemu soprogu 1 X Eksplozija na pa;ni'-:o. Kakor po-v obraz. Kot v zemljo zakopan, jc pobral ročajo iz Kotse na Finskem, se je na knez nakit iu hitro ostavil nesrečno me- majhnem parniku razletel kotel. Nesre-sto svojega poraza.	j ca je zahtevala več človeških žrtev. Na
Posledica tega nastopa je bila, da sta j krovu je bilo kakih 60 delavcev, od
naj bi čakal delinkvent še nekaj časa,! oba zakonca vložila tožbo za ločitev za-j katerih jih je bilo 22 pri eksploziji hu-dokler se ne posreči iztakniii krvnika. kona, ki bo seveda ugodno rešena. j do ranjenih. Ob oseb. ki so bile na par
Medtem pišejo švicarski listi, da prvotna vest ni popolnoma točna. Res je bilo sodišče v Altdc-rfu v začetku v zadregi, kje naj dobi rablja, ker ga samo ni imelo. Ker ga ni moglo nikjer dobiti na posodo, namreč takega, ki aru je spravljanje ljudi na oni svet, z dovoljenjem gosposke seveda, poklic, so se morali zateči k diletantu, ki nemara še ne bo imel prav nobene prakse v tej stvari in bo morda celo še neroden pri svojem delu. Toda ni kazalo drugega, kot da ugriznejo v kislo jabolko in apelirajo na rahločut-
In morala te sličice? Naj si jo napra- niku v trenutku nesreče, jih je 25 po-vijo čitatelji sami.	| polnoma izginilo. Domneva se. da jih
je zračni pritisk pometal v morje, kjer so utonili.
X Potres na Javi. Iz Bata vije na otoku Javi poročajo, da ie bil ondi te
Zadavi! je hčer
Zgodilo se je v Atenah.
Teodora Cosanitu je bila hčerka gr-	dni hud potres, ki je zahteval veliko Skega bogaiaša. Nežni popek je imel	žrtev. Po uradnih vesteh je bilo ubi-komaj 18 let in je posebno ljubil plesne	tih pri potresu 300 I radi. dočim pra-zabave. Na neki plesni reviji se je Teo-	vijo zasebni viri, da jih je bilo še en-dora seznanila z Rusom-beguncem. Mla-	krat toliko. Kakor vedno pri potresih denič je deklici razkril svoje srčno	je nastopila tudi tukaj močna povo-nagnenje do nje ter je kmalu nato prosil, de-nj. ki je odnesla šest trosto naseljenost državljanov, naj ne puste predolgo j očeta za roko, katero je dobil. Mladi par-	nili vasi. Stvarna škoda je ogromna in čakati reveža v negotovosti, in naj se ček je živel nekaj časa v sladki ljubezni,	znaša samo v Vonosohu nad .300.00;)
kdo javi, da ga odreši muk, ki mu iih ie povzročilo čakanje.
Javilo se je precej ljudi, ki so biii pripravljeni spraviti onega s sveta, seveda ne po svoje, ampak po veljavnih pred-
po par tednih pa je Rusa popustila lju- holandskih goldinarjev. Zemlja se še bezenska vročica in se je začel odtujevali j dalje trese, vendar ne tako močno, deklici. Teodora pa je baš sedaj svojega ! X Nadvojvcdinja hoče v samostan, zaročenca vzljubila z vso silo svojega Z italijanskega parnika »Re d' Italia* bitja. Kakor znorela je letala za njim se je izkrcala v Barceloni bivša nad-
pisih. Tako jc sporočil neki Nemec iz ; ne le po plesih, ampak tudi po kavarnah vojvodinja Annunciata Habsburška, rajha, da upa biti kos svoji nalogi, ker je služil več let v francoski tujski legiji in ie obesil že dvanajst ljudi ali jim odsekal na ta ali oni način glavo. Dostavil je, da si je na tem polju pridobi! v svo.ii ka-rijeri precejšnje prakse in da zaupa svoji spretnosti, da delinkventa ne bo skoraj nič bolelo. Omenil je tudi, da spričo te njegove porabnosti ne bo razpisana nagrada 2000 švicarskih frankov prevelika.
Drug Nemec je navajal v svoji oferti kot priporočile dejstvo, da jc bil za sve-
in ga je neprestano obiskovala na slano- hči bivšega nadvojvode I.eor>olda Sal-vanju.	I vatorja. V Barceloni se je mlada dama '
Oče je kmalu zvedel za to sramoto in j vtihotapila na italijanski narnlk 'Gin-j
lio Cesare* za vožnjo v Rio de Janei-ro v Južni Ameriki, kjer je h >tela stopiti v samostan. Ko je zapazila nje-1 na rodbina njen beg. Fe je obrnila -io '
emani!
Smokingr, fra&, ž&ket si nabavite za tekočo sezijo iz najfinejšega angleškega sukna ugodoo kakor nikjer drugod pri tvrdki
Drago Schwab, Ljnbljana
Vatikana in ministrskega predsednika Mussolinija. naj bi spravila begunko iz Amerike nazaj v Evropo. Italijanski j veleposlanik v Braziliji je čakal na j parnik in je sprejel bivšo nadvojvo- i dinjo, ko se J*e izkrcala v Rio de Ja- I
VLADIMIR LEVSTIK, DEČEK BREZ IMENA
in druge zgodbe za mlade čitatelje.
V	Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 30 Din. bro-
j širani 25 Din, poštnina 1-50 Din.
Avtor cGadjega gnezda*, «Tine Gra-montove* in »Višnjeve repatice* je s to knjigo pokazal svojo presenetljivo mno-gostranost. <Deček brez imena> je mladinska knjiga v najboljšem pomenu besede. Naslovna povest pripoveduje o žalostnih in velikih doživljajih malega sirotka-! begunca; < Jaka-junak > je resnična povest ! o življenju in tragičnem koncu vdoma-| čene kavke; zgodba o cKastorju*, zve-; steni psa bo slastno čtivo za vsakega pri-1 jatelja živali. Pod poglavjem /Živali med seboj* so zbrani vzorni Levstikovi prevodi ruskih narodnih basni; <Trdoboj in Nisa> je slika iz davne preteklosti, ko so Slovent naseljevali jadransko obal; in I pravljiaa <* eGodčevem J-nku. lesenem ; konju in zakleti kraljici*. ki jo bo uživala mladina kot tako, je odraslemu fitatelju flofcoka alegorija, prepojena s perečo satiro.
Foleg dovršene jezikovne oblike odlikuje najnovejšo Levslikovo kniigo krepko in vendar nc vsiljivo poudarjanje vzgojnega in nacijonalnegr. momenta. Priporočamo jo kar naj'opleje vsem šolskim knjižnicam in vsem roditeljem, ki iščejo za svoje male božčnega darila trajne umetniške vrednosti! Knjiga s.-1 naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54.
MIKLAV2 PRIHAJA!
V	zbirki <Šolski oder> so izšle tri različne igrice pod tem naslovom. Spisal jih jc dr. Ivan Lah, izdalo poverjeništvo l'JU v Ljubljani in založila Učiteljska tiskarna. Naša društva in šole prirejajo Miklavževe večere, a doslej niso imela primernih igric, v katerih nastopajo otroci. Miklavž, angeli, parklji i. dr. Dr. Lah je sestavil prav spretno, prepro-sio, a efektno tri take igrice, ki bodo gotovo povsod jako dobrodošle. Igrice so polne humorja, narodne zavesti, prepojene z ljubeznijo do domovine in države, sočutja do hodnikov in še posebej ljubezni ia skrbi za naše neodrešene slovenske krajine. Miklavž nastopa povsod s spremstvom in ima misli bogate, tudi otroški duši prijetne nagovore. Uprizoritev vseh je lahka, brez stroškov, a učinkovita, ulo~e pa bodo izlahka igrali inteligentni šolski otroci ali muli diletantje. Edino ulogo Miklavža bo najbolje predstavljal odrasel Človek. Ne dvomimo, da bodo s temi srčkanimi igricami zelo zadovoljni učitelji, roditelji in mladina. Vse igrice so tako kratke, da se lahko začno uprizarjati že letos. Druga igrica se lahko še lokalizira ter bo potem dosezala posebno močan uspeh; prva je najlažja, a tretja
morda najbolj ljubezniva. Priporočam« 4P strani obse za joče delce kar »ajtopleje.
KRALJEVIČ MARKO 1925. i Slovenski obmejni deci v pouk in sa-; bavo poklonila Družba »v. Cirila in Me-; toda v Ljubljani. Zbral Kompoljski, ilustriral J. Vokač. V Ljubljani 1924.
Skrb za našo obmejno mladine, ki naj se ne izneveri svojemu narodu in juge-I slovenski državi, je po nagibu narodnega brambovea gosp. Kompoljskega nagnila Družbo sv. Cirila in Metoda, da nadaljuje. kar je pričel pred voine cBranibor* — jela je pred dvema letoma izdajati koledarček za mladež. Pravkar j« zagledal beli dan tretji letnik cKraljeviča Marka*, v vsakem oziru dostojen tovariš prvima dvema. Uverjeni smo, da gu že težko čakajo naši obmejni malčki in da ga radostno pozdravijo, saj jim prinaša krasne pravljice in povestice, okrašene s pede-bami; pripoveduje jim o našem kraljeviču Fetrčku, o junaku Malgaju, ki je dat življenje za Jugoslavijo; razveseli jih z lepimi pesmicami — vsak mesec je označen s primerno kitico, ki «1 jo naj vtisnejo v spomin; v <Drobtiuali> najdejo mnogo poučnih zanimivosti
^Kraljevič Marko* bodi prav toplo priporočen v prvi vrsti šolskim upravltelj-stvom, ki naj bi ga skupno naročala zA šolsko mladino, potem Ciril Metodovim podružnicam in posameznikom za darove otrokom o Nikolajevem in o Božiču. — Knjižica — cena ji je 6 Din — ie povzročila C MU precejšnje stroške, ki se naj b! ji z obilnim naročanjem vsaj nekolike i>ovrnilL šolskim vodstvom se da prt skupnem naročilu na vsakih 10 komadov eden brezpločno za revno deco.
KOLEDAR DRIŽBE SV. IIKILA IN METODA ZA LETO 1925.
Iz cVestnika>, katerega prvi zvezek je izšel leta 1887., se je leta 1S03. razvil Kote»iar C. M. družbe, ki se je tekom let vdomačil pri družbenih prijateljih. Za leto 1925. ga pravkar opremljenega z nove ovojao sliko (A. Koželj), predstavljajoče družbena zavetnika sv. Cirila in Metoda v večji obliki, razpošilja pisarna. Večina vsebine je posvečena spominu naših pokojnikovi. Stari C. M. brambovci žal odhajajo drug za drugim, mladini pa so mar drugačni vzori. Tistim, ki si žele starih avslrijskih časov, priporočamo Kompol« skega spis clz temnih dni>. Po naših družinah naj bi se uvaževala istega pisatelja razpravica co naših krstnih imenih*. Razmere na severu opisuje nadzornik Fr. Skulj v zanimivih črticah -s potovanja ob severni meji*. cVestnik* odpira natančni vpogled v družbeno delovanje.
Pričakujemo, da prijatelji naše narodne obrambe tudi letos ne odklonijo Koledarja, gliisnika C. M. D. Cena mu jc sicer poskočila na 15 Din, a je vendar še zelo nizka, ako jo primerjamo z mnoge višjimi cenami knjig enakega obsega.
K. Ettlinger - A. 2.:
Kako
ejo
atonzim
cTako pridni smo"?» sem prašal prijatelj^, pisatelja Besednim. «Kaj na pišeš? Mislil sem, tla pojdeva skupaj v gledališče.®
cSaj tudi pojdeva! Le ducat aforiz-mov bi še rad napisal':> «Ali imava komaj še četrt ure easa.» •Cel četrt ure še? — Napravim jih lahko najmanj še dvajset. Primi pero. prosim, da ti narekujem! — Sicer mi pa raje pomagaj! Odpri -Zbirko citatov.* c Stran ?»
• Kaj vem! — Katerokoli!^ •Ubogam. «Stran 365.» •Beri. prosim 1»
•Kratkost je dovtipu duša ...» •Stoj. izvrstno! To bodo kar trije aforizmi! Piši: Pri dovtipih in dekliških krilih jo kratkost — ne, to ni niči Moment! — Zdaj jo imam: Kolikor daljši dovtip, toliko krajši učinek.^ •Ali je to aforizem?» •Pa še izvrsten! Listi se bodo trgali zanj. Ali prosim ne govoranči mi, sicer ne bom gotov. Sedaj drugi. Ta
bo o duši: Duše mnogih so kakor dovtip. *
•Zakaj kakor dovtip?»
*Ljubeek, ko bi jaz vedel! Ali to Je pride! Samo trenotek da pomislim ... |je kakor dovtip!... hurrra, evo t-i: ko jih enkrat poznamo, sc jim ne smeje-|mo več!»
«In to bodi duhovitost?*
•Ne, ali aforizem. Piši, prosim: »Za nobeno drugo stvar ni potreba raanje duha kot za ^duhovitost*. — Tretji?
—	Aha, nekaj mi je palo v glavo: Zakon je skat. Zato je treba zraven treh!
—	si zapisal?*
•Cloveče. ti si »norelo, ali pa se bolj neumnega delaš, kakor si!»
<, Dobro, izvrstno. Kar zapiši: Svet | ima za norce one, ki so ali prepamet-! ni ali prejieumni. — Torej! Sedaj še i enkrat: kratkost kot duša dovtipu! Veš kaj? Obrniva citat: Kratkost je dovtip duše.*
•Bebstvo! Ali razumeš, kaj naj pomeni to?*
•I, kje! A čuj me: niti urednik, niti braiec ne bosta razumela, zato pa se jima bo zdelo hudo globokoumno. — To jo notabene že zopet aforizem. Piši: Brezumje je dvojček globokoumja; tako sta si podobna, da jih dostikrat še lastni oče ne razloči.*
«Si že dolgo tako bolan?* sem ga vprašal s sočutjem.
»Odkar vem, da tako psevdomo-jdrost tiskajo in honorirajo. — Koliko jih imava?*
•Sedem!*
i «Znaša tridesetpet dinarjev. V petih i minutah! Da, ljubček, živimo pač v ča-I >u radija.*-
»Ali bi odprl novo stran v .Zbirki citatov?*
'Piosini. Išči v »Zbirki- pod cživlje-nje.»
«Zah — žav, žcv — življenje, tu je: življenje je sen, življenje je boj...»
»Dovolj. Življenje je boj. Kdo je to rekel?*
«Job.»
•Tega bi kar pustil, ker: kdo ve za Joba? Ali bodimo nobel! Piši: Smrt je premirje.*
•In dediščina mirovni sklep.*
•Bravo, lej, kaj se še naučiš od mene!*
•Neumne marnje se je najlažje naučiti!*
c Za piši: Neumnost je najboljši učitelj; največ iu najmarljivejše učence ima.*
•Zadosti: devet jih je. Ali da$ morebiti enega za priklado?*
•Baš si mi ga narekoval. Zapiši:
Aforizmi so priklada v veliki mesnici človeškega duha. — Sedaj brž kuverto in naslov uredništva — tako. Znamko. Uh, zadosti za današnji dan!*
In vzel je plašč ter klobuk ter si odpravil. Bojazljivo sem vprašal: c Četi pa te god!je nihče ne sprejme?*
Zasmejal se je: »Potlej krstim robo: »Kitajski pregovori* ali »Iskrice iz del abesinskega filozofa I.ititi. in jo gotovo spravim pod streho.*
•Jaz naivnež pa <cm vedno misli', da je za pisanje aforizmov treba velikih izkušenj in modrosti.*
»Kakopa! Meniš da bi si človek brez velikih izkušenj upal prodajati tako brozgo za aforizmo?* Toda ura je tri četrt na sedem. Hitiva, da dobiva dobre sedeže____
Od jutri nadalje pišem tudi jaz afo-rizme.
mmm

KSAVER MESKO: LISTKL
Splošna knjižnica št 36. Natisnila iu založila Zvezna tiskarna in knjigarna v
Ljubljani
i Baš ob 501etnici priljubljenega pisatelja pesnika je izšla v založbi Zvezne ti« skarne in knjigarne pod skupnim nasle-vtim -jListki* zbirka Meškovih sovelic, črtic in profilov. So to drobni In topil i ppsiiišiti izlivi mehke MeSkove duše ma-j le drgocene sličice in ski^n napisane z nožno roko in v onem bleščečem stilu, vsled ka terja je Meško postal tako pri-; ljubljen. Svoji ljubljeni Koroški fe posta-i vil .Meško z nekaterimi teh črtic krasen j in trajen spomenik, ki naj bi •hranil j naša duše v živem ognja za to naše prelepo slovensko deželico. V drugem delu cListkov> podaja Meško prefile nelaKe-rih naših zaslužnih mož, mod temi Aškerca, Gregorčiča, Antona Medveda, Verovška itd., v katerih t nežne roko, a popolnoma objektivno sega v globin« duše teh naših odličnjakov. Prepričanj smo. da bodo tLIstkis kakor vsi drugt M pekovi spui sprejeti z veseljem od vseh ljubiteljev lope knjige.
Vse te knjige se dobe, oz. naročajo lahko tudi v Tiskovni zadrugi, Ljnbljana, Prešernova ulica 54.
VO
Gospodarstvo Jugoslavije v očeh inozemcev
Kakor smo že poročali, potuje po 4aši državi eden direktorjev pariške Banqu de Pays de 1'Evrope Centrale g. Claude de Sese v svrho proučavanja naših gospodarskih prilik. Gospod de Sese se je nahajal te dni v Sarajevu, kjer jo v razgovoru z urednikom «Ve-černje Pošte* podal nekatere zanimive izjave tako v vpogledu našega gospodarstva sploh, kakor o omenjeni banki, ki jo zastopa in ki je preko dunajske
mišim se priporoča danes zakajenje mišjih lukenj in rovov s strupenimi plinu Dosedaj sta se rabila v ta- namen žveplovi oglik ln žveplovi dvokls, ki
pa nista dosti zalegla. Miši so se s po-pomočjo katerih se strupeni plin, ki 1« deloma pokončalo. Vse bolj se hvali danes zakajenje lukenj b pomočjo tako imenovanih «Hora» - patronov, ki vsebujejo smrtonosen plin za miši. Za. tako zakajenje rabijo posebne priprave, 3 pomočjo katerih se strupeni plini, ki nastaja iz žganih in tlečih patronov, potiska v mišje luknjo, da se razkadi na vse strani po zemlji in da pokonča vse
LSnderbanke zainteresirana pri Slaven-! miši, kolikor jih zadene. Ta plin je tako ski banki v Zagrebu. Iz omenjenega raz- močan, da poginejo brezpogojno vse govora povzemamo važnejše točke: miši. dočim rastlinam in človeku nič no »Vedno sem mislil, je dejal gosp. do škoduje. Priprava sama, ki ima v zgoi-Sese, da je Jugoslavija dežela velike niftm svojem delu zračno sesaljko, v bodočnosti in nisem se varal. Dobil sem ; spodnjem pa tfrojno cev za patrono in vtis, da ta bodočnost ni več tako daleč. Nikar ne mislite, da je to samo poklon;
to je moje globoko prepričanje, ki sem ga dobil na podlagi dolgega proučavanja. To je prvi utis, ki sem ga dobii v Zagrebu, kjer sem prisostvoval važni seji upravnega sveta S ia venske banke. Iz Zagreba sem se podal v Sarajevo, a od tu hočem potovati v Dubrovnik, potem v Split, na Sušak, v JLjuNjano ln j patrona stan« 10 Din. DoH» se pa t-h.i končno na Dumj. Vojvodino in Beograd : manjše patrono, ki se brez posebne - ; bom posetil drugič. Kar so tiče mojih prave vtikajo v mišje luknje.
' n* spoclnem koncu odprtino (luknjo) za odhajanje pisna, rabi lahko večjemu številu kmetovalcev. Vsaka vas bi morala imeti vsaj eno tako pripravo, večje vasi pa seveda tudi več. Priprava za zakajevanje miši stane okoli 360 Din. Ena patrona ffori po četrt ure in razvija v fm času toliko plina, da se z njim lahko podkadi velik' del njive. Vsaka
gre za tem, da se to rešen je ukine v
interesu zaščite domače produkcije tega predmeta. Pričakuje se, da bo intervencija imela uspeh.
—	Novi pravilnik o polaganja kmetijskih izpitov. V ministrstvu za kmetijstvo
i in vode je izdelan in podpisan pravilnik 'o polaganju državnega strokovnega izpita čirovnikov kmetijske stroke. Po tem pravilniku se bosta sestavili dve komisiji, pred katerima sc bodo polagali ti izpiti. Za nižje činovništvo se bo sestavila komisija v Zagrebu, za višje pa v Beogradu.
= Likvidacija tvornice volnenega blaga. Tvornica volnenega blaga v Iloku s« nahaja v likvidaciji. Likvidacije. odbor te tvornice poziva upnike, da čimprej pri-giasijo svoje terjatve
= Likvidacija. Kmetijska- nabavna in prodajna zadruga na Dobrovi pii Ljubljani, r. z. z o. i., je prešla v likvidacijo. V -Uradnem listu: se poživljajo upniki, naj prijavijo svoje terjatve.
—	Poravnalno postopanje je nveder.o o imovini Milka Jesiha. trgovca v Ljubljani (narok za skicj nje poravnave je o. decembra ob 10.) in o imovini Antona St-einerja. mestnega tesarskega mojstra v
19. novembra: LJUBLJANA. Vrednote: 7 odst. posojilo 0 do 65, Vojna Skoda 111 do 114, Celjska posojilnica 210 do 220, Ljubljanska kreditna 220 do 0, Merkantilna 124 do 127, Praštcdiona 915 do 0, Strojne 130 do 148, Trbovlje 0 do 475, Vevče 109 do 120. Split 1450 do 1470, Nihag 0 do 62.5, zastavni Kranjske 0 do 17, zadolžnice Kranjske 0 do 89. — Blago: Zaključki: bukova drva. 1 m dolžine, polsuha, iranko nakladalna postaja, 3 vagoni 25 do 26, (zakiiuček 25); jabolka za stiskanje, irar.ko gorenjska postaja, 1 vagon 120 do 125 (zakiiuček 120). Ponudbe in povpraševanja so bila prilično v enakem blagu kakor zadnje duevu.
lAGRtB. V efektih je bila tendenca slaba. Promet manjši kakor včeraj. V devizah je bila tendenca popolnoma mlačna iu promet minimalen. Blaga je bilo v izobll.u v vseh devizah, /.lasti pa v devizah ua Italijo i:i Nc-w-York, tako da so se proti koncu skoro vse devize ponujale v višini začetnih zaključkov. Intervencije ni bilo, ker ni biLi potrebna. Nekaj več se jc trgovalo lc v devizah na Italijo in Prago. Tendenca jc tudi po borzi ostala dalje mlačna. Notirale so devize: Dunaj 0.0965 do 0.0985, Bruselj 331 do 336.5, Budimpešta 0.093 do 0.095,
ntisov v finančnem pogledu, so ti zelo dobri. Ako bodo vaše finančno ministr-stretvo in vaši finančniki obdržali ta pra-vec finančne politike, ki je najzanesljivejša in najpametnejša, bodite prepričani, da bo finančna kriza v zelo kratkem času prekoračena. Se s podporo vašega kmetijskega bogastva, predvsem gozdnega, s;idnega in rudniškega, se bo vaša deviza hitro stabilizirala in vrhn tega tudi naglo poskočila. Pri tem pa je treba dobro paziti, da ne bi skok dinarja škodoval industriji, ki je pri vas šele v povojih, in tudi trgovini. Uverjen sem, da je skok dinarja vprašanje ne let. temveč mesecev in da bo dinar v najkrajšem času sam od sebe diktiral svojo višino na vseh borzah.
Prišel sem; da se osebno informiram o vašem bogastvu, in ugotovim, ali jo potrebno, da se pride na pomoč tej fjaančni krizi, v kateri se nahajajo vaši gospodarski krogi. Moje prepričanje je, da vam je potrebna čim izdatnejša in čim hitrejša pomoč, čeprav sem uverjen, da bi vi tndi brez pomoči tujega kapitala mogli obvladati to krizo. V mejah naših možnosti smatram vašo državo kot najsigurnejšo za plasiranje kapitala.«
Na vprašanje urednika, ali ima izdelan že kakšen direkten načrt, je odgovoril de Sese:
«Hora»-patrone in priprave za zaka jevanie je spravila v promet »Nemška družba za pokončevrtnje škodljivcev* v Frankfurtu a. M. Danes se dobe tudi pri tvrdki »Degeschar na Dunaju.
Potrebno je. da se po prizadetih ob' ivih organizira'o kmetovalci in da sc \ od kraja lotijo pokončevanja ne vam miši. Oskrbnik A. Klein poroča o rajnih poskusih, ki jih je izvršil s pomočjo »Hora«-patronov na vzhodnem Star jerskem, ki so se vsi prav dobro ob nesli, tako da se lahko tudi pri nas lotimo tega pokončevanja. Kmetijska družba bo napravila prve poskuse s takim pokončavanjem v kranjskem okraju.
I.jrbljani (narok za *'■!,-panje poravnave ,ta,:ja izplaiiIo ^ 9 do 300 9< je 12. decembra ob 1 = Konknrz je razg. la Raverjn. trgovca v i!:>: oru. Prvi zber upnikov pri mariborskem okrožnem so-
zapustilL Država nam ne sme biti predmet, s katerim hočemo zadovoljiti vs4 naše zahteve, temveč nam mora biti organizacija, za katero hočemo delati Ia jej služiti, ker le s tem zidamo boljšo bo* aočnost našega naroda.
Jugoslovensko Sokolstvo se zaveda o3 prvega pečetka te svoje vzgojne naloge. Kdor je Sokol, je tudi dober državljan v svoji narodni državi. Poudarjamo, da ne smemo zamenjati tega stališča s politiko. Politiki gledajo na državo 11 raznih jiolitičnih programov, mi pa vidimo v državi svoj dom. ki ga moramo z;raditi v udobno bivliSIe v*r'; državljanov in ki ga hočemo braniti proti vsakemu.
Vsled tega je proglasilo Sokolstvo dr-! žavni praznik u.edinjenja tudi za svoj praznik, na katerega nai s sokoiskimi prireditvami, s predavanji itd. zbudimo v vsakem članu zavest, da je pripadnik svobodne, narodne države, o kateri usodi je poklican cdlečsti. Hočemo ve i Sokol-stva v javnem življenju. Hočemo trdno, mogočno in nepremagljivo državo, pre-i-i vsem pa hočemo trdnih in požrtvovalnih j državljanov. Kot majhno sredstvo za vzgojo takega članstva naj nam služi naš praznik dne 1. decembra. Prosvetni odbor Saveza je izdal ''ruštvom navodiia za prireditve na ta dan. Upati je, da ne bo društva, ki jih ne bi izvršilo.
1 0 imovini Kar" j 321.85.
do 300.5; London izplačilo 31S.S5 do
ček 31S.75 do 321.75, New-York
ček 68.5 do 69.5, Pariz 362.5 do 367.5,
. „ t „	i Praga 201.7 do 207.7, Švica 1330 do 1340,
dišču je 26. t m. ob 9.	^ do 1330.	dclar 67.75 do
= Dobave. Ekonomsko odeler.je ravna-, ^ {r Q do 327; efckti: bal)ini:
Trgo 29 do 31, Eskomptna 107 do 109,
Trrj?a noro'5'a
Novcsadska blagovna borza (10. t. rr.) Pšcnica: baška, 7 vagonov 375; s:bi* janska, 73 — 74 ki; 340. T u r š č i c a: ba» Ska, 25 vagonov 170 — 175: sremska 170 c!o 175. Moka: 3 vagoni, «0ss», 570; «0s» 560. Tundcnca nestanovitna.
Zagrebški tedenski sejem (19. t. m.) Dogon radi mraza srednji. Cene so pri j lično čvrsto. Ravno tako se drži ccna sc= nu, katerega dovoz je bil prccejšcn. Pro= met je bil majhen. Kupovalo se jc ve-> činoma le za loka'no potrebo in nekaj malega za Dunaj. Cene za kg žive teže: voli, domači I. 13-50 — 14, II. 12.50 do « v. .	,: . ,	i 13.50, III. 10 — 11. bosanski I. 11.50 do
5at?°j 12.50 (izjemno 13 - 14), II. 9 - II. III.
-Ijstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra ponudbe za d<>-'>nvo .">0 kož po vzorcih, ki so tam na Mgled. — Dne 13. dc-cembra se bodo šile naslednje o.ertalne licitacije: pri ivnateljstvu državnih železni- v Ljubljani sriede dobave raznih oprti (Ourten): pri ravnateljstvu dižavnih železnic v Za-••phii <-\ de d-orve ?«00 ton angleškega premoga; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu gltde dobave žebPev — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Ukrepi proti valutni Špekulacij v
Italiji. Iz Rima poročajo: Ker se ie špekulacija v tujih valutah ili delnicah na
italijanskih bo*~nh v zadnjem časn moč-
Kreditna Zagreb 10S do 110, Hipo 56.5 do 57, Jugo 102 do 103, Ljubljanska kreditna 217.5 do 222, Prastediona 905 do 920.5, Slavenska o do 100. Srpska 136 do 138; industrijski: Eksploatacija 86 do 90. Drava 230 do 245, Sečerana 835 do S40, Isis 65 do 0, Gutmann 733 do 750, Slavcks 190 do 215, Slavonija 71 do 72, Trbovlje 450 do 460; državni: 7 odst. posojilo 64,5 do 65.5. agrarne 25 do 0, Vojna škoda 113 do 114
BEOGRAD. Tendenca slabša. Premet majhen. Blaga v izobilju. Tečaji deviz oslabeli. Notirale so devize: Dunaj j0.0971—0.0973, Budimpešta 0.0915-0.093, Bukarešta 85—30. Italija 29-J- - 300, New-
no rarp-.sla. bo italijanska vlada, kakor 5«* ® "f f: Pa/^36^64-5' PraSa napoveduje .Tribuna--, odredila strogo *»-!»»». Sv-ica 1334-1335. vporabo predpisov o prometu s temi vrednotami, da zaščiti domačo valuto.
rr Fovečanje runvinske petrr»l?iskr prc-dpkcije. Po vesteh iz Bukarešte sc je sklenil med rununsko družbo Pteaaa I!o-mana in pariško družbo Omnnim de Pe-trole dogovor glede uvedbe nove metode vrtanja. Po izjavah strokovnjakov se bo s tem načinom vrtanja povišala produkcija romunskega sirovega ol.it na trikratni količino.
Zlate biiance v Nemčiji. Tz Berlina
ne vem, ali bo prišlo tako hitro do njegove realizacije. Vam. posebno v Bosni,;,'.	_ .. ... „ manjkajo železnice. Potrebno je izgra- j„ " diti čim gostejšo mrežo ozkotirnih že- ' L leznie, da niti ne omenjam, da je nujna potreba, izgraditi glavno žilo vsega gospodarskega življenja — širokotirno mrežo. Tndi to spada, čeprav ne direktno. v naš načrt. Bodočnost naših rvez bo. da v vsakem oziru pripomo-remo do čim racijonalnejše eksploat.v cije gozdnih in nidDiu bogastev s tem. da vaše dosedanje delo na tem polju finančno podpremo.
Naša banka bo podpirala vsako delo. Angažirani smo že v Trboveljski družbi, in sicer preko Slavenske banke. Bosna, nas predvsem zanimaj zato ji bomo posvetili posebno pažnjo. Ne moremo s9 dovolj nadiviti lepotam Bosne, katero morem primerjati z najlepšimi kraji, ki sem jih videl v svojem življenju. Kar mi je najbolj padlo v oči. je to, da je tukajšnje ljndstvo razumno. Jjubeznjivo in potrpežljivo.
Kar se t.iče Banque de Pavs de 1" Evrope Centrale, se je ta osnovala po premirju. V njej je okrog 70 milponov frankov i/ključno francoskega I;a pitala Jn 30 milijonov angleškega, češltosiova-škega, rnmnnskega in avstrijskega. Ta banka izhaja iz staro predvome L3nder-banke. katero je osnoval Francoz Bon-
tonx leta 18fi0. <Wania banka ima cilj 2700 aK, II. 2400 do 2500 aK.
Sirienja francoskega vpliva v celi oen-	------
tralni EvropL Ker je sedež banke v Pa- = Ceuovnik za zavarovanje valute ob nzn, ki ?e precej oddaljen od krajev, izvozu blaga, veljaven od 15. do 30. no- ! j kjer naj banka delnic, je zarod otvoril vembra, jc objavljen v »Uradnem listu« podružnice v Pragi, Bukarešti in na Du- št 106
naju. Predsednik banke je .T m les Cam- | ~ Za sadni mošt ni točarinske takse, bon, _ predvomi poslanik v Berlinu, a ! p0 tarifni postavki 62. taksne tarife toče-tedAj predsednik re-Ieposlaniške konfe- j nje gadievca ni vezano plačilu točarinske lence, znam diplomat in predsednik j takse, ker se sadjevec ne smatra za aJko-
/ — 9, krave, domače I. 11.50 — 12 50.
9, bosanske 0, III. 6.50 — S, biki 12 — 13, iunice, domače I. 12 — 13.75, II. 11.50 do
12,	junci, domači I. 13 — 15, II. 12 do
13,	bosanski 7 — 11, tc'cta 18 — 19, svia nje, nepitane IS — 22, pitane sremske 23 — 23.75. pitane domače 23 — 24.50, prasci do 1 leta 15 — 22, starejši 17-50 do 1°.50 Din. Konji, komad 4000—9000 Din po kakovosti. Krma: seno, nestis« njeno I. 100 — 113, II. 55 — 100, stisnjo no 120 — 125, navadna detc'ja in lucer* na 125 — 150, otava 125 — 150, slama za krmo 125 — 150 Din za 100 kg.
Dunajski s\: in i ski sejem (18. t. m.). Dogon 10.S54 glav. Cene so pri mirnem prometu padle za 2000 do 4000 a K pri kg. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: mesne svinje 18 do 25, debele 25 do 28.
Tržišče jajc. Cene so čvrste na domačih in zunanjih trgih. Dovozi na tržišča so se povsod zmanjšali. Izvoz iz naše države je minimaleu. Na ljubljanskem trgu se proda a komad po 2.50 do 3 Din. v Mariboru in Celju pa po 2.50 Din. V drugih pokrajinah naše kraljevine so cene večinoma nižje. Na dunajskem trgu so cene istotako precej poskočile. Za enkrat se zmanjšani dovozi še ne občutijo. Cene na debelo: I. 2400 do 2500 aK, II. 2200 do 2400 aK: na drobno: 1. 2600 do i
Sokol
1. DECEMBER SOKOLSKl PRAZNIK. Trdna, neomajna državna zavest slehernega pripadnika katerekoli države je njena najboljša opora. Civis rotnanus — je bila že pri Rimljanih najvišja čast in najvišje odlikovanje In že ta samozavest poročajo: Nadzorstveni svet Dnrms,'5dter ter neomajno zaupanje v moč države je urd National bank-e ie sklenil pretvoriti ustvarilo podlago svetovnemu rimskemu delniško glavnico v razmerja 10 : 1 na. gospodarstvu. Vsr.k, še tako majhen na-60 milijonov zlnfh mark ter ustvariti red- I rod je hotel od uspeha do uspeha, ako ni rezervni fond v znesku 40 milijonov so bili njegovi pripadniki zavedni držav-zlatih maik.	'Jani, ki so narodno državo gradili ln
1.ubili ter je tudi v največji stiski niso
Šport
e— S. K. Ilirija naznanja članstvu, da mora ese nabiralne pole in stavbene kamne zaključiti najkasneje do 30. t. m. Denar in nabiralne pole naj vsakdo brez odlašanja odda funkcijonarju, od katerega je iste prejel. — Odbor.
(r— S. K. Hermes objavlja, da so vrši danes, v četrtetek ob 20. ori v društvenem lokalu sestanek smučarske, dr-aiska in sankarske sekcije. — Tajnik.
s— S. Ii. Ilirije izredna plenarna tej* se vrši danes 20. novembra ob 18. uri r »Emoni«. Ker se nadaljuje dehata o prer računu za L 1923., se prosi polnošteriln« udeležbe. — Tajnik I.
s— S. K. Primorje. Redna seja ponovnega odbora danes v četrtek odpade. Odslej se vrše iste ob torkih ob 8. uri v vogalni sobi restavracije -»Zvezda«. — Na prvi ,-eji se predlože odborrriška poročila za občni zbor. — Vse redno članstvo sa poživlja- da odda klubovo garderobo gospodarju in sicer v soboto dne 22. t. uu od 15. do 17. ure v garderobi na igrišču.
b— Celjski smučarji imajo dane«, dne 20. t. m. ob 20. uri r klubovi sobi gostilne '•Branibori svoj sestanek, na katerrin s*> hočejo pomeniti, kako bo treba gojiti zimski šport v letošnji zimski sezoni.
s— Iz Zbora nogometnih sodnikov, sekcija Ljubljana. (Službeno). Danes v četrtek ob 18. uri plenarni sestanek vseh co-eometnih sodnikov v kavarni »Evropa^, Udeležba obvezna. — Tajnik.
e— Športniki v Angleškem parlamentu. Pri zadnjih volitvah v Angliji je bilo izvoljenih v angleški parlament 150 poslancev, ki so na glasu kot dobri športniki, Nedvomno je, da bodo v zbornici podpirali stremljenja angleških športnikov.
V naj'p!obokejši žalosti naznanjamo, da je naš preljubljeni najboljši soprog, oče, tast in stari oče, gospod
Anton Luckmann
v sredo 19. t. m. ob 9. uri dopoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul v 81. letu svoje starosti.
Truplo pokojnega se blagoslovi 21. t. m. ob 11. uri dop. v hiši žalosti, Gradišče 4, od koder se prepelje na Verd pri Bistri in na tamošnjem pokopališču položi k večnemu počitku.
Zadušnica se daruje v župni cerkvi Marije Oznanenja v Ljubljani, dne 22.1. m. ob 10. uri dopoldne.
Venci in cvetlice se v smislu pokojnega hvaležno odklanjajo.
-i, . J
i • • *



enega najstarejših in naimočneiših na Sih denarnih zavodov: Ba.mjue do Pariš et de Pavs Bas. V Jnsroslaviji je banka v poslo vnih stikih s Sla vensko banko.»
Proti mišii nadlogi
Po nekaterih naših krajih so se miši prevzame Legijonarska banka. Legijo-fetos tako zaplodile, da se je bati težkih j carska banka bo imela 52 odst. večino p^slodJc za naš" poljske in dni;re pri-j delnic in bo sedelovala pri potrebni ro-delke. Po mnogih njivah je luknja pri ; organizaciji in pri povišanja glavnico na luknji, tako da .je vse prerito. Bati so j 2.5 milijona dinarjev, ie, da bo trpela ozimina detelja in dm- | = Priprave za gradnjo proge Kraplna -
holno pijačo.
= Praška Legionarska banka prevzela Dobrovoljsko banko. Ob priliki De- j ] davnega po se ta generalnega direktorja ! Legijonarske banke g. Raša in direktorja g. Šipa v Zagrebu so se zaključila pogajanja z Dobrovoljsko banko, katero
V Ljubljani, dne 19. novembra 1924.
Ninka Luckmann roj. Galle
soproga
Dr. Friderik Luckmann Hubert Luckmann Hana pl. Mehlem roj. Luckmann Franc Luckmann
Linda Luckmann roj. Kosler
Josipina Luckmann roj. Tscbeligi Ervin vitez pl. Meblem
snahi in zet
ge kulture. Od naše strani se ni proti mišim dosedaj še nič storilo.
Proti mišim se priporočajo razna sredstva, razoi strupi. Glavna stvar pa je. da jih rabimo prizadeti kmetovalci vsi od kraja. CeJe občine morajo v boj proti tem škodljivcem! Posameznik ne opravi ničesar. V takih mišjih letih 6e razmnoži ta golazen tako zelo, da so jo polna vsa zemljišča in da je treba skupnega boja vseh prizadetih gospodarjev.
Kol najbolj usoeSno sredstvo proti
Rogatec. Nova proga Krapina - Rogatec je že izmerjena in tekom zim« se bo prepeljal na teren ves preostali materijal od gradnje ormoške železnic«, tako. da se bo moglo z gradnjo nove proge začeti najbrž« spomladi.
= Prodaja klsove kisline. Minister za trgovino in industrijo dr. Grisogono je intereveniral pri ministra za narodno zdravje glede reženja, po katerem s« more koncentrirana kisova kislina prodajati le kot strup. Intervencija dr. Grisogona
otroci
Herta, Traute, Friderik-Anton, Anneliese Luckmann, Inge pl. Meblem,
Ervin vitez pl. Itteblem
vnuki in vnukinje

;odišče
S Plakati »Neodvisne deiavske strankea Pri deželnem sodišču se je vršila včeraj razprava proti Josipu Kramariču, faktor« ju Jugoslov. tiskarne, proti Albertu Hleb« cu, tajniku ZNSO in proti Antonu Sta« covniku, delavcu iz Borovnice. Prvi je bil obtožen, da je dal tiskati po naroči« lu tretje osebe letake »Neodvisne delav« ske stranke«, katerih vsebina je vscbo« v^la tudi stavek: «da iztrebijo orjunsko morilsko zalego®, kar tvori prestopek proti javnemu redu in miru, da ni dal rokopisa, kakor je predpisano v cenzu« ro in da ni niti sam pregledal vsebine rokopisa. Obravnava se je vršila pod predsedstvom sod. svet. dr. Mladiča, Ker šiča in Mohoriča. Državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnfk dr. Mastnak. Zagovorniki so "bili dr. Brejc in dr. A d« lešič. Ostala dva pa sta obtožena in sicer Albert Hlebec, ker je vzel letake iz so«
be «DeIavskega doma» in jih približno 50 izvodov razdelil med delavce pivovar« ne Union in med druge pasante, Anton Stanovnik pa z.ito, ker je en izvod izro« čcnega plakata plakatiral pri belem dne« vu na deski v Borovnici. Prvi obtožencc se je zagovarjal, da ni vedel, kaj vscbu« je letak, ker ga vsled preobilega posla v tiskarni — delali so ravno bilanco — ni utegnil natanko preštudirati, ampak je prebral samo naslov in pa podpis. Proti drugi točki obtožnice, ki ga dolži, da je izpusti! na letaku navedbo kraja in tis« kome pa je navedel, da se ponavadi opušča »odpis firme, kar seveda ne od« govarja popolnoma resnici. Drugi obto« ženec se je zagovarjal, da je mislil ta« krat, ko je vzel letake in jih razdeli! med delavce, da so letaki že cenzurirani in da ni vedel, kdo jih je naročil in plačal, ako ravno je sam član odbora stranke. An« ton Stanovnik, ki je sprejel en izvod te» ga letaka, da ga nalepi kje na deželi, baje na ljubljanskem kolodvoru, se je
M
pa izgovarjal s pijanostjo in rekel, da tudi ni vedel, da bi letaka vsled njegove
§ Radi pastorke z nožem. • Pred cclj« skim okrožnim sodiščem se je moral za« govarjati radi težke telesne poškodbe 21« letni Alojz Godlar iz Bukošcka pri Bre« žicah. Obdolženec je spremljal dne 29. junija od neke veselice pastorko Josipa Petana. Ta je srečal oba na cesti ter sta« vil Godlarja radi tega na odgovor. Tudi ga je sunil in mu reke!, naj pusti njego« vo pastorko odslej pri miru. Godlar je nato z odprtim nožem napadel Petana ter ga težko poškodoval v ključnico. Po svojem zločinu je zbežal ter odda! za Petanom še dva strela, od kojih-ca Je eden le na rahlo ranil. Godlar jc bil ob« sojen na 3 mcscce poostrene ječe.
§ Pri kožuhovanju so se sprli dne 22. septembra Anton Pečnik, 18detni dela« vec v Spodnjem Leskovcu v sevr.iškcm okraju in njegovi tovariši z nekim Jože« fom Vilom. Ko so kožuharji zapuščali stanovanje Franca Topinca, je Vil obto«
ženca še ustavil pred hišo, vsled česar je Pečnik zagrabil za samokres in ustre« lil na Jožefa Vila tako nesrečno, da ga je zadel v srce, nakar je v par minutah izdihnil. Pri sodni razpravi sc je žago* varjai Pečnik, da je bil pokojni Vil pro» ti njemu nasilen. Tudi priče so izpoveda« Ic, da sc je baje Vil izrazil proti neka« terim kožuharjem: <Onega prokletega Pečnikovega zajca bom nocoj namazal«. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Pečnika zaradi prekoračenja silobrana na 3 mesece poostrenega zapora.
§ Sm veletrgovca. Kristoljub Miče, in« valid, rojen v Boski, pristojen v Dubrov« nik se je moral zagovarjati radi obtož« be, da je v po'etju letošnjega leta na zvit način, s tem, da se je izdajal za si« lia ve'etrgovca, izvabil natakaricam Gi« zeli M. 1223 Din, Mariji H. 450 Din, Ma« riji F. 1010 Din in Mariji C. 950 Din. Po« leg tega so ie potepal več mcsccev nc da bi mogel dokazati, da se preživlja na po« šten način. Preživljal pa se je s tem, da
je od tihotapcev kupoval vtihotapljeno blago in ga razpečava! naprej. Ker mu to ni zadoščalo za življenjske potrebe, se je zatekel k goljufij!. Stanoval je ▼ gostilni pri »Starem tišlerju«; na taka ri-ce, ki so verjele, da je sin bogatega tr» govca, so mu dajale hrano, stanovanja in cigarete na upanje ter mu posojeva« le denar, ki ga jc porabil v kavarnah in v baru. Ker so bile pa njegove trditvo lažnive in tudi njegov oče ni bogat tt» govcc, temveč navaden seljak v Bosni, in ker ni plačeval storjenega dolga, ga je sodišče obsodilo na 2 meseca ječe; vštel se mu je pa preiskovalni zapor od 27. septembra dalje.
Poravnajte pravočasno naročnino za „JUTR0"!
Lastnik ta izdajatelj Konzorcij cJatraK Odgovorni ure-lnik Fr. K r o 11 >i <
Tisk Iželnifke tiskarne, d. d- v Ljubljani
Soba
z 2 posteljama, ee odda v S'rellSlii uliti 18, I. nadstr. Ogleda ee lahko vsak dan cd ; 12.-;. popoldne.	24C08
tua. •■!!■ MMit » 5*» r,«.rmp!»«)»»i!)»» tm Jhuni«" ca rakuni vsaka ».»"(j 1 filn - Prln|včeJ*|e •• le mil) oi.au. Si w	•	ae tatSke ;a<!< • uiaKltf. Na .t>re»3rl» .vlrovarja =rr««» t«. !e »»raSaslu pflloleE« «a»jr»»
a. >milav	.rlaHJlIilii. fif Olsi
Soliden gospod
l»č< prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod ..Šolnina soba 12705" ca upr. ..Jutra" 247fc6
športne sanke
zimsko sezono, Izdelujem po naročilu la Imam v zalogi ptistno domače deio m prvovrsten les. — Alojzij Potrebuješ, šolar, Vrhnika.
£4303
Mizarski pomočnik
priden !n vesten, star 18 !et, želi nove Blužbe, radi smrti dosedanjega gospodarja. — Cenjena sporočila se proil na naslov A. Kašman, trgo vec, Skofja Loka. 247S1
Petelin Plymouih pasme-
ie npprolaj št. 11.
Hrecovl ulici 24785
Gospodična
o večletno prakso. Seli mesta kot blagajnlčarka ali podobno. Naslov naj se pusti v upravi ..Jutra" pod šifro „B!agajnlčarl;a 12703".
24782 !
Kolo
s» proda v Knafljevl ulici 7 (vratar). •	24612
Onrem-Jena soba -
! lepa In zračita, se oddn bolj-Semu gospodu. — NiiMov be dobi pri upravi ..Jutra".
247S3
Ciza
se poceni proda na Pmlsb
St. 17.	24803
Prodajalci nepremičnin!
' Gotov u s p e b pri prodaji V atiega posestva di ležete e. Sv. Petra cesta 24. 2003 ! ako oglašate istega i oMIr-uim poplsutu v
reklam, listu «Posest»
(dob s)
Čevljarskega pomočnika «
Izprašan strojnik
I ta kurjač, obenem strojni
ključavničar, vešč vseh dru-3prejscem takoj za boljše gjh dei. Išče mesta. Cenene želo. — Ivan PremelJ, Ljub- pr,njdbe oa upravo ...lutra" 'jaca, Dolenjska cesta 35. u0a ..Samostojen 12707".
24712 i"_________
ki ga razpošilja v-setr. jav
alci lokalom čirom Sluve-
24782 ' 2 ženska zimska plašča ,a.	'« J '"'"""L
---I	1	stvo, daije vbem k u p c e tn
naprodaj. Naslov po^e upr. ftd.10 in biezol-čno „Jutra".^	24815 Po8M,.. Reantetl',a plsar.
1 aa, d. z o. z .v Ljubljani,
Korespondentinjo
»prejme špecerijska veletrgovina v Ljubljani. — Vešča nora biti perfektno tiemščt-iu slovenščine v pisavi m
govoru, etrojeplsja iu slov. s" >. i f 111- P "v na upr. „Jutra" pod 12055".	246JO
Mladenič
i 20 let star. išče kake služba Ponudbe na uoravo ...Jutra" ped šifro „Začes!jlv 12710".
?4"0'5
0'roški vo^tfek
se proda. — Ogleda ae na EuionBkl ceetl 10 (trgoilra).
24S1<3
Trezen samski mlinar
Gospodična
Stalna služba pridna ln poStena, ve«ča nekoliko pisarniških del, 15te primerne sluibe. Pf nudbe tta upravo ..Jutra" pod znamko ..Zanesljiva 12711". 24S04
3 večletno prakso, se Išče za Takoj. - Valjčni milil Mirko TVeiuberger, Zagorje ob bavl
Krasna enonaestr. hiža
■m. vrtom, v najlepšem trgu Sioveuije. lo proda za ttiu 255.1*10. Naslov pove uprava I ..Jutra".	24300
i — ~~~~ ———~
Mlin in žago
iščete v »ajem takoj ali i novim letnai Vmt tudi satno valjčni mlin, kolikor mogoče ob uiajnci vudi — ut?:<oiia m pripravna za v*a-in nekaj kopit se preda. - k" ku.etsko mletev. V zava-Naslov pove UDrava ,,.l"trn" rovanje evtat. poškudb se 24^26 P0'"*' kavcija. - Najtmnik sem te eedaj. — Ponudbe ua
Poler ovka
namočena, se .Inbi vsak p»-tek v špecerijski trgovini Kovačič & Japell, Ljubljaita, Kongresni trg 19. 24799
čevljarsko orodie
Stanovanje
vsaj dve sobi lo kuhinjo.
1'čem na Glincoh, Viču. Rožni dolini, ofciroma kis na zahodni strani LJubljane. Kventuelnr, zamenjam sedanje v novi vili. Ponudbe oa prštnl predal 129, LJubljana.	24.835.
Onre^Meno sobo
v katero bi postavil klavir, iščem t 1. decembrom. CenJ. pr.n-udbe pod flfro ..Glasba" ca upravo ..Jutra". 24811
S+ffovante
soba. kuMr.la In prltlkllne, r»!-"a proti odškodnini. — Ponudile na upravo ..Jutra'" pod .Odškodnina" na uoravo „Jutra".	24814
Gos.nod
: 29 let star, dobrega značaja, i obrtnik, zeli znanja z gospodično, ki bi mu pometala do boljšega položaja. — Dopise pod ..Srečni d"m" na upravo ' ..Jutra" v Celju. 24832
Khj fratrlino
volus korespondadl kun Jima
rlča konierclsto t>ro pil mal-frna edzlnl«o. Sa slnceraju olskrlbajojn oni direstu ol ..Jutro" tub člfro ..Rlča AmerikaBO".	Si-85.t
Mlad. premožen fant
2ell znenja v svrho 2enltvs : z mladenko od 18-2-1 let. Na premoženje se ne ozira Ponudbe s sliko na uoravo „Julra • pod tlfro ..Pomlad".
Ct,
Edini neslišni pisalni stroj i
. t Smith & Bros, Mod a
ic. BAEACrA,
Z.JUBLJ&NA, t
Selenburgova al. 6/1 j

Lepo cprer-He^o seho
vellks, s posebnim vhodom, na me?ln«n trrr". oddam solidni gmrir^lčnl ali goso"du. Naslov pove uprava „Jni-a ' 24821 '
De' !e ?eii
Tajnika
sprejrae •/. novim letom okr. | ~ jastnp G. Radog«;na. Naslov: j J. Z e in 1 j i č. okr. gerent, 1 Slatina IlodlncS.	247V5 dobro
24776 raesta učenke pri šivilji. — Ponudbe na naslov: Anion F»uchs, Kr!ž*vn!ška ulica 4.
24823
S^ninik
izvežben pri
Servirarico
S dobrimi sorlčevaK, S S če takoj hotel Štrukelj. 24822
Oilsel-
motorjlh In hldro obratu, vajen elektrike v obratu in v montaSI. Išče službe. Nas'ov pove uprava ..Jutra", 24S31
Prod-i?alk^
Učenec
: mešane s*roke. Izobražena. i boljše hlse, dobra moč, izurjena tudi v gospodinjstvu, Išče slnžbe v trgovini ali .,„.	tr n , temu primerne za takoj. —
Brke ob siv? ' ° ^4829 Primomna je Iskati ,av,fia ^.d^e ob Savi.	^4829 pr| dohjh	_ fcna.ov
pove uprava ..Jutra". 24834
fBlo-M terlio'
Janko Pogačnik
LJUBLJANA
Bled i s*' oiic. it. 3 II.
fereplre postave, poštenih sta-rlšev In 2 boljšo šolsko izobrazbo. še sprejme v trgo
<iščejo)
Kolarski pomočnik
eaceeljlv. Išče mesta kjerkoli, pri dobrem mojstru. —	vsled pozne aezije ugotlno na-Pocudbe na upravo ..Jutra"	prodaj. Tone R o J c. Stilna, pod ..Kolar". 24818	2440U
Tovorni avto T. Fiat
T. Fiat tipe. IS P, 2touski,
Ekonom
Kupim fižol
mandalon. prepellčar Itd. — Ponudbe oa naslov : Turne, Ljubljana, poštni predal IV. I 24597 I

uprave, ...Jutra" pod «na< ho „Mlla 5S".	24086
Kupim posestvo
r kraju Slovenije. Plamene ponudbe ua naslov: Anton Mifcelač, Podbrdo 32, Itailja 21788
Trgovina z ire5. blagom
na prometnem kraju, se da v najetu. K trgovini spaJa stanovanje, hlevi Itd. z eitk-trlčno razsvetljavo la vodovod. Ponudbe Ee naj pošljejo na lesno induatrijo fttetan Doriak, Celje.	247a9
Kdor kupuje
kdor prodaja /amenja, oddaja ali Išče v tiajetn
nepremičnine
naj ae i.glasi pred odločitvijo v reailtetni posredovalnici
Josip Saje
Ljubljana, Mestu! trg št 25 2017
M	r)
In ttuhlnjo hre? ftedlllnka, se odda. event. se proda no. blštro. Naslov pove utirava ..Jutra".	24830
Odd*' '»"a
i elektrl^n« razsTetltavo,
boliftemu, solidnemu gospn-lu. Naslov pove: Uprava . J-i-tra".	24.826
I?čft7) vet^ii lokpl
Naznanilo!
vešč vseb panog kmetijstva Večja množina raznih otroš-
lu kujigovodatvu. samski — j klb iu mračnih vozičkov Sžče prtuietiiega cnesia upra- tOaiankov posameznih vzor-tnteija večjega posesiva aii cevi tovarne ..Tribuna . «e sltciio. Nastopi lahko takoj po zuatuo /.nižam ceni profili pozneje. Ponuiine tia upr. da v Ljubljani. Karlovska c. »Jutra" pod „Uprav itelj". SI 4.	la3S
23738
Perje
kokošje, sueje in gosji puh
račje ;ddaja teakr- mini*
„ , . . . .	,. tudi s 3 prostori, v LJJh-
Suhe gobe, brinjevo olje iJani aii okoiu-i. mizar-
sko obrt. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Lokal". 247S0
Posodim 230 dolarjev
proti absolutni varnosti. —
Vprašanja pod ..Dolarji" na upravo „Juira".	2471tS
Iščem posojila
135.000 Din proti v knjiibl na prvo mesto, za dobo enega leta. Pnnudlie pod ..Sivtui nost-takuj" ua upravo ..Jutra' .
24632
Družabnika
s vlogo 300 000 nin. ki bi po možnosti sodeloval, se Išče. Kje, pove upr. „JIlira", j 24612
Dotična oseba
b! j« pobrala denarnico c
večjo vsoto denarja od Po- : gačarjeve?a trga. Cankarjevo nabrežje, do Ključavnl- : čarske ulic«. Je bila opu/o- ; vana. — Vrne naj denarnico na policijsko ravnateljstvo, j j ker se je drugače aa/nam. j 24827
Prevzamem zastopstvo
za prodajo vina na debelo, za celo Slovenijo od vinogradnikov ali od veletrgovine. ki prodaja ua vagone. — Jamčim za solldnost. točnost in plačilo. Cenjene ponudbe Je poslati na upravo ..Jutra" s cenami pod ..Trgovec 555' 24730
Kroje
po najnovejši mndl, poljubne. za danit in g».fp.>de. razpošilja po meri Knafelj Alojzij, učitelj kroja&tvu za S»o\einjo. KriievutAka ulita št. 2. Ljubij.-toa. — Teraji brer.itlefiil. pljuvat I Je edino risalne potrebščine. — Fojai* ni ia zastonj.	2c7u?
Zahvala.
V bridki boli, ki mi jo je prizadejala eeizprotoa nsoda, — loči ev od mojega nenadomestljivega soproga, gospoda
Emila Maraža
so me tolažili ne^tevilui izrazi sočnetvo-vauja. Vae mi je bilo v težkih dneh velika uteha. Se morem ureci primerne zahvale pos* i eznikotn, vslrd cesar it-rekam tem pot m nujis'»reueiŠ3 zabralo g. okr. zdra iiiku dr Pu^euiaku, uatlalje duhovno tolažim, tvrdki L. Savir vd. in nr;'1i,iftvu. ter rudliioi K <larjevi. Oso-bito se zahvaljujem tukajšnji Orjuui, za krasen pogreb, p<«ai-čuioč govor, sosednim mestnim odiiorom, Sokolu, pevcem '.n vsem, ki so ga spremili ai njegovi zadnji poti.
Kakek, 19. oovembra 1924.
Globoko žalujoči ostali.
S
«880?.
		
		
Vsakovrstne vož::5e
re«Hlt«'e kuri«« »r. diu^« |j Dre»y8me m oekrbt naj | hitreje in po «olidmb »'enat. 't Lojze. Krakovski, ul •t 13.	20821
Uradnik
!csna stroke, ueoženjen, !5če službo prt kaki lesni Indu atriji alt trgovini, v ah u-vea Slovenije. Ponudbe pod »Les" na upravo ..Jutra".
23758
Prodajalka
»aesane stroke, mlajža moč, pridna tn poštena. Išče »Južbe in gre tudi na deželo. Pcizve se v veletrgovini A. Ž i b e r t, LJubljana, PreAer-aova ulica.	24703
tn f i 2 o i cupuj« po oajviš Jifc a-iiuD tei ytoas po-»Aoljvlie ^uuuUb* iviana fr.
•mu. nifluj	kil*
Sodčkov za zelje
kupim večjo množino. — Ponudbe x navedou etne ca susluv : Marija S t e i 1 »v a g.
JJršijin-Novo in t=to. 24 «51
Iščem lokal
tudi i več prostori, sa mizarsko obrt v Krškem. Vidmu ali Or^žl^ah. Ponudbe na uprsivo ...Totra" pod znamko ..Mizarstvo".	24820
ter
ž;nr po /.mertitb cenah tvrd-	.	. . .
ka 2. V aj da, Cakovec.	Bukove hlcde
1883 od 25 cm naprej, kupim. — __j Pia< am pri prevzemu. — Ponudbe pod značko „Bukov|
VVertbeiro blagajne
prtporoča .rLjubljan^ka ko-rnerrijaina družba Ljutiija-na. B>e)wetsova cesta št. 18.
bledi" na upravo
,J utra
24672
Zamenjam
lepo stanovanje v Maribora b staunv anjem v Ljubljuut. ki je pripravuo za uradniško obitelj. - Pismene ponjdhe pod ..Takoj ali pozneje' :ta upravo „Jutra '.	242ti2
Strešno IgpBnSio lesni cement
dobavlja »aicece;e v vsaki množini rsat,
Jos. R. Puil, Ljubljana
Gradaska al. 22. Tel. 513.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Iskreno zahvalo
izrekamo mnoeobrojnim prijateljem in sorodnikom za izka/ami sočutja id t'<laltm ob bole-oi iu pre'gi«ltiii smrti ua e orizmerno liuliijeca hčerke, soproge, ee stricu iu mlade mamice, gospe
EiiosOdiazekrGiFGrle.
V prvi trsti je na>a dolžuost, da se zabralimo oltema mlinskim* zdravnikoma gtr. i.r. tijiimg.iituu in dr. Jciištetlu za njunu --rli m pomoč ob težki bolezni preirage raitio Kliie, potem trlmveljski duh.ivSrini za dnino tolažbo, oar-eniu vrlemu <Sokolu» za prekrasni ponreliui sprevod svoji mili sestri, pevskemu druStvn «Zvon» za gioliive žilostiuKe svoji pridni članici, g. VelKavrbo, učiiehu na \odab, za giobokočnteči govor oli groiiu iu končno vsem darovalcem vencev io fopkov, ki pripomogli e svojo Ijuliez-mj<> d i rajne ua>a Ijuldjcnke v toliko, da je bil t jeti mrtva-ki oder kakor tudi njen pietgodnj grob pokrit ia oosut s pozuim jtseusii.itu cvetjem.
Obrauite ua o dobra Eiico v blagem spominu!
Uvala v eml
V Trbovljah, dne 18. novembra 1934.
Rjdbini Odiazek-Forte.
6368/a
Stenografitija
Slovenska
Kolo
Po ugodni ceni (2000 Olnl I se proda popolnoma novo dirkalno kolo. že -abljtno I dainsko kolo za 1250 Oln in
Halo!
Plačam po najboljših cenah
stare obleke, čevlje, poiiiit.o 2 lepo opremljeni, zelo čisti
">01
Slovenska ln DemSka per- dr;, priklopna vo?a (Reivv-a- vin,i.| cfrpJnn nns>';n Mtina strojepiska, jc lo iz- era) m^nrno kolo. ,,ni„p »'OuCl Z3 StreSnO Ope.vO
vežbana, s 41e<no prakso v Pi-U5alk Kamnik. 24766 delati Iz betona. In v»e po-oc etn. pisarni, veSča vseh _	-
Pisarniških del. marljiva In točua. želi primerne sliiibe, Poior! event. tudi v trg. podjetju. Vastopi z novim letom ali
itd. Dopisnica zadostujo. pridem na dom. A. Jurečlč, Ljubljana, Sv. Jakoba nabt. z električno razsvetljavo In 24S03 posebnim vhodom. «e oddasia takoj. Naslov pove uprava ' Jutra".	24763
Stanovanje
trebičlne pole« drugih mode- £	f , hrano In vso
Pozor- °V-,\UP' t	osklbo ter s,Mpon.bo male
razor. It,-c!..k,, va. £fe'.. 5 or fttji .....	.... ..
Uizeljska vas itev. 5, pi Sta
Kmetovalci in obrtniki!, akcijsko. _ 24773
pozneje. - Cenjene ponudbe Prevozni mlini za domače'	. .,
plače, se prosijo a!ietje (pogon 3 Ksi so na Rastline za dekoracije
ogled In prodajo. — Podboj, Sv. Petra ceBta 35. 24393
* navedbo pod ..Perfektna Btenonrafl-na upravo „Jutra"..
24707
prltlkllne (suha kleti v bližini glavnega kolodvora, se ISče za takoj. Ponudbe pod ..Miren stanovalec" na unr. ..Jutra".	24752
Brezplačno
Že rabljen Ford avto
»stop! kot p r a k t I k an t v s« Proda P° Blzl,! cenl-službo absolvent drž. Jrgnv- Naslov pove uprava ..Jutra j
kakor: oleandri, ciprese, ju-ka, dracene. vlburni, efajl. piiocdendovnl In druge, ae kupi. — Ponudbe pod značko ..Rauline" na upr. „Jutra".
ske šole, ki Ima tudi že nekaj prakse v pisarniških trg. poslih. Spričevalu dobra. — Ponudb« na upravo ..Jutra" Pod „Vesten ln marljiv 3".
24683
Sobarica
Ja'etn1cn. i*"*ena Šivilja, pridna In poštena, želi službe » boljši hiši. - Ponudbe na opravo „.l;iirnM pod znn*ko »Vestna 12642". 24682
24725
Pletil"! stroj ktiiirn
i štev. 8/60, 8/70 a!l 8/80. — ! Naslov pova uprava ..Jutra
Dva akademika
Iščeta za 1. december sobo z dvema posteljama tn mož-24S10 nostl z električno razsvetljavo. Ponudbo na upr. ..Jutra" pod „Dva".	24748
Kuoim unlversal
poravnalni In Bkobelnl stroj
Samostojen knjigovodja
Mče zaposlenja v popoldanskih urah. eventnelno »udi sestavlja letne bilance. - Po Sodbe nod „SI-ritrnost 12«in'> Sa upravo ..Jutra". 2460T
Umivalnik
z marmornato ploščo In ogledalom, še dobro hranjen, poceni naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra".	24670
Potovalni kovček
velik, se proda. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko „Kovčeg".	24817
200 m3 bukovih drv
na mestu ali na postajo postavljene. prodam. — Glede šivalne stroje In rnoUko kolo, vožnj. želim takoj vedeti. — kupim. — Ponodbe na poštni Naslov nove uprava „J"tra" predal Stev. 128, Ljubi lana.
24TTTI	24837
(Abrlrbt-Olcktenhobclmsschl-ne) v dobrem stanju, od 400 do 500 mm. — Ponudbe z navedbo cene. — Naslov pove uprava „Jutra".
Mlad zakonski par
24S23 brez otrok. Išče stanovanje s kuhinjo in 1 — 2 sobama za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ilfro ..Mirna stranka 12621".
24639
Register blagajno
rabljeno, a dobro ohranjeno.
Gospodična
24833 se Bprejme na stanovanje. — Naslov pove uprava ..Jutra" 24784
Za restavracijo
na zelo prometnem Industrijskem kiaju blizu meaia Celja. se išče samec ali sant.ca z gotovino 100.000 K Kje. pove Sliiioc Fajs, gostilničar. Stor«.	21774
Strokovnjak
ze prvovrstno Iltoernflrano 1
pločevino išče kapitalno zmožne interesente za ustanovitev inozemsko konku- ; reočne tovarne za pločevina- j ste Izdelke. Fr. Lebcn. Ljub- i Ijaua. Martinova 20. 24.824 '
ZAHVALA.
Povodom prebridke i/gube, ki nas je zadela s smrtjo našega srčnoljubijeoega soproga, odnosno očeta, sina, brata, statva in zeta, gospoda
dr. Julifana Pavlička
generalnega tajnika Eranjake industrijske družbe na Jesenicah
smo prejeli toliko dokazov simpatij in spoštovanja do blagopokojnika in toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da ne najdemo besed, s katerimi bi dovolj izrazili svojo globoko hvaležnost.
Na tem mesta bodi izražena na;a prisrčna zahvala slavnema ravnateljstvu in aradništ.n Kranjske industrijske dražbe, ki sta na tako plemenit način poskrbela za prevoz in sijajni pogreb svojega zvestega sotrudnika, istočasno pa preč. duhovščini na Jesenicah za častno suremslvo. Posebno hvaležni smo za sijajno poslednje spremstvo, t kater m so počastili vsi krogi prebivalstva nagega nepozabnega pokojnika: Sokolskemo pevskemu zbora za g-nljivo petje na koloav.ru, v cerkvi in na pokopali tn, sokolski godbi, društvom „Sokol": Jesenice, Mojstrana, Javornik in Itado.ljica, gasilnima društvoma Jesenice in lirušica ter tovarniškemu gasilnemu društvo, pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljai i in njeni podružnici na Jesenicah, društvo „Prqsvetni dom", gg. zastopnikom osrednjega odbora slov. plan. droštvu v Ljubljani in podružnicama Jesenice in Kranjska gora, lovskemu krožku, oddelku bivših rude-kopov na Jesenicah, gg. govornikom, katerih besede so nas tolažile v najbridkejših trenutkih, darovalcem premnogih vencev in cvctja ter končno v«em, ki so spremili našega nepozabnega blagopokojnika do groba.
Sa Jeaaaloab, dce 14. novembra 1324.
Sobico z zajtrkom
Be takoj odda snažni gospodični. — Naslov pove oprav« ..Jutra".	24763
6369»
Žalujoča soproga, rakdolcrni bžerfe! in ostali sorodniki.
ALEKSANDER.- DU/\A$
(L A-DA/A E DE-AONSOR.EAU)
Slavonska hrastovina,
okrogla in ncičae&na, v kurautmb dimenzijah, se !6dc za tekočo dobavo. 6365» Poondbe spreiema ,.Jnvavum", lesna industrijska družba l o. z. v Salzburgu, Oetreldegasse 25.
Lepo obleko
Išče sa agien zastopnik
za Slovenijo ali vso Jugoslavijo, za zalo go, prodajo ia uneljavo, P.it-nt-gumi-Uiiajilue v komadih, s katero se takoj popravi vsak de fekt vaeh zračnih cevi, avte-motociklov. kolesnih itd. — Potreben kapital 25 do 30 tisoč dinarjev. Upei a:ii prt grosistib. avto ia ku lesarske stroke imajo predno3t. ker se dajo tudi drugi predmeti v samoprodajo. V Jugoslaviji brez kockuraaoc. Fonudbo pod .,Vslox" ua upravo «Jutra»,	d363 a
DOBAVi
DV03NI
Imate, ako daste penofeno kemično čistiti in barvat! v
UtnlCtiiSlsiiltiGilibarniriji JOS. RE1CH
Poljanski nasip itev. i P«drii2llca: Selenburgova nt. 3
STOCK COGNHC MEDICINA L D. D. SLKV. POŽEGfl
Iščemo za stalno korespondentko
ll'SiU lil
ČOKOLADA IN BONBONI COGNAC MEDICINAL JAMAICA RUM CHINA ČAJ
ZNAMKA „STOCK" JAMČI ZA NAJBOLJŠE KVALITATIVNO BLAGO!
s perfektnim znanjem srbohrvaščine, nemščine in strojepisja, za večjo tovarno v Sloveniji. Ponudbe pod „Sposobna kore-
spondeatka" na upravo „Jutra". 6151 a
Radi prenumeraeijo hišnih čtevi k potrebuje podpi gano župaust?« približno 320 hižnih tablic ter fc'0 cestnih tabel, siičoih kakor so liubijanske. Rflektuoti naj vpo šljejo tozadevne oferte do 30. t. m tukajšnjemu uradu Natančnejša pojasnila sa dobijo pri županstvu med tiraduicai urami.
Županstvo o^Sina Vič,
dne 19. novembra 1924.
župan:
Ivan Gale s. r
sa strojem i etiketama ?rlo dobro uvedeuo, radi bolesti jeftinose prodaje
M. TESCHNER
Zagreb, Petrova 2.
Ze za 48 dinarjev
1 meter dobrega LODNA i 1 meter dobrega ŠEVIJOTA 1 meter dobrega SUKNA
dvojne širine dobite pn tvrdki
LENASI&GERKMAN^ubijaaa
Rezani r—JIjotb
samo iz CZZVT^^SESSgJS!
najboliših
voovskib	^^^^
brupoua, garantirana ^sSj^ tež.na 0 9S-1. oivano,	>
lepljeno tn pietegu eno, v vseh dimenzijah, na skladišču
Ljubljana, Kongresni trg it. 6. Moderni damaki čosalni lalon. Električna maa?ža 1 oa. Btaulcura.
Zaloga storite kamfor kreme kratjloe Marije za
negovan e obraz«.	1888 a lil
Lasna dela, »pecijaliteta : lasni obročki, kite.
Naročila po poŠti ee takoj odpremijo. Odprto: od »/,8. do 12 ure in od '/,2. do 7. ure ob sobotah do 8. ure »večer.
iz Jeruzalemskih in L u£o merskih vinogradov
ima vedno po najugodnejših cenah v zalogi
Lovro Patovar, Svanfkovoi.
LJUBLJANA, Mestm trg IS
izdeovatel] dežnikov.
Na drobnol	Na debelo I
Zalogo sprehajalnih palic«
Stari tfeZnlhl u nanovo preobteCeJ*
Tvornisko skladiš e : Zi;reb. Ilica 44 DVOR1STE (HOTEL R >YAL) Telefon 20-64. »]«a
Po dolgem, mučnem bolehanju preminul je danes gospod
kurator našega zavoda
V blagopokojnem izgubili smo prezasluženega, nadvse požrtvovalnega in zvestega sotrudnika, ki je posvečal skozi dolge vrste let svoje izborne moči in izkušnje v prospeh našega za v. da za kar mu ohranimo vedno najhvaležnejši in najspoštljivejši spomin.
V Ljubljani, dne 19, novembra 1924.
Neizprosna smrt je ugrabila iz naših vrst delavno članico-odbornico, sestro
Ohranimo jo vsi v bratskem spominu
Kranjska hranilnica
Sokolsko društvo v Tržiču.