/f ft^lutrtl phC&Bl t {OtOTblf'
Leto XVIIL, št. 220
Ljubljana, torek 21. septembra 1937
Cena 2 Din
upravoisivo, ujuoijana, t&nalljeva Dilca B — Telet cm It. 8122, 8123, 3124, 8125, 8120. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-
burgnva ul 6 — TeL t392, 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje. nocenova oJL St. k
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 105 241.
izhaja vsak	razen ponedeljka.
Naročnina »rmA« mesečno Din 25«— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Božji bojevnik
Na skromnem vaškem pokopališču v Lanih se bo danes zaprl grob nad enim največjih mož sodobnosti. Kje je državnik in voditelj naroda, ki bi bil kakor Masaryk najprej svoj narod prevzgojil in duhovno preoblikoval, preden ga je popeljal v odločilno borbo, da si izvo-juje svobodo in državno samostojnost? Zaman iščemo primera: Masarykova pojava je edinstvena v zgodovini modernega človeštva. Od strahovitega poraza na Beli gori je češki narod taval v temi skoro tristo let, njegovo življenje se je gibalo, četudi ne brez odpora v pravcih, ki so jih določali dedni sovražniki. Nekdanja slava in ideali nekdanjih borb so sicer še živeli v izrazoslovju dnevne politike, ki je pač često obnavljala spomin na davne čase svobode in neodvisnosti, v praksi pa so vse te lepe besede bile prazne. Narod se je oprijemal v svoji nesreči raznih po-tvorb, posegal je v svojem obupu po opojni časi romantike in sentimentalnosti, komaj še upajoč, da kdaj doseže izpolnitev svojih želja in teženj.
Ko pa je bil najvišji čas in je bila mera trpljenja češkega naroda dopolnjena, je iz naroda samega vstal mož, ki je s prepričevalno besedo in ostrim umom podiral predsodke, v katere je bilo Cehe zakovalo dvojno tuje gospod-stvo. Profesor Masarvk je propovedoval povratek k predbelogorskim idealom, vedoč, da bo mogoče samo na ta način zlomiti duhovni in fizični jarem, pod katerim so češke dežele stokale skoro tri stoletja. Štirideset let je T. G. Masarvk učil svoj narod z govorjeno in tiskano besedo, kot učitelj, kot poslanec, kot politik, kot učenjak. Navajal ga je k treznemu in realnemu delu, da bi se otresel zaduhlih sanj in posegel nazaj v davne vire svoie neizmerne sile. In zgodilo se je! Češkoslovaške države še ni bilo na nobenem zemljevidu, ko je bila nje zgradba že dovršena v dušah in srcih naroda. Na poziv se je okoli graditelja psiholoških in nravstvenih osnov ustvarjajoče se države zbral ves narod ter složno zastavil svoie sile. da izvojuie svoji ideološki tvorbi odgovarjajoče konkretno ogrodje.
Boj češkoslovaškega naroda je bil takisto nekaj občudovanja vrednega, kakor je bil občudovanja vreden voditelj, ki je odločal o načinu borbe. Masary-kova borba je bila borba uma s surovo materijo, borba pravice proti krutemu nasilju. Njegovo torišče ni bilo vojno polje, kjer se kretajo brezštevilni bataljoni, njegovo bojišče so bila srca omikanega sveta, ki so ostro reagirala na krivico, ki je bila prizadejana češkemu narodu in na nevredno nasilje, ki je še vedno tlačilo ta k soncu hrepeneči narod. Ali 'je bila tudi borba realnih dokazov:. epopeja češkoslovaških legionarjev je prepričala svet.
Ako pogledamo nazaj na one dni velikih odločitev, lahko samo ugotovimo dejstvo, da se Masaryk naenkrat pojavi kot pravi zastopnik in besednik svojega ljudstva in da je slednje naenkrat vse na njegovi strani, priznavajoč ga za voditelja svoje usode. O tem dejstvu ni niti formalnih sklepov, niti kandidatur, niti volitev. Po usodni povezanosti z narodom je T. G. Masaryk kakor od vekomaj za to važno dobo določeni vodja njegov in množice se slepo podvržejo njegovemu vodstvu.
Češki narod je v onih časih potreboval moža nadčloveškega poguma, moža, ki tvega vse. da kot glasnik naroda napove vojno na življenje in smrt stari velesili, s katere ohranitvijo kot potrebnega »faktorja ravnovesja« je še vedno računal zavezniški zapad. Toda Masarykova vojna napoved je bila vojna napoved nepremagljive Pravice in sreča je zapustila monarhijo, ki je tolikokrat zlorabljala prislovično naklonie-nost usode. Odslej se Dunaj in Budimpešta krčita v onemoglem srdu in mečeta prekletstva na slovanske upornike, prokletstva. ki so izgubila vso svojo udarno silo že davno, ker so jih Slovani čuli vedno, kadar so nrihaiali z upravičenimi zahtevami, sklicujoč se na svoje dobre službe mačehovski državi.
Masarvk je bil oni veliki sodnik, ki je monarhijo obsodil na smrt in ki ni miroval prej. dokler niso ostali zavezniki potrdili njegove sodbe in io tudi izvršili. Iz svojega slavnega eksila se je osvoboditelj naroda vrnil s častio suverena, dočim so norici nekdanje suverene oblasti zatonih' v ve?no porahlie-nje. iz katerega se le še od časa do čpsa oglašaio niihova brezpomembna imena. Sin kočiiaža. ki je kot tV.čan vnril svoje tuie gospodarje po češki zemlji, je po štiriletni borbi kot zmagovalec zasedel grad nekdanjih čeških krplW. odkoder so še nedavno odločali o če?vem narodu brez njega in proti niemM. To je v Inrii-darnih besedah dr. Hodže nomen dogodkov, ki so se izvršili v Srednii Fv-ropi. in na katerih je imel pokojnik tako velik delež.
Pokojišče velikega Osvoboditelja v Lanih je le začasno. Ves češkoslovaški narod si je edin v prepričanju, da je Masarvkovo mesto ob strani najslavnejših čeških vladarjev P?emysla Oto-karja, očeta domovine Karla IV. in Ju-
NAROD SE POSLAVLJA
OD PREZIDENTA OSVOBODITELJA
Mimo kataSalka prvega prezidenta češkoslovaške republike je do
včeraj deSiliralo okrog milijon ljudi
Praga, 20. septembra, br. Velika Matjaževa dvorana na Hradčanih, koder so nekoč kralji sprejemali svoje podložnike, se je zadnje dni pretvorila v svetišče, kamor romajo sto in sto tisoči, da se poslednjič poklonijo tvorcu svobodne češkoslovaške republike, prez:dentu Osvoboditelju T. G. Masarvku. Od sobote dopoldne dalje romajo na Hradčane nepregledne procesije. V dvojnih četverostopih se pomika ta reka ljudi mimo odra. Nocoj ob 21. bi morali po programu dvorano za občinstvo zapreti, toda na deset in deset tisoče liudi je še čakalo, da pridejo na vrsto Žito so defiliranje množ;c podališali še za par ur. Do nocoj se je v teku treh dni in dveh noči poklonilo pred odrom nad do! milijona ljudi.
Gore vencev
Ljubezen in spoštovanje, ki ga je užival pokojni Masaryk. dokazujejo tudi ne-številni venci, k; so jih položili na mrtvaški oder. Ob katafalku so položeni venci rajvišjih predstavnikov češkoslovaške republike, prezidenta vlade, natodnega predstavništva ter venci tujih državnih poglavarjev. Ostal; venci so razmeščeni po dvorani, hodnikih, stopnicah in ob vhodu. Toliko jih je, da skoraj drug drugega zakrivajo in jih ni mogoče prešteti. Posebno pozornost zbujajo venci iz inozemstva. Venec, k: ga je poslal rumunski kralj Karol. meri v premeru tn metre in je sestavljen izključno iz divno lepih rdečih rož. Veličasten venec je poslal tudi egiptski kralj Fa-ruk. Eden najlepših je venec angleškega kralja Jurija VI. Ogromen venec je poslal tud; prezident francoske republike Lebrun. Sestavljen je iz lovora in tiklam. Krasni so tudi venci grškega kralja, prezidenta poljske republike, jugoslovenske, francoske in bolivijske vlade. Venec, ki ga je položilo na oder sovjetsko poslaništvo, je v:sok skoraj tri metre. Sestavljen je z rumenih križan tem in rdečih rož Po'eg teh vencev so položile krasne vence tudi številna odposlanstva iz Češkoslovaške in iz inozemstva.
Poklonitev deputacij
Danes popoldne so se poklonile posmrtnim ostankom velikega državnika številne deputacije iz republike in iz inozemstva. Poleg številnih deputacj češkoslovaških mest in občin ter deželnih zborov je bila tudi velika deputacija češkoslovaške vojske, v kateri so bili poleg vrhovnega inšpektorja vojske generala Švrovega zastopani vsi vojaški čini in vsi rodovi vojske. Med inozemskimi deputacijami so bila oficielna odposlanstva posameznih držav, odposlanstvo Pariza, Beograda, Ljubljane, Zagreba in drugih mest. Posebno pokornost so zbujale zlasti sokolske deputacije a vseh slovanskih držav. Med njimi je bila tudi močna deputacija jugoslovenskega sokolstva pod vodstvom prvega podstarešine br. Gan-gla. V deputaciji so bili zastopn;ki vseh sokolskih žup iz Jugoslavije. Na oder so položil5 krasen venec. Ginljiva je bila poklonitev češkoslovaških legionarjev. S solznimi očmi so poljubjali državno zastavo, ki pokriva katafalk in se kleče poslavljali od svojega velikega voditelja in učitelja.
Žalne svečanosti po vsej republiki
Danes so se skoraj po vsej republiki vršile velike žalne svečanosti. V vseh večjih krajih so bila žalna zborovanja, pri katerih so sodelovale vse organizacije brez ozira na narodnost in polit:čno usmerjenost. Člani raznih društev so bili v krojih, po garnizijah pa je sodelovalo tudi vojaštvo. Mestna, okrajna in deželna zastopstva so imela posebne seje, na katerih so v spomin na prvega prezidenta republ;ke votirali milijonske zneske v dobrodelne riamene. Po večini je bila sklenjena graditev otroških domov, sirotišnic, bolnišnic, šol ;n sličnih ustanov, ki naj se pozne generacije spominjajo na velikega Tvorca svobodne Češkoslovaške.
Žalna šefa narodnega predstavništva
Popoldne sta imeli žalne seje obe zbornic* narodnega predstavništva. Poslanska zbornica se je sestala ob 15. Poleg vseh narodnih poslancev so bili navzoči tudi člani vlade, diplomatski zbor, odposlanstva tujih parlamentov in številno občinstvo. Predsednik poslanske zbornice dr. Maly-petr j-e ;mel spominski govor, v katerem je orisal delo pokojnega prezidenta Osvobodil elja. Naglasi] je, da hoče češkoslovaški parlament vedno čuvati njegovo oporoko in c.ostati zvest njegovim načelom: demokraciji, pravičnosti in resnici Ob 16. je b;la žalna seja senata. Tudi tej seji so pri-
rija Podjebradskega, kajti v njem je bil utelešen dobri genij naroda in domovine, kakor so ga predstavljali ti trije veliki kralji in ga verno predajali od rodu do rodu. V svobodni češki zemlji, v srcu države bo snival svoj večni sen božji bojevnik, ki ga je usoda izbrala, da zapiše na steno cesarskega dvorca svoj uničujoči mene-tekel in ki ga je Bog določil, da izpolni besede Libuši-nefa proročanstva.
Ko z bratskim češkoslovaškim narodom tužnih src spremljamo Jugosloveni prezidenta Osvoboditelja k zadnjemu počitku, nas globoko preveva zavest, da hodimo pot, ki je le začetek nesmrtnosti njegovega imena in duha.
sostvovali diplomati in drugi odličniki. Spominski govor je imel predsednik senata František Soukup. Po seji so se poslanci in senatorj5 poklonili pred mrtvaškim odrom.
Program pogrebnih svečanosti
Za jutrišnji pogreb so priprave končane. Danes popoldne so na prvem dvorišču na Hradčanih zgradili veliko tribuno, kjer se bodo jutri ob 10. pričele pogrebne svečanosti. Tu se bo poslovil od velikega pokojnika prezident republike dr. Beneš. Krsto bodo tu položili na visok katafalk na kraju, odkoder je najlepši razgled na Prago. Po govoru prezidenta republike bodo krsto položili na topovsko lafeto, nakar bo krenil pogrebni sprevod skozi mesto. V sprevodu bodo šli le oddelki vojske, legionarjev in Sokolstva ter poleg sorodnikov najvišji predstavniki države in tuja odposlanstva. Vse ostale delegacije društev in organizacij imajo določena svoja mesta po raznih delih mesta, koder bo šel sprevod. Pogrebni sprevod bo vodil generalni inšpektor češkoslovaške vojske armijski general Syrovi. V sprevodu bodo nosili vseh 140 praporjev češkoslovaške vojske. Legionarji bodo imeli svoje zgodovinske uniforme, v katerih so se borili na francoskih, ruskih in italijanskih bojiščih.
Za krsto bodo šli najprvo člani pokojnikove rodbine, nato pa gosti iz tujine, ki jih bo vodil prezident češkoslovaške republike dr. Beneš. Sprevod bo krenil mimo poslopja poslanske zbornice do poslopja mestne občine, kjer bo nekaj minut postal pred kapelico, v kateri počivajo ostanki češkoslovaškega Neznanega junaka.
Pogrebni sprevod se bo nato pomikal po ulicah starega mesta, nakar bo krenil pred narodno gledališče, ki je najvišja umetniška ustanova na češkoslovaškem. Sprevod pride nato na lepe in velike bulvare in krene čez Vaclavski trg na železniško postajo. To pot je pokojni Masaryk napravil v nasprotni smeri 21. decembra 1918, ko se je vrnil v domovino kot poglavar neodvisne češkoslovaške države.
Lafeta s posmrtnimi ostanki predsednika Osvoboditelja se bo uxavila pred Wilsono-vo postajo, člani rodbine, člani vlade in uradni gosti bodo obkolili krsto, nakar bodo voiaški oddelki defilirali. Po končanem mimohodu bodo krsto prenesli v poseben vlak, da jo prepelje v Lany. Na majhnem pokopališču v Laneh bodo krsto položili v grob soproge slavnega pokojnika, kakor je sam želel. Verske obrede bodo opravili duhovniki evangeljske cerkve čeških bratov v navzočnosti ožjega kroga rodbine in višjih oficirjev češkoslovaške voiske, ki odpotujejo v Lane s posebnim vlakom.
v Pragi so se zbrale nepregledne množice
že v soboto zvečer je bila češkoslovaška prestolnica prenapolnjena tako, da so oblasti v skrbeh, kako bo mogoče vse množice spraviti pod streho in prehraniti. Zato so izdale po radiju pozav, naj ljudje ne prihajajo več, marveč naj v počastitev spomina prezidenta Osvoboditelja prisostvujejo lokalnim žalnim svečanostim. Kljub temu dotok ljudi iz notranjosti države ni ponehal. Samo na VVilsonov kolodvor je v teku današnjega dne poleg ojačenih rednih vlakov prispelo še 100 posebnih vlakov. Na ulicah vlada nepopisna gneča, tako da se tramvajski in avtomobilski promet vzdržuje le z največjo težavo. Gostilne, kavarne in drugi lokali so odprti noč in dan, a vendar marsikdo danes ves dan dobiti ni mogel kaj toplega. Po hotelih je zaseden sleherni kotiček, a tudi sicer ni nobene družine v Pragi, ki ne bi imela na stanovanju po več sorodnikov in znancev, ki so prišli na pogrebne svečanosti. Sokolske in legionarske deputacije, ki so prispele v teku današnjega dne iz vseh delov države s posebnimi vlaki, so nastanjene po sokolskih domovih in vojašnicah, zasedene pa so tudi vse šole. še vedno pa prihajajo posebni vlaki in nove množice.
Milijon ljudi je deSiliralo mimo odra
Praga, '20. septembra, g. Mimohod množic mimo katafalka je trajal nccoj do 20. ure. Ko po dohod zaprli, je čakalo še vedno več deseltisoč ljudi. Računajo, da je od sobote dopoldne do nocoj defiliralo mimo katafalka okrog en milijon ljudi.
Ekshumacija Charlotte Masarykove
Praga, 20. septembra, g. Danes ob 9.15 so na pokopališču v Lanom ekshumirali zemljske ostanke pokojne soproga Masa-ryka Charlotte Masarykove. Zemeljske ostanke so prenesli v nov grob. Gospa Masarykova bo počivala na desni str: ni svojega soproga. Ekshumaciji je prisostvoval poslanik Jan Masaryk.
Slovenska delegacija na pogrebu
Praga, 20. septembra, d. Danes je prispela iz Ljubljane skupina delegatov izvršnega odbora Jč-lig iz Slovenije pod vodstvom profesorja Antona Ovna, ki zastopa hkratu tudi ljubljanski odbor lige. Akademski odsek Jč-lige tn akademsko društvo JNAD Jadran nastopa Vladimir Vari Nadalje so prišli v Prago kot delegatje slovenskih lig dr. Kac, dr. Perko, gospa Lajevčeva, Fettich in Tavčar, za Jugoslovensko unijo za zaščito dece v Ljubljani pa njen tajnik Vojko Jagodič.
Danes so se delegatje skupno z zastop-
niki osti?/lih lig Jugoslavije poklonili pred krsto pokojnega prezidenta iin se vpisali v knjigo za deputacijo. Nato jih je sprejel primator dr. Peter Zenkl. Delegate je vso pot spremljal generalni tajnik Jč-Mge v Pragi svetnik dr. Beringer. Za pogreb jim je bilo določeno častno mesto poleg praškega mestnega sveta.
Prenos pogrebnih svečanosti po radiu
Praga, 20. septembra g. Poleg češkoslovaških radiopostaj bodo prenašale jutrišnji pogreb pokojnega prezidenta Ma-saryka po svojih speakerjih radiio-družbe Jugoslavije, Belgije, Danske, Velike Britanije, Francije, Le tonske, Poljske, Ru-munije, in Švica. Švica bo prenc šala žalne svečanosti v nemškem jeziku po svoji postaji Sottens.
Komemoracija
v Ljubljani
Ljubljana. 20 septembra
Ob ogromni udeležbi zlasti mladine, ki občuduje v pokojnem Tomažu G. Masarvku eneea svo.Vh najsvetlejših vodnikov iz zmede današnjih dni. se je danes oih 18. vršila v filhairaonični dvorani na pol mi o Jugoslo-vensko-češkoslovaške lige svečana kome-morcwija za prezidentom- Osvoboditeljem. Množica je napolnila dvornno in mnogo »"-to ljudi je stalo zunaj na Kongresnem trgu, kjer je bil nameščen zvočnik. Dvorana je bila intimno lepo urejena za spominski večer. Na odru je stal kip T. G. Masarvka, ovenčan z zlatim lovorjevim vencem, s šopkom vrtnic in palmovo vejo. čez rastor nad njim pa je tekla črta belih in rdečih geor-gin in krizantem. rož. ki so bile velikfrniu prezidentu naj'ražje. V dvorani, kjer so bili zbrani predstavniki civilnih in vojnih oblasti, zastopniki univerze in odposlanci Sokolstva ter vseh pomembnih nacionalnih in kulturnih organizacij in korporacij je vladalo tužno svečano razpoloženje. Žalujočo češkoslovaško republiko je zastopal konzul inž. Minovsky z vseim osebjem konzulata in člani čsl. kolonije.
Spored je otvori] godalni orkester Filharmonije pod taktirko direktorja opere Poliča s pretresljivo Sukovo »Meditacijo na koral sv. Vaclava«, nato je predsednik JČL dr. Stare prednašal posmrtnico pesnika Jo-sefa Hore velikemu prezidentu v slovenskem prevodu. Bi] je turoben trenutek, ko se .je dvignila dvorana, da z dveminutnim molkom počasti Masa<rykov spomin. Tiho so se oglasile violine in po dvorani so zaplavali akordi pesmi »Kde domov moj«. Marsikatero oko se je orosilo.
Sledilo je dvoje točk iz Dvofakove »Sta-bat Mater«, duet za sopran in tenor, ki sta ga e toplim doživetjem odpela Ksenija Vi-davo'a in Svetozar Ba.novec, in pa šolo za alt, ki ga je podala Bernot-Golobova. Slovesnost. ki je napravila na vse navzočne najgloblji vtis, je zaključila češkoslovaška dTŽavna himna, ki jo je vsa dvorana poslušala 6toje.
Na vseučiliškem vrtu so člani akademskega odseka JČL priredili T. G. Masarvku preprost lep spominski oltarček e preziden-tovim poprsjem. kraj njega pa so oH nastopu mmka prižgali dvoje plamenic. Predstavniki JČL in zastopniki akademskega odseka so pred pričetkom komerroracije položili pred Masarjkov lik dva lepa venca iz domačega cvetja.
Na dan pogreba
Življenje je kot pravljica: Nekoč je živel grajski kočijaž, imel je sinka, bodrega, veselega, ime mu po domače je bilo Tomaž.
Kaj bo s teboj, ti sinko moj? Bila je mati vsa v skrbeh. A sinko nič! To je mladost! Veselje, vrisk in jok in smeh.
»Pa šel bi za kovača!« In je šeL Koval železo, kladivo vihtel, »Saj delo je prijetno«, je dejal, »morda pa kdaj še mojster bom postal.«
Pa prišel mimo tam učitelj je nekoč: »E, škoda te je dečko, hajd z menoj, ti boš učitelj! Lahko boš gospod! Ne boš trpel za kruh kot oče tvoj.
In šel je v šolo. In potem učit, na kmete šel je mladi selski rod. In zdelo se je — o moj Bog, kaj vse se ne zgodi — da bo zares gospod.
Pa ne, da drugi njemu služijo. O ne! On hotel je služiti vsem, ki željni bili so resnice in pravic, ki Bog enako jih dodelil je ljudem.
Odšel v visoke šole je Tomaž in pisal pismo materi domov: »Jaz pojdem v svet. Oh, dolga bo ta pot, podeli mi svoj sveti blagoslov!«
In šel je v svet, in v srcu mati, dom... »O domovina! Tebi daroval bi rad vse, kar prinesel iz sveta s seboj, in kar imam, glej, neizmerno sem bogati
Tako delil je domovini dar na dar, mladini v zmotah kazal pravo pot: »Ne veruj laži, vari se prevar, resnico išči, brani jo povsod!«
In zrušil se je v razvalinah svet, in vstal iz njih je premlajen junak, in drugi, tretji: Hej kovač — Tomaž! Resnica zmagala je z nami boj težak.
Ti vladaj nam! In slavnostno zapeli so zvonovi s Hradčanov, na prestol kraljev čeških stopal je Tomaž, ki ga rodil je skromni kmečki krov.
In zdaj odplaval v večnotajni svet je vseobjemajoči svetli duh njegov in zro za njim, za velikim voditeljem osvoboditeljem oči udanih hčer, sinov.
Življenje včasih res je pravljica, a vedno ne, je tudi trdi boj. In v boj za pravdo šel je naš Tomaž. Boril se je za bedni, vredni narod svoj.
»A kdo je tam, ki šel bi z menoj rad? Mladina z juga? Z roko v roki brat! Pozdravljeni! Razbijmo stari svet laži! In hajd v razore novo sev se jat!
In vsi so šli. Pa je nastal vihar, ki hujšega še ni doživel svet... In klical je Tomaž: Naprej, kdor je
bojevnik naš!
Sedaj je čas, da pade laž, sedaj ali nikdar!
Življenje res je kakor pravljica — ko plava v slavi narodni junak, toda mladino je učil Tomaž:	<
»Le delo, boj nas vodita do zmag!«
In mnogi šli so z njim na isto pot iskat resnice, za pravice se borit in za svobodo vsem zatiranim !... Boriil so se, padali... Daruj jim sveti
mir Gospod, krog čel jim venec zmage je ovit, in vsem in Njemu: Slava njim!
Dr. Ivan Lah
Japonci napovedujejo
uničenje Nankinga
Z močnimi letalskimi eskadrilami nameravajo mesto
popolnoma razdejati
Šanghaj, 20. septembra, g. Vrhovni poveljnik japonskih čet pred Šanghajem je sporočil inozemskim konzulom v Nankin-gu, da boto jutri močne eskadrile japonskih bombnikov skušale popolnoma uničiti kitajsko glavno mesto Nanking. Japonsko vrhovno poveljstvo priporoča inozemskim ladjam, zasidranim pred Nankingom, naj se zasidrajo izven področja nevarnosti na reki Jangce. Letalski napad bo izveden brez ponovnega svarila.
Po japonskem opozorilu poslani št ve m v šanghaju in Nankingu, naj poskrbe za odhod tujih državljanov iz Nankinga in okolice, bi morali vsi tujci odpotovati iz Nankinga po določenih potih, ki jih japonska letala ne bodo bombardirala. Nota pravi nadalje, da hoče japonsko vrhovno poveljstvo razširiti svojo vojaško akcijo na Nanking in širšo okolico kot središče odpora proti Japonski. Zato so bile v Nankingu nemudoma dovršene poslednje priprave za čim izdatnejšo obrambo mesta.
Že včeraj je 46 japonskih letal napadlo Nanking. Proti njim se je z tamkajšnjega letališča dvignilo 17 kitajskih lovskih letal. Po hudi borbi, v kateri so domačim letalom pomagale tudi protiletalske baterije, je bilo sestreljenih 6 letal, štiri japonska in dve kitajski, že pol ure kasneje se je pojavila nad Nankingom nova eskadra japonskih letal z matičnih ladij na Jang-cegjangu. Tedaj sta bili sestreljeni dve japonski letali, dve drugi pa prisiljeni, da sta pristali na nekem polju.
Davi se je nad Nankingom zopet pojavila velika eskadra japonskih bomnlkov z
matičnih ladij pred Šanghajem. Ljudje so pričeli v paničnem strahu zapušati svoje domove in bežati po ulicah. Japonske bombe so porušile okrog 100 poslopij. Mnogo hiš je pogorelo. Več bomb je udarilo sredi množic. Po dosedanjih informacijah je bilo 500 civilistov ubitih. Povzročena škoda je ogromna.
NJ. Vel. kraljica m beograjskem sejmu
B?ograd, 20. septembra. AA. Danes popoldne je obiskala prvi mednarodni sejem v Beogradu Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame ge. Ele Hadžičeve, pribočnika Nj. Vel. kraljice polkovnika Pogačnika in dvornega maršala Col-ak An-tiča. Pred pavMjonom jo je sprejela večja množica z vzkliki; živela naša kraljica Marija! Živel kralj Peter II. Nj. Vel. kraljica si je podrobno ogledala posamezne paviljone. Povsod so jo obiskovalci toplo pozdravljali. Po enournem ogledu sejma se je Nj. Vel. kraljica vrnila na dvor. Tudi pri odhodu jo je množica navdušeno po7d'av-Ijala.
H ussolisti bo prišel
v Berlin 27« t. m«
Berlin, 20. septembra. AA. Propagandni minister Gobbels je izdal proglas, v katerem obvešča berlinsko prebivalstvo, da bo jrispel predsednik italijanske vlade Mueeo-27. t m. v Berlin,
pri«] lini
»JUTRO« Si '220
2
ToreE 21. IX. 1937.
Huda »vojna napetost" „
ob naših Gorjancih
Ob novi »državni meji" se oba mejaša mrzlično pripravljata „za vsak slučaj" — Prvo poročilo z manevrov
i
Novo mesto, 20. septembra.
Od včeraj teče od Zagreba preko Gorjancev in Delnic tja do morja novo zamišljena »državna« meja, ki deli to ozemlje v dve »državi«, severno in južno. Med obema »državama« je nastopilo zaradi nekih sporov« težko stanje«. Negotovost narašča od dne do dne. Diplomati se neumorno trudijo, da preprečijo vojno. Cujejo se celo glasovi, da bo sklicano izredno zasedanje Društva narodov, ki se bo pečalo samo s sporom med severno in južno »državo«. Tudi vladi obeh »držav« zatrjujeta svojo miroljubnost, med tem pa se pripravljata njuni vojski za vsako eventualnosrt.
Obmejne straže ob »meji«, ki teče po razvodnici Gorjancev, so bile na obeh straneh močno ojačene s pritegnitvijo vsega razpoložljivega orožništva, finančnih stražnikov, gozdarjev in obmejnih rezervistov. Obe vojski, severna in južna, zbirata že od 15. t. m. svoje čete, kakih 30 km daleč od meje na terenu med Kočevjem in Belo Cerkvijo pri Novem mestu v severni državi ter med Srbskimi Moravicami in Karlov-cem v južni državi. Koncentracija čet se izvršuje kljub izredno slabemu vremenu zadnjih dni z brezhibno točnostjo. Vsi transporti se razvijajo normalno in v največjem redu.
Kljub dežju dobre volje
Na potu iz Ljubljane proti Novemu mestu smo prehiteli naše planince, ki so prehodili vso dolgo pot od Ljubljane pa do svojega koncentracijskega terena peš v dolgih napornih marših. Kljub dežju, ki jih je močil skoro ves dan, so bili planinci dobro razpoloženi in so živahno prepevali. Pri tej priliki so se zopet obnesle njihove prikladne uniforme s pelerinami in kapucami.
Prav tako dobro so bili razpoloženi naši Ljubljančani od Triglavskega polka, ki so že od sobote opoldne na maršu iz Ljubljane. Naporna pot se fantom prav nič ne pozna. Odlično se ne drži le aktivna vojska, temveč tudi »stara vojska«, naši rezervisti, ki prav nič ne zaostajajo za svojimi aktivnimi tovariši. Med njimi je mnogo znanih obrazov, saj so rezervisti skoro sami možje in fanti iz ljubljanskega vojnega okrožja. Razpoloženje med njimi je odlično. Vreme jim prav nič ne kali humorja, vsi so junaško prenesli težave dolgega pohoda.
Vojaki in oficirji ne morejo prehvaliti ljubeznivosti in gostoljubnosti Dolenjcev. Korakajoče polke in bataljone so povsod pozdravljali špalirji ljudstva, tako da se je izpremenil pohod naše vojske od Ljubljane proti dolenjski metropoli v pravcato triumfalno pot. Posebno prisrčno so povsod sprejemali planince.
Preskrba s hrano in vodo
Odziv rezervistov na vpoklic k orožnim vajam je presegel najbolj optimistična pričakovanja. Rezervisti iz savske in dravske banovine tvorijo glavno moč severne in južne vojske. Prehrana funkcionira odlično. V polnem delu so že vse baze za prehrano pri posameznih edinicah. Zadovoljivo je bilo rešeno tudi težavno vprašanje preskrbe z, v-odo. Organizirane so cele kolone avtomobilov, ki noč in dan prevažajo vodo na postojanke, kjer se zbirajo čete in kjer primanjkuje zdrave pitne vode.
Naši železničarji kot »šesta armija"
življenje na ozemlju bodoče »fronte« postaja čedalje bolj živahno. Prevoz glavnega števila pri operacijah vpoštev prihajajočih čet ?e vrši po železnicah, ker so peš prikorakale samo čete ljubljanske posadke, železnice funkcionirajo odlično. Vlak za vlakom vozi točno in v redu, čeprav vzdržuje tudi normalni potniški in tovorni promet. Naši železničarji so tudi to pot pokazali, da nimajo zaman naziva 3-šeste jugoslovenske armije«. Na desetti-soče vojakov je bilo pripeljanih v dolgih vlakih na razne postaje brez vsakršnega incidenta. Mnenje vseh merodajnili faktorjev je, da so se železničarji to pot znova odlično izkazali, in sicer vsi. od vodilnega uradnika da zavirača in kretni-čarja. Koliki so napori naših železničarjev in njihove zasluge, je mogoče presoditi po tem, če pomislimo, da so Nemci pri sličnih manevrih ustavili ves tovorni in osebni promet
Naša vojska je že doslej izredno cenila naše železničarje, potek zbiranja čet pri velikih koipskih manevrih pa je to spoštovanje in priznanje znova potrdil in ojačil. S posebnim priznanjem pa govore najvišji dostojanstveniki zlasti o delu in požrtvovalnosti slovenskih železničarjev, ki so te dni dokazali, da morata država in vojska računati z njimi v vsakem primeru.
Križem kražem med „rdečimi"
Danes dopoldne smo se odpeljali na ozemlje, kjer se zbira severna vojska (rdeča) pod poveljstvom armijskega generala Pantelija Jurišiča, komandanta zagrebške armije, dočim bomo jutri obiskali južno vojsko pod poveljstvom armijskega generala Bogoljuba Iliča, našega dobrega znanca iz časov, ko je vodil v Ljubljani dravsko divizijo.
V propozicijah manevrov je zamišljeno, da je na severni strani na ozemlju med Snežnikom in Mariborom zbran in osem armij. Izmed teh je efektivno na severni strani seveda le četrta armija, dočim so ostale samo zamišljene. Sestava severne vojske, število divizij, polkov, topništva in konjenice nista znana. Znano je sarno, da je zelo okretna in oskrbljena z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami ter orožjem.
Na novomeški železniški postaji vlada živahno vrvenje. Prihajajo in odhajajo neprestano dolgi vlaki, natovorjeni z vsemi mogočimi potrebščinami. Promet urejujejo železničarji skupno s posebno železniško vojaško komando. Transporti čet prihajajo samo ponoči, da bi normalni promet ostal čim bolj neoviran in da se hkratu ne bi omogočilo sovražnikovim vohunom dognati število vojske, ki se pripravlja na borbo.
V okolici Novega mesta srno dobili novinarji potrebni bencin za naš avtobus in prejeli šajkače. Vsi stojimo pod povelj--
stvom starih znancev še izza časa z manevrov pri Brčkem, simpatičnih kapeta-nov gg. Bogoljuba VUkoviča in žarka Todo-roviča, ki se trudita, da nas čdmbolje seznanita s poslovanjem ogromne vojne ma-šinerije.
Pokrajina brez civilistov
Napotimo se v okolico Novega mesta. Po cesti drve veliki vojaški tovorni avtomobili, se vlečejo dolge tremske kolone in stopicajo bosanski konjiči, obloženi s težkimi bremeni. Na razpotjih so postavljene vojaške table z označbami krajev, ka-* mor je mogoče priti po eni ali drugi poti. v tem predelu naše ožje domovine je danes uniforma naše vojsike docela potisnila v ozadje civilno obleko in ljudi. Pred hišami stoje samo žene in otroci in nss veselo pozdravljajo. Nebo je oblačno in lije kakor iz škafa. V uteho nam je le, da. je na severu jasno in da drve oblaki od severa proti jugu. Obeta se bolje vreme.
Pešpolk na pohodu
Naš avtobus poka, rohni in škriplje, da je joj. Vsak trenutek misliš, da se bo ustavil pa le izvozi. Ob cesti stoje otroci in nas veselo pozdravljajo. Vsi so srečni in zadovoljni, saj imajo te dni priliko videti več kot dovolj zanimivosti.
Kakšnih 15 km od Novega mesta emo dohiteli prvo kolono pehote na maršu. Kakor nepregledna veriga se vi jejo po beli cesti čete, bataljoni v polni bojni opremi, v novih uniformah, z novim orožjem in s čeladami na glavah. Oficirji imajo namesto sabelj le bajonete.
Ustavimo se pri enem izmed bataljonov celjskega pešpolka. Dež samo še rosi. Moštvo je ravno pri postavljanju šotorov. Vse čete in bataljoni se razmeščajo po sadovnjakih, da so čim bolj varni pred sovražnimi letali. Preko šotorov polagajo zelene veje, da šotorov skoraj ni mogoče opaziti. Vojaki tega bataljona so večinoma rezervisti, možje in fantje iz Savinjske doline. Pri postavljanju šotorov ne gre brez sočnega slo venskega »hudiča«, ki ga je slišati od vseh strani in to tako glasno, da so v njem docela utonile sicer v vojski obligatne južnejše »udarnice« pri izražanju trenutnega razpoloženja.
Pri artiljeristih
Na nadaljnji poti nam zastavi pot ljubljanski artiljeriski polk, katerega grmeče drdranje smo culi že par kilometrov prej. Počasi se pomikajo po ozki poljski poti moderne baterije našega poljskega topništva. Vsi topovi so najmodernejše konstrukcije. Predvsem nesejo še enkrat tako daleč kakor stari srbski Ln avstrijski topovi med svetovno vojno. Sleherni se lahko uporablja tudi za borbo proti letalom ali pa za borbo v planinah. Večino topničarjev tvorijo rezervisti iz Hrvatske.
Med peki in mesarji
Naš kapetan Vukovič nas tira naprej. Ustavimo se pred prehranjevalno bazo neke brigade. Zavozili smo z našim tramvajem skoraj v njeno sredo in vendar je skoraj, nismo niti opazili. Tako previdno so se ekrili kuharji, peki in mesarji. Po prehranjevalni bazi nas vodi ljubeznjivi kapetan, Slovenec, ki nam je razkazal ves ustroj poslovanja baze, kako skrbi za želodčni blagor tisočev in tisočev. V petih šotorih mesijo, gnetejo testo, usajajo hlebce in pečejo kruh, po 12.000 kosov na dan. Posel gre naglo izpod rok, noč in dan. Vsa okoljca diši po sveže pečenem kruhu, ki je naložen po lesenih policah ogromnega šotorskega skladišča.
Pri planincih
Iz prehranjevalne baze emo se napotili h komandantu planinske brigade polkovniku Markulju, ki nas je v družbi svojih štabnih oficirjev kar najbolj gostoljubno sprejel. V razgovoru z njim smo se ša bolj prepričali, da postajajo naši planinci kot najmlajša panoga naše vojske, njen najelitnejši del, ki se že danes lahko mirne duše bori za prvenstvo s sličnimi edinicami v drugih državah, kjer imajo planinci že stare tradicije. Med našimi planinci so pa tudi kaveljni! Ne samo ribniški Janez, ki je do zadnjega moža pripeljal svojo četo peš iz Ljubljane skozi vse nalive na spodnji konec Dolenjske, nego tudi naši olimpijci in naši planinski plezalci, iz katerih je sestavljena najelitnejša četa naše vojske, planinska izvidniška četa. Pred njo ni varna nobena stena naših alp, pa jim bodo Gorjanci kar igrača.
Nevidna četa
Po obisku vojne bolnice, v kateri pa so samo štirje bolniki in še med njimi dva, katerima so izrezali mandeljenas je polkov-ni Markulj poredno pozval naj mu pokažemo, kje leži četa štaba s 100 vojaki in 30 konji. Da nam olajša iskanje, je dejal, da nobeden ni oddaljen od vas več ko 50 korakov. Ozrli smo se okrog in opazili vsega tri vojake, ki so lupili krompir. Pred nami je bilo samo veliko skladišče desk in brun neke žage. Šele ko smo stopili prav med deske, se nam pe posvetilo. Vsi so bili skriti med deskami in tako spretno kamuflira-ni. da jih nikakor ni bilo mogoče izslediti.
V slovo nam je ljubeznjivi polkovnik Mar kulj pripravil še prijetno presenečenje. Priznana godba naših Škofjeločanov je zaigra la svoj planinski marš in še par komadov povrh.
V Črnomlju
Med veselim pozdravljanjem in najboljšim razpoloženjem smo ee odpeljali proti Črnomlju, kjer je nastanjen štab voditelja manevrov, armijskega generala Milovanovi-ča, predsednika vojnega sveta. Ustavi'i smo se pred glavnim stanom in opazovali vrveče življenje, ker so bili voditelj manevrov in njegovi štabni oficirji še na terenu. Neprestano so prihajali ordonančni oficirji z avtomobili, motorji, na kolesih in na konjih Kmalu se je pripeljal tudi general Milovano»ič. Prisrčno smo se pozdravili z njim. Želel nam je dobrodošlico in izrazil nam j* svoie veliko zadovoljstvo nad dosedanjim potekom vojnih vaj.
Prihod italijanske delegacije
Zagreb, 20. septembra, v. V Zagreb, kjer
se bodo zbrale tik pričetkom glavnih vojnih vaj vse tuje vojaške misije, je nocoj ob 17.30 prispela italijanska delegacija pod vodstvom armijskega generala Guilleta. V delegaciji so še divizij&ki general Gamerra, brigadni general Pagno. polkovniki Bpran-di, Baccari, Kelln^r, ter kapetana Manne-rini in Pracchia. Že na meji so delegacijo sprejeli general Zivkovič ter polkovnika Miljkovič in ftketič. ki so ji bili dodeljeni kot stalni spremljevalci.
Zagrebška postaja je okrašena 8 francoskimi. češkoslovaškimi, turškimi, nimunski-mi, grškimi in italijanskimi zastavami. Pri sprejemu je sodelovala častna četa podofi-oirske šole z vojaško goiiibo in" zastavo 35. pešpolka. Goste so sprejeli načelnik glavnega generalnega štaha armijfcki general Mi-ljutin Nedič. nje<rov prvi pomočnik general Bodi in več drugih generalov in general-štahnih oficirjev. Jutri dnpoldne se pripelje v Zagreb še italijanski državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani. Italijanska vojaška misija si je popoldne o<rle-dala Zagreb. Nastanila se je v hotelu »Es-planade«. Jutri opoldne se odpelje v področje manevrov.
Turška delegacija v Splitu
Split, 20. septembra, o. Danes popolne ob 16. se je pripeljala z rušilcem »Ada-tepe« turška vojaška delegacija, ki se bo udeležila velikih koipskih manevrov. Delegacijo vodi šef turškega generalnega štaba maršal Fevzik čakmak. V delegaciji so še štirje višji oficirji turške vojske. Na poti v Split jo je spremljal naš vojni ataše v Ankari polkovnik Rakočevič. V Splitu je bila turška vojaška delegacija sprejeta zelo svečano. Četa mornarjev ji je izkazala vojaške časti. Mornariška godba je ob njenem prihodu intonirala turško in nato jugoslovensko himno.
General Gamelin na potu
Pariz, 20. septembra. A A. Načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin, je odpotoval v Jugoslavijo, da se udeleži manevrov jugoslovenske vojske. Po končanih manevrih pojde general Gamelin v Beograd, kjer ostane nekaj dni, nato se bo pa napotil v Rumunijo na manevre rumunske vojske.
Beležke
Okrog sporazuma
Kakor nam javljajo iz Beograda, je bilo včeraj dovršeno besedilo protokola o sporazumu beograjske združene opozicije z dr. Mačkom. Voditelji opozicije bodo protokol menda danes podpisali, nakar bodo delegati združene opoz;cije odpoto*»'ali v Rogaško Slatino, da ga predložijo v podpis tudi dr. Mačku.
V	Rogaški Slatini se je včeraj mudil pri dr. Mačku dr. Trumbič, ki je ž njim razpravljal o novem položaju.
Znani zemljoradniški prvak Čeda Koka-nov;č je v nedeljo na shodu v Rakeliču v vrbaski banovini poudarjal, da v novem sporazumu ni niti besedice o federaciji, temveč gre le zato, da si narod s tajnimi volitvami svobodno izvoli novo Narodno skupščino, ki bo šele pričela razpravljati o novi uredbi države.
V	Beogradu se je včeraj vršila konferenca onih članov glavnega vodstva bivše SDS, ki so se nedavno odcepili od gg. Vil-derja in Krizmana. Glavni govornik je bil Voja Mikov:č, ki je napadal zagrebško vodstvo bivše SDS češ, da je izvršilo izdajstvo strankinega programa, ki sloni na ideji narodnecra edinstva. Naglasil je, da disi-denti SDS ponujajo roko onim, k:. hočejo braniti državno in narodno edinstvo. V tem smislu je bila sprejeta tudi posebna resolucija in je bil izvoljen ožji akcijski odbor.
Mladinska organizacija JNS za kranjski srez
Pred dobrimi 14 dnevi je sre6ka organizacija JNS v Kranju sklicala prvi sestanek za razgovor o ustanovitvi mladinske sreske organizacije. Na krasni banovinski manifestaciji omladine JNS v Ljubljani je bilo prisotnih že lepo število mladih somišljenikov tudi iz kranjskega sreza. Vrnili so se v domače otbčine polni navdušenja in borbenosti in tako 6e je že pretekli četrtek ustanovila mladinska organizacija JNS tudi za kranjski srez. V stranski dvorani Narodnega doma v Kranju se je zbralo nad 100 zastopnikov nacionalne mladine iz vseh krajev sreza. Zborovanje je otvoril preizkušeni nacionalni borec bivši dolgoletni kranjski župan g. Ciril Pire. predsednik sreske organizacije JNS. Mladina je sivolasemu idealistu priredila prisrčne ovacije. V imenu banovinskega odbora OJNS sta govorila njegov predsednik inž. Rus in dr. Alujevič. ki sta orisala idejne in delovne smernice nacionalne mladine.
Pri volitvah je bil izvoljen prvi redni odbor mladinske organizacije JNS za kranjki srez. V odboru so zastopniki vseh občin, predsednik je Tavčar, tajnik pa Grčman.
Po izvolitvi odbora je nar. posl. Milan Mravlje orisal današnji politični položaj in posebej razpravljal še o razmerah v kranjskem srezu. Z napeto pozornostjo in ponovnim viharnim odobravanjem eo ga pordu-šaJi mladi zborovalci. Ko je predsedujoči zaključil zborovanje, je iz grl vseh prisotnih kar sama prikipela himna »Hej Slovani«. Zadovoljni, okrepljeni v svoji volji in mladi borbenosti so se fantje mirno razšli.
Prosvetni tabor v Ptuju
V	nedeljo je bil v Ptuju takozvani katoliški prosvetni tabor. Kakor je pri takih prireditvah v zadnjem času že navada, so tudi za Ptuj sestavili program iz treh delov: cerkvenega, političnega in zabavnega. Prireditelji pripisujejo ptujski svečanosti prav poseben pomen. »Slovenec« pravi, da pomenja »triumf slovenskih fantov in deklet telovadcev, katerim je zopet dovoljena svoboda udejstvovanja«. Kot dokaz navaja, da je pred »fanti«, ki so bili deloma v znanih novih } '. '" ' V uniformah, govoril minister dr. Rogič, vodja omladine JRZ, kot »vrhovni predstavnik državne uprave za telesno vzgojo« in da je poudarjal, da se nahaja med svojimi.
Minister dr. Krek je izjavil, da »nobena telesnovzgojna organizacija ne sme imeti večjih pravic, kakor jih imamo mi«. Te besede se ne morejo tolmačiti drugače, ka-, kor napoved, da bo spremenjen zakon a
I Kjuseivanov
v Beogradu
Beograd, 20. septembra. AA. Ob 7.26 je potoval skozi Beograd na svojem povratku iz Ženeve bolgarski min. predsednik Kju-seivanov. Na postaji so ga pozdravili namestnik predsednika vlade dr. Korošec, naš poslanik v Sofiji Memčilo Ju riši 6, načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu Miloje Smiljanič ter bolgarski odpravnik poslov dr. Kirsjakov z osebjem poslaništva. Dr. Korošec je porabil Kjuseivanova v dvor no čakalnico, kjer so ostali v razgovoru do odhoda vlaka. Ob odhodu v Ženevo je bilo dogovorjeno, da se bo Kjuseivanov ob svojem povratku ustavil v Beogradu en dan zaradi pogreba prezidenta Masarvka pa je Stojadinovičem, njegov odhod v Prago zaradi pogreba prezidenta Masaryka pa sta preprečil ta sestanek.
Odlikovanje
Beograd, 20. septembra. AA. Na predlog m;nistra za socialno politiko so odlikovani z redom sv. Save 4. stopnje okrajni zdravniki dr. Julij Polec v Kamniku, dr. Vladimir Vrečko v Ptuju in dr. Drago Vidmar v Krškem. Z redom sv. Save 3. stopnje je odlikovan upravni ravnatelj in glavni zastopnik Jadranske zavarovalnice v Jugoslaviji Josip Karfunkl.
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. IIL.1937
Odklonjena izvolitev
Španije v svet DN
Tudi kandidatura Turčije je bila odklonjena, ker ni dobila potrebnih dveh tretjin glasov
ženeva, 20. septembra. AA. Današnji plenarni seji skupščine Društva narodov je predsedoval Aga Kan. Šlo je za ponovno izvolitev Španije in Turčije v svet Društva narodov, ker sta njuna mandata potekla. Izpraznjeno je tudi mesto čila. Svoje kandidature so prijavili Peru, Iran, Španija in Turčija. Glasovali so po abecednem redu držav.
Španija ni mogla dobiti potrebnih dveh tretjin izmed 52 glasov. Zanjo je glasovalo samo 23 delegatov, potrebnih pa je bilo najmanj 32 glasov, španski neuspeh tolmačijo kot željo večine članic Društva narodov, da v španskem sporu ne zavzamejo odkritega stališča.
Po glasovanju o kandidaturi Španije so glasovali o ponovni izvolitvi Turčije v svet Društva narodov, pa tudi Turčija ni mogla dobiti potrebnih dveh tretjin glasov, ker j« zanjo glasovalo le 25 držav.
Predsednik Aga Kan je po razglasitvi izida prekinil sejo, da se posvetuje s tovariši, ali naj bo popoldne glasovanje o kandidaturah Irana in Peruja ali pa bi kazalo po odklonitvi turške in španske kandidature počakati, na prijavo kake nove kandidature. Sklenili so, naj bo popoldne glasovanje o dveh izmed treh izpraznjenih mest v svetu Društva narodov.
Ob 11.55 se je začela razprava o glavnem poročilu o delu Društva narodov v lanskem letu.
Iran in Peru izvoljena v svet DN
Skupščina Društva narodov je popoldne izvolila v svet Društva narodov na mesto Turčije in Cila, ki jima je potekel mandat, Iran z 48, Peru pa s 46 glasovi. Njun mandat bo trajal tri leta.
Izvolitev člana sveta Društva narodov na mesto republikanske Španije bo v skladu s poslovnikom skupščine šele čez 48 ur. Kandidati za to mesto so Belgija, Avstrija in Madžarska.
Sokolsivu, ki je bil uveljavljen pod živko-vič-Koroščevo vlado in ki daje članom Sokola razne olajšave, med drugim tudi v vojaški službi. Iz poročil v »Slovencu« se da sklepati, da je dal slično izjavo tudi minister dr. Rogič, ker pravi »Slovenec«, da je bil deležen v Ptuju »mogočnih manifestacij slovenskih fantov in deklet« v zahvalo, da »jim je zagotovil enakopravnost z drugimi telesnovzgojnimi organizacijami«. Še to je izjavil g. Krek, da je zveza fantovskih odsekov, ki ji načeljuje predsednik nekdanjega Orla odvetnik dr. Zitko, »po par mesecih dela tako dovršena organizacija, da ji gre v vsakem oziru prvo mesto«.
Kakor dalje poroča »Slovenec«, je bilo v Ptuju zbranih »okrog 200« fantov v krojih. Splošno udeležbo na taboru pa cenijo prireditelji zelo visoko in objavljajo, da je bilo v dopoldanskem sprevodu poleg teh 200 fantov še 4800 drugih ljudi. Kako znajo slovenčevci šteti, je naši javnosti že dovolj mano. Radi pa verjamemo, da se je k maši zbralo mnogo ljudi, saj škofovska maša in-še na prostem tudi za Ptuj in okolico ni vsakdanja stvar. Popoldansko prireditev, katere glavna točka je bila telovadba, je oviral dež, tako da je izpadla bolj skromno.
Ljubljanski radio na dan Masarykovega pogreba
Ljubljanska radijska postaja ima vse te dmi posebno vesele programe. Ko je na d)3m smrti predsednika Osvoboditelja javila tužno novico ae je hitro podvizala, da za njo zasvira svoje fox in druge trote, seveda z nemškimi teksti. Ves teden so bili naši radijski mojstri razpoloženi, kakor redko kedaj. Včeraj je ljubljanski ra-rio prenašal iz fillrarmonične dvorane komorno raci jo za Masarykom. Komaj je dočakal konca im smuk, že je bdla poskočna koračnica pod gramofonsko iglo ... Danes ima naš radio posebno izbran program: ob 10.15 bo prenašal (vendarle!) pogrebne svečanosti iz Prage, nato pa tolažil svoje poslušalce od 12 do 14 s Holz-hackermarschl in podobno »lahko glasbo«. Večerni ljubljanski radioprogram na dan največje žalosti češkoslovaškega naroda, s katerim je v teh bridkih urah tesno združen tudi naš jugoslovenski rod, se prične danes ob 18. z res prigodnim » šram-lom po domače«. Nato bomo čuli ob 19. spominski govor g- ministra Korošca, ki mu sledi »10 minut zabave«! Večer bo zaključila »plesna glasba«, ki nam omogoči za vrši ti dan s tangom in morda celo z enim izmed naših najboljših narodnih plesov šusterpolka ali mazolinom.
Kaj naj napišemo kot komentar? Kar bi hoteli, ne smemo, in kar smerno, to nočemo.
Po izvolitvi je govoril delegat Mehike', ki je opozarjal na čimdalje večjo nevarnost sedanjega stanja. Mehika izkazuje zakoniti španski vladi vso moralno in gmotno pomoč, ker smatra, da je to njena dolžnost. Nato je govoril o politiki nevme-šavanja, ki da je v celoti propadla. Mehiška vlada priznava pravico naroda, da sam odloča o sebi. Mnenja je, da spada napad, čegar žrtev je sedaj Španija, pod razsodbo Društva narodov, ker bi morali zadevo urediti brez vsake druge pomoči. Glede zadnjih ukrepov proti pobijanju gu-sarstva na Sredozemskem morju obžaluje mehiška vlada, da niso nastali v okviru Društva narodov in da je španska vlada izločena iz tega dogovora.
Kitajsko japonski spor pred svetom DN
Ženeva, 20. septembra. AA. V torek se bo zopet sestal svet Društva narodov. Na seji bodo razpravljali o kitajski spomenici, ki jo je proučil posvetovalni odbor, ustanovljen že 1. 1933. kakor trdijo, bodo v torek sklepali, ali naj se Kitajska in Japonska pozoveta k sodelovanju v tem odboru. Morda bodo j>ovabili k sodelovanju tudi Nemčijo, čeprav ni več članica Društva narodov. V posvetovalnem odboru je doslej sodeloval tudi zastopnik Zedinjenih držav in vse kaže, da bo ameriška vlada odredila, naj njen zastopnik ostane v tem odboru še nadalje vsaj kot opazovalec.
Schuschnigg napoveduje novo avstrijsko ustavo
Dunaj, 20. septembra. AA. Zvezni kance-lar dr. Schuschnigg je imel v Inomostu velik govor, v katerem je poudarjal, da bo neomajno vztrajal na svoji dosedanji politiki. Razen tega je napovedal novo avstrijsko ustavo, ki jo bodo proglasili 1. 1938 Na kraju je izjavil, da je s 1. februarjem 1937 ustavil nadaljnje sprejemanje članom v domovinsko fronto.
„Mandžurski junak" zopet na delu
Sanghaj. 20. septembra. AA. Kitajski listi poročajo, da je odšel v Mandžurijo general Macansan, ki je leta 1932. s svojim junaškim nastopom proti japonskemu prodiranju zaslužil ime mandžurskega narodnega junaka. General Macansan, namerava zanetiti novo vstajo Kitajcev v Mandžuriji. Upa, da bo v ta namen zbral najmanj 100.000 oboroženih mož.
Požar v Zagrebu
Zagreb, 20. septembra, o. Nocoj okrog 18, ure je v Frankopanski ulici nenadoma nastal požar. Kmalu se je izvedelo, da gori skladišče knjig in časopisov uredništva »Danice«, ki ima v velikem poslopju sredi te ulice svojo redakcijo, tiskarno in na njegovem podstrešju tudi velik knjižni in časopisni arhiv. V poslopju je nastanjenih tudi mnogo strank, med katerimi je nastala strašna panika. Direktor tvrdke »Maruzzi« Heineld je poskusil s svojega stanovanja odnesti nekaj stvari, a se je pr^d pragom stanovanja onesveščen zgrudil. Zadela ga je kap. Že med potjo v bolnišnico je umrl. Tudi mnogo žensk se je onesvestilo. Ženo urednika »Danice« Štefanijo Matošičevo so morali naglo prepeljati v ix)lni.šnieo.
Gaisiloeim je uspelo požar pogasiti v dobri uri. Policijske oblasti so uvedle preiskavo.
»Danica« je frank o viko glasilo, ki v zadnjem času ostro napada «3r. Mačka in njegovo okolico. Kakor znano je bil na njenega urednika in latstnika Matošiča nedavno izvršen atentat, proti listu pa so vse mačkovske organizacije začele izvajati bojkot.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Na področju nizkega pritiska nad Evropo se je razvila stranska depresija s središčem nad Baltiškim morjem, ki povzroča v za;«dni Evropi po večini oblačno in deževno vreme. V srednjih Alpah sneži, v vzhodni in južni Evropi .je delno oblačno vreme. V Jugoslaviji prevladuje delno oblačno vreme sredi države, oblačno pa v dravski banovini, na Gornjem Primorju in na skrajnem jugu, kjer je deževalo. Toplota je v severni polovici nekoliko padla, v južni pa se je dvignila Najnižja Ljubljana 10, najvišja Brod na Savi 32 C.
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo jasno vreme, v severozapadnih krajih. kjer bo nekoliko oblačno, utegne tudi nekoliko deževati. Tudi prehodne nevihte niso izključene. Toplota bo nespremenjena.
Zagrebška: Nestalno vreme. Pričakovati je nadaljnjega deževja. u J>uaajska: Po večini oblačno in deževno.
Naši kraji in ljudfe
V počasčenje prezidenta Osvoboditelja I Miroslav Anžlovar
Ob smrti prezidenta Osvoboditelja T. G. Masarvka so se njegovemu spominu oddolžile mnoge ljubljanske trgovine, ki so v svoje izložbe izstavile slike velikega pokojnika. Posebno v sredini mesta skoro ni izložbe, v kateri ne bi bilo vsaj njegove slike. V mnogih trgovinah pa so Masarykovo sliko ovili v črno tančico in trakovi, razstavili spominske fotografije ter njegove in na nanj se nanašajoče knjige. Številni šopki rdečih rož simbolizirajo vso našo ljubezen in spoštovanje do prezidenta Osvoboditelja. hkrati pa tudi žalost nas vseh, ki je zadela nas prav tako kakor brate na severu.
Tiskovna zadruga v Šelenburgovi ulici je eno svojih velikih izložb vso opremila v
počaščenje Masarykovega spomina. V črno drapirani izložbi so razstavljena številna Masarykova znanstvena literarna dela. V ozadju visi njegova podoba, originalno delo slikarja Frana Tratnika. Pred portretom pa stoji svečenik in vaza z rdečimi roža-Posebno pozornost občinstva zbujajo
mi.
izbrane knjige, ki pričajo, v kako veliki meri se je prezident Masaryk znanstveno udejstvoval in je poleg svojega odgovornega dela našel dovolj časa za pisanje svojih filozofskih in državniških del. V tem pogledu je izložba Tiskovne zadruge ne le lep zgled pietete, temveč hkrati tudi poučna razsta\'a, po kateri bodo mnogi vsaj na zunaj spoznali pomembna življenjska dela velikega Osvoboditelja.
Spominu ravnatelja Nandeta Marolta
Ponedeljsko »Jutro« je obširneje poročalo o smrti ravnatelja drž. učiteljišča v Ljubljani g. Nandeta Marolta, ki je umrl v nedeljo dopoldne in bo danes ob 15. nastopil svojo zadnjo pot. Prijatelj in rojak posveča pokojniku v spomin naslednje vrste:
njegov vedno resni, suhotni obraz je -a zal moža težkih preizkušenj. Saj je bil komaj par let star, ko je izgubil očeta in
mater. Potem je bil deček prepuščen samemu sebi in svojim bl:žnjim sorodnikom v Sodražici, ki so ga spravili kot nadarjenega fantka na gimnazijo v Ljubljano. Da mu v gimnaziji in na univerzi ni b:lo z rožicami posuto, nam dokazujeta neka skrita zagreni enost in bolezen, ki je izčrpala njegove telesne sile do končne smrti.
Najstarejša Jeseničanka
Jesenice, 20. septembra.
Najstarejša Jeseničanka je 92-letna Terezija Ambrožičeva, mati znanega jeseniškega pevca g. Vinka Ambrožiča. Prav te dni je praznovala svoj 92. rojstni dan, dne 15. oktobra pa bo godovala.
Rodila se je kot hči plavžarskega delavca. Trda je bila njena mladost, burno njeno življenje. Ko je bila stara 6 let, so ji na pustni torek leta 1851. prinesli očeta mrtvega domov. V plavžu so ga bili zadu-
S svojimi javnim:, nastopi že iz visokošolske dobe si je pokojnik nakopal med političnimi gromovniki onih časov velike nasprotnike. Vedel je. da v Avstriji na slovenski tleh ne bo mogel nikoli biti profesor. Zato si je našel službo na nemški trgovski akademiki v Brnu. V tem nemškem otoku sredi češkega naroda si je hotel urediti svoj dom. Tu se je tudi oženil in neutrudno delal pri Sokolu. Med vojno so ga toliko zasledovali in mu stregl- po življenju, da se je naposled zatekel prostovoljno v avstrijsko vojsko. Šele ko je napočila svoboda tudi Slovencem, se je preselil v Ljubljano. Na učiteljišču je poučeval matematiko in fiziko, dokler ni postal direktor tega zavoda.
Trda je b:la njegova zunanjost, trda je bila tudi njegova beseda, prav ribniška. Toda za vsem tem se je skrival toliko mehak človek, toliko čuteče srce, kakor ga najdemo le redkokdaj.
Z žarko ljubeznijo je visel na svojem rojstnem kraju Sodražici. Nobenih počitnic ni zamudil, da ga ne b; obiskal. In ko je bilo v Ribnici ustanovljeno prvo Sokolsko društvo Ribniške doline: Nande, ki je bil državno izprašan telovadni učitelj, je mlademu društvu žrtvoval po cele noči svojih počitnic. Hoja iz Sodražice v Ribnico in zopet nazaj, vmes pa telovaditi in voditi prve ribniške telovadce, to so bile res žrtve, ki jih danes morda ne b: da' nihče več. Časten spomin možu, kakršen je bil direktor Nande Marolt!
šili strupeni plini. Njena mati je dolga leta prejemala na mesec po en sam goldinar pokojnine, s katerim je morala vzdrževati štiri hčerke. Preživljale so se pač še z ročnimi deli, ki jih je potem spravljal župnik Bizjak v denar. Vsako jutro so vstajale ob 3. in so ob trski ali sveči pletle do dne, nakar so morale v »taberh» h grajščaku Ruardu, da so zaslužile kakšno dvajsetico za najpotrebnejše stvari. — Kljub visoki starosti je najstarejša Jeseničanka še zelo čila in ima izredno dober spomin. Preživela je najvažnejše razdobje Jesenic in c hila priča vsega jeseniškega gospodar-'■< <7a razvoja. Vsi ji želimo zdravja, da bi
'.n itnleinim
Mrtvec se je oglasil
Po 23 letih se je javil iz Rusije
Maribor, 20. septembra.
Te dni so prejeli ševederjevi s Ptujske ceste nepričakovano vest. Posestnik in upokojeni železničar Josip Seveder iz Ptujske ceste 81 je dobil namreč pismo iz Moskve. Ob prejemu pisma se je silno začudili, češ »saj nimam tamkaj nikogar, ki bi mi pisal«. Toda, kako veselo presenečen je bil, ko je odprl pismo. Bila je pisava njegovega sina Ivana, ki je služil pri bivšem 47. pešpolku in bil leta 1915 ujet v Karpatih. Domači so mislili, da je že davno mrtev. Pismo je bilo oddano v Moskvi 22. avgusta in je rabilo do Maribora precej, čeravno je bilo naslovljeno, kakor da bi bil Maribor v Avstriji (Marburg-Avstrija). Veselje, da se je po 23 letih javil sin edinec, je pri domačih nepopisno. Imenovani je v Moskvi poročen in ima sina in hčerko. Prosi, da mu pošljejo v spomin gotove stvari, kar pa je nemogoče in v zvezi s prevelikimi stroški in težkočami.
osemdesetletnik
Marsikdo je že pozabil nanj in vendar je pri svojih 80 letih, ki jih danes slavi, duševno in telesno čil, zdrav in krepak. Miroslav Anžlovar se je rodil v Št. Vidu pri Stični. Po ljudski šoli je napravil 4 gimnazijske razrede v Ljubljani, pripravnico pa na Proseku, nakar je stopil na dirž. učitelj-šče v Kopru. Bil je izredno nadarjen in vedno odličen dijak. Leta 1879 je položil z odličnim uspehom maturo.
V času, ko je Anžlovar študiral v Kopru je baš začelo prebujenje za naš istrski narod. Pojavili so se Dobrila, Spinčič, Mandič, Laginja, Trinajstič. Idealni učitelj se je odločil, da žrtvuje vse svoje moči ubogemu istrskemu narodu. Prvo učiteljsko slu|bo je nastopil v Kubedu (občina Dekani) pri Kopru in je bil na tej šoli prvi učitelj. Nato je služboval četrt stoletja v Boljuncu (občina Dolina) pri Trstu.
Nekaj let pred vojno se Je začel e kranjske močan pritisk, od koder so hoteli na vsak način prenesti tudi med istrske Slo-
vence bratomorni boj. Narod, ki je živel do tedaj v najlepši slogi in bil edin v skupni borbi v posameznih občinah in deželi proti tuji nadvladi in poitaljančevanju, se je klerikalni nameri uprl. Med prvimi je Anžlovar stopil v borbo. Se razume, da je zaradi tega prišel v nasprotje s cerkveno in šolsko oblastjo. In priti tačas v konflikt s cerkveno oblastjo, ni bilo baš prijetno, ker sta imela Dunaj in cerkev složno odločilno besedo. Bil je premeščen iz Boljunca v Mare-zige pri Kopni in leta 19,12 upokojen. Od upokojitve do leta 1929. je živel v Trstu, a od leta 1929. dalje živi v Grahovem ob Bači (danes pravijo temu: Gracovo-Serra-valle).
Miroslav Anžlovar je bil izredno nadarjen. marljiv učitelj, strogo napreden, narodno zaveden in tak je ostal do danes. Obvladal je odlično v govoru in pisavi poleg slovenščine tudi srbohrvaščino, italijanščino, nemščino in latinščino. Imel je lep slog, mnogo je pisal v naše nacionalne in napredne liste, bil ie dober govornik, več let marljiv predsednik učiteljskega društva za Istro, ki ga je tudi volilo za svojega častnega člana. V svojem duhu je vzgojil hčerko Mici, ki živi z njim na Graho%'em, a sin Vladi je inženir v Zagrebu.
Vsi, ki smo poznali g. Anžlovarja, njegov značaj, njegovo možatost, poštenost, marljivost, delavnost in zavednost, se ga ob njegovi 80 letnici hvaležno spominjamo, zlasti njegovi učenci. Iz srca mu želimo še mnogo, mnogo lepih in sončnih dni.
—-ini.
Ženin dom je zažgal
Poljčane, 19. septembra
Včeraj so coži.iki prijeli in odvedli v zapor v Slovensko Bistrico 51 lednega rudarja Antona Pangttla, ki je osumljen, da je zažgal demačijo v Razgoru pri Slovenski Bistrici. Hiša z gospodarskim poslopjem je bila lasi njegove žene Antonije. Dejanje ie storil iz maščevanja, ker žena kljub ponosnim prigovarjanjem, ni hotela dati posestvo in hišo prepisali na njega.
V petek popoldne je prišlo med zakoncema do ostrega p-epira. Ker jo je hotel mož pr-stepsti, je žena pobegnila z doma. Mož je nato okrog 22. ure hotel stresti jezo nai stanovalcem 1'eina'om. Grozil mu je s se-kr nakar je tudi ta pobegnil. Zdaj je svoje delo lahko opravil. Doma je bil samo še 14 letni sin prve žene France Strnišek, ki je že spal. Pangerl je šel tedaj v kuhinjo in je podtaknil ogenj v lesenem dimniku. Potem je, da bi s pričami dokazal svoj alibi, odšel k sosedu Urlepu, ki ima posestvo kakih 40 korakov od njegovega doma. Bilo je nekaj pred polnočjo. Pangerl je povabil soseda, naj ti šel z njim na jabolčnik, k čemur je bil sosed pripravljen. Ko sta šla
proti h 151, Je Se izbruhnil poSar. France
Strmšek se je komaj rešiL Nasproti eoeedi ee je Pangerl silno čudil, kako je mogel požar nastati. Prav tako je pozneje tajil orožnikom, da bi bil on zažgal hišo. Trdil je, da so pač požar povzročile iskre v štedilniku,
Id m vžgal« leseni AnoflL Kakor pa je izpovedal sin, ki je legel ob 20. ▼ posteljo, ▼ štedilniku sploh nI bilo ognja. Hiša z gospodarskim poslopjem je zgorela. Sosedje, ki so pritekli na pomoč, so rešili le živino, škoda ni krita z zavarovalnino.
Velik zbor radarjev v Zagorju
Zastopniki delavstva so poročali o pogajanjih v TPD
Zagorje, 20. septembra.
Akcijski odbor vseh rudarskih strokovnih organizacij je v nedeljo sklical v kinu »Triglav« shod, na katerem so poročali o zapisniku glede rednega sporazuma doseženega med zastopniki delavstva in trboveljske premo-gokopne družbe. Obisk je bil velik in so vsi zborovalci z napeto pozornostjo sledili govornikom Rozmanu, Arku in Mekšetu. Poročevalci so podrobno pojashili borbo s TPD, ki je končno pristala na enkratni izjemni draginjski prispevek, ugodila željam po zboljšanju nekaterih akordnih postavk ter bo zadovoljivo rešila še nekatere zadeve.
TeSko Je bilo zastopnikom delavstva prepričati družbo o naraščajoči draginji. Za delavstvo Je velika nesreča indeks cen iz leta 1922, na katerega se TPD dosledno opira. Takratni rudarski zastopniki so pristali na mnenje, da potrebuje posamezni rudar za mesec dni tole za življenje: 6 kg moke, 60 kg krompirja, 4 kg mesa, en kilogram masti ta še nekatere potrebščine, vendar vse skupaj ne odgovarja dejanski
življenjski potrebi. Delavski zastopniki so dokazali, da Je draginja narasla mesečno po osebi za 87 din, družba pa je ugotovila, da je za življenjske potrebščine potrebnih le 28 din poviška, TPD se je sklicevala na dober zaslužek rudarjev, ker da se sicer ne bi dogajalo, da rudarji napravijo mesečno po več »plavih«. Pa tudi produkcija je padla, iz česar sklepa TPD, da rudarji ne kažejo veselja do dela. Seveda so zastopniki delavstva lahko hitro dokazali, da je treba krivdo manjše produkcije iskati povsod drugod, samo ne pri rudarjih.
Ker je tekoči teden po obratih TPD revizija raznih akordnih postavk, pričakujemo, da bodo s tem odpravljeni razni nesporazumi, ki so vedno bili delavstvu v škodo. Opazilo pa se je tudi pri zboroval-cih, da med njimi ne vlada odkritosrčna tovariška sloga, ki je skrajno potrebna, ako si hoče delavstvo priboriti boljšo bodočnost. Več razumevanja za strokovne organizacije je treba povsod, posebno še v rudarskih revirjih. Potem bodo res do-| seženi »sporazumi«, kakor jih žele rudarji in strokovne organizacije.
Živ pokopan v gramozni jami
Strašna smrt delavca Ma::tina Frasa v Cerkvenjaku
Maribor, 20. septembra.
Včeraj zjutraj se je pripetila v gramozni jami Cerkvenjaku v Slov. goricah huda nesreča, ki je razburila vso okolico in ki je zahtevala človeško žrtev. V tej gramoznici kopljejo gramoz za banovinsko ceste in se je pri kopanju nenadno vdrl 2 metra debeli plaz gramoza ta se sesul na delavca Frasa Martina iz Stanetincev. Gramoz je pokopal delavca pod seboj in so mu delavci, ki so bih v bližini, priskočili nemudoma na pomoč ta pričeli z odkopovanjem. Kljub vsem naporom pa se delavcem ni posrečilo, da bi rešili nesrečnega Frasa iz objema gramoznih plasti. Revež je izdihnil v gramozu, še p redno so ga delavci mogli odkopati. Izkopali so ga, ko je bil že mrtev. Pokojni Fras je bil priden delavec ta poštenjak ter splošno priljubljen. Vest o njegovi tragični smrti se je bliskovito razširila po Slov. goricah ta zbudila globoko sočutje z usodo ubogega delavca.
Z razbito glavo
na dnu vodnjaka
Pri gradnji studenca na Radvanjski cesti se je pripetila huda nesreča. Pri tem delu zaposleni 39 letni studenčni mojster Almazij Jakob iz Rankovc pri Ptuju je bil zaposlen z gradnjo cementnih obokov na
dnu vodnjaka. Ko je njegov pomočnik nameraval spustiti posodo s cementom na dno vodnjaka, se je nenadno utrgala vrv ta je posoda s cementom zgrmela z vso silo na glavo mojstra, ki je pri tej priči obležal nezavesten ta ves v krvi na dnu vodnjaka. Poklicani reševalci so ga izvlekli iz vodnjaka ta ga odpremili v tuk. bolnišnico. Almazij je za dobil težke poškodbe na glavi ta je njegovo stanje zelo resno.
V senu se je zadušila
Na deželi se večkrat oglase pri posestnikih popotniki, ki prosijo za prenočišče. Tako se je oglasila pri posestniku Omiku Ivanu v Parttaju v Slov. goricah zasebnica Ploč Neža iz Sv. Jurija in ga naprosila, če sme prespati noč na njegovem skednju. Ornik se je revice usmilil ta ji odkazal prostor na skednju. Popotnica se je trudna ta izmučena vlegla na seno. Ko je naslednjega dne ni bilo na spregled, se je gospodar podal na skedenj, kjer je našel Ploče-vo ležečo v senu. Glavo je imela zarito v seno ta ni kazala nobenih življenjskih znakov. Na lice mesta pozvani orožniki poizvedujejo sedaj o vzrokih smrti ta je sodeč po govorici, da je bila Pločeva božjastna, verjetno, da je imela v tej usodni noči ponoven božjastni napad ta je pri tem padla z glavo v seno ta se pri tem zadušila.
Cigani razbojniki
Dolenja Pirošica, 19. septembra
Ciganska nadloga ni na Slovenskem nikjer tako huda kakor na Dolenjskem, če izvzamemo morda Prekmurje. Ne mine teden. da ne bi bili naši lahkoverni prebivalci Krškega polja vsaj osleparjeni po ciganih. če že ni hujše nesreče.
Pretekli četrtek se je posestnik Jože Mi-ler z Drnovega vračal ponoči okoli desetih iz Brežic. V bližini Dolenjih Skopic je dohitel dva voza z neznanci, ki so ga prijazno povabili, naj prisede. Ko so se vozili nekaj sto metrov, je mož šele spoznal, da je deležen ciganskega gostoljubja. Nad Gornjimi Skopicami je skočil z voza. ker se je bolj zanesel na svoje noge kakor pa na ciganski voz. S tem pa se je pričela vsa neprijetna zadeva. Dva cigana sta bila takoj za Milerjem. Eden ga je zgrabil za usta, da kmet ni mogel klicati na pomoč, drugi pa mu je sunil iz notranjega žepa suknje listnico z gotovino 1500 din. Vsega opra-skanega po obrazu so cigani pustili Milerja in jo ubrali z vso naglico v smeri proti hrvaški meji.
Napadenec pa je imel toliko hladnokrvnosti, da je poklical nekega kmetijskega fanta v Dolenjih Skopicah, ki je odhitel s kolesom po orožnike v Dolenjo Pirošieo. Orožniki so se takoj podali na lov za razbojniki in so jih blizu Dolnje Ribnice res dohiteli. Toda cigani — trije moški — so opazili nevarnost ter so jo odkurili na vse strani preko njiv proti Savi. Patrulja je obstojala samo iz dveh mož, od katerih je eden stražil oba voza in ciganke ter otro-čad. drugi orožnik pa je le iztaknil cigana Štefana Nikoliča v nekem grmu za Savo. dočim sta ostala dva ušla. Posestnik Miler je baje spoznal v prijetem ciganu baš onega, ki mu je vzel denarnico. Razbojnik pa taji po ciganski navadi dosledno vse, kar mu očitajo. Ciganke se izgovarjajo, da nimajo pojma, kod so se vozile.
Strahovalec St udencev v rokah pravice
Ljubljana, 20. septembra.
2e dalj &3Ba je strašil v Studencih drzen ta premeten vlomilec, ki si je izbral za torišče svojih nevarnih obisko-v zlasti studenške gostilne ter odnašal iz njih vse, kar mu je prišlo pod njegove tatinske roke. Vlamljal je tako spretno, da ni bilo za njim nobenega sledu. Imel je za svoje po-sete fino izdelan vitrih, s katerim je odpiral ta zapiral vrata. Vlomil je v gostilno špuri ta v gostilno Kučer ter skušal vlomiti tudi v gostilno Oniulec, od koder so ga pa doinoči prepodili.
Vrli studenški orožniki so del j žasa zasledovali 27-letnega ključavničarja Verd-nika iz Studencev, ki je bil šele nedavno izpuščen iz kaznilnice, kjer je odsedeval dolgoletno kazen za razne grehe. Imel pa je tudi na vesti vlom v Zupančevo trafiko na Studencih na Aleksandrovi cesti. Po odpustu iz kaznilnice se je večkrat po-bahal, da bo kar vse pobil, ki mu bodo prišli pod roke. Tudi po prestani kazni je ostal nepoboljšljiv. Studenški orožniki so organizirali pohod na hišo, kamor se je bil podal v noči od nedelje na ponedeljek in posrečilo se jim je, da so ga izvabili v sosedno hišo, kjer so ga obkolili in ga aretirali. Izročili so ga mariborski poiiciji, ki ga je po zaslišanju izročila sodišču.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušemm domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico, ki ne tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a piie.io »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovol jni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
jai -»« s. ot. w>. ■j8.v>j?
Vrata univerze se odpirajo
Novi študentje, novi predavatelji, nove določbe
Ljubljana, 20. septembra. z novo studijsko dobo so predvidene tu-Zadmje dni se pripravljajo na naši uni- i di nekatere dopolnitve ta izpopolnitve štu-
verzi spet na delo. V prometu je že seznam predavanj za zimski semester, ki se ofi-cielno prične s 25. septembrom ta traja do 15. februarja. Redno delo se bo sicer pričelo šele sredi oktobra, na vrsti je šele vpisovanje, ki bo trajalo za začetnike od 25. septembra do 5. oktobra, za starejše slušatelje pa bo trajalo vpisovanje od 25. t. m. do 10. oktobra, ko bo redni rok za vpisovanje zaključen. Naknadno vpisovanje pa bo trajalo sicer do 20. novembra, dovoljevalo pa se bo le na podlagi motiviranih prošenj.
Z novim zimskim semestrom nastopi novi rektor dr. Rado Kušej svojo funkcijo, ki bo trajala 4 leta. Za prorektorja je bil izvoljen dosedanji rektor prof. dr. Maks Samec, kot vršilec dolžnosti univerzitetnega sekretarja pa bo fungiral sekretar juridične fakultete g. Karlo Sketelj. Nove dekane dobe tudi posamezne fakultete ta sicer juridična prof. dr. Rudolfa Sajovic (prodekan prof. dr. Aleksander Bilimovič), filizofska prof. dr. Jakoba Kelemino, (prodekan prof. dr. Frane Kidrič), medicinska prof. dr. Evgena Kanskega (prodekan prof. dr. Alfred šerko), tehniška prof. dr. Andreja Gosarja (prodekan prof. inž. Marij Osana) ta teološka prof. dr. Matijo Sla-viča, (prodekan prof. dr. Lambert Ehrlich.),
dijske snovi z nastavitvijo novih učnih moči. Največ novih pridobitev si je zagotovila filozofska fakulteta, kateri je smrt iz profesorskega kroga baš v zadnjem času pobrala neprecenljive učne ta znanstvene moči. Vsekakor je hvalevredno, da je filozofska fakulteta v najkrajšem času izpopolnila nastale vrzeli. Med novimi predavatelji na filozofski fakulteti bodo nastopili-v skupini za zgodovino kot privatni docent dr. Franc Zwitter s predavanji o francoski revoluciji ta o problemih slovenske zgodovine v XVIII. stoletju. Slovanska filološika skupina si je za svoj knji-ževno-zgodovinski oddelek zagotovila dr. Antona Ocvirka, ki bo kot honorarni predavatelj razpravljal o slovenskem naturalizmu. Skupina za romansko filologijo pa uvaja kot honorarnega predavatelja dr. Stanislava Lebna, ki bo oskrboval predavanja o novejši italijanski književnosti, obenem pa bo vodil tudi sistematični kurz moderne italijanske gramatike in pouk italijanščine za začetnike ter interpretacijo modernih italijanskih tekstov. Za filozofe prirodoznanstvene skupine pa so predvidena tudi predavanja dr. Ljudmile Man-tuani-DoIarjeve, asistentinje prof. inž. Vasilija Nikittaa, ki je bila pred kratkim imenovana za privatno docentinjo na teh-
niški fakulteti ta bo vodila za tehnike kratek tečaj iz petrografije, kot honorarna predavateljica na filozofski fakulteti pa bo v mineraloškem institutu dajala navodila za določitev simetrije kristalnih likov in simbolov njihovih ploskev, vodila optična preiskavanja mineralov ta kamenin ta kratek tečaj iz petrografije.
Razen filozofske fakultete, ki je pridobila največ novih učnih moči, velja omeniti na drugem mestu še teološko fakulteto, ki je za svojo moralno, pravno in pastoralno skupino razširila predavateljski krog s tremi novimi močmi. Kot honorarni predavatelji bodo predavali: o pastoralnem bogoslovju dr. Ciril Potočnik, o moralni teologiji dr. Ignacij Lenček, o etiki pa dr. Alojzij Zupan.
Dalje se obetajo še nove izpopolnitve predavateljskih mest. Stolico za umetnostno zgodovino je ostala prazna še izza imenovanja prof. dr. Izidorja Cankarja za poslanika. Več praznih mest pa je tudi še na tehniški fakulteti za naslednje predmete: o kemiji živil ta poživil, o kemični tehnologiji vlaknin na zavodu za kemijo, o obči mehanski tehnologiji in splošnem strojeslovju na zavodu za strojništvo, med stranskimi predmeti pa o prvi pomoči pri nezgodah.
Seznam predavanj objavlja tudi najnovejši izpitni red za medictace, namreč za tiste, ki bodo pričeli medicinske študije v letu 1937/38. Nova izpitna uredba je med celotnim slušateljstvom Aleksandrove univerze, torej ne samci med medictaci svojo-
| časno dvignila mnogo prahu ta ostrih protestov, zdaj pa je prišel čas, ko se ji bodo morali novinci pokoravati. Izpitni red določa namreč, da se bodo mogli polagati ri-gorozi le v izpitnih terminih ta sicer v poletnem od 5. do 30. junija, v jesenskem od 1. do 15. oktobra ta v zimskem od 20. februarja do 10. marca. Važno je vedeti, da se bodo izpiti iz fizike, biologije ta kemije polagali po absolviranih dveh semestrih v poletnem ali jesenskem terminu. Kdor ne bo v jesenskem terminu mogel napraviti izpita vsaj iz dveh predmetov, se ne bo mogel veljavno vpisati v tretji semester. Ako bo padel samo iz enega predmeta, ga sme ponavljati v zimskem ta se mu provizorno vpisani semester všteje le, če izpit napravi.
Nadalje določa uredba, da se polagajo izpiti iz anatomije, histologije ta fiziologije po absolviranih štirih semestrih, v poletnem in Jesenskem terminu. Kdor bi v jesenskem terminu ne napravil izpita vsaj iz dveh predmetov, se veljavno ne bo mogel vpisati v peti semester, če bi pa padel le iz enega predmeta, ga sme ponavljati v zimskem semestru, ki se mu bo kot provi zorno vpisani štel le v primeru, da ga napravi Provizorično pa more slušatelj vpisati peti semester le na univerzah v Zagrebu ali Beogradu, ponovni izpit v zimskem terminu pa vsekakor mora polagati na ljubljanski univerzi. Za slušatelje, ki so bili vpisani na medicinski fakulteti že pred tekočim šolskim letom, ostane v veljavi prejšnji Izpitni redi
Domače vesti
Zadnji pozdrav Masaryku
Ostali ti hvaležni bomo, dolžniki tvoji — velik mož; iz naših src razžaloščenih pošiljamo na grob ti rož.
Bilo izkušnja ]e ievljenje tvoje, preživel burne čase si, le z delom bojeval si boje, le z delom si dobil časti.
Ko gremo danes s tugo v srcu ob krsti tvoji zadnjo pet, — s solzami drami se molitev: delavca Velikana ljubljeni, o Gospodi
Mara F.
* Proslava velike zmage nad Benečani.
V Metkoviču, v središču neretvanske pokrajine. eo v nedeljo proslavljali 500-letni-eo zmage nad dožem Petrom Kandijanom. Obnovil se je spomin na slavni dan, ko so Neretvanci porazili beneško brodovje pred Makareko in je padel zmagovalcem v roke sam dož Peter Kandiian ter je Neretva zagospodovala nad velikim delom Jadrani>ke-
fa morja. Na slavju v nedeljo je govoril on Radovan Jergovič o stari neretvanski kneževini. Nato je bil prirejen velik izlet po Neretvi. Ob izlivu Neretve v Jadran je bila zadušniea za borci, ki so padli za svobodo naroda.
♦Skupščina pravoslavne duhovščine iz vse države bo jutri v Beogradu. Pričela se bo v cerkvi Sv. Save e zadušnk-ami za blago-pokojnim patriarhom Varnavo.
MANOTAKTUHA
T. K3. SOUVAN
ilEST.NI TRG 24.
*	Nezgoda bivšega ministra dr. Ivana Shvehla. V nedeljo se je vračal z Oplenca z avtom bivši minister dr. Ivan Shvehel. Z njim 6ta bila g. Lee Merivetar iz St. Louisa in njegova gospa Jersy. Na ovinku je avto zadel v kmečki voz, udarec je bil močan, vendar so potniki k sreči dobili le lažja poškodbe. Gospo Jersy so prevezah v bolnici v Kraljevu, nakar so vsi trije lahko nadaljevali pot v Beograd.
*	Zbirka različnih slovenskih narodnih pesmi in sicer 16 moških in 84 mešanih zborov, ki jo je priredil pokojni skladatelj Emil Adamič, je izšla v zaločbi pevskega zbora Glasbene Matice in stane BO din. Narodne pesmi so obdelane v tej zbirki v lahki. prikupni koucertni obliki, marsikatera na popolnoma nov, do sedaj nenavaden način, a vendar izredno blagoglasna. Naši pevovodje in pevski zbori bodo našli v tej zbirki veliko gradiva za svoje koncertne in druge nas'ope. — Hubadova pevska župa pa je izdala zbirko lahko-pevnih zborov priljubljenega skladatelja Petra Jereba. Zbirka obsega 6 moŠKih in 2 mešana zbora in stane 10 din. Ob-^ zoirki se naročata v knjigarni Glasbene Matice v Ljubljani.
Večno štedi, greje
Lutz peči, Ljubljana 7, tel. 3252
*	Že tri naklade slovnice mednarodnega jezika esperanta so razprodane. Veliko "povpraševanje nas je prisililo, da izdamo novo učno knjigo, pravo mojstrovino drž. dipl. učitelja za esperanto prof. R. Rakuša. Knjiga izide te dni. Založil in razpošilja Klub esperantistov, Ljubljana.
*	Pogreb dr. Marijana Matuliča, glavnega urednika »Hrvatske Straže« je bil v nedeljo dopoldne na Mirogoju. Krsto je krasilo 28 vencev in mnogo kit cvetja. Krasen venec so poklonili tudi zagrebški tovariši novinarji. Poslovilni govor je imel hvareki škof Pulič, nato je govoril direktor »Hr-vatske Straže« in dekan zagrebške bogoslovne fakultete dr. Janko šimrak. v imenu JNU pa dr. Josip Andrič. Ob grobu je govoril vseučiliški profesor dr. Stjepan Bakšič, nato pa še predstavniki akademskih društev in drugi. Pevci so zapeli več na-grobnic. Žalna svečanost ob grobu hrvatskega novinarja, ki je v najlepši dobi podlegel sepsi, se je število pogrebcev globoko dojmila.
*	Damske krojačice iz vse države so se zbrale v nedeljo v Beogradu ob priliki on-dotne modne revije. V precej lepem številu so bile navzoče tudi lastnice ateljejev iz Ljubljane in Maribora. Kakor beleži »Politika«, so se lastnice ateljejev divile uspehom, ki so jih dosegle Beograjčanke .£ svojimi prireditvami na Kolarčevi univerzi. Na seji je bilo sklenjeno, da se osnuje državna zveza šivilj in damskih kroja-Č3v. Beograjska sekcija bo v teku enega meseca sestavila pravila.
*	Za izgubljeno torbo z ginekološko-ki-rurgičnimi instrumenti plačam najditelju 400 din nagrade. — Dr. Matjašič, Maribor. Glavni trg 4.
u— Obleke In klobuke kemično čisti bar-V8 nlisira in lika to Tarna Tos Reich. 2
Eno srce — ena RADENSKA.
*	Nova grobova, V ljubljanski bolnišnici je umrl Leon Jelovšek, letni trgovec iz Dol. Logatca. Pogreb priljubljenega pokojnika bo danes ob 16. k Sv. Križu. — V Ljubljani, Privoz 4, je preminul Albert Dominco, šolski upravitelj v pokoju, stat 73 let. Pogreb bo v sredo ob 16. k Sv. Križu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Za dovtipe je zapravil milijone. V Pan-
čevu je najpopularnejši meščan g. M. Da-dič, ki je bil svoj čas premožen trgovec z milijoni, a je vse premoženje zapravil za dovtipe in potegavščine Malenkost mu je bilo aranžirati svatbeni sprevod,, samo da bi svoje drage someščane potegnil, pa naj ga je to stalo eno samo popoldne več tisočakov zapitka. Zelo rad je tudi pošiljal tega ali onega v Zagreb in mu plačal v6e stroške, samo da so se ljudje smejali češ: spet je šel eden po dediščino iz Amerike. Neštetokrat je gostil velike družbe in je vselej poskrbel za smeh in najboljše razpoloženje. Naposled je skopnela njegova velika zaloga manufakture, skopnelo je vse premoženje. Danes je Dadič skromen mož, ki izhaja s prispevki v krajevnem listu. Vendar pa pravi, da je tudi brez premoženja najsrečnejši človek, samo če mu uspe dober dovtip.
*	Ciganska lepotica ugrabljena v Bjelo-varu. Pri nekem bjelovarskem mesarju je služila ciganka Jaga Djurijevičeva, kj je na glasu izredne lepotice. Vanjo je zaljubljen 20-Ietni ciuan Slavko Djurdjevič iz okolice, njen tovariš iz otroških let. Te dni je Slavko nagovoril svojo cigansko žlahto, da ee je podala z njim v mesto. Mati lepe ciganke je sama privabila Jago na ulico, nakar je zaljubljeni Slavko s svojimi tovariši popade! izvoljenko, jo spiavi] na voz in pognal, kar se je dalo. Vpitje pa je čul neki podnarednik, ki se je postavi] ciganom po robu in jih zadržal tako dolgo, da je pridirjala policija. Ciganska lepotica je zdaj spet svobodna, otmičarji pa so za zapahi.
*	Požar na posestvu grofa Thurna. Iz
Črne pri Prevaljah nam poročajo: V petek zvečer okrog 18. ure je začelo goreti na posestvu grofa Thurna v črni. Silovit veter je zanesel iskre iz dimnika v seno. Pogorelo je vse, tako da je skupna škoda lastnika hiše in najemnika Jožeta Pleyerja okrog 40.000 din. Gasilci iz črne in Mežice so bili takoj na mestu in so se z vnemo lotili gašenja, vendar je bil posel zelo težak radi izredno močnega vetra, ki je povzročil, da je bila hiša na mah v plamenih. Bila je velika sreča, da požar ni nastal kje v sredi vasi, ker bi sicer zaradi silovitega vetra pogorela vsa vas.
Iz Ljubljane
u— Posmrtne ostanke dr. Janka Kersnika so prepeljali na Brdo. Truplo nedavno umrlega ravnatelja Kmetske posojilnice dr. Janka Kersnika, ki so ga bili začasno za-grebli na pokopališču pri Sv. Križu, so preteklo sredo prepeljali ob navzočnosti naj ožjih sorodnikov na Brdo in ga položili v rodbinsko grobnico.
u— »Vodstvo« na umetnostni razstavi. Prejeli smo: Zelo neprijetno je bilo presenečeno naše umetnost ljubeče občinstvo, ki se je odzvalo časopisnim obvestilom in to v nedeljo dne 19. t. m. ob 11.30 udeležilo vodstva po razstavi naših mladih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Zbralo se nas je preko 60. Gospod upravnik galerije Janez Zorman, ki naj bi vodil na razstavi, pa je že od vsega početka priče] v takem tonu. da smo bili presenečeni. V tvojih nadaljnjih izvajanjih pa se je očitno norčeval iz raz-stavljalcev, kakor iz nas poslušalcev. Zato so pričeli ljudje med njegovim izvajanjem kar v gručah odhajati. Nekaj nas je vztrajalo do konca, in ko smo se prešteli nas je bilo — 9!! Ne vemo, kakšni vzroki eo vodili gospoda upravnika, da je izvedel svoje »vodstvo« v takem stilu. Že itak nag je malo, ki redno posečamo umetniške razstave. Je pa tudi gotovo število posetnikov. ki je takorekoč od vodstva odvisno. To je bilo v nedeljo res očarano! Radovedni smo pa tudi. kaj poreko k takemu načinu »tolmačenja« umetnin umetniki sami. Kajti kolikor nam je znano, morajo plačati za paviljon težke pare. In to prav Narodni galeriji, katere upravnik je gospod Zorman. Napravil jim je s svojim »vodstvom« res lepo uslugo in reklamo!
telovadni tečaji
Jo s. Kozaka
za dame in gospode
vsak ponedeljek — sredo — petek
od 6. do 9. zvečer v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta.
Pričetek 15. septembra
PRIJAVE IN POJASNILA ISTOTAM
u— Prometne nesreče brez konca in kraja. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 64-letnega zasebnika Antona Zavrtanika iz Bogišičeve ulice, ki se je dopoldne s kolesom peljal po Tjirševi cestii. pa ga je podrl neki voznik, da je dobil precej hude poškodbe po hrbtu. Prav tako je moral v bolnišnico 37-letni sluga Karel Dermota s Tržaške ceste, ki ga je bil že v soboto na Bleiweisovi cesti podrl neznan avtomobilist in mu prizadejal precej hude poškoibe.
u— Z doma je odšel 11 letni Dušan Kosec neznanokam. Oblečen je v rjav površnik, kratke hlače in ima naočnike. Kdor bi otroka videl, naj ga odda ali sporoči staršem v Ljubljano na naslov: Ivan Kosec, Prisojna ulica 1.
VABIMO VAS,
da si preskrbite srečke državne razredne loterije novega 35. kola.
ŽREBANJE petega razreda, v katerem se dvigajo največji dobitki,
bo v Ljubljani
Veliko izbero številk Vam nudi
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 6.
u— Minister sa telesno vzgojo t LJubljani. Povodom svoje udeležbe na taboru katoliških fantov v Ptuju sa je pripeljal včeraj v Ljubljano minister za telesno vzgojo dr. RogiC. Na banski upravi je sprejel zastopnike >omladine JRZ« (?), mestnega svetnika Smersua in inž. Sodjo. Popoldne je obiskal Sokolski dom na Taboru, nato pa kopališče Ilirije, odkoder ea je podal na bivši orlovski stadion, kjer so ga pozdravili v imenu »fantovskih odsekov« direktor Remec, zastopnice dekliških odsekov in SK Planine. Mimogrede si je minister ogledal ša športni prostor SK Ljubljana. Povodom ministrove navzočnosti se je ob 17. vršila pred Mestnim domom velika gasilska vaja, katere se je udeležilo okrog 100 mož iz raznih čet ljubljanske župe, pod vodstvom starešine Stanka Pristovška, ki so imeli seboj 10 motoriziranih voz. Lepa vaja je privabila na Vodnikov trg mnogo občinstva.
u— Telovadni tečaji ia mladino (vodi J. Kozak) so se pričeli in se vrže vsak ponedeljek in četrtek popoldne v telovadnici gimnazije v Vegovi ulici. Prijave in pojasnila ob navedenih dneh od 14. do 16. ure v telovadnici.
u— Sekcija mesarskih pomočnikov pri Zvezi živilskih delavcev v Ljubljani, sklicuje za danes ob 22. v veliki dvorani Delavske zbornice zborovanje mesarskih pomočnikov, na katerem se bo poročalo o položaju, nastalem glede na odklonilno stališče delodajalcev, ki ne pristanejo na razgovore za sklenitev kolektivne pogodbe.
Prvorazreden
trgovski lokal
(BONBONIERA)
v centrumu mesta z dobrim prometom, se proda z vso opremo In zalogo. Reflektanti naj javijo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod »130.000«. — Posredovalci izključeni.
u— Tečaj za igranje v orkestru bo vodil na šoli Glasbene Matice priznani strokovnjak prof. Karel Jeraj. Namen tega tečaja je, da izvežba predvsem za sodelovanje v godalnih orkestrih številne ljubitelje glasba, ki obvladajo svoj inštrument, a nimajo dovolj vaje in prilike za orkestrsko udejstvovanje. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice do 1. oktobra, nakar se takoj začno orkestralne vaje, ako bo udeležba količkaj povoljna. — Glasbeni otroški vrtec na šoli Glasbene Matice bo začel 1. oktobra. Prijave sprejema pisarna.
Plesni zavod f, JENKO"v Kazini otvori letošnjo sezono v prvi polovici oktobram
u— Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za lašeino in nemščino. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom, pritličje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razj>olago.
u— Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri sekciji JUG vabi vse tovariše in tovarišice, da se v polnem številu udeležijo pogreba našega pokojnega direktorja Nandeta Marolta. Zbirališča danes ob pol 15. pred učiteljsko šolo.
u— Hospitantinje na ženski obrtni šoli. Zasebni pouk za hospitantinje na oddelku za krojenje in šivanje perila se prične v ponedeljek 14. oktobra. Vpisovanje bo v četrtek 23. t. m. in v ponedeljek 27. t. m. od 15. do 17. na državni ženski obrtni šoli (v poslopju Državne tehniške srednje šole), Gorupova ulica 10, v učilnici v pritličju štev. 24.
Iz Celja
e— Lep uspeh celjskih strelcev v Beogradu. Proslave 50-letnice Saveza strelskih družin in vsedržavnega strelskega tekmovanja v Beogradu od S. do 15. t. m. se je udeležila tudi celjska strelska družina, ki je bila častno zastopana. Tekmovanja se je udeležilo iz Celja 7 strelcev s predsednikom celjske strelske družine g. Jankom Wagner-jeni in praporom celjskega strelskega okrožja. Celjani so dosegli prav lepe rezultate. Celjska akipa (Blunner, Lackner, inž. Rauter, Aman in Keblič) se je s točkami plasirala na sedmo mesto. Kot posamezniki so zasedli izmed Celjanov: na tarči »Proslava« Blumer 14., Lackner 25. in Keblič 43. mesto izmed 100 nagrajenih, na tarči »Kajmakčalan« brzo streljanje Blumer 9. in Lackner 16. mesto izmed 30 nagrajenih, na tarči »Cetinje« pa Blumer 43. in Aman 74. imesto izmed 100 nagrajenih. Celjani so prej ali sedem nagrad. Celjski strelski družini čestitamo k lepemu uspehu!
e— Minister dr. Rogič v Celja. Včeraj ob pol 10. dopoldne je prispel v Celje minister dr. Josip Rogič. Ogledal si je gasilski dom, nato pa je bil v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu kratek sestanek, ki so se ga udeležili zastopniki oblastev, Sokola in športnih klubov. Po sestanku je bila zakuska v hotelu »Evropi«, nakar se je minister s spremstvom odpeljal proti Gornjemu gradu.
e— Udruženje četnikov v Celju. Udruže-nje četnikov je najstarejša patriotska organizacija, ki si je v borbah za osvoboditev južnih Slovanov izpod turškega in avstrijskega jarma pridobila izrednih zaslug. Med vsemi iskrenimi nacionalisti uživa danes velike simpatije in globoko zaupanje, med nasprotniki naše zedinjene kraljevine Jugoslavija pa razumljiv reepekt. Glavni odbor Udruženja četnikov je s pristankom predsednika vojvode Koste Pečanca, legendarnega narodnega junaka, dovolil, da se za Celje in celjsko kotlino osnuje pododbor taga udruženja. Priprave za ustanovitev pododbora te ponosne in velike viteške organizacije so v teku in bodo v kratkem zaključene. Pripravljalni odbor vabi vse zavedne in neustrašne nacionaliste, da sa čimprej zberejo pod četniško zastavo, da bo mogoče sitopiti z delom na plan. Prijave za vstop, dopisi in sploh vsa vprašanja, ki se nanašajo na četniško organizacijo, naj se pošiljajo pismeno na naslov: pododbor čet-niškaga udruženja Celje.
e— Vprašanje parkiranja avtomobilov. V zadnjih dneh eo se v Celju pojavile table z označbo, kje je dovoljeno in kje prepovedano parkiranje avtomobilov. Te tabla so namestili na hodnikih za pešce, tako da ovirajo osebni promet. S to zadevo se je bavil v petek mestni svet. Zanimivo je, da ni na seji nihče vadel, kdo je naročil in dal namestiti te table, ki erozijo škodovati tujskemu prometu v Celju. Iznešena je bila zahteva, naj občina izpoeluje pri banski
upravi izpremembo uredbe o parkiranju, tako da bi bilo parkiranja prepovedano le na onih mestih, ki jih bo določil mestni svet V zadnjih dneh nameščene table pa
nai da občina odstraniti.
KINO METROPOL, prinaša danes na splošno željo reprizo filma »CONDOTIIO RI«. (Luis Trenker).
Iz Maribora
a— Mestni gvet spomina T. 6. Masarjku.
Drevi ob 18. uri to v mestni posvetovalnici izredna seja mariborskega mestnega sveta e komemoracijo za pokojnim prezidentom Os vodi tel jem češkoslovaška repubilke T. G. Masarykom.
a— Krasen nspeh mariborske Šahovske reprezentance v Gradcu. V nedeljo 6e je vršila v Gradcu medmestna šahovska tekma Maribor: Gradec, in sicer na 21 deskah. Prireditev, ki se je vršila od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 17. v dvorani hotela »Erzher-zog Johann«, se je končala neodločeno 10 in pol: 10 in pol. Gradec in Maribor sta poslala v boj svoje najboljše igralce in je uspeh, ki ga je dosegla mariborska šahovska reprezentanca, tem pomembnejši, ako upoštevamo, da je lani graška reprezentanca v Mariboru porazila mariborsko reprezentanco v razmerju 16 in pol: 4 in pol. Za nastop mariborske šahovske reprezentance v Gradcu ja bilo veliko zanimanje in je tekmam prisostvoval med drugim tudi naš generalni konzul v Gradcu dr. Djordjevič ter številni odličniki. Podrobni rezultati so bili naslednji: Pire: Berghofer 1:0, prof. Ga-brovšek: Krasnik 1:0, dr. Gabrovšek: Sau-rer 1:0, prof. Stupan: Schbnkirzik 1:0. (Omenjeni graški igralci so zastopali avstrijske barva na letošnji olimpiadi). Nadalje so od Mariborčanov dobili: Ostanek, Strniša, Ferenčak. Stojnšek in Lukeš. Remi-zirali so: Savli, Krajne, Kobler in ga. Kri-žajeva, dočim so ostali izgubili. V nedeljo zvečer je priredila Štajerska deželna šahovska zveza v čast mariborskim šahistom banket, na katerem so spregovorili v imenu gostitelja predsednik Engelhofer in v imenu graške mestne občine mestni svetni Harding, v imenu mariborskih šahistov pa sta se zahvalila za prisrčen pozdrav tajnik MŠK g. prof. Sila in ravnatelj Loos. S seboj so prinesli Mariborčani umetniško izdelano demonstracijsko šahovsko desko s kompletnimi figurami, darilo Gradčanov za spomin druge medmestne tekme Maribor: Gradec.
a— 22 raznih predstav (dramskih, opernih, operetnih in 1 koncert) dobi gledališki abonent za osem mesečnih obrokov od 8 Din navzgor. Abonma je torej tako nizek in plačilni pogoji tako ugodni, da je stalni obisk gledališča omogočen tudi gmotno najšibkejšim slojem. V razmerju z večerno vstopnino nudi abonma okrog 45% popusta. Prijave sprejema gledališka blagajna še do sobote, vendar se prijavite za boljše sedeže čimprej! Lanskim abonentom hrani blagajna njihove sedeže samo še do srede zvečer.
a— Cercle francais. Franeoskj krožek v Mariboru bo otvoril s 1. oktobrom spet francoski otroški vrtec, tečaje za osnovno — meščansko — in srednješolsko mladino ter za odrasle in svoje konverzacijske sestanke. Dnevi in ure so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ul. 4. Prijave ee sprejemajo ob sredah od 17. do 19. v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4/1, 1. oktobra in naslednji teden pa v kurzih samih. Pouk se bo začel v ponedeljek 4. oktobra.
Napadi iz zraka v Trbovljah
Trbovlje, 20. septembra
Med mnogimi kraji, ki so jih leto-s obiskala na-a vojaška letala v svrbo obiam-bnih vežb proti zračnim napaiiom, so tudi Trbovlje 15. t. m. dobile nepričakovani zračni obisk »sovražnika«. Ob 17. uri je pribrnelo nad našo dolino tovražno letalo v smeri od Zi lanega mosta. Opazovalnice so nemudno javile nevarnost in ob 17.02 so sirene in zvonovi alarmirali obram/ino posadko in vse prebivalstvo. Letalo je nekaj trenutkov krožilo nad trgom ,vrglo na poslopje narodne šo'e rušilne in vžigalne bombe in odletelo proti Vodam, kjer je napadlo staro rudniško bolnišnico in restavracijo. Moštvo reševalnih skupin se je zbralo v nekaj minutah po alarmu na odrejenih zboriščih in takoj po napadu pričelo z obrambo in reševanjem. Bombe so znatno poškodovale šolsko poslopje. Vnemi reševalcev in gasilcev 6« je posrečilo izvršiti vso potrebno pomoč v vzornem redu, pri čemur jim je bila v znatno podporo šo^ka uprava, ki je takoj izpraznila poslopje in pomirila otroke. Tudi stara bolnišnica in restavracija sta bili zaradi hitrih in uspešnih zaščitnih ukrepov obvarovani večje Škode.
Zračnemu napadu od 15. t. m. je sledila 17. t. m. nočna vaja, ki je zaradi discipliniranosti in izvežfranosti zaščitnega moštva prav dobro uspela. Sovražnik sicer ni brnel nad našimi glavami, a vendarle smo kmalu zaznali za znatne poško-lbe, ki jih je napadalec povzročil na Društvenem domu in hiši g. Kmeta z rušilno in vžigalno bombo. Na Vodah je užgal in zrušil narodno šolo. Po alarmu so takoj uganile vse cestne svetilke, razsvetljava po hišah in rudniškem zunanjem obratu. Le nekateri hišni posestniki in stanovalci v rudniških kolonijah 60 v radovednosti pozabili zastreti okna in so pustili goreti luč celo na dvoriščih. Reševalci so hitro izvršili vsa obrambna in reševalna dela.
Kljub tenuu. da so vaje v pvrho obrambe proti zračnim napadom za Trbovlje kot industrijski kraj silno važne in je disciplira-nost prebivalstva prvi pogoj za njihovo uspešno izvajanje, čujemo od pristojnih či-niteljev in opažamo, da naše prebivalstvo tem vajam ne pripisuje dovolj resnosti. Propagandnim in poučnim ukrepom občinske uprave in krajevnega obraiml^nega odbora žal še ni usnelo prepričati prehival-etvo. kako važno je, da se vsak posameznik seznani z zračno obrambno organizacijo in se pokori vsem naredbam ob napadu. V kolikor so ti napadi za danes še vaja, postanejo v resnem primeru za vsakogar od nat> življenjsko nevarni in se jih bomo izognili le potem, če bomo tudi sami umeli disciplinirano sodelovati pri obrambi. Želeti, je. da si pri bodočih vajah, ki se v kratkem obetajo v večjem obsegu, prebivalstvo ob alarmu ne bo več sprehajalo v gručah po ogroženih cestah Občinski policijski organi bodo odločneje nastopili. Vsekakor je treba, da ee še ojači propagandna akcija in da so z naučnimi predavanji še bolj zainteresira prebivalstvo za obrambo pred napadi iz zraka.
KINO *
21-24 MATICA
Najlepši varietejski film KRALJ ARTISTOV TRUXA La Jana
LOGA
DANES POSLEDNJIČ ! Veliki Emil Janningsov film
PRED SONČNIM ZAHODOM
(Der Herrscher) Gerhart Hauptmann
22-21
UNION
Danes poslednjič ! Film lz dunajskega družabnega življenja po romanu H. R. Bartscha
NJENI LJUBIMCI
(Hannerl und ihre Liebhaber) V glavnih vlogah: Olga Cehova, 011y Flint, Hans Moser in Albrecht Schonhais
Predstave danes ob 16., 16.15 in 21.15 url
Sokolska poklonitev dr. Ivanu Tavčarju
Poljane, 20, septembra^ V nedeljo smo v Poljanah odkrili spominski steber pred rojstno hišo pokojnega pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja. Navzlic dežju se je zbralo lepo število predstavnikov in častilcev. Na stebru, ki je v?-sok 1.80 m, stoji doprsni kip pokojnika, v kamen pa so uklesane besede: »V hiši nasproti se jc rodil pisatelj, politik, župan Ljubljane iur. dr. Ivan Tavčar 1851.« O svečanost: odkritja je že poročalo pone-deljsko »Jutro«. Mestno občino ljubljansko je zastopal podžupan dr. Ravnihar, odvetniško zbornico dr. Janko Žirovnik, Ljubljansko kreditno banko podpredsednik Ivan Jelačin, društvo »Pravnik« vseučiliški profesor dr. Metod Dolenc. Dalje so bila zastopana društva in organizac:je: Kolo jugoslovenskih sester iz Ljubljane, Most in Škofje Loke, Društvo kneginje Zorke, Klub Primork, Društvo Soča, itd. Tiskovno zadrugo je zastopal dr. Fettich, Zvezo kulturnih društev Dušan Verbič, Zvezo lovskih društev inšpektor dr. Stanko Bevk. G. Zupančič je prišel v :menu šentpetrske CMD, za društvo Skrb za mladino pa Fran Tumpej. Prihitelo je tudi več starih Tavčarjevih sobojevnikov in prijateljev, med njimi g. Ciril Pire :'z Kranja.
Ker je Sokolstvu bilo zabranjeno v krojih prisostvovati odkritju, so se sokolske čete začele zbirati popoldne s prapori, da izkažejo čast in spoštovanje vzornemu pokojnemu bratu in starost1. Prišli so Sokoli iz Ljubljane, Kranja, Tržiča, Kovorja, Stra-žišča, iz Škofje Loke, od skrajne meje v Poljanska dolini, s Savodnjega, in seveda v polnem številu domači Sokoli iz Gorenje vasi—Poljan. Njim so se pridruž;li nacionalni predstavniki in razvil se je sprevod s sedmimi prapori na čelu proti Tavčarjevi rojstni hiši. Tu so se razvrstili v najlepšem redu z ostalim občinstvom vred. Proslava je potekla zelo lepo v pravem jugoslovanskem, sokolskem duhu.
Prvi je spregovoril in pozdravil brate Sokole domači starešina brat Pivk. Za njim je govoril starešina Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, ki je položil venec pred spomenik. Lep venec je položil tudi br. Rasto Pustoslemšek v imenu Narodne tiskarne in Vodnikove družbe ter je posvetil nekaj krepkih besed spominu velikega pokojnika. S primerno poklonMvijo je tudi starešina br. Horvat iz Škofje Loke položil venec k stebru. Vsi govorniki so poudarjali Tavčarjevo odločno sokolsko in jugoslovensko zavest. Opisovali so ga kot borca za svobodo in demokracijo. Složno je ves zbor zapel pesem sokolsk;h legij ter himni »Hej Slovani« in »Bože pravde.« Prapori so se še enkrat sklonili v počastitev. Nato so Sokoli spet odkorakali v lepem sprevodu nazaj v vas, vso pot prepe-vaje sokolske pesmi. Vsi. ki so prisostvovali sokolski poklonHvi, so bili polni hvale o njeni dostojanstvenosti. Proti večeru so se pričele Poljane prazniti Za izredni praznik so skoraj z vseh hiš plapolale državne zasitave.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe)
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v septembru po stoletnem koledarju
Dan je dolg 13 ur 46 minut do 11 ur 46 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 40 minut
T. 21. Matevž S. 22. Mavriclj C. 23. Tekla P. 24. Marija D. S. 25. Kanili
N. 26. Ciprijan
P. 27. Kozma' Z. krajec ob 6.43 T. 28. Venčeslav
S. 29. Mihael
vedro, stanovitno jesensko vreme s hladnimi nočmi
deževno, prav malo sonca
C. 30. Jerko
Hieronim razjasnitev za nekaj dni
Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi
20. septembra Ljubljana 7. 753.6, 15.2, 87, O, 3, dež, 14.9; Maribor 7, 753.1, 14.0, 90, SSEl, 5, —, —; Zagreb 7. 754.5, 16.0, 90, NE1, 6, —, —; Beograd 7. 755.5, 18.0. 90. O, 6, —, —; Sarajevo 7. 757.7, 15.0, 90, O, 6, —, —; Skoplje 7. 758.7, 17.0. 95, O, 5, —, —.
Temperature: Ljubljana 17.4, 13.8; Maribor 26.0, 12.0; Zagreb 25.0. 14.0; Beograd 30.0, 18.0; Sarajevo 28.0, 14.0: Skoplje 29.0: 14.0; Split 27.0, 0.
Gospodarstvo
Vprašanje veleblagovnic
Pred potekom veljavnosti uredbe o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic
Uredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega je bila lani v oktobru podaljšana za eno leto. Ta rok bo potekel 26. oktobra t. 1., torej čez dober mesec. Trgovske organizacije si močno prizadevajo, da se veljavnost te prepovedi ponovno podaljša. Glede na bližnji potek roka, do katerega velja prepoved ustanavljanja veleblagovnic, je pričakovati, da se bo znova razvila polemika o vprašanju veleblagovnic. Kakor se zdi, se bo ta polemika kmalu razvila. Beograjsko »Vreme« objavlja v nedeljski številki dolg članek pod naslovom »Magacini so kulturno-gos-podarska potreba Velikega Beograda«, v katerem odločno zagovarja sistem veleblagovnic.
Seveda stvar ni tako enostavna, kakor ai jo zamišlja »Vreme«. Veliki trgovski magacini so se v naprednih državah močno razvili in so v gotovih mejah koristni. Toda v letih krize se je razvil v raznih evropskih državah poseben tip veleblagovnic, kjer prodajajo blago vseh strok, toda od vsake stroke le najcenejše blago brez možnosti izbere po kvaliteti, obliki in izdelavi. Te veleblagovnice lahko znižajo režijske stroške na minimum, ker je postrežba najenostavnejša; blaga ni treba razkazovati, prinašati in ponujati, temveč je na prodaj le ono, kar je razstavljeno na mizah. Na eni strani omogoča ta način razmeroma nizke prodajne cene, na drugi strani nakup velikih partij blaga ene in iste oblike in kakovosti. Pogosto je blago manj vredno in je razmeroma drago. Proti takim veleblagovnicam je nastal odpor ne samo pri nas, temveč tudi v drugih državah, kjer so njih
| ustanavljanje prav tako prepovedali. V Zagrebu obstoja že desetletja veliki trgovski magacin po vzorcu pravili trgovskih veleblagovnic, proti kateremu ni bilo nikdar pritožb. Sistem, ki ga je uvedla družba »Ta-ta« je šele izzval odpor.
Preden pa se pri nas zopet uldne prepoved ustanavljanja veleblagovnic, bo treba še rešiti drugo, to je davčno vprašanje. Po našem davčnem zakonu plačajo trgovinske delniške družbe sorazmerno vedno manj davka nego posamezni trgovci, in to navzlic uvedbi minimalnega družbenega davka in davčnega dodatka na podlagi kosmatega prometa, ki se nalaga veleblagovnicam. Naš davčni zakon postavlja sicer načelo, da se davek plača od čistega dobička. Toda praksa je pokazala, da se trgovcu odmerja pridobnina vedno po nekakem ključu od kosmatega prometa, češ da znaša njegov čisti dobiček v vsakem primeru 10 do 15% kosmatega prometa, ne glede nato, ali ima v resnici dobiček ali izgubo. Trgovinske delniške družbe pa plačajo le minimalni davek, če nimajo čistega dobička. Pri trgovcu se vrhu tega vračunajo vsi njegovi osebni izdatki v čisti dobiček, medtem ko se plače ravnateljev trgovinskih družb obdavčijo le z razmeroma majhnim uslužbenskim davkom. Trgovinska delniška družba lahko po ustanovitvi nekaj let zaradi reklame posluje brez dobička, da pobija konkurenco, pri tem pa plača razmeroma minimalen davek, kar trgovcu ni mogoče. Iz navedenih razlogov bo treba prej temeljito izenačiti konkurenčne pogoje, preden se zopet dovoli ustanavljanje veleblagovnic.
Denarni zavodi lahko vlagajo prošnje za zaščito le še dva meseca
Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934. je
prvotno določala, da se sme odložitev plačil ali sanacija dovoliti na prošnje, ki se podajo najkasneje leto dn: po objavljenju uredbe. Leta 1935. je bil s posebno uredbo ta rok podaljšan za eno leto, t. j. do 23. novembra 1936. Glede na težkoče, ki jih je pri mnogih denarnih zavodih izzvala uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, se je lani izkazala potreba, da se rok, do katerega se lahko vlagajo prošnje za zaščito, ponovno podajša za eno leto. Ministrski svet ja "v tem smislu izdal posebno uredbo. Sedaj se menda ta rok ne bo več podaljšal, tako da bodo denarni zavodi le še do 23. novembra t. 1. lahko vlagali prošnje za odložitev plačM ali za sanacijo in bo ta rok v dveh meseci končno potekel.
Po statistiki za prvih osem mesecev t. 1. je potreba za vlaganje prošen za zaščito precej popustila. V teh osmih mesecih je bilo vloženih vsega 17 prošenj za odobritev zaščite, in sicer 13 prošenj od bank in 4 prošnje od kreditnih zadrug. V vseh teh primerih gre le za manjše provincional-ne denarne ustanove, ki so znatneje prizadete zaradi Pkvidacije kmečkih dolgov. Poleg gornjih 17 prošenj pa je bilo vloženih še 6 prošenj za izvenkonkurzno likvidacijo (5 bank in 1 zadruga). V celoti je sedaj v naši državi pod zaščito 337 denarnih zavodov; pri 297 zavodih gre za odložitev plač:l, 6 denarnim zavodom je odobrena sanacija, pri 34 zavodih pa se bo izvedla izvenkonkurzna likvidacija.
Hrvatski industrije! proti Nabavljalni zadrugi industrijcev
V soboto je bila v Zagrebu seja upravnega odbora Udruženja industrijcev za savsko banovino. Na seji je generalni tajnik Marko Bauer poročal o izvajanju uredbe o minimalnih mezdah. Navzlic predpisom te uredbe glede arbitraže se nadalje dogajajo primeri, da delavci pričr.o s stavko, n3 da bi počakali na potek arbitražnega postopanja v smislu uredbe.
Obširna razprava se je razvila o ustanovitvi Nabavljalne zadruge industrijcev kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Ugotovljeno je bilo, da v tej zadrugi ne sodelujejo industrijn s področja Udruženja industrijcev savske banovine. Ker obstoja bojazen,
da delovanje te zadruge ne to v skladu z interesi industrije v savski banovini, so na seji soglasno sklenili poslati trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču predstavko, ki ugotavlja, da ta zadruga ne predstavlja industrijcev v savski banovini. Obenem prosi udruženje, naj se niti tej zadrugi, niti kaki drugi ustanovi ne dajejo nikake posebne ugodnosti in privilegije pri uvozu ali izvozu industrijskih surovin, polizdelkov, strojev ali industrijskih izdelkov. Predstavka je bila takoj po končani seji odposlana trgovinskemu ministru, prepis pa je bil dostavljen Industrijski zbornici v Beogradu ter trgovinsko-industrijskima zbornicama v Zagrebu in Osijeku.
40 milijonsko posojilo ljubljanske občine za tramvaj
Iz Beograda poročaio, da je Poštna hranilnica dovolila ljubljanski mestni občini posojilo v višini 40 milijonov Din za reorganizacijo cestne železnice. Poročilo pravi, da to posojilo ne bo pomanilo nobene nove obremenitve za občino, ki to s tem denarjem pokrila svoje dosedanje obveznosti v zvezi s cestno železnico, za katera mora plačati večje obresti.
Gornja vest je precej nejasna.. Mestna občina je imela pri Splošni maložalezniški družbi terjatev v višini 20 milijonov Din, ki pa je bila letos v zvezi s sanacijo družbe črtana. Kakih obveznosti do Maložalezniške družbe nima razen obveznosti iz naslova garancije za družbina dolgove pri Pokojninskem zavodu in pri tvrdki Siemens (Dunaj). Letos pa je občina v zvezi s sanacijo prevzela nase obveznost, da krije razliko pri obrestih za vsa posojila Maloželezniške družb?, kolikor obre6ti pri (teh posojilih presegajo 5°/o.
Mestna občina bo s tem posojilom najbrž odplačala dolg Maloželezniške družbe pri Pokojninskem zavodu za nameščence, kjer znaša obrestna mera 8°/o (deloma celo 9%). Transakcija bi se izvršila tako, da bo občina iz sredstev posojila pri Poštni hranilnici dala posojilo Maloželezniški družbi, ki bo odplačala Pokojninskemu zavodu svoj dolg, ki znaša po bilanci za 1. 1936. 21.2 milijona Din. Maloželezniška družba ima večji dolg samo še pri dunajski družbi Siemens. Ta dolg znaša 7.5 milijona Din. Po letošnjem sporazumu znašajo obresti za to posojilo le 5% kar ni mnogo. Pač pa je z obstojem tega dolga vezana težka obremenitev Maloželezniške družbe v smeslu sporazuma, ki je bil sklenjen letos o priliki sanacije. Ta obremenitev obstoji v tem, da
mora družba pri dobavah prvanstveno upoštevati ponudbe tvrdke Siemens, četudi so njene cene za 5°/® višje od 06talih ponudnikov. Verjetno je torej, da bo s sredstvi posojila pri Poštni hranilnici odplačan tudi dolg tvrdki Siemens.
Obveznosti Maloželezniške družbe naqpro ti Pokojninskemu zavodu in tvrdki Siemens znašajo skupaj 2S.7 milijona Din. Posojilo pri Poštni hranilnici pa znaša po beograjskih vesteh 40 milijonov. Kaj bo z razliko je težko ugibati, če gre pri tem posojilu v resnici le za kritje starih obveznosti.
Pozabljeni milijoni
Nedavno smo poročali o nevnovčenih dobitkih Vojne škoda, ki vsako leto zapadejo in o nevnovčenih kuponih Vojne škode. Dobitki in kuponi zapadejo pri Vojni škodi že v enem letu. Tako je letos 1. avgusta ostalo od kupona št. 15, ki je je zapadel v plačilo lani 1. avgusta, neizplačanih 471.000 Din, ki so zapadli. Če ja ob vsakem terminu toliko neizplačanih kuponov, tedaj zapade na ta način vsako leto skoro 1 milijon Din, kajti na leto prideta v izplačilo po dva kupona. Poročali smo tudi, da je 1. saptem-bra zastarelo 28 dobitkov Vojne škode, ki so bili izžrebani lani 1. septembra. Znesak teh zastaranih dobitkov pa je znašal 187.000 Din. Ker ima Vojna škoda na leto štiri žrebanja, lahko računamo, da zapade na ta način na leto okrog tričetrt milijona Din. Zapadli kuponi in dobitki Vojne škode pripadajo invalidskemu fondu. Pa tudi pri drugih papirjih je znesek nevnovčenih kuponov prav znaten. Pri 7% investicijskem posojilu zastara kupon v petih letih. Dne 15. septembra je zastaral kupon št. 22 in pri tem se je izkazalo, da je nevnovčenih za 209.000 Din tah kuponov. Ta znesek pa gre v korist državne blagajne. Slično je tudi pri drugih papirjih. Ti primeri kažejo, da izgube imetniki naših državnih papirjev vsako leto zneske, ki znašajo več milijonov Din.
Z začudenjem čitamo slična poročila tudi v inozemskih listih. Jasno je, da gre v večini primerov za pozabljivost. So ljudje, ki skrivajo 6voje vrednostne papirje in pogosto pozabijo na žrebanje in celo na vnovče-nje kuponov, potem pa šele po letih ugotovijo, da je bil izžreban dobitek. Takrat pa je že prepozno. Gotovo se tudi mnogi vrednostni papirji izgube ali pa ostanejo po smrti lastnika v neznanih skrivališčih in jih nasledniki ne najdajo o pravem času. Pričakovati pa bi bilo, da bi imetniki državnih papirjev držali v evidenci vsaj termina zapadlosti kuponov, da se izognejo škodi.
Mnogo bolj pa se moramo čuditi ameriški statistiki, ki pravi da je v Zedinjenih državah za 190 milijonov dolarjev (za 9 milijard Din) bančnih kontov, katerih lastniki sa kljub ponovnim pozivom ne javijo. To je gotovo še težje razumeti, kajti srečka se lahko izgubi ali zgori, bančni konto pa se ne more izgubiti. Med pozabljenimi ameriškimi bančnimi konti je tudi 55 takih, kjer znesek posameznaga računa presega lepo vsoto 50.000 dolarjev (skoro 2 in pol milijona Din). So li ti ljudje tako bogati, da na take zneske kar pozabijo? Ali pa so tako pozabi ji vi? Verjetno je, da gre pri imetnikih bančnih kontov, ki jih ni mogoče naj-te, za ljudi, ki so nenadoma umrli in sorodnikom ni bilo znano, kje imajo svoja bančne račune. Verjetno pa je tudi, da gre v nekaterih primerih za gangsterje, ki so bili ubiti, preden so razpolagali s svojim računom. Višina zneskov na posameznih kontih govori gotovo za to.
Pred novo vinsko letino
Vinski pridelek v Vojvodini bo znašal le polovico lanskega pridelka. Iz Novega Sada poročajo, da so morali tamošnji vinogradniki predčasno pričeti z obiranjem grozdja, da rešijo letošnjo letino, kolikor se še rešiti da. V normalnih letih se prične obiranje šele ob koncu septembra ali v začetku oktobra. Letos pa je deževno vreme povzročilo silno škodo v vinogradih. Zaradi gnilobe in peronospore je uničena polovica pričakovanega pridelka. Dunavska banovina daje četrtino celotnega vinskega pridelka Jugoslavije. Lanska letina je bila povprečno dobra in je dala 1,100.000 hI., letos pa je zaradi neugodnega vremena pričakovati, da bo letina dosegla po količini komaj polovico lanske letine. Vrhu tega je kakovost mošta slaba. Zlasti mošt iz grozdja, ki so ga najprej obrali, je slab in se bo vino lahko uporabilo samo za izdelavo vinskega žganja. V celoti gre tu za 10% pridelka. Banska uprava savske in dunavske banovine je dovolila sladkanje mošta s trošarine prostim sladkorjem in tudi uporabo metabisulfida, da se kakovost vina zboljša. Vsebina sladkorja je v
moštu nezadostna tn od leta 1933 nI bCa tako niaflca. Trošarine prost sladkor oddar jajo vinogradnikom po 5.57 Din za kilogram. Zaradi slabih izgledov za letino kaže vinska trgovina v Vojvodini večje zanimanje in so tudi cene nekoliko č vrstejše. Zaloge starega vina pa niso ravno aiatne. Trgovci v VrScu imajo na zalogi okrog 200 vagonov vina, v ostalem Banatu pa je le
še okrog 150 vagonov starega vina. •
Odlok za splošno sladkanje motita ie
ni izdan. Finačna direkcija v Ljubljani je dobila od finančnega ministrstva dovoljenje, da sme na prošnjo zadrug in vinogradnikov izdajati dovoljenja za nakup trošarine prostega sladkorja. Prej pa mora izdati kraljevska banska uprava dovoljenje za sladkanje. Odločiti mora, ali sladkanje splošno pripusti ali pa samo omejene za one kraje, ki so oškodovani zaradi vremenskih in drugih nesreč, ker grozdje ni zadosti dozorelo. To dovoljenje kraljevska banska uprava do sedaj še ni izdala. Zato interesenti še ne morejo dobiti dovoljenja za nakup trošarine prostega sladkorja. Trošarine prosti sladkor bo stal okrog 6 Din za kg, če se organizirajo vagonske dobave, ker se na ta način prištedi na voznini. želeti bi bilo, da banska upirava izda čimpreje odlok glede sladkan ja, da bi si vinogradniki mogli preskrbeti sladkor. Kakor druga leta bi bilo tudi letos potrebno, da se potom občin napravijo prošnje na finančno direkcijo v Ljubljani. *
Uredba o prodaji nezatrošarinjenega sladkorja za slajenje mošta. »Službene Novine« so včeraj objavile uredbo o prodaji nezatrošarinjenega sladkorja za slajenje vinskega mošta. Državne tovarne bodo prodajale denaturirani sladkor za vinski mošt vsem onim vinogradnikom, in kmetom, ki bodo predložili potrebna dovoljenja, izdana od pristojnih finančnih direkcij. Dobili bodo največ po 4 kg sladkorja za vsakih 100 1 mošta. Pogoje za izdajanje teh dovoljenj in določbe o kontroli pri vporeibi tega sladkorja bo predpisal finančni minister s posebnim pravilnikom.
Gospodarske vesti
= Vprašanje kredita za nadvoz preko nove železniške proge št. Janž — Sevnica.
Nova železniška proga St. Janž — Sevnica se bo križala z banovinsko cesto prvega reda Radeče — Krško, in sicer pri kilometru 12.3. Načrt zi železniško progo predvideva križanje v istem nivoju. Gradbeno ministrstvo pa sedaj zahteva glede na velik turistični promet na tej cesti, da bi se križanje napravilo z nadvozom, in sice* nekoliko oddaljeno od prvotno predvidenega križišča. Za ta nadvoz je potreben kredit v višini dveh milijonov Din. Zato .je gradbeno ministrstvo zahtevalo od finančnega ministrstva odobritev tega kreliia 2 milijonov Din. in sicer na račun gradnje proge St. Janž — Sevnica.
= Šipad povišuje glavnico. Poročali rmo že. da bo šurnsko industrijsko podjetje Do-brljin - Drvar »Šipalc povečalo svojo glavnico orl sedanjih 20 na 65 milijonov Din, in sicer zaradi fuzije s stvornieo celuloze Drvar d. d. in družbo >Durmitor« d. d. za eksploatacijo lesa in trgovino z lesoirn. Žara li prevzema Tvornice celuloze Drvar, ki ima v66 njene delnice sam Sipad, pe poveča glavnica za 12 milijonov Din (kolikor ima tvornica celuloze Drvar delniške glavnice). Zaradi fuzije z družbo »Durmitor« pa se glavnica Sipada poviša za 3 milijone. Za ostalih 30 milijonov Din pa bodo1 izdane nove delnice.
= Savinjski hmeljsk] trg. Banovinska hmelj^ka krmisija poroča 20. t. m. Vsestransko nakupovanje se je zadnje dni še razširilo. Do danes je prodanih iz prve roke 70% letošnjega pridelka. Pri tem so ee tudi cene dvignile in plačujejo sedaj boljše partije prvovrstnega blaga po 25 do 27 Din za kg. Sorazmerno so se seveda dvignile tudi cene ostalim vrstam hmelja. Spričo živahnega nakupovanja in že pičlih zalog ter naraščajočih cen so pestali producenti bolj rezervirani.
=: Licitacija za dobavo kabla Maribor — Beograd. Preteklo sredo je bila v poštnem ministrstvu v Beogradu tretja licitacija za dobavo in položitev telefonskega kabla od meje P" Mariboru preko Zagreba do Beograda. Stavljena je bila samo ena ponudba, in to sporazumna ponudba vseh zainteresiranih tvrdk pod firmo Siemens - Halske. Po vesteh iz Beograda balo tej tvrdki oddali dobavo in polaganje kabla.
= Dobave. Dne 23. t. m. bo pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu licitacija
Ljubljana, 18. septembra.
Motorist Jesenovec ni kriv smrtne nesreče
Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča g. Gorečanom se jemorai zagovarjati zaradi prestopka proti varnosti javnega prometa v smislu § 2C5./II. k. z. znani športnik 29-letai elektromonter Slaivko Jesenovec, ki se je nekdaj z velikimi uspehi udejstvoval v kolesarskem športu in odnesel pied leti marsikatere trofeje. Dasi se temu priljubljenemu športu že nekaj let ne posveča več, mu je iz tistih let vendar le ostala naklonjenost do kolesarstva, a ne toliko tistega na lastni pogon, kakor na motorni. Tako se je tudi letos v majm zavihtel na motorno kolo in povabil s seboj prijatelja Blaža Podgorška, ne da bi slutil, da se bo ta vožnja ne le za njiju, temveč tudi za nekaj drugih oseb prav tragično končala.
Ko sta dirjala po banovinski cesti iz Gornje vasi proti žirem skozi vas Hotav-lje, je nesrečno naklju&je naneslo, da sta se na mestu, kjer preko glavne banovin-ske ceste vodi cesta proti Srednjemu br-du, srečala s kolesarko Zofko Jelovčano-vo, ki se je pripeljala iz Srednjega brda na moškem kolesu, na katero je bila na-tovorila tudi svojo mlado prijateljico Angelo Erženovo. Nesreča je bila neizogibna. Motorno kolo je z vel-'ko silo treščilo v srednji del kolesa, kjer so visele noge Erženove. Obe kolesarki je vrglo daleč v stran. Jelovčanovo je zagnalo v betonski podstavek križa, ki stoji na levi strani ceste, in je zaradi preloma lobanjskega dna nastopila takojšnja smrt. Erženova, ki jo je vrglo kakih 6 metrov daleč v travo, pa je dobila pretres možganov, prelom desne stegnenice in levega kolena. Poleg tega je obležal v nezavesti tudi Jesenovec s počeno lobanjo. Edini, .ki je odnesel od strašnega trčenja le lahke pra-je bil Podgoršek.
dvorane
Obtožnica je vso krivdo naprtila Jese-novcu, češ da je povzročil karambol s prehitrim tempom vožnje in s tem, da je vozil nepravilno po sredi ceste, ne da bil na križišču dajal predpisana znamenja Proti tej trditvi se je obtoženi zagovarjal, da se sicer potankosti, kako je prišlo do' nesreče, ne more spominjati, ker je še dolgo po trčenju ležal v globoki nezavesti. Toliko pa se spominja, da ni vozil s preveliko brzino, ki bi je njegovo kolo itak ne preneslo. Predpisanega znamenja na križišču pa ni mogel dati, ker je kažipot nepravilno postavljen in ga torej ni mogel opaziti. Spominja pa se tudi, da je na nekaj korakov razdalje opazil kolesarki, ki sta zavili iz stranske ceste na glavno. Ko sta opazili motorno kolo, je Jelovčanova postala negotova v balansiranju in je zaradi tega moral kreniti malo na levo stran ceste, kar pa je storila v tistem trenutku tudi ona. Tako je bilo trčenje neizbežno.
Sodnik je zaslišal sodnega izvedenca g. Gorca, ki je lahko obtoženčeve izpovedi v glavnem potrdil in ga dokaj razbremenil. Ostro debato med njim na eni strani in sodnikom ter zastopnikom javne obtožbe in zastopnikom zasebnih udeležencev pa je izzvala njegova izjava, da se žal pri nas krivda za podobne nesreče pripisuje vedno le vozačem, ne pa tudi drugim osebam, ki jih nesrečno naključje poveže s takimi nezgodami. Pri nas, je dejal g. Goreč, je vseh podobnih nesreč v glavnem kriva slaba vzgoja ljudi, ki so bili dolgo vajeni le konjske vprege. V današnjem času pospešenega razvoja motoriziranega prometa učimo prometne predpise le vozače, ne pa tudi pešce, ki se obnašajo na cestah po starih navadah iz časov konjske vprege ne glede na nove zahteve sedanjega prometa.
Po krajšem premisleku je sodnik zaradi pomanjkanja dokazov za njegovo krivdo v smislu § 280. k. p. oprostil Jesenovca vsake krivde, stroške kazenskega posto-
panja pa bo nosila država. V kratki utemeljitvi r3BSOdbe je sodnik poudaril, daje bolj verjetno, da sta nezgodo zakrivili Jelovčanova in njena tovarišica Erženova s popolno nepazljivostjo. Obtožnica pa razbremenjuje tudi ugotovitev v preiskavi, da kažipot, ki bi bil moral Jesenovca opozoriti na križišču, ni pravilno postavljen in zato tudi ni mogel Jesencvec pravočasno dati znamenja s hupo, da bi bil tako opozoril nase obe kolesarki.
Za nekaj cvetk
zapor v pralnici
Perica Ivana Zrimikova iz Spodnje Hrušice pni Ljubljani si gotovo ni mislila, da jo bo doletela sodba, da bo sama na svojo roko sodila in povrh tega še igrala vlogo bdriča. Ko je njena samolastna sodba naletela na odpor celo pri možeh postaive orožnikih, je bila seveda že presenečena, tembolj pa se je njeno presenečenje stopnjevalo, ko je dobila povabilo na sodnijo s prietavkom, da je zagrešila prestopek proti osebni varnosti in prostosti.
Ko ji je namreč 8 letna Ivanka Ferkova potrgala z njene gredice nekaj cvetov, se je močno razburila ln ji prisoKlai nekaj po nemarnih prstih. Pa si je mislila, da to ne bo zadostovalo, da bi si dekletce zapomnilo, kaj sme tn kaj ne sme. Zato jo je zaprla še v pralnico. Tam jo je imela spravljeno, dokler se za malo Ivanko niso postavili orožniki in jo osvobodili. Tudi sodnik jo je trdo prijel. Priznala mu je, da se je res taikio zgodilo, kakor je navajala obtožnica. Prisodil ji je 14 dni zapora. Izvršitev kazni pa ji je pogojno odložil za dobo dveh let, ker ae doslej še ni pregrešila proti zakonom.
Razdrto družinsko življenje
Sodnik poedinec g. Gorečan je že par-krat razpravljal proti čevljarskemu mojstru Jožetu. Večkrat pa je razpravo prekinil, da bi izvedel nove dokazne predloge.
Stvar je bila seveda kaj zapletena tn niti ji ni manjkalo pikantnosti, ki jo je bilo treba obravnavati z vsem taktom. Kajti mojster Jože je bil obtožen, da je telegrafistu Rihardu grozil s prijavo na policiji, direkciji in sodniji, češ da je med kopanjem na Savi spletel prepovedane vezi z njegovo ženo Pavlo v toliki meri, da sta ža dosegla zakcaolomstvo. Da pa je bil le pripravljen »zatisniti oko«, če bi ga Ri-hard odsfeodoval z jurjem. Vse do kraja je Jože sodniku sicer priznaval, da je zasledoval motilca njegovega zakona, da pa nikakor ni zahteval od njega denarj-ai, da torej ni izsiljeval. Tudi še, ko je sodnik izrekel obsodilno razsodbo, je vztrajal pri svojem in obtoževal Riharda ter obljubljal, da se bo pritožil proti temu, da bi moral povrh vse svoje nesreče še 1 mesec presedeti v zaporu in plačati 120 din denarne kazni.
Zgodba je že stara tn medtem »e je stemnilo življenje ne samo priletnemu nesrečnemu zakonci Jožetu, ki je prepričan, da je postal njegov zakon s Pavlo žrtev mladega elegantnega zapeljivca. Stemnilo se je tudi njegovi ženi Pavli. Obtožnica navaja: Lani junija je pristopila k Rihardu na ljubljanskem živilskem trgu gospa Pavla in ga ljubeznivo ogovorila: »Ali me ne poznate?« Ko je Rihard Tpmttrai je pristopil še obtoženec in zahteval, naj se legitimira. Ko je pa Ritrsrd opazil, da se okrog njih pričenjajo zbirati ljudje v pričakovanju zanimive senzacije, jio je na kolesu rajši odkuril. Toda mojster Jože si je v naglici le zapomnil številko kolesa, po kateri je izsledil lastnika in se pojavil pri njem v pisarni s pismom tn grožnjami, da ga bo ovadil na vseh potrebnih instancah zaradi zakonolomstva. Molčal pa da bo, de mu plača 1.000 din. Ker se je Rihard branil, češ, da gre gotovo za pomoto in pojasnjeval razburjenemu zakoncu, naj išče krivca njegove nesreče drugje, ker on ne pride v poštev, sta se še nekaj časa prerekala, posledica pa je bila ovadba zaradi izsiljevanja.
Mojster Jože se je na to zagovarjal, da
n dfobavo livarskega koksa, 24. I m. za dobavo jakla, jeklene in železne pločevine in žice za diinamo; 25. t m. za dobavo an-timona, medi, azbestnih zakovic ter mizarskega kleja in brusnih kamnov, 28. t m. za dobavo jekla, bakra in usnja; 29. t. m. za dobavo žvepla, hidroksida ter raznih Laboratorijskih potrebščin, 1. oktobra za dobavo vijakov in zakovic; 4. oktobra za do-tevo preči«
Borze
20. septembra
Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8.44. V zagrebškem privatnem klir^gu je bil promet v avstrijskih šilingih prav tako po 8.44 (v Beogradu po 8.43), v angleških funtih po 238 in v grših bonih po 30. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.84, v Beogradu 12.82 in v Zagrebu 12.84, od-no6no za konec oktobra 12.7*750.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 408.50
_ 409.50 (v Beogradu je bil promet po 412).
Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo
zaključkov.	_
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2393.65 _ 2408.25, Berlin 1740.03 - 1753.90, Bruselj 730.20 — 735.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.94 — 216.99. Newvork 4308.51 — 4344.82, Pariz 146.66 — 148.10, Praga 151.54 — 152.64, Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10. Pariz 14.7750, London 21.60. Nevvvork 435.3750, Bruselj 73.30. Milan 22.9250.' Amsterdam 240.10, Berlin 174.70, Dunaj 79.50. Stookholm 111.3750, Kfiben-havn' 96.4250. Praga 15.22, Varšava 82.30, EFEKTI
Zagreb. IMavne vrednote; Vojna škoda 408.50 — 409.50, za nov. 408.75 den., za d€c. 408.50 den., 4% agrarne 53.50 — 54.50. 4°'o severne agiarne 52.50 den., 6% begluške 76.25 den.. 6% dalm. agrarne 75 den., 7% invest. 93 den., 7% stabiliz. 86.50 den., 7°/o Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 85 den.,
8% Blair 94 _ 94.50; delnice; Narodna
banka PAB 196 den., Trboveljska 275 bi., Gutmann 45 den., Šečerana Vel. Bečkerek 625 — 650, Šečerana Osijek 198 bi.. Cfeiječka Ijevaonica 200 bl„ Ieis 30 bL, Dulbrovačka 405 den., Oceania 275 den., .adranska 405 den.
Beograd. Vojna škoda 411.50 — 412.50 (412), za dec. 410 — 411, 4% agrarne 53.50 den.. 4% severne agTarne 53.50 den., 6% begluške 77.5o _ 78, 6% dalm. agrarne 75.50 den. (75.50), 7% invest. 92.25 den., 7% Drž. hip. banka 100— 101. 7% Blair 85.75 — 86.50, 8% Blair 95 — 95.50 (95), Narodna banka 7500 — 7600 (7600). PAB, drobni komadi 199 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 20. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 102, za dec. 103.125, za maj 105.625; koruza: za dec. 62.50.
+ Winnipeg, 20. septembra. Začetni tečaji): pšenica: za okt. 125.125, za dec. 122.75, za maj 123.75.
-I- Novosadska blagovna boraa (20. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 177 _ 179; banatska 173 - 181, baška ladja Tisa 183 — 185, ladja Begej 682 — 184: fremska 77/78 kg 177 — 179; slavonska 77/78 kg 178 — 180. Koruza: baška in sremska 96 — 98; banatska 93 — 95. Oves; baški. sremski in slavonski 112 — 114. Rž: baška 166 — 168. Ječmen; haški in sremski 63/64 kg 127.50 — 130. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 275 — 285; »2c 255 — 265; »5« 235 — 245; »6« 215 — 225; »7« 175 _ 185: »8« 127.50 — 132.50. Otrobi: baški. sremski in banateki v vrečah 89 — 94. Fižol« baški beli brez vreč 200 — 205.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sobota, 25. septembra: Julij Cezar. Otvoritev dramske sezone. Premierski abonma.
Nedelja, 26. septembra: Matura. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol.
Prijave za gledališki abonma, ki nudi
tudi v letošnji sezoni 20 dramskih in 18 opernih in operetnih predstav, se še vedno sprejemajo v blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču. Občinstvo vabimo, da se prijavi kot stalni posetnik dramskega gledališča, saj nudi abonma v denarnem pogledu izredno velike ugodnosti, plačuje se v 10 mesečnih obrokih in so posamezni obroki v resnici minimalni.
mu je žena 1. 1935. povedala, da se je na Savi spoznala in izpozabila z nekim Ri-hardom. Zato je Riharda iskal na njegovem domu, da bi ga stavil na odgovor, a ga ni našel. Medtem pai je duševno stanje njegove žene postajalo od dne do dne bolj čudno tn končno jo je moral poslati v bolnišnico na opazovalni oddelek. Sam pa je zaradi razdrtega družinskega življenja postal nesposoben za delo, začel je zeha jati v gostilne, razsipati denar in obenem še naprej iskati tistega Riharda, ki ga je končno z ženino pomočjo le našel. Hotel je le mirno poravnavo na ta način, da M mu povrnil nekaj stroškov, ki jih je imel z iskanjem, če pa ne bi bil pripravljen, bi ga pač tožil, kar je ženi storil silo.
Prav drugačno slflko pa je obenem s to iznesla obtožnica v svojih razlogih na podJagi podpisa ženine bolezni. Obtoženi je na opazovalnem odelku 1. 1935. izpovedal, da je bila žena zelo prepirljiva, da se je moral zaradi tega večkrat seliti in je izgubil tudi službo hišnika. Podila ga je iz hiše, ni rau hotela kuhati, denar je zajpravljala za cerkve in revne otroke. Zato je pobral hranilne knjižice tn se naselil pri neki vdovi, žena je bila tudi zelo ljubosumna in ga je dolžila, da se nastavlja drugim ženskami. Obtožnica pravi po tzpovedbah prič, da je ženo pretepal ln hodil z drugimi ženskami; z ženo že nekaj let ni več živel v skupnem gospodinjstvu. Nadalje tudi občina ni vedela dobrega poročati o obtožencu, češ, da ni na dobrem glasu, policija pa je dodala, da se je že v 1. 1934. preživljal le deloma s čevljarstvom, ostali delež pa je nadoknadilo beračenje. —
S takimi ugotovitvami, ki jih je iznesla obtožnica o obtožencu, je bila dokaj skaljena siika razžaljenega, tn zaradi ženine nezvestobe povsem strtega moža, ki v svoji velikodušnosti od zapeljivca svoje žene ni zahteval drugega kakor majhno povračilo stroškov za več kaikor leto dni trajajoče iskanje »kalilca zakonske sreče«.
V Lanyh in na Hradčanih
če Se ne veš, zdaj izveš:
da je prezident Masaryk umrl ravno na rojstni dan svojega sina, poslanika Jana Masaryka, ki je 14. septembra stopil v svoje 51. leto;
da je Masarykovim v povojnih letih vodila gospodinjstvo ga. černa, avstrijska državljanka, toda Cehinja. Odkar je odšla v pokoj, pa jo je prezident vsako leto na božični večer povabil k svoji mizi;
da zapušča Masaryk enega sina, ki je bil med vojno rezervni častnik v avstro-ogrski vojski, in dve hčeri. Starejša je znana dr. A lice Masarykova, ki se zanima posebno za socialna in ženska vprašanja ter je predsednica čsL Rdečega križa;
da so bili Hradčani, kjer leži te dni Ma-sarykovo truplo, že od 10. stoletja sedež čeških grofov in da je dobila zgradba v glavnem sedanjo obliko za časa cesarice Marije Terezije proti koncu 18. stoletja;
da imajo tudi v Pragi-Ž ižkovu narodni Panteon, kamor bodo morda kdaj pozneje shranili telesne ostanke T. G. Masaryka;
da navaja uradni zdravnik kot vzrok Ma-sarykove smrti trombozo obliterans cere-bri progrediens, komplicirano z bronhijal-no pnevmonijo.
»Denar ali življenje!«
Na levi: Masaryk na mrtvaškem odru v prostorih graščine Lany Na desni: Katafalk na praških Hradčanih
Nestrpni T. G. M.
Kabli delajo zgodovino — Reminiscenca iz L 1918
Restavrirana katedrala
Takrat je bil še »profesor Masaryk«, o »predsedniku Masaryku« še ni bilo govora. Bilo je 1. 1918. V Ameriki je bil pravkar dosegel priznanje Češkoslovaške kot samostojne države. Masaryk, zadovoljen in nestrpen obenem, ni mogel pričakati minute, ko bi to veliko vest brzojavil v svet. Tedaj se je približal od ameriških miz mlad, bled mož, stopil je k ustvaritelju pravkar rojene republike in izgovoril spoštljivo nekoliko stavkov: kar se tiče Zedi-njenih držav, sedaj ne bi bila prava ura, da bi se vest sporočila svetu. Kabli so baje preobloženi, kdaj bo vest prispela na drugo stran oceana, ni mogoče povedati, in kar je še podobnih izgovorov. Masaryk je takšne izgovore odklonil, preobteženi kabli ne smejo zadržati tega, kar je pravkar postalo dejstvo. Tedaj se je mladi mož priklonil in izgovoril tri besede: »Cables make history« — »Kabli delajo zgodovino«. Ma-saryk je prisluhnil, v tej zgodovinski uri je bil pač zelo razburjen, toda te tri bese-
de so se ga dojmile. Nadaljeval je pogovor z mladim moškim, na zadnje se je uklonil njegovemu nasvetu, da bi za nekoliko ur potrpel.
To je zgodba, ki je značilna za dojemljivost pravkar umrlega predsednika Osvoboditelja. Iz skoraj brezbarvnega, mladega moža, ki se je tedaj upal zadržati disciplinirano voljo izkušenega borca, je postal v dveh desetletjih, ki sta potekli odtlej, strokovnjak za obravnavanje javnega mnenja, ki ga ceni tudi predsednik večje republike U. S. A. Imenuje se Edvvard L. Ber-nays in ga politiki ter industrijci tam preko pogostoma in vedno z uspehom povprašujejo za svet, kadar gre za to, da bi se kakšna dejstva sporočila javnosti. Njegova kariera se je začela šele nekoliko let po mirovnih pogajanjih. Pokojni predsednik, ki je ljudi dobro poznal, pa je že v tistem zgodovinskem trenutku svojega življenja iz treh skopih besed spoznal vrednost njegovih nasvetov.
Na Danskem imajo konjunkturo v vsakem pogledu, tudi kar se tiče ženitvenih sleparstev. Pravkar so v Kodanju prijeli spet nekega možakarja, ki si je od svoje bodoče »izposodil« 4000 kron m si z njimi kupil avto na obroke. Saimo s svojo pisanno v najodličnejšem mestnem predelu in z »inženirskim« naslovom je mož namreč menil, da ne more imponirati svojim žrtvam.
Netaemu d|rugemu ženitvenemu sleparju je uspelo, izvabiti starejši ženski 12 tisoč kron, nato je izginil. Malo pozneje pa so ga ujeli v nekem letovišču ob Vzhodnem morju, kjer se je imel z drugo prijateljico in posebnim »tajnikom« dokaj dobro. Utegnili so mu zapleniti še 6000 kron. Nastop tega »kavalirjai« ni brez neke komike.
V Kodanju se je seznanil z »boljšo, starejšo gospodično«, ki se ji je izdajal za Francoza in trgovca, ženska ga je uvedla kot svojega zaročenca v svojo družbo. Ko je oslepar^enka zagledala sliko aretiranca,
»Julijanine zibelke«
Holandska prestolonas 1 ednica Julijana pričakuje za januar veselega dogodka. Kakor za poroko so ji hoteli za to priliko pripraviti vsakovrstna darila, pa jih je princesa odklonita. Odklonila jih je tudi za svojega bodočega otroka. Zato je nastalo po deželi gibanje, da bi vsem ubogim materam, ki bodo rodile v istem mesecu kakor prestolonaslednica, podarili zibelke in otroške perilo. Priprave teh daril se bodo vršile zastonj.
34 letni ded
V Saint Memieju blizu Reiunsa je postal dne 7. marca 1903. rojeni trgovec s premogom Charles Heirper stari oče. Mož se ja oženil, ko mu ie ni bilo polnih 17. let. Njegova hči, ki še nima 17 let, se je nedavno omožila z nekim podčastnikom v francoski vojski in je zdaj svoj?mu možu povila sina.
ki ga niti po pravem imenu ni poznala, v listih, ji je bila glavna skib, kako bi to afero zakrila pred svojo družimo. Dejala je, da je nje »zaročenec« nenadno umrl. fa da bi nihče ne mogel o tem dvomiti, je dala v liste paJrtA v katerem je bilo pod njegovim izmišljenim iimenom čitati, da »je umrl pri neki avtomobilski nesreči v Parizu in so ga tam pokopali«, šele pozneje je prišla njena družina na to, da nesrečnica ne žaluje za možakarjem, temveč zavoljo dena.rj> in zakonskega druga, ki ju je izgubila na taJko tragikomičen način.
Princ Saj oni je zbolel
Reuti vva agencija poroča iz Tokija, da je nenadoma zbolel stari japonski državnik princ Šajoni, ki ima že več desetletij glavno besedo v vodstvu japonske politika. Princu je zdaj 88 let, zato je njegova bolezen izzvala splošno veliko vznemirjenja.
Kupujte domače blago S _
V neki samotne jši vili v Budimpešti stanuje 641etna vdova po huzarskem majorju Balassi. Te dni opoldne je sedela ob odprtem oknu, pa je opazila nekega možakarja, ki je preplezal vrtno ograjo. Preden se je zbrala, je mož skozi odprto okno skočil tudi v sobo in udaril staro ženo s trdim predmetom po glavi.
Zgrudila se je na tla, a ni izgubila zavesti. Dvignila se je, ropar pa je za vpil t »Denar ali življenje!« Balassova se je obrnila, stopila k neki omairi in odprla predal. Namesto, da bi iz njega potegnila denar, pa je izvlekla samokres svojega pokojnega moža in ga naperila na razbojnika. V naslednjem trenutku je neznanec izginil skozi okno.
ANEKDOTA
Prezident-Osvoboditelj Masaryk je imel komorni ka Huzo, ki mu ga je kot telesnega varuha in postrežnika pridelil Narodni odbor še v Rusiji. Odtlej je Huza bil neomejen gospodar nad predsednikovo garderobo. Predsednik je v gumbnici nosil znake treh odlikovanj in ko so ga nekoč vprašali, kakšna so ta odlikovanja, je dejal: »Ne vem, to mi tam zatika Huza«.
Ob četrti izvolitvi za predsednika države, je telefoniral predsednik vlade švehla v Masarykovo pisarno, kako bo prezident oblečen, ko pride Švehla ponj. Predsednik vlade je hotel vzeti enako obleko. Tajnik Masarykov je prišel vprašat Masaryka, ki je odgovoril: »Huza pravi, da moram obleči žaket.«
VSAK DAN ENA
»«Peter, meni se pa le dozdeva, da sva kupila premajhno kopalno kad... «
feVarieties«)
V osmih letih štirikrat poročena!
Trdnost ameriških zakonskih zvez
Precej razburljiv zakon sta morala imeti med seboj neki Frederick R. Hali iz Worcestra v Massa.chusettsu in njegova žena Mae. V osmih letih sta se ta dva poročila nič manj nego trikrat in vsako krat sta se tudi ločila. Sedaj sta po zadnji ločitvi baje doumela, da ne spadata drug k drugemu.
Ko je prišla žena k razpravi zavoljo zadnje ločitve, ki naj bi se po njeni tožbi izvršila zavoljo tega, ker jo je mož zapustil, jo je sodnik vprašal: »Če vas sedaj znova ločimo, ali se boste s svojim možem v četrtič poročali?« — »Ne, gospod sodnik,« je dejala žena, »dam vam častno besedo, da se to ne bo več ponovilo.« Kdo ve, kako bo ta izjava držala. Hallova je
čudna ©poroka sovjetskega veljaka
Pred nedavnim umrli angleški milijonar Tiar lord Runciman je zapustil svojemu sinu, viscountu Runcirnanu, edinstveno oporoko. Sin prejme po tej oporoki 2.4 milijona funtov šterlingov, od katerih pa poj-de 1,176 tisoč za zapuščinski cflavek je sinu testamente nično določil, da mora na Angleškem z vsemi svojimi močmi ustvariti gibanje, ki se bo borilo proti visokim zapuščinskim in posebnim davkom. Le pod tem pogojem bo lahko nastopil dedščino.
Novi propelerji za ameriška letala
Za znana ameriška Curtiss-Wrightova letala so izdelali nove, električno prelož-ljive propelerje, ki dajejo največjo zmogljivost popolnoma avtomatično v vseh okoliščinah. Ploščine teh propelerjev se dado prelagati v kotih od 0 do 90 stopinj in izkoriščajo na najučinkovitejši način &ilo motorjev pri startu in med poletom.
isto izjavila namreč že pred štirimi leti,
Skoro dvajset let so trajala popravila na sloviti francoski katedrali v Reimsu, katero so
ko se je drugič dala ločiti od svojega mo- j Nemci poškodovali v svetovni vojni. Letos
18. oktobra bodo cerkev vnovič posvetili
ajska Rotunda
Kako je končala znamenita zgradba, ki je predstavljala
kos avstrijske zgodovine
V petek je ogenj uničil dunajsko »Ro-tundo«, o čemer je »Jutro pisalo že v petek zjutraj. Naj dodamo na tem mestu še nekaj informacij, ki so naši javnosti morda manj znane.
Rotunda je bila ena izmed znamenitosti Dunaja, šteli so jo s cerkvijo sv. Štefana in njenim zvonikom ter ogromnim kolesom (Rieseradom) med reči, ki jih mora videti vsak tujec, ki obišče avstrijsko prestolnico. Načrt zanjo je napravil slučajno na Dunaju mudeči se angleški ladijski graditelj Jan Scott Russel, končno podobo pa ji je določil avstrijski inženir Heinrich Schmidt.
Pred nekaj leti so Dunajčani slavili šest-desetletnico Rotunde. Zgradba je imela okroglo obliko. Počivala je na stebrih iz betona, stropi pa so bili kasetirani. Posebnost stavbe je bila okrogla streha s pozlačeno cesarsko krono. Celotna zgradba je merila v dolžino 950 m, v širino pa 205 m. Osrednje poslopje je imelo 104 m premera in se je dvigalo v višino 70 m.
Sodnik in tihotapec
Ameriški listi poročajo, da so carinske oblasti pet ur zasliševale sodnika vrhovnega sodišča v New Yorku, Lauerja, ko se je vrnil s svojo ženo iz Evrope. Lauer-jeva sta morala plačati 10.000 dolarjev globe, ker sta poskusila utihotapiti v deželo razno blago, med drugim osem zabojev vina in likerja.
Pepelu svojega moža se klanja
Ha. tokijskem kolodvoru se klanja vdova nekega vojaka pepelu svojega moža, ki je
padel na kitajskem bojišča ,
Dne 1. maja 1873. je tedanji cesar Franc Jožef odprl dunajsko svetovno razstavo, katere so se udeležili zastopniki skoro vseh evropskih držav. Rotunda je bila takrat še železna konstrukcija in je to ostala skoro do konca razstave. Ob zaključku prireditve so zabeležili velik uspeh. Našteli so 53 tisoč razstavljalcev in sedem milijonov obiskovalcev. šele zdaj so se lotili podrobnejše izgraditve in so poslopje dovršili. Rotunda je postala znamenitost dunajskega mesta. Prestolonaslednik je odprl v njenih prostorih razstavo elektrike, kneginja Pau-lina Metternichova je tam sprejemala svoje goste. Girardi je začel svojo slavo z inav-guracijo pesmi o kočijažu, itd. Tudi Rein-hardt je porabil Rotundo za svoje režijske domisleke. Vprizoril je v njenih prostorih igro »Čudež«. Skratka. Rotunda je postala za Dunaj to, kar je bila Kristalna palača za London.
Ogenj je zdaj pokončal stavbo do temeljev. Cenilci navajajo pet milijonov škode, ki je baje krita le z malenkostno zavarovalnino. Ker je bila Rotunda last dunajske vlade, ni bila skoro nič zavarovana proti požaru. Sreča je še, da so odpeljali večino razstavnega materiala letošnjega jesenskega velesejma na Dunaju prošli teden, kajti v nasprotnem primeru bi bila škoda še mnogo večja. Kljub temu pa je zgorelo precej dragocenih reči. Nova paviljona tvrdke Meinl in paviljon italijanske vlade sta popolnoma uničena.
Poslopje je bilo last avstrijske vlade in dunajski gospodarski krogi si zdaj belijo glave z vprašanjem, kaj bo z dunajskim velesejmom prihodnje leto spomladi.
Nad arkadami Rotunde so imeli tudi ptiči svoja gnezda. Ko je nastal požar, so opazili gasilci, da obletavajo ptice-matere gnezda z negodnimi mladiči, ki so milo čivkali in prosili pomoč. Ves ta ptičji zarod, ki si ni mogel pomagati, je moral deliti z Rotimdo tragično usodo: vzel je konec, ne da bi ga mogli rešiti številni reševalci...
Zmogljivost motoriziranih
čet
Uspel poskus ameriške vojne uprave
Da bi preizkusila zmogljivost popolnoma motoriziranih edinic, je dala ameriška vojna uprava spraviti bataljon pionirjev iz Forta Moinmoutha v New Jerseyu v Fort Sam Houston v Teksasu. Bataljon je opravil vso to 2880 km dolgo pot preko ameriške celine v presenetljivo kratkem času dvanajstih dni in pol.
Vsak dan je prepotoval torej povprečno 230 km in poskus je potelkel brez nezgode.
Bataljon, ki Je štel 353 mož in 13 častnikov, so z vso njegovo opremo spravili na 55 vozil, čim je prispel v Fort Sam Houston, je hal že popolnoma pripravljen
za manevre, ki jih Je izvajala tam cela motorizirana divizija. Kolona je bila se« stavljena iz osebnega avtomobila bataljonskega, poveljnika, treh lz vidni ških vozov, 47 tovornih in 4 bencinskih tankov, ki so vozili vsak po 2250 1 goriva s seboj.
Poedini vozovi so bili med vožnjo v stalni medsebojni brezžični zvezi. Oddaj« niki na kratke valove, ki so bili montirani v izvidniških avtomobilih, so posredovali zveze 30 km daleč. Ti izvidniški vozovi, ki so vozili pred kolono, so ščitili važne železniška prehode in cestna križišča. Bataljonski poveljnik je bil s pomočjo radijske naprave vsak trenutek poučen vseh dogodkih med vožnjo.
Po vodi brodijo •. s
Oddelek japonskega vojaštva brodi skozi dolino, v katero so Kitajci spustili vodo, da
otežkočijo sovražne operacije
Sleparjeva navidezna smrt
Trgovec in zaročenec, ki je nenadoma „umrl"
Rafael Sabatinis
€9
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
Dolžnost 'do Marzaka, ki som jo dolgo zanemarjal, me je napotila, da sem tako ukreni.«
Bilo je skoraj, kakor dia bi se paša opravičeval. Marzaku niso ugajale ne besede ne poudarek. Le kako je mogel biti togotlj&vi in divji stari mož zmerom tako krotak in popustljiv, kadar je šlo za tega ošabnega nejevernika?
Sakr el Bahr se je slovesno priklonil: »Ni na meni, gospodar, da bd razglabljal o tvojih sklepih. Zadostuje mi, da poznam tvoje želje. Te želje so mi toliko kakor zapovedi.«
»Res?« je Asad pikro odvrnil. »Ne vem ali tvojja dejanja potrjujejo tvoje besede.« Vzdihnil je. »Tvoja ženitev, ki mi je vzela frankovsko dekle, je bila astme težak udarec. Vendar spoštujem tvoj zakon, kakor se spodobi vsakemu moslemu — čeprav je bil nepostaven. A pustiva to. Spet ploveva skupaj po morju, Sakr ei Bahr, da udariva na Španca. Nobena zloba naj nama ne zasenči te krasne naloge.«
»Amen, o gospodar,« je pobožno odvrnil Sakr el Bahr, »Skoraj sean se že bal —«
»Nikar!« mu je peša segefl r besedo. »TI se nW
nikoli ničesar bal; zato sean te VjufbH kafkor sina.«
Marzak se pa nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, dia bodi s tem prepir končan. In preden je utegnili Saikr el Bahr odgovoriti, se Je vtaikmil v razgovor z vprašanjem, težkim od ztega namena:
»Kako bo tvoja žena prebila čas tvoje odsotnosti, Sakr efl. Bahr?«
»Premalo sem živel z ženskami, da bi mogel odgovoriti na to vprašanje,« Je nejevoljno odvrnil gusar. Toda mladenič je obnovil napad:
»Pamilujem te, da moraš Taaiti suženj dolžnosti, ki te je že talko naglo prisilila, dia si zapustil opojnost njenih mehkih Meti. Kje sa. jo spravil, o kapitan?«
»Kje cSrugje naj bi mosilem spravil ženo kakor v svoji hiši, po zapovedi našega preroka?«
»Resnično občudlujeim tvoj pogum, da jo po toli kratkem času puščaš samo,« se je porotgal Marzak.
Asad se je očitajoče oglasil: »Kako se moreš čuditi zvestemu moslemu, da žrtvuje osebna nagnjenja službi vere? Mir tvojemu jeziku, o Marzak, m vsegavedni Aiaih naj se nasmehne naši odpravi in naj da našim rokam moči, da premagajo neje-vernilke, ki jim je vonj Njiegovih vrtov zabranjen.«
Spet je Sakr el Bahr pritrfdili: »Amen!« Toda Marzakovo vprašanje mu ni dalo miru. Ali so imele te besede samo namen, jeziti ga in ohraniti misel na Rozamundo živo v Asadoivem duhu? Ali se je skrivalo za njimi kaj več?
Njegov« riot> je kmalu OofbOa nore himne. Ko Je
popoldne donet na ograji ter opazoval, kako ao dajali sužnjem hrano, se mu Je Marzak spet pridružil. Neflcaj časa je molče stal zraven njega in gledal, kako so Vigitello in njegovi spremljevalci hodili od klopi do Mopd bi razdejali skopo kosilo. Nato Je mladenič pokazal na veliko košaro ob glavnem Jamboru na srednji palubi, o/krog katerega so bili nakopičeni sodci s smodnikom.
»Kaj ni košara. tamle zelo na poti? Mislim, dia bi bilo bolje, če bi Jo spravili dol, v feudijčfti prostor, da nas ne bi motila v boju.« Sakr efl Bahr Je čutil, kako se mu je skrčilo srce. Marzaik Je bil slišal njegovo povelje, naj postavijo košaro h glavni kajuti, in mflegovi novi ukaz, naj ga zaneso h glavnemu jamboru, ko Je Asad napovedal svoj sklep, dia se udeleži odprave. To je utegnilo seveda zbuditi sruni. Morda se je plašil tudi zato, ker Je vedel, kaj je v košari. Da bi pregnal vsako nevarno misel, se Je z zaničUjivim nasmehom obrnil k Marzaku.
»Mislil sem, dia se voziš z nami kot učenec, o Marzaik.«
»Kaj pa drugega?«
»Nu, tedaj bi se ti skromnost bolje spodobila. Kmalu mi boš jel razlagati, kako je treba zakav-Ijati sovražno ladjo in kako voditi boj.« Iztegnil je roko ter pokazal proti daTjnemu obzorju. »Glej, tamle na oni strani so že Baleari. Dobro plovemo. Ako ta veter ostane, bomo še pred solnčnikn zahodom pod Aguilskim rtom.« In res Je ni bilo na
vsem Sraduffmisflrem morju ItftrpJBe tadfle od Bafcr
el Bahrove galease. Martzjak Je poslušal ta korakanja dokaj brez zanimanja. Oči so mu spet uhajale k palmovi košari podi glavnim Jamborom. Bres na-daljne besede je ctdšel nazaj in se spustil k očetu na blazine. Asadu Je bilo že žal, da je bil poslušal Fenzilejane besede Jn odriraii na to pot. Prepričanje o Saikr el Balhrovi zvestobi Je spet trdno stalo ▼ njem. In Marzak si Je bil slabo Mjral trenutek, da znova poživi pojemajoče nezaupanje; že pri prvi besedi mu Je oče velel, naj molči.
»Samo sv<\jo lastno hudobnost dokazuješ,« ga je Asad zavrnil. »Norec sem bfl, da sem poslušal Zlobna natolcevanja. V bodoče drži jezik za zobmi.«
Marzak se je pogrecanffl v mrko zamaši jenost; njegove oči so nenehoma spremljale Sakr el Bah-ra, ki se Je bil spustil na srednji hodnik in je Zdaj počasi stopal med veslaškimi klopmi. Gusarju je bilo težko pri srcu. Kdo bi ga bil utegnil izdati? Samo trije na- ladji ao vedeli njegovo skrivnost — njegov prvi častnik Ali, Jasper LeSigfh fin Italijan Vigitello. Saikr el Bahr bi bil stavil vse svoje premoženje, da nista ne Ali ne Vigitello zmožna izne-vere proti njemu, in tudi o Jasperju ni verjel tega. Toda Marzakovo namigovanje ga je bilo vznemirilo. Zato je poiskal svojega italijanskega častnika, na katerega se je najbolj trdno zanesel.
»Ah se ti zdi mogoče, Vigitello, da bi me bil kdo zatožil paši?«
Italijan je pri tem vprašanju bistro pogledal, nato se je brezskrbno nasmehnil:
nlfnrni pregled
Razstava Kluba Neodvisnih
Didek razodeva svež slikarski tempera- J roent, s širokim, primarno impresivnim na- J laganjem ban7. Mestoma prehaja naglica do [ travuroznosti, tako da so partije na takih mestih prepolne in se barvna kompozicija ■šibi pod pritiskom lokalnih komponent. Tehniko si je najbrž pridobil ob pokrajinskem študiju in to tudi prenaša na por-tretno figuro (»Mirca«), tako da učinkuje v tam formatu presurovo. V pokrajinskih kompozicijah je nedvomno najboljša »Ulica«, uravnovešena je v vseh delih, neposredna, harmonična celota s karakteristično vsebino prostorne umirjenosti.
Nad vse presenetljiva je umetniška potenca mladega kiparja Kalina. Njegov kiparski čut zazre sleherno potrebo forme in kompozicije. Odkriva se od celote do detaj-la neprestano sam iz lastne notranje polnosti, njegova dela ne Čakajo nobene šolske komparativne analize in nobene razumske rekonstrukcije. Odve" je tu govoriti o formah in proporcih, o funkcijah in prostoru: vse to je že na mestu. Pa naj si bo klasicistično statični »Moški torzo«, ali portret-:ne finese Maure«, povsod se druži moč forme g psihično karakteristiko upodobljene snovi.
Opis Kregarjevih surrealističnih platen bi zahteval ne le več prostora, temveč svojo posebno razpravo o teoretskih in načelnih ptremisah kot take, drugič pa v podrobnejši analizi literarno transpozicijo njegovih snovno poudarejnih kompozicij.
Svojevrstno in izredno slikarsko dojemljivo je Mušieevo delo. Prinesel je kar najbolj izbrana dela, pokrajine iz Dalmacije. Edino Mušičeve slike poznajo kolorit v slikarskem, ožjem pomenu besede. Vsaka posamezna slika ima svojo posebno intonaci-jo, barvne dvo — ali tri zvok 3, prepletajoče rumena, olivna ali srebrnosiva svetlobna polja. Značilni so pogledi iz višine, značilne so množice živih bitij v teh krajinah golih tal, včasih »V ogradi« drugič pri »Opoldanskem odmoru? in tretjič pri »Kopalkah« ali na /Studentovskem sejmu«.
Omersa je skoraj na vsaki podobi drugačen. Pri njemu je iskanje določene poti, ki bi mu notranje odgovarjala, najbolje vidno. Pokazal je pa dobre stvari, na pr. »Šentpe-terska vojašnica« ali »Sadovnjak«, občutena in dobro rešena pejsaža. Naravnost mojstrska je »Glava« (št. 43) sedeče deklice, žal-je ozadje pretrdo spričo siceršnje mehkobe. Isto velja za »Gramoznico«, iz katere bi lahko nastala prav posrečena slika. Med najboljše, kar razstava nudi, pa spada nedvomno risbo »Mlekarica«, pravi bijou grafičnega oddelka. Omersa je tudi na drugih listih v najboljši formi.
Pimat je pokazal sicer že znana kipar-
ska dela iz zadnje dobe, pač pa taka, ki ostanejo vsikdar najvrednejši dokaz njegove ustvarjalne sile, utirajoče pota slovenskemu sodobnemu kiparstvu. Pirnatov pomen tiči predvsem v oživljanju specifične kiparske, plastično estetske problematike v letih zamirajočega ekspiresijonizma. Dosegel je z manjšimi realističnimi koncesijami smoter in notranjo rešitev portretne bu-ste: objektivno tipizacijo individualnosti modela. Pirnatov smisel za tipičnost ne pride nič manj do izraza v njegovih risbah. Neizčrpne so bile Don KihOtske zgodbe; kljub prebogati snovnosti romantičnega su-jet-ja pa je Pirnatova inspiracija ob humorju, groteski in tragikomediji razpela svoja najširja krila.
Najmlajši med vsemi je Pregelj: Njegova olja razodevajo mestoma še Becičev vpliv, okolje zagrebške akademije, dobri rešitvi pa sta nedvomno »Dekle s knjigo« in portretno zasnovani »Kadilec«. Kakor Omersa je tudi Pregelj v grafiki neposredne jši in sočnejši, vzemite po vrsti vse njegove liste, predvsem pa »Staro omaro« in »Balkon«.
Putrihove kiparske težnje gredo morda tudi pot njegovih vrstnikov tovarišev, to je pot plastičnega realizma in formalne tipizacije, pač pa je dopuščal na »Portretu gospodične F. G«, mestoma slikovitejšo obravnavo (Na pr. usta). V tem smislu je bil razgiban že do skrajnih mej Putrihov »Ribič«. Težko bo danes reči, na kakšni osnovi se bo Putrih razvijal dalje. Upajmo, da se njegov talent ne umiri prej, predno ne najde sebe v svoji najosebnejši pristnosti.
Podobno bi rekel spričo Sedejevih kompozicij. Kar ga doslej poznamo, leži vse njegovo prizadevanje na poenostavljanju figuralno kompozičnih vrednot. Edino figura naj ostane kot interpret zamišljene ideje, — in za to-le gre Sedeju —, vse drugo na njej in okrog nje naj bo podrejenega pomena. Pač pa se pojavlja vprašanje, s kakšnimi slikarskimi sredstvi bi zaželjene poudarke dosegel. Ali po načinu »Kompozicije« (št. 76 a), ki je najnovejšega izvora, ali pa po »Skupinah v prirodi« in po »Počitku«. Odločitev iz pravega nagiba bo odprla Sedeju možnosti do uveljavljenja vse njegove umetniške nature.
Šohajeva »Krajina« je tu edino slikarje-vo delo in je v osnutku spomin na Cezan-ne-a, kakorkoli, občuteno in izraženo je pusto polje zagrebške periferije.
Ob zaključku: Skrbno pripravljeno razstavo naših mladih naj podpre številen obisk in vsestranski uspeh.
F. Šijanec.
Umetnostni teden v Mariboru
Poročali smo že o hvalevredni incijativi mariborskih kulturnih krogov, ki gre za tem. da se organizira od 15. do 21. novembra t. 1. poseben »Umetnostni teden.« Ta te len bo važna preizkušnja ,ki naj pokaže, ali je Maribor tako močan umetniški center. da lahko brez rizika blamaže osredotoči vse umetniške ustvarjajoče sile. Namen tega umetnostnega tedna je, kaj lahko predstavi Maribor domačemu in tujemu svetu v umetniškem oziru in kaj Maribor v umetniškem svetu pomeni.
Za vsako delo je treba pobude. Tudi za umetnost jo je treba. Radi tega je Umetniški klub v Mariboru, ki je sprožil zamisel umetnost ega tedna, razpisal štiri nagrade v skupnem znesku 24.000 dinarjev, za katere se lahko — visak na svojem področju ustvarjanja — potegujejo naši književniki, glasbeniki, slikarji in igralci. Odziv je bil zelo dober. Pripravljalni odbor je prejel šest pomembnih glasbenih kompozicij. Književniki so poslali 8 dram, 5 romanov, 4 daljše novele in 1 potopis. Vsega skupaj se je odzvalo 14 avtorjev. To število kaže,. da je pobuda mariborskega Umetniškega kluba vzbudila živahen odziv v vrstah naših književnikov, glasbenikov in umetnikov. Natečaj se je zaključi! dne 15. septembra. Glele igralcev pa se bodo določile nagrade po uspehu v preteklem letu in letošnji sezoni do umetniškega tedna. Med predloženimi deli so po izjavi žirije tudi prav dobre stvari in bodo nagrajena najboljša ol dobrih del. Zdi se pa. da so zahteve žirije precej visoke in ne bo deležno nagrade marsikako delo. ki je e-icer morebiti zrelo za objavo. Potovalna nagrada se ho podelila le z ozirom na dose lanje uspehe prosilcev, ne pa z ozirom na konkretno predloženo delo. Namen te nagrade je nuditi umetniku, ki .je že dokazal svo.ie odlike. možnost, da vsaj za nekaj časa odpotuje v inozemstvo. Kulturni Maribor pa bo nedvomno podprl prizadevanja Umetniškega kluba s polnoštevilno udeležbo pri prireditvah v okviru Umetnostnega tedna, saj bo ves teden slikarska razstava, dočim bo Narodno gledališče priredilo dramo, kj jo bodo izbrali izmed poslanih del, Glasbena
matica pa koncert, na katerem se bodo podale in izvajale ob priliki umetnostnega tedna nagrajene skladbe.
Revija „Misel in delo"
Z majhno zamudo, ki jo moramo pripisati tehničnim težkočatrn., je izšla prošli teden dvojna številka (za julij in avgust) kulturne in socialne revije »Misel in delo«. Čitatelji bodo lahko spoznali značaj tehničnih težkoč, saj so tu pa tam zapustile v listu svoje bele sledove. Razumljivo jim bo tudi, da uvodnik, ki se običajno bavi s kakim našim najbolj perečim vprašanjem, samo nakazuje važnost sedanjega položaja opušča pa nujne dedukcije. Vendar je že iz preostalega besedila razviden resen memento, s katerim uredništvo uvaja v ostalem zelo bogato in aktualno vsabino. Med ostalimi članki je omembe vredno dr. I. Laha poročilo o ve-lezanimivi knjigi »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«, o kateri pravi pisec, da je nova žrtev idealistov-dobrovoljce-/ in da »nam je potrebno, da sežemo po njej, kari r nas obidejo divomi, skušnjave ali zmote iz i 1914.« V globoko zajetem članku »Nova pričevanja o Sovjetski Rusiji« analizira Božidar Borko zadnja dela francoskih pisateljev Gida in Dorgelesa o njihovih doživetjih in dojm'h v sodobni Rusiji. Kakor znano, sta Sla omenjena pisatelja odkrivat deželo srečnih ljudi, pa sta se vrnila bolj razočarana, kakor bi bil razočaran naš človek, ki bi seveda gledal ruske stvari z drugačnimi očmi in jih ocenjeval z bistveno drugačnim merilom, članek »V parlamentu narodov« (pisec dr. Branko Vrčon) odkriva vse žalostno stanje in nemoč ženevske institucije, ki so nekoč nanjo vsi narodi gledali s tolikšnim zaupanjem, pa zaradi usodnih napak mo-gočnikov v mednarodni politiki ni opravičila pričakovanj in narodi v njej ne vidijo več zanesljivega jamstva svetovnega mmru. Pisec poroča podrobno o delu kongresa Mednarodne unije za zaščito Društva narodov v Bratislavi, kjer je bil sprejet važen načelni sklep o nairodnih manjšinah, ki si je na vsej črti osvojil
stališče Male antante do tega Se vedno nerešenega problema.
V »Obzorniku« poroča dr. A. Zalokar o delu dr. Lončarja »Dr. Janko Srnec« in označuje avtorjevo mallodušnost kot za-grenjenost, ki je najopaznejša ravno samo-niklosti in svojskostl Slovencev, tedaj ravno oni ideji, ki tvori evangelij nekaterih naših javnih delavcev. Lep tn izčrpen zu-nanje-političen pregled je nadalje podal dr. Branko Verčon, notranjepolitični pa je mestoma, na žalost, okrnjen. Veliko pozornost posveča revija socialnim proble-
mom, kar pričajo sestavki: »Položaj kopačev in vozačev v rudarskem zavarovanju,« »Socialno ekonomski Institut v Ljubljani« in »Poročilo ravnatelja mednarodnega urada dela, leta 1937.«
Izčrpne so tudi ocene cele vrste važnih političnih socialnih in kulturnih del, M Jim je uredništvo v »Poročilih« odmerilo obilo prostora. Ocen« niso samo površni referati, marveč je v njih podana bistvena vsebina dotičnih del. številko zaključujejo, kakor običajno, »Drobtine«, polne ostre satire in krepke ironije.
ŠPORT
Revolucija v kolesarski hiši
Bivši tehnični referent ljubljanske kolesarske podzveze pojasnjuje bistvo spora v odboru in nerazpoloženja med dirkači
Glede revolucije v hiši upravnega odbora kolesarske podzveze se čutim prizadetega le toliko, ker 6em pisec poziva kolesarski podzvezi »Ljubljane«, ki je bil v imenu prizadetih kolesarjev objavljen v petkovem »Slovencu« in pa v nedeljskem »Jutru«. Ker mi v včerajšnji »Jutrovic objavi predsednik podzveze daje navodila, kam naj ta poziv naslovim in tudi ukor, češ, da nisem upravičen podpisovati vse kolesarske »dir-kalce«, hočem reči le toliko, da sem ta poziv sestavni in dal objaviti na željo Her-mesovih dirkačev samih. Da bo pa ta poziv zadel tako v živo, nisem mislil, čeprav mi je izredna predsednikova občutljivost dobro znana.
Na komentar uredništva, da naj take interne stvari podzveze ostanejo rajši med štirimi stenami, ker je le v interesu 9porta samega, rečem le to, da je med štirimi stenami podzveze ostalo v teku večletnega delovanja že marsikaj, kar bi lahko privedlo do razdora v upravnem odboru in so funkcionarji vedno ostali na svojih mestih, ko so pa po postojnskem izletu začeli dolgoletni funkcionarji odstopati, smatram za potrebno, da pride zadeva izza štirih sten tudi v javnost.
Kar se tiče predsednikovih izjav, naj omenim, da ni v njih o jedru spora v kolesarski podzvezi niti besedice. In to jedro je — finančna sitran postojnskega izleta. Zaradi te finančne 6trani sem namreč kot prvi izstopil iz podzveze jaz z motivacijo, da ne želim biti v odboru, ki z večino glasov izglasuje predlog predsednika nasproti mojemu, pri katerem je šlo za celotno od-
nosno delno povrnitev vplačanih zneskov onim postojnskim izletnikom, ki ee izleta niso udeležili. Moj odstop je predsednik smatral za otročarijo. Mojemu predlogu 6e je pridružil tudi tajnik, medtem ko se je blagajnik, ki je malo pred glasovanjem tudi hotel podati damisijo, glasovanja vzdržal.
Glede tajnikove osebe, ki v podzvezi že več let vodi administrativne posle in na katerega 6e je v »Jutrovem« članku zrušila vsa odgovornost podzveziinega delovanja, pa bodo na četrtkovi in nedeljski plenarni seji govorili delegati ljubljanskih in morda tudi izvenljubljanskih kolesarskih klubov. Ne bi biilo pa napačno, če bi se tudi tajnik javno oglasil, kajti on je igral odločilno vlogo pri izvolitvi novega odbora zveze v Zagrebu, kakor tudi ljubljanske podzveze in si je tako sam napolnil krožnik, iz katerega mora sedaj srebati.
I. Maver, bivši tehnični referent.
Po načelu, da je treba v takih primerih slišati vedno tudi drugo plat zvona, objavljamo gornjo izjavo pisca poziva kolesarski podzvezi, ki je zbil sodu dno. Spor dobiva polagoma že bolj določeno obliko in morda bo do nedelje, ko ga mislijo obračunati, tudi po tej poti nekaj storjeno za njegovo čim lažjo likvidacijo, to je tudi naš glavni namen, kajti znano je, da v našem športu — ne nazadnje kolesarskem — tako primanjkuje dobrih delavcev in jes velika škoda, da bi se še oni redki zaradi »otročarij« medsebojno odganjali od dela.
V nekaj vrstah
V	ljubljanski skupini I. podsaveznega razreda sta v nedeljo igrala prvenstveno tekmo SK Kranj in SK Bratstvo z Jesenic. Tekma je bila na igrišču Kranja in je v njej zasluženo zmagalo moštvo Kranja s 3:0. Jeseničani so nudili domačemu moštvu precej hud odpor, saj so imeli odlične posamezne igralce kakor Crnobo-rega, Trifunoviča in Zavrla. Ko bo moštvo Bratstva še bolj povezano, bo gotovo zelo nevaren nasprotnik v podsavez-nem tekmovanju. Kranj je to pot pokazal lepo povezano igro m bi bil rezultat gotovo še višji v njegovo korist, če ne bi bil sodnik napravil nekaj hudih napak' v škodo domačinov.
V	drugem ljubljanskem razredu je preteklo nedeljo ljubljanska Mladika zmagala nad enajstorico Zaloga z 20:0 (10:0)! Ta ogromna razlika golov je Mladiki seveda silno ojačdla pozicijo v njenem razredu. Največ zaslug za ta visoki rezultat imata novi igralec Mladike Gerjol, ki je sam zabil osem golov, in pa Gašperšič s svojo solidno igro. Moštvo je zaigralo prav lep in koristen kountanacijski nogomet ter dokazalo, da so ga gospodje za zeleno mizo po krivici poslali delit usodo z drugorazrednimi.
Na nedeljski prvenstveni tekmi med Svobodo ki Maršem sta Svobodina igralca Zemljak Slavko to Habiht Josip odigrala stoto prvenstveno tekmo za klubove barve. Klub jima je pri tej priliki izročil lepa spominska darila, želimo jim še mnogo uspehov na zelenem polju!
Preteklo nedeljo so igrali na tableteni-škem turnirju bežigrajski fantje, ki jih je bilo kar 17. Na turnirju je zmagal talentirani Močan Joško, ki Je prejel ličen prehodni pokal. Naslednja mesta so zasedli Merljak Mirko, Remžgar in Marinšek Dušan. Na turnirju parov je zmagala dfvoji-ca Krapeš-Močan, v mešanih parih pasta zasedla prvo mesto Mici Marenče in Močan Joško. Turnir je potekel v najlepšem redu in pokazal, da se zbira za Bežigradom nov kader tabletenišikiih igralcev.
Na predlog podasvezov in članov uprave JPS je jugoslovenski plavalni savez ob priliki proslave 15-lietniLce obstoja odlikoval številne znane športne delavce na plavalnem polju z ličnimi spominskimi znaki. Med številnimi odlikovane! čitamo tudi imena naslednjih športnih delavcev iz Ljubljane; Bloudka inž. Stanka, Brada-čeve Zorke, Kavška Ivana, Kordeliča Sre-čka, Kramar&ča Boža, KuljsLša t>ro£. An«
drai, Lampretove Nade, Lapajneta dr. Stanka, Poschla Alfreda, Sanctoa Sava, Wilfana Draška in Ziherla Branka.
Razpis
medklubskega lahkoatletskega mitinga mariborskega Železničarja
Športni klub Železničar priredi v nedeljo 26. t. m. s pričetkom ob 9. na svojem stadionu ob Tržaški cesti medklubeki lah-koatletski miting v sledečih disciplinah: teki na 100 m, 3000 m, štafete 4 X 500 m, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, met krogle, diska in kladiva. — Pravico nastopa imajo verificirani atleti v JLAS včlanjenih klubov. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JLAS. Tekališče je dolgo 428 m, pokrito z ugaski in ima dva nedvignjena zavoja. Prijavnine in tudi nagrad ni. V disciplinah, kjer ne bodo prijavljeni vsaj trije tekmovalci, se ne (bo tekmovalo.
Prijave je treba poslati na naslov: SK ŽelezničarnMaribor, delavnica drž. žel. najpozneje do 23. t m. Zakasnele oziroma naknadne prijave ne bomo upoštevali. Za vse nepredvideno veljajo določila pravilnikov JLAS.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija) — Službeno; Po sklepu načelstva se do ns>-d&ljnjeg"« suspendirajo Igralci: Brodnik Milan, Mrežar Fran in FTanzot Lado.
Smučarski klub »Kurm v Trbovljah bo imel svoj redni letni občni zbor dne 3. oktobra ti. ob pol 19. v gostilni g. Drofe-nika z običajnim dnevnim redom. Ce ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, bo pol ure pozneje nov občni zbor ob vsakem številu članstva. Samostojne predloge je treba 7 dni prej javiti odboru pismeno. Članstvo in prijatelji kluba vabljeni!
ŽSK Hennes — motosekclja. Sestanek članstva drevi oh 20. v restavraciji Na-Na na Tyrševi cesti. Važno zaradi dirk v Z grebu. Načelnik.
S. K. Svoboda, LJubljana. Jutri Obvezen trening X in Juniorskega moštva*. Igramo trening tekmo z Ljubljano.
SOKOL
— ' Pogreb brata Marolta. Vsa ljubljanska in okoliška sokolska društva vabimo, da se polnoštevilno udeleže pogreba brata Nandeta Marolta, bivšega večletnega žup-nega staroste, ki bo v torek 21. t. m. ob 15. uri iz državnega učiteljišča na Resljevi cavti na pokopališče k Sv. Križu. Zbor članstva v kroju in s prapori ob 14.30. na Taboru. Sokolska župa Ljubljana.
Vaditeljski ibor Sokola Ljubljana—Šiška sporoča članstvu, naraščaju in deci, da se zaradi tehničnih ovir že obljavljeni urnik spremeni in sicer: v sredo in petek: člani od 20.15 do 21.30, moški naraščaj od 19. do 20., moška deca od 17.45 do 18.45; v torek in četrtek: članice od 20. do 21., ženski naraščaj od 19. do 20., ženska deca od 17.45 do 18.45. Urnik stopi v veljavo 21. septembra.
Sokol I. Tabor vabi članstvo in naraščaj k pogrebu bivšega žuipnega staroste in društvenega podstaroste br. Nandeta Marolta. Zbirališče članstva bo danes ob 14.30 na Taboru, kjer bo pokojni brat položen v veliki dvorani na mrtvaški oder. Člani, članice in naraščaj v kroji sicer v civilu s so-kolskim znakom. — Uprava.
R A~ITI O
Torek, 21. septembra
Ljubljana 12: Lahka instrumentalna glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza.
—	18: Kar po domače (Magistrov trio). — 18.40: Postanek tarife pri železnici (g. Alojzij Šulgaj). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Kip-lingova dela in njihov pomen za nacionalno in splošno vzgojo naše mladine (g. Branko Strazičič). — 19.50: 10 minut zabavi. — 20: Večer operne glasbe, sodelujejo: ga Bernot-Golobova, ga Marolt-šuštarjeva in Radio orkester. — 21: Radio orkester.
—	22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Muzika za ples (plošče).
Beograd 17: Orkestralen koncert. — 18.20 Plošče in narodne melodije. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Lahka godba in ples. — 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere i« Narodnega gledališča. — Praga 19: Program po napovedi. — Varšava 19.15: Violinski in klavirski koncert. — 20: Operetna muzika. — 22.25: Skladbe za klavir in klarinet. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 13.10: Plošče. — 16.05: Orkestralen koncert — 17.30: Italijanske arije in pesmi. — 19.55: Iz tekočih in bodočih zvočnih filmov. — 20.40: Jesenski motivi. — 22.20: Dunajski šramli igrajo. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.15: Koncert godalnega kvinteta. — 20.10: Koncert letalske godbe. — 21: Veliki orkester. — 22.30: Lahka in plesna muzika iz Hamburga. — Miinchen 19: Ljubezenska pesem v valčku.
—	20.10: Zvočna igra. — 21.30: R. Straus-sov klavirski kvartet •
i
V nedeljo 19. septembra ob pol 11. dopoldne nas je za vedno zapustil naS dobri, nepozabni soprog, sin in brat, gospod
Leo Jelovšek
lesni trgovec v Dol. Logatcu
Pogreb bo v torek, dne 21. septembra ob 16. url izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Vrhnika, 19. septembra 1937.
VERA JELOVŠEK roj. BULOVEC, soproga;
MARIJA LEGVART in EMA POLLAK, sestri.
VALENTINA JELOVŠEK, mati;
CENE MALIM OGLASOM
Po SO por a» besedo. Din L— davka a vsak oglas In takratno pristojbino Din S.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ttčejo ilnžb. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 13.—, Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din Z.— sa vsako besedo. Din S.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— sa Šifro ali dajanj«
naslovov. Najmanjši sneseb za enkratno objavo oglasa Din 20._»
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din S.— davka Ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din fi.— sa Šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSl sneseb aa enkratno objavo oglasa Dia »
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« Y12«o 9 .
odgovor, priložit« UM > ▼
VM
pristojbine odroma jfh ; poštni poF m zaracu:
male oglase Je plačati pri predaji naročila, je vposlati ▼ pismu obenem s naročilom, ali pa po ložnid na čekovni račun, Ljubljana Štev. 11.842, sicer nna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tišoča *e malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra4*! Ljubljana.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
Cenjene igralce obveščamo, da smo prejeli
srečke za 3S* kolo
in se priporočamo za cenjena naročila.
ovenska banka, d. d,
Ljubljana — Krekov trg 10.
POOBLAŠČENA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE.

■989
'UTiDJjl
—11 11 h 1 mi n 1 tu
Beseda 1 Dia. Iavek S Din ta šifro ali lajanje oaaleva C Dia. NajmanjSl ineeek 17 Din.
Zajtrkovalnica in
mlekarna
sprejme 2 prodajalki, zraož ni kavcije. — p.smene po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 1937«.
25253-1
Gospodično
perfektno v francoščini, — iščem k otrokom, ki bi opravljala vsa gospodinjska delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25362-1
Šoferja za taksi
sprejmem takoj. Imeti mora najmanj oletno prak*o, sam ski, vojaščine prost; vešč samostojnega popravila. Izključeni; so oni j samo šofersko šolo. Prednost imajo tisti, k: so izučeni v katerikoli železni obrti. Plača Din 1 -4rK). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25305-1
Dobrega prodajalca
iščem z<i tre i v-no Ln deli-kaieso. Ponudbe na podružnico Jutra Ma r;l>»r pod šifro »Specerija«.
£33734
Trgovska
pomočnica
meJane stroke dobra raču-naric-a. izvežbana manufak-turistinja. z nekaj kavcije, ah z garancijo. dob takoj mo«to. Znanje nemškega jezika zaželjeno. Ponudbe z navedbo dosedanje ia[>o»ii-tve in plače na podružnico Jutra Maribor rod »Poštena in zanesljiva«.
25371-1
Briv kega
pomočnika
mlajšega, dobrega delavca, išče Vrča Marko, brivec, Šoštanj, Družmirje.
2*318-1
Izvežbano
strojepisko
Iščem za odvetniško pisarno. V odvetniškem poslu izvežbane imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Advokat 209«.
25368-1
Lepa eksistenca
p* nudi mlademu gospodu ki bi prevzel prodajo avto-m bilov za renpmdrano nemško tvrdko. Predpogoj zna r.'e šofiranja in lep nastop. Predvajalni voz brezplačno na razpolago. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z os-»bn:m; in podatki o dosedanji zaposVtvi in foto grnfijo na ogl. odd. Jutro pod šifro »Lej<a bodočnost«.
25370-1
Mizarske
pomočnike
za fornirane delo, sprejme A. Amann, rržii.
25(104-1
Vsaka beseda 50 par, (la vek j D n, i* 4 fro »li d* janj« naslovi 5 D;n; aa] manjši znesek 12 Din.
Ločenka
stara 27 let, t šiviljsko obrtjo, če službo. Sprejme vsako lahko službo tudi kot gospodinja.. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mara Vodnik«.
25375-2
Gospodična
želi službo k otrokom. Ima 2 razreda meščanske šole ter zna nekoliko šivati. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25338-2
Trgovski pomočnik
vešč železnine. galanterije, špecerije in deloma tudi manufakture, išče službo. — Cenj. {>onu ibe na ogl. odd. Jutra pod »Dober prodajalec«.	26349 2
Dekle
pridno, pošteno, čisto in zelo marljivo, vajeno vseh hišnih del, tudi nekoliko kuhe išče 6lužbo za takoj k dobri majhni družini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rada delam«.
25S39-2
Vajenci(ke)
181etni fant
z dovršeno 8-ra.Tiredno višjo narodno šolo, želi vstopiti za vajenca v trgovino z mešanim blagom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25343-44
Beseda 1 Din, davek 8 Dm za šifre ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Djl
Resnega
inštruktorja
za predpoldansice ure, iščem k drugošolcu realne gimnazije. Hrana in »tanovanje v hiši. Ponudbe na poštni predal 260, Ljubliana.
251484
KROJNI TEČAJ
v damskem salonu
Jožice Kumelj
jamči -*- usr>eh. Cena tečaja Din 250.— Pričetek 4. okt. — prijave LJUBLJANA Židovska ulica 3/III.
25354-4
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK
Nove pustolovščine
118
Iznenada uprem mojstru roke v glavo n se mu z drznim skokom poženem na hrbet, tako da kljune z nosom globoko v olje. Veliki zračni mehurji zavrvrajo iz tekočine. Nu, tako pa vendarle nisem mislil; kar sem storil, sem storil samo iz strahu!
Beseda l Dm. davek 8 Dm ta šifro ali lajanje naslov* 3 Din. NajmanjSl ineeek 17 Din.
Visečo uro
starinsko, na nihalo in večjo zbirko znamk prodam. — Nasl- v v vseh poslovalnicah Jutra.
25378-6
Močni vinski sodi
dobro ohranjeni, s 300 do 400 litrov, naprodaj. Hotel »Orel«, Mariboi.
23406-6
Oblačila
tStmrila 1 L»m 1«V oi 6 Uifi ta šifro &il lajanj« oaslova 3 Din. NajmanjSl tneaak 17 Din.
Moški štofi
trpežni, polvolneni, od Din 55. volnen; športni od 110.-naprej, velika izbira — pri GORIČAR, Sv. Petra c. s>9.
22084-13
Radio
Beseda 1 Din davek 8 Din. sa šifro ali lajanje oaslova 5 Din. Najmanjši metek 17 Din.
R- i;o Phill
nov model, naprodaj zelo poceni zaradi odpotuvanje. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra.
25267-9
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova •5 Din. NajmanjSl ineeek 17 Din.
Pianino
v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh po-slovalnicha Jutra.
25056-26
amno
želim na poscdo. Ponudbe z navedbo odškodnine na: Candei Tatjana. Ljubljana, Moste Ciglarjt-va Š>.
25376 26
Naslove tnalih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošUelo znamke za 3 din.
mdelki
tSeaeo« 1 Dm, Jave* S Um u Silro ui lajanje naslov* 5 Din. Najmanjši tneaak 17 Din.
Holandske
cvetne gomolje
atjactnt, tulipanov, narcis, krokusov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana.
23175-33
tSeseua 1 Dm. daveS S Dm za šifro dajanje oaslova a Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Več vagonov
jabolk in tepk
za prešanje prodam takoj po nizki ceni. Interesenti naj se obrnejo na naslov: J.o-8. Slapšak, Boštanj ob Savd.
25306-34
®S22Q3i
Pes
lep. kratkodlaki ptlčar, čistokrven, star 4 mese ce, ugodilo naprodaj lju bltelju živali. Poizve se pri tvrdki Elite, Ljublja na, Prešernova ulica.
25225 27
Avl o ± moto
3e*e<l» l Uin	8 Um
ta Jlfro ali dajanj«	naslov*
i Din. NajmanjSl	ioi«et 17 Din.
Prevoz
oddamo alt vzamemo v najem tovorni avto s šoferjem ali brez njega. Ponudbe na: Železarna Muta ob Dravi.
26371-iUO
FN 500 OHV
ohranjen kot nov, Super-Sport tipa, kompleten, z novim socius sedežem poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2336040
Beseda 1 Dm, da vel 8 Um. ta šifro ali lajanje oaslova S Din. NajmanjSl sneoek 17 Din.
Parni stroj
dober polstabilen parni stroj s stopnjičasto rešetko ca 70 HP, kupim. Ponudbe: Spiro Jokič, Sušak.
23296-29
Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din.
Kupim
Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSl znesek 17 Din.
Kupim opremo
za pisrrno
mizo po možnosti z rolojem. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Inventar«.
25304-7
Voz
za težo 6.000 kg. kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voz«.
25342-7
Registrirno
blagaino
kupiim takoj, dobro, rablje-no, moderno. Paar Franc, Jesenice, Gorenjsko.
269*1-7
ragocenosti
%
Beseda 1 Din. Iavek 8 Din za šifro aH lajanje oaslova 1 Din. NajmanjSl cn**ek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 1.
12-38
Beseda I Din davek 8 Dm ta Šifro tU lajanje oaslova Din. NajmanjSl ineeek 1? Dia.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši cen. in takojšnjemu izplačilu izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje
Alojzij Planinšek
trg. ag. bančnih poslov,
Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1., telefon 3540.
30-16
Srečke
Prodajalce za srečke razredne loterije, iščemo proti ugodnim pogojem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečke«.
270-16
Mlad trgovec
išče 35.000 Din posojila za prevzem posestva in trgovine. Zenitev ni izključena. Ponudb6 na ozl odd. Jutra pod šifro »Mlad trgovec«. Posredovalci nagrada.
25352-16
B»«e<ia 1 Dm lavek 3 Dm t* šifro al) dajanje oaslov* 9 Din. Ntjmanj&l tn«s«fc 17 Din.
Prevoz
Za daljšo dobo vzamemo v najem tovorni avto s šoferjem ali brez njega. Ponudbe na: »Železarna Muta ob Dravi«.
25345-17
Lokali
Beseda i Dm, davek 8 Dm ta šifro aU dajanje oasluv* 5 Din. NajmanjSl ineaek 17 Din.
Trgovina
rentabilna v bližini glavne pošte ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 777«.
25326-19
ttesoia 1 Dm. da«ek 8 Um ta tifro »11 dajanje oaalov* 9 Dia. NajmanjSl ibhwi 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in sta no vanjskih biS ter vil ima naprodaj gradben, strukuv ni, izobražn posredovalec KUNAVER LUDVIK, Cesta 29 oktobra 6. Telefon 37 33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago.
69%
Zidana hiša
v Skocjanu pri Mokronogu, z gospodarskim poslopjem, moderno urejena usnjarna za izdelavo tudi boks usnja s kompletnim inventarjem za izdelovanje boks usnja, nekaj rodovitne zemlje ter hrastov gozd, zrel za sečnjo naprodaj. Cena s« poizve pri lastniku. Franc Ba-nn, Skocjan 17 pri Mokronogu.
33347-20
UČITELJSKI ZBOR drž. učiteljske šole v Ljubljani
javlja tužno vest, da je v nedeljo, dne 19. septembra ob pol 12. dopoldne preminul njegov član,
direktor
Marolt Nande
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 21. septembra ob 15. uri popoldne, izpred Sokolskega doma na Taboru.
Vestnega in vzornega vzgojitelja in predstojnika ohranimo v trajnem spominu.
V LJUBLJANI, dne 20. septembra 1937.
Hišo
enonadstropno. s parno peč jo in dobro vpeljano pe karno, prodam Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kova hiša«.
35379-20
Stanovanja
Bee«la 1 Dta davek 8 Dia ta Šifro alt lajanje oatlora 6 Din. N*jm*njSl tne«ek 17 Din.
Stanovanje
dvosobno (kopalnica), sredina mesta, iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Udobno stanovanje« 25074 21a
52I2JEEEEI
Baaeoa I Um da.e* t Dm u Ittro ail lajanj« asator* i Din. NajmanjSl u<«ek 17 Dta.
Lepo sobo
novo opremljeno, oddam 2 dijakom ali dijakinjam. — Reber 7 .
25361-23
Sobo
oddam gospodu. — Gajeva 9/11.	25363-23
Veliko sobo
za 2 osebi in malo sobico za eno osebo, oddam s hrano in z vso oskrbo v bližini univerze. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
2S372-28 ""olnčno sobo
opremljeno, oddam za dve osebi 1. oktobra. Ogledati od 11. ure dalje. Sv. Petra nasip 43.
25377 23 2 vezani lepi sobi
s 3 posteljami, oddam. — Istotnm oddam lepo podstrešno sob!co samo boljšim osebam. Kongresni trg 4/III.	25346-23
Ooremljene snbo
oddam. lT»bot.:čnik V. nad.
35341 -23
Prazno sobico
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25355-33
Lepo prazno «sobn
s posebnim vbodom, oddam 1. oktobra. Kolodvor ska ulica 23/L, desno.
2S359-33
Sobe išče
Bewu«1a | Dm da.ek 8 IHn ta Šifro sil dajanje naslon B Dia N*1m*njS) tn*Mfc 17 Dia
Sobo i
opremljeno, v bližini Gradišča. Bleiweisove ceste ali Mirja iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Uradnik«.
2S368-23a
Informacije
Beseda t Dm Iavek I Dta ta Šifro aH lajanje naslov* 5 Din
//flPMVi
čvpči!
SfIRr PLEŠRVOSTkl
PRtminh*
Sfl^i -
ODUKOVatHi DF 6RMP ff{\x.
MTMnWW0t\
ttmt/
BRUX£UES
mvem/t fMis
MU™ . I ' ♦ i^l_
T/fm	'r*- JiMMVEMS
PO/AČRVi9 /V^S/Vf KOAZtriNB. TMDj IftSlt Z*RST£i0 flZhasTfK
*ie&W.t>OBiS£l'OKOVAMIOČIH TRtOViHfiH--	s	. .
ffiš/^eno ft> P0r2ErJut S/£HI£H(ch din M-P0S7MM 1"Nt\
/tofičRM KozHcnna	-snir s
/V/vg&o	v*h Of&uflffvfr V&peh !
Dijaške sobe
Be*r<l* i Ull u • e» u ta ilfro alt lajanj« aaal<rr> 9 Din. N*)m*nj4! u^l 11 Dia.
Dijaka
sprejmem na stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25340-22
Nižješolca
sprejmem na »tanovanje z vso oskrbo k petošolcu. — Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26357-22
NajmanjSl tneaek 17 Dia.
Preklicujem
kar sem govorila proti Francetu Zakotniku. — J. Kregar.
25067-31
Ženitve
Besed* 1 Dm l*vtk 8 Dm ta šifro ali lajanje naslova S Dia. NajmanjSl in«*ek 17 Din.
Vdova
36 let stara iš&e inteligentnega moža. ki bi ji finan-cijelno pomagal do izboljšanja obrta. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zeli sreče«.	25360-25
PLOŠČICE
n
za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih — prodaja in polaga najceneje
Material" Ljub,iana
Tyrševa 36 a
Beseda 1 Din. davek 8 Um ta šifro alt lajanje naslov* S Dia. NajmanjSl tneaek 17 Dia.
Za šolarje
obleke, perilo, Hubertus plaSče itd. Dober nakup
PRESKER,
Sv. Petra c. 14
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllillllllll
Med mestom in deželo
posreduje »Jutro v« mali oglasnik
ll!i|illl!i:i!ll!!ll!lllillllllllll!lllllllllllllllilin!llll!lllllll!!llllll
Ob vsaki priliki -se spomnite
da ao .Jutrort* .Mali oglasi* v Sloveniji naj ospeinejia. najcenejša la najhitrejša posredovalnica u slaibe vseb vrst. m prodajo la nakup vseb stvari, u nsprsmlinlna. lokale. podjetja, kapital, leni tve to aa vso drago
Zapustil nas je nepozabni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Doitiinco Albert
šol. uprav, v pok. v 73. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Privoz 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Venci se hvaležno odklanjajo v korist družbe Sv. Cirila in Metoda, emigrantskega društva »Tabor« ln »Soče«.
LJUBLJANA, dne 20. septembra 1937.
MARIJA, soproga z otroci in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naSega očeta, soproga, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Lovreta Rogelj a
se najlepSe zahvaljujemo, pred vsem g. dr. Sabcu za vso njegovo pomoč, Sokolu za spremstvo, preds. soda-vičarske zadruge, pevcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
VRHNIKA, 20. septembra 1937.
ŽALUJOCL
&Cder oglašuje
ta napreduje i
Naš ljubljeni soprog, oziroma oče, stric, zet in svak, gospod
NANDE MAROLT
DIREKTOR DRŽAVNE UČITELJSKE ŠOLE, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE IV. STOP.
je 19. t. m. previden s tolažili sv. vere mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 21. t. m. ob 3. pop. izpred Sokolskega doma na Taboru, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 20. septembra 1937.
META MAROLT roj. SMUTKA, žena; MARKO, sin; IVAN, nečak; ANA SMUTKA, tašča; ERVIN SMUTKA, svak — in ostalo sorodstvo.
Ureiuie Davorin Ravljen. — izdaia za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskam«H* Fran jpran — Sta takratni del fe od*ovnr*n Aloiz Novak. — Vsi v Ljubljani.