38. štev.
v Murski Soboti, dne 4. decembra 1921.
Poštnina plačana v gotovini
ӀӀ. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA : ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA  40 —  —  — — —   40K ZA ČETRT LETA —   —   —     —   20 K ZA 1 MESEC —    —    —     — 7K
Naša železnica.
Od železnice Sobota—Ormož se je že prelejao telko tinte i gučalo telko govorov, ka se že skoro ne šika znova od toga pisati. Samo ka zdaj nej Sobota—Ormož, liki Sobota—D. Lendava. Te pa ešče ednok : Naša železnica naj bi šla iz Sobote prek Ljutomera v Ormož; ceIo delo je prišlo tak daleč naprej, ka so jo že po večini vözmerili ; zdaj pa je prišla na réd izvršitev. Kda smo meli že Iepo vüpanje, ka mo se skoro vozili, pa pride glás, ka „se gradba projektirane proge ukine in se začne proga Sobota—Dolnja Lendava“. Poglednimo, či kompetentna oblást má zadosti vzrokov vövrčti telko penez za merjenje i gda je že gotovo, te vsevküper vkraj ličiti i proti želji i trezni sodbi prebiválstva zaukázati gradbo edne železnice, štero, slobodno právim, skoro nišče nej zahtevao.
Po dveletnem osvobojenju se je pokázala vsestránska, gospodárska, kulturna in ne v zádnjem rédi strategična potreba direktne zvéze Prekmurja i dolnjega dela Slov. goric z ostalov držávov. Torej gospodárski oziri : Dráge foringe za trgovsko blágo i za potnike, D. Lendava je predaleč i velki ovinek na poti v ostalo Slovenijo itd., to se je že telkokrát premlelo, ka bi istinsko noso vodo v Muro, što bi tou znova naglášao. Čütim za svojo dužnost, celo delo malo globokejše presoditi : Znáno delo je, ka so bregovje okoli Lotmerka proti Ormoži puni šteinkola, mogoče tüdi drügi rüd ; znáno je tüdi, da jé po Prekmurji na jezere delavcov, šteri nemajo zadosta lástnoga krüja i so bili vajeni hoditi na Madžársko na žétvo. V pár letaj de pa tüdi na Madžárskom izvršena agrárna reforma i nede več veleposestev, kama bi lüdjé hodili si krüj slüžit. Náj v svoji bregáj od lakote merjéjo, ali pa náj njim vláda dávle na račun držávi živlenje? Prvo je nedopüstno, drügo pa nemogoče in tüdi nišče ne želej vládne podpore. Sakši goričánec, šteroga san čüo, je pravo : Náj nam držáva dá priliko za delo, ka si zaslüžimo živlenje !
CeIo delo krátko očrtano: Zgradba železnice Sobota—Ormož bi odprla pot eksploatáciji ljutomerskih i Ormožkih premogovnikov. Pri tom bi se dvignolo národno gospodárstvo, poleg toga bí pa Prekmurci meli blüzi stálen zaslüžek. Pri primérno zvézi bi se lejko cilou z domi sakši dér vozili na delo. Zdaj pa zavolo Mure i božni cest vozimo v Prekmurje Šteinkol iz Velenja in iz Hrvatske ; je nej tou eden smešen položáj, kda mámo pár vör od doma pune bregé dobroga šteinkola?! Na zgraditev zasebne industrijske proge nej misliti. Do-
máči podjetniki so zatou preslabi, tüjincov se pa moremo čuvati. Anglež nede kopao šteinkola v naši bregaj ! Mi sami ali pa nišče. Ráj náj ostánejo bregovje ešče jezero let za prejti !
Či bi Prekmurci meli blüzi stálen i dober zaslüžek ter zagvüšani krüj, bi vnoga roka, štera zdaj stišnjenov pesnicov žmetno svoj lástni národ i svojo zástavo, prijátelsko stisnola bratsko roko onstrán Mure, roke bi se razširile v bratski objem ; stem smo prišli kelkotelko že na politično polje. I Zavolo slabi zvéz s Slovenijov bi nájráj vsi urádniki odbežali iz Prekmurja; šteri more tü ostáti, čüti tou, kak kaštigajo vláde. Ka more Prekmurje resan postáti „Strafkolonija“, kama nišče prostovolno nešče iti i zatogavolo vláda koga takšega náj se dene što je kaštigani zavolo kakše pregrehe ? Pri nas trbej najbogše moči, da naš národ zdignejo i do ga znali voditi. Zvéza M. Sobota—D. Lendava ostáne ešče sigdár slaba zvéza i Prekmurje se z oziromna politične i kulturne zadéve vnogo ne pomore.
Edna zanimiva točka so strategični oziri. Pri danášnji razméraj brez železnice Prekmurja najbogša armáda nemre duže brániti kak 48 vör. Prekmurje je pa važno izhodišče za našo armádo proti severi event. proti zapadi i kak strategično točko mora držáva skrbeti za to, ka stališče Prekmurja utrdi s čimkračišov i zavarvanov železnicov; i kak takša, pride vpoštev edino zvéza Sobote z Ormožom. Proga Sobota —D. Lendava obprvim nepotrebno podugša zvézo z ostalov držávov, drugič véže Prekmurje na edno provincijalno progo zádnje vrste, končno je pa v soldačkom oziri ščista nikajvredna, záto ka je njéno izhodišče točka, štero v slučaji eventuelne bojne Madžárska obvladüje z infanterijskim ognjom. Da na takšo progo Vodstvo armade svojega strategičnoga načrta ne more nasloniti, toga odraslim lüdem nej potrebno tolmačiti.
Računamo na to, da na merodájnom mesti májo telko razuma, ka so si na jasnom gledé zgornjega ; zdaj bi pa bilou zanimivo znati, ka je merodájne kroge proti njuvomi bogšemi prepričanji pripelalo na miseo, edino umestno progo M. Sobota— Ljutomer—Ormož opüstiti i strliti velkoga kozla s progov M. Sobota—D. Lendava.
Mogoče je to: V Lendavi se je ustanovila nova banka, štera ščé tam i v Soboti napraviti velka trgovska skladišča. Pri toj banki je glávni „macher“ Sever i kak čüjemo neki gospod v Murski Soboti, njegov veren oproda. Eden gospod iz glavárstva, kak smo v prešnjoj numeri že pisali, je nasproti ednoj stránki izrázo, da je pri banki zainteresirani sam pokrajinski na-
mestnik.“ K coj pride edno poročilo, štero smo dobili, ka ie prej »v zadevi Prekmurja v Ljubljani uspešna intervencija nemogoča, ker vse zadeve Prekmurja rešuje gospod namestnik sam po svojih informatorjih“ i kak smo zvedili so tej „informatorji“ oni gospod iz M. Sobote i Sever. Zdaj pa ešče edno pitanje : Ali de banki v Lendavi bogše šou kšeft ? Sobota—D. Lendava ali Sobota—Ormož ? jasno je vsakšemi, ka Sobota—D. Lendava. Zdaj pa pride ešče dejstvo, ka je prej Sever posredovao v Belgrádi za progo Sobota—D. Lendava.
Či Človik to vse čüje, se njemi pri nájlahkovernejšom optimizmi vsili sum, da stoji pred interesnov zvézov, gde se obči blagor držáve i národa zapostávlja zavolo vékše bančne dividende. Da nede što mislo, ka je tou iz nevoščenosti izvirajoče ogrizávanje, povem ešče tou, da je tisti gospod, šteri zná od zainteresiranosti pri banki eden izmed babic cajtinga „Panonija“, šteroga mislijo po novom leti vödávati, kak čüjemo, s penezi nove banke. Naj bi po naslov lista šli ešče dale v zgodovino i bi najšli ednoga pripravnejšoga !
Ešče nekaj, ka guči za zvézo Sobota —Ormož bi se zgradila oz. prenaprávila za mednárodni tranzitni promet i po primerni korákaj vláde bi postála jáko važna mednárodna prometna žila ; mislite, ka de mednárodni promet šou po progi Sobota—D. Lendava? Se jáko moti, što má takše decinske iluzije. Namesto tistoga dugoga ovinka po vicinálni progaj ne bogša zvéza Beča z Beográdom prek Madžárske ? I što má pri tom kvár ? Naša držáva, v prvom rédi Prekmurje i Slovenske gorice zlasti, štere ostánejo za božim hrbtom tüdi po progi Sobota—D. Lendava.
K sklepu zahtevamo, da se najrazličnejšin mahinacijan naprávi energičen konec s tem, da se zgrádi v nájkračišom časi i v prvoj vrsti proga Sobota—Ormož na tak način, da de primerna za večji promet, proga Sobota—Körmend pa náj se izzida glijna novoj progi. Nesmi se dopistiti, ka bi privátni interesi in osebne aspiracije gdekoli oškodovali blagor lüdstva i držáve. Záto : Caveant consules . . .!
Nemremo vervati, ka bi g. pokrajinsk namestnik, šteroga poznamo kak razmetoga in samo na blagor lüdstva gledajočega človeka, vöro tášenkao samo znánim našim špekulantom, záto protestiramo proti tomi, ka se ga vláči pri toj novi banki s sebov kak reklámo. Či o tem pišemo, pišemo za to, ka g. namestnik zná, v kakšo formo se ga ščé ponücati v osebne špekulácije in ka bi ednok čüo tüdi drüge gláse in njim vervao, šteri se zaistino brigajo samo za lüdstvin blagor.
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
4. decembra 1921.
Ne málajte vragá na stejno.
Edno važno, jávno pitanje je razdelitev naše držáve na pokrajine ; tou delo je tákše življenske važnosti za našo držávo, ka slobodno pistimo reč samo treznomi razumi i jasnoj kritiki, ka de V vékši hasek celokupnega národa. Iz toga vprašanja napraviti demagoško gonjo za osebnimi i stránkarskimi prednostmi je umázana igra z národovim živlenjom i proti tomi more vsakši istinski domoljub protestirati ; zavolo toga si računam v dužnost članek v zádnji Novinaj reducirali na njegovo istinsko vrejdnost.
Novine právijo, ka ščé dolnje Prekmurje priklopiti k Hrvatskoj dr. Žerjav i tou z naménom, ka oslabi krščansko stránko. Tou je tak decinska trditev, ka se njoj človek proti svojoj voli nasmehne kak málomi diteti kda včini kakšo jáko prilično naopačnost ; da je tou istina, ščém razložiti : Kak znáno, so Hrvátjè nájmenje tak vören národ, kak Slovenci i je krščánskoj vöri i »liberalcom« tüdi jáko, jáko vseedno, či votume za krščansko stránko prečtéjo ali bole povedano prijavijo v Maribor ali v Varaždin. Kleklnovi votumov na Hrvatskom tüj samo telko prečtéjo, kelko ji Dolinci oddajo, nej ednoga več ali menje. Prvo strašno odcepitve je torej baobao, s šterim lejko samo deco sága, odraščeni pa takše decinske trditve nesmi vörvati, či se ščé računati med modre možáke.
Nadale Právijo »Novine«, ka ščé Žerjáv svaditi Hrváte i Slovence, ka bi te on kak trétji s toga hasek möo. Mené kak človeka mira i prijátelstva, šteri nevej ali má Slovence ráj ali Hrváte, je glás, ka se Slovenci i Hrvátje sposvádijo, jáko razžalosto, pa ešče tou, ka jé na svejti človek, šteri iz bratomornoga boja ščé hasek meti. Iskao sam tomi pisanji rép i glávo, pa nema nej ednoga, pa nej drügoga, ali sem jas nej znao nájti ? Znábiti je pa tou kakša generálštábna skrivnost, štere nesmi sakši znati ?! Novine bi svojim lejkovernim čtevcom i nam drügim jáko velko dobro delo včinole, či bi nam tou velko skrivnost raztolmačile, kak si té bratomorni boj mislijo.
Prosimo jasnosti i ešče ednok : jasnosti ! Nej samo slepo okoli sebé mlátiti i drügoga po nepotrebnom sagati !
Drüge reči, kak bedastoča ali pa hüdobnost | ne nájdem za pisanje, ka je prej namen »liberálcov«, stepsti domáče lüdi iz Eszterházyjovoga veleposastva i tan naseliti liberalne dobrovoljce iz Hrvatske. Prvič : Žerjáv je za časa, kda je büo na vládi, pokázao telko lübezni i prijátelstva do Prekmurcov, ka ešče eden predsednik vláde nej i njemi niti na pamet ne pride, našim siromákom napraviti kvár ; pa tüdi nemre, či bi gli ščeo, záto ka postáva do zádnje piknjice predpiše, ka se zemlov slobodno zgodi i ka se nesmi zgoditi. Tou je torej tüdi nezrelo pisanje, šteroga odgovornost káple na rame »Novin«. Jáko prilično je čteti drügi del trditve. Novine právijo tak : »i tam naseliti liberalne prostovolece iz Hrvatske«. Čüjte gospod Klekl, tak se pa nesmi nišče zngučati ! Vi trdite, ka so prostovolci liberálni i iz toga sledi, ka se iz krščanske stránke nišče nej borio za Jugoslávijo. Ka bi pokojni dr. Krek k tomi pravo, gospod poslánec? I Prekmurci, šteri so se skübli za Jugoslavijo i šteri so povečini vaši ? Slabo lüč meče tou tüdi na Vás sámoga ; kda ste se pred bolševiki skrivali, ste tou nej za Jugoslávijo delali, lipi za svoj žep ? Čüdno lüč meče tou na Vás i Vaše delovánje, vörte mi !
Ešče edna velke nevarnosti Vás ščéjo Novine obvarvarti: Liberálci Vas ščéjo odtrgnoti od železnice i s toga meti profit ! Ojoj, tou je pa nevarna pošast, tej liberálci! Kak je pa v istini? Či de Prekmurje Slovensko ali Hrvatsko je vseedno. Med pokrajinami nede takši mej, ka bi je lejko što zápro. Vseedno bo, či je što na Hrvatskom ali v Sloveniji.	
Cela istina je pa takša, ka okolica Dolnje Lendave sáma Želej priti k Hrvatskoj, záto ka má s Hrvatskov bogše zvéze i je tak bogše za njé. Ide se samo záto, ali se delitev začne pri Črensovcaj ali pri Hotizi i liberálec ali nej liberálec, tou s celim delom nema nikšega posla.
Novine pa pozivlamo, ka náj ji v tak važnom pitanji ne vodi slepo sovraštvo do »liberálcov«, liki lübézen do svojega národa i Zdrava pamet. Národi trbej pametnoga vodstva, nej pa strašna v proso postávlati !
Za vero in za žep.
Dobro se spominjamo ešče na dneve gda je negdajšnja Karoli grofova vlada gospodarila na Madjarskem. Takrat se je pisalo namreč ob prvim o tem da se Madjarska razdeli. Vogrske novine z do nebes kričečim glasom so prinesle to »neverjetno« novico pa so delale : dobro, razvežite naše živo telo, pa te vidli kaj bo. Takšo iredento je ešče nej dočakao svet kakša de ta, Štero do srca zbantüvani vogrski narod organizira.
No, in Madjarska je vendar razrezana, in obljubljena iredenta je že tüdi dejstvo. Le to je škoda ka na lastnem telesu moremo poizkusiti to vogrsko »ščenstvo« — o šteri že naprej lejko povemo, da je ščenstvo samo, krik, šteri s časom izgine brez vsake sledi.
Knjigo bi napunila vrsta vogrskih poizkusov od šterih so naši severni sosedje prepričani da je to iredenta. »Slávi so na svojo roko prišli v Prekmurje«, to je bilo prvo razširjeno geslo. Od božiča do vüzma, sledi že do četrtek poldneva so obečali izpraznitev naše zemlje in vse zobston. Potem so sledile drüge oblübe, cela pisana vrsta norosti, štere našteti nemamo prostora.
V vrsti oblüb menda petdeseta je ta, štera se zdaj širi po Prekmurji, namreč to : da luteránom i se zatere vera in da do penezi štemplani tak. da se za vsaki dinar 1 krona dá nazáj.
Prvo novico širijo brezvestni agitátorje na goričanskom, drügo okoli D. Lendave.
Eto ti vogrska čednost ! Na dve krili napád, potem pa v sredini, to je v Murski Soboti, de retiractja, bežanje. Vogrski grofi pa v spremstvi visoke düsovščine v salonskem vagoni podrejo naprej v smeri Hodoš, Mačkovci, Murska Sobota. Tak bode, in dobro bode, bodi prepričan Prekmurec, če si pa nej prepričan, tüdi dobro, mislijo ovi prek meje, za nás je edino važno, to, da ešče ednok naj v naše roke pride vládanje nad nami. Za ostalo se pa ne brigajte, to de že naša skrb.
Pisali bi o tem, da tak prva kak drüga novica je nič drügoga kak bedasta miseo za judáški groš podküpljenih ? Nej potrebno ! Človek, ki to novico samo záto vörje ker je pláčan, ker more vörvati, inače izostane njegova plača, ne računa takših pa, šteri bi nesebično vörvali v toj láži, med čednimi, zobston iščemo. Na krátko tá vogrska špekulácija za nemir je tüdi ponesrečena, krugla štera je iz predive zmotna in izstreljena iz otroške pükše.
Poučiti pa moremo vogrske voditelje iredentičnega gibanja, da vsake iredente edina morálna podlága je: delati za blágor svojih. Brez toga uspešno delo Zobstom želite. Odkod je pa tá nesrečna miseo, da smo mi prekmurski Slovenci njuvo lüdstvo ? Mi smo slovensko lüdstvo, oni so pa Vogri ! Naj ne pozábijo to prek meje tem bole, ker tekom tisoč let, pod njuvim vodstvom smo pokázali, da smo Slováni, pa tüdi neščemo biti drügi. Drüga podlaga vsake iredente je boj za boljše živlenje. Oj, gospodi tam prek, menda ne mislite, da smo tak nepoučèni ka ne bi znali : slabše je privas v vsakem poglédi ; torej kaj bi ščeli tam ?
Vera nam je bila in ostáne svéta, to zatreti je slab vsaki človek. Vera je v srci, odtéc jo ne izbriše ne mož in ne ogenj. Kaj se pa naših penez
tiče le telko odgovorimo : vrnite nam krivo odnešeno vojno posojilo, nepošteno vzéte stotke in jezerke pri štemplanji penez in končno vrnite nam škodo, štero trpimo záto ker ste nas za časa žétve z od naših štirikrát menje vrednimi penezi izplačali. To je naš odgovor na najnovejši napád ; to vam moremo povedati v iméni vere in žepa.
P.
NOVICE
Miklavžev večer, ki ga je nameravalo prirediti teh drüštvo »Sokol« se radi epidimije ne bode vršil. 		Odbor.
Občinsko sodišče v Murski Soboti za pobijanje draginje v seji dne 26. XI. 1921 določilo sledeče cene pecivu kot maksimalne : bela štruča s težo 20 dg. 4 K, črna štruca s težo 22 dg. 4 K, žemlja s težo 10 dg. 2 K. Peke se opozori na določbe člana 6, 7 in 14 uredbe z dne 17 6. 1921 Uradni list 253 ex 1921. — V smilu imenovane uredbe člen 5 se pozovejo vsi trgovci, ki prodajajo življenska potrebščine, da označijo cene posameznih predmetov, ki jih prodájajo, tako da jih vsakdo lahko jasno vidi. Iste se opozori na določbe čidna 6, 7 in 14 iste uredbe.
Razmejitvena komisija je dokunčala svoje delo na sektori A (Medžimurje) i začne delati na sektori B (Horvatska) ; komisija se pri toj priliki preseli iz Varaždina v N. Kanižo.
Austrijska meja. Dné 21. novembra so Austrijski financje strejlali za tihotapcami ; pri tom so zadeli ednoga Austrijca v nogo. Gda so rano poglednoli, so vidli, da je dobo dum-dum kruglo, štera njemi je nogo tak razmesárila, ka njemi jo je dr. Kamnikar mogao odrezati. Kmetovje so v oštariji za to finance napádnoli rekši, ka so bili Jugoslováni tujci, pa je záto li bogše bilo, gda so tü bili, kak je zdaj i lüdstvo so nej strejlali i cilou z dum-dum kruglami, kak njuvi lastni lüdje.
Iz Bákovec. V Bakovci je bio eden Človik, ka je möo dugu keco, kak eden kapucinar ; ženi se pa tak kosmáti nej dopadno i ga je zgonila v Soboto k barberi. On je pa svojo düšo ščeo s porcijov mesá i z dvema litroma novoga vina malo pokrejpiti, prvle kak je šou k barberi. Té »Marijacelske kaplice« so njemi pa telko naškodile, ka je pozábo zakaj je prišeo v Soboto, pa je obrno svoje stopáje nazáj proti Bákovcam. Pri Zelki je pa pod velkim telom spadno v grabo. Ležečemi je grátalo idou i se njemi je žalodec vöobrno. Zelkov pes je pa prišeo i je začno lizati gor okoli njega. Kda je nakli že vse gor polizao, te je pa začno lizati po obrázi. Bradáč je pa bio telko pijan, ka je mislo, da ga barber brije, pa se je zréžao na psa : »Pazi, pojeb, ka me ne vrežeš !
Pouk v srbohrvaščini na naših šolah. Višji šolski svet je na seji 17. t. m. razpravljal tudi o uvedbi pouka v srbohrvaščini na naših šolah. Sprejet je bio predlog, da višji šolski svet po možnosti do prihodnje seje pienuma izdela načrt o uvedbi sistematičnega pouka srbohvrvaščine na naših osnov. in srednjih šolah.
Proti razuzdanosti mladine. Na seji 17. t. m. je višji šolski svet sklenil sklepe, ki so bili potrebni, da šolska oblast radikalno omeji razuzdanost šolske mladine. Eksekutvini organi notranjega oddelka pokrajinske uprave bodo morali posvečati posebno pažnjo mladini, da ne bo pohajala v poznih urah po kavarnah in gostilnah. Kaznovani bodo strogo, tudi gostilničarji in kavarnarnarji, ki bi puščali mladino pod 18.. leti v lokalih, jim dajali opojne pijače. Tudi kajenje bo strogo zabranjeno.
Prepoved alkohola v Ameriki. V Ameriki le senat prepovedao odávati vino i pivo tüdi na zdravaiški recept. Odsegamao tüdi na recept ne sme dobiti nišče alkoholni pijač.
4. decembra 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Sprejem gojencev v vojsko godbeno šolo v Vršcu. Ministerstvo vojne i mornarice je osnovalo v Vršcu v Banatu vojaško godbeno šolo. Za letos je oraznih 30 mest. Sprejemajo se dečki v starosti 14. do 18. leta. V prvi vrsti pridejo v poštev vojne sirote in, ako teh ni, tudi drugi. Gojenci imajo v šoli prosto stanovanje, hrano in obleko. Šola traja 3 leta. Po treh letih bodo gojenci dodeljeni vojaškim godbam, kjer morajo služiti 6 let, s plačo, ki se jim bo odmerila po njihovi sposobnosti. Dečki iz mariborskega sodnega okraja in mesta Maribor, ki reflektirajo na sprejem v to šolo, naj še zglase do 25. t. m. v dopoldanskih urah v pisarni Drž. Okrožne zaščite dece in mladine v Mariboru, Strossmajerjeva ul. 26. ter naj prineso s seboj : 1. rojstni in krstni list. 2. šolsko izpričevalo o dovršitvi najmanj 4 razredov ljudske šole. 3. nravstveno izpričevalo. 4. dovoljenje starišev ali njih namestnikov. 5. potrdilo glasbenega strokovnjaka (kapelnika, učitelja, organista), da ima posluh za godbo. 6. zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju. Dečki iz ostalih sodnih okrajev bivše Štajerske, Koroške in Prekmurja naj se zglase do zgoraj citiranega časa pri dotičnih Drž. krajevnih zaščitah dece in mladine.
Igla v srci. V eden angleški špitao so prinesli tri leta staro dete, štero je spadnolo i se njemi je pri tom smeknola igla za šivanje v srcé. Doktorje so mogli iglo potegnoti skoz srca. Je vüpanje, ka se dete zvrači.
V Nemčiji zavolo težki razmer nedo svetijli jašenka.
Nedeljske in tedenske maše na šolah odpravljene. Na včerajšnji seji viš. šolskega sveta je stavil g. Engelbert Franchetti predlog. naj se odpravijo razen normiranih vse nedeljske in tedenske naše na vseh šolah v Sloveniji. O predlogu se je razvila živahna debata, katere so se udeležili referent okrajni glavar dr. Karlin predsednik viš šol. sveta dr. Bevk viš. šol. nadzornik Gangl in člani viš šol. sveta kanonika Vrabar in Nadrah, podpredsednik Dimnik, šef oddelka za socijalno skrbstvo Ribnikar, ravnatelj dr. Pipenbacher in vladni tajnik dr. Majcen. G. Ribnikar je končno stavil še tale predlog : »Predsestvu viš. šol. sveta naj služi v ravnanje, da je na željo roditeljev ali njih namestnikov poedine učence v smislu člena 16. ustave brez nadaljnega oprostiti verskega pouka« Oba predloga Franchettijev in Ribnikarjev sta bila sprejeta. Proti sta glasovala oba kanonika. Na naših šolah torej odslej ne bo obligatnih nedeljskih in tedenskih maš, takisto pa lahko roditelji svojo deco, ako hočejo oproste verskega pouka.
Carina. Rešenjem upravnog odbora Samostane uprave M. Br. 18811 od 22. X. i odobrenjem Gospodina Ministra Finansija Br. 7000 od 31. X. zabranjen je uvoz cigar. papira in tuljcev (hülze) v kraljevino SHS.
Ljudsko štetje v Jugoslaviji. Vsej prebiválcov naše držáve je vküper 11,590.885 ; od tej je 9,548.000 Jugoslovenov, 190.181 drügi Slovánov i 1,854.704 Neslovánov, od šteri je 508.404 Nemcov, 494.183 Madžárov, 479.890 Arnavtov, 178.315 Romunov i 9.585 Italjánov ; po procentaj je Slovanov 84%, Neslovánov 16%. Izven mej Jugoslavije je neodrešenih ešče 3 milijonov Jugoslovenov, to je 30%. Či pričtemo ešče Bulgare, je vsej Jugoslovenov 20 milijonov.
Podpore kmetom. Ministerstvo za kmetijstvo in vode je sporazumno z ministerstvom za socijálno politiko napravilo potrebne stopáje za odobritev kreditov, iz šteri bi dobili kmetovje, šteri so trpeli zavolo süše, ognja ali toče, držávno podporo. Rávnotisto ministerstvo je z vodnimi zadrugami napravilo načrt (plán) za regulácijo zemljišč, štere peplávla voda.
Darovi Jugoslovenski Matici. Za srečolov so darovali : Po 20 K : Ludovik Šiftar Strukovci ; Širca Anton Krajna ; Šiftar Štefan Bodonci ; Šinko Jožef Skakovci ; Hauptman Štefan Cankova ; Jelinčič Ladislav Gornja Lendava ; Jurij Vogler Cankova; Gomboc Krajna ; dr. Kramar Dolnja Lendava ; Kandrič Dolnja Lendava ; dr. Čuš Dol. Lendava ; Smodiš Kapela ; Vojsk Beltinci. Po 30 kron : Franc Glavnik, kaplan Kapela; Dujc Mirko učitelj Krog. Po 40 kron : Josip Soukop, Alojz Pipa, dr. Goljevšček, Karl Tigl. Koder Anton, notar Košir en častntk, dr. Černe, Postl, Čižek, Trautman Aleks, Nemc Franc, Čeh Franc, Armin Hirschl, Halmoš, Mesarič, Antauer. Gomboc, Leskovič, Šega Anton. Vsi iz Murske Sobote. Laridi Križevci, Soči.č Kalman Krajna, Kočar Skakovci, Mirko Klajnšček, učit. Dol. Lendava, Franjo Pavlica Petanjci, M. Pušenjbk, učiteljica Kapela, Franica Šmidlechner Kapela, Ivo Seršin, učitelj Kapela, M. Meško, župnik Kapel, Rozenberger, gostilničar Radenci, Maršek, gostilničar Radensi, Poljak, lekarnar Radenci, Šiftar Janez Petanjci. Po 60 kron : Heimer, Ivan Gal, iz Murske Sobote. Po 80 kron : Karol Sörci Martjanci, Fürst Murska Sobota, Ženavlja, župan Radenci, Jurjevič Radenci, Fürst Edvard Murska Sobota. Po 100 kron : Jug. kreditni zavod, Murska Sobota ; Josip Lukašek Murska Sobota, Karol Horvat Kapela, Jože Ivan Vogler, Petanjska Slatina; Josip Turk Murska Sobota, Kardoš Murska Sobota. Po 200 kron : Mariboska eskomtna banka ; Karl Vogler ; Kač, učiteljica za žen. ročna dela 140 K, Hofman 120 K, Sagadin major 52 K, Bole 84, vsi iz Murske Sobote. Janko Karl 16 K, Skakovci, Luka Medin Dol. Lendava 12 K; Jože Šmidl, orožnik Pucinci nabral 170 kron. Šiftar Štefan posestnik in mlinar v Murski Soboti 4 dobitke za srečolov. Vsem darovalcem se odbor najtopleje zahvaljuje.
Iz Petanjcev. O priliki poroke g. Matije Debelaka, posestnika v Petanjcih nabrala se je na svatbi dne 21. novembra na predlog Orožnika narednika g. Štefana Klanjšeka in g. Josipa Šiftarja iz Petanjec 408 kron za Jugoslovensko Matico podružnica v M. Soboti. Za isto podružnico so še darovati g g. Osterc, Horvat in Sosič po 40 kron, Cvetko, Gobec in Neubauer po 20 kron, Tovčar 40 kron in 5 lir vsi iz Beltinc ; odvetnik dr. Vladimir Škerlak iz M. Sobote 40 kron in g. Babič Vsled računa, ki ga je sestavil g. Dittrich v kavarni Kemény za popravo cevi pri čajniku 20 kron. Vsem plemenitim darovalcem najtoplejša zahvála.
Židovov je na celom svejti 15 i pol milijona, polovica ji živé v Rusiji i Ukrajini, nad 3 milijon v Ameriki, pol milijona v Romuniji i skoro rávno telko na Madžárskom, skoro pol milijona v Nemčiji, 300 jezero v Angliji i skoro rávnotelko v Austriji, po 100 jezero ji je v Argentinijo Kanadi i na Törskom. Nájmenje ji je v Palestini —95 jezero.
Podpore invalidom. V Beográdi se naprávi fond, iz šteroga do dávali podpore invalidom.
Mirovno stánje itak armáde bode 125 jezero lüdi, slüžbovanje pa se zniža na 12 mesecov.
V M. Soboti je mrou oča odvetnika dr. Šömena. Pokop je bio 30. novembra ob 2 uri popoldan.
Pomanjkanje kolkov v M. Soboti kdaštéč nastopi; informirali smo se pri pristojnoj oblásti, štera nam je právila, ka ona má vsigdár zadosta kolkov. krivi so pa prodajálci, šteri s právočasno ne preskrbijo záloge. Prosimo skorajšnj réd v tom oziri !
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK
Dopisi.
Iz Dolnje Lendave.
Moderni gospodje. Nešterni župáni v Prekmurji so velki gospodje grátali, kotnaj ka znájo svoje imé začalabrknuti i občinski pečat gor vdariti pa za tisto se pred siromákom zderé : eden dinár pláčaš. Či pa pár rédov pišejo, té pa več dinárov prosijo.
Prosimo gospoda komisara, naj župánom i tájnikom odrédijo kelko smejo prositi ; kelko sme župán prositi, gda svoje imé podpiše i občinski pečat gor vdári i kelko smej tajnik prositi, či kaj piše. 
Za cajta vogrski rihtarov i notárišov se za občinski pečat i podpis nikaj ne pláčalo, ka je i pravica, a zdaj tej župáni i tájniki gülijo lüdstvo. Záto je ne čüdo, či jih dosta jé takši, šteri nazáj želejo rihtare i notáriuše. Či se tomi gülenji sirmaškoga lüdstva nede pot stálo po gospodi komisári, te se moremo vládi pritožiti.
*
„Kralica Vogrskoga orsága“. V Prekmurji se ešče na več mestaj vu cérkvaj čüje pri večernici, gda se molijo litánije ali spevlejo, ka dühovnik ali školnik zakrčij : »Kralica Vogrskoga orsága«. Ka pa tisti gospodje ešče izda nevejo, ka je Prekmurje že zdavnje v Jugosláviji ? Glih zdaj bomo tiste gospode včili geografijo i te si bodo dobro zamerkali, gde je Prekmurje. Da bo se med lüdstvom poleg toga mir gor držao, dužnost je gospodi komisári i na to paziti i tüdi dati tistim gospodom naznánje, šteri so ešče tak neuki ali sami tak ščéjo delati, ka naj pri molitvaj i spevanji »kralica Vogrskoga orsága« vö nihajo. — Či školnieje vlečéjo od držáve veliko pláčo, te naj včijo i lüdstvo k Jugosláviji. Či se pa tomi neščejo pokoriti, te bomo je pa dáli po šupri z Pekmurja vögnati.
* *
Kak med hotentotami. Skoro edina železnička postaja v Prekmurji je dolnja lendavska i to je v ednom koti Prekmurja na tisto nišče ne právi, záto se i že Železničarje ne bojijo te delajo kak jim je vola. Pri vozni kartaj i pri prtlagaj več računajo, kak jih ide ; to delajo za svoj žep ali mogoče nevejo računati. Záto za Prekmurje je vse dobro, či zná kaj ali ne. Prtlago lüčajo na postaji tak, ka se večkrát štera razletij, či je blato te tresne prtljago v blato. Prosimo gospoda šefá dolnjo lendavske postáje, náj on ide večkrát nadzirat svoje železničare kak pri izdávanji kárt tak i pri drügom računanji i tüdi pri gor dávanji i doldevanji prtljag. — Či se te nede moglo popraviti, te se bomo obrnoli na ravnateljstvo železnic.
POLITIČNI PREGLED.
Jugoslávija. Vládna kriza je ugodno rešena. Koalicija med radikálci i demokráti ostáne nadale. Predsednik vláde ostáne Pašič, premenijo se samo ništerni ministri.
Madžarska. Madžari bi radi sklenoli zvézo z Italijov i Románijov proti Jugosláviji i Čehoslovaškoj ; pa kak se vidi, zavezniška Madžárov nikomi nej trbej !
Itálija. V Itáliji vláda na vsej koncaj i krájaj štrájk. Po poročilaj iz Trsta po noči štrájkujoči mečejo bombe.
Francia i Angleška. Prijátelsko razmérje med zgornjima držávama se je zavolo nasprotij na Washingtonskoj razorožitvenoj konferenci močno razsládilo. Angliji se ne vidi francoska politika sovráštva.
Razorožitvena konferenca v Washingtoni kak je videti, nede mejla zaželjenoga uspeha. Držáve zidajo bojnske hajove brez prestánka ; kak se na konferenci káže, v nejdugom časi má vővdariti bojna med Amerikov i Japanskov.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
4. decembra 1921.
ŠOLSTVO.
K učiteljskem pitanju.
V predzadnji številki piše »Domači vučiteo« — v premestitvi nešternih domačih vučitelov. Lejko se prizna gospodu pisatelju omenjenih vrstic da dobrovoljno piše o pitanju. Le v tom pogledi je pogrešo, da celo pitanje za vučitelsko pitanje smatra in ne ozira se na predzgodovino te premestitve in na bodoče posledice, štere so zagvüšne tak, kak je istina to ka je dvakrat dva štiri.
Na kratko povedano : pred zgodovina te premestitve je nujna potreba. V zakotni vesici, brez potrebne poštne zveze si nemre izpuniti jezikovno znanje domači učitelj. Zdaj pa že lejko brez koivanja lejko povemo, da je prekmurščina nezadostno sredstvo, celo za to, da bi v lüdski šoli včili s pomočjo tega jezika najpotrebnejše znanje. To dejstvo je pa žmetnejše kak nešteri mislijo. Tü ide za biti ali za smrt. S tem znanjem, kakše je dala vogrska šola naši mladini, menda zavolo jezikovne težkoče, naš narod v bodočem živeti nemre. Potrebno je desetkratno znanje kaj se pa lejko dosegne zato ker se k materinščini itak sličnejšem jeziki v pismi slovenščini podava potrebno znanje. No, in kaj mislimo, lejko dosegnemo kaj če učitelj, širitelj znanja se bori z jezikom in brez njegove krivice niti telko nemre dati naši mladini kak je dala žalostnoga spominanja vogrska šola ? Ka to mislite soditelji tega pitanja in potem priznate da je ta premestitev za ništerne učitelje ne »potovanje po novi domovini«, ali nujna potreba v imenu obče koristi.
Ma pa to pitanje drugo stran tüdi.
Premestijo se domači učitelje in potrdim nešteri prav veselo idejo. Što pa pride med nas? Mesto premeščene domače zagvüšno je ka boljše moči dobimo ? Premestitvem so v občem intresu potrebne, ali bodimo dosledni in želejmo da prišli gospodi z spretnov rokov primejo za zapüščeno veslo !
Mislimo na naše slabejše gospodarske Okolnosti, na žmetnejše življenje v Prekmurju, kak je naprimer onkraj Müre v dosta kulturnejši bivši Štajerski in Krajnski. Pa misliti moremo tüdi na jezikovne težkoče. Če naprimer nastopi učiteljsko slüžbo med nami gospod iz bivše krajnske komaj ga razmi naše lüdstvo in naša mladina, s tem pa podlago dobi nam sovražna agitacija. To opoznanje mi sili na papir sledeči svet :
Premestite se pisne slovenščine nezmožne domače učitelje, ali dajte nam nove iz Slovenskih goric ki gučijo našemi narečju slično govorico pa so zmožni, seveda, pisno slovensko govoriti in včiti.
Končno, pomisliti je : koristno je li siliti včenje že zdaj v čistem pismenem jeziku ? Moje mnenje je da nej !
Ostanimo pri tom priznanem dejstvu da je prekmurščina nič drügoga kak siromašno narečje pisne slovenščine. Siromašno je v tom pogledu da nema za vsa pojem izraza, to je njeni besedni Zaklad siromak. Razlika je ešče v naglasu. Naglašajno nove izraze po domačem, znane besede pa tüdi »potegnimo« tak s tem se ne zdi deci jezik nov, drügi kak njuva materinščina in kaje najvažnejše : brez srama do nücali navčene nove besede doma med starši celo tüdi starši in dorasli med sebov ! Na te način smo na dvej fronti zmagali. Pomalali smo mladini pa tüdi doraslim.
Bog si ga zna, vredno govoriti o tem ?
Peter Domačin.
Imenovanje. Hima Jolan, za pom. učiteljico v Križevcih ; Droč Janko, za voditelja v Šalovcih na r. k.šoli ; Preininger Janez za voditelja v Dobrovniku, Preininger Helena, za učiteljico v Dobrovniku.
Rarširjenje šol. Višji šolski svet r. k. šolo v Turnišču razširil iz štirirazrednice v šestrazrednico z dvema vzporédnicama.
Preureditev šol. Višji šolski svet je Dol. Lendavi ukinil tri madžarske verske šole in uredil, da se priklopijo kot madžarske vzporednice slovenski državni petrazrednici.
Zamenjava učiteljstva v Prekmurju. Pokrajinska uprava za Slovenijo-odd. za prosveto in vere v Ljubljani je odredila, da se morajo vse učne osebe, ki so za to premestitev določene, brezpogojno pokoriti temu ukrepu, sicer naj se brez odloga suspendirajo od pouka in naj se proti njim uvede disciplinarna preiskava.
Šolski oddelek Okrajnega glavarstva. Vse spise v šolskih zadevah je nasloviti na »Okrajno glavarstvo, šolski oddelek, v M. Soboti« in ne več ná okrajni šolski svet.
Knjige za uboge učence. Šolski oddelek okr. glav. je dal poziv na vsa Šolska vodstva, naj nemudoma poročajo, koliko knjig rabijo še za uboge učence ; ubogi starši se opozorijo, da naj eventuelne prošnje prijavijo pri voditeju domače šole.
GOSPODARSTVO.
Na pomoč
našemu kmetijstvu, naši živinoreji ! (Iz kmetijskih krogov.)
Letošnja nad štiri mesece trajajoča suša v zvézi z nenavadno vročino zakrivila je pičli pridelek vsega krušnega žita, posebno pa krme. Vsakega kmetovalca mora obiti strah, kako bo svojo živino preko zime do prihodnje pomladi prehranil. In živinoreje je nam kmetovalcem v Prekmurju glavni vir dohodkov.
Sena imamo morda le polovico toliko kakor v srednji letmi, otave sploh nič, pašniki pa so bili požgani in izžgani. Krompirja je bilo povprečno najmanj za eno tretjino manj kakor bi ga bilo treba in vrhu tega je še silno droben. Tudi drugi pridelki krme so slabi, tako je le malo korenja, krmska pesa se ni zdebelila in strniščna repa je pozno ozelenela, ni dobivala dovolj vlage in zato je jé tudi prav malo. Zelje, kojega obrezki so dobro presno krmilo, ni skoro nič.
Kljub precejšnjemu izvozu je pri nas mnogo živine. Nastane pa vprašanje, kako to živino prehraniti in sicer tako, da bo dala kaj haska. Govejo živino in prešiče pustiti v hlevu stradati, je gosdodarsko neumestno in škodljivo, kajti stradajoča živina si kvari zdravje, skoteva malo vredni zarod, krave ne dajo mleka in prešiči ne mesa in masti.
Ta nesreča pa ne prizadene neposredno samo kmetovalcev, ampak vse sloje prebivalstva, katere kmetovalec s svojimi pridelki prehranjinje. Posledice tega v polni meri opažali bomo še le k koncu zime, v spomladi. Zato je pološnem interesi, kako tu čimprej odpomoči.
V prvi vrsti si pač kmetovalec sam pomore, kakor ve in zna. Ena pomoč je koliko živine odprodati, kolikor se je ne da vsaj zadostno gospodarsko čez zimo prehraniti. Želja potem pripomočku se predobro vidi na naših živinjskih sejmih, kjer je mnogo blaga a malo kupcev. Zato je posebno sedaj, skrbeti za zadosten izvoz živine v
inozemstvo, ker le s pomočjo tega izvoza se morejo vzdrževati take cene za živino, ki kmetovalcu omogočajo, da sploh lahko izhaja.
Drugo, ker more ta vsled suše nastali udarec omiliti, je kmetovalčeva samopomoč. Pokladal bo letos prav obilo onega, česar poprej ni vporabljal v toliki meri, t. j. krmiti bo moral z vsem, kar mora v sili zaužiti t. j. vso slamo od žita, tudi ajdovca in slamo in stročje od fižola, pleve itd., sploh vse, kar ne škoduje zdravju, morejo živali uživati. Če le mogoče, bo majhne množine krompirja, korenja, pese, repe, ostankov zelja, vsakdanji klaji primešavati. Če pa hoče svojo živino in svoje prešiče ohraniti pri moči, pri mleku in prešiče debeliti, da dobi kaj slanine, tedaj mora pokladati močna krmila kakor otrobe oljnate tropine itd.
Teh raznovrstnih močnih krmil, pa tudi navadnih, je pa v današnjih razmerah težko, tudi za drag denar, dobiti. Zato so obrnjeni pogledi vseh naših živinorejcev na našo vlado, da v tej tako težki gospodarski krizi priskoči najbolj prizadetnim čimprej na pomoč.
Da se reži vsaj plemenska živina, prosimo :
Seno in slama naj se vsaj, najpotrebenjše, čimprej dovaža iz drugih krajev države, kjer je bila letina obilna.
Razna močna krmila, osobito otrobi vseh večjih domačih mlinov, naj bodo za pomožno akcijo po primerni ceni na razpolago.
Vsakovrstna krmila za to pomožno akcijo naj se prevažajo po železnicah brezplačno ali po vsaj primerni ceni.
Istotako naj se že sedaj storijo potrebni koraki, da bode prehranitev posebno siromašnega prebivalstva do prihodnje žetve omogočena.
Sila in še le bode velika, zato ta naš klic naj ne ostane glas vpijočega v puščavi.
Pošta uredništva.
G. Peter Domačin. Srčna Vam hvala na notri poslanih prispevkih, kak vidite, smo že v toj numeri nekelko notri dali. Za obečano satiro Vas pa lepo oprosimo.
Dopisniku pod atresov „Prekmurci“. Poslano smo priobčili, či ranč ste nej podpisali. To velá za zdaj, drugoč nemre, či nete podpisali. Za Vaše ime nišče ne zvej, za to vela uredniška tajnost.
I. K. Murska Sobota in P. L. iz Križavcev. Vaše prošnje smo notri poslali na našega ministra g. dr. Kukovca, šteri vela tudi kak poslanec za Prekmurje, ár je Prekmurje s Štajerskov vküper odebralo követe, pa je g. dr. Kukovec odebran v etem volilnem okraju. Ka do prošnje gvüšno uslišano, je stalno.
TRÜGE
(škrinje) za mrtve v vsákoj velikosti in vse mrtvaške potrebščine se dobijo pri ALBIN SAGADINI 5 v Beltinci.
Neraztrglive
kaučuk pete
za cipele.
Odgovorni urednik: Talányi Franc, Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“.