11 Vodna poslopja na koleh
V tnej starej starej dobi, ko je na svetu Se vse lepše in boljše bilo nego Ii dandanes, Jiveli so Ijudjč — tako pripoTednje staro kročilo — moč-nejSi m srečnejši od sedsmjih, Ijudj^, s tatcrimi smo mi t primeri le pritli-kovei in katerim aij hilo treba pridelovati si kruJia v potu svojega ohraza, ker
je zemlja v 6nej dobi Se bogato rodila in je Sloveka nadarfla oliilo i vBem, česar je potreboval za mimo, veaelo ia brezskrtoo življenje. To vam je bila, otroci, zlata doba človeSkega rodn. Za to doiic je priSla sreljrna doba in za njo je uastopila tako imenovaua ielezna doba, t katerej smo §e sedaj.
18
Glejte, otroci. t 6nej prvej atarej dobi Ijndjč Se nijso vedeli kaj je nida in tndi nijso znali Se kovati. imeli so vse svoje orožje in orodja samo od ks-mena in žfr&lskih kosti. V tej prest&rcj dobi nij bilo še niti traraikov niu polja, sami goudi so stali, in reke so vse drugače tekle nego li zdaj, nekatere Se nijso tile liribOT prodrle, skozi katere zdaj teki in zatorej je roda delaJa jezera. po katerih so Ijuilje starili sTOje hiSe in kolibe, o katerih Tam boSeni danes nekoliko povedati.
Staaov&nja. na kolčh, kakoršna vam kaže denaanji ^Vrtec", mana so b3a nž^ najstarejčemn giškemn zgodorinaiju Herodohi, ki je žirel 400 let pred Kristom.
Taka poslopja na koMh iz 6nih starodavnih žasov, ko ljndje še nijso poznali druzega orodja nego orodje od kameoa in kosti, naSli so 1854. leta t ciriškem jezem v Švici- Ko je namreC voda v tem jezeni upadla, prikaiale so se bli2u vasi Meilen eele vrste ko!6v 12 vode. za katere se je už*5 poprej znalo. a nihSe jii nij preiskoval. Učenjak dr. Keller, prcbkovalec starin v Cirihu, preiskoral je poltretji frevelj debelo plast, stoječo na koleh ter je naSel sila veliko kamea^nih sekir in druzega orodja od roga, lesa in ilovice. Koli Bo;l)Ui japored zabiti v jezerska tl&, preko njih so liili pribiti po dolgetn tta-mo^i, a preko teh so bili položeni počrez okrogli koli in preko teh zopet pri-VLti tramoTi po dolgem- Tako je bij narejen v jezern nekak most in dr. KeUer je izpoznal, da so na tej podlagi stala čloreSka stanovanja nad vodo, kakor to vidite na podobi, ki vam jo kaže denaSnji nVrtRcu. — Pozneje ao našli taka, stanovaaja tadi v drngili šricarskih jezerih in moiiTirjih, pa tudi v Italiji, na Francoskem, Anglcžkem in Irskem, na Nemškem in Ogrstem. S tem je bilo dokazano, da so si t davuej prvotaej dobi prebiTalci malo ne cele Bvrope stavili poslopja sredi rode v jezerih na kole. Natanenejša preiskovanja so pokazala, da 90 bila poslopja na koleh narcjona ob 5asu, ko Ijndje Se nijso pozuaii železne rude, a zuali so ipak najtrje kamenje izbrusiti in izvrtati.
Hiše ali ko^e so bile narejeB« iz manjših kolov in vmes zadelane z ve-jami. protjem in ilovico- Pekrite so bile se slamo ali pa s trsjem. SUle so na podlogi iz kolov in tramov narejenega mosta. Sredi takc koče je bilo ognjišfe in v kotu ležiSSe. Ljudjž so T takih kofali živeli po zimi in po letn. Iz hiše na siiho je bil sarejen most, katerega so po noči m tudi drugekrati, ako jim je pretfla kaka nevarnost, k sebi vzdigovali. Ako so ti ljudjč imeli Wdi na snhem stanovanja nij 8e aatattko doknaauo, a to stoji, da so nulK« pokopavali na siiio. Poznali so ti prvotai prebinlci uže pSeniuo, je&nen in prosti, ter so tutil až^ krnli peklL V živež so jim bile tmli ribe, divjc in domaee živalL Poznali so govedo, ovco ia koz<5, pse in dvoje plemen prašie^v.
Zakaj so 9i ljudjo v prrotnej dobi starili s tollktru tnidom sroja sla-aovanja na vodo, to muu je že zmironx zastavica, katero je težko uganiti.
Tako yam sem, ljnbi otroci, povedal nekoliko 0 6niJi čudnili staiiovanjih, ki so je imeli IjudjS v prrotnp) ali tako imenoranej kamenenej dobi. Po-vedal vam sem tudi, kje eo ostanie takih prestarih stanovanj najprej zaslndfli. Ali Cnjte! Tudi v naSej domorini aašli so ostanke takih poslopij in trtba je, da vam tudi 0 teh ntkoliko povctn.
iiilo je nieseoa jujija pretiičunega leta. da je Trli domoljub in obfcspo-Storaoi gosp. Pernci, posestnik na ljubljanskem močvirji, blizn Tasi Stude^
13
nec, ki leif ob znožji Krima. našel pri trčblenji grabnoT k&ntonske ceste. prezanimiTe ostanke takib. poslopij. kakor ram je sem zgoraj opisal. Gosp. Pernci je to stvar takčj naznanil izvedraemn možu g. Drag. Dežmanu, vinilm deželnega imizeja. Na Dežmanov predlog je deželni odbor v svojej seji 23. dne julija dovolil 200 gld. za prvo delo, da se izkopaTanje in odkri-vanje teh za znanje v starinstvu prevažiiih ostankov nadaljnje. Nažli so nžč mnogo kamenenega in kostenega orožja in orodja. namrei: zanimiTe sekire od jelenovega roga, izvrstne osl^. 9 katerimi so lirasili orodje. razliima bodala in igle narejene iz konceT jelenovega roga in velike trnjake, ki nain so najboljša priča, da so biii stanovalei teh poslopij izvrstni ribarji. Tndi pušic 8e je do-bilo mnogo. ki so vse kamenene. kostžne ali pa rožeue in ze!6 ostre. Poaebno zanimivi so lonci od gline, Tsi izdelani brez orodja z golo človeško roko in prav dobro ohranjeni. Nekateri kažejo uže preocj lepo obliko, nekateri so ce!6 opisani. kar je dokaz, da 6ni prestari uarod, ki jih je delal nij bil brez vsega čnta za nmetelnoat. V jednetn lonci so se našli Se ed6 ostanki neke jedi, podobtte kislemu zelja. A nij treba misliti, da je to res zelje, kajti Ijudje o zelji takrat še nijso vedeli liiSesar, nego to so ostanki neke nžitne rastline, ki se 8e zdaj nabaja po laSkih jezorih. Eazvcu te rastline so se uašle tudi lnpiae od lešuikov, k6ščice od dmulje ia povodni oreb, ki ga zdaj na Kraujskeui aikjer vee nij. Vse te prezanimive stvari so po trudoljubfveni prizadetanji gosp. Dežmaua shraujene t spodnjem oddelkuljuhljaaskegamu-zeja, kjer si je lehko sami ogledate. Meseca avgnsta je strokonijak gosp. Dežman jaTuo govoril v deželnej dvorani t reduti vprlčo obilo zbranega obSinstva o stanOTanjih na koleh aploh in o gtavbah najdenih na ljubljanskom močvirji Se posebej. Ii njegovega govora je prinestsl nSIov. Narod" obširea popis, po katerem snio tudi mi deues posneli toliko, kolikor vamje treba, da se upoznate tudi vi s preimeuitiiimi etavbami na koleh. Po prizadevaaji uev-trudljivega gosp. Dežmana ae je ta noviea raznesla už(5 po vsem avetu iu tako se zdaj piše in govori skoraj povsod o prevažoej najdbi na Ijubljauskem močvirji. Ppati je, da bodo izkopavanja. katera Todi posestnik gosp. Peruci, ki inm za to preiinemtao stvar tudi najveijje zasluge, Se marsikaj zanimivega odkrila in BVrtec" si bode prizadeval, da take stvaii tudi Tam objavi, kolikor mu bode prostor dopnšjal                                                        Iv. Tomšič