mamime/m: tednik http://www.mandrac.si.urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 26.JUNIJ 2014 / ŠTEVILKA 1059, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISO LA / CENA: 1,50 EUR 1059 >ll7896 12ll440671 (9 srnobil Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410743 Povej nekaj lepega Salon za nego telesa VENUS Smrekarjeva 12 05/ 64166 65 Kako ste se držali na Dan državnosti? Vreme ni bilo ravno poletno, zastave so bile bolj poredke, kot bi si državoljubi želeli, proslave so bile rutinske in celo o volitvah so se pogovarjali le najbolj zavedni državljani. In kdo je te dni najbolj zaveden. Politiki, seveda. (Mef) Verjetno bi moral dan po pra- zdaj živi svoje življenje, odtujeno od vzdržala le dobrih 45 let in tudi nje- 40 Se zadnje dni učim živet, ko ima človek 40 let. To so zdaj že zrela leta in so malo manj napeta, treba jih je le uživat, se za kariero manj prerivat, skrbet za ženo in otroke in redno plačevat obroke, turizem vzeti za zabavo, ne pa z njim si polnit glavo in ko ti jeza dviga glas, si vzameš hitro - prosti čas. In če ti kdo preveč teži, se mu režiš, pa naj znori. zniku slovenske državnosti napisati kaj pametnega ali vzpodbudnega o državi v kateri živimo, pa se bojim, da ne bi bil dovolj vznesen in radosten, kot se za praznik spodobi. Pravzaprav se mi zdi, da smo bili zares praznični na dan državnosti samo leta 1991 in morda še kakšno naslednje leto, potem pa so se že začela prerekanja o tem, kdo je bil bolj in kdo manj državotvoren, kdo je oče in kdo stric naše nove domovine, problem so postali glavni govorniki in celo praporščaki. In, medtem, ko so se tisti, ki zasedajo vodilna mesta v tej naši državi, enkrat kot uprava, drugič kot nadzorniki, tretjič kot svetovalci, prepirali med seboj, smo državljani počasi postajali nepomembni in celo malo odveč. Država, ki smo jo osamosvojili, se državljanov in njihovih skrbi. Pa to ne velja le za izvršno vejo oblasti, ampak tudi za zakonodajno oziroma parlament, ki se je v teh letih spremenil v tržnico in za sodno vejo oblasti, ki se je spridila do te mere, da bodo vsak čas sodniki tožili sodnike zaradi drugačne interpretacije zakonov, ki so jih sami pomagali pisati. In, da ne bo zamere. Tudi četrta veja oblasti, takoimenovana oblast medijev, se je v teh letih pridružila vsesplošnemu plenjenju države, ne v materialnem, predvsem pa v duhovnem smislu, vsaj glede splošnih vrednot in vedenja, da je novinarstvo poslanstvo in ne le poklic ali pa vsaj poklic s poslanstvom. Četrt stoletja neke države se zdi kratka doba, ampak, v resnici sploh na predhodnica, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je obstajala manj kot 25 let. Celo Avstro Ogrska ni vzdržala niti pol stoletja. Za razliko od nekaterih velikih dežel, ki štejejo že stoletja, smo obsojeni na nenehne spremembe, na prilagajanja vseh vrst, na popuščanja in nenehna iskanja boljših rešitev, ki naj bi jih prinesli drugi. Nekoč je bil to Dunaj, potem Beograd in zdaj Bruselj. Tistih nekaj let naše popolne samostojnosti pa smo zagonih do te mere, da država zdaj rešuje samo še sebe, ne pa tudi njenih državljanov. Pravzaprav od državljanov pričakuje, da bodo rešili tisto, kar so zagoni-li posamezniki z vrhuške oblasti. Kdor pričakuje, da bodo julijske volitve prinesle kakšno odrešitev pa je res trde, kot bi rekla moja pokojna Galerija Apeiron je sobotno muzejsko noč izkoristila za tretjo epizodo Accessusa, galerije na ulici. V sklopu dogodka se je dogajalo veliko, med drugim tudi pesniški dvoboj ob glasbeni spremljavi. je z leti osamosvojila tudi od nas in ni tako. Konec koncev je Jugoslavija mama. Izjava tega tedna Na državnozborskih volitvah bo zmagala Brazilija, in to 3-0 Izolan WWW.NAKUPI.NET f Tednik MANDRAC ) OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700 i mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 J @ BANKA KOPER Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za PESNIKI, PISATEUI, REVOLUCIONARJI Vidovdan, 28.junij 1914. Prestolonaslednik je v Sarajevu, na manevrih K und K armade. Vidovdan je tradicionalno veliki srbski praznik. Prestole -naslednik je nalašč izbral ta datum za obisk Bosne, ki jo je Avstroogrska, po mandatu Berlinskega kongresa 1878, okupirala, in 1908. nasilno anektirala. Bosna je tudi tokrat bila del sestavni del suverenega Otomanskega imperija, na kar je Berlinski kongres verjetno pozabil, pa jo je dal Avstroogarski, ker je ta, na istem kongresu, ostala brez Lombardije, Furlanije in Benetk, ki so pripadli Italiji. Tako je Bosna postala drobiž v trgovini velikih. Mladoturška revolucija leta 1908, je zahtevala parlamentarne volitve, na katerih so bili voljeni poslanci iz Bosne. Ne samo Muslimani, tudi srbski in hrvaški, stalni prebivalci Bosne, sultanovi podaniki. Avstroogrska to ni mogla dovoliti in jo jez vojaško silo okupirala (tudi pobijala in uničevala povsod - od Slavonskega Broda, Višegrada in Zvornika do Sarajeva). Dan pred objavljanjem aneksije Bosne, Bolgarija razglaša neodvisnost in postaja kraljevina. Postavljeni so temelji za prvo svetovno vojno -Rusiji so ogroženi interesi na Balkanu in želje za Bosporjem, Anglija protestira, ker je Avstroogrska postala sila v izgradnji železnice do Bagdada, evropska in svetovna geostrateška scena se je spremenila. Bosna postaja avstrijska kolonija (rudarstvo, prometnice), po vzoru na Turčijo se poraja Mlada Bosna. Učenci na sarajevskih gimnazijah, študentje švicarske, beograjske in dunajske univerze, Bosanci, se združujejo v osvobodilno organizacijo Mlada Bosna. Prve dijaške demonstracije proti K und K kolonizaciji so bile v februarju 1912v Sarajevu, proti dekretom bana Čuvaja na Hrvaškem. Dijak Šalih Šahinagič je bil težko ranjen. V prvih vrstah protestnikov je stal Gavrilo Princip. Ob njem Ivo Kranjčevič, ki so mu Avstrijci na sojenju spremenili ime v Milan, da bi zvenelo bolj srbsko. Pa ne le on. Tudi Ivo Andrič, dijak najbolj stare in priznane sarajevske gimnazije je bil zraven. Princip, gimnazijec, se je takrat resno spopadel z Jašo Tomičem in radikalnimi srbskimi nacionalisti, ker se niso pridružili borcem za srbsko-hrvaško prijateljstvo in svobodno Bosna, ampak so se solidarizirali z »madžaroni«. Konrad von Hezendorf Kaiserju und Konigu Francu Jožefu leta 1908 predlaga preventivno vojno proti Srbiji, takrat edinem možnem sovražniku za prevlado na Balkanu. Kaiser undi Konig namesto tega podpiše deklaracijo o aneksiji Bosne. Ideolog Mlade Bosne je Vladimir Čačinovič, Kropotkinov učene in študent v Švici. Mladobosanci, gimnazijci in študenti berejo dela ruskih anarhistov, Ničea, Marksa, Kauckega. Zato je smešna trditev (današnjih) novokomponiranih zgodovinarjev, da so mladobosanci hoteli Bosno pripojiti Srbiji. Danilo Ilič, na sojenju po atentatu:» Priznam, da sem tudi sam premišljeval o tem, da ne bo lahko nabaviti bombe, saj če bi uradna Srbija za to zvedela, bi nabavo zagotovo preprečila.« Mladobosanec Trifun Grabež, 4. julija, na sojenju: »Jaz in Princip sva se večkrat pogovarjala o težkem položaju ljudi v Bosni. Rešitev sva našla v političnem združevanju vseh Jugoslovanov pod Avstrijo, ali pod hrvaškim, srbskim, slovenskim imenom, v kakršnikoli obliki, kot republika ali federativna država, a bi se v to federacijo morala vključiti tudi Bolgarija.« Gavrilo Princip, na sojenju, na katerem je, kot nepolnoleten obsojen na do-življenski zapor in umrl v zaporu v Terezinu od tuberkuloze:« Jaz sem nacionalist Jugoslovan in težim k združenju vseh Jugoslovanov v kakršnokoli državno formo, in osvobodite izpod Avstrije.« Ivo Andrič, tudi prijet po atentatu, ni končal v zaporu. Zaprt je bil kot politični zapornik v Mariborju do marca 1915. Piše »pesmi v prozi«, ponižali so ga »kot psa«. Potem konfinacija. Pred smrjo ga je rešil dubrovniško - beograjski knez, mason Ivo Vojnovič, hrvaški pisatelj, ki je prebral njegove pesmi. Krleža v Zagrebu ustanovi »Črne trojke«, pripravi diverzijo na zagrebškem kolodvoru, in piše obrambo Mlade Bosne. Vidovdan si je izbral Ferdinand, ne Princip. Princip je z leseno žlico v celici napisal: »Kdor hoče živeti, naj umre, kdor hoče umreti, naj živi.« Mips - hišniška popravila in storitve Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p. Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 8-19h Renejeva operacija uspela! Mali Rene Talič, je ob pomoči mame Amele, sicer Izolanke, postavil slovensko zdravstvo na glavo. Kdo ne pozna zgodbe o mami, ki ni sprejela amputacije noge še ne dveletnega sina kot edine možne rešitve za zdravljenje prirojene deformacijo, medtem ko taisto napako v svetu več kot uspešno zdravijo že desetletja. A ker je zdravstvo zatajilo je Taličevim kot edina rešitev za zbiranje 180.000 evrov, kolikor je bila cena treh operacij pri ameriškem doktor Pa-leyu, ostala pomoč sodržavljanov, ki so se zglasili, takrat, ko je bilo najbolj potrebno, v izjemnem številu, svoje pa je pristavil še doktor sam, ki je ponudil resnično visok popust. Po peturni operaciji je Amela sporočila, da je “Operacija uspela odlično, dr. Paley je zelo zadovoljen, vse je šlo gladko, nobenih komplikacij, hvala Bogu. Naš junak sedaj počiva, mi ga “cartamo” in se veselimo. Pot bo dolga in naporna, vendar je ta težji del za nami. Hvala za vse dobre misli, podporo in krasna sporočila, pomagalo je.” Sredstva so zbirali po vsej Sloveniji, in Izola ni bila izjema. Svoje so pristavili Rokometaši RD Izola, Ribari, Ljubljanska ulica, Društvo prijateljev mladine, vrtec Mavrica, Bujol in še mnogi drugi. V slogi je moč, se ve. Pravila objav v času volilne kampanje Skladno z zakonodajo, ki ureja volitve, tednik Mandrač določa obseg, pogoje in način dela časopisa ter njegove spletne strani ob predčasnih volitvah v državni zbor. V uredništvu skladno z zakonom in svojo uredniško politiko zagotavljamo korektno predstavitev volilne tematike, programov in kandidatov. O načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov o kampanji, kandidatih in volitvah odloča uredništvo samostojno in v skladu z uredniško politiko. Uredništvo v času volilne kampanje ne bo objavljalo člankov, katerih avtorji so kandidati ah njihovi podporniki, prav tako bo zavrnilo vse prispevke bralcev, ki bi imeli predznak predvolilne kampanje. Tudi med volilno kampanjo mora Mandrač, skladno z medijskim zakonom objavljati popravke oziroma odgovore na objavljene informacije. Pri tem bo odreklo objavo vsem, ki bi popravke ah odgovore poskušali izrabiti za posredno kampanjo. Tednik Mandrač vabi interesente k oglaševanju in sporočanju oglasnih vsebin na svojih oglasnih straneh. Volilni oglasi ne smejo kršiti zakonov, obvezna je navedba naročnika oglasa. Za točnost in resničnost navedb v oglasu je odgovoren naročnik oglasa. Cenik oglasov je objavljen na spletni strani mandrac.si. Na objavljene oglase ne bo obračunanih popustov, cene so fiksne. Zadovoljni smo in ponosni Zares smo veseli vašega odziva na podaljšanje naročnine na tednik Mandrač, saj se s tako zvestimi bralci lahko pohvali malo slovenskih časopisov. Posebej nas veseli, da se naročnina seli iz starejših na mlajše rodove, Mandrač pa postaja nekakšen družinski časopis. In v družinah si je treba pomagati med seboj. Tudi s tistimi, ki si enostavno ne morejo privoščiti Mandrača se dogovorimo. Pokličite nas na 040 211 434 in si bomo Že kaj izmislili. Mandračevci MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. VOLITVE V Izoli tudi nekaj Izolanov Na seji tudi o kažetah Prejšnjo sredo so stranke vložile kandidatne liste za državnozborske volitve. Objavljamo spisek kandidatov, ki bodo kandidirali v Izoli: DeSUS - demokratična stranka upokojencev Slovenije Branko Simonovič, roj 30.04.1953, naslov: Izola, Južna cesta 94 poklic: Univerzitetni diplomirani ekonomist delo: Upokojenec ENAKOPRAVNI DEŽELANI - NAPREJ SLOVENIJA Milorad Tomič, roj 01.12.1953, naslov: Izola, Kosovelova 25 poklic: Ekonomski tehnik delo: Operater sistemov v RS NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI Julija Humar, roj 19.06.1991, naslov: Ljubljana, Kotnikova ulica 20 poklic: Gimnazjijski maturant delo: Študentka UL. Fak. za družb, vede SD - SOCIALNI DEMOKRATI Breda Pečan, roj 02.10.1946, naslov: Izola - Isola, Ulica ob st. zidovju 8 poklic: Prof. biologije delo: Upokojenka KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (DSD, IDS IN STRANKA TRS) Asta Vrečko, roj 13.08.1984, naslov: Šentjur, Pod Ritnikom 20 poklic: Umetnostna zgodovinarka delo: Umetnostna zgodovinarka DRŽAVLJANSKA LISTA Marko Nared, roj 05.05.1960, naslov: Cerknica, Gerbičeva ulica 37 poklic: Pravnik delo: Vodja dela na kmetiji SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS Bojan Žlogar, roj 22.01.1960, naslov: Izola, Južna cesta 4a poklic: Električar delo: Nezaposlen SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS Silvano Radin, roj 27.06.1955, naslov: Koper, Krožna cesta 8 poklic: Voznik mehanik, ribič delo: Ribič SMC STRANKA MIRA CERARJA Tilen Božič, roj 18.09.1982, naslov: Koper, Vanganelska cesta 11 poklic: Univ. dipl. ekonomistdelo: Davčni svetovalec SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Zdenka Cencič Kodba, roj 06.11.1964, naslov: Kumen, Kumen 54a poklic: Dr. kemije delo: Sam. analitik raziskovalec ZAVEZNIŠTVO ALENKE BRATUŠEK Aleksij Sokolič, roj 26.04.1969, naslov: Izola, Partizanska ulica 3 poklic: Diplomirani org. turizma delo: Prodaja in marketing POZITIVNA SLOVENIJA Lejla Hercegovac, roj 18.09.1951, naslov: Koper, Beblerjeva ulica 14 poklic: Dr. med. spec. pediater delo: Poslanka v državnem zboru PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE Rok Tišler , roj 19.04.1985, naslov: Pekre, Ulica Jelenčevih 85 poklic: Gimnazijski maturant delo: Absolvent bio. in mat. ZELENI SLOVENIJE Danijela Bizjak, roj 19.04.1965, naslov: Jagodje, Osojna pot 1 poklic: Ekonomsko finančni tehnik delo: Podjetnica STRANKA VERJAMEM Dalibor Samac , roj 26.12.1979, naslov: Malija, Malija 29c poklic: Univ. dipl. inž. prometa delo: Medn. logistika in špedicija Občinski svetniki bodo v četrtek 3. julija na 26. redni seji obravnavali, kot obljubljeno, tudi odlok o PUP-u za podeželje, ampak še zdaleč ne bo to edina zanimiva točka na dnevnem redu seje, ki bi se znala potegniti krepko v večerne ure. Svetniki bodo v četrtek v skrajšanem postopku odločali o razveljavitvi odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje IPA 8, to je trikotnik južno od Tomažičeve ulice med Moravo ulico in cesto v Simonov zaliv. Odlok je bil sprejet leta 2009, ko je investitor načrtoval gradnjo velikega hotelskega kompleksa, zdaj pa je, zaradi stečaja investitorja, ta načrt težko izvedljiv. V naslednji točki dnevnega reda bodo svetniki obravnavali sprejetje Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka za PUP za podeželje. Odlok, s katerim bo Občina Izola postavila pravila za legalizacijo objektov na kmetijskih zemljiščih je zelo vroča tema med občani, ki upajo ne le, da bodo lahko objekte legalizirali, ampak da bi obstoječe kažete, ki so nujne za delo na njivi tudi obdržali. Še vedno pa buri duhove odločitev, da na območju amfiteatra ne bodo dovoljeni objekti s temelji, drugod pa menda ne bodo dovoljeni vkopani objekti, po drugi strani pa bodo dovoljeni ladijski kontejnerji. Svetniki bodo nato sprejemali v drugi obravnavi predlog odloka za OPPN Šared, sledilo pa bo poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Izola za leto 2013 in 2014 ter obravnava poročil o opravljenih nadzorih za leto 2013 in 2014. Svetniki bodo nato le še sprejemali predlog Sklepa o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2014 v Občini Izola, ki bodo jeseni. Seja se bo končala, kot je to v navadi, z vprašanji in pobudami svetnikov. PRODAJA MONTAŽA SERVIS KUMA NAPRAVE Viking r toplotne Črpalke Cankarjev drevored 54, 6310 Izola UGODNI PLAČILNI POGOJI DO 36 OBROKOV GSM: 041 650 671 www.viking-klima-sp.si Šole je konec! Počitnice so super, a šola tudi Tako nekako razmišljajo učenci, ki so ravnokar zaključili šolanje v izolskih osnovnih šolah in se počasi pripravljajo na naslednji korak v šolskem življenju ter izzive, ki jih ta prinaša. Navada je, da ob koncu šolskega leta povprašamo šolske delavce, kako so zadovoljni z delom, z učenjem in s samimi učenci v preteklem letu. Tokrat pa smo se obrnili na drugo stran, na stran učencev, in jih povprašali, kaj je bilo dobro, kaj jim bo ostalo v spominu in predvsem kaj pričakujejo po poletju. Aja in Patrik iz OŠ Vojke Šmuc pravita, da sta zadovoljna, da se je devetletka zaključila, saj upata, da bo imelo znanje med vrstniki na srednji šoli večjo vrednost. Spominjala pa se bosta vsekakor predvsem na sošolce in na vezi, ki so spletli v teh letih. Počitnice so seveda dobrodošle, a po svoje tudi z nestrpnostjo pričakujeta začetek novega šolskega leta. Od projektov pa jima je najbolj ostal v spominu projekt Comenius, ko je OŠ Vojke Šmuc gostila učence iz Španije, Slovaške in Italije, s katerimi so morali komunicirati v angleščini, Patrik pa je pogrešal le to, da bi bilo nekaj več stikov med tujimi učenci in ostalimi učenci šole, ki niso bili aktiven del projekta. Valentina, Špela, Tjaša, Anja in Tilen iz OŠ Livade so zadovoljni, da se je leto končalo, a po svoje imajo kar nekoliko grenak priokus, saj se zavedajo, da to pomeni zaključek nekega življenskega obdobja. Od izvenšolskih aktivnosti se spominjajo predvsem šole v naravi ter šolski izlet v London, kjer so lahko prosto trenirali znanje angleškega jezika. Zavedajo se, da bo treba z novim šolskim letom začeti vse znova in da bodo, za spremembo, najmlajši na šoli in ne več tisti najstarejši. “Šele, ko smo se začeli zares dobro razumeti med seboj, se je devetletka končala”, so v en glas povedali. Tako kot vrstniki iz OŠ Vojke Šmuc, se tudi “livadčani” veselijo počitnic, a na nek način kar z vznemirjenjem pričakujejo novo šolsko leto, ki bo prineslo veliko sprememb. V OŠ Dante Alighieri se sicer nismo pogovarjali z učenci, ki so zaključili devetletko, ampak so bili Luca, Kirn, Rok, Rocco, Matija, lan, Nico- la, učenci drugega, tretjega, četrtega in Alessia iz osmega toliko bolj razposajeni. S pravkar zaključenim šolskim letom so bili zelo zadovoljni, tudi oni se spominjajo predvsem izvenšolskih dejavnosti, pa tudi šolskih tekmovanj. Zanimivo, da večina učencev Dante Alighieri komaj čaka, da se ponovno začne šolsko leto. Alessia je tudi članica medijske skupine, ki je zmagala na mednarodnem tekmovanju v Benetkah, česar se seveda z veseljem spominja, z denarno nagrado pa so si lahko plačali še nekaj dni dopusta v beneški laguni. Zanimivo je bilo tudi vprašati učence osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom o znanju italijanščine. Vsi povprašani so si bili enotni, da je zelo malo tistih, ki jo tekoče govorijo in jim je angleščina skoraj bliže, predvsem pa izgubljajo občutek, da je italijanščina dejansko prav tako jezik našega okolja. In predvsem temu bo treba posvečati veliko več pozornosti. AM Občinska priznanja za najuspešnejše V petek so v Srednji šoli Izola podelili občinska priznanja šolarjem izolskih osnovnih šol, ter učencem glasbene šole Koper, podružnica Izola. Priznanja so dobili sledeči učenci: Osnovna šola Livade: Morgan Špela, Musa Olivieri Maj, Skok Tjaša, Karla Franca, Valentina Turk, Andrej Laganis, Julija Brezočnik, Mija Zadel, Erik Tisnikar, Angela Ana Pegan, Tej Jenko, Eva Perkat Osnovna šola Vojke Šmuc: Mia Babič, Aja Golob, Maša Mlakar, Patrik Mrak, Polona Holer, Tadeja Zagoršek, Katrina Lydia Sterchi, Didi Divja Vovk, Chiara Tul, Anja Lakoseljac, Maša Berdon, Ana Grzetič Scuola elementare Dante Alighieri: Alessia Švagelj in skupina za medijski pouk, ki je prejela prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju “Tutela, Valorizzazione e Promozione del Patrimonio Linguistico e Culturale Veneto” v Benetkah: Alessia Švagelj, Lorenzo Siljan, Valentina Carpenetti e Nika Počeko Glasbena šola Koper, podružnica Izola: Andrei Ilienko, Tadej Časar, otroški pevski zbor glasbene šole Izola (komisija je podelila posebno priznanje Kristini Babič za najboljšo sestavo sporeda za otroški zbor. Sindija Šiško - klavir, Štefan Švagelj - kontrabas, Nika Gačnik - violina, Timotej Korenika - harmonika), Nina Klobas, Neža Ivančič, Ana Mittendorfer, Filip Kravanja Veljak, Emanuel Mikac, Janja Trontelj, Maša Stopar, Nika Gačnik. Vizualije so največja prav izolska razstava M\iv;nit\( 5 Prireditev Muzejska noč se vedno bolj uveljavlja tudi pri nas, vzporedno z njo pa tudi razstavna likovna prireditev poimenovana lz(s)ola Vizualije, ki jo skupaj pripravljata Galerija Insula in italijanska skupnost Izola. Prireditev je namenjena predstavitvi likovnih del avtorjev, ki delujejo ali živijo v Izoli, razstava pa je umeščena v razstavne prostore Galerije Insula, Plača Izolanov in palače Manzioli. Na tokratni razstavi, ki je druga po vrsti, se s svojimi deli predstavljajo slikarji, kiparji in fotografi: Mitja Božič, Fulvia Grbac, Remigio Grižonič, Barbara Jurkovšek, Barbara Kastelec, Luka Kaše, Rok Kleva Ivančič, Simon Kocijančič, Aljoša Križ, Lojze Logar, Dušan Ambrož, Davorin Marc, Primož Mislej, Marjan Motoh, Milan Obrado-vič Karp, Zdravko Primožič, Gorazd Rihtarič Gauer, Stojan Rutar, Katja Smerdu, Paride di Stefano, Sanja Tošič, Marko Zelenko, Rok Zelenko in Mar-lene Zorjan. Razstava se bo, 16 julija iz Izole preselila v razstavno dvorano Sala Negrisin v Miljah. Ob otvoritvi pa smo za oceno razstave, ki je najbolj izolska v tem letu, povprašali kustosa galerije Insula in organizatorja, Dejana Mehmedoviča. - To je zdaj že druga razstava Izola Vizualije, ki je nekakšen pregled likovne ustvarjalnosti izolskih umetnikov v obdobju enega leta. V tem smislu lahko rečemo, da se likovnost nada- ljuje v dobrem tempu s tem, da smo letos dodali še fotografski del, ki je lani manjkal, kar je škoda, saj ugotavljam, da imamo v Izoli res veliko kvalitetnih ustvarjalcev na področju fotografije. Ker je res veliko odličnih fotografov, ki se s fotografijo ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko in delujejo na umetniškem ali komercialnem področju, smo letos fotografiji namenili kar tretjino razstavnega prostora. Seveda pa za celoto lahko rečem, da je kar lep pregled likovnega ustvarjanja v izolski občini, saj so prisotni avtorji, ki so kakorkoli vezani na Izolo, od tistih, ki tukaj živijo do onih, ki tukaj ustvarjajo. In ugotovimo lahko, da je Izola, tudi glede likovnih zvrsti ter števila ustvarjalcev lepo v slovenskem povprečju. Tako kot generacijsko, saj imamo tukaj ustvarjalce, ki so rojeni v petdesetih letih in tiste, ki so komaj še ujeli prejšnje tisočletje. - Ustvarjalcev in razstavljalcev je veliko, kaj pa kakšni izsto- pajoči ustvarjalci, brez katerih preprosto ne gre? - Morda nimamo ravno izstopajočih imen tudi zato, ker starejše že poznamo, mladi pa še niso uveljavljeni, so pa nekateri res na dobri poti. Zelo pomemben segment našega delovanja, če govorim tudi v imenu združenja profesionalnih likovnikov, je prav to, da odkrivamo mlade talente in jim skušamo pomagati pri uveljavljanu v likovnem svetu. - Imamo kaj mladih na akademijah za likovno umetnost? - Prav na tej razstavi je nekaj ustvarjalcev, ki so ravnokar končali umetnostne akademije. Med njimi je Rok Kleva Ivančič, Sanja Tošič in še nekateri. Zanimivo pri njih je, da delajo zelo različne stvari. Naprimer, Tosičeva dela nekaj med fotografijo, računalniško grafiko in slikarstvom, po drugi strani pa je Rok slikar v neki tradicionalni maniri. - Razstava je postavljena v tri različne prostore. - Tudi tokrat smo jo umestili v našo društveno galerijo Insula, v Manziolijevo palačo in v Plač Izolanov, vendar je razstava postavljena tako, da vsak od razstavnih prostorov deluje kot samostojna celota, kompaktno v vsebinskem in vizualnem smislu, hkrati pa je dovolj kompaktna tudi ob obisku vseh treh Lisicodlaki v Hangarju V soboto je v Hangar baru pri teniških igriščih oder zasedla ena boljših alternativno rokerskih zasedb na Slovenskem, Werefox. Zasedba Werefox predstavlja nekakšno spiritualno nadaljevanje kultnih prekmurskih Psycho - path, in v slogu predhodne zasedbe nažiga po trdorockerskih kljub temu pa neverjetno svežih kitarskih rifih, poglavje zase pa je pevka Meli, ki kljub dolgemu delovnemu stažu ni izgubila prav nič ostrine in drže. Sicer pa bo v Hangarju živahno tudi v nadaljevanju, med drugim s koncerti Dežurnih krivcev, Čao Portorož in domačih Second Chance BLown. 6 Četrtek, 26,junij 2014, št. 1059 -------------------------------------------- Ljudje in živali ------------ Nagrada bo šla za hrano in zdravila Občinske nagrade in priznanja so osrednja točka slavnostne seje občinskega sveta ob občinskem prazni- va Društvu Izolani so pripravili predlog, da se, za dolgoletno požrtvovalno skrb za begajoče in brezdomne živali ter izjemen prispevek k urejanju problematike zapuščenih živali v našem mestu, nagrado občine Izola z ustrezno listino podeli Društvu za dobrobit živali Izola. Pred trinajstimi leti so si v Društvu za dobrobit živali Izola zastavili cilj zmanjšanja števila brezdomnih živali. V sodelovanju z veterinarsko ambulanto so z dolgoletnim načrtnim in sistematičnim delom uspeli omejiti nekontrolirano razmnoževanje živali, predvsem mačk, jih socializirati in udomiti. Število mačk v prostoživečih kolonijah se je tako zmanjšalo za 70%. Kot društvo so poskrbeli za zdravo okolje, saj so brezdomne živali zdrave in ne prenašajo bolezni na druge živali ali celo človeka. Zgolj prostovoljci Društvo, katerega delo temelji izključno na prostovoljnem delu, šteje okoli 30 članov, dolga leta pa ga uspešno vodi Nevenka Gregorčič, ki skupaj s sodelavci skrbi za ozaveščanje javnosti, posreduje nasvete, si prizadeva za pridobivanje finančnih sredstev, skrbi za urejanje hranišč in bivališč ter skuša najti topel dom zavrženim živalim. Nevenko smo povabili na pogovor pred podelitvijo nagrade. - V društvu ste gotovo pripadniki obeh spolov, med aktivistkami, ki so vak dan na terenu pa se predvsem ženske. - Ni čisto tako, čeprav je res, da smo vrsto let za brezdomne mačke skrbele predvsem ženske, seveda pa je to le manjši del našega prostovoljnega dela. Pravzaprav se nam zdi, kot da smo odgovorne za vse tiste domače živali, ki nimajo ustrezne oskrbe ali pa so se izgubile, poškodovale in podobno. Pa ne le domače živali. Ljudje nas kličejo za vsako lastovko ali vrabca, ki pade iz gnezda, za ježa, ki je prišel na vrt in pred časom so nas klicali tudi zaradi kače, ki so jo našli v vrtu. Mi seveda nismo higieniki niti veterinarji, dejstvo pa je, da imajo v veterini in še kje našo telefonsko številko in kadarkoli se zgodi kaj takšnega dajo zainteresiranim našo številko in potem je treba ukrepati. To bi še šlo, če bi bili profesionalci, toda mi smo čisto navadno društvo prostovoljcev, ki moramo za to porabiti svoj prosti čas oziroma zapustiti delo, če je to mogoče ali če nam dovolijo. - Na katero delo ste najbolj ponosni? - Težko bi govorila o ponosu. Zadovoljni pa smo, da smo v veliki meri uredili problem bredomnih mačk, kar nam je uspelo s sistematično sterilizacijo, ki jo izvajamo s pomočjo Občine Izola in Ambulante za živali Lare Kralj, kin am gre res na rook, tako s ceno kot z delovnim časom, saj velikokrat obolele ali ranjene živali prinašamo k njej zvečer in celo ponoči. Danes lahko ugotovimo, da problem brezdomnih mačk povsem obvladujemo, kar nam priznavajo tudi turisti, ki že dolga leta prihajajo v Izolo. Tudi hranjenje mačk v mestu in okolici poteka zdaj dokaj neopazno in neškodljivo za kogarkoli. - Kdo vas največkrat kliče za pomoč? . Naše delo je velikokrat povezano s starejšimi občani, ki imajo doma kup živali za katere težko skrbijo, poleg tega nimajo denarja za sterilizacije in potem moramo pomagati mi iz društva. Pred nekaj leti so me klicali, da ima neka gospa v Arrigoniju kup mačk sama pa je nepokretna. Res sem ugotovila, da ima kar 13 mačk za katere je bilo treba poskrbeti, ko pa sem videla njeno stanje sem pomagala tudi njej in 3 leta vsak dan hodila k njej, ji nosila kosilo, šla v trgovino , počistila stanovanje itd. Center za socialno delo me je hotel imenovati za skrbnico, na kar seveda nisem pristala, čeprav se je včasih zgodilo, da so kakšni prazniki padlo na ponedeljek in torek in kern a Centru ne delajo ob sobotah in nedeljah, sem vse dni morala skrbeti zanjo in za njene mačke jaz. - Vse to tudi veliko stane. Res je in denarja je bilo vedno premalo. Treba je vedeti, da za prehodno zavetišče mačk, ki smog a uredili skupaj z občino, potrebujemo res veliko hrane in zato smo hvaležni vsem darovalcem in tistim firmam, kin am pomagajo rešiti številne logistične prehrambene težave. Toda, potem pridejo še zdravila, ki jih je treba kupiti in sploh niso poceni. Društvo od občine Izola letno prejme nekaj okrog 6 tisočakov, kar seveda še zdaleč ne zadošča za kritje vseh stroškov, tako tistih za nakup hrane kot stroške za nakup zdravil, pa sterilizacija in še kakšni zdravstveni posegi itd. Tako ni nič nevsakdanjega, da imamo trenutno okrog 4 tisočake dolgov. Dobro polovico jih bomo pokrili s to občinsko nagrado in zato smo je še posebej veseli. D.M. Kar je preveč je preveč Izola je vedno bolj urejeno mesto, vendar še zdaleč ne tako, kot bi bilo pričakovati. Seveda smo občani občutljivi na marsikaj, prav vsi pa smo nekakšni nadzorniki dela komunalnega podjetja, saj rezultate njihovega dela vidimo na vsakem koraku. Največkrat smo zadovoljni, z vsem pa prav gotovo ne in fotografija je dokaz, da imajo nekateri posamezniki še vedno zelo slab odnos do okolja, verjetno pa nosi svoj delež kriuvde tudi organizacija odvoza smeti. Ko govorimo o okolju in čistoči mesta v katerem živimo, je to eno in drugo, zato se lahko upravičeno vprašamo, ali smo res turistična občina? Živimo v občini, kjer naj bi s svojim zgledom in prijaznostjo privabljali čim več obiskovalcev iz naše domovine in iz tujine. Prirejamo vse mogoče prireditve, tako kulturne, kot športne. Tukaj gre pohvala kulturnim in športnim delavcem, ki se trudijo po svojih močeh, da bi popestrili dogajanje in življenje v mestu. Na žalost pa pogrnemo po celi črti, ko je govora o dobri organizaciji dela, občutku za okolje in prostor v katerem živimo, ustvarjamo in se gibljemo. V vsakdanjem življenju delamo tako kot v politiki, kjer pred volitvami vsi vse obljubljajo - od delovnih mest do razvoja in blaginje. Ko pa mine štiriletno obdobje, ostanejo smeti, ostanejo obljube in nihče ni kriv za nič od tega. Občan (naslov v uredništvu) - M/moR/M: 7 Slavni ______________ Povsod je lepo, v Izoli najlepše lonci Žlogar se je vendarle odločil, da se bo še vsaj eno leto podil za žogo po nogometnem igrišču v Repentaborju, v slovenskem zamejstvu. Ampak kljub temu, da je že skoraj dvajset let, odkar je še zadnjič oblekel izolski dres, še vedno spremlja, kaj se dogaja z domačim nogometom. Antona, oziroma Tončija Žlogarja malokdo v Izoli ne pozna. Je član zlate slovenske nogometne generacije, tiste, ki si je priborila možnosti igranja na evropskem prvenstvu leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem. Za državno reprezentanco je igral še dolga leta in na koncu zbral 37 nastopov, zlata leta nogometne kariere pa je preživel na Cipru, kjer je igral za ekipe Enosis Neon Parali-mni, Anorthosis Famagusta, Omo-nia Nicosia in Alki Larnaca. Zadnje leto je Tonči nastopal v Italiji, za ekipo Krasa, s katero so si ravnokar priborili pravico nastopanja v četrti italijanski ligi. - Se je že začel dopust? - Ja, čeprav je bila sezona res dolga. Igrali smo do petnajstega junija in si priborili nastope v višji ligi. Letos smo z ekipo Krasa igrali v ligi Ecce-llenza, to je deželna liga Furlanije Julijske Krajine in prvenstvo zaključili na drugem mestu, čeprav, po imenih in kakovosti prikazanega, bi si lahko zaslužili tudi prvo mesto, a na žalost smo v marcu zaradi poškodb ostali brez obeh napadalcev. No, ker nismo zmagali so nas čakale še playoff tekme, ki pa so na nivoju celotne regije, v našem primeru torej še z drugouvrščenimi ekipami iz Lombardije, Lugurije in Piemonta. Na koncu pa smo vendarle zmagali v playoffu in si priborili pravico za nastope v višji ligi. - Naslednje leto boste tako nastopali v D ligi? - Ja, to je Italijanska četrta liga, saj bodo za naslednjo sezono združili dosedanje tretjo in četrto ligo v enotno ligo. - Četrta liga je že profesionalna? Kakšna je kakovost nogometa na tem nivoju pri sosedih? - Delno je, delno pa je pol profesionalna. Ko sem igral v Pordenonu je bila to profesionalna ekipa na visokem nivoju. Gre pa za izrazito fizični nogomet, kjer so igralci odlično telesno pripravljeni, za razliko od deželne lige, kjer pa ni tako. Zaradi tega ima Kras težave, saj je že tretjič zapored je ekipa osvojila prvenstvo v Eccellenzi, nato pa takoj izpadla iz D lige. No, zdaj je cilj, da bomo vendarle ostali v ligi. - Si se že odločil, če boš kariero nadaljeval ali boš vendarle obesil kopačke na klin? - Mislim, da bi lahko igral še eno leto. Nogomet mi je ogromno dal in mislim, da je to ena najlepših služb, ki obstajajo. No, s tem, ko je nivo pol-amaterski pa pomeni, da je tudi nekoliko manj treningov, tako da mi vendarle vzame nekaj manj časa. - Izolani dobro poznamo tvojo nogometno zgodbo dokler si še bil v Cipru. Kam si šel nato igrat? - Na Cipru sem bil šest let in pol, nato pa se je že začela občutiti gospodarska kriza na otoku in je bilo že vprašanje, če se splača ostati in igrati nogomet profesionalno. Ob tem pa sva z dekletom pričakovala prvega otroka, tako da sva se odločila, da se vrneva domov. Imel sem sicer nekaj ponudb, da bi nastopal v prvi slovenski ligi, a ocenil sem, da sem svoj pečat v slovenskem nogometu že pustil in prav je, da prepustim mesto mlajšim, poleg tega pa tudi nisem več našel osebnega motiva za igro v slovenski ligi. Vseeno pa sem si še vedno želel igrati nogomet. Takrat mi je moj agent in prijatelj Amir Ruž-nič našel možnost igranja v Pordenonu, ki je blizu Izole in je šlo za zelo ambiciozno ekipo, ki je ciljala na uvrstitev v C ligo. Prvo leto so sicer naredili kar nekaj napak pri kadrovanju, naslednje leto pa so prenovili ekipo in smo na koncu osvojili drugo mesto, vseeno pa se nismo uvrstili v višjo ligo. Takrat sem se odločil, da bi vendarle zaključil s kariero, nakar me je poklical predsednik Krasa, torej še bliže domu, mi povedal kakšne načrte imajo in sva se hitro dogovorila za sodelovanje. Nogomet pač rad igram in videl sem, da je ekipa ambiciozna. - Kako slediš izolskemu nogometu, predvsem v mlajših selekcijah? Za tabo je prišlo do kar velike generacijske luknje, saj takorekoč ni prav vrhunskega nogometaša, ki bi prihajal iz našega mesta. - Za mano je bila ena zelo dobra ge- neracija, v kateri so igrali Sašo Bo-žičič, Marko Božič in Damir Hadžič, kasneje pa še Anej Lovrečič in Rok Božič, ki so bili vsi mladi reprezentanti, a naprej očitno ni šlo. Zmanjkal jim je tisti korak naprej, zaradi različnih okoliščin, a Damir še vedno igra v prvi slovenski ligi, Sašo in Marko pa bi z nekaj več sreče lahko naredila veliko več, kot sta. Je pa res, da zadnje čase, tisti mladi Izolani, ki nekoliko izstopajo, gredo v Koper, tako da jim je težje slediti. Igral sem v vseh mladinskih izolskih selekcijah, zadnjo sezono pa sem kot mladinec že igral s člani, odšel sem šele, ko je klub razpadel, danes pa fantje odhajajo že v mladih letih. - Danes menda tisti najbolj ambiciozni hitro zamenjajo izolsko sredino za večjo, koprsko. - Ja, ker je lažje priti tudi do reprezentance, pomembne pa so tudi ambicije staršev. Ampak prepričan sem, da je najslabše za te mlade fante, da gredo v klub, kjer ne igrajo. Tudi če si v najboljšem klubu na svetu in kot mlad nogometaš ne dobiš priložnosti za igro, ne boš veliko dosegel, vsaj ne na daljši rok. - Odraščal si, ko je bila Izola pomembno ime v nogometu. Če bi bil danes perspektiven nogometaš, bi se odločil za Izolo, ali bi se tudi ti podal v tujino, ali v kakšen drugi, večji slovenski klub? - Težko bi rekel. Gre vendarle za drugačne čase. No, prepričan sem, da bi prve nogometne korake začel v Izoli, o tem ni dvoma. A enkrat, ko ocenijo, da si potencial in igraš v državni selekciji oziroma si blizu lete, in ti to pogojujejo s tem, da igraš v prvi slovenski kadetski ligi, potem že drugače razmišljaš. No, jaz sem imel srečo, da smo bili takrat tako s kadeti, kot z mladinci v prvi slovenski ligi, ampak še večjo srečo pa mislim, da sem imel s tem, da smo bili prava klapa 15 ali 16 fantov, ki smo od svojega osmega leta, skupaj hodili na treninge. Štartali smo iz Livad in tisti, ki je bil najdlje je pozvonil naslednjemu in tako smo šli naprej mimo ulice IX. korpusa, ulice Zvonimirja Miloša in tako naprej. In ta duh se je čutil tudi na igrišču in še danes, čeprav z vsemi nismo v stalnem kontaktu, ko se vidimo smo se vedno veseli. Bili smo res lepa klapa, ki jo danes težko najdeš. Mladi so danes vsi tako obremenjeni v šoli, da je vedno manj te igre. Spomnim se, da, ko smo začeli šolo ob osmih, smo na igrišču osnovne šole že ob sedmih nabijali žogo. Časi so drugačni, ampak brez dvoma sem prepričan, da bi prve korake naredil v Izoli. - Razmišljaš, da bi se po koncu kariere vrnil v domači nogometni klub, morda v kakšni drugi vlogi? - Na žalost se trenutno izolski klub, kot mnogi drugi, spopada s finančnimi težavami, jaz pa sem po naravi takšen, da če se nečesa lotim, se rad tega lotim za prav. Nekaj smo se že pogovarjali preden sem se odločil, da bom nadaljeval kariero pri Krasu. - Razmišljaš o trenerski karieri, ko boš obesil kopačke na klin? - Osebno bi vsekakor rad ostal v nogometu, delam pa tudi trenersko izobrazbo, ker vedno pride prav. Sam se sicer vidim bolj v vlogi agenta, ali pa športnega direktorja, bolj kot trenerja, čeprav naziv kot takšen niti ni pomemben. Ampak za to, kar delaš, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ker kljub vsemu je treba zastaviti svoje ime. - Bi ti lahko prišla prav tudi izobrazba? Si morda edini vrhunski nogometaš, ki je diplomiral iz prava takorekoč v rednem roku. - Ne vem, če sem edini, saj se mlajše generacije nogometašev vedno bolj posvečajo študiju. No, vesel sem, da mi je uspelo končati študij, saj menim, da pravo kot takšno nudi zelo širok spekter zaposlitve, poleg tega pa tudi pravo in šport gresta skupaj, tako da se vidim tudi v takšni vlogi. Res je, da sem zamudil vlak za pravosodje, saj sem se takrat, ko je bil čas za pravosodni izpit odločil za kariero nogometaša, za kar mi nikakor ni žal, ampak nikoli ne veš, kam te življenje pripelje. - Kamorkoli te bo pripeljalo, je še vedno lepo, da si ostal zvest domačemu kraju. - Ribari so mi podarili šal, ki pravi, Izolan sem se rodil, do smrti zvest bom bil. Imam ga doma in na to sem ponosen. Izola je lepo mesto, tukaj se najboljše počutim, imam ogromno prijateljev, in nič ni lepšega od sprehoda po tem mestu. AM Zmaga na Švedsko in v Ameriko, Lea Paulin odlična 7 Sedemdnevno druženje naj večjih svetovnih namiznoteniških talentov na Otočcu se je končalo s finalnimi boji v konkurencah posameznikov. Zmage sta se veselila Martin Friis in Amy Wang. Izo-lanka, članica NTK Arrigoni Lea Paulin blizu kolajne. Na Mednarodnem kampu so v štiričlanski slovenski ekipi sicer nastopili kar trije člani NTK Arrigoni, Lea Paulin, Matija Novel in Manca Paljk. ITTF World Hopes Week & Chall-enge je v Slovenijo znova privabil kopico nadebudnih igralcev, ki si vtirajo pod med zvezde. Lani smo lahko na dolenjskem koncu Slovenije spremljali najboljše kadete, tokrat pa so odgovorni pri Mednarodni namiznoteniški federaciji pozorno spremljali mlajše kadete, ki so se poleg samih kolajn borih tudi za mesto v ekipi Svetovnih upov, ki bo oktobra in novembra na Barbadosu igrala na ITTF-ovem Svetovnem kadetskem izzivu. Končno zmago sta slavila Šved Martin Friis pri fantih in Američanka Amy Wang pri dekletih. Odlično seje odrezala Lea Paulin, ki je v četrtfinalu proti neugodni Mehičanki Clio Barcenas izgubila po hudi borbi z 2:3 (-8, 7, 5, -9, -7). Clio poseduje eno izmed najbolj čudnih iger kadarkoli videnih v namiznoteniških dvoranah. Dela nog praktično ni, saj vseskozi drži isto pozicijo povsem pri mizi, nasprotnice pa v obup spravlja s svojim backhand udarcem, kjer igra s t.i. travo. Paulino- va je nato v nadaljevanju izgubila še s Čehinjo Niamh Stricovo in osvojila končno 7. - 8. mesto. Matija Novel je osvojil 11. - 12. mesto, Jan Jevšnik 19. - 20. mesto, Manca Paljk pa 15. - 16. mesto. 49 mladih igralcev iz 29 držav, med njimi tudi Matija Novel, Jan Jevšnik, Lea Paulin in Manca Paljk, je imelo pretekli teden na Otočcu trenirati pod vodstvom nekaterih največjih svetovnih namiznoteniških strokovnjakov, z Evo Jeler in Xiao Zhanom na čelu. Prve štiri dni druženja na Otočcu, so mladi svetovni talenti opravili 6 ur treninga na dan, od petka do nedelje pa so svoje veščine preizkusili na turnirju v ekipni in posamični konkurenci. Selektor Jože Urh, ki v Namiznoteniškem trening centru Slovenije večino časa preživi z mladinskimi reprezentanti, je imel tako pretekli teden veliko časa, da dobi še boljši vpogled v razvoj mladcev, ki bodo nekoč Slovenijo zastopali tudi na kadetskem in mladinskem nivoju. “S trening kampom sem zelo zadovoljen. Za naše igralce je bila to lepa izkušnja, saj so vsi štirje prvič sodelovali na takšnem mednarodnem kampu, si izmenjali izkušnje, videli kako igrajo njihovi vrstniki z vseh celin, tako da bodo lahko doma svojim trenerjem povedali na kakšnem nivoju igrajo. Vsi so se zelo trudili, bilo so pridni. Mislim, da so pokazali tisto, kar znajo in jaz sem z njimi zelo zadovoljen," je dejal Urh, ki je dogodek na Otočcu izkoristil tudi za širjenje svojega sicer že tako obširnega znanja: “Učiš se ves čas. Imeli smo priložnosti izmenjav mnenj z drugimi trenerji. Poslušal sem svetovno znane trenerje kot so Xiao Zhan, Eva Jeler, Tamara Boroš in Peter Teglas. Veliko smo se pogovarjali in zagotovo iz vsakega tovrstnega kampa nekaj novega vzameš in se naučiš." Za konec še komentar nastopov naših igralcev: “Kot že rečeno, naši so prikazali vse kar znajo. Lea je imela celo priložnost, da se uvrsti med najboljše štiri, vendar je žal ni izkoristila. Na koncu menim, da je njena uvrstitev glede na njen nivo igre v tem trenutku, realna. Lahko pa bi se z nekaj sreče obrnilo še na boljše. Matija je imel malo smole pri žrebu, vendar je pri njem glavna težava, da preveč niha in ni konstanten, to pa se odrazi na rezultatih. Jan je imel v skupini nekaj smole, tako da mu ni uspel preboj med najboljših 16, sem pa zadovoljen z njegovo igro in napredkom, ki ga je pokazal v zadnjem času. Če bo dobro treniral, ima lahko pred sabo lepo prihodnost. Mislim, da je bila za Manco to prva tovrstna mednarodna izkušnja. Na treningih se je lepo trudila, uspešna pa je bila tudi na turnirju, kjer je iz sebe izvlekla maksimum in v skupini končala na 3. mestu ter se tako prebila med 16 najboljših." tozmoB Znana reprezentanca optimistov Z regato za Zlato sido, ki jo je organiziral JK Olimpic, se je končala serija petih kriterijskih regat za razred Optimist. Na zadnji regati je zmagal Rok Verderber pred Klemnom Se-melbauerjem (oba JK Pirat), tretji pa je bil Peter Milivojevič (JK Jadro Koper). Rok in Klemen sta bila tudi najboljša skupno na kriterij ski lestvici pred Maro Turin (JK Izola). Celotno reprezentanco sestavljajo: Rok Verderber - JK Pirat, Klemen Semelbauer - JK Pirat, Mara Turin - JK Izola, Janez Zabukovec - JK Jadro Koper, Peter Milivojevič - JK Jadro Koper, Nicolo Kravanja - ŠD Piran, Matej Planinšič - JK Pirat, Andrej Fras - JK Izola, Luka Ferenčak - ŠD Piran, Špela Hajdinjak - JK Olimpic, Veronika Pirjevec - JK Pirat, Sandra Lipovec - JK Pirat Jan Kosmina 3. na svetovnem prvenstvu v jadranju na deski Slovensko jadranje je dobilo novo odličje iz velikih tekmovanj. Koprčan Jan Kosmina je na mladinskem svetovnem prvenstvu jadranja na deski v kategoriji slalom osvojil bronasto odličje. Jani Lovrič je končal na 18. mestu. Španska obala je pretekle dni gostila najboljše slalomiste v jadranju na deski, med katerimi sta nastopila tudi slovenska predstavnika Jan Kosmina in Jani Lovrič. Jan Kosmina, sin Mitje Kosmine, enega najuspešnejših slovenskih krmarjev velikih jadrnic, najbolj poznanega po odličnih uspehih na Barcolani, je po dramatičnem razpletu na koncu osvojil bronasto odličje na svetovnem mladinskem prvenstvu. Jadralni pogoji so Slovencema odgovarjali, saj so bili podobni tistim v domačem Kopru. Dogajanje na polju je bilo zanimivo do zadnje tekmovalne preizkušnje, saj je po dveh izpeljanih slalomih Jan Kosmina zasedal 4. mesto, a je v zadnjem finalu na zadnji oznaki v zadnjem obratu z vetrom prehitel francoskega predstavnika, s čimer se je povzpel na skupno 3. mesto. Po regati je navdušen povedal: “Zelo sem vesel, da se je ves vložen trud s treningov poplačal. Rad bi se zahvalil staršem, še predvsem očetu. Bilo je težko, do zadnjega dne sem bil četrti z eno točko zaostanka za tretjeuvrščenim. Na koncu sva končala z enakim številom točk, a sem ga zaradi boljše uvrstitve v odbitem plovu prehitel. Zelo sem vesel, ker je to moja prva medalja na svetovnih prvenstvih, s čimer sem uresničil del svojih sanj.” Zlato odličje je osvojil Francoz Nicolas Goyard, drugi pa je bil Turk Poyraz Akay. Drugi slovenski predstavnik Jani Lovrič je končal na 18. mestu. Toni Vodišek 3. na hrvaškem DP v kite race Od 19. do 22. junija se je na Hrvaškem odvijalo odprto državno prvenstvo v kite race. Zelo uspešno je nastopil tudi Slovenec Toni Vodišek, ki je končal na 3. mestu izmed 27. tekmovalcev. Vetrovne razmere zaradi ciklona nad južnim delom jadrana sicer niso bile najboljše, a je organizatorju vendarle uspelo izpeljati 4 plove. Zmagal je Italijan Mario Calbucci, drugo mesto pa je zasedel rojak Mirco Casale. Toni je regato komentiral: “Z rezultatom in novo opremo sem zadovoljen. Naslednji vikend me čaka nova regata na Bolu, kjer bo nagradni sklad 5000 evrov, kar pomeni, da bo konkurenca še močnejša.” V torek začetek 22. Eurofesta Izola bo od 1. do 6. julija znova utripala v ritmu rokometa in mladih. Po lanskem vpadu prijav se je letos krivulja sodelujočih obrnila navzgor, seznam prijavljenih ekip pa je končan pri številki 167. Športniki prihajajo iz petnajstih držav z evropskega in azijskega kontinenta. Slovenska zasedba predstavlja slabo tretjino sodelujočih, med njimi so tudi izolske oziroma obalne ekipe. Nekaj tisoč glava množica bo tako za slab teden dni znova spremenila podobo Izole. Rokomet, ki je zlasti v zadnjih treh letih v našem mestu deležen vse večje pozornosti, bo po letu dni slab teden znova sopotnik našega vsakdana. Osrednji dogodek turnirja bo tudi letos slovesna otvoritev Eurofesta. Ta bo v sredo, 2. julija ob 21.00 na osrednjem prizorišču - (parkirišče na Lonki), na katerega so vabljeni tudi predsednik OKS Janez Kocjančič, olimpionik Miro Cerar, veleposlanika Tajvana in Madžarske v Sloveniji ter drugi. Parada sodelujočih od plaže na Svetilniku do centra bo tudi letos vredna ogleda zaradi pisane opreme tekmovalcev, pa tudi zato, ker je organizator razpisal nagrado za najboljši prapor. Na turnirju prvič sodelujejo moštva iz Estonije, veliko pa je rednih udeležencev, med katerimi gre omeniti zveste obiskovalce iz Tajvana. Za uradni začetek prireditve velja 1. julij, ko se bodo vsi udeleženci zbrali v Izoli. Večer je rezerviran za tekmovanje v karaokah. Sicer pa je letos večja množica ekip še zgostila že sicer natrpan tekmovalni program. Prva predtekmovanja bodo od srede zjutraj vse do sobote, ko so na sporedu kvalifikacije. Nedelja je kot običajno rezervirana za polfinale in finale. Letos bodo na osrednjem igrišču, v telovadnicah treh izolskih osnovnih šol in v dvorani v Kraški odigrali preko 500 srečanj v devetih starostnih kategorijah. Lansko novost - tekmovanje na mivki, bodo tokrat 3., 4. in 5. julija izvedli v Simonovem zalivu. Da bi pri igralcih in trenerjih spodbudili pravilen odnos do drugih udeležencev rokometne igre (nasprotniki, sodniki...), bodo na turnirju prvič izvedli dve tekmovanji, namenjeni spodbujanju fair playa. Zaradi prireditve bo nekoliko spremenjen prometni režim. Po- polna zapora parkirišča na Lonki bo od 29. junija od 19.00 do 7. julija do 15.00. Od 2. do 6. julija velja popolna zapora »neimenovane ulice za Košaki«, Ulica prekomorskih brigad pa bo v tem času dvosmerna. V času mimohoda bodo 2. julija začasno zaprte ceste od plaže na Svetilniku do parkirišča na Lonki, pa tudi ulice, ki križajo to traso. Športni del bo tudi letos dopolnjevalo družabno dogajanje in ponudilo priložnosti, da mladi iz različnih okolij in kultur presežejo rivalstva na igriščih ter sklenejo nova prijateljstva. Po torkovem večeru so preostali trije na glavnem igrišču rezervirani za glasbeno zabavo. V petek bodo izbirali naj lepšega fanta in dekle turnirja. Brez dobrodelnosti tudi tokrat ne bo šlo: poleg licitacij bo v soboto zvečer na Lonki dobrodelni kulinarični večer, katerega izkupiček je namenjen pomoči potrebnim izolskih otrokom. Zastor letošnjega Eurofesta bo padel v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad. Ribiško društvo Menola je zasedlo tretje mesto na diržavnem prvenstvu z roko iz zasidranega čilna. Tokrat je bila ekipa sestavljena od Luke Maslo (peto mesto posamezno),Vesna Pucihar (osma posamezno) in Zmago Kalan (deseti posamezno). V organizaciji kluba Aero iz Celja, zmagala je ekipa PLK Koper. Drugo mesto za Strunja. Uspešni so bili tudi mladinci ki so se udeležili tradizionalno tekmovanje v Miljah »Tre Golfi«. Mlajši mladinci so bili razporejeni v več sektorjev. Luka Laganis je zmagal v svoji kategoriji. Druga mesta so zasedli: Leon Križman, Tea Andrejčič in Tomaž Hrvatin. Alen Memič je bil četrti in Leon Ale-ssio šesti. Dan prej je bila tekma v članski konkurenci na katerem je ekipa sestavljena od Janez Pucihar in Valentin Valenčič zasedla peto mesto. Flavio Forlani Izolska hiša slavnih V soboto je bila v Muzeju Parenzana, kot uvod v Noč muzejev, otvoritev hale športnikov. Gre za razstavo fotografij in opisov dosežkov tistih izolskih športnikov, ki so v domači kraj prinesli medaljo iz katerega od mednarodnih prvenstev. Poleg 14 olimpijcev najdemo namreč v Izoli še veliko odličnih športnikov, ki so ime Izole popeljali v svet, od veslačev iz predvojnih časov, pa vse do Vasilija Žbogarja in njegove zavidljive zbirke kolajn iz velikih tekmovanj. Kot je povedal župan Igor Kolenc, nam je Izolanom že skoraj samoumevno, da imamo tako veliko število športnikov, ki so s svetovnih in evropskih prvenstev prinesli domov kolajno, a tisti, ki Izolo obiščejo, se nad tem ne morejo načuditi. Za kulturno točko sta poskrbela duo Manuel Šavron in Rok Kleva Ivančič, ki sta prisotne, s harmoniko in violino, popeljala vse od tradicionalne Istre, pa do novodobnih kompozicij, ob katerih je težko ostati ravnodušen. Razstava fotografij je sicer postavljena, ampak to še zdaleč ne pomeni, da je zaključena. Izolskih športnikov, ki so dosegli zavidljive rezultate v svoji športni karieri je namreč še veliko, še več pa upamo, da jih bo še prišlo. Ampak, začetek vendarle je. Kultura 26.6. četrtek 20.00 Kulturni dom Izola Produkcija ZAVOD RADIO ŠTUDENT SAHAROV EXPERIENCE Uprizoritev življenskih zgodb nagrajencev Saharova se osredotoča na življenske zgodbe prejemnikov nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament in njihovem boju za zaščito človekovih pravic in svobode govora.Uprizoritevjzhaja iz tradicije umetniške produkcije Radia Študent v obliki javnega govornega uprizarjanja, ki ga Radio Študetn goji, neguje in razvija že vrsto let.lgralci se bodo prelevili v nagrajence: Aung San Suu KYi, Nelsona Mandelo, Guillerma Farinasa, Jafar Panahi.Malalo Vousaf. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete v galeriji Alga Izola, Kristanov trg 1 in v Art kinu Odeon ob 21.00 Art kino Odeon Izola Kino v Živo: Razpotja Urbani plesni film / Koncept, koreografija: Kjara Starič Wurst / Režija: Vesna Zorman, Kjara Starič Wurst Urbani plesni film “Razpotja" je unikatna adaptacija istoimenske uspešne predstave, ki je lani nastala v koprodukciji Cankarjevega doma. Močna zgodba polna čustev, odnosov, zapletov, težkih odločitev in rasti (Tomaž Letnar), koreografija polna človeškosti (Kjara Wurst) ter odlična igra, izvedba in rast plesalcev KDP, so bili razlog zakaj se je predstavo adaptiralo v film. V sodelovanju z Ambrosio, odlično režiserko (Vesna Zorman) in snemalci (Uroš Cotman, Ivo Houben, Vesna Zorman), je film v celoti posnet na različnih urbanih lokacijah v Ljubljani, od zapuščene tovarne Rog do obrežja Ljubljanice, kar daje občutek kot da se celotna zgodba odvija v realnem življenju. 27.6. petek do 29. 6. 21.00 LONKA Turčija - petek 26.6. IZOLAFOLK Ukrajina - sobota 28.6. Argentina - nedelja 29.6. 29.6. sobota KLOVNBUFOVA VESELA KARAVANA 10.00 Park Pietro Coppo Interaktivna cirkuško-klovnska delavnica 19.00 mestne ulice Interaktivna povorka 19.30 Park Pietro Coppo Cirkus je...! / cirkuška predstava 21.00 Vitaminček bar Marina Martensson 30.6. nedelja KLOVNBUFOVA VESELA KARAVANA 10.00 Park Pietro Coppo Interaktivna cirkuško-klovnska delavnica 19.00 mestne ulice Interaktivna povorka 19.30 Manziolijevtrg Koncert ljubezni (V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Izola) Pripravite fotoaparat - vaša priložnost, da se potegujete za fotografsko opremo v vrednosti 1000 EUR in izlet v Bruselj Letošnje poletje poteka že tretji letni fotografski natečaj „Evropa v moji regiji", s katerim želimo znova opozoriti na projekte, ki so prejeli finančna sredstva v okviru regionalne politike EU. Kot prejšnja leta bo natečaj potekal na Facebookovi strani Evropske komisije. Natečaj se je začel 12. junija, pri čemer bodo prijave sprejemali do 25. avgusta 2014 (do poldneva). 100 slik z največ glasovi in največ 50 „pova-bljenih" (ki ne bodo vključeni v prvo skupino z največ glasovi) bo ocenjevala žirija 3 profesionalnih fotografov in med njimi izbrala 3 zmagovalce. Zmagovalci bodo prejeli nagrade - izlet v Bruselj in opremo za digitalni fotoaparat v vrednosti 1000 EUR - oktobra na prireditvi OPEN DAYS 2014. Ko boste delili svojo prijavo na Facebooku ali Tvvitterju, jo za večjo prepoznavnost in preprostejše deljenje označite z uradno oznako natečaja: #EUmyRegion. Facebookova aplikacija je na voljo samo v angleščini._ Mestna knjižnica Izola V juniju na ogled: razstava slikarske upodobitve aktov društva UK iz Izole. Na platno so slikali: B0-ŽENKA KNEZ, OSKAR JOGAN, PAROVEL IVAN, KARMEN ROJC, SLAVICA NASTOVSKI, GAČNIK ZDENKA, IRENA JELENČIČ, ZORKO DEŽIOT pa je prispeval keramične skulpture na temo akta; Stare kuharske knjige in predmeti iz zbirke Marije Janežič Galerija Insula ob 20.00 Galerija Plač Palača Manzioli IZ(S)OLAVIZ(S)UAL(E) A.D. 20 1 Razstavljajo: Mitja Božič, Fulvia Grbac, Remigio Grižonič, Barbara Jurkovšek, Barbara Kastelec, luka Kaše, Rok Kleva Ivančič, Simon Kocijančič, Aljoša Križ, Lojze Logar, Davorin Marc, Primož Mislej, Marjan Motoh, Boštjan Novak, Milan Obradovič Karp, Zdravko Primožič, Gorazd Rihtarič Gauer, Stojan Rutar, Katja Smerdu, Paride Di Stefano, Sanja Tosič, Marko Zelenko, Rok Zelenko, Marlene Zorjan / Razstava bo na ogled do 9. julija 2014 Galerija Apeiron ACCESSUS #3 ECO Katja Smerdu in Paride Di Stefano Pomorsjd muzej Sergeja Mašera Piran razstava Marcel Blazina in umetnost ladijskega modelarstva Mestna galerija Piran Sodobno slovensko slikarstvo: nove generacije po letu nič Joni Zakonjšek, Maruša Šuštar, Nika Zupančič, Ksenija Čerče, Katja Sudec, Ana Sluga, Šuzana Brborovič, Ira Marušič Razstava Sodobno slovensko slikarstvo, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani in ima skoraj presežno ambiciozni podnaslov Generacije po letu nič, predstavlja osem slikark mlajše in najmlajše generacije, ki je začela slikati v obdobju po prelomu tisočletja. Sodobno slovensko slikarstvo je po veliki zgodbi Emerika Bernarda, ki je dosegla svoj vrhunec v osemdesetih in devetdesetih letih, in še traja, zašlo v krizo, osebnostno (saj so le redki avtorji ostali zvesti sebi in umetniškemu poslu) in splošno, generalno, zaradi »vdora« novih medijev v nacionalne galerije. Te danes - navkljub ponovnemu odkritju slike in »klasične« umetniške podobe, v Ameriki, v Evropi - še vedno vztrajajo v lokalnem kvazilikovnem pristopu in razstavah, po svoje odločilna je bila pregledna postavitev del Živka Marušiča v Moderni galeriji pod naslovom »Slika je mrtva, naj živi slika!«, ki je nakazala njeno ponovno oživitev. In prav Marušič, ki preseneča z vedno novo, prenovljeno umetniško močjo in kvaliteto, je danes med vodilnimi slovenskimi, in ne samo slovenskimi slikarji. Ob bok mu zdaj stojita Dušan Kirbiš in Ivo Prančič, prvi kot zadnji v novi nacionalni postavitvi, drugega pa v stalni zbirki v Moderni galeriji ni, ker ga vodilni v tej prestižni instituciji ocenjujejo za postmoderni kič. In Marjan Gumilar v postavitvah v galeriji Loža in kostanjeviški cerkvi... ter nenadkriljivi Marko Jakše s svojimi fantazmagoričnimi liki. Potem, v novem tisočletju, odkritje novega slikarstva, ponovno in prelomno vračanje k sliki. Najprej z »zasanjanimi« platni in z odličnim, klasičnim poznavanjem metjeja Mitja Ficka, ki že odmeva tudi v tujini, in hipoma zatem slikarski čudež, čisto »tkanje« na podobah Joni Zakonjškove, ter slike Uroša VVeinbergerja, ki združijo - kongenialno - računalniško in družbeno-eksistencialno ikonografijo v časovni točki nič, da končno, danes, vznikne val slikark, ki vračajo zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje: Maruša Šuštar, Nika Zupančič, Ksenija Čerče in Katja Sudec, Ana Sluga, Suzana Brborovič, Ira Marušič. In mnoge druge, ki šele oblikujejo svoj slog v odkritja in iznajdbo nove slike. • četrtek, 19.6. ob 20.00, Kulturni dom Izola: plesna produkcija KD Erato NESKONČNI MOMENT. Vstopnina: 5€ (vstopnice na voljo le uro pred prireditvijo). ■ petek, 20.6. ob 21.00, Lonka: koncert PIHALNI ORKESTER IZOLA & ENZO HROVATIN Vstop prost • sobota, 21.6. od 17.00 naprej, Korte: PRAZNOVANJE SOLSTICIJA IN KRESNI VEČER s pevskimi zbori in rogisti, učenci podružnične OŠ Vojke Šmuc, Kvartetom 7 Plus in večernim plesom z Orange Juice. Vstop prost. www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • nedelja, 22.6. ob 10.OO, park Pietro Coppo: koncert MoPZ Izola POJEMO Z A VSE LJUDI vstop prost. • nedelja, 22.6. ob 21.30, Manziolijevtrg: Gledališče Koper s predstavo PAROLE, PAROLE ob 20-letnici Primorskega poletnega festivala, stop prost. • ponedeljek, 23.6. ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija Plesne skupine BALERIMA. Vstopnina: 5€, vstopnice na voljo pri Balerimi in uro pred prireditvijo Kulturnem domu Izola. GALERIJA ALGA IZOLA Junija je na ogled razstava likovnega društva TUBA iz Izole PORTRET ART KINO ODEON IZOLA • v četrtek, 19.6. ob 19.00 in od petka, 20. do nedelje, 22.6. ob 21.00: film ceste TIR; • v četrtek, 19.6. ob 21.00 in od petka, 20. do nedelje, 22.6. ob 18.30: črno-bela NEBRASKA • v ponedeljek, 23.6. ob 18.30: PONEDEUKIZA ZAMUDNIKE: dokumentarec ABECEDA; • v ponedeljek, 23.6. ob 21.00: PONEDEUKIZA ZAMUDNIKE: prisrčna PHILOMENA; • od torka, 24. do četrtka, 26.6. ob 19.00: delovni migranti v filmu JEJ, SPI, UMRI; • v torek, 24.6. ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: francoska komedija 9 MESECEV ŠOKA, na ogled še do srede, 25.6. ob 21.00; • v četrtek, 26.6. ob 21.00: KINO V ŽIVO: urbani plesni film RAZPOTJA,_________ Vljudno vabljeni! | Gentiimente invitati! wwwfacebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m; galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 18.0020.00, sobota 10.00-12.00; Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-2030. Zametki izolskega ribiškega muzeja v Piranu V prostorih Pomorskega muzeja v Piranu je bila otvoritev razstave pokojnega izolskega modelarja Marcela Blazine, ki velja za mojstra med modelarji. Obsežna razstava modelov bark je prava paša za oči, in bi bila več kot dobrodošla v katerikoli muzej, tudi izolski ribiški muzej, seveda, če bi ga imeli. V prostorih pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu so v soboto, v sklopu prireditev Muzejske noči, odprli razstavo posvečeno izolskemu pomorcu in modelarju Marcelu Blažini. Odprtja izjemno lepo urejene razstave, ki jo dopolnjuje bogat katalog se je udeležilo veliko Izolanov, sorodnikov Marcela Blažine, posebni gost pa je bil župan Igor Kolenc. Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, je leta 2012 iz evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa Openmuseums dobil 14.000 evrov, ki so jih namenili odkupu ladijskih modelov slovenskih modelarjev s katerimi so dopolnili zbirko ladijskih modelov v muzeju. Muzej ima “v naravi”, le jadrnico Galeb, Pie in Pina Mlakarja, zato zgodovino slovenskega pomorstva predstavljajo predvsem z modeli, ki so jih doslej odkupo- vali od različnih domačih izdelovalcev. In, eden takšnih, pravzaprav, eden najbolj cenjenih med modelarji je pokojni Marcel Bla-žina, Izolan, ki je živel bogato življenje ladjedelniškega delavca, mornarja, revolucionarja in predvsem človeka, ki je bil sila preprost a hkrati natančen in odgovoren do svojega modelarskega dela. Tudi zato neverjetno bogata zbirka njegovih ladijskih modelov ni zbrana v Izoli, kjer enostavno niso znali poskrbeti za njegove modele na ustrezen način in tako so končali v piranskem pomorskem muzeju. Tam so nadvse skrbno, predvsem pa strokovno, uredili zbirko njegovih modelov, Nadja Terčon in Bogdana Marinac, ki sta bili avtorici razstave in brošure, ki so jo ob tem izdali, pa sta pripravili predstavitev modelarstva Marcela Blažine tako, daje na eni strani predstavljeno njegovo življenje s številnimi fotografijami, vzporedno pa so razstavljeni modeli, ki jih je izdeloval v posameznem obdobju. Med drugim je Marcel Blažina izdelal tudi model rušilca Zagreb, ki ima v muzeju posebno mesto; to jugoslovansko ladjo je namreč leta 1941 miniral Sergej Mašera in pri tem umrl, a preprečil, da bi padla v roke italijanski mornarici. Na odprtju razstave sta avtorici razstave obsežno predstavili življenje in delo Marcela Blažine, vnukinja Mateja Tomažinčič in fotograf Luka Kaše pa sta pripravila video projekcijo, skoraj nekakšen dokumentarni film o tem izolskem ustvarjalcu, ki ga Izolani gotovo premalo poznamo in imamo priložnost da se bolje seznanimo z njim skozi razstavo v piranskem muzeju. Povejmo še, da je bila na odprtju razstave tudi Marčetova soproga Viarda, ki je povedala, da je vesela, da so modeli njenega pokojnega moža dobili tako pomembno mesto v tako urejenem muzeju in da si ji je zazdelo, kot da ga je začutila, ko se je sprehodila med njegovimi malimi mojstrovinami. Mef Do kdaj bo še urbani Svetilnik? Opremljanje Svetilnika z Urbano opremo je šlo v nos marsikateremu občanu. Veliko pripomb je bilo slišati na zboru občanov maja meseca, še več pa ob sprehodih po Svetilniku. Civilna iniciativa je z županom Kolencem dosegla kompromis o odstranitvi najbolj motečih elementov, svoje pa so povedali tudi člani KS Staro mesto. V pogovoru z Nino Klevo, pred enim tednom, smo izvedeli, da je župan Igor Kolenc pristal na kompromis pri urbanem opremljanju Svetilnika: odstranili bodo večino poti, tisto, ki bo ostala, pa bodo vkopali. Vrnili naj bi tudi stare klopce, za ležalnike pa naj še ne bi bito povsem jasno, kaj bo z njimi. V igri je namreč tudi evropski denar. Kot je zapisal župan Igor Kolenc v dopisu, ki ga je poslal Nini Klevi kot predstavnici civilne iniciative, ona pa krajevni skupnosti Staro mesto, bo glede na predloge, ki so jih izrazili stanovalci starega mestnega jedra proti urbani ureditvi na Svetilniku, in v povezavi s pogovorom, ki sta ga imela z Nino Klevo 16.6., izpeljana sledeča kompromisna rešitev urbane ureditve na Svetilniku: - Odstranita se dve vertikalni poti, na katerih se zemljišče vme v prvotno stanje. - Dolga pot ostane in se dokonča na način, ki omogoča nemoten prehod tudi gibalno oviranim osebam. - Na dolgi poti ostanejo samo pohodne plošče, poravnane s terenom, ostali elementi (klopi) se odstranijo. - Nasloni klopi na sprehajalni poti ob morju se uredijo na ergonomski način. - Vsi ostri robovi opreme se uredijo v skladu s projektno dokumentacijo. - Na sprehajalno pot ob morju se dodatno umesti (prostoru primerno) nekaj starih klopi. Sanacijska dela se izvede TAKOJ. Odstranjevanje poti se prične 7. 7. 2014. Civilna iniciativa je nad kompromisom zadovoljna. Iz zapisnika 1. korespondenčne seje Krajevne skupnosti Staro mesto, ki je bila 18. junija 2014 pa preberemo, da so se tudi člani KS lotili problema. Svet KS je tako soglasno predlagal, da se pri urejanju Svetilnika najkasneje do konca junija 2014 preveri naslednje: - kamnite poti na zelenici se ali odstranijo ali uredijo tako, da bodo funkcionalne in »brez stopnic« varnejše oz., da se zelenica uredi kot pohodna trata (travnata površina, po kateri je mogoče hoditi), kar menimo, da je želja večine krajanov; - ležalniki in klopi naj čez poletje ostanejo (ker v tem trenutku drugo ni racionalno), vendar naj se v tem času, najkasneje v jeseni, ponovno preveri njihova funkcionalnost; - namesto tlakov na zelenici predlagamo vsaj delno tlakovanje nujnih drugih površin (tudi ulic v starem mestu, ki so bile s strani Sveta KS že predlagane) v okviru možnosti prilagajanja v okviru obstoječega projekta. Člani KS Staro mesto menijo, da je le “s konstruktivnim in doslej premalo izraženim sodelovanjem projektanta ter vseh odločujočih, ob upoštevanju povzetih pripomb prebivalcev in stališč Zbora krajanov, mogoče izpeljati projekt v pravi in dobri smeri ter rešiti ureditev v korist in zadovoljstvo prebivalcev in občanov. ” Kot občani pa si le želimo večjega sodelovanja, saj zaenkrat lahko ugotavljamo le, da številni sestanki in usklajevanja očitno niso pripomogli k večjemu sodelovanju med različnimi stranmi, saj se dosežen kompromis civilne iniciative in predlogi sveta KS Staro mesto v svojem namenu niti ne razlikujejo veliko, vseeno pa je opaziti nekaj povsem drugačnih mnenje, predvsem okoli časovnice odstranjevanja. AM Sončni čas Tudi sončne ure so kulturna dediščina V Mestni knjižnici Izola je bila predstavitev knjige o sončnih urah avtorice Jožice Šmid. Gre za prvo tovrstno knjigo, v kateri je svoj prostor našlo več kot 200 sončnih ur iz cele Slovenije, med njimi pa je tudi izolska sončna ura, ki jo lahko občudujemo na Ljubljanski ulici. Med junijskimi prireditvami v Mestni knjižnici Izola je bila tudi predstavitev knjige o sončnih urah v Sloveniji, ki ji je avtorica Jožica Šmid dala poetičen naslov Svetloba sonca in njegove sence. Knjiga, ki ima 167 sončno rumenih strani in prinaša podatke in fotografije preko 300 slovenskih sončnih ur, je izšla v samozaložbi v Radovljici v letošnjem letu, v nakladi 500 izvodov. Idejo zanjo je avtorica, sicer poštna uslužbenka, strastna popotnica, ljubiteljica vsega lepega, kar sta na tem planetu ustvarila narava in človek, in odlična fotografinja, dobila na potovanju po Italiji leta 2002. S prijateljem Andrejem sta v desetih letih na motorju v iskanju sončnih ur prepotovala vse slovenske pokrajine, Jožica je »na terenu« sončne ure fotografirala ter nato v knjižnicah, arhivih, pri zasebnikih, v samostanih, gradovih, v župniščih in na internetu iskala podatke in zanimivosti o njih. Spremno besedo h knjigi je napisala mag. Vesna Obid, akademska slikarka, konservatorka in restavratorka, uvodno poglavje o zgodovini in delovanju sončnih ur pa je prispeval dr. Tomaž Zvvitter, profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Sončne ure so v knjigi razvrščene po abecednem vrstnem redu krajev, v katerih se nahajajo. Tako na prvih straneh najdemo sončno uro na fasadi Edlingovega dvorca na Lavričevem trgu 6 v Ajdovščini, na zadnji strani pa prostostoječo kamnito sončno uro na Starožirovski cesti 2 v Žireh, vmes pa so sončne ure iz več kot 200 slovenskih krajev, med njimi tudi iz Izole, Kopra, Pirana in Portoroža. Pri fotografiji vsake ure je navedena njena točna lokacija, datum fotografiranja, kratko besedilo, ki pojasnjuje nastanek in obliko/vrsto sončne ure ter vir podatka. Mnoge ure so na pročelju stavbe naslikane kot freska, ki jo lahko krasijo različni motivi: krajine, oblaki, sonce, angeli, devica Marija, svetniki in druge božje osebe ter prizori iz Svetega pisma, cvetlice, različni geometrijski ali rastlinski ornamenti, razni arhitekturni elementi, prizori vasic s cerkvico v središču, različni grbi mest ali plemiških družin, prizori iz kmečkega življenja, zmaj in podobno. Kakšne so sončne ure? Skromnejše sončne ure premorejo le številčnico in gnom ali urni kazalec. Nekaj jih je narejenih v tehniki mozaika, druge so plitki reliefi, nekatere ure krasijo še spremljajoči kipci, recimo kipec Marije v manjši kapelici - niši na pročelju Perkove domačije v vasi Dražen vrh, občina Sveta Ana. Veliko sončnih ur je narejenih kot skulpture, te so lahko kamnite, kovinske ali celo betonske, in nekatere med njimi so videti zelo moderne. Sončna ura v Aleji mladih v ljubljanskem BTC je izdelana v obliki elipse v tlakovcu in je pohodna. Pred Centrom slepih in slabovidnih v Škofji Loki stoji velika sončna ura, narejena posebej za slepe. Umetnik Bojan Frantar jo je oblikoval tako, da sončni žarki ob določenih urah ogrejejo posamezne ploskve in slepi po toploti ploskev »otipajo« točen čas. Posebno zapleteno konstrukcijo ima ekvatorialna univerzalna sončna ura na dvorišču kartuzijanskega samostana v Pleterjah. Izdelal jo je duhovnik kartuzijanec v začetku 19. stoletja, znan pa je samo še en primerek take ure, ki se nahaja v Vatikanu. Z nje se da razbrati sončni čas v Pleterjah in v vsakem kraju na svetu, katerega zemljepisno dolžino poznamo. Na njej so vgravirana imena 45 večjih mest z vsega sveta, vgravirana pa je tudi zvezdna karta. S pomočjo te karte in posebnega obroča lahko za vsak datum in vsako nočno uro določimo videz zvezdnega neba nad horizontom v Pleterjah. Veliko sončnih ur dopolnjujejo razni napisi, ki so lahko v slo- venščini ali latinščini, mnogi med njimi so vzeti iz Svetega pisma. Med njimi so na primer: »Ne veste ne ure ne dneva - vsaka rani, zadnja usmrti« »Carpe diem (Izkoristi dan).« »Tempom tempore tempera (S časom obvladaj okoliščine).« »Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure.« »Človek meri čas, čas meri človeka.« »Ura ni naš gospodar« »Ena bo zadnja.« »Non namero nisi sere-nas (Štejem le vedre ure, druge pa prezrem).« »Sicut umbra dies nostri (Kot senca preminejo naši dnevi).« »Home praeterunt Deus manet (Ure minevajo, Bog ostane).« »Kakor senca mineva čas, to učijo ure nas. Naši dnevi šteti so, malo še in nas ne bo.« Sončne ure so del naše zgodovine S knjigo Svetloba sonca in njegove sence je avtorica Jožica Šmid opozorila na doslej morda nekoliko prezrto in pozabljeno kulturno dediščino. Pripravljala jo je več kot deset let, vanjo vložila veliko svojega prostega časa, ljubezni, zavzetosti, ne nazadnje je bila izdaja knjige zanjo tudi velik finančni strošek, saj sponzorjev ni imela. Tako je knjiga dokaz, da lahko »laiki« marsikdaj za ohranjanje dediščine naredijo veliko več kot strokovnjaki, ki so na področju kulture zaposleni. Dediščina pa ni samo dokumentiranje, konserviranje in restavriranje, z dediščino lahko živimo tudi danes. Mojstri, pri katerih lahko naročimo svojo sončno uro, nam omogočijo, da to starodavno dediščino vključimo tudi v sedanji čas. Če bi radi imeli sončno uro na fasadi svoje hiše, bloka ali na vrtu oziroma dvorišču, lahko pri Jožici Šmid (živi v Radovljici) poizveste za naslove izdelovalcev sončnih ur. Sončne ure nam tako kot druge ure merijo čas. O času so razmišljali ljudje najbrž že od vsega začetka. S pojmom časa so se ukvarjali tudi filozofi in fiziki. Tako je Albert Einstein dokazal, da je čas nekaj relativnega, filozof Immanuel Kant pa je menil, da je čas nekaj subjektivnega. Stari ljudje učijo, da »vse mine« in da »čas celi vse rane«, pridni delavci in gospodinje pa, da je »rana ura zlata ura«. V današnjem času naglice in hitenja bi si lahko vzeli k srcu misel »Ne tekmuj z menoj«. Misel iz Svetega pisma »Glejte, zdaj je tisti milostni čas« pa nas opominja, da je sedanjost tisti trenutek, ko lahko naredimo nekaj vrednega, koristnega in dobrega tudi za prihodnost in se ga bomo z veseljem spominjali, zazrti nazaj. Jožica Šmid se bo prav gotovo s ponosom spominjala prehojene poti. M/mBR/M' 13 Od župana do avtostoparja S kom ali čim vse je potoval Med junijskimi prireditvami v Mestni knjižnici Izola je bila tudi predstavitev knjige Mirana Ipavca Avtoštoparske zgodbe - moja prva svetlobna sekunda. Simpatični avtor knjige, po poklicu ekonomist, nekoč športni dopisnik, med letoma 2002 in 2006 tudi župan občine Kanal ob Soči, je imel poseben razlog, da je knjigi dal tak podnaslov: v 29 letih je namreč preštopal toliko kilometrov, kolikor jih prepotuje svetloba v eni sekundi. Natančneje je bilo kilometrov toliko, kot bi sedemkrat obšel našo Zemljo. Z avtoštopom je potoval tudi v času, ko je bil direktor podjetja Evrokabel (ki se je, mimogrede, »rodilo« na av-toštopu), pa tudi kot župan je z dvignjenim palcem ustavljal vozila ob evropskih avtocestah. Zaradi dolgega »staža«, prevoženih kilometrov in posebnih »rekordov«, ki jih je naštel na zavihku knjige ter jih opisal v 47 zabavnih in mojstrsko napisanih zgodbah, mu pravijo avtoštoparski šampion in tudi slovenska avtošto-parska legenda. Štopati je začel, ko smo drugi ta način potovanja večinoma že opustili, to je pri 25ih letih. Prepotoval je 38 držav, se dobro naučil več jezikov, od angleščine in francoščine do španščine in nemščine, pa še kakega skandinavskega za povrh. Mimogrede, rekorde postavlja ne samo na cesti, pač pa tudi v »hitrostnem« recitiranju poezije Fe-derica Garcie Lorca v španščini. Kot ljubitelj športa in glasbe se je večkrat odpravil na pot samo zato, da bi si ogledal nogometno tekmo ali se udeležil koncerta, večkrat pa tudi v želji, tekmovati sam s seboj in postaviti nov rekord: tako je recimo v štirih dneh in pol prepotoval 17 držav. Na potovanjih se je srečeval z zanimivimi ljudmi različnih narodnosti, kultur in ver in doživel marsikaj, o čemer »zapečkarji« le sanjamo. Med drugim je bil na paradi ponosa in na kraljičinem rojstnem dnevu v Amsterdamu, se udeležil vrtne zabave najbogatejše Danke, prespal na zelenici na londonskem Trafalgar Squaru, v majhni vasici Taize v francoski Burgundiji je spoznal legendarnega meniha, brata Rogerja, ustanovitelja ekumenske taizejske skupnosti. Srečal je tudi najstarejšega še »aktivnega« evropskega štoparja iz Nemčije, starega 87 let, ter spoznal člane mnogih evropskih avtoštoparskih klubov. Potoval je z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi, no, edino kmet na vozu z volovsko vprego ga kljub vztrajnim prošnjam ni hotel odpeljati niti metra naprej. Marsikdaj so mu šoferji prepustih volan, da bi si malo odpočili ali se naspali. Kot vozila so bili različni tudi vozniki in sopotniki, med njimi tudi domače živali. O voznikih je na predstavitvi knjige rekel: »Šoferji, ki ustavljajo avtostoparjem, so dobri ljudje.« Tudi sam rad priskoči na pomoč soljudem in tako se je večkrat kot prostovoljec udeležil mednarodnih taborov v okviru SCI - Service civil international, tako na Nizozemskem, na Finskem in Severnem Irskem. Sam pa je organiziral mednarodni tabor Očistimo Sočo kar v domačem kraju. »Ko človek pomaga drugim, s tem gradi in plemeniti tudi sebe«, piše Miran Ipavec. »Še veliko bolje pa bo takrat, ko bo takih, ki so pomoči potrebni, malo ali celo nič«, zaključi poglavje o SCI taborih. Med potjo je od šoferjev slišal veliko zanimivih in nekaj prav neverjetnih zgodb, recimo o lepo oblečenem drobnem možičku, ki se je sredi noči na cesti čez gorski prelaz vzel od nikoder in vozniku kamiona pomagal zamenjati kolo, nato pa ga je ta povabil v gostilno na pijačo in prigrizek. Nočna gosta sta si izmenjala tudi naslove. To ne bi bilo še nič čudnega, če ne bi kamionist kak mesec kasneje pozvonil na vratih hiše dobrega moža, da bi se mu z darilom zahvalil za pomoč, pa mu njegova žena pove, da je njen mož že pet let pokojni. Seveda se je kamionist v trenutku onesvestil in potem zaradi šoka en mesec preživel v bolnišnici. Ko se je ponovno oglasil pri ovdoveli ženi, sta si skupaj ogledovala fotografije, na katerih je pokojni možiček skupaj s kamionistom večerjal v obcestni krčmi... Kje spi avtostopar? Še več zanimivih zgodb pa je Miran Ipavec doživel sam. Večkrat je prespal pod milim nebom kot v kakšni udobni postelji. V španski Valencii je tri tedne spal v šotoru, ki si ga je postavil na plaži, družbo pa mu je kar nekaj dni delal potepuški mlad volčjak. Nabiral je drva, si na ognju kuhal instant juhe in pekel krompir, pomaranče pa so iz nasadov po namakalnih kanalih kar same prihajale do njega. Na dan je prehodil vsaj pet kilometrov in se vsaj tri ure iz učbenika učil španščino. Pozneje se je še enkrat poslovno vrnil v Valencio, spal v hotelu in mu tudi sicer ni nič manjkalo, a je potem veliko tega, kar se je takrat dogajalo, že pozabil. Dobro pa se spominja dni, ki jih je preživel skromno, v naravi. V knjigi večkrat omeni misel, da »majhne stvari bogatijo človeka in ga osrečujejo«. Da bi bili tudi ostali deležni »potovalne« sreče, je za vse avtoštoparske začetnike napisal še poglavje s podrobnimi navodili, kako priti iz Ljubljane do Amsterdama. Miran Ipavec se avtoštoparskim dogodivščinam še dolgo ne misli odpovedati. Zadnje poglavje je namreč napisal v stilu knjige Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil: »Ko bom nekoč ves star in bolehen v domu za starejše občane... bom vstal iz postelje, se oblekel, vzel črn dežnik in se skrivaj pretihotapil mimo vratarja... Kot v starih časih se bom postavil ob rob ceste in začel ustavljati avtomobile. A tokrat ne bom izbiral smeri. Odšel bom daleč proč, tja, kamor me bodo naključni dobrotniki odpeljali. In rekel si bom, da je prišel čas za poslednji novembrski dež, za zadnji November Rain...« Dan po petkovi predstavitvi knjige je njen avtor v rodnem Kanalu ob Soči slovesno odprl prvi avtoštoparski muzej v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi. V njem so razstavljeni spominki, ki jih je prinesel s potovanj, od klobukov do ping pong žogic, pa še marsikakšna zanimivost. Pripravlja tudi spletno stran, kjer bomo lahko tudi bivši štoparji objavljali spomine na potovanja z avtoštopom. Da pa ne bi vsega izvedeli že na tem mestu, vas vabimo k branju te odlične knjige in k obisku muzeja, ki je vreden prevožene poti iz katerekoli smeri. Špela Pahor 'MOSKO/N' Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: J pelargonij, verben, daliet Piran f / enoletnic.... r/ \ /Šared r i . Sečovlje^ Parecag Solsticij in kresna noč Kortežani so počastili solsticij Kresno noč v Kortah praznujejo po starem poganskem izročilu kot praznik, ki nakazuje začetek obdobja, ko je Sonce najbolj oddaljeno od ekvatorja. To je obdobje, ko ima narava največjo moč. Le kako takšnega praznika ne bi praznovali? V Kortah so v soboto počastili najdaljši dan v letu s celodnevno prireditvijo Kresna noč v Kortah. Dogodek je potekal v soorganiza-ciji Občine Izola, Centra za kulturo, šport in prireditve in krajevne skupnosti Korte. Prireditev se je začela že ob 10. uri zjutraj, z balinarsko tekmo državne lige, ki jo je organiziral Balinarski klub Korte. Uradna otvoritev je bila nato ob 17. uri, s pozdravnim govorom predsednika KS Korte Edija Grbca ter nastopom osmih lovskih pevskih zborov in rogistov iz Slovenije, ki so pričarali pravo pašo za oči in ušesa. Po njihovem nastopu so bili na vrsti mlajši pritrkovalci, ki so izvedli ljudske viže na cerkvenih zvonovih. Pritrkovalska skupina Kulturnega društva Korte je pričela s svojim delovanjem oktobra 2012. Prvič je skupaj muzicirala na zasebni zabavi, ko si je uglasila 4 čaše enakih oblik z različnimi ravnmi tekočine in nanje potrkavala z jedilnim priborom. Sedaj potekajo vaje enkrat tedensko v pevski sobi zadružnega doma, pod mentorstvom kolavda-torja, zvonoslovca, pritrkovalca in učitelja pritrkavanja z dolgoletnimi izkušnjami, Marka Česna Sceka. Tisti najbolj uradni, oziroma svečani del pa se je začel nekaj po 19. uri, ko so na oder prikorakale pevke Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Korte, s svojo zborovodkinjo Enej o Baloh, ki jih je pred sedmimi leti združila ljubezen do petja in medsebojnega druženja. Zbor je v minulih letih delovanja nastopil na številnih krajevnih prireditvah, vsakoletnih revijah Primorske Poje, pevskih srečanjih, državnih prireditvah, junija 2010 je gostoval na avstrijskem Koroškem, letos julija, pa se pevke odpravljajo v Makedonijo. Župan Igor Kolenc je v svojem govoru izpostavil nujnost, da se ohrani podružnica OŠ Vojke Šmuc v Kortah, ki bo letos v prvi razred sprejela rekordnih 14 otrok, sledil pa je nastop učencev podružnice, ki so “kantah inu šrajali” hudomušne tradicionalne zbadljivke, ki jih je v literarno obliko zbrala Nada Morato. Prvi nagrajenec je profesor Timi Ečimovič Letos so tudi prvič podelili priznanje Zaslužni krajan krajevne skupnosti Korte. Priznanje je bilo enoglasno dodeljeno prof. dr. Timi-ju Ečimoviču doma iz Kort, pravzaprav Zgornjih Medošev 124. Voditeljica Kozana Prešern je na kratko predstavila nagrajenca, in kljub temu porabila dobrih deset minut, da je naštela vse njegove dosežke na znanstvenem področju. V Sarajevu rojen Prof. dr. Timi Ečimovič je po diplomi najprej do leta 1992 je delal na področju kmetijstva ter v kemični in farmacevtski industriji. Od leta 1986 sodeluje na področju varovanja narave, okolja in prostora. Raziskuje sistem klimatskih sprememb, izhodišča narave, trajnostno sonaravno prihodnost človeštva v lokalnem, območnem in globalnem okolju. Od leta 1992 je samostojni raziskovalec. Med drugim je tudi mednarodni svetovalec Združenih narodov in sodelavec Organizacije za prehrano Združenih narodov. Za svoje raziskovalno delo je bil večkrat nominiran za Nobelovo nagrado (2003, 2007, 2010, 2012). Je dobitnik številnih priznanj in nagrad. Leta 2012, novembra je postal lau-reat svetovne mirovniške nagrade, Gusi nagrade, ki je azijska inačica Nobelove nagrde. Pred kratkim je izšla digitalna, večjezična znanstvena zbirka v 14 delih prof. dr. Ečimoviča v soavtorstvu s prof. dr. Mulejem, Antologija 2. Nastajala je v obdobju 2002 - 2014 in šteje kar 1370 strani. “S svojim bivanjem v Kortah, nas je iz Kort ponesel v širni Svet. Naj nam kdo pove, če v kakšnem mestu ali kraju v Sloveniji imamo človeka takega formata, to je 4 kratnega nominiranca za Nobelovo nagrado, oz. letos bo dobil že 5 nominacijo za življensko delo na področju raziskovanja. Morda se Kortežani niti ne zavedamo u kakšnem idiličnem, zdravem okolju živimo, kar tudi Timi vedno poudarja, ko ponosno pove od kod prihaja in kje je doma", je povedala Prešernova. Uradnji del je zaključil kvartet 7 plus, ki je vedno številčnejšim prisotnim predstavil nekatere pesmi iz njihovega novega CD-ja Kantajmo, ki je izšel v začetku maja. To je njihov četrti CD. Letos praznujejo 20-to letnico obstoja. Kresna noč v Kortah se je zaključila, kako drugače, kot z velikim kresom. Tako, kot veleva tradicija. ur Publiqiie je nov Kišd-jev lokal Izolski študentje so v petek 6.6. odprli nov študentski lokal pod stadionom imenovan Publique. Projekta so se lotili z željo, da bi omogočili mladim prostor v katerem bi se lahko zabavali in združevali in osvežiti glasbeno sceno po principu večjih urbanih središč. Temelj za arhitekturno zasnovo so prejeli od študentov arhitekturne fakultete v Ljubljani, kamor so poslali natečaj. Na to je sledila dvomesečna temeljita prenova, ki so jo zaradi manjšanja stroškov večinoma opravili sami. Ideje so sproti nastajale in končni izdelek je krepko presegel prvotno zasnovo. Lokal obratuje vsak dan v tednu in vsebuje pestro ponudbo koktejlov, piv, vin in kav po študetnskih cenah. Po otvoritvi nadaljujejo z žurkami, naslednja je bila 20.6.2014, ko so gostili saxofonista Leeloojamais, Lovra Ravbarja s house Djem - Pariš meets Du-bai. Sledi pester poletni program s prvim dogodkom 28.6., z JK Soulom in Dubdiggerzi. Na terasi bodo skozi poletje gostili akustične večere z znanimi lokalnimi izvajalci, medtedenske Studenske zabave in različne tematske zabave. Četrtek, 26,junij 2014, št. 1059 -------------------------------------------------------------- Predzadnja Začela se je turistična sezona Med 16. in 17. uro je nekdo na plaži v Simonovem zalivu iz torbe ukradel denarnico z dokumenti in 100 evri gotovine. Uvozila sta motor Ob 3. uri so slovenski policisti pred Izolo ustavili bel kombi, ki so ga pred tem italijanski policisti ustavljali na italijanski strani, v neposredni bližini državne meje. Italijanski policisti so zapeljali za vozilom in o tem obvestili slovenske policiste. Po ustavitvi je bilo ugotovljeno, da sta v vozilu 33 in 31 letna državljana Slovenije iz Kamnika, ki sta v tovornem prostoru prevažala motorno kolo Vamaha T Max. Motorno kolo je bilo ukradeno na območju Trsta. Odvzeta jima je bila prostost, podana bo kazenska ovadba. Nič kaj spektakularen rop V izolskem lokalu pa so ženski z mize ukradli denarnico s 450 evro gotovine. Občanka je naznanila, da je v trgovini pozabila svojo denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti. Vrnila se je po njo, vendar je ni bilo nikjer. Kazenska ovadba za zatajitev. Na stranišču ga je pozabila Občanka je naznanila, da je v javnem stranišču pozabila svoj mobitel, ko pa se je vrnila nazaj po njega, ga ni bilo nikjer. Kazenska ovadba za zatajitev. Preklinjali so ga Občan je naznanil, da so se v centru trije mladi domačini nasilno vedli do njega in so ga preklinjali. Kazenska ovadba za nasilništvo. Ukradli so moped Nekdo je ukradel moped Gilera Runner bele barve, reg. št. KP TH-86, vreden 1000 evrov. Ni miru za kažete Občan je naznanil, da mu je nekdo vlomil v poljski objekt in mu ukradel kosilnico Husquarna, fre-zo Goldoni in nekaj orodja. Škoda 5000 evrov. Ukradli so ponija Občan je naznanil, da v marini pogreša kolesi Pony zelene in črne barve. InTohatsuja Občanu je nekdo s plovila ukradel izvenkrmni motor Tohatsu 5. Boj proti inflaciji Delavec na plaži je naznanil, da je otrok poskusil plačati s skeniranim »bankovcem« za 50 evrov. Alkoholometer: 0,31 mg/l, 0,17 mg/l in strokovni pregled Zelo spektakularen rop Neznanec se je 18. junija 2014 okoli 12.00 s kolesom pripeljal na Veluščkovo ulico v Izoli. Tam je najprej odšel v stanovanjski blok, kjer je na hodniku v pritličju vzel gasilni aparat in si ga protipravno prilastil. Z gasilnim aparatom je odšel do bližnjega stanovanjskega bloka na isti ulici, kjer si je nadel kapo s ščitnikom, čez katero si je poveznil kapuco ter si nadel sončna očala in rokavice. Iz večje vrečke je vzel gasilni aparat, iz njega izvlekel zaščitni zatič, ga narahlo sprožil ter z njim odšel proti trgovini na Veluščkovi. Pri tem ga je opazovala stanovalka v neposredni bližini, ki je o tem obvestila policijo. Z gasilnim aparatom v roki je nato vstopil skozi vhodna vrata v trgovino in sprožil gasilni aparat. Z blagajniške mize je izpulil celotno registrsko blagajno, nato pa trgovino zapustil in se s kolesom odpeljal v smeri Kajuhove ulice. O tem je trgovka takoj po dogodku obvestila policijo. Na kraj sta takoj odšla policista PP Izola, ki sta tik pred prihodom do trgovine na Veluščkovi ulici opazila moškega podobnega opisa s kolesom. Zapeljala sta za njim in ga ustavila. V rokah je držal registrsko blagajno. Ugotovila sta, da je 33-letnik iz Izole. Odvzela sta mu prostost (po II. odst. 157 čl. ZKP). V nadaljevanju so policisti z zbiranjem obvestil in dokazov ugotovili, da je 33-letnik storil še naslednja kazniva dejanja: a) Rop v trgovini na Veluščkovi, 18. 6. 2014, b) Tatvina na škodo podjetja, 28. 6. 2014 (ukraden gasilni aparat), c) Velika tatvina, 11. 6. 2014 (vlom v trgovino, kraja gotovine in cigaret), d) Velika tatvina, 28. 5. 2014 kraja treh moških gorskih koles, vrednih 1800 evrov)), e) Velika tatvina, 27. 4. 2014 (zdravila), f) Velika tatvina, 26. 4. 2014 (zdravila, v vrednosti 1290 evrov). Izolana so policsiti 19. 6. 2014 s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku OS Koper, ki je zoper njega odredil pripor. S Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino, Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968 - Prodamo povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju ali zamenjamo za manjše stanovanje v Izoli. Tel. 070 902 430 - prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z gara-žo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127 - Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948 NAJAMEMO - V starem delu Izole najamem garažo za daljše obdobje. Tel.: 041 960-961 - Štiričlanska družina išče ena in pol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Cena do 400eur. Tel: 070 377-211 - Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kopru ali Izoli. tel 070 530781- ODDAMO - Oddam garsonjero v centru Izole za daljše obdobje. Tel.: 040 861 936 - Oddam dvoinpol sobno stanovanje v Izoli v obrtni coni za daljše obdobje. Lastno parkirišče. 040 451 123 - Oddam enosobno stanovanje v Jagodju s parkirnim prostorom za daljše obdobje. Tel.: 05 641 72 24 - Oddam opremljeno dvosobno stanovanje (56 m2) v Livadah (2 nadstropje). Tel.: 041 402 187 - V Izoli oddamo v najem garsonjero (24m2) za daljše obdobje. 040 861 936 - V obrtni coni oddam lokal (115 m2) za wellness, frizerstvo, kozmetično ali podobno dejavnost. Tel. 041 512 783 - Oddam garsonjero za daljše obdobje. Tel. 041 512 783 Kar je resje res S Tomislavom Klokočovnikom, kirurgom in nekdanjim županom, si nisva bila ravno blizu. Niti strankarsko niti drugače. Lahko bi rekel, da nisva imela nobenega odnosa, čeprav se poznava. Toda, zgodilo se je, da so zdravniki ugotovili, da imam povsem zamašeno glavno veno na vratu in potrebna je bila takojšnja operacija. V ljubljanskem kliničnem centru so me prioritetno poslali na operacijo, kirurg pa je bil prav dr. Tomislav Klokočovnik. Poseg je opravil uspešno, ves čas, pred in po operaciji, pa so me, on in njegovo osebje, obravnavali kot predsednika države, za kar se njemu in njim res iskreno zahvaljujem. Predvsem pa sem vesel, da je s svojo visoko profesionalnostjo odmislil najin spor in ravnal predvsem kot zdravnik, človek in Izolan. Milovan Danilovič - Mio Crnogorac M/mim/M: 15 - Prodam čoln Elan (4m) Pl - 876, z motorjem Tomos 4, na privezu L2 (pri Lonki) v Izoli. Tel 041/778.230 - Prodamo kvaliteten električni invalidski skuter, odlično ohranjen in primeren tudi za težje osebe. Močan električni pogon, nastavljiva tako volan kot tudi sedež, opremljen s prednjimi in zadnjimi lučmi, smerokazi in zavorno lučjo. Informacije na 041 613 299 - Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oiljkami, na pobočju nad Mehanom. Tel.: 031 764 316. - Prodam velik hladilnik z zmrzoval-no skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565 [Dbq® - Posredujem INŠTRUKCIJE matematike, fizike, kemije in angleščine, kakor tudi VARSTVO OTROK na domu. Za vse informacije sem vam na voljo na 041 345 634. Zagotovite si ugoden termin. Pokličite! - Nudim pomoč pri učenju, in-štrukcije italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje.Tel. 040 351 249 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894 Tradicionalno srečanje invalidov na Nanosu Člane in podporne člane društva obveščamo, da se bomo udeležili tradicionalnega srečanja invalidov, ki bo v soboto 05.07.2014 pri Abramu na Nanosu s pričetkom ob 11 uri. Odhod iz izole ob 9:30 uri. Glavni organizator tradicionalnega srečanja je Dl Ajdovščina - Vipava. Predsednik Dl: Franc Poropat g (gRILL GRTLL ) ^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Izolski pisatelj Željko Jugovič je v Plaču Izolanov predstavil svoj najnovejši roman Tora in Dafne. Za glasbeni utrinek pa je poskrbel izolski kantavtor Željko Jugovič z nekaterimi izbranimi skladbami s svojega odličnega repertoarja. Željko in Željko sta oče in sin, poleg imena in priimka pa si delita tudi ljubezen do umetnosti, takšne ali drugačne. i