GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN ŠT. 3 MAREC 1976 CENA 1 DINAR JMIIIt OBČANI KAMNIŠKE OBČINE | V nedeljo, 4. aprila 1976, bomo na vseh obi-| čajnih glasovalnih mestih v naši občini glasovali o krajevnem samoprispevku. Že več let smo uspešno urejali naše kraje s samoprispevkom, ki bo potekel aprila letos. Občani so se na zborih občanov odlo-| čili, da bi s tako obliko sofinanciranja krači jevnih potreb obdržali tudi v prihodnje. 1 Z dosedanjim samoprispevkom smo asfaltirali številne ceste, zgradili mnogo vodovodov, vaških poti, okrepili električno omrežje. V sleherni krajevni skupnosti je še veliko I potreb, pred nami je izgradnja šolskega | centra in drugih vzgojno varstvenih objek-| (tov, ki jih brez samoprispevka v prihodnjih ■ letih ne bomo mogli zagotoviti. 1 Zato so vsi trije zbori skupščine občine Kamnik razpisali glasovanje o samoprispevku za prihodnjih pet let. PRED REFERENDUMOM 4. APRILA ZAGOTOVIMO HITREJŠI RAZVOJ OBČANI 1 Z udeležbo na referendumu in glasovanjem j za samoprispevek bomo v nedeljo, 4. apri- j , la 1976, odločali o bodočem razvoju naših j vasi, mesta, šolstva in celotne občine! OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK % ro^lillllliillilllllllllllllllillllllll.....Bllilllllll!IIIIIWIlil!......»IIIUilllllipilllllilipillIUlBIlillllllllll.....liiiiiiiiipiiiii........i ŠE LETOS NOV MOST V STAHOVICI Prav gotovo bodo delavci gradbenega podjetja Gradiš iz Ljubljane še letos postavili nov most v Stahovici. Most čez Kamniško Bistrico, ki je bil pred letom močno poškodovan in tudi dotrajan, je bil zaprt za ves promet. Vaščani so na številnih sestankih zahtevali, da naj se most obnovi aH pa postavi novega. Seveda to lani ni bilo mogoče, saj denarja ni bilo. Na sestanku Predsednikov krajevnih skupnosti so se odločili, da bi del razpoložljivega denarja, ki so ga razdelili med krajevne skupnosti, namenili za •nost čez Kamniško Bistrico. Novi most, ki bo železo-°etonski, bo širok 5 metrov, in ga bodo naredili v Ljubljani. Nato bodo most sestavili v Stranjah in ga položili na stare opornike, ki so dovolj močni. Nosilnost novega mostu bo vsaj 30 ton, kar bo prav gotovo zadovoljilo vse vaščane in uporabnike. Ob robeh mostu bodo pločniki, pod katerimi bo tudi cev za morebitne vodovodne, telefonske ali električne napeljave. Na mostu bo tudi železna ograja, ki bo seveda prilagojena okolju. Most bo zgrajen le dva meseca po izdaji ustreznih gradbenih dovoljenj, zato pričakujemo, da bodo strokovne službe občinske skupščine pohitele. -ur Uspešen razvoj krajevne samouprave, ki mu dajeta izredno velik poudarek tudi zvezna in republiška ustava, občinski statut in drugi dokumenti, je bil v naši občini v preteklih desetih letih pogojen tudi z okrepljeno materialno podlago. 2e z uvedbo prvega krajevnega samoprispevka leta 1965 smo v kamniški občini začeli uresničevati ustavno načelo o neposrednem dogovarjanju občanov in delovnih ljudi, kako z združenimi sredstvi občanov in delovnih organizacij uspešneje reše.vati pereče probleme v krajevnih skupnostih. Spoznali smo, da ne more biti več dolgo sprejemljiv način, da s povečanimi prispevki in davki prek občinskega proračuna bolj ali manj administrativno razrešujemo komunalne in druge probleme v krajevnih skupnostih. Zato so se občani odločili za namensko zbiranje sredstev za uresničitev svojih potreb s krajevnim samoprispevkom. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so v teh letih pomenila glavni vir za financiranje programov krajevnih skupnosti. In kar je najpomembnejše: sredstva so bila namenjena za tiste naloge, za katere so bila zbrana, občani so sproti spremljali porabo teh sredstev in jih hkrati tudi oplemenitili z lastnim delom ter dodatnimi prispevki v denarju in materialu. Lahko mirno trdimo, da je postal krajevni samoprispevek pomembno gibalo napredka in razvoja v naših krajevnih skupnostih. Brez samoprispevka bi naše vasi, naselja pa tudi mesto imela danes precej drugačno podo. bo, kot pa jo kažejo danes. Ne mislim naštevati številnih kilometrov novo zgrajenih in moderniziranih cest, številnih vodovodov, ojačanega električnega omrežja, urejenih kulturnih domov in društvenih prostorov, ker je ta napredek najbolj opazen v sleherni krajevni skupnosti, v slehernem naselju. Brez samoprispevka sploh ne bi bile začete in ne dokončane budi nekatere naše največje investicije, ki imajo pomen za celotno občino, ali še širše. V mislih imam zlasti vodovod Iverje-Kamnik, ki bo v kratkem dokončan in bo z zdravo pitno vodo napajal pet krajevnih skupnosti, v kateri prebiva več kot polovica prebivalcev naše občine. Ce ne bi bilo sa. moprispevka občanov, bi bila danes še vedno celotna tuhinjska cesta makadamska. Povedati je treba tudi to, da smo z našo pripravljenostjo, da prispevamo svoj delež v obliki samoprispevka, več. krat pritegnili tudi dodatna sredstva zunaj občine, ki jih sicer ne bi bilo. Nekaj v obliki neposrednega financiranja republiških in občinskih skupnosti, nekaj pa v obliki posojila. Ker so bili podatki o zbranih sredstvih in uresničitvi programov krajevnih skupnosti v obdobju 1971—1975, že objavljeni (v petih letih je bilo zbranih 14,634.473 din samoprispevka), ugotovili pa smo tudi. da vrednost oprav, ljenih investicij znatno presega zbrana sredstva krajevnega samoprispevka in sploh vložena sredstva v te objekte, zato želim posredovati nekaj podatkov o nekaterih naših največjih investicijah v komunalne in družbene objekte v obdobju 1971—1975. V šolstvo in otroško varstvo je bilo vloženih 11,363 milijona dinarjev, od tega v adaptacijo in novogradnjo otroškega vrtca Antona Medveda v Kamniku 3,2 milijona din, v otroški vrtec na Ba-kovniku 6 milijonov, v osnovno šolo Šmartno v Tuhinju 1,483.000 din, v osnovno šolo Vranja peč 680.000 din. Izgradnja Doma upokojencev je zahtevala 20,947.816 din, od tega je republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevala 16,200.000 din. Vodovod Iverje—Kamnik je doslej zahteval 13,270.000 din sredstev, v gradnjo kanalskega zbiralnika Kamnik —Domžale je doslej občina Kamnik vložila 7,831.338 din. Za asfaltiranje dela Tuhinjske ceste je bilo v tem obdobju porabljenih 20,918.373 din, ki jih je v glavnem (19,129.373 din) prispevala republiška cestna skupnost. Regulacija Kamniške Bistrice, Pšate, Nevljice ta pritokov je zahtevala okrog 6,800.000' din v okviru programa območne vodne skupnosti Ljubljanica —Sava. V vse naštete objekte je bilo v obdobju 1971—1975 vloženih okrog 74 milijonov din, od tega so 60 % prispevale republiške in območne skupnosti, 40 % pa je bilo namenskih sredstev, zbranih v občini. To kaže, da smo se z našimi programi na področju komunalnih In družbenih dejavnosti uspešno vključevali v programe republiških in regionalnih interesnih skupnosti. Na področju šolstva ta otroškega varstva je bila uresničena doslej ena naloga v okviru programa gradnje šol ta otroških vrtcev v občini Kamnik, ki je bil sprejet pred dvema letoma. To je otroški vrtec za 150 otrok na Bakovniku v krajevni skupnosti Duplica. Pred nami je nadaljnje ure. sničevanje tega programa, v katerem sta najpomembnejši nalogi izgradnja šolskega centra za usmerjeno izobraževanje za potrebe celotne kamniške občine in nato nadaljnja širitev zmogljivosti osnovnih šol z izgradnjo II. faze osnovne šole na Duplici. Nosilec tega programa je ob. činska izobraževalna skupnost. Preobrazba srednjega šolstva, v katerem gimnazija, taka kot je, nima več svojega mesta; zlasti pa velike potrebe po usposobljenih strokovnih kadrih v naši občini, nam narekujejo, da se brez odlašanja lotimo zagotavljanja pogojev, zlasti ustreznih prostorov za te namene. Vsako odlašanje pomeni zaostajanje oz. celo nazadovanje na tako pomembnem področju, kot je vzgoja in izobraževanje mladine za poklice. Zato je nujno, da že začeto akcijo združevanja sredstev ta dohodka TOZD, ki smo jo začeli leta 1974, podpremo Se z neposredno udeležbo občanov v obliki samoprispevka. !iiiiiiiiiiinii........i.....uuiiiiiuiiiiiiiiiii........mmmmmmmmam.....mm...........mm........mmmmmmmmmm...........wmmmmmmmwmwÊÊMmmÊmmmm.....minimum«.....mm......umNWMMM občani ««mut mm 1 jV;V : ŠSSSk ' ""JU obcaw kamnhke mm i zimami "■""(■WW'v■ i ilf'Jfiiiaiiiitiiitil !, lil 1 Fl BRUNI K AM NI Ï »E HM i i f. APRILA 6MUJM0 ■ (.miši «um v iitiNi mtiiNjii mint uv, NAUUJ IN M HTA HITREJŠI 1KV0J MAŠI« MA1W 4, APRILA GUSU3M0 rC\ - MLiit šnsm 11itiNi / a ) - »KJIHIIIT MAŠIM UV, ,i-r\J NASILIJ IN ME VTA - HITREJŠI 1BVM MAŠI« MA1EV OBČANI KAMNÍÍU 0MÍNE Po predlogu občinske konference SZDL naj bi se ob podaljšanju samoprispevka odločili za 2 °/o prispevek obr čanov od čistega osebnega dohodka, s tem da bi polovico tako zbranih sredstev namenili za gradnjo šol, polovico pa za neposredne potrebe krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti po tem predr logu za uresničitev svojih programov ne bodo imele na voljo manjših sredstev, nasprotno, sredstva iz samoprispevka bodo približno enaka kot doslej, poleg tega pa bodo temeljne organizacije po že podpisanem sporazumu namenjale del svojega dohodka za potrebe krajevnih skupnosti. Na vseh sestankih svetov krajevnih skupnosti in odborov družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, ki jih je organizirala občinska konferenca SZDL, so tak predlog za podaljšanje krajevnega samoprispevka soglasno podprli. Zato je občinska konferenca na svoji zadnji seji sklenila predlagati občinski skupščini razpis referenduma, ki naj bi bil v nedeljo, 4. aprila letos. Tako stališče so podprli tudi občinska konferenca ZKS, občinski sindikalni svet in občinska konferenca ZSMS. Na zborih občanov so te dni sprejeli predlagane programe krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980. Občani tudi ugotavljajo, da tudi na področju šolstva in otroškega varstva brez naše skupne večje zavzetosti ta podpore ne bomo izboljšali stanja na tem področju. Podobnega mnenja so tudi občani nekaterih drugih občin v Sloveniji, npr. Jesenice, Sežana, Logatec, ki so te dni že ali pa še bodo izglasovali 2 % krajevni samoprispevek samo za gradnjo šol v občini. Z glasovanjem za samoprispevek v nedeljo, 4. aprila, bomo torej glasovali za boljše pogoje pri izobraževanju naše mladine, za pospešeno nadaljevanje razvoja naših vasi, naselij in mesta, skratka za naš boljši skupni družbeni standard v krajih, kjer živimo! Franc SVETELJ ■ is OMANI KAHNIUt OMINE' ,«.,V.-JH» ' --y - HITREJŠI IIMI MAŠI« «MIO lililí.........iiiiiiiiiiiii.......h..........iiiiiiiiiiàiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......imimmmmiiiimmmimmmmmmimimmmiimiimiimmmmimiimim.......minulimi.....Iii»»»»«»»»««!!«««!««««!!!......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii.....iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii.........iiiiiiiiBiiiwmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm.....i......iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim NOVI ODBORI ZA LJUDSKO OBRAMBO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Na predlog koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in sklepa sosveta za ljudsko obrambo pri občinski skupščini bodo v krajevnih skupnostih Nevlje, Moste, Šmartno In šmarci ustanovljeni novi odbori za ljudsko obrambo. Doslej je bilo delovanje na področju obrambnih priprav teh krajevnih skupnosti vezano na odbore za ljudsko obrambo v Kamniku, Komendi, Zg. Tuhinju in na Duplici. Z ustanovitvijo novih odborov bodo imenovani tudi Štabi za civilno zaščito v vseh krajevnih skupnostih, kjer Jih doslej še ni bilo. Le v manjših krajevnih skupnostih, kot so Pšajnovica, Vranja peč in druge, naj bi ustanovili ekipe za prvo pomoč in desetine za gašenje požarov. Evidentiranje občanov v odbore za ljudsko obrambo je v teku. Predvidoma aprila naj bi odgovorni sveti krajevnih skupnosti te odbore že imenovali. F. C. ŽENE SO PRAZNOVALE Letošnje praznovanje dneva žena v Komendi sta pripravila prosvetno društvo in mladinska organizacija. Mladinci »o priredili proslavo, prosvetno dru&tvo pa pogostitev slav-Ijenk in zabavo s plesom. Na proslavi so sodelovali učenci osnovne šole iz Komende pod vodstvom tovarišice Marije Stefulove; z otroškimi pesmimi so se materam zahvalili za njihovo delo in »krb. Starejši mladinci so prebrali nekaj odlomkov iz del Zofke Kvedrove, pisateljice in borke za ženske pravice. Program je popestril mali harmonikar Stanko. Po proslavi sta predsednika prosvetnega društva in SZDL čestitala trem najstarejšim slavljenkam in jim podarila šopke nageljnov. Komenški fantje so se lepo izkazali t hitro in dobro postrežbo večerje in pijače. Rajanje je trajalo do jutra in lepo je bilo videti nasmejane obraze, ki so sicer čez leto pogosto zaskrbljeni in utrujeni. Poleg običajnih čestitk ob dnevu žena: da bi bile vesele vse dni v letu, da bi družba — ne le možje — po prazničnem dnevu ne pozabila na njihovo enakopravnost ,da bi nas to, kar smo dosegli, ne zadovoljilo: nismo še uresničili vsega, o čemer govorimo ob prazniku žena. Mojca Založnik, 61218 Komenda n.h. OBNOVLJENA DVORANA V petek, 5. marca, so izročili novemu namenu dvorano nad kavarno. Ob otvoritvi so počastili tudi 8. marec — dan žena. Hkrati so otvorili tudi razstavo akademskega kiparja in slikarja Aladina LANCA. Otvoritev je potekala v svečanem vzdušju. Po uvodnih besedah ravnateljice muzeja tov. Marine ZUPANČIČ in predsednice odbora za aktivnost žena tov. Ane KASTELIC, je zapel ženski pevski zbor Solidarnost. V nežni svet Lančevih akvarelov pa nas je povedla recitacija pesmi slikarja samega, ki jo je povedala Vanda Mačkovšek. S to otvoritvijo je Kamnik spet dobil prostor, kjer bo moč prirejati razstave, komorne koncerte, literarne večere, skratka prireditve ožjega pomena, ki Jih v Kamniku do sedaj skoraj ni bilo. S tem je bil narejen velik korak naprej v kamniškem kulturnem življenju. LITERARNO SREČANJE V okviru tekmovanja za Prešernovo bralno značko na osnovni šoli Frana Albrehta so slovenski književniki Tone Pavček, Leopold Suhodolčan in domačin Ivo Zorman pripravili literarno srečanje z dijaki gimnazije Rudolfa Maistra in učenci Albrehtove šole. Prebirali so odlomke iz svojih del. Tone Pavček je predstavil dijakom izbor iz dosedanjih pesniških zbirk, Suhodolčan odlomek iz romana Najdaljša noč, Ivo Zorman pa je navdušil dijake s črtico Prva ljubezen. Dijaki so bili srečanja zelo veseli in so toplo pozdravili drage goste. NAČRTNO KADROVANJE - USPEH! Ob koncu preteklega meseca se je sestala občinska konferenca ZKS občine Kamnik, ki je med drugim razpravljala o uresničevanju družbenega dogovora o osno. vah kadrovske politike v občini. Obsežno gradivo za sejo konference je pripravila kadrovska služba pri občin, ski skupščini, ki je bila po budoik podpisa družbenega dogovora. Le-ta je strnil naloge na področju kadrovske politike v pet najnujnejših temeljev kadrovske politike. Tu moramo omeniti sistemi-ziranje delovnih mest, načrtovanje kadrov, zaposlovanje delavcev, kadrovanje vodilnih delavcev in vzgoja ter izobraževanje kadrov. Z izjemo gimnazije »Rudolfa Maistra« in glasbene šole imajo vse kamniške delovne organizacije sistemizacijo urejeno, čeprav je v rudniku Kaolana in Planinki pomanjkljiva. Omeniti pa moramo, da je v Svilanitu in Titanu sistemizacija najbolje nare- jena in se stalno dopolnjuje. Večina je sistemizacijo imela že pred podpisom družbenega dogovora, kar kaže na urejenost omenjenih služb v teh organizacijah. Kamniško gospodarstvo že nekaj let zaostaja po izobrazbeni strukturi za sloven. skim povprečjem, saj narn primanjkuje kadrov z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Zato bi pričakovali, da delovne organizacije načrtujejo kadrovske potrebe vsaj za srednjeročno obdobje. Vendar temu ni tako, saj imajo tak plan le v osmih organizacijah združenega dela. po podatkih, ki so nam jdh posredovali na konferenci, je v Kamniku le 4,5 odstotka zaposlenih z višjo ali visoko izobrazbo, kar je mnogo manj kot v Sloveniji, kjer je bilo omenjenega kadra leta 1972 kar 6,6 odstotka. Porast števila zaposlendh se je lani gibal v predvidenih okvirih, saj je bilo le 2,1 odstotek več zaposlenih DAN ZENA V NEVLJAH Tisti, ki smo sedeli v zadnjih vrstah v razredu, smo morali napol vstati ali pa se stegniti, da smo lahko videli cicibančke male šole v Nevljah, ko so izvajali svoj programček v počastitev DNEVA ZENA. Tako majhni so bili in njihovi nežni glasovi so odmevali po razredu ter segali prisotnim ženam v srce, saj so svojo prvo učenost in znanje posvetili prav svojim materam. Zatrjevali so v zborni recitaciji, da bodo ubogali mamice, in čeprav tako majhni, tudi pomagali pri raznih delih. Tako prisrčni so bili. Lepo izb/ane recitacije učencev te šole in odpete pesmi so potrdile zelo dober program svečanosti za 8. marec. Med recitalom je tovarišica Slapnikova razložila pomen mednarodnega praznika žena in opisala delo žene od jutra do mraka. V imenu Organizacije zveze borcev NOV in drugih družbenopolitičnih organizacij v Nevljah je navzoče pozdravil Lojze Pančur, komisar šlandrove brigade v NOV, in poudaril velik pomen referenduma za krajevni samoprispevek. V nedeljo, 4. aprila, bomo glasovali za napredek Nevelj, za napredek šolstva in izgradnjo izobraževalnega centra v Kamniku, ki bo zajel tudi mladino te krajevne skupnosti. Vsem nastopajočim hvala za trud in požrtvovalnost, za prijetno praznovanje ob 8. marcu. KAMNIK - NOVA LADJA SLOVENSKE MORNARICE Splošna plovba Piran, edino slovensko ladjarsko podjetje je lani naročilo na Japonskem gradnjo petin linijskih ladij. Delavski svet tega kolektiva se je odločil, da eno izmed teh ladij poimenuje po našem mestu — Kamniku. V obrazložitvi te odločitve je rečeno med drugim: »Za ime .KAMNIK' smo se odločali, ker ima mesto bogato zgodovinsko izročilo, hkrati pa je tudi v gospodarskem in kulturnem pogledu vse pomembnejše. Me- tiox* osnovna šola v Stranjah nam je v ponos sto Kamnik in njegovi delovni ljudje si z uspehom utirajo pot iz anonimnosti in prepričani smo, da vam tudi ime vašega mesta na naši ladji pri tem ne bo v sramoto. Ime vašega mesta bo ponesla v svet ladja, ki je moderno zasnovana in opremljena ter sodi v sam vrh sodobne pomorske tehnologije.« Ladja Kamnik sodi v vrsto linijskih ladij tipa Con-cord 18 z 11.830 BRT, dolga bo 147 m, in široka 23 m, poleg standardne najmodernejše opreme bo ladja imela tudi naprave za satelitsko navigacijo. Vsi prostori so klimatizirani, 30-članski posadki pa bo na voljo tudi plavalni bazen. Ladja Kamnik bo plula na redni liniji okrog sveta. Eno potovanje mimo največjih svetovnih luk bo trajalo okrog pol leta. Ladjo z imenom našega mesta bodo splovili v japonski ladjedelnici Fujinagata decembra letos, v matično luko Koper pa bo prispela junija 1977. Obenem ko je poimenovanje te ladje po Kamniku čast in priznanje delavskim ljudem Kamnika in vse občine za njihova prizadevanja pa je hkrati to tudi naša skupna obveza, da bomo poskrbeli zato, da bo ladja nosila vsa pomembnejša obeležja našega mesta, našega gospodarstva in za trajne to-variške stike s posadko »Kamnika«. F. S. kot leto poprej. Omeniti pa moramo, da se podatki služ. be družbenega knjigovodstva od omenjenih zelo razlikujejo. Zato velja o tem problemu spregovoriti Ob zaključnih računih, ki jih bo obravnavala občinska skupščina. V tem šolskem letu prejema 344 kamniških dijakov in študentov štipendijo. Največ štipendistov je iz Titana, tovarne usnja m Svita. Konference je sprejela tudi posebne zaključke, ki zavezujejo komuniste za izvrševanje načel kadrovske politike, ki sta jih začrtala resolucija o kadrovski politiki skupščine SR Slovenije in družbeni dogovori o kadrovski politiki. T. J. ZA OSMI MAREC V delovnih organizacijah in skupnostih v Kamniku so na zaposleno delavko porabili največ 100, ponekod pa le 20—25 dinarjev. Dan žensk čedalje bolj izgublja na svojem prvobitnem revolucionarnem pomenu, kjer naj bi proučili dosedanje delo in nakazali bodoče naloge angažiranja žensk pri uresničevanju ciljev razvoja naše družbene skupnosti. Predlogi m napotila občinskega sindikalnega sveta so zalegli v večini delovnih organizacij. Sklep plenuma, da sredstva namenjena za 8. marec, z ozirom na stabilizacijo, ne smejo presegati občinskega dogovora iz leta 1975, ki znaša 100 dinarjev na zaposleno delavko, so spo- štovali v vseh delovnih organizacijah. Po dosedaj znanih podatkih so izplačali po 100 dinarjev v gotovim ali v obliki bonov v Svilanitu, Stolu, Titanu, Eti, Kemični industriji Kamnik, Alpremu, Menim, Kočni, Svitu in Ljubljanski banki. Delavkam Zdravstvenega doma so za 8. marec po-stregli s krajšim koncertom Glasbene šole ter jih obdarili z nageljni, delavke v upravi občinske skupščine pa so bile počaščene z nageljni in čestitkami. Delavke obeh delovnih skupnosti so preostanek planiranega denarja namenile za nakup aparatur za preventivno odkrivanje raka Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Podobno so storile tudi prosvetne delavke. T. M. PROSTORI ZA MLADE Konec leta 1975 je konferenca mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS Kamnik poslala v vse osnovne organizacije ZSMS v KS vprašalnike o njihovi prostorski problematiki. Analiza vrnjenih vprašalnikov je pokazala, da so slabe prostorske razmere v marsikateri osnovni organizaciji ZSMS eden od glavnih vzrokov za njihovo neaktivnost. Od 23 osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih imajo le tri zadovoljivo rešena vprašanja prostora. To so OO ZSMS Motnik, Srednja vas in Komenda, ki je tudi ena najaktivnejših osnovnih organizacij v kamniški občini. Mladinski klubi, v katerih naj bi mladi uresničevali svoje interese na idejnopolitičhem, vzgojnem, kulturnem in rekreacijskem področju, so se ponekod degradirali v tako imenovane disko klube, ki razen zabave peščici mladincev ne nudijo nobene druge aktivnosti. Zaradi izpadov posameznikov pa so bili ponekod celo prisiljeni zapreti klube. S tem je padla slaba luč mnogokrat na vso dejavnost mladine in le težko si bodo tam mladi povrnili izgubljeni ugled. Tiste osnovne organizacije ZSMS, ki imajo prostore za svojo aktivnost, se neredko pritožujejo, da so le-ti premajhni, nefunkcionalni in potrebni adaptacije. So pa tu- di osnovne organizacije, predvsem na vasi, ki sklicujejo se Stanke v šoli ali pa celo v gostilniških prostorih, saj nimajo prostorov nitd za najosnovnejšo dejavnost, kaj šele za tako razvejano aktivnost, kot jo nudi klubsko življenje. Mladi se vse bolj zavedajo, kako pomanjkanja ustreznih prostorov hromi njihovo dejavnost, zato so si marsikje začeli sami urejati prostore s prostovoljnimi akcijami ali pa skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami graditi kulturne domove. Dejstvo je namreč, da neurejeno vprašanje prostorov ni samo pereč problem mladinskih organizacij na vasi in celo v mestu samem, temveč tudi drugih družbenopolitičnih organizacij. Zato bi morale mladinske organizacije tesneje sodelovati z družbenopolitičnimi organizacijami v KS in se aktivneje vključevati v krajevno samoupravo in soodločati pri oblikovanju programov razvoja KS. S skupnimi močmi bi hitreje rešili ta osnovni zaviralni moment — vprašanje prostorov. Seveda pa je tu še druga stran medalje. Nekatere osnovne organizacije imajo lepo urejene prostore, ki na žal ostajajo neizrabljeni. To se kaže tudi v delu teh organizacij, ki komaj životarijo ali pa so sploh samo »na papirju«. S. HRIBOVŠEK KAKO BOMO DELILI? Krajevni samoprispevek, ki smo ga plačevali v letih 1971 do 1975 smo delili med krajevne skupnosti glede na število aktivnega prebivalstva v posameznih krajevnih skup. nostih. število aktivnega pre. bivalstva smd takrat ugotovili ob popisu prebivalstva, ki je bilo leta 1971. Ti podatki so bili takrat natančni, danes pa ne bi bili več zanesljivi, saj je preteklo že pet let od popisa. Ugotovili smo tudi, da se odstotki iz. računani na podlagi vsega prebivalstva po posameznih krajevnih skupnostih ne razlikujejo od odstotkov aktivnih prebivalcev. Zato je bil sprejet sklep, da naj bi se denar zbran s krajevnim sa- moprispevkom delil med krajevne skupnosti po številu prebivalcev, ki so vpisani v register oddelka.za notranje zadeve občinske skupščine. In zakaj je to pomembno? V petih letih so v nekaterih krajevnih skupnostih zgradili številne nove hiše in bloke. Posebno prebivalcev Duplice, kamor je uvrščeno tudi novo naselje na Bakovniku, je mnogo več. Podobno bi lahko rekli še za krajevne skupnosti Komenda, Šmarca in Nevlje, kjer je tudi več prebivalcev. Zato bodo te krajevne skupnosti pri delitvi s samoprispevkom zbranega denarja dobile nekoliko večji delež kot dosedaj. -tj Lojze Korat iz Kamnika je zaposlen v Kemični industriji Kamnik: »V preteklih letih smo posebno na Trškem polju asfaltirali številne Ulice, med njimi tudi nekatere, ki niso bile v programu. To je bilo mogoče napraviti, ker so številni občani z dodatnim denarjem, seveda poleg samo prispevka, zagotovili več asfalta. Prav gotovo se bo solidarnost občanov ponovila tudi prihodnjo nedeljo, saj moramo tisti, ki imamo naselje komunalno urejeno, zagotoviti tudi drugim enake ugodnosti.« Vinko Petek iz Križa je zaposlen v kamniški Zarji. »Na Križu so številni problemi, ki jih brez samoprispevka ne moremo razrešiti. Krajani smo se odločili, da bi naj bil naš prispevek za en odstotek višji, ker smo le tako lahko uredili kanalizacijo, ki jo Križ nujno potrebuje. Prepričan sem, da bo pri nas velika večina glasovnic za samoprispevek.« Irena Plešnar iz Kamnika, zaposlena v ljubljanskem Vi-atorju: »Gradnja srednješolskega centra v Kamniku je prav gotovo osrednji objekt, ki ga moramo zgraditi v naslednjih letih. Kamničani ne smemo zaostajati na področju izobraževanja in ne bi bilo prav, da se naši otroci vozijo po končani osnovni šoli v Domžale ali Ljubljano. Ob glasovanju res ne smemo pozabiti na naše najmlajše. Sem med tistimi, ki bom zaokrožila besedo »DA«. Pavle Hribar je predsednik krajevne skupnosti na Vranji peči: »V naši krajevni skupnosti se dolga leta ni nič premaknilo. Pred nekaj leti pa je bila obnovljena šola in uredili smo vaške poti. Naša največja želja je urejena oskrba z zdravo pitno vodo, zato smo se 'Odločili za vodovod. Tudi električna napetost bolj spominja na petrolejke in zvečer televizije ne moremo gledati. Zato si želimo tudi novega transformatorja, kar smo uvrstili v program.« Mihelca Grošelj je doma v Buču, dela pa v Kamniku. »Želim, da se bodo moji otroci šolali v Kamniku, saj je vožnja iz naše doline v ljubljanske šole preveč na porna. Zato bi bilo dobro, da bi v bodočem centru za usmerjeno izobraževanje predvideli večjo izbiro poklicev in ne le pripravo na univerzo. Tu bi kazalo prisluhniti potrebam kamniške industrije. Na nedeljskem glasovanju se nam res ne bo težko odločiti, pa čeprav bo šlo iz naših žepov.« Anica Šuptar iz Zgornjega Tuhinja je zaposlena v kamniški ETI: »Tuhinj ci smo se vedno odločali za samoprispevek in podobne akcije. Tudi tokrat sem prepričana, da nikogar ne bomo razočarali. Omeniti pa moramo, da je v naši krajevni skupnosti vrsto nerešenih problemov, ki jih lahko rešimo le z našim skupnim denarjem. Program del, ki smo ga sprejeli na zboru občanov je obsežen, vendar ga bo mogoče uresničiti, saj občani prispevamo poleg samoprispevka še les in zavihamo rokave.« KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK glasovalno mesto št. 1: bo v pisarni Krajevnega urada Motnik za glasovalce naselij: Motnik, Zg. Motnik, Zajasov-nik in del Bele (h. št. 10, 11, 13, 14, 16, 16, 1«, 28, 29, 30 in 311) KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ glasovalno mesto št. 2: bo v dvorani zgradbe zadružnega doma špitalič za glasovalce naselij: Spitalič, Okrog pri Motniku in Bela (razen hišnih številk, ki so priključene h krajevni skupnosti Motnik) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ glasovalno mesto št. 3: bo v Osnovni šoli Zg. Tuhinj za glasovalce naselij: Zg. Tuhinj in Stara Sela glasovalno mesto št. 4: bo v češnjicah št. 13 pri Ani •Jeglič za glasovalce naselja Cešnjice glasovalno mesto št. 5: bo v Golicah št. 2 pri Janezu Drolcu za glasovalce naselij: Golice, Lipi je, Črni vrh in Cirkuse glasovalno mesto št. 6: bo na Malem Hribu št. 5 pri Jožetu Bajdetu za glasovalce naselij: Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze čevo št. 22 za glasovalce naselij: Podstudenec, Zaga, Kriv-čevo, Smrečje v Črni, Podlom, Zavrh nad Črnivcem in Ka-liše glasovalno mesto št. 17: bo v zgradbi Rudnika kaolina črna za glasovalce naselij: črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA glasovalno mesto št. 18: bo v Blstričici št. 15 pri Francu Pančurju za glasovalce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemen-čevo in Zakal glasovalno mesto št. 19: bo v pisarni obrata Kalcit Stahovica za glasovalce naselij: Stahovica, županje njive in Kamniška Bistrica glasovalno mesto št. 20: bo v Osnovni šoli Stranje za glasovalce naselij: Sp. Stranje, Zg. Stranje, Stolnik, Zago-rica in Kregarjevo KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE glasovalno mesto št. 21: bo v Osnovni šoli Tunjice za glasovalce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in del Kosiš od h. št. 16 dalje KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ glasovalno mesto št. 32: bo v Osnovni šoli Vranja peč za glasovalce naselij: Zg. Palovče, Sp, Palovče, Velika Lasna, Trobelno in Vranja peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA glasovalno mesto št. 33: bo v Kulturnem domu Duplica za glasovalce naselja Duplica glasovalno mesto št. 34: bo v Otroškem vrtcu na Bakovniku za glasovalce ulic: Ulice Matije Blejca, Prvomajske, Bakovniške, Mengeške, Bazoviške, černivske, Rudniške, Slat-narjeve, šipkove in Meninske ulice, Bakovnika in Klavčičeve ulice KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK glasovalno mesto št. 36: bo v Osnovni šoli Mekinje za glasovalce ulic: Polčeva pot razen h. št. 2 in 4, Antona Ko-tarja Martina, Dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Cankarjeva cesta od h. št. 39 do 59, Jeranovo, Podjelša, Molkova pot od h. št. 10 do 22 glasovalno mesto št. 36: bo v domu Partizana Mekinje, Cankarjeva cesta, za glasovalce: Cankarjeva cesta od h. št. KJE BOMO GLASOVALI? KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU glasovalno mesto št. 7: bo v Osnovni šoli Šmartno za glasovalce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj >n Gradišče glasovalno mesto št. 8: bo v Hruševkl št. 1 pri Jerneju Korošcu za glasovalce naselij: Hruševka, Podbreg, Ravne Pri šmartnem in Praproče KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA glasovalno mesto št. 9: bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri *"ipu Žibertu za glasovalce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, L&seno, Mali Rakitovec ta Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS glasovalno mesto št. 10: bo v Osnovni šoli Loke z& glasovalce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA glasovalno mesto št. lil: bo v Osnovni šoli Sela za glasovalce naselij: Sela, Znojile, Zubejevo, Bela peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenica in Markovo ter Sovinja peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE glasovalno mesto št. 12: bo v Osnovni šoli Nevlje za glasovalce naselij: Nevlje, Briše, Olše, Tučna in del Vrhpolja od h. št. 1 do 50 glasovalno mesto št. 13: bo v gostilni »Zlata kaplja« Vrh-Polje za glasovalce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber ta del Vrhpolja od h. št. 60 dalje KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ glasovalno mesto št. 14:, bo v prostorih bifeja pri Hribarju za glasovalce naselij': Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA glasovalno mesto št. 16: bo na Gozdu v gasilskem domu za glasovalce naselja Gozd glasovalno mesto št. 16: bo v Osnovni šoli Gozd, Kriv- KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA glasovalno mesto št. 22: bo v pisarni Lončarske zadruge na Mlaki za glasovalce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi in Komenska Dobrava glasovalno mesto št. 23: bo na Bregu št. 3 pri Mariji Petrič za glasovalce naselij: Breg pri Komendi, Potok pri Komendi in Nasovče glasovalno mesto št. 24: bo na Klancu št. 43 pri Ludviku štuparju za glasovalce naselja Klanec glasovalno mesto št. 25: bo v zadružnem domu v Komendi št. 29 za glasovalce naselja Komenda KRAJEVNA SKUPNOST KRI* glasovalno mesto št. 26: bo v gasilskem domu Križ za glasovalce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE glasovalno mesto št. 27: bo v Osnovni šoli Moste za glasovalce naselij: Moste in Žeje pri Komendi glasovalno mesto št. 28: bo v Suhadolah št. 22 pri Ivanu Selanu za glasovalce naselja Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE glasovalno mesto št. 29: bo v dvorani prosvetnega društva Podgorje za glasovalce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMAiRCA glasovalno mesto št. 30 bo v Kulturnem domu šmarca za glasovalce naselja šmarca KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK glasovalno mesto št. 31: bo v Volčjem potoku v »Tisa hramu« v Arboretumu za glasovalce naselij; Volčji potok in Rudnik pri Radomljah 2 do 38, Molkova pot od 1 do 8, Drnovškova pot, Neveljska pot in Polčeva pot h. št. 2 in 4 glasovalno mesto št. 37: bo v prostorih »Kozoroga« za glasovale: Trg talcev, Medvedova ulica, 2ebljarska ulica, Fužine ter Tunjiška cesta od h. št. 1 do 5 glasovalno mesto številka 38: bo v prostorih Gozdnega gospodarstva za glasovalce: Levstikova, Kettejeva ulica, Pot na Poljane razen h. št. 1, Košiše od 1 do 16, Zale, Tunjiška cesta od h. št. 5 do ?? glasovalno mesto št. 39: bo v prostorih Skupščine občine Kamnik, soba št. 9 (pritličje) za glasovalce šlandrova ulica, Titov trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva ulica in Pot na Poljane št. 1 ter Trg prijateljstva glasovalno mesto št. 40: bo v Klubu upokojencev za glasovalce: Borisa Kidriča, Sadnikarjeve, Petniškove poti, Kolodvorska ulica, Zapric, Usnjarska cesta, šutna, Streliška, Parmova glasovalno mesto št. 41: bo v Zavodu za usposabljanje Invalidne mladine za glasovalce: Novi trg, Bevkova, Lobodo-va, Palovška cesta glasovalno mesto št. 42: bo v menzi Tovarne Titan za glasovalce: Kovinarska cesta, Kajuhova pot, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Perovo glasovalno mesto št. 43: bo v Osnovni šoli Toma Brejca za glasovalce: Zupančičeva ulica, Murnova ulica, Aškerčeva, Mlakarjeva, Miklavčičeva ulica. Ulica Kamniško-zasavskega odred, Vavpotičeva, Vremšakova ulica in Ljubljanska cesta h. št. 1, 1 a, 1 b, 1 c, 1 6, 2, 3, 3 a, 3 b, 3 c, 4, 5, 6 glasovalno mesto št. 44: bo v prostorih spodnje železniške postaje za glasovalce: Svetčeva pot. Podgorska pot, Ogrinčeva ulica, Ulica Aleševca, Pot Marije Vere, Koželjeva ulica, Parapatova ulica, Ulica F. M. Paglavca in Kranjska cesta ter Ekslerjeva glasovalno mesto št. 46: bo v prostorih Tekstilnega inštituta za glasovalce: Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Ke-betova ulica, Čopova pot, Trdinova, Jurčičeva ulica ter Ljubljanska cesta h. št. 7 in 8 glasovalno mesto št. 46: bo v prostorih gostilne Bevec za glasovalce: Ulica Stvasnija, Ulica F. Berganta, Ulica F. Pir-ca, Ulica A. Smolnikarja, Ulica Frana Albrehta, Ulica J.Zupana, Vegova, lica Toma Brejca, Vilka Rožiča ter Ljubljanska cesta h. št. 9, 10, 11, 12 in 13 ZBORI OBČANOV SO POTRDILI DOSEDANJE DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN OB PLODNIH V času od 10. do 22. marca so bili zbori občanov v krajevnih skupnostih, na katerih so obravnavali in potrjevali zaključne račune za leto 1975, ocenjevali pa so tudi uspešnost realizacije preteklih petletnih planov, ki so jih po ugotovitvah zborov občanov vse krajevne skupnosti v občini uspešno izpolnile. Rezultati so pokazali več, kot smo pričakovali ob sprejemu petletnih planov za obdobje 1971—1975. Skoraj vse krajevne skupnosti v občini so presegle obseg planiranih del. Pri tem pa moramo poudariti predvsem to, da so te uspehe dosegli zaradi izrednega zanimanja občanov za izpolnitev planov in njihovih dodatnih prispevkov, kajti v planih so bile poleg širših interesov zajete tudi njihove neposredne potrebe. , Zbori občanov so ugotovili, da so sveti krajevnih skupnosti smotrno gospodarili s sredstvi in da so vse naložbe v preteklem petletnem obdobju za krajevne skupnosti velikega pomena. Prav s posebno zavzetostjo in z veliko mero solidarnosti pa so občani na letošnjih zborih pretresali predloge novih petletnih planov za obdobje 1976— 1980, za katerih izvedbo je razpisan referendum o novem samoprispevku. Plani krajevnih skupnosti so obsežni tako po številu obravnavanih objektov, njihove tehnične izvedbe kakor tudi glede zagotavljanja materialnih osnov. Krajevna skupnost Črna: Na obeh zborih volivcev, to je v Spodnji in Zgornji Črni so občani delno dopolnili predlog petletnega plana, ki ga je predložil svet KS. Po dopolnjenem planu bodo v prihodnjih petih letih sofinancirali gradnjo transformatorjev za Kališe in Gozd, dogradili bodo betonski most na Krivčevem, napeljali vodovod v zaselek Prapretno, nudili pomoč pri napeljavi elektrike najviše ležeči kmetiji v KS — Podkraj-nik, dogradili še neurejene vodovodne naprave vodovoda Gozd, precej denarja pa bodo porabili tudi za vzdrževanje cestne mreže. V spodnji črni se navdušujejo za gradnjo primernega kopališča, kar bo pomembno posebno za mladino. Niso pozabili planirati tudi sredstev za delo družbenih organizacij in društev. Krajevna skupnost Duplica: Občani so na obeh zborih volivcev te krajevne skupnosti planirali asfaltiranje ulic Matija Blejca, Prvomajske, Bazoviške, Mengeške, črnivške, Rudniške, Slatnarjeve, Klavčičeve in Bakovniške. Po možnosti bodo uredili tudi ulično razsvetljavo. Potrebna sredstva so predvideli tudi za vzdrževanje parkov in potov v severnem predelu KS. Predvidevajo tudi sofinanciranje gradnje nove TP na Duplici, ureditev pločnikov in športnega igrišča. Del dohodka KS bodo namenili tudi za delovanje in pomoč družbenih organizacij in društev. Krajevna skupnost Godič: Občani te KS sp se na zboru zavzeli za ureditev preskrbe z električno energijo, vzdrževanje javnih cest in potov, za ureditev primernih prostorov za družbene namene ter zbiralnico za mleko. Precej sredstev bodo prispevali za razširitev skupnega pokopališča s KS Kamniška Bistrica. Niso pa pozabili na CZ in SLO ter druge družbene organizacije. Krajevna skupnost Kamnik: V krajevni skupnosti Kamnik so bili zbori občanov po volilnih enotah oziroma po območjih volišč. Na vseh zborih so občani podprli že objavljeni predlog petletnega plana, po katerem je predvidena komunalna oprema in asfaltiranje Kolodvorske ulice, Poti na Poljane, Neveljske poti, Prašnikarjeve poti, Streliške, Aškerčeve, Ogrinčeve, Podgorske in Svet,-čeve ulice. Posebno pereča je komunalna ureditev Ceste treh talcev, Ulice dr. Tineta Zajca, Kotarjeve ulice, Drnovškove, Molkove in Poljčeve ulice, žebljar-ske poti ter ureditev Mlinščice, ki povzroča v času, ko je suha, neprijetne probleme. Predvidena je ureditev tudi okolice pokopališča na Žalah, ozkih prometnih odsekov v mestu zaradi varnosti pešcev, otroških igrišč itd. Občani Mekinj so predlagali ureditev potoka, ki teče pod samostanom in povzroča Ob večjih nalivih škodo na stanovanjskih hišah. Predlagali so tudi postavitev nekaj novih svetilk na naj-proimebnejših poteh. Predlagali so tudi vgraditev zadostnega števila hidrantov ter večjo finančno pomoč gasilskemu društvu ter določitev lokacije za nov gasilski dom. Predlagajo predpriprave za gradnjo H gradnji novega vodovoda z zajetjem na Iverju, ki bo napajal krajevne skupnosti Kamnik, Duplica, Podgorje, Nevlje in Volčji potok, so občani kamniške, krajevne skupnosti prispevali s samoprispevkom 2,15 milijona dinarjev zimskega kopališča novega kulturnega centra itd. Kritizirali so nekatera površno opravljena komunalna dela v preteklem petletnem obdobju. Za Novi trg predlagajo občani asfaltiranje ceste do Martinca, Bevkovo in Lobodovo ulico, ureditev javne razsvetljave ter regulacijo POLTERJA. Zbor občanov Spodnjih Zapric je predlagal, oziroma zahteval, da je treba čimprej urediti povezavo s Smolnikarjevo ulico. Potrebno je tudi urediti in asfaltirati povezavo med Jenkovo in Kranjsko cesto. Danih je bilo še več predlogov, od katerih pa so večinoma že zajeti v predlogu petletnega plana, druge pa bo moral obravnavati svet krajevne skupnosti in jih glede na pomembnost vključiti v petletni plan. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica: Zbor občanov KS Kamniška Bistrica je dopolnil sofinanciranje gradnje novega mostu v Stahovici, predloženi predlog plana KS, tako da je vključil tudi TV pretvornika na Veliki Planini, zbiralnico mleka in odkupno postajo v Stahovici. Soglašal je s predvideno razširitvijo pokopališča, asfaltiranjem ceste Zg. Stranje—Zagorica, vzdrževanjem cest in potov v predvidenem obsegu in razširitvijo javne razsvetljave. Potrebno bo stalno vzdrževati vodovodno omrežje, urediti športno igrišče ter materialno pomagati družbenim organizacijam in društvom. Krajevna skupnost Komenda: V Komendi so na zboru občanov potrdili predlagani petletni plan KS, s tem da se naj vključi asfaltiranje ceste v vas Gora in etapno nadaljuje z asfaltiranjem ceste Komenda—Nasovče. Predlog plana obsega še asfaltiranje ceste Klanec—Breg— Kranjska cesta, asfaltiranje dela ceste Podboršt— K. Dobrava, ureditev avtobusnega postajališča v Komendi, gradnjo otroškega vrtca, letnega kopališča in sofinanciranje ureditve zobne ambulante v Komendi. Potrebna sredstva bodo predvideli tudi za vzdrževanje drugih objektov v KS. Krajevna skupnost Križ: Zbor občanov je soglasno potrdil predlog petletnega plana KS, s tem da je potrebno čimprej začeti graditi kanalizacijo, ker neurejene komunalne razmere ovirajo nadaljnji razvoj kraja. Po sprejetem planu bodo asfaltirali tudi 550 m vaških poti ter uredili družbeni dom. Krajevna skupnost Moste: Po petletnem planu KS, ki ga je sprejel zbor občanov, bodo v obravnavanem obdobju uredili trg pred gasilskim domom v Mostah, avtobusna postajališča pred gasilskim domom in pred trgovino, vgradili bodo 10 hidrantov na obstoječe vodovodno omrežje, dogradili bodo gasilski dom, asfaltirali ceste od gasilskega doma do Zerovca, od gasilskega doma do Ulčarja, cesto v Zavrteh v žejah, cesto od Jurčka preko Zavrtov do Alojza Grkmana on nazaj do Sela-na v Suhadolah, cesto v Bičnicah v Suhadolah. Dali bodo prispevek šoli za ureditev šolske kuhinje ter sofinancirali rekonstrukcijo NN elektrovoda v Suhadolah. Prispevali bodo nekaj sredstev za gradnjo otroškega vrtca, uredili pločnik od trgovine do Kralja in podhod pri šoli Moste. Predvidevajo tudi ureditev križišča pri Kralju in gradnjo skupnega letnega kopališča za Moste in Komendo. Odkupiti nameravajo zemljišče v Pavlino vi gramozni jami ter v njej urediti igrišče. Krajevna skupnost Motnik: Zbor občanov je dopolnil predloženi predlog plana KS za obdobje 1976—1980, tako da se vključi tudi sofinanciranje TP za Zg. Motnik in TP za Brezovico ter prispeva del sredstev za ureditev avtomatske telefonske centrale v Motniku. Razen tega bodo dogradili dom v Motniku, prispevali del sredstev za sanacijo obrežij Motnišnice v Motniku, zgradili bodo nov vodovodni zbiralnik in obnovili most v Zajasov-niku. Precej denarja bodo namenili za vzdrževanje cest in potov, niso pa pozabili tudi na ureditev trga. Za dejavnost družbenih organizacij in društev bodo zagotovili možno finančno pomoč. Krajevna skupnost Nevlje: Zbor občanov je v celoti potrdil predlog petletnega plana KS, ki ga je predložil svet KS. V obravnavanem petletnem obdobju bodo sofinancirali gradnjo TP Olševek—Vrhpolje, uredili javno razsvetljavo na Vrhpolju, urejali mladinsko igrišče, asfaltirali cesto v Olševek. Med največje akcije pa nedvomno spadajo gradnje vodovodov na Tučno—Briše in Hrib— Poreber. V načrtu imajo tudi zgraditev pločnika na Vrhpolju, zgraditev poti Poreber—Kavran in protipožarnega rezervoarja za vodo na Vrhpolju. Dali bodo tudi prispevek za gradnjo TP Sela—Poreber, predvidevajo pa tudi asfaltiranje odseka ceste v Soteski, vse druge ceste in pota pa bodo primerno vzdrževali. Nekaj sredstev so namenili tudi za CZ in delo družbenih organizacij. Krajevna skupnost Podgorje: Po petletnem planu, ki ga je potrdil zbor občanov, bodo rekonstruirali in asfaltirali cesto skozi. Podgorje ter vzdrževali druge ceste in pota. Predvidevajo tudi dokončno ureditev dveh avtobusnih postajališč in vzdrževanje vodovodnega omrežja, prosvetnega doma in pokopališča. Nekaj sredstev so namenili tudi za delo organizacij. Krajevna skupnost Sela: Po potrjenem petletnem planu bodo v KS Sela dogradili prosvetni dom na Selih, vzdrževali najvažnejšo cestno omrežje, ki je v KS zelo razvejano, pripravili bodo vse za začetek gradnje novega gasilskega doma ter sofinancirali gradnje TP na Kavranu in TP na Beli peči. Upajo, da bodo v tem petletnem obdobju tudi napeljali telefon do prosvetnega doma na Selih. Krajevna skupnost Srednja vas: Na zboru občanov so kritično ocenili predloženi predlog petletnega plana KS in ga t/udi sprejeli skoraj brez bistvenih pripomb. V tem planskem obdobju predvidevajo zgraditev vodovoda na Pirševo, mostu čez Nevljico, v vseh naseljih pa bodo vgradili primerno število hidrantov, namestili svetilke javne razsvetljave na nekatere prometno najbolj nevarne kraje. V načrtu je zajeta gradnja kanalizacije in ureditev potoka pri Klopčiču, ki ob nalivih povzroča precejšnje nevšečnosti in škodo. Precej od predvidenih dohodkov so namenili za vzdrževanje cest in potov ter vodovodov. Občani so predlagali, naj bi v plan vnesli tudi sofinanciranje gradnje TP in nove poti proti Ivanu Klopčiču na Lokah. Nekaj sredstev so zagotovili za normalno delo družbenih organizacij in društev ter za vzdrževanje družbenih prostorov v zadružnem domu. X*k« naj bi ugledal novi otroški vrt«« v Komendi Tudi dom upokojencev je velika pridobitev RAZPRAVAH IN DOPOLNITVAH SPREJELI NAČRTE RAZVOJA KS ZA OBDOBJE 1976-1980 Krajevna skupnost Pšajnovica: V krajevni skupnosti, sedaj ko so si uredili preskrbo z vodo, povzroča največ težav vzdrževanje obsežnega cestnega omrežja. Zato v prihodnjem petletnem obdobju planirajo največ sredstev za te namene. Predvidevajo rekonstrukcijo ceste v Jevniku, odseka ceste pod Lasenim in ureditev zemeljskega plazu na Grmadi. Zgradili bodo tudi nov zbiralnik za vodo na Pšajnovici in potrebno število hidrantov po naseljih. Nekaj sredstev, ki bodo na voljo, so namenili tudi za vzdrževanje pokopališča in za funkcionalne izdatke družbenih organizacij. Občani pričakujejo, da bodo v novem petletnem obdobju rešili naštete naloge, ki jih do sedaj zaradi urejanja vodovodov, niso bili v stanju izpolniti. ■ Krajevna skupnost Šmarca: Zbor občanov je odločil, da bo po predloženem predlogu petletnega plana KS nadaljevala z urejanjem svojega kraja. Načrtujejo nadaljevanje gradnje pločnika ob glavni cesti proti Duplici in Nožicam; ustrezen delež finančnih sredstev bodo prispevali za sofinanciranje gradnje nove TP v Šmarci, uredili bodo avtobusno postajališče, športno igrišče pri kulturnem domu in vzdrževali javno razsvetljavo ter jo po potrebi tudi razširili. Zagotovili bodo najnujnejša sredstva za vzdrževanje kulturnega doma in vaških cest. Krajevna skupnost Šmartno: Po sprejetem petletnem planu predvidevajo gradnjo vodovoda v zgornjem delu vasi Ravne, preurediti nameravajo staro osnovno šolo v družbeni dom, s precejšnjim prispevkom vaščanov bodo asfaltirali cesto skozi vas Šmartno ter uredili igrišče za šolske otroke in mladino. Največ sredstev bodo porabili za vzdrževanje zelo razpredene cestne mreže. Po dodatnem sklepu zbora občanov bodo vgradili potrebno število hidrantov in uredili avtobusno postajo v Buču. Krajevna skupnost Špitalič: V krajevni skupnosti že nekaj let obstoječe električno omrežje ne omogoča normalnega delovanja električnih naprav in razsvetljave. Zaradi tega je zbor občanov enotno podprl predlog petletnega plana KS, ki je predložil v potrditev svet KS. Po tem Planu predvidevajo kot prvenstveno nalogo zgraditev dveh novih TP, in sicer v Zg. Okrogu in Beli. V ta namen bodo potrošili tudi glavni del dohodkov KS. Razen tega bodo zagotovljena najnujnejša sredstva za vzdrževanje cest in potov, kulturnega doma in za ureditev avtobusnega postajališča v Jastrobljah. Zavzeli se bodo tudi za napeljavo telefona, nekaj sredstev pa so namenili tudi za delovanje družbenih organizacij. Krajevna skupnost Tuhinj: Občani so enotno potrdili predlog petletnega plana KS, po katerem je v prvi vrsti predvidena zgraditev nove TP, ki jo bo krajevna skupnost tudi sofinancirala. Potreba je tudi po obnovi in razširitvi vodovodnega omrežja in nekaj novih vodovodnih zajetij. Uredili bodo tudi avtobusna postajališča in zbiralnico za mleko. Predvidevajo tudi razširitev telefonskega omrežja, urejanje potokov v naseljih, kjer povzročajo škodo. Precejšnja sredstva bodo namenili tudi za vzdrževanje javnih cest in potov. Petletni plan je sestavljen na podlagi stvarnih potreb in ga bodo izpolnjevali po vrstnem redu, kot ga bodo določali zbori občanov za vsako leto posebej. Krajevna skupnost Tunjice: Zbor občanov, ki je obravnaval predlog petletnega plana KS, je sklenil, da spada dograditev vodovodnega omrežja med najvažnejše naloge, ki jih je treba izpolnita še v letu 1976. Naslednja naloga pa Je rekonstrukcija in asfaltiranje glavne ceste Kamnik —Tunjice, ki glede na naraščajoči osebni in javni Promet nikakor ni več primerna. Brez rešitve teh dveh ključnih nalog bo nadaljnji razvoj KS močno oviran. Precej denarja so v planu predvideli tudi za vzdrževanje drugih javnih cest in potov, predvidevajo pa tudi napeljavo telefona in ureditev pokopališča. Krajevna skupnost Volčji potok: Po sprejetem petletnem planu v Volčjem potoku predvidevajo dokončno ureditev cestne povezave Volčji potok—Rudnik s krajšim asfaltiranim odsekom za Gorjančevim borštom. Po planu bodo urejali tudi neustrezno električno napetost v vasi Rudnik, kjer bo potrebno zgraditi TP, za kar bo del sredstev prispevala tudi KS. Pripravili bodo tudi zemljišče za gradnjo doma KS. Kolikor bodo možnosti, bodo napeljali tudi telefon. Nekaj sredstev so namenili tudi za nepredvidene izdatke. Krajevna skupnost Vranja peč: Ko je zbor občanov obravnaval predlog petletnega plana, so enotno ugotovili, da je najnujneje izboljšati električno napetost, ki sedaj onemogoča normalno obratovanje kakršnihkoli električnih naprav- Po planu predvidevajo gradnjo treh novih TP in ustrezno dolžino daljnovodov. Da bi krajevna skupnost zagotovila ustrezno finančno udeležbo za ureditev tega vprašanja, bodo večino svojih dohodkov namenili za ta dela. Sicer pa predvidevajo ureditev vodnega zbiralnika v Zg. Palovčah, ki je poškodovan, in prav tako tudi v Vel. Lašnji. Tudi vzdrževanja cest ne bodo smeli zanemariti. Da bi čimprej lahko uredila najbolj pereče probleme, pričakuje KS tudi pomoo širše družbene skupnosti. Glede na to, da je večina zborov občanov po krajevnih skupnostih v razpravah in predlogih nakazala nekatere naloge, ki niso bile zajete v predlogih planov, in za njihovo rešitev niso predlagali ali sprejeli tudi načinov financiranja, bodo morali sveti krajevnih skupnosti po izvedenem referendumu objaviti v Kamniškem občanu prečiščena besedila sprejetih planov, ki bodo tudi finančno ovrednoteni in našteti finančni viri, ki bodo zagotavljali uspešno izpolnitev sprejetih obveznosti. Objavljeni plani v Kamniškem občanu bodo pripomoček tako svetom KS kakor tudi občanom, ko bodo spremljali izpolnjevanje plana v petletnem obdobju. ml Tako bo izgledal šolski center SPREMEMBE PRI REGISTRACIJI MOTORNIH VOZIL S samoprispevkom v denarju, materialu in delu so občani naše najmanjše krajevne skupnosti Pšajnovica zgradili vodovode na Rakitovcu, Pšajnovici in Gabrov-nici ter obnovili prešibko in zastarelo električno omrežje. Na sliki: transformator na Malem Rakitovcu Od 15. marca 1976 so občinski organi, pristojni za registracijo motornih in priklopnih vozil, pričeli izvajati nekatere določbe zveznih in republiških predpisov, ki urejajo tovrstne registracije. Tako so pričeli vsi organi izdajati nova prometna dovoljenja za vozila, ki jih lastniki registrirajo prvič ali ki jim podaljšujejo veljavnost registracije. Vsa nova prometna dovoljenja bodo mora. la biti napisana s pisalnim strojem na posebnem nylon traku. Ukinjen je karton o tehničnem pregledu motornega vozila, razen za vozila, s katerim organizacije opravljajo javni prevoz potnikov (avtobusi in taxi vozila), nadalje za vozila prve pomoči in vozila, ki jih za učenje uporabljajo v avto-šolah. Našteta vozila bodo morala imeti po novem opravljeni tehnični pregled vsakih šest mesecev. Tehnični pregled za druga vozila bo veljal leto dni. Pred registracijo ali po podaljšanju njene veljavnosti pa tehnični pregled ne bo smel biti starejši od 15 dni. To pa zato, ker bo na ta način veljavnost tehničnega pregleda sovpadala z veljavnostjo prometnega dovoljenja. SPREMEMBA EVIDENCE Spremenjena bo tudi evidenca o registriranih motornih vozilih, zato so spremenjene tudi tiskovine, ki jih pristojna telesa uporabljajo za registracijo. Tiskovine za registracijo ali podaljšanje veljavnosti bodo izpolnjevale organizacije, ki opravljajo tehnične preglede motornih in priklopnih vozil. Ce bo lastnik motorno vozilo prodal zunaj registriranega območja, bo moral pri odjavi vozila vrniti tudi registrske tablice. To bo moral storiti najpozneje v 15 dneh od dne, ko je vozilo prodal. Registracijsko območje Ljubljane pa obsega poleg petih ljubljanskih občin še Grosuplje, Ribnico, Kočevje, Cerknico, Logatec, Vrhniko, Domžale, Kamnik, Litijo, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Kupec bo moral vozilo odpeljati v novi kraj registracije s preizsuknimi tablicami. Pri odjavi bodo v prometno dovoljenje (staro) vpisali že novega lastnika motornega vozila ter njegovo bivališče. RDEČE TABLICE Rdeče registrske tablice, ki jim imajo sedaj le še nekateri avtomobili, bodo takoj za- STARŠI! KAKOR BOSTE GLASOVALI VI, TAKO BOMO JUTRI ŽIVELI Ml! menjali z belimi. V bodoče bodo takšne registrske taJbli-ce imela le motorna vozila, ki glede velikosti in največje dovoljene teže ter osnega pritiska presegajo predpisane normative. Organi za registracijo motornih vozil so tudi začeli s postopno izdajo novih registrskih tablic, ki so fluorescenčne in bodo v bodoče take vse tablice, razen preskusnih. Na območju kamniške občine tečejo priprave za izvedbo tečajev za voznike kmetijskih traktorjev. Krajevne skupnosti zbirajo podatke kandidatov, ki želijo opraviti izpit za voznike traktorjev. Če bo teh prijav dovolj, bodo tečaji v posameznih krajih občine Kamnik. Po končanem tečaju bo Izpitna komisija, ki jo bo imenoval občinski organ za notranje zadeve, izvedla pismeno testiranje, da bi preverila znanje voznikov traktoristov. Opraviti bo treba tudi praktično vožnjo. Po republiškem zakonu o varnosti v cestnem prometu bodo morali v bodoče lastniki evidentirati tudi vse kmetijske traktorje. Čas še ni določen, predvidoma pa bo v drugi polovici letošnjega leta. Ob evidentiranju bodo traktoristi dobili registrske tablice, lastniki pa bodo morali vsako leto opraviti tehnični pregled, ki bo opravljen na sedežu občine; če pa bo vozil veliko, pa tudi na sedežih krajevnih uradov. Janez Pregled GLAVNEMU IN ODGOVORNEMU UREDNIKU V januarski. prvi številki Kamniškega občana so bila objavljena stališča in sklepi komiteja OK ZKS Kamnik z izredne seje z dne 16. jan. 1976, kjer je govora o ekonomskih in političnih razmerah v Tovarni usnja Kamnik, pisca Antona Fišerja. V članku s© določene obtožbe na najin račun in sva prikazana kot glavna krivca za nastalo situacijo v UTOK. Omenjeni članek naju je popolnoma diskreditdral pred občani Kamnika. Napisan je bil po enostranski informaciji posameznikov te UTOK, ki so se hoteli izogniti odgovornosti na najin račun. Najini imeni sta bili v tem članku objavljeni v celoti, čeprav zadeva ni raziskana niti dokazana, niti še sedaj po mesecu dni. Ker je bila objava v javnih občilih podana, ko stvari še niso razčiščene, zahtevava, da objavite preklic o vsem, kar je bilo napisanega na najin račun in v zvezi z najinimi imeni. Pri tej najini zahtevi se sklicujeva na zakon o tisku, pa tudi na statut ZKJ in ZKS, ker je bil v tem primeru hudo kršen. Po zakonu o tisku ste preklic dolžni objaviti. Ob razgovoru s predsednikom IS SO Kamnik (12. 2.) nama je dejal, da sva do danes še nedolžna ter da ni bilo pošteno, kar je pisalo V časopisih, če preklica ne boste objavili, bova prisiljena to zahtevati po pravni poti. dipl. ing. BORIS GREGL ing. org. ALOJZ KLEIN. DIENST Naš časopis Kamniški občan, ki je glasilo SZDL občine Kamnik, je dolžan Javnost obveščati o važnejših sklepih vseh družbenopoUti-čnih organizacij v občini Kamnik. Tako smo se tudi ravnali ob objavi sklepov izredne seje komiteja Občinske konference ZKS Kamnik, ki je 16. januarja razpravljal o družbenopolitičnih, samoupravnih in ekonomskih razmerah v Tovarni usnja Kamnik. Poudariti moram, da sklepov komiteja ni pisal sekretar Tone Fišer, kakor napačno ugotavljata pisca, temveč so to sklepi izvršnega organa občinske konference Zveze komunistov, ki so bili sprejeti soglasno. Zato v našem časopisu ne moremo objaviti preklica sklepov, ker take pravice naše uredništvo nima. Prav tako takih pravic nima sekretar komiteja občinske konference ZKS Kamnik, saj ti sklepi niso njegovi osebni sklepi, temveč sklepi organa, katerega je član. Zato naj za oba pisca velja napotilo, ki izvira iz statuta ZKS, da je za spremembo sklepov komiteja pristojna občinska konferenca ZKS. TOMAŽ JANČAR RAZMIŠLJANJE OB RAZSTAVI SLIKARJA ALADINA LANCA TUDI NA PODEŽELJU SE LJUDJE ZANIMAJO ZA KULTURO Razstava slikarja Lanca Aladina naj bi nam služila z razmišljanje tudi v drugi smeri. Tu mislim na položaj kulture v naši družbi. Kultura naj postane dostopna vsem ljudem. To pa bomo dosegli, če bomo znali in hoteli uresničevati zahteve ZK, ki se na čelu delav skega razreda bori za pravilno vlogo in mesto kulture v naši družbi. Kultura mora med delovne ljudi! Zato bi bilo zelo priporočljivo, da bi delovne organizacije odkupovale umetniška dela in ta. ko lepšale delovnemu človeku njegove delovne prostore. Vprašanje financiranja kulture je pri nas urejeno. Delovni ljudje prispevajo za kulturo od svojega dohodka, ker vedo zakaj. Kultura ima tudi svojo ceno. Zato moramo odločno odpraviti vso na, vlako, ki se nas na kulturnem področju drži še iz časov, ko je bil umetnik pro-letarec z belo krizantemo. Zelo neokusno se mi zdi, če tako lepo pripravljeno likovno prireditev »okrasimo« z navlako iz prejšnjih časov, ko je umetnik, živel od miloščine. Organizator likovnih prireditev je po svojem druž benem poslanstvu SIS za kul- Alaciin Lanc turo. Ta ima tudi svoja sred. stva. Tudi slikarjeva dela imajo svojo duhovno in materialno vrednost. Zato se mi zdi silno neokusno, če obiskovalcu potisnemo pod nos skrinjico z napisom »prosti prispevki«. Mar občan ne prispeva svojih sredstev za kulturo? Sicer pa je miloščina (pušča) v naših družbenih razmerah, ko smo kulturi odmerili ustrezno mesto nesprejemljiva, pa tudi ponižujoča. Za zaključek pa naj dodam samo še to, da si obča?ii iskreno želimo takšnih kulturnih prireditev, kot je raz. stava slikarja Lanca, vendar brez pušce. Pritegniti pa je treba poleg domačih slikarjev tudi tuje slikarje in tako razstavno dejavnost, ki v Kamniku ni najbolj razvita razmahniti, saj bomo le tako približali likovno kulturo čimširšemu krogu ljudi. To pa je tudi naš cilj. Ali ne? A. MIKELJ POGOVOR Z UMETNIKOM — Kakšna je bila vaša pot umetnika? študiral sem na fakulteti, na kiparskem in slikarskem oddelku, v Ljubljani, na Dunaju in v Beogradu, kjer sem tudi diplomiral. — V kakšni tehniki najraje ustvarjate? V prvih letih po vojni sem se ukvarjal s kiparstvom, potem pa me je pritegnil akvarel. — Zakaj? Ta tehnika je najprimernejša za izražanje vzdušja v naravi. — Kje najraje ustvarjate? Ustvarjam v naravi, ker edino tam človek sprosti svoja občutja in dobi idejo za sliko. Nikoli ne slikam v. ateljeju ali na pamet. — Kako nastane akvarel? Najprej zmočim papir in nato nanj nanašam barve, ki se med seboj prelivajo. Kon. trasti delujejo zato zelo mehko. Delati moram hitro, ker se papir ne sme posušili. — V Kamniku ste tokrat razstavljali šestič. Ali se vam zdi, da je bil obisk dober in kako je publika sprejela vaša dela? Obisk je bil dokaj velik. Mislim, da zato, ker so moje slike dokaj realistične in nikoli ne zahajam v abstraktnost. Upam, da so zato ljudje slike tudi razumeli. — Ali ste razen v Kamniku, razstavljali še kje drugje? Samostojne razstave sem imel po gorenjskih mestih, v okviru vsakoletne razstave sem razstavljal v vseh večjih mestih Jugoslavije. — Kaj menite o novi kamniški dvorani? Za kamničane je to velika kulturna prireditev. Dvorana je zelo pripravna za likovne razstave. Želim, . da bi. bilo v Kamniku sedaj čimveč takih in podobnih kulturnih dogodkov, ker jih je bilo doslej veliko premalo. Tov. A. Lancu se zahvaljujeva za njegove odgovore in mu želiva še veliko uspeha na njegovi umetniški poti. M. KOCIJANČIČ J. VINSEK PREKLIC Podpisana Marija OCEPEK, Križ 64, 61218 Komenda, pre-klicujem neresnične govorice o Jožetu CIBAŠKU, mlaj-fiemu, Križ 62, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. SPREHOD PO RAZSTAVI Celotna razstava Aladina Lanca nas popelje v dva svetova: v zimsko in jesensko pokrajino. Pri tem pridejo do izraza prosojne, široke poteze barve, ki so sproščeno nanes-ene in nam pričarajo najrazličnejša razpoloženja, ki nastajajo ob doživljanju jesenske in zimske narave. Pri tem je povdarjeno predvsem dobro poznavanje akvarelne tehnike in s tem tudi akvarelnega izraza, ki nam govori, da je umetnik dosegel popolno mojstrstvo v tej tehniki. Ob teh razpoloženjih so nastale mnoge slike, ki izražajo razburljive dogodke v naravi (hudournik, odlaja plazov, Oblačno polje), melanholija, Osamljenec, Tišina, Topoli v mrazu, V zatišju tolmuna). Predstavljene so tudi slike z impresionističnim razpoloženjem, pri katerih je izrazna moč predvsem v toplih barvah. Videli smo tudi slike, ki so razpoloženjske podobe (Pozna jesen, Jutro). Do sedaj smo bili navajeni, da so v vseh Lančevih delih prevladovale izrazito tople barve, ki so nas navdajale z optimizmom in veselim razpoloženjem. Na zadnji razstavi pa nas je povsem presenetil z melanholičnim razpoloženjem, ki prehaja v turobnost, v nek strah pred osamljenostjo. Dela so ponekod prežeta s pravim navdihom pesimizma. Precej je resnosti. Res je, da med sivino meša roza odtenke, vendar le-ti ne dajejo topline sliki, ki bi spremenila razpoloženje. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE MESECA MLADOSTI SREČANJE MLADIH PESNIKOV IN PISATELJEV Komisiji za kulturo ter obveščanje in propagando pri OO ZSMS Komenda se želita vključiti v praznovanje meseca mladosti z literarnim večerom mladih pesnikov in pisateljev kamniške ob'ine. K sodelovanju smo povabili vse osnovne organizacije ZSM iz krajevnih skupnosti, šol in organizacij združenega dela. Za dan mladosti nameravamo s pomočjo OK ZSMS Kamnik izdati zbornik del, prebranih na literarnem večeru. Zato prosimo vse, ki želijo sodelovati, da nam do 31. marca 1976 pošljejo svoje prispevke skupaj z naslednjimi podatki: ime in priimek, naslov bivališča, datum in kraj rojstva, izobrazba in zaposlitev (ali šola), ali so že objavljali in kje (slednje ni pogoj za sodelovanje). Želimo si, da bi to srečanje postalo tradicionalno, kot so npr. majske športne igre in vse druge prireditve ob mesecu mladosti v naši občini. To pa je seveda odvisno od odziva mladih literatov. Mojca Založnik VAVPOTIČEVA PROSLAVA Prihodnje leto bomo v Kamniku praznovali stoletnico rojstva akad. slikarja in ilustratorja prof. Ivana Vavpotlča. Narodna galerija v Ljubljani ima v načrtu pripraviti prihodnje leto razstavo Vavpotičevih del. Celotno razstavo bodo potem prenesli najprej v Novo mesto, kjer je Vavpotič obiskoval gimnazijo, nato pa v njegov rojstni kraj Kamnik. Posebni poudarek proslave pa bo tudi filatelistična razstava, ki bo predstavila slikarjevo delo pri oblikovanju osnutkov prvih slovenskih znamk po osvoboditvi leta 1918. Informativni pripravljalni odbor za proslavo stoletnice je imel 9. marca že drugo sejo, na kateri je predstavnik dr. Niko Sadnikar razvil okvirni program proslave, ki bo združen tudi z odkritjem spominske plošče na slikarjevi rojstni hiši. Seje sta se udeležila tudi zastopnik filatelistične zveee Slovenije tovariš Boštjan Pečar in Milan Govekar ter zastopnik OK SZDL Kamnik Ferdo Cvetko in predsednik KS Oskar Grzinčiž. V kuturnem domu na La-zah v Tuhinjski dolini je bila 28. februarja 1976 premiera komedije Tolmun in kamen. To je delo slovenskega dramatika Toneta Partljiča, uprizorila pa ga je dramska skupina OZSMS Zg. Tuhinj pod vodstvom režiserja Braneta Šimenca študenta filozofske fakultete v Ljubljani. — Kako bi kot režiser ocenil predstavo? »Uspeli smo. K temu so mnogo pripomogli igralci, pa tudi gledalci so jo z razumevanjem sprejeli. Igra je kot dramsko delo precej zahtevna. Obravnava probleme povojne Slovenije, kritizira družbo in družinsko življenje, s tem pa gledalca ne le zabava, ampak ga tudi vzgaja in uči.« — Ste ob igri naleteli na kakšne težave? »Seveda. Ker je igra res nekoliko težka, je tudi igralci spočeka niso razumeli. Toda trudili so se, da bi čimprej dojeli smisel in razumeli svojo vlogo. Srečo smo imeli pri izbiri oseb, saj so igro v zasedbi, s katero igramo, lahko zaigrali, in mislim, da jih je treba pohvaliti.« — Kako, da ste si izbrali ravno to igro? »Prosvetni delavci so nam igro odsvetovali, češ da problematike igre podeželski človek ne bo razumel. Toda izhajal sem iz stališča, da gie. daleč mora v igri videli nekje svojo podobo, ker le tako igra gledalcem nekaj da. Ker je spekter problemov te igre zelo širok, sem mislil, da ZNANJE JE ČLOVEKOVO NAJVEČJE BOGASTVO bo ljudi vendarle zadelo m jih prisilila k razmišljanju. Po premieri sem imel občutek, da so bili gledalci zadovoljni, ker so prišli na svoj račun tako tisti, ki so se hoteli le zabavati, kot tudi tisti, ki so hoteli kaj več. Prav zato smo sklenili, da bomo postavili tudi po drugih odrih v nasi občini.« Prav aznimiv je bil odmev iz publike. Nekdo je izjavil: »Uspeli so, ker so si upali povedati nekaj, kar je bilo treba povedati vsem.« Vsekakor je to velik dosežek za OO ZSMS Zg. Tuhinj, kajti igro so odigrali samostojno, brez pomoči dru. gih organizacij. Zanimivo je še to, da so Tuhinjci ob tej predstavi dvakrat napolnili dvorano, kamniška dvorana pa ostaja prazna ob mnogo kvalitetnejših predstavah. J. K. ZA VSAKEGA NEKAJ, NEKAJ ZA VSE Tak je bil naslov kulturno-zabavne prireditve v organizaciji OO ZSMS Tunjice, ki je s pomočjo režiserja Angela Arčona, vodstva te osnovne organizacije in drugih mladincev uspela prepričati in razveseliti lepo število obiskovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili avlo osnovne šole v Tunjicah. Predstavili so se narodno-zaibavni ansambel, pevski oktet »Tunjiški fantje« in recita-torji in igralci dramske skupine. Najbolj je navdušil predsednik OO ZSMS Tunjice Janez Golob, ki se je predstavil kot pevec v zboru, pevec solist in kot prepričljiv interpret Jurčičevega Krjavlja. Pozabili niso niti na Cankarja: z odlomkom iz Kurenta in drame Za narodov blagor so počastili stoletnico njegovega rojstva. V skečih, ki so najbolj navdušili občinstvo, so se po-norčevali iz svojih slabosti in posebnosti, nenazadnje pa so potožili o svojih težavah: nimajo prostora za vaje in nastope. Janez Pregled, predsednik KS Tunjice, jim je obljubil, da bodo ustrezne prostore dobili v gasilskem domu, ki ga razširjajo in obnavljajo. Upamo in želimo, da bodo to obljubo izpolnili saj so mladinci pokazali zvrhano mero dobre volje in pripravljenosti za poživitev kulturne in zabavne dejavnosti v svoji vasi. OP Kati Hribar in Danilo Bajde v komediji »Tolmun in kamen« SOLIDARNOST V DOMŽALAH Moški in ženski pevski zbor delavsko prosvetnega društva Solidarnost sta imela skupaj z domžalskimi pevci koncert v domžalski liali. Vsak zbor je zapel po osem pesmi domačih in tujih skladateljev, številnim poslušalcem, ki so se v petek zbrali na koncertu, so najbolj ugajale kamniške pevke, ki iz koncerta v koncert lepše in bolj ubrano pojo. Resnično moramo priznati, da jih je pevovodja Viktor Mihelčič dobro uvedel v pevske veščine. Bili pa bi krivični, če ne bi pohvalili vse nastopajoče, ki so nam nudili obilo kulturnega razvedrila. -tj VRTILJAK SE JE ZAVRTEL Dramska skupina Jože Kodra pri DKPD Solidarnost se je 19. marca predstavila s komedijo ameriškega avtorja Les-lia Stevensa Zakonski vrtiljak. Delo je zrežiral Roman No-velli, član ZKPO iz Ljubljane, nastopili pa so čeča Povše, Franc Peslotnik, Vesna Zagorc in Janez Trebušak. Predstava v popoldanskih urah je bila namenjena dijakom gimnazije Rudolfa Maistra in dijalcom poklicne šole v ZUIM Kamnik. Zal se dijaki gimnazije vabilu niso odzvali, a tudi ogled kulturne predstave domačih gledališčnikov pomeni graditev celovite osebnosti mladega človeka. Premierska predstava, ki je bila zvečer, je bila bolje obiskana in so gledalci nagradili mlade izvajalce s toplim aplavzom. Zahvaljujemo se komisiji za prošnje in pritožbe v OZD Stol Kamnik, ki nam je z razumevanjem priskočila na pomoč pri ureditvi scene. Sonja H. Kamniški solidarci so se predstavili v Zakonskem vrtiljaku IVAN ZIKA: OB JUBILEJU KAMNIŠKEGA ZDRAVILIŠČA KOPALIŠČE KAMNIK V vseh reklamnih brošu-ricah in prospektih je že takoj v začetku ob naslovu Bad Stein (kopališče Kamnik) napisano: Ustanovljeno 1876. Ko so bile torej kamniške kopališke naprave pred sto leti dograjene in so začele služiti svojemu namenu, najbrž dotok gostov v začetku ni bil tako velik kot bi tako urejen kraj zaslužil". Vzrok je bil seveda v tem, da je bil Kamnik za večji obisk precej odmaknjen od železnice. Zdraviliški gosti so se morali pripeljati v Kamnik s poštno kočijo, s katero ni bilo v poletnem času nič kaj prijetno več ur potovati po prašni cesti. Lastnik Alojz Prašnikar je zaradi svojih številnih gradenj železniških prog po Avstriji 'imel povsod dosti znancev, ki jih je vabil v svoje letovišče. Predvsem pa. je s spretno reklamo skušal pritegniti bogate obiskovalce iz Hrvatske in Primorske. V smodnišnici so služili Oficirji in vojaki, ki so jih hodili obiskovat svojci in znanci in tu preživeli nekaj časa. Tako je naše mesto kot Bad Stein — kopališče Kamnik prodiralo v svet in so ga kar redno primerjali z Bledom. Riklijevo kopališče na Bledu in Prašnikarjevo v Kamniku sta prinesla obema krajema slavo z ugotovitvijo: Bled in Kamnik sta bisera Kranjske. Kaj pa je letovišče Kamnik nudilo gostom? Predvsem to, kar so že prej našli pod planinami: prijeten odmor v zdravem zraku, sprehode po lepi okolici in po senčnatih gozdovih, kopanje v Nevljici, ki je v poletnim času imela stalno nad 20 stopinj toplote, zaradi radioaktivnih izvirkov in dotokov v Vasenem pa prav gotovo tudi zdravilne učinke za kopalce. Zdaj pa so bile gostom na voljo lepo urejene kopališke naprave, ki so lahko zadovoljile tudi zahtevnejše obiskovalce. Reklama je priporočala gostom branje v svežem planinskem zraku v vznožju visokih planin, ki ugodno vpliva na slabotne in nervozne ljudi z zrahljani-mi živci. Povprečna letna temperatura zraka je v Kamniku 15° C, vlaga pa umerjena, 80 in pol odstotka. Zaradi razsežnih smrekovih in jelkovih gozdov, ki obdajajo Kam nik z vseh strani, so ugotovili visoko številko ozona (9,6). s čimer se je moglo ponašati redko katero letovišče. Podnebne razmere so tako ugodne, da kopališče Kamnik lahko tekmuje s katerimkoli modernim klimatskim zdraviliščem v predatoskem svetu. Lega kopališča je tako ugodna in dobro zavarovana proti severu, da je bivanje v Kamniku že v zgodnji spomladi in pozni jeseni celo hudo bolnim ljudem prav prijetno in ugodno. Zaradi lepo urejenih sprehajališč in svoje ugodne lege je torej Kamnik zelo pripraven tudi za klimatsko in teren- ■ sko zdravljenje. Ko je julija leta 1883 obiskal kamniško kopališče sam presvetli cesar Franc Jožef, »se je njegovo veličanstvo blagovolilo zelo laskavo in pohvalno izraziti o kopaliških napravah«. V veži glavnega zdraviliškega poslopja so potem Vzidali spominsko ploščo z datumom cesarjevega obiska. Središče kamniškega kopališča je bilo glavno zdraviliško poslopje, ki je imelo veliko plesišče in obed-nico, okrašeno z marmornatimi stebri. Na pokriti verandi, ki je bila obrnjena proti zahodu, je bilo prostora za okrog sto ljudi. Proti vzhodu je bila ob mekinjski cesti nepokrita veranda pred značilnim pročeljem, kakor nam ga predstavlja slika. V nadstropju ali pravzaprav podstrešju so bila urejena večja in manjša stanovanja za goste. V spodnjih prostorih je bilo kegljišče in več točilnic, v stranskih prostorih zraven plesne dvorane pa soba z biljardom in čitalnica s številnimi časopisi in revijami. V plesni dvorani je bil gostom na voljO glasovir. Na drugi strani ceste, je bilo na prostoru današnjega sejmišča v obliki podkve zgrajeno sto metrov dolgo pokrito sprehajališče. Ostale zdraviliške zgradbe pa pa si bomo ogledali kasneje. Prašnikar je vedel, da se njegovo kopališče ne bo moglo v polni meri uveljaviti, dokler ne bo z železniško progo povezano z Ljubljano. Napel je vse sile in uporabil vse svoje zveze, da bi dobil koncesijo za gradnjo lokalne železnice Ljubljana—Kamnik. Vzpodbudo je že dobil, ko je leta 1883 cesar obiskal Kamnik. Tudi smodnišnica je s svoje strani zahtevala gradnjo proge. Smodnik so morali na vozovih prevažati v Ljubljano. To pa je bilo zvezano z "neprijetnimi varnostnimi ukrepi vzdolž ceste od Kamnika do Ljubljane. Prevažanje smodnika z vlakom bi bilo veliko olajšanje za tovarno in prebivalstvo. Prašnikar je seveda vedel, kako mora stvar zgrabiti s prave strani, saj je bil izkušenj graditelj železniških prog in naprav. Z mengeškim graščakom Staretom je že leta 1849 zgradil ljubljansko postajno poslopje, nekaj let kasneje pa zgradbe v kamniški smodnišnici. V zadnji številki Občana smo našteli številne železniške proge, ki jih je zgradil po Avstriji. Osnoval je lokalni odbor za gradnjo kamniške železnice in vložil koncesijski zapisnik z da- tumom 8. februarja 1885 na trgovinsko ministrstvo na Dunaju, ki je vlogo potrdilo 10. marca 1886. S tem je bila gradnja železnice odobrena, glavnica za vse stroške pa določena na vsoto 771.000 goldinarjev. V tej vsoti je bil tudi vštet prispevek 85.000 gld za podaljšanje proge do smodnišnice z gradnjo predora pod Žalami. Deželni odbor takrat še ni posegel v gradnjo, zato so bile vse skrbi za zbiranje denarnih sredstev na ramah lokalnega odbora, ki sta ga na zunaj predstavljala projektanta in koncesionarja Alojz Praš- no 20.000 potnikov in toliko tovora, da bo imela najmanj 55.000 goldinarjev kosmatih dohodkov. »Podpisana izjava« je bil naslov listine, s katero se je podpisnik obvezal, da bo vplačal določeno vsoto za gradnjo. Država je zagotovila vsoto 200.000 gld, kranjska deželna vlada 50.000 gld, Alojz Prašnikar pa je dal 20.000 gld. Manjkajoči znesek so zagotovili podpisniki. Tako je bila kamniška železniška proga 28. januarja 1891 dograjena in izročena prometu kot prva lokalna železnica na Kranjskem. Ker so dohodki na kamniški Glavno kopališko poslopje s cestne strani nikar iz Mekinj in baron Oskar Lazarini iz Smlednika. Izdala sta tiskano »vabilo na podpisovanje«, v katerem je bila popisana bodoča trasa železnice, z navedbo in razčlenitvijo stroškov pa prepričevalno utemeljena rentabilnost podjetja. Vabila sta tovarnarje, obrtnike, podjetnike in ustanove, naj s podpisom prioritetnih in osnovnih delnic omogočijo gradnjo. Računali so, da bo železnica prepeljala let- progi presegli pričakovanja, jo je država že čez dve leti prevzela in izplačala delničarje. Ob dograditvi kamniške železniške proge je knjigarna Kleinmayr in Bömberg v Ljubljani leta 1891 izdala 192 strani obsegajo-čo knjigo »Im Gebiete der Steiner Bahn« v pokrajini kamniške železnice), ki jo je napisal Joh. Sima ilustriral pa Lad. Benesch. (Nadaljevanje sledi) Ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1463 je kamniška župnija še naprej ostala pod oglejsko palriar-hijo kakor tudi Šmartno, Komenda in Mengeš ter mnogo župnij na Gorenjskem. V patriarhovem imenu jih je nadziral naddijakon, ki je moral vsako leto pregledati poslovanje in poročati patriarhu. Iz teh poročil izvira tudi mnogo podatkov. Kamniški župnik je bil večkrat hkrati tudi naddijakon Gorenjske. Papež Nikolaj V. je leta 1448 izročil patronat nad kamniško župnijo cesarju Frideriku, k ljubljanski škofiji pa so jo priključili šele leta 1628. Takrat so začeli po župnijah voditi rojstne, Poročne in mrliške knjige, ki jih zdaj hrani nadškofijska knjižnica v Ljubljani, nekaj pa tudi Državni arhiv Slovenije (DAS). Na Valvasorjevi upodobitvi Kamnika vidimo še staro gotsko cerkev in ob njej zgradbo starega špitala. Na prostoru sedanje cerkve in zgradbe vrtca Antona Medveda z vrtom do asfaltiranega cestišča ob Parmovi in Usnjarski ulici pa je bilo prvotno kamniško pokopališče, široki obokani in sedaj zazidani vhod s severne strani ob Parmovi ulici je omogočal dohod do špitala iz smeri izven kamniškega mestnega obzidja. Kamniška župna cerkev je imela deset oltarjev, ki so jih ustanovile in vzdrževale razne bratovščine. V prejšnjem nadaljevanju smo videli, da so nekateri bogati meščani ustanovili več beneficijev in tako finančno podprli ustanove. Nekatere bratovščine in ustanove so z darili, ki so jih poklonili meščani ali pa volili v oporoki, tako obogatele, da so imele celo svoje podložne kmete in so lahko vzdrževale lastne kaplane. Po smrti župnika Jakoba Rainerja je dobil 26. junija 1476 kamniško faro klerik Jurij Hertenfels, sin kranjskega vicedoma Ahacija Hertenfelsa iz Loke. Ker Jurij še ni bil duhovnik, je duhovno pastirstvo vodil mesto njega dijakon in magister umetnosti Leonard Seydel iz Kamnika, dokler Jurij ni dopolnil predpisane starosti 23 let. Leonard Seydel je bil patriarhov komisar in je upravljal faro kot duhovnik še 3. avgusta 1478, ko je sodil v nekih zakonskih zadevah in 9. decembra istega leta, ko je poslal kamniškega glavarja Valentina Lamberga v Videm zaradi nekega poboja v tupališki cerkvi. Seydel je bil naddijakon Kranjske še 2. marca 1479, ko so mu poverili v Kranju neko preiskavo. Mnogo listin navaja Seydla kot vikarja kamni, škega in naddjakona Kranjske od leta 1482 do 1484. štiri leta kasneje ga najdemo v inri Dob pri Domžalah, leta 1494 pa je spet vikar v Kamniku, kanonik v Ljubljani in naddijakon za oglejski del Kranjske. Kamničanu Juriju Tančiču je dal spričevalo, da mu je pred letom pogorel izvirnik listine o položenih izpitih nižjih duhov, skih redov in ga priporočil oglejskemu patriarhu za subdijakona, ki ga naj le brez skrbi spuste v mesta na poti v Videm, ker v Kamniku ni kuge. Vikar Seydel je imenovan tudi leta 1495, ko je njegov župnik Jurij Hertenfels dobil dve leti dopusta, da bi nadaljeval svoje študije. Hertenfels je že leta 1490 dobil patriarhovo do. voljenje, da sme za dve leti zapustiti kamniško faro in prebivati na Cesarskem dvoru. Obakrat je dobil faro v upravljanje Leonard Seydel, ki ga patriarh imenuje »doktor umetnosti iz Kamnika«. Leta 1495 je bil kaplan oltarja bratovščine Matere božje Gašper Suknica. Patriarh pa je naročil svojemu komisarju Mihelju Sterle-karju, naj v Kamniku izpraša priče, ali je res, da ni vsa bratovščina ali vsaj njena večina glasovala za kaplana Suknico, ker ga je patriarh potrdil na priporočilo bratovščine. Leta 1499 se je Seydel pritožil patriarhu, da svetna gosposka brani duhovnikom, da odvajajo miloščino sva jemu prelatu. Potem toži Seydel o porušeni disciplini med duhovniki, ki zapuščajo fare. Leta 1504 je bil Seydel patriarhov komisar v neki pravdi v Višnji gori. Uradne stvari mu je pisal Gregor Pheilschmidt, duhov, nik in javni notar v Kamniku. Istega leta je bil pri sv. Primožu nad Kamnikom kaplan Matija. Patriarhov pisar pa je bil Jakob Sketa iz Trebnja (najbrž na Ko roškem), ki mu je patriarh Dominik zagotovil beneficij v Kamniku. Jakob Sketa je 5. decembra 1504 sporočil patriarhu: »Pred petimi dnevi je umrl v Kamniku brez oporoke naddijakon Leonard Seydel. Njegovega imetja, gotovo tudi mnogo cerkvenega, sta se polastila kamniški meščan Steirer in njegov sin Erazem, vnuk sestre umrlega naddijakona. Ljubljanski škof v takih slučajih zaseže imetje in ne pusti, da bi prišlo v posvetne roke. S Seydlovo smrtjo so se sprijaznili štirje beneficiji, eden v ljubljanski in trije v oglejski škofiji. Beneficij sv. Janeza Krstnika v Kamniku sem zasedel sam, ker mi je bil že prej zagotovljen. Kakor je navada, so me včeraj uvedli v posest tega beneficija. Ob zvonenju vseh zvonov sem dobil v roke oltarno opravo in knjige ter kaplanijo, k čemur nihče m oporekal. Zdaj pa slišim, da bi ta beneficij rad imel Erazem Steirer. Toda rajši naj dobi beneficij sv. Trojice v Kamniku, nad katerim imajo patronat njegovi starši, meni pa naj se še posebej potrdi beneficij sv. Janeza. Za moje imenovanje sta tudi deželni glavar in vicedom kranjski, ker sem njenim otrokom učitelj.« Kot zanimivost navajamo, kar so nam listine ohranile o medsebojnem obračunavanju dveh sosednih župnikov, kamniškega Hertenfelsa in kranjskega Operte. Oba sta študirala v Padovi in kot je videti, je Operta zlorabil zaupanje Hertenfelsovo in porabil njegov denar. Tudi v listini omenjeni Jurij gholarius (šolar) iz Kamnika je bil skoraj gotovo kamniški župnik Jurij Hertenfels, ki je še iz šolskih časov ostal dolžnik. V listini z dne 25. marca 1483 v Vidmu zapoveduje namreč Peter, vesoljni vikar oglejski, šolarju (učencu) Juriju iz Kamnika (scholari in Stein), naj ljubljanskemu čevljarju Janezu v 15 dneh, plača dolžnih 13 cekinov. (Parapat 90). Isti vesoljni vikar ukaže 29. aprila 1484 v Vidmu kranjskemu župniku Matiji Operti na pritožbo plemenitega Ahacija Hertenfelsa, brat kamniškega župnika Jurija Hertenfelsa, naj v 25 dneh povrne knjige, ki jih je Operta zastavil pri Židu v Padovi, kjer sta skupaj stanovala, prav tako pa tudi pernato posteljo z blazino in nož, kar mu je Jurij kot poštenjaku izročil v varstvo, ko je zapustil Padovo. Tudi naj vrne nekemu Gabrijelu 28 cekinov, ki mu jih je bil prej posodil, a jih je Operta za sebe porabil. Operta je najbrž hudo napadal kamniškega župnika in ga obrekoval na vse strani, ker je novi vesoljni vikar oglejski Butius de Palmulis v Vidmu kasneje spet pisal Matiji Operti in ga opominjal, naj opusti surove in silo. vite napade na kamniškega župnika in naj spoštuje njegov plemeniti stan in čast. Najbrž je bil ta napad ▼ zvezi z naročilom istega oglejskega vikarja z dne 2. maja 1489, ki je priporočil dr. Matiji Operti, kranjskemu župniku in nadduhovniku kranjske dežele, naj Juriju Sebiahu, kolarju in meščanu v Kranju, pomaga priti do denarja, ki ga je zaslužil pri kamniškem župniku Juri. ju Hertenfelsu, ki mu je izdelal neko napravo (»fa-bricando unam stufam novam«). Kamniški župnik Jurij Hertenfels, ki smo ga v našem sestavku tolikokrat omenili, je preživel svojega vikarja Leonarda Seidela, saj ga neka listina z dne 25. oktobra 1507 še omenja. Iz te dobe imamo mnogo listin, ki govorijo o kamniških meščanih. Večina jih je bila ohranjenih v župnijskem arhivu. Veliko je kupoprodajnih potrdil, v katerih moramo vedno upoštevati, da so cerkveni ključar, ji kupovali zemljišča za cerkev ali cerkvene bratovščine. Važna je listina z dne 3. aprila 1509, Ker zvemo iz nje, da so bili v tem času na Žalah vinogradi, ki jih je omenil že leta 1229 vojvoda Meranski Oton VII. V listini piše: Matija Molek, meščan kamniški, proda zemljišče pri vinogradu nad kamniškim mestom Luki Šmidu, meščanu kamniškemu in ključarju farne cerkve, za 25 funtov vinarjev in 60 šilingov deželne veljave. Pečatili so: Ambrož Kuersrier, sodnik kamniški, Janez Valič in Lambert Schuster, meščana kamniška in priseženca mestnega sveta. Na listini z dne 4. julija 1526 pa sta se Molekova hčerka Radigunda in njen mož Jurij Mezinec odpovedala ključarjema farne cerkve Štefanu Sehuster-ju in Jakobu Moravčarju pravic do zemljišča ob vinogradu, ki ga je bil leta 1509 Molek prodal farni cerkvi. Pečatili so mestni sodnik Tomaž Obeysibach, Janez Kramar in Miha Paw tier. KOROŠKI PEVCI NA DOPLICI KAMNIK IN VARSTVO OKOLJA Zadnji petek preteklega meseca so člani delavskega kulturno prosvetnega društva Solidarnost gostili moški zbor »Vinko Poljanec« in trio »Korotan« iz Skocjana na Slovenskem Koroškem. Korošci so kamničanom vrnili obisk, ko so naši pevci prepevali jeseni pri njih v Skoc-janu ob Klopinjskem jezeru. Kamničani so koroške pev. ce pričakali že v Komendi, kjer so jim skupaj z domačo skupino narodnih noš pripravili prijeten sprejem. Naše rojake so pogostili z domačim žganjem, krhlji in domačo potico, vsakemu pa so še pripeli rdeč nagelj in rož. marin. Po kratkem nagovoru Na koncertu pevskega Zbora prosvetnega društva »Vinko Poljanec« iz Skocjana na Slovenskem Koroškem, ki je bil na Duplici, je v pozdrav spregovoril tudi njen predsednik Miha Kap. Iz njegovega govora objavljamo nekaj izvlečkov: Prišli smo med vas, s tistega dela naše slovenske zemlje, kjer vedno znova skušajo dokazati, da nas Slovencev na Koroškem več ni. 2e v dobi nacizma so tudi z nami, Slovenci na Koroškem, skušali dokončno obračunati. Izseljevali so nas, ubijali, metali v ječe. Pa smo se uprli in dokazali, da ljubimo svojo zemljo in svobodo. In to ljubezen nam odrekajo še danes, tudi 20 let po podpisu avstrijske državne pogodbe, ki naše oblasti obvezuje, da nam zagotovijo naše narodnostne pravice. Zal je stvarnost drugačna. In kljub tem težkim razmeram pri nas ustvarjamo. Pojemo svojo pesem, govorimo naš materin jezik, doprinašamo svoj skromni delež v slovensko kulturno zakladnico. Da, naš prispevek je skromen, Krajevna skupnost Podgorje je v letih od 1971 do 1975 mnogo prispevala k izboljšanju izgleda našega kraja, s^ tem pa seveda tudi k izboljšanju življenjskih razmer vaščanov. Se pred pičlimi petimi le ta je morala vsaka hiša v Podgorju imeti vodnjak, če se je hotela oskrbovati s svežo pitno vodo. Le-ta pa je bila lahko pogost vir okužb, če vodnjak ni bil pravilno izkopan in zagrajen tako, da vanj ni pritekala odpadna voda ali gnojnica. Sedaj imajo pri vsaki hiši vodovod, ki lajša življenje premnogim ljudem, ki so prej morali po vodo do bolj ali manj oddaljenih vodnjakov. Voda je pregledana in tako se ni bati, da bi zaradi nje prišlo do kakih obolenj. Zdaj so se uresničile tudi dolgoletne sanje in želje vaščanov po novi in razširjeni vaški poti, ki bo kmalu asfaltirana. Prej si se spomladi in jeseni do kolen vdiral v blato in moral si pošteno paziti, da si v globokih luknjah nisi zlomil noge, sedaj pa lahko mirno in brez skrbi za svoje noge stopaš po utrjeni cesti. Tudi podoba našega kulturnega doma se je v zadnjih letih spremenila. Mladinci so ga prebelili in očistili znotraj, krajevna skupnost pa je organizirala delavce, da so ga ometali. Mladinska organizacija bo tako lahko zopet prirejala plese in prireditve ob raznih praznikih. domačinov so se ob zvokih harmonike odpeljali na Duplico, kjer je bil napovedan koncert. Dupličani in Kamničani so dvorano v kulturnem domu napolnili do zadnjega kotič ka in tako dokazali svoj odnos do Slovencev onstran Karavank ter zanimanje do kulturnih dogodkov. Koroške pevce sta v imenu zbora in kamniške občinske skupščine pozdravila Mirko podbevšek — Lado in predsednik Franc Svetelj, ki je poudaril našo zahtevo za takojšnjo izpolnitev avstrijske državne pogodbe in zaščito Slovencev na Koroškem. Slovenski pevci iz gkocja- kajti kot nam je znano so razmere vse prej kot zadovoljive. Morda pa je prav to zatiranje in pritisk na našega človeka tisto, kar ga tembolj obvezuje, da goji lju. bežen do svojega jezika in naroda. Vsi sodelujoči so v današnjem sodobnem izrazu amaterji. Za našo stvar žrtvujejo svoj prosti čas in tudi svoja sredstva, da počasi nastaja to, kar se ustvariti da. Toda vedite, da prihajamo z močno zavestjo, da pridemo s svojim, čeprav je skromno. Prišli smo med vas kot bratje, da vrnemo obisk vašemu pevskemu zboru, vaši organizaciji DKPD Solidarnost. Se dobro nam je v spominu vaš bratski obisk pri nas na Koroškem, kajti srečali smo se kot prijatelji iste besede, sinovi istega naroda. In prav to nam tam za mejo daje veliko oporo pri našem delu, vemo da v naši borbi nismo sami! 2e ime Solidarnost je porok, za vašo skrb za naše delo in naš obstoj. Ta naša povezanost z matičnim narodom pa nam je prav zdaj, ko nas hočejo prešteti kot živino, tembolj po- Velika pridobitev krajevne skupnosti Podgorje je vsekakor tudi zbiralnica mleka. Mleko, ki so ga kmetje prej krmila prašičem in kravam, je tako dobilo svojo ceno, kmetom zato pomeni mlekarna dodaten zaslužek. Zbiralnica dobiva tako poprečno 500 1 mleka na dan, pozimi manj, poleti več. na, ki jih vodi pevovodja Hanzi Kežar so zapeli več slovenskih narodnih in umetnih pesmi, med katerimi je poslušalcem posebno ugajala koroška narodna »Kje so tiste stezice?« Instrumentalni trio »Korotan« in pevci pa so poslušalce pritegnili z narodnimi skladbami v priredbi Hanzija Kežarja. Koroški pevci so naredili na poslušalce dober vtis in iz navdušenega ploskanja je bilo čutiti, da so željni podobnih koncertov. V imenu organizatorjev pa moramo Dupli-čane pohvaliti, saj so se resnično polnoštevilno odzvali vabilu. T.J. trebna. Namera naše države, da izvedejo ljudsko štetje posebne vrste, je ponovni dokaz, kako si oblasti pri nas predstavljajo demokracijo, kakšen je pravi odnos do tistega, ki je šibkejši. To za Avstrijo nikakor ni lepo spričevalo za njen mednarodni ugled. Je pa ponovni zgovorni dokaz, da pri nas vladajo šovinistični elementi in da jdm ni do iskrenih hotenj, da so njihove besede o dobrem sožitju samo puhle fraze. Kdor zdaj še verjame v lepo besedičenje naših najvišjih predstavnikov vlade, je slep! Prepričani smo, da tu pri vas v Kamniku razumete naš položaj in da nam prazne obljube nič ne koristijo. Z današnjim koncertom bomo dokazali, da smo na našem ozemlju močno prisotni da nas ni treba šele iskati, kajti mi nismo le številke, marveč smo ljudje. Pokazali bomo, da z nami ne morejo barantati. Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da onemogočimo njihovo nečloveško in proti-ustavno namero. Pri tem pa seveda močno računamo z vašo vsestransko moralno podporo v tej naši težki borbi.« Tudi postajališča ob glavni cesti so sedaj asfaltirana, v kratkem pa bodo tudi razsvetljena ta tako se ne bo bati, da avtobusi ne bi ustavljali na vseh postajah, kar se je prej neredko dogajalo. Iz vseh teh del, ki jih je organizirala krajevna skupnost Podgorje s pomočjo samoprispevka, je razvidno, da le-ta igra važno vlogo v napredku naše vasi. MIKUŠ SAŠO, 8. razred OSN. S. TOMA BREJCA Veliko breme te akcije je prevzelo tudi naše komunalno podjetje v Kamniku. Pomislite, če bi se vsakdo v krajevni skupnosti tako zavedal tega vprašanja? To pa bi bila vsakogar dolžnost in pravica, saj ničesar ni bolj dragocenega, kakor je okolje, v katerem živimo. Prav gotovo potem ne bi več stresali odpadkov v bistre potoke in povzročali številna druga navidezno nepomembna onesnaženja okolja, ki kasneje povzročajo velike skrbi in ogrožajo naše življenje. Na spomladansko akcijo je bilo slišati tudi nekatere pripombe, npr., da je bila drob-njakarska. V tem je gotovo veliko resnice, če gledamo nanjo izolirano. Upam pa si trditi, da so nam za zdaj veliko bolj dragoceni tudi najmanjši uspehi glede varstva okolja kakor pa velike in v bistvu prazne besede. Zal velikokrat celo utemeljeno kritične raziskave, ne samo pripombe, po načinu de la v bistvu izpadejo kot tipična šolska znanost. Značilnosti ali simptomi za določeno stanje so raziskani, postopoma pa se stanje približa objektu in pride celo do enačenja simptoma z objektom. Nespretni (ali pa spretni!) znanlloi simptoma običajno le-tega kar nevede izenačijo z objektom (v našem primeru najprej z industrijo), ki pri občanih izpade kot nekakšno škodljivo ali celo nepotrebno zlo. Ker pa od te- Vsa leta po vojni je bilo gasilstvo pomaknjeno na stranski tir glede na nagli razvoj naše industrije, stano. vanjske in druge gradnje. Vsa leta od ustanovitve do 1968 ni bilo moč dobiti kvalitetnih gasilskih brizgam, primernih vozil ter drugega orodja. Pa tudi finančno smo bili zelo šibki, saj smo životarili večina od prostovoljnih prispevkov občanov, dohodkov veselic in podobno. Tega načina zbiranja sredstev tudi sedaj še nismo zavrgli. Šele, ko je bil z zakonom o varstvu pred požari določen stalni prispevek DOZ od požarnih premij, v začetku 4 % in kasneje 6 % in stalna dotacija Sob Kamnik, smo lahko mislili na obnovo orodja za gašenje ter druge potrebščine. Vendar je bilo tudi to premalo, zato smo se vsi gasilci obrnili na krajevne skupnosti ter skupaj naredili načrt razvoja gasilstva na terenu. Vsi smo šli pojasnjevat med ljudstvo, da je referendum za samoprispevek uspel. V letih od 1971 do 1975 smo tako sprejeli 622.000 din od samoprispevka v krajevni skupnosti za dodatno financiranje razvoja gasilstva; od Sob Kamnik in DOZ pa 1,216.700 din, a razliko do vrednosti nabave so zbrali gasilci na prej navedene načine in s prostovoljnim delom. V tem času smo kupili 11 gasilskih vozil, 12 motornih brizgata, 11 km gasilskih cevi; zgradili so nove gasilske domove v Srednji vasi, Smartnem, Zg. Tuhinju in na Gozdu, a v gradnji so še v Stranjah, Tunjicah, na Duplici; povečujejo pa ga v Mostah in Motniku. Poleg tega smo kupili še več osebne opreme. To je bil rezultat skupnega dela in napora vseh v preteklih petih letih. Kako pa ho naslednja leta, ki jih zajema referendum za samoprispevek? ga živimo, se krog sklene, simptom postane navidezno nerešljiv aksiom in predmet jalovih razprav. Ne smemo se čuditi, če takšno urejanje nadvse resnega problema pri racionalnih duhovih izzveni zanesenjaško. Trenutno pa so takšni pojavi objektivna nujnost, ker je to pač docela novo področje družbene aktivnosti. Nikjer še namreč nimamo razvitih posrečenih oblik ekotehnike, po katerih bi lahko z nadvse občutljivim razumevanjem združevali visoko produktivna družbena sredstva z okoljem (predvsem z živim okoljem!) v takšno sožitje, ki bi omogočalo napredek in blaginjo človeku, okolju pa ne bi škodovale. Komisija za varstvo okolja ni in ne more biti nekakšen križarski pohod proti gospodarskemu napredku ter industrializaciji, ko vsi vemo, da je prav to osnova vsakršne moderne družbe, še posebej socialistično samoupravljavske. To so najpomembnejša družbena produkcijska sredstva, ki edina lahko učinkovito pripomorejo k osvobajanju človeka. V nobenem primeru pa ne smemo več dovoliti, da bi gospodarjenje (ekonomija) in okolje (ekologija) predstavljala dve docela med seboj neodvisni kategoriji. Skratka, vsakogar, ki moderno in samoupravljav-sko gospodari, mora zanimati okolje, kjer se to gospodarjenje odvija, če ga to ne Krajevne skupnosti so načrtovale za razvoj gasilstva samo 290.000 din, za civilno zaščito in SLO je predvidenih 164.000 din (glej Kamniški občan št. 2/76), kar je polovica manj kot v preteklem obdobju. Mogoče računajo krajevne skupnosti na ugodnejše financiranje gasilstva prek predvidene samoupravne skupnosti požarnega varstva v občini? Res bi bili zadovoljni, če bi financiranje uredili tako, kot zasluži gasilstvo, ki je vključeno v civilno zaščito kot njen glav. ni nosilec v miru in v vojni. Kakšen je načrt razvoja gasilstva v prihodnji petletki? Najprej moramo dokončati gradnjo gasilskih domov v Stranjah, Tunjicah, na Duplici, Mostah, Spitaliču in Motniku, nato zgraditi dom na Selih. Vsekakor bo najtrši oreh gradnja centralnega gasilskega doma v Kamniku, kjer bi dobila tudi civilna zaščita svoje prepotrebne prostore. Zato bo treba združita vsa sredstva in verjetno najeti tudi posojila. Za ta dom še ni potrebne lokacije in dogovora o financiranju. Vsekakor pa bi bilo primerno, da bi bil zgrajen do 100-lebndce gasilskega društva zanima, je njegova miselnost podjetniška, včasih celo roparska. Pomembno je, da se tega zavedamo v vseh tako imenovanih makrosituacijah, še bolj pa v najmanjših podrobnostih. Kdor se zaveda, da na ulico ne meče odpadkov in zaradi slabih izgorevalnih naprav ne onesnažuje zraka, bo znal tudi v svoji delovni organizaciji podpreti kakšno investicijo, ki rešuje del globalnega problema glede varstva okolja. Poudariti hočem, kako zelo pomembno je, da varstvo okolja postane zadeva slehernega občana, saj si gotovo nočemo žagati veje, na kateri sedimo. Ce bomo vselej samo ugotavljali in s prstom kazali na druge, ne bomo ničesar napravili. Naša dolžnost je, da kaj ukrenemo. Posebna odgovornost glede tega zadeva družbene organizacije, krajevne skupnosti, šole, zdravstvene domove in drušva. Krajevnim skupnostim bomo posvetili še posebno pozornost. Sleherni krajan mora postati čuvar okolja, ker le tako bomo preprečili vire onesnaženja našega žlahtnega okolja, tam, kjer jih sprva ne vidimo. To je nuja, s katero se moramo spoprejeti in kljub hitremu napredku ohraniti okolje, kakršnega je videla Coplandova. MIHA OGOREVC, dipl. ing. Kamnik, 1982. leta. Za sedaj je najvažnejša nabava avto cisterne, brez katere si ne moremo misliti gašenja in obvarovanja premoženja, saj vode povsod primanjkuje. Zelo nujna je tudi vgraditev podzemskih hidirantov ter njihova označitev na vodovodih, ki so jih zgradile krajevne skupnosti, a -so pozabile, da je potrebna voda tudi za gašenje požarov, Krajevne skupnosti, v katerih ni gasilskih društev, bi morale finančno podpirati gasilce v sosedji KS, ker opravljajo svojo dejavnost tudi pri njih. Tako v predhodnem obdobju niso prispevale za požarno varnost KS šmarca, Podgorje, Pšajnovica, črna niti dinarja, a tudi svojih enot niso ustanovile. Da bi bile nakazane te in še druge potrebe za uspešni razvoj gasilstva čimprej ure. sničene in s tem povečana požarna varnost v občini Kamnik kakor tudi po vseh krajevnih skupnostih, se bomo vsi udeležili glasovanja za samoprispevek za bodoče petletno obdobje. Kajti samo z zavestjo, da s tem varujemo svoje in družbeno premoženje, bomo uspeli rešiti tudi te probleme. J. B NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST Pred šestimi leta je bila sezidana šola v Komendi. Sezidalo in opremilo jo je podjetje Projekt iz Kranja. Asfaltirali so tudi veliko krajših cest. Te so: cesta iz Gmajnice, čez Goro na Križ, cesta iz Gmajnice na Mlako in cesta iz Gmajnice na Podboršt. Iz Komende do Kranjske ceste so naredili cesto in jo asfaltirali. Asfaltirali so tudi cesto iz Komende na Klanec. Po okoliških krajih ta po Komendi so uredili razsvetljavo. Dobro utrjene ta osvetljene ceste so veliko boljše in tudi bolj varne. Asfaltiranje je zelo veliko stalo, zato je nekaj prispevala tudi občina. Lansko leto so preuredili kino dvorano, ki je bila prej zelo zanemarjena. Uredili so peči, da je toplo, če je kakšna prireditev. Dvorano so prepleskali in stene obložili. Sedaj so velikokrat igre, proslave in druge prireditve. čez Pšato so naredili nov most. Prej je bil lesen in že dotrajan. Oporniki so bili prepereli. Regulirali so potok Brnik, ki je bil prej zelo onesnažen. Reguliranje je bilo zelo potrebno, saj se je nabralo že toliko odpadkov, da so potok kar prekrili. Krajevna skupnost se bojuje tudi proti onesnaževanju okolja. Domenili so se, da bodo Komendo in okolico počistili. Predvidevajo, da bodo še letos zraven šole zgradili otroški vrtec, saj večina ljudi hodi v tovarne, otrok pa nimajo kam dati. Povečali bodo tudi trgovino, ker je ta premajhna. Naša krajevna skupnost si zelo prizadeva, da bi naredila čimveč, kar bi nam olepšalo življenje. Vsega tega najbrž ne bi bilo, če ne bi več let plačevali samoprispevka, MIRA JENKO, 6. a POPRAVEK Pri pregledu natisnjenih odlokov o davkih občanov smo ugotovili, da ste o zgornjem odloku v 2. •'•lenu, točke 3 — gradbeni objekti, natisnili nepravilno tarifo, namesto tarife 560 din ste vstavili 5,60 din itd. Prosimo, da v marčevski številki KAMNIŠKEGA OBČANA natisnete popravek, ta sicer: 3. GRADBENI OBJEKTI: 4.000 14 % 4.000 5.000 560 din + 18 % od presežka nad 4.000 5.000 7.000 740 din + 22 % od presežka nad 5.000 7.000 10.000 1.180 din + 26 % od presežka nad 7.000 10.000 1.960 din + 30 % od presežka nad 10.000 Tovariški pozdrav! NAČELNIK DAVČNE UPRAVE Ivan ROJC NISMO ŠTEVILKE, SMO LJUDJE KS PODGORJE VELIK TEHNIČNI NAPREDEK V VOLČJEM POTOKU SO SE ORGANIZIRALI TUDI MLADI MLADI NOVINARJI Novo zapadli sneg je soboto, 31. 1. 1976, naredil še lepšo. Ta dan bo mladincem Volčjega potoka ostal v prelepem spominu, že dolgo časa so si želeli, da bi imeli svojo mladinsko organizacijo. Pri tem sta jih podpirali SZDL in KS. In tako so se zbrali na ustanovnem sestanku v Arbo-retumu. Zbralo se je 26 mladincev. Povabili so tudi predstavnike SZDL, KS, ZZB. Žal "e seje ni mogel udeležiti predsednik OK ZSMS Kamnik Milan Marinič, namesto njega je na seji tvorno sodelovala Zdenka Mali. V zelo obširni razpravi je bilo govora tudi o akcijskem programu. Mladi bodo največ pozornosti posvetili izobraževanju, informiranosti, kulturi, športu in rekreaciji. Nad vsemi nalogami bo najvažnejša, da bodo organizirali več prostovoljnih akcij pri izgradnji ceste Volčji potok —Rudnik. Ob koncu so mladi izrazili željo, da bi radi tesneje sodelovali s SZDL in KS Volčji potok, kar so predstavniki teh organizacij z zadovoljstvom sprejeli. Izvolili so tudi prvi odbor, v katerem so: Simon Kladnik (predsednik), Majda Vidmar, Bine Kladnik, Nadja Zibert, Emil KI-selak, Marjan Pirnat in Matevž Repnik. TONE ZIBERT POHOD NA STOL V nedeljo, 22. II., so se v zgodnjih jutranjih urah začeli na kamniški avtobusni postaji zbirati kaj čudni ljudje. Vsi so bili planinsko oblečeni, lahko pa si opazil tudi nahrbtnike. Planinci! Ura pa je komaj 4.20. Pa naj še kdo reče, da planinci ne vstajajo zgodaj! Na katero stran naše domovine bo sedaj krenila vaša pot? Na Stol! V počastitev bitke, ki je divjala na tem najvišjem vrhu Karavank. 20. februarja 1942 so bili borci Cankarjeve čete napadeni na Zabrešikd planini pod Stolom. Četa se je umaknila Mali Stol k Prešernovi koči. Nemci so izvedli napad "a Stol, zasedli kočo in jo saižgali, partizani pa so se še Pravočasno umaknili v dolino Završnice. Vesela družba je kmalu napolnila avtobus in krenili so. Avtobus se je ustavljal še na drugih postajah do Mengša, tu pa je stal že drugi avtobus. Oba je naročalo Planinsko društvo iz Mengša, planinci pa so bili iz treh društev: iz Domžal, Mengša in Kamnika. To naj bi bilo nekakšno meddruštveno delovanje, ki se je spet izkazalo kot zelo uspešno. Kmalu se je »planinska vsebina« iz obeh avtobusov priključila pisani kači planincev, ki so jo že mahali proti Valvasorjevemu domu. Snežne razmere so preprečile pohod na Stol, obiskali pa smo bližnjo planino in karavlo. To seveda ni oviralo prijetnega razpoloženja, saj je bilo vreme kot naročeno, v dolini pa je kraljevalo megleno morje, iz katerega so vstajale bele gore kot mogoče spomenik narave. In od kje vse je prišla ta pisana množica! Tu so bili veseli Štajerci, nasmejani Dolenci, čebljati sd slišal celo Primorce. Vsi pa so se na moč nastavljali soncu in se umikala snežnim krpam, ki so frčale od vsepovsod. Kaj naj še rečemo? To,- da nas bo drugo leto še več in da bomo šli prav na vrh Stola. PROPAGANDNI ODSEK Predsedstvo RK ZSMS in revija Mladina sta v začetku letošnjega leta razpisala akcijo »Mladi novinarji«. Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kaimnik si prizadeva, da bi se akcije udeležilo tudi kar največ mladih iz kamniške občine. Namen akoije ja kvalitetno in kvantdtetno izboljšanje in popestritev mladinskih glasil osnovnih organizacij, občinskih konferenc in republiške konference ZSMS, prav tako pa glasil vseh družbenopolitičnih organizacij in društev, ki vključujejo mladino. Članki mladih in o mladih naj najdejo svoje mesto v vseh sredstvih javnega obveščanja. Potrebna je kadrovska pomladitev uredništev in sodelavcev teh glasil. V akciji lahko sodelujejo vsi, ki spremljajo dogodke v svojih življenjskih in delovnih sredinah in o njih poročajo, jih ocenjujejo in komentirajo. Svoje članke izrežite iz časopisov in jih pošljite na naslov RK ZSMS, Ljubljana, Dalmatinova 4/IV z oznako akcija »Mladi novinarji«. Prvič morate poslati vsaj pet prispevkov (če pošiljate pub-ldcistično-laterarne tekste, zadostujeta dva daljša) ih jim priložiti naslednje podatke: USPEŠNE RAZPRAVE IN SKLEPI ZBORA OBČANOV KS SREDNJA VAS Na zadnjem zboru občanov KS Srednja vas je svet krajevne skupnosti predložil v razpravo poročilo o svojem delu v letu 1975. Finančni podatki so pokazali, da je bil dohodek KS v preteklem letu v skladu s pričakovanjem. Vseh zbranih sredstev pa niso izrabili, ker jih hranijo za gradnjo vodovodov na Pir-ševem, Lokah in mostu čez Nevljico. Z gradnjami so že pričeli in so v lanskem letu opravili 1.126 prostovoljnih delovnih ur. Lepo so poskrbeli budd za družbene prostore v zadružnem domu. Da ne bi bali občani posameznih vasi zapostavljeni pri dodeljevanju finančnih sredstev, bodo sestavili letne načrte po naseljih in tako zago tovili enakomeren razvoj vse ga območja krajevne skupnosti. Bo razpravi o delu sveta krajevne skupnosti so navzoča občani daffi priznanje svetu KS in potrdili zaključna račun za leto 1975, živahna raztprava se je raz- vila tudi o novem predlogu petletnega plana KS za obdobje 1976—1980, s katerim so začrtali nadaljnje obsežne naloge razvoja KS. Občani so bila enotnega mnenja, da brez novega samoprispevka načrta-ndh nalog ne bo mogoče uresničiti, pa tudi sicer bi nastalo nepopravljivo mrtvilo na področju vseh dejavnosti v krajevni skupnosti. Občane je zelo zanimala tudi predvidena gradnja novega občinskega srednješolskega centra in razvoja šolstva sploh. Ugotovljena je bila nujna potreba po ureditvi tega šolskega vprašanja v občini in tako zagotoviti mladini usmerjeno izobraževanje. Vsi navzoči občani so se enotno odločili, da bodo podprli akcijo za čim uspešnejši izid referenduma za 2-od-stotnd krajevni samoprispevek, od katerega bo polovica namenjena za potrebe krajevne skupnosti, druga polovica pa za investicije v šolstvu. M. L. ime in priimek, točen naslov stalnega in eventualno začasnega bivališča, letnico rojstva, podatke o poklicu in zaposlenosti, članstvo v ZSMS (da ali ne) in leto sprejema v organizacijo. Akcija bo stalna. Spremljali jo bodo COP pri RK ZSMS, Mladina in Informacije A2. Enkrat letno bodo pregledali uspešnost akoije, najboljši udeleženci pa bodo prejeli priznanja in izkaznice »Mladi novinar«. Mladi novinarji kamniške občine! Sodelujte v krajevnih, šolskih in tovarniških glasilih, v Viharniku, glasilu OK ZSMS Kamnik, v Kamniškem občanu, Mladini, Informacijah AŽ in drugih sredstvih javnega obveščanja! Pišite o svojem delu in razvedrilu, o težavah in uspehih, o vsem kar utegne zanimati bralce. Sodelujte v akciji »Mladi novinarji« in prispevajte k boljši, bolj izčrpni in hitrejši obveščenosti v naši družbi. Ce želite podrobnejše informacije, se oglasite na OK ZSMS Kamnik, Titov trg l/II, soba 36. Takih obiskov smo vedno veseli. Mojca Založnik 61218 Komenda n/h PRVA VAŠKA KANALIZACIJA V OBČINI Svet krajevne skupnosti Križ je svojim krajanom predložil program investicij za vaško kanalizacijo in odkup zemljišča ter barake od Emone-poljedelstvo za bodočo gradnjo doma družbenih organizacij. Na zboru občanov je 42 prisotnih podprlo predlog o uvedbi 2% samoprispevka za potrebe krajevnih skupnosti in gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje. Ker pa za vaško kanalizacijo sredstva, ki bodo na voljo, ne bodo zadostovala, so ob ponovnem glasovanju podprli predlog, da bi za svoje potrebe uvedli .še dodatni samoprispevek v višini 1 %. Na ta način bi ta krajevna skupnost imela na voljo 2% sredstev iz samoprispevka. Kdaj in kako bodo glasovali za dodatni samoprispevek, se bodo krajani še posebej dogovarjali na svojih zborih. Ce jim bo to uspelo, jim lahko le čestitamo, saj bodo tako začeli graditi prvo vaško kanalizacijo v občini. F. C. .!lllllllll!l!lll!lfllllllllllllllltlll!lllll!llllllllllllll!llllllllllllll!llllllll|ll|l|ll||lll|||ll|||||||||inil|Ili; NOVA ORGANIZACIJA V krajevni skupnosti Kamniška Bistrica je mnogo mladih, ki bi se po končani službi ali šoli radi udejstvovali v športu, na kulturnem, tehničnem ali družbenopolitičnem področju. Za tako udejstvovanje doslej ni bilo organizacije, ki bi v večji meri zajela mladino naše krajevne skupnosti. Zato smo se odločili, da ustanovimo OO ZSMS, ki bi organizirala, delo mladine. Ustanovni zbor je bil 29. februarja. Na njem smo določili cilje, ki jih bo skušala doseči naša organizacija. Naša prva akcija bo pomoč pri izvedbi referenduma za samoprispevek za novi srednješolski center. Na področju krajevne skupnosti Kamniška Bistrica bodo tri volišča in mladi bomo pomagali pri organizaciji in okrasitvi. Nekateri naši člani pa bodo med potekom referenduma obiskali zamudnike in jih povabili k volitvam. V okviru OO ZSMS Kamniška Bistrica bodo začele delovati tudi različne sekcije; športna, fotografska, in plesna. Upamo, da bodo uspešno zaživele. J. U. SKRB ZA STANOVANJE Stanovanje .je ena od temeljnih dobrin človeka in občana, ki si jo v svojem življenju postavi kot poglavitno nalogo. Poleg življenjskega prostora, v katereih biva, je za normalno življenje potrebna vrsta spremnih objektov: vrtci, šole, trgovine ter drugi infrastrukturni objekti, ki šele vsi skupaj tvorijo celoto elementov, ki dajo soseski ali krajevni skupnosti življenjsko podobo, v kateri se občan prijetno počuti v prostem času. Nova ustava, ki zajema ce. loto teh vprašanj na samoupravnih temeljih, ki zajemajo pravice in dolžnosti občana ter vlogo krajevne skupnosti, zavezuje občane, ki se naselijo kot stanovalci v soseskah, da sodelujejo ter naj. bolj samoupravljalsko odločajo o problemih svojega okolja. Vsak, ki smatra, da si je z vselitvijo v novo stanovanje uredil stanovanjsko vprašanje, se moti- Vsak neodgovoren ali celo posmehljiv odnos do hišnega sveta ali soseske je lahko za celoto stanovalcev porazen in ima lahko zanje in za družbo nepopravljive posledice. Zato pozivamo vse, da se odgovorno vedejo do teh vprašanj sedaj, ko je čas, ne šele potem, ko nam začne teči voda v grlo, ko nimamo kam peljati otroka v varstvo ali pa daleč hodimo v trgovino po najnujnejše. Seveda vsega ni mogoče našteti, vendar, kdor je to občutil sam, globlje razume probleme, ki lahko nastanejo. Zavedamo se, da je še dosti nerešenih vprašanj s stra. ni zakonodaje, predpisov, največkrat pa je krivda na okorelosti upravnih organov na vseh ravneh. Vse preveč je izgovarjanja ter nerazumnega vedenja forumov, ki kakorkoli sodelujejo pri ure-janju družbenopolitične skup. nosti Kamnika. Zavedati se je treba, da so zaradi skupnosti, ne skupnost zaradi njih. Sindikat ter ZK v Kamniku sta dolžna, da na takšne pojave opozarjata ter da skušata rešiti, da do njih v Kamniku ne bi prišlo. Napake in navade drugih nam ne smejo biti za primer. Prav sedaj je v stabilizacij- skih prizadevanjih vseh nas v občini potrebno postaviti vprašanje, ali ni tudi hitro in produktivno delo prav na vseh nivojih tudi del stabilizacijskih prizadevanj družbe kot celote, ker nam prav dolgi postopki dražijo delo uprav. To pa so sredstva, ki jih vsi ustvarjamo na svojih delovnih mestih- Takšni in podobni problemi nam vsak dan zvišujejo ceno tiste dobrine, ki si jo v življenju najbolj želimo in ki nam je še vedno manjka. Vse te organizacijske slabosti spretno izkoriščajo gradbene OZD, ki s svojim neproduktivnim delom in sla. bo organizacijo poslavljajo ceno stanovanja, ki smo jo vsi neorganizirani prisiljeni sprejeti. Ker pa je le-ta visoka, je končni cilj, ki smo ga želeli doseči, skromen. Preprosto rečeno, za zbran denar kupimo manj stanovanj, kot pa bi jih lahko. Splošno mnenje koordinacij na posvetovanju v Grosupljem je pokazalo, da je potrebno samoupravne sporazume o oblikovanju cen stanovanj dobro proučiti, saj so nekateri sporazumi, ki so bili v občinah že sprejeti, pokazali svoje slabosti. Dejstvo je, da so občine, ki so takšne sporazume že podpisale, ceno stanovanj dvignile. Kvadratni meter stanovanjske površine je po spo. razumu dražji. Cene pa so po občinah zelo različne, čeprav je gradbeni material vsaj delno za vse graditelje enako drag. Kvadratni meter pa se giblje od 4100 do 10.000 ND. Samo po sebi se nam vsiljuje vprašanje, od kod razlika v ceni stanovanjske enote. Takoj je jasno, da v občinah v ceno stanovanja oziroma v kalkulativno ceno niso povsod vračunani enaki dejavniki. Prav to pa je potrebno uskladiti, še preden bodo podpisani samoupravni sporazumi o oblikovanju cene stanovanjskega kvadratnega metra, da si bodo izvajalci v slovenskem prostoru vsaj bližji v ceni, če že ne enaki. Statistični podatki kažejo, da je gospodarstvo doseglo v prvih 9 mesecih leta 1975 14 odst. akumulacijo oziroma ostanek dohodka, medtem ko je gradbeništvo kot del gospodarstva doseglo 29 % akumulacijo, kljub povečanju osebnih dohodkov. Opravičila za takšno stanje so sicer bila podana, velja pa mišljenje, da tu nekaj ni v redu. V Sloveniji smo si postavili plan: 72 tisoč stanovanj do leta 1980. To družbeno na-logo bo možno uresničiti ob sodelovanju vseh dejavnikov, od delavca, ki sredstva ustvarja do tistega, ki načrtuje, ter izvajalca, ki nam izroča ključe nove enote stanovanja; skratka vseh, ki sodelujejo v stanovajski problematiki. Znano je tudi, da za 72.00(1 stanovanj ne bo več denarja, kot ga je bilo doslej. In če je bilo po planu predvidenih in načrtovanih 55.000 stanovanj, pomeni to 20 odst. povečanje plana, če ga pa hočemo doseči, pomeni znižati ceno stanovanja za 20 odst, da bi bil tako družbeni cilj tudi dosegljiv. Ko omenjamo vsestranska prizadevanja, naj omenimo, da se v družbenopolitičnih organizacijah v občini zelo prizadevamo, da bi bila družbena akcija čimbolj enotna. Ob tem pa je potrebno seznaniti občane, predvsem pa neodgovorne delavce v skupnih službah OZD, da zahteva, nih podatkov ne pošiljajo občinski komisiji, da bi problematiko na stanovanjskem področju spravila na enoten imenovalec. Ker pa je stihij, skega dela na tem področju že tako veliko, tudi dobronamerna akcija in dolžnost komisije, ki ji je bilo zaupano, pade v vodo. Stanovajnska politika tako ostane spet v obravnavi tam, kjer krojijo stanovanjsko politiko kot tudi ceno v svoj prid. Nadalje je zelo pomembno vprašanje, kako zagotoviti dovolj stanovanj za prosvetne delavce. Ne bi še enkrat ponavljali že znanih ciljev družbe o uvedbi celodnevne šole. Vemo le to, da nam za izpeljavo te družbene akcije manjka še precej stanovanj. Kako zapolniti to vrzel, je problem nas vseh, pa tudi prizadetih ustanov, ki pa za ta problem nimajo dosti posluha. * Sredstva, ki jih odvajajo kot vsi delavci po predpisani stopnji, so tako skromna, da ob razcepljenosti še teh ni mogoče kupiti niti enega stanovanja. Potrebno je sredstva združili v SIS oziroma SSS, jih z družbeno akcijo oplemenititi ter ob pomoči bančnih posojil povečati, da bo moč kupiti več stanovanj. Potrebno pa je v finančne programe SIS vnesti tudi delež sredstev, ki bodo namenjena za urejanje stanovanjskih problemov. Kot je načelo, da v tovarni stoječi stroj potrebuje človeka, lako je tudi za pedagoga potrebno stanovanje. Jasno je, da ko potrebujemo pedagoga, vzporedno tudi rešujemo stanovajski problem. Smatramo tudi, da so dolžni posamezniki v teh ustanovah pokazati interes za varčevanje v okviru svojih možnosti, da bodo nekoč prišli do stanovanja. Prevladuje občutek, da opravljajo pomembno družbeno vlogo, kar je tudi res in da jim je zato družba dolžna v celoti urediti stanovanjski problem, kar pa sploh ni res. Le ob lastni zainteresiranosti ter ob družbeni pomoči bodo stanovanjski problemi na tem področju urejeni. Drug problem v Kamniku so stanovanja za delavce postaje milice. V letošnjem letu je bilo dodeljeno tem delavcem eno dvosobno stanovanje iz sklada družbene pomoči. Namen .je bil, da postaja milice znotraj sebe naj. de tisto družino, ki je stanovanja najbolj potrebna, kar so bili po namembnosti stanovanja tudi dolžni storiti. Vendar tega niso storili, ampak so stanovanje dali v uporabo samcem- Ne moremo mimo dejstva, da solidarnost, no družinsko stanovanje ne sme postati samski dom, pa čeprav gre za delavce postaje milice. Postavi se vprašanje, ali je prav sklad družbene pomoči dolžan urejati probleme, ki so se nakopičili na račun tistih, ki so bili dolžni v preteklosti posvetiti temu problemu več pozorno, sti. če je sklad družbene pomoči upravičen reševati, potem naj se delavci v združenem delu odločijo in naj bodo seznanjeni, za kaj se ta sredstva uporabljajo. S SEJE OBČINSKE KONFERENCE Z K KAMNIKA SOGLASNO ZA SAMOPRISPEVEK Predstavljamo osnovne organizacije ZSMS DO ZSMS ETA: Vsi trije zbori občinske skupščine so na skupni seji 1. marca 1976 soglasno sprejeli predlog odloka o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopirspevka v občini Kamnik. Samoprispevek bo veljal za naslednjih pet let, tj. do leta 1981. Sredstva, ki se bodo zbrala iz tega naslova, se bodo uporabila za uresničevanje neposrednih potreb v krajevnih skupnostih ter za investicije v šolstvo, in sicer po programu, ki ga je skupščina sprejela leta 1973. Predvidevajo, da se bo Iz naslova samoprispevka, po stopnji 2 odstotkov od čistih osebnih prejemkov, zbralo v naslednjih petih letih okoli 47.018.000 dinarjev. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine Franc SVETEL.? podal izčrpno poročilo o dosedaj opravljenih delih, ki jim je botroval samoprispevek, ki ga v naši občini zbiramo že deset let. Narejeno je veliko cest in vaških poti, napeljani so številni vodovodi, v številne va- si so pritekli novi kilovati električne energije in še številna druga vprašanja so rešena ravno iz sredstev samoprispevka. Ob tem pa ne smemo prezreti še druge oblike neposredne pomoči krajanov v delu in materialu, ki so prispevale k hitrejšemu urejanju obstoječih problemov. Pred nami pa je še veliko neizpoljenth želja, Želimo si bolj urediti kraje, v katerih prebivamo, želimo si nenehno slediti napredku znanosti in tehnike, zadostiti slo po znanju in strokovnosti. Naš glas ZA SAMOPRISPEVEK bo sčasoma izpolnjeval naše neposredne potrebe in želje. Ob tem je skupščina naročila občinski izobraževalni skupnosti, naj s pripravami za gradnjo šolskega centra v Kamniku opravi tudi priprave za gradnjo druge faze osnovne šole na Duplici, to je pridobitev zemljišča, gradbenega dovoljenja, projekta itd. Skupščina je nadalje sprejela predlog družbenega dogo- vora o razporejanju dohodkov v letu 1976 (skupna poraba), predlog dogovora o splošni porabi, predlog odloka v proračunu občine Kamnik za leto 1976, osmitek družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalno dejavnost ter o izhodiščih za ustanovitev te skupnosti, osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost v občini Kannik. Pod kadrovskimi zadevami je skupščina imenovala Jožeta Miheliča za tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter pooblastila Zdenko Droljc, da v odsotnosti sekretarke občinske skupščine Marije Gorjan opravlja njene dolžnosti. Skupščina je kadrovsko dopolnila tudi občinsko volilno komisijo. Za tajnika te komisije je Imenovala Vlada Jašoviča, za namestnika tajnika Danila Cerkvenika ter za namestnika člana Janeza Maleša. T. M. PODPISAN DOGOVOR KOLIKO DENARJA ZA ŠOLSTVO, KULTURO, TELESNO KULTURO Te dni smo tudi v naši občini po večmesečnih razpravah zaključili dogovarjanje o programih in sredstvih za otroško varstvo, šolstvo, kulturo, zdravstvo, telesno kulturo in druge dejavnosti v letu 1976. Ker smo se z vsemi resolucijami, zvezno, republiško in občinsko, dogovorili, da moramo omejiti letošnjo porabo na vseh področjih in da ob ugodnih gospodarskih gibanjih lahko računamo največ z 11,1 odstotka povečanjem nad lanskimi sredstvi, je seveda jasno, da je bilo težav ob usklajevanju zelo veliko. Se posebno, če vemo za podatek, da so bili programi občinskih skupnosti, ki so bili oktobra lani objavljeni v Kamniškem občanu, ovrednoteni kar za 53 odstotkov več kot smo za te namene porabili denarja lani. Zato je bilo potrebno programe posameznih dejavnosti uskladiti z možnostmi za njihovo financiranje. Poglejmo s kakšnimi sredstvi sc lani razpolagale tiste občnske skupnosti, katerih prispevek samostojno določamo v ob črni in kolikšna bodo predvidoma njihova letošnja sredstva. Občinska skupnost otroškega varstva je lani poiabila (denar je namenjen za in ve sticije v otroško vavstvo) 2,269 milijona dinarjev, letos je z dogovorom določenih 2.316 milijona dinarjev ali 2,1 % več kot lani. Občinska izobraževalca skupnost je za svojo dejavnost lani porabila 27,920 milijonov din, za investicije pa je bilo zbranih 4,336 milijona din, letos pa naj bi bilo za redno dejavnost na voljo 29,629 din ali 6,1 odstotka več, za investicije pa bo zbranih po stopnji 0,8 odstotka, ki je vključena v skupno stopnjo, 5,302 milijona din. Občinska kulturna skupnost je lani porabila 2,106 milijona din, letos bo imela enaka sredstva s tem, da je treba z dodatnimi sredstvi (600.000 din) pokriti stroške obnove dvorane nad kavarno, skupno torej za kulturo 2,716 milj. din. Za občinsko telesno kulturno skupnost je bilo lani dogovorjenih 1,542 milj. din, letos pa 1,590 milj. din, kar je za 3,1 odstotka več. Sredstva za potrebe socialnega varstva pa so se povečale od lanskih 2,804 milijona din na 3,644 milijona din letos. Poleg gornjih sredstev, ki bodo porabljena v občini, pa so vse občinske skupnosti, razen skupnosti otroškega varstva lani prispevale za vzajemne in solidarne naloge v republiki 6,846 milijona dinarjev, letos pa je obveznost teh skupnosti 9,047 milijonov dinarjev in sicer izobraževanje 4,772 milj., kultura 2,578 milj., za RTV 663.000 din, telesna kultura 371.000 din in socialno skrbstvo 603.000 din. Za omenjene samoupravne interesne skupnosti v občini bomo letos namenili (brez solidarnosti) 45,197 milijonov ali za 10,3 odstotka več kot lani. Celotna sredstva skupne porabe bodo letos iz naše občine znašala 245,230 milijona' dinarjev kar je za 15,9 odstotka več kot lani. Ta odstotek predvsem povečuje prispevek za pokojnine, ki se je povečal za 24 odstotkov in ni vključen v to bilanco, ki jo omejuje resolucija. Ob zaključku letošnjega dogovarjanja o delitvi dohodka in skupni porabi lahko ocenimo, da smo z veliko večjo stopnjo demokratičnosti in samoupravnim načinom odločanja sklepali o sredstvih, ki jih na tem področju porabimo v občini, kot pa smo to mogli storiti za štirikrat večja sredstva, o katerih se odloča na ravni regije ali republike. Zato bo treba še veliko napora, da bomo izoblikovali čimbolj pravičen in ustrezen sistem vzajemnega in solidarnega financiranja nekaterih področij. V zadnjem času smo v nekaterih razpravah slišali pripombe, da je v kamniški občini zapostavljeno n. pr. področje telesne kulture, kulture in podobno, da imajo te dejavnosti najnižja sredstva glede na ostale sloven- ske občine. Poglejmo, kaj kažejo podatki iz občinskih sporazumov za leto 1976! Podatki so vzeti iz objave v Uradnem listu SRS št. 6, 11. marca 1976. Po teh podatkih so med 60 slovenskimi občinami glede na višino sredstev za posamezne družbene dejavnosti samoupravne interesne skupnosti občine Kamnik takole razvrščene: telesna kultura je na 27. mestu, torej imajo občinske temeljne telesnokulturne skupnosti v 33 občinah manjša sredstva kot naša, kultura je na 24. mestu, izobraževanje na 21. mestu, otroško varstvo na 30. mestu in socialno varstvo na 25. mestu. Res je, glede na potrebe ima sleherna skupnost premalo denarja, vendar ti podatki povedo, da razvrstitev po porabi kar odgovarja naši produktivnosti in doseženim gospodarskim rezultatom v slovenskem merilu. F. S. KDO BO GLASOVAL NA REFERENDUMU Ko je na zadnji seji kamniška občinska skupščina razpravljala o krajevnem samoprispevku, je sprejela tudi poseben odlok o razpisu referenduma. V tem odloku je med drugim napisano, kdo vse bo lahko glasoval na referendumu, ki bo 4. aprila na običajnih voliščih. V desetem členu odloka piše, da imajo pravico glasovanja na referendumu vsi občani občine Kamnik, kti so vpisani v splošnem volilnem imeniku in občani občine Kamnik, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Po domače bi to pomenilo, da bodo glasovali vsi občani občine Kamnik, kri so starejši kot 18 let in tudi mlajši, če so že zaposleni. Številni občani so se v zadnjem letu preselili in svoja bivališča še niso sporočili pristojnemu oddelku za notranje zadeve občine Kamnik, zato bi bilo prav, da svoj *vpis v volilni imenik preverijo, --ur VEC AKTIVNOSTI VEČ USPEHOV Sprašujem« se, kje so vzroki, da so nekatere osnovne organizacije ZSMS v kamniški občini v obdobju od 9. kongresa ZSMS do danes pokazale le skromno aktivnost. Še vedno opažamo, ko obiskujemo posamezne sredine, kjer delujejo mladi, da so premalo seznanjeni z novimi oblikami mladinskega delovanja in z delom občinske organizacije ZSMS na sploh. Pomen, ki ga ima vključevanje oziroma združevanje mladih v osnovne organizacije, kjer naj bi v prvi vrsti uresničevali svoje interese vsi mladi, jim je še premalo prodrl v zavest. Ponekod so bili vodstveni kadri osnovnih organizacij izvoljeni prehitro in s premajhno kritičnostjo. Družbenopolitične organizacije — osnovna organizacija ZK, Zveza sindikatov, pa tudi občinska konferenca ZSMS — pa so jim posvečale premajhno pozornost. Osnovna organizacija ZSMS Eta je ena tistih, ki je v svojem delu nenadoma naletela na kup težav, ki so zavirale njeno aktivnost. Sredi januarja 1976 je bilo izvoljeno novo predsedstvo in sprejeli so akcijski program, pomena svojega delovanja pa se še vedno niso zavedali v polni meri. V Eti je zaposlenih 56 mladih,, od katerih jih je v ZSMS včlanjenih 29, aktiv no pa jih dela le 10. Neraz-veseljivo je dejstvo, da je član ZK le ena mladinka. Ko sem se pogovarjala s predsednico osnovne organizacije, Niko Pibernik in članicama predsedstva Majdo Kos in Olgo Starovasnik, so mi povedale, da je težko aktivirati IZ ŽIVLJENJA ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE PUSTOVANJE — V pustnem rajanju, kjer so sodelovali vsi gojenci zavoda — od najmlajših do mladincev poklicne šole — se je predstavilo mnogo lepih in izvirnih mask. Za te je bilo organizirano tekmovanje in ples. OSMI MAREC — Za vse zaposlene tovarišice je bila organizirana skromna zaku-ska, gojenci pa so jim pripravili krajši kulturni program, s katerim so počastili dan žensk. OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA REKREACIJO IN ŠPORT INVALIDOV — Na občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi tovariš Dernač, predsednik Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, so bili izvoljeni novi člani organov društva in sprejet delovni in finančni načrt dela. Od marca 1973, ko je bilo to društvo ustanovljeno, pa do danes so člani dosegli lepe uspehe na tekmovanjih in pri organizaciji notranjih in republiških tekmovanj. Podeljene so bile tudi nagrade mentorjem in sodelavcem. CP vso mladino, ker so tu zaposlene predvsem ženske, ki imajo svoje družine in torej ne morejo uspešno delovati v mladinski organizaciji. Veliko mladih se vozi iz oddaljenih krajev, kar tudi zaviralno vpliva na njihovo aktivnost. Vseeno jim je uspelo v sodelovanju z osnovno organizacijo sindikata v podjetju izpeljati nekaj akcij. Vključili so se v tekmovanje viličarjev in organizirali razne proslave v okviru podjetja. V bližnji prihodnosti bodo organizirali poučno ekskurzijo v eno od živilskih tovarn, v okviru akcij v mesecu mladosti pa bodo zgradili odbojkarsko igrišče. V začetku tega meseca je osnovno organizacijo Eta obiskal tovariš Milan Marinčič, predsednik OK ZSMS Kamnik. Sestanka sta se poleg mladih udeležila tudi predstavnika ZK in Zveze sindikata iz podjetja. Tovariš Ma- rinič jim je razložil novo organiziranost mladine in organizacijsko shemo občinske organizacije ZSMS. Podal je tudi akcijski piogram posameznih komisij in konferenc pri OK ZSMS Kamnik, predvsem pa program proslav in tekmovanju v mesecu maju. Na koncu jim je ra«zložil pomen referenduma za krajevni samoprispevek in njihovo vlogo pri tem. Člani osnovne organizacije so tako imeli lepo priliko, da se seznanijo z aktualnimi nalogami mladine v kamniški občini. Žal ugotavljamo, da nekateri te priložnosti niso izrabili in niso sodelovali s vprašanji. Prepričana sem, da je še vedno mnogo nejasnih stvari, ki bi jih lahko razčistili. Vsekakor pa. so člani osnovne organizacije ZSMS Eta pokazali voljo do dela, kar pa je eden od bistvenih pogojev za uspešnejše delovanje. SONJA HRIBOVŠEK To so dekleta iz ETE KUD ŠMARTNO ZAŽIVELO V KS Šmartno je kulturna tradicija dolga še vrsto let; pred osmimi leti je bila prekinjena zaradi prezidave šolskih prostorov. Lani smo mladinci odigrali prvo igro Klobčič, v kateri se je pokazalo, da mladi težko igramo vloge starejših oseb, zato bi bilo nujno sodelovati s strejšimi člani prosvetnega društva. Nekateri mladinci smo bili pripravljeni sodelovati v dramski sekciji, a je bilo treba človeka, ki bi nas vpeljal v delo. Tu je našel svoje mesto Franc Hribar — Mecetov ata, ki je bil vedno pripravljen pomagati in se žrtvovati za »vzgojo« naših trdih glav. Dne 14. 12. 1975 in 21. 12. 1975 je KUD Šmartno odigral igro Scapinove zvijače, za katero menim, da je zelo dobro uspela. Največjo zaslugo pri tem je imel Franc Hribar, zato mu je mladinska organizacija poklonila skromno darilo, da bo še naprej vztrajal v tej dejavnosti. Igro so si ogledali tudi nekateri posamezniki iz OO ZSMS Podgorje in se takoj navdušili zanjo ter nas povabili na gostovanje. KAJ JE NOVEGA V NAŠI KS? V naši krajevni skupnosti je veliko novega. Kaj vse se je zgodilo in obnovilo! Lahko bi naštevala kar po vrsti. Najbolj se spominjam gradnje nove šole, ki je v ponos vsej krajevni skupnosti Kamniška Bistrica, nam pionirjem pa v korist. Imamo lepe učilnice, veliko učnih pripomočkov, urejeno kuhinjo, avlo, posebno pa smo ponosni na telovadnico. Zraven šole pa stoji prenovljen gasilski dom. Tudi tega gradijo s pomočjo krajevne skupnosti in prostovoljnim delom. Napeljali so nov vodovod, ki ga uporabljajo vse bližnje in daljnje vasi. Sedaj imamo čisto in zdravo vodo. Ravno sedaj gradijo novi transformator v Spodnjih Stranjah. Saj tega smo najbolj težko čakali. Ne bo več dolgo, ko bodo priključili novo električno omrežje. Takrat se bodo vsi stroji normalno zavrteli, v naših domovih za bodo končno svetlo zasvetile luči. Krajevno skupnost skrbi, da bi popravila vse vaške in gozdne poti. Da pa krajevna skupnost vse to zmore, mora vsak občan, ki je zaposlen, plačevati del svojega dohodka. Upam, da bo tako ostalo še naprej, saj vsi želimo, da bi se naša krajevna skupnost še naprej uspešno razvijala. IRMA TERPOTEC, 5.b KAMNIŠKI OBČAN MAREC 1976 STRAN It NOVA SAMOPOSTREŽBA NA LAZAH Vaščani v krajevni skupnosti Tuhinj so si že dlje časa prizadevali, da bi njihovo trgovino z živili vsaj malo preuredili. Trgovsko podjetje ABC Kočna iz Kamnika, ki oskrbuje pretežni del obča- nov občine Kamnik z vsemi potrebnimi živilskimi in drugimi izdelki, ki imalo na La-zah svojo prodajalno v starem neustreznem poslopju, ki zdaleč ni več ustrezala svojemu namenu. Vendar je po- «llll!!!illlllllllll!ll!llli!llllli:!lllllllllllll!lll|!l!llllllilllllllll!lllllllllllllllllim .......Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OBVESTILO O OBVEZNEM CEPLJENJU PSOV PROTI PASJI STEKLINI Na podlagi 37. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Ur. list SFRJ, št. 16/65) in 8. točke odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1976 (Ur. list SFRJ, št. 29, 31. XII. 1975) morajo vsi lastniki psov v občim Kamnik privesti svoje nad tri mesece stare pse na cepljenje proti pasji steklini. Stroški cepljenja pri rednem cepljenju znašajo 50,00 din. RAZPORED CEPLJENJA Dan Zbirališče ura cepljenja 5. IV. 1976 ponedeljek a) MOTNIK ŠPITALIC ZG. TUHINJ LAZE ŠMARTNO SR. VAS b) MOSTE KOMENDA KRIZ pri Flegarju pri šoli pri Kavsarju pri kraj. uradu pri Hvaletu pri Ustanku pri Resniku pri Kramarju pri čubru 8.00— 9.00 9.00— 9.30 10.00—11.00 11.00—12.00 12.00—13.00 13.00—14.00 8.00— 9.00 9.00—10.00 14.00—15.00 6. IV. 1976 a) NEVLJE pri Novaku 8.00— 9.00 torek KAMNIK pri sejmišču 9.00—11.00 ob Nevljici in 15.00—16.00 b) ŠMARCA pri Jeranu 8.00— 9.00 VOLČJI POTOK Arboretum 9.00—10.00 TUNJICE priJamovcu 14.00—15.00 7. IV. 1976 sreda SP. STRANJE KREGARJEVO KRIVCEVO ČRNIVEC GODIC pri Pernetu pri Prodniku pri Jurčku pri gostilni pri Hribarju 8.00— 8.30 9.00—10.00 10.00—11.00 11.00—12.00 14.00—15.00 Za zamudnike: 19. IV. 1976 Ponedeljek a) MOTNIK LAZE SR. VAS b) KOMENDA ŠMARCA KREGARJEVO KRIVCEVO pri Flegarju 8.00— 9.00 pri kraj. uradu 9.00—10.00 pri Ustanku 10.00—11.00 pri Kramarju pri Jeranu pri Prodniku pri Jurčku 8.00— 9.00 9.00—10.00 10.00—11.00 11.00—12.00 20. IV. 1976 torek KAMNIK na sejmišču 10.00—11.00 in 15.00—16.00 Vsi popadljivi psi morajo imeti nagobčnike! Po opravljenem cepljenju bo opravljena kontrola in bodo vsi necepljeni psi ookončani. VETERINARSKI INŠPEKTOR Demeter Sadnikar, dipl. vet. Tekstilna tovarna SVILANIT — KAMNIK razglaša haslednja prosta delovna mesta: 5 delovnih mest TKALK FROTIRJA v TOZD Frotir Pogoj za zasedbo delovnega mesta: popolna osemletka s priučevanjem nad 6 mesecev in dodatnimi izkušnjami Osebni dohodek v višini ca. 2.000 din 1 delovno mesto POMOČNIK BARVARJA v TOZD Frotir Pogoji: osnovna šola s priučevanjem do 6 mesecev. Osebni dohodek v višina ca. 3.000 din. Vloge sprejema kadrovsko socialni oddelek delovne organizacije 8 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest. OBVESTILO | Koristnikom uporabe plina propan — butan e ■ " * j| Pooblaščeno — strokovna priključitev in navodila g uporabe plinskih štedilnikov — peči — bojlerjev, g kakor tudi obvezni dvoletni pregled, vrši na območju ( občine: 1 Distribucija plina Grzlnič, KAMNIK, Sulna 2, telefon I številka 831-596 llllllllilili|i!llllllllllllliliiliillillillllllli ........hiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiilliliiiiiiiiuiiiiM manjkanje denarja za novogradnje zaviralo takojšnjo rešitev problema nove trgovine. Toda kolektiv trgovskega podjetja Kočna je kaj kmalu poveril gradnjo nove samopostrežne trgovine kamniškemu Graditelju, ki je v podaljšku zadružnega doma zgradil novo trgovino. V Koč-ni so_ izbrali prav 8. marec, ki so ga določili za dan otvoritve nove samopostrežne trgovine. Ta dan se je na La-zah zbralo več gostov, med njimi največ domačih gospodinj, ki jim je bila nova trgovina najlepši dar ob njihovem prazniku. V uvodnem govoru ob otvoritvi je Danilo Cerkvenik, direktor Kočne, opozoril na težave, ki jih imajo pri obnavljanju trgovin v oddaljenejših krajih občine. Vse te trgovine namreč ne zagotavljajo zadostnega dohodka, ki bi bil zadosten za razširjeno reprodukcijo. Za. to si tudi druga trgovska podjetja ne žele odpirati prodajaln v takih krajih, vse bi želela imeti trgovine v večjih centrih, kjer je tudi dohodek večji. Ko je predsednica delavskega sveta TOZD Maloprodaja prerezala trak, so domače gospodinje brž preverile založe nost nove samopostrežne trgovine. Ne le vse vrste živil, tudi druge neživilske izdelke je mogoče kupiti v novi trgovini. Oprema trgovine ni razkošna, je pa lepa in bo gotovo dobro služila svojemu namenu. Omeniti moramo tudi, da ima trgovina tudi primerna skladišča, kar je s stališča stalnih in rednih zalog vsekakor pomembno. —ur i Radioamaterji pri delu Krajevna skupnost Kamnik r a z p i s u J e 1. delovno mesto TAJNIKA Krajevne skupnosti Kamnik 2. delovno mesto RAČUNOVODJE Krajevnih skupnosti — skupna služba POGOJI: 1. srednja ali višja izobrazba gradbene, ekonomske ali organizacijske smeri s prakso moralne ter organizacijske sposobnosti, potrebne za to delovno mesto 2. srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri večletna praksa na samostojnem delovnem mestu Osebni dohodek po sporazumu za zaposlene delavce pri krajevnih skupnostih v SR Sloveniji. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite čimprej na Krajevno skupnost Kamnik, Cankarjeva 11. III ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta Mihaela Droka se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ld ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu podarili toliko cvetja, nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Posebna hvala PGD Zg. Tuhinj in ZB ter govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu Žalujoči: žena Ivana, sin Janez, hčerki Hela in Marija z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, starega očeta Maksa Pregla se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu podarili toliko cvetja, nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Posebna hvala Svilanitu, Svitu, osnovni šoli Toma Brejca in trgovini Borovo Žalujoči: žena Marija, sin Miha, hčerki Danica in Majda s Polonco in drugo sorodstvo Kamnik, 17. marca 1976 Z A II V A L A Ob nenadni smrti naše drage mame, babice , in prababice Frančiške Vavpetič se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, moškemu pevskemu zboru »Solidarnost« iz Kamnika in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja in nam izrekli sožalje 'Žalujoči: hčerki in sinova z družinami RADIO KLUB KAMNIK Radio klub Kamnik obstaja že vrsto let, a le malokdo ve o njegovem delovanju, saj je delo radioamaterjev neopazno in zato javnosti malo poznano. Toda pozno v noč pošiljajo v eter radijske signale, vzpostavljajo radijske zveze in s tem tudi osebne vezi z ljubitelji te dejavnosti v mnogih evropskih in neevropskih deželah. O radioamaterstvu v Kamniku, nekoč in danes, sem se pogovarjala s tovarišem Avgustom šilerjem, predsednikom delavske univerze. »Prvi zametki radioamate-rizma so se pojavili v Kamniku leta 1950, ko je podjetje »Kamnik« osnovalo radio krožek v prostorih kina Dom. Kasneje je to prevzela delavska univerza, preselili pa smo se tudi v samostan v Mekinjah. Klub je delal zdaj z večjim, zdaj z manjšim uspehom. Pogosto so prišla določena obdobja, ko je aktivnost močno padla zaradi odhoda sodelavcev. Nekateri so odšli v vojsko, drugi v drugo službo itd. S tem so nastale vrzeli, ki jih je bilo težko zapolniti. Danes je nekdo lahko zelo aktiven, že jutri pa bo pustil vse skupaj. Toda ko dobi človek pravo veselje do tega dela, ga ne pusti več. To je kot magnet. Pionirsko delo na tem področju je seveda zaviralo tudi pomanjkanje materialnih sredstev, zato smo večinoma sami izdelovali aparature. Aparature, ki jih uporabljamo danes, so med najboljšimi. K delu pa smo še pritegnili vrsto mladih, ki imajo že določeno strokovno izo- brazbo, predvsem pa veselja do radioamaterstva. Organizirali smo konstruktorski in telegrafski tečaj na gimnaziji Rudolfa Maistra in v Tuhinju in s tem pridobili še več strokovno usposobljenega kadra.« Ali je možnost, da bi v Kamniku postavili lokalno radijsko postajo? »O tem smo se že veliko pogovarjali. Že pred leti nas je k temu spodbujala SZDL, saj je to tudi v interesu splošne ljudske obrambe. Predvidevali smo, da bi ta lokalna postaja oddajala dvakrat tedensko po eno do dve url. Zal je vse to padlo v vodo. Sredstev ni bilo, pa tudi pravega pristopa ne. V tistem obdobju je namreč spet nastala značilna vrzel v vrstah radioamaterjev, ki so starejši zapuščali klub, pomladka pa še ni bilo. Kasneje so na to pozabili. Sredstev smo imeli komaj za životarjenje, kaj šele za aktivno življenje. O tem, ali bomo lokalno radijsko postajo postavili, danes še ne morem govoriti, čeprav se za to ogrevajo družbenopolitične organizacije in tudi ne kateri člani kluba. Nimamo niti denarja niti nismo dovolj aktivni. Do danes so o tem razmišljali le posamezniki, vendar bi morali nastopiti organizirano. Vsekakor pa bomo zamisel skušali uresničiti, če bo interes v klubu samem večji.« Torej upamo lahko, da bomo v prihodnosti zaslišali znan glas preko domače, kamniške radijske postaje. S. HRIBOVŠEK KAMNIŠKA KRONIKA Marec 1976 POROKE Pavel JERIC, delavec iz Buča, star 24 let, in Danica ŽAGAR, tkalka, iz Županjih njiv, stara 23 let; Anton OREL, strojni ključavničar iz Mengša, star 30 let, in Kristina ZMRZLIKAR, delavka s Komenske Dobrave, stara 26 let; Janez POGAČNIK, mizar iz Kamnika, star 34 let, in Nežka POGACAR, delavka s Klanca, stara 18 let; Milan SPRUK, orodjar iz Črne, star 25 let, in Katarina BRLEČ, uslužbenka iz Podgorja, stara 22 let; Franc ŠTUPAR, kovinostrugar iz Godiča, star 22 let, in Frančiška KROPIVŠEK, uslužbenka iz Cešnjic, stara 22 let; Emil ŽAGAR, splošni mizar iz Križa, star 22 let, in Jožefa POTOČNIK, delavka iz županjih njiv, stara 19 let; SMRTI Mihael DROLC, upokojenec iz Golic, star PO let; Ivana GOLOB, osebna upokojenka iz Godiča, stara 68 let; Franc GOLOB, osebni upokojenec iz Godiča, star 82 let; Franc MALNAR, osebni upokojenec iz Kamnika, star 77 let; Marija MALNAR, osebna upokojenka iz Kamnika, stara 79 let; Pavla MARINŠEK, gospodinja iz Godiča, stara 65 let; Štefka MARTINC, kuharica iz Sp. Stranj, stara 50 let; Ana PLEVEL, gospodinja iz Mekinj, stara 66 let; Apolonija SAJOVIC, upokojenka iz Špitaliča, stara 84 let; Janez SITAR, osebni upokojenec iz Godiča, star 66 let; Milak SPRUK, gostilničarka iz Most, stara 78 let. Jožef URŠIC, kmet iz Sp. Stranj, star 76 let; Frančiška VAVPETIČ, družinska upokojenka iz Podgorja, stara 71 let; PRAZNIK ŠPORTA V KOMENDI SMUČANJE SEDEMNAJSTIČ PODELITEV PLAKETE BRANKA ZIHERLA NAJBOLJŠIM SLOVENSKIM ŠPORTNIKOM Branka Ziherla je podelil pomočnik glavnega in odgovornega urednika ITD Matic DERMASTIA. Na prazničnem srečanju v Komendi pa so sodelovali številni najboljši športniki in šp"brtni novinarji vseh slovenskih častnikov, zagrebških športskih novosti in beograj. skega Športa. S smučarjem Bojanom Kri-žajem, trenerjem Tonetom Vogrincem ter kapetanom jugoslovanske hokejske reprezentance Bogdanom Jakopičem se je pogovarjal športni novinar RTV Ljubljana Mito TREPALT. Z atletinjo Nata-šo Urbančič—Bezjakovo, na-miznoteniško reprezentantko Evo Jelen in velemojstrom Brunom Parmo se je pogo- varjal športni novinar Dela Boris Kutin. Z našim najboljšim košarkarjem vseh časov Ivom Da-nevom se je pogovarjal športni novinar Dela Stane Trnove. Z Mihom Sudejem, Konradom Hoj sem, najuspešnejšim tekmovalcem v lanski sezoni na konjeniških prireditvah, in našim najboljšim jugoslovanskim športnikom vseh časov Mirom Cerarjem novinar ITD Jože Boncelj. Namestnik glavnega in odgovornega urednika ITD Matic Dermastia je povabil na oder alpinista Bojana Pol. laka in Toneta Skarjo, udeleženca Jaho VI. Na oder so bili povablje ni tudi komendski športniki, vendar pa intervju z domačini zaradi spodrsljaja novinarja ni bil na takšni višini, Ena največjih prireditev zadnjih deset let je bila prav gotovo organizacija podelitve Ziherlovih plaket najboljšim slovenskim športnikom v letu 1975 . 2e s samim izborom Komende kot organizatqrja te velike prireditve je bilo dano veliko zaupanje in priznanje požrtvovalnim delavcem v Komendi. Ilustrirani tednik Dela— ITD je že sedemnajstič podelil tradicionalna priznanja športnika in borca Branka Ziherla najboljšim slovenskim športnikom. Priznanja Branka Ziherla — zlata, srebrna, bronasta in spominski plaketi — so bile podeljene 20. februarja na veliki javni prireditvi v Komendi. Zlato plaketo Branka Ziherla je dobil košarkar Vinko Jelovac, član jugoslovanske reprezentance v košarki, ki Je osvojila Evropsko prvenstvo, in za uspehe na drugih tekmovanjih doma in v tujini. Srebrno plaketo je dobila teniška igralka Mirna Jaušo-vec za svoje odlične rezultate v Wimbledonu, Parizu in na ameriški turneji najboljših teniških igralk sveta. Bronasto plaketo je dobil evropski mladinski prvak v slalomu Bojan Križaj, naš najbolje uvrščeni olimpijec na zimski olimpiadi v Inn-sbrucku. Spominski plaketi sta prejela viceprvak Evrope v kegljanju na ledu Miha Sudej in zmagovalci Makaluja Jaho VI Plaketi borca in športnika Cerar, Pollak, škarja, Vogrinc in Križaj v Komendi kot si za tako elitno in osrednjo slovensko prireditev spodobi. V Komendi sta bili dve prireditvi: popoldanska za šolsko mladino, ki so se je udeležili tudi učenci kamniških šol, in večerna za ostale. Dvorana je bila dvakrat nabito polna. Prireditvi je povezoval Marjan Kralj, igral je ansambel Nokturno, peli pa Marjana Deržaj, Sonja Gaberšček, Braco Koren in Prane Koren. Za zabavo je poskrbel Tone Fornezzi TOP. Prireditvi sta zelo lepo uspeli, saj je dobil organizator športno društvo Komenda številne zahvale za res odlično organizacijo osrednje športne prireditve v Sloveniji. Lahko se tudi pohvalijo, da so vsi omenjeni športni novinarji in gostje postali čast-ni člani ŠD Komenda — s takšnimi člani pa se le malokdo lahko postavi. Da je prireditev lahko uspela, je organizator prosil de lovne organizacije za skromno pomoč. Iz kamniške občine so finančno pomoč prispevali: Lončarsko podjetje Komenda, Graditelj Kamnik, Ljubljanska banka, podružnica Kamnik, SZDL Kamnik, Viator in obrtnik Brenčič. Darila pa so prispevali: Svi. lanit, Eta, Svit, Stol, Kočna, Tekstilni inštitut, Zlatorog, Kamnik in drugi., Vsem, ki so pomagali pri organizaciji in prispevali finančno pomoč ali darila, se organizator športno društvo Komenda v imenu slovenskih športnikov najlepše zahvaljuje. J. MMifflUi^^ .....iiiiiiiu«h......mmmm.....mmmmm ŠAH USPEŠNO DELOVANJE ŠAHISTOV IZ KOMENDE V LETU 1976 Komendski šahisti so tudi v letu 1975 izpolnili vse in še več, kot so načrtovali. O izredni kvaliteti pionirskega šaha v Komendi pričajo lanskoletni rezultati. Že vrsto let je OS Komenda—Moste ena najboljših v Sloveniji. V lanskem letu pa je nov največji uspeh dosegla Marija Jagodic z drugim mestom v Sloveniji in z uvrstitvijo v finale jugoslovanskega prvenstva, tj. uvrstitev med 14 najboljših v Jugoslaviji. Zal je Marija na tem prvenstvu po nekaj kolih zbolela in tekmovanja ni mogla nadaljevati In končati. Tekmovala je tudi v ekipi starejših pionirk, ki so dosegle drugo mesto v republiki. Po teh uspehih je tekmovala v prvi slovenski šahovski ligi za kamniško ekipo Solidarnost. Članske vrste v tekmovalnem pomenu relativno zaostajajo za pionirji, vendar pa je komendski klub organiza-torsko eden najsposobnejših v Sloveniji. To trditev med drugim dokazuje julijski br-zoturnir, na katerem je bila udeležba močnejša od udeležbe na slovenskem prvenstvu. Mladinska vrsta je najmočnejša v občini. Dosegla je 13. mesto v tekmovanju slovenskih mest in prehitela Dom- žale in še nekatere druge reprezentance mest, ki v slovenskem ali celo v jugoslovanskem šahu nekaj pomenijo. V maju so- se komendski šahisti z gostovanjem v Ho-landiji delno oddolžili za že domenjeno gostovanje kamniških športnikov. Na gostovanju so potrdili ugled jugoslovanskega šaha, saj so ekipo Gendringena premagali z rezultatom 8,5:1,5. Tudi željo, da bi tekmovali v šahovski ligi in se v njej obdržali, so komendovski ša. histi izpolnili. Kot zelo de lovnemu šahovskemu klubu kvalifikacij ni bilo treba igrati. Po končanem tekmovanju je Komenda pristala na solidnem 9. mestu. Na šestih članskih deskah se je izmenjalo kar 11 šahistov, mladinci so tekmovali trije, za članice pa so igrale 3 pionirke. Mladinci so dosegli najboljši rezultat, med posamezniki pa mladinec Brane Maren, ki je zbral 6,5 od 9 možnih točk. Na drugi mladinski deski je Prane Poglajen zbral 7 točk iz 11 partij. Pri članih je najboljši rezultat dosegel Tone Trebu-šak, ki je na prvi deski zbral 6,5 točk iz 11 partij. SREČO LAH ŠAHOVSKI TURNIR OOZSM Komenda Je dne 22. februarja 1976 priredila šahovski turnir, na katerem so sodelovale OOZSM Duplica, Titan, Gimnazija Rudolfa Maistra in Komenda. Največ uspeha so imeli domačini, ki so s 13 točkami zasedili prvo mesto in s tem osvojili prehodni pokal. Dup-ličani so bili z 11,5 točke drugi, mladinci Titana tretji s 7,5 točke, zadnje mesto pa so zasedli mladinci gimnazije s 4,5 točke. Pri domačinih velja pohvaliti obe dekleti, Marijo Jagodic in Vilmo Lap, pri gostih pa Borisa Bavčarja, ki niso izgubili nobene igre. Zahvaliti pa se je treba tudi Marjanu Žnidarju st. in Rudiju Ocepku, ki sta pomagala pri organizaciji turnirja. Roma« Grošelj Športni utrinki USPEH KOMENDSKIH KOŠARKARJEV V CELOVCU Z gostovanjem na tradicionalnem mednarodnem turnirju v Celovcu so komendski košarkaši uspešno zaključili lanskoletno sezono. Za prehodni pokal so igrali mladinci, stari do 17 let. Poleg Komende so sodelovale še naslednje ekipe: SC Ferlach, UB Celovec, SVVW Asphalt, RW Blem. Peldkirchen. Igralni čas je bil le 2 x 10 minut. Razred zase je bila ekipa Komende, ki je premagala vse nasprotnike z več kot 20 točkami razlike in tako že drugo leto zapored osvojila prehodni pokal. Daleč najboljša posameznika turnirja sta bila igralca zmagovalno ekipe Maren in Peter Juhant, Za mladinsko ekipo Komende so igrali še: Goran Peršin, Miran Bremšak, Marko Lah, Brane Košir, Bojan Kern, Stane Drešar, Martin Pavlic, Pavel Ocepak, Slavko Poglajen, Peter Pibernik. Po končanem turnirju so člani Komende v ekshibi-cijskem nastopu premagali mlado ekipo Celovca z rezultatom 80:31 (37:19). Članska ekipa je igrala v postavi:. Jerovšek, Hafner, Koželj, Lah, Pavel Juhant, Peter Juhant, Maren, Lap, okrepili pa so jo še trije mladinci kamniškega košarkarskega kluba (Kotnik, Kovač, Zupane). Ekipo je vodil Ocepek. EKIPNI ZMAGOVALEC JESENICE Na Veliki planini so se pomerili uslužbenci upravnih organov gorenjskih občin. Tekmovali so v smučanju in sankanju, v moški in ženski kategoriji. V vseh kategorijah je nastopilo 130 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je oviralo zelo sHabo vreme, saj je celotno tekmovanje oviralo sneženje in zelo mrzlo vreme. Zelo zanimive so bile vožnje sankačic in sankačev. Ravno v tej disciplini so imeli Kamni-čani največ uspeha; tako med ženskami, kjer je zmagala Lotričeva, Križnikova je bila četrta, med moškimi pa je Uršič zasedel tretje mesto med veterani. V smučanju pa je med ženskami zmagala Majda Snabel. Priznanja najboljšim pa je v Kamniški Bistrici podelil predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj. Organizator prihodnjih zimskih iger bo občina Domžale. STRELJANJE TEKMOVANJE ZA OBČINSKO ZLATO PUŠČICO Tekmovanje je bilo v nedeljo, 7. 3. 1976 na kamniškem zračnem strelišču. Na družinskih predtekmovanjih je bilo 81 udeležencev, pravico do nastopa na občinski ravni je doseglo 36 strelcev, nastopilo pa jih je 31. Za republiško tekmovanje je normo (530 krogov) izpolnilo le sedem strelcev, med njimi kar pet mladincev. Tekmovanje za republiško zlato puščico bo v nedeljo, 31. marca 1976, v Murski Soboti z zračno puško serijske izdelave. Strelci, ki so dosegli normo za nastop: 1. Roman Radej (Kamni) 547 krogov, 2. Ivan Peršin (Titan) 545 krogov, 3. Lojze Gradišar (Kamnik) 542 krogov, Marjan Repič (Kamnik) 539 krogov, 5. Bojan Burja (Titan) 537 krogov, 6. Ivan Rihtar (Kamnik) 532 krogov), Janko Podgornik (Kamnik) 530 krogov. Irena Vidmar KEGLJANJE 436 NASTOPAJOČIH Na sindikalnem prvenstvu v kegljanju je nastopilo 436 tekmovalk in tekmovalcev iz 16 OZD naše občine. To tekmovanje je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Tekmovanje je bilo ekipno, v dvojicah, posamezno in borbenih igrah V vseh tekmah nismo vedeli za zmagovalca vse do zadnjega podrtega keglja. Tekmovale so ženske in moški. REZULTATI: Ekipna uvrstitev: (16 ekip) moški L STOL 9585 kegljev 2. TITAN 9535 kegljev 3. ALPRBM 9484 kegljev 4. KI KAMNIK 9300 kegljev 5. SVILANIT 9224 kegljev dvojice: 1. Franc KOŠIR Janez KERN 3258 kegljev (Alprem) 2. Stane SNABL Karel KONCAR 3253 kegljev (Titan) 3. Andrej OSOLIN Andrej PESTOTNIK 32*3 kegljev (Stol) nastopilo je 34 dvojic. Posamezno: 1. Andrej Osolin (Stol) 440 kegljev 2. Andrej Pestotnik (Stol) 439 kegljev 3. Janez Zobavnik (Kočna) 328 kegljev 4. Fortunat Belej KIK 428 kegljev 5. Drago Bohinc SOb 4d9 kegljev nastopilo je 106 tekmovalcev. 1. SOb 1083 kegljev EKIPNO — ženske: 2. Stol 978 kegljev 3. Titan 974 kegljev 4. Utok 902 keglja 5. PTT 899 kegljev posamezno: 1. Nada Lotrič SOb 383 kegljev 2. Helena Križnik SOb 373 kegljev 3. Mija Griljc Kočna 363 kegljev 4. Anica Končan Svit 356 kegljev 5. Veronika Osolin Stol 351 kegljev nastopilo je 17 posameznic. Borbene igre: 1. ALPREM 803 kegljev 2. STOL 801 kegelj 3. SVILANIT 757 kegljev 4. ZARJA 749 kegljev 5. TITAN 739 kegljev 6. ŽITO 703 keglji 7. KI KAMNIK 680 kegljev 8. ETA 675 kegljev 9. SOb 672 kegljev 10. MENINA 667- kegljev bg HOKEJ TUDI LETOS V KOMENDI Zaradi ugodnih vremenskih razmer so letos prišli na svoj račun tudi hokejisti. Uredili so ledeno ploskev na Mlaki in skozi vso sezono vsak dan drsali in igrali. Navezali so stike s hokejisti iz Trzina in z njimi odigrali 3 prijateljske tekme. Ker je drsalna ploskev na Mlaki premajhna za igranje pravih tekem, so bila vsa tri srečanja v Trzinu. Dvakrat so zmagali Trzihci, enkrat pa Komenčani, Vodja hokejske sekcije Je Cveto Hafner, ki je tudi eden najboljših hokejistov Komende. Srečo Lah KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor — glavni in odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR — tehni5ni urednik CIRIL ROMŠAK — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Občinska konferenca SZDL Kamnik, Titov trg l/II, telefon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CZP Delo v Ljubljani.