,Haš kmečki dom" in „Um Spisi in dopisi so pošilm jo: Urodništvn .Domoljuba1'. Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-Rorati pa; Uprnvni.st.vu ..Domoljuba". —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica— Štev. 44. V Ljubljani, dne 4. novembra 1915 Komu še...? Pa res ne bi bilo prav, če bi se v teh preresnih in težkih dneh, ko ima smrtna kosa tako bogato žetev na številnih bojiščih, ko padajo naši čvrsti mladeniči in se žrtvujejo za blagor in rešitev domačije, ne .spominjali tudi onih, ki z njimi ne le čutijo, marveč tudi trpe. V »'Mladosti« je zadnjič nekdo prav umestno in primerno namignil, da se nam je ob dokazih neprimernega junaštva, ki se z njim po pravici ponašajo naši mlade-oiči in možje, hvaležno spomniti tudi slovenskih mater, ki so domovini dale takih junakov. Znano je junaštvo naših fantov v bojih. Ne le, da ne zaostajajo za drugimi, še za zgled drugim jih postavljajo. Toda te vrstice nc veljajo njim, ampak onim, ki so "•/.gojili take fante: to so naše slovenske matere in očetje. Tisti, ki ga je vzgojilo ljubeče mate-lino srce, stoji dannadan v smrtni nevarnosti, prenaša vojskine križe in težave: vročino, mraz, pomanjkanje, bolečine. Slovenska mati ni neobčutljiva, a zna se zatajiti, zna zadušiti bol in se premagati; ve namreč, da se borimo vsi za ogroženo domovino, ki so jo hoteli sovragi ne le razdrobiti, ampak tudi zasužniti in ukleniti v verige brezvernega framazonstva. Slovenska mati išče v teh dneh, ko se sin vojskuje za nas, s tem večjim zaupanjem pomoči pri Mariji. K nji se zateka, ki je tolaž-nica žalostnih; njo iskreno prosi, naj se sin vrne v rodno hišo zdrav in kot zmagovalec. — Če pride pa žalno naznanilo, da je sin padel junaške smrti na bojišču ... O, hudo je to zlasti za čuteče materino srce! Bo-lesti njene mi navadni smrtniki ne more-Ho pojmiti. Toda ne opažamo čezmernega* zunanjega tugovanja, kajti krščanska slovenska mati zna prenesti v pravem ver- ! skem duhu tudi ta udarec. Ob taki bridki uri išče utehe pri Bogu, ki njega sveto voljo slavi tudi v najhujši nesreči: »Je že božja volja tako!« Za mrtvega junaka pa moli in oskrbi sveto mašo. Pa lahko rečemo, da se tudi pri nas dobe matere, junaške in častite, ki v ljubezni do Boga in domovine ne zaostajajo za ono zgledno tirolsko mamico, ki so o nji nedavno pisali časopisi. Ko je izvedela, da ji je v vojski padel deseti sin, je vzkliknila: »»Zgodi naj se Tvoja volja! O Bog, ti veš, da sem pripravljena, če bi iih imela še deset, vse darovati za domovino«. Oče se poslovi od sina, ki ga je dal cesarju, nemo in resno, brez posebnega besedičenja. Koščeno in žuljavo desnico mu poda za slovo. »Z Bogom, pa pameten in srečen bodi!« — to je kratko pa iskreno poslovilo in priporočilo naših slovenskih mož. Fant se okrcne, zakliče »»z Bogom!« — zunaj zavriska, mati si briše oči s predpasnikom, očetu se stori inako, a solze zaduši takorekoč s silo. Da se razstrese — gr<; na delo, pa si misli: «Naj gre fant pa pokaže, kaj je slovenska kri!« Ko sin piše z bojišča in našteva nevarnosti, ki jih je prestal, ter omeni ob koncu pisma: »Doslej sem še živ in zdrav ter mi je šlo še vse posreči; upam, da bom vztrajal še naprej in da me bo ljubi Bog obvaroval vseh nesreč,« tedaj se pa očetu oko zaiskri in samozavestno vzklikne: »O, naš je tič!« Ako pa pride Jobova pošta, ki prinaša v sedanjem času telikrat ponavljano sporočilo: »Padel je junaške smrti,« se oče resno zamisli. Nič ne reče, za sveto mašo nese, zvoniti da, v cerkev gre. Potrpežljivo in Bogu vdan sprejme na rame tudi ta križ. O, tudi naše matere, tudi naši očetje so junaki! Tudi njim hvala ob rešitvi domovine1 Tretie Ko država tretjft kliče na podpisovanje vojnega posojila, so naše vojaške in gospodarske razmere ugodnejše kaker pri prvih dveh. Pri prvem je bila ruska po-vodenj v Galiciji, pri drugem nam je skočila z orožjem v roki za hrbet izdajalska Italija, Na bojiščih sovražniki niso nič dosegli, izstradali nas tudi niso. Z naglimi koraki se bližamo kcncu, ^inagi. Sovražnika moramo prisiliti k miru. Denarna sredstva za ta zadnji napor naj prinese tretje vojno posojilo. Ljudstvo lahko zbere še veliko miljard, samo če vsakdo izpolni svojo dolžnost. Industrija in zemlja proizvajata ogromne nove vrednote, široki sloji ljudstva imajo med vojno večje dohodke in sedaj pride uspeh letošnje letine. Dolžnost in obenem korist vsakega je, podpisati kolikor več tretjega vojnega pcjojila. Uspeh tretjega vojnega posojila mora biti še sijajnejši, kakor je bil uspeh prvih' dveh posojil. Pokažimo sovražnikom, da je naša trdna in neomajna volja, vztrajati do srečnega konca. Sijajen uspeh dosežemo le, ako bodo prispevali vsi sloji. Nihče ne sme zaostati, vsak mora prispevati po svojih močeh. Tudi kmetovalec prispevaj, kolikor moreš! Cene živine in poljskih pridelkov so tekom vojne znatno poskočile; kmetovalci so dobili za svojo živino in za pridelke lepe denarje. Tudi država je izdala izdatne podpore onim, ki imajo svojce na bojišču. Skoro vsaka hiša ima več ali manj razpoložljive gotovine. Kljub temu udeležba kmetovalcev pri prvih dveh vojnih posojilih ni bila tako velika, kakor se je upravičeno pričakovalo. Vzrok temu pa ni nikakor pomanjkanje patrijotičnega mišljenja in zaupanja v državo, temveč dejstvo, da kmetje vobče ne nalagajo radi svojega dena ja v vrednostnih papirjih, meneč, da ima pravo vred- nost samo kovani denar. V mnogih hišah e tudi gospodar zdoma in gospodinja nima svetovalca, ki bi jo prav poučil, kako naj avna s prihranjenim denarjem. In tako se dogaja, da zapirajo kmetovalci svoj denar raje v skrinje, kjer leži brez haska in je celo v nevarnosti, da ga izmakne tatinska .oka. Pa tudi velike ugodnosti prinese tretje vojno posojilo posameznemu podpisovalcu. Je namreč najboljše nalaganje kapitala, kar je jasno razvidno iz prospektov. Tudi tretje vojno posojilo se bo obrestovalo po 5 in pol odstotka in ga bo smela država vrniti šele čez 15 let, to je 1. oktobra I. 1930., in sicer v polnem znesku 100 odstotkov, dočim je sedaj za 100 K plačati samo 93 K 60 vin. Ker pa zavodi in posredovalnice svojim podpisovateljem vrnejo celo svojo provizijo pol odstotka, to je 50 vinarjev, se v resnici za 100 K da samo 93 K 10 vin., in tako se bo za vsakih 100 podpisanih kron dobilo čez 15 let 6 K 90 vin. več in skozi 15 let pa še 5 in pol odstotne obresti od dejansko vplačanih 93 K 10 vin. znesejo 5.908 K; 6'90 K, kar se bo več dobilo nazaj, razdeljenih na 15 let, znese za eno leto 0'46 K; prištejmo jih k letnim obrestim in tako dobimo, da se [retje vojno posojilo obrestuje v resnici z 6'368 odstotkov, tedaj višje nego 6 in ena tretjina odstotka. — V normalnih časih se kaoital obrestuje splošno po 4 odstotke, sedaj kar za dva odstot. višje, in to visoko obrestovanje 6 in ena tretjina bo ostalo iudi v mirnem času, dočim bo normalna obrestna mera kasneje gotovo padla. Kmetovalci, ne skrivajte svojega denarja, ne zakopavajte ga, temveč naložite ia varno in dobičkanosno! Porabite svoj denar za vojno posojilo! Kdor podpiše vojno posojilo, naloži j\oi denar varno in dobro. Rok poteče 7. novembra, upati pa je, i: '■■-} podaljšan. rregled po svetu. Pohlevnejše predloge je stavila sedaj ententa Grčiji, ako bi hotela zapustiti svojo nevtralnost. Angleški poslanik je v imenu četverosporazuma izjavil, da ententa ne zahteva, da bi Grška takoj posegla vmes zoper Bolgare in osrednji sili, ampak ji zadostuje, če izrazi svoje načelno nasprotje proti sovražnikom entente. Poslanik je tudi izjavil, da docela vpošteva bojazen grške vlade, da bi se po nepotrebnem prelivala kri grških podanikov in zato v imenu entente prevzame odgovornost in poroštvo, da ne bo noben grški vojak izpostavljen sovražnemu ognju, če le Grška dovoli, da se nemoteno izvršuje izkrceva-nje čet v Solunu. Srbija prosi pomoči, Pasič je objavil v listu »Times« ta-le oklic: Srbija brani z nadčloveško silo svoj obstoj sporazumno s svojimi velikimi zavezniki. Avstrija, Nemčija in Bolgarija so obsodile Srbijo na smrt. Skupni naši sovražniki poizkušajo že 20 dni, da nas kljub junaštvu naših vojakov uničijo. Naš odpor ne more biti večen. Anglijo zato prosimo, da vse stori, da 21 nam pomagajo njene čete in da moremo braniti naše skupne zadeve, ki so tako ogrožene. Nevtralnost Grške dobiva pravilne oblike. Grčija je ententi odgovorila, kakor sc poroča iz Aten, tudi to-le: »Grčija mora brezpogojno in odločno zahtevati, da se izkrcane čete in celo one, ki so že odšle na bojišče, takoj zopet vkrcajo in zapuste Solun. Grški vladi bi bilo žal, če bi bila prisiljena, da razoroži in internira tuje če-te.c — Grčija je postavila sedaj celo rok in zahteva, da morajo že izkrcane čete četverosporazuma tekom 24 (?) ur zapustiti grško ozemlje. Poprej je bil protest bolj mil; sedaj gre pa zares. — Tako se jc Anglija blamirala. Ruske ponudbe. Danski časopisi vedo, da je Rusija ponudila Romuniji vso Bes-arabijo, ako se pridruži četverosDorazumu. Romunija pa čaka, kje bo več. Četverosporazum je spravil v Solun, kakor zdaj poročajo, 58.000 mož in 100 topov. Od teh jih je odšlo na pomoč Srbiji 20.000. Angleži pravijo, da za prevoz manjka železniških vagonov. Resnica pa bo, da je Grčija posegla s svojo prepovedjo vmes. Kdo je kriv? List »Temps« sam toži, da je le kratkovidnost diplomatov entente privedla do tako žalostnega razvoja dogodkov na Balkanu. Grčijo in Romunijo je četverosporazum sam odbil. Radi predolgega odlašanja je igra na Balkanu izgubljena — za četverosporazum. Prvo poglavje zaključeno. »Corriere della Sera« piše: Prvo poglavje balkanske vojske je zaključeno z uspehom sovražnika. Medsebojno se lahko izpopolnjujejo Nemci, Avstrijci, Bolgari in Turki, ki bodo pozneje lahko napadli v večjem obsegu Sueški prekop, življensko žilo četverosporazuma, Angleži morajo napeti vse sile, da pribore zmago na Balkanu, ker so Italijani, Francozi in Rusi že na domačih bojnih črtah preobloženi. Grški kralj v Solunu. Atene, 29. oktobra. Opoldne je odpotoval kralj s posebnim dvornim vlakom v Solun; spremljal ga je načelnik generalnega štaba Dus-manis. Sprejeli so kralja na kolodvoru kraljevič Jurij, princ Nikolaj in načelniki oblasti. Kralj se je nastanil v palači zbornega poveljnika. Generalni štab četverosporazuma na željo princa Nikolaja ni bil navzoč ob sprejemu. Se bodo streznili. Italijani, ki vedo in vidijo kaj več, kakor kar spravi v liste kričavi Cadorna, sodijo vso stvar že bolj trezno. Veljaven politik (Italijan) je pisal nedavno tako-le: »Eno je gotovo; Komanda ulice je pri kraju; s sramoto se spominjamo, da smo se ji bili vdali , , , Oči vseh se obračajo sedaj proti Giolittiju. Čeravno smo njegovi osebni protivniki, vendar priznamo, da je on mož trenutka. Toda tudi njemu se ne bo posrečilo, da bi popravil napako, ki sta jo lahkomišljeno napravila Sonnino in Salandra.« Na Francoskem imajo zopet novo ministrstvo: ministrski predsednik je Briand, Svetovna vojska. Tretja bitka ol) Soči besnela » t . iih 14 (lni. — 25 italijanskih divizij v ognju. — Izgube Italijanov okroglo 150.000 mož. — Obisk avstrijskega zračnega brodovju \ Benetkah. — Stalno umikanja Srbov. — Naši zasedli Gornji lanovae in postojanke vzhodno od Višegrada. — Krngujevae padel. — Bolgari so podali roke našim v okoliš^u Negotina. — Trdnjav i Pirot v bolgarskili rokah. — Z;t-ječar in Knjaževae zasedena. Troti >išu. BOJ Z ITALIJANI. Strašno, grozno, divje je besnel boj i,:t obsoškem ozemlju od 18. oktobra vse dri do 28. oktobra. Po kratkem presledku zopet izbruhnil 30. oktobra. Očividec Gorice nam hoče podati kratek vtis s tep i besedami: »Gromenje topov ob fronti; p danje in eksplodiranje granat ob sabot -skem pobočju; sovražni aeroplani v zral- . šrapnelski streli, s katerimi jih naši zasledujejo; njih pokanje visoko gori nad nan poleg tega eksplodiranje bomb na tU : tam v ozadju pa Sabotin, pokrit z ognji in pošiljajoč proti nebu velikanske si črnosivega dima ... Bili so to prizori, so v vsi veličastnosti postavili boj nar -nost pred oči . . . Neprestano gromenje n bobnenje topov polni ozračje. Naši vstajajo kakor iz zemlje in pošiljajo strele tja n i pote in ceste in steze in kraje, po kateri i hiti sovražnik proti našim postojankam n prej. Tu pokajo puške, odmeva drdran strojnih pušk. Nad vso krajino se dvigd > oblaki sivega dima . . . Tako je bilo v.s. dan, tako vsako noč. Vse skupaj je tvori > koncert — grozno-veličasten, ko se je tr< slo ozračje in se je zdelo, da bo šla zeni i iz tečajev. Tega ni moč opisati, to tri i videti in skusiti!« 25. oktobra na vsak način v Gori . Tako so govorili Italijani, tako so nap-> ■ dovali tudi lističi, ki so jih letalci metali lgar. šovito pre-pot 'erno 1 za. nista Bol. ■ od stena Me. valo Dve cžnili o jih mor- esto; Iz bojev pri Ypernu. — Angleži branijo neko višino. tina, so prišli že v zvezo z našimi in nemškimi četami. Turčija je sedaj potom Donave popolnoma zvezana z Avstrijo in Nemčijo. Bolgarske in naše čete so se srečale med Brzo Palanko in Kladovim. Gornji Milanovac zaseden. Čete generala Kovesza so 30. oktobra zasedle mesto Gornji Milanovac. Od tu proti vzhodu je bilo napadeno utrjeno mesto Kragujevac. Kragujevac — padel. Dne 1. novembra zjutraj je bilo po hudem boju, ki so ga izvojevale naše zavezne čete na bližnjih višinah, zasedeno trdnjavsko mesto Kragujevac. Med 7. in 8. uro je zaplapolala na ondotnem arzenalu avstrijska zastava; kmalu nato pa nemška. To je lep uspeh, ki ga v tako naglem času ni bilo pričakovati. — Armada generala Kovesza je do 1. novembra ujela 6600 Srbov, 32 topov in mnogo druge municije. — Padec Kra-gujevca je kakor pomenljiv venec na grobu mnogoterih vojakov, ki so izkrvaveli za domovino. Zadnji jez — arzenal srbske hodu in je prišla že pred Tetovo. .Vacc donci se bore kakor levi s preziranjera smrti. 14.500 Srbov so ujele bolgarske čete do 1. novembra. — Pot po Donavi ie žc prosta. — Rudnike z bakrovo rudo v dolini Morave so Bolgari zasedli. Srbi so kopali baker s podporo belgijskega in francoskega kapitala. Proti Nišu. Glavna pozornost Bolgarov jc Niš. Od treh strani se ga bodo lotili: Od juga (Vranje) so zasedle bolgarske čete Sardulico v bolgarski Moravski dolini; od tod pelje pot naprej v Leskovac in — dalje v Niš. Druga armada deluje zah. od Pirota in Bele Palanke. Tretja se je polastila južnozahodno od Knjaževca vrha Tresi-B -a, ki odpira pot proti Nišu. — Zunanji forti pri Nišu so že v območju bolgarskih topov. Prizren in Prilip, Bolgarska vojsk • k> je čez Tetovo (zahodno od Skoplja) in Šarplanino (na albanski meji) prodrla (?) v Prizren, goni sovražnika proti severu, Tudi iz Prilipa proti Bitolju napadajoče ko-macedonske čete dobro napredu-,,. Prilip je bil v uličnih bojih vzet. — ;, ilj so srbske oblasti izpraznile. V smeri proti Nišu so Bolgari 1. no-., L bra prodrli zahodno od Bele Palanke :n ctsedli važne višinske postojanke. FRANCOSKO BOJIŠČE. i-Jekaj uspeha so v neznatnih bojih .los< bilo hur ni'-1 lf lile bavarske čete pri Neuville, kjer je ujetih 200 Francozov, in ob reki Ta-kjer je bilo ujetih 21 francoskih čast-v in 1215 mož. — V Champagni so ni izgubili v noči od 29. do 30. oktobra Selškega jarka severno od Le Mes- Naročnike »Domoljubove«, ki se selijo ji be nov naslov, lepo prosimo, da bi /r. en novega naznanili vselej tudi stari , ker s tem močno olajšajo delo • p vništvu. >lagoslovljenje grobov. Na praznik svetnikov so blagoslovili na pokopa-Sv. Križa pri Ljubljani 1128 vojaških iiii . Obredne molitve so opravili vo-luhovniki. Grobove je dalo okrasiti poveljstvo. Deželni odbor je položil \ .-mi dežele na grobove padlih junakov, 1- udvajo pri Sv. Križu, iep venec s tra-k< ; v deželnih barvah. Enako je storila I mestna občina ljubljanska Moški pev-sh zbor > Glasbene Matice, ie zapel tri ■/ stinkc. Granata je ubila duhovnika č. g. Aloj-•-!{:• Cubei, kurata v Batah na Gori:ikem 'nc 25. oktobra je stal pred župniščem in /oval italijanskega letalca, ki je metal be. Ena pade v bližino ter mu v petih ni ' i ah konča življenje. Pokojni jc bil v iski rojak. "vi sneg jc naletaval in deloma po-oe in Kranjskem osobito na Gorenjskem ' tek 28. in ponoči 29. oktobra. V Bega jc bilo pa toliko, da je bi! promet ovil in, Glavni dobitek efektne loterije »Slo-i;c Straže« je zadela srečka št. 57.361. Kunil jo je bil ljubljanski trgovec J. Koren čan. V vojaško službo bodo odrinili pre-br; i črnovojniki letnikov 1873 do 1877, 11 Na vofakovem grobu. Na gričku počivaš naš dragi roj; predobri naš oče, naš brat in naš sv; . Dolžnost te preresna je gnala v tuj ki;', kjer mirno in sladko počivaš sedaj. Po svetu širokem divja še prepir, za taboj pod zemljo je sklenjen že mir, v trdnjavi najboljši si tu zakopan, kjer ni se več bati ne krcgel, ne ran, Na tvoji gomili ti luč ne gori, ob njej ne iskrijo se solzne oči, zato pa vse naše pobožne prošnje bolj često k Očetu v nebesih hite: Naj v božjem ti hramu luč večna gi.ri tam vidijo zopet te naše oči, o Bog, Ti naš Stvarnik in naš Rešenik o bodi v vseh stiskah Ti naš Tolažnik! Fr. Pavšič. Sil m črtice z bojišč Slutnja ... Jernej Vombergar pri 17. pp. naznanja svojemu prijatelju, kako je bil rešen: Dragi prijatelj! Danes srno imeli vesel dan — tukaj na polju groze in smrti. S' li smo se nekdanji prijatelji: jaz, Peter n Majčev. Pošiljali smo skupne pozdrave na vse strani. Bili smo jako veseli, kajii ra\ no danes je leto, ko smo bili vsi skupaj v Zalogu in do danes se nismo več videli, Mnogo smo si imeli povedati; vsak je pripovedoval, kaj je vse izkusil: seveda več hudega kot dobrega. Ugibali smo, kji da bomo danes leto. Težko da bi bili vsi skupaj zdravi tako, kakor danes. Včeraj so nas Moskali zelo obstreljevali z artiljciiio. Povedati moram čudovit dogodek, ki se mi je pripetil. Bili smo v krilju trije skupaj in se pogovarjali ter skrivali, da nas ne zadene kaka granata ali šrapnei. Padala je ta šara spred in zad. Kar me nekaj vzdigne in pravi, naj grem ven Res se hitro odpravim, druga dva sta pa ostala tem. Jaz se splazim v drugo kritje, kjer je bil bruški Štrukelj. Komaj se vsedem, že prileti granata in sicer prav v tisto kritje, kjer sem bil poprej. Črn dim se pokadi iz nje. Eden je bil mrtev in ves razmesarjen, drugi je bil sicer še živ, a poln ran in ves osmojen. Hudo je z^vpil in me klical na pomoč. Jaz pa, ki sem ostal zdrav, sem poklical sanitejca, da sva ga obvezala in storila, kar je bilo mogoče. Zares čudnoj I Ko bi bil ostal na prejšnjem mestu, bi bil zdaj tam, kjer jih je že mnogo. Zahvalil cCni sc Bogu, da me je obvaroval take nesreče. Drugače se mi godi ponavadi... Teke le pojo naši fantje na fronti,,. 1. Luna sije, klad'vo bije trudne, pozne ure že. Prej neznani Lahi zbrani meni spati ne puste. 2, Vi ste krivi Lahi všivi — grda banda roparska. Ti b' me ran'la, če b' ne branla mene ljuba »dekenga«, J. Venkaj pridi, da se vidi kje da zlodej te drži! Se prikaži ropar vražji, če 'maš kaj korajže ti, 4. Mal' se vzdigni, z roko migni, če namen 'maš semkaj prit. Ura bije, Lah se skrije; jaz bom moral nadenj it'. 5. K njim poglejte in povejte zvezde, kaj počne Taljan? Če ne skuša, grešna duša, da bi Janez bil pognan. 6. Če pa spava banda rjava, Rog prav lahko noč ji daj! Če mogoče v vas prit' hoče — dobro — le poskusi naj! Sil vin Sardenko: Trikrat enajst vojnih. I'o narodnih motivih. XI. »Kako bom soldat, sem fantič premlad. Nočejo mi rasti jablane v ogradi: kdaj bo konec mojih sedemnajst spomladi? Toliko je potov in na vseh vojaki; zame ni ga pota, da bi šel z junaki.' j Sam si pot uderem kakor gorski vrelec: puško pojdem snubit, jaz bom prostostrelec. XII, »Pofcič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor,« Soince me je prebudilo: »Za ločitve grenki god pozlatilo sem ti puško, da boš šel na bojno pot.« Kot potoka dva s planine, lahke moje so noge; kakor težek voz v planino, težko moje je srce. Zdravi, znanci! Znanke, zdrave! Kaj se v oknu tam blesti? Ali sc mi rosa bliska, ali se nekdo solzi? XIII. Marija je mimo šla, mil' ga je pogledala.« V polumrak je zvon zapel čez planino — Mlad vojak je pod goro tih obrnil se v nebo: »O Marija blažena, glej, če je zastražena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! O Marija blažena!* XIV. »Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredL« In za nas? — Jih ni molilcev in kropilcev ni nikjer; nad grobove naše hodi rosa plakat vsak večer. Ne, za nas ni svetlih luči, in za nas ni belih sveč; zima pride, snežne sveče nam obesi z mej in seč. Venec se za nas ne olete, šopek ni za nas povit; naši venci — vozni tiri, naši šopki — vtis kopit. Kri smo dali in življenje za pozabljen grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — in vas ni ne sram, ne strah?1 Le praznujte svojo lepo tostran groba vi pomlad! Nam prinese večna vigred dan in cvet in venec zlat. XV. »Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri.« Ali vam je že odevetel ajdov cvet? Ali vzeli srfe čebelam ajdov med? Ali že je ravni travnik pokošen? Ali že je križ ob hiši narejen? Ali vam že poje čižek s praznih njiv: Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ. Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb; oče, od medu mi dajte sat prelep! Sestra, s travnika poveži šop cvetov, tam od križa mi pošljite blagoslov! Morda pišem zadnje pismo z. bojnih njiv. Smrt kosi široko. Čudež — kdor je živ. Gospodarske vesti. | GOSPODARSKI IN TRŽNI PREGLED. | Vedno bolj izginja strah, da bi nam j znalo zmanjkati potrebnih živil. Po mestih je zdaj precej moke in kruha, po deželi so ! splošno tudi zadovoljni s pridelki. Nemška j vlada je lani strogo prepovedala porabiti-i krušno žito za živino. Letos je dovolila, da ' se porabi 30.000 vagonov rži za živino. Boji se, da bi pozimi zmanjkalo mleka za mesta in masti za zabelo. Polovico te množine naj se porabi za molzne krave, druga polovica za pitanje prešičev. — Zdaj se bo začelo k nam in v Nemčijo uvažati romunsko žito. Romunija je uvidela, da ne ' more z glavo skozi zid. Zaenkrat je dovoljeno izvoziti žito lanskega leta, ki je bilo; že pred mesci kupljeno, pa ni bilo vagonov za prevoz. Kupci bodo precej izgubili, ker morajo vse žito oddati žitnoprometnemU zavodu po precej nizki ceni, vendar j& I boljše nekaj kakor nič, Donava je že oči-: 1 ščena srbskih topov, zdaj se bo plovba žita lahko po Donavi vršila, kar bo vožnjo zelo pocenilo. Ker je zagotovljena preskrba prebi-f valstva z živežem, je nemška vlada dovo-i ■ lila, da se 100 vagonov krompirja iz Nem* ' čije v Švico proda. Vse to dokazuje, da se posebne lakote ni bati, ker imamo precej domačih živil, — V zadnjem času se je začelo opažati, da prihaja vedno manj pšenice na Angleško, kar gotovo ni čudno,: Navadno so vsako leto iz Ruske pripeljali v zapadno Evropo do 60 milj. q žita, iz balkanskih dežel pa 10 do 20 milijonov. Od te množine je Nemčija porabila do 20 mili-f jonov q, drugo je šlo v zapadno Evropo* Do zdaj je bil izvoz iz Rusije in Balkana popolno ustavljen, Skoro gotovo bo za-padni Evropi komaj zadostovalo. Res so, cene v Ameriki nekoliko padle, ker ameri-! kanski farmar ni dosti na boljšem kakor, naš kmet; revež je tudi tam zadolžen, to-* rej potrebuje jeseni denarja. Prav preveč i žita torej ne bodo imeli na Angleškem. — j Izvedelo se je tudi, da amerikanski kmet ! kljub vsej prebrisanosti še danes malo čudne gospodari. V veliki meri se rabijo umet-r . .lojila. Le za kalijeve soli so plačali pr. a vojsko Nemčiji na leto 60 milijonov kron. Zdaj Nemčija ne more več izvažati soli, pa so Amerikanci v zadregi, kaj bo z njih poljem. Našega kmeta ne briga posebno, če ni eno leto fosfata ali drugih gnojil dobiti, saj ima hlevski gnoj za vsako silo, V Ameriki pa hlevskega gnoja skoro nid ne rabijo. Kmetje so tam imenitni gospodje, ki delajo fino s stroji in umetnimi gnojili, toda dišeči gnoj ni po njih okusu. Kdor se je vozil po deželi, je gotove opazil, koliko je povsod še turščične slame na polju. Nekateri jo kar pustijo, da jo | sneg zapade in polomi. Spomladi jo zno-! sijo na kupe in požgo. Letos bomo tudi naj-; slabšo krmo gotovo rabili, Turščevina je za krmo veliko boljša, kakor vsaka slama; 62 tudi boljša, kak/or slabo seno. Prav nič se ne sine od turščevine zunaj pustiti. Spravite prav vse, ker nobeden ne ve, kaj še pride. Sa; nič ne škoduje, če imamo malo čez poirebo zaloge spomladi. Če pa zmanjka, mora najbolj potrebna živina za vsako ceno iz hleva. Žitnopromelnemu zavodu se je posrečilo, dobiti večje množine starega ogrskega fižola. Prodaja ga po 85 K 100 kg. Kmetje so tudi prav veseli, da so dobili nekaj otrobi, ki se nadrobno po 28 K prodajajo. — V zadnjem času so poročali časopisi, da se je sklenila kupčija za velike množine žita v Romunski. Pšenica, ječmen in turščica se proda po 35 frankov 1 q. Za živež nam tako ne bo posebno manjkalo; če pa pride kaj več iz tujega v našo državo, se bo nekaj žita lažje za živino porabilo. — Na tisoče vagonov krompirja je prišlo iz osvojenih krajev Poljske v naše kraje. Na Dunaju so prodajali ta poljski krompir 100 kg za 7 K 50 vin. Povsod je bilo menda krompirja zadosti, tako da se ni bati posebnega pomanjkanja. Po mestih vedno bolj občutno mleka primanjkuje. Razni agenti letajo ol.ali in ponujajo in silijo vedno višje cene. Tako se v nekaterih krajih v okolici Dunaja že zdaj kmetom daje čez 30 vin. za liter. Dunajčani so tudi zelo hudi, ker imajo večje mlekarne vedno dosti takozvanega »mleka za otroke« po 72 vin. liter, ki se posebno skrbno pripravlja; navadnega mleka pa vsak dan primanjkuje. Če se kdo pritoži, mu pravijo: »Le vesel bodi, da ga sploh dobiš.« Čudno neumnost so napravili naši pre-fiupci na Holandskem in drugih nevtralnih državah. Ker hoče zdaj vse naglo in z malim trudom obogateti, je šlo več sto meše-tarjev na Holandsko in v druge kraje, ter so kar na slepo kupovali vse, kar so dobili in po vsaki ceni; zlasti sir, maslo, meso in zabelo so za trikrat podražili. Holandska vlada sama pravi, da so s tem prebivalstvo Avstrije in Nemčije za več sto milijonov kron oškodovali. Holandska se je bala, da bi doma znalo zmanjkati živil ter je izvoz teh živil prepovedala. Cena je vsled tega pri nas še bolj poskočila. Goveje živine je bilo 25. oktobra na Dunaju 3378 glav, s Češke 1492. Prodajali so se voli: I. vrste po 316—332 K, II. vrste po 270—310, III. vrste po 220—236 K, krave po 220—270 K. Prešičev je bilo 26. oktobra 4681, lani ob tem času pa nad 20.000. Prodajali so se debeli do 572 K, v Budimpešti celo do 585 K, mesnati 430—470 K za 100 kg. Rekvizicija klavne živine na Kranjskem. Od 1. avgusta t. 1. dalje je bila dobava klavne govedi kranjske dežele za vojaške potrebe določena na okroglo 1000 glav na "teden. Deželni odbor je preračunil, da je to število iz stališča deželne kulture mnogo previsoko in je na najmerodajnejših mestih opetovano posredoval, da se to število znatno zniža, v razmerju z od dežel-nokulturnega urada izračunjenim stanjem klavne govedi v deželi. Opetovano osebno posredovanje deželnega glavarja v vojnem ministrstvu na Dunaju je imelo konopo uspeh, da je te 52 dni prišel na Kranjsko poseben odposlanec vojnega ministrstva, da zadevo po možnosti osebno uredi. Včeraj (29. oktobra) se jc vršil v zadevi pri deželni vladi, pod predsedstvom deželnega predsednika bar. S c h w a r z a dolgotrajen posvet, kateremu so prisostvovali poleg vojaških in vladnih funkcionarjev zastopniki deželnega odbora: deželni glavar dr. Š u š t e r š i č , deželni od-odbornik kanonik msgr. dr. Lampe in deželnokulturni nadzor, ces. svet. Pire. Od vladne strani se je konštatiralo, da bi po načrtu, ki se je sestavil od vlade sporazumno z intendanco etap. poveljstva, kranjska dežela v mesecih november in december t. 1. morala dobaviti vojaštvu še 10.550 glav klavne govedi. Zastopniki deželnega odbora so odločno zahtevali bistveno znižanje ' te dobave, sklicujoč se na podatke zadnjih dveh štetij živine na Kranjskem. Dokazovali so, da bi gospodarskemu položaju dežele odgovarjala mesečna dobava le 900 giav. Od strani vojaških zastopnikov se je povdar-jalo, da armada gotovo število živine neobhodno potrebuje iz dežele same, zlasti z ozirom na prometne teškoče, ki zelo ovirajo točno dobivanje klavne živine iz zaledja. Tudi so ugovarjali zoper absolutno zanesljivost podanih statističnih podatkov. Po dolgotrajni vsestranski debati so vojaški zastopniki v toliko odjetijali, da se zadovolji vojaška uprava za mesece november in december skupaj z dobavo 5000 glav (namesto prvotno določenih 10.550). Od teh 5000 glav se bo vzelo meseca novembra 3000 decembra po 2000 glav. To je pa le provizorij. — Med tem se ima izvršiti novo sžetje goveje živine v deželi. Na podlagi tega štetja se bo potem šele definitivno uredila dobava kranjske dežele od novega leta 1916. dalje. V deželno dobavo se pa izrecno všte-je vse, kar rekvirirajo posamezni vojaški oddelki (n. pr. treni) sami; ravno tako, kar kupujejo direktno vojaške bolnice, z dovoljenjem etapnega poveljstva. Take posamezne dobave se morajo vselej od pristojnih županstev takoj naznaniti okrajnim glavarstvom, ki primerno ukrenejo, da se dano blago odračuni od dobave, ki je občini naložena. V mesecih novembet; in december se bo dobava vršila še po sedanjem načinu, po županstvih — samo da sc količina, ki jo jc pripraviti, primerno zniža: novembra za okroglo tretjino, decembra pa za več kot polovico o čemur prejmo prizadeta županstva še pravočasno obvestilo od okrajnih glavarstev. Okoli Božiča se bo pa potem, kakor rečeno, dobava tako glede števila kakor glede načina — na novo določila. XXX Pobiranje sočivja. Vojni prometni zavod je bil izdal svojim podružnicam ukaz, naj se začne z rekvizicijo fižola, graha in leče. Zaseči bi bilo vsakemu posestniku tri četrtine njegovega pridelka v sočivju. Deželni odbor kranjski se je brzojavno obrnil do ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev proseč, naj se nemudoma izda brzojaven ukaz, s katerim se naredba o oddaji sočivja omili. Dezolni glavar dr. Šusteršič je dobil tclcionično sporočilo, ki sc glasi: Vojnožitni pi,, , >:„, urad se poživlja, da do nadaljnje cdi: ;be listim posestnikom, ki sočivja nimajo več kot ga rabijo za lastno potrebo, nič nt odvzame. Še le, ko se ugotove zalogi se bodo izdale v tem oziru morebitne nadalj. nje odredbe. — Tako je rešen vsaj listi pridelek fižola, graha in leče, ki ga no-sestniki potrebujejo za svoje družine. Na tisoče je kočarjev in malih posestniko\. ki na svojem pičlem zemljišču pridelajo poleg krompirja še malo fižola za lastno potrebo. To je sedaj rešeno. Več mleka bi potrebovala Ljubljana, Vodstvo vnovčevalnice za živino v Ljubljani se je odločilo nakupiti večje število molznih krav, da bi se tako zagotovilo seč mleka za ljubljansko prebivalstvo. Cena bo nekoliko višja kot sedanja najvišja cena za voli. Oni posestniki, ki imajo debele voli, jih bodo lahko zamenjali za krave s primernim naplačilom. Živinorejci, ki jim je mar nakup krav, naj takoj priglase svoje ponudbe. Vsa potrebna pojasnila daje pismeno in ushneno Vnovčevalnica za živino, Ljubljana, Dunajska cesta 29. Z združenimi močmi. Še nikdar ni bilo tako važno izkoristiti vse moči v korist skupnosti, nego sedaj ob času svetovne vojne. Ob času pomanjkanja krmil in maščob bi bilo greh, ako bi zametavali sad, ki se da rabiti za krmilo ali za izdelov, -nje masti. Zato je centrala za krmila (po slovalnica c. kr. poljedelskega ministrstva) uvedla dalekosežno akcijo za zbira nje vseh oljnatih sadov in vabi vse krog; prebivalstva na sodelovanje. To akcijo je zato treba označiti za velikopotezno, k< r je centrala za krmila brez ozira na tržno ceno teh sadežev nastavila čezmerno \i-soko ceno, da bi posebno spodbodla s selje do nabiranja. Dolžnost staršev in učiteljev je, da otroke in brezposelne Iji di navajajo na to, da morajo tudi pomagat s svojimi slabimi močmi, da omogočijo ol j-šanje preskrbljevanja s krmili in maši -bami. Natančnejša sporočila o cenah, ki se plačajo in o sadežih, ki se žele, v in -ratu v današnji številki. Tedenska pratika. 5. novembra. 1. Sv. Julijan Taracinski 2. Sv. Zoharija, oče sv, Janeza Krslnika ličnem tudi spomin sv. Elizabete, Krstnikove mat' e. 3. Sv. Fibicij, škof v Treviru. 4. Sv. Milezif, perzijski škof, 5. Sv. Gelation in njegova žena sv. Epistema. 6. Sv. Ambrosim. '!. Sv. Sina in somučenci v Mali Aziji, 8. Sv, Marija, pobožna sužnja, 9. Sveta Ida ali Juta, grofica, puščavnica. Hči plemenitih staršev na gradu Kirchbergu, omožena z grofom Henrikom iz Toggenburga, ki jo jc nekoč, naščuvan od svojega hudobnega služabnika Domi-,nika, iz neopravičene ljubosumnosti vrgel z graščinskega okna v globok prepad pod gradom. Nedolžna grofica se ni poškodovala. Odšla ie takoj na planine, kjer je 17 let živela kot puščavnica, dokler je ni našel gozdar njenega ljutega, zdaj pa spokor; jenega moža. Odpustila mu je njegovo napako, ali takoj je stopila v nunski samostan v Fisingcnah, kjer je pobožno umrla. Ljudstvo jo je še živo častilo kot svetnico. Njeno življenje je opisal blaženi Peter Kanizij. Solnce r. 6. u. 51 m, — z. 4, u. 35 m. Luna v. 4. u. 24 m. — z. 3. u. 10 m. 6. novembra. 1. Sv. Sever, škof. 2. Sv. Vinok, opat. 3. Sv. Feliks, 4. St. Emiliian, puščavnik, 5. Sv. Lenart, opat, zavetnik kmetov in jetnikov je bil plemenitega rodu na Francoskem, V mladih letih je živel na dvoru kralja Klodvika I„ ki mu jc bil tudi za botra, ko ga je krstil sv. škof Re-migij. Ta ga je pozneje posvetil ludi za mašnika. Sv. Lenart pa ni maral za posvetni blišč, za minljive časti, zato je zapustil kraljevski dvor ter živel kot puščavnik v Noblaku, kjer so se okoli njega zbirali enakoinisleči možje, hrepeneči po zveličanju svoje duše- Sv. Lenart je rad pomagal tudi vojakom, ki s0 jih Francozi ujeli v vojskah. Umrl okoli 1, 559. Tudi na Slovenskem je veliko župnih cerkva in podružnic, ki so posvečene na čast temu svetniku. Solnee v. 6. u. 53 m. — z. 4. u. 34 m. Luna v. 5. u. 48 m. — z. 3. u. 34 m. 7. novembra. 1 Sv. Prosdocim, škof. 2. Sv. Amarent, muč. 3. Sv. Hieion in tovariši, mučenci v Armeniji. 4. Sv. Florencij. 5. Sv. Engelbert, nadškof in muč., je bil sin Engelberta. grofa z Bergu. V svoji mladosti je bil doliai živahen in posvetno navdan, pozneje pa je spoznal nečimernost tega sveta, se odpovedal vsem goljufivim častem in izpreobrnivši se gorel samo za božjo čast. Zoper svojo voljo je bil izvoljen za nadškofa v Kolinu ob Reni, kjer se je vselej potegoval za prasico tudi najnižjih ljudi. Umoril ga je njegov sorodnik Friderik, grof iz Isenburga 1. 1225,, ko ga je grajal, da je ropal samostane. Solnce v. 6. u. 55 m. — z. 4. u, 32 m. Luna v. 7. u. 15 m. — z. 4. u. 03 m. S. novembra. 1 Sv. Bogomir (Gotlrid), škof v Amijensu, roj. lOtofi. Ko so ga iz gole mržnje hoteli sovražniki zastrupili, se je odločil, da se odpove škofovski časti; leda cerkveni zbor ni odobril njegovega odstopa in sv. Bogomir je spretno škofoval naprej. Umrl 1. 1118. 2. Sveti kronani bratje: Sever, Severijan, Kar- poior in Viktorin so ob času ces. Dioklecijana razširjali sv. vero v Rimu. L. 298. so bili najpoprej bičani, potem pa umorjeni, ko so imeli na glavah trnjeve vence. 3. Sv. Adeodat (Deodat), papež, muč., umrl I. 618. '1. Sv. Vilehad (Vilebod), bremski škof. b. Sv. Arnošt (Ernest), opat. ( Sv. Maver, škof. 7. Sv. Vulgar, spozn. 8. Sveta Bertila, opatica. Solnce v. 6. u. 57 m. — z. 4. u. 31 m. Luna v. 8. u. 42 m. — z. 4. u. 44 m. 9. novembra. 1 Posvečenje Zveličarjevc cerkve, ki se navadno imenuje: pri Sv. Janezu v Lateranu. Zgradil jo je cesar Konštantin Veliki na hribu Ce-liju v Rimu. V tej cerkvi se hrani krstni kamen, pri katerem je bil cesar Konštantin krščen. Posvetil ]o je sv. Silvester. 2. Sv. Teodor (grško ime pomeni: Božji dar), tirski vojaški svetnik, muč. 3. Sv. Orest Tijanski, muč. 4. Sv. Aleksander, muč. v Solunu. 5. Sv. Ursin, škof. 6. Sv. Agripin, škof v Ncopolju. 7. Sveta Sopatra in sveta Evstahija. Solnce v. 6. u. 58 m. — z. 4. u. 29 m. Luna v. 10. u. 03 m. — z. 5. u. 38 m. 10. novembra. 1. Sv. Andrej Avelinski, spozn., je bil rojen 1. 1520. iz revne rokodelske rodbine v Castro Nuovo pri Neapolju in se jc prvotno imenoval Ladislav (Lancelloto). Dobrotniki so ga dali izšolati. 2. Sv. Modest in tovariši: sv. Tiberij in Florencij, mučeni na Francoskem, 3. Sv, Prob, škof v Raveni. 4. Sv. Just, oznanjevalec krščanske vere na Angleškem. 5. Sv. Trifon, Respicij in sveta Nimfa, muč. 6. Sveta Teokista, devica. Solnce v. 6. u. 59 m. — z. 4. u. 28 m. Luna v. 11. u. 09 m. — z. 6. u. 49 m. 11. novembra. 1. Sv. Martin (lat, beseda pomeni: pogumen, hraber, slovenski: Davorin), škof. Po legendi je bil rojen 1. 316. v Sabariji na Ogrskem, in sicer iz slovanskega rodu. Njegov oče je bil vojaški stotnik v rimski vojski in ž njim je prišel Martin najpoprej v Pavijo na Laškem, potem pa v Galijo, kjer se je tudi posvetil vojaški službi. Sv. Hilarij, škof v Poi-tiersu, ga je krstil in Martin se je že takrat odlikoval posebno v zmernosti in gorečnosti. L. 371. je bil izvoljen za škofa v Tursu. Umrl 1. 397. star 81 let. Sv, Martin je deloval kot apostel tudi v svojem rojstnem kraju. Na Slovenskem jc jako priljubljen svetnik; slika se kot vojak na konju, ko reže beraču pol svojega plašča, 2. Sv. Menas, vojak, mučen v Rimu. 3. Sv. Veran (Veron), lijonski škof. 4. Sv. Valentin, muč. v Raveni. 5. Sv. Atenodor, mezopotamski mučenec, 6. Sv. Jernej, opat na Toskanskem. 7. Sv. Felicijan. Solnce v. 7. u. 01 m. — z. 4. u, 27 m. Luna v. 11. u. 58 m, — z. 8. u. 09 m. Vprašanja in odgovori. F. S. Dob: Prošnja za sina ne bi nič izdala. Ako bodo v bolnišnici spoznali, da ni več za službo, ga bodo itak sami odslovili in poslali domov. M. H. Studenci pri Mariboru: To je komaj verjetno, da ne bi postajenačelnik dovolil prevoza, saj krompirja državna oblast ni zasegla. Morda je železnica preobložena z nujnim vojnim blagom, in krompirja tako hitro ne sprejmo za prevoz, Ako ne — se obrnite do glavarstva v No-vemmestu; najbolje, če kdo osebno posreduje in pojasni zadevo. Čevljarska zadruga — Vrbovec pri M.: Ker je — kakor smo izvedeli — »Posredovalnica za goriške begunce v' Ljubljani« potrebno odgovorila, smatramo, da je vprašanje rešeno. Opomba uredništva. Na vprašanja brez popolnega podpisa, ali pa samo s pri-stavkom » Bralec Domoljuba« — ne moremo odgovarjati. V pismu se mora poizve-dovalec podpisati s polnim imenom, v od- govoru navadno označimo vprašalca samo z začetnimi črkami. V. O., S. pri Ljubljani. Vaša pritožba ni neulemeljena. Odgovor in pojasnilo pa najdete v sledečem določilu tiskovnega zakona (§ 20.): »Periodični listi, ki sprejemajo oglase (inserate) se morejo prisiliti, da sprejmo ukrepe, ki jih pošljejo javni uradi za objavo proti povračilu običajnih pristojbin.« Nove poštne določbe, veljavne za čas vojske, obsega poleg dragocenih navodil za družine vpoklicanih in za invalide itd. knjižica Pravice vp:jklicancev v vojno službovanje in njih družin do vzdrževalnih (pre-živnih, državnih prispevkov k preživljanju) podpor in preskrbnin. Cena 50 vin, — Poštne določbe za poštni promet z vojno pošto in z vojnimi ujetniki so tiskane posebej in priložene brezplačno označeni knjižici% Dobe se pa tudi same zase v Katoliški Bukvami. Cena 6 vin. označa voda dosedaj še bolj malo znane piovzro-čevalce protinskili bolečin. Revmatične bolečine se tedaj najbolje odstranjajo s pokončavanjem teh „preiiladiiili sirupov" in se nam to najbolje posreči z močnim v t i ranjeni bolečin mest s Fellerjevim oži-vljajočini fluidom iz rastlinskih esenc z znamko ,Elza-fluid". Masirati jez „Elza-iluidom" tako dolgo, da koža tekočino docela vsrka in bode na bolečih mestih kri živeje krožila in postanejo vsled tega bolečine manjše. — Fellerjev Elza-fluid je najboljše in najpriljubljenejšo sredstvo za vtiranje. obenem je pa tudi jako ceno, ker stane 1 steklenica samo 42 vinarjev. — I'o pošti se pa ne more poslati manj kot 12 steklenic in stanejo iste poštnino prosto C kron. 48 steklenic stane 20 kron. Edino pristen sw naroča 11 u i d pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvatska), kjer se lahko naroče tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbara-krogijica z znamko „Elza-krogljice", 0 škatljic poštnine prosto zn 4 K 40 vin. Te krogljiee vedno točno učinkujejo in so priljubljene starim in mladim, če jili enkrat preskusijo. (—i—) ANTON RALAN, komisijonar iz občine Stara Loke, prejema vsak torek in vsak petek fižol za vojnožitm promet. Lastniki fižola naj blagovoli čimpreje pripeljati blago v skladišče zgoraj imenovanega. Sprejmo so takoj poštenih stnršov zu Iivojasko obrt Ivanu Potomci, Freska r. Meavoflc. 224* Išče se za takoj s.arejši h konjem za našo tovarno v Podgradu. naslov: Tovarna barv Dol pri LJubljani IROLIN Se dobi v vseh lekarnan K. t- influenci. Prsne boleani. oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? , , Uačll.i » 3 Vadušljivi,katerim Sirolin mafno ' Skrofu2n?otrod)pri kaferih učinkuje Sirolin i. Osebe s kroničnim ka/arom bronk.|Cv, J H. nim ^omnasplošni počutek. ' a Sirolinom ozdrave- ^ >wv .»J, tako sc sliSi mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali nn steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker jp le slnba, netočna, vedno stoječa baznr ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. $t. GOO ?.epua ura z radijem, ki se ponoči sveti...... . 410 Nikel,-anker-Roskopf ura .. i*05 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče....... „ 719 Srebrna rem. ura .... ,. 720 Srebrna cilinder rem. ura ,.1450 Rela kovinasta verižica . . nikolnasta...... . „ 016 Srebrna verižica..... , 89 Double rlata verižica. . . 8-40 •»■10 5-90 7-80 9-70 2-80 P— 3-20 5-90 Velika izbira ur ra gospodu in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj In poštnine prostega. Razpošllfa se po povzetju ali pa če se denar vnaprej požlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici 1203 Nima nobene podružnice. Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko IGN. VOK špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna iil. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šivalne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi. 1&30 Pili o vezenin M čas brenlitn. Pridni pisreitalci se itteli, Ako naročite in to nemudoma storite, t »rečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budimpeštanske bazilike, 1 dob t ni list 3°/o zemlj. srečk iz leta 1880, 1 do-bltni list i'/0 ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (Mesečni obrok za vseh pet sreSk ozir. dobitnik listov samo 6 kron 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630,000 kron) J_|_5JL_ igralno pravico do dobitkov UOKllKfS ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj I Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. in razno blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošlljalna R. STERMECKI v Celju štev. 305, Štajersko. Zahtevajte zastonj cenik s slikami če« tisoče stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemci o in Balkana treba denar naprej poslati. KbS JazHnaCsillag s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorclejskimi lasmi ki sem jih dobilo po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, i>i ojačitev lasišča, Eri moških krepko pospešuje rast rade, in 2e po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje nred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti. Lonček po 4, 6 in 10 kron. Po pošti sc pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornicc kamor je naslavljati vsa naročila Ana Csillag, Dunaj i, Kohlmarki n. 1 litrov zdrave domače pijač« oivožujoče, dobre in ieio (jam vsak nm priredi i miUmi .tr<,Sk'. v u. logi .o »novi »a ananaa, Jabol6nlk, n&dlue, malinoveo, poprova mot^i,,. škateleo, pomerančalk, dlSot.. J>erl vlšnjeveo. Ta pijada se lahko poloti jiu viiva hladna, pozimi pa vroča m, bte ma in /panja. Skaziti bo no mor- KnoW z natančnim navodilom stanejo K 4.5* iranko po novzotju Na 0 takih j orcij do-dam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarno, deluv . e itd. nepreoenljive vrednosti, ker delavce ta pijača osvetli i* ne upijani, vsled česnr ne zgubo nič na svoji uolazn lnoitt Jan Grolich, drogerija .Pri angelu', Brno G41, Morava, _1351_ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 27. oktobra: 2, 21, 32, 13. 58, Line, 30. oktobra :42, 20, 51, 74, 28. pr Mlinarja -m oženjenega išče Franc Peršin v Brestu p Stn-dcene-Ig pri Ljubljani. Nastop akoj. 254 Sprejme se takoj vojaščine prost hlapec h konjem. Plača po dogovoru. IVAN OGtflN, Laverca pri Ljubljani. '74 čevljarski UčeNec kateri se je dve loti učil in želi v obrti dol rc izobrazbo, se sprejme pri JOSIPU KOLM.AN, Bled 36, (lorenjsko. 227.') se sprejme v trgovino mešanega blaga p i JOS. VOKAČ, Trbovlje. 22 (i Krovar se sprejme takoj; mesečna plača 30 K. Iv..n Ogrin,Laverca n I.ju j. 2211 Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Renlni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 5 ljnnje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnic?. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 '/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znala čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonjk v Ljubljani. I. podprodsednik: ll.p o dr r e d s o dn i k t Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol PoUak ml., tovarnar v Ljubljani člani: Fran Borštnik, e. kr. profesor t p. t Ljubljani; Ignacij Zaplotnlk, katebet v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; ar. Jožef Oroden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v branju: dr. Jakob Mohort«, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fian Papež, odvetnik v l.iubljani: B.Kemeo. ravnatelj tre. šole v Ljubljani: Anton Suinik, c. kr. gimn. proiesor v Ljubljani; dr. Viljem Sohweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr Aleš UsentSnlk, prof. bogoslovja v Ljubljani: FranVerblc, c kr.gimn prot. v Ljubljani. Predsednik bljani Anton Kržlč, FranVerblc, c. kr. gimn. prof. Nadzorstvo: . kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Čl a T :ibljani: K. Gruber, c. kr. fin. rad. oflcijal rad. revident in posestnik v Ljubljani. T_._ .------ , r- - —------- ---------- — ".o..,. Anton Cadež, katehot v Lju- Ivaa Mlakar, profesor v Ljubljani: K. Gruber, c. kr. fin. rac. oflcijal v Ljubljani; Ava-uštln Zajo. c. kr r»/. in _ i i i •__'• J " ani 1 airv. 44 Domollub 1915. Stran 043 i s o 0 m P B B S a a a si a ■ a a n ' .,se oii pomanjkanje Krmil in miM snovi. Centrala za krmo c. Ur. poljedelskega ministrstva na Dunaju I, Trattnerhof 1, kupuje oljnata semena In sadeže po naslednjih cenah: Bučne peške.............ž K 80* PeSlie sonlčnih rož..........& K 50*— Bukuice (izluSCen ršr?.........a K 100'— PeSke sladkornih melon in oodenih dinj . ft K 60 — PeSke kumar............& H 53 — dalje vsa druga oljnata semena in zrna kakor n. pr.: Semena lipe, borovca, smreke, jelke, hoje macesna, daljo orehe, ki za človeka niso več užitni itd. po cenah ki odgovarjajo vsebini olja in vrednosti krmo. V svrho dogovora glede cen naj sc pošlje na centralo za krmila, Dunaj I., Trattnerboi 1, 1 vzorec srednje vrste kot vzorec brez vrednosti. Ceno veljajo za 100 kg za zdravo, ne jalovo, suho blago, ki je prosto primesi, za množine nad 50 kg od železniške postaje dobavitelja, za manjše množine franko Dunaj, izvzemSi vreče, katere se plača h K 3.50 za 100 kg netto. Prod odpošiljatvijo naj so naznani količina in kroj vloženega blaga centrali za krmila, ki dopošlje tozadevna navodila in razpošiljatev. Blago se po dospetju takoj plača v gotovini ali pa se nakaže vojni oskrbi pod naslovom, ki ga želi odpo-šiljatelj blaga. Centrala za krmila odda nakupljena oljnata semena, sadeže, zrna itd. pod pokroviteljstvom c. kr. trgovinskega mi-istrstva ustanovljeni in s sodelovanjem zastopnikov vlade delujoči Avstrijski centrali olja in maščob, deln. dr., Umi i, (OsterreiGlmcIie 01- und Fettzentrale A. G.), Stitaring 810, i jih predela deloma v maSčobne snovi, deloma v oljnato preše. m te j«! tr kojakc i pOVM .1 sivo, kil boljr; vanj roti okužen-u '»•daj 6e posebno varovati, ker nastopajo vsa-nive bole/ni, kot Skrlatica, koze, osepnice, kolera, lejrar. — Vsled tega naj se vporablfa take bolezni fcirijo. dobro razkuževalno sred-,» hode v zalogi v vsakem gospodinjstvu. Naj-n iio sredstvo sedanosti je glasom razisko-r, I.iehreich, 1'roskaner, d i Vesten, Vas. , Vcrtun, 1'ertik i. dr. nedvomno ,YSOFORM ,i, nestrupen m cenen in te jra dobi v vsaki t-ri.ji za reno 90 vin. za izvirno steklen co (činek Lvsoforma Je točen in /anesliiv, vsled lvniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, ran, oteklin, iripatorjev in /a protiseptične obveze. 1465 LysoSormovo milo mo milo, ki vsebuje Lysolorm in učinkuje pro-\ porablja ko lahko tudi pri najbolj občutljivi > n otrocih. Mori kožo mehko in prožno in ruz-tlohrr duh. Zadostuje enkraten poskus in bodete i vporabljali to izvrstno milo, ki je drago Io n vporabi pa zdrži dolgo ča*:», Cona milu zna-ča K 1 20. ysoform s poprovo meto protiseptična ustna voda, ki odstrama slab duh !'<• in nli varuje. V porablja se tudi lahko pri ka-, kadlju in nahod n za grgranje po zdravniškem /.adi.Ača par kapljic na kupico vode. Izvirna ca stane 1 krono 60 vin., na prodai v vsaki le-droženji. — Zanimivo knjigo pod naslovom „Zdrav-r;i7.kuževan:e" pofilje zastonj in pofitnine prosto Kemik Hubmann, Lysoformworke, Dunaj XX., Potrasohgasse 4. Razširjatte »DOMOLJUBA"! ki • eka rni (zelena fohar r la Je Bnu lo;it.fr koli. ftirfu »tem na vi je u,. m be\ lani, navoi ■toki Iftrni je i. i dež. živil, in rerino. nezg. in iamsl. zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, reulnn in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovani«. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na divirlendali pri živlienski zavarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1!)14 K 173,490 838-— .Stanje jrar. londov koncem 1914 K 48,732X22-76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dlvidendah čistega dobičlui . . . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti 2ivljens-o zavorovarle veljavno hkrati ia vojno zavarovanie, na) se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnico. Prospekti zastonj In poštnine prosto. ll-ST Sposobni zas opuiki se sprej- r— mejo po najugodnejšim, pogoji. | ~ Marije Terezije cesta 12. 1 [ŽELODČNA TINKTURA : lekarnarja PICCOLhja v Ljubljani \krevlaleloSec.vosptšui«5\asVm yre\jaM0 Ver odprta \e\«a. RAZPOŠILJA Slivovko (tudi kmečko blas;o) kakor tudi slivovko-raki kupi vsako mno« žino tov. Edvard Schotz,Kralovo Pole p. Brnu, Mor, Vzorce 7. navedbo cene in množine naravn. na naslov, 2185 V H ¥010 vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah: J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestn. trg štev. 22. Mh JKKl' i.affltS. PO POVZETJU fl steklenica 20 uinarjeu. Naročila po povzetji. za izvoz ua Balkan določene, a radi nastalo vojsko pridržane, iz pristne brnsko Himalaja-volne, Jako gorke, zelo pripr. za zimo, okoli 200 cm dolge, lat) cm široko, v krasnem črtastem melo-desma s krasnimi barvanimi bord urami se bodo samo bo kratok čas pro-daialc za polovično tovarniško ceno po K 3*60 komad. — Te spalno odoio so vredno dvakrat teg-a denarja m so dobo pri nas po teh Bcnzacijonolno nizkih conah samo dokler Je kaj zalogre. K 3*60 K 1025 K 20" — 1 komad Himalaya spalne odeje stano lo . 3 komadi Hlmaiaya spalnih odej stano le . 0 komadov Himalaya spalnih odej stano le Samoprodaja po povzetju 2057 M. Svvoboda, Dunaj III/2, Hiessgasse 13—40| yžsr Priporočamo dolinsko Ravino primes v korist cBmejnim Slovencem! ■',rv -.;..• tri Herbabny-jev podfosfomato-kisli Apeno-železni sirup Ta je 2e 46 let uveden, zdravniško preiskufien in priporočen prsni sirup. Odstranjuje siez, pomiljuje Kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev in je izborno sredBtvo za ivoriiev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Cena stekleniol K 2'60, po pošti «0 vin. več zavit«!. Edino izdelovanje Na nl° ^ SLT° uvhmj vii i in^avnVrazpošiijatev: Dr. Heltaannova lekarna M2urBarrctaerz'gkeir (Heifcabnjrlev tiasl.) Kaisersuas^Nr'. 73-75 V zalogi je še pri gg. lekarnarjih v Uubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikcvcu in Volšperku. Razpošilja so vsaU dan. r»rmacevtiški razstavi odlikovano že 48 let preizkušena, lajša bo'ečhie in krepi n i l.ujša in odpravila bolestm- stanje v členkih in miš: kor t ti ti t nervozne bolečine. Nadalje jo preizkušena ko I aioče in okrepčujofic sredstvo pri velikih napori' Cena steklenici K 2'—. po pošli 40 vin. več za /..-< veliko zlato svetinjo. nllw . , .... . U U N A J, VII. 1, JoELi; uiV^aB , SANATORIUM • EMONA i I ZA-NOTRANJE • IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. ■ PORODNIŠNICA. /LtJTJBLtJANA-komenskeoa-ulica^ I SHPZDR^mktriiaru-DR- FR. DERGANC ! dragrinja jo veuno večja. zaslužek pa majhen Ako ho. čete. malim trudom trotovo 10 K na dan zaslužiti, pošljite •/.a pojasnilo v pismu znamko za 10 vin in svoi natanren naslov na. JOSIP BHTIČ | Ilirska Bistrica 30. Kranjsko. Opravilo Je pripravno za mofike ln ženske. ia ni Kana 501 v, ceneje! Ameriška štedilna kava, epo dišeča, izdatna in -tedijiva 5 kg vreča za po-»kusnjo K 12'- post prosto i o povzet iu. 1'oJ kilograma prvovrstnega line^o Čaja /n K 2'40 tudi SO kom rftzl lepili lazglednic poš.,. /a! K A. Schapira št. 473, uvoz kavo in čaja, TISZABOGDANY, Ungarn. L^ejo uolno kupuje vsako množino za vojaške potrebščine po višji ceni kot vsak drug prekupec. — 17«2 IVAN SAVNIK, Kranj (Gorenjsko.) Izborno se Je obneslo za vojake v vojski in •ploh za vsakega kol najboljši; bol obiažajoče mazanje pri ftreiilajenju, reumattzmu, gihcu, tnduenci, prsni, vratni in bolesti v hrbto Dr Kiehtcr-ja Sidro-Linlment. capaici eonipos. Nadomestilo Sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron — oo, r40, 2 —. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Ki oh ter-1 a lekarni .Pri zlatem leva", Praga, I , Elizabet na cesta 6. Dnevno ruhpoMlIjanJe. Is suhe gobe ~ .au/ in domačo semensko deteljo = jc vedno najboljši kupcc Franc Pogačnik v LjubllsnL Dunajska cesta 36 nasproti mlin ce. ni narlen slane dopisnica, potom katere izvolite zahtevali moj glavi: cenik s 4000 slikami, ohsi aioi bogato izhoro pripravnih i ied-metov za vsakdanjo raiio ia darila: cenik se pošlje vsak inur zaslon; in poštnine prosto Prva tovarna ur JAN KONRAD, o. in kr. dvorni založnik, Brtiz št. 782 (Ceš; o). Pristne nikeln. žepne ure po 4'20 K, 5-- K V sreliru H-40 K. !»5i, K. Nikeln. budilka 2t)l K, uie s kukavico 7-85 K, ure /, nihalom 9 — K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se /a-572 menja ali denar nazaj. r Stanje vlog čez 23 milijonov kpon. odshc registrovana zadmiga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v les rl hlsl nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-f; nik od vsakih vloženih 100 kron čistih, obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago Načelstvo. Izdaja konzorcij „Domoljuba". aJ Odgovorni urednik Jožef Gogtlnčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.