Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 99 I CoBiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7112 Prispevek obravnava dva tipa brezosebnih zgradb z glagolskimi povratnimi oblikami: (a) zgradbe s splošnim vršilcem; (b) zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku. Predstaviti skuša skladenjskopomenske posebnosti in razširjenost obravnavanih zgradb v slovenskem, drugih južnoslovanskih jezikih in ruščini. Ključne besede: brezosebne zgradbe, povratnost, vršilskost, slovenščina, ruščina Impersonal Constructions in Slovenian: A Comparison with Other South Slavic Languages and Russian This article discusses two types of impersonal constructions with reflexive verbs: (a) constructions with a general agent and (b) constructions with the experiencer of the state in the dative. It presents special syntactic-semantic features and the use of these constructions in Slovenian, other South Slavic languages, and Russian. Keywords: impersonal constructions, reflexivity, agency, Slovenian, Russian 0 Uvod Pri obravnavi se omejujemo na slovenske in druge južnoslovanske zgradbe z glagolskimi povratnimi oblikami: (a) zgradbe s splošnim vršilcem (slvn. Nekoč se je hodilo na izlete s kolesom; mak. HeKo^aw ce odeno Ha mnemu co eenocunedu; srb./hrv./bos. Nekad se išlo na izlete biciklom; slvn. Poglej, kako se dela; mak. Budu KaKo cepa6omu; srb./hrv./ bos. Vidi kako se radi); (b) različne zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku (slvn. Vrti se mi; srb./hrv./bos. Vrti mi se; mak. Mu ce epmu; srb./hrv./bos. Čita mi se; bolg. Heme mu ce). Slovenski in južnoslovanski primeri bodo problemsko obravnavani v soposta-vitvi z ruskimi ustreznicami. Vzporedno bomo opozorili tudi na vprašanje aktivne rabe posamezne zgradbe v katerem od naštetih jezikov. Glede na upoštevane brezosebne stavčne zgradbe se bomo omejili na glagole v brezosebni rabi, to je na tiste glagolske oblike,1 ki se uporabljajo v tretji osebi 1 To pomeni, da izključujemo prave brezosebne glagole (glagole brez osebe kot slovnične kategorije za udeleženska sporočanjska razmerja), ki se navadno uporabljajo v brezosebnih povedih tipa Grmi, Dani se, Megli se. Mladen Uhlik - Andreja Zele Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino 100 _ Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva srednjega spola in izražajo splošnega vršilca (slvn. Delalo se je dan in noč)2 ali nosilca stanja oz. nenadzorovanega procesa (slvn. Vrti se mi). Težišče sporočila pri obeh tipih ostaja na dejanju oz. stanju, zato je vključena raba povratnosti, ki lahko prisojevalno razmerje modificira do različne mere.3 Brezosebno rabljene glagole v obravnavanih zgradbah združuje raba morfema se v povratnih oblikah prvotno nepovratnih glagolov, npr. slvn. Govorilo se je ^ govoriti, slvn. Zavrtelo se mu je ^ zavrteti. Sicer pa je značilnost obravnavanih zgradb odsotnost ujemalnosti osebka in povedka, tako da je nujno stavkotvorno razmerje slovnično izraženo zgolj s tretjo osebe ednine srednjega spola, ki je najeksplicitneje izražen v glagol-skih oblikah za pretekli čas. S kontrastivnim prikazom bomo pokazali, kateri pomeni se izražajo z obravnavanimi zgradbami v slovenskem in drugih južnoslovanskih jezikih, in načeli vprašanje, kako se ti pomeni izražajo v ruščini. 1 Brezosebna stavčna zgradba s splošnim vršilcem Kot že napisano, nas zanimajo stavčne zgradbe z glagoli, ki prvotno niso brezosebni. Tako v slovenščini kot tudi v drugih južnoslovanskih jezikih je zelo produktiven tip povedi s splošnim nereferenčnim vršilcem v osebkovi vlogi.4 (1) slvn. Vprašal naju je, ali je res, kar se govori, da je namreč Malahija predlagal Bencija za svojega pomočnika.5 bolg. nonHTa hh BapHO gH e TOBa, geTO ce roBope^o, qe MagaxHH npeggo:»Hg EeH^HH 3a CBOH nOMO^HHK. srb. Upitao nas je da li je tačno ono o čemu se šuška, da je Malahija predložio Bencija za svog pomočnika. rus. Oh cnpocag, npaBga gH to, o tcm mennyTca, - tto MagaxHa npargacHg EeH^Ha k ce6e b noMO^HHKH. (2) slvn. Nekoč se je več delalo. srb./hrv./bos. Nekad se više radilo. bolg. HaKora ce e paSoTe^o noBe^e. mak. HeKoram ce paSoTe^o noBeK. rus. PaHtrne 6ogtme paSoTa^H. (3) slvn. Zaradi cigaret se umira v mukah in dolgotrajnih kalvarijah. srb./hrv./bos. Zbog cigareta se umire u mukama i dugotrajnim patnjama. rus. H3-3a CHraper yMHparoT b MyqeHHax h agcKHX CTpagaHHax. 2 V sodobni tipološki literaturi se splošnovršilske povedi pogosto poimenujejo subjektni impersonal (Geniušiene - Nedjalkov 1991: 270-271; Plungjan 2003: 218-219); v nekaterih novejših jezikoslovnih delih (Gradinarova 2017; Saj 2021) prevladuje stališče, da splošnovršilske zgradbe zaradi neizražanja vršilca v površinski stavčni strukturi spadajo med trpne zgradbe. 3 O lastnostih prisojevalnega razmerjav v slovenščini gl. Žele 2017. 4 V prispevku so uporabljeni zgledi iz osrednjega slovenskega korpusa Gigafida, vzporednega korpusa slovanskih jezikov ParaSol in ruskega nacionalnega korpusa NKRJa. 5 Vsi zgledi pod (1) so vzeti iz vzporednega korpusa ParaSol. Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 101 Kakor je razvidno iz zgledov (1-3), se med južnoslovanskimi jeziki in ruščino kaže naslednja razlika: ruske ustreznice južnoslovanskih splošnovršilskih zgradb so najpogosteje t. i. nedoločnoosebne povedi (Heonpedenemo-nmHbie npednoweHun), v katerih se uporablja 3. os. množine (mennyTCH, paSoTa^H, yMHparoT)6 in se opušča eksplicitno izražanje osebe z osebnim zaimkom, kar sicer za ruščino ni značilno. Odločitev za uporabo južnoslovanskih splošnovršilskih zgradb in njihovih ruskih ustreznic je določena z opisom dejavnosti poljubnih ali neimenovanih oseb [človeško+]; v teh primerih rabe je dovolj jasen namen sporočevalca, da ostane vršilec neke dejavnosti neimenovan: (4) slvn. Pred volitvami se veliko čivka. rus. nepeg Bti6opaMH MHoro tbhtht. Če je pogoj neimenovani človeški vršilec, nas v nadaljevanju zanima, kateri glagoli oz. glagolski pomeni se najpogosteje izražajo s splošnovršilskimi zgradbami. Sklepamo lahko, da se izbor glagolskih pomenov omejuje na človeško; kot je razvidno iz zgledov (1, 2, 4), prevladujejo glagoli zavestnega delovanja, občutno manj pa je glagolov, ki označujejo dejanja ali stanja, nad katerimi osebek nima nadzora (3). V splošnovršilskih zgradbah se uporabljajo samo povratne oblike nepovratnih glagolov (tipa brati ^ se bere), medtem ko je raba pravih povratnih glagolov (reflexivum tantum) tipa smejati se, upati se/si vprašljiva in vezana predvsem na zgradbe z izraženim konkretnim vršilcem: (5) slvn. ?Pri njih se pogosto smeje. ^ Pri njih se pogosto smejijo.7 Zgled (5) je mogoče razumeti tako, da se neizraženi (oz. v elipsi stoječi) osebek ne nanaša na splošnega nereferenčnega vršilca, temveč na določenega vršilca, ki pa lahko postane znan šele iz sobesedila ali širšega konteksta (Ja, Marko je pač tak. Pri njih se pogosto smeje). Splošna vršilskost, najpogosteje vezana na zavestno delovanje, postavlja v ospredje tudi splošno veljavne ugotovitve (generična dejanja ali procese), ki izražajo habitualnost in ta se najpogosteje izraža z nedovršniki sedanjika: (6) slvn. V Italiji se dobro je, pravzaprav vedno boljše. rus. B HTa^HH xopomo KopMHT, c Ka^gMM pa30M Bce gy^me h gy^me. (7) slvn. Vse se plačuje v evrih, druge valute se menja daleč stran. rus. Bce on^aHHBaeTca b eBpo, gga o6Mern gpyroH BagroTM Hy®HO gageKO exaTt. 6 Tudi v slovenščini je možno izražanje splošnega vršilca s 3. os. mn. in neobveznim dodajanjem osebka ljudje: Vprašal naju je, ali je res, kar (ljudje) govorijo. / Vprašal naju je, ali je res, kar se govori. 7 Na to, da je raba pravih povratnih glagolov v splošnovršilskih zgradbah v bolgarščini vprašljiva, opozarja Gradinarova (2017: 90). 102 _Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva V določenih kontekstih splošnovršilske zgradbe lahko izražajo tudi ponav-Ijalnost (iterativnost), ki se najpogosteje izraža s preteklikom: (8) slvn. Pred kratkim se je veliko pisalo o tem, kako se princ Harry na veliko zabava, popiva in se neprimerno obnaša. rus. HegaBHo MHoro iiiica. 111 o tom, tto ^pHH^ TappH qacTo xogHT Ha TycoBKH, BbmHBaer h BegeT ce6a HenpH^H^Ho. V nasprotju s slovenskimi primeri formalno enake bolgarske splošnovršilske zgradbe lahko izražajo ne samo habitualno, ampak tudi aktualno in enkratno dejanje (Ivanova - Petrova 2017: 83): (9) bolg. Ha BpaTaTa ce ¡ismiii. [aktualni pomen] slvn. Nekdo zvoni.8 rus. B gBept 3bohht. Izražanje aktualnega dejanja je v slovenščini načeloma vezano na konkretno referenčno osebo, zato je raba splošnovršilskih zgradb vprašljiva. Izjema so omejeni evfemistični konteksti, ko tvorec namenoma noče razkriti povzročitelja, po navadi nesprejemljivega dejanja: (10) slvn. A zdaj pa se že kar krade?! rus.TaK-TaK, mm BopyeM?! (11) slvn. A zdaj pa se jo že kar ogovarja?! rus. Mm TyT cn.eTHHHaeM?! Povezanost slovenskih splošnovršilskih zgradb z neaktualnim in neenkratnim dejanjem je pomembna tudi s stališča primerjave z ruščino. Ruske 'nedoločnoo-sebne povedi', ki so najpogostejša ustreznica slovenskih splošnovršilskih zgradb, lahko izražajo aktualno konkretno situacijo (12) ali konkretno situacijo v preteklosti (12'),9 v slovenščini bi za prevod uporabili drugo stavčno zgradbo: (12) rus. 3a cTeHOH noroT (aktualni pomen). slvn. Pri sosedih nekdo poje / Pri sosedih je slišati petje. (12') rus. B gBept nociyna.H (enkratna situacija v preteklosti). slvn. Nekdo je potrkal / Slišati je bilo trkanje. (b) Drugi tip splošnovršilskih zgradb v slovenščini se nanaša na izražanje pred-pisovalne naklonskosti (deontične modalnosti), in sicer se povezuje zlasti z izražanjem nujnosti, pravil (13, 14) ter navodil (15): (13) slvn. Mati govori otroku: No, kako se reče?! rus. MaTt roBopHT peöeHKy: Hy, KaK iia.io cKa3aTt? (14) slvn. Tukaj se ne kadi. rus. 3gect He.b3H KypHTt / y Hac He KypaT. 8 Stavek Na vratih se zvoni bi v slovenščini lahko uporabili zgolj v kontekstih razlaganja splošno veljavega pravila (Na vratih se zvoni, in ne trka na okno) in nikakor ne v kontekstih opisovanja enkratnega dejanja. 9 Za podrobnejši opis ruskih »nedoločnoosebnih povedi« gl. Vanič 2016. Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 103 (15) slvn. Pokazal mu je, kako se ravna s strojem. rus. Oh noKa3a^ eMy, KaK iip;iBii.ii>iio oop;iin;n i>cii c ycTpo0cTBOM. Kot je razvidno iz zgledov (13) in (14), se ta tip naklonskosti v ruščini najpogosteje izraža z naklonskimi povedkovniki tipa nado, nenb3H.10 Pri zgledu (15) je izražanje naklonskosti usmerjeno na pravilni način delovanja, in ne na delovanje samo. V slovenščina sta, v nasprotju z ruščino, možnosti izražanja tovrstne naklonskosti dve: tako z osebno/finitno ([...] kako se ravna s strojem) kot z neosebno glagolsko obliko, tj. z nedoločnikom ([...] kako ravnati s strojem). V navedenih primerih s splošnovršilskimi zgradbami se uporabljajo povratne oblike tako prehodnih (brati,pisati) kot neprehodnih glagolov (spati, umirati). Težišče sporočila se premakne na glagol, zato se tudi pri prehodnih glagolih predmet v vlogi prizadetega v splošnovršilskih zgradbah pogosto opušča: (16) slvn. Bratu je pokazal, kako se pospravlja. rus. Oh noKa3a^ 6paTy, KaK Hy«HO ySHpaTb. Če v povedih, ki označujejo habitualnost ali predpisovalno naklonskost (deon-tično modalnost), želimo predmet v vlogi prizadetega ubesediti, lahko uporabimo dva načina. (a) Pogovorna raba izpričuje zgradbe s povratnimi oblikami prehodnega glagola v 3. osebi ednine sr. spola s premim predmetom v tožilniku (17), ki pri zanikanju prehaja v rodilnik (18). (17) slvn. Kavo se dobi za dva evra. rus. Ko^e mo^ho KynHTt 3a 2 eBpo. (18) slvn. Resnice se ne žrtvuje, da bi bil potem mir. rus. npaBgoH He ®epTByK>T, tto6m 6tm n0T0M MHp. Raba povratnih brezosebnih zgradb je v južnoslovanskih jezikih omejena zgolj na zahodni del: pojavlja se v neknjižni pogovorni slovenščini (17) in hrvaščini (19), nasprotno pa govorci srbščine in bosanščine to rabo ocenjujejo kot nesprejemljivo in tujo (prim. 19, 19').11 (19) hrv. Zbog zimskih uvjeta na cestama, vozače se upozorava na oprez.12 (19') srb. Zbog zimskih uslova na cestama, vozači se upozoravaju na oprez. Slovenski in hrvaški zgled (17, 19) s tožilniškim predmetom razločevalno označujeta splošnovršilsko zgradbo, ki prizadeto izpostavlja v neimenovalniškem 10 O nekaterih posebnostih ruskih povedkovnikov Henb3H in Hado gl. Zimmerling 2018: 60. V slovenščini je treba edini leksem v vlogi naklonskega povedkovnika. Več o razmerju med ruskimi naklonskimi povedkovniki in slovenskimi ustreznicami gl. Uhlik 2016. 11 O razliki med hrvaščino in srbščino pri rabi tovrstnih zgradb gl. Piper 2009: 542. 12 Zgled s https://www.zagreb.info/aktualno/zgzimske-sluzbe-terenu-vozace-se-upozorava-opreznu--voznju/165155 (dostop 4. 9. 2018). 104 _ Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva sklonu, in s tem ločujejo ta tip zgradb od pravega trpnika s prizadetim v imeno-valniku (gl. 22).13 Splošnovršilske zgradbe ob umiku vršilca dovoljujejo izražanje prizadetega s pomočjo tožilnika, vršilskost oz. neizraženi osebek pa lahko ostaja impliciran v povratnosvojilnem zaimku svoj:14 (20) slvn. Svoje otroke se razvaja.15 rus. Cbohx gereH 6agyroT. (21) slvn. Svojih otrok se ne razvaja. rus. Cbohx gereH He 6agyK>T. (b) Drugi način eksplicitnega izražanja prizadetega so trpne zgradbe, pri katerih se tako skladenjsko kot pomensko poudari položaj prizadetega.16 V nasprotju s splošnovršilsko zgradbo (17) se vzpostavi ujemalno razmerje osebka in povedka, kar potrjuje zlasti raba z deležnikom na -l, npr. v pretekliku Kava se je dobila za deset evrov. (22) slvn. Kava se dobi za deset evrov. rus. Ko^e mo^ho KynHTt 3a 10 eBpo. V slovenščini je trpniška raba (22) pogostejša, vendar je brez širšega konteksta dvoumna v primerih, ko se prizadeto v slovničnem osebku nanaša na živo oz. človeško. Bistveno je opozoriti na različne skladenjskopomenske vloge morfema se, ko isti morfem ob glagolu (povratna oblika) lahko homonimno izraža vršilskost ali uvaja trpno razmerje ter s tem hkrati skladenjsko-pomensko sooblikuje celotno zgradbo: (23) slvn. Otroci se varujejo. rus. a) flereH Hago o6eperaTt. b) flera o6eperaK>T gpyr gpyra. (24) slvn. Otroci se preverjajo vsak mesec. = rus. (a) fleTeH npoBeparoT Ka^gMH Meca^ (b) flera npoBeparoT gpyr gpyra Ka^gMH Meca^ 13 Splošnovršilske se od pravih trpnih zgradb razlikujejo po tem, da premi predmet ni izpostavljen v vlogi imenovalniškega osebka in ostaja na nižjem sporočilnem nivoju (Gradinarova 2017: 88), kot ga sicer ima osebek. 14 Mogoče v tem kontekstu ni odveč poudariti, da tako povratnozaimenski morfem se kot povrat-nosvojilni zaimek svoj nimata imenovalniške oblike [za svoj to ne drži, vsaj ne kot za obliko -prim. pomen 11 pri https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svoj]. 15 Zaimek svoj se v slovenščini ne uporablja v imenovalniku [v tem pomenu res ne, ne drži pa to za vse pomene OBLIKE; gl. zgoraj], možna pa je zamenjava z lasten prim. Svoje otroke se razvaja. ^ Lastne otroke se razvaja. *Svoji otroci se razvajajo. : Lastni otroci se razvajajo. V slednjem primeru je možno dvoumno branje. 16 V bolgarščini se ta tip trpnih zgradb s povratnimi oblikami označuje kot brezvršilski trpnik, npr. bolg. Kugama ce npodade MH0^0 6^p30, ali habitualni trpnik, npr. bolg. PeKmoptm ce u36upa 3a 4 ^o^uHu (Ivanova - Petrova 2017: 82). Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 105 Možna ruska prevoda slovenskih zgledov (23, 24) potrjujeta, da ima slovenska zgradba z imenovalniškim osebkom, ki označuje človeško, dve možni razlagi: (a) trpno 'Otroke drugi varujejo/preverjajo'; (b) ali vzajemno 'Otroci se medsebojno varujejo/preverjajo'.17 Raba povratnih brezosebnih zgradb s tožilniškim predmetom je torej smiselna in tudi z vidika slovenske normativne tradicije upravičena, če je prizadeto živo oz. človeško, saj se na ta način sporočilo razdvoumlja: (25) slvn. Otroke se varuje. rus. fleTeH Hago o6eperaTt. (26) slvn. Otroke se preverja vsak mesec. rus. fleTeH npoBeparoT Ka»gbiH Meca^ 2 Brezosebne stavčne zgradbe z nosilcem STANJA/PROCESA v DAJALNIKU V slovanskih jezikih obstaja več tipov povratnih brezosebnih zgradb z dajalniškim nosilcem, ki imajo različne skladenjskopomenske lastnosti. Skupno jim je to, da nosilec v dajalniku znižuje stopnjo vršilskosti celotne povedi (ta je nižja kot pri splošnovršilskih zgradbah). Pri zgledih, ki jih bomo obravnavali, zgradba z dajal-nikom označuje stanje, željo ali proces, nad katerimi ima nosilec nizko stopnjo nadzora, zato bi ga lahko imenovali ne vršilec, temveč nosilec/prejemnik dejanja. V nadaljevanju bo pri vsakem obravnavanem tipu izhodišče slovanski jezik, v katerem je ta tip v rabi najbolj razširjen. Primerjalno bodo pokomentirane zgrad-bene ustreznice v drugih jezikih. 2.1 V ruskem jezikoslovju so tip (Ndat) + Adv + VreF podrobneje analizirali Roman Mrazek (1990), Jurij D. Apresjan (2006), Jurij P. Knjazev (2007), Gennadij M. Zeldowicz (2017) idr. Za rusko zgradbo (zgledi 27-30) je značilno, da izraža vrednotenje uspešnosti določenega dejanja, procesa ali stanja, ki ima v nasprotju z južnoslovanskimi splošnovršilskimi zgradbami navadno aktualni pomen.18 (27) rus. MHe ^erKO cerogHa paSoTaeTea. slvn. Danes mi gre delo od rok. / Danes z lahkoto delam. (28) rus. CerogHa ^erKO paSoTaeTea. slvn. Danes mi gre delo od rok. / Danes z lahkoto delam. (29) rus. MHe Bcerga KaK-TO ^ynme paSoTaeTea 3a ropogoM, b oco6eHHOcra BecHOH. slvn. Zmeraj nekako lažje delam zunaj mesta, posebno spomladi. / Zmeraj mi gre delo lažje od rok zunaj mesta, posebno spomladi. 17 Glagoli, ki imajo možnost tako prehodne kot neprehodne povratne rabe, pri čemer tudi pomen ni povsem isti (tj. 'podajati znanje drugemu, da ga osvoji' : 'sam usvajati znanje'), se ne morejo smiselno uporabljati v trpniku, npr. učiti/učiti se: Otroci učijo druge : Otroci se učijo, ki ima izključno povratni aktivni pomen. 18 Ob določenih časovnih prislovih, ki izražajo ponavljanje, niso izključeni pomeni splošne veljavnosti ali ponavljalnosti dejanja. 106 _ Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva (30) rus. PaccKa^H xoTt, KaK n^aBaeTca Te6e? slvn. Povej vsaj, kako ti gre plavanje.!9 Kakor kaže zgled (28), ruska zgradba z nizko stopnjo vršilskosti omogoča izpust nosilca stanja brez spremembe pomena. Vrednotenjsko razmerje (ocenjevanje uspešnosti) se izkazuje z obvezno rabo izpridevniških lastnostnih prislovov (xopowo, nnoxo, mnweno, ne^Ko),20 nikalnice (44) ali vprašalnice KaK (kako?), ki poudarja način delovanja. Uspešnost delovanja (dobro, slabo, bolje, kako) se v slovenskih ustreznicah (gl. prevode 27-30) lahko izraža tudi z dajalniško zgradbo in glagolom iti v 3. osebi ednine srednjega spola. 2.2 Za južnoslovanske jezike je značilno, da s pomočjo povratnih brezosebnih zgradb V3SG + Ndat + Ref (srb., hrv., bolg.) / V3SG + Ref + Ndat (slvn.) ne izražajo uspešnosti delovanja, temveč težnjo (razdelek 2.2.1) ali nagnjenost k notranjemu stanju (razdelek 2.2.2). 2.2.1 Izražanje težnje (želelne zgradbe s poudarjeno notranjo potrebo)21 s pomočjo zgradbe z dajalnikom in prvotno nepovratnimi glagoli (prehodnimi ali neprehodnimi) je posebej produktivno v srbščini, hrvaščini, bosanščini, makedonščini in bolgarščini. (31) bolg. HbijBa mh ce (Ivanova - Petrova 2017: 84). srb./hrv./bos. Putuje mi se. slvn. Rad bi potoval. Želim si potovati. V nasprotju z ruskimi dajalniškimi zgradbami, ki izražajo aktualno stanje, npr. MHe ne^Ko pa6omaemcx, se tovrstne zgradbe lahko uporabljajo tudi brez prislovov. Prislovi se torej uporabljajo zgolj pri stopnjevanju želje: srb./hrv./bos. Puno mi se putuje in tovrstne želelne zgradbe so glede na trenutek govorjenja, spet v nasprotju z ruskimi dajalniškimi zgradbami, usmerjene v zadobnost. Za želelne zgradbe v razdelku 2.2.1 je nujno eksplicitno izražanje nosilca stanja v dajalniku, saj opuščanje dajalniškega nosilca (kot v ruskem 30) povzroča spremembo pomena konstrukcije (namesto želelne zgradbe dobimo splošnovršilsko): (32) želelna zgradba: srb./hrv./bos. Svako l(j)eto mi se putuje na more (želja). slvn. Vsako poletje želim potovati na morje. rus. Ka»gbiM ^eroM MHe xo^eTca noexaTt Ha Mope. (33) splošnovršilska zgradba: srb./hrv./bos. Svako l(j)eto se putuje na more. slvn. Vsako poletje se gre na morje. rus. HeTOM o6traHo e3gaT Ha Mope. 19 Kot zanimivost naj omenimo, da se v češčini (informantka Petra Stankovska) pojavljata tako povratna zgradba z aktualnim pomenom (Tak aspon rekni, j'ak se ti plave), kot tudi slovenski zgradbi podoben frazem z jit (Rekni, jak ti jdeplavam"), ki ima v nasprotju s slovenščino izključno pomen daljšega trajanja. 20 Na obvezno rabo vrednotenjskih prislovov opozarja tudi J. D. Apresjan (2006: 38). 21 V sodobni tipološki literaturi so tovrstne zgradbe poimenovane afektivni impersonal (Gradina-rova 2017: 87). Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 107 Že omenjena produktivnost dajalniške zgradbe v južnoslovanskih jezikih se potrjuje tudi s širšim izborom glagolov: (34) srb./hrv./bos. Čita mi se. / Čita mi se dobra knjiga. bolg. Here mh ce xy6aBa KHHra. slvn. Bral bi (dobro knjigo). rus. a 6m no^HTa^ (KaKyK>-HH6ygt xopomyro KHHry). (35) mak. Ha 5a5a Ka.iinia h ce jaae HemTo c^aTKo (Kramer - Mitkovska 2011: 219). bolg. Ha 6a6a Ka^HHa h ce age He^o cgagKo. srb./hrv./bos. Ba6H Ka^HHH ce jege HemTo cgaTKo. slvn. Babica Kalina bi rada nekaj sladkega. rus. Ba6ymKe Ka^HHe xo^erca qero-HH6ygt cgagKoro. Slovenske ustreznice potrjujejo, da je dajalniška želelna zgradba v slovenščini glede na druge južnoslovanske jezike bistveno redkejša in obrobna. Redkost in obrobnost želelne zgradbe z dajalnikom v slovenščini je izpričana v korpusu Gigafida in slovenski različici Googla. Pri iskanju želelnih zgradb z dajalnikom smo z izključitvijo vseh šumov dobili naslednje rezultate: najpogosteje se ponavlja zgradba Pije se mi / Meni se pije (3 zadetki v Gigafidi, 7 v Googlu), pri drugih glagolih (Je se mi, Pleše se mi, Bere se mi) je število zadetkov zanemarljivo. (36) slvn. Pije se mi kava v njihovi družbi. (Gigafida) Primerjalno lahko predpostavimo, da je raba želelne dajalniške zgradbe rezultat novejšega vpliva štokavskih govorov na slovenščino. To se potrjuje s tem, da obrobni zgledi, ki se danes pojavljajo v rabi (Pije se mi, Pleše se mi), niso niti enkrat zabeleženi v IMP korpusu starejših slovenskih besedil. Pri slovenskih primerih (36), v nasprotju z rabo v srb./hrv./bos., pomensko izpraznjeni se, ki je prvotno tožilniški zaimek, dobi vlogo prostega morfema ob glagolu, s tem pa se vsaj formalno ruši ustaljeni naslonski niz, v katerem je sicer dajalnik pred tožilnikom (*mi se ^ slvn. se mi). V novejši slovenski jezikoslovni literaturi so evidentirani primeri iz pogovornega jezika (37) z glagolom luštati se /zaluštati se, ki jih enačijo z dajalniškimi zgradbami, vendar je pri tem treba opozoriti na razliko: pri pogovornih stavkih z glagolom luštati se se želja ne izraža z zgradbo, temveč s pomenom samega glagola. V nasprotju s srb./hrv./bos. zgledi z rabo povratnih oblik prvotno nepovratnih glagolov (Čita mi se, Gleda mi se film) je glagol luštati se samopovratni glagol (reflexivum tantum). (37) slvn. Zaluštala se mi je mesna lazanja.22 Podoben primer, ki je rabljen pogosteje, je izražanje želje z zvezo zahoteti se komu (38, 39), pri kateri se tako kot pri (35) želja izraža z leksikalnim pomenom glagola, in ne s celotno konstrukcijo: 22 V korpusu Gigafida so zgolj trije primeri rabe luštati se in en primer z dovršnikom zaluštati se. 108 _ Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva (38) slvn. Zahotelo se mu je piti. rus. EMy 3axoTe^oct nuTt. (39) slvn. Zahotelo se mu je družbe. rus. EMy 3axoTe^oct o6^eHua. 2.2.2 V slovenščini je aktivna zgradba V3SG + Ref + Ndat, ki je samo formalno pre-krivna s tipom, opisanim v razdelku 2.2.1, vendar ima drugi naklonski pomen: izraža nezavedno in nekontrolirano stanje oz. proces. Za ta tip je značilna uporaba prvotno nepovratnih neprehodnih glagolov in obveznega dajalniškega nosilca, npr. Kolca se mi : *Kolca se. Izhodiščna raba neprehodnega glagola (spim, zeham, kolcam, bledem) izraža stanje, medtem ko povratna dajalniška zgradba poudarja zlasti nekontrolirano nagnjenost nosilca k ubesedenemu stanju. (40) slvn. Spi se mi. srb./hrv./bos. Spava mi se. bolg. CnH mu ce. rus. MHe xo^eTca cnaTt. / MHe cnaTt oxoTa (in ne *MHe cnuTca). (41) slvn. Kolca se mi. srb./hrv./bos. Štuca mi se. rus. fl HKaro. y MeHa HKOTa. (42) slvn. Zeha se mi. srb./hrv./bos. Z(ij)eva mi se. rus. fl cerogHa tto-to pa33eBa^ca (?) (43) slvn. Vrti se mi.23 srb./hrv./bos. Vrti mi se. bolg. Bue mu ce cBaT.24 rus. y MeHa ro^oBa Kpy®uTca. Ruske ustreznice izkazujejo, da je v ruščini ta tip izražanja nekontroliranega stanja s pomočjo povratnih zgradb redek in omejen na rabo samo določenega števila glagolov: (42) rus. Eh n^aneTCH, a eMy CMeeTCH. slvn. Njej gre na jok, njemu pa na smeh. Zanikanje v slovenskih dajalniških zgradbah ne spremeni njihovega izhodiščnega pomena. (43) slvn. Spi se mi. ^ slvn. Ne spi se mi. 23 V primerjavi z rusko ustreznico je v južnoslovanskih jezikih nosilec stanja v dajalniku obvezno izražen, medtem ko je del nosilca, ki povzroča stanje - če je imenovan -, izrazno neobvezen (slvn. V glavi se mu vrti : slvn. Vrti se mu). 24 Bolgarska zgradba Bue mu ce cBnm (dobesedno 'Vrti se mi svet') je brezosebna, kar se kaže z odsotnostjo ujemanja v pretekli obliki, npr. Buen-o My ce cBnm. Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 109 Podobna ruska zgradba z nikalnico in neobveznim dajalniškim nosilcem ima povsem drugačen pomen,25 označuje nezmožnost vzpostavitve določenega stanja:26 (44) rus. He cnHTca, HaHa: 3gect TaK gymHo! Otkpoh okho ga cagt ko MHe. (Puškin, Evgenij Onegin, NKRJa) slvn. Soparno je ... ne morem spati. Okno odpri. (Prev. M. Klopčič) 3 Sklep V obravnavi se omejujemo na slovenske in primerjalno še na druge južnoslovan-ske zgradbe z glagoli v brezosebni rabi, to je na tiste glagolske oblike, ki se uporabljajo v tretji osebi srednjega spola in izražajo splošnega vršilca (slvn. Delalo se je dan in noč) ali nosilca stanja (slvn. Vrti se mi). Težišče sporočila pri obeh tipih ostaja na dejanju oz. stanju, zato je vključena raba povratnosti, ki do neke mere modificira prisojevalno razmerje. Med obravnavanimi zgradbami je v slovenščini in drugih južnoslovanskih jezikih zelo produktiven tip zgradbe s splošnim vršilcem, npr. slvn. Vprašal naju je, ali je res, kar se govori, da je [...] Ker je pogoj neimenovani človeški vršilec, smo lahko sklepali, da se izbor glagolskih pomenov omejuje na človeško delovanje: prevladujejo glagoli zavestnega dejanja, občutno manj pa je glagolov stanja. V slovenščini in hrvaščini se pojavlja poseben tip splošnovršilskih zgradb s tožilniškim predmetom, slvn. Kavo se dobi za dva evra, ki se razlikuje od pravega trpnika (slvn. Kava se dobi za deset evrov) po tem, da je prizadeto v ne-imenovalniškem sklonu. Raba splošnovršilskih zgradb s tožilnikom je še zlasti upravičena z vidika razdvoumljanja sporočila, ko se s tem pri živem udeležencu razlikuje med vlogo prizadetega, npr. slvn. Otroke se preverja, in recipročno vršilskostjo [drug drugega/med sabo], npr. slvn. Otroci se preverjajo. Drugemu tipu tu obravnavnih zgradb, tj. povratnim brezosebnim zgradbam z dajalniškim nosilcem, pa je skupno to, da nosilec v dajalniku znižuje stopnjo vršilskosti celotne povedi (ta je nižja kot pri splošnovršilskih zgradbah, čeprav tam vršilec ni izražen). Ruske povratne brezosebne zgradbe z dajalnikom (rus. MHe ce^o^HH mnrneno pa6omaemcx) izražajo vrednotenje uspešnosti določenega delovanja, procesa ali stanja, kar se izkazuje z obvezno rabo izpridevniških lastnostnih prislovov ali nikalnice ali pa vprašalnice, rus. KaK (kako?). V južnoslovanskih jezikih, z izjemo slovenščine, je produktivno izražanje težnje (želelne zgradbe s poudarjeno notranjo potrebo) z dajalnikom in povratno obliko prvotno nepovratnih glagolov (prehodnih ali neprehodnih), npr. srb./hrv./bos. Putuje mi se. 25 O podobnem razmerju med izrazno identičnimi zgradbami, ki imajo različne pomene, gl. Rahi-lina - Uhlik 2021. 26 J. D. Apresjan meni, da nikalnica izničuje pomen predhodno ubesedene nagnjenosti do nečesa (2006: 38). 110 _ Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva Opuščanje dajalniškega nosilca tu povzroča spremembo pomena zgradbe (namesto želelne zgradbe srb./hrv./bos. Svako l(j)eto mi se putuje na more dobimo splošnovršilsko srb./hrv./bos. Svako l(j)eto se putuje na more). Slovenske ustreznice potrjujejo, da je dajalniška želelna zgradba v slovenščini primerjalno z drugimi južnoslovanskimi jeziki bistveno redkejša in obrobna. V slovenščini je aktivna povratno brezosebna zgradba z obveznim dajalnikom, ki označuje nekontrolirano nagnjenost nosilca k ubesedenemu stanju, npr. slvn. Spi se mi. VIRI Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (www.fran.si, dostop 8. 9. 2018). Gigafida: korpusna besedilna zbirka (http://www.gigafida.net, dostop 8. 9. 2018). IMP: korpus starejše slovenščine (http://nl.ijs.si/imp/, dostop 8. 9. 2018). NKRJa: Nacional'nyj korpus russkogo jazyka (http://www.ruscorpora.ru/, dostop 8. 9. 2018). ParaSol: a Corpus of Slavic and Other Languages (http://parasolcorpus.org/, dostop 23. 1. 2018). Literatura Apresjan 2006 = OpHH fl. AnpecaH, OcHOBaHHa CHCTeMHOH jieKCHKorpai^HH, b: M.3biKoBan Kapmu-na Mupa u cucmeMHan neKcuKo^pa&un, MocKBa: ^3mkh cjaBaHCKHX KyjtTyp, 2006. [Jurij D. Apresjan, Osnovanija sistemnoj leksikografii, v: Jazykovaja kartina mira i sistemnaja leksikografija, Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur, 2006.] Geniušiene — Nedjalkov 1991 = ^MMa ffl. TeHromeHe - BjagHMHp n. HegajKOB, TanojorHa pet^jeKCHBHtix KOHCTpy^HH, b: Tunono^un &yuKuluouanbuou ^paMMamuKu. nepcoHanb-nocmb. 3ano^oBocmb, yp. AjeKcaHgp B. BoHgapKO, CaHKT-neTep6ypr: HayKa, 1991. [Emma Š. Geniušiene - Vladimir P. Nedjalkov, Tipologija refleksivnyh konstrukcij, v: Teorija funkcional'noj grammatiki. Personal'nost'. Zalogovost', ur. Aleksandr V. Bondarko, Sankt-Pe-terburg: Nauka, 1991.] Gradinarova 2017 = Ajja A. rpagHHapoBa, OnepKu no conocmaBumenbHoMy cunmaKcucy 6on^apcKo^o u pyccKo^o n3bKoB, Coi^Ha: H3TOK-3anag, 2017. [Alla A. Gradinarova, Očerki po sopostavitel'nomu sintaksisu bolgarskogo i russkogo jazykov, Sofija: Iztok-Zapad, 2017.] Ivanova — Petrova 2017 = EjeHa O. HBaHOBa - TajHHa M. nerpoBa, BojrapcKHe BO3BpaTHtie kjh-thkh ce h ch: OMOHHMHa, nojHceMHa, CHHTaKCHC, Bonpocb M3bKo3Hauun 2017, N° 1, 74-104. [Elena Ju. Ivanova - Galina M. Petrova, Bolgarskie vozvratnye klitiki se i si: omonimija, poli-semija, sintaksis, Voprosy jazykoznanija 2017, nr. 1, 74-104.] Knjazev 2007 = OpHH n. KHa3eB, rpaMMamuuecKan ceMaHmuKa:pyccKuu n3bK b munoMo^u^ecKou nepcneKmuBe, MocKBa: ^3mkh cjaBaHCKHX KyjtTyp, 2007. [Jurij P. Knjazev, Grammatičeskaja semantika: russkij jazyk v tipologičeskojperspektive, Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur, 2007.] Kramer — Mitkovska 2011 = Christina E. Kramer - Ljiljana Mitkovska, Macedonian: a Course for Beginning and Intermediate Students, Madison: University of Wisconsin Press, 32011. Mrazek 1990 = PoMaH Mpa3eK, CpaBHumenbHbu cuHmaKcuc cnaBnHcKux numepamypHbx n3bKoB (ucxodHbe cmpyKmypb npocmo^o npednoweHun), Brno: Opera Universitatis Purkynianae Brunensis, 1990. [Roman Mrazek, Sravnitel'nyj sintaksis slavjanskih literaturnyh jazykov (ishodnye struktury prostogopredloženija), Brno: Opera Universitatis Purkynianae Brunensis, 1990.] Piper 2009 = Predrag Piper, O prirodi gramatičkih razlika izmedu srpskog i hrvatskog jezika, v: Vja-ra Maldijeva idr., Južnoslovenski jezici: gramatičke strukture i funkcije, Beograd: Beogradska knjiga, 2009. Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 111 Plungjan 2016 = B^agHMHp A. n^yHraH, Oö^an Mop$ono^un: BBedeuue b npoÖMeMamuKy: yueö-Hoe nocoöue, MocKBa: YPCC, 52016. [Vladimir A. Plungjan, Obščaja morfologija: vvedenie v problematiku: učebnoe posobie, Moskva: URSS, 52016.] Rahilina - Uhlik 2021 = Ekaterina V. Rakhilina - Mladen Uhlik, Construction grammar and Slavic, v: Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics, ur. Marc L. Greenberg — Lenore A. Grenoble, Brill Publishers (v tisku). Saj 2021 = Sergey Say, Reflexive passive, v: Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics, ur. Marc L. Greenberg — Lenore A. Grenoble, Brill Publishers (v tisku). Uhlik 2016 = Mladen Uhlik, Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenščini in ruščini, Jezikoslovni zapiski 22 (2016), št. 2, 45-59. Vanič 2016 = Miha Vanič, Značilnosti ruskih »nedoločnoosebnih« stavkov: diplomsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2016. - Tipkopis. Zeldowicz 2017 = TeHHagHH M. 3e^bgoBm, PyccKaa BO3BpaTHaa gaTHBHaa KOHCTpy^Ha: HeBtipa-3hmmh cyöteKT, gei^OKycHpoBaHHe cocTaB^aro^HX CHTya^HH h npoö^eMa KOM^O3HO^HOHa^b- HOCTH, PyccKuü H3biK b HayuHOM ocBe^eHuu 34 (2017), Na 2, 29—62. [Gennadij M. Zeldowicz, Russkaja vozvratnaja dativnaja konstrukcija: nevyrazimyj sub"ekt, defokusirovanie sostavljajuščih situacij i problema kompozicional'nosti, Russkij jazyk v nauč-nom osveščenii 34 (2017), nr. 2, 29-62.] Zimmerling 2018 = Ahtoh B. ^MMepnHHr, npegHKaTHBti h npegHKaTti cocToaHHa b pyccKOM A3MKe, Slavistična revija 66 (2018), št. 1, 45-64. [Anton V. Zimmerling, Predikativy i predikaty sostojanija v russkom jazyke (Predicatives and Predicates of State in Russian), Slavistična revija 66 (2018), nr. 1, 45-64.] Žele 2007 = Andreja Žele, Brezosebni glagoli in brezoseb(kov)na raba, Razprave razreda za filolo- ške in literarne vede SAZU 20 (2007), 337-357. Žele 2017 = Andreja Žele, Razmerje osebek proti osebkov odvisnik v slovenskih povedih, Slavistična revija 65 (2017), št. 1, 81-97. Summary Impersonal Constructions in Slovenian: A Comparison with Other South Slavic Languages and Russian This article focuses on Slovenian impersonal verbal constructions and compares them with those in other South Slavic languages. Impersonal verbal constructions comprise verbal forms in the third-person neuter that express a general agent (Sln. Delalo se je dan in noč 'work went on day and night') or experiencer of the state (Sln. Vrti se mi 'I'm dizzy'). The main message in both types remains centered on the act or condition, and therefore reflexivity is used, which modifies the predication to some extent. A very productive type of these constructions in Slovenian and other South Slavic languages is the type with a general agent (e.g., Sln. Vprašal naju je, ali je res, kar se govori, da je . . . 'He asked us whether it was true what was being said, [namely] that . . .'). Because the precondition for this type is an unnamed human agent, it can be concluded that the selection of verbal meanings is limited to human activity: verbs of conscious activity strongly predominate over verbs of state. A special type of construction with a general agent and an accusative object is used in Slovenian and Croatian (e.g., Sln. Kavo se dobi za dva evra 'Coffee can be bought for two euros'), which differs from the passive proper (Sln. Kava se dobi za deset evrov) because the semantic patient is in a non-nominative case. The use of constructions with a general agent and an accusative object is especially justified from the viewpoint of making the message unambiguous, whereby with regard to an animate participant in the role of the patient a distinction is made between Sln. Otroke se preverja 'The children are being 112 _ Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva checked (by someone)' and Sln. Otroci se preverjajo 'The children are being checked'. The second type of construction studied (i.e., reflexive impersonal verbal constructions with a dative experiencer) is characterized by the fact that the dative experiencer reduces the degree of agency of the entire sentence (which is lower than in constructions with a general agent). Russian reflexive impersonal verbal constructions with the dative (Rus. MHe ce^o^HM mnweMopadomaemcn 'Work is difficult for me today') express the evaluation of the degree of success of a specific action, process, or state, which is manifested through the obligatory use of deadjectival qualitative adverbs, the negative, or the interrogative KaK 'how?'. In South Slavic languages, except for Slovenian, the expression of inclination (an optative construction with an emphasized internal need) using the dative and a reflexive form of originally non-reflexive (transitive or intransitive) verbs is productive; e.g., BCS Putuje mi se 'I feel like travelling'. Omitting the dative agent, however, changes the meaning of the construction: for example, the optative construction BCS Svako l(j)eto mi se putuje na more 'I like to travel to the seaside every year' instead turns into a construction with a general agent, BCS Svako l(j)eto se putuje na more 'People travel to the seaside every year'. The Slovenian equivalents confirm that, compared to other South Slavic languages, the dative optative construction is marginal and significantly less common in Slovenian. A reflexive impersonal construction with an obligatory dative is active in Slovenian, denoting the agent's uncontrolled inclination toward the state verbalized (e.g., Sln. Spi se mi 'I'm sleepy').