Podružabljanje vzgoje in izobraževanja , , Ocene pedagoške službe za šolsko lelo 1975/76 nam prika-cujejo, da je bila vsebina vzgoje in izobraževanja intenzivnejše usmerjena k oblikam dela, ki izraža.jo procese podružabijanja. Za te procese so v naši občini značilne predvsem programirane oblike dela šol kot celote, oživljena skrb družbenopolitičnih skupnosti zlasti krajevnih skupnosti ob pripravah materialnih pogojev za celodnevno šolo. Nekateri polcazatelji podružablja-nja vzgoje in izobraževanja se kažejo v dopolnjenih delovnih programih vseh šol z raznimi oblikami clola samoupravnih orga-nov, strokovnih aktivov, šolskih skupnosti učencev, učiteljskih zborov, kar je omogočUo tesnejše povezovanje s krajevnimi skupnosttni in starši ter odpiranje navzven o čemer priča več kot sto sej svetov staršev in prek šesto oddelčnih roditcljskih sestankov. Narejeni so bili tudi že pri-stapi povezovanja vzgoje in izo-braževanj z dražbenofcoristnim delom, saj so po nekaterih oce-nah že obstajale nevamosti šir-jenja malomeščamske miselno-sti med osnovnošolce o fizič-nem delu kot o »slabšem«, urtia-zanem delu itd. Zato je bilo organiziranih mmogo zbiralnih akcij in akcij za varstvo okolja kakor tudi v okviru pionirskih iger udeležba odredov pri de-lovnih akcijah: pamoč na kme-tijah. Kljub določenim poaitivnim premikom pa bi bflo ffiožno še zlasti ob zagotovitvi boljših materialniih in kadrovsikih po-gojih narediti še marsikaj še alasti pa na podrodju vkljiiče-vanja učencev v prostovoljne dejavnosti saj se je le teh v preteklem Solskem letu udele-ževalo 66 odstotfeov učraicev in je bilo pr} tem angažirana le polovica pedagoških delavcev Prev&5 je še prisotna pTeži vela miselniost tako društev kot družbemiapolitionih skupmosti da se le-ta pri procesih podni-žabljanja še vedno preveliko krat zadovoljijo s povezma njem samo z Vpdstvi šol pre malo pa z drugimi predstavni ki ter samimi učenci. Vseka kor bo potrebno kljub neka terim poziitivoim premikoim i procesu podružabljanja vzgoj« in iaobTaževanjia še marsiisa^ stcmiti. A. B.