Zgodovinsko - mestopisni obrazci.
(Spimije P. F. H.)
X  KrSko.
^                                                        (Konoc.)
SjSlRaniovoljno in surovo obnašanjo nekutorih graSSakov, posebno v sosednoj r ^fc|Hrvatskpj Frana Tabija, ki je imol zastavno grasčino Sased, bil je povod -¦<gj?iiovemu puntu 1573. leta. Iz HiTatske, Štirskc in Kranjskc se zbere |'i^f zopet blizu 40.000 upornikov. Upor je bil zdaj s prfvrtarkoin osnovan. ' Vrhovni povcljnik je liil Ilija Grogorie, Aomk iz Eibnika v Mctliškej okolici. Kfr ji> alužljoval vof \vt poil Januznm Lenkovičem na filov(>n»kej meji, liil je npornikora apreten vodja. Konecm jamivaija 1573. leta se npro kinetje v sospilnpj Hrvatskej; tpm si> pridrnzijo uporniki in postopafi. katerih tudi tnknit ni manjkaio, iz Kranjskega in &tirskega. Za^etkom moaoca svpcana ae je ušotoril oddclrk puntarjev onkraj Savn z naraonom, di) si prisvoji Krškn. 'l\t jim ni btfo ravno U'ziivao, ko.r je liilo muogo mili^anuv z uporniki joduili ininii; zato jiiu izroče tudi Ijrod. Zdaj se uporniki vsnjejo nad mesto, raz-^vajajo po .svoje tor umore sloliemega, ki Re jim je stavil v bran. A žc Ufiti ilan pridc Jošt Tnrn s petstu brambovci in Tskoki. Vstopi se okolo KrSkega, kaninr so se. liili umakniii uporniki — liilo jib je okolo 2000; od dvch strani jili zajame in boj ae prifne. Bil je srdit hud boj: nporniki so preraaganl ia kar jih ni zbežalo, posckali so jih Uskoki na mestn : innngo jib je utonilo tudi v Savi. Za kazen ao Dskoki mcsto do vs»ga izplenili ter poruorili vso, kar jiin je prišlo živcga v post, M prizana&ijoč Itmam uiti olrokoin. ('Odilo * ,je lo r i>. dan sve&ua. ITjutc upornikc m odrertli r Ljiibljani). kjer jili je inuogi) izmed njib doletela grozna, ncčlovcška kazcn: liile so jim roke in nsosa odsokana v avarUen vzglud dragim. Tri dui jntzueje obkolijo Stirski in Koroški vojaki pri Kozjeiu tudi glavnega vodjo Ilija. Po budem boji J6 liila razkropljena eeta uporaikov, deloma pa ludi pobit«. IUjajcnšel, a pozneje
so ga ujeli tcr na ftauaji obsndUL   Sest dni  poznaje je Irila razkropljena prl t Stubiških toplieali tiuU četa lirvaUkili upornifcuv, brojotfa uail lO.(KM) mož pod porelj&tvoni Matiji* Uobea,  katerega so  niislilt   nporniki  izkliuati   xa  kralja, I tStrasna. amrt je zaiida glavnega vodjo M. tiubca.   P<ksadili so ga v Zagrdm 1 na žflezen prestoi tcr rau razbtljeno, z dolgimi žrcblji obilo krono zasadili v   j gkvo.   V groziiib, ndzrekljivib holečinab je izilituiil svojo dušo ]>*tdpihovaJi»i-kmeekegu upora,   ki je impmviJ  toliko  zla  krivim iu utxiolžnijjj.    (viufčk^a upora 1665. loUi se  Kvžko ni  utlelfeiilo.   Bila jini je v s]>i>minu  sa  nc-sreta, ki je zadela mesto v poprojžiiem stoletji.   Jlesčani si> prisogli vknpe živeli iu uuireti ter 3e v bran poataviti   upomikom.   katerih se jt? bilo zhroJo u&kniiko tisočer.  Iz Karlovea na poinoč prisedsi gmnicarji in Cskoki .so jili doiiro j^-kJestiU.   ,,A Kakoki ao — karaor koli so prisli — izropali luslolžiiegn in kri* vivnc^, da se ftogii iirtinili," — priHtavIja krouist.
Jlesto ni hnoio nikoli gvoje žnpnije, inijKidalo je k Leskuviikej žnpoiji. ki j(; jsiko stara : kdaj je l»i.la usUnovljeim, ne zna se. Jjeta 1274. si* naliaja župnik B^rtold. Bila ,je ilo kouca 1n. stolctja potllnžna < >g]pjski>mu patrijarhatu. Pravieo pfttnmata jo podplii jiatrijarh .Ian»*z (Vljskim i^rofom. Pn teh stt po-aestva in pravire pododuvali arstrijski vojvode. Sfrlanjo župni^ko ccrkfv v gotiškem slojra so poshivilj Kranjski stanovi 1500. i. v spoituu dobJjene zmagft nad Ttirki. Ve/:ki"al — vzlaati o easiti hirskili napmlov — lijrali so znpniki v niestu.   Yikarijat je bil ustonovijon še lo 17ii8. krta.
Xaj oinenimo že nckatprib skvuih muž. ki so tii živcli ali pa bili hi rojeni. Tz 1(>. vt>ka — casov Lutiwib Loniatij — opoinncti nam jt1 Jurija Dalmatina, ki se jftpotmlil v Ju*škeiu. JŠapisal je več knjig v slovt>nakcni jpzikn. proložil jjrvi uv. pisuiu ua slovenski j«zik. zna se, *ia r lutemnsfeem duhn. Tudi Adam Hoiiorif jt lool. 1. tu ucil sinove dolunjskiU graftvakov. prifiol 15(50. Jeta v Ljubljano »a ravnatelja šolam in urarl 1598. Jeta. Napisiil jV veii tnjig. — V ŽTrškem jp umrj! (mii unja/avnejži zgodoviutu* iCranjsfce, Jauoz Vajkard Valvazor. Xjegovi pintleilje, prižedži iz LaŠkega. laipili so si KrŠko gmščino. Porodil se jo ta slavni mož v Ljubljani v 2K dau niujn Ui-Al. leta; bil je zelo uGcn, potoval uinogu po svetu, a ljuliil s^rojo lepu do-movpo nad vao; njej jo žrtoval življenje iii imetje. ^Njugovo oajalavjJtgšft dcl« je knjiga:- ,,Die Elu'e des Herzogthuins Krain/' — tl om ovi noslovje v praveni pomeuu — obaezajoea 3320 sti-JJii s 533 podobami. V njoj jt> an drobno naslikanu Kranjska do njogove dtibe. Tse to je pa stalo mnogo noveev. Bil }c prisiijcn prorlati vsa avoja obširna imetja. Kupil si je liiško v mestu, v katerej jo sklenii v 19. daa sfpteiobra l(S03. leta svoje delarao iu »a do^ moviuo prczasliiiiio življenjc.
Sedanjt1 mosto stcje okolo 878 prebivalcev, ki se zho ob Ifgttvdtvu, obrtn in poIjedelsEvu. Jako ugofina loga inesU ob žclczniskej progi ,.Ziilaniinoslj-Zagreb" pospešnje blagostauje raesta, ker gre vos vinski in dmgi promet Dolpnjskf preko Krikega. Nadejati so je, da su bode mesto bolj ia bolj razijvctal«. 7m naoljrazcnost «ki'bi  eveteroiazivilim Ijud.ska ia trimznuliia njoštaiiska šola.