r,
i
Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za vse leto - . - $6.00
Za pol leta.....$3.00 ,
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Ust _ slovenskih .delavcev v . Ameriki.
TELEFON: CHelsea S—3S7S
NO. 192. — ŠTEV. 192.
Entered as Second Class Mutter, September 21« 190», at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Concras of March 3, 1879
^ The largest Slovenian Daily in the United States.
□ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON:
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 17, 1931. — PONDELJEK, 17. AVGUSTA 1931
VOLUME XXXIX. — LETE1%
GENERAL MENOCAL ZAPRT, VSTAJE PA ŠE NI KONEC
PREDSEDNIK GERARDO MACH ADO SE ŠE VEDNO POGAJA Z VSTAŠI V PROVINCI SANTA CLARA
Vlada je dala po vseh provincah nabiti plakate, v katerih poziva vstase, naj takoj odlože orožje. Iz Havane so se odpeljali močni vojaški oddelki proti Santi Clari. — Dosti vstašev je že odložilo orožje, kar je posledica zajetja revoluci-jonarnega voditelja Menocala.—Preprečen atentat na policijsko ravnateljstvo.
. i
HAVANA, Kuba, 15. avgusta. — Predsednik Kube, Gerardo Machado, ki se mudi v provinci Santa Clara, je otvoril v Santiagu svoj glavni stan. Voditelja vstašev, general Mario Menocal in col. Carlos Mendieta, se nahajata na kanonskem čolnu, ki ju bo odvedel v glavno mesto republike.
Predednik Machado nadaljuje s svoji napori, da vrne mir deželi.
Vstaši sicer priznavajo, da so izgubili dva svoja najvplivnejša voditelja, obenem pa zatrjujejo, da to še ne znači konca revolucije in da se bodo vztrajno bojevali do končne zmage. Sovražnosti bodo šele tedaj opustili, ko bo Machado odstopil.
V	provinci Santa Clara zbirajo vstaši svojo najmočnejšo silo. S severne obale province poročajo, da se je tam brez težav izkrcala skupina Kubancev ki so dospeli iz Združenih držav ter simpatiziraio z vstaši. Izkrcali so se pri Ganuzi, kjer se je včeraj vršila precej ostra bitka.
Mesti Corralilo in Sierra Morena se nahajata v vstaških rokah. Vladne čete zadevajo v provinci Santa Clara ne odločen odpor. Ljudem, ki prihajajo iz Zd ruženih držav, poveljuje Col. Rosendo Co-lazo.
Predsed. Machado je pozval danes voditelje vstašev k posvetovanju, pa je zelo dvomljivo, da bi bila posvetovanja uspešna.
Vojaški governerji v vseh provincah so potom posebnih lepakov začeli pozivati vstaše, naj takoj odlože orožje. Predsednik Machado bo izdal poseben oklic, kakor hitro bodo izkrcali vstaška vodite-1 ja v Havani. V oklicu bo poudaril Machado, da se ne bo vstašem nič žalega zgodilo, če odlože tekom štiriindvajsetih ur orožje.
Včeraj je odšlo iz Havane nadaljnih 400 infante-ristov v provinco Santa Claro. Zdaj je tam nad tisoč vladnih vojakov.
Posledice zajetja generala Menocala in njegovih tovarišev se že kažejo, kajti vstaši so ponekod že začeli odlagati orožje.
V	Havani so bili aretirani trije moški, ki so nameravali vprizoriti atentat na policijsko načelstvo. Poslopje policijskega načelstva je zastraženo z močnimi oddelki vojaštva.
Splošen položaj v tukajšnjem mestu je stavka uslužbencev poulične železnice znantno poslabšala. Poulična železnica sploh ne obratuje več.
Poročila s Havane, da vstaši ne mislijo na predajo, je potrdil dr. Domingo Mendez Capote, delegat kubanskih revolucijonarjev v Ameriki.
—	Revolucija, — je dejal, — je narodno gibanje, ki ni odvisno od uspeha posameznih voditeljev. Zdaj se vrši taka vojna kot se je vršila leta 1 898 proti Španiji. To je vojna za neodvisnost. Tudi leta 1898 je padlo dosti kubanskih voditeljev, neodvisnost smo pa vseeno iz vo je vali.
—	Revolucije vsledtega ne bo konec, dokler ne bo dosežen njen cilj. Ta cilj pa je odstranjenje tiranske nadvlade predsednika Machade in njegovega kongresa. *	.
Dr. Capote je odločno kritiziral ameriškega poslanika v Havani, Harrya F. Guggenheima, kateremu je očital, da deluje za predsednika Machado. Guggenheim je pozval voditelje opozicije, naj Machado podpirajo.
Desetletnica vlade kralja Aleksandra
POKOJNINA ZA OSTARELE
Ameriška Delavska Federacija zahteva, da bi dobivali moški, stari nad šestdest let po štirideset dolarjev mesečne penzije.
I ATLANTIC CITY, N. J., 16. avgusta. — Izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije, je sklenil pri-j poročiti vsem državnim zakonodajam, naj sprejmejo postavo, da naj I dobivajo moški, ki so stari nad šestdeset let ter so nezmožni za delo, oo 'štirideset dolarjev mesečne penzije.
Odborniki so odločno obsojali •vladno odredbo, ki določa, da je treba pd 1. juliju odvzeti odtise prstov slehernemu, ki je sprejet v državno službo. Delavstvo odločno nasprotuje, takim poniževalnim metodam, bodisi v državnih, bodisi v privatnih službah.
Seje odbora se roodo vršile še v pondeljek in v torek, nakar bo zborovanje zaključeno.
DELEGACIJA JE ODPOTOVALA BREZ GANDH1JA
Indijski voditelj Mahat-ma Gandhi pripravljen, da ga bo angleška vlada zopet vrgla v ječo.
BOMBAY, Indija, 15. avgusta. — V velikem nalivu in melanholičnem razpoloženju se je odpeljalo danes 27 delegatov proti Evropi, da se udeleže druge konference. Večina delegatov je obžalovala ker ni šel tudi Gandhi.
V	London bodo dospeli pravočasno, da se udeleže otvorilne ssje federalnega komiteja.
Gandhi, ki je odklonil soudeležbo, je izginil preko noči v svoje skrivališče v Ahmadabadu, kjer bo ost-l toliko časa, da ga vlada n3 vrže zopet v iječo.
Največjo zanimanje med delegati je vzbudil Sapru Jakatur, ki si je do zadnjeg£ trenutka prizadeval, da premosti nasprotje med Gandhi jem in podkraljem Willingdonom.
V	Simli (je priobčil včeraj podkraj korespondenco med njim in Gand-hijem.
Iz nje je razvidno, &x je hotel Gandhi razpravljati na konferenci o številnih drugih vprašanjih, med njimi tudi glede pobiranja davkov.
AMER. LETALCA STA MORALA PLAČATI GLOBO
Potreben denar so poklo-niki ameriški finančniki letalcema. — Herndon ' in Panghorn bosta dobili dovoljenje za nadaljni polet.
•
TOKIO, Japonska, 15. avgusta. — Ameriška letalca Hugh Herndon ml. in Clyde Pandhom, sta bila danes obsojena od okrajnega sodišča na globo 2050 jenov rada kršenja japonskih špijonažnih postav.
Ameriška letalca, «ki sta hotela ob-lefceti svet, sta prišla iz Kabarovska, Sibirija in bila sta obtožena, da sta fotografirala japonske trdnjave.
To sta energično zanikala ter izjavila, da sta sklenila vprizoriti polet izključno v namenu, da dobrta nagrado $25,000 za polet od Tokija do Seattle.
Letalca pa nista imela dovoljenja leteti ipreko japonskega ozemljo.
Ameriški finančniki, ki so podpirali polet, so poslali že danes iz New Yorka vsoto, katero je naložilo japonsko sodišče v Tokio.
Že preje pa so poslali ža $2000, ka -tere potrebujeta aivijatika za nakup gazolina.
Vsled tegu ne bo treba, da bi odšla avijatika v prisilno delavnico v Tokio, čeprav so bili japonski listi globoko razočarani radi nižine kazni.
Obsodba se je izvršila na pritisk domoljubnih organizacij.
Panghorn je predstavil danes celo stvar kot "vihar v vodni steklenici".
Domneva se v oficijelnih krogih, da bosta oba letalca dobila dovoljenje leteti naprej.
MCDONALD JE OPOZORIL
ANGLEŽE
MacDonald je opozarjal, da mora varčevalni program vlade vse prizadeti. — Prepričan je, da bi Anglija lahko rešila nalogo.
LONDON, Anglija, 15. avgusta. — Angleška vlada razmisli j a o obširnih varčevalnih odredbah, da spravi svoj proračun v ravnovesje.
Danes ije pozvala narod z apelom, ki spominja na apel v letih pred svetovno vojno.
Notranji tajnik Clynes je posvaril mlade ljudi, ki nočejo ničesar vedeti. kakšno je bilo življenje tekom zadnjega leta vojne, naj se pripravijo na težke žrtve.
V istem smislu je naslovil tudi ministrski predsednik MacDonald v svojem rojstnem ki v j u poziv na narod.
—	Moje svarilo je, naj se narod ne pusti zavesti k nikaki paniki, — je izjavil. — Vspričo zmanjšanih dohodkov, moramo tudi skrčiti izdatke, da bo narod lahko preživel krizo. Vsi bi morali pomagati.
MacDonald se je obrnil nato proti opoziciji levega krila laboritov ter i rekel:
—	Naši čkuii bi morali vedeti, da nismo izpremenili svojih idealov. Naša politika bo ostala nedzpreme-njena.
—	Mi smo enostavno prisiljeni uveljaviti posebne odredbe, da premagamo trenotne težkoče.
DESET MILIJONOV KITAJCEV BREZ STREHE
WASHINGTON, D. C., 15. tvgusta. Ameriško poslaništvo v Peipingu je sporočilo državnemu departmentu, Oa je vsled poplave Jangitsegiang reke prizadetih nad enoinštrideset milijonov oseb ter da ije med njimi deset milijonov oseb brez strehe.'
Ameriški konzul poroča, iz Han-kova, <ia je "par tisoč" Kitajcev utonila ter da znaša vsled poplave povzročena, škoda nad petintrideset milijonov dokurjev.
Nančlte m na "Glas Naroda" — največji ilorenikl dnevnik ▼ Zdra-ftenlh IrtiTtk
GENERAL ČEN bo PROTESTIRAL
PROTI ZDR. DRŽ.
Ugovor proti pošiljanju orožja na nankinško vlado. — Cilj južne pro-tirevolucije, strmoglaviti vlado diktatorja Čang Kajšeka.
TOKIO, Japonska, 15. avgusta. — Evgen Čen, zunanji minister vsta-ške vlade v Kantonu, namerava izdati protest proti pošiljanju orožja iz Amerike kitajski vladi v Nan- j kingu.	j
Čen, ki se mudi že več tednov na Japonskem kot opazovalec, je iz-1 javil, da noče kitajska vlada ničesar storiti ,da se*ugodi Kantonu, ki za- J htevajo svojo neodvisnost.
Voditelj nucijonalistov Čang Kaj Šek je dejanski diktator, ki upravlja vse v interesu svoje lastne družine, Boj proti Čangu je bil glavni vzrok' ustaonvitve vlade v Kantonu ter re peprestano širi proti jugu in severu.	| Kan tonski zunanji minister pov-, darja, da njegova vlada ne stremi j po nikaki vojaški vladi, temveč le po narodni upravi
Kot privatnik je imel Čen posvetovanje z japonskim zunanjim ministrom Šiharo.
Družina Čenga je ena najbogatejših družin na Kitajskem.
KATALONIJA BO PREDLOŽILA SVOJE ZAHTEVE
Marcia bo zahteval politično neodvisnost. — Vlada in narodno zborovanje za previdno ravnanje v tem kočljivem vprašanju.
BARCELONA, 15. avgusta. — Velika ljudska množica je včeraj navdušeno ploskala katalonskemu voditelju, Fr-nciscu Marcii, ko se je odpeljal v Madrid, da predloži zahteve katalonskega narodnega zbora.
Pred odpotovanjem je rekel: — Prijatelji moji, če boste slišali kaka sovražna poročila iz Madrida, vos prosim, da ostanete mirni in mrzle krvi. Pokažite vsemu svetu, da so Katalonci vsem drugim v deželi za vzgled.
Ljudsko množico na kolodvoru so oeniM na 20,000 oseb.*
Marcia se je s svojim spremstvom le z težavo priboril do vlaka. Po prihodu v Madrid bo sprejet od članov kabineta in se bo takoj posvetoval z njimi.
MADRID, Španska, 14. avgusta. Večina poslancev narodnega zborovanja je mnenja, da bo mogoče rešiti katalonsko d vprašan je šele po daljši debati.
Republikanci so pozvali narod, naj sprejme Katalonce neprijazno, a minister za notranje zadeve je rekel, da bodo brezobzirno zatrte vse sovražne demonstracije/
Vlada je sklenila, da bo uvaževa-la vse zahteve provinc po avtonomiji.
Z DUNAJA NAPOVEDANIH
IZPREMEMB NI BILO
V nedeljo je minilo deset let izza časa, ko je zasedel kralj Aleksander jugoslovanski prestol. — Za to priliko so odvsepovsod, posebno pa z Dunaja, napovedovali razne izpremembe, ki se pa niso za-vršile.
Rečeno je bilo, da bo vrnil kralj vladi parlamentarno vlado ter odstavil izvrševalca sedanje diktature, ministrskega predsednika Petia Živkoviča.
V parlamentu naj bi imela pretežno večino vladna stranka, dočim bi socijalisti in radikalci sploh ne prišli do besede. Vsako cepljenje v narodnostnem zmislu bi bilo prepovedano, kajti jugoslovanska vlada priznava ellnole jugoslovansko narodnost, ne pa slovenske, hrvatske oziroma srbske.
Toda kot rečeno, se napovedane izpremembe niso završale.
Da kralj zaenkrat še ne namerava, izpremeniti svoje politike, je posebno jasno razvidno iz sledečega poročila pariške Havas agenture.
—	Po krasni cesti — piše Hava-sov poročevalec Gaston Casteian — ki se vije kakor ognjen strak skozi gozd in soteske 12osne, sem prišel v Han-Pjesak, lovski kraj, izpreme-njtn. v kraljevo rezidenco, kjer me je kralj sprejel za nekaj minut na razgovor. Ni prostrani jasi sredi gozda stoji nekaj hiš in na eni izmed njih se vije trobojnica, okrašena z zlatim vezenjem. To je kraj, kamor je prišel vladar, da se za nekaj dni v tišini odpočije.
Po nekuj minutah čakanja v predsobju, obloženim s svetlim lesom, so se odprla vrata. Kralj, ki je sedel za pisalno mizo, visoko obloženo s knjigami in dokumenti, je vstal in mi šel nasproti z nasmehom na obrazu in moleč mi roko. Oprostil sem se vladarju, da sem gi zmotil v njegovem odmoru, čegar pravo čednost sem šele zdaj prav razumel, ko sem se uživel v atmosfero tega pokojnega kraja sredi gozda.
Kralj je najprej obudil nekatere vojne spomine, ki so mu posebno dragi. Nato pa me je nepričakovano vprašal:	>
—	Prihajate iz Beograda? Kaj je novega?
—	Govori se o skorajšnjih velikih izpremembah.
—	O izpremembah? Ni izpre-memb. To najmanj. Ali mar še nI jasno, da je definitivno dognana in ustvarjena jugoslovanska narodna politika?
—	Ne samo to. Govori se celo o izpremmebi sistema uprave.
—	O tem sem dovolj jasno govoril. Tu sistem je začasen in kakcr hitro pride čas izpremembe v tem pra-vcu, bo ta samo taka, da se bo čim bolj ojačila sedanja smer narodne in državne politike, vendar se na povratek v ono staro in škodljivo prejšnje stanje ne more niti misliti, niti se jugoslovansko javno življenje ne sme v bodoče gibati v plemenskih, verskih ali regijonal-nih smereh. Moja vlada dela ln' bo delala samo v tej smeri.
LINDBERGHA
_ STA VIZIJI
Polet s Karagin otoka v Petropavlov8k. — Preko Severnega morja sta poletela v desetih urah.
SEATLE, Wash., 15. avgusta. — Slavni ameriški letalec Lindbergh in njegova žena sta se nocoj pripravljala da poktita s Karagin otoka proti Petropavlovsku. Razdalja znaša 554 milj.
S tem se bosta precej približala svojemu končnemu cilju — Tokiu na Japonskem.
Najtežavnejši del poleta je bil vsekakor iz Alaske preko Severnega oziroma Beringovega morja. Razdalja je znašala nad tisoč milo. Premerila sta jo v desetih urah in petinštiridesetih minutah.
Karagin otok je oddaljen petindvajset milj od Kamčatke. odkoder je še 1900 milj do Tokia.

Weglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se posla« žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja* janje denarja v staro domovino.
(
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah našlo vljencev točna ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljen d prejmejo toraj denar iona, bra	i
nadaljnih potov In stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljen« a __,
naslovi j encev ln ftigom sadnjlb polt, katero dostavljamo' pHHUt-teljem v dokaz pravilnega Izplačila.
Enake povratnice so selo potrebne sa posamendke ▼ ■lučaji hf-sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnih fJp-čajih tudi na eodnijl v stari domovtnL
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, V. Y,
—--Telephone BArclay 7—0380 all 0381 -
Ill IIB09P
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 17, 1931
LAIGIIT ILOVMN1 DAILY bfU.1.1
ittnk
OvMd tad PubHahsd by ■LOYENIC PUBLISHING COMTANY
(A Corporation)
L.
m w.
of the corpora tirm and tflrtmiwi of above officers: •f Manhattan, New York City. N. Y.
"QLA8 NA KODA (Ystea of th« f »te)
Every Day Except Bundaji and HoMdays
| la oaio lato velja bet aa Ameriko
in Kanado „.......................$®-00
a pol leta____$3.00
I la četrt leta ___________41 AO
Za New York sa celo leto $7-00 Za pol leta---------$3-60
Za tnosemstro sa celo leto---$7.00
Za pol leta ___________________--$3.50
Bubecrlptlon Yearly $0.00.
Advertisement on AgreemeeL
"Olss Naroda* labaja Tiaki dan Ufsemfl nedelj in prasoikov.
Dopisi brea podplat In oaobaostl m ne prtobtojejo. Denar naj se blagovoli poMljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo. da m nam tadl prej in Je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA'
r, SIS W. lSth Street, New Yerk, N. Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
ZNAMENJA BOLJŠIH ČASOV
Amerika v splošnem si je žarela resno prizadevati, <la m- izkopi j t- na ta ali oui iia<"in iz sedauje gospodarske krize.
Dokler s«* je šlo samo delavcem za nohte, se kapita-iisti niso dosti zmenili, zdaj je pa tudi kapitalistom in ve-leiiidustrijalcem začela slaba presti.
Vajeni so bili namreč ogromnih dohodkov, dot im jim je sedaj žarel vir milijonskih dobičkov usihati.
Vse si prizakleva najti pot iz zagate; finančni in »;o-sp<nlarski izvedenci sestavljajo načrte za obnovo prejšnje prosperitete; občinske, državne in zvezne oblasti so na tl«-Ju; predsednik Hoover izdeluje svoj načrt, ki ga namerava predložiti prihodnjemu kongresu; delavske organizacije svetujejo in pomagajo, kolikor par* moreoj. »Slednjič so se tudi kapitalisti zganili.
Tako napriiner poročajo iz Washingtona, da so vo dilui industrijalci dežele sklenili dati velikemu številu nezaposlenih stalno delo. Že vsaj preko zime jih bodo stalno zaposlili.
Predlog izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije glede uvedbe petdnevnega delovnega tedna je našel | j»r»H*ej močan odmev.
Kdinole glede življensko-važne točke se še niso sporazumeli. Ameriška Delavska Fedracija zahteva, naj bi gospodarji plačali delvcu za pet dni dela isto mezdo, kot so mu jo plačali prej za šest dni. Kapitaliste bo težko pripraviti k odobritvi te zahteve.
Kakorhitro bi se delavske razmere že vsaj nekoliko i A »olj šale, bi si tudi trgovino opomogla.
Dosti je ljudi, ki tišče svoj denar doma, ker se 'boje naložiti ga v banke. S tem so sami oškodovani, ker ne dobivajo obresti, banke pa tudi ne morejo tako uspešno poslovati kot bi morda hotele.
Z obnovo dela po najrazličnejših tovarnah bi prišel denar v promet, kar je prvi pogoj gospodarske uspešnosti.
Krizo v premogovni iifdustriji bi bilo mogoče odstraniti j Mitom sodelovanja med premogovnimi baroni in pre-mogarji. Tozadevni predlog je stavil (bivši delavski tajnik 'iames J. Davis, ki je bil v splošnem znan kot velik re-akeijonaree.
Pri javnih gradnjah je sedaj zaposlenih nad stotisoč delavcev. Delo bo dobilo še nešteto drugih, kajti v to s vrbo je dovoljenih s k or o petsto milijonov dolarjev.
Podobna razveseljiva poročila prihajajo iz vseh kra-tf jih dežele. Vse kaže. da se bo ameriškemu narodu slednjič vendarle posrečilo priti iz krize, ki je bila za marsikoga usodepolna ter je obetala biti »usodepolna za vse.
vse one rojake sirom zdruzenih
drŽav in kanade, ki se nimajo pri
nas vlog. vabimo, da se pridružijo našim mnogoštevilnim vlaga-
teljem
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.	*
Vloge obrestujemo po 4°fo
Sakser State Bank
K. T.
Iz Slovenije.
Zločinec, ki požiga, kleti.
Že petič je v soboto 1. avgusta o-krog 21. ure bila plat zvona in gasilska tromba malonedeljakih gasilcev je klicala k orodju. Požar je nastal v kleti Marije Kranjčeve iz Moravec.
Da je tekih požarov kriva zločinska roka, je dokaz to, ker je vsakokrat začelo goreti v kleti. Na spomlad je gorela klet Kolariča iz Kur-šine v Drakovcih, od katere sta se vneli tudi viničariji Murkoviča iz Bučkovec in Vičarja iz Senčaka. Drugič je pogorela klet Hanžla iz Bučkovec. Tretjič je začela goreti klet Neže Stvarc v Bodislavcih iz Drakove, od katere se je vnela tudi stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Varge. Četrtič je gorela klet z gospodarskim poslopjem Petka v Moravcih iz Bučkovec in petič 1. avgusta zgoraj omenjena klet.
Vsi pogorele! razen Neže Švarc so tembolj prizadeti, ker ni bil nihčre od njih zavarovan.
Domače orozništvo pridno zasleduje zločinskega poiigalca ter upa, du, pride skoro v roke pravice, ker nikoli ni dan tako dolg, da hi ne prišla noč.
Beden, od vseh zapuščen starček, se je obesil.
V	gozdovih okoli Sv. Janeza nad Martnbergom, je pasla 30. julija živino Antonija Znajden. Ko je prignala živino na parcelo Mazgana Petra, je vsa prestrašena zagledala na bližnji smreki obešenega neznanega moškega. Zbežala je domov ter hiteli pripovedovati domačim o nesreči 'Domačini so takoj obvestili varnostne oblasti v Marenbergu, ki so takoj odi le na lice mesta.
V	obešenem samomorilcu so spoznali 71-letnega samskega delavca Mihlbergerja Franca, doma iz Sv. Janeza. Samomorilec se je obesil na hlačni pas, ki ga je pritrdil na smrekovo vejo, toda tako visoko, da se je še dotikal tal. Truplo je že precej razpadlo, ker je viselo najmanj 14 dni.
Pokojnega so takoj prepeljali v mrtvašnico v Marenberg, kjer so ga po ogledu »pokopali.
Ljudje, ki so ga poznali, trde. da je bil pokojni že delj "časa- otožen, najbrže radi slabega zaslužka in pa starosti, ker je bil popolnoma sam.
Smrtna nesreča pri železniškem pre-lezu na Jezici.
4. avgusti se je po Ježici bliskoma raznesla vest, da se je pripetila pri železniškem prelazu na Dunajski cesti blizu Tavčarjevega doma huda nesreča. Kmalu se je tudi razve-delo, da je postal smrtna žrtev nesreče 29 let star Ivan Joišt, sin vele-posetnika in industrijca z GUoveij pri Žalcu.
Nesreča se je pripetila na prav tragičen način. Mladi Jošt se je pripeljal z motocikilom, na katerem je sedel tudi njegov brat Martin, iz Ježice proti Ljubljani. Pri železniškem prelazu, ki nima zatvornic, je stal čuvaj Alojzij Železnik in je dajal z zastavico signale potnikom in voznikom. Tedaj se je namreč bližal tovorni /vlak iz Ljubljane. Čuvaj epozori na ta način mimo idoče vedno ni vlak.
Jošt, ki je vozfl s srednjo brzino, čuvaja mer da ni opazil ali pa hotel kljub njegovemu opozorilu prevoziti progo in prehiteti vlak. V trenutku, ki je za vozil na tračnice, je privozil tovorni v laik, v katerega se je vozač z vso silo zadel.
Motocikei je lokomotiva potegnila aa seboj, Ivana Jošta je pa vrglo v loku v stran. Joštov brat je pa tudi obležal v cestnem jarku. Ivanu se Je iz nosa in ust poceddla kri. Ležal je nepremično na tleh v globoki nezavesti. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe. Odpeljali so ga takoj z rešilnim vosom -v ljubljansko bolnico, kjer je ob 1U0 umrl.
Napad s vilami In samokresom zaradi — kruha.
Pri posestniku Magovcu iz Hrastove* so taneli mlatite ia daljne šmarješke občine. 23-letni Aloja Gregorčič te Zabaršta ln njegov bral; ,Jo6e, ki je na dopustu, sta šla mlatiti v mokrooo&ko sosesko, ker tu bolje plačajo; sa celih 5 Din na dan več, namreč po Y!5QDigi.
Po težkem mlatUkem delu sta se ■brata namenila kopat v mlačno Mir-
no. Pridružil se jima je tudi Brzi-nov Pepi iz Hrastovce. Ko so šli mimo nekega 'kozolca, sta jih dva mladeniča nenadoma napadla z vilami in kopačo. Izza grmovja se je razločil gromki glas: "Dobili smo vas zdaj! " In že so udarili z vilami Jožeta Gregorčiča. Nato sta šla z vilami nad Lojzeta, udarec je prestregel z levico. Napadalec je pa hitro segel v žep po samokres in ustrelil Lojzeta nad komolcem. Curkoma je iz rokava tekla kri. Ranjeni Lojze je odšel k Magovčevim v Hrastovco, kjer so mu rano izprali in dobro povezali in tako ustavili krvavenje. Le srečnemu slučaju se ima Lojze zahvaliti, da ni dobil strela v prsa ali ubod z vilami, kar bi ga stalo življenje. Bil je pa kljub temu tako razburjen, da se še pezno v noč ni umiril.
Njegov brat Jože je zbežal preko železniškega tira. Za njim so napadalci oddali kakih 6 strelov, vendar ga ne srečo krogle niso zadele. Tako se mora tudi Jože zahvaliti golemu naključju, da je utekel smrti. *
V	torek je Sel Lojze k zdravniku v Mokronog; ta'je ugotovil, da ima Lojze prestreljen tudi živec in mu bo zaradi tega najbrž ohromel mezinec in prstanec.
Šentpetrski orožniki so takoj u-ivedli preiskavo in zaslišali napadalce ter jim odvzeli samokres ter jih ovaidili sodišču.
Žalostno pri tem dogodku je to, da tu ni bila posredi kaka "morska deklica", temveč težko kruhotvor-stvo: posledica še hudih časov in borbe za vsakdanji kruh.
Razburljiv dogodek v prentogokopu.
Svojevrsten in razburljiv slučaj se je pripetil nekemu kopaču v Kisov -škem premogckopu.
V	službi so bili zasipači, ki so na nekem kraju podaljšali zasipane cevi. Kopač Ferdo Drnovšek je nesel na rami težko zasipaLno cerv po rov-ni poti k določenemu kraju, kjer j« stalo nekaj praznih jamskih vozičkov. Kar občuti, da se mu ovija nekaj prožnega okoli roke, s katero se je oprijel praznega vozička, ko je prišel do njega, vendar pogledati ni mogel, ker je držal zaradi pritiska cevi na ramo glavo postrani. Ker je pa čutil, da se mu nekaj vedno trdneje ovija okoli njegove roke, je končno odvrgel cev, pogledal na roko in grozno zakriča-l. Velika kača se je namreč ovila okoli njegove roke in Drnovšek se je zaman trudil, da bi jo odstranil. Na njegovo vikanje so prihiteli tovariši, ki so s težavo rešili prestrašenega Drnovška iz mučnega položaja.
Šele sedaj so opazili, da je bil to velik, star ^ad, ki je jezno sikal, dokler ga niso pokončali. Sicer pa je imel Drnovšek srečo, da ga ni gad pičil, ko so kačo vlekli z njegove roke. Gad je gotovo zlezel zunaj v prazen voziček ter se pripeljal z drugimi vezički v jamo, ne da bi ga kdo poprej opazil.
Strašna nevihta v Prekmurju.
3. avgusta je bila strašna .vročina in sopara po vsem Prekmurju. Preti večeru pa se je nebo stemnilo in grozeči črni oblaki so se začeli zbirati nad okolico Dobrovnika in proti severu Prekmurja. Kmalu nato je nastal silen vihar, ki je lomil drevje in otepava 1 sadje. Vlila, se je ploha, vmes pa tudi točka, ki pa ni napravila prevelike škode. Med ploho so švigali bliski, da je bilo vse nebo razsvetljeno. Strele so udarjale druga za drugo. Strefla« je udarila na večlh mestih v drevesa. Po obsegu nevihte je sklepati, da so bile hujše prizadete sosednje okolice.
Obupal je, ker fe varal seno.
3. avgusta se je raznesla po Kokri pri Kranju in okolici vest, da se je ustrelil Kemperle Josip, gozdni in lovski čuvaj .pri industrijalcu in veleposestniku Fr. Dolencu st. v Zgornji Kokri. Pristojen je bil v občino Sorico, star pa šele 34 let. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke, njed katerimi je prvi star 5, najmlajši pa komaj eno leto. Svojo službo je vestno opravljal ter skrbel za ženo in otroke, dokler ni postal feni in otrokom nezvest ter se je iwgledal v drugo žensko.
Bila je to žena neteča (Mavca, tt Je stanoval v Dolenčevi delavski stanovansjki hm, ki je 15. julija ponoči pogorela do tal. V isto hišo se je pred kratkim preselil tudi lovski
čuvaj Kemperle Josip. Ljudje so *e precej časa govorili, da ima razmerje z imenovano delavčevo ženo. Kemperla je počasi začela grizti vest. Izogibati se je začel ljudi, sram ga je bilo zapuščene žene in otrok, na katere je v svoji zablodi popolnoma pozabil.
Ker ni več mogel popraviti svojega greha in se poboljšati, si je sklenil vzeti življenje. V petek 30. julija si je okrog 3. ure ponoči ob poti, ki vodi od žage, kd je last lesne družbe "Jezersko" proti Dolenčevi vili v Zg. Kokri, vzel življenje. Na tla je potegnil najprej plašč, nato pa se je s puško enocervko 8 cm kalibra ustrelil naravnost v srce. Smrt je najbrže nastopila takoj radi iz- i krvavitve. Zjutraj so ga našli vaš-£ani ležečega v krvi na plašču.
Orožniki so odredili prevoz v mrtvašnico na pokopališču na Jezerskem.
POMNOŽEVANJE PODGAN
VDOVA OB ŽIVEM MOŽU
Iz vseh držav poročajo, da so se podgane v zadnjem času silno pomnožile. V Parizu n. pr. kjer plačujejo za vsak podganji rep 75 cen-timov, so izdali lani podganarjem nad 1 milijon zlatih frankov. V ameriških Zedinjenih državah dela 200,000 ljudi samo za podgane — z drugimi besedami, podgane požro toliko, kolikor znaša vsak dan zaslužek 200.000 oseb. Tudi Anglija močno trpi na podganji zalegi. Podgane napravijo tam letno za 15 milijonov šterlingov škode in spadajo med največje škodljivce narodnega gospodarstva. V drugih deželah n. pr. v Nemčiji in na Danskem ni mnogo bolje
Podganji par lahko izleže na leto 800 do 900 mladičev, ki so v stanu uničiti 600 stolov kruha. Pa ne samo to. Podgane prenašajo tudi kužne bolezni, kugo, kolero, tifus in ogrožajo prav resno človeško življenje. Zato se jih v Franciji, Ame-t riki in Angliji tako boje, da vodijo o njih posebno evidenco.
V neki nemški vasici blizu Bern-borga je živel pred vojno mesar, ki mu ni prizanesla vojna kakor mnogim stanovskim tovarišem. Moral je pod orožje. Dcma je pustil vdovo z j otroci. Kmalu je prišlo iz bojišča pismo, da je mesar padeL Kakor se spodobi je vdova oblekla žalno o-bleko in polagoma pozabila na rano, ki ji jo je vsekati vojna. Po spiešni demobilizaciji pa se je zaželela 'novega tovariša v zakonu in je in secirala v listih, da išče ženina.
; Ponudila sta se jo dva. Eden med njima je bil — za mrtvega proglašen mesar! Vdova se je silno prestrašila njegovega pisanja. Ko jo je minilo presenečenje, ji je pojasnil, kako je prišlo do vesti, da je mrtev. Vojna mu je bila sprožila v možganih, misel, da bi se prelevil v samskega moškega Odvzel je nekemu padlemu tovarišu značko istovetnosti in jo 2amenjal s svojo. Po-sihmal je živel pod imenom padlega vojaka, doma pa so ga imeli za mrtvega.
Seveda ni kazal mož nobenega veselja, da bi vzle svojo staro ženo "ponovno" v zakon. "Vdova«" pa se tudi ni hotela odpovedati pravicam, ki jih je dobila zaradi "smrti" moža. Iz državne blagajne ji je pritekla lepa "pokojnina", zato sta se s "pokojnikom" dogovorila, da o-stane on "mrtev", ona pa "vdova". Kmalu potem je žena stopila pred oltar z drugim ponudnikom, ker pa ni znala brzdati svojega jezika, je stvar prišla na dan in zdaj pridejo vsi brije pred sodišče zaradi biga-mije.
EDISON JE BOLJŠI
Harvey FiresLon, izdelovalec pnevmatike, se je včeraj izrazil zelo u-•godno glede zdravstvenega stanja Thomas Edisona, katerega je obiskal pred par dnevi.
84-letni iznajditelj je konečno spoznal ter pričel uvide vali, da ni •več mlad, temveč stare?.
— Zdravniki ne vedo ničesar, — je rekel Firestonu.
NORTH GERMAN LLOYD PRIREDI IZLET V JUGOSLAVIJO.
ZAHVALA
Sakser State Bank:
Tudi jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste se potrudili, da ste mi tako lepo vse uredili in skoro brezplačno. Iz srca se Vam zahvalim in za Vašo dobrosrčnost.
Tudi Vam naznanim, da sem ves denar sprejela.
Ostajam Vam hvaležna
Jennie Kavčič, 1029 Precot St., North Chicago, 111.
Kct je bilo že objavljeno, bo priredil North German Lloyd za svoje jugoslovanske prijatelje poseben jesenski i2let -v domovino na najhitrejšem parniku sveta — EUROPA — ki odpluje 13. septembra.
Potnike bo spremljal Mt. S. Vu-kovich, znani .potniški agent new-yorskega urada North German Lloyda.
Karte za tja in nazaj na tem izletu so po zelo znižani ceni ter so veljavne za dve leti.
Mr. Vukovich vam bo šel v vseh czirih na roko. Čekiral vam oo prtljago do tja, kamor ste namenjeni, pomagal pri pregledovanju potnih listov na meji itd. Z eno besedo, on vam bo v veliko pomoč.
Preskrbi te si že zdaj prostore.
Vsa, navodila dobite od North German Lloyda ali od njegovih agentov v vašem mestu.
ZA ONE, KI IMAJO PATENTE.
Od 14. do 27. septembra bo v Chi-cagi druga velika razstava patentov. Razstava bo v Merchandise Mart, in raiataivljenih bo na tisoče najrazličnejših patentov — vzorcev, rizb, opisov itd.
Razstavo si bedo ogledali trgovci in zastopniki najrazličnejši industrij v namenu, da pokupijo vse u-porabne patente. Cene za razstavitev patenta so zelo zmerne. Za podrobnosti pišite na: International Patent Exposition, Mechandise Mart, Chicago, 111.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m Ste urno rmim čkaatro, pač p» yai Slovenci ▼ vail okolid.
CBtt ZA OGLASE SO ZMERNE
Ženske so pa res ljubeaujiwe.
O, sama ljubeznjivost in doorcta jih je.
Nekoč je taki-le sladki ženici mož zbolel, hudo zbolel, da so poklicali dohtarja in gospoda.
Po treh dneh se mu je pa obrnilo na bolje.
Zdravnik ga je pregledal in rekel, da je najhujše prestano. Ženi je pa naročil, naj mu kaj dobrega in močnega skuha.
Šla je kupit debelo kokoš in mu skuhala kurjo juho.
—	Na — mu je rekla — kurjo juho sem ti skuhala. Kar lepo pojej.
—	Ne morem — je odvrnil bolnik. Res ne morem.
Ciste juhe naimreč ni mogel jesti.
—	Pa bi že vsaj malo pokusil.
—	Ne-, ne morem. Veš, da ne morem. Saj veš. da nisem še nikdar jedel čiste kurje juhe.
—	Ja, kaj pa bo? — se je razjezila. — Torej res ne boš?
—	Res ne bom. Ne morem in ne morem.
| — No, če ne moreš, pa ne morem j pomagati, — mu je rekla tolažeče. — Vei ka*j, bom pa dva jajčka notri ubila in bom župco sama pojedla. Škoda bi bilo tako dobroto proč metati.
*
Ženska je takrat stara, ko ji začno ljudje govoriti, da "£e vedno ja-
ko mlada izgleda".
*
V	vas je prišel novi duhovnik.
Bil je mu j hen, debel in prijazen
možak, in vsi ljudje so ga zares radi imeli. Z eno samo izjemo: edino-le mežnar ga ni mogel videti.
Mežnar je zabavljal čezenj, kjerkoli je prilika nanesla.
—	Za kuj ti ni všeč? — so ga vprašali.
—	Kako naj mi bo všeč, ker je majhen in debel, jaz sem pa dolg in suh. Po prejšnjem gospodu ki je bil moje velikosti, sem lahko vse hlače ponosi], po njem jih pa ne bcm mogel.
*
Večkrat se sliši, da je žena moževa boljša polovica.
Ce je to res, bi se noben moški ne smel vdrugič ženiti. Kajti v tem slučaju bi od njeg-a nič več ne o-stalo.
*
Marsikdaj je sramežljivost krinka, katere se poslužuje tisti, ki nima nobenega vzroka biti sramežljiv.
*
Štiridesetletni vdovec je začel laziti za lepo in stasito dvaintridesetletno vdovo.
Hodila sta že na izprehode, toda odločilna beseda še ni padla.
Ko sta šla nekoč po cesti, se je ona zagledala v izložbo klobukov, on je pa obstal pred sosednjo prodajalno, v kateri so prodajali tiče, mačke pse in druge živali.
Naenkrat se mu je zjasnilo lice.
Stopil je k svoji oboževan ki in jo vprašal:
—	Gospa, ali bi radi imeli ponižnega in vdanega psička?
Ona ga je navidez osorno pogledala in rekla: —
—	Za božjo voljo, to je vendar malo preveč nenadno. In sploh sredi ceste se ne dela ženitnih ponudb. No, če ni drugače, vas pa vzamem. Kdaj naj bo poroka?
*
Medenih tednov je tedaj konec, ko ženica zjutraj več ne zbudi svojega moža s poljubom, ampak mu kupi vekarico in mu jo k zglavju postavi.
*
Mladenič je vprašal v samotnem goodu mladenko:
—	Kaj bi storila, če bi te zdaj kar iznenada poljubil?
—	Ne vem, kaj bi storila — je rekla. — de nikdar me ni nlbče poljubil. Povej rni, kaj naj storim?
*
Gandhi se je skujal ter ni hotel odpotovati v London na ongleško-iindijsko feotferenoo.
To je nazadnje vseeno. Angleži bodo reševali indijsko vprašanje po svoji (volji, pa če je Gandhi navzoč ali ne.
*
V	nedeljo je minilo deaet let lisa časa, ko je kralj Aleksander zasedel r jugoslovanski pr—toL
. Deset lat kxaUevanSal To je v sedanjem času že skoro rekord!
"OEXI I A I O B 1"
NEW YORK. MONDAY, AUGUST 17, 1931 ^sag-------■ sasssssssmamtssss i i
LARGEST nonn DAO^ '»• \
IVAN ROB:
Vedno bom ljubil »noči, tiste noči, ki se od bogvekod spuste k tebi, ki se iti privijo prav zaupno k srcu in ti šepečejo sanje vsemirja. To so blage noči, njJtdar ne butnejo iznenada vate, ne spačijo se ti, če jim pogledal v oči. To so popila dne noči.
Ko se ta noč spusti k človeku, odpre prav narahlo duri njegovega srca, sprva plaho, kakor mati, ki vre budit svoje dete, potem pa urno šjne v srce, zapre duri 7a seboj in ostane v njem vso noč. In takrat je čJoveku dobro. Tako mu je, kakor bi se po dolgih letih vrnil domov, kakor da bi ga mati obiskala v tujini. Takrat je človek sam s seboj in trta<žene so njegove ure. Vse pozabljene in že zavržene misli mladih let se vračajo druga za drugo, in človek se sami sebi čudi, odkod so se vzele. Pa e druge misli price j o, take, ki bi se ob belem dnevu ne upale prikazati, take, ki po dnevi niso smele in niso mogle govoriti tvojemu srcu. Vse lepše se ydaj ponoči, vse bolj verjetne se ti zdijo. Podnevi bi se jim smejal: — Neumnost, to so neizpolnjive želj^! Ponoči pa imaš prav prisrčno ve --sčlje z njimi: — Kako da se ne bi iroglo izpolniti t-o? Tisočem se je j^i se meni ne bi? Te noči so to-lužilnice. Kolikokrat sem se zvečer vrnil obupan domov, drugo jutr-> pa sem šel poln upanja obupu naproti.
A te noči so prešle. Daleč so že za menoj, Bog ž njimi! Se sanj mi niso zapustile.
NOCI
Zdaj so se zagrizle vame druge noči, pred katerimi ves trepetam. To so tiste noči, ki te zagrabijo za prsi in duše. To so rabeljske noči, vedno butnejo vate iznenada, spačijo se ti, če jim pogledaš v oči. Teh noči se bojim. To so jesenska noči.
Kako nasilne so te noči! Prideš domov z lepo mislijo, ki si jo utrgal bogvekje, ležeš na posteljo, da bi bila sama, pa se zarezi vate rabeljska noč s svojimi mislimi. Iztrga ti lastno misel in jo vrže v kot, da bolestno zaječi. Nato pa se iv.vijo iz mlake spominov najgrše našli in se s srvojo gnusno>bo, vržejo vate. Če bi po dnevi kaj takega mislil, bi pred največjo vlačugo zardel in nič bi se ne čudil, če bi te na mestu ubili. Zdaj se pa valjaš v njih in na^ičuješ^: njimi svojo živalsko slo.
Tudi te noči so ae prešle. Izmučile se me do onemoglosti, toda ubile
me niso.
PATENTI.
Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstaivite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoče izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo nove priprave ln patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. 8 tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje m zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
globu* t tnčm. — VUok je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA —
si.
75

"GLAS NARODA
116 Wert 16 Street	,	T-
So Se tretje noči. Tudi teh, noči se bojim, a še bolj jih sovražim. To so noči brez misli, brez veselja in žalosti, brez želja in brez groze. To so najhujše noči.
Ko ti je duša najbolj žejna, so zate take noči peščena puščava. Ko bi rad švignil k zvezdam, se poveznejo te noči nate, kakor pokrov črne rakve. Ni kesanja, ni tolažbe. Takrat bi si pognal krog-lo v glavo, pa mi ne pride na misel, grozo gnusnih noči bi se želel, če bi le r.ogel želeti kaj.
Te noči še niso prešle. Pred menoj jih je več kot za menoj. Sovražim te noči brez sanj in groza me je pred njimi; v njih me čaka smrt.
ZVERINE NA OPERACIJSKI
&im
V puščavi, v pragozdu in v divjih krajih sploh velja povsod stropi naravno zakon izbire. Vse, kar kar je slabotno in bolno, ln kar r.e more več izdržati vsakdanjega boja za obstanek, mora poginiti — tak je zakon narave.
Drugače pa je z živalimi v ujetništvu. Te živali ne žive v naravnih pogojih, ki že sami odvračajo bolezni, ampak imajo za lastnike tudi veliko denarno vrednost, tako
da jih nic kaj radi ne pobijajo. Če torej žival v kakšnem cirkusu itd. zboli, poskušajo vsa sredstva, da ji rešijo življenje.
Težava pa je v tem, da je težko spoznati pravočasno, ali je živ?l bolna ali ne. Strežaj žival najbolje pozna in zato je naloga živalskih strežajev, da vsak sumljiv znak bolezni takoj javijo. Takoj nato pa pokličejo živinozdravnika.
Živinozdravniki pa imajo z zverinami svoje velike težave. . Žival numreč ne ve, da ji hoče zdravnik pomagati, ampak žival gleda v njem samo svojega sovražnika. Zato navadno ne preostaja nič drugega, kakor da žival z veže jo tako, da se niti ganiti ne more. Tuli pač lahko, kolikor hoče, ker to nI nobena ovira za preiskavo in za zdravljenje, ampak mirovati mora.
Spoznavanje bolezni pa je druga težava. Žival ne more odgovarjat i na zdravnikova vprašanja kot človek, ampak je mogoče njeno bolezen spoznati samo po vidnih znakih. Če pa enkrat ugotove bolezen, zdravljenje ni preveč težko. Če žival n. pr. ne more žreti, ima gotovo kaj na želodcu in te bolezni zdravijo z ricinovim oljem. Ko je v berlinskem živalskem vrtiču neki morski lev požrl gumijasto žogo, so vlili vanj 5 litrov ricinovega olja in olje je takoj učinkovalo.
Težave pa se pojavijo, če oboU žival na vnetju, ki zahteva naglo operacijo. Za operacijo živali omoti jo (narkotizirajo), a to ne toliko zaradi bolečin, ampak zato, da žival miruje. Žival ostane pa zvezana tudi v omotici, česar pa &val nikdar ne stori, ampak se hoče vedno premikati, kar zdravljenje in celjenje ran otežuje.
Največkrat operirajo živalim .zobe in kremplje ali parklje. V ujetništvu živalim jako pogosto obole zobje zaradi nevajene hrane, kremplji pa obole, teec jih žival v ujetništvu nima za kaj rabiti. Kremplje si pa <Jostikrat živali operirajo same s tem, da si jih pogrtzejo in to je najbolj naravna operacija.
SLIKE IZ TR€0VSKE€A ŽIVLJENJA
Prva: Mlad mož je bil že dolgo brez posla. V svoji stiski se je odločil prositi pri neki tvrdki za slučajno prosto mesto inkasanta.
Lastnik se je moža usmilil in ga sprejel za poskušnjo. Naročil mu je. naj gre izterjati neki stari dolg pri najbolj trdovratnem in nesramnem aoižniku, kar jih je imela tvrdka zapisanih.
Mladi mož je z naročilom odšel
in prav kmalu se je vrnil z denarjem.
—	Kako ste pa to napravili? — ga vpraša lastnik.
—	Nič posebnega ni bilo, — je odgovoril mladi mož. — Jaz sem mu samo rekel: Če mi takoj ne plačate bom vsem vašim upnikom šel povedat, da ste meni plačali....
Druga: Mladi mož je prosil trgovca s starinami za službo. Trgovec je moža premeril od nog do glave, potem pa je pokazal na staro zarjavelo polomljeno kljuko in vprašal: — Kaj je to?
—	To je kos Napoleonovega žezia, — se je glasil odgovor.
—	Vas sprejmem z dvojno plačo.
Tretja: Trgovčev sin vpraša svojega očeta: — A ta, kaj pa je to. etika?
Trgovec nekaj časa premišljuje, potem pa začne: — Vidiš, sinko, tisto z etiko je tako. Če pride v prodajalno gospa in kupi nogavice za 2 frankai in mi plača z 10 franki jih moram dati 8 gospe j nazaj in gospa gre. Ko pa odide, vidim, da je plačala s stotakom. Jaz tečem na. ulico, gospe pa ni nikjer več. In sedaj, sinko, se začne etika: Ah naj povem svojemu družabniku, kaj se je zgodilo, ali pa naj sam vtaknem ves nepričakovani dobiček v žep?
Četrta: Tvrdka Rothschild drži veliko na to, da izvršujejo njeni u-službenci vsa povelja in naročila z največjo natančnostjo. Neki borzni zastopnik tvrdke pa je prejel lepega dne povelje, naj te in tfe vrednostne papirje proda. Mož pa ni ubogal ker je računal, da se boj vrednost papirjev kmalu dvignila.; Slučajno je zadel pravo in 'ko ie' papirje štiri dni kasneje prodal, je | "zaslužil" 10,000 funtov več kakor.
bi bil zaslužil, če bi bil papirje prodal na, prvo povelje in ves ponosen je javil svoj uspeh tvrdki. Xamesto pričakovane pohvale pa je prejel tole pismo: — Tistih 10,000 funtov, ki ste jih zaslužili, ker se niste držali našega naročila, cbdržite, ker niso naši, ampak vaši. Vaš naslednik se bo te dni oglasil pri vas in bo prevzel vaše mesto^
BOBEN - ZAMORSKA POŠTA
Kapitan Reginald Haselden, ki je zran starinoslovec, je stanoval nekaj časa v mestu Ibada v Nigeriji v Afriki. To mesto ni zaznamovano skoraj na nobenem zemljevidu, čeprav šteje nad 700,000 prebivalcev, tc je največje zamorsko mesto. Kapitanu pa je bilo silno neveščeno večno bobnanje, ki se je razlegalo po mestu noč in dan. Spočetka je mislil, da je bobnanje kaken zamorsko verski običaj in je potrpel. Nekega dne pa je slišal, kako se nje-gva. dva 7-amorska služabnika živahno pogovarjata Ln je vprašal, kaj imata. Služabnik pa mu je odgovoril: — Velika ladja — beli možje — potop. Mnogo belih mož — potop! To je bilo za časa vojne. Nekaj dni po tem pa je dobil kapitan poročilo, da se je potopila laaja "Lusitanija". Kapitan se je za zadevo začel zanimati in je dognal, da so zamohci razširili to novico iz Kaire, ki je 3900 kilometrov daleč od Ibade, samo z bobnanjem. Bobnarji imajo za vsak pojav poseben način udarjanja, ki ga z lah koto vsak lahko prenese na svoj jezik.
TO IN ONO
Doživljaj mlade milijo- pravlja v tem setavku o zdravije-
nnrtr* v AtrlLl	CjU jetUte na J**"*«* ********
v	činka dela in vipavskega solnca.
Pred kratkim sta se vrnila v ,T	i -t • * .., . ...
Večina bolnikov, ki jih je dobil London angleška zakonca Fuller. . _ ...	. ...
.	-t prof. Rollier v zdravniško nego, je
Mož je znan industrijalec in navdušen športnik. Srednjo Afriko j-, v ženinem spremstvu prepotoval z avtomobilom. Ekskurzija je bila prvotno preračunana in šest mesecev, a se je zavlekla zaradi prijetnosti na dve leti. To nam postane razumljivo če izvemo, da je Fuller tua: strasten lovec. Ustrelil je v Afriki polno zveri in prinesel njih kožuhe. s 'seboj v London.
Fullerjema se je pridružila na tem potovanju tudi 221etna ljubka Angležinja Mary Roberts, hči
bila bledih lic, malokrvna, njih koža je bila zaradi nose sadrenih o-vojev odrgnjena in poškodovana. Pod višavskim solncem se je njih zdravje kmalu popravilo. Žarki niso učinkovali samo na kožo. prodirali so globlje, proniknili so do mišic in celo globlje, do kosti in sklepov, za kar ima prof. Rollier aokaze na roentgenskih slikah. Naravno višavsko solnce dela resnične čudeže. Ono blaži bolečine, zatira bolezenske kali in utrjuje te-
*! lo. da Dostane odporno proti vnet-londonskega milijonarja, ki se ni jfm y 2g leUh ^	y ^^
strašila pustolovin na črnem kon-' Q trj ere da je mora, ^
tinentu. Zato je tudi doživela ne-1 rik no± ker m bUo mogQČe
kaj kar se ne primeri vsaki beli ^ ČB odstraniti boIezni
zemljanki v teh krajih.
■ Rollier pa je napravil še korak Ekspedicija je prišla na svoiil n.prej. odpravil je pri pacien-vožnji skozi tropsko Afriko v ozemlje j lih vse sadrene ovoje, ki so prej kjer ni bilo daleč naokoli žive du- j ovirali ^nike v gibanje. Prepriča-še. Šest dni in šest noči je brnel j ni€ da je gibanje eden najmočnej-avtomobilov motor. Tedaj se je po1- ših zdravstvenih činiteljev, ga je
nikom nenadema odprla mična pc-krajina z ljudsko naselbino. Fuller-
napotilo do tega. da je predpisoval bolnikom različna dela z bol-
POZIV !
Vsi naročniki katerim je. oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
S

CENA DR. KEKN0VECA UBILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Bertfc
DUKJUOH *CLAS KARODA
POZOR, ROJAKI
Ix naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kda} Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino aH direktno, aH pa pri enem sledečih, naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob lAiiflhin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. Safttf Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Baxnblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank AugustJn North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Borborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čorne Kitzmiller, Pr. Vodoptvec MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA
ChLsholm, Frank Oouže, Frank Pucelj
Ely, Joe. J. Peshel, Fr. Sekala Eveleth, Louis Oouže Gilbert, Louis Vessel Ribbing, John Porie Virginia, Frank Hrvatich M3S800RI
St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Boundup, K. 1L Pauls n Washoe. L. Champa
Omaha. P. Broderlck NEW YORK
Lorain, Louis Balant in J. Kun^še | Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj OREGON
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Br ad doc k, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Grafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, člč. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico. Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steefton, A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer
West Newton, Joseph Jovan i Wlltock, J. Peternei UTAH
Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA
Williams River, Anton Svet WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren
Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamond vale, Joe RoUch
little Palls, Frank Masle
QUO
touftert*V Mn Balant, joe Bd Cleveland,	Bobek. Cha&
Kar linger, Jacob Reshlk, Math Slepo*, Praok Z«*ii*
Euclid. P. Bajt Sivacd, Anton
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina sa "Glas Narod*":
Zrn eno leto $6.;. aa ped leta $3.; sa »Url ms—oe $2.; m četrt leta tlJfr.
H«r York City ie fl celo leta
Naročnina ooto joto.
Evropo i* 17.
ja in Robertsova so zavriskali o l r imi udi Težišče dela je bilo naj-veselja. Saj so se že bali, da so za- j prej v zdravill udih in ti so šele šli kar ne bi bilo v teh čudnih kra- I raknadno pritegnili obolele člene jih nič nenavadnega. Ustavili so se k gibanju. Metoda se je izborno ob-v vasi, kjer je gospodoval črn po-1 nesla Pa tudi vpliv duševnost glavar, ki jih je prav prijazno spre- | bolnikov ni izostal. Zavest, da so jtl in izjavil, da jih smatra za »o- | navzlic bolezni zmožni telesnega ste. Takoj drugi dan je prejela | deja je v mn&gih obudila voljo, k Robertsova od njega več darov, i jim je pomagala do ozdravljenja, med drugim tudi dve zamorski de-) Na podlagi vseh teh izkustev ie
profesor Rolier uvedel obvezno delo y zdravilišču in danes je njegov
klici kot sužnji. Tretji dan je prišlo veliko presenečenje. Poglavar črnega rodu je izjavil, da mu je 22 letna Angležinja ranila srce in da ne more brez nje živeti. Prosil jo je, naj mu postane šestnajsta žena.
Miss Roberts je ponudbo odbila, češ, da po evropskih običajih n? more postati šestnajsta, žena možu, ki že ima petnajst žen. Menila je, da bo poglavar po tem pojasnilu odnehal. Četrti dan pa je prišel mož k njej in jo prosi, naj mu postane prva žena, ker hoče svojih dotedanjih 15 žen napraviti za njene sužnje. Tudi zdaj ni Robertsova pristala na možitveno ponudbo. Izgovarjala se je, da to še vedno ni v skladu z evropskimi šegami.
Angleškim potnikom je postalo zdaj jasno, da so vsi v nevarnost, če je ne odkurijo od divjakov. Poglavar je še naprej silil v Roberts- j
ovo, naj pristane na njegovo po- | St*vil° ^pismenih ljudi in anral-nudbo, Angležinja si je izgovorila! Obetov je kljub rastočemu številu dva dneva za premislek. Da bi ia-fšo1 v E^P1 še vedno visoko. Naj-
zavod tako urejen, da pletejo d-rasli bolniki koše in pohištvo iz protja opravljajo lahka mizarska dela ter preidejo pozneje, ko se jim zdravje že popravi, celo k poljskemu delu.
V monakovskem zdravniškem vestniku se zavzema dr. Schnurrer za to, da se uvede metoda prof. Rulliera tudi v drugih zdraviliščih za pljučne bolezni. Kajpada zavisi oelo in njegova oblika od zdravniškega veščaka, ki bo ravnal vedno individualno in bo poskušal s splošnim delom šele v primerih, ko bo prva stopnja pri bolnikih že z uspehom končana.
NEPISMENOST ,V EVROPI.
žje prevarila silaka, mu je dala čez 24 ur vedeti, da bo najbrže sprejela ponudbo, naj mu postane prva žena. V mraku drugega dne, ko bi bila morala pasti odločitev, pa je avtomobil jadrno odpeljal "nevesto" in zakonca Fuller v druge kraje. Tudi Robertsova je prinesla
slabše so v ttm pogledu razmere na Portugalskem, kjer je umetnost branja in pisanja še vedno posebna pravica premožnega sloju ljudi. Nepismenih mož je na Portugalskem 60. ž;nsk px 74 odstotkov.
V Grčiji ne zna brati in pisati 37 odstotkov moških in 70 odstotkov
"trofeje ljubezni" v London. Seve- žsnsk na Španskem je anaifabetov da se ne morejo meriti z živalskimi kožami industrijalca Fullerja. Njen črni "zaročenec" ji je bil nam-
40 odstotkov moških in 53 odstotkov žensk.
Tudi v Rusiji je še slabo: 30 od-
reč poklonil samo nekaj korald iz, stotkov moških in 62 odstotkov
barvastega stekla. To je edini so- i žensk ne pozna črk. min, ki ji je ostal od njegove afriške "ljubezni".
Delo zdravi jetiko.
Dunajski z-dravniški vestnik objavlja predavanje, ki ga je imel nedavno znani strokovnjak za kostno in kožno jetiko, švicarski profesor Rolier iz Leysina, zdravilišča svetovnega slovesa za takozvano kirurško tuberkulozo. Rollier raz-
V 3olgariji jih je 36 odstotkov, ednesno 63 odstotkov «žensk), na Polskem 33 odstotkov < žensk 38 odstotkov), Italija pa 24, oziroma 30 odstotkov, čudno pa je, da. je na Finskem le 1 odstotek anaifabetov, čeprav je Finska spadala prej pod Rusijo. Na Češkem je 7 odstotkov anaifabetov. to pa zaradi P odkar-pitske Rusije; sicer je na Češkem komaj 2 odstotka anaifabetov.
scnmmaaBH^ammiiBnu • a »samimi i—iii : jPiMiuMttjgarar —.............................................ranorcB.....*:
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
«
_
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 17, 1931
LARGEST ILOTETI DAILY kD.a£
26
(Nadaljevanje.)
Sedaj ji je postalo jasno, zafcaj je govoril Harold v Hainau o smrti Marije.
Drugače ni bil tako zgovoren.
To je moralo imeti poseben vzrok. Torej je bila grofica, radi katere je hotel razkriti žalostno novico.
Ko je dospela v grad Nordegg, je takoj odhitela v delavno sobo svojega braita.
Grof Harold je sedel za pisalno mizo.
Oprijela se ga je strastno.
—	Harold, torej je resnica, da je grofica Melanija moja mati? — je vzkliknila vsa iz sebe. — Knez Herbert mi je povedal. Ali je to res?
Resno in v skrbeh ja je pogledal.
—	Da, Juta, res je. Ker si zvedela, od druge strani, ne zlomim svoje besede, če ti to potrdim. Dobro je, da konečno veš I Obljubil sem očeta. da ne bom nikdar izdal, da tvoja mati še živi.
Pogledala gu je z velikimi očmi.
—	Zakaj pa bi ne smela vedeti tega?
—	Ker naj nikdar ne izveš, da je tvoja mati ljubila drugega moškega bo4j kot svoje lastne otroke. Oče ni vrjel, da bi se zopet sestali z materjo. Kljub temu pa mi je naročil, naj molčim. Držal sem svojo tesedo. Tvoja mati bi morala veljati za vaju mrtva, ne pa živa.
Bledega cbraza se je naslanjala Juta n-a stol.
—	In ti, Harold? Grofica Melanija ne more biti po letih tvoja mati. Ali nisi moj brat?
Božala gra je po rokah.
—	Da, Juta, jaz sem tvoj brat. Imela pa sva skupnega ožeta. Moja mati je bila njegova prva žena ter umr>a pri mojem rojstvu. Tvoja mati je bila moja mačeha. Jaz sem torej tvoj polbrat. Ali me raditega ne ljubiš več tako?
Vrgla se mu je v naročje.
PriprostD in jusno ji je povedal vse, kar -je morala vedeti. On je skušal njeni materi toliko kot mogoče prizanesti. V njem se je zbudilo veliko sočutje, ko jo je videl zgruditi se nezavestno. Zadnji ostanek njegove jeze je bil pokopan.
Bledega obra za je zrla Juta predse.
—	Zakaj me ni pozdravila moja mati kot svojo hčerko, ko sva prišla semkaj? — je vprašala.
—	Ali tega ne moraš misliti, Juta? Ona je morala domnevati, da nočeš ničesar vedeti. Ona ni imela nikake slutnje, da iti je znano kaj o njej.
Juta ga je pogledala s srce pretresujočim pogledom.
Nekaj časa sta molčala. Nato pa je rekla pritajeno:
—	Popolnoma je osivela. Kaj moramo stcriti, Harold? Kako naj srečam v bodoče mater?
Pogledal jo je resno.
—	Kot ti ukazuje srce.
—	Ti mi ne boš branil iti k njej ter ji vse povedati?
—	Gotovo ne. Stori, kar ti srce ukazuje.
—	Potem bom šla takoj k nji.
—	Stori to, Juta. Jaz te bom spremljal do hiše.

i
—	Harolda sem pripeljala, moja draga mati. On te bo sam poklical v grad. !
—	Ali mi moreš oprostiti, Harold?
Prijel je njeno roko ter jo poljubil.
—	Vse pozabljeno. Ali greš z nami? — je rekel priprosto.
Tedaj pa so ji stopile solze v oči.
—	Hvala ti, Harold!
Nekaj časa so kramljali vsi trije o tem, kar jim je ležalo najbolj na srcu.	m
Nato je dala grofica svoji komornici povelje, rraj pospravi vse stvari, da bedo poslane v grad.
Kristina je žarela.
Med Haroldom in Juto je šla grofica nazaj v grad.
Harold ji je dal prosto izbiro sob, a ona je odklonila.
—	Ne, Harold, te sobe so bile vedno last gospodinje. V njih bo kmalu stanovala mlada gospa ob tvoji strani. Jaz bi rada imela sobe poleg Jute, da jo imam vedno v svoji bližini.
(Dalje prihodnjič.)
KAKO POSTANEŠ GRD (GRDA)?
Kristina, služabnica Melanije, je prijavila obisk kontese.
Z naglo kretnjo se je grofica vzravnala ter postala bleda kot smrt.
—	Kontesa Juta? Moja hčerka?
Kristina je pokimala.
—	Odvedla sem jo v mali salon.
Grofica Melanija je pritisnila svoji reki na srce ter zrla nepremično predse. Koenčno se je ojunačila ter šla sama tjakaj.
Juta je stala pri oknu.
Nekaj časa sta si stali mati in hči molče nasproti.
Grofica se je borila sama s seboj. Konečno pa je prišlo iz njenih prsi močno ihtenje, in omahnila je na stol.
Juta je pritisnila roki na srce ter rekla počasi, s pritajenim glasom:
—	Mati, — ljuba mati, prišla sem šede sedaj, ker sem šele sedaj izvedela, da si moja mati!
Grofica se je prestrašila ter iztegnila reki proti svojemu otroku:
—	Nisi vedela? Kako nisi vedela? — se je izvilo z njenih ustnic.
Ju tu. je prijela njeno tresočo se roko.
—	Ne, mati, nisem vedela. Šele danes zjutraj sem slišala od kneza Herberta, da si ti moja mati. Harold ni smel govoriti na ukaz našegu ečeta. x
Grofica je držala objeti roki svojega otroka.
—	In sedaj si prišlra iz svojega lastnega nagiba?
Juta je prikimala.
—	Da, mati. Kvj sem mogla storiti drugega? Jaz sem te že obžalovala. predno sem vedela, da si ti moja mati! Jae te bom tolažila in o Mariji boš vse izvedela.
Grofica je pričela krčevito jokati. Skrila je svoj obraz v roki svoje hčerke ter stokala z nepopisnim izrazom.
—	Moj otrok, moj dragi otrok, ali moraš odpustiti svoji materi? Ali ji moreš dati nekaj ljubezni?
Tedaj se je sklonila Juta, zelo ginjena, preko nej, pobožala sive lace ter položila svojo roko nanjo.
—	Uboga mati! Kako ti morem odreči ljubezen, pa kateri tako hrepenim?	.
—	Otrok, ti me delaš zelo srečno!
Juta je pokleknila poleg nje.
—	Draga mati. Bodi povsem mirna. Ti ne boš zapuščena in pozabljena in ne bcšš več stanovala v hiši za vdove, temveč v gradu.
Iskreno Je pritisnila grofica svojo hčerko k sebi.
—	Ah, da si mi vendar ostala. Kako bi mogla prenašati življenje brez tebe?
V novi nežnosti je Juta .poljubila irrater.
—	Ne misli več na to. Pozabili bomo vse neprijetnosti ter se sku-*aM veseliti tega, kar smo našli.
—	Ali me boš imela vsaj nekoliko rada? — je vprašala grofica.
Ljub smehljaj je poletel preko lica Jute.
Dolgo časa sta ostali mati in hči skupaj. Imeli sta si namreč do-ftl povedati.
*
JuUa se je konečno vrnila v grad. Takoj je poiskala svojega brata, mu podala natančno poročilo ter rekla, proti koncu:
—	Harold, fix bi rada imela mater tukaj v gradu. Ali ji boš do-Tolil stanovati tukaj? Giad je tako velik. Številni prostori so prazni Zek> bi me žalostilo, če bi morala mati živeti sama v hiši za vdove.
On se je nasmehnil.
—	Ali potrebuješ toliko besed? Satnposefbi razumljivo je, da boš živela akupaj z materjo. Tudi jaz bom sklenil mir ž njo!
Oči Jute so žarele.
—	Po obedu bova šla skupaj tja. Ona si bo sama izbrala sobe, t katerih bo stanovala, — je izjavil grof.
Po Jedi sta stopila brat in sestra k grofici.	^
Lepega dne stopiš pred ogledalo in kar nenadoma vidiš, da so se pojavile na tvojem obrazu napake ki jih prej ni bilo. Človek vzdi-hne in se potolaži s tem, da se pač stara....
Raznih lepotnih napak se hoče človek najprej ubraniti z masažo obra?a, potem pa pridejo na vrsto razne maže in "tajna" in "skrivnostna" lepotila. Tudi operacij se ljudje ne plašijo, samo da dobe gladko, lepo kožo. Nikdar pa nihče ne pomisli, kako so take napake nastale in zakaj postajajo vedno vidnejše.
Največ takih napak prihaja od naših slabih navad. To nam pa pove lahko samo človek, ki nas vedno opazuje. Izkušnja nas namreč uči, da so najmanj inteligentne ženske navadno najlepše in da tudi silno dolgo lepe ostanejo. Te ženske so navadno tudi najbolj dolgočasne in najbolj mrzle. Obrazov teh žensk nikdar ne izpremer.i niti prisrčen smeh in tudi ne jok, ker pa taka ženska sploh nikdar r.ič ne misli, se ji tudi nikdar ne napravijo na obrazu gube, ki kaže-io na premišljevanje. Na takih o-brazih se nikdar ne izraža ne bol in trpljenje, ne veselje in ne navdušenje.
Ženske pa, ki mislijo in čutijo, imajo redno slabo navado, da svoj obraz vedno izpreminjajo. Če taka ženska misli, potegne obrvi skupaj, da se med njimi pokaže globo-
ka brazda; čelo pa nagrbanči v tri ali v štiri povprečne gube. Ustnice poveša in tedaj se pojavi obraz, ki kakor ni lep. Znaki takih napak pa ostanejo polagoma trajni.
Če je človek vesel, se mu še ni tieba tako smejati, da kaže vseh 32 zob z dlesnim vred; kdor se tako na široko smeje, dobi zgodaj gube okoli ust. Tako je tudi z jokom: kdor je joka tako, da raz.tegne usta na kvadrat, tem ubodo ostali sledovi! Mirni in močni ljudje se solze, ne da bi izpremenili obraz.
Poleg takih napak pa imamo še mnogo drugih, katerih se pa redko zavedamo. To so res slabe in grde napake in razvade. Človek bere ali piše, pri tem pa poveša svojo glavo skoro čisto na prsa — vsled tega ima vedno "dvojno brado" m posebno brazdo na licu. Drugi s? naslanja z levo roko na mizo in si podpira obraz s pestjo, dokler se mu glav ne povesi postrani. Ponoči se človek vleže na podvit uhelj in posledice ne izostanejo. Zjutraj se umije! in obrišeš obrvi kar tako — ali je čudno, da potem sre-čavamo ljudi z naježenimi obrvmi, ki so podobni pravim razbojnikom? Kratkovidni ljudje pa stiskajo oči, da so čisto majhne in napete, posledica pa so neštevilne drobne gube okoli oči.
Teh napak pa se vsak lahko odvadi, če se zna le količkaj obvladovati.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke.
5


^ Kretanje Parnikov
— Shipping N«wa —
M
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N, Y.
RAZNE POVESTI in
PRIHODNJI NASSKUPNI IZLET,
odkar so znatno znižane cene v veljavi se bo vršil na
26. AVGUSTA
po FRANCOSKI PROGI
s parnikom
Lle de France99
Cena voznim listom iii. razreda do Havre in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; in do Trsta in nazaj samo $155.00.
Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na:
I 1. sep. — 2. okt. — 23. okt. — 14. nov.
PRIHODNJI IZLET
po COSULICH PROGI, odkar
so znižane
cene v veljavi, se bo vršil na:
21. AVGUSTA
Z LADJO
"Satumia99
Cena voznim listom iii. razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se lahko č-ekira že tukaj do
Ljubljane.
Nadaljni izleti po tej progi se bodo vršili na:
9. sep. —25. sep. — 13. okt. - 29. okt. znižane cene bodo v veljavi od —
1. avgusta pa do 15. oktobra
SE JE CAS Pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučenl.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
C akser State Bank
KJs2 Cortlandt Street New York, N. Y.
ROMANI:
(Nadaljevanje.!
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
L iv. Vojnomlr ali poganstvu ....	_S5
2.	iv. Hudo b rex dno .....................35
3.	sv. Vesele povrniti .........................35
4.	v z. Povesti in slike ....................Jt5
5.	xt. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh............................................iS
SPISI ZA MLADINO:
<»ANGL)
2.	sv trdo	vezano.	Pripovedke	ln	J«
3.	sv. trdo	vezano.	Vsebuje 12	po-	
	vesti				JO
4.	sv. trdo	vezano.	Vsebuje A	PO-	
	vesti ...	.......	............		J«
5.	sv. trdo	vezanr.	Vinski brat		J«
6.	sv. trdo	vezano.	Vsebuje 10	po-	JS
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokas v D. dejanj .00 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petlb dejanjih. Trdo re-
■ano ..........................L7»
Edela, drama v 4. dej........... .00
Gospa z morja, 5. dej....................75
Lokalna železnica, 3 dej................50
Marta, Semenj v Rlchmcndu. 4
dejanja .......................M
Ob vojski. Igrokas v 0tirih slikah J« Tončkove sajoe na Mlklaviev večer .Mladinska Igra s petjem v
3. dejanj 11» ...................00
R. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek). ve*. ...........4A
Revizor. 6. dejani, trda veiana .. .7* Veronika Deseniška, trda rea ....1.54 Za kril In svobodo, Igroka2 v S.
dejsnjlh ...................... JS
ljudski oder:
4.	iv. Tihotapec. 5. dejanj .... JM
5.	av. Po 12 letih. 4 dejanja .. .C«
Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža. Sanje ...................60
13.	nnopič. Vestaifca. Smrt Marije device. Marijin otrok .........3*
14.	snopič. Sv. Boštjan. .Tunašlta deklica. Materin biacoslov .... JO
15.	snopi*. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ............ Jf
-0. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ......*....... J*
PESMI IN POEZIJE:
Akropoli« in Piramide ........ JO
broširano ................... Jfti
\xazel, trdo ve*. ................l._
Balade in romance, trda vea......1.25
Bob za mladi zob. trda ves ...» .40
Kraguljčkl (Utva) .............65
trdo vezano ................ .fcfl
Moje obzorje, (Gangl) ............1.25
Naries (Gruden), brofl........... .30
Primorske pesmi, (Gruden), vea. JSl
Slutna (Albreht) hrnfl........... JM»
Pohorske poti (Glaaer) brofl. .... J*
Oton Zupančič:
Sto ugank ........................JO
Vijolica. Pesmi za mladost ....	.60 Zvončki. Zbirka pesolj sa slovensko mladino. Trdo vezano	JO
Zlatorog, pravljice, trda vea.....60
Slovenska narodna Urlka ......	J»6
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(Pavčič) Slovenska koračnica
10 zvezkov. Vsak zvezek po.... .30 10 zvezkov skupaj ..................2.50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) ________________________JI
Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica moških zborov
f Bala tka) _______________________U
MEŠANI In MOŠKI ZBOR
Priložnostne pesmi (Gram) ....Lil Slovenski akordi (Adamič):
..L zvezek .....................70
n. zvezek .................. .75
Pomladanski odmeri, L In IL av„
vsak ........................45
Amerlika slovenska Ura (Holmar) 1.—
Orlovske Umno (Vudopivec) ____1.20
lt molkih Iv mešanih zborov — (Adamič) .................. .45
19.	avgusta:
DtfutschJand, Cherbourg, Hamburg Aituitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg
20.	avgusta:
Drtstlen, Bremen
21.	avgusta:
Sa.turnia, Trat
Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg HelRt-nland. Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Roller«!« in
22.	avgusta:
France. Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
24.	avgusta:
Reliance, Cherbourg, Hamburg
25.	avgusta:
Europa, Cherbourg, Bremen
26.	avgusta:
He de France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Bt-rengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Hamburg
27.	avgusta:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
28.	avgusta: *
Olympic, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam
31. . avgusta:
Republic, Cherbourg, Hamburg
2.	septembra:
Paris. Havre
Albert liailin. Cherbourg, Hamburg
Miiuretdiiiu, Cherbourg
President Harding. Cherbourg, Hamburg
3.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen
4.	septembra:
Roma, Napoli. fjenova. Homeric. Cherbourg
5.	septembra:
St. Louis, CheHtourg. Hamburag I^aplatid. Cherbourg. Antwerpen l^evlathan, Cherbourg Voiendam, Boulogne Sur M^r, Rotterdam
6.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
7.	septembra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg
8.	septembra:
Fiance, Havre
9.	septembra:
Vulcania. Trst
HajTiburg, Cherbourg, Hambilrg Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg
10.	septembra:
General von Steuben, Boulogne Bur Mer. Bremen
Columbus. Cherbourg, Bremen
11.	septembra:
He de France. Havre Majestic. Cherbourg Penniand, Cherbourg, Antwerpen SiatvnOum, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
12.	septembra:
Europa. Cherbourg. Bremen
14.	septembra:
Sierra Cordoba, Bremen
15.	septembra:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg
16.	septembra:
Deulschland. Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg
17.	septembra:
Dresden. Cherbourg, Bremen
18.	septembra:
Olympic, Cherbourg
BelgenlanO, Cherbourg, Antwerpen
Augustus, Napoli, Genova
19.	septembra:
Paris. Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21. septembra:
Reliant e. Chert ourg. Hamburg
! 22. septembra:
Bremen, Cherbourg, Firemen
23.	septembra:
I N«rw York. < "h»-rboiirg, Hamburg Maureiania, Cherbourg
Ofurge Washington, Cherbourg, Hamburg
24.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
25.	septembra:
Saturoia, Trst Homeric, Cherbourg
Rotterdam. Boulogne Rur Mer, Rotterdam
26.	septembra:
Krn n« e_ Havre
I.eviathaji. Cherbourg
j 28. septembra:
Europa, Cherbourg. Bremen
30. septembra:
Albert Hallin. Cherbourg, Hamburg Aquituria. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg
moški zbor
Trije moški zbori (Pavčič) m
Izdala Glasbena Matica ..„.....40
Narodna nagrobniea (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45
samospevi:
^tlrji samospevi. Izdala Glasbena
Matica .......................43
Naši tunini ..................... .60
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. ar. (Labarnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................45
razne pesmi s spremljevanjem:
Domovini. (Foester) .............40
Ixdala Glasbena Matica 'iorske cvetlice (Labarnar) četvero ln petero raznlb glasov.....45
-laz bi rad radečlh rož. moški zbor s bariton aolom ln priredbo sa dvospev ...................... JE0
V pepelnltni noči (Sattner), kan-tanta za soli. zbor ln orkester,
Izdala Glasbena Matica.......75
Dve pesmi (Prelovec), sa moški zbor ln bariton solo............ JO
Kupleti (Grum>. Učeni Mihec.— Kranjske šege In navade, Ne-zadovljstvo, 3 svezkl skupaj ..1.— Knpleta Kuza Muca (Parma) _ At
PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil H a bad ...2.50 4. Koroško slovenske narodno petonl (Svlkarfiič) L, 2., In 8. sv. skupaj ...................L—*
MALE PESMARICE:
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot u potovanje na ogromnih Barnlkih:
PARIS 16. augusta; 2. se p trm.
(1 A. M ); (10 P. M.) FRANCE 22. augusta; 8. sept.
(Noon) (5 P. M.) lie de France 26. aug.; 11. sept.
(4.30 P. M.) (7 P. M.)
Najkrajia pot po ielestilcl. Vsakdo Ja v posebni kabini s vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača ln slavna francoska kuhinja, isredno nizke cena.
Vpratajte kateregakoli pooblaščenega agenta alt
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK. N. V.
St. 1. Srbske narodno himne .. 1J št. la. Sto čutiš. Srfaine tošnl .. .15
^t. lu. Na planine ..............15
3t 11. Zvečer .................. .1®
12. Vasovalca .............. j|
»amdne pesmi za mladino (2l-
rovnik) I. n. in in. stopnja po ...................................................... .20
Vse 3 stopnje skupaj .................50
Siavček. zbirka šolskih pismi —
(Medved) .................... jn
Vojaške narodne pesmi (Kost) .. JM Narodne vojaške (Ferjančlč) .. JS
(Pregelj) .....................
Lira, srednješolska, 2. avezka sku-
vmi ..............................
Troglasni mladinski zbori: Mešani In moški zbori. (Aijaff) — 3. zvezek: Psalm 118: Ti veselo
poj: Na dan; Dlvna noč.........4*
S. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji £ar: Z vencem ton |
ovenčam slavo: Triglav.......40
3. z^pzek: Opomin k veselju; Sveta noč: StraZniki: Hvalite Gospoda: Občutki: Geslo........4«
7.	zvezek: Klavček: Zaostali ptič; Dnmnrodiis tnkrloa : Pri svsdhl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .4*
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Prijatelji In senca (mešan zbori : Stoji, sol oči oe stoj; KmetsU blB............ .01
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkvene pesmi sa mešan zbor ....................L—
12. Tantum Ergo. (Premrl) .... JO Mašno pesmi sa mešan zbor. —
(Sattner) ................... M
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori. < Foerster) ............ A0
12 Pange Lingua Tantum Ergo Goni tori (Gerbiči .............. JO
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 'JO peNml na čast svetnikom. (Premrl > .................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. 8r-ca Jezusovemu. (Grumi ...... JI
Missa In bonorem Si. Jsoephl —
(Pogacbnlk) ..................40
Kyrl© o*ooooooooooooooooa»««ee*o
K svetemu Rešnjemu telesc —
(Foerster) ....................M
Sv. Nikolaj ..................... m
NOTE ZA CITEE:
Koželjskl: Poduk v Igranja na
citrah, 4 zvezki ....................3.5«
Buri pridejo, koračnica.......... Ji
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi sa tiTrVs
rašld zbor In petje. (Bajuk) ..130 Bom šel na planinca. Podpurl rtov.
nar. pesmi. (Bajuk) ..........L—
Na Gorenjskem Je fleteo ..........L-
BAZGLEDNICE:
N>wyorške. Različno, ducat ....	.00 Velikonočne, boilčse In novoletae
ducat ..................................................40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.00
Narodna noša, ducat ......................40
posamezno po .................................00
Knjig« pobijamo poitnitu proti*
"GLAS NARODA** ne w. is.
New York