Mehanizacija kmetijstva
KaVor kaže Tazpredelnlca zgoraj naštetih kmetijskih strojev, je bila mehanlzaclja našega kmetijstv.i vse do 1. 1955 neznatna, teilaj pa Je bil ta proces pospešen. Posebno velika sredstva so bila v mchanizacijo vložena v 1. 1956 in 1957. To se predvsem nanaja na nakup traktorjev in zanje ustreznih prikljutnih strojev. Kakor vidirao iz razpre-delnice, smo samo v 1. 1957 kupili pribliino 100« n«vih traktorjev, kar poraeni vcč kakor smo jih skupno imeli 1.1951. Znntno se je povefalo tudi število žetvenih in kosilulh .strojev. v primcrjavi z 1. 1951 so se skoraj podvojili, število ralatiJoic pa se je povetalo za več kakor 10.000. Kot zuačilno mornmo poudariti dcjslvo, da je v zadnjih dveji letlh naglo naraslo tudi število kombajno-v, ki Jili bo ž.e letos 600, pa jili Eedaljc bolj uvajamo v delo v našem kmetijstvu. I'o peTspeklivncm planu razvoja gospodarstva se mora števllo traktorjev  do  1.  1961  povečatl  na več  kakor 40.000.
Največ traktorjev in drugih kmetijskib strojev smo prej kupovall iz inozemstva. od 1. 1954 pa se je močno okrepila tudi domača proi^vodnja kmetijskih strojev in orodja, V zadnjih štirlh letih je doniaCa proizvodnja kmetijskih strojev naiašfala takole (v tonah):
V 1. 1951 je odpadlo na en traktor 1028 ha orne zemlje, na en sejalnik za žito 120,2 ha na mlalilnico 365,8 ha, medtem ko se je v l. 1957 to število zmanjšalo v gorazmer.iu s po-»ečanjem  kmetijskih strojev.
Največjo težavo v zvezi z mehanizacijo pomeni pomanjkanje priključnih orodij v raz-merju  do  Stevila  v   prolzvodnjo  vkljuEenih  traktorjcv.   Pri  nas  odpade  na  cn  traktor • približno  2.5  priključnlh  orodij,  mcdtem  ko  znaša  svetovno  povprečje  5.5.  V  zadnjem f.asa  kupujemo  čedalje  veS  prikljnCnili  strojev,  da  bi  zmogljivost  traktorjev  čim  boli in boJje jzkorisliJJ,
Razcn tega ,ic treba računati tudi s pravilnim ln ustreznlm izkorišCanjem trak-torjev. Zaradi zgleda Iahko povemo, kakšne prihranke ]e mogoCe doseči s pravilnim izkoriščanjem traktorjev. Ce uporabljamo pri nckem dclu traktor dvakrat večje moči kakor je potrebno (traktor 100 KS namesto 50 PS). se bo pojavil letni presežek stro5kov na račuu eksploatacije, amortlzacije in vzdrževanja v višini približno 1,500.000 dinarjev. f:e to vsoto pomnožimo s povpre6no dobo traktorja (12 let) le za 1000 traktor-skih  enot, bomo prišll  do  visoke  vsote, s  katero bi  lahko  zgradili  več velikih  tovarn.