Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAK PETEK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Štev. 37 — Leto IV. Murska Sobota, 12. septembra 1952 din 6.- „PREKMURSKI TEDEN“ V sredo popoldne je bil slovesno zaključen letošnji »Prekmurski teden«. Tudi ob zaključku se je zbrala na razstavnem prostoru velika množica ljudi, tako kot je obiskovalo razstavo in prireditve »Prekmurskega tedna« veliko število obiskovalcev iz bližnjih in daljnih krajev skozi vse dni od 24. avgusta do 10. septembra. Po nepopolnih podatkih je zabeležil »Prekmurski teden« rekorden obisk, kakršnega nihče ni pričakoval. Prireditve »Prekmurskega tedna« si Je v Soboti ogledalo okrog 80 tisoč ljudi, samo razstavo pa nekaj nad 60 tisoč. A če pri- Delovni pomenek Prekmurskih mladincev Pred tednom dni — v petek, 5. septembra so se v Soboti sestali mladinci, člani Okrajnega komiteja LMS k delovnemu razgovoru — plenumu Okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije za soboški okraj. Prisotni so bili tudi zastopniki občinskih vodstev mladinske organizacije in sekretar Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, tovariš Tine Remškar in sekretar Okrajnega komiteja KPS za M. Soboto, tovariš Bela Berglez. Plenum Je razpravljal predvsem o tekmovanju mladine v počastitev VI. kongresa KPJ in ugotovil da se za VI. kongres pripravlja vsa mladina okraja. Že v pripravah za »Prekmurski teden« je mladina pokazala svojo pripravljenost in borbenost, saj je predvsem na občinskih proslavah sodelovala v raznih prireditvah. Slabša stran dela pa je v tem, da te živahnosti ni v vzgojnem delu med mladino, kjer mladinska vodstva vse premalo delajo. V vse večji meri bo treba naši mladini tolmačiti vlogo Partije v naši družbeni ureditvi, mladina naj se uči po vzgledih in svetlih tradicijah Partije. Nadalje so na plenumu obravnavali pereče vprašanje nezdravih mladinskih zabav proti katerim se mora mladinska organizacija ostro boriti na prvem mestu. Prisotni mladinci so se živahno oglašali v razgovoru in iznašali svoje probleme, pa tudi uspehe aktivov. Omeniti je treba Mladinsko organizacijo v Beltincih, katera je s svojim delom dosegla nadvse častno priznanje in prejela v tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ prehodno zastavico. Mladinska organizacija v Beltincih si to priznanje tudi upravičeno zasluži. V tej vasi doslej takorekoč še ni bilo res utrjene in dobre mladinske organizacije. Številni mladinski aktivisti so se kat radi pritoževali, da v Beltincih nikakor ne gre. Toda letos Je tu vse drugače. Beltinška mladina ima trden mladinski aktiv, ki kljubuje vsem zagonom nasorotnikov mladinske organizacije, nasprotnikom napredka in naše socialistične izgradnje. Od letošnje pomladi do Jeseni so dosegli nadvse zavidljiv napredek. Mladina Beltinec ima v svojih vrstah številne člane vaškega kulturno-umetniškega, društva v raznih odsekih in tudi v TVD »Partizan« se živahno udejstvujejo. Mladina tega aktiva se resno zanima za probleme kmetijske zadruge, redno se udeležujejo dela pri zadružnem domu, skrbijo pa tudi za politično vzgojo z nizom predavanj in sličnimi akcijami. Preveč bi bilo vse podrobnosti opisovati. dovolj naj bo še enkrat: mladina Beltinec je dobila zasluženo priznanje. Nesebičen delež pri tem pa ima tudi nekdanja sekretarka SKOJ v M. Soboti, tovarišica Boža, ki skupno z ostalimi člani Partije krepko vodi beltinske mladince po poti napredka. Tudi v nekaterih drugih vaseh Je nadvse živahno delo mladine v tekmovanju zal VI. kongres KPJ. Tako v Prosenjakovcih, Tišini. Križevcih, Gornjih Petrovcih, v Lendavi in pri »Proizvodnji nafte« v Lendavi. Slabše pa Je delo mladine v občinskih okoliših Bodonci, Martjanci, Dobrovnik, Črenševcih, kjer bodo morali temeljiteje prileti za delo, da bodo lahko med najboljšimi. V pripravah za »Prekmurski teden« so soboški mladinci formirali Mladinsko delovno brigado »Heroj Stefan Kovač«, ki je požrtvovalno pomagala pri delu v pripravah tedna. Plenum Je sprejel sklep o proglasitvi brigade za udarno. Brigadirji letošnje MDB so s svojim delom pokazali, da hočejo nadaljevati s tradicijami znane brigade »Kovačevcev«. Ob zaključku je plenum sprejel nekaj sklepov za bodoče delo, med temi razpust biroja OK LMS, sklene za hitrejši razvoj organizacij Ljudske tehnike in podobno. Udeleženci so sprejeli tudi resolucijo, s katero obsojajo krivičen sklep zavezniškega sodišča v Frankfurtu, ki je zavrnilo zahtevo po vrnitvi slovenskega otroka Ivana Pirečnika njegovi materi. Vsi udeleženci plenuma so sl po zaključku ogledali veliko razstavo »Prekmurskega tedna«. Je bil velika manifestacija vsestranskega razvoja in napredka Prekmurja štejemo k temu še množice, ki so spremljale prireditve pred »Prekmurskim tednom«, prireditve občinskih in vaških praznikov, seže ta številka čez 100 tisoč. To nedvomno dokazuje, da je »Prekmurski teden« tako razgibal množice vse pokrajine. kakor Še nobena podobna prireditev doslej. Saj niso bili neredki dnevi, ko se je v razstavnih prostorih trlo do pet tisoč obiskovalcev. Tudi prireditve so privabile rekordno število gledalcev. Največji obisk beleži Kmečki večer, ko se je zbrala pred odrom na razstavišču štiritisočglava množica, ki je navdušeno spremljala izvajanje kmečkih plesnih in pevskih skupin. Gledališke predstave Držičeve komedije »Dundo Maroje« si je ogledalo okrog 2500 ljudi (o tem bomo še poročali), Večer opernih arij pa je privabil okrog 3000 poslušalcev. Na tem večeru so nastopili naši priznani umetniki, člani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (dirigent Heribert Svetel, tenorist Jernej Plahuta, baritonist Miro Gregorin in basist Danilo Merlak). Za smeh in dobro voljo pa sta na tem večera poskrbela Janja Baukartova kot »Prleška Micka« in Božo Podkrajšek. Uspel je tudi Večer slovenskih narodnih pesmi v izvedbi članov SKUD »Stefan Kovač« ir Sobote, kateremu je prisostvovalo nekaj nad 2000 ljudi. Več tisoč ljudi si je ogledalo tudi, razne športne prireditve, zelo lepo je uspela telovadna akademija in tudi okrožne motorne dirke zadnjo nedeljo so privabile lepo število gledalcev. Nadvse privlačni prireditvi sta bili koncert združenih pihalnih godb in nastop beltinške folklorne skupine. Prvo nedeljo je ta koncert poslušalo okrog 4000 ljudi, ponovitev zadnjo soboto pa okrog 2000. Nastop pevskih zborov je pokvarilo slabo vreme, kljub temu pa je koncertu prisostvovalo nad tisoč poslušalcev (tudi o tem koncertu bomo še poročali). Tudi zabave ni manjkalo na »Prekmurskem tednu« in bodo vsi obiskovalci gotovo s prijetnimi spomini mislili tudi na ta del prireditve. Veseli večeri so prinesli nekaj vedre zabave in razvedrila. Ves Čas trajanja »Prekmurskega tedna« je delovala v Soboti radijska postaja »Radio Prekmurski teden«. Po številnih sporočilih sodeč so sporede tega oddajnika poslušali domala po vsem Prekmurju, pa tudi na desnem bregu Mure. Tako se je letošnji »Prekmurski teden« končal v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev in prirediteljev v upanju, da bomo prihodnji »Prekmurski teden« slavili že v novem kulturnem doma, ki bo v ponos slehernega, komur je pri srcu razvoj in kulturni napredek naše pokrajine. Most čez Muro pri Radgoni je nov prispevek za zbližanje in dobre odnose med Jugoslavijo in Avstrijo Preteklo soboto je Radgona doživela pomemben dogodek. Na obeh straneh Mure se je zbralo nad 8000 ljudi, ki so prisostvovali otvoritvi novega mostu, ki pomeni nov prispevek k poglobitvi prijateljskih odnosov med našo državo in sosednjo Avstrijo. Ko so avstrijski gostje pregledali častno stražo in je godba odigrala jugoslovansko, avstrijsko in angleško himno, je spregovoril avstrijski zvezni kancelar Fiegel, ki je v svojem pozdravnem govoru povedal, da bo novi most mnogo koristil prebivalcem obmejnega področja. Služil bo obema državama in ju še tesneje povezoval. Prav tako je tudi omenil, da so skupni napori pri postavitvi mostu najboljši dokaz prijateljstva in sodelovanja med vladama in delovnim ljudstvom Jugoslavije in Avstrije. Podobne izjave pa so dali tudi naslednji avstrijski govorniki: deželni gradbeni inženir Hanek, župan Radgone, deželni glavar Štajerske, zastopnik Velike Britanije in šef generalnega štaba Flin. Na pozdrave avstrijskih gostov je odgovoril minister zvezne vlade Ljubča Arsov, ki je tolmačil želje našega ljudstva po dobri soseščini z narodom onkraj Mure. Svečanosti so prisostvovali tudi: angleški poslanik, angleški visoki komisar za Avstrijo, britanski oficirji, jugoslovanski poslanik na Dunaju, minister republiške vlade in ljudski poslanec dr. Helij Modic in zastopniki okrajnega ljudskega odbora iz Ljutomera. Jugoslovanske ljudske armade ter okoliških krajev. Novi most, ki je bil tokrat okrašen z jugoslovanskimi, angleškimi in avstrijskimi zastavami, je dolg 82 m, širok pa 3,5 m. Postavili so ga delavci gradbenega podjetja »Konstruktor« iz Maribora in gradbenega podjetja Beier iz Avstrije. Železna konstrukcija leži na lesenih pi- lotih. Ta most je v soboto odprl štajerski deželni sekretar dr. Pock. Po slovesnosti je naša delegacija povabila avstrijske goste na zakusko. Ta sestanek se je končal v prijateljskem razpoloženju. Novi trakforji za naše zadruge Preteklo soboto sta na razstavišču Prekmurskega tedna vzbujala veliko pozornost dva nova traktorja znamke »Unimog«, ki sta bila po svoji zunanjosti novost. Podjetje »Agrotehnika« v Ljubljani je dobilo iz Zahodne Nemčije večje število traktorjev »Unimog«, ki Jih je izdelala tovarna v Gaggenauu. Za te vrste traktorjev so se že prej zanimali tudi prekmurski zadružniki. Tako sta KZ Prosenjakovci in Čepinci naročili traktor »Unimog« za svoje zadružnike. Traktorji »Unimog« so z vsemi priključki uporabni za oranje, sajenje, brananje, košnjo, setev, osipavanje, žetev, mlačev, za gozdni transport, za oranje v vinogradih, za škropljenje sadnega drevja in krompirišč, za gašenje požarov, za pogon kompresorjev in za običajni prevoz. Traktor ima 25 Ks, 6 brzin za naprej in dve za nazaj, diferencialno zaporo itd. Vsekakor sta traktorja »Unimog«, ki sta jih kupili KZ Čepinci in Prosenjakovci v razvoju mehanizacije našega kmetijstva velika pridobitev in bodo zadružniki v Čepincih in Prosenjakovcih brez dvoma zelo zadovoljni s traktorjem. Nobena skrivnost ni, da sta ravno KZ Čepinci in Prosenjakovci znani po svoji delavnosti in zato zadružniki tu niso pomišljali pred nakupom traktorja, ld je najboljši izdelek sodobne tehnike, saj so se pri tem dobro zavedali koristi, ki jih bodo imeli. NA SVIDENJE NA PROSLAVI SLOVENSKlH BRIGAD V DOLENJSKIH TOPLICAH DOGODKI ZADNJIH DNI JUGOSLOVANSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA, ki se je več dni mudila kot gost v Grčiji, se je vrnila s svojega potovanja. Izjave naših poslancev pričajo o velikih simpatijah, ki jih kaže grško ljudstvo do jugoslovanskih narodov, do njih političnega in državnega vodstva ter do prizadevanj, da si zgrade boljšo bodočnost. NORVEŠKI NOVINARJI so še vedno gosti naših večjih industrijskih mest in gradbišč. Obiskala sta nas generalni tajnik laburistične stranke Morgan Philipps in generalni tajnik francoske socialistične stranke Jules Moche. OB PRIHODU ITALIJANSKIH FUNKCIONARJEV v različne resorje anglo-ameriške vojaške uprave v coni »A« so se spet izkazali tržaški iredentisti. Skušali so zažgati prostore slovenske višje gimnazije in trgovske akademije. Gasilci in policija so omejili požar in ga kmalu zadušili. Kljub temu znaša gmotna škoda okrog 30.000 lir. Ta najnovejši zločin razvnetih italijanskih nacionalistov znova opozarja ves demokratičen svet, posebno pa še one, ki so v Londonu popustili zahtevam italijanskih iredentistov, da so odveč vse lepe besede o novi italijanski demokraciji in da se v Italiji vse močneje utrjujejo neofašistični nazori in z njimi povezano delovanje. V zvezi s tem naj omenimo, da je te dni umrl bivši italijanski zunanji minister SFORZA, ki je idejni tvorec sramotne rapallske pogodbe, po kateri je po prvi svetovni Vojni ostal velik del slovenske in hrvatske zemlje pod Italijo. Tudi v obdobju po drugi svetovni vojni je bil Sforza zunanji minister v De Gasperijevi vladi ter skušal ob obilici besed o »prijateljstvu« z nami doseči čim ugodnejše pozicije za italijanske imperialiste. To se mu seve ni posrečilo in vse njegove težnje, kakor tudi diplomatski »triki« so legli skupno z njim v grob. BRITANSKO VLADO tarejo še vedno skrbi glede perzijskega petroleja, odkar je dr. Mosadik zavrnil njihove ter ameriške predloge o nadaljevanju pogajanj. V PERZIJI pa vlada dokaj težko gospodarsko stanje, ki je prisililo vlado, da je uvedla obsedno stanje. NOVO SENZACIJO NAM NUDIJO DOGODKI V EGIPTU. Vroča tla so se še bolj zagrela. Pod pritiskom egiptske vojske je odstopil dosedanji vladni predsednik Ali Maher in prepustil mesto vladi generala Nagiba. Trenutno sicer še ne kaže, da bi prišlo do odprtega spora med generalom in bivšim vladnim predsednikom, ker se pridno sestajata. Vendar egiptovski tisk poroča, da se je Ali Maher preveč obotavljal, ko je šlo za odločne korake glede izvedbe agrarne reforme, čistke v državnem aparatu in ostalih ukrepih, ki jih je v imenu vojske zahteval general Nagib. Sedaj bo sam general pričel odločno izvajati svoj načrt. Dal je že zapreti večje število vidnejših politikov, posebno iz vrst vafsistične stranke. Nekateri zahodni krogi se pa celo boje, da bo prišlo do odprte diktature. Toda dosedanje delo generala Nagiba kaže, da je sicer pričakovati ostrih ukrepov zoper zaviralce njegovih gospodarskih in socialnih ukrepov, ni kakor pa ne diktatorskih metod. TRI ZAHODNE SILE SO ODGOVORILE NA ZADNJO SOVJETSKO NOTO GLEDE MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO. Sodeč po vsebini odgovora sprejemajo sovjetske ugovore na njih skrajšani načrt besedila pogodbe. Prav tako so pripravljene dodati štiri člene, ki jih zahteva SZ. Moskva doslej še ni odgovorila. Ob koncu ne moremo mimo dogodka, ki je močno odjeknil med našim ljudstvom. Gre za ODLOČITEV AMERIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA, da naj se ne vrne zakoniti materi Pirečnikovi iz Šoštanja njen sin Ivan. Pirečnikova je bila med nacistično zasedbo odvedena v koncentracijsko taborišče Auschwitz, moža pa so ji ubili Nemci. Majhnega Ivana so nacisti izročili neki nemški sirotišnici, odkoder ga je po končani vojni posvojil nek bivši SS-ovec, po rodu iz Sudetov. Mati je po daljšem iskanju zvedela za svojega sina in zahtevala, da naj se ji vrne, toda ameriško sodišče je dosodilo prav narobe. Apelacijsko sodišče je materino prošnjo zavrnilo. Tako ravnanje ameriških oblasti je obsodil ves demokratičen svet. Protestirala je že mednarodna organizacija bivših internirancev, po vsej Jugoslaviji pa se vrše protestna zborovanja. Brez dvoma bo ameriško sodišče slednjič moralo odstopiti od svojega nič kaj zavidljivega sklepa, ki dokazuje, da se nekateri ameriški sodniki bolj zavzemajo za bivšega nacista, kakor pa za mater — žrtev nacističnega nasilja. TUDI REZERVNI OFICIRJI BODO ODŠLI NA DOLENJSKO Pred dnevi je bilo v Ljutomeru posvetovanje rezervnih oficirjev, ki so kritično ocenili svoje delo v klubu. Klub ima v Ljutomeru svojo sobo, opremljeno z raznoliko vojaško literaturo in knjigami. Nekaj strokovnih knjig bodo že kupili. Člani se bodo redno sestajali in sproti seznanjali z napredujočo se vojno tehniko. Vsak mesec bodo imeli strokovno predavanje. Že 21. t. m. bo prvo predavanje o razvoju naše Ljudske armade, poučili pa se bodo tudi o Vsebini vojaških uredb in navodil. V bodoče bodo organizirali strokovna predavanja ločeno po rodovih vojske. Predavali bodo aktivni oficirji naše Armade. Predsem pa bo treba člane poučiti o taktičnih nalogah posameznih edinic na terenu. V zimskem času se bodo oficirji sestajali v klubskem prostoru ločeno po rodovih vojske in si v krožkih pridobivali potrebno znanje za vodstveno službo v Armadi. Posebne komisije zbirajo na podeželju prijave za obisk partizanskih krajev na Dolenjskem. Tudi rezervni oficirji se bodo polnoštevilno udeležili velikih manifestacij ob priliki 10-letnice ustanovitve prvih slovenskih brigad. Zaželeno je, da bi jih posnemali tudi člani Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij. I. M. VREMENSKA NAPOVED za čas od 11.—18. septembra Od 11. do 13. deževno. Od 14. do 17. deloma sončno, sicer nestalno vreme s pogostimi kratkotrajnimi, oziroma krajevnimi padavinami. Okrog 18. sept. zopet dez. Slovenskim brigadam - naš pozdrav Vsa Slovenija se že nekaj mesecev pripravlja na prireditev, ki bo gotovo naj večja letos pri nas — na proslavo 10. obletnice ustanovitve prvih slovenskih partizanskih brigad. Partizanska Dolenjska — torišče velikih dogodkov v naši NOB — se je nad vse slovesno pripravila za to veliko prireditev in pričakuje drage goste, ki prihajajo v Dolenjske toplice že danes, največ pa jih bo prišlo jutri in v nedeljo. Tako bo veliki vseljudski tabor, ki ga ob 10. obletnici ustanovitve štirih prvih slovenskih brigad — Tomšičeve, Šercerjeve, Gubčeve in Cankarjeve — prireja glavni odbor Zveze borcev Slovenije jutri in v nedeljo — 13. in 14. septembra, resničen praznik vsega slovenskega ljudstva, poln svetlih spominov na veličastne dneve naše zmagovite narodnoosvobodilne borbe. V teh dveh dnevih bodo udeleženci proslave obiskali tudi številne partizanske kraje, prizorišča nekdanjih borb. Obiskali bodo kraj, kjer je bila 28. avgusta 1942 ustanovljena prva partizanska bolnišnica. Tu bo odkrita spo- minska plošča. Spominsko ploščo bodo odkrili tudi v Luščici,, v kraju, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada. Na kraju, kjer je bila ustanovljena Tomšičeva brigada, bo zbirališče borcev vseh štirih brigad. Tu bodo pripravili tudi razstavo NOV. Že ves teden nastopajo po raznih krajih Dolenjske nekdanje partizanske kulturne skupine, največje prireditve pa bodo jutri in v nedeljo. Na predvečer bo svečana prireditev na trgu v Novem mesto z nastopom pevskega zbora »Srečko Kosovel« in orkestra Slovenske filharmonije. Istočasno je na sporedu nastop članov Slovenskega narodnega gledališča, ki bodo podali Borove »Raztrgance« v originalni prvi izvedbi. Za številne že prispele udeležence bodo ta večer še druge prireditve, med njimi partizanski miting na Rogu, na sloviti Bazi 20. Glavni del proslave pa bo v nedeljo, 14. septembra dopoldne: zbor preostalih borcev brigad — Tomšičeve, Sercerjeve, Cankarjeve in Gubčeve — ter slavnostni govor, ki mn bosta sledila nastop mladinskih pevskih zborov Dolenjske (nastopilo bo nad 600 pevcev) in partizanskega zbora »Srečko Kosovel«. Vrsta prireditev bo tudi popoldne. Tudi iz naših krajev, iz Prekmurja in Prlekije bo obiskalo partizansko Dolenjsko okrog 2500 starih borcev, aktivistov in frontovcev. V soboškem okraju je nad 1500 prijavljencev, v ljutomerskem okrog 900. Udeleženci iz Sobote bodo odšli jutri v zgodnjih popoldanskih urah s posebnim vlakom. Tudi Ljutomerčani bodo potovali s posebni vlakom, med njimi bodo tudi pevci, harmonikarji in ljutomerska godba na pihala. Tako se bo tudi prebivalstvo obmorskih naselij, mest in vasi pridružilo veličastnemu navdušenju slovenskih množic ob prazniku slovenskih brigad, ki je praznik vsega slovenskega ljudstva. Tovariši, tovarišice, udeleženci proslave slovenskih brigad iz Obmurja — z vami gre slovenskim brigadam tudi naš pozdravi Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 12. septembra 1952 PRED VI. KONGRESOM KPJ Z odprtega partijskega sestanka v Križevcih V nedeljo, 31. avgusta, je bil v Križevcih prvi odprti partijski sestanek osnovne partijske organizacije Križevci v Prekmurju. Na štiriurnem sestanku so polagali člani osnovne partijske organizacije obračun svojega dela in se vpričo številnih frontovcev in ostalih vaščanov pomenili o raznih zadevah in izvolili novo vodstvo osnovne partijske organizacije. Sestanku je prisostvoval tudi organizacijski sekretar okrajnega komiteja KPS tov. Ficko. Na sestanku podan referat o dela, pomenu in vlogi Komunistične partije Jugoslavije v borbi delavskega razreda Jugoslavije za dosego gospodarskih, političnih in socialnih svoboščin in pravic delovnih ljudi, je kljub nekaterim pomanjkljivostim dosegel svoj namen; vzbudil je živo zanimanje vseh prisotnih frontovcev za delo Partije. Obširno poročilo o delu Partije v Prekmurju in v samih Križevcih je nadaljevala živahna diskusija, v kateri so se oglašali predvsem nečlani, spraševali in zahtevali razna pojasnila in razlage. Tako so sprožili vprašanje gradnje zadružnega doma v Kri- ževcih, ki nikakor ne gre naprej in obravnavali delo Kmetijske zadruge, njene primanjkljaje v preteklih letih in podobno. Ugotovili so, da je s pravilnim usmerjevanjem dela preko Partije odpadel v zadnjem času marsikateri problem s tega področja. Živahen je bil tudi razgovor o letošnji suši in ukrepih, ki naj preprečijo slabe in škodljive pojave, ki bi le še otežili že tako težke posledice suše. Na sestanku so razkrinkali tudi nekaj prekupčevalcev, ki so se hoteli okoristiti s težavnim stanjem po suši prizadetega delovnega kmeta. Tako so navedli primer v Gornjih Petrovcih, kjer so nakupovalci sadja dali na tehtnico kamen in tako oškodovali posameznega kmetovalca za okrog 20 kg jabolk. Prisotni nečlani, frontovci in ostali vaščani so načeli tudi nekatera vprašanja o delu in dejanjih posameznih članov Partije; mnogo se je govorilo tudi o razpadu partijske organizacije v Lončarevcih, kjer se je razgovor končal z ugotovitvijo, da ljudje, ki si s partijsko legitimacijo dovoljujejo razne nepravilnosti, pretijo ljudem, se poslužujejo podkupo- vanja in podobno, nikakor ne spadajo v vrste Komunistične partije Jugoslavije. Nedvomno pomeni prvi odprti partijski sestanek v Križevcih korak k hitrejšemu napredku kraja, čeprav se ni na njem obravnavalo vse, kar bi bilo sicer potrebno. Na koncu je osnovna partijska organizacija sprejela za bodoče delo ustrezne sklepe, ostali prisotni pa so izrazili željo, di bi se vršili še podobni sestanki, ki bodo gotovo doprinesli koristen delež k napredku in razvoju kraja. Organizacija ljudske tehnike za VI. Kongres KPJ O delu organizacije Ljudske tehnike se govori in tudi piše bolj malo, čeprav so le-te storile že precej za dvig splošne tehnične izobrazbe ljudi v naših krajih. Tudi v počastitev VI. kongresa KPJ tekmujejo organizacije Ljudske tehnike v Prekmurju. Povsod, kjer so le dani pogoji za to, se Že ustanavljajo ali pa se še bodo ustanovila društva Ljudske tehnike. Zelo živahno pa je delo v posameznih društvih in klubih v sami Soboti. Posebno mladi piloti, jadralci, padalci in modelarji člani Aerokluba se uspešno udejstvujejo. Jadralni tečaj i uspehom poteka, padalci pa so na republiškem prvenstvu dosegli nekaj lepih mest; mladi modelarji pa so razstavili nekaj svojih izdelkov na »Prekmurskem tednu«. Tudi radioamaterji tekmujejo. Sklenili so, da bodo še letos zgradili primopredajnik in ustanovili ustrezno sekcijo ter začeli z novim »A«- in nadaljevali z »B«-tečajem radioamaterstva. Sestanek v Bučkovcih Pred dnevi so se pri nas zbrali komunisti in člani množičnih organizacij, ki so na odprtem partijskem sestanka razpravljali o gospodarskih in političnih nalogah na področja občine. Navzoče goste, med njimi tudi zastopnika OK Partije, je pozdravil sekretar ObK Partije tovariš Štuhec. Ko so se pogovorili o uspehih, ki Jih je Partija dosegla v preteklosti v boju za politično in socialno osvoboditev jugoslovanskega ljudstva, go se dalj časa ustavili pri domačih razmerah. Med drugim so ugotovili, da bodo morali komunisti bolj skrbeti za proevtt krajevnega in zadružnega gospodarstva, saj je le tako mogoče izboljšati življenje delovnih ljudi. To pa je naloga, ki jo je moči izvršiti a skupnimi močmi, z. j. s sodelovanjem vseh občanov. Komunisti naj bi pri tem zgledovali in tako zbudili razpoloženje v nepartijski množici. Kakor je povedal tovariš sekretar, se je upravni odbor splošne kmetijske zadruge premalo zanimal za ustanavljanje proizvodnih odsekov, kakor n. pr. živi. norejskega, sadjarskega itd. Ta napaka pa se lahko bridko maščuje. Samo v živinoreji, kjer število rodovniške plemenske živine rapidno pada, jo je občutiti. Upravni odbor zadruge se je dosedaj bavil večinoma z vodstvenimi posli v trgovini, ni pa znal poiskati stalnega odkupovalca sadja, ki bi prekrižal račune raznim posredovalcem in lovcem za dobičkom. Tudi nepartijci, ki so živahno posegali v razgovor, so bili mnenja, da naj bi zadruga odkupovala vse poljske pridelke in tako zaščitila kmeta pred nepotrebnim odiranjem. Kakor so mnogi izjavili, bi bilo treba poceniti industrijske izdelke in njihove cene vskladiti s cenami kmetijskih pridelkov. Prej ko so se razšli, so komunisti sklenili, da bodo sporazumno z zadružnim odborom ustanovili več odsekov za določene panoge gospodarstva in pomagali krepiti postojanko v svoji občini. Tudi frontne organizacije po vaseh bodo postavili na noge. Svoje delo in življenje bodo uravnali tako, da bo Partija pridobila na ugleda v množici občanov. A kar je najvažnejše: poskrbeli bodo za to, da bo v vsaki kmečki hiši čimprej zasvetila električna luč! -žic Povečati bo treba izraz izdelkov domače obrti Pretekli petek Je bilo v Ljutomeru posvetovanje voditeljev proizvodnih in odkupnih podjetij s področja okrajev M. Sobota, Ljutomer in Ptuj. Na konferenci je bil poleg oblastnih voditeljev navzoč tudi zastopnik Gospodarskega sveta pri republiški vladi razpravljali so predvsem o povečanju izvoza nekaterih izdelkov domače obrti in se pogovorili o ukrepih, ki naj bi ublažili posledice letošnje suše. Čeprav se je letos izvoz precej povečal (za 300 milijonov deviznih dinarjev v naši republiki), pa še vedno nismo izkoristili vseh možnosti izvoza nekaterih obrtniških izdelkov, ki bi se prav gotovo uveljavili na zunanjem trgu. Tako bi iz Prekmurja lahko izvažali lončarske izdelke, saj se je proizvodnja v zadnjih letih precej povečala. Treba bi bilo izboljšati kakovost teh izdelkov. Prav tako se tudi kolektiv lendavske dežnikarne resno ukvarja z mislijo, da bi si poiskal odjemalce na zunanjem trgu. Doma so njegovi izdelki zelo cenjeni, zato upa da bo v svojem prizadevanju uspel. Težave imajo le s surovinami, ki jih uvažajo iz Avstrije. V kratkem bo podjetje izdalo prospekte z opisom svojih izdelkov. Na tisoče deviznih dinarjev bi nam lahko prinesli tudi obrtniški izdelki, zlasti povsod poznani cekarji in drugi izdelki iz ličja. Misliti bo treba tudi na izvoz kakovostne opeke, ki jo izdelujejo v ljutomerskem okraju. Zlasti letos, ko bomo zaradi suše morali uvoziti precejšnje količine prehrambenih potrebščin, je potrebno, da povečamo asortiment izvoznih predmetov in obseg izvoza v tujino. Potrebne so nam devize, s katerimi bomo v inozemstvu kupili hrano in krmo za živino. Zato je bilo na posvetovanju povedano, da naj bi se obrtne zbornice in podjetja na območju zastopanih okrajev bolj zanimale za proizvodnjo izdelkov, ki bi prišli v poštev za izvoz. Poiskati bo treba vse vire za pridobitev devizne valute. Posamezniki so v razpravi kritizirali tudi monopolizem nekaterih republiških izvoznih podjetij, ki često zavirajo pobude proizvodnih in odkupnih podjetij na terenu. Zato je priporočljivo, da bi se ta podjetja registrirala v vrsto samostojnih izvoznikov blaga. Tako bi tudi lažje prišla do potrebnih kreditov in gotovine. Najbolj pa so navzoči zastopniki šibali birokratsko poslovanje v nekaterih bančnih ustanovah. Posamezni direktorji bank se vse premalo brigajo za to, da bi podjetja dobila dovoli gotovine za nakup nekaterih izvoznih proizvodov. Tako se godi tovarni mesnih izdelkov v Soboti, ki bi lahko izdelovala več izvoznih dobrin (mesni izdelki te tovarne so že v bivši Jugoslaviji romali na zunanji trg), toda svojih obveznosti ne more uresničiti, ker ji večkrat primanjkuje gotovine. Tudi odkupna podjetja se često znajdejo v stiski za denar in zaradi tega ne morejo odkupiti vso ponujano živino, ki bi prišla v poštev za inozemstvo. Zaradi tega so seveda okrnjene koristi naše države, ki potrebuje devize za nakup strojev, hrane in opreme za našo Armado, saj se često zgodi, da pride lepa živina pod nož, namesto da bi jo za devize prodali v inozemstvo. Tako stanje koristi le prekupčevalcem in raznim goljufom, ki sl kopičijo mastne dobičke na račun kmeta, ne pa našim odkupnim podjetjem, ki izgubljajo zaupanje na podeželju, Prav letos, ko bo treba povečati izvoz in odkup nekaj lepše živine za zunanji trg, bo treba našim podjetjem redno dajati potrebno gotovino za nakup živine in drugih proizvodov na podeželju. Kmetje pa zaradi suše ponujajo tudi slabšo živino, ki jo bo treba prav tako odkupiti, zaklati in meso konservirati za poznejšo uporabo. Potemtakem se bodo bančni uslužbenci morali bolj zanimati za potrebe naših podjetij, saj gre za povečanje našega deviznega fonda, hkrati pa tudi za prehrano naših ljudi. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da se je treba odločno spoprijeti z birokratskim poslovanjem v bančnih ustanovah in po tisku razkrinkavati posameznike, ki se nočejo sprijazniti s tem, da je treba pomagati našim izvoznim podjetjem. Nekajkrat se Je že pripetilo, da so posamezna podjetja po več mesecev prosila za gotovino, a voditelji podružnic naše banke so se zadovoljili s tem, da so napisali akt in ga poslali centrali, potem pa potrpežljivo čakali na odgovor. Vse kaže, da Je v bančnih ustanovah premalo odgovornosti pri delu, saj vendar le ni vseeno, koliko izvoznih presežkov bomo odkupili na podeželju. Odtod tudi predlog, da naj bi podružnice banke imele stalno v vidu potrebe podjetij, ki se bavijo z odkupom. Pomanjkanje gotovinskih sredstev ne bi smelo biti ovira za uspešen odkup izvoznih predmetov. Umesten je bil predlog delegata iz Sobote, ki je izjavil, da naj bi republiška izvozna podjetja prispevala z izvozom pridobljene devize za nakup poljedelskih strojev. Kupljene stroje pa je treba dodeliti okrajem, ki so prodali izvozno blago. To bi brez dvoma spodbujalo kmete in proizvajalce, da bi izdelovali še več izvoznih predmetov. Pa tudi o posledicah suše Je bilo govora. Ta katastrofa Je močno prizadela kmete in kmetijska gospodarstva. V Rakičanu bodo le s težavo zredili nad tisoč pitancev, saj jim primanjkuje krepkih krmil. Ponekod se preveč zanašajo na pomoč od drugod, ne da bi v svojem kraju poiskali sredstva za prebroditev krize. Zato bo treba pomagati prizadetim krajem, predvsem pa poučiti vse kmetovalce o tem. kako se je treba bojevati proti posledicam suše In ne samo to! Tudi občinski odbori množičnih organizacij in ljudski odbori bodo morali stvari pogledati v oči in se odločneje zavzeti za ukrepe, ki bodo zaščitili našo živinorejo in vsaj deloma omilili po suši povzročeno škodo. Zadruge kmetje! Pripravite si vejnike, ker boste s tem vsaj delno nadomestili seno vaši živini! Zadruge, še lahko ublažimo posledice suše! Sejmo jeseni čim več krmnih rastlin za zgodnjo spomladansko krmo živini! Na zadružnih poljih veselo brnijo traktorji — bliža se čas jesenske setve Beseda naših bralcev Pismo brez komentarja ali Skrben čuvar zadružne živine? Posebna komisija, ki se bavi z reorganizacijo kmečke delovne zadruge v Logarevcih, je ob popisu zadružne živine ugotovila, da je pri tovarišu Magdiča, zadružniku v Logarevcih, izginila iz hleva naslednja zadružna živina: konj Cigan, plemenski bik Karaš ln krava Stola. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se Je konj Cigan preselil na Magdičevo posestvo na Grabah, da je uslužbenec okrajnega odkupnega podjetja iz Ljutomera poslal bika čez mejo, da je krava Stola začasno izginila neznanokam. Da pa bi domača štalica ne ostala prazna, sl je vneti gospodar omislil kobilo z letošnjo in lansko hčerko — pravcato amerikansko športkinjo! Kot čuvarju zadružnih svinj sta mu iz hleva nekoč izginila plemenski merjasec Kanjžur in pitana svinja. Po pripovedovanju vaščanov, sta oba s tatovi vred izginila za deveto goro... Ves čas pa se je v njegovi svinjski štalici pojavljala nevarna kužna bolezen, ki je v presledkih pobrala več pršutarjev. Okužba je bila baje tako nevarna, da obolelih prašičev ni smel videti upravni odbor zadruge, kaj še veterinar. Vse živali so bile takoj transportirane na neznani »cüntor«, nekateri ljudje pa govore, da je že imenovano pokopališče v nekaterih »večjih« človeških želodcih. »Res, ljudje ponavadi ob vsaki nesreči vrte svoje zlobne jezike«... se kaj rad opravičuje naš Magdič. Toda upravni odbor logarevske zadruge mu tega ne verjame. Znano je namreč, da se tovariš Magdič pri vseh vaških kulturnih prireditvah rad postavi z vso avtoriteto »skrbnega« dobavitelja pijač in jedil, da razpolaga s potrebnim priborom vinske kleti in prekajevalnice ter celo s kuharskim štabom — svoje opozicialne pa ustrahuje z navidez prepričljivim geslom: »Kdor ni z nami, Je proti nam!« Tako se konča zgodba brez komentarja. Zanima nas samo to, kako bodo preiskovalni organi komentirali zadevo z logarevskim Magdičem, ki je, kakor vidimo, zelo vešče opravljal svoj posel. Logarevski zadružnik KULTURNA POSTREŽBA v trgovinah je zaželena povsod. In večina naših trgovinskih poslovalnic se tega zaveda. So pa še vedno nekateri trgovski uslužbenci, katerim nikakor ne gre v račun to, da spada h kulturnemu poslovanju v trgovini tudi vidno označenje cen posameznih predmetov, ki se prodajajo v trgovini. Tako se s tem niso mogli spoprijazniti trgovski uslužbenci Žižek Karel iz KZ Gornje Bistrice in Balažič Jože, Dominko Marija iz manufakturne poslovalnice KZ Lendava, Zadravec Marija iz KZ Filovci, Gruškovnjak Marija iz KZ Odranci ln Baligač Gizela iz KZ Dolnji Lakoš. Primerna denarna kazen po sodniku za prekrške pri OLO jih bo verjetno spametovala, da bodo v bodoče bolj upoštevali navodila za pravilno poslovanje. Kako bomo nadomestili manjkajočo krmo? Spraviti moramo vse do zadnje bilke, čeprav manjvredne krme. Živino moramo pasti čimdalje jeseni! V stiski se izkaže prijatelj V ljutomerskem okraju je letos suša močno prizadela kmetijstvo, saj je po nepopolnih podatkih povzročila nad 250 milijonov škode. Posledice te katastrofe, ki se ji je pridružila še slana, so , se očitno kazale na poljskih kulturah, najbolj pa seveda na travnikih iq pašnikih, kjer so letos nakosili bore malo trave. Otave skorajda ni. Zato je pred durmi velika stiska ’ za živinsko krmo. Živinorejci se zaskrbljeno sprašujejo, kako bodo čez zimo preredili svojo živino. To je res težka preizkušnja, ki jo bodo naši kmečki ljudje lahko prestali, če bodo složno drug drugemu pomagali. V boju za poslednjo bilko pa niso ostali osamljeni. Ljudska oblast je že prispevala za prizadete kraje nad štiri milijone dinarjev. To pomoč bodo dobile kmetijske zadruge, toda ne v denarju, temveč v senu in drugih krepkih krmilih za živino. Samo ta pomoč pa bi bila kaplja v morje, če ne oi istočasno skrbeli, da bodo uresničeni tudi drugi zaščitni ukrepi, ki naj povedejo živinorejo iz slepe ulice. Gospodarski svet pri okrajnem ljudskem odboru, ki je kot celota prevzel vse obveznosti do prizadetega kmetijstva, je že oskrbel, da ne bodo trenutno krizo izkoriščali razni prekupčevalci živine in mešetarji. Tem ljudem so odvzeta vsa odkupna dovoljenja. Kmetje bodo lahko prodajali svojo živino na določenih odkupnih središčih, seveda po ceni, ki je danes na trgu v veljavi. Vso živino, ki jo kmetje nameravajo prodati, bodo pregledali Živinorejski strokovnjaki in veterinarji. Ta ukrep je nujen zaradi tega, da se prepreči prodajanje plemenske in rodovniške živine. Prav tako bo poskrbljeno, da bodo odkupna podjetja prejela potreben kredit za odkup jalovic in slabejše živine. Meso odkupljene Sivine bodo pošiljali v predelovalnice, kjer ga bodo konzervirali in ohranili za poznejšo uporabo. Le v izjemnih primerih bodo odkupovali tudi rejeno živino, toda samo za izvoz v inozemstvo. Izvzeta so teleta in svinje, ki jih bodo lahko kmetje neomejeno prodajali. Krepka krmila bodo prejeli živinorejci, ki vzdržujejo rodovniško živino. Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da bo padel stalež živine za 25 odstotkov, če ne bomo pravočasno izkoristili vseh možnosti za povečanje zalog krme. Predvsem bo treba skrbeti, da bo krma pravočasno razdeljena med kmetovalce, saj ne smemo dovoliti, da bi le- tos propadla ena sama bilka. Zadružni sklad, ki je že prejel prve količine sena, pa nima primernih skladišč, se bo moral zavzeti za to, da bo krma čim prej prepeljana v kmečka skladišča. Letos bo tudi v državnih gozdovih dovoljeno grabiti listje. Ta odločitev bo dobrodošla zlasti onim kmetom, ki nimajo svojih gozdov in so v normalnih letinah nastiljali živini s slamo. Letos si kaj takega ne bodo smeli privoščiti. Posamezniki pa so celo pripravljeni oditi na planine okrog Slovenjega Gradca, kjer bi se dalo nakositi nekaj trave. Pravijo, da bi se tudi ta podvig izplačal, čeprav so prevozni stroški dokaj visoki. Precej krme bodo prištedili tudi kmetje, ki redno gonijo živino na pašo. Zlasti na pašnikih ob Muri je videti mnogo živine. Letos pa bodo morali kmetje paziti tudi na to, da bodo polagali živini krmo v pravilnem sorazmerju. Senu bo treba primešati tudi krepka krmila, saj letos vsebuje malo mineralnih snovi, ki so potrebne živinskemu organizmu. Naprednejši Živinorejci pa kopljejo tudi začasne silosne jame, kamor bodo shranili jesensko zeleno krmo. Skratka: napredni kmetovalci bodo odločili boj za poslednjo bilko v svojo koristi Da bi se kmečki ljudje poučili o vseh ukrepih za omiljenje posledic letošnje suše, do društvo inženirjev in kmetijskih tehnikov v Ljutomeru izdalo poučno brošuro, v kateri bomo našli več koristnih nasvetov za naše delo v jesenskem času. Kmetijske zadruge, preprečujte, da vodijo na vasi vse odkupe razni prekupčevalci in špekulanti, ki jim fe osebna korist vse prej kot pomoč po suši prizadeti živinoreji. Živinorejci, varčnjte s krmo! Ugotovite vaše zaloge in preračunajte, kako boste prekrmili živino do novega pridelka v drugem letu. Nič krme ne sme propasti! S strogo natančnostjo odmerjajte obroke, da vam je ne bo zmanjkalo spomladi, ko je ne bo moči nikjer kupiti! Po sledovih naših borb in zmag: JELENOV ŽLEB Spisal Bogo Flander-Klusov Joža, partizanski pisatelj, ki je padel 30. junija 1944 v borbah za Bosiljevo kot pomočnik politkomisarja II. bataljona Cankarjeve brigade. Dolga Je pot v Jelenov žleb. V mlačnem jutru se vlačijo megle po globeli. V gozdovih vlada tišina, molk. Spanec, ki nas je moril ponoči, mineva, jutranji hlad nas Je osvežil. Počasi rinemo v klanec, v vrstah, ki so oživele se čuje polglasen govor. Prvi. ki so prispeli na vrh, hite, da čimprej pridejo do vodnjaka. Harmonike zavriskajo v oblačno jutro, kot bi hotele izzvati sonce, ki je tičalo skrito v meglah zdaj si ob dnevu ogledujem pot, ki sem jo prehodil takrat, ko sem šel v brigado. Ob vodnjaku Je vse živo. Mene pa zanimajo leseni križi, ki so postavljeni na mali jasi, vprašam tovariša in pojasni mi, da tu leže vojaki divizije Masseratta, ki so padli lansko jesen v borbi s partizani. Jelenov žleb je italijanski grob, ml pravi se sedaj po dolgem času je videti sledove borbe. Prestreljene čelade leže med skalovjem ln drevje na okrog je vse prestreljeno. Mrzel dih smrti veje naokoli. »Ti ne bodo več streljali na nas«, si mislim, ko ogledujem grobove. Krenemo naprej skozi hoste in ugibamo, kam gremo. Harmonike pojo veselo koračnico in sonce že malo pokuka včasih skozi meglo. Pogovarjamo se o borbi, ki je bila prejšnji dan pri Ribnici. Mnogo vedo povedati ti stari borci in čas naglo mineva. Pozabimo na utru- jenost in glad, ko pred nami oživijo spomini. Pripovedujem o Gorenjski in o tovariših, ki se bore tam gori. In pot ni več tako dolga, Naenkrat preseka pesem harmonik strel. Nato oddrdra strojnica rafal. Kolona kot pribita obstane na mesto, predhodnici se je nekaj pripetilo. In že vidimo. Izza ovinka pripeljejo ranjenega tovariša. Kri curlja iz (trgane hlačnice, njegove blede ustnice šepečejo: »Italijani«. Že smo v akciji. Komandanti so prvi spredaj. Milovan mimogrede pregleduje zemljevid. Kolona se širi v obroč in z ognjem prodira naprej. Vrhove je treba zasesti. Naši preskakujejo od skale do skale in zavzemajo greben. V brnenju rafalov se čujejo klici naših Jurišačev. Bombe treskajo in kamniti drobci frče vse naokrog. Za široko skalo je skrit Ivo, njegov nasprotnik ga obstreljuje s težko bredo. »Moja boi«, si misli Ivo in se zažene naprej. Italijan besno strelja in vroči apnenec škropi Ivu v obraz. Ko je do- volj blizu pripravi bombo. Z zobmi iztrga jeziček in jo zapodi med skalovje. Ognjeni tresk in breda utihne. Ivo plane k njej in jo objame. Ne meni se za smrt, ki brenči po zraku vsepovsod, preveč ga je prevzela opojnost zmagoslavja. Na visokem parobku stoji kar brez zaklona Primorec Jože. Novinec je in brez orožja. Grabi kamenje in ga meče v Italijane. Enega je zadel v glavo. Skoči k njemu in mu iztrga puško. Kakor zaklad stisne orožje k sebi, to z golimi rokami priborjeno puško, in iz prs mu uide krik zmagoslavja. Svoj petindvajset let tlačeni srd iznaša nad fašisti in v očeh mu gore ognji maščevanja. »Skloni se«, mu kličejo tovariši, a on se samo divje nasmeje in strelja naprej. V najtežjem položaju rešuje ranjenega tovariša partizanka Milka. Njeno telo se kakor kača plazi po tleh, ko vleče z vsem naporom tovariša za seboj. Svinčenke udarjajo levo in desno okoli nje, a ona se za to ne zmeni. Vsa njena volja in moč sta posvečeni tovarišu. »Malo potrpi«, ga bodri in njene mo- dre oči so vlažne od bolečine in srda. In ko je tovariš, ki ga je reševala za ceno svojega življenja, umrl, plane kakor levinja naprej med borce in goni Italijane. ki brez glave beže in skačejo v prepad, da maščuje tovariša. 3 vroče ure smo se borili in zmagovali. Zdaj nosijo fantje pijani od veselja in zmage plen. Ponosno priborjene brede, lahke mitraljeze in minomete. Drugi se oblačijo v italijanske uniforme in mečejo svoja razcapana oblačila vstran. Doktor teka in obvezuje ranjence. Vrvež je silen tovariši odnašajo strelivo in orožje po cestah. Sedaj so vsi oboroženi. Skoraj neverjetno se nam zdi, da smo tako hitro izvojevali tako veliko zmago. Mimo prinesejo radiooddajno postajo. Zadnji telegram, ki so ga poslali, je bil: »Obkoljeni smo, pošljite pomoči« Nekdo zaslišuje Italijane, ki so se predali. Skoraj jokajo, ko trepetaje in z dvignjenimi rokami odgovarjajo na stavljena vprašanja. Človeku bi se smilili, a ko pogledam trpeče, izmučene obraze tovarišev, ki leže na nosilih, se moje srce zapre in ne čuti usmiljenja. Kaj smo vam storili, da streljate in mo- rite? Kazen, ki ste jo prejeli danes, naj vam bo v opomin. Tako bo končal vsak, ki bo dvignil roko nad slovenski narod. Počivamo, preden krenemo dalje. Polagoma se umirja kri in misli so spet čiste in jasne. Ponosni smo na svojo veliko zmago in radi bi kriknili, da bi se čulo širom domovine. Naj čujejo naši bratje, sestre, matere in očetje o junaštvu svojih hčera in sinov. Pesem sili v grlo a mi ne pojemo. Nismo morilci, ki prepevajo in plešejo okoli grobov svojih žrtev, smo ljudje, srčno dober slovenski narod, ki so ga tuji morilci prisilili, da je prijel za orožje. In še takrat, ko v borbi sejemo smrt, trpimo. Vemo, prisiljeni smo ubijati ljudi, ki so naši bratje, pa so jih zaslepili in prisilili, da pobijajo nas, ki se borimo tudi zanje. Mrak je padel na zemljo, ko smo zapuščali Jelehov žleb. Za nami so ostala trupla fašistov, ki so dali življenje v borbi za zločinski fašizem. Mi pa smo čutili, da smo z današnjim dnem postavili neminljiv spomenik borcem za svobodo slovenskega naroda.., M. Sobota, 12. septembra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI CEZANJEVCI Predzadnjo nedeljo je naše kulturnoumetniško društvo priredilo izlet v Slatino adenci. Pevci, ki so se izleta polnoštevilno udeležili, so sl ogledali zdravilišče in bližnjo okolico ter v parku zapeli več narodnih pesmi. Gostje v zdravilišču so jih nagradili s ploskanjem. Naši prosvetarji so se na izletu pošteno razvedrili in se vrnili na domove, zagotavljajoč, da to ni zadnji skupinski izlet v naše letoviščarske kraje. TEČAJ angleškega in francoskega JEZIKA V M. SOBOTI Okrajni odbor Ljudske prosvete v Soboti namerava letos odpreti tečaj angleškega in francoskega jezika, če bo dovolj prijavljencev, se bo tečaj začel 1. oktobra in bo trajal vso zimo do. j. aprila 1953. leta. Vsak mesec bo v tečaju 25 ur predavanj. Tov. Matko Seršen z Ljutomera, ki bo predaval in vodil tečaj, ima veliko priznanj za učenje obeh jezikov. Njegovi učenci so bili z njim izredno zadovoljni. Za eno uro bo treba plačati 20 din. Okrajni odbor Ljudske prosvete vabi vse sindikate, da prijavijo pri tajniku OOLPS vse svoje člane, ki bi se hoteli učiti enega ali obeh Jezikov, do 24. septembra. (OLO, soba it. 42.) DELO LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA V ODRANCIH Pionirski odred »Štefan Kovač« v Odrancih je letos v mesecu marcu ustanovil lutkovno gledališče. Z zbranim denarjem in naloženim pri Narodni banki, so na predlog društva Prijateljev mladine nabavili lutkovni oder, nato pa doma izdelali viseče lutke in izvršili še druge priprave, da so v maju že lahko igrali dobro naučeno »Žogico-nogico«. S to igrico so potem gostovali v Beltincih, Turnišču, Lendavi, Gornji Bistrici in za zaključek šolskega leta uprizorili igrico domačim pionirjem brezplačno. Povsod so pionirji z veseljem obiskali prireditev in z zanimanjem sledili. Vso pomoč pri delu so pionirjem nudili vaški tovariši učitelji, a naravnost ogromen Je prispevek v delu tov. Zornika. Po uspešnem delu v začetku, je vodstvo lutkovnega gledališča sprejelo sklep, da bo v letošnji sezoni naštudidiralo več lutkovnih igric, med drugimi tudi Igrico »Kmetič in volk« ter Slamnatega volička«. * „KULTURNI" TATOVI. — Preteki« petek ponoči so neznani storilci obiskali Don kulture v Ljutomeru in odnesli nekaj zaves. Škodo cenijo nad sta tisoč din. Preiskovalni organi zasledujejo storilce. PA SE O TEM NEKAJ BESED kako iznajdljiv je bil Denša Franc, nakupovalec krompirja iz Lipe, hišna štev, 140, ki je pri nakupovanju uporabljal za merjenje teže nepravilne, uničene uteže. Res iznajdljiva zamisel Skoda le, da je posegla vmes trgovinska inšpekcija OLO, ki je ugotovila, da je Denša uporabljal za tehtanje kar 7 nepravilnih uteži in z njimi stehtal nad 30.000 kg krompirja. Brez cvenka v njegov zasebni žep pri tem gotovo ni šlo. Toda o tem se bo iznajdljivi nakupovalec pomenil kje drugje. TELOVADNA AKADEMIJA V MURSKI SOBOTI »Partizan«, društvo za telesno vzgojo v Murski Soboti, ja v okviru »Prekmurskega tedna« priredilo telovadno akademijo v soboto, 30. avgusta. Na akademiji je nastopilo 118 telovadcev in telovadk, kateri so v najrazličnejših 13 točkah sporeda pokazali zelo dobre telovadne sestave. Program domačega društva so dopolnili tekmovalci in tekmovalke I. in zveznega razreda Slovenije v vajah na orodju, ki so prikazali res vrhunske storitve ha poedinih orodjih. Smo Vsaj tudi v Murski Soboti enkrat lahko videli naše »Olimpijce«) kot Aldo Smolnikarjevo, Milico Rožmanovo in druge. Svoj uspeh je dosegla tudi vodnica tov. Celečova, ki je v zelo kratkem času pripravila za ta nastop kar 48 članic ln to same delavke in kmečka dekleta. Prav tako pa zaslužijo vsi vodniki priznanje za uspešno izvedene točke. Akademija je dosegla svoj efekt, saj je bila skrbno pripravljena in pod reflektorji na letnem telovadišču res pravi praznik mladosti in veselja naše mladine. Tovarišicam in tovarišem-gostom se pa za njihovo sodelovanje najlepše zahvaljujemo. ¥ TOČA JE POBILA AJDO IN PROSO. — Pretekli teden je prebivalce na obmurskem pasu od Veržeja do Radenc močno prizadela toči, ki je uničila posevke ajde, prosa in drugih jesenskih koltor. Ponekod, zlasti v okolici Veržeja, je popolnorna oklestile bilke, tako da kmetje ne bodo imeli kij žeti. Tudi nasadom vinske trte na Kapeli ni prizanesla, vendar pa v goricah ni večje škode. Po približnih cenitvah je povzročila škodo, ki gre v težke tisočake. Kmetijske zadruge, preprečujte, da vodijo Ra vasi vse odkupe razni prekupčevalci in špekulanti, ki jim je osebna korist vse prej kot pomoč po suši prizadeti živinoreji. Nekaj besed o obrtnikih Sklepanje kolektivnih pogodb Na področju ljutomerskega okraja so že končali s sklepanjem kolektivnih pogodb za vse stroke obrtniške dejavnosti. To delo je opravila posebna komisija obrtnikov-strokovnjakov in zastopnikov sindikalne organizacije obrtnih delavcev. Pogodbe, ki urejajo odnose med delodajalci in zaposlenim osebjem v privatnih obrtniških obratih, določajo med drugim osemurni delovni čas, višino ume plače za posamezne stroke in kategorije delavcev, obvezno socialno zavarovanje, zaščitne ukrepe na delovnih mestih itd. Komisija je določila delovni čas od 7. do 15. ure. Pogodbe pa ne izključujejo možnosti nagrajevanja obrtnih delavcev po učinku dela. V obratih, kjer je mogoče delo normirati, je treba izvoliti posebne komisije, ki bodo določile norme za posamezna delovna mesta, upoštevajoč delovni učinek povprečnega delavca. V nekaterih strokah, zlasti še v brivskih, lokalih, se bodo pojavile težkoče pri nagrajevanju manj sposobnih delavcev, ki imajo sicer potreben delovni staž, vendar pa je njihov delovni učinek pod povprečjem, v takih primerih bo treba delavce nagrajevati po učinku dela; komisija pa bo vprašala za nasvet repu- bliško vodstvo sindikata, če so dovoljene izjeme pri določanju ume plače izpod predpisanega minimuma. Obrtniki vseh strok, razen kovačev, so se strinjali z določbo, ki predpisuje, da je treba tedensko plačevati obrtniške delavce. Slednji so se odločili, da bodo izplačevali mezde ob zaključku vsakega meseca. Skoraj neverjetna pa je njihohova trditev, da nimajo zaposlenih pomožnih delavcev. Če se bo ugotovilo, da jih imajo, bo treba pogodbeno določiti njihove pravice ter dolžnosti do delodajalca in obratno. Tokrat namreč tega vprašanja niso zadovoljivo rešili. S kolektivnimi pogodbami so predpisane tarifne postavke, ki določajo pravice in dolžnosti privatnega delodajalca, skratka njegove obveznosti do družbene skupnosti. Tako so odpravljene nekatere razlike, ki so obstajale med kolektivi državnih in zadružnih obrtnih obratov ter. privatnimi obrtniki. Kljub temu pa so slednji se vedno na boljšem, saj plačujejo v sklad za socialno zavarovanje le 10 odst. od vajeniških plač, medtem ko morajo podjetja plačevati tri ih pol krat toliko. Priakovati je, da se bodo v doglednem času izenačile tudi te obveznosti. Nekateri obrtni mojstri ne marajo vajencev Predzadnjo soboto je v Ljutomeru zborovalo nad 300 obrtnikov s področja okraja, številna udeležba na posvetovalni konferenci kaže, da se obrtni delavci in mojstri čedalje bolj zanimajo za gospodarske dogodke v naši državi ter se skušajo prilagoditi trenutnim gospodarskim razmeram. Po otvoritveni besedi predsednika Zbornice tov. Blagoviča, se je oglasil tov. Frank, ki je navzočim tolmačil novi zakon o vajencih. Kakor je bilo povedano, so letos zabeležili zelo pičel dotok naraščaja v obrtništvo. V primerjavi z lanskim letam, znaša komaj eno tretjino. Nekateri mojstri imajo naravnost mačehovski odnos do obrtniškega naraščaja in se vztrajno branijo vajencev. To velja posebno za kritične stroke, t. j, fino mehaniko, urarstvo, kovinarstvo, pleskarstvo, sodarstvo in kolarstvo. Obrtna zbornica in ljudska oblast bosta zaradi tega morali podvzeti zakonske mere in predpisati, koliko vajencev bo moralo zaposliti posamezno obrtno podjetje ali privatni delodajalec. Prednost pri zaposlitvi bo treba dati revnejšim — socialno ogroženim mladincem, ki jih je v okraju nekaj nad sto, medtem ko bo treba zabraniti sklepanje pogodb s kmečkimi mladinci, ki se lahko kakorkoli zaposlijo v kmetijstvu. Ta napovedani ukrep ni bil posameznikom všeč, zato so ga na konferenci kritizirali, rekši, da bodo njemu sledile večje dajatve in obveznosti napram vajencem. Večina obrtnikov pa je kritikom dostojno odgovorila in jim dala vedeti, da so dolžni skrbeti za obrtniški naraščaj. Načelnik sveta za kulturo in prosveto tov. Pirher je govoril o razmerah v strokovnem šolstvu in o vzgoji vajencev v razpravi so obrtniki iz Ivanje in Vidma izrazili željo, da Dl v njihovem okolišu odprli obrtno šolo. Tov. načelnik jim je to obljubil, vendar s pridržkom, če bo mogoče dobiti primerne učne prostore in dovolj predavateljev. Gradbinci pa žele, da bi bili strokovni tečaji za vajence v zimskem času, ho jih podjetja ne morejo zaposliti pri praktičnem delu. Tako bi vajenci najbolje izkoristili prosti čas za učenje v strokovni šoli. Precej je bilo govora tudi o davčni politiki do obrtnikov. Mnogi obrtniki se zaman hudujejo nad finančnimi organi, ki bo jim predpisali večje davke zaradi tega, ker so se lagali pri sestavljanju prijav o doseženem prometu. Posamezniki so dali naravnost smešne prijave, teko da jih sploh ni bilo mogoče upoštevati pri odmeri davčnih obvezno, sti. Povedati pa je treba, da v vrstah obrtnikov ne manjka poštenjakov, ki so realno prijavili svoje dohodke. Po uspelem posvetovanju so si ibrtniki ogledali drugo gospodarsko razstavo in jo več ali manj kritično ocenili. jb V ČRENSOVCIH BODO USTANOVILI FD PARTIZAN Črensovci so znani kot vas s tradicionalno fizkulturno dejavnostjo še iz časov prejšnje Jugoslavije, bo so organizirali razne telovadne nastope in tekmovanja takratne nazovi športne organizacije. Tudi po letu 1945 so v Črenševcih ustanovili Fizkulturni aktiv, toda le s kratko življenjsko dobo. Kmalu je razpadla kolesarska sekcija in še druge, ohranilo se Je stihijsko nogometaštvo. Večji porazi so temu neorganiziranemu športu zadajali udarce, katerim so sledile vrzeli v flzkulturnem udejstvovanju. Na zadnjem mladinskem sestanka pa so sklenili, da bodo v čast VI. kongresa KPJ ustanovili društvo »Partizan« s šahovsko, lahkoatletsko, odbojkarsko in nogometno sekcijo. Zdaj so v teku priprave in bo še pred kongresom ustanovni občni zbor. V društvo bodo povabili poleg mladine še odrasle ljudi, posebno pozornost pa bodo posvečali delu z mladinci in mladinkami. ODBOJKA — TVD PARTIZAN SOBOŠKO OKROŽJE V nedeljo, dne 7. septembra je bilo V Ljubljani prvenstveno tekmovanje v odbojki med ekipami društev »Partizan« v Sloveniji. Že pred tem si je odbojkaška ekipa TVD »Partizan« iz Sobote priborila naslov okrožnega prvaka in se tako plasirala v finalno tekmovanje za naslov prvaka Slovenije. Kot zmagovalec tega tekmovanja je izšla ekipa TVD »Partizan« Maribor L Z zmago 2:0 nad odbojkaši »Partizana« iz Sobote. Tako je odbojkaška ekipa TVD »Partizan« Sobota na tem prvenstvenem tekmovanju zasedla 2. mesto, kar je vsekakor lep uspeh, ki priča o dvigu in rasti odbojke v Prekmurju. ODLOČILNE ZMAGE LJUTOMERSKIH KEGLJAČEV Kako vztrajno in požrtvovalno se bore ljutomerski kegljači ta vstop v republiško ligo, naj povedo rezultati naslednjih tekem na domačem igrišču; Ljutomer : Branik (Mbr) 336:296 Partizan (Mbr) : Ljutomer 179:284 Ljutomer : »Šlander« (Mbr) 298:253 Strnišče : Ljutomer 246:296 Navedene tekme za prvenstvo to Ljutomerčani odločili v svojo korist v zadnjih 14 dneh. Temu uspehu pa Je treba pripisati še zmago nad kegljači iz Ruš, ki so v korist Ljutomera predali tekmo brez igre 0:50. Le tako naprej, pa boste prilezli v republiško ligo! RAZGLAS Dne 17. septembra 1952 bo v Veržeju VELIK SEJEM za plemenske - rodovniške krave in telice« Živinorejci, obiščite sejem! KMETIJSKI SVETOVALEC O pospravljanju krompirja Krompirišča so porumenela. To je znak, da je krompir dozorel. Začeli ga bomo izkopavati iz zemlje. Toda s tem poslom ne smemo odlašati, kajti dnevi so vsak dan krajši, groze pa nam tudi vremenske neprilike, zato kar pohitimo! Pri izkopu krompirja moramo paziti, da ne ranimo gomoljev. Navadni vprežni izkopalniki so manj priporočljivi kot modemi izkopalnikl, ki ne ranijo gomoljev. Pri strojnem izkopu moramo paziti, da spustimo lemež dovolj globoko, s čemer zmanjšamo poškodbe gomoljev. Paziti moramo, da se gomolji s presipavanjem, nakladanjem in razkladanjem čim manj poškodujejo. Krompirja ne smemo izkopavati v deževnem vremenu, ker se takrat zemlja preveč oprijemlje gomoljev, ki potem lažje gnijejo, če smo prisiljeni opravljati to delo v deževnem vremenu, moralno pustiti krompir na zraku, da se popolnoma osuši. Ne smemo pa ga predolgo pustiti na soncu, ker se preveč ogreje. Prekomerna toplota škoduje zlasti semenskemu krompirju. Najbolje je, da kopljemo krompir v Času, ko je zemlja suha. Moramo pa ga Čimprej spraviti z njive in ohladiti na zračnem, kolikor mogoče suhem prostoru (pod, kozolci itd,). To je zlasti važno za rane sorte (rani rožnik, rani böhmov, bintje in frükmelle). Hladimo ga v tenkem sloju. Na njivi poberemo najprej debelejše in popolnoma zdrave gomolje. Pri tem moramo pariti na sortno čistost in, kolikor je mogoče, ločiti pridelek po posameznih sortah. Drobne, s strojem ali motiko poškodovane gomolje in pa gomolje, ki so napadeni od ogrcev in drugih škodljivcev, moramo ločiti od zdravega krompirja in jih posebej skladiščiti ali silirati. Siliranje krompirja je letos posebno priporočljivo zaradi tega, ker nam primanjkuje krme. Tudi bolne gomolje posebej poberemo in jih zakopljemo, odnosno takoj pokrmimo živim. Ko se krompir dovolj ohladi, je najbolje, da ga ponovno preberemo in sortiramo ter tako odstranimo naknadno poškodovane gomolje. Nato ga šele vskladiščimo v čisto, suho in zračno klet. Ugotoviti moramo, da naše kleti ne odgovarjajo sodobnim zahtevam. Pomanjkljivosti v kleteh so često krive, da krompir pogosto gnije in kali. To so posledice vlažnih, toplih ln slabo zračenih kleti. V našem primeru je najbolje hraniti krompir, ki ga ne mislimo takoj uporabiti, v pravilno napravljenih zasipnicah. V nasprotnem slučaju pa moramo naše kleti primemo urediti. Klet moramo prej dobro očistiti in Iz nje odstraniti vse ostanke krompirja in drugih rastlin iz prejšnjega leta Dobro je stene pobeliti z apnom. Nekaj dni pred vskladiščenjem krompirja razkužimo klet z žveplom; ko pa je TEDENSKI KOLEDAR Petek, 12. septembra — Marija, Gvidon. Sobota, 13 septembra — Filip. NEDELJA, 14. septembra — Jelenko, Ciprijan. Ponedeljek, 15, septembra — Nikodcm. Marija. Torek, 16. septembra — Ljudmila. Sreda, 17. septembra — Frančiška, Lambert. Četrtek, 18. septembra — Irena. Petek, 19. septembra — Vitodrag, Justina. Sobota, 20. septembra — Brane, Evstabij. NEDELJA, 21. septembra —- Matej. Sonce vzide v torek, dne 16. septembre, ob 5.41, zaide ob 18.21, Dolžina dneva 12.31, Gibanje lune — Mlaj dne 19. septembre ob 8.22 uri, SPOMINSKI DNEVI 16. septembra 1947 — Priključitev Slovenskega Primorja in Istre FLRJ. 19. septembra 1942 so enote Krimskega in Dolomitskega odreda napadle v protiofenzivi belogardistične postojanke Bezuljak, Topol, Bloke ter pobile 60 belogardistov in 40 Italijanov. 18. septembra 1942. leta je nad tisoč partizanov obkoljevalo, večje kraje v Suhi krajini ter odvzemalo orožje, ki so ga civilnemu prebivalstvu razdelili okupatorji. 20. septembra 1941, leta je bil iz partizanske Čete na Mokroti in Čete na Žali sestavljen Krimski bataljon. KINO KINO SOBOTA predvaja od 12. do 14. septembra italijanski film: »Grenki riž«. Od 16. do 18. septembra ameriški film v naravnih barvah: »Šeherezada«, KINO GRAD predvaja v nedeljo, dna 14, septembra ameriški film: »Sedmi križ«, VAŽNO OBVESTILO Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo do vključno dne 25. septembra 1952 svoje terjatve, Oizroma poravnajo svoje dolgove Upravi »Prekmurskega tedna«. Po navedenem roku se nobene terjatve ne bodo priznale, dolžniki pa bodo predani v prisilno izterjavo. Uprava »Prekmurskega tedna« Murska Sobota KMEČKA D E K L E T A! Pohitite s prijavo in vpisom za za gospodinjsko šolo v Rakičanu pri Murski Soboti. Pouk se prične 1. oktobra 1952. Vsa pojasnila v upravi Šole. MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. SPREJEMAM V POPRAVILO gumijaste čevlje vseh vrst. Postrežba dobra in hitra. Kalamar Ludvik, čevljar, Murska Sobota. PREKLICUJEM vse žaljivke, ki sem jih izrekel zoper mojega tasta, tovariša Karla Šiftarja iz Murske Sobote, Partizanska 5. Kramar Franč, Murska Sobota, Partizanska 5. prodam Parno lokomobilo »Schaffer Schrantz« z novimi cevmi, . letos preizkušena, na 13 Atm., zgrajena 1922, uporabna za večjo mlatilnico, tudi za žago. Vprašajte pri tov. Flisarju, Murska Sobota, Bakovska ulica 3. krompir v kleti, ne smemo več žveplati- Žveplo namreč lahko uniči kaljivost krompirja. Prav tako ne smemo pustiti gomoljev na kletnem tlu, temveč moramo napraviti pod iz lat, tako da je možen dostop zraka tudi od spodaj. Krompir pa moramo ločiti od zidu s pregrado iz lat. Takoj po vskladiščenju krompirja moramo klet večkrat prezračiti. Kmet. teh. Janko Sitar Krajevna zamenjava živine bo reševala našo plemensko živino v področjih, prizadetih po suši. Zadruge! Organizirajte strokovna predavanja in tečaje po vaseh, da seznanite živinorejce z navodili za pravilno prehrano živine, setvijo ozimnih krmnih rastlin, siliranja itd. Ukrepi za zmanjšanje škode po suši so nujni! Občinski ljudski odbori in zadruge, ali uspešno izvajate navodila, da obvarujemo naš živinski fond? Hitlerjevo vilo Berghof so podrli Hitlerjevo rezidenco, vilo Berghof blizu Berchtesgadena, ki je bila postala po vojni nekakšno »svetišče« za preostale nemške naciste in »privlačnost« za tuje turiste, so naposled do tal porušili Podirati so jo začeli že lani jeseni, pa je zima delo ustavila, da ga niso mogli končati. Vilo so podrli po sklepu zavezniške okupacijske oblasti, ker so se v njej često zbirali ostanki pristašev hitlerjanske Nemčije. To leglo nacizma je torej izginilo Dobro bi bilo, da bi zatrli še številna druga legla nacizma V Nemčiji. Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« M. Sobota, 12. septembra 1952 Da bi bilo v šoli bolj veselo • • • Vsak pionir ve, kako veselo in zanimivo je delo v raznih pionirskih skupinah, kako nestrpno že čaka vsak tiste ure, ko se bo ukvarjal s stvarmi, ki ga posebej zanimajo, pri tem uporabljal znanje, pridobljeno v šoli, pa se tudi naučil marsičesa novega, kar bo storilo šolske ure veselejše in zanimivejše. Drugod skušajo doseči isto v šoli sami, n. pr. v Zedinjenih državah Amerike, kjer si že 25 let prizadevajo spraviti v pusti šolski pouk več življenja. V Great Necku, predmestju New Yorka, so pridobili strokovnjake v raznih panogah: obrtnike, prodajalce, poslovodje in kmetovalce za to, da prihajajo po potrebi v šolo, povedo učencem nekaj iz svoje stroke ali jih kar že učijo. Tako uči znan slikar slikati in kiparka modelirati, zbiralec poštnih znamk pa jih uvaja v skrivnosti filatelije. Ko so v nekem razredu govorili pri zemljepisu o domačem življenju v Rusiji, je učiteljica povabila štiri ruske matere, da bi pomagale pri kuhanju ruskega kosila: boršča (zelenjadne juhe s smetano), kaše, črnega kruha in čaja. Kosilo so po tem učenci in njih povabljeni starši veselo pospravili. Sola se tudi okorišča z znanjem staršev. Ko je v šoli nastalo vprašanje, kako naj gospodinja skromni zaslužek kar najbolj pravilno razdeli, so učenke vprašale o tem svoje matere in nato uporabile pridobljene podatke s pridom v šoli. Nekoč je šlo za to, kaj je ce- nejše, ali kupiti hišico ali najeti stanovanje. Tedaj so učenci vprašali za svet nekaj očetov — arhitekta, dva zidarska mojstra in mizarja. In ko so z njihovimi podatki pojasnili vprašanje od vseh strani, je vzkliknila neka deklica: To pa je bilo nekaj drugega kot šolska modrosti Marsikdo se ukvarja v svojem prostem času z delom, ki nima zvezo z njegovim poklicem. Tudi take strokovnjake vabijo v šolo. Neki bivši pilot popravlja v nekem vrtcu ob sodelovanju otrok pokvarjene igrače, ki so jih prinesli z doma, in jim je za nekaj ur oče, kajti malokdo izmed očetov ima danes dovolj časa in volje za taka popravila. Neki odvetnik nastopa kot »čarovnik«, izdelovalec umetnih udov, ki se posebej zanima za Indijance, predava o njih plemenih, ki so živela nekdaj v okolici mesta, trgovec je govoril o najznamenitejših operah in zaigral odlomke iz njih. Če pa nastopi s svojim znanjem oče ali mati kakega učenca, je zanimanje še večje in tudi priznanje. Ko je kiparka kazala deci, kako treba oblikovati glino, je neki deček dejal drugemu: Glej, to je tudi mamica — pa kaj ti vse znat Tako drugod. Ali bi ne bilo dobro, in zanimivo, če bi tudi mi vabili razne strokovnjake in ljubitelje umetnosti ter veščin v šolo in ne samo v pionirske skupine? Bt. ŠPORT Krožne motorne dirke v Soboti Minulo nedeljo so bile v Soboti krožne motorne dirke, ki jih je priredilo Avto-moto društvo iz Sobote. Tekmovali so motoristi iz avto-moto društev: Maribor-center, Maribor TAM, Lendava, Ludbreg, Ptuj, Konjice, Loče in Sobota. Proga je potekala po ulicah Sobote in bila zaradi ostrih ovinkov izredno težka in nevarna, poleg tega je pa bila tudi cesta ponekod neprimerna za dirke. Dolžina proge je znašala 2577 m. Gledalcev se je zbralo nad 3000 in so z zanimanjem spremljali potek dirk. Pohvaliti je treba organizatorje dirk — AMD Sobota — saj je bilo storjeno vse, da so dirke potekale v najlepšem redu. Prvi so se pojavili na startu vozači z motorji 98 ccm. Vozili so dva kroga (5154 m). Prvi je prispel na cilj Pavlinjek, Sobota, DKW 98. Drugi je bil Lesjak, Sobota. V dirki motorjev 125 ccm je bil prvi Rehn Aleksander, Sobota, na motorju Puch 125 ccm. Drugi je bil Pavlinjek, Sobota. V dirki motorjev 200 ccm je zasedel prvo mesto mladi Gerič iz Konjic, na motorju Puch 125 ccm, s časom 10:20,5. Drugi je bil Tlakar Anton, Maribor, tretji Rehn Aleksander, Sobota. Ostra borba je bila v dirki motorjev 250 ccm, ki so vozili 4 kroge (10.308 m). Prvi je bil na cilju Mažera Ludvik, Maribor-center, z motorjem DKW 250 ccm in s časom 9:26,5. Drugi Fartelj, Sobota in tretji Sarotar, Sobota. V dirki motorjev 350 ccm, ki so vozili 5 krogov, je nepričakovano zasedel prvo mesto Sarotar, Sobota, z motorjem Puch 250 ccm in s časom 12:9,5. Drugi je bil Smodlč Franč, Maribor TAM. V dirki motorjev 500 ccm Je bil trden zmagovalec Mažera Ludvik, Maribor, s časom 11:43,9. Drugo mesto je zasedel Poje Ludvik, Ludbreg in tretje Sarotar, Sobota. V dirki prikolic je zmagal Mažera s sovozačem Žunerjem, Maribor, Kot zadnja točka motornih dirk je bila na sporedu dirka avtomobilov. Zmagal je Bajda Miroslav z avtomobilom Talbot 3500 ccm, TAM Maribor. Drugi je bil Čuček Stanko z avtomobilom Fiat 1500 ccm, SAP Maribor. Najboljši čas dneva je dosegel Ludvik Mažera iz Maribora. Zmagovalci so prejeli denarne nagrade in diplome. Konjske dirke na Cvenu Čeprav je v nedeljo precej deževalo, so bile na Cvenu pri Ljutomeru velike Jesenske konjske dirke. Blato na dirkalni progi in pa dež sta močno ovirala tekmovalce, ki so se zelo potrudili in. kljub vremenskim neprilikam dosegli precejšnje uspehe. Dirkam je prisostvovalo nad 500 ljudi iz bližnjih krajev. Rezultati: Prva dirka »Naša mladina«, enovprežna vožnja za 2-letne kasaške konje, ki še dosedaj niso dirkali, proga meri 1400 m. Zmagovalec konj Sladar, vozač Feliks Jnreš 2,01. Druga dirka »Mlekopromet« Ljutomer, enovprežna heat vožnja za 4 do 12- letne kasaške konje, proga 1600 m: Kilenka, vozač Jakob Vaupotič, 1,39. Tretja dirkaš Republiška kobilarna Turnišče«, enovprežna vožnja za 2-letne kasaške konje, proga 1600 m. Armida, vozač Jdško Gerdak, 1,54. četrta dirka »Mlekopromet« Ljutomer, 2 heat. Krkica, vozač Fero Pečnik, 1,40. Peta dirka »Radgona«, enovprežna vožnja za 3-letn' kasaške konje, proga 2000 m. Radoška, vozač Ivan Pirber, 1,54. šesta dirka »Mlekopromet Ljutomer«, 3 heat, Elba, vozač Mirko Skuhala, 1,40. Sedma dirka »Živinopromet« Ljutomer, enovprežna vožnja za tri do dvanajstletne kasaške konje, proga 2200 metrov. Zmagala Santa, vozač Bojan Pušenjak, 1,39. Osma dirka »Mursko polje«, ravna galopska dirka za konje, proga 1600 m. Iskra, jahač Anton Sukič, 1,23. Deveta dirka «OLO Ljutomer«, enovprežna vožnja za 3 do 12-letne kasaške konje, ki so ta dan dirkali, pa niso zmagali, proga 1600 m. Oli-ja, vozač Netko Kranjc, 1,54, Deseta dirka »Zveza za konjski šport Slovenije«, dvovprežna dirka za 3-letne in starejše kasaške konje, proga 2400 m. Santa-Finejša, vozač Ludvik Slavič, 2,04. Posebno zanimiva Je bila tekma kasačev v dirki »Mlekopromet Ljutomer«. V tej dirki si mora favorit dvakrat zagotoviti zmago, Če hoče pridobiti naslov zmagovalca. Tokrat pa ni niti drugi niti tretji heat določil zmagovalca. Zato je tekmovalna komisija sporazumno z vozači določila, da si Vilenka, Krkica in Elba delijo prvo, drugo in tretjo nagrado. To je bila najbolj ostra konkurenca v tekmi za prvo mesto v tej dirki. Škoda' le, da je deževalo, če bi bilo lepo vreme, bi morda na letošnjih jesenskih dirkah zabeležili kak republiški rekord. LJUTOMER : MURA I. 3:7 0:1) Zadnji četrtek je bilo na ljutomerskem nogometnem igrišču zanimivo sre. Čanje med domačim moštvom .in enajstorice Mure, članom republiške lige. Tekmi je prisostvovalo veliko število gledalcev in jo je nepristransko vodil tov. Drvarič iz Murske Sobote. V prvem polčasu so Imeli Sobočani opravka z enakovrednim nasprotnikom. Domačini so nekajkrat nevarno ogrožali njihova vrata. Rezultat nenadnih prodorov je bil tudi gol, ki ga je dosegel Potočnik s pomočjo srednjega napadalca Vizavišeka Sele v zadnji minuti polčasa so Sobočani izenačili. V začetku drugega polčasa so spet prevzeli pobudo domačini. Napadalcu Vizavišku je uspelo prodreti pred kazenski prostor in je silovito streljal žogo v zgornji kot. Vratar je smelo interveniral in žogo odbil v polje. Toda za nekaj sekund jo je moral pobrati iz mreže. Tokrat ni mogel posredovati, saj jo je Klemenčič neubranljivo pognal v past. Po nekaj minutah so domačim po nerodnosti dali avtogol (2:2). Nič zato! Ljutomerčani so v par minutah spet napadli in po kombinaciji Vizavlšek—Zunič—Potočnik prišli v vodstvo 3:2. Uspešen je bil Potočnik. Zdaj so jim gostje prekrižali račune in začeli napadati. Domača obramba je skoraj odpovedala. Razburljivi trenutki pred vrati 'domačinov so se končali s 5 goli. Tako si je Mura proti koncu drugega polčasa zagotovita zmago in postavila končni rezultat 7:3. Kljub porazu so domačini pokazali lepo igro in se požrtvovalno zoperstavljali močnejšemu nasprotniku. Da niso zastreljali par golov, bi zapustili igrišče z boljšim rezultatom. Vratar je dobro branil, vendar je eno priložnost zamudil. Zvezi sta igrali preveč ofenzivno v času, ko so bili Muraši v napadu, namesto, da bi pomagali obrambi. Tudi menjava igralcev v drugem polčasu se ni obnesla. Od gostov smo pričakovali boljšo igro, vendar smo bili zadovoljni, da so nas obiskali. Svojo premoč so pač pokazali proti koncu igre. Tudi njihov vratar je ubranil nekaj nevarnih strelov. »DRAVA« Ptuj—LJUTOMER 5:3 (4:2) Nedeljska prijateljska nogometna tekma, ki so jo odigrali Ljutomerčani z enajstorice ,,Drave" iz Ptuja, se je končale z zmago gostov. Domačini so se v prvem polčasu le s težavo branili, dočim so v dragem polčasu uredili svoje vrste in večkrat, nevarno prodrli pred nasprotnikova vrata. Kljub premoči na igrišču pa ni prišlo do gola. Sodnik je nepristransko vodil tekmo. Srečanje z „Muro" in „Dravo“ bo domačinom koristilo, saj bodo že prihodnji teden začeli tekmovati za vstop v mariborsko nogometno podzvezo. V nedeljo se bodo na domačem igrišču srečali z enajstorice iz Kač pri Mariboru. Obeta se zanimiva tekma. Živinorejci! Zagotovite živini mineralne snovi, predvsem klejnega apna in soli. S pokladanjem teh bo manjvredna krma slastnejša in prebavljivejša! Ne pustite, da se zelenje in trava na polju in v gozdu posuši ali segnije! Pokosite vse in spravite pravočasno! Pozimi bo to prav prišlo naši živini! Živinorejci, varčujte s krmo! Ugotovite vaše zaloge in preračunajte, kako boste prekrmili živino do novega pridelka v drugem letu. IZ NAŠE PRLEKIJE - Naši Prleki ludi radi zapojejo. Slovenska pesem jih vzgaja in bodri... V ljutomerskem okraju imamo 11 pevskih zborov, ki so se dokaj uveljavili pri podeželjskem prebivalstvu. Na sliki: Nastop pevskih zborov v Ljutomeru. Ljutomer — kulturno središče naše Prlekije — se lahko upravičeno ponaša z večletno tradicijona področju glasbe. Na sliki: Godba na pihala mestnega kullurno-umetniškega društva »Ivan Kaučič«, ki je letos slavila 30-lelnico svojega plodnega dela. Okrajno podjetje »Mlekopromet« v Ljutomeru je po vojni odkupilo nad 11 milijonov litrov mleka. Samo ljubljanskim, potrošnikom je poslalo nad 4 milijone litrov tekočine. V svojem obratu pa je Izdelalo 170 ton sira in 66 ton surovega masla za zdravstvene ustanove in široko potrošnjo. Na sliki: Delavec pri skladiščenju sira. VELIKA TOMBOLA »Prekmurskega tedna“, ki le bila zaradi slabega vremena zadnjo nedeljo preložena, bo v nedeljo, 21. septembra 1952 v Murski Soboti. BESEDE IN ŠTEVILKE o šolstvu v ljutomerskem okraju (Nadaljevanje in konec) Za izboljšanje uspehov je potrebno v prvi vrsti, da tisti starši, ki mislijo, da gimnazija ni potrebna, zboljšajo svoj odnos do šole in do svojega otroka kot dijaka. Nadalje naj ljudje živo sodelujejo v vprašanjih šolstva in vzgoje. S podporo ljudstva bomo premagali tudi največje težave pri pomanjkanju učilnic, kot je ljudstvo že dosedaj ogromno prispevalo pri obnavljanju šolskih poslopij. O šoli naj se ne razpravlja samo v učiteljskih zborih, ali kvečjemu še na sejah občinskega ljudskega odbora, temveč na vseh množičnih sestankih. Saj je interes vseh ljudi, tudi tistih, ki nimajo svojih šoloobveznih otrok, da bi bila naša mladina dobro vzgojena in čimbolje pripravljena na naloge, ki jo čakajo pri graditvi naše srečne bodoč- nosti. Posebno pa je poklicana Partija na vaseh, da se za vprašanje šolstva bolj zanima in daje šolam čim izdatnejšo pomoč. Važen faktor za Izboljšanje učnih uspehov so roditeljski sestanki. Na vseh šolah okraja je bilo v tem šolskem letu 89 razrednih in 115 skupnih roditeljskih sestankov, ki se jih je udeležilo nad 9500 ljudi ali povprečno 50 ljudi na vsakem sestanku. Samo da se učitelji stalno pritožujejo, da prihajajo na te sestanke le starši dobrih učencev, ni pa tistih, ki bi jim bili ti sestanki najbolj potrebni — staršev najslabših učencev. Če bi se ti starši bolj zanimali za šolo in otroka, potem pa bi nijhovi otroci ne bi bili več najslabši učenci. Toda zdi se mi da so tega nekoliko krivi vzgojitelji sami, ker so preveč prikazovali napake učencev, ponekod celo po- imensko. Če ti kdo otroka samo graja, potem bi tudi ti ne šel tja, saj bi te bilo nekoliko sram pred drugimi starši. Ne samo grajati, temveč rajši povedati, kako vzgajati, da bo otrok postal boljši! Gotovo bi s tem pritegnili marsikaterega roditelja, ki ga sedaj ni blizu. Učenci tudi vse premalo berejo. V šoli imajo knjižnice, v vsakem šolskem okolišu je če ljudska knjižnica, zato ni strahu, da bi knjig zmanjkalo. Vodite svoje otroke na redno branje lepih knjig. Tu si bo otrok nabiral znanja za življenje, ustvarjal si bo napreden pogled na življenje, klesal si bo ob herojskih vzgledih svoj značaj. Obenem pa bo spoznal lepoto svojega materinega jezika, ki ga bo vzljubil in ga bo gojil. Puščajte svoje otroke v krožke pionirske organizacije, kajti ta povezuje zabavno s koristim in s tem vzgaja in uči. Od 231 učencev, ki so koncem šolskega leta zapustili gimnazijo na ljutomerskem sektorju, ker so dovršili svojo šolsko obveznost, jih odide v obrt 68, v vojaške šole 4, dočim jih ostane 249 v kmetijski proizvodnji, kar dokazuje, da je bilo usmerjanje izvršeno, tako kot so potrebe družbe in je bilo pravilno z ozirom na cilj in naloge nižjih gimnazij v splošnem izobraževanju. V višje šole (splošno-izobraževalne ali strokovne) ne gre letos nihče, ker se na nižji gimnaziji letos prvič odpre 4. razred, ki je obvezen za prestop v višjo šolo. - Ta pregled šolskih uspehov in njihovih vzrokov je bil namenjen v prvi vrsti staršem naše šoloobvezne mladine, da bi videli, s čim se prosvetni delavec bori, kaj hoče doseči in kaj je naloga staršev, da se to doseže. Želimo, da bi se v našem listu oglasili tudi prosvetni delavci, v prvi vrsti pa starši, ki naj stavljajo svoje pripombe šolskemu in vzgojnemu Selu in naj tudi vprašujejo za nasvete v vzgojnih vprašanjih. Prosvetni delavci pa bi odgovarjali. Tako bi naš list tudi na področju vzgoje vršil nalogo, ki jo mora vršiti kot organ Osvobodilne fronte dveh obmurskih okrajev. -ko. „OBMURSKI TEDNIK“ — tednik za gospodarska, politični ta kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Morska Sobota, predstanik Jože Vild. — Urejt uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5. — Postni predal 52. — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din. polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek. — Tlaka Mariborska tiskarna.