STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1978 e L E T N 1 K XXXVI e š T E V 1 L K A 2 p.57-104 Ljubljana, februar 1978 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Lado Elerjek 57 Nekaj podatkov o pridelovanju in uporabi gozdnih sadik na Sloven~ skem pred vojno in po njej Elinige Angaben uber Anzucht und Verbrauch von Forstpflanzen in Slo- wenien vor und nach dem Krieg Production and use of forest seed- lings before and after the war in Slovenia dr. Jože Maček 64 O požigalništvu v Sloveniji od sre- dine 19. do sredine 20. stoletja Die Brandwirtschaft Sloweniens von der Mitte des 19. bis zur Mitte des 20. Jahrhunderts About incendiarizen of forestry land in Slovenia from the middle of 19th to the middle of 20th century dr. Dušan Zachar 70 O novem pojmovanju funkcij gozda v življenjskem okolju Ober die neue Auffassung von den Funktionen des Waldes in der Um- welt Some statements concerning a new conception of forest functions in the environment Franc Perko 75 Por.1en nkontrole(( pri gospodarjenju z gozdnimi ekosistemi v snežniških gozdovih Die Bedeutung der »Kontrolle« bei der Bewfrtschaftung der Waldokosy- steme in der Waldern des Snežnik- Massives The significance of I>Control<< in the management of forest ecosystems in the mountain region of Snežnik dr. Mitja Zupančič 88 Znanstvene ekskurzije vzhodnoalp- sko-dinarskih fitocenologov v švi- carskih naravnih gozdovih rof. Franjo Sevnik 90 Sklepni dogodki v novi Jugoslaviji 99 Iz domače in tuje prakse 100 Književnost 102 Zapis na bukvi Ovitek: Peter Pinterič - Delo v gozdu Tisk: čGP Delo Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Breznik Branko Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Garmuš Vilijem dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vid Mikuletič mgr. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101 ~678~48428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din; za študente 80 din in za inozemstvo 180 din Subscription 180 din Za izhajanje prispevajo tudi gozdnogospodarske organizacije prek samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slo- venije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davlNavad, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom<<. V njej svetuje, »kako si mora posamezni kmet ali cela soseska odrediti na svojem vrtu mladih gozdnih drevesc za sadike«. Daje tudi navodila, kako sejati gozdno seme, kako vzgajati sadike in kako jih saditi v gozdu. Leta 1874 so ustanovili v Ljubljani centralno gozdno drevesnico pod Rožnikom na površini 1,2 ha. Le-to so premestili v bližnje Gradišče ter tam vzgajali (na po- vršini 3,2 ha) poleg gozdnega drevja tudi sadna drevesca, kot npr. jablane, hruške, orehe idr. Ta drevesnica je bila za takratne čase največja državna ustanova te vrste v Avstro-Ogrski monarhiji. Leta 1883 jo je prišel pogledat sam cesar Franc Jožef l. Kako napredno so gledali že v prejšnjem stoletju na obnovo gozdov in na gozd sploh razberemo v odstavku, ki ga povzemam iz šivicove študije: ~>Leta 1873 je takratni deželni gozdni nadzornik v Ljubljani Ludvik Dimic sestavil obširno na- vodilo za ustanovitev gozdnih drevesnic na ljudskih šolah. V uvodu tega navodila je podčrtal, kako se slabo gospodari z gozdom, kako pomanjkljivo je znanje gozd- nih posestnikov, kar se tiče vzgajanja, negovanja in oskrbovanja gozdov, kako se gozdovi neusmiljeno uničujejo. Načel je vzroke, ki so povod nesorazmernemu ravnanju, ter posledic, ki prete, ako se uničevanje gozdov ne zajezi. Svetuje da se že mladini vcepi čut za spoznavanje občekoristnega vpliva gozdov. Zadevni praktični pouk naj se prične v šolski gozdni drevesnici, ,pozneje pa se v gozdih prikažejo koristi pogozdovanja z vzgojenimi sadikami.« Gozdne drevesnice, pretežno državne oziroma okrajne, so se po teh začetkih množile po vsej Sloveniji, vendar je bila njih življenjska doba različno dolga. Vzroki, da je drevesnica prenehala obratovati, so bili večkrat v nepravilno izbranem rastišču, v poteku zakupne pogodbe, v medsebojnih prepirih pa tudi v nesposob- nosti drevesničarja, ki je vodil drevesnico. V drevesnicah so pridelovati največ iglavce, kar je bil odraz cen lesnih sortimentov. Drevesnic niso zasnovali v pri- dobitne namene, temveč so omogočile gozdnim posestnikom nabavo cenenih sadik za pogozdovanje posek in praznih ter slaborodnih negozdnih zemljišč. črni bor so vzgajali za kras, za ostale kraje smreko, za alpsl>mati gozdov«, )>črpalko za apnenec« in podobno.) število ostalih listavcev se je po vojni dvignilo, nato pa spet spustilo na predvojni nivo. Z jesenom, javorom, hrastom idr. v glavnem ne pogozdujejo zaradi škode, ki jo napravi divjad. Pomanjkanje delovne sile. nujnost mehanizacije, s}remljenje po racionalizaciji in poenostavitvi gojenja gozdov in celotnega gozdnega gospodarstva vodi v večji delež sadnje smreke. Ceprav stanje v vseh kantonih ni enako, je vendar povsod opazna ta smer razvoja. Obstaja nevarnost, da posamezniki zapadejo v slepo verovanje teoriji čistih donosov. Dolžnost gozdarjev je, da se glede na rastišče, gospodarske in krajinske aspekte in na podlagi teoretičnih dognanj in praktičnih izkušenj odločajo za tak izbor drevesnih vrst, ki bi bolj ustrezal naravni sestavi gozdov. 61 o.lis bu o. igl srn 1931/35 36/40 46/50 51/55 56/60 61/65 66/70 Graf. št. 2. Odstotni delež drevesnih vrst pri pogozdovanju v Svici. Levo državni, desno občinski in korporacijski gozdovi. (po Leibundgutu) Smreki dajemo vse več prostora v gozdnih nasadih. Foto: M. Mehora V. Zaključek Drevesničarska dejavnost je bila pri nas razvita že v prejšnjem stoletju, še bolj pa med obema vojnama. Za to obdobje preseneča solidna evidenca izdanih sadik in velika izbira drevesnih vrst. Zastopane so drevesne vrste kot npr. robinija, rdeči hrast. ameriški jesen, črni oreh, domači oreh, topol, jesen, pravi kostanj idr. V povojnem obdobju se je količinska proizvodnja močno povečala, delež dre- vesnih vrst pa se je spremenil v korist smreke. Vzroki za zasmrečenje so: divjad, mehanizacija, komercializacija idr. Pred vojno so pogozdili in spopolnili vsako leto le okoli 600 ha (gostejša sadnja), danes pa že 2570 ha. Poprečna poraba sadik po enoti površine gospodarskih gozdov v Sloveniji znaša za obdobje 1971-1975 8.4 sadike na ha, v naslednjem petletnem obdobju pa naj bi se dvigala na 13,5 sadike na ha. Program obnove po potrjenih območnih gozdnogospodarskih načrtih (1976 do 1980) kaže, da bomo letno posadili 1467 ha, spopolnili 148 ha ter izvršili gozdne melioracije in pogozdovanja na 2170 ha, za kar bomo potrebovali skupaj 12 mili- jonov sadik letno (Božič). Slovenske drevesnice s površino 163 ha nam to količino lahko zagotovijo. Literatura Božič J.: Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvo v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih 1976-1980. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1977, kseroks, 19 strani. Jurhar F.: Pridelovanje in poraba: gozdnih sadik v Sloveniji, Gozdarski vestnik, 2/1976. Leibundgut H.: Die Kulturen im offentlichen Wald. Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, 10/1973 Sivic A.: Razvoj naših javnih gozdnih drevesnic, zgodovinska črtica, tipkopis, Ljubljana 1943. Statistični letopis SR Slovenije, LiubJjana, več letnikov. EINIGE ANGABEN OBER ANZUCHT UND VERBRAUCH VON FORSTPFLANZEN IN SLOVENIEN VOR UND NACH DEM KRIEG. Zusammenfassung Die ersten Baumschulen stammen aus dem vorigen Jahrhundert. Im Jahre 1874 wurde die zentrale Baumschule in Ljubljar.:. begrundet~ die damals mit 3,2 ha Flache die grosste staatliche Baumschule in der Oester~eichisch-Ungarischen Monarchie war. Aus damaliger Zeit stammen manche Anweisungen, die von grossem allgemein nmzlichem Wert des Waldes sprechen und die sich fOr ein verantwortungsvolles Verhaltniss zum Wald einsetzen. So finden wir auch Anweisungen fOr BegrOndung von Forstbaumschule bei Volksschulen fOr Erziehung der Jugend zu besserem Verstandniss des Waldes. Anbau von Edellaubbaumarten und von einigen Exoten wurde gef6rdert ln der Zeit vor zweiten Weltkriegen wurden in staatlichen Baumschulen in Slovenian jahrlich 3,6 Milion Forstpflanzen ausgegeben. ln der StGckzahl wurde die Fichte durch- schnittlich mit 64 %, Akazie, Schwarzerle, Esche, mit uber 1 % vertreten. Bemerkenswert hatte der Fichtenanteil eine abnehmende Tendenz. Nach den Krieg hat die Anzucht von Forstpflanzen stark zugenohmen und betrug im Jahre 1976 7,6 Million StOck. Kennzeichnend ist der standig zunehmender Fichtenanteil und dementsprechend abnehmender Laubbaumartenanteil. Diese .,Verfichtung" kann als eine Missachtung der natOrlichen Zusammensetzung der Walder gedeutet werden. Solche Entwicklung kann vor allen durch falsch verstandene Rationalisierung erklart werden. Eine wichtige Rolle spielen auch die zunehmenden Wild- schaden, von denen die Laubbaumarten besonders getroffen werden. Ahnliche ungOnstige Entwicklung mit starker Tendenz zur ,,Verfichtung" hat Leibundgut (1973) auch fUr die forstlich vorbildliche Schweiz festgestellt. 63 UDK 343.76 »19/20« (497.12) (045) = 863 O P021GALNišTVU V SLOVENIJI OD SREDINE 19. DO SREDINE 20. STOLETJA dr. Jože M a če k (Ljubljana" Mače k, J.: O požigalništvu v Sloveniji od sredine 19. do sredine 2.0. stoletja. Gozdarski vestnik 36, 1977, 2 str. 64-69. Povzetek v nemščini. V razpravi je na podlagi literaturnih, statističnih in arhivskih virov obdelana razširjenost in pojemanja ter končno propad požigalništva v stoletju od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Ta sistem rabe gozdnih zemljišč je bil l. 1846 najbolj razširjen v spodnještajerskih okrajih, tudi l. 1934 ga je bilo v istih okrajih relativno največ, čeprav kvantitativno zelo malo. V ostalih slovenskih območjih se Je požigalništvo do konca preuče­ vanega obdobja ohranilo le v sledovih. Mače k, J.: About incendiarizem of forestry land ln Slovenia from the middle of 19th to the middle of 20th century. Gozdarski vestnik 36, 1977, 2 pag. 64-69. ln Slov. with summaries in German. The paper treates of, on the base of literature, statistical and Archives sources the extension, decline and decay of incendiarlzem of forestry land in the period from the middle of 19th to the middle of 20th century. This system of using the forestry land was in 1846 the most extent in some districts in Lower-Styria; also in 1934 existed it in the same districts relalively the most part, although quantitavely very little. ln the other districts of Slovenia the incendiarizem of forestry land retained to the end of treated period only in the traces. V preteklosti zaradi manj razvitega narodnega gospodarstva posamezne gospo- darske panoge niso bile tako razmejene kot so v sedanjosti. Bile so med seboj zelo tesno povezane. Seveda tudi še sedaj zdaleč ne moremo govoriti o njihovi medsebojni izoliranosti, res pa je, da povezanost ni nujno tako očitna kot je bila nekdaj. Temu je razlog skokovit razvoj proizvajalnih sil, ki vsaj v evropskih deželah omogoča življenje prebivalstva na ravni, ki bi ::i jo nekdaj težko predstavljali. V preteklosti je morala narava služiti za preživet.::: prebivalstva, ne tako kot sedaj v znatnem obsegu za zadovoljevanje višjih potreb in za rekreacijo. Med sedanjima gospodarskima panogama gozdarstvom in kmetijstvom tedaj ni bilo domala nobenih mej. Ker je ogromna večina prebivalstva živela avtarkično od primarne produkcije v okolici bivališč, se pač ni bilo moč ozirati na diferenci- rano izrabo različnih zemljiških kategorij in pri tem gozd ni bil izjema. Tako stanje je trajalo razmeroma dolgo, saj so šele sredi 18. stol. z Wald- bereitung Marije Terezije in na tej podlagi izdanim gozdnim redom iz l. 1767 po- skušali gozdne površine za trajno opredeliti. To je gotovo poleg potrebe po ohra- nitvi gozda v zvezi tudi s terezijansko davčno rektifikacijo (od 1748-1755). K ohra- nitvi požigalništva, čeprav izredno slabo donosnega pridelovalnega sistema, je nedvomno pripomoglo dejstvo, da je bil pridelek s požganic do začetka 17. stol. tri leta oproščen desetine (štajerski desetinski red iz l. 1605), odtlej dalje pa le eno leto. Ker se pa v teh stoletjih niso kdovekaj ozirali na nove predpise, upoštevani so bili predvsem starejši, smemo domnevati, da je v praksi veljala triletna oprostitev .. Prof. dr. agr. zn., dr. ekon. zn. Jože Maček, dipl. ing. agr., dipl. oec., biotehniška fakul- teta Univerze v Ljubljani, 61001 Ljubljana, Yu. 64 desetine. V obdobju hudih obremenitev z dajatvami, je tudi tak razmeroma skro- men prihranek pridelka za podložnike mnogo pomenil. V tem sestavku želimo prikazati požigalništvo v obdobju sto let, od sredine 19. do sredine 20. stoletja, ko je ta za gozdarstvo nedvomno škodljiv sistem že pojema! in končno povsem usahnil. Sistem rabe zemljišč je po Brinkmannu 1 način, kako se zemljišča uporabljajo za pridobivanje produktov zemlje in posebno še odnos, v katerem so med seboj posamezne zemljiške kategorije. Po Brinkmannu spada požigalništvo v primarno menjavo zemljišč. Požigalništvo, ta arhaičen način izrabe zemljišč, ki je bilo ,gotovo marsikje prva stopnja pri pretvorbi gozdnih tal v kultivirana, se je obdržalo kot relikt v nekaterih oddaljenih hribovskih predelih Slovenije do leta 1958, ko je bilo z zakon- skim predpisom o kurjenju v gozdovih prepovedano.2• 3 V narodni in gospodarski zgodovini Slovencev se požigalništvu kot enemu najstarejših načinov izrabe zem~ ljišč ali celo gospodarskih sistemov sploh, pripisuje velik pomen. Z njim je tesno povezano vprašanje ali so Slovani oz. poznejši Slovenci po naselitvi na sedanje ozemlje bili živinorejci ali poljedelci, oziroma ali je bilo poljedelstvo samo do- polnilna dejavnost poleg nomadske in pol nomadske živinoreje.4• 5 Prvo definicijo, kaj požigalništvo predstavlja, srečamo v desetinskem redu za Koroško iz leta 1575. Sredi preteklega stoletja, leta 1846, je dal dr. Franc Ksaver Hlubek, profesor kmetijstva na Joaneju v Gradcu in tajnik štajerske kmetijske družbe (s podobnimi zadolžitvami je služboval prej tudi na Kranjskem) klasičen opis požigalništva.6 »Bistveno za požigalništvo je, da se goščave ali gozdovi posekajo (izkrčijo), grmovje, veje in često tudi tanjši les razprostre ter po sušenju zažge. Pepel se nato enakomerno razdeli, zemlja ročno prekoplje in enkrat ali dvakrat poseje z ržjo ali ovsem. Za tem se zemljišče tako dolgo rabi za pašnik, dokler na novo zrasla goščava ali gozd ne omogoča paše. Tedaj se začne turnus znova ali pa se na opisani .način rabljeno zemljišče ogradi in uporabi kot gozd.<< V hribovskih predelih Slovenije, kjer je primanjkovalo rodovitnih kmetijskih, posebej za poljedelstvo primernih zemljišč, gozdov pa je bilo v obilju, so upo- rabljali za začasno pridelovanje rži, ovsa, prosa, ajde, bolj redko tudi pšenice, gozdna zemljišča. Ta gozdna·oziroma gozdno-pašniška zemljišča so za poljedelsko obdelavo pripravili s požigalništvom. Ne da bi hoteli podrobno prikazati požigalništvo, je vendar potrebno omeniti tri njegove tipe (Hiubek): 1. požigalništvo na goščavah, 2. požigalništvo .na gozdnih površinah, ki so se po stalnih gozdnih predpisih smele uporabljati v kmetijske na- 1 Brinkmann, Th.: Die Bodennutzungssysteme. Handworterbuch der Staatswissen- schaften, 4. Aufl, 2. Bd. Jena 1924, str. 959 ff. 2 Sivic, A.: Požiganje gozdnih frat. Slovenski etnograf VI-VIl, 1953/54, Ljubljana 1954 n-~. , 3 Pri mojih terenskih raziskavah sem zvedel, da so še okoli leta "1970 na Koroškem v neznatnem obsegu požigati trate. 4 Grafenauer, 8.: Poljedelski obdelovalni način. Zgodovina agrarnih panog, Ljubljana, "1970, 234. 5 Baš, F.: Pripombe k požigalništvu. Slovenski etnograf VI-VI, Ljubljana 1954, 83-102. 6 Hlubek, F. X.: Die Landwirtschaft des Herzogtums Steiermark, Gratz 1846, 53-54. Das Wesen Brandwirtschaft besteht darin, dass GestrUppe oder Walder ausgereuthet, die Strauche, Aeste und oft das Stangenholz ausgebreitet, nach dem Austrocknen angezun- det, die Asche gleichformig vertheilt, der Boden mit Menschenhanden bearbeitet, ein- oder zweimal mit Roggen und Hafer bestellt, und hierauf so lange zur Weide benutzt wird, bis das herausgewachsene Gestriipp oder der Wald diese Nutzungsart verhindert, wo dann der Turnus von vorne beginnt, oder das friiher aut die angegebene Weise benutzte Land nun eingeheget und zur Holzzucht verwendet wird." 65 mene, npr. tudi za krčenje (Raumrechte), 3. požigalništvo na površinah pod visokimi gozdovi (Stockrechte). Raumrechte so bile tiste gozdne površine, po katerih je bilo npr. po čl. 3 štajerskega gozdnega reda od 26. junija 1767 lastnikom ali koristnil ~';.'!~ Cl1!:j Om ~c:: > 1';.'10 ....111. NASADI SMREKE V OBDOBJU 1865-1974; Abieti-Fagefum,900 3 ha ... ""' ""' d:l ~ .A J.. <.:> o o, 04 - 3, 57 ~ C'l ..... o. 04 - 3, 43 1 79 .". ~ O. Ol ~ o. 73 ~ ..,. ~ (::> ' <1) "" tr) 1::> Ol "" .... .... 0,12 0.05 o. 05 • • 10,99 4. 84 1 4. 07 navane površine 9003 ha je jelovo-bukovih gozdov le 447 ha ali 5°/o in še ti so v pretežnem delu malopovršinski (grafikon 3). Ta mala površina je bila pogozdena v obdobju prek sto let, tako da je bilo poprečno na leto pogozdenih le 4,07 ha ali 0,05 °/o površine gozdov. Največji obseg teh del je bil opravljen na prelomu stoletja ob iskanju novih poti in pa v zadnjem obdobju zaradi obnove prestarih jelovih sestojev brez naravnega pomlajevanja. če pa še upoštevamo, da med smrekove nasade postopno prodirajo listavci, potem je vsako namigovanje o smrekovih monokulturah na Snežniku neumestno. Prav v obdobju prebiralnega gospodarjenja in zlasti v dobi močnih sečenj med obema vojnama so se v jelovo-bukovih gozdovih intenzivno gradile gozdne ceste, tako da je bilo v tem času področje dobro odprto. Iz grafikona 4 se lepo vidi kako sovpadata povečanje gostote cest in obseg sečenj. Na kraju preteklega in v začetku sedanjega stoletja so veleposestniki pričeli graditi obore za ponovno naselitev jelenjadi na snežniška-javorniškem masivu. Po izpraznitvi obor so v letu 1910 videvali jelenjad po vseh veleposestniških in tudi že okoliških gozdovih in populacija je z izjemo nekaj padcev postopno rastla, medtem ko so na drugi strani zatirali mesojede živali (volka). Za osnovni gospodarski cilj si je načrt iz leta 1912 zastavil prebiralni gozd z visokim deležem jelke. Kako si je načrt zamišljal prebiralno gospodarjenje, lepo spoznamo iz metod, s katerimi so določili etat, in iz navodil za odkazilo. Kot nor- mala za prebiralnl gozd je vzeta Hufnaglova konstrukcija prebiralnega gozda, ki je imela to značilnost, da je bil vsak debelinski razred zastopan z enako po- vršino temeljnice. Navodila za odkazilo so se glasila: iglavci se smatrajo za zrele pri 45 (40) cm, listavci pri 40 (35) cm: ko dosežejo to dimenzijo, so godni za posek; iglavci se izjemoma sekajo tudi pod to debelina, in to v primeru. če so škart, ali če se s tem sprosti dober jelov pomladek; "' _g ..s:; ::<-- ? E ..... 1 o ODPIRANJE PODROCJA S KAMIONSKIMI CESTAMI C Abieti-Fagefum,9003ha) 0... --g ~ - odprtost v m/hn __ letno zgrajeno cest v mf ha ...... sečnja m3Jha igl. + list. 14 ·· .. · .... ··············· . : "' / ' / ' "' ' ".-"' ' .... , _",/ ' ................. -------- ...................... ___________ _ \f l880 19!0 1970 leto 80 listavci se lahko sekajo tudi pod 40 (35) cm, če se s tem sprošča jelov po- mladek in če je potrebno doseči svetlobo za njegovo rast. To se lahko naredi z oglarjenjem. Tudi poznejše revizije načrtov (1924, 1936 in 1953) se od prvega vsebinsko ne razlikujejo, glavno vodilo za odkazilo je bila za okoli 50-letno obdobje zrelostna debelina. Da so se teh načel pri odkazilu res držali, pričajo podatki o evidencah sečenj po debelinskih razredih, kjer vidimo, da je 70-90 °/o posekana mase iglavcev debelejše od 45 cm prsnega premera. S prebiranjem so se sestoji svetlili, pričakovanega kontinuiranega pomlajevanja jelke, ki je prvi pogoj za prebiralno gospodarjenje, pa ni bilo. Namesto jelke, se je pojavilo obilno bukovo mladje, ki pa je bilo nezaželeno. Na osnovi postavk, da je za razvoj jelke premalo svetlobe in >>zraka«, so pred- pisali močno izsekovanje bukve v spodnjem sloju. Posek bukve je bil zlasti močan med svetovno gospodarsko krizo (1928-1934). Rezultat je bil prav nasproten, kot so ga pričakovali, bukve kljub radikalnemu zatiranju niso uničili, pač pa so pri- pomogli k temu, da je delež nižji in predvsem, da je kvaliteta slabša {panjevci, redka zasnova). Gašperšič ugotavlja (1): čim večji pose ki listavcev so bili izvedeni v obdobju 1890-1963, tem večji je njen delež v lesni zalogi 1963. leta. Kljub moč­ nim svetlitvam jelovega mladja ni, na drugi strani pa obstoječa jelka prirašča in prerašča v višje debelinske razrede in temu ne morejo slediti niti sečnje na osnovi zrelostne debeline. Pojavlja se veliko debelega drevja iglavcev {jelke), v l. debe- linski razred pa postopno pritekajo listavci (bukev). Z dolgoletnimi šablonskimi sečnjami zrelega drevja (nad določeno debelina 45 cm), ki je hkrati predstavljalo najvitalnejši del jelove populacije, so se jelovi sestoji močno osiromašili. To je potekalo takole: Pri enkratni pomladitvi (poznejšega pomlajevanja jelke skorajda ni več) je nastopilo razslojevanje, najvitalnejši osebki so se prebili v zgornji sloj in ko so dosegli zrelostno debelina, so jih posekali. Prazno mesto je prevzel spet najvital- nejši, dokler ni dosegel zrelosti, in tako naprej. Tako so se sestoji redčili in siro- mašili skoraj petdeset let. To se danes gotovo kaže v upadanju vitalnosti jelovih sestojev, v upadanju prirastka in verjetno še kje (tvorbi semena). Togo gospodarjenje, ki ni upoštevalo rastiščnih razmer, naravnih zakonitosti in sestojnih razmer je pripeljalo do nasled- njih posledic: Kljub enotnemu gospodarjenju so razvojni tokovi na različnih rastiščih potekali po svoji poti in posledica tega so danes zelo pestre sestojne razmere (od čistih bukovih, prek mešanih do čistih jalovih gozdov); s šablonskim prebiranjem se siromaši jelova populacija, pomlajevanja jelke ni, vitalnost upada, uspešno pa se pomlaja bukev. Zaradi močnih posegov v bukev se ji delež niža, vendar si zaradi izjemne moči spet pridobiva svoje mesto in po- stopno zamenjuje jelko (alternacijo drevesnih vrst). Delež listavcev v lesni zalogi je bil leta 1964 le 20 °/o, v številu dreves pa kar 40 °/o, kar kaže na prihodnje trende razvoja jelovo-bukovih gozdov na Snežniku. Prihaja do menjave teh dveh drevesnih vrst in to je naravni pojav v sukcesiji teh gozdov; lesna zaloga se postopoma veča - od 159m3/ha v letu 1912 na 346m3/ha v letu 1964 - tako, da je jelka v višjih debelinskih razredih, medtem ko listavci pri- hajajo prek meritvenega praga v l. debelinski razred. 2.4. Doba novih pogledov na gospodarjenje z gozdovi (po letu 1962) že v obdobju izvajanja načrta iz leta 1953 so spoznali, da je dolgoletno »pre- biranje« pripeljalo gozdove v slepo ulico. K osvetlitvi tega problema so prispevala: '81 Graf. 5 VRSTE OBRATOVANJA IN RAZVOJNI ~TADIJI SESTOJ EVi Abiefi -Fagetum, 9003 ha STANJE /. 1977 ostale oblike mladje-letvenj. 39 % r---, 1 1 1 1 l 1 r 1 1 1 1 6 % 1 1 1 w~ t/WM dejansko stanje r--- ...... '---...J drogovnjak debeljak 47% r-44%• normalno pre bir alno ~jenje e za obnovo 50 % fitocenološka proučevanja vegetacije na Snežniku (1950-1956), analiza razvoja sestoj ev v preteklosti (1) in študij naravnega pomlajevanja (3). Od togega prebiralnega gospodarjenja prehajamo k rastišču in k sestojnim . razmeram, ki so primerne glede na nego gozda. Namesto le enega cilja, to je prebiralnega gozda, imamo danes postavljenih 89 različnih potencialnih gozdno- gojitvenih ciljev, kar priča o pestrosti rastiščnih sestojnih razmer ter drugih funkcij gozda. Vendar so te sestoj ne razmere zelo neugodne (grafikon 5): mnogo preveč je prestarih jelovih sestojev, nujno potrebnih obnove (50 °/o na- mesto 14 °/o) (grafikon 5), mnogo premalo pa je mladij. gošč in letvenjakov (6 °/o namesto 39 °/o); potrebo po obnovi še bolj poudarja upadanje vitalnosti in sušenje pri jelki; naravnega pomlajevanja jelke skoraj da ni, medtem ko se listavci in smreka zadovoljivo pomlajujejo; negativnim vplivom na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov se je v zadnjem obdobju pridružila še mnogo preštevilna rastlinojeda divjad (jelenjad, srnjad). Vpliv je tako velik, da onemogoča obnovo pretežnega dela sestojev na področju Javornikov in Snežnika in s tem normalno gospodarjenje s temi gozdovi. Pri tako močnem vplivu se lahko oblikujejo samo nekvalitetni, po zastopanosti vrst osiro- mašeni gozdovi, kjer bo prevladovala smreka in delno nekvalitetna bukev. Taki sestoji ne bodo mogli opravljati več vseh splošno koristnih funkcij: socialnih, varo- valnih in lesnih, kar pa družba sicer od njih pričakuje. S tem se naglo slabšajo tudi pogoji za obstoj divjadi same. Rešitev izredno perečih problemov pri obnovi in premeni v snežniških-javor- niških jelovo-bukovih gozdovih je v izredno sproščeni gojitveni tehniki s čvrsto naslonitvijo na načelo nege v najširšem pomenu besede. Poleg izredne rastiščne heterogenosti je prisotna še razvojna, kar vse zahteva sproščenost, dinamičnost in iznajdljivost pri gojitvenih posegih: oblikovanje dobljenega stanja in polna uveljavitev sodobnega načela prebi- ralnega gozda (Abieti-Fagetum /ycopodietosum, A. F. homogynetosum). Teh o~lik je od analizirane površine 9003 ha le 7 °/o; preoblikovanje dvoslojnih jelovo-bukovih gozdov, kjer je to potrebno: zaradi intenzivne pomladitve v naslednjih obdobjih ni računati z večjo površino pretežno čistih bukovih sestojev. Z nego je potrebno dvigniti kvaliteto listavcev. Zelo pomembna pa je ohranitev manjših sestojev ali celo skupin jelovih dreves med tako nastalimi bukovimi sestoji, ki bodo imeli pomembno vlogo v obdobju obnove sedanjih sestojev listavcev. Sestojev s temi razvojnimi trendi je 20 °/o v analizi obdelanih površin; oblikovanje mešanih jelovo-bukovih gozdov s primesjo smreke in drugih listav- cev, in to: na eni strani je potrebno izkoristiti rastnost obstoječih sestojev, na drugi pa preiti v naravno obnovo z rastišču primernimi drevesnimi vrstami. Takih sesto- jev je 18 °/o analizirane površine: premena enomernih in starih jelovih sestojev z visoko lesno zalogo in upada- joče vitalnostjo in .prirastkom. Tu ne gre za čiste jelove sestoje, saj delež jelke po masi le redko presega 80 °/o. Zaradi nege tal, to je biološkega zdravljenja, ki bo omogočalo v doglednem času ponovno pomlajevanje z jelko, je potrebno gospo- dariti tudi s slabšo kakovostno zasnovo listavcev (bukev). V premeni bo imela pomembno vlogo tudi smreka, ki bo na določenih rastiščih le prehodno, drugje pa bo mogoče določen delež smreke ohraniti trajno. Od celotnega deleža 5500 ha nekdanjih veleposestniških starih gozdov, z deležem jelke okrog 80 °/o, jih je v analiziranem območju 4500 ha, kar predstavlja 50 °/o analizirane površine. 83 Graf. 6 .DELEL $TEVILA DREVES IN LESNE ZALOGE PO DREVESNIH VRSTAH C%J leta 1973 i Abi eti- Fagetum 9003 ha lesna zaloga (%) jelka 68 število dreves, (o/o) jelka 46 smreka 11 smreka 11 bukev 38 bukev 17 ost.list. 4 ost.list. 5 FZZZ/ZZ/1 WM i! il ti Rezultati nekajletnega gospodarjenja, usklajenega s cilji, postavljenimi na · osnovi večfunkcijskega pomena gozdov, rastišč in sestojnih razmer, so: Delež listavcev se veča in predstavlja v letu 1973 že 43 °/o od skupnega števila drevja nad meritvenim pragom (grafikon 6). V bodoče bo delež listavcev še večji, saj je pod 10 cm prsnega premera še znaten delež listavcev, medtem Ico pri iglavcih (jelki) tega ni. Po tej poti gredo le površine, kjer se je bukev pomladila in prerasla kritično višino pred obdobjem velike neusklajenosti divjadi z okoljem (prešla kritična višina do 1965. leta). Umetno obnovljene površine s smreko v glavnem malih površin, ki pa jih kljub individualni zimski zaščiti divjad uniči; s tovrstno obnovo se je v glavnem pre- nehalo. Vitalnost jelke vse hitreje upada, prav tako tudi prispevek, vse več je sušic, sestoji so vse redkejši in rastiščni potencial je vse slabše izkoriščen. Zaradi vpliva preštevilne rastlinojede divjadi (jelenjad, srnjad) naravnega po- mlajevanja z izjemo smreke praktično ni in posledice tega so vse nižji etati. Prehrambene razmere za divjad se naglo slabšajo in negativni vpliv rastlinojede divjadi na gozd se naglo stopnjuje in zajema vse širše območje, pojavlja pa se tudi že lupljenje v drogovnjakih iglavcev. 2.5 Prehod na usklajeno gozdno in lovno gospodarjenje Zaradi slabšanja razmer in vse bolj porušenega biološkega ravnotežja, vse slabšem izpolnjevanju vseh nalog snežniško-javorniških gozdov so v letu 1976 prešli k usklajenemu in skupnemu gozdnemu in lovnemu gospodarjenju. Novi cilji pri gospodarjenju z gozdovi so postavljeni ob upoštevanju večfunkcijske vloge gozda, rastiščnih, sestojnih in gospodarskih razmer. Da bi te cilje dosegli, je potrebno uskladiti številčnost rastlinojede divjadi z možnostmi okolja, pri vseh posegih v gozd upoštevati tudi divjad kot sestavni del gozdnega ekosistema, ohraniti vse avtohtone živalske vrste (tudi mesojede), ki vanj sodijo v ustreznem razmerju in izboljševati prehrambene razmere. 3. Zaključek šele z vsem vzročnim povezovanjem celotnega dogajanja v snežniških mešanih gozdovih jelke-bukve v preteklosti nam postaja jasnejša njihova ekosistemska narava in s tem tudi ekosistemska narava gozdov na splošno. Na vrsto jasno izraženih reakcij {sproženih razvojnih procesov v gozdnih biaN cenozah) ni niti gospodarjenje z gozdovi niti z divjadjo v preteklosti ustrezno reagiralo in razmeram primerno prilagodila cilje in tudi poseganje v gozdne ekoN sisteme. Prav togost pa je nevzdržna v gospodarjenju s tako dinamično tvorbo kot je gozdni ekosistem. Spremljanje razvoja snežniško-javorniških sestojev od najbolj oddaljene pre- teklosti pa do danes. reakcije na različne posege v jelovo-bukove gozdove. ki so nam jih omogočili podatki kontrolne metode, podrobna ekološka razčlenitev teh gozdov in študij pomlajevanja, so bili vodilo za postavitev novih ciljev in preusme- ritev vseh poseganj v te gozdove. Hkrati pa naj bo dokumentirana razvojna pot v snežniško-javorniških jelovo-bukovih gozdovih izredna šola in opozorilo pri go- spodarjenju s prirodno stabilnimi mešanimi gozdovi jelke-bukve na Dinaridih Jugo- slavije in v razmislek tudi vsem ostalim. 85 1789 )ustavo«) Združenih narodov. Leta 1977 je bilo vklju- čenih v to organizacijo že 147 samostojnih držav. Pomembni svetovni politični dogodki so se v nemirnem povojnem razdobju hitro vrstili in odsevali v razvoju vseh narodov sveta. Med posebnimi agencijami OZN je za gozdarstvo najpomembnejša agencija z imenom »Organizacija za prehrano in agrikulturo« (Food and Agricultural Orga- nization, skrajšano FAO), prvotno s sedežem v Washingtonu, sedaj v Rimu. FAO ima oddelke za poljedelstvo, ekonomiko, ribarstvo, gozdarstvo (in gozdne proizvode), prehrano. Gozdarski oddelek izdaja mesečno glasilo ))Unasylva<«. Na FAO je prešla tudi dejavnost bivših mednarodnih ustanov: »lnternacionalnega inštituta za agrikul- turo« in v okviru tega inštituta obstoječe avtonomne >>Internacionalne gozdarske centrale« ter ~>lnternacionalnega komiteja za les.« Oddelek za gozdarstvo FAO sodeluje z vladami članic OZN z namenom, da jih podpira pri reševanju njihovih specifičnih problemov. Kot instrument OZN pred- stavlja svetovno središče gozdarske dejavnosti na vseh področjih dela in ima nalogo, da poskrbi za smotrno gospodarjenje z gozdovi ter za trajno in zadostno preskrbo sveta z gozdnimi proizvodi. Težki problemi gozdnega in lesnega gospodarstva so narekovali večje med- narodno sodelovanje in vodili do sklicanja mnogih internacionalnih gozdarskih zborovanjl. Na teh prireditvah sodelujejo redno tudi gozdarji in lesarji iz Jugo- slavije in Slovenije. Zveza društev Jugoslavije za Združene narode v Beogradu in Društvo za Združene narode za SR Slovenijo v Ljubljani (Cankarjeva ul. 1) obravnavata v svo- jem okviru tudi probleme s področja agencije FAO. V povojnem razdobju je bilo o naši narodnoosvobodilni vojni napisanega in objavljenega mnogo raznovrstnega gradiva: v časopisih, revijah, zbornikih doku- mentov ter raznih knjigah. Omeniti je treba zlasti dvoje zgodovinskih del, ki se odlikujeta po svoji problematiki in obsežnosti. Prvo delo je napisal bivši partizan in neumorni pisec zgodovinskih del. prof. dr. Metod Mikuž (5 knjig od leta 1960 do 1973) pod naslovom ,,pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji«; drugo je kolektivno delo - in sicer »Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945«, ki je naša prva vojaško zgodovinska monografija; izdala sta jo Vojaški 1 Glej o tem sestavek Sevnik Franjo: Svetovni gozdarski kongresi. Gozdarski vestnik 1950. 90 zgodovinski inštitut jugoslovanske ljudske armade in Inštitut za zgodovino delav- skega gibanja v Ljubljani leta 1976. Metod Mikuž je v V. knjigi svojega dela na str. 269 napisal naslednjo kratko opombo: )>IZ še danes nerazumljivih mi razlogov je mnogo premalo napisanega o kurirskih zvezah, TV postajah itd.« Gozdarje bi ob tem veselilo, če bi bil avtor pripomnil vsaj še to, da so bili kurirji (pretežno gozdni ali lesni delavci, oglarji, gozdni vozniki-kmetje} ozko povezani s poklicnimi gozdarji, ki so po svoji službi dobri poznavalci terena. Tudi delovanja gozdarjev Mikuž v vseh svojih knjigah nikjer ne omenja. V Gozdarskem vestniku (1952 in 1966) smo pisali, da so bili šolani gozdarji v svoji praktični dejavnosti že od nekdaj pod ostrim nadzorom vojaških oblasti. Pokojni inž. Anton šivic2 nas je večkrat opozoril, da so smeli na podlagi zaupne cesarske odločbe iz leta 1830 (objavljene v zbirki avstrijskih zakonitih predpisov leta 1875) sprejemati v službo pri državnih gozdovih le povsem zanesljive gozdarje, češ da ima gozdarsko osebje v primeru vojne tudi pomembne obrambne naloge. V naši narodnoosvobodilni vojni se je očitno pokazalo, kaj pomenijo zanesljivi gozdarji v vojnih operacijah. Pretežno so bili pristaši OF in so naši borbi koristili marsikje. Dokaj podatkov o delu gozdarjev med NOB navaja prof. Janko Jarc v svojem delu Partizanski Rog.3 Slovensko gozdarsko društvo je po svojih terenskih sekciJah zbralo naslednje (nepopolne} podatke o udeležbi gozdarjev v NOV: sodelovalo je 215 inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva; za svoje aktivno delo v NOB je bilo zaprtih in odgnanih v internacijo 30 tovarišev; svoje življenje za svobodo je darovalo 13 tovarišev iz vrst gozdarskih in lesarskih inženirjev in tehnikov. Te podatke smo objavili v Gozdarskem vestniku 1959 v sestavku »Slovenski gozdarji in lesarji v graditvi socializma<(, Ni pa bilo mogoče zbrati podatkov za številne pomožne gozdne čuvaje, logarja in »priučene gozdarje«, ki so mnogo pretrpeli in številni padli v boju za osvoboditev. Le maloštevilne gozdarje, borce in aktiviste OF smo doslej uspeli opisati v naših glasilih, samo nekaterim so postavili kamnite spome- nike. Po ustanovitvi Ministrstva za gozdarstvo Slovenije in reorganizaciji upravnih in gospodarskih ustanov, pristojnih za gozdarstvo in lesarstvo, smo namenili skrb zlasti gozdarskemu šolstvu. Sklenjeno je bilo, da se ustanovijo za gozdarstvo in lesarstvo nižje, srednje in visoke šole. V praksi so začeli najprej z ustreznimi teo- retičnimi nižjimi gozdarskimi tečaji v Ljubljani in Mariboru. Prva naloga je bila, da vrnemo v Maribor opremo gozdarske šole, ki jo Je nemški okupator leta 1941 ali uničil ali odvlekel v gozdarsko srednjo šolo v Bruck ob Muri na štajerskem. Ponjo smo poslali s kamionom inž. Sotoška, gozdarja Muleja in polkovnika Pekareka kot vodjo. S prvo vožnjo so pripeljali nazaj le šolsko učno opremo. Pohištvo bivše mariborske gozdarske šole pa Avstrija ni vrnila. Jeseni 1948 je prišel v Slovenijo na inšpekcijski ,pregled tedanji minister za gozdarstvo dr. Vasa čubrilovic, univerzitetni profesor, da na krožnem potovanju po republiki bolje spozna g !avne pereče probleme našega gozdarstva in lesarstva. 2 ~tudij je končal na Visoki zemljedelski šoli na Dunaju. Službe gozdarskega priprav- nika na območju direkcije državnih gozdov v Gorfci pa ni mogel dobiti, ker je bil znan kot zaveden Slovenec {član slovenskega študentskega društva Kras na Dunaju). - Med NOV je bil privrženec OF. 3 Delo je doslej izšlo v dveh izdajah, 1967 in 1977. V drugi, dopolnjeni izdaji navaja tudi moje številne prispevke s področja gozdarstva za njegovo knjigo. 91 Odredili so me za njegovega spremljevalca po terenu, ker sem bil takrat direktor Gozdarskega inštituta Slovenije (sedaj Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo). Najina pot z avtomobilom, določena sporazumno, je potekala takole: Bled-Kranj- ska gora prek Vršiča v Trento - po dolini Soče do Nove Gorice-Ajdovščina-Po­ stojna-Kočevje-Ljubljana; potem še v Celje-Maribor-Dravograd-Slovenj Gradec in nazaj v Ljubljano. Minister Cubrilovi6 se je zlasti živo zanimal za našo lesno industrijo - med vojno je bil na prisilnem delu na neki žagi - in je analitično ter kritično obdelal vse pomembnejše lesnoindustrijske obrate, ki sva jih obiskala. Trdil je, da spričo pretežno malih obratov v Sloveniji nimamo izurjenih projektantov za velike naprave in se bo treba zato učiti in zgledovati pri Hrvatih, ki imajo v naši državi že po tradiciji največ velikih in dobro organiziranih lesnoindustrijskih kombinatov. Dokaj neugodno mnenje pa je profesor Cubrilovi6 dobil na tem potovanju tudi o našem gozdarstvu. Na prelazu na Vršiču je opazil dokaj velik mlad nasad ma- cesna, ki ga je bila poškodovala živina. Pojasnil sem mu, da je tod potekala meja med Jugoslavijo in Italijo. Macesen so zasadili Italijani, potem ko so planino od- kupili od njenih lastnikov iz Kranjske gore. Po koncu druge svetovne vojne so planino spet prevzeli prejšnji lastniki in njihova živina je ob paši poškodovala macesnov nasad. Profesor je menit, da bi bili morali vestni slovenski gozdarji nujno preprečiti takšno škodo v gorovju. Kmalu zatem, ko smo se spuščali po cesti naprej proti Trenti, nam je prekrižal pot večji trop domačih koz. >•Gamsi!« je vzkliknil minister v naglici, ko jih je za- gledal. )•Aj, te so obžrle macesnov nasad !cc je zarobantil, ko je mesto ••divokoz« spoznal domače koze. Ko sem mu razložil, da so Trentarji od nekdaj imeli pravico držati in po planinah pasti svoje koze, si je podatek zabeležil in zatrdil, da bo že on posredoval, da se ta pravica čimprej ukine. Razen o strokovnih gozdarskih zadevah je Cubrilovi6 spraševal še o gozdar- skem šolstvu, zlasti pa o predvideni gozdarski fakulteti. Povedal sem mu, da jo nameravajo odpreti takrat, ko bomo v gozdarskem inštitutu v ta namen usposobili potreben pedagoški kader. "Pohiteti morate«, je odvrnil, »sedaj je za to primeren čas. V Sarajevu so gozdarsko fakulteto že uzakoniti, sledi naj ji Slovenija in nato Makedonija.« Po vrnitvi Cubrilovica v Beograd so kmalu prišli ukrepi slovenske vlade, ki jih je on nakazal pri inšpekciji. Prvi ukrep je bil republiški zakon o prepovedi paše koz tudi v Slovenskem primorju; bil je v resnici zelo potreben, kajti uničenje gozdov v Posočju je povzročalo vse več plazovja in s tem tudi elementarne nesreče. Goz- darjem so olajšali nadzor nad kozami s tem, da so za logarje namestili tamkajšnje domačine, ki so prizadetemu prebivalstvu laže dopovedali, da je opuščanje proste paše koz v hribovju uvedeno v splošno korist. Drugi ukrep vlade je bila odločitev, da se ob že obstoječi agronomski fakulteti v Ljubljani ustanovi tudi gozdarski oddelek. Za matičarja sta bila določena inž. Stanko Sotošek in ing. Franjo Sevnik, ki sta postala po svojem strokovnem nagnje- nju - na podlagi predlogov rednih profesorjev gozdarske fakultete v Zagrebu - tudi redna profesorja na novi slovenski gozdarski fakulteti. Med okupacijo, kakor tudi ves čas po vojni, smo živahno spremljali dogajanja na vojaškem, družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem področju, zlasti tista, v velikem svetu in doma, ki so vplivala na naše novo življenje in delovanje, na medsebojne odnose in solidarno pomoč. Leta 1943 so se spustili s padali na Hrvaškem prvi zavezniški oficirji, prva misija z zahodne fronte pri nas. Zadrževali so se tudi v Sloveniji pri glavnem štabu in gozdarji smo jih pogosto srečevali. 92 V Sovjetski zvezi so se po vojni začeli pojavljati ostri prigovori glede samostoj- nega uveljavljanja Jugoslavije v Kominformu. Stalin je vse bolj pritiskal in prišlo je do tega, da so jo na njegovo zahtevo leta 1948 izključili iz te komunistične sve- tovne organizacije; prizadejali so ji mnogo političnih težav in hudo gospodarsko škodo. V tem času smo imeli tudi gozdarji nalogo, da na terenu pojasnjujemo od- klonilno stališče do neumestne gonje SZ in Stalina. Mene so poslali na takšne sestanke na Bledu in v Dobu pri Domžalah. Sestanka sta kar dobro uspela. Vendar mi je v Dobu neki starejši aktivist na koncu zaupno potožil: ))Ta spor me je hudo potrl; prej sem na vso moč agitiral za SZ, sedaj pa moram nastopiti proti njej. Morda bom kar nehal politično delovati.(( Odvrnil sem mu, naj raje pomisli na naše velike žrtve in skupne napore v bojih in naj ostane zvest našim voditeljem v pre· pričanju, da bo naša resnica in pravica zmagala. Mislim, da sem ga prepričal. Naše vrhovno politično vodstvo s Titom na čelu se ni uklonila tem pritiskom kljub ogromnim gospodarskim žrtvam in srečno smo prestali naše največje povojne težave. Z informbirojsko gonjo proti naši državi je ozko povezana smrt našega narod- nega heroja Borisa Kidriča, prvega predsednika slovenske vlade. Kmalu po vojni je odšel v Beograd, kjer je vodil jugoslovansko gospodarstvo in neutrudna požrtvo- valno delal. Zbolel je za neozdravljivo boleznijo in umrl na višku svojih duhovnih moči (11. 4. 1953), star komaj 41 let. Pokopan je v grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Bridko nas je zadela izguba dragocenega partizanskega tovariša in go- rečega revolucionarja. Nova, pomembna razvojna stopnja naše družbe se je začela leta 1950 z zako- nom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Z uvedbo delavskega samoupravljanja je bil opuščen sistem centralističnega upravljanja gospodarstva in začel se je sistem, v katerem so bila gospodarska podjetja izro- čena v upravljanje neposrednim proizvajalcem. V glasilu Gozdarski vestnik 1951 je Matevž Hace v sestavku >>Vloga delavskih svetov v gozdarstvU<< nadrobno opisal velike naloge, ki čakajo člane upravnih odborov in delavskih svetov pri upravljanju z gozdovi v njihovo gospodarsko korist in dobrobit vsega našega narodnega gospodarstva. Z uvedbo delavskega samoupravljanja so leta 1951 tudi nadomestili prvo za- snovo državnega planiranja z zakonom o planskem vodenju narodnega gospodar- stva. Državno planiranje, kot eno osnovnih zakonov socialističnega gospodarstva, se je začelo v letih 1946/47 s prvo splošno inventarizacijo vseh gozdov. Po njeni uvedbi so začeli na novih gozdnogospodarskih območjih z definitivnim urejanjem državnih, zadružnih in zasebnih gozdov, vse na stroške države. S tem je bila rešena tehnična in organizacijska problematika kmečkih oziroma malolastniških gozdov, ki jih je v naši republiki skoraj 2/3. V skladu s sedanjo ustavo, z zakonom o pla- niranju in zakonom o združenem delu pa sistem družbenega planiranja zagotavlja odločilno vlogo delavca v temeljni organizaciji združenega dela. Le-ta je poglavitni nosilec planiranja v našem samoupravnem sistemu. Dosledno načelom decentralizacije in demokratizacije v splošni upravi in go- spodarstvu se je v začetku leta 1951 do tedaj v sindikalnem okviru obstoječa go- zdarsko-lesnoindustrijska sekcija DIT preosnovala v samostojno Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS. Danes je to Zveza inženirjev in teh- nikov gozdarstva in lesarstva SRS. Tako so bili po končani informbirojski borbi ustvarjeni v gozdarstvu in lesarstvu ugodni pogoji za napredek v vseh strokovnih dejavnostih gozdarskega in družbenega razvoja. V Gozdarskem vestniku so ob slovesni desetletnici razvoja gozdarstva in lesar- stva v povojnem času izšle naslednje razprave: Lojze Funkl: Deset let socialistič- 93 nega gozdnega in lesnega gospodarstva, Franjo Sevnik: Deset let gozdarstva v novih časih, Adolf Svetličič: Gozdni fondi v Sloveniji, Rudolf Pipan: Urejanje gozdov v obdobju 1945/1954, Vladislav Beltram: Gojenje gozdov v prvem povojnem desetletju, Zdravko Turk: Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945/1954, Jože Šlander: Varstvo gozdov v povojni Sloveniji, Janko Seljak: Hudourniška služba v obdobju 1945/1954, Jože šlander: Varstvo gozdov v povojni Sloveniji, Janko Seljak: Hudo- urniška služba v obdobju 1945/1954, Mirko šušteršič: Slovenski lov, Franjo Sgerm: Slovensko gozdarsko šolstvo v novi Jugoslaviji. Potem je izšla vrsta prispevkov iz zgodovine slovenskega gozdarstva in lesar- stva v naših dveh glasilih v Gozdarskem vestniku in Lesu. Obširno je prikazan naš gozdni fond - ki zajema že več kot polovico rodovitne površine Slovenije - stalni izvor lesa, naše najpomembnejše industrijske surovine in trajne osnove naše lesne industrije, ki je v težkih časih države največ prispevala k obnovi gospodarstva; sedaj je v izvozu na drugem mestu. V časopisih je o tem marsikaj napisanega, v redkih zgodovinskih delih pa bore malo. Leta 1975 je izšla v Beogradu - tudi v slovenščini - obširna reprezentančna monografija >)Trideset let socialistične Jugoslavije«. Knjiga je svojevrsten zbornik, kolektivno delo o nastanku in razvoju našega sistema socialističnega samouprav- ljanja. Sodelavci so bili iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. V njej je mnogo faktografskih podatkov o razvoju na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. V poglavju »Trideset let SR Slovenije« pa manjka ustrezna znanstveno- kritična analiza gozdarstva in lesarstva, kot je narejena za kmetijstvo, gradbeništvo, promet, turizem idr. 2al so naše gozdarske dejavnosti povsem zapostavljene. Zgodovinarji-razisko- valci se premalo poglabljajo v probleme gozdarstva in lesarstva v našem in svetov- nem merilu. V ZDA- kjer so najbolj roparsko gospodari li s svojimi gozdovi od vseh dežel kapitalističnega sveta - napovedujejo, da prihaja »doba lesa«. V tej luči pridobivajo gozdovi vse večji pomen, saj se nenehno, iz vekov v veke, obnavljajo iz prirodnih sil, če se z njimi le pravilno gospodari. Zlasti pa pomen lesa nepresta- no narašča v lesni kemiji, saj je surovina za papir, celulozna tekstilna vlakna, slad- kor (tudi v Sloveniji smo kemiki in gozdarji in lesarji preučevali zgraditev nove tovarne za pridobivanje sladkorja iz lesnih ostankov v Sevnici), druga hranila, zdra~ vila, vitamine in mnoge druge kemične proizvode za človeško potrošnjo in pre- hrano. Gozdovi so izrednega pomena tudi za vodno gospodarstvo, predvsem pa za zdravje ljudi. Med slovenskimi pisatelji je edino Anton Ingolič napisal s področja gozdarstva obširno delo šumijo gozdovi domači - poemo o naših gozdovih in prijateljsko pripoved o življenju in delovanju naših gozdarjev in lesarjev v burnih povojnih časih. Prva izdaja je izšla leta 1967, ponatis pa 1976. Gospodarsko učno organizacijo »Silva« smo izoblikovali po ustanovitvi goz- darske fakultete leta 1949. FAO je na podlagi sklepa gozdarske konference leta 1948 priporočila, da se gozdarskim strokovnim šolam dodeljujejo gozdovi in objekti v učne namene zaradi izobraževanja praktično čim bolj usposobljenih strokovnjakov. V Jugoslaviji so jih leta 1950 imele povečini že vse gozdarske fakultete. Vlada LRS je na naš predlog - ki ga je podprl Sergej Kraigher - izdala leta 1951 odločbo o ustanovitvi podjetja »Silva«, to je gozdnega in lesnega go- spodarstva fakultete s sedežem v Ljubljani in gozdnimi kompleksi v alpskem (>>Silva« ob Kamniški Bistrici ok. 4000 ha), panonskem (>»Dravinja~< ok. 2000 ha) in kraškem (pri Novi Gorici) območju ter lesnoindustrijski obrat v Stahovici pri Kamniku. Podjetje je začelo poslovati leta 1951. Obstajalo je deset let in doseglo lepe uspehe ob povezovanju učenja in študiranja ob delu. Bilo je rentabilne ves 94 čas, zlasti zaradi povezave gozdov z lesno industrijo. Težave so se pojavile v organizacijskem pogledu, ko se je moralo fakultetno podjetje razdeliti na samo- stojne gospodarske enote po okrajih. Prišlo je do čezmernega vpliva premalo razgledanih posameznikov. Uspelo jim je odvzeti »Dravinji« vse gozdove in nove objekte ter jih dodeliti ptujski kmetijski zadrugi. Glede ostalih ogroženih gozdov in lesnoindustrijskih objektov »Silve<< pa so se na nekaterih gospodarsko-političnih forumih pojavile med mladimi, premalo izkušenimi inženirji težnje, da bi se samostojni fakultetni terenski učni objekti pri- ključili kot avtonomne enote gozdnemu gospodarstvu v Ljubljani. Spričo nastalih protislovij je pristojna oblast leta 1961 odredila, da se mešano ali sestavljeno pod- jetje »Silva« razformira. Gozdove je dodelila ljubljanskemu gozdnemu gospodar- stvu, lesnoindustrijski obrat v Stahovici pa podjetju »Stol« v Kamniku. S tem je pri fakulteti po desetih letih prenehalo »sistematično učenje ob delu«. Vprašanje iz- obraževanja delavcev in študentov gozdarstva in lesarstva ob delu je postalo po- memben problem. V tem desetletju sprožena zamisel o ustanovitvi narodnega parka v Kamniških planinah,4 ki jo je predlagal prof. Pavel Kunaver in so jo podprli Gozdarski inštitut Slovenije, fakulteta in )>Silva« je tudi propadla. Gozdarskemu oddelku biotehniške fakultete je ostala za uporabo nova goz- darska hiša na Kopiščih ob Kamniški Bistrici, ki jo je zgradila )>Silva«. Razen tega objekta tudi »Oblakov gozd<' nad Brezovico pri Ljubljani, ki ga je dobila kot volilo pokojnega dr. l. C. Oblaka. Ta gozd - ok. 32 ha - je daljnovidni prijatelj naših gozdov ln planin v svoji oporoki (1926!) namenil ljubljanski univerzi kot temelj za gozdarsko fakulteto in z željo, da ga uredi v znanstveno-raziskovalne namene. V republiškem perspektivnem programu 1961-1980 je bilo predvideno, da se v nižinskih gozdovih Slovenije izkrčijo velike površine gozdov zaradi naglega opu- ščanja slaborodnih kmetijskih zemljišč - zlasti v gorskih predelih - in naraščanja površine gozdnega sektorja na ok. 51 °/o, medtem ko so se površine rodovitne poljedelske zemlje stalno zniževala. Kmalu se je pokazalo, da osnove krčitvenega programa niso bile dovolj tehtne, da so bile premalo preučene in da je bil prvi zagon za krčitev preveč kampanjski. Poleg vnetih zagovornikov krčenja gozdov se je pojavilo še več nasprotnikov tega podviga, kar je privedlo do zastoja v izvrševanju sicer pravilne zamisli. Krčenje gozdov v nižavju sem v načelu odobraval in v okviru te teme v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo izdelal študijo (1 02 strani) pod naslovom »Pro- blem gozdov na relativnih gozdnih tleh«, upoštevaje izkušnje in primere v svetov- nem, jugoslovanskem in slovenskem merilu. Dovršil sem jo v letih 1964/65 in pred- ložil inštitutu v obravnavo in objavo v njegovih publikacijah. Direktor inštituta inž. Bogdan :Lagar mi je po obravnavi povedal, da so objavo do nadaljnjega od- ložili, ker tema ni več tako aktualna in ker zavodu primanjkuje finančnih sredstev za objavo vseh takrat že predloženih strokovnih in znanstvenih del. Ker razprava zaradi obširnosti ni prišla v poštev za objavo v naših glasilih oz. revijah, sem jo leta 1977 ponovno predložil inštitutu ali fakulteti. Mislim, da je strokovno in znan- stveno utemeljena krčitev gozdov na relativnih gozdnih tleh naš zelo pereč pro- blem. Problemi so se pojavili tudi v našem povojnem gospodarjenju z gozdom in lesom v zasebnih gozdovih, ki zavzemajo večjo površino rodovitne zemlje. Na- "' Več o .t.em je v razpravi: Franjo Sevnik )>Silva«, gozdno in lesno gospodarstvo Fakultete za agronomiJO, gozdarstvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani« v Kamniškem zborniku 1961, str. 195-221. 95 našajo se na planiranje v gozdarstvu in lesarstvu ter na uvedbo ))žaganih naprav« - poleg venecijank - v našem obrtnem žagarstvu na podlagi zakona o gozdovih iz leta 1965. Spremembe, nastale v gospodarstvu, in njih škodljive posledice, sem priobčil v svojem sestavku ))Problemi slovenskih kmečkih gozdov in malih žagar- skih obratov« v Gozdarskem vestniku 1976 str. 373-376. v tem delu sem se dotaknil (na str. 374) tudi naših republiških zakonov o goz- dovih, ki so sledili v letih 1950, 1954, 1961, 1965 (z dopolnilom 1970), 1974 in z uredbo 1975; v 25 letih torej 6 zakonov, kar je zelo veliko spričo dejstva. da smo imeli v prvi Jugoslaviji le en zakon o gozdovih (1929) za vso državo. Po vojni, v času velikega napora za izvedbo prvega petletnega plana (1947 do 1951), je maršal Tito opominjal: nGozdarstvo, kot ena najvažnejših panog našega gospodarstva, zlasti sedaj v petletnem planu, zahteva, da se mu posveča velika skrb, da se vodi določena gozdarska politika.« Spričo tako številnih zakonov o gozdovih v Sloveniji je bila ta politika kar burna; naglo je sledila spremembam na upravnem in gospodarskem področju ter je morda v splošnem ustrezala načelom o ))gozdarski dinamični politiki((, ki so se izoblikovala tudi po ustanovah OZN. Vendar so se v zakonu o gozdovih leta 1965 uveljavile tudi težnje številnih zasebnih obrtnikov - vsi mali žagarski obrati so v lasti obrtnikov in deloma velikih kmetov ki niso v skladu z naprednim·gozdarstvom v zasebnem proizvajalnem sektorju in s socialističnimi samoupravnimi nazori. Te razmere smo obravnavali tudi na občnem zboru Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva leta 1970; vendar tudi zakon o gozdovih 1974 ni odpravil nastalih nepravilnosti, kakor je bilo zamišljeno. Problemi obstajajo še naprej; treba bo analitično in kritično raziskati, kaj in kako so pri tem subjektivno zakrivili gozdarji in lesarji ter kaj mnoge organi- zacijske spremembe, ki smo jih nakazali že ob desetletnici gozdarstva v novih časih pod poglavji: Osnove naše nove gozdarske politike; Razvoj in organizacija gozdarske upravne službe; Organizacijske oblike gozdnega in tesnega gospodar- stva. Ministrstva, pristojna za gozdarstvo in lesarstvo, glavni nosilci ustrezne politike, so bila deležna ,prepogostih reorganizacij. Vedno smo želeli, da bi bili gozdna proizvodnja in lesna predelava čimbolj povezani in bi skladno delovali. Danes obstaja sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mislim, da bi bilo ustrez- neje, če bi gozdarstvo povezali z lesno industrijo v skupen sekretariat za gozdar- stvo in lesarstvo, da bi skladno in racionalno delovala. Graščaki Auerspergi, avstrijski državljani, so ob koncu druge svetovne vojne zbežali v Argentino, da jih ne bi zadelo zasluženo plačilo za zločinsko ravnanje v okupirani Sloveniji. Po sklenitvi avstrijske državne pogodbe- podpisane 15. 5.1955 na Dunaju - so se vrnili v Avstrijo in začeli zbirati zgodovinsko gradivo o svojih posestih, razlaščenih v Jugoslaviji. Prek slovenskih odvetnikov so se obrnili tudi name s prošnjo za različna pojasnila in podatke, ki bi koristili graščakom, kar pa sem odklonil. Konec oktobra 1965 se je zglasil pri meni na domu njihov odvetnik dr. Peter Kammerlander iz Gradca .z isto prošnjo, ki sem jo tudi odklonil. Naknadno mi je poslal izvod avstrijske državne pogodbe - ki ga hranim v arhivu še sedaj, ker pogodba zagotavlja svoboden razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji - za dokaz, da se Avstrija po 27. členu pogodbe obvezuje svoje državljane od- škodovati za njim odvzeto imetje v Jugoslaviji. Dne 11. 5. 1966 pa sta me dva odposlanca zveznega finančnega ministrstva na Dunaju - dr. Hadwiger Reinhard in dr. Andorfer Anton - kot zastopnika druge stranke, to je avstrijske države, zaprosila za pojasnila in podatke o razlaščenem Auerspergovem imetju. Nista jih mogla nikjer drugje dobiti, kajti bivši Auerspergov odvetnik dr. Friderik Luckmann in inž. Franc štiglic, bivši gozdni upravitelj v Ko- 96 Gozdarski inštitut Slovenije, univerzitetna znanstvena ustanova za gozdarstvo in lesarstvo Projekt poslopja je izdelal leta 1947 ing. arh. E. Ravnikar čevju, ki bi to vedela, sta že umrla. Njima sem pa pojasnil, da so razlastitveni odloki za gozdove postali pravnomočni s finančnim zakonom 1932/33 in ju napotil na Izvršni svet SRS, oddelek za zunanje zveze, da si tam izposlujeta dovoljenje za prepis ustreznega odloka v Državnem arhivu Slovenije in za zbiranje drugih podatkov v Kočevju. Dovoljenje in vse potrebne informacije sta tudi dobila. Auerspergi so bili že od nekdaj ozko povezani s Kočevarji. Pokojni knez Karl Auersperg je bil peti - zadnji - ,,vojvoda kočevski((, Njegovi potomci so se po vrnitvi iz Argentine povezali s Kočevarji, ki so ob koncu vojne zbežali iz Posavja in se večinoma naselili na Koroškem, od koder so bili njihovi predniki pred 600 leti preseljeni na Kočevsko. V bližini gradu Krastowitz (Hrastovec) ob robu slo- venskega ozemlja na Koroškem so dobili za svojo uporabo cerkvica - za katero so tudi Auerspergi prispevali ,,kelih in dragoceno mašno oblačilo« - kraj, ki naj pomeni romarsko pot za vse bivše Kočevarje. Tam so priredili dne 4. avgusta 1963 veliko romarsko slovesnost, ki so se je udeležili tudi Auerspergi, kakor poroča časopis Gottscheer Zeitung. Tako so se spet znašli skupaj zatiralci slovenskega ljudstva, ki sedaj na ostuden način strežejo po življenju našega ljudstva na Koro- škem, ki živi tam že nad 1300 let. Zaključujem svoje pripovedi, zgodbe in zapise iz vojnih in povojnih let, iz obdobja največje zgodovinske preizkušnje slovenskega naroda, ko si je s silnimi žrtvami priboril samostojno državo, republiko v zvezni SFRJ. Le-ta je postala pravična domovina vseh njenih narodov in narodnosti, največji dosežek socialistič­ nega razvoja, o katerem smo v mladosti s pisateljem Ivanom Cankarjem komaj sanjali. V tem obdobju je bilo nešteto pomembnih dogodkov in dotaknil sem 97 se le tistih, ki so kakorkoli bolj odsevali v naši zavesti, v našem ravnanju in delovanju. Ko slovesno obhajamo 85. rojstni dan predsednika Tita in 40. obletnico nje- govega prihoda na čelo ZKJ, se oziram z radostjo tudi na čudovite dosežke na področju slovenskega gozdarstva in lesarstva po vojni: na nižje in srednje stro- kovne šole; fakulteto; inštitut za gozdno in tesno gospodarstvo na muzeje v okviru TMS; na vzorno oskrbovani gozdni in lesni družbeni gospodarski sektor; na uspešno znanstvenoraziskovalno in obširno publicistično delovanje, na rast in razvoj našega mladega in sposobnega kadra strokovnih in znanstvenih delavcev, ki je porok za vse boljša in temeljitejša dela. V velikem času narodnoosvobodilne vojne in povojne revolucionarne borbe v ))hladni vojni(' ter gospodarsl