KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 37 (1). INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1 februara 1935. V PATENTNI SPIS ST. 11370 Pečlin ing. Rudolf, Stožice, Jugoslavija. Postopek za izdelovanje železobetonskih stropov ob istočasnem izoliranju stropa napram toplini, vlagi in zvoku. Prijava z dne 18, januarja 1934. Velja od 1. junija 1934. Pri dosedaj znanih postopkih za izdelovanje železobetonskih stropov se je moralo uporabljati za oblikovanje reber, železo-betonske plošče i t.d., leseno nosilno ogrodje ali pločevinaste nosilne forme, katere med delom nosijo celokupno konstrukcijo do dovezanja betona. Nato se ogrodje zopet odstrani. Tudi so znane konstrukcije železobetonskih stropov, pri katerih se omenjeno ogrodje, ki obstoja iz že poprej izgotovljenih form iz žgane gline, betona, lesene pletenine ali pod materijala, deloma — namreč med dvema sosednima rebroma — po dovezanju betona ne odstrani, temveč ostane tako ogrodje trajno v stropni konstrukciji, s čimer naj se doseže do neke mere izolacija napram toploti, vlagi in zvoku. Na tak način izdelani železobetonski stropi pa imajo vendarle nedostatek, da ne izolirajo v zadostni meri glede toplote in zvoka. Zadostna izolacija, ki je vsekakor neobhodno potrebna pri železobetonskih okvirnih konstrukcijah, se je skušala doseči tudi na ta način, da so se na že izgotovljeni železobetonski strop polagale plošče iz raznih izolacijskih snovi kakor plutovine, kavčuka i t. d. Ta način kakor tudi drugi načini izolacije, med njimi tudi oni, pri katerem v stropu trajno ostane en del ogrodja iz form iz žgane gline, betona, lesene pletenine ali pod, niso dali niti izdaleka zadovoljivih rezultatov. Predmet izuma se nanaša na postopek za izdelovanje železobetonskih stropov ob istočasnem izoliranju stropa napram toplini, vlagi in zvoku, s katerim se po dovezanju betona neposredno dobi že zo izoliran strop, pri čemer se prihrani velik del stroškov za nosilno ogrodje v primeri z dosedanjim načinom izdelave. Namen izuma se doseže s tem, da se komadi (letve, pasovi, profili) iz kakega znanega primernega izolacijskega materijala, katerih oblika odgovarja izračunanim dimenzijam stropne konstrukcije, vložijo čez celo razpetost stropa že pred betoniranjem slednjega, tako da ti komadi istočasno služijo kot nosilni opaž za rebra ali nosilce in proščo stropa, in da torej odpade dosedaj uporabljani provizorični nosilni opaž iz lesa. Na tako dobljeni izolirni opaž, ki trajno ostane v stropni konstrukciji, se na enostaven način pričvrsti spodnja vidna plast stropa, ali pa je ta vidna plast že sestavni del izolirnega opaža samega, Predmet izuma je natančnejše obrazložen na podlagi priložene risbe. V slikah 1 do 5 je pokazanih nekoliko izvedbenih oblik stropa, ki je izdelan po izumljenem postopku. V sl. 1 do 5 je z 1 označena železobe-tonska konstrukcija stropa, katera obstoja na primer iz reber in betonske plošče. Z 2 je označen izolacijski materijal, ki obstoja n. pr. iz snovi iz lesne vlakne. Postopek za izdelanje železobetonskega stropa glasom izuma je naslednji: Omenjeni izolacijski materijal se na stav-bišču samem ali v delavnici nareže v komade, kakor letve, pasove, profile, katerih oblika odgovarja izračunanim dimenzijam stropa in ki potekajo čez celo razpetost sropa. Ti komadi se namestijo na običajno nosilno ogrodje in torej obenem služijo kot Din. 10.— nosilni opaž za železobeton. Posamezni izolacijski komadi se medseboj zvežejo z že-bljiči ali na drug primeren način. Po dove-zanju betona se odstrani spodnje nosilno ogrodje, dočim opaž iz izolacijskega mate-rijala trajno ostane v stropni konstrukciji. Na ta način se dobi neposredno že izoliran strop, pri čemer se v primeri z dosedanjimi postopki prihrani velik del stroškov. Izolacijski pasovi etc. ne morejo odpasti od že izgotovljen jenega stropa, ker tega ne dopušča njihova adhezija na stropu, pa tudi oblika stropnih reber, kar je iz sl. 1 do 5 brez nadaljnega razvidno. V sl. 1 je kod primer pokazan strop, izdelan in izoliran v smislu izuma, pri katerem ima izolacijski materija! 2 obliko letev oz.pasov,ki so medseboj spreti z žebljiči. Pri konstrukciji po sl 2 ima izolacijski materijal obliko različno profiliranih komadov, kateri so tvorništko izdelani in se že izgotovljeni pripeljejo na stavbišče. V sl. 3, 4 in 5 je pokazana konstrukcija, pri kateri izolacijski materijal zopet obstoja iz letev oz. pasov. Razporedba tega materijala je pri konstrukciji po sl. 3 in 4 taka, da je na spodnji strani puščen prostor 3, v katerega se vložijo instalacijske priprave za rasvetljavo etc. Tudi pri konstrukciji glasom sl. 5 je možda namestitev instalacijskih priprav. Pri vseh izvedbah so med železobeton-skimi rebri predvidena — v primernih razdaljah in prečno k njim — rebra 4 iz izolacijskega materijala, kakršen je tudi uporabljen za opaž 2. Ta rebra služijo za nošenje železobetonske konstrukcije med delom in ostanejo trajno v stropu. Edinole pri izvedbi po sl. 5, ki je na spodaj odprta, se lahko med betoniranjem uporabljajo deloma tudi lesena rebra, katera pa se merejo po izgotovitvi stropa zopet odstraniti. Ta izvedba torej zahteva nekoliko manj izolacijskega materijala in je vsled tega cenejša. Posamezne letve iz izolacijskega materijala se morejo medseboj radi sigurnosti spenjati tudi z rinčicami, skozi katere gredo obešalne žice 5, kakor je na risbi označeno pri 6. Obešalne žice 5 so lahko obenem del železne armature reber in so uporabljene radi večje sigurnosti, dočim nosijo spodnjo vidno plast 7 stropa v glavnem letve 8 (sl. 1, 3, 4 in 5), katere so zabetonirane spodaj na sredini reber Iz risbe je razvidno, da se more spodnja vidna plast 7 stropa, ki ob hoja iz izolacijskega ali drugačnega materijala, na enostaven način pričvrstiti na izolirni opaž (glasom slik 3 do 5) ali pa je ta vidna plast že sestavni del izolirnega opaža samega (glasom sl. 1 in 2) S to konstrukcijo se doseže nadaljna znatna pocenitev stropa. Patentni zahtevi: 1) Postopek za izdelovanje železobeton-skih stropov ob istočasnem izoliranju stropa napram toplini, vlagi in zvoku, označen stem, da se komadi (letve, pasovi, profili) iz znanega primernega izolacijskega materijala, katerih oblika odgovarja izračunanim dimenzijam stropne konstrukkije, vlagajo čez celo razpetost stropa že pred betoniranjem slednjega, tako da ti komadi (2) obenem služijo kot nosilni opaž za že-lezobetonsko konstrukcijo (1) stropa, in da se spodnja vidna plast (7) stropa pričvrsti na tako nastali izolirani opaž, ki trajno o-stane v stropni konstrukciji, ali pa je ta vidna plast (7) že sestavni del izolirnega opaža samega. 2) Postopek po zahteva 1), označen s tem, da se posamezni komadi iz izolacijskega materijala medseboj po potrebi zvežejo z rinčicami, skozi katere gredo železne obešalne žice (5), katere so eventualno obenem del železne armature reber. Ad pat.br.11'370 • ' •• -• r ■