gospodarske, obertniške <* naroc Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr. , za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za po) leta 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 28. avgusta 1861. Povabilo zastran šeste deržavne loterije za občnokoristne nanienibe. Mnogim je nadlogam podveržen rod človeški, pa ni je huje nadloge, kakor je norost ali zmešana pamet, in zares so vredni najvećega obžalovanja tisti nesrećniki, kterim přežalostní dnevi življenja teko v temni noći duha, ker jim božja luč uma ne sveti. Za take reveže se ima v Lvova, poglavitnem mesto jo koj omislim, da se o nje dobroti prepričam. Sčasoma sem blizo do 500 sort krompirja skup spravil, pa se pre- prical y da se eno in ravno tisto pleme pod 12, in še celó pod 20 raznimi i m nahaja. Veliko sem skušal pa res tudi veliko zvedil. Vertnarska družba v Gentu je moje pri-zadevanje o tem počastila z zlato svetinjo in gospodarska družba v Berolinu me s posebnim pismom pohvalila To pa le omenim za to, da gospodarji, ki moje skušnje beró mislijo, da so le izmišljene za mizo pri bukvah. 9 ne Tukaj bom pa Ie od koristi zgodnjega krompirja Galicije, napraviti deželna norišnica (bolnišnica), da v nji govoril. Veliko veliko kmetovavcov je, ki nimajo veliko ali zopet ozdravijo ali saj polajšanje svojega terpljenja naj- grunta in se reje zgodnjega krompirja večidel zato ne po- dejo in za ta blagi namen resnićnega ćlovekoljubja je Nje- primejo, ker njegove koristi in cene ne spoznajo, kakor ^ i ti gjUk ta uiumI ti u m u ti i vnuiviii/^u viuTtnwiju»/jw jv f-----j ~ 7 ---- "V n govo c. k. apostolsko Veličanstvo Cesar najmilostljiveje bla- j» spoznati imeli. govolil odloćiti včs dohodek šeste vélike občnokoristne deržavno loterije, ktera se izpeljuje ravno sedaj. Poprejšne takošne loterije, kterih je bilo ze pet, j/I ■ --------- ------ y-'V"^ "" """" ... UM JJI UUUJ OW nesle so obilen sad. da je bilo mogoče, napravam in usta- kopati. Kdor ga hoče pa o pravém času pridelati, naj ga pri Kdor zgodnji krompir sadi ze v začetku mesca ma-ega trav na (aprila), će je le vreme za to, ga zuá sred mesca rožnika (junija) za kuho domačo in za prodaj že » • » novam, odločenim po najrnilostljivejšem sklepu, nakloniti kaj vzame perve dni s u se a in naj ga dene na kak gorak kraj bogato podporo. Bog hotel, da bi tudi to povabilo povsod da jame že kal poganjati, preden ga posadi, in lahko ga bilo ravno tako dobro sprejeto in da bi lep sad rodilo I 14 dní poprej zrelega kopal; kal se v toplem v eno mer Dobrotljivi Ijudomil ne vpraša po deželi, iz "ktere je razeveta, in če se kmali pod zemljo spravi, ozeleni popred I ^H ■ I ■ H HHM HHM dete vpervič y IjUUUlllll uv . 1 mu» v» vi u UVI! , «u u.va w J|V ----- ----7--------------- (---------j I-----7----—--if~ ne po jeziku, v kterem je tisti kakor malo kakor onit ki ni bil na toplem kraji, in ni poprej kali pognal. Ce bi mraz nastopil, kar se mesca majnika rado izgovoril sladko ime matere uete v pci v iu iiiguvuni oiaunu uhu uiaibi v, — ne vprasa po i'vo—■• v« ~• ; «-—- "«vwv- ""«j»■■»•• vsem tem, marveč pomaga revežu, kakor ga žene rahlo primeri, in krompirjevec posmodil, ne škoduje podzemeljcam serce. Naj toraj vsi usmiljeni in žlahtnoserčni ljudje, kterih nič, vdrugič kal poženó in obrode, kakor da bi jih ne bil je toliko po velikem našem cesarstvu, tudi takrat dobro- mraz poparil. hotno pristopijo, da se postavi in dožene delo občnokoristno, Dobro je pa vendar le, ce se zgodnji krompir 1 cevelj in će bi komu sreća tudi ne naklonila nikacega dobitka, g I o bok o sadi, zakaj dostikrat nastane mesca malega travna bodi mu dovoljno placilo ona blaga misel in zavest da je tak mraz, da zemlja po 4 do 6 pavcov globoko zmerzne VU'Ji in u uuvuijiiv p i u vi i tr vu» uiioi/i iu » v o i , u« je •-■* — -- — ~ -j f" — " " - r ---• « vsaj tudi on nekaj pripomogel k polajšanju uadlog svojih in potem takem pozebe tudi plitvo posajeni krompir. y bližnjih, ki vanja vredni. so med vsemi nesrečnjaki pać največjega milo- Na tako obravnani in z zgodnjim krompirjem obsajeni Lozi so po 3 gold, avstr. velj. in se dobijo pri c. kr. njivi nos ze o polovici malega serpana (julija) krompir za dom ali za prodaj lahko pokopal y in njivo z drugim sadežem davkarijah, skoraj pri vseh c. kr. poštnijah in pri posebnih obsadil ali obsejal, kar je za male kmetije veliko vredno. Jez prodajavcih lozov v vseh mestih. Lotefija, pri kteri bo vzdi- gadim na tako njivo kavro ali pa peso, in obé mi rodite, da g ova nje za terdno in nepreklieno dne 21. decembra 1861, j0 veselje. Černa ali zimska retkev, angležka pesa, kakor ima dobitke po 80.000, 30.000, 20.000, 10.000, 2 po 5000, tndi repav po krompirjevšči kaj rada raste in prav verlo 3 po 4000, 4 po 3000, 5 po 2000, 16 po 1000, 50 po obrodí. Če je pa zemlja peščena, naj se pa s turšico ob-500 gold, itd., vsega skap 300.000 gold, avstr. velj. Na Dunaji mesca avg usta 1861. seje, živino > neizrečeno naglo raste in je prav tečna klaja za posebno za molzne krave. Zgodnji krompir Da nam je krompir sila potreben, vsakdo vé 5 Tukaj moram pa še omeniti, da tisti kmetovavec y ki krompir Ie za dom, ne pa za prodaj y sadí 5 naj izkopanega ne nasiplje predebelo na kap, ampak kar se dá na kak pa tađi hladan kraj, pa le k većemu za 1 cevelj na debelo • _ m v • i a * I i y sicer to, da se ni še do današnjega dné noben sadež našel, se ob vrociui mesca julija in avgusta rad spari, slab duh ki bi nam ga nadomestoval, je resnica. Čeravno so Fran- dobi in jame gnjiti. a a » « • . » * « « A a a m m m • â «x Š 1 B • * 2 co%i tz kitajskega pripeljanim tako imenovanim batatom ali Dragi dobicek zgodnjega krompirja je pa se ta, da, kitajskemu krompirju veliko hvalo prepevali, so se po skus- ko začne pozno sajeni krompir tako imenovana g nj i loba njah vcčletnih vendar le prepričali, da ne bo kitajski batat napadati, je zgodnji krompir že izkopan, preden se bolezen našega krompirja nikdar dosegel. Zato nam se ne gré na razširja. Znano je, da bolezen napada krompir po navadi drujre take sadeže zanašati y ampak tem bolj se obilega o začetku mesca y malega serpana y ko je zgodnji že zrel in pridťlovanja našega okusnega krompirja poprijeti in zlasti izkopan. Prec ko se bolezen zacne přikazovali y skopaj njegovih najboljih sort. Pečam se s pridelovanjem krompirja krompir in razsoj ga na kakošen senenat kraj na drobno, si premešaj ga ene dvakrat in pusti ga kakib 14 dni, da se zc celih 20 let in ce le zvem za kakošno uovo sorto dobro posuši; zakopaj ga potem v jamo; nič mu ne bo sko- voslovenščina, 3) bulgarščina, 4) serbščinaf 5) malorus dovalo. Tako delam tudi jez ž njim, in vselej se mi je sčina, 6) velerusčina, 7) česčioa, 8) poljščiua, 9) gornje dobro obnesel. Ce bi bilo pa morda kaj bolnega med njim, serbsčina, in 10) dolnje-serbščina preden g a v jamo zakoplješ, ker bi znal tudi njiti. odberi ga, zdrav od njega bolezen nalešti in g Kot nekdaj Safari k tudi Mik semski jezik nekdanj Pl > kterega staroslovenščino zove, na ćelo stavi, Še enkrat priporočam tedaj, da vselej krompir, preden ker ima, dasiravno tudi vsem sedanjim slovanskim jezikom g a sadiš, na kakem toplem kraji toliko časa imej, da kal ni vir ali mati, vendar najstarjo obliko in najterduejše po pavcu dolgo pozene; ako ga pred posadis, preden kal opravilo za vse, in se smé po pravici imenovati serce slo- požene, leži po 3 do 4 tedue v zemlji, predeu krompirjevec vauskega jezikoslovstva. iz zemlje pririje ; ta pa, ki ga s kalmi sadiš, ti bo že v 8 dneh ozelenil iu rasti začel. K. Kruger v „Fraueud. BI. u 1. Vele-Ru8om .... 35,314.000 2. Male-Rusom .... 13,144.000 3. Bele-Rusom .... 2,726.000 4. Poljakom ..... . 9,365.000 5. Serbom in Ilircom . . 5,294.000 6. Cehom in Moravanom . 4,414.000 7. Bulgarom ...... 4,587.000 8. Slavoncom..... 2,753.000 9. Slovencom . . . . . 1.151.000 10. Hervatom..... 801.000 11. Zgornjim Lužičanom 98.000 12. Doljnjim Lužičanom 44.000 vsem skupaj tedaj 77,691.000. Da se slavni dr. Mik derži ravno tega reda. mu je glavni vzrok sorodstvo in bližnja podobnost vsakega današnjega slovanskega jezika z nekdanjim cerkveuim ali staroslovenskim jezikom. Da si tudi t v • • ni mati m se in danjim slovanskim jezikom, je pa vendar mati dvema sicer našemu jeziku, ki ga Miklosič zove „uovo-sloven skega" in bulgarscini. , ako sedanji slovenski jezik pri merjaš z najstarejšim spisnim spomeoikom slovanskim, ki Tega se boš prepričal mu pravimo brizinski rokopis. Pisali so ga misijo ki so med letom 769 do leta 1000 keršansko vero Dragoceni ti spo- narji, oznanovali Slovencom karantanskim. meniki so se nam ohrauili v prepisih iz 11. in 12. veka. Brizinski rokopisi se jim pravi, ker so bili hranjeni v mestu Brizinu (Freisingen) na Bavarskem in še Ie po- zneje preneseni v Monakovo, kjer so bili najdeni v neki bukvarnici leta 1807. Ta rokopis obsega tri od dveh različnih misijonarjev pisane odlomke, ki ima vsak svoj poseben pravopis: 1) očitno spoved **), ki jo je srenja in z v e I i-Homilijo o g re hu molila za duhovnikom; 2) homilijo canju; in 3) eno s po vedno molitev. je neki sostavil Abraham Karantanski, brizinski škof od leta 957 do 994; una dva spisa sta pa, ako se sodi po jeziku v se starejsa. Nas slavni rojak Jernej Kopitar je preimenitni ta rokopis natisniti dal v svojem: „Glagol i ta Clozianus" ter ga učeno razložil. Se starejši ali saj toliko star je pa slovenski napis na vojvodskem stolu, ki stoji ua Gosposvetskem polji blizo pol-drugo uro od Celovca na desni strani ceste. Kakor sploh zgodovinarji terdijo, sta stol iu napis iz dobe Ingua, po-slednjega sloveuskega vojvoda konec 8. stoletja. še daiuia-našnji so brati sledeče besede: VERI *3 MA SVETI VERI PRAVDO BraNY VDOVE. Novoslovenščina, govori Miklosič, ki se je nekdaj razprostirala, se še zdaj razteza tudi ne le po veliko dalje sedanjem Slovenskem (Kranjskem, Stajarskem, Koroskem, Goriškem , Primorskem, Terzaškom), ampak tudi po Herva-škem zlasti po treh županijah, varaždinski, za^rebški in križevski, in brez dvoma tudi po zahodnem Ogerskem, po- sebno po županiji zaladski. po mestih že celó, serbščina mnogo spremeuila; Sicer jo je po Hervaškem, pa vendar je se zdaj celó govorica mescanov po omenjenih županijah bliže slovenščini kot serbščini, torej Miklosič (zdaj tako imenovano) Horvaščino, ktero Habdelič v 17. stoletji še slo-venščino zove, v primerjavi z novoslovenščino razlaza. pa še Ie druga hćerka Le kdor sedanjo slovenscino po tej sirjavi dobro pozná, jo zná tudi prav primerjati z nekdanjo ali staroslovensćino iri bode se prepričal, da je sedanja slovenščina v resnici prava in sicer perva, bulgarščina tudi sicer preslavne stare slovenske matere, v kteri najdete svojo razlago. Kdor Slovanov koli hočeš svojega jezika temeljito izučiti se in seči mu do jedra, vedi, da se to ne more z diti i ako v staroslovenščini ne išćeš jedra. In zares o- no najdemo slavnega jezikoslovca slovanskega, ki bi se ne bil napajal z zlato roso prestare matere Slave. Ce pa vsakemu *) Pao važni spomeniki ne le v jezikovem, temuó tudi verskem obzira Slovencom nam katoliškim. Pia. 285 Slovana veljá, kolikanj bolj Slovencom nam pervim njenim pravljenih, cesar Franc L s patentom od 3. avgusta 1816 siuom, ki se po nji imenujemo Slovenci naredil ilirsko kraljestvo, pusti kranjsko vojvodstvo, belasko Pač ćuduo, pa resnićno je, da so bili nemili casi za okrožje, Gorico, kranjsko in prejsne ogersko in hervasko nas Slovence; časi, kjer smo bili skorej zgubili to lepo primorje, kakor je bilo za Napoleona skupaj, pa pridene . . . « • « i« • i n na ▼ « v « «v«« ■ t Ai . ^ - - _ _ oje ime, za ktero, da se nam je resilo 9 se je bilo veliko se trudili in boriti nam. Čudno pa resnićno je, da nam lepega Gradiško. celovško okrožje in okraja Staromesto (Cividale) in ft A 9 A našega starega imena se zdaj nekteri nočejo priznati ter 1 - ____« V , __ y M • V Y ů • nas se vedno Kranjce 5 Štaj To ilirsko kraljestvo se je dělilo v d gubernii 9 v arce, Korosce. Goricane 9 1 Istri janče kličejo in slovenski jezik kranjski, stajarski, koroški istrijanski jezik imenujejo. Čudno pa Slovenec 1 ljubljansko za kranjsko in koroško deželo, in pa v t žaško za tako imenovano avstrijansko-ilirsko primorje; to je, da je ime poslednje pa po odtergu Reke, hervaškega primorja in Sta lovenec nekterim ljudém tern v peti!! Zakaj? ne vem. rega mesta spet v okolico teržaškega mestnega poglavarstva Derž ko ne zato, ker od našega naroda, od našega jezika in v okrožji goriško in pazensko 9 se toliko ne vejo, kot od kitajskega, za kterega jim je tudi skoroda več mar bilo kakor za našega. Še le leta 1849 je prenarejeno in prekerščeno avstri jansko-ilirsko primorje v 1 pa 9 ljubi moj Slovenec! nikdar ne zabi, da si Slo- Kdor teržaško, poknežen grofij posrednj e de goriško, in kraj grofij mesto istri- venec; nikdar se ne sramuj lepega svojega imena, sam sebe zaničuje, kdo ga zamore ćislati in spoštovati jansko z mejami, ki ste jih pred dotične okrožji imele. Pa tako je ostalo tudi v patentu od 26. februarja t. I. Spoštuj tudi svojo staro mater, ki je tvoje prednike rodila brez obzira na zgodovino, staro pravico in na zahteve 9 s in dojila, in še moči dovelj ima, tudi tebi dajati tečne je zikoslovne hrane, tudi tebe še ogrevati z Ijubeznijo do na cesarskimi listi uterjene. Okrožji, ki ste bile leta 1816 le iz upravnih obzirov napravljene, postale ste poknežena roda tvojega. Spoštuj svojo staro mater, zakaj Ie ona te grofija goriška in krajna grofija isterska veže s tvojimi sorodovinci, s tvojimi brati, z deveterimi slo-vanskimi narodi, brati te z oscmdesetimi milijoni Slovanov! Dostojno spoštovanje ji boš pa skazal najbolj s tem, da se pridno in rad učiš staroslovenščine in hčerke njene no-vosiovenščine, pa tudi njene sestre še ktere. (Dalje prihodnjič.) K tako oktroirani grofii goriški spadajo zdaj nekdanje gospoščine Divin in Neukoffel, pa še već manjših grajščin in posestev, pred kmete spadale imajocih, ki so pred pod Kranjsko , ter so se zdaj v kranjsko deželno knjigo vpisane; k novo stvorjeni krajni grofii istrijanski pa izven otokov Kerk, Cres in Lošinj itd. pred k Hervaškemu in Dalmacii Zemlja kranjskega vojvodstva po stari pravici. pripadajocih, velik kos ceterte in vsa peta stran kranjskega vojvodstva. Tako spadajo zdaj okraji nekdanjih gospoščin, grajščin in posestev, pred kmete imajocih še dandanašnji obstojni : Klana, No- deli kranjske deželne knjige, in to v 4. petini v Ost u. West" je prinesel 2. dan t. m. pod nadpisom: vigrad s Servolo, Skalnica; v 5. petini pa: Belaj, Galignano ^ ^ m . « _ A A - * m Mm - — — _ A _ A _ __- ___V Primorje in njegovi 3 deželni zbori od K-r-ja vojvodstvo prav važen sostavek, tako glaseći: 9 za kraojsko Kastav, Keršav, Lindav, Lipoglav, Pazin 9 Pas > Sumberg 9 9 Veprinac, Čepić itd. k novopostavši grofii isterski, čeravno Vojvodstvo kranjsko se je v prejšnjih casih delilo na so po veckratno in pismeno uterjenih pravicah obstoj deli pet strani, ki so bile njegovi nerazdružljivi deli. Bile so kranjske dezele. Tako se je po neznanstvu historije, in ne Gorensko, Dolensko in Srednje perve tri petine, N0- imajoc obzira na politične, pravne in financialne okoliščine tranjsko (Kras in Pivka) ceterta, in 1st rij a peta petina; 137 □ milj prostrauo primorje z 362.000 slovenskih in vsem je Ljubljana bila glavno mesto. Odkar so slovenski 160.000 laških prebivavcov razdrobilo na 3 deželne zbore. kraj potlej gospoščine Metlika 9 9 Kras 9 Pivka in lstrija bile 8 kranjskim vojvodstvom združene, odtehmal so se derzali deli za nerazdružljive. Kadar sta si cesar Karel V. in nadvojvoda Ferdinand I. avstrijanske dežele razdelila, ter poslednjemu kranjsko vojvodstvo brez slovenskega kraja, Metlike, Pivke, Krasa in Istrije pripade. so se kranjski stanovi proti tej nepostavni delitvi glasno pritožili, ter na deželnem zboru, sklicanem na 15. dan julija 1521, obljubo zvestobe odrekli, tako govoreč: da se ne morejo odpovedati svoje svobodě, pa Toliko „Ost in West4. Nam se to pojašnjenje zgodo-vinskih pravíc kranjskega vojvodstva 0 tem času, ko se vsi drugi avstrijanski narodi tako čversto za svoje stare pravice poganjajo, zdí posebno važno. Kaj se ne bi tudi Kranjci potegnili za svojo pravico, ki jim je sporazumno z deželnimi stanovi zagotovljena in poterjena po prejšnih vla-darjih slavne nase cesarske hiše; pravice, ki niso nikdar na pravni način veljavnosti izgubile, ampak je zaterta po ar © da bi lože in rajše terpeli vojsko in sovrazno želnem zboru v Poreču navalo, kakor takošni odpad in pogubno razko- oli samovolji birokratijske sisteme. Tožne nasledke tega nepostavnega ravnanja smo vidili, žalibog! nedavno na de- sanje (Valvaz. III. 330). Iz spisov na to deržanegá^ de želnega zbora in iz lista 0 naslednji pogodbi ddo. Brusel 16. marca 1522, po Karolu V. vlastnoroćno podpisanega vidi se, da se s kranjskim vojvodstvom imajo ze- 9 diniti gospoščine Metlika, lstrija in Kras, pa tudi vsi drugi kraji, kakor so mu pred po pravici in navadi pripadali, in tudi kar jih je Benečanom oteto brez vsake izjeme, ter imajo vsi nerazdružno zvezani bitiinskupajostati. Po tem naslednjo-pogodbenem listu Karola V. ste pripadale tudi mesti Terst in sv. Vid na Reki (to je Reka) k oblasti kranjskega vojvodstva, ter ste svoje naklade (davke) v njegovo denarnico plačevale, in v njegov deželni zbor poslance pošiljale. Proti pozneji oddružbi teh dveh mest so se kranjski stanovi večkrat upirali; vsi drugi kraji so pa noter do leta 1809 ostali nerazdružni deli kranjskega vojvodstva. , kjer je vkljub tolikim zvestim slovanskim občinam talijanomanska stranka ne samo našim slovanskim bratom naravnost vsako pravico odrekla, ampak je tudi obstanek Avstrije zarekala. Za stanovitno se tedaj nadjamo, da se prihodnji kranjski deželni zbor tako iz obzira za slovansko narodnost, kakor iz obzira za obstanek mogočne Avstrije, po lepem izgledu nekdanjih stanov krepko potegne za ono, kar je bilo sto in sto let kranjsko ter po pravici nikdar ni zgubljeno. 9 Prosimo tudi slovenske povestničarje, da bi med tem pripravili historični material, ki je treba, in zanašamo se terdno na slovenske svoje brate na Goriškem in Isterskem, da nam bodo v tej, za našo příhodnost toliko važni zadevi na pomoč, da se stvar sporazumno in na njihovo in našo zadovoljnost resi. Gledajmo pri tem na lepo prislovico jugoslavensko: „Sloga jači, nesloga tlači", in MZerno do zerna pogača; kamen do kamena palača". » Ko je iz ilirskih pokrajin, po Napoleonu 1 na 286 Dobrohotna jezikoslovna opomena o svojem nemškem jeziku kar koli jim je drag in nihče jim ne očita „pangermanizina44, nam Slovanorn pa se povsod nn/f.naUtrn nnn^l » .t!.. U I, „ _ ' I • I _ __ ' ■ I_____ Ker se slovenščini leto za letom širje odpirajo vrata, skoz ktere ima stopiti do ocitnega življenja, zlasti do sole, podmeta 55 panslavizem in ker se bo sedaj zlasti toliko važni predmet, kakor je veroznanstvo, po novi uredbi gimnazijski v slovenskem jeziku razkladal, za kar bo dokaj tehtničnega besedstva iz psihologije, logike itd. potreba, izgovoril bi jez ta svčt: Kjer be-sednjak kaže kak takošen izraz, zastran kterega so se po dosedanji rabi zedinili vsi ali malo ne vsi pisatelji (kar nekoliko poterjuje, da je izraz sam na sebi dober'j , naj se povsod, torej tudi v šolski nauk sprejme. Ce bi pa ne bilo dobre besede za izraz kake misli, naj se pri delanju nove besede kaj varno in previdno ravná in naj se poprašajo popred za vodstvu „programu a branj Vendar, kar je bilo po boj kera svojim bravcom přineslo 55 ni Novice4*, ki so gosp. Lćsarja prosile, naj jim dá. kar tara svetio. *) ravno omenjenem razklada verli naš domo mog lo priti na V programu rodec gosp. Aut L učitelj ozakona in sloven skega jezika, „Glasoslovje slovenskega jezika u » • , posnemsi ga po gosp skih dr. Mik narečij.44 55 Primerjajoči slovnici slovan V treh razdelkih pokazuje gosp. pisatelj z kake glasove » se ti cr ima la svčt takosni, ki so slovenskemu jeziku prišli bolj do kore nine; Tu naj v misel vzamem samo en primer. Za nemško tudi bo dobro in pametno ozirati se zlasti na Zagreb. veduim ozirom na staro slovenščiuo. slovenski jezik, kako jih znamenujemo, in kak sovi pri razraščanju jezičnih korenik v besede, pri sklanjanja in sprezanju preminjajo. Celi sostavek je pisan ne Ie telim zuanstvom predmeta, temuč tudi v eljito in s popol besedo „Begriff44, ki se po popadek", so nekteri, čuteč okornost narejene, začeli rabiti besedo : z a u m e n , ktera bo pa težko Ce je tisti, kotnur se je pervemu |HHHHHHHH to ki starem imenuje slovenski: „za- te besede, po nemškem tako cistern pravo veselj ar ladkem in prijetnem jeziku da ga je res bi Dopada se nam tudi to, da gosp. p telj polglasnik predloga s (cum), kadar stoji pred dvema jezikoznancu po všeči. soglasnicama ali pred eno šumečo, piše z e namesto o, na beseda z au m en priljubila, mislil na koreniko: u m primer, „sestavili44, 5 na neki glagol: zaumeti, imela bi po vsakem glasiti: beseda prav vlita, mora » sostaviti44 itd. T „segnati", „sešiti^, „sežgati", od poni in biti ne more, ker slovenski jezik za u m ali pa zaumek. Ce je pa izhajati iz glagola : zaumeniti (kakor pomen m en i ti), kterega pa teh dveh predlogov (za in u) pri glagolih skup ne deva, kajti edini glagol te podobe zavdat i se ne da zagovarjati primeru drugih slovanskih narečij. Besede z au men namesto bi uteguilo naši slovnici, ki za polglasnik 3 biti. ploh e piše, pa tudi ustmenemu izgovoru primernej Samo v takih besedah naj bi se pisa v stari slovenščini stoji son s o plemeník Ker za u 5 55 P- k" na pr y td „sosed44, « krovica44 * pisatelj meni. da mi med Cirilovim II po bi se torej po moji misii bilo ogibati. M. (i) ne delamo več razločka, spominjaino tukaj izreko kranj skih Gorcncov gledé soglasnice 1 v prilo izgovarja Gorenec v enojniku (ta) be v i h B kruh množniku pa b k r u h i. Ker je pa v (be vi) kruh, v slovanském jezika Solske řečí Dalje pregledovaje šolske letnike nahajamo program ljubijauske nižje realke, ki obsega gospod Lésarjev slovenski spis in pa nemški r Jabresbericht44, pravilo, premaklj ki pr Ilusih, Poljakih in kranjskih Gorencih ne glasnicami o je 9 y U 9 9 velja, da se I samo pred terdimi 'h potlej na koncu in pred soglasnico terd a 9 to kakor kaj se vse izmišljujeta dr. Bleiweis (to je 55 Novičar") in dr. Toman! Napravila sta nov jezik 7 ki ga pa živa duša ne razume; Ie nekteri norčavi študentje oča pa prav tako Minini stric 7 in torej ste vi Minin se ga učé, da potem žlabudrajo to čobodro" itd. stričnek, ona pa vaša strićina, ali ob kratkem, vi dva sta si bila v drugem členu v žlahti. Ujec. pa ono Koča Juri. No! ujec, sem imel li prav ali ne? Naj bo vse prav, dokler sem bil jez Koča in , pa potem, da se je ona v Prijateljco Ujec. Ta pijomtar je gotovo kak nemškutar, in taki nemškutarji so prav to za nas Slovence, kar v postelji ste-nice trudnému popotniku; druga nić kot glodali in ščipali spremenila kaka žlahta je med nama ostala? He? Janez. Poprejšna in vale enaka žlahta; in bi bila tudi zmirom tista ostala, će bi Mina tudi še dva ali tri in še večkrat po Blaževi smerti za drugimi možrni vdova ostala in se spet omožila in se postavim Prijateljca, Krem-žarca, Zabarca ali pa kako drugač po svojih možeh zvala bi. Tistemu pijomterju, bi jaz prav tako privosil, kar se jo pred nekoliko leti neki osebici njegovega kopita tukaj v bližnjem mesticu pripetilo. Naj vam to (Dalje prihodnjie.) prigodbo povem 7 ker kri ostane zmiraj kri, naj baba še tolikrát svoj primek Dopisi premeni. Iz Maribora dne 3. avg. 1861. Naj Vam 7 drage Ujec (se za uhom praskaje): Janez! skoraj bi rekel „Novice", 7 da imaš prav Stefan, Miha in Juri. Prav ima, prav Ujec. razložili ? Zakaj mi pa niso gospod fajmošter tega tako povem, kako so na mariborški gimnaziji šolsko leto končali. Zadnjega julija so se po zahvalni službi božji povabljena gospoda in dijački pevci v grof Brandisovo poslopje podali. Ker je sobana prostorna, se je obila množica zbrala. Na pervo se je pelo „Die Ehre Gottes" in potem je v Janez. Zato, ker niso hotli boba v stěno metati, in so že pri drugih skusili, da zaljubljeni so slepí in gluhi. Ujec (se sramožljivo pomuza ter teče): Kdo le iz med Vsi se na včs vas me je tisti pot zaljiibljenega vidil? glas za^mejajo Ujec. No ! naj že bom z rajnko Mino na vse večne govoril z lepim glasom osmošolec Cist 1er v nemškem jeziku o učbenih predmetih, ki se na gimnazijah učé, pa ne znam, po kaki naključbi je logiko in psihologijo izpustil; potem se je mariborškim mestjanom za djakom deljene dobrote in učiteljem za nauke zahvalil in je z apostrofo na světlo Veličanstvo govor sklenil. Za nemškim govorom je prišla čase v žlahti, ali sem li morebiti tudi pa z Mihom? 5Î Janez. Z Mihom? drugem in tretjem členu Zvonikarjeva" pesem na versto, in za to pesmijo so se darila delile. Zdaj smo čuli nekaj iz „Nachtlager in Granada". Za člen v daljši žlahti, to je v Po daritvi nekoliko svetinj in knjig se je „Popotovanje u in da ob kratkem vse povem, razlegalo in ko se nam je že vse pri kraji zdelo, evo ga, Miha je prav tako vaš prestričnik, kot Štefan vaš sestrić, začne Slovenec slovenski govoriti. Govor je začel z iu cela pravda je končana. Ujec. -hčerni sin j na. navdušenim „Naprej!" Prav krepko je fantič govoril, kte- Janez! samo še eno. Tako Miha mojega strica rega ime smo zvedli, da je Laj h. Govoril je o napredku m oj slovenskega izobraževanja in da Slovencom omika ni za Janez. Prestričnik Ujec. In pa Štefan moje sestre Urše sin m oj dlako manj na sercu ležeca ? kakor kteremu bodi drugemu narodu. Od več krajev je donela „slava". Med obdaro Janez. Šesti Ujec. vanimi dijaki so se same slovenske imena čule ; ne vem 5 ali Kdo ti je pa vendar psa vse te slovenske iz- sta bila dva neslovenska. Tudi za najboljšega nemškega reke povedal? Janez. So pri nas uavadne. Miha (Janezu v uho:) Reci, reci, da tudi „Novičar" pesnika so Slovenca spoznali, Gomilšak-a, ki pa je tudi pervo darilo za naj boljšo slovensko pesem dobil. Sicer morejo slovenski dijaki s tem dnevom zadovoljni biti 7 288 ker so pokazali, da so bistre glavice. Gimnazijski letnik navijam, da potrebujemo Slovenca, pa ne le po roda, ampak kterih dve tretjini Slo- po mislih, besedi in djanji. Poverh tega, da materijalne to- kaze da je bilo 350 dijakov, izmed vencov. V pervem razredu, ki je bil v dva predela raz- minske itd. potrebe pozna, mora tudi duh casa poznati in ločen, je bil slovenski jezik obligaten ne samo za Slovence, narodno-slovenske zadeve, in ker se sicer z dobro voljo pa davno bilo, ampak tudi za Neslovence, kar še le plitvo pametjo v zboru le malo opravi, naj bo skušen, ućent Ne zgovoren, da ne bo le števila, ampak moć in glas naše kar je že letos. Mislim na leto in za naprej bo tudi taka. morem zamolčati, kar me sili da povem, da se iz sloves- sedmerice pomnoževal. Za mutce in nevedneže imamo v nosti, iz letnika in iz vsega obnašanja na tej gimnaziji vidi, Gorici posebno napravo; v deželnem zboru ne maramo da ravnatelj, g. Lang ravnopravnost spoštuje, notabene za-nje. Na dalje naj bi ne bil ne prenapet spostovavec kolikor je bilo po dosedanji postavi mogoče. Gotovo se bo nemške „kulture", pa tudi ne prepobožen molivec tistega vsemu ujedanju po slovanskih gimnazijah, ki je sovražnik nevarnega moloha, ki nam je benećanske Slovence požer! ; napredku, najlaglje ne s pristranostjo, ampak z oštro ravno- domače Lahe naj bi pa prav rad imel; njih dobro voljo in pravnostjo ogibalo. Tedaj bo tudi duševni in znanstveni pravičnost vselej in povsod pripoznaval, njih pravic jim pospeh veči, kadar bode v poslopjih učenosti pravica in nikdar kratil, kakošenkrat pa vendar sam pri sebi mislil, znanstvenost vladala. V Gorici 22. avg. Jankovic. da je bolj varno se na lastno moč in pravico opirati, kakor Bliža se 7. September, na ptujo pomoč in morda prisiljeno pravičnost zanašati » in dan odločen za voljenje gosp. Kafolovega naslednika 5 n o da nam je treba svoje proso samim braniti. To bi bile vega poslanca v goriški deželni zbor. Nadjamo pri priliki moje napotila za stare in za novega zbornika» da možje s tacimi lastuostmi in takim značajem se ? da verli Tominci, Cerkljanje in Bovčanje kteri so nam Vem > že pervikrat Slovenca v zbor poslali, se bodo tudi takrat svoje domoljubne dolžnosti spomnili, in častito slovensko scdmerico v našem zboru dopolnili. Naj bi pošteni vo- ki bi bil težki nalogi so le bele vrane; temveč pa je treba po njih seči, kjer-koli se najdejo. „Novice" so že dvakrat priporočale moža, deželnega kos > namestovavca popolnoma moža, za kterega bi se mogli Bogu zahvaliti, da livci pri ti priložnosti nikar ne pozabili, da gré za njih in narodovo čast, za njih in naš prid in dobiček. Sramota bi ga imamo. Kdo ue pozná saj po imenu visokočastitega, za bilaHÈi ■■ I I I 1 ■ ^^■HHÉÉMBB ako se te redke priložnosti, ki nam jo skopa ma- slovenstvo mnogo zasluženega gospoda Petra Kozler-ja * čeha volitna postava ponuja, ne poslužili tako, kakor e. k. notarja v Sežani? Goriške sploh, in sosebno tominske nase dusne in telesne potrebe tirjajo. Kakor smo iz Ce- razmere so mu natanko znane ; da mu pa tudi ne zmoz skega > Koroškega in Štajarskega čuli, je tudi primorskim nosti ne volj e, se za volivce potěšovali* ne bo manjkalo i je Slovanom „Interessenvertretung-a" po volitni postavi le ko- gotovo; prašajte kogar hoćete. Tominci 1 ponudil sem vam ogenj in vodo; sezite po tej ali po unem. Vaša in naša sčico pravice povergla; če še te ne oglodamo, poginemo Veliko smo brali no časnikih o umetnih večinah sinah in manj- osoda je v vaših rokah. > o premagovanji neslovanskih elementov v raznih Iz Pređvora na Gor. 23. avg. Pretečene dni mi zborih, pa menda nikjer ni razmerje gledé na narodnost je neko jako znamenito pismo izroceno bilo, da sem 1 fl * mm m m « * • i r-v i ^ ^ fl • i • • • 1 • II « *+ 1 * • tako napčno, kakor v primorskih namestovavstvih. Za 130.000 prečital. Dopisal ga in cez Slovencov v goriški grofii, zamoremo, ako so nam verjenc naroda našega je svojim ljubim domaćim neki izne-iz Dunaja , koji se ondi med perve okoliščine prav prav ugodne, in če vse žile napnemo, le 7, veljake šteje. Ko je v pismu svojem o politik! Slovencov reci sedem, (saj po rodu) slovenskih poslancov v zbor prečudne otrobe vezal in stokrát prezvečeno aboto blodil, pripraviti, med tem ko jih naši laški sosedje, kterih je da naš slavni domorodec gospod dr. Lovio Toman zahteva 66.000, tudi če roke križem deržijo, dvakrat toliko spra- napraviti novo slovensko kraljestvo Tomanio, ter pre kjer je zvun velikega posestva, tudi kupčija in obert- serčno miluje, da se je z Cehi zoper Nem ce zedinil VljO, nija vecidel v njih rokah. Ravno taka je v Istri, • i pise kjer dalje : v te dni pride Rieger na Krajnsko in berž kot no bojo tudi prihodnji mesec (7., 12. in 17.) nove volitve. tudi v vaso okolico; povejte gosp. kaplanu, naj si na vso Radovedni smo, ali bojo lojalne adrese in protesti 80 jih skor vse vasi in tergi isterski pred najvišjim prestolom poklonili, k boljšemu uspehu voiitev kaj pripomogli; bomo moć prizadeva, da mu napravite maćkno godbo ter ga prav po pasje odženete, in jaz mu obljubim zato naj boljšo fa r o". Ali so to, kar ste pisali, res vaše misli, rr © vidili, koliko bodo opravili zvesti pretorji in tište vladne ali ste morebiti iz kakega druzega víra jih zajeli? ospod, Berž instrukcije, ki so jih unidan v Terstu, kamor so bili v ko ne, je tudi Vam „Preša" et comp. možgane zmešala ta namen povabljeni přejeli. Ne manjka znamenj in pre tako ? da mislite, da pod Záplato se razlega ze 55 das deut rokov, ki sodijo, da izid novih voiitev bo tak, kakoršen sche Vaterland" in da med Avstrijo in Ne m čij o res unikrat in vse prizadevanje vladnih organov — da bi tako ni kar nobenega razlocka vec. Mi Slovenci nismo nobeni ne! — bo berž ko ne spet zastonj. Potuhnjeno posmehovanje separatisti in še nikdar nikoli nismo namerjali se odcepiti zvitih „nessuno-vcov" kaže, da sinovi teme so res bolj od Avstrije, marveč ravno mi zaželjevamo skupno močno prekanjeni kot otroci svetlobe. Pa kako bi tudi drugače in mogočno Avstrijo, v kteri, kot narod, hoćemo vživati Vzroka, vladi in nji udanim primorskim Slovanom pravice bilo? neugodnih nasledkov, gré v volitni postavi iskati kakor drugi narodi. To, gospod nemški! pa niso Ie do prazne besede, ampak djansko smo to pokazali leta 1848, kler se ta ne prenaredi, je vse zastonj. In kaj ima naše ko so „Grossdeutschlandarji" jo hotli razrušiti, kar zapi- sano stojí v protokolih frankobrodskih. Mi ljubimo cesarja smo mu zvesti; vera naša je nam sveta in jo hoćemo m el. ministerstvo res tako tanko vest, da se je balo, potem ko je po vsi pravici poreški zbor razpustilo, nekoliko pravičnih prenaredb in poprav v volitni postavi saj za- ohraniti kakor najdražji biser; domovina naša nam je mila časno oktroirati? V takih okoljščinah je bila priložnost in za-njo se hoćemo boriti do zadnje kapljice kervi. zajezditi lesénega konja dunajskih centralistov, in s staja- tedaj ljubimo, spoštujemo in slavimo slehernega, koji ee lisca avstrijanske „Grossmachtstellung-e" in avstrijanskih poteguje, varuje in zagovarja od B oga nam podeljene in „Gesammtstaatsinteressov", presladkemu pa omamljivemu od svetlega cesarja nam poterjene pravice. In ker smo ini poreškemu konštitucijonalizmu par kapljic absolutističnega Slovenci od orjaškega telesa slovanskega, se preserčno ra-pelina přiliti. Pa kaj hoćemo, tako strašna je neki Karibda dujemo, kadar čujemo, da se verloslavni možje in iskreni tistega dozdevnega panslavizma, da naši modri politikarji, domorodci potegujejo za svete pravice tolikanj zateranega vkljub vsem grenkim skušnjam, pobito in poškodovano av- naroda slovanskega. Zato zagotovljam vas, naj bi dosel fitrijansko ladjo raji naravnost proti režečemu zrelu italijanske slavni gosp. Rieger k nam na Krajnsko: od Triglava do Scile kermijo in zaganjajo. Osivnice in od Storzica do jadranskega morja bi mu bila Pa vernimo so v Tomin nazaj. Omenil sem i npo- donela in odmevala slava in zahvala iz tisuč in tisuč gerl> 289 Nesramna prederznost pa je se to, da si domišljujete io iz Ljubljane. (Požiganje mahu). C. k. deželno po svojite pravice našega milostivega dahovnega vladika ter glavarstvo je kmetijski družbi na znanje dalo, da dotisti obetate, kar menda dati ne morete, ako niste zavetuik ali patron kake fare v dozdevnem „nemškem kraljestvo.u hmal, dokler ni pravilnik za obdelovanje in požiganje Ijub-Ijanskega maha (moćirja) ustanovljen, smejo gospodarji teh S. Robič. Iz Istre 23. avg zemljišć mah požigati od vél ikega Šmar na do sv. Te V 33. listu „Novic" gosp. dopi- režije, vendar morajo za to od dotične komisije dopu satelj —ova— svetuje nam, kadar bomo nove poslance v ščenje (licencije) dobiti in se ravnati po předpisu od leta isterski zbor volili, imamo dobro na to paziti, kako je kedaj 1858. Zunaj tega časa je požiganje mahu oštro prepove- so z dotično sos es ko in pa kako da šče zdaj ticek peva, ki ga voliti mislimo. Žalostna nam majka! tisti gosp. dopisatelj, hvala mu, nam dano in g os po d a rj i takih gorelisc vred odgovorni za to, da se ogenj berž pogasi Letos daje toliko dober svčt, sam pa zoper njega ravná, pripo- je proti postavi gorel mah že dosti pred, pa ga pri silni ročevaje nektere možake zatiravce ne pa pospešitelje jezika, suši tudi ni bilo moč ustaviti, ker je globoko segel; » Čast komur čast gréu. Gosp. Jurinac, moščeniski župnik, nedavnej take požare orali, že poprej priporočen, je v resnici mozak, komur je i blagor * V ces ko so da se je že zemlja ohla- dila 9 si je vendar več kónj noge tako opeklo, da so si domovine pri sercu. Gledé gosp. barona Grimšica 9 biv celó kopita zlo pokvarili. V četertek in v saboto je po šega predsednika isterske kresije, bi mi to-le rekli: oprav- hleven dež napojil spet enkrat po dolgi ljal je uradne visoke opravila dokaj let; za slovanstvo pa in pozivi! poljšcino, ki je ze ni storil ne malo ue veliko; pod njegovim predsedništvom ajdo obvaruj slane! grozno medlela. susi zej no zemljo Bog le ljubo se je polašćilo še mesto Paziu. Coverlizza (Koverlica) > Iz Ljubljane. i't V/ „Triesterca", » Tagespošta" in res mu je majka Slovanka bila in ga slovanski moliti in Boga častiti učila; al pojdi zdaj mili dopisatelj ova Preša" so nam uni teden iz Bled a celo torbo kratko časnic prinesle. Res! da nam ni n treba „Hansjorgel-na CC 9 v učilnice pod njegovim nadzorništvom ! Glej, kako se z tako pridno nas norčavi korešpondenti onih časnikov zakla laščino davi nježna deca matere Slave. Cuj i Boga časti v dajo s smešnicami vsake baže 9 zakaj kar ni laž , je pa jeziku, kterega večina jih niti ume niti razume. Nauk krist- burka. Ker jim je cisto spodletelo , kar so prerokovali in janski, petje, slovnica itd. je talijanski? Zlata jednakoprav- nost! kde si? Tebe zatiruje Coverlizza in njegov ukaz ki se naslanja na lepo izreko našo » Kamen do kamena pa lača u toda ne slovanska, ampak talijanska! In taki možje » rep cesar je zlasti naša teta „Triesterca" želela, ko je očitno nemške" Teržičane v dvoboj huškala, so potepeno stísnili in merdo napěli, da so se nam res do podplata smilili. Eden se v svoii sveti iezi, ko je slišal, da v pol 9 čeravno v vseh druzih ozerih utegnejo biti častí vredni, uri je bilo čez 1000 gold, podpisanih za jugoslovensko nam kot branitelji slovanské se v Zalostna reci in jezika priporočujejo! akademijo > ni budućnost Slovanom v Istri!! Martinjaka pri Cerknici 18 F. R. Gradiški. gesposti ali mogel drugač pomagati „Triesterci" lagal, 9 kakor da je v 99 Ta da je dr. Toman napil avg Strašna „nemški kulturi". Kaj ne, da so to prave pustne burke? nesreća nas je delà. Na sv. La /renca dan ob petih zvečer In ker so sedanji casi tako mezavi, smo res veseli, da nam je stala vsa naša vas v ognji. Pogorelo je nas 38 in nam skor vsaki dan kak ljubljansk pavliha prinese gradiva za zgorelo 105 poslopij. Seno in žito smo irueli že spravlj pa požar nam je že upepelil vse, tako da 9 smeh. si nismo druzeg Zato živili naši „Hanswursti" ! ki se tako marljivo trudijo vsaki dan za nas, da pred malo časom V se malo oteli, kakor revno vsednjo obleko, ki smo jo imeli ravno znani rodič slovenski sedaj že zvonec nosi po celem svetu, ria sebi iu pa živino, ki je bila na paši. Mi smo bili pri del hiti na polji, pa preden smo prišli do preden so pri Zato še enkrat: živili „Hanswursti" naši! ganivnice iz Giahovega, Cerknice in Unca, je bila že zastonj vsa pomoč. Kdo bi popisal našo žalost in rev-ščino! Lahko si torej mislite, koliko tolažilo je bilo nam v aue do nasi prebritkosíi následuje pismo, pisano iz Ljublj mene 15. avgusta, ki se glasi: w Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora.) 23. t. ni. je bil vážen dan. Ker je bilo gotovo, da bo danes deržavni mi-Z žalostním sercom sem nister zboru cesarjev sklep o ogerskih zadevah na zvedel, kolika nesreća je zadela Vas iu Vaše sosede lažite se vsi skupaj, zž To znanje dal, je bila zbornica poslancov čez in čez polna in kaj Bog kakor vé, da morete nositi! vam ne bo naložil več, nenavadno živahno gibanje se je vidilo ondi. Po odbranem Božji bla- protokolu prejšne seje se vzdigne minister Schmerling in Zaupajte v Boga; gusi pošt pošl. bo spet poćasi nesrećo pora moža, zato Vas prosim, Jaz Vas imam za prebravši cesarjev odpis (rescript) od 21. t. ni. sklićite sosede in tukaj n (glej novič." iz Pešta) razodeva zbornici poročilo, v kterem sto tr Idinarjev, da jih prec po svoji previdnosti našteva vzroke, kteri so prisilili Njih Veličanstvo, da so med nje razd srečne in biv Serčno pozdravljam Vaš prij J Bla pod Vas Baumgart in vse ne- razpustili deželni zbor ogerski, ker a V ue poznate ne nas ne naše vasi 9 pa le slišati našo nesrećo, ste tako lepo razodeli Svoje dobrot ni bilo moc potreb- nega porazumljenja doseći, in naposled pravi: „1) da ustavne postave od 20. oktobra p. 1. in 26. februarja t. I. ostanejo veljavne; tudi Ogrom se ne bo nič vzelo, kar se jim je po milo serce. Vemo 9 da ljivost sk ostala; al naše h p u h ti tega, ampak nas moćno naganja elite, naj bi Vaša dobrot- natanjčnem prevdarku in z resno voljo dalo. Ako pa ktera valežno serce nam ne pri- dežela noće poslati poslancov v deržavni zbor, ne more očitno se Vam za- to zaderževati delavnosti poslancov druzih dežel in overati 9 h ví Va Na solzne očí, ki jih sušite, naše molitv za 8klepov deržavnega zbora, ki pa je vsaki čas pripravljen usliši 0 V dusni in telesni, časni iu večni blagor naj milostno sprejeti poslance, ako zmodrivši se tudi pozneje pridejo. i, ki nad oblaki kraljuje, in naj Vam povraćuje Sedanja ustava, naj si bode v smislu obširnejše autonomije milodamost z rajskim veseljem Vas pa ljube 5) Sovice u ponizno prosi 9 poterkajte na d m ali v prid kompetencii celote, se po volji cesarjevi ne more in ne sme drugač prenarediti kakor na ustavni poti v der- h sere. Mi nimamo ne strehe, ne dnarja, ne obleke, zavnem zboru in z deržavnim zborom; 2) cesar nikakor « • ne živeža ne za se ue za živino. N ned ilžni otroćiči nas nocejo poterditi takih postav, ki so zoper posebne pravice kruha prosijo. Namest dati ga jim, pretakamo britke solze vladařstva, zoper pravice druzih dežel in zoper celoto der- na h svoje ktero dobroti) omovja. Morebiti se nas usmili kje žavno kakor tudi zoper prid dražih nemagjarskih narodov serce. Za k bo vekomaj hvaležni. #) Z B se tako majhen dar Vam « Jožef Premerl •) Nadjarno se od dobrotljivih sere naših bravcov iti bravk i da mili ta klic po pomoći ne bo zastonj, zakaj, ako je rovež vsak pogorelec, so toliko revniši ljudje v teh krajih, kjer ni skor zaslužka nobenega, in so res milovanja vredni. Komur bolj kaže svoj milodar poslati „Novicam", naj ga posije; rade ga bojo berž poslale ubogim siromakom. Vred. 290 pod ogersko krono; 3) ker se cesar nadjajo, da se bojo naznanil, da je fzm. grof Ha lier oba predsednika k sebi zmotnjave razjasnile in serca nemirne potolažile, mislijo, da povabil, jima kraljev odgovor (reskript) izročil, kterega bo mogoče kmali drug deželni zbor v Pest poklicati; doti- naj oběma zbornicama naznanje dasta, in dostavil, ako bi stihmai pa so ukazali, da imajo cesarske oblasti skerbeti, zbor ne hotel z lepo se udati temu ukazu, bi ga mogel da se red na Ogerskem spet poverne in ohrani. V vsem, prisiliti z orožjem. Potem je bral kraljev odgovor, ki kar se ima dalje zgoditi > bode milost vodila ojstrost 9 pa se tako-le glasi: „Ljubi verni! Ker ogerski zbor, delajoč terdna volja bo nadvladala vse, kar zadeva enoto deržave skor že pet mescov, nikakor ni zadostil željam našim in in autonomije vseh dežel in kraljestev. ker mi v veliko svojo žalost ne moremo nič prida pričako Zbornica je stoje poslušala to poročilo, ktero so po- vati od takega zbora, ki svoj važni poklic v tako važnem slanci na levici in v središču sčm ter tjè, kjer je bilo go- času tako slabo spoznava, da je nit vsake sprave očitno za vorjenje o celotni ustavi, o autonomii posamnih dežel in o pretergano izrekel zato, ker se niso spolnile take želje, ki volji cesarjevi vladati ustavno, z glasno pohvalo sprejemali; deleč presegajo mejo tega, kar se dovolili more: smo pri- poslanci desnice pa so skozi in skozi tihi bili. siljeni 9 zbor 2. aprila 1. I. pozvan razpustiti, kterega tedaj 9 Po odbrauem sporočilu stopi poslanec Pillersdorf (nek- z današnjim dnevom razpustimo, ter si prideržujemo, ga danji minister) na oder in nasvetuje, naj se cesarju na to ako bo mogoče, v 6 mescih sopet sklicati. Sicer pa Vam pismo, ki tako odkritoserčno in polno zaupanja do zbornice ostajamo s svojo c. k. milostjo in naklonom vedno udani. ravno tako odkritoserčen odgovor pismeno pošlje, V7 svojem glavnem mestu dunajském 21. avgusta. Franc gOVOrí, tavím catiu uuiviiiuociuug v t vt (hdhivuv j»vpijvj ki naj se v sredo v zbornici v pretres vzame. Ker je ve- Jožef. čina zbornice poterdila Pillersdorfov predlog, zoper kte Grof A. Forgach, Ig. Rohouczy. u Mirno je poslušal zbor to pismo. Govorili so potem še rega so le poslanci poljski in nekteri češki bili, so bili v Bernât, Deák in predsednik poslednje besede ter rekli, da odbor, ki ima to pismo izdelati, izvoljeni: Pillersdorf, Lit- se uma kn ej o sili, kteri se ne morejo zoperstaviii, pa vinovič, Jiskra, Miihlfeld, Hartig, Kaiserfeld, Brinz, Laepena da hočejo Nse tega deržati, kar so včeraj sklenili. in Herbst 9 Ra v no tedaj spet nobeden izmed Cehov, čeravno tako se je godilo v zbornici magnatov, ki so s klicom so za adreso glasovali: tako samovladni so nemski centra listi! — V sredo (danes) se bojo tedaj začeli važni po » Eljen a haza" (živila domovina!) zapustili zbornico. In tako je sklenil ogerski zbor svoje življenje; zdaj menki in deržavni zbor, kteri že toliko časa dolgočasno ostanejo se županije, ktere pa berž ko ne tudi ne bojo niota obravnavo o „Vergleichsverfahren" , bo spet obernil dolgo ostale, ako zgrešijo pot, ki jim předpisuje od dvornega občno pozornost na se, ker tù bo prilika dana vsakemu po- kancelarja nadžupanom poslani ukaz. Kaj pa bo iz vsega slancu, na odkritoserčno besedo Njih Veličanstva, kakor je tega, bo razodela še le příhodnost, ktera ima rešiti neznano V Pillersdorf rekel, tudi odkritoserčno svoje misli o ve- veliko važnih vprašanj za celo Avstrijo; vsako modrovanje likih vprašanjih ustavne Avstrije razodeti, če ne bo pred- zdaj je le beseda brez jedra. Prihodn'ost pa se zakriva veliko zagrinjalo. sednik Hein spet prenagel s svojim zvoncom. Kakor zbornici poslancov tako je pozneje tudi zbornici gosposki gosp. minister Schmerling ravno to na znanje veršuje važne zakone, med kterimi je naj važnejši: odprava dal. Zbornica ga je molče poslušala, nazadnje je na predlog sedanjega stanja hervaško-slavonske granice. Odgovor pa Ilervaško. Iz Zagreba. Deželni zbor pridno do predsednikov trikrat zaklicala slavo cesarju. Ker je velika ki ga je deželni zbor že davno sklenil poslati cesarju većina za predlog kneza Colloreda bila (le 5 zbornikov je ni přišel v zboru v posvet. > 9 se bilo zoper njega), da tudi zbornica gosposka napravi adreso Glavni zbor županije zagrebške je 21. t. m. na cesarja, so bili v odbor za osnovo tega pisma izvoljeni med mnogimi deržavnimi zlasti českimi poslanci tudi našega knez Colloredo, grof Anton Auersperg, kardinal Rauscher, Tomana in Ćerneta izvolil za častne ude županije knez Metternich, knez V. Auersperg, Grillparzer in knez zagrebške. Salm. Laško. Politiške homatije so se začele čedalje bolj „Wien. Zeit.w od 25. avg. naznanja poročilo komi- zapletati. Kar namreč angležka vlada čuti, da hoče ki je bila postavljena za preiskavo deržavnih dolgov francozka vlada proti temu, da ji kralj Viktor Emanuel našega cesarstva, v kterem se kaže, da seje deržavni dolg odstopi otok sardinski, pomagati Italijanom, da zatarejo lansko leto 1860, čeravno živimo v mirnih časih, povikšal punte na Neapolitanskem, se zbirajo angležke vojaške eije 9 za već kot 25 milijonov gold. ladije s 100 topovi poleg Na polj a, da bojo prežale na to 9 Ogersko. Iz Pešta. Ker se je vedilo, da bode uas kar se bo onde dalje godilo. Pripravljajo se tedaj nove deželni zbor razpušen, se je doljna in zgornja zbornica sni- prekucije na Laškem. dila 21. t. m.. una ob 4.. ta ob 7. uri zvečer. Ko Deák ? Serbija. 18. dan t. m. se je začela skupščina v Kra- ki ga Magj ari „moza naroda44 irnenujejo, stopi v zbornico, gujevcu. Govor serbskega kneza je bil s tako serčno radostjo ga sprejemejo s živimi Eljen-klici. Ko se zbornica pomiri, sprejet, da mu ni mogoče dopovedati, kdor ni bil sam tega začne govoriti ter med drugim pravi: „Naše ure so štete; pričujoč. Knez je govoril kakor oče svojim otrokom in tako današnji dan je se nas; Bog ve, kaj bo jutri; zato naj preprosto, da ga je vsak kmet lahko razumel; oklical je zbornica izreče svoj upor (protest) zoper vse, kar se je zboru popravo zakona skupščine, novo uredbo starašinstva, dozdaj nepostavnega zgodilo in se utegne še vprihodnje prenaredbo davkov in ustanovo národnih brambovcov ; z od- nepostavnega zgoditi; upiraje pa se vsemu temu, nesmemo kritoserčno besedo je odkrival rane serbske dežele, ker je nikdar in nikodar zapustiti postavne poti, zakaj le tako se zaostala v umncm kmetijstvu, obertnijstvu in druzih rečeh, moremo tudi brez orožja braniti zoper oboroženo silo; le na ter obljubil, da bo vlada povsod krepko pomagala, da se pravico moramo vse zaupanje staviti in mirno pričakovati, povzdigne blagostan lepe serbske dežele; rekel je tudi, da kar bo prinesel prihodnji cas.44 Enoglasno je bil njegov si bo vlada na vso moč prizadjala, da Serbija čedalje bolj predlog sprejet. — Potem so bili še Tisza Kalmanovi pred- svoje pravice zadobi od Turkov itd. Kakor pa je knez od-logi o veljavi ravnopravnosti vseh vér in o odpravi vsa- kritoserčno govoril k poslancom, tako odkritoserčno in modro ■■ I HlHB M ■■ ■■■ ■ ■ ^B ■ ■ ■■■ koršnega zemljišnega podložtva enoglasno poterjeni, in po- mu je tudi skupščina odgovorila in slovesno izrekla slanci so zapustili zbornico. — Kakor v zbornici poslancov, blago in življenje rada daruje velikoserčnim namenom svo- tako je bil tudi v zbornici magnatov Deákov protest eno- jega ljubljenega kneza; prosila ga je tudi, naj si izvoli po- glasno sprejet. sinka, ako bi se utegnilo primeriti, da bi brez lastnega Drugi dan ie bil zbor spet poklican. Predsednik mu je sina ostal. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BldZnik.