Poštnina plačana v gotovini Leto XI. št. 9« Ljubljana, nedelja it. januarja I930 Cena 2 Din Naročnina znaša ineseČDo 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub* ljana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Briandova spomenica o vseevropski ligi V Ženevi bo Briand ponovno spravil v razpravo vseev-ropsko federacijo - Konkretni predlogi bodo imeli obliko suomenice prizadetim državam Pariz. 11. januarja, d. V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest da bo Briand na zasedanju sveta Društva narodov porabil priliko, ko bo zbrana množica zunanjih ministrov raznih evropskih držav v Ženevi, in predložil tem činiteljem mednarodne politike obširno spomenico, v kateri bo podrobno obrazložil temeljne principe vseevropske federacije. Že v Haagu je vzbudilo začudenje, da se je Briand držal pri debati ob strani in prepustil vodstvo v tako važni zadevi, ki vrh tega še spada v njegov delokro-g. ministrskemu predsedniku Tardieuju. Domneva se. da se je hotel Briand v Haagu namenoma ogniti vsakemu spopadu da si obdrži priborjeni sloves uoiitika ki smatra evropsko vprašanje za dale-ko važnejše in potrebnejše nego malenkostne spore med posameznimi državami. Znameniti francoski državnik namerava v bližnjem zasedanju sveta Društva narodov nadaljevati vprašanje lige evropskih držav, ki ga ie bil lam tako uspešno sprožil. Kakor znano. Briand pred forom Društva narodov ni naletel na odpor in je njegova izvajanja podprl zlasti pokojni dr. Stresemann ter so vlade evropskih držav samo izrazile željo, da izdela začetnik gibanja konkreten načrt, da se omogoči diskusija o Briandovi globoki iti dalekosežni zamisli. Kakor poročajo, so se pri tem delu pojavile težkoče, zato bo mesto konkretnega načrta sestavljena le spomenica raznih občeevropskih problemov. ki pa bo dala vendar dovolj pobude za razpravo, ki naj utrdi, v koliko so mnenja raznih držav o tem predmetu enotna in v katerih panogah skupnih problemov se nazori posameznih držav ne skladajo. Razprava se bo vršila v okviru Društva narodov ter misli Briand predlagati ustvaritev posebnega stalnega odbora. ki se bo popolnoma posvetil proučevanju vprašanja. Spomenica sama bo nato predana vladam evropskih držav. ako se bo izkazalo, da bodo nje konkretne predloge posamezne vlade radevolje sprejele ter tako ustvarile bazo za razpravo v širšem obsegu Izgleda. da je Briand odločen zastaviti vse svoje sile za uresničenjg svoje ideje. ker bi s svojo inicijativo zagotovil Franciji prvo mesto v bodoči federaciji. Snowdenov ultimatom zaradi odpora Nemcev „Saj vendar ne moremo ostati večno v Haagu" - Nemški zaključki predlog Pariz, 11. januarja, s. V komisiji za nemške reparacije je zaprosil belgijski ministrski presednik Jasper, naj bi bili oficijozni razgovori med delegacijami točnejši. Francoski finančni minister Cberon je odgovoril, da mora na svoje obžalovanje ugotoviti, ca je stanje pogajanj stacionarno, ker zahteva nemška delegacija cesto odloge b diši za premislek, bodisi zaradi povpraševanja državne vlade. Nato je državni finančni minister dr. Moldenhauer razvil Dove misli glede vprašanja moratorija. Angleški za kladni kancler Snowden je izjavil, da trajajo vsa ta razmotrivanja predolgo in da je že neznosno, ker ni mogoče nikoli priti do zaključka. »Saj vendar ne morem.« je rekel Snowden, »ostati vse življenje v Haa gu«. Naglasa! je tudi. da bi nemškim zastopnikom, ki imajo vsa pooblastila, ne bi bilo treba neprestano spraševati vlade ali vodilnih osebnosti, kakor to delajo do sedaj. Zato je predlagal, naj bi države - upnice sestavile svojo rešitev v posebnem osnutku, ki naj bi ga proučila nemška delegacija in nato izjavila, ali ga sprejme ali odklanja. Snowden je končno izjavil: »Ako Vam je nadaljevanje Dawesovega uačrta ljubše od Youngovega, smo Vam na razpolago.« Nemški državni zunanji minister dr. Curtius je odgovoril, da je nemška delegacija pripravljena oddati tekom dveh ur pismeni odgovor glede vseh točk. ki še niso razčiščene. Obenem je predlagal kompromisno rešitev, po kateri naj bi bil določiti 15. dan vsakega meseca kot termin za privatna plačila in dajatve železnic. 30. dan vsakega meseca pa za plačila po proračunu. Sncwden je izrazil nato svoje zadovoljstvo, ker je nemška delegacija spremenila svoje stališče in pristavil, da ta predlog sprejme. Seja je bila nato odgo-dena. Zastopniki držav - upnic se bodo ob 15. 6estali, da prouče nemški odgovor, cb 17. pa bodo vzeli na znanje izjave nemškega državnega zunanjega ministra dr. Curtiu-sa. Z ozirom na to okolnost je dr. Curtius odgodil svoj odhod v Ženevo. Haag, 11. januarja, s. Predlog nemške delegacije, ki je bil glede reparacijsko-političnih vprašanj danes opoldne v pism<*-ni obliki izročen zaveznikom, zahteva, da naj bi se vsa še odprta vprašanja poravnavala po intencijah nemške delegacije kot zaključena enota. Nemški odgovor odklanja vzdrževanje kontrole nad zastavljenimi dohodki, dočim zavzema glede vprašanja moratorija stališče, da bi imela brez predhodne preiskave o gospodarskem položaju, ki naj bi jo izvedli organi Youngovega načrta, pravico Nemčija sama zase prijaviti moratorij Po poročilih iz francoskih virov, ki jih zaenkrat ni mogoče overoviti, bi bili zavezniki pripravljeni popustiti Nemcem v vprašanju negatvnib zastavni o ter se odpovedati kontroli nad zastavljenimi davki in dohodki, vključno nad onimi pri železnicah, ako bi Nemčija s svoje strani dala koncesije v vprašanju plačilnih terminov. Parie, 11 januarja, g. Pertinas vprašuje v »Echo de Parisuc, zakaj Tardieu ni rekel Nemcem, da se je odločil za tretjo haašfco konferenco ki naj bi se sestala v aprilu tega leta. Slicna izvajanja prinašajo tudi drugi pariški listi. Njihov namen je seveda, priporočiti francoski delegaciji, naj po mož. noeti zavleče izpraznitev Porenja, ki je določena za julij t 1. ter s tem izvajala močan pritisk na Nemce. Optimist Tardieu zanika krizo Haag, 11. januarja, g. Glede raznih spornih vprašanj o nemških reparacijah tudi danes ni prišlo do bistvenega razčiščenja. Enourni razgovor med dr. Curtiusom in Tardieujem glede vprašanja sankcij ni imel oobenega uspeha. Ob danih okolnostih je nemški zunanji mfnister spremenil svoj sklep in bo ostal še dalje v Haagu, Nemčijo pa bo v Ženevi zastopal državni tajnik Schu-bert. Tudi s francoske strani se zagotavlja, da bo ministrski predsednik Tardieu ostal še v Haagu. Na koncu dopoldanske seje ministrov šestih držav vabiteljic je bilo sklenjeno, da se bo o pismeni formulaciji predloge nem-šike delegacije razpravljalo popoldne brez navzočnosti Nemcev. Tej seji bo sledil skupen razgovor šestih držav - upnic o nemških reparacijah. Kljub temu kritičnemu položaju, je izjavil ministrski predsednik Tardieu zastopnikom francoskega tiska v svojem običajnem optimizmu, da ne more ugotoviti nikake krize. Sporočil je dalje, da je prišlo med Nemčijo in državami-up-nicami do sporazuma v vprašanju plačilnih terminov v tem smislu, da naj bi veljala za davke državnih železnic v znesku 660 milijonov mark, kakor je določeno v zakonskem osnutku o železnicah, plačila zadnjega. za ostale obveznosti pa plačila sredi meseca Bethlen o siromaštvu Madžarske Haag. 11. januarja s. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je sprejel sno-či zastopnike mednarodnega tiska in jim podal izčrpno izjavo glede madžarskega stališča v vprašanju reparaci.iskih zahtev napram Madžarski. Pri tej priliki je posebno poudarjal težavni gospodarski položaj njegove države, ki se mora med drugim boriti z akutno agrarno krizo ter čije trgovinska bilanca in proračunsko stanje sta zelo neugodna. Pod temi okolnostmi je plačilna zmožnost Madžarske samo ob sebi umljivo zelo omejena. Kljub temu vzdržuje Madžarska svojo ponudbo, da je pripravljena plačevati povprečno anuiteto po 10 milijonov, vendar pa nikakor ne more iti preko tega zneska. Nemški plini na kitajski fronti Šanghai. II. januarja r. V državljanski vojni, ki pustoši Kitajsko, se bori na strani Čangkajšeka mnogo nemških oficirjev, ki tvorijo glavni del niegovega generalštaba in vodijo tudi polke in divizije. Nemčija je dobavila njegovi armadi veliko množmo orožja in municije. zlasti Da ogromne količine strupenih plinov. Zlasti v bojih pri Kantonu ie poginilo mnogo voiakov od teh nljnov. 0'avni vojaški sntrudiik generala Čangkaišeka ie Dolkovnik Kn^bel Levičarski kitajski listi ostro nabadajo Nemčijo, češ. da se nemška vlada na nedopusten način in proti obvezam iz versaillske pogodbe vmešava v kitaiske zadeve. (Nemška vlada odtočno demantira, da bi se vse te stvari vršile z njenim sodelovanjem. Op. ur.) SOKOLSKA UPRAVA IMENOVANA Včeraj je bila imenovana prva uprava novega Sokola Za prvega podstarešino Sokola kraljevine Jugoslavije je imenovan Engelbert Gangl, za načelnika dr. Viktor Murnik, za načelnico Elza Skalar jeva Beograd, 11. januarja. AA. Na pod- stavi §§ 6 in 9 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sta minister prosvete Boža Mak-simovič in minister vojske in mornarice general Hadžič imenovala naslednjo upravo Sokola kraljevine Jugoslavije: Podstarešine: Gangl Engelbert. oblastni šolski nadzornik v p. v Ljubljani, Paunkovič Giuro, generalni ravnatelj »Rossi Fonciere« v Beogradu: Križ Lacko, upravitelj mestnih stanovanjskih hiš v Zagrebu: dr. Mergentaler Pavel, odvetnik v Osijeku. Načelnik: Dr. Murnik Viktor, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; namestnika: Vojinovlč Miroslav, referent ministrstva prosvete v Beogradu in Mrzljak Dragan, zastopnik ravnatelja Prve hrv. štedionice v Subotici. Načelnica: Ga. Skalar Elza. privatna uradnica v Ljubljani; namestnici: Ga. Illč Dana, gimnazijska nastavnica v Beogradu in Šulc Ml-cika, učiteljica v Osiieku. Predsednik prosvetnega odbora: Dr. Beiajčič Vladimir, predsednik prvostopnega sodišča v Novem Sadu. Člani uprave: Dr. Benkovič Viktor, občinski senator v Zagrebu; Brzakovič Gjuro (za inšpekcijske posle), inšpektor min. notr. zadev v Beogradu: Brozovič Ante. tajnik min. notranjih zadev v Beogradu: dr. Buič Mirko, tajnik Trgovske in industrijska- zbornice v Splitu: Vandeko-vič Tomo, predsednik občine v Koča-nah; dr. Wexk Hugon, odvetnik v Za- grebu; dr. Gradojevič Mihajlo. docent vseučilišča v Beogradu; dr. Dragic Mi-lorad. zdravnik v Beogradu; Kneževič Stevan (za inšpekcijske posle), peša-dijski polkovnik v Beogradu: Koruno-vič Momir.arhitekt min. javnih del v Beogradu: Lukič Mihajlo. profesor vojne akademije v Beogradu: dr. Matulič Silvi, odvetnik v Splitu: dr. Mazura Lav. odvetnik v Zagrebu: Milic Čedo. trgovec v Mostaru: Nogler Hinko. nad-šumar v p. v Zagrebu: Nešič Stevan. državni svetnik v Beogradu: dr. Pavlas Ignat. odvetnik v Novem Sadu: Polič Ivo, ravnatelj Jadranske plovidbe na Sušaku; Todorovič Vojislav. brodolast-nik v Beogradu; dr. Fux Riko. magi-stratni svetnik v Ljubljani: dr. Hanžok Lavoslav. odvetnik v Križevcih: dr. Hadži-Omerovič Ibrahim. sodnik upravnega sodišča v Sarajevu. Namestniki članov uprave: Dr. Besarovič Vojislav. tajnik Trgovske in industrijske zbornice v Sarajevu; Branovaoki Momčilo. višji uradnik Hipotekarne banke v Beogradu: Živanovič Dragotin, pešadijski polkovnik v Beogradu: Živkovič Branko, gimnazijski ravnatelj v Zernunu; Kovač Ivo. poročnik vojne ladje prvega razreda v Dubrovniku; dr. Ražem Ivo. tajnik Jugoslovenske udružene banke v Zagrebu: Stevanovič Milan, industrijec v Nišu; Olujevič Franjo. trgovec in predsednik Hrvatskega Radiše v Zagrebu. Revizorji: Veselič Vlado, ravnatelj osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu: Vranic Vlado, carinski uradnik v Zagrebu; Nišavič Radiša. šef knjigovodstva Mednarodne letalske družbe v Beogradu; Radkovič Pavel, ravnatelj »Dunava« v Zagrebu: Sterlekar Milan, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. Namestniki revizorjev: Jelačič Milivoj, trgovec v Mostam; Kantočija Gjuro, mestni uradnik v Zagrebu; Marko vič Lazar, inženjer v Prnjavorju v Bosni; dr. Obersnel Mak-so, industrijski uradnik na Jesenicah: Pavlic Mate, uradnik osrednjega urada Hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu. Beograd, 11. januarja, p. Imenovanje prve vrhovne uprave Sokola kraljevine Jugoslavije je bilo v javnosti sprejeto z velikim zadoščenjem. Sokol je s tem izročen preizkušenim sokolskim delavcem. V smislu zakona je prvi pod-starešina g. Gangl obenem zastopnik starešine Nj. Vis. prestolonaslednika Petra ter poslevodeči član glavne uprave. Ganglova stara sotrudnika sta pod-starešini PaunkoviJč in Mergenthaler. Tretji podstarešina dr. Lacko Križ je btl v Hrvatskem Sokolu iskren zagovornik ideje spajanja Sokolstva ter je tudi on preizkušen sokolski delavec. Z imenovanjem načelnika Mumika. na-čelnice Skalarjeve. podnačelnika Voji-noviča ter podnačelnice Iličeve je dana garancija, da se bodo priprave za sokolski zlet v Beogradu z vnemo nadaljevale. Tajniške posle bo vršil član zvezne uprave A. Brozovič. Prihodnje dni se sestane Zvezna uprava SKJ k svoji prvi seji. na kateri se bodo razdelili posli ter se bo reorganizirala dosedanja zletna pisarna. Najbrž na tej seji bo tudi že izvršeno imenovanje župnih uprav, da bi se tako moglo skoraj z vso vnemo nadaljevati sokolsko delo. Zvezna uprava bo izdelala v smisihi paragrafa 7. sokolskega zakona tudi statut za sestavo in delovanje glavne skupščine Sokolskega Saveza ter odbora župnih delegatov sn načelnikov. Ta statut bo po odobritvi vlada uve-. Ijavila s posebno uredbo. Državne podpore za higijeno na deželi Važen zakon ministrstva za nerodno zdravje — Brezobrestna posopa kmečkOm cibčinam zi nosneševanfe zdravstva Beograd. 11. januarja AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika min. sveta predpisal in proglasi! zakon o podporah za asanacijo sela. Zakon se glasi: § 1. Pooblašča se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da sme iz kreditov. ki so vsako leto predvideni v proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje kot dotacija sanitetnemu fondu za asanacijo sela, dovoljevati brezobrestna posojila. § 2. Posojila se lahko dovolijo za gradnjo malih vaških vodovodov, cistern, vodnjakov, kanalizacije, ljudskih kopališč, vzornih kmečkih hiš in za izvajanje drugih del. ki pospešujejo higijeno na deželi._ § 3. Minister za socialno politiko in narodno zdravje odmerja iz kreditov, predvidenih v § 1 tega zakona, po izkazani potrebi in v razmerju s številom prebivalstva kr. ban- skim upravam dotacije, iz katerih banske uprave podeljujejo brezobrestna posojila podeželskim občinskim upravam za asanacijo dela. Ta brezobrestna posojila lahko znašajo največ do 50 odstotkov proračunske vsote. Za izvedbo posameznih asanacij-skih del so dolžne občine, ki so jim bila posojila odobrena, prispevati z delovno močjo aH pa v denarju, ako izdajo pristojni higijenski zavodi s higijenskega stališča ugodno izjavo o Potrebi izvedbe teh del in odobre potrebne kredite za njih izvedbo. § 4. Dovoljena posojila se morajo vrniti v 10. letih. Odplačila se vlagajo v sanitetni fond pri Državni hipotekami banki in se uporabijo za nadaljnja oosoiila v Isto svrho. § 5. Minister za socialno politiko In narodno zdravje bo predpisal v soglasju z ministrom javnih del pravilnik in vse potrebne določbe o izvajanju del za asanacijo sela. § 6. Ta zakon stoni v veljavo, ko ga podpiše kralj, in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Velepro«k^a soM Beograd. 11. januarja AA. Samostalna uprava državnih monopolov je objavila pogoje za oddajo v zakup uprav veleprodaje soli za vso kraljevino. Pravica te veleprodaje traja pet let. in sicer od 1. aprila 1930 do 1. aprila 1935. V smislu sklepa uprave monopolov, ki ga je potrdil minister financ, bo 10 prodajnih rajonov (področij), in sicer devet banovin ter Beograd. Zemun in Pančevo. Ta področja stopijo namestu dosedanjih 33 oblastnih veleprodajnih rajonov, ki so obstojali pred uveljavitvijo zakona o banovinah. Neobičajna prcfmetna nezgoda Zagreb, 11. januarja, n. Danes se je pripetila na Kaptolu neobičajna nesreča. Odtrgala se je telefonska žica ter padla preko tramvajske žice na tla. V tem času je vozil po cesti neki fijaker s konjema in se je žica zaplela enemu konju med noge. Ker se je odtrgana telefonska žica dotikala nad cesto tramvajske žice, je električni tok tako močno udaril konja da mu je zgorelo vse meso do kosti Poškodovanega konja so morali na mestu ubiti. Grozna smrt dveletnega otroka Zagreb. 11. januarja, n. V Zaiprešiču je padel dveletni sinček seljaka Jurija Turko viča v lonec vrele vode in se je tako strahovito opekel, da je takoj umrl. Varnostna oblast zaslišuje prizadete starše. Premoženje zagrebške občine Zagreb, 11. januarja, č. Imovina zagrebške mestne občine, ki so jo pregledali določeni strokovnjaki, je vredna nad 700 milijonov dinarjev. Občinski objekti pa so bili cenjeni dokaj zmerno. Poslopja mestne občine cenijo na 280 milijonov Din, zemljišča in gozdove na 90 milijonov ter podjetja aa 350 milijonov Din. Liga za človeške pravice lin atentate rrji Rim, 11. jan. AA. Po vesteh fašističnih listov je liga za pravice človeka v Parizu težko kompromitirana. Več teroristov, ki so bili prijeti v zvezi s pripravami atentatov proti Italiji, je izpovedalo, da so prejemali podpore od lige in da jih je liga ščitila. Smrt uglednega> primorskega roidoilfuba Solit. 11. januarja 6. Včeraj je preminul v Splitu 74-Ietni ugledni splitski meščan dr. I Luka Karavan, ki ie dolga leta delal na | nacionalnem in kulturnem polju tudi v Sa- j rajevu. Bil je najprej direktor srednie tehniške šole in nato ravnatelj velike realke ter si je na tem položaju pridobil obilo zaslug za šolstvo v Bosni in Hercegovini. V Splitu je svoječasno ustanovil prstovoljno gasilno društvo, ki je bilo že od nekdaj pravi nacionalni tabor našega Primorja. Zahvala Nj. Vel. kraljice Beograd, 11. januarja. A A. Nj. Vel. kraljica je prejela ob priliki svojega rojstnega dne 9. t. m. številne čestitke iz notranjosti države in iz inozemstva s toplimi željami za srečo in dolgo življenje Nj. Vel. kraljice, Nj. Vel. kralja in vsega kraljevskega doma. Po najvišjem nalogu se pisarna Nj. Vel. kralja zahvaljuje vsem. ki so pri tej priliki predložili svoje čestitke. (Iz pisarne Nj. VeL kralja.) Otvoritev železnice Krapina-Rogatec Krapina, 11. januarja, č. Danes je prispel semkaj prvič po novozgrajeni železniški progi Krapina—Rogatec posebni vlaik s komisijo, ki je pregledala progo. Komisija se je z istim vlakom ot> 4 popoldne vrnila v Rogatec. Kakor se ouje, bo otvorjen redni osebni in tovorni promet že prihodnje dni. Ocenjevalna komisija v finančnem ministrstvu Beograd, 11. januarja AA. Na podlagi sklepa ministra financ je bila imenovana v splošnem oddelku ministrstva financ osrednja komisija za oceno, vseh uslužbencev osrednjih uradov ministrstva financ, članov oblastnih komisij in onih uslužbencev, ki so starejši od članov oblastnih komisij. Člani te komisije so: Stanoje Nedeljkovič, načelnik oddelka za kataster in državna posestva, dr. Mihajlo Jovanovič. načelnik oddelka za državno računovodstvo in proračun, Rudolf Poiič. načelnik oddelka za davke. Slobodan Djakovič. načelnik oddelka za carine, in Božidar Mijuškovič. svetnik ministrstva. Za njihova namestnika sta postavljena Vitomir Konstantinovič. načelnik oddelka za državne dolgove, in Dobri-voje Nikolič, vršilec dolžnosti načelnika upravnega oddelka uprave državnih monopolov, a za tajnika Borivoje Popovič, mi-nisterijalni pristav. Strokovni svet finančnega ministrstva Beograd. 11. januarja AA. S sklepom ministra financ so bili imenovani za člane strokovnega sveta v ministrstvu financ: Stanoje Nedeljkovič. načelnik oddelka za kataster in državna posestva, dr. Mihailo Jovanovič. načelnik oddelka za državno računovodstvo in ororačiin. Vitomir Vons+-> Titi novi d. načelnik oddelka za državne dolgove in za državni kredit Rudolf Poiid, načelnik oddelka za davke, in Slobodan Djakovič. načelnik oddelka za carine, za namestnike so bili imenovani Nikola Pav-lovič. državni pravobranilec in Božidar Mijuškovič, ministerijalni svetnik. A DEPUTACIJA V BEOGRADU Prisrčen sprejem zastopnikov slovenskih občin v prestolnici - Župani naših mest pri predsedniku vlade in pri beograjskem županu jez Beograd, 11. jan. T. V udobnih, prav dobro zakurjenih Pullmanovih vagonih I. in II. razreda so člani velike deputacije iz Dravske banovine ~rav dobro prestali nočno vožnjo do Beograda Ker so ob odhodu vlaka iz Ljubljane zasedli komaj dobro tretjino vlaka, se je zdelo, da bo vsej de-putaciji omogočen celonočni počitek. Toda kupeji so se na postajah tja do Dobove napolnili. Vsak vagon posebej je bil določen za posamezne sreze, toda red se ni strožje izvajal in že na potu proti Zagrebu je postal ves vlak ena sama prijateljska družina. Posebno številni člani deputacije so vstopili v Zidanem mostu Štajerci so bili *dobro založeni s provijantom in so prinesli v vse vagone veselo razpoloženje. Bilo »je mnogo prisrčnega pozdravljanja pri medsebojnih obiskih po kupejih Obnavljala so se stara znanstva in navezavala no-£va. Razgovori so se razvijali o najrazličnejših problenrh, ponekod so zaradi krat-"kega časa zaigrali karte in oglasila se je .jtudi domača pesem. Na nočni vožn ji Posebni vlak je vozil v noč vedno 20 mi-trtut za rednim nočnim brzovlakom. Nalo-jgo potnega maršala je vršil ljubljanski .na-gistratni svetnik dr- R Fux, ki si je uredil svojo pisarno v enem izmed prvih vagonov. Posebni vlak je imel tudi svoj jedilni vagon. ki je dobro poslužil vsem onim, ki jim ni bilo do spanca. Vendar je pretežna večina pospala v kupejih nekako po 2. ponoči in se kolikor toliko odpočila. Iz postaje Zagreb-Sava je posebni vlak ubral direktno smer proti Sisku, ne da bi pasiral zagrebški glavni kolodvor. Postanki so bili tudi na večjih postajah vse krajši Še predno se je pričelo daniti, so bili vsi potniki na nogah in so se vrstili k zajtrku v jedilnem vagonu. Med potjo so bile razdeljene trobojne kokarde kot znak članov deputacije iz Dravske banovine in kot vidna legitimacija za pristop na dvor V Vinkovcih smo dobili prvi službeni obisk. Pripeljali so se naproti iz Beograda štirje člani beograjskega pripravljalnega odbora za sprejem deputacij pod vodstvom Petra Filipoviča S pomočjo našega potnega maršala so razdelili kuverte z vsemi potrebnimi navodili, z izkaznicami za sprejem na dvoru, z nakaznicami za prireditve in za jutrišnji slavnostni obed, ki ga priredi beograjska občina v treh odličnih hotelih. 2e v vlaku so bile razdeljene tudi nakaznice za stanovanja. Lepa ustrežljivost, posebno pa še razdelitev po glavnih beograjskih hotelih je med vsemi člani deputacije vzbudila zadovoljstvo Dasi je vožnja potekala naglo, je bilo opažati med vsemi potniki, da si žele skorajšnjega prihoda v Beograd. Večina jih je bila že tu po prevratu, vendar pa zbuja prestolnica s svojim naglim razvojem vedno novo radovednost in vedno nove simpatije. Jutro je bilo megleno. Skozi okno se ni dalo ničesar opazovati. Polja so pusta, snega pa je še povsod zelo malo. Prihod v Beograd V Zemunu, kjer je vlak imel nekoliko daljši postanek, je deputacijo pričakoval ljubljanski župan dr. Puc ter se ji pridružil. Ko je vlak vozil na beograjsko postajo, so se megle nad Beogradom razgrnile in je prijazno posijalo solnce. Posebni vlak je prispel v Beograd točno ob 9. dopoldne. Čim so pričeli člani deputacije i?stopati, so jim v pozdrav zadoneli mogočni akordi državne himne, ki jo je svirala vojaška godba, postavljena na peronu. V dvoredu so se gostje podali skozi okrašeno čakalnico I. razreda, kjer so jih z radostnim Dobrodošli 1 pozdravili trije zastopniki beograjske občine. Pred kolodvorom se je nato naša deputacija ob sviranju vojaške godbe razmestila v polkrogu. Navzoče številno občinstvo je toplo in živahno pozdravljalo Slovence, zlasti pa številni beograjski ožji rojaki. V kratkem, zelo prisrčnem govoru je podpredsednik beograjske občine inž. Vojislav Zadžina želel dobrodošlico bratom s severa. Vojaška godba je vnovič intonirala himno, nakar se je vse občinstvo pridružilo vzklikom deputacije na čast kralju. Čeprav dopoldanski sprejem Slovencev ni bil oficijelen. vendar pa je bil zelo prisrčen. Po odsviranju državne himne je predsednik pripravljalnega odbora za sprejem deputacij Milan Radosavijevi v kratkem govoru dal članom deputacije podrobna navodila glede razporeditve in jih povabil, naj se popoldne ob 16. zopet zberejo na glavnem kolodvoru, kjer se ie ob prihodu ostalih dveh deputacij iz Dunavske in Drin-ske banovine vršil oficijelen sprejem. Člani Dravske deputacije so se prav dobro razpoloženi v spremstvu rediteljev podali najprej v svoje hotele, kamor iim je bila dostavljena tudi prtljaga. Tekom dopoldneva so si naši »deputirci« ogledovali prestolnico. Beograd je praznično okrašen z zastavami ke občine dr. Puc, predsedniki ostalih občin in nato ostali delegati- Številno občinstvo jih je povsodi simpatično pozdravljalo. Pred spomenikom Kneza Mihajla so se gostie razšli v določene jim hotele- Nocoj ob pol 9. zvečer so se delegati udeležili slavnostne predstave v Narodnem gledal-šču. ki ie odlično uspela- V Beograd je došlo skupno iz dravske, dunavske in drinske banovine nad 6C0 delegatov Jutri v nedel o dopoldne bo ob 10. predaval v dvorani nove univerze književnik Veljko Petrovič o Srbiji in Voivodini o kulturi, drugo predavanje na univerzi pa bo •me! prof Vasilij Popovič o zgodovinski vlogi našega naroda v zvezi z vzhodnim vprašanjem- Ob 1 popoldne bo beograjska občina oriredila na čast delegatom slavnosten obed v »Bristolu«, pri »Srpskem kralju« in -Ruskem cariu«- Ob 4.30 se bodo deputacije zbrale pred Kazino na Teraziah. odkoder bodo odšle na dvor, kier bodo sprejete od kralja v svdfenci. V ponedeljek 13- t. m- se bodo določeni delegati vseh treh banovin sestali ob 7.30 rituraj pred Kazino na Terazijah. odkoder se bodo obpel ali v avtomobilih h grobu Neznanega vojaka na Avali in k grobu kralja Petra na Oplencu. kier bodo položili vence. Seja vlade Beograd, 11. januaria. A A. Danes ob 11.30 do 13.30 pa od 17. do 20. je trajala seja ministrskega sveta Dod predsedstvom generala Petra Živkoviča. predsednika ministrskega sveta im ministra notranjih zadev. Minister i>ro-svete Bo-ža Maksimovič ie seznanil ministrski svet z osnutkom pravilnika zakona o osnovnih in srednjih šolah. Ministrski svet je predloge prosvetnega ministra sprejel. Razen tega ie seja razpravljala tudi o drugih tekocrh vprašanjih. Jugoslavija in Albanija Beograd, 11. januarja M. Zanimiv dopis iz Altariff je objavil " »Berlinsr Tageblatm« znani novina.' Teodor Bet keš. Ki je biva! svojeear o v Beogradu in ki je bii izgn^r, iz naše države. V tem svoiem dopisu omenja Berkeš tudi Jugoslavijo. Predvsem ugotavlja razne težkoče ki obstoje da.ies v Albaniji ter ziasti borbo croti albanskemu kra'iu Zogu ravi da ie tc zadržanje »rodil > plod. da se ie ugled Jugoslavije v Albani: mnogo do-rravi'1«. Akn povdaria kaj *akega eden naših nasprotnikov, je to de,sivo pač najboljše spričevaio za nas. Češko črkovanje našega genera^štsbneda šeia Praga, 11 .jan. AA. ČTK javlja: Predsednik republike Masaryk je odlikoval načelnika jugoslovenskega generalnega štaba generala Milovanoviča z velikim križcem belega leva, njegovega pomočnika generala Mariča pa z drugo stopnjo istega reda. Avstrijske pritožbe Dreti denarnemu rnmmetu z Ju^^avifo Dunaj. 11. januarja s. Dunajski listi se pritožuieio. da ie denarni promet z Jugoslavijo zelo otežkočen. Avstrijci zaradi strogih iugoslovenskih deviznih predpisov ne morejo brez ovir razpolagati s svoiimi dinarskimi dobroimetji v Jugoslaviji, zlasti z dobroirretji pri iugoslovenski Poštni hranilnici. Da se denarni prome1 olaiša. ie dunajska poštna hranilnica nekaj časa imela svoj konto nri podružnici iugoslovenske Poštne hranilnice v Zagrebu, a je sedaj ta konto opustila. Na pobudo Avstrije se bodo v kratkem vršila poeajanja med obema poštnima upravama, da se postojoče težave odpravijo. Ureditev nrometa pešcev v Zagrebu Zagreb. 11. januarja, n. Zagrebška policija je danes nalepila po mestniih ulicah razglas, s katerim se urejajo predpisi za hojo po mestnih ulicah Policija poudarja, da so vedno pogostejše prometne nesreče na mestnih ulicah, zaradi česar se morajo izdati predpisi, po katerih mora vsak pešec hoditi izključno po trotoarju in ne po cesti. Na cesto se f-me stopiti le pri križanju ulic. Prav tako je predpisano, da morajo hoditi pešci dosledno desno, kakor je to za vozila že dalje časa predpisano. OpircRifSilna razsodba pred Državnim sodiščem Beograd, 11. januarja AA. Danes je bila od 8. do 11. in pol ared sodiščem za zaščito države razprava proti lliji Tajitu. ko-žarskemu pomošriku iz Ade. ki ie bil obtožen po čl. 1 točka 4 in čl. 3 zakona o javni varnosti in reda v državi ter po paragrafu 85 a) srbskega kazenskega zakonika. Po izidu vseh dejani ie državno sodišče ob 11.30 izreklo sodbo. Državno sodišče je smatralo, da obtoženi lliia Tajita ni zakrivil nobenega kazniveea deiania in ga je zato izpustilo na svobodo. Iliia Tajita je pozdravil sodbo sodišča z navdušenim vzklikom: »Živel kralj! Živelo državno sodišče!« Ravnatelj dunajskega Burdthe^t^a odstooil Dunaj. 11. januarja r. Ravnatelj dunajskega Burgtheatra Herterich je odstopil, ker so najprominentneiši igralci zagrozili, da sicer zapustijo gledališče, Uredba o odslužitvi glob Minister pravde je izdal uredbo, po kateri se glcihe lahko odslužijo z delom aH' pa nadomeste z zaporom Beograd, H. januarja. Minister pravde dr. Milan Srskič izdal u-re-dbo o odsluženju giob z delom in izpremirtjevanju teh kazni v zaporno kazen Uredba se glasi: § l Globe, izrečene po kazenskem zakoniku, razen srbi) za kazniva dejanja. izvršena iz koristoljubna, izrečenh poleg ječe aki strogega zapora. lahko odslužijo obsojenci po dovoljenja sodišča deloma ali v celoti s svobodnim delom v korist fondu za gradnjo tn popravljan-j« kazenskih zavodov, zavodov za vzgajarnje in poboljševanje ter zavodov za izvrševani« odavainih sredstev, in sicer samo pni delih, kij izvaja v svoje režiji ta fond država a® kakšna samo »pravna korporacija in samo, aiko je v času prošnje za to odslužen.;« dana pri-Kka za tako delo. § 2. Sodišče bo v vsaikem poedinem primeru, preden dovoli odsluženi« z delom, zagotovilo obsojencu delo. ki je primerno njegovi strokovni izobrazbi in njegovi sposobnosti Glede na to ;n na ostate pril-Tce poedfn:h slučajev bo odredilo nagrado za obsooenčevo delo v sporazumu z upravo fonda oz:roma s krajevnimi organi fonda oziroma z oblastvom. pri katerem bo obsojenec delafl Ta nagrada ne more Mt večja od 100 Din in ne manjša od 25 D:n na dan. § 3. V sklepu, s katerim se dovoHuje obsojencu odslužeraje denarne kazni ? -i-Mom. se bo najedlo delo. ki ga mora izvrš:-jP'as. kraj in nagrada za to delo. kii je odrejena po predpisu prejšnjega paragrafa. Ta sklep prejime obsojenec. upravitelj fonda oziroma ono oblastvo, pri katerem bo delal obsojenec. § 4. Uprava fonda oziroma krajevni organ fonda oziroma oblastvo bo obvestilo sodišče, koliko dnti je obsojenec delal, in se bo rzročilo Ta-ko potrdiilo tudi obsojencu, čim bo odslužil svojo denarno kazen z delom aK izgotovil dodeljeni mte gbbe z delom. § 7. Ako ^e globa ne more roitj plačaitii nisi odsluži tri z delo... bodisi zato, ker obsojenec noče ■idslužH' z delom, bodisi ker j« rzgf.bil pravico na odslužen*« z del"m. bod:si: ker sodčšSe samo ne smatra za primerno, da dovoJii obsojencu delo namesto globe, — se mu :zpremeni ta gV>ba v pnostostno kazen, in sicer taiko. da se vzame namesto 6(1 D kazen enodnevnega zapora. Ta zapor ne more brtii daljši od leta dni pri zločin-stvih im šes»ih mesecev pri prestopk:h ter 14 dnd pri globah po zakonu o sodnem kazenskem postopanju. § 8. Ce se globa za kazniva dejamja iz ko-rri stol jutra, izrečena po'eg ječe ali strogega zapora. ne more plačati, se izjemno od irredp^ov prejšnjih pa^grafov izpremeni tako. da se določi namesto 100 Din en dan j«če oziroma strogega zapora. kaikoT ie pač iz-ečena kazen ieče aH strogega zapora, vendar pa ječa ne more bMri da1"'ša od leta dni in zapor ne daljši od še-stnh mesecev § 9. Pri uporabljanju prejšnjih predipisov — če gre za manj kot 60 ali 100 Din aln če so to-Hkj ostanki večjih denarnih kazni — se smatTa, da znaša denarna kazen oziroma ostanek denarne kazni 60 oziroma 100 D:n. § 10. Predip:sri te ured.be se imajo uporabljal v vseh slučajih odslužen ja glob z delom oziroma nadomestitve denarne kazni v prostostno. Uredba stopi v veljavo z dnem proglašenja r »Službenih novrjnah«. Slabi izgledi za pomorsko razorožitev Francija odklanja pariteto z Italijo — Delovni program konference London. 11. januarja s. Kakor poroča »Dailv Teleeranh«. smatrajo angleški uradni in politični krogi, v katerih vlada glede Pomorske ra^orožitvene konference precejšen optimizem. da se bo ta konferenca uspešno razvila približno v naslednjih smereh: 1. Morda se bo dalo spraviti v sklad resno si nasprotujoče francosko in Italijansko stališče z zakliučitviio pogodbe med državami ob Sredozemskem moriu. 2. Računa se. da bo sklenjena med Aneliio. Ameriko In Japonsko norodba glede bodočnosti vojnih ladij. 3. Pričakuie se. da bo dosežen snoranim v vprašanju podmornic na ta način. da bo 3tro?o omeiena niihova velikost in njihovo število. 4. Japonska zahteva za razmerje 7:10 v 10.000 tonskih križarkah z osemeolskimi tooovi napram Ameriki po naziranju angleških krogov se bo dala rešiti z neposrednim dogovorom med Wa-shingtonom in Toki.iem. London, 11. ianuar.ia s. »Dailv News« poročajo iz Rima. da je končnoveljavna francoska odklonitev italijanskega predloga za pariteto na morju zelo osupnila Italijanske uradne kroee: nič manj ni iznenadilo dejstvo, da se ie Francija še na predvečer konference ponovno pokazala nepopustljivo. Splošno prevladuje mnenje, da pomeni to stališče Francije konec prizadevanja Italije. da bi prišlo do italijansko-francoske pogodbe. nt-.1- Otvoritev egiptskega parlamenta Kairo, 11. januarja. AA. Davi je otvoril kralj Fuad v prisotnosti angleškega visokega komisarja za Egipt zasedanje novoizvoljenega egiptovskega parlamenta. Pre-stolni govor je preCital Nahas paša, ki naglasa prisrčne angleško-egiptovske odno-šaje. Ta odstavek prepolnega govora je zbornica burno pozdravljala. Prestolni govor, ki je bil zelo dolg, izreka upanje, da se bodo angleško-egiptovska pogajanja srečno končala, in zaključuje, da bo angleško-egiptovska pogodba predložena v ratifikacijo parlamentu in izvedena v prijateljskem duhu. Desettisoci žrtev mraza na Kitajskem London. 11. januarja, s. »Daily Express< poroča iz Taipinga: Pol Kitajske od doline reke Jangtse proti severu trpi nad skoraj arktično zimo. ki je zahtevala že tudi tisoče človeških žrtev. Kakor se poroča, je po ulicah Taipinga od 1. januarja dalje zmrznilo 2p8 beračev. Na severu pokrajine Šansija je pomrlo 15.000 ljudi deloma zavoljo mraza, deloma zaradi pomanjkanja Na stotine prebivalcev čolnov je potonilo, ker je led razdrobil okoli 500 čolnov, v katerih so bivali ljudje. Kakor se ceni. je pol milijona revežev v okolici Taipinga potrebnih podpore, da prežive zimo Mrzli val nad Kitajsko je vedno hujši »Poljska kri" v ljubljanski operi Poslušal sem včeraj en akt »Poljske krvi«. Spominjam se. da je lansko sezono ta ljubezniva opereta privabljala predstavo za predstavo množico poslušalstva. Danes pa je bilo gledališče malodane prazno. Saj je muzika invenciiozna. burna, ognjevita, ista, ko lani. zasedba skoro ista in vse ostalo tako. kot je bilo. Nikakor ni mosroče reči, da je naš železni operetni ansamb! (Poiiče-va Balatkova. Rakarjeva. Drenovec. Peček, Povhe itd.), zbor. balet, orkester v slabši formi kot ie bil. tud' Polič ie imel vso stvar v sigurni roki. sobota ie bila. nikjer druge zabave itd. in vendar sem na levi strani parterja z menoj vred naštel komaj pet ljudi, na desni skoro nič več. sredina silno redka, lože nrazne. le mladina ie bila. kot vedno polnoštevilna. Bojim se. da je stala kurjava gledališča več. kakor pa je prinesla blaeaina. Navzlic vsemu pa se je maloštevilna publika dobro zabavala in je ploskala, kar se ie dslo. Tako ie. četudi Ie v skromni meri. »Poljska kri« dosegla svoj razvese'jivi namen. —č. Novi svetovni rekord* v hitrostnem drsanju v Davosu Davos. 11 januarja, g Danes se je vršite na akademskih zimsko športnih igrah hitrostno drsanje na 1000 m in 5000 m. Značilno je. da sta na teh konkuirencah posteviila Finca ThunbeTg in Ballangrund nove svetovne rekorde Podrobni rezultati so bili: 1000 m: 1 Thunberg (Fitska) 1:28.4 (svetovni rekord): 2 Bailangru-id fF;nsfca) 1:30.8: 3. Van de Scheer (Nizozemska) 1:33-8. 5000 m: I. Ballanigruud (Finska) 8:21.6 (svetovni rekord) Sanjal vodi t $tamo§one in pioice pod najngodnejšimi pogoji x največji izbiri dobite edino ie pri »Tehnik" JOS 11» BANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva c. SO. (Nasproti sodišča) \ Domače vesli * Članarina za Kmetijsko družbo. Glavni cdbor je sklenili, da se članarina za leto 1930 po 20 Di;i za vsakega člana mora plačati najkasneje do vštetega 15. t. m- Ker je le še par dni do tega roka, ponovno pozivamo načelništvo podružnic, da poberejo cd članov članarino, kmetovalce pa, da jo nemudoma vplačajo. Opozar'amo, da se bodo občni zborj podružnic vršili na podlagi tistih rednih članov ki bodo do 15. t. m. plačali članarino. Kmetijska družba v Ljubljani. * Pomočnik dravskega bana g. dr. Otmar Pirkmajer je do nadalinega službeno odsoten. Zato odpadejo do nadaijn ega običajni sprejemi pri g. pomočniku bana. * Razpis službe. Pri okrajnem sodišču v CeFu se sprejme dnevničar zvaničnik-stro-jepisec proti mesečni nagradi 850 Din. Prošnje naj se vlože do 14- t. m. pri predstojni-štvu okrajnega sodišča v Celju- * Ne kvarite naših krajevnih imen! Prejeli smo: Piscc teh vrst je dobil v roke dve v cirilici tiskani karti generalki (I : 200.000) eno z glavnim krajem Gradec, drugo s Celjem. Izdelani sta »po najnovijim našim i stranim podacima« v kartografski radioni-ci vrhovne komande v Beogradu. Glede pisave naših krajevnih imen hudo pogrešam potrebno točnost. Tako so n. pr. v mariborski okolici grdo popačeni naslednji kraji: Meling (Melje), Srkovica (Zr-kovce), Tezen, Vindenau, Lembach, Frau-štauden, Razvina, Vumbach (Vurberk), Kanka (Kamnica), Frauenheim (l:ram). nadalje pri Celju Pletrošce (Petrovče), Arz-lin itd. Naša banska uprava bi storila veliko delo. ako bi vendar enkrat avtoritativno določila (po zaslišanju merodajnih korporaeij. posebno Zgodovinskega društva) oblike nekaterim krajevnim imenom, ua ne bodo drugačne za pošto, železnico, sodišče, davkarijo, dočim ljudstvo morda zopet drugače govori. :s Udeleženci smuškega tečaja lia Sv. Križu pod Goiico se opozarjajo, ua .ie skupni odhod iz Ljubljane v torek, 14. t. m. z vlakom, ki cdha:a ob 14.40 z glavnega kolodvora do Jesenic V Jesenicah ie pripravljen voz za prtljago. Oni udeleženci, katerim ie odhod z navedenim vlakom nemogoč, naj se poslužijo večernega osebnega vlaka ter iih bo na Jesenicah pričakoval vodnik- * X. jubilejni slovanski večer bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja IS- t. m- na Taboru. Ker io za udeležence dovol ena polovična vožn a, bo udeležba tudi iz ostalih krajev Slovenije številna. Vabila se začnejo danes razpošiljati. * Smrtna kosa. Umrl je včeraj v splošni bolnici g. Karel Vdjif. Pokojnik je b.l zelo izobražen godbenik ter jc od prevrata dalje sodeloval v opernem orkestru kot igralec na angleški rog in II. violino. Sodeloval je tudi pri železn carski godbi Sloga. Rodom Čeh sc je popolnoma vživel v naše razmere in kot godbenik rad pomagal z velikim navdušenjem kamorkoli so ga klicali in prosili. Pogreb bo v ponedeljek ]3. t. m. ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnice. — Po dolgotrajni bolezni je preminul na Gradišču pri Radovljici mizar gospod Franc Resman, ki je bil zaradi svojega prikupljivcga in blagega značaja povsod priljubljen. Ob mnogoštevilni udeležbi prijateljev in znancev so ga položili v petek popoldne k večnemu počitku na radovljiško pokopališče. Pokojnik, ki izhaja iz ugledne rodbine Resmanov iz Vrbenj, zapušča vdovo z dvema otročičema. Prera-no umrlemu bodi lahka žemljica! — V St. Rupertu je umrl g Leon Knez. Pogreb bo 13. t. m. ob 9. dopoldne na domače pokopališče. — V Ljubljani je sinoči umrla gdč Berta Coriarv, nadueiteljica v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Smrt dveh duhovnikov v Julijski Krajini. V Sovodnjem pri Gorici ie umrl vikar gosp. Angel Cargo, v Postojni pa so pokopali mladega kaplana, gosp. Božidara Go-Ijevščka. Oba pokojnika sta bila pri 1 ud-stvu zelo pril ubijeria. Blag jima spomin! ' Svobodna carinska skladišča na Sušaku- Po vesteh s Sušaka je vprašanje gradile svobodnih carinskih skladišč stopilo sedaj v svojo zaključno fazo. Skladišča sp bodo zgradila na Karagjorgevem pristanišču. Ob skladiščih bodo zgrajeni pristaniška kapetanija, prostori carinarnice, finančne kontrole, mitnica iti meteorološka postaja Sredstva za gradbo so že zagotovljena v skupnem znesku 15 milijonov dinarjev iz kddrminskega fonda. Skladišča bodo. kakor se pričakuje, dograjena do konca prihodnjega leta- * Kolonizacija ob madžarski meji. Mestni zastop v Subotici je nedavno sklenil, da se na Kelsbiji blizu madžarske meje proda siromakom 18 oralov mestne zemlje za nizko ceno. Na zemljišču bo lahko 40 do 50 rodbin zgradilo svoje hiše. Ministrstvo za kmetijstvo je ta sklep potrdilo- * Izkopine iz turške dobe pri Novi Gra-diški. Ko so te dni delavci prekopavali vrt frančiškanskega samostana v Crniku, so v globini dveh metrov naleteli na dva čudna kamna Fden ima pravilno sklesano prizma-t.čno obliko, drugi pa obliko pravilno skle-sanega lepega turškega spomenika. Izkopa-va-n e se bo pomladi nadalevalo. ker se domneva, da se utegnejo tamkaj najti starj turški spomeniki. V bližini samostana ie bila nekoč kula nekega paše. * Predavanje o brezalkoholnem gospodarstvu po svetu bo imel v raznih centrih Jugoslavije znani strokovnjak dr. Robert Hercod, direktor mednarodnega urada za pobijanje alkoholizma v Lausanni. Predavanja se bodo vršila v Zagrebu, Beogradu. Splitu, Sarajevu in L:ubl ani- Avtobusna zveza Radovljica - Tržič bi bila, kakor nam poročajo, zelo umestna preko Begunj in Zapuš ter gotovo rentabilna. Izletniki in domačini bi se je radi poslu-zevali. V teh krajih je poleti veliko število Ietoviščarjev, ki bi zahajali proti Bledu f.-r v n'egovo lepo okolico, odtod pa zopet na planine okoli Tržiča Sedaj se mora hoditi peš dobre 4 ure ali pa z železnico okoli na Kranj. ' Banovec bo pel v čikaškem češkem gledališču. Kakor dozr.ava »Jugoslovenski Ob z o r«, ki izha;a v Mihvaukeeju, so Cehi v Chicagu povabili našega teron:sta g. Ba-ncvca. nai bi nastopil v vlogi Hoffmanna v operi Hoffmannove pripovedke«, ki sc bo dala kot otvoritvena predstava prihodnje jesenske sezone v češkem gledališču v Chicagu- Banovec je ponudbo v načelu sprejel, vendar pa se poga anja še vrše. Glavna ovira je vprašanje njegovega bivanja v Zedi-nienih državah, za katero bj moral ponovno prositi. Ponudba je rezultat Banovčeve. ga velikega uspeha, ki ga je dosegel s svojim koncertom v Chicagu. Če se bo vprašanje dovoljenja za podalšanie njegovega bivanja v Ameriki ugodno rešilo, bo Banovec pel svojo vlogo v češkem jeziku. POSTA S. H. S. nOUlTA C. X. C. PRIMLJENI TELEGMM llPHMJbEHH TE/lEfPflM Kavaneint zagreb Vreme oredale BpeMe npiflaje Službeni podatci Cnym6eKM noflarun 43 Vreme prijema BpeMe npnjeMa a ci c ta ca c3 « g" I .= 5 rt c3 1 - •g kj c i S s Potpls telegraf, činovnika noTmjcTenerpatji. HHHOBHHHa (1736!/ 9 32.-7:/1.-13./20.-) pojeftinjenje Kave omoguceno jer veiiKe Kupnje— ..... osišurane po jef 11 n i j i m cijenaipa stop snizite___ c i jene s v i m ib jesav i nama Kave, od desetoga januara^ za cetiri m jesav i nu sedmu za sest dinara po fc i togramu cof f eenie i ni London in potrebščine Daiceoeje t drogerijah KANC, LJU3LJANA in KANC -WolIram . MARIBOR CENIK GRATIS! | * Vodstvom slovenskih marionetnih gledališč- Predi smo: Vsa kulturna, izobraževala in telovadna društva, zlasti šole Jn ustanove, ki poseduejo in vodijo lutkovna gledaFšča, nujno prosim, da mi blagovolijo poslati tele podatke: kako se je ustanovilo gledališče, kdo ga je oživotvoril, n egov razvoj, sodobna metniška višina gledališča, kaj igra, obisk, iz kakih denarnih virov se vzdržuje, stremfenje v bodočnost itd. Sestavllam namreč statistiko ;ugosIovenskega Iutkar-stva ter pišem oris zgodovine jugoslovenske lutkovne umetnosti nam v orijentacifo hkrati pa kot prispevek zgodovini lutkovne umetnosti sploh. To zgodovino sestavTia odlični češki lutkovni umetnik in predsednik Mednarodne zveze lutkovih gledališč dr. J. Vesely. Zato je pač v interesu društev tn našo lutkovne umetnosti, ua mi te podatke čim izčrpnejše in čimprej pošlje o- Fotografije so nadvse dobrodošle.. — Boris Orel. uradnik Jugoslovenske banke, podružnica L:u'bljana. * »Beograiska skupina hudožestvenlkov«. Vprašanje premestitve sedeža hudožestve-nikov iz Prage v Beograd ie sedaj končno rešeno. Skupina se bo po zakl;učku turneje po Jugoslaviji podala v Grčijo, potem na Poljsko in Češkoslovaško ter se bo 1. scot vrnila v Beograd, kamor bo definitivno premestila svoj sedež. Hudožestvenikom se bo dalo na razpolago gledališče na Vračarju- * Elektrifikacija Dalmacije. Po vesteh iz Splita je družba »Dalmatienne« obvestila sresko naeelstvo v Splitu, da bo razširila električno centralo v Kraljevcu. Kapaciteta centrale znaša sedaj 36.000 konjskih sil povečana centrala pa bo imela kapaciteto 100.000 konjskih sil. Za prenos električne energije se bodo instalirali trije novi trans formatorji. Občinska uprava v Kaštclu novem pa je sreskemu poglavarstvu predla-ložila na odobrenje projekt za elektrifikacij io Kaštcla starega in novega ter Kaštela Stafiliea. Montažo električnih naprirr prevzame ljubljanska podružnica Škodinih zavodov. Po izvedbi projekta bo vsa kašte-lanska rivijera p^eskrbliena z električno energijo in bo imela vse pogoje, da postane najvabljivejša točka za turiste. * Prvi zvončki. Prve letošnje zvončke r.am j0 poslal mali Duško Pleničar, učenec iz Litije- Srčna hvala! * Društvo zobnih zdravnikov za Dravsko banovino bo imelo svoj januarski sestanek v petek 17. t. m. ob 20. v stranski sobi gostilne »Činkole« v Ljubljani. * Železnfška restavracija v Novem mestu je razpisana in se bo 21. t. m. pri I.iuhlianski direkciji državnih železnic dala v najem. * 3. številka »Omladine«, glasila jug- mladine, se ie zaradi božičnih praznikov in nepredvidenih zaprek nekoliko zakasnila ter bo izšla v ponedeljek, 13. t- m. Toliko v vednost cenjenim naročnikom. — Uredništvo. * Po nesreči ustreljen- V naših južnih krajih se ie ukorenmMa navada, da ni pravega božiča brez streljanja s puškami. Tako je tudi kmet Marko Bakič v okolici Nove Gradiške streljal na pravoslavni 'božič s puško skozi okno svoiega stanovanja, a v bližini okna je n-egov enajstletni nečak z zanimanjem opazoval streljanje. Zaradi nesrečne manipulacije z orožjem pa jc krogJa zadela nesrečnega dečka v glavo. Dečka so prepeljali v bolnico, kjer :e kmalu izdihnil. * Pri časi vina umrl- V Varaždinu je pro-šli petek v gostilni nenadoma umrl 80 letni starec Anton Mlinaric. Bil c ves dan dobra razpoložen in v šali je še izjavil, da sc bo kmalu oženil. Zvečer je šel v gostilno, kjer ga je pri drugi čaši vina zadeia kap. Strihnin, Cyankali v mošnjicah, Cyanlk v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti ropa-ricam. — Dobe se v drogeriji ŠANITAS, Celje ter v Ljubljani, Dunajska cesta 5. 1266 * Smrt na železniškem tiru. Predvčerajšnjim zjutraj je železniški čuvaj v bližini Rume na železniškem tiru našel grozno razmesarjeno truplo neznanega moškega. Ugotovilo se ie, da ie ponesrečenec. Dušan Put-nikovič. ekonom iz Golubincev, ki se je zjutraj odpeljal iz Rume precej vinjen. Ko ie iz enega vagona prehajal v drugi, je padel na tir, kjer je našel smrt pod kolesi. Pri ponesrečencu so našli 6400 Din. * Tujski promet v Zagrebu. Sresko poglavarstvo v Zagrebu je izdalo statistiko o tujskem prometu v Zagrebu za leto 1929- Kakor v prejšnjih letih 'e tudi lani poslovno ali privatno prišlo v Zagreb največ Avstrijcev, in sicer 2627. Madžarov je došlo 1446, Čehoslovakov 1416, Italijanov 779, Nemcev 772. PoFakov 227, Bolgarov 206, Američanov 201. Angležev 172, Rumunov 160, Francozov 155, Švicarjev 143, Grkov 51. Belgijcev 25, Kitajcev 30, Špancev pa 18. Največ t ircev jo prišlo v mesecu septembru, naj-mani pa v mesecu juliju- * Otvoril sem novi sanatorii v Mariboru. Gosposka ulica 49 (tik gimnazije) tel. 235S Sanatorii ie moderno ureen, zlasti za operativne primere, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermiia. višinsko sobice, ultra-rdeča žarnica, toniza-tor. Izbira zdravnikov povoljna- Cene zmerne. — Primarii dr. Černič. ITO — zobna oasta najboljša ! * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Ključavničarska ulica 3-II. * Gospod»nje! Vaše perilo pere. posuši, mo«??!» aH lika tovarna Jos. Reich. * Pri lahnem prehladu vas bodo varovale neugodnih posledic in eventualnega oku-ženia pastilje Anacot- * Tedensko prodano 20 — 30 la čajnega masla po cenj 48 Din za kg. Mlekarska zadruga Nova vas pri Rakeku. * Obleke in klobuke kemično čisti. bar. va in nnsirp tovarna los Reich. * Pomnite, da se bo vršil VI. vinski sejem priznanih ljutomersko-ormoškvh vin v torek 21. t. m- ob 11. uri dopoldne v Središču ob Dravi. Iz LJubljane u— Svetovna volna 1914.—1918. Danes ob 11. ne sme nihče zamuditi vc-1 kega filma o vojnih grozotah- Predvajala ga bo ZKD v Elitnem kinu Matici. Slike iz vseh bojišč, vojne operacije, opisane po resničnih dogod- j kih, vse posneto izredno naravno. j u— Iz gledališča- V operi se bo danes ob j 15. pel Foersterjev »Gorenjski slavček«. zvečer pa Straussova opereta -Beneška noč«. Obe nedel ski predstavi izven abonmaja pri znižanih cenah. — V drami bo danes ob 15. »Bilka«, zvečer pa »Naš gospod župnik«. Obe predstavi ljudski pri znižanih cenah izven abonmaja. — V sredo 15. t- m-bo nastopil v operi s svojo družbo slavni španski plesalec Vicente Escudero. V zboru se zlasti odlikujejo plesalkj Carmita Garzia in Carmen Almeria, pevka Lina Perez-Aco-sta, pianist Pilar Cruz, umetnik na kitaro Luis Mayoval ter specialista za ciganske plese Nina Patrocino in Nino Alcada. Pred-prodaia vstopnic pri dnevni blagajni v operi u— »Pred poroko«, izvrstno burko v treh dejanjih bo ponovil danes Šentjakobski gledališki oder- Vsebina je izredno zabavna in je imela pri zadnji predstavi krasen uspeh. Občinstvo se je do solz nasmejalo Vstopnice se dobe ob pol 20. pri gledališki blagajni. Začetek je cb 20.15. u— Velepomembni koncert za jugosloven-sko komorno glasbo bo v Ljubljani v petek 17. t. m. Na tem koncertu bo izvajal zagrebški kvartet tri najnovejše godalne kvar tete Slovenca Logar'a Hrvatov Odaka in Papandopula. ZagTebški kvartet uživa v Zagrebu in beogradu velik sloves. u— Beg v onostran. Predavanje zdravnika dr. Gruma o problemu samomora se bo vršilo v torek 14. t. m. ob 20. v Kaz:nski dvorani. Predprodaja vstopnic v torek v ništvu ZKD. u— Skioptično predavanje o poletju na otokih Far - Oer. kjer so glavna lovišča kitov, in o Grenlandiji priredi SPD v ponedeljek 13. t- m. v veliki dvorani hotela Um-ona. Začetek ob 20. Predaval bo g. dr. Otto Steinbdck, vse učili ški profesor iz Innsbruk-ka, v nemškem jeziku. Pokazal nam bo 201) različnih skioptičnih slik iz bajnih severn'h dežel. Predprodaja vstopnic v pisarni SPD palača Ljubljanske kreditne banke- IV. nad- I s trop je. * u— Predavanje Slavističnega kluba. Zaradi prevelike zaposlenosti v gledališču e bi-i režiser g- Ciril Debevec prisil en preložiti svoje predavanje o slovenski gledališki kritiki na prihodnjo nedeljo 19. t. m. u— Podpore krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Ljubljanske reveže obveščamo, da smo razdelili vse podpore in da je zaenkrat vsaka prošnja za podporo brezuspešna. u— Mestno drsališče v Tivoliju se je moralo zapreti, ker je nastopilo južno vreme. Zopetna otvoritev se bo naznanila v dnevnikih. u— Občni zbor Glasbene matice ljubljanske bo v ponedeljek 27. t. m- ob 20. z obi-ča'nim dnevnim redom v pevski dvorani po-slop;a Glasbene Matice. u— Ponesrečil se je pri sekanju drv. 23-letni dninar Karel Zupančič iz Mišjega dola pri Litiji je v petek popoldne sekal drva Ko iih je naklal že precej, mu je sekira nenadoma spodletela in mu udarila v nogo. Nesrečnik si je presekal levo koleno tn s« ga mora'li nemudoma prepeljati v spbšno bolnico v Ljubi ani. Niegova poškodba je zelo težke narave in bo zdravljenje precei dolgotrajno. u— Nezgoda na lovu. Posestnik Janez Pe-stotnik iz Gaberia prj Kamniku se je podal v petek na lov v planine. Zaradi spolzke poti pa mu je pri povratku domov spodrsnilo in ie Pestotnik zdrsnil čez skale. Obležal je z zlomljeno desno nogo, ki si fo bo zdravil v splošni bolnici v Ljubl anl. kamor so ga prepeljali že predsnočnjim- •M.af'hf»i*cani / Najnovejši prekrasni aparat „SL,ORI><» delo slavnega učenjaka inž. Cl. Tltenebroka sliš'te v trgovini J. J1A l{TI\Z, Gosportftka ulica št. 18 Primerjajte ga s katcrikolim aparatom SLORD-RADIO, jugosl. delavnica. iPtni-Vifava Salonit cementno azbestni škrill ie za pokrivanje zgradb najboljši materijal ŽENIN IN NEVESTA dobita krasne poročno obleko, plašč In sukno po nizki ceni pri FR. LUKIČU. LJubljana STRITARJEVA ULICA 9 »pierrot £anol n( krema (tuba stane Din 6.—) je sestavljena iz čistega lanolina, ki je živalski preparat in se vsled tega neprimerno boljše veže z Vašo kožo, kot mineralne snovi. Kožo Vam naredi mehko in gladko, odporno za vse kvarne vremenske uplive. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. 1837 K muzam je neznan poet zdihoval že dolgo let. Dvignil ga v Olimpa sjaj stoprav zdaj je BUDDHA čaj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ul. M A F I j« idealna pasta očisti vse madeže, pri katerih je milo odpovedalo. Doza po Din 8.- in 13.-. Dobi se v drogeriiah, parfnmerijah In špecerijskih trgovinah. Naročila sprejema glavno zastopstvo Manofina — L Svetec, Novo mesto V Ljubljani: DROGERIJA GREGORIČ. 5/Soro vselej se pleša na glavi lahko prepreči, če se pravočasno uporablja lasno vodo in lasni petrolej. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. u— V včerajšnji osmrtnici ge- Marije Dolenčeve ie bilo objavljeno, da se bo vršil pogreb z Večne poti št. 8.. kar ie netočno, nego se bo vršil danes ob 16. s Stare poti št. 8. u— Tatvina suknje. Državni uradnik Janko Moser je pri avil policiji, da mu ie v četrte!^ zvečer ukradel neznan tat iz garderobe šentjakobskega gledališča v Ploiranski ulici sivo sukn o- Kako ie bilo tatu mogoče polastiti se suknje, je zaenkrat še nepojasnjeno. u— Československa Obec v Ljubljani bo priredila v nedeljo 12. t. m- ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrala se bo veseloigra »Gašperček dvorni zdravnik.« u— 25 letnica pevskega društva »Ljubljanski Zvon«- Prispevke za slavnostno številko -Zbori« sprejema uredništvo Ie Se do 16. t. tr. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Danes ob 10. odborova seja. V ponedeljek zvečer vaja mešanega zbora- u— Siguren nastop doma in v družbi- O tem bo govoril prof. O Šest v soboto l>x. t- m. ob pol 19. na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Vstop prost. Prispevek za kurivo in razsvetljavo 3 Din. u— Plesne vaje ASK Primorja danes v nedeljo ob 15. v beli dvorani s-Uniona«. Nadaljevan e pouka. u— Eletni plesni tečai ▼ kazini bo imel plesno vajo v ponedeljek 13- t- m. u— Družabni sestanek vsega Canstva kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« v Ljubliani bo v nedelo 26. t. m-ob pol 16 v hotelu >BeIievue«. Vabljeni so tudi prijatelji kolesarskega športa. u— Danes plesni venček privatnih nameščencev v veliki dvorani hotela ^Union« Igral bo »Merkurjev« danzing-band. Priče-tek ob poi 20. u— Organizacija strojnih in gradbenih tehnikov v LJubljani javlja članom, da bo izredni občni zbor 19- t. m. ob 9. dopoldne v gostilni Mrak na Rimski cesti v L ubljanL u— Važno! Kdor hoče imeti zdrave in lahke noge, naj se obrne na pedikerja in maserja v kopališču »Slon-t. u— Sokolsko društvo v Štepanji vasi. V ponedeljek 13. t. m. se bo vršila širša odbo-rc-va seja v novem Sokolskcm domu Vabimo člane društva, da se seje sigurno udeleže. u— TKD Atena vabi cenjeno članstvo, da se udeleži občnega zbora, ki bo v torek 14. t. m. v damski sobi kavarne »Emona-. Iz Maribora a— Koncertno gostovanie bukareštanske-ga opernega pevca g. Nagačevskega in pia-n stke gospe Ilnicki se je vršilo v petek 10. t. m. zvečer v precej mrzli Unicmski dvorani ob precej slabi udeležbi. Situacijo jc nekoliko rešilo dijaštvo, ki je v precejšnjem številu zasedlo galerijo in stojišče v dvorani. Oba gosta, zlasti pianistka gospa Ilnicki, sta žela mnogo zaslužene pohvale. G. Nagačcvski se ne more meriti z našima gg Šimencem in Rijavcem. Gospa Ilnicki pa obvlada klavir s suvereno tehniko. Predpustni čas ni najprimernejši za koncertna gostovanja, že z ozirom na neštete plesne in druge prireditve. Jasno je. da v časih še vedno vladajoče gospodarske krize morajo trpeti umetniške prireditve. Treba sc v takem času pač omejiti kvečjemu na domače koncertne prireditve. Naj bi koncertni biro Glasbene Matice to po možnosti upošteval. a— Balet ljubljanske opere v gledališču. Danes bo dvakratno gostovanje baleta ljubljanske opere, ki ga vodita v splošno priznanje primabaierina gdč. Erna Moharjeva in plesni mojster g. Golovin. Popoldanska vprizoritev je za otroke in veljajo dramske cene, večerna vprizoritev pa prinaša poseben elitni program za odrasle. Veljajo operetne cene in bloki. a— Agihii mariborski Aeroklub je končno vendarle dobil svoj lokal sredi mesta, ki ga je tako nujno potreboval. V eni sobi bo nameščena knjižnica, v kateri bodo članom na razpolago različne strokovne knjige, modeF, fotografije in strokovni listi, druga sobi na bo služila kot pisarna in za odborove seje. a— Ljudska univerza v M»r"v»-« '"frj 13. t m. bo predaval znani zagrebški naravoslovec vseuč. prof. dr. V. Vouk o temi: »Ali ima rastlina dušo?« Skioptične slike. Ljubitelji narave, pridite! Vsi se divijo krasni in umetniški igri strastne OLGE ČEHOVE čudovitem velefilmu grozote, človeškega trpljenja in ljubavne strasti ŽENA V PLAMFNU Še nikdar ni dosegla filmska umetnost v prikazovanju ženske ljubavne simfonije tolikšnega uspeha in tolike popolnosti, kakor v velefilmu »žena V plamenu« s krasnimi in pretresljivimi slikami človeškega trpljenja in groze. Ne zamudite! Pojačen orkester! Danes ob 3., %5., 6., l/28. in 9. uri Telefon 2730 acuto ŽMCianski {Dvor pol ure pozneje, da si pred tem časom m-teresentje lahko ogledajo predmete. Med drugim se bo prodalo 5000 kg otave, 2(100 kg sena, 500 kg strniščnice, 6000 kg korenja, repe in pese, 1400 kg slame, 113 vreč, avto s 6 pnevmatikami, preko 100 m3 drv, vozne sani in gnojni koši, razno poljsko orodje, slamoreznica. železna blagajna, raznovrstne mize, stoli, klopi, kredence, posel-ske rjuhe, stražniki, stenska ura, stenske slike in drugo. Iz Kranja a— Dobrovoljci! Redni občni zbor sre-ske organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije se bo vršil v nedeljo 26. t m. ob 10. dopoldne v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Udeležite se ga polnoštevilno! a— Delovanje mariborske rešilne postaje v preteklem mesecu- Meseca decembra je zahtevalo 148 oseb pomoč rešilne postaje. 59krat je rešilna postaja intervenirala v primerih nezgod pri delu, na cesti in v prometu, 36krat je posredovala pri internih m drugih boleznih, ženskih boleznih in porodov pa je bilo 19, pri katerih je morala intervenirati. Kakor je torej videti, je bila rešilna postaja v decembru zelo zaposlena, kljub temu pa je bilo zaznamovati samo en samomor. a— Himen. Danes se v stolni cerkvi poroči znani mariborski pismonoša Andrej Baucon z g d1'". Slavico Kizmovo iz Prekmur-ja. Bilo srečno. a— Gradnja letalskega hangarja na Tez-nu je v glavnem že končana. Potrebna so le še razna notranja dela, kakor ureditev pisarne, kabin in instalacija telefona. Hangar bo imel tudi vsa potrebna orientacijska znamenja. V njem so dosedaj tri letata: eno je last tvrdke Raab-Katzenstein, drugo g. inž. Knopfa, tretji pa je last podjetnega mariborskega slovenskega trgovca g. Moravca. Slovesna otvoritev hangarja se bo vršila najbrž v nedeljo teden obenem z otvoritvijo pilotske šole ter krstom Mo-ravčevega letala. a— Iz delovanja gasilnega društva v Studencih Gasilno društvo v Studencih, ki je eno najbolj agilmih v vsej mariborski okolici, namerava zgraditi nov večji Gasilni dom v Studencih in nabaviti drugo motorno brizgalno. tako da bo društvo razpolagalo z dvema. Studenški gasilci vsestransko napredujejo in zato smo prepričani, da bo znala vsa javnost ceniti njih humanitarno delo. Lani so gasilci uspešno inter- ! ven rali pri treh večiih in sedmih manjših j požarih. Na občnem zboru, ki se je vršil j te dni. je bil v znak priznanja zopet izvoljen ves d .■sedanji odbor z načelnikom in studenškim županom Alojzijem Kalohom na čelu. a— Frekvenca v ntarfhors1'! bo'«'c! M^om zadnj;h dni silno narašča. V prvih 10 dneh letošniega leta je bilo spreietih nad 200 bolnikov, torej povprečno 20 na dan. a— Od ozeblin umrl. Dne 9. t. m. okrog pol 12. ponoči jc prišel k hlapcu Fr. Dre-venšku v gostilni Beranič na Tržašk- cesti moški, star 35 — 40 let, ki je že večkrat tam v konjskem hlevu prenočil, in prosil zopet za prenočišče v hlevu. Ker je bil videti popolnoma pijan, in je drgetal od mraza po celem telesu, se ga je hlapec usm lil in mu dovolil. Možakar je zlezel pod jasli, še krepko potegnil žganje iz steklenice, nato pa trdno zaspal, ker je tudi še dne 10 t. m. ob 2. pop. tam ležal, je hlapec šel končno pogledat in je videl, da ie mož v nezavesti in da ima na nogah, na katerih je imel samo stare razdrapane galoše, moč- i ne ozebliine. Javil je stvar rešilnemu oddelku, ki je neznanca takoj spravil v bol- : nico. Tudi tam se mož ni več zavedel, ' kljub injekcijam, in je že istega večera ob pol 9. umrl. V njegovih žepih niso našli ničesar razen objave mariborske borze deta, ki glasi na ime Ferd. Mežič iz Podčetrtka in ki mu daje pravico vožnje iz Maribora v Rogaško Slatino. a— Poskus samomora. Včera' pop-ldne je pri drugem stebru dravskega mostu skočila v Dravo 271etna mladenka M. S. K sreči so bil? reševalci takoj pri roki in so mladenko potegnili iz hladne kopeli. Dekle so prepeljali v domačo oskrbo. Vzrok po- j skušenega samomora ni znan. a— Karolina Majhen se je res utopila. Anton Majhen, upokojeni železničar iz Kr-čevine, je šel 8. t. m. v mrtvašnicio pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer je ležalo truplo utopljenke, ki so jo tam potegnili iz Drave in v kateri so domnevali Karolino Majhen, 221etno skladiščnico iz Maribora. Majhen je v utopljenki res spoznal svojo hčerko Karolino. a— Nepoklicani linbitelii jajc. Dne 9. t. m. je trgovec M. Kocbek iz Sv. Ane v Slov. Gor. pripeljal za neko trgovko na Kokoški cesti dva zaboja jajc v vrednosti 2500 Din in — kakor običajno — hranil zaboja v gostilni Vlahovič, d a bi jih dal pozneje odpeljati k trgovki. Ko pa je prišel mož s Kocbekovim listkom po jajca, jih ni več bilo, in v gostilni so mu izjavili, da sta jih že dva moška odpeljala. Ker se je Kocbek med tem že odpeljal domov, je šele danes na svoje presenečenje izvedel, kaj se je zgodilo, in je zadevo takoj prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo. Iz Celja e— Gibanje tržnih cen v Cetju v letu 1929. Iz statistike celjskega mestnega tržnega nadzorstva posnemamo naslednje zanimive podatke o gibanju cen raznih najpotrebnejših življenskih potrebščin v preteklem letu: Goveje meso od ianuarja do junija kg 16 db 18 Din, od junija do decembra 18 do 20 Din. teletma prve štiri mesece 18 do 30 nato do konca leta 20 do 22 I>n svini'na'stalno 25 do 28 Din, &«anma 27 do 2850, preksieno meso 27.50 de 30 ie 28 Dan, mast 32 do 33 ia 28 Din, kokoši komad stalno 30 do 35 Din, mleko liter 2.50 do 3 Din, surovo maslo kg 40 do 56 do 60 do 56 Din, jajca komad1 2 do 1.50 do 1 do 1.75 do 2 Din, beli kruh kg 5.25 — 5 — 4.50 — 4.75 — 4.50 Din, moka št. 0 kg 4.15 — 4.25 — 4.10 — 3.80 — 3.85 — 3.75 — 3.70 Din, kava 44 do 72 Din, sladkor v kockah 16 — 15.50 — 15 Din, namizno olje liter 20 Din, milo kg 16 — 15.50 Din, testen ne kg 10 do 11 do 9 do 8.50 do 11.50 Din, premog 100 kg 44 do 45 do 48 Din, drva m3 120 Din, kislo zelje kg 4 do 5 do 6 do 5 Din, salata komad 0.50 do 1.50 Din, italijanska kg 10 do 24 Din, ohrovt kg 6 do 7 do 10 do 3 do 4 do 2.50 Din, krompir 1.50 do 2 do 2.50 do 1.25 Din, čebula kg 4 dO 5 do 6 do 5 Din, jabolka kg 5 do 6 do 8 do 3 do 4 do 2.50 do 6 Din, riž kg stalno po kvaliteti od5 do 12.50 dinarjev. Damsko in posteljno perilo, fino in elegantno izvršuje proti naročilu in do meri H. ŠRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poleg D. Zamparuti). Bogata izbira vSeh vrst čipk in krasnih filet motivov. e— »Radikalna kura« In »Orlov« v gledališču. Danes bosta v gledališču dve glasbeni predstavi: popoldne ob 16. veleza-bavna Doboviškova burka s petjem »Radikalna kura«, zvečer ob 20. pa priljubljena moderna opereta »Orlov«. e— Preprečena huda nesreča. V petek zvečer ie privozila z znatno brz'no iz tesne Matija Gubčeve ulice na Krekov tre z eno-vprpžnim lahkil vozom lastnica neke tukajšnje tovarne V tem trenutku je pripelial po desni strani Aleksandrove ulice na Krekov trg v isti smeri veliki mestni avtobus, ki ga ie šofiral mestni šofer g. Leskovšek. ki ie ves čas pred križiščem da al glasne signale s hupo. Na križišču je zavozil vo-z z vso silo proti avtobusu in nesreča ie bila skoro neizbežna Številni pasanti. ki so se nahajali v neposredni bližini so kar obstali, prepričani. da se mora ob tem silnem karam-bolu vse zdrobiti. Šoter pa ie v zadnjem hipu spoznal veliko nevarnos' in je v občudovanja vredni prisotnosti duha naoravil oster okret na skrajno desno stran proti hotelu »Evropi« in s tem preprečil hudo nesrečo. Oie voza je k litih temu močno zadelo ob bok avtobusa Šofer nač zasluži vso pohvalo za voje previdno dejanje. e— Izgbutfena delavska kn'ižlca. Delavec Franc Čremik. stanuioč v CeFu Prešernova ulica 10 je pred dnevi izgubil v mestu svojo delavsko kn ižico, katero naj najditelj izroči pol;ciji. e— Zimsko suknjo si Je prisvojil. V Celju se je pojavil pred več tedn; nek; brezposeln' bivši uradnik Božidar Budin, rojen 1S!/4. v Dornbergu pri Gorici, in izvabljal pod raznimi pretvezami od lahkovernih Hudi denar, hrano stanovan;e itd- Profesorju Josipu M iz Zavodne. s katerim je bil med vojno skupaj pri vo'akih, pa ie izvabil 800 Din vredno suknjo, češ, da jo rabi le za 8 dni, ker čaka na neko službo v Celju. Pred dnevj pa je Budin nenadoma izginil iz Celja s suknjo in neporavnanimi račuii vred Mariborska policija, ki ie bila naprošena za njegovo izsleditev, ie sporočila, da ga ni v Mariboru, pač pa ;e ugotovila, da zasleduje Bud in a tudi zagrebško sod:šče Na:,bržp bo Budin poskušal svoje zmožnost-' uveljavi"' še v kakem drugem kraju, na kar se javnost oj>ozar>a. e— Čedna triperesna detelUca.. PredstoJ- ništvo mestne policije v Celiu ie bilo napro-šeno v posebni ovadbi, naj bi izgna'o iz Celja 3 nepoboljšljive alkoholike in sicer Alojza S., invalida Venclja S. in znanega sleparia Jakoba O., sta*1 u'oče v pritličiu starega okrožnega sodišča v Prešernovi ulici. Ostale številne stranke v hiši kakor tudi :etniški pazniki tamkaj nameščenega sodnega zapora so se že ponovno pritožil: da počenjata imenovani trije ponoči v pijanem razpoloženju, v katerem se nahailo permanentno, neznosne nastope. Tudi se shajajo pri nih razni sumljivi elementi Ja. kob O vedo zalezuje podeželske kmete in iim izvablja blago ter denarne predujme, češ, da iim bo napravil obleke, seveda pa vse požene po grm. Naj bi se res že enkrat napravil red v tem poslopju! e— Redne plesne vaje Trgovskega društva bodo danes popoldne ob pol 4. v hote-hi »Union«. e— V prid Dijaške kuhinje bo 18. t m-zvečer v spodniii prostorih Narodnega doma v Celju domača zabava s prav prijetnim in veselim sporedom. Iz škofje Loke šl— Mladinska prireditev. Sestanek za določitev podrobnosti v svrho organizacije mladinskega popoldneva, ki ga priredi škofjeloški Sokol svoji deci in naraščaju, se bo vršil v torek ob pol 21. v Sokolskem domu. Sklicateljici, načelnica s. \Vrischer-jeva in vaditeljica s. Černivčeva naprošata p. n. gospe m gospodične, da se sigurno udeleže sestanka. šl— »Naš rod«, mladinska publikacija UJU, se je na deški šoti v Škofji Loki že s prvo številko močno razširila in šteje okoli 120 naročnikov. šl— Drafbeni oklic. V ponedeliek 13. t. m. ob 8. dopoldne bo v Škofi i Loki. Kapu-cinso predmestje 6. dražba 85 najrazličnejših gospodarskih in stanovanjskih predmetov. K draženj« se bo pričelo pozivati r— Dograditev smuške skakalnice. Smu-ški odsek kranjskega Sokola je te dni dokončal svoje največje delo smuško skakalnico. S tem je utrl pot tudi tej športni panogi v kranjski okolici. Nova skakalnica se nahaja na severnem pobočju Šmarjetne gore tik nad okrajno cesto K^anj-Besnica in nad železniško progo med postajama St. Jošt in Kranj. Zemljišče je dal v najem posestnik z Gorenje Save g. Franc Krt, po domače Arneš. Načrt za skakalnico, ki omogoča skoke do 25 m, je napravil inž. Janša iz Mojstrane, gradbena dela pa je izvršilo domače podjetje Ivan Bidovc. Zaleta od starta do mostička je na skakal niči 37 m. Teren je bil že naravno primeren in obl'kovit za skakalnico, vendar so bile pri padcu skale v zemlji, katere je bilo treba razstreliti, zaradi tega so gradbeni stroški nove skakalnice znašali okrog 50C0 dinarjev Slovesna otvoritev skakalnice bo v nedeljo 19. t. m. ob priliki smuških in skakalnih tekem Gorenjske sokolske župe, ako bodo dopuščale snežne razmere. r— Med Primorci, ki so se naselili v Kranju in njegovi okolici m ki jih je okrog 110, se je vzbudilo v poslednjem času večje zanimanje za lastno Organizacijo jugo-slovenskih emigrantov. V Kranju so nedavno ustanovili krajevno organizacijo z odborom, ki mu predseduje g. Avgust Kraigher. Na četrtkovem sestanku je b lo sklenjeno, da bo odbor prirejal po potrebi družabne sestanke v Kranju bivajočih Primorcev, na katerih naj bi se povezali in poglobili med njimi družabni stiki. Za sestanek naj bi se pripravil poseben zabaven program s petiem, predavanjem in šaljivimi nastopi. Prvi sestanek bo že v kratkem. r— Okrajni cestni odbor za sodni okraj Kranj je določil za leto 1930. pobiranje 32% doklad na državne direktne davki. Tozadevni proračun je razglašen pri mestnem županstvu, kjer naj se vložijo tudi morebitni ugovori. r— Nova kotlarna. Tukajšnja tovarna gumiiastih izdelkov »Vulkan« oradi poleg svojih cbiektov za Narodnim domom pro-vizorirno leseno stavbo, kjer bo montiran lokomobilni parni kotel. Iz Kamnika k— »Peterčkove poslednje sanje«. V soboto, nedeljo in ponedeljek so v Čitalnici igrali Golijevo otroško igrico. Poset je v soboto nekol ko slabši, kakor je bilo pričakovati. Obe popoldanski predstavi pa sta bili polno zasedeni. Režijo je imel g. Vedliin. Za uprizoritev je bilo potrebno mnogo dela, vztrajnosti in dobre volje. Uprizoritev je bila posrečena, za mladino pa naravnost potrebna. Peterčka, ubogega dečka, ki poslednjič zasanja, je igrala gd'č. Čižmerkova. Podala je vse, kar je zmogla. Tekst je obvladala brezhibno, izgovarjava je bila lepa in primerna. Čarodej Grča, oče Hrast, Mesec, kralj Matjaž in Bog Oče so bili dobro podani, slabša sta bila v maskah kralj Matjaž in Mesec. Igralsko je g. Klemenčič zelo zadovoljil. Čarovnik pretih. Mamico je igrala gdč. Angelca Finžgarje-va dobro. Naštudirala je dobro svojo vlogo, zato je bil uspeh lep. Ča^odejka Bukva me ni zadovoljila niti v maski niti v igri. Organsko ni kos takim vlogam. Pri reprizah je bila boljša.' Scene so bile lepe, nove kulise so prav znatno povečale uspeh. Najboljša je bila prva slika, druga slika premalo bajna, tretja, sveta noč v gozdu, je bila tudi dobra, četrta slabša Četrta slika je že v rokopisu prav pomanjkljiva, zato ni toliko krivde na igralcih. Omeniti moram še kraljico Alenko in babico, ki je prav lepo zapela. Palčki, Sveta družina, vojščaki itd., vsi so storila, kar je bilo v njih moči. Mladinske igre naj se stalno uvrste v naš repertoar, da tudi mladina pride na svoj račun. ka— Iz delovanja Tujsko-prometnega društva. 4. t. m. je imelo društvo sejo, na i+eri se je v glavnem razpravljalo o grad-bi kopališča Sveta je okroglo 2100 kvadratnih metrov. Lega za zgradbo ni baš najbolj. primerna in bi bilo potrebno še nekaj >veta. Za bazen je predvidena velikost "5 X 50 m Napravla se bosta jez in za-tvornica. Načrti bodo napravljeni po domačinih. Dalje namerava Tujsko-prometno društvo napraviti širšo reklamo po vseh kolodvorih, javnih lokalih itd Društvo bo v kratkem obiskalo po svojih odbornikih hišne posestnike in najemnike, ki oddajajo v sezoni sobe za tujce. Ako ne bi bilo dovolj stanovanj na razpolago, je odveč vsa-ka akcija društva. Pričakuje se. da bodo meščani znali vpoštevati namen d-ruštva m da ga bodo vsestransko podpirali. ka— Občni zbor Sokola v Kamniku se bo vršil 14. t m. ob %9. zvečer v dvoran' Narodne čitalnice. ka— Kamnik je zastopan v poklonitveni deputaciji Dravske banovine po svojem županu g. Kratnariu. Prvotni sklep, da se odpošljejo trije delegati, se je spremenil in se je število zreduciralo na enega. Iz Tržiča č— Radio in tržiški obrtniki. Med prvimi obrtniki, ki so si v svojih delavnicah napravili radijske aparate, je gotovo tržiški brivski mojster g. Miha Godnov, ki skuša svoji kliienteli olajšati trenutke predolgega čakanja s prijetno godbo ali predavanjem. Sprejem je po večini prav dober. Za njim je prišel sedaj hotel Lončar, ki ima zvočnik tako dobro prikrit, da ga skoro ne opaziš. " č— Nova tvrdka. Kartonažno m knjigo-veško podjetje »Embal« je otvorilo v Tr-Hču svojo podružnico. Svoje prostore ima nad brivnico g. Godnova. Iz Novega mesta n— Premestitev živinskega sejmišča z Loke ob Krki povzroča občinskemu svetu mnogo preglavic. Izhod bi bil mogoč na ta način, da bi se sejmišče z Loke premestilo na staro kandijsko sejmišče, Iji je v to svrho že urejeno in je še nedavno služilo svojem« namenu Sresko glavarstvo je že parkrat forsiralo ori mestn; občini premestitev sejmišča z Loke, ki se naj uporabi zgolj v športne namene; na Loki bi se lahko z malimi stroški dalo napraviti umetno drsališče. Kelr je čas za izvedbo mestnega regulacijskega načrta še daleč, ni nobenega zadržka za navedeno premestitev. n— Občni zbor Gasilskega društva se bo vršil 18. t. m. v Sokolskem domu. Dne 1. februarja priredi društvo v Sokolskem domu družabni večer, na katerem bo svi-ral Negodetov jazzband iz Ljubljane. n— Epidemija škrlatinke v Dolžu je zahtevala dosedaj 6 smrtnih primerov. Tri otroke je oddalo sanitetno oblastvo v tukajšnjo žensko bolnico, kjer se sedaj zdravijo. Da je bilo toliko smrtnih primerov, je kriva samo nepcučenost kmečkega ljudstva, ki je skrivalo bolne otroke iz strahu pred sanitetnim oblastvom, češ da bi jim to delalo neprilike in nepotrebne stroške. Z Jesenic s— Akademski krožek na Jesenicah bo priredil v soboto 18. t m. svoj prvi elitni ples v vseh prostorih Prosvetnega doma na Jesenicah. Ples bo pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Iz Litije i— Aretacija iz Gradiške pobeglega mladeniča. Orožniki so aretirali 22-letnega mladeniča Križnika zaradi tatvine neke ure. Ob tej priliki je prišlo na dan, da je fant precej podvržen zanimanju za tujo lastnino. Tega tudi sam nič ne taji. »Jaz odnesem tako-le stvar, kakor je ura, kar nimogrede Zadnjič na primer sem sunil zapestno uro neki gospe kar med vožnjo na vlaku. Na hodniku je bila precej velika gneča,« je razlagal fant svoj žalosten poklic. Ko so pričeli Križniku preiskovati žepe in obisti, je prišla na dan še druga zanimivost. Fant je bil svoj čas obsojen na zapor v Gradiški. Od tam pa se mu * posrečilo pobegniti na italijansko ozemlje. Vendar tudi tam ni opustil svojega nagnenja dO tuje lastnine. Zato je preživel skoro leto dni po italijanskih ječah. Potem pa se mu je zahotelo po domačiji in je ušel na našo stran. Preden pa je prišel v Ljubljano, ga jc doletela roka pravice že med potjo in moral je za teden dni na ričet. Fant je popolnoma izgubljen. Starši so mu pomrli, sam pa se potika zdaj po krivih potih. Najbolj priporočljivo bi bilo, da pride mladi pokvarjenec v pobolj-ševalnico, ki ga bo morda privedla na pravo pot. i— Nesrečni alkohol! Žalosten dogodek se je odigral te dni v Podrojah v šmar-tensto okolici. Kmetski fant France se ga je pošteno nacukal, potem pa začel razgrajati po vasi in razbijati šipe po oknih. Ko pa so mu prišle v roke vile. je skušal priti do ljudi in je bil seveda nevaren za va-ščane. Zaradi tega so vaščani navalili nanj, mu iztrgali iz rok vile in ga zvezali. Takega so izročili varnostnim oblastvom, ki so uvedla proti njemu sodno postopanje. S pijanci bo treba postopati res na prav rigorozen način, da jih vsaj strah pred kaznijo preplaši pred sličnimi dejanji. i— Vlom v Jenkovo zidanico v Jazbinah. Ga. Marija Jenkova iz Litiie ima v Jaz-b nah vinograd z zidanico. Tamkaj hrani v zaklenjenem hramu še ves letošnji vinski pridelek. Ko je prišla lastnica te dni v zidanico, je ugotovila da so obiskali zidanico dolgoprstni gostje Kakor se sodi po vseh okoliščinah, so morale biti vlomilcem domače razmere znane. Na mestu kjer hranijo Jenkovi ključ od kleti, so odprli lino ter se polastili ključa in potrebnega orodja. Vrata v klet, ki so zaklenjena s posebno ključavnico, pa so z vilami vrgli s podbojev. Žejni gostje so se gotovo do dobra nalokali dobre kapljice, ki so je tudi nekaj vzeli s seboj Po domnevi gospe Jenkove so obiskali njeno zidanico vlom lci na dan svetih Treh kraljev. Praznični tatovi so se poslužili še drugih dobrot, ki jih hrani Jenkova shramba. Prizanesli tudi niso škatli cigaret, ki so bile namen iene za bolj poštene goste, kakor pa so bili vlomilci. Upati je, da pridejo nepridipravi kmalu do zasluženega ričeta. Iz Trbovelj t— Poštni lokali na pošti Trbovlje 1. O teh lokalih smo že večkrat pisali, a dosedaj vedno brez uspeha. Poštni lokali so v nekem prizidku rudniškega konzuma in so služili včasih za sklad.šče. Ne samo, da so ti lokali nezd-avi, so tudi popolnoma nezadostni za tako velik promet, kakršen je na naši pošti. Čakalnica, ki zavzema morda 2 m2 je prenapolnjena in stranke morajo čakati ob vsakem vremenu pred lokalom, da pridejo na vrsto. Poštno upravo bi prosili, da preskrbi za pošto L prometu primerne in zdrave lokale. t— Beraška nadloga. Posebno ob plačilnih dneh prihajajo v našo dolino razni berači iz vseh krajev. Med njimi mnogo takih, ki niso prav nič potrebni in se jim že od daleč pozna, da denar, ki ga prifoe-račijo, tudi takoj zapijejo. Te dni je beračil po Trbovljah kakih 50 let star moški, ki je trdil, d'a rabi denar, da gre v bolnico. Kjer ni bil točno postrežen, je napravil celo kraval in ozmerjal gospodinje. Takega človeka naj se odpravi v pristojno občino, ki ga ie dolžna oddati v bolnico, ako je res bolan. Redno prihaja v Trbovlje še drug berač, ki je pa še mlad, trdi, da je invalid in baje samo markira neko živčno bolezen. Doma je od nekod blizu Radeč in prihaja v Trbovlje kar z vlakom. Trboveljska občina po možnosti skrbi za svoje siromake, ki jih ni malo, ravno tako pa so dolžne skrbeti tud' druge občine za svoje. Iz Hrastnika Tatvina. G. Jakobu Drakslarju iz Dola je bil ukraden na žagi gonilni jermen, ki je bil vreden 1500 Din. Tatu je orožni-štvo že na sledu. h— Poledica na cesti. Vse ceste in pota so moCno pbledenela in so pasanti ogroženi. Učenec V. razreda Vastič je padel tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil nogo. Potrebno bi bilo, da se ceste vsaj ob straneh posujejo s peskom. h— Koncert Glasbene Matice. V nedeljo 19. t. m. bo kocertiral v Narodnem domu zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. Gostje bodo pod vodstvom ravnatelja ljubljanske opere g. Mirka Poliča odpeli vse pesmi, ki so jih peli na turneji v Franciji. Uvpdoma bo predaval g. ravnatelj Mahkota in orisal pomen in potek francosko turneje s posebnim ozirom na slovenske rudarje, ki živijo tam Mnogi so baš iz naše doline. Hrastničani in okoličani, pokažimo, da znamo ta redek dogodek primerno ceniti in napolnimo dvorano do zadnjega kot.čka. Predprodaja vstopnic je v Narodnem domu in si jih nabavite že iedaj, ker bo 19 naval zelo velik Obšir-e bomo o koncertu še poročali. h— Privatna vremenska opazcn-alnica pod Jurjem poroča zanimivo vremensko statistiko: Vseh padavin v I. 1929 je bilo 1208.6 mm. Najbolj suh mesec je bil marec, — bilo je samo 1/.8 mm padavin. Največ dežja pa je padlo v mesecu oktobru in sicer — 202.4 mm. Najbolj moker dan je bil 8. oktobra — 90.7 mm. Deževnih dni je bilo v celem letu 132 (vštevši sneg). Toča je padala 1 aprila, 25. junija, 1. avgusta in 18. avgusta. Iz Šoštanja št— Pogreša se od 6. t. m. dalje lesni trgovec Sagulin Josip Imenovanega so zadnjič videli na kraljevo ponoči v gostilni Hauke. Od tedaj dalje manjka vsaka sled za njim. Pogrešanec ni imel pri sebi denarja. Ker se domneva, da se je morda ponesrečil, so preiskali med drugim strugo potoka Pake do Cenka, a ga niso našli. ~ Iz Ptuja j— »Orlov« na ptujskem odru. V sredo 15. t. m. bo gostovanje mariborskega gledališča z moderno melediozno opereto »Orlov«, ki je danes na repertoarju vseh gledališč. Cene navadne operetne. Iz Ljutomera Ij— Obiskovalce ljutomerskih sejmov opozarjamo, da so ljutomerski sejmi skoro v vseh koledarjih in prat kah napačno vpisani. V letu 1930 se bodo vršili v Ljutomeru naslednji sejmi: 14. januarja živinski sejem, 11. februarja živinski sejem, 11. marca kramarski in živinski sejem, 8. aprila kramarski in živinski sejem, 13. maja konjski in živinski sejem, 10. junija kramarski in živinski sejem, 8. julija živinski sejem, 12. avgusta živinski sejem, 16. septembra kramarski in živinski sejem, 14. oktobra konjski in živinski sejem, 11. novembra živinski sejem ter 16. decembra kramarski in živinski sejem. !j— Kolo iugoslovenskih sester je v nedeljo 5. t. m. pr.redilo čajanko v prid ubožni deci. Številno občinstvo je napolnilo dvorano hotela Zavratnik ter z zanimanjem poslušalo narodne in umetne pesmi, ki jih je odpel otroški zbor Glasbenega društva pod spretnim vodstvom gospodične Mmke Zacherlove lepo in uč'r-kovito. Osobito Sch\vabova »Dobro jutro« je zelo ugajala. Vmes je nastopil orkester Glasbenega društva pod taktirko g. Za-cherla. Potem so še nastopile ge. Kukov-čeva in Drvenikova ter gdč. Elvira Zem-Ijičeva z učinkovitimi solospevi, ki jih je spremljal na klavirju g. Ivo Seršen. Programu je sledila prosta zabava s plesom. Upamo, da je čajanka uspela tudi v gmotnem ozira. lj— Radio. V teku dveh iet se je število radijskih aparatov v našem mestu povzpelo na 27, kar je vsekakor lepo. Pričakovati pa je, da ne bo ostalo pri tem, ker je za-n;manje za radio vedno bolj živo. Čas je, da ustanove radijski amaterji svoj klub ter nastopijo zoper razne električne maserje, ki kvarijo sprejem. Dopisi RAJHENBURG. Ponovno opozarjamo na skioptično predavanje, ki bo danes, v nedeljo, popoldne ob 4. in zvečer ob pol 8. v Sokolskem domu. Predaval bo o grozotah svetovne vojne g. Kravos iz Ljubljane. Vstopnine ni. MUTA Dne 6. t. m. smo pokopali Marijo Bučinek, posestnico pri Sv. Primožu, Kako je bila pokojnica priljubljena med občani, je pokazalo veliko število občinstva, ki jo je spremljalo na njeni zadnji poti. Bila je blaga duša za vsakogar. Posebno reveži jo bodo težko pogrešali Bodi ji lahka žemljica, domačim pa naše iskreno so-žalje! ŽIROVNICA. Objavljeno je Mo, da so se poč-a- viii nekatera r.«iia al OS 90 90 too ton gi 10 10 10 '0 vrsta ▼ mm d« 7 are • • 9 • Sknplle / 765 3 • 90 mirno 10 Spiti 75 1 • ir SE 14 10 Def JV"" " v - ' O I I 1 L/» Najvišja temperatura v Ljubi ian; ?2 C ' na'nižja 0.6, v Mariboru —1.0, Zagrebu 2.0, Beogradu —5 0. Skoplju 9.—. Splitu 9.0. Solnce vzhaja ob 7.36. zahaja ob 16.40, una vzhaja ob 14.23, zahaja ob 6.45. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Oblačno, padavina. Naši kraji in PRESTOLONASLEDNIK PETER Starešina Sokola kraljevine Jugoslavije Bivšim »Slovenijanom", Taborjanom In Adrljanom! Brat Fran Bergant t Neizprosna smrt je zopet ugrabila moža-poštenjaka iz naše sredine. V petek ob pol 12. je za večno zatisnil svoje blage oči naš nepozabni brat Fran Bergant, trgovec in posestnik v Ljubljani. Bolehal je že dalj časa na opasni notranji bolezni, a nihče ni pričakoval, da bo katastrofa nastopila tako hitro, ko je bil pokojnik še tako poln življenja. Pokojni brat Fran Bergant je bil roien leta 1871. v Ljubljani iz napredne rodbine Bergantove na Št. Jakobskeni trgu. Po dovršeni osnovni šoli se je posvetil pri svojem očetu trgovskemu stanu. Ko je odložil vojaško suknjo, je leta 1805 prevzel po svojem očetu trgovino in gostilno ter se istega leta poročil z Leopoldino roj. Korče, ki mu je podarila dva sina Franceta in Joška ter dve hčerki Anico, por. Markelj in Stano. Otroke je vzgojil v strogo naci-jonalnem in naprednem duhu. Blagi pokojnik je bil sam od mladih nog vedno odločno nanrednega mišljenja in kot takega so ga v letih 1908. do 1910. ^volili napredni Šentjakobčani v ljubljanski občinski svet. Kot občinski svetovalec ]e uspešno zastopal težnje svojih volilcev. U-dejstvoval se je tudi pri ostalih naprednih društvih, tako pri Ciril-Mctodovi družbi in pri Naprednem gospodarskem društvu za šentjakobski okraj, kjsr je bil tudi nekaj časa njegov vestni predsednik. Najbolj pri srcu pa mu je bilo Sokolstvo. V najtežji dobi ponižanja slovenskega naroda leta 1908. je z zavednimi Šentjakobčani, Krakovčani in Trnovčani s pok. Petrinem, Andervvaldom, ing. EndMcherjem in drugimi ustanovil v jugozapadnem delu Ljubljane Sokola II-, čigar zvest član ie bil do svoje prerane smrti. Pri Sckoiu II. je bil dolgo vrsto let odbornik in podpornik. Vse seje in sestanki v prvih letih njegovega obstoja so se vršili v njegovi gostoljubni hiši. Bil je Sokolu T'. res pravi oče in dobrotnik. Ni bilo prireditve, o lahka domača zemlja, Sokoli pa Ti k!ičem-.> poslednji bratski sokolski: Zdravo! Ante Pintar - 70 letnik Liubiiana, 12. januarja. »Oh, jej . . . fantek je!« so vzkliknili ob gotovi uri danes pred 70. leti pri Pajšterje-vih, stari kmetski in flosarski rodbini v Gornjem Gradu. Ko je zavekal, so se začudili, da ima nekam nizek glas in so se soglasno strinjali v tem, da bo pel kot velik — imeniten bas. Oče, strine in žlahta, vsi so se pogovarjali o današnjem jubilantu g. Ante-tu Pintarju, velezaslužnem tajniku Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Kdo ga ne pozna? Takrat, ko je bil majhen, so ga poznali le gorenjegrajski ljudje, pozneje po končani šoli so ga spoznali v Mozirju, kjer se je izučil za trgovca, nato so ga spoznali kot trgovskega potnika v raznih krajih, dokler se ni ustavil pred nekako 40 leti v Kamniku, kjer je osnoval lastno trgovino in si omislil lep prijeten dom. Tu se je ustanovil za dolgo dobo, trgoval in pel — kakor so mu prorokovali — imeniten bas pri glasoviti »Liri«, katere soustanovitelj je bil. V Kamniku je jubilant preživel mnogo lepih dni, pa tudi trpkih uric. Udej-stvoval se je v vseh naprednih društvih in politični nasprotniki ga seveda včasi niso »šparali«. Leta 1906. je dal trgovino in hišo v najem ter se preselil v Ljubljano, kjer je prevzel mesto tajnika Zveze gostilničarskih zadrug. Od tedaj živi in dela z omenjeno organizacijo, ki jo je spravil s svojimi talenti na ugledno višino. Bil je vedno neumorno na delu, udeleževal se sej, zborovanj in kongresov. Naši gostilničarji dobro vedo, kaj mu dolgujejo. Zraven ie Ante ve- dno naše! časa, da je nudil svoje sile na razpolago tudi v raznih naprednih društvih. Bil je vedno naprednjak in mož - značaj. Veselja in zabave je našel v pesmih, ki jih je pel pri Slavcu, Lj. Zvonu, Glasbeni Matici in v družbi prijateljev v prijetnih go-stilnicah. kjer se je moral in se še vedno rad pokaže. Takole je živel naš g. Ante Pintar in doživel svojih 70 let. Zrastel je v velikega moža s košatimi brkami, ki ga delajo bojevitega, kar je po svoje, a je tudi mož zlatega humorja, ki mu ohranja navzlic letom mladeniško prožnost in živahnost Vrlemu jubilantu naj bo dobra volia ohranjena še dolgo, dolgo vrsto mirnih, lepih let! Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jose-fove« vode, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ljudfe Engelbert Gangl prvi ki poslevodeči podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije Med ruševinami dela in življenja Zagorje, v januarju Kadar grem mimo steklarne, vselej me že iz daljave objame zatohel hlad iz te mračne stavbe, ki leze vedno bolj na kup. Visoka, obokana okna v sajastem debelem zidovju, v njih vegaste oknice, v oknicah razbita in prašna stekla, ob zidovju na tleh omet .vsepovsod zarjavelo in skriv-ljeno železje. mračne, mokre širluknje v podnožju — to jf» steklarna na zunaj. Mrtva in negibna za tujca stoji tam kakor ladja, ki je nekoč nasedla in čaka samo še svojega konca. Za tujca tako, domačinom pa govori vsaka njena guba, govori in pripoveduje o preteklosti, je kakor ljuba, vsa stara, betežna in onemogla starka. Govori o času anno 1812., ko so zagorele njene peči in se je zasukalo okoli njih sto miši-častih teles, skozi dolge »fajfe« so neprenehoma — skozi eno celo stoletje — pihala usta vročo stekleno gmoto v lesene kalupe, odkoder so v tisoč oblikah in mavričnih sijajih vstajale na dan cele generacije plemenitih in proletarskih zastopnikov steklenega rodu. Bobnelo je v podzemlju, kjer so v vroče »širluknje« razni Kračmani nakladali premog, da ..se,Je v peči pretvoril v plin, ki je sikal v gornje nadstropje v topilnP peči, se vnel in talil grmade peščene gmote v tekoči kristal. O, in kje so vsi, ki so nekdaj hiteli po njeni notranjosti, odnašali, prinašali, si brisali potna čela, pekli v tambricah purane, praznovali, se veselili, živeli in umirali skozi stoletje! Kje so »fošingsbali, einašern« in sto drugih drobnih veselo, ki so dajala svoj ritem vsej okolici! Stopim v podrtijo: po trhlih lesenih stopnicah ležem previdno v gornje nadstropje. Tam pa je vse razdejano: peč udrta in sesuta, železje zarjavelo, vse pa pokriva debela plast prahu. Skozi okna piha in poje ob črepinjah veter polnočno pesem. Hodim po stavbi, osemdeset korakov sem, osemdeset tja, dvajset počez — vse tiho — velika arena spi. V sredi ždi nalik ogromni sivi jajčni lupini vsa preluknjana peč. Okoli nje še sameva petnajst korit na visokih prekrižanih nogah, v njih črepinje, povsod sam«, črepinje — v kotih, na oknih, v tambricah, v vegasti omari pod križem so nabasane celo v par starih ženskih čevljih. Ob stenah so naloženi zaboji steklenic, povsod so razpostavljene nosilnice, leseni kalupi in črepinje, črepinje, same črepinje. Nad omaro visi v zaokvirjeni škatlji Kristus. Ves je okrašen s preperelim sivim papirjem in suhimi smrekovimi vejicami. Trije rdeči kozarci za večno luč so se že davno naprašili, ni je več steklarkine roke, da bi nalila olja in prižgala nemirni plamen-ček v tej grobnici. 2P od slovesa sem je zapuščeno to znamenje, a vem, da plahuta marsikatera tiha molitev iz daljine v tej mračini. Paračin, Hrastnik ... in vedi bog kaka so vsa ta imena, tja jih je gnala sila — kos kruha. Drugače pa je tu gori mir kakor v začaranem gradu. Iz dolin,, udarjajo v to ti-hoto živi in nepretrgani udarci življenja, ki drvi tod mimo . . . Goste sence se love pod zakajenim lesenim ostrešjem . . . Glej, glej, tam v kotu vendar znak življenja? Grmade vrbovih šib, lepo bele in zdrave so, ni jih še pokrila plast sivine. Stopim skozi lesen hodnik in odrinem nizka vrata. Začuden obstojim. Kakor bi zaživel pred menoj košček skritega bajnega življenja. Prijetna toplota dahne vame in Tovariši in prijatelji! V soboto in nedeljo bo proslavilo Ju-goslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« v Ljubljani desetletnico svojega obstoja. »Jadran« je organizacijsko in idejno naslednik naših dragih predvojnih akademskih organizacij na tujih tleh: dunajske »Slovenije«, graškega »Tabora« in praške »Adrije«. Ustanovili so ga po prevratu v osvobojeni in ujedinjeni domovini zadnji člani teh društev skupaj z novo akademsko generacijo in to z izrecnim določilom, da ga ustanavljajo kot naslednika dunaske »Slovenije« in njenih posestrim »Adrije« in »Tabora«. Usoda je nanesla, da je mladi jubilej »Jadrana« združen tudi z važnimi obletnicami njegovih prednikov. Ravno SO let je poteklo od prve ustanovitve dunajske »Slovenije«, 60 let od njene definitivife obnovitve. Pred 25 leti je bil ustanovljen graški »Tabor«, pred 20 leti pa praška »Adrija«. 25 let je tudi, odkar je začela izhajati »Omladina«, in skoraj ravno toliko je od zgodovinskega tržaškega shoda. Vse to daje jubileju »Jadrana* še prav poseben pomen, vzbuja nam lepe in ljube spomine na naša akademska leta, na njihove sladkosti in bridkosti. Življenje nas je razkropilo križem sveta, nas vrglo v najrazličnejše poklice. Ni pa moglo z vsemi svojimi križi in nadlogami raztrgati vezi prijateljstva in tovarištva, navezane v prelepih akademskih letih. Da obnovimo stara znanstva in prijateljstva, da si oživimo spomin^ na akademske čaise, smo se zato odločili, porabiti proslavo »Jadranove« desetletnice in »Slovenjine« šestdesetletnice za zopetni sestanek nekdanjih tovari" šev iz akademskih društev. Mnogo nas je, ki se po odhodu z univerze nismo več videli in smo se že skoro docela zgrešili; porabiti hočemo pet parov tihih, začudenih oči se zazre v nepoklicanega obiskovalca. »Glejte no, dejal bi, da sanjam. Pozdravljeni!« Izkazalo se je, da so to edini, ki so ostali od trope, ki je odletela v daljino. Opletajo Velike steklene buče z vrbovino. Tiho snujejo, pred njimi pa leže na tleh z vlažnimi koci pogrnjeni snopi vrbovih šib. da se ne posuše: človek bi mislil: otroci so pospali, sedaj jih pa čuvajo v tiho delo zamaknjene mamice. Prsti brzo in ročno švigajo od vitre do vitre. V enem dnevu deset malih ali pa pet velikih pletenk. To je vse. kar je živega ostalo od nekdanje industrije. Pritličje pokrito z debelo preprogo gnijoče slame, oboki zakajeni, železne sa-mokolnice. peči za plin, dolge železne »šir-štange«. Vsa zagonetna stavba je kakor kraljestvo iz 1001 noči za mladino, ki se skriva in lovi po temnih hodnikih in luknjah, ki jih ne prešteješ. V srednjem delu stanuje stara mamka. Na dvorišče, vse pre- to priliko, da se zopet enkrat sestane-mo in si prisrčno stisnemo roke. Med vojno se je, žal, velik del arhivov naših akademskih društev izgubil in jp zaradi tega nemogoče ugotoviti, kdo vse so bili njihovi člani in kje so danes. Zato vas podpisani, v Ljubljani stanujoči bivši Slovenijani, Tabor-jani, Adrijani in Jadranaši, kolikor se nas je moglo na hitro roko najti in dogovoriti, tem potom vabimo in prosimo: Pridite v soboto in nedeljo v Ljubljano na naš«, spominske proslave. Pridite vsi bivši člani imenovanih društev, pridite pa tudi drugi, ki ste z nami vred študirali in imate z nami skupne lepe spomine. Spored jubilejne proslave, ki se bo vršila pod najvišjim pokroviteljstvom našega jugoslovenskega vla~ darja, Nj. Vel. kralja Aleksandra, je naslednji: V soboto, 18. t. m. ob 8 zvečer v So-kolskem domu na Taboru tradicionalni »Slovanski večer« s koncertom in plesom. V nedeljo, 19. t. m. ob 11. dopoldne julbilejni občni zbor v veliki dvorani na univerzi. V nedeljo, 19. t. m. ob 1. popoldne skupno kosilo v dvorani Kazine. • Vse, ki se udeleže proslave, prosimo, da se do 15. t. m. javijo na naslov JAND Jadran, Ljubljana, Tomanova 3. Zlasti naj sporoče, ali se udeleže skupnega kosila in ali morda žele, da se jim rezervira stanovanje v hotelu in v katerem. Kdor pride z rodbiniski člani, ki so tudi vabljeni in dobrodošli.- naj seveda zaradi rezerviranja prenočišča in naroČila skupnega obeda sporoči tudi to. Nadejamo se, da sP nas bo v soboto in nedeljo sestalo v Ljubljani čim več. Na gotovo in veselo svidenje! V Ljubljani, 11. januarja 1930. preženo s tiri. gleda iz nasprotne strani staro prazno skladišče. To je vse. prav vse — prav za prav nič, brez življenja, nikomur v tolažbo . . . Ko se poslavljam, mi uide pogled vzdolž pročelja. Dva dimnika so že podrli. Na njunem mestu zijajo rdeče odprtine kakor krvava rana na živem telesu. Na živem? Morda bo pa vendar oživela še kdaj Saj je trdna in zategla, le njena zunanjost je zdelana. Pomislite — sto dolgih rodovitnih let! Ami. Latinska četrt (Premijera v Elitnem kinu Matici). Povest o nežno-romantični ljubezni med kakim idealnim umetnikom in mlado lepotico Pariza je bila obdelana že dakaj-krat in sicer tako dramatično kakor tudi v raznih operah in končno tudi v filmu. Snov je izredno mična ter je imela pri publiki vselej uspeh. Poglejmo le Verdijevo opero »Traviato« ali Pucinijevo »Bo~ heme«! Še danes sta obe operi v modi, na vseh svetovnih odrih uživata pri poslušalcih izredno popularnost Tudi sloviti M. Dekobra se ni mogel ustavljati mikavnemu sijaju snovi, seveda jo je temeljito predelal, nekoliko moderniziral in postavil de« janje v današnjo dobo. — Junakinja tega filma, mlada Musette, študentka medicine, igra ob popoldnevih v kinu. Njen bogati oboževalec ji seveda to dopušča iz strahu, ker je nekoč izjavila, da bogataša ne bo nikdar poročila; vsled tega mora tudi molčati o svojih premoženjskih razmerah in živeti navidezno zelo skromno življenje ubogega umetnika slikarja. Carmen Boni in Ivan Petrovič sta v teh vlogah izvrstna njih igra je tako živa in naravna, da ju gledamo s pravim užitkom. Tudi sicer je film bogat na razkošni inscenaciji in na divno-lepih v sice segajočih prizorih. Oboževani! Danes! Svetislav Petrovič v velefilmu lepih žen, ljubezni in bohemskega čara Latinska četrt Quartier Latin — Pariz mesto ljubezni Mladini neprimerno! Ob 3., 6., y28. in 9. uri. Elitni kino Matica Telefon 2124 Dr. Stojan Bajič, sodni pripravnik (Jadran). — Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovance delavcev (Adrija) — Dr. Jakob Borko, direktor drž. železnic (Slovenija). — Josip Breznik, profesor (Slovenija). — Martin Colarič, major v pok. (Slovenija) — Dr. Oton Fettich, odvetnik (Slovenija) — Dr. Rik0 Fux, magistratni svetnik (Adrija). — Branko Goslar, sodni pripravnik (Jadran). — Fran Govekar, magistralni nadsvetnik (Slovenija). — Dr. Pavle Grošelj, univ. docent (Slovenija) — Kuno Hočevar, direktor IH. drž. gimnazije (Slovenija). — Matej Hubad, direktor drž. konservatorija (Sloveni a). — Aleksander Hudovergik, predsednik notarske zbornice (Slovenija). Dr. Tone Jamar, zdravnik (Slovenija). — Fran Jeran, profesor in ravnatelj Akademskega kolegija (Tabor). _ Anton Jug, direktor ženske realne gimnazije (Tabor, Slovenija). — Pavle Kalan, profesor (Jadran). — Dr. Josip Klepec, odvetnik (Adrija). — Dr. Pavel Krajec, zdravnik (Slovenija). — Dr. Albert Kramer, direktor >Jutra< (Tabor, Adrija) — Dr. Rudolf Krivic, odvetnik (Adrija). — Dr. Andrej Kuhar, iu tar (Slovenija). — Dr. Ivan Lah, profesor, (Adrija). — Inž. Drago Leskovšek, referent direkcije drž. železnic (Adrija). — Dr. Hinko Lučovnik, namestnik drž- tožilca (Jadran). — Inž, Janko Mačkovšek, mestni stavbni nadsvetnik (Adrija). — Dr- Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice (Slovenija). — Josip Mazi, načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave (Slovenija) — Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za'TOI (Adrija). — Dr- Avgust Munda, namestnik viš. drž. tožilca (Tabor). — Dr. Fran Novak, odvetnik (Slovenija). — Ivan Pestotnik, ravnatelj mestne klavnice (Slovenija). — Dr. Josip Plemelj, univ. profesor '(Slovenija). — Inž. Matko PreloVŠek, direktor mestnega gradbenega urada (Slovenija). — Dr. Janko Pretnar, profesor (Tabor, Adriia). — Dr. Dinko Puc,. župan mesta Ljubljane (Slovenija). — Albina Ramovš - Zalar, profesorica (Tabor). — Dr. Stane Rape, tajnik Zveze kulturnih društev (JadTan). — Josip Reisner. direktor Srednje tehniške šole (Slovenija). — Adolf Ribnikar, predsednik konzorcija »Jutra« (Slovenija). — Dr. Jože Rus, bibliotekar na drž. licejski kn ižnici (Slovenija). — Dr. Mavricij Rus, mestni fizik in predsednik zdravniške zbornice (Slovenija). — Dr. Rudolf Sajovic, sodnik okrožnega sodišča (Adrija). — Dr- Fran Spiller Muys, vladni svetnik v pok. (Slovenija). — Dr. Janko Šlebinger, direktor licejske knjižnice (Slovenija). — Dr. Anton Švigelj, odvetnik (Slovenija). — Stanko Virant, glavni urednik >Jutra« (Slo-veni a). — Vida Vrtovčeva, profesorica (Jadran). — Dr. Fran Windischer, generalni tajnik Zbornice za TOI (Slovenija). — Marija Wirgler, profesorica (Tabor). — Inž. Slavko Zajec, inženjer mestne elektrarne (Jadran). — Dr. Alojz Zalokar, profesor in ravnatelj ženske bolnice (Slovenija). — Inž. Fran Zelenko, šef odseka direkcije drž. železnic (Adrija)- — Inž. Zmago Zirnfeld, šumski direktor (Slovenija). — Dr. Niko Zupanič, direktor etnografskega muzeja (Slovenija). — Oton Župančič, upravnik Nar. gledališča (Slovenija). JANUARJA se bo prvič zavrtelo kolo sreče onim, ki bodo v posesti naših srečk drž. razredne loterije. Možnost zadeti dobitek se stopnjuje z vsakim razredom, ki jih je pet. Zadnji pa je milijonski razred, ki razdeli srečnim igralcem sto in sto dobitkov, ki osrečijo družine za vse življenje. Srečke bodo že v teh dneh razprodane. Kdor hoče v 19. kolu igrati, mora čimprej po srečko Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolago v Ljubljani: V oglasnem oddelk" »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu. Zadružna hranilnica r. z. z o., z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 ko in mesto deloma požgal. Sosednjemu samostanu pa je istočasno podelil veliko posest v grofiji Vrbas v Bosni. Pri raznih napadih je bilo mesto sedemkrat docela porušeno in požgano. V raznih cesarskih dekretih se pohvalno omenja hrabrost mestnih brambovcev, žena in deklet. V poznejših časih, ko se je ustanovila obrambna granica napram turški invaziji, je moralo oddajati tudi mesto Kostanjevica praporce svojih brambovcev na položaje na Osredku in Stojdragi. Junaštvo brambovcev je moralo biti vsekakor dobro znano daleč naokrog, kajti celo mesto Zagreb je ponovno prosilo Kostanjevico za vojaško pomoč. Kot mestne kastelane omenja Valvazor zelo vrsto plemičev, od kojih omenjam samo Dijonizija Frankopana, viteze Šerfen-berge in celjske grofe. Kostanjeviški grad so nato posedali tudi Janez Valvazor, vitez Moškan, Barbo, Peter Zrir.jski in poslednja posestnica Katarina Zrinjska, ki je prodala vse skupaj opatu kostanjeviške-ga samostana. Leta 1808. so posetili Kostanjevico tudi Francozi, ki so si napravili na kašČ3h bližnjega samostana svojo bolnico za bolne na koleri in drugih kužnih boleznih V tej zasilni bolnici je umrlo po ustnem izročilu na stotine Francozov, ki so jih nato pokopali na »žagah«, nedaleč od samostana. Tamkaj je stal dolgo časa velik železen križ, kojega pa je razdejala nekako pred 50 leti strela. Med ljudstvom je še mnogo iepih pripovedk, ki se nanašajo na čas. ko so živeli med nami ustanovitelji velike Ilirije Ko pregledamo površno zgodovino naših Smeh! Smeh! Popolnoma novo! Buster Keaton kot zaljubljen fotograf in repo rte r v filmu Pot skozi okno Ob 3., 6., Ms8. in 9. uri. Kino Ideal odole grehom in navadam, Ki -'odijo v propast. Ona živi v eni barak ob Ljubljanici. Je vdt va Tekom dne teka po nas^u in se naslanja v tej ali oni gostilni. Ko se mesto ogrne v plašč noči, še vedm sedi v zakotni gostilnici, navadno že nekoliko vinjena Okrog nje se sučejo .•mri moški Ančka se'ga napije slednjič do mere cgab-no;ti in postaja nemočna. Tedaj zavpije, zag-£ra nekaj besed, moški io- primejo poa pazduho in jo popeljejo v njeno stanovanje v baraki. Tam pijo žgir.ie pozne v noč in je čuti iz barake hripavo petje. P janske orgije se nadaljnje*», .-časih, zlafti ob sobotah do jutranjih ur. Iz so-secujih barak se čuje jok otrok :n robate bescce. Snoči se je Ančka zaradi pijanosti zgrudila na cesti. Njeni kavalirji sc pozabili nanjo. Žensko so pobrati usmiljeni ljudje in jo izročili stražniku. Prišel je rešilni voz in žensko odpel NI v splošno bolnico Od dolenjskih Benetk, se nehote°vprašamo, kaj I tam so jo odpustili že čez dobro uro. kajti je še ostalo znamenitega od tega velikega ' — rJ~,: — A" A"*!** »» i<* Beograd božičuje... Beograd. 9. januarja. »Prazniki, prazniki!... Ampak izdatni so ti pravoslavni božični prazniki v Beogradu, vse drugače kakor naš božič na Kranjskem. Od' ponedeljka pa tja do petka — čisto zadosti!« Sredi Terazij me je zaustavil prijatelj Janez, pravi, nepoboljšljivi kranjski Janez, potrepal me je po rami. pomežiknil skrivnostno in nadaljeval: »Ampak meni se zdi. kakor da letos na pravoslavni božič v Beogradu nekaj ni v redu ... Ne snega ni, ne mraza ... Ali imaš pinec, prijatelj?« »■Kaj bi ž njim?« Široko se zakrohoče naš grešnik Janez. »Kai bi ž njim. vprašaš, kaj bi s pipcem?! . . . Ho-ho-ho' Malo megle bi odrezal ž njim in io poslal v Ljubljano, da tam. ne bi mislili da ie megla «amn njihova cpeciia-liteta! fio-bo-ho . . . Vidiš, kako ie Beograd začel napredovati v vsakem oziru: tu ie megla redkost, pojavi se enkrat ali dvakrat v letu — sedai se ie pa pojavila kar za božič in že par dni se drži stanovitno. — kakor da smo v Liubliani . . . Komaj pet korakov pred seboj vidim . . .« In se mi izgubi prijatelj Janez taiinstve-no v megli kakor se je bil tajinstveno prikazal iz nje. A iaz krenem v pristno srbsko gostilni-co. Kako ne bi? Saj so vendar prazniki — ves Beograd božičuje, veselo, radostno, prepevaje. z muziko — z goslimi, tamburi-cami. harmonikami . . . Gostilna polna ljudi, polna pesmi in radosti. Po tleh nastlana slama — znamenje, da so tu blaženi božični prazniki. Cigani svi-rajo a narod pleše kolo, vriska iz dna duše. tolče s petami ob tla in spet odskakuje — liop! hop! hop! — vijoč se v dolgih vrstah med mizami in stoli, in prepeva, prepeva . . . Ciganček - kodrolašček je nagnil glavo globoko do gosli, stopil tik do plešočega naroda in po strunah, med katerimi štrči na kraju ponosno zataknjena stotinar-ka objestnega Šumadinca. šviga lok še ur-neje in melodija hrepenenja in neukročenih strastnih sani se meša z glasovi prepeva-jočih in vriska.iočih . . . Tam zunaj, v megli, pa streljajo otroci s pištolicami. skačejo po ulicah in se pri tem navdušujejo za Pata in Patašona, ki so ju gledali v »Narkipu« v vlogi bagdadskih lopovov . . . Pečeno prase, vino, kolo, ciganska muzi-ka! Kakor vsako drugo leto na pravoslavne božične praznike! Evo, tako božičuje i letos v megli pravoslavni Beograd! —K. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije smo praznovali enako slavnostno kakor rojstni dan Nj. Vel. kralja. Mestna občina je pozvala meščane, da okrase svoje hiše z državnimi zastavami, a ob 9. se .ie vršila slovesna služba božja v župni cerkvi, katere se je udeležila šolska mladina, državni uradniki, občinski odbor, trgovci, obrtniki in številno meščanstvo. Šolska uprava je odposlala sreskemu na-čelništvu prirejeno zbirko v znesku 515 Din kot prispevek za postavitev spomenika kralju Petru v Zagrebu. V nedeljo 12. t m. se bo vršil občni zbor Narodne čitalnice v čitalničnih prostorih ob 14. Zvečer ob 20. se vprizori komedija »Vdova Rošlinka« v Narodni čitalnici. časovnega razdobja in slave mesta Kostanjevice. Kdor pozna dodobra Kostanjevico, bo lahko izjavil, da malo. ali skoro nič? Staro rimsko cesto pokriva krakovsko blato, rimska grob:šča so razkopana in samo temelji nekdanjih gradov in utrdb spijo I blazno večno spanje pod zeleno rušo, katero od-kriva le sem ter tia lemež pluga ali kramp. In še nekaj! Nad 600 let stara organizacija meščanskih brambovcev čuva še danes pod imenom »Uniformirane meščanske garde« tradicijo mesta nje zgodovino, ki so jo pisali stari meščani z njih lastno krvjo za mestnimi utrdbami, na obmejnih postojankah. pa tudi d"leč tam na jugu in vzho' du v ljutih borbah. M. H. uvideli so, da je le piiana. Ančka se je podala na pot proti domu že skoro trezna. Pa je zopet zavila v gostilno in naš'a nekaj moških, ki so jo nalivali z žs.mjenj. Z . traj so jo našli ljudje iz bližnjih barak zunaj na travniku pol premrzlo in pul Neznanec odpeljal 11 letnega dečka Iz zgodovine Kostanjevice Kostanjevica? Ali ni to neka boljša vas, ali neki majhen trg tam nekje na Dolenjskem? Ni vas, ne trg, marveč staro mesto, ki je leta 1924 prav na tihem praznovalo svojo šeststoletnico, odkar vživa svoje mestne privilegije. Kedaj je nastalo to mesto na otoku Krke, je težko reči z gotovostjo. Stare rimske ceste, komaj vidne ruševine utrdb in gradov, umetni prekopi in razna stara grobišča nas seveda pouče, da sega postanek te naselbine daleč nazaj Glasilo našesra tiska Lani je začel izhajati v založbi »Zveze faktorjev za Slovenijo« časopis »Slovenski Tisk«, ki so ga takoj ob prvi številki navdušeno pozdravili vsi, ki se bavijo z našim tiskom. Sem-le se štejejo stavci, ilustratorji, pisatelji, izdajatelji: če pa vemo, da tisk razodeva narodno kulturo, je njegov pro-speh in napredek zadeva vsega naroda. »Slovenski Tisk« je izdal doslej že šest lepih številk; šesta je prišla prav te dni. Kaj naj rečemo o tem prikupnem časopisu na sološno? Češko strokovno glasilo »Tipogra-ficke Iisty« je v številki z dne 31. decembra 1929 napisalo o »Slovenskem Tisku* sodbo, ki pove dovolj tudi za nas: »Dospela nam je do rok že peta številka tega krasnega glasila naših slovenskih tovarišev. To, kar smo napisali o preišnjih. velja še v u« o^ga p^ataiicrv ic uascujiiic uuicc lias.aj l • x * .,, 7 tV — v tretje stoletje po Kr Po mnenju raznih ? ,tej številki. Pri nas, kjer or- ! ♦ t | Zobni atelje Zins t | V odi teli Ser ian k, f | Zopet redno sprelema | od 9—11 in 72I6— 1». | LJUBLJANA VII. | Celovška c. 34, Šiška | ♦ ♦ ♦ l Belokranjsko pismo Metlika, 10. januarja. Novo leto smo tudi letos pričakali v prostorih Narodne čitalnice v prav priietnem razpoloženju, posebno mladine, ki je uživala v rajanju in plesu. Igral je orkester god-benega kluba, ki je priredil tudi Silvestrov večer. Pri nas si je mladina priredila letos plesne vaje. ki jih pridno obiskuje ter'se kaže vpliv teh plesnih vaj. Sedaj se nam obetajo še druge plesne vaje, da bi imela mladina svoje, a poročeni svoie. To bo potem še rajanja. Pa saj je predaust dolg ter se bo do^ti lahko veselila i mladina i poročeni. Prireditve gostilničarjev ob nedeljah in praznikih s plesi in »krofi« so se pričele že na Štefanje. Prireditvena taksa je znižana, kar jih še bolj omogoča. Torkov sejem — po sv. Treh kraljih — ie padel letos ravno na žumberački božič, kar ie bilo opaziti na seimu. Kljub temu je bila udeležba velika, osobito na sejmišču. Ponovno se j« izkazalo, da so živinski sejmi v Metlik' največji daleč naokrog v okolici in najbolj obiskani. Na tako širno okolico. kakor je ravno Zumberak. bi se morali tudi ozirati ter temu primerno sejem pravočasno preložiti, ker ie vsakemu človeku božič največji praznik. zgodovinarjev je bilo na otoku Krke le nekako etapno oporišče za rimske legije, ki so potovale preko Novio donuma in Petovie v Panonijo. Stari, v razn h krajih izkopani novci segajo po starosti v dobo tretjega stoletja, torej v dobo, ko so štrli Rimljani moč medskih Sarmatov Reka Krka prvotno ni tvorila otok, marveč le veliko vijugo in Rimljani so nato spojili oba kraka z globokim krekopom tako, da je nastal nato krog in krog z vodo obdan otok. Na tem kraju pa niso gospodarili samo Rimljani, marveč tudi Goti (za časa Ala-riha) in Huni. ki so podrli ne samo okoliška rimska mesta, marveč tudi njih razna oporišča. Koliko časa je ležala nekdanja rimska utrdba na otoku Krke v ruševinah ni znano. Domneva pa se. da so stari Slovani izkoristili ugoden položaj na otoku Krke in se tudi tamkaj naselili. Tu-d>i Avari, ki so gospodarili nad našo rajo. so gotovo imeli na otoku svojo utrdbo, kajti ravno Kostanjevica je tvorila lepo točko za pohode združenih Avarov in Slovanov v Istro in Lombardijo. Spominjam se še predobro na zgodovinska predavanja starega učitelja Abrama, ki nam je pripovedoval, da ie staro kostanjeviško trdnjavo na vzhodni strani reke obnovil kralj Samo ter povzdignil kraj v cvetoče trgovsko mesto. Mesto je nato precej trpelo, ko je porazil kralja Sama frankovski kralj ganizatorični lenuhi tako izdatno prevladujejo nad delavci, moramo bratom Slovencem njih navdušenje ter veselje z delom in njega uspehi samo zavidati.« Če pregledamo najnovejšo številko, se bomo najprej ustavili pri dveh njenih umetniških prilogah: prva ie avtotipija v treh barvah »Jaslice« (M. Gaspari), druga pa nam kaže vzorec štiribarvne avtotipije »Srbske narodne noše«. Razen tega imaš v tei številki več vzorcev sodobnih lepakov ter slike oziroma risbe nekaterih novosti v tiskarniški stroki. Oprema, tisk (Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani) je kakor vedno taka. da dostojno zastopa lepo višino slovenskega tiska. Vsebinsko (urednik Miroslav Ambrožič) je tudi ta številka prav pestra. Kakšna bodi sodobna grafična oprema? Kaj moraš upoštevati, če naročaš reklamne lepake, ki naj bodo tako učinkoviti, da boš imel uspeh? O tem in sploh o umetnosti v reklami razpravlja v uvodnem članku mladi strokovnjak ing. arh. Janko Omahen. Prof. A. Sovre nadaljuje svo.io raznravo »Šest resnic o tujkah«. Z bridko sabljo udriha po tuikareniu v slovenščini in uteme'iuie potrebo čistega, domačega pisanja. Ctivo. ki ga vsakomur oriporočamo! R. Kos piše o različnih tehnikah tiska in njihovih posebnostih .M. D. pripoveduje o mogočni mednarodni razstavi »Pressa« v Kolnu. Slovenska bibliografija dr. Šlebinsrerja te seznanja Dagobert Škodo pa so nopravili hitro, kaj- s knjižno žetvijo 1. 1929. Tehnične novosti ti 7p noclp r?T"» i O lofn n«i7ln I nnrnpo i rt a tlairill dttmill t« +ioL-»1 t*-livl ti že naslednje leto (629") je prišlo mesto zopet v posest zmagovitih S'ovanov Po smrti kralja Sama je prišlo mesto pod oblast Ko^otancev (Boruta, Gorazda, Ho-temarja itd.) Čas te vladavine je bil za Kostanjevico jako blagodeien, kajti že v tem času se pojavlja ime »Landestrost« in zlati novci, koje so imenovali trgovci iz Italije »Moneta landestrostensis«. V;šek razvoja p a je doseglo mesto pod Karolom Velikim. Znano je tudi. da se je nahajal ravno v Kostanjevici vojaški dostojanstvenik tega velikega kralja Frankov, kakor tudi civilno uradništvo in duhovščina. Pa tudi Babenberžani. ki so gospodarili mestu po I. 911. so skrbeli za mesto Omeniti ° še tudi treba, d i so izkoriščevali mesto in okolico v letu 1077 ogleiski patri iarhi. ki so pa kmalu n^to zastavili mesto koroškim vojvodom (ŠponhaimovcemV V tem *asu so se nasePK tud; v bližini mesta laški menihi (sivi bosonožci), ki so si postavili v vznožju Goriancev svojo cerkvico in skromno naselbino Žal. da ne hrani meščanska korporaci-ja v Kostanjevici več vseh listin, ki se nanašajo na zgodovino mesta. Večina sta"'h izvirnikov je zgorela pri neštetih napadih na mesto in se je ohranilo le samo nekai avtoriziranih prepisov iz starih cesarskih arhivov. Intere«*ntne bi bile tudi razne razsodbe mestnih očancev in rihtariev. ki so imeli celo pravico rbeoiat? na smrt. Kakor rečeno, ie vojvoda Bernard, ki je bil obenem tud> »gospod L«ndestrosta«. dal Poročajo o novih stavnih in tiskalnih stro-iih. med Drobižem imaš par zanimivosti. Rubrika »Fotografija« ie prinesla to pot članek o negativu in »Kako preizkusiš rdečo luč v temnici«, obeta pa odgovore na vprašanja o vseh fotografskih zadevah. Ali hočeš dati svoj pismeni iezik pod rešeto jezikoslovca dr. R. Kolariča? V tem delu lista je obilo slovniških zanimivosti, med tem ko ti utegne »Terminologija« kajkrat pomagati iz zadrege. Nalašč smo nekoliko obširneje opozorili na časopis, ki je razveseljiv znak našega napredka v tiskarstvu in ki po svoji široki vsebini nima v Jugoslaviji enakega. Priporočamo ga! Stane na leto 70 Din, posamezna številka pa 7 Din. Naroča se v Ljubljani (Delniška tiskarna). Ena iz barak LJubljana, 11. januarja. Barake.. .1 Že beseda zveni nekako po svoje in nehote se zmisliš na revščino, mraz, umazanijo, fizično propalost in zanemarjenost in duševne defekte. Birak imamo v Ljubljani oziroma na cbrobnih koncih mesta več kot preveč, pa vendar se pTemalo, da-bi spravili v nje še drugo revščino s ceste. Kakšne razmere vlada io po nekaterih barakah, je že znano iz številnih člankov v časopisju, v katerih je živlienie v barakah opisano v posameznih slič''cah in na — splošno. Iz še tako lahkih morda priietno mestu v 1. 1224. razne mestne privilegije se čitajočih vrst pa je udirjala vsa gnilo-in hrambne rln.i*nncti „» 5» 1 ba in prooast posameznih barakaHev in in brambne dolžnosti, koie se je nato tekom stoletij od vsakokratnega v1adV>ria na novo notriovdlo in sr>r*no1nieva1o Mestno moris^e (Rioh+r>latz. A^ingelnlatz) se je nahaia'o zan^dno pod Malim borštom po-'eg nekdanjih jam za kopanje gline v Aper-kinkah. O nad^linih dogodivščin k h se nai še omenja, da ie napadel I. 1258. ogrski kralj Bela mesto Kostanjevico, premagal posad- nočina njihovega življenja, v kar iih je večinoma prisili'« neznosna beda Tam v barakah se malokdo smeja od srci: smeh v berakah ima nekak poseben z^ok. ki :z-zveneva v posmeh navadam, ki jih imajo oni zunaj lesenih sten. Smeh obupa in grenkobe, ta smeh občutijo nrriS )lj oni. ki so tudi med njimi in ki se trudijo, da žive kakor drugi tam v mestu. Le-ti s težavo Pri kmetu »Korajžku« v Tenetišah imajo že nekai dni hude skrbi. Od doma je izginil llletni sinko Franci. Za dečkom poizvedujejo na vse "strani, pa niso dosedaj še ničesar ugotovili. O Franceljnovem zagonetnem izginotju pa so se pojavile v Tenetišah in na Bregu naslednje govorice: Pred dnevi na večer se je Pojavil v okolici Tenetiš star možak. Srečal je skupino otrok. Otroke je nagovarjal: »Kdo bi šel rad služit? Jaz bi enega vzel, dobro bi se mu godilo.« Vabljivemu povabilu se je odzval Korajž-kov Franceti ter odšel s tujcem. Med potjo je nekdo srečal Korajžkovega Franceljna. ko je korakal z neznancem. »Zdaj bo pa pri meni služil,« je hitel dopovedovat tujec. »Mu ne bo hudega, saj imam dober grunt v Hotiču.« Ko ni bilo zvečer fantička domov, so začeli starši za njim poizvedovati. Zvedeli so, da ga je vzel oni tujec s seboj ... Za tujcem poizvedujejo zdaj vsi, ali brez uspeha. SOKOL Občni zbor Ljubljanskega Sokola 5. t. m. se je vršil 67. občni zbor matice jugoslovenskega Sokolstva, Ljubljanskega Sokola. Iz njegovih vrst so izšli voditelji našega Sokolstva. ki so ga z neumornim in požrtvovalnim delom dvignili do današnje višine. Nebroj zmag na mednarodnih tekmah, na sokolskih zletih itd. nam priča pravilno sokolsko vzgojo, s katero je Ljubljanski Sokol dvignil ugled našega naroda. Občni zbor, ki je bil dobro obiskan, je otvoril ob 11. starosta br. Kajzelj, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa zastopnika Sokola I. br. Podgornika in Sokola II. br. Krapeža. Spominjal se je vseh dobrotnikov društva, zlasti med letom umrlih bratov in sester. V svojih nadaljnjih izvajanjih je ugotovil, da je tudi v minulem letu Ljubljanski Sokol vsestransko napredoval in izrekel vsem toplo zahvalo za njihov nesebični trud. Prvi je podal obširno sestavljeno tajniško poročilo br. P a t i k. Odbor je zboroval v 12 rednih sejah, na katerih je reševal društvene zadeve. Tekom leta se je telova-dišče pod Tivolijem na novo preuredilo, otvorilo otroško igrišče, za katerega je mestna občina poklonila znesek 2000 Din, najemninska pogodba za letno telovadišče se je podaljšala do 15. maja 1958. Prošnji SK Ilirije za odstop sveta ob železniškem tiru za zgraditev zimskega kopališča se je ugodilo s tozadevno pogodbo. Zahvalil se je dalje naprednemu časopisju za njegovo podporo. Članstva šteje danes društvo 902, med temi 698 članov in 204 članice. Z željo, da bi bil Ljubljanski Sokol tudi v bodoči organizaciji prvi med prvimi, je zaključil br. tajnik svoje poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. O tehničnem delu v društvu sta poročala načelnik br. inž. Kav či č in načelnica sestra M o ž i n o v a. Skuoni vaditeljski zbor je štel koncem leta 29 članov. Telovadba se je vršila pri vseh oddelkih redno skozi vse leto. V tem času se je vršil društveni prednjački tečaj ter je v mesecu aprilu položilo društveni prednjački izpit 9 članov in 1 članica, vsi s prav dobrim uspehom. Telovadna statistika izkazuje, da je telovadilo v 542 urah 15.118 oseb. Vse društvene prireditve so prav leno u«ne!e. zlasti društveni nastop 26. maja in teden dni ka-sneie izlet na Vransko, ki je zapustil lepe sadove med tamo?njimi Sokoli. Sokolskih zletov v Poznanju in Plznju se je udeležilo leoo števi'o č'anstva. Pri tekmah v Poznanju je postavil LiubVianski Sokol vrsto članov. ki si je priborila 4. mesto, med posamezniki pa br. Grerorka 3. mesto. Članice so skupno s telovadkami celjskega Sokola kot vrsta dosegle 2. mecto. med posameznicami pa si je sestra Ciuhova pribori'a drugo mesto. Na župnem zletu na Viču dne 15 sept. se je društvo udeležilo vseh prireditev, se udeležile tekmovalne telovadbe z 1 vrsto članov v višjem oddelku. 1 posameznikom v srednjem oddelku, 1 vHto v nižiiem oddelku. 1 vrsto članic in 1 vrsto moškega naraščaja. Slavnostna akademija 30. novembra in Silvestrov večer sta znova utrdila sloves starega Ljubljanskega Sokola. Smučarski odsek je štel nad 30 članov ter ie priredil nekaj izletov v Logatec in na Orle. Namesto odsotnega prosvetarja br. Š u -ki je t a je podal poročilo hr. tajnik. Pro- svetni odsek je v polni meri vršil svojo dolžnost ter je zlasti podpiral delo vaditelj-skega zbora v telovadnici, kar je dokazovalo, da vlada med telovadečimi pravo sokolsko razumevanje za prosvetno delo. Predavanja so se vršila štiri, na katerih so predavali bratje dr. Murnik. dr. Fellacher, Vrhovec in Bučar. Društvena stokovna knjižnica šteje nad 400 izvodov. Blagajniško poročilo br. Č e b u la r j a in gospodarsko poročilo br. Slave Simon-č i č a izkazuje lep napredek v minulem letu. Za jezdni odsek ie poročal podnačelnik br. S t e r le k ar. Na predlog revizorja br. P e h a n i j a je bil nato soglasno izrečen absolutorii br. blagajniku in odboru. Starosta br. Kajzelj je izrekel zahvalo bratu Straucu. ki ie izven odbora ckozi vse leto vestno opravlja! posle statističarja. Pri slučajnostih se je oglasil br. Pretnar. ki se je v lepih in jedrnatih besedah zahvali! vsemu izvršujočemu članstvu in odbornikom za njihovo onžrtvovalno de'o-vanje. pozivajoč, da tudi v novi organizaciji ostanejo zvesti Ljubljanskemu Sokolu za dobrobit naroda in države. Nalvečia sokolska društva v Jugoslaviji so do sedaj bila v Sloveniji. Poleg ljubljanskih društev Ljublianskega Sokola in Sokola I. pa imamo v Sloveniji tudi še društva Kranj. Celje. Novo mesto, Maribor, ki štejejo prilično veliko članstva. Potem pa sledi po slovenskih mestih in trgih cela vrsta društev, ki izkazujejo članstva med 200 do 300. Kako pa ie v ostalih predelih naše domovine? — Ako se ozremo naokrog, potem moramo ugotoviti, da so seveda društva, ustanovljena pred več desetletji, močnejša po članstvu, mlajša na šele v razvoiu. Zlasti se to vidi v Beogradu. Tamkaj je sedaj glasom sokolskega koledarja samo troje društev, pripravljajo pa že ustanovitev četrtega in petega Sokola, vsakega za drugi mestni del. Sila posameznih društev ni enaka, največ članov imata Sokol matica in Sokol I. Naravno pa je, da ie n. pr. Sokol I. v Zagrebu zelo krerko društvo. Še bolj pa velja to o sokolskem društvu v Splitu, ki je matica in vodilno društvo v Dalmaciji. Omeniti pa bi bilo tudi društva Sarajevo. Mostar, Subotica. Novi Sad itd. — V zadnjih letih je zaznamovati velik razvoj v Južni Srbiji, kjer ima društvo v Skoplju že nad 200 članov, četudi je pred pokrajinskim zletom imelo mnogo manj. Zanimanje za sokolsko delo narašča polagoma in to je vedno zanesljivejši temeli. Vprašanje prednjaštva v jugoslovenskem Sokolstvu so v zadnjih letih vzele poleg saveza v roke tudi posamezme župe. ki so v svojem delokrogu priredile že precei prednajčkih tečajev in tudi izpitov, da iz-popolnijo vrste sokolskih vaditeljev in voditeljev. Po zadnjih podatkih šteje JSS skupno 1992 prednjakov in prednjačic. izmed teh pa ima predpisane župne in savez-ne izpite skupno 391 vaditeliev in 109 va-diteljic. od teh v Sloveniji 72 moških in 30 ženskih prednjakov. Vidi se. da so župe v dravski banovini razmeroma še naibolje preskrbljene z vaditeljstvom. druge pa jim lepo slede in so se zadnja leta potrudile, da dosežejo čim večje število. Sokoiski domi v Sloveniji so dosegli v Sloveniji v letu 1929. lepo število 42. Pri tem so seveda mišljene stavbe, ki si jih je SokoJstvo postavilo iz lastnih fondov ob podporah naklonjene javnosti. Mnogo pa je raznih društvenih in narodnih domov, kjer so sokolska društva gradila v družbi z drugimi narodnimi društvi. Omembe vredne stavbe izmed sokolskih domov so: Tabor v Ljubljani, ki ima največjo telovadno dvorano in stranske prostore s skupno površino okoli 1400 štirijaških metrov, dalie fepi dom v Celju, Dolenjem in Gorenjem Logatcu, v Cerknici, Zagorju, Narodni dom v Kranju. Prosvetni dom na Jesenicah itd. Članstva v kroju v JSS je bilo zadnje leto skupno 5379, kar pomeni nazadovanje napram točnejšim statistikam iz prejšnjih let. Nabava krojev je zadnja leta v resnici pešala radi visokih cen. Upamo, da bo v prihodnje bolje. Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih dela v kateremkoli oziru na moje ime moj sin Mirko. Rajhenburg, 6. januarja 1930. __JOŽEF KOŠAR. IX« dražba ..Divje se vrši dne 27. in 28. januarja 1930 v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in tuii interesenti. Kože vseh vrst diviačine sprejema »Divja koSa«, Ljubljana, Velesejem do 25. januarja 1930. Repertoarji UITBTJ 4 NSK A DRAMA ZaPpfek ob 20 Nedelja, 12. ob 15.: Bitka Liudska predstava po znižanih cenah Izven. — Ob 20.: Naš gosnod župnik Tink, 13.: Don Carlos. E. Torek. 14.- CvrF^k za pečjo. A. Sreda. 15.: Zaprto. LTIPIJAVSKA OPFRA. Začetek ob nol 20 Nedelia, 12 oh 15.: Gorenisrki slavček. Ljudska i>redstava po znižanih cenah Izven. — Ob pol 20.: Beneška noč. Opereta. Liudska predstava po znižanih cenah. r>nnedeli«k. 18.: Zaorfo. Torek, 14.: Jonny svira. B. Sreda. 15 • Oostovanje španske grupe Eecu-dero. Izven. MARIBORSKO OT.PTULTŠCE. Začetek oh 20 Vedelja 12 ob 15.: Gostovanje ljubljanskega baleta z otroškim programom. Tzven. — Ob 20.: Gostovanje ljubljanskega balet* z elitnim programom, "onedeliek 13.: Zaprto. Torek, 14 : Lena pustolovščina. A. Prvič, ■^reda. 15.. Zanrto četrtek, 16.: Orlov. C. Kuponi CELJSKO m \ » IS^E. Vedel ia, 12. ob 16.: Rad''knlna kura. _ Ob 20.: Orlov. Gostovanje Mariborčanov. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 ^reda, 15.: Orlov. Gostovanje Mariborčanov. SENTJAEOBSK1 GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Nedelja, 12.: Pred poroko. Na Pacifični železnici Od konjske železnice mimo Johna Bulia do Pullman-nove družbe — štirje milijoni ponesrečencev — Zamorski sluga s filozofsko izobrazbo — „Medij" — Cowboyi, Indijanci in druga družba z Divjega zapada — Zgledni ameriški vlaki Da tudi že pred sto leti Američani v tehnika .niso zaostajali za Evropo, vidimo že iz 'tega, da so zgradili prvo železniško progo samo eno leto pozneje, fcot Angleži. Bila jo to 1. 18.30. zgrajena proga iz Baltimora v EHicotfs Miliš, ki je merila 24 'km. Danes je to začetna proga železnice Baltimcre and Ohio RaBroad. Prvi dve leti je bila ta želez-9«ca konjska železnica, nje postaje so imenovali iziprege. vlake pa vozne brigade. Druga železniška proga, ki pa je bila že parna železnica, je bila sezidana i 1831. iz Albanija v Schemectady, snesto, ki je danes znano po svoji radio postaji, .katera oddaja na kratke valove. Prvi strog za to progo so pripeljali iz Anglije in je imel ime Jolin Buli. popolnoma izgine in se zdi, da ga sploh ni. Stroji ne žvižgajo, temveč imajo globoko doneče sirene, kot ladje. Spredaj je na lokomotivi zvonec, s katerim strojevodja zvoni, če vlak vozi skozi kakšen kraj. V Ameriki namreč »ni nikjer zatvornic na železniških prelazih. Vsakdo mora sam gledati, ali se približuje vlak Kljub temu v primeri z veliko dolžino prog in številom vlakov razmeroma ni dosti železniških nesreč. Od leta 1883. do leta 1922. se ie na železnicah ponesrečilo štiri milijone ljudi, od teh smrtn o 300.000. Vozil sem se po raznih progah Paci-fične železnice, na iugu po Southern Pacificu, potem po Northern Pacificu, North-Western in Gre a t Northern Pa- Salon razglednega voza v razkošno opremljenem vlaku „The Empire Builder" železniške družbe „Great Not• hern Railway" Z napredkom tehnike so se ifcudi že-feznice izboljševale in udobnost na njih je postajala vedno večja. Znani Piillrnanovi vozovi so začeli obratovati L 1864. Imenovani so po svojem iznaj-dl teli u. Danes obstoja velika Pullma-nova družba, koje vozovi tečejo po vseh progah. Dve leti pozneje so uvedli vlake, na 'katerih je mogoče potnikom ni od prvega do zadnjega voza skozi hodnik. To ie itakozvani sistem harmonike. M ga pa v Ameriki imenujejo »vestibu-Jed trains« (vlaki s hodniki). Pruske državne železnice so dih po ameriškem vzorcu uvedle šele 1. 1892. pod imenom D-v lakov kar znači Durchgangs-Zuge ali prehodne vlake. Zedinjene države so približno tako velike kot vse evropske države skupaj, zato vožnia dveh ali treh dni in noči pri tamošnrih razdaljah ni nič posebnega. Od New Yorka do San Francisca, to ise pravi preko vse Unije od vzhoda do zahoda, traja nepretrgoma pet dni in pet noči. Seveda so ameriški vlaki glede udobnosti tudi nalašč opremljeni za tc ogromne razdalje. Železnice so v tej deželi sploh že od prvega početka sem igrale mnogo večjo vlogo, kot v katerikoli evropskih držav. Samo njim se ima Unija zahvaliti, da so se velikanske prazne pokrajine obljudile in kulti-v-rale. To velja predvsem za Pacifično železnico ali Pacific Railway. To ime ffvosi-io vse one proge, ki vodijo od vzhoda na obalo Tihega ali Paciiicnega oceana, ali kakor ga kratek imenujejo, Pacifika. Z neznanskimi težkočami so gradili 'te železnice Ni bila malenkost polagati progo na tisoče kilometrov preko neobljudenih pokrajin, ponekod v neprestanem boju z Indijanci. Toda zmagala ie ameriška podjetnost in vo-ija. Naraščanje ameriških železnic razvi-■d-mo i-z sledečih številk: leta 1842 6.400 km » 1872 84.800 » » 1910 394.000 » » 1921 424.410 » Razen tega je bilo to leto v prometu 76.773 km električnih železnic. Vse ameriške železnice so zasebna last. Med vojno jih je država rekviri-rala in prevzela v svoj obrat. Vrnila jih ne družbam šele po končani vojni, a v tako žalostnem stanju, da so morale družbe izdati ogromne vsote, da so jih spravile na prejšnjo višino. Bil sem zelo radoveden, kakšne so amerške železnice in priznati moram, da sem bil od njih udobnosti in snaž-oostš prijetno presenečen, samo eno prednost imajo naši evropski brzoviaki, da namreč vozijo hitreje. Sicer tu in tam kakšen ameriški brzovlak 'tudi prekorači hitrost osemdesetih km, a to le izjemoma. Največja hitrost, s katero smo se vozili, je bila šestdeset km in ne dosti več. in še to bolj poredkoma. Ime! sem vtis. da smo se vozili po navadi tako hitro, kot peljejo naši osebni vlaki. Posebno ponoči smo se vozili, vsaj kadar sem gledal iz svoje spalne kabine ven. naravnost neverjetno počasi, čeprav smo bili v ravnini. Prvo. na kar postane potnik iz Evrope pozoren, je velikost vagonov in lokomotiv. Slednje so pravi orjaki. Pri nekaterih ie trup (tako visok, da dimnik cificu. a reči moram, da je bila najzanimivejša proga pač ona ki preseka Skalne gore (Rocky Mouirtains) od vzhoda proti zahodu. Dva dni in dve noči smo bili v vlaku in v tem času smo se, vsaj _ na videz, spoznaii z vsemi potniki. Življenje v takšnem vlaku je podobno onemu na ladji: usoda vas vrže za nekaj dni v stalno družbo, ki se je ne morete ogniti. Tu ie mogoče študirati razne tipe ameriškega državljana, od navadnega delavca do velikega trgovca, od nedostopne dame do otrok, ki prvi začnejo pogovor s 'iujci, ker sc dolgočasijo na enoličnem potovanju. Vsak voz ima svojega zamorskega slugo, ki je vedno potnikom na razpolago. Med njimi so včasih zelo izobraženi ljudje Govore seveda vsi angleško in le redko znajo kakšen drug jezik. Materinščino svoje afriške pradomovine so že zdavnaj pozabili in niti ne vedo, iz katerih delov Afrike so prišli. Enkrat sem se enemu teh naših Pullmanovih črnih strežajev čudil, ker je vedno, kadar ni imel dela, čital. Slednjič ga vprašam, kakšno zanimivo štivo ima. Pomoli mi knjigo — in v svoje največje začudenje vidim francosko filozofsko knjigo, koje pisec je slavni modros,lovec Henri Bergson. Na moje francosko vprašanje, ali ga ta knjiga zelo zanima, mi odgovori, da je študiral na univerzi filozofijo in da se vedno bavi s filozofskimi problemi, čeprav je moral prevzeti službo, ki mu ni posebno po godu. —Eden tistih, ki je izgrešil svoj pravi poklic, sem si mislil. Zvečer nam je črnec vedno spremenil voz v spalni kupe. Ameriški spalni vozovi so popolnoma drugačni kot evropski. a niso tako udobni. Družba evropskih publicistov je imela vedno vagon zase in tako smo jo zvečer malo dalje potegnili ko-t po drugih vagonih, kjer se po deseti zvečer ne sme več govoriti. še manj pa kaditi. Bili smo neže-nirani med seboj in si pripovedovali zanimivosti iz domačih krajev in s potovanj. Do desetih smo bili navadno v salonskem ali v klubovem vozu, čitali, kadili ali pa se pogovarjali z onimi Američani, ki so bili dostopni za razgovor. Pogovori so bili silno resni, včasih dolgočasni, kar je posebno jezilo ognjevitega Španca, ki je bil z nami in ki se nikakor ni skladal s to ameriško hladnostjo. Enkrat je prišel zvečer na hudobno idejo. Dejal mi je: — Dajva malo potegniti Američane, pa tudi najine tovariše. Pojdite v naš vagon in čitajte. dokler vas kdo ne pride klicat. Jaz bom med tem v družbi povedal, da ste imeniten medlimi, k{ zna črtati misli, in da sem z vami napravil že več posrečenih poskusov. Seveda bodo hoteli to takoj poskusiti. Poklical'1 vas bomo in vi boste uganjevali stvari. Rekli boste vedno »ne«, toda pri oni stvari, ki sledi predmetu aH živali s štirimi nogami, boste reklj »da«. To bo šlo petkrat, od tedaj naprej porečete »da« pri onem predmetu, ki sledi stvari iz lesa. Rečeno, storjeno. Nisem črtal pet minut svojega časop:sa v našem vagonu, •ko me pride klicat rumunski tovariš, stara, dobra duša, češ da me zahteva vsa družba. Delal sem se začudenega, se nekoliko obotavljal, a slednjič sem le šel. — To je naš medij, je dejal Španec in bom napravil z njim par jx>skusov. Zmenili so se bili že v naprej in vse je šlo v redu. Zapcrcdcma sem uganil predmet aii osebo, ki so jo bili določili, ■in začudena ni bilo konca ne kraja. JV s i so verjeli, razen enega naših tovarišev, ki mi dva dni ni dal miru in me je toliko časa obdelava!, dokler mu nisem razložil skrivnosti »čitanja misli«. Dejal mj je, da skoraj vso noč ni nič spal, ker ga je tako jezilo, da ni mogel najti našega trika. Američani so se seveda naravnost diviii in smo imeli s tem res veliko zabavo. Ko smo imeli dovolj večernega pogovaitanja, smo šli spat. Kadar jc bilo dovolj svetlo, sem s svoje postelje tik okna opazoval pokrajino ali mesta, skozi katera smo sc vozili. Enkrat smo obstali sredi prerije nad eno uro ob neki reki v mesečnem svitu. Nihče si ni mogel razložiti, zakaj se ne peljemo naprej Enkrat smo se ob enajstih zvečer vstavili za dve uri na neki majhni postaji na Divjem zapadu ter smo porabili to priliko, da smo si ogledali mesto kakšnih pettisoč prebivalcev, kjer je bil ravno velik sejem.-Poleg kolodvora so stale v dolgi vrsti kot v Ljubljani pod Trvolvem razne barake in komedije, vrtiljaki, strelišča in vsakojaka zabavišča. Vse je bilo bajno razsvetljeno, godbe so z vseh koncev delale oglušujoč hrup. Zabava je bila na višku. Nas so najbolj zanimali človeški tipi: cow-boyi, Indijanci, a v »civilu«. delavci, čudno oblečeni moški, ki so bili prav podobni banditom, farmerji in niili družine, dekleta v nemodernih, delavskih oblekah, brez klobukov..., pisana množica neugnanega Divjega zapada. ki se je 'tu na svoj način navdušeno zabavala. Za nas se ni nihče zmenil, čeprav so morali takoj spoznati, da nismo Američani. Neženirano smo se kretali med to množico, ki je veselo valovala od ene komedije do druge Na vsaki postaji, kjer sc je vlak vsaj za nekaj minut vstavil, smo odhiteli v restavracijo, da si kupimo časopisov in razglednic iz dotičnega kraja. Marsikaj poučnega smo povzeli iz njih. Predvsem značilno za ameriško pokrajinsko časopisje .ie to. da obstoja večinoma iz oglasov. Američani vedo bolje kot Evropejci da je najmogočnejša reklama časrpisno oglaševanje. Za to 'izdajo v Ameriki naravnost bajne vsote, a se jim stvar izplača. Vsak ameriški trgovec brez izjeme ':ma v svojem letnem proračunu določenih toliko in toliko odstotkov obratnega kapitala za oglašanje po časopisih. Poleg reklam ie v takih provinci-alnih listih nekaj strani novic iz Amerike, nekaj vrstic ali pa tudi nič novic iz drugih delov sveta in dve ali tri strani spoirtivh novic. To je vse. Kot primer vzamem mesto, ki ima deset tisoč prelvvalcev V njem izhaja dnevnik v 7000 izvodih, kajti nekaj se ga proda v okolico. Vsak dan ima najmanj deset, navadno pa nad petnajst, v nedeljo do trideset strani. Tri četrtine lista so trgovski oglasi. In trgovci iz-borno služijo, list se veča in ima dohodke ... in tako je vse zadovoljno. To je ameriška velepoteznost: kdor nekaj tvega, tudi neka; pridobi. Na vseh postajah so buffeti, zelo praktično in snažno urejeni, tako da ima človek naravnost užitek, če sede na visoki stolček za servirno mizo in naroči katerokoli mrzlo ali toplo jed, ki mu jo mahoma prinesejo. Skratka, kar se tiče železnic, se imamo od Američanov še mnogo naučiti, kar hi nam biio te v korist. _Dr. Pavel Brežnik. Zdravniška sodba o zdravilnosti medu Iz predavanja med. dr. Zaissa na razstavi v Gradcu Če bi hotel tolmač.ti zdravilnost medu po stanju zdravniške vede ob času, ko sem se strokovno izobrazil, bi moral molčati. A danes objavljajo že strokovni zdravniški listi spoznanja, ki so vsega uvaževanja vredna. Brez skrbi lahko rečem: V vsako umazano ali sumljivo rano naj se dene ali vli-je pristni čebelni med, ne da bi se prej rana izpirala. Po 24 urah bo rana čista brez vnetja. Nobeno sredstvo ne zasluži po mojih izkušnjah toliko zaupanja pri lečenju ran. To sredstvo pomaga več nego vsak aseptični ovoj. Ne strašijo me več rane, v katerih je cestni prah, samo, da jih za-morem pravočasno zdraviti v medom. Tovariš zdravnik-higijcnik je hotel preizkusiti mojo trditev. Vzel je kulture bakterij, ki zagotovo umorijo male živali, če se jih položi v kožne rane Polovico tako okuženih živalic je pustil brez lečenja (zdravljenja) in so vse poginile; drugo polovico okuženih živalic je zdravil z medom. Od teh ni nobena poginila. Zdravnik kirurg je poskusil zdravilnost medu pri ranah, uspeh je bil popoln: priznal je rad, da doslej še ni imel nobenega ' Zavarovanje »Jntrovih" naročnikov Podrobnosti o zavarovanju za primer smrtne nezgode — Kdaj mora zavarovalnica izplačati zavarovano vsoto 19.000 Din — Važna opozorila naročnikom Ta teden smo priložili za vse »Jutrovc« naročnike zavarovalne police zavarovalnice »Triglav«. Vsak naj polico točno in čitljivo izpolni z imenom in z naslovom, pod katerima dobiva »Jutro«. Pos lico dobro hranite. Ne pošiljajte je nazaj »Jutru« ali zavarovalnici. Na zaHnji strani si lahko sproti bele« žite, kdaj in za koliko časa ste pla= čali naročnino. To je važno, ker velja zavarovanje le za onega, ki je naročnino v redu plačal. Zava* rovalnica »Triglav« je namreč dolžs na izplačati vsoto 10.000 Din le ta; krat ako naročnik ob času nezgoi de ni bil z naročnino v zastanku več kakor za štirinajst dni. Komur n. pr. poteče naročnina s koncem meseca, jo mora obnoviti najkas« neje do 14. prihodnjega meseca, drugače zavarovanje ugasne. Na obeh notranjih straneh poli; ce so natisnjeni točni pogoji, ki jasno določajo, v katerem primeru bo zavarovalnica izplačala zava? rovano vsoto 10.000 Din in v kate* rih primerih smatra, da v to ni obvezana. Te pogoje skrbno pre* čitajte! Pogodba velja n. pr. za vse smrt; ne nezgode, ki zadenejo koga pri izvrševanju njegovega poklica, ali tudi drugače, n. pr. pri strojih, na potovanju po Evropi, pri kmečkih opravilih itd. Izključeno je samo poklicno delo v tovarnah z eksplo* zivnimi snovmi (smodnišnicah) in v rudnikih pod zemljo. Ako pa se ponesreči rudar izven rudnika ali pri dnevnem kopu, se zavarovana vsota izplača. Zavarovane so tudi zanesljivejšega zdravila za rane. Med se rabi za rane tak kot je. Ne smemo mu primešavati nobene moke, masti ali voska. Vbje se v rano, nato se rana zaveže z aseptičnim ovojem. Med pa mora biti pristen (najboljši naravnost od čebelarja). Za aseptičen ovoj sc vzame a septična vata iz lekarn ki se jo omoči v med in priveze na rano. S"i verjetno, da med zamori bakterije, kakor n. pr. surovo mleko glivice kolere; pač pa med povzroči, da nastane večji ob-to1' krvi in drug.h telesnih sokov v runo, ki deloma i/perejo bakterije, deloma jih pa uničijo. Pre.skava iz ran vzetega soka je pokazala, da vsebujejo bela krvna telesca neverjetno množino fagoziliranih (od belih krvnih telse uničenih) bakterij. Verjetno je. da igrajo tudi v pristnem čebel-nem medu nahajajoči se fermenti močno vlogo, da izgleda površje rane neverjetno čisto. Gotovo je, da napravi med rane sve-že-čiste in odstrani iz njih tuje snovi. Polje ran ostane nepopačeno pri zdravljenju z medom, med lem ko ne moremo tega trditi o ranah, ki sc zdravijo z jodovo tinkturo. Na podlagi tega danes že jasnega tolmačenja zdravilnosti medu pri vnanjem zdravljenju (ranah), smemo soditi, da učinkuje med podebno tudi pri zdravljenju notranjih obolenj. V zadnjem času so začeli zdraviti ere- »Emil, prosim izvoli cigaro!« »Hvalrv, prav rad imam dobre cigare.« »Dobre? Potem te pa prosim malo potrpljenja; takoj ti prinesem eno.« nesreče pri gašenju požarov, kar je zelo važno za člane gasilskih drus štev, dalje nesreče zaradi elektriea nega toka, radi strele, nesreče žes lezničarjev, delavcev v tovarnah itd. Skratka: od zavarovanja so iz= ključeni samo oni primeri, ki so izrecno navedeni v zavarovalnih pogojih. Posebej opozarjamo vse naročs nike na tretje poglavje zavarovali nih pogojev in navodil (§§ 7, 8 in 9). Te točke dodajo, kako je ravnaš ti svojcem ponesrečenca, ako se naročnik »Jutra« smrtno ali pa smrtnonevarno ponesreči. Upošte* vanje teh navodil je nujno rotreb? no, da se preprečijo nesporazumi med zavarovalnico in zavarovan* čem. Naročnike ki nam še niso vrnili dopisnice, priložene zavarovalni polici, nujno prosimo, da to nemm doma store. Zavarovanje velja, kakor orne« njeno, v 1. 1930 za vse naročnike »Jutra«, za one, ki so na naš list že naročeni, in za one, ki se na nos vo naroče. Nikomur se ni treba za to zavarovanje posebej prijavljati nam ali zavarovalnici »Triglav«. S tem, da plačate naročnino, se že tudi zavarujete. Prepričani smo, da bodo naši nas ročniki znali ceniti to naše socijals no novoletno darilo. Prosimo jih samo: Ostanite nam zvesti tudi v boj doče! Pridobivajte nam vedno in povsod novih prijateljev in novih naročnikov! »JUTRO«. vesno bolezen malih otrok, ki poteka k:t-koT zastrupljenje, z injekcijami grozdnega sladkorja. Žal je to zdravljenje združeno z začetnim poslabšanjem, ki se često konča s smrtjo malega bolnika. Isti uspeh kot z injekcijami se doseže z dovajanjem medu v organizem otroka Med zahteva manj prebave kot voda; že sluznice koj za ustno votlino ga deloma vsrkajo in mali bolniki ozdravijo po zavživanju medu in se njih bolezen takoj boljša brez nevarnega predhodnega poslabšanja. Še en izgled najnovejšega načina zdravljenja z medom: Stara gospa je trpela na srcu in je imela otekle noge, dasi je rabila običajna zdravila. Dolgo je odklanja-fa zdravljenje z medom, dasi sem ji to takoj svetoval. Ko se je vendar odločila za to metodo, se je njeno stanje normaliziralo. Lahko prebavljivi med ojači s-rčne mišice, ker jim dovaja potrebni kalcij. Mogoče je še važnejši kalij, ki se nahaja v medu in je ed ni radioaktiven element, ki se nahaja v rastlinah in živalskem fivotu. Srce, ki se je ustavilo, oživi pod vplivom Automatina, ki izžareva iz gorečega kalija. Med vsebuje fosfor, ki je naravnost hranilo živcev. Kdor trpi na živcih, na pobi-tosti, slabi volji, bo oživel s svojimi izčr-panirni živci vred, ako jim dovaja fosforja potom medu. Zagotovo vemo, da pospešuje železo r medu tvorbo krvi, dočim kremenčeva kislina krepi m šičevje. fermenti v medu pospešujejo prebavo, kisline imajo blagodejen vpliv pri mrzličnih obolenjih. Sicer pa ni treba čakati, da postane bolezen že popolnoma očitna. Marsikaj je v človeku že dolgo prej bolno, nego se sam tega zaveda. In baš v takšnem začetnem obolenju je vživanje medu kot varstveno sredstvo proti obolenju neprecenljive vrednosti. Tudi homeopatična zdravila, ki se jemljejo v malih količinah in zelo razredčeno, imajo bolj namen preprečiti obolenja nego jih ozdraviti; tako naj jemlje dozdevno zdrav človek med v mal h količinah (1 — 3 kavine žlice dnevno) razredčen v gorki (ne vreli!) vodi ali čaju ter Ie po malem v presledkih in požirkih S tem cenenim sredstvom si vsak ohrani zdravje, nadomesti posameznim organom manjkajoče snovi, odstrani tuje soke iz života in si prihrani trpljenje, ki je neizbežno združeno z resnim obolenjem. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Neprijeten duh ust ie zobrn Zobje slabe oarve kvarijo najlepši obraz Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežuioče Chlorodont-paste Zobje dobijo krasen sijaj slonovine. posebno pri vporabi zobčaste ščetke. ker ista čisti zobe tudi nah njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo Mala tuba Dia 8.— veli ca tuba Din 13.— zobne ščetke Din 20.—. Leo \Verke A.-G. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlato; os, Maribor 9 ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Deset turnirjev, urejenih po moči igralcev, je bilo končanih 4. januarja v Hasting-su. Župan tega svetovno znanega kopališča ie zvečer tega dne razdelil nagrade, med tujimi velik srebrn pokal za prvakinjo sveta, gospodično Menčikovo. V mojstrskem turnirju je Capablanca s 6 in pol točke dobil prva- dr. Vidmar s 5 in pol drugo, Yates s 5 tretjo nagrado. V rezervnem mojstrskem turnirju sta bila prva Ko!tanowski in Tylor. Oba sta postala mojstra. Capablanca je imel izrazito srečo, da je svojo partijo proti Miss Menčikovi še dobil. Napako je naredila šele v zadnji potezi, ko je že vSc mislilo, da je igra neodločena. Kako zelo (je v zadnjih mesecih gosnodična Menčikova napredovala, kaže najbolje ta partija, ki jo danes prinašam. Mojstrski turnir je imel nagel tempo, 17 potez na uro. Pri tako hitri igri se mhce ne upa igrati komplicirano. Več kot 55 °/o vseh partij je ostalo remis. Beli: Capablanca Črni: Miss V- Menčikova 1.) Sel 2.) c2- f3 Sg8—f6 c7—c5 Začetek je pač čez vse mere moderen. 3.) Sbl—c3 4. c4Xd5 5.) g2—g3 6.) Sfl—g2 7.) 0—0 8.) d2—d4 Navidezno nevarno, ker d7—d5 Si6Xd5 Sb8—cfi e7—e6 Li8—e7 0-0 lovec g2 škili na 9.) Sc3Xd5 Dd8Xd5! Izvrstna poteza. Beli dobi sicer kmeta, toda Menčikova se polasti napada s krasno igro. 10.) Lcl—e3 - Na to potezo se je Capablanca zanašal. Beli grozi Sf3—e5. 10. )------Dd5—f5! 11.) d4Xc5 e6—e5! Seveda ne LefXc5, ker bi g3—g4 dobilo figuro. 12.) Sf3—d2 f7—fo Miss Menčikova se prav nič ne ženira. 2e grozi f5—f4. 13.) f2—f4 e5—e4 14.) Ddl—b3-F Kg8-h8 15.) Tfl—el -- Kmet e2 je bil napaden. 15. )--------Sc6—d8! 16.) Db3—c2 --- Dama mora itak z dijagonale b3—g8, razen tega hoče beli igrati b2—b4. 16.) 17.) b2—b4 IS.) a2—a3 19.) Tal—dl Črni drži polje c4. 20.) Tdl—cl Lc8—e6 Sd8—c6 Le7—f6 Dh5—f7 b7—bo!! Krasno igrano. Črni ne da polja c4. Takih potez smo vajeni samo pri največjih mojstrih. 21.) c5Xb6 Ce beli ne vzame *en passant«, ga napad a7—a5 uniči. 21.) 22.) Le3Xd4 23.) e2—e3 24.) Sd2—c4 25.) Dc2Xc4 26.) TclXc4 Sc6-d4 Lf6Xd4+ Ld4Xb6 Le6Xc4 Df7Xc4 Capablanca je s skrbno igro odvrnil najhujše in obdržal kmeta. Njegova pozicija še vedno ni dobra. Kmet e3 je zelo slab. 26.) 27.) Lg2~fl 28.) Kgl—f2 29.) LflXc4 30.)Tel—cl Izsiljeno. 30.) Ta8—c8 g7—g6 Tc8Xc4 Tf8—c-3 a7—ao! a5Xb4 Tc8—a8! TaS—a3 31.) Kf2—e2 32.) a3Xb4 33.) Lc4—b3 34.) Tel—c3 -- Capablanca pleše kakor mu Menčikova piska. Partija je že sedaj remis. 34.) --Kh8—g7 35.) h2~h3 - S to potezo pričenja akcija belega v partiji. 35.) - 36.) g3—g4 prva samostojna h7—h5 h5Xg4 Ce črni ne odpre na kraljevem krilu igre, Je remis siguren. 37.) h3Xg4 f5Xg4 Ni dobro. 38.) Ke2—f2 Kg7—h6 39.) Kf2—g3 Lb6—d8 40.) Kg3Xg4 LdS—f6 41.) Tc3—c6 Ta3Xb3 42.) Tc6Xf6 Kh6—g7 Grozilo je f4—i5. Capablanca se je srečno oprostil, znebil se je neenakih lovcev rn obdržal kmeta. Vse to ie bilo nepotrebno črnemu. Partija pa še vedno ni izgubljena. 43.) Kg4—25 Tb3Xe3 44.) Tf6Xg6+ Kg7—f7 45.) Tg6—f6+ Kf7—g7 46.) Tf6—b6 Te3— el 47.) Tb6—b7-f- Kg7—gS 48.) Kg5—f6 e4—e3 49.) Tb7—bS-h KgS—h7 50.) TbS— eS Tel—bi 51.) Te8--e3 TblXb4 5i2.) f4—15 - Capablanca je dosegel v končnici vse, kar je mogel. Njegov kralj stoji pred kmetom. črni kralj je odrinjen. Pa vendar je partija remis! 52.) Tb4—bS! Tb8—b7 53.) Kf6—f7 Miss Menčikova bi morala s trdnjavo ostati na osmi liniii. 54.) Te3—e7 Te7—b6 55.) f5—f6 Tb6—a6? Trdnjava ima držati osmo linijo! 56.) Te7—d7? Capablanca tudi ne vidi fines te intere-santne končnice. Igrati je imel Kf7—fS+ in f6—f7. 56.) ---Ta6—aR! 57.) Td7—e7 Ta8-a6? 58.) Kf7—f8+ No, sedaj vidi tudi Capablanca napako nasprotnice. 58.) Kh7—gf> Ta6—a8+ Ta8—a 7 Kg 6—h 7 59.) f6~f7 60.) Te7—e8 61.) Te8—e6+ 62.) Kf8—eS? Capablanca še vedno ne zna izrabiti napake črnega v 57. potezi. Najprej je moral igrati Te6—d6. 62.) --Ta7-a8+ 63.) Ke8—e7 TaS~a7+?? Zakaj ne Kh7—g7? Vsak otrok vidi, da je partija remis. To končnico sta igrala oba, črni in beli. dosti slabo. 64.) Ke7—f6 se vda. Skoda lepe partije! Menčikova je zaslužila remis. Kino Kako bi vokazal v filmu Krista in Napoleona Napisal Charlie Chaplin. 1 Dve veliki vlogi sta, ki bi ju zelo rad igral: Krista in Napoleona. To mislim popolnoma resno. Obe vlogi bi rad igral. In zdi se mi. da bi moje pojmovanje teh dveh mož dalo svetu novo sliko o njuni nadčloveški veličini. Vzemimo samo Napoleona! Jaz ga ne bi prikazal kot vsemogočnega generala, nego kot čokatega, mrkega, molčečega, malone odurnega človeka, ki se neprestano bori s svojimi sorodniki. O, koliko je humorja v njegovem življenju! Njegov .trud, kako bi svoje brate, sestre in pastorke srečno po-možil in poženil in vzpostavil znosne od-nošaje s svojo materjo in ženo, med tem pa je vodil voine — vse to daje neverjetno bogat materijal za produkcijo filma o njem. Da me prav razumete: ne bi hotel napraviti komedije, nego bi hotel samo še enkrat uresničiti vse te zmešnjave, v ka-terp, ga je življenje potegnilo, in njegovo stremljenje, da bi se izmotal iz njih in da bi živel v miru s svojo rodbino. Prikazal bi ga na poti v Italijo, kamor se odpravlja, da se da kronati za kralja, prikazal bi ga kot onega Napoleona, ki stoji z Josephino ob strani neposredno pred uresničitvijo svoje največje želje, ustanovitve francoskega cesarstva. Napoleon je, kakor znano, ljubil razkošje in sijaj. Kar se tiče drame in patosa, bi bilo obojega v izobilju. Vzemimo na primer njegov razhod z Josephino. Videli bi najprej cesarja, kako si jo da poklicati k sebi in ji pove, da ga mora ostaviti — ona. njegova Josephina, ki mu je bila pomagala, ki mu je bila ob strani, ki jP verjela vanj in ga ni nikoli zapustila. Potem bi prišel prizor, v katerem bi pokazal Josephino v oni poslednji noči. ko šteje ure in minute. In ko napoči ura odhoda, bi videli Josephino, kako si ogrinja plašč in stopa počasi v noč. V nekem drugem prizoru bi spet srečali Josephino. kako prisluškuje grmenju topov, ki napovedujejo rojstvo cesarjevega sinu; strele šteje: dvajset, č<* bo deklica, ena in dvajset, če bo deček. Patos? To je nepre-kosljivo! Kar se drame tiče. nam daje neomejene možnosti. Vzemimo povratek Napoleona iz pregnanstva s samotnega otoka Elbe, kako zbira okoli sebe, komaj je bil stopil na francoska tla. novo armado, vzemimo njegov pohod na Pariz. Pokazal bi staro gardo, kako se zgrinja okoli njega, plapolanje zastav, navdušenje in ovacije. novo prebujenje vojnega navdušenja. Pokazal bi na primer veterana: z bergljami. brez roke, slepega na eno oko, kako šepa pred gardo in svari ljudi: »Napoleon prihaja! Napoleon se spet vrača! Nanoleon koraka proti Parizu! Ustavite ga! Ubijte ga, da vam še enkrat ne utopi vaših sinov v niihovi krvi!« Potlei bi šla mimo naših oči čedalje bolj naraščajoča armada, s Korzom na čelu, godba igra marseljezo, cesar pride zdaj mimo starega veterana — in veteran ga pozdravi. In potlej bi v filmu pokazal, kako je v tistem trenutku tudi stareea gardista premagala čarna moč, ki jo je imel Nanoleon na vse l.iudi svoi° dobe in svoje dežele. Veteran vrže svoj klobuk v zrak in se s solzami v očeh priključi vojakom in gre z njimi z bergljami v Pariz! Nešteto je dramatičnih momentov, ki bi bili porabni za film. Mnogo, mnogo sen. razmišljal o tem in sem si vse, kar je bistvenega, zabeležil. Nekega dne bi utegni! začeti s tem filmom. A danes ne vem še nič gotovega. Tudi sveto pismo sem marljivo proučeval in prečita! mnogo razprav, ki pišejo o njem. Seznanil sem se z vsemi mogočimi veroizpovedmi sveta. Svet ima po moji sodbi krivo sodbo o najmočnejšem, najživejšem in največjem karakterju, kar jih je kdai živelo. Kristus je bil človek. V resnici je živel. Bil je moč poosebljena v mesu. A vendar ga, čP. gledamo že najstarejše slike in opise v zgodovini krščanstva, upodabljajo kot moža z dolgimi lasmi in v beli tuniki, ki otožno govori in naoravlja videz nenavadno trudnega in potrtega moža. Zaoeljujeio nas v vero. da je bi! še večji črnoeled kakor Shakesnearjev Ham'et. Ce odkrito novem, tega ne verjamem. Krist je bil ve'ik mož močnega duha, ki je dobro jede', oil dobro vino in sP rad poveselil v družbi svojih Prijateljev. Bil je osebnost, ki nima sebi enake v zgodovini. Zakai bi si ga predstavljal kot srceče. potrto in snoštovanie zbujaioče bitie ki je kakor duh plaval nad narodom in zbujal v liudeh strah? To ni Krist. kakor ga jaz vidim. Jaz ga raiši gledam kot le*>eea, močnega in rdečekrvnega moža. na katerega se instinktivno obrneš, kadar si v nesreči in od katerega rvričakuieš, da bo posege! vmes in kaznoval zle ljudi, in sicer s{roda vsakogar in vse — v vseh okolnostih. Teea ne rečem v? nedosfaiania sr>ošto\ra-nia do njega, bodite o tem uverjeni. Hočem le pokazati, da ie bil Krist po moji sodbi človek, ki je živel in je imel veselje za živlien.ie in družbo svoiib priiateliev. Ne verjamem, da bi bil imel Ponci.i Pi'at namen Krista uničiti, ko ga ie oozval k sebi. Pilat je poshišal obtožnico in je vprašal: »Kaj na i storimo s tem človekom?« fn neki nrenapetež v množici ie zakričal: »Križajte ga!« Dnin" ie ta klic ponovil in množica za njim. Psihologija množice je obvladala ooložaj in Krista so — iz nika-ke^a nozebnesra razloga — križali. Če bi_ kdai filma] Krista. bi ga pokazal kot močno, iznad drutrih se dvigaiočo po-javo: kot velikega človeka, ki si je nri-dobil naklonjenost ljudstva — z osebno močio in vnlivom in ve'ikor>oteznostjo. Hotel bi, da bi mu z veseljem klicali dobrodošlico. možie. žene. in otroci. Da bi se ga tesneje oklenili in občutili sugestivno moč. ki vejo iz njega. In on ne bi govori! z glasom, kakor bi prihajal iz groba, in tudi vobče ne bi bilo nič na niem, kar bi zbnialo v srcih njecovib n"ivr~eTv~»v strah Ne veriamem, da bi kdaj vfilmil to zgodbo. Vstal bi vihar naj ostrejše kritike. A vendar bi bilo za vero si'neea pomena, če bi kdo povedal da ie bil KrMu* človek. ki so ga vsi ljubili, da je bil. kakor sem rekel, človek, da je v resnici živel in da je imel b1a©bi se v vseh /eContoA odpravi bolečine dfc^erifah SAVA 1-6.45: Rciprodiuorana gtasha. — 17.45: Koncert la'hke godfbe. — 19.25: ReprodTicirona glasba. — 20-30: Operetni večer. — 23: Lahka godba. — DUNAJ M: Dopoldanska koncert. — 15-30: Koncert orkestra. — 17.45: Mladinski program. — 20.05: Koncert Eystfereve glasbe. — Jazz-iband. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 17.30: Mladinski program. — 19: Orkestralen koncert. — 20AS: Prenos simfoničnega koncerta iz glasbene akademije (zbor m orkester). — Godlja za ples (orkester ;m petje). — FRANKFURT 17: Prenos koncerta iz StmMtga.rta. — 19.30: Prenos vsega programa iz Stiu.;t®arta. — LANGENBERG 16.45: Mfcd.šiska program. — 17.30: Bailada in pesmi na gramoT. ■ploščati. — 20: Kompozicije avstrijskih skladateljev dveh stoletij. — Sluhoisrra. — Prenos kole-sairsloih dirk. — Godba za ples. — STUTTG ART 16: Popoldanski koncert. — 20: Prenos zborovskega koncerta. — 23.15: Godba za ples. — BliPIMiPEŠTA 9.15: Resprodiucirana gSasba. — 12.05: Koncert radro-kvarteta. — 17-30: Kcncert na oitre. — 19.30: Prenos koncerta fffiiarmoinič-ne diružbe. — Lahka glaisba. — LONDON 19.40: BraihmsTve viofliinske sonate. — 20.45: Končan za vsakogar. — 23.15: Violinske in fcWrske sfcladibe. — Godiba za ples. — RIM 17.30: Prenos koncerta fe FiJbarmo-Rre. — 21.02: Dramski večer r!n koncert lailike glasbe. Torek, 14. Januarja LJUBLJANA 12-30: Reprodiucirama glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Kotv-cert radiio-orkestira. — 1S.30: S. Mart*5anc: Reklama kot veda. — 19: Dr. Bohim: O monra. — 19-30: RusSčina. — 20: Nestiroy: »UtopSenca«, igrajo člani nar. gledališča, režira g. Šest. — 22: Napoved časa »n .poročila. — 22.15: Prenašanje inozemskih .postaij. BEOGRAD 9: Prenos fe sa.bonne cerkve. — 10.30: Reproducirana gilasiba. — 12.40: Koncert ciganske kapele. — 17.30: NarodnJ natpevii na harmoniko. — 20: Koncert .pevskega okteta beograjske operete. — 21: Poročila. — 31.10: Koncert lahke glasibe. — 22.10: Srbske ik-.t. pcsmii na gramof. ploščah. — ZAGREB 12-30: Repro-dmcirana glasba. — 17.30: Popoiidamski koncert radio-o-rkestra. — 20: Prenos 'koncerta iz Ljubljane. — PRAGA 16.30: Popcddansikii koncert. — 19: Prenos itz nar. gledališča: Fibiohova opt-ra »Vihar«. — 22.15: Koncert lahke godbe. — BRNO 16-30: Prenos koncerta iz Praige. — 17.30: Pevski koncert. — 19.30: Prenos opere iz gle-daJfišča v Praga. — VARŠAVA 16.15: Reprodu-c?r. glas.be. — 17.45: Orkcstr. in pev. koncert. — 19.30: Prenos opere iz gledailišča v Katovicah. — DUNAJ lil: DopoM. ko-ncert. — 15JO: Popold. koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz opere: Massenet: »Manom«. — Lahka godba. — BERLIN 16.30: Komorni koncert godbe na pihata. — 19: Večerna koncert orkestra. — 20 30: Koncert kvarteta. — FRANKFURT 16: Pope/Manskn koncert. — 19 30: Prenos iz gledališča: Verdijeve opera »Othetto«. — LANGENBERG. 1.7.30: Večerni koncert. — 20: Koncert orikes^a. — 22.30: Prenos kolesarskih dirik. — STUTTGART 16: Prenos popoldanskega koncerta fe Frankfiuria. — 19.30: Prenos opere fe Frankivrta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godbe. — 12.05. Pevski koncert s sprem le varajem čela. — 17 30: Koncert sallonskega onkestra. — 19.30: Mešan program. — 21.30: Violinski koncert — 22-15: Lahka godiba. — LONDON 19.40: Brabmsove violSnske sonate. — 22-35: Mešati pro.trrmri. — 23.46: Godba za ples. OTROŠKE NOGAVICE 'llGOM Najboljše, najtrafnejše, zato 13 najcenefšel Moške m zensite ooictve v Evropi in Ameriki K članku g. dr. P. Breznika: »Moški, ženske in druge posebnosti Amerike« v novoletni številki »Jutra« bi rad dodal nekaj lastnih opazovanj, predvsem glede na obleko Američanov. Po poklicu sem krojač. Preživel sem skoro polovico svojega življenja kot krojaški pomočnik v najboljših krojačnicah evropskih velemest. Kot pomočnik in kot samostojen mojster sem preživel nato v Ameriki 7 let in to od 1. 1912. do 1919. Zato lahko trdim, da dobro poznam obleko Evropcev, kakor tudi Američanov, Američan se oblači zelo okusna Vsi dobro situirani ljudje v Ameriki nosijo obleke narejeiie po meri in so na to tudi ponosni. V slabih razmerah živeči sloji in zelo veliko Slovencev pa kupujejo konfekcijske obleke, ker pač manj stanejo od napravljenih po meri. Taka obleka se je dobila do 1. 1917. od 80 dolarjev dalje. Nikjer v Evropi, niti v Parizu in Niči ne, nismo napravili toliko sakojev s svilenimi podlogami kot v Ameriki. V mestu Salt Lake City je stal sako najmanj 12 do 15 dolarjev. Za zelo fantazijsko napravljen sako sem preje! celo 20 dolarjev. Dobre krojačnice nikdar ne leže v pritličju, v odprtem lokalu, temveč običajno v nebotičnikih v 5., da celo v 10. nadstropju. Deloma tudi v vilah. Prvi dan, ko sem stopil v ameriško kro-jačnico, sem spoznal, da se bom še veliko stvari naučil, ki jih niti v Parizu nismo poznali. In to predvsem v kombiniranju, pa tudi v krojih. Po parkih, po promenadah in v manjših lokalih se pač vidijo navadno samo ljudje v konfekcijskih oblekah. Toda to so brezposelni aH tujci. American se navadno vozi v avtomobilu, sedi v svoji pisarni ali pa v klubu. Ko je bil ameriški predsednik VVflson v Parizu na konferenci, so vsi priznali, da je imel na.ilenše izgotovliene obleke. Namen, ki me vodi pri tem pojasnilu, je kaj preprost: rad bi kot krojač ugotovil, da so obleke Američanov večinoma izgo-tovljene po meri. fn da Američani, moški in ženske, vsaj upoštevajo krojača kot strokovnjaka svoje vrste. Gregorin Jože, krojaški mojster. ODDIH NA ADRIJI CKIKVEMOA: HOTEL MIRAMARE. Soba in .penzija 75—90 Din. 10% odkup napitnine. Prospekte in pojasnila daje Put-nik, Ljubljana, telefon 24—72. 1484 Tenkočutna devica: »Ne, ne nikarte tako burno — glejte, tam na obzorju se je pojavila ladja!« Bruno Prochaska: Maslo na glavi O čem je oče govoril v materjo, ni bilo popolnoma jasno, ker so bile njegove besede bolj podobne mrmranju. Na koncu pa je rekel s povzdignjenim glasom nekaj tako sijajnega, da so se čudili vsi, ki so ga poznali zadnjih sedem aLi osem let. Dajal .je materi: »Pusti me že pri miru s temi .ljudmi! Vsi fcmajo maslo na glavi!« Otroci so mahoma postali pozorni. Napeli so sluh. »Eva, ali si slišala, .kaj je rekel?« »Maslo na glavi!« »Maslo je Tekel.« »Na glavi, je dejal!« To je bilo najnovejše in najlepše, kar so kdaj slišali v hiši izza" počitnic, ko je b3a počila vodovodna cev. Vendar stavek ni bil popolnoma jasen. Zakaj je oče dejal: »Pusti me«? Razpusti se vendar maslo! A to nič ne de. Otroci vedo. da niso dolžni vsega razumeti, kar slišijo prrti odraslih. Glavna stvaT je maslo. In na glavi! Kolosalno!« Eva isi Helena sta brž zaključili pre-pišr, ki bi bil skoro izbruhnil-med njima. Objel! sta se in sta jokali in se smejali hkrati Oče ja Je vprašal: »Kaj pa imata zopet?« »Maslo na glavi, ha, ha!« »Vsi imaio maslo na glavi, hi, hi!« »Maslo na glavi, masio na glavi, maslo na glavi...« »Hura! maslo na glav?!« Oče je hotel nekaj reči. a otroci so ga opomnili, da so slišali ta stavek iz njegovih ust... Postavil se je v strogo očetovsko pozo: j»Meni je to dovoljeno, ker sem vaš oče in vem. kaj je prav. V; pa ne veste, kaj je prav in kaj narobe. Sploh tega ne razumete. Butci!« »Čeprav smo butci, to kar si dejal, pa vendarle nekaj pomeni.« »Nezmisel...« je dejal oče. A kako naj obrazloži otrokom to stvar? Bog-me. rta lahko rešiti takega vprašanja. Na koncu se je ojunačil in rekel: »To ne pomeni ničesar!« »Zakaj pa si rekel?« »Tako, samo za šalo.« »O, za šak) pa nisi dejal, saj si se držal hudo resno!« »Ali misliš, da se mora človek vedno režati?« je nahrulil hčerko in jezno zaloputnil vrata za seboj. Odtlej so imeli otroci novo, neizčrpno igro. Zarana, kakor hitro so se zbudili iz spanja, so se pozdravljali s kli- ci: »Eva. tj imaš maslo na glavi. Sto kilogramov!« »Helena, ti rmaš maslo na glavi. Tisoč kilogramov!« Delj ko do tisoč niso znali šteti, tam se je zanje končal vsak račun. Zato pa so vzeli v besedo znance. »Teta Barbara ima maslo na glavi!« »Stric Andrej ima maslo na glavi!« »Oospod .predstojnik iz prvega nadstropja ima tudi maslo na glavi!« »Cesar ima tudi maslo na glavi!« Šlo Je kakor v litamijah. In kakor niz biserov so se vrstili odličniki, takšni, ki so jih jx>zna!i in takšni, ki so o njih komaj kdaj slišali. »Vsi, vsi imajo maslo na glavi!« V šoli so otroci preiskali součencem in sošolkam glave, da se prepričajo, če nimajo masla na glavi. Nato so prišli do zaključka, da imajo maslo na glavi samo odrasli ljudje. Ni 'trajalo dolgo, pa so sli otroci z očetom in materjo ma obisk k stricu Adolfu. Roditelja sta jim zabičala, da morajo molčati kakor mumije. Molčali so res — do slovesa. Tedaj pa iih je nekaj pičilo in ko jih .je striček uščip-nrl v lice. 90 se 'zteenili do njegovega ušesa ter mu pošepetali vanj: »Striček — ti imaš pa maslo na gla- vi!« Stric je osupnil. Njegov poklic je bila politika. Pomislil je, kje bi bili otroci utegnili to pobrati in končno vzne.ievo-ljen vprašal: »Kdo vam je pa to povedal?« »Naš očka!« je dobil odgovor. Bilo mu je, kakor da mu je vzelo sapo. »Vsi imajo...« se je napol zarekla Helena. Podoba je bila, da striček to že ve. Kratko in rezko se je zadri nad otroci. »Zbogom!« in treščil z vrati, da sta se Helena in Eva spustili v dir po stopnicah za očetom in materjo. Oče ni dobil boljše službe, zaradi katere je bil prišel k stricu prosit posredovanja. Otroci pa so postali še bolj neugna-ni. Vsakomur, kdor je prišel v hišo. so povedali, da ima maslo na glavi. Tako so zvedelr to po vrsti mlekar, pek, kloba-sičar slaščičar, urar, električar, instalater za radio, mehanik, ki je popravljal pisalni stroj, stavbar, prodadalec avtomobilov in gostilničar Nazadnje so se spravili celo na visoke civilne dostojanstvenike. ki so imeli v javnem in političnem življenju vplivno besedo. Oče je bil ves iz sebe. »Nakopali ste mi smrtne sovražni- ke!« de vpil v hiši. »Tn toča te tožb ste mi naprtili na vrat!« A to ni bilo res. Tožil ga ni nihče. Narobe, stric Adolf. ki mu je bila politika poklic, se je zavzel zanj in dobil je boljšo službo. Odkod ta veter? sta se vpraševala oče in mati. In slednjič sta prišla do zaključka, da ni dobro, če je človek miren in tih in ima o vsakem soobčanu v srcu pošteno sodbo. Treba je vsakomur povedati, da ima maslo na glavi — s tem si človek ustvari spoštovanje in poveča ugled. Pozno sta to spoznala. A vendar ne prepozno. Da, česar odrasli ne vemo, vedo pogostokrat otroci. In ker niso tako izprijeni kakor mi starci, povedo vsakemu v brk, kar mu gre. Izvirne francoske pastilje I V A L D A I proti naduhi, nahoda, grloboln, katarja, gripi, InflaencL Prodajajo vse lekarne in drogerije. 1 KRALJESTVO MODE Večerna obleka Ko napoči sezona plesov in velikih zabav, se pomakne v ospredje večerna obleka, ki je najpopolnejši in najdragocenejši del ionske garderobe. Vsaka žena hoče zvečer posebno lepo izgledati, v tem pa jo mora podpirati primerna večerna obleka, a zares dobri eo le oni modeli, ki pravilno uveliavljajo postavo, ki dajejo svoji nositeljici mladosten izgled in izpopolnjujejo celotni učinek s primerno barvo. Nova moda nikakor ni malenkostna v svojih predpisih — prinesla je mnogo novega m apartnega kar se tiče linije in materijala, a pravzaprav letos nismo primorani držati ee določenih smernic. Vsakdo se more oblačiti kakor mu pristoja in kakor ga je volja, mode se poslužujemo le v nekaterih splošnih obrisih. Zmagale so dolge večerne obleke, katerih dolžina pa ni enolična, temveč neenakomerno zvončasta. prepeta in nazobčana. To so obleke, ki se zde neresnične s svojimi vihrajočimi konci in bogatimi krili — ne- resnične po tolikih letih puste modne enostavnosti. Letošnje večerne barve niso kričeče: priljubljeni so zopet različni modri in vijoličasti toni, nekatere rjave nijanse in nevsiljiva rdeča barva. Kot zadnjo novost je prinesla moda rumeno barvo, v finih in apartnih varijantah, ki pristajajo zlasti temnolasim ženam. Letos vlada preobilica v izbiri večernih materijalij, kajti moda ni izključila niti ene izmed poprej modernih tkanin, prinesla pa je mnogo novih. Predvsem se nosi georget-te, pa tudi svileni muselin je priljubljen kakor prejšnja leta. Creps-satin še vedno ugaja, a najbrž ga bo izpodrinil žamet lil in tait nosijo zlasti mlade dame, čipke so brez dvoma najelegantnejši večerni materijal. Nova večerna obleka ;ma eno samo napako: porabi namreč vedno zelo veliko blaga in tako ne more biti poceni. Edina tolažba je letos, da garniranje ni več moderno in si vsled tega prihranimo precejšnje stroške. Nekaj najnovejših večernih modelov pri- saSamo na naSi sfflrf. Zgoraj levo vidimo obleko iz velours-chi ff on a, ki je preko bokov oeka in pada v široko zvon častem in neenakomerno dolgem krilu do tal. Život je blu-zast, desno ramo krasi dolga, vihrajoča pentlja iz istega blaga. Zraven se nahaja obleka iz čipk, ki učinkuje v svoji enostavnosti nad vse elegantno. Model iz georgetta kaže naša predzadnja skica. Krik) je zvončasto z vleč-kastim zadnjim delom, život pa je apartno razdeljen v tri volane.. Zadnja skica predstavlja večerno obleko iz rožastega svilenega muselina, z globokim hrbtnim dekolle-jem in z vlečko. Zapestna ara se ne smatra več zgolj za uporabni predmet — postala je dekorativen del opreme. Zato so nove ure deležne velike pozornosti in je njihova izdelava skrbna in nenavadna. One ure, ki služijo za zvečer, so obložene z dragimi knmni in sličijo bolj nakitu, kakor pa uri. Pa tudi za po dnevi so uveljavile fantastične ure iz emajla in kovine. Par takih modelov, ki so kombinirani iz emajla, oniksa in bele kovine, prinašamo na naši sliki. Športni plašč se prinaša v dveh tipih: kot raven paleto ali pa kot princesni — plašč, ki predstavlja zadnjo modno novost. Ima zvončasto krilo, sicer pa je popolnoma športno izdelan, s prešitimi šivi in vdelanimi žepi. Ukrojimo ga iz kakega zanimivega modnega blaga, obrobi se z lisico ali sličnim dolgodlakim krznom. »Na Metka, te primi se trdno za .mamino krilo!« Mark Twa!n: ✓ 0 postrežnicah Proti vsem postrežnicam kakršnekoli starostne dobe in narodnosti izrekam na tem mestu svojo samčevsko kletev! Vzroki: VsaKokrat ti položijo blazino na tisto stran postelje, ki je najbolj oddaljena od svetiljke. tako da moraš držati knjigo v neudobnem položaju, da si obvaruješ zaslepljene oči pred svetlobo, kadar bereš in kadiš, čredno zaspiš — kar je že prastara in zelo cenjena sam-čevska navada. Če najdejo naslednjega jutra blazino na drugi strani postelje, se za ta migljaj kar nič me zmenijo, temveč ti pos tel jejo ležišče ponovno kakor prej. ne da bi se zmenile za našo nemoč. Menim, da se na skrivaj celo veselijo nad jezo in muko. ki nam jo prireja njihovo početje. Ce opazijo, da smo blazine preložili, •nam redno uničijo naše delo in nas na ta način izzivajo in nam skušajo zagrenit^ življenje, ki nam ga je Bog dal. če ne morejo luči na noben drug način spraviti v neudoben položaj, prestavijo posteljo. Če nostaviš svoi kovček deset palcev od stene, da lahko nasloniš pokrov nanjo, kadar ga odoreš. ti g# bodo porinile vsako krat čisto do stene. To delajo namenoma. Ce hočeš imeti pljuvalmk na dol oče-eem mestu, kjer ti bo pri roki, se s tem ne_strinjajo in ga vsakokrat odstranijo. Škornje ti postavijo vselej na nedostopne kraje. Dela jim posebno veselje, če jih založijo tako daleč pod posteljo, kolikor jim pač zid dopušča. To delajo zato. ker nas s tem silijo, da se moramo v nedostojnem položaju in v temi truditi, da jih dosežemo, pri čemer še ljuto preklinjamo. Škatlo z žveplenlkami postavljajo vedno na drugo mesto. Vsak dan izvohajo kakšno mesto zanje in nastavljajo steklenice in druge podobne predmete na kraj. kjer so bile prej žveplenke. To delajo zato. da bi v temi stekleno robo prevrnili in si prizadjali škodo. Vedno in vedno ti premikajo mobi-liar. Če prideš zvečer pozno domov, si lahko gotov, da boš našel pisalno mizo tam, kjer je bila zjutraj omara z obleko. In ko zjutraj odideš in ostaviš vedro za smeti pri vratih in gugalni stol pri oknu, tedaj se boš opolnoči ali tam okrog, ko se vrneš, prav gotovo preko-picnil nad gugalnikom in če se dotiplješ do okna, boš sedel v vedro za smeti. To je zelo neprijetno. A njim ugaja. Vseeno kam kakšno reč postaviš, še zrni s Me se ne bodo. da bi jo tam pustile. Ob prvi dobri priliki jo vzamejo proč in jo postavijo kam drugam. To jim tiči v krvi. In vrhu tega jih veseli, da so na takšen nač;n nizkotne in da človeka jezijo. Rajši bi umrle, nego da bi opustile te nagajivosti. Vselej ti bodo pobrale vse stare koščke potiskanih smeti ki si jih vrgel na tla, in jih s/krbno zložite na mizo. dočim bodo z kakšrimi dragocenimi rokopisi zanetile ogenj v peči. Če je med temi koščki kakšna prav posebno stara papirna cunja, ki ti je bolj zoprna nego vse druge in bi se je rad odrešil na vse mogoče načine, se boš lahko v tem ozi-•ru trudil, kolikor boš hotel, pa ti ne bo nič koristilo; kajti to staro papirno cunjo bodo spravile vedno znova na dan in redno na taisto mesto. To jih veseli. In porabijo _več mazila za lase nego šest moških. Če jih obtožiš, da so ti ga izmaknile, se ti lažejo v obraz. Kaj pa jim je mar oni svet? Čisto nič. Ce pustiš radi udobnosti ključ v vratih, ga ponesejo k vratarju. To delajo pod ničvredno pretvezo, da hočejo obvarovati našo lastnino pred tatovi: a dejanski delajo tako samo z namenom, da bi moral po ključ spet po vseh stolpnicah dol, ko se vrneš truden domov. Neprestano bi postiljale, predno si vstal, s čimer te pripravijo ob sladki jutranji spanec ;ko si pa vstal, jih ne vidiš več do naslednjega dne. Sploh počenjajo vsa prostaštva, ki si jfh morejo izmisliti, in to seveda iz najbolj gole hudobije in iz nobenega drugega razloga. Postrežnice so odmrle za vsa človeška čHStva. Če bom mogel spraviti v zakonodajno oblast zakonski načrt, ki bi odpravil postrežnice, tedaj storim to prav gotovo. V dežju, vetrn In snegu NIVEA-C UEMF Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. —■ Tube po 9 in 14 Din. NIVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO., d. z o. z., MARIBOR, Meljska cesta 56 Zdravniška posvetovalnica G. F. P. v L 7n««i. katere navajala, nikakor niso izključno značiln z-i bolezen, o kateri domneva■» * na nji trpite. Gre lahko tudi sa vse kaj ("inge a Vsekakor je v vašem primeru najbolj potrebno, da se enkrat točno dožene, na čem bolehate in seveda tudi v koliki meri. Zato vam svetujemo. da ee obrnete na strokovnega zdravnika za bolezen, ki je svojca s okvarila vaše zdravje, vrhu tega pa še rta kakega nevrologa. Preberite tudi še odgovor v današnji r>osvetovalnici pod šifro XYZ. — G. I. P. B. d. Najprvo velja ugotoviti, če je bolezen, o kateri mislite, da je ishias, res ishias in ne kaj drugega. Napotite se torej k zdravniku za živčne bolezni, ali pa stopite na nevrološki oddelek splošne bolnice v Ljubljani O izpuščanju, o katerem tožite, se ne moremo izjaviti, ker ne vemo, kaj je. Kožne bolezni je treba videti, sicer ni moči o njih soditi. Morda je kožna bolezen v zvezi z živčno. _ Mršavost ene okončine ie izraz motene prehrane zbog živčnega obolenja in je v našem primeru dokaz kroničnega procesa. — Za uporabljani čaj velja, kar smo že ponovno povedali. — »Pomlad«. Zakasneli prodor zob je brezpomemben in se pogosto dogaja. Vzroki za to anomalijo so deloma znani, deloma neznani, izvirajo iz ustroja, so izraz razvoine zaostalosti, anomalij v preosnovi itd. itd. Kaj je v konkretnem primeru vzrok, more ugotoviti samo zdravniška preiskava. a tudi ta ne vedno. Poskusite otroku dajati vigantol v kapljicah. Navodilo je preparatu priloženo. Tudi druga anomalija je brezpomembna in je tudi izraz nedostatnega razvoja. Operacija je nepotrebna, ker z as tanek organa v trebušni votlini ne okrn.iuie poznejše funkcije njegove. — Da bi tisto »prehlajenie«, čigar učinkovanja se vedno prekomerno uvažuje. tudi ob »kritičnem časut imelo kake posledice v naznačenem smislu, je malo verjetno. Vsekakor morejo biti posledice samo neznatne in mimogredoče. Vzrokov bo iska ti drugod, kar more ugotoviti samo osebna preiskava. — G. A. J. v M. Tista, edino učinkujoča sredstva, so navadna, ničvredna prevara. Vsak proizvajalec in prodajalec takih čudežnih zdravil dobi za dober denar atestov »ozdravljenih paeijentov« na tisoče če ima pa dovolj nesramnosti, si jih pa na kratko tudi lahko sam izmisli. Vbrizgavanje s h i per manganovo raztopino je priporočljivo in ni do gotove meje brez učinkovitosti. Da bi pa zanesljivo moglo preprečiti okuženje, je izključeno, že zato, ker ie koncentrarija razkužila, ki jo prenese sluznica, prenizka, čas vplivanja prekratek in organ po ustroju tak. da tekočina ne prodre v vsako špranjico. kotanjico in gubico. X. Y. Z. Paralize nikakor ni identificirati z vsakim zastarelim melaluičnim obolenjem v poteku katerega se poiavi kak živini simptom, ki je lahko tudi znak obolenja druge vrste, n. pr. alkoholizma, arterioskleroze, zastrupljeni« z nikotinom in elično. Ljudi. k; so prestali lues in se boje paralize. je mnogo. Redko pa je, da se početen paralitik res ima za paralitika. tako da skoro lahko reče. da bolnik, ki misli, da ie paralitično obolel, nikoli ni paralitik. Z malarijo in sličnimi metodami lahko poskusite, če vam priporoča to vaš zdravnik. Čudežev pa ne pričakujte, kajti tudi ta način zdravljenja ni drugega, kakor eden izmed mnogih. Tudi v medicini vlada moda. Za te metode primerne bolnike zdravijo na ta način tudi v ljublianski bolnici. — G. J. B. v H. Ce maščobe drugače ni odpraviti. je električna masaža gotovo ne odpravi. Tako namaščenje izvira iz ustroja, odn. iz preosnovnih ano-malij, ki imajo svoj izvor v endokrini sekreciji. Tukaj bi bilo potrebno zastaviti z zdravljenjem. To se oa more vršiti samo pod strogim zdravniškim nadzorstvom samo v kaki bolnici. Pa tudi v tem primera je iako dvomljivo, če bo moči doseči kakih trajnih rezultatov. Pri tem tu
  • roet od omenjenih indikacij in privoljenja matere. So ženske, ki so po večkrat samo na ta način rodile. Operacija je sicer resna, ali naravnost na življenje in smrt. če ne dojde do kakih komplikacij, je pač ni v današnjih časih, več imenovati. Odstranitev maternice daleko nima posledic. kakor se pogosto pojavljajo po oni pristojnih žlez, ki mogočno posegajo v celotno preosnovo in povzročajo poleg drugih dolgo vrsto živčnih in psihičnih simptomov. — G. D. V. v C. Ne odlašajte vendar s tako resno zadevo in zaupajte se nemudoma svojemu zdravniku. Svetovnoslavno odvajalno sredstvo. »Za božjo voljo, kako moreš kupiti klobuk s takšnimi okraski!« »Čudim se t.i, da se mi čudiš, ko vendar veš, da so mi češnje nad vse ljube!« »Nu, saj imam tudi jaz rad kumare, pa si jih vendar ne obesim na klobuk!« <£a deftethanje dvoran in Salonov, za veselice, slavnostne prireditve itd. se priporoča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Telefon 3044 Parfem iz koruznih storžev Izkoriščanje stranskih produktov, ki so jib v prejšnjih časih metali stran, zavzema dandanes v gospodarskem življenju važno panogo, zlasti v Združenih državah. Tako so spoznali, da iz-dado bombažna semena, ki so jih prej celo odmetavali v reke in jih z njimi onečejali, prav koristne produkte in nekaj podobnega se dogaja sedaj s koruznimi storži. Ker igra koruza za prehrano Amerike važno ulogo, ostaja vsako leto ogromna množina neporabljenih storžev. Tako je bilo vsaj doslej. A zdaj so ta prezirani odpadek natančneje preiskali in so dognali, da vsebuje zelo koristne snovi. Iz storžev lahko pridelajo n. pr. izvrstne parfeme. Nekateri .med njimi dišijo kakor sveže sadje in jih uporabljajo za odišavanje lesa, kave, čaja itd.; drugi se dado uporabljati kot direktni parfemi in dišijo kakor rožno ali kakšno drugo znamenito dišavno olje. Poleg tega na so odkrili v koruznih storžih sladko snov, ki prekaša sladkor celih 300 krat in ki jo bodo rporabljali v bodoče gotovo namesto saharina. In končno vsebuje na videz tako brezpomembni storž izvrstno snov, ki se da uporabljati v kirurgiji kot sredstvo za lokalno anesteziio. ce se namaže na kakšen del telesa, postane ta namreč neobčutljiv za bolečine. Pridelovanje koruze se bo tedaj v bodočnosti še vse drugače rentiralo nego doslej, zlasti če pomislimo, da zavzema papir iz koruznih stebel že danes važno mesto v ameriški papirni industriji. Za 10.000 Din je zava* man vsak »Jutra" Mož, ki je hodil za svojo senco Gad in kobila — Moč krvi — Dvajset milijonov puntar-jev — V Mtnktni kamrici — Ajajaj — človek, ki ga preganjajo mačke — Strahovi in drugi nočni duhovi — Minkin boksar Huda beseda je bila to, ki jo je iz« rekel stari Zavrhar o svoji hčeri. Pa on jc človek, ki pove vse naravnost. — Nisem mislil, da ji hodijo take reči po glavi, jc dejal, pripovedujoč mi, kako ju je dobil, njo in hlapca, tam pri skednju. Na pragu je sedela, fant pa jc čepel pred njo in ji menda nc« kaj popravljal na čevlju, klešče je imel v roki. »Zdaj bo pa žc držalo,« ga je stari slišal reči in nato njo: »Za Ion, Janče, mi smeš poljubiti koleno!« Kako je usekal ta presneti poba! Ka« kor gad. V tistem pa mu je že tudi sprožila obe nogi v prsi. da se jc zva« lil po tleh. Kakor kobila, tako ga jc brcnila. In zarezgetala od veselja. Saj je njemu samemu, Zavrharju. šlo pri tem na smeh. Ampak je pobral krepelec. — Punca mi je ušla. Njena sreča. Poba sem pa poklical v hišo in ga iz« plačal. Zbogom. Jančc, pa drugje bolj pameten bodi! — Saj mi je žal za fanta. Čeprav je bil šele malo časa pri hiši, se mi jc bil že močno prikupil, ker je kazal ve« selje za delo in sem videl, da tudi z živino lepo ravna. Prav dobra pomoč mi je bil. Pa kaj sem hotel? Recite vi, ali sem mogel napraviti drugače? — V vašem položaju, prijatelj Zavr« har, res niste mogli napraviti druga« čc, sem izjavil. — Če niste marali Jan« četa za zeta, se reče. .>= . ~ - r-' -- ' - - -- < -"/.v ' Ta moja pripomba je spravila Za« vrharja malo v zadrego, kakor sem vi« del; zato sem takoj zasukal pogovor, vprašavši, kje da jc zdaj Minka? — Na Selih je, pri botri. Zdaj se že vse dni kuja in ne pride domov. Bo« tra, ta ji pa še potuho daje, saj vem. Še dosti se je stari Zavrhar hudoval na svojo najmlajšo in imel o njej slab« šc mnenje kot ga jc morda zaslužila. Kar sc je bilo zgodilo tam pri skednju, to je bilo nekaj, kar jc samonasebi ža« lilo njegovo naravno preprosto čud (in bi jo bilo žalilo tudi. če bi Minka nc bila njegova hči in Janče ne hlapec, ampak princ) in je bilo sploh nekaj, česar on nikakor ni mogel doumeti, že zbog svoje starosti ne. Jaz, bolj za« motan in prevejan človek, sem seveda gledal to z drugačnimi očmi. Vsekakor sem si bil takoj na jasnem, da je ta Minka interesantno dekle. In sem iz te simpatije do Minke tudi občutil potre« bo založiti zanjo pri očetu kako dobro besedo. — Norosti takele mlade punce tre« ba soditi milo, prijatelj Zavrhar, sem dejal. — Le pomislite: sami ste preje govorili o s%-ojem rodu — nesrečnem rodu. ste rekli! — Kako težko ste vse življenje občutili podedovano kri v svojih žilah, koliko notranjih bojev vas je to stalo in muk... Bogvc, če ni vaši hčerki to vse še težje? Saj v njenih žilah se pretaka povrh še vaša nemir« na, vroča, žejna kri, prijatelj Zavrhar. Premislite to! Stari Zavrhar ni rekel nič, a prijalo mu je, kar sem govoril. Jezne gube na njegovem čelu so se pogladile in oči so spet zadobilc svoj mehki, vlažni blesk. Pozorno me je poslušal. A meni je bilo na tem, da ga razvedrim, zato sem dejal: — Da, naša kri, to je presneta reč.. Meni je dala zmeraj dosti opraviti. Ko« likokrat sem takole ponoči, ko sem kje v šumah ždel pri ognju, sam s svojimi psi, pa tudi drugače v nemirnih nočeh, ko se mi ni dalo spati, kolikokrat sem prisluškoval šumenju svoje krvi po ži= lah in čutil, kako se zbujajo v meni "V ~ čudni in nevarni nagoni, da mc jc bilo včasi kar groza pred seboj samim ... Neki učenjak je izračuni!, da ima vsak človek kri od najmanj 20 milijonov prednikov v svojih žilah. Naj mc vrag vzame, če nisem v svojem življenju občutil te krvi dvajsetmilijonkrat! Pa je pri meni še ta nesreča, da so bili moji predniki vsi sami puntarji, upor« niki, revolucijonarci. Zato sem sc vse svoje življenje puntal in sc puntam proti vsemu in vsakemu, tudi proti sa« memu sebi. Pa si lahko mislite, dragi prijatelj Zavrhar, kako težko mora bi« ti takemu dvajsetmilijonskemu puntar« ju v dandanašnjih.časih! Smejala sva sc s starim Zavrharjcm in veselo sta zažvenketali najini časi. Prišla jc dekla Lojza in vprašala go« spodarja: — Kje pa naj pesteljem za gospoda? V dohtarjevi sobi je še vse razvlečeno od zadnjič, ko so popravljali strop. — I, pa kar tam pri Minki nanravi, Lojza. Kaj šc vprašuješ? jc velel go« spodar. Odšla jc dekla Lojza s svojimi vda« nimi očmi in ponižnim, belim obrazom, ki se nekako ni vjemal z njeno ravno postavo, močno v plečih in bokih in jedrim ko.akom njenih okroglih golih meč. — Všeč mi je ta vaša tlfkla Loiza, sem dejal Zavrharju. — Ali je žc dol« go pri hiši? — Bo že nemara šestnajst let. štiri« najstletno siroto jo jc rajna vzela v hi« so. Zelo jc pridna, moram jo poliva« liti, dobro mi gospodinii. Kar to za« deva, ne pogrešam nič. Pa tudi druga« čc jc bila zmeraj pametna nunca. A kaj vam jc tako všeč na njej? — No. za kar ste jo pravkar sami pohvalili. Saj se to vse že na njej vidi. Saj jo ves večer gledam, kako sc suče po hiši in dela, dela .... tiho, mirno in okretno; veselje jc imeti takega posla. A še nekaj sem opazil, prijatelj Zavr« har: kadar govorite z njo, vas gledajo njene oči kakor oči vašega psa Mika; tako vdano, zvesto in hvaležno. Torej le niste tako sami in zapuščeni, prija« telj Zavrhar; dva sta le vedno pri vas, ki vas ljubita in sta vam vdana: pes Mik in dekla Lojza. Tako pravim jaz. Pes Mik je moje besede takoj potr« dil s tem, da se je vzdignil, se preteg« nil in položil glavo svojemu gospodar« ju na koleno. Stari Zavrhar je pogladil psa in za« mišljeno molčal. A ko je spet prišla dekla Lojza, se mi je zdelo, ko da ji je nekam pozorneje pogledal v obraz. Tako da jc Lojza povesila oči. Šlo je že na polnoč, ko sva s prija« teljem Zavrjiarjem izpraznila zadnjo čašo in si voščila lahko noč. A jaz sem ponočeval še malo sam tam v Minkini sobici. Prijazni dekliški sobici z opravo iz rožnate črešnjevine in vcselo«pisanimi zavesami. Videti jc bila ta Minka simpatična mešanica kmečkega dekleta z mestno damo. O tem jc pričal rožmarin na oknu in pršilnik s kolonjsko vodo na umivalniku. In še marsikaj takole. Na nočni omarici je ležal roman, na mizi jc stal gramofon. Navil sem ga in sprožil ploščo, vlo« ženo od Minke. Ajajaj, ajajaj •. - Sladko sc jc zliva« Ia uspavanka v tiho zvezdnato noč. Pošiljal sem jo čez dol in log tja k Minki na Sela — jaz, neznani, nepo« vabljeni njen gost. Nato sem upihnil luč, Zavrharjevo težko vino je storilo svoje, in žc sem sc pogreznil v globoko spanje. A v tem globokem, omotičnem spa« nju se mi je naenkrat zazdelo, ko da me nekdo kliče. S težavo se prebujam k zavesti, vzdigujem glavo iz blazin — halo, kaj pa je to? Tam z okna me gledajo štiri oči... dva para oči... štiri svetle ze= lene pike v črni temi. V hipu sc za« vem, da so to mačke, kakopak, dva mački morata biti na oknu. Ampak za vraga, mačke vendar ne govorijo!? Razločno slišim tam od okna šepetati glas, tožno«zateglo, votlo mi šepeče ka« kor duh: — Beži, beži... Smrt te čaka v tej hiši... Križ božji! Ledena groza me jc spre« letela in z drhtečo roko sem tipal po nočni omarici za žepno svetiljko, a jo pri tem sunil na tla. Ko jc zaropotalo, so pa v isti hip žc tudi izginile zelene oči, in nekaj jc za« šumelo pod oknom. Prižgal sem svečo, z baterijo pa po« svetil ven. Pod oknom je bila pločevi« nasta streha nekega prizidka, od tam so morale priti mačke na okno, zdaj jih ni bilo nikjer več videti. Vražje mačke, vedno me strašijo ponoči, to jc menda maščevanje, ker jih ne mo« rem trpeti. Treba bo le skleniti kako premirje z mačjim rodom, če hočem, da bom lahko mirno spal pri odprtem oknu. A tisti glas, ki sem ga bil slišal? To se mi jc pa moralo sanjati. Ah, malo preveč sem pil; alkohol, to ni nič za mene. Zaprl sem okno in se spet lepo zlck« nil v Minkino mehko postelj . . A me j c vnovič nekaj prebudilo. > Imel sem občutek, ko da je nekdo v so« bi. Da... T am se je premikala senca; od postelje tja proti oknu in zdaj na« zaj proti vratom. Skočim iz postelje in posvetim. Ha« lo, bil jc moj znance s Sel, mladi mo« tociklist, tak kakor sem ga bil srečal snoči doli pod klancem, v baiacu in avbi. Trenutek da sva sc spogledala, ko mc ie že udarila njegova pest v žc« lodec, da sem se na mestu sesedel in mi je svetiljka zletela iz roke. On pa je izginil skozi odprta vrata. Ko sem prišel spet k sapi, sem sto« pil ven na mostovž in prisluhnil. Spo« daj nekje so zaškripale duri, nato jc bilo spet vse tiho ko prej. A šel sem dol po stopnicah. Tam je mirno ležal pes Mik, zvit v klobčič, in samo malo notrkal z repom, ko sem šel mimo nje« ga. vr veži pa sem nenadoma zadel ob Zavrharja. Rekel sem: — Zdelo sc mi je kot bi nekdo hodil po hiši... Rekel jc: — Tudi meni sc je tako zdelo. Pa ni nič. Oba sva bila malo v zadregi in men« da drug o drugem imela slabo misel .. Sploh: Čudna noč! Meni jc brenčala glava. In v postelji sem potem premi« šljeval: Kaj je fant iskal tukaj? Saj jc moral vedeti, da Minke ni v kamrici. Ali ga je privabil gramofon? Ali pa ga ie poslala ona, Minka, da bi me stra« šil in pregnal iz nienc pos+eljc? Zdaj mi je bil jasen tudi dogodek z mač« kam i. Nc boš mc, hrntoc! Zdaj je okno za« prto. in vrata zaklenjena. Ampak jutri — sem mrmral že v spaniu. z obema rokama tiščaje želo« dec. ki me ie bolel, — le počakaj ti na« glavec. jutri obračunava. Tako ali tako. (Nadaljevanje prihodnjo nedHio.) Josip Fr. Knaflič. Drame smrti v Alpah Dva samotna planinca — Smrt zaradi nahrbtnika Izčrpanost — Dva brez poguma Mnogo planinskih nesreč se odigra trenutkoma. Prizadeti človek trpi jedva toliko, kakor če bi ga bila zadela kap. Druge katastrofe pa se pripravljajo počasi, nezgoda se začne pri malenkostni napaki in konec je strašen in mučen. Primeri se, da na takšen način umre sam samcat turist, ki se je odpravil brez družbe v planine; so pa tudi slučaji, ko nastopi smrt po krivdi sopotnikov, prijatelja ali brata, ki s temza vse življenje obremeni svojo vest. Časih pa se tudi zgodi, da silijo vse okoliščina k formalno neodvrnljivi smrti. Samotni potnik na Parseierspitzi. Pred nekaj leti se ie povzpel mlad odvetnik iz Monakovega sani na Par-seierjevo konico pri Landecku. Planina je komaj takšna, da bi se lahko smatrala za težko dostopno. Kot najvišjo točko Severnih Alp pa jo zelo obiskujejo in ker ravnajo pri tem preveč površno, ni čuda, da je zahtevala že dokaj žrtev. Naš planinec je bil odložil svoje brašno v Augsburški koči in je kljub svarilom odrinil sam dalje. Okrog poldneva ga je videl neki vodnik iz koče nad Dawinovim ledenikom, samo ni mogel razločiti, če gre mož proti vrhu. ali če se vrača z njega. Ker je bil mož zapustil kočo dokaj pozno, so ga pogrešili šele zvečer, ko že ni bilo več časa za pozivedovanie. Naslednji dan so ga našli mrtvega na vznožju Fernerjeve stene v zgornji Ga-silovi globeli. Zaradi nahrbtnika. Nesreča se je morala zgoditi kmalu potem, ko je bil vodnik videl moža nad ledenikom. Sledovi krvi in raztreseni predmeti za opremo pripovedujejo s strašno jasnostjo o tragičnem koncu samotnega planinca. Dan je bil svetel, pot mu je morala biti znana, zakaj bil je eden izmed inteligentnih in izurjenih turistov. Predmeti, ki so se mu raz-tresli na zadnji poli. pričajo, da je izgubil nahrbtnik, ki ga je hotel zopet pobrati. V ta namen si je bil sezul čevlje, katere so našli najpopre.i na zgornjem robu odlomPene stene, ki se izgublja v ledeniku. Dokaz torej da se je bil mož sezul tukaj z namenom, da bi preplezal steno. V spodnjem delu stene ga je moralo spodnesti. Pade! ie v globočino. V globini Gasilove globeli ic ležala vsebina nahrbtnika raztresena daleč naokrog. planinca pa ni frlo nikjer. Samo mlaka krvi in krvavi sledovi so kazali, kam je zletel. Ponesrečenec je moral po padcu ležati nekaj časa nezavesten, potem se je pomikal skozi globel v pravcu proti ne več daleki koči. Strašni padec ga je neusmiljeno razmesaril. Kričati ni mogel več, zakaj če bi bil klical na pomoč, bi ga bili gotovo slišal; v koči in mu pomagali v pičli uri časa. Moč ga je sigurno jela zapuščati. Lezel je po kamenju. Tam so naš.i drugo mlako krvi. Potem je krvava sled kazala dal.ie in se vlekla kakega pol kilometra v daljavo. Truplo je slednjič obležalo pri stu-denčku, ki ie curljal niz skalo. Nesrečnik se je tu umil in si izpral rane ter v bližini ljudi samotno umrl. Ugotovili so razpoko na čelu, dve rani na temenu, nos pa mu je bil popolnoma vtisnjen. Smrt ni nastopila zaradi teh ran. temveč zavoljo notranjih krvavitev. Usode-polna je bila rana v bližini bokov. Podobna smrt. Nevarno samotarenje po gorah .ie zakrivilo to smrt. A kdor ga je enkrat okusil, ga jame ta način potovanja po planinah opajati kakor sladek strup, ki mu človek zapade ne da bi se tega zavedal. Ne smemo namreč pozabiti, da so vtisi, ki jih dobi planinec, kadar je sam samcat v gorah, najveličastnejši, torej zamamni in vabljivi — baš zato pa silno opasni. Kakor samotar na Parseierjevi konici je storil neki drugi mož, ki se je takisto neustrašeno ustavljal nevarnostim gora, žalosten konec. Podal se je v znani Gesliuse v zgodnjih poletnih mesecih 1. 1905. Bil je profesor z Dunaja, previden in pameten alpinist. Ko se ni vrnil več dni v šolo, so obvestili Ad-niont, da se ni vrnil ter vprašali, če vedo tam kaj o njem. Štiri dni pozneje so slučajno prišli štirje planinci tja, kjer se je izgubil profesor. Na uho jim je_udarilo čisto rahlo klicanje na pomoč. Šli so preiskali teren ter našli na vznožju neke stene profesorja čisto izčrpanega in oslabelega. Siromak je bil že brez moči. Eden izmed četvorice je brž hitel po pomoč, a preden je prišla rešitev iz Johnsba-cha. ic profesor umrl. Tri dni in tri noči med življenjem in smrtjo. Truplo ni kazalo nobenih zunanjih poškodb, tudi nobenih kostolomov. Morali so torej biti notranji vzroki, ki so izzvali smrt. Tri dni in tri noči je revež zmrzoval brez hrane. Podnevi je solnce tako pripekalo, da je trpel neznosno žejo; ponoči pa je pritisnil v višini 2000 m nad morjem takšen mraz, da je revež omedlel. Bolečine so ga trpinčile podnevi in ponoči. To in pa dejstvo, da se nahaja na kraju, kjer pride mimo le vsakih toliko in toliko tednov kakšen planinec, ga je tako potrlo, da je naravnost videl, kako se mu bliža neizogibna smrt. Njegove moči so se naposled izčrpale in bela žena ga je pobrala in odpeljala brez posebnega prizadevanja. Tovariši brez poguma. Primer strašne tragike se je zgodil tudi 24. septembra 1897 v italijanskih Alpah. Rečenega dne je odšel planinec dr. F. z d verna bratoma Z. okoli polnoči iz Gravieggja. Trojica je bila namenjena na Cridone. Tura velja za razmeroma lahko, to se pravi vsaj ne težko. Brata Z. sta bila kaj malo izurjena turista jn tako je trojica dosegla vrh šele opoldne. Treba je bilo premagati še tri zobe grebena. A preden se je to zgodilo. je nastopila tema. Začelo je še snežiti in potegnil je mrzel veter od severa. Brata Z. sta omagala. Pogum jima je upadel postajala sta čedalje bolj liesi-gur.ua in kmalu sc je pojavila pri njih gorska bolezen. Dr. F., njun sopotnik, se v tem stanju jii upal dalje čez ostro rez, ki je bila povrh tega še zasnežena. Smatral je, da .ie pametnejše, če se trojica vzpenja naprej po grebenu, meneč, da se bo na ta način sama od sebe našla najprikladnejša pot v dolino. Počasi, polagoma so turisti napredovali. Ob štirih je trojica dosegla naslednji zob grebena ins tem imela za hrbtom tretjino poti. Vsem pa je postalo očito. da ne bodo dosesrli zaželjenega cilja pri dnevni svetlobi. Zato je dr. F. smatral za najumestneiše če se spuste naravnost po strmem kamenitem žlebu, ki se je iztekal v globok prepad. Smrt v noči. Medtem se je bilo znočilo. Ob šestih zvečer so turisti sklenili, da bodo prenočili na kameniti polici pod grebenom. Oba brata Z. sta bila že takrat zelo slaba. Obhajala ju je tolika slabost, da sta jela misliti na smrt. Pri starejšem so se kmalu pojavili znaki izčrpanosti. Dr. F. si je prizadeval na vso moč zanj, storil je vse, kar se je dalo, celo f rotiral ga je. da bi ga poživil. Toda navzlic frotaži in masaži je postajalo njegovo stanje vedno obupraejše. Apatija se je stopnjevala. Opolnoči je padel v nezavest, ob 1. ponoči se je začel delirij s strašnimi pojavi Ln eno uro zatem je nastopila smrt. Preživela sta cula do sedmih za s posameznimi državami so se že Drl-čela. Kako Holandiia plačuje delavce h Poljske Med obema državama ;e sklenjena pogodba, po kateri holandski državni rudniki spreimeo v delo večje število rudarjev (z Poljske. V pogodbi ie delavcem (kvalificiranim) zagotovljena mezda 5.70 hal. goldi-nariev na šiht in 4 gld mesečne doklade ra vsakega otroka. V pogodbi je zajamčeno stanovanje s kurjavo in razsvetlavo proti 20 gld. mesečne odškodnine- Podjetja ola« ča'o pot tia in nazaj. Darujte za Jugoslov. Matico D. Vargazon: Pozimi Vzel Cirilček je sani, vanje vprege! je konjička, Sultana seveda — psička — zdaj med polji z njim drevi. »Urno«, pravi, »tja pod klanec, kjer se sanka otročad!« Menda bi pred deco rad pobahal se — neugnanec. Tam ob cesti mož'stoji: koš ima na beli glavi, a obraz njegov norčavi nos — korenček mu kazi. Psička čuden srd prevzame, —hav! — zalaja, zarenča, ker pa mož se še reži, k njemu zdajci teči jame. Divje vanj se zapraši — jo j!— Cirilček že zavpije in že v srnegu ves se skrlije, da le glava ven moli. A sankalcev trop nadležni s klanca se čez polje usuje in se revčku posmehuje: Dober dan, možiček snežni! Mllojka VirantOva: Zakleta kraljičina Nekdaj je živel kralj, ki ie ime! lepo hčerko. Imenovali so jo Marjetico. Kraljičina je bila lepa kakor jutranja zarja, a tudi hudobna in trdega srca. Ce je videla berača pred gradom, ga je kaj kmalu zapodila. Njen oče pa je bil dober in blag in neštetokrat je svaril hčerko, naj ne bo okrutna s siromaki. Glas o lepi, a hudobni kraljičini je šel po vsej deželi. Na kraju dežele pa je živel stari čarovnik Katripus. »Bog ve, morda pa ni tako hudobna, kakor pravijo ljudje!« si je mislil čarovnik. Odločil sie je, da pojde sam v kraljevi grad in se prepriča, kaj je resnica. In res se je preoblekel v starega siromašnega berača in se napotil v grad. Tri dni in tri noči je hodil in naposled ie truden prišel do kraljeve palače. Pozvonil je in kraljičina sama mu je prišla odpirat vrata. »Cesa želiš, umazani starec? je za-vpila nanj. »Oh. kraljičina, tako lačen sem in truden! Ves dan sem hodil in ničesar še nisem jedel. Prosim te, daj mi nekaj vbogaime!« Kraljičina se je na ves glas zasmeja-la, ga sunila čez prag in zavpila: »Spravi se mi izpred oči! Da te le ni sram beračiti! Delat pojdi!« »Ne morem več delati, kraljičina! Star sem in napol slep. Pomagaj 'mi in Bog ti bo vse bogato povrnil!« Tedaj pa je Marjetica poklicala stražarje in jim ukazala, naj spode starca. Stražarji so takoj izvršili ukaz in starček je hitro zbežal proti gozdu. Kraljičina je gledala s praga in se smejala. Opazila je še. da se je starec obrnil in ji zažugal s pestjo. »Naj le žuga! Kaj mi pa more!« si je mislila in počasi zaprla vrata. Minili so meseci. Marjetica je bila že davno pozabila na starega berača in je brezskrbno živela tja v en dan. A ča- Minula so leta in kraljičina je živela v gozdu kot grda žaba. Njen oče je žaloval za hčerko-edinko in obljubljal tistemu, kdor jo pripelje domov, pol kraljestva in še Marjetico za ženo, a nihče je ni mogel najti. Stari čarovnik pa je še vedno živel v gozdu. Nekega dne je dejal: »Dovolj je bilo kazni! Prepričan sem, da bo odslej Marjetica dobra in plemenita!« In je napravil tako, da je šel kraljevič iz sosednje dežele v gozd. Kraljevič je bil mlad in lep in vsi so ga imeli radi, ker je bil dobrega srca. Hodil je po gozdu in mahoma zapazil zeleno rovnik je mnogo mislil na mlado kraljičino. Naselil se je bil v bližnjem gozdu in tam snoval načrte, kako bi spreobrnil hudobno kraljičino v dobro dekle. In zgodilo se je nekaj strašnega! Bilo je lepega majskega dne in mlada kraljičina je šla v gozd na izprehod. Hodila je sem ter tja, a kmalu je izgre-šila pravo pot in ko se je zmračilo ni vedela ne kod ne kam. Jela je moliti k Bogu, a Bog ne posluša prošnja hudobnih otrok. V gozdu se je kmalu čisto stemnilo. Kraljičino je postalo groza in jela je jokati kakor majhno dete. Tedaj-ci pa zagleda v daljavi lučko. »Oh, gotovo stanujejo tam palčki!« si je mislila Marjetica. Takoj pojdem tja. oni mi bodo pomagali!« Vsa vesela je odhitela proti razsvetljenemu okencu. Kmalu je prišla do majhne kočice. Potrkala je na vrata in velika črna mačka ji je odprla. »Kje je tvoj gospodar7« je vprašala kraljičina Marjetica. »Takoj bo prišel,« je zamijavkala muca in skočila v sosednjo sobo. Tedajci pa je prišel, kaj mislite, kdo je bil? — stari čarovnik, oblečen v siromašnega berača. Marjetica ga ni takoj spoznala. »Dobri mož, pomagaj mi!« je dejala. »Izgubila sem se v gozdu in ne najdem več poti domov. Kraljeva hčerka sem, moj oče te bo bogato obdaril!« A stare berač se je zagrohotal: »Tvoj oče me bo bogato obdaril? Ha. ha. ha! Jaz sem ti nekoč obljubil, da te bo Bog bogato obdaril, če mi pomagaš, pa mi nisi hotela! Zdaj je prišla ura kazni. Hokus pokus, ciper. coper! Komaj je čarovnik to izrekel, se je spremenila kraljičina v ostudno zeleno žabo. »Tako,« je rekel čarovnik. »Takšna hodi po svetu, dokler ne srečaš dečka, ki te bo vzel v roke in vrgel v zrak! Zdaj se pa izgubi izpred mojega praga!« Lahko si mislite, kako je bilo kralji-čini-žabi pri srcu. Spoznala je bila berača, spomnila se je bila svoje okrutnosti in iz vsega srca se je kesala svojega grdega dejanja. A nič ni pomagalo. Treba je bilo trpeti in bežati. žabo: »Uboga živalica,« je dejal, »kaj pa tako smešno skačeš svoio pot?« In vzel jo je v roke. Ko ie pa začutil, da je mrzla in mokra, jo je vrgel od sebe. In glej, tisti mah se ie žaba izpreme-nila v kraljičino. Stopila je k mlademu kraljeviču, mu povedala svojo zgodbo in obljubila, da ne bo nikoli več hudobna in trdosrčna. Mladenič pa jo je privil k sebi in odvedel domov. O, kako se je razveselil kralj, ko je zagkdal svojo hčerko živo in zdravo! Podaril je kraljeviču pol kraljestva in mu dal hčerko za ženo. Nekaj dni kasneje so praznovali poroko, na katero je bil povabljen tudi stari čarovnik Katri-pus iin berači iz vse dežele. Menda še danes svatujejo tam za deveto goro. Ksenija Prunkova: , Tička in strah Babica in štiriletna Tička sta sami doma. Tako udobno je. Svetel krog luči pada na belo pogrnjeno mizo. V peči poje ogenj. Babičine pletiilne igle žven-kljajo druga ob drugo. V mračnem kotu se spravlja kanarček spat, kdaj pa kdaj tiho cvrkutne in pretegne peruti, nemiren išče pravo paličico, da suho odmeva v žicah kletke. V Tičkinih rokah včasi zaškripljejo velike nerabne škarje, s katerimi reže podobe gospa in gospodi-čen iz starega modnega časopisa; polaga jih v dolgo vrsto predse na mizo. Gospe in gospodične imajo modrikasto zelene obleke, sinje kakor nebo in rdeče kakor malinovec. Klobuki so pa kakor košarice polne nojevih peres. Tička zareže v obrise nove figure. Zlate rože so vtkane v gospejino obleko, čez pas je tanka kakor osa. na rokah ima dolge, bele rokavice. Ta gospa je najlepša. Tička jo izredno natančno in pazljivo izrezuje. »Tička, volna mi je pošla, stopi v mojo sobo po nov klobčič!« se nenadoma oglasi babica. Mrzlično žvenkl.ia z iglami — še zadnji konček nogavice, še parkrat na okrog, pa bo gotova. A Tička, kakor da je ni čula. »Nu, Tička, pojdi,« ponovi babica in jo bežno pogleda preko naočnikov. A Tički se ne da iz tople sobe, od lepe. zlato pretkane gospe, po dolgem, mrzlem hodniku v babičino temno sobo; zato se potuhne, saj je vseeno, če babica danes konča nogavico ali jutri; plete že ves ljubi dan. naj malo poči je. A babici je prav za oni zadnji košček nogavice, kakor Tički. za njeno zlato pretkano gospo. Zato babica vstraja in podraži Tičko: »Ali misliš, da te bo strah snedel? Beži no, beži. saj strahu zunaj nič ni. znotraj je pa votel«. Tički omahnejo škarje iz roke. Spet ta »strah«! Ondan je Kati v kuhinji o njem pripovedovala, zdaj govori še babica o njem. In, kar je najbolj zagonetno: »zunaj ga nič ni, znotraj je pa votel!« — Ko bi si mogel človek to predstavljati! Ali je tak kakor mišja luknja ali luknja v nogavici? Teh »nič ni, znotraj so pa votle.« Sam Bog vedi, zakaj si je Tička doslej predstavljala strah takole: izredno dolg, suh, grbast mož je. z rdečo kapo. kakor jo imajo postreščki. Tudi postre-šček ima napisano nad čelom, prav kakor pravi postreščki. Ves siv je. roke ima dolge in lopataste, z njimi smešno klati okrog sebe. Njegova senca ie dolga in siva kakor on. Vleče se za njim. kakor da bi jo imel prišito na pete. Prav za prav je smešen! — Ali to novo. da ga »zunaj nič ni. znotraj je pa votel«, to je Tičko zbegalo. Kakšen je po tem takem? Morda ni tako suh. kakor si ga Tička misli, morda je cclo zelo debel. Sama tenka koža ga je, bledikast meh. ki je napihnjen kakor balonček: tak otroški balonček, kakor jih prodaja mož na ulici ob vogalu; le da ni tako prijazen, rdeč in majhen. Da, »strah« najbrže ne sliči postre-ščku, ampak napihnjenemu mehu. ki je znotraj votel. Seveda, kožo mora imeti, drugače ne bi mogel biti votel. A zakaj je babica dejala, »da ga zunaj nič ni«? Tako premišljuje Tička. ko stopa do dolgem hodniku :v temi babičine sobe se pritiplje do klobčiča na predalniku in krene nazaj. Nekdo je bil privil plinovo svetiljko da pomežikuje; plin zamolklo po.ie in žvižga. »Da le ne bi babice tačas zamikalo in ne bi izrezala zlato pretkane gospe!« zaskrbi Tičko. A tam. kjer hodnik zavije na levo. se Tička zdrzne, ostrmi in se zave: to ie strah! Na steni, pod bledo, mežikaiočo svetiljko je velika zarumenela. prašna leDenka: na njej je naslikana roka. Da. odsekana roka, s stegn.ienim kazalcem. Bela manšeta z gumbom se je drži in kos višnjevega rokava. Pod roko je nekaj napisano. Tički je zastala sapa. Kako da se je zavedla te roke prav danes, saj visi na steni, kar pomni. Da, to bo strah! Zunaj ga nič ni, znotraj je votel. Natanko se ujema. Tudi tisto, da ga zunaj nič ni. Le roka je, a nekaj mora biti, drugače ne bi ljudje govorili o »njem«. Ko bi znala Tička brati, bi lahko brala zagonetne besede pod roko. Gotovo tam ie napisano: Jaz sem Strah. — Hu! Če bi roka oživela in bi prs+ požu-gal! Ali če bi se usločila palec in kazalec in bi jo prijela za nos! Seveda, tesra se je babica bala. zato je njo poslala tod mimo po klobčič! Tička se ne more ganiti. Negibno strmi v roko. roka negibno kaže. Naposled zbere ves pogum, steče in plane v sobo. Ali se ni za njo nekaj stegnilo, da bi jo potegnilo za krilo? Srce bije v grlu, ko položi klobčič na mizo. In babica, ko da se ni nič zgodilo. vzame klobčič, ga naveže na staro nit in molče plete dalje... Svetel krog luči pada na belo pre-grnieno mizo. V peči poje ogenj. Babičine pletilne igle žvenkljajo druga ob drugo. Kanarček je med tem že zasoal. V Tičkinih rokah spet zaškripljejo nerodne škarje okoli zlato pretkane, najlepše gospe. Na hodniku pa preži roka. Kupujte knjige za deco v Tiskovni zadrugi! Križanka »Nosorog" Pomen besed Navpično: 1. del vojne ladje; 2. oblika glagola »dati«; 3. namizna oprema; 4. ime norveškega prestolonaslednika; 5. evropska reka; 6. škotski plemenski poglavar; 7. uin; 8. sluginja boginje Frcie; 9 pritok Rena; 10. nočna ptica; 11. žensko krstno ime; 13. vzklik; 14. napitnina; 17. nikalnica. Vodoravno: 1. predlog; 3. evropske država; 11. komična maska; 12. začimba; 14. mesto' na Madagaskarju; 15. egiptski bog; 16. zidarska potrebščina; 18. vulkanski izmeček. Sivko Volčji roman Tuljenje mu je še drugi dan rojilo po glavi; nemirno je tekal okoli, strigel z uhlji, vohljal je in raztresen je bil. Hiram. ki je bil tisto jutro slabe volje, ga je srdito nahrulil. Sivkovo srce je bilo ob tem času bolj raztrgano ko kdaj poprej. Nočno tuljenje mu ni več dalo miru. Podnevi je opravljal svojo službo. Mislil je na oči, ki so ga bile pogledale, ko je bil v stiski. Dolg ga je družil z ljudmi! A kadar se je ponoči vzdignilo tuljenje, ga je izpreletela zona. Tedaj je pozabil na ljudii. Ce je vstal, je bil drugo bitje. Oči so mu žarele in v njegovi notranjosti je vrelo. Ako se je pokazal Hiram, se mu je naježila dlaka na hrbtu; a tedaj se je kaj zgodilo — zažvižgalo je. počila je puška — in Sivko se je potuhnil. Neko noč je stekel Sivko po snegu. Našel je sled svojih bratov. Zaduhal je njihov vonj. Sled je bila sveža. Sivko je šel za njo in naletel na totoo sivih volkov, ki je tekla po snegu. Devet volkov drug za drugim: ena siva senca je šla za drugo in stopala v njene stopinje. Vodja je te- kel na čelu. Volkovi se niso zmenffi za Sivka. Dišal je po volku. Sivko je počakal, da so ga sence minile, in se je kot zadnji pridružil vrsti. Kakor prvih devet, je stopal tudi on v sledove svojega prednika. Prvi korak, ki ga je napravil v družbi volkov, je bil volčji korak. Kakor da ni bil nikoli nič drugega ko divji volk! Neslišno je tekla tolpa. Kdaj pa kdaj se je vodja ustavil in oprezni! in tolpa za njim je obmria. Vsi volkovi so gledali na vodjo. Ko se je spustil v dir, so se vsi spustili v dir. Mesec je stopil izza oblakov. Zdaj so se lesketali vsi pršeči snežni kri-stalčki in z vsakim volkom vštric je tekla njegova senca. Na robu nekega griča se je 'pokazal kojot in po blisko-vo izginil. Kmalu nato se je v dalji oglasila ko-jotova pesem in nekaj drugih kojotov je pritegnilo. Vodja sivih volkov je obstal. Veter je pihal v stran od volkov, da niso mogli dobiti duha. Potuhnjeni so ležali v snegu, le uhlji so jim gibali. Tedaj je vodja zatulil. Puh je šel iz žrela in ledeni veter je odnašal zatemnjeno tožbo. Sivku je jela kri utripati pod kožuhom; uhlji so mu drgetali. Vodja je iztegnil vrat in prisluhniti. Stekel je sem, stekel tja in spet zatulil. Tedaj je zaživela tudi tolpa. Eden je potegnil z vodjo in Sivko je pričel drugi. Tulil je s takšno strastjo, da je vsa tolpa ponorela. Vsi so zagnali tuljenje; bilo je, kakor da mrtvi vstajajo iz grobov. Tedajci pa so utihnili. Komaj slišno je prišel iz daljave kratek glas. Vsi so ga poznali. Lajanje psov! Veter, ki je pihal proti psom, jim je bil prinesel, duh po volkovih. Slišali so bili tuljenje. Psi so prihajali. Vodja je bil dosegel, kar je hotel. Tolpa je stekla po svoji sledi nazaj; nato je vodja zavil v stran. Zdaj so tekli v skok. drug za drugim. Tekli so tako brzo. da si videl samo sivo črto. ki je naiik puščici letela do snegu. Lajež psov je bil zamrl v daljavi. V loku so zavili na nasprotno stran. Tam jim je prišel veter naproti; zadišalo je po ovcah. Tedaj so odprli nozdr- vi in lakomno potegnili vase novi duh. Tekli so hitreje, čedalje hitreje. Divja pijanost jih je obšla. Njih dihanje se je izpremenilo v hropenje. Ko so pod oblakom sopare zagledali na snegu temno gmoto ovčje črede, so kakor iz uma navalili nanjo. Vodja je zaklal prvo žival, nato je padla druga, tretja, četrta. Vse na okoli so skakale ovce pokon-cu in prestrašene tiščale vkup. Kraj, kjer so bili volkovi naskočili se je izpraznil. Tam je zdaj ležalo deset ali dvanajst mrtvih ovac. a volkovi si niso privoščili! toliko oddiha, da bi bili utegnili polokati vročo kri, ki je drla iz raztrganih grl. Krvoločna pijanost jih je obsedla. Udrli so jo za ovcami in jih davili drugo za drugo. Skakali so preko hrbtov ubogih živali, ki so se iz strahu vse bolj in bolj stiskale na kup, in jim trgali vratove. Žive ovce so teptale po zaklanih in same padale drugim pod noge. Naposled se je gneča vdala pritisku: vsa čreda se je zganila in v slepi grozi zdivjala na vse strani. Tedajci pa je počil strel. Volk, ki je visel eni izmed dirjajočih ovac na hrbtu, je poskočil_v zrak in grgraje teleb-nil na hrbet. Žarek svetiljke je zapla-polal po kraju; ovčar Ole je Dfriklobu-štral, repetiral s puško, pomeril in ustrelil v drugo. Svinčenka je udarila tik pred Sivka ter ga obsula s snegom in prstjo. Dva volka sta jo ubrala nazaj na prerijo. To je bilo njuna poguba. Njiju osamljeni temni telesi nad belim snegom sta ponujali Oletu dober cilj; ustrelil je trikrat zaporedoma. En volk je padel na prvi strel, drugi je bil ob-streljen. padel je. se spet pobral in se hotel splaziti na varno; tedaj ga je tretji strel mrtvega podrl v sneg. Ob prvem strelu je bil vodja volkov izginil. Z mogočnim skokom se je zagnal čez štiri ovce v sredo vrveža, do bliskovo smuknil med stotinami ovčjih nog in prišel tako na druga stran črede. Sveti Štefan, prosi H, da b( naši konji zdravi b'li! Kot marsikje sirom naše domovine, tudi pod tihimi Gorjanci še niso povsem izginile lepe šege in navade naših poštenih dedov. Vse pridobitve civilizacije niso zamogle iz našega ljudstva izkoreniniti one stare vere, ki se je rodila z narodom, z njim živela, mu lajšala obstanek m ga delala zadovoljnega. Pomembni in zanimivi so ti običaji in vredno je opozoriti nanje. Evo, kaj sem imel priliko opazovati o minulem božiču na 'belem šentjernej-skem polju! Dan po božiču, na praznik svetega Štefana okoli 10 uri dopoldne. Prostrani šentjernejski trg, ki se je po jutranji maši že davno izpraznil, spet oživlja. Moški, ženske, staro, mlado se gnete in postaja pred pošto in pred trgovinami. Otroci se kepajo za šalo. Od vseh strani pa prihajajo strumni konjeniki, mla- Jerneju na Dolenjskem. Brigo za to vodi tamkajšnje jahalno in dirkalno društvo. Po vseh dolinskih vaseh menda ni gospodarja, ki ne bi se mogel izkazati vsaj z eno diplomo ali medaljo za umno konjerejo. Tako je ta svetoštefan-ski pohod razumljiv. Kake skrbi in koli ki stroški, če konji niso zdravi. Zato, sveti Štefan, prosi Ti, da 'bi konji naši zdravi bili! V lepi in prostorni podružnični cerkvi je namreč eden izmed stranskih oltarjev posvieeen temu zaščitniku naše plemenite domače živali. Cerkev stoji zunaj na precejšnjem hribčku in obvladuje s svojim olivnim položajem vso okolico. Tik cerkve bo- ba in ves konjeniški štab ■z »generalom« v sredini. Najstarejši »častnik« je med tem tam za pošto uredil svoj osedlani polk in v lahnem trabu defilirajo jezdeci mimo svojega generala in se potem razidejo po svojih domovih. Doma jijj čaka božična pojedina, ki jo je na ta dan deležna tudi živina, in sladka zavest, da ima tudi plemenita naša domača žival svojega zaščitnika, vse to še dvigne božično razpoloženje in narod uživa, ko- je poleti garal. Prastar je ta svetoštefanski običaj. ki pa je tam v osemdesetih letih popolnoma zaspal. Nekako pred četrt stoletja so ga trije Fodjetn^Šentjernejčani spet obudili k življenju. ftvo leto so jahali k maši le trije možakarji, naslednje leto je bilo že nekako petnajst jezdecev, potem pa se je započeia temeljita propaganda šiirom cele fare in že prihodnje leto se je postavil »general« s sto jezdeci. Sedanii »-general«, debelušni in dobrodušni šentjernejski pek. šestdeset-letni Anton Lampe, pa se lahko pohvali kar s sto pari konjenikov. V džunglah demona Chao Kam Hoa deniči iz okoliških vasi, klobuk po strani, na čilih konjičih, ki so danes posebno lepi in snažni in okinčani, kot bi šli »na ohcet«. Uzde se svetijo, sedla so kot nova; če pa teh ni, jih pokrivajo lepo zložene odeje, za uhlji miglja šopek, vihrajo pisani traki in kdo ve kaj še. Vsak je storil, kar se je dalo, da bosta konj in njegov jezdec najlepša. Zdaj, potem spet leto dni ne več, je prilika, da se izkažeš. In deklet je toliko na trgu in tako so zala in tako se muzajo... Na kraju vasi med kastelom in šolo se zbirajo. Nekaj minut pred' deseto se oglasijo zvonovi, nemir na trgu narašča, od daleč se začuje godba. Vse zre doli po trgu. Sprevod se bliža. Vedno bliže, vedno glasneje. Spredaj v četverostopih šentjernejska društvena godba. Daljši presledek. Nato šentjernejska konjenica. Na čelu štaba »general« v slavnostni uniformi. Elegantni škornji, ostroge, široke lampas-hlače, sinji vojaški jopič s številnimi svetlimi in pisanimi redovi neznanega porekla in v generalskem klobuku z bujno per-janico. V desnici maršalska palica — jahalni bič. In njegov konj! Kar sveti se. tako je lep, živahen in ponosen. Za štabom pa se vrste v parih na ozaljšanih konjih fantje iz cele šentjernejske fare s šopki seveda. Naštel sem 74 parov, bilo jih je pa tudi že do sto parov, kot so mi pravili. Prava konjska razstava je to, najrazličnejše pasme, vsa mogoča starost! In jezdeci! Eni sede kot vliti na konju, drugi kot Martin Krpan na svoji kobilici, tretjim pa živali nagajajo; morda jih draži godba, da imajo ubogi dečki kar dosti dela, da se obdrže v sedlu. Ti tvorijo navadno konec kavalkade. da se prosto sučejo po cesti. Molče, strumno in ponosno jaha četa skozi Št. Jernej in ven na polje in dalje v pol ure oddaljeno Dolenjo Staro vas k maši. Duhovnik se je bil odpeljal tja že pred njimi. Pred vasjo čez cesto slavolok na dveh okrašenih mlajih z napisom: »Sveti Štefan, prosi Ti, da b' konji naši zdravi bli!« Sveti Štefan je namreč patron konje-nejcev in poseben priprošnjik in pomočnik pri konjskih boleznih. In po tej dolini je konjereja zelo razširjena. Saj so znane vsakoletne konjske dirke v Št. sta. Poleti idealno. Spodaj žubori potoček in klepeče mlin, tja proti severovzhodu se širi prostrano šentjernejsko dalje pa krško polje, na jugozapadu tam preko vinogradov pozdravljajo popotnika temni Gorjanci. Ob vznožju vasica, potem Št. Jernej in malo niže doli vas Grublje, groblje starega rimskega mesteca Crucium, preko katerega je vodila cesta iz Emone (Ljubljana) v Ne-viodunum (Drnovo pri Krškem) in Si-scio (Sisak na Hrvaškem). Ves ta hrib okoli cerkve je zavzela zdaj naša konjenica. Kot vojaki, v dveh vrstah se vije konjski obroč okrog božjega hrama. In naroda, onih nesrečnikov. ki niso mogli in smeli prihajati k maši. teh je toliko, da je prostrana cerkev daleko premajhna. Ves hrib je zaseden po konjenici in pešcih tja do edine hiše na tem božjem hribčku, do mež-n arije. Zvonovi pritrkavajo, mož n ar ji pokajo in ljudstvo v pobožnosti in svetem zaupanju sklanja glave. Pri oltarju svetega Štefana se vrši sveto opravilo. Oglejmo si med tem cerkev, ki je v mnogih ozirih vredna pozornosti. Lepa, ponosna stavba je delo bivših gospodarjev kartuzijanskega samostana v Pletenih. Leta 1745. so podrli prvotno malo cerkvico in postavili to za te kraje impozantni božji hram. Zvonik ima spodaj silne oporne zidove kot kaka trdnjava. V njem visi še zvonček iz pleterske kartuziie z letnico 1778. Izmed štirih stranskih oltarjev vzbuja pozornost oni s podobo sv. Jožefa. Zelo lepa in ljubka slika velike umetniške vrednosti. Baje Mencingerjevo delo. Veljalo bi dognati resnico! Maša je minula. Ljudje vro iz cerkve. Konjeniki odkritih glav vztrajajo na svojih mestih. Prikaže se mašnik v cerkvenem oblačilu, pomoli in blagoslovi konje ter pobere običajni »ofer«. Rezek ukaz in povorka se pričenja spet urejati. Godba zapusti svoj prostor pod silnimi lipami in veselo peketaje se pomika zbor med zvoki poskočnih koračnic preko Stare vasi in polja in travnikov proti Št. Jerneju. Razigrana pesem zvonov, pokanje to-pičev, godba, vriskanje, to je šentjernejski konjski praznik. Tudi narod je žida-ne volje. Na trgu pred Majzljevo gostilno tam pod kostanji ob kapelici se postavi gofL- Naš rojak g. inženjer Ferdo Lupša, siamski vseučiliški profesor iu državni svetnik, pripoveduje naslednjo zanimivo zgodbo iz svojih bogatih doživljajev in vtisov s pohodov po notranjosti Zadnje Indije: Prekoračili smo nekaj gorskih grebenov in dospeli po trudapolnem pohodu v kazensko naselbino Ban Kalata, važno postojanko za karavanski promet iz Siama v Birmo. Odtod smo prišli v ozemlje, kjer gospoduje gorski demon Chao Kam Ho. Le počasi se je mogla pomikati naša karavana ob potoku, ki je z divjo silo drvil čez skalnata tla. Džungla je bila ob obeh straneh mestoma tako gosto zarastla, da nismo videli niti vode v potoku, dasi smo hodili skoro tik struge. Večkrat smo morali potok prebresti, da smo mogli naprej. Kadar smo bili sredi potoka, smo imeli pred seboj krasno sliko. Skozi temni oiblok rastlin se je zrcalila bistra voda, iz katere se je tu pa tam zasvetil zelenkast odsev. Čez potok je bilo treba skakati od skale do skale, drugod smo bredli vodo čez kolena. Marsikatero neprijetnost in težavo smo morali premagati na tem potovanju. Naši sloni pa vsega tega niso občutili: enakomerno in mirno so se pomikali naprej, trgali spotoma z rilcem veje na desni in levi in jih nosili v svoje žrela. Po strmem pobočju smo počasi prišli na vrh gore Dod Kam Ho. Oko se mi je ustavilo najprej na visoki razjedeni skali, ob kateri je bila naravna kamenita stav ba, ki se je videla od daleč, kakor bi bil nekdo posadil velikanski lonec na tri ogromne kamne, nekako tako, kakor delajo domačini, kadar kuhajo riž. Pravljica pripoveduje, da je tu ognjišče. kjer kuha demon Chao Kam Ho človeško meso. Nekaj sto korakov stran od karavanske poti je studenec, kjjer zajema vodo. Iz tega studenca ima voda svoj podzemski odtok in se spaja nek jez gorskim potokom, čigar šumenje se sliši iz prepada? Kaj čudna naravna tvorba na tem kraju! O demonu Chao'Kam Ho nam je pripovedoval v šatorišču v Ban Kalata ob večernem ognju sivolas Karenec Ja To pravljico, ki se je ohranila med- njegovim rodom in izvira brez dvoma iz prazgodovinske dobe. Pravljica pripoveduje, da je pred davnim časom živelo v tem go.ro v j« • pleme črncev, ki je bivalo po brlogih in lovilo divjačino. Temu piemenu je bii poglavar Kam Ho, ki se je hranil s človeškim mesom. Njegovo bivališče je bilo v podzemski jami najvišjega vrha, vbod vanj pa sta čuvala velikanska bela kača Ngu phi. pdsan in orjaški tiger Soa phi lok. V te kraje so se pozneje v severa priselili Karenci. Bavili so se s pridelovanjem riža, ki ga črnci niso poznali. Kam Ho je s svoj:mi divjimi tolpami plenil po naselbinah in ugrabil vse, kar mu je prišlo v roke. Marsikatera žena se mu je morala vdati in marsikateri mož je padel kot žrtev teh ljudožrcev. Kam Ho in njegova drhal sta bila strah Karencev. Nekoč je divjak ugrabil tudi hčerko karenskega poglavarja Srinaga, Naradi po imenu, in jo odvedel v svoj podzemski dom. Bila je znana kot najlepša de-vojka. Njen sivolasi oče si v obupu ni znal pomagati; pulil si je lase in jokal. Prišel pa je v hišo mladenič iz sosednega karenskega rodu, po imenu Radi. in se ponudil Srinagu, da reši devojko in ubije nasilnega ljudožrca. Bil ie krepak, pogum se mu je iskril v očeh, lice mu je gorelo in prsi so se mu širile, ko je stal pred nesrečnim poglavarjem. Vzel je ščit, nekaj otrovnih pšic in ostro bodalo iz bambusa, pa se je odpravil v gore. Torbo si je napolnil z ri-žem in na solncu posušenim mesom, da se bo z njim preživljal, če ne bi našel divjega sadja in korenin. Že nekaj dni je blodil po džungli. Utrujen je sedel kraj gorskega studenca, iz katerega je pil hladno vodo. Ko je hotel naprej, je zapazil zlato ptičje pero. ki je ležalo na zemlji. Pobral ga je in občudoval. Takrat pa je tih za njim v vejah nekaj zašumelo. Mladenič se je ozrl in zagledal prelepo devoiko, ki je stopila iz džungle. Bila je vila The- Ing. F. Lupša Posnetek v indijski džungli va Kara ika. Iskala je zlato pero, ki ga je bila malo prej izgubila. Mladenič ji ga je rad vrnil. Vila si je iztrgala iz glave las in ga dala mladeniču, češ naj ga hrani, ker mu bo za varstvo pred strašnim Kam Ho. Nato je izginila. Džungla, po kateri je Radi prodiral proti najvišjemu grebenu, je postajala vedno bolj gosta. Hodil je in hodil, dokler mi prišel na majhno goličavo. Ob nasprotnem robu je štrlela pečina, v kateri se je videla temna duplina. Ko je prišel bliže, je v svoje veliko začudenje zapazil, da leži v duplini velikanska bela kača. Bil je takoj uverjen, da je to kača Ngu phi pisan, o kateri je bila med Karenci razširjena govorica, da čuva podzemske rove, ki vodijo v bivališče ljudožrca. Mladenič je obstal, napel lok, pripravil zastrupljeno pšico in se oprezno bližal duplini. Kača je dvignila glavo, oči so se ji zasvetile kakor najlepši biseri v solnčnih žarkih, iz žrela ji je švigal ognjen jezik. Mladenič je nameril lok in sprožil pšico, ki je obtičala globoko v napetem vratu kače, ki se je bliskovito vrgla proti njemu in udarila z repom po skali. Udarec je bil tako silen, da je od kritni! od skale gručo kamenja, ki je zasulo duplino in zaprlo mladeniču izhod. Strup pšice pa je deloval tako hitro, da je kača obležala mrtva, še preden je dosegla mladeniča. Uverjen, da je na pravi poti, je plezal Radi po skalnatih ruševinah in iskal podzemeljskega rova. Pričel je odmikati kamenje, a takoj se mu je zdelo, da ga obhaja neka nadnaravna moč. ker sicer bi tako težkega kamenja ne mogel odmakniti. Ko ie odmaknil najtežji kamen, se mu je odprl vhod v notranjost gore. Brez pomisleka je stopil v temno rov. Dolgo je že hodil, ko je prišel v bajno razsvetljeno dvorano-, v katari je ležal orjaški tiger Soa phi lok. Ko je tiger zagledal mladeniča, se je pognal in divje zarjovel, oči so mu zažarele. z repom je mahal sem in tja. Mladenič je o pravem času pripravil lok in pšico, ki jo je sprožil v trenutku, ko se je tiger sklonil, da bi v divjem skoku plani? nanj. Zastrupljena pšica je pogodila tigra v žrelo, da se je zgrudil na tla mrtev. Radi je šel naprej in prišel v veličastno dvorano, polno dragocenosti in zemeljskih zakladov. Sredi dvorane je sedel na kožah divjih zveri Kam Ho: krog njega so bile mlade deklice, s katerimi se je kratkočasil. Med njimi je bila tudi Naradi. Kam Ho ie bil črne polti in skoraj nag. le okoli ledij je nosil leopardovo kožo. Ko je uzrl mladeniča. se je naglo dvignil in vrgel sulico proti njemu. Radi je spretno nastavil ščit. ob katerem se je sulica zlomila. Sedaj je divji Kam Ho planil proti nne-mu, da bi ga pobil na tla z grčavim batom. Mladenič je mirno počakal, potegnil bambusovo bodalo in ga med spopadom porinil divjaku v srce, da je padel mrtev po tleh. Njegova kri se je razlila po dvorani. Tako je pogumni Radi rešil karensko devojko Narado in vse druge ugrabljene deklice. Hudobni duh nasilneža pa še vedno ne najde miru. Od roda do roda straši kot demon Chao Kam Ho po gorovju. Tu in tam se pojavi v podobi starega tigra, ljudožrca, drugod zopet v podobi divjega lovca. Večkrat se sliši po džungli njegovo vpitje, ki je podobno stokanju, rožljanju, smejanju in tuljenju viharja. Ta pravljica, ki gre med Karenci od ust do ust in od roda do roda. nam jasno priča, kdo so bili prazgodovinski prebivalci teh krajev. Moja domneva, da je živelo v prazgodovinski dobi po zemlji Zadnje Indije raztreseno pleme Negritov, čigar ostanki so se našli tudi na Malajskem polotoku (Sakai in Se-mang), na ozemlju Shan-ov in drugje, dobiva v tej pravljici nekako zgodovinsko potrdilo. Pravljica omenja sama, da so bili ti divjaki še ljudožrci, s katerimi so se priseljenci Karenci morali boriti za obstoj. Karenci so bili inteligentnejši in so sčasoma popolnoma izpodrinili manj inteligentne Negrite. * G. inženjer Ferdo Lupša izda letos v založbi Vodnikove družbe eksotično knjigo »V džunglah belega slona*, kjer popisuje svoje čudovite dogodivščine v deželah Laotov. Shanov in Karencev, ki jih je proučeval nad 15 let. Knjiga bo opremljena s krasnimi slikama. Poleg te knjige izda Vidnikova družba še tri knjige, med njimi Vodnikovo ipratiko, in to za članarino 20 Din. B. Rr.: Skažen lovski dan Povabili so me na lov v revir, kjer C na vsaik korak skoči izpred nog dol-gouhec, kjer ti vsak trenutek preseka pot zvitorepka in kjer je treba veliko premagovanja, da ohraniš smrtonosno kroglo za plemenitejšo rogato divjačino in le malo fantazije, da zaeuješ v gošči kruJjenje ljutega n en esc a. Po lovskem TaTascbnu gre o tem lovišču glas, da ti divjačina kar sama nastavlja lopatico, da vanjo pošlješ svinčeno smrt. Še lovca so mi dali s seboj, moža. ki pozna vse steze in stečine. šege in navade re-pate, kljunate in rogate živadi. .Mahnila sva jo o prvem svitu, da prideva še dosti zgodaj s ceste v zeleno dobravo. Preden zavije cesta v klanec, prereže njive lepa bližnjica, ki se po nekaj minutah hoda zopet strne s cesto. Na tej poti naju je zasačila usoda in nama že v kali obrezuspešila lov. Po klancu nama je namreč prineslo naproti žensko, ki je spravila mojega spremljevalca Janeza popolnoma iz sebe. »Tristo vragov, gospod,« je zaklel Janez. »Glejte jo, žensko na klancu, iz-maličite nama bo lov. Kreniva po cesti, ona pojde gotovo po bližnjica.« Ženska je imela isto misel kakor midva; morda je poznala lovsko vero, pa se nama je hotela izogniti. Tako smo zadeli skupaj na cesti. Lovec Janez jo je bil že prej spoznal in je ob srečanju izpustil kopo silnih kletvic, na naslov drugega spola sploh in na to nesrečno žensko posebej. Ženska pa se je samo nekam potuljeno in zvito smehljala, rekla pa ni ne bele ne črne, da sem se čudil, kako možko prenaša Janezove srdite izbruhe. »Prazno pot hodiva, gospod,« pravi lovec, ko se je ženska nekoliko oddaljila, »ta čarovnica nama je urekla ves lov. Najbolje bi storila, da se kaT vrneva.« »Kaj pa še, Janez,« sem zaprotestiral »menda vendar ne mislite, da toliko dam na vraže. Ce srečam žensko, ki gre po svojih poslih, zato še ne bom vrgel puške v koruzo.« »Po hudičevih poslih hodi, vam rečem. Čarovnica je.« »No, no, Janez, pred dvesto leti so zadnjo zažgali na grmadi v naši pobožni deželi. Kasneje ni bilo nobene več. Ne verjemite vendar takih neumnosti in čenč!« »Dobro, boste že videli. Jaz odslej nisem več porok za uspeh lova. Ima že sam hudič parklje vmes.« Vse moje pametne besede so bile bob ob steno. Lovske vraže so silnejše od vsake vere. Janez je obmolknil in se potopil v nemo jezo. Zdaj pa zdaj je zaklel in krepko pljunil. Nd ga spravilo v boljšo voljo niti par zajčkov, ki sva jih vzdignila in jima v nadi na izdatnejši plen poklonila življenje. Najino veLiko-dušje pa je bilo nespametno, kar se ie kasneje pokazalo. Kolovratila sva cele ure po lovišču, pa je bilo, kakor bi se bila vsa divjačina v zemljo vdrla. Tako sva zaključila lov in se pozno popoldne precej obupana zatekla v Francko-vo krčmo na Zaplazu. Janez je bil videti ves čas v skrbeh, češ kaj bo rekel njegov gospodar, ko prideva domov praznih rok, pa sem ga potolažil, da vzamem nase vse oprav-ič-be in pojasnila. Ko sva pa sedela pri vinu, ki ga je Janez v svojem obupu krepko vlival vase. sem pa le vprašal: »Ali se vam oesto pripeti, da gost niti ne vidi živali v tem lovišču, ki je na glasu kot zelo bogato?« »Nikoli, gospod! Take sramote fe nisem doživel. Vsega je kriva ona čarovnica, le meni verjemite, ki jo poznam. Urekla je naju dva in živali, saj je bil dan ko nalašč za 'lov.« Seveda nisem verjel Janezu in s tem sem ga podžgal, da je le še boli' gonil svojo o čarovnici in njenih urokih. — Ne vem, katera časa je bila na vrsti. 1 ko se je moj lovec otajal, se primaknil bliže in mi zauipal tajnost najinega neuspeha. »Veste, gospod, tista ženska je Šta-larjeva Marička.« »Vii ste pa Liščev Janez,« sem odvrnil s ponarejeno nejevoljo. »"Sem Liščev Janez, nimam opravka z nečistimi močmi, kakor Štalarica. »Nečiste moči, bežite s temi čenčami,« sem mahnil z roko. »Seveda, gospoda naših kmečkih stvari ne verjame, resnične so pa le. Vidite, ta Marička je bila nekdaj moje dekle.« »Pa vas je pustila in Janez je še sedaj jezen nanjo in jo obrekuje. Ni lepo to početje za poštenjaka, ni lepo.« »Bog ve, da je ne obrekuiem. še nikomur nisem povedal, da je Marička čarovnica, vendar vsa vas ve, ker marsikdo trpi od njene moči. Orna je mora! Kdor se ji kaj zameri, pa ga ponoči tlači. Moja pokojna mati so jo poznali in niso dovolili, da bi se ž njo pečal. Vsako noč jim je sedala za vrat in jih dušik. Jaz nisem verjel, dokler se nisem sam prepričal, da imaio mati prav; seveda sem potlej ljubezen razdrl.« »Kako ste se neki prepričali?« vprašam z razločnim dvomom. »Nikomur še nisem povedal, vam pa bom, ki ste priljuden gospod. Našo ldpo poznate, je-lite? V senci sem čakal in na Maričkino kajžico sem gledal. Ona ni vedela, da sem doma. Ko tako gledam, vidim mahoma, da se vežna vrata pri Štalarjevih odpro in Marička pride iz hiše. Kakor metljava se opoteka po poti proti Miikšajevim. Mesec je svetil, da sem jo videl kakor na dlani in po prstih sem šel za Novakovim plotom tiho za njo. Bil sem že blizu Mikšajeviih in razločno sem slišal, kako so v sobi hropli in smrčali. Bil je čas košnje in ljudje so spali ko ubiti. Pod okni je* malo temačno, ker oreh in slive delajo senco, in tu je Maričke nenadoma zmanjkalo. Oknice so bile zaprte, ko sem prišel do stene. Kar naenkrat je stari Mikšaj začel vzdihovati in stokati na peči, da mi je bilo neprijetno. Čez nekaj časa si je stari oddahnil in si>a! mirno naprej, zato pa sta po vrsti začela stokati mlada dva. Gledal sem v sobo, pa nisem mogel nič razločiti. Ko .ie pa stokanje nehalo, je bila Marička, kakor bi iz tal zrastla poleg mene. Prijel sem io za roko in jo potegnil izpod oreha. Kakor da je mesečna in da se je ravnokar zbudila, me je pogledala. »Tak taka si.« sem rekel, »dobro da vem, da si vešča, ki jemlje poštenim ljudem počitek in spanec.« Ona pa me Trije zanimivi kotički v Berlinu Wertheim, Mokka Efti in Vaterland Nisem bil bas zadovoljen z Berlinom, iko sem ga prvič pregledal. Prav me nemški se mi ni zdel. Prej amerilkanski. Dolge, neskončno dolge ulice, sicer lepo zasaiene z drevoredi, ampak enakomerne in dolgočasne. Tistih par spomenikov m palač, muzejev in teatrov v renesančnem stilu, dvori in razni spomeniki cesarjem in vojskovodjem pruske armade so se mi videli i ako lepi. vendar kakor preneseni od drugod, kjer imajo za arhitekturo in umetnost več smisla nego -tukaj. Kakor zavojevani materijal, ki so ga pruski vojaki sirom sveta -nagrabili in prinesli domov vpMva vsa ta, prav nič nemška umetnost. Tukaj vidite Ital:Jo, tam Francijo, tam spet Firenze, nek:e Versatiles in -tako dalje. Vaše oko zaman išče tisto, kar je tipično nemško, iz duše. živlienia in genija naroda ustvarjeno. Berlin je internacijonailmo velemesto in živi temu primerno. IAidJe delajo od zore do mraka, stanuje io daleč in računajo s časom boli pazlrvo nego mi z denarjem. Sad morajo, ker ima čas tukaj veliko veljavo. Kamorkoli hočeš, na vse strani je j ako daleč. In če računaš za svoj opravek v (tem in tem uradu recimo -pol ure, moraš pridjati zraven še pol ure poti 'tja in pol ture poti nazaj. Včasih pa so te diistance še znatno ve&je. So 'ljudje, ki potrebujejo cele ure vožnje od doma do mesta kier imajo opravke. Seveda je potemtakem čas dragocen. In kdor zna ugoditi ljudem, da -prihranijo -na času, tla uživa simpatije velemestne publike. Veletrgovina Wertheim na Leipziger-platzu se lahko ponaša s tem, da lahko Kudem v vsem ugodi. Ta veletrgovina je tako velika kakor pri nas približno cel mestni okraj. In vse se nahaja v eni samj palači, petnadstropni seveda, ampak nenavadno praktično urejeni. Tukaj lahko dobi človek vse. kar potrebuje in mu ni treba letati od trgovine do trgovine in ko se utrudi v gostilno na kosilo Vse. prav vse dobi v hiši. Tudi mu ni treba hoditi po stopnicah. Saj to vendar utruja. Ne le, da ima na razpolago več Mitov, ampak so vse stopnice gibljive, se neprenehoma premikajo. Je treba samo stopiti na spodnjo stiopnico in ostati na njej, ona te sama prinese na vrh. Take, premikajoče se stopnice so zdaj moda v Berlinu in uvajajo jih vse večje trgovine, javna poslopja in uradi. Kajtoada lijudem v prihranek energije, ki bi jo sicer morali uporabljati, če bi hodili peš. In kako lepo -je urejena taka trgovina! Kakor semenj. Vse je praktično razložena po mizah in vse lepo razdeljeno. Tukaj ta vrsta robe, tamkaj ona. Zvečer pa je vse to bajno razsvetljeno. Toliko električne luči, kolikor je porabi ta trgovina, 'je pri nas ne potroši nobeno mesto v enem dnevu. V trgovini je poštno-brzojavni urad. restavracija, bar, plesišče, kopališče zdravnik, verande in vrag vedj kaj še. Karkoli človek potrebuje. Cel trg n. pr., kjer lahko kupiš zelenjavo., sadje, cela ribarnica z vedno svežimi ribami v akvarijih, mesnice. Torej vse mogoče trgovine v eni sami. In človek lahko pride zjutraj vanjo, hodi po maj ves dan (in še si vsega ne bo ogledal), obeduje notri, če hoče kupi kaj, če ne, ni treba in jo zvečer, ko 'trgovino zapro, zapusti. Vse praktično, da ni treba ljudem izgubljati časa in včasih še zasto.no. Spodaj vprašaš, kje bi lahko dobil -ro in to robo in takoj zveš za oddelek, se pelješ tja in si v četrt ure poshižem, za kar bi tra-pajoč po mestu okoli in iščoč, kar si hotel kropiti, izgubil pol dneva. Vse je seveda bleščeče razstavljeno. saloni se vrstijo za saloni, pozlačene dvorane za -okusno dekorirani--mi prostori, skoraj vedno v stilu blaga, ki je 'tu na prodaj. Večkrat na leto se prirejajo razni tedni blaga, enkrat beli teden, drugič plavalni teden, tretjič zopet (ta je baš sedaj na vrsti) plesnj in karnevalski teden. Oh, koliko toalet! K-cbko svile in brokata. koliko in kako čudovito lepega žameta! Ni čuda, če se revn.im ljudem cedijo sline, ko romajo skozi vse te bajne dvorane, skozi to bogastvo m si ne morejo tega privoščili!-—5 sem °'braze mladih deklet, brž- je samo proseče pogledala in kakor iz sna odgovorila: »Tiho bodi, Janez, ne povej nikomur. Jaz sem sama dovolj nesrečna. Saj ne delam rada, kar prime me, pa moram. Morda sem mesečna.« »Vsaj mater mi na miru pusti, saj vi-ois. da jih je le še senca.« »Bom, Janez, bom. De ni jim pod zglavje šibo iz velikonočne butare. Ta sam jo moraš de jati.« Pa se mi je izvila in stekla domov, ivkomur nisem črbni.I besedice, ker sem imel dekle rad in se mi je smilila. Oljčna vejica pod zglavjem je pa materi prav dobro pomagala, odslej so imeli čudno mirno spanje. Škoda je dekleta da so jo obsedle nečiste moči, jaz bi jo' bil prav rad vzel. Tako sem pa sam ko stara gabrova grča.« Janez bi se bil razjokal nad svoio nesrečo. da je v teh moških letih še kaj solza. S skrbanim glasom je nadaljeval: »Iti današnji lov nama je tudi ona spridila.« »Nič ne de. Janez, ztao sem pa vesel da sem zvedel stvar, o kateri nisem ime! pojma.« »Pa ne nravi te tega okoli, samo vam sem zaupal.« »Ne bom pravil, Janez, ne bom!« kone kje iz predmestja, iz Norda, kakor se tukaj pravi delavskemu del-u mesta. kako so bili žalostni in v trpeče gube nabrani. Mimo rojih so se vrstile ma-nekinke v razkošnih oblekah, vse kakor film, hitro, komaj slišno, elegantno •in zapeljivo. Moderna Sodoma in Gomora. In blazirani, mladi gospod v brezhibnem fraku je recitiral cene. Pa stopi dama, v bogat in težek kožuh oblečena naprej in pokaže na toaleto, ki ji je ugajala. Sto rok se zgane, sto glav se prikleni. In tako dalje. Ko Je videla deset, dvajset toalet, odide v svoj avto, ki jo čaka pred vrati in se bliskovito odpelje. Ali nič manj bliskovito se v trgovini vse pripravi in ko-maj ije dama prispela domov, je avto trgovske h;še Wertheim prijeljal za njo i toalete, i šiviljo i modnega strokovnjaka. Pa tam v veliki dvorani ples v teh in takih toaletah! Kakor da si na najfinejši -reduti. In vse to ni nič drugega nego reklama za sezono. Plesalci in plesalke in orkester 'in cela dvorana vse je angažirano in aranžirano samo za reklamo. Pa razsvetljava! Vsa jugoslo-venska gledališča skupaj nima k) toliko in takih reflektorjev. Denar, denar, denar — sveta Vladar! Kaj demokracija, kaj socialna politika, kaj republika, kaj carizem — ljudje so zmeraj enaki! Samo rr Ja se menja. gega velemestnega Človeka! Ugodite njegovi trudni nogi! Tiho. Vse sedi udobno v foteljih, srka kavo, ali jč kaj in — dela. V hiši je namreč na razpolago vse, kar deloven človek potrebuje Dvorana s stenodaktilotipistin-jami vseh svetovnih jezikih. In med tem, ko pije človek kavo, narekuje poslovno* pis mo v francoščini, angleščini, španščini svojemu kompanjomi, ali drugeanu poslovnemu človeku v Francijo, Anglijo ali države J-užne Amerike. Če teh jezikov ne zna, lahko vse pove v nemščini in da v stranski sobi prevesti na kakršenkoli svetovni jezik. Cas je prav lepo izrabljen. In če -misli, da -je pismo prepočasno, stopi v bližnjo sobo, tam je -potni in brzojavni urad i-n telefonira ali telegrafira iz kavarne naravnost v Južno Ameriko ali Avstralijo. Pa mu sploh ni treba niti vstati. Samo, za to nalašč odrejenega boya pokliče in telefon mu prinesejo k m.izi. Vse, prav vse je v kavarni. In vse se da opraviti od mize, kjer sediš. Zato tudi sedi tukaj od zore do mraka vse polno ljudi, ki tolažeč svoje lačne želodce opravljajo ob enem svoje posle. In pa umetniki! Za nje je tukaj Eldo-rado. Zunaj je mrzlo, tukaj pa lepo zakurjeno, mehko postlano, sediš kakor baron in delaš. Lahko okupiraš vso mizo zase. nihče ti ne bo rekel besede. In na razpolago je vse, kar potrebuješ. Pri mizi spesniš pesem. Jo daš v sosednji sobi prepisati na stroj in v poštnem od delk-u jo od pošlješ uredništvu. Za vse je preskrbljeno, kajti hiša je velika Od čistilca čevljev, ki ima v pri tličju svojo lično hišico, do privatnih sob z močno tapeciranimi vrati za seje v Karstad-Haus, hiša, v kateri dobiš vse Vse torej izkorišča čas. Tudi tista minuta obeda, ali popoldanske kave je dragocena in škoda jo je izgubiti. Sicer pa kdo tukaj obeduje? Nihče. Kdo utegne jesti? Mislim, tako pošteno, po domače, kakor Bog zapoveduje? Nihče. Ni več časa za to. Velemestni človek komaj čaka, da iz-umijo praktične in za vsako lačno potrebo primerne krogljice ali pi-Me, kajti s to nesrečno jedjo se izgubi toliko dragocenega časa. In po nepotrebnem. takor-ekoč. Zadnje čase je sicer vse polno avtomatičnih i-n drugih •sečnih buffetov, kjer za male solde i-n v naglici, stoje seveda, lahko kaj poješ, ampak vendar ni to tako praktično, kakor jo je potuhtal lastnik Mokka Efti. To Je kavarna ali restavracija, ali kar hočete. Udobni, mehki fotelji povsod. Draperije v turškem stilu za berlinski okus. Povsod debele preproge, da se ti noga kar udira vanje. Kako prijetno je to, kako se lepo odpočije nega po naporni hoji po -tlaku, ali parketih, ko se p-ogreza v te temnordeče tkane preproge. Povsod gibljive stopnice. Kamorkoli se oko ozre ali upre. povsod blagodejne barve. Šedrvani. Vodoskoki Nenavadno diskretna, s finim okusom napravljena svetloba. Čuvajte živce ubo- gornjih nadstropjih, vse dobiš za primeroma nizko ceno. Zato je tukaj zbirališče vseh. .ki imajo kakršenkoli opravek. V -pritličju je debela knjiga, v katero se vpišeš in naznačiš, kje se maha jaš, namreč v katerem oddelku, tvoj, za ta sestanek dogovorjeni tovariš pride, pogleda v knjigo in ve -kije si, kje te lahko najde. Če te kdo kliče na telefon, nosi uniformiran boy skozi vse prostore na tablici napisano tvoje ime: na telefon prosijo gospoda I. I. Vse brez kričanja, vse tiho, da se -ne motijo drugi gostje in da lahko počivajo ter ob enem delajo. Vsi se radi tukaj sestajajo. Tudi zaljubljenci. Treffpun.kt fiiir alle. In -pri stenodaktilografistinjah si lahko daš odtipkata zaljubljeno pismo prav tako kakor trgovsko. Mlade punčke pridejo in diktirajo svoja pisma in »backfischske« zadeve. Uradnica, ki to izvršuje, je plačana za vse in ji je vseeno ali piše o tonah, fižoki, krompirju, a,li o srčnih zadevah. Toliko in toliko stane pisanje na uto. Nič več. Drugo nikogar ne briga. Tu-di mladi dijaki prihajajo in si v sobi za prevajanja dado prevesti svoje francoske in angleške naloge. Prevajalci izvršujejo vsak nalog. Plača se na uro toliko in toliko. Vse drugo je privatna stvar in se zanjo -nihče ne zmeni. Mokka Efti! Mokka Efti! Danes parola Berlina. ! Vsa sreča, da sem bil vzel s sabo frak. Kajti, čeprav je Berlin glavno mesto republike in se — vsaj tako pravijo — počasi damokratizira, je smoking ali frak tukaj visoko v časteh. Žaketa sicer več Moderna stanovanjska kolonija v berlinskem pred' mestju ni videti, ampak smoking a2i frak sta neobhodno potrebni obleki, če hočeš zvečer kam v teater aii na zabavo. Tudi na kosilo v kak bolji restavrani In Berlin-čan je že tak. Magari najhujši socijalist aii komunist, zvečer bo v večerni obleki in bo gledal po strani človeka, ki pride vsakdanje. Tudi te vratar premeri od pete do glave predem vstopiš. A vratarjev je tu vse polno. V čudovitih livrejah in paradnih oblekah. Vse bleščeče. Večinoma so ruski inteligentje in plemiči, generali ali admirali. Uniforma jim kaj lepo pristoja. Tudi jezike znajo in dober nos imajo. Kmalu te pogrunta-jo kateremu jeziku si najbolj "podoben. Mene so imeli za Španjolca. Na Potsdamerplatzu je Kempinske-ga restaurant »Vaterland«. Velikanska stavba v najmodernejšem stilu, s kupolo, ki je ponoči močno razsvetljena, s širokim vhodom in -mramonnatimi stopnicami. Znotraj ekspresionistično zlato in srebrno pobarvana, vsa v mehkih preprogah, s čudovitimi, modernimi lestenci, svečniki in drugim lesketajočim se bogastvom, da se ti zavrti v glavi, ko vstopiš. Ne veš, kam bi pogledal Povsod blesk, blesk, sam blesk. Livrirani sluge letajo neslišno sem in tja, snemajo elegantno gornjo obleko, kožuhe, cilindre, damske plašče — kdor jih ima kdor jih nima pa navadne trendi coate ka.ipak — spravljajo vse v gard-efobe in ti dado svojo številko. Ko odhajaš, pa ti zopet prinesejo im te pomagajo obleči Zvečer je v restavrantu vstopnina, da ne pride preveč ljudi samo zijala proda jat. pit pa nič. Ampak je zares imeniten ta restavrant Berlinčanje sicer pravijo, da za nje ni to nič posebnega in da je cela reč napravljena več ali manj kot atrakcija za tujce. Vendar je zmeraj polno in zanimivo. Torej v vH palači si lahko izbereš restavracijo po volji in greš recimo aili v čisto navadno oštari-jo, kjer piješ prava italijanska Vina, ješ italijanske jedi, poslušaš italijansko muziko, poslužujejo -te italijanski natakarji vidiš italijanske pejsaže (Napoli. Capri etc.), imaš torej vse v resničnem stilu in se počutiš, kakor da bi bil kje v Italiji; ali pa si izbereš kak Wild west bar. kjer je vse leseno, igra prava zamorska muzika jazz, poslužujejo Indijanci, pi ješ razne cocktaile, sediš na stolicah prepletenih preko slonila z bambusovim ločjem itd. Lahko pa se tudi napotiš v dunajski Grinzšng »zum Heurigen« in imaš na razpolago originalne šnicle m originalno vino in originalno dekoracijo in tam daleč razsvetljen Dunaj z minija-tunrimi sem in tja letajočimi tramvaji in Riesenradom, ki se vrti seveda in prave dunajske pevce-komike in originalni šramel v avstrijskih (prejšnjih) uniformah. Kakor da bi bil zares na Dunaju, Vse. vse do najmanjše podrobnosti je v stihi. I kuharji i natakarji, izgovorjava (dunajski dialekt) pesmi, policaji, vse, vse. In tudi razpoloženje je dunajsko Tja proti polnoči že vse poje: Da hobt ma letztes Kraneri imd špirit mir auf zum Tonz... In tako dalje. Tam v ozkem hodniku, narejenem kakor ozka toledska ulica je bodega. Kitare. Španjolke. Bodega ima zgoraj hodnik, mizice izrezane iz sodov, sode namesto stolcev. Špansko vino. Španske obleke, špansko razpoloženje, črnolasa in črnooka Carmem. Drugod nekje, na veliki terasi »Rhein-Iand«. Vinske gorice, rensko vino, oblaki. dež, pravi dež, vse steče mahoma pod lope. Potem spet solnce. Rensko •razpoloženje. In velika pijača. Od nekod trobi plehmuzika. Pokukamo notri. Miinchener Loewenbrau. Vse v stilu zopet, seveda. Dekleta, ki poslužujejo v narodni noši, bavarski dijalekt, pleh-muzika prav z Bavarskega, s svojim karakterističnim razštimanim pihanjem, bavarski lončeni vrči literske mere in bavarsko zvonenje zvonov in ba varske gore v ozadju. Vse. Z eno be sedo. vse. In dalje: turška kavarna. V Carigradu ni več take. Vse prav do najmanjše pi-čice tako kakor je v resnici. Tudi arhitektura. Prava mavrska. Originalne turške preproge. Mize Blazine. Služabniki. Odaliske. Bobni in frule. Pisk in pa blaženi mir. Harem in džamija. -Komur se ne dž hoditi po teh deželah, lahko vstopi v takoimenovani »Palmen-saal« ali »Krysta1saal« im ima najmodernejši kabaret in bar in najrazkošnejše revije, kjer plešejo in pojejo za čudo lepe ženske, gole, docela gole v pikantnih čeveljčkih, ravnih vrstah, prerivajoče se in skakajoče kakor gladke kače... Dvorana je vsa v kristalu, razsvetljena v vseh mogočih barvah, fotelji mehki in globoki, mize obložene z najpikantnej-š:mi in najredkejšimi dražili za... velemestnega Maziranca. Orkester prvovrsten, prostor za ples gladek kakor zrcalo. In nikoli konca. Do zore, do jutra, do kadar se ti aljubi... Vaterland se imenuje ta hiša. »Bodi zdrava domovina« sva jo lomila jaz in moj prijatelj Jci me je pefjai vanjo, zakaj jaz s svojo valuto ne bi si mogel fcako temeljito ogledati tega raja na zemlji, če me on s svojo krepko roko in polnim žepom ne bi bil podpri. Pa navsezadnje ni niti tako drag ta »špas« Dva do trikrat tako kakor kak •restavrant boljše sorte. Tako približno. No, livrirani služabniki so nam prinesli obleke. Gremo spat. čas je že. — Avto! Avto! Tisto besedo, ki bi -morala slediti, namreč »taka«, se po navadi izpusti. In smo se imenitno pripeljali domov ob jutranjem svitu in smo imenitno spali. Jaz še sanjaj nisem nič. Niti o »Vater-andu«. Rado Pregarc. Kdor oglašuje, ta napreduje! Slovanski svet Razmerje med Čehi in Slovaki »Češke Slovo«, glasilo češkoslovaškega ministra zunanjih del dr. Edvarda Beneša, je te dni Driobčilo zanimiv članek, ki se bavi s staro napako slovanskih narodov, da se ne morejo med seboj sporazumeti. V članku prihaja na razmerje med Cehi in Slovaki ter piše: »Avstrija in Ogrska sta bili enako nasprotni stremljenju čeških in slovaških rodoljubov, da se vzpostavi češkoslovaška vzajemnost. Prav tako sta sovražno nastopali tudi proti srbohrvaškemu in hrvatsko-slovenskemu zbHžanju. Naloga obnovljene češkoslovaške držav* naj bi bila, da čim prej odstrani vse zlo. ki so ie zagrešili Slovanom sovražni elementi, in spoji vse. kar je bilo prej nasilno in na umeten način razločeno. Tej svrhi bi lahko služila upravna reforma, ki bi Wia temelj za narodno ujedinjenje in bi spojila vse one življe, ki spadajo skupaj ne samo po svoji enaki duševnosti. kakor predvsem na temelju enakih življenskih pogojev. Čehe so ločile od Slovakov pokrajinske meje med Moravsko in Slovaško. Jasno ie bilo. da bi se narodno in državno edinstvo najlaglje doseglo, ako bi čim prej izginiL meje med posameznimi deli naše republike. Najboljše sredstvo za to bi bila odprava meja med historičnimi pokrajinami in Slovaško. To bi se dalo doseči potom upravne reforme, ki bi spojila one dele države, ki žive v enakih ali vsaj sličnih razmerah. Na Moravskem so kraji, ki imajo v jezikovnem in fizičnem oziru mnogo stikov s sosednjim slovaškim ozemljem. Župna ustava bi z lahkoto premagala deželne meje in bi bila sredstvo za državno edinstvo. Odločili smo. se baš za nasprotno. Župe smo odpravili in deželno ustavo smo uvedli celo tam. kjer je prej ni bilo. Izneverili smo se s tem tudi tej nalogi najbolj naprednega slovanskega naroda in smo dovolili, da so nas drugi prehiteli. Jugoslavija se ie odpovedala imenu Kraljevine Srbov. Hrvatov In Slovencev, odstranila Ip pokrajinske meje in uvedla banovine. ne da bi se brigala za stare meje med Hrvatsko in Srbijo. Kako daleč smo danes zaostali za krepko enotnostjo bratskega naroda enake krvi! Nismo napravili niti koraka naprej, pač pa smo se v slovaškem vprašanju z uvedbo pokrajinske ustave vrnili zopet v predrevolucijonarni, madžarski štadij.« — , , Iz tega članka je razvidno, da odobravajo celo v socialističnih krogih na Češkoslovaškem sedanje stanje v Jugoslaviji in samo obžalujejo, da sP niso na Češkoslovaškem že svoj čas odločili za enak korak. Poljski parlament v številkah. Sedanji poljski parlament šteje 444 poslancev. Izmed teh je 350 Poljakov. 44 Malorusov, 21 Nemcev. 15 Židov. 12 Belorusov. 1, Čeh in 1 Rus. Del Malorusov, Belorusov, Zidov in češki poslanec pripadajo vladnemu bloku, dočim so ostali poslanci narodnih manjšin v opoziciji proti vladi. Po poklicu je v parlamentu največ kmetov in sicer 89. Na drugem mestu so pravniki, ki imajo 43 mandatov, nato javni uradniki z 38 mandati, nato veleposestniki s 27, privatni uradniki s 26. učitelji z 21, industrijci in trgovci z 21, nato inženjerji, delavci in zdravniki. Duhovniki vseh ver imaio v poljskem parlamentu 11 mandatov, vojaki pa 9. — Poljski senat šteje 111 mandatov, od teh jih pripada Poljakom 84, Malorusom 12. Židom 7, Nemcem 5 in Belorusom 3. Nad 70 % senatorjev imajo višjo Izobrazbo, 11 odstotkov srednjo šolo in 11 % nižjo na-obrazbo. Po poklicu je največ senatorjev pravnikov, to je 16. Tudi duhovščina je v senatu razmeroma krepko zastopana: ima namreč 8 mandatov. Značilno je, da vojaški krogi v senatu nimajo nobenega zastopstva. Še ena okoliščina je zanimiva: največ senatorjev z visokošolsko izobrazbo ima kmečka stranka poslanca Dembskega. Strašna slika. Sofijski »Mir« je 3. t m. priobčil uvodnik pod naslovom »Naša kriza«. Ta uvodnik se nanaša na razmere, ki vladajo sedaj v Sofiji in na vsem Bolgarskem. J c to tako strašna slika, da nam zastaja kri v žilah. Čujmo, kaj £ravi pisec tega članka Georgii Brčkov: »Mi smo priče umorov, vulgarnih in političnih, umorov po mestih in vaseh, na cestah in ulicah v prestolnici, umorov v rodbinah in v šolah: žena mori moža. mož ženo, sin najema profesijonalne morilce in s sekiro razbija glavo svojega očeta, oče ubija svojo ženo in tri sinove, mladenič svojo ljubico — šestnajletno gimnazistko . . . učenec — bodoči državljan — strelja na svojega učitelja, mati, ne da bi trenila z očesi, zadavi svoje dete . . . Umori, uboji na vseh koncih in krajih države, celo po več na dan so na dnevnem redu. So to umori iz maščevanja, iz ljubosumnosti, zaradi rodbinskih nesoglasij, umori erotičnega in partizanskega značaja, roparski umojj . . . da ne govorimo o vza-iemnem samoiztreb-ljevaniu med sinovi bratske nam Makedonije. Vse to je tragika usode . . . Staro rimsko cesarstvo ie propadlo ne zaradi finančne in gospodarske krize. n*. vsled iz-5£u]ž!jenih vojn, marveč zaradi razuzdanosti, zapravljivosti, epikurejstva in podkupljivosti. Ali vodi tudi naša pot v ta propad?« — Zdi se, da že sami Bolgari uvi-devajo. da rode metode, ki so jih uvedli »makedonstvujušči«, grozne sadov* in da je rešitev Bolgarije v tem, da se že vendar enkrat otrese »makedonstvujuščih« in njihovih strašnih metod. Smrt slovanskega diplomata. Nedavno je v Varšavi umrl Erazem Pile. poljski politik in dinlomat. izrazit slovanofil. Pred vojno ie bil znan kot sotrudnik Petrograi-skega poljskega časopisa »Kraj«. Ob knrrU vojne je bil na mirovnih ooeaianiih v Parizu. potem pa Predstavnik PolVke v Beogradu. Bil je dober prijatelj našega rojaka dr. Ilešiča. ki ie bil često niesrov go*t v njegovi vili v Milanovki pod Varšavo. Pile ie bil poljski poslanik v Pragi leta 1920. med nolisko-boliševiško volno Kot tak si ie pridobil velike zasluge za ub'ažitev poli-sko-čeških sporov, ki so se takrat močno ooostrili zlasti zaradi tešin^ke Šleriie. Nagrobni govor je imel rvomočnik ministra za zuna-rme posle Adam VVvsocki. ki Je dolgo vrsto let sodeloval s Pilcem in ga ie najbolje nomal. frdal mu te spričevalo, da ie bil rvokoinik eden izmed najboljših poljskih diplomatov. Iz življenja in sveta Dve zanimivi ameriški Belgijski kraljevski' svatje na sprejemu pri papežu V sred! slike Je videti tri dame hi tri gospode v uniformah. To so po vrsti od leve na desno; Princ Leopold, nevesta prestolonaslednika Umberta, Marija Jose, kralj Albert, kraljica Marija, princ Karel in princesa Astrid. Poleg slednje stoji (a obvezo preko očesa) papežev ceremonija r, levo in desno od belgijske skupine pa je videti vatikanske duhovske funkcijonarje. Na levi r ospredju stoji stražnik švicarske garde v starj zgodovinski noši. Nekaj najzanimivejših rekordov Današnji svet ceni napredek po rekordih. Povprečneža zanima, da je ta in ta letalec dosegel nebotično višino šele tedaj, ako je obenem potolkel dotedanjo največjo doseženo višino. Takisto ne .pomisli nikoli na to, da je nekaj odstotkov ljudi, ki stalno stradajo, pač pa glad zanj dobi šele vrednost pozornosti, kadar kdo ne gladuje takorekoč zaradi gladu samega, marveč je napovedal gladovno stavko ali pa se kaže kot umetnik v stradanju. Podobno je skoro v vsaki panogi, zato prinašamo nekoliko rekordov, koristnih in škodljivih, slučajnih in nameravanih, ki so časopisi ob začetku novega leta ž njimi postregli senzacije željnim ljudem. Rekord letalca Pariški aeroklub je ugotovil da je med vsemi letalci prevozil največ kilometrov in prebil največ ur v zraku šele 321etni Jacques Corsin. Ta je v 12 letih svojega poklicnega letalstva preletel 1,000.000 km in bil v tem času v zraku 6533 ur, kar znaša 272 dni in noči. Prevozil je pa na poletih kakih 10.000 potnikov in ni imel nikoli najmanjše nezgode. NaibeSši njegov polet je bil. ko je preletel progo Pariz-London v eni uri fci pol. Prvenstvo **■ reševanju ljudi imajo brez dvoma ladje angleškega reševalnega društva, ki so prosilo leto o tele smrti v valovih 363 oseb in obvarovale pred potopljenjem 32 ladij. Od ustanovitve družbe je preteklo 106 •let in v tem času je družbino brodovje rešilo življenje skupno 62.122 osebam, kar znaša povprečno po 11 rešenih oseb na teden. Prvo mesto v zločinih To žalostno slavo si je pridobilo ameriško velemesto Chicago, kjer se na dan zgodi po 80 zločinov (ropov, umorov, izsiljevanj, tatvin), tako da odpade na vsakih 20. minut po en zločin. Največja nepismenost Po podatkih ljudskega štetja iz leta 1929. je v Turčiji na 740.000 štirjaških kilometrov 13 in pol milijona ljudi. Od vseh teh jih zna citati arabsko pismo le 10 in pol odstotka. Odkar pa so uvedli latinico in se ne smejo izdajati več publikacije v stari pisavi, pa je pismenost padla globoko pod en odstotek. Duhovnik — tihotapec Turška policija se je trudila že več let, da bi prišla na sled tihotapski tolpi, ki je uganjala tihotapljenje tobaka v velikem slogu. Končno je odkrila nje glavno skladišče. Nahajala se je v veliki mošeji v Bergami, v vilajetu Ai-dinu. Na prižmici, v mihratm (molilni duplini) in sploh na vseh najsvetejših mestih mošeje. kj so se zdeli tihotap-oem varni pred policijskim nosom, je ta nos izvohal velike množine tobaka. Policija je ob tej priliki aretirala tudi poglavarja tihotapske tolpe, mošej-skega imama Sefketa. Najsilnejši požar 2e osem mesecev traja požar na rumunskem petrolejskem polju v Mo-reniiju. Na milijarde je že škode, toda tudi vsi poskusi zatreti ogenj so staM že milijone in vsi napori gašenja so brezuspešni. Požari na petroleiskih vr-tališčih niso baš redki, toda takega obsega doslej še ni dosegel noben požar. Sedaj kopljejo 80 metrov pod zemljo predor, da bi v globini zadušil« ogenj. Predor bo dolg 236 metrov in je do malega že gotov. Kadar bo predor dosegel izvrtano Suknjo, 'bodo mehaničnim potom porinili vanjo poklopec iz jeklenih plošč, pod katerim naj se zaduši ogenj v izvrtanem rovu. Podoben način gašenja je prvi v zgodovini požarov petrolejskih vrelcev. Največja naprava za tok visoke napetosti Nečavno so bila končana dela pri stavbi obratovališča v Kelsterbachu rensko - vestfalskih elektraren. Pri tem je prišla prvič v promet napeljava z 220.000 volti. Elektrovod sam je zgrajen celo za napetost 350.000. Naprava bo oddajala tok velikemu delu Južne Nemčije ter bo napeljana celo v Avstrijo. Najvišji mož V Chicagu živi Jae-k Earl, ki meri 253 cm v višino in zanij ni dovolj dolge postelje v nobenem hotelu. V vsem mestu je samo ena tako velika postelja, kjeT mož lahko spi s skrčenimi koleni. Hotel, kjer stanuje, ima ogromno banjo in še v tej se dolgin le sede lahko koplje. Za 3 cm večji je bil velikan O' Brien, ki pa je umrl že v svojem 22. letu in tako prepustil rekord Jacku Earlu. Čudni ro mar Nenavaden slučaj somnambulizma so opazili na nekem epileptileu na Poljskem. Bolnik šteje 20 let in je v nezavestnem stanju izvršil celo dolgo potovanje peš — iz Krakava v Varšavo. Ko je tja prišel se je šele vzbudil in je povedal. da ima večkrat na leto takšne napade, ki ga vedejo na dolga potovanja, ne da bi o tem kaj vedel in ne d.a bi se utrudil. Prejšnje leto je na takšen način prišel celo na Slovaško. Na 1000 prebivalcev se izvrši porok: na Ruskem 9.8 v Belgiji 9.2 v Združenih državah 8.4 v Franciji 8.3 na Japonskem 8 na Angleškem 7.7 na Holandskem 7.7 na Norveškem 5.7 Double štofe blago za obleke, fini tirolski loden za lovske obleke, pelerine itd. oddajamo vsako množino po globoko znižanih cenah. DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA. Ameriški justici se je primerila pomota, kakršnih je malo. V Kolumbiji je zahtevala neka ženska ločitev svojega zakona in pa to, da ji prisodijo sina, kj ga ima iz tega zakona. So-dnik ji je ugodil, smola pa je hotela, da je v razsodbi zamenjal imena in da je ločil ženo od — sinu, prisodil ji je pa — moža. Žena se je seveda takoj pritožila, a vzklicno sodišče je odločilo, da pomote ni mogoče začasno popraviti, ker tje bilo zasedanje sodišča prve stopnje takoj po 'tisti razsodbe preloženo za nedoločen čas. Nesrečnica mora počakati do prihodnjega zasedanja, ko bo lahko vložila ponovno tožbo za ločitev zakona. Juri-stični položaj od matere ločenega sinu je med tem dokaj nejasen. Komentarji, ki jih podaj adnevno časopisje g tem sluča-ju; pa niso prav nič nejasni in se ameriški justični birokratizem ž njimi ne more ponašati. Zanimivo ločitveno pravdo Imajo ta čas tudi na Kuibi. Tam se prepirata dve materi, bela in črna, da-li so jima v porodnišnici zamenjali otroka ali ne. Tožbo za ločitev zakona pa je vložil mož bele žene, ker mu •postaja novorojeni sin vsak dan temnejši in vidi v tem dokaz, da se mu je žena izneverila s kakšnim zamorcem. Ker pa je isti čas kakor bela žena porodila v bolnišnici tudi neka črn ka, meni prva, da je strežnica radi nepazljivosti zamenjala obe deteti in ju izročila vsako nepravi materi. Sodišče bo moralo sedaj odločiti, kaj je na stvari in od razsodbe je odvisno, da-li bo zakon bele žene ločen ali ne Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—•. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 33. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. V • • v • Knjižnica samomorilne literature Avgsiburška mestna knjižnica si je pridobila eno najbolj čudnih knjižnih zbirk, kar jih je na svetu. Gre za knjižnico samomorilne literature, ki jo je osnoval avgsburški domačin dr. Hans Rost. V te knjižnici so drugi narodi zastopani prav tako dobro kakor Nemci in baje spada med najbolj zanimive kose baš knjiga o samomoru, ki jo je bil napisal bolgarski nadškof Metod iz Stare Za-gore. Sploh so cerkveni krogi posvečali mnogo literarne pažnje samomorilnemu problemu. Seveda je cenzura vseh dežel posvečala svojo pažnjo spet literaturi o tem problemu sami. Posebno stroga je bila napram njej ruska carska cenzura in sedanja boljševiška ji je vredna naslednica. V splošnem pa je veliko več del, ki govore proti samomoru, nego takšnih, ki bi se zavzemala zanj. Dr. Rost je izdelal tudi obširno nbliografijo o samomorilnem slovstvu, ri obsega 4000 številk in ki je razdeljena v 60 poglavij. Svojo zbirko je opremil z ekslibrisom, ki kaže smrt na znamenitem mostu samomorilcev v Giros-shesseloheju. Redek primer poselske zvestobe Za današnje čase precej redko zvestobo do svoje delodajalke je pokazala neka 23 letna Ana Ferchlanderjeva na Dunaju, ki je služila že več let pri lastnici trgovine z mešanim blagom Matildi Demarlejevi. Demarlejeva, ki ji je bilo 56 let, je trpela že dolgo vrsto let radi težke in bolestne bolezni. Ko se je vrnil te dni nje mož zvečer domov, je naše! ženo v postelji in služkinjo v kuhinji mrtvi. Zastrupili sta se s svetilnim plinom. V poslovilnem pismu je dekle zapisalo, da ne more več gledati, kako nje gospodinja trpi in da poide zato ž nio skupaj v smrt. Proslava tisocletnice s pretepi in ranjenci Islandija je mirna dežela, nikoli še ni bilo slišati kaj razburljivega od tam. Nje tla so med najbolj ognjenimi na svetu, saj so kar posuta z vulkani in vulkanskimi pojavi, toda nje prebivalstvo slove po svojem mrzlem temperamentu. In vendar so imeli Islandčani te dni tudi svoj razburljivi intermezzo. Poštna uprava je bila izdala novo serijo znamk v proslavo tisocletnice islandske države. Pred poštnim uradom v glavnem mestu Rejkjaviku se je zbralo na stotine filatelistov in prekupčevalcev z znamkami, ki so hoteli priti do teh znamk. Nastalo je prerivanje, iz prerivanja pretep, iz pretepa strahovit pretep z izgredi in ranjenci. Rezultat je bil ta, da mi nihče dobil niti ene znamke. Albanski krall Zogu Češka služkinja podedovala 26 milijonov dolarjev Češka služkinja, po imenu Ana Šlaj-sova, ki se je pred nekoliko leti priselila v Ne\vyork. je postala dedič ogromnega imetja 26 milijonov dolarjev in celega gradu v bogatem newyorškem predmestju Port-Chesterju. Slajsova je prišla v službo k milijonarju Franku Savinu. Ta je bil že trikrat poročen, a radi lepe Čehinje se je dal vnovič ločiti in jo je vzel za ženo. Pred kratkim je umrl in ji je zapustil vse svoje imetje. Tako ji je postala Amerika res obljubljena dežela. Vendar pa vsaj za sedaj ne bo v miru uživala svoje sreče, ker so se vsi Savinovi sorodniki in njegova dazdedinjena sina, zarotili, da bodo nastopili za razveljavljenje oporoke. Nobena krema ne more spremeniti Vaše kože TODA NEGA KOŽE NA ZNAN-STvENI PODLAGI — ki oživ. lja kroženje krvi po slaničju in obnavlja delovanje por — bo ohranila Vašo kožo čisto, odporno in nežno. To so temelji Elizabelh Ardenove metode. Sledite vsako jutro in vsak večer točno vsakemu predpisu Eliza-bethe Arden, ter uporabljajte zato Venetian Cleansing Cream (čistilno kremo), Ardena Skin Tonic (sredstvo za jačenje kože), Spe-cial Anslrigent in Orange Skin Food (hranivo kože). Elizabeth Arden Venetian-proizoodI se dobivajo o DROGERIJI ADRIJA Mr. ph. S. BORČIČ LJUBLJANA Šelenburgova 1 ELIZABETH ARDEN 25 Old Bond St. London W1 673 Fifth Avenue New York 2 rue de Ia Paix Pariš „Pri „Jutru,, sem dobila lepo, srčkano kolo!" Kakor smo poročali že zadnjo nedeljo, je sreča naklonila prvo nagrado za, pravilno rešitev naše božične nagradne naloge za male prijatelje »Jutra« osemletni učenM Desanki Dularjevi iz Ljubljane. Korajžna punčka je prišla kar sama po nagrado, lepo dvokolo, poklonjeno od znane in ugledne ljubljanske tovarne »Tribuna«. Seveda se je kar takoj odpeljala in komaj smo jo preprosili, da je počakala vsaj toliko, da smo njo in kolo še lahko vjeli na fotografsko ploščo. Zaloga energije Dostikrat zaradi prevelikega napora upade moč tudi pri tistih ljudeh, ki navadno mnogo izdrže. To se lahko dogodi vsakemu, ki ne razpolaga z zadostno zalogo moči — tako tudi Vam! Zatorej je škodljivo poživljati živce s kakršnimi koli razdražujočimi sredstvi, pač pa je treba skrbeti, da se jači organizem in da se nabere nova rezervna telesna moč. OVOMALTINE je naravna krepilna hrana, ki obsega vse najpotrebnejše sestavine, ki se nahajajo v jajcih, mleku in sladu. Redna poraba OVOMALTINE ustvarja energijo, vztrajnost, živčni mir ter omogočuje, da prenašamo brez škode tudi napore, ki presezajo vsakdanjo mero. Kdor si hoče pojačevati sposobnost in voljo za delo, mora uživati vsak dan za zajtrk skodelico okusne OVOMALTINE. Dobiva se povsod škatlica za 18.50 Din. — Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicuje se na ta list, pri dr. A. WANDER, d, d., ZAGREB. fCalrn IP fraKr* vlrTiti nrnavA podane na zapisnik pred davčnim obla- ivaito je ireDa vioziu prijavo etvom ali dnvfnini odb0rom iC vioge, Poeia- za pridobnino Dne 5. februarja imajo, kakor znano, trgovci, obrtniki in industrija' vložiti prijave za odmero pridobnine za 1. 1930., v kolikor si niso izposlovali podaljšanje rok:v Kakor čujemo, imajo tudi loto? ti davčni zavezanci težave pri izpolnitvi posameznih razpredelkov. Pravilna izpolnitev prijave je važna tako v stvarnem kakor tudi v formalnem oziru. Razpredelek. kjer je treba vpijati vrsto obrata, je važen za presojo, v katero skupino naj se uvrsti obrat, odnosno ali nnj davkoplačevalec plača 10 8. 6 ali 4 odstotke tamovnega davka (ali je obrat smatrati za industrijo, ki rlača 10 % ali pa za obrat, ki plača 8 ali 6 %) Privilnik določa, da so industrijska podjetja ona, ki predelujejo sirovino ali polfabrikate s stroji redno za zalogo, toda manj po naročilih, in ki uporabljajo človeško delovno moč največ le za nadziranje in upravljanje strojev. V prvo skupino obrtnikov (z 10 % osnov, davka) spadajo oni. ki prodaja v> najsi samo dvorna nabavljeno izdelano blago: v drugo «ku-pino pa ostali obrtniki, pri čpmer plačajo 8% osnovni davek oni. ki delaio s stroii ali z več nego 4 pomočniki ostali pa fi % (vajenci se nikoli ne smatrajo za pomočnike). Pri davkoplačevalcih 3. skupine, ki so €ami*stoino drugim na službo so oni. ki nimajo stalnega lokala, pridobnine oproščeni. sicer pa plačajo 4 % V to skupino spadajo tudi kočijaži in vozniki z enim vozom. Pe pa vršijo posel z najeto delovno močjo in imajo več nego 1 voz, spadajo v prvo skupino. Vsako podjetje in vsak obrat se smatra za poseben davčni predmet in je treba vložiti priiavo za vsak objekt in za vsako vrsto poslov (n. pr posebej za centralo in za podružnico, ali za trgovino in trčenje piiač. eli za dohodek od obrti in od prodaje obit-nih izdelkov). Pri več obratih ah poslih je tako izvrševanje zavezano vedno višji davčni stopnji. Na višino vložene clavniee polaga zakon »olik pomen kajti višina vložene glavnice tvori eden glavnih kriterijev za oceno dosegljivega dohodka. Tu je treba omeniti, da je vloženi kapital identičen z nabavno ceno, odnosno z izdatki za otvoritev obrata Navesti je tudi višino tujega vloženega kapitala, pripomniti pa je, da obresti od lastne ali tuje glavnice (glavnice tihega družabnika) ne spadajo v režijske stroške. Število nameščenih pomočnikov je navesti tako. kakor je bilo povprečno tekom leta. Končno je v prijavi napovedati kosmati dohodek v I. 1830- režijske stroške in čisti dohodek. Zakon smatra, da je čisti dohodek skupni kosmati dohodek, zmanjšan za odbitke iz člena 54 Vendar pa določa zakon. da kosmatega dohodka ne smejo zmanjševati- 1.) Zneski za povečanje podjetja. za povečanje glavnice ali za poravnavo dolgov 2.) zneski za plačano pridobnino; 3.) namestek delovne moči rodbinskih članov, če živijo skupaj z davčnim zavezancem: 4 1 darila in pogodbene nagrade: 5.) stroški zn gospodinjstvo: 6.) obresti od lastne ali tuje glavnica: 7.) dotacije raznih fondo t. razen v fonde za amortizacijo od zgradarine oproščenih zsrradb, za stroie in za mrtvi inventar; 8.) izgube iz minulih let; 9-) povračila podpor (subvencij) Od košatega dohodka pa se smejo odšteti: stroški, rotrebni. da se vzdrži in zavaruje kosmati dohodek najemnine za lokal, plače in mezde pomožnega osob;a v denarju ali v naravi (oceniti kakor zn uslužbenski davek: za pomočnike brana in stanovanie 4200 Din. za vajence 1500 Din): odpisi za amortizacijo zgradb, ki niso zavezane zgra-darini odnisi za stroje in mrtvi inventar: obresti dolgov, ki obremenjujejo posel, zlasti najetega obratnega kapitala: dejansko plačani posredni davki, takse, carine, davek na poslovni promet; prispevki za zavarovanje nameščencev: premije za zavarovanje zgradb, obrata, blaga in stroiev; prispevki za pokojninske fonde nameščencev; katastrski čisti donos zemljišč pri kamnolomih, apnenicah. kopanju peska itd. Seve-'da pa se kosmati ali bruto dohodek ne cme zameniati 7 letnim prometom ali izknjiič. kom. brez odštetih izdatkov za blago, siro-vine itd. Za davkoplačevalce, ki ne vodijo pravilno knjige, predvideva zakon naslednje načine ugotavljanja davčne osnove: 1.) Pri-merjaje razpoložljivih podatkov in računov z obrati, za katere se je ugotovil čisti dohodek po knjigah: 2.) svobodna ocena čistega dohodka na podlagi davčne prijave, podatkov, ki jib je dal davkoplačevalec pri zaslišanju ali v vlogah, izročenih knjig ii> podatkov davčne uprave. Davčni zavezanec, ki hoče doseči ugotovitev dohodka po knjigah. mora priložiti začetni in končni inventar ali pa bilanco ter račun izgube in dobička, s potrebnimi detajli posameznih računov (zaradi event nedopustnih odbitkov). Ce se dohodek ne more ugotoviti z ocenitvijo, zadošča, ako davčni zavezanec navede v prijavi samo dejanske in druge podatke. ki so potrehni za ocenitev, in sicer visimo glavnice, opravljenega prometa in možni dohodek Najmanj te podatke mora torej navesti v prijavi. Po možnosti naj oceni po svojih pripomočkih tudi krpniati dohodek in režijske stroške, da s tem olajša delo davčnemu odboru. Prijioročljivo je prijavi priložiti tudi p-ojasnila glede podatkov o višini prometa in momente, ki vplivajo na dohodek. Trgovec ali obrtnik oceni v tem primeru nair.rej opravljeni promet. potem kosmati dohodek (to je izkupiček za blago po odbitku nabavnih stroškov), izkaže pa naj detajlno režijske stroške. Poleg prometa, ki mora soglašati s četrtletnimi izkazi o plačanem davku na poslovni promet, se lahko navedejo tudi drugi podatki, iz katerih se da sklepati na višino prometa (n. pr. potočene pijače, zaklane živali, predelane sirovine). Vsi ti podatki pa morajo med seboj soglašati, da prijava ohrani značaj verodostojnosti. Sestava prijave v taki obliki, da ie'davčni odbor po zakonu primoran jo upoštevati, je zelo težavna in tudi letos bodo zelo redki oni davkoplačevalci, ki jo bodo dejansko tako sestavili. V vseh primerih, v katerih davčni zave-Jtanec nima urejenega knjigovodstva, oceni j torei davčni odbor čisti dohodek jxi svobodnem nreprčanju Vendar na je tudi v teh primerih dolžan da upošteva pripomočke ki so mu na razpolago, med katere spada- i jo tudi prijava davčnega zavezanca, izjave, 1 ne davčnemu odboru ali davčnemu obla-stvu. Marsikdo jjomišlja, ali naj vloži prijavo, češ, saj jo itak ne mere sestavili tako, kakor to zahteva zakon. Riskira tudi povišek (3%, odnosno 10% davka), samo da si prihrani trud s prijavo. Izkušnja preteklega lota nam kaže da to stališče ne sme jiostn-ti pravilo, kajti navzlic pomanjkljivosti prijav so davčni odbori lani pogosto v polni meri upoštevali tudi prijave brez začetnega in končnpga inventarja, odnosno b,-ez bilance in računa izgube in dobička, če so imele vsaj videz vertejnosti V interesu vsakogar je torei, da po najboljši vesti sestavi priiavo in jo vloži. Zlasti v večjih občinah člani davčnega odbora ne pozna io razmer posameznika tako no«!robno, da bi mogli mirno presoditi, koliko je dejansko zaslužil in kakšne okolnosti so vplivale na njegov zaslužek (n. pr. izgube pri terjatvah, obresti za izposojen obratni kapital itd.). Posebno oni davkoplačevalci. r>ri katerih plačilo obresti od dolgov poslovnega značaja bistveno vpliva na izmero zaslužka. store prav. da vlože prijave, ker sme davčni odhor te obresti upoštevati samo. re so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane (komu so plačane), odnosno če je priloženo dokazilo o dejanskem plačilu teli obresti. Kdor se odloči, da vloži prijavo, se m-ora potruditi, da vloži res tako, ki ima vsaj videz verjetnosti. Ako ne misli vložiti take prijave, potem je pnč bolje, da vložitev opusti. Piača sicer 3% ali 10% kazenski davek (od odmerjenega davka), obvaruje pa se kazenskih posledic davčne utajbe, ki ga zadenejo, če vloži povsem neresnično prijavo. Paziti je tudi treba, da davčni zavezanec pravilno preračuna davku zavezani dohodek. Lani so posamezniki postopali v svojo škodo zelo malomarno Tako so n. pr. v razpredelku »kosmati dohodek? navedli oromet, izkazali režijske stroše in razliko prijavili kot čisti dogodek. Priporočljivo ie, da se vsakdo, komur pojem kosmati dohodek ni docela znan. pred vložitvijo prijave posvetuje n. pr. pri svojem gremiju ali pri svoji zadrugi, kako naj preračuna kosmati dohodek, da bo račun pravilen. Postna hranilnica v 1. 1929 Vloge so prekoračile 1 milijardo Din. Čeprav Poštna hranilnica še ni izdala svojega letnega poročila za pret. leto, vendar moremo že danes objaviti nekaj zanimivih podatkov o razvoju te naše odlične denarne institucije. Iz naslednjih podatkov je razviden razvoj Poštne hranilnice od leta 1922 naprej, in sicer flerle čpkovnega prometa v posameznih letih glede stania čekovnih vlog in glede števila čekovnih računov koncem vsakega leta (v milijonih Din): ček. promet ček vloge št. rač. enotnega državnega saveza. Resolucije kongresa bo posebna deputacija predložila finančnemu in kmetijskemu ministru. Na progTamu kongresa bodo naslednji referati: 1. Trsni škodljivci in njihovo pobijanje (Andrej žmavc, Maribor), 2. Javne dajatve in vino (Bruno Moser, Zemun), 3. Ukrepi za povečanje izvoza vina (Georg Lederer), 4. Kako se naj dvigne jugoslo-vensko vinogradništvo (Stanko Ožanič), 5. O trsnih vrstah in pogojih za njihovo uspe-vanje (Prof. Ritting). Od posameznih vinarskih udruženj doslej edino udruženja iz Srbije še niso odgovorila na poziv za sodelovanje na kongresu. Te dni se je o pripravah za kongres razpravljalo na posebni konferenci Saveza vinogradara in vočara v Zagrebu, na katerem je bilo predlagano, naj se kongres, če udruženja iz Srbije ne bi sodelovala, vrši v Zagrebu. Istočasno je bilo sklenjeno, da se za časa 1922. 17-270 226 8 204 1923 26 400 242 9985 1924. 31.620 sor? ! 1 306 1925. 36.980 348 12.459 1926. 40.570 308 13..62 7 1927. 46 340 622 15.178 1928. 53 820 666 16.516 1929. 59.730 913 17.793 Čekovni promet se je lani ponovno dvignil za 5.9 milijarde na 55) 7 milijarde Din (v letu 1828. je znašal prirastek prometa preko 7 milijard) V znatno večji meri kakor promet pa so se lani dvignile vi osje na čekovne račune, in sicer od 666 milijonov koncem I. 1928. na 913.0 mil. Koncem pret. I. (samo tekom dec. je znašal prirastek ček. vlog 139 milijonov Din). To ogromno povečanje čekovnih vlog je v zvezi z znatno likvidnostjo na našem denarnem trgu; glede decemberskega poviška pa je upoštevati tudi bilančno politiko naših denarnih zavodov. ki pred zaključkom leta disponirajo tako, da imajo čim vpčja žirovna dobro-imetja. ki jih potem izkažeio v bilanci Poleg čekovnih vlog pa je imela Poštna hranilnica koncem preteklega leta še 106 6 mi lijona Din hranilnih vlog na knjižice napram 36.4 milijona Din koncem leta 1928. in 23.0 milijona Din koncem leta 1927. Skupno stnnie čekovnih in hranilnih vlog je znašalo koncem pret. leta pri Poštni hranilnici 1020 milijonov Din. Stanje čekovnih vlog in števila čekovnih računov pri posameznih podružnicah je bilo naslednje (v milijonih Din): Stanje ček. vlog Štev. račun. = Dobave. Stroini oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. L m. mnudbe glede dobave 2000 komadov brezovih metel. 500 kom?dov omelic. 10 komadov krtač za pisalni stroj in 150 komadov jx>dnožnie iz slume. BORZE Položaj na naših borzah Ljubljana. 11. januarja. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet manjši kakor v predhodnem tednu zlasti ker je borza zaradi praznika v ponedeljek poslovala le štiri dni. Skupni tedenski promet je znašal 17.7 milijona Din napram 27.0. 15.9 17.1 in 16.7 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tudi v nreteklem tednu ie švicarski frank inter. valutarno dalje jx>r>uščal. Ker pa je naš dinar v stalni relaciji s švicarskim frankom, so se tudi pri nas tečai? deviz dvignili. Tako se je deviza Nevvvork dvismila od 56 38 na 56 44. deviza Berlin od 13 48 na 13.51, Najbolj se je tekom preteklega leta po- j deviza Praga od H>7.12 na 167.23 itd. večalo stanje čekovnih vlog pri centrali v 1 Dodatno k že obiavi lenim podatkom o 1928 1029 1928 1929 Beograd 186 3114 3150 3710 Zagreb 201 255 5068 5'48 Ljuhliana 135 165 4914 5165 Sarajevo 124 161 2706 2753 Skoplje 15 28 678 817 Beogradu, pri čemer je pa treba upoštevati, da je bilo stanje koncem predpreteklega leta zelo nizko. Tudi čekovne vloge pri ljubljanski podružnici so se dvignile na 165 milijonov Din. Glede števila čekovnih računov ie treba omeniti, da je še v drugi jx>- deviznem prometu ljubljanske borze v preteklem letu, j'e zanimivo še omeniti, »la 5e Narodna banka od skupnega prometa 979 milijonov Din dala lani le za 357 milijonov Din deviz napram 529 milijonom v letu 1928. Privatna ponudba je krila torej v devizah, kakor v letu 1028. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie v čekovnem prometu skoro 12 milijonov vplačil in izplačil Vinarski kongres Kakor znano se bo 17. februarja vršil v Beogradu velik vinarski kongres, na k e-rem se bodo poleg strokovnih referatov obravnavala vsa pereča vprašanja vinogradništva in sadjarstva. Ta kongres je zlasti pomemben, ker se ima dan prej ustanoviti centralna organizacija vseh jugoslovenskih vinogradnikov in sadjarjev, in sicer v obliki Saveza vinogradnikov in sadjarjev za Jugoslavijo, ki naj bi združil kot člane vse vinarske in sadjarske organizacije iz naše države. Za kongres vlada v vseh delih naše kraljevine veliko zanimanje. Kakor se pričakuje se bo kongresa udeležilo več tisoč vinogradnikov, sadjarjev in vinskih trgovcev. Samo banaški vinogradniški okoliš (Vršac-Bela crkva) bo odposlal na kongres kakih 500 udeležencev. Razpravljalo se bo o štirih najvažnejših vprašanjih našega vinogradništva in naše vinske trgovine, in sicer o posledicah vinske krize, o trošarinah na vino, o pospeševanju izvoza in o ustanovitvi i lovici leta_ 1928 imela ljubljanska podruž- preteklem letu znatno večij del potrebe po niča največ čekovnih računov in jo je šele 1'— -- ' koncem tega leta nadkrilila zagrebška po- , bi1° ~SZ °me"iH- da I V°J'na P^lednii teden ponovno cvigl miela Postna hranilnica skupaj lani sarno J njja, in sicer od 439 na 441 Uvedena ie bila, kakor znano kotaciia obeh B!a:rovih posojil kakor tudi zastavnih listov Državne hipotekarne banke iz leta 1927. (Seligman novo posojilo), do prometa ie prišlo" le v 7% Blairovem posoiilu po 78.5 in 79. V ostalem se je od državnih nadirjev trgovalo še investicijsko po 85 do 85 5 Bančne vrednote so dalie prilično čvrste, vendar ni prišlo do večjega prometa. Zaključki so bili v Praštedioni po 925. v Unionbanki 201. v Jugobanki 85. v Srbski po 159. v Zemaljski po 129 in Pofiodelsk? po 66. Med industrijskimi papirji je prišlo do prometa v Trboveljski oo 460 _ 465. v Dubrovački po 425 — 430, v Slaveksu po 90 in v Dravi po 280. pozneje pa r>o 300 do 305. Devize in vabite. Ljuhliana. (Prosti promet.) Amsterdam 22.77, Berlin 13.51. Budimpešta 9.8943, Cu-rih 1095.9. Dunaj 7 954. London 275.34 Nevvvork 56.44. Pariz 222.25. Curih. Zagreb 9.12875. Pariz 20.285, London 25 1325. Newyork 516.15. Milan 27.10. "rnga 15 265. Dunai 72.61. Budimpešta 90.30. Herlin 123.25, Madrid 68.10 Amsterdam °07 825. Varšava 57.80, Bukarešta 3.06875. Sofija 3.725. Gospodarska stran v čebelarstvu Še nam je v živem spominu, kako je še nedavno šel glas po deželi: »Sad te hmelj! Hmelj nam prinese rešitev in blagostanje.« In sadili so ga vprek, kjer je bil le košček zemlje. Suhe preklje pričajo danes še o teh lepih sanjah, po hmelju pa sploh vprašati ne smeš. če se nočeš hudo zameriti. Ne vemo kdo je tej nesreči kriv, vidimo le da preti čebelarstvu nekaj podobnega, zato bomo sami krivi, če se ne zavarujemo pravočasno. Na vse kriplje delamo, da se čebelarstvo vsestransko poglobi in razširi, da tako zares postane »važna gospodarska panoga«. Na najvažnejše pa pri tem najmanj mislimo: kako zagotoviti čebeljarju, da bo svoj pridelek tudi primerno vnovčil. Prošlo leto je bilo nad vse ugodno; še par takih in Sloveniji preti prava medena poplava. Povsod se čuje, da se čebeljarji svojega blaga ne morejo znebiti, razen za smešno ceno. Od trgovcev čuješ, da so z medom založeni, da pa ni primernega povpraševanja. Pri svečarju pa dobiš odgovor, da se je za ceno 10 — 12 Din z medom (in voskom) na dolgo dobo preskrbel. Kdo naj bo pri takih razmerah še idealist in prijatelj čebelic, saj nihče noče trajno delati z izgubo. Razumljivo je torej, da mnogi premišljujejo o tem in skušajo najti rešitve, preden pritisne najhujša sila. Vsiljuje pa sc vprašanje, zakaj se ne zgane osrednje društvo, ki je za to v prvi vrsti pozvano. V strokovnem glasilu pa čitamo, da vodstvo za to vprašanje nima »zanimanja« (g. R. G. v Slov. Čeb.). Čitamo, da se vršijo redne seje vodstva, ne dotaknejo pa se naj bolj perečega vprašanja. Velečebeiarji svoj pridelek večinoma po ugodnejših cenah prodajajo v inozemstvo, kjer imajo svoja tržišča. Ni jim mar, kako si jromaga mali čebelar, zato je tem manj dopustno, da društvo zanemarja po trebe malega čebelarja. Ne gre tu razpravljati, kakšno delo je potrebno; polje je široko in kdor ima voljo, bo našel tud' sredstva. da ga temeljito in uspešno obdela. Naš pravi namen je, pravočasno pozvati podružnice, naj zdaj sredi zime resno vza-neio v pretres vprašan ie organizacije raz-pečavanja medu. da pokličeio v odbor ljudi, ki imajo volio in zmožnost zastopati splošne koristi čebelarstva, predvsem ma-"h čebelariev in da pridejo tudi v osrednji >dbor mož'? dela in zastopniki m?l;h. Stvar naj odločuje, ne oseba. Čebelar Blagovna tržišča Žitni trg Ljubljana, 11. januarja. Čvrsta tendcnca, ki je nastopila na našem trgu pred dobrim tednom, se je tudi v preteklem tednu obdržala. Zadnje dni so sicer cene v Budimpešti nekoliko popustile, kar pa ni moglo uplivati na razpoloženje na našem domačem tržišču. Vzrok leži v tem, da so dovozi zaradi slabih cest postali zelo majhni in so producenti sploh rezervirani, ker pričakujejo, da bodo v do-glednem času lahko vnovčili svoje še preostale zaloge po ugodnejših cenah. Tudi zanimanje konzuma se je v zadnjem času povečalo, kar je povzročilo oživljenje prometa. Pšenica se nadalje izvaža, deloma v Bolgarijo in ostale balkanske države, deloma pa po D-unavu navzgor. Gornje Baška pšenica stane 205 do 207 30 Din franko nakladalna postaja za 78 kg težko blago potiska pšenica v šlspu pa je sev.da razmeroma dražja. Tudi izvoz koruze v Italijo, Avstrijo in balkanske države je oživel. Cene so sicer ostale še v klavnem nespremenjene, vendar je jiričakovati, da se bodo v dogled-nem času dvignile, ker so znatno pod pariteto drugih izvoznih d-žav. V Chicagu so se tečaji za koruzo še vrh tega posled-dni nekoliko dvignili. Prav čvrsta tendenca vlada tudi na tržišču moke. kjer je povpraševanje po moki »0« v primeri z ostalimi vrstami še vedno večje, kakor bi odgovarjalo produkciji posameznih vrst. Zato so se cene moki »0« ponovno nekoliko dvignile. -f Novosadska blagovna borza (11. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet: 18 vagonov pšenice. IS vag. koruze. 1 vagon ovsa, 2 vag. ječmena, 5 vag. moke. Pšenica: baška. 77 kg 197.5 — 202.5 ; 78 kg 202.5 do 207.5; gomjebaška, 78 kg 205 — 207-5; potiska šlep 207 5 — 212.5: gornjebanaška. 78 kg 200 — 205: sremska. 77 kg 190—195. Ječmen: baški 120—125 Oves: ba«ki 137.5 do 142.5. Koruza: baška 100 — 102.5; s kakovostno garancijo 100 — 105; za februar 107.5 — 110; za marc. Dunav 120 — 122.5. Moka: baška s0gi 310 — 320; »2t 285 do 295; »0« 240 — 245; »6c 185 — 190; »7< 140 _ 150. Otrobi: baški in banaški 90 do 95. + Budimpešta (11. t. m.) Tendenca neodločna; promet živahen. Pšenica: za marc 22.99 — 23. za maj 24 — 24.09.- koruza: za maj 15.06 — 15.07, tranzit za maj 14.52 do 14.55. _ ŠPORT Letošnje drsalne tekme Zar-adi lupovVne dosedanje zimske sezone morra SK linija sj.ft-meaiii.tii prvotno deiočene termine za tekme v um-etnun drsanju. Za tekmo za prehodno darilo dr. Gilbe.ta Fuclisa IS. in 19. leta 1930 so predpisane obvozne v-a-j«: sp.!ra'a št. 7 m v, dvojna trojka š-t 41 niz v cCjna troijfca št. 55 in 56 np v n: pmsto drsaniie 3 minute. PritevnS rok do 23. t. m. opoldne, prijav-n:tia 25 Din. Spored no z drž. prvenstvom izvede Ilirija :ste dn; tekmo seniorjev skupine II. z obveznimi teki: spiraila št. 7 n-z v, zanika št. 15 np n. prota-"'k-ret št. 37 in 38 np n, dvojna trcjca-vini-sra-dwjna trorVa št. 79 in 80 np. v. Prosto drsa-nre 3 mi-mute. Prijavni rok isti, prijavnina 20 d:-naricv. ' Vse navedene '^ekme se vr5e na športnem drsališču v Ljufoljani. Prirave sa vse te tekme ie nasloviti na spo-rtni .klub >I!tWPa« v LjuhliV)™. Po-d-o.bni razpisi so razv:d-m n-a drsališču Ilirije te.k-movctVnf pravilnik- s -tabelo obveznih Sttov se dobe pri blagajniku ,TZSS g. I. Komarju osiasni od-detek »J.u>'-a« po 25 Din. Samska tekme za prvenstvo1 mariborskega podsaveza ZSmslkospor-tnii o-ds-eik SPD Maribor-Rut, e priredi v ned-eljo dne 19. januarja smuškio tekmo za prvenstvo mariborskega podsaveza in za ktobo-vo prvenstvo v §twtiih kategorijah: se.nior.jii, juni-oriii, dame in »zvem konkurence. V kate-go-nij-i seniorjev lahko tekmujejo vsi verificiran« tekmovalci klubov, včlanjenih v mariborskem podisavezu, .ki so dopolnili 18. i>etto: v kategoriji }umioTje>v tekmujejo vs-i verificirani tekmovailci kiltfbov mariborskega pod-saveza, ki so dopolnili 16. leto in še niso tekmovaiM v kategoriji senzorjev, kakor tudi se še niso pla&ira.ll v kutieigorr-i ju.n-iorijev na prv-ilh treh mestih. V damskli kategoriji lahko tekmujejo vse verifi-cwa*a.'a z dejanjem na platnu. — Šelo izum elektrotehnike in svetlobno električne celice, uporaba (rboh v radiotehniki, ki ju je radio - teh-ti:ka izpopolnila s tako bliskovito naglico. je pripomogel, da so se aparati za zvočni film povspeli do današnje stopnje popolnosti. Glede snemanja in projiciranja optičnih slik fiima ;e vse pri starem. Optični del zvočnega filma se v ničemer j ne razlikuje od nemega filma; celo slike so ostale iste velikosti. Kako nastane zvočni film? Snemanje optičnih slik se vrši na enak način, kakor pri nemem filmu. Toua s filmsko kamero deluje sinhrono, t. j. istočasno aparatura, ki dojema akustično olnt dejanja in jo prenaša na fi'ruski trak. To se v rši na sledeči način: Zvoke sprejema mikrofon in iili pretvarja v električne toke. Ti se s pomočjo ^elektronk takoj nato močno ojačijo. Ce bi iili v tem stanju dovajali zvočniku bi že s':ša!» prvotni govor ali g!asbo. Toda. Ker hočemo zvoke odtisniti na filmu poleg .vik. jih moramo na'"prvo še spremeniti v svetlobno energijo. V ta namen dovajamo nrkrofonske toke iz ojačevalca v takozvano ultrafrekvent-ifj žarnico, ki ima lastnost, da mena svetioba utripa v istem ritmu jn ia.'c )-sti. kakor eiek. lok. ki io napaja. Za\adi tega je njena svetloba enkrat jačja. drugič šibkejša in se prenaša potoni raznih Ječ na rob filmskega traku. Na robu traka svetločutkega filmskega traku se ta svetloba odtisne poleg slike dogodkov, v obliki svetlejših in temnejših lis. Na ta način se zvok fotografira na filmskem traku. Osvetljeni film potem še razvijejo in kopirajo, pa je gotov za predvajanje. Pri proeiranju ie treba svetlobne nihljaje zvočnega dela filma spremeniti naza.i v zvoke. V ta namen se uporablja fotoelektrična celica, pri kateri se s pomočjo svetlobe krmari el. tok. ki teče skoz njo. Ako namerimo tedaj skozi zvočni pas filmskega traku z lisami, ki jih je tamkaj zapustil žarek iz ultra-frekventne žarnice, oster pramen svetlobe na fotocelico, bodo lise na filmu žarek prekinjale odnosno slabile. V istem ritmu bo naraščal in pojemal kajpada tudi električni tok v ceMei. Ta spreminjajoči se tok se potem s pomočjo elektronk zopet oiači ter dovaja zvočnikom, nameščenim za platnom, na katerega se projicirajo svetlobne slike. Zvočni film je lep primer, kako se posamezne panoge tehnike izpopolnjujejo in spajajo v nove pridobitve. Gotovo se bo tudi na tem polju še mnogo izboljšalo. Že sedaj izborili aparati za predvajanje zvočr:h filmov se bodo tekom časa razvili do danes še neslu-tene višine. on zločincev Milijon zločincev živi v Združenih državah, trd1; .prof. Avgust Volimer, predsednik Zveze ameriških policijskih predsednikov. Volimer je v ostalem mnenja, da zloglasni Chicago nima tolikšnega števila zločinskih elementov, kollkcir bi jih moral imeti v razmerju s številom svojih prebivalcev. Zdi se pa. da so chicaški zločinci sposobnejši in delavnejši nego njih ostali ameriški kolegi. Ce pravi prof. Volimer »milijon zločincev«, ima v mislih samo prav težke individue. kajti •manjših nepridipravov je neprimerno več. To vidimo že na tem, da imajo v Ameriki kakšnih 200.000 zakonov, policijskih odredb in prepovedi, ki jim je •edina svrha pobijanje manjših malo-pridnosti. Volimer pravi, da je že vsak deseti Američan kriv kakšnega pre-greška in po vsej priliki sodi še — preoptimistično. Polovica vseli ame-riških policijskih uradnikov je po njegovem naziranju neprimerna za izvajanje svojega poklica. Osiveli maček Posadka angleške ribiške ladje »Gla-dvs« iz Lovestofta je bila kakor vsi mornarji praznoverna in je na ladji imela črnega mačka s seboj, da bi jo varoval nesreče. Med strašnimi viharji preteklih dnj se je »Gladys« potopila. Posadka se je utegnila reš:ti in ni po-zabila niti na črnega mačka, katerega so imeli vsi radi. Toda črni maček je bil postal med avanturo čisto — bel. Strah mu je pobelil dlako kakor lase ljudem ... Poročne prslane r vieb o li 1 i a li n u Jutra< pod »In-kasant«. lS41-a Trgovski Tovarna g asDil»gumofonov MLINLL HER0LD MARIBOR št. 101 Danes velika izbira vseh mogočih vrst, posefma specialiteta slesttali z majonezo po reklamni ceni. Rižota z morskim dato-ljam. Morski polži (mnšoli). OPERNA KLET, Gledališka ulica št. 2. na Miklošičevi cesti, vporabni tudi za pisarne. se osldafo v najjem z avgustom 1.1. : Vprašati pri: Prometnem zavodu za premog j d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 T. peit douvrski strah!« »Ali, ubožica,« je dejala družabni ca, ».nikar si ne vtepajte takih stvari v glavo. Prikazni ne bo več semkaj... Gospod Chantecoq me /je Ssto pomiiril zastran tega. Cesa naj bi še iskal pri nas?« Komaj je Elza Berganova izrekla te besede, je zdajci ugasnila p-cdstropma luč, tako da so gorele v vsem atelierju samo še sveče oko'i mrtvaškega odira. Obeh žensk se je polastil silen strah ... Nobena ni mogla spraviti glasil iz grla. OdreveneOi sta, z oami nepremično uprtimi v mala tapetna vrata v ozadju prostora. Ta vrata so se jela počasi odpirati in so nato sunkoma odletela. Julietti čn Elzi Bergenovi se je i z vil prestrašen vzkirik. Prikazen je stala na pragu. Skandinavka je omied'lela. Julietta, vsa iz uma od groze, je hotela z dušeeiim se glasom za-klicati na pomoč. Pa m utegnila. Belfegor je planil nadnjo in jo udar:;! s svojim strašnim pobiijačem po tilniku. Nesrečnica se je zrušila na tla. Nato je srtoprla prikazen k Simoninemu truplu, ga vzela v naročje in izginila z njim skozi vratca, skozi katera je bila prišla. Juliette, ki ni bila popolnoma izgubila zavesti, je hotela vstati, pa im imela toliko moči. Po kolenih se je zavlekla k vratom, ki so vodila na vrt in j;h z nečloveškim naporom odprla. Z vrešoečim glasom je trikrat zavpita v temo: »Pomagajte! Pomagajte! Pomagajte!« Matiirice de Thouars, ki je že dremal, je po bliskovito planil na noge i.n pritekel1 v atelier. Juiiette se ga je kakor blazna oklenila 5n zahTopela: »Sfarah... je pravkar... odneseil... gospodično..« Kakor da ga je strela zadela, je Maurice de Thouars uprl oči na dlivan, kjetr so se med razmetanimi cvetlicami še poznali odt>iski ugrabljenega trupla. Sklonil se je k spletični, da bi jo vprašal, kako je bilo mogoče. Toda moča vrlega dekleta so bile pri kraju. V nezavesti je ležala na tleh. ČETRTI DEL 1. poglavje Okoli devetih zjutraj je stopil baron PapiLlon, oblečen v razkošno svileno pidžamo, v svo.jo delovno sobo, kjer ni seveda nikoli d e 1 al. Med drugimi vrati se je pokazal lake j v veliki livreji. »Povejte mojemu tajniku, da ga pričakujem,« je ošabno velel plemič. »Gospoda Luchnerja ni doma.« Na-to je sloiga podal baronu pismo na srebrnem pladnju, rekoč: »Tole je pravkar nekdo prinesel za gospoda barona.« Papillon ije vzel pismo in vprašal: »Ali čaka odgovora?« »Da, gospod baron.« »Prav, pogledal boim.« Papillon je zdaj prebral pismo, k? je imelo tole vsebino: Gospod baron, Slišal sem, da iščete za svojo zbirko, ki je najlepša v vsej Evropi, minijaturo slikarja Dumonta, predstavljajoče) Marijo Antoinetto...« Glej, glej! To pa ni karsibodi,« je rekel baron, ki se je pismo laskalo njegovi domišljavosti in njegovi strasti obenem. In bral je dalje: »Nalašč sem prišel z Nizozemskega na Francosko, da vam pokažem to miniaturo. Ediimtvena je... In prav vi ste prvi, ki jo boste videli. Sprejmite, gospod baron, izraz mojega najodtličnejšega spoštovanja. Jakob Levy-Nathan, starinar v Amsterdamu.« Papillonu so kar oči zasijale od poželenja. »Dumontov portret Marije Antoinette!« je vzkliknil sam pri sebi. »To mora biti biser! Niti v Louvru nimajo takega.« Neutegoma je ukazal, naij spuste starinar,ja k njemu. Mož, ki je stopil v sobo, je imel izrazito orientalsko lice. Kodrasta brada mu je pokrivala spodnji del obraza, čelo pa gošči sivi lasje. Pretesna črna obleka in oči, ki so se lesketale izza velikih žeJ-voVmasitiih naočnikov, so ga delale še bolj slienega novodobnemu ShyIocku, ki je vzbujal več strahu nego zanimanja. Toda baron Pap^lon je bil v te.su svojega zbiralskega življenja naletel že na vse drugačne ljudi Zato ga pogled na čudnega gosta nikakor n! oplašil. Sedel je za p/salno mizo i.n nekam odljudno pokazal na stol, ki mu je stal nasproti. Jakob Levy-Nathan je privzdignil škrice in se na moč ponižno in boječe spustil na stol. Baron je vzel ve^so povečevalno steklo in dejal: »Nu, oglejmo si miniaturo.« Na starinarjevem obrazu se je pokazala zadrega. »Oprostite, gospod baron, miniature nimam.« »Kaj pravite?« je vzrojil zbiralec. »Ali se mislite norčevati iz mene?« Starinar, v katerem so naši bralci gotovo že spoznali Chante-coqa, je ponižno odvrnil: »Miniatura je bila sam ? pretveza, da ste me sprejeti.« Papillon je ves besen vstal... S kretnjo, da niti najslavnejši igralec Gomedie-Francaise ne bi bil zmogel bolj tragične, je pokazal kupcu vrata, rekoč: »Spravite se gospod! Če ne. pokličem slugo, da vas vrže iz hiše.« Chantecoq, ki je, kakor vselej, sijajno igral svojo vlogo, je sklenil roke in z jokavim glasom dejal: »Nikar se ne jezite, gospod baron, imenitno kupčijo sem vam prišel ponudit... Na vse, kar mi je svetega, vam prisežem, da vam bo žal, če me odslovite, ne da bi me bili poslušali.« Lažni starinar je govoril tako prepričevalno, da se je baronova jeza mahoma polegla. Vi imate radio starejše ga tipa, ki ne od-govarja več Vašemu okusu. Obiščite nas in naši strokovnjaki bodo ocenili vaš aparat in vam svetovali, kateri aparat vam fe treba in bodo vzeli stari aparat proti primerni odškodnini na račun. Tako boste z malimi izdatki končno imeli aparat, ki vam ga je treba. Zahtevajte naš brezplačni Radioka-talog, zahtevajte brezplačno listo priložnostnih na&upov. PRVA RAQI0 TRGOVINA J^sstfs&r i im>#> največja trgovska in izvozna tvrdka v državi Eltzov 6-cevni »RADIONE« je najboljši radioaparat sedanjosti za sprejem na sobno anteno. On je dovršen v izdelavi in učinku toda tako mojstrski enostaven, da lahko operira ž njim vsako dete. Naglo dobi čiste postaje, a deluje brez baterij, akumulatorjev in kislin. Edini aparat, ki lovi vse evropske in številne prekmorske postaje na okvirni anteni, brez izmene cevk, a reproducira v zvočniku originalno barvo zvoka. Zahtevajte še danes brezplačno literaturo o »Radio-nu« in ne oklevajte z nakupom. Ali se hočete svojega reumati zrna, p rotili a (znebiti? Trganje in zbadanje v udih in Stankih, otekline udov, pohabljene roke in noge, trganje in zbadaraje v raznih deKh telesa ter celo oslabljen je oči so mnogokrat posledice revmatizma in protina, katere morate odstraniti, ker bolezen sicer vedno bolj napreduje. Xn«li m Vam zdiravdino pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmenjavanje tvaritn in izločevanje, torej ni to taikozvani univerzalni ali ta-jmi tek, ampak produkt, ki ga nudi mati narava v dobrobit trpečega človeštva. Vsak dobi brezplačno poskušnjo! Pršite mi tafeoo, nakar bod&te dobile' od mojih, v vseh dežefcih se nehaoagočiii zastopstev popolnoma zastonj in ireriko poskušnjo skupno s pojasnilino razlago. Na ta način se bode te sami prepričali o neškodiljtvosti tega sredstva in o njegovem hitrem učintoa. Abt. 19 AUGUST MARZKE, BERLIN - WILMERSDORF Bruchsalerstrasse Nr. 5 Abt. 19 Dostojevski) — Vladimir Levstik Sel® Ntepancikovo In laje^OTi prebivalci u iS > Humoristični roinan. - Izdala Tiskovna zadruga t Ljubljana ^ Vedra kakor pomladni dan je ta knjiga, polna, živahna in na- ^ smejama — po pravici se trdi o nji, da je 88 najboljši humoristieni roman na svetu. p- Selo Stepančikovo je najprijetnejša pilula »Dostojevščine« za ti- S ste citatelje, ki sicer ne marajo Dostojevskega, češ, da je premaJo umljiv ali »prežalosten. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v LJubljani 'm velia brošk 88 rana 44 Din, v platno vezana 56 Dhu vmaNoT«o-CA.rcu*s Uživanje toda s preudarkom! Ako hoiftte, da Vam bo telesna nega užitek in ako izbirate s preudarkom, tedaj boste vzeli Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote, ka^ terih de'ovanje tiči v njih zdravil. sestavinah »Elsa« milo Iz lilijinega mleka, posebno fino za najnežnejšo 'kožo. »Elsa« milo iz lilijine kreme, blagih, svilnatih pen. divnega vonja, »Elsa« milo iz rumenjaka, najboljše za otroke, popolnoma nevtralno. »Elsa« milo, glicerinsko, nenadomestljivo za ra.opokane roke. »Elsa« boraksovo milo, izvrstnega delovanja proti eolnčnim pegam itd, »Elsa« katraoovo milo, za rast las, za neSkod- ljiivo razkuževanje. »Elsa« milo za britje, napravi britje zabavno. _ Fo pošti 5 kom. »Elsa« mila na izbero stane 62 Din franko. če se denar pošlje naprej; po povzetju 60 Dir "" »Elsa« Creme-pomada, proti solatnim pegam in neCisto-tim kože, za raeionalno nego kože. »Elsa« pomada za rast las, krepi lasteče ter pomlajuje lase. Po pošti S lončka ene ali po en lonček vsake >El*ac pomade stane 40 Din franko če se denar posije naprej po povzetju 50 Din. Elsadont pasta, ki ustvarja biserne zobe, stane 1 tuba Din 8.80. Dan za dnem negujte telo z Elsa preparati! TO POMAGA! Dobiva m povsod! Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Eteatrg 245. fi I m ■ I Pozor gospodinje! r 99 S idol" že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime 99 H Sidol" I kašelj, bronhitis, pljučni katar, angino in vse pljučne bolezni zdravi ▼ rasnih bolnicah preizkušen in priporočan, odlikovan in patentiran HUDOVSCIN Na zahtevo dobite breo-plačno brošure raznih bolnignic o izvrstnosti Hodovsclna. Dobiva se T vseh lekarnah in drogerijah. Ce ni kje uveden, se obrnite na izdelovaka I ženje. poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd, Obiličev venac br. 5. Telef. 33—01. 20ha Umrl nam je nenadomestljivi soprog, oz. očka, sin, brat, svak in stric, gospod Karel Vojir žel. uradnik v pok. in član orkestra Narodnega gledališča. Materi zemlji ga izročimo v ponedeljek, dne 13. januarja t. L ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Ljubijana-Pribram, 11. januarja 1930. Justi, soproga; Jožek, sinček in ostali sorodniki. 1838 Mestni pogrebni zavod občine Ljubljana Cene ffiafim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 0Cd€)r hoče se tnalih og1ascc naj priloži v zmamicah da se mu pošlje po posti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco /i /1\ • sicer ne ho £2 {l3tn prejel odgovora t %Zene malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse vristoj- j bine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. I] tr>z* m Prikrojevalca za zgornje dele, zmožnega finih del in štepanja, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Kombinacija«. 582 Učenca poštenih staršev krepkega, ki ima veselje do trgovine, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Lastnoročno pisane ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Učenec poštenih &tajšev«. 473 Starejšega gospoda zmožnega drsanja, ki bi 6krbel za red in opravljal manjša dela na drsališču, potrebuje SK Ilirija. Plača po dogovoru. 827 2 cirkularista za izdelavo lriz, dobita takoj mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »CirkularieU. 782 Trg. učenca s primerijo šolsko izobrazbo sprejme Jakob Dereani. trgovina z mešanim blagom. Žužemberk. 466 Vajenca za čevljarsko obrt, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Bertoncelj, Ljubno - pošta Podnart. 806 Strojnika k štabil. stroju, če mogoče s večletno prakso pri ope-ka/rniškem podjetju, v bližini Celja potrebujem. Službo je nastopiti e 1. februarjem. Naslov ori podružnici »Jutra« v Celju 455 K°ncipijenta eamostojno moč sprejme odvetniška pisarna na deželi. Plača po dogovoru. — Ponudbe z navedbo prakse, osebnih po-datkov na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dr. L. L. B.« 175 Žensko pisar. m<>e ki obvlada pisalni stroj erbohrvatsko in po možno sti nemško korespondenco, dobro verzirano išče tvor-niea v Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pridna in vestna pisarniška moč«. 776 Šafar trezen in pošten preddela-vec, 25—-30 let star. samski •vešč vseh kmetskih del. dobi mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober in zanesljiv šafar«. 645 Mesarski pomočnik trezen in pošten. 20—30 let star. dobi službo. Ponudbe z navedbo služb na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Go-tilna in mesarija na deželi«. 644 Natakarica na račun, vešča slovenskega in nemškega jezika, stara 20—30 let. brez bubi glavice zmožna kavcije — dobi mesto na deželi. Ponudbe z navedbo služb na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna in mesarija na deželi«. 643 Plačilno natakarico zmožno nemškega in slov. jezika, z dobrimi spričevali in lepim občevanjem, išče večje podjetje. Kavcij3 potrebna. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod Šifro »Kavcija«. 655 Gospodična lepe zunanjosti. poštena, pridna in 9 primerne šolsko izobrazbo, se sprejme ta-oj kot natakarica (začetnica} v bolišo gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 859 Pridno učenko za manufakturno. galanterijsko in mo-dno trgovino, boljših staršev, močno in zdravo, veselega značaja, s primerno šolsko izobrazbo. ki ima veselje do trgovine. sprejmem v bol:šo trgovino na Gorenjskem, z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Učenva Z Gorenjskega« 778 Učenca r. z vso oskrbo, za čevljarsko obrt 6prejme Karol Henigman, Toplice pri Novem mestu. 604 Modist. učenko sprejme modni salon »Chic«, Ljubljana, Wolfova ulica 8/1. 761 Čevljar, vajenca sprejme takoj Stane Groz-nik v Višnji gori štev. 31. 714 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj za motorni pletilni stroj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 744 Krojaški pomočnik sedaj odslužil voj. službo, išče delo v mestu aH na deželi, za takoj ali pozneje. Dopise na naslov: Ke-renčič, krojač, Ormož. 491 Gaterista sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo mesečne plače inž. Ignacij Pelhan, Žiri. 781 Vajenko za šiviljo perila sprejme C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8. 788 Strojnega mizarja perfektnega. iz Maribora, kateri 6e razume na vse stroje, sprejmemo. Refle tanti naj se zglase dne 14. t. m v Mariboru. Hotel Meran, od 12. do ure. 843 ' Kuharico I Šivilja ki bi opravljala vsa druga za izgotavtjanje novega in Večje podjetje specerij. stroke išče moč ki je zmožna samostojno voditi pisarno. Imeti mora spričevala trgovin z mešanim blagom, katere položi pri oblastih V slučaju kapitala se po do gnani njeni zmožnosti sprejme kot družabnik. Ponudbe te poslati ogl. odd »Jutra« pod značko »Po delu se ceni zmožnost«. 777 Knjigovodjo verziranega, išče več, domača zavarovalnica. Ponudbe pod »Knjigovodja na ogl. odd. »Jutra«. 381 Učenca sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga 6 primerno srednješolsko izobrazbo ter pošten'h staršev. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Učenec«. 790 2 čevlj. pomočnika sprejmem takoj za boljša dela. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stal no delo«. 810 Trgov, vajenca zdravega. z lepo pisavo po možnosti z meščansko šolo, iz poštene hiše, sprejmem takoj. — Ivan FIorjanč'č. trgovina mešanega blaga. VojTiik. 866 Dober frizer da-mski in . moški.,- dobi službo v Idriji Pojasnila v eksPoz:turi Jutra, Ljubljana VII. 847 Učenca lepega vedenja sprejmem slaščičarsko in krušno pekarsko obrt. Vstop ta-Itoj. I. Rajšter, Kočevje 742 Dekle v pomoč v kuhinji ter za opravljanje vseh hišnih del sprejmem. Služba stalna, plača dobra, nastop takoj. Zgla-siti ali ponudbe pcslati na naslov M. Skerbič, Trbovlje 2. 741 Vajenca dobro vzgojenega in s primerno šols-ko izobrazbo prejmem za laki-rarsko in sedlarsko tapetniško obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Več se poizve pri Josipu Gcrupiču, lakirarske-mu in sedlarsko taoetni-škemu mojstru v Novpm mestu. 737 Vajenko s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 770 Trgov, vajenca pridnega in poštenega, primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Josip Gobec, trgovec, Ponikva. 932 Več dobrih šteparic sprejme v stalno službo Ivan P r e š e r n. tovarna čevljev, Kranj. 927 Perfektno kuharico zmožno gospodinjstva sprej me dvočansks fina druži na na deželi, ki plača 400 do 500 Din. Vešče šivanja imajo prednost Dopise na oglas, oddelek »Jutra-« pod šifro »Izurjena«. 796 Posredovalnica Mrak v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 8 rabi več natakaric m dtuirih deklet. 795 2 kovaška vajenca z vso oskrbo sprejme takoj Valentin Oblak, Kam-nik. 887 Sedlarski pomočnik se - sprejme takoj. Izdelo vanje plaht, Rače. 885 Ključavničar, pomočnika mlajšega sprejmem v stalno službo. Nastopi lahko takoj. Zglasiti se je v K o-men-skega ulici 34. 1054 Praktikanta sprejme zobni atelje v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zobni atelje«. 1027 Služkinjo ali kuharico z večletno prakso sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 961 G. Tb Rotman: Trgov, pomočnik špecerijske in delikatesne stroke, starejši, dobro izurjen in simpatičnega na-topa, ki bi imel veselje tudi za potovanje, dobi m»-sto s februarjem Ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Merkur 500«. 943 Pošteno dekle ;taro 20—30 let, ki razume Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) fPnnati« nre>nm7p-1n?0 iipF večj-i del kuhe in ki ima veselje priučiti se še kaj več fine kuhe, zdravo, sn-ažno, urno in ubogljivo, lepega in izobraženega obnašanja. popolnoma veščo vsega hišnega dela, kakor pospravljanja parketiranih sob. _ pranja in lika,n :a. — sprejmem. Ozira se na dekle, ki je stalno ter ljubiteljico otrok, v starosti 4 in 7 let. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 956 Mizar, vajenca prejme J u e-. Ljubi ;ana. Cankarjevo nabrežje št. 23 1002 70. »Vel}a!« je naglo rekel pritlikavec in spremil Branka nazaj na njegov prostor zraven male princeske. Nato je odšel, a tez' malo časa se je vrnil z vsemi ostalimi pritlikavci. Strašanska truma jih je bila! Slo-Tesno so krenili po stopnicah navzgor in pokleknili ob njih. Sprednja dva sta no^Ia vsak po eno blazinico in na njej krono. Bratec Branko in princesa sta vzela vsak svojo krono in si jo dela na glavo. Zdaj sta bila kralj in kraljica vseh pritlikavcev! Nato je prvi pritlikarski minister vstal in razvil pergament, na katerem je bilo nekaj napisanega. Služkinjo veščo kuhe in vseh hišnih del, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1025 Kroj. vaienca -prejme takoj Franc Balon kroj. mojster v Ljubljani. Dunajska cesta 9. 990 Starejša pisarniška moč event. vdova, no možnosti s kavcijo, dobi takoj stalno službo kot namestnica trgovca (šefa). Ponudbe z navedbo znanja na ogTasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaupno mesto«. 984 Trgov, pomočnik Jmožen slovenščine in nemščine .vojaščine prost, prvovrstna agfna moč. se sprejme v sralanterijsko trgovino. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Mariboru pod »Agflen«. 1072 Boljšo služkinjo ki zna tudi kuhati, sprejmem. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 1068 hišna dela, iščem za tako. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Oskrbnik valpet, se išče za večje posestvo ' na Gorenjskem ki ima razven absolvirane kmetijske šole dobra več letna spričevala. Samec oženje-n brez otrok. — V slednjem slučaju bi bila žena družinska kuharica. Istotam se sprejme tudi vrtnar dobro izurjen in priden. — Ponulbe na oglas ^Jdelek »Jutra« po-d »Oskrbnik in vrtnar«. 995 Mlajšega uradnika sprejme zavarovalnica Ljuh'jani. Oferte na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zavarovalni uradnik«. 934 Službo natakarice v deželski kavarni dobi mlada in če^na gospod:čna vešča neko'iko nemščine. Priložiti je sliko, ki se takoj vrne Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kavarna na deželi«. 921 Kroj. pomočnika mladega, za fino delo Sprejme taAoj Mihael Škor-nik, modno krojaštvo. Zid. most št. 14. Predstaviti se je osebno, ker na pismene ponudbe se ne oziram. 1066 Učenca ali učenko s primerno šol. izobra.zbo sprejme takoj trgovina Albin Izlaker, Trbovlje. 1068 Starejšo žensko vajeno otrok, sprejmem k otroku za dopoldne. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 1062 Trgov pomočnika pretnega in vestnega prodajalca sprejme z 1. febr. t. 1. kot poslovodja podružnice trg. z mešanim blagom na deželi. Takojšnje točne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »S popravljanje starega perila se sprejme v hišo. Nas ov v oglasnem oddelku Jutra 760 Zastopniki (prodajalci) se iščejo po vsej državi za dobre ido-če predmete (Schlager). — Ponudbe na Konrad Uršič. Maribor. Priložite znamke za odgovor. 890 Postrežnico iščem k mirni družini treh članov brez otrok. Ban'č, Vodovodna ce-ta 7 (nasproti gostilne Fortunal. Hočete stalno zaslužiti Vam prodam mojo malo razpošil:alnico v Ljubljani hrezko-nkurenčnega predmeta. z dokazanim zaslužkom vsaj 3000 Din mesečno, ki pa se seveda da zelo zvišati. Vodi se lahko tudi kakor postranski zaslužek. Posebneea znanja ali prostorov ni potrebno Za prevzem materi !a!a in drugo je potrebno 10.000 Din. Prodam radi o-dpotovanjia. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ster»o« 1036 Zastopnika za Bled išče tamkaj že dobro vpeljana večja zavarovalnica. — Interesenti Blejčani naj pošljejo svoje ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaslužek - Bled«. 1033 Pletilja sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1017 Zastopniki kateri so pripravljeni pod kontrolo nadzornika prepotovati celo državo in prodajati lukrativne predmete imajo priliko za dober zaslužek. Ponudbe pod šifro »Eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«. 981 kavcijo 5000«. 924 Potnika . ,. verziranega v alkoholni in brezalkoholni stroki sprejmem za celo Štajersko in Prekmurje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšen nastop«. 755 Potnika vpeljanega, za Gorenjsko sprejmem Zmožni samostojnega šofiranja, imajo prednost, ker je avto na razpolago. — Prodajal bi mlinske izdelke, dež. pridelke, špecerijo in žga-nje. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Potnik za Gorenjsko 1930«. 586 Zanesljive potnike sprejmemo za prodajo že vpeljanega prvovrstnega kozmetičnega sredstva — Naslov v ogl. odd. Jutra. 704 Potnik dobro vpeljan, prevzame provizijsko zastopstvo za malinovec. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Malinovec« 842 Trgovski potniki! Sedaj! Takoj! Poprimite! Čemu besede, re-nica je, da nemogoče omogočimo tudi najrevnejšim in najmlajšim, z našim novim konsumnim predmetom, kot ga že desetletja ni bilo na trgu. Jamčimo vam za za-iužek za leta naprej. — Ponudbe s znamko za 50 para pod »Kupim danes — plačam v večnosti« na ogl. odd. »Jutra«. 875 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nic-a pijač. Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra«. 1001 Potnik mlad in agilen. ki potuje po Hrvatski. Liki, Bosni Dalmaciji, bi prevzel poleg svojega še kako drugo dobro zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra provizija 33«. 928 'Irgov. potnik ■H potuje po celi Slovenija, Medj-imurj-u in Prekmurju. dobro vpel:an, kateri bi prevzel poleg sedanjega zastopstva še prvovrsten epohalen izum v galanterijski stroki, naj se oglasi pri tvrdki Ivančič, šelen-buTgova ulica 1. 1063 Stavb, delovodja brezposeln, prosi cenj občinstvo za naročila stavb, načrtov in proračunov. Naslov v ogl odd. Jutra. 193 Dobra šivilja izurjena v splošnem rrak so, samec, želi premeniti službo. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Za ne-sljiv 930«. 750 Prodajalka dobro izurjena, z znanjem nemščine in slovenščine — želi premeniti službo s 15. januarjem ali 1. februarjem Ponudbe pod šifro »Dobra moč« na podružnico Jutra v Celju. 745 Zobozdravniška asistentka zurjena in spretna, s preko triletno prakso, išče takojšnjega zaposlenja v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 723 Zobotehnica mlada in zmožna, išče službo pri zobozdravniku ali zobozdravnici s 1. februarjem ali tudi pozneje. Ponudbe na oglasni od-delek Jutra« pod »Dobra moč«. 708 Ureditev knjigovodstva davčnih zadev itd. prevzame spreten knjigovo Ponudbe na osla«, oddelek »Jut-ra« pod »-Spreten k-ni i govadja«. 985 *llr Za hrano ali denar bi inštruiral akademik srednješolca. Naslov v oglasnem oddelku Jut-ra 809 Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, an gleščine. ruščine, italijanščine. Modeme metode; temeljito. hitro, zanimivo. — Akademsko naobraženi predavatelji. Vošnjakova nI. štev. 4 Vpisovanje 10— 12, 18—20. 47056 1. obl. kon. šoferska šola Camernik, Ljubljana. Dtraaj-ska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in uraktič ne vožnje Ž51 Gospodična daje instrukcije po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »In-struktorica 9«. 932 Instrukcije i® vseh predmetov daje učenkam ljudske ali meščanske šole, absolventka učiteljišča. Naslov v osrl. oddelku »Jutra«. 979 Učiteljico inštrnktorico iščem sa I. razred. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 966 Nemško govoriti se po moji metodi vsakdo dobro in hitro nauči. — Salendtova 4/U. »70 Uradnik večjega industrijskega pod jetja. z večletno prakso, verziran v vseh pisarniških poslih, korespondenci, l-nji-govodstvu, vodstvu blagajne. slov. jn nemški steno-graf. želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vešč pisarniških poslov«. 685 Absolvent meščanske šole ter trgovskega tečaja, vojaščine prost ki je bil pri lesnih tvrdkah zaposlen, išče 6lužbo pri lesni trgevin-i. — Gre tudi brezplačno, na poskušnjo. R. Brundula, Guštanj. 658 Vrtnar izvežban v vseh kulturah, popolnoma samostojen, samski, želi službe. Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vrtnar«. 671 Pekovski pomočnik trezen in dobro izurjen v vseh po°Iih. išče dobro službo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 608 Gospodična zmožna slovc-n- kega in nemškega jezika, ieli mesto pos ovodkinje. Položi 40.000 Din kavcije. Cenjene dopise je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcija Din 40.000«. 855 Služkinja želi premeniti službo tavoj ali s 1. februarjem. Gre najraje v Maribor ali okolico. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštena 22«. 749 I. tenor bivši član beograd-ke operete vstop« v pevsko društvo, če se mu preskrbi priv. služba. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 718 Trgovski pomočnik s triletno pomočniško nrak-so, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 923 Trgovski pomočnik specerist. verziran en?ro in endetail. nrost vo;ašči-ne, išče službe za takoj v me=tu ali na deželi — Prevzame tudi vodstvo kake podrnžnicp. Kavciio oziroma garancijo položim na zahtevo. Cenj. ponudbe prosim na o^ oddelek »Jutra« pod šifro »30.000 Din«. 930 Vpokojen uradnik prvega uenarnega zavoda, trg. izobražen, slovenskega, hrv. in nemškega jezika popolnoma vešč. išče primerno službo, event. tudi zastopstvo prvih tvrdk kolonijalne in špecerijske stroke, za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv vpokojen uradnik«. 991 Krojaški mojster z lastno obrtjo, prvorazreden. z dobro preizkušenim moSkim in damskim krojem ter večletno prakso, išče mesto pri kakem podjetju. Ponudbe na o?la-. oddelek »Jutra« pod šifro »Seziia«. 1010 Trgovci manufakturisti Prodam 4000 m svile, rina 75 cm. po Din 18 meter. Refe-tanti ki bi vzeli vso. imajo prednost. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. 985 Mize podobe gita-a. citre. raz ične steklenice. pletene košare in knjige naprodaj na Poljanski cesti 13,Ul, levo. 950 Pletilja išče službo za tako}. Ponudbe na Lorbek, Mislin'e. 806 Pekovski pomočnik išče delo. Naslov v ori. odd. Jutra. 889 Učenka ki je dovršila 2 ra-zr. meščanske šole. z dobrim uspehom, želi vstopiti v trgovino z mantrfakturnim ali mešanim blagom. Dopise pod »Izven Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra« 1062 Pošteno dekle želi kako mesto za pospravljanje čez dan. Ponudbe na og'a-ni oddelek »Jut.ra« pod značko »Pospravljanje«. 1064 Žagovodia s 27 letno prakso išče nameščenja. Je dober speci-ja'ist v hrastovim, bukovim in v vseh vrstah mehkega lesa. Pouk lahko da v štemiran^u frisa po novem 40 o^s-t. hitreje kakor prej. Nastop po do-go\-oru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod »-2a?o-vodja 27-47«. 960 National - blagajna z električnim in ročnim pogonom naprodaj pri F. M. Schmitt, Ljubljana. Pred Skolijo 2. 953 7-cevni POLYHET na',modernejši aparat na okvirno anteno. izredno čistega glasu, proda uonudbe na oglasni odde-"ek »Jutra« pod »Strežaj 1022 Postrežnica išče zaposlenja v dopoldan-"kih urah. — Ponudbe na las. oddelek »Jutra« pod Postrežnica 1000«. 944 Gospodična ki je dovršila 4 razr. meščanske šole, želi primernega nameščenja v pi arni Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š*fro Začetnica 900«. 942 Vpokojenec zmožen 5 jezikov, išče službo vratarja, hišnika, sluge ali čuvaja za takoj, oziroma pozneje. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Pošten«. 566 Trgovski pomočnik išče službo v špecerijski ali žel. trgovini v mestu ali na deželi. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 571 KontOristinja vešča vseh pisarniških del iišče primerne zaposlitve. S'uzbo nastopi lahko takoj Cenjena vprašanja nasloviti na oglasni odde'ek Jutra pod »Zaposlitev 45«. 589 Upokojenec verziran v vseh pisarniških poslih, korespondenci knjigovodstvu, vodstvu bla gaj ne, zmožen slovenskega. nemškega in srbohrv jezika, želi primerne zaposlitve v dopoldanskih, popoldanskih ali pa večernih urah. proti zmernemu honorarju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vpokojenec«. 935 Fant z dežele, star 15 let, zdrav in močan, poštenih staršev se želi izučiti v kaki obrti ključavničarski, mizarski ali krojaški, pri dobrem mojstru, kjer bi imel hrano in stanovanje. Ponudbe prosim na: Franc T o n k 1 i. Mirna, Dolenjsko. 947 Akademik inštruira iz vseh predmetov humanistične in realnp gimnazijie. Uspeh s!guren! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1061 Mayerjev konverz. lexikon najnovejše izdaje, -popolnoma nov poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 965 Prodajalka mešane stroke boljša a mostojna moč. želi v me«tr ali na deželi službo ta' c' ali kesneje. Naslov pove oglasni oddalek »Jutra«. 235 Hotelirji in gostilničarji! Iščem službo poslovodinje, nlač:lne natakarice ali pre-vzampm gostilno na račun Imam osebno pravico in večletno prakso ter sem v neodpovedani službi. Po-^žim tudi nekaj kavcije. Nastopim med 1. marcem in 1 aprilom, ali po dogovoru. Cenjene resne ponudbe. na katere točno odgovorim. na og'asni oddelek »Jutra« pod značvo »Dobra moč 28«. 478 Trgovski pomočnik mešane stroke že1! službo v me-tu ali na deželi. — Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 836 __ Železnfnar mlaSa prvovrstna moč. išče primerno sluč?ho. gre t.udi kot poslovodja na deželo. Zmožpn slovenskega. nemškega in srbohrv. iezika. Cenjene ponudbe ia podružnico »Jutra« v Celju pod »Marljiv 99«. 8(55 Proda falka -•a-e^a. =imo*tni- moč. !šče olnžKo TIH;-"•'-» v okolici L!nT>'!ane. "1-ipravMena i" noma^s'? ■vri e-ospo-'rnjslrih delih. Vstopi takoi al tvvzneV. "onudbe pod »TWv- na-top« na ogl. odd. Jutm 758 Zlatar, pomočnik išče službo — najraje za novo delo. — Cenjene ponudbe na ogla. ni .oddelek »Jutra« pod »Novo delo«. 988 Za zobotehničnega praktikanta išče mesta izučen zlatarski pomočnik, z delnim znanjem zlate tehnike. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zo-bo-tehnični«. 987 Učenka ki še na-daUuje grem. šolo bi se rada izučila v ma-nufakturni aH galanterijski trgovini v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1015 Doktor komercialist 32 let star, perfekten slovenski, nemiški. francoski, angleški in italijanski ko-re-pondent išče primprne službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Komercijalist«. 998 Absolventka srednje šole, želi mesta v pisarni a1! primerno. Ponudbe pod »Verzirana« na oglasni oddelek »Jutra« 436 Klepar, mladenič z dveletno prakso, se želi nadalrip izučiti. — Ponudbe na Ekspozituro »Jntra« v Šiški pod šifro »Praksa«. 1006 Premog In drva ^^ najboljše vrste dobavlja ^ I. Pogačnik Bohoričeva ulica štev. 5. Telefon št. 2059. 246 Pšenične otrobe več vagonov po Jako ugod ni ceni nudi valjčni mlin VVeinberger, Zagorje ob Savi. 537 Tricevni radio kompleten, s prlma zvočni kom in detektor za 1300 Din proda Umek, Glinee. cesta XI/12. 969 Radioaparat nov. štiricevni. zelo dober za 1400 Din proda Hpšik. Sp. Šiška. Medvedova 36. 940 Radio tricevni, kompleten, radi selitve poceni prodam. Na-s^v pove oglasni oddelek »Jutra«. " 1038 Avtobus za 15 oseb znamke Ford, dobro ohranjen, v najboljšem stanju poceni prodam s koncesijo proge. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 774 Par samOvarjev lepih, ruskih, za čajanke slaščičarne poceni naprodaj na Starem trgu štev. 20/111 S48 Stekleno steno pripravno za pisarno, veliko mizo za krojača, pet predalov (a 100 kg) za moko in stojalo za šunko naprodaj na Dunajski cesti 9 — čez dvorišče, levo. 837 MOKO dobro, evežo m suho dobite na;ceneje v F Juvana valjčnt-m mlinu Sr. Gamelj-ne. pošta St Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik 263 Puhasto perje kg po 38 Din razpoš:l;am 00 povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist be'i puh kg po 300 Din L Brozo-vič. Zagreb Tlica 82. — Kemična čistilnica perja. 2S2 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat 200 Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam nageljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom vnaprej popust! Ivan Jemec. Maribor, Prešernova ulica. 873 Več oken štoki. razne velikosti in 2 štoka za vrata prodam. Naslov v oglasnem oddpl-ku »Jutra«. 883 4 lončene peči zborno ohranjene, po zelo ugodni cpni naorodai. — HenriV Franzl, Ljubljana. Privoz 17. 880 Malinovec in 12 vrst sokov nudi Breza'koho!na produkcija v " \uW:ani, Komenskega nI. št. 17. 968 Usnien kovčeg popolnoma nov. velik 70 X 30. pripraven za potovanje poceni naprodaj v Zgom'i ":ški 160. 958 Tovorne avtomobile 2—5tonske. nove in rabljene kupite najugodneje pri tvrdki Lampret in drug družba z o. z.. Ljubljana. Nunska ulica 19. 24 Avtobus 16-sedežen, s skoraj novo karoserijo poceni prodam radi nabave večjega voza. Ogleda se ga lahko v prometu v Zagorju ob Savi — Valant. 693 Avto tovorni ali osebni. mn1o rabljen, od 40—60 HP kupim. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Avto 1930 40—00 HP«. 899 Spalno opravo iz mehkega le a. l-.oniplet-no, z volnenimi ma 'raci, zajatrčeno č1 sto, poceni pro lam. Istotako tudi s pločevino obito mizo. Xa-s'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4&7 Boljšo posteljo iz trdega lesa ali melerrne z žimnicami. ev. kompletno spalnico za eno osebo kupim. Ponu Ibe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaam-čeno čisto«. 518-a 77/ Lodni plašč in zimski plašč za srei^-njo moško po-tavo napro-dai. Slomškova ul. 3. pritličje, desno. Ogleda se lahko od 1.—l. pop. 816 Plesne obleke lepe. malo rabrene. poceni prodam. Naslov v orl. odd. »Jutra«. 857 Kožuh dolg. pripraven za šoferja. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 860 Smoking in žaket za srednjo postavo ceno prodam. Ogleda vsaki dan med 9. in 11. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "917 Nov smoking po nizki ceni naprodaj Privoz 13, pritličje. 937 Smoking malo rabljen, za srednjo vitko postavo poceni prodam. 'Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1053 Več mecesnovega lesa 5 do 7 m dolžine kupnn. Ferdo Laznik. strojno kolarstvo, Radeče. 296 Hrastove pontičele (Belagpfosten) kupuje tekoče R. Schenk, Sušah. 46135 Hlodov smrekovih in jelovih. deloma za žago in delom kot celulozni les prodam ca 300 ms. Pojasnila daje Franc Šolar v Kropi. 769 Poitovorni avto znamke »Ford«, v dobrem stan:u prodam. Pojasnila se dobe na Dunajski ce;ti št. 10 — na dvorišču. 1012 Bukovih drv ca 3—400 m3 ima naprodaj Franc Šolar, Kropa. 708 ~ Les hrastov, črešnjev, jesenov, kupim tudi manjše množine. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj denar«. 905 5—6000 kg mrve vrtne in otave prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 532 Magnet Bosch in razplinjač »Zenith« za avto. naprodaj v gostilni Svetel j, Bohoričeva ul:ca. 1074 Vsakovrstno zlato kupuje DO najvišjih cenah Čer ne — juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica 3. 38 20% ne kron. bone p'ačuie na:boljše »Pučka štediona«. Osijek 235 Čebulo leipo domačo nudi po Dm 1 za kg tvrdka Celestina Glavnik, Ljubljana, Pogačarjev trg št. 1 te'efon 24-93, trgovina z 'užnim saljem zelenjavo ter deželnimi pridelki na debelo. 524 Več spalnih oprav hrastovih, jesenovih. smrekovih proda Avgu-t Cerne, ri Laškem 369 Vilo ali hišo ■v Ljubljani, v ceni do Din 250.000 kupim, če je s 1. aprilom na razpolago stanovanj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na orla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Kupec«. 513 Hišo - vilo i?vodmž:n*ko. novo. z vsemi rcritiVinami in vrtom ltnnim v L-'ubHani ali periferiji. Ponudbe na ogla', o-' '«!ek »Jutra« pod š:fro »Marec«. 992 Gostilno z inventarjem in velikim sadonosnim vrtom za prireditev veselic, kakor tudi zelenjadnim vrtom prodam radi odpotovanja. Gostilna stoji ob glavni cesti, 10 minut od kolodvora in ima električno razsvetljavo. — Potreben kap:tal 100.000 Din. Nas'ov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. 775 Vilo ali hišo DO možnosti z vrtom ku-p'm v mesti, oddaljeno 15 minut od dveh velikih trgov. Naprodaj vsled družinskih razmer in ker se lastnik izseli v Ameriko. Iz prijaznosti daje pojasnila Josip Resnik. poštno ležeče. Koprivnica pri Raj-henburgu. 682 Lepo posestvo obstoječe iz gospodar ke-ga poslopja, 26 oralov zemlje, njive travniki in gozd prodam v ravnini blizu Rogaške Slatine. Cena 150.000 Din. Pojasnila daje Ivan Vidgaj, Rogaška Slatina. 772 Industrijsko podjetje išče zemljišče ali primerne objekte na periferiji Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija« 370 Širom Dravske banovine iščem res pripravne prometno točko za ustanovitev dobre trgovine mešanega blaga. Prostor je lahko prazen, pripraven za preureditev v to svrho, ali že gotov trgovski lokal s stanovanjem Reflektiram samo na denarna prometen industrijski kraj in dober prestor. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen prostor«. 642 Lokal za snažno obrt ali stanovanje 2 6vet-Iib sob iščem za februar v centru mesta. Ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra* pod »Skromnost«. 603 poštnih vrednot, mlekarno, za 900 Din mesečno solid- | cesta Vin/11, na prometnem kraju, dam ni in mirni stranki. Napo dogovoru takoj v na- slov pove oglasni oddelek jem. Nasiov v ogl. odd. »Jutra«. 794 Opremljeno SObiCO »Jntra«. 10461--e 15. jan. oddam oa Do- r.. , mobranekf cesti it. 17/31. v i Stanovanje | seo V eieposestvo 2 sob in kuhinje išče mala (graščinsko) vzamem v družina v okolici centra na-em. če mogoče z žago. Plača 3—6 mesecev naprej. LepO mesečno Sobo Ponu lbe na podružnico Pismene ponudbe na ogla'. L separatnim vhodom ta-»Jutra« v Celju pod šifro oddelek »Jutra« pod šifro I ' 0: pri dam t Knofljevi ul »Veleposestvo«. 864 | »Okolica centra 3«. 73® I št. 13/11 R31 831 Veliko trgovino I Stanovanje I Sobo mešane stroke oddam v v mansardi oddam z majem prazno ali opremljeno s tlačeni ^ v lepem bogatem, v novi vili. Poja«ni'a v go- posebnim vhodom in elek- Strojne tovarne in livarne d. d. - Ljubljana osno industrij, trgu S'ove- stilni Fortuna. Vodovodna tr;ko oddam Starem nije. Izvanredno ugodno | cesta 690 za one g. trgovce, ki stremijo po razvitju v vel-etr- trgu St. 19/U 830 i CENTRALA DUNAJSKA ST. 35 Telefon 2380 Brzo javi: Stroj Turbine Pelton- in Francis-turbine z vertikalno in horicontalno osjo. Propeler turbine, spiralne turbine, cevovode, za-tvornice, grablje, zapirače. Avtomatične ročne regulatorje. Vodna kolesa goVino, ter posedueio Pozor lastniki hiš! Dnremlieno «nhfcn I fr©m<>zna dama I Vdova irvtala 7a nrevrem leno I r"''-"" | -nazno au KaDinet. v me- | samostojna, ieli spoznati I stara 48 let. z odraslimi p ■ ' « , le> ° | i«e primerno -stanovanje =tn iščeš 15 januartem značajnega, plemenitega go. sinovi, poitena in miroljub- nKvf in^i Jn« I .. . ... I____:_ ja SA I AA z-l: __z_ C«i oonu^be " , 0brt tndl kon,P1?t- -olidna gospodična Gre tu- spo^a 40-« let starega, na, ieU treznega moža -™ ooTodd »lutrT ood n° deavn:co, fPrejme na rti kot stanovalka. Po- v višji socijalni poziciji, ki dobrega srca m k> ljnbi • Vpčmiiiiooski nromt'/ nrometn™ kram. Ponu-^- nnibe nt ^».ni oddelek zna ceniti udobnost lepega mirni dom ter postrežbo na »Večmilijonski promet.« be na oglasni oddelek Ja- »Jutra« pod »15. januar doma in zvestobo tovari- rtara leta. Oglasijo naj s« _ j t-ra pod »Čevljarski ob-t- 1930», 815 šiee. Dopise na oglasni od-1 1« resni, ki imajo dohodke nlk«. 766 | " I delek »Jutra« pod značko I ali premoženje. Dopise na »Tueculum«. 673 | ogla-, oddelek »Jutra« pod Pekarno dobro vpeljano oddam takoj v bližini Novega me- stanovanje I Opremljeno sobo stanovanje z elektr razsvetijavo m \ 1—2 sob >s£e za -on-ki par posebnim vhodom oddam Pobratimstvo »Izboljšano življenje«. 590 sta. Naslov pove oglasn; Urez otrok Ponudi«;' pod I ^dnema go"i^u. N^Iov I Dvignite pismo pod iifro f—^ I ^nher nTn.cml- M /,«.1 _ . ______ ,, i,__ __1 sna oddelek »Jutra«. Strojarno praktično urejeno, oddam ^ober plačnik na ogl. odd »Jutra«. ' £>181 Dekle v oglasnem oddelka Jutra »Pobratimstvo«. 796 2 gospoda Mlada dama 8381 želi takojšnje možitve s gospodom. dobro situ i ranim. visoko naobraženim. Starejša gospdc. «tarej«m. *>-00 let, ki z lepim posestvom išče tlvlJ.ilv®° Ljubjane. Go- . . .. . . I ffMillA V« CA m v najem za 10—12 let za- ftanovanje. če bi zato "V^Brtra m««ta I žnairia 6 plemenito" misTe-1 6P°'1je. ki «« strinjajo z s on, pod ugodnimi pogoj. Ljutpa., j_2 Jun p0ma,a.0 stanovlnk iHo^ čimVospo,iom v svrho že- M,0™^™ Podlogi, naj po- Naslov v ogl. odd. hišnem delu in' bi bilo Nas'^v nitvef Dopi« prosi "glasni čez dan drugje zaposleno. oglasnem oddelku Jutra »Plemenit značaj« na po-1 2iEks,pre-na Vl-lnv tr ovlitmcm Aililall-n I »m. I . — ^fari- I 796 Mesarija dobro vpeljana, v živahno se razvijajočem delu me- Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 801 7S7 I družnico »Jutra« 1 boru. da proti mali odkupnini. Kjo pove ogl. odd. jutra. 891 Pianino izvrsten pod ugodnimi pogoja prodam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 1044 Kanarčke harške vrvivce, 50 samcev ia 50 samic, zlato-rumene in leke prodam zaradi pomanjkanja prostora po izvanredno nizki ceni — posebno, ako kupec vzame vse. — M. Dobrave, Celje, Glavni trg 15. 867 Grlico . samico domačo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Grlica 1/k. 965 ... i ^himviiimi I I Obrtnik f v ,K , t . , , Večje stanovanje * poijan Jadran ™ potnik, star as i«t, sta Maribor, se takoj od-| 0lHain v Vevčah štev. 91, ^ata 34 Ako imal »rce odgovori « »ldden « Mi Pes p. D. M. v P, 881 I ' 780 na večkrat naproienl. T, • gT^^J"« Fozterier poc^ mu^ me. Dovolj trpim. f » ni naprodaj. Naslov^ „ . i . Srda&ni poprav. 876 ^In Jfi;,, ^' ?' ^^ »Jutra" Stanovanje Sobo -1222 p""0«- . «« 2 sob. kuhinje, in pritiklin ^ s 1. fWbruar- ^ - ^aofrS™^ K oddam s lo. januarjem v jem N^Jov pove oglasni Znamk so bi^v l^dini ki šoM Mostah, Predovičeva ul. 121 ^delek »Jutra«. 717 lepo zbirko, prodam (1600) Ji ^ alj I XT A aJ n — w A«J AflJ THI — . Jugoslov. znamk lcuoim več kilogramov s dražbe. Ponudbe z navedbo cene na Janko Sany-ster, Ljubljana, Celovška cesta 14. 918 Lisičje, polhove kože T T Ogi. Odd. Jutra. I pošteni" nltatodei, ki _ I I '»bko dobi osebna pravi- I uospodlčno I I co. Na anonimne ponudbe bolneno stanovanje jmem na U ne bo odgovarjal, sa- obstoječe iz parketirane in hran0. gkofja ulica 13. UOTtrUK I mo resne ponudbe naj se " 5191 dobro sitni ran, i£Č* len- I po«lje»jo na oglasni od desko • malo pokojnino za I tek »Jutra« pod »Pridna skupno gospodinjstvo. Do-1 gospodinja«. 738 sobe. kuhinje in pritiklin oddam s februarjem mirni stranki brez majhnih otrok Mladega psa ovčje pa-me. proda A. Boški-n. Ljubljana, Dolenjska cesta 48. 972 ali pristopim v družabni- I p<>d iežami u 7 štvo. Naslov V oglasnem »liči« oddelku »Jutra«. 9481 Treovino I Lepo stanovanje , ■ , , , 2 sob, kuhinje in vseh pri- v centru Ljubljane prodam t;k!in uk(>j 0(Mam. ^.s,-ali oddam v najem - Po- s!ti se -e y z Sijki 17i nur.be na oglasni oddelek | g&5tilna »Kamenita miza«. Lepo sobo I popolnoma separirano. ele-1 on,n-980 I gantno opremljeno oddam I le izobraženemu finemu gospodu. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. pise naj se pošlje na ogl. odd. »Jutra« pod »Spo »Jutra« pod »Zagotovljena eksistenca 50.000«. 1048 Opremljeno sobo 9iš I Mlada gospodična želi znanja a starejšim iz-1 nosti T73|V kratkem poročiti se žeti M-leten. značajen solastnik lesne industrije j e čedno gospico. po mož- I boljše podeželske Španjela lepega, kupim. — Oferte t navedbo cene in starosti na naslov: Stanko Turk, Črnomelj. 948 HEMOROIDE sss I obraienim gospodom, ki bi I hiše. Predpogoj dobra go-I jo materijemo podpiral. — | ftpodiivja, dobrosrčen zna- | Dr. a Piccoli ^ oddam za Bežigradom. _ Gre tudi kot gospodinja, ča^ Neanonlmne ponudbe lekarnar t Ljubljani pri- Naslov pove oglasni odde- PfP"« n» oddelek n* oglasni oddelek »Jutra« poroča pri zaprtju in dru- — lek »Jutra«. 908 »•"t«« pod Šifro »Hlada«, pod »Smisel m pnjeteo ^ib teikočah želodca svoio 817 I dom«. HII v ' ZajJUSCOTI OVCI m prijeten I gib teikočah želodca svoio 907 I preizkušeno ' želodčno tink I turo. 239 Trgovka Lokal pripraven za kako obrt, oddam na Glincah, Tržaška cesta št. 3. i Lep trgovski lokal na najboljšem prostoru v Kamniku oddam s 15 febr. v najem — Pojasnra daje Hinko Sax, Maribor Grai-ski trg. 684 Lokal za trgovino iščem v prometnem kraju. Event. vzamem v najem trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam dobro«. 663 7 oralov travnika skupno, 1 uro od Ljubljane, letno zraste čez 20.000 lepe sladke mrve. prodam takoj pod 2 dinarja m2. Ivan Kegu. Ljubljana. Bohoričeva ul. 10. 915 Restavracija stamr.nana — tvvn^a^-edna. prostora za 400 gostov. pn'etn: vrt. kompleten in-venta-'". v glavnem me tu S'ovenije takoj naorow',. D"»vni o^omot okrog 7000 Din. Ponu^bp na og'i®ni o^^plek »Jutra« pod šifro »Vsled boVzni«. 1003 Enodružinsko hišo z lepim vrtom. 5 m*nnt od žel. posta'e pri D M., v Po'ju pod z°lo ugodnimi •pog-0'i oddam v najem. — N-i^lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 606 misr Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva C. 4 prod3: VILO. enonadstropno. no-vozidano, enodružinsko, 6 sob. kopalnica, vse pritikline (sobe po 30 in 36 m-J, 3 minute od tramvaja, D;n 400.000.— HIŠO, dvonadstropno, eno štirisobno. dva dvosobna, štiri enosobna stanovanja. vrt. dvorišče, blizu stare šišenske cerkve. Din 290.000.—. VILO. visokcpritIie.no, no-vozidano. krasno komfortno štirisobno stanovanje. dva trisobna stanovanja. le.p ograjen sadni in zelenjadni vri, So. Šiška. Din 275.000 — HIŠO. trinad-stropno. 18 tri-, dvo- in eno obnih stanovani, sredi mesta. Din 430.000.—. 10% ob-rp.stovanje kapitala. VIT ri novozidano. dva trisobna, eno dvosobno stanovanje. 900 m5 zem-Iršča. kra=na lega. Pod-rožn;k. THn 310.000.—. NOVOZIDANO vi^okopri-t'ično hKo. 600 m5 vrta. Bf"ž:crad. Din 230.000 HT51. enonad--tronno. eno tri-, eno dvosobno stanovanje. Rožn-a dolina. Din 140.000,— Poleg »ega vpč'e število hiš. vil v Liub,;ani. go-ctil. trgovin, 'rn' posestev. na deželi, stavbi-šča. v mestu in v vseh ore^mestj-ih. po najugodnejših cenah. 902 Obcestni lokal na prometni cesti v Sp. Šiški oddam. Vprašati v Vodnikovi tovarni kisa Ljubljana \TI, CelovKka cesta 42. 929 Lokal ter eno ali dve sobi in kuhinjo iščem v Novem mestu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Lokal«. 746 Lokal pripraven za vsako trgovino. oddam v Mariboru na Tržaš' i cesti v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 893 Delavnico ognjavarno, v sredini mesta iščem — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Delavnica 951«. 951 Prodam dobro idoče pekarno v velikem trgu na Štajerskem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 926 Mesnico na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra«. 528 Vzame tudi dobro kuhinjo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna oseba«. 1070 Cesta X št. 26 (Pod Rožnikom). 1050 Stanovanje Sob* oddam gospodu. Naslov t ■ . - - -.- - ■ , . . ■ . T_ , oglasnem oddelku »Jutra«. ?f6et» dT» dobra m mte-1« Jastmm domom, bi po-1 Izcrpanlm 799 ligentna papirja čedne zu-1 rocila stalnega nameščen-I pojijemo breap ačno nov 1 nanjosti. Pod koJrolaska I ca srednjih let, ki ima ne- I „ » g j n »Pomlajevanja in in črnolaska ločeno na kaj" lastnega kapica Po- davljenja orgatrizma« po-Sobo I ,Jotr*t- 798 I vratka moči. zdravja in z ali brez oskrbe oddam r - >JBW*t ^ *KeeB<*U-1#-, 'l6'?"® »poeojmoeti ter po- komfortni vili. Kopanica 7-^,1, Ml I__ daljganja aktivnega življe- - I rB" *- 1 nja. Obrnite ae na naslov: Sobo I v sredini mesta oddam ta-lepo, 2—3 sob. v sredini koj. Naslov v ogla nem mesta išče za takoj mirna | oddelka »Jutra«. 953 stranka 4 odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek , »jutra« pod »4 osebe«. | Opremljeno sobo I in telefon. Naslov t ogla«. | , , ' oddelfcu »Jutra«. 1061 I 28 let "" inteligenten fei I gospod a sigurno ek ieten- Mlad trgovec Sostanovalca |ni4 rteda]ittV sprejmem na Cankarjevem | Tarne 2Ieto% j nabrežju 7/H, levo. 10S6 Stanovanje 975 lepo. v centru, z elektriko I PraZllO SObO - odda1m boljšemu solidnemu IriSn m0f(0ie ( I samskemu gospodu. 1 v". B - - v og'asnem oddelku co x gospodično enakih | hi gostilničar ee želi poro-lastnorti T svrho poseča- čiti s gospodično, staro do nj» kina, gledaliiča ka- s let, ki je izučena r tr-varne, izletov itd. Dopise govini. — Ponudbe na po-na ogl. odd. »Jutra« pod družnico »Jutra« v Celin I »Preganjamo dolgčas«. 849 pod šifro »Srečno«. 5681 Miloš Markovič. Beograd, Kralja Milana 58. samskemu gospodu. Naslov I „„_,•' .r I - -». »«■■ «. i ^ Jutra ^^'U^ien, na deželi, mlad, Privatni uradnik f 2 ali A sob iščem "za takoj j Ogledati med 3. in 5. uro. | ^"oSU.TddeS CenieZTooL t™^™: »Jutra« pod Šifro »Sot^. | ^JJ^ >j£ra« pod zna?-1 ali februar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom«. 976 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pripadajočih pritiklin. kakor tudi stanovanje sobe in kuhinje oddam ob Mladinskem domu — Kodeljevo. 945 | Prazno sobo oddam stalni gospodični I na Poljanski cesti 33/11. 1019 ko »Ker sem sam«. 766 Sobico Listnica s potnim listom. raimuii listinami in večjo vsoto denarja ee je »gubila — bnim vhodom, iKem Mlajša gOSpOtiiČna B4i irto P">« »ližini univerze — Po- resna, e preko 100.000 Din' fokl od<1a T * Šivalne stroje ix najboljših svetovnih tvor-nic, na dolgoročno odplačilo pioti 15'etnemu jamstvu dobavlja najceneje G Hol-lander k. d., Zagrdb, Mar-tičeva 25. 435 Lokomobilo 100—800 k s-, novo ali Stanovanje 2 sob in kuhinje, kakor tudi sobo s štedilnikom oddam v Levčevi ul. 11,®. Sobo 957 I lepo rn solnčno, I elektr. razsvetljavo ter s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. nudbe na oglasni oddelek I dote ter pohištvom ieli P™' „JnKi ZaP»n- M k"jenje i ruja- »nanja t drf. ali privat- ,jan*- ^ Pet™ »Jutra« pod »Akademik 6« I Vn I nrm uradnikom. Dopise • I I sliko in polnim naslovom | LepO Sobo I P08'*1' M podružnico Ju-1 Opremljeno sobo z elektriko, v sredini ms- I sta oddam gospodu. — Po-izve se na Dunajski cesti št. 9, cvetličarna 1018 | solnčno, v sredini mesta JEjSTLJ?* oddam s 1. febr. samo I »Miroljubnost 8254«. 764 1021 I boljšemu gospodu ali dve- ^le^utr^ ^ | Znana srečevalka! 2ŠHLL KLAVIRJI! Dve sobi prazni ali tudi opremljeni oddam. Naslov v oglasnem j oddelku »Jutra«. 986 (Četrtek popo'dne.) Tvoj ®r»r,m "S1 "»knpom na vi dragoceni plašč me vrne- 1elneS* ,<»** mirja. Pozdrave! 906 _ vlrjevt 1 Kopajte n* obrok« Dabiživa Gospodično Stanovanje 3—5 sob. s pritiklinami, v mestu išče trgovec za ta- ■ c , _ koj. Odrasle osebe. Po- SODO nudbe na oglasni odde'ek z 2 postel a-ma in poseb- ,'Jf"tra'^20d zna5k0 'It6; nimp rh.od°™. lakci .I sprejmem na stanovanje v I A/|«laMa 6 973 I 7 Rrani dolu». cesU UJ2- Kolodvorski ulici St. 2S1I. . . AOCiaMa S. 903 I g^j I dvignite pismo. 901 Stanovanje 3—4 sob, s pritiklinami in Šivilja kopalnico išče družina 4 doW 6()bo M 200 Din Po-1 odra lih oseb _ za apnl ali nu(Ibe Ba la<;ni oddelek maj. Investicije za popra- ,jutra pod »Druščina«, vilo stanovanja niso iz- 1 1 ključene. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro Bančni uradnik«. 933 od Din 400.— premogom, v dobrem 978 | in uporabnem stanju, kompletno, po mogočnosti z električnim generatorjem 3 X 220 ali 3 X 3100 voltov. 50 peri jod, za krožni tok, kupimo za takojšnjo dobavo. Reflektira se saimo na brezhibni in ekonomični stroj Ponudbe s natančnim opisom in rizbami strojev na eglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Loko-mobila 100—300«. Mti iot hemoroidni Kecto Serol prodre avtomat v sedež bolezenskih kiie, naglo odpravi nadloge, srbečico danke, skedenj« ia druge bolečine ter povzroči, da hemoroidi skrknejo. Velika tuba c uvodno cevjo Din 75. — V lekarnah, gratis prospekti štev. 6 —< od kemične tvorni ee Meni & Co., Fran*furt am Mah» Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (nutraoe). posteUae mreže, železne posteče UložHive), otooue, <&• vaoe, ie tapetniške delke andi oajcenei« Rudoli Radovas tapetnik Krekov trg H. L dvignite pismo" pod isto IC7« »f^lT I Šifro t podružnicL g«, | Basendorfe. _8teinw„ F6r •ter. Hftlzl Stingl original ki M nesporno najboljši' (Lahka orecizna mehanika) Prodaja lih izključno le «od izvedenee in blv učit Gla >b»ne Mat»fi?In fl r—Allindna Šivalni stroj dobro ohranjien naprodaj Lepo sobo cesti 73/31, desno. 999 (vlas. oddelek »Jutra« pod »Vpokojeoec 80«. 10051 Stanovanje veliko in svetlo, parketira- I w _ . - - i no, z elektriko in po-ebnim LepO SOlnCnO SODO Uradnik pr-»vlj» klavirje G. Jurasek Ljubljana. Ključavničarska I »Jutra«. levoročnega in cilinder po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglaeni oddelek •i« -„ —. vhodem oddam s 1. febr. oddam stalnemu solidnemu I »-k - —i-j-. I ulica 3 — UeeUu tre 82. fc gospodinji ^ | fcj ^J« | ^ ^ ^g^.^ It \ _ 1094 išče šivilja stMj.^Ponudlm^na0'oglasni I V °Sla8D6m ^ I ^ ^ oddelek »Jutra« pod šifro ' ' Dober najemnik«. 1014 Trgovino z mešanim blagom, opremljeno in dobro idočo vzamem v najem. Prmene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« tx>d šifro »Promet od 40.000«. 584 Leno posestvo ob-toieče iz novesra po-aTonia za tr?ov'nc in gostilno pri glavni cesti in 4 0-a'ov zem1^ oropam »adi zakadi set:tve za Din ps 000 Po"1ot)!p samo =ta'o 150.000 T>-n. Vpč pove Ivan Arbniter. tv>s. v Peoovcih, pošta Sele rvri Ptujn. 886 Gostilno v LJubljani od^am mesarju Poleg je tudi hlev. vrt. dvorišče in delavnica. Ponudbe na oglasni odde'pk 'Jutra« pod »Gostilna A G.« 734 Gostilno LJubljani tako-' oddam Ponudbe na o n* bruariem v bližini sodišča. ^ »asU* r o^je. , S postelja, zelo gorko nvu vniit> v ^Vaj ^.- Ponudbe na g^lno drul haT ios™ da Pr:pravno tudi za pisarno j oddelku »Jutra«. l<»7|o dd^m zakoncema brez | Ponudbe na_ oglw! oddelek | »"o Sora, p. Medvode. | na"^gl^T Sidelek »J^ra« pravno tudi za pis Vprašanja na oglasni od delek »Jutra« pod znač' o »Trisobno«. 596 Boljša gospodična dvojki mici. n»=iov želi opremljeno sobo s po- oglasnem oddelku »Jutra« sebnim vhodom, event. s | 1089 hrano v bližini kavarne otrok ali dvema gospodo- I »Jntra« pod »ReSil bom. ma z vso oskrbo v Kolo- | te hrige«. 10161 I pod šifro »Naslov«. 672 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin. Evropa, odno-no eorenjske- v lepem podstrešju, blizu kolodvora. Dopise pod PraZflO SObO glavnega kolodvora oddam »Uradnica« na oglasni od- IeJ>0 in TeUk<>, , posebnim al. februarjem za 1000 Melek »Jutra«. 1060 Uliodom ter elektr. Sarvet- D n mesečno. NasJov pove--l'avo. pripravno tndn za oglasni oddelek »Jutra«. | . , _ I pisarno, takoj odda Golob Mala btondinka želi prijstelistva s bolitrm ■?o«T>odom Dopise na ogt. oddelek »Jutra« pod 5!fre .Plemenit«. 996 Stanovanje Ločena žena Emonska cesta 10-a. 1009 | stara 36 let. z tajnim eta-novan»-m. želi znan!a t JllLJ IX. a« ? orarnl so^' 967 1 1 al i 2 sobi 1 lepo opremljeni, s strogo separiranim vhodom, v sre- 2 sob in kuhinje, z elek posredni bližini centra išče blizu tehnike oddam. Ha- »Jutra« pod »-Pridna in tnčno razsvetljavo, išče za | -esen ra stalen gospod. — | .jor poVe oglasni oddelek | inteligentna goepodinja«. takoi par brez otrok. Po Ponudbe z navedbo cene | ,j0tra«. nudbe na og^a^ni oddelek na oglasni oddelek »Jutra« »Jutra« pod »Soliden par. »Ir>ozemec«. 977 1023 962 946 Stanovanje 3 sob. predsobe. knMn>. kopalnice in vseh »ritikHn v vi-okf-m parterju oddam s 1. febrnariem v neposredni b!iž'ni TivoHia. 10 minut od glavne pošte Ponu'be na o?la'ni odd« m Vdovec-posestnik Klavirje I Dotlčnl gospod te planine prodaja, fepo-lki j€ k^pii zadnji četrtek sojaje, popravlja m čisto j T zastavlj^nici zlato uro ag"aeuje najceneje — tndj I Elgin z verižic« in prives-na obro« — tovarna kla- .kom, m vljudno prosi, da virjev Warbine.k. LjobUja- :aTi eTOj naslov na ogla«, na. Gregorččeva al. « - oddelek »Jntra« pod šifro Rimska eeeta 2. 9121 ,urx<. 997 Klavir črn. kratek, ugodno na-prodai. Naslov v oglasnem j oddelka »Jutra«. 910 Srečnega zakona lek »Jutra« pod »Odobno. Sobo I r elektriko, iščem v bKži- I | "i tehnike. Ponudbe pod _ ' Jutra!' " °plM ""mi leH" I ^rVdovTTla^T" • 1UU | brosrčno vdovo ali gospo- i Viko obrt f o v bMžioi več- ditno od S6—45 let. katera jepa trga Kro:ači r *ta-ima trgovine ali posestvo. ro«fi od 96 do 45 let rma-R^ne ponudbe s sliko in j jo nredooet. Cenj. ponudbe » sliko aa 0*1. odd. »Ju Pianino žrn. ugodno naprodal — Na«1ov r oglas, oddelku »Jutra«. 909 Sobo oddam gospodični, event. » I polnim naslovom na og' no. hrano. I'ir+a ulica 19fn. j oddelek »Jutra« pod Šifro f»»« pod Kfre' »Snoml*^« 103S I levo (blizu Tabora). 10911 »Srečen zakon«. 1066 I Tajnost aaiamSena. 900 Povodom preselitve iz Brodav f- » g » e b sem iz. dal nov velik ilustriran cenik |«a znamke za leto 193«. . ■ Razpošiljam skupno s 100 CieKtriCffl Klavir 'različnimi rnmnnskiml tnam-i>*vovr«tno trla«bPo s 60 ; Jami v« a It omar. ki mi godbenfmi vlogami in av- jrošlje ▼ naprej SO Din. — T^r^ ZS] »nrorta. a nro^am na ob-oke. V-»»- ! »»amkaml t JaeoslavlJI J Mor Stelner, Zagreb nI. 10. 804 Zrinjskega trg 14. 840 manufakturne, galanterijske ali modne stroke, vojaščine prost, samo z dobrimi referencami, ee sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe % natančno navedbo dosedanjega službovanja ia če mogoče prepis šolskih spričeval (ne nadaljevalne šole) je poslati na oglasni oddelek »Jutro« pod šifro »Marljiv prodajalec 444«. 18S3 Porotna tiče pondentinfo za slovensko in nemško korespondenco. Zahteva se popolno znanje nemškega jezika in stenografije. Ponudbe pod »Blizu Ljubljane« na oglasni odd. »Jutra«. 1842 w p: Radi o tehnika Tone p«iišak, ^ rn V mj MM MM M MB. Ct Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 Najcenejša in najsolidnejša radio-tvrdka | SENZACIJA! Trocevrt aparat za priključek na električni tok Din 1900 — TA. V bivalni stroji „Gritzneru, „Adler" in kolesa najboljša v materijaln, precizna konstrukcija, krasna o-prema ter po najnižjih cenah, kakor tudi pisalni stroji „Uranla" so samo pri JOSIP PETELINC Ljubljana — Tel. 2913 Ob vodi v bližini Prešernovega spomenika Večletna garancija! Pouk v vezenja brezplačen! Z lasmi je, kakor z zobmi: neguj jih, dokler jih imaš. Naročite »Ines«, ki je edino naravno sredstvo za negovanje lasišCa. »Ines« je sestavil vesten kemik in je torej zanesljivo sredstvo za rast las, proti izpadanju in proti osivelosti. — Lonček stane Din 38.—. Razpošilja po povzetju zastopstvo »Ines«, Ljubljana, Merosodna ulica l/I.—12. Pištole za strašenje lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER9 puška? LJUBLJANA, Kongresni trg 9. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite str°j. oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljena Šelenburgova ulica 6 I. irajufaten oouk 15-letn« garanciji Telefon št. 980. m Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma jtika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ^TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških voiifkov, Linhliana. Karlovska cest* 4. eiet&Ha loia 9oj&o (flipenGac&et Gosposvetska cesta 12, Tečaji: za poklicne vozače in amaterje. Dnevni in večerni tečaji. Posebni tečaji za dame. Na željo privaten pouk. — Najboljše reference, garantiran uspeh. d^cflifem memoarh spadalo med naiprilJublieneiSe čtivo v vseh literaturah. Sem spada dr. Vošndakova kniisa 41 horbi za upedinte-nu narodna šM'-- ki le izšla za božič in le silno Interesant-na in z o žirom na pravkar se vršeče spremembe veleaktualna. Jako elegantno opremljena knitea obsega 410 strani in velia broširana Din 120.—. v platno vezana oa Din 140.—. Naroča se v isnfifarni IS 5s/c ovne zadruge v Hjubljani, (Prešernova ulica Sit i 'i f-r''J • * Potrebujemo 40—60 m popolnoma suhih mecesnovih plohov 500 cm dolgih, 25—30 širokih in 9 cm debelih, brez grč, gosta rast, dobavljivo tekom 30 dni. Ponudbe na »AROMATIKA« Novi Sad. 1828 ! Umetne cvetlice, I r i TrcvRar «slc / Karecite tateoj f Sinclair Olnck posebne vence in šopke za neveste ter pajčolane v največji izbiri pri C. Biidefeldt, Maribor, Gosposka ulica. NA DEBELO! NA DROBNO! I kvežbano $ tenotipist i njo perfektno v slovenščini in nemščini, po možnosti z nekaj znanja srbohrvaščine, išče veliko stavbno podjetje v Ljubljani. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalno mesto takoj«. 1514 Zlati panter Najsijajnejši kriminalni roman našega časa Skrivnostno nestajanfe mladenk iz newyorške dražbe Tihotapci mamil in njihov „c e s a r" CJayton išče svojo sestro in najde ljubezen Nata- ( lije v a n Cleef Bitka policije z zločinci V Ameriki milijonske naklade (fezano 3S (Din, broširano HS (Din Naroča se pri upravi Jutra t Ljubljani in pri j vseh knjigarnah j tovarnar}!, veletrgovci in glavni zastopnicif Tvrdka Brača Zorič, Šibenik, komisije in trgovska zastop stva, vam nudi svoje usluge pri placiranju vaših predme, tov v primorskih krajih. Elektromonterja, sprejmemo takoj za vzdrževanje motorjev in napeljave. Pismene ponudbe z zahtevo plače na ogl. odd Jutra pod »takojšnji nastop'4 ! r> CENIK bre*- plačn« la franko! amo Jrfl Din Št. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kctesje, 3totoo jamstva Št 1,05, i-sSa, 19 cm vfisoka, Din 64.20. št 106. :isita, z radijskimi ka zaCci itn urnikom, Din 76. št 120, kovinska žepna ura, z dicforjm koljesjem, po-, oljem, in reguflfraina, 3letno jamstvo. Din 41. št. 121, ista, z radips!k:im Mroilkom :m kaizafoi, Din 58. Katalog1 gratis in franko! Last SITT\ER, Ljubljana 4 Prešernova nlica 4 rotokolirana tovarna ur v Švici 40 letna praksa je dokazala, da so računski stroji ORIGINAL OBIffXER najpopolnejši Te!e!on 29-80 LUD. BARAGA, LJUBLJANA Šelenburgova ul. 6 lism posesin d* i i*• itelii 1422 NajdovTŽenejša s koksom knrjena peč. Samo 4 kg koksa za vsakih 100 kub. m za čas 24 ur. AME&CAN - HEATlNG glavno zastopstvo za Jugoslavijo, AMERICAN HEATING — ZAGREB, Marovska 15 ... V- €1T - avt omobile najnovejše 4 in 6 sedežne odprte in zaprte kakor tudi tovorne in avtobus-ehassis z odplačilom v 12 in 18 mesecih nudi tvrdka 24 £amjjret ill drag, Družba z o. Zs, £jublpna, Nunska ul. 19 žlahtni v istim fini pevci iz slovite kanarčki mojsterske šok v Harz-u. 10 mark in višje, predpevci, plemenski pani, kletke, piča, fičia zdravila. Velemteresan-ten cenovnšk z dragocenima pobudami zastonj. — (Vele-reja) Grosszucbt Hevdenreich, Bad Suderobe ISO. Harz. Mladost, svežost, lepota! Sprejme se zanesljiva natakarica z osebno točilno pravico za prevzem gostilne na račun. Ponudbe pod šifro »Dober promet« na oglasni odd. »Jutra«. 1497 C! mmmm Najbolj dovršen proizvod moderne ta znanstvene kozmetike Kar po p>rvi uporabi postane koža sveža, mehka ic fina. odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege. rdečico nosu in drugo Na zahtevo smo razposlali okoli 30 000 po-skušnjih puščic ter na temelju tega pre-ieli mnogo pnznanic in nad 20 000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam )o brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od Din IS__v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Stibotica 3. Po vseh krajih ustanavljamo m iščemo zanje osebe aII tvrdke kjer imajo svoj poklic in bivališče. Znanje, kapital ali skladišče ni potrebno. Mesečni zaslužek udobno ca. 5400—8100 Din. Ponudbe takoj na Ala Haasen-stein & Vogler, Frankfurt am Main pod »Existenz 2312«. 1 . ','AV-.* "..'.•'v Novezldana hiša, dve sobi, kuhinja, klet in pribl. 2000 ms zemlje takoj prodam. Vselitev takojšnja. Naslov: Gostilna Rehberger, Studenci pri Mariboru. 1531 ftla v manfe trgovcem, Petletno-lamitvo! A. KIFFMANN Maribor 136/a ■pecijallat »amo boljjlb ot CREMB ROSE CENTIFOL1A, najideal nejša francoska suha krema — Dajf motni, ljubki in nežni ten Z redov no upurabo odstranimo vso nesnago a obraz oostant- mladostni, svež ic zategnit vse do kasne starosti Po tre Sna ie vsaki moderni dami kot podloga sa puder in šminko ta veee lice. oles in oromenado — 40 Din GOLD CREAM originalna angleška radioaktivna mast na oočna krema katera lovršeno prodira v vse gn b« in tako tečno hran' in dnevno oomlaja obra? Z naravnost frapantno hitrostjo oet bela — Din 65. CENTIFOL1A, Kounetitki »avod, ia, greb. JnriSideva ul 8 — Zant«vajt» brezplafino ilustrovane cenikel da dobe 1293 1*€ZtnQt€>M& lahko direktno pri graditelju istih za tovarniško ceno V. VUJANOVIČ izdelovalec gramofonov ln glasbil Karlovae, Radieera uliea 16 1465 ISvrdRa tn sinova irjovtna z vinom tn asff an;em tiaznan/a, cfa fe pričela poslovati njena podružnica in me priporoča asa nadaljno naGfonjenost c. odjemalcev. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratni de] je odgovoren Alojzij No^ak. Vsi v Ljubljani.