Poštnina plačana ▼ gotovtrf.
Leto X, št. 275 a
Ljubljana. sobota 23. novembra 1929
Cena 2 Din
Naročnma snaia mesečno 35 Din, n inozemstvo 40 Dio.
Uredništvo: UobI]ana, Knafljeva irisca S. Telefon 3132. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon 44a
Celje: Kocenova a!. 2. Telefon Stev. 190.
Rokopisi se ae vračajo. • Oglasi PO tarifo.
Upravntttvo: UnbUana. Prešernova d M.
Teletoo it 3122. {123. 3124. 3125. 3126. kseratai oddelek: UubUana Prešernov*
atoca 4 Telefon št. 2402. Podružnica Maribor: \leksaadrova cesta
St. 13 Telefon št 455. Podražili ca Celje: Kooenova aEca št. 2,
Telefon št. 190. Sa£atd pri pošt 6ek ravodih: UnMlana št. 11.842; Praha && 78.180, Wlen Nr. 105 241.
Ljubljana, 22. novembra.
Razmerje moči med francosko m italijansko mornarico spada med najvažnejša vprašanja. o katerih bo razpravljala pomorska konferenca v Londonu. Danes še ni videti, kakšen izhod se bo našel iz doslej nepremostljivih nasprotij. Če upoštevamo ne le glasove časopisja ampak tudi izjave mero-dajnib državnikov, bi bili upravičenj k največjemu skepticizmu.
Italija zahteva oopolno izenačenje v tonaži in oboroženosti laškega bojnega brodovja s francoskim. Zavzema isto stališče, kakor Zedinjene države napram Veliki Britaniji. Pri Ameriki je taka zahteva zelo razumljiva. Tam ie dovolj denarnih sredstev na razt>ola-go. da lahko zgrade bojno brodovje. ki bo doseglo angleško: če Da še malo globlie Dosežejo v državno blagajno m v žeDe davkoDlačevalcev. so v stanu celo Drekositi dosedanjo vladarico oceanov. V Londonu se tega jasno zavedajo. Vedo. da se z Ameriko vsaj v sedanji slabi gospodarski konjunkturi ne moreio spuščati v oboroževalno tekmo. Zato so se raje spustili z njo v pogajanja.	. .. ,
Tako ie šel Macdonald kmalu do prevzemu oblasti v VVashington k predsedniku H oo ver ju tn je ž njim sklenil nekak preliminarni sporazum, ki temelji na izenačenju vseh vrst bojnih brodov obeh anglosaških velesil Kai to pomeni, ie nepotrebno v stotič oonav-liati. Radi zemljepisne 'ege. ker nima Amerika kolonij do vsem svetu kot Anglija, ie številčna tonaža in oborožitvena enakost obeh mornaric istovetna z nadmočio Zedinjenih držav.
Vzgled vleče. Ttaliii se ie s spretno politiko Dosrečilo ored osmimi leti na prvi pomorski konferenci v .Vashing-tonu doseči oravico do enakega števila in enake skupne tonaže velikih oklotraic kot Francija. Kakor se ie tedaj v isti kategoriji Amerika izravnala s Drej nadmočno Anglijo in nato zahtevali. ter tudi izsilila popolno izenačenje za vse maniše enote, je sedaj tudi 'talija krenila na isto pot.	.
Italijansko uradno stališče se glasi: Italija ie pripravljena reducirati svojo mornarico tako. da njena boina raoc ne "bo večja od katerekoli druge evropske celinske sile Časopisje to lepo do-nečo formulo razlaga priprosteje: Ita-liia hoče imeti enako brodovje kot Francija, veliko ali majhno, to ie vseeno. Glavno je, da skupna tonaza in udarna sila italijanske mornarice ne sme biti manjša od francoske.
Francozi se tej pretenziji najodločneje protivijo. Navajajo v glavnem naslednji argument: Francija kot evropska država ima svojo obalo in svoje interese na dveh velikih morjih, na Atlantskem oceanu in na Sredozemskem morju Italija pa je izrazito sredozemska sila. Francija je tudi koio-niialna velesila. Njene naselbine so raztresene Po vseh delih sveta. Naloga njene mornarice je ne samo, da brani evropsko domačijo, marveč tudi raz-sežne obale kolonij in njih zvezo z metropolo preko vseh morskih širjav. Zato rabi izdatno številnejšo mornarico nego Italija, ki je vsa skoncen tri rana v Sredozemskem morju in ima nekaj drugovrstnega interesa k večjemu še v Rdečem morju. Če bi imeli obe deželi enakovredno bojno mornarico, bi postala italijanska premoč na Sredozemskem morju vsaj s tehničnega vidika očitna- Italija bi bila v stanu zbrati v danem trenutku na danem mestu večjo bojno silo nego Francija Ce s tem še ni rečeno vse — dostikrat ježe manjše brodovje premagalo večje — pa je gotovo, da bi mogla Italija ovirati prevoz francoskih kolonijalnib čet iz Afrike v Evropo. Koliko pomeni vrednost teh pmožnih vojska za Francijo je pokazala svetovna vojna Njihova veljava pa je odtlej Do mnenju vojaških strokovnjakov še narastla.
Italija razlaga svoje zahteve s sledečimi izvajanji: Apeninski Dolotok ima mnogo daljšo obalo nego Francija. Njegovo obrežje ie v glavnem ravno, neutrjeno in zategadelj silno izlo-ženo sovražnemu napadu Italija ie povsem navezana na prehrano od zunaj Nima ne žita. ne premoga, ne lesa ne petroleja. Kdor jo blokira, ta jo izstrada. Zato mora imeti za svojo obrambo enako brodovje kot katerakoli evropska celinska sila, na Sredozemskem morlu pa celo premoč-
Dvoje, na prvi pogled vsaj. nesprav-Jjivih stališč. Vendar pa se Italija zaveda. da njen stav napram Franciji ne more biti istoveten s stavom Amerike napram Angliji. Zediniene države so bogate Da lahko z upom zmage začno oboroževalno tekmo Ttaliia ie revnejša od Franciie. V tekmo se ne more spuščati Dosege '^bko kaj le s ooga-ianif. z d^oma^o Ta umetnost je ve^no dičila Ttaliio.
Tako ?e otvoril ^im nomorska poga-iania s Pari/.om. Da doseže uspeh, mu prihajajo nrav vsa sredstva. Govori celo o odpravi podmornic. S tem upa pritisniti na Francijo in pridobiti zase zopet Ameriko in Anglija
Novi konkurzni zakoni podpisani
Konkurzni zakon in zakon o izvenkonkurzni poravnavi stopita v veljavo 1. maja 1930
Beograd, 22. novembra, AA Nj. VeL kralj je danes na predlog ministra pravde in do zaslišanju predsednika ministrskega sveta Dodpisal in proglasil konkurzni zakon za kraljevino Jugoslavijo. Zakon ima 190 paragrafov in bo stopil v veljavo z dnem Driobčitve v »Službenih novinah«. a dan obvezne moči bo določen s oosebnim zakonom.
Nj. Vel. krali ie dalje dsnes oodn>sal in Drogi a sil zakon o prisilni poravnavi Izven konkurza. Zakon ima 175 Dara-
grafov in stopi v-veljavo z dnem pri-občitve v »Službenih novinah« dan. ko dobi obvezno moč. Da bo določen s do-sebnim zakonom.
Naoosled ie Nj. Vel. krali danes podpisal In proglasil še zakon o uveijav-IJenJu konkurznega zakona In zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Po določbah tega zakona dobita oba Drva zakona obvezno moč za vso državo s 1. majem 1930.
Poskušeni bolgarski atentati na železnico
Poškodovana lokomotiva - Štirje peklenski stroji ob progi - Zločinci so pobegnili preko meie na Bolgarsko Ponesrečen manever bolgarske poročevalske službe
Beograd, 22. novembra. AA. Agencija »Avala« je Drejela na Dristojnem mestu naslednje informacije:
Včerai dne 21. t. m. ob 11.40 ie bil pri Caribrodu v bližini bolgarske meie poskusen atentat na mednarodni brzi vlak, ki ie vozil Iz Pirota oroti Solili Na železniško progo !e bil položen oe. kienski stroj. Ko ie lokomotiva orivo-zila do njega, je seveda eksplodiral Lokomotiva in železniška proga sta bili nekoliko Doškodovani potniški vozovi oa so ostali nepoškodovani, le voz za ortljago le skočil Iz tira. Čuvarji proge. ki so bili v bližini so ODazill skupino $ do 10 lladl. bežečo proti bolgarski meli. Čuvarji so začeli streljat' nanje. nakar so streliali iz oušk tud' begunci. Davi so našli na me«tn 16 izstrelkov iz pušk sistema Manlicher. s katerimi so oboroženi bolgarski komi-taši
Kmalu do atentatu so včeraj našli v bližini Drvega atentata še dragi peklenski strol T 20 m dolgo netllno vr-vlco Davi ob S. pa so nedaleč proč sil-šali ponovno bodo detonaclk) ter ugO-tovfll. da le eksplodiral tretji oeklenskl strol, ki ie bil temniran na to uro Ker ie bilo računati da so v bližin' nadaljnji peklenski stroji, ie bi*1 odreien natančen oreeled vsega terena orl čemer so res našli še četrti oeklenskl strol. ki ie bil tempiran za 6 uro. Stroi so takoj demontirali Razstrelivo le bilo ovito v del bosanskega nlsma In košček naolrla tobačnega omota, ki »e nO. sli naslov tobačne tvOrnlce v S°Hfl.
Organizirani stražni oddelki so zasledovali razbojnike tik do bolgarske meje. Potniki so nadaljevali pot v Sofijo z zakasnitvijo 2 ur.
Beograd. 22. novembra. M. Atentat bolgarskih razbojnikov na mednarodni brzi vlak v Caribrodj je izzval splošno ogorčenje. Preiskava je ugotovila, da je bil atentat delo makedonstvujuščih. Na Drogi so bili nameščeni Štirje pe-
klenski stroji Kakor ugotavlja službeni komunike, žrtev ni Mo. Ta atentajt pa je najboljši dokaz, da je opravičena teza naše države, ki zabtev3 ustvaritev nevtralnega pasu med našo Io bolgarsko državo širokega 10 km na eno in drugo stran, na katerem bi bilo nemogoče bivanje takib razbojniških tolp. Dogodek se je DriDetil baš v trenutku, ko zaseda jugoslovensko-bolgarska delegacija v Sofiji, ter raznravlja o tem vprašanju. Ta dogodek je najboljši dokaz pravilnosti naše teze in potrebe, da se enkrat za vselej napravi mir na meji in dovedejo naši odnošaji v normalno stanje.
Interesantno je pri tem, da so sinoči iz Sofije alarmirali vso Evrojx> z vestmi o tem dogodku, ki pa so ga povsem tendenčno opisali. Na ta način so hoteli vso krivdo zvaliti na nas. Kasneje pa so uvideli, da ne bo od tega nobene koristi zanje in sofijski listi so pričeli opisovati atentat v mnogo blažji oblici, ker Dada vsa krivda za ta dogodek na Bolgare. Polslužbeni bolgarski tisk pa o atentatu sploh ničesar ne piše.
Kakor je razvidno iz teh poročil bolgarskih listov, skušajo Bolgari opisovati dogodek kot povsem brezpomemben, čeprav so prvotno Iansirali v javnost vesti o katastrofalni nesreči
Novi umori v Sofiji
Beograd, 22. aoviaJj.a. p. Nocoi ob 730 se je pripetil »red- Sofije nov atentat Neznani ubijalci so streljali na Vasiliji Kosova, ug edr.e** sofijskega meščana lastnika mderns Dekaine ia makedonskega eni granta. Zadet od Kroge* se je zgrudi i mrtev na tia. Zločin se je pripetil v trenutku, ko je Kosov dajal h.eb kruha š uerja sofijskega župana, ki se ie lanijai v tem času v avtomobilu Dred trgovine, oofer ie hotel intervenirati ter r- stekel za atentatorji. ki oa so streljali tudi nanj in ga ubili. Atentatorji so pobegnili.
Vodja Heimwehra pri našem poslaniku
Demanti vesti o heimwehrovskih zunanjih načrtih - Nova razkrit ia ^A^beiterzeifrm?"
Dunaj, 22. novembra. AA. Današnja »Freiheit« Doroča da je vodja HeJm-w6&ra Pfrlemer posetil iugoslo venskega poslanika na Dunaju dr. Miloieviča In se z njitfi del) časa razgovarjal. List pravi, da ie povod temu sestanku dala kampanja socijalnih demokratov, ki so v zvezi s prostozidarskim tiskom v inozemstva očrnili belmwehrovsko organizacijo In njene prave cilje Predstavniki He]tnwelira se nadejajo, da bodo Imen seda| Jugoslovenskl službeni krogi popolnoma drugo slfko o razmerah v Avstriji.
Istočasno ie obiskal heimwehrovski vodja Steidle francoskega Doslaaika na Dunaju Clausela. Na Dunaju ie tudi urednik »Matina« Jules Sauerweio. ki je imel z vodji Heimwehra več informacijskih razgovorov. Voditelji Heim-wehra se nadejajo, da bo imelo inozemstvo do teh sestankih Dopolnoma drugo mnenje o dogodkih v Avstriji
Dunaj. 22. novembra. AA. Današnja »Arbeiter Zeitung« objavlja faksimile heimwehrovskega dokumenta, ki vsebuje podrobnosti načrta za osvojitev Inusbrucka s strani Heimwehra. Dokument ie strogo zaupne narave. List trdi. da so Dodobna navodila bila izdana tudi za ostala avstriiska mesta zlasti za Dunaj. V Drvih oetih točkah navodil so določbe o mobilizaciji in o koncentraciji heimwehrovskih edinic za osvojitev Innsbrucka. V točkah 6 do 14 so določbe o Datruljah. o heimweh-rovskih kolesarjih in motociklistih. o predstražah. o redn in disciplini v taboriščih, o avtomobilskih parkih Itd.
V naslednjih točkah so določbe o zadržanju čet v primeru močnega delavskega odpora V tem orimeru me-napadalci razvrstiti svoje sile in oro-dirati z vzhoda, zapada m juga. Heim-wehrovcem se priporoča Jokavost
Tretje DOglavje veleva vsakemu Slami Heimwehra da prinese s seboj hrane za dva dni. nadalje 2 do 4 motike 2 do 4 bate in oo en kovaški bat Četrto DOglavje daje navodila o oou'ičnih borbah Borbe se nai vr!e do kratkih razdaljah in nai se zakliučijo s soooa-dom na nož Nasprotnika ie treba varati z navideznimi umik* in oovečati tako nered v njegovih vrstah Kjer je potreba naj se zsrrade barikade in iz-kooljejo rovi Nadalmie odredbe se tičejo hirišev. unorabe stroinic. razstreliv. oklotmih avtomobilov bomb Hd.
Dunai. 22. novembra AA Heimweh-rovsko glasilo »Die Freiheit« demanti-rsi Dorocilo »Arbeiter Zeitung« o heim-wehrovskem dokumentu glede osvojitve fnnsbrucka. List pravi, da ie objava tefca dokumenta imela namen podpreti \sociialne demokrate in njihov predlograzorožitvi Heimwehra.
Pf^^ocolnoH » A vslnK
Dm!al J2 ^rvmhra AA ^te-vilo br*eoose.hjh v	V	^rateofo. te 172.000. te
Je 18 OOP več- nezo twe8nV mesec Breaposeltim je v Avstriji 4	vsega prebVatetva. med
tem ko Wb jevv Nem»H sam« 1-5 odst.
Ztržanfe ^^co-nta v AvstrijS
Da«* 23 rt<wCTT<bra. Z- Avstrijska najrodM banka it	<fefcont od S ■ pet «a
t odsrf.ctkoT.
George Clemenceau
Kljub vsem naporom zdravnikov je pričakovati vsak hip smrt sivolasega rešitelja Francije in očeta zmage
Parfz, 22. novembra. AA. Clemenceau umira. Zdravniki, ki ga zdravijo, so nocoj ob pol 8. izjavili, da drži Cle-menceauja pri življenju samo še vbrizgavanje kafre. Verjetnost, da preživi Clemenceau še 24 ur. Je kakor ena proti tisoč. Prof. Jean ostane pri umirajočem francoskem državniku vso noč.
Pariz, 22 novembra, s. Zdravstveno stanje Clemenceauja vzbuja slejkoprej največje skrbi. Sivolasi državnik je prebil noč nemirno, ker je imel več količ-rrih napadov in visoko temperaturo, tako da se }e večkrat dvignil na postelji. Zdravniki izjavljajo, da je njegovo stanje ctacnnnarno. toda izredmo resno.
Pariz. 22. novembra. Stanje velikega francoskega državnika Clemen-
ceauja, ki je pred nekaj dnevi obhajal svoj 89 rojstni dan. je pcitalo skruino kritično. Bolezen ie nastopila /čeraj dopoldne popolnoma nepričakovano, ko se je Dripravljal Clemenceau. ca bi telovadil kakor vsak dan. kljub oonov-ni Drepovedi svojega zdravnika. Proti 11. uri je nenadoma omahnil, nakar so ga morali Drenesti v posteljo. kjeT ie teži] nad izredno hud;mi bolečinami V trebuhu. Hišni zdravnik je vbrizgal onemoglemu bolniku takoj kafro, ker se je bilo bati. da mu bo vsak čas odpovedalo srce. K bolniški pos>Te'ii so prihiteli tudi drugi zdravniki, ki pa 20 soglasno ugotovili, da ie stanje bolnika tako opasno. kakor še nikdar doslej in da je pričakovati najbrž katastrofe.	~
Kritična situacija v praških pogajanjih
Vse kombinacije izgledajo brezupno - Samočeska vlada definitivno pokopana - Pogajanja s socijalisti
Praga, 22. novembra, h. Pogajanja o sestavi nove vlade so stopila danes v izredno resen, da celo kritičen stadij. V političnih krogih je stopila ideja čiste češkoslovaške koalicije popolnoma v ozadje, dočim se je pojavila ideja uradniške vlade, ker tudi tretja kombinacija takozvame velike koncentracije, ki bi segala od stare koalicije preko češkoslovaških socijalističnih strank do nemških socijalistov, ni imela uspeha.
Ministrski predsednik Udržal je sprejel davi zopet zastopnika čeških soci-tahrih demokratov, ki je izjavil, da bi mogli češkoslovaški socijalni demokrati razpravljati samo o vladni koncentracij. v kateri bi bile zastopane vse tri socijalistične stranke, torej tudi nemški socijalni demokratje. dočim bi morali
iz stare koalicije izstopiti slovaški in nemški klerikalci.
Zatem ie sprejel ministrski predsednik zastopnika češkoslovaških narodnih socijalistov ministra dr. Beneša in dr. Frankeja. ki sta izjavila, da bosta obe češkoslovaški socijalistični stranici postoDali enotno. Prvič tekom DOga-ianj je danes ministrski predsednik razoravljal tudi z zastopnikom nemških klerikalcev. Popoldne se je sestalo Dredsedstvo agrarne stranke, dočim sta bila zvečer nonovn^ Dozvana k ministrskemu predsedniku zastoonika češkoslovaških socijalnih demokratov in narodnih socijalistov. Do rešitve danes ni moglo priti ker je za jutri donoldne sklicana važna seja zastopstva češkoslovaške socijalne demokratske stranke.
Kongres angleške konservativne stranke
Reorganizacija vodstva stranke - Baldwin nezadovoljen z ukrepi delavske vlade za omejitev brezposelnosti in osiguranje svetovnega mira
London. 22. novembra, d. V Albertovi dvorani se jc pričel kongres angleške konservativne stranke ki se ga udeležuje 4000 delegatov, med mirni skoro 2000 žena Prvotno so pričakovali ostriti spopadov njed opozicijo in večino stranke, do katerih pa ni prišlo, ker ie pristal Ba!dwin na znatne koncesije napram opoziciji.
Kljub temu oa je doživel vodja volilnega odbora Davidson že na dopoldanski seji težak poraz, ker ne bo več v bodoče kot §ei osredn:ega volilnega urada avtomatično zastopa] šefa stranke Baldwina. Načelstvo bo v bodoče imenovalo poleg parlamentarnega strankinega šefa še tudi posebnega posle-vodečega predsednika ln ie bil izvoljen za to mesto Nevvlle Chamberlain.
Tekom popoldanske seje so zahtevali mnogi delegati še obširne'še zaščitne carice- Ko ie dejal neki govornik, da je celo v konservativni stranki sami več svobodnih trgovcev, so padli burni medklici da imajo taki člani takoj zapustiti stranko. Ob zaključka včera šnie popoldanske seje le bila spreeta resolucija kot izraz razpolo-
ženja večine, ki zahteva uvedbo razširjenih zaščitnih carin-
Na sinočnjem zborovanju, pristopnem z« na'širše plasti ljudstva, pa je imel Bald-wln daljš' govor, v katerem le ostro napadal delavsko vlado ter n očital, da zlasti zanemarja svojo skrb za znižanje brezposelnosti Dejal je da navdušenje dežele za socialistično vlado tembolj pada. Hm bolj se oddaljujemo od volitev. Delavska vlada misli, da je vzela monopol na svetovni mir- Toda svetovni mir ni monopol ne te ne one vlade Nikdo ni več pripomogel k uspenom društva narodov kot konservativni zunanij minister Chamoerialn. čeprav nfso bili njegovi napori nikdar priznani-Predvsem je treba vzpostaviti mir v mejah imperija samega, ker mor® biti le tak mir steber in podlaga za pravi svetovni mir.
London. 22. novembra, s. Rezultat včerajšnja kongresa delegatov konservativne stranke je bil sklep, da se uvede preiskava glede vzrokov poraza konservativne stranke pri zadnjih splošnih volitvah hi pojači zahteve po zaščitnih carinah-
Hugenberg bi rad sestavil meščansko vlado
Kongres nemsko-nacifonaJne stranke — Nacijonald žele sestaviti meščansko fronto proti marksizmu
KasseL 22. nov. d. o. Tu se »e tmčeJ kongres nemškonadionalne Hndske stranke- Prvi dan 'e bil posvečen zzoli posvetovanjem strankinega načelstva in sejam odbora.
Javne razprave so oričele šele danes wv Doldne Glavna točka dnevnega reda strankinega zbora se elasi: nmstven! ln gospodarski bol proti marksizmu. Pričakovati pa ni kakih znatn-Ti in važneiših odločitev ker se hoče tudi oooziciia izogniti nesoo-razumlien:em. da bi tako vsaj na zunai bila ohraniena enotnost stranke z ozirom na oredstoieče razorave v državnem zboru o liudskem elasovanin
Berlin. 22. novembra- Na seji načelstva nemško nacijonalne stranke, ki se le vršila pred strankinim kongresom. 5e izvojeval predsednik Hugenberg neoporečno zmago N egove politične smernice, ki pomenijo načela za vse strankine organizacije so bile sprejete z 80 proti 6 glasovom. Tndl v vprašanja sporn«ga § 4. plebiscitnega predloga se ie načelstvo postavlio na nie-
govo stra«.
Nemško nacijonalna »BSrsenzeitung« eno izmed maloštevilnih nemško nacionalnih glasil, ki <?i pod Hugenbergovo kontrolo pripominja k temu izidu, da »e načelstvo strank samo skupina kimavcev, ki io le svoječasno sestavil Hugenberg sam. ne da b? preje koga povprašal za svet. Zaradi tega ni bilo pričakovati drugega rezultata v načelstvu. Odločitev c tem, ali bo šel
kurz politike nemške nacijonalne stranke dalje ▼ sedaniem tako usodepoln«m praven, začasno še ni padla.
Izmed smernic, ki iih je navedel Hugenberg na seji načelstva je posebno zanimivo ono mesto, kier le poudarjal v tm«na nemško nacionalnih voditeljev, da so pripravljeni poga<atf se z dragimi meščanskimi strankami, da bi se sestavila bolna fronta proti marksizmu- Hugenberg !e dalje zagotavljal, da so nemški nacijonalci neodvisni od narodnih socijalistov razen v zu-nan'e političnih vprašanih, kjer vladajo skupna naziranja Nemški nacijonalci so načeloma pripravljeni vstopiti v meščansko vlado, ki bi bila istočasno sestavljena za državo in na Pruskem. Ta vlada ne bi smela biti zgrajena na prehodni koaliciji, temveč na trdnem in pozitivnem programu. Ta meščanska enotna fronta Pa bi morata biti nstvariena prej. ko bi bil sprelet Voun-gov načrt Pozneje bi nemški nacijonalci ne mogli nositi odgovornosti za posledic« tega suženjskega zakona v kakršnikoli vladi
Trčenie vlakov v Rnmnniii
BukareSta, 22. nov g Zaradi napačno postavljenih kretnic sta trčila pri Ploes+ljtf dva tovorna vlaka Dva kretnika sta bil« ubita 4 drugi železniški uslužbenci pa tc» ko ranjeni Trije stroji so bili popolnom. razbiti Sboda znaša več milijonov iejev.
i Sestanek katoliških in pravoslavnih škofov
Katoliški škofje pri Nj. Vel. kralju in pri ministrskem
predsedniku
Beograd, 22. nov. AA. Predsednik mini* Sirskega sveta in minister notranjih dei general Peter Zivkovid je sprejel danes ob 16.15 v svojem kabintu zagrebškega nadškofa dr. Anteja Bauerja. ljubljanskega škofa dr. Bonaventuro Jegliča, splitskega škofa dr. Bonifačida in beograjskega nadškofa dr. Rafaela Rodiča. Obisk je trajal 45 minut.
Beograd, 22. nov. p. Zvečer je sprejel N/ Vel kralj predstavnike katoliškega episkopata v skupni avdijenci, nato pa pri-Orisi v razgovoru še zagrebškega nadškofa dr. Bauerja.
Beograd, 23. nov. p. Katoliški škofje Je* glič, Rodič in Bonifačič so naprosili vod* stvo pravoslavne cerkre za skupen sestanek. Dopoldne ob 11. so se sestali v pa-trijarhiji s patrijarhom Dimitrijem, črnogorskim vladiko dr. Dodičem, temišvar-skim episkopom dr. Letičem, bitoljskim episkopom Mijovičem in mostarskim epi' skopom Jovanovičem. Razpravljali so o vprašanjih, ki interesirajo obe cerkvi in sicer o verskem pouku v šolah, o vojaških duhovnikih in o cerkvenih posestvih glede na agrarno reformo.
Bodoča Ljubljana po načrtih mojstra Plečnika I MHan Kre«c umri
*	W	I 7a<rrnh 77 rwn/. r Danpc nnnMns
Izredno lep informativen sestanek na mestnem magistratu
Sprememba zakona o občinah
Način imenovanja županov, podžupanov in občinskih svetnikov v Beogradu, Zagrebu in Lfublfani
Beograd, 22. novembra. AA. Nj. Vel. kralj Je danes na predlog ministra notranjih del in po zaslišanju predsednika ministrskega »veta podpisal in proglasil zakon o izpre-»embab zakona z dne 6. januarja 1929 o izpremembab zakona o občinskih in oblastnih samoupravah.
§
Člen 2. se izpremeni in slove: »Predsedniki in podpredsedniki (mestni načelniki in podnačplriiki) občin mesta Beograda. Zagreba in Ljubljane se postavljajo in odstavijajo • kraljevskim ukazom na predlog ministra
notranjih zadev, ostali člani občinskih uprav pa s sklepom ministra notranjih zadev.«
§2.
Člen 4. se izpremeni in slove: »Pristojnost občinske uprave ostane tudi v bodoče kakor jo predvideva dosedanji zakon (uredbe, statuti) o občinah, a število članov občinske uprave predpisuje minister notranjih zadev.«
§ 3-
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinahc.
Sovjetska Rusija torišče večnih zarot
Široko zasnovana ukrajinska zarota za odstranitev boljševi-škega režima in oklican je samostojne Ukrajine
ja je imela tvdi dobre zveze z inozemstvom ter uživala podpore neke države, ki je mislila prevzeti pokroviteljstvo nad no-voosnova.no ukrajinsko republiko*
Aretirani zarotniki so priznali svoio namero ter bodo v kratkem solen! pred nai-višjim sodiščem za zaščito države, ki jih bo gotovo obsodilo na smrt
Besedovski veleizdaialec
Moskva, 22. nov. s. Danes je bil objavljen sklep osrednjega izvršilnega odbora Unije ruskih sovjetskih republik po katerem se smatra kot veleizdaja. če se ruski državljan, ki je nameščen v kakšnem sov« jetskem zavodu v inozemstvu, na poziv vlade ne vrne v sovjetsko Rusijo Take osebe bodo proglašene, da stoje izven zakona. Njihovo premoženje bo zaplenjeno in ob* enem 24 ur po ugotovitvi njihove krivde izrečena smrtna kazen Ta zakon ima tudi veljavnost za slične prestopke, ki so bili izvršeni že pred njegovo uzakonitvijo.
Moskva, 22. nov. o. AA. V Harkovu so agentje GPU odkrili izborno organizirano in na široko zasnovano protiboljševiško ukrajinsko zaroto, ki si je postavila za cilj vreči boljševiški režim, poklati komuniste bi oklicati samostojno ukrajinsko republiko-Na čelu zarotnikov, ki so razpolagali z velikimi denarnimi sredstvi in večjimi množinami orožja sta stala ukrajinski akademik Efremov in poglavar avtokeialne ukrajinske cerkve Cehovski.
Imenovana zarotnika sta imela tesne stike z bivšim predsednikom Ukrajine Pet-liuro. za vlade katerega sta bila tudi člana njegovega kabineta. Zarotniška organizacija ie razpolagala poleg drugih tudi še s posebno teroristično sekciio. ki ie izvršila v zadnjem času celo vrsto atentatov na Mvjetske predstavnike ter organizirala t>o pefih kmečke pobune proti komunističnim (Javčnim hi žitnim komisijam- Organizari-
Potres na Nov! Fundiandijl
Sinoči fe porušil močan potresni sunek večino novofundlandskih ribiških naselbin — Številne žrtve — Žalosten povratek ribi-
čev z
St Johns, 22. novembra, o. Po potresnem Sunku, ki so ga zabeležili pred nekaj inevi vsi potresomeri ob severovzhodni ameriški atlantski obali, je sledil snoči nov silen potresni sunek, ki je imel svoje središče neda-lečod Nove Fundlandije. Sunek je bil tako močan, da se je porušilo v posameznih naselbinah mnogo hiš. Pod ruševinami <s bilo po dosedanjih ugotovitvah pokopanih 34 oseb, ki so jih izvlekli izpod njih že mrtve. Kad 150 oseb pa je več ali manj težko poškodovanih ter bodo nekatere izmed njib najbrž še umrle, tako da bo doseglo število yseh žrtev kakih 50.
Žrtve potresa so večinoma žene ki otroci
lova
ter nekaj onemoglih starčkov, ki 90 ee odpravili ie spat dočim je bila večina mož na odprtem morju, kjer so lovili ribe.
Po potresnem sunku je bilo morje zelo razburkano ter so več metrov visoki valovi butali na obrežje, kjer so porušili nasipe in pristaniške naprave ter uničili mnogo priklenjenih ribiških ladij. Ribiči so se le z največjo težavo vrnili domov, kjer pa je marsikdo našel namesto doma kup razvalin in pod njimi ubite in teZko ranjene svojce. Nekaj ribiških ladij pa se sploh ni vrnilo ter mislijo, da jih je pogoltnilo morje, ko 60 se vračali v silnem viharju proti domačemu pristanišču.
Mir v Pragi
Fraga, 22. nov. L Na vseh visokih šolah je vladal danes popoln mir. Nekaj zborovanj, ki so bila napovedana je policija pre* povedala, za jutri je napovedan obhod di« jaštva po mestnih ulicah, ki je bil dovoljen na posredovanje poslancev. Zvečer je morala policija zopet nastopiti na Vaclav-skem trgu, ker so se razširile vesti, da hoče komunistična stranka izrabiti splošno razburjenje, ki vlada v Pragi po včeTaj* Snjih dogodkih, v svoje temne namene.
Pred obiskom italijanskega kralja pri papežu
Rim, 22- novembra. AA- Glede na trditev trekib krogov, da obisk italijanske kraljevske dvojice pri papežu ne bo prire'en s srajem, poročajo iz Vatikana, da bo ta obisk uprav sijajen in da se bo razvil z velikim pompom že po rimskih ulicah do Vatikana- Sprejem bo svečan, čeprav je zaenkrat zamišljen v intimni obliki. Razgovor med paoežem in italijanskim kraljevskim parom bo tra'al mnogo del? kakor običajnih 20 minut Neposredno po italijanskem kraljevskem paru bo papež sprejel italijanske kraljevske prince. Vatikanski krogi tolmačijo te obiske kot dokaz prisrčnih odnošajev, ki bodo nastali med italijansko kraljevsko hišo in papežem.
Tri zaupnice Tardieujevi vladi
Pariz, 22. nov. s. Zbornica je sprejela s 505 proti 82 glasovom predloženi vladni sakonski osnutek glede zvišanja carine na nvoz sladkorja za 20 frankov in znižanje notranjega davka na porabo za 15 frankov na 100 kg Tekom debate je stavij mini« etrski predsednik Tardieu dvakrat vpraša« nje zaupnice zaradi predlogov levice, posebno socijalistov, ki so zahtevali znižanje davkov na porabo za 50 frankov pri 100 kg Spreminjevalni predlogi levice so bili odklonjeni s 335 protii 250 glasovom.
Pariz, 22. nov AA Na zahtevo predsed« nrka francoske vlade Tardieuja je bila za* vrnjena razprava o interpelaciji poslanca Franklina Bouillona o saarskem vprašanju s 93 glasovi večine. Briand je postavil vpra-Samje zaupnice.
Odložitev zasedanja sveta
D. N.
Ženeva, 22. nov. AA. Generalni tajnik Društva narodov sir Drummond je poslal vsem članom sveta Društva narodov okrožnico, v kateri jim sporoča o predlogu italijanskega ministra zunanjih del Grandija. naj bi se sestanek sveta Društva narodov odložil za teden dni. ker se bo istočasno vršila pomorska razorožitvena konferenca.
Razočarana Madžarska
Dunaj, 22. novembra. AA. »ReichsposU poroča iz Budimpešte, da je v tamošnjih političnih krosih nastalo veliko razočaranje zaradi zadržanja Velike Britanije in Francije v komisiji za vzhodne reparacije v Parizu. Tudi stališče Italije nasproti Madžarski je dokaj razočaralo budimpeštanske politične kroge, ki sedaj zatrjujejo, da je bilo italijansko prijateljstvo predvsem platoničnega značaja in da mu manjka praktične osnove. Zato se v Budimpešti govori o možnosti preori-jentacije zunanje politike Madžarske. Član parlamentarnega odbora za zunanje zadeve dr. Vogya je priobčil v »Nemzeti Ujsagu« članek, ki zagovarja možnost nove politične orijentacije ter politiko gospodarskega sodelovanja med Madžarsko ln Avstrijo. Ta politika bi bila dokaj mogoča, ako se Avstrija iznebi svojih nacionalističnih elementov in če v njej zavladajo krščanski socijalci. Madžarsko - avstrijsko zbližanje je doslej oviral Dokret za »Anschluss«, toda popuščanje Madžarske v trgovinski pogodbi z Avstrijo kaže le - tej pot k zbližanju z Madžarsko.
Mine pred Solunom
Solun, 22. nov. AA. Kapitan ladje »Ko-niordos« je zapustil predvčerajšnjim solun« sko pristanišče in opazil v bližini Epanomi« je ogromno mino. ki je plula na površini vode Kapitan je o tem takoj obvestil ka-petana solunskega pristanišča, ki je s svoje strani naprosil ministrstvo mornarice, da poskrbi za odstranitev te mine Medtem pa je mino opazila ladja »Aja Zoni«. Kapetan te ladje je poslal dva mornarja z majhnim čolnom k mini, da sta jo pri* vezala na vrv, nakar jo je njegova ladja potegnila v solunsko pristanišče. Mina je bila kasneje potopljena v Baščinarju. Ne« davno tega so na istem mestu opazili enako veliko mino, kar predstavlja veliko nevarnost za ladje.
Ljubljana, 22. novembra. Za danes popoldne ob 5. je mestni župan g. dr. Puc povabi! občinske svetnike v mestno zbornico na sestanek, da iim bodo podana v navzočnosti univ. prof arhitekta Josipa Plečnika načela in smernice novega regulacijskega načrta mesta Ljubliane. Ob polnoštevilni navzočnosti občinskih svetnikov in mnogih drugih, na veliki zasnovi našega slovitega arhitekta interesiranih gospodov. osobito tehnikov in gradbenikov, ie župan otvoril sestanek s kratkim pozdravom. nakar je povzel besedo direktor mestnega gradbenega urada inž Prelov-š e k. ki ie pred vsem izpregovoril o krasnem regulačnem načrtu svetokrižkega okraja. Tu bo v dolgednem času zrastel naj-krasneiši novi del mesta. Arhitekt Plečnik ie tu prelomil z dosedanjim sistemom pravokotnih blokov in ustvari! popolnoma samonikli. specifično ljubljanski sistem brez vsake šablone. Nove vile in hiše, ki bodo zrastie v tel četrti, bodo imele krasne vrtove. mnogo zraka in ves dan tudi dovolj <olnca. Najbolj prekarno vprašanje so zveze svetokrižkega okraja z mestom. Dokler oromet severnega dela z mestom ne bo popolnoma neoviran, bodo graditelji novih hiš še dalje tiščali na Rarie in drugam, kjer je gradnja naiboll draga, higiienične razmere pa daleko bolj neugodne, kakor v svetokrižkem okraju, ki bo vobče najzdra-vejši del mesta Osnutek arh. Plečnika predvideva do vseh podrobnosti zasnovano ureditev cest ln širok nadvoz namesto sedanjega prelaza na Dunajski cesti.
Takoj nato ie direktor Prelovšek podal tehnično poročilo o Plečnikovem celotnem regulačnem načrtu mesta Ljubljane.
Mesto Ljubljana ima dve glavni točki, ki direktno predpisujeta način regulacije, to sta Šišenski vrh in Liublianski grad. Med tema dvema hriboma se pretekajo železnice in ceste v zvezi iuga s severom, vzhodom in zapadom. Te stare ceste so uporabljali že stari Rimljani ter so zaradi najkrajšega voznega prometa najbolj prikladne tudi za sedanje razmere in se iih ie skušalo, kolikor ne obstojajo Še v isteni stanju kakor so bile, spet upostaviti.
Pred zamislijo regulacije kakršnegakoli mesta se mora v Drvi vrsti določiti nJega najskrajneši obseg bodoče razširjave. Tako ie tudi v primeru regulacije LJubljane označen ogromen del teritorija z veliko okrožno cesto. k> se začenja pri Zeleni jami. obteka Svetokri^i okraj, križa Dunajsko cesto Kamniško in Gorenjsko progo. Celovško cesto, teče med novo šolo v Zgornji Šiški ter novo projektirano farno cerkvijo, opleta v velikem loku podnožje Rožnika in se ustavi pred viško farno cerkvijo. Nadaljuje nato svoj tek skozi naselbine v Mestnem logu. prevzemši v družbo potok Gradaščico kot izreden dragocen motiv. Poteka po Trnovem in Krakovem. sanjari prek" Ljubljanice in Gruberjevega prekopa na Dolenisko cesto, fcjer se pred Golovcem razšooiri.
S to okrožno cesto je oeraničena bodoča velika Ljubljana. V predmetnem regulačnem načrtu ie upoštevano v veliki meri. kar je bilo projektiranega in izvršenega že prej. a dodano je tudi še marsikaj novega, tako v glavnem: uredita se vzporedni cesti ob Gorenjski in Kamniški progi s prepo-trebnimi prelazi, prehodi in podhodi. V ta-kozvanem Bežigrajskem okolišu se je obdržala po pretežni višini stara regulaciia. Spremenila se ie nri mestni in državni gramoznici. ki sta namenjeni bodočemu parku. Ravno tako le določeno zemljišče. ležeče nasproti mestni koloniji ob Vodovodni cesti. za nasade. Večja sprememba regulacije je zamišljena nad Suvoborsko ulico ter v okolišu Dravske ulice.
Regulira se trikot med železniškima progama. ki naj bi bil določen po možnosti za tovarniške svrhe in stanovanjske hiše na-stavljencev. Zaradi tovarn je na tem tri-kotu projektiranih tudi veliko nasadov. Regulacija okoli nove cerkve v Spodnji Šiški tja do Celovške ceste ostane skoro neiz-premenjena.
Regulacija okolice cerkve Sv. Jerneja v Spodnji Šiški (stara cerkev) je bistveno spremenjena s tem. da je projektiran tu nov trg z osjo Celovške ceste, a tudi pre-potrebni nov trg za prodajo živil ob vznožju hriba.
Uredi se prehod iz Bežigrajskega okoliša v Šišenski okoliš na lužnem delu s podhodom pri šišenskem kolodvoru.
Projektirana je nova univerza na Kosler-jevem posestvu (Cekinov grad), pred njo botanični vrt ki se razteza z alpinetom visoko gori v narodni park. v absolutno ne-zazidljivi Rožnik. Preuredil se bo ves Tivolski teritorij in izpopolni! v smislu prvotne koncepcije.
Reguliral se bo prehod preko Tržaške proge s križiščem Gosposvetske. Bieivvei-sove in Celovške ceste s podvozom ter s tem potrebno razširitvijo vseh teh cest Prostor pri Figovcu bo treba čimprej urediti.
Preureditev Zvezde ie predvidena z novim paradnim kazinskim trgom, kjer bi bil lahko prostor za državna poslopja in urade: odtod bi bil prehod skozi pasaže in bazarje v Prešernovo. Šelenburgovo in Wol-fovo ulico.
Kongresni trg je podaljšan preko odstranjene Filharmonije in kina »Matice« čez nov most na Mestni trg.
Ustvari se prehod od Licejske knjižnice skozi novo mestno stanovanjsko kolonijo preko brvi čez Ljubljanico bi nove diiago-nalne zveze do okroglega trsra ter odtod predvsem v okolico Tabora. Uredi se okolica cerkve Sv. Petra s škofovo pristavo in prehodom Sv. Petra ceste na Zaloško cesto.
Posebno važna je ureditev Vodnikovega/ trga. kjer nai bi stal nov magistrat tn vj/f na okoli pri nas tako racijonalen odprt t'r~ živil, pripraven, slikovit in edino res jenlčen: tržnice so projektirane tu d*, 'rl Ljubljanico.	Jx nad
Frančiškanski most ostane, odna-dopolni s prehodi za Pešce. S terof se bo preregulaciia Kolodvorske ulj ^
Projektirana je ureditev zvrl' ceste s severom po Igriški ulici novega urejenega tiva nred drai dališčem do glavne pošte. i
Zveza Tržaške ceste s Karlol Etp> . bo dosežena preko Aškerčeve V;™ zove ceste. Sv. Jakoba trga n f'tu ^o novo projektirani cesti v naikr;/... -Karlovško cesto.	*'si zve7'' na
Na Grad se bodo ustvarili
Za Rožnodolski in Tržaški okraj se bodo uredile na preurejeni Tržaški cesti tržnice na meji z občino Vič.
Tiri dolenjske proge ob križišču z Dolenjsko cesto naj bi se preložili in uredili se bodo dohodi na Golovec, ki bo sčasoma zazidan.
Celotna regulacija je zamišljena ravno
tako ali še bolj smiselno kakor regulacija Svetokrižkega okraja, če je večja smiselnost sploh mogoča.	^
Koncem svojega predavanja je direktor Inž. Prelovšek ponovno poudaril, naj se projekt oroi. Plečnika smatra kot osnovna zamisel za dolgo dobo let, morda za celo stoletje. Nobena velika stvar ne gre brez žrtev, vse pa se da sčasoma smotreno ustvariti. Velika zasluga profesoria Plečnika pa je. da je enkrat ustvaril celotni regulacijski načrt bodoče velike Ljubljane, ki ga bo treba dosledno izvajati. O načrtu sc že obveščene tudi vse okoliške občine, a gradbeni urad liublianski bo po generalnem načrtu izdela! še točne podrobne osnutke, da bo vsak interesent točno informiran, kai predvideva načrt za njegov kompleks.
Izvajanja direktorja inž. Prelovška so bila sprejeta z živahnim odobravanjem, nakar ie župan dr. Puc dodal nekatere zanimive pripombe. Osnovna načela vsakega mesta morajo biti, da regulacija ustreza estetičnim higijeničnim ln prometnim pogojem. Ljubljana se neprestano veča in na poči! je čas. da postavimo čvrsto osnovo za bodoči razvoi Ljubljane. Prebivalstvo se seli v predmestja, pri gradnjah novih hiš se mnogo gTeši. kar bo potomce stalo milijone, kakor moramo mi danes plačevati grehe prednikov, ko sploh ni bilo nika kega regulacijskega načrta. V bodoči veliki Ljubljani, kakor jo obsega novi regulacij ski načrt prof. Plečnika, bo prostora za 200 tisoč ljudi ali še več. Vse to pa pri današnjem napredku ni nikaka iluzija več Vse se bo razvijalo stopnjema. a načrt ie izdelan tako smotreno, da je popolnoma postranske važnosti, kedai bo osnutek v celoti izvršen. Ali v 50 aH v 100 letih, vse eno. Raduiemo pa se, da po genijalni za snovi našega arhitekta lahko živimo v prepričanju. da se bo Ljubljana sčasoma razvila v nallepše iugoslovensko mesto.
Burno pozdravljen ln naproSen od župana ie nato univ. prof. Plečnik podal podrobno razlago k nekaterim točkam svojega projekta. Poudaril Je, da ima vsako mesto nalogo, da ohrani ljudi zdrave in vesele. Bila je in ostane njegova edina želja. da bi bila Ljubljana kar se da prijetno mesto, sai je vrtnarsko idealno lepo rešena. Po kratkih izvajanjih obč. svet prof. Jarca. ki ie navdušeno pozdravil Plečnikovo delo. m direktorja Prelovška. ki je dodal še nekatere pripombe, ie župan dr. Puc izrazil prisrčno zahvalo mojstru Plečniku. Poudaril ie. da ie prof. Plečnik umet-nk. ki je Ljubljani dal največ ln ki se ga bodo spominjali še pozni rodovi, nakar le bi! izredno lepi sestanek ob živahnih ovadi ah prof. Plečniku zaključen.
Zagreb, 22. nov. č. Danes opoldne je umri v visoki starosti 85 let Milan Krešič, generalni tajnik trgovske in obrtne zbornice ▼ Zagrebu v p., odličen patriot in veiik Ju-gosloven. Krešič je bil skozi 34 let do L 1900. tainik trgovske in obrtne zbornice r Zagrebu in jo je zastopal neštetokrat na vseh mogočih mednarodnih sestankih. Udej-stvoval se je tudi na književnem polju ra sodeloval je pri mnogih listih. V političnem oziru ie bil vedno jugosloven ln Je ▼ svoji mladosti pripadal Strossmayerjevi skupini okoli Obzora, kasneje je bil pristaš srbo-hrvitske koalicije, nato pa član bivše SDS. Mnogo se je udejstvoval tudi v raznih drugih društvih in organtzacUaa- NI. Vel- kralj ga je odlikoval z redom Sv- Save II. in redom Belega Orla II. reda. Imel Je tudi več inozemskih odlikovani.
Deset zdravniških zbornic
Beograd, 22. nov. č. Minister socialne po« litike in narodnega zdravja dr. Mate Drm-kovič j* odredil, da se ustanovi s l januarjem na teritoriju vse države 10 zdravniških zbornic in sicer na sedežih banskih uprav in v Beogradu. Člani zbornic morajo biti vsi zdravniki nastanjeni na teritorija novih zbornic.
Železniška nesreča
pri Zaprešiču
Sofijska konferenca
Sofija, 22. nov- AA. Bolgarska agencija poroča, da je bij po današnji seji jugoslo-vensko bolgarske konference objavljen tale komunike:
Na današnji seji pod predsedstvom g• Ša-poniča sta obe delegaciji nadaljevali s proučevanjem načina likvidacije dvolastniških posestev- Dosežen je bil sporazum o definiciji poima »dvolastniška posest« in pojma »dvolastnik«. Da se omogoči potrebna klasifikacija. bodo seje odložene za dva dni. Prihodnja seja bo v torek 26. t. m.
Prof. Jovanovič oproščen
Beograd, 22. novembra. AA- Danes o pol 12. je bila izrečena v državnem sodišču za zaščito države razsodba v procesu proti dr. Dragoljubu Jovanoviču, profesorju vseučilišča v Beogradu- Sodišče je dognalo, da dr. Jovanovič ni kriv za dejanja, zaradi katerih je bi] obtožen, in ga je zato oprostilo vsake kazni.
Dve uredbi ministra pravde
Beograd, 22. novembra. AA. Mtnts*er pravde
dr. Milan Srškič je podpisal uredbo o poslovnem reda &a redna kazenska sodišča ia uredbo o poslovnem redu za državna tožilstva.
Imenovanje pri banski upravi
Beograd, 22. novembra. AA. Minister poliede!-sitrva dr. Oton Franješ je postavaj pri banski upravi Dravske banovine za višjega ske-ga pristava v 7-1. g. Vilka Žagarja, procesorja sredoje poljedelske šote v Vu4co<vu,-Moste! v
8~L .
Odpust iz državne službe
Beograd, 22. novembra. s ^epom ministra javnib del sta odpi^^a u država stažbe Pavel Dionizij. i>ri!>rav»jfK poda-iržnice po$toe hranilnice v Zagrebu istf Iva,„ Jo§t> poštni pripravnik v Mariboru
v Dalmaciji se se kopljejo
SpIityJ^2 novembra, n. Včeraj in danes je . 0 Jf"u izredno lepo vreme. Sijalo je solnce
JJLSsa šetališča eo bila polna ljudi. V kopa-M/sču na Bavčicah se je kopalo okoli 70
r
"1 v zvezi
ze Tržaške ter preko iskim gle-
predvidene so krasne serpentin
1w»<ra Hnma.
-1 novi dohodi.
ie od Mest-
jf^bU ua ua vv/ib«u srv jv nvpuiv vuv/t* j v» 06€bi
^med njimi tudi 20 Nemcev, ki se slučajno nahajajo tukaj.
Dubrovnik, 22. novembra, n. V Dubrovniku je po enomesečnem neprestanem deževju in burji nastalo lepo solnčno, prav poletno vreme. Zato je vse mesto oživelo od tujcev.
Zagrebška senzacija
Zagreb, 22. nov. n. Davi se je Dripetila na trgu N. neobičajna senzacija. Mla-a človek, ki je stal na sredi trga, se je pričel slačiti, kar je seveda privabilo vse bolno ljudi okoli njega. Slekel se je skoro do go» lega in je ostal v sami srajci, pa tudi sraj« co bi slekel, če ne bi prihiteli stražniki opozorjeni od velike množice ljudi. Poklicana ambulanca ga je odpeljala v bolnico, ker so mislili, da gre za slaboumnega človeka V bolnici pa so ugotovili, da gre za dijaka prava, ki je bil totalno pijan. Bržkone je mislil, da se nahaja doma in da se mu je tTefea pripraviti k počitku.
Ljubljana, 22. novembra, d. Okro£ 2. ponoči je vozil med postajama Zaprešič in Savski Marof tovorni vlak. Na enem izmed vagonov se je zlomila os, vendar pa je vlak vozil dalje, ker železniško osobje ni opaši]«* nezpode. Posledica je bila, da se je prog« pokvarila in je končno več vagonov skočilo s tira. Zaradi pokvarjene proge so imeli vlaki velike zamude. Osebni vlak. ki naj bi prispel v Ljubljano ob 10., je došel šele ob 14.15. Jutranji beograjski brzovlak je moral voziti preko Karlovca in je došel v Ljubljano z zamudo nad 3 ur. Ekspresni vlak je isto-tako vozil preko Karlovca ter je došel t Ljubljano z zamudo štirih mr.
Zanimiva sodna razprava v Ljubljani
Ljnbliana, 72. novembra.
Danes opoldne se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ljubljani druga razprava o tožbi po paragrafu 104. s. k. z. proti uredniku g. Rastu Pustoslemšku, katerega je ovadil zaradi razžaljenja uradne osebe %. Slavko Plemelj, mestni tržni nadzornik ia ribarski izvedenec bivšega oblastnega ko-misarijata v Ljubljani Ozadje zanimivega procesa tvori borba za ribolov v Bohinjski Savi, ki je znana po svojem bogastvu na ribah. Ribolov je last g. Ivana Kende, hotelirja na Bledu, g. Plemelj pa se je že leta in leta trudil, da bi dobil ribolov t svoje roke. Njegovi poskusi so ostali brezuspešni
Letošnjo pomlad ie bil g. Plemelj imenovan za ribarskega izvedenca pri takratnem oblastnem odboru. Par tednov kasneje je izšla v dnevnikih objava oblastnega komisarja, da se bo vršila IS. junija dražba ribolova v Boh. Savi. Ker je bilo splošno znano, da je ribolov last gosp. Kende, Je vzbudil ta dražbeni razpis v ribarskib krogih pravo senzacijo. Kmalu se je izvedelo, da gre za prisilno dražbo, odrejeno po oblastnem komisarju na podlagi nove ribar-ske uredbe, ki jo je bivša oblastna skupščina sprejela na svoji zadnji seji.
G. Kesnda se je obrniJ na svojega prijatelja g. Pustosiemška in mu potožil, kako mu hočejo odvzeti njegovo lastnino, ribolov v Savi Bohinjki. Pokazal mu je ob tej priliki kopo pisem, ki mu jih je M v zadevi tega ribolova pisal v letih 1922 do 1928 g. Plemelj in iz katerih je razvidno, kako velik interes je imel pisec na tem ribolovu. G. Pustoslemšek ie izrazil mnenje, da bi ne bilo prišlo do ukrepov proti gosp. Kendi, ako bi bila vsebina pisem znana merodajnim činiteljem. Zato se je g. Pustoslemšek ponudil, da predloži pisma gg. velikemu županu in oblastnemu komisarja-G. Pustoslemšek je v družbi z upokojenim polkovnikom Milivojevičem to intervencijo dne 19. junija res izvršiL Bila sta najprej tri velikem županu g. dr. Vodopiv-cu, nato pa odšla k oblastnemu komisarju gr dr. Natlačenu. Tam sta naletela na Z-Plemlia, ki je pristopil k g. Pustoslemškn in mu rekel, da bo stvar že danes ali Jutri rešena. Na vprašanje: »V čigavem interesu?« je odvrnil g. Plemelj: »Seveda v javnem interesu.« G. Pustoslemšek je pristavil: »V javnem? V vašem interesu!*
G- Plemelj je že takrat izjavil, da bo vložil ovadbo. Par tednov kasneje Je ovadbo res vložil in 5. oktobra se je vršila prva obravnava. Ker Je toženec ponudil dokaz resnice, je bila razprava preložena.
Danes se je vršila druga razprava, ki p« tudi ni dbvedla do razsodbe. Sodnik g. Bizjak je sporočil, da je predložil obtožence obširen spis ▼ dokaz resnice, in objavil n« predlog zagovornika g. dr. Šviglja, da se smatra obrambni spis prečrtanim. Nato so biK zaslišani po vrsti obtoženec g. Pustoslemšek ter priče gg. Plemelj, Milrvojevič in Hafner, uradnik oblastnega odbora. Šlo je očividno za ugotovitev, ali je podan dejanski stan za postopanje po § 104 s. k. z. Ker iz izjav zaslišan cev dejanski stan ni bil jasno razviden, je sodnik zopet odgotM razpravo, da se pribavijo uradni spisi o zadevi Kendovega ribolova. Spisi se nahajajo pri upravnem sodišču v Celju, ki bo 27. t. m. razpravljalo o pritožbi g. Kendfc proti ukrepom oblastnega komisarja; 'rt spisov bo razvidno, ali in ▼ koliko je pri teh ukrepih sodeloval g. Plemelj.
G. Plemelj si je v začetku svojega zasB> šanja pridržal pravico, da vloži proti go» spodu Pustoslemšku še privatno tožbo za» radi hudih očitkov, ki jili je proti njemu navedel in stavil pod dokaz v svojem obrambnem spisu. Na ta način se bo o tej zanimivi in zapleteni zadevi, ki vzbuja v javnosti tako veliko pozornost, torej vsekakor š® razpravljalo pred sodiščem.