GLASILO OBČINE DOMŽALE 18. maj 2007-letnik XLVtl, št. 6 Osrednja občinska slovesnost ob 9. maju - Dnevu Evrope Evropa je naša skupna prihodnost »Z današnjo prireditvijo želimo pokazati, da vemo, da je Evropa naša skupna prihodnost in se spomniti dni pred tremi leti, ko smo naredili prvi, odločujoči korak v našo sedanjo skupno veliko domovino evropskih narodov. Seveda pa je to tudi priložnost za premislek o tem, kaj pravzaprav od Evrope pričakujemo v prihodnosti,« jc med drugim dejala slavnostna govornica Cveta Zalo-kar Oražcm, poslanka Državnega zbora RS na osrednji prireditvi ob 9. maju - dnevu Evrope, ki sta jo na praznični dan na ploščadi pred VELE pripravila občina ter Javni sklad RS, Območna izpostava Domžale. Praznično sredino popoldne je začela s slovesnim koncertom Godba Domžale, žal pa je vreme večino obiskovalcev prireditve pa tudi nastopajoče pregnalo pod streho Vele, Vendar je organizatorjem kljub temu uspelo izpeljati slovesnost do konca. (nadaljevanje na strani S) POZDRAV POLETJU Kongresni trg 21. junij 2007 radio hit J stran r Zamenjava kritine na OŠ Ihan lL\iyAX\ je ustavil nepravilno odstranjevanje salonitne kritine. »Nihče se ne sme igrati z zdravjem otrok, učiteljev in v končni fazi tudi z zdravjem svojih delavcev.«. stran p Eli Mitja Šircelj O zlati dobi zobozdravstva, stanju danes ter športu in športnem življenju v občini Domžale. »Jutri ho nov dan. nove naloge, nove zadolžitve, nova hotenja, nova razočaranja, novi srečni dogodki in življenje ho šlo svojo pol dalje « Koledar prireditev v občini Domžale V tokratni številki Slamnika ne spreglejte koledarja prireditev (vse od športa pa do kul-lurno-umetniškega dogajanja), ki se bodo odvijale v Domžalah in bližnji okolici. stran r Poletno gledališče Studenec Tudi letošnji, že 7. kulturni poletni festival, ki se v organizaciji KD Miran Jarc Škocjan odvija na poletnem gledališču Studenec, nas ne bo pustil ravnodušne. stran Nogometni klub Domžale državni prvaki Alenka Gotar v finalu Na letošnjem Evrosongu je slovenske barve zastopala Domžalčanka Alenka Gotar, ki je prijetno presenetila že s četrtkovim prebojem v finale. Pozitivna novica pa prihaja tudi iz finala, kjer je slovenska predstavnica osvojila solidno 15. mesto. Alenki čestitamo za lep uspeh in čudovit nastop! Uredništvo Slamnika Občina Domžale na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok Letos v znamenju knjige Komisija za turizem Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale se jc v okviru Podjetne regije tudi letos predstavljala na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok. Skupaj s sosednjimi občinami je ponudba vseh našla mesto v dveh ličnih šotorih, kjer so bile na naj- bolj izpostavljenih mestih razstavljene knjige o posamezni občini. Iz naše občine je bil predstavljen nepogrešljivi 0.1 TA SLAMNIK, ob njem pa vrsta drugih knjig in publikacij, v katerih so avtorji zajeli snov iz naše preteklosti in zgodovine. (nadaljevanje na 5 strani) 7. KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2007 2. junij ob 21.00 Koncert Zbora Megaron - zborovodja Damijan Močnik Cerkev sv. Lenarta na Krtini 9. junij ob 21.00 Gostovanje - Primorsko dramsko gledališče »Kako smo ljubili tovariša Tita« 15. junij ob 20.30 Jubilejni koncert Iz naših krajev »40 let« Nastopilo bo 12 odličnih glasbenih skupin iz Slovenije in zamejstva. Snemanje - Radio in TV Slovenija 24. junij ob 21.00 Večer šansonov in zimzelenih melodij Izvajalci: Darja Švajger, Lara P. Jankovič, Romana Kranjčan ob spremljavi odličnih glasbenikov. Večer, ki ga ne smete zamuditi. 20. julij ob 21.00 Premiera domače komične predstave »Kekec je pač kekec« ter ponovitve: 21., 22., 27. in 28. julij ter 3. in 4. avgust ob 21.00 uri 24., 25. in 26. avgust ob 20.30 uri 15. sept. ob 19.30 Koncert »Večer s Tomažem Habetom in gosti« Simfonični orkester Domžale - Kamnik in Orkester slovenske vojske festival 200? in Kekec vabita v Poletno gledališče Domžalskim nogometašem čestitamo ob velikem uspehu in zasluženem naslovu državnega prvaka, ki so ga osvojili že štiri kroge pred koncem državnega prvenstva. Več o minuli sezoni in uspehu domžalskega nogometa si boste lahko prebrali v prihodnji številki. Državni prvak Mateju Balantiču čestitamo naslov državnega prvaka. za osvojen stran Intervju s komandirjem Božidarjem Fekonjo Zaradi nedavnih dogodkov v naši občini, kot je požar na železniški postaji ter domnevno posilstvo in klic o prisotnosti bombe na SŠ Domžale, smo se odločili da za mnenje o tem in še marsičem drugem povprašamo komandirja policijske postaje Domžale Božidarja Fekonjo. stran Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih V soboto, 5. maja in nedeljo, 6. maja seje v Hali komunalnega centra v Domžalah, v organizaciji Plesnega kluba Miki, odvijalo Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih za solistke in soliste, pare in male skupine. Plesalci PK Miki so bili med najuspešnejšimi plesalci na tekmi, saj so dosegli izvrstne rezultate. ■Naslednja številka izide 8. junija. Rok za oddajo materialov je 30. maj do 12. ure. rmvovEC HALO PIZZA 01/729 11 11 041/736 -7-7-7 ET ERIN A KAMNIK d.0.0. Perovo 20, Kamnik Dežurni tel.: 051/626 941 Tel ambulante: 01/830 95 77 Nov delovni čas: pon - pet: 7h - 18h; sob: 7h - lih Slamnikarska 4, Domžale (bivSa ind. prodajalna Unlverzale) Tel.: 01/721 10 22 Barve, laki In pribor Mešalnlca barv za avtollčarie In pleskarje AKCIJA - Premazi za les BREZŽIČNA "KABELSKA" TV ZvenbT& ~11 GOROSANdoo.,Savskac.40a,Domžal« T:721 1007 mesečno € Is www.goroMn.com stran 2 Pozdravljene, drage bralke in bralci! Naj se najprej v svojem imenu in v imenu podizva-jalcev opravičim za zadnjo številko Slamnika. Številka, ki je pred vami je vsebinsko obogatena z dvema intervjujema. V kulturnih kramljanjih se je predstavil Poletni festival 2007 v Poletnem gledališču Studenec, o porastu kriminalnih dejanj v občini pa je govoril komandir Policijske postaje Domžale. Pripravili smo tudi novo obliko »koledar prireditev«, kjer so zapisana vabila na prireditve, ki so prispela na uredništvo. Sama pa ne morem mimo življenjskega dela dr. Mitje Širclja, ki je na slavnostni seji prejel nagrado za življenjsko delo. Zlato plaketo občine je sprejel z veseljem, ponosom in mu osebno zelo veliko pomeni. Celotno njegovo delovanje in razgovor se zrcali v zadnjem stavku govora: »Jutri je še en dan ...« Tako je vsem še enkrat pokazal, da za življenjsko delo in zadovoljstvo ob tem niso primerne finančne nagrade. Ne dvomim, da bi bila finančna nagrada za vse dneve in noči dela primerna, vendar ne odločilna, da posameznik pri določenem projektu, delu ostaja vse življenje. Zato je finančno vrednotiti življenjska prizadevanja in delo tudi drugih posameznikov ter pisati o predvidevanjih, da so se s svojim delom obogatili, povsem nedopustno. V življenju so pomembne pozitivne stvari, zato je primerno govoriti o napredku in vrednotah, ki so jih s svojim delovanjem prinesli v družbo. Prav ti ljudje, ki jih imajo mnogi v »zobeh«, bi nam morali biti zgled in vzor za naše delovanje. Ne pa zaradi osebnih zamer in njihovih tehtnih odločitev govoriti in pisati slabo o njih. Vsi, ki se veselimo svojega dela, smo pripravljeni sprejeti tako kritiko, ki je upravičena, seveda pa še raje pohvalo. Prejeta pohvala nas bo napeljala, da bomo poskušali uresničiti tudi najbolj drzne predloge in ideje, medtem ko bo kritika dobrodošla, predvsem tam. kjer se zdi. da smo zašli s poti. In to vsi. ki smo delali in bomo še delali sprejmemo kot pozitivno. Domače vaško opravljanje pa naj ostane tam. kjer je, za domačo mizo ob dobri hrani in pijači. Urednica Streha na novem prizidku kot bo tudi na celotni šoli po zaključeni zamenjavi Salonitna kritina bo zamenjana v skladu s predpisi V četrtek, 10. maja, se je v javnosti pojavila informacija, da se na OS Ihan menja salonitna kritina v času pouka. Opozorilo je prišlo tudi v urad župana, ki je skladno s svojimi pristojnostmi delo ustavil. Na podružnični osnovi šoli Ihan so v letu 2006 začeli z gradnjo nove telovadnice. Ža podružnično šolo v Ihanu bi sicer ustrezala že manjša telovadnica, vendar je Občinski svet že v prejšnjem mandatu podprl gradnjo večje telovadnice, saj je na celotnem območju občine Domžale veliko povpraševanje po prostorih za rekreacijo. Tako bo v telovadnici lahko urejeno veliko košarkaško igrišče, opremljena bo s premičnimi tribunami in bo služila šolskemu pouku, rekreaciji in prireditvam. Hkrati z gradnjo nove telovadnice je bilo na pobudo osnovne šole podan predlog za obnovo že obstoječih šolskih prostorov. Tako se bo bivši telovadni prostor (izpraznjena učilnica) preuredila v učilnico za prve razrede z ustreznimi prostori in pokrito teraso, v Šoli bo urejena manjša računalniška učilnica, prostor za knjižnico, likovni kabinet. Pisarna in zbornica bosta prestavljena v višje nadstropje. Na obstoječi zgradbi šole bo zamenjana tudi dotrajana streha, ki je bila prekrita še s salonitno kritino. Dela naj bi bila zaključena do konca julija, ko bo opravljen tehnični pregled, v začetku avgusta pa je predvidena pridobitev uporabnega dovoljenja. V avgustu bodo nove prostore opremili in jih pripravili za pouk. Vsa gradbena dela na šoli izvaja gradbeno podjetje Vegrad, ki je na javnem razpisu za gradnjo oddalo najugodnejšo ponudbo. V sklopu opisanih del je bila tudi zamenjava azbestne kritine, ki mora biti izvedena skladno s predpisanimi postopki in jo mora izvesti podjetje, ki ima pridobljeno dovoljenje za odstranjevanje azbesta Ministrstva za okolje in prostor. Urad župana je bil s tem seznanjen in to je vsebovala tudi pogodba, podpisana z izvajalcem, ki pa tega postopka ni spoštoval in tako ogrožal zdravje otrok, učiteljev ter svojih zaposlenih. Ko so predstavniki staršev o tem ravnanju opozorili predstavnike šole in investitorja (Občino Domžale), so bila dela prekinjena. Toni Dragar, župan občine Domžale, je v petek, 11. maja, v Ihanu povedal: »Obvestili so me, da bodo NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Digitalno fotografije noj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, bar« M v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. odstranili vzorčni del kritine, in ugotovili ali je to azbest, salonit ali kaj. Če pa pogledam danes, je praktično odkrit cel južni del. Ugotovili smo, daje napaka definitivno na njihovi strani, obiskali so jih tudi inšpektorji in prav gotovo bodo čutili posledice. Vsekakor pa se ne bi nihče smel igrati z zdravjem otrok, učiteljev in v končni fazi tudi z zdravjem svojih delavcev.« Predstavnica staršev in predstavnica sindikata azbestnih bolnikov sta opozorili na morebitne nevarnosti. Gradbišče so obiskali tudi pristojni inšpektorji za delo in inšpektorji ministrstva za okolje in prostor. V petek, 11. maja, so se sestali vsi vpleteni v zvezi z nepravilnim odstranjevanjem salonitne kritine z objekta podružnične osnovne šole Ihan in sprejeli naslednje sklepe: I.Vsa dela pri odstranjevanju salonitne kritine se do nadaljnjega ustavijo. 2.Izvajalec gradbenih del (Vegrad d.d.) sklene pogodbo s podjetjem, ki je ustrezno usposobljeno in ima vsa potrebna dovoljenja za odstranjevanje salonitne kritine. 3.Izvajalec gradbenih del skupaj z izbranim podjetjem pripravi terminski plan nadaljnjih aktivnosti pri odstranjevanju salonitne kritine. Terminski plan posreduje na občino Domžale, ki bo o terminih del obvestila tudi ostale prisotne na tem sestanku. 4. Pri izvajanju del mora Vegrad zagotoviti dosledno upoštevanje vseh predpisov, ki urejajo odstranjevanje salonitne kritine in dela izvajati v času, ko učencev ne bo v šolskih prostorih. 5. Del strehe, ki je bil odkrit, se zaradi preprečitve morebitne škode zaradi slabega vremena prekrije z v projektu predvideno pločevinasto kritino. Med prekrivanjem strehe izvajalec ne sme posegati v salonitno kritino ali na podstrešje šole, dela se izvedejo v času, ko učencev ne bo v prostorih šole. Pristojne službe v uradu župana so tudi povezane s sindikatom azbestnih bolnikov in starši otrok ter jih vseskozi obveščajo, o dogajanju na šoli. Na občini pričakujejo tudi, da se terminski plan izvedbe del ne bo spremenil in bodo dela zaključena konec junija, osnovnošolci pa bodo lahko septembra začeli uporabljati novo telovadnico ter imeli pouk v novih, prenovljenih prostorih. U.Ž. 5. seja Občinskega sveta Občine Domžale Proračun Občine za leto 2007 sprejet soglasno Po pozdravu predsedujočega na S. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 18. aprila 2007, podžupana Vinka Juharta, ter sprejemu zapisnika 4. seje so bila na vrsti svetniška vprašanja, predlogi in pobude. Številna vprašanja in pobude je tokrat »odprl« Janez Limbek, N.Si, ki ga je zanimalo, zakaj občina dovoli dvakratno razkopavanje ceste Radomlje Rova - v letu 2006 zaradi plinovoda, v letošnjem letu pa elektrike in kabelske televizije, zanimalo pa gaje tudi, zakaj je Posta Domžale prenehala v zadnjih dveh mesecih raznašati pošto v oddaljenejša naselja. Robert Hrovat, SDS, je predlagal ureditev krožne poti Ljubljanskega potniškega prometa, ki bi zajela tudi Ihan in Domžale, opozoril pa tudi na razliko v I razredu OŠ Dragomelj, kjer učenci z območja domžalske občine plačujejo vse tečaje, zlasti plavalne, učenci z območja Mestne občine Domžale pa imajo vse zastonj. Cveto Zalo-kar Oražem, Društvo Zares, je zanimalo, zakaj v naselju Bistra še ni ekološkega otoka, predlagala je, da občini Domžale in Trzin preučita možnost organizacije skupne občinske uprav, s čimer bi dosegli velike pozitivne finančne učinke, opozorila pa je tudi na afero na Srednji šoli Domžale, za katere ugled smo lahka zaskrbljeni ter slabe in nevzdržne pogoje na njej (ni telovadnice in skupnih prostorov za druženje), strokovno službo Občinskega sveta pa je zaprosila, da pripravi primerjalni pregled višine sejnin in nagrad svetnicam in svetnikom v primerljivih občinah; Rok Ravnikar, SLS, je predlagal, da se svetnikom ponudi izdelava internega imenika, za katerega bi svetniki prostovoljno podali svojo številko mobilnega telefona in e-pošte, s čimer bi se izboljšala komunikacija med svetniki, katerim naj bi se osnovna vabila na seje odborov in svetov pošiljala tudi po elektronski pošti, opozoril pa je tudi, da ni zadovoljen z odgovorom o vodovarstvenih območij, predlagal je čimprejšnje sprejetje aktov s tega področja, opozoril pa tudi na nedoslednost pri odgovoru o terminu gradnje nadvoza nad avtocesto pri Gorjuši ter predlagal namestitev žičnih košev za odpadke ter namestitev opozorilnih tabel za prepoved odlaganja smeti: Franc Čcrna-goj, Zelena stranka, je opozoril na potrebo po oglaševanju akcij za čiščenje okolja ter pobiranje pasjih iztrebkov na Radiu HIT, pa tudi na ogrožanje pitne vode zaradi posegov v kmetijska zemljišča: Saša Kos, LDS, pa je glede dogodka na Srednji šoli Domžale opozorila o širitvi neresnic ter možnosti zaustavitve le-teh še posebej, ker je Občina Domžale ustanovitelj: zadnji je pod to točko razpravljal Roman Kurmanšek, SDS, ki je opozoril na potrebno popravilo mostu čez potok na cesti (Smetarska cesta) pred križiščem Ulice 7. avgusta, kjer je potrebno urediti tudi cestišče, pa tudi na veliko obremenjevanje ceste Brezje - Rača - Račni vrh zaradi vožnje tovornjakov z gradbenimi materialom ter zahteval ukrepanje občinske inšpekcijske službe. Razprava o predlogu proračuna Dino Bolčina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, je pripravil uvodno informacijo o predlogu Proračuna Občine Domžale za leto 2007 ter posebej opozoril na razliko med prvim in drugim branjem; prenesenih obveznosti iz leta 2006, na povečane postavke, ki zagotavljajo lažje delo. Proračun je težak skoraj 24 mio evrov in je uravnotežen, izrazil pa je tudi pomisleke v zvezi z zadolževanjem občine. Sledila je predstavitev memoranduma. Župan Toni Dragar je na kratko predstavil razvojne investicije, obrazložil sprejemanje proračuna, kjer bi bilo potrebno postopek ob spremembi Poslovnika spremeniti, na kratko je predstavil tudi stališča do predlaganih amandmajev. Sledila je razprava. Janez Limbek, N.Si, je opozoril na slabo realizacijo leta 2006, predlagal, da se delnic ne proda, povprašal pa tudi, zakaj občina nima več projektov, ki bi jih lahko sofinancirale državne institucije. Povprašal je po nekaterih postavkah, predvsem v zvezi s pripombami, ki jih je podal na prvo branje proračuna, opozoril pa tudi na problematiko investicij v KS Rova, predstavil je tudi amandma, s katerim bi želeli zagotoviti finančna sredstva za ureditev vrtca ter šolskega igrišča v KS Rova; mag. Milan Pirman, LDS. je predlagal, da se med prioritete uvrsti tudi igrišče ob OŠ Krtina, menil je, da mora občina čim prej izdelati strateški razvoj, določiti cilje ter Občinski svet Občine Domžale o ustanovitvi pokrajin Tj* pokrajino, ki bo omogočila celovit razvoj posameznih območij in države O ustanovitvi pokrajin smo v Slamniku že pisali ob srečanju ministra za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagarja z župani v Občini Domžale, tako da najbrž večina bralcev ve, da se pokrajine ustanavljajo zaradi vse večjih regionalnih razlik v Sloveniji, ki jih ne more zaustaviti niti čedalje večje število občin niti država s svojimi ukrepi. Zato so bile s spremembo Ustave v letu 2006 podani temelji za oblikovanje moderne lokalne samoupravne skupnosti evropskem modelu - pokrajine, katere poglavitni cilj bi bil pospešitev gospodarskega razvoja posameznih območij in celotne države ter ublažitev razlik med posameznimi regijami. Sveženj pokrajinskih zakonov: Zakon o pokrajinah. Zakon o volitvah v pokrajine, Zakon o financiranju pokrajin in Zakon o ustanovitvi pokrajin, naj bi bil sprejet v letu 2007 ter naj bi omogočil, da bi bile jeseni leta 2008, skupaj zdržavno/.borskimi, izvedene tudi volitve v organe pokrajin, ki naj bi zaživele 1. I. 2009. Osnutki zakonov so že predstavljeni in razumljivo je, da je največ zanimanja za vsebino dela pokrajin ter geografsko določitev meja pokrajin in nenazadnje tudi njihova središča. Čeprav še ni točno definirana vsebina njihovega dela, je jasno, da bodo pokrajine opravljale lo- kalne zadeve širšega pomena, naloge regionalnega pomena in prenesene državne obveznosti; ključni razvojni potencial pokrajin pa naj bi bilo uspešno upravljanje z nalogami regionalnega pomena (prostorski razvoj), razvoj prometnega sistema, spodbujanje gospodarstva, podjetništva, turizma, oblikovanje energetskega sistema, razvoj kmetijstva, podeželja, varstvo narave, razvoj šolstva in športa, zdravstva ipd. Odprta pa ostajajo tudi številna vprašanja, povezana zjasnim in stabilnim financiranjem. Največ zanimanja med občinami je za Zakon o ustanovitvi pokrajin, ki naj bi bil osnova za določitev meja pokrajin. Kot vse kaže, je med »politiki« največ možnosti /a ustanovitev 14 pokrajin, med katerimi je bila sprva Občina Domžale uvrščena v Osrednjeslovensko pokrajino skupaj z Ljubljano, najnovejša varianta pa jo uvršča v Zasavsko pokrajino. Medtem so bile namreč izvedene Številne aktivnosti občin sedanje Podjetne regije, katerih rezultat je tudi predlog, da naj bi se Ljubljana v prihodnje oblikovala kot samostojna regija, po najnovejši varianti pa naj bi občine Podjetne regije skupaj z občinami Lilija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje oblikovale Zasavsko regijo s središčem v Trbovljah. Kot je pokazala razprava v nadaljevanju 5. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ko so oblikovali Stališča do osnutka Zakona o ustanovitvi pokrajin, se svetniki in svetnice zavzemajo, da se območje severno in vzhodno od Ljubljane, ki naj bo kot glavno mesto samostojna pokrajina, oblikuje kot samostojna pokrajina, vanjo pa se vključijo občine z območja nekdanjih občin Domžale in Kamnik, glede na interes pa tudi ostale občine z območja ob Mestni občini Ljubljana. Med drugim je bilo v razpravi, v kateri so nekateri zagovarjali manjše število pokrajin (5 do 8) tudi poudarjeno, da bi morale občine z, območja Podjetne regije povabiti ostale občine, da se jim pridružijo. Predlog o oblikovanju Zasavske pokrajine ni bil podprt, kot ustrezna pa je bila sprejeta pobuda o sklicu zainteresiranih občinskih svetov / namenom skupne podpore oblikovanja samostojne pokrajine na območju severno ter vzhodno od Ljubljane. Predlog naj bi bil posredovan Vladi in Državnemu zboru RS. Hkrati je Občinski svet Občine Domžale pozval vse poslance in poslanke Državnega zbora RS z območja sedanje Podjetne regije, da podprejo prizadevanja, da se na omenjenem območju oblikuje samostojna pokrajina, svetniki in svetnice pa so tudi zadolžili župana Tonija Dragarja, da nadaljuje z aktivnostmi za oblikovanje samostojne pokrajine na območju severno in vzhodno od Lj ubljane. SIJA. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu ¡958 (I Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica TINA Zlil.fy.NIK tel. 031 831 500 • Pomočnica odgovorne urednice MATHJA A. KEGEL - Člani uredništva SPELA DKAGAK. JANEZ SI IliRlC, KATARINA KAKLOVSEK, ŠPELA KONČAR, JURE FLERIN, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • tehnični Urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica IRENA STAR 10 • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo liRNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info@kd-domz.alc.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13, ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. Glasilo Izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o.. Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 I.jubljana Polje. stran 3 OBČINSKI SVET 6. seja Občinskega sveta Občine Domžale Predvsem o odlaganju odpadkov pripraviti projekte ter nato poiskati vire financiranja, preuči pa naj se tudi možnost zadolžitve javnih podjetij npr. Prodnik, opozoril pa je tudi na možnosti in probleme zasebno-javnega partnerstva, kasneje je v ponovni razpravi podprl vsebino amandmajev o gradnji doma upokojencev ler ureditvi avtobusne povezave znotraj občine in v povezavi z Ljubljano, na obeh področjih naj bi poiskali najprimernejše rešitve; Katarina Karlovšck, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale, je predlagala ukinitev postavke, v kateri se zagotavlja sredstva za delo komisije za sanacijo SPB, ker je dobila pojasnilo, da omenjene komisije ni več; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je menila, da je zanjo proračun veliko razočaranje, ker favorizira predvsem mestni del; predstavila je amandmaje in opozorila na problematiko ureditve Prešernove ceste v Radomljah - povezava Z Arboretu-mom Volčji Potok; rekonstrukcijo Kovaške cesta in Hujske ceste, obe na Hudem, pogreša tudi odgovore na vprašanja, ki jih je postavila ob prvem branju proračuna, opozorila je tudi na problematiko gradnje treh vrtcev; Anton Preskar, LDS, je povedal, da je analiza v domžalskih KS pokazala, da so bila vlaganja v vse tri domžalske KS zadnja leta zelo skromna; menil je, da bi moralo biti zadolževanje občine nekaj običajnega, nove poti financiranja pa poiskati tudi na področju družbenih objektov (vrtci), ter poudaril nujnost ureditve poti skozi Športni park Domžale, kjer so projekti že pridobljeni, hkrati predlagal, da se Češminov park ureja fazno, vendar ne vsako leto po malo; Robert Hro-vat, SDS, je tehnično pripravo ocenil kot primerno enako ludi uvodna obrazložitev načelnika; dejal pa, da brez zadolžitve občine razvojnih projektov ne bo mogoče uresničiti, pogreša evropska sredstva, ki bi lahko zagotovila gospodarski razvoj, za katerega v proračunu ni sredstev, ni niti sredstev za uresničitev sprejete prometne študije, komunalne infrastrukture (zamenjava vodovodnih azbestnih cevi), pohvalil je pa odločitev za gradnjo treh vrtcev, treba pa bo zagotoviti sredstva za širitev šol in telovadnic, kar bi tudi lahko reševali z zadolževanjem; Milan Šinkovec, predsednik Sveta KS Rova, je opozoril na problematiko te KS, posebej na problem otroškega varstva; Bogdan Zupan, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale, je pohvalil pripravljavca proračuna, predlagal, da se v proračun za leto 2008 uvrsti tudi primerjava Z realizacijo proračuna 2006 ter vprašal po vzrokih velikega povečanja postavke Obveščanje domače in tuje javnosti; Rok Ravnikar, SLS, je opozoril na potrebo po večjih vlaganjih v podeželje, kjer se prebivalstvo tudi povečuje ter predstavil tri amandmaje: sanacija cest, vlaganje v kmetijstvo ter povečanje postavke za delovanje mladinskega sveta; Roman Kurmanšek, SDS, ki je podprl amandmaje svetnikov iz SDS in SLS, posebej pa opozoril na problematiko domov za starejšo generacijo, za katere v proračunu ni zagotovljenih finančnih sredstev, enako ni sredstev za ureditev centra mesta ter pokopališče, pogreša pa tudi strategijo razvoja občine, ki bi bila osnova za nadaljnji razvoj, želel pa je tudi pojasnila v zvezi s postavkami Menačnkova domačija, strokovne ekskurzije, ureditev Univerzale, delo projektnih skupin, obnove občinske stavbe, opozoril pa je tudi na problem povečevanja stroškov posameznih investicij, zmanjševanje stroškov pri javni razsvetljavi ter ureditvi zbiranja odplak, kjer ni mogoče graditi javne kanalizacije. Predstavil je amandmaje: predlagajo zagotovitev sredstev za projekte za razširitev doma upokojencev, razrešitev problematike avtobusnih prevozov znotraj občine ter enotno vozovnico (predlagajo pripravo idejne rešitve), razrešitev problematike odplak gospodinjstev, kjer ni mogoče navezave na javno kanalizacijo; Metka Zupanck, DcSUS, je podprla zagotovitev sredstev za gradnjo doma upokojencev ter apelirala na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, da ponovno preveri svoje odločitve o zadostnih kapacitetah organiziranega varstva starejših na območju občine Domžale, hkrati pa pohvalila usmeritev občine in župana, da zagotavlja sredstva za aktivno preživljanje časa starejše generacije; Peter Verbič, Lista Petra Vcrbiča - Lista za Domžale, ki je posebej poudaril pomen razvojno naravnanega proračuna, še posebej pa podprl zagotovitev projektov in finančnih sredstev ter strokovnih odločitev za področja pospeševanja gospodarstva, urejanja prometa ter zagotovitve primernih prostorov za organizirano varstvo starejših občanov; Janez Novljan, LDS, je menil, da je lokacija sedanjega doma upokojencev v Domžalah po mnenju njegovih varovancev primerna; Franc Černagoj, Zelena stranka, je govoril o problematiki varstva okolja v memorandumu in proračunu, posebej nasprotoval ureditvi TUŠevega zabavišča na elitni lokaciji v centru občine, opozoril na potrebne prometne rešitve, zagotovitvi duše mesta, na urejanje SPB, Češ-minovega parka, Šumberka in okolice ter njegove ureditve, varovanja površin, kjer je pitna voda, pohvalil je projekt Kamniške Bistrice kot rekreacijske osi regije; Pavel Cerar, LDS, je razpravljal o začetku urejanja Podjetne cone Zelodnik ter nadaljevanju gradnje OŠ Dob. V nadaljevanju so na vprašanja, predloge in opozorila razpravljali: Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne službe; Peter Gubane, načelnik Oddelka za premoženje, Dino Bol-čina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo; Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in okolje, Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, in Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. V nadaljevanju sta ponovno razpravljala Roman Kurmanšek, SDS, o domu upokojencev, ter Majda Rudi Pučnik, SDS o pridobitvi zemljišč za ureditev ceste Radomlje - Arboretum Volčji Potok, nato pa je v daljši razpravi župan Toni Dragar povedal, da bi morali imeti denarja najmanj za štiri proračune, če bi želeli ustreči vsem; proračun upošteva razvoj »mestnega« dela občine pa tudi podeželja, je razvojno naravnan, posebej so razvojno naravnane posamezne postavke. Poudaril je, da se začenja graditi Podjetniška cona Želodnik, začetek gradnje Mercatorja je predviden v letu 2000, komunalna oprema zemljišč pa v letu 2008, občina dela na pridobitvi evropskih sredstev ter sredstev iz javno-zasebnega partnerstva; več je povedal o nameravani gradnji TUŠ-a v centru Domžal, kjer bo občina zahtevala nova parkirna mesta, garažno hišo, ureditev dostopov in vhodov z vseh strani, mestotvorno fasado, povezavo s karejem Univerzale in Mercator, pešpot, prireditveni prostor, tržnica; problematika doma upokojencev se rešuje, vendar pravih ponudb kljub številnim pogovorom ni; vsi bi radi le gradili stanovanjska naselja, kar pa je potrebno omejiti, saj bo sicer problem otroškega varstva in kasneje šolskih prostorov še večji; ob koncu pa je pojasnil nezmožnost reševanja problematike otroškega igrišča na Rovah (lastniki zemljišč). Po odmoru na predlog uprave je župan podal stališča uprave do predlaganih amandmajev, kar nekaj jih je uprava prevzela, zato so posamezni svetniki svoje amandmaje umaknili, sledila pa je obravnava problematike organizirane skrbi za starejše, v kateri so večkrat razpravljali mag. Milan Pirman, LDS, Roman Kurmanšek, SDS, župan Toni Dragar ter Cveta Zalokar Oražem, Društvo Zares, kije pojasnila možnosti reševanja te problematike z nadzidavo oostoječega doma upokojencev, za kar je bil pred leti pripravljen idejni projekt, vendar z ministrstva ni bilo soglasja. Ob tem je poudarila, da je največji problem pridobitev koncesije. Sledil je odmor na predlog svetniške skupine N.Si, po katerem je župan Toni Dragar ponovno obrazložil predlagane amandmaje. Sledilo je glasovanje o amandmajih. Vsi amandmaji uprave so bili soglasno sprejeti, medtem ko se svetniki in svetnice niso-odločili za amandmaje, ki so jih predlagali njihovi kolegi. Ob koncu je bil soglasno sprejet tudi Proračun Občine Domžale, seja pa so zaradi pozne ure prekinili. Tako je Občinski svet Občine Domžale na predlog uprave sprejel vrsto amandmajev, kjer je šlo v glavnem za spremembe nazivov in obrazložitev posameznih postavk, dodatno pa so bila z amandmaji zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo Kopališke ceste v Domžalah, Kovaške ceste, ceste na Gorjušo, povečana so bila sredstva za Mladinski svet Občine Domžale ter zagotovljenih 4.000 EUR za lokacijo doma upokojencev. Urad župana 6. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je 25. aprila 2007 začela s pozdravom predsedujočega Vinka Juharta, podžupana, ter točko Vprašanja, predlogi, pobude. V njej je Janez Limbek, N.Si, opozoril na potrebno navezavo gospodinjstev na zgrajeno kanalizacijo v K S Rova; Peter Verbič, Peter Verbič - lista za Domžale, je predlagal ureditev ograje in žive meje na Šolski ulici v bližini šole Jarše (Slabič) ter zagotovitev več varnosti šolarjem; Katarina Karlovšek, Peter Verbič - lista za Domžale, je opozorila na problematiko nekdanjih prostorov Balinarskega društva Domžale ob vrtcu Karitas; Janez Stibrič, SDS, ni bil zadovoljen z odgovori ter je postavil vrsto vprašanj v zvezi s problematiko kaznovanja nevestnih lastnikov psov in predlagal odlok, ki bo urejal to področje. Ponovno je opotzoril na nujno povezavo z Občino Mengeš glede ureditve zelo nevarne ceste Rodica - Mengeš ter postavil vprašanje v zvezi z dostopom do registra RCP; Cveto Zalokar Oražem, Društvo Zares, je zanimal odziv občine na problematiko alarma v Brinjah; predlagala je, da upravljavec domžalskega pokopališča pripravi poročilo s poudarkom na višini zbranih najemnin in njihovi namenski porabi, opozorila pa je tudi na veliko svetlobno onesnaževanje okolja; Frane (ierbec, SD, je opozoril na problem nezakonitega odlaganja asfaltov na travnike in druge površine ter zahteval, da občina določa pogoje za tovrstno odlaganje; predlagal je sprejem pravilnika o pogojih za najem prostorov v Domžalskem domu, Anton Preskar, LDS, je zahteval, da pristojne službe pripravijo analizo stanja in ukrepe za zmanjšanje porabe elektrike za javno razsvetljavo, pa tudi, da se Odbor za prostor sproti seznanja z lokacijami posameznih večstanovanjskih zgradb, predlagal je preučitev možnosti namestitve mestnega arhitekta, ki bi spremljal to področje v okviru urada župana; Franc Černagoj, Zelena stranka, je zahteval poročilo o razreševanju problematike Farme Ihan, ponovno pa podal vrsto pripomb na ravnanje komunalnega redarja v zvezi s primerom Branko Moder. Sledil je sprejem naslednjih dveh sklepov, za katera je gradivo pripravila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve: 1. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da Romana Epih, stan. Stara cesta 9, 4220 Škofja Loka, izpolnjuje razpisane pogoje. 2. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da Darka Bitenc, stan. Sejmiška 36, 1230 Domžale, izpolnjuje razpisane pogoje, iz njenega dela pa izhaja, da je primerna, saj je že do sedaj v mandatnem obdobju uspešno opravljala funkcijo ravnateljice ter uvajala zakonske, sistemske in vsebinske novosti v dobro otrok kot ludi staršev. Lokacijski načrt za gradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico ter križiščem Perkove In Jarške ceste - prva obravnava Po kratki uvodni informaciji Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za okolje in prostor, ki je pojasnil, da je LN potreben zaradi pridobitve potrebnega zemljišča za rekonstrukcijo omenjene ceste, so v razpravi sodelovali: Franc Gerbec, SD, ki je predlagal celovito ureditev tega območja od križanja Jarške do križanja Trdinove, ob upoštevanju zahtev prebivalcev, zagotovitvi pri- merne prometne varnosti (ukrepi za umiritev prometa, semaforizacija), povezave z drugimi rešitvami (Bistra, Deteljica), sprejem terminske-ga plana, predvsem pa zagotovitev primerne prometne varnosti, opozoril je tudi na problematiko cenitve zemljišč; Peter Verbič, Peter Verbič in lista za Domžale je podprl celovito prometno rešitev tega območja, predvsem pa ponovno predlagal ureditev ograje in žive meje ob Šolski ulici ter nove pogovore z go. Slabič. Po informacijah Iztoka Obreze, načelnika Oddelka za komunalne zadeve, in Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka prostor in varstvo okolja, je Cveta Zalokar Oražem, Društvo Zares, povedala, da razume ljudi, ki se z omenjeno rekonstrukcijo ne strinjajo, saj bo razširjena cesta postala obvoznica in še bolj nevarna za otroke; razpravljala je tudi o problematiki cenitve zemljišč. Anton Preskar, LDS, je menil, da se pogoji stanovalcev na obravnavanem območju ne smejo poslabšati ter predlagal, da se gradivo dopolni z ukrepi, s katerimi bomo blažili prometne zagate. Po ponovnih razpravah Franca Gerbca, SD, in Petra Verbiča, Peter Verbič - lista za Domžale, je razpravljal Toni Dragar, župan, ter poudaril, da cena zemljišča, ki ga potrebujemo, ni sporna, saj ga lastnica ne da za nobeno ceno, občina pa ga potrebuje, če želi urediti to območje; Andreja .larc Pogačnik, pod/upanja, pa je predstavila problematiko z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti otrok z OŠ Rodica in Jarše ter predlagala, da se čim prej dorečejo ukrepi, ki bodo zmanjšali prometno nevarnost. Z 12 glasovi ZA je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico in križiščem Perkove in Jarške ceste v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog občinskega lokacijskega načrta za izgradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico in križiščem Perkove in Jarške ceste se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Jarše Rodica, Groblje 2, 1230 Domžale ter Krajevne skupnosti Slavko Šlander, Slamnikarska 14, 1230 Domžale. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69, I. nadstropje dne 30. 05. 2007 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Predlog občinskega lokacijskega načrta za izgradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico in križiščem Perkove in Jarške ceste se posreduje Krajevni skupnosti Jarše Rodica in Krajevni skupnosti Slavko Šlander. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi s predlogom občinskega lokacijskega načrta za izgradnjo povezovalne ceste med Šolsko ulico in križiščem Perkove in Jarške ceste vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Informacija o stanju na področju odlaganja odpadkov v občini Domžale Kot prvi razpravljavec je Franc Gerbec, SD, menil, da bo nekajkratno povečanje stroškov odvoza komunalnih odpadkov ter druge podražitve za porabnike pomenilo finančni in politični šok. Uprava in svetniki se premalo zavedajo pomembnosti zadeve. Predlagal je organizirano vsebinsko podrobno informiranje vseh prebivalcev, posebej o poteku postopkov v zvezi s pridobivanjem dokumentacije za razširitev odlagališča v Dobu (zloženka, priloga Slamnika), ugotavljanje stališč prebivalstva z anketo, opozoril pa je tudi na politično odgovornost uprave in občinskega sveta; kasneje je predlagal sklepe, prekinitev točke ter sprejem konkretnih zadolžitev uprave; opozoril je na nedejavnost vlade in pristojnih ministrstev na področju organiziranega regijskega odlaganja odpadkov ter problem gradbenih odpadkov, podprl sodelovanje z Ljubljano ter poudaril, da bo glasoval proti večkratnemu povišanju cene zbiranja in odlaganja odpadkov; mag. Milan Pirman, LDS, je opozoril na lahkotnost obravnave tako pomembnih tem. na slabo pripravljeno gradivo, pomanjkanje stališč pristojnega odbora, predvsem pa so mu manjkali odgovori na vprašanja: kateri so razlogi, da nismo pravočasno pridobili potrebne dokumentacije za povečanje odlagališča, čeprav se z njim ukvarjamo že od leta 2001, zanimale so ga prednosti lastne deponije ter rešitve na kratki in dolgi rok; kasneje je v razpravi poudaril, da je potrebno poiskati učinkovito in poceni izvajanje javne komunalne službe, zagotoviti sodelovanje vseh političnih strank, zahteva državno strategijo ter pričakuje, da bo država ovrednotila odlaganje ter predlagala najbolj učinkovite, racionalne in poceni načine organiziranja te javne službe, opozoril je na monopole na tem področju. Marko Fatur, direktor JKP Prodnik, je podal poročilo o stanju na področju odlaganja odpadkov v občini, pri čemer je posebej opozoril na odgovornost občine, ki mora zagotavljati primerno gospodarsko komunalno infrastrukturo ter večletna prizadevanja vseh, da se pridobi lokacijo oz. dovoljenje za razširitev deponije v Dobu. Robert Hrovat, SDS, je opozoril na stališče zbora krajanov v Dobu, ki se ni strinjal z razširitvijo. Odločitev je treba spoštovati., torej nima smisla še govoriti o odlagališču v Dobu. Vlada RS pripravlja projekt regijskega odlaganja odpadkov, zato se mora občina pogajati z Ljubljano, ki je najbližje, občina pa mora sicer storiti vse, da se cena (vzrok za 5-kratno povišanje?) ne bo tako povečala; podprl sklep o informiranju občanov, vendar naj informacijo pred posredovanjem ljudem obravnava občinski svet, ni pa soglašal s predlogom o anketiranju; Roman Kurmanšek, SDS, je spomnil na zgodovino odlagališča v Dobu, na začetno nekontrolirano odlaganje in problematiko izcednih vod pa tudi na ugotovitev strokovnjakov, da lokacija oz. njeno podaljšanje ni najprimernejše. Podprl je predlog, da se odpadke odlaga v Celju; Pavel Cerar, LDS, je menil, daje odlagališče v zadnjih letih primerno urejeno, ne razume pa, da isto ministrstvo po eni strani soglaša z razširitvijo odlagališča, po drugi pa ne da dovoljenja, pogoj o 55 000 prebivalcih za regijsko odlagališče ni smiseln. Širitev odlagališča je postalo politično vprašanje. Vodstvo KS je pred leti dalo načelno soglasje za širitev, kar naj bi omogočilo pridobitev vseh strokovnih podlag, ob upoštevanju evropskih standardov ter na tej osnovi pridobitev potrebnih dovoljenj od ministrstva. Opozoril je na neupoštevanje »višine« ' odlagališča ter problem bistvenega povečanja stroškov za komunalne storitve. Janeza Novljana, LDS, je so zlasti s finančnega vidika zanimali prihodki od sekundarnih surovin, možnosti kompostiranja in sežiganja, ločenega zbiranja, balira-nja in zbiranja organskih odpadkov, po njegovem bi bil regijski center lahko v Dobu. Zupan Toni Dragar je povedal, da z Občino Celje ni nič sklenjenega, je le načelni dogovor o možnosti odlaganja odpadkov, ker po 31. 12. 2007 ni mogoče odlaganje na deponijo Dob, potekajo pa tudi dogovori z drugimi (Cero, Mestna občina Ljubljana, Logatec, Celje, Grosuplje, MBO Komenda, razširitev Doba); opozoril je, da niti sam niti občina nista nikoli trgovala s smetmi ter predlagal, da pristojni minister določi zgornjo mejo plačevanja odlaganja smeti; Cveta Zalokar Oražem, Društvo Zares, je v daljši informaciji predstavila vse aktivnosti, ki so bile opravljene v času, ko je bila še županja, ter kasneje, občinski svet je sprejel vse sklepe, ki so bili osnova za pridobivanje dokumentacije za razširitev odlagališča v Dobu, pripravljene so predkupne pogodbe in druga kvalitetna gradiva za ministrstva, soglasje je pridobljeno, ni pa dovoljenja zaradi premajhnega števila prebivalcev, o vseh dogovorih je bil redno obveščen občinski svet, referendum bi predlagala, vendar ne brez kvalitetnih informacij in soglasja. Ponovno je predstavila dogovore s Cero, z Ljubljano, vendar rešitev ni, soglaša s prekinitvijo seje in pogajanji. Rok Ravnikar, SLS, je opozoril na vrsto neznank: vzroki, zakaj je odlaganje smeti v občini tako poceni, kakšna bi bila cena v primeru razširitve; podprl je prekinitev seje in celovito informiranje tako svetnikov kot občanov, pogajanja z Ljubljano ter opozoril na pasti morebitne ankete. Franc Černagoj, Zelena stranka, je krivdo razdelil med vlado in pristojno ministrstvo, sedanjo in prejšnjo občinsko oblast, posebej izpostavil problematiko odlaganja industrijskih odpadkov (Karton Ko-ličevo), nesmiselnost lokacije MBO v Suhadolski jami ter podprl pogajanja za odlaganje v okviru Ljubljane, ki zagotavlja celovito obdelavo odpadkov. Mag. Marko Vresk, LDS, je povedal, da vsa predhodna prizadevanja niso dala rezultatov, uprava naj čim prej poišče primerno rešitev s čim nižjo ceno. Zaradi šoka pri prevelikem povečanju cene jo je treba oklestiti kolikor se le da (tehtanje odpadkov) podpira prekinitev seje, vendar naj se sprejmejo zadolžitve uprave do prihodnje seje; Aleš Juhant, Lista obrtnikov in podjetnikov, je menil, da so bile svetniške skupine dovolj dobro seznanjene s problematiko, Celje je edina alternativa, saj Ljubljana še zase nima zakonite rešitve. Po odmoru je Marko Fatur, direktor JKP Prodinik, odgovoril mi vprašanja svetnikov ter med drugim povedal, da bi se cena odlaganja, ki je doslej najnižja v Sloveniji, na razširjenem odlagališču zanesljivo povečala, tudi zaradi novih zakonskih osnov, predstavil je notranje ukrepe, spregovoril je o dogovarjanjih z Ljubljano, kar je dolgoročno edina pametna rešitev ter o skupnih aktivnostih vseh petih občin na tem področju: Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave, je opozoril na katastrofalno stanje na tem področju, kjer vsak problem rešuje zase, s tem da urejenih deponij skoraj ni in da za občino ostajata opciji le MOL ali Grosuplje in nato Celje: predlagal je, da Občinski svet sprejme usmeritev, ki bo osnova za nadaljnje delo župana in uprave ter predlagal, da svetniki sprejmejo dopolnjen sklep uprave. Zupan Toni Dragar je predstavil vse tri sklepe, ki so bili po kratki razpravi Janeza Limbka, N.Si tudi sprejeti. 1. Občinski svet Občine Domžale pooblašča župana Občine Domžale za nadaljevanje aktivnosti in podpira namero o odlaganju odpadkov na drugih odlagališčih do dokončne rešitve problematike ravnanja z odpadki. 2. Občinski svet Občine Domžale prekinja obravnavo točke dnevnega reda in jo bo nadaljeval na naslednji seji. Predlagatelj gradiva skupaj z občinsko upravo pripravi predlog dodatnih sklepov glede na razpravo in predloge na seji. 3. Občinska uprava v roku 30 dni pripravi skupaj z JKP Prodnik posebno informacijo o stanju na področju odlaganja odpadkov in jo po obravnavi na občinskem svetu pošlje vsem gospodinjstvom. S tem je bila seja zaradi 9. ure prekinjena in se bo nadaljevala v drugi polovici maja. U.Ž. OSREDNJI INTERVJU Pravi, da je bilo v Slamniku napisanih že dovolj njegovih predstavitev, zato smo zapisali govor s slavnostne seje, ki jasno kaže njegovo energijo in pogled, ki je usmerjen v jutrišnji dan in nove uspehe. Zahvalil bi se za priznanja, ki smo jih danes prejeli. Danes smo na odru stale tri generacije, najstarejši smo prejeli nagrade in priznanja za delo v stroki in za delo na družbenem področju. V času našega službovanja in dela smo se trudili in zgleda, da je bil naš trud všeč tudi našim občanom in zato smo dobili priznanje. Jaz in moji sodelavci. Kar se pa tiče dela na družbenem področju smo bili generacija starejših, kije bila aktivna vse od začetka pa do danes, v želji, da promovira našo občino in to v sodelovanju z najmlajšimi pa vse do najstarejših generacij in to nam je tudi uspelo, kar kažejo tudi rezultati na kulturnem, športnem, humanitarnem in vseh drugih področjih občine Domžale. Druga generacija, kije danes prejela priznanje je pred težko nalogo. Njena naloga je, da nadaljuje svoje delo, tako na strokovnem kot družbenem področju, kjer so se opredelili za različne dejavnosti. Nadaljevati morajo s svojim delo in seveda biti boljši od nas. Tretja, najmlajša generacija, pa se je morala zelo potruditi, daje danes prejela svoje prvo priznanje in nagrade. Sli so skozi težko delo pri treningu, učenju in v službi. Prepričan sem, da bomo še slišali o njih in njihovem delu na kulturnem in športnem področju ter da bodo ponesli ime občine tudi v prihodnjih letih izven občinskih meja. Istočasno bi izkoristil priliko, da se v imenu nagrajencev zahvalim za razumevanje družinam, ki smo jih kdaj zanemarili zaradi dela pri našem udejstvovanju na kulturnem, družbenem, športnem in drugih področjih. Staršem pa se bodo zahvalili mlajši za tisti trud, ki so ga vložili skupaj z vzgojitelji, trenerji, Teje Gre-gorin in drugih, ter slični podporniki, ki pri tem zaslužijo enak aplavz kot smo ga zaslužili mi. Jutri bo nov dan, nove naloge, nove zadolžitve, nova hotenja, nova razočaranja, novi srečni dogodki in življenje bo šlo svojo pot dalje! Hvala. Kaj vam pomeni dobljeno priznanje, zlata plaketa Občine Domžale? Priznanje mi vsekakor pomeni potrditev pravilnega dela in poštenega odnosa do pacientov. Ob priliki podelitve priznanja pa mi je bilo dodamo priznanje tudi razgovor Z mlado sonagrajenko Tadejo Capuder, ki je rekla: »To je pa moj ortodont«. Njen prijeten nasmeh in urejeno zobovje pa so bila potrditev mojega strokovnega dela. Ali lahko poveste kaj več o vašem strokovnem delu, na področju zobozdravstva oziroma zobozdravstvenega varstva? Strokovno delo seje začelo z mojo odločitvijo za študij stomatologije, ki sem ga končal leta 1958, in se nato zaposlil v Obratni ambulanti lnduplati. Po združitvi v enotni Zdravstveni dom Domžale, leta 1968, sem odšel na specializacijo iz zobne in čeljustne ortopedije - ortodontije. Po končani specializaciji sem leta 1974 prevzel vodenje zobozdravstvene službe in pozneje samostojnega TOZDa Zobozdravstvenega varstva. Ta organiziranost je pomenila za zobozdravstvo zlato obdobje, saj je postala služba organizacijsko, poslovno in strokovno samostojna v okviru združenega Zdravstvenega doma Domžale. Kaj vam je iz tega časa, zlate dobe zobozdravstva, kot jo sami imenujte, najbolj ostalo v spominu? Imel sem dobre sodelavce in uspelo nam je v takratnih možnostih vzpostaviti strokovno močno službo s posebnim poudarkom na mladinskem zobozdravstvenem varstvu in preventivo z zobozdravstveno prosveto in vzgojo. Vsi zobozdravniki v mladinskem zobozdravstvu so morali končati podiplomski študij mladinskega zobozdravstva, imeli smo tudi specialista pedontologa in ortodonta. Z organizacijo odgovornosti mladinskih zobozdravnikov za posamezne šolske okoliše in krajevne skupnosti na področju sedanje celotne upravne enote Domžale, pa je imelo za posledico, da so bili mladi od 3. leta dalje pa do srednje šole v redni zobozdravstveni oskrbi. V vseh zdravstvenih postajah so bile organizirane ambulante za mladinsko zobozdravstvo ter za zobozdravstvo odraslih. Posebej pa je bila organizirana tudi ambulanta za otroke s posebnimi potrebami na OŠ Roje ter na oddaljeni šoli v Trzinu. Za popularizacijo in povečanje interesa za čuvanje zobovja mladih pa so se vršile kontrole pravilnega čiščenja zob po šolah in predavanja o pravilni negi zobovja in zdrave prehrane. Vsakoletno so bile tudi organizirane zaključne prireditve z nagradami za najboljše razrede in tudi njihove predavatelje. Clede na energijo in zanos, ki ga imate še danes me zanima, kakšne pa so bile novosti na področju opreme, ki ste jih uvedli? V tedanjem obdobju smo uspeli dvigniti strokovno raven zoboteh-ničinega laboratorija s sodobnimi opremami za kovinske proteze in porcelan ter ortodontsko tehniko. Za vse te dejavnosti smo dodatno usposobili zobotehnike (imeli smo 5 višjih zobotehnikov). V tem obdobju nam je uspela tudi nadzidava trakta B za zobozdravstvo v Domžalah z združenimi sredstvi Zdravstvenega doma in proračunskimi sredstvi Občine. Velika pridobitev je bila tudi izgradnja zdravstvene postaje v Mengšu z zadostnimi kapacitetami za zobozdravstvo s sredstvi Območnega zdravstvenega zavoda Ljubljana. Preuredili smo tudi zobni ambulanti v Moravčah in Lukovici. Ne smemo pozabiti tudi to, da so bile pri gotovih podjetjih organizirane obratne ambulante (lnduplati, Lip, Papirnica Količevo) ali pa v zdravstvenem domu (Helios, Belinka, Toko). Glede na visoko stopnjo že doseženega razvoja, kako gledate na stanje zobozdravstva sedaj? Z osamosvojitvijo je prišlo z ozi-rom na spremembo družbenega sistema tudi do sprememb na področju organiziranosti osnovnega varstva. Zobozdravstveno varstvo ni bilo več organizacijsko strokovno in finančno samostojno, temveč je postalo eno od osnovnih dejavnosti zdravstvenega varstva, kljub svoji specifičnosti in obsegu. Prišlo je do reorganizacije v javnem zdravstvu z privatizacijo oziroma podeljevanjem koncesij zasebnikom kot sestavnim delom javnega zdravstva. Kako pa gledate na organiziranost zobozdravstva v občini Domžale? Glede organiziranosti in problematike zobozdravstvenega varstva in strategije njenega razvoja sem opozarjal skupščino občine Domžale že leta 1993 m svetnike v letih 1997 in 1998 ter nakazal probleme, ki se lahko pojavijo v kolikor ne bo prišlo do koordiniranega dela med javnim in kon-cesionarskim delom za kar je odgovoren koncedent (podeljevalec koncesij), ki je občina oziroma župan. Osnovno pravilo pri podeljevanju koncesij mora biti, da je koncesionar lahko le univerzitetno izobražen zdravstveni delavec; zdravnik, zobozdravnik, farmacevt, ... Ne sme pa se dopustiti, da pride do kakršnekoli divje privatizacije pod firmo s.p. ali d.o.o. To sicer v javnem zdravstvu, kjer so izvajalci v zdravstvenem domu in koncesionarji praktično ni mogoče, vendar je dolžnost koncen-denta, da predhodno določi medsebojne odnose, pravila igre, ki bodo v interesu občanov. Kako bi se dale navedene stvari boljše izpeljati? Vedno sem poudarjal, da bi moral obstojati pri občini organ - delovno telo, ki bi bil odgovoren za izvajanje javnega osnovnega zdrav- Dobitnik zlate plakete Mitja Sircelj o zlati dobi zobozdravstva, stanju danes ter športu in špoiinem življenju v občini Domžale Zaključna prireditev akcije »za zdrave In čiste zobe« v prostorih ZD Domžale v letu 1986 -I l~t 1 Sf # V Ekipa, ki se Je uvrstila 1.1961 v prvo republiško ligo, Je mejnik nadaljnega kakovostnega razvoja košarke v naši občini! stvenega varstva oziroma tudi privatnega ali kateregakoli drugega zdravstva pod okriljem samostojnih podjetnikov ali d.o.o.jev. Tak organ je predvidevala že strategija razvoja nacionalnega zdravstva 2000 in tudi poznejša strategije, vendar smo v občini na te področju nekoliko zaspali z delovanjem takega organa, kljub temu, da je bil že leta 2005 ustanovljen Svet javne zdravstvene službe Domžaie. Tudi član sveta zdravstvenega doma Franci Gerbec je imel dobre misli in cilje v rumenem tisku našega Slamnika (6. april 2007, str. 12). Vendar še niso nič uredili, koncesije so se pa podelile brez, da bi se dogovorili za pravila igre med koncesionarji in koncedentom. Vsekakor menim, da občini kot titularju ne sme biti vseeno kakšno osnovno zdravstvo ali pa zdravstvene dejavnosti se bodo odvijale na njenem področju. Poleg javne zdravstvene službe so tukaj še čisti zasebni zdravstveni delavci, pojavljaja se alternativna medicina in najbolj problematične so, npr. razne pravne osebe, s.p. ali d.o.o., ki izvajajo legalno ali ilegalno zdravstveno dejavnost. Občina mora vedeti in skrbeti za pravilno izvajanje zdravstvenega varstva svojih občanov. Popolnoma druga stvar pa so koncesionarji, ki izvajajo javno zdravstveno dejavnost in v okviru nje tudi zasebno zdravstveno delo, kajti tu se ve, kdo je nosilec in strokovno odgovoren za izvajanje te dejavnosti. Ko ste zapustili zobozdravstvo so bile stvari razvojno dobro napeljane, ali mislite, da bi mlad posameznik z vašo energijo in voljo lahko spremenil stanje, ki ga imamo danes? Z reorganizacijo javnega zobozdravstva in sprehodom praktično vseh zobozdravnikov med konce-sionarje je v širšem smislu težko organizirati obliko zobozdravstvene dejavnosti usklajene v interesu občanov in zobozdravnikov. Tu igra odločilno vlogo sprememba družbenega sistema, ki mnogokrat pomeni prevladanje kapitala pred osebnim in javnim interesom. Kar se tiče zobozdravstvenega varstva mora vsakdo priti do prepričanja, daje v njegovem interesu, v interesu posameznika ohraniti svoje zobovje in da je zdravo zobovje res pravo bogastvo, kajti zelo drago bo prišlo posameznika, ko bo moral odšteti za posamezni izgubljeni zob tudi več povprečnih mesečnih plač, v kolikor se bodo stvari stihijsko nadaljevale kot se dosedaj. Sedaj, ko so vsi zobozdravniki splošnega zobozdravstva koncesionarji, so s tem postali enakopravni med sabo, strokovno in poslovno samostojni in prevladala bo zdrava konkurenca. Pomanjkljivost pa vidim v nedogovorjeni organizaciji, ki bi jo morala postaviti občina in dogovoriti, da bi koncesionarji imeli določene obveznosti do podeljevalca koncesij občine. Dogovorjeno bi moralo biti partnerstvo že pred podelitvijo koncesij. Kaj pa v mladinskem zobozdravstvu? Tam niso zgolj koncesionarji. V mladinskem zobozdravstvu imamo tako koncesionarje kot zaposlene v javnem zavodu. Dogovoriti se bo potrebno, da bodo zobozdravniki v javnem zavodu plačan po sistemu, ki bo primerljiv z zobozdravniki koncesionarji. V obratnem primeru se bo porušilo še tisto, kar je bilo dosedaj ponos Domžalskega zobozdravstva. To je urejeno mladinsko zobozdravstveno varstvo, specialistično pedontološko in ortodontska de-javnostj ter preventivno prosvetno vzgojno delo. Druga in edina možnost pa bo ostala, da se tudi mladinskim zobozdravnikom podelijo koncesije in se jim omogoči poslovna in strokovna svoboda ob dogovorjeni organiziranosti med koncesionarjem in občino. Kaj pogrešate, kaj priporočate, da bi se še spremenilo - na področju zdravstva ne samo zobozdravstva. Od dosedanjega županstva in svetnikov pogrešam od osamosvojitve pa do danes, kljub poznavanju problematike zdravstva, vsaj poizkuse priprave strategije razvoja osnovnega zdravstva v naši občini, ne glede na to, da te praktično v sami državi nimamo. To je nujno zlasti pri dosedanji prišel jevalni politiki. Pripraviti bi bilo potrebno tudi analizo celotnega zdravstvenega stanja (tako strokovnega, kadrovskega, predvsem pa prostorskega). Zlato plaketo ste dobili tudi za delo in prizadevanja na področju športa. Kako gledate na razvoj šport v Domžalah? Po osamosvojitvi so se spremenile tudi razmere na področju telesne vzgoje - športa. Društva in klubi so izgubljajo svoje osnovno poslanstvo, druženje mladih in njihovo vzgojo ter povezovanje različnih športnikov med seboj. Prekinitev delovanja Športne zveze, ki je povezovala klube in prenos tega na Zavod za šport je pomenilo, da se o politiki in delovanju športov ne dogovarjajo več med seboj športniki povezani v klubih, temveč vodi politiko športa občina. Tako se je celotna politika Športa podredila željam posameznih lo- stran 4 bijev v lokalni skupnosti. Ne rečem, da ni bilo mnogo ustvarjenega na področju športa v preteklem obdobju, kar se tiče investicij, vendar je pa vprašanje, če so bile te investicije v interesu celotnega športa. Vsekakor pa so bila finančna sredstva namenjena za dejavnost klubov in društev v večini 25 - 30% proračunskih sredstev za področju športa in rekreacije v primerjavi z investicijskimi prenizka. Pri taki politiki bo potrebno spremeniti sistem financiranja telesne kulture v naši občini. Kakšne spremembe predlagate? Predlagam, da bi športne površine pokrite in odprte, ki so v lasti občine ali lokalnih skupnosti, financirali direktno iz proračuna, klubi in društva pa bi jih koristila na podlagi sprejetih programov njihove dejavnosti brezplačno. To utemeljujem z dejstvom, da dosedanje financiranje društev ne zadostuje niti za pokrivanje plačila najemnin športnih površin. Prav tako pa je dosedanji sistem neenoten, saj je koriščenje športnih površin, (pokritih in odprtih prostorov zelo različno): - brezplačno, direktno iz, proračuna, - brezplačno po programu krajevnih skupnosti, - sofinancirano na podlagi programa dejavnosti iz proračuna, - pogodbenimi odnosi za upravljanje objektov in pravice do brezplačne uporabe - najemni odnosi med klubi in občino, kjer najemniki pokrivajo stroške upravljanja manjših vzdrževalnih del in zaposlenih in pri tem brezplačno koristijo prostor. Interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok se plačuje iz proračuna, preko Zavoda za šport. Smatram, da bi bilo primerno, da se tudi športna vzgoja mladine usmeri v kakovostni in vrhunski šport, ki se izvaja v klubih in društvih financira pod enakimi pogojih kot v omenjenih interesnih dejavnosti. Na področju investicij in vzdrževanja bi morali imeti v bodoče prednost pokriti športni objekti, saj smo dobili po 20 letih prvo novo telovadnico. Kar se tiče vrhunskega in kvalitetnega športa - njegovo financiranje naj bo odločitev športne sfere in občine. Če si ga želimo, ga naj tudi dogovorjeno sofinanciramo po primeru financiranja kakovostne kulturne dejavnosti v občini. Dotaknila sva se športa posebnih skupin, predšolskih in šoloobveznih otrok ter profesionalnega in kvalitetnega športa. Kaj pa šport žensk? Z ozirom na specifičnost deklet in tudi negativnih momentov, ki se pojavljajo pri njih, saj dve tretjine mladih kadilcev predstavljajo dekleta, bi bilo potrebno, da se tej populaciji nameni posebna pozornost. Poleg tega pa vemo, da je ženski šport večinoma nepopularen in težko pridobi sponzorje, zato bi morali.tej populaciji tudi pri financiranju nameniti večjo pozornost. Večje vsaj za 30% napram dosedanjim merilom (olimpijski tekmovalni šport,). Enako pomembno bi bilo dati posebni poudarek rekreativnim dejavnosti na področju starejših in drugih popuiacij, vendar bi omenjene morale temeljiti na večjem samofinanciranju. Na splošno menim, da bi bilo potrebno v naši občini ponovno oživeti civilno iniciativo, Športno zvezo Domžale, ki naj bi združevala vse športne dejavnosti na področju občine Domžale ter da se končno postavijo pravila igre kakšna je poltika športnih društev, njihova permanentna vzgoja na področju športa in napredovanje v višje range tekmovanj ali rekreativno dejavnost. Tako pa imamo sedaj v Domžalah, kot sem informiran, 70 športnih društev, z različnimi cilji, poleg splošno vzgoj-' nega in tekmovalnega predvsem čisto komercialnega. Odločili se je potrebno katere športe dejavnosti so v interesu družbe in jim dati prednost. Civilna iniciativa-združena v športno organizacijo, naj bi bila partner športne dejavnosti pri izvajanju športne politike v občini. Hvala za intervju. Tina Zeleznlk Pogled na goste In prepolno dvorano Osrednja občinska slovesnost ob Dnevu upora proti okupatorju tudi letos v Zejah Pomnite, koliko žrtev je za srečo treba bilo Občina Domžale in Občinsko združenje Zveze borcev NOV Domžale sta ob pomoči Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sveta Trojica 26. aprila 2007 v Domu krajanov v Žcjah pripravila prijetno slovesnost, s katero so se številni prisotni pa tudi slavnostni govornik župan Občine Domžale, Toni Dragar, spomnili dni pred 66 leti. Uvod v prijetno praznično popoldne so s krajšim koncertom pripravili godbeniki Godbe Domžale, ki so z obema himnama, slovensko in evropsko, začeli prijetno slovesnost. Med gosti je župan Toni Dragar pozdravil oba častna občana Občine Domžale, Jožeta Pogačnika in dr. Miroslava Stiplovška, poslanko v DZ RS, Cveto Zalokar Oražem, podžupana Andrejo Pogačnik Jarc in Vinka Juharta, ter vse prisotne, med katerimi se je posebej spomnil borcev in bork NOB ter borcev vojne za Slovenijo. V svojem nagovoru je poudaril, da je čas druge svetovne vojne je zgodba o pripravljenosti Slovencev na odpor, o pogumnih dejanjih, pa tudi zgodba o času, ko so v Ljubljani Komunistična Partija Slovenije, krščanski socialisti, del sokolske organizacije in kulturni delavci ustanovili Protiimperialistično fronto. Kasneje se jim je pridružilo še okrog 20 skupin. Vodstvo OF je novembra in decembra 1941 v temeljnih točkah OF objavilo svoj program, v katerem je imela posebno mesto pravica slovenskega naroda do samoodločbe. Spomnil je na aktivnosti Osvobodilne fronte, na slovenski upor, katerega rezultat je bil osvoboditev Slovencev, postanek v skupni državi in nato vrh mlade slovenske države: vojna za Slovenijo in oblikovanje svobodne, samostojne države, na katero smo ponosni. Sledila je še združitev v družino enakopravnih evropskih narodov, med katerimi iščemo svoje mesto. Osvobodilna fronta je bila po njegovem mnenju tista, kije združila ljudi, ki soji verjeli, so sodelovali v njenih akcijah in bili prepričani, da jih vodi po poti v svobodo. In cilj je bil dosežen, ko je bila priborjena svobodo, ko smo se ponosni lahko postavili ob bok mnogo večjim evropskim narodom ter s ponosom gledamo na zgodovino našega naroda, ki je znal in zmogel skozi stoletja najti pot do samostojnosti, do svobode, do sreče in prijetnega življenja med evropskimi narodi. Čestital je ob dnevu upora proti okupatorju, se zahvalil vsem za prispevke v Recltator Janez Hafner, v ozadju Pevski zbor Stane Habe OU Domžale kateri koli zgodbi naše skupne domovine ter želel, da bi zgodovina vedno ostala delček našega življenja, v katerem bi našli vzglede in energijo za danes, za jutri, za vse prijetne dneve, ki so pred nami, »tudi za letošnje, prvomajske dni, v katerih vam v imenu Občine Domžale in svojem imenu želim veliko sonca, veliko prijetnih druženj predvsem pa veliko ponosa na vse, kar smo in še bomo ustvarili skupaj. Skupaj z vami, spoštovani borci in borke, z nami, ki danes vodimo in živimo v tej občini, ler skupaj ali pa predvsem za generacije, ki prihajajo,« je zaključil svoj govor župan Toni Dragar ter se zahvalil so-organizatorjem ter nastopajočim. V prijetnem kulturnem programu so se prepletale partizanske in ljudske oz. narodne pesmi, ki so jih prepevala dekleta Ženskega pevskega zbora Stane Habe, Društva upokojencev Domžale, pod vodstvom Marike Haller, tudi ob spremljavi harmonikarja Boža Matiči-ča, ki se je tudi sam predstavil z ven-čkom partizanskih pesmi. Prisluhnili smo recitatorju, amaterskemu gledališkemu igralcu, Janezu Hafnerju, ki se je med drugim predstavil tudi z lastno recitacijo Pomnite, mentorica Marta Keržan z Osnovne šole Dob je za nastop pripravila recitatorja in recitator-ko, že omenjena Godba Domžale pa je ob koncu prireditve poskrbela še za drugi del promenadnega koncerta. Prireditev je vodila Dragi Jeretina Anžin, ki je pripravila tudi dopadljiv vezni tekst. Po uradni slovesnosti so se zbrani po tradiciji še dolgo zadržali v prijetnem klepetu ter obujanju spominov na drugo svetovno vojno. Osrednja občinska slovesnost ob Dnevu Evrope Evropa je naša skupna prihodnost (nadaljevanje s prve strani) Slavnostna govornica Cveta Zalokar Oražem, poslanka v Državnem zboru RS, je v svojem nagovoru poudarila, da Evropska unija danes predstavlja najmočnejšo ekonomsko in trgovinsko skupnost ter enega najbolj vplivnih političnih dejavnikov v svetu ter spomnila na postavljanja temeljev današnje Evropske unije pred petimi desetletji. Zaustavila se je ob posameznih pomembnih dogodkih v zgodovini ter v novejšem času opozorila predvsem na deklaracijo ob 50-obletnici unije, v kateri članice ugotavljajo, da je nenaravna delitev Evrope danes preteklost, saj so se ji, zahvaljujoč hrepenenju po svobodi, v zadnjem obdobju pridruževale države srednje in vzhodne Evrope ter vanjo prinesle nove vsebine in poglede. Ob tem pa niso mogli mimo vrednot, ki so jim doslej namenjali premalo pozornosti: mir, svoboda demokracija, vladavina prava, enakopravnost moških in žensk, solidarnost, varnost in njen pomen na svetovnem odru; med njene prihodnje izzive pa so med drugim uvrstili energetsko politiko, podnebne spremembe, boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, nezakonitemu priseljevanju, revščini, lakoti in boleznim. Precej besed je namenila tudi našemu vključevanju v Evropsko unijo ter poudarila, da smo s svojim ravnanjem presenetili sami sebe ter celotno unijo - saj - vsaj za nekatera področja našega lahko rečemo, da gre za zgodbo o uspehu, zgodbo o prihodnosti, kjer velja še posebej omeniti letošnji prehod na skupno valuto evro. Posebej seje dotaknila današnjih dni ter se vprašala, ali Evropa danes še predstavlja idejo, upanje na mir in razumevanje ter v zadnjem času zlasti na zastrašujoča vprašanja varovanja okolja in podnebnih sprememb ter nadaljevala: »Nam bo prihodnost evropskega združevanja prinesla mir in blaginjo ali le skupne trge, enotno evropsko valuto evro in odprte meje, ki zaradi vseh razmer, ki strašijo po svetu, najbrž za vse ne bodo nikoli povsem odprte. Bo kdaj Evropska unija skupnost srečnih in zadovoljnih Evropejcev, ki bodo ljubili vsak svojo domovino, ohranjali svojo identiteto, kulturo, svoje tradicije in zgodovino, ob tem pa delček ljubezni poklanjali tudi Evropi. Pa ne zato, ker bi jo morali, temveč zato, ker jo bodo imeli radi, ker jo bodo potrebovali in jim bo blizu.« Spomnila je tudi na 9. maj 1945 konec druge svetovne vojne, na vse žrtve ter se vprašala, ali smo tudi mi dovolj ponosni na tiste čase ter hvaležni vsem, ki so nam v tistih letih prinesli svobodo, ki jo danes uživamo? Prisotnim je čestitala ob Dnevu Evrope ter ob koncu poudarila, »da bo Evropska unija tisto, kar bomo iz nje naredili ljudje. Prva priložnost bo nam, Slovenkam in Slovencem dana že prihodnje leto, ko bomo postali predsedujoča država Evropski uniji, pri čemer upamo, da bomo v resnici zmogli dati številne nove pobude, iniciative, rešitve...« Zahvalila seje seje izvajalcem kulturnega programa ter organizatorjem prijetnega srečanja ter vsem zaželela prijeten dan. V kulturnem programu so ob Godbi Domžale nastopili še Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje, pod vodstvom zborovodje Petra Pogačarja. Mlada vokalistka Vesna Kociper s prikupno pesmico Zvezala bi si krila, in Nino Zaje sta zapeli o jutru, prisrčen aplavz si je z Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje ter venčkom ljudskih prislužil mladi harmonikar Matija Grčar, povezovalka pa je bila Petra Hribšek. Kljub slabemu vremenu se je večina prisotnih po prireditvi zadržala na prijetnem srečanju, ki so ga s svojimi dobrotami polepšala dekleta Društva podeželskih žena Domžale ter Čebelarsko društvo Domžale. „ Krajevna skupnost Preserje Novi prostori za še boljše delo Krajevna skupnost Preserje obsega naselje Preserje ter je vrsto let gostovala v najetih prostorih LIP Radomlje. V letu 2005 se je Občina Domžale odločila, da omenjene prostore odkupi ter tako zagotovi KS, ki jo že vrsto let uspešno vodi Jane/. Hribar, primernejše pogoje za delo. Slovesno odprtje prostorov, 24. aprila 2007, jc sovpadlo s praznikom Občine Domžale, s svojim programom pa so ga popestrili učenci in učenke bližnje Osnovne šole Preserje pri Radomljah, s katero KS zelo dobro sodeluje. Kljub nc najprimernejšemu vremenu so številni krajani in krajanke, med njimi sta bila tudi predsednika sosednjih KS, Janez Rcpnik in Metod Mar-čun, ter nekateri svetniki in svetnice, s svojo prisotnostjo pokazali, da se veselijo nove pridobitve, posebej so se s pecivom izkazale dekleta in žene, vodstvo KS pa seje ludi odločilo, da se najzaslužnejšim za pridobitev oddolži z zahvalami. V pozdravnem nagovoru je predsednik Sveta KS, •PM Janez Hribar, poudaril pomen nove pridobitve ter na kratko predstavil tudi druga dogajanja v krajevni skupnosti. Zahvalil seje društvom in organizacijam za predano delo, občini, l.eku in LIP za sodelovanje ter povabil krajane in krajanke, da tudi v prihodnje sodelujejo s KS. O dobrem sodelovanju s KS ter predsednikom je govoril tudi slavnostni govornik podžupan Vinko Juhart. kije čestital za novo pridobitev ler zaželel krajanom in krajankam tudi v prihodnje veliko prijetnih dogodkov, s katerimi bodo obeleževali pridobitve v kraju. Občina Domžale bo po njegovem ludi v prihodnje skrbela za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti ter jim tudi sicer pomagala pri zagotavljanju ustreznih pogojev za delo. Po podelitvi zahval, ki so jih prejeli: Občina Domžale, Športno društvo Preserje, Lek Mengeš, LIP Radomlje. H1S Skočaj, Cvetličarna Brodar in Mizarstvo Prašnikar, je podžupan Vinko Juhart skupaj s predsednikom Sveta KS prerezal vrvico in številni so se po stopnicah napotili do novih prostorov, v katerih jih je čakalo prijetno presenečenje v obliki filmov in fotografij o delu in življenju na območju njihove KS. Nekatere fotografije so bile posnete še tistega dne, zato je bilo presenečenje še toliko večje. Še nekaj o prostorih. Poslovne prostore KS Preserje, v izmeri 51,95 m2 in del zemljišča v izmeri 34,28 m2 (za ureditev dveh parkirnih mest) v Pre-serjah, na Pelcchovi 15, je Občina Domžale julija 2005 odkupila od podjetja LIP Radomlje. Kupnina je znašala takratnih 9.915.929,00 SIT (41.380,00 evrov). Za adaptacijo je odštela 6.650,00 evrov, del sredstev pa je prispevala tudi KS. ki je najemnik prostorov ter je zagotovila tudi opremo. Po ogledu novih prostorov ter predstavitvi filmov in fotografij o delu in življenju v tem delu naše občine so se krajani in krajanke skupaj z gosti zadržali v prijetnem druženju, za katerega je treba pohvaliti tudi Gostilno Pri Jurju, in pokazalo seje, kako malo je treba, da smo ljudje zadovoljni. Iskrene čestitke vsem za nove prostore, Osnovni šoli Preserje pri Radomljah za prijeten kulturni program, vodstvu KS Preserje pa za res dobro organizirano slovesnost ter prijetno srečanje. Na svidenje še kdaj v Prcserjah! Občina Domžale na cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok Letos v znamenju knjige (nadaljevanje s prve strani) Vsaka občina je imela tudi svoj dan in tako je 30. aprila v okviru dne Občine Domžale z daljšim promenadnim koncertom, ki seje selil po cvetočih tratah arboretuma. nastopila Godba Domžale, razpoloženje v parku so na svoje risbe skusili ujeti slikarji in slikarke Likovnega društva Senožeti, veliko občudovalcev je imel znani rezbar Marjan Vodnik iz Domžal, še posebej oblegane pa so bile stojnice Društva podeželskih žena Domžale in Čebelarskega društva Domžale. Pri njih so se številni obiskovalci in obiskovalke lahko prepričali o okusnih dobrotah našega podeželja, za njimi pa niso zaostajali niti čebelarji. Posebej je treba pohvaliti tudi KNJIŽNICO DOMŽALE, ki se je tudi predstavila na domžalskem dnevu ter zlasti mlade pa tudi starejše navdušila s promocijskim materialom (majice, baloni ipd) pa ludi z informacijami o naši lepi knjižnici. Veliko dela so imele tudi informa-torke, saj je ljudi zanimalo, kaj si ob Arboretumu Volčji Potok lahko ogledajo v njegovi bližnji in daljni okolici, posebej pa so se razveselili številnih prospektov, zloženk in drugega promocijskega materiala, med katerim ni manjkalo niti številnih povabil na bližnje kulturne prireditve. Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, je ob tej priložnosti dejal: «S predstavitvijo Občine Domžale v okviru Podjetne regije na cvetlični razstavi sem zelo zadovoljen, saj je bilo med številnimi obiskovalci in obiskovalkami veliko zanimanja za dogajanja ter možnosti ogledov naravnih, zgodovinskih in turističnih znamenitosti v naši in vseh ostalih občinah. Pohvalil bi tudi vse, ki so tako ali drugače uspešno nastopili v okviru dne Občine Domžale.« V. Prvomajski pohod V turističnem društvu Ihan smo letos organizirali 1. prvomajski pohod po ihanskih hribih. Pozdravilo nas je čudovito, sončno in toplo jutro. Ob 9. uri smo se zbrali na igrišču in se pod vodstvom gospoda Janeza I I ri barja odpravili na pot. Pot nas je vodila mimo ihanske cerkve, kjer smo zavili v hrib in šli do prve postaje - Velikega vrha ali Križentavre, kjer smo se tudi vpisali v po-hodniško knjigo, ki je shranjena v miniaturnem stolpu. Potem smo šli do Tabora, kjer smo naredili krajši postanek in se okrepčali z jabolkom. Pot smo nadaljevali proti Dobovljam in naprej mimo Sv. Miklavža do Goropeč, kjer je bil tretji postanek. Goropeški Štefan nas je prijazno pogostil z domačim žganjem, jabolčnim sokom in pecivom. Nato smo zavili nazaj proti Brdu in se čez Goričico vrnili na ihansko igrišče, kjer nas je že čakal golaž, ki gaje skuhal naš član gospod Eranci Vodnjov. Pohoda se nas je udeležilo 46 po-hodnikov iz Ihana, Gori-čice, Brda. Preloga, Male Loke pa tudi iz Domžal. Gospod Janez, ki odlično pozna ihanske stezice in nas je vodil po res lepih poteh, nam je obljubil, da se drugo leto spet vidimo in upamo, da bo ihan-ski prvomajski pohod postal tradicionalen in da se ga bo udeleževalo čedalje več ljubiteljev narave in rekreativnih pohod-nikov. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali organizirati pohod, se prav lepo zahvaljujemo. Imeli smo se lepo in se vidimo prihodnje leto. I.Drobnič, TD Ihan Na vrhu Sv. Trojice veliki prvomajski kres Veliki prvomajsiki kres V ponedeljek, 30. aprila 2007 je Športno rekreativno društvo Konfin - Sv. Trojica pripravilo tradicionalno prvomajsko kreso vanje na vrhu Sv. Trojice. Vaščani cele vasi Sveta Trojica so se na ta dogodek pripravljali kar cel mesec prej. Pridno so s traktorji in prikolicami vozili vejevje ter drug lesni material na grmado, ki je iz dneva v dan rasla. Zadnji dan pa je bil najbolj pester. Kresu je bilo potrebno narediti tudi navzven lepo obliko, zato so se domačini še posebej potrudili. Ker pa je bil mesec april letos čisto brez dežja, je bila velika nevarnost, da bi ob kurjenju velikega kresa lahko prišlo do neljubega požara. Potrebno se je bilo pripraviti na ta problem in ga rešiti. Ideja se je porodila. Za pomoč smo prosili Gasilsko društvo Žeje - Sveta Trojica, ki so bili pripravljeni pomagati. Se podnevi so si ogledali prireditveni prostor, zvečer pa so se na kraj dogodka pripeljali z gasilskim kombijem in nadzorovali visoke zublje ognja pozno v noč, za kar se jim člani SRD Konfin - Sv.Trojica iskreno zahvaljujemo. Ob 21.uri zvečer, ko je bil napovedan prižig kresa, se je na prireditvenem prostoru zbrala številna množica ljudi. Ker je bil kres zelo velik, so ga priži- gali kar na treh koncih. Postavili smo mize in klopi, da smo ob druženju poznanih ljudi tudi malo poklepetali. Vreme nam je bilo tokrat res naklonjeno. Bilo je toplo in jasno, tako da seje videlo daleč naokoli, cela ljubljanska kotlina se je v soju luči bleščala pod nami. Z neba nas je bleščeče opazovala polna luna. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, tako daje lahko vsakdo zaplesal z nami. Preživeli smo lep, zabaven in družaben večer. Marija Ravnikar Kres je končno zagorel DRUŠTVA stran 6 Govorica preprostih stvari Lev-simbol moči in plemenitosti Zaradi svoje moči in poguma nastopa lev v pripovedih starih narodov ter v bajkah in pripovedkah kot kralj živali. Kot taksen uteleša veličastvo, moč. oblast in plemenitost. Poleg orla. vladarja neba, je lev najbolj priljubljen lik na grbih. Kot varuha templja ga poznajo na Japonskem in Kitajskem in pri narodih starega veka. Kot znamenje moči in pravičnosti se pojavlja ob prestolu faraonov, ob Salomonovem prestolu in ob prestolih srednjeveških kraljev in cerkvenih knezov. V krščanski umetnosti označuje lev včasih nekaj dobrega, drugič nekaj slabega. V zgodnjem srednjem veku ga imajo zaradi njegove divjosti in »prevzetnosti« za simbol hudobnega duha, zlasti na romanskih cerkvah. Njegova grozeča moč je ukročena in zlomljena s tem, da ga umetniki »vgradijo« v cerkveno zgradbo ali opremo in ga »prisilijo« k služenju. Takšne ukročene leve videvamo na podstavkih cerkvenih portalov, prižnic, bralnih pultov, krstilnikov, svečnikov, vhodnih vrat ali posod za vodo. V tej vlogi postanejo obramba proti zlu in grehu. Ozadje negativnega pomena najdemo v Svetem pismu. Apostol Peter piše: »Trezni bodite in budni! Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, trdni v veri (1 Pt 5,8-9). S podobo leva. ki drži kakšno ugrabljeno žival ali tudi človeka v gobcu ali med šapami, je srednjeveška umetnost svarila vernike pred močjo hudiča. Na krščanskem vzhodu včasih slikajo brezno pekla kot odprto levje žrelo. Naslednje mesto iz psalma pa se nanaša na Kristusovo zmago nad smrtjo in hudičem: »Čez leva in gada boš stopal, poteptal boš mladega leva in morsko pošast« (Ps 91,13). Starozavezne predpodobe Kristusa kot zmagovalca hudih duhov so še: Samson in David, ki se bojujeta z levi ter mladi Danijel v levnjaku. Na zgodnjekrščanskih sarkofagih slikajo Danijela v molitveni drži medjvema levoma. Simbol leva ima tudi pozitiven pomen. Ko očak Jakob blagoslavlja svoje sinove, poudari prednostno mesto Juda pred njegovimi brati in njegovo moč: »Juda je mlad lev« (1 Mz 49,8). V knjigi Janezovega Razodetja (5.5) je Kristus opisan kot »lev iz Judovega rodu«, ki je zmagal v boju s smrtjo in hudičem. Jezus je namreč izhajal iz Judovega rodu. Lev se že v predkrščanskih časih pojavlja kot simbol moči in sodbe ob vhodih, ob grobovih in prestolih. Rjoveč levje znamenje novega življenja, nove moči, zato ga upodabljajo na krščanskih grobovih kot znamenje vere v vstajenje. Večkrat namiguje tudi na katero od krščanskih kreposti: na vztrajnost, zmernost, budnost in srčnost (pogum). Najbolj razširjena upodobitev leva \ krščanski umetnosti je krilati lev - simbol oziroma znamenje (atribut) evangelista Marka. Ozadje tega simbola je Ezekielovo vide-' nje »božjega veličastva« Boga v podobi bitja s štirimi obrazi - z obrazom človeka, leva, vola in orla (Ezk 10,14). Po razlagi cerkvenega očeta Hieronima, je lev zato postal Markov atribut, ker ta na začetku evangelija opisuje Janeza Krstnika, ki sebe predstavi kot »glas vpijočega v puščavi«. Levje veljal za prebivalca puščave. Poleg tega Marko najbolj poudarja Kristusovo kraljevsko dostojanstvo. Kasneje je krilati lev prišel v grb beneške republike in mesta, ki ga je izbralo za zavetnika. Srečujemo ga ne le v Benetkah, ampak tudi v našem Kopru in na številnih palačah in trdnjavah ob Jadranu in v vzhodnem Sredozemlju. Ker lev predstavlja moč in odvrača sovražnike, je postal priljubljen lik v evropskih grbih in na zastavah. Lev drži drog z grbom Velike Britanije, najdemo ga tudi v grbu Bavarske, Belgije, Nizozemske, Norveške, Posaria, Švedske in mnogih nekdanjih britanskih kolonij. Bogdan Dolenc Dal udeleženem čistilna akcije Rova z okolico čistejša Tudi letošnje leto je Krajevna skupnost Rova organizirala čistilno akcijo po okolici naših krajev. V soboto, 14. aprila 2007, smo se v popoldanskih urah zbrali pred gasilskim domom na Rovah in se po skupinah odpravili vsak v svojo smer. Predvsem v zadnjih letih je opaziti, da se je prostovoljno pobiranje in čiščenje goz- dov, poti in kolovozov izplačalo. Opažamo, daje veliko manj smeti in raznih odpadkov, ki ležijo po naših gozdovih. Še vedno pa se najdejo brezbrižni domačini in ostali obiskovalci, ki namerno odmetavajo neprimerne odpadke in onesnažujejo gozdove. Čistilna akcija je bila tako izredno dobro obiskana, kar dokazuje dejstvo, da smo na vasi še vedno pripravljeni podariti del svojega časa in očistiti nesnago. Zaslužena zakuska je bila pred staro osnovno šolo na Rovah, kjer so se sodelujoči okrepčali s sendviči in sokom. Pogostitev in organizacijo čistilne akcije je prevzel svet Krajevne skupnosti Rova. Pomagala so tudi ostala krajevna društva: PGD Rova, TKD Rova in KK Pik. Zahvaljujemo se tudi podjetju Prodnik Domžale, ki je poskrbel za odvoz smeti. Tadej Šinkovec Čistilna akcija v Preserjah pri Radomljah V Preserjah pri Radomljah je v soboto, 14. aprila, potekala čistilna akcija. V okviru krajevne skupnosti je bil pripravljen potreben material, kot so zaščitne rokavice in vreče za smeti ter na več mestih dodatni zabojniki za odpadni material. Krajani smo bili vabljeni preko letakov, ki so jih mladi prostovoljno raznosili dva dni pred soboto. Zbor je bil ob osmi uri dopoldne pri trgovini in zaključek ob enajsti uri ob polnih zabojnikih. Nekateri ste nam postregli s pijačo ali nam namenili spodbudno besedo. Nekaj se vas je opravičilo, ker se niste utegnili odzvati vabilu. Prihodnje leto zagotovo ponovimo akcijo in priložnost bo, da se tudi ostali odločite in pridete. Po čistilni akciji smo se vsi zbrali v bližnji gostilni, kjer so nam postregli. Tako gospodinjam ni bilo potrebno pripravljati sobotnega kosila. Čistilna akcija je dosegla svoj namen. Ob poteh ni več smeti. Naj tako ostane skozi vse leto. Barbara Petrlln Špoitno odpiije nadstreška Za gasilskim domom Domžale je v spomladanskem času potekala izgradnja nadstreška. V petek, 27. aprila, pa se je zgodilo tudi njegovo slavnostno odprtje. V sklopu odprtja je potekajo tudi I. društveno tekmovanje v košarki, ekipe pa so sestavljali gasilci PGD Domžale - mesto s prijatelji. Oh tej priložnosti je župan občine Domžale, Toni Dragar na zelenico ob nadstrešku posadil lipo. Dan je potekal razgibano, košarkaške ekipe so tekmovale, nazadnje pa so zmagali člani ekipe DMB. Idejni vodja vsega dogodka je bil Matjaž Cevka, z Boštjanom Koka-Ijem pa sta vse fantastično izpeljala, za kar se jima vsi člani in članice gasilskega društva najlepše zahvaljujemo. Dan se je počasi prevešal v večer in ob metanju na koš, igranju namiznega tenisa in prijetnem druženju smo se vsi zadovoljni in nasmejani razšli. V srcih pa še vedno odmevajo lepi utrinki krasnega druženja. Sonja Pavllšlč Foto: Janez Eržen Otroci v lekarni Dežele Medlmedo Zdravstveiii dom za plišaste igračke v Doinžalah Pokriti balon kotalkarjev v športnem parku Domžale se je 26. aprila spremenil v pravi Zdravstveni dom za plišaste igračke ali z drugimi besedami v Deželo Medimedo, ki so jo omogočili občina Domžale, Spar in Kamniške lekarne. Obiskalo ga je 350 otrok iz domžalskih vrtcev, Mengša in Komende. Študenti medicine so otrokom na prijazen način predstavili delo zdravnika, in sicer tako, da so skupaj pozdravili njihove igrače, ko so zbolele. Cilj Projekta Medimedo je zmanjšati tako strah otrok pred zdravniki kot tudi negotovost bodočih zdravnikov ob srečanju z najmlajšimi pacienti. Projekt Medimedo je nastal pred več leti v Skandinaviji, ko so študenti medicine opazili, da ima vse več otrok zelo negativen odnos do zdravnikov in zdravstvenega okolja nasploh. Odločili so se, da to spremenijo, leta 2001 so se projektu pridružili še slovenski študenti medicine, do sedaj je Deželo Medimedo obiskalo preko 3000 otrok. Projekt Medimedo je namenjen predšolskim otrokom, da na sproščen način preko igre premagajo strah pred zdravniškimi pregledi. V improviziran zdravstveni dom za igračke, otroci prinesejo svoje bolne prijatelje, obisk pričnejo v čakalnici, nadaljujejo v ambulanti, operacijski sobi in oddelku za rentgen ter lekarni. Ne manjka niti igralnica za čakajoče otroke, kjer se otroci in njihovi mali pacienti sprostijo, rišejo in se pogovorijo s študenti psihologije. Sam potek je podoben kot v pravem zdravstvenem domu, v čakalnici otroci oddajo zdravstvene izkaznice igračk, študenti otroke pripravijo na pregled tako, da se z njimi pogovarjajo o obisku pri zdravniku, nato jih pokliče sestra in vsak otrok s svojo igračko odide v ambulanto, kjer z zdravnikom skupaj pregledata bolnika. Po potrebi se opravi rentgensko slikanje ali manjša operacija. Po pregledu odide otrok z receptom v lekarno, kjer dobi posladek ter priznanje za pogumen obisk pri zdravniku. Otrokom se tako ni treba bati, da bi bili sami pregledani in lahko sproščeno sodelujejo pri igri. Ob tem je glavno vodilo, da se otroke aktivno vključi v sam pregled bolne igrače. Otroci lahko sprašujejo, vsega se lahko dotaknejo, poskusijo kako deluje stetoskop, merilec tlaka, ... Pred Deželo Medimedo pa stoji tudi rešilni avtomobil, ki ga reševalci otrokom razkažejo, jim razložijo osnove prve pomoči in poudarijo telefonsko številko 112, ki jo morajo poklicati v primeru nesreče. Tudi v reševalnem avtomobilu velja pravilo, da sc lahko vse vpraša in se vsega dotakne. Veselje in zadovoljstvo otrok je bilo neizmerno, otroci so bili ponosni, da so lahko pomagali svojim malim prijateljem, kar pa je še bolj pomembno, prav zagotovo se je strah pred zdrav- Mali Filip je k zdravniku prinesel svojega medvedka z zlomljeno nogo niki pri marsikaterem otroku precej zmanjšal. Katarina Karlovšek zdravo društvo Slovenija v gibanju -z gibanjem do zdravja »zdravo društvo« Športna Unija Slovenije je leta 1999, skupaj s CINDI Slovenija, uvedla skupno oznako za zdrav način gibanja »Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja«. Skupaj ga izvajajo zdravstveni in športni strokovnjaki. Namen projekta je spodbuditi čim več odraslih in starejših državljanov Slovenije za bolj redno in zmerno telesno aktivnost. Glavni cilj je povečati število Slovencev, ki se zmerno gibljejo pol ure na dan, za 10% v petih letih. Ker želimo nacionalno akcijo »Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja« razširiti in dopolniti, smo razvili znak kakovosti »ZDRAVO DRUŠTVO« za v zdravje usmerjeno gibanje in ponudbe vadb članic SUS-a. Uvedba znaka pripomore k uresničevanju naših prizadevanj, da bi v športnih društvih zagotovili in ponudili kvalitetne in zdravju koristne športne vadbe ter da bi te ponudbe nenehno izboljševali. Z znakom Zdravo društvo bodo društva lahko zunanji javnosti dokazala, da je njihova ponudba »zdravih vadbenih programov« visoko kakovostna. Znak bo poleg tega omogočal vsem zainteresiranim, da si poiščejo zase najustreznejši vadbeni program. Vse dejavnosti na področju zdravega gibanja - športa- morajo biti izvedene skrbno in z občutkom, enako velja tudi za ravnanje s strankami. To lahko zagotovimo z ustrezno usposobljenimi vaditelji, ki imajo potrebno znanje, pedagoške spretnosti in psiho-socialne sposobnosti ter hkrati upoštevajo specialne vsebinske kriterije »Zdravega Društva«. Poleg tega morajo biti organizacijski in prostorski okvirni pogoji usklajeni z vsebino ponudbe. Zato si ŠUS prizadeva doseči visoko kakovost ponudb na področju »Zdravega Društva« ter to kakovost tudi ohranjati. Iz tega razloga smo razvili kriterije kakovosti za »Zdravo društvo« , ki jih morajo društva izpolnjevati. Projekt ZDRAVO DRUŠTVO je podprlo tudi naše društvo - TVD PARTIZAN DOMŽALE. Po začetnih dogovarjanjih s Športno Unijo Slovenije v lanskem letu, pregledu naših programov in dejavnosti na področju rekreativnega športa skozi tekoče leto, smo sedaj dosegli in izpolnili potrebne zahteve projekta in tako pridobili znak kakovosti »ZDRAVO DRUŠTVO«. Lahko smo ponosni, da se tudi na področju rekreativnega športa za vse stvari obračajo v pravo smer in tej pravi smeri sledi tudi društvo TVD PARTIZAN DOMŽALE in upam, da bomo z dosegom znaka kakovosti ZDRAVO DRUŠTVO še bolj pripomogli k športni razgledanosti naših občanov. Primož Košak Športno društvo ŽELVA Sedma čistilna akcija Od 16. do 21. aprila 2007 smo imeli teden čistilne akcije na lokaciji od Opc-karniške ulice do Rudnika. Zbrali smo poln kontejner odpadkov. Vsi, ki smo pobirali odpadke, imamo željo in sporočilo: IMEJMO RADI NARAVO IN SKRBIMO, DA BO ČlSTA. VOZITE ODPADKE NA UREJENA ODLAGALIŠČA. Smeti so vneto pobirali tudi otroci: Anže, Gregor in Anže. Vsi trije se zavedajo, da moramo skrbeti za naravo in jo ohraniti takšno, kot je. Želimo se sprehajati po čistih in zelenih travnikih in gozdovih. Smo del narave, zato se prijazno obnašajmo do nje. Vsak naj se ozre po lepoti narave in uživa v njej, smeti pa naj odpelje na urejena odlagališča. Letos smo s pomočjo Turističnega društva Radomlje postavili sod za odlaganje smeti ob cesti, ki vodi na Rudnik. Upajmo, da se bodo smeti zbirale v tem sodu. Zahvaljujem se Komunalnemu podjetju Prodnik, ki nam je pripeljal kontejner in priskrbel vreče ter rokavice za pobiranje smeti. Sodelovali pa bodo tudi pri praznjenju soda. Posebno pa se zahvaljujem vsem, ki so pobirali smeti. Olga Šraj Kristan Predsednica ŠD Želva stran 7 Razvneta Češka srca DRUŠTVA Med prvomajskimi prazniki se je Fantovski zbor Dob odpravil na že dalj časa načrtovano gostovanje na reško. Središče gostovanja je bilo Brno, kjer je zbor velikodušno sprejel .liri Matyašek. Zbor je v Brnu na Masarykovi univerzi izvedel en samostojni koncert ter pel dve maši v različnih cerkvah in po mašah predstavil še izbor slovenskih cerkvenih pesmi. Na pot so se odpravili 27. aprila popoldne, z dvema kombijema. Odprava je štela 12 pevcev ter zborovodkinjo Matejo Starbek Zorko. Pevci so prišli v Brno v nočnih urah in se nastanili v hotelu Masarykove univerze. Že zgodaj zjutraj so začeli z vajami in ponovili repertoar aktualnih pesmi za bližajoče se nastope. Tekom dneva so si nato ogledali Brno ter kosili češko posebnost in specialiteto, golaž, kije bil potem nepogrešljivi del gostovanja do zadnjega dneva. Zvečer so prvič peli v sv. Jakobu, to je ena izmed manjših katedral v središču mesta. V cerkvi z odlično akustiko so ljudem obogatili liturgijo s slo- vensko pesmijo. Naslednji dan so se odpravili nekoliko stran od mesta, v manjše mestece Vranov, kjer stoji romarska cerkev Matere božje. Kot za vse cerkvena Češkem, je tudi za to značilna odlična akustika, čeprav je cerkev grajena v romanskem stilu. Petje v takih cerkvah je resnično posebno doživetje. Fantje so pričarali lepo vzdušje že s petjem slovenske maše, še bolj pa so bili ljudje zadovoljni po petju slovenskih cerkvenih pesmi po maši. Zadnji dan gostovanja pa je sledil »veliki finale«. Zbor je imel samostojni koncert na pedagoški fakulteti Masarykove univerze. Dopoldne so imeli vaje in piljenje repertoarja izbranih pesmi. V izbor so vključili slovenske narodne, dve dalmatinski ter priredbe domačih in tujih zabavnih pop uspešnic. Publika je bila zelo zahtevna, saj so bili slušatelji večinoma študentje, ki pojejo v zboru Masarykove univerze ali pa so kako drugače povezani s tamkajšnjim glasbenim udejstvo-vanjem. Razumljivo je, da je bilo prisotne nekoliko treme. Koncert je kljub temu uspel in publika je bila vidno zadovoljna. Kdor pa ni bi| navdušen nad petjem, pa je bil prav gotovo nad presenečenjem, ki so ga pripravili fantje. Po koncertu so postregli z dobrotami s slovenskega Krasa. Ob pršutu in kapljici terana je vsem Slovenija postala še veliko bolj všeč in druženje zatem je bilo prisrčno iskreno. Po uspešno zaključenem nastopu se je skupina pevcev, ki so imeli obveznosti, odpravila domov, druga skupina pa si je naslednji dan v sproščenem ozračju ogledala še Prago. Za uspeh gostovanja velja omeniti najprej velikega prijatelja Slovenije: Jirija Matyaška, ki je tudi pred- sednik Društva slovensko češkega prijateljstva in profesor na Masa-rykovi univerzi. On je vodil organizacijo gostovanja, pri nekaterih stvareh pa mu je na pomoč priskočil tudi njegov sin Patrick. Daje gostovanje uspelo, je zaslužna tudi KS Dob, kije zboru finančno pomagala. Za nastanitev pa sta prispevali dve podjetji, in sicer podružnica Gorenja ter podružnica Luke Koper na Češkem. Zbor ob tej priliki lepo vabi na letni koncert, ki bo sredi junija v Berni-kovi dvorani. Rok Plrnat Zl£ta medalja v Ženevi za domžalskega inovatorja Na enem največjih mednarodnih inovacijskih sejmov Salon novosti v Ženevi, ki je letos aprila potekal že 35. leto, je več kot 700 inovatorjev iz 42 držav predstavilo prek 1000 inovacij oz. novosti. Na sejmu je sodelovalo tudi osem slovenskih inovatorjev, članov združenja GIZ R TIM - ASI - Aktivni slovenski inovatorji. Komisija sejma je ob zaključku podelila priznanja in medalje za najboljše inovacije. Zlati medalji - torej najvišje priznanje - sta prejela mag. Albin Smrke iz Domžal in Drago Čendak iz Izole. Kar 12 let znanstvenega dela mag. Albina Smr-keta je bilo potrebnega za nastanek njegove MSX Mag. Albin Smrke z zlato medaljo - na sliki na sredini. tehnologije, ki je bila zdaj nagrajena z zlato medaljo, pred tem pa je lanskega novembra inovator že prejel srebrno medaljo na mednarodnem inovacijskem sejmu 1ENA v Niirnbergu. Vprašanje, s katerim se je toliko let ukvarjal Smrke, je bilo, kako bi bilo mogoče pri kuhanju prihraniti čim več energije in časa. Največja inspiracija in opora pri raziskovanju mu je bila njegova žena Marija. Tako je nastala multisenzorska tehnologija za avtomatsko reguliranje energije pri kuhanju. Sestavljena je iz multisenzorskega dela, ki se nahaja na pokrovki posode in brezžično komunicira s kontrolorjem v štedilniku. I^e-ta na podlagi parametrov, izmerjenih na pokrovki, regulira dotok idealne energije za kuhanje, kar nam omogoči prihranek energije do 60% in prihranek časa (glede na to, da celoten proces poteka avtomatično, brez prisotnosti porabnika) do 80%. Smrke je v lastnem razvoju že razvil MSX tehnologijo tudi do priprave za proizvodnjo. Po fazi testiranja, ki jo bo opravil v naslednjih mesecih, bo MSX že pripravljena za tržišče z inicialno serijo 10.000 kosov. To je izjemen dosežek, če upoštevamo, da imajo največji svetovni proizvajalci gospodinjskih aparatov za take projekte usposobljene razvojne teame in hkrati praktično neomejene finančne možnosti, pa vendarle do tako revolucionarnih odkritij ne pridejo zelo pogosto. Mag. Smrke seveda verjame v revolucionarnost svojega izuma in zadnja potrditev, da je na pravi poti, je prejeta zlata medalja v Ženevi, kjer je nenazadnje uspel vzpostaviti tudi pomembne poslovne stike. Kot predvideva, bo do konca leta 2007 že podpisal prve konkretne pogodbe z velikimi proizvajalci kuhalne tehnike. (mak) Ob 20. obletnici ustanovitve prve skupine starih ljudi za samopomoč Svečano, razigrano in toplo srečanje V letošnjem letu mineva že 20 let od ustanovitve prve skupine starih ljudi za samopomoč, hkrati pa je bila s svečano akademijo ter vrsto drugih prireditev obeležena tudi 15-letnica Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. Slovenske skupine starih ljudi za samopomoč so si za kraj praznovanja izbrale Mengeš, kjer so 19. aprila ves dan potekale prireditve, katerih rdeča nit je bila iskrenost, dobra volja, medsebojna povezanost in prijaznost, katere so bile zaradi številnih prostovoljk - voditeljic skupin-delcžne prav vse skupine. Tovrstne skupine imajo tradicijo tudi v naši občini, kjer je bila pred 12 leti ustanovljena prva skupina starih ljudi za samopomoč NAŠA SREČANJA. Sedaj jih je že več kot dvajset in naša občina ter nje- www.ji lovsi-.si , \mmm ■ Auris. Nova Toyota. LOVSE M: Ol /.""'000 idday tomorrow no bližnje območje je tudi zaradi gospe Majde Hrovat, začetnice in sedanje koordinatorice nacionalne mreže Skupin starih ljudi za samopomoč in prostovoljk med najbolj pokritimi v Sloveniji. Njihovo neizmerno požrtvovalno delo, o katerem je na slavnostni akademiji govorila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, se je razvilo v pravo gibanje, v katerem imajo stari več kot pomoč, imajo toplo dlan, v katero sežejo, imajo rame, na katere se naslonijo, imajo delavnice, v katerih kljub starosti pridobivajo vedno nova znanja, predvsem pa imajo čuteče vodje in sočlane, ki jim ni prav nikoli vseeno, kaj dela njihov prijatelj, sosed. Iz tega izvira tudi neformalna skrb za sosede, predvsem pa prijatelje, ki nima konca in pomeni svetlo luč za vse starejše. Zanje je v dvajsetih letih s predanim in plemenitim delom skrbelo in še skrbi 770 delavcev prostovoljcev, ki so ustvarili med-generačijsko gibanje, v katerem se vsak teden v 486 prijateljskih skupinah srečuje 6000 ljudi. Gibanje uspešno rešuje socialne stiske starih ljudi, ohranja njihovo psi-ho-fizično kondicijo, jih vključu- Pogled na goste, med katerimi je bila tudi svetovalka častnega pokrovitelja srečanja, predsednika države, dr. Janeza Drnovška, Magdalena Tovornik, ter podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, ki je Majdi llroval, koordinatorki nacionalne mreže SSLS, izročila spominsko darilo. je v aktivno družbeno dogajanje, prostovoljcem pa daje možnost priprave na lastno starost. Prvi del praznovanja je bil v znamenju Reke, ki teče, saj so nam skozi film prikazali začetke in nadaljevanje razvoja skupin starih za samopomoč, pa tudi v znamenju častnega pokroviteljstva predsednika države dr. Janeza Drnovška, v imenu katerega je govorila njegova svetovalka Magdalena Tovornik, popoldanski del pa v znamenju koncerta New swing quarteta, ki je razveseljeval prepolno dvorano tako članov in članic skupin za samopomoč kot njihovih sodelavcev prostovoljcev. Srečanje, ki je bilo praznik prijateljstva in prostovoljstva, je še enkrat več pokazalo, da meja med generacijami ni, je le pripravljenost pomagati in biti tudi zaradi tega srečen. V. Čigava krtača v domžalskem dimniku? - pojasnila v zvezi s člankom z dne 26. aprila 2007 V 5. številki SLAMNIKA z dne 26.04.2007 so domžalski občani lahko prebrali razgovor z direktorjem SDG kemično čiščenje toplovodnih naprav in gradbene storitve d.o.o., Prešernova cesta 7a, Domžale. Razgovor, ki ste ga objavili v članku, je odprl in opisal določene dileme, ki nastanejo, če hoče nekdo izkoristiti določnost ali nedoločnost določene zakonodaje. Ugotavljamo, da Vlada RS še ni podelila prve koncesije, oziroma odločila o njej za področje Občine Domžale. Ugotavljamo, da pa je v času odločanja o podelitvi prve koncesije v veljavi določilo prvega odstavka IH7. in J88. člena Zakona o varstvu okolja, ki po našem mnenju ni istrukcijske narave in govori: »(lj Gospodarska javna služba iz drugega odstavka 185. člena tega zakona, ki se na dan uveljavitve tega zakona izvaja v občini na koncesioniran način (ali kot določa 188. člen v občini izvaja na način, ki ni predviden z zakonom), se izvaja na takšen način do sklenitve koncesijske pogodbe, ki jo za izvajanje gospodarske javne službe iz 5. točke prvega odstavka 148. člena tega zakona s koncesionarjem sklene vlada skladno s predpisom iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona.« Ugotovitve, kijih navajamo, je potrdilo tudi Ministrstvo zu okolje in prostor v dopisu Izvajanje dimni karske službe na območju Občine Domžale, št. 014-03-15/2005 z dne. 14.04.2007. da smatrajo kot izvajalca državne javne gospodarske službe v Občini Domžale Energetski servis E.S. d o.o na podlagi veljavnih in zakonitih dokumentov in aktov. V zvezi z grožnjami strankam pa bi navedli samo to. da stranke obveščamo o njihovih obveznostih in pravicah ter možnih po-sledicah neupoštevanja zakonodaje, kar je naša obveznost, da informiramo uporabnike kurilnih naprav. V zvezi z aktivnostmi in delovanjem podjetja SDG kemično čiščenje toplovodnih naprav in gradbene storitve d o o., Prešernova cesta 7a, Domžale pa bomo sprožili sodno varstvo in odškodninsko odgovornost v zvezi s povzročeno škodo Energetskemu servisu E.S. d. o.o.. Zoran PLANINC, Inž.str. Energetski servis E.S. d.o.o. V zboru Gorniški večer »ZAVRSNICA 2007« Bliža se konec šole, prihaja poletje, z njim pa tudi nov tabor mladih gornikov in gornic. Letos se bomo za 10 dni (12.8.-22.8.2007) nastanili v alpski dolini Završni-ca. Taborili bomo na prijetnem, sončnem in prostornem travniku, kjer bomo v družbi najvišjih vrhov Karavank. Vsak drugi dan se bomo podali v hribe. Mlajši jo bomo mahnili na nižje vrhove, starejši pa bomo osvojili tudi kakšen dvatisočak. Tudi tiste dneve, ko bomo ostali v taboru, nam ne bo dolgčas. Ukvarjali se bomo z raznimi praktičnimi delavnicami, od poučnih z gorniško vsebino pa vse do pletenja zapestnic ter slikanja po majicah. Vsi tisti, ki pa imajo ob vsem tem dogajanju še vedno preveč energije, pa se bodo lahko igrali razne športne igre. Obvezne na sporedu so tudi igre brez meja! Kot se za tabor spodobi, se bomo vsak večer zbrali ob tabornem ognju, kjer se bo odvijal večerni program ter zvenele pes- mi v noč... »Bil je konjenik, na iskrem črnem vrancu Jahal je skoz' noč. kot veter v viharju. Konjeniki, za mano. v dir. galop, z eno nogo...« Ampak to je šele začetek! Pridruži se nam tudi ti in skupaj bomo odpeli to in še marsikatero drugo 'pe- sem... Prijavnico za tabor najdeš na spletni strani http://www.pdd.si/rno ali http://jerko.foreach.org/mo, kjer si lahko ogledaš tudi fotke s preteklih taborov. Dodatne informacije lahko dobiš tudi po telefonu 031/813-733 (Špela). Mladinski odsek Planinskega društva Domžale Kopališka 4,1230 Domžale http://www.pdd.si/mo infof«;pdd.si Špela Foto: Peter Lavrlč Domiselna obnova kozolca na Sv. Trojici Z občutkom in premislekom se lahko vsako delo nadgradi z »dodano vrednostjo«, in to ob majhnih vložkih. Potrebno je le še nekaj predanosti in odnosa do okolja. To nam je dokazal tudi Anton Brezovar s Sv. Trojke, ki je ob obnovi starega kozolca strešnike postavil tako, da obiskovalce, ki se iz Žej odpravijo naprej, pozdravi napis »Sv. Trojica - dobrodošli«. Pohvalno1 Rok Ravnikar S pravljičnim palčkom in Knjižnico Domžale v svet pravljic Knjižnica Domžale je letos že desetič organizirala projekt družinskega branja Pravljični palček. Projekt je nastal iz želje, da bi kar največ otrok in njihovih staršev navdušili za branje in obiskovanje knjižnic. Povezali smo se z vrtci in osnovnimi šolami na področju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Učitelji in vzgojitelji so projekt predstavili staršem in jih povabili k sodelovanju. Zelo pomembno je, da se predvsem starši zavedajo, kako pomembno je, da se otrok s knjigo in knjižnico sreča čim prej. Seveda otroci takrat še ne znajo brati, zato jim knjige prebirajo starši. Nepre-cenjiv je čas, ki si ga starši vzamejo za branje svojim otrokom. Med starši in otroki se vzpostavi močna čustvena vez. Raziskave kažejo, da žal samo tretjina odraslih redno bere svojim otrokom, tretjino staršev se da spodbuditi k branju, tretjina pa je do rednega branja brezbrižna. Vrtcem in šolam, ki so se odločili za sodelovanje, smo v knjižnici pripravili priporočilne sezname knjig, seveda pa so otroci lahko izbirali tudi po lastni izbiri. Starši so nato prebirali pravljice otrokom, ti pa so jih pripovedovali svojim vzgojiteljicam in učiteljicam. Konec aprila smo imeli slavnostni zaključek. Vsak otrok in vsaka vzgojiteljica sta dobila darilo, majico z motivom Pravljičnega palčka, ki so ga ustvarili otroci iz skupin Lučke in Zvončki iz Vrtca Dominik Savio. Oblečeni v majice smo se veselili še na slavnostni prireditvi Besedni direndaj z Damjano Golav-šek, v Kulturnem domu v Grobljah. Skupaj z njo smo prepevali pesmice, spoznavali in igrali na različna glasbila... Bilo je pravo praznovanje palčkov. V prostorih knjižnice pa si še vedno lahko ogledate razstavo, ki je nastala ob projektu. Pa še malce statistike: prvo leto je sodelovalo 354 otrok, letos pa že 1005. Želim si, da so pravljice otroke očarale in začarale na tak način, da bodo postali bralci za vse življenje. Projekt se je iztekel, v knjižnici pa vas že čakajo nove slikanice, ki komaj čakajo, da jih vzamete v roke in se potopite v svet domišljije. Stanka Zanoškar Za lepšo prihodnost V vrtcu Urša že drugo leto sodelujemo v projektu EKO VRTEC KOT NAČIN ŽIVLJENJA. Vse leto se trudimo varčevati z energijo, zdravo živeti (zdrava prehrana in veliko gibanja), zbirati in ločevati odpadke, s čistilnimi akcijami polepšati našo okolico, posaditi nove rastline, spoznati varne poti okoli vrtca, ustvarjati iz odpadnega materiala (glasbila, didaktične igrače, voščilnice,...). V mesecu aprilu pa smo imeli tudi EKO DAN, kot zaključek vseh naših projektov. Tako smo v enoti Čebelica posadili dre- vo (lipo-kot simbol prijateljstva, sreče, zdravja in življenja), v enoti Bistra smo posadili grmičevja in ostale rastline, v vrtcu Urša pa nas je obiskal tovornjak za odvoz smeti iz komunalnega podjetja PRODNIK in odpeljal odpadni material, ki smo ga zbirali meseca aprila. V projekt smo vključili tudi bližnjo okolico in starše, ki so se prijazno odzvali. Spoznali smo, kako lahko uporabimo odpadni material in kako škodljivi so lahko odpadki, zato smo se odločili, da bomo naslednje leto spet poskrbeli, da bo naše okolje čisto in zdravo, tako kot prepevamo v naši EKO himni. Vzg. Taja Čerln Najmlajši so na rodovi ligi osvojili odlično tretje mesto. Taborniško praznovanje Ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje, stoletnici skavtstva ter spominu na zaslužnega domžalskega tabornika, Janeza Cerarja, smo bili domžalski taborniki zopet aktivni. V soboto, 13. aprila, smo v sodelovanju z drugimi domžalskimi društvi kot vsako leto očistili okolico ter Domžalčane opozarjali na škodljive posledice onesnaževanja okolja. Mlajši taborniki, medvedki in čebelice ter gozdovniki in goz-dovnice, so na taborniških srečanjih izdelovali plakate o recikliranju, onesnaženosti okolja in okoljevar-stva. Plakate smo javno razstavili po Domžalah, na vsa najbolj »prometna« mesta, tako da smo o poleg naših članov osveščali tudi občane. V petek, 20. aprila, smo v občinskem parku izvedli Cerarjev memorial, kjer so se udeleženci preizkušali v različnih taborniških dejavnostih (lokostrelstvu, postavljanju šotora iz šotork, postavljanju signalnega stolpa, premagovanju ovir) ter sodelovali na okoljevar-stvenih delavnicah. Ob 100-letnici skavtstva smo tako kot vsi taborniki sirom po svetu v parku posadili drevo, ki nas bo še dolgo spominjalo na okroglo obletnico. Na Cerarjevem memorialu smo izvedli tudi zadnjo, tretjo rodovo ligo in na koncu podelili priznanja najboljšim ekipam. V petek, 21. aprila, pa smo odšli na taborniški festival v ljubljanski Tivoli, kjer smo se preizkusili v takšnih in drugačnih spretnostih in preživeli odlično taborniško soboto. Pred nami je aktivnosti poln maj, ko se bo spet dogajalo na polno. Z naravo k boljšemu človeku! Tina VRTCI, ŠOLE, TABORNIKI Osnovna šola Dob - Eko šola kot način življenja Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti stran 8 Znani kitajski pregovor je našel svoj prostor na EKO LISTINI Osnovne šole Dob, ki je bila svečano podpisana konec aprila. Z njo so se učenci in učenke ter zaposleni obvezali, da bodo sledili mednarodnemu projektu okoljske vzgoje ECO Schools, vključevali okoljske vsebine v obvezni in razširjeni program šole ter vanj vključevali zunanje sodelavce; obljubili so, da se bodo aktivno vključevali v dejavnosti v okviru kraja in predstavljali pomembne elemente ohranjanja okolja; udeleževali se bodo dejavnosti, ki jih organizira nacionalni projekt Ekošola kot način življenja, javnost obveščali o prizadevanjih, uspehih in težavah ter po svojih zmožnostih spodbujali in uresničevali program dela EKOŠOLE - OSNOVNE ŠOLE DOB. Med eko šole v naši občini se je tako vključila še ena osnovna šola, kije ob vstopu pripravila prisrčen program ter ga ob dnevu Zemlje namenila njej in naravi, kije tudi zaradi dobskih šolarjev bogatejša za kar nekaj dreves, ki so jih posadili učenci sedmih, osmih in devetih razredov te OŠ. Zasaditev vseh dreves so pospremili z dobrimi željami ter vrsto obljub, kako bodo poskrbeli, da bo okolje v njihovi bližini še varnejše in prijetnejše. Zapeli so tudi eko himne ter zaploskali vsem, ki so podpisali EKO LISTINO OSNOVNE ŠOLE DOB, in sicer: nacionalni koordinatorki Nadi Pav-šer, županu Občine Domžale, Toniju Dragarju, predstavniku JKP Prodnik, Mateju Kovačiču, podpredsedniku Sveti KS Dob, Jakobu Smolnikarju, v. d. ravnatelju Vasji Kožuhu, obema koordinatorkama Eko šole Dob, Poloni Berlec in Maji Škorjanc, ter predsednici Sveta staršev. Nataši Cerar. Ob podpisu Listine je bila v Eko šoli Dob svečano odprta tudi razstava o projektu Kamniška Bistrica - rekreacijska (zelena) os regije, katero je mladim predstavila Andreja Sever z Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Ob tej priložnosti je vse mlade povabila, da si razstavo ogledajo, da o njej ustvarjalno razmišljajo ter morda ustvarijo tudi prispevke, predloge in pobude, ki bi jih kasneje lahko uporabili pri dokončnem načrtovanju urejanja Kamniške Bistrice. Ta naj bi namreč v prihodnjih letih postala poplavno vama, povezali naj bi kulturno in naravno dediščino ob njej ter ustvarili rekreativno področje, ki bi za vse ljudi, ki živijo ob njej v vseh občinah, skozi katere teče, postalo prijetno območje za preživljanje prostega časa. Učencem in učenkam Eko šole Dob, ki so že opravili kar nekaj konkretnih aktivnosti (ločeno zbiranje odpadkov v razredih, skrb za okolje, za cvetlična korita, za zmanjšanje porabe vode in električne energije) ob vključitvi v mednarodni projekt okoljske vzgoje iskrene čestitke in naj si čim večkrat zapojejo pesmi, ki so jih peli na prijetni slovesnosti, med njimi tudi tisto: »Bodi vesel, da v eko šoli si... » OS Preserje pri Radomljah Renesančna večerja v radomeljski graščini V Detek. 13. aprila 2007. so na rene- druse utemeljitve. Trubadurju ni bilo ■■^■■■■M ■■*»,, ,. V petek, 13. aprila 2007, so na renesančno večerjo v radomeljsko graščino vabile tele vrstice: »Večerja. Kot obred, kot tradicija, kot dogodek. Spajanje elementarnega uživanja hrane z užitkom pripadanja skupnosti. Stopiti čez šolski prag v življenje, v okolje, ki nas določa. V njem pustiti sled in pustiti, da nas sledi spreminjajo ...« Večerjo je odprl viteški dvoboj v telovadnici, ki nas je spomnil na to, da naj bi bili vitezi - trubadurji prvi, ki so v vrednostni sistem srednjeveške patriarhalne družbe vnesli ženski način čutenja. Zgodovinska zasluga trubadurjev je gesta samoutemeljitve ljubezni. Bili so prvi, ki so ljubezen doživljali kot kategorijo samo na sebi, kot vrednoto, ki črpa svojo vrednost iz same sebe in ne potrebuje nikakršne druge utemeljitve. Trubadurju ni bilo treba dokazovati svoje ljubezni z močjo vojščaka in osvajati dame s silo: zadostovala je ljubezen sama. Na s svečami osvetljeni poti do srednjeveške jedilnice nas je spremljala razstava, ki so jo učenci pripravili v enem dopoldnevu. Ogledali smo si lahko maketo Benetk, meče, Sleme, empje mm mm I L:,.l. OS Dragomelj Ekološko zavest osnovnošolcev si lahko ogledate v Knjižnici Domžale V petek, 20. aprila 2007, smo imeli v OŠ Dragomelj naravoslovni dan na temo ekologija. Učenci prve triade so se razdelili v 6 skupin. Vsaka skupina je imela svojo nalogo (izdelovali so recikliran papir, naredili svojo ekološko knjigo, izdelovali plakate na temo očistimo svoje okolje, ustvarjali iz odpadne embalaže, sadili rože). Na koncu so se skupine predstavile, skupaj smo očistili okolico šole in posadili dve drevesi. Izdelke iz naših delavnic pa si lahko ogledate tudi v Knjižnici Domžale. Gabrijela Vlsenjak Pohod z bivakom od Divače proti morju Domžalski taborniki smo se v petek, 27. aprila, odpravili na nepozaben pohod od Divače proti morju. Pot smo začeli z vlakom, ki nas je peljal do Divače. V že tako pretežke nahrbtnike smo dodali še potrebno opremo za spanje v gozdu; dobili smo sekire, kladiva, šotorska krila in lopatke. Po celem dnevu hoda smo v večernih urah končno prispeli do prostora, kjer smo taborili. Bili smo v bližini Podgorja. Skopali smo luknjo za ognjišče, iz šotorskih kril postavili bivake, si spekli piščanca v alu-foliji in se odpravili spat. V soboto smo že navsezgodaj vstali, pospravili prostor, kjer smo taborili, pozajtrkovali in se odpravili naprej. Naš cilj je bil Gažon nad Izolo. Pot nas je zanesla mimo Kopra, kjer smo se »osvežili« pred zadnjim vzponom. Na taborni prostor smo prispeli ravno med sončnim zahodom. Razgled je bil tako lep, da smo nekaj minut le nemo opazovali zahajanje sonca. V nedeljo smo končno prišli do morja, kjer smo se pošteno okopali, se odpravili do Kopra, nato pa z vlakom nazaj v Domžale. MIha Karlovšek zametke znanosti, velike dosežke arhitekture in upodabljajoče umetnosti, gledališča in nacionalnih jezikov. Slavnostno okrašena grajska dvorana je goste sprejela z oza-Ijšanimi stoli, vitraži na oknih, s svečniki, z lesenimi žlicami in jedrni, ki so jih jedli na srednjeveških dvorih: sadjem, juho aleleujo, ajdovo kašo z jurčki in piščančjimi bedrci, sir in jabolčnik. Oblikovalci scene, jedilnice, jedilnikov, vabil in strežniki so bili otroci sami, seveda ob pomoči mentorjev. Med večerjo nam je zapel šoski zbor in za to priložnost sestavljen orkester dela renesančnih glasbenikov, ki sicer z eno nogo že stojijo v baroku: Haen-dla, Vivaldija in Gallusa. Bogati kulturni program je odprla Shakespearova romantična tragedija Romeo in Julija; izbrali so znani balkonski prizor, ko si zaljubljena petnajstletnika prvič izpovesta ljubezen, ki jima bo prinesla prerani grob. Tek je zbudila navihana zgodba o prebrisanem kuharju, katere avtorje Italijan Boccac-cio. Prisluhnili smo tudi dvema izmed prvih trubadurjev - Danteju in Petrarci, ki sta večen spomenik postavila svojima nedosegljivima in prerano umrlima Lauri in Beatrice. Učenci so ob njiju tudi sami poskusili zapisati svoje lastne sonete in presenečeni so ugotovili, da ni tako lahko, kot se zdi sprva. Ko so našli temo, je bilo težko najti prave besede zanjo, ko so te vzniknile, jim je bilo potrebno dodati pravo in smiselno rimo in če seje ta kolikor toliko posrečila, je bilo potrebno vse skupaj umeriti na laški enajsteree. Tu pa so skoraj vsi dvignili roke. Šele preko te lastne neuspele izkušnje so se spomnili Prešernovega mojstrstva, povezati petnajst sonetov v Sonetni venec. Da so v Evropi v tem času vulgarni nacionalni jeziki počasi začeli izrinjati latinščino, so pokazali devetošolei, ki so nam špansko romanco predstavili v španščini in nam zaplesali trebušni ples - ne smemo pozabiti, da so živeli 700 let pod nadvlado Arabcev. Španija je postala srednjeveška pomorska velesila, vendar se vsi plemiči niso enako spretno uspeli prilagoditi novim trgovskim poslom, ker so se zvesto oklepali tradicionalnega pojmovanja časti. Obiskal nas je tak tragični lik, don Kihot s svojim oprodo Sančo Pan-som. Večer so zaključili učenci, ki so se naučili nekaj renesančnih plesov. Pikico na i so celotnemu dogajanju zagotovo dali bogati kostumi, ki smo si jih izposodili po vsej Sloveniji. Res se vsem, ki so nam priskočili na pomoč, zahvaljujemo, saj so obleke dale večerji posebno slavnostni podton. V zgodnji večer nas je popeljala zaključna misel, ki sojo otroci rokopisno oblikovali na vabila: »S projektom Večerja se aktivano vključujemo v kulturno dogajanje v lastnem kraju in skušamo z malce drugačno prireditvijo pridati svoj kamenček v pester mozaik dogajanj, s katerimi želimo počastiti bogato preteklost in snovati boljšo prihodnost...« mag. Nataša Cotman i Aii.....(I......! TRGOVINA z AVTO D ELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Muca Copatarica obiskala OŠ Dragomelj Ali veste, daje minilo že 50 let odkar je izšla slikanica lile Peroci Muca Copatarica? Ob tem dogodku smo se na OŠ Dragomelj učenci prvih razredov odločili, da preživimo petek trinajstega malo drugače - imeli smo dan Muce Copatarice. Učenci so šivali mucke, brali knjige o mačkah, izdelali plakat, naredili svojo knjigo z naslovom Muca Copatarica in jo uprizorili ter se spominjali Ele Peroci in njenih del. Ob koncu dneva smo bili prijetno utrujeni, saj smo preživeli zelo aktiven, a čudovit dan v družbi Muce Copatarice. Gabrijela Vlsenjak, Suzana Moder, Tanja Lojevec stran 9 MLADI IN STAREJŠI Študentski klub Domžale Martmčkanje na toplem soncu No, Se vseeno, kot je v navadi (ki juh vsem velikim spremembam, ki pretresajo Zemljo), maja že (ali Se vedno) veselo skačemo po soncu, med zelenjem in v vrvežu okolice. Lepo in toplo vreme je namreč povod za najrazličnejše aktivnosti na odprtem. Tudi Študentski klub Domžale pripravlja dogodke, ki se pretežno dogajajo na prostem. Martinčkanje na toplem soncu v dobri družbi je torej na velikem pohodu! Od zimske smučarske scene smo se 10. maja za letošnjo sezono poslovili na ledeniku Molltal na avstrijskem Koroškem. In i/, snega se presiavlja-mo na odbojkarsko igrišče peščenih zrnc. Na domžalskem bazenu se je s prvim majem odprla sezona odbojke na mivki za vse prave odbojkarske navdušence in tiste nedeljske športnike. Za le 4 EUR za vso sezono dobil sezonsko karto na Študentskem klubu Domžale. Če imaš raje žogo s košem, se je v Domžalah pred Agro-barom ravno zaključil ŠKD turnir trojk. Ni pa nič izgubljeno, če te tam ni bilo, saj se konec maja začne poletna ŠKD liga, ki bo trajala skozi vse Poletje! Igralo se bo na odbojkarskem igrišču oh domžalskem bazenu, kjer bosta na novo postavljena dva koša. lekme bodo potekale v večernih urah, dogajanje pa bo ves čas spremljala energična glasba, poskrbljeno pa bo tudi za osvežitev in prazne želodčke. Prijavnina znaša 100 cur na ekipo, podrobnejše informacije pa te čakajo na spletni strani www.studentski-klub. Cpm ali pa na drugi strani telefonske hnije 041/757-727 oz. elektronskega naslova klcmentavcar(«!gmail.com. Martinčkanje pa ni izvzeto niti na dvodnevni ekskurziji v Dolomite in sosed- njo Italijo, kjer se bo 25. in 26. maja odvijala zaključna etapa kolesarske poslastice (liro d'ltalia! Ogled dirke z vsemi dodatki je zagotovo ena boljših naložb v maju, saj bo tako aktivno in zanimivo kot tudi vrhunsko, napeto in zabavno! Le poglej si www.sludenl.ski-klub.com in se odloči za podvig tudi ti! Število mesije omejeno zaradi prevoza koles! No, za tiste, ki vam pa v the cvetečih dneh cvetni prah kravžlja živčke pa v maju ŠKDjevci priporočamo ogled kakšnega filma iz repertoarja jugoslovanske komedije, filmski večeri se odvijajo ob ponedeljkih [n petkih zvečer v klubskih prosorih! Še vedno lahko v taistih prostorih dobiš kupon-čkc s popusti za raznorazne (ilncss centre, kulturne dogodke in športne doživljaje! /a konec pa naj te le spomnim na večere elektronske glasbe pod imenom Kopalkanje 007 na domžalskem bazenu skozi vse poletje! Letos pripravljamo (če bo vse po sreči) še en dodaten večer, tako da naj bi bilo dogodkov kar 6. Dela dovolj za vse poletje! Še pred tem pa bo organizirano Morjcvanjc v juniju, še vedno čaka mo tvoje predioge za projekt meseca junija, naj bi se pa v taistem mesecu zgodil tudi ŠKDjev pikinik pred vrati, kjer bomo malo uredili okolico, spe-kli kak čevapčič, se umaknili malo od vseh knjig, ki nam težijo mize, mogoče ekološko oprali avto... Kdo bi vedel! Zato le spremljaj ŠKD dogajanje, poslušaj IRR v Šodrovih večerih na Radiu i lit vsak ponedeljek od 22.00 do 24.00! In ob vsem tem še na veliko uživaj! In se seveda martinčkaj! Se vidimo! Ekipa SKDja Ko zatrobijo trobentice V Domžalskem domu so se v četrtek, 26. maja, v organizaciji Centra za mlade na pesniškem večeru Predstavili mladi domžalski poeti, združeni v skupino ansambel Trn benrice, ki jo sestavljajo pesniki Luka Hrovat, Damjan llabc, Simon .lugovic Fink in akademski slikar Luka Lcskovšek. Pripravili so zanimiv in vsebinsko zelo bogat pesniški večer, ki nas je vsekakor hotel opozoriti na nekatere vidike naših ustaljenih vzorcev vzgoje ter posredno aktualizirati in opozoriti na vzroke za povečano nasilje v družbi, v svetu, na naših šolah (na stenah so bila poleg drugega nalepljena poročila o streljanju na ameriških šolah in kampusih), v medsebojnih odnosih... Dogajanje na hodniku pred veliko dvorano so popestrili s številnimi simbolnimi elementi (igrala z militaristično in nasilniško vsebino), združenimi v instalacijo, ki nas je popeljala v otroški svet (mali stolčki, igračke, kot so pištole, orožje, mali vojač-ki...). Najprej so pesniki predstavili nekatere znane otroške pesmi naše mladosti (Zupančič, Grafenauer) In nenadoma smo opazili in odkrili, kako veliko prikritega nasilja in grobosti je lahko skrito v najbolj nedolžni pesmici, kaj je glavno sporočilo nekaterih stripov... Pesniki so nastopili ujeti v niti in vrvi, predstavljali so nesvobodne in vodene marionete. Svoje mladosti, vzgoje, pesmic, ob katerih so odraščali? In predstavili tudi svoja dela, pri čemer so jasno želeli pokazati na povezave vsega, kar jih je obdajalo v mladosti. Mi pa smo lahko iskali in razmišljali, kaj od vsega tega in kako je pustilo sledi v njih samih in v vseh nas. czo MSD NbMd Swc Oambk »Nova podoba« za MSD Mladinski svet Domžale se predstavlja s svojo novo podobo, tako v novi sestavi svojega vodstva kot tudi v grafičnem smislu. Od marca letos se za položaj in interese mladih v občini Domžale trudi nova perspektivna ekipa. Konec februarja se je zgodil redni občni zbor članic Mladinskega sveta Domžale (MSD). ki je bil letos tudi volilni. Udeležilo se ga je 9 članic, ki so v preteklem mandatu tudi aktivno sodelovale pri vseh aktivnostih MSDja. To so bile: Športno društvo EZ3X, Društvo Mladih Dob, Social Demokratska Mladina, Nova (¡enera-cija SLS, Mladi Liberalni Demokrati, Društvo tabornikov Rod Skalnih taborov Domžale , Študentski Klub Domžale, Mladi forum SD in Quer-cus. Izvoljen je bil nov Upravni odbor v sestavi: Rok Capuder (LZ3X), Rok I'irnat (DMD), Feliks Klopčič (SDM), Milja Orošelj (NG SLS), Aleksander Lazič (MLD), Nina Arnuš (RSf) Jani Zoreč (SKD), Neja Moser (Ouercus) in Mateja Kegel (ML SD) in nov Nadzorni odbor, ki ga sestavljajo: Rok Pirnat (DMD), Boris Ruž-nič (ŠKD), Gregor Horvatič (SDM) in Marko Ocepck (MP SD). Na zboru je bil sprejet nov logotip MSDja, ki v svojih barvah in potezah predstavlja neizmerno energijo mladih ter jih v podobi kite kot nekakšna retrospektiva povezuje z občino Domžale in njeno zgodovino. Avtorica logotipa je Katarina Golte/,. Na I. seji Upravnega odbora je bilo izvoljeno novo vodstvo, kjer funkcijo generalnega sekretarja zaseda Jani Zoreč, funkcijo podpredsednice Nina Arnuš, funkcijo predsednika pa Mitja Grošelj. Nova zasedba je skupaj z vodstvom že pripravila nov program in se lotila realizacije ter nadgradnje projekta »Nove podobe MSDja«, kar je tudi eden od bistvenih ciljev nove ekipe, da organizacija postane bolj opazna in služi svojemu namenu povezovanja organizacij, ki se trudijo in ukvarjajo z mladimi. Občina Dom-žale je pri sprejemanju proračuna že pokazala lepo mero zaupanja, interesa in dobre volje. Prepričan sem, da pri novem vodstvu ne bo manjkalo energije, vztrajnosti in dobre volje, da naredijo kar največ koristnega za mlade v naši domžalski občini. Mitja Grošelj Predsednik UO MSD Iskrene čestitke zlatoporočencema Štefan in Milena Mrvar iz Zgornjih Jarš »Med nami živi veliko ljudi, ki s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjami dokazujejo, da je kljub različnim tegobam in oviram življenje lepo. Takšna sta tudi vidva, spoštovana Milena in Štefan Mrvar, ki sta kljub invalidnosti v življenju ustvarila mnogo več kot veliko zdravih ljudi in na vse to sta resnično lahko ponosna, kot smo ponosni na vaju mi in vajini domači,« je ob zlati poroki zakoncev Mrvar dejal župan Toni Dragar ter jima na prijetni slovesnosti v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale čestital in zaželel tudi v prihodnje veliko zdravja in srečnih trenutkov na skupni življenjski poti. Otroštvo je gospod Štefan, ki seje rodil 26. decembra 1931 v Cviblju nad Žužemberkom preživljal v veliki kmečki družini, v kateri seje rodil kot najstarejši otrok. Ko je bil star 12 let, je našel tempirano letalsko mino, prebarvano z maskirno barvo, ki je eksplodirala in ostal je brez vida. Kljub slepoti se je izučil Ta pletarja. največ delovne dobe pa kot telefonist opravil v Induplati. Tudi gospo Mileno, ki seje v mestni družini kot najmlajša od treh otrok rodila 24. seplembra 1938 v Ljubljani, invalidnost spremlja od otroštva, ko so ji morali amputirati ozeble noge in ima sedaj podkolen-ske proteze. Oba sta pogumna človeka, ki se nikoli nista vdala v usodo, temveč sta jo vedno znova in znova premagovala. Tudi tedaj, ko sta se ob pomoči sestre gospoda Štefana spoznala v Kamniku ter se II. maja 1957 v Ljubljani poročila in bila od tedaj skupaj - v dobrem in v slabem. Po manjših selitvah sta se ustalila v Jaršah, kjer sta dobila stanovanje in v Induplati službo. Gospa Milena je delala kot izučena krojačica in ni imela nikoli občutka, da bi jo zapostavljali, čeprav ji vedno ni bilo lahko. Veselje sta našla v svojih dveh sinovih, Marjanu, rojenem v letu 1960, ter Borisu, rojenem leta 1963, in njunih družinah, v vrtovih, ki sta jih obdelovala, v obiskih prijateljev in prijetnem življenju v Zgodnjih Jaršah. Največje veselje so jima njune štiri vnukinje Manca, Maša, Katja in Maja, sončki, ki grejejo njuno jesen življenja. Kljub invalidnosti nista nikoli pozabila na sočloveka, nikoli nista odrekla pomoči, ki pa je sama nista bila vedno deležna. Oba sta bila krvodajalca, ki sta več desetkrat darovala kri. za kar si zaslužita tudi danes iskreno zalivalo in čestitke. Aktivna pa sta bila tudi v Zvezi slepih Slovenije ter Zvezi civilnih invalidov vojne. Zlatoporočenca sta srečna najbolj med svojimi najbližjimi, posebej sinova sta hvaležna in ponosna na vse, kar sta dobila od staršev, kar dajeta njunima družinama. Ob ljubezni, ob skrbi, da sta oba prišla do svojega kruha, je najlepše priznanje obeh sinov, da je bila velikokrat prav invalidnost tista, ki jih je še bolj povezovala in zagotavljala, da je bila vez med njimi še trdnejša in iskrenejša. Zlata poroka je bila za oba starša veliko in lepo presenečenje in darilo domačih, saj sta šele ob prihodu v kulturni dom izvedela, kaj ju čaka. Presenečenje je popolnoma uspelo in zanesljivo ga zlatoporočenca ne bosta nikoli pozabila. Če sem že začela, pa naj še končam z besedami župana Ibnija Dragana, ki jih je izrekel zlatoporočencema ter jima v spomin na zlato poroko podaril umetniško delo: »Uživajta jesen življenja in na svojo skupno življenjsko pot vpletajta veliko prijetnih trenutkov s svojimi domačimi, vpletajta spomine svoje mladosti, svoje delovne dobe, v kateri sta dala vse, ne le tisto, kar sta morala, predvsem pa bodita zdrava in srečna ter uživajta med svojimi najbližjimi, ki vama tudi današnje presenečenje poklanjajo s ponosom in hvaležnostjo za vse. kar sta jima dala.« Čestitke tudi v imenu uredništva! Vera Vojska I ROČNA MASAŽA ALIDA PLATISE, s.p. Miklavčičeva ul. 1 1241 Kamnik UDIM: efleksoterapijo, klasične masaže, • protibolečinsko masažo, • terapevtsko masažo, • kozmetično masažo, • anticelulitni tretma, • vaje za krepitev hrbteničnih mišic. Vaša naročila sprejemam na 01 8311 595 041 755 990 01 2571 887 Občni zbor MD Jesenski cvet Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki deluje na območju Upravne enote Domžale, je imelo 29. marca redni občni zbor. Občni zbor smo organizirali v gostilni trlrau v Krašcah pri Moravčah. Občnega /bora se je udeležila večina članov društva, ki ima trenutno 173 članov. V okviru društva deluje 2) skupin za samopomoč starejšim, ki jih vodi 35 voditeljic in voditeljev, ki vsi delujejo kot prostovoljci. Na občnem zboru smo ugotovili, da smo bili v društvu v preteklem letu aktivni in uspešni. Sprejeli smo poročilo o opravljenem delu v letu 2006 in načrt dela za naslednje obdobje. Sprejeli smo tudi finančno poročilo in finančni načrt. Zaradi spremenjenih določenih zakonskih določil smo morali tudi v našem društvu pripraviti spremembo statuta. S spremembami smo se seznanili in potrdili nov statut. Zahvalili smo se za opravljeno delo dosedanji predsednici društva ga. Tatjani Štru-belj in jo razrešili funkcije. Za novo predsednico društva smo imenovali go. Vlaslo Rozman in ji zaželeli veliko uspeha pri vodenju MDJC. Prav tako smo se zahvalili 5 prostovoljkam, ki v društvu sodelujejo že več kot 10 let. Občnega zbora dru- štva seje udeležil podžupan trzinske občinegospod Franc Mušič in Franci Pavlic predsednik Žerjavčkov iz Trzina. Opravičila sta župana Antona Peršaka in Andrejo Kočar, svetovalko za družbene dejavnosti, ter pohvalila delo našega društva. Skupščine se je udeležil tudi predsednik društva upokojencev iz Mengša, gospod Janez Šutar, ki je poudaril dobro sodelovanje med društvi. Iz Moravškega društva upokojencev seje skupščine udeležil podpredsednik gospod Vlado Ocepek, ki je poudaril pomen dobrega sodelovanja med društvom upokojencev in MD Jesenski cvet. V drugem, družabnem delu našega srečanja, sta se predstavili dve skupini, ki sta v letu 2006 začeli z delovanjem. Potem pa smo ob kosilu zaključili še en skupen prijeten popoldan. Tudi člani obeh skupin, ki delujeta na območju Občine Trzin, in sicer skupina Naše vezi in skupina trzinski izvir, smo se udeležili občnega zbora. Skupini imata redna srečanja enkrat tedensko v občinskih prostorih. V skupinah se dobro počutimo in skrbimo drug za drugega, skrbimo za to, da ostajajo naši člani aktivni, da vzdržujejo stike in da nimajo občutka, da so kot starejši občani osamljeni in zapuščeni. Voditeljici Naših vezi In Trzinskega Izvira Krajevni odbor ZZB NOVDob-Krtina Iskrene čestitke Danici Marinček Maj je v letošnjem lelu prinesel zelo veliko jubilantov, članov in članic Krajevne organizacije ZZB NOV Dob-Krtina. ki v letu 2007 praznujejo okrogle življenjske jubileje. Kot je navada .sta z Minko kosma tin obiskali eno od jubilantk, Danielo Marinček, po domače Psagovo Danico iz Češenika, ji čestitali ob njenem 75. rojstnem dnevu, izročili simbolično darilo ter se v prijetnem pogovoru, v katerem je sodeloval tudi mož Tine, spomnili njene življenjske poti. Izhaja iz trgovske družine Jerman iz Šmarce, kjer so s starši prijetno živela tri dekleta: Mila, Cvetka in Danijela. Zal je druga svetovna vojna prekinila srečno otroštvo in skupaj s staršema so bile že leta 1941 izgnane v nemška taborišča na Bavarskem. Kar 3 leta in 3 mesece so delile usodo s tisoči slovenskih izgnancev in izgnank, delale pod nemško komando »vse sorte« ter težko čakale vrnitev v domovino. Najbolj se Danica spomni pobiranja krompirja sredi novem- Dogodki vCENTRU ZA MLADE DOMŽALE DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska 58, tel.: 722-66-00, www.czm-domzale.si, e-mail: info@czm-domzale.si ČETRTKOVI POPOLDNEVI Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš, kje bi preživel popoldneve ... oglasi se v Centru za miade Domžale od 16.00 do 20.00 ure. Skupaj bomo preživeli nekaj uric. se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj ... VABILO USTVARJALCEM V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu NEFIKS-neformalni indeks lahko kupiš v našem centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obšludijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poli, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja. SVETOVALNICA Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. PODPORNE SKUPINE 1. skupina: za motnje hranjenja 2. skupina: za starše otrok s posebnimi potrebami 3. skupina: za pomoč mladostnikom s težavami z. drogami 4. skupina: za pomoč staršem in bližnjim, ki bi radi pomagali svojim otrokom Skupine se bodo formirale ponovno septembra 2007. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: info-u c/m-dom/ale.si bra, ko so bosonogi otroci skoraj v zimskih razmerah Irdo delali in /.a hrano dobili le sirotko in ozke kose kruhka. Vrnitev domov je bila za vse sreča, čeprav je bil dom izropan. Pa nesreč še ni bilo konec. Mama je hudo zbolela in umrla, kar je bil zelo hud udarec za tri mlada dekleta. Oče je ponovno izgubil trgovino, najstarejša Danica pa je po končani nižji gimnaziji in materini smrti skrbela za dom, kasneje pa se zaposlila v Svilanitu. Srečanje s Tinetom Marinčkom iz Češenika ji je prineslo novo prijetnejšo življenjsko pot, spremembo službe, saj se je kot poenterka zaposlila v Tosami, predvsem pa veliko srečo ob rojstvu hčerke Alme in sina Aleša. Oba imata svoji družini in gospa Danica tri vnukinje in vnuka, ki ji lepšajo življenje. Ob službi sta z možem pridno delala na mlajši kmetiji in tudi po upokojitvi nimata prav veliko prostega časa, saj ne znata biti brez dela. Posebej gospa Danica je aktivna v vodstvu Krajevne organizacije ZZB NOV Dob - Krtina, rada se udeležujeta različnih spominskih srečanj, spoznavata Slovenijo na izletih z nekdanjimi izgnanci in še kaj bi se našlo, saj je jubilantka aktivna tudi v Društvu podeželskih žena, pa tudi ena od pridnejših v andragoškem krožku, kjer se družijo in spretno izdelujejo različne izdelke. »Ta je spretna za vse,« jo je v pogovoru pohvalil mož Tine, sama pa sem se spomnila številnih razstav ročnih del v prostorih Krajevne skupnosti Dob, kjer so bili razstavljeni tudi izdelki različnih materialov pridnih rok gospe Danice. »Vse sorte delamo, rade se družimo in če imaš veselje, ni nobena stvar pretežka,« nama je povedala jubilantka, kiji nihče ne bi prisodil, daje za njo že 75. rojstni dan, saj je še polna optimizma in mladostne energije. Tudi v prihodnje vam želimo veliko zdravja, gospa Danica, veliko prijetnih trenutkov z možem Tinetom ter domačimi, pa tudi lepih srečanj in čudovitih ročnih del, s katerimi razveseljujte sebe, pa tudi nas. Vera Vojska IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 10 Prva seja koordinacije lokalnih odborov V Ljubljani so se na svoji prvi seji zbrali predsedniki in sekretarji lokalnih odborov iz vse Slovenije. Dnevni red je predvideval konstituiranje koordinacije lokalnih odborov in volitev predsednika oziroma predsednice koordinacije, obravnavanje aktualnih političnih razmer, zbranim pa je bila natančno predstavljena tudi vsebina predloga o pokrajinski zakonodaji. LDS LIBERAL«* OemoKHACII* SLOVCNljC Zbrane je naprej pozdravil generalni sekretar stranke Dorijan Maršič in povedal, da je srečanje namenjeno sodelovanju lokalnih odborov. Predstavniki lokalnih odborov so bili prepričani, da bo sodelovanje med njimi prineslo pozitivne rezultate, predvsem pa možnost vpogleda na različne rešitve lokalnih problemov. Sledila je razprava o problemih na lokalni ravni. Del srečanjaje bil namenjen tudi razpravi o razmerah v stranki. Vsi prisotni so ugotavljali, da stanje na lokalni ravni ni slabo, da so v zadnjem času pridobili nove člane ter podpirajo konsolidacijo stranke. Aleš Gulič, predsednik IO, je poudaril: »Odhodi iz stranke pomenijo tudi njeno očiščenje. V poslanskem klubu se razmere umirjajo, klima se izboljšuje, delo se postavlja na nove temelje, čeprav ga je zaradi zmanjšanja števila poslancev sedaj več. V krog LDS bomo pripeljali nove ljudi, s svežo energijo in novim znanjem.« Milan Petek, poslanec v Državnem zboru, je predstavnike lokalnih odborov seznanil z vsebino predloga zakona o ustanovitvi pokrajin, številu pokrajin in vse prisotne pozval naj aktivno sodelujejo pri oblikovanju predlogov v poslanskem klubu. Tina Železnlk Klub županov in podžupanov Občina Domžale je kot občina z največjim številom prebivalcev, ki jo vodi župan LDSja, gostila 1. sestanek kluba županj in županov ter podžupanj in podžupanov. Občina Domžale je tudi ena izmed občin z najhitrejšo poselitvijo v Sloveniji, ima kar sedemkrat hitrejšo poselitev od povprečja. Samo v zadnjih štirih letih se je priselilo 4000 prebivalcev, tako da ima občine več kot 33.000 prebivalcev. Občina, ki jo že 12 let vodi LDS, se lahko pohvali z načrtovanjem in realizacijo projektov, ki dvigujejo kvaliteto tako na področju infrastrukture kot na področju aktivnega preživljanja prostega časa in tako ostaja vzor drugim občinam. Gostitelj 1. sestanka kluba je bil Vinko Juhart, podžupan občine Domžale, ki je vsem prisotnim zaželel dobrodošlico: »Ponosni smo, da LDS ostaja vodilna stranka v ob- čini. Lokalne volitve 2006 so bile za nas uspešne, imamo župansko in podžupansko mesto, ohranili smo tudi enako število svetniških mest. Prav zaupanje ljudi in rezultati v občini, dokazujejo, da smo ekipa, ki zna in zmore načrtovati prihodnost. Naše izkušnje v treh mandatih so izredno bogate in raznolike, hkrati pa smo prepričani, da si z izmenjavo izkušenj na ravni županov in podžupanov lahko seznanimo z novimi možnostmi in rešitvami.« V nadaljevanju je bil za predsednika kluba izvoljen Milan Gumzar, župan občine Benedikt ter določene dela in naloge kluba. Predlagan način dela, izmenjave izkušenj, pogledov na probleme in njihove rešitve, so prisotni ocenili kot izredno pozitiven in ploden. Tako se bo uspeh LDSa v Domžalah lahko zrcalil v delu kluba županov, županj in podžupanov ter podžupanj LDS. Seznanili so se tudi z pokrajinsko zakonodajo ter poslanskemu klubu podali pripombe in poglede na predlagani zakon vlade. Tina Železnlk 3. maj - svetovni dan svobode tiska V uvodniku prejšnjega Slamnika sem prebrala nagovor glavne urednice, kjer je napisala, da se bo zavzemala za raznolikost prispevkov, s čimer bo spodbujala dinamičnost časopisa, kar pomeni, da ne bo uvajala nobene cenzure z vidika pripadnosti različnim opcijam in bo svoboda tiska, ki ga praznujemo na pobudo Unesca 3. maja v celoti podprta. Leta 2005 smo v Sloveniji na predlog zdajšnje vlade dobili nov zakon o RTV-ju. Ne gre sicer za tiskano besedo, pa vendar je ta zakon dvignil veliko prahu ravno zaradi možnosti vmešavanja aktualne politike v medije. Ker ga je krojila po svojem okusu. Tako seveda opozicija. Vladajoča stran to spodbija z argumenti, da je bil zakon za Slovenijo potreben in da prejšnja ureditev ni. bila prava. Potreben je bil še celo referendum, kijih imamo davkoplačevalci tako radi, sploh, ker se jih tako neradi udeležujemo. Obljubljali so tudi nižje zneske naročnin oziroma kot se je kasneje izkazalo, da bomo za ta znesek dobili več oziroma boljši program. Ne oporekam, samo nizam dejstva. Dejstvo je pa tudi zadnje poročilo nevladne organizacije Freedom House, ki ugotavlja, da slovenski mediji načeloma uživajo svobodo tiska, a opaža tudi vse glasnejša opozorila o pritiskih • LP oblasti na medije. Vse to so dokazljiva dejstva, ki pa nimajo neke teže. Tisti, ki nismo na oblasti, tako nimamo kaj dosti besede, tisti, ki smo mladi, je tudi nimamo, bolni, starejši in brezposelni tudi ne... Kdo jo pa ima? Morda tisti, ki imajo trenutno moč v rokah? Zagotovo. Potem bodo najbrž opazili, da ljudje ne opažamo bistvene spremembe v programu, da pa opažamo, da se je nekdaj zelo brani časopis, za katerega je morala biti na voljo cela miza v jedilnici, malo obrnil samo v eno stran, pa malo tudi izgubil v številu bralcev. Zanima me, kdo bo šel pisat in izražat mnenje proti nekomu, ki mu daje kruh? Pa ne glede na to, da to »samo« zakon ureja, da nihče nikomur ničesar ne zapoveduje. Najbrž bi tudi prejšnja vlada lahko spremenila zakon, mogoče ni upala, mogoče ni čutila potreb, morda je imela brez tega dovolj vpliva, da se je o delu korektno in dovolj poročalo. Sama sem mnenja, da dober glas seže v deveto vas. Če delaš dobro, se o tebi dobro govori. In če bi se delo na socialni politiki, na perečih težavah ljudi, bi se o delu vlade pozitivno poročalo tudi brez sebi prirejenega zakona. Tudi zdajšnja opozicija, prejšnja vlada je izgubila na volitvah in to brez zakona, ki bi bil v korist nasproti politični opciji. Volivci so brez podpore medijev presodili, kaj želijo in kje želijo spremembe. Zaenkrat lahko v Slamniku pišemo, kar želimo, da le nismo žaljivi in nespoštljivi do ljudi in okolice. Lahko izražamo svoja menja in stališča in si jih konstruktivno izmenjujemo. Mogoče se bo našel kdo, ki bo pripomnil, da je tudi tukaj uredniška paličica iz določene politične opcije, kar se je urednici tudi očitalo ob nastopu funkcije. Pa vseeno mislim, da je bil še vsak članek, od katerekoli strani, ki gaje predložila v tisk, sprejet in korektno obravnavam. Zato upam in želim, da bo v našem glasilu ostala nepristranskost in raznolikost člankov, za kar je urednica izrazila upanje že v prejšnjem uvodniku. Danes sem se oddaljila od dela podmladka LDS-a, torej lokalnega odbora MLD Domžale. Delujemo, dihamo in smo prisotni, vendar pa se ukvarjamo in razmišljamo tudi o aktualnih zadevah in eno teh lahko danes preberete na teh straneh. Bojana Petrovič, LO MLD Domžale Mladi forum socialnih demokratov ob dnevu Zemlje Na 22. aprila obeležujemo dan Zemlje. Dan našega planeta, brez katerega, realno povedano, ne bi preživeli in hkrati dan, ko še bolj glasno opozarjamo na načine in dogodke, ki vodijo do ohranjanja našega planeta. Tudi člani mladega foruma socialnih demokratov se zavzemamo za naš planet, zato smo 21. in 22. aprila preživeli aktiven konec tedna. Ze v soboto smo se v centru Domžal na ploščadi pred Vele opozarjali na malenkosti, ki lahko vodijo do velikega napredka pri ohranitvi Zemlje. žic - lončnic, ki bodo krasile domove ali vrtove prav toliko mimoidočim, ki so prisluhnili, pripomnili in se morda celo odločili, da bodo od sedaj naprej, če ne drugega, pa vsaj bolj vestno ločevali odpadke. Ja, tudi to je korak bližje do lepše in manj onesnažene Zemlje. In kaj so morali mimoidoči storiti za rožico? Z nekaj besedami na listek napisati, kaj bi oz. bodo storili, da pripomorejo k ohranjanju našega planeta. Seveda pa nismo ostali le pri obljubah, saj smo nedeljsko dopoldne preživeli v dobri družbi, kjer je vsak dobil svojo - vrečo za smeti! Čistilna akcija, ki seje dogajala od skakalnice pri Ihanu pa vse do gradu na Krumperku, je bila nadvse uspešna, zagotovo pa ne zadnja, saj se zavedamo, da smo naredili dobro delo, pa ne le za druge, ampak predvsem in v prvi vrsti vsak zase, saj smo tudi mi prebivalci Domžal, za katere še posebej želimo, da bi bile čiste in okolju prijazne. (mak) Kdo bi si mislil, da lahko le eno posajeno drevo v svojem življenju veže nase kar tono C02 ali pa, ko zmanjšamo hitrost vožnje iz 110 km/h na 90 km/h, prihranimo kar 20-odstotkov goriva in za prav toliko zmanjšamo izpušne pline. Pa dejstvo, da če 5 navadnih žarnic zamenjamo z nizko porabnimi, zmanjšamo emisijo za 250 kg letno? Ker smo Mladi socialni demokrati šele dobro »prižgali« svoje motorje, ki so kar nekaj časa mirovali in za pripravo projekta ni bilo veliko časa, smo seveda težje prišli do sajenja dreves, za kar sem prepričana, da se bomo nekoč lotili. Smo pa v zameno za to podarili 100 ro- Vabimo vas na odprto tribuno PREDSEDNIŠKE IN PARLAMENTARNE VOLITVE, PRIHODNOST STRANKE IN DRŽAVE ki bo v petek, L junija 2007, ob 17.30. uri v prostorih Domžalskega doma (stara knjižnica) v Domžalah. Gost tribune bo predsednik socialnih demokratov Slovenije BORUT PAHOR Vljudno vabljeni! Svetniška skupina Peter Verbič - Lista za Domžale v Šolska ulica v Jaršah ogroža varnost otrok v cestnem prometu Večina občank in občanov Domžal, še /Jasi i krajani Jarš, predvsem pa vsi starši, ki vozijo svoje otroke v Osnovno šolo Rodica, oddelek Jarše, poznajo nevarni del Šolske ulice ob mlinu družine Slabič. Sama širina ceste je tako ozka, da ne omogoča normalnega srečevanja dveh vozil, vozila se srečujejo tako, da eno vozilo enostavno zapelje na pločnik in nadaljuje vožnjo po pločniku. Da pa je zadeva še bolj izpostavljena in nevarna in je verjetnost prometnih nesreč še večja, je drevje in grmičevje, ki v veliki meri zmanjšuje preglednost samega dela Šolske ulice. Občina sama ureditve tega dela Šolske ulice ne namerava še posebej urejati, rešitev vidijo s sprejetjem lokacijskega načrta za novo povezovalno cesto od križišča Kamniške s Perkovo ulico in pa povezovanjem z delom Šolske ulice, vendar po izjavah predstavnikov urada župana, bo za realizacijo te ceste potrebno še nekaj let počakati. V vseh teh letih pa nevarnost na Šolski ulici ostaja in s tem so ogroženi tako naši šolarji kot tudi starši, ki vozijo otroke v šolo. Na 6. seji Občinskega sveta sem kot občinski svetnik podal pobudo za ureditev nevarnih razmer na Šolski ulici tako, da se grmičevje in del dreves ob mlinu Slabič poseka, s čimer se pridobi razširitev vidnega polja za voznike in poveča širina ceste za srečevanje vozil, kar bi občutno zmanjšalo ne- dkj ZA DOMŽALE \)vcr napredne in uspešne varnost za vse udeležence v prometu. Dosedanji dolgoletni dogovori predstavnikov občine Domžale z družino Slabič niso bili uspešni. Z ozirom na to, da družino Slabič osebno zelo dobro poznam, sem se odločil za razgovor z njimi. Uspel sem se dogovoriti, da dovolijo poseg na svojem zemljišču; odstranitev grmičevja in del dreves, s tem se zagotoviti primerna preglednost na cesti, v zameno je družina Slabič postavilapogoj, da se postavi nova ograja. Zupanu sem predlagal, da Občina Domžale nemudoma pristopi k izvedbi tega dogovora, namreč, ocenjujem, da so materialni stroški izvedbe tega posega zanemarljivi v primerjavi s tem, kar bi pridobili. Izpostavil sem tudi, v kolikor občina ne bi podprla te pobude, k izvedbi tega posega pristopim sam kot krajan in občinski svetnik. Menim da, ko gre za varnost naših otrok in vseh nas, materialna sredstva niso pomembna. V pričakovanju odgovora Občinske uprave na mojo pobudo, ki sem jo izpostavil kot svetnik na 6. seji Občinskega sveta, vas prav lepo pozdravljam. Peter Verbič, Vodja svetniške skupine Pater Verbič - Usta za Domžale Neurejen Športni park Domžale Na 6. seji Občinskega sveta sem opozorila in izpostavila problematiko neurejenih razmer v neposredni okolici objekta, kjer je bil do nedavnega sedež Balinarskega kluba Domžale v Športnem parku Domžale. Odkar je stavba prazna, je postal prostor okoli stavbe zbirališče za mladino, ki za seboj pušča razbito steklovino in nered, občasno pa s seboj pripeljejo tudi nevarne pse, ki se prosto sprehajajo po vrtu omenjene stavbe. Športni park Domžale je priljubljeno zbirališče za vse Domžalčane, ki želijo svoj prosti čas izkoristiti za športne aktivnosti, v Športnem parku se dnevno zadržuje tudi veliko otrok, ki trenirajo nogomet in kotalkarji. Sedaj prazen objekt Balinarskega kluba Domžale tudi meji z. igralnim igriščem vrtca Dominik Savio, zato je ureditev zadev še toliko bolj potrebna in nujna Katarina Karlovšek, svetnica lista Peter Verbič - Usta za Domžale Bolj racionalno z javno razsvetljavo Javno razsvetljavo potrebujemo, saj veliko prispeva k večji varnosti - tako v vsakdanjem življenju kot v prometu. Toda v zadnjem desetletju je Slovenijo zajela prava mrzlica pri osvetljevanju, saj se je močno povečala izgradnja na tem področju, po drugi strani pa so bile narejene številne napake, zaradi katerih smo postali po nekaterih izračunih druga najbolj svetlobno »onesnažena« država v Evropi. Tako kot vsako leto je 22. aprila Zemlja praznovala svoj dan. Znani in vse bolj poudarjeni so zaskrbljujoči in zastrašujoči podatki o njeni ogroženosti, zlasti zaradi prevelike in neracionalne rabe energije. Tu se srečuje s težavami tudi Slovenija, kiji energije vse bolj primanjkuje, a ob tem se razmisleki usmerjajo le v to, kako je pridobiti še več (npr. z razširitvijo jedrske nukle-arke v Krškem, vetrnimi elektrarnami na Volovji rebri), prav malo pa je besed o tem, kaj narediti, da bi trosili manj, postali bolj varčni in zlasti tako pomagali svoji materi Zemlji. Med takšne probleme sodi tudi pretirana poraba energije za javno razsvetljavo, še posebej, če niso izvedeni ukrepi, ki bi prispevali k razumni in kakovostni porabi. Opozorila v zvezi s tem so že dolgotrajna in veseli me, da je minister za okolje in prostor, Podobnik, končno le napovedal, da bo vlada sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Skrajni čas, saj je napak in neracionalnosti pri tem zares veliko, o čemer govorijo tudi podatki in statistike. V Sloveniji porabimo daleč preveč energije za javno razsvetljavo in občine bi lahko veliko privarčevale. Povprečna poraba na prebivalca je daleč nad evropskim povprečjem. V Evropi potrošijo povprečno okoli 50 kWh, pri nas pa krepko čez 90 kWh. Poraba energije za javno razsvetljavo je tako v Sloveniji še enkrat višja kot npr. v Nemčiji, še večja pa je razlika do npr. Dunaja, kjer je poraba na prebivalca 34 kWh. Na vzorčnem primeru občin je neslavno prvo mesto pripadlo sosednjemu Trzinu (poraba je preko 140 kWh), pa tudi v Domžaiah nismo ravno vzorni (okoli 90 kWh). Če sem malo cinična, potem lahko rečem, da smo vsaj v tem pogledu v Sloveniji zares že postali svetilnik Evrope. Pri tem pa je zanimivo, da kljub razkošnemu razsvetljevanju, npr. cest, nismo postali nič bolj prometno varna dežela (Nemčija ima npr. le 80 mrtvih v prometu na milijon prebivalcev, mi kar 130). Prav je, da začnemo razmišljati in delovati racionalno. Ali ne razsvetljujemo preveč, kar povprek - je na primer potrebno razsvetljevati poti do pokopališč (ali pa jih vsaj ugašati ob primerni uri), mar nismo pretiravali pri osvetljevanju prav vsake cerkvice, tudi takšne, ki nima kulturno-zgodovinskega pomena? Andrej Mohar iz društva Temno nebo je izračunal, da davkoplačevalce ena sama svetilka javne razsvetljave od postavitve, porabe in vzdrževanja stane okoli 7000 EUR. Zato je treba upoštevati prava razmerja med višino in razdaljo - če so stebri npr. visoki 10 m, je razdalja lahko več kot 37 m, kar je razmerje, ki so ga v Italiji celo zapisali v zakon. Pri nas ima- jo daleč preveč pomembno vlogo prodajalci opreme (v povezavi s projektanti, saj pravil in standardov na tem področju ni) in verjemite, da je gostota veliko večja. Drugi problem so svetilke, ki niso usmerjene v tla (kroglaste svetilke), pač pa tudi do 60 % svetlobe usmerjajo v nebo, ter svetilke, ki imajo izbočeno spodnjo kapo, svetloba pa se lomi in začne sijati v nebo. Zato lahko vidimo, da je naše nočno nebo močno razsvetljeno in kar žari (nad Ljubljano), na nebu pa lahko opazujemo kar okoli 1300 zvezd manj kot v ne-onesnaženih predelih. Potrebno bo tudi pospešeno zamenjati žarnice z varčnimi. Tudi v naši občini se vsako leto strmo povečuje poraba električne energije za javno razsvetljavo. K bolj odgovornemu ravnanju moramo prispevati kot posamezniki in kot skupnost, mnogokrat tudi z drobnimi dejanji. Nujno je, da tudi občina Domžale aktivno pristopi k dejanjem, s katerimi bomo preprečevali povečanje porabe energije in izjemno škodljivo svetlobno onesnaževanje. Zato sem na zadnji seji občinskega sveta predlagala, da na predlog pristojnega oddelka občinske uprave občinski svet čim prej sprejme dolgoročni program ukrepov na področju racionalizacije porabe energije za javno razsvetljavo in da preverimo tudi način izgradnje in projektantske pogoje. Rok, ki ga bo predlagala vlada za dokončno uveljavitev ukrepov in naj bi bil postavljen v daljno leto 20 i 6, se mi zdi odiočno predolg, zato bi morali v Domžalah to bistveno skrajšati - modra do leta 2009. Vesela sem, da je enako dilemo na isti seji izpostavil in jo podprl tudi kolega svetnik Anton Preskar. Cveta Zalokar Oražem, svetnica združenja ZARES CVETA ZALOKAR ORAŽEM, POSLANKA ZDRUŽENJA ZARES V DRŽAVNEM ZBORU vabi na poslanski večer z novinarko VIDOv k PETROVCIČ, KI BO V TOREK, 22. MAJA 2007 OB 19. URI V KNJIŽNICI DOMŽALE. Na pogovoru boste lahko izvedeli: - kaj kritična in pokončna novinarka meni o trenutni situaciji v medijskem prostoru - kakšne oddaje še sme pripravljati na javni RTV - predstavila bo svojo novo knjigo o ... - kako shujšati in ohranjati mladostni videz (kar njej očitno uspeva) Epilog Zaračunavanje Prodnika V začetku leta sem v Slamniku s prispevki spremljal in komentiral akcijo javnega komunalnega podjetja, kije z anketo in izjavami preko pošte zbiralo podatke za vzpostavitev evidence o komunalnih odpadnih vodah. Opozarjal sem predvsem na neutemeljeno »grožnjo« z zaračunavanjem za izpolnjevanje evidenc, v kolikor občani ne bi sami posredovali podatkov. Vprašanja v zvezi s tem sem naslovil tako na samo podjetje, na Občino Domžale, kot tudi na Ministrstvo za okolje in prostor, ki v državi »bedi« nad tem področjem. Odgovori, pridobljeni v »prvem krogu«, so si bili zelo nasprotujoči, zato sem vse »vpletene« z njimi »soočil«. Z naslednjim krogom odgovorov se je slika vendarle nekako zbistrila. Če povem na kratko, pa je »salomonski« končni odgovor - potrjen s strani ministrstva - sledeč: »Ukrep, da lastnikom, ki podatkov nočejo posredovati, izvajalec javne službe (Prodnik.op.a.) zbiranje teh podatkov posebej zaračuna ni ustrezen, vendar pa tudi morebitno izogibanje nekaterih lastnikov stavb, da stran 11 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK SDS je edina politična alternativa za napredek in razvoj To je sklepna misel posveta SDS Domžale, na katerem je vodstvo stranke proučilo sedanje politično in gospodarsko stanje v občini Domžale. Na podlagi analiz in predvidevanj za nekaj naslednjih let se je namreč izkazalo, da sedanja vladajoča politična garnitura v občini (LDS-SD) stopica na mestu in da je zaradi tega že močno ogrožen razvoj naše občine. Udeleženci posveta SDS Domžale so ugotovili, da je razpad nekdaj najmočnejše in vrsto let vladajoče stranke LDS na državni ravni povzročil kaotične razmere tudi strankah politične levice v naši občini. Že s prvim občinskim proračunom po lokalnih volitvah seje izkazalo, da sedanja politična večina nima razvojnih programov in da je večina proračunske pogače na investicijskem delu zgolj plačevanje lani dokončanih investicij, ki so, zaradi otvoritev v času volilne kampanje, tako ali drugače »morale« biti dokončane do lanskega oktobra. Mnenje vodstva SDS Domžale je, da so takšna dejanja povsem ne- primerna in s strani politične levice delana na kratki rok, kar dolgoročno pomenijo stagnacijo razvoja, to pa se v praksi že dokazuje s sprejetim občinskim proračunom. Na posvetu so se člani vodstva SDS Domžale dotaknili tudi nekaterih sedanjih političnih razmer oz. premikov na levem političnem polu, predvsem razpadu LDS, kar je dokaz, da je nekdanja moč politične levice temeljila predvsem na prevladi politične moči s pomočjo vmešavanja SDS politične levice v podjetja, s čimer si je kupovala politično moč. Po izgubi vladajoče pozicije leta 2004 se je ta povezava pretrgala, kar je pripeljalo do razpada LDS ter tektonskih premikov na politični levici. Kljub vsemu pa ti premiki ne pomenijo zmanjšanja podpore sedanji vladi pod vodstvom Janeza Janše, niti ne SDS-u kot največji politični stranki v državi, niti ne podpori pomladne politične opcije. Dejstvo je, da je politična levica v globoki krizi, tako v občini kot tudi v državi, izguba vladajočih pozicij na državni ravni pa je zelo prizadela tudi njihove lokalne odbore. Volilno telo še vedno večinsko podpira SDS in trendi razvoja kažejo na to, daje SDS vedno bolj priljubljena, da torej pridobiva na priljubljenosti. Nekatere stranke na levici so v zadnjem času sicer pridobile nekaj odstotnih točk, vendar je bil to zgolj začasen in kratkoročen pojav, saj je šlo za »prevzem« volilnega telesa s strani razpadajoče LDS, čeprav so to nekateri kar kovali v zvezde in se že videli v vladi po naslednjih volitvah. Razmere pa gredo sedaj že v stare tirnice in povsem jasno se kaže, da politična podpora levi opciji vsakodnevno upada. Kakšna pa je vloga SDS Domžale v teh razmerah? Udeleženci posveta so si bili edini, da je SDS edina prava politična alternativa za razvoj naše občine. Program, s katerim smo nastopili na lokalnih volitvah, je bil mogoče v danem trenutku celo pre-hiter korak za razvoj občine, saj volivci niso bili navajeni na tako smelo pripravljen razvoj občine. Vendar pa, kot se kaže sedaj, je bil program SDS Domžale edina prava smer razvoja. Zato smo prepričani v pravilnost naše vizije razvoja občine, kar nam sedaj potrjujejo številni novi člani in simpatizerji, predvsem, kar nas še posebej veseli, številni mladi. SDS Domžale veliko gradi tudi na družabnem življenju, kar dokazujejo naše številne družabne aktivnosti. Tako smo npr. po posvetu vodstva SDS Domžale za naše člane in sim-patizerje organizirali piknik, ki je bil zelo dobro obiskan, naši mladi člani (SDM) so med drugim organizirali nogometno ligo v malem nogometu, konec maja bodo za naše člane organizirane letne športne igre SDS (potekale bodo v Celju - več o tem ter še o marsičem drugem je moč prebrati na naši spletni strani), pripravljamo pohode in izlete, namenjene vsem generacijam, tudi starejšim in upokojencem. Ker smo tako dobro povezani, ne samo znotraj stranke, temveč smo odprti tudi navzven, so nas številni ljudje sprejeli že povsem za svoje in tudi v tem je poanta našega uspeha - znamo se zbližati z ljudmi, jim prisluhniti ter jim pomagati ali svetovati. Le na takšen način - se pravi s poslušanjem mnenj ljudi ter njihovih dobronamernih predlogov in nato te predloge realizirati v praksi, je možno v neki lokalni skupnosti, torej v naši občini in krajih v njej, doseči možnosti za napredek in razvoj nas vseh. Janez Stibrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.sl »au»»«««»». SDM Domžale se sprašuje: Nam je vzgled iz socializma izziv za uspešno prihodnost? V občinskem odboru Slovenske demokratske mladine Domžale (OO SDM Domžale) se čudimo protestom sindikatov, ki so 15. marca 2007ponovno dokazali, da se zaupanje slovenskih državljanov (in s tem tudi občanov in občank občine Domžale) v sindikate, ki so si ga pridobili Z litostrojsko stavko že pred našo osamosvojitvijo, ponovno izrablja. Namesto pogovorov, se že v vnaprej nepotrebno izrablja moč ulic in se poskuša držati starih navad, ne zavedajoč se potrebnih sprememb za uspešen razvoj. Bela knjiga o uvajanju zaseh-nišlva je bila sprejeta že leta I'995 in ne včeraj. V tej pa jasno piše, da mora država ustvarjati pogoje za razvoj zasebnega sektorja Vri uvajanju zasebnega sektorja ni v nobenem primeru šlo za delanje razlik, te so bile kvečjemu v preteklosti, ko so morali dijaki zasebnih gimnazij opravljali izpite po popolnoma drugem sistemu kol njihovi vrstniki. Kam se bodo bodoči otroci vpisali, namreč ni nekaj samoumevnega, temveč plod premisleka in posebne odločitve. Zasebno šolstvo ni namenjeno zamenjavi javnega, kot se poskuša uvajanje napačno predstavili. Le-to je namenjeno bogatitvi šolskega prostora in daje možnost izbire glede na vnaprejšnjo odločitev otrok in staršev. Predlog spremembe zakona (ZOFVI) j>a ravno onemogoča socialne razlike, saj želi izenačiti položaj vseh zasebnih šol in onemogočili financiranje izvajanja programa na otroka oz. dijaka v celoti, pri čemer država ne namenja sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. Predlog gre tako v smeri, da zasebne šole, ki prejemajo državna sredstva, ne zaračunavajo šolnin, s čimer se želi doseči enako dostopnost in izhirnost vsem učencem. V drugih državah so tako šole, iz katerih izhajajo najbolj kvalitetni kadre, ravno zasebne. Naj samo omenim Harvard, pa tudi veliko drugih fakultet in šol. ki so zasebne narave, dosegajo zavidljive rezultate. In medtem ko se druge države približujejo svojim državljanom, da organizirajo vrtce kar v okviru podjetij, kjer delajo starši, se pri nas nasprotuje vsaki spremembi, pa četudi kompromisni v dobro otrok in uspešnosti države. Zakaj' V Slovenski demokratski mladini, OO SDM Domžale, se ne moremo znebiti občutka, da so sindikalni protesti politično motivirani. Nikomur ne oporekamo legitimne pravice do stavke, niti pravice do članstva v politični stranki, se pa sprašujemo: Zakaj protestov ni bilo leta 1995. ko je bila predstavljena ta knjiga? Zakaj se danes raje kot konstruktivni pogovori uporabljajo sredstva pritiska? Gibanje za ohranitev javnega zdravstva na primer sestavlja mnogo znanih političnih funkcionarjev in kandidatov, ki so kandidirali na listah LDS in ZLSD. Dušan Semolič je tako pred leti. ko je sprejemal funkcijo predsednika svobodnih sindikatov, javno dejal, da je socialist in da tega kot nekdanji sekretar socialistične zveze Slovenije ne skriva. Že takrat je zvenela njegova politična pripadnost, še bolj pa to, da so Semoliče- vi sindikati pripravljali splošno stavko še 12. junija 1991, 14 dni pred osamosvojitvijo Slovenije, ko so se vsi organi z vso zavzetostjo pripravljali na osamosvojitev. Članstvo v politični stranki sicer ni v nobenem primeru sporno, tudi demonstracije in različni pozivi ne, vendar bolj ko gledamo zgodovino, bolj se nam njihova vloga v tem kontekstu zdi sporna. Ali sindikati res gledajo samo svoj trenutni položaj, zagovarjajo socialistične prvine, nekdo pojim zatiska oči pred prihodnostjo? Ali ni zagovarjanje trenutnega stanja dvorezni meč za prihodnost, ko bo sodoben trg delovne sile zahteval široko izobražene ljudi? Domžal-čani in Domžalčanke, pozovimo skupaj sindikalne funkcionarje s Semoličem na čelu, naj končno snamejo maske in prenehajo skrivati razloge in politično pripadnost, kot so to naredili tik pred osamosvojitvijo Slovenije. SOM Domžale. Gregor Horvatlč Za »športni park domžalsko podeželje« Kot svetnika SLS in kot prebivalca podeželskega dela občine me po eni strani najbolj zanima odnos do podeželskega dela občine, do infrastrukture v teh predelih ter kmetijstva kot takega. Po drugi strani pa to od mene pričakujejo strankarski kolegi in nenazadnje sosedje in sokrajani. Ob obravnavi občinskega proračuna za letošnje leto, sem si še posebno pozorno prebral županov proračunski memorandum. bi posredovali potrebne podatke izvajalcu javne službe, ni pravilno.« Skratka, podatke je potrebno dati, ali ste to storili z obrazcem, ki ste ga dobili po pošti, ali pa ob osebnem obisku predstavnika Prodnika, je vseeno. Ob tem pa poudarjam, da vam tega slednjega »obiska« ne bi smeli zaračunati, zato se priporočam za informacijo, če je do takega primera prišlo. Menda se je ob poslanih 4500 dopisih vrnilo skoraj 90% odgovorov, kar je pravzaprav lep uspeh. Vseeno pa dvomim, da so občani odgovore vračali »z razumevanjem in odobravanjem«, ampak lahko na podlagi pogovorov trdim, da bolj »s stisnjenimi zobmi in grenkim občutkom strahu in negotovosti« pred morebitnimi dodatnimi stroški. Zbiranje podatkov za evidenco je tako verjetno pri koncu, vsem doživetim zapletom pa bi se lahko izognili, če bi občane pred podobnimi »akcijami« bolje obveščali. Vsekakor bi bilo priporočljivo precej več truda nameniti pojasnjevanju in gradnji ali ohranjanju zaupanja med javnim komunalnim podjetjem in občani. Naj nam tokratna izkušnja služi kot Primer za prihodnje, ko se bomo ukvarjali predvsem z vprašanjem, kako sicer dolgoročno urediti problematiko odpadnih voda na območjih brez kanalizacije. Rok Ravnikar Slovanska ljudska strank« ki je bil objavljen tudi v prejšnjem Slamniku. V predstavitvi amandmajev SLS sem se oprl na ugotovitev, da se je število prebivalcev v občini od leta 2000 do 2006 povečalo z 29.000 na 32.500, torej za nekaj manj kot 10%, ob tem pa so menda občani v javnomnenjski anketi lani izrazili zadovoljstvo nad življenjskimi pogoji v občini. PEDIKURA PANČUR Opozoril sem, da predstavljam območje, ki seje v zadnjih letih zagotovo najbolj spremenilo, saj bi lahko šteli, da se je prebivalstvo v nekaterih podeželskih naseljih povečalo v tem obdobju tudi za 50% ali več - ob tem pa imamo cestno in ostalo infrastrukturo večinoma iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Obremenitve teli so se povečale, poleg tega pa se je izredno povečalo tudi število rekreativnih uporabnikov oz. obiskovalcev podeželja. Zato sem ob podatku, da se samo za športno dvorano in športni park namenja skupno pol milijona evrov, opozoril, da imamo v občini še en športni park, ki je daleč največji in z največ obiskovalci, to pa je »športni park domžalsko podeželje«, za katerega se ni predvidelo nobenih sredstev. Dejstvo je, da podeželski del občine služi kot rekreacijsko območje vsem občanom, zato ne gre samo za naselja kot taka, ampak imajo veliko širše funkcije. Ulica v mestu je namenjena samo prometu, cesta na Sv. Trojico Razglasitev občine Domžale za območje brez gensko spremenjenih organizmov Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so postali žal GLOBALNA stvarnost. Sprva so bili postopki usmerjeni v spremembe zlasti zaradi pridelave (nadzor škodljivcev), kasneje pa vse bolj v povečevanje pridelka. Ključni problem ob uvajanju pridelave GSO vse bolj postaja vprašanje, kako urejati soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. To občutljivo vprašanje tudi ni rešeno v Sloveniji. Zaradi posebnosti našega prostora in dosedanje »neonesna-ženosti« z GSO je potrebno hitro ukrepanje in tudi pritisk javnosti (pri tem imamo lahko velik vpliv prav občine), saj proti razširjanju uvajanja GSO govori zlasti naša razdrobljena kmetijska struktura (majhne parcele). Dejstvo je, da bi gojenje GSO skoraj zagotovo popolnima ogrozilo obstoj ekološkega kmetijstva in proizvodnje EKO živil v Sloveniji, ki pa bi morali biti naša prioriteta in razvojna možnost. Zato je Institut za trajnostni razvoje ob dnevu Zemlje, 22. aprila, začel z vseslovensko akcijo in kampanjo »Brez GSO«, s katero se pridružuje vseevrop-ski akciji na tem področju. Cilj akcije je, da čim več slovenskih občin sprejme izjavo o območju brez GSO in se pridruži več kot 4500 evropskim občinam in 170 regijam, ki so to že storile. Gojenje gensko spremenjenih rastlinje neposredno povezano z okoliškimi tveganji. Na herbicide in na škodljivce odporne GS- rastline, ki so bile v Evropski uniji avtorizirane za gojenje, lahko negativno učinkujejo na biotsko raznovrstnost in ekološko ravnovesje vsakega okolja. Še posebej to velja za še neavtorizirane GS-rastline. O tveganjih dodatno priča dejstvo, da država prepoveduje gojenje GSR na varovanih območjih narave (zavarovana območja in območja omrežja Natura 2000) Slovenija se ponaša z nadpovprečno d m ali na Kolovec pa je dodatno še športni poligon za tekače in kolesarje. Nič ni narobe, pričakujemo samo nekaj več razumevanja za to večfunkcionalno infrastrukturo domžalskega podeželja. Zato sem poudaril, da pripombe SLS k proračunu s področja kmetijstva (podpora strojnim storitvam) in cest (rekonstrukcija klanca na Gorjušo) lahko razumemo tudi kot investicijo v infrastrukturo in vzdrževanje tega »športnega parka«. Glede na dejstvo, da so bili predlogi vsaj delno upoštevani, v korist skladnejšega razvoja celotne občine, lahko samo upamo, da se bo takšno dojemanje domžalskih rekreacijskih področij na podeželju še razširilo. Rok Ravnikar, občinski svetnik SLS Vlasta PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek W Citroen preseneča nP^^P- tudl v Mengšu! prihranek „„ do 3.500 EUR AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1734 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, tax: (01) 7230-297 e mail avrtodetr@siol.net CITROEN S NTtl rWOSIAvUATf SI NC, KAJ VSCIAHKO OTK*N STO* IA VAS visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in razmeroma nedotaknjeno naravo. Te razmere so prispevale k usmerjanju v kmetijstvo, ki temelji na varovanju okolja in ohranjanju pestrosti avtohtonih sort rastlin in živali ter okolju prijaznejši rabi zemljišč in pridelavi hrane, kot ga že od leta 2001 spodbuja tudi kmetijsko okoljski program. Naraščajoč del zemljišč v ekološki obdelavi (približno 5,5 odstotkov vseh KZU) dokazuje, da Slovenija nima le ekološko edinstvenega položaja, temveč tudi dobre pogoje za uspešno sodelovanje na hitro razvijajočem se domačem in evropskem trgu ekoživil. Novembra 2005 je slovenska vlada sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, s katerim načrtuje bistveno povečanje obsega ekološke pridelave. Uporaba GSO v slovenskem kmetijstvu bi izničila te ugodne razmere in ves razvojni potencial. Povsod po svetu, kjer GSO gojijo v večjem obsegu, naraščajo problemi z onesnaženjem običajnih in ekoloških posevkov z GS-pelodom in GS-semeni. Ekološki kmetje v ZDA in Kanadi sprožajo kolektivne tožbe proti proizvajalcem GS-se-men, ker svojega pridelka ne morejo več ohranjati brez GSO. V Veliki Britaniji je vlada ustanovila komisijo, da bi proučila, ali je soobstoj kmetijstva z GSO in kmetijstva brez uporabe genske tehnologije v državi sploh možen in ali ne bi to neizogibno privedlo do onesnaženja vseh pridelovalnih območij. Poročilo te komisije je vzbudilo velik dvom glede uresničljivosti »soobstoja«. Če bi transgene rastline v Sloveniji kadarkoli začeli gojiti komercialno, bi morali predpostaviti, da bi zaradi nenehnega in široko prisotnega onesnaževanja na dolgi rok postalo nemogoče tako ekološko kmetijstvo kot tudi običajno kmetijstvo brez GSO. Do sedaj niso bile dokazane bistvene koristi transgenih rastlin za kmete, predelovalno industrijo ali potrošnike. Na drugi strani pa GSO prinašajo velika tveganja, še posebej v slovenskih razmerah. Rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo prepričljiv in vztrajen odpor večine Evropejcev do gensko spremenjene hrane (Eurobarome-ter 2001 in 2005). Tudi slovenske ankete kažejo enako (85 odstotkov »proti« v anketi KGZS jeseni 2006). Torej bi bilo dovoliti gojenje GSO v Sloveniji nespametno ne samo z ekološkega, temveč tudi z ekonomskega vidika. Zato sem v obravnavo na Občinski svet Občine Domžale vložila pobudo, da sprejme izjavo in sklep, ki sem ga oblikovala glede na našo lokalno situacijo. Situacija je aktualna tudi za naše okolje, saj številna gradiva ponazarjajo vse vidike uvajanja GSO, predvsem pa posledice. Zanimiva in pereča je zlasti z vidika pospeševanja ekološke pridelave hrane na našem širšem območju, kjer je takšnih kmetov kar veliko, njihova prihodnost pa bi bila ogrožena in negotova. Prav tako sem predlagala, da ob tem opravimo tudi razpravo o delovanju Centra za razvoj kmetijstva in podeželja v Jablah, ki ima velik del svojih površin tudi na območju naše občine - in to na vodovarstvenem območju. Pri tem moramo dobiti tudi njihova gradiva, kakšni so njihovi načrti za prihodnost, tudi z vidika GSO. Prav tako je potrebno zahtevati od njih tudi poročilo o varovanju zemljišč z vidika uporabe herbicidov in škropiv, glede na to, da kmetujejo na vodovarstvenem območju. Na spletnih straneh Instituta za trajnostni razvoj www.itr.si si lahko ogledate tudi film o posledicah uvajanja GSO z naslovom Življenje nam uhaja izpod nadzora. Prikazan je vpliv GSO na kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na okolje v primeru, da tehnologija uide nadzora. Cveta Zalokar Oražem, svetnica Združenja ZARES v OS Občine Domžale Ciradivo je bilo oblikovano na osnovi materialov, ki jih je pripravil Institut za trajnostni razvoj. NASI POSLANCI stran 12 Sprejet najobsežnejši program izgradnje avtocest, pridobila bo tudi naša občina Na zadnji seji Državnega zbora smo poslanci in poslanke sprejeli Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2007, ki ga je pripravila naša vlada. Ta dokument, na podlagi katerega bo temeljila izgradnja ter obnova avtocest v naši državi, je doslej najobsežnejši v naši državi. Z njim pa bo pridobila tudi naša občina, saj je v tem planu tudi začetek postopka izgradnje obvoznice Zelodnik-Mengeš. Ravno ta cesta, katere izgradnja je bila v času preteklih vlad potisnjena šele v leto 2012, sedanja vlada pa je pospešila postopke za začetek gradnje, bo bistveno zmanjšala promet v vzhodnem delu naše občine ter preusmerila tok vozil stran od naših naselij. S tem se bo povečala prometna varnost ter zmanjšala gostota vozil na naših cestah skozi središča krajev v naši občini. Gradnja avtocest na podlagi tega programa bo predvsem izboljšala prometno ureditev na tim. 5. in 10. evropskem koridorju, ki naj bi se zaključila v roku nekaj let, gradili in dogradili pa se bodo številni avtocestni odseki v Sloveniji, od katerih jih bo kar nekaj dokončanih in predanih prometu že v letošnjem letu, se pravi v letu 2007. Pospešeno se nadaljuje tudi gradnja avtocestnih odsekov na prednostnih smereh slovenskega avtocestnega križa na gorenjskem, dolenjskem, pomurskem in štajerskem avtocestnem kraku. Nadaljevala se bo tudi gradnja nekaterih državno-navezovalnih cest, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na 5. in 10. koridorju in kjer nemoteno tečejo priprava projektne in druge doku- mentacije in odkupi zemljišč in nepremičnin tudi na tistih odsekih in pododsekih, ki se bodo začeli graditi po letu 2007, tudi že prej omenjena cesta Želodnik-Mengeš. V skladu z dograditvijo celotnega petega in desetega evropskega koridorja gre tendenca tudi v smer dograditve ustreznih počivališč ob zgrajenih avtocestnih odsekih. Sestavni del sprejetega avtocestnega programa je tudi investicijsko obnavljanje objektov, ki bo potekalo na starejših odsekih slovenskega avtocestnega omrežja, in sicer tam, kjer so bile v postopku rednih in glavnih pregledov ugotovljene poškodbe, ki ali že ogrožajo varnost konstrukcije in s tem ne zagotavljajo varnega odvijanja prometa ali pa je popravilo posameznih delov nujno (popravilo dilatacij, odvodnjavanja, asfaltov, izolacije ipd.), da se prepreči nadaljnje pospešeno propadanje objektov. Za določitev prednosti je na podlagi rednih in glavnih pregledov izdelan prednostni vrstni red poško-dovanosti objektov, v okviru obnove objektov pa se bodo izvajala tudi obnovitvena dela v predorih. To se mi osebno zdi izredno pomembno, saj to pomeni skrb za povečano varnost na naših avtocestah, ki je vsekakor pomemben faktor za možno zmanjšanje prometnih nesreč, zato sem izredno zadovoljen z odločitvijo naše vlade, da se bo del sredstev tako namenil tudi za posodobitev opreme obstoječega avtocestnega omrežja in povečane varnosti, saj je potrebno stare avtoceste opremiti s sodobno elektro-strojno in drugo opremo oziroma opremiti avtoceste v skladu z novimi predpisi in zakonodajo. Nekaj besed bi namenil tudi uvedbi elektronskega cestninskega sistema, ki je eden prioritetnih ciljev resornega ministrstva. Poleg operativnih aktivnosti, ki so vezane najprej na nadgradnjo obstoječega sistema, nato pa še na uvajanje sistema v prostem prometnem toku, je ključno sprejetje Zakona o cestninjenju. Skladno s terminskim planom akcijskega načrta uvedbe elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v Evropski uniji, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, je v letu 2007 predvideno nadaljevanje že začetih aktivnosti na uvedbi elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, najprej za tovorna vozila največje dovoljene mase nad 3,5 tone. Veseli me, da se bo v skladu z rokom in s pripravljenim konceptom pričela in predvidoma tudi zaključila priprava razpisne dokumentacije za navedeni sistem elektronskega cestninjenja. Izvajale se bodo tudi vse vzporedne aktivnosti, ki so v skladu z akcijskim načrtom potrebne za vzpostavitev in delovanje novega elektronskega sistema cestninjenja. Skladno s terminskim planom akcijskega načrta uvedbe elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v Evropski uniji z mikrovalovno tehnologijo kratkega dosega se bo izvajalo tudi pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku na osnovi satelitske tehnologije. Robert Hrovat poslanec SDS v DZ RS Pogovor s poslancem Evropskega parlamenta dr. Mihaelom Brejcem (SDS/EPP-ED) V teh dneh praznujemo Dan Evrope, nedolgo nazaj smo praznovali Dan upora proti okupatorju. Kako doživljate te praznične dni? V tem času se večkrat spomnim na očeta, ki je bil organizator vstaje na Kamniškem ter na Primorskem. Bilje revolucionar, borec za delavske pravice in partizan, predvsem pa pošten človek. Spominjam se njegovih pripovedi, njegovih srečanj s soborci pri nas doma in spominjam se tudi velikega razočaranja nad dogajanji po vojaški zmagi. Ti dogodki me spremljajo vse življenje in po svoje usmerjajo moje ravnanje. Letos sem dobil prvo vabilo Združenja zveze borcev za govor na proslavi v zadnjih 13 letih. Ne spuščam se v razloge, mislim pa si, zakaj je bilo tako. Moja odločitev, da se po uspešno opravljenih nalogah, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije, vključim v politiko, je pri nekaterih ljudeh vzbudila negativne reakcije. Nisem vstopil v kakšno od močnih vladajočih strank, ampak v takrat šibko Socialdemokratsko stranko, ki jo je vodil Janez Janša. Na levici in v Zvezi borcev so bili ogorčeni, češ, Janša spada vendar na drugo stran in sinovi partizanov ne bi smeli sodelovati v taki stranki. 45 let po vojni in le nekaj let v novi, demokratični državi, so nekateri še vedno vztrajali na delitvah slovenskega naroda na tiste, ki so bili na pravi strani in na tiste, ki so bili na napačni. Marsikdo še danes tako misli. Vidite, jaz pa ne mislim tako. Drugi razlog za mojo politično opredelitev je bilo spoznanje, da so tiste politične sile, ki so zlorabile partizanstvo in vodile državo 45 let, po volitvah leta 1992 spet zavladale v Sloveniji, izvedle divjo privatizacijo in vrgle na cesto 100.000 delavcev. Kdor se danes zgraža nad velikimi socialnimi razlikami in nad tem, da so nekateri v tem času neznansko obogateli, se mora vprašati tudi, koliko je sam - s svojim glasom, s svojo podporo na volitvah - prispeval k temu. Ker sem videl, kako so nekdanji veliki direktorji, nekdanji oblastniki in njihovi sorodniki, čez noč postali lastniki nekdaj skupne lastnine, sem se odločil, da se ne bom priključil tistim, ki podpiraj*) to početje, ampak tistim, ki želijo bolj pošteno delitev nekdaj skupnega premoženja, tistim, ki se zavzemajo za socialno pravičnost, za enake izhodiščne možnosti in ki jim je domoljubje temeljna vrednota. Pogosto se zdi, da v Sloveniji delitvam naroda ne bo konca. Kako gledate na to? Vsakomur je jasno, in tega nobena sila na svetu ne more spremeniti, daje bilo partizanstvo svetla stran naše zgodovine in lahko smo ponosni na naše očete in matere, ki so zmogli toliko moči in poguma in v boju z veliko močnejšim nasprotnikom zmagali in ohranili slovenstvo. Prav tako je jasno, kdo je sodeloval z okupatorjem in kdo je zlorabil partizanstvo za socialistično revolucijo. Vendar pa otroci ne moremo biti odgovorni za početje naših staršev, naj bo dobro ali slabo. Naša dolžnost je, da vsak po svojih močeh preseže te delitve in prispeva k spravi, da s svojimi dejanji gradimo enotnost slovenskega naroda in preprečimo poskuse ponovne delitve. Jaz sem iz partizanske družine in moja žena tudi, Janševega očeta pa so mobilizirali domobranci in tako je pristal na drugi strani. Toda midva sva prijatelja in v Slovenski demokratski stranki (SDS) je takšnih primerov še več. Poglejte, kako so očetje EU pred 50-leti, torej le nekaj let po drugi svetovni vojni, zmogli preseči zgodovinska nasprotja in začeli graditi Evropo miru in sožitja, jugoslovanska in slovenska politika pa sta temeljili na razdvajanju ljudi. Na vsaki proslavi so upravičeno poveličevali partizanstvo in obsojali kolaboracijo, vendar pa tega ni mogoče početi v nedogled, ker se s tem sovraštvo prenaša iz generacije na generacijo. Veličina zmagovalcev ni le v njihovem herojstvu, ampak tudi v odpuščanju in razumevanju svoje vloge in odgovornosti za skupno prihodnost. Kaj bi želeli na koncu sporočiti bralcem Slamnika? Slovenija je danes razvita evropska država, je najuspešnejša med novimi članicami in se po gospodarski in socialni razvitosti uvršča med najboljše članice skupnosti. Nismo uspešni le doma, ampak tudi na tujem. Naši znanstveniki, kulturniki, športniki, gospodarstveniki, tudi naši študentje, pustijo zaznavne sledi odličnosti, kjerkoli se pojavijo. Lahko smo ponosni na njih! Zanimivo je, da o njih nikdar ne govorimo kot o rdečih ali črnih, enih ali drugih. So samo naši in tako je prav! Bodimo veseli, da živimo v tako lepi domovini, bodimo ponosni nanjo, pa tudi kaj storimo zanjo. Ob tem pa se spomnimo vseh tistih, ki so svoja življenja vtkali v to, kar danes imamo. Katarina Culiberg 0ML Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Nepovezani poslanci združenja ZARES napovedali obstrukcijo Nepovezani poslanke in poslanci Združenja ZARES smo v torek, 8. maja, napovedali obstrukcijo pri svojem poslanskem delu. Vzrok za to je, da nam že dva meseca in pol ni omogočeno enakovredno sodelovanje pri delu državnega zbora, saj nimamo glasovalne pravice na sejah delovnih teles, na katerih se sicer obravnavajo predlogi zakonov v drugi obravnavi in vlagajo amandmaji, prav tako pa tudi ne prejemamo nobenih gradiv za seje delovnih teles. Sklenili smo, da bomo do sklenitve dogovora o razdelitvi mest v delovnih telesih obstruirali delo državnega zbora, pri čemer nam gre za polnopravno članstvo in ne za vodstvene funkcije v delovnih telesih, saj v zvezi z njimi tudi doslej nismo nikoli postavljali posebnih zahtev. Pri obstrukciji bomo vztrajali vse dokler ne bo dosežen dokončni dogovor v zvezi s članstvom v delovnih telesih, ki bi nam omogočil normalno in enakopravno delo, pri čemer poudarjamo, da je za nas bistveno, da lahko opravljamo svoje delo kot poslanke in poslanci - članice in člani posameznih delovnih telesih državnega zbora. Razrešitev problematike vodstvenih funkcij v delovnih telesih državnega zbora za nas ni prioriteta. Naša prisotnost na sejah delovnih teles nam v tem trenutku in v položaju kot smo ne omogočata aktivnega in tvornega soodločanja o zakonodajnih predlogih. Zaradi tega smo tudi predsedniku DZ dr. Cukjatiju predlagali, da zakonodajne predloge - in teh je v tem trenutku kar veliko - ki jih je v parlamentarni postopek vložila naša poslanska skupina, do nadaljnjega, to je do dogovora o razdelitvi mest v delovnih telesih DZ, umakne z dnevnega reda sej državnega zbora in delovnih teles. Poslanke in poslanci iz skupine nepovezanih poslancev Združenja ZARES smo se kljub dosedanjim težavam pri našem delu trudili tvorno sodelovati v vseh fazah zakonodajnega postopka. Tako smo se udeleževali tudi sej delovnih teles, kljub temu, da še vedno nimamo glasovalne pravice in čeprav smo imeli vrsto težav že z dostopom do delovnih gradiv kot tudi z razpravljanjem in vlaganjem amandmajev. Opazili smo tudi omalovaževanje našega dela in številne ponižujoče situacije ob našem delu. Kljub omenjenim oviram smo vztrajali v dobri veri, da bomo v relativno kratkem času le uspeli doseči smiseln dogovor. Ker pa se ta nerazumno in škodljivo za delo in ugled državnega zbora odmika v»nedoločno prihodnost, smo se odločili, da do razrešitve tega vprašanja ne bomo sodelovali pri delu državnega zbora, vključno z njegovim kolegijem in delovnimi telesi. V poslanski skupini nepovezanih poslancev Združenja ZARES pričakujemo, da bo predsednik DZ za razrešitev problema neuravnotežene sestave delovnih teles državnega zbora in možnosti enakovrednega delovanja vseh poslancev državnega zbora zastavil ves svoj ugled in vpliv, saj nam je kakovostno delo državnega zbora vsem skupaj v interesu. Cveta Zalokar - Oražem, poslanka Združenja ZARES v DZ Koliko bomo Slovenci plačevali uporabo mobilnega gostovanja v državah Evropske unije in drugod? Eden izmed temeljnih ciljev h kateremu stremi Evropska unija je povečevanje mobilnosti evropskih državljanov. Sestavni del učinkovite mobilnosti pa je neomejena in cenovno sprejemljiva uporaba mobilnega telefona, ki je postal del našega vsakdana. Evropska komisija je prav s tem razlogom v drugi polovici leta 2005 pričela javno razpravo in posvetovanja o pripravi uredbe, ki bi uredila področje mobilnega gostovanja znotraj držav Evropske unije. Uredba predvideva pristop evropskega domačega trga na področju glasovne mobilne telefonije ob gostovanju v drugi državi članici. Uredba ne predvideva regulacije na področju prenosa podatkov, urejuje pa področji veleprodaje in maloprodaje, s tem pa uporabnike vključuje v t.i. »Evropsko zaščitno tarifo«. Pričakujemo, da se bodo s tem ukrepom cene storitev gostovanj v tujih omrežjih precej znižale, ponekod skoraj prepolovile. Cilj Evropskega parlamenta je vzpostaviti pregledno in za uporabnike enostavno ureditev. To pomeni, da morajo vsi uporabniki najkasneje v eni uri po prestopu državne meje prejeti sporočilo, v katerem so ob- veščeni o stroških opravljanja glasovnih klicev v tuji državi. Sporočilo mora biti kratko in jasno. Uporabnik mora imeti tudi možnost, da pridobi dodatne informacije o stroških na brezplačni telefonski številki. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj v svojih nastopih v zvezi z omenjeno tematiko opozarja predvsem na specifičnost slovenskega trga. Slovenski uporabniki namreč največ gostujejo predvsem v državah, ki niso članice EiU in jih uredba torej ne bo zajela. Poslanka opozarja na potrebo po temeljiti analizi posameznih trgov mobilne telefonije. »Trgi se ne razlikujejo samo po velikosti, temveč tudi po geografski legi in predvsem migracijskih navadah njenih državljanov, zato je pri urejanju tako pomembnega področja potreben celostni pristop, ki upošteva specifičnosti in razvitost posameznih nacionalnih trgov ter hkrati omogoča zagotavljanje konkurence«, pravi dr. Jordan Cizljeva. Evropski parlament je v pristojnem Odboru za industrijo, telekomunikacije, raziskave in energijo ITRE, katerega članica je tudi slovenska poslanka, poročilo obravnaval že večkrat. Predstavniki operaterjev in krovne evropske organizacije po- trošnikov so predstavili svoja stališča o predlagani ureditvi. V mesecu aprilu 2007 so potekale intenzivne razprave znotraj političnih skupin, ki so skupaj s poročevalcem pripravile kompromisne predloge sprememb. Matični odbor ITRE je sredi aprila sprejel osnutek poročila, glasovanje o uredbi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pa je predvideno v mesecu maju. Dr. Romana Jordan Cizelj opozarja, da državljani Slovenije večino mednarodnih klicev opravimo v balkanskih državah, ki niso članice Unije. Poslanka zato predlaga, da bi si EU prizadevala vzpostaviti tesnejše sodelovanje z državami .IV Evrope na področju mobilnih telekomunikacij. Takšno sodelovanje je npr. že vzpostavljeno na področjih električne energije in plina in v državah .IV Evrope vzpostavlja sprejemanje pravil, ki veljajo v EU. S tem bi se koristi, ki bi jih imeli slovenski uporabniki mobilnega gostovanja povečale in postale bolj primerljive z drugimi državami članicami Unije. Darko Rudi, Jernej Vernik Kako na preprost in lahek način privarčevati energijo, ohraniti okolje in bolj zdravo živeti Nekaj preprostih nasvetov ELEKTRIČNA ENERGIJA Ugašaj luči in električne aparate! Televizor v stanju pripravljenosti (stand by) porabi skoraj enako energije, kot če bi bil vklopljen. Zamenjaj vse žarnice z varčnimi žarnicami! Prihranil boš pri električnem računu in še življenjska doba teh žarnic je veliko daljša. 60 W navadna žarnica gori povprečno 750 ur, varčna (fluorescenčna) žarnica s samo tretjino W, ki gori enako svetlo, pa ima življenjsko dobo od 7500 do 10.000 ur. Za eno varčno žarnico potrebujemo torej 13 navadnih žarnic, pa še privarčujemo 70% energije. PLASTIKA V trgovino pojdi s košaro, torbo ali pa vzemi papirnato nosilno vrečko! Plastične nosilne vrečke se ne razgradijo, samo razpadejo na manjše kosce. Z vsako uporabo plastike torej onesnažujemo okolje in vplivamo na večjo porabo energetskih virov. - plastika v rekah, jezerih in morjih ubije nešteto živali, ki se vanjo zapletejo. - tiskarska barva na plastiki (vrečkah...) je pogosto zelo strupena. PAPIR Recikliraj. Za izdelavo novega papirja iz starega porabimo 30 -55% manj energije kot za izdelavo papirja iz dreves in še obvarujemo gozd. S tem na dva načina ohranjamo čist zrak. Časopisov ne mečite v smetnjak. Zlagajte časopise in revije posebej. Namesto odišavljenega 3-slojnega WC papirja uporabljaj recikliranega! Nekaj tisoč dreves v Evropi let- no pade samo zaradi tretjega sloja WC papirja. Odpovejte tiskovine, ki jih ne potrebujete (reklame po pošti itd.). Če bi milijon ljudi odpovedalo tiskovine, bi rešili 1,5 milijona dreves na leto. Kupuj papirnato (kartonasto) embalažo, ki je velikokrat iz recikliranega papirja. BATERIJE Odslužene baterije nesi v trgovino nazaj! Po zakonu so oni dolžni poskrbeti za njihovo neškodljivo uničenje. Če se le da, kupuj baterije, ki se dajo ponovno napolniti. AVTOMOBIL V avtomobilu ugasni klimatsko napravo, ko je ne potrebuješ. Povprečna klima porabi okoli I I goriva na 100 prevoženih km. Redno jo vzdržuj, ker je freon, plin, s katerim je klima napolnjena, eden od najnevarnejših plinov za tanjšanje ozonske plasti. Poskrbi, da freon ne bo uhajal ter obiskuj servisne delavnice, ki imajo napravo za predelavo freona. Vozi po hitrostnih omejitvah. Razlika v porabi goriva med vožnjo po omejitvi ali kolikor »avto zmore« (na avtocesti) je tudi do 20%. Privarčeval boš in se izognil nevarnosti prometne nesreče. Naj avtomobil ne teče v prazno. Pred zapornicami itd avto ugašaj. Za ponovni vžig boš porabil manj goriva, kot če avto teče v prostem teku 30 sekund. VODA Če zapiraš pipo, privarčuješ: 19 I vode pri umivanju zob, 40-80 I pri britju, 100 l pri enem pranju posode (če natočiš vodo v korito in ne umivaš pod odprto pipo), 400 I pri pranju avtomobila (če uporabiš vedro z vodo ali »vap« namesto vode i* cevi). 4. poslanski večer Cvete Zalokar Oražem, poslanke Državnega zbora RS Od kje uspehi domžalske košarke in nogometa ■ s- Tema je bila odlično izbrana, pravi je bil tudi trenutek. Pronicljivi sogovorniki so nedvomno izstopali s svojo strokovnostjo, širino in razgledanostjo, je bilo mnenje Boruta Peršolje, znanega planinca in športnika o vsebini 4. poslanskega večera, na katerem je poslanka Državnega zbora RS Cveta Zalokar Oražem od sogovornikov iz Košarkarskega kluba Domžale: predsednika Uroša Slavinca, športnega direktorja Lada Gorja-na in trenerja Memija Bečiroviča na eni strani, ter iz Nogometnega kluba Domžale: Staneta Oražma, predsednika, Nenada Protega, športnega direktorja, ter Slaviše Stojanoviča, želela izvedeti, od kje uspehi domžalske košarke in nogometa. Začelo se je sproščeno z izjavo Memija Bečiroviča, kako dobro se počuti med nami in kako rad ima Domžale, njegovim razmišljanjem o obisku Aten ter košarkarskem uspehu sina Sanija, ki se je uvrstil v vrh Evrope ter priznanjem Slaviše Stojanoviča, da bo vsak trenutek prišel čas, ko bo pred sogovornico izrekel odločilni da ter se poročil, nekaj besed pa je namenil tudi svoji veliki prijateljici glasbi, ki mu pomeni sprostitev, kitari petju z Bajago in športnemu komentatorstvu. Potem je šlo zares. Lado Gorjan je razmišljal o zmagah proti »velikim« klubom Olimpiji, Crveni zvezdi. Partizanu, prvi osvojeni lovoriki Pokal Spar ter o možnostih osvojitve naslova državnega prvaka, ki so realne, saj načrtujejo s samozavestjo in borbenostjo do konca tekmovanj. Nenad Protega pa je na kratko predstavil vzroke slabših igranj nogometašev Domžal v zadnjem času, kar vse je vzrok v tem, da je bilo nekaj manj motivacije, predvsem pa, da prvič osvajajo naslov državnih prvakov. Ko bo šlo drugič, bo bistveno lažje, nato pa bo mačji kašelj ... je povedal v zadovoljstvo kar malce presenečenih številnih obiskovalcev. Od kod uspehi, je bilo naslednje vprašanje voditeljice poslanskega večera, ki se sama zelo veseli uspehov obeh klubov. Pri odgovorih i/, košarkarskih vrst so bili sogovorniki enotni: dolgotrajno, dobro delo. Ključ uspeha je strpnost, dolgoročno načrtovanje, pravilna izbira vodstva kluba in strokovnega štaba, domači igralci, ne iskanje dobrih rezultatov čez noč, pa tudi uresničevanje vizije, brezmejno zaupanje drug v drugega, tesna povezanost z mladimi, razumevanje in pomoč pri zagotavljanju potrebnih pogojev, kjer je bila zlasti pohvaljena Občina Domžale, pa tudi skromne, a stabilne finance, brez katerih seveda ne gre. Podobno so razmišljali tudi predstavniki NK Domžale, ki prisegajo na več kot desetletno intenzivno delo vseh, na pošten odnos do vseh sodelujočih, na vključevanje mladih vseh starosti, na veselje ob zmagah v vseh kategorijah, pa tudi na uspešen kontakt z Občino Domžale, na odlične strokovnjake z veliko raznovrstnega znanja in na poštenost, ki je temelj vsega njihovega dela. Kako razmišljate za najprej? Imate vizijo, imate pogoje za uspeh na mednarodni sceni, je bilo naslednje vprašanje, na katerega sta bila odgovora podobna. Treba bo namreč dvigniti proračuna, se okrepiti ter nadgraditi bazo domačih fantov, zagotoviti pogoje, ki jih zahtevajo evropske institucije (razširitev hale Komunalnega centra, izboljšati infrastrukturo na nogometnem stadionu) ter optimalno strokovno delati ter vzgajati mlade nogometaše in košarkarje, ki bodo čez leta tvorili ogrodje obeh ekip. Oba kluba razmišljata tudi o zagotavljanju finančnih sredstev ter tako tudi na odpiranje vrat morebitnim vlagateljem. Veliko je bilo govora o mladih, s katerimi je lepo delati, kot je med drugim dejal trener Slaviša, saj jih oblikuješ, jim ponujaš svojo vizijo, svoje veselje ob njihovi uspešni rasti. Tako vodstvo nogometašev kot košarkarjev računa na zdrav pozitivni odnos staršev na uspeh njihovih otrok. »Mlade je treba usmerjati v zdrav kolektiv, v vseh starostih in selekcijah, je poudaril Lado Gorjan ter dodal, da so lahko v prihodnje samo še boljši, saj bodo lahko izbirali med velikim številom mladih. Kaj pa publika, nastopa kdaj kot šesti oz. dvanajsti igralec in na krilih nosi igralce obeh ekip do zmage? Da SLAŠCIČARf* Sladoledi iz lastne sladoledarne. Odprto vsak dan od 8.00 do 20.01 razen nedelj in praznikov. Z Vami že od leta 1938! hA 11 NilT T: 721 51 52 Obiščite nas tudi na spletu - www.slascicarna-lencek.com in ne je bil odgovor in pojasnilo, da je domžalska publika preveč komorna, da je vse preveč vzdušje na tekmah rezultat Ravbarjev (ti so bili posebej večkrat pohvaljeni) in mlajših Ultrasov, medtem ko je ostala publika, kateri sicer oba kluba priznavata dobro poznavanje obeh športov, premalo glasna, razvajena, predvsem pa publika premalo navija s srcem. So pa s publiko mnogo bolj zadovoljni košarkarji, saj v dvorani pride navijanje publike veliko bolj do izraza, zlasti pa se navijanje bistveno izboljša, ko gre za uspehe, kot so zmage nad velikimi nasprotniki. »Igralci se ob podpori publike čutijo močnejši, pripravljeni tudi na nemogoče,« je bilo povedano ob koncu razprave o navijačih obeh športov, ki podobno kot naše mesto pogrešajo dušo, pogrešajo pripadnost območju, kjer živijo in kjer hodijo na tekme. Sicer pa sta oba kluba hvaležna prav vsakemu navijaču, ki je pomagal do letošnjih uspehov. Ob koncu smo slišali še dobre želje nogometašem, ki so že državni prvaki, košarkarjem, ki naj bi to v letošnji sezoni tudi postali, podan pa je bil tudi predlog o skupnem praznovanju obeh največjih uspehov domžalskih kolektivnih športov, kjer smo prepričani, da bo publika obeh klubov pokazala svojo pripadnost Domžalam. Ob koncu so imeli tudi številni prisotni možnost za vprašanje, predloge, polemike, nasvete, pohvale pa tudi kritike. Vsega je bilo pomalo... Četrti poslanski večer poslanke Cvete Zalokar Oražem je dal piko na i letošnjim uspešnim košarkarjem in nogometašem ter pokazal, da uspehi obeh klubov niso slučajni, da so plod dolgoletnega strokovnega in poštenega dela, ki vzbuja zaupanje pa tudi upanje, da bomo v Domžalah tudi v prihodnje ponosni na obe ekipi: Košarkarski klub Domžale in Nogometni klub Domžale, da bomo imeli veliko domačih mladih uspešnih športnikov in da bo publika, ki bo navijala s srcem, šesti oz. dvanajsti igralec naših dveh klubov. I I —j*. mmm\ LERIJA KUHINJ BELA TEHNIKA • NOTRANJA VRATA TrB[rLl/r^\A2X -Nova lokacija- Gorenjska cesta 24,1234 Mengeš trgovina 01 723 00 20 • galerija kuhinj 01 723 07 97 TEHNIČNA TRGOVINA ''<-ri v pralnem stroju, ko je poln in ne, če je napol prazen. Pri tuširanju porabiš veliko manj vode kot pri kopanju v kopalni kadi, učinek pa je c»ak. Pri prhi uporabljaj glavico z nizkim pretokom, s čimer lahko zmanjšaš porabo yode pri tuširanju za vsaj 50%. S tem ukrepom tudi zmanjšamo porabo energije pri °grcvanju vode z grelcem. Trato zalivaj po pameti. Trata potrebuje samo 25mm vode na teden. Če zalivaš pogasi, je učinek večji. Zalivaj zjutraj, opoldne voda izhlapi do 8x hitreje. Y straniščni kotliček z vodo namesti napihnjeno vrečko ali kak drug predmet, s čimer boš izpodrinil vodo. Tako se bo v njem nabralo manj vode, s čimer lahko j^nanjšaš porabo vode od 4-8 1 na vsako spiakovanje brez razlike v rezultatu. Tako 'ahko prihraniš do 24.000 I vode na leto samo v enem stranišču. Hladilnik in zamrzovalna skrinja £-e naravnaš temperaturo hladilnika ali zamrzovalne skrinjesamo za 5 stopinj nižje, kot je potrebno, potrošiš 25% energije manj. Optimalna temperatura hladilnika je °d 3 do 5, zamrzovalne skrinje pa od -32 do -15 stopinj Celzija. V povprečnem gospodinjstvu odpade več kot 25% računa za elektriko na hladilnik! mikrovalovna pečica "orabi polovico manj energije kot navadna. grelec vode (bo.iler) Grelec naravnaj na 54 stopinj Celzija in nič več! Za vsakih 5 stopinj več porabiš 6% yeč energije. Grelec vode porabi ok. 20% vse energije v gospodinjstvu. živila Y hladilniku jih namesto v plastično ali alu-folijo daj v nepredušno zaprto posodo. Vjja nikar ne kuhaj iz "filter vrečke"! Raje pij naravni zeliščni čaj, skuhan in preden s cedilom. ^uPuj kolikor poješ, da hrana ne bo končala v smeteh. Hrano dobro shrani in jo popolnoma užitno dan ali dva staro pojej do konca. Kmetijstvo namreč porabi veliko Škodljivih sredstev. Z manjšo porabo hrane boš privarčeval in varoval naravo pred Pesticidi, insekticidi... Ku D, 'Puj naravno pridelano hrano. orna, na vrtu in v sadovnjaku prideluj hrano na naraven način s čim manjšo upo-™*>0 zaščitnih sredstev. uPorabi krpe za večkratno uporabo in ne papirnatih brisač. STR,,,., |'j>leke in posteljnina, ki se ne mečka: tkanine so prepojene s formaldehidno smolo. 7Jočajo se strupeni hlapi! Uporabljaj naravne in naravno obdelane tkanine. Čistila za pečice vsebujejo lug. Pečico lahko oškropiš z vodo, posuješ z jedilno sodo in odrgneš. Osvežilci zraka ne osvežijo zraka, ampak omrtvijo nosno sluznico in jo obložijo z oljem. Vsebujejo ksilen, etanol, naftalin... Uporabi zeliščne mešanice ali kis in limono. Kroglice proti moljem so iz 100% paradiklorbenzena, ki škoduje ledvicam in jetrom. Uporabi zelišča in cedrovo olje. Kemični svinčniki, markerji in flomastri vsebujejo toluen, ksilen, etanol... Uporabljaj nalivna peresa in navadne svinčnike. PEČI IN OGREVANJE Redno vzdrževanje poveča zmogljivost peči za 5% in več. Pri 3000 1 porabljenega kurilnega olja na leto pomeni 5% prihranek 150 litrov letno. Privarčujemo pri stroških ogrevanja. Za radiator namesti »reflektor« - lepenko prevleči z alu-folijo. Le ta bo toploto odbil, ne da bi uhajala skozi stene Pozimi zapiraj vrata in okna! V nasprotnem primeru ogrevaš dvorišče in vrt. Okna in vrata dobro zatesni. STEKLO Z recikliranjem stekla prihranimo do 70% energije in do 50% manj onesnažimo vodo ter 20% manj onesnažimo zrak. Na vsako tono predelanega stekla iz primarnih surovin (pesek, apnenec, soda) pride 170 kg odpadne jalovine. Če dodamo v postopku predelave 50% starega stekla, je odpadkov 80% manj. Kupuj povratne steklenice, izogibaj pa se plastenkam in pločevinkam! Sleklo razpada 1000 let. Zato ga ne odvrzi v naravi, tudi zaradi nevarnosti ureza za živali in ljudi. ALUMINIJASTE PLOČEVINKE Če od vržeš eno pločevinko, se bo razgrajevala 500 let in tako dolgo onesnaževala zemljo. Odstrani hrano oz. pijačo, pločevinko stisni in jo shrani v vrečo ali škatlo. Vsake toliko odnesi v obrat za predelavo aluminija. Star aluminij je kar nekaj vreden. Dodaš lahko stare aluminiaste pladnje, alu-folijo, embalažo za pecivo... EMBALAŽA Kupuj embalažo, ki sejo da predelati in/ali večkrat uporabiti. Na vsak način se izogibajte stiropora! Izogibajte se plastični embalaži. . imaKj Nova OPEL Opel Antara. Spoznajte meje mesta. IP DOMŽALE stran 14 KOLEDAR PRIREDITEV KJE? KD Franca Bernika, Poorčna dvorana Glasbene šole Domžale KDAJ? Petek, 18. maj ob 20. uri K \ l ' Predstavitev zbirke pesmi »Zapoj tišina« Franceta Stražarja. V kulturnem programu bodo sodelovali Pavle Ravnohrib (gledališki igralec), prof. Vladimir Mlinaric (pianist). Stane Klavs (orglice), Tomaž Klavs (kitara), Tadeja Capuder (povezovalka). Vstop prost! KJE? Ploščad pred centrom Ivana Hribarja KDAJ? Petek, 18. maj ob 20. uri K \ l? Otvoritev razstave Pomlad Simona Jugoviča Fink v okviru otvoritve festivala TRZINSKA POMLAD 2007. KJE? Kmetija pri Videmškovič, Prešernova 26, Dob KDAJ? Sobota, 19. maj ob 14. uri KAJ*? Izkopavanje biološko - dinamičnih popravkov, društvo Ajda. KJE? Dvorišče KD Trzin (v primeru slabega vTemena v dvorani KUD Franc Ko-tar) KDAJ'1 Sobota, l1*. maj od 18. ure dalje KAJ? Ob 18. uri Drago Zadnikar: Igrala iz recikliranih materialov, Mladinski klub Trzin: Spomladanska delavnica za otroke. Društvo prijateljev mladine: Palačinkijada: kuharska delavnica za otroke, Packarija: likovna delavnica za otroke. KI D Kresnička: Češnejvo drevo: ustvarjalna delavnica, Ines: Poslikava obraza. Ob 14 .30 uri: Lutkovno gledališče FRU-FRU, Teater Kuglica: Dogodivščine indijančka Vikija lutkovna predstava za otroke. < >b 20. uri Gledališče Ane Monro: Urgenca - upočasnjena burleska. ( > 21 uri Kvinton: Etno ročk koncert. KJE? Trojica KDAJ? Nedelja, 20. maja ob 15. uri KAJ? Študentski klub Domžale vabi na Paintball! Informacije na telefon: 041 KJE? Center za mlade Domžale KDAJ'' Ponedeljek, 21. maja ob 19 uri. K U7 Šola za starševstvo na temo Čustvena in socialna inteligenca. BIHRMnHIllinHHnK KJE? Center za mlade Domžale KDAJ? Torek, 22. maja ob 18. uri. KAJ? Pravilno Učenje in nega obraza. Odpravljanje težav z aknami, vsakodnevna uporaba krem in Učenje za posebne priložnosti - skratka celotna nega obraza namenjena vsem mladostnikov pod vodstvom vizažista Zorana Gajiča. Kil" Hala komunalnega centra Domžale KDAJ? Sreda, 23. maj ob 20. uri KAJ? Morebitna 3. tekma polrinala državnega prvenstva v košarki KJE? Center za mlade Domžale KDAJ" Sreda, 23. maj. KAJ ' Na sredinih popoldnevi v centru za mlade Domžale vabimo mlade, da se nam pridružijo pri odkrivanju rastlinskega in živalskega sveta. Tokrat obmo spoznali osupljivi svet naših cvetlic Predhodne prijave na tel: 722 66 00. KJE? Ekološka kmetija pri Jemej'k KDAJ? Četrtek, 24. maja ob 17. uri. KAJ? »Raj na zemlji je mogoč. Tu boste našli navodila, kako lahko poceni, estetsko, z naravnimi materiali in brez dodatkov, ki ogrožajo življenje, sobivate z okolico. Za to ne potrebujete veliko denarja ali pomoči drugih. Vsi potrebni odgovori se skrivajo v naravi« Gostitelja indijanskega večera bosta Andreja Hribovšek in Miha Lindič. Potrebna je predhodna prijava na centro za mlade Domžale. KJE? Agropub, Domžale KDAJ? Četrtek, 24. maj ob 21 uri KAJ? shei ii kan je, edina prava študentska zabava s .Študentskim klubom Domžale. KJE? KD Franca Bernika, poročna dvorana Glasbene šole Domžale KDAJ? Četrtek, 24. maj ob 20. uri K VI' Literarni večer s Tatjano Lapuh, mlado pesnico iz I.eskovea pri Krikom Tatjana je avtorica pesniške zbirke Preludij v žitu, ki jo je leta 2002 izdal in založil JSK RS za kulturne dejavnosti revija Mentor, kot nagrado zmagovalcu na natečaju mladih pesnikov in pisateljev »festival mlade literature Urška«. Spremljala jo bo Stanka Macur, solistka, kantavtorica in glasbena pedagoginja. KJE? Knjižnica Domžale KDAJ? Petek, 25. maj ob 19 uri K VI'.' V sodelovanju z gimnazijci Srednje šole Domžale pod vodstvom mentorice Martine Moti se bo zgodila otvoritev razstave MOZAIKI. KJE? Športni park Domžale KDAJ? Petek, 25. maj. KAJ'1 Atletski klub Domžale organizira tradicionalni medklubski meeting. KJE? Športni park Domžale KDAJ? Petek, 25. maj. K VI" 39. državno prvenstvo v atletiki za otroke s posebnimi potrebami. 1 'čenči s posebnimi iz 52 slovenskih osnovnih šol tekmujejo v disciplinah atletike V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in pod pokroviteljstvom občine Domžale je organizator DP Osnovna šola Roje. Tekmovanje bo potekalo v duhu: Važno je sodelovati, ne zmagati KJE? Športni park Domžale KDAJ? Sobota, 26. maj K \l" Zadnja tekma državnega prvenstva v nogometu: Domžale:Drava. Domžalski nogometaši so državni prvaki postali predčasno, že štiri kroge pred koncem, tako da tekma nima nobenega odločilnega pomena. KJE? I lala komunalnega centra Domžale KDAJ? Sobota, 26. maj ob 16. uri KAJ? L finalna tekma državnega prvenstva v slovenski košarki. Kil.' Ob (iradiškem jezeru KDAJ? Sobota, 26. maja ob 10. uri KAJ? Tradicionalna prireditev za tekače - rekreativce »Tecimo na Gradišče 2007«. Vabijo vse tekače rekreativce, družine z otroki, ljubitelji narave, vse, ki cenijo kakovostno in aktivno preživljenje prostega časa. Poleg teka pripravljajo tudi pester program za sprehajalce, družine z otroki in ljubitelje hitre hoje. Obeta se lov na skriti zaklad za otroke, živa glasba, dobra hrana, srečelov in »Gradiška tržnica«. Prijave za tekače zbirajo na dan prireditve do 9. ure. Informacije: 041 312 716 ali tdgradisce@yahoo.com. KJE? Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja, Trzin KDAJ? Sobota, 26. maj ob 20. uri KAJ? Mestno gledališče ljubljansko predstavlja monokomedijo HAGADA. KJE? Začetek pohoda pri Gostišču na Trojanah. KDAJ? 26. maja ob 19. uri. KAJ'.' Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško-Bistriškega območja in PD Kamnik organizirata 17. nočni rokovnjaški pohod, ki sodi med zelo zahtevne v Sloveniji. Udeležence iz Kamnika in okolice bo na zbirno mesto odpeljal poseben avtobus 26. maja ob 18. uri iz avtobusne postaje Kamnik, ki bo ustavil tudi na Duplici, v Komendi, Mengšu, Trzinu in Domžalah. Smer pohoda bo potekala od Trojan proti Motniku mimo Lipovca na Kozjak, Okroglo z zaključkom na Črnivcu pri restavraciji v nedeljo 27. maja med 7. in 8. uro. KJE? Javno podjetje Centralna Čistilna naprava Domžale-Kamnik, Štud- Ijanska ulica 91, 1230 Domžale KDAJ? Sobota 26. maj 2007, med 9.45 in 12.00 KAJ? Dan odprtih vrat PRIHODNOST V ČISTI KAPLJI VODE Oglejte si kako deluje čistilna naprava, kakšno bi bilo stanje brez nje in preverite ali res povzroča neprijetne vonjave. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili po napravi in v živo videli, kako deluje. Poleg lokalnega prebivalstva so na dogodek vabljeni predstavniki lokalne skupnosti, strokovne javnosti in medijev. KJE? Športni park Domžale KDAJ? Nedelja, 27. maja s pričetkov ob 10.30 uri. KAJ? Rekreacijski tek za zeleno os Kamniške Bistrice. Več na strani 20! KJE? Center za mlade Domžale KDAJ? Vsak ponedeljek ob 16. uri. KAJ? Filmska delavnica - video inkubator. Želiš igrati, režirati ali napisati scenarij za krajši film? Kamera teče vsak ponedeljek oskar čaka nate! KJE? Center za mlade Domžale KDAJ? Sreda, 30. maj. KAJ? Na sredinih popoldnevi v centru za mlade Domžale vabimo mlade, da se nam pridružijo pri odkrivanju rastlinskega in živalskega sveta. Tokrat obmo spoznali užitno divjo hrano. Predhodne prijave na tel: 722 66 00. KJE? Športni park Domžale KDAJ? Sreda, 30. maj ob 17. uri. KAJ? Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z atletskim klubom Domžale vabi k redni mesečni akciji preizkusa telesnih sposobnosti za vse zainteresirane občane in posameznike. Vsak posameznik se lahko preizkusi na Cooperjevem testu (tek 12 minut), zagotovljeno je tudi strokovno merjenje krvnega pritiska in srčnega utripa pred tekom in po končanem teku. KJE? Zdravstveni dom Domžale KDAJ'.' Četrtek, 31. maja in petek 1. junija. KAJ? Krvodajalska akcija v občini Domžale, ki jo organizira Rdeči križ Domžale. KJE? Krumperk KDAJ? Sobota, 2. junij. KAJ? Konjeniški klub Krumperk prireja tekmovanje v preskakovanju ovir. tekmovanje se bo že tradicionalno odvijalo v soboto in nedeljo. KJE? I lala komunalnega centra Domžale KDAJ? Sobota, 2. junij ob 17. uri. KAJ? 3. finalna tekma državnega prvenstva v slovenski košarki. KJE? Pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v dvorani KUD Franc Kotar) KDAJ? Sobota. 2. junij od 15. 30 ure dalje. KAJ? Ob 15.30. Tek Petra Levca (v organizaciji ŠD Trzin). Ob 19. uri Glasbena predstava za otroke z Damjano Golavšek. Ob 20. uri KUD Priden Možic vabi na ulično predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra. Ob 20.30 uri: Koncert štajerske skupine JEBELA CESTA. KJE? Kulturni dom Groblje KDAJ? Sobota, 2. junij ob 20. uri. KAJ? Letni koncert Mešanega pevskega zbora Groblje. KJE? Zbor pred brunarico MK Vaški Boysi KDAJ? Ponedeljek, 4. junij ob 9.30 uri. KAJ? Krvodajalska akcija MOTORIST ZA ŽIVLJENJE, ki jo organizira VIK Rokovnjači. KJE'' Ljubljansko barje KDAJ? Ponedeljek, 4. junij 2007. KAJ? Center za mlade Domžale organizira strokovno voden ogled Ljubljanskega barja. Izvedeli boste kje in kako so živeli mostiščarji. Potrebna je predhodna prijava. KJE? Center za mlade Domžale KDAJ? Sreda, 6. junij ob 19. uri. KAJ? Otvoritev likovne razstave z naslovom RADOVEDNA RAZNOLIKOST. Čas je, da pokažemo kar smo ustvarili skozi celo leto. Smo bili pridni? Pridite in se prepričajte na lastne oči. Razstavljali bodo mladi iz likovno ustvarjalnih delavnic in skupina mladih s posebnimi potrebami. KJE? Dvorana KUD Frane Kotar, Trzin KDAJ? Sobota, 9. junij ob 19.30. uri. KAJ? Gledališka predstava gledališke skupine Orbitala: Čarovnik iz oza. Novi knjigi prim. dr. Velimirja Vulikiča: Bogata zobozdravnikova literarna bera Prim. dr. Velimir Vulikic je s svojim literarnim delom močno zaznamoval zadnji dve desetletji svoje ustvarjalnosti med Domžalci. Dvaindvajset knjig ostaja za njim v dveh desetletjih, ko se je s peresom tenkočutno podajal med tiste teme in osebnosti, za katere in med katerimi je kot stomatolog živel. Kasneje, po upokojitvi, pa je kot opazovalec domžalskega življenja in znamenitih osebnosti zapustil zapisano sled o teh svojih opažanjih. Vsekakor moramo iz vrste domžalskih osebnosti, ki jih je dr. Vulikič vzel v svojo literarizirano obravnavo, omeniti Oktet bratov Pirnat. Senatorja s Trojice Valentina Rožiča, domžalskega glasbenega pedagoga Staneta Habeta in domžalskega župnika - skladatelja prof. Matijo Tomca. V literarizirani, avtorsko docela sproščeni obliki je tem Domžalčanom uspel ohraniti trajno sled, ki je toliko dragocenejša, ker je to opazil človek čistega srca, duhovne subtilnosli in predanosti kraju. To predanost Domžalam, posebej pa zdravstvu kot pomembni dejavnosti, dr. Vulikič nadaljuje z enako intenzivnostjo v obdelavi dogajanj, procesov, zgodovine zdravstva in osebnosti v njem. Oče slovenskega zobozdravstva dr. Jože Rant, dr. Milan Dolenc, slovenski veterinar, mnogi priročniki, kronike in zgodovinski povzetki s področja zdravstva ostajajo kot dragoceno izročilo, ki bo ohranjeno samo zaradi izjemne delavnosti dr. Vulikiča. V ta sklop literariziranih zapisov o znamenitih osebnostih sodi tudi zadnja knjiga o slovenskem psihiatru - terapevtu dr. Janezu Ruglju, s kate- rim se je avtor knjige o njem, naslov ji je dal Večni bojevnik, srečal že na začetku študija medicine. Knjiga Večni bojevnik ne pomeni le z občutjem napisane knjige o življenju psihiatra - terapevta alkoholikov, pomeni tudi kronsko pričevanje o popolni predanosti svojim ciljem in idealom, za katere so se le redki pripravljeni boriti tako, kot se je vse življenje boril (in se še bori) za mnoge sicer kontroverzni zdravnik alkoholikov dr. Janez Rugelj. Omenjeni zdravnik je tipičen primer uspešnega znanstvenika, ki v naših slovenskih razmerah tembolj nale-tava na nasprotovanja, odpore in nerazumevanja, kolikor bolj odstopa od splošne strokovne in človeške inert-nosti, ki pa je še kako lastna (morda podčrtano lastna) za ljudi v zdravniškem poklicu. V drugi knjigi »Utrinki iz. življenja vojaškega zobozdravnika«, nas dr. Vulikič v 38 zgodbah reminscentno popelje po nekaterih zanimivih poteh, po katerih ga je že od mladega popeljalo življenje. Začel gaje v Vi-tomirici, pri Peči v Metohiji, nadaljeval kot vojaški zdravnik stomatolog v JLA, zadnja desetletja pa intenzivno preživlja v Domžalah. Mnoge zgodbe, vse so napisane z veliko naklonjenostjo Sloveniji, Domžalam in našim ljudem, govore o človeku, ki gaje vojaška služba iztirila v nerazumnem stroju armade, je pa dr. Vulikič skozi pošteno delo in človečnost ohranil vse vrednote humanista, kakšne ta svet danes vse bolj pogreša. Ker je dr. Vulikič v omenjeno knjigo napisal, da gre za prvo knjigo, domnevamo, da je teh zgodb še več, zato nadaljevanje Utrinkov z zanimanjem pričakujemo. Dr. Vulikiču za vztrajnost v omenjenem literarnem početju čestitam in želim, da uresniči še mnoge cilje, ki si jih dolga desetletja predani domžalski /el za prihodnje še postavlja. M. Brojan (IZ)BK.@NO v aprilu (IZ)BR@NO je ožji i/hor prebranega in pregledanega gradiva tekočega meseca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo posamezno knjižno in neknjižno gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. Opremljeno je tudi s kratkimi mnenji in vlisi zaposlenih, da se boste lažje odločili, katero gradivo bi bila primerno tudi za vas. Vabljeni v svet informacij Knjižnice Domžale! KNJIGE ZA ODRASLE: • Brina Švigelj - Mcrat: ODVEČ SRCE, Cankarjeva založba, 2006 Glavna akterka, v Franciji živeča Slovenka, se ima namen takoj po očetovem pogrebu na Bledu vrniti domov, v Pariz. Po spletu okoliščin, katerim se prepusti brez oklevanja, v njej tako kičastem turističnem kraju ostaja brez načrta in brez odločitve, dnevi pa tečejo. Vzporedno spremljamo njeno trenutno ljubezensko avanturo z domačinom, zgodovino njenega prijateljevanja s francosko prijateljico in zakonske zveze, hkrati pa skrivno zgodbo njenega očeta in matere, ki jo je oče popisal v romanu, katerega naša junakinja prebira tekom preživljanja nenačrtovanega dopusta. Roman, poln čustev in inlime, ljubezenska zgodba, kjer je vse tako preprosto, nikakor ne sprejemljivo, vendar tako človeško. Enostavno in hkrati neskončno zapleteno, ločno tako, kakršno je življenje - ne belo, ne črno, ampak polno vsakršnih odtenkov, enkrat nagibajočih se na eno, enkrat bolj na drugo stran. Srečno - nesrečen konec, ki pušča marsikaj odprtega in bralca ne pušča ravnodušnega. • Oriana Fallaci: MOČ RAZUMA, Učila International, 2005 Nedavno preminula italijanska novinarka in pisateljica v ognjevitem, emocionalno nabitem in politično nekorektnem (kar tudi sama priznava) slogu obračuna z domnevno preveč tolerantnim odnosom evropskih držav do Islama. Graditev mošej in islamskih centrov, multikulturna politika, preohlapna emigracijska zakonodaja, vse to je po njenem pripeljalo do terorizma, avtorica gre še dlje in pravi, daje končni cilj islamska tivropa. Deluje moč očitati pomanjkanje treznega razmisleka, predsodke, selektivno poznavanje kulturno zgodovinskih dejstev, razpihovanje nestrpnosti in še kaj. Se pa ob prebiranju morda ravno zaradi provokativnega sloga venomer zastavlja vprašanje meje tolerance 02. paradoks toleriranja netolerantnega. Odnos demokratičnih družb do nedemokratičnih, teokratsko urejenih družb ter dejstvo o nekompatibilnosti v pogledih na osebno svobodo in položaj posameznika. Koristno in zanimivo branje, a ne za nekoga, ki bi se rad podučil 0 dejanskem položaju Islama v Evropi. Knjige bi tudi zelo težko uvrstili na seznam tistih, ki lahko prispevajo k pomiritvi »spopada civilizacij«. • Lian Hearn: MEČ V TIŠINI, Mladinska knjiga, 2006 Izmišljena zgodovinsko-pustolovsko-fantazijska saga v treh knjigah o družini Otori, časovno postavljena v srednji vek, v deželo podobno Japonski. Zgodba je polna pustolovščin, bitk, ljubezni, magije, čudežnih sposobnostih posameznikov. V prvi knjigi sledimu mlademu junaku po imenu 'lakca, ki ga vitez. Otori reši pred krvoločno vojsko lide Sadamuja. Odpelje ga na njegov dom, kjer deček s pomočjo učiteljev spozna svoje resnične korenine, čudežne sposobnosti in tako počasi stopa na pot. ki mu je usojena. KNJIGE ZA OTROKE: • Eoin Golfer: ARTEMIS FOWL: ZAHRBTNA OPAL, Mladinska knjiga, 2006 Novo srečanje ljudi in vilincev. Artemis Fowl je genialni najstnik z zločinskimi nagnjenji, kije že v treh knjigah doživljal razburljive dogodivščine v ljudem prikritem podzemnem svetu. Na koncu tretje knjige je sicer dočakal izbris spomina, vendar zanj to ni tako velika ovira, daje ne bi mogel preseči. Še dobro! Kajti v četrtem nadaljevanju sta on in njegov neločljivi Butler edina, ki lahko rešita svet pred zahrbtno Opal Koboi in njenimi maščevalnimi načrti, ki bi pogubili najprej njen lasten narod in nato še 'blatarskega' - človeškega. V boj z Opal se spustita s starimi znanci iz vilinskega Pristana na svoji strani poveljnikom Korenom, stotnico Marjeto Mali in škratom Gnojem Kopačem. •Allan Stratton: CHANDINE SKRIVNOSTI, Miš, 2006 Roman je osebna pripoved najstnice o njeni družini. Skozi napeto in pretresljivo zgodbo spoznamo življenje v suhsa-harski Afriki. Bolj kot revščina, je tamkaj živeče ljudi strah, da bi se okužili z virusom IIIV. Zaradi te grozljive bolezni izgubi Chanda osebe, ki jih ima zelo rada. Pisatelj v zgodbo spretno vplete na eni strani strah, na drugi pa pogum. Chanda s svojo neustrašnostjo in močjo reši mnoge življenjske težave in pomaga ljudem, ki se borijo z boleznijo AJDŠ. Allan Startton je za Chandine skrivnosti v kategoriji romanov za mladostnike prejel številna priznanja in nagrade. • Michel Brule: DEČEK, KI JE ŽELEL SPATI, Vale-Novak, 2007 Droben, majhen dvanajstletni deček Nino, po materini smrti ostane sam. Nevihta mu odpihne dom, zato se z. edinim premoženjem kosom lepenke nastani pred vrati lekarne v Riu de Janeiru. Za preživetje v razbojniških klapah je prešibak in prenežen. Zato na ulici prosi miloščine, Težko mu je. Na svoji lepenki čaka na kruh, prijazno besedo, pogled, ponujeno roko. Poišče si delo, vendar opeharjen in razočaran odneha. Hrepeni po noči, ko ga nihče ne vidi in želi samo spati.Sanjari o marsičem. Knjiga se vas bo dotaknila in vam segla do srca. Primerjamo jo lahko z nepozabno Deklico z vžigalicami. Malim princem... S knjigo Deček, ji je želel spati, je avtor zaslovel po vsem svetu. Prevedena je že v 12 jezikov. ME0I0TEKA: • GROZLJIVI VRTOVI (EFFROYABLES JARDINS) DVD, »lil/ lilm, 2005 jJÊÊk Odlična komična drama v slogu »Življenje je lepo«, katere ZjXWWt moto je »za kljubovanje trpljenju je ključno norčevanje. T^a^P"^ Jacques in Andre sta prijatelja, čisto običajna človeka, ki dneve preživljata v vaški gostilni. Piše se leto 1944. Pod vplivom pogovorov in poslušanju ilegalne radijske postaje, ki Francoze poziva k odporu proti okupatorju, se odločita za akcijo. Razstrelila železniško postajo, nevedoč, da v njej spi kretničar. Nemški okupator izmed vaščanov izbere 4 moške in med njimi se znajdeta tudi naša junaka. Nemci jih vržejo v jamo in zagrozijo, da jih bodo v 24-tih urah ustrelili, če se krivci ne javijo. Kljub vsej nečloveškosti situacije se ob jami pokaže nemški stražar, ki jim zadnje ure poizkuša ublažiti z igranjem klovna in ukradeno hrano in s tem popolnoma spremeni življenje enega izmed naših junakov. Uredil In Izbral Janez Dolinšek Kulturni dom Franca Bernika Stniiševa prilika Gregor Strniša: Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju Režija: Jaka Ivane Prešernovo gledališče Kranj Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale; petek, 20. aprila 2007 Gregor Strniša je kot pesnik in dramatik zapustil slovenski literaturi tisto vrsto dediščine, h kateri seje zaradi njene interpretacijske širine in kompleksnosti možno in potrebno vedno znova vračati. Med takšna dela sodi tudi igra Žabe, v kateri Strniša vsebinsko strukturira-nost srednjeveške moralitete dopolni z metafiziko novodobne mentalitete. Igra je bila prvič uprizorjena leta 1969 in je od tedaj doživela že mnogo različnih uprizoritvenih interpretacij, zadnjo pred 13 leti. Vprašanje, ki se zastavlja samo po sebi, je, kakšen je pristop k besedilu tokratne uprizoritve? Režiser in scenograf uprizoritve Jaka Ivane je prostor oz. krčmo Žabe postavil na leseno ogrodje, ki je na odru domžalskega kulturnega doma potisnjeno nekoliko v globino. Zgolj optična ne- H ... <"«*/ .tj*-* povezanost s praznini odrom izgine takoj, ko se po njem razlije umetna megla in s svojim valovanjem pripravi pravljično in domišljiji (p)odprto osnovo, pri čemer scena navidezno skoraj zaplava kot lesen brod, ki pomaga gledalca popeljati v mistični svet. Nekakšen uvod v samo igro so Točajevi latinski izreki ob glasbeni spremljavi honky-tonk klavirja, ki se ponovijo na samem koncu igre in ustvarijo vtis sklenjepe zgodbe. Lazarjev prihod v krčmo je, za razliko od Strni-ševega teksta, simboličen, saj se spusti po lestvi v samo krčmo, torej od »zgoraj«, »navzdol«. To je eden izmed vidnejših in bolj posrečenih režijskih posegov, v nadaljevanju pa je moč opazili močnejšo tendenco k samemu besedilu, ki je malenkostno okrajšano. Prizor, kjer se v ogledalu srečata pogleda Lazarja in Točaja, ki se ob tem spremeni v hudiča, Ivane reši tako, da Babica prebere Strniševo didaskalijo, ki deluje kot nekakšen aparte. Predvsem z vizualno podporo uspe Ivancu ustvariti sproščeno, pravljično atmosfero, h kateri pripomore tudi uglasbitev nekaterih Strniševih pesmi Davorja Hercega; uglasbitve nista doživeli le dve - Lazarusova pesem in Pesem o krčmi. Tako glasba kot maska (Matej Pajn- tar) in kostumi (Maja 1 jubotina) pripomorejo k očitni metamorfozi oseb. Vizualno najmočnejša je preobrazba Babice, ki se iz bledolične osivele starke prelevi v zapeljivo, živo rdečelaso Evico, preobrazba Lazarja v Lazarusa van Guldenmeera je vidna v zamenjavi stare ponošene uniforme v s krznom obrobljeni plašč. Strnišev verz in slog se navdihujeta pri ljudski pesmi s proznim ritmom in asonancami, ki vedno pridejo do izraza ob dobro sodelujoči igralski trojici. Točaja odigra Peter Musevski, ki v svoji vlogi vseskozi niha med dobrodušnim oštirjem in škodoželjnim hudičem, ki se, kot pravi Evica, rad igra s tistim, ki je ves od tega sveta. Človeško življenje, vpeto v eksistencialno območje kozmičnih, metafizičnih in mističnih doživljanj sveta, predstavljata lika Lazarja in Lazarusa. V interpretaciji Roka Viharja je lik Lazarja ponižen, boječ polž lazar, ki blato žre in golta cestni prah. Razmejitev med njim in Lazarusom je vidna predvsem v prezenci na samem odru. Lazarja igra kot boječega se poštarja, diametralno nasprotno pa zasnuje lik Lazarusa bogataša, katerega samozavest in moč je opazna v sami drži. Najmočnejša razmejitev med likoma je uspela Vesni Pernarčič-Žunič. Njena Babica je sključena starka z rezkim glasom in dobro odmerjenimi kretnjami, njena interpretacija Evice pa je polna satanske poželjivosti, ki jo odlično tempira skozi igro. Ob dramaturški pomoči Jere Ivane in Marinke Poštrak je Jaki Ivancu uspelo z Žabami ustvariti sproščeno, pravljično uprizoritev, ki ne išče nekakšne transcendentalne resnice. Kozmično stvarstvo Strniševega sveta je prepuščeno posameznikovi interpretaciji teksta, ki se izteče v dobro uro trajajoči predstavi, v samem koncu kot ponovitvi začetka pa odpira možnost sklenjene ali pa odprte zgodbe. Matjaž Marlnlč Aktivnosti v Galeriji Domžale Vodeni ogledi in delavnice ob razstavi del Bogoslava Kalaša Ob beleženju dvajsetletnice delovanja likovnega središča v Domžalah je Galerija Domžale v okviru KD Franca Bernika v letošnjem letu pripravila likovno-izobraževalni program, ki je sestavljen iz vodenih ogledov po mesečnih razstavah za odrasle in mlajše likovne ljubitelje ter ustvarjalnih delavnic za otroke in mladostnike. Aprilska razstava je bila posvečena priznanemu sodobnemu umetniku Bogoslavu Kalašu iz Radomelj, ki se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal z lastno inovacijo - s slikarskim strojem. Prvi ogled razstave smo pripravili drugi dan po odprtju razstave, ko smo si skupaj z avtorjem natančneje ogledali razstavljene slike ter predstavili zahtevni tehnični postopek s slikarskim strojem (t.i. aerogralija). Bogoslav Kalaš ustvarjeno sliko likovno gradi enako kot tradicionalni siikar, vendar namesto čopiča uporablja slikarski stroj, ki z vgrajeno fotocelico bere njegovo avtorsko fotografijo in istočasno s podaljšano mehanično roko z zračnim čopičem na platno prši barvo. Postopek nastajanja ene slike, ki vsebuje tudi do petsto barvnih plasti, je precej dolgotrajen postopek. Za Poglavitni namen razstavnih dejavnosti v Galeriji Domžale Je obiskovalcem približati umetnikova razstavljena likovna dela na razumljiv način ter spodbujevanje k likovnemu Izražanju. Otroci Iz OŠ Rodlca so v ustvarjalni delavnici odlično opravili svojo nalogo. lažjo vizualno predstavo Kalaševega ustvarjanja s slikarskim strojem smo pripravili tudi kratek film, ki ga je izdelala fotografinja Mojca Maselj iz Domžal. S svojevrstnim strojem za slikanje Bogoslav Kalaš ustvarja izvirno in sodobno umetniško delo, ki smo jo na takšen način tudi želeli predstaviti mlajšim ustvarjalcem v kreativnih delavnicah. Po kratkem uvodu, ogledu filma o tehniki in umetnostnozgodovinskem pregledu tipičnih likovnih zvrsti krajine, tihožitja, portreta in akta, ki jih v svojih slikah motivno uporablja avtor, so otroci začeli ustvarjati lastna tihožitja. Vendar naloga ni bila preprosta - otroci so morali risati s kredami na temnejši papir v črtastem rastru, torej podobno kot deluje Kalašev slikarski stroj. Kljub zahtevnosti naloge so mladi ustvarjalci izdelali odlične risbe, ob ustvarjanju pa so spoznavali nove pristope izdelave sodobne slike. Novi likovno-pedagoški program Galerije Domžale, ki sva ga zasnovali in izvedli profesorica likovne umetnosti Katarina Skofic in bodoča umetnostna zgodovinarka Katarina Rus KruSelj, temelji na vizualni stimulaciji kreativnega razmišljanja udeležencev ter vpeljavi zanimivejših pristopov k predstavitvi sodobnih likovnih vsebin, izhajajočih iz posamezne mesečne razstave. Odziv udeležencev pri razstavnih aktivnostih, ki so potekale od januarja dalje, je pozitivno presegel naša pričakovanja. Aktivna in ustvarjajoča publika je tista, ki si jo želi vsaka sodobna galerija, zato lepo vabljeni tudi jeseni, ko bomo likov-no-izobraževalne dejavnosti nadaljevali. Katarina Rus Krušelj Naj ne mine dan brez knjige Delo Karle Suarcz TIŠINE, ki je izšla pri založbi Goga, je izjemen kubanski roman, ker se dotika nas vseh, ker govori o nas. To je zgodba 0 dekletu, ki že zelo zgodaj spozna, dajo obkrožajo ljudje, ki živijo v svetu laži, pretvarjanja, neuslišanih hrepenenj in bolečih razočaranj. V stanovanju njene čudaške babice v llavani živijo še njena mati Argentinka, oče oficir, stric homoseksualec in zmedena teta. Zgodba se začne v času najzgodnejše mladosti glavne junakinje, ko se srečno življenje v družine sesuje. Pokažejo se prva razočaranja, ko deklica odkrije, da se za navidezno srečo skrivajo laži, ki jih ostali prikrivajo, da bi deklico obvarovali pred razočaranjem. Zato postane nezaupljiva in tudi zunanji svet jo osami. Vsi nekaj hočejo drug od drugega in od družbe, od sveta, ona pa si želi resnico in iskreno prijateljstvo. Roman zajema obdobje od sedemdesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Francoski pisatelj André Pieyre de Mandiargues, ki je avtor romana MOTORISTKA, seje rodil v Parizu leta 1909 in velja za klasika francoske književnosti 20. stoletja. V spremnem besedilu beremo, da so njegove junakinje in junaki lepa, senzualna, mlada bitja, postavljena v neke vrste gledališče smrti. V oblasti jih imajo demonične sile v skrivnostnem in fatalnem imperiju erotizma. Drvijo po tanki črti med pogubo in odrešitvijo v gospostvu želje, ki prinaša eno ali drugo, saj je meja med obema tako težko določljiva, daje verjetno sploh ni. Tako tudi devetnajstletna Rebeka na svojem Harley-ju Davidsonu drvi v naročje dvakrat starejšega ljubimca Danicla Lionarta iz Alzacije v Heidel-berg in kratko razdaljo sto trideset kilometrov predivja s povprečno hitrostjo sto šestdeset kilometrov na uro. Da na svoj cilj ne bi prispela prezgodaj, se med potjo nekajkrat ustavi ter se podrobno spominja prejšnjih podobnih voženj in srečanj z istim ljubimcem. (Doma pa je kot lepa Vida pustila moža, ne starejšega, pač pa precej mlajšega.) Vladimir Braco Mušič je izdal obsežno delo OTROŠTVO V ZNAMENJU VOJNE, kjer izpoveduje močno zaznamovanost z drugo svetovno vojno, svojo bolečino, stisko in burni aktivizem. Dotika se tudi povojnih dogodkov, mladinskih delovnih akcij, vse to pa je popisal s kritičnimi in samokritičnimi distancami. Svojo dolgo in burno življenjsko pot je opisal natančno, tako spoznamo njegovo družino, mladost, ki je polna zgod in nezgod. Njegov nepotvorjen spomin otroka in mladostnika je izpoved cele generacije, ki seje odzval klicu k odporu okupatorju in se po končani vojni navdušeno vključil v mladinske delovne akcije ter graditev novega sveta. Založba Slovenska Matica je izdala delo PROTI AKADEMIKOM. Delo je eden od treh mladostnih Avguštinovih filozofskih dialogov, friintridesetletni Avguštin (354-430) ga je umestil v leto 386, ko seje pripravljal na krst. Proti akademikom je boj zoper skepticizem tako imenovane Nove akademije. Avguštino-va poglavitna teza pravi: spoznanje resnice je mogoče, človekova sreča ni v iskanju in raziskovanju resnice, to je seveda nujen predpogoj, temveč v spoznanju resnice. Avguštinovo delo se torej loteva morda sploh najbolj temeljnega problema filozofske refleksije in ima kaj povedati tudi našemu času. Poleg tega ga odlikuje vrhunska literarna kvaliteta. NOVI AKORDI so bili glasbena revija, ki je izhajala pred drugo svetovno vojno. Avtorica Simona Moličnik, ki se že leta posveča slovenski glasbeni dediščini, je posebno pozornost posvetila kritični presoji glasbenozgodovin-skega ozadja, poleg tega pa je prišla na sled urednikovi korespondenci, ki je veljala za izgubljeno. V svoji raziskavi ugotavlja, da imajo prav Novi akordi veliko zaslug za močan razmah tedanje glasbene ustvarjalnosti. Tatjana Kokalj Razstava grafik Janeza Praprotnika Lirične grafike Janez Praprotnik, akademski slikar iz Domžal, je pred kratkim razstavljal v sklopu projekta Likovna multilaterala v Makedonskem kulturnem centru Sv. Ciril in Metod v Kranju. Njegovo razstavo I I R1ČNE (iRAITKE je med ljubitelje tovrstne umetnosti pospremila folklorna skupina sv. Ciril in Metod iz Kranja, o njegovi umetnosti in zgodovini evropske grafike pa je govoril mag. Boge Dimovski. Med drugim je poudaril, da akademski slikar Janez Praprotnik izkorišča dane možnosti računalniške tehnologije. S pridobljeno novo izkušnjo je nastal cikel - serija samostojnih grafičnih li-kovnih del, čist in jasen pogled v kompoziciji pa nam odkriva njegove dolgoletne izkušnje grafičnega oblikovalca. Rezultat njegovih zadnjih del predstavlja nadaljevanje spominov na akademsko razvojno pot, obdobje realistično predstavljenih upodo-bitvenih študijskih figuralnih motivov. Na podlagi slikarskih izkušenj nadaljuje ustvarjanje z drugačnimi likovnimi izraznimi sredstvi, z. računalniško urejenimi, grafično zasnovanimi kompozicijskimi podobami figuralnih prizorov. Barvno komplementarne ali niono-kromne teksturnc ploske v naravno abstrahiranih organskih oblikah dajejo grafičnim delom skladen videz bogatih odtenkov. Slikarju Janezu Pra-protniku. katerega dela po mnenju kritika beremo kot mehke preproste zgodbe, ki se spogledujejo z majhnimi, raznolikimi naravnimi oblikami intimnega vsakdana, iskrene čestitke. (J) koledar prireditev Ponedeljek, 21. maj 20h I ab ORANŽNI in IZVEN Torek, 22. maj 20h I ab RUMENI in IZVEN Drama SNG Maribor Noel Covvard INTIMNA KOMEDIJA komedija režija: Zvone Šedlbauer; igrajo: Ksenja Mišic, Branko Šturbej, Maša Židanik Bjelobrk in Vlado Novak Amanda in Elyot sta bivša zakonca, ki že pet let živita ločeno, potem pa se vsak s svojim novim partnerjem ob istem času znajdeta na poročnem potovanju na francoski rivieri, kjer si v istem hotelu delijo teraso. Usodna privlačnost in neustavljiva strast sta močnejša od pravkar dane poročne zaobljube in bivša zakonca se po začetnih grdih pogledih in zanikanjih, da je med njima sploh še kakšno čustvo, začneta ponovno zapletati. Ugotovita namreč, da njuno razmerje nikoli ni bilo zares končano, zato zbežita v ljubezensko gnezdeče v Pariz. Njuna nova in naivno nezrela zakonca kar na enkrat zadane dejstvo, da sta na medenih tednih ostala sama. Medtem ko »veteranska« Amanda in Elyot med strastjo in sovraštvom ponovno živita staro ljubezensko zgodbo izpred petih let, se kar na enkrat tudi onadva pojavita v Parizu, kar absurdno situacijo še bolj zaplete. Četrtek, 17. maj 19h I GALERIJA DOMŽALE BOGDAN POTNIK Svoja dela je razstavljal na 32. samostojnih razstavah in sodeloval na številnih razstavah matičnega društva, na ekstemporih v Sloveniji in Italiji, v okviru slikarskih kolonij doma in v tujini, za svoja dela pa je prejel več priznanj. Razstavo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. Razstava bo odprta do petka, 1. junija 2007. Vstop v Galerijo Domžale je prost. nedelja, 27. maj 19h GLASBA ZA NAŠE OTROKE dobrodelni koncert organizira La Escuelita argentina petek, 1. junij 19h Zaključni koncert učencev ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS, koncert sreda, 6. junij 19h Zaključni koncert učencev GLASBENE ŠOLE DOMŽALE koncert Četrtek, 7. junij 19h I GALERIJA DOMŽALE LIKOVNO DRUŠTVO PETRA LOBODE DOMŽALE Likovno društvo Petra Lobode je bilo ustanovljeno leta 1973 na pobudo Kulturne skupnosti Domžale in vseskozi redno deluje pod mentorstvom akademskega slikarja specialista Danijela L. Fuggerja. Na njegovo pobudo je dobilo tudi svoje ime. Člani društva so prihajali in odhajali, zvrstilo pa se jih je čez štirideset. Steber članstva ostaja zvest do danes, tudi od letni razstavi, s katero se vsako leto predstavljajo v Galeriji Domžale. sobota, 9. junij 19h KONCERT MLADIH PEVCEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE nastopajo: Helena Omrzu, Tadeja Capuder in Janez Kunavar; klavirska spremljava: Jože Smrekar koncert VtlepiKe m i predaji né da id 10 08 1?*, •b sredeh med I5:N >■ I7:M (» leteti, Ijabjaiskg il, D«n}«lt, vfeed ; dveiišiij ter ara in pel pred piedvim (bkfijii, ijevm died z Ipnjnile) Vsletmce Ithb Infle ledi « mk Kmpnnii petUnlnon pe Slere»i|i t« preb spleti M «fww.ewti.iom www.kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 0 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan Kulturno kramljanje Tudi letošnji, že 7. kulturni poletni festival, ki se v organizaciji KD Miran Jarc Skocjan odvija v poletnem gledališču Studenec, nas ne bo pustil ravnodušne. Organizatorji so se na podlagi izkušenj odločili, da tudi letos pripravijo pester program za vse okuse. Vse od plesa, narodno -zabavne glasbe, opere, komedije, drame, tragedije in celo razstave so že gostili na poletnem gledališču, da o umetnikih, ki so se predstavili, niti ne govorimo. Predvsem in največ truda pa se nameni domačim predstavam, ki veno znova presenetijo, so sprejete z odobravanjem in vselej polnimi tribunami. Tudi letos ne gre zamuditi prvenca tega poletja, o katerem nam je v prijetnem klepetu več povedal Lojze Stražar, predsednik KI) Miran Jarc Skocjan. V preteklem letu je bil ta festival odmeven v širšem slovenskem prostoru. Pripravljate kakšne spremembe? Kakšnih posebnih sprememb ne pripravljamo, trudimo se, da bodo vse prireditve v okviru festivala še bolj zanimive kot v preteklosti. Največ pozornosti in truda pa vsekakor namenjamo domači gledališki predstavi, letos bosta za spremembo od lanskega leta. kjer smo uprizorili opereto Ptičar, Karla Zellarja, predstava domačega avtorja Kekec je pa Kekec, Vandot-Par-tljič. Na prvi pogled bi lahko rekli, daje to samo otroška predstava, pa ni tako. Avtor priredbe Tone Partljič je priredbo zasnoval tako, da je zanimiva za odrasle kot otroke, ali kot rečemo, nadvse pravšnja za družinski ogled. Predstava je vsekakor špasna. saj se glavna lika, kot sta Bedanec in Pehta, zaročita. Seveda je v predstavi še več takih in podobnih veselih zapletov. Poleg znanih Kekčeve in Mojčine pesmi Marjana Kozine, bodo v tej naši predstavi prepevali tudi Bedanec, Čuvaj in Vila Škrlatica, pa seveda zbor planincev in vaščanov. To scensko glasbo bo za našo predstavo napisal Urban Koder, ki je znan kot dober skladatelj, vsi ga poznamo po filmski glasbi in znanih melodijah iz filma Cvetje v jeseni. Kako je z igralsko zasedbo, ali bomo videli kakšne nove obraze? Prav gotovo, Kekec še ni igral na našem odru, to je 12-letni Matevž Vidic, sin znanega baritonista, Jožeta Vidica, člana slovenskega okteta. Mojco bo skušala upodobiti Maja Triler. Tudi 11 letna Maja bo prvič stopila na naš oder. Nočnega čuvaja bo igralsko in pevsko predstavil Robert Varčon (član ljubljanske opere). Zanimiv lik iz Kekče-vega življenja je tudi Kosobrin, ki ga bo zaigral stalni igralec našega odra. domačin Rajko Majdič. Ta vloga je bila sicer namenjena Stanetu Maslju, maskoti našega gledališča, ki vedno razveseli občinstvo, da le stopi na oder, vendar je moral zaradi bolezni i to vlogo prepustiti svojemu soigralcu. Bedanca bo upodobil skoraj nepogrešljiv del našega odra Jure Sesek, njegov sin Luka pa Rožleta. Posebnost naše igre je tudi Pehta, nekoliko drugačna, ki komaj čaka na zaročitev z Be-dancem, upodobila jo bo Brigita Hrovat. Novost v predstavi je Vila Škrlatica, ki jo bosta igralsko in pevsko upodobili Pija Brodnik v alternaciji pa Tadeja Capuder. V predstavi Kekec je pač Kekec bo nastopilo prek 60 igralcev. Kaj pa še druge predstave? Naš festival se prične 2. junija ob 21 uri, s koncertom zbora Mega-ron iz Ljubljane, pod vodstvom zborovodje Damijana Močnika, v Cerkvi Sv. Lenarta v Krtini. To je odličen ambient akustična cerkev, kije izredno lepo obnovljena, tako notranja kot tudi zunanja podoba cerkve. Vsak koncert ali glasbeni dogodek v tej cerkvi je izredno doživetje. Teden dni kasneje, 9. junija, pa bo v poletnem gledališču gostovanje Primorskega dramskega gledališča, z odmevno predstavo Kako smo ljubili tovariša Tita. V glavni vlogi bomo lahko spoznali odličnega igralca Gojimirja Leš-njaka - Gojca. Prav za to odlično vlogo, iz te predstave, je bil letos nagrajen na srečanju komedije v Celju. Ta predstava bo odigrana tudi že večer prej, 8. junija, za vse sponzorje in donatorje, ki finančno pomagajo našemu gledališču, tako pri izvedbi programa kot sami izgradnji gledališča. 15. junija pa bo jubilejni koncert, »Koncert lz naših krajev« s katerim bo RTV Slovenija praznoval svojo 40 letnico tovrstnih koncertov. Nastopilo bo 12 odličnih glasbenih skupin iz Slovenije in zamejstva, pa tudi Domžalčani. Voditelja bosta Nataša Bončina Žgavec in Janez Doli-nar. Koncert bosta snemala radio in televizija Slovenija. Na predpraznični dan pa bo v našem gledališču izredno zanimiv koncert za ljubitelje šansonov in zimzelenih melodij, izvajalci bodo Darja Švajger, Petra P. Jankovič, Romana Kranjčan, Jure Ivanušič ob spremljavi odličnih glasbenikov. To bo enkratni večer, ki ga ljubitelji tovrstne glasbe ne bi smeli zamuditi. Slišali bomo avtorske pesmi z nepozabnimi zgodbami, humorjem in glasbo naše in vaše mladosti. Sledi domača premiera, vesela in komična predstava Kekec je pač Kekec, ki bo imela devet ponovitev (21., 22., 27., 28. julija ter 3. in 4. avgust ob 21.00 uri; 24., 25., 26. avgusta ob 20.30). 15. septembra bo še zadnji koncert. Večer s Tomažem Habetom in gosti. Na tem koncertu bodo na avtorjevem večeru nastopili odlični znani solisti in skupine ob spremljavi Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik in Orkestra Slovenske vojske. Koncert bo prepleten s kratkim kramljanjem Silva Terška in avtorjem glasbe, kajti na tem večeru bo moč slišati le glasbo, našega domačega skladatelja, Domžalčana, Tomaža Habeta. Ta razkošni in lep večer bo za ljubitelje glasbe lahko ostal v ušesih in srcih do prihodnje pomladi, ko se bodo spet odprli cvetovi ob vhodu gledališča. Vse prireditve, ki ste jih opisali so same zase zelo zahtevne. Kako je z organizacijo in vodenjem. Koliko ljudi pa skrbi za to? To pa je najtežje vprašanje, no pa vendar ... V celotnem upravnem odboru nas je 13, seveda pa se največ dela prenese na blagajničarko, tajnika in predsednika. Hkrati pa vsak član upravnega odbora s svojim znanjem in možnostmi, predvsem časovnimi, ker nekaj pripomore k uspešnosti vsakoletnega festivala Vsekakor pa pomagajo tudi ostali člani, predvsem pri pripravi gledališča, prodaji vstopnic, čiščenja 1000 sedežev, čuvajev avtomobilov na parkirnem prostoru, organizaciji reklam za posamezno prireditev, da ne omenjam vaj za domače predstave kot so naše, potrebno najmanj 50 vaj in nobena ni krajša od treh ur. Tako si lahko sami izračunate koliko postavljal-nega dela je vloženega v tako gledališko predstavo. Potem pa nas čaka še deset predstav, deset večerov. Že v mesecu marcu se moramo igralci odločiti in odpovedati desetim dnem in večerom, ki bi jih lahko preživeli na morju ob obali ali pod palmami. Kar hudo! Uspeh festivala je odvisen predvsem od izbranega programa in seveda od domače predstave. Kako je pa finančno? V lanskem letu, ko smo imeli zahteven projekt, kot je bila opereta, se finančno nismo pokrili, niti s sredstvi občine, donatorjev, sponzorjev in prodaje vstopnic. Nekoliko zaradi drage predstave, pa tudi zaradi slabega vremena, - temperatura je bila zelo nizka, zato je bilo manj obiska kot sicer. Od letošnjega festivala in še posebej od predstave pa si obetamo, ker bo predstava cenejša in upamo bolj obiskana, z bolj toplimi večeri, pričakujemo tudi družinski obisk. Seveda pa nas pestijo še finančne težave izpred nekaj let, ko smo za poletno gledališče uvozili 1000 sedežev, kar nas še vedno finančno stiska. No, ampak z nekaj več obiska in sredstvi iz občine, ki so bila odobrena v tem proračunu, pa skupaj s sponzorji, sem prepričan, da bomo tudi te težave v letošnjem letu vsaj delno prebrodili. Še kakšna misel za konec? Zelo veliko truda je vloženega v obnovo gledališča in v sam festival, vendar je prav vse pozabljeno, ko se z znanimi obrazi in prijatelji srečujemo v poletnem gledališču. Še posej je za nas veselo in navdušujoče, pa tudi vse poplačano, ko je gledališče napolnjeno do zadnjega kotička. Tako kot vsako leto, se bomo tudi letos potrudili, da vam bodo predstave in koncerti všeč in da boste zadovoljni odhajali iz našega poletnega gledališča Studenec. Hvala za pogovor. Tina Zeleznlk Domača komična predstava za otroke in odrasle KEKEC JE PAČ KEKEC po povesti Josipa Vandota Tone Partljič Premiera: petek 20. julij 2007, ob 21. uri Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Rezervacija vstopnic: 01/724 95 32, 01/721 14 19 E-mail: kdmj.skocjan@siol.net www. d ru stvo-mi ra nja rc. si Koncert učiteljev Glasbene šole Domžale V Kulturnem domu Franca Bernika je bil v sredo, 18. aprila, ob 19. uri koncert, ki ga je organizirala učiteljica Jožica Vidic. V Tomčevi dvorani so nastopili: Anamarija Javornik Zupane, sopran, ter Martina Golob Bolite, klavir, ki je kasneje zaigrala tudi samostojno; Romana Bizjak Saje in Meta Novak sta zaigrali na klavirju štiriročno, s tangom in harmoniko se je predstavila Andreja Polanec Kolčne, pianist Tomaž Pirnat je spremljal duo flavt - Petro Einfalt in Andrejo Humar; harmonikar Tomaž. Smole pa mezzosopranistko Julieto Kubik de Habjanič; na tenorsko tubo je zaigral Luka Einfalt, zaploskali smo bas klarinetistu Dimitriju Lcdercrju ter pianistu Jožetu Smrekarju, medtem ko so Alojz Pirnat, marimba, Tomaž Pirnat, klavir, ter Zoran Po-točan, bas kitara, Koncert za marim-bo Zoccata zaigrali skupaj z gostom Žigom Dostalom; še obširnejša pa je bila zasedba Latino lovers, v kateri so igrali: Andreja Humar flavto gu-iro, Lovro Ravbar, saksafon, Tomaž Pirnat, klavir, Zoran Potočan, bas kitara, Alojz Pirnat, kongo, Dimitrij Eederer, claves, cowbell ter Žiga Dostal, timbales. Program je bil zelo pester in zanimiv. Nastopajoči so izbrali program, ki je zadovolji okus vseh obiskovalcev. Poslušali smo tako klasiko kot tudi latino glasbo. Učitelji so se predstavili solistično in v komornih zasedbah, poslušalci so jih nagradili z bučnim aplavzom. Tovrstne koncerte si publika želi, saj so koncerti zelo kvalitetni in vzgojno delujejo tako na učence, kot so tudi motivacija za nadaljnje delo učiteljev. Saša Kos Nastopi odraslih pevskih zborov Območna revija odraslih pevskih zborov 2007 V organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, je potekala Območna revija odraslih pevskih zborov, kjer se je zvrstilo enaindvajset pevskih skupin iz občin Domžale, I.likovna. Mengeš in Moravče. Zaradi številčne udeležbe pevskih zborov smo letošnje srečanje zopet razdelili na dva dneva in dve lokaciji, tako se je prvi koncert odvijal v Grobljah in drugi v Mengšu. V petek, 30. marca 2007, se je poslušalcem v Kulturnem domu Grobi je pri Domžalah predstavilo prvih enajst pevskih zborov: Ženski PZ »Stane Habe« DU Domžale pod vodstvom Marike llaler, Oktet bratov Pirnat iz Jaršv pod vodstvom Jožeta Dolinarja, Ženska pevska skupina »Ljudske pevke« KD Domžale pod vodstvom Mare Vilar, Oktet Tosama pod vodstvom Jožeta Miklavca, fantovski zbor Dob pod vodstvom Mateje Starbek-Zorko, Mešani pevski zbor Groblje pod vodstvom Petra Pogačarja (foto: FKVK Mavrica Radomlje). Dekliški PZ »Moj spev« KD Groblje pod vodstvom Petra Pogačarja, KD Moški PZ Radomlje Območne obrtne zbornice Domžale pod vodstvom Marka Tirana, Komorni zbor Lek Mengeš pod vodstvom Vladimirja Brleka, Moški komorni zbor Mengeški zvon pod vodstvom Andreja Prosena, Domžalski komorni /bor pod vodstvom Mitja Retchenberga in Komorni zbor Limbar Moravče, ki ga je vodila Elizabeta Pirnat. Drugi koncert se je odvijal v Kulturnem domu Mengeš, kjer so se predstavili preostali pevski zbori: Moški pevski zbor IJpa Trojane pod vodstvom Robija .luvana, Moški pevski zbor »Janez Cerar« DU Domžale pod vodstvom Jožeta Dolinarja, Moški pevski zbor »KD Tine Kos« Moravče pod vodstvom Mira Capudra, Kvintet Pirnat iz Jarš pod vodstvom Luke Pirnata, Šentviški zvon pod vodstvom Primoža Leskovca, Ženska vokalna skupina Oda KD »Tine Kos« Moravče pod vodstvom Milana Kokalja, Moški PZ KD »Janko Kersnik« l.ukovica pod vodstvom Igorja Velepiča, Dekliški PZ Sirene Radomlje pod vodstvom Petre (irkman, Mešani PZ Groblje pod vodstvom Petra Pogačarja in Mešani PZ Svoboda Mengeš je vodila Nana Weber. Vsak pevski zbor je odpel po tri pesmi, eno pesem na ljudski motiv, nato umetno pesem in pesem po lastni izbiri. Obe srečanji je strokovno spremljal Mitja R. Gobec. JSKD 01 DOMŽALE Mladinski pevski zbor »Kantllena« Glasbene šole Domžale - Oddelek Mengeš pod vodstvom Andreje Polanc Kolenc (foto: FKVK Mavrica Radomlje). Nastopi otroških in mladinskih pevskih zborov Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov V organizaciji Javnega sklada MPZ OŠ Preserje pri Radomljah Republike Slovenije za kulturne pod vodstvom Karmen Logar, MPZ dejavnosti, Območna izpostava oš Domžale pod vodstvom Primo-Domžale, smo zaradi rekordnega števila prijavljenih otroških in mladinskih pevskih zborov letos pripravili dve ločeni pevski reviji. Mladinski pevski zbori so nastopili v OS Domžale in otroški zbori v OS Preserje pri Radomljah. ža Leskovca, MPZ »Muc art« OŠ Jurija Vege Moravče pod vodstvom Mojce Malovrh, MPZ. OŠ Mengeš pod vodstvom Monike Donko, MPZ OŠ Venclja Perka Domžale pod vodstvom Gorazda Klepa in MPZ OŠ Dob je vodila Karmen Banko. Na Območni reviji otroških pevskih zborov, ki je potekala v petek, 20. aprila 2007, v OŠ Preserje pri Radomljah, je nastopilo kar petnajst otroških zborov: OPZ »Domžalčki« GŠ Domžale pod vodstvom Jožice Vidic, OPZ OS Krašnja in OPZ OŠ Brdo pod vodstvom Jake Hawline, prvi zbor OPZ OŠ Dragomelj pod vodstvom Mojce Grad in drugi zbor pod vodstvom Jasne Medved Niša-vič, OPZ OŠ Preserje pri Radomljah pod vodstvom Karmen Logar, OPZ OŠ Rodica pod vodstvom Tine Pan-čur, OPZ P.š. Krtina pod vodstvom Elizabete Pirnat, OPZ P.š. Ihan pod vodstvom Mateje Perne Lisjak, OPZ »Mali kos« OŠ Jurija Vege Moravče pod vodstvom Mojce Malovrh, OPZ OŠ Domžale pod vodstvom Primoža Leskovca, OPZ OŠ Venclja Perka Domžale pod vodstvom Gorazda Klepa, OPZ »Strunce« OŠ Mengeš pod vodstvom Monike Donko, OPZ OŠ Dob pod vodstvom Karmen Banko in MPZ »Brdis« GŠ Domžale oddelek Brdo pri Lukovici, ki gaje vodil TomaŽ Pirnat. Srečanje je strokovno spremljal Matjaž Eabjan. JSKD 01 DOMŽALE V OŠ Domžale so 19. aprila 2007 nastopili naslednji mladinski zbori: MPZ »Kantilena« GŠ Domžale - Oddelek Mengeš pod vodstvom Andreje Polanc Kolenc, MPZ OŠ Rodica pod vodstvom Tine Pančur, najboljše za vas a tesarska dela S» krovska dela M kleparska deta it ada ptacijc DOVČtesarstvo, C. V ZAJČJO DOBRAVO 31, 1260 LJ-P0LJE gsm: 040 223 915, e-pošta: dovcratesarstvo.com, www.tesarstvo.com LD »Senožeti« Radomlje o svoji raznovrstni dejavnosti Med izobraževanjem in ustvarjanjem Letos mineva šest let od ustanovitve likovnega društva Senožeti Radomlje. Ob ustanovitvi je društvo štelo 10 članov, sedaj se je članstvo povečalo na 14, uvedli pa smo tudi začetno šolo risanja in slikanja, kjer se izobražuje še 20 slušateljev. Prihajajo iz različnih krajev in različnih občin: iz Kamnika, Trzina, Črnuč, Ljubljane, Vodic, imamo pa tudi slušatelje iz Radovljice, Tržiča itd., kar dokazuje, da je naš pristop do likovnega ustvarjanja pravilen in angažiran. Že spočetka smo se odločili, da bomo dali poudarek izobraževanju. Od ustanovitve dalje je naš mentor akad. slikar Jane/. Zalaznik i/ Ljubljane in prvi koraki našega »likovnega ustvarjanja« so bili dokaj negotovi, podkrepljeni z mnogo ur ateljejskega risanja in slikanja, raziskovanja raznih izraznih načinov in tehnik, študija perspektive in predmetov v prostoru, proučevanja figure in krajine. Menili smo, da je brez osnovnega poznavanja umetnostne zgodovine, likovnih obdobij in umetniških smeri samo likovno delo premalo. Zato smo se odločili, da običajno ateljejsko delo nadgradimo z načrtnim spoznavanjem umetnosti od renesanse dalje s poudarkom na modernističnem slikarstvu. Znano je, daje poznavanje /lasti modernega slikarstva pri ljubiteljskih likovnikih precej slabo, zalo pogosto čutijo odpor do njega in se raje predajajo bolj ležernemu »zapolnjevanju prostega časa« in druženju ob risanju in slikanju brez posebnih ambicij v smislu »vedeti več«. Morda nas je prav to vodilo v odločitev, da sami organiziramo vodene oglede najbolj pomembnih in odmevnih razstav v tem delu Evrope, Ko smo se nekajkrat pridružili ogledom, ki so jih organizirala druga društva likovnikov, smo razočarano ugotovili, da so ti vse preveč turistično in nakupovalno obarvani. Od leta 2004 dalje sami organiziramo oglede z avtobusom, kjer imajo prednost naši člani in slušatelji, prostor pa ponudimo tudi drugim. Doslej nam še nikoli ni bilo težko napolniti avtobusa s 50 in več sedeži, ki so praktično zasedeni v roku dveh ali treh dni. Mnogi ljubitelji umetnosti, ki so naši sopotniki na teh ogledih, so iz. Maribora, Celja, Velenja. Bleda. Sežane. Kranja, Ljubljane. Doslej smo si ogledali: L DUNAJ, april 2004 (Rembrandt, Schiele, Kandinsky) 2. ZAGREB, nov. 2004 (Picasso in Dora Maar, perzijska umetnost) 3. DUNAJ, dec. 2004 (Rubcns, Támara de l.cmpicka...) 4. BRESCTA, marec 2005 (Monet - Senna in lokvanji) 5. DUNAJ, dcc. 2005 (Coya, Schiele...) 6. PADOVA. okt. 2005 (Oiotto-fre-ske. Ogled pinakoteke) 7. UDINE, april 2006 ( I'iepolo-fre-ske, ogled Vile Manin-moderna umetnost) 8. BRESCIA, november 2006 (Im-persionisti in Mondrian) 9. DUNAJ, dcc.2006 (Chagall, Pi- casso, nemški ekspresionisti...) K). DUNAJ, april 2007 (Belvedere-vrtovi v umetnosti, Eros v moderni umetnosti. Modema galerija (Klein.,.) F ] I. MUNCIIEN, maj 2007 (Moderna galerija-skupina »Der blauc Rci-ter«)... Vsako leto imamo tudi svojo večdnevno poletno likovno kolonijo, ki je namenjena ustvarjanju na prostem, aplikaciji v ateljeju in na predavanjih pridobljenega znanja ter prijetnemu druženju. Dosedanje kolonije: 1. Poletna likovna kolonija Hruševi-ca pri Štanjelu, julij 2004 2. Likovna kolonija (ilobočice na Dolenjskem, julij 2005 3. Likovna kolonija Piran, junij 2006 4. Poletna likovna kolonija Pliskovi-ca na Krasu, junij 2007 v jesenskih mesecih običajno priredimo razstavo del, ki so nastala na poletni koloniji, kot prijeten spomin na poletno druženje in ustvarjanje. Seveda se, kot večina društev, otepamo s finančnimi težavami, ki jih skušamo reševati tako, da vsak Slan poleg minimalne članarine prispeva tudi svoj letni finančni dele/. Vsaj enkrat letno priredimo tudi prodajno avkcijo. kjer skušamo za slike, ki jih prispevajo člani društva, iztržiti čim več sredstev, ta pa potem namenjamo za izobraževanje, opremo ateljeja in delo društva. Doslej so potekale tri prodajne avkcije: - 15. oktober 2005 v prostorih gostišča Šporn Radomlje - 17. november 2006 v gostišču Šporn Radomlje 7. marec 2007 v Galeriji Beseda Domžale - skupaj s turističnim društvom Radomlje pa načrtujemo tudi večjo turistično prireditev z avkcijo likovnih del, in sicer letos jeseni. Na tem mestu gre zahvala Krajevni skupnosti Radomlje, ki z veliko razumevanja spremlja naše dejavnosti in nam nudi izredno lepe prostore tako za ateljejsko delo kot za razstave. Brez te pomoči in razumevanja s strani občine ter Javnega sklada Domžale bi bil naš društveni utrip mnogo šibkejši. Imamo svojo internetno stran: www. senozeti.com, kjer so predstavljena številna likovna dela naših članov, slike z razstav, utrinki iz likovnih kolonij in avkcij ter vrsta aktualnih informacij. Danica Šraj, predsednica društva Kultura je vse bolj doma tudi na Viru Odmevna in dobro obiskana kulturna predstava pred novim letom je spodbudila organizatorje. Krajevno skupnost loma Brejca Vir in Kulturno društvo Miran Jnrc Škocjan, da so po uspešnem nastopu ansambla s Tržaškega, citrarja Miha Dolžana, harmonikarja Tineta Sta-reta in voditelja Mita Trefalta, ki so prikazali, kakšno je bilo življenje v starih časih, v aprilu v dvorani Kulturnega doma na Viru pripravili dve prireditvi ter /. njima popestril) vikenda ljubiteljem kulture, za katero lahko rečemo, da je vse bolj doma tudi na Viru. Najprej so poskrbeli za najmlajše ter jim pripravili kar dve lutkovni predstavi v enem dnevu. Lutkovna skupina Društva Fran Govekar / Iga je namreč na Viru predstavila Muco in tri mucke ter Žabca in njegovo srce. Obe lutkovni predstavi sta navdušili tako mlade kot starejše. Konec aprila pa so na Vir povabili tudi Radio Ga-Ga z eminentnimi gosti, za katere je sploš- no znano, da so povsod z navdušenjem sprejeti, saj ponujajo dve uri razvedrila in sprostitve. Sašo Hribar, Jure Mastnak, Marjan Šareč in Jure Godler so tudi tokrat navdušili, saj so prisotni vseskozi pozorno spremljali domiselni humor briljantne ekipe Radio Ga Ga ter se čudili, od kod ekipi spretnosti, energija predvsem pa duhovitost, ki sojo pokazali posebni gostje: Arnold Schwar/,encgger, nii. Bean. predsednik Ci. Bush, dr. Johanes, Tudman. dr. Bučko, g. Čolnič. Nič manj pa niso navdušili tudi drugi predstavniki domače in tuje politike, estrade in športa. Bil je prijeten sobotni večer, za marsikoga nepozaben, predvsem pa sproščujoč. S toplejšimi dnevi se vsaj del organizatorjev seli na prosto, v Poletno gledališče na Studencu. Ko pa pridejo hladnejši dnevi, pa se spet vidimo na Viru. 50. oddaja Prvi na vasi Dobra volja je najbolja Med številnimi narodno zabavnimi televizijskimi oddajami je nekaj posebnega oddaja PRVI NA VASl', katere nosilec je glasbena zasedba MAX BEND. Oddajo v zadnjem času snemajo v Domu krajanov v Žejah in je zelo lepo obiskana. Ob jubilejni 50. oddaji, spremljate jih lahko na PIKI, smo se pogovarjali z Damijanom Oblakom, članom glasbene zasedbe, ki je o naslovu oddaje Prvi na vasi povedal: Pravijo, daje bolje biti prvi na vasi, kot zadnji v mestu. Mi se s tem strinjamo in ker je Slovenija v okviru Evropske l Inije le mala vasica v družbi »velemest«, naše poslanstvo pa promocija slovenske glasbe in krepitev slovenske glasbene zavesti, naslov predstavlja rdečo nit našega delovanja. Kdo je idejni vodja vsega skupaj in kdo so člani ekipe? Idejni vodja in vodja celotnega projekta je Max bend: Aleš Benko, Boris Dečman in Damijan Oblak. Pomemben del k skupni sliki oddaje PRVI NA VASI prispevajo: voditeljica Klavdija Kcrin, Korenov Luj-zek in njegov sinček Tinček, režiser s petimi snemalci, tonski mojster Peter, Tanja in Martina skrbita za pravočasen prihod nastopajočih na oder. Miran z Lujz.kom in Tinčkom pripravlja humoristične vložke, ma-skerka skrbi za lepoto nastopajočih. Nevenka in Eranci skrbita za okrasitev odra ter scenske rekvizite. Tu so še gostinska ekipa, domači ga- silci, plesalke plesne skupine Štupi ter plesalci folklorne skupine. Vsi našteti ustvarimo prijetno atmosfero, tako da snemanje vedno prehitro mine. Morda par besed o sceni? Vinska klet, hiša, ozadje (hribi in nebo), čebelnjak in kozolec. Avtor prvih štirih elementov je Boris Oblak (moj brat), kozolec pa je delo dveh naših prijateljev. Na majhnem prostoru smo želeli prikazati čim več za vas značilnih elementov, ki jih dodatno okrasimo z rožami, ob tematskih oddajah pa je scena deležna tudi večjih sprememb. Kot mi je znano so gledalci navdušeni? Oddajo so gledalcih odlično sprejeli, gledanost se stalno povečuje, počasi se približujemo številki 100.000 gledalcev na oddajo. Prvi na vasi je najbolj gledana zabavno-glasbena oddaja na lokalno-regionalnih TV in počasi dobiva status nacionalnosti. Imate tudi svoj klub? Da in v njem blizu 1000 članov, številne komentarje obiskovalcev spletne strani www.prvinavasi.si. Naš namen je povezati ljudi dobre volje v eno družino, tako da bomo lahko skupaj še kakšno ušpičili. Člani kluba prejemajo vabila na snemanja oddaj, imajo določene popuste pri sponzorjih itd. TV oddaja je le ena od zamisli kluba, rdeča nit je ljubezen do slovenske in vzpodbujanje ljudi, da skupaj krepimo kulturno in glasbeno samozavest, ki nam jo Slovencem primanjkuje. Kaj pa Max bend? Se obeta kaj novega? Po uspešni promociji našega prvega CD-ja / naslovom Prvi na vasi, s katerim se je pravzaprav začela cela naša zgodba, se že počasi oziramo za drugim CD-jem, pripravljamo nove pesmi, trenutno pa je najbolj vroča naša prenovljena spletna stran www. maxbend.si, s katero dokazujemo, da smo še vedno navihani, energični in dinamični - taki pač, kot nas poznate z odrov, kjer se vsak za svojim inštrumentom in mikrofonom tudi najbolje počutimo. Kaj bi za konec še sporočil našim bralcem? Kot je že rekel Vandotov Kekec - dobra volja je najbolja. Če bi vsi ravnali po tem načelu, potem bi bil svet precej lepši. Zato želim vsem vašim bralcem veliko dobre volje, smeha in seveda dobre glasbe. Tudi od Max benda, ki vas vabi, da se jim pridružite in tudi vi postanete PRVI NA VASL Obisk »Menačenkove domačije V Domu upokojencev Domžale smo se z veseljem odzvali prisrčnemu vabilu Vlastc .lanžekovič na ogled razstave v Menačenkovi domačiji. Bil je lep, sončen spomladanski dan. Zato se nas je zbralo kar veliko število stanovalcev in spremljevalcev, bilo nas je okrog trideset, in se peš napotili v Menačen-kovo hišo. Gospa Vlasla nam je prijazno predstavila svoja umetniška dela, naslikala je namreč vseh štirinajst postaj »Križevega pota«. Po stvaritvi slik se vidi, daje prava umetnica. Obenem je pripravila razstavo velikonočnih običajev in značilnih belokranjskih noš. pisanic, pogače, lane-nih izdelkov ter njihovih priznanih vin ob domiselni dekoraciji ozelenele krošnje breze. Ob ogledu razstave in razlagi gospe Vlaste smo začutili spoštovanje do Bele krajine in njenih ljudi, ki živijo v slogi in pripravljenosti pomagati drug drugemu in v dobro svoje okolice. Neverjetno je bilo videti, kako so obnovili cerkvico, ki je bila popolnoma v razsulu, saj je stara približno 1000 let. Njen sprejem je vse nas presenetil. Da bi nam še bolj pristno prikazala svojo razstavo in njen pomen, nas je pričakala z vinom, sokom in še posebno nas je počastila s toplo belokranjsko pogačo; marsikdo med nami jo je prvič poizkusil. Btlaje res odlična. Za vse te lepe doživljaje se lepo zahvaljujemo gospe Vla-sti Janžekovič in vsem ostalim, ki so sodelovali pri našem obisku. Obljubili smo si, da se bomo še videli, tako pri nas, ali pa na njeni domačiji. Za še lepši konec smo skupaj zapeli belokranjsko narodno pesem »Lepa Anka kolo vodi« in se na ta način razšli in podali proti našemu Domu / novimi in še lepšimi vtisi o Belokranjcih. Še enkrat hvala lepa za vse. Katl Oražem Galerija Dom Radomlje Kulturna dediščina v objektivu Mavrice Koto. kino in video kluba Mavrica je zaokrožil svoj razstavni ciklus kulturne in etnografske dediščine v domači galeriji v Radomljah. 16. aprila so svečano odprli razstavo štirinajstih fotografov, ki so jo poprej že pokazali v Domžalah in Kamniku. V kulturnem programu sta nastopila Tomaž Plahutnik. ki je s citrami uspel neverjetno doživeto vzpostaviti most med podobami na fotografijah in slovensko pesmijo, in profesorica Dušica Kunaver, ki je zanimivo, ilustrativno in domiselno povezala tematiko fotografij in prastare slovenske zgodbe, pravljice, bogove in mite ter hrano, običaje in materialne ostanke slovenske kulture. Obiskovalci so se tudi živo in živahno takoj odzvali na njeno povabilo po skupnem petju. Tako je bilo srečanje z Dušico Kunaver. čeprav je pripovedovala o preteklosti ves čas sodobno - ker so udeleženci vplivali nanjo in potek prireditve - interaktivno; in to brez računalnika ali telegla-sovanja (televotinga). Na razstavi se je predstavila večina aktivnih fotografov radomeljskega kluba: Nika Hrabar, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Albinca Kosmač, Jane/ Kosmač, Matija Kosmač, Jože Kragelj. Špela Kragelj, Klavdija Kren, Tomaž Levstek, Rajko Pavlic. Mirni Pollak, Uroš Resnik in Bojan Težak. Iz množice njihovih fotografij, ki so nastajale vse leto 2006, pa so Karol Steiner, Lojze Popelar in Igor Kuzmič izbrali tiste, ki so gledalcu povedale največ tako po umetniško-izpovedni plati kot po dokumentarnosti. Poseben aplavz pa so obiskovalci namenili ob sporočilu, da so se na Je- senicah odlično odrezale fotografinje Mavrice na razstavi Slovenske fotografinje se predstavijo. Na razstavo je žirija sprejela fotografije Lili Jazbec, Albince Kosmač, Špele Kragelj in Cvete Zalokar Oražem. kar je Mavrico naredilo za najboljšo ekipo. Prvo nagrado pa je v posamični razvrstitvi svojo fotografijo osvojila tudi Špela Kragelj. Za letos Mavrica pripravlja podobno razstavo. Na pobudo Turističnega društva Radomlje in Igorja Kuzmiča že V kulturnem programu sta nastopila Tomaž Plahutnik in Dušica Kunaver. zbirajo posnetke za jesensko razstavo naravne dediščine. Tudi naravna dediščina, tako kot kulturna, namreč izgineva in se spreminja. Hudo. Radomlje, Rova in Škrjančevo so bile še pred 40 leti vasi. ločene druga od druge; otoki sredi travnikov, polj in gozda. Iz Radomelj do Rov je bilo treba skozi pol kilometra temačnega, gostega, strašljivega gozda. Danes sta Rova in Radomlje praktično zlepljena kraja. A ne izginja samo gozd. Izginjajo mlake, pitna voda, živalske vrste. Mavričani so se zato odločili, da poskušajo s svojimi fotografijami ozavestiti ljudi, da se vendarle ne smejo vedno ukloniti pohlepu in dobičku. Da bodo potomcem poleg okoljskih problemov ohranili še kaj vrednega, pristnega Igor Lipovsek Ohranimo, naše je! v Iva Subelj Kramarje napisala knjigo Tako so živeli... BesedA, galerija in knjigarna na Kajuhovi 5 v Domžalah, je znana tudi po tem, da pripravlja prijetne kulturne večere, ki so velikokrat povezani s kulturno, naravno in zgodovinsko dediščino ter i/rofilom. Ta področja so namreč velika ljubezen lastnika Romana Kosa, ki je oh prazniku knjige pripravil predstavitev knjige Ive Subelj Kramar Tako so živeli, za katero avtorici iskreno čestitam. V svojem uvodu po prijetnih starih pesmih, ki so jih predstavila dekleta Pevske skupine, je poudaril, da je Tako so živeli ... in kuhali živa knjiga, ki govori o starih stvareh, knjigo pa je v pogovoru z avtorico Ivo Subelj Kramar, ki je bralcem Slamnika najbrž najbolj poznana po Budnarjevi domačiji v Palovčah. po Preskarjevi bajti na Veliki planini, pa tudi po njeni strokovni _____ pomoči pri ureditvi B___gg| Menačnkove domačije v Domžalah, predstavil urednik knjige Irance Malešič. V uvodu je avtorica govorila o domotožju in hrepenenju, o vsem najboljšem, kar je v življenju delala ali pa se ji je zgodilo in je shranila v knjigo, napisano z veliko ljubeznijo do vsega, kar je povezano z dediščino, posebej s kulturno dediščino, ter pri tem poudarila, da so vse njene stvaritve lahko zgled in vzorec, kako je kulturni dediščini mogoče vdihniti življenje. Knjiga Tako so živeli je poljubno strokovna knjiga, za katero je urednik dejal, da bo prijetno presenečenje za vse, ki imajo radi zgodbe o dediščini, o izročilih, ki avtorico vznemirjajo od njene mladosti, avtorica pa, da je najbolj vesela, ker tudi s knjigo ohranja številne dragocenosti mladim rodovom, ki bi se morali zavedati dragocenosti dediščine. V knjigi so številni spomini, ki bodo bralcem budili vedno nove spomine ter tudi na tak način širili dediščino, so številne dokumentarne fotografije, ki na tak način ostajajo med nami, predvsem pa boste v knjigi našli vsaj delček odgovorov na številna vprašanja od kje smo in kaj smo. »Le malokdo ima tako srečo, kot sem jo imela sama, da sem našla Matjaževo domačijo, da sem našla Preskarjevo bajto, da sem ob njiju in vseh drugih lahko prisluhnila zgodbam preteklosti in jih ohranila za prihodnost,« je bila ena od številnih avtoričinih misli. Zgodb iz knjige njenega življenja in hrepenenja, med katerimi boste našli tudi čisto konkretne nasvete ter besede, ki jih nihče več ne uporablja, ni mogoče obnoviti, treba jih je prebrati, se spominjati in uživati dediščino gospe Ive, še bolje dediščino, ki jo doslej nismo poznali, pa nam jo bo knjiga odstrla . . . Poizkusite. Avtorica Iva Subelj Kramar je bila ob izidu knjige Tako so živeli . . . in kuhali vesela številnih iskrenih pohval, ki jih je že sicer deležna na področju ohranjanja dediščine in izročil, za kar je prejela že vrsto priznanj. Ob tem lahko le slutimo, koliko dela, koliko ljubezni je vložila v oživljanje dediščine, za katero pravi, daje delček zgodbe našega jutra, ki mora ostati del nas. pisma bralcev Podzemna parkirišča v centru V začetku meseca marca smo občani centra Domžal dobili obvestila o nameravani gradnji podzemnih parkirnih prostorov. »Super, končno bo rešena problematika parkiranja«, sem si mislila. Ko sem obrnila list in zagledala načrt podzemnih parkirišč, sem se zgrozila. Nekaj neverjetnega! Kdo si je to zamislil? Prostor južno od Zdravstvenega doma Domžale je vendar zelena oaza mesta. Je še zadnji košček naravnega okolja, kamor hodimo občani centra Domžal skoraj vsak dan na svež zrak, spočit svoje živce, poslušat ptičke, opazovat pre-bujajočo naravo, poleti pa se ohladit v senco košatih dreves. Tisti občani, ki obiskujemo ta zeleni predel, živimo v blokih, nimamo svojih hiš in svojega zelenja, prav tako ne vikendov, kjer bi se lahko spočili in naučili naravnih lepot. Ali nam res hočete vzeti še ta zadnji košček naravnega, nedotaknjenega okolja? Če se bo tu gradilo, bo uničenih veliko dreves, mislim da jih je od 50 do 60. Ali je kdo pomislil, da je vsako drevo čistilec zraka oz. tovarna kisika in hkrati klimatska naprava? Požagati drevo ni samo nasilje nad drevesom, ampak pomeni tudi uničenje vseh tistih živih bitij, ki jim drevo in okolica pomenita življenjski prostor. To so najprej ptički in še na tisoče drugih drobnih organizmov, ki so nam v korist. Ali nam mora narava res umakniti zahtevam sodobnega človeka? Doklej še?? Vem, da boste odgovorili: »Saj smo uredili Češminov park, kamor se lahko greste sprehodit« Češminov park je šele v začetku svojega nastajanja. Preden bodo drevesa res zrasla, dajala kisik, bo minilo še 30 let ali več, takrat pa mene ne bo več na svetu in še marsikoga drugega tudi ne. Pa še nekaj je, kar zelo moti zadrževanje v parku. To je promet na Ljubljanski cesti, ki je vsak dan gostejši in bolj hrupen. Kdo bo užival v parku, če le nekaj metrov stran hrumijo težki tovornjaki??? Še nekaj me zanima. Zakaj podzem- na parkirišča niso v celoti predvidena tam, kjer je parkirišče že sedaj, t.j. na prostoru nekdanje tovarne Alko, kjer je samo pesek in beton in za gradnjo ne bo treba uničevati rodovitne zemlje? Iz načrta je razvidno tudi, da se dve stanovanjski hiši nahajata na področju, kjer naj bi bila parkirišča. Ju boste porušili in stanovalce preselili drugam'.' Močno dvomim, da se bodo lastniki strinjali. . Južno od ZD je veliko parkirišče za obiskovalce oz. paciente, prostor za službene avtomobile, reševalna vozila. Kje bodo parkirali, če se bo gradilo in izkopavalo na tem mestu? Po mojem mnenju bo izredno moteno delovanje Zdravstvenega doma. Po tej zemlji v smeri V-Z poteka tudi plinovod, saj to dokazujejo rumeni stebrički, na katerih je napis Geo plin. Ali to ne predstavlja ovire za gradnjo? Nazadnje bom dodala še to, da sem se pogovarjala z mnogimi občani in jim razložila svoje mnenje. Vsi se strinjajo in podpirajo mojo odločitev, da napišem pritožbo. Obljubili so mi svoje podpise, katere bom zbrala čimprej. Prosim Oddelek za prostor in okolje, da še enkrat pretehta predvideni projekt in ga po možnosti zmanjša na V strani. Prosim, da v skladu z vašim naslovom varujete okolje, ne pa da ga uničujete. Ta dopis bom namreč poslala tudi Občini Domžale, na Oddelek za prostor in okolje. Ob dnevu Zemlje. 22. aprila 07, zapisala ljubiteljica narave Domzalcanka Oanlca H. Program oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Domžale V Društvu za varstvo okolja Domža-le-Kamnik z odobravanjem sprejemamo odločitev občine Domžale za ločeno zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov, ki bi morala biti glede na Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur. I. RS št. 37/04) realizirana že do konca leta 2005. Imamo pa tehtne pomisleke proti določitvi meril za območja oziroma gospodinjstva v naseljih z oznakama A in B, kot so Domžale, Vir, Dob, Radomlje, itd., ki morajo ločeno /hirati in oddajati organske odpadke prevzemniku JP Prodnik po ceni, določeni z odlokom v nasprotju z ostali- Nagrajuje Honda Ambrož Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila ŠTUDENTSKE ZALOŽBE Ll-TERA iz Maribora: Irena Kovač, Tabor 2, Domžale, Marjan Skok. Jarčeva 5, Domžale, Milka Narat, Kolodvorska 25, Mengeš, Andrej Volkar, Vranja Peč 5a, Kamnik, Zlata Anžin, Ihan, Selo 41, Domžale. Ivanka Mežnar, Bišče 16, Domžale, Janez Kepic, Prešernova 1, Dob, Francka Trobec, Veselovo nabrežje lb, Mengeš. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož. Pravilne rešitve pričakujemo do 30. maja 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče. mi gospodinjstvi v območju C, kot so Depala vas, Podrečje, Škrjančevo in druga, ki bodo odpadke lahko kompostirala v hišnih kompostarnikih in jih uporabljala na lastnih vrtovih. Znano je, da se s kompostiranjem v primerno urejenem kompostarniku pridobiva za biološko pridelavo na vrtu prepotrebno naravno gnojilo, kar je želja in potreba marsikaterega občana, obenem pa se razbremenjuje javno komunalno službo dodatnih odvozov in stroškov kompostiranja. Zato predlagamo: 1. Obvezno namestitev posod za organske kuhinjske odpadke in organiziran prevzem za vsa gospodinjstva v večstanovanjskih zgradbah, ki nimajo lastnega vrta ter za vse gostinske in druge obrate, ki povzročajo kuhinjske odpadke. 2. Uvedbo možnosti, da se tudi gospodinjstva v območjih A in B, ki imajo lasten vrt lahko odločijo za način kompostiranja kuhinjskih odpadkov v pravilno izdelanem pokritem hišnem kompostarniku. 3. Subvencioniranje ali oprostitev plačevanja prevzema kuhinjskih bioloških odpadkov za gospodinjstva, ki nimajo možnosti kompostiranja na lastnem vrtu. Tudi na ta način lahko občina prispeva k zmanjševanju obremenitve okolja z odpadki. Za DVO Domžale-Kamnlk Joža Nemec. unlv. dipl. Inž. arh. Replika na odgovor poslanke Cvete Zalokar Oražem V mojem zadnjem članku, objavljenem v Slamniku št. 4/26.04.2007, sem želel bralce opozoriti le na »kamele-onstvo« (SSKJ - SAZU 1998, str.378: ravnanje, prepričanje, zaradi koristi prilagojeno trenutnim razmeram -) naše bivše županje in njenih kolegic in kolegov, ki brez zadržkov pogosto prestopajo iz stranke v stranko. Taka ravnanja pa so že sama po sebi vprašljiva, imajo pa zagotovo negativne posledice na produktivno poslansko delo, saj se ukvarjajo sami s seboj, namesto da bi delali v korist vseh volivcev. Za začetek bi bilo dobro, da bi se končno izjasnili, ali so »društvo« (SSKJ - SAZU 1998, str. 175) ali pa »združenje« (SSKJ SAZU 1998, str. 1656) ali pa že kaj tretjega. V ničemer nisem nakazal nenaklonjenosti do njenega dela kot županje v celoti, ki ga cenim kot vsako odgovorno delo, temveč le na posledice z njeno voljo uveljavljenega »domžalskega centralizma«, ki smo ga na Pšati občutili vsak dan, vseh 12 let njenega županovanja. S svojim pisanjem že vseskozi opozarjam na mačehovski odnos do domžalske »najjužnejše« vasi, ki se kaže v komunalni podhranjenosti in odrezanosti od sosednjih naselij zaradi izgradnje AC, kar pa je ga. Zalokar očitno vseskozi podpirala, saj se sicer 6 let po izgradnji tega odseka (DARS - 28.8.2001) ne bi s Pšate vozili v Šentjakob po kolovozu, v Podgorico po nedokončani cesti, v Beričevo pa po makadamu, ob katerem je celo še nekaj hiš brez javnega vodovoda (21. stoletje v ravninskem delu naše občine!). Naj spomnim, prva Skladišče ob Slomškovi In z grobeljsklm ozadjem »predplanlnske« narave... Za trstlko se v ogradi skriva skladišče gradbenega materiala Kakor se komu zljubi: Države nihče ne »šljivi«! Že skoraj leto je minilo, odkar je gradbenik - podjetnik na koncu Vodovodne ulice v Domžalah - tam, kjer se začne Mengeško polje in vodi makadamska pot proti lipcam in Mengšu - postavil ogrado, jo oblekel v trstiko in začel v tej ogradi odlagati gradbeno opremo, deske, plohe, gradbene odpadke in marsikaj, kar mora imeti gradbenik pri roki. Brez dovoljenj, papirjev, soglasij, dokumentov, ki bi kakorkoli vse omenjeno dovoljevali. Omenjeno ogrado - skladišče oz. odlagališče je postavil dobesedno nekaj deset metrov stran od vodovodnega zajetja, iz katerega Domžalčani pijemo vodo. Država se je zganila pozno: šele točka samohvale v odgovoru je za nas ironično navedena »spremljanje izgradnje AC«. Kakšno je bilo njeno spremljanje s strani Pšate?? Nenade-jano (brez plana) pa je bil zares v tem času hitro zgrajen novi most čez kanal k mlinu na Pšati, ker se je stari pred očmi lastnika (občina) in pooblaščenega upravljavca nenadoma podrl! S svojim člankom nisem želel vzpodbuditi propagande za novo združbo (še neznana statusna oblika) bivših članov LDS, kar odgovor na moje pisanje zagotovo je. Avtorica je pri pisanju strogo spoštovala pravilo »piar« služb, »če nimaš odgovora na postavljene dileme in pripombe, izpostavi samo svoje uspehe«, ki so bili skoraj kataloško našteti. Prav nič pa ni bilo napisanega o neuresničenih in obljubljenih projektih. V ničemer ne izničujem naštetih uspešnih projektov v celotni občini, saj so vidni na vsakem koraku, še posebno v naselju Domžale. Seveda ima za to velike zasluge bivša županja, res pa je tudi 12 let dolga doba, ki ob očitnem napredku države mora roditi sadove tudi v »razvpito« bogati občini, ki pa žal na Pšati niso vidni. Za vse te projekte je bilo porabljenega veliko denarja iz proračuna pa tudi nekaj »občinske zlatnine« se je za to prodalo (deleži v gospodarskih družbah, nepremičnine), kar bo nasledniku dodatno otežilo izvajanje »razvojnega proračuna«. Dobrodošel pa je bil tudi vsak »tolar«, kije padel s strani DARS /a odpravo posledic umestitve AC skozi občino in s strani investitorjev po nekaj mesecih na intervencije jeznih občanov je občinski inšpektor izdal ustrezne odločbe, kakršne so v njegovi pristojnosti, ampak kaj, ko kršitelj državnih ustanov preprosto »ne Šljivi«. Še več; inšpektorju, ki gaje večkrat skušal dobiti tudi po telefonu, na njegove klice preprosto ni odgovarjal. Zadeva je šla na kmetijsko inšpekcijo, saj so medtem ugotovili, da v bistvu sploh ne gre za hujšo kršitev (ne glede na vse storjeno), pač pa le za nepravilno uporabo kmetijskega zemljišča. Zvedeli smo torej: ni hujšega! Ali res? Le nekaj sto metrov stran ob Slomškovi v Domžalah stoji drugo skladišče gradbene opreme z odpadnim zlomljenim asfaltom, ki je hkrati tudi odlagališče in poligon za manipuliranje z različnimi peski in novozgrajenih naselij (komunalni prispevek) ter sodna poravnava z DDC /a trzinsko štiripasovnico. Ker o nerealiziranih projektih avtorica ni pisala, pa jih je zagotovo nekaj, ni pa več na oblasti, sprašujem sedanjo občinsko oblast o nerealiziranih in obljubljenih projektih iz tega obdobja, le na Pšati. Na širše območje občine se ne bom spuščal, saj je to stvar »visoke« občinske politike ne pa stvar vaščana s periferije. • Kaj ste se dogovorili na letošnjem sestanku Občina-DARS (Slamnik 5/2007)o dograditvi presekanih cest s Pšate v Šentjakob in v Podgorico kot posledica izgradnje AC? Kdaj bo to končno urejeno? Ali je morda to posledica »kompenzacije« preveč zgrajenega na drugih predelih? • Zakaj se tako vleče dograditev kanalizacije na Pšati in do kod jo nameravate sploh zgraditi? Po prvotnih obljubah naj bi bila celotna zgrajena najkasneje do leta 2003? V letu 2007 pa lahko preberemo,da bo zaradi posedanja tal, del v izgradnji končan šele v letu 2008, kdaj pa ostali odsek? Večino denarja od občanov ste prejeli že pred leti! • Kdaj bo osnova civilizacije (javni vodovod in asfalt) dosegel tudi vse hiše na Pšati? • Zakaj je občina odstopila od zahteve po razdelitvi sredstev z naslova »okoljske takse« zaradi jedrskih objektov - Reaktor IJŠ, ki jih prejema le občina Dol, čeprav je objekt na zemljo. Kdo stoji zadaj, kdo služi, kdo si dovoljuje početje, ki je skrajno moteče in zaradi nepreganjanja oz. nekaznovanja s strani države dobesedno vabi vse druge občane, da se podajo v take akcije. Videti je oba primera sta zgovoren dokaz - da država, četudi lahko - noče v izvršilne postopke (beri izvršbe), zna pa preko svojih inšpektorjev žal le pro-cesuirati ničvredne odločbe, ki nič ne dosežejo in nikomur ne pomenijo dokazne avtoritete. Se na enem izpitu pravne države smo padli: Nekateri očitno lahko počno, kar se jim zljubi, posme-hujejo se ukrepom in odločbam, voz gre pa naprej proti popolnemu kaosu rabe s prostorom, kaosu, ki je, kot je videti iz povedanega - blizu. V Domžalah, še posebej ob nič koliko primerih, ki omenjeno dokazujejo. M. Brojan Pšaškem polju? Samo ta prihodek bi pokril večino vaških potreb! I Ipam, da bodo pristojni organi podali ustrezne informacije oziroma da bo storjeno vse, da bodo v občinskem merilu sicer drobni projekti čim prej zaključeni. Za nas vaščane in obiskovalce Pšate pa so to veliki problemi, ki nam vsem grenijo naš vsakdan. Naj zaključim bolj pozitivno, z zahvalo »Elektru Lj-okolica«, kije v nasprotju z občinsko prakso začel s posodabljanjem elektrovodov na Pšati, prav na »občinsko pozabljenem delu« Pšate. V teh dneh namreč delavci Elektra v ulici od h.št.83 do 91 preklapljajo priključke iz nadzemnih v podzemne vode. I [vala, vse le ni tako črno! Franc Hrovat FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.; 723 05 91, gsm: 041/617108 +5 PAKET 5 let* plus ft, zobrestno hnareranje nakupa sistetrtu pol tako;. V' .v ove leti" ^ atz o no HONDA Fosoßna ponudba velja za nakup omeiene ne \0 mocJe'a accorJ v obdobiu od i 4. do 30 6 200 ' 50 % TAKOJ 50 % ČEZ DVE LETI 5 let brezplačnega servisiranja PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA Moč naših sanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.si avtor gr£ga rihtar osip SEST naša NARODNA JED (mn0ž.) nemška pisate ljica rinser anton derm0ta nekdanji finski voznik 11 r0sberg vrhovni sodnik v grškem mitološkem podzemlju ameriška igralka portman nemški sklada TEU in organist (kaspar) crSki junak, velikan skupna vratna arterija vzvišen prostor. 00i.r. področje množične kulture. name njeno lažji zabavi erna muser slike v spanju trpežna ženska pričeska t0v0tin 0žip hitra tekačica v grški mitologiji izumrli ptič, 0r0nta domovina anamit0v nas pesnik in publi cist (vinko) si. usa teuica NA univerzi rafko irg0lič UNfPOR miran strežaj -- tm na 4ž.1m km primož peterka kata-raln0 vnetji krilata žival votla mera za tekočine Sega. 0mčaj dolina angleški tes? (james) janez janša lastnina lomljenje kemuski element (CD svetil. na acetilen madžarski pesnik (kar0i.y) nas ski» DATELi (blaž) aškerc rimska boginja jeze in prepira skala v morju katja UVSTIK pritok 00nave v romuniji anja rupel glavno MESTO k0r2ike pisateljica muck za0njc pre0iv0. tulje. pazoerje t Češki pisatelj (al0is) grSko mesto v južnem epiru z vodo napo! njen ugasil ognjenik POMOČ: ATALANTA-hitra tekačica v grški mitologiji, IALOMITA-pritok Donave v Romuniji, KAROTIDA-skupna vratna arterija, LUISE-nemika pisateljica Rinser, NATALIE-ameriSka igralka Portman, NAVAOA-šega, običaj, TRAJNA trp>/n.i ženska pričeska Novice iz Atletskega kluba Domžale Divja 600-tkal Nedelja, 6. maja maja 2007, v Šentjurju kljub toplemu vremenu, kije na sončnih tribunah že kar malo uspavalo navijače, ni bila prav nič zaspana za tekmovalce, ki so nastopili na olvoritvnem mitingu Šentjur 2007. Še posebej ne za številne odlične šprinterje na 300 in tekače na 600 m! Najprej so nastopili mlajši, med njimi tudi dobitnik štirih medalj v kategoriji pionirjev do 12 let. Domžalčan Rok Kveder. /lato si je pritekel na 60 m, kjer je bil z rezultatom 8,77 s edini pod 9 sekundami, srebrni je bil v teku na 50 m z ovirami in v metu žogice, na tretjo stopničko pa je stopil po pre-skočenih 408 cm v daljino. Nastopi mlajših so bili samo uvod v pravi tekmovalni del, ki so ga organizatorji šc popestrili z denarnimi in praktičnimi nagradami. Ajda Sitar je bila 10. na 300 m (42,69 s), Ajda Park 20. (48.65 s), v zares hitrem teku na 600 m pa sta odlično nastopila dva domžalska atleta. Domen Zupan je zmagal v svoji skupini in bil končno 12. (1:28,41 min), Peter Kastelic pa je v boljši skupini z močno konkurenco, v kateri so sc zbrali več ali manj trenutno najboljši slovenski atleti, nastopil v že skoraj šprinlcrskem teku, brc/ taktiziranja od štarterjevega poka do cilja, ter čez ciljno črto pritekel kot peti. 11 na Dnevnikovem šolskem ekipnem krosu Ivančna Gorica je bila 5. maja 2007 prizorišče Dncvnikovega teka čez drn in strn, kjer se vsako leto znova dokažejo že uspešni ter trenirani atleti in vsaj malo pokažejo še neodkriti tekači in te- Bernard Jarc, Peter Kastelic In Domen Jarc štafeta AK Domžale, ki Je v okviru Prvenstva Slovenije na gorskem teku v štafetah ŠUMBERK 2007 osvojila naslov dražvnega prvaka. Še enkrat čestitamo! kačice. 6 medalj za Domžale zagotovo pove, da imamo v Domžalah vzdržljive in ambiciozne atlete in atletinje ter dobre trenerje! Sicer smo zabeležili samo eno zmago in eno drugo mesto: najboljši je bil Domen Zupan, srebrna pa Katja Kos-matin, so pa Domžalčani stali na tretji stopnički kar štirikrat: Kva AljančiČ, Primož Benko, Anže Zupan in Jaka Vodnjov. Na nehvalženem četrtem mestu je zaključila Maja lludoklin, 6. je bila Cita Cvirn, 7. Eva Ivanšek, 8. Uroš Bcnko in 13. Mihaela Kogovšek. Prvi In druga v Novi Gorici Peter Kastelic je na atletskem mitingu v Novi Gorici v teku na 1000 m osvojil 1. mesto, in sicer je za zmago zadoščal rezultat 2:28,09 min, kar je bilo za slabi dve sekundi hitreje od drugouvrščene-ga, naš najuspešnejši tekmovalec pa je zmagal tudi na tradicionalnem študentskem teku na Ljubljanski grad. Na drugo mesto atletskega mitinga v Novi Gorici je za italijansko konkurentko pritekla Ajda Sitar v teku na 400 m (60,56 s). IZKORISTITE NAJBOLJŠO PONUDBO KOMPLETOV PNEVMATIK IN ALU. PLATIŠČ 4x ATIKA + 4x ALU. PLATIŠČE = AKCIJA! redno cenaifô;4irc lu*rí»í-¡¡¡) ENZOO GT RADIAL CHAMPIRO128 redna cena 59-Mßf redna tena IMZiftX. ENZOH 4-98 6.0X14 ET3 GT RADIAL CHAMPIR0 128 185/1 redna cena oA^Wt SHZOCUP 5-100 7.0X15 EÏ35 OPER (OIRA VHP 195/65RI5V91 redna cena I2ZWMI TSWEVM 5-108 7.0X15 EÎ35 YOKOHAMA C.DRIVE 205/60RI5H95 redna cena 1 J44,öTt ENZO CUP 5 100 7.5X16 ET3S DUHLOPSP9000 20S/55R16W9I AEZ 0LYMI GT RADIAL CHAMPIRO 328 redna cena LM&ffîTl RIAL MONTREAL YOKOHAMA C.DRIVE redna cena XM$t1c AKCIJA 640,80 ( RIAL TRICON 4-114.3 7,0X16 ÍT38 GT RADIAL CHAMPIRO HPZ 205/4SR16 redno cena IMbfltti TSW FLY 5-120 8.0X18 ET40 GT RADIAL CHAMPIRO 328 225/40R18W92 INDEKSI HITROSTI: T = do 190 km/h H = do 210 km/h V - do 240 km/h W « do 270 km/h Nacionalni prodajalec in distributer PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom NAJUGODNEJŠA PONUDDA? PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE. telefon: 01/83 08 350 www.gume.si Del. čas: od pon. do pet. od 8h do 18h, sob. od 8h do 12h. Cene so v evrih z DDV in velijo za gotovinsko plačilo ali plačilo z BA kartico. Težkoatletski klub Domžale Se neporaženi Domžalčani Dne, 22. aprila2007 se je v klubskih prostorih TAK Domžale odvijalo 3. kolo ekipnega državnega prvenstva Slovenije, kjer so ponovno zmago slavili najmočnejši fantje iz Težkoatletskega kluba Domžal. V tretjem kolu ekipnega državnega prvenstva so se pomerili KDU Olimpija iz Ljubljane in domači klub TAK Domžale. Taktično in dobro premišljeno so Domžalčani premagali Olimpijo za 77,8 točk, kar pomeni, da so TAK Domžale dosegli 1334,6 točk in KDU Olimpija 1256,8 točk. Za TAK Domžale so nastopali Resnik Simon z rezultatom poteg 95 kg, sunek 115 kg, biatlon 210 kg =263,27točke, Dominko Štefan z rezultatom poteg 106 kg, sunek 132 kg, biatlon 238 kg =279,10 točke, Emberšič Danilo z rezultatom poteg 106 kg, sunek 132 kg, biatlon 238 kg =270,05 točke, Pet-erca Boštjan z rezultatom poteg 100 kg, sunek 139 kg, biatlon 239 kg =264,91 točke. Orešek Tine z rezultatom poteg 95 kg, sunek 125 kg, biatlon 220 kg =257,28 točke in Orešek Jernej z rezultatom poteg 85 kg, sunek 115 kg, biatlon 200kg =257,14 točke. Orešek Tine je svojega mlajšega brata Jerneja premagal za 0,14 točke in zato je bil Jernej kot šesti tekmovalec izločen iz tabele najboljših, ker se za rezultat šteje samo najboljših pet tekmovalcev. V pogovoru sta mi brata Jernej in Tine zaupala, da se pripravljata na najmočnejše in najbolj prestižno tekmovanje v Evropi. Jernej se bo v mesecu avgustu udeležil evropskega prvenstva za mlajše mladince do 17 let, ki se bo odvijalo v kraju Pavia v Italiji, Tine pa se bo v mesecu oktobru udeležil evropskega prvenstva za mladince, ki se bo odvijalo v kraju Santa Cruz de Tenerife v Španiji. Fantom čestitam za rezultate in v mesecu avgustu in oktobru bomo držali pesti za brata Orešek. B.P. Spomladanski kros domžalske regije Vsi zmagovalci Atletski klub Domžale je skupaj i. Zavodom z.a šport in rekreacijo Domžale 24. aprila 2007 v Športnem parku Vir pripravil tradicionalni spomladanski kros domžalske regije, ki so se ga udeležili učenci vseh osnovnih šol iz občin Domžale, I u kovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so se pomerili na različno dolgih progah. Čestitali smo lahko tudi tekmovalcem iz vrtcev. Za kros je značilno lepo vreme, veliko število tekačev in tekačic, od katerih so najboljši v posameznih kategorijah prejeli medalje, še posebej razveseljivi! pa je, da so bili med navijači številni starši, ki so se iskreno veselili uspehov svojih otrok. Poglejmo še zmagovalce v posameznih kategorijah: Dečki. roj. 2001 in mlajši: Nejc Soklič, Vrtec Dominik Savio Deklice, roj. 2001 in mlajše: Patricija Kos, Vrtec Palček Učenci, roj. 2000 in mlajši: Jernej Golja, OŠ Domžale Učenke, roj. 2000 in mlajše: Špela Bernardič, OŠ Rodica Učenci, roj. 1999 in mlajši: Nejc Pačnik. OŠ Jurij Vega Moravče (Vrhpolje) Učenke, roj. 1999 in mlajše: Ana Kračman. OŠ Mengeš Učenci, roj. 1998 in mlajši: Blaž Lipar, OŠ Mengeš Učenke, roj. 1998 in mlajše: Teja Vidic, OŠ Domžale Učenci, roj. 1997 in mlajši: Miha Kotnik, OŠ Janko Kersnik Brdo Učenke, roj. 1907 in mlajše: Tina Vaupot, OŠ 'Irzin I Ičcnci. roj 1996 in mlajši: lim Muller, OŠ DOmžale Učenke, roj. 1996 in mlajše: Tea Kurent, OŠ Mengeš Učenci, roj. 1995 in mlajši: Luka Pančur, OŠ Rodica Učenke, roj. 1995 in mlajše: Eva AljančiČ. OŠ Domžale Učenci, roj. 1994 in mlajši: Vito Novak, OŠ Trzin Učenke, roj. 1994 in mlajše: Anja Hribar, OŠ Domžale Učenci, roj. 1993 in mlajši: Jaka Vodnjov, OŠ Domžale Učenke, roj. 1993 in mlajše: Monika Adler, OŠ Rodica Učenci, roj. 1992 in mlajši: Žiga Štiftar, OŠ Domžale Učenke, roj. 1992 in mlajše: I. Živa Košak, OŠ Jurij Vega Moravče Čestitamo! Bojana Nogometni klub Domžale Predčasno do naslova državnih prvakov Domžalski nogometaši so po letu dni brez poraza v treh dneh meseca kar trikrat klonili proti nasprotnikom. a na srečo je bila prednost, ki so jo pridno nabirali skozi vso sezono, dovolj velika, da je zdržala tudi tri grenke dneve, prav tako pa je predčasni naslov državnega prvaka praktično pred vrati. Če se samo spomnimo, kako so v zadnjih tednih najprej nepričakovano klonili proti Beli krajini, sledil je visok poraz proti Gorici (6:1) in nato še 2:0 proti Mariboru v Ljudskem vrtu. A kljub vsemu so na domačih tleh obdržali trezno glavo, saj je domači teren še vedno neokrnjen - poraza tukaj ni bilo že natanko eno leto, kar je tudi prav. Zadnji, kije klonil, je bil Koper, ki se je v zadnjih mesecih pokazal kot naporen nasprotnik, a v športnem parku v Domžalah so se morali zadovoljiti s porazom (2:1). Tako Domžalčanom štiri kroge pred koncem manjkata le še dve točki za naslov prvega naslova državnega prvaka. Lov na točke se je že pričel, Domžalčani pa so stavili, da jih bodo dobili že v Ajdovščini proti Primorju. Četudi je bil tamkajšnji stadion pred leti zaklet za domžalske napadalce, pa so v zadnjem času pokazali, da temu ni več tako. Fina lastovka še ne prinese pomladi in tudi en poraz ne pomeni krize. Ko pa se zgodijo trije praktično zaporedni porazi, pa se že lahko govori o določeni krizi in jasno je, da po določenem obdobju tudi ta nastopi pri še tako dobrem moštvu. Krivdo za le-to sta nase prevzela trener Slaviša Sto-janovič in športni direktor Nenad Protega, a kljub vsemu sta prepričana, da bodo štiri kroge do konca odpeljali naravnost proti zasluženemu in močno želenemu naslovu prvaka. Več o velikem uspehu domžalskih nogometašev si boste lahko prebrali v naslednji številki Slamnika. Mateja A. Kegel Ostale nogometne lige V tretji ligi sedaj najbolje kaže Kalcer Vodotermu iz Radomelj, ki je na drugem mestu za Krko - imajo 4 točke zaostanka, sledi mu Ihan, ki je na 3.mestu s samo točko zaostanka, Roltek Dob pa drži priključek in je na 4.mestu s tremi točkami zaostanka za Ihanom. V ligi MNZ Ljubljane je Vir na 8. mestu - imajo trf zmage in zaostajajo dve točki za sedmim mestom, ki ga drži DD Dren in pet za petim in šestim mestom, ki ga zasedata Komenda in Vrhnika. Pod okriljem Nogometne zveze Slovenije se po prvoliga-ških igriščih potijo igralci Domžal selekcij U 18, U 16 in U 14, in sicer so igralci U 18 na 3.mestu - točko zaostanka za drugim mestom - Koprom, igralci U 16 so prav tako na 3.mestu - 6 točk zaostanka za drugim Koprom - skupno so na 2.mestu - s prednostjo točke pred Factorjem in dve pred Mariborom, igralci II 14 pa so ponovno na prvem mestu in s prednostjo dveh točk pred drugim Triglavom in pet pred tretjeuvrščeno Gorico. V pokalnem tekmovanju MNZ Ljubljane je Ihan izgubil proti Zagorju po streljanju 11 metrovk s 6:4 in seje tako za 3.mesto boril proti viški Svobodi in ga tudi osvojil - 3.me-sto je namreč še vodilo med 32 najboljših ekip v slovenskem pokalnem tekmovanju pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Prav tako v finalu mladinskega pokala MNZ Ljubljane so se v nadaljevanje - četrtfinale pokala NZS-ja - igrali so proti Kopru, uvrstili domžalski mladinci, ki so s 3:2 premagali ljubljansko Svobodo. V ligah pod okriljem MNZ Ljubljane pa so ekipe razvrščene tako po odigranih nekaj krogih tekmovanja - spomladanskega dela: Mladinci: 2. mesto: Roltek Termit (40 točk), 10. mesto: Ihan (9 točk), 11. mesto: Kalcer Vodoterm Radomlje (6 točk). Kadeti: 1. mesto: Domžale (39 točk), 3. mesto: Roltek Termit (34 točk - tekma manj). St.dečki: 1 liga - 8. mesto: Roltek Dob (19 točk). 2.liga - 1. mesto: Ihan Domžale (36 točk). 3.liga - 3. mesto: Radomlje Komenda (23 točk). Ml.dečki: 1 .liga — 3. mesto: Domžale (113 točk). 2.liga - 3. mesto: Ihan Domžale (136 točk) in 7. mesto: Roltek Dob (79 točk). 3.liga - 6. mesto: Radomlje Komenda (58 točk). U 10- skupina A. 3. mesto Domžale (30 točk), 4. mesto: Kalcer Vodoterm Radomlje (22 točk), 6. mesto: Roltek Dob (14 točk) in 9. mesto: Ihan (7 točk). U 10-skupina D: 4. mesto: Vir Domžale (23 točk). U 8-skupina 6: 1. mesto: Plastenka Radomlje (41 točk) in 3. mesto: Roltek Dob (12 točk). U 8 - skupina 8: 1. mesto: Domžale (41 točk). Urban Žnldarilč CVETLIČARNA Vijotica J Stanka PRAŠNIKAR delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure Ul. 7. avgusta 29a, 1233 Dob Tel.. 721 43 33, Gsm: 040 209 067 1 REKREATIVNI TEK PEVSKI ZBOR SIRENE PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR SOLIST ZOKI 0J DELBELLO NAGRADNO ŽREBANJE 11.30 KULTURNI PROGRAM (8,5 KM) ! 1 KROG PO STADIONU OTROCI TEČEJO SAMI ALI S STARŠI „„„,rl „k, tm- PRIJAVE NISO POTREBNE PRIJAVNIMA ZA ^"^"^J^ 3«.I v Dolnjem kraljevcu, v sotočju Mure in Drave, umrl 30. 3. 1925 v Dornachu v Švici, S svojim Širokim znanjem in sposobnostjo nadčutnih zaznav, je dal človeštvu antropozofijo, to jc modrost spoznanje celostnega prikaza istočasnega vpetja človeka in vse narave v materialni in duhovni svet. Poleg bioloSko-dinamičncgn kmetovanja je Se postavil pedagogiko ter antropozotsko medicino in arhitekturo. KJE Si: LAHKO VČLANITI : - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01 721 4X 00 - Na predavanjih v učilnici gasilskega doma Domžale, ki siv vs;ik drugi torek v mesecu. KOLEDAR DRIIŠTVKNIH AKTIVNOSTI V: maj 2006: KDAJ: •obota 19.05.2006 oh 14"" url, - KJL: na kmetiji pri Videmskovih, 1'rcsernova 26, Dob, - KAJ: delavnica: "izkopavanje blološko-dindmičnlhpripravkov", - KDO: delavnico vodi g. Jože Grabljevec. Božidar Fekonja, komandir PP Domžale Beležimo porast kaznivih dejanj Zaradi nedavnih dogodkov v naši občini, kot je požar na železniški postaji ter domnevno posilstvo in klic o prisotnosti bombe na SS Domžale, smo se odločili da za mnenje o tem in še marsičem drugem povprašamo komandirja policijske postaje Domžale - Božidarja tekmi jo. Ker je delo policije vedno na udaru, marsikdo pa se »mož v modrem« boji oziroma jih gleda z negativnim priokusom, smo se odločili, da vam o njihovih ukrepih, delovanju in namenih nekaj več povemo v tokratnem intervjuju. Policijska postaja Domžale obsega pet občin. Kje je, po vaših ocenah, glede na število prebivalcev večja stopnja kriminala, v kateri od občin? Policijska postaja Domžale pokriva območje petih občin, med katerimi je glede na število prebivalstva in ostalo infrastrukturo, največja občina Domžale. Razumljivo je, da je več negativnih ravnanj storjenih na območju te občine. Kako pa jc s kriminalom v sami občini Domžale, je v porastu ali obratno? S katero vrsto kaznivih dejanj se srečujete najpogosteje? V zadnjih letih beležimo porast kaznivih dejanj na območju celotne policijske postaje, vendar pa porast teh dejanj na območju občine Domžale posebej ne izstopa v primerjavi z ostalimi občinami. Največ je kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete kot so tatvine, poškodovanja tuje stvari in vlomi. Kakšno pa je sodelovanje PP Domžale z lokalnimi oblastmi (župani in občinskimi upravami)? Ali upoštevate prošnje in namige oblastnikov po večji prisotnosti policije, kjer je to potrebno? Ocenjujemo, da je sodelovanje z občinami dobro, vsekakor PP Domžale prisluhne predlogom oz. pobudam lokalnih skupnosti in občanov. V kolikor ugotovimo, da smo za določene zadeve pristojni, temu ustrezno odre-agiramo. Na občinskem svetu občine Mengeš sem slišala pripombe svetnikov, da se policijske patrulje v nočnih urah ne pojavljajo v Mengšu, v Domžalah pa se jih po drugi strani da opaziti? Kako je z nočnimi patruljami sicer? Trditev, da policistov v nočnih urah ni na območju Mengša, ne drži. Policisti so prisotni tudi na tem območju, prav tako kot na območjih ostalih občin. Ker pa smo v zadnjem času največ negativnih ravnanj zaznali v večernem času na območju občine Domžale, smo seveda temu območju posvetili večjo pozornost. Kako pa se srečujete in ukrepate na področju narkomanov in razpečevanja drog? V Mengšu so sprehajalci večkrat opazili narko-manske igle, podobni lokaciji sta bivša obrata tovarne Eta in Trak, medtem ko so občani Domžal opozorili predvsem na park pri stavbi I nivcrz.uk-. kjer si marsikdo, predvsem v večernih urah niti mimo ne upa? V zvezi s pojavom prepovedanih drog je treba poudariti, da se le-te pojavljajo na območjih vseh petih občin. Mesta, ki jih omenjate, policisti poznamo in jih tudi nadziramo. Bi pa ob tej priložnosti apeliral na vse bralce vašega časopisa da nas o takšnih zaznavah in tudi v primeru drugih negativnih ravnanj obveščajo. Vsakega klica na našo policijsko postajo ali tudi na anonimno telefonsko številko policije 080-1200 bomo veseli in se bomo na klice ustrezno odzvali in ukrepali. V zadnjem času sta v medijih odmevala dva dogodka, ki sta se /godila v občini Domžale. Prvi je požig železniške postaje Domžale, kjer naj bi bila na delu skupina najstnikov, sicer že znancev policije, morda beseda o tem? Glede požara na železniški postaji lah-ko povem, da smo na podlagi intenzivnega zbiranja obvestil identificirali storilce. Večinoma gre za mladoletnike, ki smo jih pridržali, ter jih nato s kazensko ovadbo privedli v postopek preiskovalnemu sodniku. Preiskovalni sodnik je za enega odredil pripor, ostale pa je izpustil na prostost. Kaj pa domnevno posilstvo in lažna prijava o prisotnosti eksplozivnega telesa, ki so s še večjo črno piko zaznamovali Srednjo šolo Domžale? Menite, da bi se tovrstne dogodke v šoli dalo preprečiti? Nekorektno bi bilo o Srednji šoli Domžale govoriti kot o šoli, ki bi morala biti zaznamovana s »črno piko«. Z vodstvom šole dobro sodelujemo, se medsebojno obveščamo, ter se ustrezno odzivamo ob pojavu posameznih primerov, ki pa jih ni veliko. Oba dogodka, ki jih omenjate, sta bila s strani policije preiskana in zoper osumljenca sta bili podani kazenski ovadbi na pristojno tožilstvo. Glede na to, da sta oba ekipna športna kluba v Domžalah, tako košarkarski, kot tudi nogometni v samem vrhu slovenskega športa, se tudi možnost izgredov gostujočih navijačev povečuje. V takih primerih je opaziti okrepitev policijskih moči. Verjetno je veliko lažje ukrepati, če so skupine napovedane, a tudi ob takih primerih se zgodijo izgredi kot je bil pred meseci v trgovskem centru ob stadionu ali pred tedni na parkirišču? Oba domžalska kluba sta uspešna in dosegata dobre rezultate, kar seveda na ogled tekem pritegne večje število gledalcev. V Domžalah je pred časom bila ustanovljena nova navijška skupina t.i. »ultras Domžale« ali Tolovaji, kot se nekateri člani radi poimenujejo. S skupino smo navezali stike v cilju dobrega sodelovanja. Seveda so tudi med to navijaško skupino posamezniki, ki jim osnovni namen ni navijanje za domači klub. Pred časom smo obravnavali spopad med domačimi na- vijači in navijači iz Celja, ki pa se je na srečo končal brez hujših posledic. Policisti so 12 kršiteljev (7 iz Celja in 5 domačih) pridržali do zaključka tekme, vsi pa so za storjene prekške prejeli tudi plačilne naloge. Ali je v Domžalah veliko primerov kaljenja javnega reda in miru, glede na to, da Domžale pojmujemo kot spalno mesto? Kršitve javnega reda in miru v zadnjih letih niso v porastu in lahko govorimo, da je stanje na tem področju zadovoljivo. Še vedno pa veliko kršitev beležimo v zasebnih prostorih, seveda pa lahko govorimo le o kršitvah, ki so policiji prijavljena. Ugolavljamo tudi, da je dobršen del kršiteljev javnega reda in miru ob storitvi prekrška pod vplivom alkohola. Menite, da bi bilo primerno, da bi policija v Domžalah naredila javno tribuno, kjer bi odgovarjala na vprašanja občanov, saj se marsikateri boji ali ne ve kako se v določeni situaciji obrniti na vas, npr. ko gre za varnost premoženja ali osebo varnost? Menim, da tribuna v smislu predstavitve policije državljanom na območju Domžal ni potrebna. Vsak, ki ga karkoli zanima v zvezi delovanja policije ali pridobitve kakršnekoli informacije v zvezi osebnega varovanja ali varovanja premoženja, lahko osebno ali preko telefona dobi 24 ur na dan. Za območje Domžal sta zadolžena tudi dva policista vodji policijskega okoliša in sicer Martin TERGLAV in Sandi M1KLAUŽIČ, ki bosta vsakemu občanu nudila potrebne informacije. Kakšna so vaša stališča o stavki policistov v Sloveniji? Policijski sindikat je pripravil vse potrebno za stavko policistov, ki je potekala v ponedeljek. Menim, da se je potrebno boriti za pravice zaposlenih, vendar pa osebno nisem pristaš stav-kanja. Za konec pa še vprašanje, ki je v minulih tednih polnilo naše niisli o »zeleni meji« in kateri policisti bodo novo zaposlitev našli tam. .le za to nalogo predviden tudi kakšen policist iz PP Domžale? Premestitve policistov za schengen-sko mejo so v pristojnosti Kadrovske službe policije, zaenkrat pa za opravljanje te naloge ni predviden noben policist iz tukajšnje policijske postaje. Hvala za pogovor. Mateja A. Kegel Spodbuda, namenjena financiranju inovativnih projektov Projekt EASY Pri ustanavljanju podjetja in pozneje se podjetnik srečuje s problemom financiranja razvoja in rasti podjetja. Mala podjetja se v Sloveniji financirajo pretežno lastniško, z lastnimi viri ustanoviteljev ter z njihovimi dodatnimi vlaganji. Če je dodatno financiranje za podjetja nujno in neizogibno, se financirajo z dolžniškim kapitalom, kar pa ni vedno ustrezno. Alternativni vir financiranju podjetniških projektov z dolžniškim kapitalom je financiranje z lastniškim kapitalom. Tak način financiranja ima v zahodnih gospodarstvih razmeroma dolgo tradicijo, se pa za tovrstnim virom financiranja podjetja vedno pogosteje ozirajo tudi pri nas, ko tehnološki razvoj zahteva raznolike vire sredstev, večjo dostopnost in prožnost kapitala. Tudi Lvropska komisija je podprla obsežen razvojni projekt na področju razvoja trga semenskega kapitala EASY - Fiarly stage Investors Action for Growth of Innovation Bussines. Namen projekta, ki bo trajal dve leti, je spodbujanje in promocija transna-cionalnega delovanja poslovnih angelov in skladov semenskega kapitala pri investiranju v mlada perspektivna podjetja. Cilji projekta so prenos dobrih praks na področju izboljšanja pripravljenosti za vstop investitorjev v podjetja v zgodnji fazi investiranja, večja povezanost med semenskim in tveganim kapitalom ter poslovnimi angeli, skupni postopki in orodja za oceno projektov, ki so primerni za tvegane investitorje, organizacija mednarodnih in regionalnih dogodkov za povezovanje investitorjev s podjetji, enotni standardi za doseganje kvalitete in razvoj orodij za učinkovito upravljanje mreže poslovnih angelov in nov strateški okvir za izboljšanje zakonodajnega in davčnega okolja na nacionalnih in evropski ravni. Pri projektu FiASY sodeluje 17 partnerjev iz 10 držav. V Centru za razvoj malega gospodarstva Ljubljana, ki je slovenski partner, si bomo prizadevali za vzpostavitev mreže poslovnih angelov v našem okolju, pripravili delavnice na katerih bomo zainteresirana podjetja seznanili z. možnimi oblikami vstopa vlagateljev. Vsa zainteresirana podjetja bomo povabili, da se predstavijo na enem od mednarodnih srečanj predstavnikov kapitala in idej v okviru projekta. Menimo, da je ideja zanimiva tudi za domžalska podjetja, zato vabimo vse zainteresirane, da poiščejo dodatne informacije pri svetovalki na Podjetniškem centru Domžale oz. nam pišejo na e-naslov vera.nunicfacrmg.si. Več o projektu si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.crmg.si. Pisarna Podjetniškega centra Domžale je v prostorih Območne obrtne zbornice Domžale, Šaranovičeva 21 a. Vir. Obiščete ali pokličete (tel. 01 721-48-36) nas lahko vsak ponedeljek med 8-13 uro. sredo med 14-16 uro ter petek med 8-11 uro. Izven delovnih ur nas lahko pokličete tudi na tel.št.: 01/306-1881 oziroma 031-603-634 ali pišete na naslov: pc-domzaleft/ivolja. net. V»r» Nunič Podjetniški center Domžale stran 24 DP v modernih tekmovalnih plesih V soboto 5. maja in nedeljo 6. maja se je v Hali komunalnega centra v Domžalah, v organizaciji Plesnega kluba Miki, odvijalo Državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih za solistke in soliste, pare in male skupine. Plesalci PK Miki so bili med najuspešnejšimi plesalci na tekmi saj so dosegli izvrstne rezultate. V soboto so se na tekmovalnem parketu pomerili pionirji in člani. Med solo članicami je naslov državne prvakinje že četrtič zaporedoma osvojila Maja Sonc, ki je odplesala ganljivo plesno točko Labodje jezero, pod katero se je podpisal ko-reograf Blaž Godec. Med članskimi malimi skupinami je Mikijeva skupina Štirje letni časi prav tako v koreografiji Blaža Godca osvojila 2. drugo mesto. V disciplini malih skupin so bili zelo uspešni tudi Mi-kijevi Ribiči, ki so se med pionirji prav tako uvrstili na 2. mesto, koreografija je delo Maje Lavrinc. Med solisti pionirji seje na 3. mesto uvrstil Jernej Gregi, med solistkami pa na 4. mesto Klara Senica in na 5. mesto Maša Marinšek. V nedeljo so mladinci dopolnili uspehe pionirjev in članov, med solistkami se je na 3. mesto uvrstila Tadeja Horvat, med pari sta s točko Eksotični ribi osvojili 2. mesto Tadeja Horvat in Vesna Pirnat, med malimi skupinami pa so se s točko Holly Dolly na 2. mesto povzpele Julija Dolar, Tadeja Horvat. Simona Kočar, Katja Kotnik, Kaja Ljubi, Urša Ručman in Maša Velepec. Koreografije omenjenih točk so delo trenerja in koreografa Blaža Godca. Prvi trije iz vsake kategorije in discipline so se uvrstili na Evropsko prvenstvo, ki bo 14., 15. in 16. junija v Beogradu. Finalisti so poleg diplom in pokalov dobili tudi lepe praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji tekmovanja: Občina Domžale, Pliva - član skupine Barr, Timeless, Schlam-berger P&J s kozmetiko Kryolan, Viktoria, Čevljarstvo Piškurič, e-ŠS Domžale, NLB Kamnik, Lek kozmetika, McDonald's Domžale, Mladinska knjiga Domžale, Merca-tor Domžale, Amai Sun, NLB d.o.o. - podružnica Gorenjska in Kamnik, McDonald's Domžale, trgovina Tia in kreator Matevž Ogorelec. V soboto je finale prvenstva otvo-rila Eva Černe s plesalkami Plesnega kluba Miki, poleg nje pa je nastopila tudi Mikijeva hip hop skupina očetov, ki slišijo na ime Išias boys. V nedeljo je s petjem slovenske himne v živo vse zbrane presenetila in navdušila Eva Černe, med odmorom pa so obiskovalce zabavale Foxy Teens, podmladek znane najstniške skupine, s katero je pred leti nastopala Tanja Žagar. Predsednica Plesnega kluba Miki, Saša Eminič, je bila po končani prireditvi zadovoljna tako z organizacijo kot tudi z uspehi plesalcev Plesnega kluba Miki: »Za tekmovalce in obiskovalce tekme nam je uspelo prirediti zabaven in pester dogodek, ki si ga bodo zapomnili še po čem drugem kot samo po doseženih rezultatih. Na tekmovanjih, ki se jih udeležujemo poskušamo tekmovalnost združiti z zabavo in prijetnim druženjem, kar pripomore k večji sproščenosti tekmovalcev in s tem k boljšim rezultatom.« Romana Pahor Branko I lic dokončno »španski« Ko je lansko leto odhajal Dalibor Stevanovič je bil njegov nastop v špansko ligo zelo odmeven. Domžalski nogometni klub je dal vedeti, da s tem še ni konec predora domžalskih nogometašev v tuji svet. Tako so letos ponovili zgodbo in v silovito špansko ligo prodali še enega nogometaša - Branka lliča. Slovenskega reprezentanta je po tistem, ko je bil od meseca januarja v Španiji kot po- sojen igralec Domžal, pred dnevi dokončni odkupil španski prvoligaš Real Betisa, ki je sicer imel do 25. junija čas za morebitni odkup, a so se za to odločili predčasno. Razlog za to je bilo veliko zanimanje za nekdanjega domžalskega nogometaša zs strani kar nekaj velikih evropskih klubov, ki so ga želeli videti v svojih vrstah. Branko je tako z Real Batisom podpisal petletno pogodbo, (mak) 9 Republika Slovenija Ministrstvo za javno upravo obvešča, da je zaradi spremembe Uredbe o upravnem poslovanju, ki bo začela veljati 1. maja 2007, spremenjena veljavna ureditev uradnih ur državne uprave, to je upravnih enot in območnih enot organov: - Davčnih uradov z izpostavami - Carinskih uradov z izpostavami - Območnih enot uprave RS za javna plačila - Območnih geodetskih uprav z geodetskimi pisarnami - Območnih uradov veterinarske uprave, razen veterinarske in špekcije, z izpostavami - Uprav za obrambo z izpostavami - Izpostav uprave za zaščito in reševanje s pisarnami. - Centrov za socialno delo - Območnih služb z uradi za delo Zavoda RS za zaposlovanje Slovenije - Območnih enot in izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območnih enot in izpostav Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije V skladu z navedeno spremembo bodo uradne ure: V ponedeljek in torek od 08.00 do 15.00 ure V sredo od 08.00 do 18.00 ure V petek od 08.00 do 13.00 ure V Upravni enoti Ljubljana in območnih enotah organov na njenem območju bodo uradne ure na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v izmenah in posluje s strankami: V ponedeljek, torek in četrtek od 08.00 do 18.00 ure V sredo od 08.00 do 19.00 ure V petek od 08.00 do 14.00 ure Uradne ure bodo v vseh upravnih enotah in območnih enotah tudi vsako prvo soboto v mesecu (ali drugo, če prva pride na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan) od 8.00 do 12.00 ure. Ministrstvo za Javno upravo Sušenje smrek na območju občine Domžale V zadnjih nekaj letih gozdarji na območju Domžal - zlasti v nižinskih gozdovih - beležimo povečano sušenje smreke. Zaradi katastrofalne suše leta 2003 in s tem povezanega znižanega nivoja talnice ter močnega semenenja smreke, so se prekomerno namnožili smrekovi luba-darji. Največje škode v gozdovih gozdnogospodarske enote Domžale beležimo na področju Krumperka, Ihana, Brda, v dobensko-menge-škem predelu, okrog Jabel in na Kolovcu. V letu 2005 smo tako na območju gozdnogospodarske enote Domžale označili za posek rekordnih 23.000 kubičnih metrov z lubadarji napadene lesne mase, v lanskem letu je ta številka padla na 18.000 m\ medtem ko je v letih brez večjih na-množitev lubadarjev ta številka pod 2.000 m3. Glede na izredno milo zimo, ki je za nami, se tudi letos za smreko ne obeta nič dobrega. Gospodarska škoda se odraža na več nivojih: zaradi predčasnega poseka dreves, zaradi manjše vrednosti posekanega lesa in zaradi povečanih stroškov obnove takega gozda. S čim Imamo opraviti Smrekovi lubadarji so običajni prebivalci gozda, ki se ob ugodnih razmerah zelo hitro razmnožujejo. Najprej se naselijo v manj odporna drevesa, v pogojih, kakršne imamo letošnje poletje, pa napadejo tudi mogočne zdrave smreke. Rumenenje in odpadanje iglic, zlasti pa odpadanje lubja je znak, daje lubadar že zapustil drevo in se zavrtal v druge, še zdrave smreke. Pri takih smrekah opazimo le rjavo črvino, podobno cimetovemu prahu, ki se nabira za luskami skorje in na pajčevinah ob koreničniku. Lastnik gozda je odgovoren za izvedbo sanacije gozda Delavci Zavoda za gozdove Slovenije evidentiramo lubadarkc in izdajamo lastnikom gozdov odločbe za sanitarno sečnjo lubadark, s katerimi določamo način sanacije in rok za izvedbo sanacije žarišča. Za pravočasno in pravilno izvedbo sanacije so odgovorni lastniki gozdov. Učinkovit varstveni ukrep, s katerim lahko zmanjšamo škodo v gozdovih, napadenih od lubadarjev, je čim hitrejši posek lubadark, odstranitev lesa iz gozda na lesna skladišča ter požig vrhačev in vej. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in požgati tudi lubje. V izrednih primerih Zavod za gozdove izda dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje lubadarja. Lastniki gozdov naj tudi sami redno pregledujejo svoje gozdove. Ob morebitnem odkritju žarišča lubadark o tem obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja ter se takoj lotijo poseka. V poletnih mesecih imamo od najdbe lubadark naprej le 2 - 4 tedne časa za izvedbo sanitarne sečnje, odvisno od tega, ali smo luba-darko odkrili bolj na začetku napada lubadarjev ali kasneje. Od zaleganja jajčecev pa do izleta novih hroščkov v toplih poletnih mesecih mine lahko tudi samo 5-6 tednov. Sanacija mora biti pravilno izvedena Sanacija mora biti torej pravočasna in pravilno izvedena. Najbolj pogosta napaka pri izvajanju sanacije je, da lastnik poseka samo lubadarke, ki so se že popolnoma osule; še zelene lubadarke pa pusti v sestoju, češ, da si bodo morda še opomogle. S takim ukrepanjem lastnik izgubi večino smrek v sestoju in si nakoplje jezo lastnikov sosednjih parcel, kamor se bo lubadar v ugodnih razmerah razširil; zagovarjati pa se zna tudi pri sodniku za prekrške. Če bi lastnik pravočasno posekal vse za posek označene lubadarke, bi bil njegov izkupiček od lesa večji, hkrati pa bi verjetno zaustavil širjenje lubadarja. Bogdan Bartol vodja KE Damžala Zavod za gozdove Slovenije Ustanovitev društva lastnikov gozdov! Z razvojem trga, vse večjo konkurenčnostjo in novimi načini razdeljevanja evropskih sredstev za sofinanciranje podeželja so lastniki gozdov pred novimi izzivi. Do sedaj so bili lastniki prepuščeni lastni iznajdljivosti pri prodaji lesa, gospodarjenju z gozdom in izvedbi del. Poslušamo, kako se povezujejo podjetja, banke, vse z namenom, da bi lažje preživeli na trgu. Bogate in pozitivne izkušnje pri povezovanju ima sosednja Avstrija. Tam se je proces intenzivnejšega povezovanja lastnikov gozdov začel po vstopu države v Evropsko zvezo. Ravno v povezovanju so videli priložnost in možnost, da lažje in bolj uspešno pridobivajo različna sredstva iz EU, pa tudi državna in deželna sredstva. Kakšne so prednosti in vzroki za povezovanje lastnikov gozdov? 1. Prvi in najpomembnejši vzrok povezovanja je, da lastniki lažje in bolje tržijo lesne sortimente. Z večjimi količinami lesa lažje dobijo kupca, lahko si na ta račun iz-poslujejo boljše cene. Izkušnje iz Avstrije dokazujejo, da lastniki na ta način iztržijo 5 - 10 % več, kot če bi les prodajal vsak sam. Preko združenj je tudi lažje spremljati razmere na lesnem trgu (boljša informiranost in sugestije po sečnji določenih vrst lesa ). 2. Preko združenj je lažja tudi izvedba del, saj je lažje dobiti izvajalca in pod bolj ugodnimi pogoji, če je količina za posek večja. Posledično je tudi izkoriščenost strojev večja. 3. Lažja je tudi organizacija raznih izobraževanj, saj je ciljna publika znana, pa tudi program izobraže- vanj je lažje izvesti, ker se prilagaja željam članov. 4. Lažja je komunikacija z državnimi organi. 5. Zastopanje članov pri prostorskem planiranju in večjih posegih v prostor. 6. Skupna nabava strojev, opreme in literature pod ugodnejšimi pogoji. 7. Pridobivanje državnih sredstev in sredstev EU za gospodarjenje z gozdovi je lažje in bolj učinkovito. V Avstriji je višina subvencije višja, če jo uveljavljajo lastniki preko društev. 8. Lažje in učinkovitejše zastopanje članov pri izdelavi gozdnogospodarskih in gozdno gojitvenih načrtov. 9. Popularizacija področja, kjer društvo deluje. Zato smo se tudi pri nas odločili, da ustanovimo društvo lastnikov gozdov. Novo društvo bo združevalo lastnike gozdov na področju občin Domžal, Moravč, Lukovice, Mengša, Trzina in Dola pri Ljubljani. Društvo se bo imenovalo Društvo lastnikov gozdov TISA - Domžale. Več informacij lahko dobite pri Viktorju Matjanu, tel. 040 212 661 in Andreju Žagarju, 041 657 232. Andrej Žagar Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 (Ur. vestnik Občine Domžale št.5/07) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št.03/04), objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2007 it Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2007. 2. Upravičenci Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za tekoče leto. 3. Višina sredstev Višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev, je 16.000,00 EUR na proračunski postavki 143201 -Turistična društva Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotaci, in sicer prva po podpisu pogodbe, druga pa v decembru 2007 po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1.1.2007 do 31.10.2007, ki ga morajo društva predložiti do 15.11.2007. 4. Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev a. ) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk b. ) Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma do 15 točk c. ) Organizacija in usklajevanje aktivnosti do 20 točk č.) Promocija kraja do 15 točk d. ) Urejanje turistične infrastrukture do 20 točk e. ) Širitev članstva do 10 točk Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu. 5- Vloga Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 6. Rok in način oddaje vloge Rok za dostavo vloge je 30 .05.2007 do 12.00 ure. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za turistična društva." Vsi vlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo. Občina Domžale ŽUPAN Toni DRAGAR Občina Domžale, na podlagi 23., 24. in 25. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06) in javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Slamniku dne 17.11.2006 in na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, objavlja seznam upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem LISTA A upravičenec/ka število točk 1. JERAS Nataša 595 2. VUKAJLOV1Č Suzana 580 3. ZAVRL Marjana 580 4. GREGORIN Natalija 570 5. DEPOLI Mirsada 550 LISTA B upravičenec/ka Število točk 1. HE PERLE Nina 460 2. PODJED Barbara 440 3. TRÜNKELJ Helena 390 Občina Domžale bo skladno z objavljenim seznamom pozvala upravičence k sklenitvi najemne pogodbe. V primeru, da se upravičenec iz seznama ne odzove na ponoven poziv k sklenitvi najemne pogodbe, bo črtan iz seznama upravičencev. Seznam upravičencev je bil javno objavljen dne 08.05.2007 na oglasni deski Občine Domžale ter na spletni strani www.domzale.si. OBČINA DOMŽALE stran OBJAVE Pomlad bo na Ivo) vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič) V SPOMIN Minilo je pet let odkar nas je zapustila naša draga žena, mami, babi, teta in tašča Majda Kurmanšek Hvala vsem, ki sejo spominjate, se ustavljate na njenem prcranem grobu, ji poklanjate cvetje ter prižigate sveče. mož Roman, sinova Uroš in Borut z družino ter hči Romana z družino Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre. samo daleč, daleč je... V SPOMIN 10. maja je minilo za nas zelo žalostno leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, očka in dedi k Rihard Vesel iz Domžal, Prečna ul. 17 1 Ivala vsem, ki se ga spominjate, postojile ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Zelo te pogrešamo: žena Nada, sin Rihard z družino in sin Aleš. V spomin Franc Zupančič -Marjan V čudovitem pomladnem sončnem dnevu smo se z velikim spoštovanjem domači, prijatelji in znanci, predvsem pa vojni tovariši poslovili od spoštovanega Franca Zupančiča - Marjana, ki je pred desetletji za svoje delo prejel tudi zlato plaketo tedanje Občine Domžale, tedanje najvišje priznanje občine. Najmlajša leta je preživel v Dolskem na majhni domačiji, po opravljeni osnovni šoli pa je obiskoval gimnazijo, sodeloval v domačem kraju pri tamburaškem orkestru in telovadbi. Ob napadu na Jugoslavijo v letu 1941 j bil med prostovoljci v obrambi domovine, že v samem začetku vojne pa je deloval na terenu v organizaciji OF. Maja 1942 seje vključil v Kamniško partizansko četo, v enote NOV pa sta odšla tudi brat Slavko in sestra Marija, ki je v času NOV darovala svoje mlado življenje. Opravljal je več pomembnih funkcij, partizani na našem območju pa so ga najbolj poznali kot sekretarja Okrožnega komiteja KPS za kamniško okrožje. Kil je eden redkih preživelih borcev kamniškega bataljona v bitki pod Rzenikom (Velika planina), na Oklem, sodeloval pa je tudi v uničenju sovražne postojanke v Ihanu. Pot ga je nato vodila na Primorsko v štab IX. Korpusa, kjer je opravljal več pomembnih funkcij v obveščevalni službi, aja 1945 je bil težko ranjen. Okreval je vse do leta 1947 ter s činom majorja prevzemal nove dolžnosti, med drugim funkcijo sekretarja Glavnega odbora VVI Slovenije, nato pa vrsto let uspešno opravljal delovne zadolžitve v Saturnusu, Zvezni šoli za celulozo in papir v Vevčah, Karto-nažni tovarne v Ljubljani. Svoje bogato ustvarjalno delo, v okviru katerega si je prizadeval tudi za povečanje zmogljivosti Papirnice Količevo, je zaključil na delovnem mestu predsednika SOZD Slovenija papir. Rad je imel območje tedanje naše in kamniške občine. Udeleževal se je slovesnosti v spomin na drugo svetovno vojno, odkril več spomenikov, med drugim spomenik Moravškemu Milanu in spomenik borbe in dela Toneta Svetine v središču našega mesta. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim tudi Kraigherjevo nagrado v letu 1975, za izjemne dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev tedanjih organizacij združenega dela, pa tudi k modernizaciji obratov na manj razvitih območjih, h ugodnim finančnim uspehom, sorazmerno bogatim stanovanjskim fondom, skrbjo za družbeni standard delavcev ter ustrezno kadrovsko in štipendijsko politiko. Svoje in naše vsakdanje življenje je obogatil s prizadevanji za svobodnejše in bogatejše človekove duhovne in materialne odnose ter s prizadevanji za naš ugled doma in v svetu. Bil je dober in iskren tovariš, prijeten sogovornik ter človek, ki je imel rad svojo domovino. Prijatelji Rdeči križ Domžale Obvestilo krvodajalcem Obveščamo vas, da bo Krvodajalska akcija v občini Domžale 31. maja in 1. junija 2007. Veseli bomo, če se nam boste pri tem plemenitem poslanstvu pridružili in pomagali sočloveku. Hkrati vas obveščamo, da organiziramo 10-dnevno zdravstveno in socialno letovanje za osnovnošolske otroke NA DEBELEM RTIČU od 9. do 19 julija 2007. Informacije po telefonu 729 23 33. Občinsko združenje Rdečega križa Domžale Tiho se menjavajo letni časi. liha se dan prevesi v noč. tiho, a za vedno je zastalo tvoje srce. ZAHVALA m Jr 'Hi rWIPr 28. aprila 2007 nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast Martin Gregorič i/ I*otm"iiikovi' ulice S v Hoiii/iihih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovane sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V na&u srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiH z nami kakor prej UviH. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, strica in tasta Ivana Briglja iz Preloga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, svete maše, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred s sveto mašo. Hvala tudi Ihanskim pevkam in trobentaču, pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena Minka, hči Marjana, vnuki Jure, Urška, Tanja, snaha Jana ter ostali sorodniki Tiho je živela, tiho je odšla naša mama Ivanka Bizjak roj. Cencelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem in pogrebni službi Vrbančič za lep pogrebni obred. Žalujoči: mož Vencelj, hči Ivanka in sin Vinko /, družinama Naj se spet vrnem v nebesa aprilov, v gostega drevja zeleni grad V mladih potokov prozorno idilo, vetrnic, vetrnic pojdem iskal. (K. Kovic, Vetrnice) ZAHVALA ob izgubi drage žene in mami T S? v Darinke Šimenc i/. Ihana V hudi stiski in boleči izgubi nismo ostali sami. Mnogo src seje zganilo in pokazalo solidarnost, požrtvovalnost, sočutje in sožalje. Hvala vam. Brane, Leon in Agata S svojim smehom vsakega-osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA V cvetoči pomladi nas je v 35. letu starosti zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric, vnuk, nečak in bratranec Denis Pustinek iz Rodice pri Domžalah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem ter vsem ostalim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Slavku Judežu iz Doba za tako lepo opravljen obred, pevcem za sočutno zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa gre prijateljema Boštjanu in Urši za tako ganljivo in prebrano pismo. Neizmerno ga bomo pogrešali. Vsi njegovi ZAHVALA V petinšestdesetem letu se je po dolgi in težki bolezni, a mnogo prezgodaj od nas poslovil Emil Breznik Jarška c. 7, Domžale Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, posebno Ladotu in Zvonki Konjar, ki sta bila vedno pripravljena pomagati, prijateljem in znancem. Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem Jarše - Rodica in vsem ostalim gasilskim društvom, posebno g. Jožetu Ručigaju za lep poslovilni govor in za vso pozornost med boleznijo moža. Hvala župnikoma gospodu Janezu Kvaterniku in nečaku g. Janezu Bernotu za lep pogrebni obred, trobentaču, pevcem in pogrebni službi Vrbančič, Domu upokojencev Petrovo Brdo: dr. Ani Kodranovi, dr. Lriki Mitrovič, socialni delavki Amaliji Kos, vsemu osebju na tem oddelku za vso neizmerno skrb, nego in toplino v času njegove bolezni iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA V 87. letu starosti nas je 6. aprila 2007 tiho zapustila naša draga Milka Jelene Zahvaljujemo se osebju ZD Domžale, še posebej patronažni službi, osebju Cometta, osebju Doma upokojencev in vsem, ki ste ji kdajkoli pomagali lajšati bolečine in ji z obiski krajšali čas. Zahvala g. kaplanu Gučku za lepo opravljen pogrebni obred. Kranjskemu kvintetu za zapete pesmi, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! Vsi njeni V nebesih sem doma. od tega ne sveta. Tam je moj pravi dom, lam večno srečen bom. (A. M. Slomšek) paaH^iM|ji v^fl Borislava Cerar p.d. Nastranova Borci ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili našo drago mamo na zadnjo pot v Radomljah, izrekli besede tolažbe, darovali sveče, cvetje in namesto cvetja darovali za maše in cerkev ter dobrodelne namene, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v Domu počitka v Mengšu z nego in ljubeznijo spremljali v zadnjih mesecih, duhovnikom: g. J. Grčarju, g. J. Cerarju in g. A. Dobrovoljcu, homškim pevcem in vsem, ki ste prispevali k svečanosti zadnjega slovesa. Družine Cerar, Rakar, Zaje Preserje-Domžale, 25. aprila 2007 S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo sama nemočna si ostala. V SPOMIN Elki Tomič Osmega maja je minilo žalostno leto. ko smo morali sprejeti kruto resnico, da te ni več med nami. So trenutki v življenju, ko se zgrinja na nas žalost in nam uničuje dušo in telo. So trenutki v življenju, ko te pogrešamo tako močno, da bi te najraje vzeli iz sanj in te preprosto objeli. V tem trenutku nam ti objemi niso dani in upamo, da nam nekoč spet bodo. Hvala vsem. ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. Elka, neizmerno te pogrešamo. Vsi njeni mali oglasi Izposojam vrtickarske stroje: pre-zracevalec trave, motokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepelicja jajčka. EKOAGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm.: 031 787 865 I KM VR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190,041 642 097 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Ke-misa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Miz& v s to o Tei-01/724 82 05 Gsm: 041/674 612 Morilo Hrovot VP. U D fill flT s«oili»so 8o Domlol« IIIIVwMI > velika izbira vrtnih garnitur j izueiava in obnova vrtnih in balkonskih ograj > NOVO - NOVO - NOVO impregniranje lesa s potapljanjem www.loren-line.si telefon: 01/565 86 30 brezplačna linija: 080 10 06 •-• ^JUNKERS Vaillant • ZANESLJIVO • VARNO • UDOBNO • UGODNO f Slamnikarska 3b 1230 Domžale Delovni čas pon - petek: 08 - 2oh Telefon +386 (0)1 724 4300 OSTEOPOROZA je sistemska bolezen kosti, ki se izraža z izgubo kostne mase in spremembo arhitekture kosti. To preprosto pomeni, da je osteoporoza bolezen, pri kateri se kosti postopoma redčijo in postanejo krhke, luknjičave in šibke, kar vodi V njihovo lomljivost. Osteopo-rozni zlom nastane že ob manjših obremenitvah kot so: padec i/, stojne višine, zlom ob dvigu manjših bremen kot na primer dvig vnuka ali pobiranje igrač iz tal. Pomembno je dejstvo, da bolezen poteka tiho in zahrbtno, brez opozorilnih znakov. Ko se pojavijo bolečine po kosteh, znižanje telesne višine, nepravilna ukrivljenost hrbtenice in končno zlomi (najpogosteje zapestja), hrbtenice in pozneje tudi kolka, je bolezen že v napredovalem stadiju. Pomembno je, da bolezen odkrijemo že ob njenem nastanku in jo pravočasno začnemo zdraviti; to je, še preden se pojavijo zlomi. Pri več kot polovici žensk in približno tretjini moških pride v teku življenja vsaj enkrat do zloma kosti zaradi osteoporoze. Čeprav je osteoporoza pred zlomom kosti povsem nema, brez kliničnih znakov, jo je mogoče pravočasno odkrili z merjenjem mineralne gostote kosti (KMG) in s spo-- znavanjem dejavnikov tveganja za njen nastanek. Poznamo učinkovite načine za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, zato lahko mnoge osteoporotič-ne zlome preprečimo. (P. D. Ross) Ginekološka ambulanta Merjenje mineralne gostote kosti (zgodnje ugotavljanje osteoporoze) Dermatovenerološka ambulanta Ultrazvočni pregledi (trebuha, vratu, mod) Ultrazvočna preiskava ožilja vratu Ultrazvočna preiskava ožilja (arterij in ven) spodnjih okončin Ortopedska ambulanta KALLISTE DIAGNOSTIČNI CENTER Loren Line & j^l POPOLNA TOPLOTNA HLADILNA TEHNIKA ^^^^f KT*^^} Kdaj se odločimo za merjenje mineralne kostne gostote (MKG)? Starost: starost nad 50 let; spol: bolj ogrožene so ženske. 5e posebej ženska po menopavzi; zgodnja menopavza (pred 45. letom) ali dalj časa trajajoče obdobje brez menstruacije; pojav netravmatskih-osteoporoznih zlomov - že en takšen zlom zadoftuje za postavitev diagnoze osteoporoza in je merjenje MKG bolj pomembno za samo sledenje bolezni; podatek o zlomu kolka pri najbližjih sorodnikih; uporaba kortikosleroidnih zdravil (npr. Medrol), ki se pogosto uporabljajo pri zdravljeno bolezni pljuč, artitisa.vnetnc bolezni črevesja ...; kajenje, alkohol; nizka telesna teža (13M1 pod 19); neuži vanje mleka in mlečnih izdelkov; nezadostna telesna dejavnost; pri sumu na sekundarno os-teoporozo - nekatere bolezni vodijo v osteoporozo: primarni hipogonadizem, anorexia nervosa, malabsorbcijski sindrom (vključno kronična jetrna bolezen in črevesne vnetne bolezni), hip-erparaliroidizem, transplantacija organov, kronično ledvično popuščanje, daljša imobilizacija, hipotireoza, Cushingov sindrom. Slaščičarna OGER stari Tr/in, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABf TIKt domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice IZPOSOJA IN PRODAJA Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: Sfe4 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21. SO ure Lestvena dvigala BOCKER - za krovska dela za gradbeništvo za selltvg pohištva Dvižne košare OMME - za dela na višini do 29 m MHM d.o.o., Domžale Ml 01/7312-132, GSM: 041/M8-M» www.mhm.si " STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrata - izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vhraži - uokvirjenje slik sam "D to p dom skupina Za male in velike mojstre. RENAULT Prosimo priče prometne nesreče med avtomobilistko in kolesarjem, ki se je zgodila v soboto, 28.04.07 ob 12 h na ulici Simona Jenka v Domžalah, naj pokličejo na Postajo prometne policije Brdo, tel. 01/583 88 20. Najlepša hvala. nara vas varčnejša vozila Renault! EKO PONUDBA: • EKO POPUST do 5.400 € • Štiriletna brezplačna garanciia • obvozno in osnovno kasto zavarovanje Akcija fasade od 14. 05. do 25. 05. 2007 18.99 eur 4.550,76 SIT/m2 Fasada OPEN, po naročilu z zaključnim slojem NAN0P0R PUTZ 2 mm K, izolacija stiropor 8 cm + 2 cm gratis v 4^ ^&<*fV*** 2.154,36 SIT/m2 Lepilna in Izravnalna masa KEMATERM 230, Kema, 25 kg, za toplotnoizolacijske plošče uit.« ftfiM»l"lll»0 AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, 1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si E-mail: info@avtoset.si SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26,3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 www.sam.si Sii Mercator Center Domžale n 11 m i s s i m HEJJ počitnice in potovanja za vsako ceno! Vabljeni v prijeten ambient na osvežilni napitek. FINANČNA PA TOČKA I W di irvcf UUf I látala Pirat Snack bar vas že eno uro pred odprtjem MC Domžale vabi na dobro jutranjo kavico, sladoled naravni sok iz-pravih pomaranč, če pa ste lačni - toast Pirat Special. A. A DZS KNJIGARNA DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. cekarii Kaloes Arboretum P?«]MiT«7»?wl Cvetje za vse priložnosti. ...... est,"..: v'^'JlJLi ™ srečke ' Zlatarna Celje ^ i u n u / 1,11,11 d.i l eilt i'ii NOVO NOVO NOVO Ženske balerinke že od 16,50*, telefon: 01/ 724 41 80. iiiESStin DPSIKh www.mestna-optika.si mobystyle kakšne kopalke izbrati? 0 bogati izbiri kopalk vseh barv in velikosti, I za ženske in moške, ter strokovnem svetovanju se prepričajte v trgovini BLU. S tem oglasom vam ob nakupu kopalk v mesecu maju priznamo 15 % popust) www.alpina.si 'RIZIIcSKt 4AION SIITIPLE t»ltl»WI SALON Upokojenci -15% popust od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro telefon: 01 724 82 34 ODIAN V spomladanskih dneh vas vabimo na dobro kavico Hipermarket VINTERSPORT Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 POLETNI DELOVNI ČAS : IfMIMIM od 9. do 21. ure / JB I. do 21 do 13. ure 5< Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 «efc k°* Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja od 10. 5. do 5. 6. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01 /560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. A Windows Vista" Prenosni računalnik Packard Bell Easynote MX36R020, zaslon 15,47 TFT (1280 x 800) Diamond View, Procesor: IntelCore Duo T2350 1.86 GHz, FSB 533 MHz, 2 MB L2, RAM 1024 MB DDR2 533MHZ, trdi disk 160 GB, optična enota: NEC AD-5540A DVD+-RW+R9, grafična kartica: ATI Radeon Xpress 1100 (320 MB), integrirana zvočna kartica + Subwoofer, numerični del tipkovnice LAN: 10/100 Ethernet, Wlan 802, 11 a/b/g, 4x USB, čitalec kartic, integrirana WEB kamera, operacijski sistem Windows Vista Premium 959. 30.052r" Digitalni fotoaparat Canon A560 ločljivost 7.1 MP, 4x optični zoom, 4x digitalni zoom, notranji pomnilnik 16 MB, 2.5" prikazovalnik, avtomatska bliskavica, makro: 5-45 cm, ISO vrednost: AVTO/80/100/2 00/400/800/1600, mediji za beleženje: SD/MMC, snemanje filmov z mono zvokom, DirectPrint in PictBridge podpora 229,99eur 55.1151-" Izkoristite ugodno ponudbo izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, joto in računalniške opreme ... ter ponudbo gradbeno - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz programa vse za vrt, ki so na zalogi.