91. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. aprila. XVII. leto, 1884 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Židovsko novinarstvo. —o.— V borbi, katero je oni teden zaradi Požunskega trga predati in z malim porazom končati morala avstrijska naša vlada, spremljalo je ogerake živinske špekulante Dunajsko novinarsko izraelstvo, da bi v soglasji s tulečimi ogerskimi voli b svojimi bobnečimi trombami podreti pomagalo ogledne postaje v Marcheggo slabotno ozidje! To interesantno pobratimstvo in zavezništvo seveda ni temeljilo tolikauj na vzajemnih simpatijah, kolikor na nemških naših liberalcev svrhi; s pomočjo rogatih Požunskih volov strmoglaviti Taaffejevo ministestvo na tla. Ta svrha se ni atoprav včeraj spočela v vladeželjnih „ustavovernih" krogih in izkušnjo imamo, da so novinarski njih obrtniki še vselej zagrabili hitro in bre* odloga vsako orodje, katero njim se je videlo pripravno, da se dokopljejo z njim do vladnih ministerskih stolov. Uloga tedaj, katero igrali so opozicijonalni novinarji v tej tragikomičnoj volovskej komediji, nam ni nič nenavadnega, nič posebnega 1 Ali stvar vzbuju radovednost z druge strani! To vpitje zbog novega živinskega tržnega reda in mesarske denarnice na Duuaji se ne pričenja s tistim dnem, ko je tržni red bil objavljen in postal pravo-krepen! „Seht, sie sind doch nicht fuctios!" S temi „Pressinimi" besedumi mogel si je nedolžni čitatelj tolmačiti ganljivo krotkost opozieijonalnega časopisja iz tistih dnij. Kdo bi si bil tudi mislil, da židovsko-nemški listi samo za tega del) ne oponirajo in ne kritikujejo tržnega reda, ker s tem nečejo motiti — borzne špekulacije! Združili so se namreč špe-kulantje „a la hausse" za delnice pri depozitnej banki, kater«j je imela je — manopolistična mesarska denarnica pripomoči do lepih dividend. KupČijsko-prijatelj ske zveze mej depo/itno banko in mesarsko denarnico nalagale so nemško-liberalnemu novinarstvu molčečnost, dasi bi uprav tii opozicija proti sovraženemu ministerstvu imela rodovitno odbojno polje. Ali sebi na škodo žid in nemšk liberalec opozicije ne delata, naj bi se z opozicijo tudi svet odrešiti imel! Lepo soglasje, ki ga neso motiti hoteli „usta-voverni" listi, ruzdejal jo pa volovski vrišč. Slučajno in nenadno vlezel se je rečenej borznej operaciji na pot! Dobre kobi (šanse) „baussesyndicat"-a splavale so po vodi — in sedaj, ko se je vladi dalo oponirati brez Škodo v lastnem žepu, sedaj zagnala je LISTEK. fc*>icg"iiri edn Josipu. ^porn-U, | dekanu v Ormoži, VLin.rleaaa.-a. 1.5- aprila IS©^:. In zdaj še ti! — Slovenec nima sreCe. Stritar. Pomlad je v?ela zemljo v nežno krilo, Livade sveže kitijo cvetice, Po logih slišati je petje milo, Zelene so dobrave in gorice, Vse čuti spet življenja novo silo. Glej, zemlja slika krasne je device! Veselje vso naravo napolnjuje, In vsaka stvar življenja se, raduje. A nam ne da se žalost radovati; V očesih bridka solza nam trepeče, vladi nasprotna Žurnalistika vse krize proti novemu tržnemu redu in obligatornej mesarskej denarnici! Kar je poprej bilo molčanja vredno, to se sedaj na vsa usta razglaša kot sploh kvarno in pogibeljno! Zopet imamo torej pred sabo brezvesten čin tistih, tudi že v Slovencih se usedajočih Žurnalistov, kateri ti za Brebrno petico godejo, kakor ti hočeš! Takozvano ustavovemo nemško novinarstvo je »ploh po jednej strani jako elastično, tudi kadar se govori o činih Taaffejevega ministerstva. Čini ne smejo biti politični, — takoj ti brusijo nože! Ako pa gre za bančna ali železniška podjetja, za investicije in fruktifikacije, za stvaritve in preustrojbe na gospodarskem polji — tedaj utihne sovraštva vihar proti smrti zapisanemu kabinetu Taaffejevemu, tedaj opozicijonalno novinarstvo postane jagnje, katero vode ne skali! A tudi tu stvari tako dozore, da se pohlevnost več ne izplača! Kadar prikažejo se politični sadovi na financijalnih in gospodarskih sadikah sedanjega ministerstva, tedaj se ovčja obleka odloži in volčje nastopijo, ki avstrijsko prebivalstvo plašijo pred vlado, ki doprinaša te pogibeljne čine! Take neslane metamorfoze gledali smo pri ustanovitvi ,,LanderbankM-e in pri debati zavoljo nje v državnej zbornici, tako pri trans verza Iki za Galicijo in z njo združenej afdri Kaminskega, tako pri I)u uajskej mestuej železnici itd. Iz vseh teh gospodarskih zadev imelo je to politično „tartuffovanje" dvojen dobiček, prvič gotov denar, potem pa zabavo s političnim hujskanjem. Kdor se polakomni tacega zaslužka ter išče take zabave, tu se pač mora gnjusiti tudi svojemu političnemu prijatelju in somišljeniku. Bati se je, da k le-tem izkušnjam, ki jih je dosihdob grof Tas ffe s svojimi finančnimi prijatelji imel, v kratkem ue pride novo tako iznenađenje. V velevužnej zadevi severne železnice molči, da! do-brika se miuisterskemu predsedniku fakcijozne opozicije prevarljivo novinarstvo! Lahko se zgodi, da bodo pUstavoveroi" ti poštenjuki Že pri prihodnjih volitvah za državni zbor proti Taaffejevej vladi in državnozborni^kej desnici kovali najhujše orožje iz iste pogodbe s severno železnico, na katerej sedaj ne najdejo pičice slabega in sploh reči hote, da država za to pogodbo vlade ne more dosta zahvaliti! In naj se naključi, da bi baš isti čas kakov dogodek (kakor sedaj „volovska borba") skalil vodico borzne Špekulacije z akcijami severne železnice, tedaj se bodeta za vse „ta posledice pogodbe s Ko rana rosa na zeleni trati; Jej vzrok udarec smrtne je nesreče, Katera nam veselje vsako krati, Spremenja v strah nam upanje cveteče: Preselil se iz naše je sredine Goreč ljubitelj mile domovine. Goreč čestilec drage očetnjave, Prirojenih pravic nam čvrst branitelj, Oznanovalec veren božje slave, Podložnim ovcam hlagomil voditelj, Jak, močen, stalen steber vere prave, Za njo krepak, neustrašljiv boritelj, Katerega srce življenje celo Za ljudsko blagost živo je gorelo. Presolil si Be v grob v najlepši dobi, Ko mogel bi veliko še storiti; Ušel si vsaki krivdi, vsaki zlobi, Oj, blagor Ti! Sedaj si v rajskem sviti, Raduješ v nadzemeljski se bliščobi, A mi pa objokujemo pobiti: severno železnice" zagovarjati imeli vlada in pa državnozborniška večina. V dobi te agitacije se bode malokdo več spominjal, da so novinarski ti obrtniki molčali, ko je bilo govoriti čas, in zakaj da so molčali ; pozabljeno bode brzorekega dra. Schonererja razodenje, dasi je bilo izrečeno v državnej našej zbornici: „Zlatom bo jim usta zalili!" — Visokim vladam je „židovsko novinarstvo" nevarno, zelo nevarno! Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) Dalje se je pri §. 2. sub. I. in II. umestil po jeden dostavek, kateri ustreza principijelno zahtevi §, 7, odst. 2. za trgovsko zbornico, po katerem daje davčni census za deželnozborsko volilno pravico tudi volilno pravico za zbornico. Da si je Ljubljanska zbornica svoj minimalni census 2 gld. 10 kr. še pod census za deželnozborsko volitve zmanjšala, je ven-der potrebno, da se vmesti omenjeni dostavek, ter Be kot zakonu ugajajoč zdaj v vseh volilnih redih nahaja. Dalje naj se pri naštevanji k trgovskemu oziroma obrtnemu odseku pripadajočih raznih obrtnih in trgovskih strok v toliko izvrši poprava, da se mej trgovinami tudi navaja obrt špediterja (pred obrtjo kormsijonarja), izpuste' pa naj se pri .obrtnej sekciji začetne besede „obrti prvotne produkcije v kmetijstvu in gozdarstvu, kakor tudi v rudarstvu", nasproti pa naj se na konci besede „naposled rudniška obrt" vzprejmo. Na §. 3—13. ao se po visokem trgovskem ministerstvu izdanem ukazu dne 9. januvarja 1883, št. 38.893 (intim. z dopisom od 20. januvarja 1883, št. 132 pr.) normalnemu pravilniku nasproti izvršilo nekatere modifikacije, ki so se mej obravnavanjem o reviziji volitvenih redov kot potrebne pokazale. Osobito velja to o določilih £§. 8 in 9, zadevajočih vračanje in pošiljanje izpolnenih glasovuic z izkaznicami od strani voUicev ua volilno komisijo. Pri tem oziralo se je ua pomisleke proti občinam kot posredovalnim organom izražene ter dovolila se jo izpremtmba prvotnih določil v tem smislu, da se le obrtnega oblastva pri vračanji volilnih papirjev od strani volilcev na volilno komisijo ogniti ne more, volilcem pa je prosto, da svoje glasovnice z izkaznicami na koji koli način (po pošti, po davčnih ali občinskih uradih itd.) na obrtno oblastvo I. instance pošljejo. Visoko c. kr. trgovsko Um bister, jezik oster, srce blago, Imetje človečanstvu najbolj drago. Skrivaj pa morda se druhal raduje, Druhal, ki prej Ti ni dajala mira, Ki vse, kar je pravično, zaničuje, Ker vajena je svaje in prepira, Druhal, ki to le ljubi, kar je tuje, A kar domače, mrzi in prezira. Pa naj jej bo, Bog grehe jej oprosti! Zloradost, jal človečji ste slabosti. A Tebe tukaj okolica cela Ne bo izbrisala si iz spomina; Spominjala se na Te bo vesela Slovenska milodraga domovina, In pozne čase v mislih te imela, Ker skazal si se dičnega jej sina: Življenje blago, hvalevredni čini Ne klanjajo se časovi hitrini. Božidar FIe$erič. ministerstvo pričakuje, da se bode pri tem postopanji, ki je zda) konečno uravnano, vsakej nerednosti ; pri volitvi v okom prišlo. Od slavne trgovske in obrtne zbornice pred- j lagan dost. k §. 8. alin. 7 se kot neprimeren odstrani; 1 nasvetovanemu dostavku k alin. 5 istega paragrafa se je ugodilo v §. 9. Slavna trgovska in obrtna zbornica se vsled navedenega ukaza visokega c. kr. trgovskega mini-Bterstva z dne 17. januvarja 1884, št. 37831 pozivlje, da predloži v 8 dneh predležečemu eksem-plaru soglasen pare novega volilnega reda. da se bode visokemu c. kr. trgovskemu minidterstvu v potrditev predložil. (Dalje prih) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 21. aprila. Pred'02!i o severuej železnici pride v petek v dr/.,)v nem zboru na vrsto. Do začetka bodočega meseca bode državni zbor imel le tri plenarne seje, da bosta železniški in obrtni odsek zvrnila svoja dela. Vsi eeski listi bavijo se z bodočimi volitvami v moravski deželni zbor. Vsi staro- in mlado-češki listi so jedini v tem, da bodu treba napeti skrajne sile, da zmagajo Čfbi. Nemški liberalni listi se že tudi boje. da bi na Moravskem tudi ne od-klenkalo nemskej prevzetnosti, zato že začenjajo strašiti z abstinenčno politiko, ako bi vlada kaj vplivala na volitve. V Mjiiicu bodo tuli kmalu občinske volitve. Konservativna stranka kaže pri vol.tvah na slabo gospodarstva sedanje liberalne večine v mestnem zboru. Kako bodo volitve upale, se še ne more domnevati, a nekaj upanja imajo že konservativci. Hrvatska vlada je vsled nekega vprašanja izdala okrožnico, v k;t"iv) z ozirom na zakon s 21. junija 1873, ki dovoljuje zidom jeduakopravnost, izjavlja, da ni nobenega zadržka, m ko kdo hoče prestopiti k Žid o Vs ki vu-i in da so zakoni s takimi prestopniki po židovskem ritus-u dovoljeni. Mej uemadjarsaitni narodnostmi na Oieer-ikem nav&tplH je bila zadnja leta neka ravnodušnost. A sedaj se kaže, da se bodo te narodnosti zopet prebudile k političnemu življenju. Mej Srbi in Ru muni je kaj živo gibanje, vse se pripravlja za prihodnje volitve. Skoraj vsi Srbi so se okleniii programa velikega shoda v Velikej Kikindi, katerega se je udeležilo ua tisoč ljudij in več kakor 500 krajev bilo je zastopanih. Zdaj se pa povsod mej Srbi agituje v smislu sklepov tega shoda. Novi srbski zastopniki v državnem zboru se sicer ne bodo zaletavali v dualizem, ker se proti temu ne da sedaj nič storiti, zahtevali bodo pa strogo jednakopravnost in cerkveno avtonomijo. Ogerski Rumuni se pa neso še vsi odloČili za aktivno politiko. Kateri bodo pa ustopili v državni zbor, bodo se pa potegovali za avtonomijo Sedmogradske, upeljavu rumunskega jezika v vse šole in urade v vseh okrajih, kjer stanujejo Rumuni, ter splošno volilno pravo vseh davkoplačevalcev. Nadejamo se, da gibanje mej Srbi ia Rumuni ne bode ostaio brez upliva na Rusine in Slovake, da tudi ti prej ali slej stopijo na pozorišče. Vitanje države. »Pol. Corr." piše, da je glavni namen sedanje ■ruske vlade utrditi državno avtoriteto v Srbiji, zato pa boče zboljšati administracijo, reforinovati občine, pomnožiti voisko in osnovati vojno žandarmerijo. Vojska se bode pomnožila za G batalijonov, tako da bode Srbija v bodoče imela 60—75 tisoč dobro izvežbauik vojakov. Občiusko avtonomijo boče za toliko omejiti*, kolikor je to neobhodno potrebno za državno avtoriteto. Vlada pa ne misli prositi avstrijske vlade, da bi semkaj poslala nekaj srbskih uradnikov, da se priuče avstrijske uprave. To bi tudi koristilo samo za policijsko, postno, brzojavno in železniško službo, za drug« urade bi pa nikakor ne ugajala avstrijska orgauizacija. Da pa država dobi dobrih administrativnih uradnikov, namerava v Belemgradu osnovati upravno šolo. Da pa bode moč izvesti te reforme in odpraviti deficit, ki se že 15 let zaporedoma prikazuje v Srbiji, bode tudi treba finančne reforme, od katere si obeta vlada najboljšega uspeha. Rusija, kakor poroča „Journal de St. Petera-bourg". zato nasprotuje, d« bi še knez Vogorides ostal guverner Vzhodu«* Rumellje. ker ta ni hotel oporekati lažujivim vestem, da ruski agenti rujejo za zjedinjenje obeh bolgarskih polovic in snujejo v ta namen ttbore, da si ravno je imel on dovolj sredstev izvedeti, kdo so prouzročitelji teh agitacij. Francozi so, kakor poroča neka brzojavka iz Ha-NoTa, podrli trdnjavici Phulamthien in Lang-van. Sovražnik beži proti provinciji Than-Hoa in je popolnem razorganizovan. Francozi ga zasledujejo in bodo v ometi jenej provinciji kaznovali prouzročitelje motenja misijonarjev. Vojne operacije v Tookingu se bodo radi nsstopivfega deževja odložile do jeseni. Da se obnovi pruski državni sovet pod predsedstvom cesarjevima prestolonaslednika, je neki že konečno odločeno. Poročila o tem, kak delokrog bode im• I ta sovet, se pa vsa ne ujemajo. Turška vlada je zato tako hitro vzprejela demisijo grškega patrijarha in potrdila Efežkega škofa njega naslediti Kom, ker se bližajo grški velikonočni prazniki in z njimi združena cerkvena opravila. V diptomatičnih krogih pričakuje se napovedana nota Vuglije velevlastem o spremeni egip lovskega likvidacijskega zakona. Položaj v Char-tumu je, kakor se razvidi iz nekega privatnega pisma geneiala Gordona, jako kritičen. Gordon ima sicer za nekaj mesecev živeža, a kakor poroča Timesov dop sn;k v Cbartumu s 7. dne t. m. so vsak dan hoii z ustajmki Chartum je sedaj, kakor v sredi sovražnega tabora. Poskus, prodreti z jednim vojnim partnkom proti Berberu se ni posrVcTl. Pa tudi Mahdiju se ne godi nič bolje, rodovi, kateri so se mu bil: že pridružil', se mu puntajo, tako ga je rod Tageba dvakrat otepel in mu naplavil mnogo škode. Sedaj je Mahdi ravno tako obkoljen od sovražnih rodov, kakor Gordon Dopisi. K Dunaja 19. aprila. [Izv. dop.] (Državni zakonik) v svojej poslednjej številki razglaša, na-1 redbo, s katero ministra baron Pino pa dr. Duoa-I jevski ukazujeta, da se ima obligatorno uvesti že I ez-I nično-vozne liste z utisnenimi štempeljskimi i znamenji. Poglavitno pa pride sedaj: po tej naredbi bode s 1. dnem januvarja 1885 začenši, samo dvorna in državna tiskarna ua Dunaj i smela in mogla izdelavati take vozne liste. Iz vestno ta naredba ne bode gostoljubno vzpre-jeta v industrijaluih iu obrtnih krogih! Privatnoj industriji usahnil bode lep \ir dohodkov; usušiti bi ga ne smela država, katerej itak obrt prinaša velikih, prevelikih žrtev. Država ne sme konkurirati s svojih davkovcev podjetji iu deli, tem manj sme z monopoli onemogočiti privatno konkurenco. Skrajna posledica take državne „velemoči" bi bila, da država vse pogoje eksistence nase izvleče in sužnje naredi iz večjega dela svojih svobodnih državljanov! Rečena naredba ima torej za narodno gospodarstvo načelno važnost. — ■z gorice 19. aprila. [Izv. dop.] H konjski dirki na K »j.c.tli pri goriški postaji došlo je bilo velikonočni ponedeljek jako mnogo občinstvu, govori se od 12 do 18 tisoč. Iz Trsta došel je poseben vlak, ki je pripeljal nad 1000 gostov. V Gorici je bil prvi poskus v tej zadevi, ki pa ni občinstva zadovoljil; v poldrugi uri bilo je dirjanju konec. Gledalci so večinoma nevoljni zapustili Rojice ter se odškodovali v mestu na Travniku z godbo, katera je Bvirala od 6. do 8. ure za ponesrečen poskus prve dirke v Gorici. K letu bo morebiti bolje, konj bo več dirjalo, a za stalno manj ljudij gledalo. Komisija zaradi ribarenja v Jadranskem morji pričela je svoje dogovore v četrtek 17. t. m. v poslopji c. kr. glavarstva in ne v mestni palači, kakor je bilo iz začetka namenjeno. To ima svoj pomen, kakor tudi to, da je namenjeni banket odložen najbrž ad candendas graecas. Govori se sicer, da bode banket še le po dokončanem delu in da ne bode na mestne temveč na mestnih očetov stroške, a razlogi, ki so bili me-rodi>jni, da je poslovanje komisije v poslopji c. kr. glavarstva in da je banket odložen, bodo na|brž pomagali, da se zadnji sploh opusti. Požari so pri nas redka prikazen, ker so vsa poslopja kamenena, vendar je bila v zadnji zimi požarna straža večkrat alarmirana po gorečih dimnikih in drugih pretečih nevarnostih, ki so se vsakokrat srečno iu brez velike škode odstranile. Velika nuvarnost je pa pretila hišnim posestnikom v Raštelji na Veliko saboto. V inki prodajivlnici pričela je bila goreti zaloga pred.va. Ogenj je uavstal vsled tega, ker je nekdo vrgel mej predivo še gorečo žveplenko. Tudi takrat posrečilo se je ogenj hitro zadušiti, vendar je škoda precejšnja. Naše bralno in podporno društvo, ki vrlo napreduje iu šteje že nad 350 udov, praznovalo bo to poletje svečanost blagoslovljenja društvene zastave, katera se je že naročila in za katero je že nabranih blizu 300 gld. Nadejamo se, da nas bodo naši slovenski bratje o tej priliki v obilnem številu obiskali. iz Višnje gore 18. aprila. [Izv. dopis.] NeslogH, plevel, kateri toli spodjeda še slabo utrjeue korenine zatiranega naroda slovenskega, tudi pri nas svoja pogubonosua načela razširja ali vsaj jih razširjati poskuša v osebi, odlikujočej se s puhlo prevzetnostjo „patentirane" nevednosti! Da se ve da ni sam, je samo ob sebi umevno, vender pa nečem zemljo spodrivajoče krte na dan spravljati, kateri ljubijo jedino le — temo! Vršile so se bile volitve v mestni zastop že meseca januvarja ali bile so od deželnega odbora ovržene, baje zaradi tega, ker so se vršile dva dni poprej, kakor je bilo odločeno. Povsem mirna volitev, katero je vodil gospod okrajni glavar iz Litije sam, vršila se je v drugič dne 18. marca. Voljeni so bili ravno isti možje, kakor v prvič iu pač čudno, da sedaj trojica, katera je pri prvi volitvi z nesramnega natolcevanja polnim protestom deželni odbor nadlegovala, se tudi zdaj ni pritožila, nego je samo nekdanji exžupan V. — kateri se pri vsaki priliki toli odlikuje z svojo miroljubnostjo iu koji vedno pri postavnih paragrafih straži, kakor „cerberus" pred državo mrtvih — poskušal volitev Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. R. Tolstoj, poslovenil 1. P.) XVII. Poglavje. Zagovarjanje krvi. Dalje.) Čudno in bolestno odmevale so njej v prsih besede pijanega mlinarja. Zdelo se jej je, da ve 00 njene najskrivnejše misli, ravno tako, kakor bi čital v njenem srci. V steno utakneua treska osvetljevala je njegov uagubaučen obraz, njegove sive oči bile so kalne od pijanosti, pa vender so pregledale Heleno skozi iu skozi. Groza je obšla bojarinjo in začela je moliti. — He, be! — zaklical je mlinar, — le moli, bojariuja, jaz se ne bojim tega . . . Mene z molitvijo ne prestrašiš in s svetim kadilom ne preže-neš . . . Jaz znam sam čitati črno knjigo . . . mene pozna povodni in divji mož . . . mene poznajo vile . . . Čarovnice ... in drugi duhovi. .. mene poznajo vsi . .. mene ... ali hočeš, da jih pokličem? Sikalu! Likalu! — Moj Bog! — vzdihnila je Helena. — Sikalu! L kulu! kaj ne pridete? po'akaj, jih bodem že pripelji!, Starec je ustal in odšel, opotekajoč se ia plešoč iz koče. Helena je prestrašena z« pila duri za njim. Dolgo se je mlinar sam seboj razgovarjal za durmi. — Mene vsi poznajo! — ponovil je z baha-jočira, pa že nevernim glasom. — Divji mož . . . povodni mož . . . vile ... in vsi duhovi . . . poznajo mene ! Bbu, bdu ! Slišalo bo je, da je starec plesal in teptal z nogama. Njegov glas bil je vedno slabši, ulegel se je na tla in zaslišalo se je glasno smrčanje, ki se je lepo ujemalo z ropotanjem mlinskega kolesa. XVIU. Poglavje. Stari nežna nec. Drugi dan po razrušenji Morozovljeve hiše, jahal je postaren jezdec po temnem gozdu na črnem konji. Vedno je odkrival kapo in vlekel na uho. — Tiho, Gnlka, zadosti si že razgetal, — govoril je, gladeč konja po debelem vratu, — kaj si tako nemiren, da jaz še poslušati ne morem. Vraga, zašel sem, še kraja nič ne poznam. Povsod so samo lipe iu leščevje, a ko Brno jezdili ono noč tu po gozdu, zdi se mi, da je dišalo po smoli I In jezdec je nadaljeval svoj pot. — Čakaj, Galka! — rekel je hipoma, na-tegnivši vajeti, — zdi se mi, da nekaj slišim 1 Lo mirno stoj, kaj bi vedno mel! In v istini slišim! To ni šumenje listja, to je le ropotanje mlinskega kolesa! Vraga, kam je izginil oni mlin! Zdaj se mi zdi, da je blizu in mi ne bo ušel, če ga sam hudič ne odnese. In Mihejič pognal je v dir konja naravnost proti onej strani, od koder je prihajal [šum, kakor bi se bal, da ne zaide. — Slava Bogu, — rekel je on, ko so se pokazale z mahom poraščene stene mlina in vrteče se kolo, — s silo sem vender prišel; a kmalu bi me bilo kraj; tu spredaj je ropot, a za hrbtom ničesar ne razločiš! To je oni mlin ! Z bojarjem sva pa prišla z one strani takrat, ko se uama razbojniki kazali pot. Pa kako je zopet to? Tedaj je bilo kolo na desni, zdaj je pa na levi, tedaj je bila hiša obrnena z oknom v mlin, in z durmi v gozd, zdaj je z oknom v gozd iu z durmi v mlin. Ves vražji je ta mlinar! Vidiš, kako se je skril mojim očem! Mari nesem cel dan kolovratil okrog tega mesta; ko bi ne šlo za osvobojenje bojarja, ne bil bi prišel semkaj! (Dalje prih.) ovreH s tem, da se je pritožil zaradi izvolitve tukajšnjega nadučitelja, misle ker omenjeni ne stanuie v občini Višnja gora, ;imp00 udov zlato medaljo. Navdušenost nepopisljva. Došlo mnogo telegramov in priznanskih pisem. Dunaj 21. aprila. Cesar pomilostil je Karola Senka, čegar smrtno kazen je najvišje sodišče premenilo v dosmrtno teško ječo. Hu-gon Senk in Slosarek bosta jutri zjutraj ob 7. uri obešena. Carigrad 21. aprila. Cesarjevič in ce-sarjevičinja napravila sta včeraj tri ure trajajočo ježo okolu mestnega ozidja ter obiskala palačo Dolma bagdže. Kajira 21. aprila. Parobrod s tri sto ubežnimi iz Shendy-a razbil se je na Nilu; ustaši pobili so vse ubežnike. Prebivalstvo Berbera je sovražno preteče in bati se je, da ustaši kmalu zavzemo Berber. London 21. aprila. Angleška vlada bode sklicala v London konferenco, pri katere) se bode finančno stanje Egipta obravnavalo in uredilo. Brzojavka Gordona Baker-paši z dne 8. aprila predlaga, da bi se odločilo dve sto tisoč funtov šterlingov, da bi sultan privolil, odposlati v Berber dve do tri tisoč nizamov, s katerimi bi se napravil red in razrušila Mahdija moč. Razne vesti. * (Nadarjena uljudnost.) Piše se iz Pariza: Žele/.nični uradnik, ki službuje v Miaux. dobil je v 2. dan t m. vest, da je podedoval 400 000 frankov. Ime testatorja bilo mu je popolnem ueznauo in še le iz prepisa oporoke je razvidel, da mu je to premoženje naklonil 80 letni starček, z imenom Bauduin, ki je prejšnje leto potujoč skozi Meaux it-Btopivši iz vagona, bil se spodtaknil, da bi bil pal, ko bi ga ne bil omenjeni uradnik ujel in odvel na sedež, da Hi je oddahnil. To malo uljuduost nagradil je starček tako bogato. „ (Čud na vožnja). Prošlega meseca se je nek berač v Brijansku na Ruskem, kateri bi bil imel nekam potovati, pa ni imel denarja, da bi plačal vozuino po železnici obesil, za gazometer pod vagonom iu tako se peljal 9 verst dulrč, še le trdaj ga je opazil kondukter ter dal znamenje ulak ustaviti. Tako revež ni mogel več po železnici dal|e potovati, a bil je tudi otet nevarnosti življenja, kajti njegove moči so že pojemale iu se bi bil najbrž ponesrečil. Poslano. V sabotnem najnovejšem dnevniku Bkuša se v uvodnem č'anku C. kr. uradnike hii|skati proti obrtnemu stanu, češ da je slednji uradnikom sovražen. Imeli bodemo pač priliko o tej zadevi še na drugem mestu spregovoriti, sedaj na ta „ Kampf-artikelw, ki od prve do zadnje besede ni druzega, nego ten de nc i j ozn a laž, — odgovarjamo le to: 1. Obrtniki, ki so se dosedanje volilne borbe udeležili, izjavili se neso proti uradn kom, dokrz tudi to, da ao pii prvem volilnem shodu II. rp»-reda prav vsi in z veseljem glasovali za c. kr. učitelja g. Stegnarja. Da je ta gospod kandidaturo odložil, tej?a neso krivi obrtniki. 2. Pri volilnem shodu pri Tavčarji, kojega smoter in namen je g. Šukljeju prav dobro znan, naglašal je le oni, ki je bil njegov pooblaščenec, naj se tudi.v, II. razredu kandiduje obrtnika, u drug obrtnik naglašal je mej Živahnim in občnim priznanjem da se je obrtnemu stanu zadovoiiti s III. razredom in naj se II. razred prepušča uradnikom, doktorjem in dr., ki so po veSini v njem zastopani. To je istina, g. Šuklje, a ne Vaš članek, ki ne namerava druzega, kakor to, kar drugim očita, — namreč hujskanje stanov. Več obrtnikov, ki vsaki stan bolj spoštujejo, nego g. Šuklje obrtnidkega. .favne dražbe. 23. aprila. 1. eks. dižb. pos. Janeza Raciča iz Cer-kel, iO10 £ld., v KrSkem — 8. eks. držb. pos. Marko Pet~ rasica ii Kveržek, v Metliki. 3. eks. držb pos. Niko Urba iz Metlike, v Metliki. Meteorologifno poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempu rat u ni Vetrovi Neb«. Mo krina v mui. 19. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer 721 30 mm 722 75 mm. 725 53 mm. + 8-4°C +11*0*0 4- 8-9° C sl. svz. sl. svz. sl. svz. obl. obl. obl. 1-7 H. tležja. 20. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 726- 26 mm. 726'12am. 727- 94 dim. + 7-4° C -f- 9 6« C + 7 2° C sl. svz. si. svz. Sl. 8vz. obl. obl. obl. * ,.. l9-0»». dežja. | Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 9*4° in -f 8*1°, oziroma jednaka normalu in za 1-4° pod nonnalom. Tržne cene v Iju Ulj a nt dne 19. aprila t. 1. Pšenica, hcktolher . . . Rež, . ... Ječmen „ Oves, „ ... Ajda, n ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leca n ... Grah „ ... Fižol n ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n . . Speb frišen * i . „ povojen, „ . . Surovo maBlo, , . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo n „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, » „ . , Drva trda, 4 kv. metre . mehka, „ „ , '. gld. kr. 7 96 5 85 4 71 3 9 5 53 5 53 r> 20 — 9 — 10 — 2 77 97 — 86 — 58 — 72 — 85 — 2 — 8 — 64 — 58 — 70 — 40 — 50 — 18 2 23 1 87 7 20 4 50 XDTa,nc-?MJ3ls: borza. dne 21 aprila t. 1. (Izvirno tolexrahćuo poročil«-Papirna, renta .... ... 79 glđ. 90 59 gld. 40 kr. 123 75 n 171 * 25 100 70 122 • 15 91 55 r 88 * 40 104 50 114 25 121 25 ■ 108 „ 30 M 107 — 176 t 75 19 50 it 119 _ 75 210 75 „ Nemške marke ..... #•/. državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. IMA 100 gld. 4 a v str. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6*/„..... 4 ni » i» ■ - .» .... „ papirna renta 5s/(..... 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/# . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi Prior. oDlig. Elizabetine zapad, lelesnloa Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove Brečke .... M Akcije anglo-avstr. banke . 120 ., Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. Več tisoč goldinarjev se poNorti proti zavarovanju na zemljišča. Natančneje se poizve v pisarni gosp. notarja Ivan ttogale v LJubljani._ (264—1) Službe, kakeršne koli, išče inteligenten, 23 let star mladenič, neoženjen, prost vojaščine, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, z lepo pisavo, pripravljen tudi do 200 gld. varščine uložiti. — Pisma naj se pošiljajo pod: ..14. Št. 54* na upravništvo tega lista. (255—2) Mlad pes (Rattler) srednje velikosti, ki sluša na imo „Bubiu in ima marko štev. 288, seje izgubil. Zgrešil seje v Kosezu in se menda obrnil proti Dravljam. — Kdor ga dobi, prosi so, da ga odda proti primerni nagnuli pri CJ. TUnnles.n, Dunajska cesta 21. (263—2) Cevi za vodnjake (Srnzixien.re>lxrexi) in vsake druge vrste le« se dobiva po najcenejših cenah pri Ivan Peterci (233—4) za Sv. Krištofom. Št. 2 1 48 (254-2) Razpis službe. V deželni prisilni delaloici v L|ublj»ni oddala se bode izpruznena služba Kontrolorja s plaćo letnih 1000 gld., i užitkom 1 */» odstotka od fabriSkepa zaslužka in s pravico do 4 v pokojnino nevštevnih petletnic po 100 gld., — eventuelno služba računskega oficijala z letno plačo 1000 gld. ali pa 900 gld. in z zi8temiziranimi petletnicami, m pa služba tačuu-skega ingrosista s 700 gld. letne plače in s petletnicami. Prositelji za te službe naj svoje prošnje z dokazili o svojej starosti, stanu, Številu otrok, o dovršenih študijah, o izpitu iz računoslovja, o dosedanjem službovanji in o znanji jezikov — po svoji službeni poti , «< 3 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX * K začetku stavbene sezone * dovoljujem si priporočati veliko zalogo ^£ stavbenega in rezanega lesa, apna, K peska in kamenja * 3C Off* po n-izlTili conali. ^ S (246-3) ^* Tauaslier, Bežigrad. g H*UX*X*XHHX*MH*HK*tXHX**H*U* Hril^PTMANNr*"*5 \ v semeiiijsliom i>o>^loi>ji v j_^jnl>ljaiii, | priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane oljnate barve, firneže in lake in prevzame vsa pleskarska dela pri novih stavbah po najnižjih cenah. (202—7) ♦ J t l l ♦ ♦ i t t i i : : ♦ ■M : najvišje m s? ^riz;na,r3.je. Zlata kolajna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. < 'iisl ni mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. volj. Izdateli in odgovorni urednik: Ivun Železni kar. Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne".