Z gospodarskega polja. = 8adna- letlna na Stajerskein utegne biti letos jako ugodoa. Računa se, da bo letoa na izvoz odpadlo 4000 vagonov eadja. = IzboIJšanJe krašklh pašnikor. Deželni zbor goriški je lansko lelo potrdil pravilnik za podeljevanje podpor 7 izboljšanje kraških pašnikov. Zvišal je tudi tozadevni prispevek od E 2000 na letuib E 3000. Za leto 1907 je dovolil izredno podporo E 2000, namesto koiicem 1. 1906. zapadlega prispevka 7 enakem zneaku 8 pogojem, da zviša tudi 7lada stalni državiii prispevek oa E 3000 in da dovoli za akcijo I. 1907. izredni prispevek 2000 kron. Vlada pa do sedaj ni odgovorila na odboro7 dopia vzlic večkratnemu pospeševanju in akcija se ne more izvesti. Med tem je stalni prispevek iz dt>ž. zaloga za 1. 1907. zapadel in izredni prispevek za lansko leto 7 znesku E 2000 ima zapaati koncem tekočega leta. Da se že dovoljeni denar ne poizgubi zaradi zavlačevanja tostv&rne rešit7e od straui vlade 86 bo 8ta7ilo 7 pribodnjem zaaedanju deželnega zbora predloge, pozivljaje vlado, da nemudoma reši to stvar in da se zagotovi vsa do^oljeDa aredst^a. = Pr7i U7oz mesa iz Srblje. Dne 9. pret. m. je došla iz Belgrada na St. MarX07 sejem na Ducaj pira pošiljatev mesa 7 štirib železuiškib vozovih z zaklanimi prešiči. Mtso ae je bitro razprodalo. = Utoz amerlškega žtta t Erropo. Iz trgovskih krogov se doznaje, da ,je izvoz žita iz Amerike že do sedaj prekoračil 2 mil. kvintalov. V zaduih dveh tednib se je izvozilo 7 Evropo 1 rail. k?iut. pšenice 7eč nego lani 7 dobi naj^ečega iz^ažanja. = Letina uiedu na Eranjskem. StaDje kranjakih čebel je dosedaj 7 7sakera oziru zadovoljivo, ker niao nič trpele 11 a običajni gnilobi, aamo paša je bila zaradi dolgotrajne suše po nekaterih krajih bolj pičla. Veiidar pa pribajajo muogo ngoduejša poročila iz posameznib doleojskih in gorenjskih krajev, ker ata bila kostanj in boja, oziroma smreka letos nenavadno medena, drugod pa so ae raorale zadovoljiti z različnim roževjem. Borovniška in vrhniška okolica je bila 7 tera oziru na dobrem zlasti še, ker je zgodnja ajda dala obilo izborne paše. Čcbelarsk! shod t Ribnici. 11. t. m. ob V»4. popoldue priredi ondotua čpbelaraka podružnica sho"d čebelarje^ 7 šoli. Na shodu bo preda^al zastop. oar. čeb. društva iz LjubIjane g. nadučitelj Likozar. = Na čebclarski razstavl 7 Dunajskem Novvni mestu je dobil g. Earel Eopatscb ml. iz Slovt-nje Biatrice srebrno štajersko S7etinjo za čebelorejo. = Mube trgo^ski prcdmet. O trgovini po-ebue vrste: 0 uvozu posušeuib muh iz Južne Amerike 7 E^ropo poročajo časopisi. Na Augleško so že pripeljali 7e6 ton tega blaga. Posušene mube rabi.jo za brano ptičev in za rabo pri I07U rib. Sanitarna oblaat je pričela aedaj napra^ljati tpj trgo^ini aitnosti, češ, da bi ta trgovina lahko zanesla kako epederaijo. — Sadja je letos na Gorenjakem nena7adoo veliko. Ker pa ninia nobene cene, delajo Ijudje iz najlepšega aadja mošt. — Vinska letina na Bjraškeni. Iz mnogih kraje? Hr^aške in Sla^onije prihajajo neugodne 7eati 0 letošnji 7iuski letini. V mno gib krajih je toča hudo pobila 7inograde in jib popolnoma uuičila. Sploh bo letošnja letina alabša npgo lanska. — V nekaterih krajih je grozdje dobro obrodilo, ali kvaliteta je slabeja, ker ima grozdje manj sladkorja in 7eč 7inske kisline. = S7eto7na produfccija žita. Po zadnjih poročilih 0 žitnem pridelku letošnjega leta ae računa, da bo znašala letos svetovna prodiikcija pšenice 921 milijono7 metrskib atoto7, dočim ae je laui pridelalo 886 stotO7, predlauskim pa 992 stotov. Eolikor je zuano. leži aedaj po e^ropskih akladiščih 15 iu 7 Araeriki 7 in pol milijona metrskib atotov pšenice, pšenične moke pa je 7 E^ropi tudi 15 milijono7 stotO7. Letos bo Evropa potrebovala okolo 140 mitijonov atotov zuuanje pšeniee. V Zedinjenih drža^ah je bila aete7 obilna in se ondi nadejajo, da bodo mnogo žita izvozili 7 inozemat^o. — Zinaakega žita imajo okolo 426 Bbuahelno7** (bushel 36 litrov). Koruzo cenijo, da jo bo okolo 2 7 milijarde bušlje? 7 7rednosti d?eh railijard dolarje?. Pšenice bodo imeli za 650 milijono7 dolarje^. = OtTorite7 norlh železniških prog leta 1907. V A^stro-Ogrski se je Ian8ko leto ot^orilo 387-734 kmno^ihželeznicproti 1,312-646 km leta 1906. Od no^ih prog odpade na A7strijsko 124104 km in na Ograko 263 630 kra. = No7» podjetja. Leto 1907 je bilo l«to podjetij. V poročilu obrtnih nadzorniko? beremo, da ao lani uatano^ili 338 t^ornie, 42 velikih kamnolomo^, 42 strojnib opekarn, 101 žago, 63 električnib eentral, S pliDarne in 2 izdelo^alnici za acetilen. No^e trgo^ske pogodbe ao dale induatrialcem pogum in podjetnost Nas^eti obrtnih nadzorniko? ao se po78od U7aže7ali. Poalopja so 7 zdravatvenera oziru popolna in prostor za delo tako, urejen, da se bodo lahko preprečile nezgode. Z malimi izje- marai se je porsod upoštevala skrb za blagor dela7C67. = Zadrnžnl ponk prl TOjaštrn. Ograka agrarna korespodenca poroča: Emetaka zveza se je glede zadružuega pouka med vojuštvom a posebno vlogo obrnila do ograkega domobranskega ministra. Vloga kaže ua uspebe, ki 80 se že dospgli pri kmetijakem pouku vojaštva in prosi ministra, da se 7 zvezi 8 tem poukom uvede tudi pouk 0 zadružništvu, in sicer na ta način, da se med 7ojaki osnujejo primerne zadruge. Tako bi vojaki dejauski opravljali zadružno delo. — Kmetska zveza se sklicuje pri tem na Unione Militare 7 Italiji in različue zadružne naprave francoske armade, ki oakrbujejo vojakom hrano in različne potrebščine, uatrezajo njihovira kreditoim potrebam, podpirajo doma ostale rodoviuske člane itd. Dalje izvaja kmetska zveza, da zadružni pouk iia eni strani krepi duha vzajemnosti, na drugi straui pa nudi vojakora take izkušnje, ki jih lahko porabijo kasneje 7' svojem življenju. Zveza prosi tudi poljedelskega iu naučnega ministra, da naj to vlogo priporočata na priatojnem mestu. = Pristuo laško olje (namizno) je tako dobro, tečno in zdra^ilno, uporabljeno kot zabela, kakor sirovo maalo, kuhano maslo ali sviDJska zabela, aamo na tem je največ, kako ga gospodiuja pripravi kot zabelo. Jedila, uaša uavadna ali tudi fiua, ao tečua, labko užitua in lahko prebavljiva, ako so zabeljeua z dobrim (laškim) namizuim oljem tako za postna kakor za navadna raesna jedila, ako ga razbelimo 7 toliko, da se izkadi — izdiši, potem deuemo vanj uarezane čebulje iu česaa, pridenimo še nekaj bele moke. Zabeli takoj, uaj ai bo za jube ali prikube, in poznati in razločiti ni od druge zabele. Bibe, jajčja jedila in zelenjad dobe še poaebno priatuoat in vredDost. Dobro namizuo olje že samo 11 a aebi dobro vpliva iia želodec iu redno lahuo prebavanje jedil. Jube z oljem pa zahtevajo še domačih zadimb, kakor limone, la^ora, rožmarina ia majaroua kot posebna želodčua zdravila. = čebule 7edno premalo aadimo. Eabimo je pra7 7eliko, pa jo radi pra7 drago plačujemo. Ona iiain služi 7 jedilib in začimbab. Gebulo sejemo, sadimo iu presajamo. čebuli gre 7ažeu proator na 7aakem zelenjadnem 7rtu. Oebula ima redilne sno^i, daje zabeli pravi okus in dub in je tudi kot zdravilo jako priporočlji^a. = Košfiice telečje pefienke. kokoši in piščanca ni zametavati. Dobro stolčeue iu zdrobljeue ao izvrstua piča kokošim. == Krompir siro7, drobno nareian, daje mladim kokošiin tečuo redilbo brano. Mladi piščanci ob tej hrani hitro rastejo io ae uspešno rede. = Zelenl radič je tako zdravilen in tečen kakor druga grenka zdrav'!a. Priporoča se poaebno kot salata za veieijo. Ta salata pospešuje preba^anje bolj kot drngn, Ciščeuje želodca in čiščenje krvi. (Jživa f»- lnliko 8arao kot salato, oaobito z domačim črnim krubom. In njegovi koreni — korenine ? Tudi ti, akubani, s kisom in oljem ao pravi lek za utrjenje želodea. Eadičeve korenine izkopavamo spomladi meseca maja.