Ameriška domovi m AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 86 SLOVENIAN berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NSWSPAP'SBi Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 6, 1979 LETO LXXXI — Voi. LXXX1 Amerftko siaiijce naj bi vzpodbudilo vietnamske begunce PATAJA, Tajska. — Pred nekaj dnevi je predsednik Carter izdal ukaz, naj ameriške vojne ladje v južnokitaj-skem morju skušajo rešiti vse begunce iz Vietnama ali kjerkoli iz Indokine, ki jih srečujejo na odprtem morju. Pretekli teden je petrolejska ladja ameriškega Sedmega ladjevja Wabash rešila skupino 65 beguncev. Begunci so takoj priznali, da so že dalj časa mislili zapustiti Vietnam, ampak se niso upali. Ko so pa slišali o Carterjevem ukazu, so se odločili, da pojdejo čimprej. Povedali so tudi, da je vietnamska vlada nedavno postala bolj stroga glede pobega vietnamskih državljanov. Sicer tisti, ki pripadajo kitajski manjšini v Vietnamu, tudi sedaj nimajo posebnih težav v zvezi z odhodom iz države. Zanje še obstoji možnost pla-čanja določeno vsoto uradnikom vietnamske vlade in s tem dobiti dovoljenje mirno zapustiti Vietnam. Ukrep pred. Carterja je bil kritiziran na več strani. Hanoi je trdil, da je bil Carterjev ukaz poskus odvrniti pozornost Amerikancev od notranjih problemov, s katerimi se ZDA borijo. Po mnenju, Hanoia naj bi Carter skušal povečati napetosti v jugovzhodni Aziji. Minister v vladi Malezije, Ghazali Shafie, je priznal, da je bila odločitev Carterja glede beguncev dobronameren in iskren, da bo pa imel škodljive posledice ne samo za Ameriko, ampak tudi za ostale države v tem . delu sveta. ' Begunci bodo videli v tem, je rekel Shafie, poziv za pobeg iz Vietnama. To pa je v nasprotju politiki, kateri naj bi sledile ZDA same. Namesto da bi se zmanjšalo število beguncev, jih bo vedno več. Malezija nadaljuje s svojo odločno in kruto politiko glede indokitajskih beguncev. Predvčerajšnjim je pognala nazaj na morje okrog 320 teh nesrečnežev. Malezijska vlada se brani s trditvijo, da Malezija sploh nima dovolj sredstev, da bi stalno vzdrževala tako ogromno število beguncev-priseljencev, kot bi jih utegnilo priti v to državo. Novi grobovi Janez Pavel II. ne bo Anna M. Leonard (Lenarčič) V Cleveland Clinic bolnici je po dolgi bolezni umrla 67 let stara Anna M. Leonard (Lenarčič), vdova po leta 1972 umrlem možu Edwarda J., mati Charlesa Hamilton, Mrs. Thomasa (Mary Ann) On d rus, Edwarda J. in Johna E., 9-krat stara mati, sestra Edwarda, Franka (pok.), Jennie Starc in Stanleya. Z možem sta bila lastnika restavracije in gostilne. Bila je članica SDZ št. 1 in kluba euclidskih upokojencev. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 8. avgusta, v cerkev sv. Križa ob 10:00 zjutraj, nato na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja danes, v ponedeljek, od 7.-9. zvečer in jutri od 2.-4. in 7.-9. zvečer. Mary Tomšič V St. Alexis bolnici je' po dolgi bolezni v nedeljo zjutraj umrla Mary Tomšič, roj. Šušteršič, vdova po leta 1973 umrlem, možu Johna, hčerka pok. Marije Šuštaršič in Mary Zaletel, mati Bernice in Johna, sestra Josephine Sarby, Josepha Schuster in. pok. Anne Blatnik, Franka, Johna, Louisa Schuster in Matthewa. Do svoje upokojitve je bila zaposlena pri Cleveland Pneumatic Tool Co. kot čistilka. Bila je članica SDZ št. 10 (Mir) in KSKJ št. 150 (Sv. Ana). Pogreb bo v sredo, 8. avgusta, iz pogrebnega zavoda Fortune na 5316 Fleet A ve., v cerkev sv. Lovrenca (čas še ni določen), nato na Kalvarijo. Ure kropljenja danes, v ponedeljek, od 7.-9. zvečer in jutri od 2.-9. zvečer. Lawrence Aucin Na posledicah srčne kapi je v Euclid General bolnici v petek popoldne umrl 85 let stari Lawrence Aucin s 14200 Hale Ave. v Clevelandu, rojen v Kočah pri Postojni, od koder je prišel v Ameriko 1. 1910. Bil je mož Mihele, roj. Maslo, oče Lawrenca, ml. (Wickliffe, O'.), stari oče Law-rehca in Michaela, brat Fran- obiskal Severno Irsko VATIKAN. — Papež Janez Pavel II. bo obiskal republiko Irsko jeseni letos od 28. septembra do 1. oktobra. Potem bo papež nadaljeval pot v ZDA, kjer bo govoril pred zasedanjem Združenih narodov, bil gost predsednika J. Carterja v Beli hiši ter obiskal nekaj ameriških mest. Takoj, ko je bil papežev o-bisk Irski napovedan, so se že začele govorice, da bo šel tudi v sporno pokrajino Severno Irsko. Tam traja več kot desetletje kruta in krvava državljanska vojna, v kateri je že bilo ubitih več kot 1000 ljudi. Na eni strani so Irci-katoličani, ki bi radi videli združitev Severne Irske z Irsko republiko. Na drugi strani so protestanti, ki so v večini v pokrajini in ki hočejo, da Severna Irska ostane kot sestavni del Vel. Britanije. Protestantski skrajneži so takoj izjavili, da če bi papež utegnil priti v Severno Irsko, bi to imelo hude in krvave posledice. Angleška ministrska predse dnica Margaret Thatcher pa je jamčila, da bi angleška vojska storila vse potrebno, da bi bil papež varen. j Zadnjo besedo je imel Vatikan. Tam je bilo končno sporočeno, da papež Janez Pavel H. ne bo obiskal Severno Irsko, ampak bo ostal v Irski republiki. Okvara na motorju povzročila nesrečo AKRON, O. —; Izvedenci, ki pregledujejo kraj nesreče, v kateri je izgubil življenje športnik Thurman Munson, član ekipe New York Yankees, so mnenja, da je do nesreče prišlo zaradi okvare na motorju letala. Čeprav je bilo letalo razmeroma novo, je 32-letni Munson imel z njim že precej težav. Vrednost letala je bila 2 milijona dolarjev. Kuba odpoklicala 2,000 svojih vojakov iz Etiopije WASHINGTON, D.C. — A-meriška vlada je sporočila vest, da je Kuba zmanjšala število svojih vojakov v Eti-opiji za približno 2,000. Proti koncu 1. 1977 in v začetku leta ^1978 je namreč izbruhnila obširna državljanska vojna v Etiopiji. Obenem je prišlo do nenapovedane vojne med Etiopijo in sosednjo državo Somalijo. . , Kmalu se je etiopska vlada znašla v težavah in je začela iskati pomoč povsod po svetu. Sovjetska zveza in njeni za-upniki-sateliti so pokazali pripravljenost Etiopiji nuditi potrebno pomoč, čeč noč je postala etiopska vlada “sociali-tično” usmerjena in ogromne količine najsodobnejše sovjetske vojaške opreme so začele prihajati v to revno deželo. Sovjeti so poslali do 1,500 svojih vojaških svetovalce V. Kuba pa je poslala redne vojaške enote, ki so neposredno sodelovale v borbah proti nasprotnikom etiopske vlade. V 1. 1978 se je število Kubancev približalo 20,000. Ta pomoč Etiopiji je bila učinkovita in končno tudi uspešna. Vzrok za odpoklic 2,000 kubanskih vojakpv je ameriška vlada pripisala dejstvu, da niso več potrebni v Etiopiji. Nobenega znaka ni, poudarja vlada, da; bi Kuba spremenila; svojo pripravljenost pomagati raznim levičarsko usmerjenim vladam in gibanjem v Afriki, in drugod. Število kubanskih vojakov v Etiopiji je sedaj okrog 14,000, sovjetskih svetovalcev pa 1,200. CHRYSLER V TEŽAVAH; IŠČE POMOČ OD VLADE IN SVOJIH DELAVCEV DETROIT, Mich. -— Pretekli teden je Chrysler Corp. sporočil, da je samo v zadnjih treh mesecih svojega poslovanja izgubil več kot 200 milijonov dolarjev. Izguba za leto 1979 naj bi presegla pol milijarde dolarjev. Te izgube so daleč naj večje v zgodovini te firme. Obstoji možnost, da bo moral Chrysler prenehati z izdelovanjem avtomobilov in napovedati bankrot. Načelnik Chrysler j a John Ricardo in predsednik Lee A. lacocca sta na nedavni tiskovni konferenci izjavila, da so potrebne nujni in temeljiti ukrepi za rešitev Chrysler j a Nevarnost s k o r a j š njega bankrotu Chrysler j a, ki je po velikosti deseti od vseh ameriških industrijskih firm in štirinajsti na svetu, je streznila ne samo vse uslužbence Chryslerja, od predsednika do zadnjega navadnega delavca, ampak vse, ki so posredno ali neposredno odvisni od njegovega nadaljnjega obstoja. Vsem je jasno, da brez pomoči Chrysler ne bo zmožen premagati vse težave, s katerimi se trenutno bori. kct in Johna (oba pok.). S —— svojo ženo sta pred nedavnem praznovala 58. obletnico poroke. Zaposlen je bil pri Reliance Electric Co. in potem do svoje upokojitve pred 20. leti kot vrtnar pri mestu IClevelanda. Bil je član Slo- venskega doma št. 6 AMLA. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes, v ponedeljek, ob, 8:15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:00, nato na pokopališče Vernih duš. Carter bo predlagal pravilnik za FBI WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter bo predložil Kongresu v odobritev pravilnik FBI. To naj bi bilo prvič, odkar je bil FBI ustanovljen, da bi ta važna ustanova imela točno orisano, kaj sme delati in kaj ne " sme. “Takšen pravilnik bi bil najboljše zagotovilo, da bi FBI zmeraj deloval po zakonu in nikoli izven njega,” je izjavil Carter. . VZROKI mr - leSgDtVU Ricardo in lacocca sta trdila, da je glavni vzrok za položaj, v katerem se Chrysler sedaj nahaja, vrsta predpisov, ki sta jih odredila vlada in Kongres, v upanju, da bi zaščitila okolje. V preteklosti avtomobilskim firmam ni bilo treba upoštevati takih u-krepov in obenem je bila cena gazolina razmeroma izredno nizka. Sedaj pa obvezni vladni predpisi stanejo Chryslerja približno $620 za vsak avto, ki ga izdela. Ker je bil do nedavnega Chrysler znan. po velikosti svojih avtomobilov, so ga ukrepi vlade in porast cene gazolina hudo prizadeli. Res je. sta priznala Ricardo in lacocca, da morata tudi Ford in General Motors delati po istih vladnih predpisih. Prednost Forda in GM pa je, da izdelata veliko več avto- Uspešen roparski napad na banko v New Yorku NEW YORK, N.Y. — Štirje lepo oblečeni roparj i so oropali banko v New Yorku za več kot $530,000 v gotovini. Do streljanja ali kakršnegakoli razburjenja ni prišlo. Večina uslužbencev banke in nobeden od odjemalcev ni niii slutil, da je rop v teku. Enemu od uslužbencev banke je uspelo vključiti filmsko kamero med ropom. Tako bo policija imela vsaj slike roparjev, če že ne nje same. VREME Pretežno sončno z naj višjo temperaturo okoli 79 F danes, jutri delno oblačno z do 30G možnosti krajevnih neviht in toplejši. Naj višja temperatura v torek okoli 85 F. Kritično o slovenski zgodovini Ta odločilni preobrat v slovenski zgodovini, prevzem krščanstva, obravnava- B. Grafenauer preveč na kratko in površno. Imamo vtis, da ni dojel njegovega velikanskega pomena in da ga podcenjuje ali da ga.' presoj a bolj negativno kot pozitivno, medtem ko je bil prav ta dogodek e-den najvažnejših v slovenski zgodovini, saj je ... tudi pomenil dejansko priznanje njihove države po Frankih, oziroma njihovem kraljevskem dvoru kot centru posvetne o-blasti na Zahodu in po Cerkvi kot centru duhovno-politične oblasti. Knez Borut je s tem pokazal samo svojo državniško modrost in napravil dobro diplomatsko potezo, da je dosegel to dvoje, hkrati pa si je še zagotovil frankovsko-bavarsko podporo proti Ob-rom, ki je dajala še nekaj desetletij pozneje dosti opravka vojskam Karih-Velikega. Ce bi bili Slovenci takrat odklonih rimsko krščanstvo in zvezo z Zahodom, bi se bili izpostavili obrskemu udaru in bi bili morda v taki vojni potolčeni in uničeni ali pa bi se kulturno in potem tudi etnično izgubili, posebno če bi bili povzročili zaradi trdovratnega' upiranja krščanstvu tudi sankcije-Zahoda proti sebi” (str. 321-323). F. Jeza se je bil kritično dotaknil B. Grafenauerja trditev že v svojem prejšnjem delu “O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine”. V tem spisu citira čudaške in nore trditve, ki jih je bil B. Grafenauer pri- vzel od slavistov in po katerih naj bi “Slovani”, torej še niti ne Slovenci, prevzeli od “Predslovanov” najbolj vsakdanje besede, in pravi: Če meni (B. Grafenauer), da so Slovani zares sprejeli z omenjenimi besedami tudi z njimi povezane predmete in pojme, je to naravnost fantastično, kajti to pomeni, da tisti Slovani ali Praslovani do tedaj poleg najbolj navadnih dreves, kot so bor, bukev, dob, gaber itd., niso poznali ne žita ne repe ne lanu ne konoplje ne kruha ne sadja in niti ne golobov, koz, volov ih telet (in torej njihovi biki jh krave — glede na to, da jih ni v seznamu — niso plodili telet?), pa tudi ne soli ter najnavadnejšega orodja za obdelovanje polja in za domača opravila, kot so kosa, motika, sekira, čeber in celo ne pojma za orodje. Nadalje so baje poleg besed dobili tudi pojme za človeka, ljudi, kopel, lek, očeta, ženo in drugo bližje sorodstvo. Potemtakem so morali biti komaj kaj več kot opice . .. (str. 111). Bil bi zares že čas, da se naše izobraženstvo in vsa slovenska javnost resno zamisli nad takšnim “znanstvenim” podajanjem slovenske zgodovine, ki ni lastno samo B. Grafenauerju, ampak skorajda uradna razlaga, pri kateri kakšna druga nima mesta. Kljub kritičnim stališčem do Jezovih izvajanj je treba vendarle priznati, da se ie bil med prvimi lotil podirati naj-gfše ideološke tabuje, s katerimi skušajo nekatere sile o--bremeniti slovensko psiho. K. G. mobilov kot Chrysler in so stroški bolj učinkovito razdeljeni. Ko plačuje Chrysler $620 za vsak avto, da izpolni vladne pogoje, Ford in GM odštejeta samo $340. Stališče Chryslerja je, da so zaradi tega vladni ukrepi pristranski. Iz tega sledi trditev, da ima Chrysler pravico zahtevati pomoč od vlade in Kongresa. Finančni strokovnjaki Chryslerja sedaj pripravljajo vrsto predlogov, ki jih naj bi vlada in Kongres preučila in odobrila. Chrysler računa, da bo v naslednjih dveh letih potrebovala približno milijardo dolarjev vladne pomoči. Pomoč naj bi smatrali za “posojilo”. Carterjeva vlada je povedala, da bo skrbno pregledala vse predloge, ki jih bo predlagal Chrysler. Tudi nekateri vplivni člani Kongresa so izjavili, da so pripravljeni pomagati. Glavna skrb v vladi in Kongresu je, ali naj bi po-'''mila vladna pomoč Chrv:-lerju, ki je navsezadnje privatna last, primer tudi za druge firme, ki bi se znašle v težavah. Na drugi strani je pa dejstvo, da Chrysler še danes zaposluje skoraj 100,000 ljudi in da je nekaj tisoč delavcev zaposlenih v firmah, katere izdeluj e j s razne dele za Chryslerja. Če bi moral Chrysler zapreti svoja vrata, bi bili ti delavci brez deia. To bi bil hud udarec ameriški ekonomiji. Pred dnevi je Chrysler vprašal UAW unijo, ki zastopa veliko večino Chrysler] e-vih delavcev, ali bi ti delavci bili pripravljeni odobriti zamrznitev njihovih plač za dve leti. Predsednik UAW, Douglas Fraser je odgovoril, da bi to bilo nemogoče. Inflacijska lestvica v 1. 1979 in 1980 bo porastla za najmanj 25%,' je Fraser dodal. Chryslerjev predlog torej ne pomeni zamrznitve plač, ampak znižanja. “Če lahko pomagamo, seveda bomo,” je Fraser rekel, “toda UAW ne more Chryslerja rešiti. Takšna gmotna pomoč lahko pride samo od vladč in Kongresa.” Dva učiva elana vlade J, Oarlerfa polrfena WASHINGTON, D.C. — Z nenavadno hitrostjo je ameriški Senat odobril Charlesa W. Duncana kot novega tajnika za energetiko v vladi predsednika Carterja. Glasovanje je bilo 95:1. Duncan je do novega imenovanja služil kot podtajnik za obrambo, pred tem pa je bil predsednik Coca-Cola Company. Prejšnji tajnik za energetiko, James R. Schlesinger je bil žrtev čistke v vladi pred 10 dnevi. V sredo je Senat potrdil -Benjamina R. Civiletti-ja kot novega tajnika za pravosod-stvo. Civiletti, ki je bil podtajnik, bo zamenjal Griffina " Bella. Glasovanje je bilo 94:1. Senat je tudi odobril Tho- Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Prof. William Kennick se nahaja v Euclid General bolnici, v sebi št. 406. Hvaležen bo obiskov. Dobro se počuti. Ure obiskov so od 4.-8, zvečer dnevno. Zadela ga je možganska kap. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ bo imela svojo sejo jutri, 7. avgusta, ob 7:00 zvečer v Slov. društvenem domu na Recher. Rojstni dan— V četrtek, 9. avgusta, bo obhajala rojakinja ga*. Ana Tomšič s 1193 E. 61 St. svoj 84. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo vse dobro! Seja in piknik— Klub slovenskih upokojencev za St. Clairsko okrožje vabi na sejo, ki se bo vršila v četrtek, 16. avgusta, ob 1:30 popoldne v spodnji dvorani v SND. Vabimo tudi nečlane vseh starosti, da se nam pridružijo in se vpišejo. Po seji bo prijetna zabava za vse. Avtobus za piknik je že odpovedan, ker ni bilo odziva. Vsi, ki so že plačali voznino, jo bodo dobili nazaj. Tajnik Zadušnica— V sredo, 8. avgusta, ob 6:30 zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pole. Josepha Miklavčiča ob sedmini njegove smrti. Znižane cene— V Anzlovar Dept. trgovini imajo veliko razprodajo po za 20% znižani ceni vsega blaga! Razprodaja bo trajala do 18. avgusta. Posebna Baragova izdaja AD— Ali ste že naročili oglas za posebno Baragovo izdajo Ameriške Domovine? Če še ne, izpolnite, odrežite in od-pošljite naročilnico na 3. strani čimprej! Raznašalca iščemo— Uprava AD išče raznašalca za okolico Neff Road, Kewa-nee, Mohican, E. 197 in E. 200 St., Underwood, Chickasaw in Shawnee. Pokličite 431-t>628 za podrobnosti. Žegnanjski festival— Dne 19. avgusta bo Žegnanjski festival pri cerkvi Marije Vnebovzete. V llaliji $8 vladna kriza nadaljnja RIM, It. — Poskus člana krščansko-demokratske stranke Filippa Pandolfija, da bi sestavil novo italijansko vlado in s tem končal krizo, ki traja vse od januarja, se je izjalovil. Predsednik italijanske republike Sandro Pertini bo prisiljen imenovati druge-ag člana parlamenta za morebitnega ministrskega predsednika. \ Glavni vzrok za krizo je o-ster spor med tremi vodilnimi političnimi strankami v Italiji. To so krščanski demokrat j e, komunisti in socialisti. Socialisti so namreč izjavili, da nočejo sodelovati v vladi Pandolfija. Opazovalci ne vidijo možnosti, da bi bilo krize kmalu konec. masa J. Watsona kot novega ameriškega poslanika v ZSSR. M&mišm Domoviiva -/H'lVl t- » V— M« > \11 - 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel —- Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States:' $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 83 No. 86 Monday, Aug. 6, 1979 Oh 304etniei Narodnega sveta koroških Slovencev IL Prav v tem delu, v osnovnem političnem delu NS-KS pa stoji narodni svet, kot pravi predsednik “v težki situaciji..., ko se o nas odloča brez nas.” V takem težkem položaju se naslanjajo koroški Slovenci predvsem na druge manjšine v državi, na gradiščanske Hrvate in na pomoč matičnega naroda V Sloveniji, oz. Jugoslaviji. Ta nima samo pravice varovati svojo manjšino drugod, ampak tudi dolžnost paziti, da se izpolnjuje mednarodna pogodba v njeno zaščito. Prav od Jugoslavije pričakujejo Korošci, da spravi neizpolnjevanje meddržavne pogodbe na mednarodno gladino, česar pa dozdaj zaman pričakujejo. Nasprotno, vedno prijaznejši so odnosi med Kreiskyjem in Beogradom, kakor je razvidno iz medsebojnih obiskov in izjav. Tudi zaman opozarjajo Slovenci avstrijsko demokracijo na nedemokratično postopanje z manjšino, ko odločajo o njeni usodi brez nje, kar je živo nasprotje vsaki demokratičnosti, za katere zgled hoče Avstrija veljati pred svetom, saj je njej zaupano vodstvo Zveze narodov in velja prav socialistična demokracija, ki je zdaj v Avstriji na vladi, za vplivno v mednarodni Socialistični internacionali. In ob tridesetletnici koroškega narodnega sveta se nam zdi umestno opozoriti na članek odličnega argentinskega publicista Manfreda Schoenfelda, ki ga je napisal ob prijateljskem srečanju Kreiskyja s palestinskim teroristom Jaser Arafatom pred nedavnim. Krei-skv-demokrat sprejema prijateljsko tega mojstra svetovnih terorističnih akcij, ki jih za njim posnemajo ca-stristi, montoneri, nemški neonacisti zvrsti bande Ba-der-Meinhof, laške rdeče brigade itd. Spričo teh simpatij Kreiskyja do subverzivnih organizacij, ki jih je potrdil s sprejemom Yaser Arafata, je Schoenfeld postavil avstrijsko socialistično demokracijo v dvomljivo vrednost, označujoč jo, da plava “v vodah, ki niso povsem jasne,” da pozna dva socializma: demokratičnega in nasilnega, terorističnega... za “razne uporabe”. .. Eno takih uporab prakticira Kreisky tudi v razmerju do avstrijskega Heimatdiensta, ko je vsem jasno, da v njem zbira ostanek nacističnega nasilja in šovinizma, naperjenega predvsem proti mirnemu sožitju s slovensko manjšino na Koroškem. Kreisky, ki vlada usodo avstrijske politike, je s sprejemanjem Arafata pokazal zelo jasno, da je njegov “klasični” demokratizem zlagan, dvomiseln, pripravljen na kompromis tudi z nasilnimi gibanji, kadar se jih je treba poslužiti v zatiranju narodnostnih in človečanskih pravic/ Tudi pod zgledno demokratično krinko. In tako smo bili priče v zadnjem času, kako se Kreisky rokuje v Beogradu z voditelji jugoslovanske politike v polnem medsebojnem zadovoljstvu s sedanjim demokratskim stanjem v avstrijsko-slovenskem položaju; na drugi strani pa vidimo istega Kreiskyja z roko v roki z vodjem vseh subverzivnih in nasilnih gibanj v Evropi, katerih daljni odtenek je tudi neonacistični Heimatdienst v Avstriji, največji nasprotnik slovenskim naravnim težnjam. In ubogi koroški Slovenci stoje osamljeni v svoji lastni tisočletni, zdaj ogroženi domovini, željno obračujoč poglede k jugoslovanski matični “demokraciji”, ki se topi v sentimentalnih obljubah za mednarodno pomoč njihovemu položaju; na drugi strani pa naj verjamejo obljubam avstrijske vlade “s prav tako dvomljivim socializmom” po sodelovanju v manjšinskem vprašanju s soudeležbo pri reševanju njihove lastne usode ... Ob taki “težki situaciji”, ki jo uvideva tudi NSKS ob tridesetletnici obstoja, mu res ne preostane drugega, kakor to, kar predsednik dr. Grilc poudarja v svoji poslanici: zaupanje vase in v svoje lastne moči, v pomoč drugih manjšin, v strnjenost svojih sil in v disciplino, v najtesnejšo organizacijsko povezanost z ljudstvom kot svojim temeljem, z zahtevo in z demokratičnim bojem za popolno enakopravnost manjšine z večino v državi. In mi mu želimo predvsem uspeh v naporu, da slovensko vprašanje na Koroškem že enkrat pride v mednarodno disputacijo odgovornih nodpisanih držav zaradi neizpolnjevanja mirovne pogodbe. " * v - t : ■ • ; ^ AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 6, 1979 Od tega bo v marsičem odvisna usoda slovenske manjšine na Koroškem, o katere soodločanju o človečanskih, mednarodnih in demokratskih načelih bo imel besedo tudi slovenski narod na Koroškem. Ob jubileju NSKS se pridružujemo koroškemu Narodnemu svetu k čestitkam z željo po čim uspešnejših dosežkih v bodočnosti. S. S. Beseda iz naroda... Koncert na Izletniškem središču ADZ v Leroyju V nedeljo, 12. avgusta 1979 bomo imeli lepo priložnost slišati slovensko pesem v vsej njeni pristnosti in domačnosti. Peli nam bodo “Fantje na vasi”, pred le nekaj leti ustanovljen slovenski moški pevski zbor, ki se je uveljavil ne le v slovenski sredini Velikega Clevelanda, ampak tudi drugod med slovenskimi rojaki v Združenih državah in Kanadi, kjer je ponovno us-' pešno nastopal in žel navdušeno priznanje. . Zbor vodi John Sršen. Godba “Enotnega slovenskega društva”, ki ima 30 članov, bo nastopila pod vodstvom Normana Novaka. Četudi je bila ta godba ustanovljena šele pred kratkim, je žela že nekaj kar lepih uspehov in b;ia toplo sprejeta v slovenski skupnosti Velikega Clevelanda. Godba bo otvo-rila koncertni spored. Na sporedu je tudi Alpski sekstet, ki ga vodi Ed Mejač. Sekstet bo igral tudi po koncertu za zabavo in ples. Spored bo vodil Tony Petkovšek. Če bo lepo vreme, bo koncertni nastop na prostem na vzpetini pred pavilijonom, v slučaju slabega vremena pa v paviljonu. Vstopnice za koncert so po $2 za osebo, v predprodaji pa po $1.50 < v glavnem uradu ADZ in v Tony’s Polka Village. Otroci izpod 12 let starosti imajo prost vstop. Prenovljena in modernizirana kuhinja v paviljonu bo nudila krofe, pečeno govedino, hrenovke, prekajene klobase z zeljem in drugo. Na razpolago bo seveda tudi kava kot vedno. V bari bodo postregli s pijačami. Izletniško središče bo v nedeljo, 12. avgusta, odprto opoldne, koncert pa se bo začel ob pol štirih (3.30) popoldne. Izletniško središče je krasen, obsežen kos zemlje namenjen razvedrilu članstva ADZ sredi prirode na svežem in čistem zraku. Dovolj je prostora za vse, za one, ki si želijo družbo, in za one, ki iščejo samoto. Otroci imajo tam Svoje posebno igrišče, odraslim pa nudi obsežen pro- . štor lepo priložnost za sprehode. Precejšnje jezero je posebna privlačnost mladih in starih! Ameriška Dobrodelna Zveza je kupila in uredila Izletniško središče v razvedrilo^ zabavo in splošno zdravstveno korist svojega članstva. Na nas je, da Izletniško središče obiskujemo in se dejavno vključimo v veliko bratsko skupnost ADZ! ------o------ Vabilo za predložitev predavanj Liga slovenskih Amerikan-cev, Inc., bo 17. novembra letos priredila v New Yorku svoj peti študijski dan (simpozij). Skupine in poedince v Združenih državah in Kanadi, ki raziskujejo slovensko-ameriška vprašanja, ali 'pripravljajo študije o njih, vabimo, naj do 15. avgusta 1979 pošljejo kratko vsebino in naslov predavanj, ki bi prihajala v poštev, na naslov: ■ > ■ ■ .--.V ■' ■’A Professor Peter P. Remec Department of Political Science F o rdham University Bronx, New York 10458 Splošna tema študijskega dne bo določena po povzetkih predavanj. Predmeti, ki nas zanimajo, so: slovensko-ame--riška književnost, umetnost, slovenski prispevki k ameriški kulturi, slovenske skupnosti v Združenih državah in Kanadi, njihovo delo, tudi politično; njihove zveze z drugimi narodnimi skupinami; slovenska folklora, arhivi, * kjer bi bilo moč najti podatke o slovenskih Amerikancih; in še zlasti vse, kar se tiče naših narodnih domov v obeh deželah ter slovenske publikacije. Povzetki sd'lahko v slovenščini ali angleščini. Obsegajo, naj eno tipkano stran. Sprejeta predavanja bodo pozneje objavljena. Avtorji naj za simpozij pripravijo izvod, ki ga, bo moč preslikati za tisk. Prijave za udeležbo sprejema Liga slovenskih Ameri-kancev na naslov: League of Slovenian Americans, Inc. P.O. Box 32 * Brooklyn, N.Y. 11227 / Za izven newyorške udeležence bo v Yale Clubu rezerviranih 20 sob z dvema posteljama. Cena za dve osebi je 50 dolarjev za'dve noči — petek, 16., in sobota, 17. novembra 1979. Liga slovenskih Amerikancev Inc, New York, N.Y. Piknik Fed. klubov slov. upokojencev CLEVELAND, O. — V sredo popoldne, 15. avgusta, še bo vršil na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu vsakoletni piknik, ki ga priredi Federacija ameriških slovenskih upokojenskih klubov. Zopet se bomo sestali z našimi znanci in prijatelji in se pogovarjali o dobrih starih časih. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da boste vsi dobro postreženi s pijačo in jedjo'. Tudi za plesalce bo preskrbljeno. Federacija je sestavljena iz 7 klubov Slovenskih upokojencev v državi Ohia. Ti klubi zborujejo v sledečih narodnih domovih: St. Clair, Euc- lid (Recher), Holmes, Water-' loo, Newburgh-Maple Hts., Barberton in Girard. Skupaj imajo klubi več kot 2,000 članov in članic. Pri Federaciji je vpisanih še 9 slovenskih upokojenskih klubov iz raznih držav Amerike. Zaradi oddaljenosti od nas se ne morejo udeleževati naših sej, tako da niso aktivni člani." Namen-ustanovitve Federacije je-bil izboljšati delovanja za socialno in zdravstveno za--ščito rtaših upokojencev. Federacija in posamezni klubi pošiljajo resolucije in spomenice na pristojna vladna mesta. Tekom let smo poslali že več resolucij in protestov na občinske, državne in zvezine oblasti. Celo v Washington, D.C., smo poslali svoje zastopnike. \ ' 'te/ Na seje Federacije smo povabili razne uradnike od davčnega urada, socialnega zavarovanja, Homestead Act, Golden Buckeye Card in druge. Na ta način smo dobili precej informacij v korist u-pokojencev, ki so jih potem zastopniki klubov sporočili članom in članicam. Še enkrat: Vabljeni ste, da se udeležite piknika te zelo pomembne organizacije! Če bi prišlo samo polovico članov, bi nas bilo več kot 1,000. Pozdrav vsem upokojencem! Anton Perusek ------o------ Pred SC leti v Ameriški Domovini Pevski zbor “Ilirija”— Mogoče ste že slišali govorico, da je cerkveno petje v" Collinwoodu prvovrstno. Res, da ima cerkv. pev. zbor izvrstnega pevovodjo v osebi Mr. Rakarja, da zbor šteje 34 pevcev in pevk, ki so zmožni proizvajati najtežjo latinsko mašo, a kljub temu ni bil ta zbor popolen. Bil je kot človek brez srca ali brez glave. In zakaj ? Zato, ker ni imel imena. Vsa mogoča imena so uporabljali. Eni so ga imenovali “Cerkveni pevski zbor Marije Vnebovzete v Collinwoodu”, zopet drugi “Adrija”1, nekateri celo “Soča” itd. Da se pa temu odpomore, so pevci in pevke na jzadnji seji sklenili, da se da zboru ime. Težko je izbrati ime v tako obširni naselbini, kot je Cleveland, kjer je na stotine društev z vsakovrstnimi imeni. Končno smo se spomnili velikega Napoleona, za koje-ga vladanja se je tako lepo razvijala Ilirija in spomnili smo se našega pesnika Vodnika, ki je vzkliknil: “Ilirija o-življena!” Tako smo prišli vsaj do nekega zaključka. Mr. Terpin je predlagal, Mr. Glinšek podpiral in sprejeto je bilo. soglsisno, da se cerkv. pev. izbor imenuje “Pevski Zbor Ilirija”. Pod tem imenom bo zbor nastopal v javnosti kot tudi v cerkvi. (Iz dopisa Franka Kovačiča, pred. zbora. (26. VIL 1929) Srebrna obletnica— Te dni enkrat je minilo 25 let, odkar je starosta slovenskih trgovcev v Clevelandu, Mr. John Gornik, odprl prvo trgovino v naši naselbini. Tekom 25 let si je John Gornik s svojo poštenostjo, odkritosrčnostjo in vljudnostjo pridobil tisoče prijateljev vsepovsod, Saj je neprestano delaven na narodnem, trgovskem in prosvetnem polju. (31. VIL 1929) Novi uslužbenec A D— Zadnji ponedeljek smo dobili v naši tiskarni novo slovensko moč v osebi Mr. Anton Kolarja, ki je bil doslej zaposlen pri The Cleveland Press. Mr. Kolar je bil kot' stavec v našem podjetju že jeta 1904, torej je naš stari znanec. (31. VII. 1929) še živ!— V Cleveland se je vrnil iz obiska v stari domovini dobro poznani naš slovenski trgovec Benno B.. Leustig, čil in zdrav, ne pa mrtev, kot se je pred tedni razširila govorica. (31. VIL 1929) Poroka— Dne 10. avgusta se vrši poroka Mr. Math Križmana ml. 1132 E. 71 St. z Miss Rose Škulj iz 71. ceste. Poroka se vrši v cerkvi sv. Vida, poročna slavnost pa isti večer v Grdinovi dvorani. Ženin je tnt*r********0****++*r***3**+*ti Vsi na Baragov dan 1. in 2. sept. v Clevelandu! m****+**+*****+*+**++++***»++4 »M. sin znane in priljubljene rodbine Math Križmana, nevesta pa je hčerka obče priljubljene rodbine Mr. in Mrs. Anton Škulj/ (31. VIL 1929) Razprodaja— Opozarjamo cenjene ženske in dekleta na izvaribedno razprodajo, ki jo nudi te dni poznana tvrdka Grdina’s Shoppe na 6111 St. Clair Ave. Na razprodaji so ženski klobuki,; najmodernejši, od 50c naprej,/ ženske fine obleke od $1.95 naprej, fine otročje oblekce in drugo. (2. VIII. 1929) ■riUri ■ (Op. ured.: Gornje novice so objavljene v slovenščini, ‘kot so jo takrat rojaki v Clevelandu govorili.) 'M',, Pesem Sloveniji Ti, slovenska zemlja mila, lepa si kot sen, ti, slovenska zemlja moja, saj tebi se nasmehne dan. Ljubil jaz te bom do groba, ker sem veren sin jaz tvoj, jaz za tebe dgjem sebe, to je veren poklon moj. ,,. i F? * Darujem ti še zadnjo snago, kpr za tebe dajem vse, dali življenje, dali mladost za tla svoje Slovenije. Sovražnik te neverno vzgaja, pospešuje internacionala zato, ker si zvesta ti; s teboj hočemo vedno biti tvoji verni sinovi. Lepa je tučli himna tvoja, na svetu je res lepše ni, ljubim te in ljube te vsi; tvoji zvesti, sinovi. ■ *»•! t Vsi Slovenci, ljubite se, ljubite'spoj rodni kraj, to je naša rodna zemlja in 'nas ’dragi'zavičaj.' > ■ Slovenska mati me rodila, naj ji ostanem veren sin, da ohranjam rodno zemljo, ki jo ljubim s srcem vsem. Škof F. Beraga Posebna izdaja I Ameriške Domovine, (Škof Baraga) Iščemo prostovoljce za zbiranje oglasov za posebno izdajo Ameriške Domovine dne 31. avgusta. Čisti prebitek je namenjen Baragovi zvezi in Ameriški Domovini. Ako ste voljni pomagati tema dvema dobrima namenoma, pokličite MADELINE na 431-0628. Prenočišča za Baragov dan v Clevelandu Lloward Johnson Lakefront Motor Lodge, 5700 So. Marginal Rd., Cleveland, O., 44103, tel. (216) 432-2220, sporoča posebne cene za obiskovalce Baragovega dne v Clevelandu: Za 1 osebo — $25 in krajevna taksa; za 2 osebi — (dvojna postelja $27.88 in taksa; prosto za otroke izpod 13 let starosti v spremstvu staršev. Hotel je na novo preurejen in udoben. Je zelo blizu slovenskega središča ob St. Clair ju in cerkve sv. Vida. Avtobusna zveza do katedrale je zelo dobra. Za rezervacije pišite ali kličite čimpreje po telefonu direktno na Howard Johnson. Rodila me je mati, Slovenka prava, " Naj ji bo lahka zemlja; večna čast in slama! Valentin Potočnik častilci Barage, udeležite se Baragove proslave 1. in 2. sept. v Clevelandu IZ NAŠIH VRST Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Hvala Vam za o-znanilo, da nam bo naročnina za Ameriško Domovino potekla dne 16. avgusta 1979. Seveda naju zanima novica, da imamo novega urednika Ru' dolpha M. Susela, kar naju zelo veseli. Ameriško Domovino bi preveč pogrešala! Zato Vam prilagam ček za naročnino in nekaj za tiskovni sklad. Bog živi urednika Susela Še na mnogo let! Pozdravljeni! Joseph M. Hrovat * Beachwood, O. — Pozdravljeni! Prilagam ček za Ameriško Domovino in $2 za tiskovni sklad. Čitam AD že 50 let. Mary Godec * Waukegan, 111. — Cenjen0 uredništvo Ameriške Domovine! Prilagam ček za obnovitev enoletne naročnine lisi3 in $2 za tiskovni sklad. O'3' enem se Vam najlepše zahvalim za obvestilo. Bertha E. Smole V BLAG SPOMIN ALICE ZORC “SPOMNI SE, O GOSPOD, TEH KI UMRLI . ODŠLI SO PRED NAMI OZNAČENI Z ZNAMENJEM VERE” Pred kratkim je umrla Alice Zorc. Njena smrt je pustila globoko zarezo v srcih vseh, ki so jo poznali in jo ljubili: Baznikova in Zorc-eva družina in mnogo njenih sorodnikov ter prijateljev. Vsi člani njene družine želimo ob tem času izraziti našo globoko hvaležnost vsem, ki so nam izrazili svoje iskreno sožalje, za molitve, za rože in številne duhovne šopke za sv. maše za večni mir njene duše. Resnično smo hvaležni katoliškim veteranom od Sv. Vida in njfh pomožni organizaciji - “Auxiliary” - za molitve rožnega venca, članicam Oltarnega društva od Sv. Vida in Ameriški Dobrodelni Zveži za njih molitve ob krsti. Monsignor Baznik se prav posebno zahvaljuje enajstim sobratom-duhovnikom, ki so z njim somaševali pri pogrebni sv. maši pri Sv. Vidu. KU navzočnost ter molitve in P°' mirjajoča tolažba Fathr3 Pevca v vsebinsko globok1 pridigi je občuteno segla srca družin in vsem, ki so 30 udeležili sv. maše in pogre'° nih obredov v cerkvi. 2al0 stinke pevcev so nas navda z občutkom navzočnosti ljubezni in večnega varstva tem času naše žalosti. Po za njem slovesu in molitvah 113 pokopališču Kalvarija bili povabljeni na pogrei no v avditoriju Sv. Vida. Bog blagoslovi vse, ki prišli kropit v pogrebni zaV