ZVONČEK________________________________________                   XXVII-5
DR. IVAN LAH
Kralj Vladimir.
Ob lOOOletnici njegove smrti.
^Z^T*"^ «¦      prvih časih, ko so prišli Srbi na Balkan, so kakor li^i^ii    vs*   drugi Slovani   živeli   tudi oni v zadrugah   in
^d-OKE-T   -g^r     ipkmenih, ki so jim načelovali župani. Ti župani
ffi^FŠFjr^j*     so vladali Srbom več nego 500 let. Zaradi prirodnih fisig«*1^2^-p    mej in ovir je bilo med njimi le malo skupno-sti,
P^^^f^mrš pogosto pa so se med seboj celo vojevali. Te raz* ¦^^^-^¦B« • ¦ rnere so izrabili Bolgari, ki so si med tem že uredili svojo državo. Napadali so posamezne srbdce pokrajine in jim postav* ljali na čelo svoje župane.
Tako je neki bolgarski car postavil za župana srbskega župana Caharijo. Ko pa je ta izkušal osvoboditi Srbijo od Bolgarov, j>e pri« vedel bolgarski car nadenj silno vojsko in svojega nečaka Časlava, da bi ga postavil za župana. Ko je Caharija slišal, da gre nad njega tako velika vojska, je pobegnil v Hrvatsko, Bolgari pa so pozvali druge srbske žuipane, velikaše in vojvode, naj se priklopijo k njun iti naj priznajo Časlava za vladarja. Srbi so se dali prevariti. Prišli so v boU garski tabor, Bolgari pa so jih napadli in vse posekali. Na to je bol= garska vojska planila v srbske pokrajine, narod je pobegnil v gore in gozdove, njega biivališča pa so bila požgana in opustošena. Ko so se vmili Bolgari domov, so vzeli s seboj tu'di Časlava in so ga vrgli v ječo. Ko je bolgarski car umrl, je Časlav pobegnil in prispel v Srbijo, kjer je pozval narod, naj se vrne v svoje domove. Da bi bil varen pred Bolgari, se je zvezal s sosedinimi Grki.
Tako je Časlav počasi združil pod svojo oblastjo mnogo srbskih pokrajin od Jadranskega morja do Save in Morave. Tafcrat so vpadli v Evropo Madžari in naskočili Srbijo. Časlav jih je premagal in za= podil preko Save. Toda v Sremu se je zbrala nova madžarska vojska. Časlav je bil premagan in ubit, srbsika vojska pa se je vrnila domov. Po njegovi smrti so bile srbske zemlje zopet razdteljene na razne male državice in Grki, ki 90 se bili med tem okrepili, so si podvrgli skoraj vse srbske pokrajine.
Toda Srbi so vedno poizkušali osvoboditi se tuje nadoblasti. Tako so se 1. 976. uprli srbsiki kraji med Vardarjem in Ohriidsktm jezerom in so se osvtotKJdili od Grkov. Vodja Srbov je bil Satnuel, ki se je pToglasil za carja in je hotel združiti vse Srbe to Bolgare v eno dTŽavo. Tako so se vzdignili tudi Srbi v Raški, so pobili Grke in osvobodili svojo zamljo. Za njimi so se dvignili tudi srbski rodovi ob rekah Timoku in Moravi. V tem času je vladal v Zeti kralj Vladimir. (Raška in Zeta   so   stare   pokrajine   akolo Črne Gore in Albanije.)
140
XXVII—5                                                                                            ZVONČEK
Vladimir je sioeT priznaval grško nadoblast, toda bil je samostojen vladar. Bil je znan daleč okolo kot pošten, miren in dober vladar. Samuel si je hotel osvojiti tudi njegove kraje. Zato je napadel Drač in premagal Grke, potem pa je krenil z vojsko proti Zeti. Vladimir mu je šel z vojsko naproti in se utrdil na griču Obliku, toda Samuel ga je obkolil in primoral, da se i*u je vdal. Zmagovalec je odvedel VJadimira s seboj v svojo prestoiico Prespo, kjer ga je zaprl v ječo.
Samuel je imel lepo hčerko Kosaro. Ona je bila kristjanka in je prosila očeta, da bi smela nositi hrano jetnikom. Ko je videla v ječi kralja Vladimira, se ji je zasmilil v srce in ga je hofela rešiti. Prosila je zanj pri očetu. Odločila se je, da postane njegova žena. Samuel je v to privolil; osvobadil je Vladimira, mu vrnil njegovo kraljestvo in mu dal Kosaro za ženo.
Ko j« umrl Sainuel, je zavladal nad njegovfoni ipokrajinami njegov sin Radomir. Njega pa je nenadoma napadel stric Vladislav. Ubil je
141
XXVII—5                                                                                            ZVONČEK
njega in njegove otroke in sam postal car. Ker pa se je bal mašče« vanja Radomirovih sorodnikov, je vse po vrsti ubijal in pozval tudi kralja Vladimira k sebi na pogovor. Vladimir pa ni hotel iti k njemu, ker mu ni zaupal. Toda ko se je Vladislav zaklel na lesen križ, da mu ne bo storil nič žalega, mu je Vladimir verjel in je šel k njemu. Ko je prišel Vladimir v Prespo, je šel v oerkev, da se priporoči Bogu. A tu pred cerkvijo so ga počakali vojaki in so mu odsekali glavo.
Zaradi njegove mučeniške smrti je narod Vladimira proglasil za svetnika. Kosara je plakala za njim in je odšla v samostan, v katerem je bil pokopan. Pozneje so prenesli njegovo truplo v samostan sv. Jo* vatia v Albašanu (dandanes mesto v Albaniji). Na dan smrti kralja Vladimira se zbira na njegovem grobu mnogo ljudi iz vseh krajev (na dan 22. maja). K njegovemu grobu romajo Srbi in Albanci, kristjani in mohamedani, tako da je dan 22. maja eden največjih praznikov v tem kTaju.
Vladimirov leseni križ hranijo v Veljih Mikuličih, t. j. vas med Barom in Ulčinjem v Črni gori. Vsako leto gredo Srbi in Albanci ab Trojicah v rani zori na planino Rumijo in nosijo s seboj leseni križ, tako da sa še pred vzhodom solnca na vrhu, od koder se krasno vidijo albanske gore in primorski kraji.
Tako živi v narodu spoinin na kralja Vladimira. Ohranjen pa je tudi v lepi narodni pesmi, ki poje o teh dogodkih, in naš pesnilc Pre« radovic je napisal posebno lepo pesem »Vladimir in Kosara«.
Letos slavijo tisočletnico Vladimirove smrti z velikimi sveča= nostmi v Ohridi vn ob Ohridskem jezeru, da br s tem povzdignili spomin na one čase, ko so vladali naši prvi vladarji po krajih, kjer zdaj vladajo tujci.
Ti kraji so po zgodovini padobni našim koroškim razmeram za korotanskih vojvod. Kakor naša Koroška tako so tudi kraji, kjer je živel kralj Vladimir, sedaj v lasti Grkov in Armencev.
Zgodba o kralju Vladimiru kaže, kako težko je bilo v tisti dobi ustamavljati domače države, kako smo zaradi nesloge in razprtije postali sužnji sosednih narodov in koliko časa je bilo treba, preden so vse te lepe dežele od severa do juga prišle končno v skupno samo« stojno državo.
742