DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto letnik XVII. februar 1980 Božidar Jakac: Na Bazi 20 (pastel, januarja 1944) Lani dober poslovni uspeh Gospodarjenje v letu 1979: dobra osnova za nadaljnje ustalitvene cilje. Poslovanje gozdnega gospodarstva Novo mesto v letu 1979 snio prikazali v za to posebej Pripravljenih tabelah, ki prikazujejo strukturo in gibanje celotnega prihodka v letu 1979 v odnosu na leto 1978 in na plan za leto 1979. V tabelah je Prikazan rezultat gozdnega gospodarstva v celoti in rezultat posameznih TOZD, TOK in DSSS. Na tem mestu bomo Poskušali opredeliti samo poslo-vanje gozdnega gospodarstva v ^loti, analitično ocenjevanje Posameznih elementov finančnega rezultata TOZD, TOK in °SSS pa naj bi opravili v okviru ysake samoupravne celice pose-bej. Za poslovanje gozdnega gospodarstva lahko ugotovimo, oa je v letu 1979 potekalo brez Večjih pretresov, dokaj stabilno J11 da so s stem v zvezi doseženi udi ustrezni finančni rezultati. Dosegli smo cilj, da so vsi . OZD poslovali pozitivno in da Je ustvaijena akumulacija, ki nam zagotavlja tudi v bodoče dokaj ustaljeno gospodarjenje. Ob tem naj omenim zvezno in republiško resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980, ki zaostmjeta pogoje poslovanja v letu 1980. S tem v zvezi je bil v začetku leta 1980 sprejet še posebej družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki veže porast osebnih dohodkov na porast dohodka v letu 1980 v odnosu na leto 1979. Družbeni dogovor pravi, da naj bi v letu 1980 osebni dohodki počasneje naraščali od rasti dohodka, in sicer za 25 %, kar pomeni, da moramo doseči na ravni delovne organizacije rast dohodka za 20 %, če hočemo povečati osebne dohodke za okrog 15 %. Za uresničitev tega cilja se bomo morali zelo potruditi glede na visoki dohodek, ustvarjen v letu 1979. Celotni prihodek Celotni prihodek v letu 1979 je dosežen v znesku 380.197.375 din in je za 23 % večji od celotnega prihodka v letu 1978 ter za 12 % večji kot v planu za leto 1979. Primerjava celotnega prihodka z letom 1978 ni najbolj posrečena, ker smo v letu 1979 v celotni prihodek knjižili samo eksterno (zunanjo) realizacijo in realizacijo, ki nastane med TOZD, medtem ko smo v letu 1978 v celotnem prihodku upoštevali poleg omenjenih elementov tudi realizacijo med stroš-‘ kovnimi mesti znotraj TOZD. Prav zato tudi materialni stroški niso popolnoma primerljivi. Te spremembe pa nimajo nobenega vpliva na višino in razporeditev dohodka, ker se za isti znesek povečajo celotni prihodek in materialni stroški Materialni stroški so doseženi v višini 156,009.059 din in so za 14% višji v odnosu na leto 1978 in na ravni plana za leto 1979. Glede na to, da predstavljajo materialni stroški v strukturi celotnega prihodka 41 %, predstavlja tak indeks zelo pozitiven pokazatelj, saj je porast materialnih stroškov za 9 % pod rastjo celotnega prihodka. Amortizacija, ki predstavlja strošek za nadomestilo osnovnih sredstev, je dosežena v višini 10,224.872 dinje za 18 % večja v odnosu na leto 1978 in za 6 % nižja od planirane za leto 1979. Dohodek, ki predstavlja novoustvarjeno vrednost, je do- št. 2 Seja delavskega sveta GG 5. marca 1980 se je sestal delavski svet GG Novo mesto. Dnevni red seje je bil naslednji: 1. pregled in potrditev zapisnika zadnje seje, 2. razprava in sklepanje o letnem planu proizvodnje za leto 1980, 3. razprava in sklepanje o planu investicij za leto 1980, 4. informacija o zaključnem računu za leto 1979, 5. razprava in sklepanje o analizi uresničevanja samoupravnega sporazuma o življenjskih in delovnih pogojih gozdnih delavcev, 6. informacija o delovanju delegacije in delegatov v SIS za ekonomske odnose s tujino, 7. imenovanje komisije za pripravo območnega načrta, 8. razprava o predlogu združitve TOZD Vrtnarija Novo mesto, 9. Razno. sežen v višini 213,963.443 din in je za 31 % večji od dohodka za leto 1978 in za 24% od planiranega dohodka. (Nadaljevanje na 2. str.) Med urejevanje spomenikov NOB spada tudi označevanje poti do njih. Tak je smerokaz pred Lukovim domom pri Bazi 20 (foto: Božo LANI DOBER POSLOVNI USPEH (Nadaljevanje s 1. str.) Pogodbene in zakonske obveznosti Pogodbene in zakonske obveznosti znašajo 79,844.451 din in so za 25 % višje od lanskoletnih in za 22 % od planiranih. Med pogodbene in zakonske obveznosti štejemo tudi nekatere, ki izhajajo iz specifičnosti poslovanja podjetja, kot so biološka amortizacija v znesku 35.862.522 din, obveznosti v zvezi z 12. členom zakona o gozdovih, ki pomenijo interno prelivanje dohodka med TOZD v okviru delovne organizacije v znesku 4,322.837 din. in obveznosti za financiranje delovne skupnosti skupnih služb v znesku 13,125.508 din, kar znaša skupaj 53,310.867 din. Drugi del zakonskih obveznosti predstavljajo obveznosti v zvezi z izračunom davka in dohodka in obveznosti, ki izhajajo iz davčne osnove. Znesek teh obveznosti je 13,972.337 din. Tretji del pogodbenih in zakonskih obveznosti predstavljajo obveznosti, ki se nanašajo na sistem izplačevanja bruto osebnih dohodkov. To so obveznosti, ki jih poravnavamo iz dohodka, osnova za izračun so pa osebni dohodki, kot npr. prispevek za beneficirano delovno dobo, prispevek za zaposlovanje, prispevek za neposredno zdravstveno zavarovanje in investicijske dejavnosti, prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje, za nesreče pri delu in poklicne bolezni. V četrto skupino pogodbenih in zakonskih obveznosti bi lahko uvrstili obresti na kredite, stroške plačilnega prometa, zavarovalne premije, članarine ter nekatere obveznosti, ki so sprejete po dodatnih občinskih samoupravnih sporazumih, ki slone na zakonskih predpisih ah družbenih dogovorih. Čisti dohodek Čisti dohodek je element dohodka, o katerem delavci na svojih zborih neposredno odločajo. To je torej tisti del dohodka, ki se razporeja na osebne dohodke in na sklade. Za čisti dohodek smo namenili 134,118.991 din, kar je za 34% več kot v letu 1978 ali za 26 % več kot v planu 1979. Bruto osebni dohodki, ki jih poravnavamo iz dohodka, znašajo 94,453.904 din ali 21 % več kot v letu 1978 in 12 % več kot v planu 1979. Poprečni neto OD znaša 7873 din in je za 24 % večji kakor v letu 1978. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO POSLOVNI REZULTAT GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO OD 1.1.1979 DO 31.12.1979 Zap. at. E 1 e m en t i SKUPAJ GG TOZD NOVO MESTO TOZD STRAŽA TOZD PODTURN TOZD ČRMOŠNJICE TOZD ČRNOMELJ 1. Cel.prihodek iz poslov. 375.874.538,03 43.014.115,75 56.511.345,07 52.652.033,25 40.315.572,84 30.249.934,30 2. Del.cel.prih.po 12.čl.Zak. o gozdovih 4.322.837,00 79.397,95 _ _ _ 4.243.329,05 3- Skup.cel.prih.(l + 2) 380.197.375,03 43.093.513,70 56.511.345,07 18.257.285,42 52.652.033,25 40.315.572,84 34.493.373,35 k. Materialni stroški 156.009.059,91 14.699.402,22 11.155.506,57 11.175.559,40 10.062.240,96 5. Amortizacija 10.224.882,00 1.621.438,00 1.718.127,00 2.109.398,00 1.697.376,00 1.492.737,00 6. Dohodek (3-4-5) 213.963.443,12 26.772.673,48 36.535.932,65 12.192.693,60 39.387.128,68 27.442.637,44 22.938.395,39 7. Pogodb.in zakon.obvez. 75.521.614,50 4.322.837,00 8.520.301,70 14.840.289,10 10.410.567,30 6.736.489,05 8. Obvez.po 12.čl.Zak.o gozd. Čisti dohodek (6-7-8) - 1.125.631,00 23.217.608,05 2.617.368,00 579.838,00 - 9. 134.118.991,62 18.252.371,78 13.887.530,00 21.929.471,58 14.382.289,75 16.452.232,14 16.201.906,34 10. Za osebne dohodke 94.453.904,20 14.154.413,60 11-535-798,85 12.662.613,90 11. Za sklade (9-10) ' 39.665.087,42 4.364.841,78 9.063.194,45 7.547.181,83 4.916.433,29 3.539.292,44 12. Za rez.skl.2,5 & od doh. 5.034.794,00 669.316,85 913.398,30 984.678,20 2.102.708,35 686.065,95 573.459,90 13. Za skl.skup.por.skupaj 14.230.386,14 2.199.374,05 802.286,05 2.096.420,00 1.720.495,60 2.022.804,45 712.096,50 od tega: - stan.del 5.396.435,05 824.072,00 792.938,35 660.205,60 - reg.za prehrano 512 din na zaposl. 4.302.496,95 688.128,00 626.688,00 645.120,00 522.240,00 677.707,95 - prosti del 2.578.172,75 302.516,20 288.174,40 350.634,00 296.916,65 423.991,86 - regr.za letni dopust 1.953.281,39 316.445,80 357.485,60 314.016,00 241.133,35 209.008,14 14. Del.čist.doh.za dr.pot.(dr.sl)2.l8l.738,75 367.939,85 470.525,15 510.552,45 137.900,50 140.647,30 15. Poslovni sklad 18.218.168,53 1.128.211,03 5.582.851,00 3.949.242,83 2.371.971,24 802.380,79 a) od tega:-po6.za nerazvite 1.941.979,55 238.970,90 513.478,15 525.959,65 273-223,10 287.667,70 93.864,90 b) - združ.za ceste 2.182.160,45 250.915,55 488.732,00 439.382,20 207.111,85 c) - združ.za luke 272.770,05 31.364,45 395.580,05 61.091,50 478.760,20 54.922,75 35.958,45 25.889,00 d) - združ.za elekt.go6p. 2.707.412,35 710.304,60 305.767,95 229.005,65 Skupaj združena sredstva 7.104.322,40 916.830,95 1.542.061,85 1.730.569,20 2.218.673,63 902.617,20 555.871,40 e) Del posl.skl.ki ost.TOZD 11.113.846,13 211.380,08 4.040.187,15 1.469.354,04 246.509,39 Zap. št. Elementi TOZD GRADNJE TOK NOVO MESTO TOK ČRNOMELJ TOK TREBNJE SKUPNE SLUŽBE 1. Celotni Drihodek iz poslovanja 18.945.054,62 51.581.360,60 42.144.175,49 23.360.510,48 17.100.435,63 2. Del.cel.prih.po 12.čl.Zak.o gozd. - - - - - 3. Skup.cel.prihodek (1+2) 18.945.054,62 51.581.360,60 42.144.175,49 23.360.510,48 17.100.435,63 Materialni stroški 9.790.780,60 35.140.055,85 28.608.768,75 13.168.595,70 3.950.864,44 5- Amortizacija 761.078,00 83.427,00 34.385,00 129.018,00 577.888,00 6. Dohodek (3-4-5) 8.393.196,02 16.357.877,75 13.501.021,74 10.062.896,78 12.571.683,19 7. Pogodb.in zakon.obveznosti 2.077.435,95 8.062.920,65 6.994.819,45 4.236.047,25 1.450.050,45 8. Obvez.po 12.čl.Zak.o gozdovih - - - - - 9. Či6ti dohodek (6-7-8) 6.315.760,07 8.294.957,10 6.506.202,29 5.826.849,53 11.121.632,74 10. Za osebne dohodke 5.031.707,25 5.951.207,05 3.657.997,25 3.483.106,80 9.707.239,75 11. Za sklade (9-10) 1.284.052,82 2.343.750,05 2.848.205,04 2.3^3-742,73 1.414.392,99 . 12. Za rez.skl.2,5 % od dohodka 209.829,90 403.946,95 337.525,55 251.572,40 - 13. Za skl.skup.por.skupaj 735.168,00 834.402,60 565.114,75 539.505,35 1.414.392,99 od tega: stan.del 298.578,00 347.916,60 215.842,75 202.707,35 539.791,85 - regr.za preh.512 din na zaposl. 215-040,00 239.616,00 172.032,00 165.888,00 350.037,00 - prosti del 117.407,15 133.520,05 98.721,60 117.391,40 194.716,29 - regr.za letni dopust 104.142,85 113.349,95 78.518,40 53.518,60 165.664,70 14. Del čist.doh.za dr.potr.(druž.sl. ) 120.991,40 197.100,30 39.640,95 196.440,85 164.183,15 15. Poslovni sklad 218.063,52 903.300,20 1.905.923,79 1.356.224,13 - a', ) od tega - posoj.za nerazvite 80.834,35 51.576,35 41.466,30 122.605,85 t: ) združ. za ceste 83.799,50 160.115,85 144.263,75 120.172,05 c] ) združ. za luke 10.474,95 20.014,50 18.032,95 15.021,50 d: ) združ.za elekt.gospodarstvo 114.566,15 149.119,05 126.772,05 197.536,65 Skupaj združena sredstva 289.674,95 380.825,75 330.535,05 455.336,05 - e. ) Del.posl.skl.ki ost. TOZD - 71.611,43 522.474,45 1.575.388,74 900.888,08 POSLOVNI 'Jol-EE GOZDNEGA GOSPODARSTVA .NOVO MESTO V LETU 1979 V PRIMERJAVI Z LETOM 1978 IN PLANOM 1979 Zap, št. Elementi Doseženo v letu 1978 Plan 1979 Doseženo v letu 1979 Inde dos.79/78 dos.79/pl■ 1- Celotni prihodek 308.129.759,46 336.047.512,00 380.197.375,03 123 112 2. Materialni strelki 155-781.432,52 155.683.319,00 156.009.059,91 114 100 5. amortizacija 8-647.614,75 10.816.111,.00 10,224.872,00 118 94 4. Dohodek 163.700.712,19 171.348.082,00 213.963.443,12. 131 124 5. Pog.in zak.obv. 63,824.205,21 65.137.855,00 79.844,431,50 125 122 6. Č sti dohodek 99-576.506,98 1C6.2 0,227,00 134.116.991,62 134 126 7. Za osebne dohodke 77-569-682,46 83.744-800,00 94.453.904,20 121 112 8. Za sklade /skupaj/ 22.306.624,52 22.465.427,00 39.665 087,42 177 176 9. Za rezervni sklad 3.826.311,2. 3.952.350,00 5.034.794,-.0 131 127 10. Za poslovni sklad 5. I '4-7.95 4^464.415,00 18.218-168,53 4C8 11. Za sklad skupne porane 13.105 14.048.662,00 16.412.124,89 116 12. Pcvpr.št. zap. 662 717 69C 141 96 u. Povprečni neto OD 6369 6480 7873 123 121 11 milijonov za investicije Za sklade nam je ostalo 39,665.087 din oz. za 77 % več kot v letu 1978 in za 76 % več kot je bilo planirano. Ta podatek nam kaže na zelo ugoden rezultat v letu 1979, saj smo lahko pokrili iz teh sredstev vse obveznosti, ki so zakonsko določene in ustvarili pribl. 11 milijonov din za razširitev materialne osnove dela delovne organizacije. V letu 1979 smo imeli investicijskih vlaganj v osnovna sredstva okrog 22 milijonov din in vlaganj v biološko sfero 36 milijonov din. Glede na dobre rezultate v 9 mesečnem periodičnem obračunu je bilo izvršeno do konca leta 1979 doplačilo odkupa, veliko sredstev smo namenili tudi za popravila in vzdrževanje cest v zasebnem sektorju. Ker so se tudi neto osebni dohodki v letu 1979 relativno precej povečali, lahko ugotovimo, da je leto 1979 bilo eno izmed najbolj uspešnih poslovnih let v tekočem srednjeročnem obdobju. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec. Prvih 5000 vozil „zastava 102" Crvena zastava v Kragujevcu je zaključila preizkušanje prototipa novega vozila — zastave 102. Zdaj gredo na priprave za serijsko proizvodnjo sestavnih delov svojega prvenca, takoj nato pa ji bo sledila serijska proizvodnja. Sredi letošnjega leta naj bi se prve zastave 102 pojavile na naših cestah, do konca leta pa naj bi izdelali in poslali na trg 5.000 teh vozil. Uspešnost gospodarjenja TOK Gozdarstvo Novo mesto v preteklem letu Iz finančnih podatkov računovodskega poročila o poslovanju TOK Novo mesto je razvidno, da je bilo gospodarjenje v celoti uspešno in po planu začrtane naloge dosežene, po nekaterih postavkah pa celo presežene. Presežena blagovna proizvodilja Plan blagovne proizvodnje 27.530 m3 je bil presežen za dobre 4 %, saj smo odkupili 10.298 m3 iglavcev in 18.407 m3 listavcev, skupaj 28.705 m3. Kljub prekoračitvi plana pa z doseženim vseeno ne smemo biti povsem zadovoljni, če vemo, da še vedno močno zaostaja posek listavcev, zlasti manj kvalitetnega lesa iz že znanih razlogov. Med glavnimi zaviralnimi dejavniki, da se ta les ne poseka, je zaprtost nekaterih predelov gozdov. Prispevek za gozdne ceste Po sklepu samoupravnih organov TOK je bil v letu 1979 v sodelovanju s KS porabljenih za popravila gozdnih cest in poti 958.686,40 din, s čimer smo se lesu vsaj ponekod približali. Posebne težave so zaradi porasta domače porabe in zaradi odtujevanja lesa, ki bi po zakonu moral na tržišče preko naše TOK. Uspešni tudi pri gojenju Tudi pri izvršitvi gozdnogojitvenih del smo bili v celoti dokaj uspešni, še zlasti če upoštevamo, da je kazalo, da bo v letu 1979 zbranih precej manj sredstev za biološka vlaganja. Zaradi povečane blagovne proizvodnje ter dodeljenih sredstev SIS za gozdarstvo in Tovarne celuloze Krško pa je bilo zbranih 7,041.446 din, ki smo jih za gozdnogojitvena dela tudi v celoti porabili. Plana enostavne reprodukcije sicer nismo v celoti izvršili, ven- dar pa smo zaradi namensko danih sredstev močno presegli plan pri razširjeni reprodukciji. Način zbiranja po zakonu predpisane biološke amortizacije bo potrebno v naslednjem razdobju natančneje proučiti in sprejeti ustrezne rešitve. Težave s prevozom lesa Ob gospodarjenju so se tudi v letu 1979 pojavljale nekatere težave, ki jih nismo uspeli sami v celoti zadovoljivo rešiti. Z odvozom lesa so bile še vedno težave in je zaradi neorganiziranosti gotovo trpela naša uspešnost. Velike težave smo imeli tudi pri uresničevanju gojitvenih del, kjer vedno bolj primanjkuje delovne sile. V letu 1979 smo si kadrovsko sicer nekoliko opomogli, saj se je število delavcev po planu na TOK povečalo od 35 na 39, kar je bilo za normalno poslovanje TOK nujna Ob vsem tem pa na žalost ugotavljamo, da so bili z ozirom na leto 1978 v porastu izostanki z dela, zaradi bolniškega staleža, porasle pa so tudi nezgode pri delu. Na te pojave bomo v bodoče posebno pozorni. Veliko dragocenega časa zgubijo gozdarski strokovnjaki na terenu tudi zaradi nerodnosti lastnikov gozdov, zato jih ob tej priložnosti pozivamo, da spomladi ob priglasitvah predvidijo vsa dela za prihodnjo sečno sezono. Značilnost preteklega leta je bila za našo organizacijo močna samoupravna razgibanost. Deset sej sveta lastnikov gozdov, dve seji skupščine, 32 zborov kmetov lastnikov gozdov, akcija za pristop kmetov v članstvo TOK po zakonu o združevanju kmetov, referendum s člani in delavci za sprejem statuta in samoupravnega sporazuma in še veliko drugih akcij so jasen dokaz zelo razgibanega samoupravnega delovanja. V bodoče za napredek dtupaj s KZ Letos pa so pred nami poleg ustalitvenih prizadevanj še pomembne naloge: uresničevanje zakona o združevanju kmetov, zlasti pa 43. člena, ki predpisuje sklenitev samoupravnih sporazumov med gozdarskimi in kmetijskimi organizacijami. Posamezno področje sodelovanja bo slonelo na naslednjih izhodiščih: — usklajevanje planov in programov za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva ter zagotovitve dela dohodka iz kmetijstva in gozdarstva za uresničevanje teh planov in programov; — skladno in učinkovito delovanje skupne hranilno-kre-ditne službe kmetijstva in gozdarstva; — skladno, organizirano in sočasno reševanje infrastrukturnih razmer združenih kmetov, ki vsebujejo urejanje gozdnih vlak, dovoznih cest, prometno odpiranje obdelovalnih površin in planiranje obdelovanih površin za strojno obdelavo z vključevanjem sredstev skupnih hra-nilno-kreditnih služb in sredstev interesnih skupnosti za kmetijstvo; — usklajevano in intenzivno načrtovanje izobraževanja zdru- (Nadaljevanje na 5. str.) PREGLED OBRAČUNANIH SREDSTEV BIOLOŠKE AMORTIZACIJE V LETU 1979 tozd Obrač.biol. amortizac. Dotacija SIS Tov.cel.Djuro Salaj Krško Prod.gozd.zem. Skupaj razno-lastn. viri Skupaj obr.dela Razlika med sred.in viri DRUŽBENI SEKTOR: Novo mesto Straža Podturn Crmošnjice Črnomelj Trebnje 2.763.548,50 A.875.567,75 7.640.683,00 5.413.793,35 2.248.332,65 584.424,30 422.889,70 142.109,30 427.063.55 370.515.55 33.464,40 472.792.05 m.392,80 261.887.05 772.396,30 17.080,40 3.676.310,65 5.129.069,85 7.640.683,00 6.102.743,95 3.391.244,50 617.888,70 6.300.636,55 4.321.401,65 3.353.508,60 4.288.400,75 7.289.552,40 1.004.440,70 - 2.624.325,90 + 807.668,20 + 4.287.174,40 + 1.814.343,20 - 3.898.307,*0 386.552,00 SKUPAJ: 23.526.349,55 1.396.042,50 1.618.468,20 17.080,40 26.557.940,65 26.557.940,65 TOK Obrač.biol. amortizac. Dotacija SIS Tov.cel.Djuro Salaj Krško Sred.zbrana od Skupaj dom.pora.lesa viri Skupaj obr.dela Razlika med sred.in viri ZASEBNI SEKTOR: TOK Novo mesto TOK Črnomelj TOK Trebnje 5.444.834,30 4.925.907,00 1.965.431,55 220.545,20 510.707,95 37.673,40 641.560,20 604.490,65 734.506,45 207.404,15 138.799,50 7.041.446,15 5.644.019.10 2.746.395.10 6.628.588,65 6.298.052,85 1.844.368,00 * 412.857,50 654.033,75 + 902.027,10 SKUPAJ: 12.336.172,85 768.926,55 1.246.050,85 1.080.710,10 15.431.860,35 14.771.009,50 + 660.850,85 skupaj Ds + zs. 35.862.522,40 2.164.969,05 2.864.519,05 1.097.790,50 41.989.801,00 41.328.950,15 660.8‘ 3,85 660.850,85 din za rep. SIS PREGLED PORABLJENIH SREDSTEV BIOLOŠKE AMORTIZACIJE V LETU 1979 tozd .. Gozdnogo j. dela Odkazilo Urejanje Inštitut za Nakup gozd.in les.ind. gozdov Druga poraba Skupaj DRUŽBENI SEKTOR: 2.190,00 feovo mesto "vraža Podturn Crmošnjice Črnomelj T-ehnje 5.219.408.00 3.670.25^,00 2.611.987.00 3.663.616,00 5.330.208,00 ' 916.295,00 507.216,00 507.216,00 507.216,00 507.216,00 507.216,00 , 73.700,00 42.742,50 13.450,00 13.000,00 1.405.076,30 64.161,30 128.561,65 219.595,60 115.408,75 45.072,10 14.445,70 357.509,90 107.608,85 1.920,00 1.710,00 2.160,00 1.980,00 6.300.636,55 4.321.401,65 3.353.508,60 4.288.400,73 7.285.552,40 1.004.440,70 SKUPAJ: 21.411.768,00 2, .609.780,00 1.474.268,80 587.245,10 557.309,90 117.568,85 26.557.940,65 “ASEBNI SEKTOB: TOK N.„-sto 'Č’K Črnomelj 10K Trebnje 3.847.587.00 2. 5.695-145,00 1. 1.012.381.00 349.695,60 .486.942,00 828.807,00 389.281,75 1.084.987,05 32.424,30 23.713,80 “ 9.600,00 7.260,00 3.180,00 6.628. 588, .>5 6.298.052,85 1.844.368,00 SKUPAJ; 8.555.113,00 4. ,665.444,60 1.474.268,80 56.143,10 20.040,00 14.771.009,50 skupaj PS+ZS: 29.966.881,00 7.275.224,60 2.948.537,60 643.388,20 557.309,90 137.608,85 41.328.950,15 dosežena plan % enostavna reprodukcija — obnova 16,11 ha 17,30 ha 93 nega (obžetev, čiščenje, redčenje) 339,99 ha 370,10 ha 92 razširjena reprodukcija — intenzivni nasadi 16,87 ha 11,50 ha 147 nega (obžetev) 33,80 ha 48,50 ha 70 PODTURN: več in bolje Uspehi so spodbuda za še boljše gospodarjenje v bodoče. — Slabosti, ki so nas ovirale, da nismo dosegli še več, se bomo izogibali. Splošna ocena: rezultati gospodarjenja v preteklem letu so dobri. Na zboru delavcev v TOZD Gozdarstvo Podturn je bilo podano izčrpno poročilo o gospodarjenju v preteklem letu v tej TOZD. Dosegli so celotni prihodek 58,813.000 din, s čimer so presegli na referendumu sprejeti plan za 13 odstotkov. Med drugim je k temu prispeval večji iztržek za les, ki izvira iz boljše strukture po sortimentih (več tehničnega in manj prostornin-skega lesa), pa tudi povečanje prodajnih cen. Posekah so po planu predvidenih 34.800 m3, kar je za približno 1.450 m3 več kot leto prej. Ugodno je, da cenenega prostorninskega lesa za kurjavo prodajo vedno manj, več pa lesa v goleh za predelavo v iverke in celulozo. Sečnjo so opravili z manj delavci Po planu naj bi sekalo 36 delavcev. Toda nalogo jih je opravilo 31, kar pomeni, da so bui kar za 14 odstotkov učinkovitejši kot je bilo načrtovano. Tako so se ti delavci najbolj prepričljivo izrekli za ustalitev gospodarjenja v naši delovni organizaciji. Na TOZD bodo pozneje, ko bodo končane podrobne analize o porabi časa za sečnjo, opozorili na najboljše med temi dobrimi delavci in jih pohvalili. Lepi zgledi tudi pri spravilu in prevozu lesa. Po zaslugi prizadevnih delavcev sta tudi spravilo in prevoz lesa potekala zelo dobro, kljub nekaterim objektivnim težavam kot n.pr. zakasnitev dograditve kamiona. Kamioni so prepeljali 170.000 ton/km več kot prejšnje leto, prikolice pa 35.600 ton/km več. Voznik Ravbarje celo z najstarejšim kamionom prevozil kar 54.600 t/km več kot prejšnje leto. Približno polovico posekanega lesa so spravili na cesto s traktorji. To je več kot leta 1978, kar pomeni, da je delež vprežne živine in konj—nosačev v spravilu vsako leto manjši. Tudi pri tem delu sodeluje več zelo prizadevnih delavcev, med katermi pohvalijo zlasti traktorista Furlana, ki je v enem mesecu (oktobru) dosegel neverjeten rekord, ko je na poprečni razdalji 300 m izvlekel na cesto kar 1302 m3, traktorista Filipoviča, ki vozi najstarejši traktor že 5000 ur brez večjih popravil, in Hrovata, ki že dolga leta spravlja les z našim najtežjim, pa tudi že z zelo starim zgibnim traktorjem in ki je lani spravil kljub raznim popravilom 6300 m3 lesa. Prevoz delavcev in hrane Z avtobusom in kombijem so v ta namen opravili skoraj 50.000 km. Smatrajo, da je to preveč, saj stroški hitro naraščajo. Tudi zaradi energetske krize bo potrebno preiti na razumno mejo. O prevozu in dostavi hrane na teren že imajo merila, a jih ne spoštujejo. Gojenje gozdov Gozdnogojitvenih del je zaradi ugodnih rastišč in ohranjenosti sestojev na TOZD Gozdarstvo Podturn manj kot v nekaterih drugih TOZD. Pa vendar tudi tu naloge niso prav majhne. Pohvalijo se, da so za vse oddelke pripravili gpzdno-gojitvene in sečnospravilne načrte. Pripravo tal, pogozdovanje in dognojevanje so presegli, pri nekaterih delih, kot npr. pri redčenju in čiščenju in obžetvi pa so nekoliko pod planom. Pred poškodbami od divjadi so s premazom zaščitili 16 ha nasadov. Samoupravljanje Delavski svet TOZD se je kar devetnajstkrat sestal na sejah. Gradiva je bilo veliko in udejstvovanje na tem področju razgibano. Vsi člani so resno vzeli svojo dolžnost, tako daje bila udeležba skoraj vedno polnoštevilna. Vse seje razen ene smo imeli zvečer v prostem času. To je eden izmed naših ukrepov za povečanje števila delovnih dni in prispevek k stabilizaciji gospodarstva. Člani so prihajali na seje pripravljeni, zato običajno niso trajale več kot 3 ure. Nekatere seje šobile zaradi pomembnosti razširjene, se pravi, da so še posebej vabili predstavnike izvršnega odbora sindikata, ZK in druge. Zbor kolektiva smo imeli štirikrat, dvakrat pa referendum, ki je vsakokrat uspel. Izostankov od dela je preveč! Najbolj zaskrbljujoči so bolniški izostanki. Na račun obolelosti do 30 dni je izgubljenih 2344 dni, na račun socialnega zavarovanja (bolniške nad 30 dni) pa 1700 dni Domnevajo, da je v „bolniški14 skrit tudi marsikateri „plavi11. V poprečju je vsak član TOZD Podturn bil bolan lani 36 dni, v letu 1978 pa 34 dni. Podrobneje bodo vse izostanke po posameznikih obravnavali na enem prvih sestankov kolektiva. Zmanjšanje izostankov od dela bo tudi eden izmed ukrepov, ki si ga bodo zastavili v prizadevanju za še uspešnejše gospodarjenje v bodoče. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing. Zavedamo se, da imamo kaj varovati in braniti „Razvijanje sistema družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe ter njegove množične baze se moramo lotiti še odgovorneje. To narekuje mednarodna in notranja situacija. Ob tem pa moramo nujno doseči še večjo odprtost, širino, množičnost in aktivnost delovnih ljudi in občanov. Večina vseh se zaveda, da ima kaj varovati in braniti. MARJAN OROŽEN Poslovni uspeh TOK Gozdarstvo Črnomelj Celotni prihodek je znašal 42,1 milijona din in je za 27 odst večji kot leto prej. Dohodka je bilo 13,5 milijona din inje večji za 44 odst Povečanje drugih postavk letnega obračuna pa je naslednje: materialni stroški za 20 odst. amortizacija za 4 odst. pogodbene in zakon, obv. za 36 odst. čisti dohodek za 55 odst. osebni dohodek za 39 odst rezervni sklad za 44 odst poslovni sklad za 117 odst. sklad skupne porabe za 9 odst. Na TOK je bilo zaposlenih 121 delavcev, poprečni osebni dohoddek pa je znašal 7.930 din. Večja blagovna proizvodnja V preteklem letu je bilo v zasebnih gozdovih odkazano 36.923 m3 lesa, odkupljeno pa 17.751 m3 ali 48 odstotkov. Blagovna proizvodnja je bila za 18 odst. večja kot je bila planirana. Povečanje bil odkup tehničnega lesa, upada pa zaradi nizkih cen odkup prostorninskega lesa. Na domačem trgu so prodali 14152 m3, izvozili pa so 3317 m3. Čeprav so cene na zunanjem trgu višje so izvozili kar 2516 m3 manj kot prejšnje leto. Doplačilo za les in prispevek za popravilo vaških in gozdnih poti Po ugodnem devetmesečnem obračunu so lastnikom gozdov za prodani les doplačali 10 odst. prodanega lesa (1,9 milijona din), svet kooperantov pa je razen tega namenil za popravilo gozdnih cest, poti in vlak še 1,6 milij. din. Sečnjo in spravilo lesa opravijo lastniki gozdov sami, za prevoz pa poskrbi TOK. Ker obrat nima lastnih kamionov, si pomaga s kamioni drugih TOZD GG Novo mesto in raznih zasebnih prevoznikov. Od skupno 17.800 m3 so prepeljali zasebni prevozniki 5.000 m3. Gozdnogojitvena dela — veliko novih nasadov Načrt gozdnogojitvenih del, če upoštevamo le redno obnovo in nego gozdov, je bil dosežen le 80 odstotno. Medtem ko so pri obžetvi plan presegli in opravili načrtovano pogozdo- vanje, pa plana niso dosegli pri čiščenju in redčenju. Ob tem so dodatno osnovali kar blizu 30 ha nasadov iglavcev, ki jih skupaj plačujejo tovarna celuloze Krško, SIS za gozdarstvo SRS in GG Novo mesto. Za to obsežno delo so se morah gozdarji močno potruditi, še posebno zato, ker je primanjkovalo delavcev. Pregled stroškov in uporabe časa za gojitvena dela kaže na veliko učinkovitost delavcev, pa tudi na dobro organizacijo in vodenje del. Vendar pa tudi v tem obratu ugotavljajo preveč neopravičenih in izostankov zaradi bolezni. Pri prizadevanjua za boljše gospodarjenje je zmanjšanje izostankov z dela pomemben ukrep. JOŽE VIDER VOL, dipl. ing. Gojenje gozdov v letu 1979 Več nasadov iglavcev kot leta 1978: plod sodelovanja s tovarno celuloze Djuro Salaj iz Krškega. Vrednost vseh gozdnogojitvenih del, opravljenih leta 1979, znaša dobrih 37 milijonov dinaijev. V tem znesku je vključena tudi vrednost osnovanja in vzdrževanja novih nasadov iglavcev v znesku približno 7 milijonov din. Zlasti pri pogozdovanju, upoštevajoč pri tem pogozdovanje v gozdu in osnovanju nasadov skupaj, smo v primeijavi z letom 1978 dosegli lep uspeh. Leta 1979 smo pogozdili 205 ha, kar je 28 ha ali 16 odstotkov več kot leto prej. K temu je v veliki meri pripomoglo sodelovanje s tovarno celuloze Djuro Salaj iz Krškega, ki je na podlagi samoupravnega sporazuma prispevala za osnovanje nasadov 2,8 milijonov dinarjev. Korist je obojestranska. Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto je omogočeno hitrejše vključevanje degradiranih gozdov in opuščenih kmetijskih zemljišč v intenzivno proizvodnjo lesa, tovarna celuloze pa si že sedaj, pa tudi dolgoročno zagotavlja več lesa za svojo predelavo. GG Novo mesto in tovarna celuloze iz Krškega se že dogovarjata za nadaljevanje sodelovanja pri osnovanju nasadov, pri redčenju sestojev in pri gradnji gozdnih cest. SIS za gozdarstvo SRS je delno kot dotacijo in delno kot kredit prispevala za osnovanje in vzdrževanje nasadov 2,5 milijona din. Pregled najpomembnejših gozdnogojitvenih del, opravljenih leta 1979: gozdovanja. Zlasti velja to za zasebne gozdove, kjer smo poprečno na ha letos pogozdili le 5,2 sadike, čeprav je delež iglavcev v teh gozdovih zelo majhen (21 odst). V družbenih gozdovih smo..pogozdili 14 sadik na ha. Vse sadike smo pridelali v lastnih drevesnicah. Srednjeročni načrt uspešno uresničujemo Pretekla so štiri leta srednjeročnega plana 1976-80. Primerjava uresničitve s planom kaže, da bomo srednjeročni plan izpolnili ali celo presegli. Po štirih letih znaša presežek pri obnovi gozdov 176 ha in pri negi 208 ha. Podatek velja skupaj za vse območje, drugače pa je, če primeijamo posebej družbene in posebej zasebne gozdove. Medtem ko je ves presežek v družbenih gozdovih, pa je v zasebnih precejšen zaostanek. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker so zasebni gozdovi Phprava tal za osnovno pogozd. Priprava tal za nasade °snovno pogozdovanje osnovanje nasadov sPopolnjevanje obžetve čiščenje gošč in kultur redčenje družbenih zaseb. Sozd- gozd. skupaj 41,04 ha 30,30 ha 71,34 ha 67,96 ha 37,16 ha 105,12 ha 46,01 ha 43,68 ha 89,69 ha 67,13 ha 48,86 ha 115,99 ha 10,33 ha 4,31 ha 14,64 ha 736,06 ha 284,04 ha 1020,lOha 474,77 ha 305,23 ha 780,00 ha 632,28 ha ! 43,51 ha 675,79 ha Razen naštetih del pa sme opravili še druga dela nege ir varstva gozdov pred boleznimi mrčesom in divjadjo. Za pogozdovanje smo porabi i 639 tisoč sadik, od teg: oajveč smreke 619 tisoč, 1( tisoč macesna, 8 tisoč zelem duglazije in le 2 tisoč listavcev t^a 1 ha gozda našega območj: mro pogozdili poprečno le 7,f sadik, kar ni prav veliko. Sicei Pa je tudi prav, da gospodarimc z gozdovi tako, da se v čim ^ecji meri obnavljajo prirodno tem pa ni rečeno, da ne b Ponekod v skrbi za intenzivnej s° proizvodnjo in za čim hitrej obnovo sestojev bilo po rebno tudi nekoliko več po slabše ohranjeni kot družbeni in potrebni še več nege. Zato bi bilo potrebno za gozdnogojitvena dela v zasebnih gozdovih zbrati in porabiti več denarja. To pa je možno doseči le s povečanjem blagovne proizvodnje in povečanjem biološke amortizacije, kar bi seveda povzročilo znižanje odkupne cene, s čimer pa se lastniki gozdov težko sprijaznijo. Vendar je res, da hitrejšega napredovanja zasebnih gozdov ne bo brez pospešenih vlaganj. Za gojenje in varstvo gozdov smo porabili v družbenih gozdovih 142.590 ur, v zasebnih pa 51.860 ur. V tem času ni zajeto odkazovanje, ki je tudi gojitve- no delo. Čeprav nekaj dela v zasebnih gozdovih opravijo lastniki sami in torej ni evidentirano, pa tudi ta kazalec kaže, da je gojenje v zasebnih gozdovih komaj dovolj obsežno. Na našem območju opravimo poprečno na ha na leto za 2,43 ur (v družbenih gozdovih 5,7ur/ha, v zasebnih 0,94 ur/ha) gozdnogojitvenih del (brez odkazovanja). Iz porabljenega časa lahko izračunamo, da je pri gozdnogojitvenih in varstvenih delih bilo zaposlenih 96 delavcev, seveda glede na sezono gojitvenih del enkrat več in drugič manj. Od skupno 690 zaposlenih delavcev pri GG Novo mesto je bilo v gojenju zaposlenih 14 odstotkov, pri čemer ni upoštevano strokovno tehnično osebje. Kot je znano, razmere glede lesnih zalog njihove strukture in kvalitete, glede prirastka in ohranjenosti v zasebnih gozdovih niso ugodne. Za njihovo pospešeno izboljšanje bi bilo potrebno veliko več denarja, kot ga je na razpolago. Degradirani gozdovi namreč malo dajejo, pa veliko zahtevajo. Škode v gozdovih Huda suša maja je tudi gozdarstvu prizadejala znatno škodo. Ocenjujemo, da se je posušilo kakih 10 - 15 odst. sadik v nasadih in prav toliko v drevesnicah. Posebno so se morali potruditi v drevesnici Gabri-na, kjer ni namakalnih naprav, pa so kljub temu iznajdljivo premagali težave in z zalivanjem preprečili še hujše posledice suše. Znatnejšo škodo je povzročil tudi novembrski sneg, zlasti na območju TOZD Gozdarstvo Novo mesto in Straža. Stalne so škode po divjadi, ki so mnogokje opazne, vendar po obsegu ne dognane. Ponekod (TOZD Podturn) po opažanju ocenjujejo, da je bilo v preteklem letu te škode manj kot prejšnja leta. Ker nam je divjad enako pri srcu kot uspešna rast in obnova gozdov, gozdarji želimo, da bi bilo čim-prej vzpostavljeno ravnotežje med tema svetovoma. Od rastlinskih bolezni so najbolj razširjene: rak kostanjeve skorje, kije zajel vse kostanjevo področje v Beli krajini, pojavlja pa se tudi na novomeškem področju; holandska brestova bolezen, ki že desetletja redči brest po roških gozdovih, ter mehurjevka na zelenem boru. Žal uspešnih ukrepov proti tem boleznim ni mogočeizvajati. Pospravljamo le obolela drevesa. Vremenu, pa tudi organiziranemu opozarjanju občanov lahko pripišemo dejstvo, da lani ni bilo veliko gozdnih požarov. Prijavljenih nam je bilo sedem požarov, večinoma na steljnikili v Beli krajini, ki niso povzročili prav velike škode. Od pomembnejših dogodkov naj omenimo še osnovanje dvo-hektarske semenske plantaže zelene duglazije v Črmošnjicah in pa načrt za premeno 3200 ha belokranjskih steljnikov v gozdove oz. gozdne nasade. Če bo možno pridobiti denar za osnovanje teh lesnih nasadov, potem čaka gozdarje v Beli krajini še mnogo dela. J. P. ■ ■ I! DOPISUJTE V SVOJE [| GLASILO! ■ ■ (Nadaljevanje s 3. str.) Ženih kmetov s področja kmetijstva in gozdarstva ter financiranje te dejavnosti iz sredstev interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini; — usklajen postopek sklicevanja zborov zaradi referendumskih odločitev in izvajanje vseh volitev obeh zadružnih organizacij; — enotno spoznanje, da gospodarskih in socialnih vprašanj združenih kmetov ni mogoče reševati samo na podlagi pospeševanja osnovne proizvodnje kmetijstva in gozdarstva, temveč tudi z razvojem potrebne infrastrukture kot je elektrifikacija podeželja, izgradnja vodovodov, telefonskih priključkov in zlasti cest ter poti, pa tudi z uveljavljanjem socialnoekonomskega svetovanja, dela s kmečkimi ženami in z aktiviranjem kmečkih mladinskih aktivov. Sporazumevanje pa bo vsebinsko še bogatejše, če bodo kmetijske in gozdarske organizacije združenih kmetov ob aktivnem sodelovanju družbenopolitičnih skupnosti načrtno in celotno obravnavale razmere na podeželju z nalogo, da se uresničijo širše zasnovani razvojni preg rami s posameznih področij z usklajenim delom vseh, ki bi jim to koristilo. RADOVAN LAPANJE, dipl. ing. Skrb za partizanski Rog še večja Izvajanje dogovora o vzdrževanju spomenikov NOB v TOZD Gozdarstvo Podturn Gozdno Gospodarstvo Novo mesto je v letu 1979 razen dosedanjih nalog v zvezi z varstvom spomenikov NOB v Rogu (sanitarne sečnje v zaščitenih oddelkih, vzdrževanje poti in cest do objektov) sprejelo še novo dolžnost: vzdrževanje objektov. Dogovor o tem sta podpisala v imenu odbora oziroma podpisnikov samoupravnega sporazuma o varstvu spomenikov NOB v Rogu Franc Leskošek-L uka in direktor GG Novo mesto ing. Jože Petrič. Dela naj bi v svoji režiji vsak na svojem območju izvajala TOZD gozdarstvo Podturn in Črmošnjice. Prikazal bi vam rad, kako smo ta dogovor uresničevali v TOZD Gozdarstvo Podturn, kjer sta* oba najpomembnejša objekta (Baza 20 'in bolnica Jelen dol). V planu za leto 1979 je bilo predvideno, da bodo vsa vzdrževalna dela stala 182.000 din. Na podlagi izvršenih del in porabljenih ur smo odboru poslali račun v višini 262.272 din. Za navedeni znesek so bila opravljena sledeča dela: vzdrževanje stavb in poti, čiščenje barak in okol ja, redno praznjenje smetnjakov, ureditev počivališč, odme- KOLIKO NA TISOČ PREBIVALCEV V SLOVENIJI Po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti v letu 1977/78 je prišlo v Sloveniji lani: — 57 srednješolcev na 1000 prebivalcev, — 17 študentov na 1000 prebivalcev, — 361 štipendistov na 1000 srednješolcev, — 633 štipendistov na 1000 rednih študentov, — 18,4 odst. je znašal delež srednješolcev v domovih, — 19,2 odst. pa je bil delež rednih študentov v domovih. V srednjih šolah je znašal delež mladine od 15 — 19 let 60 odst., na 1000 prebivalcev v Sloveniji pa je prišlo 257 udeležencev raznih seminarjev, tečajev in predavanj na delavskih univerzah. IZ PISARNE V PROIZVODNJO V organizaciji združenega dela „Čelik” v občini Žitorada so ugotovili velike notranje rezerve v administraciji. Po seji organov upravljanja in uvedbi racionalnejše organizacije dela je odšlo 29 delavcev skupnih služb te delovne organizacije na delo v neposredno proizvodnjo. tavanje snega z barak, obnova črk na spomeniku, urejanje grobišč, postavitev dodatnih smerokazov, razširitev ceste in postavitev sanitarij. Do prekoračitve je prišlo zato, ker smo po dodatnem dogovoru razširili še cesto de bolnice Jelendol in postavili pri Lukovem domu sanitarije. Z razširitvijo zadnjih 300 m ceste do bližine bolnice je možen sedaj dostop tudi z največji-i mi avtobusi. S, tem je omogočen množičen obisk tega spomenika. Pomanjkanje potrebnih sanitarij (stranišč) na Bazi 20 je zelo pereče. Prvotno je bila izven rednega plana vzdrževanja predvidena izgradnja zidanih sanitarij. Zaradi pomanjkanja denarja in časa pa smo nato zgradili na hitro tri lesena stranišča. Izpolnili smo tudi tisto določbo dogovora, ki govori o razmejitvi zaradi spomenikov NOB zaščitenih oddelkov na ožji, strogo zaščiteni in širši, bolj oddaljeni pas. Tako bomo na površini 41,7 ha sekali le sušice in skrbeli, da bo čim manj opazen negativen vpliv številnih obiskovalcev na gozd (pogozdovanje praznin). Na preostali površini 72,6 ha pa bi gospodarili po načelih trajnosti1 gozda in v primerjavi z gospodarskim gozdom bolj skrbeli za gozdni red. . V zvezi z varstvom nam zaupanih spomenikov bi omenil še hitro akcijo odmetavanja snega s streh barak. V novembru lani je zapadlo okoli 60 cm mokrega snega. Pretila je nevarnost, da krhke stavbe ne bodo prenesle težkega bremena. Kljub neugodnim pogojem je skupini 18 delavcev uspelo priti na Bazo 20 in do bolnice Jelendol ; v enem dnevu so odstranili nevarnost. ■ Precej del, ki. so bila opravlje- na, pa nismo zaračunali, kar je torej še dodatni naš prispevek. V glavnem gre za širitev ceste v Jelendolu (do bolnice), ki je stala 108.170 din in smo 50 odst. ■ stroškov trpeli sami. Obnova porušenega podpornega zidu na Červanovi cesti pod Lukovim domom, kije tudi zaradi avtobusov bila napravljena v varnejši in dražji izvedbi, je šla v celoti na naš račun. „Novogra-du” smo za opravljeno delo plačali 286.211 din. Na koncu bi še pripomnil, da smo za vsa dela, opravljena v naši režiji na tem področju, v letu 1979 porabili 2721 ur. V tem pa ni vštet čas gozdarjev, ki so delo vodili. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing. DVA MILIJONA 2ENSK V NAŠI REVOLUCIJI ,,.. .Takšna borbena zavest žensk je bila odločilna za njihov neprecenljivi in odločilni delež v NOB in revoluciji. V raznih oblikah boja sta sodelovala dva milijona žensk, in to kar sto tisoč s puško v roki. Tudi v 30 letih po osvoboditvi se je ženska z ramo ob rami z moškim bojevala za nov družbeni položaj človeka. Tako si je izbojevala tudi ustavo kot novo, višjo možnost svojega počlovečenja — graditve svojega človeškega dostojanstva. Pri uresničevanju tudi te možnosti ne bo šlo brez ovir in težav. Niti ne bo šlo brez poglobljenega znanja, brez ustvarjalne kritičnosti, ali bolje, brez spreminjanja danega, pa tudi ne brez samokritičnosti. Družbeni odnosi še ne bodo tako kmalu razviti do stopnje popolnosti. Morali jih bomo stalno ravolucionirati, dvigati na višjo raven ..." FRANC ŠETINC Iz Podstenic proti vrhu Roga — prizorček z lanskega tridnevnega pohoda dolenjskih tabomkov,ki so v spremstvu gozdarjev in lovca spoznavali lepote največjega kompleksa naše pokrajine (foto: Tone Gošnik). ;*«r Š ***** Rog živi v naših srcih in spominih, tesno prepletenih s sedanjostjo: konec lanskega poletja je 27 vodnikov in načelnikov iz štirih taborniških odredov novomeške občine na tridnevnem pohodu med drugim obiskalo vrsto pomnikov v srcu naše revolucije. Na sliki: počastitev padlih junakov na grobišču ob nekdanji partizanski bolnišnici na Pugledu (foto: Jovo Grobo všek). Do 15. aprila: popis gozdov v Sloveniji Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana je zadolžil vsa gozdna gospodarstva, da popišejo gozdove po stanju 31. 12. 1979. Temeljna metodologija popisa gozdov je podana z odlokom skupščine SFRJ — Ur. list SFRJ št. 18/78. Ta metodologija je usklajena z zahtevami zavoda za statistiko SRS, tako da bo statistični popis gozdov potekal hkrati s pripravami na obnovo gozdnogospodarskih načrtov za območja. Popis mora zajeti vse gozdove ne glede na lastništvo in Upravljalca, zato naj gozdna gospodarstva prevzamejo skrb za kvaliteten popis vseh gozdov, tudi tistih (SLP2), s katerimi sicer ne gospodarijo. Časovni razpored popisa gozdov in obdelave podatkov je je naslednji: do 20. januaija 1980 — sestaviti in preveriti šifrante, do 15. marca 1980 - zaključiti popis gozdov, do 31. marca 1980 — zbrati vse očiščene podatke na trakovih RRC, do 15. aprila 1980 - zaključiti obdelavo. Ker je to zadnji tovrstni po-Pis gozdov pred vpeljavo sploš-nega informativnega sistema v gozdarstvo in pred oblikovanjem sklada podatkov o naivnih razmerah in stanju gozdov, o pogojih za pridobivanje lesa in evidenci gospodarenja, s° gozdna gospodarstva posebej Ppzvana k odgovornemu delu, naj zagotovi najboljšo kvali-teto popisa. Ta sklad podatkov 0 gozdovih bo namreč tudi ^hodišče za obnovo območnih načrtov v letu 1989, kot tudi za statistične spremljave. Popis mora izvesti terenska operativa, ki v gozdovih neposredno gospodari in jih tudi najbolj pozna. Pripomočki za popis gozdov so gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot ter fitocenološki načrti z ustreznimi kartami. Za organizacijo popisa gozdov so zadolžene službe za urejanje pri gozdnih gospodarstvih. Potek popisa spremlja strokovna služba republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki po potrebi daje pojasnila in navodila. Služba za urejanje gozdov pri GG Novo mesto je v ta namen pripravila za celotno gozdnogospodarsko območje karte z vrisanimi oddelki ter gravitacijskimi enotami, pri čemer je sodelovala tudi projektiva TOZD gradnje. Služba AOP je pripravila vse potrebne šifrante. Vse to potrebno gradivo je bilo s pomočjo strojepisnice razmnoženo v toliko izvodih, daje dobil vsak revirni gozdar vse potrebno za popis. Da bi popis nemoteno potekal, je služba za urejanje gozdov sklicala tri inštrukcijske posvete z revirnimi gozdaiji, kjer je bila podana celotna metodologija popisa na praktičnem primeru. Na teh zborih revirnih gozdarjev je bilo dosti prigovorov na popis gozdov, kot npr. kaj je tega treba, kdo sije to izmislil, daje rok popisa neustrezen, da poslovnik popisa ne predvideva, zakaj ne bi popisa izvedla služba za urejanje itd. Kdo zahteva popis gozdov, je pojasnjeno na začetku tega sestavka. Rok popisa je izbran na predlog vseh gozdnih gospodarstev, vendar ga ni možno izbrati tako, da bi vsem revirnim gozdarjem ustrezal. Ne samo revirni gozdaiji, tudi drugi delavci pri GG Novo mesto morajo opraviti marsikatero delo, ki ga poslovnik ne predvideva. K temu popisu pa so pozvani v prvi vrsti revirni gozdarji, ki „svoje” gozdove najbolj poznajo, zato je odveč pomislek, naj popis izvede kdo dmg. Urejevalne službe pri gozdnih gospodarstvih tudi fizično ne zmore- jo v roku opraviti tako obširnega in zahtevnega dela. Urejevalna služba pri GG Novo mesto je del svoje naloge že opravila pri pripravi vsega potrebnega gradiva za popis gozdov ter s posvetovanji. Prav tako spremlja in bo do zaključka spremljala ves popis in dajala potrebna pojasnila. Tudi kontrolo popisa bo po zaključnem popisu skupaj z AOP službo opravila za celotno območje. S tem sestavkom sem imel namen poudariti pomembnost popisa gozdov, prikaz ati angažiranost pri popisu ter odgovoriti na nekatere prigovore, ki so se porajali med posvetom za popis gozdov. Pozivam vse revirne gozdarje ter vodje TOZD in TOK gozdarstva, da dela tako usklade, da bo popis opravljen strokovno in v določenem roku. TONE HOČEVAR, dipl. ing. Božidar Jakac: Jelendol (tuš, 1944) Plan poseka lesa je v družbenih gozdovih v letu 1979 predvideval posek in izdelavo 127.395 m3 gozdnih lesnih sor-timentov. Plan je uresničen v celoti s 104% oziroma s 132.202 m3. Medtem ko je posek listavcev (tehnika + goli + drva) dosežen s 100% (77.328 m ), pa je posek i^avcev dosežen s 110% (54.874 m3). Vzrok za prekoračitev poseka iglavcev je pretežno spomladanski snegolom, ki je na območju TOZD Gozdarstvo Novo mesto in TOK Trebnje narekoval posek preko plana. 19.276 m3, leta 1979 pa 16.817 m3, kar je za 2459 m3 manj. V zasebnem sektorju so znašale zaloge konec leta 1979 1172 m3, leta 1978 pa 2879 m3, kar je manj za 1707 m3. Pri poseku lesa v letu 1979 je obratovalo 260 motornih žag znamke Stihi in Husqvarna. S temi motornimi žagami so vse TOZD in TOK posekale v lastni režij i: leta, prepeljal 7.303 m3 več kot v letu 1978. Torej je bilo izbopanje že v letu 1979, še bolj pa bo prišlo do izraza v naslednjih letih. Od skupno prepeljane količine s kamioni GG 138.161 m3 odpade na: Glej tabelo 2 Kot vidimo, predstavlja prevoz v kompozicijah kamion s polprikolico leta 1979 (kot najbolj gospodaren prevoz) še vedno le 41 % skupno zacije v lasti GG Novo mesto v letu 1979: - traktorj'i IMT 558 19 kom - traktorji Timberjack 2 kom - žični žerjavi Hintereger D—21 kom V primerjavi z letom 1978 se je leta 1979 število traktorjev IMT 558 povečalo za3.Vsi traktorji so opremljeni z vitli Igland 5000/2. Primerjava spravilne mehanizacije leta 1978/79 kaže: iglavci listavci skupaj 1079 skupaj 1978 vse TOZD m 3 54.874 77.328 132.202 127.188 vse TOK (Trebnje, N. m.) m3 481 4.087 4.568 4.121 skupaj: m3 55.355 81.415 136.770 131.309 popreč. na motor, žago m3 213 313 526 505 poprečno na 1 motorno žago obratovalnih ur v gojenju: 66 44 Če upoštevamo, da je v sečnji sodelovalo 140 sekačev, potem znaša letni učinek sekača 944 m3, kar predstavlja v primerjavi z letom 1978 povečanje letnega učinka za 36 m3, oziroma povečanje produktivnosti za 4 % (leta 1978 — 908 m3/sekača) Le-to pa je predvsem odraz nove tehnologije izdelave bukovega drobnejšega oblega lesa — goli, saj smo le-teh izdelali v letu 1979 kar 12.861 m3, leta 1978 pa le 3968 m3. V zasebnih gozdovih je bil predviden skupni odkup iglavcev in listavcev v višini 50.430 m3, dosežen pa je v višini 58119 m3 oziroma 115%, kar predstavlja 2225 m3 več kot v letu 1978. Zaloge lesa konec leta 1979 v gozdu, na kamionski cesti in na skladiščih so se v družbenem kot v ZS v primerjavi z letom 1978 zmanj šale skoraj na vseh TOZD in TOK. Zaloge v družbenem sektorju konec leta 1979 so bile leta 1978 Prkaz prevoznega parka z ozirom na število, nosilnost, izkoriščenost dni in količinsko realizacijo V prevozu gozdnih lesnih sorti-mentov iz družbenih in zasebnih gozdov (odkup) je iz podjetja sodelovalo: kamionov 19 z nosilnostjo 167 ton polprikolic 11 z nosilnostjo 98 ton prikolic 4 z nosilnostjo 40 ton skupaj: 305 ton Razen lastnih kamionov je v prevozu lesa sodelovalo še nekaj zasebnih avtoprevoznikov in podjetj. V primerjavi s preteklim letom seje skupna neto nosilnost prevoznega parka zmanjšala od 310 na 305 ton. Iz proizvodnje smo namreč dali eno 2-osno 10 tonsko prikolico in zamenjali 4 že dotrajane kamione (3 kom. OM in 1 kom. FAP) z novimi Magirus-Deutz. Količinska realizacija v tkm in v m3 je kljub še vedno slabemu, vendar relativno izboljšanemu prevoznemu parku kar zadovoljiva, saj je številčno enak park kot leta 1979 in obnovljen s štirimi novimi kamioni, ki so praktično delali manj kot pol prepeljane mase v m3, vožnje solo pa 57%. Naša predvidevanja - cilj (študija o združitvi prevoznega parka) pa so za vožnjo v kompozicijah kamion s polprikolico v letu 1980 55 %. Pričakovati je, da bomo to dosegli že v letu 1980/81, saj bomo že letos dali v obratovanje še tri 12-tonske dvoosne polprikolice, S tem računamo na relativno znižanje TABELA 2 stroškov prevoza oziroma proizvodnje, kar pa je tudi osnovni namen. Primerjava realizacije tako lastnega kot najetega kamionskega parka leta 1978/79 kaže: — da se je realizacija lastnega kamionskega parka vprimerjavi z letom 1978 povečala v m3 za 7303 m3, v tkm pa za 322.570 tkm; - da se je poprečno število produktivnih dni na kamion dvignilo od 191 v letu 1978 na 199; — da je število izpadov zaradi popravil ostalo praktično enako 40,4/kam., leta 1978 pa 39,2/kamionov, kar govori o šg vedno nezadovoljivem stanju kamionskega parka; - da se je število izpadov ostalih dni v primerjavi z letom 78 zmanjšalo za 3,5 dni kamionov; — da se je udeležba tujih prevoznikov v prevozu lesa zmanjšala za 898 m3 oziroma za 2 %; - da se je masa skupno prepeljanega lesa v m3 v primerjavi z letom 1978 povečala za 6.405 m3 (182.108 - 175.703). N a spravilu lesa v družbenih gozdovih v letu 1979 je sodelovalo 23 različnih spravilnih strojev. Na spravilu lesa iz družbenih kot iz zasebnih gozdov pa je sodelovalo tudi nekaj zasebnih traktoristov. Številčno stanje spravilne mehani- - poprečno število produktivnih dni za traktor IMT 558 znaša 165 dni/traktor, in se je v primerjavi z letom 1978, ko je znašalo 162, povečalo za 3 dni/ traktor.; - število traktorjev na spravilu smo v primerjavi z letom 1978 povečali za 3 kom. IMT 558; - na spravilu lesa so poleg domačih spravilnih sredstev sodelovala tudi tuja (privatniki s traktorji in SGG Tolmin z žičnim žerjavom); — letni učinek na traktor IMT 558 znaša 2743 m3 v letu 1978 pa je znašal 2793/traktor. Torej je v letu 1979 malenkostno padel oziroma je praktično enak kot leta 1978. V letu 1979 znaša skupno mehanizirano spravilo: 1) s traktorji IMT 558 (GG Novo mesto) 50.315 m3 2) s traktorji Timberjack (GG Novo mesto) 11.035 m3 3) s tujimi traktorji (privat) 4.076 m3 4) z žičnim žerjavom (GG Novo mesto) 531 m3 5) z žičnim žerjavom (SGG Tolmin) 830 m3 skupaj: 66.787 m3 V primerjavi s posekano neto lesno maso v družbenih gozdovih v letu 1979 (132.202 m3) predstavlja mehanizirano spravilo 66.78m3 50,5 %. V primerjavi z letom 1978, koje znašalo 45,5 %, predstavlja torej povečanje za 5 %. Spravilo lesa s konji, katerega sicer verjetno ne bo nikoli moč popolnoma ukiniti, znaša torej še vedno zaokroženo 50 %. Torej so v naslednjih nekaj letih še rezerve v spravilu lesa, JOŽE KURE, dipl. ing. Namesto pločevinastega silosa za odpacke pri tesalnici v Straži, zaradi katerega so nastajali zlasti pri praznjenju dolgotrajni obratovalni zastoji, je ing. Jernej Piškur našel rešitev, ki je enostavnejša, toda povsem ustrezna. (Foto: J. P.) a)priklopna vozila: — polprikolice - prikolice SKUPAJ: 1979 28.274 m3 1.576 m3 29.850 m3 1978 19.444 m3 1.769 m3 21.213 m3 b) vozila v kompozicijah: 1979 1978 - kamion s polprikolico 56.584 m3 ali 41 % 38.888 m3 30% - kamion s prikolico 3.152 m3 2% 3.538 m3 3% SKUPAJ: 59.700 m3 43% 42.426 m3 33% c) vozila sama 78.461 m3 ali 57% 88.432 m3 67% SKUPAJ b+c 138.161 m3 ali 100 % 130.858 m3 100% STRAŽA: dohodka skoraj četrtino več Gospodarjenje v 1979 letu na TOZD „Gozdarstvo” Straža Prihodek temeljne organizacije izvira iz izkoriščanja gozdov, predelave lesa iglavcev v trame, odpreme lesa z dodelavo in sortiranjem na odpremnem skladišču, iz gojenja in varstva gozdov, raznih storitev ter drugih virov kot so regresi, najemnine, zavarovanja i. dr. Razmere za pridobivanje prihodka so bile v primerjavi z letom 1978 veliko težje. Izkoriščanje gozdov je potekalo v skladu z desetletnimi načrti. Razlike so vidne v deležu goli in visoki udeležbi pospravila slučajnih pripradkov v GGE Brezova reber, Soteska, Žužemberk in GGE Krka. Plan poseka je presežen za 1000 m3, kar predstavlja 4 odstotno prekoračitev. Drobnega tehničnega lesa iglavcev smo v letu 1979 predelali znatno več kot leto prej. Izdelali smo 9.366 m3 tramov, kar v celotnem prihodku predstavlja velik delež. Količina izdelave je bila odvisna od dobav okroglega lesa. Odpremo lesa smo prekoračili za 24 odstotkov. Z uvajanjem nove tehnologije izdelave v gozdu je del podfaz sečnje v klasičnem smislu prenesen na od-premno skladišče. Iz 15.500 m3 bukovih goli smo izdelali 1.224 m3 hlodov in 2.660 m3 jamskega lesa za izvoz. Na skladišče prispe približno 10.000 m3 nesortirane mase iglavcev. Posebna dcrb velja kvaliteti dela v gojenju Gojenje in varstvo smo po količini presegli za 4 %. Večja odstopanja od plana so v redčenju, obžetvah sadik in izdelavi slučajnih pripadkov iglavcev in listavcev. Posebno pozorni smo bili na kvaliteto dela. Obračunana gozdnogojitvena in varstvena dela (4,321.402 din) so pokrita iz zbranih sredstev obračunane biološke amortizacije, dotacije in kredita SIS in soudeležbe tovarne celuloze Djuro Salaj. Prihodki od storitev (prevozi, traktorska spravila lesa) in drugih virov so razmeroma majhni. Stroški in amortizacija Materialni stroški so se v preteklem letu povečali manj kot dohodek. V izkoriščanju gozdov so direktni stroški po fazah izdelave nižji od planiranih pri tehničnem lesu listavcev in iglavcev, pri prostornini pa so višji za 1 %. Stroški motornih žag so se povečali na 18.00 din na 1 m3 izdelave. V lanskem letu so se močno povečale cene goriva, maziva, rezervnih delov in stroški popravil strojev in opreme i.dr. Izredno je visok porast cen prevozov gramoza za rekonstrukcije in vzdrževanje cest. Prav tako so porasle cene uslug strojev. Velik delež v materialnih stroških zajema odkupljen drobni les iglavcev pri GG Ljubljana in pri Ljubljanskih mlekarnah. Vrednost tega lesa znaša 1.160.000 dia Materialni stroški so večji tudi zaradi izgradnje ceste na Plešivico, ki smo jo zgradili v sodelovanju z gradbenim odborom za postavitev TV pretvornika. Strošek je znašal 1.200.000 din. Ostala porablje- na sredstva so več ali manj v skladu s planom. Primerjava stroškov je posebej obdelana, vendar zaradi neupoštevanja internih realizacij v prikazu ni primerljiva z letom 1978. Leta 1978 so materialni stroški znašali 15,260.140 din, v 1979 pa 18,257.285 din. Vozniki tovornjakov so dobro delali Amortizacija zajema sredstva po predpisani stopnji in znaša 1,718.127 din oz. 20 odstotkov več kot v 1978 letu. Na prihranek stroškov je močno vplivala tudi pogostna uporaba polprikolic, ki so pocenile prevozne stroške. Prihranek je dosežen zaradi dobre priprave dela in pa zaradi prizadevnega dela voznikov tovornjakov, ki so vredni posebne pohvale. Dohodek Priznanje za rezultate dela z družbenimi sredstvi je v denarni obliki izražen dohodek, o kate- rem delavci v temeljni organizaciji odločajo. Ta nova vrednost je materialna osnova za odločanje o pogojili in rezultatih dela. Je osnova in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, osnova sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, za izboljšavo in razširitev materialne osnove dela in osnova za rezerve. Temeljna organizacija je ustvarila 36,535.932 din dohodka, ki je za 22 % večji kot v letu 1978. Pogodbene in zakonske obveznosti so porasle za 15 % in znašajo 13,318.324. din. Cisti dohodek 23,217.413 din vsebuje 14,154.413 din sredstev, izplačanih za osebne dohodke, kar predstavlja 17 % več kot v 1978 letu. Za sklade ostane 9,063.194 din. Ta znesek delimo na rezervni sklad, sklad skupne porabe in poslovni sklad. Ker delavski svet TOZD „Gozdarstvo” Straža do zaključka te številke časopisa še ni razpravljal o zaključnem računu, zato o delitvi sredstev še ne moremo poročati. JERNEJ PIŠKUR, dipl. ing. Božidar Jakac: partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnk (rdeča kreda. 19441 - N Zahtevni načrti v TOZD Črnomelj Delavski svet TOZD Črnomelj je na svoji seji sklenil, da morajo leta 1980 povečati dohodek za 20 odst.,' osebne dohodke za 15 odst. in skupno porabo za 16 odst. ■ V V zvezi s to nalogo bodo: — povečali posek lesa za 400 m3; — z ustreznejšim krojenjem drevja pridobili 15 odst. več tehničnega lesa; — iz bukovih goli bodo s prebiranjem dobili 1500 m3 bukovega jamskega lesa za izvoz; — na odpremnem skladišču bodo s prebiranjem sor- tiranjem in z dodatnim krojenjem les bolje ovrednotili kot doslej; — na žagi bodo predelali več hlodovine; — v sodelovanju s tovarno celuloze Krško bodo osnovali (p oleg rednega pogozdovanja) 30 ha nasadov iglavcev; — z boljšim vzdrževanjem motornih žag bodo zmanjšali stroške. Nagrajevali bodo tiste; ki bodo imeli manj stroškov in druge bremenili za previsoke stroške. — Nabavili bodo še en traktor in tako povečali delež mehaniziranega spravila na 60 odst.,- obenem pa spremljali učinke in stroške za vzdrževanje; — vozniki kamionov bodo morali 40 — 60 odst. voženj opraviti s polprikolico; — dovoz prostominskega lesa na odpremno skladišče bodo uskladili z odpremo tako, da bo čim več lesa pre-tovoijenega direktno s kamiona na vagon; — pripravo tal ter kopanje jam pri pogozdovanju bodo skušali vsaj delno opraviti s strojem; — ceste'bodo vzdrževali z gredeijem in z delavci v skupini; — število zaposlenih bc ostalo enako kot lani; — boleznine bodo znižali za 30 odst. Organizirali bodo obiske družin delavcev iz drugih republik in izboljšali prehrano in druge življenjske in delovne razmere. , — Varčevali bodo pri električni energiji, pri gorivu, pri uporabi telefona, dnevnicah in kilometrini. Sprejeti načrti in ukrepi zahtevajo sodelovanje slehernega delavca. Na delavskem svetu bodo med letom in ob koncu leta ocenjevali, kakšni so uspehi na posameznih področjih. , TONE FABJAN Lanski snegolom in letošnji rezultati (Nadaljevanje in konec) VPLIV SNEGOLOMA 1979 V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je blagovna proizvodnja povečala za 3422 m3. Vso povečano proizvodnjo nosijo iglavci. Za to povečanje'nismo zaslužni torej niti delavci, niti člani temeljne organizacije kooperantov. Pohvala pa velja vsem skupaj, ker ni bilo večjih zastojev zaradi tako povečane proizvodnje. Zaradi količinsko in vrednostno povečane proizvodnje smo pre- segli plan pri vseh kazalcih za letošnje leto: Glej tabelo Iz zgornjega prikaza je opaziti, da so se v primerjavi s planom največ dvignili materialni stroški in celotni prihodek. Količinsko in vrednostno povečana proizvodnja je povečala dohodek temeljni organizaciji kooperantov, v kateri združujemo delo delavci in člani, še bdj pa se je povečal dohodek članov TOK, kar kažejo povečani materialni stroški, ki so v bistvu stroški za odkup lesa, če se izrazim v stari, zlasti članom plan 1979 din realizacija 9 mesecev din indeks reahplan % celotni prihodek 14,267.277 17,787.015 125 material, stroški 7,540.592 9,873.740 131 dohodek 6,594.435 7,815.852 119 pogodb, in zakon. obv. 2,438.370 3,094.450 125 čisti dohodek 4,156.063 4,766.401 115 Znanost v kmetijstvu Lani je nagrado AVNOJ, ki je najvišje družbeno priznanje v Jugoslaviji, dobil Inštitut za kmetijska raziskovanja v Novem sadu. V tem inštitutu so vzgojili že 92'hibrid in sort poljskih in vrtnarskih rastlin z odličnimi lastnostmi. S križanjem sort so ■ dobili križance (hibride), ki dajejo povečan pridelek. Tako so povečali pridelek koruze od leta 1947, ko je znašal 20,4 stotov, na 62 stotov na ha leta 1977. V veliki meri je zasluga tega inštituta tudi povečan pridelek pšenice. V Vojvodini je bil v letih 1930'— 1939 poprečen pridelek na ha 13,7 stotov, leta 1977 pa že 51,4 stotov, kar je štirikrat več. Sorte pšenice, ki sojih vzgojili v inštitutu, dosegajo najvišje donose • v svetovnem merilu. Tako je n. pr. sorta „Sava” dosegla v svetovnih raziskavah po donosu prvo mesto na svetu. Na leto pridelajo do 180 tisoč ton izvrstne semenske pšenice predvsem za domače potrebe in nekaj tudi za izvoz. Sorta „Partizanka” je- odporna na sušo, na mraz, proti boleznim, daje pa odlično moko in jo sejejo v Španiji, Madžarski, Romuniji in Sovjetski zvezi. V kmetijskem inštitutu Slovenije so doslej vzgojili že enajst novih sort krompirja. V,zadnjih 10 letih so vzgojili in že preizkusili še eno novo sorto, ki so jo imenovali „Meta”. To je odlični jedilni krompir, srednje rane sorte, ki je precej odporna proti boleznim. Gomolji so okrogli in gladki, meso svetlo rumeno, po količini pridelka na poskusnih ploskvah pa je prekašal pri nas močno razširjeno sorto Igor. Novo sorto so vzgojili strokovnjaki kmetijskega inštituta V. Repanšek, T. Praprotnik, C. Dovč in T. Sluga. TOK najbolj razumljivi obliki. Kratko rečeno: vpliv snegoloma na letošnji gospodarski obračun je v vseh pogledih ugoden, tako da bi se to moralo poznati tudi v skladih temeljne organizacije še toliko bolj zato, ker drugo leto prav gotovo ne bo tako ugodno. Dober gospodar pa zna v dobrih letinah pustiti nekaj rezerve tudi za neugodna leta. VPLIV SNEGOLOMA NA PRIHODNJA LETA Struktura proizvodnje v letošnjem letu kae, da bomo Najboljši na tekmovanju kegljačev štirih gozdnih gospodarstev je bil Adi Štor (foto: Niko Goleš). morali v naslednjih letih izkoristiti več prostominskega lesa, da bi dosegli ravnotežje v primerjavi s strukturo etata. Ta zadolžitev je še toliko pomembnejša, če se zavedamo, da nam v neizkoriščenem etatu tudi ostaja prostorninski les. Povečanje proizvodnje sorti-mentov, ki ne dajejo akumulacije, ima za posledico slabše razultate gospodarjenja, kar se bo poznalo v letih do konca ureditvenega obdobja. Mnenja sem, da izredna sečnja ne bi smela biti ovira za normalno gospodarjenje. Odka-zilo bi moralo biti tudi vnaprej v skladu z obliko sestojev in z določbami v gozdnogospodarskem načrtu. Ing. JOŽE FALKNER V gozdu in v bližini gozdov je prepovedano kuriti! Če požar nastane, ga moramo pogasiti, kar takoj v začetku ni težko. Če ne uspemo pogasiti sami, moramo poklicati še druge občane in obvestiti ljudsko milico in gasilca Gozdovi so naše bogastvo, od njih je v mnogočem odvisno naše življenje. Proizvodnja goli (dolg, droben obli les listavcev) je racionalizacija pri pridobivanju lesa, zlasti še, če je možno urediti transport tako kot je videti na siki — iz kamiona takoj v vagon. Sika je iz odpremnega skladišča v Straži. S primemo dolgim lesom glede na možnosti spravila kušamo doseči zadovoljivo izkoriščenost sestave (kamion + polprikolica), kije sicer pri takem transportu nekolko manjša. Leta 1979 smo na GG izdelali 12.860 m^, leta 1978 pa le 3.968 m^ goli. (Foto in tekst J. Kure, dipl. ing.) Počitniški dom Novigrad v letu 1979 Počitniški dom v Novigradu je bil v sezoni 1979 odprt od 1. 7. do 31. 8. Čas letovanja v domu je bil enak kot druga leta, to je po 5 in 10 dni. Kapacitete doma so bile skoraj yse izkoriščene. Nezasedene sobe smo oddali delavcem „Gorjancev” iz Straže, s katerimi imamo samoupravni sporazum in z njim združu- jemo dejavnost počitniškega doma z namenom, da bi člani obeh delovnih organizacij z enakimi pravicami in obveznostmi uporabljali usluge počitniškega doma v Novigradu. Tudi letos nekaterih prijavljenih gostov ni bilo, niti niso nikogar obvestili, da jih ne bo. Tak odnos je zelo neresen in ovira normalno poslovanje doma. Glede na člane delovne skupnosti in družinske člane je v domu letovalo: Člani delovne družinski skupaj skupnosti člani TOZD Novo mesto 7 13 20 " Straža 17 15 32 " Podturn 13 27 40 " črmošnjice 8 12 20 " Črnomelj 4 11 15 " Gradnje 4 11 15 TOK Novo mesto 2 5 7 " Črnomelj 3 5 8 " Trebnje 6 12 18 DS S S 14 21 35 Skupaj: 78 132 210 V počitniških prikolicah je letovalo 42 oseb, od tega: člani delovne družinski skupaj skupnosti člani š TOZD Novo mesto 2 3 5 Straža 1 3 4 Črmošnjice 2 3 5 Črnomelj 1 2 3 Gradnje 1 2 3 TOK Novo mesto 3 6 9 DSSS 6 7 13 Skupaj: 16 26 42 J^tevilo gostov DO "Gorjanci" Straža ’ / počitniškem domu Novigrad v letu 1979, po 10 dni. zaposleni družinski člani otroci skupaj I* dekada 9 5 5 19 H.dekada 16 5 4 25 III. " 13 8 6 27 IV. •• 19 6 1 26 16 8 5 29 Vi. 11 5 4 20 Skupaj: 84 37 25 146 Preglednica dopustov po TOZD in TOK: a/ Po 10 dni Dekada 100,00 din sku- dekada 130,00 din sku otro- skupaj I II III I\ r V VI pa j I II III IV V VI paj ci tozd novo m. 2 5 7 2 2 1 10 Straža 5 1 9 15 1 1 2 4 2 21 Podturn 1 3 5 3 12 1 2 1 4 5 21 Črmošnjice 2 1 2 5 1 1 1 3 3 11 Črnomelj 1 1 Gradnje 2 2 1 1 3 TOK Novo m. 2 3 5 1 1 2 7 Črnomelj 1 2 3 1 1 2 1 6 Trebnje 7 1 3 11 1 1 2 4 3 18 DSSS 3 4 1 2 10 2 2 2 6 9 25 ŠAupai : 9 11 10 25 13 2 70 3 3 7 11 2 2 28 25 123 h/_Po 5 dni tozd novo m. 1 2 1 1 5 1 1 2 2 9 Straža 5 4 9 1 1 10 Podturn 4 4 3 1 12 2 1 3 5 20 Črmošnj. 2 1 2 5 1 2 3 1 9 Črnomelj 3 5 8 1 2 3 4 15 Gradnje 1 2 3 3 9 1 1 2 1 12 Tok Novo mesto Črnomelj 1 1 1 1 2 Trebnje DSSS 1 3 1 5 1 2 1 4 1 10 Skupaj: 8 7 18 5 14 2 54 3 5 5 1 5 19 14 87 V večini primerov je bilo delavcem odobreno letovanje v domu v času, ki so ga sami predlagali. Pri razporeditvi smo upoštevali obveznosti posamezne družine zaradi šoloobveznih otrok ali o času koriščenja dopusta družinskega člana, če je ta zaposlen. Obračunan in razdeljen je bil tudi dodatni regres za delavce, ki delajo na delovnih mestih: sečnja lesa, nakladanje lesa ročno in z dvigali, delo pri ročnem ali mehaniziranem spravilu, minerska dela, strojniki in delavci pri gozdni in gradbeni mehanizaciji, žagar crkularist, vozniki kamionov, delavci invalidi, samohranilci in delavci, ki imajo OD nižje od 3500 din in ki jim poprečni mesečni neto OD ni bil večji od 6.000 din. V zvezi s tem so bili obračunani naslednji zneski po TOZD in TOK. število upravičencev znesek TOZD Novo mesto 2 750,00 din TOZD Straža 2 1.000,00 din TOZD Podturn 2 1.375,00 din TOZD Črmošnjice 1 250,00 din TOK Črnomelj 1 500,00 ilin TOK Trebnje 2 2.000,00 din Skupaj 10 5.875,00 din Višina dodatnega regresa je odvisna od števila družinskih članov, delavci GG po 10 dni 123 gostov ki jim je delavec hranitelj in števila po 5 dni 87 gostov dni (5 ah 10). skupaj 210 gostov V letu 1979 je v domu letovalo: delavci Gorjancev po 10 dni 146 gostov Na tradicionalnemčetveroboju kegljaških ekip v Čatežu 26. januarja so tekmovale izbrane ekipe GG Brežice, ZKGP Kočevje, GG Postojne in GG Novega mesta na kegljišču hotela Terme v discipli ni 8 x 100 lučajev mešano. Postojnčani so tudi tokrat ugnali Kočevce z izredno borbeno igro z razliko 15 kegljev. Imeli so najbolj izenačeno ekipo. Novomeščani so velikokrat, kakor tudi na tej tekmi pokazali, da imajo najboljše posameznike. Žal ekipa ni z rezultati izenačena, kar je odločilno za končni uspeh. Adi Štor je bil tudi tokrat odličen, saj je podrl 425 kegljev. Tudi Rus tja in Goleš sta dosegla dober rezultat. Ekipa je osvojila tretje mesto. REZULTATI - ekipno: 1. GG Postojna 3.169 podrtih kegljev (Gornik 409, 'Mlakar 378, Zvvoelf 400, Grmek 390,' Maljevec 383, Šk-rij 410, Kotnik 395,'Vidakovič 404; 2. ZKGP Kočevje 3.154 (Rački 392,'Rus 412, Zorc 399,'Abramovič 403, Štimac 371', Krapež 399/Repar 377, Kočevar 401); 3. GG Novo mestO'3.104 (Klobčar 392/Jarc 353, Blažič 342, Štor 425, Vidrih 374, Jereb 369, Goleš 410, Rustja 415); 4. GG Brežice 2.879 (Hladnik 379, Huis 331,'Zorko 342, Maljko-vič 350, PLazar 389, Sabadoš 377, Palfy 370, Fliser 341). , Vrstni red posameznikov: 1. Štor 425,' 2. Rustja (oba Novo mesto) 415, 3. Rus (Kočevje) 412, 4.-Škrlj (Postojna) 410, 5. Goleš (Novo mesto) 410, 6. Gornik 409, 7. Vidakovič (oba Postojna) 404, 8. Abramovič 403, 9. Kočevar (oba Kočevje) 401, 10. Zwoelf (Postojna) 400 itd. Pregled zmagovalcev vseh'dosedanjih srečanj: 1976 - Cerknica: GG Postojna 1976 — Novo mesto- (Loka): ZKGP Kočevje 1977 - Čatež: ZKGP Kočevje 1977 - Kočevje: ZKGP Kočevje 1978 — Pivka: GG Postojna 1979 -v Novo mesto1 (Vodnjak): GG Postojna 1980 — Čatež: GG Postojna Po končanem tekmovanju je dobila zmagovita ekipa pokal, trije najboljši pa diplome. Organizator naslednjega srečanja aprila letos bo rekreativno športno društvo ZKGP Kočevje. NIKO GOLEŠ Janez Rustja in Niko Goleš sta vedno med najboljšimi (foto: Niko Goleš). Zakaj omejevati enakopravnost žensk? Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta v naši praksi že vrsto let opredeljeni kot množični gibanji, ki temeljita na pravici delovnih ljudi in občanov, da branijo svojo svobodo in neodvisnost dežele, svoj položaj in samoupravne pravice v socialistični družbi. Obe se čedalje bolj povezujeta med seboj v enoten samozaščitni in obrambni mehanizem. Vse ljudstvo po ustavi in zakonih sodeluje v obrambi domovine, če bi bila kakorkoli obrožena varnost in neodvisnost dežele, osebna svoboda in varnost ter samoupravne pravice naših delovnih ljudi in občanov. Vsi smo torej odgovorni nosilci pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem pa marsikje pogledi in praksa o vlogi in angažiranju žensk v SLO še niso družbeno sprejemljivi. O tem so nedavno razpravljali na .posvetovanju o ideološkopolitičnem izobraževanju in splošnem vojaškem usposabljanju rezervnih vojaških starešin v Beogradu. Zelo odločno, pa hkrati tudi zanimivo je v zvezi z deležem žensk v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti razpravljala tovarišica Zora Tomič, članica predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije. Med drugim je o tem pomembnem vprašanju povedala: „...Tukaj mi ni treba podrobno pojasnjevati, kako škodljiv je za uresničevanje koncepta SLO (splošnega ljudskega odpora) in DSZ (družbene samozaščite) sektaški odnos do žensk, ki jim onemogoča uresničenje pomembne ustavne pravice in dolžnosti — obrambe in zaščite domovine. Ta odnos se pogosto skriva za tako imenovanim .varstvom' ženske kot šibkejšega spola, kakor da je SLO in DSZ le vprašanje telesne moči, je pa svojevrsten odsev patriarhalne miselnosti, tradicionalne razdelitve poslov na moške in ženske ipd. V bistvu pa pomeni odpor in nerazumevanje družbenopolitične vsebine SLO in DSZ ... Zavedati se moramo: pravice in dolžnosti žensk v obrambi in zaščiti ne temelje le loških in psihosocioloških lastnosti • angažirati ženske le pri pomožnih poslih, pri tako imenovanih .ženskih zadevah', pri tem pa zanemarjamo celovito osebnost ženske .. . Premagati je torej treba družbeno nesprejemljivo prakso glede vloge in mesta žensk v SLO in DSZ kot v izenačevanju z moškimi glede obrambnih in nejšega vključevanja žensk v vse zadeve SLO ..." Na tradicijah NOB odraščajo novi rodovi žensk v naši deželi, ki vedo, da so v boju za svobodo jugoslovanske ženske rešile vprašanja svoje ena-kopravnosti. J na dejstvu, da predstavljajo ženske polovico prebivalstva in bi bilo nesmotrno odreči se njihovega sodelovanja, temveč temelje na njihovem družbenoekonomskem položaju v naši samoupravni socialistični družbi, v kateri ne moremo imeti dvojnih meril glede SLO in DSZ za člane naše skupnosti. Gre za več — gre za koncepcijo naše SLO in DSZ, kako jo razumemo in uresničujemo ...>• Tovarišica Tomičeva je nato nadaljevala: „Danes se lahko vprašamo, ali smo hoteli in znali izkoristiti bogate izkušnje žensk, udeleženk NOB, p ri, uresničevanju SLO in DSZ in še posebej glede angažiranja žensk za uresničevanje te koncepcije. Sporočilo tovariša Tita na 11. kongresu ZKJ junija 1978 pravi: „Prav tako je treba posvetiti posebno pozornost vlogi in načinu vključevanja žensk v zadeve SLO in DSZ. V našem NOB in v drugih sodobnih vojnah so ženske dokazale, da lahko enakopravno z moškimi opravljajo tudi najtežje naloge". To pomeni, da moramo obračunavati s pogledi in mnenji, da moramo zaradi določenih bio- r Ive Šubic: V stavnici partizanske tiskarne na Rogu (osnutek, za linorez, tuš, 1944 v______________ mi ;: '$ ■ m Ei M' in zaščitnih dolžnosti v oboroženih silah. Prvi določen korak v tej smeri pomenijo spremembe in dopolnitve zakona o vojaški obveznosti.- Hkrati pa to pomeni odpravljanje enega vidika zapostavljanja in začetek popol- Opozorilo pred požari Na Krasu je bilo letos že več uničujočih gozdnih požarov. Nevarnost gozdnih požarov pa obstaja seveda povsod. V sušnih mesecih, v februarju in marcu, je bilo doslej na našem področju največ gozdnih požarov. Zato posebej opozarjamo kmete, izletnike, sprehajalce, lovce, voznike avtomobilov in druge občane, naj bodo posebno previdni, da ne bi povzročili gozdnih požarov. ZAPOSLENOST ŽENSK NI PREHODNA, TRENUTNA REČ... „ .. .Del svojega očetovstva, del materinstva naj bi" vsak človek uveljavil tudi v samoupravni družbi. Ženske lahko na tem področju prispevajo veliko več, kot so že. Ker postane ženska, ki je udeležena v družbenem delu, tudi sama nosilka dohodka, bi la hko postala tudi (še posebno ob sedanjih ustavnih spremembah) nosilka akcije za pravilno delitev dohodka, za usmerjanje dohodka v tiste potrebe, ki jih ona čuti pri svojih otrocih, pa jih v individualni družini in z individualnim osebnim dohodkom ne moremo zadovoljevati. To se pravi, da ima lahko zaposlena ženska dvakrat več besede pri tem, da bomo imeli otroške ustanove, šole, posvetovalnice, vse, kar potrebujemo, in to čim boljše in čim prej. Veliko tega pa bi že lahko imeli, ko bi pri nas ne vladalo mnenje, češ da je zaposlenost žensk trenutna, prehodna reč, potrebna zdaj, ko smo še revni, ko pa bomo bogati, bodo šle ženske spet lepo domov. To je ena največjih zablod, ki jih v naših šolah za življenje moramo spodbijati. Priprava za srečo v ljubezni, v materinstvu in očetovstvu je torej tudi spodbuda k delu in upravljanju svojih in družbenih zadev ..." VIDA TOMŠIČ (1971) V prejšnji, 1. številki pri članku „ Trami na rezkalnem stroju v Straži” pomotoma ni naveden avtor. Članek je napisal dipl. ing. Jernej Piškur iz TOZD Straže. Priobčujemo Sporočilo uredništva tudi fotografijo, ki je bila namenjena omenjenemu članku. Med naštevanjem sodelavcev v lanskem letu pa se je zgodila še druga napaka Med sodelavci ni naveden Jože Petrič, dipl ing., čigar prispevke ste v Dolenjskem gozdarju večkrat brali. :: DOPISUJTE H ■5 V SVOJE GLASILO! '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s; J DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Franc Markovič, ing. Jože Falkner, ing. Jernej Piškur, ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Tone Šepec, ing. Jože Vidervol in ing. Tone Hočevar — Izhaja enkrat na mesec v 2000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk: Knjigotisk Novo mesto — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka.