P*itnlna fltlut f (ttorllL
II. izdaja.
Cena Din !•-*
Iihaja vsak dan (Jutra) razven v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—. tanskoletne 2'—; mo-Bečna naročnina Din 20"—, za tujino BO-—-. OredniStvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon aredniStva B0-70. 90-B9 tn 30-71
Jugoslovan
Rvkoptiot n• vraSamfc
Oglasi po tarifi Id dogovora Oprava
»Ljubljani Gradišče4. tel. 30-08. Podružnica ? Mariboru. Aleksandrova cesta St 24. tel 29-60 V Celju: SlomSkov trg 1 Po5t čok. rjič.i Lbibllana 1SA21
St. 110
Ljubljana, četrtek, dne 14. maja 1931
Leto II.
Po političnem gospodarsko ozdravljenje države
Guverner Narodne banke o neprecenljivi važnosti stabilizacije dinarja - Važne osebnosti bivših političnih strank priznavajo veSiki uspeh vlade
Paul Doumer,
novi predsednik francoske republike
Nj. Vis. princ Pavle pokrovitelj aeronavtične razstave
Zagreb, 13. maja. A A. Nj. Vis. princ Pavle je prevzel visoko pokroviteljstvo nad prvo aeronavtično razstavo, ki jo priredi aeroklub kraljevine Jugoslavije na zagrebškem velesejmu. Pri svečani otvoritvi v četrtek 14. t. m. bo zastopal visokega pokrovitelja pomočnik bana Savske banovine dr. Stevan Hadži.
Regent Horthy v jugoslovanskem paviljonu v Budimpešti
Budimpešta, 13. maja. AA. Regent Horthy je danes dopoldne posetil mednarodni velesejem. Ob vhodu v jugoslovanski paviljon,regenta med drugimi pozdravili v hrvatsko narodno nošo oblečeni trije otroci atašeja za tisk Božidar, Juriča in Nada v našem jeziku z besedami: »Dobrodošli!« nato pa še v madjarščini: »Isten hozot!« Regent se je zahvalil v našem jeziku z besedami: »Dober dan, decal« Nato so regenta Horthyja pozdravili v imenu jugoslovanskega poslaništva tajnik poslaništva Danin-ger, dalje generalni konzul dr. Pavlinovič z atašejem za tisk Božidarjem Albertom in delegat centralnega presbiroja Stefan Mirovič. Regent, ki so ga ti gospodje vodili po vseh oddelkih razstave, si je posebno ogledal zemljepisni oddelek in slike, ki jih je razstavil centralni pres-biro in ki kažejo v diagramih in slikah napredek Jugoslavije v prvem desetletju na vseh poljih javnega življenja. Regent se je za te po-datko posebno zanimal in se Je o tem delu razstave kar najlepše izjavil.
Poravnan poljsko-nemški incident
Berlin, 13. maja. AA. Včeraj je poljski poslanik prišel v zunanji urad in v imenu poljske vlade obžaloval, da je poljsko vojaško letalo letelo nad nemškim ozemljem. Obisk poljskega poslanika je posledica protesta, ki ga je Nemčija vložila v Varšavi, ker je pred dnevi poljsko vojaško letalo letelo preko meje v vzhodno Prusko in v precejšnji oddaljenosti od wje postalo nekaj časa na nemškem ozemlju.
Revizijonistične demonstracije
Budimpešta, 13. maja. n. »Pesti Hirlap« poroča, da se bodo 17. t. m. vršale velike demonstracije proti trianonski in sploh proti vsem mirovnim pogodbam. Listi pozivajo Madjare na deželi, naj tudi oni priredijo slične demonstracije. Poročajo, da bodo tudi v Italiji in Avstriji priredili revizijonistične demonstracije.
Prijavna dolžnost obrtnikov glede davka na poslovni promet
Beograd, 13. maja. AA. Na zahtevo novih obrtnikov je pokrajinska zveza obrtniških društev izdala sporočilo, po katerem morajo vsi obrtniki, ki delajo za skladišče ali pa imajo blago na skladišču, oblastvom prijaviti količino blaga, kolikor ga je bilo pri njih dne 31. marca t. 1., v svrho odmere skupnega davka na poslovni promet. Prav tako morajo vsi obrtniki In tudi vsi oni, ki so obvezani voditi knjige, prijaviti oblastvom vse svoje neporavnane zahteve za prodano blago iz leta 1930. in v prvih treh mesecih leta 1931. Obrtnikom, ki niso dolžni voditi knjig, to so oni, ki imajo letnega prometa manj od 360.000 Din, ni treba prijaviti teh zahtev, ker so pavšalno obdavčene. Prav tako ni treba prijaviti zahtev do državnih in upravnih oblasti, ker se zanje ne plača skupni davek na poslovni promet, nego se davek na poslovni promet pobira v višini l»/0 pri izplačilu na blagajnah teh oblasti. Naposled, pravi to sporočilo, se vse to nanaša na osebe, ki v bodoče ne bodo podvržene plačanju l»/0 davka na poslovni promet. Osebe, ki so podvržene temu 1% davku, ki jim torej ni treba plačati skupnega davka na poslovni promet, ni treba, da bi kaj prijavljale, to je, njim ni treba prijaviti niti blaga niti ne neiztirjanih terjatev.
Beograd, 13. maja. 1. G. Ignatij Bajioni, glavni guverner Narodne banke, je dal glede na sklenitev našega stabilizacijskega posojila to-le izjavo:
»Zaključitev stabilizacijskega posojila v višini 1025 milijonov francoskih frankov v Parizu po tečaju 87‘5, po obrestni meri 7°/o, za dobo 40 let in z možnostjo konverzije po petih letih je epohalnega pomena za javne in privatne finance kraljevine Jugoslavije kakor tudi za vse našo gospodarsko življenje. Ta važni dogodek, ki mu je država skupaj z Narodno banko že v času največje svetovne inflacije z mnogo truda, muk in požrtvovanja polagala soliden temelj že 1. 1925, je omogočil kraljevski vladi, da našo narodno denarno enoto
—	dinar — ki je v resnici že čvrsto utrjen, še z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije od 11. t. m. stabilizira. Dinar, ki je v Zurichu kotiral najnižje dne 21. januarja 1923, in sicer s 3-69 švicarskega franka za 100 Din, je imel od avgusta 1925 dalje pa do danes nespremenjeno vrednost med 9'12—914 švicarskega franka. Dne 11. t. m. pa je dobil svojo zakonsko osnovo in od sedaj je vreden 26-5 miligramov čistega zlata, kar odgovarja pariteti 9’1277 švicarskega franka za 100 dinarjev.
Kot skrajni rezultat intimnega sodelovanja med državo in Narodno banko pri vodenju naše denarne politike je bila že od julija 1921 dalje banki poverjena pro-daja in kupovanje tujih deviz in valut. S tem je prišlo do tega, da je država poverila Narodni banki z zakonom od 11. t. m. javno službo skrbstva za naš denar. S tem, da je država za ojačenje zlate in monetarne podlage stavila Narodni banki na razpolago sredstva v višini 1400 milijonov in z izkustvi, ki si jih je pridobila v najtežjih momentih, se bo Narodna banka z vsem zaupanjem lotila te važne in težke naloge.
V	nadaljevanju je g. Bajioni govoril o gospodarsko-politični in finančno-tehnični strani posojila ter potem zaključil:
Z mnogih strani inozemstva se opaža, da je danes nag finančni položaj mnogo ugodnejši. Sme se računati z večjim zanimanjem tujih finančnikov za nalaganje v naši državi. Sama Narodna banka je ob
zaključitvi posojila prejela čestitke od največjih svetovnih bank, v katerih sc poudarja zaupanje, ki ga uživa naša država. Hkrati se ji ponujajo usluge glede na izvršitev stabilizacijskega programa.
Kraljevska vlada se je s svoje strani mnogo trudila in je nabavila sredstva za izvedbo zakonske stabilizacije naše narodne valute. Sedaj so na vrsti vse naše gospodarstvo in vsak posameznik, da izvrše svojo dolžnost in pripomorejo k daljnji konsolidaciji in k gospodarskemu napredku naše države. Dobra žetev z ojačenjem cen, ki jo sinemo po vseh znakih narave in po napovedbah merodajnih faktorjev z vso nado pričakovati, nam bo prinesla nagel preokret na boljše v našem gospodarskem življeenju. Hkrati bo pokazala v vsej svetlosti neprecenljivo važnost izvedene denarne reforme.
Split, 13. maja. A A. Dr. Ivan Bulič, član občinske uprave v Splitu (eden izmed prvakov bivše federalistične stranke) se je izrazil o novem stabilizacijskem posojilu tako-le:
Eden izmed najpomembnejših momentov stabilizacijskega posojila leži v priznanju zaupanja do naše države in njene politike ter gospodarske konsolidacije. V
tem priznanju mednarodnega kapitala smemo videti pomemben političen uspeli, tem pomembnejši, ker je posojilo sklenjeno po zaslugi Hrvata, finančnega ministra dr. Stanka Švrljuge, iz česar se vidi, da smatrajo Hrvati Jugoslavijo za svojo državo in gledajo v njej izpolnitev svojih narodnih in političnih teženj. S tem priznanjem in zaupanjem ter uzakonjenjem stabilizacije dinarja z dobljenim posojilom se odpro svetovnemu kapitalu vrata, da se bo mogel plasirati pri nas in izvesti investicije v jugoslovanski državi, ki leži po svojem zemljepisnem položaju sredi Evrope, na križišču treh plemen, in ki razpolaga s prirodnimi bogastvi, z morjem in morsko obalo in ki skoraj ne pozna soci-jalnih neprilik in brezposelnosti. Tej državi se mora zaradi delavnosti in zdravja njenega prebivalstva omogočiti nagel gospodarski razvoj s tujim posojilom, razen tega pa tudi tehnična dela. Tujemu kapitalu pa bo omogočena zanesljiva naložba denarja in rentabilnost. V tem vzajemnem
podpiranju je bistvo svetovne politike, ki teži po medsebojnem podpiranju, blagostanju in miroljubnem napredku človeštva.
Pričakovani pritok kapitala iz inozemstva v našo državo bo pospešil razvoj Jugoslavije in napravil iz nje važen mednarodni gospodarski faktor. S tem se bo dopolnilo naše delo osvoboditve in združitve.
V	doseženem stabilizacijskem posojilu moramo videti še drugi važen moment. Po ozdravljenju političnega življenja in izboljšanju upravo pride zdaj ozdravljenje na gospodarskem polju. Ni dvoma, da jo to korak naprej k ublažitvi gospodarske krize, ki 30 ji glavni vzroki nestabilnost valute, pomanjkanje denarja in rezerviranost kapitala. Z gotovostjo smemo računati, da bo tega zla kaj skoro konec in da nastopi izboljšanje gospodarstva, s tem pa tudi okrepitev naših političnih in kulturnih razmer.
Dr. Uroš Desnica (bivši predsednik oblastne organizacije bivše radikalne stranke v Dalmaciji) je dal to-le izjavo:
Sodba, ki jo kot nestrokovnjak morem podati glede posojila, se sklada s sodbo, ki so jo izrekli ne samo naši in tuji listi, nego 8mo jo dobili tudi v razgovorih z našimi resnimi osebnostmi, pristaši bivših političnih strank. Ta sodba je jako ugodna ne samo zato, ker je posojilo zelo koristno, nego tudi glede na razmere na svetovnem denarnem trgu, posebno pa še zato, ker smo tako dobili dokaz o gospodarskem in političnem zaupanju, ki ga uživa naša država v inozemstvu. To je tem pomembnejše, ker se je to zaupanje afirmiralo navzlic kampanji, ki so jo z raznih strani vodili proti nam, hoteč nas pred inozemstvom diskreditirati. To posojilo pomeni priznanje, da smo urejena in napredna država ne samo v svoji lastni zavesti, nego tudi v očeh svetovne javnosti, v katerih bolj in bolj izgubljamo videz balkanske državice v slabem pomenu te besede. Tako stopamo v vrsto modernih in kulturnih držav, kjer moramo zavzeti ugledno mesto med ostalimi evropskimi državami. S tem posojilom smo se v inozemski javnosti dvignili za nekaj stopinj in dosegli viden napredek v vsakem pogledu.
Paul Doumer novi predsednik Francije
Izvoljen je bil pri ožji volitvi proti senatorju Marraudu - Briand je po prvem glasom vanju umaknil svojo kandidaturo - Vzroki njegovega neuspeha
Versailles, 13. maja. A A. Točno ob 14. je proglasil predsednik senata Doumer narodno skupščino za otvorjeno in je preči-tal odlok o sklicanju kongresa. Med čita-njem je komunistični poslanec Duclos zahteval besedo, pri čemer je prišlo do incidenta, ker so tudi ostali komunisti začeli kričati. — Socijalisti so burno protestirali pro-ti komunistom, tako da so morali reditelji poseči vmes in napraviti red. Ves čas je Doumer mirno čital odlok, nakar je skupščina izžrebala skrutinatorje.
Volitve so se začele ob 14’10 in sicer pismeno. Med prvimi je oddal glasovnico Laval.
Pariz, 13. maja. AA. Pri prvem glasovanju za predsednika republike je dobil predsednik senata Doumer 442 glasov, zunanji minister Briand 401 glas, Hennessy 15 glasov, Doumergue 7, Ricklin 6, Steeg 1, Painl»v6 2, Renaudel 1, Lebrun 4, Cachin 10 in Maginot 1 glas.
Ker ni nobeden izmed kandidatov dobil dvotretjinske večine, je potrebno še drugo glasovanje.
Pariz, 13. maja. AA. Havas poroča: Izid prvega glasovanja za prezidenta republike je bil razglašen ob 16-55. Absolutna večina je znašala 449 glasov. Dobili so: Doumer 442, Briand 401, Hennessy 15, Cachin 10, Doumergue 7, Ricklin 6, Lebrun 4, Painle-ve 2, Steeg 1, Renaudel 1 in Maginot 1 glas. Potrebne so ožje volitve.
Versailles, 13. maja. AA. Pred drugim glasovanjem za predsednika republike je
zunanji minister Briand umaknil svojo kandidaturo. Tako sta kot edina kandidata ostala še Doumer in Marraud.
Pariz, 13. maja. AA. Kongres v Versaillesu je izvolil za predsednika senata Dou-merja za predsednika francoske republike z 556 proti 310 glasovom, ki jih je dobil senator Marraud.
Pariz, 13. maja. A A. Volitve trinajstega predsednika francoske republike so potrdile staro tradicijo, da je izid volitev narodne skupščine nepreračunljiv. Briand, ki ga je smatralo občinstvo za najresnejšega kandidata za to mesto, se je v drugem skrutiniju odpovedal kandidaturi. V prvi volitvi je dobil predsednik senata Doumer 442 glasov, Briand 401, Hennessy 15 in Cachin 9. Pri štetju glasov je bilo prisotnih 903 senatorjev in poslancev. Ko so proglasili izid prvih volitev, se je Briand odrekel kandidaturi. Rezultat je napravil na vse senzacijonalen vtis. Pred palačo je stalo na tisoče ljudi, ki so živahno komentirali dogodke. — Nekateri politični krogi pravijo, da Briand ni prodrl, ker je mnogo pristašev levičarskih strank ž< lelo, da ostane zunanji minister. Javno niso mogli agitirati proti njegovi kandidaturi. Zato so se poslužili tajnega glasovanja in tako preprečili njegovo izvolitev. Njihovo število je moralo na vsak način prekositi glasove tistih desničarskih poslancev in senatorjev, ki so glasovali za Brianda v nadi, da ga tako izločije iz zunanje politike.
Briandovi prijatelji odkrito priznavajo
njegov poraz. Nekateri celo pravijo, da bo odstopil kot zunanji minister. Razširila se je tudi vest, da bo zaradi predsednišikh volitev odstopila tudi vlada, na vsa'- način pa je še negotovo, kdo bo vodil francosko delegacijo v Ženevo.
*
Novi predsednik Francoske republike Paul Doumer se je rodil 22. marca 1857 v Aurillacu. Po poklicu je bil najprej profesor in publicist in se je potem posvetil izključno politiki. V letu 1888 je bil prvič izvoljen za poslanca v departementu Ais-nev ki ga je zastopal dolgo vrsto let. Od L 1912 je bil senator za Korsiko.
V	1. 1895. je postal prvič minister, dalje je bil guverner Indokine. Za mesto predsednika republike je kandidiral že 1. 1906, a je ostal v manjšini proti Falliš-res-u. Med vojno je bil minister brez listnice v Painleve-jevem kabinetu v 1. 1917, a po vojni je bil zopet finančni minister in sicer v dveh Briandovili vladah (1921-22 in 1925).
Leta 1927 je bil izvoljen za predsednika senata in je ostal na tem mestu do svoje včerajšnje izvolitve za predsednika republike.
Nova norveška vlada
Oslo, 13. maja. r. Novo norveško ministrstvo je sestavil zbornični predsednik Kolstadt. Prevzel je tudi finančno ministrstvo. Minister za zunanje zadeve je major Birger Braadland. Štirje člani kabineta so agrarci.
Nemiri na Španskem se nadaljujejo
Izgredniki so zažgali zopet en samostan in več zgradb — Protest sv. stolice — Jezikovni separatizem provinc
V dobo konjunkture
N«ši najodličnejši narodni gospodarji so »i edini v tem, da j© naša gospodarska kriza že dosegla najnižjo točko in da je z najetjem novega posojila ustvarjena možnost, da se prične doba konjunkture. Jasno pa je, da se ta doba ne more pričeti kar sama od sebe, temveč da je pogoj njenega nastanka v našem delu. Ce bomo dobro izkoristili vse možnosti, ki jih prinaša novo posojilo, če bomo napeli vse sile, da izkoristimo ugoden trenutek, potem se bo tudi doba konjunkture v resniic pričela. V vsakem drugem slučaju pa bomo samo bogatejši za eno slabo izkušnjo. A teh je bilo že preveč in treba je, da se za vselej nehajo.
Novo posojilo ima dvojen namen. V prvi vrsti naj omogoči zakonsko stabilizacijo dinarja, obenem pa naj služi tudi investicijam. Ze stabilizacija dinarja sama bo v mnogem oziru omogočila dobo konjunkture, ker odpira možnost za priliv tujega kapitala. Investicije pa naravnost zahtevajo, da se dejansko prične doba konjunkture, ker vsaka investicija pomeni novo delo, nov zaslužek za ljudi in novo zmanjšanje brezposelnosti. V polnem obsegu pa bodo investicije dvignile naše gospodarstvo le, de bodo izvršene v produktivne svrhe. Vsaka investicija mora povečati produktivno sposobnost našega gospodarstva, vsaka investicija mora odpreti nove razvojne možnosti našega gospodarstva in vsa naša produktivna sposobnost mora vsled novih investicij narasti. Zato je potrebno, da se vse investicije izvrše s skrajno štedljivo-»tjo, niti en dinar novega posojila ne sme biti uporabljen, če ni sigurno, da ga bodo obresti v kratkem podvojile. Smo šele v prvih početkih svojega gospodarskega vstajenja in zato treba gledati na vsak dinar, zato ne sme biti niti eden zapravljen.
Nobenega dvoma ni, da bo vlada gen. Zivkoviča budno pazila na to, da se vsa ta načela pri upravi novega posojila točno in strogo upoštevajo. Prav tako pa je tudi jasno, da vlada tudi pri najboljši volji ne more sama izvesti do najvišje mere produktivnost investicij. Kakor pri drugem svojem delu, tako je tudi tu navezana na podporo javnosti, zlasti pa na ono produktivnih slojev in sicer delodajalskih v enaki meri ko delojemalskih. Opetovano je vlada generala Zivkoviča tudi že apelirala na ini-cijativno podporo javnosti in z novim posojilom je dana javnosti posebno ugodna prilika, da se temu apelu odzove. Naše gospodarske institucije, naši gospodarski zavodi morajo nastopiti z inicijativnimi predlogi, ker le tako je dana modnost, da se novo posojilo izkoristi čim najučinkovitejše in da bodo vse investicije v čim večji blagoslov dežele.
Novo posojilo mora biti pričetek nove konjunkture! To mora postati geslo preizkušenega jugoslovanskega patriotizma. Naravnost čudeže je že izvršil jugoslovanski patriotizem, sedaj pa se ne zahteva od njeg: nobenih čudežev, temveč samo to, da zagiba narodne množice, da bodo vsi sodelovali v velikem gospodarskem delu, ki se ima pričeti z novim posojilom. Sedaj je doba za takšno delo še zlasti ugodna. Ni v<.,5 strankarskih razprtij in s tem tudi ne nevarnosti, da bi strankarski interesi zlorabili novo posojilo v svoje namene. Tudi ni več onega pretiranega izigra.anja lokalnega patriotizma, ki je dostikrat iz same nevoščljivosti povzročilo, da ni drug kraj napredoval. Vse te ovire nezdravih notranjih razmer so sedaj odpadle in vsa možnost je tu, da se izvrši samo to, kar je v interesu vseh državljanov in kar more najbolj dvigniti vse naše gospodarstvo.
Po pravici so povdarjali naši finančniki, dt> je novo posojilo dokaz izrednega zaupanja, ki ga uživa Jugoslavija v tujem svetu. V času najtežje gospodarske depresije je dobila Jugoslavija posojilo in sicer čisto finančno posojilo ter pod tako ugodnimi pogoji, kakor še nbena druga jugoslovanska vlada in kakor jih niso mogle doseči tudi druge večje in bogatejše države.
To lepo zaupanje tujine in svojih prijateljev moramo upravičiti in zato storiti vse, da bo posojilo čim bolje uporabljeno. Ze jugoslovanski ponos zahteva to, še bolj pa naš egoizem. Kajti če bo videla tujina, da znamo uporabiti posojilo, potem smemo biti gotovi, da bodo državnemu posojilu sledila posojila zasebnikom in da se bo pričel priliv lujega kapitala. Zdrav egoizem pa nam pravi tudi to, da bomo tem lažje plačevali obresti novega posojila, čim boljše ga bomo uporabljali. Doba konjunkture tudi omogoča najlažje obresto-vanje in amortiziranje posojila.
V	dobo konjunkture moramo stopiti in
Madrid, 13. maja. AA. Dasi je proglašeno obsedno stanje, so demonstranti na Malagi zažgali samostan Maria Mercedes in več drugih zgradb. Vojska je napravila red. Nocoj je umrl neki delavec, ki je bil ranjen o priliki napada na uredništvo j ABC«.
Pariz, 13. maja. AA. Havas poroča iz Madrida: Zveza sindikalnih delavcev zahteva, da se izpustijo na svobodo vsi politični krivci, ki so člani zveze, dalje da se razpusti civilna garda in odstranijo druge civilne osebe, katerim je poverjena varnostna služba, ter da se dovoli ljudstvu, da se oboroži, da se izženejo duhovniki, da se konfiscirajo cerkvena imetja in da se ukiue obsedno stanje. Komunisti so postavili podobne zahteve. Delavstvo je pozvano, da sodeluje pri pogrebu delavca, ki je umrl za ranami, dobljenimi pri napadu na uredništvo lista »ABC«.
Madrid, 13. maja. AA. Cerkveni krogi sodijo, da bo Vatikan vložil pri madridski vladi protest proti nezadostnemu varstvu samostanov in cerkva. Nadalje bo zahtevala sveta stolica, naj španska obla-stva ostro kaznujejo vse krivce. Sveta sto-
lica se sklicuje na obstoječi konkordat. Spauska' vlada se bo morala opravičiti.
Vatikan, 13. maja. AA. Državno tajništvo je pozvalo apostolskega nuncija To-deschinija v Madridu, naj protestira pri španski vladi proti poškodbam in razdejanju cerkvene lastnine v Španiji v zadnjih dneh. Nuncij bo zahteval povračilo škode in strogo kaznovanje vseh krivcev.
Pariz, 13. maja. r. Poročajo iz Viga v španski provinciji Galicija, da so tam objavili načrt ustave province Galicije, ki je napisan v galicijskem jeziku. Jezikovno je proglas sestavil seminar za galicijske študije, v katerem so odlične osebe galicijske province. Ta načrt zahteva svobodo za špansko provinco Galicijo v okvirju španske federalne republike s španščino in galicijščino kot uradnima jezikoma in obema zastavama.
Barcelona, 13. maja. AA. Neznane osebe so skušale pognati v zrak smodnišnico v Montyuichu. Straža je pravočasno streljala za atentatorji in jih pregnala.
Madrid, 13. maja. A A. Finančni minister je odredil, naj bodo borze do prihodnjega ponedeljka zaprte.
Proces proti zagrebškim teroristom
Zagreb, 13. maja. n. Danes je bil zaslišan obtoženec Matija Soldin, ki je obtožen, da se je - Križnj-'-nn, Hranilovičem, Babičem in Pospišilom aktivno udejstvoval v teroristični organizaciji, da je sodeloval pri umoru Tonija Schlegla in pri atentatu na orožniško garnizijo ter da je imel preko Hercega zveze s Per-čecem, ki mu je pošiljal orožje, strelivo in raz-st -elivr Na vprašanje, če je razumel obtožnico, ja izjavil, da p"—a mesta v obtožnici ni razu-niel Predsednik mu je tedaj to mesto pojasnil.
Na ponovna nredsednikova vprašanja je izjavil, da ni v nobe.iem sluč.u kriv. Na policiji ni iz.iavil vsega tega, k^»- je v zapisniku. Obrazložil jr, kako je prišlo do tega protokola in ponovno de ja.', da ta!:ih izjav na policiji ni dal. Predseciii... r u je tedaj citiral neka mesta, ki ji..i obsedajo na Soldina se nanašajoči protokoli in po katerih je policija dognala, da odgovarjajo Soldinove izpovedi resnici.
Na vprašanje, kaj ve povedati in kako se misli braniti glede umora Schlegla, je obtoženec izjavil, da pri umoru ni sodeloval in da tega ni mogla potrditi niti ena priča izmed vseh, ki so jiv' konfrontirali ž njim. Predsednik ga je tedaj opozoril na izpoved, ki jo je o tem dal na policiji. Toda obtoženec ga je zavrnil, češ da je takšen popis dogodka izšel v listih in da je on dogodek popisal tako, kakor ga je v časnikih bral. Predsednik mu je tedaj prečltal protokol o Soldinovih izpovedih glede sestanka, ki so ga imeli on in njegovi prijatelji iz bivše omladne v neki gostilni in na katerem so sklenili, da ubijejo Tonija Schlegla.
Obtoženec Herceg, ki je bil med drugimi obtoženci v dvorani, je pričel vpadati z medklici med zasliševanjem 'in tedaj je predsednik razpravo prekinil. Sodišče je sklenilo, da Hercega odstrani s procesa do sodbe. Pri nadaljnem zaslišanju je predsednik opozoril na izpovedi Soldina, ki jih je ta dal preiskovalnemu sodniku Hanušu. Kako se je vršilo zasliševanje obtožencev, je sodnik Hanuš v posebnem protokolu pojasnil in povedal, da je vsakemu obtožencu posebej čital zapisnik v celoti in vsakega posebej opozoril, naj pazi, kaj bo čital. Nato so prečitali Izjave poedinlh prič, ki pravijo, da je pokazani jim moški (Soldin) popolnoma sličen enemu izmed obeh, ki so jih opazili, ko sta se sprehajala pred Schleglovo hišo tik pred umorom. 1 ‘ edsednik je Soldina opozoril tudi na to, da se njegove izpovedi, ki jih Je dal policiji, popolnoma skladajo z izpovedmi Hrani-loviča, ki jih je dal ta pred 4. novembrom. Te Hranilovičeve izpovedi pred policijo je votant Gjemanovič prečital in predsednik je omenil, da so docela slične tudi izpovedi Križnjaka.
Neki branitelj j« nato predlagal, naj se izločijo iz aktov, ki služijo procesu, fotografije pisem, katere je baje obtoženec pisal drugim obtožencem. Državni pravdnik se je postavil proti temu predlogu, češ da je neosnovan v materijalnem oziru in protizakonit. Obramba je utemeljevala svoje stališče, češ da hoCe izločiti preiskovalni materijal, ki ga je preiskovalni sodnik že večkrat rabil, kot dokazno sredstvo. Predsednik je odredil spet 15-minuten odbor. Po njem se je zasliševanje Soldina nadaljevalo. Obtožencu je predsednik pokazal fotografije nekaterih pisem, ki jih je on pisal iz zapora drugim obtožencem, kako naj se branijo. Na zadevno vprašanje je Soldin dal ponovno negativen odgovor, češ da on sploh ni nikomur pisal.
Tedaj je vprašal predsednik obtoženca Hor-vateka, če je Soldinu izročil zaboj s strelivom na Grobni cesti. Horvatek je odgovoril, da je zavoj res izročil nekomu, da pa ne ve, če je bil to Soldin ali ne.
Predsednik:	»Zakaj pa ste preiskovalnemu
sodniku rekli, da veste, da je bil to Soldin?«
Horvatek: »Jaz sem že dejal, da sem pri onem zasliševanju dajal čisto mehanične odgovore, ker mi je bilo tistega zasliševanja že docela dovolj.«
Votant .Gjermanovič: »Ali ste poznali pokojnega Schlegla?«
Horvatek: »Jaz sem prihajal večkrat v »Ju-goštampo«, pa sem ga tam videl. Ko sem bil vajenec, sem hodil tja vsak dan. Pozneje pa sem sl tam kot stavec izposojal črke in druge stvari.«
Šah
Simultanka velemojstra Spiel-manna
Včerajšnji dan je prebil velemojster Spiel-matin v glavnem v krogu pripravljalnega odbora za turnir na Bledu. Na povabilo predsednika odbora dr. Egona Stareta se je udeležil tudi skupnega kosila v »Unionu«. Prisoten je bil tudi naš mojster Vasja Pirc.
Zvečer se je že pred osmo zbrala v kazinski dvorani lepa družba šabistov. Zasedli so svoja mesta podobno kot pri simultanki dr. Aljehina. Ljubljanski šahovski klub« je zavzeL v glavnem frontalno stran, šahovski klub »Triglav« se je plasiral na levi strani, nečlani pa na desni strani kvadrata. Točno ob 20. uri je vstopil gosp. Spielmann v spremstvu predsednika dr. Stareta in mojstra Pirca v turnirsko areno. Po kratkem uvodnem nagovoru g. Spielmanna, v katerem se je spomnil dr. Stare tudi Spielmannove-ga predvojnega bivanja v Ljubljani in mu v imenu javnosti izrekel zahvalo za gostovanje, je pričela simultanka. Spielmann je otvoril večinoma pred kraljem, saj je znan kot najboljši igralec kraljevega gambita. Otvoritve so bile večinoma klasične, tu in tam je bila kaka sicilska otvoritev. Ze v začetku se je opazilo, da igra Spielmann zelo previdno in počasi. Prvih 8 potez je absolviral v približno 1. uri. Pri tej potezi se je končala tudi prva partija. Menardi je napravil v otvoritvi grobo napako, nakar se je rad j izgube prostovoljno vdal. O polnoči še ni bilo končane nobene druge partije. Spielmann stoji v splošnem zelo dobro, kajti igra zelo počasi. Zelo dobro stoji edino Rupnik, ven-» dar je upati, da bo tudi ostalih prišel kdo kmalu v znatno prednost. Ena partija je pa odločena pozicijsko že popolnoma v prid Spielmanna in je pričakovati takojšnje odločitve
Nemško-avstrijski sporazum in Evropa
Angleži upajo, da pride med Francijo in Nemčijo do sporazuma
Zadržanje Italije
London, 13. maja. A A. Listi zelo obširno komentirajo vest, da je bila debata o resoluciji lorda Cushenduna glede nameravane avstr ijsko-nemške carinske zveze, ki se je imela vršili danes, odložena na poznejši čas. Časopisi menijo, da vlada ne želi poročati o tej zadevi v sedanjem trenutku, ker upa, da pride med Nemčijo in Francijo do sporazuma preden bo razpravlja) o tem evropski odbor.
V	to svrho bo zunanji minister Hender-son skušal organizirati v Ženevi prijateljski informativni sestanek med Curtiusom, Schobrom, Briandom in Grandijem, preden se otvorijo oficijelne konference.
Berlin, 13. maja. AA. Iz Rima poročajo, da so pogajanja med Avstrijo, Madjarsko in Italijo za sklenitev trojnega sporazuma za oživljenje trgovine potom medsebojnih kreditov v načelnih vprašanjih uspela. Li-
Koncert jugoslovanske narodne pesmi v Londonu
London, 13. maja. o. Znana angleška kompo-nistinja in interpretatorka narodnih pesmi raznih narodov Julija Chetterton, ki je potovala po Jugoslaviji in zbirala jugoslovanske narodne pesmi, je priredila danes v Londonu velik koncert jugoslovanske narodne glasbe. Pri koncertu so sodelovali tudi drugi angleški umetniki, med njimi znana skupina angleških igralcev »Messer Company«, ki je interpretirala jugoslovanske naeijonalne igre. Vredno je omeniti, da so sodelovali vsi brezplačno.
Angleški strokovni list za glasbo »Musič Tra-des Review« je objavil med drugim to-le: »Jugoslovanske narodne pesmi ge. Chetterton so vredne, da jim igralec posveti svojo pažnjo in skrb. Melodije bo izredno živahne in lepe, barve jasne, spremljanje na klavirju je umetniško in efektno.«
Razstava plemenske živine v Zaječarju
Zaječar, 13. maja. o. Danes so lu otvorili veliko izložbo in semenj plemenske goveje živine in ovac. Izložba je odlično uspela tako po številu razstavljene živine kakor po kakovosti živine same. Razstavili so 2000 glav. Uazstavljal-cev je okoli 500. Izložbo je otvoril ban Moravske banovine Jeremija Živanovič z lepim govorom.
Kongres jugoslovanskih obrtnikov
Beograd, 13. maja. A A. Uprava pokrajinske zveze obrtniških društev je sklenila na podlagi sklepa svoje zadnje seje, da bo za drugi dan pravoslavnih binkošti, to je 1. junija t. L, sklicala kongres obrtnikov iz vse države. Na dnevnem redu bo v glavnem razprava o zavarovanju obrtnikov za primer bolezni, nesreč, onemoglosti, slarosti in smrti ter razprava o mednarodni organizaciji obrtnikov in o obrtniških kreditih.
Vino — blagovni vzorec do 50 litrov
Beograd. 13. maja AA. Kmetijsko ministrstvo je dopolnilo razpis finančnega ministrstva glede izvoza vina v inozemstvo s tem, da se vino v količinah pod 50 1 računa, če sp pošilja v inozemstvo, kot blagovni vzorec in da ni podvrže ;o taksi na izvoz vina.
Žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 13. maja. 1. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda 21. kola državne razredne loterije je bila izžrebana za nagrado 200.000 Din srečka s številko 06.322, za nagrado 30.000 Din srečka s številko 94.6P4, za nagrade po 10.000 dinarjev pa srečke: 50.375, 45.034, 51.787, 75.210 in 93.082.
stopili bomo z mogočnim korakom, če bo tudi to pot jugoslovanski patriotizem storil svojo dlžnost, Se bomo vsi sodelovali v delu za čim boljšo izrabo posojila.
sti z velikim zadovoljstvom pozdravljajo ta sporazum in ga smatrajo za predznak za uspeh ženevskih konferenc. Listi zaključujejo, da bo gospodarska solidarnost med Italijo, Avstrijo in Madjarsko pomirjevalno vplivala v borbi, ki bo nastala zaradi av-strijsko-nemške carinske zveze med Francijo, Poljsko in Malo antanto na eni in Nemčijo in Avstrijo na drugi strani.
Dunaj, 13. maja. d. Po poročilu nekega krščansko-socialnega večernega lista se je v diplomatičnih krogih izvedelo, da je avstrijski sekcijski načelnik dr. Schiiller, ki je bil zaradi gospodarskih pogajanj z Italijo pred kratkim v Rimu, tam sprožil načrt, da se nemško-avstrijska carinska zveza raztegne tudi na Italijo in da je s to spodbudo vzbudil interes italijanske vlade. Pri tem se je mislilo tudi na pritegnitev Ma-djarske.
Preureditev jugoslovanskih učiteljskih društev
Beograd, 13. maja. AA. Po členih 96 in 345 zakona o uradništvu se bodo dosedanja pover jeništva jugoslovanskih učiteljskih društev pre tvorila v eekuje fo < osameznih banovinh. — Vprašanje i no^ne ‘•odo rešile izredne skupščine 24. maja i Saraj. v i. 31. maja v Beograd.j,
7.	junija v Splitu, .tf. junija v Zagrebu sr. I juli. i v Ljubljani. Po teh skupščinah s j beto vršile skupščine bii sM inskih sekcij, nato pa oi 24. do 25. avgusta (Jama skupščina društva v rteogradu.
Ukinjenje jugoslovanskega konzulata
Beograd, 13. maja. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je ukinjen jugoslovanski častni konzulat v Sao-Paolu v Braziliji.
Državna pomoč za Kreditni zavod na Dunaju
Douaj, 13. maja. (d) Danes ob 3. popoldne se je sestal narodni svet, da bi sprejel od vlade predložen zakonski načrt za pomoč Kreditnemu zavodu. Zakon pooblašča finančnega, ministra, da nakupi za 100 milijonov šilingov akcij Kreditnega zavoda in da najame posojilo v znesku največ 150 milijonov šilingov. Kmalu po otvoritvi seje je bila seja prekinjena, da se je lahko sestal finančni odbor, katerega seja pa se je glede na razne pogoje posameznih strank za pristanek k predloženemu zakonu zelo zavlekla. Šele ob 10. zvečer se je seja končala. Finančni odbor je vladni predlog z glasovi meščanskih strank nespremenjeno sprejel.
Uradna obleka izvršilnih uslužbncev
Beograd, 13. maja A A. Na podlagi čl. 1 zakona o državnih političnih izvršilnih uslužb ■'<• i h je predsednik ministrskega sveta in minia.er notranjih zadev predpisal uredbo o uradni obleki in oborožitvi teh uslužbencev.
Hitreje od brzojavke
Berlin, 13. maja. AA. Ameriški rekordni letalec Frank Havvks, ki je na krožnem poletu po Evropi, je včeraj pristal na tukajšnjem letališču in potreboval za polet iz Londona do Berlina 2 uri in 58 minut. Prišel je v Berlin še pred brzojavko, ki je javljala, da je iz Londona poletel v Rini.
God sv. očeta
Vatikan, 13. maja AA. Včeraj je bil god sv. očeta. Pri tej priliki je prejel veliko število brzojavnih čestitk. Diplomatski zbor se je vpisal v sprejemno knjigo.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 13. maja (d). Sedanje lepo vreme bo trajalo naprej, postalo pa bo še topleje. V popoldanskih ali večernih urah morebiti nevihte, posebno v zapadni Avstriji.
Žlhctdcmiki 1
Ustanavljamo akademsko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsakdo izmed vas bi se moral zavedati vsega ogromnega dela in uspeha te naše edine narodno-obrambne institucije. Kaj pomenja pet desetletij narodnostnega boja, krčevitega boja za sam obstanek in za ped zemlje pod solncem, kaj pomenja ves nadčloveški napor peščice zavednih in pravili, klenih ljudi, ki jih je zbrala Ciril-Meto-dova družba okoli sebe — to bo razumel vsakdo, ki se le malo poglobi v prilike, v katerih je ta organizacija vzrasla in se razvijala. Vsej silni, organizirani, od vsega nemštva in državnih oblasti podpirani poplavi germanizatoričnih društev je postavila Ciril-Metodova družba nasproti le svojo vero v pravico, tisto grenko, tako naše upanje hlapca Jerneja, zavest, da mora zmagati kljub uprav strašnim in obupnim razmeram, zmagati, pa čeprav nad truplom zadnjega Slovenca.
Mi, akademska mladina, smo na vse to skoro pozabili. Vrtoglavi povojni čas nas je metal iz ene idejne skrajnosti v drugo in mnoge kulturne vrednote preteklosti smo v svojem beganju izgubili iz spomina. Prezrli smo med drugim tudi Ciril-Meto-dovo družbo; nismo se povzpeli do zavesti, da je prav ona ena najsvetlejših točk naše žalostne narodne zgodovine, da je prva ona inkarnacija najglobje etične vrednosti vse borbe malega naroda, da je Ciril-Metodova družba najvišji vrhunec tega boja,
da je zato razgled z njega najširši, najobsežnejši in najčistejši.
Danes, ko se zopet zbuja nemški pohlep po naši krvi, ko so stare germanizatorič-ne organizacije poživile svoje delovanje, ko proglaša nemška znanost vso Slovenijo za nemški »Kulturboden«, ko izreka predsednik našega severnega mejaša javno zahtevo, da se naš Maribor priklopi Avstriji
—	danes nas zopet vzbujajo stare, v ognju prekaljene tradicije družbe sv. Cirila in Metoda iz našega mrtvila. Snujemo avantgardo Ciril-Metodove družbe. Naš program je prost vseh fraz in besed in je vsmer-jen v to, da nudimo stvarno, konkretno poprišče pravega nacionalno - kulturnega dela. Naš program je v popolnem skladu z modernimi zahtevami dobe, je pretehtan do podrobnosti in vodi obenem naravnost do svojega smotra. Zato pozivamo vse one, ki so še ohranili v sebi vse svoje ideale neokrnjene, da se nam pridružijo. Zato tudi upamo in vemo, da je med nami toliko zrelosti, da bo našla naša akcija najlepši odziv v širokih plasteh naše akademske mladine.
Pridite torej na ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo 17. maja točno ob 10. uri dopoldne v prostorih družbe sv. Cirila in Metoda (Bethownova ul. 2, pritličje, levo). Pridite gotovo, poslušajte naš program in se nam nato pridružite!
Pripravljalni odbor.
Kmetska prosveta v Laškem
Zborovanje »Kmetske Prosvete«, ki se je vršilo v nedeijo 10. maja v tukajšnji šoli, je treba zabeležiti kot važen dogodek v vrsti poskusov organiziranja naših uapredkaželjnih kmetov. Shod je bil zelo dobro obiskan, govorniki gg. Goričan, min. na r. Pucelj in dr. Janža Novak so imeli pred seboj pazljive poslušalce, od katerih so mnogi Sete iz besed gosp. min. Puclja iu dr. Janže Novaka prav doumeli, kako pogubno je vplivala na gospodarsko stanje podeželja pred 6. januarjem zlohotna politična razdvojenost in tisto prazno pretepanje za razne »barve«.
Shodu je predsedoval gosp. Šmid iz Jurklo-štra. Prvi govornik gosp. Goričan, splošno znan kmetijski praktik, nam je v domači govorici prikazat pomen sadjarstva in živinoreje za naš okraj.
Gosp. Pucelj, min na r., je v krasnem govoru obrazložil pomen državljanske vzgoje za kmetsko prebivalstvo, ki da je prvi pogoj, da dosežemo zanimanje za strokovno izobrazbo m nje edini namen, blaginja naroda — državo. »Kmet ni primerno udeležen pri razdelitvi materi jalnih dobrin, ker se vse premalo zanima za svojo usodo,« je dejal gosp. min., in da »je o njegovih zahtevah vse premalo slišati vsaj kmeta samega, akoravno je izpolnil vse svoje dolžnosti«. Ko se je govornik dotaknil še strankarskih razmer pred 6. januarjem, je pravilno naglasil, da je narod sedaj v obče zadovoljen, ker ima mir pred razno agitacijo.
»Kritika,« pravi, »je potrebna, ampak priti mora iz čistega srca in tudi poštena mora biti.« »Skrbite v lastnem in v interesu svojih otrok, da se nezrelo strankarstvo nikdar ne povrne in imejte vedno pred očmi, da je laslna državnost največja dobrota za vsak narod.« Te besede so izzvale živahno odobravanje navzočih.
Ko je gosp. govornik tolmačil smernice »Kmetske Prosvete«, je omenil tudi, da se še najdejo ljudje, ki s sedanjim stanjem miru niso prav zadovoljni; dejal je: »Vzbujati med narodom nezaupanje, je strup, in to je treba pobijati, ker se tudi zaslepljenost ne sme več povrniti. Naloga »Kmetske Prosvete« pa bo, delati tako dolgo, da bo sleherni kmetski fant poučen, kakšni so njegovi odnošaji do države.«
Predsednik »Kmetske Prosvete« dr. Janže Novak je v prepričevalnem govoru orisal gospodarski značaj slovenskega podeželja in zahteval, da se vsa naša gospodarska politika prilagodi malokmetskim prilikam, ki vladajo pri
nas. Ogromna večina malih kmetij (110 tisoč od 150 tisoč) to odločno zahteva.
Obširno je utemeljeval program »Kmetske Prosvete« v pogledu kulture, ki ni mogoča brez blagostanja vasi, in njene naloge kot prosvetna ustanova. Pozval je vso šolano in nešolano inteligenco na delo, ker je že skrajni čas, da se na deželi nehajo prepiri za razne interese, na to pa, kar je važno, se pa pozablja.
Govor gosp. dr. Novaka je napravil na vse navzoče močan vtis in sem prepričan, da so tudi navzoči kmetje z veseljem in hvaležnostjo odobravali, kar so slišali, gotovo pa si želijo še več takih predavanj. Sestavljen je bil nato začasni odbor »Kmetske Prosvete« za laški okraj.	I.	K.
Iz seje občinskega odbora v Trebnjem
Preteklo nedeljo se je vršila pri nas seja občinskega odbora. Na seji se je razpravljalo o važnih tekočih zadevah. Seje se je udeležilo vseh 24 odbornikov. Pred obravnavanjem dnevnega reda je odbor sklenil, da se razpiše načrte za postavitev sejmišča v Trebnjem. Saj bo prvi semenj v Trebnjem že pričetkom prihodnjega meseca, a novega sejmišča še nimamo. Zato je bil sklep izglasovan kot nujen. Kot glavna točka dnevnega reda je bila progrupa-cija občin v novomeškem sreza. Občinski odbor je po pretresu vloge sreskega načelstva v Novem mestu sklenil enoglasno, da naj bodoča občina Trebnje obsega vse ozemlje sodnega okraja Trebnje in bi taka občina s sedežem v Trebnjem štela 10.170 prebivalcev z davčno osnovo 414.893 Din in 17.533 ha površine. Izločili se bodo le kraji, ki so vfarani pri Sv. Križu pri Litiji. Ti okraji so Tihaboj, Brglez in Pečice v politični občini mirenski. Priklopile bi se projektirani občini pa vasi, ki leže v litijskem srezu, in sicer Stehanja vas in Pra-preče ob Temenici ter vasi Glinek in Debene, ki ležita blizu Mirne. Trebnje je geografski in gospodarski Centrum za vse navedeno ozemlje in bi se vsled tega priključilo k Trebnju še občino Dobrniče in Sela. Tako bi občina Trebnje predstavljala v Dravski banovini eno izmed največjih občin in bi Trebnje samo s tem veliko pridobilo.
Kot druga važna točka dnevnega reda je bila ustanovitev šole v Račjem selu, odnosno na Veliki Loki. Občinski odbor je enoglasno skle-nil, da se šola na Veliki Loki odkloni. Nova šola naj se postavi na Račjem selu pri Treh njem, kjer se je že vršil komisijski ogled pred
postavljenih oblasti in kjer je res dana nujna potreba po novi šoli.
Odbor za prehrano vojaštva se je sestavil sledeče:	predsednik	Josip	Zupančič,	župan,
Trebnje; odborniki Josip Miklič, Lukovka, Josip Žafran, Dol. Ponikve, Franc Kolenc, Gor. Ponikve in Josip Pust, Vrh Trebnje. Zelo važna točka dnevnega reda je bila sklepanje glede podpore Sokolskemu društvu v Trebnjem. Kakor znano, je zaprosilo Sokolsko društvo v Trebnjem tukajšnjo občinsko upravo, da prepusti občina Trebnje Sokolskemu društvu za telovadbo mladine bivšo občinsko pisarno proti malenkostni priznalnini. V teh lokalih je sedaj telovadba šolske mladine, obenem pa tudi sokolskega naraščaja dece in članstva. Občinski odbor se je pa postavil na stališče, naj Sokol občini plača primerno najemnino. Torej za ob-abo šolske telovadnice naj bi Sokol plačal letnih 500 Din. Sokolska uprava je proti temu sklepu občinskega odbora vložila pritožbo. Pri zadnji seji občinskega odbora pa občinska u-prava v Trebnjem na predlog nekega odbornika ni našla potrebno, da se ta sklep spremeni in je določila, da Sokol plačuje že odmerjeno najemnino. Sklep občinske uprave je ogorčil vso zavedno javnost. Nenaklonjenost občinske uprave do Sokola je prišla na dan, saj sta izmed 24 občinskih odbornikov člana Sokola le dva, in to župan in podstarosta trebanjskega Sokolskega društva.
V	domovinsko zvezo občine Trebnje sta bila sprejeta Marija Fajhtinger in Josip Smole iz Mirne! Kot predsednik popisnega odbora je poročal dekan Ivan Tomažič odboru, da je popisovanje dokončano.
Iz glavne skupščine bratovske skladnice \ Trbovljah
Trbovlje, 13. inaja. Dtne 9. maja ob 'A 10. uni se je vršila v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani glavna letna skupščina Bratovske skladmice, katere se je udeležilo 48 delavskih delegatov in 15 zastopnikov podjetij. Skupščina, je soglasno odobrila poročila upravnega in nadzorstvenega odbora ter računski zaključek upravnika Glavne bratovske skladnice. Zatem je prešla skupščina na razprave glede povišanja prispevkov v pokojninsko blagajno. Prečrtan je bil odide gospoda ministra za šume in rude, po katerem znaša povišanje 4,132.500 Din, kar seveda za kapitalno kritje še vedno ne zadostuje. Delavski delegati so po svojem poročevalcu predlagali, da se v smislu predloga delavsike delegacije na lanski skupščini, da se plačujejo prispevki v pokojninsko blagajno do 8% po pariteti, d ožim naj bi plačevalo prispevke od 8% do 10% podjetje samo. Zastopniki delodajalci izjavljajo, da takega predloga ne morejo sprejeti, zato bodo glasovali proti.
Rudarski glavar g. ing. Strgar pojasnjuje, da vsebuje osnutek novega rudarskega zakona v tem oziru nove določbe, ki bodo to vprašanje rešile. Pripominja, da zaposlujejo nekatera podjetja vpokojence, s čimer se po nepotrebnem obremenjuje pokojninska blagajna. Ce je rudar še sposoben za delo, naj se ga ne vpokoji, ker le na ta način bo mogoče pokojninsko blagajno Bratovske skladnice obvarovati .pasivnosti. Tozadevno je dal že potrebna navodila odnosno naloge, kako se naj postopa.
Sledile so volitve v glavni nadzorstveni odbor, v katerega so bili izvoljeni iz delavske delegacije g. Murn iz'Trbovelj, g. Malenjšek iz
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi na val krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Jose-fovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Jesenic, namestnika pa g. Valenčak iz Velenja n g. Tanjšek iz Hrastnika ter dva zastopnika delodajalcev. Zastopnik delavcev je stavil predlog, da se uvede brezplačno zobozdravljenje za vse delavsike revirje. Sklenjeno je bilo, da naj glavni upravni odbor Bratovske skladnice izdela tozadevni pravilnik. Končno je bilo sklenjeno, da se zaprosi g. ministra .za šume in ude, da se čimpreje uzakoni osnutek novega udarskega zakona, ki med drugimi za delavstvo koristnimi in važnimi določbami vsebuje tudi očuvanje članskih let pridobljenih pri Bratovskih skladmicah. Nato je bila skupščina zaključena.
limub darila
po znižanih cenah pri
L. Vilhar, urar
Ljubljana, Sv. Petra 36
Dva prebrisana prodajalca platna
Škofja Loka, 13. maja. Včeraj se je ustavil v Škofji Loki pred trgo vino manufakturista g. Rafaela Thalerja avto, iz katerega sta izstopila dva elegantna tujca, ki sta takoj zatem vstopila v trgovino in se predstavila lastniku kot zastopnika velike inozemske tovarne. Nenavadna gosta sta spričo nekih nujnih obveznosti zaželela kupiti večjo množino platna, ki jima ga je g. Thaler naravno prav rad prodal.
Kupca sta se vedla jako samozavestno, uglajeno; pač kot človeka velemesta in niti trgovec ni le malo slutil, s kakšnimi tiči ima opravka. Tuja gospoda sta se končno pogodila za 180 m blaga, platna dobre kakovosti. Popust pri metru je znašal Din 2-50. Meter je veljal Din 17‘50. Račun sta tujca gladko poravnala, oblepila platno z nekimi etiketami, se prijazno poslovila in sta odšla — v uršulinski samostan.
Tod sta očividno z zgovornim pripovedovanjem in besedičenjem pregovorila redovnice, da so kupile vse 3 bale platna, seveda kot fino kvalitetno blago, toda meter po 28 Din. Nič hudega sluteč se je s kosom blaga odpravil kasneje nunski cerkovnik g. Bradeška k Thalerju, češ da povpraša, ali platno odgovarja svoji visoki ceni. Nu, Thalerjevi so blago hitro spoznali za pravkar prodano robo po Din 14 50 neznancema.
P reve ja na prekupčevalca sta tedaj dosegla svoj namen in predno jima je mogla biti oblast na sledu, sta se »tovarnarja« v elegantni limuzini z lahko zasluženim dobičkom 2500 Din odpeljala. Le kupujte pri inozemcih!
KOLINSKA TVORMICA CIKORIJI LJUBLJANA
Hi
OKUSNA IN ZDRAVA
Kje
OLINSKA KAVA!
Cuida i
Faramop
'Roman
71
Ko je Valdor zajAtstil toplico, je zagledal na tleli šopek šmarnic, ki jih je Lucilia izgubila. Pobral je cvetlice in jih shranil. Francoski plemič je bil kavalir, njegova ljubezen je bila ljubezen sanjača. Ko je opolnoči odpotoval v temno noč, si je pripel na prsi napol oveneli šopek šmarnic.
9.
Farnuior je prevzel dolžnost, in če je kaj obljubil, je zvesto držal. Hotel je biti pravičen do moža- ki mu je vse zaupal. Dolgotrajno, mrzlično premišljevanje v teku prečute noči ga je utrdilo v tej dolžnosti.
Predpoldne naslednjega dne je sedel v svoji sobi pri oknu, ki je gledalo na rezervirani del vrta. Sedel je sam in napisal vse, kar mu je Valdor naročil za Lucilio. Bilo je to mirno pismo, v katerem ni prizadejal najmanjše krivice Valdorju. Pisal ji je, kako jo ljubi, in ji z očetovskimi besedami povedal, naj sama odloči o svoji sreči. Njegova pisava je bila krepka in razločna, slog kratek in jasen in nihče bi ne bil slutil, kako težko je napisal te vrstice. In vendar mu je čelo pokril težek pot, in ko je zapisal zadnjo besedo, mu je glava klonila na pisalno mizo.
»Morda je prekletstvo greha lislo, ki je tako nape-
ljalo, da jo moram izročiti onemu, ki je bil pri meni, ko sem ga ustrelil!« je pomislil.
Jezno je vrgel pismo od sebe in stopil k odprtemu oknu, da bi se osvežil. Hkrati je zagledal zunaj v vrtu nekaj korakov od okna Lucilio. Pitala je pave in je bila videti izredno potrta. Pomislil je, da je morda zvedela o Valdorjevem odhodu, dasi je bilo malo verjetno, da bi ji bil kdo v gradu tako zgodaj to povedal.
Ko se je okrenila in ga zagledala, je pritekla k nje mu, toda zopet ga je razdražilo, ko je videl, da je zardela kakor prejšnji večer in zadržala kerak. Dvignila je po otroško glavico in sprejela njegov očetovski pozdrav, toda njemu se je zdelo, da jo je nova ljubezen odtujila njemu.
»Ali mi imaš kaj povedati, Lucilia? je rekel Farn-mor prijazno. Napol presenečeno, napol boječe je odgovorila:
»Kaj bi vam utegnila povedati, lord Cecil?«
Molčal je nekaj hipov, nato je nadaljeval:
»Naj bo, ne bom ti izsilil skrivnosti, otrok. Toda če imaš čas, pridi za nekaj časa v mojo sobo. Nekaj ti moram izročiti.«
Odprl je steklena vrata ter povabil deklico v sobo.
»Tu je pismo zate, Lucilia,« je rekel. »Preberi ga, premisli vsebino in prinesi mi odgovor — pa ni sile — jutri ob tej uri bodi spet tu! In kakršenkoli bo tvoj odgovor, vedi da se ne bom nikoli upiral tvojim željam iu tvoji sreči.«
Lucilia je začudeno pogledala varuha, ki je tako skrivnostno govoril. Dolgo je še sanjavo zrla za njim, ko
je zamišljeno stopal po vrtu.
»Kako je ljubeznjiv iu dober!« je zašepetala. »Kako hudobnega srca je bila tista žena, ki ga je pred mnogimi, mnogimi leti tako kruto prevarila.«
Med takim premišljevanjem je polagoma in skoraj nevoljno vzela Farnmorovo pismo v roke. Toda ko je videla njegovo pisavo, je postala radovedna in raztrgala ovoj. Med branjem je prebledela in bolestno začudenje je preletelo njeno obličje. Nemo je obsedela in zrla v jasno pisavo in hladne besede; čudila se je besedam o ljubezni, Valdorjeva hvala pa jo je bridko užalila.
»Čemu mi tako hvali svojega prijatelja?« se Je vprašala. »Ali sem mu v nadlego? Ali bi se me rad iznebil?«
Tako žalostno je bilo njeno obličje, da jo je mladi Caryll, ki ji je prinesel rožnih lističev za krmljenje pavov, v skrbeh vprašal: »Ali te je kdo užalil, Lucilia? Kaj se ti je pripetilo hudega?«
»Ne, vsaj meni ni nič takega znano,« je odgovorila počasi in si z utrujeno kretnjo popravila lase na sencih.
»In vendar se ti je nekaj pripetilo! Vsa si drugačna. Morda te je moj stric užalil?«
Premerila je mladeniča z očitajočim pogledom. »Fuj, sramuj se, Nello; lord Cecil je bil vedno predober iu preprijazen z menoj.«
Mladenič je stisnil zobe. Z bistrim pogledom ljubezni ni bil na nobenega izmed sijajnih kavalirjev, ki so jo obletali, tako ljubosumen kakor na njeno udanost možu, ki je bil skoraj trikrat starejši od nje in ji je nadomestoval očeta.
ntrsa
Holandski novinarji med nami
Ljubljana, 13. maja.
Davi je dospela skupina 9 holandskih novinarjev, ki je prepotovala pred tem domala vso Jugoslavijo, v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli ijubljanski stanovski tovariši s predsednikom Novinarskega udruženja g. Stankom Virantom, industrijalec g. Zdenko Knez, ki ima z domovino gostov stalne stike kot član Ho-tandske-jugoslovanske zbornice s sedežem v Rotterdamu, ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec, ki je zastopal občino, ravnatelj Putnika g. Vlado Pintar in zastopnici našega ženstva ga. Minka Govekarjeva in ga. Štebi-Plesko, ki sla prisrčno pozdravili gospe Mattej Vigelius iz Amsterdama in VVijnaends Francke« iz Haaga, ki je predsednica mednarodne komisije za tisk.
Po odpočitku v hotelu Miklič so si gostje ogledali Ljubljano. Seboj so prinesli že vsepolno najlepših vtisov Iz potovanja po Jugoslaviji. — Izjavili so, da je to dežela, ki od dne do dne vidno napreduje in ima veliko bodočnost. — VSeč jim je bilo zlasti naše Primorje. Holandci našo državo malo poznajo, gostje so pa obljubili, da bodo v svojih listih povedali svojim rojakom, da je to ena najbolj pripravnih dežel za turiste. Znano je, da so Holandci navdušeni izletniki in da zelo potujejo in to daleč po več tednov in mesecev. So torej hvaležni turisti.
Opoldne je gostom priredila mestna občina obed v Zvezdi. Ob 16. so Se pa že odpeljali na Bled v spremstvu domačinov. Nato se bodo vrnili v domovino. Upamo, da jih bo očarala tudi naša Gorenjska in naše planine, posebno pa Bled.
■	Opozarjamo na komorni večer gojencev drž. konservatorija, ki bo jutri 15. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani.
Gelfe
* Pobijanje psov varuhov. Pretekli teden je konjač pobral večino psov v Levcu, ker se je pojavila koncem aprila v Medlogu in v Levcu pasja steklina. V petek je konjač pobil vse pse pri nekem posestniku v Levcu. Psom je prerezal vratove. Zakaj jih ni postreljal? Ne vemo, zakaj konjač uničuje pse varuhe, ki so priklenjeni. Menda ima konjač pravico samo do tistih psov, ki se po razglasu pasjega kontumaca brez nadzorstva potepajo.
* Smrtna ko9a. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je umrl v starosti 76 let posestnik g. Sleinfelser Josip, oče primarija celjske javne bolnice g. dr. Steinfelserja. Naše sožaljel
* Današnji šahovski turnir Spielmaim - Pirc. Danes popoldne bo v dvorani hotela »Evrope* turnir med šahovskim velemojstrom Spielman-nom z Dunaja ter jugoslovanskim mojstrom Pircem iz Maribora. Jutri bo islotam velika simultanka med Spielmannom ter 35 celjskimi šahisti. Oba turnirja bosta za Celje dogodek prve vrste, kajti doslej še ni igral noben mednarodni mojster v Celju.
* Prihod koroških igralcev. Jutri pridejo s popoldanskim vlakom koroški igralci v Celje. Narodno zavedna javnost naj jih v čim večjem številu pričaka. Zvečer bodo dragi gostje ob
20.	v Mestnem gledališču vprizorili koroško igro »Miklovo Zalo«. Igralci bodo govorili v svojem mehkem domačem narečju ter vpletali
v	igro svoje narodne običaje in narodne pesmi. Gledališče mora biti razprodano do zadnjega kotička. Vstopnice se dobijo v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Mohorjevi knjigarni. Cone običajne.
* Napredovanje v šolski službi. V višjo skupino sta napredovali učiteljici gdč. Debeljak Sofija ter gdč. Hauptman Marija.
* Uradni dan gremija v Rogatcu. Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v petek 15. t. m., in sicer v Rogalcu v posebni sobi kavarne Sporn od 9. do 12.
* »Kralj Matjaž« se ne ponovi danes. Radi jutrišnjega gostovanja koroških igralcev se za danes popoldne napovedana predstava »Kralja Matjaža« ne bo vršila.
* Nezgode. V torek zvečer se je na Anskem vrhu nenadoma zgrudil od slabosti finančni podpreglednik K. Rešilna postaja je bila takoj pozvana ter se je rešilni avto odpeljal do Gozdne restavracije, kjer so onesveščenca naložili in odpeljali v javno bolnico. — Istočasno je v Gaberju na Dečkovi cesti neki osebni avlo povozil 72-letno Farčnik Terezijo. Tudi v tem slučaju je bila pozvana rešilna postaja ter se je moštvo z drugim avtomobilom odpeljalo na kraj nesreče, kjer so Farčnikovo naložili in prepeljali v javno bolnico. Drugi avtomobil rešilne postaje je sicer samo navaden osebni avlo, vendar je v takih slučajih tudi velike važnosti.
* Današnji nogomet. Danes popoldan ob 16-30 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celje in SK Slovanom iz Ljubljane.
* Najdbe. 10. t. m. je bil v Gaberju najden rjav ženski klobuk. Istega dne je bila na Glaziji najdena bela ženska rokavica. Oboje se dobi na policiji.
* Mestni kino predvaja danes zadnjič šaljivi zvočni film >1000 besed nemščine« s Pat pa Patachonom. Tri zvočne predigre. Predstave ob 15., 17., 19. ter 20 30.
* Aretiran jc bil v torek zvečer 30-letni ci-''an Gartner,Ivan, ker je hodil od lokala do lokala ter nekaj časa sviral, potem pa goste nadlegoval.
* Planinske koče. SPD v Celju javlja, da so popolnoma oskrbovane Mozirska koča, Piskernik tor Tillerjeva koča. Korošica bo oskrbovana od Binkošti naprej. Ker je na Korošici še mnogo snega, se opozarjajo smučarji, da naj izkoristijo lo zadnjo priliko za smučanje. —• Celjska koča dobi lep gostilniški vrt. Uta na »rtu se bo podrla, tako da bodo imeli izletniki »dslej krasen razgled n* Savinjsko dolino.
Jz 2)pavslte banovine
d Kr. banska uprava Dravske banovine * Ljubljani razglaša: Pri tuk. banski upravi je vloženih že tako veliko število prošenj la različna službena mesta, da se spričo pomanjkanja kreditnih sredstev in razpoložljivih službenih mest ne bodo mogle rešiti v doglednem času. Radi tega se opozarjajo novi prosilci, naj ne vlagajo nobenih prošenj več, v kolikor ne bodo službena mesta razpisana s posebnim natečajem. Prošnje, ki se ne bodo nanašale na razpisana mesta, sc bodo dosledno zavračala radi pomanjkanja kredita.
d Razpisano mesto banovinskega cestarja. — Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo a) od Slovenca do stika s cesto Brežina — Dečna Sela — Globoko — Dobrava; b) od Slovenca do konca Starega gradu. Prošnje je vložiti do 81. maja pri sreskem cestnem odboru v Brežicah.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke,
klobuke itd.
škrobi In svetlolika srajce, ovratnike in
manšete. Fere, suši, monga in lika domače perilo
685	tovarna	Jos. Reich.
d Za kongres Brezalkoholne produkcije na Trsatu pri Sušaku. ki se vrši na binkoštno nedeljo, je ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh progah in v vseh razredih in sicer velja polovična vožnja v času od 20. do 28. t. m., tako da lahko udeleženci porabijo to priliko tudi za bivanje nekaj dni ob Jadranu. Vozila bosta tudi dva posebna vlaka in sicer iz Ljubljane in Maribora, ki bosla odhajala binkoštno soboto zjutraj in se vrneta binkoštni ponedeljek popoldne. Ker sta dva praznika skupaj, je prilika za udeležbo izredno ugodna. Udeleženci bodo napravili tudi skupen izlet na otok Krk. Vse informacije in pojasnila daje brezplačno poštnoobratno Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ul. 3 (nasproti Mestnega kopališča). V zadnjem hipu se prijave ne bodo več sprejemale, ker v tem slučaju ne bi bilo mogoče vse v redu izvesti, zato naj se vsi, ki nameravajo izrabiti Binkošti na ta način, prijavijo čimpreje na gornji naslov.
, PRI 2ARGI, KRISPER, OREHEK »PAN« OVRATNIK.	943-15
d Polovična vožnja je dovoljena vsem udeležencem kongresa Brezalkoholne produkcije na Trsatu pri Sušaku, ki se vrši binkoštno nedeljo. Znižana vožnja velja v vseh razredih in progah od 20. do 28. t. m. Izlet na otok Krki Prijavite se takoj Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska til. 3 (nasproti Mestnega kopališča).
d Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov ima svojo letošnjo (XII.) redno glavno skupščino v Novem Sada v dneh od 5. do 7. junija 1931. Na programu so poleg obširnih stanovskih in strokovnih obravnav tudi številni ogledi in izleti po mestu in okolici. Vožnja po železnici je za Člane, ki so poravnali vse svoje članske obveznosti, četrtinska, za njih rodbinske Člane polovična. — Člani ljubljanske Sekcije U. J. I. A., ki se nameravajo udeležiti te skupščine, naj najkasneje do 21. maja t. I. prijavijo tajništvu Sekcije sledeče podatke: 1. ime in priimek, 2. poklic, 3. točen naslov, 4. ime in priimek sopotnikov, 5. ali se udeleži slavnostne večerje in s koliko člani, 6. ali potrebuje sobo in s koliko posteljami. — Obenem z zgornjo prijavo mora vsak član poslati Sekciji pristojbino (za svečano večerjo, koncert, zakuske, uporabo avtobusov, tramvaja in paro-brodov) za sobe 200 Din, za vsakega rodbinskega člana po 150 Din. Brez pravočasnega plačanja pristojbine se prijave članov ne bodo mogle upoštevati. — Program skupščine dobijo interesenti lahko pri tajništvu Sekcije, ki bo dalo po možnosti tudi vsa pojasnila glede glavne skupščine.
d Razpisano mesto ravnatelja kmetijske šole na Grmu. Kr. banska uprava razpisuje na podlagi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto ravnatelja banovinske kmetijske šole na Grmu. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci s fakultetno izobrazbo, ki morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v državno službo, izpolnjevati še posebne pogoje.
Pravilno kolkovane in z vsemi dokumenti opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 25. maja t. 1. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
d Še o razpustu Zmajevega stega skavtov.
Glede na svoje poročilo javnosti izjavlja uprava Dravske župe skavtov in planink v Ljubljani, da je sklenila razpust Zmajevega slega skavtov v Ljubljani, ker jo je stegovodja pomotoma napačno informiral. Zato se njen sklep nikakor ne sme razumeti tako, kot da je bilo ravnanje vodstva nezakonito ali protizakonito. Šlo je pri tem le za notranjo reorganizacijo stega, ki je bila nameravana tako, da se dvigne kvaliteta članstva. Ljubljanski steg je s tem pokazal le dobro voljo, da hoče vzgojiti res prave skavte po duhu, in da mu prav nič ni zgolj za kvantiteto. V tem gre zato vodstvu, staršem, ki so pomagali pri vzgoji, in večini članstva vse priznanje. Skavtskega in državnega duha zato ni treba šele vbijati, temveč ga hoče steg sam. vodstvo in Članstvo, le poglobiti. Župna uprava pa je hotela steg pri tej dobri nameri le še podpirati. — Uprava Dravske župe skavtov in planink v Ljubljani.
d Šolska vodstva, pozor! Letošnji XI. ljubljanski velelejem se vrši od 30. maja do 8. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom zainogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar zamore zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist. Za učence vseh šol znižana vstopnina po Din 8-—, spremljajoče učiteljstvo je vstopnine prosto.
d Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 30. maja do 8. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Saargebiet In Švica.
d Slov. planinsko društvo razpisuje zgradbo okrepčevalnice pod slapom Savice v Bohinju. Dimenzije 12 X 14 m, pritlično s podstrešjem so na vpogled v pisarni S. P. D., Dunajska cesta la, palača Ljublj. kred. banke IV. Delo: podstavek iz betona in kamna, drugo leseno. Ponudbe je staviti do vključno 18. maja 1931. Osrednji odbor S. P. D. Ljubljana.
d Otvoritev koče na Peci. Na številna vprašanja glede letošnje otvoritve koče na Peci naznanja podružnica SPD v Mežici, da bo koča otvorjena radi snega, ki še na debelo pokriva Peco, šele 14. junija. Do takrat bodo popravljene tudi poti, koča pa bo oskrbljena z vsem, kar je planincem za domačnost in prijetno bivanje v koči potrebno.
d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pni Karlu Prelog«, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	398—3
d Spremembe v železniški službi. Premeščeni so uradniki II. kategorije: Gračner Karel, komercijelni uradnik, Maribor kor. kol., na Tezno; Zakotnik Albin, prometnik, Sava, v Sevnico; Krampuš Rafael, admin. uradnik, kontrola dohodkov G. D. Beograd v prometno-komerc. odeljenje direkcije Ljubljana; uradniki III. kategorije: Kenič Ivan, strojni nadziratelj, zastop. Postojna, v kurilnico Ljubljana I. glav. kol.; Jug Vinko, šef postaje Mirna peč v Novo mesto; Jakob Aladar, admin. uradnik, obče odeljenje direkcije Ljubljana v računsko odeljenje direkcije Zagreb; Maričnik Josip, komercijelni uradnik, Sevnica, v Poljčane; zvaničnik II. kategorije: Krznar Ivan, desetar, progov. sekcija Zidani most k progovni sekciji Maribor kor. proga; dnevničar Znane Frančišek, Brezno-Rib-nica na Verd. — Ostavko na službo sta podala zvaničnika I. kategorije: Gregorč Jožef, prometnik, Rogaška Slatina, in Stalowskij Cecilija, komerc. zvaničnica, Ljubljana glav. kol.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 767, termometer 9’9, relativna vlaga 8%, tiho, jasno. — V Mariboru je kazal barometer 765-9, termometer 10‘8, relativna vlaga 75%, tiho, oblačnost 1, drugod je bilo vetrovno in oblačno. Deževalo je v Beogradu 0-2 mm in v Sarajevu 21 mm. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 22 (7'5), v Mariboru 20-2 (8-8), v Mostaru 241! (13’6), v Zagrebu 21-3 (10-2), v Beogradu 21‘6 (9‘8), v Sarajevu 144 (10’1), v Skoplju 19-5 (8-3), v Kumboru 256 (14-8), v Splitu 25-1 (13-9), na Rabu 25’4 (15-8), na Visu 22 (11'3). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
lijttbljcma
Četrtek, 14. maja: Vnebohod G. Pravoslavni
1.	maja: Jeremije.
Petek, 15. maja: Zofka. Pravoslavni 2. maja: Atanasije.
Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu. — Jutri v petek pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in II o č e v a r v šiški.
*
■ Opozarjamo na današnji »Koroški večer« ob 20. uri v Delavski zbornici.	1258
■ Trgovine smejo biti danes v zinislu Čl. 33 naredbe o odpiranju in zapiranju predpoldne odprle. — G remi j trgovcev.
■ Odprta noč iu dan so groba vrata. Umrla je Jožefa Javoršek, 55 let stara, kuharica, Pogačarjev trg 3. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
■ Prvi slovenski komorni kvartet, ki je sestavljen iz samih domačih moči, nastopi jutri ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Na sporedu je Mozartov in Ravellov godalni kvartet ter Novakov klavirski trio. Komorni večer priredi ravnateljstvo drž. konservatorija s svojimi gojenci. Toplo priporočamo obisk tega večera, da s tem pokaže slovensko občinstvo zanimanje za take vrste prireditve.
■ Dve premijeri v Ljubljanski drami. V soboto 16. t. m. bosta v naši drami dve premijeri. Najprvo se vprizori prvič na slovenskem odru enodejanska groteska »Zeleni kakaduj«, ki jo je spisal pisatelj Arthur Schnitzler, prevel pa prof. Šest. Dejanje se vrši v Parizu na predvečer 14. julija 1789. leta. V posameznih vlogah nastopi pretežni del našega ansambla. Za tem pa bo ravnotako premijera dvodejanske komedije »On je vsega kriv«, ki jo je spisal Lev Tolstoj, prevel pa Josip Vidmar. Obe deli režira prof. O. šest. Premijera bo za red B.
■ Mlada koncertna pevka gdč. Majda Lovše-tova, ki si je že pri koncertnem nastopu v družbi svoje gospe matere pridobila naklonjenost našega občinstva, nastopi s 4 pevskimi točkami na koncertu Rdečega križa v ponedeljek 18. t. m. v prid dobrodelni akciji Rdečega križa. Saj je gdč. Lovšetova tudi sama članica Pomladka Rdečega križa na drž. učiteljišču.
■ Opozarjamo na današnji razpis natečaja za igra d bo poštnega doma v Ljubljani. 1260a
■ Licenciranje plemenskih bikov. V zmislu določil zakona o pospeševanju živinoreje se bo vršilo letošnje redno licenciranje bikov za področje mestne občine ljubljanske 22. maja dopoldne, in sicer na posestvih posameznih živinorejcev.
■ Opozarjamo na oglas tvrdke Commerce d. d., Tavčarjeva ul. 2, I. nadstropje, ki prodaja od danes naprej večjo partijo nogavic in ina-nufakturnega blaga.	1172a
Maribcp
“ Prihod Korošcev. V soboto, dne 16. {-. in. bodo po svojem .predhodnem gostovanju v Lfluib-jv* v Celju prispeli v Maribor člani gledališkega odra v St. Jakobu v Rožu na Koroškem, da tudi v našem Narodnem gledališču ujpruzore koroško narodno igro »Miklova Zala«, la priljubljeni zgodovinski igrokaz slovenskega Korotana, katerega dejanje se je odigralo pred stoletji v St. Jakobu v Rožu, so koroški rojaki vprizorili že neštetokrat v mnogih tamkajšnjih Jerajih. ihovo kulturno delo je veliikega po-mena. Tokrat bodo prvič nastopili na jugoslovanskih odrih. Upamo, da jim bo Maribor, kakor zadnjič koroškim pevcem, izkazal zasluženo priznanje tako pri sprejemu na kolodvoru ka-Jkm’ z ofoišikom v gledališču.
Pijte original »CHABESO«. 1114 m Sokol Maribor I. bo priredil v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri v kolodvorska restavraciji podčastniške inženjerske šole zadnji zabavni večer s plesom za Članstvo. Spored bo zelo pester In Je v rijem obseženo tudi predavanje br. Kende. Prijatelji Sokolstva in ostalo občinstvo vabljeni!
m Ljudska univerza v Studencih. Danes v četrtek priredi Ljudska univerza v Studencih po-** h ke,lskemu gradišču v Limbušu. Zbirališče udeležencev pri deški šoli v Studencih, odkoder bo odhod točno ob 15. uri skozi studenški gozdiček k gradišču. Tam je ogled nad 200 let starega selišča. Povratek preko Limbuša z vlakom ali pa peš. Izlet bo le, če bo lepo vreme, udeleži se ga pa lahko vsakdo. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno TAKOB LAH, Maribor.	H84
m Slavnost blagoslovitve velikega mostu pri Dupleku bo ob vsakem vremenu prihodnjo nedeljo, 17. maja. Posebnost slavnosti bo, ko se foo v sredini 160 m dolgega mostu brala služba boaja ob sodelovanju pevskih društev in godbe. Začetek slavnosti ob 10. — Popoldne & ve_ Ima ljudska veselica na obširne m travniku til? mostu. Vstop prost. Mestni avtobusi bodo vozili ves dan izpred »Velike kavarne« do Dupleka to nazaj. Od 10. do 12. ure bo most za vozovni promet zaprt in bodo avtobusi vozili tudi med mostom in Sv, Martinom. Domačini pripravljajo gostom svečan sprejem. Mladina plete vence in dela slavoloke, Mariborčani in okoličani, udeležite se te pomembne slavnosti!
w FRANJO BURES
Qurar, zlatninar In optik MARIBOR -Vetrinjska ulica 26
URE ZA BIRMO
m Občni zbor Društva mestnih uslužbencev.
V	torek zvečer je bil v magistralni posvetovalnici občni zbor Dirušlva mestnih uslužbencev, na katerem so poročali predsednik inž. Černe, tajnik Brandner im blagajnik Šnuderl. Počitniško zavetišče »Pohorski dom« bo slovesno otvorjeno 7. junija t. 1. Pri volitvah je bil v celoti izvoljen dosedanji odbor .
Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«	985
in Koncert v parku. Danes od 11. do 12. ure bo v parku koncert železniške godbe.
m Predavanje o avtogeniSnem varenju. V siobo l o Iti. t. 111. ob 20. uri bo v kinu A pol o predaval inž. Leon Knez o tehniki avtogenič-nega vairenja. Predavanje bo spremljal film.
m »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja oemj. občinstvu, da se preseli s 15. t. m. v nove pisarniške prostore na Aleksandrovi cesti št. 14, pritličje. Radi selitve ne bo 15. in 16. za stranke nobenega poslovanja.	1253
m Meljski hrib zrahljan. Nevarno plazovanje na Meljskem hribu med Mariborom in Sv. Petrom nitii v suhem vremenu ne miruje. Dne 12. maja je tik aa vozom kmeta Beraniča zdrknila velika plast laporja na banovinsko cesto in zdrknila v Dravo. Dive, tri sekunde bi moral biti Keraničev voz počasnejši in zgodila bi se velika nesreča, ker so na vozu bile 4 osebe. Neštetokrat se je že opozarjalo merodajne faktorje, naj se vendar nekaj ukrene, da se preprečijo nesreče na tej močno frefcventiraini cestni progi. Kaj pa če zadene plaz mestni avtobus, ki vozi med mestom in Sv. Petrom?
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Zatvoritev Radvanjske ceste. Radi kanalizacije med Kettejevo in Popovičevo ulico bo Radvanjska cesta v tein delu začasno zaprta za vozovni promet. Vozovi morajo voziti po Fran-kopanovi in Popovičevi ulici. Vozniki in pešci naj pazijo na znamenja, da se preprečijo nezgode.
m Za kontrolo sadik na trgu. Na naš trg se
prinašajo razne sadike, ki so pokvarjene ali nepristne. Meseca marca in aprila »o se prodajala sadna drevesca in trsi s čislo posušenimi ali zmrznjenimi koreninami. Tudi se je tu in tem prodajala »šmarnica« za .žlahtnimn in MnuškaU. Take zilorabe bi bilo treba temeljito preprečiti!
Koroški večer v Delavski zbornici
Ljubljana, 13. maja. Nocoj se je vršil v dvorani Delavske zbornice krasno uspeli koroški večer Kluba koroških Slovencev v počastitev Grafenauerjeve 70-letni-ce. Yečera se je udeležilo okoli 1000 ljudi. — Mnogo občinstva je moralo oditi domov, ker je bila dvorana prenapolnjena.
Večer je otvoril predsednik dr. Fellacher, ki je pozdravil zastopnika bana, prosvetnega šefa dr. Lončarja, podžupana prof. Jarca, ravnatelja Hubada, intendanta Župančiča, zastopnike dru-štev in korporacij in vse, ki so prihiteli, da proslave Graferauerjevo 70-letnieo.
Žal, da Grafenauer ni prisostvoval večeru. Iz Most je poslal pismo, v katerem se je opravičil, da mu zdravstvene razmere ne dopuščajo, udeležiti se večera. Zato pa bo poslušal spored po radiju v župnišču na Brdu in naj bodo vsi udeleženci (ke) srčno pozdravljeni. (Viharno ploskanje.)
Dr. Fellacher je želel Grafenauerju, naj kmalu okreva in čimprej pride v Ljubljano, nakar je prebral pozdravno brzojavko župana dr. Puca in omenil, da je prejel nebroj pozdravov Grafenauerju iz vseh krajev znak, da ga še niso pozabili.
Ko je zapel pevski zbor Kluba koroških Slovencev, burno aklamiran, »Šumi Drava naša« in »Koroške doline«, je imel prof. dr. Valentin Rožič krasen pozdravni govor, ki ga je končal z besedami:
»Dragi naš Grafenauer! Doma na Brdu v krogu svoje družine in dragih sosedov in prijateljev sediš pri radiju in nas zvesto z utripajočim srcem in bolno dušo poslušaš. Radi zavratne bolezni nisi mogel med nas, toda v duhu si z nami in mi s Teboj.«
»Skrbeli bomo, da Slovenci, Jugoslovani zvedo za Tvoj profil, za Tvoje hude dneve in Tvoja leta — šele potem bodo imeli koroško vprašanje I
Grafenauer! Ti si pristna prispodoba prave svobodne demokracije, simbol neizpolnjenega zgodovinskega poslanstva. Si kakor celovški zmaj in naš kraljevič Marko ...
Grafenauer! Ob tvoji 70-letnici Ti •kličemo: Se na mnoga, zdrava, srečna, blagoslovljena leta! Grafenauer, lahko noč in — na svidenje!«
Ostali spored sta izpolnili dve pevski točki opernega pevca Gostiča, pozdravni govor dr. J. C. Oblaka, več koroških pesmi pevskega zbora Kluba koroških Slovencev, deklamacija, dr. Lovrenčičeve pesmi (dijak srednje tehnične šole Odlazek) in Peruzzijeve (gdč. Primožičeva) in dve pevski točki pevke gdč. Štefke Korenča-nove. G. Gostič in gdč. Korenčanova sta prejela vsak šopek rož. Vsem nastopajočim je občinstvo viharno ploskalo. Posebno zahvalnega priznanja pa je bil deležen pevski zbor Kluba pod vodstvom g. Novaka.
'Slavljencu g. Grafenauerju, ki je bil v duhu s svojimi čestilci, je bil poklonjen trnjev venec, ki mu ga ponese na njegov dom posebna de-pu taci ja.
Mnogo pozornosti so vzbujali na večeru Korošci iz občine Št. Jakob na Koroškem, oblečeni v pestre narodne noše. Pripeljali so se danes opoldne pod vodstvom posestnika g. Miklavčiča in bodo jutri popoldne nastopili v drami z narodno igro »Miklova Zala«.
Jurklošter
Sprememba v občinski upravi. Dosedanji župan občine Jurklošter g. Špan Andrej, posest nik iz Praprotnega, je razrešen svojih dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan bivši dolgoletni župan in starosta Sokola v Jurkloštru g. Jurko Anton, veleposestnik v Henini. Novi žu pan je posle že prevzel.
Inšpekcijo osnovnih šol v Jurkloštru in v Henini je izvršil te dni prosvetni referent g, Potočnik Ljudevit.
f^efovazije pe zvezdi večernici
76.
Borba je postajala vedno bolj srdita, a kmalu sta Dužan in Danico, opazila, da veliki stegozaver omaguje. Krvavel je iz neštetih ran. Raztrgana koža mu je kar mahedrala po telesu. Naposled se je v strašni bolečini vzpel kvišku in se tako; na to zgrudil mrtev na tla. Zmagal je manjši ceratozaver. Ko se je malo odpočil, je pričel slastno žret; mrtv_ga velikana. Požiral je kar cele velike kose mesa.
Velik požar pri Šmarju
Delavcu Tomažiču je divji element uničil vse
Šmarje, 12. maja.
Včeraj ob 16. uri je bilo plat zvona pri podružnici Sv. Križa šmarske župnije.
Ogenj je nastal pri delavcu Franu Tomažinu v Tlakah in sicer v drvarnici. V hipu se e požar razširil ffa stanovanjsko poslopje in ga popolnoma upepelil.
Prihiteli so gasilci iz Šmarja z motorno brizgalno na pomoč. Ker leži hišica na peščenem
gričku in ni nobenega studenca blizu, pa tudi ne vodnjaka, je bilo nemogoče gasilcem gasiti. Rešili so le, kar se je rešiti dalo. Ko je nastal požar, je bila mati na njivi, oče pa v bližnji vasi v Lanišču, kjer dela kot zidarski delavec. Bili so doma le otroci, ki jih ima Tomažin 6. Zgorelo mu je takorekoč vse; rešili so le nekaj oprave. Zavarovan je bil za 25.000 Din, vendar presega škoda precej ta znesek.
Osumljen ostudnega zločina pri Žužemberku
Preiskava o umoru starke Bokerj
Žužemberk, 12. maja.
V	slučaju tunora Marije Boker in izsledenja njenega morilca ni prišlo do nekakega pozitivnega rezultata. Aretiran je bil takoj na dan umora Jože Z., pos. sin iz Dolenjega križa pri Žužemberku, naslednjn dan pa njegov brat France, katera sta bila takoj oddana v tukajšne zapore. Ker je bil Jože Z. že parkrat kaznovan zaradi posilstva in več drugih kaznivih dejanj, e tudi v tem žalostnem slučaju padel sum takoj na njega. Toda vkljub intenzivni in vsestranski preiskavi vlada nejasnost glede krivde, ker oba osumljenca trdovratno in odločno tajita udeležbo pni roparskem umoru. V zaporu se obnašata skrajno obupno ter prebijeta pretežno večino noči v joku in obupavanju. Ker vkljub par stvarem, ki so jih našli pri natančni preiskavi na enem izmed osumljencev, ni prišlo še do pozitivnega rezultata, je državno pravd-ništvo odredilo, da se oba odda v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kamor sta bila danes ob 4. uiti prepeljana, kjer so nadaljevali z zaslišanjem in preiskavo.
Pri enem izmed osumljencev se je našlo
eve - Pričo so naredili za zločinca
nekaj, kar bo odločilnega pomena v poteku preiskave. Na podlagi tega bo najbrže odrejena ponovna obdukcija umorjene Marije Boker. Še-le po zdravniški preiskavi in ugtolovitvi potom strokovnjakov, bo mogoče zavzeti določeno stališče, vsako komentiranje in druge trditve so zaenkrat preuranjene.
V	nekem nedeljskem ljubljanskem »velelistu« z dne 15. t. m. je dopis iz Novega mesta, ki pravi o tej zadeva, da je bil aretiran tudi Benčič France iz Dolenjega križa, češ, da je bil njegov nož, katerega so našli v loncu fižola in s katerim je bila umorjena. Resnici na ljubo in da se ne škoduje ugledu spoštovane kmetske rodbine Benčič ugotavljamo, da je bil ta klican samo kot priča na orož. slanico, ker so oblasti zvedele, da pozna ta nož. Govorilo se je, da je prišel par dni pred umorom Jože v hišo k Benčiču, vzel z vednostjo domačih na mizi ležeč žepni nož, ki je bil last Franceta Benčiča, češ da ga rabi. Pri zaslišanju je Benčič zanikal, da bi bil ta nož njegov, katerega so dobili v stanovanju umorjenke, na kar so ga takoj odpustili.
Neznan utopljenec
Naplavila ga je Drava pri Muti
Marenberg, 10. maja.
Drava je naplavila v sredo 6. maja pri Muti mrtvo moško truplo. Izprva se je domnevalo, da gre za izginulega posestnika Krevha iz Tr-bonj pri Vuzenici, toda oni, ki so poznali izginulega posestnika, so to zanikali.
Naplavljeni utopljenec je okoli 60 let star kmečki očanec, dokaj močne tršate postave in dobro ohranjen. Izprva se je domnevalo, da gre mogoče za roparski umor, posebno ker je imel več ran na glavi.
Dne 8. maja se je vršila sodna obdukcija utopljenčevega trupla v mrtvašnici na Muti. Komisijo so sestavljali sodnik Kejžar iz Maren-
Ostuden zločin
Litija, 14. maja.
V torek se je zgodil pri nas grd zločin. Okrog 20-letni 11. iz Zagorja, po poklicu miz pomočnik, je zlorabil neko U-letno deklico. De-Idica je nabirala cvetlice v družbi svoje sestre nedaleč od doma v smeri proti Savi. v istem času se je pripeljal mimo na kolesu pomočnik R., ki je iskal v Litiji zaposlitve. Ko je zapazil obe deklici, je ustavi) kolo in potegnil mlajšo k sebi in se odpeljal proti Ponovičam, kjer jo je zlorabil in ji obenem zagrozil, da jo bo vrgel v Savo, če ne bo molčala. Čez pol ure je prišla deklica vsa objokana domov in vse povedala staršem, ki so hitro obvestili o-rožnike v Liliji in Zagorju. Zločinec je pobegnil proti postaji Savi, se prepeljal z brodom preko Save in se odpeljal po njeni desni strani proti Zagorju. Tu so ga aretirali zagorski orožniki. Sprva je dejanje tajil in šele pri konfrontaciji z deklico je zločin priznal, nakar so ga odpeljali začasno v litijske sodne zapore.
Litija
Banska uprava je oddala na dražbo lov Po-novife, ki ga je zdražil v ponedeljek 11. t. m. g. dr. Polde U k m a r za letnih 2800 Din.
Podružnico je otvoril v Kresnicah v trgovini g. Kača g. Franc Kramar, mesar v Litiji.
Danes odigra SK Javornik iz Rakeka revanž no tekmo s SK Litijo.
Laško
Zdravilui dom. V zadnji občinski seji se je sklenilo, naj se poišče primerno posestvo za zgraditev zdravilnega doma ali poliklinike. Pri isti seji se je tudi sklenilo, da se bo še letos asfaltirala cesta od Toplic do pokopališča in od Aleksandrove ceste do trgovine gosp. Časi.
Smrt ugledne meščanke. V ponedeljek zvečer smo pokopali ob velikanski udeležbi soprogo kovaškega mojstra in posestnika gospo Frido K o s c li i e r, ki je umrla po dolgem hiranju v soboto v bolnici v Celju. Ranjka je bila velika dobrotnica, dobra mati in skrbna žena.
Občni zbor pevskega društva »Hum«. V petek se vrši ob pol 9. uri zvečer v gostilni gosp. Pačnika redni letni občni zbor našega pevskega d rušiva.
Kamnik
Torkov živinski sejem je bil razmeroma jako živahen. Okoličani so prignali v mesto mnogo živine in drobnice, zlasti mnogo pa je bilo na prodaj mladih prašičkov za rejo, katere so prodajali za naravnost smešne cene: 40—50 dinarjev. Lani so jih prodajali še po 300 Din.
V	enem letu pa taka razlika! Toda kaj heče-mo, za denar je trda in sila kola lomi.
Kamniški Sokol priredi danes pešizlet v Kamniško Bistrico, v slučaju slabega vremena pa v nedeljo 17. t. m.
Planinsko predavanje. Kamniška podružnica Slov. plan. društva priredi v nedeljo 17. t. m. po prihodu dopoldanskega vlaka v dvorani narodne čitalnice zanimivo poučno predavanje. Predaval bo g. dr. Tičar o prvi pomoči ponesrečencem v planinah in g. H u d n i k o 'eh-
berga, zdravnik dr. Pregelj iz Vuzenice in pa varnostni organi. Sodna obdukcija je dokazala, da je vsak umor izključen ter da na utopljencu ni nikakih znakov nasilja. Res da je imel utopljenec več ran in odrgnenj na gla-
vi	in po telesu, ki pa izvirajo vsled udarcev po kamenju v Dravi. Rane so vse lahkega značaja.
Identiteta utopljenca je še do sedaj neznana. Utopljenčevo truplo je še dobro ohranjeno ter še ni ležalo dolgo časa v vodi.
Ker se v okolici ni pripetila nobena podobna nesreča, je naplavljenega utopljenca prinesla Drava najbrže iz Avstrije.
nični uporabi cepiva, vrvi, derez, o plezanju itd. Predavanja so namenjena našim gorskim vodnikom in reševalnim društvom, dobrodošla pa bodo tudi vsem planincem.
Šport. Kamniški nogometaši gostujejo danes v Škofji Loki, kjer se pomerijo s škofjeloškimi kolegi v prijateljski tekmi. Danes se vrši velika kolesarska dirka športnega kluba Diska iz Domžal. Tekmovalci bodo pasirali Kamnik med
10.	in 11. uro dopoldne, na kar opozarjamo naše občinstvo.
Lesc do Bleda. Velik avtobusni promet je cesto močno pokvaril. Zato je gradbena tvrdka Dukič pričela te dni z asfaltiranjem te ceste, ki bo pokrita z zadnjo plastjo asfalta.
Pevske vaje gorjanskega Sokolskega društva. Pevske vaje gorjanskega sokolskega društva bodo vsako nedeljo in praznik ob 10. uri dopoldne. Poučeval bo brat Milan Vrezec, upravitelj v Ribnem pri Bledu. Prva pevska vaja bo že na praznik vnebohoda 14. t. m. ob 10. uri v lokalu brata Jana v Gorjah.
Otvoritev oglasne reklamne pisarne. S 15. t. m. se bo otvorila na Bledu oglasno-reklamna pisarna, ki je v posesti gospoda Sokliča v vili lleani na Ljubljanski cesti.
Napeljava k blejski okrožni bolnici. Pred kratkim so pričeli z deli napeljave vodovoda k blejski okrožni bolnici. Instalacijska dela je prevzela tvrdka Ulčar in drug iz Gorij pri Bledu. Vodovodna napeljava je dolga okoli 900 m in je nad polovico že gotova. Opozarjamo Rib-nane in Selane, da izkoristijo to priložnost in si podaljšajo vodovod do Ribnega Sela.
V	Purk-liotclii so že odprte sezijske prodajalne. Pred kratkim so odprli blejski sezijski trgovci v Park-hotelu svoje prodajalne, v katerih imajo že mnogo prometa.
Preselitev urada Zdraviliške komisije. Te dni se je preselila Zdraviliška komisija s svojim uradom iz blejskega občinskega doma v sezijske prostore Zdraviliškega doma.
Muogo prahu. Blejske ulice so v času deževja silno blatne, zato bi bilo umestno, da bi merodajni činitelji oskrbeli sedaj, ko smo pred durmi sezone, da bi se vse ulice očistile in bi s tem preprečili dviganje oblakov prahu pri velikem avtobusnem prometu.
Oddaja službenih mest v blejski občinski pisarni. Kakor znano, bo blejska občinska uprava sprejela nekaj novih uradniških moči. Za mesto občinskega blagajnika vlada od strani domačinov veliko zanimanje. Vloženih je bilo več tozadevnih prošenj. Finančni odsek bo te dni razpravljal, koga naj sprejme na to odgovorno mesto.
Cerknica
Maša z godbo. V nedeljo je pri glavni maši igrala godba cerkniškega gasilnega društva.
škof dr. Rožman v Cerknici. V torek popoldne ob pol štirih je prispel v Cerknico ljubljanski škof dr. Rožman. K sprejemu, ki je bil pred cerkvijo, so prišli šolski otroci z učiteljstvom in drugi ljudje. Sprejema se je udeležila tudi cerkniška godba ter gasilci iz Cerknice, Dolenje vasi in. Jezera, škofa je pozdravil tukajšnji župan Werli, nakar je škof odšel v cerkev in šolo. Birma bo v Cerknici na praznik Vnebohoda, zato je te dni vsa Cerknica v prazničnem razpoloženju.
‘Radio
Bšejslce novice
Krasni, lepi, solnčni majski dnevi so privabili že nešteto tujcev v naše kraljevsko letovišče. Dan za dnem prihajajo naročilna pisma tukajšnjim hotelirjem, Zdraviliški komisiji, pa tudi posestnikom vil in pensijopov, tako da je upati, da bo letošnja sezija vsestransko zadovoljila Bled in njega tujsko-proinetne interesente.
Z mrzlično naglostjo se urejajo pola, ki so bila razdejana radi kanalizacije. Na Mlinem se vlagajo poslednje kanalizacijske cevi v jarke. Nešteto delavcev hiti za delom, baje da jih samo tvrdka Slavec zaposluje nad 650! Kanalizacija še ne bo gotova do letošnje sezije. Spričo nepredvidenih tehniških težkoč in radi vstopajoče sezije se bo odložila na jesen. Delalo se bo pa še dalje ob Savi.
Vidovdanska cesta bo po zatrdilu odločilnih krogov pospravljena vseh velikih cevi in do popolnosti urejena že v najbližji bodočnosti. Ob pomolu Šantovčeve trgovine bodo stale začasno vse cevi, odkoder se bodo jeseni porabile nadalje.
Cesto Aleksandrovega šetališča so začeli delavci te dni urejevati, v kratkem bo zopet oddana prometu.
Na strehi Kasine sadijo delavci ruše trave, tako da bo v kratkem vsa v zelenju. Tudi park, ki leži ob jezerski gladini, je lepo urejen ter zasajen s pomladanskimi cvetlicami.
Po jezeru prevažajo čolnarji tujce na otok.
V	Grajski kopeli je videti nekaj zgodnjih kopalcev. Grajska kopel še vedno ni dovršena. Delavci nenehoma izravnavajo pota in narejajo obcestno škarpo.
Pouk na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli se ho zaključil danes. Vseh vajencev je bilo do konca šolskega leta 85, ki bodo prejeli ob priliki razstave svoja letna izpričevala. Pod vodstvom svojih učiteljev je osnovno-šolska mladina vršila danes pogozdovanje na neki privatni parceli v Zaki. Zasadilo se je nekaj sto malih smrekic.
Prireditev olepševalnega društva Zarja. Pred kratkim seje vršila lepo uspela prireditev olepševalnega društva »Zanje« na Rečici. Čisli dobiček se bo porabil za olepševanje tujsko-pro-m etn ih naprav blejske okolice.
Ljubljansko cesto bodo razširili. Kakor znano ima Ljubljanska cesta samo na eni strani obstransko pot za pešce. V kratkem bodo pričeli nacejati tudi drugo. Zato bodo razširili cesto od Lovca do Kapusa v izmeri 2'80 m. V poštev prihajajoči posestniki bodo v to svrho odstopili proti primerni odškodnini svoje zemljišče. Lansko leto je bila Ljubljanska cesta asfaltirana iz
Ljubljana, četrtek, 14. maja. 9.00 Ing. Zupanič: O vinogradništvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, P. dr. R. Tominec. 10.20 Ferdo Jelenc: Moderno knjigovodstvo za hotelirje. 11.00 Radio orkester. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (ruska glasba). 15.30 Pero Horn; Duševna vzgoja otroka. 16.00 Koncert Šramel kvarteta, Slovenske narodne pesmi. 17.00 Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder). 22.00 Prenos iz ljubljanske opere R. Kor-zakov »Sneguročka«. 22.30 Poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 15. maja. 12.15 Plošče (Godalni terceti in kvarteti, operni zbori). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 Prof. Niko Kuret: Nove smernice v Nemčiji. 19.30 Dr. Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura. 20.30 Prenos iz Zagreba Jugoslovanska glasba. 22.45 Čas, vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 16. maja. 11.45 Šolska ura: pravljice, ga. Gabrijelčičeva. 12.00 Slike iz narave. 12.15 Plošče (Slov. glasba — potporuji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Potovanje po Jugoslaviji. 18.30 Plošče. 19.00 Valek Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah.
20.30 Bizet: Carmen (plošče). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Harmonika igra g. Rakuša. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 14. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke koncert.
18.30 Novice. 19.20 Predavanje o svunjereji. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosa. 20.00 Ljubljana (opera).
Zagreb, petek, 14. maja. 12.20 Kuhinja. 12.80 Plošče. 17.00 Jugoslovanski koncert Radio orkestra. 18.80 Novice. 20.30 Jugoslovanski večer: 5-letnica zagrebške Rudio postaje (soli, orkester, pevski zbor »Kolo«). 22.45 Novice.
Zagreb, sobota, 16. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plašče. 18.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Beograd, opera.
Beograd, četrtek, 14. maja. 10.00 Prenos iz katoliško cerkve. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orko-ster. 13.30 Novice. 14.00 Srednješolski radio.
16.00 Plošče. 17.00 Narodne z dudo. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.00 Francoščina. 19.30 Zdravstvo. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere i« Ljubljane. 21.30 Novice; po preno-u plesna glasba in plošče.
lieograd. petek. 14 maja. 12.45 Opoldanski koncert. 18.30 Novice. 16.00 Ljudskosolski radio.
17.00 Narodne na harmoniko. 17.00 Koncert.
18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Večerna glasba radio orkestra. 20.30 Zagreb (koncert). 22.50 Ruska ura.
Beograd, sobota, 16. maja. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.«) Plošče. 17.00 Odlomki i« »Koštane«. 18.00 Sokol. 19.30 Predavanje.
20.00 Vokalni koncert. 20.30 Prenos koncerta iz Subotice. 22.30 Novice. 22.50 Po Evropi.
Praga, četrtek. 14. inaja. 11.00 Ljudski orkester. 12.05 Moravska Ostrava. 16.00 Vojaški orkester. 19.«) Koncert. 19.30 Brno. 20.30 Pesmi.
21.00 Veliki simfonični orkester. 22.30 Prenos iz kina.
Praga, petek. 14. maja. 16.30 Komorna glasba. 18.15 Vzgoja zn praktično življenje. 20.80 Koncert.
Praga, subota, 16. maja. 19.05 PiošČe. 19.15 Brno. 20.«) Komični prizori — kabaret. 22.30
Moravska Ostrava.
Cessne zadeve kamniškega sreza
Izboljšanje cest — Gradnja ceste v Bistrico
Kamnik, 12. maja. Glavne žile prometa v kamniškem srezu so ceste, ki tvorijo izredno gosto mrežo in merijo skupno z državno cesto Trzin—Lukovica okrog 230 km. Kljub zelo gostemu omrežju pa se kaže potreba po zgraditvi novib cest. 40 -letno prizadevanje Kamničanov za zgraditev ceste Crna—Luče je rodilo letos ugoden uspeh In je za del te ceste, t. j. do Kranjskega raka, že zagotovljen kredit. Kakor čujemo, bo gradnja te cesle v najkrajšem času razpisana. Tudi vprašanje gradnje ceste v Kamniško Bistrico je stopilo v zaključno fazo.
Kamnik ima mnogo srečnejšo pozicijo kot ostala gorenjska letovišča Bled, Bohinj in Kranjska gora, ker je oddaljen od Ljubljane samo 22 km. Gledati pa mora zato na izboljšanje prometnih sredstev, da pritegne nase čim več prometa. Ceste so zadnja leta vsled naraščajočega avtobusnega prometa znatno trpele in so ponekod v jako žalostnem stanju. Sreski cestni odbor si je uadel nalogo, da jih kolikor mogoče zboljša in priznati moramo, da je to nalogo začel tudi vestno izpolnjevati. V načrtu ima, da bo primerno razširil vse banovinske ceste in sicer I. reda na 7 metrov, drugega pa na 6 metrov. Prav tako tudi bivše oblastne ceste. 2e v letošnjem letu bo dal vse ceste I. reda po geometru razmejičiti in postaviti potrebne mejnike in kilometerske kamne. Na vseh razpotjih bodo postavljene orijentacijske deske, Avtoldub pa je določil, da se postavijo povsod svarilna znamenja. Kolikor bodo le sredstva dopuščala, se bodo omilili ovinki in s kanalizacijo odpravili prekocestni jarki. Skrbeti pa bo treba, d<* cestni odbor posveti več pozornosti pešpoti m ob cestah, ki vežejo posamezne vasi z večjimi trgi in z mestom samim, kajti tudi pešec ima na cesti pravico do udobnosti in ne samo avtomobilist, ker tudi on plačuje davke in doklade.
Priznati pa je treba, da se tudi v tem oziru costni odbor trudi vsestransko izboljšati naše ceste. Vendar mu manjka za to potrebnega širokega programa.
Problem izboljšanja naših cest pa ni samo aktualen, ampak z ozirom na rastoči tovorni in avtomobilski ter avtobusni promet neodložljivo nujen. K definitivni in sistematični re-štvi tega problema pa se bo tudi iz tujsko-pronietnih ozirov moralo čimprej pristopiti. Avtomobilist, ki je navajen krasnih cest v Avstriji ali Italiji, ne bo riskiral svojega avtomobila za naše ceste, ker se upravičeno boji, da ga na njih polomi. In tak sloves uživajo danes vse ceste v Dravski banovini. Treba se bo na vsak način za to zavzeti in čim preje tem bolje bo in tem več koristi bomo imeli. Ne smemo pa v pregorečem navdušenju izgubiti realnih tal izpod nog in precenjevati svojih gospodarskih zmožnosti. K financiranju morajo prispevati najvišji znesek oni faktorji, ki bodo imeli od tega največji dobiček, to je banovina in država. Lokalna bremena za izvršitev teh del pa je treba porazdeliti vsaj na dve generaciji in opustiti dosedanji način finansiranja, da se take potrebe krijejo iz tekočih sredstev. Le tako se bodo lahko izvršile velike naloge, ki čakajo nujne rešitve in od katerih je v veliki meri odvisen sleherni uspeh našega tujskega prometa, v katerem loži vsa naša bodočnost.
Kakor smo že omenili, je grdnja ceste v Kamniško Bistrico tik pred izvršitvijo. 2e koncem tega tedna se bo vršil komisijski ogled proge in sestanek vseh zainteresiranih faktorjev, na katerem se bodo tudi določili prispevni deleži. Cesta se bo zgradila na ta način, da se bo dosedanja vozna pot iz Stahovice v Bistrico razširila iu toliko popravila, da bo sposobna za avtomobilski promet. Tudi cesta iz Kamnika do Stahovice se bo popravila. Z delom se bo pričelo menda že koncem tega meseca in v avgustu bo cesta že gotova.
Iz po icifske kronike
Ljubljana, 13. maja.
Ogenj v Crnl vasi
V	stari in napol podrti Supi posestnika Antona Kalina v Crni vasi 5 je nastal ogenj, ki so ga še pravočasno pogasili, preden je plamen objel vso šupo. Požarna bramba ni bila potrebna in Jo radi tega tudi niso klicali. Škode Je napravil ogenj okoli 400 Din.
Skozi stekleno streho padel
Fotografski vajenec Marjan K. je nesel iz Grabljecevega ateljeja na Miklošičevi cesti fotografske plošče v podstrešno shrambo. Po neprevidnosti je stopil na stekleni strop nad ateljejem, ki se je udrl, tako da je padel Kf. skozi stekleni strop 3 metre globoko na tla. Pri padcu je zadobil hude poškodbe na glavi. Nezavestnega so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
Neprevidne vožnje Krojaški vajenec Janez D. s Studenca Je na Zaloški cesti tako neprevidno vozil s kolesom, da je podrl na tla pekovskega pomočnika Martina Cveka Iz Laz. Pri tem mu je strgal hlače in ga poškodoval na kolenu.
Sluga Lovro H. je prav tako neprevidno vozil s kolesom po Masarykovi cesti in Je podrl na tla Alojzija Perneta, mehaničarskega vajenca. Pri padcu je zadobil Perne na glavi in levi roki hude poškodbe.
Vlom v spalnico Delavec tobačne tovarne Josip Perme iz Črne vasi 5 Je .naznanil policiji, da je bilo vlomljeno v zaklenjeno njegovo spalnico in da mu je tat odnesel iz zaklenjene omare 900 Din. Denarja je imel v listnici 1700 Din, tat pa je vzel le 900 Din, iz česar se da sklepati, da je tat iz bližnje soseščine.
Dve težki nesreči
60-letni zidar Anton Vidergar iz Device Marije v Polju je padel na stavbišču v Zg. Kašlju z odra in zadobil hude poškodbe na levi roki in na rebrih.
4-letnemu čevljarjevemu sinu Ivanu Zadraž-nlku iz Kranja je doma na dvorišču, kjer so gasili apno, brizgnilo apno v obraz in oči in
zadalo težke poškodbe. Oba ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v splošno bolnico.
Neznana goljufica Neznana mladenka, stara okoli 18 let, male postave, oblečena v temno obleko, po poklicu najbrže služkinja ali delavka je izvabila na prefrigan način v cvetličarni Korsika na Miklošičevi cesti rožo »azolca« z lončkom, vredno 150 Din. Ista mladenka je ogoljufala na isti način tudi vrtnarja Šimenca.
Sokolstva
Zlet celjskc sokolske župe.
Prvi letaki že zovejo. Vseh 55 v sokolski župi Celje včlanjenih sokolskih društev se pripravlja k velikemu zletu, ki bo v dneh 28. in 29. junija t. 1. Na sporedu prvega zletnega dne so tekme naraščaja in članstva in večerna akademija, drugega dne pa skušnje vseh oddelkov slavnostna povorka po mestu in javni nastop na Glaziji. Uprava sokolske župe je že v mesecu aprilu konstituirala potrebne odseke, ki stalno vodijo dalekosežne priprave. Te priprave nam jamčijo, da bo župna prireditev dostojna revija sokolskih sil v župi, kakor je jugoslovansko Celje še ni videlo. Pokazala bo plemenite sadove sokolske telesne vzgoje v smislu Tyrše-vih idej. Pokazala bo, kako sijajne sile so zbrane pod sokolskimi prapori, ki plapolajo v naj-lepšo bodočnost narodu, državi in Slovanstvu.
Jugoslovansko Celje, ki šteje v svojem sokolskem društvu nad 1000 pripadnikov, bo storilo vse, da bo ta sokolska manifestacija združila najširše plasti naroda, tako kmečke, delavske in meščanske. Utrdila bo v njih ljubezen do Sokolstva ter voljo k udejstvovanju v njem za čim večji in globlji razmah v delu, ki naj objame ves naš narod.
Tako bo ta župni zlet največji nacijonalni praznik v zgodovini Celja po letu 1918, bo dokaz bogatih sadov, ki jih ustvarja sokolski idealizem širom sokolske župe Celje od Posavja do Savinjskih planin in Donačke gore.
Lepo uspela akademija cerkniškega Sokola.
V	nedeljo 10. maja je priredilo Sokolsko društvo v Cerknici lepo uspelo telovadno akademijo. Akademijo je otvoril starosta cerkniškega Sokola brat Baričevič, ki je uvodoma tudi pozdravil župna odposlanca br. Pipenbacherja in brata Flegarja ter vse navzoče, ki so posetill prireditev; nakar se je takoj pričelo s sporedom.
Prireditev je otvorilo osmero deklic z rajal-nimi vajami; takoj zatem pa je bil solospev ge. Kraševčeve. Pri tretji točki so se zlasti postavili člani, šest članov je v belih oblekah izvajalo simbolične vaje »Vrbniče nad morem«. Simboličnim vajam članov je sledilo več deklamacij sokolske dece. Ob spremljevanju violine in klavirja so nato nastopile članice s precej težko »Barkarolo«. Topot se nam je tudi prvič predstavila kot solo-pevka ga. Gerjolova.
Sledila je najlepša točka programa, kolo s petjem, šest malih dečkov in deklic oblečenih v narodno nošo je tako lepo zaplesalo kolo, da so ga morali na željo občinstva ponoviti. Zatem so nastopile članice s »Polkinim plesom«, nakar sta sledili dve deklamaciji. Pozabiti tudi ne smemo članov, ki so ob koncu sporeda strumno od-telovadili težko vajo »Naprej«. Ves spored je zaključila skupina, ki je napravila na vse prisotne zelo lep vtis. V popolni temi na odru se Je namreč kraljevič Marko razgovarjal s svojo materjo, ljubico in konjem Šarcem, nakar so posvetili reflektorji in na odru se je pojavil kraljevič Marko nda konju, obdan z oboroženimi Sokoli in vojaki. Na prireditvi je sodeloval tudi pevski odsek cerkniškega Sokola ln je nastopil z nekaj pesmimi moški in mešani zbor. Po končanem sporedu se Je razvila ob zvokih godbe domačega gasilnega društva prosta zabava.
Da je vsa prireditev tako lepo uspela, je največja zasluga tukajnšjega učitelja br. Kristana, za kar mu gre vse priznanje. Zdravo!
Z izbirnih tekem za svetovno prvenstvo
Kullimpa.
Billova Zala
(H gostovanju Korošcev v ljubljanski drami.)
Pisatelj profesor Sket je napisal pred več desetletji za Mohorjevo družbo povest iz časov, ko so vpadali v naše kraje Turki in ji je dal naslov »Miklova Zala«. Dejanje se godi v Svet-nah pri št. Jakobu v Rožu. Povest se je tako priljubila med našim narodom, da je doživela več izdaj in bila tudi parkrat dramatizirana, člani izobraževalnega društva »Kot« v št. Jakobu na Koroškem, ki gostujejo z »Miklovo Zalo« v četrtek, dne 14. t. m. ob 15. uri popoldne v ljubljanskem dramskem gledališču in nato še v Celju in Mariboru, igrajo odersko priredbo g. Jakoba špicarja. Dramatizacija ima 8 slik, kratka vsebina je nekako naslednja:
1. slika: Na razpadlem Gradišču v Rožu se posvetujejo kmetje, kako se bodo branili, kadar zopet pridejo Turki. Jud Tresoglav je zvedel za to posvetovanje in skrit posluša, kaj bodo sklenili.
2. slika: Serajnica, Mikla in Zala čakajo, da se vrneta od zborovanja kmetov Serajnik in Mirko, ki res prideta in povesta, da se zopet Turek bliža koroški deželi. Sklene se zaroka med Mirkom in Zalo. Tresoglavova hči Almira, ki hoče imeti Mirka, opazuje ves prizor, sklene pogubiti Zalo in oče njen ji obljubi, da pripelje Turke v Rož, ki jim bodo potem spravili v roke Zalo.
3. slika: Turki taborijo na beljaškem polju. Tresoglav pride in jih pregovori, naj gredo v Rož.
4. slika: Pri Serajniku praznujejo Zalino in Mirkovo ženitovanje. Sredi veselja prihiti žal-nikov Vinko, ki je bil na straži pri Beljaku ln pove, da so Turki že na poti v Rož. Zala se mora ločiti od Mirka, ki prevzame poveljstvo kmečke vojske proti Turkom.
5. slika: V jamah Podrožčico, kamor so zbežali starci in ženske. Almira kuje načrt, kako bi spravila Zalo s sveta. Pride junaški Davorin, ki je ušel Turkom in pove, da turški poveljnik zahteva zase Zalo, potem bo dal svobodo Mirku in tovarišem. Zala hoče s pomočjo Davorina sama rešiti Mirka ln gre na Gradišče, kjer so tl ujeti.
6. slika: Na utrjenem Gradišču, ki so ga Turki zavzeli, po zmagovitem boju vse zaspi. Davorin -in Zala hočeta rešiti Mirka in tovariše, kar prepreči Almira, ki je skrivaj šla za njima Zalo Turki vjamejo, Mirko pa Je prost.
7. slika: Po sedmnih letih turške sužnosti najde Zala svojega strica Marka, ki je bil v prejšnjih bojih vjet in odpeljan na Turško. Stric jo reši in oba uideta iz sužnosti.
8. slika: Na Serajnikovem domu pripravljajo za Mirkovo ženitev z Almiro. Vsi so že pozabili na Zalo in mislijo, da je mrtva, samo blazni Davorin tega ne verjame. Že pozvanja k ženi-tovanju, ko prideta dva čudna tujca, Marko in Zala, ki preprečita poroko in Almira prejme, zabodena od Davorinove roke, kazen za svoje izdajalsko delo. Konec.
Občinstvo opozarjamo na to prvo gostovanje naših rojakov iz Koroške v Ljubljani, Mariboiu in Celju.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJITRL.TANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 14. maja: ob 15. uri »Miklova Zala«. Gostujejo člani prosvetnega odrajz St. Jakoba v Rožu na Koroškem. Znižane cene. Ob 20. uri »X Y Z«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Petek, 15. maja: »Slehernik«, predstava v opernem gledališču. Red C.
Sobota 16. maja: »Zeleni kakaduj, On je vsega kriv«. Red B. Premijera.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Četrtek, 14. maja: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Petek, 15. maja: »Slehernik«, dramska predstava. Red C.
Sobota, 10. maja: »Večni mornar«. Red A.
NARODNO GLEDALIŠČE V MAItlBORU
Četrtek, 14. maja ob 20. uri: »Kavalir Miško«.
Znižane cene.
Petek, 15. maja. Zaprto.
Sobota, 16. maja ob 20. uri: »Miklova Zala«. Gostovanje koroških Slovencev.
PTUJSKO GLEDALIŠČU Petek. 15. maja: ob 16 uri »Začarana žaba«. Otroška predstava.
Ob 20. uri »Kavalir Miško«. Gostovanje mariborskega gledališča.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Petek, 15. maja ob 20. uri: »Miklova Zala«. Gostovanje koroških igralcev.
<Sp ©jpf
č~>
Tošo Primožič	Lapajne Stane
(pri saltu naprej z mesta)
*
(Karikature narisal Tošo Primožič.)
Sokolski listi.
Sokolski Glasnik ima v svoji 20. številki, ki je izšla včeraj naslednjo vsebino: Brat Janez Poharc (Zg. šiška): Sokolski delavci — Priprave za Pariz: Izbirne tekme naših sokolskih prvakov v Ljubljani — Sokolstvo na deželi (iz knjige »Pota in cilji«) — Iz letnega poročila tajnika Saveza SKJ brata Brozoviča — Slovanstvo Sokolstvo — Zlet Sokolstva na Jadranu Iz Saveza SKJ — Iz žup in društev •— Glasnik bi r slike naših prvakov bratov Primožiča, Šumija in Štuklja.
Vsakdo izmed 7000 pripadnikov sokolske župe Celje je pozvan, da sodeluje pri pripravah in tako soustvarja pri uspehih 28. in 29. junija, ko zagrne Celje val pisanih sokolskih množic, ojeklenelih v gradbi svetle bodočnosti narodu in državi. Zdravo! Sokolska župa Celje.
S. K. Ilirija (lahkoatletska sekcija): Na ju-niorskem lahkoatletskem mitingu ASK Primorja startajo sledeči juniorji: Glavnik I in II, Vesenjak, Boštjančič, Gogala E. in J., Pribošek, Pristavec, Tiran, Šušteršič, Derganc, Kveder, Pirnat. Seja načelstva sekcije bo drevi ob pol
21.	uri v kavarni »Evropa«. Tajrftk.
Lahkoatletski miting S. K. Ilirije. V nedeljo, dne 17. maja priredi S. K. Ilirija narodni lahkoatletski miting, na katerem bodo startali poleg prireditelja in ASK Primorja tudi atleti zagrebškega Marathona in mariborskega Železničarja. Vstopnina bo malenkostna, da bo vsakomur omogočeno, da si to zanimivo prireditev ogleda. Na prireditev samo se pa še povrnemo.
Mariborski šport.
Koroški nogometaši v Mariboru. Danes gostuje po daljšem presledku v Mariboru S. K. Ra-pid iz Celovca. Odigral bo s ISSK Mariborom prijateljsko tekmo. Tekma se vrši ob vsakem vremenu ob 16. uri na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
S.	K. Ilirija : S. K. Železničar. Prijateljska nogometna tekma se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. na igrišču ISSK Maribora.
Mariborski lahkoatleti v Ljubljani. V nedeljo, dne 17. t. m. priredi S. K. Ilirija v Ljub-
ljani velik mednarodni lahkoatletski miting, na katerem bodo startali tudi Mariborčani in sicer Podpečan (5000), Herič (1000 m), Hofer (400 m) in Jeglič (800 m).
Prihodnje lahkoatletske prireditve v Mariboru. S. K. Rapid priredi dne 31. t. m. medklubski miting. S. K. Železničar pa mednarodni miting dne 21. junija.
Tržič
Mlado gasilno društvo v Bistrici pri Tržiču priredi svojo prvo veselico v nedeljo 17. t. m. na prostorih g. Aljančiča. Cisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja.
Planiranje telovadnega prostora na letnem telovadišču dobro napreduje. Kulukarji so pridni in vztrajni, treba pa bo še mnogo truda, da bo prostor zadosti nasut. Prosimo vse one posestnike, ki sedaj gradijo ali podirajo, da od-metni materijal pripeljejo nekaj metrov naprej do travnika, namesto da ga zmečejo v vodo.
Šmartno pri Litiji
Stavbno gibanje. Gosp. Valentin Perme, vul-go Blaj, dogotavlja svoje stavbe, kmetijska zadruga pa prenavlja svoj veliki vrt in gradi- veliko betonsko ograjo. Tudi hiša g. Dušalca bo kmalu dogotovljena. G. Janko Trelc je zares okusno prenovil znamenje Marije Pomočnice pred svojo hišo. Občina je pa občinsko pot od hiše g. Škode do Rusovega Naceta temeljito pogramozila, tako da smo za enkrat rešeni večnih luž.
Podružnica kmetijske družbe ima v nedeljo 17. t. m. svoj občni zbor ob 8. uri v dvorani prosvetnega doma.
Obrlnonadaljevalna šola zaključi v nedeljo 17. t. m. svoje šolsko leto. Običajna razstava pa letos odpade, ker bo obrtnošolska akademija začetkom junija. Vodstvo šole priredi tudi poučen majev izlet v okoliške hribe.
Smrtna kosa. V tukajšnji občinski hiralnici se v oskrbi nahajajoča občinska uboga Marija P a j e r je te dni v ljubljanski bolnici umrla.
N. v m. p.l
Vič
Kanalizacija. Glede na vedno večji razmah viške občine je že več let bila želja občanov, da se zgradi v viški občini prepotrebna kanalizacija. Ker pa je večina viškega prebivalstva delavskega in manj imovitejšega stanu, je bilo težko dobiti primerno kritje za napravo kanalizacije. Letos pa se je občinski upravi, ki ji na-čeljuje delavni župan g. Petrovčič, posrečilo dobiti primerno kritje in tako bodo v najkrajšem času pričeli z gradnjo kanalizacije. Občinska uprava je razpisala ofertalno licitacijo. Dobila je pet ponudb in od teh sprejela najnižjo ponudbo inž. Duklča, ki je prevzel tozadevna dela za vsoto 1 milijon dinarjev. Z kanalizacijo se bo pričelo v prihodnjih dneh, in sicer naj-prvo na Tržaški cesti na Glincah, nato pa v Rožni dolini, kjer je kanalizacija najbolj potrebna. Z kanalizacijo bo viška občina mnogo pridobila, zlasti pa oni deli občine na precej močvirnih tleh.
Stavbno »ribanje Je z nastopom lepega vremena oživelo. Mnogo se bo zidalo zopet * idilični Rožni dolini, pod Rožnikom in ob cesti na Brdo. Na cesti XV. si je zgradil stavbenik Bat-telino enonadstropno hišo, dalje ob podrožni-škem jezeru je izgotovljena enonadstopna hiša dr. Pikuša iz Dol. Lendave, na cesti V. pa kopljejo temelje za enonadstropno hišo Slave Maj-dičeve. Izvršilo se bo tudi veliko adaptacij in prenovi jen j, tako, da bo Rožna dolina res v pravem pomenu rožna.
Trzin
Proslava 25-letnice gasilnega društva. V nedeljo 10. t. m. je gasilno društvo praznovalo 25-letnico in blagoslovilo tudi lani kupljeno motorno brizgalno. Ob pol dveh je bil sprejem gostov. Prihiteli so gasilci iz Črnuč, Domžal, Homca, Most in Moravč. Razvrstil se je slavnostni sprevod narodnih noš in gasilcev. Nato pa je domači župnik Janez Molj izvršil blagoslovitev nove brizgalne, ki ji je kumovala ga. Marija Sicherlova — kumica tudi pred 25 leti ročni brizgalni. Bodrila je društvo, naj še nadalje deluje tako požrtvovalno kot dosedaj. G. A. Arrigler je očrtal 25-letno delovanje društva, povedal or najstarejših članih in podpornikih. G. Tomc iz Moravč pa se je čudil in hvalil vnetost in požrtvovalnost naših gasilcev. Hkrati pa je načelnik g. Miha Čolnar izročil diplome štirim najstarejšim članom. Skromne so te diplome, a odlikovanci naj se zavedajo, da so jim poklonjene tem bolj od srca. Vsak pa lahko s ponosom gleda na dosedanje delovanje gasilnega društva.
Škofja Loka
Materinski dan je praznovala Škofja Loka zelo lepo. Mladini vseli šol je bila obrazložena vsa veličina materinske ljubezni. Podmladkarjd so imeli nalogo izvršiti še posebej svojim materam dobro delo in jih razveseliti. Kolašice so prodajale narcise, godba gasilcev pa je priredila lepo uspel promenadni koncert.
Nedeljska nogometna nedelja je bila za Škofjo Loko izvanredna zanimivost. Rezerva S. K. Sokol iz Škofje Loke je v predtekmi podlegla močnejšemu in tnhniono bolj izpolnjenemu klubu S. K. Dunav z rezultatom 2 : 4. Vse zanimanje pa je bilo posvečeno glavni tekmi med rezervo S. K. Hermes iz Ljubljane in prvini moštvom S. K. Sokol. Rezultat 1 : 1. Igra je bila obojestransko lepa, domači golman izvrsten; tudi loški igralci na mestu, vendar ni puttvih strelcev na gol. Od gostov se je pričakovalo več. Občinstva je bilo veliko, navdušenja še več.
V	kratkem gostujeta S. K. Kranj in S. K. Kamnik.
Jesenice
Olepševalno društvo. Pravila bodočega olepševalnega društva so že dospela potrjena od banske uprave. Ustanovni občni zbor se bo vršil v prihodnjih dneh v gostilni g. Dav. Tan carja. Svoj pristop je javiti predsedniku pri pravljalnega odbora šolskemu upravitelju g Leonu Pibrovcu. Pristopite v čim večjem šte vilu!
Vsem dobrodelnim, kulturnim in strokovnim društvom so na razpolago predavatelji pri Akademskem krožku na Jesenicah. Sporočite le čas in lemo!