o o .vy-m .• ,-1 ,, .-.j rsi-ifv^jlgwfcfge^eri • . +•. ■,, ►, ;• v'- ^ .• . vv-i':,.i-'' У-;'''• 'i' • '■''''■ ra v'' -''V ■ vV'*, ' m'm ЈЗ?т1Р»ш9: >5 -i w«2ra\jr.ya .^>Т* . ..; •■• i.-.i'■. m KDAJ SE JE ZA.ČEI.O (Ob 3o. obletnici vstaje) Ce rečemo, da se je boj slovenskega naroda za-£el takrat, ko je počila prva partizanska puSka, bo to samo delno držalo. Lahko bi tudi rekli, da se je ta boj začel že z ustanovitvijo Osvobodilne fronte, te množične politične organizacije, brez katere ne bi bilo par-tizanstva. Vendar pa ne smemo pozabiti,da Osvobodilne fronte ne bi bilo brez Komunistične Partije , ob razpadu bivSe Jugoslavije edine nacionalne sile, ki je imela svoj trden program in strnjene vrste prekaljenih revolucionarnih kadrov. Prav to, da je jedro Osvobodilne fronte predstavljala Komunistična Partija, je pritegnilo v boj množice slovenskih ljudi vseh slojev, saj so vedeli, da komunisti ne bodo dovolili povratka na staro, ko bo okupator izgnan. Ta Komunistična Partija pa je prej rabila skoraj dve desetletji revolucionarnih izkušenj in iskanja svoje lastne poti, da bi si okrog leta 1936 -zastavila trden program, sprejemljiv za najSirft« ljudske množice. In si oblikovala novo'vodstvo, ki je na čelu s tov. Titom ostalo v domovini kljub najhujšemu monarhofašistlčnemu terorju. Le tako je bila sposobna opozarjati na nevarnost fašističnega napada in se pripraviti na vodenje poznejše vstaje. Pa vendar tudi to ni bil prvi zaBetek. Spomnimo se bojev delavskega razreda še pred prvo svetovno vojno in stoletnih bojev za obstoj In priznanje slovenskega jezika in narodnosti. Kaj pa kmečki upori ? Ali pa boji naših prednl -kov proti tujim zavojevalcem že kmalu po naselitvi ? Skratka, boj Slovencev za samostojnost In boljšo družbeno ureditev traja že tisoč let. PO PRVEM POZ.Z.ETJX7 Poslovno leto 1971 smo v planu napovedali za optimistično in uspešno. Naslanjali smo se pri tem na predvidene gospodarske spremembe in na notranjo pripravljenost kolektiva, da take naloge zmore. 1=-:- Vstaja 4. julija 1941 in narodnoosvobodilna bor ba , ki se je potem razplamtela, je samo ena od etap tega tisočletnega boja, vsekakor najslavnejša, pa tudi najuspešnejša, vendar ne zadnja. Po zmagi nad okupatorjem smo morali sprejeti nove, res da ne krvave, vendar nič manj težke borbe za obstanek In napredek. In to na več frontah hkrati i proti vojnemu opustošenju in podedovani nerazvitosti dežele, proti ostankom prejšnjega vladajočega razreda, proti inperialistom na naših mejah in nazadnje še proti vsiljevanju tujega modela socializma.. Nato smo se spoprijeliše s protislovji, ki jih poraja socialistični družbeni sistemi odločili smo se za preureditev v samoupravno socialistično družbo. To kar smo Se dosegli ni malo. Vendar nam pred k kratkim sprejeta dopolnila zvezne ustave odpirajo le nove vidike napredka in še širšo samoupravnost. Sal je od ideje do njene uresničitve toliko te -žav, vse preveč zlasti subjektivnih, ki se jih ne da premagati na hitro, ne zlahka, pogosto pa tudi ne bres žrtev. Da smo danes samostojna država, ki si sama išče svojo pot,je zasluga tistih stotisočev ljudi, ki ■o bili zatirani, ki so delali za slabo plačilo, ki so se bojevali in umirali, bili lačni in strgani, toda ponosni in zvesti skupnim ciljem. Predvsem pa so bili složni. Sloga je potrebna tudi v sedanji fazi revolucije. Medsebojne razprtije so vedno le brezplodno iz -črpavale lastne mile In s tem koristile sovraž -nlkn. To bo veljalo tudi za tiste borbe, ki nas še čakajo, pa naj bodo politične ali ekonomske ali pa oborožen odpor tujemu napadalcu. Revolucija nima konca. STOJAM PERTOVT Imeli BDO trden namen, da ве v celoti posvetimo stabllliacljl našega gospodarstva In v največji meri saostrlmo našo poslovno prakso. Polovica leta je težko karakteristično razdobje, je pa pri našem delu čas, ko ugotovimo, kako smo ga koristno uporabili in kaj prigospodarlli. Navajeni smo iz leta v leto ocenjevati prvo pol -letje kot slabši del leta, to se pravi, da je bila običajno sa nami manj izdatna sezona prodaje in izvoza. Letos smo toliko uspeli, dagmo poslovne cilje spremenili, jih časovno vakladill in bolj pazili nanje, tako, da je bil tudi uspeh pre cej boljši. To so ene strani dela. Po drugI plati pa smo ravno v tem času Imeli pomembne družbene posege, ki so nas nemalo presenetili In so bistveno vplivali na nadaljnje poslovanje. Sprememba vrednosti denarja napram tujim valutam, omejitve uvoza, dražji uvoz, slabia stimulacija izvoza, zamrznitev osebnih dohodkov, družbeno dogo -varjenje, so bili spet novi pojmi. Ni bilo mogoče kar naenkrat spremeniti način dosedanjega dela. Vrsta Internih ukrepov, ki so temu sledili, so lahko delno omilili prizadetost kolektiva. Poskušali smo napraviti veliko, da bi ne bilo prehudega zastoja. Strokovne službe so se močno prizadevale, da vskladijo svoje delo v prid novim, težjim pogojem. Z letošnjim letom smo naše samoupravljanje razširi 11 in trdneje organizirali. Številni novi odbori so vsak na svojem področju prizadevno delair.Opa *111 smo, da se je nova, sodobnejša oblika samoupravljanja pokazala učinkovita in da smo hitro prebredli začetne težave. Potrebno bo v kratkem času pripraviti poslovnike za posamezne odbora, da bo delo potekalo hitreje in bolj organizirano. Kratek prerez poslovanja do konca junija letos pa je taki Količinska proizvodnja je porasla v primerjavi Ж lanskim letom za 2o,7%, vrednostno pa celo za 48,3«. Vrednostni porast je tudi na osnovi podražitve materialov. Proizvodnjo bi lahko ocenili za uspešno, škoda, da je bil vmes prevelik procent slabših izdelkov. Na domačem tržišču smo v tej sezoni dosegli dobre rezultate. Občutno smo zmanjšali zaloge. Ko -llčinsko smo prodali preko 2ot več, vrednostno za 4ot. Bila je tudi splošna konjuktura. V izvozu smo prav tako dosegli zelo lepe uspehe. Letni plan smo dosegli ta 56%, kar je sa ta evldentni čas izjemni uspeh. Da smo lahko dosegli tako spodbudne rezultate , je vzrok predvsem v sistematičnih pripravah in dobri povezavi incd službami. Res je, da smo imeli izredne težavo z uvozom, s kratkimi dobavnimi roki, 8 stalnimi spremembami in s pomanjkanjem obratnega denarja, smo pa le na koncu tega obdobja ugotovili, da smo kljub velikim težavam precej dosegli.Troba je poudariti, da se je ves kolektiv zalagal in trudil ter da bo treba tako nadaljevati. Tudi v investicijski politiki smo precej napravili. Odprt je bil prenovljen sodobni obrat Šivalnice v Gorenji vasi, vrSljo se stalne naložbe v op- . remo in modernizacijo, vrSimo adaptacije trgovin. V tem času je bilo odprtih nekaj novih trgovin. Bilančni podatki so skupni za proizvodnjo in za mrežo. Izgledajo pa tako: Materialni stroSki so znatno porasti!, amortizacijo smo napram lanskemu Istemu času povečali več kot za enkrat, zaloge nedovrSene proizvodnje smo zmanjSali. Dohodek je večji za 44$, celotni dohodek je večji za 51%, za osebne dohodke smo porabili 43% več mase kot lanski isti čas, ostanek dohodka pa je za 9o% večji kot lansko leto v prvem polletju, število zaposlenih v celem podjetju se je povečalo za 8,4%. Teh nekaj podatkov zgovorno priča, da se moramo držati začrtane poti. v času, ko so objektivni pogoji dela (stalne gospodarske spremembe, spremembe valute, pomanjkanje denarja pri bankah) zelo te ki in predvsem zelo selektivni, je naSe poslovanje lahko uspešno, če bomo imeli pravo stabilizacijsko politiko, ki preveva zaupanje, naslonitev na lastn moči in dosledno izpolnjevanje nalog. Smo pri popo ni odgovornosti, ki naj bo osnovni pečat dela in o. nosov. Politika podjetja kot je ALPINA, ki ima sko raj 1400 članov, mora biti politika sodobnega po -Slovanja, pri kateri so popolnoma brzdani individu alni interesi. Polletno zadovoljivo delo nas je lal ko le prepričalo, da smo z načrtnim poslovanjem kljub velikim težavam le uspešni in to nam vliva novi optimizem. I. REJC, dipl.oec SA.MOX7PRAVNI SPORAZUM SPREJET Delavski sveti 11 tovarn usnjarsko predelovalne Industrije Is Slovenije so v saCetku tega meseca sprejeli samoupravni sporazum o merilih sa delitev dohodka In osebnega dohodka. Pooblaščeni predstavniki teh podjetij so tako lahko podpisali to dolgo pripravijano in pomembno listino. Ob podpisovanju sporazuma je bila 5. t.m. v tovarni "Peko* Tržič majhna slovesnost. Predsed -nik delavskega sveta "Peka" je kot gostitelj o-risal kako je potekalo sporazumevanje in poudaril pomembnost sprejetega sporazuma ne samo za delovne kolektive, ki jim sporazum izenačuje start v delitvi osebnih dohodkov, ampak tudi za stabilizacijo naScqa gospodarstva. Tudi drugI govorniki so poudarjali pomembnost sprejetega sporazuma in željo, naj bi bil to šele začetek sodelovanja v tej panogi. Predstavnik republiškega odbora Sindikata delavcev v industriji In rudarstvu tov. Jože Sinčič pa je Se posebej poudaril, da je bil naš npora-lum pripravljen med prvimi v Sloveniji in la je republiški odbor sprejel brez bistveni>v pripomb, tako da so ga mnoge druge panoge potem u-porablle kot vzorec za svoje sporazume. Pohva -lil je delo strokovne komisije, ki je priprav -Ijala sporazum, ker je iskala originalne rešitve in ni poskušala podtakniti dvomljivih "meril" ki bi pozneje omogočila divjanje osebnih dohodkov preko družbenih norm. Poleg našega podjetja so ta sporazum sprejeli še: GALANT Ljubljana, Industrija obutve Novo Mesto, JADRAN-CICIBAN Miren pri Gorici, JELEN Tolmin, LILET Maribor, PEKO Tržič, PLANIKA Kranj, TOKO Domžale, TORBICA Ljubljana in TRIO Tržič. Prijavilo pa se je žc tudi prcccj obrtnih podjetij iz te panoge, ki bodo lahko pristopila k sporazumu potem, ko bo verificiran pri republiškem sekretar!jatu za delo. Sporazum bo končno veljaven,ko bo opravljena omenjena verifikacija. Računamo, da bo verlfi -kacijska komisija Izdala svojo soglasnost do konca tega meseca,tako da bodo osebni dohodki v naši panogi v septembru tega leta Se sproščeni in jih bomo lahko izplačevali glede na dosežene rezultate dela. STOJAN PERTOVT 25 let razvoja usnjarsko predelovalne industrije jugoslavije Usnjarsko predelovalna Industrija po svoji dejavnosti zajema predelavo vseh vrst surovih ko2 in proizvaja finalne izdelke iz usnja in v zadnjem Sašu tudi iz umetnih materialov. Ta industrijska panoga je predstavnik industrije, ki zadovoljuje osebno potrošnjo. Njen razvoj je tesno povezan z dvigom ilvljenskega standarda in nivojem zadovoljevanja potreb prebivalstvi. Za njen nadaljnji razvoj bosta prav gotovo tudi v bodoče vplivala dva faktorja: . Večja potrošnja obutve in galanterije na domačem trgu z vzporednim dvigom Slvljenskega standarda. 2' Posvetiti bo treba še večjo skrb energičnemu izvozu in večjemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Na področju SFRJ se je predelava surovih ko2 In usnja pričela v obrtniškem smislu,Se precej »godaj. Bogastvo smrekovih in hrastovih gozdov ter veliko ustreznih voda je omogočilo vegeta-bilno strojenje usnja in ustanavljanje majhnih usnjarn. Saj je Se do nedavnega bilo strojeno usnje glavna surovina za čevljarje in galante -riste. šele med obema vojnoma, ko se formirajo ie večji usnjarski obrati, se je pričelo s krom strojenim usnjem. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Jugoslaviji okoli 100 večjih in manjših obratov za strojenje usnja. Skupna kapaciteta je bila 52.000 ton surovih kož. Prav gotovo je bila ta številka večja, saj manjša podjetja niso pošiljala podatkov o svoji proizvodnji. Treba je omeniti, da je v predvojni Jugoslaviji zaviral razvoj te industrije in večje proizvodnje obutve čas gospodarske krize v letih 1929 - 1933. V času polindustrijske proizvodnje Prvo Industrijsko proizvodnjo obutve zasledimo v Jugoslaviji po letu 191o, ko prične v Tržiču obratovati tovarna "Peko". Takoj po prvi svetovni vojni pa prlCno obratovati 3e naslednje tovarne čevljev: Mlra-Beograd, Astra-Zagreb, A.D. - N18. Poleg omenjenih so v tem času Se drugi polindustrij skl obrati v Apatlnu, Zagrebu, Beogradu, Subotici, Kranju, Žlreh, Itd. Leta 1931 je pričel organizirati v naSi državi svoj industrijski obrat - kombinat "svetovni kralj" čevljev BATA. Pojav tega giganta naše stroke na ozemlju Jugoslavije je prinesel pred oči takratni obutveni Industriji jasno sliko, da mora hitreje pospeševati industrijsko proizvodnjo čevljev, če bo hotela biti vsaj delno konkurenčna. Obenem pa je sprožil pojav Batovlh proizvodov- na našem trgu ustanavljanje številnih obrtniških delavnic, ki so bile sposobne takoj preo-rlentiratl proizvodnjo čevljev zahtevam trga. Leta 194o,je že znašala celokupna proizvodnja usnjene obutve za široko potrošnjo 4,288.000 parov. Od te količine je 50% Izdelal industrijski vele-obrat Bata v Borovu. Stanje po osvoboditvi I Vojna opustošenja druge svetovne vojne tudi niso šla mimo naše usnjarsko predelovalne industrije. Močno,je padel fond živinoreje in s tem je nastalo pomanjkanje surovih kol za naše usnjarne. Po ocenah strokovnjakov je padlo stanje govedoreje na 51%, prašičjereje na 43% in ovčjereje na 54% napram letu 1939. Posledica padca živinoreje je bila, da smo morali takoj i« povečati uvoz surovih kož napram predvojnemu uvozu. Zlasti se je povečal uvoz težkih govejih kož. Cai obnove in petletnega plana je prinesel usnjarski industriji veliko različnih preobratov. Od povečanih kapacitet posameznih usnjarn, do zapiranja raznih usnjarskih obratov in odpiranja novih specialnih tovarn Usnja kot so usnjarne za svinjsko usnje na Vrhniki in v Kamniku ter tovarna ЖЛ strojenje kož drobnic v Bitoli in še drugih podobnih obratov (Otočac, Gračac, Ivangrad). Obutvena industrija pa je leta 1946 kljub pomanjkanju materiala že izdelala 4 mlljone parov usnjene obutve. Okoli 3 mlljone parov obutve pa so izdelale še obrtniške delavnice in manjše zadruge. Industrijsko se je proizvajala obutev leta 1946 v 25 tovarnah. Tudi v obutveni industriji je prišlo po letu 1946 do raznih sprememb. Pričela so se razna združevanja manjših delavnic in obratov in nabav -Ijanje raznih novih in rabljenih strojev na račun reparacij In do leta 1948 nakup novih strojev v Cehoslovaški. Zaradi tega in uvedbe novih metod dela ter velikega elana delavcev je znatno porasla proizvodnja. Saj že lota 1949 zabeležimo, da je naša obutvena industrija izdelala 9.141.oooparov usnjene obutve za široko potrošnjo. Povprečni letni porast proizvodnje do leta 195o je znašal 24,2* . V letih 1951-1955 že lahko zasledimo delno stagnacijo porasta proizvodnje. Vzroki za stagnacijo porasta so bills zastareli stroji, prehod na bogatejši aaortiman proizvodnje in prenehanje administrativnega vodenja proizvodnje oz. gospodarstva. Važna karakteristika razvoja v tem obdobju jo vzpostavljanje novih odnosov zasnovanih na samoupravljanju. Obdobje od leta 1956 - 1965 nam prikazuje povprečni letni porast proizvodnje za 12,8% Za to obdpbjo je znaCileH prvi uspešen prodor na tuja tržišča. V teiR' času so skoraj v vseh obstoječih tovarnah pristopili k rekonstrukciji in mehanizaciji proizvodnje. Zgrajenih pa je bilo tudi večje Število popolnoma novih tovarn v bratskih republikah. V obdobju 1956-1965 zasledimo tudi največja investicijska vlaganja, posebno leta I960, ko so znaSafk lo8,3 mlljone'dinarjev. s takim elanom smo delali takoj po osvoboditvi Četrta etapa od leta 1966 - 197o ponovno pokaie delno etagnacljo porasta proizvodnje. Vcrokl so 1) Izraz sprememb v strukturi celokupne potrošnje, uvoza obutve In prilagajanja gospodarjenja novemu sistemu, ki se je pričel z uvedbo gospodarske reforme v II. polovici leta 1965. Fizični obseg pro izvodnje v teh letih poraste samo za 1,2%. Obdobje razvoja poslednjih 5 let je žilava borba za tržišče v pogojih polne odprtosti trga in močne konkurence. Zato lahko govorimo, da smo si v tem obdobju kljub delni stagnaciji porasta pro -izvodnje pridobili velike izkušnje v pogledu gospodarjenja in okrepili kadrovsko in organize -cljsko plat naše panoge. Povzetek pripravil VLADIMIR PIVK Pripis uredništva; Meseca maja letos se je vršil na Bledu III. nacionalni kongres združenja usnjarjev, čevljarjev in galanteristov SFJUt. Uredniški odbor našega glasila se je odločil , da priobčimo povzetke nekaterih referatov na tem kongresu. Danes objavljamo delni povzetek referata dipl.oec. Dragana Tomiča "25 godlna raz voja kožarsko preradjlvačke industrije Jugosla vije." Novice iz kadrovskega oddelka. 2o je minil mesec julij, ki nam je tudi v kadrovskih zadevah prinesel nekaj sprememb.Na novo smo zaposlili 17 delavccv, z delom pa je prenehalo 8 delavcev. V posameznih obratih so te spremembe naslednje. V obratu v žlreh so nastopili delo: GregoraC JoSe - PK delavec, Er -žen Andrej in Erznoinlk Ciril KV čevljarja,More Antonija in Osredkar Cecilija KV preSlvalki, Bogataj Vinko, Plvk Peter, Likar Milan in Al -breht Vinko NK delavci. Mlinar Franc, prodajalec, je bil premeSčen iz prodajalne Kranj v prodajno službo za poslovodjo potujoče trgovine. z delom pa so prenehali: Mohorifi Ema NK delavka v šivalnici, Jurca Marija ekonomski tehnik, Sršen Drago gradbeni tehnik in Mravlje Stanko VK Čevljar. V obratu v Gorenji vasi sta nastopila delo Ce-hovin Bogomil in Jenko Vlncenc, delo pa je prenehala s samovoljnim izstopom z dela Marija Ka-lan. IZLET NA. Tudi prodajna mreža je imela v preteklem mesecu več sprememb in sicer. Na novo so se zapo -slilii Buljan Slavica v Slavonskem Brodu, za dobo 3 mesecev zaradi pomoči v času koriSčenja dopustov, KoSar Angelca v Mariboru, PoljanSek Silva v Idriji, IgnjatoviC Slavica v Banja Luki in Brnaca Marko na Rijeki, ki pa je po 14-ih dneh dela prenehal z delom. V prodajalni Kop -rivnica je prenehala z delom prodajalka Branka Gajski. Z navedenimi spremembami znaša stanje zaposlenih ob koncu meseca 1383 oseb. A. F. Tov. STANKU MRAVLJE Selimo ob odhodu v zasluženi pokoj obilo trdnega zdravja I Poročili 8o set MARIJA KENDA, OLGA GALlClC in JANEZ SOBIC Mnogo sreče na novi živijenski poti 1 Kot je 2e v navadi, je tudi letos naš sindikat organiziral med kolektivnim dopustom več skupinskih izletov s avtobusi. šlCoda, da je bilo premalo zanimanja med zaposlenimi, tako, da je letos nekaj prog celo odpadlo. MaS avtobus je Se ob petih odpeljal izpred Al- ^ pine preko Rovt in Logatca, želja vseh je bila, da bi se srečno vrnili. Vreme je bilo oblačno, zato je bila vožnja prijetna, ker ni bilo vroče. Prva postaja je bila v Logatcu, nato v Trebnjem, - malo dalj časa pa •"»o stali v Novem mestu. Ogledali smo si kraj In neko staro cerkev. Poudariti moram, da je *elo Skoda, da na teh naših izletih nimamo bolj Izkušenih vodičev, največkrat tudi oni sami prvič potujejo in spoznavajo kraje. Lahko bi si og ledali marsikatere znamenitosti iz zgodovine,saj jih ohranja vsak kraj. Od Novega mesta in od ko-■"ej se premikajoče zelene reke Krke smo se po-' •lovili in se odpeljali proti našemu cilju,proti Gorjancem. Dobre volje in razpoloženi smo pk-11 o lepi Dolenjski , o vlncu in brajdah, ki so nas pozdravljale iz strmih bregov. Skoraj zavedali se nismo, pa smo že bili čez Gorjance v Be 11 krajini. Lepoto Gorjancev nismo občutili -se vidi, da smo med hribi in gozdovi doma. Obstali smo v Metliki. Predstavljali smo si, da tO , ti kraji bolj daleč. Ugotavljali smo tudi,da se povsod manj zida in gradi kot pri nas. se pozna, da ni industrije. Od blizu smo nad Metliko opazovali vinograde, ki kažejo na lep pridelek. Odločili smo se, da gremo še v Dolenjske toplice, nazaj v Novo mesto in že smo bili tam. Navdušeni kopalci smo hiteli k bazenu. Večina 'se nas tam še ni kopalo. Drugih obiskovalcev je, bilo malo, tako smo zavzeli ves bazen. Voda je imela 26° C. Skoraj tri ure smo se namakali, a še premalo. Radi bi podaljšali kopanje in'težko smo se ločili od vabljivega bazena. Držali smo se reda in ob štirih popoldan smo bili vsi zbrani pri avtobusu. Tisti, ki se niso kopali,so se po svoje zabavali, saj je bila vsa družba zelo ve sela. Ta kraj Se Želimo kdaj obiskati, predvsem zaradi kopanja. V žuSemberku smo si Seleli ogledati grad, pa je bilo zaprto. Na nasprotnem bregu pa stoji kakih 4o metrov visok veličasten spomenik posvečen Srtvam NOB. Poslavljali smo se od zelenih brajd z njihovimi zidanicami. Videli smo Se nadase hmelja, in na- enakrat smo bili v Ljubljani. Preko škofje Loke po naSl lepi Poljanski dolini smo se vrnili v našo vsakdanjost. Preilvell smo lep dan. Med nami je bilo prijateljsko vzdušje In pozabili smo na svoje teSave In delo v Alplnl. Se si želimo takih izletov.Vod . «tvu sindikata se priporočamo, da nam v bodoče še OMogočl tako poceni izlet. ANICA RAMPRE e 70 letnica. gasilskega društva Na Oobrafievl, pred gaallslcira domom, je bila v nedeljo 18. julija 1971 slovesna proslava; gasilsko društvo DobraSeva je proslavljalo 7o-let nico obstoja. Zbralo se je mnogo gasilcev. Ne samo domačih in Sirovskih, videli smo gasilce is skoraj vseh društev Poljanske doline. Škofje Loke, kakor tudi Is ostalih okoliških društev. Zbrali so se v lep sprevod, ki ga je spremljala alpinska godba na pihala, ter narodne noše, ki so bile lepo poživilo. Proslavo je otvoril in vodil predsednik društva tovariš Štefan Kopač. Posdravil je vse, ki so se udelelili slovesnosti« Posebej je posdravil visoke goste* predsednika občinske skupščine Skofja Loka tov. Krvina, predstavnike občinske gasilske svese škofja Loka in predstavnike iirovskih podjetij - katerih udeležba nas je selo počastila. V programa, ki je nato sledil, so bili navsoči na kratko sesnanjeni s delovanjem društva v vseh sedemdesetih letih. Povedano je bilo, da j* savsetost in trud sa uspešno delovanje čutila vseskosi. Leta 19ol je bilo društvo ustanoj Ijeno. 2e leta 19o2 je bila kupljena ročna bris-galna, v naslednjih letih pa je bil sgrajen gasilski dom - sedanja orodjarna. Leta 1927 je bila nabavljena bencinska črpalka Rosenbaver. Med drugo svetovno vojno je mnogo članov sodelovalo v NOB, kot društvo samo pa je b^lo precej prisadeto in je bil potreben po vojni precejšen trud, da se je društvo ponovno organiziralo in si uredilo pogoje sa delovanje. 1952 leta je bila sa potrebe dobračevskega gasilstva kupljena stavba od čevljarske zadruge žiri. Svoj prapor je društvo rasvilo leta 1955. V naslednjih le - tih pa »t* bili nabavljeni dve motorni brizgal-ni in to 8oo-litrsKa "Sora" %a enoto na Dobra-Sevi in 3oolitraka "Savica" za vod Rafieva. Poudarjen je bil viden napredek, ki ga je društvo doaeglo v zadnjih letih. Nabavljena je bila nova eodctha motorna brizgalna Volksvagen-Roaehbaver , gasilski avtomobil, električna sirena ter še nekaj druge gasilske opreme, kot so cevi, ročniki in drugo. Sledili so pozdravni govori. Bili so polni pohvalnih in vzpodbudnih besed, člani društva so bili zadovoljni, da njihov trud, delo in skrb sa pomoč v nesreči le niso Cisto nepomembni« Povedano pa je bilo tudi, da brez razumevanja in pomoči ii -rovskih podjetij, (Ačinske gasilske sveže, kakor občanov, ne bi mogli delovati in je bila vsem izrečena zahvala in želja, da bi tudi v bodoče dobro sodelovali« Predsednik občinske gasilske zveze je nato aktivnim članom društva podelil priznanja za dolgoletno službovanje v gasilstvu« Ob zaključku smo šliKali sahvalo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi proslave in ki ■o pripomogli, da smo visoko (d>letnico društva slovesno proslavili. Lahko rečemo, da je ptroelanra lepo ospela, kljub temu, da j« bilo ves popoldan nebo alvo in temno in je med proslavo tudi deževalo. Vse je kasalo, da nam bo vreme pokvarilo tudi zabavo, ki je bila predvidena po proslavi. Pa ni bilo takol VreM se je izboljšalo, prišli so ljudje, prišla je dobra volja in v županovem kozolcu smo ob zvokih ansambla Cadež plesali pozno v noč; nekateri prav do jutra. M. J. Letovali smo чг -u.nxaorju. Standard in narodni ponos Po osvoboditvi ni bilo no kruha, ne blaga, pa Je vendar ob pomembnih dogodkih na vsaki hiši visela zastava. Ko pa sedaj proslavljamo narodne praznike,lahko v Žirch na prste preštejemo izobešene zastave. In še te so včasih takšne, da so bolj podo^ ne starim cunjam. Vprašujem se: ali Je naš standard od osvoboditve ser tako padel, da si več ne moremo privo -ščiti niti zastave na hiši, ali pa je padla le narodna zavest. Kaj, ko bi kaka trgovina začela poleg pohištva, gospodinjskih aparatov, televizorjev, avtomobilov in vseh vrst tekstila ponujati še zastave - na kredit? Ali pa so bodo morali zganiti pristojni organi in začeti vzbujati narodno zavest s pomočjo sodnika za prekrške 7 Vpra.ša.ii.ja. pripombe odgovori Uredniški odbor jo postavil tov. F.RNESTU Hla KARJU, članu sveta zn urbanizem SOb Šk. lUnka naslednje vprašanje: -Glede na to, da je bilo med občani in tudi v naSem glasilu prccoj zanimanja za predion zazidalnega načrta, nas zanima, kako je za -deva reSena? - Odgovor I Skupščina občine škofja Loka jo na predlog sveta za urbanizem na 23. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 3o. junija 1971 sprejela "Odlok o potrditvi zazidalnega načrta ŽIRI* in "Odlok o razglasitvi sploSne prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljlSč na območju vzhodno od zadružnega doma v Žlreh," objavljenim v Ur. vestniku Gorenjske 8t. 17/71 in 18/71 v naslednjem besedilu: 182. Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur.l. SRS,8t. 16/67) in 81. člena statuta občine Skofja Loka je skug Sčina občine Skofja Loka na 23. seji občin skega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 3o. junija 1971 sprejela ODLOK o potrditvi zazidalnega načrta lIRI 1. člen S tem odlokom se potrdi zazidalni načrt ŽIRI za območje severno in severovzhodno od zadružnega doma, ki ga je izdelal Urbanistični zavod PA Ljubljana. Zazidalni načrt obsega programski del in arli-tektonćki del s pravilnikom za izvajanje %a -zidalnega načrta. 2. člen Gradnja objektov, komunalnih naprav in uredi -tev zemljiškega kompleksa je možna le v skladu s tem zazidalnim načrtom. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta odobrava občinska skupSčina po postopku, ki je pred pisana z lo., 11., 12. in 13. členom Zakona o urbanističnem planiranju (Ur.l. SRS. it. 16/67 ). Svet za urbanizem in komunalo pri skupščini ob-£lne skofja Loka lahko dovoli manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov od komunalnih naprav v smislu določil 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta in odloka opravlja občinska urbanistična inSpekci-ja. 5. člen Zazidali)! načrt je na vpogled občanom, državnim organom In organizaOjam pri upravnem organu,pristojnem za urbanizem skupščine občine Škof ja Loka In v urbanistični posvetovalnici Mestni trg 38, škof ja Loka v uradnih dneh. 6. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Ur. vestniku Gorenjske. Št.: 35o-o2/7o Škofja Loka I 3o.junija 1971 Predsednik Zdravko Krvina l.r. 190. Na podlagi 6. In 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št.16/67 ) In 81. člena statuta občino Skofja Loka je skupščina občine Škofja Loka na skupni seji obeh zborov dne 3o.junija 1971 sprejela ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na območ ju vzhodno od zadružnega doma v Žireh 1. člen Do sprejetja zazidalnega načrta za območje vzhodno od zadružnega doma v Žlreh, za soseske S 3, S 4, S 9, se razglasi splošna prepoved graditve in parcelacije zemljišč. 2. člen Grafični prikaz območja Iz 1. člena je razviden is priloge, ki je sestavni del tega odloka. Grafični prikaz jena vpogled občanom, državnim organom in organizacijam pri upravnem or -ganu, pristojnem za urbanizem skupščine občine Skofja Loka in v urbanistični posvetovalnici Mestni trg 38, Škofja Loka v uradnih dneh. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. številka: 35o-o6/71 Skofja Loka, 3o. junija 1971 Predsednik Zdravko Krvina l.r. "DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPINA ŽIRI Ureja ga uredniški odbor: MARIJA KASTELEC VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC ANTON ŽAKELJ ERNEST DEMŠAR MILAN MOČNIK STOJAN PERTOVT - odgovorni urednik MAJDA JESENKO - glavni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1300 izvodov. Žiri, dne 15.8. 1971 Tisk Delavska univerza Kranj Preveixtivxii ukrepi in zia^potki l^olnilKOxn s krczxixtxi žilami Pisali smo 2e o nastanku In zdravljenju krCnlh Sil ali strokovno varlc. Povedali smo, da jo nastanek krCnlh Sil dedno pogojen In ncgledc na te osebno lastnosti slehernega posameznega človeka Imajo pri nastajanju krCnIh Sil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnlcah. Kot smo povedali, mednje sodijo: stoječi poklic, splofina telesna lenobnost, zastoj krvi v tre -buSnl votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze Idr. Potemtakem vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva daljSo stojo ima moSnostl in je potencijalnl kandidat, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to moSnost in ukrepati člmpreje posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo in tudi pri tistih, katerih starSi bolu-jejo za krčnlmi Silami, ker so te skupine najbolj ogroSene. Torej bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teSe, krčev in bolečin v mečah, čeprav ni nobenih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih Sil bi bili naslednji I a) zdrav način Sivijenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje Športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljSo stojo. b) V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomembni vzrok za nastajanje krčnih Sil, obremenitev spodnjih okončin je večja kot sicer, zato so moSnosti za razvoj krSplh žil večje.' Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost od krčnih Sil. Zato je ravno v nosečnosti nujno potreben zdrav način Sivljenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje. c) Pri vseh poklicih, ki terjajo daljSo stojo, posebej če gre za Senske, je potrebno, da so delajo razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tkz, "vožnja s kolesom"). Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto. d) v primerih, kjer gre za povečano telesno taSo ( idealna telesna teSa odgovarja Številu centimetrov telesne vlSine nad looi npr. če jo oseba visoka 17o cm, je idealna teža 7o kg), potrebno je ukreniti vse, da bi shujšal i.. Uiivati je treba čim veC sadja In zelenjave, odpovedati se sladkorju in moCnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam. e) Pogostokrat so krCne Sile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da jo takrat nujno potrebno nositi ortopedske vloSke za stopala In posvetiti se z ortopedom. f) Vsaka oseba nad 25 letom starosti, ki ima subjektivne teSave v spodnjih okončinah se mora vsaj enkrat letno pregledati pri zdravniku. g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno oSilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja Silne stene. Taka zdravila (katere nam predplSe zdravnik) so potrebna posebej osebam, katere imajo začetne težave kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razSirjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli zaSeljenega efekta. Če gre za razvito bolezensko sliko varlkoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koSi goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr.) je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo no zavedajoč se, zelo hudih posledic, ki so lahko razvijejo. Posebno je vaSno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da nebi z nestrokovnim povijanjem Se bolj zavrli krvnega obtoka. Kompresijski elastični povoj povijemo zjutraj. Se predno vstanemo iz postelje in ne Sele nekaj časa potom, ko so razširjene dovodnice Se spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerno in sicer zato, ker se z njimi ne moro doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti tako, da dosežemo celo nasproten efekt od zaSeljenega. In še na koncu tega sestavka Selim dati nekaj napotkov glede ukrepov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije (arnika, hermellka idr.). Zn obkladko In Izpiranje tnr mazila z raziIčnlml primesmi po katerih 80 večkrat pojavljalo alergični pojavi. Ravno tako, popolnoma iqroScno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo V.ortlko-Btcrolde (hormoni nadlcdvlCne Xloze) In ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golen je razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta In brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila kot so Hydrocyclln, Hydrocortleon, Synalar, Locacorten, Ultralan Idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgreSeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo In kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnega predpisovanja najprimernejših zdravil In vsakokratno obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati da golenja razjeda na okončini • prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen no terja nobene skrbi več. Nasprotno, clrkulacljske motnje ostanejo in možnost ponovitve razjedo, tudi ob najmanjši poškodbi, vnotju ali podobnem je vedno prisotna. LJUBO BOREM dr. med. Lastniki motornih vozil ali poznate nove predpise? Lastnik motornega vozila mora obvezno odjaviti registrirano vozila v naslednjih primerih« 1. če ni v predpisanem roku zahteval podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja; 2. če spremeni stalno prebivališče isven občine; 3. če je vozilo uničeno, odpisano ali odsvoje-no ( n.pr. prodano ali podarjeno)j Motorno vozilo je treba odjaviti v 15 dneh od dneva, ko je nastopilo eno izmed dejstev navedenih pod točko 1 do 3. v teh dneh je v avlah osnovne šole v Trebnjcir odprta zanimiva razstava - razstavljajo likovni samorastniki Jugoslavije. otvoritev SALONA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV JUGOSLAVIJE (tako se razstava imenuje),je bila v soboto 7. avgusta. Po uvodnih besedah je o umetnikih go' voril prof. Zoran KržiSnik, ravnatelj Moderne ga ' lerije v Ljubljani in opisal njihovo delo in pomen-Sledil je koncertni program. Razstava, ki smo jo nato ogledali je obsežna, saj na njej sodeluje s svojimi deli preko' 4o umetnikov iz vse Jugoslavije. Med njimi so znana imena kot ■o JAKI, GENERALIČ, DUKTENICA, MAGYAR, PLEMELJ In drugi. Razstavljata pa tudi dva žirovska slikarja in to JOŽE PETERNELJ in KONRAD PETERNELJ. Strokovne ocene ne morem dati, ker premalo poznam to umetnost. Sem pa razstavo z zanimanje« in po -zorno ogledala in lahko rečem, da ml je bila zelo všeč. Vsako delo ima svojo značilnosti in je po svoje zanimivo. Vsem Zirovcem, ki smo si ogledali SALON so bilo zelo všeč razstavljeno slike naših dveh slikarjev. Pa ne samo nam, tudi od drugih obiskovalcev smo slišali zelo pohvalne besede. SALON v Trebnjem bo odprt do 26. avgusta in kdor ima priliko, naj si ga ogleda. Mislim, da mu ne bo ial. M. J. — Pnii na CMlah, ko je tuk promet! — 1)» ne bom priiln pod avto? — No !Mimo pod avlo, tudi V avtu jo nevarno. Odjava ee violi pri Oddelku za notranje zadeve SkupSčine občine Skofja Loka, za območje Krajev ne skupnosti žiri pa na Krajevnem uradu Ziri. Predpisane tiskovine dobite s sprejemni pisarni SO Skofja Loka in na Krajevnem uradu žiri. Odjava mora biti kolkovana i din 1.- upravne takse. Zagrožena je denarna kazen v znesku od 30 do 300 din ali zapor do 30 dni za lastnika motor nega vozila, če v predpisanem roku motornega vozila ne odjavi. Su.m.a.€iija. nas je ponovno sprejela Minilo je 30 let, ko je "nadčlovek" začel z nasilno germanlzacljo naše lepe slovenske zemlje. Okupator jo začel z množičnim Izseljevanjem zavednih Slovencev. Prvi transporti so bili namenjeni v Srbijo In Hrvatsko.V prvem in drugem valu transportov v ti dve deželi je bilo poslanih nekaj čez 17.ooo zavednih Slovencev. "Obstoji mnogo načinov, da se ljudje med seboj zbližajo", piše "Naša komuna" iz Smederevske Pa-lanke, " ali ničesar ni tako trajno, kakor pri -jateljstvo vzniklo v trenutkih težkih ljudskih nesreč.Okupatorski dnevi minule vojne so zbližali ljudi iz oddaljenih mest naše dežele in jim pokazali, da jŽ^8Y8lJeku najtrdnejša opora in pomoč. Ljudje so se razumeli, se vživeli v dane pogoje in pomanjkanje ter napregll vse mile, da prežIve ta neugodni čas." Smederevsko Palanko nas je obiskalo okoli 60 biv šlh pregnancev in 10 predstavnikov občine Skofja Loka in gospodarskih predstavnikov a predsednikom Zdravkom Krvinom na čelu. Dne 7. julija zjutraj so nas na peronu želežni-iktt postaje Beograd slovesno pričakali predstavni ki občino in vidnejši meščani Smederevske Palan-ke. Vstopili smo v "Centroturletov* avtobus, nakar je kolona avtomobilov odbrzela do Selevca , prve vasi v občini Palanka, kjer nas je trikrat preletelo letalo x naplsom"dobrodoSli" . Tu nam j« Kmetijska zadruga "Zadrugar" priredila slavnosten zajtrk, ki bi ga zaradi obilice jedi In pečenih odojkov prej prištevali k svatovekem obedu. Tudi sončnega močnega vina ni primanjkovalo. Selevac jo velika vas z okrog 17oo gospodarstvi, od katerih jih je nekaj čez 2oo v kooperaciji ■ kmetijsko zadrugo; šteje pa čez б.ооо prebivalcev, čeprav se jih je З.ооо odselilo v industrijo - največ v Smederevsko Palanko. Po številu prebivalcev prekaša to vas samo Se sosednja Azanja, ki šteje nekaj čez 8.000 prebivalcev.Za naše slovenske pojme so to zelo visoke številke. Naše slovenske vasi štejejo kvečjemu po nekaj •to prebivalcev. Kmetijstvo v Selevcu dosega pomembne rezultate. Uvajajo najmodernejše agrotehnične ukrepe. Imajo obrat za vzrejo perutnine s kapaciteto 55.000 komadov in še kolikor jih vzredijo kooperanti. Svoje pridelke prodajajo direktno v svojih prodajalnah v Beogradu, zalagajo pa tudi nekaj največjih beograjskih hotelov. S tem so so izognili posrednikov in se a svojo lastno ceno neposredno približali potrošniku. Vas ima tri osnovne šole, v načrtu pa imajo izgradnjo eno same, ki bi ustrezala sodobnemu po- uku. Pred tremi leti so s pomočjo občine Palanka asfaltirali cesto od Palankc do Selevca in Se naprej do avtoceste proti Smederevu. Prej je bila cestav v deževnih dneh neprehodna, kaj Šele prevozna. Sedaj pa že tudi v marsikaterem dvorišču stoji osebni avtomobil. Dohodek kmeta kooperanta ne zaostaja za dohodkom Industrij -skega delavca In ga v mnogih primerih celo pre-kaSa. Za lansko leto je po letni bilanci kmetijska zadruga izplačala kooperantom povprečno Se nekaj nad 2.5oo din dobička , kar v naSi jugoslovanski kmetijski anarhiji ni moč prezreti. Kolona avtomobilov z milico na čelu je nadaljevala pot po valoviti pokrajini, ki nas je spremljala Se vse skozi od Beograda proti Palanki. Nasproti vozeča vozila so se nam zarkdi častnega spremstva milice umikala in nam delala prosto pot. Okoli poldneva so naSo kolono slovesno pričakali meSčani Palanke pred novim, modernim in velikim poslopjem občinske skupSČine. SMEOEREVSKA PALANKA - Staro se umika novemu Veselega snidenja ni bilo ne konca ne kraja. Vsak domačim se je oprijel svojega gosta, ki je bil pri njem v času pregnanstva. V dvorani občinske skupščine pa je bil tudi uraden sprejem, kjer nam je predsendik občine Stanimir Ivanovih izrekel dobrodoSllco. Za gostoljubnost se je zahvalil predstavnik pregnancev Valentin Ra-zinger iz Žirovnice in predsednik občine škofje Loka Zdravko Krvina. Po uradnem sprejemu so nam razdelili značke, knjižico z zgodovino Smederevske Palanke, prospekte in druge spominke ob 95o letnici Smederevske Palanke. Popoldne ob 17 uri so nas gostitelji popeljali na ogled Topole in Arandelovca. Zopet je brzela kolona avtomobilov s spremstvom skozi Sumadijske vasi, mimo vinogradov, pravkrar po- tetlh polj zlatorumene pSenlcc, koruze, позл -dov vrtnin In gozdičkov. Pozdravljale so nas roke kmetov na poljih In cesti. In že smo bili po polurni vožnji v Topoli. Topola z okolico spominja na herojsko obdobje Srbije v njeni bur nI zgodovini, je spomin na prvo srbsko vstajo proti Turkom, ki jo je vodil Karadjo?je Petrovič (Kara Djordje - Črni Jurij). To 8vobo<'no ozemlje je trajalo od 18o4. do 1813. leta in je Imelo aedožv v Topoli, kjer je bil Karadjor-dje knez. Predniki Karadjordja so se v Kameni-co (kot se jo nekoč imenovala Topola) doselili 1781. leta iz Sandjaka odnosno črne gore. Iz mesta Topole smo se peljali skozi nacionalni park na Oplenac, kjer stoji veličastna cerkev z mavzolejem Karadjordjev. Cerkev na Oplen-ou je bila dokončana 193o.leta. Stoji na gričku nad Topolo odkoder je lep razgled po Suma-diji« Cerkev je zunaj obložena z belim marmorjem iz Venčaca iz bližine Topole. V cerkveni krptl pod belim marmorjem ležita Karadjordje in kralj Peter 1., v spodnjih prostorih pod cerkveno ladjo pa tudi ostali člani rodovlne Karadjordjevidev. Sama^cerkvena ladja s kupolami in spodnji prostori mavlozoleja je obložena ■ preko 22.000 m2 mozaika s preko Z.ooo barvnimi odtenki,mod katerimi so tudi zlati in •rebrni. Ve« mozaik je Izdelalo največje kemič-no-barvno podjetje Bayer iz Nemčije. Mozaik pa ■o polagcll najboljši jugoslovanski in nemški •trokovnjaki - umetniki. Samo delo po je trajalo kar dve desetletji. Sam mozaik predstavlja edinstveno delo v svetu. Posamezne alike v mozaiku predstavljajo kopije najboljših srednjeveških fresk samostanov in zadužbin Srbije in Makedonije in predstavlja veliko kulturno-zgo-dovinsko vrednost. Cerkev in ogromen park spadata pod nacionalno spomeniško varstvo. Ma po-vratku v Topolo smo se peljali mimo Karadjor-djeve hiše, cerkvice, vojašnice In edinega njegovega spomenika. Po ogledu Topola smo pot nadaljevali mimo Ven-čca, kjer lomijo sloviti beli marmor do Aran -djelovca. Mesto ima eno samo večkllometrsko dolgo ulico, katero zlobneži Imenujejo "ženski jezik". Mesto je nekakšno klimatsko okrevali -fiSe, Ima izvir mineralne vode in ogromen, lepo negovan park, kakršnega je težko najti v svetu. V parku so razstavljene skulpture priznanih umetnikov kiparjev. Tu se nahaja vsako leto kolonija priznanih svetovnih kiparjev. Noč se je že spustila, ko smo bili pričo glasbeno-vokalne ga koncerta r